This is a digital copy of a book that was preserved for generations on library shelves before it was carefully scanned by Google as part of a project
to make the world's books discoverable online.
It has survived long enough for the copyright to expire and the book to enter the public domain. A public domain book is one that was never subject
to copyright or whose legal copyright term has expired. Whether a book is in the public domain may vary country to country. Public domain books
are our gateways to the past, representing a wealth of history, culture and knowledge that 's often difficult to discover.
Marks, notations and other marginalia present in the original volume will appear in this file - a reminder of this book' s long journey from the
publisher to a library and finally to you.
Usage guidelines
Google is proud to partner with libraries to digitize public domain materials and make them widely accessible. Public domain books belong to the
public and we are merely their custodians. Nevertheless, this work is expensive, so in order to keep providing this resource, we have taken steps to
prevent abuse by commercial parties, including placing technical restrictions on automated querying.
We also ask that you:
+ Make non-commercial use of the file s We designed Google Book Search for use by individuals, and we request that you use these files for
personal, non-commercial purposes.
+ Refrainfrom automated querying Do not send automated queries of any sort to Google's system: If you are conducting research on machine
translation, optical character recognition or other areas where access to a large amount of text is helpful, please contact us. We encourage the
use of public domain materials for these purposes and may be able to help.
+ Maintain attribution The Google "watermark" you see on each file is essential for informing people about this project and helping them find
additional materials through Google Book Search. Please do not remove it.
+ Keep it legal Whatever your use, remember that you are responsible for ensuring that what you are doing is legal. Do not assume that just
because we believe a book is in the public domain for users in the United States, that the work is also in the public domain for users in other
countries. Whether a book is stili in copyright varies from country to country, and we can't offer guidance on whether any specific use of
any specific book is allowed. Please do not assume that a book's appearance in Google Book Search means it can be used in any manner
anywhere in the world. Copyright infringement liability can be quite severe.
About Google Book Search
Google's mission is to organize the world's Information and to make it universally accessible and useful. Google Book Search helps readers
discover the world's books while helping authors and publishers reach new audiences. You can search through the full text of this book on the web
at|http : //books . google . com/
..--.J lil I III I"
""6105 128 549 842
NOVICE
kmetijskih, obertnijskili in narodskiii reci.
V^Sj^v^v
( euiU«ti teeaj 1S53.)
r Ljubljani \alisniJ in založH Jožcjf Blaziilk
Jt'i/ Nti^ v '^f^ VSi,,. ^ v' N^ Y "S^ v "^^r * s|pr;
./»'
kmelU^lfUi? oliertnijiiklli in narodskih reči*
r
I*
Odgovorili rrednik:
•-.i^^vT^*
if^^-
Natisnil in založil Jožef Blazni k.
fii^MP^
M14
■>w»
BTANFORO UNIVCRSITV
UBRARICa
STACKS
liARl3t970
f
v, //
I ^/ r O
KAZALO
važnišega obsežka enajstega tečaja Novic.
KmetUske reči.
Stran
8Un kmetgstva v Aostrii 1. 137
Če je gnoj is hleva, orno persti na-ig! 2
Kako v sili s polovico semenskega krompiija ish%jati . . 5. 9
dkod^ivost plesnovine , ... 10
Na rprasaiga savolj živinske soli 12
Povabilo k drenaži 12
Lan v vodi goditi . .' 14
Da pšenica ne postane snetjava 14
Žito na mero ali vago prodirati? 14
Dr. Malfati-tovo ravnanje s krompiijem 17
Sol, sadnega drevja gnoj 17
Redivna klaj4 živine 17
Neki^ sastran krompiijeve bolesni 17
Marvino drevje po natičih (mladikah) množiti ... 22. 26
Poduk o setvi detelje • • •_ 33. 37
Od prešioev dobre setine dobiti 34
Znamnja dobre krave 34
i^ompirjeva bolečin je že stara 37
Pepel od premoga za travnike 41
Kako naj se česp^e ali slive soš<& 45
Kako velike posestva bres tlake naj boy obdelovati ... 49
Vrednost oglja za gospodarstvo 53
Vinorejcom svit za terto pozimi 54
Skušnja z rasovsklm lanom 57
Skušnja z gnojno soljo 57
Skušnja o prešičji reji ^. ... 57
Oglje zboljša mes6 pitane živine 57
TergatVa in naprava vina 61. 65
Koristnost soli za živino 73
Priporočilo krompir zgodig zaditi 77
Popolni nauk o hmeljoreji 77.81.86.89.93.97.102.105.109.117
Od prihišnih vertov 101
Drevje po vejicah spoznati (s podobami) 113
Od grubanja tert 121. 125
Terpežnost lesa pod zemljo 121
Sadno drevje se ne da po mladikah množiti 121
Zvediti koliko bo imela zaklana živina mesa 125
Al je res dobro globoko orati? .• 129
Popolni nauk od drenaže (s podobami) 133. 137. 141. 145. 149.
153. 157. ly1. IGi. 1(ia
Občni zbor kmetijske družbe v Ljubljani 155. 157. 162. I Uh. 1611. 1 74
Vrabce pitate in plevel sejete! ....... 175. I T8
Kako naj si kmetovaveo po vsih potih gnoj množi 17?, 181. 1^."».
189. 193. 209. 217. t2b. ;24l
Moč reži * - 1^1
(jlava gov^e živine je znamige : ali je za pleme ali ne , . l^t
Bolezni čbel . * 1»1
Da mokro vreme sena ne pokvari . 1S9
Rast mladih praseov pospešiti ,189
Oye iz grojzdnih peškd 193
lUilooek bradovičastega plesigivca od prave tertje bolezni . 1^)7
Vinske terte bolesin 197. 201. 205. 2T3, ZHh 313
Skokšnje o sviloreji 201
Mnogoverstni strupi za perutnino .' 201
Sirovo maslo ali puter v Tirolih 201
Torsična slama za molzne krave * . . . 201
Zakaj ne molzejo krave toliko, kolikor bi morale .... 201
'Kako gigili krompir porabiti 201
Kako dobre kleti napraviti 213
Todi po časa žetve in košnje se ravna pridelk 213
Gotov pomoček zoper bolhe na ze^i itd 217
Mleko v latvioah iz cinka 221
Od pojedin delavcev ali delavk na kmetih . * 221
Stran
Da nov oves konjem ne škodne 221
Moke čbelam potresati 221
Da se pod streho živinska kliya ne spridi 225
Doka^ kako neizrečeno dobro je umno gleštaige senoset . . 229
O toči se škode obvarovati 233
Drenaža na Ljub^anskem moeiiji 237
*ej» telet 245
Cmu je pimica porabQiva 245
Vinski vlak (s podobo) 247
Hišo v dobrem stanu obderžati 258
Vinoreja v našem cesarstva 258
NaUnjčni poduk, kako gnbjniše napraviti . . . 257. 261. 265
Pregled kmetijstva po celi Europi . . . 265. 269. 273. 277
Mravlje od mladega dre^a pregnati 269
Bramorja pokončati 269
Pesi perje oberati ni dobro 269
O griži čbel 269
Sadnema drevju se s pridom gnoji 269
Kako kis delati iz sac^a 273. 289
Zvenjen krompir dober za seme 277
Kako naj se sadne drevdsa sad^, in kterih plemen 281.285. 293.
297. 301
Kako delijo hrušovec in jabelčnik v Savinski dolini . . . 285
Zoper krompirjevo bolezin 297. 333
Da krava pri molži ne berca 297
Kdaj se imajo senožeti močiti 301
Tudi krave so za vprego • . 305
Zlate pravila za kmetovavce 309. 313
Zakaj in kako se sem^a izpije in izmolze 317. 321. 325. 329
Trava mačjega repa med deteljo dobra reč 317
Zvediti, ktere krave mleko ima več smetane 317
Ali res krave po klasjih rožičkih zveržejo . .^ 317
Mcrve in otave ne prepozno kositi 337
Kaj je storiti pred presajevanjem starega drevja 337
Mleko dolgo časa iVišno obderžati 338
Pomoček zoper krompirjevo bolezin po rusovskih skušnjah 341.345
Vnovič poterjeno sredstvo krompir gnjilobe obvarovati . . 341
Pravda med širokimi in ozkimi ogoni 349
Ali se zamore človek tudi zopar žival pregrešiti .... 353
Pozimska klaja za živino 357. 361. 365
Rodovitnost rusovskega land 357
Ki'MVji tep Knnmnje molzne krave .• 357
KaT&» ravnat L če krompir v kletih gnjge? 361
KonslBOst sadjoreje 366
Pop »bi nauk od konstnosti mavca ali gipsa .... 369. 373
Lepo dTori»c napraviti 373
Vodu. £rak. parketa in svetloba 377. 381. 385. 390. 393. 397
Žitni moli 395
Htajar^ka peiiliia 393. 398
D&ri}« poflluni na Stiyarskem 896
Bviloreja na Krajnskem 401. 409
Pogovor » ki»(>tijsko dražbo o živinski piči 417
Kratko^asnlre In basni.
Vila . 8
Predpustnioa 31
Demoklesov meč, ali v straha veselega vžitka ni . . . .- 34
Resničen vremensk prerok 59
Mizopl<Ss 120. 123. 139
Rak, labud in ščuka . . . . , 136
Kakor pravo tako zdravo "'''■'
Anglež se zaljubi v ciganko
Žena pride k zdravnika po lek
stran
Nedela in delavniki po tuniki pratiki 307
Kmet in njegov sin . . . / 327
Kako je neki mož copernieo pref^njal 333
Smešnioe 379
Novinar:
U slovanskih krajev ( v«.-.« i:„*„ v«w.%
U mnogih knOev celega sveta \ ^ ^''•^^" '«*«* ^<»^^-
Obertnijske in rokodelske reči.
Trikolesne kolica (s podobo) 5
Znamnje dobrega in slabega grediva . . 13. 18. 22, 26. 30. 37
Obertnijska razstava v Novem Jorku v Ameriki 14
Žitni kamen (Bicrstein) 27
Rnsovske peci 36
Naj boljši mast za usnino 41
lUzne kovine kot gradivo 41
Kaj je asfalt? 49
Žselczne plose za pokrivaige 74
Persteno posodo terpeino napraviti . . . ; 73
Kaj je cem5nt? 101
Ni prav ne, da se možki kod nas srami^ejo predila . . . 109
n kot gradivo 117
Kteri letni čas naj se začn^ nova hiša zidati 122
Platno razločiti od pavolnatnega blaga 141
8amotis natore . 153
Po kteri versti naj se o zidanju hiše posamezne dela opravljajo 174
Voda v slažbi človeški ' 226
Kako les terden ohraniti 401. 405. 409. 413. 418
Pesmi.
Glosa za novo leto 1
Ko odidejo svatje 5
Nehvaležni sinovi 9
Kaj maram 13
Mlada Breda 21. 25. 29
Umirajoči labod 33
Ceski muzikanti 44
Up 48
Klepee 52. 55. 60. 68. 88. 92. 96. 100. 104
Podobe življenja 69
Gospoda Davorinu Terstenjaku 101
Oosp. M. Langus-u 105
Živ^eige 112
Smert 120
Narodna pesmica (iz Po^an pri Kolpi) 124
Stari človek 128
Jetnik (ruska narodna) 152
Smert Marka kra<jeviča 156. 160. 164
Huda ura \ 168
Lipova harfa 174
Pesmica o pomladi * . . . 192
Prijatel 204
Onem (zabavyica) 212
K^ so solze? 21«
Večeren sprehod 232
Mladenčem * ^ Z^i*
Sveti Matija . . • • . . 27«. 2<^0
Žandarska 2HH
Delitev Jaksičev WZ. 296
Čudna smert tatu *i<M
Blatino jezero 30e. 312
Že^a po domačii 320
Oranje kraljeviča Marka 32S
Zgodba na Krasu 33(i
Saraopasnikom . «U0
Solnce in dekle , 35'^
O večernici - 373
Reka 37B
Strah za strah 388
Svet svečer 412
Kraj ne obdolževan hrovatenja 416
Poduki raznega zapopadka.
Ne želi sreče , ki ji s svoje močjo steči ne moreš .... 6
Preklic sUre moriti 10. 15
''šoki namen pd^odelstva 19. '23. 27. 30
lija in kuhinskit sol . . . 38. 42. 46. 66. 161. 178. 182
ko spanje prirode 65. 69
n . .... Stran
Rože na oknjih .... - i^^
Kako bi se ladaigoi me8tnjaa4»m v omiki približali \ 81. 86. 89
O zadevah poslov 93. «7. 102. 106
Koderega in mletvina |Qg
Očetovska Jjubezin in nehvalesuost otroška . .' . * in
Zupani glejte kig delate! ' * {iq 149
Zlati izreki •;...... ! 154.219.290
Potrebno je, da človek brati m pisati zna 137
Od miloserčnost do žival 1 . . 206
Tudi pod revno sukajo prebiva žlahno serce ...,.*. 222
Čast ženskega spola ! I ! 262
Pastiija in popotnik 1 ! I ! . 263
Revalenta arabiea 1 ! I ! ! 271
Od kod martinova gos ! I ! 1 271
Škodljiva cikoria !li' 274
Kaj so repate zvezde? I ', [ 277
Dve potrati jesenskega časa ! I . . 293
Dragina žita ! I .' ' 294
Otroke obvarovati ! I . . 306
Narava je učiteljca človeka v dobrem in hudobnem . I 340. 314
Zgodovina tobaka ^ 322! 330
Svet za pomoč ob ognji * 3^5
Močelke ' ' 32^
Koristnost pevalic [ 33^
Kolumbaške muhe ' 3^^
Iskrice življenja 41^
Postave in pravoznanske re^i.
Novi ukazi zastran lovstva Qage) 2
Prememba o deržavnih zakonikih in deželnih vladnih listih . 4
Nova naprava cesarskih vradnij 31. 34. 38. 54
O podelitvi rokodelskih pravic 96
Zastran preselitev Austriancov v Ameriko ! *. 44
Zavolj vožnje telet v Terst ..45
Orožni listi ! ! 48
O pohisnem kramarstvu (hausiranju) 1 . ! 48
Kako tarifo gojzdne škode sostav^ati in škodo povraeatl 5o! 54. 57
Opomin posestnikom mitenskih zemljis . 78
Prostovoljci zamorejo že v 17. letu vojsaki biti . . .' 1 ! 83
Predpis zastran posesti orožja gg
O delitvi povračila za vkvaKiranje vojakov t04
Zastran davsin pri prepisih premoženja , [ tl2
Zavolj lova po polju in nogradih . . . .' ||g
Preklic papirnatih nemških šestič ! . 192
Vojaki za reservo in brambovce ' 19$
Namen kazenskega dnara iz prestopkov gojzdne postave na-
branega 220
Semi^i ob cerkvenih shodih se smejo še le začeti po dokon-
čanem cerkvenem opravilu 220
Nova postava zastran servitutov v gojzdih in drugih zcm-
Ijisih 229. 233. 238. 241. 246. 247
Navod blago naznanovati za colno ravnavo . . 253. 257. 261
Davki za leto 1854 300
Postava zastran jndov 328
Ukaz zastran gasivnih naprav 344
Cenenje klaje za vojaške koiye za 1. polovico leta 1854 . 368
Kaznovanje pokotnih pisačev 380
IViliuiljijc odrAjtvilo eohiine 384
Au:!^trlQiir^kA mera in vaga na florvaškem in Slavonskem . . 392
Dunaj^i vatel veljaven po celi Austrii, razun Laškega in
Tojafikc krajine 392
NoVtt eolua tHiifa 404
BIa\ eimki' zgodovinske , Jezikoslovne In dotske re^i.
Stan i»l o vinskega obreda na Teržaskem 14
O EAeeiku imen ^Ljubljana^ in nLaibaoh<< 35. 39. 42. 48. 222
H(>vi-uz|?<Jdoviiiske preiskovanja gosp. D. Terstenjaka 58. 62.
70. 74. 89. 94. 103. 107. 110. 117. 122. 130. 184, 146.
Xm. U>i. 162. 166. 172. 174. 182. 186. 190. 210. 214.
21B. 238. 242. 246. 250. 266. 270. 274. 278. 294. 298.
302. 306. 310. 326. 330. 342. 346. 354. 358. 370. 381. 387.
891.394
Nauport in Ljubljana • 75
Ljudske šole 78
Drobtince za leto 1853 90. 9&
Oglas veso^ne abcede gosp. Poklukarja — v oriasniku k
28. list«.
Zgodovinski katekizem 128
Jezikoslovne drobtince 143. 191
Pomenki o družtvu sv. Mohora 175. 178. 282
' II" ' — —
stran
Narekovaige v Libarnii 180. 184. 188. 196. 208. ZU. 247. 290
Pre86d slovenščino dotiene knjižice 199
Mneige Šafafika o zgodovinskih spisih Tersteigakovih . .218
Ostanki rimski cest po Krajnskem 226
Slovanski spominki v Rima . . . . : 254. 259
Skotnik 256. 270. 271. 286. 289. 302. 320
Ajdovski cid aa Vcrhniko 262
Ali se je kedaj duhovna oblast Solnograskih škofov na Krajn-
sko stegnila 282. 287
Žgaiuo slov6, vojsk6! 287
Kupa ali Kolpa? 290. 323
Narodska povest v Veprinasčinu 303
Občni deržavljanski sakonik 318
Drobtinee is slov. slovnice 327
Slovensko berilo sa Nemce. Sostavil A, Janež i č . . 331. 338
Slovensko berilo sa V. gimnasialni razred Dr. Miklošiča 338. 346
Narodske šege na pim v Krajini (vojaški granioi) .... 347
Slovniški pomenki 358. 366. 374. 378
Šole 362
Kje ste Privina in Kocel imela svoje posestva 362
Kaj je slovenski narod oglejskim patriarhom dolžan? . . . 402
Zgodovinski pogovor zastran gčrba ljubljanskega . . 405. 409
Dva do zdaj zamolčana kraja na Krajnskem v rimskem času 414
Slovanski popotnik:
7. 11. 15. 20. 24. 27. 35. 40. 47. 51. 62. 75. 82. 89. 111.
118. 126. 138. 143. 151. 159. 182. 215. 227, 239. 251.255.
259. 287. 299. 319. 335. 339. 376. 407. 415
Opomba. Naznanila novih slovanskih knjig se najdejo v
slovanskem popotniku.
Zavarovavnica o|pija.
'ISedinjena štajarsko-krajnsko-kprosko zavarovavnica za leto
1852 69
Zdravniške reči.
Kako streči konjem, ki so smolikovi, smerkovi in červivni 17
Pomoč zoper tr6t (prepad telečnika) 26
Salo, kader govejo živino napenja 41
Pomoč o zavdanju z zelencem (Grunspan} 115
Pomoček zoper vnetje vimena 122
Toplice v Krapini 167
^Skerb kmetovavcov za živino v hudi vročini poleti .... 309
Bradovice pri teletih odpraviti 297
Zoper kngo perutnine 313
Pregled novih živinozdravniskih skusiig . . . 345. 350. 353
Orojzdje zdravilo 390
ZemUo- und Uadopisje.
Imenitnost 2. grudna 3
Naj preroožnisa kmetijska dražba na svetu 3
Stra»
Zab^jak S
Vojska černogorska 46. 47
Opis Oernogore • • . 55. 63. 91
Napad na življeige presv. cesarja na Danici 64
Danilo knez čemogorski (s podobo) 84
Turško carstvo 99
Ozir v sveto deželo « . 118
Besedica o Krasu . « 125
Černogorci (s podobo} 136
Ogled po Austrii . . ^ 137
Drobtinice narodskih običajev iz Libumge 138
Življenje v Carigrada 142. 147. 150. 154
Cernigrob 180« 183
Misionske novice iz srednje Afrike 183
Pozdravila narodov 187
Pad Carigrada 29. mi^nika 1453 191. 194. 198. 202. 210. 214.
219. 222
Mertvo moije 258
Domače življenje sultana turškega 268
Blesko jezero 272
Opis poglavnih narodov na Turškem 295
Polharji na Veprinašcini 303
Popis armade turške 311. 315
Omer-pasa 331
Moč rusovske armade 339. 342
Ozir po domačii 350
Kako indianski narodi v Australii mertve pokopujejo . . . 350
Živež ljudi po sveta 354. 357. 370. 374. 378
Ozir po svetu 362
Ogled podonavskih krajev 366
Pogled v Bosno in Hercegovino na Turškem 371
Vlaška ali Valahija 375
Narodi po Turčii 378
Naj čudnejši otrok 18. stoletja 382
Turki, njih šege in navade, vera in deželska osnova s po-
pisom njih perve domovine 387. 392. 394. 403. 407. 410
Bugarska 406
Kavkaz 410
Britanski muzeji 41S
Življenj o spis i:
Dositej Obradovič 2. 6.-
Bemolak 19
Appendini Pr. M 50
Cigler France Andrej, 67
Kolir Jan 8T
Popovič Ivan . 115
Zlatario 154
Dolinar Tomaž 194
Raic Ivan 254
Krilov 290
Presl Jan Svatopluk 314
O spominu gosp. J. Plemeljna 322
7^ Oglasnik^ naznanuje v 37 litih mnogoverstae nuglase vradnij in privatnih oseb, zbornice knjaske sa knpoijstvo in obertaijstvo^
bukvarjev itd. itd.
kmetUskih, obertnijskih in n&rodskih reči.
Novice uriu^f^o t Upl>lj»iii|
Tnak teden dvakrat, nam-
rM ▼ sredo in saboto.
Odgovorni vrednik Dr* Janez Blelirel«.
! Veljajo za celo leto po poflti
ifl. , gcer 3fl., ga pol leta
2fl. popo6h',scer Ifl.aOkr.
Tečaj XI.
V saboto 1. januaria 1853.
List 1.
Glosa za novo leto.
O Iminivi fraHktarji,
Vi lasimwi mvemdoglsSi,
Vi vremeiui vsi frsroki,
Le vsi fojU rakom iviigat!
Preeerin.
Ni ne pratik v novem leti
Ni ne pratikarjev šteti;
Vsak bolj modreca se k^.
Od miri in vojske laže,
Vsak predjal bi vse na sveti.
Biti dobri gospodarji
V svoji hiši pa ne snajo,
Vprek In križem vse ravnajo«
Ne bodite več čenčirji,
O lažnivi pratikirjf!
Razamejo modrijini :
Kaj obraz neba oznini,
Kaj prinašajo planeti,
Kaj pomenijo komdtl.
Mlaj in sip kaj dela brani.
VraŽDJkl so pa besedi,
Ki zadeva vednost pravo,
Za življenje imi veljavo.
8lov6 dajte svoji zmedi ,
Vi lažnivi zvezdof^ledi!
Vreme vedeži sledijo,
Vse naprej od nje^a ačijo;
Dajo vest od zgodnje zime.
Spet od treskov in niroe ,
Dež io soince v red verstijo.
Čas pa gr6 ko vod potoki;
Ifar jim ni , do ao sproverae ,
Da se vso zm njim oberne.
Nam De boste več por6ki
Vi vremena vsi prerdki!
Bo li novo leto bolji?
Bo li vsakemu po volji?
Kdor sejal bo s^me hligo
Žel bo trada klasje dri|^o
Na človeštva velkem polji;
del lenuh bo lačen žvižgat.
Vsak po pameti se tradi,
Ča^a drazega ne mudi ! ^
Leni pojte rakom žvižfat.
Le vhI pojte rakom žvižgat! H.
Stan kmetijstva v Austril
Popisal J. PiOi^-
Nadjamo se vsireei ne le kmetovaveom temoo
braveu, ki na kaj več raisH kakor le na
svoj samotni koteč • ako jim razgernemo v pervem
listu p,Novic^ stan kmetijstva v celem našem cesar-
stvu m jim odpremo pogled v velikost zemlji«,
število hiš in družin, množino domače
živine in mnogoverstnih pridelkov.
Tak razgled ni mislečemu človeku le zabava
za kratki čas, podučno mu je tudi berdo na mnogo
strani. Spremite me tedaj bravci vsi na tem poto-
vanji po Austrii, ktere oddelek smo tudi mi Slo-
venci, kterih lastnine so tudi v tem spisu zMopa-
dene, ki ga je po vei^etnih sostavab zložil F. vf*
Hofman v svojem ^občnem kmetijstvu^ leta 1862.
Austriansko cesarstvo je 11,677% štirj^ških
milj veliko (ena milja je 4000 sežnjev dolga in
4000 sežnjev široka, tedai zapo^ade 16.000XM)0
štirjaških sežnjev ali pa lO.OOO štirjaških oralov).
Mest, tergov in vasi Je v celem cesarstvu
67.358 z 5 milioni in 73.789 hišami, v kterih
prebiva 7 milionov in 587.065 družin.
Ljudi je 36 milionov in 293.516. Skušnje
večletne kažejo, da se jih rodi na leto 1 milion
in 434.6Si7, ume rje 1 milion in 46.917, — te-
daj jih dokaj (387.710) več na svet pride, kakor
i'ih svet zapusti v enem letu, ako kakošna posebna
;Qga ne mori liudstva; od tod izvira množenje pre-
bivavcov, kterih se je dosihmal že čez 36 milionov
naraslo.
Izmed domače živine je nar več ov&c, za
temi goved, prešičev, kdnj,koz, oslov in
mul, in sictT v sledeči razmeri: o v žeje 27 mil.
197.239, goveje živine 11 mil. 479.604, pre-
šičev 6 milionov, kdnj 2 mil. 832.214, koz 2
mil. in 400.000, oslov, mezgov in mul okoli
100.000. Perutnine mnogoverstnih plemen pa
je čezr'60 milionov.
Ozrimo se sedaj jpo zemliiših, da zvemo,
koliko je teh. Zemliisa se mergo na orale (johel,
en oral zapopade 1600 štirjaških sežnjev ali
klafter, en štirjašk seženj ima 36 štirjaških čev-
ljev; en oral je 40 sežnjev dolg in 40 sežnjev
širok.
V celem cesarstvu znese zemljišč, na kterem
so njive, 36 mil. 790.579 oralov, njiv za raj ž
ali laško pšeno je še posebej 113.447 oralov; —
nogradovje 1 mil. 759.222 oralov, — seno-
žet in vertov 11 mil. 591.945; - oljkinih
gojzdov je 42.933 oralov , 1 a v o r o v i h (lorberje-
vihl in kostanjevih gojzdov pa 71.547 oralov;
pašnikov (gmajn) je 12 mil. 365.123 oralov —
strašna množina , ako se pomisli, koliko zemlje še
zanemarjene leži! če bi se le polovica tega obde-
lovala , za koliko miUonov bi se pomnožili pridelki !
— Gojzdov je 35 mil. 281.597 oralov; - vod^
^ry^-
^ •
f^^
(
kmetUsklli, oberlnijiikili In narodsklli re^i.
OdgOTorui rrednik:
W' 9MMmM S]&iSSW5BS«
Natisni! in založil Jožef Blazni i(.
MT4
i»M»
o -^
^ fl *<
BTANFORO UNIVCRfilTV
LIBRARICS
STACKS
MAR 1 3 1970
f
v, /I
,' -^f ■" o
/ 6 - -
KAZALO
važnišega obsežka enajstega tečaja Novic.
Stran
Stan kmetijstva v Austrii 1. 137
Če je gnoj is hleva, arno persti na- nji 2
Kako v sili s polovico semenskega krompiija ishi^ati . . 5. 9
Skod^ivost plesnovinc , ... 10
Na vprašanja zavolj živinske soli 12
Povaiilo k drenaži 12
Lan v vodi goditi . .* 14
Da pšenica ne postane snemava 14
Žito na mero ali vago prodirati? 14
Dr. Malfati-tovo ravnaige s krompiijem 17
Sol, sadnega drevja gnoj 17
Redivna klaja živine 17
Nekaj sastran krompirjeve bolezni 17
Marvino drevje po natičih (mladikah} množiti ... 22. 26
Podak o setvi detelje 33. 37
Od presičev dobre šetine dobiti 34
Znamnja dobre krave 34
•Krompirjeva bolezin je že stara 37
Pepel od premoga za travnike 41
Kako naj se češp]|je ali slive sose 45
Kako velike posestva brez tlake naj bo\j obdelovati ... 49
Vrednost oglja za gospodarstvo 53
Vinorejcom sv^t za terto pozimi 54
Sko8iya z rusovskim lanom 57
Skosnja z gnojno soljo 57
Skušnja o presičji reji ^. ... 57
Oglje zboljsa mesd pitane živine 57
TergatVa in naprava vina 01. 65
Koristnost soli za živino 73
Priporočilo krompir zgodc^ saditi 77
Popolni naok o hmeljoreji 77. 81. 86. 89. 93. 97. 102. 105. 109. 117
Od prihisnih vertov ^ 101
Drevje po vejicah spoznati (s podobami) 113
Od grabaiga tert 121. 125
Terpežnost lesa pod zemljo • 121
Sadno drevje se ne da po mladikah množiti 121
Zvediti koliko bo imela zaklana živina mesa 125
Al je res dobro globoko orati? 129
Popolni nauk od drenaže (s podobami) 133. 137. lil. 145. 149.
153. 157. 161. 164. 169
Občni zbor kmetijske družbe v Ljubljani 155. 157. 162. 165. 169. 174
Vrabce pitate in plevdl sejete! . . . , . . . . 175. 178
Kako naj si kmetovavec po vsih potih gnoj množi 177. 181. 185.
189. 193. 209. 217. 225. 241
Moč rtži 181
Glava gov^e živine je znamnje: ali je za pleme ali ne . . 181
Bolezni čbcl 181
Da mokro vreme sena ne pokvari 189
Rast mladih praseov pospešiti 189
Olje iz grojzdnih peskii . 193
Razloček bradovieastega plesigivca od prave tertje bolezni . 197
Vinske terte bolezin 197. 201. 205. 273. 281. 313
Sknkiige o sviloreji 201
Mnogoverstni strupi za perutnino .' 201
Sirovo maslo ali puter v Tirolih 201
Tursična slama za molzne krave * • . . 201
Zakaj ne molzejo krave toliko, kolikor bi morale .... 201
.'Kako gigiii krompir porabiti 201
Kako dobre kleti napraviti 213
Tudi po času žetve in kožnje se ravna pridelk ... . . . 213
Gotov pomoček zoper bolhe na zetji itd 217
Mleko v latvicah iz cinka 221
Od pojedin delavcev ali delavK na kmetih . * 221
Stran
Da nov oves konjem ne skorje 221
Moke čbelam potresati 221
Da se pod streho živinska kl^ja ne spridi 225
DokajE kako neizrečeno dobro je umno glestaaje senožet . . 229
O toči se škode obvaro^^ati 238
Drenaža na Ljub^anskem mooirji 287
M» telet 245
Cmu je pimica porab]|jiva 246
Vinski vlak (s podobo) 247
Hišo v dobrem stanu obderžati 258
Vinoreja v našem cesarstvu 253
Nataigčni poduk, kako gnbjniže napraviti . . . 257. 261. 265
Pregled kmetijstva po celi Buropi . . . 265. 269. 273. 277
Mravlje od mladega dreyja pregnati 269
Bramorja pokončati 269
Pesi perje oberati ni dobro 269
O griži čbel 269
Sadnemu drevju se s pridom gnoji 269
Kako kis delati iz sadja 273. 289
Zvenjen krompir dober za seme 277
Kako naj se sadne drevesa sadč, in kterih plemen 281.285. 293.
297. 301
Kako delajo hrusovec in jabelčnik v Savinski dolini . . . 285
Zoper krompirjevo bolezin 297. 333
Da krava pri molži ne berca 297
Kdaj se imajo senožeti močiti 301
Tudi krave so za vprego • . 305
Zlate pravila za kmetovavce 309. 313
ZakiO in kako se semnja izp^je in izmolze 317. 321. 325. 329
Trava mačjega repa med deteljo dobra reč 317
Zvediti, ktere krave. mleko ima več smetane 317
Ali res krave po klanjih rožičkih zveržejo . ., 317
Merve in otave ne prepozno kositi 337
Kaj je storiti pred presajevanjem starega drevja 337
Mleko dolgo časa fVisno obderžati 338
Pomoček zoper krompirjevo bolezin po msovskih skušnjah 341.345
Vnovič poterjeno sredstvo krompir gnjilobe obvarovati . . 341
Pravda med žirokimi in ozkimi ogoni . . .' 349
Ali se zamore človek tudi zopar žival pregrešiti .... 353
Pozimska klaja za živino 357. 361. 365
Rodovitnost rusovskega land 357
Kcavji rep znamnje molzne krave .* 357
Kako ravnati, če krompir v kletih gnjge? 361
Koristnost sa^oreje 366
Popolni nauk od koristnosti mavca ali gipsa .... 369. 373
Lepo dvorise napraviti 378
Voda, zrak, gorkota in svetloba 377. 381. 385. 390. 393. 397
l^itni moli 385
SUjarska penina 898. 898
Darila poslom na Sti^'arskem 896
Sviloreja na Krajnskem 401. 409
Pogovor 8 kmetijsko družbo o živinski piči 417
Kratkotesnlee In basni.
Vfla 8
Predpustnica 31
Demoklesov meč, ali v straha veselega vžitka ni . . . .• 34
Resničen vremensk prerok 59
MizopHs 120. 123. 189
Rak, labud in ščuka . . . . , 136
Kakor pravo tako zdravo 167
Anglež se zaljubi v ciganko 239
Žena pride k zdravnika po lek 251
stran
Nede\j» in delavniki po toniki pnUiki 307
Kmet in igcgov sin 327
Kako je neki mož eopernieo pregai^al 333
Smesnice 379
Novinar:
v vsaeem listn Notic.
Ic slovanskih krajev
Is mnogih kr^ev eelega sveta
ObertnUske in rokodelske reči.
Trikolesne koliea (s podobo) 5
Znamnje dobrega in slabega grediva . . 13. 18. 22. 26. 30. 37
Obertnijska raistava v Novem Jorkn v Ameriki 14
Žitni kamen (Bierstein) 27
Basovske peci 36
Naj boljši mast za nsnino 41
Raine kovine kot gradivo 41
Kaj je asfalt? ^
Kolesne ploše za pokrivanje 74
Persteno posodo terpeino napraviti 73
Kaj je cement? ^01
Ni prav ne, da se možki kod nas srami^ejo predila ... 109
n kot gradivo J]i'
Kteri letni čas mg se zacn* nova hiša zidati 123
Platno razločiti od pavolnatnega blaga 141
Samotis natore /^ ' ' I -' ' IS?
Po kteri versti naj se o zidanju hiše posamezne dela opravljajo 174
Voda v službi človeški * 226
Kako les terden ohraniti 401. 406. 409. 413. 418
Pesmi.
21. 25.
Glosa za novo leto
Ko odidejo svatje
Nehvaležni sinovi
K^i maram
Mlada Breda
Umirajoči labod
Češki mozikanti
Up
Klcpec 52. 56. 60. 68. 88. 92. 96. 100.
Podobe življenja
Gospodu Davorinu Terstenjaku
Gosp. M. Langus-u
Življeige
Smert
Narodna pesmica (iz Po^an pri Kolpi}
Stari človek
Jetnik (ruska narodna) • • • •
Smert Marka kra^eviča »5»- ^»O.
Huda ura >
Lipova harfa " * '
Pesmica o pomladi
Prijatel
Onem (zabav^jica)
Ki^ so solze?
Večeren sprehod
Mladenčem • •
Sveti Matija . . • ' • • *"••
Žandarska • •
Belitev Jaksicev ^^*
Čudna smert tatd » •
Blatino jezero *»'*•
ŽeUft po domačii
Orai^e kra\ieviča Marka •• •
zgodba na Krasu *• •
Samopašnikom
Soince in dekle •
O večemici
Reka
Strah za strah
Svet svečer
Krtine obdolževan hrovatenja
1
5
9
13
29
33
44
48
104
69
101
105
112
120
124
128
152
164
168
174
192
204
212
216
232
s:
288
296
304
312
320
328
336
340
352
372
378
388
412
416
Poduki raznega zapopadka.
Ne zeli sreče , ki ji s svoje močjo steči ne moreš .... 6
Preklic stare moritf '•^o* 12* 1«
Visoki namen pd^jodelstva 19. 23. 27. 30
Kemija in kuhinskA sol . . . 38. 42. 46. 66. 161. 178. 182
zimsko spanje prirode 65. 69
Stran
Rože na oknjih 79
Kako bi se ladaigei mestigaiiom v omiki približali « 81. 86. 89
O zadevah poslov ... * 93. 97. 102. 106
Koderčya in mletvina lo^
Očetovska Jjubezin in nehvalesnost otroška 111
Župani glejte k^j delate! 146. 149
Zlati izreki tu. 219. 290
Potrebno je, da človek brati in pisati zna 167
Od miloserčnost do žival Z06
Tudi pod revno snkigo prebiva žlahno serce Z!SZ
Čast ženskega spola 262
Pastirja in popotnik 203
Revalenta arabica 271
Od kod mnrtinova gos 271
Škodljiva eikoria 274
Kaj so repate zvezde? 277
Dve potrati jesenskega časa 293
Dragina žita 294
Otroke obvarovati 306
Narava je učiteljca človeka v dobrem in hudobnem . . 340. 314
Zgodovina tobaka 322. 330
Svčt za pomoč ob ognji 325
Močelke 329
Koristnost pevalio 338
Kolumbaške muhe 386
Iskrice življenja 419
Postave in pravoznanske re^i.
Novi ukazi zastran lovstva Oage) 2
Prememba o deržavnih zakonikih in deželnih vladnih listih 4
Nova naprava cesarskih vradng 31. 84. 38. 54
O podelitvi rokodelskih pravic 36
Zastran preselitev Austriancov v Ameriko 44
Zavolj vožige telet v Terst 45
Orožni listi 49
O pohišnem kramarstvu (hausiranju) 4g
Kako tarifo gojzdne škode sestavljati in škodo povraeati 60. 54. 57
Opomin posestnikom mitenskih zemljiš 7S
Prostovoljci zamorejo že v 17. letu vojšaki biti 83
Predpis zastran posesti orožja 98
O delitvi povračila za vkvaKiranje vojakov 104
Zastran davšin pri prepisih premoženja . .^ 112
Zavo)] lova po polju in nogradih 116
Preklic papirnatih nemških šestič 192
Vojaki za reservo in brambovce 196
Namen kazenskega dnara iz prestopkov gojzdne postave na-
branega 220
Semnji ob cerkvenih shodih se smejo še le začeti po dokon-
čanem cerkvenem opravilu 220
Nova postava zastran ser\'ittttov v gojzdih in drugih zem-
Ijiših 229. 233. 238. 241. 246. 247
Navod blago naznanovati za colno ravnavo . . 253. 257. 261
Davki za leto 1854 300
Postava zastran judov 328
Ukaz zastran gasivnih naprav 344
Cenenje klaje za vojaške konje za 1. pofo^aco leta 1854 . 368
Kaznovanje pokotnih pisačev 380
Vfettl^dnje odrajtvilo cotnine 384
Austrlaaska mera in vaga na llorvaškem in Slavonskem . . 392
Dunajski vatel veljaven po celi Austrii, razun Laškega in
vojaške krajine 892
Nova eolna tarifa 404
fSlaveMake zgodovinske , jezikoslovne In šolske re^i.
Stan slo vinskega obreda na Teiiaskem 14
O začetku imen ^Ljub^ana^ in „Laibaeh<< 35. 39. 42. 48. 222
Starozgodovinske preiskovanja gosp. D. Terstenjaka 58. 62.
70. 74. 89. 94. 103. 107. 110. 117. 122. 180. 134. 146.
150. 158. 162. 166. 172. 174. 182. 186. 190. 210. 214.
218. 238. 242. 246. 250. 266. 270. 274. 278. 294. 298.
302. 306. 310. 326. 330. 342. 346. 354. 358. 370. 381. 387.
891. 394
Nauport in Ljub^ana 75
Ljudske šole 78
Drobtince za leto 1853 90. 9&
Oglas veso\jne abcede gosp. Pokinkarja — v oglasniku k
28. list«.
Zgodovinski katekizem 128
Jezikoslovne drobtince 143. 191
Pomenki o dmžtvn sv. Mohora 175. 178. 282
stran
Narekovanje v Libumii 180. Igi. 188. 196. 206. ZU. 2i7. 290
Pres&d Blovenseino dotione knjižice 199
Mnenje »afafika o zgodovinskih spisih Tersteigakovih . . 218
Ostanki rimski cest po Krajnskem 226
Slovanski spominki v Rimu 254. 259
Skutnik 256. 270. 271. 286. 289. 302. 320
Vdovski Eid xa Verhniko 262
Ali se je kedaj dohovna oblast Solnograskih škofov na Krajn-
Sko stegnila 282. 287
ZgMJn slovd, voJ8k6! 287
Kopa ali Kolpa? - - • ; 290. 323
Narodska povest v Veprinasčinn 303
Občni deržavljanski cakonik 318
Drobtinee iz slov. slovnice 327
Slovensko berilo za Nemce. Sestavil A, Janež i č . . 331. 338
Slovensko berilo za V. gimnazialni razred Dr. Miklošiča 338. 346
Narodske kege na pirn v Krajini (vojaški graniei) .... 347
Slovniški pomenki 358. 366. 374. 378
Šole 362
Kje ste Privina in Kocel imela svoje posestva 362
Kaj je slovenski narod oglejskim patriarhom dolžan? . . . 402
Zgodovinski pogovor zastran g^rba ljubljanskega . . 405. 409
Dva do zdaj zamolčana kraja na Krajnskem v rimskem času 414
Slovanski popotnik:
7. 11. 15. 20. 24. 27. 35. 40. 47. 51. 62. 75. 82. 89. 111.
118. 126. 138. 143. 151. 159. 182. 215. 227. 239. 251.255.
259. 287. 299. 319. 335. 339. 376. 407. 415
Opomba. Naznanila novih slovanskih knjig se najdejo v
slovanskem popotnika.
ZavArovavnica ognja.
.'Zedinjena stajarsko-krajnsko-kprosko zavarovavnica za leto
1852 69
Zdravniške reči.
Kako streči konjem, ki so smolikovi, smerkovi in Červivni 17
Pomoč zoper tr6t (prepad telečnika} 26
Salo , kader govejo živino napenja 41
Pomoč o zavdanju z zelencem (Grunspan} 115
Pomoček zoper vnetje vimena 122
Toplice v Krapini 167
'•Skerb kraetovavcov za živino v hudi vročini poleti .... 309
Bradovice pri teletih odpraviti 297
Zoper kugo perutnine 313
Pregled novih živinozdravniskih skusiig . . . 345. 350. 353
Orojzdje zdravilo 390
ZeniUo- und Undoplsje.
Imenitnost 2. grudna 3
N%j premožnisa kmetijska dražba na svetu 3
Straa
Zabljak S
Vojska černogorska 46. 47
Opis Cemogore 55. 63. 91
Napad na življeige presv. cesarja na Dun^ji 64
Danilo knez černogorski (s podobo) 84
Turško carstvo 99
Ozir v sveto deželo 118
Besedica o Krasu 125
Cernogorci (s podobo} 136
Ogled po Austrii . . ^ 137
Drobtinice narodskih običajev iz Libumye 138
Življenje v Carigradu 142. 147. 150. 154
Cernigrob 18a 183
Misionske novice iz sredice Afrike 183
Pozdravila narodov 187
Pad Carigrada 29. majnika 1453 191. 194. 198. 202. 210. 214.
219. 222
Mertvo morje 258
Domače življenje sultana turškega 268
Blesko jezero 272
Opis poglavnih narodov na Turškem 295
Polharji na Veprinascini 303
Popis armade turške 311. 315
Omer-paša 331
Moč rusovske armade 339. 342
Ozir po domačii 350
Kako indianski narodi v Australii mertve pokopujejo . . . 350
Živež ljudi po svetu 354. 357. 370. 374. 378
Ozir po svetu 362
Ogled podonavskih krajev 366
Pogled v Bosno in Hercegovino na Turškem 371
Vlaška ali Valahija 376
Narodi po Turčii 378
Naj čudnejši otrok 18. stole^a 382
Turki, ujih šege in navade, vera in deielska osnova s po-
pisom lOih perve domovine 397. 392. 394. 403. 407. 410
Bugarska 406
Kavkaz ; • • ^ 410
Britanski muzeji . . • 418
Življenjospisi:
Dositej Obradovič 2. 6.
Bemolak 19
Appendini Fr. M 50
Cigler France Andrej, 6T
KolAr Jan 8T
Popovič Ivan 115
Zlataric 154
Dolinar Tomaž 194
Raič Ivan 254
Krilov 290
Presl Jan Svatopluk 314
O spominu gosp. J. Plemeljna 322
:^ Oglasnik'' naznanuje v 37 litih mnogoveratne razglase vradnij in privatnih oseb, zbornice krajnske za kape^stvo ia obertaijstvo^
bokvarjev itd. itd.
kmetUskih, obertnijskih in narodsbih red
▼8ak teden dvakrat, nam-^
ree v eredo in saboto.
Odgovorni vrednik Dr« Janez Bleliiels.
VelJiOo st celo leto |po poati |l
(i fl. , scer 3 fl. , sa pol leta>^
pfl. po po6ti, scer 1 fl. 30kr. |[
Tečaf XJ.
V saboto 1. januaria 1858.
List 1,
Glosa za novo leto.
O ImknM fratikrnji.
Vi iammhi mvemd^giM,
Vi vremma vsi prerM,^
Le vsi pojie rokam ivikgat!
PreseriD.
Ni ne pratik v novem leti
NI ne pratikarjev šteti;
Vsak bolj modre^^a se k4ie,
Od miril in vojske laže,
Vsak predjal bi vse na sveti.
Biti dobri i^ospodarji
V svoji bisi pa ne i^najo,
Vprek in križem vse ravnajo.
Ne budite veo čenčirji,
O lažnivi pratikirji!
Razamejo modrijani :
Kaj obraz nebi osnini,
Kaj prinašajo planeti,
Kaj pomenijo komati,
Mlaj in sip kaj dela brani.
Vražniki so pa besedi,
Ki zadeva vednost pravo,
Za življenje Imi veljavo.
8lov6 dajte svoji zmedi ,
Vi lažnivi zvezdof^ledi!
Vreme vedeži sledijo,
Vse naprej od nje^a nč^o;
Dajo vest od z^^odnje zime,
Spet od treskov in nime ,
Dež in soince v red verstijo.
Čas pa f;T6 ko vod potoki;
Mar jim ni , da ae spreverae ,
Da se vse za njim oberne.
Nam ne boste več pordki
Vi vremena vsi prer6ki!
Bo li novo leto bolji?
Bo li vsakemu po volji?
Kdor sejal bo seme bli^^o
Žel bo trada klasje dra^o
Na človeštva velkem polji;
Šel lenuh bo lačen žviž|^t.
Vsak po pameti se tradi,
Čat^a drazei^a ne mudi ! ^
Leni pojte rakom žvižgat.
Le V8i pojte rakom žviž^^at! J7.
Stan kmetijstva v AustriL
Popisal J. Pi^.
Nadjamo ae vstopi ne le icinetovaveoni temoč
▼aakeiBu bravcu, lu na icaj več inisH knkot le aa
svoj samotai kotee , al^o jim razgernemo v pervem
lista ^Novic^ stan kmetijstva v celem našem cesar-
stvu in jim odpremo pogled v velikost zemljia,
število hiš in družin, množino domače
živine in mnogoverstnih pridelkov.
Tak razgled ni mislečemu človeka le zabava
za kratki čas, podučno mu je tudi berdo na mnogo
strani. Spremite me tedaj bravci vsi na tem poto-
vanji po Austrii , ktere oddelek smo tudi mi Slo-
venci, kterih lastnine so tudi v tem spisu zapopa-
dene , ki ga je po verjetnih sestavah zložil r* iV.
Hofman v svojem ;,občnem kmetijstvu^ leta 1852.
Austriansko cesarstvo je ll,$77'/5 stirjaških
milj veliko (ena milja je 4000 sežnjev dolga in
4000 sežnjev široka, tedaj zapo^ade 16.000X)00
štirjaskih sežnjev ali pa 10.000 štirjaskih oralov}.
Mest, tergov in vasi je v celem cesarstvu
67.358 z 5 milioni in 73.789 hišami, v kterih
prebiva 7 milionov in 587.065 družin.
Ljudi je 36 milionov in 293.516. Skušnje
večletne kažejo, da se jih rodi na leto 1 milion
in 434.627, ume rje 1 milion in 46.917, — te-
daj jih dokaj (387.710) več na svet pride, kakor
I'ih svet zapusti v enem letu, ako kakošna posebna
;Qga ne mori liudstva; od tod izvira množenje pre-
bivavcov, kterih se je dosihmal že čez 36 milionov
naraslo.
Izmed domače živine je nar več ovac, za
temi goved, prešičev, kdnj, koz, oslov in
mul, in sictT v sledeči razmeri: o v de je 27 mil.
197.239, goveje živine 11 mil. 479.604, pre-
šičev 6 milionov, konj 2 mil. 832.214, koz 2
mil. in 400.000, oslov, mezgov in mul okoli
100.000. Perutnine mnogoverstnih plemen pa
je čez 60 milionov.
Ozrimo se sedaj j)o z em Hiši h, da zvemo,
koliko je teh. Zemliisa se merijo na orale (johe),
en oral zapopade 1600 štirjaskih sežnpev ali
klafter, en štirjašk seženj ima 36 štirjaskih čev-
liev; en oral je 40 sežnjev dolg in 40 sežnjev
širok.
V celem cesarstvu znese zemljišč ^ na kterem
so njive, 36 mil. 790.579 oralov, njiv za raj ž
ali laško pšeno ie še posebd 113.447 oralov; —
nogradov je 1 mil. 759.222 oralov, — seno-
žet in vertov 11 miL 591.945; - oljkinih
gojzdov je 42.983 oralov, lavorovih (lorberje-
vih) in kostanjevih gojzdov pa 71.547 oralov;
pašnikov (gmajn) je 12 miL 365.123 oralov —
— GoJBdoT je36 mil. 881 .§97 oralom; - vode,
— 2 —
Šoti in scer nerodovitna zemlja sneso 27 milionov
57.617 oralov.
Pridelki, zraj tani na Dunajske vagine zneso
Ssenice 47 mil. 307.482 vaginov, reži 61 mil.
76.760, ječmena 50 mil. 644.166. ovsa 81
mil. 185.121, tnrsice 82 mil. 164.429, prosi
in Sirka 1 mil. 984.616, ajde 5 mil. 150.890,
r a j ž a 806.267, s o č i v j a vsake baze 7mil. 389.810
vaganov.
Drugi zemeljni pridelki so: mer ve fseni}
209 mil. 990.457, slame pa 187 mil. 149.050
centov, koruna (krompirja) 107 mil. 142.650,
repe in pese po 26 mil. 42.388 vagino v; —
zelja 1 bilion 734 mil. 297.030 glav; kostanja
328.040, sadja pa 5 mil. 528.169 vaginov.
Pridelk vina, zrajtan na vedre znese 39
mil. 303.745 veder.
Tobaka (večidel na Ogerskem) se pridela
712.052 centov, hmelja (Večidel na Češkem)
38.479, lanii 1 mil. 482.407, konopelj 1 mil.
762.135, lanenega semena 576.543 centov.
Pridelk olja (laškega ali olj kinega, lanenega,
ogersičnega in orehovegaj znese na leto 697.852
centov, medli 72.353. voska 24.845, siro-
vega masla in sira 4 mil. 500.000 centov; —
ovčje volne 610.330 centov, — svilnih ali
zidnih kokonov (10—12 liber na eno libro
svile) se pridela 339.333 centov.
Derv po 3 čevlje dolzih na sežnje ali klaf-
tre zrajtanih (1 seženj je 6 čevljev dolg in 6 čev*
Ijev visok) se naseka na leto 29 mil. 441.176
sežnjev, lesnega oglja se pridela 22 mil. 225.504
vaganov (premog in šota nista v ti račun vzeta).
Vrednost vsih zemeljnih in živinskih pri-
delkov skupej je prerajtana na 1 bilion in 300 mi«
lionov gold.
To je stan kmetijstva v Austrii. Vsak bo lahko
spoznal, da tak obširen prerajt ne more do majh-
nega gotov biti , primero nam pa vendar razodene.
Zlata vredna drobtinica Icmetovavcom za
novo leto.
v kmetijstvu dobro skuseni in za povzdiso
kmetijstva živo skerbni predsednik kmetijske družbe
gosp. F. Terpinc so v poslednjem zboru glavnega
odbora vrednistvu „NovJc^ priporočili, naj v per-
vem listu novega leta našim knletovavcom po vsih
slovenskih okrajnah sledeči svet na serce položimo.
Takole so nam poročili:
„Prijatli, ki obdelujemo zemljo, prosimo naj
tervo : 4iaj dobrotl|ivi nebeški oče razlije blagoslov
ožji čez polje nase. Hočemo pa deležni biti bla-
;oslova nebeškega^ mora umna glava vižati pri-
ine roke. Stroškov se ne manjka, novih do-
hodkov si privabiti je teško,— pa s tem umno go-
spodariti. Kar imamo, in dohodke pomnožiti: to
je dostikrat lahko. Ali žalibog! da tega ne sto-
rimo , in da zametujemo cele kupe gotovega denarja.
Veste [>rijatli, kje so ti kupi? V gnoiu so,
kterega tratimo nemarno v gotovo zgubo, ker ne
spoznamo, da nar boljši, nar rodovitniši deli gnojil
se skadijo v zrak, ki mertva stvar ostane, ako
iz njega spuhti duh rodovitnosti..
Naj si tedaj vsak kmetovavec to globoko v
glavo vtisne in na hlevne vrata z debelimi čerkami
^apiše .vsim svojim poslom v vodilo :
CanoJ Is MeTA, mrno urao peMti mn-RlS
s
To če reči: Nftj se spravi gnoj na dvorisni.
ka|>, ali naj se pelje na njivo, vselej naj se po-
trosi s perstjo (zemljo), da se ne izpuhti rodo-
vitna moč, ampak se vlovi v perst.
Neizrečeno velik je dobiček in gotov vsaka
leto. Vsi modri kmetovavci to vejo. I^or ne ver-
jame, naj skusi — hvaležen bo.
To ^e ^lata drobtinica, ktero naj podajo „No-
vice^ pridnim kmetovavcom za novo leto^.
Novi nkazi zastran lova.
C. k. 4nlolsterBtvo notranjih zadev jo rasghunlo 15.
decembra l/l. nektere ukase zastran lova Oaire),kterl
imajo veljavni biti, dokler ne pride nov cesarsk patent
na dan. Zadevajo pi^ ti ukasi posebno soseskam alE
občinam določeni lov. VažnisI so sledeči paragrafi:
S. 1. In 2. ukažeta, da na zemljisih, ktere so so-
seskam lastne ali ktere so bile po cesarskem patenta od
7. marea 1849 za lov določene, se prihodnjič ne moro
lovska pravica druirnč v najčm dobiti, kakor po javni
ali očitni dražbi, ktero cesarska politična i^ospo-
ska dotičneira okraja opravi.
$. 3. prepovfS, da soseska sama ne mora lova v
najčm vseti; če bi se pa zvedilo, da se je po kaUh
ovinkih to vendar E|^odilo , so vse najemne po^^odbe ob nič.
$. 4. Najčm mora politična okrajna i^osposka po«»
terditl.
$. 6. Se ne more kak lov na to vizo vnajčmdatf,
naj stori politična i^osposka kako drn^^ač, da bo prav;
vendar seseski se ne smč lovska pravica prepustiti.
$. 6. Praviloma se ne smd lov ea manj časa ka-
kor za 6 let v najčm dati; lo iz posebno važnih vzro-
kov za 4 ali 8 leta, nikdar pa manj kakor za 8 leta.
$, 7. Lova najemnik mora najemsino za dvd leti
naprej odrajtati; polovica te^a denarja volji za sai^o-
tovsino (kauoio), dra|^ za plačilo pervei^a leta.
, $. 13. Najemniki lova morajo skerbeti, da si vdi-
njajo izučene lovce, ki čajejo nad lovstvom, ali saj
take osebe, ktere politična gosposka za to opravilo do-
stojno zvedene in pripravne spoeni.
$. 17. Lovec v svojem imčna aU pod Imčoom d ra-
zlika ne more nihče biti, ki po cesarskem patenta od S4.
oktobra 1. 1. ($. 14 in 19) nima pravice orožja nositi.
$. 18. Vsak prestopek in vsako amaknjenje ti po-
stavi Ima politična i^osposka z 25 do 200 i^ld. kazno-
vati ; denarji Iz kasni spadajo nbožnisnici tistei^a kraja,
kjer se je prestopek primeril. Ako prestopnik nI v stanu
l^lobe odrajtati , naj se 5 gold. pobota za en dan zapora.
Življeiue slavnih Slovanov.
xn.
Do9itej Obradovič.
D i m i t r i a , po samostanskem imena : D os i te j
Obradovič, modroEnaoec serbski, je pervi izmed pi-
sateljev tei^a naroda spoanal imenitno resnico, da mora
pisatelj naioda , ako gh hoče z vspehom podaeevati, ba-
kve v domačem jesika opisovati , ter je zaoel zares tadi
pervi tako ravnati. Popred so serbski jiisateljl neko me-
šanico iz serbskei^a In starei^a cerkvene^^a jezika pisali,
ktere pi priprosti narod amel. Obradovič je staro ne-
spametno navado poderl, In ovojema naroda več korist-
nih bakev v maternem domačem jezika napisal. Kakor
žejni popotnik po hladni vodici, tako je hrepenel narod
serbski pf spisih Dositejevih, ter se iz enei^a ve&
koristnei^a naučil , kot is vsih poprejšnjih v nerazamlje-
nem jealkm pisanih. Droi^i pisatelji to vidiU| so Dosi-
.teja po malem posnemali, in dan danasi^i so vsi po nje-
f ovem izgleda ravnajo.
— 3 —
DoBittjoTe iMiaff« w po ten taken Telik«. S
«Tojfml spfil M Je pofllaWl« ŽiFljenjo svoje Je oan ob-
Mrno popisal. Ob kratkem po tem popisu koien Slo-
Toacom od iegm imenitDei^ nosa naiik bratov jagoolo-
Tanakih kal voc Jas povedati.
Bojen jo bil ObradovK ▼ CakoTom v Banata
TemoBFarsken lota 1789. Oče, kupec, in mati sta bila
slovanokoi^ roda. de otrok je imel sinek Dim i tri a
▼oliko veselic do šole, in prec pervo loto mu je slo ▼
njej Fse teko dobro ▼ i:laTo , da kmalo vso toTarso prekosi.
Mladonec pa ni bil le dobro irlavo, ampak tudi do-
brei^a, smilno|:a serca. Kadar koli je bil ▼ soli kteri
toTsrs topen, so je tudi on joltal. Posebna Tljudnostira
je navdajala tadi v moški ddbi, vejo tako rekoč is vslh
ojef ovih spisov in gti mora vsakemu bravcu priljubiti*
Po smorti starisev je pridnei^a dečka tetec (tetin
mož) P ar o a nt n posinovil in duhovskemn stsnu name-
nil. Ali mladi, nevedni DImitria se is nekih bukev
misli navsamo, da bi sel po is|^ledn puičavnikov, od
kterih je bral, tudi on v puščavo, da bi se tudi on po-
svetil. Ker je slišal, da je na Tnrskem veliko ssmfn,
pobepie skrivsi na Turško. Slcerbni titec pa gu doteče
Id nsaaj v Čakovo pripelje, kjer se je vedični mladeneo
poslej pii nekem Gerku|^orske|^jcsika učil. Ali se vodno
na puščave misli. Tetec, da bi mu to misel pregnal,
ca da v Temesvar nekemu rokodelcu v nauk. Ali duk
bistroumnoi^a dečka po drufik ukih klepf. Rokodelstvo
gu ne veseli. Vendar gB pri delu stara misel mine.
(Konee sledi.)
Ozir po sveto.
ImenttnoH 2. grudna.
2. irrudon je v s|^odovini sedanjih cesarjev, ki v
Europi vladajo, imeniten dan, ker vsi trije so 2.
icrudna vladarstvo nastopili: pred 28 leti car rusovski
Nikoloj, — prod 6 loti ravno ta dan cesar austrianskl
Frsnc Jožef, -<- in lani 2. i^rudna cesar francoski Lu-
dovik Napoleon.
Nar fMretnoiniH kmetijska druiba na netu,
V Australil, nar novejem slatonosnem delu sveta,
se je s delnicami družbenikov osnovala v letu 1824
kmetijska drnžba s 10 milionl irlavnei^a premoženja po
našem denarju; Eomljis ima 3 13.000 oralov polei: Poe-
love reke In se drusih 250.000 oralov tudi v notranjem
dežele ; 464.000 oralov je ob primorju bolj proti severu.
Verh vsofs tei^a ima ie 2000 jam, kjer premo|: koplje,
ki se c^ni na 180 milionov centov. Sperveira je družba
mislila vse svoje aamljisa sa kmetijstvo pberniti, odkar
je pa v njih polei^ Peelove reke na sila bo|^ate rudnike
' sadela, bode raji, namesti da bi žita pridelovala, si a to
rudo kopala, čeear ji nihče sa slo vsel ne bode.
Ni le-to kmetijska družba, da je kaj!
Slovenske starice.
Vita.
Ker je — Iradostno rečemo — vendar enkrat dčba
^ospdla , da nam je jelo marljivim biti sa domačo reč
in domače besede, da se brat s bratom sosnani, bode
prav , sko Novico nam včasih kako stsrico prinesč, sosebno
take verste, ktere beseda je med ljudstvom se živa,
•da , čeravno je pripovedka s|:ol smešna In prašna, ven-
dar rasumemo besedo narode. Naj bo meni dovoljeno
o ^VIU«* kaj povedati — o besedi, ki je pesnikom se
dandanašnji tako dra|^.
Mnogi Gorenci, posebno pa uni, kteri prihajajo
med belo Krajnce na Dolensko, so že večkrat slissU
imenovati »vilo'', njenega pomena pa niso rasumeti mogli.
je bil enkrat vprašal nek star tergovoo ii Cloreu-
sfcega: kaj nek vila pomeni, ali ni to morebiti kaks
copemica?
Beii Krajnci si mislijo vilo lepo, tanko, u belo
oblečeno ženko, ki ima oblast Ijuddm srečo deliti; ona
prebiva — po starih pripovedkah — u veiicih hostah In
gorah, In popevaje trosi dneve u obilnosti v»9gA^ česiir-^
umerljivi človek poželeti samore. Srečen in. presrečeil^
je, kdor jo poleti na solncu spavati najde, ter siotako
vstopi, da ji senco napravi. Ako on tudi daiječ proč
gre, mu vendar dar ne uide. Vila isbudivsi se, opaši
ji storjeno dobroto , in polna Ijubesnjive* radosti proti do-
brotaiku ga skerbljivo ise, in ne nehs, dokler ga ne
najde; najdenega pa ljubko vpraša: ksj od nje nahteva
CP^gerva)? Zatem poda mu u obilju, česar je od nje
požolel. Torej se pogosto pripoveduje, da ta ali uni is
tega usroka toliko kos ali ovic ima, ker je vilo u spSf-
nju našel in ji hlad naredil. Jure Sodevski.
Novičar iz slovanskih krs^ev.
v Černogori se je (po telegrafnem nasnanilu)
govorica slišala, da je rusovski csr Čemogorskemu knesu
svetoval, naj opusti obeedo Žabljaske terdnjave. — O.
k. glavna pomorska oblaetnija je 29. dec. nasnanila, da
je turška vlada celo severno primorjo Albanesko od Du-
binja noter do sadnje meje tiste okrajne sasčsti ukasala
in v ta namen armado po morji tje poslala.
Č. 1% GorUkih hribov. Veselo novico sa nase
kraje, posebno pa as prebiva vce v dolini po Soči smo
na božične prasnike prejeli. Po verjetni poti sim sve-
dil , da jo vlada 300.000 fl. sa popravo cesarske cesto
dovolila, ktera poleg Soče is Gorice čes Kanov,
Koborid in Bovec na Koroško pelje. Ta cesta je bila
slo ssnemarjena, odkar so pot is Vidma poTalmentu
do P M tali) 1 a napravili, in jo bila voznikom savolj mno*
gih klancev posebno pa hriba Predli a Jako težavna.
. Pri novem delu bo tedaj treba se gričev in stermih klan-
cev ogibati, kar ni ravno teško, ker cesta smirej polog"
Soče grč, Ijudjč pa bodo s delom lep saslužok imeli,
in po dodelani cesti bo gotovo se drug dobiček nasto-
pil. Za nase kraje bi bila tudi pot proti Krajnikem
slo potrebna« Navskriž misli so tudi to delo do sdaj
saderžovalo; eni so hotll pot poleg Bače od Mosta (Sv*
Lucija) čes Podberdo na Sorico, drugi pa po Idrici na
Idrio in čes Cirkno na Poljane in Loko narediti. Višji
oblasti so nek sadojo sa dobro spoznale, in, kakor ču-
jemo, se bo po novem letu ta cesta delati načela.
Med tem ko visoke gore proti Krajnskem že beli
sneg pokriva, imamo pri nas če lepo in prijetno vreme.
Stermi hribi nsm se dolge grape (Bergriesen) kakor re-
bra kažejo, ktere smirej več peska, kamnja in soderge
nanašajo in rodovitno semljo in vodotoke sasipsjo, od-
kar so gojzdi posekani in stermine večidel gole postsle.
Treba je tedaj, da v goratih in stermih krajih lesoreje
na vso moč množimo, ako hočemo veliko škodo odver-
niti, ktero vsako leto hudourne vode napravijo. Bog
daj, da bi nova gojsdna postava daljno poškodovanje
gojsdov odvernils! — Akoravno je biia letina pri nas
BO precej dobra, so vendar vsi pridelki drsžji, posebne
pa vino, tako da Ijudjd skorej samo žganje pijejo in
se tega stropa sa dušo in truplo smirej bolj vadijo.
Od Kupe. 16. i 17. decembra je bil nadsortt% '
ljudskih sol csstiti gosp. dr. Močnik u Metlilci. Prvf
dan je bil sbor vsih učiteljev Metličkega dekanata, pri
kterem so proslavnl gospod krepko besedo poprijeli, ter
gosp. učiteljem, kolikor se se spomnim, sledeče prav
živo priporočili.
Rekli so; naj gospodje učitelji se marljivo trudijo
u pravem dahu časa napredovati. Niu si ne mislijo,
svojo učiteljsko včdnest že doverieno i sebe že popol-
— 4 —
nom« aBmožne, šolsko mlodiiio otoocvati in itobninvoti,
ako so a soli pripraTljencoT nektera splošna pravila si
prisvojili, po kterih se ima vso to goditi. To Tise je le
podlaga, na fctero Jin je skrbno dalje iMatf , ake no-
čejo MostaH f iaakrasfti, da jlb kole časa ne latare,
fctero 80 neprenehoma dalje vrti.
Pripomočki pa k vedno višjem napredovanja o ieMv«
so: 1. lastna skvsnja, t. pridno čl tanje (branje)
o tem nasIm spisanik knjig, I 8. škodi učiteljev.
Kar prve nadeva, je slohernema nnane, kako
lastna skušnja človeka smodri. Nsj se pridno vsaka
drobtinica , ki se je pobrala po mnogoletnej slnžbi, a prid
obeme mladini!
Ker je pa pot lastne skasnje dostikrat vendar le
predolga , tndi včasih nevarna, škodljiva itd. je dalje
treba od svedenih selških roos a podneenje i gojenje
mladine spisanih dobrih knjig pridne prebirati. Ker je
pa letna plača nekterih nčiteljev prepičla, da bi slehern
limed njih peCrebnih kiQig ei onrisliti nsmo£el, bi bilo
prav, ako bi nčitelji po rasnih okrogih a tej zadevi med
saboj ae pobratili. Ako bi slehern le en forint na leto
plačal, bi samogli s tem denarjem na kak solsk časopis
ae naročiti, i se kako koristoo knjigo vsako leto kopiti.
Kadar bi ti ali nni časopis ali knjigo prečital , bi jo dra-
goma podal. Prebrana bi se pri tem ali unem,^ kte-
rega bi ca svojega knjižničarja si nvolili, shranila, i
sčasoma bi salo knjižnico a svoji lasti imeli. Ako bi se
to po celoj deželi zgodilo , bi se ne bilo bati , da bi uči-
telj , kam drugam prestavljen , te pomoči ne užival.
U poTzdigo učiteljske omike so potrebni tudi shodi
učiteljev, kteri naj bi po potrebi časa in okoljsin po-
gostni bili. Pri teh shodih naj bi se o šolskih aadevah
pametno pomenkvali, n. pr. kaj je ti ali uni u svojoj
mnogoletnej službi na koristno spoznal, ali kaj je tji
ali tam za poduk i krščansko odgojenje mladfne korist-
nega bral itd. Po dokončanem pogovoru bi si pa vse
to, kar so za dobro I koristno spoznali, ob kratkem u
zapisnik spisali in vsi po tem občnem sklepu se ravnali,
(Konec sledi.)
Iz Toplic na Dolenskem 19* d^c. —f— Po-
pisu letošnje ^spomladanske'' zime, ki so ga naznanile po-
alednje ^Novice'', dostavim še izid letine lanjske : ster-
nina je bila scer lepa, pa snopa ni dala; sočivja ni
veliko bilo; koran je močno pognjil; ajda se ni nič
kaj prav obnesla; opresnino je deloma suša, deloma
moča pobrala , in kar ti dvd HovražnicI niste končale , so
bolhe in gosence obrale; sadje je slo že o cvetji pod
zlo; le prosi je bilo precej obilno, ki je z debelačo
(karuzo) po nekterih hišah skor jedini živež in vsak-
danja hrana, In še ta nezabeljena in neslana, ker so
mnoge odrajtvila prebivavcom jedini repek Iz hleva po-
brale, in vino, ki ga še za polovico lanske slabe letine
ni bilo . nič dnarja ni dalo. Ni čuda toraj , ako se ik
ali tam čuje milo zdihovanje ali do brezupno tarnanje
allši , in bi marsiktera družina daritelju s solznim oče-
som in hvaležnim sercom roko poljubila, ako bi jo z
hranoj poživil, kakoršna se jetnikom po zaporih dajč.
la pri vsem tem — kdo bi mislil — se napravi v so-
seski marsikaka reč, ktere bi o takem času ne priča-
koval« Ni še ravno dolgo, od kar so si zmislili pri po-
družnici s. Martina nov altar; napravili pri podružnici
s. Trojice na Cerovcu lično svetilnico (lampo); ku-
pili za cerkvico s. Uršule Zarigelcom lep kelh;
zvonik pri s. Križi na Veršnaselih Iz nova pokrili,
ki se zdaj prav prijazno ozira po bližnjih dolinah in
daljnih gorah; izdelali dvd url dolgo cesto do ravno
omenjene vasi; popravili kaplanijo, In novo rusovsko
peč va-njo postavili , ktero posebno zato v misel vzamem.
da pohvalim umetnega moža Jožefa dibiea, ki jo je
mojatvevsko zgotovil, ter s tem Novomeškim sidaijeui
hvalne epvičevaiUe dal, da ae tudi oni takim delom kea*
Hvala pa tudi uaMiemu župams JanezuBek-u, inver-
lemu srenjskemu odborniku Matiju Krest-itu, ki sta
to rež sprožila in na noge spravik, in je nista aavergla
same zato, ker je nova in na še spleh pasnana.
i% IJub^fane. Z vesoljem naznanimo novico, da
je €. k. deželno poglavarstvo po dopisu na kmetijsko
družbo devolilo oanovo družtva za obdelovanje Kraj n-
akega Krasa, ktere se bo pervikrat snidilo v Po-
stojni v posvetovanje družtvinik postav, kar bo po-
družnica Poatejnska v soglasju s svojimi sosednimi p6-
družnicami ob svojem času na znanje dala.
Novičar iz mnogih l(nu*ev.
Po nar novejšem cesarskem patentu od 97. doc.
se ima m novim letom razglaaovanje postav in
ukazov nekoliko spremeniti; deržavni zakonik na
Dunaji bo za naprej samo v nemškem jeziku izhajal,
ki je za vse postave in ukaze edino polnoveren, to
je, če bi o prestavah postav v druge deželne jezike
kakošna dvomha vstala , se ima ta vselej po nemškem
jeziku rešiti; s početkom 45. dnd od Izdanega deržav-
nega zakonika se moč postav in ukazov za celo cesar-
stvo začenja. Na mesto dosedanjih deželnih zakoni-
kov pridejo deželno-vladni listi za eno ali večde-
žel skupej , v kterem bojo zraven nemškega jezika po-
stave in ukazi v vse tiste jezike prestavljene, kise
govord v tisti krouovini. Občine (županije) si morajo ^
deželne vladne liste v svojem jeziku omišijevatl. Na
deržavni zakonik in deželno-vladne liste se je
moč naročevati pri poštnijah , kakor za vsak drug časnik.
Kakor se sliši , se bo morebiti več deželnih listov v
enega zedinilo; in ker se bojo prestave iz deržav-
nega zakonika v deželne vladne jezike iz Dunaja
pošiljale , bojo nek Dunajski gosp. vredniki v svojih opra-
vilih ostali. — Na Dunaji so Ijudjd toliko starih kraj-
carjev, ki so prišli o novem letu ob veljavo, zadnji čaa
skup znosili, da nek časnik v prid občinstva prosi vlado
za Itratek podaljšek preklica. — Palacki je skoz Pa-
riz šel v NI C o, kjer bo pri svoji rodovini čez zimo ostal
in perve vezke čeako povestnice v češki jezik pir4»stav-
Ijal. '^ V Parizu nosijo nove dežnike (mareio) brez
palice; dežnik ae okoli klobuka pripne, in če se ne fio-
trebuje , v suknjo vtakne. — Francoski cesar bo imel
siino oblast, med drugim tudi to, da bo somI samolastao
kupčijsfce zveze z, druzimi deržavami sklepali, kar
mnogo Francozov straši, ki se bojč svobodnega kup-
čijstvu in zatere domačega blaga po ptojem. 29. decem^'
bra so se pričakovale pisma austrianske, ruske in pru-
ske vlado, ki imajo Napoleona za cesarja spoznati.—
Novi ministri na Angleškem so izvoljeni; čeravno so
nar bolji glave skupej , bojo vendar teško dolgo skup
ostali, ker so različnih strsnk; so pa tile: pervi minister
je Aberdeen, unanjih oprav Rusell, notranjih Pal-
merston; denarstva Gladstone, vojništva Herbert,
scersoše6ranworth,Graham, Newcastle,Gran-
vlU, Argyll, Wood, Molesworth lnLansdowne.
B. B.
J. R.
U B.
Milodari za reveže pri sv. Trojici.
2 goW. - kr.
2 » — >
1 » — »
Dana^Djemo listo
je 1. pAla ^občne povestnice^ kot doklada Novic
priložena.
Natiskar in založnik Jožef Blaznih v Ljubljani.
kmetijskih, obertnijskili in narodskili red.
NoTice iihiO<^o v l^abljaui L
▼8ak teden dvakrat, dmii-|^£
re« v gredo in gaboto. [[
Odgovorni vrednik Br« Janes Bleliiels.
Velji^o M celo leto po poeti
4 fl. , scer 3 fl. , la pol leta^
2fl. popostifScer 1 fl.aOkr.l
leča) XI.
V sredo 4. januaria 1853.
lAst 2.
Ko odidejo sva^je *)»
(Serbska poslovenjeiia.)
Hodi • Bogom mi. nevesta, ne oziraj ee
Na dedjaeke bele dvore,
Tod tvoj ienin deda ima ,
Dvore njema je sag radii
BoUe kakor deda tvAga.
Hodi I Bogom mi, nevesta, ne oairaj se
Na eovete materinske.
Tod tvoj ienin mi^l^o ima,
Ona bo ti svetovala
Bo^e kakor miO^<^ tvaja.
Hodi s Begom mi, nevesta, ne osiraj se
Na bratove vrane konje,
Tod tvoj ienin brata ima,
Konje »o ma odgejili
Bo^je kakor bratn tv6ma.
Hodi I Bogom mi, nevesta, ne osirij se
Na sestrice milovanje,
Tod tvoj ženin sestro ima.
Ona bo te milovala
Bolje kakor sestra tvoja.
Kako
zamore kmetovavec v sili s polovico
semenskega krompirja izhigati.
Lani je sopet dokaj krompiria na polji pognjilo,
in tu in tam še Kuiirai gnjije v hramih. Bati se je
po tem takem, da bi krompirja za seme prihodnjo
spomlad ne primanjkovalo.
Treba je tedai, da podamo kmetovavcem svet,
kako ravnati: da bojo samogli izhajati s polovico
in se manj tega krompirja, ki so ga seer za seme
potrebovali.
Ni pa ti svet izmišljen za pečjo ali le po ma-
lem skasen na kakosnem vertu, — poterjenje
po mnozih mnozih skušnjah velicih kme-
tij na dokaj njivah. Bil je ti Bvet že zdavnej
v ^Novicah^ ob kratkem naznanjen, — sedaj pa
ga čemo bolj razločno popisati po skušnjah slav-
nega direktora Lumbe-ta, ki vsied obilnih sku-
šinj ne more prehvaliti tega pripomočka, s kterim
se še eez polovico semena prihraniti da, čeravno
"^e na to vizo krompir saditi enmalo težavniši, ka-
(or je navadno poKladanje celega krompirja ali po-
samnih koscev.
Ua pa svojo reč kmetovavcom dostojno razjas-
nimo, da nam bojo že na besedo verjeti zamegli,
jim moramo razložiti narpoprej življenje krompirja
v kletih ali hramih.
Če pogledamo natanjko krompir, ki seje v kleti
izrašati začel , bomo zapazili , da nektera očesa so
*> »Neviee« bojo prinašale letos veekrii kakosno narodskih
serbskih pesem ^ po pravici visoko čislanih. Vred.
i
kali pognale, nektera pa ne. Kal (Trieb), ki se
je izcimila iz očes, poganja tikama krompirja pa
tudi enpialo višji gori na kolenčastih debelinah daljši
ali krajši koreninice; na zgornjem koncu pa nastav-
lja berstje, iz kterega se cimijo prihodnja peijiča
in vejice. Krompir sam ne poganja nikdar korenin.
Ce se krompirju izrašene Icali potergajo, začni
potem druga očesa poganjati , ki so dosedaj spale.
»e odtergajo tudi te, začne krompir poslednjič tudi
na tistih očesih poganjati , ki so nar terdnejši spale.
Krompirju potergane kali so pa popol-
noma dobre sadike s koreninami in berst-
je m, one so tedaj popolnama pripravne , da jih kme-
tovavec namesti krompirja sadi^ ker si bo iz njih
ravno tako krompirja pridelal. Ker se pa tacih sa-
dik od enega krompirja toliko pridobiti zamore,
kolikor ima živih ali klijočih očes, je že iz
tega očitno, kako si zamore kmetovavec v potrebi
dosto krompirja prihraniti.
CDalje sledi.)
Trikolesne kolica«
Lipski časnik je v enem svojih listov prinesel
podobo kolic (šajterge) na 3 kolesih , ki se nam
tako pripravne zde , da smo izrisati dali tisto po-
dobo za „Novice^, in jo popišemo , kakor je popi-
sana v omenjenem časniku, takole:
5 temi kolicami zamore en človek samotež ve-
liko težo na ravnem in terdem potu peliati.
Že več let je, kar so jeli v doljno-rajnskih
mestih in njenih okolicah s temi kolfcami voziti , pa
ni dolgo terpelo, da so se poprijeti teh kdlic krog
in krog. Zakaj kdor jih je enkrat vidil kako lahko
derče, si jih je skusil berž napraviti.
Na te kolica se da štirikrat toliko naložiti,
kakor na^ navadne z enim kolesom, in še jih bo
samotež človek lože peljal in se ž njimi manj vtru-
dil, ker jih tako rekoč ima le naprej potiskovati
in nič druzega. Samo preveč v breg (v reber) ne
sme pot biti, in pa mehka mlaka ne, ampak terda
cesta. Tudi okoli voglov so enmalo bolj okorne za
obračati — ali vse t« ne prevaga velike dobrote,
ki jih scer imajo te kolica.
6 centov zamore človek samotež ž njimi brez
težave peljati.
So pa trikolesne kolica tudi tako napravljene,
da se zadnji dve kolesi z osjd vred sneti (^proč
vzeti) daste, in tako kola z enim kolesom iz njih
narede po potrebi. Tako jih imajo vertnarji v me-
stih , jpa tudi kmetje , ki z njimi krompir in druge
pridelke s polja domu vozijo, kjer nipotpremehka.
Če se hoče štacnnarsko in drugo blago veči
teže na-nje nakladati, se napravijo te kola se veči.
— ^ —
in na straneh se napravijo roBBioe., da Miftso s
voea ne pade. . , „ . u
KoUca niM#» HM vselei^ aeluom auoDo oko-
vane, kakor »e to n* 3>o«olli v«.
Čudno je, da četAao bo!j«i«me, kor^onaj-terdi
cesti in kjer se v breg ne vozi, še veliko bolji od
tistih vozičkov na 4 kolesih, ki jih delavci samo-
*Vsak dober kol&r jih zamore lahko narediti m
ne drago. ^ , ^_ ,
Nj5 bi 8® *^^i P" ^^ vpeljale !
Podobe so pa tele:
2Ve A#li<8i
ki {ji le »«v^ nio€j6 8<ecl ne-
Robe.
Ne ždl si sreče, ki ji s svojo moi^o steči
nemoreš«
Ljudi je veliko na Bvetu, ki želijo tacih reci, kje-
rih v iilji CreBDici) ni, ali ki niso v P^men znyhn^^^^
mocml, in BO morama po^reznejo t neumno Deztdovoljnos^^^
Pripoveda bo od Vile, da je nelci mlad. zakonski
dvojici rza osem dni tri voačila dopolnit, obecala P ed
rlSmi voBČili niBta Birom.ka vedila kaj b^si vosila
ae pomialiti na to eta ae komaj upala ,bav8. se da b.
^e jima ne aarajtalo za voičilo. Pri «W^,<«V P*^*«^! J^J.^«:
Jiri veli žena: ^obi zd^j ti peJeno k»;;»>«? J«^^ »
L iB hipoma je^lobaea na mizi etala; „da t. ae gobca
popade!« zavpije aa to. mož razaerjen, m ust ae lurira-
Jte- in za tretje voSilo ni zdej nič druzega preostalo,
ko voSi?, da bi BO rešila ust,-in Uko «»ff»^.»>;"*J;
bolja, ko%a eno klobaso, ki jima goto-<> d»«»^' ^^^^^^
Vertofflavtoost leti dan danes kužna posUje. Eni
prekapajo in kerčuo v hostah na Btaoov.tih krajih^a
da bojo nasl! zaklad'; drugi vsaki kraicar, ki ga JiJ«-
žijo, nesejo trudni in lačni po več ur deljeo do lotnje,
tobož da bojo zadeli; tudi žene se doma ciganicam pre-
kaniU dajejo. Nekega dni5 pride zvita ciganka k eni go-
SS?nji/^'ami doma bivši, pa ji povi, da J« J Btare«i
Jdu ^Lidanih cekinov, ki jih bi ona pričarala (prico.
nralal na dan, ko jI bt se tretjina prepustila; venderbi
k cppraiuu naj veči, ki ga ima, lonec polno natlačen
volne, pokrit z velicim hlebom hruha potrab.n bil, na
maga dnu pa ves denar, ki ga ena premore. Ko je
goapodinia v to dovolil«, ji poda goljufi vka coperno Bibo,
Saj bi ala z njo na rečeni zid terkat, ona pa ostane v
veži in čara nad lonceip. Med tem dospejo cigankina
hči, zadene na glavo lonec z imenovanimi recml, ter
odide. Ciganica vprašaje kriči: da li se že kažejo ce-
kini? In na od-ovor, da ne, veli: le se bolj terkaj, pri
meni se kaže, da bejo kmali. Ko ciganka meni, da je
njetia hči že zadosti delječ ^e udalila, konca svojo sle-
parijo, pa zgine. Prekanjena babica pa le tcrkainterka
in vpije, da cekini nečejo vin, in ko nobenega odgo-
vora ne dobi, pride v vežo. . . ^ ut • -. ««
Vsak Bi lahko misli, kako da je babi pri sercu
bilo , ko ni ne ciganke ne piakra v veži našla. Spozoaia
je, da jo priterkala denarov, pa ne iz zida,— ampak iz
avejo mošnje, ne sebi bedači, ampak zviti ciganki!
4teh* po «vetik
Žal4}ak.
Ker BO oci celega svetar oziaajo ^Bediii na majlmo
^a «azaD<lieielteol6ernogore, liier ae ijonaaki alav^ap-
aki aarai wQjrtkuje h ^urkem., in ^er aradlsene ]^JAa
je terdnjava Žabljak. ktero so posletinji čas Cerno-
gorei epet Turku vzeli, ne bo dd več, ako r4ivao sedaj
ob kratkem omenimo zgodovine te imenitne terdnjave.
Terdnjava Žabljak leži na meji Albanie poleg
morja SkadarHkega; krog in krog z vodo obdana, je
v vojrtki velike važnosti. Zidal jo je v leln 1439 na
reki Morača Stepan „černi^. Stepan je Hfll gotipodar feer-
Bogero in «ettto. Njaffsv nm -I^nm »j« *mdl frebivai kf>t
vladnik Čeruoicorski , ir je v letu 1478, ko je Ijudovladi
Beneški na pomoč sel, tudi Turke natolkel. V letu 1480
BO ee masevaii (osvetili) Turki , ko bo imeli že Skadar
v posesti , nad Černogorci in v silovitem naskoku jim vzeli
Žabljak. V letu 1482 je Ivan spet Turke premagal in
BI omenjeno lerdnjavo Ortvojil. Ali ravno tiato leto bo
jo Turki izoovega napadli, — Ivan ise pomoči pri Bene-
čanih, in jim dokaže, koliko mora od Turkov zavolj
zveze z njimi terpeti. Ali Beneška vlada se izgovarja,
da je a sultanom Ba|azetom mir sklenila 16. januara
1482, da tedaj ne more Černogoroom na pomoč priti.
Na to zapusti Ivan Žabljak, ki je bil doBihmal njega
stolni grad, In beži na Cetii\ie , nadjajoč se, da v tive-
ličanski terdnjavi, ki jo je natoraaama aozidala, bo imel
mir pred silovitostjo Turško. Od tistihmal (1482) je
ostal Žabljak v oblasti Torkov.
V letu 1835 60 Černogorci ob času, ko je Hafis-
Paša poveljnik Skadarski bil, ponovili primirje, ki pa
ni dolgo terpelo. Komaj so se namreč Černogorci po-
dali na tergovieče Moračke reke in gnali cede svoje na
pašnike Turške, so jih Turki ovadili, 17 Cernogorcov
pomorili, jim grozovito glave odrezali in v Skadar (Scu-
tarl) poalali, tudi 4000^jffUiv živine so jim vboH. Gardo
početje ji) vžgalo serd Cernogorcov tako, da so se za-
rotili osvetlti amrt svojih bratov. Dva AlbaneSka straž-
nika, po rodo Slovana in ene vdre a Černogorci, »ta
ponoči vmta terdnjavo, kterije takrat zapovedoval Ja-
kop-Aga, pustila odperU: Černogorci planejo mriioma
noter in ae polastijo 25. marca 1835 terdnjava. Al
berž privre Ha&s-Pasa a »ilnim kardelom nad Cerno-
coree, ki jo pobegnejo iz Žabljaka.
Od tega časa je bil Zab^ak v oblasti Turški, do-
kler ga niso lani 23. novembra spet v svoje roke do-
bili. Kar ae dosihmal zvd, ga ne bojo drugač zapu-
stili , ako jih nar veči sila ne premaga.
Živ^eiue slavnih Slovanov.
XII.
Do9itej Ohradwic.
(Konec.)
Neki tovars mu jo spet obudi. Oba jo potegneta
puščav iskat; pa osUneta v Sremskem samostanu, pre-
lepem Opovem. Ondi je mladi Obradovič po nape-
ljevanju umnega kaludžerja (meniha) Milut lnovi<?a,
kteri ga jfl -sedaigi Bvet bolje poznavati učil , svojo siBro
misel aprevergel in bo pokaludžeril , potem pa sel kri-
žem svet. Hodil je po Horvaskem, Serbskem, Dalma-
tinskem, Gorskem, Laakem, Turškem, Poljskem. Ru-
Bkera, Nemškem, Angleškem In drugod. Bilje v naj
večjih mestih: na Dunaju, v Benetkah, v Carigrada, v
Petrogradu , v Lipsku , v Parizu in Londonu. V tem
času se je naučil do dobrega po latinski, geraki.
— 7 ~
nemiki, laiki , francoski, mski lA aoi^leski;
po star oslove 110 k i se je bil že popred naačil , po
aerb^ki in viaški je enal od mladih no^ — ^vaeira
ekap deset jezikov. Na Danajv se je oči! rasanje-
sikov tadi oiodrosnaDstva , v visoki soli Halski na
Proekein je posilasal naok modroznanstva, lepoznanstva
10 bo^- al! veroznaQ8tva. Veliko lepe^^a je po sveta
Tidll, veliko koristDejfa se naučil.
SerČDo želiS tadi svoj narod po Izgleda drogib omi-
kanih narodiov omikavati, ki jih je po sveta vidll, se
verne čez 85 let eopet med svoje rojake, je marljivo ko-
ristne bakve spiHoval in šole popravljal. Nazadnje Je
bil ▼ Beliirrada serbski starasina, sulski nadzornik in
meenik otrok Černeirs •Forja, gospodarja (hneaa^ serb-
0kega, kjer je L 1811 tudi omerl. Narod serbski tega
«6ene/ra moža se dan danes posebno spostoje. €(prelep
Tcamen zaznamoje njegov grob ▼ stolni cerkvi Boligraski.
Černi Jari, ne učen, pa razaaien mož, je Dositeja
tako čislat, da ni sel nikdar iz zbora memo njegove
Staniče, d« ga^ne bi riiilgnidoč ebishai. Odhajajo pa
ma je velikokrat kak cekin v roko stisnal.
Bpisi D osi te je vi, ki om raMvetlvJeje , serce in
šege zboljsojejo, so: t. život i prtkljucenja D o si t«}«
Obradovitfa (popis lastnega življenja), 2. pisma kao
prodaženje žtvotopisa, 3. basue, jako čislane, 4* soveti
vdravoga razama , 5. etika ili Alosoiija nravoočile^na,
6. BobranijD raznih nravoačiteljnth veščij (reči) na polm
(korist) i aveseljenje, 7. mezimae (zadnji sin), 8, blagi
običaji (naak se lepo obnašati), 9. pervenao ili bakvioa
Dositejeva (modri izreki), 10. pisma domača.— Vse
to spise je drogie nstisnal in na svet dal D. Medako-
Tič v Zemljina (Zemana) 1860.
Slovanski popotnik.
* Iz Zagreba zvdmo o časopisnih zadevah, da
pride z notrim letom pravoslorni časnik ^Pravnik'
na svetlo, kterega vrednik bo gosp. Mate rž Mrase-
'vič; — tadi pridejo kmetijske novice na dnn pod
naslovom ^gospodarske novine^, kterih^ vrednik ho
gosp. Dragotin Rakovec; -^ katoliški Zagre-
ba čk i list pa je začasno jenjal, ker gosp. Horvat, ki
ga je dofrihmal vredoval , od vredntstva oHistopi In novega
'vrednfka se ni.
* Važno bo naiim bravcom zvediti, kakosni je
atari deržavni pečat Čemogoraki , ki ga imajo na Četi-
nju in je pred ko ne se iz časov slavnega Ivana Čer-
novica; okrogel je in veliko veči kakor naša dvajsetiea,
▼ sredi je vtisnjen dvoglaven orel, nad kterima je križ;
opis je: y,Mohar sve Cerne gore^. Jo se več der-
iavnih pečatov, ali omenjeni stari je nar bolj v rabi,
zato ker je naroda nar bolj znan.
* * Slavni Zaderski 'kipar Saletti zdolaje kip, pred-
' atavljajoči čara Dašana , ko iz groba vstaja in ma Vila
pravt, da je njegova deržava razrasena.
^ Tretji zvezek ^časop i sa českeho mazeam^
prinese mnogo prav zanimivih sestavkov. V pervem so-
etavka naznani g. Hermeneglld Ji r ček prav M>-
žirno in hrezstransko , kar se je leta 1851 v slavonskem
jezika v dogodivščini spisalo i omeni tadi zgodovine
g. Terdina. O. NebeBk7, vrednik časopii«a, podi dv^
stari saHri. Potem le natisnjen govor g. Wocela, kterega
•je gotoril v vcHcem zbora drai^tv^nem, v kterem niso
le drnstvine zadeve na taojko razložene, temoč^zapo-
pade tadi mnogo zanimivega v literaturi slovaniiki. Po-
sebno za jezikoslovce je sila važen sestavek: ^Pehled
na prvorek hlaholdkeho pisemnictvi^ (po/irled na pervo-
vek glagolitiškega slovstva), spioan od slavnega dafa-
rika v otfra na drage eoropejske jezike. J. Maly je
podal pregled slovstvene delavnosti Čehov od
leta 1848 do današnjega dni; gosp. Hanha goverf*
čeških p er v stiskih; Nebeskjr o Kraljodvorskon
rokopisa, in se opira posebno na hvalo naiiega . rtfi-
jaka Kopitar-a, s ktero je ti rokopis počastil. Po-
slednjič pridejo na versto draitvene naznanila fn imiSna
adov ^matice češke', kterih je bilo konec lota 1861 lopo
Število — 1620, med kterimi je tadi al. gosp. minkiter
grof Th ari, po storilki vstopka — -Stl — tedaj eden nar
starejih adov, ki je že vieta 1881 ^maticl^ pristopH.
Jugoslaveosko slovstvo*
Pod tem oaslovom je jel izhajati to leto v horvat-
skem jezika nov pravoznansk časopis v Zagreba, kteri
ho obsegal po. s vejem razglasa:
a) ananstveae raiprave i rasfovere ii svake graae pr?TO-
slovja i daršavoaloTJa; oaobito pako o našem novem
gradjanskom i kai nenom pravo, o gradjanskom
i kacnenom postopnika, o financialnih i politio-
kih sakonih^ o tirgovaekom, pomorskem, ra-
darakom i membenom prava;
k) preaadjivat ^e pojsdizo pravne alaaajavo i priobči vati
snam^itije aodbene odlake i presode. Isto tako prosto 6e
biti Bvakomo posvati pravoslovee u ovom časopisu, da ma
raaresa kakav aaaMritn pnedmat;
ej obaaaajivat ee u kratko sve Aovije aakone i niiredbe;
dj donosit 6e obrasce (formalare) svakojakih slasbenih
pisarnah, i biljesit 6e mane i pogreake, koje sa so a nase
piaarniee nvakle, da se tako eiatoda narodnega jtaika aaeava ;
e) objav^at de sve promone, aavišenja, ispraanjeaa
mesta, osobito a sndbenoj straoi.
f) iavesdivat ce svoje čitatelje o svih novih knjigah, koje
(ovore o naacih pravnih i deržavni h; a o vainijih do-
nosit ca i obsirnijih iaveaeah.
Po tem če biti ^P ravnik^ koristen ne le vsake-
mo sodniku, advokatu in drugim javnim uradnikom, te-
mač tudi vsakemu privatnemu človeku, ktcremu je mar
za pravoznanstvo in deržavoslovje.
Njega obsežek je veliko obsirnisi kot nekdanjega
časopisa ^Pravdooosa^, in poziv njegovega vredoika gosp.
Mrazovi č-a nam sme porok biti, da ho ^Pravnik^ z
nar večjo marljivostjo vredovan. Z veseljem tudi zv^mo,
da bo nas verli slovenski rojak gosp. dr. Andrej Go-
st is a, profesor obe. gradjanskega zakonika v Zagreba,
posebno za-nj delal.
Naj bi tudi domorodci na Slovenskem ^Pravnika^,
ki če biti pravoslovni organ jago«lavon»kega
naroda, krepko podpirali, da bo veselo napredoval v
važnem posla svojem!
Cena naročnine za loto po posti znese 5 H., za
pol leta2fl. SOkr.; poiljese gosp. vrednika v Zagreb.
Novičar iz slovanskih krajev.
1% Černogore zv^ pj^ti- čas.^ do M. •decembra,
ifa je knez Danilo spet v Žabljaka, in da se Černe-
gorci in Turki pripravljajo za nov boj« la Hercogovine
io iz kadilika Dromiaskega so jo ilosihmal 9700 voja-
kov Čemogorcom pridružilo. Ko je knez zvedil, da bejo
Tarki po morjo v 'Skadar prišli, je pri Ver bi oldp>ek
napraviti dal, s kterim so Čemogorci veči del iz bark
stopivse armade postrelili. Umorjenih in ranjenih v Cer-
nogorsko-turakt vojski se dosihmal oteje okoti 880; dve
tretjini izmed teh je Turkov.
Od Kupe. (Konec.) Kar podvk i gojenje mladino
zadeva, so preslavni gospod se priporočili, na mlada I
nedolžna srca nadepolne mladosti z vso skrbjo se ozirati.
V otroka mmreč bodo i dobro povito 0pi;.ktoro se po-
prej zbudi, tisto ga potem nagibajo. Naj si učitelj na
vso moč prizadeva , Tla se iz deteta izgojikeisansk mta*
deoeč in iz miadenča vreden ad cerkve in deraave. Tistr
— 8 -
fle enoetraiiBko •tesova^je, pri kteren m le na grlavo
gMmy 0rce pa saDemari, na velji nista. Kam da pe-
.ya, kažejo nam aaloatni sfledi etarodavnih in najno-
▼ej^ik caeov.
Potem ko so preslavni goapod ačitelje oe opomnili,
kako samorejo poaamne eoltike predmete prav mikavno
aklepovati i tbo otroke bres raaločka ratreda ob enem
podneevati, 00 jim ie petje prav aivo priporočili. Rekli
BO, naj bi ee g. učitelji potradili, mladino tndi a petji
vaditi, ae ve da le apoatenih peamic. Tako bi ae ača-
aoma klafarake pesmi a lepimi poštenimi nadomeatile, i
tndi cerkveno petje, ktere je po nekterih krajih aadaj
ie sila slabo i grdo , bi i^otovo na boljši stopnjo se po-
u%digu\\o.
Končajo so priporočili se sadjorejo, ktero naj
bi posebno ačitelji Ijadskih iol vsaki teden, kouče
(vsaj) eno uro nčili, — i lepa krajnska dežela bi a krat-
kem času rajsk vrt postala.
Dragi dan so sli gosp. nadiornik v šolo, prepričat
ae kako kaj nasi nčenoi napredajejo, ki so, kolikor se
• tej ddbi od njih pričakovati aamore , se dosti dobro
odgovarjali.
Popoldne 00 nas gospod Močnik sapnstili, ter a
Semič se odpeljali. Borovčan.
Iz Hrenove na Notrajnskem. Na novega leta
dan. la mnogih krajev Oorenskega in Dolenskega ste
nam ie Jjobe Novice čadovite reči od letosne aime po-
vedale; povejte se od naiega kraja kaj, kjer seer, ki
je le eno aro od Postojne, tista silna barja bači, ki je
snana eelema sveta. Tode letos je vse dragači ; ni mraaa
ne burje ne snega; prijetno vreme, kakor spomlad, nas
raaveseluje. Ljudjd pravijo , da svoje sive dnf ne pom-
nijo take alme. Zmed mnogih spomladanskih cvetlic,
ktere se tadi tukej rasti vidijo, omenim le zalo raz-
cvetljene — vertnfce, ktera je na tnkajsnem farov-
ikem vertu pod milem nebom se tsko lepo raccvela, ka-
kor mesca rožnika. Zadnji dan leta razcvetljeno vertnico
(gartrozo) viditi, je, mislim, gotovo čudno! Tadi v
Straneh pod Nanosom so Strančanke pred adventom, ko
so praprot zelo, dosto lepih rndečih jagod si na-
brale.
Zapišite ^Novfce^ se to posebnost v zaznamek le-
toiiue zime. J« Perse.
1% Postojne. M. »Kdor terka, se mu odpre^.
To se je vresnieiie tudi zastran bolnišnice pri nas,
in z veseljem samoremo danes povedati , da naprava to-
liko potrebne bolniinice, za ktero smo v lanjskih No-
vicah poprosili, se je ze v resni prevdark vzela in hiia
sa-njo ogledala; na spomlad se sm^ početjo zidanja pri-
čakovati, ktero bo tudi kmaio dodelano, ker ne bo treba
preveliko prenaredb. Prav tako! ^)
Danea moram pa se na druga vrata poterkati.
Bog daj, da bi se mi tadi te milostno odperle ! Znano je,
da cerkev Postojnska je ena nar lepših Krsjnskih ; mar-
aikter popotnik je ze zidanje njeno občadeval. Tudi so
verli Postojnčanje ze veliko pripomogli za napravo kras-
nih ornamentov, — le nekaj je, kar ni celo nič pri-
merno vsemu drugemu; stsre, od molov anedeno, gor-
doglasne orgije ao pavova noga v scer krasni biai božji!
Naj se orgljar se tako trudi , ta stara omara cvili vmes
druge lepe muzike, da je gerdo« 1900 fl. inisjo nove
*) BolnisDiea la oboge in pti^o v vsakem veejem kn^Ja Jo
lares ilva potreba; aoreno nas veseli slišati, 4a se bo
tadi v Postojsi napravila is v vsem primerno osnovala;
ali 80 pa že tudi pripomooki gotovi , da se bo koristna na-
prava vsderiala? Is ivih mest so nam skošnje snane,
da napravljeni bolnišnici ste konee viele, ker ni pripO-
modkov sa ojano ohranjenje. Vred.
orgije veljati; veči del ao blagi Postojnčai^e že daro*
vali, manjka le se 400 11. Naj bi, kdor ie ni nii po-
dsril,»se vdeležil po svoji moči milodara, da se bo sa-
mogla napraviti se ta zares potrebna reč. Posebno ae
ozirajo sedaj vsih Postojnčanov oči na go s p o, od ktere, ker
je blagodarjena s premoženjem , se smtf pričakovati , da
bo v čast božjo prekosila vse svoje sosdde z miloBtnim
doneskom toliko bolj, ker iz dohodkov prijetnega glasa^
ki se vsaki dan iz nje hiše razlega, bi se dal brez dalj-
nega odlašanja popraviti ger d i glas orgelj v hiši bosji«.
Siisal sim z veseljem, da je častita gospa obilen donc-
aek namenila; naj ne odlaša dalje ga podariti. ,,Dvakrat
da, kdor hitro da''.
1% IJubifane. Za gotovo zvdmo , da je te dof yr
Medvodah onstran Save zemljise kupljeno bilo, kjer
bo nova fabrika vstala. Kraj pri vodi je kakor nalaa
za veliko fabriko, — naj bi bila, kakor v Vevčah pa-
pirnica in oijarija, blagoslov celi okolici!
1
Novičar iz mnogih Icri^eve
Bazun mnogih redov, s kterimi je svetli cesar v
Berolinu poslavil višji pruska vojake in vrpdnike, je po-
daril tadi 10.000 tolarjev kraljevim služabnikom in po-
slom. — Zadnje dni lai^skega leta je bila razglašena
popravljena postava za davek dla Cp>^0* ~~ Postava
za p As le pride kmalo. — dkofji odbor na Danaji aeao
zmiraj posvetuje zastran vstanevitve dohodkov za faj-
mostre in kaplane. — Za gotovo se sllsi, da v preoa-
redbi samostanov (klostrov) se nebo seglo v pervotoo
ejstre postave nazaj, ki jih je časa tdk že preveč zasta-
ral. — {/asnikov v našem cesarstvu je sedaj 77 po-
litičnih, 168 nepolitičnih; memo lani jo 16 političnih
manj, nepolitičnih 23 več. — Izmed tistih učencev^
ki so lani gimnazialne mdzde (,Maturitfttsprttfungen) v
našem cesarstvu srečno prestali, jih je prestopilo 31 od
sto v bogoslovske, 43 v pravoslovske , 13 v zdravo-
Slovake, 6 v zgodovinsko -modroslovske, 4 v matema-
tično-naravoalovske šole. — Deželna sodotja v Celovca
je 16. in 17. dec. vsIh tistih 8 kmetov, ki so lani ravno
ti čas v Salcbahu žandarje napadli, hadodelstva vstaje
krive obaodila, 6 izmed njih pa tudi hudodelatva teskega
ranjenja. — Nek ogersk kmetovavcc tolaži kmete , ki se
lavolj sedanje volne zime pozneje hudega mraza bojč^
da je po etsrih zapisih od leta 1182 do letos 28 tacih
zim bilo, ki so skozi in skozi tako prijetno gorke
ostale, da so mesca januara dreveaa cvetele, mesca
svečana vsi tiči valili itd. — Zadnje dnf lanjakega leta
je razsajal po auhem in po morju tak strašen vihar po An-
gleškem, kskorsne gane pomnijo od leta 1889. — Ko-
lera je lanjsko leto na Poljskem izmed 90.000
bolnih pobrala 35.000. — Ponoči med 16. in 17. de-
cembrom je bilo po vsih krajih Ras. Poljskega obilno
rekratiranje popolnoma dokončano; o polnoči so začeli^
brez da bi bil kdo za to vodil, za vojaški stan zazna-
movane povsod iz postelj pobirati, ob 6. uri zjutraj 00
imeli vse. — Košuto va mati je 30. dec. uroerla v
Brilsel-u. — Sardinska vlada je vzela katoljski veri
nasprotno postavo zastran zakonstva nazaj. — Roje
pervi Angleški minister deržavnemu zboru vodila no-
vega ministerstva naznanil, se je zbor poslovil do 10.
februarja. -^ Tadi v Azil imajo že železnico: 18. ne-
vembra je pripihal pervikrat hlapdn iz Bombaj-a v Tanoo.
To so debelo gledali AsiatI, ko so vozovi 4miljedol|ro
pot o tričetert ure storili. — Dr. Witte v Hanovni jo
važno reč znajdel, hlapen v nar naglejsem teka na že-
leznici mahoma ustaviti in tako marsikteri nesreči
v .okom priti.
Natiskar in založnik Jožef Blaznih v Ljubljani.
kmetijskih, obertnijskili in n&rodskili reči.
IJNoTiee iihiOaJo ▼ Ljubljani
II^Tgak teden dvakrat, nam
j) reo v ercdo in »aboto.
Odgovorni vrednik Dr* Jlanez Blelnels«
{Veljajo sa celo leto po pošti]
dfl., scer 3fl.,EapolletaVj@
2fl. po posti, scer 1 fl.30kr, |
Tečaf XI, V saboto 8. januari^ 1853.
List a.
Nehvaležni sinovi.
(Po serbski narodni.)
Živila mat' devet ^jinov
Sami z roko in preslico 5
Preživi in oieni vse.
Al ko jih iiieniia je .
Sinovi tak marnjojejo:
,iOj naaa^mat' naša nečast!
Da b' hotla starka pa 6 iti
In se podati v gojad selen,
Da b* jo ■ jedla kaka a vers-
ko je laouJa sUra mat',
He i^roano milo ji stori,
Pa vzame svojo palico
Podala se je v (ojsd selen.
Nihee nasaj je klical ni,
Le vnuka dva jo klioeta:
„Vernite mati se nas^j !** —
Ni hotla mat' verniti ae.
Jo sreča 8veti Dimitrij,
Tak govori svet Dimitrij:
„Vi sUra mat' vernite ael**
Poslušala ga sUra mat',
Poverne se liasaj domd.
Doma bil6 devet sinov
Devet sinov devet kamnov,
Devet sinih devet stebrov ^
Vnuka pa golobca dva,
S stebra na steber letata.
zamore kmetovavec v sili s polovrco
semensiiega Jcrompirja izhajati,
(Dalje in koneo.)
Vprašanje je zdaj: kako naj se ravna s
takim krompirjem, iz kterega si hočemo
rodovitne kali ali grebenice pridobiti?
Plitvo pod zemljo naj se dene zato namenjeni krom-
pir; vsak bo o 3 ali 4 tednih kal pognal; če ga
po tem skerbno iz zemlje vzames, zamoreš kali
tikama krompirja odtergati, in jih potem vsaditi na
Djivo, kjer ti bojo dobro rasle. Ostali krompir, ^kte-
remu si kali potergal , je se dober za živino. Če ^a
le celo malo krompirja za seme imaš, denitega še
enkrat nazaj v zemljo, da o ii ali 3 tednih se ti-
ste očesa kaliti začna, ki so dosihmal spale.
Dobro je, ako se semenski krompir, kteremu
se kali potergajo, na spomlad bolj zgodei v
zemljo dene, kakor se krompir navadno sadi. Zberi
pa za to kakošno zemljiše dIIzo hiše na gorkem
sončnem kraji, in položi ga blizo enega zraven
dmzega, sei ni treba, da bi deljeo saksebi sajen
bil, ker se kmalo spet iz zemlje vzame, tedaj eden
dmzega v rasti zatirovati ne more. Tudi se zna
semenski krompir na dile položiti in z rahlo zemljo
ali s peakoB osuti 8 perste visoko. Če dile potem,
Kako
kader čas za to pride, vzdigneš, se lahko kalijoči
krompir viin vzame, brez da bi se koreninice po-
škodovale.
Kako pa se imajo odtergane kali ali
grebenice saditi? To je treba skerbno opra-
viti. Dobra kal ali grebenica (Ablegerl mora biti
3 do 6 pavcov dolga, mora imeti veliko in lepih
koreninic in mladega perjiča; tudi ne sme dolgo zu-
nej zemlje ležati, da ne zvene. Da hitro in lepo
rasejp, mora biti
ntiva prav zrahljana in
Prav je tedej, če se med ti-
čisto povlečena.
stem časom, ki je semenski krompir zavoli kali
vsajen, njiva še enkrat preorje in povleče, kamor
se bojo grebenice sadile. Pomoči kmalo potem po-
hleven dež zemljo, se zarasejo o malo dneh gre-
benice popolnoma in rasejo veselo, da je kaj! Kdor
ima le majhno njivo krompirja in priložnost mu pervi
čas včasih prilivati, naj stori to^ zakaj delo se mu
bo obilno splačalo.
Sploh naj se ravna tako, kakor se s sadikami
(flancami) žela in repe ravni.
Kdor hoče veliko polja na to vižo z grebeni-
cami posaditi , zamore to tudi s plugom (drevesom)
opraviti, kakor se scer celi ali na kosce zrezani
krompir sadi; v brazdo pol dobrega čevlja
saksebi se ena kal zraven druge po strani položi
in z drugim razorom pokrije tako, da zunanji ko-
nec kali s peresci vred viin gleda.
Kdor pa noče z vsi m semenskim krompirjem
tako storiti , naj dela takole :
Krompir se vsadi po navadi, vendar, če je
moč, poprej kakor scer. Berž ko je za 3 ali 6
pavcov visoko nad zemljo pognal, se nekoliko kali
tam, kjer jih je obilo iz enega , krompirja se poka-
zalo in gosto zraslo , skerbno s koreninico viin vza-
me, in sadi, kakor smo gori rekli. Vzamejo se pa
od krompirja tako, da se, kadar je njiva vlažna
(^mokra), z matiko zemlja od krompirja odkoplje,
s špičastim količem do krompirja pomaga in zroKo
od krompirja kal odterga.
Če krompir v verste sadiš, ki so še enkrat
delj saksebi kot po navadi, se zamore to, kar krom-
pirja manjka, potem z grebenicami posaditi, in na
to vižo s polovico semenskega krompirja izhajati.
Ako misliš, da krompir s tem oŠKodješ , ako
mu odvečne in goste kali odtergaš, se motiš, —
ostale kali bojo se močnejši in rodovitniši.
Vse to so skušnje poterdile in pokazale, da
na to vižo se
13 veliko semenskega krompirja prihrani, ker se
vse rodovitne kali za izrejo krompirja obernejo;
2} ves pridelk ie enake lepe debelosti ;
Sj če bi res bilo , da krompirjevo perje začne
— 10 —
volj gnjijoiega krwipirj« saMUt in mjIM, bi
se odvračala 9 tem liroi»pirjevf^ %^|es6lb.
Ta način krQ«ipir Mditi je pnisebi^ w k#^to-
vavce dober, ii lm%i^ Vii^hn$ kitet^o« K«)ir nima
velike kmetije, stvore vse to pitlv 'skefbna o|ira-
viti, in obilno se mu bo poplatel njegov triid.
Pa tudi posestniki večih kmetij si zamorejo
s teš% takrat pomagati, ko je krompir za seme drag.
Škodijivost plesDOvioe,
(Opomin gospodarjem in gospodinjam.)
Po kmetih se večkrat sliši vraža : ,,da plesnjiv
kruh je zdrav za oči^.
Sle^iiipo. da nobeden naših bravcov ne verjame
te aevanto vraže , ki se je skovala v tistih tamnih
časih, ko se je skovalo sto in sto druxih vraž, ki
so se zaplodile od roda do roda kot ffotove resnice,
in se tako ukoreninile v ljudstvu , kakor plevel po
neobdelanih zemljisih. kteriga zatreti je večiciel
teško, zlasti takrat, Kader ena poderta vraža ima
podreti deset druzih.
Pravijo, da začetnica te vraže je neka gerda
skopulja bila, ki svoji družini ni narezala pred
hlepca, dokler ni prav terd in plesnjiv bil , čes, da
se ga bo manj pojedlo; pritožbo poslov, ki somo-
Sli tak kruh vživati, je pa skopulja odbijala s tem,
a plesnjiv kruh je zdrav in naredi bistre oči. Da
je bil plesnjivec prileten skopuljnim očem, radi
verjamemo, ker tak kruh Ji je dolgo zalegel v
hiši, ker ga ni nihče rad vziL
Ta misel se je — tako pravijo — plodila po
tem vedno bolj med ljudi, in ker so nekteri berž
pripravljeni vsako reč verjeti brez vsiga premislika,
so verjeli tudi to sleparijo in jo zatrosili dalje.
Kako nevarna pa je človeku in celo živini
plesnovina kruha kakor vsaciga druziga plesnjiviga
živeža, nam kažete med drugim sledeči resnični
prigodbi, ki ju ravno beremo v ^praktičnim tedniku
za Prusko".
Štiri leta staro dete je povžilo kos kruha, ki
je bil poln zelenkaste plesnovine. Pol ure po tem
začne na glas jokati, po trebuhu ga kolje, bljuvati
ga sili, kerč ga prime porokah, vpadeniga obraza
tisi pene iz ust, na zadnje omedli. Hitro poslejo
po zdravnika, ki mu da bljuvilo, da revše iz sebe
izmeče, kar je ravno povžilo — kosčike kruha.
Drugi dan je bilo spet zdravo. — Dvema konjama
je dal popotni kočijaž troje hlebčkov zlo ples-
njiviga kruna, s kteriga je pa poprej plesnino obri-
sal. Kmalo po povžitim kruhu ju začne strašno
klati; zdravnik na pomoč poklican jima da berž pri-
mernih zdravil in jima puša: eniga je otel^ eden
pa je drugi dan po hudi koljiki poginul; nič dru-
ziga se ni našlo v želodcu, ko povžiti kruh.
Še več tacih žalostnih zgodb bi vedili povedati,
naj boste omenjeni popolnoma resnični zadosti v
douz škodljivosti plesnjivih jediL
Da se tedaj taka nesreča ne primeri, je treba
skerbno varovati kruh in vsaki živež plesnobe.
To pa se zgodi nar boliši s tem, da se kruh
in vsak živež na tacih krajih spravlja , ki so s u h i
in zračni, ker plesnjina je stvar, ktera se naredi
iz mokrote in gorkote.
Ko se kruh peče, naj se ne skopari z boljšim
iitam, — naj se dobro izpeče, in po peki ž
njim takole ravni: Ko se krun iz peči vzame, niy
se dene nar poprej en hlebec, ko je še zlo vroč.
tode pazljivo (ker scer hleb rad od znotraj votel
ostane) in tako, da se na zgornjo skorjo položi,
v «iol(n:it iakolj, kteriga m ie nekoliko moke
4$riii p(»t04i na j ae v n^tm naveže. Za pervint
|i|»1|«ram naj $0 d«M ravno t«ki^ 4fngl^ tretji in
Mik«^ poreilaMi koMkar jih aal^r gre v žakelj. Po
tem naj se iMiali obesi na ar a 6« I kr»j , na priliko,
v kak skedinj ali hram tako, da #d vsih stran
prost visi.
liO et 4an ptpfej, preden se hteb laveža^ n$j
se vzMie iz žaklja. Dobra je tudi , ako se prej m
mokro cunjo ali mokro kertačo dobro obriše in po
lem en dan še v hram dene, da se skorja, ako se
je preveč sterdlla, spet omehča.
Nai, zlasti poleti, gospodinje in gospodarji tudi
na kruh svojo skerb obračajo, ker je gotovo, da
marsikdo včasih zboli in se ne v« nakaj, ker «e
na škodljivost plesnjiviga kruha ali druzihptesnjfvih
reči celi ne misli.
Če še kdo staro nevarno vražo verjame, daje
„pIesojiv kruh za oči zdrav^, naj ji da od danes
slovo.' .
Preklic stare moriti.
(Stara povest.)
V davnih, jako davnih čanih, ko 00 Ijadje se Ma-
tazalemovo starost dosegovali, je zapovedano bilo staro
moriti, ko več za delo 0190 imeli moei.
Sin nek , navdan velike Ijubesni do svojega oeata,
ne zverši rečene postave, marveč skrije očeta pod kid
ob čaaa obeje preiskave, ter ga v potaji redi« Ta ve-
lika sinovlja Ijabezln se obilo kmalo splača.
Kralj, brez moškega odvetka bivši, razmišlja mi-
sli , kako bi naj modrejega mladenoa svoje kraljevino
svoji hčeri za moža, nebi pa za naslednika dobiti zamo-
gel. V dosego tega namena si tri zmisli aganke.
Pervič ukažo vsiro mladenčem, kteri so verha do-
rasli, sniditi se določenega jasnega dne iza rana pred
sončnem izhodom na nekem visokem hriba, in „kdor bi
pervi vzhodno sonce zagledal^, bo pogodil p ervo
oganko.
Preden se omenjeni sin na pot poda, prosi starčka
za svet« Oče ma reče: moj sinek! pridsi na odločeni
kraj, bojo vsi mladenči gledali tje, kjer se žarko raja
sonce , ti pa se oberni k naj viksema okoliša hriba , in
ko sonce na njega ertiček trake hiti , reci : „kralj ! lej
aonca^.
Kakor je starček povedal , se je tadi zgodilo. Mla-
denči na goro dospevsi gledajo željno tje kjer ima sonee
iziti; podačeni pa sin zre na naj veei amol, in ko sonce
na njega verhanec posije, veli: ^svetla krona! glej
sonca^. Kralj ga na ramo potreple rekoč: ti si pogo«
dill Mladenči pa rapijo na-nj z vprašanji: kako, da si
ti gledal od sonca proč? vender — veli on — sim ga
prej zagledal ko vi.
Sin domu pridsi reče očeta: to sim že po volji
kraljevi aganil, — ali ta, ki nam jo je danes naložil, bo,
se bojim, presegla tvojega ama moč« Povej je — ma
starček veli. Mladeneč nastavi: „kdor bo oe obat
ne bos prišel^, bo zadel drago uganko.
Starček se nasmeje rekoč; ta je lahka, pa jiO ven-
der nobeden agaoal ne bo kakor ti. Različno bojo ogi-
bali dečki, pa tudi različno bo vsaki po svoji dezdevi
napravljen prinel: eni samo v kopilcih (^WoHenfoss^dckel)
dragi v enim kopitca pa v enem postola; spet dragi s
eno obato, z drago boso nogo; ti pa odparaj podplat«
od svoje obače, da bete nogi od zgor obati, spod pa
bosi , ker tako kralj tadi misli.
Napovedani dan svaue In dečki hitijo h kralj« aa
pregled. Podačeni sin dvigne nogi eno za drage, pro*
pričati kralja, da ni oe bos ne obat. i^Prava, pravo^ —
— 11 —
veli kralj ~ „ti ei, m^ aU^^ M ▼ drui^o mojo misel
po^odil^.
Zdaj jim tretjo uganko napoviS: ^pojaternjem se
bomo tokej apet abrail^ in kdor bo zrn kiobakom
aim oaj lepao roso prineaef, bo iiaj vbebojo sa-
IpoDetko resil^.
Radoveden sadiije naranke etareok aina komej pri*
čaka domu, pa ^a pobara: ^kakosno naleifo imate pa adaj?^
»Oj ta je Bvita* — vdi c«in
nkdo bo med tolikimi
lepimi rožami ravno tiaio aadel, ki jo kralj sa naj lepšo
ima?^ ^Sinek moj^ — nastavi oče — „čes pseaicni
klaA reže nima ta avet , sa Itiobok ^a vaukni , pa bo
gotova tvoja Ufranka^. Hučem aforiti, Icakor mi ovetjete,
oče draipi , reče sin — in arre na polje pe klas.
(Koseo sledi.)
Slovanski popotnik.
^ MiloMljivi knezoskof Lavantinski so nam veselo
Dovico naznanili, da so ^veliko berilo za 2. odred
ljudskih iol" ravno doversili. Ker je le en i^las po
vsih slovenskih okrajnab, da v sila teskem posla sa
nježno mladino pisati slovenski svet nima izverstne-
joira pisatelja kakor so preslavni knez, smemo veseli
biti io hvaležni o ti novici.
^ ^Drobtinice^ za leto 1853 so se letos ne-
koliko cakasnile; ravno se 1. pdla tiska; nadjsCi se je,
da bo delo prihodnjega mesca sgotovljeno. Ni dvomiti,
da tadi to bo verlo delo.
* »Gospodarske Novlne^ v Zagreba so že
razglasile poziv k naročnini. Bojo pa j,gospodarske no-
vinec obširen organ materialnih zadev sa Horvatako in
Slavonio , ne le v korist gospodarom zemeljskim, ampak
tadi tergovcem , obertnikom in obče vsim , kterem je mar
za napredek domačega blagostanja. Ime vrednika g.
Dragotina Rakovc-a nam je porok verlosti novega
lista. Z veseljem naznanijo »Novice^ in priporočijo
svojo drago sestrico na ravno tistem polja, nadjajoč sOi
da boste postopale vseskozi vzajemno. Izhajajo j^gospod.
nov.^ enkrat v tedna (v saboto) na pol pdle v ve-
liki cetvertini; veljajo s postarino 3 fl. za celo loto«
* Ne ven, kcasoslovni list, izhaja tadi to leto s
posredovanjem matice ilirske, ki ga je namenila
krasnema apela in mladeži jagoslavenski, da
ji ni treba tražiti po tajih perivojih in brati bilja in cvetja
dostikrat otrovnega. Če biti ,,Neven^ bčelica za daševno
zabavo, ktera kapi vosek samo z medom , ktera nosi
naake samo v sabavo. ^Matica^ se nadja, da bojo do-
moljabi krepko podpirali čaaopis, ki ne izhaja zarad do-
bička, ampak edino le v dasevno korist naroda. Naroč-
nina ma znese sa celo leto po posti 5 fl., sa pol
leta d fl. 30 kr. , tadi na četvert leta ae prejema na-
ročilo, ki se posije gosp. tajnika matice ilirske v
Zagreb, "•
^ Po naznanila .,Neven-a^ bo to leto tadi lepo-
snanaki list „Danica% ki že 4 leta več izhajala ni,
na novo izhajati sačela. ^Neven" pristavi, da narod
horvaski sedaj se pritožiti ne more, da nima časnikov;
sa jedanpat jih ima sedaj v Zagreba pet, in ker se je
nadjati, da se bo v celi veliki Zagrebški skoiii vendar
en dahovnik najdel, ki se bo vdal vrednistva zastanega
»katoliškega lista^, jih bo v vsem 6.
* Dražtvo sv. Mohora ima po poslednjem naznanila
^šolskega prijslla^ že 660 adov. Lepo številu!
^ SerbskI časopis »Svetovid^ je že začel oa Da-
li* j o izhajati.
^ V Krekovi je razpisana naročnina na 100 novih
pripovedk za otroke.
* V Pragi sa tiska Ostramirov evangelij s ci-
rilico pod naslovom: ^Sviatoje Evangelije po
Oatromirovoj apiskoj^. Predgovor ma je pridjan
v češkem, poljskem, raskem, serbskem in balgarskem
narečjo. Ti evangelij je bil pisan 1066 in 1067 v Nov-
goroda. Ceaa ma je le 1 for. sr.
^ Da je serbska vlada prepovedala knjige, ki tt9
v pravopisa Vaka Štefanoviča in dragih pravopiaih pi-
sane, smo ob svojem časa omenili. Zakaj da je vlada
to storila, ni znano, toliko le je gotovo, da taka na-
redba k omiki naroda celo nič ne pripomore. Serbsko
slovstveno drastvo je na pro#og g. davrUoviča sklenilo,
ministerstvo prositi, da bi se take bakve saj tistim do-
volile, ki se s slovstvom pečajo.
* To leto začnč izdajati Aleksander Prezdžecky z
Rastaveckim že davno oznanjeni opis: „Vaori stredove-
kebo ameni v davne Polite'' (V zori sredoveknih zna-,
nosti nekdanjega Poljskesra.)
* Za ilirske gimnazie je sestavil gosp. Ter ban
j^Naravoslovje'' ; gosp. Kiseljak je prestavil na-
ravoslovje Baamgartner-ja; gosp. Macan piše
knjigo: Prispodobljenje ilirskih vremenab sa
gerčkimi vremeni (primorevanje ilirskih časov s
gorskimi časi). Gospod Zoričič je sestavil ,yčitanko^
sa tretji razred , ter jo ministerstva v poterjen je predložil.
Novičar iz slovanskih krs^ev.
1% Cernogore se piše ^Teržaskema časnika^, da
je bila celi dan sila hoda bitev med Tarki in Černo-
gorci, pa tadi taka zmešnjava, da so poslednjič Tarki
nad Tarke , Černogorci nad Černogorce sekali. Černo-
gorci ae ne boje, da bi jim Tarki Žabljak vzeli, pa tadi
ni res, da bi jih rosovska ali aastrianska' vlada v njih
početja podpirala. Vsak dan greje tnrske armade skoe
Sarajevo nad Černogoro , ktero si je namenil Omer Pasa
premagati, naj velja kar hoče.
Iz Rovina v Istrii se nam na novega leta dan
piše , da je ondi sa tako gorko , da imajo podnevi še
oknja odperte; zraven gorkote je pa tadi dragina od
sile. V deželi morskih rib in olja je veljala na sv. ve-
čer libra (fant) rib 60 kraje, olja 24 kraje. Od
mesa — pravi g. dopisnik — že nočemo nič reči, ker
je sedaj po 10 kraje«, sadqji mesec je bilo po 11.
—JI— 1% Doline pri Terstu 2. jan. 1» aerca
^Novicam^ veselo novo leto vosimo in bi jim tadi radi kaj
veseliga pisali, ali da ae Boga asmili! vsi pobiti io
žalostni smo pretočeno leto dokončali io takosni tadi te-
koče sačeli. Zdihovai^e In jok se po naši dra^ekrati
gibčni vasi razlega in to za to, ker nas je Bog a tesko
šibo obiskal« čajtel goveja živina nam pada^corka)
in marsikter gospodar, ki je je prad malo dni se več
glav v hleva imel, zdaj tadi ne ene same nima. Vrači
(zdravniki) sicer nas res pogosto obiskajejo, vonder p«
vzroka ti bolezni, ki jo dri p o dragod imonajejo ta-
luj pa živinsko kolero^ na dno se niso prisil. Eni
pravijo, da Izvira bolozin Is močirnih pašnikov v dra-
gah, dragi iz premersle vode itd. In ko bi todf vzrok
izvodili , čadežev pri terdoglavcih delati ne morejo. Za-
kig Zffodilo se je, da nek živinsk vrač en dan v blev
takajsniga kmetovavca stopi — in ubogo zdravo in bo-
lobno živinico noter v mlaki (kalaži) vso vmazano ležati
vidi. On kmetovavca evetva , sdravo živino od bolne
vale ločiti, iz hle^ gnoj izkidati, ga očistiti in na to
s slamo ali pa z listjem naotlati. Ali čajte!^ prederzni
odgovor: „Gospod, kaj vam msr, kje moja živina ležf;
aej, če mi pogine, vi meni drage dali ne boto^« Vrtki
si misli: „kdor ne vboga je brez boga^ in svoje kopita
pobere. Nebogleža pa živina, popada. — V nesreči pa
tadi sdaj Ijadi spoznajo, kako potrebno bi bilo, da bi
kakosin oče svojiga- aisa ali cela soseska kaeiga pamet-
niga človeka k vam v Ljabljaoo v soIo poalala, v kteri
— la —
M Živinska vraciteT mcL Ali ae ba pa kadaj kajtaciga
Bfodilo ali ne, Bog tU *}
Še eno vam povcme: BoiičtD praioik aa je ▼ naU
Tasi tako strelalo, da sme mlBlili, de ao Čenio|:erci oad
nas planili; pa kdo je bil? Naai aoeedje! In vender
je to nevarDo atrelianje od foaposke ejsCro prepove-
dane^ Ali takole gri povoodi, kjer tiati apije, ki bi
cnti imeli. Bog daj bolje!
Novičar iz mnogih Icr^vev.
Cena arebernega denarja, ki se ne davnej
je sa 20 in se več odstotkoT vUji bila kakor bankovcoT,
irrd ene tedne tako hitro nasaj, da 6. dan te|:a mesea
je le se sa 8 fl. pri 100 višji bila; ce bo v ti meri od-
jenjevala, bo srebro s cesarskimi in banknimi bankoTci
kmalo ene cene. — Pri mininterstva kapcijstva se po-
svetoje odbor o vodilih za novo postavo: kako »kerbeti
sa ohranjanje starih stavbinih spominkov, in
kako ravnati, kjer se taki spominki najdejo. —
Navadni slovanski bal na Dnnaji je napovedan sa
8. svečana ; Iz ostalih dohodkov tega bala , ki je vselej
eden nar krasnislh Dnnajakih, se podpirajo alovanske
literarne draztva v Aaatrii; kakor drnge leta je dole-
telo tvdi lani slov, draztvo v Ljnbljani primerindar (37 fl.}
— Na novejra leta dan se je na novo osoovanih sran-
gah Zagrebškega mesta začel po novi postavi cel
pobirati. — Na novega leta dan so se poklonili ce-
sarju Napoleona vsi poročniki tistih vananjih der-
žav, ki Napoleona že za cesarja spoznajo ; papežev po-
ročnik mn je v imena vsih srečo vosil ; Napoleon je od-
govoril, da z božjo pripomočjo si bo prizadeval blagor
Francozov pospešiti in v EaropI mir ohraniti. Ravno ti-
sti dan je prejel od vlade papeževe, Portagalske, Šved-
ske in Gorske spoznavne pisma. Gotovo je nek tadi, da
perve dni tega leta so odposlale aastrlanska, pra-
ska in raska vlada spoznavne pisma v Pariz; njih za-
popadek se se za gotovo ne vd; bere se pa, da praska
vlada ga nek brez vsega pogodka za cesarja spozna in
ga ^svojega gospod brata^ Imenaje ; aostrianska In rn-
<>ovBka opirate svoje spoznanje na zvesto spolnovanje
deržavnih pogodb od leta 1815, po kterih so med dra-
jrim tadI meje vsake deržave določene. Jeronima,
svojega strica , je izvolil Napoleon za častnega vladnika
slavnega poslopja invalidov, kjer kosti rajncega cesarja
Napoleona počivajo, — Katolčani v Betlehema, kte-
rih je okolj 2000 , so se zavezali , ne pred v Betlehem-
sko cerkev stopiti , dokler ne bo pravda zastran sv. mest'
končana. — Pervi podmorski telegraf v Ameriki je
dokončan in tako novi svet s starim zvezan. — Iz Lon-
dona je prišla novica, da je Hi n d 16. decembra spet
novo zvezdo (planet) iznajdel , kteri ae bo imd „Ta-
lia^ dalo; je pa ta zvezda že 8. njegove znajdbe.
*> Radi bi nainanili negreonim DolineanaiD kakogen gtit,
kako naj i bolno sivino ravnajo , ako l>i ge nam bile rago-
dele nektere snamnja te bolesni, ki je beri ko ne
kožne lagtnosti. Dri pa Je pred ko ne popaoen naina-
nik po eloveeki bolesni »Grippe«, sa »kolero« patndi fo-
▼ eja sivina ne iboli ; kožna driska in ^riža pa je
pri z^^^^Ji živini snana bolesin , — da bi .prava *%oyeia^
kuza ali deveto^obnica« bila , Boz ne daj ! Na vsako vižo
je treba: 1) a dr sto sivino prestaviti t drozhlev slikam
drofam; 2) nastelja naj se dobro in suho; na žarkim
naj bo, odeta s plahto ali kočam; 4) sobe piče naj ge Ji
tičag ne daj^, ampak lahko prebav^ive, močnato, otro-
bove po malim; 5) voda sa pijačo naj bo pregtana,
^ 6) dobro (ne žarkovo) lan en o ali laško olje ni^ ne ji
po masliea večkrat noter vliva; 7) trebnh naj ge Ji g ter-
pentiaovim oljem vsaki dan namaže, ako Je omenjena
belesin driska sli grli: Prav bi pa tndi bilo, ako bi
vsaka sosesks siO ^ae bnkre »živinosdravstva« imela
sa pomoč v sili. Vred.
Na vprašuje
zavolf cene zivifUke in gnojne soli.
Obojne sol prodajajo c. k. aolnioe zgornjo-aostrlan-
ake: Hali, Hallein, Aaaee in Gmanden po env
ceni: cent živinske soli po 2 fl. 30 kr., gnojne
po 40 kr. Oskerbaiatvo c. k. solnice A a seske (k. k.
Salz-Verschlelss-Magazlns-Verwaltang in Aasee) je na-
znanilo 18. febr. 1858 tole: Sol se dobi po naznanjeni
ceni za gotov denar v ti aolniei vsakdan zonaj nedel|
In praznikov; za žakelj aH sodeč, v kterega sol pride.
Ima naročnik ali voznijc sam skerbeti; manj kakor pol
centa so je ne dobi. Živinska sol Ima v enem centa-
97 fantov čiste soli, IV, fanta encianove ali pelinove
stape, IVs fanta pa oglja. Gnojna sol pa obstoji i&
solnih ostanjkov , kterim je nekaj pepela in gnoja pri-
mešanega.
Gosp. predsednik krajnske kmetijske dražbe je na--
ročil lani iz Halleln-a 40 sodcov živinske soli, ki se
se počasi prodali « ker z v o ž n I n o vred je veljal en sodeč
z 125 fantov soli, v Ljubljano pripeljan, 7 fl. — Želje
so sploh : naj bi se živinska in gnojna sol , kakor tobdk^
v vsih večib mestih vsake dežele po eni ceni, kakor v
solnicah dobivala , da bi si jo kmetovavci lože kapovali.
Kmetijska drožba je tadi za to prosila«
Povabflo kmetovavcem na Krsunskima
Dobro obdelovanje aenožet je eden nar večib pri-
pomočkov k povzdigi domačiga kmetijstva. To pa ob*
atoji v tem, da se močirni travniki na saho de-
▼ ajo in sahi primerno močijo. Oboje se godi nu
več viž po različnosti lege, ki jo Ima aenožet; kar p«
osa sen je močimih travnikov vtiče, ae zgodi se po-
sebno po novi angleški znajdbi, ki se drenaža Imena ja
In po kterih se Iz glina narejene cevt pod zemljo ametno
položd , da se po njih preobilna voda odteka.
V poslednjim velikim zboro kmetijske dražbe v
Ljabljani, kteriga so svetli nadvojvoda Janez s svoje
nacočnostjo počastili, jih je zbor prosil: aH bi ae ne
dalo storiti , da tisti akasenl senožeski ametnik , kterr,
poklican iz Nemskiga , na dtajarskim močirne senožeti
na saho deva , bi prišel tadi na Krajnsko. Svetli nadvoj-
voda so napotili zbor na gosp. prof. Hlnbeka, ki
nam bo v stana o tem nar gotovsi izvedenja dati. Gosp.
profesor Hlabek nam je na to naznanil, da zaželjeni
ametnik že pride na Krajnsko, ako se toliko kmetovav-
cev za to oglasi , da se plača , da pride sem , in da se
to kmalo zgodi, ker Ima na Štajarskim že obilo naročil.
Ker je tadi za nase deželo sila važno , da se po-
časi drenaža vpelje. In ker v primeri dobička, ki iz
nje izvira , te delo ni predrago (na Štajerskim je dre-
nažil imenovani Inženir en joh za 24 fl. 27 kr. ; pri naa
ae ve da bo nekoliko več zneslo}, povabi podpisani od-
bor vse gosp. posestnike večih kmetij, ki imajo močirne
senožeti in jih želd na saho djati , posebno pa gosp. ade
kmetijske dražbe : naj ae pridražijo tema početja, ki ima
izgled biti dragim posestnikam tadi manjših kmetiji
Tisti gospodje, ki želd svoje senožeti po omenje-
nim umetnika zboljsati , naj se oglasijo zadnji čas e 14
dndh pismeno v pisarnici kmetijske dražbe v
Ljabljani, in naj povedo, kje In koliko oralov Qo«
hov) bi želeli z drenažo alr brez drenaže na sabo djt-
nih Imeti. DražbinI predsednik g. Terpinc bo SO ora-
lov v SostriskI dolini drenažiti dal.
Ko bo kmetijska dražba vse te naznanila zvedila,
se bo po tem berž obernila na odbor al. kmetijske dražbe
Stajarake, natanjčnisi vse zvediti kako In kaj.
Glavni odbor km. dražbe v Ljabljani.
Natiskar in založnik Jožef Blaznih v Lfubljani.
kmetijsbili, ohertnijsbih in ndrodskili reči.
jNoTfce {shiO>Oo ▼ Ldobljaui
{TMk tedea dvakrat, nam- ^
ree ▼ sredo in saboto.
Odgovorni vrednik Dr* JlanesE Blclvrels.
fVelJi^o aaeelo leto po pošti I
4 fl. , 8cer 3 11. , la pol ktaV
2fl. po posti, scer I fl.30krJ
Tečaf XI.
V sredo 12. januaria 1853.
Ust 4.
KiO maram
Ii pesmi »Slovenska nevesta«.
Ki^ maram da o i mam
Srebri in slati:
LJnbesen u serca
Tad neknj veljA!
Kaj maram da nimam
Prekrasnih oblek:
Zvestob« n persih
Me kinča na vek!
Kaj maram da
Visoo^^a (radd:
V hišici niski
Še vee je mirii!
Kaj maram da nimam
Obilno blaga :
Moj dragi me vendar
Od deieo posnd!
Kaj maram da nimam
Krasote svetd :
Mi vendar nedolžnost
Na licu igrd.
Kaj maram da
Ne gor, ne planin:
Dovolj da moj dragi
Slovenke je sin!
Miroslav.
ZnamAJa dobriga in slabiga gradiva.
Po lanj'skih ^Novicah^ smo bili nekoliko so-
stavkov obznanill, u kterih smo si prizadevali go-
spodarjem, ki čejo novo j^ohistvo si postaviti, na
kratko in po domače razložiti, kako tega dela pra-
vilno se poprijeti« Govorili smo iz perviga o last-
nostih, ki jih mora hiša imeti, da je ljudem
zdravo in prijetno stanisče; povedali smo, kje
naj se hiša zida, in kteri kraj je za njeno pod-
lago nar bolj pripraven ; omenili smo , kako poprej
obris poslopia napraviti; dodali smo zadnjic pre-
vdark strosKov za stavitev noviga doma«
Govoriti hočemo letos o predmetu, ki za sta-
vitev nove hiše največje je važnosti; menimo gra-
divo ali s ta vi v o (Baumaterial).
Znano je sploh , da za stavitev hiše se upo-
irebujejo les, Kamnje, pesek, apno, opeka
in razne kovine. Ker je dobro sozidano prebiva-
lišče ena naj potrebniših reči — pod milim nebam
ljudje ne morejo bivati — in ker hiša dobro se-
zidati in napraviti se ne da brez dobriga gra-
diva, hočemo o lastnostih tega nekaj obšimiši govoriti.
Nar navadniši in nar potrebniši gradivo je
/. Les.
Lesene hiše so gorkeje fn bolj suhe, kakor
iannitne, vpotrebujejo malo prostora , pa so ognja
nevarne, gnjiiobi podveržene, in — drage. Še bolj
drage bodo prihodnjič, ker cena les4 vedno kvi-
ško gre.
Prevdariti se mora o lesovini sledeče:
1. Lastnosti lesi za stavitev;
Si. Posekanje in hranitev prikladnih debelj ;
3. Znamnja zdraviga in bolniga lesa;
4. Razpokanje, skrivitev in vsahnitev lesa;
5. Pomogleji, les gnjilobe in strohnjenja obva-
rovati, in njega terpežnost pospešiti;
6. Shranitev lesa;
7. Lastnosti iglatiga, in
8. Lastnosti listnatiga drevja. —
1. Kar les za stavitev sploh vtiče, mora
gospodar gledati, da les ni premlad, ampak d o-
rasen; da debla so zdrave in ravne. Tudi kje
drevo raste 2 je važno. Hrast, na priliko, ki na
mastni zemlji raste, ne da tako terdniga lesi, ka-
kor če na suhim peško vi ti m svetu stoji, ako-
ravno njegova zunanja podoba je lepa. — Drevie,
ki na polnočni strani gore raste, je ravnejši in bolj-
šiga lesi, kakor drevje južnih strani. — Drevesa,
ki goslo vkup stoje, boljši les dajo, kot po samim
stoječe itd.
Ozir imeti se mora
2. na čas sekanja dreves. Pravi čas
sekanja (Failun^^szeit) je silne važnosti, pa je
tudi mnogo misel v tem^ Po nekterih deželah, ka-
kor na Saksonskim, je po zakonu zapovedano, stav-
bini les pozimi sekati, tudi na Prusovskim je raz-
ločno zaukazano, da le ob najsilniši potrebi se sme
poleti les za stavitev poderati; in ta zapoved se
opravičuje s tem, da les, posekan spomlaai ali po-
leti, kader je ravno čas njegove sočnosti, prelahko
gnije , ali saj znotrej strohni.
Skušeni tesarski mojster g. Pajk pa je v No-
vicah leta 1846 določno dokazal, da mizarski
in tesarski les je nar bolje „zgodaj spomladi
sekati, takrat kadar gorko prihaja; preobilna mo-
krota zgine iz lesa, stf k jame močno gibati se. lesne
letine žiUce in kitice se raztegnejo in se odj^rejo,
iz njih kmalo zo^ine zimska mokrota, zgošeni sok
se v tem času nar ložeje in nar hitrele posuši | res
je — pravi — da zimski čas sekani fes je terji od
spomladanskiga , pa je tudi bolj kerhek ali pust za
vdelovanje, kakor spomladanski^.
Ko je drevo, za stavitev namenjeno, posekano
bilo ^ se * mu mora koj s k o r j a oljupiti, da červički ali
mercesi, ki pod njo bi gnjezditi utegnili, se ložej
odi>ravijo; izjemši hovje, ktero se odskorjati ne
sme: drugači bi mu po oljupljeni skorji smola od-
tekla, ktera za ohranitev znotranje njegove terpež-
nosti je jako potrebna.
— 14 —
Posebno se mora gledati na zdravje lesi.
Torej je paziti
3. na znamnja zdraviga in bolniga lesi.
Zdrav je les, če drevo ptleti čverstiga in lepo
zeleniga listja ali silovja je )>olno; če po deblu ni
ne luuni , ne poklin; če skorja je gladka in brez
červojedine; če deblo je naravne zeleno-sivk^ate
barve, in ne postaja rudeokasto. Poslednja prika-
zen je znamnje znotranjo gnjilobe (Kernraule),
ktera se tudi po plesnitvi korenin naznani.^
Nadalje se zdravje lesi spozna, če je steblo
ravno izraseno, ter se ne krivi. Krivo ali vega-
sto drevo je samo po sebi sumljivo, ker njegovles
prelahko se zverže.
Ako je pa veršič vsahnjen, listje obledno, skorja
gerbava, razpokla ali z maham silno obrasena, in
ee hovje smolnate gumbe na glavnim deblu ali med
vejami ima, zamoremo na bolezin lesi soditi, in
tako deblo za stavitev nikakor ni rabiti.
Včasih se zapazijo pogreški se le na otesa-
nim lesu, kterih poprej na stoječim deblu ni bilo
viditi. Tedaj je treba deblo pred na korenini, pa
potlej ko je posekano, natanjko pregledati. Taki
pogreški so: Poke in turi na deblu ali vejevju,
ra£, gnjiloba u sredi debla itd. Tak les ni za
stavitev, za mizarske dela se pa porabiti di.
(Dalje sledi.)
Gospodarske skušnje,
(_Lan v vodi godili) je veliko bolji , kakor po
navadni šegi ga pokladati po zemlji, da se pod
milim nebom godi. Na svet gosp. Reuterja je
neki kmet na Marskem polovico svojega pridelka
v vodi, polovico pa na zraku godil — in lejte
velik razloček! Uni je bil tako lep, da ga je po
28 fl. prodal, tega pa le po 16 fl.
(^Pšenica ne postane snetjava), ako se rež
vmes seie. Tako pričajo skušnje na Hesenskem.
po kterin se je tudi zvedilo, da je dobro rež med
pšenico na tacih njivah nejati, na kterih se pšenica
sama slabo obnaša. Tudi grah v taki zemlji,
ki scer ni za grah posebno dobra, dobro rodi, ako
se jara rež vmes seje.
CKiJU j^ bolji ^ iilo na mero ali na vago
j^rodajatii) Na Nemškem v več krajih prodajajo
žito na vago, ne na mero, in prodajavci in kupci
so zadovoljni s tem. Vsak kmetovavec ve , da ne-
ktero leto je žito veliko boljšega, težjega
zerna kakor druge leta , kakor tudi da v nekterih
krajih se prideluje veliko boljši pšenica, rež,
ječmen itd. Če se vse žito le po meri prodaja,
je kmet z boljšim žitom na zgubi memo unega, kte-
rega žito je slabji in ložji. Mlinarju se da v mlin
dobro in slabo žito, in terja se od njega ^ da bi
vse žaklje z moko enakomerno napolnil, čeravno
slabo žito veliko več otrobov in manj moke da.
Konju se da na teden pol vagana ovsa; če je pa
oves slab inlohik,dobi včasih za tretji del manj
živeža, in vendar mora ravno tako delati kakor
drugikrat. Iz vsega se vidi , da bi bilo veliko bolj
pravično, ako bi se žito vagalo, in ne merilo.
Res je scer , da z manj suhim žitom bi se kupec
lahko ogoljufal, — al kdor hoče goljufati, goljufa
tudi na deset viž pri meri.
(fif soljo sadnemu drevju gnojili) se dobro
splača. Sol se poverh zemlje okoli drevesa potrosi.
(Po redu^ iivini pičo pokladati.") Kakor člo-
vek se tudi živina navadi ob svojem času piče
dobivati, in ko ti čas pride, nepokojna postane.
Nar bolje ji piča zaleže, ako se ji po trikrat
na dan »oklada, ker po tem redu povžito pičo
želodec lahko in dobro prekuhati zamere. Če
se živini le enkrat ali dvakrat poklada, se ji na
enkrat preveč želodec nabaše, — če se ji pa
brez reda večkrat na dan poklada, se preveč
moti, in čeravno zavoljo tega ne zboli, se vendar
tako ne redi, kakor tiKrat, ko svojo pičo po reda
Škrat na dan dobi.
Izstava mnogoverstoega blaga v Novem Jorkn
v Ameriki.
Kakor predlanskem v LoDdoo« na Aofleškea bo
letos enaka izstava mno^^overstnefa blaga v Novem
Jorkn v Ameriki, h kterl so povabljeni fabrikanti, obort-
niki in rokodelci iz voih krajev sveta poslati svojo
blago, ako mislijo, da je vredno alt za volj dobre robe
ali za volj niske cene ali scer sastran kakosne drago
posebnosti na ogled postavljeno biti in potem v var-
ate kapcijskega blaga stopiti tudi za daljne ptiyo
kraje.
Se v6y da je teiko med tolikšnimi izdelki, ki se
bojo iz v si h krajev sveta nabrali, tako blago izsta-
viti, da ga bojo Amerikanei porajtall, vendar je včasih
tudi kakosno borno (ordinar) blago v knpeijstvu veliko
veljavno, če je posebno dobrega jedra in niske cene.
2. maja letošnjega leta se bo začela omei^ena ras-
stava v tistem delu sveta , Iz kteraga nam je nas viso-
kočastiti roj&k in misionar gosp. Pire marsiktero pismiee
o kmetijstvu in obertn^stvu pisal, ki smo ga v Novieah
natisnili.
Te dni je ^Novfeam^ pisal g. Čader, nekdaj sta-
canarski pomočnik v Ljubljani, sedaj že nekaj let v
Ameriki, da naj priporočcS Amerikansko razstavo tadi
fabrikantom, obertnikom in rokodelcom naših krajev, In
je nasvetoval nektere reči, ktere bi ntegnile vredne biti,
da bi se V izstavo v Novi Jork poslale, ker bi se po-
tem morebiti v Ameriko prodajati zamogle. Imenoval
je tele: žimnate sita, slamnike bele In černe od
nar bornisih do nar lepših, od nar manjših do nar ve-
čib, — čoke ali kdce, plahte (Emballage*) , Ter-
žiške volnate bele in višnjeve nogovice C^trilnpfe
nnd Fasssoeken) od nar bornisih do nar lepših, — vol-
nate štfifcane jope za ženske in moške, kakor jih
na Gorenskem delajo, — Teržiško taojko nsoje vsihsort
in barv, — Teržiške čevlje, lepo narejene, pa ne
take ošpičene kakor mn jib je neki knpee enkrat že tje
poslal, — kerznarsko robo, kakor kape iz polhovih
kož, — stekleno blago iz dtajarskega , Štajersko
vino itd.
Če hoče kdo kaj v omei^eno izstavo poslati, naj
se oberne do gosp. Karlna Bnšek-a opravitelja za
aastriansko blago v London, in mu naznani natai^ko
vse (s eeno vred), kar v razstavo poslati želi; blago
pa se mora zadoji čas do 15. februara v Ter s t na
gosp. špediterja Janeza Bnšek-a poslati. Do Ter-
sta plaoa vsakdo sam vožnino; vožnino po morja tje In
nazaj , kakor tadi aseknracijo zoper škodo ogoja ali vode
pa plača Amerikanska dražba, ki je izstavo napravila.
Sedanji stan slovinskega obreda v Teržaški
školi.
(Kolikor je pisateljo snaao* *)
Na jatemi strani Učke v Kastavskem deka-
nata (tehantii), kteri obseže sledeče žnpe (fare^: Ka-
stav s podrožnicaroa, sv. Matia io Rokavae, Vo-
losko, Veprinac, Lovran, Moščeniee in Ber-
~^ Komur Je to bo^ie laaao, se prosi ^ naj aamani. Pis.
— 16 —
iec, i0 le iloTinek! obredi *} ia dobro obdoriali,
tako da ae ▼ Kastavekih carkvab aami paalmi volkei^
tedna in boiične jateme Q«ternlce) aamo ▼samejo po
latinako« njih berila pa, „Tebe Boga hfaUnra^, vse
ov. maie in voi drugi obredi se pojejo, in vso kar se
glasno molit se moli slovlnsko (slovonoko) skos eolo loto.
Na Veloakem, Veprinca, ▼ Moseenieah
in Berseca, se vname po latinsko boiična jatema, pri
fcteri pa ,,Tebe Boga bvalimo* ostane slovinako, sami
poalmi velkega tedna in Teceme C^ečernice) o velkih
praznikih; — vse dmgo je ostalo po starem slovinsko.
V Lovransklb cerkvah se pred poslednjem inp-
nikom (fsjmostrom) nikolj nobena beseda ni slišala la-
tinsko peti ali glasno moliti; sedaj je pa takole pome-
šano: sv. mašo, bilje Cmorlice}, večemic in vse, kar je
s orglami , je latinsko ; pa v latinski peti masi so listi
in evangelji , kakor tadi alednice (seqneDtiae) o velkih
praanikih, ki jih imajo, in njih osminah (oktavah), ki
se od oltara in in orgel menjama spojejo, so slovinsko
ostale. Dmgo pete mase, bilje in vsi dragi cerkveni
obredi , pri kterih orgle ne pojejo , se opravljajo po slo-
vinsko. Na blagoalovih (žegnih) se pa veasi trije jesiki
rabijo: ^častimo te^, in i^Svetl^ se poje po laško, lita-
oie po latinske, psalm s molitvami sa občinske potrebe
pa po domače. Božična jatema je se vsa slovinska,
ravno tako tadi psalmi; velki teden so le psalmi latin-
aki. V ti tehantil , v Borseca je se neki star prave ča-
sti vreden duhoven gospod, s imenom Petar Forga-
čid, kteri glagolsko mastjo, in na glagolskl brevir Boga
moli; on je, mislim, aadnji pravi glsgolita v ti skofii,
ki se ni dmeega, ko glagolice in alovinskega bogoslov-
aiva nčil , afco ima lih se neke tri droge dahovne , ki
g:lagolitsko masnjejo, pa so se s glagolice se tadi ne-
koliko latinščine ačiU.
V dekanata Jelsanskem so samo v sapi Kla-
li o j taki slovenski obredi kakor ▼ sosednji K as t v i;
podražnica Borgudima ▼ petih sv. masah samo liste
in evango^e po slovinsko moli, drasega ne; v Manah
in Vodicah je od oltara oedaj vse včs obred latinski;
ijndstvo pa vso maso, kjer orgel nI, ^tlavo^ in ,yVdro^
po slovinsko odpeva, kakor je od nekdfj videno, ko se
tna je se po slovinsko masevalo.
Na večerni strani U č k e v dekanata Kersanakem,
ki ima telo sape: Kersan, Šambar, Cepič, Kos-
Ijak, Sasnjevfca, Berdo, Pas, Boljan, Vra-
nja in Dolenja vas so samo v Kosliaka, kjer neki
veri Dalmatin , opravitelj sape , glagolsko mašaje sla-
veči se v vsih drasih dahovnih opravilih alovinskega
Jesika , so ostali starinski slovinski obredi ; dragod da-
hovni v petih masah vsamejo samo liste in evaogelje po
slovinsko, drntega ne. Ravno tako je v dekanata Pi-
•čanskem, pod kterega spadajo sledeče sape: Pičan,
Kerbnne, s. Ivanac, Gračisče, Gologorica,
Lindar, Novake, podrasniciZarec in Borat. Tako
je tadi v dekanata Pasinskem s sledečimi sapami: Pa-
sin. Stari Pasin, s. Petar, Žminj, Krinjga,
Tenjan, Torbis, Beram, Kasčerga, Gerdo-
aelo, podražnica Kersikla (takaj je se en glagolita)
in pa Zamask* V dekanata Bnsetskem se pojejo listi
in evangelji po mojem snanja samo v sledečih sapah
po slovinsko: v LaniBČah,Roča, Hama, Grimaldi,
Draguča, Račici in Sovinjaka; drago in dragod
je vse latinsko. Terpljenje Jcsosovo se skoro povsod v
Imenovanih krajih vse štirikrat po slovinsko spojb; tako
so v nekterih krajih, kakor vLindaruna biljah berila
ostale slovinsko; po več mestih se procesije opravljajo
*) Olagolleo in drage ilirske obredne bnkve ii Rima od ru-
moositelstra vdre imenigeje svoj Jesik slovinski. Ob-
red ali litorgia. Pis.
v alovinskem jesika, sveče ob svečnici in oljke na etoln
nedeljo se blagoslovi po slovinsko.
Sveti sakramenti se tndi od nekterih dahovnov ▼
nekterih krajih po slovinsko deld, kar je Ijadom prav
Ijnbe ; ali vse drago , sanaj evangeljov in listor , kteri
so krepko ▼ navadi vterjeni ter ne bi ae dali bres ve-
licega Ijndatvonega nesadovoljstva s latinakimi preme-
nitl , je večidel sapnikom na volje dano ; in sato se tadi
menja, kakor se sapniki menjajo.
Skor povsod v imenovanih sapah, kadar volka
maaamino, ktera se sačne po mestih o pol enajstih, pa
tadi ob enajstih, poklekne dnhoven, kelh v rokah derr
seč, pred oltar, in poje s Ijadmi akapa trikrat: „Badi
hvaljeno po vse vrime Izasa i Marie alavno ime^; potle
moli angelsko česčeaje; o velikonočnema časa pa poje:
Kraljica nebeška radnj se, allelaja itd. Med tem svonf
poldne, ali je lih poldne ali ne. J. V.
Slovanski popotnik.
* Kako radi Rasi berejo pesmi , se is tega vidi, da
se je od leta 1770 do 1838 samo 126 spevnikov po
1000, dOOO, 3000 in se več iztisov natisnilo. Ako bi se
bilo vsakikrat le 1000 istisov natisnilo, snese to 126.000
istisov. če se pomisli, da med prostim Ijndsvom greje
kakve od rok do rok. In to posebno naRaskem, sesa-
more vsoti, da je 100 Ijadi eno tako knjigo bralo; te-
daj bi bilo bravcev 12,600.000. Cena tacih spevnikov
je bila od 1 do 25 rabljev ; tedaj se samore misliti , da
so bili nekteri posebno obširni.
* V Lombora se je pred sestemi leti vstanovila
aerbska čitavnica. Šestdeset in nekoliko osnovnih
adov se je savosalo vsako leto 10 gold. plačati, in si-
cer 6 sa glavnico in 4 sa stroške« Glavnica ae je do
letos narasla na 8000 gold.; le škoda, da je več adov
odstopilo.
* Dr. Rieger prestavlja v česki jesik imenitni Ir-
wingov spis: Machometa.
^ Ravno je prišel pervi svezek Rittersbergo-
vih čeških novel (povest) na svitlo.
* Česki pisatelj Picek bo letos sopet isdal sve-
sok svojih pesem.
* Namizmatisko drastvo v Pragi je izdalo pervi
svezek popisa dozdaj znanih čeških denarjev in sve-
tinj. Celo delo bo obseglo 17 sveskov , k vsacemn zvezka
se bodo pridjale 4 table podob.
^ Od leta 1830 do zdaj je na Raskembilo 55 bark
okolj zemlje poslanih, in sicer od vlade 24, od drnstva
rasko-amerikanskega 28, od Ramlancovega 1, od
drnstva Čadskega sa ribolov 2.
Preklic stare moriti.
(Konec.)
Postavljeni dan napoči, In dečki vervijo vsak s
svojo roso okinčan pred kralja. Ko sagledajo psenični
klas sa klobakom svojega tovarsa, se na glas rngati
začnejo rekoč: bedik, klas ni rosa!
Kralj se Is daleka med fanti sa^asi s klasom mla-
denča; stopivsi k njemn ga objema: „tl, moje predrago
dote, moj zlati sin^ — ma veli — „ti si moj sdt, ti
si moj vredni nastopnik^. „'S\ je, moji dečki, lopie
rose nad pseničnim klasom — veli kralj proti mla-
dini obemjen — ^kadar se valovi na polji po slatem
klasja sibljejo, nošeni od sgodnega poveterca^ radosti
mesta najti ne moremo ; ko nam se pa is njega moke
bela povetlca vroča na mizo prinese, nam prijetneje dičf
ko vsaka vertna se tako dišeča rosa. Te rose pridno
sadite, se marneje jih pievite!^
Oberojen k mladenča s klasom kralj vpraša: ^si«-
nek moj! od kod modrost tolika tebi v tvoji mladosti?^.
— 16 -
Mlluleii0Č M preplaši oevedii kaj bi- od|:ov»riI, vendar
H6 kmali prebere pa reče: „Bvetla kreiial pevedal ki
ti , ake U 86 ajalra kasni ne bal«*. ^Ne boj ae^ — mu
kial) prijisno reli.
9K0 je de tega prlalo^ — nastavi geror na dalje
mladenei ~ ^da bi jas svojemu staremn oeeta bi imel
ilv^i^e vseU, stopivsi k otarckn ma miloretem: ^pra-
dobri eee moji vi ste meni življenje dail , meU«beBnjlva
kojili in oskerbovall, pa da bi vam adej namesto aa-
kvale jos življenje končal , toga ne podnese moje hva-
lesno in Ijnbno seroe; raj vidim, da ae meni m 0)0 vsema.
Na to mi oce veli: ^moj sini naredi veliko kad, pa jo
poklapi v kota v vosi; od sadnje strani v njo lino na-
pravi, da bom jes pa rošnjak (včasih) ishajal, ti pa
bos mi obrokoma jesti donasal.^ Tako stori vsi sin^ očeta
io danes pri življenju okranll. V vsaki vazal sadovi
mi je napotke In svete dajal ^ kakor tudi sdej te sag^o-
netke (sastavico) jo le on rasresil (agannl).
Kralja sira deteča Ijabesen gane do sols, in reče
mladenčn: „moj Ijabček! s tem djanjem si mi dvakrat
^nbsi postal: tvoje blago in hvaležno serce se je poka-
salo v milini, enaki rnmenema sonca, ktero ko isa gor
polaka, človeka s radostjo nepolne; meni pa si snel tamno
mreno s mojih nma oči, in sedej se le eim sposnavati
jel, da 80 nam modrost, naaki in sknsnje sta-
rib, če tudi več niso sa delo, blazne voja-
eice v našem življenja«
Odsihmal naj povsod obvelja ta sapo ved: Vsakdo
apostaj vsakega stsrega; sinovi pa branite
(živite) svoje starše hvaležno in Ijnbosnjivo
noter do sadnje are njih življenja I^ Kobe.
Novičar iz slovanskih kri^ev.
Iz Čemogore* Po nasnaniln „Terž. čas.^ nar no-
vejši novico niso vesele ^sa Černogorce. Sila Turške ar-
made jih je primorala Žabljak sapustiti in se nasaj v
avoje gore podati; poprej pa so terdnjavo pokončali.
Knesov stric Masan Petrovič se je junaško vojskoval,
hudo ranjen pa je onemogel ; drugI stric knesa se bo te
dni čes Terst na Dnnaj^ln v Petrograd podal. Tarki si
niso upali spervega v Žabljak stopiti, ker so se bsK,
da bi ne bili Černogorci terdnjavo podkopaii.—: Turki ne-
prenehoma napenjajo vso silo, Černogoro pod svoj jarm
spraviti; Omer Pasa je 17. dan p. m. Monastir sapustil
In s veliko armado nad Černogoro vdaril, ravno tako
tudi vesir Skadareki s svojimi Albanci; primorje Alba-
nesko je že obsedeno. Iz Sarajeva se 30. dec. v ^^Terž«
čas.^ piše, da je bila pred dvema dnevama ondi^sveta
vojska^ sklicana in sestava (baodoro) profeta Mahomeda
ispostavljena. Vsi verni (to je, Turki} so bili posvani,
pod to sestavo se podati v boj sopor černogoreke ne-
vernike« Kar je pravih vojakov v Bosni bilo, so se
vsdignili proti Černogori.
1% Krasa. Pač žalostno je vidid , dragi slovenski
bratje! da srenja svoji živini pastirja in varha najme
in ga plačuje, da živino škode varje, otroci pa krog
letajo, bres čuvaja, kakor ovce bres pastirja. To
dokasuje, da neumna živina je mnogim Ijuddm bolj pri
sercu kakor lastni otroci! Hvala Bogu! pri nas na Krasu
pod Komensko faro nI taka. Vendar žalost me obide,
ker vidim, da nekteri starisi svoje dečke u soIo poši-
ljajo, ne da bi se kaj naučili, ampak nar več sato, da
jim nepokofa doma ne delajo; če je pa le kolčtkaj dela pri
kmetli , morajo sanemariti šolo. Nikjer se pa ne manjka
tudi tacih starišev, ki otrok u učilnico pošiljati ne ma-
rajo ker pravijo : „saj todi mi živimo , čeravno ne snamo
ne pisati ne brati.^ Lepačapt! ktero si tudi mala ali osli-
ček prilastiti namere, ker tudi on živi. — Spet drugi
pravijo : ^kaj je treba ae teh stroškov (uakošting) a sre-
nji, da moram vsako leto sate M krajcarjev nčitelja
adrajtovi^; čemu to?^ Se.vd da, sa M krajcarjev se
elovek dvakrat napije, — to pa več sda! — Nekteri
oU a tem šolo odbijajo, j,da « soli se se otroci ekasd^
da poatanejo potom nar veči nmlopridoeži , kakor to mar-
atktera skušnja kaže.^ Po tem takem bi bili malopridneži
vsi duhovni, vradniki, sdravniki, obertniki, tergovci in
milioni tistik ljudi, ki ae k omikanim štejejo, ker so vsi
v.aolo hodilL
Naj bi sosebno srenjski predstojniki, možje
ismed Ijadstva, nobene priložnosti no samudili, svoje
sosede podučevati, da šola je vsacemu človeku po-
trebna in vsacemu v dobiček, naj bo kakorsoega koli
stanž, ker sa vsacega je dobro, da si kaj sapisati In
srajtati vd, da samore kaj brati, kar mu pomaga kpo-
avetni in dušni sreči. Bunc.
1% LJubljane 11. jan. Včeraj smo v nekem ver-
tlču v rožnih ulicah vidili čespljevo drevo, ktero je že
pesno v jeseni nove popke poganjati načelo, na kterem
ste sdaj dve vejici s selenim lepim perjičem^ kakor po-
leti. — V pondeljek je umeri po dolgem bolehanju goep.
Tomaž Kapus, ki je bil veliko let učitelj na Ljubij«
normalnih aolah.
Novičar iz mDOgih krigev.
Nekteri časniki sa gotovo pišejo, da prihodnjega
mesca maja bo na Donaji kronanje Njih veličanstva
cesarja austrianskega; posoboega kronanja sa
kralja Ogerskega , Laškega itd. , kakor je nekdaj bilo,
ne bo več, ker je edinost Austrie izrečena. — Da
cena tistih novih obligacij, ki so isdane is saloge
oprostenih somljis, se bolje vstanovf, je mioisterstvo
ukasalo, da kakor cena druzih obligacij se ima tudi ta
po očitnem karsn ravnati, da prodaja vec In kupeo
tadh obligacij vdata, pri čem je cena; tudi se bo sku-
silo napraviti, da se bo premoženje cerkvi in zadusbin
(stifting) v teh obligacijah nakladalo, da jih preveč ne
pride na prodaj , kar bi njih ceno preveč tlačilo. — Mar-
jial Radeč k t ogledajo cesarske terdnjavo po Laškem.
— Želesnica od Zagreba čes Karlovec v Senj
(Zengg) je dovoljena. — Z saoetkom šolskega leta 1853
se bo odperla učilnica kadetov v Novem Celju. —
Dunajski sdravniški časnik se je lotil hvale vred-
nega početja, da preiskuje (analizira} vse tako imeno-
vane skrivnostne sdravila (loke), s kterimi se
ljudstvo večidel slepari; te dni je tisti zdravnik preiskal
neko sila drago in visoko povzdigovano zdravilo sa sobe
— in kaj jenajdelv njem? — gdlo kredo, nekaj olja,
in toliko barve, da je sleparija sakrita! — V Rimu
so slovansko cerkev sv. Jeroolma, ki je bila savblj
popravljanja več let saperta, unidan spet slovesno od-
perli; priča te slovesnosti je bil tudi austrianski poroč-
nik grof Esterhazy. — 5. dan t. m. jo podal rasov-
ski poročnik cesarja Napoleonu pismo, v kterem je is-
rečeno , da car sposnž Napoleona sa cesarja ; dragi dan
po tem sta tudi austrianski in pruski poročnik mu
podala pisma ravno tega zapopadka v imenu austrianskega
cesarja in pruskega kralja. Cerkveni list ,,Deutsche
Volkshalle^ pravi, da ni res, da pride papež v Pariš,
cesarja Napoleona blagoslovit.
Popravek«
v »novičarjo is bihos. kri^ev« poslednj^sa lista v 4. vsr-
sti od spoiiej naiiiest »stari sTet 1 novim« bori »bode stari
•vet t noviin«r.
Natiekar io založnik Joief Biuznik v Ljubljani.
bflietijskih, obertnijskib in narodskih reči.
Novice izhiO<^Jo ▼ I^ab)Jaui|
▼Mftk teden dvskrat, nam-
ree v sredo in soboto.
Odgovorni vrednik Dr* flanes Blelwelfli*
Velj^o so celo leto po posti
1 4 fl. , scer 3 11. , sa po) letn
2fl . po posti, scer 1 fl. 30 kr,
:t
Tečaj XL
V saboto 15. januaria 1853.
Ldst 5.
Spet neksu novega zastran krompirjeve bolezni.
SI. ministerstvo kmetijstva je poslalo te dni
kmetijski družbi popis Dunajskega dohtarja Malfatti-
ta, kako je on svoj krompir gnjiline obvaroval. Ker
gosp. dohtar vabi kmetovavce, naj bi poskusili nje-
gov pripomoček^ ga je si. ministerstvo brez vse
S res od be družbi poslalo in s tem nia znanje dalo,
a naj kmetovavci sami sodijo.
Je pa ta svet g^osp. dohtarja tako poseben, in,
reči moramo , tako cuaen , da se nikdar nismo ena-
cega slišali. Podamo ga tedaj kmetovavcem, kakor
smo ga prejeli.
Po njegovih mislih je vzrok bolezni v tem , da
krompir, odkar je iz Amerike v nase dežele pri-
šel, se ni mogel s spdlom dtuzih krompirju
enacih sadeževpoplemeniti,kakorvsvoji do-
mačii; zatega voljo se je izvergel(Abartungdes
Doppelgeschlechtes der Race) in se zamore le po
tem na dobro obemiti, ako se mu priložnost da, da
se zamore z druzimi enacimi sadeži spo-
lov i ti. Ti krompirju enakorodni sadeži so: laska
ali papeževa repica (Erdbirne, helianthus tu-
berosus), georginia (Georginen. dahlia variabi-
h*8), korčiki ali kokoriki (Erdblatt, cyclamen
europaeum}, spanskonežnje (carduus hispanica).
Kader se tedaj krompir po navadi v kosce raz-
rezan sadi, naj se po dontarjevim svetu sadi s ko-
renikami enega imenovanih sadežev vred tako , da
se oba sadeža (krompir in drugi omenjenih sade-
žev} položita s svojimi očesi tikama skupej v
eno jamico.
Na to vižo se skupej vsajena sadeža spolovi-
lita, in ta plemenitev navskriž (Durchkreutzung)
bo vdomačila amerikanski sad (krompir) , da v na-
ših deželah ne bo bolehoval.
Gosp. dohtar pravi, da gaje skušnja tega pre-
pričala, naj bi še drugi kmetovavci poskusili.
Poskusiti se zna, ker se nam posebno geor-
Sinj ne manjka, — da je pa kaj gotovega na tem,
vomimo.
Poduk,
ki ga je 12. oktobra L /• dalo c. k. mini-
sierstvo notranjih oprav zastran tega^ kako
se je ravnati pri strežbi konj, kteri imajo
smoliko^ smerkelj in červivost.
Da se nevarnost okuženja vbrani, ktera za-
more zadeti ljudi, ki imajo s konji opraviti, kteri
imajo smoliko, smerkelj in červivost, zaukaže mi-
nisterstvo notranjih oprav soglasno s ces. kralj, mi-
jBisterstvom vojaštva sledeče:
1. Skerbeti je, da se vsi ljudje, kteri imajo
konje opravljati, z znamnji osumne in hude smo-
like in pravega smerklja kakor tudi červivosti so-
znanijo. ktere znaminja so: otekle terde žlezice
med čelustmi, odtekanje žleze z nosnic, gnojenje
v njih, hripanje živine skozi nos, in tako imenovane
červne bule na koži.
2. Kadar kdo fe znaminja na konju opazi, in
zlasti, da so medčelustne žlezice, čeravno malo
otekle, ali da žleza z nosa teče, nej to koj žu-
panu naznani, kteri bo to politični gosposki na zna-
nje dal, da bo živino po zdravniku pregledati in
po potrebi zdraviti dala.
8. Popolnoma smerkove ali červivaste konje
je umoriti, smerklja sumno živino po zdravniku pre-
fledati , in če se zdi , da je ni mogoče ozdraviti,
akor popolnoma smerkovo umoriti; sicer pa je
v posebne hleve, kjer ima posebno orodje in
posode, postaviti, in ne sme se več pri zdravih,
kakor na priliko, na paši ali za vprej^o itd. pušati.
4. L)udi, ki imajo s takimi konji opraviti, je
podučiti, kako nevarno je, se s takim strupom
okužiti, in ojstro jih je opominjati, da si ga ne
vcepijo, kar se posebno rado zgodi na oran je-
nih ali s tanko kožo pokritili delih života.
5. Ljudje, kteri imajo razpraskano kožo, rane,
gnojne ture ali hraste posebno na rokah ali na obrazu,
se ne smejo v tako službo jemati , in tistim, kterim
je oskerbovanje tacih konj izročeno, je na serce
Soložiti, da poveio, če so se tako kaj oškodovali,
a se drucr človek naniest njih postavi.
6. Posebno se je hlapcem varovati, smerkelj,
ki z nosnic tacih konj teče, z golo roko brisati,
in ga tako na oči, nos, usta ali aruge dele života
prenesti, ali da jim smerkelj, kadar konji kašlajo ali
perhajoj obraza ne oškropi. kar se pri preiskova-
nju konjevih nosnic prav lanko zgodi.
7. Enako se je hlapcem tudi druzih reči, ki
od smerklja sumnih konj pridejo, in sploh vsih so-
kov in terdomehkih del varovati, ker vsi ti znajo
okužiti človeka.
8. Ravno tako se jim je tudi varovati , da se
po kakih druzih rečeh s smerkljem ne okužijo, po-
stavim, da se s plahtami ne odevajo, s kterimi so
bili konji odeti , ali se dolgo ne dotiKajo z druzimi
rečmi, ki so se živinskih snutkov navzele, in tako
svojega života ne okužijo.
9. Če je treba živino z mazili mazati, se to
ne sme nikoli z golo roko goditi, ampak z roko,
ki je z volovskim ali pa s svinskim mehurjem ob-
varovana.
10. Hlapci ne smejo v hlevu, kjer je bolna
živina, nikoli delj časa ostati, kakor kar je treba,
— 18 -
tudi ne v njem fipati, in po vsakim opravku, ki so
ga pri siunnim konja imeli, se morajo skerbno tisna-
Eiti, posebno roke si c lugom ali e osoljeno vodo
ali 2 lesihom nmiti.
11. Posebno se mora sicerbeti, da je v hlevu
po mogočosti cist zrak ali luft: hlevi se tadaj ne
smejo prestavljati, večkrat in aobro se morajo pre-
craeiti ali preluftati, gnoj se mora berž ko berž
lakidati io nova stelja nastlatL
12« Hlapcom se je varovati, da sapo, ktero
smerkovi konji sopejo, v-se ne dihajo.
13. Sieer naj taki hlapci tako žive^ kakor
njihnemu zdravju tekne; za snažnost svoje kože
naj skerbe^ večkrat naj se kopljejo, dosti po či-
stim zraku sprehajajo in dobro hrano naj imajo.
14. Po končani strežbi je obleko in posteljno
opravo hlapcev po predpisu očistiti.
15. llleve, posodo za napajanje, ujzde, pri-
pravo za snaženje itd. po smerkovih konjih je po
obstoječih postavah čistiti.
16. Da se vse tako zgodi, mora zanesljiv člo-
vek skerbeti, nad kterem zdravnik čuje.
17. Če se kteremu tacih hlapcov, naj bo tudi
le na majhnem mestu^ koža, zlasti na rokah ali na
obrazu vname in gnojiti začne, ali če se sploh slabo
počutiti začne, ga je brez odloga po zdravniku
pregledati in kar se pri pregledu naide in zve , -se
da naravnost ali pa po županu predstavljeni poli-
tični oblastna na znanje.
ZDamiua dobriga in slabiga gradiva.
(DftlJeO
Ne manjši pazljivosti zasluži:
4. Razpokanje, skrivitev in vsahnitev
lesi. Ako se les prenaglo posuši, ko je prej
veliko zračne mokrine bil poserkal , razpokne in se
zverže , ter za stavitev neha prikladen biti.
Skrivitev lesi (das Werfen des Bauholzes>
se pokaže večidel takrat , kader nepopolnama suho
deblo razkoljemo. Naj se tedaj debla žagajo, ko
80 popolnama suhe; da pa ne razpoknejo, hasni
na obeh koncih s katranam jih namazati. Skrivitve
se pa obvarjejo debla, če se počasi na zraku
sušijo.
Gospodar, ki hoče hišo si postaviti, naj tedaj
kolikor inogoče skerbi, da pripravljena lesovina se
prav in počasi pred posuši, preden se rabi.
5. Pomogleji, stavbini les gnjilobe in
stuhnjenja oDvarovati, in njega terpežnost
pospešiti, so:
Terpežnosti lesi ne škodje ravno voda, ampak
narveč spremin mokrote insuhote: kajti je znano,
da clo koli iz mehkigalesi, kteri vedno pod vodo
stoje, veliko let terpijo; če so pa zdaj mokri, zdaj
suhi, ob kratkim sognijejo.
Rahlja zemlja, ki mokrino k sebi pripuša, vertfta
perst, ralno polje so lesu zlo škodljive: bolj dolgo
terpijo lesovi u terdim svetu, pa nar oolje u ilo-
vini. Ako je treba, kole u ano zabiti, je gledati,
da niso razpokli : vlag^a se namreč u pokline vleče,
in naredi, da les hitro gnije. ^
Hovje, posebno če smole obiluje, zoperstnja
gnjilobi krepkeji, kot listnati les. Tako^so naPru-
povskim skušnje učile, da u tla zagojzdano kolje
od gabra, lipe, breze, javorja, osike^e bilo po treh
letih, kolie pa od izhodniga javorja ali platana,
in di^iga kostanja po štirih letih odgnjilo.
Nadalje so se prepričali, da koli, ki so bili s
korjo vred a zemljo zabiti « so gnjilobi bo^ eo-
perstali, kot olupijeni; da vsi drogi načini les ob-
varovati, na priliko, namazitev z oljnato barvo, z
laneoiffl oljem, z lesno kislino itd. ne pomagajo nič.
Samo ena naprava je bila koristna, namreč kole
enmalo o ž ga t i (za 2 linii globoko), potem pa
jih večkrat z gorkim, iz bovja ali premoga pridob-
ljenim katranam prav dobro nasititi.
To nam da priložnost
6. o shranitvi lesi govoriti.
U ta namen se morajo dile in podnice na su-
him kraju tako skladati, da vsaka posebna dila,
kar koli je moč, je od mnogo strani zračni mu
prepihu izpostavljena. Uversti se tedaj celimu sklada
nekoliko poprečnih polen, in sklad se od časa do
časa preloži, da to, kar je popred zakrito ležalo,
tudi na zrak pride. Zaveten pokrov čez posamezne
sklade lesi, ki jih dežja obvarje« je ravno tako
potreben, kakor dobra podlaga, ki les zemeljske
mokrine ohrani: kajti vsaktera premočite v zmanjša
terpežnost žaganiga lesi.
Vprašati bi utegnil kdo:
Do ktere stopinje se mora les za stavitev po-
sušiti, in z oziram na porabo,. se zamore brez
škode posušiti? Odgovor je:
Vse terdne trupla zgubijo, kakor se ve, nekaj
svoje terpežnosti, ako nimajo u sebi nekoliko po-
trebne vlažnosti. Kako dalječ se tedaj les za
stavitev posušiti sme, brez da bi se njegova po-
rabljivost ne zmanjšala, ni ravno lahko za gotovo
določiti, ker razne podnebja po raznih pokrajinah,
starost lesi in druge okoljsine u tej zadevi mnogo
{»remiojajo. Nar boh'e merilo tudi za to opravilo je
astna skušnja. Ob drugi strani je pa gotova,
da nekolika i z s u š i t e v 1 e s i je neobhodno potrebna,
če^ gospodar noče doživeti, da komej postavljena
hiša bi o kratkim že hirala, in vedniga popravlja-
nja potrebovala.
Poslednjičje še treba, dvojniga plemena lesi
omeniti.
Hostno drevje je ali iglato ali listnato. O
zadevi zidarskiga gospodarja bo tedaj koristno
7. o lastnostih iglatiga drevja sledeče na-
znaniti :
Tamnozeleni, kot igla zaojstreni list, po kte-
rim je iglato drevje ali hovje ime dobilo, d4
tudi znamko za razločitev hovja od listnatiga drevja.
Drug žnamek pa, ki le mecesnu manjka, je celo
leto obstoječi terpež šilovja. Debla so visoke,
tanjke, in naravno kviško rastejo.
Izmed raznih plemen hovja, ki na Slovenskim
rasejo, so sledeče ugodne za stavitev:
a) Hoja ali hojka. Nje les je lep, žilovit, ru-
menkljat , in ima le malo smole u sebi. Žagati
se dajo iz njega lepe bele dile, ki posebno za
tla u izbah so prikladne. — Jela, pri nas ve-
lika in čversta, je za postrehje (vnat) nar bolj
porabljiva.
b) bor, po severnih krajih domi, ima več smole,
kot hojka, zatorej ne da tako belih dil, pa so
vender dobre, če se prevelike poletne vročine
obvarjejo. Borovina je precej terda, pa ven-
der pružljiva, ter se di za poverhnino (Ober-
ban) porabiti.
c) Smreka. Kje les mora u pohištvu na suhim
biti , ker o mokrim vremenu rad gnije. Popol-
nama uNrodi se pa tudi jako derzi, zatorej je
smreka za kolje tudi vgodna.
d) Me česen je na Krajnskim, in na Austrian-
skim sploh domi , in daje prelep les za stavbe
Mecesnovina ne razpokne in se ne zverže; j&
— 19 -
nviK> tako na mokrih, kakor po suhih krajih
porabljiva; voda ae jo skorej ne prime in je ne
samore pokončati«
(D^Ua ttedi.)
Visoki namen poyodelstva«
Poslovenil M. Verne •).
Vm^^amoiroGni Stvarnik neben io semlje bi nan lahko
0 čudeži oblačil, bi lahko ankoje naše Ie zemlje ranil
dal, kakor hraste in ^obe; bi lahko meso živni tako na-
pravil, da bi gSL precej hrea kuhe io priprave jtfnti mo-
gli, kakor j<Smo nad je dreves, bera ko dozori; bi bil
lahko telo nase tako terdno napravil, da bi ma vremo
akodovati ne moglo. Al ko bi ▼ naravi vae nasll, če-
aar potrebujemo , lože tako, kakor ravno potrebajemo, bi
si lahko vnak rvoj šotor ▼ gojzda napravil; pameti, de-
lavnosti, nagiba k tovaršfl bi treba ne bilo; človeški rod
bi ne imel nobeniga opravila; kapčije in brodnistva bi
ne bilo treba; toliko lepih, koristnih, prijetnih umetnost
bi se ne bilo znajdlo.
Taka vstava ni bila modrima Stvarniku všeč; tako
lahko preživiti in ohraniti se, nam nI dodeliti hotol.
Bečf, ki jih »k živežu, k zdravju, k obleki in k rado-
sti svoji neogibljivo potrebujemo , je obilo. Narava živi in
dela nepreoehama k blaženosti svojih otrok; ali mnogo
reči nam di le sirovih In neobdelanih. Pri tem ne more
druziga namena imeti, kakor da naj reči nami v roke
vzamemo, in pridelki, ki nam jih daja, po svojih po-
trebah fn po svojim slaju obdelujemo. Razdelila je svoje
blago in svoje bogatijo po deželah, ne da bi nektere
obilnosti vživale , drugo pomapjkaoja terpcie. S tem hooe
občno pobratenje vsih narodov napraviti, — hoče, da
naj svoje blago zamenjujemo , rastljino in živali iz dru-
zih delov sveta v svoje podnebje prestavljamo, in, po
svojih potrebah spodbadanf, vedno k blaženosti, k olep-
sanju vesoljnosti, k obogatenjn posamosnih krajev pri-
pomagujemo. Kako lahko bi bilo Stvarniku storiti, da
bi klas namest zernja že kruh rodil, da bi vino z neba
deževalo; toda toga ni hotel storiti, — hotel Je marveč,
da se s poljodelom živimo , da z uroigom svojih moči žlahtno
zdravje ohranimo, ki ga lenih zgubi, da kruh Jemo, ki
00 ga roke nase pridelale. Po vsi pravici pravi' slavni
Pope: Delo In pomanjkaigo zasluži, da se med narveči
Stvamikove dobrote stoje.
Pesniki starodavniga sveta so nam svojo zale sa-
nje od nekakoiniga.zlatiga v6ka zapustili, ko se njive
niso obdelovale; ljudj6 so vedno pod drevjem ležali; vso
jo samo po aebi rastlo; narava je bila dobrotljivisi in
darovitnioi od zdaj; o tistim srečnim času so ni bilo ni-
komur truditi treba. — Tako po Ovidovo govori le taki,
ki sveta kar nič ne poznajo, ki niso misliti vajeni, ki
so Jim nič lepo ne zdi, kakor to kar razujzdana slad-
nost množi in mehkužniga razujzdanca v njegovi slad-
nostl podpira. Kaj taeiga zamorejo Io taki terditi, kteri
nimajo ne nar manjsiga zapopadka od različnih krajev
Bomlje, od hitriga razširjanja plevela, od potrobniga
pripravljanja zemljo, od reje rastljfo, od zveržonja nd-
mena, od požlahtnjenja žita, od slabe letine, od množiva
in požresnostl merčesov itd«?
Malajčanl stanujejo v deželi, ki jo z vsimi darovi in
lepotami narave oklnčana ; zrak diši prijetno po tisučernih
krasnih cvetlicah, da nI izreči; zakladi vsiga stvarjenja
00 Um zbrani; popotniki vidsi deželo stormtf, prebivavci
00 pa vender narnesrečnisi ; poljodelo Je zaničevano, delo
*) Vineke onntiii aospod preit te pedeveziU prelnpo nemOBo
k^jifo BnaderJevo pod aMpison »dobrota la modrost
Boija v naravi«! is kierc bone s dovoVeaJem slavncaa
g. pisatctia anktara nnatavka bravaem »Novie« na pokanje
Padali. Vred.
je nramota, dežela ne rodi ao toliko žita, daUsolju^j^
preživiti mogli.
Zom^a se vterdi ali oierpne , afco so ne prelcopljo,
ne preorje , ne obdela in igo notranji skladi ne spra*
vijo na zrak In njegovo dobrotljivo moč. Nektere rast-
Ijfne, ki se jim plevdi pravi. Jo napolnijo a koreninami,
da dež, da snežnica va^njo ne more; da se nobena ko-
renina vriniti, prirasti in pogaigaii no moro. Od take
terdo zam^o dež po verhu odteka; namesi da bi se re*
divni deli, ki ae v vodi znajdejo, va-njo vrinili, JI od«
naša voda so nar drobnejsi delo, ki aejiodtergati dajo;
tako postane zemlja čedalje bolj pusta.
Vsak vd, da polje toliko več redivnih delov z zraka
v-ee potegje, kolikor večkrat ae prekoplje in preorje.
Njegovo poveršje se s tem pomnoži; spodnji sklad zemlje
pride pri oranju na mesto zgornjiga in dobi pristojnih d^
lov za nove rastljino, ki tam rasti imajo. Ojstro čer-
tale in ojstri zobjd brano raztergajo kepe, da notranji
deli vterjonih kdp spet na zrak In mbk pridejo. Na goli
skali no raste nič, saj po šokih ne, ki bi po korenini-
cah iz skale prisil. Skala Je zemlja kakor polja; dei
jo moči, kakor nase knhinskeverie; ali okamnjena zemlja
ničesar ne sprejme; skala se moči zraka ne vdi; dež
Jo spira , jo splahnige, porodovitt pa Je ne more. In ialM
suha skala, take nerodovitne divjo tla bi bila vsa zemlja,
bi bile naae lepo okrajno, ako bi mi roke navskrii dor-
žali io drevd (plug) sežgali. To spričujejo žalostni kraji,
polni peska in kamnja, kjer so vojska, kuga ali drugI
uzroki nekdanje prebivavoe pokončali ali pregnali.
Ni mogoče, da bi nas narava v vaakim kraju sveta
brez vsiga nasiga truda hranila.
(Dalje sledi.)
Žlvljei^e slavnih Slovanov«
xni.
Bemolak.
Anion žlahni Bemolak, izbudiielj slovaskiga
slovstva, je bil ro^ u ArvajskI ntolid na spodnjim Oger-
skim od plemenitih starisev. Sila mlad je stopil u du-
hovski stan. Postal Jo katoljskl župnik, nar pred u>6e-
klesu, potem u Ersek-Ujvaru.
Kar mu je po duhovskih opravilih časa o0tajalo,je
pridni mož učenstvu, posebno slovanskima jezike-
•slovju posvetil, največ slovaskiaMi narečju na Oger-
skim , kioro mu jo materinsfci jezik bilo.
Ker je vidll, kako veselo čeifto, po^sko, rusko in
Jugoslavensfco slovatvo napreduje, je iz celiga seroa
pomlloval, da ni tudi milo zvez4je slovaškima naročja
bilo zasijalo — narečju, ktero je vendar tako krepko
in blagoglasno , in kteriga prednosti so že prej nar uče-
nejsi možje, kakor J. K. Jordan, nadškof Stratimirovič,
Kopitar, In oče slovanske učeposti Dobrowsky u Prag«
enoglasno bili spoznali.
Namenil se je bil tedaj Beraolak prijatle In demo*
ljube svojiga naroda izbnditi, da bi slovaško narečje
(slovenčina. kakor ga Slovaki sami Imonajejo) čistili,
izobraževali ter na stopnjo književniga jezika povzdignili.
Združili so se rimsko-katoljski župniki Bajzda,Fandli
in Bernolak. Osnovali so slovstveno družtvo, čigar
udje 00 so bili zavezali, vse slovaike bukve kupiti,
ktere bodo Bernolak in njearovi prijatli apisali. Podpiral
je io imenitno lotite v ondasnjijilagoserčni kardinal Rud-
na y, nadškof ogeraki, ki Je tudi sam nekoje svojih a
slovaiktm narečju izasionih govorev natisniti dal.
Bernolak sam je ustanovil nov pravopis, in slov-
nico slovaskiga jezika zložil , ktera je u Požunu leto
1790 beli dan zagledala.
Tudi etimologičko ki^igo je bil spisal, u kteri ucf^
- ao —
Icako sloTisko narečje po enoličnosti s novimi bese-
dami množiti.
Umeri jo Bemolak 16. januarja 1818 vEroek VJ-
Tarn. Zapustil je bil n rokopisu znamenito ^elo — ob-
ilren slovir, kteri bi bil pa tesko na svitlo prišel, če
bi gu ne bil Z|rorej omenjeni bla|:oduBni kardinal Rud-
Day na svoje stroške natisniti ukazal. Po taki podpori
je tedaj naj^ledal zlati dan: Slpvar slovenski, čeoko-la-
tlnsko-nemečko-ubersky, 6 knjijre, u Budtmu 1885 ,— delo
Izverstno, ktero so vsi prijatli slovanskima slovstva s
veliko pohvalo sprejeli.
Slovanski popotnik.
^ v tečaju perve četerti ser bsk I h bolograskih no-
vin se bodo natisnilo ^lasovito an|:lesko delo: „Čiča
Toma ili život robova (življenja sužnih} u slobod-
nim državama sjeverne Amerike^. To delo se
je prestavilo preteklega leta v nemško in francosko v
brezštevilnih natisih , in vec francoskih časopisov ga jo
bravcom podalo. Vrednistvo serbskih novin si je dobro
prestavo preskerbelo.
^ Gospod Steidler, dr. lekarstva, isogulinske^
polka, je bil od vlado poslan v Sarajevo, preiskat
bolezin , ki ondi goveda mori , in prepričal se je , da jo
prava goveja kuga.
* Iz poslednje seje Celovškega odbora družtva sv.
Mohora naznani ^šolski prijatel^, ^da se je do d t. m.
oglasilo 670 druztvenikov , da listi zastran družtva od
vsih strani pogostoma dohajajo, in da število druztve-
nikov vsak dan raste. — Presvitli knezoakof g. A. M.
Slomšek so pri vis« ministerstvu sproaili, da se bojo
zgodbe sv. pisma stare in nove zaveze z lepimi podo-
bami nar boljši kup v deržavnej tiskamici na Dnnaju
tiskale. Z veseljem se je to slišalo , in odbor je sklo-
nul, v Imenu vsih Slovencev pri presv. g. knezo-skofu
ae lepo zahvaliti , in zavolj tiskanja koj na Dunaj pisati.
Spet edno Imenitno, z lepimi podobami okinčano delo
bojo taj gg. drnžbani leta 1863 v roke dobili 1 — Ve-
liko rokopisov je bilo družtvn ponudjenih , posebno bo-
goslovskoga zaderžaja. Za leto 1863 jih pa družtvo
že dosti ima. Za tega voljo se tim gg* spisovavci lepo
naprosijo, z rokopisi nekaj časa poterpeti in tudi dalej
marljivo opisovati.^
^ DrugI zvezek nabere nirodnih jugoslavenskih
pesem, ki jo je začel rajni Stanko Vraz, pride na
svetlo; 12 let je preteklo, kar je Izdan bil pervi zvezek.
Kratkočasnice.
— j^Vari se vsesk oz pravdnih doktorjev^ — opominja
neki oče svojega sina — |,zakaj kdor tem mož^m v
roke pride, je reva^. ^Oj, oče!^ — mu odgovori sin
— jez pa mislim sam kadaj pravdni dohtar biti^« ^Ja
če je pa taka, je pa to vse droga^ — mu reče oce.
— Potovajoči djak (študent) pnde na svojem po-
tovanju v neko kerčmo in se dobro naj(S in napije. Ko
je bilo treba plačati, reče kerčmarjo: ,,Jez nimam de-
nara, da bi vam plačal, pa vam čem zato lepo pesem
zapeti^. ^Kaj ml jo treba tvojih pesem^, reče serdito
kerčmar, ^plačaj mil«' ^Ne jezite so^ reče djak, Jez
nimam denara In vam ne morem plačati ; pa pesmico
vam hočem zapeti tako lepo, da boste gotovo zadovo-
Ijin^. „Naj bol^ reče kerčmar, „ako ml zares pesem
zapojes, ki ml dopade, inas brez plačila iti''. — Nas
študent začnč pesmi prepevati , al nobena ne dopade
kerčmarju. Nazadnje potegne mosnico Izždpa, in reče:
^No! zdaj vam pa bom eno zapel, ki vam bo, stavim
kar hočete, gotovo dopadla^, in med tem, ko sega v
mošnjo, prepeva: j,Ej, bratec moj, drogači nije, tukaj
so zastonj ne pije; v&n \iin iz mesnice svitle berž gro-
iioel^ „Ha, ta mi dopade^, reče kerčmar; djak pa
mu odgovori: „sim vedli, da vam bo ta dopadla, in tako
sva bot^, — vtakne mosnico v žep in grd. (Neven).
Novičar iz mnogih krsgev.
Okrajne poglavarstva so povelje dobile oskerbetl^
da taki lovi Oage), ki so jih ti In tam soseske se za-
se obderžale, se berž po novi postavi v najčm dajo.
— Vsim komisijam, ki izdelujejo oprostenje zomljls,
je viksi ukaz došel: naj kar je moč hitro delajo, da se
po cesarjevi volji celo delo kmalo doversi. — BivsI
minister Bruk, ki sadaj v Berolinu vravuuje colno zvezo
austrlanske vlade s prusko, bo nek spet po dohodu iz
Berolina ministerstvo kupčijstva prevzel. — Napo-
leon je že od vsih vladarjev za cesarja spoznan. Bere
se , kakor ga pruski kralj v svojem pismu j,brata^ Ime-
nuje, tako ga imenuje tudi nas cesar v svojem; rusov-
ski car pa mu pravi le ^svetli gospod^ In nveli-
čanstvo^ In ne omeni nič Imena Napoleona tretjega;
to je nek cesarja vpervič zlo razkačilo, pa se je kmalo
potolažil, ko je pomislil, da tudi zadnjega francoskega
kralja L. Filipa ni rusovski car drugač imenoval« —
Napoleon je mislil dobrotljivo postavo po vpem cesarstvu
vpeljati, da bi vsak posestnik moral svoje pohištvo
asekurirati; pa po dolgem prevdarjanju mu je od-
svetovalo ministerstvo to zategavoljo, ker je se preveč
nespametnih ljudi po deželi, ki bi take prisiljene aae-
kuraclje ne spoznali za dobroto, ampak le za „nov
davk^. — Zadnje dni lanskega letajo prišel anglikanski
škof iz severne Ksroline (i* Amerike) v Rim k sv.
očetu papežu, se je vpričo njega odpovedal anglikanski
cerkvi in škofovi časti in prestopil h sv. katoljski viSri;
sv. oče sam mu je podelil sakrament sv. birme 26. dee.
Ko je bivši anglikanski škof papežu podal perstan in
križ , je rekel : „Tu ti izročim , sveti oče , znami^ vi-
soke časti, ktere sim se bil sam polastil^. — Dalmatin-
ski časnik j^Osser. dalm.^ piše od 7. t. m., da od tega
časa, kar so ČernogorcI Žabljak zapustili, se ni ondi
nič novega primerilo; turška armada se od ene stranf
iz Albanie, od druge iz Hercegovine proti Čemogori
vali; ČernogorcI so pripravljeni do zadnje kaplje kervi
se braniti. Paša v Belogradu je prepovedal, da noben
Turk ne Brni ne besedice od Černogorske vojske ziniti.
— Ruska armada, ki je v silnih kardelih iz notranjega
Rusovskega proti meji marširala , je unidan mahoma
ukaz dobila, da naj se vstavi in ne dalje ne grd, kar
je dobro znamnje mird. — Okoli Varšave se je spet
goveja kuga prikazala. — V neki vasi blizo Kambraja
na Francoskem živi 6 rodov pod eno streho; staro ba-
bico so slišali unidan takole govoriti: Jjuba hči! reči
svoji hčeri, da dete njene hčere joka^. — Poslednjič
povdmo še neko prigodbo izSubotice (Steinamanger)
ki jo je „Agr. Zeit.^ naznanila. Zvečer pred novem
letom je neka žena, ki je imela v otročjo posteljo prlti^
dala bsbici ključ k skrinji , kjer je bilo perilo spravljeno.
Babica iskaje perila zapazi tudi nekaj bankovcev v skri-
nji. Kmalo ko odide, stopi z groznim ropotom pošast s
rogovi v hišo, kjer je žena ležala, renči da je hudič.
In terja denara od nje. Reva si ne vd pomagati in mu
da trepetajo, kar ima. Ko pridejo sosedine drogi dan k
nji , jim pove strsšoo prigodbo , te pa sumijo sleparijo In
jI svetjejo naj povd to babici in naj Se pristavi, da k
sreči hudič ni srebernine zasledil. Žena stori tako —
in drugi večer pride hudič so po srebernine. Med tem
grejo sosedje po žandarje; dva berž prideta In zasačita
hudiča. — pa kdo je bil? Babice mož, šivdr iz tiste
vasi, ki se je s kožo bivola našemil. Vjetega hudiča
so peljali v Edinbor (Oedenburg) k sodbi.
Natiskar m založnik Jožef Blazntk v Ljubljani.
kmetijskih, obertnijskili in nsrodskili reči.
! Novice ishigajo v Ljabljaiiij
▼uak teden dvakrat, nam-}
ree v sredo in saboto.
Odgovorni vrednik lir* flanes Bleln els.
iVelJi^o sacelo leto po postil
4 fi. , scer 3 fl. , la pol leta}
9fl. po posti, scer 1 fl.SOkr.
Teča} XL
V sredo 19. januaria 1853.
List 6.
Mlada BrMa. «)
Brdda vstane, ko se dan saaori,
8e sprehaja sim ter tje po dvori —
Si odperat ide (ornje line,
Ide i^Iedst ddli na ravnine.
Ko po ravnim polji se osira.
Vidi, kak se tam meglica zbira.
>Ljaba mati, orno mi vstanite,
Ljula mati, rdčno mi iložite:
Al meglica ta je od vodice V
Al meglica ta je od gorice?
A) obUk je tooe hadoarne
Ispod neba sgnan od sile burne?«
Skerbna mati urno prispesila,
T4k je svdji hčerki f^ovorila:
»Ta meglica ni ne od vodice.
Ta meglica ni ne od gorice,
Tnd oblak ni toče hadoarne
bpod neba zgnan od sile burne;
To je sapa turških kdoj meglena,
Ki jih polna je stezi selena.
Tarki po te jdzdijo — Aj, Brdda!
Ne prihajaj mi t4k silno bldda!
Od strahii je Breda obleddla,
Od britkosti ^skftraj omedMi||i.
»Kaj vas prosim, mila mdja mati,
O, nikarte mene Tarkn dati!
K^ počet' mi bo, nevdsti ptojil
Tnrk je hod, in njdga mat' se hqji -
Kar po zdmlji leze ino grede,
Od haddbe njd kaj pravit' vdde:
Osem ačn je sina i6 vmorila,
Tadi mene bi vmorit' vtegnila!
Stropa mi bo v vinu napivala.
Stropa mi bo v kruhu ponqjala«.
»Ddbro me poslaiaj, hčdrka mdja!
Kaj ti pravim, skerbna mati tvdja:
*) Bna nar lepših slovenskih narodskjh pesem je »mlada
Breda«. Verli rodoljub gosp. A. Ž. jo je slišal prepe-
vati od svoje stare matere na Notrajnskem in si jo
•apisal ter nekoliko olikano visoki čislani »Krajnski
čbelici« izročil, ktera jo je zraven mnogo drozih lepih
pesem v 5. zvezku na svetlo dala. Da jo je gosp. Ž.
nekoliko olikal v besedi, brez daje bil le trohice mič-
nega narodskega duha vzel , zasluži veliko hvalo , ker to
je po mislih veljavnih mož pravi način, po kterim ni^
pridejo stare pesmi našega naroda na dan, da se pervo
saveržejo vse, ki so »ostudnega brenka«, drago, da se
izvoljene olikajo v pesniški besedi, kjer je potreba. Ko
je bil zadnjikrat nas mojster pevcev — Koseški — v
Ljobljani , smo se o tem pogova^ijali ; ko nam potrebo take
olike, ki pa se ne dotakne cveta narodskega doha^ do-
kazuje, nam reče na zadnje: »Kig mislite, da bi bile
Serbske narodne pesmi toliko slavo po vsem sveta do-
segle, ko bi jih ne bil izdajatelj njih — Vuk Štefanovih
— olikal, kjer je potreba biloV Zatego voljo ne zgubi
pesem celč nič svoje notranje vrednosti, postane le se
prijetnisi, žlahnejsi«.
Veraemo se po (em ovinku nazaj k aasi »Bredi«.
Breda.
Aafsteht Breda fruh zur Morgenstunde
Und ergeht sich in des Hofes Runde,
OefTnet oben dann die Fensterladen «
Blickt dann nieder zu des Thales Pfaden;
Wie zur Thalflur ihre Blicke fallen,
Nimmt sie WBhr, datis Nebel dort sich ballen.
»Liebe Nutter, aufzustehen eilet,
Liebe Mntter, Ausknnft mir ertheilet:
Ist der Nebel dort vom Wasserhanche ?
,l6t der Nebel dort vom Bergesrauohe f
SInd es Wolken, d>in der Hagel sturmet,
Am 6ewitterhimmel aufgethurmet?«
Sorglich Miitterlein steht auf geBchwinde ,
Solche Antwort bringt sie ihrem Kinde:
»Nicht isfs Nebel dort vom Wasserhaache ,
Nicht isfs Nebel dort vom Bergesrauohe,
Nicht sind^s Wolken, d Vin der Hagel stftrmet,
Am 6ewitterhimmel aufgethurmet;^
Nebelhauche sind^s von Tflrkenrossen ,
Dicht gesohaart auf grfinen Pfad ergossen.
Deinethalben kommt die Tfirkenmasse, —
Nicht 80 schnell, o Breda, mir erblasse!«
Breda wurde todtenblass vor Schaoer,
Sank in Ohnmaoh fast aus herber Traoer.
»Liebes Motterlein, lasst each erfiehen,
Wollt mich nicht dem Tfirken zogestehen;
Was begann' ich fremde Braot nur immer?
Schlimm ist Er, doch seine Motter schlimmer!
Was da geht und steht auf Brdenhagen
Weiss von ihrer Bosheit wa8 zu sagen;
Hat dem Sohn getddtet schon acht Braute,
Wird auch mich erseh^n zor Todesbeute,
Und sie wird mir Gift im Wein zutrinken,
Und sie wird znm Gift im Brot mir winken«.
»Liebes TdchterIcin, im Sinne trage,
Was ich sogleieh Mfitterlein dir sage:
Ko je gosp. D. v »Novicah« od Anastazia Gran-a v
leta 1850 v nemškem jezika na svetlo dane slovenske
pesmi pod naslovom »Volkslieder aus Krain« s pohvalo
pretresal , ktera grd krasnemu prevoda , je obžaloval , da
preslavni pesnik, kterega Kri^noi & ponosom svojega ro-
jaka imenujemo , ni prestavil tudi »Brede«, »ktera je —
pravi gosp. D na 202. str. -^ tako lepa, da ji skoraj ni
para, in ktero je nek učen rodoljub na Notranjskem in
ust stare matere napisal in blezo pozabljeno smrti otel«.
Anastazi Gron je spolnil to željo , je razglasil nem-
škemu sveto tudi to mično cvetlico domovine svoje in jo
na svetlo dal v spoštovanem Teržaskem časopisu »Illu-
strirtes Familienbuch des dsterr. Llojd«. Da pa tisti naših
bravcov , ki imigo s tolikšno slavo sprejete »Volkslieder
aas Krain«, dobd tadi to, in jo averstijo onim neztricazi,
jo podamo v »Novicah«, nadUajoči se, da jim močno vstre-
žemo s tem. Tisti bravci „Novic'' pa, ki le slovensko
umejo , bojo gotovo zadovoljni že z izvirno slovensko pes-
mico, in malo prostorčka bojo radi dovolili nemskemaprevoda^
rado vaje se , da nase slovenske pesmi eden nar imenitnisih
nemških pesnikov prestavlja in razglasnje tadi nemskema
narodu. Vred.
— »a —
Ko ti bada Uhk bo oapila.
Bodo« viao ti itm trato clila
Al i^a affhi Ko« M skalo sivo,
'Z kUro k4rtm ^ifiar apno siT0$
Ko ti %oile krttnk p ooi^Ia,
Ga hvnita mladima boi dala«.
Mlada Brčda se n^oka huje,
Materi ae tiko besedaje:
»Ko mi bote balo nakladali,
Nakladali, ▼ skrinjo Jo apravljdii,
Blarasto mi ptfoo spor denite,
Jo Terh Tsti^a blapa položite —
Pdee bodem pi^ pred potrebvala,
Č 1^0 si serone raae savesvala«.
Mlada Brtfda da^e f overila :
»K^j se pravim vam, vi mati mila!
Kadar bojo Torki pr^ahili
In ras kdoja na tla poskakali,
Jih vi gdr sa miso posadite,
Jih ifostite, ddbi^o napojite.
Ko si bojo jdli napivati,
In po mladi Br^di vpraševati —
Takrat, mati, po me vi postite,
Takrat had'ma Tarka me peljite«.
(DMja sledi.)
OM die bl«e Bchwie(er Šh tu trinken,
tiMiM dn len Wein s«ii Hasen ninken
6&^ gioiA Ihft Mf del H^h. dem craoen,
•'rans leVe«d'(e* Kalk KaUbrMiBer branen;
Wiiikl sie mit dem Brote dir etttgVfeB,
Solist da's in des Preiers Hande l«f«n«.
Bitterlich Jang^ Breda*s Zahren rinnen,
Und-anr Mutter that sie so beginnen:
»WeBM ihr riistet melim Bra»tai6ste«er
Und sie senkdl in Ae f^niho thsner,
Lept des Haaptes Schleiertnch (^ana oben
Ueber anderes Gerath erhoben,
Denn saerst mass ioh den Bchieier findeB^
Mit ihm IIer8enswanden sn verbinden«.
Weiter ist im Wort ste fertgefahren :
s^Liebe Mutter, wollt dies Wort bewahren!
WeiMi heran die Tilrkenreiter drani^en,
Von den Pferden auf den Boden spranpen,
Ootlt Ilir evm an vett Trsefli Wre fiCM0V j
Gnt bewirthen, pat mit Wcin sie letsen.
Will ein Trink8|Nrneh thnna danili behaf^en,
Wollen sie dann nm Janp^ Breda fragen,
Miitterlein, dann konnt ihr nm mieh aenden,
Kdnnt deta bdsen Tiirken mioh verpfanden«.
Mnrbioo dre^e po natičih (mladikah) množiti.
(Nove sknsnje H. Kohler-a, vertaarja Ogersko-Altenbarske
kmetijsko noilnioe *).
V kmetijskih bukvah se večidel na dolgo in
Biroko razklada, kako naj se murbiBo seme seje;
po mojih mislih se da to ob kratkim dopovedati.
Ker mlada murbica kakor akacia ne sterpi
mraza, naj se seje murbiao seme se le spomladi
takrat, ko se ni več zmerzline bati; da se gre-
de, kamor je seme vsejano bilo, pokrijejo s slamo
ali listjem, je prav, da jim mraz škodoval ne bo.
— Kar zemljo vtiče, naj se skerbi, da je sred-
njo mero vlažna (feucht).
Čeravno je iz semena murbe si rediti nar bolj
naravno, sim vendar še drugo pot skusil, ktero
priporočim , naj jo skusijo tudi drugi.
Y drevesnih sadisih ali tako imenovanih vertnih
Bolah je navadno, zarod drevja si po enoletnih mla-
dikah osketbovati; da se pa to še bolje opravi z dve-
letnimi, je skušnja že zdavnej poterdila. Tako 10
do 12 pavcov dolgi odrezki mladik, če se postrani
(schieQ v dsemljo vtaknejo, narede korenine inve-
1*ice, ki niso nic manj dol^re in močne memo tistih,
[i so eno leto poprej iz semena zrasle in pervo spo-
mlad presajene bile.
Čeravno ste nam lansko spomlad zavolj silne
suše dve tretjini tako zasajenih mladik vsahnile, so
tiste, ki so ostale, se tako dobro vkore-
ninile, da ne bomo opustili te skušnje dalje gnati.
Še nekaj pa moram opomniti, kar sim v ome-
S'eni f09ku9Dji evedil. Sploh se bere v vertnar-
ih trnktah, da za natice (Steckitnge) so enoletne
mladika I^Sommertriebe) nar bolji in da se natiči
morijo po strani tako v zemljo vtakniti, da le k
▼ečimu dva papka Cdve očesi) nad zemljo osta-
neta. Tako 6e bere večidel v vertnarskih bukvah.
Jez pa sfm se pri murbah ravno nasprotniga
prepričal. Natiče dveletniga lesa in 12 pavcov
dolge skn 6 pavcov globoko popolnama na v pik
iB ne po strani v zrahuano zemljo vtakaul, in ko-
maj eaa tretjina je vsaknila, vse druge sadfke so
se čvietsto vKoreninfle , tako da so že za tabo za
germovje natiče.
Čeravno je dobro snano , da se dajo murbe po
*) PosIovaiOeno is *A\\g. land- nad forstvrirtk. Zoit.«
grebenicah množiti in da se na to vižo dajo po-
sebno z velikim pridam prazne mesta v murbinih
germih zasaditi, se vendar še vse premalo na to
vižo ravnii. (Konec sledi.)
Znamoja dobriga in slabiga gradiva.
(Dalje.)
8. Lastnosti listnatiga drevja.
Listnato drevje se razloči od hovja ne le po
listju, temoč tudi p6 vejevju. Listje odpade
vsako jesen , debla so na verhn si malo podobne,
kakor veje, ki kviško mole.
Izmed raznih plemen listnatiga drevja govorimo
tii le o naj važniših nekoliko natanjčniši. Med temi
zasluži pervo mesto:
a} Hrast, kralj drevja. Ljudje menijo sploh,
da hrastovinaje nar bolji les za stavitev, po-
sebno, ker nje terdina, težota in vlečljivost so si
u pravi razmeri. Znana je tudi hrastova terpež-
nost. Tako na priliko^ so se u starih cerkvah iz
12. in 13. stoletja najdle podstrehja in drugi deli
iz hrastoviga lesa, ki so še tako terdni in zdravi,
da človek misli, da še le nekoliko let stole.
O novejši ddbi so pa začeli tožiti, da hrasto-
vina, za stavbe porabljena, vender le kmalo konec
vzame. Krivda poglavitna tega je , ker dandanaš-
nji tudi.nevgodno in slabo hrasto vino za stavi-
tev porabijo , ali pa takošno , ktera ob nepravim
času je bila sekana.
Silno napredovanje obertnije pospešuje veselje
do zidanja ; poslopja in fabrike se napravljajo sko-
rej brez odihijeja^ vse potrebuje lesa, in osobito
hrastovine: tedaj je lahko razumeti — ker hrastje
ne zraste čez noč, kakor gobe — da vse pogra-
bijo, kar še stoji, staro in mlado, čversto in slabo
hrastovino; tudi ne gledajo, kje in kdaj jo se-
kati gre.
Ravno tako se ne prevdari zadosti , da p o-
samne plemena hrastov so sila različne, tedaj
za stavitve nektere bolj, nektere maig prikladne.
Da je brastovina porabljiva, je neobhodno po-
trebno, daje popolnama dorašena; nedozorjena
ne term dolgo. In od nje sostavljeni hišni deli po-
ginejo kmalo. Gledati bi tedig bilo, da se le do-
zorj eni hrasti sekajo; mlado farastičje aaj se
v ar je.
— t3 —
losti bel, o starosti rujavkljat To velikansko
70 nsie po celi Evropi , u pesetai , e bernjo in
f!» smeMoi Mmlji, raji po ravn^aali in toiskih
lih, kakor na visokih hribih, kjer se le redko
lEwe4 mnogih hrastovih plemen je poletni
4ira8t BUr imenitnisi. On zraste 100 do 180 dev-
Ijev visok , 4 do 6 čevljev debel ; raste 200 d6
400 let^ in samore starost 1000 letdoseA. Dehle
ima okroglo, les je težek, terd, čverst, vlefljiv. o
mladosti bel, o starosti rujavkljat To velikansko
drevo
ilovo^
berdih ., , ^
najde. Les poletniga hrasta je ea stavitev
nar bolji. '
Zimski hrast ali dob, 100 do ±20 čev-
ljev visok in 8 do A čevljev debel ^ dodaka 400
ao 000 let starosti. Njegovo listje je v^či kot per-
viga, pa ^e po^tieji prikaže; les je rujavo-rumen-
kljat, lakaast, popokan in ne tako vlecljiv, torej
manjši vrednosti, kakor poletniga hrasta.
Je ie vato 40 verst hrastov , kterih les je
sa stavitev več ali iiiatij pora%ljiv; pa tudi kraj,
na kterim, in podnebje, pod kterim hrasti ras^o.
pripomoreta veliko u tverdino ali krepost lesa. Naj
tsrej gospodir^ ki hrastovine potrebuje, posebno
po «voji okolici za-njo ste ozira, ter naj po djaa-
skih skušnjah presodi, ktero pleme bi bilo za
rallo nar bolj prikladno.
b) Bvfcev. Nje les je čverst, ^a červi ga radi
glojejo, in vreme spreminljivo mu skodje. v sta-
vitev se malokdaj porabi.
c) Gaber. Les je terd in vlecljiv, torej prav
ugoden sa izdelovanje nastrojev in mnogo porab«*
Ijiviga orodja.
d) Jelša, prijatlica bregov, ktera po naših
krajih zmirej bolj redka prihaja, za stavitev nima
scer premočniga lesa , se da pa vender na moeir*-
natih krajih porabiti, ker u vodi jakosterpi. Tudi
je jelsovina dobra za ogrado gnojnisč, za žlebe itd.
e) Brest, nar bolj sili vremena zoperstane, se
ne zverže, je čverst in vlecljiv, in červi se ga ne
dotaknejo.
f) Breza raste slabo^ se lahko skrivi, ječer*^
vojedini podveržena, tedaj se u stavitev ne more
priporočiti.
g) Les topola in trepetljike je za dile
dober.
h) Koristno drevo je akaci«, o kterej so „No«*>
viee^ že velikrat govorile. Nje l^s je dober zasla^
vitev, ker ga vreme ne spridi.
i) Javor daje čverst in terd les, vgoden za
mizarske dela.
k) Lipa. Je več plemen. Drevo je slave in
mnogotere koristi.
T) Jesen, krepkiga lesa, pa redek in predrag
za stavitev.
m*) Divji kostanj prelahko stuhni, torej ni
s* pohištva.
(Dalje 8ledi.)
Zdravniške reči.
CPomoe^ kadar človeka^ gnjil zob boli.) Ena
nsr hajih bolečin je gotovo boleč sob ; naovetovanih po-
mockov jo na oMft«, vetiter ttaoih ni pred miri, do-
kler se ne isdoro sob. Ker pa zob sgnbiti , je velika
z|:oba, Irtoro (človek nar hoji takrat občati, kadar so
postara^ la ^tdil več ^v sveoiti no m#ro, #0 |l'av, da
so eomalo pomislimo, preden ga damo isdretl, posebno
takrat, kadkt- je sob le na sredi mgniltj tako da no
oknzi aosednih zob. Mnogi zdravniki hval^ po>-
sledaji čaa snajdeno omotico, ki ao ohloroform imo-
nsje hi v apoteki dobi; od tega ztfravfta, ttoro tatntea
omoti, 00 kane nekoliko kapljic na pavolo in ta položi
v votlino soba. — Po več sksinjah dobro potorjoni po-
mocok je ps todi sledeči, ktere|:a si vaakdo domi mt
bron vso novaroostl napraviti zamoro: Vsann so v drobiri»
slnpo zmlete kuhinskosoli toliko, kolikor jo za majhno
nosove spico irrč, ravno toliko zmletega smodnika
(atrelnega psivra), en košček čobnljoso z siično ro*
eico stare, da ae sok Issme, in s tem sokom 00 sol In
smodnik pomoči, da so tako oapnivl mašilo. & tomma*
zilom se košček pavolo omoči In potem v vodfoo zoba
položi. Kmalo so začno sline iz sat voditi; zato laj člo-
vek za ti čas (1 ali 2 minuti) onamlo ghivo nan^o s
odperthni ustami. Pomagalo jo to večkrat , ko vso drugf
pomočki niso pomagali.
So na to vlžo bolečine potolažono, naj se išo po«
moči pri zdravniku, da isgojito votKno s svincom za*
Itjo (plombira), da nobena drobtinica jedi iia moro osta-
jati v Inlcnji in tudi pijača in zrak ne more do zobo^
eutnioo. Tako so zamero gojil zob , če ze ni popolnoma
skorbfoa , ohraniti veliko veliko let za rabo In brss keločto.
Visoki Damen poyo(Ielstva«
PoBloTeail M. Verae.
<B*«o^)
Vsaka rastljfna, tadi pšenica, vinska terta in be-
laš raste divja v nekterib krajih sveta; če jo pa imeti
hočoino, kjernidomi, si jo moramo Urediti , in zemljo sa-
njo pripraviti. Ako hočemo kakosoih rastljin tako obilo
pridelovati, da so nam občji živež, moramo cele okrajno
obdelati in vso overe odpraviti. Narava je tudi večimu
delu rastljin tako čudovito rodovitnost dala, da bi jih
celo malo zadosti bilo , da bi 00 čez vso somljo razširilo
in vsim drugim prostor vsele. Zatoraj se najdejo gosti
in skoraj neprehodijivi gojzdi v vsih cleželah , kjor je so
premalo naeelnikov in obdelovavcov.
Ko bi ne bil nihče začel polja naprav^jati, močir-
jev sušiti, kamDja trebiti, sčmena sejati, zemljis gra-
diti , zverin In vso prerastejočiga pleVčla zatirovati : al bi '
ne bila cela zemlja v malo stoletjih, znabiti v polsto-
letju , sgol tamen gojzd postala ? Tudi zverine se tam,
kjer v miru mlade ploditi zamorejo, labko v kratkim
strašno namnožč; in gotovo bi bilo veliko gojzdo, ki
brez tega deželo vlažno, merzlo in nezdravo delajo, 0
strahom in z nevarnostmi za vsaciga človeka napolnile.
Siamako kraljestvo je pozemeljskl raj; narava mujocelč
po verhu zemlje zlata, bakra in čistiga kositarja natro-
sila; mnogotero nut žlahnejsi oadje 00 povsod ponuja;
reka Menam namoči vsako leto en del dežele in no etori
škode, obogati zemljo in namaka setve lasklga psona
(rajsa); laško tnieno ae Mjo Samo po S6bt; narava po-
nuja tam saotonj narlepsi dari — fm kaj pomaga vao
to? Ljudje no olusajo nafavo; kralji zWi v sladntstf,
podlOŽBi v lenobi ; dežela je kar malo tialjudona ; osMa
dni 00 potova, broS da bi 00 kakina koča nažla, hieoNi
okrajaa jo polna rliov in alonov, ki vie rasdenojo, zato
ker 00 preUvavd 00 svojih rok no poolailjo. Ali jb M
to Stvarnika namen?, Gotovo no. Brez dVoisa Jo iRMla
vsa zemlja z Ijudntf naaoljona Mti; kako bi pa tO «Mh
gočo bilo, ako bi mi z raotljinami ravnali noitoOH, ki^
kor so nam ljubi In kakor nam jo treba? TM •delsom-
IjO, kjer jo vedno poletje, kj^er drevje vodno pipjo,
e vetje in sadje rodi, kjor eelč hčda, ki so Ji Simč bati
ni, tako reči, ovoje pridnooti pozabi, fa modi no nabila,
kjer ji cvetlic oikdar ne manjka — ti^l del a^oM ni na^ '
raven vsem Mvarčm. Kakor oe jo perm dtužlna v vo6
vej tal odraolBlkov razdelila, in kakor )e Hoolm probivvv-
eam zomljo zdaj lov večih žival, zdaj ptičji lov , zdaj
verto- in poljodolstvo ali živinoreja bolj dopadla: so jO
voak od ovoja domovine, bodi 01 prsti oovorj« aH proti
jugu , čedalje tol) vdttaljftoval ; 0I nov , 00 od nikogar
pooeden kraj pobkal, in tam svoje sUnovai^o napravit
^ 24 -
Is Ucih TMlistev m ao kmalo spet doto tr«mo
i^iidi vsdii^Dile in kjo dragej posebne špllkem napravile,
JSfajdli BO drmg9 podnebje, aprenenljiTisi vreme, drngp
iivali; neklere kerenfne ao okna bolj mikale ko drn^e;
nektcriir* aadja ao ae Ijadjtf prej navadili; male po nw-
lim ao ae naačili akedljive aivari od zdravih in sa-nje
dobrik ločiti. Kjer so ae vseliti kotli, ao one, kolikor
je mogoie bilo, aaterali, te pa po primeri občnih po-
treb mnoiili.
Tako 80 ae nčili različnost semljii in raano rodo-
Titnost mnoi^overatnih semelj posnati ; na teiave in overe
sadevsi so mislili, kako bi jih prema|r>^ii; orodje so
snajdli, in — delo si pi^lajeati — ao malo po malim ži-
vali , ki so se jim priljndnisi , pohlevnisi , nboi^ljivisi,
pristojnisi adele kot dmi^e — tovor nositi, voziti in polje
obdelovati ačill. Kolikaen dobiček, ko so ae tega lo-
tili? Čadne glave mora biti, kdor meni, da ta vgod-
sost, to pelajsanje, ta tiaačeraraba vellcih, močnih, pe-
gnmnih atvari, ki zdaj slabiga otroka abofrajo, kakor
da bi avoje moči ne poznale , — da vse to bi ne bil
▼iksi namen! (DMJe tMi.>
Slovanski popotnik.
« Belogradski ^veliki kalender zal853^ iz-
dan po Milo a a Popovičn, je po naznanila Zogreb.
j,narodnih novin^ dobil dovoljenje , da zamore slobodno
priti v anstrianske dežele. Je pa ti kalendar koristna
knjiga na vse strani ter velike hvale vredna.
* V Gorici ae pošlo vennje po laškem izverstno
delo ^Stari Urban, ali zimski večeri dobrih
kmetov^. „Kadar bo gotovo — piše j^Bčela^ — ga
dobi drnžtvo av. Mohora.
« Pervi list tečaja 16. ^Danice'' v Zagreb«
je prišel na dan 8. t. m. Njeni obseg — pravi v avoda
ho tisti, kakor je bil prej. Pesmi, kratkočasni in pod-
nčni aostavki, opisi domorodnih predmetov bojo tndi vprl-
hodnje glavni zapopadek. Iz domorodnih atarfn in do-
godivšine bo prinašala naj zanimivsi reči, mnogokrat v
krasnih podobah.
^ Od novega leta je v Pragi začel izhajati a po-
močjo matice češke naravoslavni časopis ^Živa^ (na-
tora}. Vrednih ma je slavni prof« dr. Janez Parkyne
s gosp. Jan Krejčihom; izhaja vsak mesec na dv^h
pdlah v veliki osmerki , in dokladale se mu bodo na les
ali kamen zvesto Izrezane podobe; velja na leto 3 fl.,
sa pol leta 1 fl. 30 kr. Obseg 1. lista je izverstno izbran.
Novičar iz slovanskili krajev.
Iz Cernogore zv^ ^Terž. čaanik^, da hočejo Torki
Černogoro od dv^h atraoi (Albanie In Hercegovine) ob
enem napasti. 6. dan t. m. ae je podal knez y Gra-
hovo, pomenit se^z ondasnjem vojvodom Wojatič-em, kako
na) bi se branila Cernogora na strani Hercogovinski ; okoli
Grahova delajo prekope, zabraniti napad Tarakim konji-
kom. Omer Pasa je kot načelnik močne armade v Ska-
dar dosel, in govorilo se je, da v 4 ali 5 dneh bo vda-
rnl nad Černogorce, ki ao pripravljeni, Torka v svojih
gorah jnnasko sprejeti. Kakor se bere, so Černogorci
po željah msovske vlade se vmaknili iz Žabljaka. 14.
dan t m. je prišel knezov stric Jari Petrovič, stara-
ainstva predsednik, v Terst, in se od tod na Dnnaj po-
dal. Generaladjatant Njih veličanstva našega cesarja g.
Kellner Kdilensteinski in deželoi poglavar Dalmatinski g.
generalmajor Mamola ata prišla v Kotor (Cattaro); sliši
ee, da se bo en oddelk aastrianske armade na mejo
postavil.
Iz 8t. Jerneja na Dolen^kim 16. dan L m.
Danea zjutraj , ko je bfla ura ravno V4 ^^ ^ udarila, je
bil pri naa precej občatin potres, ki je okolj 2 trenatki^
tako zlo zemljo treael, da je več ne terdo spijočih Ijadi is
spanja zbudil« ker so se vse pohištva tresle in okna klope-*
tale. Tudi smo danes se le porvi sneg letošnje čadovita
tople zime v gorjancih semtertje zagledali, kteriga pa^
kakor ae kaže, že jater več ne bo. Lepstanski.
Iz LJubljane. Nevtradni gosp. fajmoster Zale-
kar so doversili poslednji del kmetijskih bakev pod
nadpiaom „Dodatek od ^gospodarstva'^ in ga poslali
odbom kmetijske dražbe. Nadjamo se, da bojo po teh
bnkvah so že mogli nčiti prihodnji ačenci, ki bojo na
spomlad iznovega v učilnice kmetijatva stopili.
Novičar iz mnogih krajev.
C. k. ministerstvo denaratva je te dni razglaailo,
da konec leta je bilo cesarakega popirnega de-
narja v vsem za 156 miiionov in 788.058 fl. med
ljudstvom, tedaj za 2 mil. 501.066 fl. manj kakor ko-
nec poprej sne ga mesca. Tudi je naznanilo, da tisti
bankovci deržavnega zaklada, ki so konec leta ob ve-
ljavnost prisil, se zadnji čas jemljejo se do konca
tega mesca. — Svetli nadvojvoda Rainer, nadstrie
cesarjev in nekdanji kralja-namestnik na austr. Laskom
je umeri v Botzen-u na Tiroljskem , 70 let star. — Da-
najski časniki piseje, da škof ji odbor na Dnnaji ae po-
avetuje zdej zastran nove razmere penzij (penzioDov)
duhovnikov, ktera, kar bi popolnoma pravično bilo, bo
bo nek prihodnje merila po številu službinlh let,
kakor scer pri uradnikih. Po povabilu c. k. ministerstva
na Dunaji posledojič zbrani gg. škofje so izvolili Izmed
sebe odbor, ki ima biti stanovitno oamestnistvo skof-
jega zbora v poavetovanju z ministerstvom ; izvoljenih je
T ti odbor 5 gg. škofov, namreč g. škof Pražki, Gra-
aki, Ljubljanski, Diocletianopolitanski inpar-
tibus in pa Bor neki; njih sklepi so veljavni, ako je
večina teh gospodov v posvetu pričujoča. — Iz dopisa
Iz Alekaandrie v ,,Terž. čas.^ zvdmo, da apoat. provi-
k&r dr. Knoblecher stanuje na erti, kjer se bela iu
modra reka stekate. Dr. Reic ga je po svojem do-
hodu iz Dunaja, kamor je lani mnogo divje zverina ce-
sarju peljal, obiskal in obi sta potem jezdila v Kartnm
k pasatu. — Na Ogerskem se množijo tako roparji,
da je deželno poglavarstvo tudi zi Budimsko-Peštansko
okolico oklicalo smertno kazen. — Č b e 1 a r j i so imeli 1 3.
t. m. pervi zbor na Dunaji, v kterem seje za spodnjo Au-
strio potreba spoznala: naj se dajejo po domače spisane
čbelarske bukve na dan in šolski mladini naj se
cepi veselje do čbelarstva. — Spet je v Galicii se za-
dušilo troje otrok, ki so se sami domi igrali s perži-
gavnimi klinčki in so zažgali sU m nico. — Sila važno rec
je znajdel dr. Čari o si o v Genoi; po elektromagnetični
moči razkrojiti vodo, da na to vižo pridobljeni ga z bo
nadomestoval vodni sopdr popolnoma. — Na južnem
Francoskem zorijo hruške; — po Erdeljskim bp
klati sila veliko volkov. — Vsi, ki so okoli cesarja
Napoleona, morajo živeti v nar veči gizdosti in lispa»
Napoleon hoče, da pride tako veliko denarja med Ijaii*
gtvo. — Danski deržavol zbor je razpnien.
Pogovori vredništva.
željam Vašim sastran nasaanoTanja dedsin ali erbsia
bomo vstregli, kolikor bomo ia nemakefa oaenika ivedili.
Milodari za reveže pri sv. Trojici
po prošnji v 95. listu „Novic" 1. 1.
iz Gorenskiga . . . 5 goW- "" ^'-
V 1. lista naj se popravi tiskarni pogresek is
B. ▼ tem, da se dostavi ....
— » 20
Natiskar in založnik Jožef Blaznih v Lfubljanu
kmetijskih, obertnijskili in oarodskili reči.
Nevice UhiUBjo ▼ LJablJaui |
Tnak teden dvakrat , lam-
ree v sredo in sabou.
Odgovorni vrednik Dr«
Bleiireis.
t Veljajoča celo leto po postil
Ufl., scer 3fl., ispolleta^l
2fl. poposti,8eer 1 fl.dOkr.
Tečaf XL
V saboto 22- januaria 1853.
JMt T.
Mlada Brčda.
(Dalje.)
Ko je mati balo nakladala,
Nakladala, v skrinjo jo spravljala,
So ii torski svatje prijahiili ,
In raz kdnja na tla poskakiUi.
Mat^ jih je sa mizo posadila,
Jih gostila, ddbro napojila.
Svatje so si jeli napiviiti,
Jdli so po Brddi vpraševati.
Urno mati po njo je poslala,
Had'ma Tarka jo je pripeljala.
G(^r sa miso so jo posadili,
Ž 1^0 sa miso drago vince pili.
MIftdiga se pripeljdjo kdnja,
Kije arn, ko verh gori poštenja,
Na-nj mi mlado Brtfdo posadijo.
In po ravnim polji proo sderoijo,
De se ddla (costa mi meglica,
Oj, meglica, turških koi^ sapica.
V diro se mi Bredin konj spotakne ,
Se spotakne, se ma sddlo zmakne.
V sedlo je bodalo skrito bilo,
Brddi se je v se ree sasadilo!
Mladi ždnin berz'ga kdnja vstavi,
Kdnja vstavi, svdjim svatam pravi:
»To m' je hoda mati naredila!
Osem ždn mi je se pomorila!
Se devdto mi vmeriti hoee,
Brez katere ni živdt' mogoče I^c
Mladi ženin daUe besedoje,
Svdj'ma maPrnu hlapen ukasoje:
»Kaj ti pravim, orni hlapec mali,
Sddiice popravi Brtfdi sali«.
^ Hlapec sačne se izgovarjati,
Zdoino se zaono ostavJ[jati:
»Kdor imel bo Brddo drev in d&vi —
N%| ji tndi sddiice popr&vi«.
Mlada Brdda kliče ženina k sdbi -
>Kaj jaz pravim, mili ždoin, tdbi :
Hiti skrinjo pisano odprdti,
Hiti pečo šlarasto 's njd vsdti!
S njo si bodem rano savezila.«
Besednje se mi Breda sila :
»Pdvej meni, ženin serea mdj'ga.
Je li d&lee se do grada tvdj'ga?«
»Molči, molči mdja draga Brdda!
Sej žd nama grad na proti gldda,
Sej se vidi streiiea žd slata ,
Sej se vid'jo žd sreberne vrata«.
Se čez ravno polje v dir derč(jo.
Kakor v zrakn tičiee let(jo.
De se ddla gosta mi meglica,
Oj, megliea, turških kdnj sapio«.
Ko 80 v bdli grad mi pHjahdli,
In ras kdjga m tla poskakdU,
Breda.
(Fortsetzung.)
RGiitet Miitterlein die Brautaussteuer,
RuHtet sie, senkt sie zor Truhe theuer.
Da heran die Tflrkenreiter dringen,
Von den Pferden aaf den Boden springen.
Miitterlein hat an den Tisch gesetzt sie,
tiut bewirthet, got mit Wein geletzt sie 5
VVollt' ein Trinksprach ihnen jetzt behagen,
Hoben an om Breda jetzt za fragen.
Bilte Miitterlein nm sie so senden ,
Sie dem bosen Tfirken sn verpfanden.
Liessen draof am Tisch sie sitzen oben
Und mit ihnen theure Weine proben.
Fuhrten ihr ein Rosslein vor, ein jnoges,
Wie der Bergesadler flinken SchWongesy
D>aof sie jetst die jonge Breda setsen;
Sprengen darch das Thalgefild in Siitsen,
Dass empor die dichten Nebel raachen;
Nebel von der Tiirkenrosse Haachen.'
Breda's R5sslein strauchelt jetzt im Reiten,
Da begann ihr Sattel abzogleiten ;
In dem Sattel lag ein Dolch verschiongen,
Ist empor in Breda^s Hers gesprongen.
H< der Freier an mit seinem Rosse,
Halt nun an and spricht zom Hochzeittrosse :
»Bose Matter hat mir dies entboten!
Sandte mir acht Brante sa den Todten,
Will den Tod aach noch der neanten geben,
Ohne die ich nicht vermag sa leben!«
Spricht der jonge Briiotigam dann weiter,
Winkt dem kleinen Knecht, der sein Begleiter:
»Kleiner, flinker Knecht, was ich dir sage,
Breda^s Sattel richt^ in reohte Lage«.
Manchen Vorwand will der Knecht erheben,
Will dem Briiotigam schier widerstreben :
»Wer sie hat am Abend and am Morgen
Mag aach jetst ffir ihren Sattel sorgen«.
Schooe Breda roft sa sich den Freier:
»Lass dir eagen, da mein lieber Freier,
Oeffne schnell mir die bemalte Trahe,
Nimm das Schleiertoch aus seiner Rnhe,
Mir die Herzenswanden so verbinden!«
Dieses Wort noch kann Jong^ Breda finden:
»Sage mir da lieber Herzgenosse,
Ist es weit noeh bis sa delnem SchIosseT«
»Stille, theure Breda, wolle schweigen,
Sieh das Schloss nns dort entgegen steigen,
Man erblickt sein gold'nes Daeh sohon dorten^
Man erblickt schon seine Silberpforten«.
Flinken Rittes darch das Thal si fliegen,
Wie in Lliften sich die V5glein vviegen,
Dass empor die diohten Nebel raaehen,
Nebel von der TArkenrosso Hanehen !
Als sam weissen Schloss die Reiter drangen,
Von den PlRtrdon anf den Boden spnungoB ;
— 26 —
Jih je tasa v dvora prieakTaU ,
Mlado Bredo je ogovarjala:
»Kar po aeinUi lese ino grr^de ,
Od lepftte tv5je pravit' vede;
Vonder ni ni tak oveteo'pa lica,
Kakor grd od tebe govorica«.
(Konec sledi.)
Gospodarske reči.
(Lahka in gotova pomoč zoper trut telečnika^.
Kadar krava verze, se večkrat primeri, da telec-
nik ali maternica viinpade, kar Slovenci trut ime-
nujemo (Gebarmuttervorfall). Vkljub vsiga umivanja
z mlačno vodo in druzih pomočkov je dostikrat sila
težavno, telečnik nazaj spraviti, če oteče po ker-
vinim navalu in se vname; — če smo ga tudi nazaj
spravili, pade rad vnovič viin. Mnoge skušnje pa so
poterdile tale pomoček: Od predpadeniga telecnika
se narpoprej čisto loči iztreba (Nachgeburt} , če
se že ni sama ločila; potem se očisti v mlačni vodi,
in za tem se položi v škaf z mlačno vodo, v kteri
seje bilo pol libre (V2 fuota) drobno zmletiga si-
rovlga galuna (rohen Alaun) stopilo; v ti ga-
lunov! vodi se koplje telečnik, kteri se s svojimi
gobami vred po ti kopvi že večidel v četert ure
in še poprej tako skerči, da skor sam smukne no-
ter, in tudi več viin ne pade; o dveh dneh je krava
večidel popolnoma zdrava* — Na to vižo ozdrav-
Ijane krave so se kmalo spet vbrejile in so srečno
storile.
Naj bi se ta pomoček povsod poskusil na-
mest vsih druzih, ki toliko ne pomagajo, kakor
galunova voda!
(Ce je .skorja na sadnim drevju tako %lo po-
škodovana)y da žuga drevo pod zlo iti, svetje^Mo-
skvaški vertnarski časnik^, naj se namaže s sa-
lam (prešičio mastjo}; s salam namazanimu drevesu
zrase spet kmalo nova skorja.
Harrt die Sehwteger sehon im Hofranm driuon,
2tt Jong^ Breda that sie so beginnen:
»Wa8 da steht and geht in Erdenhagen
WeiBs von deiner Schonheit wa8 la sagen;
Bluhst doeh aicht so hold von Angesiehtei
Wie von dir ersiihlen die Beriohte«.
(Schlnss folgt.)
Mnrbino drevje po natičih (mladikah) množitu
(Nove skušnje H. Kohler-a, vertnarja Ogersko-AUenbarske
kmetijske učilnice.
(KonecO
Poskusil sim — pravi g. Kdhler dalje — tudi
murbine veje s perjem obrašene saditi, naprav pre-
prosto vižo takole:
Poleti sim po 4 do 5 pavcov dolge veje na
njih začetku odrezal in v mierzle gnojne grede (Mist-
beete) vtaknul. Nar bolji čas zato je kmalo po sv.
Petru in Paulu (konec junia ali v začetku juliaj;
perje se pusti natičem , inlekonec vejice, če je pre-
slab, premeh&k, se enmalo okrajša. Tako priprav-
ljeni natiči se vtaknejo 1 pavec globoko in navpik
v gnojne grede , ki so v senci in ki so poverh za
polpavca z drobnim vodnim peškam posute: več-
krat se morajo te grede z vodo škropiti, aa na-
tiči dobijo potrebne vlažnosti.
Al bi se dalo na to vižo tudi sadno drevje
množiti, morajo prihodnje skušnje dokazati. Naj bi
pridni sadjorejci začeli to reč skerbno poskuševati
jn naznanovati , kar jih bojo skušnje učile.
Zdaj pa še nekaj.
Češplje, slive in višnje se dajo lahko in
gotovo po koreninnih razcepih (]Wurzel-
atucke} izrediti ali množiti. To množenje zasluži,
da se ga sadjorejci toliko bolj poprimejo, ker iz
semena nam to drevje zlo nerado izrase in ker ravno
te sadiinosuice zasluzijo, da sijih obilniši zasadimo.
Dela se pa to takole:
Za dober perst debele korenine se razcepijo
v 3 do 4 pavce dolge kose, in po strani vtaknejo
na senčnate grede v rahlo zemljo poversti tako, da
je zgornja odreza (obere Schnittflache) še za pol
pavca z zemljo pokrita. Gredam se mora pridno
prilivati, in da so vedno srednjo mero vlažne, naj
se pokrijejo z maham ali slamo, ki jih varje, da
se prehitro ne osuše.
Deblica, ki si jih na to vižo izredimo, sece-
Rijo, kakor drugi cepljene!, — pa tudi brez cep-
jenja žlahno sadje rodijo, če izvirajo iz tacih
plemen, ki žlahnost ohranijo v koreninah (wur-
želecht).
Znamoja dobriga in slabiga gradiva«
(Dalje.)
77. Kamnje.
Izmed kamnja so za stavitev naj važniši sle-
deče plemena:
1. Jederčnik ali granit je najterdniši ka-
men, za močno in temeljno zidovje posebno prikla-
den. Obdelovati se pa teško da.
2. Odlomljeno ali neotesano kamn|e
(BruchsteineJ. Če je blizo zadobiti, torej prevoz-
nina ne draga, je dober kup stavivo. Ž njim seda
močno in terpežno zidovje napraviti. Posebno je
vgodno za podlago in kleti.
Stene iz taciga kamnja so pa navadno merzle,
ker gorkoto hitro skozi puste ; tudi so rade mokre,
ker mokrine spod zraka pijo. Torej se ravno od-
lomljeno kamnje ne sme koj porabiti, ampak naj
leži eno zimo vetriju izpostavljeno.
S k r i I e ali tako imenovani štirivoglatikamni
se pa rabijo deloma za redne zidove, deloma če so
predolgasti, u zavezo hišnih voglov, za stebre in
obrobe. Tudi so prikladni za razne oboke, posebno
pri mostovih, kjer imajo mnogoterniga stresa pre-
terpeti.
3. Apnjenik, posebno če je jederčast, ne
razpade tako lahko , pije malo vode , torej je prav
dober za stavbe pri vodah. Najterdniši apnjenik je
rudečkasto-rumene barve; za njim pride svinkljati
ali sivi.
4. Peskovnjak ali pesen kamen. Ce je je-
derčast , je dober za vsako rabo pri zidanju. Ker
se da lahko obdelovati , je za verije in ograde pri-*
kladen. Pešeniga kamna je mnogo verst. Rudeči
kremenitni peskovnjak se u skrile obdeluje, pa pod
milim nebam ne terpi dolgo, ker mokrino pije. —
Ilovnat peskovnjaK zoperstane krepko ognja, na-
redi pa mokro zidovje. Ker tudi veliKo mokrine na
se vleče. — Apno vi t i peskovnjak ne razpade tako
lahko, ter se zmirej bolj osuši in otverdi. Torej
ga zidarji visoko čislajo; samo vročine ognja ne
more prenesti, tedaj se ne sme za ognjiša, peči,
ognjopaži itd. vzeti.
Sploh se mora pešeno kamnje nekoliko časa
ležati pustiti, preden se vzida, da se skusi po
mrazu in vročini. Tudi je treba za take Jiraje zi-
dovja, ki posebne terdnosti potrebujeio, na) terd-
niši peskovnjake izbrati, in jih, kolikor gre, ob-
— 27 —
sorno (horizontal) položiti, kakor peskovnjak
navadno tudi u zemlji leži.
6. Glinasta plena (Tbonschiefer) je nar
slabiš! gradivo, ker lahko razpade, tudi od velike
teže se razdrobi. Sinja plena je pa dobra za
pokrivanje. (»•«• »i^^i)
Visoki namen poljodelstva.
(DaUe.)
Kdor je o pervim euttn is svoje domovine sel , ds
bi ee vselil v kakosnim posebnim kraju zemlje, ki seje,
kakor se po pravici verjeti sro($, pri vedoim vmikovanja
morja o ravno tistim času , ko so se Ijadjtf in živali mno-
iill, tadinavsih straneh množila, sirila in sasila, — kdor
01 je na vedno veči zemlji, kjerkoli si bodi, lastno pre-
bivališče eozidati in vse svoje potrebe okro^ sebe imeti
hotel: je brez dvoma njih enovo, semena, od kterih so
njegovi starši In dedje živež dobivali, korenine, sadje,
drevje, živali, orodje, enajdbe in sefj^e svoje domovine
seboj vsel, in po novi do takrat se neobdelani okrajni
zemlje razširil.
Kmalo so zapazili, da vreme ni povsod enako vgodno,
ne enako stanovitno. Kmalo so prišli v take kraje, kjer
rastljfne le enkrat v letacvetd, kjer mno|^e zelišča vsako
Jeto nmeijejo, kjer mnoge komaj nekoliko let preživi.
Kmalo so vidili velik razloček med poletjem in zimo;
pomanjkanje pozimi je Ijadi sililo , si zaklade nabirati ;
pazili so na meace, o kterih narava svoje doneske sama
ponnja; ptiči, skrički, bčele so jim zgled bile. In učili
60 se od njih, pametni, hranilni, previdni biti; priza-
devali so si tedaj, take poljske pridelke, ki se v majh-
nim prostora, brez veliciga truda, več let bolj dobro in
stanovitno ohraniti dajo ko drugi, jako množiti. Ko je
breber pred njih očmi hišico umetno napravljal; ko so
merčesi svoje tkanje pred-nje vršili , ko so školjko z
razpetimi jadri pred njimi plavale; ko so bčele in rarav-
Knci poleg njih v občnosti živeli, in se samoblastno vla-
dali — bi bil mar človek sam večno dremati mogel?
. Brodništvo, kupčija, umetnost, obdelovanje, pridobivanje
izvira iz človeške narave.
Ravno tako je bila obleka človeku potrebna. Člo-
vek potrebuje tudi v nartoplejših krajih odeje saj po-
noči. V tacih krajih so noči toliko merslejši , kolikor
so dnevi toplejši, človeške detica se ne roč6 z obleko
kakor koztf in zajci. Modrost in dobrota Stvarnika, ki
je človeka namenila, da naj v društvu živ(, je hotla po
revnih, pomoči potrebnih okoljšinah, v kterih vsak otrok
na svet pride, zveze društva, ljubezni, vzajemne pri-
pomoči napraviti, in mladimu človeku v društvu z nje-
govimi staral dati izobraženost in omiko — narveči ded-
aino, ki jo človek zadobiti more. Veči del mladih žival in
ptičev v gojzdu zbeži kmalo svojim staršem. Kakor hi-
tro se sami rediti zamorejo, jim postrežbe in pitanja več
treba ni. Umetnosti, urnosti in pripravnosti so jim pri-
rojene kakor starim. Poduka jim ni treba, starši ga ne
morejo dati, in mlajši ne prejeti. Le slab človek potre-
buje kakor slak in beršlen, krepke palice, da se ž njo
povzdigne In na-njo opira. (Konec sledi).
Slovanski popotnik.
* v Zagrebu je dr.LudevikGaj osnoval novo
bukvamico pod naslovom ^narodna knjigarnica^
Čeravno se bojo o ti kojigarnici dobivale knjige In vsi
v knjigoteržtvo spadajoči predmeti vsih jezikov in po
stalni ceni , kakor se dobivajo na mesto svojega izvira,
bo po oglasu gosp. vlastnika vendar imela narodna ju-
groslavonska književnost pervo in osobito mesto. Tudi
obljubi gosp. vlastnik ^ako dobrotoost občinstva I pri-
jaznost okolnosti narodni knjigarnici pomočao desnh«
podi^, podpirati pisatelje znanstvenih In ljudskih knjig
aastran prejemanja, tiskanja in razprodajo njihovih del
pod pristojnimi pogodbami, kar mu bo toliko lože, kar
ima veliko in dobro vredjeno tiskamico. — Početje je na
vsako stran hvale vredno; saj je živa potreba, da so
jugoslavenski književnosti milejši pod pazdiho seže. Ml
govorimo iii tudi is slovenskega ozira. S sloven-
skimi knjigami se se nihče ni obogatil, ker število slo-
venskih bravcov ni tolikšno, da bi se na svitlo danih
knjig po tisuč in tisuč iztisov prodalo, kar edfno splava
stroške, ako je pri enem iztisu tudi celo malo dobička. Ako
pa ubogi slovenski pisatelj svojih knjig še po 20 odstot-
kov knjigoteržcu v poverništvo (komislon) spečati no
moro (ezperientia docet), kako če priti „na travo ze-
leno!'' Nadjamo se, da bo nova narodna knjigamica
kolikor moč podpiratelca narodnega slovstva tudi iz
materialnega obzira.
* V Lvovu izhaja časopis |,Przyjaciel do-
mowy'' (prijatel domovine), kterega obsežek so razua
druzih podučnih In kratkočasnih reči posebno gospo-
darsko aH kmetijske za ljudstvo spisane; vrednik mu
je gosp. Hipollt Stopnički; izhaja po pdli v tednu;
cena mu je po pošti 6 fl.
^ Ravno je prišla češka knjiga na svitlo pod na-
slovom : ,,Zaklady zemeznalstvi čili geognozie'' (Zakladi
zemljoznanstva ali geognozle). Izdana je po naredbi
ministerstva kmetijstva In gorništva , da bi so ra-
bila v šolah gorniških. Prestavil jo je Iz nemškega g.
KrejčI.
^ 6. dan t. m. je bil zbor društva za povestnico
jugoslavensko in starine, v kterem sejo najpo-
pred prebral dopis visoke banske vlade, v ^ kterem se
društvu izroči nabrani znesek za spominek na grobni-
skem polju. Nabranih je do zdaj 314 for. 42 kr. Po-
tem se je govorilo o statistiško-topografiških tablah, ktero
je visoka banska vlada Izročila društvu, da naj jih izda.
Gospod predsednik naznani, da je gosp. K o član čl c
obširno odgovoril na vprašanja društvena v slovenskem
jeziku. Ti odgovor je bil sprejet z veliko radostjo in
odločeno je bilo , da so v 3. knjigi „arkiva^ natisne.
Gospod Sablja r je naznanil znaminive Izvestja v svo-
jem potovanju na Primorskem, po otocih jadranskega
morja in Dalmacil.
* V Terstu je prišel na svitlo ilirski „Pi s m o v n I k^
ali napeljevanje k pismenosti od Illašovlča, profesora
bogoslovstva v Zagrebu.
« V Zagrebu se tiska delo ^Hekuba^' od Vetra-
Di6a-Čavčida.
^ 4. zvezek časopisa českoho muzenm za leto
185d se je začel te dni izdajati.
* Deto vodni češki časopis „Škola^ bo letos Izha-
jal v petpdinih dvomesečnih zvezkih. Velja s pošto vred
na celo leto 3 fl.
^ V Pragi se bodo izdale vse igre Shakespe-
arove v českej prestavi. Dvanajst njih je že prestav-
ljenih, največ od g. Douchy, Kolara in Mallta.
^ Prof. Ha naš je že izročil matici češki dodatek
k ^Mudroslovi^ naroda slovanskega v prislovih.
Novičar iz slovanskih kri^ev«
1% Prage i6. jan. Žitni kamen CZeiUtboid^
Blerstein) so imenuje novo isuajdena stvar, iz ktere^
kakor so ^Novioe^ že omenile, so dola 61 (pivo). No-
žem tukaj govoriti o novi snajdbi iz ozira narodnega
gospodarstva, ker prihodnost naj jasneje dokaže vred-
nost njeno ; le samo kratko omeniti mislim , k d o je is-
najdol žitni kamen, in is česa so naredi. 'Kakor jo
znano o kuhi pira, so zlto namoči, razprostiri da klije;.
- 28 —
m Um se ntredi kvatco C^iastaM}, fctori močic « slad-
kor Ccliker) proineBf* Dalje ee eaii, razmelje, Id a
le^o vede 85 de 40® C. meaa (einmaiacheii}, a tem ae
BMredi mladioka (BierwfirBe} , ktara ae kuha in hnelj ae
»dej pridavi. In ie te tekočine ae imenovani kamen po
kapljah ntfrednje. Torej ae mora sitni kamen « Todi
raateci in drežjo ae pridjati, da redno kTaei, ker tndi
knhana mladinka ae ohladiti in kvaaici mora. Žitnega kamna
ae dela yte baž, to je, močnejai (porter) in alabsi, sa
rasliJSne kvaaeiue agornje in dolnje in tadi a kvaantcami
■^nieno. Ako ae na en del kamna pridi kakih 8 de-
leT^ ae dobi navadni čL Goap. prof. Balling ▼ Pragi
je že davno ncil, kar je sdaj na Moravi, goap. Ric,
•akerbnik grajalne^na nove snajdel, fabriko naredil in
privilegij dobil. Akoravno zdej žitni kamen ne bo ae
premagal, bo veader toplejšim krajem, kjer ae navadni
61 dalj časa ohraniti ne da, dosti pomagano.
1% Ter$ta ae vedno ne svemo veaelo novice, ktere
tako željne in iafcreno pričaknjemo, da bi ae bil naa
Keaeaki že eadravil. Po piama od 14. t. m. ie celA
Bie ne more is postelje ; vendar pravijo sdravniki, da ae
je sdravje na bolje obernilo. .Bog daj ! da bi kmalo po-
polnoma bilo.
Iz Zgonieke trenje na Kram. Od veo atranf
ao nam „No?ice^ že kakoano poaebno novico od letoanje
gorke lime nasnanlle in povedale od več krajev po Slo-
venakim, da cvet6 apomladanske (vigredake) rožice in
ae najdejo oel6 srele jagode (amnkovce}. Al v naai
arenji v Zgonički vaai ae je pred male čaaam na nekim
aadnim vertn ne samo lepo cveteče hmaevo drevo (^sim-
aiea) sapasilo , temoc — cnjte čadovito novico I — mesca
aradoidmiiika kinca sgorej Imenovano drevd lep žlah-
ten aad, debeloatl debeliga koatanja. Kaj taciga se
nismo is alovenakih ^krajev brali« [ — ]
IzLogaica. Želesnica od Logatca dolvanjega
Sela s 8 čuvajnicami vred, ki bojo na ti poti, ae bo
sačela berž o apomladi> delati ; airoaki podsidanja ao pre-
vdarjenl bliso na 660.000 fl.
Iz LJubljane. Predivnica goap. W. in D. Malina
v Ljnbljani, ki je pred nekimi tedni delati nehala, dela
apet; blizo 400 oadb živi od Imenovane fabrike, ki ao
avoj kruh sgubiii, ko ae je anidan natavila; aedaj ga
apet imajo.
Novičar iz mnogih liri^ev.
Po nar vii^em aklepa od 17. t. m. ima c. k. ml-
niateratvo kmetij atva in radaratva jenjati in
cpravifa njegova deloma (kmetijake in gojsdnarske reči)
c. k. miniaterstvo notranjihoprav, deloma (rvdnarstvo)
pa C. k. mlnlsterstvo denarstva prevzeti. Bi vsema
gosp. ministra žl. Thinnfelda je svetli cesar pri od-
stopa očitno zahvalo sa marljivost ▼ slažbi njegovi izre-
kel In ma c. k. red železne krone perve verste podeliti
blagovolil. — Velike zaalage za Aaatrio poslaviti, je avetll
cesar akazal , naj se rajnema slavnema vojakovoda nad-
vojvoda Kari -na (nadatrica ceaarj%) postavi na Danajl
veličanak apominek is brona; podnožje naj bo 24 čev-
ljev viaoko, podoba (kip) rajnega nadvojvoda pa na ko-
nja 19 do 20 čevljev. Delo je iaročeno kipotv6rca Fern-
kern-a, in ima zgotovljeno biti do leta 1858. — Tra-
plo 13. t. m. v Botaen-a amerlega g. nadvojvoda Rai-
ner-a bojo pripeljali na Banaj v pokopališče cesarske
rodovfne h kapacinaijem« Rajni je sapastil adovo in 6
otruk, 4 sine nadvojvode In eno hčer, ki je omožena s
kraljem Sardinskim; žalna obleka je vai ceearakl rodo-
vini za 6 tednov predpiaana. — Svetli cesar je določil
osnovo politično -aodniakih rradnij na Oger-
akem; na č61a vaih vradnij atoji ccaarsko nameat-
niatvo, kakor ▼ draslh deželah, ktere je pa v B ed-»
delkov rasdeljeno; predatojnik vaacega oddelka ae ime^
naje deželniga poglavarja nameatnik. — „Oeat. Cor.^
aasnani , da vča denar v pa p i r j a naaega ceaaratva snea«
aedaj 850 milionov goldinarjev, in aoer ga je sa 16ft
mil. ceaarakega, sa 196 milionov pa banknega;
v sačetka lanskega leta ga je ae bilo za 382 mil., te-
daj ae ga je pomanjaalo dosihmal že za 32 mil., ki ao
bili poplačani iz najetega posojila In potem sežgani; v
ti i^erl ae bo tadI naprej pomanjaeval papirnati denar.
-^ Železnice ceaarske so zadnji meaec doneale
830.639 fl. od 160.168 prepeljanih Ijadi in od 1,920.841
centov prepeljanega blaga. — Po ^Praž. nov.^ ae bojo
aomnji po celem ceaaratva na novo osnovali; pri ti
prenaredbi ne miali nek vlada meatom, tergom invaadn»
aedaj navadnih aomoje v vzeti , vendar pa poaebno tiatim
krajem aomnje dovoliti , ki ležd bliso želesnice, kiao
tedaj sa nje nar bolj pripravni. — Sliši ae, da poatava
sa kmetijatvo aiia važna, ki zadeva aervitate ali
alažbine pravice, ima priti kmalo na dan, ker ao
nasveti, ki jih je c. k. mioisterstvo od deželnih komisij,
ki so postavljeno sa oprostenje zemljis, zvediti hotlo, žo
vsi ministerstva predpoloženi. — Rasglaa saatran ata-
novitnerazatave mnogo veratnega aaatrianakega blag«
v Terata ae smd vsak dan pričakovati. — Zavolj vedno
ailniaih roparatev v Vojvodini aerbaki in temeakem ba-
nata ao tadi takaj ojatre kazni iznovega oklicane. — Is
Černogore ae ni te dni nič novega zvedilo; „Srb.
dnevnika^ ae acer iz Beligrada piae, da ao Černogorci
Osmana Paaata nabili in Skadar vzeli, al od nobeno
drage atraoi se dosihmal to aeni poterdilo; V|,Terž.Gas.''
se is Katra piše, da se je v Voloma, 6 ar od Černo-
gorske meje, 8 tabrov (bataljonov) tarokih vojakov is
Bosne snidilo, ki so ondl šotore napravili, h kterim vsak
dan ao veci armada pritiaka. Na povelje Omor Paaata
morajo razan Torkov tadi vai ondaanji kristiani v vojsko
iti, ki pa ne grojo radi. l?ad Torki pravijo : |,Čma se bom
bil , če moram kakor nevernik danak (davke) plačevati ;
naj ae nam odpasti danak in ali bomo v vojsko kakor naši
očetje za boga in vero Mohamedovo^. Tork namreč mi-
ali, da njegova vera je prava, sate v avoji aboti ime-
naje vaacega drazega — nevernika, psal Po „5st.
Cor.^ je kapil Omer Pasa v Skadra 120a arebrom oko-
vanih pištol , ki jih hoče darovati tistim kristianskim gla-
varjem , ki se ne bojo zoper njega vzdignili. ^ Te dni so
zaaačlli v Pariza 2 človeka, od kterih ae aami, dasta
hotla Napoleona vstreliti. — 12. t. m. je bil tako kraaeo
pida v hial Napoleona, da že dolgo kaj tacega ne pom-
nijo. 2500 oseb je bilo povabljenih; Napoleon je plesal
v kratkih hlačah in avilnih nogovicah, in ker
nogovičarji mlalijo, da namest dolzih hlač ae bojo pri-
hodnjič kratke s nogovicami nosile in oni več zaslažfca
imeli, so ma poklonili zahvalno pismo za to.
Ponov^ena prosila.
Lani je vodstvo živinozdraToiiŠDice Ljubljanske prosilo.-
naj bi se Ji posijale vsaktere živinske bolestne rečf inspake,
ktere ae pri sakljani ali oerknjeni sivini po deaeli veekrat ni^-
dcje , scer nobene^ prida sa aolo pa veliko vrednost \m%jo.
Letos ponovimo še enkrat to proi^jo, in ob enem nasna-
nimo, da nam Je pridni Janei Ložar is Tersina, Ki Jo^ bil
pred 2 letama eden nar boljših ueencov v sivinosdravniiki soli)
endovito Kepo mese poslal,^ ki Jo Je pe srecai operacii poldrago
leto stari kobilici Antona SendarJa v Stobi isresal, in tako fci-
vino otdl. Losai^n se sahvalimo lepo sa poslano rco in prosimo
se drngikrat kaj poslati. Vodstvo nivinondravsnloo.
Pogovori vredništva.
J. L. v T. : Svesti si samoreto biti, do „Noviee'' na-
snanijo vsake postavo, ki pride na dan, kakorsnega koli
sapopadka , ee Je važna sa občinstvo.
Natiskar in založnik Jožef Blaznih v Ljubljani.
knetijskilr, olrertnijskih i% MUkM^ red.
(Novic« ubijajo r I^«b)ja«i|
vnftk te^n dvakrat, Ban-
reo v sredo in aaboto.
IVeFji^osa celo leto po poiMiJ
Odgovorni vrednik Dr* SmlAem MeiivMs. ^]gfl.' ^o p6^ii, sceV i't^ aekr
Tečaj XL
V sredo 26. januana 1853.
Mlada Br^da.
(Kome.)
Ždtij Je Br^di Jdla napivati ,
Ji^ pof ače J^a pon vjati :
>Ce boi pila vin^ice roddie.
Bos imdlii lioe bo)J eretdee;
Če pogače bodes pokašala,
Boš pa poita bdliga postala«.
Mada Bfdds Tinoica bi piJa,
Na seidno trato g% je ilfla,
la ga slila je na skale sivo,
^Z ktere kaha apnaf apno žive.
Trata se je v migljeja vsasila,
V migtjejo se skala ras valila —
In pogaoe da itnitm jdsti,
A) rnipeoi žtee s« na Adsti !
Brdda je pa tasi govorila:
»Kaj vam pravim, taša vi nemila ,
Kar pe lemlji lese ino gr^de,
Kaj hndAbe od vas pravic vdde;
Fa le veider toPko ne, oj taltol
Kolikorsna je hnd^ba vase.
Osem idn ste sinn se vmorila,
Tndi meni stropa ste napila,
Ste v porgaii nl» 90 peta^eln^t.
Tkk je Bredo sv4'nln m6in djala:
»Kaj ti pravim sdaj , moj sdnin mladi,
Kjd je mdja hrambo v tvdjim cradi ?
Kjd je meni spatnieo odbrano?
Kjd je meni posteljo postlana?
Roda taia pfavi ino r6če:
»To pa roenr v flaVo ili ndie,
De b' imdli pri nas ta navado,
Ko nevdsto pripeUdJo mlado.
De b^ po spavoi hrambi poprasvili,
P6ste)jo de bi ogledoval;
Ampak taka je navada naia,
De nevdsUi s« ogigij« pi^o«.
V spavnioo jo mladi idoin pdUe,
Ji pokaže postelje dvd bele.
V posteljo se mlada Brdda vleže^
Urno' ser one rane si od'veže.
V sadnjio se spregovori in pravi:
»Tlci , tdei serca vir kerVavi
Materi te Ijnbi bom poslala,
Materi te dragi v spomin dala —
Nič veo vidla me ne bo na svdti^
Slišala de b' si^ od mene pdti!«
Se 60 mladi ženin mi zajoka,
Se sajoka milo in aastoka:
»Iftij vam pravim , hodit mati moja —
Bbg vam d%j življenje bi^es pokoja !
Zen devet ste že izbrala meni ,
Al bil se nisim pri noBeni!
Tu pri Brddi hoeem pa zaspati:
Nikdar veo od Brdde nočem vstati!«
(Schiofas.)
Sie begann dem Braotlein zoAotrinken,
llochiEeitkochen bietend ihr za win£en;
7'W enn' do trinken wirst vbm rothen WeiBe
Blohi dein Wai/g1ein' dir in rdth^fro Seh^iie,
Weon do issest von des Knchens Stfičk^rf
Wird den Leib nbch schdnVes Weiss dfi- sohAO^NIk.
I^čh5ne Breda wni vom' ^ein nicht trinken,
L&s»t Ihn aSlf d^' grflAeitf Ras6n sinken .
Giesst ihn anf den Felsen aos, deO gr^oeii^
D^raos lebend^gen Kolk Kalkbrenner branen;
Doch des Rasens Gron erbleicht sur Stonde
Und der FelMon birst enveicht zor 6toi\fo. .
Aeicht den Kochen dann dem Freier schnelle,
IbiO z«r8pl*engt*8 dil BKosi an ihrer S^tefte.
Breda dranf dies Wort zor Schwietev fohrt«'!
a^dn meln.Worl; ihr, die kein Mitleid rihrtcT!
Wa8 da geht nnd steht in Brdenhagen^
Wei8Š von enrer Bosheit was tvi sagen,
Dennooh konOtO kein flfericht errMchen
Bnfrer Titken IFomosd oho^ ^^eidSen!
Liess't in'8 Gfsb seBt SofaffObBraoie' sbnkei',
\yolltet mich mit qift.fm Wei(V trankon ,
Habt mir Giffc im Kochen angetragen!«
Sle^ begitihi dfeh Br&Oti^am zh fk-agfdti :
^a^s dioh fhtg^nf, jnn^^l* HfBtigenošiP^,
Wo ist meine Kammer, hier im SiHlofliof
Wo ist mir' bestimmt die Liegerst<e?
Wo ist mir gebettet hier meio Bette?«
B6'^0' Schwie)^ei^ h6V noA* alf zte^safceif^
»Dies will nimOier mertfdlil Siov beka^ir,
DasB bei ons die Sitte sei gepflogen,
Wenn die jooge Braot in's Haos jesogon ,
Dass sle ^rage nach der LiegerstaUe,
Dasii ihf' A'o|^ fo^sclfe' nach dem BeUe'5
Ab^r d^ii atO o^bl^f ' Iff aovh' hčstdhet ,
Dd«r sisf oKOh dettt K^chOOhelhde spah^f«.
B/aotigani weiVt ihr die Lagerstattčn , ,
Zeigt fhr'drinni§h dfe zwei wei88en Betteii>
Aof ihr Bette sinkt JoM^^ Bi^eda hie^hV,
Oeffnet ihVe H^ri«Aswni&dini wife^>',
9pi>ioht Brooi'dieses Wort ver ilifem Bhdo':
»Strdme blnt^ger Horzens^oll behende,
Lass' zom lieben Motterlein dich lenken,
thdiif «b JAMteH^n ztfm iA^oAtii^n!
Nimmer ivfrd ihr Aogo zo mir dringen,
O dass, sie doch hdrte von mir singen I«
U^d des jonijen Freiers Thranen fallen,
Thranen fallen, seine Seofzer schallen:
»tfese Hfittci', rtiag d^ tfcrr eOch gobo£
Ohne Pried^n , ohne Boh ein Lebežr
Habt erlesdn mir wohl neno dt^r Braoto,
Doeh bei fceioer roht' ich no^h bis heOto;
Bei Bchon Breda will ich schlnmmero immer^
Von schon Breda micii erheben nimmer«.
— 30 —
Hada tasa c^r ia d61i hodi ,
Oi hoddbd se ji (lava blodi.
»K^ Tam j^ravim, vi aosddJO) bra^e,
la Taiii dragim, ki ste mW sva^e;
ŽenitvaiOa ste vi prioakvali,
Bodete pa id^j J a — pokopalilc
SkušDje z rusovskimi pečmi.
(Priporočilo hišnim ipospodarjem ia ces. vrada^am)«
Uo lanskega leta so bile rusovske peči v na-
iHh kraiih clo malo znane, dokler jih ni predsednik
kmetijsKe družbe gosp. Terpinc po naših časopisih
razglasil, in priporočil zidarja Matevža Gro-
del-na iz Tujine, kteri jih zna posebno dobro de-
lati, podučen od ptujega zidarskega mojstra.
v prid sedanjega in prihodnega človeštva se
dajo tukaj na znanje skušnje s takimi pečmi, z opo-*
minom, jin namesto navadnih lončenih peči kolikor
več toliko bolje staviti za naprej.
Skušnje so dokazale, da
pervič: rusovske peči le s tretjim delom kur-
jave več grejejo, kot navadne lončene;
drugič: da po zgoreli kurjavi zaperte do družeča
dne živo prihavico prihranijo in gorle
ostanejo ;
tretjič: da se nikakor ne kadijo, zatorej tudi
nobenega smrada v stanico ne puhtijo, naj
se z dervami^ premogom (Steinkohle^ ali z
šoto (TorfJ kurijo,
četertič: malo prostora potrebujejo in dati se
jim zamore prijetna vunanja podoba.
Neverni Tomaži se znajo resnice tega prepri-
čati v Ljubljani pri goap. Krišparji, g.Nenigu,
dr. Orlu, pri magistratu (na rotovžu) in v še
več druzih hišah.
Naprava take peči veljš okoli 12 fl. , ktere
prihranjeni dve tretjini kurjave že pervo zimo obilo
povernete. Za 4 krajcarje šote na dan se da Sta-
niča , ki ima 28 kubičnih sežnjev notranjega pro-
stora, prav dobro kuriti. To znese na mesec 2 fl.
in za celo zimo 12 fl. Ni to velik razloček? Go-
spodje vradniki računstva • ki za navadne peči po
30 do 40 in še več goldinarjev za kurjavo ene
Staniče čez zimo dovoli)o, nam bojo to nar gotovši
poterditi zamegli.
Veliko veliko se dajo zmanjšati ik> ti kurjavi
potrebe vsacega hišnega gospodarstva, pa tudi
po pisarnicah cesarskih, in Koliko kurjave zna
po ti poti ostati za druge potrebe al za nasledne
rodove !
Imenovani Grošel zna tudi sosebno umetno zi-
dati šp ar ovne ognjiša, in porabiti vso njih gor-
koto, ki sicer v dimnike spuhti, za kurjavo bližnjih
Stanič ; zna zidati krušne peči , da clo malo kurjave
potrebujejo in pa vzidati tudi kotle. On prevzame
take dela po čez al na dan. Komur je še kaj na-
redil , vsak mu je hvaležen.
Naročila prejemlje v Ljubljani na starem
tergu pri branjevcu zraven Honove štacune.
Znamoja dobriga in slabiga gradiva.
(Dalje.)
ni. Opeke.
Navadno se za temelj ali pod zid je hiše
kamnje porabi; veči del zidovja se pa z opekami
([ceglam) sestavi. Torej je važno, da se dobre
opeke pripravijo. Že policijski red zaukaže, ka-
ko dne morajo opeke biti. Opeka za zid mora 12
palcov dolga, 6 palcov široka in 3 palce debela biti.
Bose Schffiefer aaf nni nttiw irret,
Haaj^t nod Bian hat Boeheit ihr venfrirret.
»Laaat eaeh eafea, Brflder, Naehbarslevte
Uad ihr aadera, die FesUeagea heate^
Habt erwartet heat die Hoohseitfeate ,
Blcibt mr — Leieheafeier naa ala Oislo«.
Ko se opeke kupujejo , naj se gleda, da so
dobro žgane; naj se v poskušnjo nektere razlo-
mijo, da se vidi, če znotrej ni kaj nežganiga iia
ali debeliga peska. Še slabeji je pa, če il pred
žganjem ni dobro gnjeten in vdelan bil, torej
marsikaj koreninčja ali travnih stebličkov noter ostane,
ktere je oginj scer pokončal, u opeki pa majhne
cevčike zaphstil, ki narede, daje opeka manj terda,
in da zmerzlina va-njo pride.
Opeka, da je dobra ^ mora biti lepo rudeča in
svit|a. Lahko u roki derzana, če se s kakim že-
lezam vdari, mora jamo zazvoniti. Če se u
vodo položi, ne smejo preveliki zračni mehur-
čki se vzdigniti. Ako se taki pokažejo , je gotovo
znamnje, da u notranjim opeke so votli cevčiki,
o kterih smo ravno govorili. Robi opečni morajo
ojstri , poveršina gladka in brez poklin biti.
Strešna opeka (strešnik, korec) mora prav
čisto in gladko poveršino imeti. Če se pri zadej
napravljenim nosu derži in lahko s kladvam vdari,
mora kot steklen zvon zazvoniti. Posebno pri
strešnikih je vse na tem ležeče, da so dobro žgani,
ker drugaci o požaru lahko popokajo.
Strešnik mora biti 14 palcov dolg, 7 palcov
širok , Va palca debel.
Ako bi nikakor ne bilo mogoče, prav dobrih
strešnikov dobiti, se zamorejo cTo slabi s tem po-
boljšati, da se močno razgrejejo in u vroč
katran pomočijo.
Za tlak ali dlažbo se posebne opeke na-
pravijo, ktere so štiri- ali večvoglate. Da so ter-
pežne , morajo nar manj 2 palca debele biti *).
(Konee sledi.)
Visolii namen po^odelstva«
Poslovenil H. Verne.
CKonee.)
Kakor pa je očitno, da človek obleke potrebuje,
naj živi v kakoršniro koli dela sveta, ravno tako oči-
vidno je, da bi se ti potrebi sadostiil ne moflo, ako bi
ne bilo poljedelstva in ž njim zvezane živinoreje.
Predivo, konoplje, volna, svila, usnje, kože, kožuhi —
pridelki so poljodelstva in živinoreje, ki pa se čisto si-
rovi ne dajo porabiti, in iznovi^a se kaže ii. modrost in
dobrota Stvarnika, po kteri se nezbrojna množica ljudi
z obdelovalcem , omlkovanjem io prodajanjem taci|;a blaga
živi , ki slaži človeko ea oblačilo. Al ni ovcoreja in volna
za nar visjiga samooblastnika na svetu, kakor za nar
*) Želeti bi bilo, da bi se naipled (Kontrolle) vpe^al^ 1^^
bi čal nad iidelovanjem opdk. KMiti ne more se
miti, da dan današnji so opeke in strešniki ne Io polo-
vico dražji, kakor so bile pred malo leti, tomoe tndi
polovioo slab ej si.
Nafled bi moral onti:
1. Dasedobrasnova (Material) sa napravo opOk
jem^e in porabi;
2. da se ilovca sa opeke dobro oeisti in obdela,
posebno pa
3. da 80 opeke popolnoma opekajo ali ifejo*
4. Ni^ bi bili opekarji zaveiani, omenjenim potre-
bam aadostiti, posebno paprimorani, opdk ne pred pro-
dati, preden jih posebna komis^a na dobre nisponnala.
NiO bi to važno reo kmet^ske družbe na dotionini
mesta sprožile !
Pisavee.
— 31 —
ntsjl^ft človeka važna I — al ni volna, ki se ovci, da
je ne teži In da ee merčeei v nji ne zaredd, večkrat od-
etriei mora — al ol, pravim, volna lavirek bogastva,
prednosti marsikterih narodov, in, rekel bi, dostikrat celA
Isvirek veči veljavnosti marslktere deržave? In vse to
ee veže s poljodelstvam I Lejte njejira visoki tadi namen
ed te strani I
Bratje mejil premisiajmo večkrat ta visoki namen!
Detovoditelj naj mladosti, dnhovni ncenik kmetovavcem
▼ečkrat bla^re darove matere narave pred oči stavlja in
jim doka&uje, kako se veže ena reč s drago, da na
mesto nevednosti , ki rada krivo sodi , stopi sposnanje,
in Is sposnanja tndi veči Ijabealn do vsih stvari na svetu.
Posnal se bo po tem tndi visoki namen poljedelstva
— spoinal se bo sploh veliki prid vsi|:a, kar nam mi-
lost Stvarnika v naravi deli, -- sposnalo se bo, da člo-
vek je xa delo vstvarjen. Omn bi nam bila scer naša
moč? Ako bi nam Bo|r ^»b dajal, kar nam je treba,
bi bili k vedni lenobi obsojeni, in ne bila bi se rasam-
nost nikdar obadlla, snanosti, umetnosti, poljedelstva, ro-
kodelstva bi ne bilo, — velko kolo človdskiga dražben-
etva bi stalo I
^ Blagor pa posebno mladenčn , ki ga narava sa roko
prime in ga že agodaj po svojih cvetočih planjavah vodi !
Vsaka stopnja mu bistri rasam, žlahni serce. In krepča
življenje !
Nova naprava cesarskih vradnij v našem
cesarstvo.
Po nar višjem sklepa od 14. septembra lanskega
leta je nova naprava vsih cesarskih vradnij poterjena,
ktero so c. k. ministri notranjih oprav, pravosodja in
denarstva 19. dan tega mesca z ukazom razglasili, da
00 imajo okrajne vradnije (Bezirks&mter) , okrožno ob-
lastnije CKreisbehdrden} , sodne oblastnije (Gerichtsstel-
len} lo deželne poglavarstva ali cesarske namestnije
(Statthaltereien) v zgornji in doljni Aastrii, na Češkem,
Merskem, dleskem, Galiskem' in Vladimirskem s Kre-
kovo, v Bakovini, na Solnograskem, Tiroljskem in Vor-
arlberskem, Štajarskem, Koroškem, Krajnskem, Gori-
ikem, v Gradiski in Istrii, na Dalmatinskem, Horva-
ekem in Slavonskem, Erdeljskem in v Serbski Vojvodini
B Banatom — po ti postavi iznovega vstanoviti ; izvzeto
je le Dalmatinsko o sodnijskih oblastnijah, zastran
kterih so že poaebile cesarske postave dane.
Po velikosti dežele ali icronovfne se imenajo nar
višji deželna oblastnija v nekterih (večih) deželah ce-
sarska namestnija f Statthalterei) , v dmzih (|manj-
sih} deželno vladarstvo CLandesregiemng}* — Se-
deži (stolico} cesarskih namestoij so: na Dnnaji,
v Linca, Insprnkn, Gradca, Tersta, Zadrn,
Zagreba, Pragi, Borni, Lvovn ,' Temesvara
in Sibinja; kronovine poglavar se imenajo v deželah
tega obsežka cesarski namestnik (Statthalter). —
.Sedeži (stolice} deželnih vladarstev pa so: v Ce-
lovca, Ljabljani, Tropavi, Solnogradca in
Cernovici; -^ kronovine poglavar se Imenajo v de-
želah tega obsežka deželni predsednik (Landes-
pr&sident).
Veči dežele so za politično opravilstvo razdeljene
v okrog*a (kresije), manjši pa ne; zato na Koro-
ekem, Krajnskem, Solnograskem , zgornjem in
doljnem Sleskem in v Bakovini nimajo biti kresije.
Za Ogersko je posebna osnova dana po nar vi-
ejem sklepa od 10 t. m., po kteri je poterjena veči in
ebsimiii oblast, ki jo Ima deželski In vojni pogla-
var nadvojvoda Albreht; opravilstvo deželnega pogla-
varstva na Ogerakem razpade v 6 oddelkov, ki ima vsak
0vojega predsednika, ki so namestniki nadčilnika.
Višje deželne sodnije (nekdaj apalaelje
imenovane) imajo vsied nove osnove v prihodnjo hfti r
sledečih mestih: za Anstrio in Solnograsko skapej na
Danajl (Bečn), ^ za Češko v Pragi, — zaMarsko
in Sileško skapej v Bčrni, — za dtajarsko. Koroške
in Krajnsko skopej v Gradca, — za Tiroljsko in Vor-
arlbersko v Insproka, — za Goriško, Teržasko in
Istriansko skopej v Ter s ta, — za izhodni del Galicie in
Bako vino skapej v Lvovn,— za zahodni del Gallcie in
Krekovo v Krekovi, — za Serbsko Vojvodino in Ba-
nat skapej v Temesvara, — za Horvasko in Sla-
vonsko skapej v Zagreba, —za Brdeljsko v Sibinja*
(Dalje sledi.)
Povestnice za kratki čas«
Predpu9tnica.
Anton Zmikovec, ki je že terde štiri križe na herbte
imel , je bil tako pridin hlapč6n , da je vsako leto ne le
eniga, ampak več gospodarjev obslnžil. Kar je zaslažil^
je nesel v Usto hranilnico spravit, kjer je s sladkim
tertnim sekam pod mizo list podpisal , nikoli nič nazaj
ne tirjati. Njegova skrinja je bila do verha polna praz-
niga, in njegovo oblačila polne odkritosorčnosti.
de sreberno aro ima, pa misli: mojima oblačilo se ora
ne podi, torej nese aro v zastavnico, denar shrani pa
v pivnico«
Pred pastam vidi Zmikovec kako ženini lepo na-
lispani okolj koračijo s takimi plajsi ogernjeni, da člo-
vek ne vd, jeli>i jih vikal ali onikal. Zato tudi on
sklene ženiti se, in sam pri sebi jo takole tnhta: ^^vec
se ne bom po slažbah tradii in sitnosti čmernih gospo-
darjev prenašal, kteri hočejo, da bi človek za majhne
grose neprenehoma kakor živina jim delal, in če se le dva
dni kej pomadfm in odahnem^ mi že slovo daju. Poiskal
si bom torej neveste in stopil v zakonski stan, da
bova živela kakor dva tička. Čeravno nimam bogastva^
tndi ob malim se. živi, če ima žena kaj prida dote^*
Tako sladkosti zakonskiga stana premis^evaje grd
zares snabit.
V domači soseski Zmikovo ni mogel dobiti neveste,
zato ker so ga povsod dobro poznale, da ima na desni
roki enmalo predolge perste. Grd je torej iskat v drage
sosesko. Zvedil je za žensko , Urša Napota ji je bilo
imd, ktera ni bila ravno zala, pa bogata, kerjenidav-
nej v loterii veliko zadela. Pa pri vsim lepim denarca
Napota ni mogla moža dobiti, zato ker je bilo očitno
znano, da je pred dvdma letama v neki hiši več draziga
perila prehitro bila posaiila, in je zato mogla celo leto
mangati debelo perilo tistim tičem , kterim okoli nog rez-
ljajo železne verižice.
Zmikovec se ne spodtika nad tem, ter misli: ^io
se lahko vsacima človeka primeri; vzel jo bom , če me
bo le hotla^. Grd do Urše, in ko k nji pride, jo najde
praznično oblečeno in z zlatnino olispano , In ji tako go-.
veri: |,UrBka, moja navada ni hodit kakor mačka okel
vroče kaše, naravnost ti povem: ženit simsektebi pri-
šel, al me čes vzeti ?^ Urša odgovori: „Ce imaš kaj
premožeiua, te že vzamem; revniga moža pa nočem;
bogata tadi hočem premožniga moža imeti^. Zmikovee
ji na to pravi: ^nisim prazen, ne, nekaj imam v hra-
nilnici, nekaj v zastavnici; dote imam tadi le štirikrat
petdeset manj ko dvd sto goldinarjev, torej mislim, da
bova dobra vkap, če sim ti vseč^. Urša iz serca ve-
sela, da le moža dobi, kakor veči del postarnih divic,
ki so že večkrat ploh vlekle, ma poda roko in pravi:
Vzela te bom, le samo skerbi, da dovoljenje od gospo-
ske dobiš. Anton grd k žapana, in brez velike težave
dobi pisano privoljenje, ker pri ženitnih dovolitvah se
dostikrat ne gleda toliko na to, kako bo drožina ž i-
- 3» —
TfM, kAbr IMI ta, da inarjo ba bi ceki^ opraviti. Zdaj
greaU ttUioa poBtaTit, odmoiHa kolikor samoreU, ker-
fianaki^a naiUKa nalo anata » da morata vockrat priti* Za
iailiAfmija si pri vaon tem pripravljata, pa joj! pet dal
pkr«d poroko pridejo v hiao ea piaar, dva aaperBesoDa
moaa I in dva sodDiina blapoa io neki ptajic. Po hiai
geveste vaq preiaojo, ker oe je med tem avedilo , da je
Vila aevoeta ▼ veliki tatviai aapopadena; kar iia|dejo, 00
)#bra(l Id aaveato v jeoo gnaU, kjer ee je pekasalo, da
TOf i^ieno premoaeaja je bilo vkradeno bla^. To je bila
1^0 — loterija»
Ko Napoto v» eadnjco priaenejo, ee grouk^ aačodi,
ker noter najde svojima ženina, kamor 00 gm bili pred
dvdma dnevama aavolj tatvine abranili. ,,Tone, kaj pa
ti takaj delas?^ g^ vpraea nevesta, ^Tebi bom drnsino
delal'^, ji odgpororf. ^Malopr Mnež , nemara ai me clo ti
iadal?*' gu a pisanim pogMeai napade. ^Urska Napota
ne bodi abota, saj ;^ več ni mogel govoriti, ker
je brič noTosto odpeljal.
Ženin in nevesta premišljujeta v saporn pasta —
Itpnoc in se več. C— r.
Navičar iz slovanskih krajtiv.
hi Železnikov 23. jan. Hvala Boga! rečemo
Želemikarji, da je konec ti^te preprijetoe letoinje aime
— s ktero nam je bilo kaj slabo vstreženo. Akoravno ža-
lostnih nasledkov mehkih in talih stm: nevarnih plačnih in
Tročinskih bolesln, agodnih požarov itd. dozdaj pri naa
00 nismo obcstill , je aa nase fužino in vso okolico ven-
dler sneg velika dobrota, sakaj navadno dobivajo nase
kakor večidel vee gorenshe fužine oglje večidel le po-
sFml a vleocih in nepotnih hribov po samotežni vožnji;
letos pa Je žagalo oglje v hribih ostati; kar ga bo do-
biti, bo gotovo silno drago, desiravno je od malo letsčm
že cena ca polovico višji poskočila. Bati se je, da aa-
volj mehke slme bi nase. fužine poleti ne praanovalo, kar
bo fužinarjem velika škoda; po dragi strani pa so tadi
oglarji milo gledali, ki so ae celo poletje po visocih hri-
bfh a dervarljo in kuhanjem oglja vkvarjali; zdaj bi bil
marsikdo že lepe denarce za oglje potegnul, tako pa so
namest veselega in urnega dervarja klaverno pohajkvali.
Toraj pri nas le se poterdimo staro slovensko prislovico:
„Tsaka reč o svcgem času je nar bolji^.
Novo gojzdnarsko postavo smo pri nas z veseljem
pozdravili; naj bi se le dotične oblasti ojstro po nji rav-
nale I aakaj ene leta se okoli nas s borsti gospodari^
da je jej. (Tod nekterf fužinarjj sami 00 bili tako mo-
dri}, Med tem , ko si na Teržaskem in Notranjskem
domorodci prizadevajo , Kras ogojzditi , so si pri nas po
▼sih grapah žage, ki so tako rekoč iz zemlje rastle,
prizadevale noč in dan, nov Kras vstvariti. Kakoi sila
Toliko je slo v malo letih lesa v ptuje dežele ^ io k j e
80 dobiček kaj pozna? Bog dig prihodnjič bolje! —
Josip Levičnik.
1% Ljubljane 22. jan. V zgodovino letošnje čudne
sime zapišemo dana-snji dan zato, ker je pri nas
pervi letoinji sneg padel, menda todi drogod; iz
nanaja zvdmo, da je ravno ti dan snežilo.
NovičftT iz mnogih lirajev.
Rajni nadvojvoda Reioer je v svoji oporoki vka-
zal, da hoče ▼ Botzeii-a v farni cerkvi pokopaa biti;
preprost kamen naj kaže pokopališče i^govo ; groba nad-
pis si je sam naredil. — Ker se je večkrat primerilo,
da tisti, ki so kje kakošno rudo zasledili in jo dalja
iskati začeli , niso pri ces. radarskih vradnijah vsega po«
polijoma napovedali, da seje potem zavolj pervenHtva
nigdbe včasih pravda vnela, je zavolj tega c. k. mlaU
aterstvo rudarstva ukazalo, da le take napovedi rado-
eleda (Mathung) aaMjo cea. vradnije aprejeti , v kterila
je zapisano ime in etanovanje eledivea, imd najdene rudo
a priloženim koaon tiote najdbe, natai^čni popia kraja,
vlaotnika aemljisa, ooeeoke in politične okrajne, kjer ae
ruda iekati hoče, in kako leži v zemlji. — Dunajsko de-
želno poglavarotvo je raaglaaUo eea. oiMs od 19. okto*
bra 1889 zaotran teokih vozov, da ne omejo biti čem
9 čevljev eiroki; če 00 sirji naloženi, plača voznik ka-
zen od 2 do 25 fl«; ravno ti kazni zapade, kdor vas
z 4 koleei tako naloži, da več kot 8 kčoj po ravnont
vpreže (aačaena pripre ga več kdnj v goratih krajih
ae ti BČm ne rajta); teža voza s 4 kolesi, kterih
sine ao ožji kot 6 pavcov, ne amd čez 60 centov sne-
ati, scer zapade voznik kazni do 10 L — Da Dunaj 11
je zavolj premehkega zimskega vremena veliko bolnikov ;
število bolnih v velki bolnionici 21. dan t. m. je bila
2038, kjer je navadno le za 1470 bofaiihov proetora;
na logarju (Typhu0) jih nar veo zboli, ki pa večidel ni
nevaren, — V nekterih krajih Anetriaaakega , oooebno
v Langenloiso , 00 zapazili čudno prikazin na kruku in
druzihmočnatih jedilih, da 00 bile rodeče kakor a kervjd
polite; 00 vd, da 00 .vražni ^udjd berž hrup zagnali,
vaak je kaj druzega podtikal temo prikaeba, dokler ni
elavni botanikar dr. Fencel moke preiskal in najdel, da
rudečina moke, ki je ljudstvo begalo , izvira iz živalic
(maaaa prodigiosa) in aoMi ipabiev spftdeniaMkiaarele-
nih, ki imajo V sebi rudečo barvo. — V vasi Habrovana
(na Merskem} grd od mt do ust pripovedka , da v neki
hiši že več noči zaponedoma straši; opolnoči se sliši
silen ropot, oknja rožlajo in mize ropočejo; žandarjem
je ukaa dosel po strahu slediti, ki bojo gotovo kmalo
truplo tega duha našli in ga vpokojill. -^ V Tao«
fera-u na Tiroljskem se je -^ kakor Dunajski časniki pi-
šejo — oženil nek čevljar, ki je po prestanih bolezaib
tako sključen, da le po vsih štirih hoditi zamere, ven-
dar je v hoji tako uren, da se mo vsak čodi, ki ga
vidi; — ta žena dobi gotovo prav podložnega moža*!
— Postava je vnovič oklicana, da tisti, ki imajo dovo-
ljenje smodnik (pol ver} prodajati, ga na smejo v svoji
stacuni nikdar čez 4 funte imeti, ki mora bil> v pleha^
stih posodah varno shranjen; vsa droga zaloga mora
biti zunaj mesta ali terga hranjena. — Zagrebško
skofijstvo je poviksano v pervoatolnico Horvaske in Sla-
vonske dežele. — Slavni kardinal in knezo-škof Vrati-
slavski baron Diepenbrock je na avojam gradu v Iva-
njigori20. t m. umeri. -*- Od Černogorsko- Taroke
vojske 00 bere v časniku j^Oeet. Cor.^, da, žalibogl
je dosto poljskih in ogertkih oficirjev v turški armadi,
ki so sedaj vojsko vodi zoper Černogorce; naj. hojsi pa
je. to, da je vojska>, ki se je med Torki vnela, vojska
za turško v^ro zoper kristia&e postala, in da seno
more povedati, kakoseo bo konec tega plamena; turafca
vlada si ima oaroa oebi vse nevarne zaderge pripisati,
kteve vtegnejo po takem grozovitem početju slediti. -Teiž^
čas.^ se iz Budve od 16. t. m. piše, da> so biii Cerno^
gprci v ppsiednjih bitvah srečni ; 15*. t. m. so ImeJi Torkf
od 6 krajev Černogorce napasti, kteri pa^ so veseli iapo-*
vojski hrepend, masevati se nad Turki za pobito svoje
brate. Knci je stopil na stran Cernogorcov. — "Sn važ-
nisi novica iz Pariza je, da se bo cesar Napoleon 29.
t. m. oženil in za ženo neko- prezalo Španjolko vzel,
po im^DU grofinjo MontiXo, ktera se todI vojvodinja T e-
bansk.a imenuje. Parižani so vsi osupnjeni zavolj te
ženitve, ki se, kakor pravijo, nespodobi za cesarja;
tudi ministri ho ma to zenitov« odsvetovali, razan ene0i|
— al Napoleon, se ne da pregovoriti , kajti hoče ženo imeti
ne po povelja cesarstva, ampak, po volji eerca.
Natiskar in založnik Jožef Blaznih v Ljubljani.
kmetijskih, obertnijskili in narodskih reči.
Novice »ImOiOo ▼ LJ«blj»iii|
'JI reo v srode i* saboto. ||
Odgovorni vrednik Ur« Jramcs Blclitels.
Tečaf XI. V saboto 29. januaria 1853.
Velji^o M celo leto fo poeti
4 fl. , seer 3 11. , m pol leftaV
1 2 fl. po posti, ecer 1 fl. 30 kr. I
lAst 9.
Umirigoči labudt
CPo Bemkem.)
Nft rib^jaka po valovili
Siv labod veaU kalnd,
V vodnih ujekm oe bregovih,
Cdsto ai braadi mokr^.
BoBcno BO btiM isreojo,
Ro so boi^ milost s''0>
In on enti omedlenio,
Čot' «- lotit' da »ora oe.
Soisa mu oko laHvn,
Njepa je sercd bolnd , —
Tal, ki ma solid popiva,
Nno^o prioa, kak je blo!
S pero se ma flasov števila
Z niskih globooin derd,
Glasi, k' moe jih jo sakrila,
Ko boleini se ni blo.
In on toži, britko pdje
Eadao pesem žalostno,
Froteeeao dnove svoje
Miivn, ad — begnile so.
K smorti sivi pevee joka,
Jok doneo nasi^ iami,
Ino v krofn — tesnem sUkn,
Trndno miglejo oof«
Vzdignit hoee se vrnin^}«
Petja glasopoloo moe,
Žila vsadaie se eipli^o
Dan oberne v smertno noo.
Nje^a pesem jo sdonela,
Stari pesnik je koneal,
Smertna roka ga objela,
On ob petji je saspal.
In valovi tih^ nesejo
Pevea ndme|;a naprej ,
Žalostno glavd nagnejo
U save^i terstnih mej.
Detelja je prav lepo prirasla, in naš kmetic se
že naprej nad množico klaje veseli, ktero bo pri-
hodnje leto pridelal. Za tega voljo obderži vse te-
leta svojih krav za pleme nadepoln, da si bo na to
vižo v malo letih premoženje pomnožil z obilnišim
gnojem , ki ga bo po svoii živini in klaji dobil.
Na zimo padfe velik sneg; al v kratkim ga
stopi toplo vreme , za kterim pa je spet hud mraz
pritisnul ; vodeni sneg dobi po verha terdo ledeno
skorjo.
Naš kmetic je bil tega kaj vesel, ker misli, da
bo zdaj njegova detelja posebno dobro mraza ob-
varovana, in že naprej prerajtuje obilni pridelk.
Komaj pa so ^orki vetrovi proti vigredu (pom-
ladi) zimo pregnah in se smtg to()iti začne, zegre
skerbni kmet z matiko na svoje njive ^ da bi pre-
obilno vodo odpeljal, in pride zadnjic tudi do de-
telje* Al, čujte! ves prestrašen vidi, da jedetelia
čez in čez s paj'čovinami preprežena indozaa-
nje bilčice sognjita.
Ta nesreča se je pa takole naključila: ob zim-
ski sončni gorkoti se je pod snegam velika gorkota
naredila, zakaj zmerzla skorja snega ni podnebniga
zraka pod sneg pustila in zavoljo pomanjkanja zraka
se je perje in koreninčje detelje sparilo in po-
gnjilo; še clo poljski pajki so se zaramili iz svoje
zmerzlote in so vse votline pod od spodej stoplje-
nim snegam prepredli.
ak
L— r.
Podačna jMvest za naše kmetovavcet
v županovi hiši so se na večer radi zbirali
sos^jc ki se po klopeh vsedli okolj ogniisa. Oče
župan , ki je rad bral in zato veliko konstniga ve-
dil , jim pripoveduje marsikaj noviga za gospodar-
stvo.
Ne mislite, prijatli! da je zmišlieno, kar vam
bom danes jMvedal — je rekel — čista resnica je
skoz in skoz.
Nek mlad kmetovavec , ki je nedavnej po svo-
jim očetu kmetijo prevzel, se je namenil med dra-
žim tudi več detelie za živinico svojo sejati. Seje
jo ravno tako, kakor eeeedje njegovi, na ječmen, in
jo podvleoe.
Kakor našimu kmetiču , tako je vsim sosedam
slo, da so s! mogli po tem z mešanco (Mischlin^J
5 omagati, to je, z ječmenam, ovsam, grasico m
ruzimi takimi rastljinami; mlado živino so prodati
mogli zavoljo pomanjkanja klaje. Samo na Konceh
njiv ob potu, kjer so večkrat seni derčale, je de-
telja čisto lepa ostala. To je našiga umniga kmeta
na pravo misel napotilo, da bi znalo dobro biti, ko
bi sneženo iskorjo razrušil, da bi zrak do
rastljin mogel in se one ne zadušile.
In res! drugo leto vsi sosedje ž njim vred,
kakor hitro se je po snegu skorja naredila, s svo-
jimi konjih in voli na njive hitiio, kjer so jih , po 8
do 6 korakov narazen, po njivah prepeliavali in tako
vso ledeno skorjo polomili, -- in iejtei ko je sneg
skopnul, se niso mogli dosti prečuditi nad lepo
deteljo !
Al veselje ni dolgo terpelo! Zmerzlina in to^
plo vreme ste se dan za dnevom rerstile, in srež
je v majhnih tednih vso deteljo z koreninicami vred
tako iz zemlje izvlekel , da je vse zvenilo , in tako
je drugo leto sopet vsa setev pod zlo šla.
Prav po nesreči je enimu sosedu na misel pri-
šlo, da je znabiti srež iz tega vzroka deteljo iz
zemlje potegnul, ker so jo le z brano navlekli in
— 34 —
tako premalo pod zemljo aejali. Z enim glasam
tedai sklenejo tretje leto deteljo prav globoko j^od-
orati, da bi ji pomladanski mras in srež več ško-
dovati ne mogla. Kar so možje sklenili, so tudi
jEvesto storili in so deteljo s vsem vred 6 do 8
pavcov globoko podorali* Na to nastopi prav lepo
vreme in vse druge žita so prav dobro pognale in
dober in bogat pridelk obetale ; le oves in detelja
sta prav malo kalila, še desetina semena ne. Zdaj
je nasimu premalo podučenimu kmetu ^ ko je bilo
ze prepozno, v glavo prišlo, dasoberzko ne seme
pregloboko sejali. Da bi to reč vendar enkrat do-
gnal, gre semena iskat pod zemlio, in najde, da
je ves oves, kolikor gaje bilo, š, in detelja čez
2 in več pavcov pod zemljo pognjila«
In tako so bili oik in njegovi sosedje zopet pre-
pričani, da so seme zavergli, in da tudi tretje leto
ne bo kaj detelje kositi, in so brez zamude hiteli
z družim semenam previditi se, in ga lih nato njivo
vsejati in le zavleči.
Ta bart je detelja prav lepo kalila, zima in
spomlad ste bile po željah kmetov , pa vendar je
našiga kmetovavca detelja le majhna ostala, in po
pervi košni je le komaj tii in tam kakšin šopek le
eno ped visok pognal ; na to vižo je on tretje leto
prav malo klaje dobil, in ta bart iz tega vzroka,
ker Je deteljo na slabo, le za oves pripravno pa že
6 let ne gnojeno njivo sejal , iz ktere se niKakor
bogate detelje nadjati ni.
(Koneetledi.)
Gospodarske reču
(Kako od prešicev dobre ietine dobiti}, de-
tine so kakor nektere rastljine; nar bolji so takrat
kadar so godne (zrele). Frešič zgubi svoje šeti-
ne vsako leto enkrat in sicer sredi mesca rož-
nika (Junia). Tačas so šetine nar dalji, nar bolj
pružive, nar veči vrednosti za rokodelstvo; za to
naj se takrat pulijo prešičem, ki so leto stari
ah tudi stareji. Ker so jim zimske šetine kakor
človeku kožuh poleti nadležne in takrat tudi popol-
noma godne, jih ne boli, če se jim izpuli io, in se
za tega voljo tudi ne branijo. Posebno dobre šetine
imajo svinje za ^leme, ker so več let stare in zato
tudi dalji in pruzivši; tudi svinje po tem^ da se
jim šetine pulijo, b6lj krotke postanejo. Živim pre-
šičem pa se nego d ni h šetin puliti, je terpinčenje
žival brez koristi. Na spomlad jim jih striči, ne
velji nič. ker take šetine so negodne in kratke,
detine zakljanih in obarjenih prešicev pa tudi
niso tako dobre, kjer obarica jim vzame pruživost
(elastično moč).
(Dobra krava}. Notranje dobre lastnosti se
razodevajo tudi po znamnjih vunanjih. Mnogo ži-
vinorejcev je že popisovalo vunanjo podobo dobre
molzne krave, menda je nihče ni boljši zaznamoval
kakor sledeči obris : „če misliš da je debela , se mo-
tiš^ rada je in si jedi ne zbera; obraza je dolziga^
OČI so krotke in žive, rogovi tanjki, vrat je lohak,
rebra in persi široke, herbet je raven; pleča so
polne, života je dolziga, križ je širok, lakotnice
polne ; rep ie tnnik : mlečne žile debele , posoda
(vime) velika pa menka; koža je volna in tanjka.^
Za poduk io kratki čas.
DemoklesoT mee — ali v straha veselega nsitka ni.
Neki prilisavec, po imenii Dem okle«, opomne
enega dn^ v govor« Dionizievega bogastva ^ velike obil-
nosti v vsUi reč^h, veličanstva v gotpodstv«, krasoto f a
lepote kraljevih poslopij, ter pravi, da ga ni bilo od
poBtanka sveta bolj srečnega človeka na zemlji od njega.
„Ali bi U'' — na okratnik veli — „ker to to mejo živ-
ljenje tako veseli, ^a rad aztval in mojo srečo peska«
ail?^ Demoklos ma odgovori, da bi. Kralj ga na to
akaie djati v zlato posteljo, pokrito s krasno odejo, pi-
sano z vdelanim zlatom In z drai^iml relmf, ki jih je
nar veei ametnost kdaj le ismisliti samo|^la. Lesketalo
so se mizico pekarne, okinčane s olikami izdelanimi iz
zlata in srebra. Po tem pa zapovtf , da imajo zali dečki
vedno pripravljeni biti, na vsaki mi|rljej ma stroči , kise
diiave znirej priži|rall, naj bolj izbrano jedi na mizo
nosili. Demoklos se je sila erečneira čislal. Sred to
priprave se na kraljevo povelje ma svitel britek (oster)
meč na konjski las izpod stropa ravno nad glavo obesi.
Ko jo bil biazenee (sreooež) mee opazil, ni voe gledal
no lepih mladenčov, no ametno izdelanih zlatih in sre-
bornih podob ; jedi ma niso nič kaj dišale , se rok si več
položiti ni apal na mizo. Nazadnje kralja zaprosi, da
naj ma oditi dovoli, ker več srečio biti noče. Tako je
Dionizi bistro dokazal, da
Nikakor sreeia nI,
U straha k4or iivi. Kolke.
Nova naprava cesarskih vradn^j v našem
cesarstvo.
(D»IJe.)
Pri novi vredbi cesarskih vradnij veli cesarski akas:
da sodniške okrajne se imajo povsod vjemati s okraj-
nami političnih kantonskih in kresijskih vradnij, —
sodnije perve stopnje imajo vselej v tistem kraji biti,
kjer je politična vradoija enake verste; kje ima se-
dež mnogoverstnih vradnij biti, koliko vradnikov naj
se izvoli v vsako vradn^o, kolikšno naj bo njih plačilo
itd. naj nasvetjejo za to izvoljene komisije; — namest
samostojnih šolskih oblastOg, naj se vstanovi eden ali
dvoje oddelkov pri deželnem vladarstva , v kterega opra-
vilstvo spadajo prihodnjo vse eolske reči.
Deželno vladarstvo je v vsaki kronovini. nar
vioji stopnja deželnega opravilstva ; v opravilstvo njegovo
spadajo vse politične, policijske, dahovske, šolske, kap-
čijske, obertnijske, kmetijske in gojzdnarske zadevo in
večidel stavbinih opravkov.
Deželno vladarstvo obstoji iz cesarskega namest-
nika (deželnega poglavarja), njega namestnika, vla-
darstvinih svetovavcov, sekretarjev in koncipistov, in
drazih delavnih vradnij; v manjših kronovinah,ki niso
razdeljene v okrožja (kresije), je vladarstvini sve-
tova v ec namestnik poglavarja, nižji svetovavci se ime-
najejo deželni svetovavci.
Deželno poglavarstvo je podložno večidel minister-
stva notranjih oprav, pa tadi dragim mlnisterstvom po
lastnosti svojih opravil. Deželni poglav&r priseže Njih
veličanstva cesarja samema; vse drage vradnike dežel-
nega vladarstva pa vzame deželni poglavar v prisego.
Oblast deželnega poglavarja je velika, pa je tadi
odgovoren za opravilstva svoje, za opravilstva dežohiega
vladarstva In tema podložnih vradnij.
Deželni poglavar gospodari v veliko reč^h samo-
svoj no brez da bi zaslišal zbor deželnega vladarstva;
mnoge reči pa se sklepajo tadi v zbora svetovavcov
po večini glasov; vendar ima deželni poglavar tadi ti
posebno oblast, po kteri zamero v sebi izročenem opra-
vilstva tadi tak sklep za veljavni izreči, ki ni večino
glasov dosegel, ako ga za pravega spozna; v zadevah
pa, ki spadajo v opravilstvo pesvetovanega zbora, za-
more sklep začasno astaviti, ako se ma zdi, da je zo-
per postavo ali prid cesarsko slažbe, ter ga predloži
— 36 —
■ifailsterfltv« T raModbo, ali gn v sili po 0T«jeni mDenJ«
Ispelja , ob eDom pa ministarat^ Daioani dotičoo sadova.
Slovanski popotnikt
^ Nek aaj inaniUiiBih horTaokih pisateljev že več
let B^tovljaja j^povastDico velike Illrie^, klora,
kftkor florbaki dnevnik pravi, bode boljo adolana kakor
ISchlooBorova poveatoica srednjega veka. Čaje ae,
4« je piaatelj te a^ovine gosp^ dir. Gaj.
* Bavno ae v Zai:reba pri Zapann tiaka^Zora
jai^oalavenaka^ sa ^odiaa 1868.
* Dr. Kodym bo isdal po Btdckharda apiaaao
^Locbo^ C^emijo) v čeakem jeaika na aviUo.
^ Kra0ev0ky plae novo povest pod naslovom:
^Dabei^
* Rittersberff je prestavil v cosko v poljskem
jeaika spisano a^odovino Lnoiana Sieminskeira«
* Odbor slovanskei^a bala na Dnaaja, ki ima biti
tS. febraarja, je že raaposlal povabilne liste v serbskem,
poljskem, československem in nemškem jesika.
* Praska vlada je vstanevHn na slovanske prebi-
-vavce Sileaie dvi detovodske asie, kjer se bode ¥
Obokom jeaika acllo.
Narodopisni in Jezikoslovni pomenki.
o začetku imen ^LJubUana^ i „Laibach^. «}
Bpisal Poienoan.
Vec jih je že o sačetka imena ^i^abljana^ i )|Lsi-
1>ack' govorilo , naj torej se jas o tem svoje misli raaloaim.
Mnenja o ti pravdi so pa dvojne stranke. Perva,
ki se je oglasila v ^Archiv-a'' je rekla, da m6 ^Lai-
bach^ je čisto nemško, — draga, ki je na tov^No«
vicah^ odgovorila, brani slovenski lavir; To je pravde
poglavna in perva stvar, al, kakor Nemci pravijo:
^des Padels Kern^.
Jaa se vstopim na stran j^NevTc^, ker sim čes
in čea prepričan, da je im^ ^Laibach^ po oči vidnem
iagleda stoternih drasih po slovenskem ponemčenik
aeh-nih krajev slovenske korenine, i si bom to po
ovoji moči v ter di ti prisadjal.
Ce pa v drugotni reči a „Nov{oami^ nisim edinih
misel, da je leb, lob ali lib korenina imena, to nič
*) £sano Je mMm brereem, da smo ae v priporoeils iposp.
dr. KlaaoTega »arhiva la porestaiee Kr^aske vojvodisec
(▼ 94- lista lanskih Novice memo gred^ tadi lato poteg-
nili, da m6 »Laibaehc is vira ii slavenskaf^a. Nas pre-
tres pa sta pretresla gosp. BIse In ^osp. dr. Klan v nem-
škem ftasalkn sa pevestnieo Kn^nako (Mitthcilnnpea des
histerisehen Vereines fflr Kraia im November 18M), v
kterem si prisadevata is Jesikoslovnega in sgodovinskeipa
ozira ovreei mnenje nase in dokazati, da je imd »Lai-
Vaehc etste nemike, speljane ai iz »Laj-baehc, kar pe
stari Btmiini pomeni »Sehteferbachc nli pa ia »Laib-
aeh«, kar je toliko kot »liebes Wasserc. Obi gospoda
overaeta našo sloTensko ispeUavo zato, ker pravita, daje
le Jezikoslovno mnenje brez zgodovinske pod-
lage, eeravno tndi omenjena gospoda nam za svojo reo
tndi le agol mneaja ponujata ; dokazala nista nie. Bila
vaiin se goep. dr. Rlan-n magistratni repertori od
leta 1717 zdi, ter pravi, da mn sploh niso znane stare
pisma (Urknadenl, v kterih bi se bralo kadi^ slovansko
imd»l4)abUaBe«. Nam se ti dozdevni dokaz ne zdi eel^ noben
dokas s oper naio misel, ker po tem takem bi se dan-
današnji anno 1853 mtAe mesto ne imelo sloven-
skega imena, ee bi ae v magistratttih repertorjih iskalo*
€e bi bil hotel tisti magistratu repertorij od leta 1717
slovensko imd »I^Job^ana« povedati , bi bil to lahko storil,
ker so se ie v »L a b 1 an ic v tistem stole^i bakve satiskevale,
ko so perve mestne aapaae volili. Al nai namen ni danes pre-
tresa pretres pretresovnti; omeniti sme le hotliob kratkem
Bgedorinepomenkov sastran imena »Laiboehc dabejebravoi
ne dd o poglavni reči *); aej tadi branitiljt neoK
a koga iavira tordijo dvojo: „Schieferbach<' i »lieblichea
Wasser«.
Toliko aa temelj, ia kterega se hočem aa aloTon-
ako iapeljavo imena ^Laibach^ ▼ pravdo podati in nar
poprej korenine besede iskati.
Imd ^Ljabljsna^ se ksse po mojih mislih od i,ljab,
Ijabiti^ kakor se nje nekdanje latinsko imd ^Bmona^, ali
po Plinijevo „Amona'' od latinskega „amare^, ^amoa-
nas^, to je „ljablti^, „ljab^, kaže. Razglede, da sa
Greki i Rimljani slovanska imena ▼ svoje jealke
prestavljali, nam pokaseta stari somljopis 1 povest-
niča. Tako najdemo na Laškem slovansko Ijadstvo Le-
bece ali Lovce, kterim se jo po greski Lai, i po la-
tinski Laevii reklo. Bregomatea, to je, Bregov-
natl, ki so po bregovih bivali, so bili po greski
Orobli imenovani, kakor Komeli Aleksander spričoje«
P al one, kjer so bogovi pantarake dive pallli, so bila
po greski Phlegra imenovane. Dalmatinsko mesto Do-
brota so je po latinski Bona i tadi Dalcidia imeno-
valo. Beli Grad v Dalmaeii je imel latinsko imdBlan-
dona. Labina ▼ Istrii se je po latinski reklo Albona*
Po pravici grd torej si misliti, daje latinsko Imd A mona
ed y,amoena^ to pomenilo, kar slovensko Ljabljana
od ^Ijaba^.
Reka Ljnbljaniea, ktera se je nekdaj po latin-
aki Naaportas imenovala, se abira pri Verhniki i da-
lej proti Ljubljani ia več rečic ali potokov. Te rečica
ao imele nekdaj vsaka posebaj imd j^Ljnbja^, de dan-
današnji se ena teh rečic, ki se pri Verhniki v po-
glavitno reko steka, Ljabia ali Ljubi j a ^*') ime-
naje. Druge ao pa sčasoma dobile Imena od vasi, ktera
so posdnejsi čase postavljene. Raagled aa to terditi
Imamo pri Savi, ktore en lavir teče pri Ratečah, drugi
pa v Bohinji. Oba iavira imata imd Sava, eden je Do-
linska, dragi pa Bohinjska Sava aliBohinka, ali, preden
v Bohinjsko jezero priteče, Savica imenovan. I pa
tem, ko se stečeta, sta ravno tako oba vkupaj Sava
Imenovano. Ravno tako izvirajo rečice Ljubja Imeno-
vane na mnozih krajih, i ko se vkupaj steku , imajo enako
imd Ljubja. Kraj, kodsr te Ljubijo ali izviri Ljubijo
tekd, se je nekdaj včs Ljube ali Ljub je imenoval, zato,
ker je bil probivavcem posebno ljub.
»L^nbo je le domi,
Kdor ga prav ravai«,
pravi star pregovor, s kterim se pa ne misli, da morajo
razameli izvirek prienjeooga spiaa , a kterem se nam gosp.
Poieaean o ti jezikoslovni prardi (Debatto) pridraii iakat
reaaiee. Hi bomo morebit drugikrat k^J vee govorili aa->
stran ome^Jega aostavka v »Hlttheilasgen vem November
1852.«
*) Toliko bolj ai amejo nam nasprot stejeei gospodje svesti
biti, da nas ne vodi enostranost, po ktori ae lahko
pot resnioe zgreii.
•*) TI potok a imenom Liibija (isgevarja ga ^adstve L^
bija), od kterega n^ski grof Fr. Hoehenvrart v aveji
knjigi >die Batoampfang dea Laibaeher Morastes« piae in
ga je v mahovida tudi izrisal, izvira nad Verdom, je beri
pri izvira veliko čevljev globok, ae ov(ja v svojem
toka mnogokrat, dokler ne istoka v Ljabl>nioo5 ob de-
ievja narase veasih tako, da se vlije eez svoje bregove $
nek prijatel nam je povedal, da Libija, ki vee iag geni,
ae nikdar ne posasi ^ todig ni potooek od veeri^ ali od
danes do jutri, ampak je prava rečica. TI močni potok
Libija, od kterega se smd misliti, da je tako star ka-
kor Ljubljanica in se star ej i kot LJubljana je sila sila
važna zprieba za slovensko izpeQavo imena »Laibaoh«,
— Uke sUro stvari s starimi imeni Uadatva vee de<»
kažejo, kot vzi repertorji in drage pisma enake baze; a^
vdmo, kake ae agodovina tudi dandanašnji piis. Zato so
ne di lahko ovreči, kar grofHochenwart vomeiOcnikajigi
resnično piše: »Beweislos behanptet man, dass Naa-
portas noser dermaliges Oberlaibaeh sei; selbst dasa
Laibaeh Aemona siost^govesen Istaicht erirtesen.«
Vred.
— 3« —
tt.hraji M?iia prijetni biti, atapak le »jih prebivavceni
•• kili is kakersDega keli obsira dragi, ljubi.
Po kraji Ljabe inenovanim 00 imele rečice L j abjif
flv^a imi. NaVeibniki ali v Nanport« je bilo y si^or-
Bjik Ljubab, pri Ljub^ani ali ▼ Amoni pa ▼ aped«
njib Ljabah, Od Ljab torej , alaati od apodDjIk
I«jaby je Ljubljana imii dobila^ kakor Poljana od
j^poljo^, Koiana od kositi; le da je ▼ ^nUjana^
savolj b glaai nataic {; pred končnico ana postav^en,
kakor v Sar ljab, ki ao od 8 a to im^ dobile.
Pa poreče kdo: Če je L j a b 1 j a n a po kraji „L j a b e'',
alt po reki ^Ljabja** svoje ime dobila , sakaj je ne S|^o-
valjamo Ljubljana, ampakLjbljana aliLjčbljana,
sakaj opnoeaoio 11? — Krajnci kakor Indi drniri Slo-
Tonci na pol sgovarjame ali oel6 opuščamo u^ kadarkoli
ni par v a slovka, i sa njim kak dolj: aioicpride. Tako
pravimo Ijbeaen ali Ijebesen i Ljbenski verk
(aa dtajarakem, desiravno ima ti verk ime od Ljab«-
naf a, ki jo bliio gorojei^a Grada), V prilo|:i ^^Ijn-
banaki^, na priliko, ^Ijdbenska skleda^ je pa v slišati
satOy ker je sa njim kratek slo|f. Ravno tako na pol
Sfavaijamo ali celi opnsčamo u v ,,Ljabelj^.
Im^ Lalbacb aliLaybacb iLanbach jolsimeaa
Ljub narejeno. Ker je Ljubljana bila v spod njib L ja<-
kak ali Kca^i^ajIV ^ Ljnbab so Nemci to im^, to je»
Ljvbab namesi Imena Ljubljana isvolill, nasproti pa
Verbniki pravijo Oborlaiback, to je v s^^orajlk
Ljabab. (Dulj^ sledi.)
N»vičar iz slovenskih kn^e\.
iz tjubljane» Oosp. dr. Janes Bučar, sedaj
e. k. ministerski koncepitit in drugi vrednik sfovenskega
dersavnega sakonika na Dunaji, je poterjen sa cesar-
skega dv>ktaija ali advokata t Postojni; mesca sve-
čana bo nek nastopil novo opravilstvo. Raspisanlk je
sa Krajnsko se vec cesarskik advokacij po deželi , ki
jik dosibmal se ni bilo. — 8 somnjem, ki se je predvče-
ranjem končal, niso kramarji nič sadovoljni; le malo ljudi
je prišlo na someoj, se manj pa kupcev. Goveje sivine
in kčDj 80 veliko pripeljali, pa rčči moramo, da sraven
Dekterth lepik volov je bilo sila veliko tacik krav, kte-
rik ni bilo drnsf|r<^ kot kost in koža in so bile majbne
kot mačke. Kdor ne verjame, da se pri nas sraven
drusib poirreskov v živinoreji vse premalo živinske
ker me prideluje, naj pride |;ledat na semenj. Cena je
bila sredoja. — __
NovKaf iz mnogih lir^^evt
Babtvanpodaiitverokodeiskik in obertaijskik
pravic po ukazu 10. sept. leta 1848 je e. k. mini-
sterstve ftupčljstva sa vse dežele, rasun Laskoma, 0|rer-
akegra, HorvaskeiTtti 8lavon8keg:a, Dalmatlnskeira, Er-
doliiakega in vojvodIno 8erbali09 sedaj sledeče ukazalo:
1) zastran tako laienovanik pol i oljski k obertnijstev
Mj ostanejo posfave od 10. 0ept. 1848 veljavne, toda
a temni rečeno, da bi se ne smelo več tacik pravic po-
beliti, marveč se ima na to gledalf, da jih je toliko,
kolikor 00 jik v vsakem kraju potrebuje; 2) pri tako
imenovanih kupčija i h obertnijstvih naj sa ne f leda na
ikjih potrebo v kakem kraju, ampak na to: ali Ima ti-
1^1, ki sa tako pravico prosi, th\Ct lastnosti, da se mu
samore pravica podeliti; dotične vradnije nimajo tedaj
na potrebo kraja gledati ali na to, da bi se že obstoje-
čim ubertnikiom škoda gadlla; aamo to mora bttl,datak,
kternau se ima nova pravtea podeliti, je dostojno
is učen in da ima potrebne ptfpomočkesa živež; 3) pri
trstih obertnijstvih, ki se prištevajo tako imenovanim
prosto pripusenim opravilom, ni drusef^a treb|i, ka-
kor nasnanlti njih počotek dotičnim vradiiijaiii , klero
pa imajo oblast, pri ticih obortnijab, sa ktere ni treim
posebnih vednost ali dovolj premoženja , kakor na priliko,
pri prodajanju živežev na drobno (branje vcam in branjar-
kam), njih preveliko stevib čes potrebo kraja pre-
povedati, ker bi se seer tacih barantačev preveč na-
bralo« ^- C. k. ministerstvo je dolooito, da Imajo dohodki
od Bomljfsoik odskodovavnih in odkupivnih kapitalom sa-
časno dohodkinega davka prosti biti. — O. k. mini-
sterstvo nauka je sv. pismo in pervo slovnico In barM<^
v korvaskem jesiku isročllo v natis DunajokI salosnicl
Ijudako-iolnih bukev, in njih vpeljanje v iole po Hor-
vaskem in Slavonskem afcasalo. — - Ob kratkem ae omd
pričakovati ,nov ukait sa stempljanje blagd , po kterfm 00
Ima kontrabaatu v okom priti. *- Z veseljem beremo v
Teržaskom časniku , da so cesar dovolili , da sme tlakar-
nica teržaske^a Lloyda si na Duoaji prodajnv-
nieo bukev in drusih umetaih isdolkov napraviti, ker je
od te tiskamice slavno snano, da trud pisateljer dostojno
poplačajo, kar so ne more ravno od vsih Dunajskih ba-
kvarjev Hb\. — Rusovske božične prasnike 00 prašno-
vali letos na carovo povelje tudi opomin osvob od enj s
od Francoskega napada v letu 181IB; menda ta
iriovesnost ni bres pomena in ozira na sedsDje Franeoako.
— VParisusone govori sedaj od nič drase^ kot
od poroke Napoleona, ki bo 30. t. m. Staraoiostvo
in postavodajavni sbor sta poklicana na 14. ovečaDa.
— Iz Cemogore se bere v ^Terž. čas.^ od 2d. t. m*
da ja turška armada pod poveljnikom Osmana Paiblts
8kadarskega v nahii Berdski od Černogoroev sloote-
pena bila. Tudi se poterdi novica , da so vsi glavarji
Kačinski na stran Cemogorcev stopili masevati se nad
turškimi vojaki , ki so se z njih ženami na somnji v Pod--
gerld sila nespodobno obnašali ; od knesa Čemogorskegra
so prejeli sa vojsko veliko smodnika. Vojvoda Jakob
Vujatie je bil srečin 0 svojo armado zoper Turke. Da-
itejskl časniki pišejo, da stric kneza Čemogorskega, ki
je 80 smiraj na Dunaji, o svojem poslanstvu nfč ne ^o^
veri, le to jenekterim 8erbom, ki so mu rekli, da se je
bati, da bi Turk Černogore ne premagal, naravnost sa-
SDtovil, da tega se ni nikomur bati, kdor čemogoro in
emogorce pesni. Terdnjavo Žabljak so le zato po-
sedli , da so jo popolnoma rasdjall In tako Turkom močno
bran v nič djali; Černogorcem bi ne bila posest te terd-
njavo v noben dobiček. — Po dokončanih opravilih se
bo Pero Petrovič spet domi podal, tedaj ne bo sel v
Patrograd, kakor se je govorile. ^Toržaski časnik^
pravi, če bi si Čeroogorci v ti vojski tudi ne več kot
elie ped{ zemlje čez svojo staro mejo pridobili , bojo ven-
dar Torki te vojske za vedno večoe čase pomnili in spo-
snalf^ da jo sadoji čas nehati kristiaoe groso-
vito^atirovafi.
Kitni fcnp.
(Sre^i^ft eena).
1 moraik pieniee domače
» > bonaske
> torsice
> sornoe
> rhii
» ječmena
> prosa
> Hi^e
> evsa
V Kn^aii: presiei laot 11 kr
SUBioa (spehlvbfhih eent 28 sli. 27 «M. in 26 sid.
Natiskar in založnik Jožef Blaznih v Ljubljani.
kmetijskih, obertnijskiii in narodskih reči.
i Novice iihi0*jo ▼ Ljabljaui
▼isak teden dvakrat, nam-)
ree v sredo in saboto.
Odgovorni vredaik Dr« jranes Blelitels.
1 Veljajo sacelo leto po posti I
4 fl. , seer 3 fl. , aa pol letal
2fl,popo6ti,sGerlfl.d0kr
Teča) XL
V sredo 2. februaria 1853-
List 10.
Vesela starfca zastran krompiijeve bolezoL
Krompirjeva bolezin je žestarastara
holtzinl Keci moramo, da ze dolgo nismo no-
bene novice svojim bravcem s tolikšnim veseljem
naznanili, kakor to , da krompirjeva bolezin je že
nekdaj bila, pa je spet prešla, dokler se je v
letu 1846 spet prikazala, enako Kaznim živinskim
in človeškim boleznim.
V starih nemških bukvah, ki so prišle na dan
leta 1759 (kmalo bo 100 let tega) v Kemnici
na Saksonskem pod nadpisom : „Oeconomische
Bedenken iiber allerhand in die Haus-
wirthschaft einschlagende Sachen von J,
E. v. S. (Kmetijske premišljevanja o mnogoverst«
nih v gospodarstvo spadajoeih reci od J. E. ŽL S.)?
se bere na strani 203 tole :
„Tisti, ki so priporočevali krompir saditi, so
celo terdili, da se mu ni nikdar slabe letine bati,
in da mu celo nobeno vreme ne skodje. Al v letu
1757 je krompir krog in krog v naši okolici tako
gnjil, da so ga mogli več sto vag^ov zavreči, ker
za nobeno rabo ni bil. Bolezin se je na krompirju
že od zunaj na černkastih lisah lahko spoznala,
od znotraj pa je bil tako spriden, da je grozno
smer del. Veči del pravijo kmetovavci, da mu je
nar bolj iz začetka dolga silna suša škodovala^ po
kteri je sledilo mokro in merzlo vreme. Vendar
ne smemo tajiti, da smo takošno vreme že večkrat
imeli, brez da bi bila ta nesrečna bolezin krompir
napadla. Al se je bolezin huji na visocih hribih
ali mokrih dolinah, na pešeni in suhi ali na ilov-
nati in mokri zemlji prikazala, še dosihmal zago-
tovo ne vemo".
Kdo ne bo po tem kratkem popisu spoznal, da
3ebila krompirjeva bolezin skoraj pred 100 leti
T&vno tista kakor dan današnja ! Upati tedaj isme-
iBo, kakor je takrat prešla, bo prešla tudi sedaj.
Znami^a dobriga in slabiga gradiva.
(Konec.)
IV. Pesek.
Pesek je potreben za napravo opek tnmavte.
Kar boljši pesek je iz kremenitiga zemja , ki uroki
je ojster oslatati, in le malo perstenih delov usebi
ima.
Pesek , ki je nečist ali z debelim grušičem zme-
šan, se skozi omrežje premeče. Pesek pa, kterimu
}t preveč persti primešane, se z vodo očisti.
^ * V. Apno.
Dobro žgano apno se spozni po lepo beli
narvi, m če se presuje, da nekoliko zazvoni, z
vodo zmešano pa kmalo zašumi.
Apno, z drobnim peškam zmešano, da mavto
ali kreč. Dobre mavte si napraviti, se vzame en
del apna in dva dela čistigadrobniga peska; ako
je pa apno zlo mastno, se mu mora nekoliko več
peska primešati, nasproti temu merico peska vmanj-
sati. Vode se toliko prilije, da mavtakot vlečljiva
tekoča snova od ometačke se loči.
Da je apnena mavta dobra, se spozni po
tem;^ če se z ometačko va-njo vreze, da nobene
apnene pruge ne postanejo, — gotovo znamnje, da
sta se apno in pesek u eno popolnoma enako me-
šanico zjedinila. Da se to doseže, mora delavec,
ki apno gasi in s peškam meša, jako marljivo se
obnašati, torej naj se mu tudi nekoliko več plačila
obljubi.
Marsikaj bi bilo še povedati o potrebnim gra-
divu ; tode o tem , in o nekterih dotičnih znajdbah
novejše ddbe govoriti si prihranimo za drugo
pot. J. š.
Podučna povest za naše limetovavce.
(Konec.)
Več let zaporedoma slabi pridelki klajesona-
šiga kmeta v vsim premoženju prav na slabo djali,
zakaj z mervico klaje je zamogel živino svojo le
slabo rediti in si tudi malo gnoja in še tega slabiga
pridelati; za tega volio so se pa tudi njegovi žitni
pridelki prav slabo obnašali; v četertim letu svo-
jiga gospodarstva je bil že primoran, denarja na
posodo vzeti ., da je mogel davke plačati in druge
Cotrebe si oskerbeti. Prepričan, da si sam na no-
eno vižo več pomagati ne more, toži svojo nad-
logo nekimu v kmetijstvu dobro skušenimu in iz-
učenimu sosedu, in ga prosi za svet.
Mož. ki si je svojo vednost iz branja dobrih
bukev in lastnih skušinj pridobil , mu poda prijazno
sledeče podučenje:
„8i hočeš dokaj klaje pridelati, moraš v ta
namen prav dobro, in ce je mogoče, na novo gnojeno
njivo odločiti, zakaj na taki njivi je klaja vselej
več vredna ko žito. in po klaji se bo vselej žito
boljši obnašalo, kakor ce bi ga bil pred klajo na
novo gnojeno njivo sejal, ker klaja v cvetju ko-
šena njive clo nič ne oslabi, marveč jo še rodo-
vitniši stori, če klaja prav gosta stoji in lepo raste.^
•,Dalje se detelja nikdar sama sejati ne sme,
ampak vselej z več sortami travniga semena name-
šana, in scer zato ne, ker je znano^ da spomladni
mraz večkrat deteljo iz zemlje izvleče in ji škoc^e,
kar se pa pri travi ni bati.**
^Vselej se mora deteljniga in travniga semena
obilo sejati (^0 funtov dete^e in 20 fimtovtrav-
— 38 —
niga semena na en oral (JohJ|, da se setev gosta
kakor senožet zaraste; zakaj redka setev ne bo
nikdar obilo in dobre klaje dala, ker je znano, da
pri vsi skerbi vender vse seme nikdar ne ozeleni
in še veliko odrašenih šopkov v nič pride^.
^Debeleji travno in deteljno seme se ima
z brano povleči, drobneji semena pa le z valar-
jem k zemlji pritisniti.^
^Snežena skorja se mora pri detelji ravno
tako, kakor pri družin setvah skerbno polomiti in
razrušiti, debel in poverh zmerznjeni sneg z dreve-
sam fp^ugam} preorati, da pride zelenjava z zra-
kam (Ijuftam) v dotiko''.
^Detelja s travo se mora vjeseni ali zgodaj na
spomlad z gipsam ali pepelam potresti; detelje s
travo se morajo vsako leto spomladi z brano pre-
vleči. Detelja s travo mora 2 leti stati, da obilo
klaje da"".
Po teh nasvetih le naš kmetovavec prihodnje
zvesto ravnal, in že drugo leto je od svoje detelje
s travo (mešanco) obilo klaje pridelal, in od leta
do leta se mu je bolje vedlo. Spoznal pa je se-
daj , da pri kmetii ni vselej to zadosti , Kar se sin
od svojiga očeta nauči, ker več glav več ve in
več ljudi več skusi; skušnje druzih pa se naj-
dejo zapisane v kmetijskih bukvah, brez kte-
rih noben pameten mož biti ne more, kterimu jena
tem ležeče, da njegova kmetija napredje. ^ te
resnične povesti vidimo — sklene oče župan — kar
se žali bog! vsaki dan vidi, da le malo kmetov se
ve s setvijo klaje prav obnašati j naš mladi kmet
je 3 leta potrebal , le samo deteljo sejati kakor gre.
Kolikšno škodo si je po svojih malovrednih skuš-
njavah o treh letih sam storil, ste slišali iz tega,
kar sim vam ravno povedal. Naj bo njegova ne-
sreča izgled vsim, posebno mlajšim kmetovavcem,
kterim je mar umno gospodarstvo! J. Pajk.
Potovanije po okri^nah natoroznanstva.
Kemija ^ in kuhinska 9oL
Ko je nekdo vprašal hlapca po celem sveta zna-
nega kemikarja Bercelija: kaj nek je kemija, po
kteri je njeg^ov ^^ospod tolikšno slavo si pridobil? mu jo
popise po svoji pameti takole: ^^Donasati moram gospodu
svojemu veakl dan mnogoverstnih reči v velicih stekle-
nicah (flaskah); potem jih preliva v manjši, is teh se
v manjši. posodice; na zadnje vlije vse skup v ččber,
kterega mu moram večkrat izprazniti , — to je k e m i j a!^
Malo dragač se dan današnji sodijo marsikteri o ti važni
vednosti, ki se imenuje kemija ali ločba. Mislijo si
kemikarja skrivnostnega moža, ki se v6de enmalo dru-
gač ko copernik po saperti kuhinji, kjer razpusča in
topi, preliva in zaliva, cre in tali kamne in rudnino,
soli in kovine. Tudi tisti, ki imajo od ravno omenjenih
nekoliko bolji zaam^ne o kemii, si mislijo kemikarja le
tlačana obertnijstva In kmetijstva, in vse, kar on dela
in dodela, ima le toliko vrednosti kolikor mu apotekar
in obertnik za to plača.
Kako globoko pa sega kemija v življenje ob-
činstva in v vednosti mnogo verstne , to se cel6 ma-
lim sanja.
Kakor pa je natora edina, tako je tudi vednost
(v6da) edina. Namen nje je slediti po večnem bitstvu,
ki se očividno razodeval tudi v tisucernih prikazkih te-
lesnih stvari. In ravno kemija, ki ima opraviti z mno-
goverstnimi premembami stvari, ki zginejo pod očmi
raziskavca , da se spet v novih podobah prikažejo, ravno
kemija — pravim — je vednost , ki nam očividno kaže
stalnost v nestalnostl, večnost v minljivosti! Osnova io
rassttova vsake drobtinice na svetu — gadi se po peti
kemije.
Naj se človek v osebnosti svoji se taka visečega
misli nad natoro, vendar vse dela in stvaritve njegovo
ne morejo zoperstati sili njeni. Res, da is skal in
dreves si stavi človek mogočne poslopja, da iz rudnin
si dela orodja mnoge, s kterimi si pripravlja , cesar po-
trebuje za življenje in prijetnosti njegove. Al kmalo
kmalo se sačnč dela njegove preminjati , In v male sto-
letjih razpadejo v prah. Velioanske poslopja, mostovi iz
kamnja in železa narejeni , terdnjave in krasni spominki,
ki jih stavi, da bi znamnja bile za večnost ^ vse, vse
pokonci sila časa. Kar se je vbranllo valovom serdi-
tega morja in je zoperstalo nevihtam zemljo stresajočim
— je po^ malem pa gotovo rasdjala malo porajtana rdsa,
dež, srež in gorkota. Kakor mol pokončž sčasoma knjige,
v kterih so bogati zakladi vednosti in umetnosti človeško
shraigeni, tako gloje mahovfna olikane stebre mogoč-
nih poslopij ; drevesno seme kali v razpolcljinah zidovja,
in berslin poganja korenine svoje v razvaline.
Kam zginejo anove (StoflTe) strohnjenih rastljin in
žival, zgorelega lesa, zarjavlih kovin, razpadlega kam-
nja? Kemikar sledi po njih, in kar se drugim zgub-
ljeno dozdeva, najde on v druzih podobah In v dru-
zih razmerah. Na sveta celč nič v pogubo ne gr6.
Znanost te stalnosti vkljnb vsih snovnih prememb,
ktero je Bog v brezkončni modrosti svoji stvari^m na
svetu določil, podeluje kemikarja stvariteljskd moč. Ru-
dokep se podž v jamo, kjer spravlja mertvo rudo na
dan; kemija pa uči, kako naj se razkroji in spremeni v
drago blago življenja« naj bo železo ali srebro, žeplo
ali kositer ali kar koli si bodi.
Spremimo kemikarja pri opravilu njegovem, da vi-
dimo, kaj dela in kako dela. Da bomo pa visoko ^eno
delavnosti njegove lože spoznali , spremimo ga pri opra-
vilu, ko na pervi pogled malo vredni dar matere zemlje
v nar imenitniei blago obdeluje, ki je veči vrednosti,
kakor vsi biseri če so se tako dragoceni. Kuhinska sol
se imenuje tisti važni dar, ktera se marsikteremu le po-
trebna zdi v kuhinjah, al — vidill bomo visoko njeno
vrednost pri tolikšnih obertnijah, naj se že vpotrebnje,
kjer mjilar mjilo (žajfo) dela, ali kjer fabrikant blago
hiUi in barva, v glažutah in fabrikah sode itd.
In če bi sol tudi le v kuhinjah potrebna bila,
ne smemo pozabiti, da vsa posvetna omika je Izvirik
soli. Stare ljudstva so že to spoznale, ker sol jim je
bilo znamnje terpežnosti In modrosti. Mozes že
emeni soli pri jestvinih daritvah kot neobhodno potreb-
nega priverska, in Plini pravi, da prijetnost in
veselje življenja se ne da lepši zaznamovati kakor
z besedo ^sol^. (Dalje sledi).
Nova naprava cesarskih vradnu v našem
cesarstvu.
(Dalje.)
V 8. listu smo povedali, da po^viksiin ukazu se
bojo razdelile v okrožja ali krasijo, le manjši Ko-
roško, Krajnsko, Soloograsko, Siležko In Bukoviaa bojo
brez kresij.
Za vsako okrožje se bo postavila okrožna ob-
lastnija (Kreisbehorde) , ktera je v političnih in oskerb-
stvenih zadevah za tisto okrožje nar višji vradnija, scer
pa je sredina med deželnim poglavarstvom in med nji
podložnimi vraduijami. Podložna je neposredno deželnemu
poglavarstvu, v zadevah naravnega davkovstva pa dav-
klni deželni oblastuii.
Na čdlu okrožne oblasti stoji okrožni predstoj-^
nI k, ki je v sfoji službi tolikb kot svetovavec dežel-
— 39 —
nefft poiflavaratva , ce m mo ia vtel čaat ne podeU. Zra-
▼aa Bjao je en ekrožai kemiaar Djegm nanueatoik, pa
patrabi jeTečdrozili kamiaarjav, kenceptoih praktikan-
tav« ea akroaoi adravnik, en aekretari, rei^istrant, Tee
kanceliatav in vradnik alažabnikav.
Opravilstvo okrožne vradnije je obširno, ker de-
loma čaje nad Tradnijami nji padložnimi, deloma ima ovoja
oakerbatvine opravila. Predatojnik mora nar manj vaaka
tri leta vse vradnije svoje|^a okrožja ai^ledati in ae pre-
pričati, kako vradniki akrožni oblaatnii podložni avaja
alaibe na vae strani opravljajo.
Okrožna oblaatnija sklene inrasBodl v pervi stopnji
▼ vsih sadevah, ktere apadajo v nje opravilstvo. Vsi
rekursi in vse pritožba aoper sklepe in naakaae nižjik
političnik vradnij se imajo okrožni oblaatnii predložiti,
ktera jih deželnema po;!i:Uvarstvo v rassodek iaroci. Ona
akerbi za mir, varnost in javni rad v okrožja, — njeni
akerbi je izročeno , da ae postave dostojno razj^lasujejo
in spolnajejo, — v i^eno opravilstvo spada višji vodstvo
konskripeije in rekratiranja , vojne priprejsre, vkvartiranja
in hraDO vojakov; tadi v napravah cesti, mostov, ka-
nalov, mlinov, fabrik itd. kakor o zidanja cerkvi, fa-
rovžev , sol , pokopališč itd. ima govoriti , kolikor te reči
v lueno oblast spadajo , — ona čaje nad notrajno spravo
občin ali sosesk svojega okrožja, naj so ji posredno ali
neposredno podložne; dalje spadajo v njeno opravilstvo
mno^e knpčijske in obertnijske zadeve, — delitev po-
biranja milodarov po okolicah okrožja, — razsodba zastran
razdelitve zemljis na drobno, če je k tema polltične^^a
dovoljenja potreba ,— zabranjenje lesosika v i^ojzdih, do-
voljenje plavitve lesa na javnih vodah , če taka dovoli-
tev ne dostojf višjim oblastim itd. V pravosodnih
zadevah ji scer ne gr6 samostojno opravilstvo, vendar
čaje nad gmotnimi bok vami, nad oskerbnistvom sirotin-
skegm premoženja itd. Tadi v da v kinih zadevah ima
deloma samostojno oblast, deloma pa ima čati nad spotl-
novanjem v davkine, denarniske in račonske zadeve spa-
dajočih opravil drazih nji podložnih vradnij, cesarskih ali
iapanijnih. (Konec sledL)
Narodopisni in jezilioslovni pomenlii.
o začetku imen ^tjubijana^ i f,Laibach^.
Da so Nemci iz imena „v Ljabah^ napravili Lal-
bach, Laybach ali Laabach, je takole prišlo: oni
alovenski u večkrat spreminjajo v t^\%B ajy i tisti ajrae
križem pišejo ali ai ali ay ali et ali pa tadi eUy ker
vse to kot aj z^ovarjajo. Tadi imamo raz||:lede, da slo-
venski u y au spreminjajo. Zraven pa Ij ne razločijo
od { kakar Slovenci, Lahi i Francozi« Tako so Nemci
Ravenska imena Ljača, Tajnca, Laže, Bače (na
dtajarskem), Ljabno zmenili v Leatsch, Tainiz,
Laasach, Fantsch, Laafen itd. Da pa Laibach
namest Ljabe ali Laibe pravijo, i to imdnaach kon-
čajo , je prišlo , kakor je ačeni g. Metelko že davnej po-
vedal, od tod, ker Slovenci na vprašanje: kako aa ta-
fcaj pravi? sploh v kazavnem padeža od|^ovarjajo , na
primer: ^^takaj je v Ljabah, v Cerkljah, v Sel-
cah, v Hinah, v Snahah. Ko se Ljabe v kazav-
nem padeža na bah končajo, je to Nemce motilo i jih
«emot],da „v Ljabah^ ali Laibach od svojega Bach
(potok) hočejo apeljavati, ali da morebiti le z|^ovor imajo
i,Laibach<' za im^ nemške korenine raz^^lasati.
Kdor zna alovenako, i premisli, kar je g. Me-
telko o imena Laibach govoril, se nikakor namere
mnenja vdati, ki stoji v 1. z voska ,,Archiva ilir die Lan-
desi^eschichte des Herzogthames Krain na 101. strani,
I se da tako posloveniti : ^Ze kakosti i začetja imena
,,Laibach^ v razkrajanji glasov i v sastavljenji na naj-
dem dokazanega, ae manj da bi imi Laabach maral«
Ljabah i ta imenovavan,,Ljabe^ predpolagati^. — Raz-
krojimo glasa ,,v Ljabach^ ali ,,Laibach^: Nemci že
po svojem jezika topljenega {; od { na razločijo, aaj ae
v tem celo nekteri Slovenci na tanko razločka na de-
lajo. Da slovanski u Nemci v au i v ai zminjajo, je
bilo že spredaj rečeno. Kakor po nemški zavita imena
Zirklach, Selzach, Zelach predpolagajo slovenska
imena Cirklje, Selca, Sala itd. itd., tako imi Lai-
bach predpolaga ime Ljabe ali Laiba. To je ven-
der tako očitno kot beli dan. Kaj tacega ne bode le ti-
sti amel, kdor si je namenal ne ameti. S tacim pa
je teško opraviti imeti, i bi tadi nobenega vspeha ne
imelo.
Ozrimo se tadi na nemško speljavo imena ^^Lai-
bach^. Kteri hočejo to imd iz nemščine silovito stla-
čiti, pravijo, da Lai pred bach pride iz holandskega
leia, kar kamen .slanec ali plošče (Schiefer) po-
meni. Božja dekla ! k a m bodo še šli te razlage iskat ?
Delječ gred5 po priprosta reči Naj bi vendar pamislili^
da v Ljabii ali Ljubljanici ni, dokler svet stoji, ni-
kdar plošč bilo in jih tudi dandanašnji ni. Kdor misli,
da se je v Ljnbljanlco morebit kadaj Golovc pogrezoval,
ne vd, da še le od tistega časa Ljabljanica blizo Go-
lovca teče, od kar je Graber Ljabljanico v to strngo
napeljal, v kteri pa še dandanašnji ni bilo od plošec ne
daha ne slaha.
Zadnji zlog bach pa pravijo, da prida od nem-
škega Bach, kar potok pomeni. Toda Ljabljanica ni
potok, ampak je reka, Finss, po kteri se plavake (la-
dije) vozijo. Potoki niso tako veliki. To je torej prazna,
da bi bil kdo Ljabljanico brez vsega vzroka plašni
potok Imenoval.
Iz Ljabisaha Ljabljano ali Laibach apelje-
vati, ae pravi, iz ,,Bartolomej^ Jerneja kovati.
Iz Laibach ,,lia-bach^, to je, Ijabo vodo na-
pravljati je toliko reanice, kolikor je 11 a b 0^^^) ^^^
venskema Ijab podobno. Kaj hoče pa nemški ach na
Slovenskem? saj imamo svojih ah dosti. Pri tej razlagi
bi bilo to posebno, da bi bili Nemci aami svoj liab ali
lieb v laib ali laab spačili.
Imenovani ^Archiv^ pravi tadi na 101. strani:
i,Ker moramo po (»ovestnici skazano spoznati , da je Lai-
bach im6 od Frankov okoli Grada (Ijabljanskega) izzl-
danega novega mesta, je torej nemško^. Te besede ae
^petltio principli^; kar bi bilo dokazati, „Archiv^ že
za dokazano povestniško resnico razglasi. Da so Franki
okoli Ljabljanskega Grada mesto Ljabljano zidali, mara
le kot mnenje veljati, dokler ne bode bolj na tanko
apričano. Čadno je, i po pristranosti cika govorjenje,
ktera dokazaje, da bi bil vsak dragi pri nas mesta zi-
dal, le domači Slaveni ne.
Komar se čadno zdi, da iz prešnjih časov ni no-
beno slovensko imd od Ljabljane znano , naj pomisli , da
nekdanji Slovenci svojega jezika niso bili v pismeno ve-
ljavnost vpeljali i ga pod oblastjo tujcov tadi niso mogli
vpeljati. Od kar se molči, od tistega se pa ne sm^ so-
dili, da tadi ni bilo. Ko bi taki dovod veljal, biseza-
moglo ž njim tadi skazati, da pred Napoleonovo posestjo
Ilirije na Krajnskem ni bilo Slovencev; imd Ljabljannbi
se 11 iz kacih slovenskih v Ljnbljani natisnjenih bakev
dalo spričati. Ko so Francozi pri nas bili, so imena na-
ših krajev tako pisali, kakor so jih po nemških bakvah
i zemljopisih najdli. Ko Nemci prešnjih časov o n^^"
bach^ govord, se to zgodi, ker po nemški govord. Se
dandanašnji, če kdo po nemški Ljabljano v misel
jemlje, jo le Laibach imenaje. Po nemških bakvah i
zemljopisih soditi , bi še ' dandanašnji morali misliti , da
akoraj noben kraj ali mesto ali reka nima alovenakega
- 40 —
iMMtia. Le ▼ ttekterlli veikiskili piMnjih dairasBjihč«*
0Dt Je kot kaj pesebnega tloTeneka imena iraTen nem-
Mk najti, na primer vg. FreyerJeTemsemlJovid«KrajD^
lA(e Vojvodine. Li okoda, da je to lepo delo ▼ bohor-
ilci ladano , i da se je veliko pomot tadi aieer ▼ pfeanje
alovenskik im^n vrilo. TadI na nemške manji popake
kntfn, ktera bi le po slovoDskl prav pisana todiNemeem
labko amema bila, se je prevee porajtalo; saj menda
fudf Nemci ne žeW, da bi mi njib pomote po nepotreb«
nem na ogled stavili« Pa okoljaine g. isdatelja sgovar-
jajd 9 I adelo se je že kakor bi bile nemške skaee pra-
vice pred slovenskimi pravimi imeni dobile. Ko bi me-
drovisnje is starejlh nemških bakev i zemljopisov ve-
ljavno bilo, da nI na Slovenskem slovenskih imen bilo
sa mesta i kraje , bi moglo nasproti sa Slovence tadi to
modrovanje veljati: „V slovenskih bokTah se LJnbl j ana
ne imenaje Laibach, torej tega imena ni^. Kdo bi
taeega modrovanja ne spoanal za tvesenje?
Popolnoma tadi ti dovod ne more veljati , ki pravi :
1,0 mesti LjabljanI perva stoletja po razdjanji A m one
pisatelji molčd, torej je tiste čase ni bilo^. Če kdode^
ielo v misel jemlje, ni da bi moral tadi nje poglavitno
nesto v misel jemati. Torej ali je ob časih Pavla DJa-
kona Ljabljana vas ali mesto bila , ali je se celč^ni bilo,
i njegovim molčanjem ni dokazano. Ko bi bil on na-
ravnost rekel , da na podertii Amone ni nič na novo
postavljenega, bi bil popolnoma dovod , da nove Ljubljane
00 nI bilo. Sicer je pa vprašanje: ali vsi stariši pisa-
telji o tem mesti molč6? To se bode se li pri bolj na-
tančnim preiskovanji pokazalo. (Konec sledi.}
Slovanski popotnik.
* ^Slovenske Noviny^ na Danaji so podale za pri-
logo zemljevid i^Cernegore^, kjer je sedaj bojišče med
Tarki.
^ Gosp. Zaborsky, sovrednik „slo venskih nofin^
je od vrednistva odstopil, tedaj jih vredaje le gosp. Li-
chard. Gospod Jireček posebno za nepolitiski del
mnogo piše.
* ^Svetovld^, ki ima na Danaja izhajati za-
četi, dozdaj se ni prišel ne svitlo, ker vrednih se ni
dovoljenja dobil, da bi ga smel izdigatl.
^ Dantetova epopeja ^Osvobodenje Jerazalema^
je prišla v češki prestavi od gosp. Ziaka na svitlo v
Borna in velja i for. 40 kr.
^ Kako aro od Berna na cesti, ki pelje v Olomac,
00 našli veliko staroslovansko gomilo z mnogimi stari-
nami. Drugi pravijo , da najdene reči niso slovanske.
* Preteklo leto je na Dunaju na svitlo prišlo 88
slovanskih knjiga med temi 22 slovenskih.
Novičar iz slovanskih kri^jev.
Iz Vernogore zvtfmo po nar novejših novicah j,Terž.
čas.^ in „Oest. Cor.^, da je bil v Grahovi hud boj,
Turki so sežgali hišo vojvoda Vojatiča, in 18 Grahov-
IJanov (med temi tudi vojvoda brat) so do zadnjega se
Junaško vojskovaje, v požara smert storili. Ali je po-
gumni vojvoda Jakub v pečovje zbežati mogel ali so ga
Turki vjeli, se ni berž zvedilo, poslednje novice v „Terž.
časniku^ vendar pravijo, da ga niso Turki v pest do-
bili, ampak da jim je srečno vsel v velike pečine, kjor
00 junaško brani Turški sili. V Cermniški nahii (okrajni)
razsajajo Turki grozovito, celo otrokom, kterih so na
mikrat 9 umorili, ne prizanašajo; ni tedaj čuda, da
Cernogorci vjetim Turkom glave sekajo, maševaje se
nad njih kervoločnostjo. V posamnih bitvah okoli Cer-
mnisko nahije, kjer se 3000 Černogorcov zoper 12 000
Turkov bojaje, so doslhmal Cernogorci zmagovali, kis«!
si 16. t. m. prisegli, da hočejo sovražnika čez mejo za-
Mditi aH pa vsi smert storiti v vojski. Na Grahovi Je
l/ernogorcem In Grahovljanom veliko ležeče , zato bo pe-^
magala tudi, če bo treba, nahija Katunsfca, in če voj-
ska za Černogorce le koliko po sreči izide, bojo odpadle
Turčii vse kristiansko-slovanske okrajne; če se pate zgodi,
bo zvezda Omer Pašata v Černogori obledela io
njegove slave skit se razbil na skalah Č^rnogorsklh. Au<«
strlanska vlada je poslala feldmaršallajtenanta grofa L e I-
ningen v Carigrad, in je nek zagotovila stricu kneza
Černogorskega , ki je S8. januaria že iz Dunaja v Terst
prišel, in se 29. januara že iz Tersta čez Kot ar dom A
podal, da si bo na vso moč prizadjala, Černogori var-
nost, kristjanom v Turčii pa mir vstanoviti. Varovati
mejo austriansko fe nek vlada naša postavila armado z
18.000 vojaki, pod poveljttvom bana Jeiačiča. Celi svet
je radoveden, kaj se bo naprej zgodilo. Delavnost kneza
Danila noč In dan je nepopisljiva , pa tudi skerb velika«
Novičar iz mnogili kri^jev.
Zraven ponavljajočih šol za fante, kteri ae
kakega rokodelstva uče, je c. k. ministerstvo nauka
ukazalo, da se ima v vsakem mestu, kjer je spodiga
realna šola, tudi učilnica za imenovane fante napra-
viti. — V mnogih časnikih se bere , da bo v fierolin po-
slani bivši minister Bruk še ta teden svoje poslanstvo
doveršil, kterega nasledek je knpči j na pogodba med
austriansko in prasko vlado za iZ l«t« — V
solnicah Auseskih je vstal unidan oginj, ki je veliko
škodo napravil; 8 ljudi je v jamah ob življenje prišlo;
nar bolj pa je pomagal sopir iz vrele vede oginj
zadušiti, kterega so skoz majhne luknje v scer dobro
zaperto jamo spušali^ kjer je gorelo. — V Londonu
se je vstanovil odbor, kterega naloga je veličansk spo-
minek postaviti slavnemu dohtarju Jener-u, ki je za
človeštvo neizrečeno veliko dobroto znajdel otrokom
k oz d (^osepniee) staviti in tako zabraniti prave kužne
osepnice. — V saboto je bila gradjanska, v nedeljo pa
cerkvena poroka Na pole ona, nepopisljivo slovesna ; po-
ročal jo nadškof Pariški ; cerkev matere božje je bila vsa
v svili in žametu, bandera vsih 86 francoskih okoliše
so biie razpete, 13.000 vošenih sveč je gorelo, 500
godcev je godio; vrisk zunaj cerkve je bil velik; zve-
čer sta se peljala cesar in cesarica na 8t. Cloudski grad.
Kmalo bo pozabljena ta slovesnost; al se bo tudi Napo-
leonov svatbini govor pozabil, s kterim je nekako
nespodobno pikal na posvečene stare navade druzih vla-
darjev, kdo w6? — Vremenski prerok iz Jolsve prero-
kuje, da po vsakem mrazu bo prišlo letos k m al o južne
vreme, in da bo pričujoče mehko vreme do 6. svečana
terpelo.
Prislovica poštenega moža.
Ge spone kaoa ti opravljiva kuje,
NiJ 8 šibo sanice vanj a Be kainvje!
Današnjemu lista
je priložena druga pdla »občne povestnice«. — Ker se je d(»
konca pretečenef^a mesca že dostojno žtevilo naročnikov na »No-
vice« oflasilo in se Jih se sniraj oflasi^e, smo v stann žesda^
eastiiim naroonikonr nasnanje dati , da bomo le sa pol leta stoijeno
obrabo spoluovali skosi celo leto in vsak mesec eno
pdlo »povestnice« brea posebnega plačila dokladali.
ker pa je »občna povestnica« neločJJiva doklada »Novic«, kakor
je »Tinoreja«, »kemija«, »divica Orleanska« in »nevesta Mesin-
ska« bila, osnanimo ob enem na mnoge vprasaiOs? da se »občna
poTestnica« le i Novicami dobivati namere, sa ktero nej, kdor
misli, se kmalo oglasi, dokler od vee natisnjeni listf ae poidejo*
Vred.
Natiskar in zalosnik Jožef Blaznih v Ljubljani.
kmetijskili, obertnijskih in narodskih reči.
I Novice UhiOlJo ▼ LJabljaui|
(▼8ak teden dvakrat, nam-
reo v sredo in saboto.
Odgovorni vrednik Dr* jraneac Blelnela.
I VeljiO® sacelo leto po poitil
(i ti. J scer 3 fl. , sa po] Ieta^|
20. po pošti, scer 1 11.30 kr.
Tečaj Xi.
V saboto 5. februaria 1853.
List 11.
Gospodarske reči.
QSalo ali preiičjo mast , kadar govejo iivino
napenjaj, hvalijo angleški živinozdravniki. V bo-
kal vrele vode se dene 1 funt gorkiga sala; ko se
je voda shladila, se vse skup vlije živini noter; en
pomagač derži glavo in vrat živine kviško, drugi
pa pritiska na levo stran vampa, kier je nar bolj
napet, da se začne živini rigati ; o 20 minutah so ve-
čicfel vsi vetrovi iz vampa pregnani in živina ni več
napeta. Piče C^utra} seji pa več ur potem ne sme dati«
{Mleko v latvicah iz cinka} se skisa 4 do 6
ur pozneje kakor v kositarjevih ali lončenih; tudi
86 v njih sme t ah a bolje loči, in poten takim se
po njih pridobi več sirov i ga masla (putra). To
natanjko skusiti, si je dal nek gospodar 3 latvice
iz cinka, 3 pa iz kositarja napraviti, ktere je ob
enim z ravno tistim mlekarn napolnil; v 45 urah se
je vsedlo mleko v kositarjevih posodah in iz po-
snete smetane se je namedlo 1165 delov siroviga
masla; — smetano v cinknih latvicah so zamogli se
le 5 ur pozneje posneti in namedlo se je iz nje 1630
delov siroviga masla, ki je tudi bolj iga okusa bilo.
{Penil od premoga — Steinkohlen — je %a
9enomet% ali travnike tako dober} j da je podruž-
nica Celjska glavni odbor Staj. kmetijske^ družbe
naprosila: naj bi se on obernil na oskerbništvoc.k«
železnice, da bi se kmetova vcem prepustilo ta pepel
po dostojni ceni, namest ž njim staro strugo Vo-
glajne zasipati.
{Nar boljii mast %a usnjino kočij y konjske
oprave itd.}, je tista, kakorsno rabijo Angleži, ki
jo takole napravijo: en bokal mleka se pristavi k
ognju, da zavre, po tem se dene 4 lote dobriga
lahko raztopljiviga mjila(žajfe} v mleko, se prav
dobro pomeša in pokuhati pusti; po tem se primeša
tudi 4 lete čistiga ne žarko viga laneniga olja
in vse skup se mora dobro pretresti , da se do do-
briga pomeša« Taka mast ni draga, usnje pa, ktero
se z njo maže, ostane vedno volno in mehko, in
se ne razpoka.
Razne kovine kot gradivo.
1. železo.
Sploh je znano, da se za stavite v prebi vališ
mnogo mnogo železja upotrebuje. Železo je nar
važniši kovina pri zidarii.
Z obziram na pridobitev je železo dvojne baze:
lito in kovano železo. Pervo se rabi bolj zano-
siti ali podpirati, poslednje za obesiti težo.
Po barvi tako imenovano svetlosivo lito že-
lezo je nar bolji, ker je vlečljivo in gibčno. Torej
se mora gledati, da roba iz litiga železa, ktera
pri stavitvi se porabiti imd, iz svetlosiviga železa
te baze je izdelana, ker černosivo lito železoza
to ne reljL
Kovano ali železo u palicah (Stabeisen} mora,
daje dobro, se sem ter tje kriviti ali šibiti dati;
se mora merzlo valjati, sulcati in u svilo se vleči
dati brez da bi počilo.
Dobro lito železo ne sme luknjasto biti; plena
njegova mora biti gladka in ojstra. — Dobro ko-
vano železo mora biti vlačivo,napoveršinibrezpoklin,
plena pa mora viin moleče nitke ali žilice imeti.
Ker ima železo tako imenitne lastnosti, da je
gibčno , vlačivo in terdo , se za stavitve čedalje bolj
upotrebuje. Tako je sploh znano, da na Angle-
BKim ne le cele ladje, temoč tudi hiše, hrame itd.
iz gol i ga železa napravljajo; in če tudi drugod
še ne grejo tako dalječ, se vunder več hišnih ob-
stojnih delov, ki so poprej se iz lesa izdelovali,
zdaj skorej sploh iz litiga ali kovaniga železa na-
pravlja.
2. Baker.
Baker ali kotlovina se rabi pri stavbah po-
sebno ko terpežno gradivo za pokrivanje. Ta
kovina je zlo vlečljiva in močna, ter se dd sila raz-
tegniti; torei se zamore tem boljupotrebiti, ker dan
današnji baKarnice prevelike stresne ploše napra-
viti znajo.
Bakrene ploše za pokrivanje morajo nar
manj 2 štirjaška čevlja imeti. Tudi žlebi morajo
iz bakra narejeni biti, čeravno streha je s streš-
niki krita. Bakrovi na mora tako visoko u podstrehje
seči, kolikor im& žleb vode zaderžati: drugači ni
deževnica lahko med krov in žleb se stekala, ter
vlažnost u zidovje zavlekla.
3. Svinec.
8vinec se ne upotrebuje za pokrivanje. Tudi
za obloge oknjenih sip se je boljši napravi vmak-
niti moral.
4. Cink.
Ob novejši d6bi so začeli pri stavbah se cinka
posluževati. Cink, sivkljato - bela , kositarju po-
dobna kovina, je precej terd. Napravijo se iz
njega ploše, 2 čevlja dolge, poldrugi čevelj ši-
roke. Teška je ena ploša hlizo 3Vg funta. Rabijo
se za pokrivanje pohištev, ker so sila terpežne.
Omeniti se pa mora, da deževnica, ki od cin-
koviga krova doli steče , se ne more tako porabiti,
kakor deževnica, ki od drugih krovov doliprihi^.
6. Medenina.
Med ali medenina (Messing} vremenu malo
zoperstaja. Rabi se tedaj le znotraj pohištev, kjer
— 42 —
posebno sa kljupc in okove vrat in okinj služi. Go-
spodar stori prav, ce sam ne nakupi sirove mede-
nine, ampak nje oskerbitev dotičnim rokodelcam
pripusti.
Potovalne po okrignah Datoroznanstva.
Kemija — in kiMnska sol
(Dalje.)
Spremimo radokopa naravnost v jamo, kjer kam-
nito sol — ali kakor t Dekterik krajih pravijo — o^er-
ako aol *) v velieih , akor skosvidljinh kobrah (War-
feln), zdaj belih zdaj krasno modrih , čisto ali z mavcom,
anhldritom in glinom zmešano na dan spravlja.
Nar veci solina je v Oalicil pod Tatranskimi
gorami polef: Vlllčke id Bohnie; 100 milj dol^a,
m milj stroka, 1200 čevljev globoka. Ena sama jama,
Mihalovičeva, je Imela takosno boj^astvo soli, da so
44 let v nji sol kopali; cela solina v Vi lički pa, v
kteri bi človek, če bi hotel vse jame in predehe preho-
diti, za 86 nemških milj pota imel, da 800-900 lju-
dem opraviti , kteri na leto blezo en milion centov kam-
nite soli na dan spravijo. V ti solini se vidijo jame,
enake velicim dvoranam, ki so deloma s solnimi skrili
podzidane in z oltarji in statvami oklnčane.
V dragi polovici 13. stoletja so že ih sol kopali,
in se dandanašnji ljudstvo pripovedaje, daje pobožna
žena kralja Bole slava V. s svojo /i^orečo molitvijo v
leta 1252 najdbo le veličanske soline pri Boga sprosila.
Da se jim je pa že takrat dozdevala dotika io zveza
ninozih solin pod Tatranskimi gorami, poterdi pravlica,
ki se se dandanašnji z ano pripovedaje, da je nam-
reč perstan , ki ga je kraljica na Ogerskem v solni stu-
denec vergla, v Bohnii najden bil v nekem kosu kam-
nite soli.
Kopljejo pa sol v Oalicianskih solinah ali s pikami,
aH jo lomijo kakor kamnje s smodnikom. Razpošiljajo
jo v dolzih kroglih kosih, 3 do 5 centov teskih, kteri
se balvane imenajejo, ali v manjših štiri voglatnih ple-
šah po centa ali 2 centa teskih ; drobnejsi sol iz Bohnie
pa v Bodcih, 27, do 5 centov teskih, po svetu grd.
Ravno tako kopljejo kamnito soljo v Kar doni
v Kaialooii, kjer je solina pod milem nebom in kjer sol
kopljejo ravno tako kakor kamnje lomijo v kamnaricah.
Enako ravnajo v Liverpolu, v Santa Fe de
Bogata poleg Meksikanskega zot6ka in v Kermanu
v Perzii, kjer iz kamnite soli cele hiše zidajo.
Drugači pa se dobiva kamnita sol v gorah, kjer
se najde v manjših kepah zmešana z glinom in mavcem
Cgipsom^ , kakor v velicih Solnograskih solinah v Hal-
lein-n in Berchteagadun , v Hallstadt-u in Anse-u na
Solinskem (Salzkammergat) , in v Hall-u na Tirolih. Ta-
kaj kuhajo sol, da čisto sol ločijo od druge primeša-
nice. Tudi te soline so bogate, tako, da Iz Halleinskih
in Berchtesgadniskih na to vižo vsako leto blizo 600.000
centov soli pridelajo.
Na svetu pa se najdejo tadi studenci, kterih
voda je nasitena kuhinske soli. Dolgo se ni vedilo, od
kod taka slana voda pride , dokler se ni primerilo , da so
zadeli pod zemljo na velika zaklade kamnite soli, skozi
ktere studenci tekd in se medpotoma napijejo soli, s ktero
navdani po tem na dan pridejo, Nekteri taki studenci
BO močno nasiteni soli; na primer Ima Lilneborski stu-
denec v 100 delih vode 25 delov soli , Reichenhallski 23,
Schdnebeckerski 13. Dragi studenci pa imajo tako malo
solnih delov v sebi, da se ne plača njih vode naravnost
*) Dft je slovensko im6 »o g e r s k a sol« sa nemško »S t e i n-
o al s« deloma pravo ime, se bojo eastiti bravci, prebravši
ti sestavek, sami preprieali gledtf na velioaaske Tatranske
gore na Ogerskem.
kuhati, ampak vjemljejo tako stadenčnice narpoprej r
ponikve, da izpuhti veči del vode. Je to storjeno, imajo
80 drage priprave, da ločijo mavo in drugo rudnine, iu
s koho potem napravijo čisto sol.
(Koneo sledi.)
Nova naprava cesarskih vradnu v Dašem
cesarstvu.
(nalje.)
Nar nižji cesarska oblastnija po deželi za politične
In sodniške opravilstva je okrajna ali kantonska
vradnija (Bezirksamt). Nji so izročene vse oskerb-
stvine in sodniške opravila, ktere niso določno dragim
oblastim izročene. Tista oblast, ki jo sedaj imajo okrajno
ali kantonske poglavarstva (Bezirkshaoptmannschaften),
bojo Imele prihodnjič za svojo okrajno ali kanton (Be-
zirk) tudi prihodnje okrajne ali kantonske vradnije; zra-
ven te pašo jim v pervi stopnji se tudi Izročene sodniško
opravila, tako da bo prihodnjič, kakor je na Krajoskem
že pred 1848. letom bilo, tako rekoč v eni kaucelii
na deželi se vse opravilo, kar v politično in sodniško
oblast perve stopnje sega.
Višji vradnik okrajne oblasti se imenaje okrajni
predstojnik (Bezirksvorsteher) , kteri ima svoje ad-
jankte, aktuare,' kanoeliste in služabnike; za
denarne io račanske opravila je pri davkovski vradnii
postavljen en davkar (Steuereinnehmer) In en kon-
trol o i k. Če okrajni predstojnik nima potrebnih lastnost
za sodnika v sodniških reččh, opravlja za to določeni
adjunkt samostojno io odgovorljivo sodniške opravila.
Opravilstvo okrajne vradnije je obširno ; nji je ne-
posredno izročena skerb za spolnovanje postav, za ohra-
njenje varnosti, javnega reda in pokoja, za pospesenjo
občinskega blagostanja; ona skerbi za razglasovanje po-
stav v dotični okrajni; nji so izročene v pervi stopnji
zadeve kmetijstva (kmetijstvo, samarstvo ali gojzdstvo,
lov In ribstvo), po tem skerb za ceste in mostove; po
zaslišanji žapanov podelaje kapčijne In rokodelske pra-
vice v pervi stopnji, ako podelitev ne spada vlsji oblasti,
ravno tako podelaje po zaslišanja županov ženitno do-
voljenja; o konskripcijah in rekratiranjn Ima po posta-
vah govoriti, ravno tako pri vkvartiranja vojakov in pri
vojaški pripregi ; nji je izročeno spolnovanje višjih uka-
zov pri kagah človeških Io živinskih in čajstvo nad zdrav-
niki v javno službo poklicanih, bolnišnic, porodnišnic,
norišnic itd. , ktere so v okrajni njeni ; ona čaje nad po-
selstvom , nad napravami zoper oginj in nad javnimi stav-
bami ali zidarijami ; v nje oblast spada teržna In obertoij-
ska policija; ona določi tarifo za meso, kruh Itd.; ker
so jI župani podložni , čuje nad njimi , jih podpira ^ in
podnčnje, pa razsojoje tudi v pervi stopnji vse pritožba
zoper naprave in ultaze županijske; ona čuje v imenu
deržave nad milodarnimi, duhovskimi in posvetnimi na-
pravami ; v šolskih zadevah je ona čuvajnica v imenu
deržave. Še več druzih opravil je nji izročenih , kakor
ji grčludl v sodniških, davkovskih in denarnih
reččh vsled cesarskega ukaza odmerjena oblast.
(Kooeo sledi.)
Narodopisni in jezilioslovni pomenki.
o začetku imen ^Ljubljana" i „Laibach^*
(Konec.)
Kadar kako povestnisko resnico terdimo, moramo
Iz tistih časov, od kterih je govorjenje, za njo priče
imeti. Torej bo vsak spoznal , da je treba povestniska
spričevanja zgodb v sUrinlk (arhiv) zbirati. Na-
djatl se je, da bode v tem, kar je popolnama spri-
čano, kot povestniska resnica stalo, I da bodo mnenja
— . 43 —
H sa mnenja veljala, ki reonice ne kaUjo. Pisatelji
«godb, kterih oni sami niso priča bili, i ktere so se
pred njih časi godile, nam smejo li toliko verjetni biti,
kolikor so viri ati priče (Qaelleo') verjetni, is kterih
ao jemali. Zato menim, da preveč rečejo, ki aa Lin*
ha rt o m terdijo, da so ptnji gospodova vci na Krajnskem
elovenska zemljepisna imena aavergli. Li to je verjetno,
da so semtertje kako imtf po svoje prenaredili« To po-
terjajo pri nas skasDJa se dandanašnji; kaj tacega sicer
pri premaga vcih po s^eti poterjeno najdemo.
Ob tej priložnosti miŠvearova opaska v ^Ogleda
li liirioma^ na misel pride, da so Neslovani slovansko
povestnico poEdneji čase slo popačili, pa ne li slovan-
sko, ampak todi svojo, kar je je s sloven^koj vsvesi,
ker niso Slovanov ne po jesiku ne po šegah itd. posnali.
Torej so pervi viri povestnico včasih veliko amevnisi kot
posneje pisarijo.
& tem pa nikakor nočem r6či, da bi bili li Slovani
v etano resnično povestnico pisati , ampak da povestnico
kacega naroda ni v stano iz starih pisateljev prav
sestaviti, kdor nI sicer s tem narodom znan. Ko bi bili
na primer, Slovani s šegami i s jezikom Nemcov po-
polnoma neznani nemško povestnico spisovali, se v6,
da bi bili marsikaj sgrešili ali pomešali , kar so Nemci
bolje rasločill. Slovani bodo torej s svojo i svojih so-
sedov povestnico v mnozih rečeh razjasnili, I popravili.
Torej ne gr6, da bi slovanski povestničar iz p ta jih
jezikov povestniske sestavke, vzete iz starših pisateljev,
naravnost v svoj jezik potolmačil ^), ampak sslovanskim
očesom gr6 pervih povestniskih virov i poznejših
apiskov pregledovati, i od svoje strani razjasnovati *^,
pomote popravljati , za kar bodo tudi resnicoljnbni ptajci
hvaležni.
O povestnici po nemški pisani se bere, na primer,
da BO bili Ootje i Getje vsi eno Ijadstvo. Li Slovan
Je v stana spoznati, da so Oetje (kterih imtf jeodger-
akega pjtrjg, kar ,,kmete^ pomeni) Slovani. Ravno v
taki povestnici se bere dalje, da Si m o je bil Frank,
kar Slovani ne moremo poterditi. Če so Franki Lju-
bljano zidali (?), so ategnili taki Franki biti, kot je bil
Bimo. V starem zemljepisa, ki smo se ga nekdaj v
aolah nčili (ali se ga seuče, ne vtfm) je v obzira Slo-
vanov vse križem pomot mergolelo, o Germani i je
bilo pa veliko napak rečeoega. Ravno tako je v do-
sdanji po nemški pisani povestnici o slovenskih de-
želah veliko pomot. Kakor slovanačina v latinščino i
*) Te b6.^ede poterdi skos in ikoE spisov časnika »Stiriac
že od leta 1845, ki nam Je prig^odno ravno v roke prišel
in v kterem nas noeni domorodec T riba neki lepodoka-
n^e, da ▼ sf^odopisih slovanskih kri^ev itd. prebiranje le
latinskih in nemških pisem ne pelje k rasode^o resnice.
Gosp. Tribanski takole i^ovori: »Die Gelehrten bliittem in
lateinischen and dentachen Urkunden (slavische gibt es we-
nigstens fiir Inoerosterreich keine) und forschen darin
naeh der Wahrlieit aach in Betretf slavischer Gegen-
stande. Dass sie trota ihrem Fleisse and ihrer vielen
M&he das Wshre darin doch niclit flnden , ist sehr natflrlich,
< weil lateinische and beinahe durch^ehend alle daitschen
Urkunden von Nichtkennern des Slavischen , daher f^ros-
sentheils nnrichtip in Besaip aaf Benennanscn der Ort-
sehaften, Flilsse and Berae a^sohriebea worden. Selbst
die Catastral-Vermessans |;ibt keine Sioherheit; denn so-
wohl bei der Josephinischen als bei der letstea Messang
sehrieben die Herrea ia ihre Mappen die Benennnngen oft
Mschaleder. 8owarde a.B. anstatt Sieneaj (ein sohat-
tiaer Bera) , woil diess Wort dem deutschen Ohre nicht
behagen wolJte. gende das Contraire daraas gemacht
and a^Bohrieben: »Siebensehein«!
*♦) Veliko veljavni aosp. Wartiaeer ▼ Gradca je nedavni))
o enaki priliki vaiao pa resnično besedo aovoril, rekoč :
)»tako dolgo bojo nase preiskave vedno dvom^ive ostale,
dokler ne sacnejo adeni Slovani po i|;odovini naših kra-
jev slediH in povestnico pisati, ki bo rai^Asnila, kar jo
dosihmal se skrito.« Vred
gresčino sega, tako i se bolj sega stara slovanaka f^veš^
niča v starorimsko i gresko povestnico i v mitologijo*
Možjd, ki so sicer visoko ačeni i tadi resnicoljabi , so
vendar le v marsikteri reči kot žaba pri lesnjika, ker jim
slovansčine i slovanske povestnico kot kljača do resnice
manjka. Slovanska ali tadi li slovenska povestnica Ima
tesko i obširno pa imenitno nalogo. To pa tadi lahka
vemo, da je se celo pri pričah zgodeb večkrat pristra-
nost zapaziti. To nam vsakdanje skašnje poterdijo.
V ^Mtttheilaogen des hist. Vereines fUr Krain im
November 1852^ se gospoda B. očita, da se z orožjem
mnenj bojnje. Ali se njegova gg. nasprotnika dra-
ga če bojujeta? Po kteri pravici pa je za nemško speljanje
imena ^Laibach^ bolj pripasčeno se mnenj poslnžitl,
kot pa za slovensko?
H zgodovinskim dokazom, ki se v ^Mitthei-
langen^ najdejo , je r^či , da so kratki , pa vender pre-
dolgi, i da ž njimi celo nič ni skazauega. Predolgi ea
zato , ker bi se bilo vse pri enoj meri s temi malimi ba»
sedami takole lahko povedalo: „povestnica, kakor je da
zdaj spisana, i kolikor je o Slovencih znana, o Ljabljan*-
skem mesta molči od Atilado Karla Velicega , zato mo-
ramo pa stare pisatelje prebirati, starih listin i
pisem pregledovati, starih spominkov preiskovati,
da boderoo kaj več i bolj za gotovo vedili, kako je tiste
čase na Slovenskem, zlasti na Krajnskem, bilo , kako je
bilo z Ljabljano i drazimi krajnskimi mesti.^
Resnica kraljica! Nihče nam ne sm^ za zlo vzeti^
če po povestnici i nje spominkih resnice iščemo,
ali če v pomanjkanji d ognane resnice verjetna mne*
nja začasno povi^mo. Če bi pa domača mnenja, ki so
verjetnisa memoptajih, odrivali, i namest njih ptuja sta-
vili, kterim se koj očitno bere, da niso res, bibiločado,
če bi pri svojih rojacih v obzira resničnosti I domoljabja
ne zgabljevall zaapanja , pa tadi resnieoljabnim I nepri-
stranskim ptajcom bi se tako ne prikapovali. Jaz s svo-
jimi mnenji ne želim ravno astrezati ne domačim ne ptaj-
com, pa tadi nikogar ne žaliti, ki ni mojih misel, le
odkritoserčno — resnice želim.
Ker sim pa zmotam podveržen, kar tadi tisti, ki
so o imenih ,,Ljabljana^ i „Laibach^ itd. drasrače govo-
'rili, od sebe ne bodo tajili, tedaj sodite naša mnenja^
kteri jih berete ali slišite , zraven pa ne porajtajte ne na
Sokrata, ne na Platona, ne na Petra, ne na Pavla, am-
pak — na edino samo resnico!
Novičar iz slovanskih kv^ev.
Iz Černogore. Časnik „Osservat. dalm«^ od 80.
janaara piae o Černogorsko-tarski vojski takole: „Zad-
njikrat smo naznanili, da je tnrška armada pod povelj-
stvom Reis-Pasata 16. janaara čez goro Planica
sla in samostan v Ostroga, kjer so bili 3 minihi, se-
žgala. Knez Danilo je potem z jaoaško množico čez nja
planil in vnela se je strašna bitva; Černogorci so pre-
magali; en tal^or (batalion) so pokončali, ostalo kardel»
pa v beg zapodili. Tarki, vsi omamljeni, so se vma-
knili do Povie, ne delječ od mejoHercegovinske; sliši
se, pa gotovo se nI, da so Černogorci Reis-Pasata vjell«.
Iz tega se vidi — pravi „Oss. dalm.^, da so Černogorci
dosihmal srečni. Omer-Pasa, ki se jebahal Černogoro r
6 tednih podjarmiti, je mogel bežati sili janaških gor-»
jancov na Berdi , in 80 dni je preteklo , odkar ni ne en»
stopnje naprej prišel, i^akor je iz začetka bil; njegova
poglavno sotorlsča je sedaj v Spaža. Selim Beg, po-
veljnik 8. oddelka tarske armade, stoji se amiraj,luikor
je stal, s svojo .armado na visočinah O od in s ki h. —
„Oest. Corr.^ pa naznani, da se tista novica, ktere ama
sadnjikrat omenili, da je vojvoda Vaj atič Tarkomvšel^
ne poterdi, ampak da je gotovo^ da so ga Tarki vjell
- 44 —
ia fa s Bjo/rovo rodovfno in 50 GrahoTljtBi v tarako U-
boriioa odpeljali. Sliši se, da Tarki e vjetlml na ravnajo
kcrvolooDo. — 27. jaaaara ao Černo^orel napadli Tarko
pri Limiani; izid to bilvo pa ao nI snan. — Vojska v
Comof ori — pišejo časniki — ponavlja v mnoaih pri-
^dbah slavno janastvo, ktero se prepeva v starih na-
rodskik pesmih Serbov; tako se pripovedaje od nekega
Limliančana, kterem« so Turki hišo požgali , da je tar-
akega vojaka ubil, njegovo oblačilo oblekel in
med Tarko se podal, kjer se je tako janasko i njimi
bojeval, da je troje Turkom odreaanih glav domi pri-
basal. — ^Presse^ piše, da je nek res, da so dv<
rusovski armadi proti Torski m-eji pomiku-
jete; 5. oddelk armade pod generalom RUdiger, ja
prejel že povelje sa odhod , 4. oddelk ga vtaki dan pri-
čakuje.
1% Banata svtfmo, da je sadnje dnf preteklega
mesoa v Bečkereku kiblja pšenice perve sorte bila
po 15— 16Vs 11., v Ssanadu po I5V2— 16 11. V No-
Tih Beeak je bila pseoioa perve sorte po 14^1572 ii.»
o*rte In ječmen po 10 11., koruza po 11 K., ogeršicapo
82 do 85 fl.; ozimina povsod lepo stoji.
1% Prage. Kmetijska družba je v zboru sklenila,
družtvo vstanoviti za oskarbovanje svilodov (zid-
nih gosenc), ker ee od dne do dnd bolje spozna velik
dobiček sviioreje.
1% Celja zviSmo veselo novico, da hočejo gospodje
Koderman, Orasič in Grabnar ob nedeljah nauk
kmetijstva razlagati. Nauk iz kmetijstva, prav po
domače mladfni v nedeljskih eolah razkladan, je rodovitno
aeme, iz kterega se smd kadaj dosto veselega sadu
pričakovati.
1% Železnikap 1. svečana. Prezgodaj smo se s
snegom hvalili; res je en dan tako padal, da smo že
iardno stati mislili, al žali Bogi berž je bil jug ti, za
Bjim dež, in tako je slo nase upanje t pravem pomenu
besede — hitro po vodi. Skoraj smo že za letos ob-
upali, zakaj pravi čas za sneg je že zlo pretekel; hudi
nasledki take zime nam pa tudi že skoz okna ▼ hišo
gledajo. Bože pomilujl
V Sorici, dve dobri uri od tod, se je po več-
letnem prissdevanjučastitega gosp. fajmostra J. Mu 1 ej-a
BOva šola osnovala, in po božičnih praznikih lani pri-
čela. Desiravno se ondotni farmani iz aačetka soli niso
posebno prijazni kazali , sim vendar zvedil te dni za gotovo,
da šolo že kakih 30 do 40 otrok obiskuje, kar »e za
začetek veliku imeaovati uamsre , in ludi spričoje , da
farmani Toliko korist ssle vendar le spoznajo. Tako je
prav! — Tud gori tožijo kmetje o mehki zimi, ker ne-
more)o po daljnih lazih gnoja izpeljevati , kterega večidel
le san^taž voziti zamorejo. Tako se okoli nas z ničesar
savno hvaliti ne moremo. Z Bogom. Josip Levičnik.
Novii^ar iz mnogih krs^jev.
Ker se pegostoma primerja, da Ijndjtf iz našega
cesarstva grajo sreče iskat v Ameriko, in ker ondine
najdejo, čeear 00 iskali, pridejo se vbožnisi nazaj, je
zapovedalo e. k. ministerstvo: naj odsvetjejo gosposke
to takim Ijuddm in jim določno poved5: kdor sov Ame-
riko preseli, zg«bi za vselej pravico nazaj v
eesarstvo priti. — Ministeraki ukaz prepovd ondi
fisma po poslih (potih) pošiljati, kjer so c. k. poste, če-
ravno 80 na pisma postne marke pritisnjene. •— Cena
prastega (erdinar) tobaka, ki se ne kupuje v vez-
fcih Cpakeljcih), je od tega mesca za uprej poviksana;
sa krajcar se dobi 1 lot, za 29 kr. pa en fant re-
zanega tobaka; četert funtatobaka v klobasah valja 9 kr«^
funt pa 88 kr. — Prodajavnica c. k. rudninstva je sa
ti mesec postavila ceno enega centa svinca na 1311.
80 kr. do 1611. 24 kr., kotlovine na 64 i., živega
srebra na 164 fl., cinobra na 197 fl. do 817 fl.;
lepega Sohlagenwaldskega kosita rja na 66 fl. — C»
k. ministerstvo nauka je zapovedalo, da sa Imajo val
pripravljavci za učiteljstvo na ljudskih ša-
lah (preparandi) orgljaoja in cerkvenega petja kot pred*
pisanega nauka učiti. — SIlijoče delavnisnlce aa
Imajo nek po vsih deželah cesarstva napraviti. — Vsak
voznik (.furman) mora potni list (pos) imeti, kakor
drugi popotniki. — Vsi čaaniki so polni popisov, kaka
je bila nova Francoska cesarica oblečena; — na glavi
je Imela — pravijo — za 8 miliooa demantov, okoli
vrata za 8 miliona in ravno za toliko okoli rok ; oprava
Iz nar dražjih krajcev (spic) je veljala 40.000 frankov;
mestni odbor jI je pokloniti hotel okrasje (Schmuck) Is
drazih kamnov , 600.000 frankov vredno , pa se ja sa-
hvalila za-nj in rekla, naj se za okrssje namenjen denar
podeli revnim; ker je bilo pa že v ti namen izdelano,
ga ja kupil ženin za nevesto, da biserniki v škodo na
pridejo. — Po starem prerokovanju, ki ae po vsem Tur-
škem pripoveduje 9 ima letošnje leto za Turčijo sila
pomenljivo biti; „400 let — pravi preroatvo — Ima ljud-
stvo Ismael v Stambulu gospodariti*' — in z letošnjem
letom izteče tistih 400 let. Gotovost tega pa le tisti
Gospod vd, ki je, kakor nas Koseški pravi, pisal ve-
čno pratiko!
Pesem čeških mnzikantov *').
(Po eeskem Far ha).
Mi smo oeski moaikaiiti,
Cesks mat^ nas rodihi,
8 sladkimi nas blaaoslasi
S sladko godbo dojili.
ZemUa sodbo, semlja češka
^ Jo ▼ resnici naša Isst,
Ceski biti mosikant jo
V eolem sveta volka čast.
V veseJlji vsak sprojemlja
Masikanta coskega,
Lo od njesa, no od dr^J^fo
Blieat' je ksj flotnoga.
Lepo igrajo in veselo
Na trobentah, na basdh;
Mnogo godoov je na sveta ,
Nar Torlejs^ smed njih Je Čeh.
Češko godimo , češko pojmo ,
Češka semlja nas jo dom,
Poslavljujmo, povisojmo
S krasno godbo godbe dom!
Se raiglasa, se razldga
Češka godba v pesmici ^
Mi smo češki masikanti, ^
Vre nsm v sereih češka kri.
Čehi^smo po vsaki ceni,
Češke semljo rojenci,
Ceski mi smo pravi godci
Češke zemlje vlastenoi! a.
Popravek.
v poslednjem :>8Iov. popotnika«c namest JDantetova Mri
Tasftova.
*) Pri nas tako imenovanih Pragarjov.
Natiskar in založnik Jožef Blaznih v Ljubljani.
kmetijskih^ obertnijskiii in nsrodskili reči.
1 Novice uhiO^Oo ▼ LJubljani
{v8*k teden dvakrat , nam- ^
reo v sredo in saboto.
Velji^o saeelo leto po ponti
i 11. , Bcer 3 fl. , la pol let«
Odgovorni vrednik Dr* jranes Bleliiela. ^ 2fl.popo6ti,8cerifl.30kr.
Tečaj XI.
V sredo 9. februaria 18^.
Ust 12.
Kako D2U se češp^e ali slive sušč.
Suhe češplje (slive) se lahko prodajajo, in po
tolikanj višji ceni, kolikor bolje so bile posu-
šene. V dokaz teffa omenimo, da g. Hirš in drugi
horvaski tergovci, ki se pečajo z nakupovanjem in
jprodajanjem čespelj , so naznanili kmetijskemu dru-
štvu v Zagrebu: da cesplje,^ ki se na Horva^«
škem suše, so v ceni SKoraj vedno za kaka Si fo-
rinta nižji, kakor tiste, ktere tergovci v Bosni
kupujejo. In vzrok te nižie cene, pravijo oni, je
le ta, ker se na Horvaskem češplje na dimu, v
Bosni pa brez dima suše. Sušivnice v Bosni niso
kakor na Horvaskem zgorej odperte in samo z leso,
na kteri se češplje v dimu suše, pokrite, ampak v
Bosni so sušivnice zgorej, kjer češplje leže, čisto
zaperte , da dim skoz ne more. Sicer se te sušiv-
nice še v tem razločijo , da imajo razun tiste luknje,
kjer se kuri , še drugo luknjo za odiMek in za dim.
Take peči za sušenje češpelj — pravi glavni
odbor Horvaške kmetijske družbe v 1. listu „Grospo-
darskih novin^ — se prav lahko popravijo : „le spodej
v zidu naj se luknja za dim predre, in zgorej ti-
sta lesa. na kteri češplje leže, za tri perste de-
belo z ilovico namaže, da dim skoz ne more.
Samo po sebi se pa razume, da ilovica iz začetka
razpoka; zato je potreba, preden se začneto če-
šplje sušiti, da se namazana ilovica nekoliko dni
na zraku in solncu dobro presuši, da se potem malo
po malem kuri , da se pec tako počasi kakor kost
uterdi. Tiste pokline, ki se pri sušenju napravijo,
se morajo dobro zamazati in presušiti. Tedaj je
l^eč za sušenje dobra in nič vee ni potreba, kakor
Be 2 ali 3 lese napraviti , na ktere se češplje po-
suvajo in na peč postavljajo , spet doli jemljejo in
hlade. Te lese, pa ne smejo biti iz sirovega lesa,
^mpak iz dobro posušenega , preden se na nje če-
fiplje raztresejo , ker sicer duh od sirovega lesa
dobe. Se na to je treba paziti, da se češplje, do-
kler 80 se gorke in sočne , ne smejo v posode de-
vati , ampak treba je , da se popred malo v zraku
presuse^.
Čeravno pri nas čfešpije zlo v pečeh suše , zna
vendar biti, da tiste napčnosti, ki se najdejo pri
susivnicah na Horvaskem, se najdejo tudi pri nas;
zato smo iz ^gospodarskih novin^ vzeli dober svet,
ki zamore tudi našim kmetovavcem na dobro priti,
ker je gotovo, da dobro napravljene in z oduški
previdene sušivnice so veliko bolji od navadnih peči.
Al 8 sušenjem ni še vse opravljeno; treba je,
kakor časnik Dunajske kmetijske dražbe «) svetje,
o sušenju češpelj se sledeče pomniti :
*) »AUf. LMd- iBd FMvtvr. £i«l.«
1. češplje, ki se suše, morajo do dobrega
zrele biti, preden se potergajo ali otresejo«; po-
tergati je bolje, kot tresti jih, (Francozi, Lahi,
Angleži jih tergajo, ne pa tresejo). Tergajo ali
tresejjo naj se pa le o lepem suhem vremenu.
Kar je nagnjitih ali ne popolnoma zrelih ali prav
drobnih, nai se odločijo za drugo rabo, za zga-
njarije itd., le za sušiti ne. Domii naj se pa spra-
vijo v bolj plošnjatih ne preglobokih košarah.
2. Domii pripeljane češplje naj se spravijo na
zračni kraj in ne smejo na kupu ležati; vse
gnjile naj se mečejo proč. Če je vreme lepo , in
ee se morajo češplje vsak dan na sonce diati. da
zvenejo, naj se to stori, ker se take češplje lože
posušijo^ in veliko derv prihrani. Če zmerzuje, naj
se položi slame po njih; do dobrega zrele ne
zmerznejo; v zaKurjene shrambe naj se nikar ne
devajo.
3. Dobro napravljene sušivnice so veliko bolji
kot navadne peči. Do dobrega zrele češplje se
posuse, če so pred zvenile na zraka, o 22 do 85
urah.
4. Po tem, ko so češplje iz peči ali sušivnice
vzete bile, je treba jih o do 6 dni na rjuhe na
zračnem kraju še sušiti djati.
5. Suhe češplje naj se v žakljih pod streho
obesijo.
Tudi pisatelj v omenienem nemškem časnika
toži, da so češplje iz nemških dežel manjši vred-
nosti kakor francoske, zato ker so preveč po-
sušene in okajene.
Našim rojakom , ki teleta v Terst vozijo!
Smiliti se mora človeku, ki ni sirovega serca,
ako vidf teleta ali prešiče na vozovih privezane, da
jim glave vse zabuhle in oči s kervjo zalite čez
lestvice visijo in se cel& dostikrat po kolesih bru-
sijo. Taka vožnja je grozovito terpinčenje žival,
kterega bi se človek nikdar vkrivičiti ne smel; pa
tudi živini na to vižo delj časa terpinčenf , se s p r i d i
kri, zbolijo možgani, pljuča ^ serce, ietra in vra-
nica in potem tudi meso, da je slabo ali znabiti celo
človeškemu zdravju škodljivo.
Hvale vredna je tedaj prepoved, ki jo je
c. k. deželno poglavarstvo v Terstu unidan na
znanje dalo^ prav bi bilo, da bi taka prepoved po-
vsod obveljala, ki se takole glasi:
,,Ker meso take živine , ki se z zvezanimi no-
gami leže od enega kraja do druzega vozi, gotovo
slabeje in mafij zdravo postane, in ker tudi člo-
veštvo veleva, da se tako terpinčenje prešičev in
telet ne dopusti, prepove deželno poglavar-
— 46 —
stvo tako vožnjo in opomni, da vsakdo, naj bo
mesir, voznik, kmetovavec ali pakupčevavec 2 ži-
vino, ki po 1. aprilu tega leta (t^ j^ V^ veliki
noči) na imenovano grozovito vižo teleta ali pre-
Biče tako vozi, bo moral brez usmiljenja od vsake
tako peljane živine 2 gold. kazni ^ilačati; iz
tacih lazin nabrani denar steka v uboznišnico tiste
občine (soseske), kjer je bila taka vožnja zasačena^.
Naj bi se razlegla ta prepoved po vsem Slo-
venskem, da se povsod oapravi gerdo in človeku
škodljivo terpinčenje živine, kar se tudi lakko zgodi,
ako se vozovi za tako vožnjo napravijo prostor-
ni in visoki, od vsih strani zapaženi, da ži-
vina ali na slami prosta leži ali stoji. Zvedli smo,
da vozniki , ki teleta od daljnih krajev v Terst vo-
zijo, opoldne, kjer ostanejo, vsacemu teletu kaki
dve sirovi jajci v gobcu zmečkajo , ki ju lačna in
žejna žival kaj rada povžije. To jeprav, keriajca
so tečin živež, al uno terpinčenje zasluži, da je
deželno poglavarstvo ojstro kazen izgovorilo«
Potovanje po oknunah natoroznanstvat
Kemija — in kuhinska soL
(Ddje.)
Kakor po stadeocih iz podsemeljsklh jam sol na
dan priteka, tako je natora noEmerne zaklade 0OM v
morjih ohranila.
Moroka voda ima v sto bokalih vode blizo tri
bokala kahinoke soli. Če bi tedaj mo|:oče bilo , da bi
vse morja svoje vodno dele ishiapele in da bi se sol, ki
Je v morski vodi, vledenlla (kristalizirala), bi pokrivala
sol za 2500 čevljev na debelo celo zemljo.
V mnosih deželah, kjer dra|^e ooH maojka, mor-
ska sol, čeravno nekoliko s^renkljata zavolj primesanih
grenjko-semljatih soli , nadomestaje veliko boljši kamnito
in stadeočno sol.
Napravlja se pa v vročih deželah taka sol lahko,
ker nič drase^a nI potreba, kakor vodo ic morja na-
peljevati v bajarje , da po sončni ^orkoti Izpahtijo vodni
deli in sol sama ostane. Prav po naravni poti se je na
to vižo v moozih krajih taka sol sama naredila , kjer se
je v starodavnih časih morje posušilo. Ni tedaj čada,
ako po veličanskih stepah pole^ Hvalinskei^a (Kaspi-
skeg a) morja in Aralskofra jesora se vidi se zmiraj do-
sti soli, ki se prikaže, kadar poversina zemlje razpade,
in da v Dankall na Abisinokem je svet 4 dni hoda čez
in čez s soljo kakor s Bno£:om pokrit Na bregovih je-
zera Minilo imenovanem v zedinjenih Mekslkaoskih der-
žavah Amerike je zemlja s tako debelo in močno skorjo
soli pokrita , da jo lomijo v velicih kladah.
Al ne voda sama, tadi o|^inj nam damje soli;
najdemo jo v izmečkih tistih gor , ki ogioj bljnvajo in
se zovejo vulkani. Razpokljine Vezava so mno/^okrat
čez in čez pokrite s solno poversoino , ktero nabora revno
ljudstvo In si s tem živež slaži. Ko je £:ora H e ki a na
Islandskem oginj bljavala, so vozili eole vozove vulkan-
ske soli Iz okolice osrnjene gore.
Iz vode In zemljo pa gri kuhinska sol v rastljiae,
živino In človeka, in to ji di nar veči važnost, ker je
vsim neobhodno potreben življej.
Ni ne res, da bi so bilo le primerila, da je sol
pot našla na ognjiše divjih ljudstev ravno tako , kakor v
kuhinje omikanih Earopejeov ; — natora sama ji je od-
ločila visoko pomembo za stvari na svetu, In naloga včd-
noBti je, razumeti to važno pomembo.
V ti cilj In konec pa je treba , da spremimo keml-
fcarja po tistih spremlnih, po kterih on ka^iiosko sol pe-
lje, ki jo jo dobil ali iz zemlje skopano , aH Iz studenč-
nice skuhano, ali Iz morja zajeto.
V vsih teh spremlnih se bo očividno rasodele, kaj
kemijska včdnost zamere. (Dalje sledi.)
Ozir po sveta.
Od kod začetek vojske Černogonko^-turike.
Vojska, ki se je med Černogorci in Turki vnela,
je sedaj tako važnost dosegla , da oči celega avets se
obernjene na deželico, ktera je pred tem le malo po-
rajtana bila.
Ni tedaj čuda, ker se Iskrica ni porajtala , da se-
daj o plamenu marsikdo vpraša: zakaj prav za prav,
In kako se je vnela sedaj toliko važna vojska?
Nek imeniten Serbljan je popisal unidan v nemškem
časniku „AIlg. Zelt.** Izvirek Černogorsko-tarike bitve,
iz kterega, v porazumljenje te prigodbe , povzamemo vaz-
niil zadeve.
Takole se jo vojska začela:
Vojska Černogorcov zoper Turke ni nova reč. Od
nekdaj so se černogord imeli zoper turškega pasata v
B kadru bojevati, ki si ni dal vzeti, da so Černogord
podložnlki Turškega carstva In da so se mu le kot puntarjf
odtegnili. ViadikI Čemogorski pa spoznajo Čemogoro
za samostojno od tistih starodavnih časov, ko so jarm
Turški otresli. In vslod pravic, ki jim jih je nekdanji pa-
triarh Iz Ipeka celč v pismu podal , grč vladika Černo-
gorskemu naslov (Imi) metropolita Černogore, Skende-
rije (Skadarske okolice) in Primerja.
DrugI vzrok mnogokrat ponovljanega prepira je
bile Skadarsko jezero; pasa SIcadarskI pravi, da je
to jezero Turško, Černogorci pa terdijo, da je jezero
zavolj njim neobhodno potrebnega ribstva deloma
tudi njih.
Tretji vzrok večkratnega prepira je različnost n a-
rodstva in včre. Razun malo katoličanov v Albanii
je večI del Mahomedancov (turške včre), — Černogorci
BO staroverci. Albanci kakor Černogorci so vojskoželjoi,
hrabri In ropu udani. Vediti je tudi, da okrajne okoli
Skadarskega jezera so sila rodovitne , tedaj vabijo Čer-
nogorce, da pridejo s svojih nerodovitnih gori radi si
kaj živeža Iskat; od druge strani pa sela Černogorcov
Iz nabije Rječke, Ljesansks in Bjeloplavičke tako lež^,
da ne morejo Albanci tako lahko do njih, kakor do dru-
zib nahij bosniški in hercegovinski Turki.
Ni tedaj čada, da po vsem tem so Černogorci iu
TarkI vedno v prepira bili. Poslednji čas je stara raz-
partija lahko švignila v hajsi plamen, ker sedanji knez
Čemogorski In pasa SkadarskI Osman Pasa sta si na-
sprot stopila.
Knez Danilo je scer se mlad (se le 24 let star),
pa je hraber janak, včs nadusen za srečo svojih Čer-
nogorcov in terdne, nepremakljive volje; narod njegov
ga ljubi z nepopisijivo iskrenostjo, ki je Černogorcem
lastna , In ga spoštuje čez vse. Pripoveduje se od njega,
da enega dnč, ko je več Černogorcov pod košatem dre«
vosom okoli njega kakor otroci okoli očeta ležalo, je k
njim takole govoril: glejte I kako majhen (Danilo je majhne
postave) med vami stojim ; če me pa ne ubogate , vam
bom velik In težji postal kakor je Lovčen (Lovčon je
visoka gora med Černogoro in aaHtrianskem primorjem);
ako mi branite slavo doseči z dobro, jo bom dosegel z
ostrostjo^.
Vezir Skadarski Oitman Paša pa ni ne prav Tark
ne prav Albanec, ampak Bošnjak turške vere; on je
sin tistega v Serbil po kervoločnosti glasovitega pasata
Sk opijska, ki je med družim! grozovitnontrni 5. gradna
1814 pred čveterimi vratami Beligrada 1 50 Serbo v obe-
sili dal. Kakih 10 let je O^^man Pasa že vezir v Ska-
dro; celi čas pa hajska Černogorce zoper Černogorce,
bolj kot vsi njegovi predniki, kar mu je tolikanj lože.
{
-^ 47 —
ker tforbakl jesik zDa, ma tedaj tolmačev za avoje na-
mene di treba. v
Po Mfterti pofiledDje|:a vladika je ataraoinetvo Cer-
nogeroko ae i njim pomirilo, — pa pomirje je le ^^^^^
terpelo. Dva Albaoea ota ^oaovito ^obila nekega Cer-
soirorca, in ko ee je etarasinstvo Černoirorako savolj
tega pritožilo pri paiata, je le to odgovoril, da enega
ubljavca eo vjeli, dragi pa je viol, ne vejo kam.
Ko je preteklo poletje bnes Danflo , pridal ia Pe-
trograda domu, Černogorčem naznanil, da miali majhin
davek vpeljati za potrebe deržavne, je Osman Pasa borz
dal Černogorčem v okrajni Piperski oklioati: naj za-
psotijo kneza Černogorakega In ae njema podverzejo, on
BO bo nobenega davka od njih terjal In jih se cel6 z
▼sim previdil, česar potrebajejo. In res je nektere pre-
motil In jim obljnbil, da jim bo z armado na pomoč pri-
jel, ako bi jim knez ntegnal braniti ae njemo podvreči.
Ravno tako je dopisal 0<«man tadi sosednim Tarkom In
Albancem , naj siKasijo Cernogorce drazlh nahg na svojo
0tran spraviti.
To kovarstvo, kterega namen je bil celo Ceroo-
goro spet pod tnrski jarm spraviti, je zvedil knez Cer-
Dogorski 7. (19.) novembra lanskega leta; berž je zbral
1000 oroženih moz Iz okrajne Katanske, in se 9.
(21.) novembra nad Piperčane podal. Komaj se je to
zvedilo po ČernogorI, so se prostovoljno zbrali Seklinol
▼ nah(i Rječki^ ki blizo nad Žabljakom prebivajo, in se
berž (ako vstavili, da Torki ne morejo Piperčanom na
pomoč priti. 11. (23.) novembra napada SOjanakovIz
omenjega roda Seklinov terdnjavo Žablja^k In jo Tar-
kom vzame.
Komaj se je na Cetinje zvedilo , da so Čemogorci
Tarkom Žabljak vzeli, je starasinstvo Čeroogorsko berž
spoznalo, da ta reč ne bo pri tem ostala. Nanagloma
00 tedaj zbrali , kar so bojevnikov v bližnih okrajnah na-
brati mogli , in se podali proti Žabljaka , kamor je med
tem že tadi obilo Tarkov privrelo« Kmalo prevzame pasa
Skadarsfci sam poveljstvo čez tarsko armado pri Žabljaka,
— in tako se je začela vojska med Torki in Čemogorci.
Med tem vdari knez Danflo s svojo armado nad Pi-
perčane, In jih lih od tiste strani napade, kodar so pri-
čakovali Ossmanove armade na pomoč — namreč na jažni
strani nabfje Piperske, kjer reka Zeta mejo dela. Pri-
alljen je bil po tem takem knez Cernogorski se vdariti
0 tarsko armado, ki ae je bila ravno okoli Spaža in
Podgorfce zbrala, da bi pomagala Piperčanom.
Ko PiperčanI vidijo, da so obdani krog in krog od
armade knezove in jim tedaj Torki na pomoč priti ne
morejo, so se podvergli kneza, ki je vsim milost ska-
zal, razan peterih, ki so bili tisti čas 'že med Tarke
pobegnili.
Na to vižo ae je začela sedanja vojska medČer-
nogorci in Torki iz rar.partije med pasatom Siudarskem
in bližnjimi stanova vci Černogore.
Slovanski popotnik.
^ Dr. Ladevit Star je češki matici podal zbirko na
Ogerskem nabranih slovaških narodnih pesem.
^ V Pragi je prišla obširna češka knjiga z 52
ebrazi (podobami) na svitlo pod naslovom: ^Umeni ho-
spodardkd ve vsech odvetnich orby a chovani dobftka^
(naak gospodarski v vsih kmetiskih razdelkih in obra-
čanja dohodkov).
^ Nek Varšavski knjigokapec Izdaja albam s po-
dobami raskih vojskovodov, ki ao na O gora kom se
bojevali. TadI v poslednej Petrograskej ometniskej raz-
stavi se je kazal obraz poljskega kiparja «Ogri od Pa-
akieviča zajeti«. *' J » *
♦ Brbenove češke balade, po narodnih pripoved-
kah izdelane y »o ravno na svitlo prišle.
* Drogi zvezek časopisa češkega ^ko prespeeh«
časa pfimefenych oprav na g^mnaziich'' (v pospeh čas«
primernih poprav na gimnaziih) je ravno prišel na svitlo;
govori se v njem med dragim todi o tem^ kako bi se
dal nižji gimnazi z nižjo realko zjedinitl.
* Drožtvo av. Ivana v Pragi iteje 6000, in dražtvo
sv. Cirila in Metada 892 odov«
* Ladislav Rieger prestavlja iz Franooakegm
v češko slavno delo Drozca o kmetijstva; pervi zve-
zek je že T Pragi na svitlo prišel.
^ Staro drastvo ametnikov v Pragi je napravila
razstavo. Dozdaj je razstavljenih bilo se le 13 ali 14
podob, med temi ena posebno krasna slika Calamea,
vlast konsala Schiettera v Lipsii. To sliko jo delal ime-
novani alikar za francoskega kralja Ljadevika Filipa, ker
ma je pa predraga bila, jo je konsal Schietterza svojo
zbirko kapi!«
^ „Lamir^ naznani, da se bode v Pragi začel iz-
dajati popolni prirodopis (naravopis) earepejskih ptic
0 posebnim ozirom na Češko. Pridjane ma bodo tadi
podobe ptic.
* Kakor ^povestnica stare zaveze^ je prišla
ravno kar v Gorici pri Paternoli-tu „po ves tnica nove^
zaveze^, poslovenjena po L. Fleary-a od gosp. Ko-
oiančič-a na svetlo. Velja 30 kraje. Ime posle ve-
nitelja že zamere dostojno porožtvo dobrega dela biti.
* Iz laškega poslovenjeno knjigo: ^StariUrban^
ali zimski pogovori dobrih kmetov^ bo dražtvo
sv. Mohora skoraj v natis dalo.
Novičar iz slovanskih krajevt
1% černogore se poslednje dni o vojskinih zade-
vah ni nič posebnega zvedilo. Tadi poslednji ,,Terž»
časnik^ od 7. t. m. nič novega ne prinese, kakor to^
da je nek tarska vlada po živem posredništva rasovske
vlade Omer-Pasata ukazala, naj začasno astavi vojsko
zoper Černogore, dokler ne prejme novih zaakazov«
Omer-Pasa, poveljnik cele earopejsko-tarske armade
je iz tabora v Martioiča 9. janaara razglas poslal
Černogorcom , t kterem jih opomina naj bo vernejo na-
zaj pod krilo turškega sultana, kteri jim milost
ponuja in obeta zlate gore. „Da pa mojim besedam ver-p
jamete (?) — sklene Omer-Pasa svoj oklic — ga podpišem
s svojo roko in musirskim pečatom^. Do 31. janaara so
se imeli Čemogorci na to ^prijazno^ povabilo oglasiti »
pa se ne sliši, da bi se bili oglasili. Po ^Terž. časniku^
je nek dosihmal 1200 Tarkov padlo, ČernogorcoV p»
le 40. — Ko so Turki slavnega vojvoda Grahovskeg«
Vujatiča vjetega odpeljali, si je bil zabodil sin nje-
gov jatagan svoj v persi, rekoč, do hoče raji umreti^
kot Tarkom se predati. — Ker več cesarskih regimen-
tov na mejo Černogorsko gre in se je zavoljo tega beri
hrup zagnal, da bo vojska s Turkom (kteri hrup je tadi
berž ceno srebra poviksal), je te dni vradni ^Dunajski
časnik^ določno naznanil , da armada , ki se na horvasko-
bosniskl meji zbira, nima namena vojske začeti,
ampak le varovati a^ustriansko mejo. Austrianska
vlada ne gleda na nič druzega kakor na svojo posest,
in od Turčije nič druzega ne terja , kakor da ona spo-
štuje deržavne pogodbe in da ostanejo turške meje pri
starem. Po tem takem Omer-Paša gori omei^jenega
^oklica^ ne bo ponavljal. Poslednje novice, ki jih j©
Ltoydov parobrod Iz Carigrada prinesel, pravijo, d»
Carigradski vradni časnik „J. d. C.^ do 29. januara se
celo nič ni spomnil Černogorsko vojske.
1% Maribora *). Ker se pri Vas, kakor pred
Dokimi leti pri nas zavoljo ^Gr&tz'' in »Gratz«, pravda
*) Radi dostavimo »narodopisnim In jesikoslovnim pomenkomc
prici^oči sestavek veljavnega gosp. profesorja, ker nant
Je ljubo, ako bi so po is^ieda aoeoofagosp.Poseaoaaa
. 48 —
j« Moela: ali ima ^Laibaeh^ nemike^a ali pa alovanakega
karstitelja, talco Vasioi si^odovinoalovcem vaaalo novica
aaaaDim, da ao Ljabljano Slovenci Boaidali, pa todi
jo po ataroslovenakcm prav naravno Ho m ona , Ho na
Ckakor aa todi pri grčkih pisateljih najde) inenovali.
Hoaiona, kar joLatinecprekrožil vAomona inEnona,
ima Bvoj isvir v besedi hm, to je, bom (HOgol), in
kar je tik hm a leseča, tako je stari Slovenec tadidra-
i^ači ni imenovati mogel kakor He m o no, die Berf atadt*
Kako 00 se posneje ataroslovenske imena v novosloven-
ake opremenile, pootavim, Dobrava v Hraatovec,
tako se je tadi s Hemovo godilo, kteraje mestoHmona
L bi a na postala. Ravno taka se je godila s mestom
^a brdi^, is kterega je Latinee Naaportas napra-
vil. Tadi pri tem se je staro im<S na B rdi v novo
j^Verbniko^ sprelilo. Da so pa Panonie in Norika
prebivatelji (^Urbewohner) bili Slovenci pod raeniml
iaienl Japodov, Carnov, Ambidravov, Serre-
tov, Serrapillov, Amantov, Andicetov, Ja-
alov, Vendov itd., to se da dokazati a dokasi, kte-
rib nar ostrejša kritika podreti nemore. Jas sem io spis:
„Kda so bili stari Ambidravi, in kdo je sosldal staro-
davni mesti Virunum in Tearnia, Kelti ali Venedi ?^ ared-
niatva j^Bčele^ poslal , is kterega bodo ačeni zgodovino-
alovci vidili, da je gdla las, kar nas je dosdaj dogo-
divsina ačila, da so naimre Slovenci le v 7. in 8. sto-
letja is severnih krajev v Norikam in Panonie pri-
alL Nekemu ae bo moje terdenje smešno sdelo; ali ta
Telja VIrgillov isrek „Saxa loqaaDtar^. Podpirajte Slo-
vensko Bčelo, kteri bodem svojp historicke preiskovanja
izročil. Niaam sirokonsinik ; ta znajo poterditi vsi, kteri
mene posnajo, tadi imam odvise častilakomnosti in do-
morodne Ijabezni, kakor da bi kar neumnega a svetlo
poslal, kar bi mene In moj slovenski rod pred ačenim
svetom osramotilo. Po spiBo: ^kdo so bili stari Ambi-
dravi ?^ bode Bčela dobila dragi spis pod naslovom :
,,Kdo je prebival o časa rimskega vladarstva a ^jarskl,
Kelti ali Slovenci?^ Ker pa taksnim spisom se morajo
sa terdni dokaz priložiti napisi, slike mitologičke izri-
sane z rimskih kamnov itd., tako vsaki vidi, da bi Bčela
ne bi mogla teh 'za dogodivsino važnih člankov prinašati,
ako jej veliko število naročnikov na pomoč ne pride.
Slovenski domorodci I Gre za hrambo stare nase in za
nterdeuje nove Slave, podpirajte domorodno slovstvo.
V slavnih historičkih aspomenih bodete dobili novo na-
dasenje , in ponosito bodete kazali na stari čas in rekli :
kar se je dolgo dragim prilastovalo , to je nase , plod
la sad slovenskega daha. Davorin Terstenjak.
Iz Gamliča na Štajarskem popise časnik kme-
tQske dražbe „Wocbeoblatt^ veselo slovesnost, ki se
redko primeri. Andrej Tračel se je vdinjal v leta
1800 za vincarja pri vinorejca Ledineka, kjer se dan-
današnji slaži — tedaj skoz 63 let. Ljadomlli g. faj-
rooster Oamliski Ignaci Kukensinik, za vse dobro vneti,
so priporočili 631etno zvesto slažbo imenovanega vin-
carja odbora Staj. kmetijske družbe: naj bi ga ona v
izgled družim obdarovala ali saj očitno pohvalila. To
ae je tudi zgodilo v nedeljo 23. p. m. Čeravno je sila
mddio, je vendar od vsih krajev privrelo toliko ljudi
akupej , da so komaj vsi mogli v prostorno cerkev ; bila
je pa tisto nedeljo todi poroka Tručelnovega verlega
alna, ktero so gosp. fajmoster nalas na tisti dan dolo-
čfli. Ob 10. uri so se podali vsi povabljenci iz farovža
80 vee domorodeov oslasilo, ki po sledu igodoTiBskem
pretresi^o pomote, po kterih 8o se is pervotnih slo-
venskih imtfn ponaredile nemške in drn^e. Taki po-
meoki, kterim je, brei pristranosti in strasti, le sa raso-
devo povestniske resniee mar, so gotovo vsiai TsaeeaM
resnicoljubu, naj bo Blovenec sil Nemee. Vred.
T cerkev; med tem so godci godli in atuki pokali , 4m
je bilo kaj; dve deklici pa ste nesle pohvalno pismo
In d-arilo, ki ga je odbor kmetijske družbe atarema
Tr a čelna is Gradca posi«!, — v pozlačenih ramah —
na blazinah v cerkev, kjer so gosp. fajmoster predslo-
veaoo^ veliko maso s vneto besedo pomembo slovesnosti
vaslosili in pričajoče vincarja in posle spodbodli: naj bi
ae vsi ravnali po izgleda Truoelnovem! ^,53 let enega
gospodarja služiti^ — so rekli — ^e sivo znamnjepa-
fltenega pdsla pa tudi verlega gospodarja. Slava
obdma!<<
1% Bemane. C. k. miniaterstvo kupčljstva je na Ter-
saski cesti podzidanje seleznice med Sežano in Goricami
in med Kosano in s. Petrom izpisalo; atroskiso prevdar-
jeni okoli 600.000 fl.; kdor če delo prevzeti, ima do 22.
t. m. avojo ponudbo doličnemu vodstvu predložiti.
Novičar iz mnogih ((rigevt
Vsled cesarskega patenta, ki zadeva orožje: kdo
ga smd delati, imeti, nositi in ž njim kupčevati, je c.
k. miniaterstvo unidan naznanilo posebno predpise ; oro-
žni listi Cp^bI) imajo po določeni obliki naprav^enl
biti, kteri se bojo začasno dobivali pri okrajnih pogJa-
varstvih. — Ministerstvo kupčljstva je ukazalo, da sa-
stran pohisnega kramarstva (hausiranja) ostanejo postave
tako dolgo pri starem , dokler se vradnije po novi osnovi
ne vstane vijo. — Dunajski časniki pravijo, da bo sel
nadvojvoda V i I h el m v Dalmacio ogledat ondl za hrambo
austriaoskih meji postavljeno armado. — Siavjanski
bal na Dunaji je bil krasen kakor druge leta, le na-
rodskih oprav ni bilo viditi ; gosp. ministra Bach in Cso-
rlč, general Schlick In nekteri drugi imenitni diplomati
80 ga počastili s svojo nazočnostjo; ^slov. novin.^ pra-
vijo , da neka gospodična je imela po Pariški modi glavo
z zlatim prahom kaliforničkim posthpano. — Du-
najski časniki , ki vremenske prorokovaiya preroka is
Jolsve pridno zapisujejo, naznanijo njegovo prerožtvoza
prihodnje mesce, iz kterih zvd, kdor verjame, da bo
pričujoči mesec svečan tak, kakor je bil pretekli januar^
le enmalo merzleji in jasneji bo ; prava zima pride ae le
mesca susca, in mraz, sneg in vihar zimski bo — se
vd da le po prerožtvn iz Jolsve — terpel do 1. mejnika.
— Poslednjo novice, ki pridejo iz Carigrada o pravdi
savolj božjega groba, nasnanljo, da ta pravda, ka-
kor se je želelo , se ni sklenjena in dognana , ker je r n-
sovska vlada terdno sklenila , pravice gorske cerkve
braniti, francoska vlada pa noče odstopiti od praWc,
ki jih je od sultana za katoliško cerkev že prejela; tako
si stojite sedaj v važni zadevi rusovska in francoska vlada
nasproti. — Poroko posvetiti je cesar Napoleon pomi-
lostil 3000 tistih, ktero je, ker niso ž njim vlekli, is
dežele pregnal ali zapreti ukazal; sedsj jih je se 1200,
ki niso milosti dosegli j med temi so todi nar imenituisi
generali.
Up.
Pusti vnemar žalovanje ,
VeseKce in radvanje:
Sanje so bežeče tel
Skušaj, bratec! pozabiti,
Da kdaj žarki nite zliti
BiH žarki sreče so.
Up perute ti ponudi
In zapah osode sgrudi ,
Tf pokaže lepši svet;
Strašne dni ti okrajsaie
Tesko butaro alajs^ie.
Dokler zvene časa cvet! — r.
Natiskar in založnik Jožef Blaznih v Ljubljani.
kffletijskili, obertnijskih in narodskih reči.
f Novice tsh%)ajo t Ljab1jaiii|
YMk Uden dvakrat, naaa
ree v sred« in saboto.
Odgovorni vrednik Dr« Jfanes Blelnela«
1VelJi\jo ia^«eIo leto po pošti I
4 fl. , seer 3 fl. , m pol let«^^
2fl. po4>ošti,8oer 1 fl.30kr. r
Tečaf XL
V saboto 12. februaria 1853.
List 18.
Kiu je asfalt?
Ker 86 asfalt čedalje bolj v gospodarstva rabi,
naj omeDijo tadi ^Novice^ Djegovm lastnost«
Asfalt je neka sterjena smola, ki se na več
krajih zemlje, nar obilniši blizo mertviga morja u
Judeji najde. Imenuje se tudi zemeljna ali ju-
dejska smola.
Najverjetniai je ta smola ostanek razkrojitve
mnogoverstnih rastlin in morebiti ravno tistiga iz-
vira, kakor zemljino olje ali nafta.
Ta smola, nekoliko premogu podobna , ječema,
včasih rumenkljato ali černkljato - rujava ; terda,
mastnosvitla , neprevidljiva. Dobiva se u kroglatih
ali grozdnatih koscih , tudi drugim rudam vtisnjena
ali primešana. O vročini, pri ^teri voda vre, se
raztopi. Lahko se vname, gori s presvitlim (»le-
menam in močnim duham, ter veliko saj zapusti.
O novejši ddbi se je asfalt tudi na Angleškim,
Francoskim in drugod najdel.
Pervi 80 bili Francozi, ki pred 15 leti so za-
čeli to smolo za mnogotere gospodarske potrebe
rabiti. Dan današnji se sploh rabi za mazitev,
kot paiivo, kelje, čema barva za železje itd.
Posebno je pa asfalt predobro gradivo. Upo-
trebaiejo ga tedaj
1. za pokrivanje his;
2. za oboke od zunej prevleči, in jih tako
vode obvarovati, ki bi skozi zidovje noter vkapljati
utegnila;
3. u zavezo kamnja pri obokih;
4. tla u kletih, podzemeljskih hrambah in po
vlažnih krajih sploh na suho djati, posebno tam-
kej, kjer se imajo razne tekočine (vino, pivo in
druge) u njih hraniti ;
5. za dlažbo (t'^'^) ^^^^f ja^mh prostorov,
dvorišč itd. U ta namen se asfalt z drobnim pe-
škam zmeša, in prevleče se ž njim zemlja,
ktera po tem gladka kakor po mizi in jako terdna
postane. Kaj prijetno je po takim tlaku hoditi, tudi
voziti bi se bilo dobro, ako bi tak tlak na cestah
vozove sterpel , kar pa ne more. Asfaltni tlak za
hodisa se vidijo u Becu^ Gradcu in po druzih mestih.
^ Ker pa pravi asfalt ni ravno dober kup, so
začeli umetno ga napravljati. U ta namen so černo
smolo, ki po vkuhanju premogniga katrana zastane,
rabiti začeli. Skušnja je pa učila, da taki umetni
asfalt (kiinstlicher Asfalt}, če lih naravnimu zlo
podoben, na sončni vročini se omehčd, kar se na-
ravnimu ne primeri. Le poslednji je tedaj za dla-
fcbo in pokrivanje vselej gotov in stanoviten.
Kako velike posestva brez tlake naj bolje
obdelovati?
v letošnjem nemškem koledarju, ki ga daje
kmetijska družba Krajnska na svitlo *}, je gosp.
H. Costa , ki je v gospodarskih rečeh že marsikako
hvaljeno knjigo spisal, razodel svoje mnenje : kako
bi se dale potem, ko je tlaka za vedno ve-
čne čase odpravljena, velike zemljiša s
pridom obdelovati?
Gosp. pisatelj ni ravno namenil svoj svetKrajn-
ski deželi, kjer tu nimamo tacih sila velicih kmetij,
kakor v druzih deželah , da bi se ne dale z naje-
timi delavci obdelovati, kar se iz tega razvidi, dana
83y2 Dmiliah polii ie več kot 78.000 posestnikov
in cez 120.000 davku podverženih zemljišnih de-
lov ali parcelj^ al v mnozih druzih deželah našega
cesarstva imajo posestniki take sila velike kmetij-
stva, da po odpravljeni tlaki, s ktero so poprej
zemljiša obdelovali , jih sedaj nikakor ne morejo s
pridom obdelovati, ker je dnina previsoka in se pri
vsem tem še delavci dobiti ne morejo.
Nasledki tacih okoljšin ne morejo drugi biti,
kakor da bo v tacih deželah veliko zemljiš neob-
delanih obležalo in da bo potem zguba na vse strani
velika.
Dva pomočka sta -— pravi gosp. pisatelj — s
kterima bi se dalo ti zadregi veličin kmetijstev v
okom priti, in ta pomočka sta: ali prevelike zem-
ljiša na manjši Kose razdeliti in jih na drobno
prodati, ali pa jih v najem (štant} dfati.
Razkosenje velicih zemljiš in njih prodajanje
na drobno bi ne bilo občinstvu v škodo, ako bi le
to razdrobljenje neizmerno ne bilo, da bi po tem
tako male kmetijice na dan ne prišle, ktere bi ne
mogle gospodarja in družine njegove pošteno re-
diti, in bi nazadnje namest premožnih kmetov le
veliKo trumo beračev imeli.
nej poterdila; zato nrisli gosp. pisatelj, da bi v ta-
cih deželah, kier prevelike zemljiša iz pomanjkanja
delavcov neobdelane in puste leže, bi bila za zdaj
edina pomoč v tem , da bi gospodar, kar ima zemljiš
odveč, jih dal za več let v najem proti temu, da
bi najemnik v pridelkih najemšino odrajtoval, ka-
kor je na Laškem (Lombardsko-Beneškem) in na
Dalmatinskem, deloma tudi v ilirskem Primoiju, na
Tirolih in nekoliko tudi v nadvojvodstvu Austrian-
ftkem navada, — se ve da bi se najemstvo (Pacht-
»j Dobi so ▼ tiaknroici gosp. Jož, Blainika v LJabUMii
po 30 kr.
- 4ft -
Bjrstem) moglo osj^ovj^ti i^po^^aih ^ft^ me-
rah Tsaktere dMhO^^"^
Več o tem, h%|fep, s^ zli^k ^^, ^eiMitvi^em,
Furlanskem iii ii% ^%Mk«ken% i^j^m^fvh QaA0^*Pe,
popise gosp. pisatelj Tomenjenem. koIeda^Hi,, V^e-
rega bi želeli v rokah vsih velicih posestnikov, da
bi prevdarili o ti zadevi dane nasvete in jih pre-
tresKipt avojiht i|ko^i|fna|i : alf se dajo ^|yridlqpif-
tijstvu izgotoviti ali- ne, —da iz dobrega namenib
izrečena misel ne ostaoe glas vpijočega v pusavl,
in bi se šele takratne spoznala, ko bi že utegnilo
•^prepozno^ biti. Dosihmal so, kar je nam znano,
leZagrebskOi^gospodarske novine^ podale svo-
jim bravcem v prevodu omenjeni sestavek; rado-
vedni f moi^ kaj Dojo naši sosedje o tem nasveta r^kli«
Iz nm gojzdne postave
vodila^ po kterih gre tarifo gojzdne ikode
sostavljatij in ikodo povračevati.
$• 1. v mtenav^evsnjn tarife za povračila
gofzdna i)[od9ije treba les tako ločiti^ asmreč ali:
U v derv% (\tB za knrjavo) ali
2. Ifs M. sti^vbo in izdelke, (deblovina, c^lot-
nina, hbidi, les z% mMie priprave, maiiae itd.)
Ti po|:lavni verati lesa je. tceba daljej ločiti p%
bazah lesa, kakor je kje ta lUi zna vazaiaa, pri če-
mur Sij M p|i vse tiat»* baze, ki so blizo enahoi vred-
qfflli, v 09k lazdelak jemUejo, in pa. loani drai^l last-
nofllA zopet auzdeliti v
a)i affjheljso , 6). sradejoi, la c}* o^ižjo vevsto.
3Ba iMfiheja. tidi pod-sazd^lfcp^t je tr,eba po.,teA
Mredejoi ^9if^9. efBnei nastariU, in sicer enkrat za» ob
knbiani eevio^. ali pri pra^ njsliem kopa lesa Mi za več
kahičaih oavljojr samega, lesa, edstevsi stroške oklestaaj*
Ip aekaoji^, ia dsoflč sa mere v kra|a nasi|dne. Dona
liesve« verate naj se obrača nsi stoječi, in sploh, na lak
iM, hi a(D da lahke^ ze eeleto^oa pteceniti , pričievai str^e^
ike obdelovaoja, če jih je kaj. Cena drn^e^ verate
velja za pesekanii iz se okleateni les , če ae zavedo pre-
delaaia m »a^je. odpadhav več ne. aose meriti kakoB
eelotaina. Lea, ki bi aa hdo ukradel med obdelo^va-
njem in obravnovanjem, je tako čislati, kakor da
bi bil že či^e oUesten in obdelan«
%,, fd. Srednje cene dtoaih fojsdnih pridelkov, če
se v kra^ za iroto^v knp. predati samorejo , naj. se tudi
v navadnih iferah, z debilnimi stroški vred, In brez
njih nastavJjaje.
Tasife n^f daJje} obsegajo naiVadao dBin4i pro-
stega delavca., obstoječe voznine io vrednosat eoega orala
pase , pa pciglavnih razredih dobrote.
$. d« Akoi ae ukrade les., toda se verht, veje ali
mladllMi aa odsekajo ali odtergajo , ia mlačne ne odjeiplje
ali poikedlje , jo. keba škodo vsikdar po tarifni ceni po-
vračevati.
Vo, li eeai je plačevati:
t. ^ enkrat aH enojno %a
a} že posekani aH oklesteni, ali za bližoji-|;o8ek odbrani
aH po naUjoČbi^ na Heh ležečf ali odloailjenilee;
b') za sobe ali do dobrega zamorjene , po tem tadi za
rastne drevesa in ranto ali late, če se vzamejo po
samic he gestej^ gejzda ,^ in če niso posebno drage
sorte , od* ktere bi se le tu in tam kako direvo paslo ;
ej za izkopano eftore, de se s tem narejene luknje zo-
pelL aaravnajo , in če niso bili ^ori potrebno za bra-
nite, ki se tadi ni bilo Badjati,'c(a, bi iz njih mla4p
drovje pognalo.
2. Po pol drugikrat ^ %a:
a} rastne drevesa in rante , in če se dvč ali več njih
lama^i ^po z|||«M drniieDl hb fNdega ^jzdm , io
«lh 9 4NP. «a% va RawwilP! B)K^» ali ee se po-
sprneflos^ dr#veia ia rodkAJ#eg» f^a vzamejo ;
^). za ra«taeeiqe piAranj|enaai In poaerinine Io zm leo
posebne vsedzeati , pa vsoder ne. ||i;az primerne ka*
kovosti , ki se v gostem gojzdu le t & in tem najde ;
e} za izkopane store , če je spmo nekaj pod !• naftie*
l^h ol^sav.
Fa dipokrat (dvo^fnala)^ »a:
a') rastne drevesa in rante, ee se dvč ali več iUib»
eno zraven druzOga iz redkejšega gejzda vzamejo,
ali če se jih vzame toliko iz gostega gejzda , da «e
s tem voe Mier ena praznina napravi ;
b) za raztresene prthranjenoe io poversoino, ali sa lea
posebne vednosti in dobre kakovoati , ki se le (ik
In tam najde;
#I>1» SA. {MkjhMAA^ A^Ui^. AA. bI BaLa^^^ m^^m^^^ ^^^Zj^^_ ^^m^
^'^ ■w laMv^^po^ v^^^^Fj w^ wi w^WB^ ivniv^r vii^^W^^ VW
1. naštetih*
Za les (ki se rabi za stavbe In izdelke) pa ne ve*
Ijajo. tarifne cene kakor samo pri encgpih nlačilih.
Kadar se poldrogi a.li dvojnati znesek placnjo, je
rajtati presežek samo po eenl najboljših dery. Če je kaj
stroškov za izpravljaiua, jih je g<yzdnemu gospodaija
vselej posebej poverniti. (Dalje aledi.)
Živ^eAfe slavnih Slovanov^
XIV.
Fr. it|. Afipendinu
Omenimo takaj moža, ki seer pe sodu ni bil Sla-»
vao.,. kipa zavolj Ijubave do slovsaska zemlje, na
kterlje bližal, ia do sl^vaaskiga naroda, med kte-
lAm jo žajrel la koristil, popolnoma zasluži, da njega
spojirin med Slaveoi hvaležno se ohrani.
Frano Msria A p pand in i, masnik reda pobožnih
sol, bivši vodja in naducitelj blagoreenosti u Dubrov-
niku, je bil mož visoko uden io glasovit, ki, gledč na
jezik s^ venski in dalipatniske^-.dahrovAČke slovstvo, si
j|0 bM velike zasluge pridobil.
Akoravno ptujto — sadi je. bil iz PJemonta — jo
bl4 med iUrskimi Slovenei a enako iekreno gorečnostjo
za blagor naroda slovsnskiga nadošen , s kakoršna ne-
kdaj Dobrow8ky pri čeho^slavenakih bratih. Trudil se
je bil verlo o podačevanju sebi izročene slovanske mla-
dine, pa pissieno tadi delal, kar je bilo na korist novi
domovini njegovi.
Tako je leta 1808 dal pervokrat na avitlo slov-
nico ilirsko (horvasko-dalmatlnsko) , poklontvai jo ta-
dasiuimu ravzltelju Dalmacijo, maršalu Mar montz. Ti
gkiBOvIti vojako vodja ni bil samo hraber vojak, temuč
tudi ljubitelj učenosti, in sam visoko učen mož« Imel
je on slovanski jezik , gled^č na njegoxo notraajo. vred-
nost in nesmetao maožino narodov, U ga gevoni, po-
sebno za vojaški, stan za najpetrehaisl. ZaAenej je en
dvd leli pozneje, ko je bil zapovoditelj Utrije, u Lju-
blfanl za svoje visi častnike učilisčo slovansko bit
atemelil pod imenom : Schola palatlna slavica.
Appendlni je pi>stal eden naj izverstnizik pisateljev
u BobrovoikUi Dal joi na srjtio: VrlpovMl od staroveč-
aosti in slovstva DahnoKničanov o dv^h 4elih< u tslian-
ekim jezika pod naslavsm:
Veicl^ g^vU^eiu moj^ i)aqqil s^. j^ ^ v^ikjm tru-
dao» t^^nelji^o x^Ui. eitQT«^ki)i narpqu„ t^ posluževal so
jih z. nepa^iMijM' marJii.vqet>, tsKp u/dp^rodivslni iljrskoj,
kskor u Jie;^ikp8lftvjo, ^oyao/^kim. Poleg tega pa ni mar
nje prekrasno u svojim materinskim, to je, laškim je-
zika, u latinskim pa tako izverstno in zverseno pisal^
61 —
Mj BlMHuid telite ddkft piMUlje f» iivvntM
IfoiMrl jQ ApfMdioi 7. gradim, leta 1894. Naj
In f eiK ptsjie lef MgMl Ititai« ikMini matere iilav«>t
J. 6.
$lmnski popotoUr.
4 „¥siikeaii' eveje!^ Po lem f 6elii ^popeCnik^ rad
4ift«v4 k aanaail« ▼ tei. ta 104. iiata i. I. aasliM
^ehoftef a deri. sakeoika^^ da geep. dy. Krajao,
vAeollD ^ebčne^ra dera. sakoaika^ ¥ alpTensfeeai jeaita
■a vaeačeMa Gradcke« kaa velike aashif e o tem vas*
nen deka^ io ee jik „pepotDik<^ v tia(e» naanaailii ai v
Bftieel vsel, aa je to agredile le, ker je belj aa degaaiije
dela in na poepeieaje dol|^o dolg« željno pričakovaaesa
natisa mislil , kakor na vse g. izdelovavce ojei^ove. Na
povabilo Ljabljan. sUTeiiakega dražtva, kteremu
gr6 čast, da je to 4ola sprožilo , sta bila a pripomočjo
mnoi^ih irosp. pra veslo vcov laoetiiikateira' dela rajnki gosp.
Maže: o a in i;osp. Cikale, ki siaa veAtkoi marljivostjo
dodelala pervih 602 paragrafov; aa tena je gosp. dr«
Krajoe sakonik presti^vtl od g. 02| do 1502, in ara-
ven omenjenih %$, tadi naznanilni patent in prikrajne
paake, ter je celo dela pcedloail poUai vie. c« k. mlni-
aterstvn pravosodja, ki ga je za isversloo spoznalo,
pred natisom pa v pogled in popravo gosp«. Cigaletu
izročilo, ki je delo iznovega pretsesel In doversil zane-
tiš. Prav Ijabo nem jo, da zamoteaMi ^vsem hvalo dati,
kterim hvala gr<^ ker v take važnih slovenskih knjigah,
kakor je omenjeni j^zakonlk^, naj se vejo vai domoredol,
ki se si prijafA«! ifoke Rodali, dodelati ga«
^ ^ Od razglasa., ki ga je Mal Omer pasa na
Cernogorce,.4a bi se verntti pod tarake oblast, so
omenile poslednje „Novfce^. Ker bo mnogim bravcem
aanimivo, tisti proglas brati, od besede do besede,
kakor ga je Omer pasa ca ČerDogorco poslal , ga poddi
iz Zagrebških „n orodnih novin^ slevaoski popotnik
čitateljem svojim; razameli ga bojo lahko. Glasi se ori-
ginalni preglas takole:
C^rnoaorei !
Neki opaki jjudi medija vuna, koji gn vas varali, i koje
ste slniali, i neki drvsi) koji so vas s hitroa^u ii sitom nagnali ,
4a sabacite pravi pni, i da orai^e podignete protiv elavnoaa va-
šega oara , — poivase na vas jaroat oaraka i i^ecove eete. Vi
ste sad vidili earska moe. Oni, koji sa pametni, biti 6e dobro
rassadili, da se nemožete odiriati. Bndndi vi naši saara^jani,
nismo iskali ni jedna kspUn vase kirvi, i vi ste krivi sami onoj,
sto seje do danas prosala, i onima štetema, sto sn propatile
vase kade. Koliko je velika moč našega slavnega oara, veda je
još njegova milost, i videdi Ja, da vi nemožete odolieti mojoj
vojsci, naredio sam na sve slrane, da vas netnče, a tosamnei-
aio sa odoliti od vaših kodah nova sla po še^i mojega slavnog
gospodara. Oni, koji se pokaža neposlašni, ja dn ih silom do-
▼eRti na pravi pnt, a one, koji se pokoja i prodaja, primit da
blagoaaklono. r -v , r
Sato na ime mog čara s ovim proglasom dajem vam na
ana^je:
1. Kfto što dosad, tako dete i odsad imati slobodn viere
I bogoštovjs.
Neee vam biti noinjeno ni jedno nasi(Je, no samo de se
avesti Jedno nredno vladanje , kako mi je sapoviedie moj
slavni gospodar. Ostati de nahie, kao što i dosada, i na
eela svake biti de postav^en jedansardait, kojega dete
VI isti odabiraU medja oaiieaimplemenima, koji de savisiti
od skadarskoga vesira.
V osveti kšrvnoj dogadjala sn se abejstva, to se nede
anapred tennitk
Ako 80 podložite oarakoj milosti , biti de vam dana prava
kao ostalim podanloima earstva, i tako do vam biti slo-
bodno hodati kros sva »iesia. naš««a earstva,
I tšrgovatu rsAiti. I eni, keji bada hodili, da tšr-
gajn kros osUle d^ssai.« atrane, »šivat de pokrovi-
teljstvo carsko po anscestviUadim ngovorima.
»ffed^ se VI na graniei earstra, jedvako, ka«^ sto dete
osivati carska milost, morate seobvosati, da dote v i orno
2.
4.
Si
i jaaaoki braniti granica, i da detd so poitosa
podnifti i s onn strana granice po voHi obadva čara.
% Nedete pladati nikskvog danka, osim onoga, sto de trebo*
vati sa mieseenn plaea serdarima nahiah, i voli-
koma serdara svih nahiah, i m osUle troškove.
7. Badodj da de serdari od nahiah i všrhovni serdar primati
pla^a, tako do morati pasiti, da sarod n^nde išnao. w^
kakovo nasilje, i sato ce biU liono odgovorni.
8. Kako bvdete isvies^eni od ovoga proglasa, treba da mi
svaka nahia odgovori, sa da ja moga vašo odgovore
i misli podnieti mome slavnome eara.
9. Toliko je, što ja vama moga proglasiti, h na da badeta
dati mojima reoima cioln viera, podpištvnm sviij^Braeaa i
peoatim mojim maširskim pečatom.
Is tabora a Martinldn 1853. Saboto 10. tipot^ po sšrbsku
Oflisr fot«,
mašir i scraskicr sve v<(}ake^ tarsko
a Baroft.,
V tem proglasa dsji Omer pasa Čeroogorskemu
knezo obrok do 31. janaara, da se pomisli. Al Čeroo-
gorci so se že davno pomislili, ker je vsim dobro ne-
znana stara pesem (iz 11. pevanja Oandnličovega
Osmana):
— — — — Gdie kopito
KoiU t orač ki jedaom stavi:
Da to miesto viekevito
Neperasto ved a travi.
Vsied tega si more vsak misliti, kakaiia ao m«
odgovor dali.
Novičar iz slovanskih krt^Vo
1% Ter^ta, oa paatoi daiv ftf ufm delo počfva^
In vse se tradi po stari laški šegi poslednje dni pred-
pnsta veselo dokončati. V^s živ ie korso (velika mestna
ulicii). Stotero vozov decdri gor in dol in od vsih strani
letf sladkorni drobiž v obraz deklicam In gospdm , tako
da je ž njim vsa alica posata. Bog \6 , koliko centov
se ga je zmetalo Id za koliko foriDtovI Našemaolh za-
kritih in odkritih sem je na tisoče, ki agsnjajo norce
na vsako vižo, ktero se človek le misliti zamore; po-
jejo In vriskajo, žvižgajo in plešejo, ropotajo in rezljajo,
oblečeDf v naj čodnišo in silo smešno obleko vsih nere-
dov, vsih stanov; polovica mesta, bi rekel, je v šemah«
Tecet je dsnes zares podoben velkf norišnici!
Pa postimo predpnstoe zmešnjave In norčije.
Povim Vam bolj važno in veselo novico , da jjb nai
slavni Koseški, kteremo je trnd za domovino dolgo la
hado bolezen zavdal, se že toliko okrepčal, da se ni več
bati , da bi nam ga nemila smert vzela. Hvala Boga f
— Prijetno jp tadi gotovo vsscemii domorodca slidsti,
da se na takajšnem gimnazii verir gosp. ačlteljf močno
trndijo aa slovenščino in ilirščino, kterih se tadi ačenei
pridno ač^ ; pa tadi gosp. bogoslovci se marljivo v soli
ilirščine nčd in so vsi aneti aa dašeo omiko; nsročelif
ao na več severo-slovansklh in na vse jagoslavenske ča-
sopise razan enega slovenskega.
1% Postojne 7. febr. Jf. Tisti RabJ Hirs DAne-
mark , ki je. zi^dnjikrat v leta 1^9; y Ljob^jsnj svojo
čada prodajal, na priliko, da, je. v vsscih. habrej^kjilibi^
kvah, če jih. tadi poprej ni vidil, vsa biosedebe.cž vti
l^amet povedal, t^a mu gfedavci ie stran in pa
število, v.o^stic i^ovejo itd. , ja Ic^os, o %ači|tkn. posta
tadi nas qiMskal in svojo ametnijo razkas^oval Ker pa
ao» „NoWce^ že takrat njegovo, čalodelnp8t^ kJ človeka
na pc^l ogled. %aces nakako. omMi, go pravi meri
merilo., so ne prederznem, k^ vep o oje^ipvjh čadib
\^m iPToriti, da mi ne pocečeto^kiM^ea stc^ takrat „Ra-
bito.^ r^kK ^ojdi rakom žvižgat l^ Postim tedaj .Hirsa^
in povem, vam raji , da amo se- pretekli f^n^i. ob nedeljah
auiečer večkrat prav dobro imeli ia maraiktero. veselo
oca v poštenem rarinvanjn doživeli, aa kac gnS nar veči
hvala časti vredni ffospd odovi DozatovI, ki nam je»
— 52 ~
frljasne sobe y svoji bisi brei plačila olperala, da smo
tombolo ijToli in jo todi enmalo zapletiali. Pa tombola
tadi niso bile bres dobrega namena; enkrat so Doxa-
tovi dobroToljno podarili lepe reči, aa ktere smoigrsli,
in kar so je v igri skapilo, 'je bilo nameiyeno kupiti
Postojnski mladini mosično orodje , da bomo tako Po-
stojnčani sčasoma svojo moziko imeti zamegli. O. Gette-
berg er, ki je za našo šolo že veliko dobrega storil,
je sprožil tndl to misel, po kterise je en večer v ome-
njeni namen 69. fl. nabralo. — Ker cena vina vedno
▼isji grd, čeravno Trednott njegova vedno manjši po-
staja — cviček se po gostivnicah že po 100 kraje, toči
— so lačeli po mnoslh krajib olarije napravljati, In
t«di pri nas jO je g. Le ban napravil, ki nam kaj okusno
pivo (dl) kuba. Kar je pri gosp. LebanovI olarfi po-
sebnega, morebiti edinega na Krajnskem, je Artežki
vodnjak , kterega si je napravil in po fcterem za olarijo
potrebno dobro vodo dobiva. Ker so njegove kleti (važna
potreba za dober dl) tndi dobre, se smd pričakovati, da
bo nova olarija prav dobro spod rok sla.
Ker se pa tudi žalostnih novic ne smd med veselimi
samoleatl, vam povem: dva' človeka sta v naši
okolici imerznils« Se bete čadili to slišati, ker je
letošnja zima tako mehka (več kot 9 stopin) mraza ni-
«■0 celo zimo imeli) , pa je vendar taka : en hlapec je
smerznal na Oaberko poleg Senožeč med 22. in 23. ja-
naarom, drogi blizo Postojne ponoči med 2. in 3. fe-
brnarom; oba dn{ je mrazila silna borja.
Novičar iz mnogih l^ri^ev.
Nov cesarsk pstent , veljaven za vse anstrianske
kronovine raznn vojne granice, določi tarifo branil-
iine za vsake sorte reči, ki se pri sodnljah shra-
nijo (položijo); hraoil^iDa za položnije (Depositeo) se
ravni ali po vrednosti shranjene (položene) reči in po
časa shranbe, ali pa samo po časo shranbe. — Unidan
smo povedali, da pri vsaki nižji realni soli se in)a nčil-
nica za rokodelske ačeoce (Lehrlinge) napra-
viti; danes dostavimo , da na tacih hvale vrednih učilnicah
se imajo le take reči ačiti , ki zadevajo splošno omiko
učencev, in pa take, po kterih se zamero vsak fant sa-
stran s vej e ga rokodelstva veči vednosti pridobiti. — ,)Ter-
žaski časnik^ je iz Dunsja zvedil, da se bojo cehi
(cunfti) prenaredili ; ali je kdo pripraven mojstersko pra-
vico zadobiti, bojo razsodevali sodni možje (mojstri). —
C. k. ministerstvo denarstva je ceno soli za pitanje ži-
vine na Laskom ponižalo, in scer je za Beneško
postavilo tarifo na 12, za Milansko na 15 lir (dvajse-
tic) cent, — Prekncijska stranka je 6. t. m. v Milani
iznovega poskusila prekoctjo sprožiti ; pustno nedeljo popol-
dne je namreč neka truma , orožena s stiletl in samokresi,
napadala posamne vojake in oficirje po ulicah in nektere
elo do smerti ranila; ali kmalo so jo zasačili, in ker se
ljudstvo Milaneško nikakor ni vdeležilo hododelnega po-
četja , je bilo ob 8. zvečer že vse pokojno In je tudi po-
kojno ostalo; izmed 80 vjetih je 8. dan t. m. nagla sodba
6 obesiti, 8 pa vstreliti dala. — Iz Černogore ni
nič novega ; zadnje dni jannara je.turska armada se zmi-
raj na svojem mestu stala; knez Černogorski In strica
njegova Peter in Juri so bili na Cetinju; da bi bil
med Černogorci kak razpor vstal, ni res; to pa je po
,,Terž. časn.^ gotovo , da je mogel Omer pasa 3000
Albancov in Skudarcov iz svojega tabora v Spužu spo-
diti , ker mu niso bili pokorni ; pri vsem tem se zamere
furska armada, ki Černogorcem nasprot stoji, na 50.000
šteti ; tudi majhne topove (kanone) je dal Omer paša
napraviti, z namenom, da jih bojo mezgi In osli na goro
tovorlli; v turški armadi je več ogerskih, poljskih, la-
ikih in švajcarskih begunov. Anstrlanska vlada ae mmi^
n^ pošilja velike armade na mejo, In kakor ^Terž. čao.^
pravi, bo še le 18. tega mesca vsa skupaj ; vradni čas-
nlld francoske in posebno pa angleške vlade hvalijo tf
krepki poAtop AuHtrie; tudi v knežil Serbski so abajajo
glasi sa Černogorce. — Napoleon je pomlloatil 4L3t2 iz
dežele pregnanih; pa Imenitnih mož ni med temi,
dosti pa fantov po 14 in 15 let starih; eden pre^rnaii-
eov je eelč še le 10 let star.— Ko ata se na dan po-
roke cesar in cesarica v cesarskem ienitneai voa« pe-
ljala, je padla cesarska krona od voza, ker Je bila pre-
slabo pribita, — cesarica seje zavoro tega zlo prestrašila,
ker misli , da je to kak pomdn. — 6. t. m. ao apet vee
imenitnih mož iz stranke prevodnega kralja aaperll;
nektere so kmalo spet Izpustili. — V Londona je Cafca
megla, da noč In dan gord svetilke po ulicab.
KlepeCi
Stoji Dft skali terdni Oroboik,
Ponosno aiedn na dolino,
Ki ge poklnsjn »pred f^Ioboko.
Na daljee sUojo sidovi,
Blavenoke hrabrosti spominek,
SoTražnikov pa groben kamen,
Ki BO postili dnoe tvkaj ,
1 nam bres konea slavo dali.
Pad lepi so lidovi beli,
Pao sTotla Je na grada streha!
Bnegovi to so' na planini;
Rnmeno solnce i verba if^o.
Al koliko Je ta lepota,
Memo lepote, ki Je notri!
Ni se na aerbskem ne bolgarskem,
Ni se na ogerskem i ne sloTenskem
Ni se rasevotla taka roža,
Ko Zlata ▼ grada tem Je evetto,
Jodina hčerka Radoslava^
Ki Je knesval nad Vinodolom,
Nad Vinodolom i sosesko.
Ko raste Jela med borovjem.
Ko akaoe aerna po dolini,
TakoTa 21ati Je podoba.
8pod edia rosno aolnoe sveti,
Is liea mila luna sije,
B^jilo sercem čudovito.
Ogrinja svilo dfitgocene,
Po svili biserje i slato,
Lepota iz dežele riOske.
Ni dolgo sveta neposnana
Bloveea deklioa ostala 5
Od Vinodola se rasnese
V sosedne kraje govorica,
I ko bi jo trosili vetri.
Se hvala Vinodoljke šale
Od severa do Jaga pravi.
Kamor se razglašajo slava,
Lepote take, tako čadne,
Se vsdig^o snobačev trame.
Prostora v grada pomanjkoje,
Veliki dvori so pretesni
Prejeti goste imenitne,
Ki vrejo sem od vetrov štirih.
I kakosni so to snabaoi!
Baroni, grofS«* iltthni knesi,
Mogočni Blatom i gradovi,
Ponosni svojimi Janažtvi,
I razglašeno slavo dedov.
Vsih žlahnikov so ove^e bili.
Kjer se ne derzne nikdor med-aJOf
Ki ni enak po slavi, blaga.
Poklanja slednji se globoko,
Vsak zna medeno govoriti,
Vsak tudi med besede sladke «
Dari nmetno mesa drage.
(Dalje sledi).
Natiskar in založnik Joief Blaznik v Ljubljani.
kmetijskih, obertnijsltili in narodsi^ili reči.
I Novice ishiO^o v l^abljani |
{ Tiiak taden dvakrat , nam-
reč v sredo in saboto.
Odgovorni vrednik Dr* Janeac Blelnela.
I Veljajo aa celo leto po poeti |
|^< 4 fl. , Bcer 3 fl. , la pol leta v|
2fl. popo6ti,8cerlfl.30kr.
Teča) XL
V sredo 16. februaria 1853.
List 14.
Velika vrednost ogUa za gospodarstvo.
Malo reči je na svetu , ki so slehernemu člo-
veku teko dobro znane kakor oglje, al koristnost
njegova za kmetijstvo in gospodarstvo sploh je cel&
malo oY>rajtana.
Bo tedaj prav, ako gospodarjem in gospodi-
njam natanjčnisi razodenemo veliko vrednost oglja«
Pervo je, da razločimo oglje iz derv ali
sploh oglje iz rastlinstva {PlSanzenkohlel in
oglje iz kosti ali sploh živalstva (Thierkonle}.
Od oglja iz rudninstva ne bomo govorili«
Dervno ali lesno oglje ima razun mnozih
druzih dobro znanih lastnost to važno sposobnost,
da mnogoverstne zrake in sopare v-se
serka, smerdljivim stvarem smrad jemlje
in barvanim rečem barvo premenuje.
Košeno oglie ima tudi enake lastnosti; ven-
dar je skušnja učila , da je razloček o tem med
dervenim in košenim ogljem« Nar veči moč,
kaki reči barvo premeniti, ima koseno og-
lje, — dervno oglje pa serka posebno zrake
in smrad«
Iz teh lastnost izvira mnogoverstna koristnost
oglja, ki obstoji v sledečem:
Ako se v smerdljivo in vmazano vodo
dene zdrobljeno dervno o^lje in se nekoliko časa zme-
šana z ogljem stati pusti , potem pa skoz trapuznico
ali kosmati papir fFliesspapier} precedi, zgubi
voda poprejsiii smrad in čista in bistra
postane« — V sodcih, ki so od znotraj enmalo
ožgani C^sU^oi), ali v ktere se je oglja djalo^ se
ohrani voda več let za pijačo dobra« Naj se
teg^a pomočka tisti poslužvajo, ki ne morejo zmiraj
frisne vode imeti«
Zatuhlo žito zgubi duh, in izmelje se po-
polnoma dobra moka iz njega, ako se pokrije s
stnpo frisnega oglja (postavim: 1 vagan oglja na
400 vaganov žitaj^ se počasi dobro premeša (pa
ne premeče) in po tem 8 ali 14 dni ležati pusti,
da se oglje navzame duha. Žito se potem oglja
očisti na klepetcu ali pajklu (Putzmiihlel«
Neki kmetovavec je na to vižo 50 vaganov
smerdljitega ovsa s stupo frisnega oglja tako zbolj-
sal, da ni bil pervemu podoben. Na oglje je nasul
ovsa, na tega spet oglja in tako poreooma naprej;
tudi okoli kupa, *ki je bil bolj visok kakor širok,
je nasul oglja tako, da se ovsa ni nič vidilo«
OgUe pri tem ne gre v zgubo in je za drugo
rabo pripravno«
Oglje iz mehkega lesa je pa za to. bolji ka-
kor iz terdega^ in tudi frisno oglje je veliko bolji
od tacega, kije že delj časa na zraku ležalo. Tudi
je skušnja učila, da je oves od zunai v malo dneh
duh zgubil; če se je pa pregriznul, je se smerdol
znotraj ; če se je pa dalje v oglju ležati pustil^
se je tudi notranji duh popolnoma zgubil.
Če se k r o m p i r v hramih skladoma na ogljeno
stupo položi, ne gnjije in se tudi ne izrasa. Rea
je, da tak v oglju shranjen krompir je ves čem,
S a se da lahko oprati , če gre na prodaj ali v kuho.
Icer^^pa oglje, če bi se tudi čisto ne opralo , nika-
kor ne skodje«
Tudi mesu, ki je smerdeti začelo , jemlje og-
lje duh. in brani, da dalje ne gnjije« Divjačina, ki
je na aolgi poti začela smerdeti , in se je oskubla in
izčrevesila , potem od zunaj in znotraj z drobnim og-
ljem (^bobove debelostil obdala in v terdno zaperti
posodi skoz 84 ur v hramu spravila, ni očisčeiia
oglja smerdela več, in le bila dobrega okusa«
V kletih^Kellemj in vodnjakih se napravi
včasih zadušljiv zrak, ki umori človeka in ži-
vino« Spozna se tak nevaren zrak potem, davgasna
luč v takem kraju« Tudi tii pomaga narbolje, ako
se nekoliko vaganov živega oglja v drateni ko-
šari v kiti ali vodnjak spusti^ oglje berž vgasne,
ker se zadusljivega ogennokislega zraka (^aza}
navzame. Oglje se mora pa na imenovano vižo več-
krat ponavljati in scer taKo dolgo, da luč- (sveča)
več ne ugasne.
Žganje v sodcih se navzame večkrat barve
iz lesa , rujavo-rumenkaste. Ga očistiti in mu tudi
oljnati duh (Fusel) odvzeti, se denejo v sodeč z
dvojnim dnom in pipo majhni kosčiki dglja (za lei9-
nik debeli); na to se vlije žganje in sodeč dobro
zamaši« Se odpre pipa v nekoliko urah, teče lepo
čisto in tudi v okusu poboljšano žganje iz sodca.
Skisani dl (pivo), ki se ne da več piti, se po
oglju da saj v dober kis (Jesih) premeniti, ako se
mu štupe košenega oglja vmeša, ki je za tak
namen še boljši od lesnega oglja. Tak jesih se da
še močnejši napraviti, ako se mu enmalo žganja
pridene, ki se počasi v kisovo kishno premeni.
Cevi (rori), po kterih voda teče, če se z
ogljeno stupo obdajo, se obvaijejo mraza, da voda
v njih ne zmerzuje , in je veliko boljši kakor z gno-
jem ali slamo , ki se na spomlad prec spravljati mora.
(Salib. WoelienUatt).
Gospodarske reči.
(Mehka zima — strah nekterim kmetovav^
ceni). Letošnja mehka zima nikjer kmetovavcem
tolikšne skerbi ne prizadeva, kakor v občini Mon-
treuil les Peches Mizo Pariza. Več ko 100 let
so breskve edino premoženje te srenje (vsako
— ^ —
I
leto skupijo bliM 1 nHion frmkov is breskev). Ob
svečnici so hotle driMMA cvesti; «• w da, m po
tem mraz pritisne ^ gti ves prittelk fiod slo. Pri-
jEsdevajo si tony ha ^mo moe Mi«£ati spoahdan-
sko sočnost dreves: h kt^renioMi pokladajo <M de-
Iječ pripeljani led, na kterega pokladajo slamo, da
S a sonce ne topi« ^Ali bojo s tem eaderžali cvetje
o mrasa — pravi časnik Pražke kmet. družbe —
se ne ve; po vsakem pa naj bo taka pridnost iz-
gled drugim kmetovavcem, da ne pokladajo kri-
žem rok , kadar žuga nevarnost in se ne zanašajo
v nemarnosti svoji Te na Boga, 'da bi pregreho
lenobe se obdaroval z milostjo Svojo!
(^Vifu^rejcom!) Listje, slama, mah in druga
enaka ste^a ne obrani terte pozimi zmerzUne —
pravi nemški časnik „Frauend. B!.^ — ker, razun v
posebno hudih zimah, ni ravno mraz, ki terti skodje,
ampak poledje ali skrapa (^Glatteis). Poledje
se ziora odvračati; zato nar bolje so pa zemeljne
grude. Kadar je zemlja za pave globoko zmerz-
nila, naj se blizo terte izkoi^a zemlja t velicfh gru-
dah ali plosah , in s temi naj se terta krog in krog
in tesno obloži ; pod to odejo ni terti prevroče in
ne terpi po poledju. Kjer se pa ne morejo zemeljne
-^mde imeti, naj se terta odene s protjem smereč-
^m ali še boljši z jelovim, ktero se konec zime
(^perve dni marca) sopet odpravi.
Iz nove gojzdne postave
vodila^ po kterih gre tarifo gojzdne ikode
$o$tavljati^ in ikodo popračevati.
%. 4. Pri poMmdbah , ki se Btifri m nasekovanjom
in ocertovanjem stoječiii dreves fn latnikov, z njih na«
vertoFaojem, miresovaojem , po ptessanjn z derezami, z
naprejspravljaDjem lesa io Icamenja, a naterčavaBJMn,
kakor tudi z odkoparvanjem drevssDih korenin, je rajtati
za pevfaoild eno desetino (deseti dei) vrednosti vse de-
blovine skvpej. To povraMo bodi daljej enako vrednosti
žetertine eele deblovine, če se stoječe drevesa in rante
kakor si bodi omajfjo ali obelijo. Če se s tem poikod-
jejo, da se jim verhi, veje ali panoge In vejice odse-
kajo , odrežejo ali odteri^ajo , naj imajo na sebi Ustje aH
if^ice (spleevjo) , se odmerja za povračilo tista cena, ki
se prileze bazi In dvejnateni« kabičoenm zapopadku po-
kvaijeaeg^a lesa.
Al0o se je pa bati, da bodo zavoljo teh poškodb
ranjene debla sploh v rasti zastajale , se morajo omenjene
povračila po poldrug^lkrat, In če se je bati, da bi
ranjene drevesa odamerle, po dvakrat. Metlinje, protje,
terte, šibe, palice, šibke obroče itd. je treba rsjtati, če
se vzamejo ed ležečeg^a lesa , In za-nje ne obstoji po-
sebni kap, Ka sahljad,-^če se pa vzamejo pd stoječih
drev«i in fant, kakor odsekane veje, in če se mlade
drevesca za to porabijo, za drevesno mladje. Krep-
kejse obročne paliee ^re rajtati kakor les za izdelke.
Ako se kvaraikom, ki les majijo, lab ne odvzame, g%
morajo posebej povemitl. Če ni odločenih cen za lubje, se
vzame za vsak kubični čevelj lubja, k posebnim name-
nom dobrega , saj se je dobilo od stoječega aH ležečega
drevja, dvojna vrednost enega kubičnega čevlja naj-
boljše sorte derv dotlčnega drevja.
§. 5. Za vsak kos svetdl, ki je en dnnajsk kva-
dratio sezenj velik, na kterem se je drevesno mladje
ukradlo ali poškodovalo, se mora, in sicer pri mladini
do spolnjenih dvčh let cena pol kubičnega čevlja,
pri drevescih čez dvč leti do vstevno spolnjenih sest
let cMa treh četertin kubičnega čevlja, in pri dre-
vescih čez sest let cena enega kubičnega če vljaterdae
«reds|)e iase 4l«r io pa mM m stoječi les kakor
o m Icv^dratal Msesj e« ^ra mdl ne cel krajcar,
m pri tem za irel«sienj ali krajcar Jesi^e. To povrm-
čilo se enojno T račun deva, če m Me mlade dre-
vesa posamič ukradene ali poškodovane , če se drevesa,
ki so ostale nepoikodovane , se preel skupaj dersd, in do
lesoreja ondi, kjer se je poškodba zgedlla, oi nenavad-
nih stročkov delala; ono se pa rajtapo poldruglkraC
aH po dvakrat, če jo le nekaj omenjealh olajšav, ali
če jih kar nič ni.
%. 6. Za ukradeni drevesni sok (smolo, terpen-
tln, brezov in javorjev sok), za gojzdne sadeže
(drevesno semenje, gojzdno sadje, jagode), in za gobe
se vselej le enojno povračilo dajč. Če se kvaraikom
(poskodovavcem) niso odvzele, in ni posebnih cen za nje»
je treba za vsako oeebo, ki se v branju najde, g1ed<
tudi na množino nabranega, in sicer od smoU ja ter-
peatina navadno dninoCgemelnabllchen Taglohn) po
dvakrat in celo do osemkrat,— od drualh dievesnik
sokov, gojzdnih sadežev, gob paeetertlaodo cele
navadne dnine za povračilo plačevati. Ako je ti , ki je
ukradel drevesno meego, gojedno sadje, gobe, sravea
tudi drevesa poikodoval, navertovaje, aaaekousje jih
itd^, mora za to posebej povračilo diu^ti*
\ S. 7. Za osmukano listje, za «:rabljlnie C^te-
Uo), zemljo, Ilovico, BO to, kamn je, mavec Cgips),
ruševje, Izkopane korenike, gojzdno travo ia
zelise je treba, če se te reči k varnikom ne odvzamejo,
in nimajo že odločene cene , od vsake butare «11 od to-
like množine , ki jo sredice BMČan odrasen človek brez
čezmernega napenjalna is gojzda Iznesti zamere,' vred-
nost četertega dela navadne dnine rajtati. Če se ome-
njeni prideU&i na vozu naprej spravljajo , je dotičai to-
vor preceniti po nosivskih butarah.
Tarifni aH po zgornjem israjtani zaossk povračila
jo daljej plačati:
d) pri osmukanem listju, če se vzaoM od ležečih
dreves, aH od posamnih vej stoječih dre-
ves, enojno; če se je osmukal velik kos ver-
hevine starejih dreves, po vsakem pa manj ka-
kor polovica vej, aH če so btte mladim dreves-
cem nektero veje odvzete, po poldrugikrat , ia
če so bile stoječe starejše drevesa do polo-
vice ali čez in mlade dr]evesea čez tret-
jino osmukano, dvakrat;'
6} pri ukradenem grabi jinju C^telji), če se to oa
aobensm mestu do golega ne pobere, če se ni bralo
z željeznimi grabljami aH kopačami, aH družin oj-
strlm orodjem, čegojzd nI več mlad, in se tudi ni iael
kmalo v pmlajenje izsekati, če se ni smIo popred
trebU Cisredčeval), In če je svet dober, alijesteljo
preobilo, po enkrat; če enega aH dveh iz teh po-
gojev manjka, po dvakrat; in
c) pri odjenanju persti, šote, ila, kam^ja, mavea, ru-
ševja, trave In zelisa, in pri nedopusenem kopanja
korenik, če se s tem niso tla gojedu v škodo pre-
menile, po enkrat; če so se papremenlle, po večji
ali manjši znamenitosti te premombe, aH poldrugi-
krat aH pa dvakrat. (IMie sledi).
Nova naprava cesarskili vradiuj v našem
cesarstva.
(Koneo.)
Omeniti imamo se c. k. sodnistev po prihodnji
novi osnovi.
Nar višji stopnja aodidstev se imonigo deželna
nadsodnija (Oberiandesgericht). Veči kronovine imaje^
— 65 —
urno ie povedali r iiflt« 8., sroje ntdsodnije ▼
dere H; t^dS mojbiIi kronorlB Ima škitp eooDriMiMQl»»
If adsodidjft Ima avojeic* predsednika, ki imavo
|r<irtrebi 'namefltiiilca, vec avetovavcev, aiilrr'e-
tar}eV9 aekiretarnih adjanktov, attjiilak'te^,
dfieliflo^r, akceslstov in vradnih BlažalbnTk^.
^Padtleietnimi nadaodnijami %to}6 okrajne
vod alfe XB6xiifk8gerichte^ In sodnisa perve atop-
D^ {CMfobtahdfe LlosUna); sodnim penre stopnje 'tfo
»11 &&itffift aodnfje (Landes^rerichte) ali okroin'e
iniilnlj^ t!Krei'l»^^i''<^0* Prafiloma naj se ▼ ▼ s alt trm
pontMnem dkrcrzjn p<fstavi ena sodn^a ; zna pu tndi IMKi
po iMinioafl okrožja in po številu prebivavtev, 4a v
re^j%^ tfkrožjn bote dri taki sodni! potrdbne, ali da
bo ^na 's«Wnija sa dva ali toc okrog^ov sadosti.
"StMniia (OeriditAdfe) Imajo biti ▼ poplavah me-
0Clh krono vfn, In kjer je veliko In važnih opraVfl, naj
ae 'fmenojejo ^^« k. deželne sodnije^, acer „c. k. okiožne
aodnlj«*'; trn ic6la njih stoji predsednik, ki ima sveto-
t»ve6 Itd.
'(^piHvilitvo C. k. deželnih sodnij In okrtfiirih 'sott-
lifj je tmakD, v iajemo tistih aadev, ki po določH« Teda
fcasenske pravde In po pravilnika sodne oblasti (Jvri»-
dictlonsnorm} spadajo v opravilstvo deželnih aodnij.
Opravilstvo sodniž dbaaie tadi opravilstvo okrajne
aodnije sa. i^ih okolico.
Posebne položniie ali hranilne vradnije(De-
positenamter), kakor tadi vradnije za bukve |:ospo-
akih in draaib aemljls (i^rantne bakve)naj aacasno
ostanejo, kodar so bile.
V mestih, kjer bo potreba, se bojo napravile po-
aebne kapčijne sodnije.
Da bi se pri sodngah zdravniki *ln dohovni z sta-
novitno plačo postavili, ne sm^ biti; zdravnik in dohov-
nik naj se plačajeta po opravila.
Pri deželnih nadsednijah se postavijo višji der-
iavni pravdniki, pri dežetofh sodnijah deržavni
pravdniki. In tam , kjer je treba , tudi der ža vnih pravd-
nikov namestniki.
Ozir pO sveto«
opis Čemogore.
V lanskih ^Novicah^ ie amo popiaall Černoi^ore*
Ker pa se sedaj po celem avetu o njifovorf, dostavimo
lanskemu opisu se aiodede večidel po Zap^ebsklh ^^narod.
noviai^^.
černofora^ ktera ae meji s turškimi deželami
Hercegovino, Bosno in Albanio, In z austrianskim
Dalmatinskim, obstoji iz prave Černofore in iz Bor d,
ktere je vladlka Peter I. pridružil Čeroo|:ori. Zapadna
atran stermo proti morju visečih f orž se vidi od delfeč
cernejsi kot oglje,tako, da bi šepetom amela ta de-
žela „Černa fora** imenovati, ake bi zgodovina ne iz-
peljevala imena tei;a od vstanovitelja njenega, Ivana
Cernoeviča.
Prava Černogora se deli v štiri nabije (okro-
žja), od kterih vsaka ae spet razdeluje vknožine in
v plemena.
1. V Katuaaki nahli je 5 knežin, ki so Cetii^e,
Njegusi, Cekliči, BJelice, Coce, Cevo ali Ozrinici,Ko-
mani, Zagarač In PjesivcL Ta nabija obseže skoraj
polovico Oemogore. Imenuje ae po reki Katun. Ima
30.000 staoovavcev, med kterimije5500 bojnikov. Ona
je v Cernogori naj bolj gorata; pečine in klisure
Čakale) jo pokrivajo; vsaka skala je branik in zaseda,
kamor komaj koza splezati zamere. V nji je dolina Ce-
tinjska, okolj 1000 korakov široka in šestkrat toUko
dolga; krogeln krog obdajajo je planine In bregovi.
fč. V Oernički nahii je7 knežin: BoUevičI, Lim-
njani. Gluhi 9ol, Berčele, Dupllo, SotoniSi fn Podger.
Prufla (razprostira) se k Skadarskem jezeru in je nuj
lepžl in naj begateji atran Černogore. 'PreU*
va v igi 20.000 ljudi , med kterimi je 8500 bojnIkoT.
DoUna "za 2 uri hodž dolga In za pol ure hodž Mroka.
8. V R^f ki nahfi je 6 knežin: Oradjani', Ljuo-
«!nj,Ceklin, Dobersko^selo In Kosijeri. Ona dela vro-
diao prave Černogore, ima 18.000 stane vniko v, med kto-
rimi je d800 bojnikov.
4. V Lomu siti flabii H 8 kaežfne^ 4>ražovlna^
Gradae in Buronje. Prosti ra se do *Morace; je v nji
10.000 stanovavcov, med kterimi je ^MO^bajnileov.
Raznn teh nahij, ki dijtago praro *Černug\»ro,
ae na severo*^jutranji atrani Berdm, ktere ae tudi na 4
nabije deltf:
1. Belopavliči a 8 plemeni: Petuitaevr6l , Pav-
kovi6i in VfažegermcI. Šteje 15.000 stanovavcov. med
kterimi 8700 bojnikov.
8. Piperi s 8 plemeni: Cernci, Stfjena in Gjur-
kevl^i. dteje 8000 stanovavcov, med kterhni je 1500
bejnikov.
8. Nabija R o v a č k o-M or a ek a a 4 plemeni : Rnvef,
doijna in gotnja Morača, in Vakod. Je v nji eOOO
atanovnikov, med kterimi je 1500 bojnikov.
4. Kuči s 5 plemeni: Dreicaloviči, BratenežidI, Tu*
MjevičI, Orehovo In Zaterjebač. Ta nabija se je pri-
družila CernogerI 8e le v letu 1880. Ima 18.000 stano-
vavcov, med kterimi je 8750 bojnikov.
Poslednjič se mora ČemogerI že destevati selo Orti-
hovo v Hercegovini. Od leta 1840 je Grahovo samo*
atejne posMo in ima svojega Tojvoda.
Celo žtevilo Čemogorcov znese Mizo 180.000 dui. -
Leta 1848, ko je vladlka narod svoj steH dal, jo uno-
alo stavilo mož In mladenčev za orožje sposobnih 18i000;
aedaj ae mere računiti na 80.000.
R o k e , ki tečejo skoa Černogore, so Oemoevioa, Mih
radia, Oernlca, Zeta.
Ceste. Dva pota peljeta v Černogore; oden Is
Kotora (Oattaro) prek Njegds, Cetinja, Doberskega
aela in Ceklin do reke Cernoevice, drugi pot izNjegdi
prekCeklin, Belic, Če^a InTesIvac do Nikslcov, vHer^
cogovini. Ali to niso raaua peta, aakajtuin tam so tako
alabe, da ae stonjem po njih ne more, komaj ae prido
iS mozgom ; vso drugo prelazi , razun tisto , ktera is
Černogore po^e k BelopavUoi se take kirake, da so ko*
mi^komaj po njih iti zaoMNro. Francoski maršal Mansont
jo nasvetoval Čemegorcum, da naj ae napravi pol od
Kotora po ČemogerI do Niksic v Heroogovino, ali oni niao
betli tega dovoliti, ker jim je ljubše potov no imeti, ka-
kor sovražnikom dohod v i^ih deželo palajiati«
Zrak v Čemogori ni enak. V vsih berdo vitih na»
bijah je moralo pa zdravo ; sicer jo pa srak blag (prvoten)
v nahijah bolj primorskih. Sosebno v Ceri^čki dolini
je zrak tako prijeten , da so jo stari Slavjani atoli zem-
ljam , kjer nikdar soig no pada, in ako pade, berž akopnL
Važnisi pridelki, ktere Čemogorci na fMliu tovo-
rije ali nesd: so meso, volna, ka ovčji in kezjiValc;
aicer pa prodajajo tudi auhe ribo, ovce, kozo, pre-
alčo, vole, krompir, airovo maslo, soloiijad^
▼osek, sterd, loj, kože, kuretnino^ c«iž, ko-
ruzo, tobak, oglje, ioa^ čreslo In svilo.
V deželo pa kupujejo: govejo živ4oo, ko-
nje, tobak, sol, bakro, železo, olje, voseno
ovočo, vino, žganje, aiadkor, kavo, orožje,
amodnik, svinec, steklo, oovlje, sandalo,
platno, roboe,bombaano bla^oinrndočo kapo,
Deaar, ki ga imajo, so austrianake dvajsotice in
turško pare.
Davki (porezi) te dežele so majhni in obstoji Is
80.000 fl. glavarino (glavnega davka), 800 fl.dačezik
— 56 —
tobak, 200 il. floIarineCsoloegm davka), 250 fl. davka sa
ribitvo, 200 II. davka sa sabo metm, GOO fl. najemaine
sa deržavne Bemljlsa, ▼ vsem skap 31.450 fl. nmgti
denarja.
Obleka Cemogorca je prosta; atruka (plaja), ktero
nosijo moški in ženske, je tadi igih kolter ponoči. Kme-
tgstvo stoji na niski stopnji ; obertn^stva jo dosihaal se
celi malo ▼ deželi.
NoTičar iz slovenskfli krj^ev«
Iz tjubliane. Od več strani slišimo, da se kmetje
ie Tarka na Krajnsko boji, in eden nam je cel6 pri-
povedoval, da je slišal, da je se bliso Zai^eba. Ta
g^ovorica se nekterim toliko verjetnlsi sdi, ker ima ne-
kaj bataljonov cesarske armade sacasno na Dolenskem
ostati, kakor slišimo, okoli No?e^a mesta, Kostanje-
vice, Metlike, Čemomlja. Povedati pa aamoremo, da
atrab pred Tarkom je prsEon , ker Tark je Mahomeda
hvaležen, če fa ptoje armade pri mira pasti; on ni
vec strah kristjanskemn sveta kakor je nekdaj bil, ke
je po spricbah mnosih naiih narodskih pesem od |,kralja
Matjaža^, Lavdona*^ itd. straboval tadi nase krsje clo
do Dnnaja. Pa tadi ceaarska armada nima namena, |^
napasti in vojske aaceti, ako stori to, kar se od njega
terja, namreč, da pasti Oerno|:oro kakor je bila,
in da dolge natirovanim kristjanom, ki pod
Saltanovo vlado živd, se pravica agodi in se
rešijo silovitega jarma. In le zato, ako bi ateg-
nol Tark svojoglaven biti, ko bi ne vidii resnice,
marsira toliko cesarske armade k mejam Tarskim; ar-
mada da besedam dostojno veljavo. Ker pa menda
ne more vsa armada po Dalmatinskem in Horvaškem biti,
je ostane nekoliko na bližojem Dolenskem. — To je, ka-
kor danes reči stoji, čista resoica. Nadjati se je, da
Tark se ne bo obotavljal m lepo storiti, kar bi, če bi se
s silo terjati moralo , znalo rasmsiti celo JTarčijo v Ea-
ropL Kaj se bo pa na dalje godilo na Cernogori in v
Tnrčii, bo, kakor dosihmal ^Novičar^ osnanoval tadi
prihodojič.
Novičar iz mnogili lin^ev«
Ministra vojnistva gosp. bsrona Csorii-a je presvitll
cesar s pohvalo odvesal njegove slažbo, in ovojema go-
neraladjatanta g. Bamberg-a iaročil vojno opravnistvo.
— O. k. narvisji sodnija na Danaji je v nekem prlmer-
leja raesodlla, da, če kak nevpravičen strelec (Wild-
aehilts) divjačino le vstreli ali scer abije , je pa ie lov-
ske okolloe (revira} ne odnese, se ne vkriviči lovske
tatvine; če jo pa odnese, je kriv hadodelstva tatvine; če
več oseb skapej pomsga divjačino odnesti, so vsi zdra-
senega tatvinstva krivi , čeravno je le eden zver vstrelil.
— Mesca decembra 1.1. se jo dalo na vse cesarske po-
Šte našega cesarstva 2 railiona 648.555 markanih pi-
sem, 684.948 pa brez mark; po telegrafih je slo
2067 deržavnib , 3842 pa drasih pisem ; d o h o d k I * c
k. p o s t so znesli 766.500 fl., t e 1 o g r a f n i e pa 20.415 fl. ;
stroški za poste so znesli 669.220 fl., telegrafov
pa 32.1 78 fl. — Učiteljev in ačiteljk po vsih Ijadskih
80 lah našega cesarstva je 43.000, izmed kterih je ači-
teljk 20.000. — Na Laškem je vse mirno. Meeto Mi-
lan je v ojstrem straha; 10. t. m. so vnovič 4 obesili,
ki so bili zasačeni na pastni dan z orožjem v roki; ker
je prekacijna poskosnja se iz ptojega zgodila, je me-
sto proti ŠvajcarskI meji z vojaško stražo obdano ; mestna
vrata oo le od 5. are zjatraj do 8. are zvečer odperte;
lekdor ima potni list, zamore svobodno vjin in noter;
več kot 3 osebe no smejo na alicah skapej Iti ali mtsail;
železnica je jenjala; zvoniti se ne smd; mesto je ob—
sojene skerbeti sa 50 ranjenih vojakov In za draži ne 19
amorjenih. — V Pariza so zfiperli že več oseb, ki ne-
spodobno dopisajejo od Napoleona v ptaje časnike. —
V Londona se je imel začeti 10. t nu doržavni
zbor, v kterem bojo novi ministri pervikrat se pokmsmli*
— V Cernogori so rečf se smiraj kakor so bile, kar
Torska vlada menda sedaj prevdarja terjatve aa-
strianske vlade, podpirane od raske in francoske;, an-
gleška vlada se nek se sedaj ne mesa v te zadeve. Mar
Bovejii gotova novica, ki jo po |,Terž. časnika^ od pon-
deljka iz Čemogore zv^mo, je, da sta knez Danlio in
njegov stric Jnri prevzela poveljstvo čez čemogorake
armado, v kteri so qek ladl ptaji izverstni oficirji. Pri-
poveduje se scer tadi , da je Omer pasa dal most ces
reko Moračo narediti in da je čes-nj v Čemogore vda-
ril, — pa to so le gevor/ce, o kterih se se nič goto-
vega ne vd.^ — Časnik ^Oss. dal.j| od 11. ni vedil nle
novega Iz Čemogore povedati. Černogorci, ki so jih
Tarki v Grahovi vjeli, nek strašno terpijo v torskem
tabora; z herbtom in nogami (erdo skapej zvezane jih
TarkI vsaki dan kot živino tepejo.^
Klepec«
(D*ye.)
Lahko 96 naane stari oee,
Lahko aa Tjamejo beaede
Lahko pokloni in obeti,
Ter veo ko onemu obUabi.
Al terda je, ko skala, hoerka;
KastonJ so vse besede sladke,
Kasto nj bogastva eoMemero,
Nikomar npapja ne dado.
Al je ošabna fospodiena?
Da je snnbaeev je premalo?
Da se ji sdijo ti preslabi?
Al nosi v persih mersel kamea?
Zakaj Unbesen se ne vname?
0 deklioa gori ie davno.
Gori plamenom nevs^slJiviai;
Al blaženi mladenee tisti,
£a kterega je vneto seree.
Ne smo snnbiti, kar je IJobil,
Kjer ni bil ilahnofa kolena.
Na vojsko ide v daljne knje,
hkat imena ino slave.
Ce se živi, al je poginnl.
Nihče ne vd, ne 2lata sama.
Vendar ma serco svesto hrani.
Lepota Vinodoljke slavne
V Tarefjo tadi se rasflasl,
Kač^Je sloves tnriki aga,
Presilni borec Hasan-asa,
Is bosnfjanske krilne Ijnte,
Janakov p^fTl tnrške semlje.
OsBjena leUa ga prevsame,
Tovarse svoje svesto skliče,
Pos^nsene se v mnosih bitvah, j
Ter se nad Orobnik daljni vsdifae, ,
Gotov al sel ji sadostiti !
A) pa postiti sli^vo v boji.
Previdno vojsko svojo vodi,
V temoto černo se savija,
1 plane, smi^ * višave nečne.
Na grad, ki v veselicah plava.
lUsseoena popada straža,
Ni je visoki sid obranil , '
Ne vrata terdna, ne nasipi.
Meijoeih hrop ostrasi aoste.
Po skrivnih potih oee komiO 9
Sinova njega i snnbači I
Pogobi bliskfj se otmejo. |
Gorje pa! — deklica ostane!
(Dalje sledi). " \
Natiskar in založnik Jožef »Blaznih v Ljubi fant.
kmetijskih, obertnijsliili in narodskili red.
jNoTice »hiO^Jo ▼ Ljoblj«iii||
{ TiMik teden dlvakrikt , nam- >,^
reo ▼ Bredo in stboto. |[
Odgovorni vrednik Itr. Janes Blelii els*
i Veljajo začelo leto po postil
4 fl. , eeer 3 fl. , za pol leta^|
2fl. po poštifscer 1 fl.30kr.
Tečaj XI.
V saboto 19. februar^ 1853.
IJst 15.
Gospodarske rečj.
Skuit^e % rus9tskim in belgiikim lanom.
Marsikteri kmetovavec se je že sam prepričal,
da se iz obeh teh sort o pervem letu ne pridela le
dobro seme, tudi predivo je veliko veči in bolji,
kakor po domačem lanu. Vendar opušajo naši kme-
tovavci rusovski in belgiski lan, ker pravijo, da se
že o drugem letu zverzeta. Tako gr& lanoreja pri
nas vedno bolj rakovo pot. Al novejši skušnie očitno
kažejo, da rusovski in belgiški lan svojih dobrih
lastnost ne zgubita, ako se ž njima le prav
ravn^ V jeseni se mora njiva pognojiti. Lan za
seme se mora bolj redko sejati, in plevel pri-
dno p le ti. Za seme namenjeni lan mora popol-
noma dozoreti in senanjivi do dobregapo-
spsiti, potem berž derhlatifosmukati} in gla-
vice na suhem kraju sj}raviti. Ravno ^red set-
vijo naj se še le mlati, ce kmetovavec tega semena
potrebuje; bolji pa je, če je seme eno leto
staro.
Sploh je dobro laneno seme večkrat pre-
menovati, to Je, iz družeča kraja lanu za seme
dobiti. Tudi nas domači lan ni nam dajal lepši in
bolji pridelk , ako bi ž njim bolj skerbno ravnali.
Skušnje % gnojno soljo.
Na gradu baronovke Stein-ove v Krzyskovi- .
cah blizo Vi ličke so v ondašnjih solnicah naprav-
ljeno gnojno sol ^) na ilovnati zemlji pri ozimni
pfienici poskusili, ktero so na spomlad raztrosili
čez njivo fiiberstreut}. Skušnje so sledeče poka-
zale : Od 1 , Si , pa tudi 3 centov na en oral poljš
ni žito nič lepši bilo; še le po 4 centih se |e ro-
dovitnost soli razodela, nar lepši P&j^ pšenica
bila na njivi, kjer je na en oral 7 do 8 centov
soli raztresene bilo; kjer pa so raztrosili 9 ali 10
centov soli, je bila pšenica še veliko slabeji,
kakor tam, kjer ni nič soli na njivo prišlo. Rodo-
vitnost soli se je pokazala na slami in zernji;
pridelk je bil za tretjino obilniši. Zvedilo se je
pa tudi: da premalo soli nič ne koristi, preveč
soU pa ^e\b škodje, le prava mera rodovitnost
povzdigne. Gospa baronovka bo ponavljala skušnje,
da se ta reč bolj natanjko zve; prav bi bilo. ako
bi se gnojna sol tudi drogod poskuse vala. Da bi
se sol la tudi povsod po eni ceni dobivala!
O preiieji reji.
Prešiči za rejo se pitajo iz začetka prav hi-
tro, ker požrešno jedo vse kar se jim da. Pride
pa čas, da se jim ne poljubi ne nar bolji piča, zato
zaostanejo v reji. Da se to ne zgodi in da prešiči
*) Cent i^Jne noli ve^i tam 40 kri^o.
ostanejo vedno pri dobrem teku, naj se jim daje
vsaki dan po dve periši osoljenega ovsa. kise
takole napravi: v kakošno' posodo, ki derži za 2
dni potrebnega ovsa, naj se dene oves tako, da
na vsako lego ovsa se poštupa nekoliko soli; čez
vse pa se vlije enmalo vode. Na to vižo se osoli
oves skozi in skozi, in tak oves je .gotov spodba-
dek za želodec.
P^lje zboljia meso pitane iivine.
Skušnje uče, da meso prešitev, ršc in gosi
je veliko okusniši, ako se pitani živini nekoliko
časa preden se zakolje, med pičo v štupo zmle-
tega oglja daje.
Od kod slab ji usnje f
Bavarski strojarji terdijo, da slabji usnje
Sschlechteres Leder}, kakoršno se sedaj pogostoma
ela, ne pride iz tega, da ^ga strojarji slabeji stro-
{'ijo, ampak iz tega, da dobrega čresla, to je, do-
>re hrastove skorje zmanjkuje. Berž ko ne pa
so kože same tega krive. Od kar se živina le
bolj v hlevu redi in si živinorejci prizadevajo, jo
z mehko pičo posebno s kromninevimi pomijami
hitro odebeliti (spitati), je tudi koža bolj meh-
kužne živine jedro zgubila , da blago ni več tako
fosto , močno , terdno , kakor poprej , ko je živina
olj pod milem nebom živela in natori svoji pri-
merniši pičo dobivala.
Svirsoseskam.
Vsaka soseska ima revne, kterim mora neko-
liko živeža poskerbeti, brez da bi soseski' zato ka|
storili — pravi nek kmetijsk časnik — al bi ne bilo
prav, da bi taki, ki so še za delo, kamnje pobe-
rali z njiv, in pota, kjer je potreba, ž njimi
posipali? Za tako delo bi bili tudi otroci in
ženske pripravne, in tako bi se ob enem .tri do-
bre reči opravile: polje bi se zbolišalo, pota
bi se popravile in postopanje beračev bi
se odpravilo. Kdor pa noče delati, naj tudi ne
je. Če bi se tega vse soseske terdo deržale, bi se
sčasoma odpravili lenuhi, kteri zmožni za delo, se
raji okoli klatijo, kradejo itd.
Iz nove gojzdne postave
vodila^ po kterih gre tarifo gojzdne škode
sestavljati^ in škodo povračevati.
(Dalje 10 konec.)
§. 8. Za V0ak kvadratni sežeuj gojzdnegtk aveta,
ki 06 s narejo novih in z rabo že opošenih potov in
stčs, z napravljanjem ders (žlodov, riž itd«), z brez-
oblastnim odpeljevaojem vode, z narejanjem kopii itd.
škodljivo premeni, ae zamore v povračilo tirjatl cena
— 58 -
tnegm kvadrato«|^a adbit« tmko pasa, kakoriaa ia gaj- Na k«kaaoabafaaaaljataaH"«ftkaietFniTi«ceoi
■dni a?at pred avaja 4kodlji?a pramaaAo waL Ca ae ja Mackar (Biw^ NoHk, a. Tk, fmf. S)^ aamaffaaM sapapa-
pa pa prafiei bati, da aa a taai DapravQaai sli aaaladki M. Galara LblaaiaDi poanata ti napia, io oa ata aa mali,
tttei^eja napraj raaSirjali, 9» aara ti naaek, pa vaiji Am 9» %9 pred ba|:aai Lavuroa vasi aloraaaki pradato-
ali aiaajai Boameoitaati ta akerbi , paldragikrat — ali pa riai klaajali.
dvakrat plačaU. V vaae vaaalja kačan vam ga raiiaBiti, is miaiiaa
Aka aa alaječa dravaaa to draraana mlailja pri ta- a pravem caa«, kar laatni vaai aiaovi paMCak ataraala-
kaanik akadljivik premeaibak f ajadnaga svata ali pa tat- vaaakega aeata kaeaja dragi« prifisali. Ža vtoakaačaal
viaak v EgaroJ« J. 7. oaatatik pakvarija, aaj 9it to Dabravaki C^^^^^^nkrn n. p. graj je rekah ,|8taro8la*
paaebej povracaje. veaako paganstva je iadičkega apacetka. Braa panaci
g. 9. Za vsako žival, ki aa brai pravfea, ali indickega bogocaatja se alavaoaka mitalogia na ba ni-
čea vatanavljeno števila, pleme ali ataraat, ali v a a- kdar papolnoma rasamela^, in (Slmnn. p. 418) ^alaveaakl
graj eae kraje ali o oedapaseDem caaa v tajagajide begoeltvci maraja imena avojik begov v Indii lakati^. Ravna
priiene, se smejo v povračila aledeči aneaki tiijaU: tako govori ačenl Šafarik C^e^ehiekie let alaie. LU.
caaa TH^ W in slavni preagodaj nmerii Kellar (Simom šok.
sa konia, raesga ali osla, ki bo fs- Mr;.» ^Cola naša poganska mitologia je indicka^.
aaj aa pal daraidi S kabiteik eavljav Učaai Hanas in pred njim ia Kallar, je pa pri-
ča niso na pol doraali .... 6 ,, ^ spodoblenja indička in alavenake mitologie jaana doka-
aa ano govedo, ki je aaj na pol sal, da je domovina Slavencov bogata India, in oče
doraalo 4 ,, ^ našega lepega jesika jesik sanakritaki. Med Nemd
če ni na pol doraslo- 3 ^ ^ je ta aposnal ačeni Ritter {FsrJU4ls earap. F. Q. fm§.
sa enega koala ali eno koso bres 900 do HO m na dmpk tnesOh) io reaniooljnbivl Oorrea
razločka 2 ^ ^ (M^ihentofet dor uUtm W€lt in M^thol. der aoimi. Vdiker).
sa eno avinjo 1 kabicnegaoevlja V trojici nar viajih indičkih bega v najdemo boga
sa eno ovco 1 ^ ,, Visnnta. Glavni cilj Visantav jabil: oareoenjeaveta,
ena knre četei:tino ,, „ njega sderžovanje in braojenje proti hadim dakam C^f^i€r
arednjega aa derva namenjenega lesa tiste sorte, ktere Mjftk.LM. —f0deionkom»Wisnu€). Oo je bil povsod vaj-
je največ aH ki je najvasoisa v tistem gojada, ali pa, voda v vojnah bogov, zato ga najdem v aanskritakih
če pagr6 za pleše ali goline, v bližnjem gojzda, toda peamah s priimenom ^nebeškega bojevnika in vltesa^.
aamo takrat, če cena lesa, od kterega je ga?orjeoje, Zato je vzel na ae 10. razUčnik apremdn, ali kakor
ne znese manj kakor en krajcar za en kubični čevelj ae v sanskrito veli, Avatar. Četerta njegova avatara
aame lesne mase. Če bi cena še nižja bila, se sme na- je bila Na r as i nh a -avatara spremena v možolava
nasti cene enega knbičnega čevlja en krajcar za od- ali v maškega leva. Imč narasin.ba je nastala Iz
ikodnino tirjati. , aaaakritske beseda ^nar^ mož, in pa „alaka^ ali brez
Ta odškodnina se mora tikrat, če imajo nagrajenci nosozvnka fi i k a^ *) lev. V slo venskem jezika še imamo
še prav mlada aamobaebao zalego ali zarejo, ali če sa aanskritsko koreoiko v besedi nara-va, kar pamsoi
ie tako toliko ži?itto v gojzd na pašo goni, kolikor to i^virtus^od vir, zato^nravni^moralis, virtate prae-
goapodarstvo dopaša, ali če je zavoljo lastnosti sveta ali ditns. Narava v pomebn ^priroda^, ^natnra*' jepre-
savoljo vremena , kakor tndi zavoljo skazanega daljšega nesena oblika. Zato v indičkih verah ga čaatijo pod
vživanja ali večkratnega ponavljanja te brezpravične paše podobo leva in pa možoleva. (Ptmlm Spotoma Brom.
poškedovanje knje bilo, po poldrngikrat, in kadar Dopper m Wieoo Indien.)
ae pridružijo dvd ali vee tek ebtežav, po dvakrat ladičkema Višnntu je v vsem sličen slovenski
plačevati. Radogost **).
Zraven teh povračil ae pa ne more zahtevati po- ^ ^^ojili bukvah na začetku tega spisa omenjenih
aebno odškodovanje za pakvaijeno mladje in za poka- ^^ dokazal, da b9 ga aorički In pananski Slovenci
ženo zarejo. Toda toaaika je pripuaeno eno ali drugo ^a^^^ V^^ indičkim Imenom Wišnu častili. Severno-
tiijati. alavjanskl Rade ga s t je imel v mestu Riedegaatu avoj
$. 10. Pri poškodbah, ki v pričujočih odločkih niao tempelj In je bil, kakor Mz nemškega kronikarja Dit-
pa imenu v misel vzete, naj se enojno ali večkratno po- mara (pag. 70. ¥1.) beaed vidimo, pod podobo Leva
vračilo cent po tistih pravilih, ki jih naštete enake po- ^*0ten. Njegove besede se glasijo: ^In eadem arbe nll
ikodbe na roko dajejo. nisi fanum ost, et de ligno artificiase compositum, quod
9. 11. Ako so se ukradeni gojzdni pridelki bili P"*^ baaibus diveraarum sustentatur cornibua beatiarum.
laatalkom gojzdov kakor si koli bodi naaaj dali, aeza- Hajas parietes variao Deorum pearuroqae imaginea mi-
more aamo tisU znesek za povračilo tirjati, kterega je n^fice inscalptn at cementibas videtur, exteriua ernant.
razan dotičoega enojnega znesica plačati. Inferius autem Dil stant manafactl singulis nsminibus
inscuiptis, Galeis atquo lorioia tarrebiliter vestiti, quo-
Zgodovinski pomenki. "" "j.TJ.^J^J-Ii^j.SSri.*. *..i .«„ -
hABVRO »^^^^ •*" kakor južni Slavjani govorijo In pišejo „L a v^;
n/r as ,. J/*''® SACR. (um) beseda „raz« pomeni, maka), moč, Druck, zato iz-
M. Marceli Fil. Es. M, Vibius Marcellus razAusdruck, tode „L varan I k^ kaže na veUka dela.
P* F* ^> Tako raaterga tadi V i snu (Bkodo IL ps^. Ui) kot mo-
Valv«8or, dKe Bhre des Herios- žolev, Iz kterega Isp žareči plamea smri, slodja in
tkana Kraio. Thaii II. p. 257. puntara proti bogovom Rirkanja kassa. Iz besed Dit-
Ramtoiil Davorin Toroiei^ak, maro vih se vidi (faaam sustentatur cornibus bestiarnm).
Neprecenljivi Valvaaor navedi v svojih gore ime- ^* ^^ podobe bagov bile predstavljene vavatarih. V
novanih bukvah predstoječi rimski napis , kteri se na ne- okotritskih starinah (Maooiuo de Diio otoK fy. 1. -». 80 00
kom kamnu v atari Hemoni najde. *s ^ - ^ — T.«. * . * 1 l ^ u .t. . •
— TTT-^ . '' *) V ceskem jeiikn se jc ostala beseda siha si^ba levica aa*
) Is aotovcfa apisa: »Kdo so bili stari Norieani ie tilopa Jraaman Slovaik sol voeo Si^ha.
Panosoi, Kelti ali SloTeaci?« »•) Hanas, Wi9seaeohaft der si. Ilyth. pac* 11^
— 59 —
frri tri Badego«ti.s Ufovlmi fitvani mi4mw» Ko«>
itkokrat m ^a4obs nožoiom ne najde na rknakih kanaili
▼ Panoiiri in NorJk«! Stariooalovoi •• MtorliglaTO
ia preiskovali, kaj da pemeaijo, sadnjie so aftiale w»
IpHk aa Bafcmeto kriiaikav!
Taka ae irodi viiait kteri ae pasnaiaiie elarjaaAega
jeailui ne alavjanske laitolefia Pri tej priioaMiBti re^
čeia : aaj M^dea ne ^ nad raslagaaje rtiaBkik kaai*
' Bev ▼ Pimooil ia Norika, kiari na peaua dakre jesika
aaoakritskafa ia ataroalerenskega, aiitola*
^je ladieke ia slavaaake; dra^aei bo ševecoaHie^
gar^e aapravU, koAiar ae jo doadaj ptaji In domači afo*
^ dovinooioroi aapittffli. {JMi^ aledf.)
Slovanski popotDikt
^ Pridne ^Slovenske Novfne^ nasnanajejo pod na-
alorom '^aioranako oaaopiatvo v ceaaratrtt aa-
etrianakem^ 2aanike r rasličnih narečjih alovanakfh,
ktert izhajajo is početka le ^a ieta; imenovaiU ao vred-
niki in nasnanjena cena celoletna. So aledeči:
Horvaikt v Za^^reba: ^Narodne no vino*,
▼radni caanik: rrednik Dr. L. Gaj; cena po posti 1211.
S) ^Danfca^, leposnansk list (priloira ^Nar. IV^ovin^),
tečaj 16, vrednih dr. L. Gaj; cena 3 fl. 3]t ^Neven^
(lepoananak časnik) > tečaj 2S., rrednlk J. Perkovac;
cena 5 <. 4) ^^Pravnik (pravoslovin liat), tečaj 1.,
▼rednik M. Mraaovič; cena 5 i. 5) „Gos p o bar-
ake Norine^ (kmetijsko -obertnijski list); tečaj 1.,
▼rednik dr. Rakovec, cena 3 fl.
Dalmatinski: ^Glasnik dalmatinski«' (pol-
▼radin političin list aa Dalmatineko) , tečaj 6., vrednlk
Ant. E^aamanič; cena 6 fl.
iSfforeM/pt v Ljubljani : l>„Nov{ce kmetijakih
obertnijalclh in narodskih rečf^, tečaj 11. itd.
2) ^Zg^odnja Danica^ (cerkven list), tečaj 6., vred-
nika L. Jeran in A. Zamejc; cena 3 fl. — V Ce-
lovca: 3) ^SlovenskaBoela^ (iepoanaaak liat), te-
čaj 4., vrednik A. Janeaič; cena 3 II. 4) ^Šolaki
prijatel«' (solsk list), tečaj d., vrednik A-Einspie-
ler; cena 2 fl. 12 kr.
Serbski: 1) ,,Srbaki Dnevnik^ vNovemSada
(političin list), tečaj d., vrednik dr. D. Medakovič;
cena 10 fl* d) ^Sedmica^ (liet aa naak in aabavo,
priloga ^Serbs* dnev,^), tečaj 2., vrednik dr. D. Me-
dakovič; cena 4 fl. 3) „Srbskyi letopis^ «(list
ananski in zabavni), iadaja gB, Matica Srbska v Badina
v Eveakib polnih v osmerki, 2 ali 3 na leto; cena avezka
40 kraje.
Vaih aknpej jagoslavenskih je 13. (Od druzih
dragikrat).
Kratkočasnica«
Resničen vremensk preroka
Vremenski preroki so že tako ob vso v^ro prišli , da
bi jim jez rad k časti pomairal. čajte moje preroštvo
in sodite: ali se nam sme r^či j,pojte rakom žvižgat vsi
vremena preroki^ I
Ako mesca januar ij a zmerzne^ bo hladno in suho,
tudi bo revež tak merzle pijačo pil, kakor boi^atfn, ako-
ravno bo pijača različna. Ki nima nikakersne|:a sadu-
nosnega verta, si mesca februarja prihrani trud za
čiečenje drevea; in ako lanskega vina nema, mu ga ni
potrebno pretakati. Mesca marca bodo mnogo Ijadf amerlo,
ki dalje živeti neaMVOjo. Aprila bo dosto mokrote, pe-
aebno ako bo pridna deževale. Majaika bo vso lepo
stalo, ako ne bo napeao. Junifa pa bo vse čea In čea
zeleno; tadi se bo v jednem dneva več posušilo, kakor
v jeseni v trdh deževnih dnevih. Julija^ kader aeaeno
spravlja, bo toliko prahi, da se masice, ktere bede na
senu sedele, ne bodo magle viditf. O tem BMseu le
(eraje jake ojatro, in poterte oknja bodo tudi peterte sta*
Me pokaaovale, pobite glave pa javkanje. Auguat ba
tak kervoločaa gorkoten, da bo černi rak, akea«akaii%
aale rudee poatal; vendar ba naj aUkejsa krava vai
ailoka dala, kakor naj bolj pitan vol. O tem leta ba
vse silja (žito) tema, ki ga nema, predrago; ki ga pa
ima, preniske cene. Vino bo o tem letu narba^ai tiato^
lUere je brez vode. Porsod, kjer Ijadje kraha ae jaddi
ba žito nliie cene. Tudi bo v tem letu cvetje pred vi-
4&ti, kakor sad, ia bo nuirsiktere rameno jabolko, čttr*
▼ive^ Skoz celo lete bo grom vaoi hrup delal, kakor
alrela. F* J.
— Neki kmet pri svojemu sosedu hudo bolan leži,
Iter pa nima celo nič aaapaaiia do „arcalj^, noče aeb#-
■aga adravnika. Na zadnje mu veadar enagai pasilijo.
Zdravnik pride: ^Oče, ste bolni ?^ — y,Zdrav javalne,
acer bi ne bili po vas poalati^ — sagodernja aejovoljno
kmet, ki po takem vprašanju se manj verjame, da mu
kakšna „arcnija^ pomagati zamore. ^Ste motebiti pre-
gnani, oče?^ zastavi adravoik drugo vprašanje. ,^K4a
alomka vam je pa to povedal?^ začudivai se reče limet^
kterega je malopridni zet kmalo, ko je k hiši prižel^ pre^
gnal, kar pa razun sosedu ni bilo nikomur znano; tudi
zdravnik vprašaje ^ali ste pregnani^ ni tega mislil, am-
pak le menil: ali se ni kmet pri dela p roga al. Nai
bolnik pa^ ki je po tistem vprašanju menil , da zdravnik
vae skrivnosti vd, mu poda pvijaano roke rekoč: ^a^
Vi ste mož; takemu zdravnika plačam rad vsakbart
potico! M. J.
* Novičar iz slovenskih kri^ev«
Od Savtnske doUne. Bliae vasi gornje €ir«*
žovle, 2 uri od Celja, poleg velike ceste, ki u Lju-
bljano pelje, so Ijudj^ mesca januaria aa store zhlovje
aadefi, ktero, pred arioboko pod perstjo zasute, prlera'^
nju se je odkrilo. Na neki njivi namreč se Je majhna
višava prostiraia, ktera od starodavnih časov sčm je a
temjem in pastim robidjem obrasana bila. Te višave se
je piag vedno ogibal. Ko pa pred nekim časam to ter*
Dje fzmjejo , ter glebokeji kopljejo , zadeaejo pod zeaalje
na akerbao obdelana kam nje in mnogo opdk, kterka
je bilo LEG. II. ITAL. vtisnjeno. Na dalje so aajdli sh-ok
tlak iz majhnih belih, modrih in čeralh kamniikov so«-
stavljen (Mosaikboden), blizo 16 štirjaskih čevljev ve^
lik, razbite posode, človeške kosti, orodjeiz brona
In železa, jn mnogo raznih p ene zev. Nekaj teh naj«
denih reči^se je, žali bog! že potroailo in zavleklo, važ«*
niši reči so pa vendar u pravih krajih shranjene. Ms«
nijo zvedeni možje, da na tistim mestu je morebiti ve*
lika rimska pristava in grobnica neke rimske rodo-
vine bila , ali pa postaja ali naselbina vojaška*
Odkritev tega zidevja je sila važna reč , torsf beda
prihodnjič to okolieo natanjcaiši preiskovali, ker lepo Po^
Savinje a si^ojim aarocjn bi utegnilo še marsileaj zn^i-
nitiga iz starih časov hraniti ^). J. S.
1% Krajnja. Naš most čez Kokre proti Hujam«
ki je sedaj cesarski postal, se bo nov napravit inaa
aeženj vzdignal; pretekli pondelik sta gosp. Fr. Majier
in Jalen po dražbi prevzela napravo novega araita.
1% IJubljahe. Natorei^nanstvo, naj žejepocnanje
*) Ker Bhm ter tj4 po deseli še marsiktj pod sem^o Irff,
kar bi ntecrailo la domačo nfodotiao ia saanfftTo
sUrih aarodov jako laanoaito biti , ao kne^o ia poseat-
niki sploh, ki pri oraija ali kopaigji. somljiš b» RUr» ri-
doTje, na kipe, šUre ponese itd. naleti, prj^aino opomi-
njajo ter lepo poprosUo , n%jfakoreoi koj doticni okrajni
Tradnii ali drnitvn s^odoTinskinitt nasnanijo. Let6
jim bode vse porernflo In poplaoalo, ia še Teč bodo 4<h>
bOi sa take starine, kakor oe bi jih pohonšaUali sani po-
rabili, ali pa nsvednim Ijaddm aa amle 4wiije pepaedali
-r^ «1 —
feimeljskih io ii«dseme1j»kih stvari a)i natornih prikaskor,
je aaj nekoliko potrobno ▼sacema oroikanem« cloTok«.
Hvalo vrodno jo tedaj početje, da se bo vpribodnje tadi
▼ Ljabljani vsako nedeljo od 11. do 18. ure dopol*
dne v sobi 8. f imnaBialneira klasa po domače raalagale
naravoslovje (izika), kakor je nekdaj iposp. prof. dnic
raxla|:al avesdoslovje. Začel bo včrii irosp. prof. Pav*
aid prihodnjo nedeljo proitftoljndno raslapanje fizike;
marslktero reč bo tndi rasjasnil po skosbsh. Nadjatise
smdmo po tem sačetku, da se bojo spolaile ie večletne
Eolje: da tadi lepi nakladi naseira mnaeja se bojo od-
perli enakem« namen« Is naravopisja, in naša nada
je sedaj toliko veči, ker ima mazej lcvers(oe|:a raoia
sa to, In irosp. i^mnazialni vodja Iskreno podpira tako
početje. Poolosateljev in omikanih stanov i^otovo manj-
kalo ne bode. Želeli bi , da bi se popalamo naravoslovje
in naravopisje razla|:alo tadi v slovenskem jezik«.
In tako t«dl radovedni množici , ki utmiktgti ne «me,
priložnost naklonila, razjasniti si svoje zaimene v na-
ravoslovskih reč A. — Gosp. dr. Tasar, |:imnazialni
tteenik v Ljubljani, ^rd za učenika v zgornji irimnazi v
Požun (Pressburf); na njegovo mesto pa nek ne pride
nov učenik, ampak njegovo učiteljstvo se bo razdelilo
med nazoče ifosp. učenike. — Gosp. Jožef Klemen-
č i e , sedaj ZatičinskI kaplan , je izvoljen ca druze|:a
katebeta Ljublj. ljudskih sol. — Gosp. Vončtna, ki se
pripravlja za dohtarstvo bo|^oslovja na Dunaj! pride za
učenika cerkvenih z|^odb In pravic vLjubljano. — Skore
vsak dan marsirajo vojaki skoz Ljubljsno na Horvasko*
Novičar iz mnogih liri^evt
Cesarski patent od 10. t. m. odveze po tem ko je
podložtvo zemljiB jenjalo, nekdanje a^i^^jsine porožtva za
poprejsno upravljanje sodnijstva, in veleva, da se imajo
v i^osposkine bukve pod imenom ^oktava^ zavoljo tei^a
vpisane terjatve nekdanjih podložnih izbrisati. — C. k«
minislerstvo je ukazalo , da prestopki tiste prepovedi, po
kteri se nima nihče brez predpisanega politič-
nega dovoljenja ne domž ne na pt^jem ženiti, se
imajo kakor drugi prestopki kakošnega političnega ukaza
kazno?atl. — C. k. mlnisterstvo denarstva je razglasilo,
da konec mesca januara je bilo za 153 mil. in 165.06411.
papirnega deržavnega denara med ljudstvom, te-
daj za 2 mil. 623.004 fl. manj kot peprejsni mesec. —
C. k. mlnisterstvo nauka ie nov predpis za oglede Iju d-
ekih sol razglasilo, po kterim imajo ogledi v svojem
kraju si prizadevati , da za šolo pripravna mladina v šolo
hodi in se lepo obnaša , da učitelji svojo dolžnost spol-
nujejo, pa tudi gotovo svojo plačo dobivajo , da so šolske
poslopja in orodja v dobrem stanu itd. — Ravno to ml-
nisterstvo je tudi vodjem poglavnih ljudskih sol
željo razodelo: naj bi se sčasoma le celoletne pre-
akusivje konec leta vpeljale. — Misionarstvo gosp. vikara
Knobleher-ja v Afriki bo dobivalo od vladijočega
kneza Lichtenstein-a vsako leto 2000 fl. za odku-
povanje in kersansko izrejo sužniških otrok ; tamilodarje
bil namenjen poprej redu Trinitarjev; ker pa tega reda
več ni, ga bo dobivalo Afrikansko misionarstvo. — Na
Laskom je povsod vse pokojno; v Milani je vse tiho
kot v grobu; ob desetih zvečer morajo vse gosti vnice in
kavarnice zaperte biti. Preiskava poskusene vstaje na
pustni dan očitno razodeva , da je tista poskusnja od z u-
naj prišla, zlasti od dvajcarske strani, kamor seje
glavdr laske propagande Mazzini iz Londona podal,
vžgat plamen po celem Laskom; v ti namen je razpo-
slal proglas k vstaji, In ž njim vred tndi enegaKoout.
Mestni odbor Milaneski in Beneški sta poklonila maršal«
Radecki-tu pismo, v Ifterem naznanujeta vdanost cesarju
iu nejevoljo o hudodelnem početju. Benečanom, ki se celd
niž niae vdoležlli vstaje, je Radecki obljubil, da jih pride
avitll cesar kmalo obiskat, kt je 5M aekinoT is
svoje lastne kaše poslal vojakom, ki ranjeni ležd v -bol-
nižnicah Milaneskih, z ukazom, naj se manj ranjenina
podeli po 5, hujši ranjenim pa po 10 aekinov. Straž«
na dvajcarski meji se je se pomnožila^ — Iz Černo-
gore pravije nar novejši novice od 18. t, m. ▼
časniku ^Oss. dalm.^, da se Turki In Čemegorei spet
na vojsko pripravljajo; Omer pasa je serdit razglas is-
dal na Beloplavlče in se s svojo armado pemakn«! da
Keketov; to scer se ne pomeni veliko, al vojskažu^
vedno hujsi biti; Černogorci z ozirom na svoje pežgane
oltare, umorjene otroke in starčke in posiljeno ione se
hočejo bojevati kot levi in raji vsi popadati kot živi v
pest turškega masira priti, ki jim je zažugal, vse po-
končati. Knez Danilo se je v Zeve, Juri Petrovič pa
v nabije Rečko podal; Černogorci hrepend po vojski.
Turški armadi pomanjkuje živeža in ima veliko bolnih;
tudi kdnj je že veliko po glada počepalo; Černogorci
imajo še vsega dovolj. Austrianska vlada ravni soglasno
z rusko; angleška in francoska poročm'ka v Carigradu pa
nek govorita v prid Turkom. Al je res al ne, se bo
ob kratkem pokazalo. >— Napoleon je v svojem govoru,
a kterim je postavodajavni zbor začel, rekel: da njegov«
vlada je dolžna skerbeti za dobro gospodarstvo France*
skega, in pomiriti Europo; armado bo pomanjšal za
20.000 mož; kar se bo po poslednjem razglasu ministra
vojniskega res zgodilo.
Klepec«
(Dalje.)
Ko jo lagleda torski a^a,
Od eada mu CMtaae ao^a,
Oterpne ma po^iini kipeoi.
Al hitro se mn sere« vpali.
Od radosti aa vriska zlasno,
Da se kameni grad potrese.
Po plean stesa roko deraao.
Al ostro deva ga pogleda.
Ki ji noTarnost strah prežene.
Vsa sila se v očdh ^edini,
Nesmerna moe nedolžne dnse,
Ko boginja stoji pred agom.
Pa le aa hip pogasi oge^j.
Odloga malo Ji dovoli,
Le noe dovoli ji odloga;
Al ko napooi jntri sarja,
Ni^ ji oklepo sila stare ,
Ako pokorne se ne skase.
2apretiv to leti k tovarsem,
Ki so la polno mise sedli,
Bnobaoem krite imenitnim.
»Tovarsi, bratje moji dragi!«
Zakliee med hrnmečo tromo,
- ȣdiO je veselja eas dosorel ,
»Ko solnee naša sreča sije,
»Kdaj se gostujte, pUte, jejte,
»Kar ima grad na mize dejte $
»Ne bojte sodov se naoeti,
»Čeravno prerok ostri brani.
»Ta noo naj so od droge vsake,
»Od vsaeega ta god rasloči.
»Ne smage samo, tadi svatbo
»Obhajamo nocoj veselo,
»Zakaj ko so napooi zarja
»Nevesto si saročil bodem,
»Kakorsne nima carski harem.
»Zdaj se rad^jmo po junaški ,
»Al jntri aberte grajsko blago,
»I ko se zopet noč razgerne
»Se vzdignemo v domačo zemljo
>Z bogatim plenom obloženi«.
To reee, ter se k n}\m nsede^
Gromeče ga pozdravi dražba«
(Dalje sledi).
Natiskar in založnik Jožef Blaznih v Ljubljani.
kmetijskih, »bertnijskili in naroMih reči.
Novice iihiOiOo ▼ l^obljani
vnak teden dvakrat , nuni- )
ree v sredo in saboto.
Odgovorni vrednik Ur« *Miez Blelif els.
{Veljajo sa celo leto po polCfj
4 fl. , 8oer 3 II. , Ea pol leta V
2fl. po posti, seer 1 fl. 30kr. f
Tečaj XL
V sredo 23. februaria 1853.
Ust 16.
Od tergatve in od naprave vint«
Za vsaciga umniga kmetovavca je dobro in po-
trebno vediti , kako ravnajo dni^od v ti ali uni reči
kmetovavci , ker kmetijstvo se se nikodar na tisti
visoki stopnji ne znajde, da bi se ena dežela od
druge celo nič ne imela učiti. In kmetijski časniki
so ravno poklicani, skušnje mnogoverstnih dežel
pobirati kakor nabirajo pridne čbeiice med, in jih
oznanovati svojim deželanam, da zvejo, kako se
drugod ravni v mnozib razdelkih kmetijstva, ktero
obdeli^eta kmet in gospod.
Po takem ne bo od več. ako vinorejcem po
Slovenskim naznanimo poduk, ki ga je o lanski
tergatvi očoMmske vinoreje , prestavni baron Babo,
razglasil. Oenavno ta razglas ne zapopada nič po-
sebno m^viga , ima vendar marsihtero dobro drob-
tinico v sebi, ktera zasluži, da jo jiaši vinorejci
poberejo^ al, če jo že sami vejo, da jo zaplodijo
med svoje sosede, kterih vinorejska vednost je se,
žali bog! grozno grozno majhna.
Vzamemo po tem uvodu Tažniši opomine iz Ba-
bo viga podiika.
Kar začetek tergatve (branja , bendime) vtiče,
na ves glas kliče Babo: „V i no rejci, bodite
pametni; ne tergajte ne ure popred, dokler
ni grojzdje popolnoma dozorelo! Si ško-
dovate-samim sebi, in skodovate celi svoji
okolici, ktera pride po kisovcu kmalo ob dobro
ime, da se celiga kraja ogibljejo kupci. Na pra-
vim času branja je sila sna veliko ležeče in veliko
več, kakor marsikdo misli. Iz tega se vidi, kako
treba je , da ima gospodar v svojim nogradu le take
I)lemena,ktere precej ob enim času dozorijo.
Če ni vse grojzdge. ob eium zrelo, se mora čakati,
da tudi pozneji plemena dozorijo. Če se pa le od-
lašati ne more in ima gospodar veliko nogradstva,
naj se tisto pred terga, ki je popolnoma zrelo.
Je grojzdje kogčikaj zrelo, že ne morejo bolj revni
nogradniki sterpeti, da bi ne brali, čes, sicer pri-
dejo v škodo, — bolj premožni pa bi radi še groj-
zdje na terti dalje pustili, da bi s tem zboljšalivino.
T tacih križem mislih se odlotči po tem čas branja;
— čuvajstvo nad nomadi mora pa tako dolgo ter-
peti, dokler ni v vsih nogradih branje dokončano.
Babo pravi, da le grojzdje Rieslinger-
skiga in Traminerskiga plemena se posebno
požlahni, ako se čez čas zrelosti na terti puša.
Pri vsim družim tako imenovanim mehkim grojzdju
se zboljša vino pa le s tem, da se izhlapi in zgine
vodena reč, ki je v jagodah, ker je dobra znano,
da je vino toliko žlahnejši in močnejši, kolikor manj
je vode v njem. Vodena reč pa v naših krajth le
malokrat tako iz jagod zginiti zamore , kakor bi
bilo za vina dobro; le ee je jesen dolga in. gorka,
se to zgodi.
Pa bodi tudi grojiMiye že zfelo, naj sembeve
v gerdim vremenu in dežju , tudi ob rdsi ne, am-
pak kadar je lepo in sončno in je rdsa p^o-
polnoma minula. Če se primeri, da ob časa
. X L J. i. . . velika te-
na vsako
Vinske posode morajo, kolikor je moč, dobro
pokrite biti , da jih dež ne moči.
Suhi gnjili grojzdi naj se le takrat zametujejo,
da ne pridejo v most, kader so začeli na^ kis-fo
gnjiti; če je gnjilina sladke natore, jih nI treba
odločevati ; suhe jagode se napivajo scer groizd-
niga soka, al to ni vinu v škodo, marveč v zDoli-
šek, ker se na to vižo raztopi sladkor v jagodah,
in mošt je po tem gostejši.
Nezrelih jagod pa ni nikdar v mošt j^ati;
kislina, ki jo v sebi imajo, pokvari vino; mervica
kisline spridi celo kad, da je vino za več stopin
(gradovj slabeji.
Babo misli, da se ima mošt navadnih sort vina
berž sj^odjemati; le mošt mehkiga in Blezast«g»i
grojzdja, kakor je Silvanersko, na^ stoji več dni
na tropinah, da se dobro navzame njih grenjko-
zagoltnosti, ki naredi vino bolj stanovitne«
Tropine naj se nikar preveč ne izžemajo Cp^^**
šigoj., bolji je, še mehkim tropinam vode prilivati,
da vse skupej dobra zavre.
Če je grojzdje mehkiga in žlezastiga plemena)
ali če 9plob o slabejih vinskih letinah poprosi-
ali tlačenji pride mnoge nečiste soderge v most, je-
treba, da tak mošt, preden v sod pride, se poprej
v kadi zliva in več dni v njih stati pusti. Pre-
den mošt vreti začne , se napravijo nad niim debele
pene kakor koža, ktera se mora tako doigo posne-
mati, dokler se iih še kaj napravlja; — po tem še
le naj se že vreli most v sode prelije. Na to vižo
se napravi prav dobro vino, ki se tudi pozneje
ne spridi; — taka ravnati se pravi si suknjo pot
itimed tisto šego^ ki se imenuje i^zžt^zovanie
mošta (BnlBchleimungsmethode) ih pa med' tako
imenovanim* o dp e r t i m vre n j e m (olfene GShrung),
ktero sloveči Liebig priporoča.
(Konee sledJ.)
— 6a —
Kmetijske zastavice«
Uouim kmelorAToem in prUatlom kmeCjjstTft • 4olsih linskih
▼eeerih •).
VredooBt vsaktere hraoe (vmktorei^ iiveih) naj
bon čIoTekft ali živino, obstoji ▼ redlvnoBti in toč-
nost i njoni, in ker večidol t6z %u po|:lovno žito va-
lji, jo že atara navada, da ao vrodnost Taikdrnsih žit,
krompirja, repo itd. primerja s vrodnoetjo riiij ali,
kakor so navadno govori, po rožni vrednosti coni.
Znabiti da amnim kmetovavcem pa todi draiim
prijatlom kmetijstva vstrožemo, ako jim nektere take
prorajto (rajtinge} v podobi zastavic podamo, nadja-
joei 00, da jih bojo radi vg^anjovali, ker a vganja-
Djom BI bojo
1. misli vnost vadili in nrili,
2. is tek prorajtov se tadi maraikaj aeili.
Večkrat, dokler sima torpt, jim bomo lastav-
Ijali eno tako vprašanje; v|^anjko (rešeno aastavico)
jim bomo pa sami alodeči teden prinašali.
Perva fMutamea.
Koliko bi moael austriansk vagon (mecen)
pšenice vezati (koitati)^ ako te auštriantk va^
gan remi po 4 fl. 24 kr. plačuje 9
(Prer^t pol%|sati, povtoo, da seje po miiosih skasajah in
preiskavah svodilo, 4a 85 fantov pšenice sa ravno toliko, tekne
nU laleie kakor 100 fintov riii.)
Zgodovinski pomeniti.
pi«,
Ramioiit Davorin Tersim^ak. \
(DaUe in koaeo.)
Da je pod imenom ^Laarasici^ Ra'de|:ast casto-
je že nemški kronist FrencI isg^ovoril (d^ idol.
Si0c. §. 9.)
Kakor severni Slavjani, tako tudi panonski (da
je v Panonio Hemona spadala, vsaki ve) so Visno-
Radegasta pod podobo leva ali lava častili in ma
pravili Lavnr. Da je Lavar čista slovenska končnica,
vsak poversin jesikoslovec vd po primeri besedi ^mehar^,
^piškar^ itd.
Morebiti bo mi ktori odg^ovoril, da jo Lavar bil
latinsk bo|f ali pa keltogormansk. Da pod na-
pisom latinska imena ^Marcelas^ sledijo, to se nič ne
dokaže; saj sam Valvasor ima nemško ime Waik-
bardt, in dosti Krajncovnemsko imd Heinrich, Hein-
richer. Rimsko isobražeojo je to storilo, kar sedaj
nemško stori. Saj sem tndi lani, ko som pri Vas bil,
II Lblani (iajemsi slovenske nadplse ulic) rasan dvojih
ali treh napiisov same nemško našel. Ravno tako na
in^obnih spomenikih.
Pa vendar najdemo na našem kamna eno indo-
olovensko besedo, in ta je ^Vibias^, kar bi mog^lo
Bi b las napisano biti, od sanskritske|^a ,,bhibati oe^,
^bib)i^ ter r i bil Is; odtod vašo psovke ironičke ^biba^.
Ime ^Bibia^, ^Vibia'^ se na latinskih monamentih ne-
akončno dostikrat najde.
Pa morebiti še bi kakošin škropalant mi rekel:
aeakaj pa ne stoji Lav ar o? Takšnemu odi^ovorlm: da
00 zdaj rojeni Slovenci, kteri dvanajst let v šolo hodijo
in v vsih nčenostih slovijo, slovenskeifa pravopisa ne
snajo; sato ni terjati, da bi Slovenec pred jesero in
osem sto leti mofol bres po^roška prav slovenski pisati.
*) Is »tednika eesko kmet. drnibe.«
Pri ti priliki naananimo nosnanemn fospodn M.
Led., ki nam je že sdavnej latstavioo pod naslovom »pri-
jatlom raoanstvn« poslal, da M jo bili prav radi na-
tisnili, ako bi ne bila oeI6 preteska, in slasti i^ena
v^anjka (prerajt) marsikteremn naših bravcev nerasam-
Ijiva (prerisoka). Če nam jo morete bolj po domaoe in
bros odlomkov nastaviti, jo bomo radi v »Novice« vseli.
Vred.
Čerka B jo celo na rimskih klasičklh monanentili aa-
mesto F najti, na priliko: B i ra^ o namesto Virmgo^
in tadi Nemci niso vsikdar teh dvojih čerk dobro raslo-
čovali. Jaa imam nek ponoa ia 16. atolotja Albrehta
porvega, vojvoda praškega v rokah, na kterea ^tojf:
^Gotes Bort Plelbt eblgli^ in na klasičklh rimakih
peaoaih sem našel Beneri, Bolcano, namomto Ve-
neri, Valcano. Rimskim mojstrom se je ravno tMlat
godila, kakor dnesnjim, da ne ensjo prav pisati mvojegm,
jeaika ; tako je v nekem mosta tord Nemec napimmi nad
kaialo nekoga meearja in kerčmarja: ^Zvern ^fvreisea
Oksen^.
Vorli spisatelj koroške dogodivščino g. baron Ad-
kershofen še navedi ia napisov koroških rimskih kam-
nov večkrat consko ime LVASILLA. V Valvaaorja naj-
dem en napis is Verhnike, kteri imaskoro sama člato
slovenska imena: D. M. S. BVIO VIBI CO P- ^- rosait
aibi et conjagi LASCIAE ANTIE Q. Sableonl F. aan.
XXXX. Tnkaj najdete imd slovensko Bajus od ^bajoi^
kraftig, stark; Lascia jo polatinčena Laska » kar v
aaoskritn in v češkem jeaiku pomeni ^Ijabeson^, ia
indosla vensko ime ^Antia^, to je. Slava, od san-
skritskega^vand^, collere, slaviti; zato nas Nemci,
Grki in Lttinci imenujejo Vande, Venete, VinidCf
Venide itd. Vsakdo vd, da Prekop Slaveoe tadi
imennje Anto. Imdna Antla, Antina, Antamar,
(podobno eevernoslevenskim Slava, Slav I na, Sla-
vomlSr, Svetoslav, ker saoskritsko „mera^, mun-
dus, staroslo vensko ,,mr^ so NoričkI in Panonaki Slo-
venci amiraj kakor „mar^ izgovarjali. Tadi na Pohorja
se glnho e pred čerko r sploh čuje kakor ar^ na pri-
liko: smart, skarb, kart, no pa smert, skorb,
ker t); pogosto najdemo to na rimskih monamentih ▼ Norika
in Panonli. Subloon je polatinčeno imd Lav ara, ker
jeWišna sab leone — snbspocie leonia — casteobi/.
Na koroških rimskih kamnih nsjdem večkrst lastne
imd VERCOMBOG po vera (v sanakrita se veli varak
avatara spromena Višnuta v vera, to je, beraaa,
borova, brava, merjesca, merjasca, apei,
Eber"), pod ktero podobo jo Višna-Radogaat časten
bil (Paul, 8y$tema Bram. DUmar L. VI fa$, 161.)
Pa vse to hočem obširniše popisati v posebnih bu-
kvah „kdo so bili Noričani in Panonci, Kelti ali Slo-
venci?^ in pa v spisa: „Kdo so bili Ambidravi , in kdo jo
sezidal starodavni mesti Viranam in Tearnio, Kelti ali
Venedi ?^ kterega , kakor upamo , bo „Bčela^ za Dar
manje o 14 dndh, ko se potrebne mitologičke slike ia-
litografirajo , prinesla.
S tem sostavkom verzom vsim frankomanskim hi-
storikom rokavico za slovstveni dvoboj. Alea jacta est!
* Pa po viteško, z odpertim licem in pod veljavno firmo.
Slovanski popotnik.
^ Tadi v Terstu je prišel ^koledarček za lete
1853^ na svetlo, kterega smo še le pred kratkem v
ruke dobili; izdal ga je financialni komisar gosp. Jož.
Godi na, za slovansioo ves voet mož. Natis je krasen,
pridjana mu po Valvazorja podoba mosta Tersta, ka-
koršno je bilo v leta 1670.
^ Društvo sv. Mohora, ki ima že 680 udov, je
prejelo iz rok svetlega Lavantinskega knezoškofa roko-
pis g. Jer«. Ciringarja pod naslovom: ^Zgodoricasr.
vdre v podobah starega zakona^. Milostljivi knez 00
rokopis sami pregledali in za podobo uravnali , ktere si
bo družtvo iz Dunaja oskerbelo.
* Iz„8lovanskega časopištva v cesarstva
austr lanskem iz početka tega leta^ naštevajo „elov.
Novine* daljo:
Pohke^ ki so; 13 ^Czaa^ C<lo«vnik politični) r
— 63 —
Krftkovi; vredaik jim jo Koost. Sobolew0ki; ceua
2011. — 2) ^Gaeeta Lwow8ka^ (vradoe oo?ted ga-
liifce^ ▼ Lvova, tečaj 43; vrednik M. SsrseDiawa
Sartyni; cena 15 fl. — 3) ^Diieaoik literacki^
(lepoEDaneko-slovetvint list) v Lvova, tečaj 8., vred-
nik Karel Ssajoocha; cena 9 fl. — 4) „PrKyjacie1
čomovrj^ (časnik proatonarodno-^oepodareki) v L ▼ o v a,
tečaj 3., Trednik HypoIit StnpnickI; cena 3fl. 40 kr.
— 6) Teleg:rafy tečaj 2. v Lvova, vrednik Go-
csalkowski; cenaOfl. — 6) ^Pamletnik goapo-
darakl^ (kmetijeko-obertnijek časnik*), v Lvova, tečaj
5. vrednik Dominik BIH nek i; cenaOfl. — 7) „Prsy-
jaclel dsieci^ ^ist enciklopediek sa mladfne), tečaj
6., vrednik Hip. Witow8ki; c^na 3 fl. 30 kr. —
S') ^RocEnik Tewarsyetwa naakowe|:o^ (ča-
Bopis snanstveni), ▼ Krakovi.
RusinM: ^Vestnik^ (čseopis političin Raeinov
▼ avstrijski derasTJ), tečaj 5., vrednik Vasil Zborov-
0ky; ishaja na Danaji s prileglo ^Otečestvennyi
Sbornik^ Cena 8 fl.
Novičar iz slovenskili kri^evt
Wz Tersta 17. januar a. Potihnnle so pastne
norčije in vse se (eriba spet merljivo, vsak pri svojem
delu. Kapčevavci pridno obiskajejo borso, mornarji na-
kladajo in raskladsjo bls^^o od jatra do večera, posebno
p a vole je pretekli teden kaj obilo v Terst priplavalo.
Močno valovito morje se je pred nekterimi dnevi tako na-
raslo , da je navadne meje prestopilo in se čes bregove
v mesto nderlo , več alic In maj^aainov je stalo v vodi.
Ta čodna prikazen, pravijo, se večidel vsako leto cfti-
krat primeri In sicer naj raji ob časa , ko sta noč in
dan enako dolg^a. Potniki, ki so prisil po silnih vihrih
na morji s parobrodomisKotora , pripovednjejo, da aa-
strianska armada vsa pripravljena na meji stojf, Tnrke
spodobno sprejeti , ako bi se Černo|^orcem sila i^odila.
Tista govorica se je tadi ondi ponovila , ki se je že pred
dvema letoma sirila, da namreč misli austrlanska vlada
Kotorsko Inko Rasom prepastiti; menimo vendar, da je
to le govorica, ne pa resnica. Z Bogom I
Iz Senomee 20. febr. Ni davno, kar smo v
Novfcah brali , da verli Postojnčani v krasno cerkev svojo
postaviti mislijo nove orgle. Tedaj so gosp. Herbiger-a
poleg Celja povabili in njemu isdelovai^e omenjenih or-
gel Izročili. Alojzi Herbiger je rojen Tirolec, od malih
nog že poseben risar, misar, strugar, matematikar, me-
hanikar itd., ki je svojo umno glavico na Nemškem in
Laškem se bolj prebrisal. Sadaj biva bliao Celja, od
kodar svoje lepe in sladkoglasne dela po svetu raesir-
jaje. Kar govori in izdeluje, izvira iz odkritega serea
la jasnega uma ; on je beseda mož in dela kos ! Orgle
njegove so terdnega , zelenikovega ali javorovega lesa,
pisalke večidel kositarjeve, in, kar je nar važnisi, tako
krasneg^a in polnega glasa , da človeka v sredo serea
done. Pred nekimi leti je znajdel po velikem truda In
po dragih skušnjah neko novo moziko, ktero je „vox
hamana^ C^las človeški) kerstil. Ta glasba ima' tako
izdelane pisali kot človeško gerlo, tedaj tudi ravno tako
pojd. Naj bi se ž njo na pot podal in jo tadi dragim
narodom pokaže! — Postojnčenom pa , posebno tistim,
ki BO za povzdigo dorooTfne in hvalo božjo nadaseni,
dobro srečo, da so med austrianskimi orglarji menda
nar bolj slovečega si izTolilil
Zima po Krasa je jako razsajati jela. Nadjall
smo se, da se nas bo letos ognila; sadaj pa čutimo, da
se je skesala In da nas tako kmalo ne bo zapustila.
Z veseljem beremo v časopisih, da je terdni na-
men vlade, železnico med Ljubljano in Terstom
berž ko berž dognati. Terst zastran tega, ker že ni
železnice sceloma do Dunaja, grozno terpf, ker velik
del amerfkanske , angleške in druge robe beržeje in ce-
neje čez Hamburg do Danaja prihaja. Kadar pa Terst
terpi, terpi tudi Teržaska okolica, tedaj žaluje tadi
Kras. Kras scer se nikdar ni ukal , nikdar se mu nI
cvetelo obilo cvetlic: nar huje za-nj pa je, da so ga ob
miru neprijazni plujci previsoko cenili. Kraška družtva
gor Kraška družtva dol : dikdar se ne bo razveselil Kras
take rodoFitosti, kakorsna se od njega tji In tam terja
In sanjal Kras v svoji ^krasoti*' je pomilovanja in mno-
zih mnozih polajšav potreben I
Draginja v naših krajih je dosto velika. Govedina se
je sicer dobro pocenila, meso pa le vendar v nekterih
tergih se noče poceniti. Pa kdo je tega kriv ? Al tergi
al mesar? Mesar ima prav, če se kontrakta (pogodbe)
derži, in meso za svoj žep dobro prodaja. Zakaj pa
nima premožni terg sam svoje mesnice in sam svojega
mesarja ? Zakaj nek je lepo meso v S. po 9 kraje. II«
bra, v R. pa, ktero je komaj pol ure dlč, se boljši
meso po 8 kraje? Ohi mesnici pa ste enega me-
sarja! Nsj mi vgane, kdor more, to zastavico I Prosi«
častite može in oskerbnike premožnega terga: naj to
važno reč dobro prevdarijo in v prid poterpežljive ve-
like soseske In cele fare obernejo I Kdor je tolikanj ko-
ristnega za vodo, zvonove itd. na dan sklical, bo broE
dvoma tudi za meso skerbel In serčno hvalo si od 2000
fsranov prjdobiL Miroslav.
1% Železnikov 20. svečana. Pri nas so celi mi-
nuli teden ogljarji kaj marljivo oglje k fažinam dersall,
tako, da so nase fužine in plavži, če bo sninec (kar
upamo) le se en dober teden deržal, zlo za celo leto
spet s kurjavo previden!. Bili smo nekaj časa resnično
že obupali, ker take nestanovitnosti vremena skoraj so
ne pomnimo, kakor letos; velikokrat smo imeli v eni uri
solnce, sneg in dež. Kakor se čuti, se je bila letosna
zima zssla. Pretekli petek in saboto je pri nas skoraj
neprenehoma snežilo , In ker se rado slednjo noč bliska,
bi utegnili se snega dobiti , desiravno ga je v visej le-
žečih vas^h že blizo 4 do 6 čevljev visoko padlo. Tud
mraza nam hribovci, gledajoči na naravne znamnja, žo
dokaj obetajo; al kaj vedč, nas bo prihodnost učila.
Danes ob desetih bomo Imeli tž slovesno maso in
zahvalno pesem za srečno rešitev o smertni nevarnosti
Njih veličanstva, presvitlega čara. J. Levlenik.
Iz Černogore.
Iz granice černogorske se je do 9. t. m. sledečo
zvedilo : Cela armada turška , obstoječa Iz 56 do 66*000
vojakov In razdeljena v 4 kardele, kterim so Omer-pasa,
Reis-pasa, Osman-pasa, Arap-pasa In pa Sellm-beg za- ^
povedniki, je obdala černogoro krog in krog. Poglavni
namen Oroer-pasata je: se združiti z Reis-pasatom;
če se to zgodi, je nevarnost za Černogorce velika, ker
združeni armadi bi zamogle čez Čevo ali Zagarač na-
prej vdariti in od tod Cetinju pretiti. Gotovo pa jo,
če tudi Torki pridejo čez imenovani reki, jim ne bo
lahko mogoče, čez pečine in kamnite berda Pjesivac
in Zagarača priti , kjer jim smertna nevarnost žuga, za-
kaj trikrat je že na tem mestu bila grob*nica tar-
skl vojski; nar važnisi leta 1767, v kterem se je tk
armada z 120.000 vojakov zlomila. Černogorci so med
kardelom Omorovem in Reisovcm močne okope napra-
vili In strelivo nastavili, obraniti združenje Turške ar-
made. — Omer-pasa je bil med tem časom že enkrat hudo
tepen. 94. januara je udaril goljufno na Martiniče,
ko je bil malo ur poprej „vero^ zadal , da ne bo deset
dni nikakorsne bitve začel ; Martiniče so nar bližje selo na
tarski granici blizo grada Spuža, kjer je Omer-paša
Imel glavni svoj stan. Pop Štefan Mar ti nič, povelnik.
— «4 —
teM Bala in, kakor |,iiarodDe noTine^ prA^ij** pra^ j«-*
goBlavensk Bokol, veli Martioičaoom, da ae vm podajo
▼ "fidinje aelo in tako potftrf, da jim Tarki m^igd d5oje
kiič(^/K.i<^re savolj ravne le|:e hraniti niao moi^li. Kopa
Torki pridejo v fornje aelo, hrabri pop Štefan na Djik
plane tako živo , da je 880 Tarkov ostalo t ji mertvih in
Binpfo faado ranjenih, Černo^orcov le 6 mertvih in 10
ranjenih; poginal je v ti bitvi na dvom popovem tudi
Selim, veliki ridial paiiu, eden naj i^rosovitnisih Tarči-
nov. Ko Omer-paša vidi tolikšno nenadno, sgabo, vdari
nla Martiniče s vso silo, in nebrojna moc primera popa
6tefani|, da se proti reki Zeti vmakne. Ondi sq Mar-
tiničani čakali 3 dni armade Belopavličke na pomoč,
da bi i nj<|. edruženi adarili nf Omera, — %1 aastoi^;
i^k izdajavec Štefan Gjikin, nekdanji serilar, oe prodi
s 1000 l^lopavličimi pasato. Tako se nikjer isdajavoov
nf manjkii!
Napad nai^ih veličanstvo presvitiega cesarja«
^rQ%p§^no badodelstvo, kleco v s||oilo?ini apstrian-
akJL oipia p#ri|,, se je s|:odilo v petek, 18. dan t. m. na
Diinaji, — i|e|L aloben človek je stoi^nnl preorano roko
po iivljenja svetlega cesarja , icter ejf^a p# je ani^elj božji
mUvitko varoval, di| se strašna nesreča ni sfodila.
Donajski vradni časnik popise napad tal^ole:
Cesar se je 18. dan t. m. okoli poldni po navadi
sprehajal po mestnem osidjn (bastaji}; ž njim je bil
krilni adjutant in pol^^^ i:rof CDonn^tU Nad. Koro-
sk.iffii vratfjpl postane ceaar nekoliko, gledaje v mestni
gri^en, mpf *® >^ T okolici asčasas kosamo ravno vo-
}%}fi g}Mu Hipoma potem, ko cesar to mesto sapaalf,
GftWti4^ morivec savjratno in nui zasači dolf kahinoii
npž X'M^ilnik tako, da ma sakiye kdler in ovratnik pre-
bvilde, pa k veliki sreči na aapenki ovratnika sderči, da ne
eri naravnost v satilnlk , ampak da s oslabljeno močj6
pi^trani le vratno koao prebode* Svetli cesar , po tem na-
VMAff^ se ve da prestrašen , se vendar berž save, naii^lo
ksv oj^erne in meč potegne. Pa. o tem hipa je ae ad-
jl^pt nad mprjvca planil , bfanivsega i veliko, ailo pre-
foagal ^r ma i|oa iz rok latergal. Kmalo se je pridri-
žilo več Jjadi ni| pomoč; poklicana vojaška patrdla jo
l^adftdfilaika' prijela, iapervega na bližnjo stražnico, od
toid pa , opremljena še od več vojakov , na policijo od-
peljala^ Inpeivijo se Janos Libeny, je sivarsk po?
magač (žnidarsk ksei) in is Stolnega Belograda (Stnhl-
weissenbar|r} na O^erskem doma*
Cesar med tem paijaano.tolažiainožico, ki je straha
pU^PI, okol ni^ei^ bila , in ko mn rekd , č% kervavi ic
^MM«^ 49)|P( fobec na raoo korvo^ok vstaviti tec se podi
v Ulai«' RfMPBM' C« nadvojvoda Albrehta, kjer so ma
riBP ^W(M«> Mvezali. Kmalo pride kočija po-nj ter st
odpj^jf ^md.
Ko bi tjrennl se jq avedila strašna sgodb% po ce-
lem DonfUi, in ob stkih popoldne je prišel že kratek
popis ivapacl^v vrinem Dunajskem časnika s tol^bo,
d| po sdravniski preiska;ri rana ni nevarna. Ob šestih
avečer j^ že bila zahvalni^ molitev v stolni cerkvi sv.
oifitnfiM za ohranjenje Njih veličanstva , pri kteri oe je
toliko Ijadstva zbralo, da celč vse ni v cerkev moj^lo.
SMvioi in branje cesarjevi z vso cesarsko rodov/no, ko
iy ae v cerkev peljali^ Boga zahvalit, da je milostno
c^ver^al nevai^nost strašno, so bili tjč in %^aaj po alt-
qi^ ^ živimi ^vivat^ sprejomljsni.
B^rž po naiMida so sle po telegrafih naznanila na
v^e, deželne P9gJ4^yarjo cesarstva in na cesarska poroč-
nik^ v stranskih deržfvah, v hterih sa jo todi^^ovedflo,
da je Dunaj npiren. Ip take naznanila pridejo sedaj vsak
dan, ki naznanajejo, kako .se. Njih veličanstvo, počati.
C^eravno rana ni nevarna bila, jo vendar silo vitost^
s ktero je morivec ipočni nož v zatilnik cesarja zasačil«
motigane nskoVko pretresla;, tadi se je dvd noči, Mkor
jH pri ranah navadno ^^ celiv^a vropniop pa ne prehad<a
ponavljaln; počasi so odjonjovl^o tadi znamnja glavneg^a
pretresa , ta^o da posledi\|e naznanilo , ktero jo včeraj od
22. febraara Iz Danaja gosp. deželnema poglavarj« ▼
Ljab|jfnq doslo, je sledečega veselega zapopadka^
i^Paslednja noč je bi)% prav pokojna; Njih c. k.
apost. veličanstvo so sladko spali iP aa le dvakrat sba-
dili; po spanja so se jako okrepčani čatili^.
^o sf je v ^piboto zjatraj po LjabUaai proderzni
napad razglasil, jo groza prešinila serc» zvestih prebi*
vavcov ^. laknm početja , ki i|» se ^ potolažile z veselo
novico , da jo spodletel^ razbqjniaka kofrarstvo. Ob do«
aotih je bila volka masa, peta qd gosp*. knezoskofa, In
zahvalni poo^in ■• arečn.o ohranje^jo ces«rjavega živ-
ljaqja ; k«j po. masi so je zKral pomnoženi odbor dežel*
ni^ stanov in odbor meotne žapanijo, v kterih zborihr je
bilo enoglaaao sklenjeno: Njih velicaiistva pomllovavni
pismi o grozapolnem naklepa in zagotovilo verne vda-
nosti krajnske dežele in glavnega mesta pokloniti. Zve-
čer ste bile ta pismi žo m poti na Daoaj. Mestni odbor
jo pnieg tega tadi adjat^ot^ c^sarj^vema, gcola O' Do-
nela, ki ]e cesarja tako pogumno branil, zahvalno pi-
smo poi\)al in ga za častnega mestnika izvolil. V
glc<)iiia, ki je bilo razsvitljeno , se je pela v saboto zve-
čer ^cesarska pasem^; v nedeljo zvečer pa je bilo celo
mpšto mzavit^jeiM)! v znamnjo občnega vesolja, da jop«^
svepono življenje cesarju ohranjeno bilo.
Vr^flni Dannjski časnik naznani, da jo aodbn borz
pi;eiakavo hadodolatva začela, iz ktero so bo zvedilo,
i^j je imenovanega človeka nagnalo, zavratno po živ-
ljenja cesarjevem seči* —
DunajslM časniki popišejo osebo morivcs /o popraj-
anje življenje njegovo takole:
Janos Libeoy, po svojem rokodelstva sivii,, je že
9 loti. na Donaji , In je med tem časom že pri deseterih
mojstrih delal; poslednjlč pri mojstra M. v Leopoldovem
predmestjo. Delavec je bil precej priden ; zjutraj ob os-
mih je sel navadpo vaak dan v delo in opoldne od dela;
tudi popoldne je bil priden. Stsaooal jo v i^sladnjem
stanovalisa dva mesca; zjatraj ob sedmih je navndoood
dojna nel.,. zvečer pa prihajal domu med 8« in 10. aro,
vselej preden so se hišne vrata zaperle. Znancev in
prijatlov se ni nič pri njemu vidilo, razno enega ačenca
in neke tiskarnice; ker nemško le slabo govori, se je
pomenoval ^ omenjenim učencem vedno le po ogersko.
Večidel je bil tuinega in mermravnega obraza In roslo-
besedi, ip le ko se je od Ogrov opomnilo, je rad in
iskreno govoril. Oblačila ni imel kaj posebnega, tadi
denara se nI vidilo, da bi ga obilo imel. Že nek 14
dni se je pripravljal k tistemu hudodolatvu ^ ki ga jo
doprinesel pretekli petek. Še tisti dan pa je delal do-
poldne in šival aek plav lajbič; opoldne se je podal na
mestno ozidje, kamor je vodil, da tudi cesar pride. Zs-
l^zoval je nek delj qas8 cesarja in adjutanta njegovega
od delječ, pa kdo bi bil mislil, da s takim namenom!
Ko je dopernesel hudodelstvo ter ga adjotant cesarjev
zgcafti, oio je silovito branil, preden so ga preningali in
mn nož iz rok iztergali. Lebeoy je majhoe čokljate po-
stave, memravega obraza, sjrov in neomikan t svoji
obuasi; govori ogersko in le malo nemško; oblečen jo
bil precej dobro. Govorilo se je , da so veliko denarja
pri njem našli , da je pred malo^. dnevi 600 il. po ne-
kem Danajskem tergovcu iz Londonn potegniti '^ več
drazi^ reči; pa vse to se bo le po sodniški preiskavi za
gotovo zvedilo.
Natiskar in založnik Jožef Rlaznik v Ljubljani.
knetijskih, ohertnijskih in narodskib ml
v|Mi^ Ui4eB dvakrat , oam-
ree ▼ «re4o .mi sabpto*
Odgovorni vrednik Itr* Janez Blelnels.
Iji^o Knceio leto ^ poarti
L, 86er3fl.,£aHlcla)j^
. po pošti, &cer I fl.dOkr. |™
Tečaj XI,
V saboto 26. febmaria 1853.
iJst iT.
mmmm
Od lepgatve iD eD nnprftve vina.
(Konec.)
Pri vinovrenji ie treba pogebno mt pripravno
gorkMo tea«a ipasiti.
O gorici jeaieoi mopi taisti bladan biti j tudi se
znajo sodje , v kterih vino vre , večkrat z vodo po-
jiti. O merzli jeseni pa naj bo hram po mogočnosti
zapert, tudi je dobro v taistim enmalo zakurit!. Ako
mošt pripravne gorkote nima , se ga nekaj odlije
in v kotlu sogreje , brez de bi zavrel ali se zasmo-
dil. Sodje pa se z vrelo vodo ali s čistim vinocve-
tam zakuhajo.
Po dokončanim vrenji se sodje z zaklopno veho
(Klappspunde} zamašijo, tako, da zvunanji zrak
noter ne more, gazi pa, ki se iz mosta ločijo lahko
vunkej izpoMe.
Tadi je potreba novo vino o začetku prosenca
presneti, po takim ravnanji ne bo vino nikoK bolehvalo,
ako je tudi pozneje v toplim hramu. O malim travnu
se se enkrat presnemva , potem je vino popolnama
čisto, in tiho vinovrenje se da komaj spoznati.
Tako se z belim vinam ravni, pri čemim vinu
pa v nekterih krajih berž v nogradin gro|zdje zma-
stijo in petlice izprešajo, če so taiste se. zelene,
ako so pa že olesenele naj se v mogtu puste, da
mu svojo grenkozagoltnost podele.
V hrnmu pride rudeči most v odperte badnie,
da se šumotljivo vinovrenje pri pristopu zraka do-
konča. 8 tem se vino poznejin bolezin obvarje,
ono zadobt temnorudečo barvo, ker vinski cvet bar-
vene reci iz lupinlc izvleče. Koža, ki se nad mo-
stam napravlj« se mora vsake 2 ali 3 ure v dno
badnja pahniti, da se tropine ne posuše, in se je-
sihokjslina ne napravi.
Če se tako z vinam ravni, se ne bo pozneje
skazilo.
Po 6 ali 8 dneh se koža nad moštam stanjša
in očitno vrenje odjenja. Zdaj se most v sode pre-
lije in popolnimu vrenju prepusti. Po Babotovim
ravnanji se mošt z liipinicami in hlastinicami vred
v sode prelije, in z zaklopno veho zamaši. Vino
ima sedaj čas se popolnama barvatf in grenkoza-
goltnost iz tropin izvleči.
Mesca prosenca ali svečana se vpervič čisto
vino presnemva, potem se tropine močno sprešajo,
in s tako sprešanim vinam se poprejšnje zalije. Iz
tropin se peške odberd, z vodo očedijo, in vinu
pridenejo.
T drugič se čemo vino v taistim času kot belo
presnemva. Navada, ktero 4ii in tam rabijo, ga
dalj časa nad tropinami puščati, je zlo škodljiva, ker
ono lahko po tropinah, ki se ob vročini stope, kalno
postane , in se tudi pozn^'e sčisliti ne da.
Tako ravnanje z vinam, pravi il«b«, je nar
varniši, po večletnih sl^ušniah poterjano, in ga te-
daj vsim viaorejcam prav živo priporoča.
Zimsko spaoje prjroile.
(Is oeiBkief a časopisa »Živac.)
Široka okolica je s snegom pokrita, le sem ter
^e se černe brazde izoranega polja prikazujejo,
ooince na izhodu razliva žareče trakove čez beJo
planjavo; vse je tiho, nikjer glasii, nikjer znamnja
življenja. Glej , tii černa megla, čez nebo razger-
njena, svoje mračne krila razvija in tam čez jtemne
verhe svoje ogrinjalo spušča, veter pihaje oblake
razkadi, da se kakor gosti dim široko čez zemljo
razspejo in celo okolico zatemnijo. Na desni kot
zmešani kaos serditi vihar grozi celo zemljo s svojo
burjo zadušiti, vsako vejico s trsučerimi strelicami
ostekleneniga ledii biči, vsaki germ, vse, kar se mu
ne vfcloni. Pa kmalo pojenja divja groza, že tanjši
praši , le včasih še kake snej^ene zvezde na zemljo,
z visokim snegom odeto, padajo — hladni sever
oblake dalje zažene.
Vse je mimo, pokojno postalo, in kakor da-
Iječ oko seže , se vidi zemlja z leskečo odejo za-
gernjena. Večerno solnce slovo jemaje nižava po-
Ijubuje, lahka rudepica se na snežni beiavi trese,
od mnogoterih barv vse blišči. In ko luna na neba
višavo prijadra, jasno kakor čisto oko, in v zboru
trepetajočih zvezd, čez zemljo svojo Inč razliva,
se dozdeva , da se ceja širjava svete tihote raduje.
V gaju, kjer Je ^opred gomizov neštevilna množica
med perjem žverčela, kjer se je tičev soglasjpikor
med drevjem razlegal, je zdaj vse tiho kakor v
svetišu, kjer, ko so glasni spevi in molitve kon-
čane, sama tfha poboznost še ostane. Kakor po-
tiski obtoki vise od hvoje ledeni curki, ktera se s
snegom nasuta kot srebropokrita piramida vzdiguje
— vse kakor kristalna palača iz starih pravlic, samo
opušena, skrivnostna.
Čuj ! kaj je zarušelo , da se je tamkej snežena
kopa nasula? Samotni orel, ki ie ceji dan pod
snežnim mrakom tičal, od polja do polja zastonj
poletaval, zdaj tam na jelovi veji počitka Išejjpe-
rute razsklopa^ in ves sneg in slopoiPii sp zrušijo.
Le za kratko ie bilo to prebujenje pokoja in mini,
zdaj jo povsod vse zopet tiho in mertvo.
Mertvo? Je zdaij zadnja iskra organskega živ-
Uenja rsahnila , kjer je popred vse tako živo gnalo?
Ne ostane tedaj nič druzega kakor spomin na šu-
meče gomzenje, na barve, ki so polje in gaje oživ-
ljale? O nikdar, sneženo krilo poverh zemlje ni
mertvaška rjuha prirode, več hraneča topla odeja
— 66
vsega organskega bitja, ohranilnica proti vetru ia
ostnin mraasa , oa brez skerbi in škoae odpoeiti in
se zimskemu spanju vdati zamorejo.
Kaj je tedaj zimsko spanje prirode? Ozrimo
se in poglejmo, kaj pod snegom na polju in na nji-
vah, kjer je popred Krasno cvetje razsuto bilo, kaj
po gojzdih in v gaju, zdaj opusenim, kjer je po-
pred veselo petje se glasilo, — kaj v potocih in
rekah, zdaj s terdim ledom pokritih, ki pred vesele
so šumele, kaj tii povsod se zdaj godi? —
Pod snežnim krilom opazimo ovenelo travo, zlom-
ljena stebla različnih rastlin v čudnem zmesu; al
niih korenine varujejo v sebi sok in v njem tiče
sKrita znamnja organskega življenja« Semena mno-
gih rastlin so po tleh razsuta, na vid kakor mertva
telesa; pa vsak v sebi skriva kal nadepolnega ste-
bla in snežno krilo jih varuje zmerzline.
Kako skerbno so zavarovane nježne kali. ktere p<
«e bodoče leto v peresca razvijejo. Nektere drobne n<
in skoraj nevidljive so s terdo lupino obdane, druge
80 v volnate kože zavite, ktere jim^ za prezimnisce
(hybernaculum) služijo ; pri nekterih najdemo vlačni
lep, ki kali mraza in mokrote brani , in tako povsod
različne začasne naprave, s kterimi dobrotljiva pri-
roda svoj bodoči zarod pred severnimi burjami po-
gube varuje. Samo silni rod gojzdnih dreves je z
gostim mahovjem zimi v bran zarasen, in lahko se
vidi, da je lisajovje in mahovje na severno stran
tem gostejši, kolikor boljši brambe proti neusmilje-
nimu severnimu sovražniku tii vpotrebujejo«
Čudovito se ohranijo naše žita in gorske rast-
line. Na jesen zasejane poženejo , ozelene in klijejo.
pa v pervim mrazu zastanejo in oterpnejo. Poa
sneženim krilom žito pospi za zimske mesce, pa s
£ervo vigredjo se probudi in krepko gnati začne.
Ta svajcarskih planinah v Zermatu je bila enkrat
ječmenova setev dve leti z ledom zakrita, pa, ko
se v tretjim letu led raztaja , je veselo gnati jela.
Ko ie Charpentier I. 1823 pod Mont-Blanc-am na
udoiuChamouni - skem na mesto prišel, ktero je bilo
5 let z ledom pokrito, najde tam veselo cvetočo
gorsko deteljo (Trifolium montanum) In druge gor-
ske cvetice.
Na druge strani neke goizdna drevesa, kakor
borovec, jeTa, smreka itd. nikdar zimskega spanja
nimajo, tem več celo svoje življenje prebudijo in so
kinč našega černega lesovja. Zima , kakor se do-
zdeva, jim služi bolje ko letna soparnica, in tudi
zavolj tega vselej raji v senčnih krajih, ali pa na
visocih gorah bivajo; njihiglovite peresca, običajno
po tri leta terpeče, so vse bolj za zimo in mraz
pripravljene, kakor široki listi druzih dreves.
In kako različna stvarjenja najdem v globokim
spanju po visocih drevesih , na vejah in po deblu,
za kožo in pod korenino! Nektera jajčika gomizov
vidimo brez vse obrambe na vejice dreves prilep-
ljene, po večimvse jajčika metuljev, kteri po sad-
nih drevesih žive. In te jajčika se na spomlad v
fpsence spremene, ktere pozneje v podobi lepo-
rilih metuljev vidimo, ki od cvetice do cvetice rer-
kljajo — na zadnje jajčika zaležejo in za tčm po-
ginejo. Glejj na mladih vejicah borovca klopčiče,
cč jih natanjko pregledamo, v njih zalogo mladih
gosenc najdemo, ki zdaj zimsko spanje imajo.
Za kožo, sosebno v globokih razpoklinah , naj-
demo različne kebre (Lebia, Carabus, Curculio);
v takih zavetjih ali med mehkim mahovjem prezi-
muje oterpnjeni gomiz; pa le krepkeiši od njih osta-
nejo čez zimo, večji del svoj tek življenja že na
jesen doverši, ko so v podobi jajčika, gosenke in
punčike jedno ali dve leti prebili. Poglejte oso, ki
je v zimskim spanju kakor terda kost, mertvemia
telesu podobna. Ko na zemljo pade ^ oterpne ko ka-
men 2 pa le dremlje in tihe znamnja življenja v sebi
hram; pride pomlad, gorko postaja in tudi osa se
po dolgim spanju prebudi , in nje čut in gib se po—
verneta. Tecji del čmerljev in os, ki skup čez leto
živijo, se na jesen razletijo in poginejo; le posa-
mezni v kakim skritim kotičku zemlje do pomladi
preživijo, in nov zarod zaležejo.
Tako tudi ve, domače muW, v topli izbi se
nekoliko sem ter tje poletavate, kakor da bi se zim-
skemu spanju vdati ne hotle;pa lahko se nad vami
opazi dremota in težava pri letanju , kakor da bi
bile slepe, nečutljive. le znamnja vaše prejšne pre—
derznosti nimate, vidi se vam, da pokoja vpotre-
bujete. Pojdite tedaj spat, zalezite se v špranje in
"-oče, za podobe svetnikov, police in tramove, če
očete poletja dočakati! (Konec sledi.)
Potovapje po okrj^nah natorozDanstvat
Kemija — in kubinska sol
(Dalje.)
Je že taka na sveta , da človek nar potrebnisi vsak-
danje reci nar manj obrajta, nar manj ceni. Navada
jim vzame vso imenltnost. Le, kar nI navadno in kar
nam redko pred oči ali pod roke prida, kar so sveti In
blišči, po tem nas mika, na to obračamo radi vso svoje
poKornoat. Nad blisčečem demantom so čudimo in g%
damo okovati s alatom, da so lesketi aa perstih nailk,
al da kinči kak dro^ del života — v znaranje bogastva
ali slavnosti nase. In vendar je ravno njegov zaničevani
dvojčic -— pohlevno oglje*) — tista stvar, kteraosm
pomaga živeti in ktera souje blagostan in srečo ljudstev
v kuhinjah , delavnisnicsh in fabrikah. Kak aalo pa ob-
rajtamo oglje po veliki vrednosti njegovi I Zate naj si
vsak, kdor je človeštvu le v prid in korist, pa m« ai
dano pred svetom leaketati se, le poise pohlevno me-
stice za ognjisem, koriatnemu oglja enaki
Kar ljudje pomnijo, hodi kabinska sol na mizo bo-
gatina pa tadi siromaka, ako ni slromaitvo tako velilco,
da celč soli n# pozni.
Pa brez da bi pomislili , kako nek je prišla sol per-
vikrat na mizo, jo vidimo pred nami stati, in no vpra-
šamo: od kod je prišla, ali ktero moči so jo naredile
In ktere moči še spijo v nji skrita? Bdino^ za kar
nam je mar, je, da solimo hranu, ker včmo , da je po
tem bolj vkasnal Al v k as, kteriga čoti naš jezik, bi
nas zamogel oarpoprej spomniti lastoosti in svojoosti
njene, ki nam zamore razodeti notranjo natoro te vasna
stvari. Zakaj le po tem, da je sol raztopljiva, za-
moremo slediti notranjstvo njeno. Kar se ne ds razto-
piti, tudi vkasa nima, in lastnosti tacih reči so skrite
čntnieam našega jezika. Kakor pa se sol v slinah ast
ali v mokri hrani razpusti, ravno tako raapasana (raz-
topljena) je bila poprej v vodi, dokler se ni v ponvah
solnie vledenila (kristalizirala).
Marsikdo med' nami jo že mnogokrat raztopeval
terdo snove (Stoffe) v vodi, brez da bi bil iiuslil, da
se ti vse kaj druzega godi, kakor, če kakošno barvo
z vodo mešamo. In vendar je taka I Barva se vsede
na dno, če zmes delj časa mimo stati poRtiš, in seleči
od vode; ločiti jo zarooreš tadi skoz Cddilo; — soli pa
ne, ako voda ni čez mero ž njo uasitena bila. Zedioila
se je sol z vodd tako, da jo čisto nova stvar postala.
Neka nova moč se je ti izbndila , ki je sol in vodo se-
dinila, — imenuje se ta moč, ki tako obširno kraljuje
v premenah stvari, kemijsko alahtanjo.
*) Oem^at je nar čistejši of Ije.
- €7 ~
Veodar oe minK, da se je mI r ti raBtoplJfni sa
■miraj po|^bila. Mogoče je, vodi je «pet vzeti; almo-
tia 99 y ako misliš, da bi jo robotno (mebaoisko) odločiti
sama|:eK Če pa sogrejeme siana vodo, bo počasi
iablapdla voda, io sol se bo sopet prikasala. Čadiii se
boBO sopet viditi ravno tiste pravilne« roajčkine, pre-
▼idijive solne kocke (SalKwtlrfel) , ktere je poprej voda
posirl«, da ni biio nlc več viditi od njih.
To, prijatli, nam je očividcn dokaa, da tndi to se
je s|:odilo po tisti nepremenljivi vesoljni postavi , ktera
o početjo tordib stvari vsakteri rečiodiočaje
lastno podobo ali obliko. Imenujejo so te smer-
jene podobe^ vsih stvarf viedenci ali kristali. Delajo
se v raaličnih podobah o storjen j a vsaktere saove.
Tadi voda, iairiad vsih tekočio, jih kaže v slo različ-
nih dostikrat kaj lepih podobicah^ kadar se sterdi v led;
in Buog — kaj nelci je? — nič dražeča , kot zvezdi-
časte snežinke tacih nježnih vodnih vledencov,
ki niso ne voda ne terdi led. (Dalje siedL)
Novičar iz mnogih krta^ev^
ŽivUei^e
slavnili Slovanov«
XIV. *)
Franc Andrej Ciglei^^ natoroznanec.
A Ptnje dežele slavnim možem dostikrat večjo čast
skazajejo kot domovina. To je že stara pa žalostna
pesnica. Taka so je irodila tudi nasema slavnema do-
morodca Franca A; C i ^le rja, ki je leta 1842 na Du-
naja amerl. Vredništvo nemsliei^ natoroznanskega Ka-
aelske£:a časopisa (Zeitflchrift f&r Malako-Zoologie) je
želelo kmalo po smerti nasei^a Ci|^lerja, da bi kdo
iivljoi^e tega ačeno|ra moža , kteri aa je za natoroznan-
stvo toliko poganjal, in toliko zaslon pridobil, popisal in
na svetlo dal. Gospod F. Šmidt, iskren podpornik
vsega dobrega je to prošnjo spolnil in I. 1846 v ravno
tistem časnika na znanje dal sledeči kratki popis živ*
Ijenja CIglerjevega :
Franc Andrej Oigler se je rodil 1. dan oktobra-
mesca 1761 v Ljubljani, kfer je pod milim varstvom
0vojih starisev osmo šolo dokončal , potem ae je odpra-
▼11 na Danaj. Ves vnet za natoroznanatvo je prosil službe
▼ cesarskem muzeju in je bil I. 1806 za varha tega
nazeja izvoljen. Poslej je bil nas Cigler v svoji naj
večji sreči; noč in dan se je pečal z natoroznanstvom,
posebno poznavajo in popisovaje polže in zaklepnice ali
žkolke (conchilije) pozemeljske in povodne , je več ple-
men poprej neznanih popisal in si imd preučenega moža
pridobil. Leta 1823 je to službo slavno doslužil in v
pokoj stopil, 3. novembra 1842 pa na Dunaju v avojem
dva in osemdesetem letu amerl. C igle rje vo imd bo
▼ bukvah slavnih natoroznancov vekomaj zapisano. Cig-
lar ni sicer nič slovanskega pisal, ali to nam ae brani
ira slavnim Slovanom prištevati , ker smo prepričani, da
^i ae bil njegov um v alovanskih šolah ravno tako
razcvetal in se poslovil z veliko drugimi vred , ki so so
morali zavoljo okollMn svoje ddbe vitjih naukov y ^ttjfh
jezikih učiti in kten so pozneje slavna dela tudi v ptu^
jih jesikih pisali. Oe so pa to ptojim narodom v dobii-
cek delali, so delali vendar tudi s tem svojemu naroda
čast, ker je morala pripravnost za učenost, po kteri
pripravnosti veliko posameznih včs narod sodijo, jim že
prirojena biti« in toraj njihovemu rodu posebno slava
dajč, da si naroda v čigar jeziku so se učili, deleža
te slave do cela ne odrehujemo.
Te smo pristavili, ker nekteri narodu slovanskerop
giediS tistih slavnih sinov, ki so v neslovanskih jezikih
pisali , celč delež slsve kratijo.
*) J^isatelj , kteri Je raian XIII. vse iivljenjopise sam spisal,
»o prihodiUio svoje spise s ssanei^em l^ sunamoval.
Pis.
Iz vaih krajev aastrlanskega cesarstva, kamor koff
ft žalostna novica strašnega hudodesitva zoper cesaija
**sla, se razlega le en glas prokletstva groznega po-
četja, ktero se je se posvečene osebe svitlega vla-
darja lotilo. Po ostermenji nad toliko zlobo , so se pa
tudi povsod zahvalne molitve io pesmi iz pere milionov
▼danih Austriancov vzdignile, Boga hvaliti, da je tako
drago io nadepolno življenje, od kterega blagor cele dor-
žave odvisi, nesreče resfi. Po telegraiisklh naznanilik
se svitli cesar čedalje bolj počuti , bolečina , ki se jo
zavoljo pretresa možgan ponavljala , začne odjenjati, mirno
spanje se sopet verne, in kakor v Dunajskih novicah
beremo: cesar ncer stanice ne zapusti, pa se vendar
veči del dneva že spet z vladarskimi opravki peči. Hre**
penenje, svojega cesarja kovarnih naklepov rešenega yU
dltl , in želja , mu ustmeno verno vdanost zvestih dežel
in mest na znanje dati pdle odbornike iz vsih krono-
▼in na Dunaj k svitllmu preatolu. Tudi iz Krajnskega
sto deputacii deželnih stanov In mestnega odbora se ža
na pot podale. Do zdaj je bilo že 180 tacih deputacij
v ti namen od cesarjevega očeta sprejetih. — Dunajski
časniki so napolnjeni z natanjčnimi popisi žalostne do-
godbe. Posebno pogumno se je pri napada morivca nek
Dunajski mestnjan, po imenu Ettenreich obnašal , kijehu-
dodelnlka napadel , na tla vergd in se ž njim boril, ma
nož odvzeti. Za tega voljo je on tudi od cesarja v pričo
celo cesarske rodovine Franc-Ježefov viteški red prejel.
Tudi BO bere od včliko milodarov, ki so jih premožni
Dunajčanje v znamnje vesolja nad srečno resitav ce-
sarja za reveže, rai^ene vojsako ▼ Milani, in drage* do-
bro namene podelili. Hudodeinik Libenj nek terdi, da
so je iz prostega nagiba, in od nobenega najet, tega
hudodelstva lotil, vendar so več ptujih in sumljivih oseb
zasačili, in policija na Dunaji na tako ljudi ojstro pazi. —
Od prekllcaniga bfikreniga denarja leži v dunajski c k»
kovaraici čez 11.000 centov. Dvajsetice čversto ku-
jejo, s tolarji In pa z goldinarji so prenehali. Pretočeni
teden so bile perve dosetice gotove , ki imajo velikost sta-
rih petink. ^-^ Med aostrlansko in prusko vlado je čolna
zaveza za Id let storjena. — V Milani ae po ojstrih
postavah obsede ravnž. Vojsaki so več dni noč in dan
na nogah bili; poboljsek, ki ga zavoljo težavno službo
imajo, jim mora mesto plačati. Tudi proti dvajcu, kjer
SOJO prekucijska povzdiga v Milani osnovala, se bode
po vsi ojstrosti ravnalo. Vsaka zaveza med Tesinskem
kantonom in med Lombarskem je razrešena. Nobeden
ne smd iz ene v drugo deželo čez granico iti, nobea
dvajear , ako tudi popotni list ima , ne smd čez Tesla
▼ Lombarsko priti. Vsim Tesinskim' deželjsnom, ki so
se v Lombarskem naselili , ali tam barantajo, je zapove-
dano. Laško ▼ 3 dodb zapustiti in se v dvajc nazaj
podati. Govori se, da jih je več tavžont, ktero ta ka-
zen zadene. Vzrok tega odgnanja Tesinčanev, je razun
vddntga podpihovanja Laskih prekucnežev od Tesinske
strani tudi to, da so ondotno gosposke neke menihe
nasIh dčžel iz frančiskanerskega reda brez vsega vzroka
pregnale. Tudi se govori, da bojo vse vlade od Angle-
žev ojstro tirjalo, nad beguni na tanjko čuvati ali
jih iz dežele pregnati, hudo se graja ravnanje An-
gličanov, ker se v Londonu po javnih razglasih denaiji
za podpiro Ko^ufovih in Mazzinovih namenov nabirajo*
— „Teržaskimu časniku^ se iz Carigrada piše, da
so ondotni prebivavci zlo prestrašeni, ker njih sultan^
nek posebno od francoskega poročnika podpihovan , tir-*
jatvam našega cesarja zadovoliti neče. Austrianski po-
slanik s svojimi uradniki In služabniki je za odhod po-
polnoma pripravljen , parobrod ^Oroatta^ žo -aaHij itiiiM^
io ako odrine , je konec mirne zvezo s Turčijo. Pri tona
- 68 -
občnim strthii pred vojsko turški piiplrni donar ▼ svoji
ceni slo vpida. Cesaraki poalantk LerDin^ren jo caro do
Id. t m. obrok sa odgovor na piaanjo naii^ foaarja
daJ, Tark jo iknsal ai % odlaaapjem ponogati , io jo
poarodniatvo francoakoga in angloBkega poalanika pons-
jal, pa Loiningen ga jo a ovorženjem vaih taklb ovin-
kov k očitnima odgovoru naganjal. Kar ao jo po čaao-
plaih brnio, da bočo nai eeaar od TnrlM neko okrajno
polog morja okoli Dubrovnika (Raguaa) v avojo oblast
dobiti , ni ros , lo morekib pravic okoli teb turakih bre-
gov ai auatrianaki eeaar od Turlia nikakor kratiti no da.
Med dragimi rečmi ao nek tudi od Turka tirja , da bi
car vao madiarake io poljake begune , ki ao v letu 1849
¥ njegove armado atopili, sapodil in is Europo odpra-
vil , in da bi ao savo^o avojiga proti Auatrii noprijatel-
akega ruvnanja v sadevah teb beginov v ietih 1849 in
1851 v avojoročnim piaaign do naaega oeaarja sagovar-
jal. V taki budi sadregi jo aultan nekiga Armenca Daut
Ogli v Pariš pomoči iakat poriaU V Cernogori aopet
eorditu vojaka divja. Znani Stratimi>ovič jo tudi tam*
Isdajatvo Belopavliskega aerdara je Cernogorcam v ve-
liko ikodo, ker ato dve nabii namreč Novaoka in Me-
račka od njib popolnoma ločene , le če ae turaka armada
predero» ao samorejo sjodiniti. Omer paaa veli, vao pe-
moriti in pokončati, pa alabo vreme in grešno nevihto
naprodevanjo Turkov slo ovirajo, tako ao hudi naUvl
Orabovako polje v jesero popolnoma apremenili, Štirje
tovarai junaškega Jankota, Orabovakega vojvoda, so v
temni noči, o hudim viharji is turakega vjetja na nase
mejo pobegnili, in grosovite reči od turško divjačnesti
in globo pripovedujejo. Po nar novejši novici v „N»-
rodnih Novinak^ 19 čemogorske granice 00 nek Čeme-
gorel Omer-pasata aopet dobro nabili. 8. dan U m. je
ukasal oddelku armade so čes „Hadsi most^ preko Žeto
do Frutaka podati. Cornogorci ao so 'umaknili do acJa
VItosoviče. Ponoči od 8. do 9. je Zeta tako naraola,
da je turški most odnesla, in armada na desnem bregu
so s uno na lovom 01 skleniti moglo. To sapasivai plene
kakih 3000 mož is Piperafco, Morasko in Kučko nabio,
ktere jo Omer*paša se sebi podverseoo in svoste menil,
tak oilovito na Turke, da so se ti včo prestrašeni v bog
proti fipuBU spustili in veliko sgubo imeli. Čeroegord
to Evediti , planejo na oddelek pri Frutaku In so ga sko-
raj pokončali. Po spričbi svedoka je 500 Turkov vjetih.
400 mertvjh , veliko konj, strelil in turško denarnico so
si Cernogorci nok saplef)ili. Dva austriansku oficirja k
Omo^paaatu poslana -— sakaj, se no v^ — sto te dni
cen Čornogoro nasaj v Kotor prišla. Omer-pasa ju jo
nek prav priiasno sprejel, in jima terdno vero daj, dg
00 Jie bo nosa granico dotaknul , ker je Io prišel nepo^
kojno Ceroegorce strabovat. Želel je jim v dar podati
diH Offabafca keiga , enega našemu cesarju , drus^a ge-
neralu Mamula, pa ofioirjo ata mu odrekla ju vseti,kor
nista sa take dajRSVo pooblastona bila. Pertoiil 00 jo
jima tudi , da OMI io prav neljubo slišati ; da njegov ro-
jak Stratimjrovič CerBog^reom pomaga. ^ Amerifcaoci
ai hočejo prijaznosti japanskoga cesarja a sile pridobiti*
Poslali so ebocscene barke v tiste krajo , pa cesar jih
bo tudi gorko sprsjeK Vso japonsko loko so za hrambo
pripravljene, po vsih brugovih topovi rese, po hribah
y<>aka noč gromade gor^. fin miljon soldatov Amerikance
pričakajo. Japanci jim hočejo pokazati , da niso Kinesarji.
Klepec
(DaUeO
Ostaae sama lepa 2Uta,
Počasi sbira misli svoje;
Pogubo vidi EdiO ipotovo,
V^opobo strašno, sramotljivo.
Na osle stopi aiortla araga.
Kolena ji satrepetajo ,
Ko bi poiaat pred i^o sijala.
Na tla se veria, solse toei,
V nebesa hoče britko seros
V fforešib prsnUah iskipsti.
Al eiU pred darmi terdo hojo!
Cavaja ao koraki teski,
Ki plasi devo ii molitve.
I enj, odspodcj kak eatndno
PonocBih gostov iam adai^fal
Kamesi grad se hnpa tress.
Al ne gromko ie na kviiko?
Na noge skoei plaha deva.
Ne pripasti ji strah moliti.
Drogam leti bojeda misel ,
Leti sa takoj, o mladensš!
Ki v daUnej semUi pae ae misliš ,
Kak ti nevesto ropar jemlje.
In tndi otea, bratov iioe.
Al 80 mertvi, al se iivijo,
Al se pripravnico na pomot,
Ako jih aabUa ni kesealo.
In todi bresno s okna meri.
Ki ae edpera epodi^ esrso, ^
PrfJasBO i nJim saveso dala:
Naposled bodi ti save^s !
Al že se dolga noo nagiba,.
£0 je daniea agodnja vstala.
Vse tiho je okoli grada,
Le snotra divji sam rasei^s«
Al ni to tamkej slato sarjo,
Ki se po nebesa rasl()a?
Al ni skrUaneo to^ ki pojo?
O da bi bii poroosik sladki
Pomoči bližnje, fesiteljne.
Ker že poteka čas posledoji.
Pa kaj! okoliea je nema,
Le v grada raste ropotasjs,
Ter hi^e, groamejo bobneva.
Ker aga vatiija. bsa gore
Pogleda solnea rosno lioe;
O deklica gorje tirsad^l
Ee bari divji po stopnicah —
Ne boj se sadnjega save^a,
Bmert ti je bo^e od sramote -^
Al stoj 1 pred gradom tromba pojs»
Na noge Tarei poskočili,
Orožje orno so sgrablli,
8e po sidovji raaverstili.
Serdito leta Hasaa-aga,
Tovarsem terdo akat^je:
»O čajte me, tako vam Alah!
»Po bliskevo saki^^« sablje,
»Seoito glave psom kasrskim ,
»Ko seč« poljsko travo kosse-
»Gorje mo,' če bi kdo sanassl!
»Naj pomnijo na vepne čas^e,
»Kadaj so Torka sinst kalili.
(Dalje sledf).
Milodari za reveže pri sv«
Nekteri farmanl is Komenda
Trojici
Ofold.
(Srednja eena).
mernik pšenice domače
» » banaske
» torsioe
» sorsice
» reži
» ječmena
» prosa
» i^de
FJCJts^Uasad
23. febraarja
gold.
14
20
40
30 ,
33 •
59 ;
:roq
21. febraarja
geld. I kr.
2
2
1
2
1
i
28
26
54
8
58
%2
53
Natiskar in zalouik Jožef Blaznih v Lfubljani.
kmetijskih, oliertiiijsliiii in narodsbili reči.
N«Tlee iilUOi^o t Ljoklja
▼0ak Uien ilyakr«t, nai
ree v sredo in sabota. |p
Odgovorni vrednik Dr. «iaineB Bleinels.
T«ctf; X/.
V sredo 2. marca 1853.
/>wf IS.
Podobe živ^eoja.
Pri sCadenoki Je sedelo
LJnbeiDjivo detioe.
In je (ledalo Toselo
Teei valeke sreberie.
Bili so ni podarjeai
Teki dnevi nekedij.
Kakor eist vir neskaljeni«
Pa pretekli so sed^J.
£a potokam se sprehi^
Zal mladenee ne mislee.
Da sa valam vul odhaja ,
In se ne vraeuje veo.
Take mine eas mladosti,
Oan la dnem se poslsTi,
Tako s^in^o sladkosti ,
Od nikoder sem jih ni.
Poleg reke moi postava,
Qleda njeni silni tek,
Tam se v tmine sakepava,
Tam ji stopa hrib navprek.
Človek dela in se vpira,
Ne miruje noe in dan ;
Marsikaj mn pot savira,
Mnogokrat je goljnfan.
Stareek kr^ morji poeira,
Kjer se vode* stekajo;
Solsa ma ok# šaliva,
Ker mn leta minejo.
Kakor se čes si^je moi;}e
Unstran vidi boljši kr^.
Tako pa življei^e gorje
Kaie tam presreeni raj.
P< M.
Bratovšpja sv. Floijuia
za Stajarsko^ Krajnsko in Koroško opre^
ieklem letfi i 862.
Od leta do leta nagovarjajo ^Novice^ hišne
gospodarje, da bi k pogoreiski družbi pristopili,
in svoje pohištva prea nesrečo ognja zavarovali,
toda pri veliko gospodarjih je vsak nasvet k pri-
stopu le glas vpijočiga v pusavi !
Danes prinesemo pa po vsakoletni navadi raz-
gled vzajemne Gradske pojgorelskc družbe, ktera
ze dokaj let štajarce, Krajnee in Korošce v svojo
u-^-i.^ji^- • — n „_ L, — je V0 j.
dmzbi pristopilo, kakor predlanskim.
V letu 1852 je znoviga 2831 hišnikov vbra-
tovsnjo sv. Florjana pristopilo, namreč: fz Štajar*
skfga 1960, - iz Koroskiga 416 , - iz Krajn-
«kiga pa 455.
Lansko leto je bilo 6477 jpohfstev znoviga za-
varovanih za 9 miliona 786.075 fl. zavarovane
vrednosti, in za H milione 653.450 fl. klasne vred<>-
nosti ; iz tega se vidi , da se omeirjena dražba na
vse kraje vedno razprostira.
Celo premoženje, ki je bilo do lanskima leta
pri omenjeni bratovšnji zavarovano, znese 65 mi-
lionov 543.385 fl. Kaj ne, dragi moji gospodarji !
to je pač lepo število, ktero gotovo vsaciga delež-*
nika razveseli , ker vidi , kako se je ta koristna
družba razširila.
Omenjena /družba je pogorelcam pretečeno leto
za škodo zavarovanih pogorelih poslopij 178.780 fl.
in 22 kr. povemila, in sicer Šlajarcam 101 .228 fl.,
Koroscam 42.999 fl. in Krajncam pa 34.559 fl.
in 22 kr.; vsiga skupej tedaj 70.426 fl. in 22 kr.
reč od lanskiga leta ; zavoljo tega se je tudi le-«
tasnje leto plačilo od lanskiga za 5 kr. poviksalo
in se bo od at6 goldinarjev klasne cene za tekoče
leto po 18 krajcarjev plačevalo.
To plačilo se mora pa vsako leto do zadnjiga
marca, ali pa 10 dni po sv. Jožefu pogorelskim
oskerbnikam plačati. Tisti deležnik, kteri ta čas
plačati zamudi, po svoji nemarnosti pravico do dniž-
bine pomoči o nesreči zgubi. Razun tega je ome-
njena družba laiisko leto 464 fl. takim nudem po-
darila, ki so se pri ognji serčno obnašali in čver-
sto gasiti pomagali.
Z njeno pomočjo je bilo preteklo leto 297 po-
hištev, ki so bile poprej s skodlami krite, z opeko
(ceglam} pokritih, 140 so jih pa namesti s slamo,
s skodlami pokrili; 94 zidanih opažev, 57 varnih
dimnikov, in 14 strelnih odvodov napravili in 73
pohištev pa na boljši prostor postavili.
Hišni gospodarji! iz pričijočiga dokaza vidite,
kako koristna je ta bratovšnja in lioliko lepiga de-
narja je preteklo leto nesrečnim pogorelcam pover-
nila. Pristopite k nji, ako vam je za svoje pohi-
štva mar, in ne zgovarjajte se na to ali uno reč,
da vas nesreča ognja ne prehiti, in da, ako na be-
raško palico pridete, vsaj od ene strani gotoviga
pomočka hnate.
Zimsko spaiue prirode«
(Konee.)
Mravlje po priliki nekterih kebrov prespejo
zimo v podzemeljskih hodih svojiga stanovanja.
Buče le si obderže v čebemjaku toliko toplote,
da ne oterpnejo : če je zunaj 4® R. gorkote , je
hnajo one 24*— 27® v panji.
Polži se že dolgo pred zimo k spanju pri-
pravljajo. Zalezejo se v zavetja, pod kako ger-
mofvje ali kake groblje, pod svoj apneni dom se
skerčijo, pred kterim umetno obrambo napravijo,
ki jih pred burjo v spanju varuje. Tako ostanejo
— 70 -
skoas 4 mesce brez hrane, bres giba, dokler da
pomladno solnce zopet gorko sije. Prav umetne ao
njih priprave k zimskimu spaiya. Ko se pervi mraz
o listopada pokaže, se jenjajo pasti, zlezejo na
kako višinico, se na kup zberejo in si primernega
kota izberejo. Popred si čeva in želodec izpraz-
nejo, ter se potem s pomočjo svojih mesnjatinnog
pod kakem listjem ali mahovjem ali pa pod travo
v zemljo zarijejo. Na peno njih nog namreč se
zemlja prilepi, ktero tako za stranske stene nano*
sijo ; tako si krog sebe napravijo zid, kteri le samo
80 stropa nima. Komaj so z berlogom gotovi, zo-
Eet nogo pod svojo streho spravijo, veliko pen se
oj zunaj nabere, ktere se v apneno lupinico, ki
jim kot vrata služi, sterdijo. Za tem drugo, tretjo
ali kakor je zima, tudi četerto steno narede, med
vsaktero nekoliko sape pustivsi, od ktere potem
čez zimo pri življenji ostanejo. V skalnih razpokih,
kadar jih milo solnce obsije , se iz spanja predra-
mijo, steno za steno prerijejo, od zraka, Kterega
80 popred v sredi pustili se žive, dokler zopet do
belega dne pridejo.
Ozrimo se zdaj, kako je pod ledeno skorjo rib-
nikov, rek in potokov, kteri so včasih do malega
vsi zamerznjeni.
Ribe pozimi kakor poleti veči del ostanejo
brez navadnega zimskega spanja. Vidi se jih v
časih kakor bučele cele trope v kakem kotičku za-
basanih, da se ložejt zime obranijo. Tako po-
vsod edinost sili v bran stoji. Kadar pa voda do
dna zmerzne, oterpnejo tudi ribice kakor druge ži-
vali, — tudi one pospavajo. Tako zmerzle se za-
morejo iz leda izsekati, in od kraja do kraja po
suhim prenašati, brez da bi jim škodovalo. Kadar
se pa led raztaja, se ribe zopet zavejo. V manj-
ših ribnikah je pa zlo škodljivo, če je voda dalj
časa zo^erznjena, ker od zraka odločene se lahko
zadušijo. Zato navadno o takih primerljejih v led
jame vsekajo , da vedno čisti zrak do rib zamore.
Žabe se zalezejo v mlake, oterpnejo, in brez
hrane, brez dihanja tako celo zimo obstoje. Pa
glej, tii v spanju pokojno počivati gada, pisaniga
sovražnika krot, kterim se ni treba bati, ako tudi
blizo njih v spanju prezimuje. On, kakor martinčki,
zaleže, kakor globoko mogoče v zemljo , kamor mraz
svoje ledene desnice vec ne stega, se v klobčič
zvije in tako mirno prihodne spomladi čaka.
Ptiči, ki imajo toplo kri in posebno gibčno
telo, sploh niso zimskemu spanju ^vdani, ker ne-
kteri vkljub snegu in ledu krog naših stanov pre-
zimujejo, večji del pa, ko severni piš zagrozi in
listje na drevjih bledeti počenja, v toplejši kraje,
kjer lepši solnce sije, pred nepriljudnem orjakom
beže. Panektere tudi sneženi gost prehiti in v re-
snici najdemo vlastovke zmerzle, terde ko kamen,
na videz brez najmanjši iskrice življenja, večkrat
kraj potokov in rek v njih zimskem spanju. Če
hočete ubožcam življenje ohraniti , ne nosite jih v
toplo izbo, da se prehitro ne zbude in potem go-
tove smerti ne poginejo.
Preglejmo še nektere kote. kteri sesavcam za
berlog in ubežišče služijo. TaKo prezimuiejo jaz-
bec, jež, vsi netopirji, skriček (Hamsterj in med-
ved. Njih berlogi so pod zemljo med koreninami
gojzdnih dreves, v duplah starih bukev in hrastov,
v kakem zidovju, v opušenih razvalinah in v ena-
cih kotih. V berlogih najdemo četveronožce v klob-
čič zvite, glavo skerčeno. zadnje noge do nosš.
Tako najdemo v zemljo zakopanega ježa tako brez-
čutljivega, da, če ga tudi dobro v setine dregneš,
nobenega znamnja življei\ja od sebe ne di; če gM
pa prineseš v gorko sobo , bo kmale lesti počel ;
pa cez malo časa se v njem zopet potreba počitka
v zimskem spanju zbudi, in s hudo tirja svoje sv^o—
bode, da mu je mogoče se zopet v zemljo k mir^
nemu spanju podati.
Skriček ^Hamsterl je proti njemu prav poje—
duh; celo leto nabira nrano, ki jo na jesen v svoje
prezimišče nanaša, ž njo se pita do zadnjega tre-
nutka, dokler ga zimsko spanje premami, in, ka-
dar se le nekoliko predrami, je perva njegova skerb
za hrano. Jazbec enako zimo prebije in hodi
svojo žejo gasit. Netopirji svojega krajane za-
puste; na zvonicih, pod strehah ali v kakem isi-
dovju se včasih najde celo kardelo takih skerčenih,
oterpnjenifa netopirjev, kakor da bi bili začarani.
Pač čudna je ta prikazen v priredi , kako dB
živali pri budim počitku zimo preži ve!
Gotovo je, da se od hrane, ki jo pred spanjem
vžijejo, čez zimo preživeti morajo. V to jim služi
mast, ktera se jim posebno na jesen okrog beder
pri ledvicah nabere. Žival jo čez zimo pogubi, tako
da bi se moralo djati: ona edina ji je čez zimo živ-
ljenje ohranila, celi organizem tako dolgo v pra-
vem redu in miru obderžala , dokler da se žival na
spomlad prebudi in si sama bolj čverstejši hrane poiše.
Pa, ve mirne zaspane stvari, že se zima na-
zaj v svoje severne koče verne. Solnce se za-
smeja in z Ijubeznjivim svitom vse razgreje, sneg
se solzi, ledeni oklepi potokov in rek pokajo, lahni
jug cez njive in gaje veje in aznanuje bližnji pri-
hod Ijubeznjive Vesne , ki se iz južnih krajev na-
zaj poverne, cvetice seje, gojzdfe ozeleni, radost
in veselje v tužno serce sipa — vsje klije, vse živi.
Nazaj se povernejo iz juga veseli ptički inis-
kličejo vso naravo iz nje tihega spanja. Zopet se
l^aj veselega petja razlega , gomizi prebujeni glasbo
zverčijo po dolgem spanju, vesela ribica v bistri
vodici plava, čveteronogate živali se dvignejo in
čez hrib in doline po domačem gojzdu novo oživ-
ljene skačejo. Tudi človeka neka tužna žalost , ki
mu je čez zimo prosto čelo mračila, zapusti, tudi
on se prebudi iz svojega zimskega spanja, ki ga
je budeč med zidovi v gorki izbi prebil , in veselo
stopi pred svoj prag, oziraje se po omlajeni na-
ravi: vse prijazno ga vabi, tiha zelenjad, šumeči
potoK visoke gore, zelene livade — povsod novo
življenje, novo veselje.
O vesela spomlad, kmalo k nam se verni; raz-
topi debeli sneg, in cvetlice, koder koračiš, zatrosi !
Zgodovinski pomenkit
GENIO. AN16EMI0.
CVLTORES. EIVS.
V. S. L. M.
Cele v irospodski ulici Nr. 13.
RamloiU Davorin T$r9im^ak.
(U spisi: »Kdo 6« bili Norioani in Panonci, Kelti ali Slorenoi ?c)
Kadar popotnik v lepo savinsko dolino pride, najde
Btaroslavno Celejo. Kamor ae v tem prijetnem mesta
le o^eda, povsod zadene na ostanke rimskih spomenikov.
V prijazni Savinski dolini se vsako leto plažno eriala
izrova nove zaklade, in prijatelji stari noslovstva pribe-
žljo od vsih strani sveta in kopajo in aniivajo isrovane
kamne v nepopisljivi radosti, da se je kaj nigilo, kar
na večnega mesta nepremenljivo slavo opomeni. Slo-
venec izorje te ostanke in je pisano g:leda , in ne v^»
da 80 roke njegovih predstarisev je postavljale, da je
to aad in plod slovenskega daha. Ker se na njih Ur
— 71 -
iiiMte* čerke najdejo in iman« m ^^ in „i«B^ tor mi-
ffli, da ni |ft dro|r*^> kakor vse lo je rimsko.
O nbo;s:i Slovoaoe^ kteri neposnas too lastnih ovo*
jih imen! Ti beroš jeserokrat na rimskih spomenikih
Ime BBLLIGIVS Of ■>> ^^ ^^^^ ^1>^^^9 ^^^ ^^ pomeni
in ne spoanaš, da je pairanski očak avojei^a Ijnbei^a
•Iroka pa bo|rn beiima, bo|^ lači in svetlabe imenovai
Bellocias — Belca Belka. Ker ne izhaja na ie, ek,
mU afc, (er misliš, da je latinsko, ali pa v svojej ale-
posti das veljali 9 kar ti ptnji ačeni poTodajo, da so
knena keltiških obiteljer. Celjani hodijo mimo teh ca-
atitljiTih spomenikov, berejo Uzori MAAICCAB ') et
Alim MARVLLAR ') pa ne epoanajo svojih Maričk, svo-
jih Mami. Scer so te imena ne nastale po prečisti Di-
Tiči Marii , ali slovenska mati je enkrat imenovala svojo
nile hčerko po BabiMBrl^)^ ktera je v staroelovenslcem
bo^očastja bila častena kot mati Bo^ov, kot rodIteUca
io rednica sveta, slična indički Bhavanj Maji, is katere
je Baba Mara nastala. Celjan hodi- mimo svojih kamnov
ki bere jeserokrat imeUrsioas, Ursella 'j, tndlMednlla,
pa ne ve, da je im^ Ursinns in Ursella latinski. presta-
Tok imena Medo, Medel ^ Medved , pod kateroj avataro ^)
00 stari Slovenci Bo|ra Bramata v celjski okolici častili.
Koliko irnin Avitas ''j se ne najde na celjskih kamnih,
ali nobeden Slovenec ne premisli, da Avitas ni drai^s,
kakor barbarsko prestavljeoje imena slovenskei^a TicI-
■no ®), ktero na korosluh kamnih tolikokrat najdemo,
in ktero imi je obljableno bilo pri starih Slovencih sa*
Toljo tiča Wi8iiatove|r« Gharnda ^3, nje^ove^a neloclji-
To^a spremljevavca , kteremn n čast je sadnji mesec leta
(po adajnem števila) posvečen bil in se sdaj staro san-
akritsko \m6 Graden nosi. Pa. proč s to tožbo. NI si
kriv moj dragri rojak svojo nevednosti, nikdo ni te
je podačil a veri in dogodivščini tvojih predstariev, in
kar 00 je tebi reklo, to je bilo nečastno in večidel laž-
ijivo. Resnica zadnjič le obvelja In vresaičiie se bodo
besede narbdoljabivofa in resničnega Herderja : „aaeh
ihr so tief versankene, einst fleissi|:e and j^lUckliche Vdl-
ker (slavonski naimre) werdet eare alten Feste des ra-
higen Fleisses and Handels wjeder feiern^ ^®). Pa adaj
ae čemo razlaganja našega napisa lotiti. ,yEtwas Nft-
heres and Bestimmteres dartkber (o pred stoječim na*
pisa) za sagen, ist nicht md^lich, denn dieser Genias
Anigemins stehet hier etnzig, piše Mochar ^^ v svoji
dogodivščini štajerski. Mochar, kteri je bil profesor kla-
sičke fiJologie in potem takem mythologio grčico in la-
tinslio dobro poznal, ne v(( sveta, v kakšno bogočastje
da taj Genias Anigemias spada. Latinski je tedaj ne,
in koliko sem sam podncen v bogoslovja starih narodov,
takšnega Genia nikjer ne najdem, raton a slovenski
mythologii. čadno se mi zUI, da Mochar, ni očitno
rekel , to je kakšni keltiški bog. Njegov priverzenik
in bojevnik Keltizma g. fajmošter Rikard Knabl ^^ je
prederzniši, on k anim znanim ,,sic volo sic jabeo" vse
kellizira, celo reka Savina je dobila od Keltov imd, in
00 je alovenska za tega voljo, ker se San veli, Slove*
nec pa ji Savina pravi. On najde v keltiškem jezika,
kterega ostankov je pri moji duši sila malo , nekšno be-
sedo San , kar se pravi ^zdrav^, in misli , da je imd
aatega voljo dobil , ker mimo ozdroTlvnih Laških toplic
toče II! O ti aboga Savina tako si bila od svojega iz-
vira ▼ Sačavi do Laških toplic brez imena I Scer zad-
■) Mahar Oeach. dcr Steterm. I. B. pa^. Saa. — ») Idam
pas- 364. -- ') IdeiB paf. 364. — O Dr. Hanaš Wi88eB-
schafl dea slav, Myth. pa^. 118. — ^) Machar Oeseh. d.
St. I. paf. 353. — •) VoUincrMyth.Lex.pag. 641. Wic8e
lodien II. 852 , KolUr Slav. Bohjo. 334. — ^) Machar
Oeseh. der Steierm. I. 387. — •) Biohkorns Beitr&ge I.
48. — *) Ni^tr Mjth. Lez. paf. 178. -- '•) Herderldeea
aar Phil der Oosch. IV. pag. 86. — 'O Maehar Oeaeh.
der StoieriD. I. 353. 354. — ") Sehrifiea dea histar. Vor-
eiaa ia Steierai. U. Hefc pag. 4. J. v. so foet..
njič nas starinoslovec vidi , da bf se ma znalo tako ter««
denje podreti, in prosi naj čitateiji njegovo mnenje lo
za samo konjektaro dajo veljati, ali znamenito cmiraj
ostane, kako se pri nas starine isprasajejo in s kakimf
stebri se branitelji keltizma tradijo ga podpirati. TadI
mi smo v keltiških nlovnikih iskali bes»ede j^aan^ ali do-
zdaj ni ie najsli. Ako je g. odbornika štajerskega hI*
atoričkega drnžtva slovenska beseda Savina motila, bi
vendar premisliti znal, da se v slavjanski zemlji tadi
reka San (v GallciJ) najde, kjer nikdar nije nobena kel-
tiska noga hodila , kakor ni v Štajern , rasnn ako je-
rimska vlada vojake galičke sem v posadko pošiljala,
ali pa, ako so stari Kelti bili talco potaželjni taristi,
kakor zdajni prebivavci stare Galie.
(Koneo sledi.)
Novičar iz slovenskih lirjyevt
Terst 25. feb* Zima, o kterej v Tersta komaj
govoriti sme/no, kjer tukaj sneg, če tadi včasih neko-
liko naletje, vender čez dan ne obleži, je bila letos do
preteklega tedna jako gorica in prijazna. Te dni pa je
vstala hada barja, sneg je bližnje griče pobelil ingorki
zrak zmrazil. Ljndjd tožijo zoper mraz. Ako vendar
zapazajemo po terga semtertje prodajavke s polnimi jer-
basi lepo cvetečih cvetic, nas minejo misli o hadi zimi.
Ko se je takaj zvedla novica o poskasenim amoru
presvitlega cesarja, se je vsak čadil in stermel nad tako
hadobnim naklepom. Dragi dan ob dvanajstih je bila za-
hvalna sv. masa, ktero je sam akof opravljal, za srečno
rešitev njegovega veličanstva. Pri tej slovesnosti je bila
tadi zbrana istrianska straža, ki obstoji iz enega celega
bataljona , vsa po vojaško izarjena , pa v narodni istrian-
ski opravi z maziko, majhne fante ima za trobentarje^
Ta straža, iz samih korenjakov zbrana, je gotovo zlo
mitKavna in Teržaeani jo močno hvalijo.
Vojska Černogorcev zoper Tarke Ima takaj mnogo
sočntja, Torkom nobeden sreče ne privošči, ker zatira*
nje in nečloveško ravnanje s kristjani je vse razdražllo«
Gaje se, da je francoski poslanec v Cariarad sel na-
znaniti ondaanji vladi, da francoska vlada bo ravnala t
porazamijenja z aastrianako in rasko.
Lutomer 2ft. feb. Brrrrrr, has! Tak brnijo da-
nes Ijadi, kojem silovita nenavadna bara po cestah ali
atozah hodjenje preprečavlja.
Vremenaralci preroki svojim oznanilom: ^Letos one
bade snega^ so potihnali. Od 22. pret. mesca vidill
smo pervio obraz njega ; sedaj pak imamo ga za dovolj.
Merzi<»ta nas samo po srednom sili.
Časnik ^Presae^ pod brejem 40^ t. g. je. tadi na
nase sliolo natekel, i besedo od 4. razreda ali klasa spni-
žil. Kdor okolnosti nase varaake Ijadske šole barom
nekaj pregleda, ma temelitje 4. razreda brez tretjega
nemore zadostiti.
Okolčani Intomerskil! Po mislih i namena večine
domorodcev dostavite osnovo 3. razreda kod nase ačiv-
nice; da bodete se hvaležni skazali dobrotljivemn pok. g.
dr. J. Gottweis-a , koji je skerbel za temelitje 4. raz-
reda. — Spomente se zlate slavjanske besede: Sloga,
i prevdarite kaj sloga — složnost pomeni I Jaz mislim,
da ne bi bilo prenapeto, ako bi h tema načina vsaka ob-
čina od 50 do 100 fl. pripomogla, da bi se po takem
glavnica temeljila , od koje obresti bi se za^ obderžanje
učilnice porabili. — Premiplite koliko potro^kov pri iz-
očevanjn svojih dečkov bi si vi prihranili, ako bi imeli
glavno Ijadske skolo v Lotomeri. Ne pridejo potroski
nekim starisom v dalejsnfh mestih od jednoga otroka
samo a jedooj godini že na 100—140 il. srebra? No
bi se to postilo pri domači skoli a 3. ali 4. razreda tadi
potrositi? Ali nI vam iabse, ako svoje otroke vsakdan
vidite, ujiin a potrebah pripomoči zamorete, kakor pak.
jih tjadujim rokam, Bog vd kakim, izročiti. Starši bo-
— 7Z ~
g#te¥ol I kojim Tam je mar kii «rečo i blafoataioe svojik
•IrokI neposlita to stvar sapttooj bres kaakft mirna iti;
▼ram« je kratka, delajmo dokler je dan. No samodima
irtOT pelafati aa Mrtveaik (oltar) naae domovine k iso-
braiaDja imae mladice, i oaivaoj« daaoofa življenja o obea.
1% Laškega (Tuffer). Ako ae kadkad sa prid
domoTioe in vepeh materinskega jesika vneti domorodel
anidejo , da Lblaočane a kako alovenako igro rasveael((y
ni skoraj temo več iada, pa če se v tihem in aamot-
nem tergn toliko rodoljabivik domorodcev najde , kteri si s
velikim tmdem prisadevajo s slovensko igro v njedri jih
aobratov ogenj žlahtne IJabeani do drage slovedsčine vpa-
liti; je te častlpolno delo vredno racglasenja po Slove-
nije daljnih krogih. To velja od Lasicega terga, kdo ao
na večer 80. t. m. iskreni domorodci ,,Dobro jatro^ in
nektero kratko nemško igro od Kot£eb«e*a igrali. Naj
mi bo priposeno, takaj le perve igre e nekterimi bese-
dami omeniti. Neposredoma pred igro je jeden g. igrav-
cev a kratkim nagovorom ŽAlostno nasnanil grosno ne-
varnost, v kterej so Njih veličanstvo nas predragi cesar
18. t. m. bili, ter hvalo Večnemo iarekel, po kterega
nMdrej previdnosti se ni se hajsi nesreča pripetila , —
gromeči ,yŽivio^ in odpevanje aastrianske narodne hval-
nice (Vo]kshymae) sta teh besed odmev bila. Po tem
ae je igrati aačelo. Tiho veselje je vsak rodoljab ob-
čutil pri pogledu nadoscBih igravcov, kteri ao se mo-
čno trodili , tadi slovenskej igri veljavnost pridobiti. Igra-
nja je bilo okroglo In mično, jesik gladek posebno is
nst krasnih domorodk. Čas od jednega do drosega čina
ao nam dobro isarjeoi godci b milimi slovenskimi vižami
kratili. — Hvala lepa gre tedaj čast. gospodom, kteri
so sa samovoljno tegh imenitnega dela lotili, ter včrli
gosp< , in Ijabeinivim gospodičnam , ktare so a tolikim
trndom ta lepi dar na oltar drage Slave položile. —
Veseli in sadovoljoi smo vsi zapnstili gledališče, noseči
▼ serci vnovič spodbujeno Ijobeacn do cesarja nasegs,
in do mile nase domovine slovenske. L. R — ki.
1% Senoiee 26. feh. Ni davno tega, ki je en
▼osttik na Gaberkn amersnil, kakor ao nam Novice po-
vedale. Mislil sim , da si bode^ Modjd lo vender sapom-
niii, čez Gaberk, kjer jih je že toliko sroje življene
sgabilo, ponoči v hodi aimi, kjer večidel oar bolj bodo
mede, vender ne hoditi; pa kakor jee sodim, da ta ne-
srečnik , ki je včerajno noč , to je med 2a in 94. t. m.
na imenovanem kraji vnesrečil, ni mIsHl, da sa njemo
mak ravno taka sgoditi , ko se je v tako predvideno ne-
srečo podal, de je zmerinjonec govoril, kojBO ga nsjdii,
pa kakor je navada pri kmetih — „je unersnjen, de-
nimo ga, da se otaja^ -^ so ga pripravili v gorko sobo,
kjer je ta revež aavoljo prenagle spremembe gorkote,
omreti mogel.
Novičar iz mnogih \x^ts.
Svitli cesar se čedalje bolj počoti, in nasledki vsekane
rane, kakor vročina glave, nepokojno spanje odjeojajo.
— Pretočeno saboto, to je 26. februarja so na Dooaji
hododelnika Ivana LibeDy-a eavoljo glavne isdaje, ktero
je s morivnim napadom na cesarja dopernesel, na sta-
rem morišo pri |,SpiDnerin aro Kreotse^ obesili. Obsojeni
je bil sin Ivana Libeny-a , poštenega moža , žnidarja in
posestnika, iz Čakvara v Stolno-belograski stolnici na
Ogerskem, 21 let star, katoliške včre, neoženjen, po
rokodelstvo sivar. Ne more ae r6či, da je bil v svoji
mladosti zanemarjen, ali da bi se bilo s slabo izrejo že
T očetovi hiši nagnjenje k hudodelstvo v njem vcepilo.
Poprej je pošteno živel , in se celo o časo ogerskega
punta se on in njegov oče nista zoper nase vlado nič
pregrešila. Siua so scer Ogri prisilili, da je kot soldaski
sivnr v terdnjavl Arad obleke sa veisake delal, pai mm^
voljo te persilene tlake je bil, kot pepalnamo oprmvf čea^
pa vzetjo Arada dom« sposen. Pa alaba tovaraija v PemCa
ga je v leto IMO spridila, ker se je s sedajno vlado
naOgerakimz nezadovoljnimi pajdaii rekedebklgm mtmwA
pečal , in že tačas ae je t njem grozna mlael sbmdllm ;
la a takem hododelstvom bi se ogerska dežela osvob««
diti dala. S to miselje navdan ae je mesca maren 18IS1
na Dunaj podal , kjer je alabo pajdaitve egerakih roko*
delcev v i^em aovraatva proti naši vladi ae bolj poter*
dilo. Pred dvema meaeama si je na targn, kjer neote-*
rioa predaja , med raznimi noži tistega zbral , kteri sa
mo je za prekleti namen nar pripravnici sdal, iMinara6
kohinaki nož a terdnim lesenim deržajem« Nož je bil 1 0
in 1 četert pavcov dolg, in pri deržaj« 3 pa ven iirok.
Na obdh atrandh ga je ae do 5 pavoav ejstro nabniaiU
dni. Zvedsi , da ae cesar vsaki dan opoldne pe meatnean
obzidju sprehaja, ae je 12 dni zaporedoma a tem ^9^
zovitim handžarom , kterega je pod suki^o akritegn no*
ail, tja pedal, in na aesaija prožni mu amertno rane
vaekat. 18. dan t. m. je po končanem delu, brez južne,
na baataj ael, in kakor je bilo v predzadnjem listo No-
vic povedano, avoj grozni naklep apeljal. Z namenom
amertni vdar z nožem ponavljati , bi bil gotove cesarju
vamertil, pa k sreči ga je cesarjev adjotant grof 0*Donel
ob tla vargel, in potem Donajaki mestnjan Bttenreieh m
dragimi popolnoma zmagal in zorožil. Včs bdsen, da
ni svojfga hodobnega naklepa doaegel, se je, koso ga v
jetnisnico peljali s kričanjem ^Živia Koaat' prav sirove
obnašal. V začetka preiskave je bil prav zanifcem, pa
dogovori duhovna in skozi 6 dni neprenebane izpraše-
vanje pri sodbi so v njem bHtko skesovanje nad greš-
nem hudodelstvom obudili , tako da se je pri razglašanju
obsodbe, ktero so mu v četertek na znanje dalr, pod
težo avoje pregrehe zgrudil. V saboto je se o6 6 zja-
traj na morišu velika množica na-nj čakala, kamor se
ga se le ob pol devetih na lojterakem vozu ptifcljali«
Strašno^ je burja pihala in take medlo, da se 60 kora-
kov delječ nič ni viditi moglo. Do vislic pridsi je teska
zaječal. Strasan in včs zdivjačen je bil gledati. Lisč,
ki ao mu popred čeme bile , ae mu t 48 urah skoraf
sive postale, in ježaate na glavi stermele. Večkrat jo
na duhovna pogledal, in molitve, ktero mu je ta po
ogersko narekoval , po njem ponavljal. Po odvzetih ve-
rigah mu je auditor se enkrat aodbo čez njega flasoo
prebral. Potem je profos , kakor je stara navada , se
enkrat vojaikega pevelnika, kteri ga je z veliko truaio
konjikov in pečcov spremil, za njega za miloat prosil. Po
odgovoru tega „le pri Bogo je miloat^ ae ga je rabelj
lotil , in z vervjo na vislice potegnjen je zadnjo besedo
„Jezus RristUM^ izustil — le ta mu grozno hudodelstvo
odpustiti zamere. — Nar važniši novica, nad ktera
se bojo gotovo vsi bravci |,Novic^ rasvelili, je ta: da
so vse razpertlje med nase vlado in Turčije
poravnane, toraj se nam ni treba bati, da bi noTa
vojska ljubi mir kratila. Turk je obljubil vse, kar osi
cesar od njega tirja, popolnoma spolniti. Cesarski po-
slanik Leiningen se je že iz Carigrada skozi Ljabljaso
na Dunaj podal. — Iz Černogore se zv^ , da je rasev-
ski polkovnik ali oberstar Kovalevsky Černogorcam na-
svetoval, da bi Turkov ne napadali, tcmuč samo se jim,
ako bi treba bila v bran stavili. Potem se je z dvoma
aastrianskima častnikoma k Omer*pasatu podal, ga vsaj
za toliko časa s Černogorci pomiriti, da bo austrisoBki
poslanik iz Dunaja prišel. — dvajcarjem se hodapredo.
Tesinski kanton je od Laškega popolnoma ločen, kjer se
tedi žito tie ne sme prepeljati, tam vedno biualdragina
nastaja. Število iz Lombarakega pregaanih Tesineanov
je 8900. Lahi so jih pri odhodu prekKnjall in zasranovali.
NatiBkar in založnik Jožef Blaznih v LfuUfom.
kmetijskih, obertnijsbih in nsrodskih reči.
Novice ishiO^o t LJabljaui
vsak tedes dyakrit, nam-)
reo T sredo in saboto.
Odgovorni vredoik Dr. Junes Blelit els.
i Veljajo aa celo lete po poeti I
i fl. , seer 3 fl. , sa pol \et%}
2 fl. po posti, scer t fl. 30 kr.
Tečaf XL
V saboto 5. marca 1853.
lAst 19,
Deželni poglavar g. grof Chorinsky je 2.
dan U m. sledeče na^nanje dal:
Pm)ivavcain
Krajnske dežele in poglavitnega mesta
Ljubljane.
Od tukaj k najvisiemu dvoru na Dunaj odšli po-
slanci odbora Krajnskih stanov, Ljubljanskega me-
sta in tukaisne kupčijske odbornice so bili «8. fe-
bruarja t h tako srečni, od Njih c. k. visokosti,
presviUega gospoda nadvojvoda Franca Karla po-
sebej sprejeti biti.
Potem , ko so poslanci čutljeje neizrečene ^roze
nad ostudnim napadom na posvečeno osebo Njih c.
k. apostoljskega veličanstva, kakor tudi čutljeje
preserčnega veselja, da je božja previdnost od
njega toliko nevarnost milostljivo odvernila, v imenu
dežele in nje poglavitnega mesta naznanili, jim je
Niih C. k.* visokost naslednji blagomih' odgovor dati
blagovolil:
„Gospodje! prav serčno se Vam zahvalim za
to ponavl^eno znaminje vdanosti , ktero v imenu od-
bora Krajnskih stanov. Ljubljanskega mesta inon-
dasnje kupčijske odbornice za Njih veličanstvo, ce-
sarja izgovorile; to mu bom jez z resničnim vese-
ljem gotovo naznanil. Vaša dežela in njeno pogla-
vitno mesto ste že od nekdaj nepremakljivo zve-
stobo in vdanost do presvitlega cesarja hranile^ in
naš cesarski Gospod bo tedaj naznanjenje teh cut-
Ijejev toliko milostljlviši sprejel, ker je prepričan,
da so resnični in iz gorečih sere. S hvaležnostjo
za odvernjeno nevarnost se hočemo v priserčni mo-
litvi k Bogu zjediniti, da nam bo. Kakor zvesto
upamo, prav kmali veselje osnovano, svojega ce-
sarskega Gospoda zopet pri čverstem zdravju viditi.^
Njih C. k. visokost je potem blagovolil, se s
posameznimi poslanci prav prijazno pogovarjati in
Iih z za Krajnsko deželo in nje prebivavce prav mi-
ostljivimi besedami spustiti.
Ko to s tem na znanje dam , sim popolnoma pre-
pričan, da bo posebna milost, s ktero je Nj. c. k.
visokost nepremakljive zvestobe in vdanosti Krajnske
dežele in Krajncov opomnil, v sercih vsih veselje
in hvaležnost zbudila in jih vnovič krepko spodbodla,
ta časti polni spomin, ki so si ga z dosadanjo zve-
stobo in vdanostjo do Njegovega veličanstva, na-
šega premilostljivega cesarja in do vse presvitle ce-
sarske rodovine pridobili , se dalje vsaki čas in v
vsaki priložnosti z miseljo, besedo in djanjem ohraniti.
Kmetijske in druge skušige.
(Ce ri hočeš persteno posodo %a terpei na-
praviti) namazi jo se novo od zvunaj s kakošnim
redkim ilam enekrat, pustijo potem, da se dobro
posuši, potem jo z lanenim oljem namazi tako, da
se ga do dobriga navzame. Potem ti bo terdna,
kakor da bi bila iz železa.
(Škodljivost slabila vremena %a iivino). Kako
koristno je živini, da je podstreho, in kako ji slabo
vreme škodje^ se vidi iz naslednje skušnje, ki so
jo na Angleškim napraviU. Angleži so namreč 200
ov&c v dve enaki cedi razdelili. Pervih sto so v
ovčjak zaperli, kjer so imele tudi kerme dovelj, in
dobila je vsaka ovca na dan 21 funtov repe. Dru-
zih sto 80 pustili pa pod milim uebam , kjer so imele
tudi kerme na zbero, in ^*er je vsaka na dan po
25 funtov repe dobila. Potem ko so ovce na to
vižo delj časa v ovčjaku in pod milim nebam re-
dili , so ovce obedveh čed vagali , in pokazalo se
je, da so bile iz ovčjaka ena k drugi po 3 funte
težji od unih, ki so se pod milim nebam redile,
akoravno so te. skoraj peti del več piče požerle,
kakor une v ovčjaku.
(Stenice preanati') vzemi , ako si^ se ti ste-
nice v hiši zaplo(file, toliko apna, kolikor ga za
pobeljenje stanic potrebuješ, osdli zaddbro s soljo
in pobeli ž njim svojo stanico, potem ti bodo mer-
česi prešli.
Koristnost soli za živinoe
Da živina povsod le malo soli dobi, je pač ve-
lika nemarnost, saj po večjih kmetijah bi se obil-
nisi klaji pridjati imela. Sol je živini tako potrebna
kot človeku, ona oživi prebavljanje in drugo klajo
oslajša, in pripomore, da živina rada pije, kar je
posebno za molzne krave koristno, da več in bolj-
siga mleka dajd. Po zavžiti soli se živina redi, da
je kaj, ima loj in meso boljšiga okusa; sol vpre-
ženo živino oživlja, in serčnejši in močnejši stori.
Neprecenljive koristi je pa za pitano živino, molzne
krave, ovce, prešiče, teleta in konje.
Koliko soli se mora pa enimu živinčetu dati?
Na odrašenega človeka se rajta na leto sploh 10
funtov soli, ker je pa krava na priliko šestkrat težji
od človeka, bi se ji je moglo na leto 60 funtov dati.
Na Angleškim dajejo pitani živini se cel6 po 100,
ovci pa po 10 funtov soli. Gotovo po ti meri se
ne bodo naši kmetovavci ravnali ! Tudi naša živina
bo ž manjši mero zadovoljna; če jo pa manj, ka-
kor četertin funta na teden, to Je, 18 funtov na
leto, doleti, je to res premalo.
— 74 —
Sol je v nasledajili priverljejft živini pesebno
koristna :
1. Kader se ji totto prebavljiva pite, namreč
slama polslada.
2. Kader so deli živineelaaa prebavo sploh po
G^prejsni klafi oslabeli^ in če se jim jame druge
aje poldadati, namreč če se j! je poprej frisna
detelia polLladala , sdaj se ji pa slama poklada.
3. Pri pitanji, ker se ži^inčetu več klaje po-
klada , kakor je sicer sa živež potreboje.
4. Posebno pa takrat, kader se v slabih leti-
nah spridena klaja kermi , po kteri se škodljivi šoki
v živinčeta eaplodijo, kar se nar večkrat po suhi
klaji primeri. Če se pa živini pogostoma soli daje,
naj bo se tako slaba piča, jo boTožej prebavila in
se bolezni obvarovala. Posebno koristna je sol
molznim kravam , toraj jo Švajcarji , pervi živino-
rejci, svojim govedam prav pogostoma dajejo. Pri
njih naslednji stari prigovor veQ4:
Od enigt^ fnota soli
Se fsnt masla dobi —
kteriga tudi našem , posebno večim gospodarjem v
prevdark prav živo priporočimo.
Železne ploše za pokrivai^et
Napraviti se dajo olose iz litiga želez-a^
kterih vsaka naj blizo 2^1^ funtov vaga in natanjko
polovico stirjaskiga čevlja obseže au krije. Ako
ie tedaj treba pohištvo , ktero je na priliko 60 čev-
ljev dolgo in 38 čevljev široko, a žganimi ilovnimi
strešniki pokriti, in ker je podstrenje (^^'^0 P®
navadi postavljeno bilo, bo letd z vsim potrebnim
in z nabitimi letvami vred okoli 400 gold. veljalo.
Za pokrivanje je treba 10.000 strešnikov (po
1000 strešnih opek 20 gold.) je 200 gold.; za
postrehje kriti in zamazati 50 gold. ; za ene 8 čev-
lje široke bakrene strešne škarje (Dachsehere)
IftO sold«, naredi vkup 800 gold.
Ce se pa postrehje za pokrivanje s ple-
šami iz litiga železa sestavi, zn4 tesarsko delo,
8 potrebnim lesam vred, morebiti tudi 400 gold.
veljati ; za pokrivanje te strehe (če nje vogel je
27 stopnic nagnjeni je 4400 ploš (ena po 20 krai-
cerjevl potrebnih. Kar 1466 gold. 40 kr. naredi;
stroški pokrivanja so 25 gold.; bakrene škarje na
koncu strehe pri tem niso potrebne , če se torej za
namazitev s mrneiem u račun vzame še 55 gold.,
je vsiga skup 1946 gold. 40 kr.
tZ tem takim se vidi, kakor da bi pokrivanje
0 železnimi plešami veliko več veljalo, kakor po-
kritev z navadnimi strešniki; temu pa ni taka. Kajti,
če se pomisli, da pokritev z železnimi plešami ni-
koli popravljanja ne potrebuje, popravljanje
^opekne strehe pa o 6 letih nar manj 300 gold. vo-
lji, je u 23 letih ves znesek poplačan in pover-
njeii, in razun tega ima gospodar še notranjo vred-
nost železnih ploš , ktera nar manj še četertino na-
kupne cene, to je, blizo 400 gold. znese, poveril.
Dalje, 4 ilovni strešniki, kteri 1 štirjašk če-
velj kri.|ejo, vagajo suhi 15, kader so premočeni,
pa 20 funtov. Podstrehje tedaj, ktero je s 10.000
ilovnimi strešniki krito, upervin^ primerljeju nese
375 centov, n drugim 500 centov težine! Naproti
2 železni pleši, ktere tudi 1 štirjašk čevelj kri-
jete, vagato pa le 4 funte in 17 lotov, tedaj j>o-
strehje pri tem pokrivanju še ne 100 centov tezine
nositi nima, torej le četertinko tiste težo, ktero
opekni mšt nositi je primoran.
Gotovo je tedaj In oči vidno , da pokrivanje
z saleznimi plosami st U|| priklada in bolj
Boplaža, kakor navadno z ilovnimi strešniki, ker:
1. bolj dolg^lorpf,
2. hišno Eioovje manj obtežnjo,
3. če se njegova terpežnost ^ račun vzaoie,
tudi veliko cenejši pride, torej
4. pri takim pokrivanju z železam se veliko
veliko prihrani.
Zgodovinski pomeniti.
CKonee.')
Mnhar >) navodi v svoji dojroillvjičini dtajaroke
li Muratorita božanstvo ,,Jaribol^. Beseda i,Jar^,
i,Jaro' pomeni v slovenskem jezika toliko kot: zmrid-
lotjo, sprolletje, mladolotjo, znto j»r» iMo, jari ječmen
se veli tisto žito , ktero se je v smladletk« sojato. V
Banskrita se veli jaran, jaroi, letošnji >). V pomena
^leto^ anons^ je beseda jar se tudi pri starih Slovondh
rabila, ker po nčensm jezikoslovca in kistorikn Waee-
radn ') so starr Slavjanl leto s amladolotjem začeli y to-
raj se še velikonočni čas j kteri v sprotictje pade , pri
štajerskih SloveDcih tndi ^letalce*' veli. Ssxo Gramma-
tiena ^} in pisatelji Iroenitnosti škofov Bamborikih ^) re-
čejo: da je Svatovit severno -slavonski bog solnea in
svetlobe Imel priime Jarovic ^der Soamergott). Kakor
Indiaaci , tako so tadi stari Slovenci začetek njsvega leta
veselo posvečevali in stavljei^e maj so opomoni daesDjI
den na stari praznik ^}. Beseda Jar je tedaj ni samo
filologička, temoč todi, kakor smo gori vidili, htstorička
in raitologička. Ravno tako beseda »bol^^^ derSchmers;
boleti 1 schaierzen, krank sein, in bol-ezen, KrankKeit,
je dfsCoslovenska. Ker pa je nasledek bolesti : zdibova-
nje , stokanje ; latinsko : gemo , gemere , geno/, tako jo
Aolgemias ni druga kakor prestavljeni Jaribof, dob
varh proti bolezni u jarem-n zmladletjo. Da jo Celo
nI zdravo mesto in da posebno n zmlsdletko in poleta,
ker Savina iz svojega rečisča rada stopi , pogosto meri-
llca vlada , je verojetno , da je Jaribol bil časten kot
varh (GenloB) pred sprotletno boleznijo ^). Meni tdaj
ie ostane dokazati, da so starr SFafjanl dnho, varhe
proti boleznim častili. Mesto mene dam govoriti nar bo-
lje izverstnega slovanskega mltologa dr. Hanus-a: „Es
war dem Slaven njcht genng die ganze Natur za bele-
ben, and Oberall thetis Synibole, thells wirklleheNatar-
geieter zn sehen , solne Fantasie erschnf sich selbst ei-
gene Oebilde, indem er seine physischen Znstiinde, som
Beispiel Krsnkheiten, personiflzirte , nnd diese Personi-
fieatlonen daon am sich leben nnd vvirken Hess. Diese
Personilloationen gehen im Fortlaaf ihrer Reihenfolge aaf
der einen Seite in die Nalorgeister , avf der andern in
fSrmliche Gespenster ttber. Za den Personitcationen,
welche In die Natnrgeister nbergehen , gebdren vor al-
lem jene der Krankheiten, nnd insbesondere die Pest-
jnngfraa, PowietrBO, Džuma, Homen, Smertnica ••s. w.^ ^)
Vsaki Slovenec pozna povesti od kuge, in ni treba mi
jih sem postavljati. Posebno bogati taksnih povest so
Rasini 'j. Meni zdaj drnzega ne ostane, kakor neverne
še prepričati, da so stari Slovenci svoje bogove v la-
0 Mnobar Oeseb. der 8t«ieroi. i. 409. — ^) PiraU^le de
lansnos de V Bitrope et de 1' lade oomparees entre elles
st k lassae Sanscrite par F. 6. Elchlioff pa^. 239« —
^) IVieend pri Haensa pi^. 268. — *) Sail. Gramin. XIV.
pi(. sat. — ^) Seriptores rernm episo. Oaroberir- Franlt-
fiirt 1718 paif. 50&. _ •) t. Hamni«r VVieoer Jahrb. der
Literatur 1818 lil. pag. 152* Br. flaoai 1. e. 191. ^
') Di Je imd Jar isdo«UTeB8ko ia staro staro prieaj« hi-
storioka iiaeaa Jaromir Jaroalsv (v. Sternbers)* dalje to-
liko imda slovenskih obitelj Jario, Jarnevle, Jario, Jarko itd.
— «) Dr. flanos VViss. der slav. MiUli. paf. 321 a. 322.
— *) Woyoicki Klechdy pa(. 51 ete.
— T5 —
thiAo prestavljali (aH simi radi, aH pa po sifO in M
doltas jim aama aam postavimo en rimsk napis:
C. GAVILIVS. PBCVLIARIS. V. F.
ŠIBI. BT IVLIAE TBRTVLLAE
H« M. H« Iv. 6«
(Gniter pa^. T87 ar*. 1. la »rte
B. Aodreae ia Talit Lavaatina).
Takoj vltfoM sloTODskei^a Oavila (od oiarosloveo-
0ko besedo Mfav<<, noToaloTonsko „S0▼^ pocus, 4aoRiad,
odtodar fav-odioa, das Riodfleisck, ia fav-odo ali do^
▼osior. iroTodo, i^ovedina, pa tndi gnv in jravedina se ^
čaje v astih naroda SftoffoMkoga, posobno na Pohorja)
▼ latinskeira Pocnliaris prestavijeneg a. Da je končavka
il lastna slov. imenam nas ači skušnja. Čehi Imajo Sa-
Bil, Vlskočil, Badil, mi na dcajeri okoli Šavnice, kjer
/ kot a na konca izifovsrjamo: Sasia, Bodia, Kosiaitd.
Jaa mislim , da Keltomani morajo pri tem edinem kamna
4>bmolkniti, in sposnati, da je Norikam Id Panonia stara
domovina Sloveneev in da so že o časa Rimljanov ta-
koj stanovali, ne pa v 6. ali 7. stoletja po Kristusovem
rojstva v te pokrajine prisil. Tadi odzdaj naj nobeden
▼eč ne irovori od samo rimskih starid-jn rimskih spome-
nikov v Norika In Panonii, temoč naj pravično prida vek
^filovenski" pristavi.
Nekiu od Navporta in Ljob^ane.
Od Verhnike. V prepira sa Ljabljano je bila
tadi Vavhnlka imenovana, in sicer od dvoje strani, sa*
voljo starih in novih imtfa. Naj v pojasojenje besed tadi
jei nekaj dostavim , kakor s krajem bolj snan. Za stari
Naaportas prav piše g» Hohenvrart, da se bros prie
na mesto sedanje Verhnike stavi. Zoamnja starei^a si-
dovja ae namreč ne najdejo na lovom' bre^pa Ljabljanice
pri sedanji veliki cesti; ampak na desnem brega Lja-
bljanice, od sedanjega terga čos vodo, na Virskem po-
lji je alar sid pod semljo čotitL Kadar namreč ondi
orjejo, morajo dobro paziti, da s drevesom pregloboko
ne pridejo; tadi so ondi večkrat stare opeke laatno po-
dobe najdejo, namreč na pol okrogle. Tadi so včasih
sadeao na atarS denarje; pred .naaio leti je dekle oaslo
sUt ringk denar , sa kterega je prijatel • starin v Lju-
bljani pet goldinarjev plačal. Blizo kraja , kjer se se-
daj blago Iz lad^ sklada, se ob časa majhina vodo so
starih kolov versta kaže, od kterih sodijo, da bi ateg-
nili ostanek starega mosta biti. Ake je imd Naaportas
iz sUvensine posneto, morebiti da je njegova korenina
se dan dana^ji siva. Kraj, kjer Ljnbljanica izvira, sa
pravi Vi rje; vas, ktera je precej spodej in blizo mesta
Btarega Naaporta, je Vir d ali Včrd. Zdaj sicer pra-
vijo: v Virdif, kdaj so ategnili reči: na Virda; ta
^nj pa je po vsaki poti zadosti star , astanovilno pismo
Bistriškega samsatana od I. IMO so govori od sedem
zenljiš v kraji Ver d o. Ravno tako star kraj so tadi
Mirke med «roalo in veliko Ljabljanice ; ime Mirke, enako*
Ljabljaosiiema Mirja, na staro zidanje kaze. Rimljaaiso
se gotov« v tej strani bolj močno zaterdili zavoljo na-
padov bližnjih narodov; stari ajdovski sid, kterega
sled se v hribih sa Verholko od Zaplane čes veliko ce-
sto proti Rakitni in Cerknici vleče , je pred ko ne osta-
nek rlmjikega dela.
Za novo imd Ljabljanskega mesta so tadi
pn VerbnikI sledi iskali, zlasti v bolj kratkim imena
L a bij o (Labija pravijo, ne Labja ali Lobja; nad glas-
nice i jo addr). Ker isvirki Ljabljanice niso drogej to-
lilio' znani*, naj jih bolj posebej imenajem. Nekteri manjši
iz^rkl oo namreč na neverni, ali ko od Ljabljane pri-
seg, Da desni strani od velike ceste. Nar vec^ii je po-
^ok ^ ki so cerkvijo s. Pavla pri Kožahovem maloa iz-
yi«; Bianjst je drag potok, ki pod hribam s. Trojice
» semlje teče; Izvirek Bela pa, v globoki dolini pod
Iderska cesto, ia eb svojih časih vodo dajč, kadar f#
namreč vreme spremeniti hoče. Poglavitol isvirki pase
na jasni ali na lovi strani od velike cesto« Poni jo
mala LJabljaolea ali Močilnlk; dmgl paglavilnl
mod gardim počovjom jo prava ali velika Ljabljanice ; kk
tretji spet manjel je« L ab i j a.
Ti trije izvirki so na Frajofjsrvi mapi zasnama-^
rani 9 samo da je Lobja napak pisana; anih treh pa na
tej mapi nI viditi, sasnamovanl no rčnder na Ločaoovf
mapi. Rasan Labije, ktera nižji pod Verhnike v L^n-*
bljanico pride , se dragi potoki so med Vorhniko In Vir-
dam stekajo. Kar Imd Ljabljane sadana ^^ na| ie ha
Is korenine Ljab, Lob ali Ldb — ispoljava.te beseda ni
tako čadna, kakor oe je nekomn zdelo. Kosana, Be^
iana, Bregana, Trojane, Poljane, so vaeimenn
a tako podaljaano končnico ; in ako koče kdo čisto eaakii
ispoljaao Imd, naj vsame Hribljano v hriM nad Cer-
knico, ali S a pijan o na Istrianskim. Pa tadi imd reke,
namreč Ljnbljanica, najde več imen enake podobe;
Hraatenica, Presenioa, Temenica, celo Bre-
ga niča so tacega plemena. Kaj posebnega je to, da
Oradasica , ktera se tadi s Ljabljanieo steka , pa fai vso
drage doline pride, se pri izvira Ljabljaaica kliče; tn
Isvir pa ni na Ijabesolvim kraji , tadi no na odportim
meetn, kakor na lobi ali na čela, ampak v neprijetni,
tesni skaloviti grapi. VIditI je, da imena se v časih tadi
po nenavadnih kopitih ravaajo , da jim jesikoslevec ne
pride vselej lahko na konec. S tem pa nočem r6či, dn
bi bili taki jesikoslovski pomenki sa prašno elamo; leta
menim, da kdor je imd le nekoliko povorhi pogledal,
piravia se ni dognal. Kar pa arkive tiče , je gotovo se
kterih dragih treba odpreti; sdi se ml, da nekdaj)! O g le j««
akl, Teržaski in' Beneški arkivi se . nMrsIktero
draga drobtinico hranijo, slasti ker je bila Krajna z Ogle-
jem skore> v vodni s vosi; se Italiansko Imd Lnbiann
so mi sa Ljabljano veliko pomenljivo zdi. P. H.
Slovanski popotniki
* v Moskvi je amerl raski spisatelj Vasil AJe-
ksandrovič Vontarski. Naj imenitnisi njegovi spisi so
I, Velika dama^ roman , ^Lekar^ drama , ^Minister'' ro-
man, in 9)Dve sestri^ novela.
^ Ternski misli nov zvezek svojih pesem v ilir-
skem jezika izdati.
^ j^Slovenska Bčela^ bo zgodovinski spis g. prof.
Terstenjaka: ^kdo sq bili Ambidravi in kdo je
aozidal staroda^vni mesti Viranam in Tenr-
nia, Kelti ali Venedi?'' v posebnej dokladi že v
listih od mesca marca prilagala.
* Slavni obrazar ali malar Adam, kteri je a svo-
jimi glasovitimi podobami junaštva nase armade na Laskam
In Ogerskem proslavljal , se je v Cernogoro podal , da
bi si tam po resnici načerte za svoje podobe narisal.
^ Od presvitlega knezo-skofa g. Slomseka sena
Danaji tiska: ^Slovensko berilo za nedeljske sole^ in
«malo berilo za slovensko-nomsko sole.^
Novičar iz slovenskili kri^evt
Mekai i% spodnjega Štajera. V ^Novfcah« sim
bral , da so se Ijndjd na več straneh s letoimoj simoj
hvalili; eni pa so pravili: da bode to simo cent snega
5 forintov kostal, pa je ni taka, ker Bden le s vreme^
nem ravnd , ne pa vsi. Tndi nast svoljeni moijd ool<-
nega okraja na R... so ai misiili: letoa nam ni treba derv
sa sohi kopiti, in so le nekaj okoli ato poldo k soli
sapeUali, In tiote ao le komaj okoli novega leto, mieleo:
Bog ne daj, da bi ktera paldnn sa naprej ostola, bi sa
lehko preveč vsnsilai. — Na !•., 17. in 18. den pre-
točenega mesca pa je silo merzli veter s snegom vojaU
tak , da se ti dnevi smejo za ras med zimske stoti. Uče<^
— 76 —
Uk m ne vi pomairati, s wDtgom no more kuriti, derr
p« 01 no oDoi^m šmmtgu polenica pri hronii bilo , poiio k
prodotojnlkomo, naj bi 00 čos otroke vomilila, in kak naj
kiirej sa knrjavo pookerbola, pa vae jo bilo aaatonj; ni
Ulo drai^aci sa poMaganje, kak iolare obojnega apela
▼elke in male pol dobre are ▼ boste poslati , kteri , kak
00 lehko rasnme, niso mogli dosti prinesti, in se tisto
s britko Tolo. Taksen je duh, ne samo naših,, temoe
dosta dragih predstojnikov ▼ našem kraji , kar se Bog«
asmill« — To 00 reče: svoje otroke in aeenike Ijnbiti,
in M njih podaženje skerbeti. Bog daj skoro boljše. —
Še nekaj posebnega: Na den sv« Frantiska Sal. teko-
čega leta ob štirih popoldne so Ijadjd med Lotmerkom in
Ormožem, kteri so svonej hramov delali , t sraka en po-
seben sam čali , med tem pa, kak da bi kanon počil, kte-
regaglas je 10 minat skoa naprej donel, in od gromenja
jako raaločen bil. Kaj takega ni se nikoli pri naseati bilo.
1% Krape. Žalostna in vesela novica I Pretekli če-
tertik se podi ogljar A. po domače Arsot s svojim si-
nom M. v IIovco po oglje. Med potjo je s snegom jako
vetrilo. Proti verha utrndeni moi tako oslabi, da obleai;
sin nekoliko korakov pred njln^, kmalo dospč do same-
dene atice , kjer je bilo oglje hranjeno. On marljive od-
metaje sneg kake pol aro In pričakajo siedin trenatik
starega očeta. Ke le ne pride, popasii skerbni sin pri-
četo delo In Ide glodat, kje da je oče ostal. Kmalo dojde
k njema in ga najde v snega na pel mertvega ležati,
arno ga prime pod pajsiko , ga vleče v ntloo , v nji do-
bro aakari in si močno prisadeva olerpnjone nde star-
čika ogreti. Alj vse sastonj! O polnoči mertvoadnega
popastivsi priteče v petik aarano v Kropo in aalestno
novico kmalo po celem torga rasgiasi. Hipoma, ko oor-
kovni slaiabnik tažno prigodbo lasllsi, saklenka s tistim
svonom, ktoriga glas dnso onkraj sveta spremi. Na to
pridejo 4 korenjaki, vsamejo mertvasnieo (trago) in jo
nesejo v sprejetje mertvega trapla do podnožja gord.
O, kaka grosa jih kmalo obide, ko vidijo ogljarja A.
proti njim jo mahati (bil se je počasi sbrihtal in se proti
doma napotil) in kaka sramota nato, ko so morali prašno
mertvasnieo Orago) v poprejšnjo isbico tirati. Sin je
sedaj vesel, da bo Esmogel v dražbi svojega očeta po
oglje hoditi. Fr. M.
1% LJubljane* Včeraj smo prejeli od vrednika
^Novle^ Is Danaja sledeči dopis: ^V pondelk opoldne
so v nadevi grozovitega napada poklonili poslanci is
Krajnsk»ga očeta cesarjevema, svetlema nadvojvoda
Franca Karelna aagotovilo serčnega milovanja insveste
vdanosti Njih vellčanfitva presvitlema cenarja. V imena
namestnikov Krajnske dežele in Ljabljaoskega mesta je
govoril gosp. baron C o d e 1 1 i in s serčno In krepko be-
sedo rasodel čntje Krajncov o omenjenem strašnem na-
pada, ter je svoj govor s tem sklenal: naj blagovoli
svetli nadvojvoda vse to povedati Njih veličanstva pre-
svitlema cesarja. Na to je svetli oče cesarja , kteri po-
elanstva is vsih krajev cesarstva (po 10 do 12 na dan)
sprejema, ker cesarja samema savolj ravno prestane
bolezni to se ni mogoče , z ginjeno besedo odgovoril, da
bo E velikim veseljem Njih veličanstva sporočil, karma
je Krajnska dežela s glavnem mestom vred po namest-
nikih svojih ravno vediti dala. ^Krajnska dežela^ — je
rekel na dalje — ^e bila vseskozi z nepremakljivo zve-
stobo svojema cesarja vdana, kteri bo današnjo zagoto-
vilo s toliko večim veseljem sprejel, ker je čez in čea
prepričan, da pride is sere sventega Ijadstva^. de več
emo se pogovarjali s Ijodomilim gosp. nadvojvodom, ki
nam je med dragem tadi sledeče veliko pomenljive be-
sede rekel: ^cesar me je zjatraj prssal: kteri poslanci
pridejo danes? id ko mn rečem, da pridejo Krajnci,
je odgovoril: „močno mi je žal, da verlih Krmjn-
cev ne morem osdbno sprejeti''. Dalje nami Jo
veselo novico povedal, da ni nobene nevarnomti
več o boiesni cesarjevi. Veselega in ginjenega mercm
smo so poslovili od prijaznega visečega gospoda , ki Je
tadi Ljabljančane pohvalil, da so adjatanta cesarjevagrm
gosp. grofa 0'Denela sa častnega mestjana lavoIlIL
Po poklonn pri gosp. nadvojvoda Franc*Karlna orno bili
pri omenjenem gosp. adjatanta in tadi pri goap. nal-
nistra dr. Baeh-a, ki nas je prav prijazno sprejel.^ —
Novičar iz mnogih kn^ev.
Ozdravljenje presvltlega cesarja tako veselo na-
predaje, da naznanilo vračev o Njih stsnja na dan le
enkrat izhaja. — Za leto 1868 spade na Krajnsko de*
želo 1250 vojaških novincov ali rekratov. — Minister
ika je tadi ačenikam Ijadskih sol dovolil , da smejo slo-
vesno obleko al) aniform nositi, le pri nčenji in cerkve-
nih opravilih no. — Ker so med laškimi begini na Sar-
dinskem in Švsjcarskem tndi bogati posestniki, kteri svoje
dohodke v vedno podpihovanje Lahov porabijo, jo ceaar
akazal, da ima vse njih premoženje, kterega se v na-
ših deželah imajo, pod sekvester priti. — Pri zadnji lo-
terfl v Padovi je nekemn goljufa spodletelo , sicer bi bil
45.000 dvajsetic dobil. Stavil je namreč le na eno šte-
vilko, in sirotnega fantiča, kteri namare vleče, podku-
pil, da bi ponarejeno zaželjeno številko le na videz is
žepka vlekel. Pa loterijski nradniki so to goljufijo za-
paziti, ker se jim je čodno zdelo, da se na eno atevliko
tolikanj stavi. — število Austriancov, ki so na dvaj-
carskem, je okoli 9000. — Po časnikih se bere, da se
bojo spomladi viksi europejski vladarji snidili, sopesre-
tovat, kako bi Angleže primorali, ondotne laske/ooger-
ske begine isgnsti. Naša vlada bode ojstro tirjMU #£-
gnanje Mazzioita in Košuta, ako se ji to ae dovoli, bo
nek tudi Aoglečanam prepovedano, v nase dežele priti.
— Angleški časniki se sa Turčijo močno patesijejo, in
sodijo, da sanjo se ni čas za umreti prišel, posebno zal6
ne , — ker se je te leta vpeljava žita iz čemega morja
na Angleško jako pomnožila. — Lord Rhssel , minister
svunanjih zadev v angleškem ministerstvu , je svojo službo
lord CIarendonu oddal, pa bode vunder se dalje v ni-
nisterstvu ostal. — Iz Černogore se sliši, da so Čemogorci
(že pred prihodom ruskega polkovnika Kavalevskyga} 15.
februarja Turke iz Leskega polja popolnoma pregnali.
Pri tej bitvi je 58 Turkov mertvih ostalo. 18. februarja
je Juri Petrovič, stric Černogorskega kneza, na hregQ
Skadarskega jezera turško vojsko pod zapovednikom Selim-
begom napadel. Dva turška topa in mnogo orožja je za-
plenil, in Turke v Skadarsko jezero tiral, kjer so se tri
ladje s ljudmi in strelilom potopile. Na polju je nek
ostslo 280 mertvih In 800 ranjenih Turkov. Boljevicl
so 24 glav odrezali , da si tudi je jim to Petrovič ojstro
sabranil. Turškem vojskam v Černogori se nek prav
hudo godi, ker je njih večina iz Azije domž, ne morejo
prenesti zime in vlažnoati Černogorskih planin. Njih hrana
In obleka je slaba, in njih ležiša in šotore vedno bodo
dežovanje namakva, hude bolezni so se jih lotile, da jih
vsaki dan veliko počepa.
Naznanilo«
Po doToDoBji TIS. O. k. miniBterstva dka dam sa inaiOe,
da bom oboBO rastljinoiDanstvo (botaoiko), in posebno potoMje
koristnih, skodtJiTih, kskor tndi strapanih seliš prihodnjo
sredo, to Je, S. dan tekočega mesoa maroa ooiti aaeol. Tisti
gospodje noenei in todi drnsi prjjstli botanike , ki se hooejo tofa
horistnof^a nka vdelesiti^ so povabljeni omenjeno sredo ob eai
popoldne v noilnici 8. fimnasialni^a rasreda se oglasiti.
A. Flei&msD.
Natiskar in založnik Jožef Blaznih v LpAbljani.
kmetijskih, obertnijsliili in n&rodsliih reči.
Novice ish^iOo ▼ Ljabljaiii|
|Tiimk teden dvakrat, nam-
ree v sredo in snboto.
Odgovorni vrednik Ur* ^ianes Blelit els.
Veljijo laeelo leto po posti
d fl. , seer 3 fl. , sn pol let«^|
2fl. popo6ti,8cerlfl.30kr.
Tečai ^^•
V sredo 9. marca 1853.
IMt 20.
Priporočilo zftstran krompirja našim l(me-
tovavcem !
Ker se bliža cm, da se bo krompir sadil, bi
utegnilo prav biti našim kmetovavcem vnovič na serce
položiti, kar so ,,Novice^ že lani priporočevale : ga
kakor kmal se more, to je, prec o pervi
ip o mlad i, saditi. To priporočilo se bere'tadi v
časniku narodne Francoske akademije kmetijstva,
obertnijstva in kapčijstva (Journal mensuel des
travaux de V akademie nationale agricole etc. ^),
ktera po mnozih skušnjah francoskih kmetovavcev
svetuje, ne muditi se s sadilam krompirja berž o
pervi spomladi. Čeravno pri zgodej sajenim krom-
pirju marsiktera kal še morebiti pozebe, se vendar
zgodnji krompir čverstejši v rasti obnaša in^b olj
zdrav ostane, kakor p6zno sajeni.
Tudi so skušnje učile, da se je krompir na
jesen sajen prav dobro obnesel, posebno na dobro
gnojnih njivah po lanu in konoplji, ki se posebno
priporočajo za pridelovanje zdraviga krompirja.
Močno hvalijo Francozi tudi krompirju name-
njeno njivo v jeseni pognojiti, in ga na tako v pervi
spomladi preorano polje prec saditi.
Iz jvsih skušinj na Francoskim je očitno, da
se na ieseni pognojeno njivo zgodej spomlad
sajeni krompir nar boljši obnaša.
Preteklo leto so tudi skušnje na mojim gradu
na Fužinah pod Ljubljano pokazale, da tistiga krom-
piria, ki smo ga zgodei (mesca sušca ali marca)
sadili , se je nar vec pridelalo , tudi je bil prav do-
ber in je celo malo gnjil.
Pozneje, 18. majnika, sajeni krompir, čeravno
imenitne sorte iz Francoskima (mdkar, farinose) je
scer prav lepo pognal, pa je kmalo omedlel in zlo
Se pozneje sajeni krompir, to je, mesca rož-
nika ali )unia, je skorej ves sognjil.
Naj bi se kmetovavci po Slovenskim po tem
ravnali in kmal ko morejo krompir sadili!
F. Terpinc,
predsednik kmetijske drnsbe.
Poduk v hmeUorejit
Do sedaj po Slovenskem še malo znana hme-
Ijoreja (Hopfenbau) po nekterih deželah, kodar jo
spogajo, tako obile pridelke donaša, da se nam
potrebno zdi, jo tudi Slovencem priporočiti, in v
*) Nftsoei omdnik nerodne akademije kmetijstva,
obertnijstva in kupoijstva v Parisn nam da vseeno
priložnost povedati , du Je slavna akademija prečastitema
predsedniku krignske kmetijske dražbe |;. F. Terpine-a
lani akademvjni diplom poslala in fa sa Avoje^a ada isvolila.
Vred.
tem namenu po željah mnogih kmetovavcov hmelja
popis, rejo in obravnavo pridelka po nar izverstni-
sem navodu Fr. W. Hofmana v Pragi v kratkem
tudi po „Novicah^ zglasiti.
Hmelja jwpts.
Iz korenin, kakor les terdih, poganjajo vsako
leto perve dni pomladi štirivoglate mladike, ktere
se po bližnjih oporah opletajo in 30 do 40 čevljev
visoko zrasejo. Perje, razcepljeno v 3 do 6 lo-
patic , je 3 do 6 pavcov dolgo , na verhu nekoliko
manjši.
Hmeljova sp6la raseta enako konopli vsak-
sebi; nektere stebla so namreč zgolj moškega,
druge spet le zgolj ženskega sp6la. Moški ocve-
tejo , in cvet se ^osuje , brez da bi kaj hmeljnih sterž-
kov napravil. Ženski spol napravi steržke enake
mecesnovim, v kterih tiči pod vsakem perescom
konopli enako zerno ob času zrelosti obdano z ru-
meno smolo, ktero hmeljovo m o k o imenujejo. Po
množini te moke se ceni vrednost hmelja.
Sploh se razdeli hmelj v divji, in v pitani
ali žlahni hmelj.
Divji hmelj rase po celi Europi v borštih in
mejah, tudi v Ameriki gaje veliko. On napravi
veliko zernja, pa le malo moke; za tega voljo olarji
steržke divjega hmelja komaj del memo steržkov
pitanega hmeTja cenijo, ter ga le ob pomanjkanju
ali o hudi dragini pitanega rabijo.
Pitani ali ilahni hmelj.
S posebno obravnavo zboljšani hmelj, kteri
napravlja veči steržke memo divjih z obilo hmeljovo
moko pa malo ali clo nič zernja, imenujejo pitani
ali žlahni hmelj.
V Europi se dobi dostožlahnega hmelja, zato
ni prašanja po divjem , in ravno zato se jemljejo
saciike za napravo novega hmeljoverta od pita-
nega hmelja. Sadike moškega spola so v hme-
Ijovertu nepotrebne, ker sadike ženskega spola ne
potrebujejo oplode za priredbo dosto hmeljove moke
ali smole ; semensko zernje pa za rabo nima nobene
vrednosti, ker ni navada hmeljovih sadik iz semena
ravnati , marveč jih od starih zlahnih štorov jemati.
Sadike žlahnega hmelja ušečno posajene po-
fanjaio pervo leto mladike za per^t debele in do 16
omolcov. to je, 4 sežnjev, napije jšne leta cl6 do
28 komolcev dolge. Cvet ali steržek ženskega
spola žlahnega hmelja zrase navadno za pave tudi
za 2 pavca aolg, kteri dozorjen ima biti na spod-
njem tanjšem koncu zapert, rumenkasto zelen, gost,
skoro štirivoglast v peclu , in v sterženu tenak, ores
semena, pa z obilo hmeljevo moko in smolo.
(Dalje sledi.)
— 78 -
Opomin posestoikMi mitensUh zemUiš na
Kn^Bskem.
Komuije, U «o bile pestavljeM ta obraTiafo od-
ikodnfne, ktero noraj« Bekdaoji ^dložai avojin pri(|iajim
^apoakam aa odpravljcDe arbarake davka io deaetine
odrajtovati, naatopijo po doverseoja tega dela prerajt-
▼ ilo in obraToara edakodaioe, ktora grd go^
apoakam sa tlato ceailjlsa, ki me niao v laat
k o pij a DO, ali, kakor kmetje na vadoo pravijo, kavf rana.
Goapoako ao ia po viajom povelja večidel akaaale vaa
taka ae ne v laat kopljene aemljiia s natanjcnim popi-
aom mere in dohodkov po fcataateraki prerajtbi vaakta-
roga po ojih aiiall ae aiitenakega dela.
Mogoča je, da roarsikteri poaeatnik mitenakega
aveCa ima tadi ^kavfraae^ laatnine, kiere ao gosposka
nevedoma med mitenake v prerajt vsele. Is tega vaa-
kteri lahko rasvidi, kako potrebno jo, da vaakteri od
keaeaijo poklican poaeataik gotovo k poravnavi
prida, in aabe prineaa vae kataatorake apiae (pogae)
• od avojih semljia, nrbarake bakviee, kavfertne in mitaa
piaroa, tadI drage piama, po kterih je poaeat dosegel,
prerajtviioe pisma odakodnioe aa nrbarake davke, dese-
tino in aCarič ali malo desetino, bnkvice cesarskega davka^
in natanjeao akasovanje, kaj da je odrajtovati od nje-
govega mltenakega graota naberiEafajmoatra, kaplane,
mesnarja, aolo, in na nakladah sa aoaeakine potrebe.
Kdor ae na poklic ne bode oglaail , naj avoji saniker-
nasti pripiaa, če bode imel kasneje veliko potov popravit
pomota in- odvornit akodo, ki si jo jaaam nakljnčil. O.
Nekuj od naših padskih šol.
Da tudi dobra vravnane Ijadske aola vendar sme-
vaj hirajo, in aadi nikakor abroditi ne morejo, kteri ae
pe pravici od njih pričakajo, je poglavitnih vsrokov eden,
da atarai avojih otroh ali celo v soio ne pošiljajo ali
pa ne porsdoma. To ao se davne aposoali vsi selški
moije, kar nam pričajo pomanki mnogih ačitelJNkih sbo-
rov, pri kterih ao se pogovarjali in pesvotovall, kaj jim
Jo početi, da bedo atarai bolj pridao svoje otroke v šolo
. pošiljali. In aka ravno je skoro vsak avoje atorll, aa
vendar večidel vai v avojo salost aknsili, da vso njik
prigovarjai^a le male sda, ter ae prepričali, kako po-
trebno bi bilo , ako bi se Uki sUrsi , kteri svojih otrok
radovoljno v šolo ne pošiljajo, k tema a silo primorali.
To pa bo atorila, terdno ae nadjamo, naslednja hvale-
vredna poatava, ktero je slavno c k. deželno pogla-
varstvo aa Krajnskem naakasalo, in ktero je te dni nas
žastiti, sa Ijadske šole vos vneti okrajni poglavar v Kraj-
njn, gospod Panker po naši okolici raspoalal. Glasi ae
pa Meso takale:
^Is porbčil gospoda svetovavca sa Ijadske šole po
Krajoakem so gospod deželni poglavar s nevoljo svedili,
da po mnogih aolah ni ne popisnikov vse sa šolo agodne
mladoatl, na oblake vanjskih sapisnikov. Manjka torej
takim aolam podlage, brez ktero se ne more ne nad
rodnem obiskovanjem čnti, ne obiskovaivja s primernimi
pomočki pospešiti. Is tacega sanemarjenja postavnih pred-
piaov pa aladi aamo po aebi, da otroci neredno in zani-
kamo v aolo hoduo, kar pregledni popisi ljudskih sol
I.l.potordijo, iz kterih se rasvidi, da se jo po več sol-
aklh okrajih atevila učencev proti leta 1851 zmanjšalo.
Ker je težavno nove ljudske eele vstane viti, si je toliko
bolj s vso rosnobo prisadevati, da vsaj po ti«tih farah,
kjer ao že šole, starši svoje otroke po sapovedi va-nje
pošiljajo, ker tadi sastran ljudskih šol dane zapovedi se
morajo na tanjko spolaovati.
Omenjenim napakam v okom priti, in da se Ijadske
šole redoma obiskujejo, so gospod deželni poglavar za-
povedaii , kakor sledi:
1. Vai aCroci ed «. de opal^jeaega 18. leta ne-
raje v vaafcdaaja salo hoditk Od 18. de apeloje*
uaga 15. lata pa v nedeljeke. {%$. pol. s. eaB.801,
806 in 311.)
8. Te otroka naj vsake lete e jesenskih solakih
praznikih učitelj s krajnim aol«kim ogledom natanjko po
hiaah in rodovioah popise, la popis primerje vaje a kerst-
■imi bukvami vravni ia sgoto vi. (1^.801, 808,308,in81 10
Pri otrocih, hteri se ali zavoljo daljave ali iz dra-
sih poaebnega obzira vrednih vzrokov v vsakdanje šolo
ne morejo silili, naj ae ti vzroki v aolakl pepisnik za-
pišejo. Dolžnosti v nedeljske želo hoditi se pa, razun ▼
311. S. naatetih primerljejev, ne more nI kdo oproatiti,
ker ob nedeljah in praznikih OMrajo tako vsi odraseni
otroci k božji slažbi priti. V nedeljsko iolo morajo tadi
tisti za vaakdanjo aolo ugodni otroci hoditi, kteri se ia
popred naštetih vzrokov vsakdanje šole oprostd.
Pri tistih za vaakdanjo šolo ugodnih otrocih, hteri
ao že dozdai v šolo hodili, naj se tudi v šolskem po-
pisnlku zapise, kdaj ao začeli v aolo hoditi, da ne raz-
vidi , ali so (pe minist. ukazu 86. jul. 1861 , at. 7305,
in po poglavaratvenem 14. aug. 1851, štev. 584) za-
povedanih aest celih let zares dostali.
Kjer ae je imenovani popis pretekle šolske praznike
epastll, na) se zdaj brez pomude zgotovi.
8. Na podlagi šolskega popisnika naj si učitelj zra-
ven zapfanika za rede ali klase (Fortgangskataleg) dva
obiakovanjska zapisnika naredi, da zaoMre va-nja dan za
dnevom po obstoječih postavah zapisovati. V enega teh
dvdh ao tisti za vsakdanjo aolo ugodni otroci zapišejo,
kteri so po šolskem popisniku dolžni v vaakdanjo šolo
hoditi; v enega pa vsi drugi v šolskem popisniku na-
iteU otroet ($$. 818 in 883.)
Kjer ae otroci zavolj premajhne učilnico ne morejo
naenkrat učiti, naj se razdeld v dva razdelka do časa,
da se bo številu otrok primeren prostor poskerbel.
4. Otroke, kterih v soli ni, mora učitel) prec ali
pa vsaj konec tedna ustmeno svojemu duhovnemu pa-
stirju naznaaiti, da duhovni pozve, zakaj jih v aolo al
bilo , ter zanikerne k zvestemu spolnovanju dolžnost resne
opomni. ($. 178.)
5. Staral, kteri ae z zantkernim poiiljanjem otrok
vsolozadolžd, plačajo v kazen d vej no učnino(S. 177.)
Kjer so pa učiteljevi dohodlii po vstanovitnem pismu nje-
gove plače tako vravnani , da občine mesečne učnine ne
plačujejo, se rajta po drugot navadni mesečni učninilO
kr., torej znese kazen 20 kr. na mesec. Kar se iz
tacih kazin denarja nabere, se polovica proti prejemneoiu
listu učitelju zroči. Kam da se ima una polovica ober-
nlti, ae nasvčt posije šolski oblastni! in ravnž po njeni razeoji.
6. Da se nemarnemu obiskanjn sol o pravem času
z vso^ resoobo in močjo v okom pride , morata v sleher-
nem solsl(em kraju župan In šolski krajni ogleda konec
vsacega mesca v vsakdanjo in nedeljsko šolo priti, ob-
iskovanjska zapisnika pregledat, ter dvoje Izpiaov, v
ktera je učitelj tisto otroke zapisal , kteri poredoma v
aolo ne hodijo, z učitdljem vred podpisati. Da se bodo
tacih šolskih ogledovanj tudi duhovni pastirji vdeležili,
se zamore od njih gorečnosti , s ktero večidel vsi za
soio skerbe ^), terdno pričakovati.
Eden tacih izpisov ostane v soli. Enega pa župan
aeboj vzame, pokliče starše izostajavsih otrok prec na
odgovor, kazanje krivo z odrajtanjem dvojne učnine, ter
posije izpis in poročilo, kaj se je storilo, okrajnemu po-
glavaratvu. Okrajno poglavarstvo pa bo s terdovratne
zanikerniroi z neprizanesljivo ostrostjo delalo.
To vis. ustUDovila se daja vsim županstvom, kjer
ao šole, na znanje a pristavkoro, da se morajo prec in
natanjko spolnovati.^
*) ResnioBo sMlaieaa pohvala. Vred.
— f» -
Naposled eantiti icospod okrajnt po^pltvar m opomne,
da je tndi on aa opolDOTaDje ta postave ootre edf^oro-
ren , da mora saatran tega poredevati in da je tndi g*
eelekema STelovaveo aapovodane e pervemeetskenloirle-
doraDja posvediti. kako se epelnajf.
V BotM M. februarja ISM. Mrlskk
NatorozDanske rejii«
Boi^ na ^knih.
9Efma je pri oa« precej pritisnila , je tedaj o pra«
▼im casn , da že pred oekimi ietr v ^Novicali^ daoe za-
etavice sam reslsi«
Pervo vprašanje: Od kod icvitiijo ledeoe rože
ali cTotliee na oknib posini?
Odgovor: le morale sape, kters akoa špranje med
lesam in steklarn v isbo piše. Ta sapa, ker jo morala,
se nnvoljo starke isbine sape po steki« kvisko vleče, in
nopir, ki ss je na okno vlegol, v cvotlioe poravni.
Ihngovpraiaf^e: Zakaj niso ovetlioe vsaki daa
enako, ampak so včasih bolj pokonci ali pa na levo ali
na desoo svernjene?
Odgovor: To pride od morale nnnanje aape aU
vetra, ktori pride včasi od leve, včasi od desne strani^
In tako^ tndi notranji tek sape raniiono poi pe okna siorf.
Četerto vpraianje: Zakaj včasih nič eveUlo ni,
ampak egolj led?
Odgovor: Zate, ker je od svnnaj prav tihe, in
merafil sapa nič v isbo ne vleče, je pa tndI notranja
pri mini.
Peto vpraianje: Kako je to, da so te cvetlioa
včasI bolj debele, včasi pak bolj tanjke?
Odgovor: Če se bolj hitro delajo, bolj taojko so,
ker Bopar nhna časa, se obilne vleči; kar ee pak af odf,
če le počasi llmersaje.
de drnffo prikasni, Ijnbi bravee, bos pesimi na
oknik vidu, ktere pa namores islagati ia boja med avu-
nanjo in notranjo sapo^ med mraaam in gorketo v
icbl ali pa med okni.
de eno vprašanje sim takrat postavih Kako je to,
da pri nnanjim mraza in pri sakarjeni peči. in pri od«
pertih notranjih oknih so aananjo okna šahe osCale?
Na to de morem drnsifra od^i^ovoriti, kakor da je
bil zrak tako snh, da je vso gorkoto in včs sopar hitro
pošeri. L. D.
Novičar iz slovenskih krjyevt
1% Celja. Kolikor se je lani zima kila aakasnila,
tolikor hnji letoe prihaja; da se tspolno posiovica, ki
pravi : Ako zima z astmi ne vjeda , z repam vdarja*
Snega je pri nae padlo obilno; kmalo je pa naatepilo
edmeklo vreme, ki okolici s povodi^o žago. — U slavno
znani tiskamici gospoda Joretina tnkej se tiska nova
knjigica, pod naslovom: „Anweisang nach der Sehreib-*
Lese-Laatir-Methode die Kinder das Schrelben nnd Le*
sen zweckm&ssig sn lehren^« Zložil je bnkvice s po-
sebnim oziram na slovenske začetno žele svedon nad*
nčilelj na doljnim Štajorakim. Všeč bodo gotovo vsim
gsflfi. nčiteljem. J. 6.
1% Postojne. M. Rad bi bil „NoWcam^ že zdav-
naj tisto prigodbo naznanil, ki se jo 16. febrnaiija na
cesti med Žagarjem in Knežakem primerila, pa sIm v
nasprotnik gevoricak odlašal, dokler nisim gotovosti z vo-
dil. Omenjeni dan zjntraj ob šestih je na rečeni cesti
neka zver žandarja napadla •, ki je Iz Postojne v Bistrico
potoval; žandar je rekel, da je bil volk« Ker ni Imel
paske nabasane pa tndi bajoneta ne nasačenega , da bi
bil mogel zver hipoma nmoriti, jo je le s pUsko odpo-
del, ki sejo proti Bečn podala, ondi psa razmesarila
pa tadi cerkovnika napadla, ki je ravno iz cerkve doma
pričel. Pogumni cerkovnik zgrabi zver za prednji nogi
in jo verze na tla; sosed njegov^ ki je silial krič im^
kovaika^ priteče z msjkao sekirice na pomoč In poblje
besno zver. Cerkovnik rma 19 ran, soseda al nlkllmor
popadla. Ker se pebiCo zver na volka Imeli« so j« nn«
volje talijo V Btelrioe pritlralr. Tretji dan potem, ke
00 zver zo neznano spsenali, so odtid na c. h. okrajne
poglavarstvo v Postojne pisali , naj Jim konjederea posije,
da bo zver ogledal, In zares je bil od tod le sata ko-
n jeder 00 na ogldd pobile besno zveri poslan!! Med
tem, ko se je U prigodba razglasila, so slo križem go«
vorice po okoHei ; onemn je bila pobita živina volk, dni-
zemn pes, trotjema bietrovid, spet draalm lesioa,
nekterim Jazbec, dražim sakalj. Nsktei4 so celč
pripovedovali, da omenjena zver nI imeln fcremplJoT^
nmpak parklje;
Kakor elm že rekel, ni bil ekrajni zdravnik
k proisksvi Meklosnmno zveri poslan, ampak ko n je-
der ec, ki je nazaj pridal jo popisal navadnemu domače-
ma psa (sčenetn , splceljna) enako , kratke rndečkaste
dlake z nedolgim gobcem, z ostrogami na zadnjih ne«
gak; scsr je rekel, da je zoamftja hnde siekljfne
na D)l našel, kar pa gosp. Valentinčič ne poterdi, ki v
protokola pravi, da je zver le etekljfne somi j Iva. Po
ogleda so zver zakopali«
Še zmiraj se pa govori o plemena te zveri ; nekteri
si ne dsjo vzeti, da je bil čakal j, čeravno se jtm do-
povedajo, da sakalj nI kratke in radečkaste, ampak
dolge rajavo-ramenkaste s čeme pomešane dinke in
košatega repa *).
PopadonI cerkovnik je bil že pri Babadni v Matarli,
vendar je tndi skerbi g. Valontinčiča izročen. Tadi en
popaden pee je pod čavajstvom takajsnega koigedoroa.
Okrajni zdravnik pa je se le to dnf is zapisni-
kov svedil, kaj oe je o ti prigedbi zgodilo.
Po ti nesreči Vam moram se neke drage omeniti,
ki se je primerila ponoči od 24. na 25. februarja. !M.
febr. je bil pri gosp» tehantu v BlsCrid csrkovni račdn«
Na večer se poda gosp. Janez Cankar, Izpostavljeni
kaplsfn v Harijah, s cerkovnikom domu; hude mode in
berja razeaja; popotnika zgrešita pot; cerkovnik zapn-
stlvsi gospodu plajs In kapo skuša domd prigaziti , da
pokRče sosede na pomoč gospodu kaplana. Al, ko pri-
dejo z veliko težavo do njega, ga najdejo v snegu leže-
čega že vsega terdega ; govoril je se ; vzdignejo ga in
nese domi^ — al k nesreči! v zakurjeno hišo, kjer
Je kmale umeri.
Ravno tisto noč je tudi na Gaberku nekdo zmerznul,
in vsi psčtni vozovi so megl| v neki revni bajti preno-
čiti, dokler niso bili zameti razkidanl.
Da je groBovHi napad na življenje svetlogn cesarja
nas Postojnčane grozne prestrašil , Vam nI treba na da-
lje razlagati ; le to povem , da smo imeN v nedeljo po-
tem slovesno maso % zahvalno pesmijo, pri ktori so go«
reče molitve polno cerkve proti nebesem kipelo za mi-
lostno ehranjenje drazega življenja.
1% Ljubljane. Gospod dvorni svetovavec Andrej
grof Hohenwart je razposlal te dni sledeče povabile b 1 a-
godusnim prebivavcem krajnsko dežele:
Ko trombe fkui^ ko stos deni
Od verlifa moia spomin.
^Groza nas spreleti in z nevoljo obernemo obličje
♦) To najdemo tadi poterjeno v popisa slamei^ nsrsvoslovcs
Okna, kteri se pravi, da je sakalj moeno lesiei po-
doben, pa Je Teei, bliio % čevlja dolz« poldrazi eeveU
▼elik, rep ne seže do tal, %\%y9^ je knOi. Sveto pismo
imenike sakalja lesieo filistrov. Biva sakalj ▼ ^or-
kejih krigih Aiie, pa tadi v ithodniEoropi noter do Oer-
skei^a in Dalmatinskeiea, v Afriki v ffisoiih krajih. Per-
sijanoi (a imenajejo Šjeehaal; is tega Imena irvira im^
Šakal j. Vred.
- 80 -
od morivca, kteri svojo roko po nor boroisim berač« v
človeiki dmžbi stegne; sa toliko toč pa, kar ee je, ki
Bima v aaotriaDBki EgodoTini para , 18. dao februarja
na D a naj i pripetilo, ko jo jo morfvee prodersno po
■iTljonji nar žlahnejii^a kneza, in aerčno kro|^ in krog
yabljeniga očeta stegnil; to groaepolno badodolstvo, ktoro
so po vsih aastrianskih deželah od ust do ust rasslrjajo,
po vrednosti popisati nam besed cmanjknje.
Ker ni božja previdnost nikomur raiodela naprej
voditi, kaj so ma sni v tem ali v tem hipa primeriti,
kato ni bilo todl milionam avestih podlosnikov mogočo,
Bvojiga soreno spostovanlga cesarja napada strašne ne-
sreče s lastno roko odtegniti. To strašno hododelstvo,
kakorsnimn para v aastrianskih sgodovinah ne najdemo,
jo prav Izmeček peklenskiga prekletstva, ktero je bilo
nad svitlim vladarjem poskasano , hvala Boga , pa no
doverseno; zakaj božjo oko čaje vedno nad življenjem
tisto posvečeno osebo, ktera je po milosti božji izvoljena
osodo svojiga naroda z mogočno roko vladati.
Maksimilian grof 0'Donnell, c. k. polkov-
nik in krilni adjatant Njih Veličanstva presvitliga ce-
sarja in DanajskI mestnjan Jožef Ettenreich sta bila
po božji sklenitbi poklicana, o napada morivca arno in
serčno našima presvitllma cesarja In gospoda na pomoč
priti, In ga z nevarnostjo svojiga lastniga življenja za-
žagani smerti oteti*
Za to, da sta imenovana moža presvitliga cesarja
iz rok prederzniga morivca rešila. In mo predrago živ-
ljenje ohranila, kar se jima neroore po nobeni ceni po
vrednosti poplačati , nja daraje slavno nja lastna včst in
nar viksi in imenitnisi hvala presvitliga cesarja. Toda
tadi v naiih persih se počatki badč, so verlima možema
po mogočosti hvaležne shazati.
Grof 0'Donnel je že s svojo rodovino v versto
žlahtnikov nase dežele zapisan in ponosno ga zamoremo
med častnimi mestnjani poglavitniga Ljnbljanskiga mesta
z vsimi pravicami pozdraviti.
Pa kdo ne bo todi verlima Danajskimn mestnjana
Ettenroicha hvaležen roke podal? On jo gotovo tega
spoštovanja vreden ; zakaj on si je svest ne samo dopol-
njene dolžnosti sveetiga mestnjsna , ampak jo tadi popol-
nama prepričan, da bi bil vsak podložnik anstrianskima
cesarja v enaki zadevi ravno to storil , kot on. — Toda
zastonj stegajomo svoje roko po verlima mestnjana , nas
sprejem ga no more dospeti; vender pa mora zvediti,
kako ga, akoravno seer majhna, pa v vsih reččh svo-
jima presvitllma cesaija vdana krajnska dežela, hvaležna
spostoje.
Ta predlog, kteriga ni dahovsina, ne žlahtniki, ne
mestnjani, ne kmetje, no kakosna draga dražba, ampak
naša od golih počatkov za pravico goreča dežela spro-
žila , in verlima moža v hvaležno spoznanje njegovo
deržavno čednosti kakosen slaven spominek iz
srebra narediti namenila, In ma ga v zahvalo njegovo
neprecenljive obnaso podariti, ni iz mojiga peresa, am-
pak izvira iz golih in Iskrenih počatkov blagodosnih
Krajncov.
Rad so vdam tem blagodnsnim zeljem, in če vam
jo moja ponadba všeč, bom radovoljin pobiral, kar bo-
ste na oltar deržavno čednosti položili, in po izvoljenih
takojšnih odbornikih tadi do konca izpeljal.
Zavoljo tega prosim častite dahovske in deželske
gosposko , . posebno pa visokočastite gospode tehante in
fijmostre, predstojnike politiskih in sodniških okrogov,
in vse tiste , kteri Imajo v deržavnlh reččh opraviti , da
bi to osnovo v svojih okolicah ročno razglasili in
po svoji moči podpirali, in z maoo vred delo čebelic
prevzeli, io vsak se tako majhin dar, z imenam
darovavca zapisali, in izid svoje prizadetve do koD<
marca t. 1. na me poslali ; potem si bom prizadeval , to
reč kar so bodalo, arno pospešiti in do konca dognati.
Zraven tega prosim tadi imdna vsih tistih darovmv—
cov, ki bodo v omenjeni namen koliko toliko darov pod-
pisali, mi razločno zapisano poslati, kterik nataojki Ime-
nik se bo potem t vodni spomin gospoda Bttonreicbm
In nase dežele za večne časa v bakvamici dožoloi£:»
zgodovinskiga drnstva shranil.^
V LjabljanI zvečer 25 febmarja 1863.
iladrsi grof Bohmmart.
Novito iz mnogili kriuev«
Presvetli cesar bo akorej popolnoma zdrav; zdrav-
nika njegova sta 6. dan t. m. Izgovorila, da se zdravje
Njih veličanstva od dneva do dneva tako zboljsajo, dm
se zanaprej ne bojo več izdajali zdravniški neznanki.
6o zmiraj vrejo od vsih krajev cesarstva poslanci om
Donaj , ki naznanajejo iskreno vesolje nad srečno odver-
njeno nevarnost, v kteri je življenje cesarjevo bilo, Id
zagotovljajojo zvesto vdanost cesarskema prestola. —
Na povabilo gosp. nadvojvoda Ferdinanda Maksimillana
(brata cesarjevega}: naj bi se z zdraženo pripomočjd
blagoserčnih prebivavcov celega cesarstva v večni
v spomin hvaležnosti za odverigeno nevarnost, v kteri je
18 p. m. življenje cesarjevo bilo, na Danaji veli-
čanska nova cerkev sezidala, jedosihmal (po 3.
naznanila) se že, večidel na Danaji, nabralo ISl.SNSSfl.
in 69 cekinov. — 3. dan t. m. je c. k. vojna sodba v
Posta tri Isni vjete tovarso Kosata (eden je bil nčenik
otrok Kosatovih. sester, draga dva sta bila advokata)
obesiti, enega pa (bivšega c. k. oficirja) vstrelitl dhh.
-> Vojna sodba v Mantovi je izmed 2>7 jataje delež-
nih Lahov 23 k smerti obsodila; maršal RadeckI je od-
pastil vsim smertno kazin, premenivsi jo v ostro ječo,
le dva plemenitirika in enega naddnhovna je 2^, dan p.
m. ol^esitl nkazal. — Naša vlada jo že poplačala v 3
obrokih (bristih) po 1 milion 796.334 fl. včs dolg , ki
ga je Imela Rasa edrajtati zato, da je rasovska armada
cesarski pomagala v Ogerski vojski. — Nar novejši no-
vica iz Tarskega naznanjajo, da rasovska vlada terja
od Torka spoznanje samostojnosti Cernogore,
in da je slo od saltana povelje do Omer-pasata : naj
borz astavi vojsko zoper Černogorce. Ras inpaTork
si sedsj nista kaj dobra, in ker Ras od tarsko vlade
tirja predpravice zabožjigrob,je Tark prosil Prasko
vlado za srednieo o ti zadevi. — Sledeče ošabno plamo
je poslal Reis-pasa iz Ostroga 16. februarja do koeza
Černogorskega : „0d mene Reis-pasa Z ek a Petroviču
na Cetiojel Čajem in donasajo mi ljudje, da se neko-
liko časa napihuješ in braniš sirotnim Ozriničkom, da se
carovi milosti nepodveržejo. Ako bi to tvoj stric Jo r i počel,
bi se ne čudil toliko, ker on je mož, kterega Ijudjč po-
znajo; al tebi se čudim, da se tako napenjaš, ker ne
ves za kaj, in ker te nikdo ne pozni. Odjenjaj, fantin,
od tega početja; ne pregreši se na duši svoji, da te si-
rote ne bojo klele; ti dobro ves, da si bodem osvojil
černogoro, ako bi moral tudi 7 let se vejskovsti. Ča-
jem, da imaš nekoga, ki te podpira; zato se čudin, da
so taki Ijudjd, ki vtiknjejo perst med tuje vrata^. Na
to Reisovo pismo nI odgovoril knez ČernogorskI, ki ima
preimefc Z oko od ^plavih oči^; v Černogori je navada
otrokom priimke dajati po barvi las, očds ali kože.
DaDa^iyemn listn
je pridjana 3. pAla „občne povestnice''.
Natiskar in založnik Jožef Blaznih v Ljuhljani.
kmetijskih, oliertnijskih in narodskih utl
(Novice iah^J^o ▼ LJablJaiii |
TBftk toden dvakrit,nMi-
ree ▼ sredo in seboto.
Odgovorni vrednik Dr« «iaiiez Bleln els«
I Veljijo začelo leto po pošti
< 4 fl. , scer 3 fl. , la pol leta
||2fl. po posti, scer 1 fl. 30kr.
Tečaj XI.
V saboto 12. marca 1853.
lAst 21.
Podnk v hmeyoreJK
(Dalje.)
Sorte hmelja.
Hmelj se po varnosti zemlje , lege in obrav-
nave ^resorta ali preverže. Razločijo se 4 sorte
žlabilega hmelja, namreč :svitlo-zeleni,tamno-
zeleni, rudeči in zgodnji.
1« STitlo-ieleui hmelj.
Ima znamenito robate, dva pavca dolge cvete
ali steržlce bledo zelenkaste barve in z obilo zer-
njem , do 20 v enem. Nar rajši scer rodi med
vsimi sortami; vendar ima majnino vrednost, ker
ima le malo hmeljove moke in smole v sebi.
2. Tamno-ieleni hmelj.
Cvetje tega hmelja je temne barve, komaj pave
ali k večim poldrug pave dolgo; na zgornjem koncu
z narazen stoječimi peresci napravi veliko zernja;
ima malo pa ostro dušeče moke, malo smole, rad
rodi in je malo boleznim podveržen; v ceni je na
pol in tudi še več nižji memo nar boljšega.
8. Rodeči hmelj.
Njega vilice in pecli so rujavkasti, cvetje (steržki}
od vetra oplazeno dobi o zoru rumenkasto-rudeče
in rudečo-rujavkaste lisice. Ta sorta se Ak razde-
lili v dve podsorti, namreč v brezzernatega
narbo 1 j šega, in zernatega nižji cenjenega.
Brezzernati se zverže v zernategav nar *
boljših krajih, ako se med sadikami ženskega sp61a
pustijo stati sadike moškega spdla, ali češe s pre-
močnim gnojem gnoji.
Brezzernati nar žlahnejši in nar -dražji hmelj
le spet dvojne sorte, namreč: močnorastni,
iakor poljslii in nemški , z obilo moke in smole,
močno diši, je sosebno dober za d^^fpivo).
Višji vrednosti memo tega je rudeči češki
(^pemski) brezzernati hmelj posebno, iz mesta Za-
teča (Saaz). Zateški hmelj obseže vse lastnosti,
kterih je treba dlu dajati , namreč dober] okus in
stanovitost, to je, da se ne skisa.
4. E(odoji hmelj.
Se le malo kje narajma; sem ter tje se najdejo
samotne stebla po hmeljnikih. Razloči se od spred-
nega le v tem, da že mesca velcega serpana
(augnsta), uni pa še le kimovca (septembra) in
listopada zon.
Kako velike hmeljnike je varno saditi?
Reja hmelja zraven druzih kmetovavskih
opravil zagotovi dober dohodek, kteri včasih v enem
leto splača vse stroške napravo hmeljnika. Pa ta
Tabihii dobiček naj nikogar ne zapelje prevelicih
i*
hmeljnikov si napraviti, da bi petino polja presegli.
Pomisliti je, da hmeljniki potrebujejo veliko veliko
natiča, večkrat ob letu neutegoma dosti delavcov.
Res ! po malem opravila je v hmeljniku od začetka
pomladi do konca jeseni , — sila veliko ga je pa
ob času obrezovanja, natikovanja in ob zorenju.
Več ko je o teh časih delavnih rok v hmeljniku, in
nagleje ko se dela opravljajo, toliko gotoviši je
dobiček« Kdor ne zamore teh del o pravem času
opraviti, ima gotovo škodo na pridelku.
Za te^a voljo naj vsak gospodar dobro dobro
prevdari: koliko delavnih rok ima v svoji oblasti,
ali prav za prav, koliko jih potrebuje za druge
kmetovavske dela; po tem naj si zasadi hmelnik, ki
gagleštajo delavci ob časih , kadar ni druzega dela.
Zvedeni hmeljnikarji svetjejo , naj hmeljnik
stotine polja pri nobenem kmetovavcu ne preseže,
ker že tak majhen prostor pobere perve tri leta,
preden kaj pridelka donaša, veliko dela in dnarnih
stroškov, in na zadnje, če se vsaktero delo o pra-
vem času ne opravlja , ves pridelk v zgubo gre, ali
pa se le slabo malovredno blago dobi.
Kdor misli hmelj ravnati, mora koj skerbetiza
natič, bodisijelov, smrekov, borov ali tud^
brezov. Kdor nima tacega lesa, naj si ga ne-
utegoma zaseje na pnličen prostor, polovico manjši
kot ima hmeljnik biti. Za pervo leto so dosto močne
in dolge verbove, jelove ali smrekove veje.
Dobro je, da se hmeljniki vštric eden druzega,
ne pa raztreseno zasadijo, ker zavetje zagotovi do-
ber pridelk. (Dalje sledi.)
Pomočki,
kako bi se ladanjci ^) ^kmetje') mestnjanom
v omiki bolj približali.
Predragi kmetje!
Po čim 80 pošteni in blagoserčni možje zo davno
hrepeneli, se je v naših dnevih pred našimi očmi dovoljno
sversilo. Služnosti spone so se Vam z rok snele; pio-
Btali ste slobodni posestniki svojega Imetka , uversteni
med stanove častite. Očividno se je pokazalo, da ste
vi jaoa deržavina podpora , ko se tako Jaka in številna
armada; da ste vi ono sadonosno drevo, ktero večidel
vsi drogi stanovi na jagmo obirajo, kakor čbele medeno«
cvetečo lipo; da sta poljedelstvo In živinoreja siska, ki
deržavo bolj^ gotovo hranita , ko vse zlate in sreberne
rode; zakaj kjer poljodelo v polnem cveta precveta, tam
se množi (udi ljudstvo, Ijud pa je pravo deržavino bogastvo.
Kakor ima pa vsaka reč dv6 strani , dobro in slabo,
tako je tadi s stanom vašim.
*) Ladanjci od Ud anja (Land, eampaeoa) je gotovo lep»
beseda, ker popolnoma izrasi^e kmetiiko važnost. Pis.
— 82 -
Vaea dela, ki jih c vednim iril»«nJoni teleta pol
milim nebom in na pmmiem vaka med rasnimi narav-
nimi nirodnoBti opravljale , vam aderiijejo sdrave telo,
nepopacen nm in reetie aerce. Vaee enoveretno živ-
ljenje , enako enojni naravi , ktera vaa živi, vam teee mirno
naprej. Ladanjaka tihota vam daje pokoj; pokoj raja
(rodi) dobrotnoot aerca, ta pa sadovoljnost. Za to ae
pa tudi nahajajo med vami čednoati lepe: odkritoaero-
Doat, paetenoat, priproaio sadersanje, uamiljeiue s ubo-
gim\ in prava pobožoost.
Ali ravno to samatvo, to je, ločenoat od dmaih
ljudi in opravila vaša ao kriva, da ate amed Ijadf dra-
Bih atanov naj krajaili miael, naj bolj nevedni, ker vam
obdelja zemlje krati obdeljo doha. Ta nevednost in pras-
nomia^lvost ate nzrok, da tem, ki ao nad vami poatav-
Ijeni, nič kaj ne saapate, ae radi pri vaaki naj maoji
prigodi Boper njih atekate, večkrat alepo in bres pomi-
aelka ravnate, vse obroke prec verjamete, pametnim
svetom in podmkom radi naesa zapirata, nasproti pa zi-
jige hndobneže poslašate, ki se vam laskajo vaše dob-
ljeno zanpanje na svojo sebičnost večkrat k vasi škodi
obračajo. V spričbo tega povem samo en izgled : Leta
menda 1824. je bilo od viksih povelje na kmete mojega
kraja prišlo, da si ima vsaka občina (soseska) aa dež-
nik CPflanzscbole) napraviti, poleg občnih cest
pa drevesa zasajevati in cepiti. Ko ae občina
na posvčt zbere, kje bi za to naj bolj pripravno mesto
bilo, zine nekdo v tem zboro: „Ceoar ne išče vašega
dobra, ampak le davkov; od sadja se bo tak davek da-
jal kakor od tertja**. To je bilo zadosti. Možje brez
vsega daljnega pomiselka, al bi to zares mogoče bilo ali ne,
odločijo naj slabše mesto za sadežnik; poleg ceat so
sadili drevesca večidel brez koreninic, da pače m^ ne-
ktori le paterlje spičili in v zemljo zabijali; kar ae je
bilo prijelo, so pokazili. In zdaj po pretekli četertfoi
atolotja, kjer bi že lahko voznik s svojo živinico o sonč-
nem prepekn v Uadi hodil, ne najdeš v kraja, ki ga
je Bog prav za sadje vstvaril^ po dvd ori delječ nikjer
ne enega drevesa I
Da' je ta nezaupnost hči tiste ddbe, ko ste silno
tlačeni bili, rad vernjem ; — al pa je ta nezanpnost
vpravičena se dandanašnji, ko ste postali vsim dragim
posestnikom enaki, ko se od vas nič drazega ne terja,
vam nič drazega ne naklada, kot vsim dragim stališem,
med kterimi ste ravnopravni adjel
Ako vam je pa kdaj podaka treba bilo. Vam ga
je gotovo treba dandanašnji, nekaj, da bi si pri
vedno večem pomanjkevanjo s kmetijstvom bolj pomagati
znali , ker na majhnih grantih dražine zmerom številneje
postajajo, živeži pa nekteri ae amikajejo; nekaj, da bi
aami a svojim amom se vadili misliti in razsojevati:
kaj Vam je koriatno ali škodljivo, ker je klatežev zlo-
voljnih veliko, ki Vaa slepijo med vami ae akitaje.
(Dalje sledi.)
Kmetuske zastavice.
Vganjko zastavico v 16. lista rešimo takole: Po
mnogih skašnjah je gotovo, da 83fontov ali llber pše-
nice ravno toliko tečnega živeža v sebi ima kakor 100
fantov reži. E^trajak vagan Cmecen) rčžf vaga 80
fantov, pšenice pa 83. Ako tedaj hočemo z voditi vred-
noat enega vagana pšenice, je treba zrajtati: ko-
liko 100 fantov reži velja, kteri v točnosti toliko
zdajo kolikor en vagan pšenice. Po lahkem pre-
rajta se zve, da, če vagžn ali 80 fantov rčžf (kakor
smo rekli) 4 fl. 24 kr. velja , 100 fantov pride na 5 fl.
30 kr., in ravno toliko bi imelo 85 fantov (ali vagžn)
pšenice veljati po gori razloženi primeri med točnostjo
pšenice In rčžf. Ako se pa vagan pšenice na terga
k večem po 4 fl. 64 kr. plačoje, je pšenica v pri-
mari k rčzi sa M kr. predober kap. Pametno je
tedaj v tacih ekolišinah iz piealoe kr«h pdči in rčž rmji
predajati, ker sa v primeri teeoostl dražji placmje.
Pri tem , da ae pšenica za krah porabi , je ae ti dobiomk,
da se iz pšenice dž nar lepši moka (cvet) brez škode
za krah še za drage močnate jedila ediočiti.
Druga zastavica.
Neki gospodar potrebuje %a kruh ikofst ceio
leto 105 vapanov remi; koliko bi potrebovat pi^^^
niče J ako bt namest remi kruh iz pienice pekel 9
Slovanski popotnik«
^ Slovansko draštvo v Tersta je astanovilo
poseben slovstveni odbor, ki Ima redne seje. Upati je,
da bo ti odbor, ker draštvo prav dobro stoji, maraikaj
za jagoslovansko slovstvo storiti zamogel.
* Draštvo sv. M o bor a po posledniem .naznanilu
že šteje 756 družbenikov.
* Drobtince za leto 1853 so prišle že na svetlo;
na prodaj so povsod; veljajo 48 kr. Dragi pot več od
te prekoristne lepe knjige.
^ Slovensko berilo za nedeljake šele in
malo berilo za alovensko-nemake šole svetleg«
knezoškofa Lavantinskega g. Slomaeka aena Danaji
tiskajete.
* V glahomatnišnici v Gorici, vstano?ljeni
po Valentina Stani č-a neamorlega apomina in aprav-
Ijani sedaj po verlom vodja g. Janeza Badaa-a jo
aedaj 45 glahomatastih otrok iz Tersta, Utrianakega in
Goriškega.
^ Nek češki pisatelj spisaje apevoigre pod naslovom:
„Vlasta<<.
* Botaniško zbirališče v Blatnem Potoka bodo
botaniško zbirko začelo napravljati.
* V Pragi je prišel atlas vsih delov sveta
za soie na avitlo; obseže 236 zemljevidov, ki so za šolo
popolnoma pripravni; pa tadi eena je prav niaka, ker
▼olja le 1 for. 45 kr.
^ BedFich Pošta, znani češki pisatelj, je pri-
pravil za tisk vse balade in romance Mick levica v čo-
ako prestavljene. Čajeae, da se bodo priPoapišila iadale.
* V dveh mescih bo češko imenoalorjo za
gimnazij in realne šole na svitlo prišlo«
* J. J. Me lih ar jo v češkem jezika izdal petero
veseloiger v tiskarnici Jaroslava Pospišila.
^ Pseadonimi pisatelj Nadejkovaky je prestavil
Schillerjevega ^Karleaa^ v češčino.
^ Gosp. dn Cape bode na svoje otroške Izdal v
češko prestavljene dramatične spise Shakespeara.
Prestavili pa so jih gi^. Doacha, Maly in Kolar,
kteri še dozdaj niso bili tiskani.
* Natoroznanski češki čaaopis „Živa^, ki je letos
začel izhajati, šteje že krog 1000 naročnikov. Vfedovao
je kaj marljivo.
* Primerajočo vaeslo vensko slovnico alavaega
Čelakovskega bode češka matica izdala«
^ Gosp. doktor Frencl, profeaor na akademiškeia
gimnazii v Pragi, je zdelal novo ^Postilla^, tedaj li-
ste in evangelia z razlago vred. Draštvo sv. Janeza
jo bode v natis dalo.
^ V Moskvi je omerl znani raski pisatelj Vanili
Alexandrovič Vontarski. Njegovi naj važniši spisi
so bili: ^Veika dama^ (romao), ^Likar^ (drama), „Mi-
nister^ C^oman} in ^Dve sestri" (novella).
^ V Borni v tiskarnici Winikera ae tiska pervi
zvezek ^Moravskih narodnih pesem". Moravski
narodni list oporoinaje« da v Borni ae tako imenitno delo
ni nikdar na svitlo prišlo, kakor bode to.
^ SeverinGolebiovsky zdelajo življenopiselav**
nega Štefana ehmeleckega.
83 -
* TerDBki se je nameDil isdati evoje čeeko pesme,
^ Spia skrivnega svetovavc« Teg'oborBke|:a pod
dmIovoid; ^Prodaktivne Bile RoBke^ je pisatelj
dimanovBki v poljsko prestavil.
* Francoska vlada je dovolila sa šolo poljsko ▼
Pari s a 10.000 frankov pripomoči.
^ Slavni pridigar P. Mana vet Šmajdek, fran-
ciikan, pripravlja svoje alovenske pridige za natis.
Novičar iz slovenskih krajev.
Iz Riiane pri Kopru v htrii. Po nasi majhni
pa kaj prijetni dolini rečica Risa na (Risano) teče. Če-
ravno je doHna le 4 ore dolga , vendar omenjena rečica
30 mlinov goni, med kterimi so nekteri tako veliki, da
jim je malo enacih v deželi. Ravno sedaj je velik in
lep mlin gosp. Antona Čekada dodelan. Mojster Matija.
Delničar Cdomi na Glincah pri Ljubljani) se je pri tem
dela tako skazal, da saslaži aavolj njegove ametnosti
očitno pohvaljen biti. Melje ti mlin večidel za Terst in
Koper. Dosto živf Ijadf o ti vodi, ki krnh pek5 in ga
v Terst prodajajo. Kteri jesik pa tii ljudje^ govori, je
tesko razločiti; ena beseda je slovenaka, draga pokažena
laška, tako da človek, ki pervikrat tu sem pride, jih ni
v stana razumeti, ako zraven slovenskega tadi laškega
jezika ne ame. Šola je, hvalaBo^il sedaj le slovenska,
čeravno nekteri nevedni Ijndje terjajo , naj bi ae mladina,
ki cel6 nobenega jezika ne zna, se deset drazih učila.
Ako bi se kaj tacega dovolilo , ne pridemo nikdar i^ Ba-
belnove zmešnjave, in naj bi se učenik se tako s slo-
venaino vbijal, bi vendar le prazno slamo mlatil; otroci
bi v 0olo hodili, pa bi se ne enega jezika ne naučili.
Leop. Končnik.
1% Doline na Teriaikem. Breg je se zmiram
tista stara mati» dobre Beržanko in rodi dovolj slad-
kega In močnega vina. Ker bi utegnil kdo misliti , da
nam je sladko vince ze poteklo, naznanim, da ga je v
Bregu gotovo se dobiti čez 10.000 veder, in sicer: če-
bar dobrega belega po 8 do 9 fl., černega po 8 do 10 fl. ,
prav dobrega močnega refoska po 11 do 12 fl. Tista
goveja bolezin, ki se je zadnji mesec lanskega leta pri
nas začela in veliko škodo prizadjala, je, hvala Bogi,
o novem letu jenjala. J. K.
Iz AjdovHne. Tudi pri nas smo obhajali srečno
odvernjeno nevarnost , ki je žugala življenju presvitiega
cesarja, s sv. mašo in zahvalno pesmijo. Posestnik in
kerčmar France Baloh je zvečer razsvetlil svojo hišo in
na eoem srednjem oknju razpostavil podobo cesarjevo, na
dragem se je lesketal spis „živio Franc Jožef*. L.
1% Frauheima 4. marca. Bog vd , kaj ima Iz
letosne neredne zime priti; ijndi že zdaj hočejo bolehati.
hektara kmete že skerbf, če jim kerme in atelje pepred
ne zmanjka kakor bo zime konec, ki se je tako pozno
načela. Zraven tega so nase lahkoverne kmete se nekteri
babji preroki vedno z grozovitim Turkom strašili! Tudi
Vam povčm, da pri nas vsakemu domoljubu veselja serce
poskakuje, da so naš cesar po Božji pomoči še pri živ-
ljenji OBtoli. Z BopmI Fr. D. «)
Iz Gojzda nad Kamnikom. Na višjih krajih
Kamniške okolice, kakor na Gojzdu, v Luči in na Čer-
nevca se je pretečeni mesec toliko snega naletelo, da
taka)«ni prebivavci že od leta 1830 takšnega ne pom-
nijo.^ Na enih krajih, kjer ga je burja skup nanosila,
doseže visokost 3 sežnjev, drugej je sploh po sežnju vi-
sok. V Luči pri Raku, mejaču med Krajnskem in dta-
jarskem je^ celč 9 pedf visok. V spričbo rečenega Vam
pričajoče žalostno prigodbo podam. Šimen Urh, po do-
pače Kveder, iz Spodnjega Hriba Nedeljske fare pad
*) Zatffljene reci smo poslali. Vred.
Kamnikom, je dva dni zaporedoma čez Černevec v6erqj{
Grad na Štajarsko vozil; ko je 18. dan p. m. zopet t
dtajarsko peljal , se revčik javoljne ' ni nadjal , da je bila
zadnja poti Ni ga bilo nazaj. Na Čemevcu je v snegu
obležal, ter zmerznjen svojo dušo izdihnnl. Vdova s 6
otroci joka po njem I — Ta prigodba je zlo tisti enaka,
ki se je nad Krajnjem na Gojzdu zgodila. Gojžan.
Iz LJubljane. Ker je slovensko družtvo v Lju-
bljani svoje v poslednjem občnem zboru sklenjene slov-
stvine naloge doversilo In ker se je nadepolno družtvo
sv. Mohora v Celovcu v skor enakem namenu za izda-
janje koristnih slovenskih knjig lani začelo, je jenjalo
družtvo v Ljubljani. Družtvini odbor je tedaj — z zado-
voljnim ozlrom na doveršene koristne dela slovenskega
družtva — v svoji poslednji seji vsied družtvinih po-
stav knjige in rokopise (^kakor rokopis dodelanega n e m-
sko-slovenskega besednjaka, povestnice sloven-
skih dežela itd.) izročil tukajsui c. k. bukvarnici, proti
tem, da se tii shranijo za kadajšno primerno rabo, —
vsi spisi , kakor družbini zapisniki , dopisi , računski za-
pisi, postave itd. pa grejo v tnkajšni muzaj;'tiBkarni
dolgovi, ki jih družtvo se ima, naj se poravnajo na
primerni poti s tem , kar je zaloga družtvu lastnih za
prodaj namenjenih bukev vredna; kar čez poplačaoje dol-
gov ostane in se iz prodanega zemljovida in zemljepisa
skupi, naj se odrajta kot honorar gosp. spisatelju ome-
njenih del ; če bi se utegnilo se kaj druzega skupiti, naj
se to oberne v prid podkovijski in živinozdravniški soli.
To da podpisani bivši odbor s tem pristavkom na
znanje: naj tisti gospodje, ki so do zadnjega časa let-
nino družtvu odrajtovali, prejmejo za polovico pro-
dajne cene, namreč proti odrajtviiu 20 kr. , zamljo-
pis in zemljevid pri gosp. Brus-u.
Odbor bivšega slov. droitvo v LjabUani 9.febraarja 1853.
Iz Ljubljane. Ravno naznani gosp. deželni po-
glavar, da bo danes, ker bojo Njih c. k. veličanstvo
pervikrat po prestani bolezni se v stolno cerkev dv. Šte-
fana na Dunaji peljali, tudi v Ljubljani ob desetih
slovesna maša z zahvalno pesmijo , da je vsegamogočni
Bog presvitlemu cesarju sopet ljubo zdravje dodelil.
Novičar iz mnogih \x^t\.
Svetli cesar se bo danes pervikrat po srečno pre-
stani bolezni v stolno cerkev sv. Štefana peljal. — Za
novo Dunajsko cerkev se je nabralo že 329.961 fl. 38 kr.,
20 zlatih frankov in 106 cekinov. — Postavo za opro-
stenje zemljiš od nekdanje podloznosti na O gor-
skem, Horvaškera, Slavonskem in Vojvodini
so podpisali cesar 2, dan t. m. — Po novi postavi za-
morejo prostovoljci že h 17. letom v vojaški stan
stopiti, ako so dosto močni za to. — Gosp. Bruk je po
sklenjenem kupčijnem združtvu med austriansko^ in
prusko vlado iz Berolina že na Dunaj prišel. — Turška
vlada se je vdala vsemu , kar je naša vlada od nje ter-
jala, namreč: Černogora ima v vsem ostati, kakor
je pred vojsko bila; anstrianski beguni, ki služijo v
turški armadi blizo mej austrianskega cesarstva, se mo-
rajo zavarovati delječ proč, na ertah Kleka In
Sutorine ne sm^ turška vlada nič početi, kar bi uteg-
nilo cesarsko vlado zdražiti; s kristjani v turških de-
želah se ima človeško in pravično ravnati; austrianskim
podložnim po Torcih vkradeno aH scer silovito vzeto blago
in denar se jim ima poverniti; na ti dolg je turška
vlada berž poltretji milion piastrov odrajtala. — Sr. oče
papež pride vendarle kronat cesarja Napoleona; že
nek pripravljajo stanovališe za-nj v cesarskem poslopji.
Napoleon je vedno s stražo obdan, ki ga varje kakega
napada; ta straža obmtoji iz 50 hrabrih Korsikaneov,
kterih polovica podnevi, polovica pa ponoči stražo opravlja,.
— 84 —
da nobeden ne more do nje^ra , ki ni dobro snan. —
Naša vlada terja od anj^leske, da naj perraka eoropej-
f»kih prekacij Koanta in Mascini-ta odpravi is An-
irloRke dežele, od kodar plamen vetaje mečeta v Aaotrio ;
dosibmai oe angleški ministri odtegojejo ti epolnitvi.
Klepec.
CDtlje.)
ie ni TBiolkniil, pride posel
Poslan od vojske zanej grada;
Pred HasAn-aga plabo stopi ^
Id te besede Tnrko reče:
»MoJ knes, oblastnik tega ^^ada,
»Ki spodej eaka s vojdko silno,
»Me posije k tebi, hrabri Tnrek!
»Odkup visokocen ponižat,
»Kar Je bogastva ▼ grada tnkiO
»Vse tvoje in tovarsev bodi,
»I kadar se donna podasto,
»Hodite mimo bres petere,
»Ako ma beerko ispastite!«
To reksi, nisko se prikloni, ^
Zahrohota se aga silni,
Zihrohotigo se tovarsi.
Potegne sabljo izsa pasa,
Obd ttsesi ma odseka.
In te le lagromi besede :
»Na to za svojo pot, sd^} pojdi!
»I kneza svojema poroči,
»Kak BO v časti poslanci taki.c
I tema se dostavi tole:
»Ker mi sa hčerko grad poninja,
»I pot do doma brei petere,
»Mu jas obljubim grad i hčerko,
»Če a mečem se poskosi s manoj,
»Al sam, al pa junakov eden,
»Če kilav je, njegove vojske.
»Pod gradom spodej, v ravnem polji,
»N^J cika ure četertinko,
»Če mu slade obeti moji.^
To reče ter obeme herbet.
Is grada sunejo poslanca.
Ko vgleda knez v kervi poslanca,
Se zaroti v osveto strašno.
Se zarotijo vsi snubači ,
Roti se ž njimi cela vojska.
Pa kako derzno serce splahne,
Ko poročila razodene
I boj čes ure četertinko!
(Dalje sledO.
Danilo L knez Černogorskie
Po smerti vladika Petra Petroviča IL
Je D a n i 1 o lani nastopil vladarstvo Čer-
noi^ore, majhno scer, pa po njeni le|^i in
okoljnostlh sedanjih sila važoe slavjan-
ake dežele. Prednik njeg^ov, kakor nas!
bravci že vejo, je imel deželsko in do-
bovno oblast v svojih rokah in se je
imenoval „vladika Černo^orskega^. Za
svojega naslednika je določil Danila*
Danilo, sin iz Napoleonovih vojsk
slavno snane^a Stanko-ta, je bit
ravno na poti vPetro|i:radna Ra-
Bovsko, da bi se ondi zadahovski staa
pripravljal, kar nenadoma amerje vla-
dika Peter. Danilo se poda berž domu^
kjer ste se med tem že dv6 stranki osno-
vale; predsednik etarašinstva Pero je
bil eni, drug^i pa J a r i za vladika zaže*
Ijen. Danilo, pridni domu, si z modro
obiiaso kmalo serca Černoirorcev pri-
dobi. In ker stranki čnjete, da raekicar
hoče, da se izpolne volja amerlega vla-
dika, se zediniteo tem: naj bo Danilo
vladika prihodnji«
Ker pa bi bil sedaj mo^el Danilo ven-
darle v Petro^rad iti pripravljat se za
dahovski stan, in ker bi bilo utegnilo
začasno namestno vladarstvo vendarle
nevarno biti za Danila, so glavarji Cer-
nogore sklenili: naj se vprihodnje loči
deželska oblast od dahovske in Danilo
naj bo deželski vladar. Ruski car
poterdi ti sklep , in v pismo , ki ga o
tem posije starasinstva , imcnaje Da-
nila ^svetlega kneza Černogerskega^,
ga ovenča z redom sv. Stanislava perve verste, in Čer-
nogoro izreče samostojno deželo.
Knez Danilo je scer se mlad, pa iskrene interdne
Tolje, narod svoj povzdigniti na višji stopnjo omike; po
vedah različne verste osrečiti preljabljeno svojo domovino,
indoveršiti ali saj pospešiti to, kar je blagodasni njegov
prednik začenjal.
Poglavna skerb mu je osnova šol, naprava cest,
Tpeljava rednega sodništva in več drozih za Čer-
nogoro novih potrebnih reči. Lanskega oktobra je bil
narodni zbor na Cetinjn , v kterem je bil na podlagi
starega zakonika vladika Petra nov zakonik (no\e
postavne bakve} osnovan.
V vojski s Torkom je zaostalo — se v6 da — vse,
kar zamore le početje mirnih časov biti. Ko se bo
povernol sopet mir, bo s krepko roko poprijel iskreni
knez začeto delo. — Naj bi mo šlo po sreči in bres
ovdr !
Natiskar in založnik Jožef Blaznih v Ljubljani.
kmetijskih, obertnijskili in narodskiii reči.
f Novice ishigiOo ▼ l^abljaui
vUk tedra ilvakrat, babitJ
reo Y sreilo in saboto.
Odgovorni vrednik Dr* JTanes Blelirels.
VelJiO^ lacelo leto po pošti |
4 fl. , seor 3 fl. , la po) leta^
2fl. po pošti, scer 1 fl. 30kr.
Tečaj XL
V sredo 16. marca 1853.
List 22.
RazglaSo
Njegova c« k. visokost, presvitli gospod nadvojvoda
Ferdinand Maka je sa voljo srečne otetve Njegove(pi
C. k. apostoljskega veličanstva tile posiv sa is zidanje
božje hise naDnnajn rasglasil, ktera ima spomin
prečodoega varstva božje previdnosti v včke ohraniti :
^Za Aoatrio novo hudodelstvo se je zgodilo. Ne-
varnost 9 ktera nas pretresne , če se le na njo spomnimo,
je sla bliso memo nas; le posebna mila božja previdnost
jo je odvernila. Nej večna noč to hudodelstvo sagerne I
ali naša hvaležnost in nase veselje nej si spomin postavi,
kteri ju bo se v pesnih pesnih vekih po saslnženjo pri-
čal. Za najlepšo nalogo svojega življenja imam, da v
sji posebni posiv sposnam, pri resničnim skasovanjn,
svestesti in IjobeEni , vdanosti in občudovanja sa Nje-
govo veličanstvo povsod pervi biti , in Isgovorim sa-
voljo tega pervi misel, od ktere si morem že pred mi-
slili , da jo bodo mnogi kot spolnjenje že davno živih
želja pozdravili^.
„V hisi božji smo ot^tvo Njegovega veličan-
stva praznovali, in hiša božja bo najlepši spomin, po
kterim samore Aastria svojo hvaležnost In svoje veselje
osnanovati« Obernem se tedaj na vse, kteri so s mano
ene želje , da se misel , ktera naše serce napolonje , v
veličanskem djanja pokaže , in da se tako dasna sprava
sa hudodelstvo zgodi, in povabim jih, 0 svojim pripo-
maganjero pripomoči, da ae bo na Donajo namena
primerna cerkev sezidala. Kraj se se v tem
hipa pervega prevdarka ne more bolj natanjko določiti.
Želeti pa je, da bi se ta hiša božja v gotiškim sklada
sezidala, ktera je gotovo najbolj prikladna, visokost in
bogatost kersanske misli po stavbnijski nmetalnosti očitno
pokazati^.
^Se vd, da je za kaj tacega silno veliko denarjev
treba. Pa cesarstvo ima dovolj posestnikov , kteri se no-
beni priložnosti ne odtegnejo, svojo vdanost za cesarja
ia domovino , kakor tudi svojo gorečost za vse , kar je
lepega, v djanja pokazati, in kterih bistri am dobro
apozni , da je premaga čez sile , ktere so v hadobijah
6. in 18. februarja (ako jasno pokazale, od kod da so
in kam da merijo, nravni red kakor tudi posestvo ot^lo.
Todi menj premožni bodo svojo dobro misel s darovi, če
BO še tako 'majhni , v djanja pokazali. Zavoljo tega smem
upati, da se bodo pomočki našli, kaj narediti, kar se
B velikostjo reči sklada. Pa prav prav je želeti , da bi
^^^i) kteri Imajo nam^n za spomin srečnega otenja kaj
atoritl , Bvoje darove zidanju naklonijo. ^Z zedi nje-
nimi mocmiP to je pregovor Njegovega veličan-
atva. In kjer se moči ne zedinijo , ni nič prida storiti
mogoče^. Na Dunaju 27. februarja 1853.
Visoka pomenba , ktero ta pobožna zidarija po, njo
oživljajočem duhu najčistejšega in najvišjega domoljubja
dobi , in z njo ob enem božji previdnosti darovana hva-
ležnost, ktera domoljubno djanje posveči, zagotovijo za-
početja živo In občno vdeležnost, in z njo velik tek,
ki je želje presvitlega nadvojvoda vreden.
Krajnska dežela, — ktera se sicer, kar velikost,
število prebivavcov in deželno bogatost zadene, z dru-
gimi ne more toliko meriti, da bi veliko delo vspesno
podperati mogla, bo gotovo z veseljem svoje storila, da
se bo pri tem narodnem spomina toliko vdeležila, koli-
kor je njeni 0 pobožnim duhom zdraženi zvestosti in
tolikrat poterjeni nepremakljivi vdanosti do cesarske ro-
dovine pristojno, in gotovo ne bo za drugimi deželami
ostala , kadar volji, čutljeje zvestosti, veselja In pobožne
hvaležnosti, ktero je v sborn narodov pred Gospodom
nebes in semlje pokazati in pred oltarjem božjim daro-
vati hitela , tudi v živem djanju pokazati , če velji, moči
k delo zediniti, ktero Ima čast občne domovine sedanjim
ljudem in mlajšim 0 stanovitnim spominom najzvestejše
ljubezni skazovati In z gnjusom njenih narodov nad ostud-
nim hudodelstvom, kakoršnega do zdaj v njeni zgodo-
vini ni bilo brati, tudi svojo vročo hvalo za prečudno
varstvo božje previdnosti ohraniti, ktera je nad posve-
čeno glavo Njegovega c. k. apostoljskega veličanstva v
ostudnem napadu 18. februarja tega leta tako očitno cula,
in bo v Austrie največjo srečo, kakor todi v zatrenje
njenih sovražnikov in njih hudobnih naklepov gotovo tudi
prihodnje enako čuIa.
Tistim domoljubom na Krajnskem, kteri se hočejo
pri tem narodnem spominu vdeležitl , po i|iogočosti vstreči
in jim , kolikor se da , odrajtovanje darov olajšati , sim
poskerbel, da se bodo darovi v denarjih v Ljubljani pri
poglavarstvinem predsedništvo, potem pri tu-
kajšnl c. k. okrajni, pri c. k. deželni glavni
denarnici, pri obdh tukajšnih c. k. davknijah in
pri mestnim magistratu, kakor tudi pri ured-
ništvu Ljubljanskega nemškega časnika, kteri
00 rekli, da bodo darove prejemali, in na deželi pri vnih
C. k. okrajnijab in njihnih ekspositurah; pri c. k.
nabornih denarnicah v Novem mestu In Po-
stojni, pri vsih c. k* davknijah, kakor tudi pri žu-
panijah dajati mogli*
Vsi sneski se bodo potem , ko bodo dotični izkazi
od oblastnij, uredov in organov, ki jih naberejo, k po-
glavarstvinemu predsedništvu prišli, v poverstnih spiskih
s Imenovanjem posamesnih darivcov in njih darov po
,,Ljubljanskem časniku^ razglasovali.
V Ljubljani 9. marca 1853.
Gustaf grof Chorifuky L r.
e. k. poglavar.
rf»r
Nji.
.1 o* n
ICdbk- si
želi
Poduk v*<hmelioreji«
Hmelj se zaredi po koreninah,
dobrega pridelka, naj oskerbi sadike iz nar bolj«
S4Sga^raja, in pd ^tam nar žlahnej.8ih, oa se
mu stroški sptaeajo , in tudi gruntni dohodek zboljsa.
Kakor se je pri vsakterem poljskem pridelku le od
dobrega, zdravega in popolnoma dozorjenega semena
hvaležin dobiček nadjati . tako se moraio tudi hmeljne
sadike od nar manj 4 leta starih štorov je-
mati. Sadike mlajših štorov zdivjajo, in pridelk
ima feial«^ moke , pa veliko semena , je le nisko cenjen.
Fred' sajenjem morajo sadike dobro pre^feniti,
sicer mladike odganjajo, preden se dobro vkore-
ninijo,^ in za naprej vedno hirajo, šibke mladike
odganjajo, in slab sad donašajo.
Zrak %a hmelj.
iimelj raste v gorkih in tudi v merzlih krajih,
v planjavah, pa tudi na gorah; vendar naj bode
K Ci
ni, •/!«•
hmeljni gefm na tla veržejo.
Hmelj ljubi veliko sonca; torej mu je všečna
^ga proti poldne, kjer mu kak boršt ali stermi
nb solnčnih žarkov
bolj pri-
kt ■
hnb šolnčnifi žarkov ne prestrega. Nar
pravne za hmeljorejo so plitve doline, do kterih
močni viharji ne morejo. Ker je pa mal6 tacih kra-
jev, &6 tudi druge lege dobre, da le niso na vihar-
nih krajih.
^ " Zem^a %a hmtJj.
' ' Zemlja hmelju nar všečniši je d e b e 1 a, g o r k a,
8 peskom nan|iešana, rodovitna, nekoliko
mokr6to"derzeča ilovka, kjer voda ne na-
stppa. T taki zemlji nar žlahnejšl hmelj zraste.
^labši ko ta, pa vendar prav dobra zemlja je
hladna nekoliko s šuto namešana.
Veliko slabši je merk|a mastna ilbvka: še
slabši peščena zemlja, na ktefi se hmelj le v
mokri^, zlo rodovitib letih dobro obnaša, sicer pa
revno raste.
Vse drugačne zemlje niso za hmeljorejo, zla-
sti pa taki kraji ne^ kodar voda nastopa, in dlje
easa stoji, ker v dlje časa pod vodo stoječih kra-
jih korenine pri štorih pognijejo, in tako hmeljovi
štori pod zlo gredo.
Njiva, v ktero čmo hmelj saditi, mora biti
globoko prerahljana, in močno zagnojena.
Tako njivo je treba po krompirju koj nar manj 8
pavcov globoko preorati, dobro prevleči, in čez
zimo v miru pustiti. Pomladi je pervo 'delo, da se
vdelana pregnojena in zrušena zemlja z drevesom,
ki ima širok lemež in dolgo desko, posname in na
stran odrine, po tem pa spodnja mertviea dvakrat
ali clo trikrat na nasprotno stran vdelane zemlje,
ce je mogoče, dva do tri čevlje globoko, vzdigne
in odrine. Je ta spodnja zendja pusta , nerodovita,
jo je ^reba, preden se orje, dobro pognojiti , da se
enakomerno z gvojem zmeša in pregnoji.
V na to vižo narejeno globoko brazdo se na
pervo z drevesom verze vdelana pregnojena in verh
te pa na drugi str^ji^i ležeča iz tal vzdignjena prej-
šna mertviea. Je to' opravljeno, se še znižani razori
dofa^o preorjejo in zrahljajo, in na zadnje celo polje
tako dolgo vlači, da je povsod ravno.
Po tem delu pride razpostava količkev za
znamnje: kam se bojo hmeljove sadike posadile.
Ti količki naj bodo na vse strani po tri, v rodovitni
Srenji 9^li^h^ 4i^f»^ >Wraisen;in do tri čevlje
c|olgf. 9dlaJ^šeVte)^»Bledu|e VsiHja sadik.
^ ^ Pred Vdaio"vetj& na taiijko pregledati sadike r
al so še žive^čstrohnele, in todfne suhe. To se
spozna, če so še voljne in se dkj» šibiti brea da.
bi se lomile. Od daljnih krajev poslane ne smejo biti
vgrete. ne zaduHle, ne plasnjeve, ne gnjile in tudi
ne suhe ; prfevenjene naj bojo^saj še debdosti masinca
z dvema verstama kali, da ena na zgor, druga na
spod zamore odganjati.
Nar boljši se dajo sadike pošiljati v oskih sod-
cih, ovite z mahom.
Na sončno ali poldnevno stran vsakterega za-
taknjenega količa se naredi tikoma osem pavcov
globoka jamica, v ktero pridejo dve močni ali tri
slabeji sadike, vse skup tikoma h koUeii ■ gop eter-
njenimi kalmi. Za tem se potlači nanje verzcDa
zemlja; verh njih sč paše dva pavca rahle zemlje
verze; tako ostane pri vsakem količka dva do tri
Savce globok jameč, zato, ker so sadikci večidel tri
o štin pavce dolge. (Daljo slodi.)
Pomočki,
kako hi $e ladanjci (^kmetje'^ me$lnjanom v
omiki bolj približali.
(Dt«e.)
Ti sa vas tako potrebni poduk bi vam v obilju
delila prbsveta (mzsvitlODje uma) 9 ki nič drui^ega nI ko
budilo uma k mišljenja, da zmešin in Jak postane
v enakih zadevah in okoloostlh sam najti resnico, kar
ze zmoŽDOsti vasema daha sabtevajo od vas.
' '^ 'Hrepenilo po vedno vocea znanju In žejo po res-
nici nam je premodri stvarnik zasadil irloboko v našo
seree. Le poglejte doto, ki komaj rasaaeva vaše be-
sede, kako so žari iz nevednosti se iak^patl. Vsaki
dan več vd, in ko so več n«ači, veča postaja njegova
radovednost. Vse isvijeva, ker bi rado od vsega 111-
znalo usrok. Ta radovednost nas sprema Cpn^tl) od
zibeli tjč do groba. Kdor ti nagib k bistreaja uma in
rastenju v vednostih v sebi zaduši, so pozivini, siti v
nevedestvu, siro vesti in stradežu, kar se ne vidi same
pri posamnih elovekib, ampak pri celih narodih, ker so
nobena stvarnikova postava brez kazni prelomiti Ho da.
Kristianska v^ra, človeštvu razodeta volja božja,
nam stavi Boga ca usor, kteremu vedno onakeji priha-
jati imamo; nam razvijati veleva zmožnosti duha, sko-
pariti s prejetimi talenti in so pripravljati za nebesa.
Zveličar nai, odsij večnega Očeta, ni poznal ve-
čega veselja ko učiti nevedne, ki so za resnico Imeli
odperto serce. To veselje mu je bilo čez jelo in pilo.
Vedsl pri Jakobovem zdeneu nasledke svojega pogovora
s Samaritlioko, nI mogel jesti od same radosti. Učenci
ga nado, on jim pa veli: „jaz imam jesti jed, od ktero
vi nič nevesto^. Nerataraivsi njegovih besed so mnili,
da mu je kdo jesti prinesel. Zdej jim rečno In določno
povd': ,,to je moja jed, da dopolnem voljo unega, kteri
me je poslal , da obavim njegovo opravilo. Kaj napra-
vite, da čez štiri mesce žetva pride? Lejtet polja so
že bela za žetl^ — in kaže na bližajoče se Samaritane.
Z Jezusovim dahom naduseni mMonari loteči se
razsirevanja včre, gledajo vselej vstanoviti tudi šole;
s čim 80^ todi naši verli slovensld misiooarl v srednji
Afriki začeli.
In kako ne bi, kadar prosveta in omika nI samo
pospesnica časnega blagostanja, ampak je ona tudi ena
zmed nnth popolnomast, ktero lA mi prisvojevati imamo,
da Bogu bolj enaki postajemo. Zaversevati nomoremo
telesa, ki je minljiv prah, In ga na smertno uro slečemo
ko razderto opravo , nenmerlega duha pa smo dolžni ia
— 87 —
'I* 'i*^t $\ v
le ojei:« Mmoremo opIemeAjevati, ker lo on ime smos-
neflU toke, de se severae^ati dajo, in njofov otetonek
je večin. v . t. \k
In redenefft todej biatm l>l?e naoa dolsnoot: ne-
prenehome nBsrlUeTeti in sobraževaU ne le ovoj nm,
ampak tedi pomagi^ti tn > sTojim ' premožejfijem podpirati,
de ee nčilnlee Tatanove, ^kjer po tndi n^j rovneji ko-
likor je mofoie podncjtjl in. sabresiti v^orjf.
Oilr TBtanoTila ^ pa menim, da vaai d nk ov-
il i ki saalnžnjejo vaie naj vočonanpanjo; oni, deležniki
▼aae iaiooti in radoeti, vedeži pomanjkijivoeti Taaefn
nravneipi iivljenja iii,>metij8iyA> Jt^})^0^ vasei^a čae-
nofa biafoaUnja in.,¥Aeoo|:a svolip^iija, ^^ podajejo toč-
krat vai droveni In sireni, is spiivednic med vaie otroke
učit jik lepeire življenje in preotreo pri i!|ik sUrik na-
pake. Njih prisadevi imajo večidel šole po Slovenskem
sakvaliti bivanj^ ^yoje, in kjer. jih nt, jib le sa te nI,
eko oni no pripomorejo dostojno ali' ker se ne njih svete
ne pormjta. (Dalje sledi.)
Življei^je slavnih Slovanov«
XVI.
Jan Koldr ^').
A V pesmi, ki. saje Jai^n rifol^rje o pogrebe
peli, so besede: |,Pcerok je omerl^. la iteres, Kolir
je bil prerok vslm Slovanom, posebno Čehom. Rodil so
je 29. jolie 17^3 na Oferskem v Mosoveih, žnpa-
nije Tnroske, Per?ih naakov se je nčil. v KremnicI
in Banski Bistrici (Nensohl). V Poiann se je učil
■n dnhevna. Od ondi je sel v Jene, kjor je naokom
poldmgo leto živel. Na SaksoDske/n je vfdil pervič kraje,
nekdaj slovanske, sdaj pa ponemčene, kjer se me je
Ijnbesen do slovanstve v plamen rasnetiia« Ondi je nlo-
sil perve pesmi (sonete) svojeji^a velikega (lirično-epič-
nega) dele 9Sia?y dcere'^ (Slave hči), ktero bi gabilo
0ame poslavilo, ako ne bi bil nič dmnoga napisal.
Vemivsi se v domovino je bil Kolir v Banski
Bistrici leta 1819 na dehovna posvečen, potem je
kapUneval v Postu do leto ljB49. Dvakrat 1. 1841 in
1M4 je potoval po. Iraškem in pervo p9tovanje v svo-
jem ^cestopisn^ natanko popisal, i^ad drA^ega potovanja
je bilo delo, ne deržavne stroške na svetlo dano: ^^Sta-
roitalia slovanska^. PervI del je žo med svetom, dmgi
«6 ravno natiskeje. Vendv moram pristaviti, opiraiese
na mnenje dvA naj slavnejših jezikoEoi^pcov nase dobe,
da to delo Kolarjevo na sgodovlno slovansko ni Uko
važno, kakor marsikdo misli, ker pisatelj primerjajo stara
imena laskih krajev itd. io^ctnom slovanskim, sa slovanstve
iprf-iakr<^n ^pcpdaleč sega. To pa me naj ne pomanjsnje
. sUive jn,ifetikil^>^aslag, ki si jih je aa pismebost slo-
' vai|sko.( 19' ne .slovenstvo sploh pridobil, alasM ^ qvo)im
ivvevstDim delom i9Slavy dcera^ in s spisom ,^vBigempost
. .alovanska^ v časopise |,Hr on ka'' natisnjenim, ^v iUeirem
.^jnjQJ4r9 pfij|eJj|lje, kako se naj bi Slovani v pismenostrali'
' t^evftiifn^^f^jf^no podpirali In se v govore poglaVKbim'
^ - aarečjeip / čedalje bolj približevali. To delo , kterp je
'Kolarponneje indal tudi v nemškem jesikn .([(kber die'
llterarische Wechsel8eitigk6it Kwlsohen den verschiedenen
8t&mmen and Mnndarten der slavischen Nation) , se me
mora v pose|>Ai| veliko saslngo stoti,' ker je ž njim slo-
vanBeiPi.Mierečono koristil.
' — Sasea-mesea 1. 1849 ga je vlad# «a,saapnega
' moža |c Pestp na Dnnaj poklicala in potem v vsenoe-
(Jjšča tega mesta sa neiteljastareznanstva sldVan-
ekejse^ppsta^viU«,
>. •.< ik Na> pmvaliilo nadvojvoda MeUenoborsko^SCreliskega
je sel Koliir 1860 najdene malike starosiovanske cerkve
Reterske ogledovat in popisovat. S tem delom sejepo-
*) Po iivljenjopIsB v Maika »Leipi, illast. Ztg.c t. K
sneje na Danejo neprenehoma pečal. Ali konmj.Je evi|#
Uhenje sastran teh bogev v spise : ,,Bogevi /BetsvsU^
na kratko napisel, ga je nemila smert pobrala (M.*daa
janeara 1862) se ne 69 let starega.
Truplo Kolarjevo so Slovani na Denaje živeči
26. jen. 1862 eVelikMiOi^ittvddom de 'pAopalisčn sv.
Marksa slavno In s donečim petjem v češkem jesika po-
'kopali. V častitljiv spomin so dali eno'po'dobe'iffavnega
moža do pers h me vda, eno* pa na trondsti iTtethijttfitl.
To so prodajali In ^a sknpljeni denar iMvljcmlkr^ltege^
cen spominek sa na grob omislili. K o lir je -bil dmi-
beoik veliko učenih družb. SBa 'ftaslnge 'v pismea«etl«llla
mu podelili Franc-Jožefov red.
Nenehoma je' delal. 'Rasen vdllke pesmi ^eilevy
dc^ra^, ki je bila že petič uatišttjeila, ^e sl6žil flMdr
več liianjsih pesmic in veliko pridig in"jlh<'na svet daL
Tudi je nabiral od mladih nog pesmi narode slovažkega,
ki so bile leta 1834 In 1836 v dveh svedkih s ^- napi-
som Hinarodnie splevanky^ tiskilne.
^Po'|lešmih soditi bi diislll človek, «a je^bll •Kolar
kortenjak in junak, da lAdlo takih ; toda je bil fUMevim
in mil.
Na kamnitnem spibmidke v sredini s vdelano že-
Idsno podobo slavnega pesnika , pfid* ktero goMi dtars-
' slovanske s napisom ^8Ižvy deera^ v kumen vselMie
lesč, se berejo v češkem jeziku beitede:
Jan KoloTj
o. kr. prof. starovedj sIot. aa aai?. VlJeasktf, pHi tfoi^kMa-
tel evani;. eirkve slov. t Posti , aarodtl bo v MoooToih dne ^9.
eorveaeo 1793, semi^ev ve Vidai dno 24. lodas 1852. Isa liv,
v srdel oslj^ nirod nosil, somfev, i^e t srdoi niroda eeldho.
Novičar iz slovenskih kri^evo
1% Tergta 12. marca. Ako se ^odo diMkladi
povsod od Ljubljane do sčm d^Ia ba želei&eici tako mar-
ljivo sačele delati, kakor se to že tukaj ^odf, b6'le kftfcale
sopihal hlapen med Ljubljano in Terstom, in po^gdste
bomo potem obiskovali Teržačani Vas brate Ljebljanrčane.
Kdor je pred neklerim časom šel po Cesti proti nov^m
I^asaretu, je imel na desnici stermihrib, na levici morje,
sedaj ni ne hriba ne morja ," skopali so hrib, žor)immorje
flBasnli in prostira se že ravnata ondi, da' bi samoglo
malo mestice na njej stati; že so žele8ne'^e položene
in kolodvor se bp gotovo tudi kmalo sačele kidati, ker
je sila veliko gradiva sa-nj pripravljenega, akoravno'se
00 ne mudi, ker tukaj hiše rasejo bi rekel čea noč, če-
mur se ni čuditi, ako se pomisli, kako lep kamen' 06'Ba
0tav1lie lomi. Vsela bo pa železnica celd versto kis j- ki
se bodo podreti morale. Rasno želesdice se deladrtfga
imenitna stavba, podaljšuje In rassirjeje se naml^eč naj
imenitniši molo S. Carlo, ki be* skoraj četertf oko are da-
leč v morje segel in sa rdsklddanje id nalagalije blaga
kaj pripraven postal.
Dabes vihrajo po vsih barkah slovesna banderk sa-
volj , srečnega osdravijeoja njegovJIga veličanstva; drevi
bo velika svečava.
1% IJubljane. Pretekla sabota j^^bila, kakot po
celem cesarstvu, tudi sa Ljubljano veselo ptrasničen dan:
obhajala se je veselica, ktera je po telčgfafu is Benaja
dosia : da Njih veličanstvo presvetli ' 6esar pb pi^dstani
nevarni bolezni so pervikrat od doma se'podavii v
cerkev sv. Štefana se peljali. Bila je ob desetih dopol-
dne v stolni cerkvi slovesna od g. knel^-Skofa peta masa,
po kteri seje pesem ,,Tebe Boga hvklimo^' sap^la, da
je vničul hudobni namen in milostno ohranil "predrago
živijei^e cesarja. Zvečer je bilo celo mesto krasno ras-
evitljeno, in v gledisu, tudi prazno ' osvetljenem , se je
prepevala In na veselo naznanilo gosp. deželnega po-
glavaija: ^da je presvitii cesar popolnoaMi adrav ae po-
poldne elavno sprejemen v cerkev sv. Štefana peljal^^
— 88 —
smoiTokrai ponavljalft ^ceMirska pesem^ od obilo sbrane
iBDOŽice VHih otanov tako naduBODo, da ae jo očitno (odi
T ton rasodovala Toaola pomemba danasajoi^a dnova.
Novičar iz mnogih linuev«
BoDijski čaaniki nasnanjajo sloveeDo porTo pe-
Ijanjo Njih voličanstva ▼ cerkov sv. Štefana po prestani
bolezni* Ob irih popoldne ao jo peljal presvitli cesar a
svojim očetom is cesarskof a dvora po krasno okincanih
■lioah , Id so bile ljudstva tako polno , da so jo vse torlo,
▼ stolno cerkev; kodar koli se je peljal, je donelo na-
duseno ^vivat'', in namest vojakov ao ao postavili na do-
ločam željo cesarja mestjani v versto, med ktero se je
cesarjeva kočija peljala; po sprejetim bla/^oslova pred
velklm oltarjem so so vernili cesar spet domu , ravno tako
pozdravljani a klici veselja in vdanosti. Zvečer je bilo
mesto rassvitljeno. — Za novo Dunajsko cerkev se je
po 9* naznanilu na D u n a j i že nabralo BQi»26t fl. 35 V^kr.
In 118. cekinov. Cesar Ferdinand so s cesarico
Tred podarili v ti namen 20.000 fl. — Preklicani
etari krajcarji se bojo od 20. tega mesca naprej ku-
povali cent za 67 fl. v denarni kovnici na D u na ji, v
Hall-u na Tiroljskem, v Novem Sadu, v Nafy-
Banyi in Oravici; scer jih pa smd vsak, ki jih Ima,
kot kotlovino prodati. — Vikši c. k. sodnija na Danaji
je določila, da vsak takjezakotin pisač (Wiokel-
achreiber), ki brea^ pravice ljudem proti plačilu
opisuje prošnje ali pritožbe, ali kdor ljudi zapeljuje, da
prazne pritožbe vlag^ajo vradnijam, ali da kdor v tacih
pismih resnico prevrača. — Napovedan je nov red za
irruntne bukve. — Govori se od osnove 3 novih
akofij v našem cesarstvu. — Te dni se je velik hrup
zagnal, "da je neki Francoz znajdel masino, ki bo po
lastni teži vozove tirala po železnici, brez da bi kur-
jave treba bilo. Zares važna znajdba! — al, dokler ne
srečamo tako tiranih vdzov po železnici , je ne verjamemo.
— Sliši se, da je znani general Haynau na Dunaji
nanagloma umeri. — Dunajsko drnžtvo zoper terpin-
čenje žival je povabilo 150 gostov na pojedino konj-
akega mesa te dni. Konjiškemu mesu so godi kot
krompirju iz začetka: Ijudjd se ga branijo, čeravno
od zdrave živine je dobro in zdravo. — Turki so nek
zlo hodi, da je mogla vojska zoper Černogorce jenjati,
med kterimi v sedanjem stanu ne bo nikdar miri.
Omer-paša se je vmaknal s svojo armado v Albanio,
Beis-paša v N i k s i č , Dervis-pasa vKovienice. Za po-
potnico je bila Dervis-pasatova armada od Černogorcov se
dobro otepena za to , ker je vjetega bolnega Grshovca gro-
zovito vstrellla; Černogorci so ji pobrali za 6000 fl. vred-
nosti. Vojskovodja Černogorski Juri je 28. febr. razglas
izdal, da se vsa vojska razpusti in le nekterivažnisi kraji
ostanejo obsedeni . — da se popišejo Ijudjd, ki so popadali
v vojski, da se njih zapusenim vdovam in otrokom po-
moč podari. — Sliši se, da Omer-paša terja, naj Osman-
pasa plača 10.000 tolarjev globe zato, ker je Sultana
premotil, da se zamere Čet^aogora z 10.000 vojaki pre-
magati.—Iz Carigrada se ,,Terž. čas.^ piše, da za volj
božjega groba Rus zadnji sklep od Sultapa terja.
Za gotovo se ondi sliši , da na Moldavo-vlaški meji stoji
rusovska armada , rusovske barke pa so v Sevastopola
pripravljene po suhem in po morji nad Turčijo vdariti , ako
00 o omenjeni zadevi ne spolne volja carova. — Sedaj
ae celč sliši, da bo 10. majnika papež Napoleona v
Parizu za cesarja blagoslovil. Govori se tudi od 30 u o-
Tih škofij na Francoskem.
Klepec.
(Dalje.)
Jaaaka iaee knei po vojski:
»Kdo ima sdi^ i^otovo aeree,
»Ki nas obranil bo sramoto,
»2 ošabnim Torkom ae poaknailTc
Mihot 80 v vojski ne of^lasi.
»Al v vojski oelej ni Jaaaka ?
»Se slata tovor ma obljobim.c
Al tiho VBO ko pred ostane.
»Goi^e sramote sa kris^ane !
»ObUabim ma Jedino hoerko,
»Ki oast otme deželi nasej,
»Janak naj krasneji mi bodi !«
To reoe, na snabaee gledt^^
Pa v somljo (ledajo snabaei.
TadiJ sapali ogenj knoia.
Sam opasajo ledlje staro.
Tik mli^si sin pred njega stopi:
»Jas sim opasan, dragi oee!
»Dovoli , da grdm jas nad Torka !«
Gorečo oteo ga objame:
»Koleno moje, sladki sine I
»Le pojdi, pojdi blagosloTljon!
»8 teboj se oteo tvoj ponaša,
»Ponašajo se dedje stari,
»Ki 80 neverce tokaj tolkli c.
Pripravil se je todi Torek.
Isbral toTarsev polovico
Ostalim na sidovji, vratih
Odkaie slednja svoje mesto.
Posebej ne nkase vodji:
»Ako k preroko v raj odidem,
>^llli pošlji ti nevesto saboj W
Potem odpreti reee vrata.
Na boj svihri ponosno v pelje,
£a njim vihri tovaršev troma.
Kak mo na glavi ealma sije !
Kak bliska v rooi damascioka!
Kovani noži kak sa pasom !
Z rame visi mo sestoperec,
Orožje strašno, hkt nesmeren,
Bestero ima nob želesnih.
Ki B njimi seka smertne rano.
Naproti plane mladi knežio,
Na Torka sabavljivo vpije;
»Le sem , ponoono-hrabri vites,
»Na looi solnca kaži serce!
»Al mislim da si zadnjo devo
»Jonastvem nočnim to agrabil!«
Na smeh nategne Torek nsta,
Odgovora na to ne dado,
Al divje iz oei sabliska,
Bposti po vraga damasčinko,
Utne mo levo do komolca.
Potem posti da k otea teoe.
(Dalje sledi.)
NaznaDlIo.
Peti del »živinoBdravstva'< , pod imenom »naok, kaka
pomagati živini o porodih, in kake po porodo rav-
nati « staro in mlado živino in osdravljati popo-
rodne bolesni, je dodelan. Naročniki ga tedaj samorejo v
tiskamiei gospoda J. Blasnika vsaki dan prejeti; s 28 podo-
bami vred, ki kažejo porodaisko orodje in naravne in napčne
lege mladega, obseže 6 pdl. Ce so nam ktere bokve v 'sloven-
skem Jezika potrebne , so gotovo t e , ki očd omno pomoč ob |po-
rodih živine, da bojo pregnale — gospodarjem v prid — tisto
strašno nevddnost, po kteri je dosihmal toliko živine konec vnelo,
in kanale pravo pot, se škode obvarovati. — Za tem delom pride
8. del živinozdravstva »nauk o živinoreji« na versto.
Pogovori vredništva.
Oosp. »ačiteljskemu prijatlo« na Notri^nskem: Če veekrai
smo opomnili , da nemoremo nobenega sestavka v natis dati , o
kterem nam pisatelj svojega im^na ne rasodene, ker vsak
lahko rasnme, da saj vrednistvo mora moža poznati, za kte-
rega todi ono poroštvo prevzame, kadar njegov spis pod kake
čerko ali izmišljenim imenom po sveto pošilja. Važ spis bomo
dali natisniti berž ko nam tisti gospod, v kteregn i m en v jo
omenjeni sestavek pisan, dopišejo, da so oni porok reeenegA.
Natiskar in založnik Jožef Blaznih v LfuUfljanu
kmetijskih, obertnijskili in n&rodskili reči.
TMk toden dTakrat^Bun-
ee Y sredo in saboto.
Odgovorni vrednik Ur* Jfanez Blelviels.
I Ve^^o Meelo leto po pošti
< 4 fl. 9 Bcer 8 fl. , M pel leta
I 2fl. po poki,seer 1 fl.30kr.
Tečaf XI.
V saboto 19. marca 1853.
IMt 23.
Pod6k v hmeUoreji.
(DaUe.)
Obdelovanje hmeljnika v pervem letu.
Hmeljne sadike odganjajo o treh tednih, če
je vreme vgodno , če je pa mokro in merzlotno, ko-
maj o šestih.
Po hudem nahvu je treba pogledati, al se
jEemlja nI slo sterdila, da mladike ne morejo skozi
predretl, ampak da se lomijo^^ in pod skorjo rume-
nijo 9 kar bi znalo veliko sadik poKvariti. Ti škodi
v okom priti, je treba sterjeno skorjo pazljivo, da
se mladiKe ne presekajo, zrahljati ali cio odpraviti.
In druge rahle zemlje na sadike lohkoma nametati.
Ko mladike toliko dolge zrastejo, da jih je
moč okolj pahc ovijati, naj se to nemudoma stori,
da se po tleh ležeče ne pohodijo in potareio.
Ovijajo se pa mladike od desne proti levi roki.
Koj po^ ovitju naj se jamči okolj palic večidel
z zraven ležečo zemljo zasujejo.
Tako je pervoletno delo v hmeljniku do
jeseni dokončano, razun da se včasih poznejši mla-
dike enako zgodnjim na palice ovijejo.
Ker pervo leto hmey malo sence dela, sezni
brez škode za hmeljne sadike po vmesnih pro-
storih repa, kavlje, pesa, zelje^ tudi pritlični fi-
žol, tode vselej v primerni daljavi od hmeljnih sa-
dik zasaditi ali vsejati. Bodi naj pa med hmeli kaj
zasajenega ali nič, vedno je treba skerbeti, da je
hmeljnik čist vsega plevela.
V jeseni je treba vse hmeljne mladike za
en čevelj od t&l porezati in jih za klajo ov&c koj
zelene ali posušene porabiti; na to količke izpuliti
in pod štreno spraviti; na zadnje pa celi hmeljnik
pognojiti ali saj na vsako hmeljno sadiko dve do
jih raniti ali zrezati, ia da zemlja pade od vsih šti-
rih strani verh gnoja na hmelj , in da v sredi med
hmeljnimi verstami ostane razor.
(Dalje ftledi.)
Pomočki,
kako bi se ladanjci (^kmetjel mestnjanom v
omiki bolj približali.
(DaUe in koaee.)
Ljobi kmetje! slasajle tedaj svoje prijatle, ki le
^an v korist evetujejo napravo sol; l>avnajte se po sve-
tik, ki vam jih dajejo sa omiko vaeo naduseni dahovni,
ID fotovo hote dobili dobre šole, kjer 'se bodo vasi otroci
«čiU majkni, kar jim bo velikim v prid : peboinosti, vljad-
nosti, poBtenoBti, »na^e, delavnosti in mno^h vednost,
na ktere se opira umno kmetijstvo, ometno rokodelstvo itd.
Sposnavši potrebo sol pa boste todi spoznali ko-
ristnost branja dobrih časnikov, ki seznanjajo člo-
veka z vsim, kar zadeva njegrovo posvetno in dasno
srečo, — ki mo razodevajo skušnje zobraženih in raz-
svitljeoih dežel, — ki nam naznanjajo kar se po sveta
l^odf, da človek, ki je od velike drožine, ne ostane ne-
veden divjak, ampak zveden, omen in pobožen deržavljan.
Branje dobrih časopisov bi se droge blage nasledke
imelo: mnoge nerodnosti bi se umikale koristnim podukom
ob nedeljah; želja po branju bi se pri mnogih vnela;
marsikdo bi zamadil kerčmo , poslašaje zanimive nauke
in novice.
Velik vtok na zobraževanje vašega uma In serca
bi imele tudi knjižnice (bukvisa) po farah vpe-
ljane, ker bi se po ti poti brez velicih stroikov sozoa-
njevali z najboljimi bakvami, ki spadajo na blagor dose
in prid gospodarstva v vsih razdelkih. Malopridnih bakev
mi se v slovenskem jeziku nimamo; treba je le pacno
čati, da jih tudi v napredek ne bomo imeli. Ker pa
manj premožni kmet nI v stanu vsih bukev si omisliti,
ki bi jih rad prebiral, bi se tem željam nar lože vstre-
glo , ako bi se pri vsaki fari napravila iz majhnih done-
skov ukaželjnih faranov primerne bok viša; dmžtvo sv.
Mohora zaroore biti o tem važna pripomoč.
Zopernikom pa kmečke prosvete bi se pri ti priči
ugodno svetovati dalo: naj bi blagovolili podati se v
kraje proti sončnemu izhodu; velike brasnje ali popotnice
jim ravno sabo ne bo treba vzeti. TJi bodo zadevali na
bajte, ki se 10 fl.^niso vredne« V teh kočah biva po
10 moških glav, ki skope si narediti neznajočipo stres-
nih letvah slame namečejo , kakor naši kdsci o košnji
sena na svoje kolibe ; verh nje devajo veje in prekle de-
bele, da je veter odnašati nemore. V stanice/ boljber-
logom ko sobam enake, svetlo sparoma prihaja skozi
lino, ki se ob večerih z lesenim ploskem zapiral Zavolj
pomanjkanja nrostora pod streho sedi kuretina zunej na
drevesih. Ž(vini i^e ne polaga v hlevih, ampak se na
božji van izpušča k stogom , ki okoli koče stoje.
Mislim, da večega mraka uma več ni treba. Ti
se naj po sercu naslajujejo I Kobe.
Zgodovinski pomenlii.
IARM06I0. AVG. SACR.
C. MARIVS. SEROTINVS EX. IVSSV.
Ramloiil Davorin Teritet^ak.
(Is rokopisa: »Kdo go bili Norieani in Panonci, Kelti ali Slovenci?«)
Norioani ia Panonci
Veselijo moj pogled.
A. Krempl.
Od zelene Pohorske gore se začne prodnasta rav-
nina, kteri pravijo ptujsko polje. Vsaka stopinja,
— 90 -
ktero človok ta stori , j0 poBwitnw^ Na mao^ d« mt
tukaj, kakor geotiB^Lum preiikova^la |dc^, Mknit
fftraino nevihte rattaiftli ta je celi^fol^ v {mdnil^oU-
rodavDosti) pod vode atalo , — ne ootto , da d je de-
roča Drava po toM peijo vočkrat svoje rečiaee' ofreme-
nila, todi na tej široki ravnici je tekla človečjakrl cor-
koma in je terdi prod napajala. V rimako panonakik bo-
jih ID pozneje v tarakih je to polje večkrat bilo poso-
riiee kefvavih bitov. Plaino železo vsako loto Isorje
nove naklado stare nočL
Afcv pota^ ponoči po tem poljo potvje In divji
kric tičov hadooroikov posiosa, se ma zdi, da so to ne-
mirni dohovl padsih predstarišev« Ako jo ktera zemlja
klasi čka v pravem pomena besede, ipotovo )e tal
Kar imenitnise mesto na tem polja pa je staro-
slavni Peto vi a m. V svojem krila hrani jezeto dragih
Starinskih zakladov. Skoro bi rekel , da nI je bilo hne-*
nitoese^a v stari Panonii.
Panonia je bila bogata zemlja polna dobrav (Pii*
nkn m. Z6.)^ ceoar Galeri jih je dosti izoekati daf.
Ko je Aufast, brez da bi ^a bili PanoncI raz-
žalili nad nje planal, si je skoz same dobrave pot kor-
citi moral, iz kterih so Panonci rimoke vojake napadali
CAppum ttlfr. cap. Z9,) Ti Btaroslovenski narod so dozdaj
nekteri z|:odovinarjizakeltički, nekteri pa za t rački
deržali , čeravno že Dio Czosi (XLIX. 36) pravi,
^da so jim nekteri Gerki po krivem Peonci rekli, —
line, ktero je že dolg^o znano, pa naši Panonii ne
šlisi, ampak tistema naroda, ktori kraj fore
Rhodope polei: zdanjih Macedoncev živ{^» In
Dio-Cassia je verjeti, ker jo on rimski namestnik t
Panonii bil. Tadi ti prostodašni pisatelj piše, da je
Aagast le zato, da so njegovi vojaki kaj dela imeli
in na stroške drazih živeli , po svojem načela ^močnejši
▼se, kar je njema ljubo in drago, slabejsema sm^ sto-
riti^ mirne Panonce napadel. (J^io Cassius XLtX. 90.)
Po spričevanja A p piana (Ul^r. c. 92.) bo zamoi^li Pa-
nonci 100.000 junakov v boj poslati ; i^emu so Panonci
nar hrabrisi narod na celem svetu. To so so zdaj. Oger-
ska puntarska, in Italia nezvesta ste skusile. ^Strah
Taljanov^ jih imenuje A p p i a n na več mestih (App. /%r.
<p- ^^Oy in Mamertin CPanegyr. Vet. vol, IL pag. 49 J)
imenuje Panonlo ^mater hrabrih junakov^. Panonci so
radi živeli po rodbinah, kakor se Horvati dan današnji
živijo patriafhalskL Vellej Patercul C^V. 99.) pravi,
da so poznali rimsko slovstvo In rimski jezik. Dio
Cassi pa svedoči, da so že pred rimskim prihodom
stalo mesta in gradovi*
Toti Izverstni in slavni narod, ktbri je mirno go-
jil umetnosti mira, gri roparski August pobojevat.
Stiskani narod se vzdigne, kteremu so Rimljani,
kakor njihov vojvoda Bat o pravi (Dio Caišius LV. 88.)^
ne pastirjev cede temoc volkove pošiljali. Vojskovodja sta
bila dfH Bat ona panonski in dalmatinski, in pa Pines,
vsi umetni v vojskovanju (VtUtJ. Patere. IL). Vojska je
stela 80.000 junakov samih korenjakov in veslih poznav-
čev orožja. Eoa stran je sklenila čez mesto Nabor da
(Nauportus, Verhnika) in Ter s t vitalioiti, druga skoz
Macedonsko. Tretja je ostala za brambo u domovini.
Rimsko stareirnstvo Je trepetalo. Po panskem boju pod
Titeškim Hanibalomnl Rim takosnega straha prestal,
kakor zdaj pred bližajočimi panonskimi Slovenci (V^Hej
Pai. IL) Huda vojska seje vnela, dosti ker vi seje prelilo.
In le se Tiberi je kervavemu boju konec storil. Nar
peglavitnisa bitka je bila pri reki Bathynum CVelUj.
Pattrc. n.),iu% mislim, na primorski Bednji. Panonci
80 prosili za mir, tudi Dalmatinci so se vdali. Prekleta
nesloga In izdajstvo (Dio Cm$š. LV. 9. 99S4) j« tudi
^oknj, kakor večkrat t dogodivščini SlavjnnoT najdemo,
v Wm^t pomagala, nto poje take žalostne slevaBoki
»BaCo, Bi^i, ki4 «i BtorJl
SModei Pantuii?
Kji^ sUbaoeiBo si vaoril , —
Ah, vsa stvornost to eerti!
Dok panonske bo ravene
Solnona lae obsijala,
Doklar trate do celene —
To oerti Paaoaja.
(Konee sledi.)
A. Mrmtfi.
Slovensko slovstvo.
Drobtnice %a leto 1853. Učiteljem in učencem, sta-
risom in otrokom v pod&k in kratek čas. Na svetle^
dal Jožef Rozman, korar stolno Labudske cerkTO
in vodja skolijnega semenišča pri sv. Andreju, 8. leta*
V Celovcu natisnnl J. Leon.
Z velicim veseljem smo vzeli spet letošnje ^Drob-
tince^ v roke, in prebravsi jih ia serca rečemo: ^Tudi
letošnje „Drobtince^ so kinč slovanskega aievsiva, s«
skozi in skozi hvale vredna knjiga, blagodarjeaa s točn«
hrano za Jjudstvo, za kterega omiko in blagor je pisana*
Naj si jib omisli vsak Slovenec, kterega koli si
bodi stand, ker, resnično mu povdme, vsak bo na-
šel v njih, da bo zadovoljin ž njimi I^
Svitu knezo-skof Lavantinskijosnovajepervi
tečaj, se po obilnih svojih skušnjah o potrebah našega
naroda prepričani, pot pokazali, kako naj se v ljudskih
bukvah druži ,,koristno s kratkočasnim^. Teedino
prave potl^Drobtioce^ se nikdar niso zgrešile, in spet
letosqji tečaj slavno spričuje, da, kakor mili oče skerbf
za svoje ljubljeno otroke, z ravno tako žive ljubeznijo
oskerbigfjo gosp, Rozman vredoistvo ^Drobtjnc^, Žive
priče te Ijubavi ni le izverstno vredjena ki^ign, ampak
prelepi obilni spisi, s kterimi so oni obdarovali a pre-
slavnim g. knezo-skofom vred letosoje ^Drobtince^.
Pervi del tudi letošnjih ^Drobtinc^ je pobožnega
zapopadka j, pastirsko ogledalo, duhovskim bratom izro-
čeno za pokus in popravo^. Spisovali so ti del g. kneze-
ikof, g. vrednik Rozman, g. Tom. Rožanc, g.opatVo-
dušek, g. kaplan J. Oresnik. Očitno jo vsim tem go*
vorom, da so iz serca prišli; bojo tedaj tudi pot v serca
našli.
Za tem oddelkom sledijo življenjepisi podnaslo-
vom ^ogledalo blaženih mož, nekdanjim v spomin, se-
danjim v posname^. Nam nar bolj zanimiva sta življe-
njepisa Leopolda Volkmera, slavnega pesnika slo-
venskih goric, in Franca Hladnika, bivšega vodja
Ljnbij. gimnazia. V življenjepisu leta 1764 za masnika
posvečenega Volkmera, kterega ^fabulo in pesmi^ se
Slovencom dobro znane, je tadasnji žalostni sten slo-
ven sine tako resnično popisan, da se nemoremo zder-
iati, ti popis z ozirom na, hvala Bogu I velik razloček
sedanjega časa v „Novicak^ ponatisniti. Takole se glasi:
^Žalostni časi slovensine bili so za rajnega Volk-
mera; vsa v prahu in v mahu zarasona je slovensinn
spala. Nemci in drugi ptuji sosedi so jo čertili in za-
ničevali, vlastencl so se nje sramovali; kaj čuda, da ni
bilo citati slovenskih knjig, niti bilo moža najti, kteribi
jih bil po slovensko pisal. Na kmetih ni bilo sol; po
tergih in naestih se je učila nemščina In latinščina ; oni-
dve ste košato za roizoj sedelo, nji sestra je pa za vratmi
pozablena medlela. Slavo slavni sini so znali verlo pi-
sati nemško in latinsko, gočitl po iUliansko in franco-
nko , v svojem jeziku maternem se niso dali siissti , ka-
kar hitro so gosposko suknjo oblekli. V Oolovskej dn-
hovsnici, v semenišču večidel slovenskih dušnih pastir*
je v, ni bilo najti slovenskih knjig razuu Gazmana nem*-
liko^slovenski besednik, in pa kri^tko premišUevai^e več^
— »1 —
ttih ninic; aloniioe Umod jeser aianik SIovmmt ne
«d6A posnal nU Pe tri doliOTiiije ali fare »i lehko prt*
koda, pepni, ko si alovMakl avasfolj ali pa onih 68
•v«Clh peaen najdal; in ea ja kda vedalavat paaioD(ttr*
ple^ia KriatMava) citati, ali pa aw. arao^aU povedati,
jo kil ^^Uak kakor prarok imoDitoii. Veliko dakovnikov
jo kilo ttod SiovoMO paalanik , ktari ia niao alovenaka
brati tnali; earkTonik (Hiainar) jik Jo ▼ aaMo naaeil
0v. oTnofOlJ kiyrti, klerei^ ao t nadaio na lool IjnAto
• teiavpj po?odalL Ni bilo deMi alovonakib pffidif ; jik
pa todi dokovnikl piaali niao. Ia noMskik ali latinakik
knjiiT no P^ Torkn mlatili; in lekko oa viy da jo bilo več
plev ko pa sernja , kar f ovor sadoDO. Drof i ačeni ata-
novi ae na ovoj materni Joaik ia zmenili nisou Tako sejo
vbofa alovonaina kaala, pa tndf omika Slovencev jo toliko
Baoatala, da amo bili narodom v zaam^h in oporoko.
Taakojaake|:a aerca Je moral bttl torej mož, kteri al je
vpal saničovanai^a materneica jesika lotiti in obaditi
med svojim narodom dnino življenje. To ao storili na
Krainskem rajni Jori Japol, Gonman na Koroškem in
na Stajarskem nas slavni Voikmer**.
V ravno tem žtvljenjopis« pa najdemo todi slat
nank, kako naj slovenski pisatelji pišejo, da
b^ prav, ki takole veU: ^Da domorodoi pisec kaj vo-
lji, mora vae se|:e, dobre in slabe navado, vse čedne
Id nečedne lastnosti svajai^a Ijadatva dobro posnati, po-
Eoati žile domačih občatov ; kioc njei^ovo besede ima biti
domač no knplen; mora pa tadi vedeti pravomero omike
maternei^a jesika ^ da g'^ aamorejo njegovi rojaki v ra-
namenja dokajati. Le kdor domače lepo posneti — verlo
ptajo blag'0 pa čedno podomačiti nna , on saslnži slavno
imd domorodDei:a nčenlka, kakor gtk rajni Volkmer po
vsej pravici saslnžijo''«
Močno DOS je racveselilu v versti življenjepisov tndi
življenje slavnega HI a d ni ka popisano najti, ki med
botanikarji aastrianskimi visoko čislan je kot j,pohlevna
vijolica bival med droElmi cveticami*.
(Konee »ledi.)
Novičar iz slovenskih iin^ev.
Is Černogore. ^Narod« Nov.^ nannanjajo pod na-
aio vem ^n a j n o v i o^ aledečo novico : Čajemo , da je Omer-
pasa vojskini davek (ratni peres} od 100.000 to-
larjev kristianskim terf ovcem v Skadra (Scat-
tari) naložil, svojb|:a stričnika Tefvika Beya v čast pol-
kovnika povEdi|:nal In se s svojo armado vPod|:orico
podal. V nedeljo (27. feb.) se je vojska cemoi^orska
raspastila. Mertvik Torkov, kteri ležd pod milim ne-
bom od Spnža do Berik nezakdpaol, je nek blisoaOOO.
Černo|:orcl so vseli Torkom poslednjič se tri vosove
smodnika, ktere so voli na vojsko peljali, In nekoliko
binddr. Prepeva so narodna cabaviica, ktera med.dni-
Sin pravi:
»Zakleo se Omer na pos«6a,
Da ve6' ne^e vojitit na Moraeo«.
Daljo beremo v omenjenem časnika sastran Čorno-
l^orsko-tarske vojske sledeče: Vojska je potihnnla —
kako dolino, nikče no vd. Maraikda misli, da je lakko
Cernogorce in Tarke pomiriti, ter pravi: ^le Tnrk naj
naposU graoieo čornoi^orsko, ,in vse je opravljene. Ali
močno so motijo, ki tako mislijo. Sedanji stan jeza
Cernoi^oro lo Tarčijo hoji kakor vojska« To napopasti,
J« treba voditi: kuj je aodanji atan (statas qao)
Černogore.
Cernoi^orci terdijo, da rasan Černogore in Berda
je njik tndi Grakovo in Lčsko polje in da jim Tnrk
iiaa staro ^Ivanbo/^ovino'' odstopiti, to je, celo Žeto,
jmro in semljo od Bara (Antivari) in OI|:nna (Dnl-
^gno) ta Toe od Aleša , kar je nostrto reko ]>rhio.
Tnrk nasproti terdi: moja Je cela Černogora, lo3
nabUe Cokolioo): Eatuaka, Reokn in Cenioicn ao U^
Mdlo, in poiuoffovi misli ao ta tri nabije aedanji aia«
Oernoiporoov.
Y tok nmrakriž mialik jo teako, sila tosko prnvo
rassoditi. ^ Po našim maenjn je poalednja somljapisnn
rasmera Cernoforo a 8 nakijami in Berdom aodunjf
atan Cemo^oro.
Če isvsamemo JažnepabijoCerničko in Ročko,
ae ne moro na nobenesi seln Cernoircro , tndi v dobri k
letinak no, več žita pridelati kakor da imajo prebivavoi
k vočom na 4 meaco živeža kaj. Ostalik 8 mescev
morajo ropati, da ai potrebni živež pridobd, aicpr jim
ni moč živeti.
Kdo pa jik jopaknnl v take revo in nadlofre. Edini
tnraki jarm, ki jik jo ia rodovitno Zete in Ivaubeipovliio
¥ pasto skalovje pre^aal, kjer, naj počod kar koli ko^
čejo, ai nemorejo več žita pridelati kakor le bo trot*
jino leta. Ako ostanejo nesrečni Čerooi^orci v seda-
njem atan a: al ae jo nadjati, da bi bil kadajmirmed
Tnrkl in Como|:erci? Kdor vd, ki^ nn pravi glada
(Inkoto) m od loti 9 bo napopadol, da Černogorci v se-
danjem atann svoje dežele ne morejo mirni sosedje
Tarcfi biti. Poprej ne bo miri in ne more biti , dokler
se ne ranairijo moje Černogore ali pa ae pokonci
Čemogora.
Da ae tedaj ne ponovi nemir med Černogore in
Tarčijo in da obstane sedanja pogodba , je neobkodno po-
treba, da se dž Čeraogorcom saj proti majknema davka
Ivanbecovina nasaj, ktera jo od leta i4fiB do 1616
njik laatnina bila. Ta dežela bi jik redila, in omikal
bi se sčasoma narod, ktoromn se sedaj oponaša divjoat.
Torkom bi pa ta sgaba tadi nič ne. akod.ovala, ker bi
mnozik atroskev treba ne bilo, ki jik aedaj leto zaletom
imajo, varovati svoje granice napada Černogorcev.
Ako ae to ne zgodi, je rana le alabo za^oljona^
ktera bo se nevarnisi, ako so iznovega odprč;
To, mialimo, je bilo treba bravcem razložiti, dn
bojo samogli pravično rassojevati to , kar bi ae ategnilo
vpribodnje v teb krajib goditi.
1% Štajarško^krajnike meje 14. marca. • Prt
nas je v .dolini že en teden prijetna pomlad , po kribik
pa posebne v zamedih so dosti snega. Po nasveta gosp«
predsednika vase kmetijske dražbo ▼ 21. lista „Nov(c^
aim na av. Gregorja dan pervi krompir aadil, in mnoge
aosede s svojim izgledom napeljal, da ao tndi nekaj že
ga zemlji izročili. Še nekaj moram povedati : v- našem
kraji hočejo presfce, ko poveržejo, od kraja vse ovoje
mlade pojesti, tndi take, ki šolani avojih mladih dotaknilo
niso, 00 letos ti(^ divjožertno^); — prerokovači baanajejo,
da to strašno lakot pomeni. Kdo bi so ne smejal takim
prerokačom!
1% Der farjev se nam piše, da je 7. dan t. m. en
moz iz dkofje Loke, ki je ael v Krajnj na terg in ondi
polič žganja za popotnico spil, domi gredd v snega
EmersnnK Koliko Ijadf je že žganje na tako vižo pod
nemljo opravilo I
1% Ljubljane. Z veseljem slišimo, d|i nank kme-
tijstva v Ljubljani se bo po veliki noči začel, ki ga
bo začasno gosp. Dež man nčil, dokler se ne bo ta
stolica za prihodnjo leto po novem osnovala. 8adja-
in^marvorejo bo ačil gosp. Flelsman. — Prosto-
Ijadno razlaganje gosp. prof. Pavsič-a in gosp. ka-
atoza Dežmana o naravoslo vskih znanstvih ob
nedeljah in praznicih vabi dokaj poslašavcov iz mnogih
stanov. — Za kovače, ki se ncd na podkovijski ačil-
nioi amnega podkovstva po predpisa ministerskem pol
*) NiO B« prasei amijejo po ciFoto s if^aajem, in i njim
tadi sTinJa namaie okoli ^obea — ia poisrtaoBti bo skor^
vselej konee. Vred.
— «6 —
letft.boprihotejo sredo oiitn« preakninja* — Verli
ud naae kmetijske dražbe in priden eadjorejic foeped
fajmoster MosiD« is Vrenje na latrSanskem se
nam spet poslali mnoi^o oepfčev ilahnih simskihhrosk
in Dsspelj, in s tem msrsiktere|:a domačina osra-
metd, ki ne da eepiča is STOje^a verta, čes, da bi kdo
čmg kaj dobrega ne imeli Exempla sant ediosa. — V
cetertek smo pokopali iresp. Franceta Galie-ta,biT-
segs posestnika Bistriike frajsine na Notrajnskem in
soposestnika Bevske papirnice pod Ljubljano , ki jo po
skor Sletni bolesoi t 70. leta svoje staroeti ▼ Ctospod«
saspal« Omenimo njegovo smerti ne sate, ker je bil
eden nar premoinisih moi na Krajnskem, ampak nato,
ker je bil veri demoljnb, ki je sraven svojih reči so
tndi pridno trudil m občni blai^or svoje domovine; priča
tei^a je nje^va posebna delavnost sa vstanovitov vsa-
jemne poi^orolske dražba na Krajnskem, sa osnovo
domače hranilnice^ sa napredek kmetijske
družbe, sa ktero je ko večletni odbornik veliko delal,
In aa veo dresih občnokoristnih reči. V s^odovini ome*
njenih naprav njegovo imd nikdar posabljeno ne bo. Naj
po veliki, hvalo vredni - dela vnoeti verli mož mimo počival
Novičar iz mnogih iin^ev.
Po tem, ko so se nnidsn cesar Is cerkve domi pri-
peljali ; SO dali žnpana Dunajskega mesta k sebi pokli-
cati in so pohvalili in sahvalili Danajčane savoij serčnega
sprejema, rekoč: da so v tolikih soamnjih sveste vda-
nosti nekdanje Dunajsko mesto spet sposnali. — Sliši
se, da se mislijo cesar kmalo v Benetke podati in ondi
več dni ostati. — Za Dunajsko cerkev se jo na Du-
najl že nabralo 426.ai63 fl. 97« kr., 150 cekinov in 5
20-frankov. — Zdravnika cesarjeva sta prejela po-
fllavila : dr. Soeburger je prejel Leopoldov red, dr. Watt-
mann pa je povsdi|:njen v žlahni stan barona. — Po ukasu
cesarskem , ki je dosei vsim c. k. sodnijaro , ne sapadejo
m II oda ri, ki jih kdo od svetlega cesarja ali cesarjevo
rodovine prejme, nikakorsni sodniiki eksekuciK
sato, ker so sgol milosina. — Danca bojo sosgaii i^a
Dunaji spet sa 500.000 fl. papirnatih sestic in desetič^
htere so pri nas so slo redke. — V cetertek popoldne so
pokopali Dunajskega nadškofa in knesa Vlnconča
Edvarda Miide-ta, ki je nagle smerti umeri v 76. leta
svoje starosti. Truplo visoko spoštovanega gospoda je
neslo 6 duhovnov v stolno cerkev sv. Štefana, kjer jo
pokopališče Dunajskih škofov, 12 duhovnov mu je sve-
tilo; pogreb je bil slovesen. Oporoka (testament) nje-
gova določi, da duhovni Dunajske škofije, ki so po ne-
arečah obožali in so v svojem poklicu pridni , imajo občni
dedniki (Universalerben) njegovega premoženja biti; ve-
liko je sapustil tistim krajem, kjer je nekdaj 8kof in faj-
moster bil, pa tudi učiteljev in ubozih blagi gospod ni
posabil. — Dunajski časniki nasnanjajo , da se bojo pri-
hodnjič posebno dubovni frančiškanskega reda v
učiteljsko službo jemali. — Nckteri časniki pravijo, da
bo konec tega mesca v Berolinu shod austrianskega in
rusovskega cesarja , pruskega , belgiškega in holandskega
kralja, vsih druzih nemških in več laskih vladarjev. •—
Pravijo, da oe bode sv. oče papež, kterega bo več kar-
dinalov spremljalo, nar manj 3 tedne v Parizu mu-
dil, potem pa čes Kolonijo in Munakovo na Dunaj so
podal in v vsem 2 mesca od doma ostal. — NaŠpanj-
0 k em jenmerlo o enem letu 32 škofov. — Visoko učeni dr.
Orfila, čigar m6 po tem nar bolj po svetu slovi, da
je izvedel moč strupov do človeka« je v Parizu
umeri. — Važno novico naznanja ^Terž. časnik^ is Ca-
rigrada (Konstantinopla); prišel jo namreč od raskega
eara poslan 28. februarja knos Meacikov tjČBoatriflsi
terjatvami. Bros da bi so bil kaj menil s ministrom vm^
nanjth oprav in brez da bi se bil prsžno oblekel, ke ja
bil pri predsedniku turškega ministerstva , je s suttaamm
nek naravnost govoril, da: 1) mora sultan obljab^
naaaj vsoti, ki jo je storil Francosu savoij bos-
Jega groba, ker car terja predpraviee sa gerike ee^
kov, in 2) terja 40 milionov plastrov sa večine str«^
ike v obsedi podunavskih knežij leta 1850. Pred ti dao^
ko je rusovski poslanec v Carigrad dosei, se je fran-
coski spravil ia poti.
Klepec«
(DaUe.)
Prtstraii se kris^aaska vojska
Veseli hrnp seseae tarska.
Al, ooj! na grada ki^ <aai plaee?
C^j divje krohotaaje spodej!
Sa brata plaeo sestra tamki^,
Derhal kroheee torska spodcj. «-
»Al ni med vami veo jnakac,
£avpye asa v kne^t Ukor,
»Ki bi se v dms« s maaoj skasil?«
Is plahe trume sio stareji,
Na Torka sadiO so poitne,
£ besedo dersno ma aabavUa:
»Ne babiOf Tare, se presfodiOl
»Se ima brat desaioo sdrave
»K esveti bratove leviee,
»Le sem, da hitro jo poskusiš !c
Na sobeh natefiie Turek usta,
Odsovera na to oe dado,
Al divje is oei sabliska,
Bpusti po vrafu damasoinko,
Utue mu desno do ramena,
Potem pusti da k oteu ide.
Odreveni kristianska vojska,
Gromeei hrup saiene turška. —
Na srsdu milo deva plaoe
Derhal kroheee turška spodcj.
Ko vidi sina stari otee.
Ko vidi v ranah ju I kervi ,
Osvete selja sa sapali,
Žareoa Jesa i sramota;
Bpusti se v Turka sivi staree
Posabi let i rok okornih.
0 hvi na grada, enj plakanje,
Kak milo britko, kak Je silno,
Raslesa se na bojno polje,
1 h^Je ie sapali knesa.
Gerdo se Turek posmehiije;
»Al si obnori), topi staree!
»Al si se sli^ve naveličal,
»Da tak hitiš u smert gotovo ^
»Al nimaš veo sisov poslati?
»Qo8ti bom daaas Jas napravil,
»Gosti sloveče vranim tioam,
»Ki krok^o pod nebom studno,
»Ni^ turške slave god posniO<^9
>'NiO s knei^im truplom se gostjo.«
Le bolje se pospeši starec,
Grosi se Turku s to besedo:
»9orje ti snjnsni aejeveree!
»Se bdi nad nami Bog mesoeea,
a Od tebe, Ture, gerdo ia^ea,
»Ki tudi roko staro vkrepi,
»Ko sa otroke se maščuje!
To reče, ter se saprašita,
Da semtja se sasiblje spodej.
Ke v pervo mahne silni Turek,
Mu meč na tri kesd rasb^e;
Ke v drugo mahne silni Turek,
Na travo pade rasa glava,
I kerveo eema scmUa pUe. —
(DaUe sledi).
Natiskar in založnik Jožef Blaznih v Ljubljanu
kmetijskih, obertnijskiii in narodskili reči.
Novico ishiO*Jo ▼ Loobljaui
{▼oak tedoB dvokrot , nam- ^
ree v sredo in soboto.
Odgovorni vrednik Br* JTanes Blelif eU.
Veljajo so celo loto po posti I
U fl. , seer 3 fl. , ss pol leta
2fl. popošti,8cerlfl.30kr.
Tečaf XL
V sredo 23. marca 1853.
List 24.
Poduk
v hme^oreji.
(Dalje.)
Obravnava hmeljnika v drugem letu.
Za drugo leto mora biti natič daljši, 9 do 12
čevljev dolg, ia na debelem koncu do poldruziga
Eavcadebeh Vsake sorte les je dober za to; smre-
ov, jelov. mecesnov, brezov, jesenov itd.
Ti koiiči naj bodo ali čisto ali saj na eni strani
obeljeni, da se posušijo, in se pod kožo altljubom
merčesi ne zaredijo. Špiči naj se pa tako. da so
spice trivoglaste, namreč, da se kol na d ven stra-
neh zaseka, tretja stran pa ostane, kakor je zrasla.
Take špice tičijo terdnejši v zemlji, kot okrogle, in
veter jih težje omaja.
Natični koli naj se nasekajo, belijo in špičijo
pozimi, da se do dobrega posuše^ ker sicer sirovi
aii samo prevenjeni v zemljo pridsi, kar jih v tla
pride, se zaduše in naglo zgnijejo.
Pomladi, koj ko hmeljove sadike začenjajo iz
tal bukati, to je, mesca malega travna, je treba
zemljo, ki je bila jeseni na hmeljne sadike z dre-
vesom veržena, na enako vižo spet stran vreči. Al
prav marljivo naj se to opravlja, ne da bi se hmeljne
sadike zrušile ali clo potergale. Iz tal moleče pri-
rezane mladike kažejo oratarju, kako gre drevo
brez škode peljati.
Po tem pride na versto
obrezovanje.
Obrezovanje je nar važniši delo pri hmeljoreji,
ker na tem je nar več ležeče, zakaj dobro obrezo-
vanje je temelj požlahnjenja hmelja , brez kterega
se ni nadjati dobrega pridelka, naj se druge dela
še tako dobro opravljajo. Celo divji hmelj se da
sčasoma po pravem obrezovanju požlahniti; pa tudi
žlahni hmelj zdivja , če se nič aii ne prav ne obrezuje.
Prav se pa obrezuje takole:
Na verhu se mora prirezati do četerl pavca
verh predletne sadike^ in odrezati se morajo vse
korenine, kar jih je manj kakor pol čevlja pod-zem-
Ijo. Tako obrezani štor napravi spet nove kore-
nine, požene nove mladike, nastavi peresa in cvetje ;
semena delati mu pa moči manjka ; namesto njega
napravi veliko moke in hmeljove smole, kar mu
ravno veliko vrednost d^ja.
To obl-ezovanje se pa takole zdeluje: En de-
lavec odkopuje zemljo proč od štora, da do spod-
njih korenin pride; drugi delavec obrezuje štor,
kakor je bilo gor rečeno s ^krivcom enakim vinske-
mu nožu. Če je treba , dene tretji delavec nekoliko
gnoja okoli štora in vse skup zagerne dva pavca
visoko verh štora s perstjd.
Manj persti verh štora stori ob suši, da štor kasno
odganja, več persti pa, da se veliko mladik zaduši.
Ako po obrezovanju pride hud naliv, stepe
rahlo perst v skorjo , ktero je treba proč vzdigniti
enako kot sadikam v pervem letu. Umerle sadike
gre koj z druzimi nadomestiti, da hmeljnik ne ostane
plešast, ker pozneje zasajene sadike v senci od-
rašenih se ne zamorejo več krepko vrasti. Po oprav-
ljenem tem delu naj se čisto čisto poberejo vsi ob-
rezki , da ne odganjajo , in pravih štorov ne zatirajo.
Nadomestiti se pa znajo suhe sadike tudi z
grebenicami od bližnjih štorov, ako so zadosti dolge
in močne.
Odkopovanje al odkrivanje štorov pred obre-
zovanjem je dvojno, namreč: ali je okroglo krog
vsacega štora posebej , če je svet osušen in spodnja
zemlja rahla, da naglo mokroto popiva, — ali pa
gre grape napraviti od štora do štora, če je svet
mokroten in spodnja zemlja gosta, deržeča, da
mokrote naglo ne požira.
Okroglo odkrivanje derži dlje časa potrebno
mokroto pri štoru: grape odtegajo preveliko mo-
kroto od štorov, cia ne gnjijejo.
Posebne pazljivosti je potreba pri obrezo-
vanju. Premočno obrezovanje zamore ventati sa-
dike, premalo pa, da sadike zdivjajo, namreč če
mladike rastejo iz lanjskega lesa, ne pa iz štora.
Korenik od verha se ne sme preveč porezati,
sicer štor opeša; pa jih tudi ne preveč pustiti,
sicer ostale verhnje korenine začnHo samosvojno
rasti, in spodnji štor enako opeša. Obreza naj bode
vedno gladka, z ojstrim nožem opravljena.
(Dalje sledi.)
O zadevah poslov.
Gospodarji in ircepodinje se dandanašnji vedno bolj
zastran slabih in razajEdanih poslov pritožajejo. In gotovo
je, da je pritožba o napakah pravična. Ni tedaj čuda, da
po vsih deželah se razlega klic po novih ostrih ponelskih
postavah. Al bojo pa same postave, ee se tako dobro
osnovane, odvernile mnogo verstne napčnosti, o kterih se
gospodarji in gospodinje pritožujejo? Bojim se, da ne I
ker vzrokov pokvarjenih poslovni v samih pdsiih iskati,
ampak v mnozih d razi h okoljsinah, is kterih izvi-
rajo napčnosti njih.
Kdor pa hoče rano celiti, mora nje natoro
poznati.
Kar bomo mi o ti zadevi odkritoserčno govo-
rili, ne zadeva le slovenske dežele, kjer ta koga zares
zlo hudo razsaja in krepkega zdravila potreboje, ampak
dalječ sega tadi čez nase meje. Če tadi v nekterih der-
žavah tji in tam že davoo ostre poselske postave imajo,
se vendar vsaki dan prepričvjejo, da niso dostojne, ker
— 94 -
je vedno bolj očitno, da tiatemu atano , kteri Je dr«tim ravno
tako potreben, kakor vaokdanji kruk» oo ne moro celo
vsa pokvarjoDoat podtikati. Ne aniovio poslof ¥ prah
tlačiti, ker tadi ooi ao IJadj^, kakor ini; 8okr«U«nAsi
in seotro v tistem Gospoda, ki jo c:ospod vaik f oopodar-
jev. če 80 olnžabnikl naši , da nam delajo in pomai^ajo,
niso anžnji našo terme, da jih saničajemo, da divjo,
noprffliiidoo in pr^vaotn^ i njimi ravnamo ! „Ne bodi t
ovoji hiai , kakor lev , ter no preganjaj svojih domačih,
in ne satiraj svojih podložnih^ — veli že Sirah.
Nihče pa naj ne misli, da mi s tem hočemo ma-
lopridne pdsie sa^ovarjati,— Bo^ nas obvarij tega I
Nas namen je odkriti resnico, da se ne oponašajo vse
napake* naravnost le poslom ; sato nočemo to reči le po-
verh ofledoti, ampak globokeji jo hočemo preiskati, in
pokasati, da ti sle^ svoje korenine se kje drofod Ima,
n kterth popačenost naših poslov isvira«
0«ti«io se nar poprej ▼ otarodavno čaae naaaj.
Ža o oilao atarih časih so se gospodinje soper ovojo
poolo prilonavalo« in v sv. pism« starega zakona pri
očaka Abrahama najdemo , da jo njegovi sooi Sari on«
njenih dekal slo oporna bUa, ter v vodnem prepira i
njo živela. Preisimo le enmala vsrok , ia kterega je ta
opof nost iavirala , in našli bomo , da že takrat je ravno
taka bila, kakor jo dandanašnji. Ko je namreč Abra-
ham s svojimi čodami nekaj let v Egipta prebival, jo
egipeaneko deklo, ktera je, kakor sgodoviaa pravi, hči
siala^ hUa« v slaabo vsot, ki je potem, kooejeAbra-
hap oopot v Kaanan — svojo novo domovino — vomal,
ž njim prosta, ne več snžnja sla. Hagar — tako jo
šali dekli imd bita ^ jo dragoceno slat« ohane in za-
pestnice imela; Siara jo večkrat nadležje, nigbljiahaM
in zapeataico prodala, ker oaa, bogata ia imenitna pa-
atirska kneginj«, nI tako lapfh, ko i^ena dekla imota.
Hagor pa -r- al oa ji drag opomin bile, al le is svojo-
glavnosti r-r- jih nI hotla prodali; in tal(o sojepervipr^
pir med njima pričel. Drngi in ae h^iak prepir pa oe
jo vnel, ko je Abraham zalo Hagar v neko prednost
po tadaanji oogi bil povsdignal, ktere aod je blllamael.
Se v^, da se je Hagar potem se holj prevzela in avoji
gospodinji esaki dan oMinj pokorne bila 9 dokler je Abra-
ham prisiljen bil, Hagar in lanuiole is biaa odpraviti in
T pasove odgnatL
Naei bravoft bede morebiti rekli: čmo ^ tem 00-
stavka oi starih sgodb av. pjsma govorimo? Nam se
ta pvige4ba jako važna zdi, ker je deloma take rekoo
eled, kUtega se je treba dtržati, ake nočooM eniH
etraaoke napčnoati naših pealov ooditi Le sgodo^
▼ine nikdar v nemar pnsati, m ho^ pravični bodeoMi v
Tsih svojih razsodbah. Kolikor 00 posli dan današnji slabji,
toliko več so tega gospodarji in gospodinje krive; zato
je treba postav za. posle, gospodarje in gospodi-
nje, — zato je treba ppboljianja na obeh straneh.
Skosili bomo imenituisi vzroke odkriti: od kod to-
likanj majopridujji poslov dandonasoji?
(Dalje sledi).
Zgedavinski pomenki.
IARMO6IO. AVG. SACR.
C. MARIVS. SEROTINVS EX. IVSSV.
Ramhiil Davorin Terite^jak,
(Konee.)
Pa za postimo to žalostno ddbo in podajmo so na-
zaj v raslagaAje našega na čelo postavljenega napisa.
Kamen je otirovogdast (Cippns) in je leta i9^7 v
Dravi ni pri ev. Vida v Halozah najden, posnej pa v
Ptnj prenesen bU. Mah ar CQe4eh.derSuierm.lit.409)
piše: ^Nektori menijo, da imd ^Jarmogins^ jolaotaoim^
CEigeunamen) nekega glasevitega panonskega ptičogleda
»1 vrečarja, kar pfameakeAVO aa Asgnr berd. Nem
eo doadova, da to imd Jo lastno Und nekega celo nezne-
Boge domačega panenekega boga, kakersnihjo vdrasik
deželah rimake deriavo se več,^
In taka je. Kako na čela dobrih dnhov v Par-
zlanstvn Ormozd stoji, in se stvarnik sveta Imennje^
tako je v Slavjanstva Belbog (^'^on Brete Limemeimes
Vereuekee il|er den mit. elac. IHfmof etc. i^ei^mig U. Tk.J
spočetoik oveta; sato je svetH njegov stvor, in loč in
svet imata enako im^ svet — svetlo. Nar višji
Belbog v slavjanstva pa je Svate vit — Sveto vi t.
Helmold (C%renie. Slav. I e. 58, paf. 4) piie: ^Med ras-
ličaim božanstvom Slavjanov; pervoje „Zwantewit^ pri
čigar pogleda so vse drugo le za polbogove čislali. V
iztočni mitologij se sol ne e zmiraj veli Jnnak^, „vi-
tez^^ »nepremagljivi bojevnik^ ker je njeno bo-
jevanje a temo pogodba nepesnoga semeljohega sivljont«
(Crem»er S^k.)
Rimci so našega Svatovita vsikdar v Mithro
prestavljali, zato pridevek ^Deo invicto Mithrae** (Seli
MytkragekeimnJ
TadI V slavonski mkoiogit je S ve t o vi t popisan
kot b e j e v n i k, kar njegove vlaaeitosti (attribnti) pričajo«).
Kakor ga vao vla«titosti ollčnega storijo iztočaoma
Mithri, take tadI njegove ime, ake je po etimologii
preisemo. V njem je po pravem samo ena olovka, in
eicor: nWit^, sveto je pridevek, kar eam Saxo si ov-
ni čer poUrdi ^^\ Koreniks besede Wil pa je že pe
Dobrovskem (Slavin, fag. 4iM) Usta, ktera je v be-
sedi ,yVitezS Uke da Svetovit pomeni |,8vetega
V i te s 0% den heiligen Sieger. Tako todi v eanskrit-
skem jezika pomeni beseda: „džiS „vidžl<^, viacere
expagnare, iz ktere je Visna nastalo, kterI je tadi
hil nebeški bojevnik. Svatevitova priimena so bila Je ro-
ali Jerevit CHamtiin.J kakor zmladletoo soince,
in Rnjovit kot polletno soince, iz kterega imena
je nastalo imenovanje mooca Rajon, Rajan, in Bo-
revit — » simske eolnee, od beoede Bera, Wetter,
sehleohteo Wetter, Sterm, bor, tosterer Wakl. ZaU
najdemo e litvanski mitelogil bega strne ^Porevit^. Vse
te rasličee priimena, ktere po pravici Svatov it a pri-
Mep^e, imennjojo stari hronikarjl, kakor Sax. eramm.
Grotooff« pisatelj Vitae s. (Htonis itd.
V slovenskem jesiln pa se imamo drago soimi
besede „Vit^ in ta jOi^mog^ od možem, moči, mo-
gel sim, premogel, premagavec, smagavec,
kar tndi toliko kot ^vit^, victor, Sieger, pomeni.
Tndi v sanskrita (^opp glossarium pod keeedo
„mmfur'') pomeni ^mahan^, ^mogočni^, „mnogi^9
in |,magar% visoki. In ^mahat^, mogočni.
Jarovit bi tedaj bilo severnoslovensko, Jar-
^^S P* paoonsko-slavenoko in pomeni enako* Da
jo Jarmog enak severno-slavenskemn Jarovitn in
da ni kaj drnzega kakor S vato vi t, bog svltlobe —
Bohiea (Slavjani so sonce pod imenom Svantovita častili,
kar je dokazano v Hofmann y,Momtmenta Intrekoe. pag, 76.
Hofm. i/, p. n.a) 0amo v poedini ddbi mladoletnega —
jarnega soinca — pričata tadi imena častite^a , kteri je
„ex jnssa^ taj spomenik postavili, Meri in Serotin.
— Zahajočeira soinca Itni je bilo M a rovi t 6^"^
mamShfmik U. stran 89». in dalje.) Ker so stari mislili,
(ta amira, kadar se loči, in brez dvombe je na taksni
način tndi latinski izraz: „8ol occidens^ nastal. Zakaj
*> »Baseem ssf ittarnn habebat« (Streiemšinf Smer. Morav.
kiet. pmf^ 4T), d«lje »c^oapioa« groeditetis easisc (SajB.
Oramm, MUstor. Damm lik XIV. paf. 819^ 880), »peos*
liareie (Jbi ooloris e4|aam«, io roaeboo »lastavo« (Uietor.
episo. Camin. //. vol. seript. rer. Germ. pag. S09) in
»bodež«, kakor intooni Džemdžid (i^lej: Ulenker Zend
Avesta trn Kleinen pag. 19 u>> 48).
**) Affirmances se domestiee Vito oontentoa esse.
— 96
MaroTii m po tbIIi nčeDik sUvoDikik jttikoBlovcih ix-
pdijAti ima od bonedo mar, mreti, aato Marena bo*
X'mja amorti pri oeveroib Slavoaib. -Pa tadi imi Ser o«
tiu j^ Tsoto i& boffočastja SFatovltovo/ra* Racaa
proimoa JaravU, Bttjovit, Borovit je tadi Sve-
to v U inial priHttO SerovU *>
Jaa aa«lin> da boMda Soro ima koroaika v aaiH
akrithi b«fedi,»9ar^ aovoalovenako aora, poroki c«ra»
otrahlaa, claasoD, ktari jo tadi ipercka ffsiQ apodobaa ▼
koroaiki io pamoaa, ali pa v aaDskrttski booodi ^ar^
^tkoo, bowofffD. Bodi si ▼ edni ali dra^i, smira> aa
Dasasa na ftveto^itK Da bo atari SloroDci, kakor
mi sdaj pa avetaikik , imoaa avojim atrokom. pa ovojih
bo^avih prilairaii, kažejo, rimaki apomiaki v Norika ta
Paooaii. Na D>k aa aijdo: Veriaaa, po vara Via-
natovom, Apiariaa po bojTioji aemljo Apia, V»-
raaas, p» boraoa (0voa>iodotilaveooko|:abairaA«:ni
SLamoaa, VeiaviaiaDao po Viinata, Amyaa-
tka a (Amoalav} po Ami, čemi atrani žensko polovica
l)ogiaiio Živa Ud.
Tako orno ntsli pri aevomih Slavonih Lvaia» in
pri jaŽDib Lvaaiia (i:lej ^Novice^ Nr. 16) in orno vi-
•diii, da jo pomen amiraj jenak. Tempelj Mythra je
etal na rogratcki irori, kakor najdeni kamni pričajo,
in meato najdenja omenjenega kamna ni dalječproč. Še
kersanska cerkva sv. Vida pomeni, da so katoliški maš-
nlki v. ložjo odvajenje in pozabljenjo na paganskega Sva-
tovita , kersanskega svetnika o siičaiia imenom podložili.
ISicer zdanja cerkva nI tako stara , da bi njeni poče-
tek so imel v rimskih časih iskati, — ali kdo nam moro
dokazati, da ni draga na tem mesta stala, ktere sta-
rost je višja od zdajne. Tako pa imamo nov dokaz, da
amo starisi v naši zemlji, kakor nam nemaki historiki
pravijo, In da smo prejo bili v versli omikanih narodov,
kakor germanski* Dirjastva so oni prinesli v nase kraje;
to niso moje besede, temoč svetega moža, kteri piše:
^Dasa strepeče, če si pomisli na razdor nasib časov;
več kakor dvadeset let okod Carigradom in jalskimi pla-
ninami so kri preliva, v Skitbil, Trakii, Makedonii, Ba-
cil, Thesalii, v Balmacil in vsA strandb Panonio; vso
razdira in podira, ropa in pleni: Got, Sarmat, Qaad,
Alan, Han in Markoman^ (Sv. Hironim v pismu do Heliodora,)
Sloveosko slo\stvo«
Drobtnice %a leto 186S. Učite^em in ačencom, sta-
risem in otrokom v pod4k in kratek čas. Na svetlo
dal Jožef Rozman, korar stolne Labadsko cerkve
In vodja skofijnegs semenišča pri av. Andreja. 8. leto.
V Celovca natisnol J« Leon.
CKoDecO
Tretji oddelk zapopade ^prigodbo žalostne in ve-
aele mladim In starim v poduk in svar^. Spisala sta
jih večidel slavni vrodoik in pa svitli osnovatelj ^Brob-
tinc^. Križarske vojske so kaj mlčno popisano ra-
sna mnozih drazih lepih povestnic.
V četertem dela najdemo mnogo prav prijetnih
In podačnih prilik in baain, spai le spisanih od ravno
omenjenih dvA nevtradljivo pridnih gospodov. Kaj krat-
kočasno je popisana povest ^hndič si sedeža ise , in kje
ga najde ?^; prilika pod naslovom ^sončni mrak^jetako
Upa in resnična, da ji jih jo malo para.
Posebne vredaosti je v letošnjih ^Brobtincah^ 5.
oddelk: ^ogledalo at šolo in domačo r^joetrok'^. Razan
onega sestavka, ki so ga spisali slavnoznani mojster
detovodstva, gosp. Rodmas, in enega, ki je podierkan
s X F. , so vet spisi tega prelepega oddelka. La sok g.
kneaoikflfa. in. goajju Rozmana.
*) 8vaatovitu8, qm etiam apod alios mntato nonnihil dialeeto
flrerovitiis est nomioatas (Stredoufsku šaer. Mor. hist.
^Navod, kako bi se pervinci v nodoljakib
šolah ob jodnom pisati in citati (brali) ali pi«
aajo so citati ačili,^ je vreden, da postana vodila
vsim ačlteljom , .kterim ni na tem ležeča^, da so otroci
le več let v šola motijo, ampak da ao v kratkaai
krati ia pisati nančd. Sedanji časi ao akos iaakcs
bolj praktični ali djanaki po8taU; ▼ vsaki reči ao
glada na djanako koriataast; priča tega ao tadi
realne šale v prioMri n nekdanjimi tako imenovanimi
čotertioii klasi, — dandanašnji gimnazij memo
nekdanjih. Le očilo v ijadskih soIah, izjemsi vo^
like hvalo vredoo vpeljavo nazornega ačiia , je oklooieim
BO v spone stsrtk časov ; nadjamo so, da ao tadi te bodo
kmalo odpravile. Brati in pisati ni cilj in konecačo-
nja, ampak je le sredstvo za sto drazik naakav po-
trebnih za življenje. Kar je tedaj Io stopnica zadruge
namene, naj se hitro doversi, brez pomade, ki je
dolgočasna iskreni mladini. To se pa edino do-
seže, ako se otroci ob enem brati In pisati nčj« Vaja '
branja lu pisanja terpi tako potem skoz več let. Ker
smo imeli pretekle leta sami priložnost se pri odra se-
nik možeh prepričati, da so se, ačivsi se le 2 dni v
tedna, o enem leta dobro brati In pisati naočili , smo
skoz in skoz prepričani o resnici tega , kar častiti gosp.
Rad mas pravijo, ^da se bojoačenci podanem navodao
dobi enega leta, samo o nedeljah in praznicih, s
pisanjem vred tako dobro citati (brati) naučili, da bo
pridnim ačencom za celo življenje vstreženo^. Kolikšni
dobiček za učenec, ko se drugo leto že zamorejo mno-
zih drozih za življenje potrebnih naukov učiti f »Kra-
sopisje^ — pravijo gosp. Rudmas dalje — „naj se
pusti krasopiscom ; otroci pa naj se uč^ pisati , kar in
kolikor jim v življenju bode znati treba^. Kako resnične
BO te besede! Kdor ve, da fantje, ki so se skozi 3 dolge
leta ki^asopisja učili, večidel vse to pisje pokvarijo, ko
v gimnacij pridejo, bo poterdrl a nami vred gosp. Rud-
maseve besede. — Naj bi neprecenljivi ^navod^ rodil
obilen sad, — naj bi bil vodilo vsim našim učiteljem!
Kaj' lepi so v tem oddelka tudi sestavki g. knezo-
akofa:^šiba za otroka ilahna roč^, ^pričkanje pobožnega
mladinca ib modr^ana*', ^solarako blago sa nareke in
predpise^, in ^sveto detinstvo^, kakor tudi sostavak gosp.
J. E. „kervava šiba slabih starisov^, s ktorhnl so vredno
dražijo soatavki gosp. Roamana: ^dojivko^, ^sola na
voBto^ in „ Amerika najdena^. Sestavek pa ^kratka do-
godivščina slavjanakega sveta^, ki soga tudi goop» Roz-
man spisali, ja posebno krasna cvetlica tega oddelka,
ki sa bo gotovo vsacema rodoljubu jako prikupilOr
Poslednji oddelk zapopade pod naslovonr^^sf o ven-
ska g orlica^ fO pesmic, med kterimi jo nam narbolj
dopadla ^Zdravica^ gosp. VIrk-a.
Oklnčane so letošnje ^Brobtince^ z zares krasnim
jeklorezom sv. Metoda in Cirila, apostolov Slovanov^
h kteremn so svitli knezo-skof ravno tako krasen sosta-
vek spisali.
Omeniti merama se, da natis letos njik ,,Brob-
linc^ v primeri s prejsnimi jo kakor dan in noč*
Tako v vsem izverstno napravljeno ^Brobtlaice^
priporočamo živo vsim rodoljubom slovenskim. Slava na}
jih spremlja po vsih slovenskih okrajnakl
Novičar iz slovenskih krajev«
1% TerHu 20i nmrcm. Že Štiri Mk >)udjo tukaj
take buTjo na pomnijo, kakor je včeraj bila hi (udi da-
BOS so t^pl , vondar se jo nekoKko bvlf olegla. Vso
poste so aavolj nje zastalo, in ^Omnibos^, ki je bil v
Ljubljano namenjen, je koj zunaj mesta prekucnila, da
so danes na mestu leži. Pri novi cerkvi sv. Antona ja
— 9e —
Terffift necai^ft moža in mii je no|:o slomilo. RsmoUko
kakor po sahem, je tudi na morja velika Dovihta, nobena
barka ne naore ia loke, nobena v loko. Todi is Benetk
ne more parobrod savolj velike nevihte odriniti. Barja
piše tedaj od Reke, po celem Kraaa noter do Benetk;
vpamo vendar, da bode kmalo potihnila, ker dol^o ni-
kdar ne terpi, naj bode fie tako hoda. — 30 mladih, %
do 14 let starih fantov is Krasa domi, lepo v domači
obleki napravljenih in v novo osnovano mnsično kardelo
Teržaske okolice izvoljenih, ja mosiciralo onidansvecer
pod oknom sviti, nadvojvoda Maksa ▼ Tersto tako moško,
da irosp. vojvoda in vsi ^poslosavci so jih a velieim ve-
aeljem poslasali. Nadvojvoda jim je podaril vorh dobre
fcaplice, s ktero so se okrepčali, se 100 fl. sate.
1% Ljubljane. Danes samoremo veselo novfco na-
znaniti, da tisto novo imenitno obdelovanje semljis s po-
klado glinjaatih podzemeljskih cevf, kise dršnažaime-
noje, se bo, ce vse po sreči i^re, todi naKrajnskem
se letošnje leto začelo, ker vse trojno, kar je k sačetka
tei^a dela potrebno, nam je se ^^otove. Umetnega
mojstra v tem delo nam je is posebne prijaznosti slavna
štajerska kmetijska dražba, hvala ji I sa nekoliko časa
poslati sagotovlla, -^ verli podpornik vsake občuokoristne
reči s:osp. Baomg^artner se je rad vdal prošnji kme-
tijske dražbe in si bo naročil iz Merskega mas i no za
cevi na svoji opečnici (ce|^elnici) , da se bojo po na-
sveto Štajerske km. drožbe cevi.sa dr^nažo domi de-
lale; — in že imamo v Ljobljani todi vse orodje sa
grabne rezati in cevi pokladati, ki je pretekli teden na-
ravnost iz Londona prišlo po naročila g. Terpinca,
za vpeljanje novih in dobro poterjenih poprav vedno skerb-
nefa predsednika nase kmetijske drožbe. ^Novice^ bojo
začele kmalo prijatlom kmetijstva drinažo natanjke
popisovati, da na to vižo pospešimo to važno reč od
vsih strani.
Novičar iz mnogih linueVt
Preavitli cesar so prejeli te dni iz rok novo isvo-
Ijenega kardinala in papeževega sporočnika gosp. Viale
Prela-ta eif sob sv. Petra, kterega so sv. oče pa-
pež s lastno roko iz' čelost tropla sv. Petra vseli in ga
eesarjo v poseben spominek poslali. — Nabora za Do-
najsko cerkev soesedosihmalna Dapaji čes 433.845»
11., v Pragi čes 18.736 fl., ▼ Tersto čes 18.078 fl.,
v Ljobljani 2437 fl. 66kr. itd. — Mesca febroara
se je peljalo po ces. železnicah 181.070 Ijodi, blaga pa
1,470.424 centov; dohodki so znesli 793.670 fl. -^
Troplo fzm. Haynao-a, ki je bllzo poldragi milion pre-
moženja zapostil , so pripeljali 18. t. m. iz Danaja v
Gradec, kjer so ga s veliko svečanostjo pokopali. —
Časniki nasnaojajo, da se bivsema ministra barono Brok-o
služba aostrianskega poslanca v Carigrad o ponoja. —
Na Laskom (v Ferari, Milani in Mantovi) so sred tega
mesca spet 4 obesili, 3 pa vstrelili, ki so so prekocija
6 febr. vdeležili; 19. dan t. iS. pa je maršal RadeckI
▼ razglaso is Verone milostni razglas Njih veličanstva
naznanil, da vsim tistim, ki so se v sodniški Mantovski
preiskavi zapopadeni, se Ima popolnoma pfiaane-
sti, da ne pride se več drožfn v nesrečo, kterih očetje
so le zapeljani se velicega izdajstva vkrivičili; le tisti
se nimajo pomilostiti, ki so pobegnili (33 jih je) in niso
pred sodbo prisil. — Gradčki kneso-skof pride nek sa
nadškofa na D o naj. — Hrabri vojvoda GrahoskiJa k ob
Vajatič je nek v Kloboko (torski terdnjavi) po greš-
nem terpljenjo amerU Vjete Černogorce močijo Torki
grosovito. tipanje, da se bo kristjanom v Bosni pa
dohodo Kiamila-pasata bolje godilo, je splavalo po vodi.
Kdaj bo torske -roške pravde kopee, se ie sa gotovo^
ne yiy ker felegrafoo nasnanilo od 18. t. m., da ae
Tark terjatvam rosovskega poslanca noče vdati iia^
da je angleško in francosko vlado na pomoe po-*
klical, se ni popolnoma verjetno, kakor tadi to ne, d»
je angleški sporočnik v Carigrado poveljnika (admi-
rala) srednjemorskih bark v Arbipelag napotil, da bo
bližji pri rokah. Zlo pomenljivo pa je, kar nek Var-
žavsk časnik pod krilom rosovske vlade naznanja, da
toriko-černogorska pravda je le na videz končana m
da ao bojo kmalo važne reči naBospoto godile; posled—
njič pravi , da rosovske in aostriaoske dežele se bojo
proti jogo razširile , proska vlada pa bo za odškodnino
en del krsljestva Poljifkega dobila. „Allg. Zeit.^ pravir
kdor v^, da v Varšavi noben časnikar ne %mi nar manjsr
besedice pisati , ki ni povoljna vladi , bo lahko prevdarll
pomenljivest rečenega. — Nov predsednik amerikanske
Ijadovlade, general Pierco, je bil 4. dan t. m. v Wa-
singtono s veliko slovesnostjo na čilo vlada postav-
ljen ; v pervem svojem govoro je obljobil , da si bo terdoo
prisadeval mir in prijasnost s celim svetom ohraniti.
Klepec.
(Dllje.)
Na f^rada strašno dova pisne,
Do no^a se v nebesa čaje.
8 tim hipom vse potihne sp^rej.
Le bolj derhal krohoče spodej,
Lo bolj Triščijo Turki spredej.
Zastoka aroze knežji tabor.
Na beg se tojskfi opoteee,
I sdaj je bilo vse cgubljeno.
Pa v hipa tem pred rerste blede
Mladilieo nagloma prisope,
Obstati jim akažo ostro.
Do Turka se nkas rasleže —
I vojska slasa ga osopna.
Kdo Je mladeneo tako dersni? *
Odkod priieno %% nesreča?
AlJ Turkov U ne vidi spredeJ,
Ki 80 se ko Volkovi glad m
2a plašnimi kristjani vsuli?
Pri Uni, na pokrajni turskej.
Je sHsal snoci govorico,
Kak se. ukrade turški aga
8 tovarsi strašnimi ees reko.
Začuti T serco bol nesnano.
Ter se sa sledom idajci vsdigno.
I že stoji na eeln vojske ,
Že se ko smertni Angal Turkom
8 perntami viharja bliža.
V desnici silen porat *) suee,
Kervavega pomora orod.
Po stegna se mu sablja vije,
Ognjena kaea britkosoba;
V^oe^h pa euden plamen bliska,
8ovražnikom mertudi ^erea.
Ko ga ugleda turška vojska,
Je v hipu noga vsim SMtala.
I sleherni tadaj osupne,
8am ni osupnul Hat!an-aga,
Timveč, psoviO® "jih sastanek,
Tako tovarse plahe kara:
»Strahljivei , rajk^in vi ste porod,
»Ne pa sinovi turških mater,
»Le nisko se stiskajte k zemlji,
»Gledd plašno poi^bežisči,
»Kjer je calajal pes pred vami.
»Res materi v sramoto niste \<
(Dalje sledi.)
Porat je b&t, tolkaču podoben, s kterim so naši Slovenca
nekdaj Torke mahali. Po Krnjnskem se to orožje sesčm*
ter^i med šaro na isbeh najde. Upehan Je o^ besede
»ratititf, kar Je toliko, kakor biti.
Natiskar in založnik Jožef Blaznih v Ljubljani.
-H
t.
i
i
^
kmetijskih, obertnijskili in narodskih reči.
I Novice ishiOaJo ▼ Ljobljaui|
VBftk teden dvakrat,
reo v sredo in saboto.
jobljauil
t,nam-^
Odgovorni vrednik Dr* JImnmm Blelirels.
I Velji^o sacelo leto po posti I
<4fl., seer 3fl., ss polletaV
I 2 fl. po po«ii, scer 1 fl. 30 kr.
Tečaj XL
V saboto 26. marca 1853.
Ust 25.
Poduk v hmeOoreJi.
(Dslje.)
Po obrezovanju pride na versto
raznošba in stavba natiča.
Koli ali rahle za natič po danem popisu po-
zimi pripravljene se peljejo do hmeljnika in delavci
jih raznesejo med hmeljne store dobro pazljivo, da
jih vmes, ne pa na store ne^pokladajo, pa tudi. da jih
ne preveč in tudi ne premalo ne nanese jo, ker po-
znejši donasba ali odnašba veliko časa vzame« Vsako
pot naj neseta dva delavca po 6 kolov, tako dolgo,
da vse venste štorov dopolnita.
Kadar začnejo hmeljove mladike iz zemlje bu-
kati, je pravi čas kole poslavljati^ ker se vidi:
kam natic zabiti, brez da hi se odskodovali hme-
Ijovi štorL
Kdor ima velik hmeljnik , in se boji , da bi ga
post^vba kolov utegnila zlo muditi, jih zna tudi koj
po doveršenem obrezovanju začeti postavljati, pa
naj luknjo ravno zraven kupca napravi, kterihme-
Ijov štor zakriva. Železni drog Cstan^al, s kte-
rim se luknje delajo, naj bo 4 čevlje dofg;^ in pave
debel , sicer okrogel , spodej špičast , in, od spice gor
en čevelj visoko^ enak okrogli zagojzdi, zgor 3 pavce
debel , naprej se 7)a spet do pav<ra c^belosti na
zgubo stanjša , bre^ robica , da se lahko iz zemlje
potegne. S tem luknjačem naredi delavec luknjo
tikama vštric kupca , pod kterem hmeljov štor tici,
v drugoletnem hmeljniku čevelj in 3 pavce, v več-
letnem pa čevelj in 9 pavcov globoko, v ktero pride
l(ol ali rahla terdno vsaien. Okoli Kola je treba
zemljo dobro zabiti , da koI terdno stoji.
'Je to storjeno, pride čez nmlo časa, kakor
hitro mladike dva čevlja dolge odrasejo,
napeljevanje in prive%6vaf^e mladik h kolom
na versto. V ti namen se pripravi čevelj dolge re-
žene slame , se preveže v dva do tri pavce debele
sope, ki se dobro namočijo, da voljni postanejo,
ali pa bičje poparjeno in spet osušeno. Vsak dela-
vec vzame en tako pripravljen šop , ga vtakne za
pas ali jermen, ki jezategnjen okoli života; odbere pri
Tsakterem hmeljnem štoru zmed odgnanih mladik
nar lepših in močnejših čvetero do petero, odterga
posamezno vse druge skerbno^ iz ostalih se vza-
me 2 do 3 nar lepših in debelejših , ki se po pedi
narazen h kolu pri vežejo, vselej tako, da se mla-
dike od desne strani proti levi po kolu ovijajo. Na-
sproti navite mladike bi se odvile in padle na tla.
Povoza mora biti ohlapno privezana, da se mladike
ne pretisnejo. Povezovanje se pa tako opravlja, da
se konci povdz ravno čez mladiko vkup zasukajo
in proti kolu preganejo. Po pogodni privezbi se še
na tleh ostale mladike spulijo, da štora ne slabijo.
Kakor hitro so koli postavljeni , in mladike pri-^
vezane, pride na versto
okopovanje hmeljnika.
Narpred se ves še poverh ležeči gnojvjamce
zmeče, in z zemljo polirije, potlej pa celi hmelj-
nik prekopa^ da se plevel zatare in da zemlja bolje
dežnico požira. Odrašene mladike, ktere se same
ne ovjjajo, je treba še drugič, včasih tudi tret-
jič za sfženj in tudi za poldrugi seženj visoko
od tal privezovati.
Doli viseče mladike, če so skup zapletene, je
treba okoli poldne odplesti, kadar so prevenjene,
ne pa zjutraj ali zvečer, ko so čverste, in se lahko
odlomijo. Če se pripeti, da še pri narvečji mar-
ljivosti verh kake mladike odleti, je treba na taki
mladiki razun enega odrastelka vse druge odlomiti^
da ostali z vso močjo naprej .rastejo in lep hmelj
donašajo.^ Več odrasejkov bi šibko raslo, veliko
sence v škodo drugim mladikam delalo, pa nič hme-
lja ne doneslo.
Mladike, ko so verh natiča dos^fle, odga-
« njajo stranske odraselke. To ^e zadnji čas vse mla-
dike, ki so po pervemtreblenju odgnale, potergati\
in hmeljnik se enkrat okopati, da se plevel s pri-
dom zatare.
Po doveršenem tem deluje treba včasih hmelj-
nik z lojtrami pregledati, kar je treba, še povezo-
vati, in marljivo paziti, da se stranskih odraselkov
kaj ne polomi in tako pridelk ne krati.
(Dalje sledL)
O zadevah poslov.
(Dalje.)
Tožbe cavolj slabih poslov se slišijo na kmetih
ravno tako kakor po mestih, in irotovo je, da so na
kmetih ravno tako ^resnične, kakor po mestih. Pa tudi
vzroki 80 BI močno enaki, le s tem razločkom, kar
00 sploh loei mestjansko življenje od kmečkeira. Napake
00 ei med ljudstvom večidel močoo podobne, le v ana-
njih oblikah , v stopnjah viBJih ali nižjih itd. najdemo
razločke.
Na kmetih se pa vendar manj nravne spačencati najde,
kakor v mestih, ker na deželi je človeštvo vendar eo
bolj na svoje zeniljise . navezano ; seg^e in navade so bolj
enojne in proste. Akoravno že tndi na kmetih llsp in
sopirnost — poplavna kngu sveta — med posli kraljuje^
vendar plačilo, priložnost in druge okoljsine ne pripu-
sajo, da bi se posli tako prevzeli, kakor v mestih.
Znano je pa tudi, da je nar veči del p6slov iz de-
žele. In r6či smdmo, da ženski spol saj večidel nepo-
98 -
kvarjen od dom« t itiiU pri4«« 0I iUbbo iiltt Ne-
vedno deklo, ki t nogie pride, im« p^tro etaito ve-
čidel sa viilnice oelefft arojeira iMM^; kar ti sla-
bega in malopvMvef« vM io aflif^ aa j| fleMwTaerce
▼tione, lo ce je oMr^^f* ^ ^^ ^*^ "^"^ isdabh bo
vse dro^e naprej po tem aerlln eeirfla , ker maloeka ae
dobro no pozni, akoreTno v poetenih hiiak too dmgao
Di^da^ hn prebttie ae 4ekle In fanti« donele voik apn-
fcnoat AeaU navadita — - Sn navada je ielesaa arajca 1
r- Hlapca popaiijo kmalo njej^ovi tovarai , ki 00 zo na-
vdani nnonlli nvijac in napak ; Evinim kceram pa lepotnija
vodna v oei b^de, ker lišpati ae jim je ne prirojeno;
vcasib ae pa Udi morajo, ker tndi taeih alnžb ae ne
manjka, ktorim proata kmečka obleka poalov nedopade;
kmalo ae morajo v irospoako obleko preobleči; nameat
jim otvratf, da bi celi zaslasek na nežimerne cape no
■apmvliali, aefi"* ae vežbrat eknoBono oMebe na dragi d»*
MT pro4i|}iOia> tedaj nagib poalov k aopirnoati podpirajo,
ktei*% aka laakižok ni doatojon, pe vaih pripemockib
ifio, da bi ae aadoatilo liapa. — To je se eden tistih
poglavnib vzrokov, da se posli apaoijo, ko pridojevme*
sto. Slišali smo scer že marsikrat kakosno gospodinjo
tožiti zoper nezmerno sopirnost sedanjih poslov, in zdiho-
vati: da nekdaj so časi vsi drugačni bili, da ae kaj ta-
cega ni tfdllo, da bi se bili posli čez svoj stan no-
sili! Res je, da se tacih nallspanib poslov kadsj niTi-
4lhi; ar — ko bi marsiktera gospodinja, ki tako govorf,
nama sebe, svojo svilnato krito, žametasto jopico,
drage špfee ta zlate nbane pogledala in so spomnila
svojega stana, kaj nek bi mogla po pravici rdčif Al
ni ta nap6tmrt f6 vsih kotih ! Al taka nespodobna nosa
gospodinje ni pohujšanje posta?
Al tudi na kmete se je zatrosila ta knga iopir-
Dosfl, M Je mati nestevihiih dmsUk aapak, tako, da tisto
pismo , ki sam ga bnili lani v ^Novicah'', ktero so ^staro
matere ta M6ga sveta pisale svojfm vnukinjam na svet^.
Je bihi skor in skoz resnično. (Darje sledL)
Iz cesarskih postav.
Predpis ZMtran posesti arozfa.
Po §• 17. v našem Iiata. že omeigenega cesarskega
patenta od 24. oktobra 1858 je za posest orožja (»ro-
žni list CW8ffenpass) potreben. C. k, ministerstvo je
po nkazo od 2S9. jannara t. I. določilo obraz, pekterem
naj se po rasnih kronovinah orožni listi v tistih dežel-
skikjezteili sflsnjejo, v kterih se potovanske pisma dajejo.
Predpisani obraz je pa sledeči :
Oroini Ms/.
Od NJegovejia e. k, ofostoUkega Velietuntva Cesarja :
KršMija :
da
šo stanom v
dovod et^Bf orokia nooiii, in tictr:
do
(Dan hi leto.) (Podpis kresijskega predstojnika.)
Posnetek iz najvišjega patenta 24. oktobra 1852.
Ti orožni list velja aamoza tisto orožje, tisto osebo,
tisto namembo in za tiati čas, kakor je v i^em povedano,
in se mora pred. pretekom tega časa zopet ponoviti.
Orožni list velja v povernjenje sicer tndi znnej
okraja, za kterega je bil dan; ako pa posestnik orožja
se med tem, ko je ti list veljaven, svojo staaovaiise v
kak drng opravni okraj preloži, mora orožni list v še-
stih tednih oblastnii ondi pristojni podati, da ga vidira;
ako tega ne stori, pride orožni list ob veljavo.
Ako se ti list zgubi, se smd za dvojnik ali doplir
kst pfositi.
Imetnik tega orožnega lista ga more vaigdar pri
sebi Imeti, kolikorkrat orožje nosi; ako ga nima in ga
taisnaja, se mo oražie preči ndfanms, in on je dolžan,
taieta brez opova oMatL
Oraini Uat fconiu druzama prapsisati je prepove-
Aaaa, in zava^ tega prelomljenja patenta se knsnvja
(Mrafuje) ti, U je orožni liat drogom« dal. In tudi mni,
ki 00 ga je posiažil.
(Is »dsie). vlad. liaU, X. del, V. teo^ 1853)
Kmetijske zastavice.
Dmga zastavica v 81. lista sereiilahkolz per ve
takole: 105 vaganov rčžC vaga 8400 fantov; ti se pn
(vsled perve vganjke} dsjo nadomestiti s 7140 fanti ali
B 84 vsgani pšenice. Ali se vagžo fiii po 4 II«
24 kr. , pšenice pa po 4 fl. 48 kr. rsjta, se prilirnnl
a pseničnim krnhom blizo 147 fl.
Tretja zastavica.
Koliko bi imel vaadn (meeen') krompirja
veljati, ako vagdn remi velja 4 fl. 24 kr. f
(Za folajiat^o frorajta fovimo, da 100 funiao
reii toliko tekne (ali hrane v eehi ima) kakor SSOfun-
tov krompirja, in da t vagdn krompirja T 4 funtov vaga).
Slovanski popotnike
« Svitll Teržaski škof, gosp. dr. Jernej Legat
80 drnžtvtt sv. Mohora 30 fl. iz obresti tistega kapitala
poslaK, ki so ga rajni sksf Ravnihar za naknpovanje
dobrih knjig določili; drnžtvo Jim bo za ti denar nekaj
dražtvenih knjig poslalo. Tndi svitli keriki knezoskof,
g. dr. A. Lidman8ky so se za poslane knjige lepo za-
hvalili in drnžtvo 6fl. izročiIfw Gospod minister dr« B a ck
In gosp. ban Jelačld sta se za jima poslane dmžtviM
knjige zahvalHa in naznanila, da Iz sercu želita, da bi
hvale vredno drnžtvo srečno napredovalo. Gosp. VacI.
Hanka se je za českemn muzeja poslane knjige lepa
sahTaltl in dražtva poslal vse knjige ondasDjegi si. mnzeja.
^ Že o teh dn<ih bo prišel v Pragi pervi zvezek
latinsko-českega in gerčko-českega slovnika na svltlo.
* Ivan Takmanid je bil v poslednjej seji dra-
itva za jogoslavensko povestnico sa tajnika Izbran.
* Znana povest ^Stric Toma^ gosp^ 8(owove ima
na svHlo priti v dveh prestavah československib, v
Pragi hI v Bema, v prestavi horvaski v Zagreba, v
prestavi aerbski na Dnnajn, kjer se že tiska, in vBef-
grada v lepoznanskem dela Serbskih novin, v prestav\
poljskej v Lvovn, v prestavi slovenski v slovenski
Bčeli v Celovca.
^ Nekdanji Kanadski škof L o no vi 6 Je zagotovil
obširno delo o stanja kersanskih prebivavcev na Tarskem,
ki bo to leto na svltlo prišlo*
^ Preteklega mesca je nmerl znani rnsinskl pisa-
telj Balagyansky.
^ Dr. Lanyi je spisal v cesko-slovenskem narečji :
^Dojepis lidstva^ (zgodovino IJadfllva). Pervi del
je že na svitle prišel na Dnnaja In velja 1 for. 24 kr.
* Radolinsky jo v BadI izdal knjigo pod nasl«^-
vem: j^Sobraaie rnskieeh propavledei^ (zbirka raskih
pripovest).
^ Drastvo matico sarbske oglašuje trt darila
za najlepšo spisa aledačega obsežba: 1) Za zgodo-
vine serbskega naroda; daiilo je poatavljeno na 60
cekinov; spis se ima poslati najdalje do sv. Petra In
Pavla 1864; darilo se bo v veirkeos abora naj boljemu
dala spoznalo; 2) za stanja gospodarstva v vsih
oddelkih; darilo znese 80 cekinov; čas spise posi-
Jiiatt taspt da 7. jsnaara 1854; razsodile so bo darilo v
glavaem zbora; in 3) kako bi se dale serbske nižje
in višje iole najlepši vroditi in tako ohraniti;
darilo znese 100 cekinov; spisi se imajo poalati do 7.
jannara 1854.
^r^^s^^^mm
— 99 —
in ptdacfl« liai u df^h listih v t«dn« UhiM«^*- F»f •*
•tUa Ja aUro čcrks io fe p^pnivljonih ^^rijeli« T«Ui
po poM a for.
* V hntkem bode v Prai^i priiol no svttlo porvi
STOsek iiovodk io Čornoirore od K.Horloi«,pro*
stavljenih ▼ češko od dr. Pichl«.
^ Snnnl oNksr Adam se jo t Černoi^oro podal,
«ndi Ml alavno moža ▼podohHI.
^ V flla^reba pri Žopaaa jo prišel na ariUo
porfi Bvoaak ^Vienea sahavnof a kajiioTotva^
od Yoaioa. Obooao dfd veselo Ign^ ^Gospodioaa ia
St Cyra^, in „čaša vode^ iz franoooko|;a prestav-
IjonoL Vo^d 1 for., po posU pa 1 for. 14 kr.
^ IHnsoga locaja pedai^of iske^a casopia« ^kola^
jo prtaol parvi dvooioseČDl zvoaek prod aektorioil daavi
»a svUk>^ ki sapopado mnofo aamiaivih stslavkoT od
dr. Čermaka, prof. Roaoma, dr. Čapraiha«
^ V Viloi bo aaeelo skoraj Ishajali vorlo važno
doU: Zfodovkia naukov prlrodoolovnih od najoiaraik oa-
aov do 18. foka opisano po uatnom prednaianj« shivnog a
Caviera Ik St. Agi In na poljsko prestavljeno od 6t«
Btava Belkei^a In Aleksandra Kremera, pomnoženo s
snanstvi ▼ poljskem jezlha.
^ Leon Karicki je iloversil dol|^o povest: „Po-
csiva szlachta (pošteno plemestvo^.
* Fr« Knnjasic, ki je leta 1848 nmerl, je sapn-
otil pesem Is 16 pevanj obstoječo pod naslovom ^Vrati-
slav^ in več drosih manjših posom v iUrskom jealkn.
Ozir po svetu.
Deriavopiš Turškega car$tva*
Tor&ko carstvo ▼ Eoropf, Asli rn Afriki obsežo
43.500 stirjaskih milj. Tarsko earopejsko ima 15
nilionov in pol, azi a tis ko 16,050.000, in afrikansko
3,800.000 , skopej tedaj 35 milionov in 350.000 pre-
bivavcov.
Ozmanov je v Enropi 1,100.000, v Aail
10,700.000, Slovanov 7,200.000« Ram on o v 4 mil.
Arnantov 1,500.000, Gerkov 1 mil. v Eoropi, in
I mil. ▼ AbII , Armenov 400.000 v Earopi in d mil. v
Asii. Po Tdri je MobaroodanoT 3 miHono in 800.000
▼ Earopi, 12 milionov in MO.OOO v Asli, 3 milione in
800.000 v Afriki; Oerkov in Armencev v Earopi
II milionov in 370.000, v Aui 2 miliona ki 366.000;
rimskih katoličanov v Earopi 260.000, v Asii
«40.000; jodov ▼ Earopi 70.000, v Aaii 200.000.
Vojskina moč< deržoTna armada se doHnaOar-
madnih oddelkov, polovica je je v slažbi, polovfca doma.
Pri vsakem armadnem oddelka so trije pesni polki, dva
polka konjikov in 1 polk dolootrelcov. Cela deržavna
armada šteje 448.860 vojakov. Brodniotvo obstoji is
74 bark in itejo 25.000 mož.
Dohodkov ima tarska deržara 731 milionov pia-
•trov (ali 44 milionov in 648.000 tolarjev), st roško ▼
pa na leto 731 milionov in SOOjOOO piastrov C<^li 44
milionov In 871.000 tolarjev).
Novičar iz sloveDSkib kri^ev.
1% Prema na Notranjskem. V 8* lista ^dol-
okega Prijatla^ naznanita dva iBolažena hobista (?), da
ota popotvaje aa svojem krakom skoraj ▼ vaih farnih in
podfarnih cerkvah po Gorenskem In Nofraejem pri očit-
nih božjih slažbah bila, kjer sta or^avce in pevce pre-
tehtovala; — nasledek teira pretresa je očitna pohvala
deveterih, in obrekovanje dvtfh. Al bi ne bila Ime-
novana hobista modrojsi storila, ako bt btfa, namesto pre-
tresovati drn^^e^ roji za svoj krak j^odla, nočemo ta-
koj raisojovatL Zod biti, da sta goibo oMjsCra «-- pni<*
▼ieaa rassojovavca pa nista , ker ata, kolikor jo le na«
■aano, pohvaljeami tadi or|rl*vea pritisnila, ktari ja, pa
apričbi ravno tidio co do bolj kakor otaoaadn ▼ i^odU
veljavnih omm^ manj hvalo vreden, kakor ocirlavoo v
Prema na Notraajom, ktoroma ota breme očknofa aara<«
motenja naložila, kar vae takajsae prijatlo iolo {j9Sg\%^
vee ja \k Udi ačilolj) močao žali. NI pam aoor amr^
al ata hobista hvalo vredno aH nevredna or|rl*v<)* po«^
vadiirovala, — žali naa pa močna ^ da ja od svojega g«
figmoatra ia faranov apoitovanl orglavoo od dvdh a^a»
ananih Ijvdi oeito ogerdjoa, v ktorih apian ao aaogadO'*
brega namena, ki bi nja (|jaaje odobril, aacaati na mo«
remo. Da vso oananovaajo kobistov (9) orgkivca na
pokvarjenci orglo aiosoai agodno igrati prisiliti na
moro, je jasno, ko boli dan, liar jo bilo hohtstomo ravno
na Prema temno; da pa tako neprsmišljeno rasobčonia
orglavca samega v soroo bode, da bhi vesolje .do oor«
kvoaa godbo (ktoro akoraj aastoiu opravlja) ki vaseljo
do aolo jemlje, jo istina, ktero tadi kahista ovroei no
moreta. — No bi so bili nadjali, v naklada ^aolskega
prijatla'' tako proderaao aabavljicii najti, ktera, asi jo
obračamo kakor jo kočomo ^ od nobeno strani no dobrega
nanMna » no dobrega vspoka no aagotovlja. — Tolika v
imena častitega Promskoga goop. fajmostra in tamoaoHl
faranov v nagovor orglavca v Prema na Notranjem.
Učiteljski prijatoljt
1% Senoieč 23. jmiea. S* Tod« pri nas smo
vooeljo otetbo Njik veličanstva prosvitlega oosarja alo*
voono obhajali^ Komaj se dan sv. Jožefa napodi, sob»«
sliši tordi pok doli s starega grada , kamor oo sosesčani
že poprejsni dan okolj 200 let stari top a velikim tra-
dom pritU^alt Ob desetih jo bilo v cerkvi volka apror
vilo z zahvalno pesmijo, k kteromn jo velika množica
Ijadstva privrela. Ksj lepo so pridigovali gof«p. fajmo*
iter, in močno jo v serce seglo popevanjo ^cesarsko
pesmi'. Na večer eo bilo okna celo vasi oavetljene v
veseli spomin slavnega praznovanje« Bog živi Franca
Jožefa I
1% Ljubljane. 15. dan t. m. je bilo v zahvalo
srečnega ohranjenja prosvitlega cesarja Franc Jožefa
todi v tokajsni oskerbnisnici malih otrokslovosno
praznovanje. Bila jo namreč v omenjeno zahvalo pdta
masa pri sv« Florjana z zahvalno pesmijo, pri kteri jo
bilo raznn malih otrok in častitih gospd zavetnic, todi
veliko drazih dobrotnikov imenovane oskerbnisnice pri-
čijočih; po masi so otroci v oskerbnisnici prod krasno
oklnčeno podobo premilega cesarja nalas za to praznovanje
zloženo molitev molili , po molitvi pa so zapeli ^cesarsko
posem^, ktero so so vsi pričijoči enoglasno vdeležili. Na^
tisnjena molitev je bila med pričijoče v opomin razdolj^nOi
otročlčem pa so bilo razno darila podsrjene.
Novič&r iz mnogih lin^ev*
Razglao pomilostenja, ktero so nnidaa dodelili
presvitli cesor vsim v Msntovoko preiskavo »aptateniai
Lakom, je bil v Mantovi, Milani in Bresil a napopisljH
vitai veseljem sprejet« — Za Dnnajoko cerkev aa je
na Dnnaji nabralo že čez 457.070 fl. — Vijakom jo
nar višji nkaz dosol, da eessr no želi, da bi rojaki k^
za napravo nove Dansjsko cerkve darovali, ker je njih
plačilo tako odmerjeno, da ne morejo lahko kaj dati, in
acer so vojaki že roaogokrat o drnsuk priložuostrk svojo
vdanost cesarja skazali. — C« k. ministerstvo denarstva
jo v polajsanje fajmostrom in kapUnam dovolilo , da vse
plaoila, ktero jim Iz dohovokoga zaklada greje,
■amorejo pol bUž^ii c. k. davkini vvadaii potogovatL «*
Btvoi minister Brnk gre nek aares ko aastrianski po^
rocoik v C^arigrad, kjer je o sedanjih oliofjsinoa hI"
verstnega zastopnika Aastrie potreba. — Železnico od
— lUO —
Ziduntgu noBta ▼ Zaifreb bojo beri caMi ^e^atl,
kakor hitro bo Trome sa to ; veliko kannarjoT (ata»*
carjoT) ia naTadnik ^elavcor bo oadi sa dol) oooa dola
dobilo; kdor gm 'bočo, noj so oj^laoi pri dotiooi fioar-
Biči na Zidanom mooto* — C. k. deriaTiiiiii pravd*
ulja« Jo od e. k. deaoinih aadoodolj naolcas dosol, do-
bro anano aal[otno piaace naravnoBt prod ka«enal[o
aedbo poklioati« — Že gr6 hlmgo Is naooga ceaaratTa ▼
Taroke deželo brea cola čem mejo. — Strašno Tolilio
onof a jo padlo to dai po spodnjem in si^ornjom Aa-
strlanskem , 0|;erskOfli , Marokom itd. , tako da jo mnog^o
eeat sametonih; na Dan a jI jo pretekli pondolk -* oamo
▼ meata broa predmeatij — 1700 delarcov ia alieano|f
kidalo, ktoregra so tiati dan 6800 r6% is meata peljali.
— Za Tarči j o je nastopil te dni sila vasin čas; o
pravdi s R asom jo sares poklical Tark Aniclosko
In Francoako vlado na pomoč, ki ato nanai^lema po-
stale več vojnik bark proti Tarčii. Vladni list fran-
coski vendar opanjo dsje, da so bo tarsko-rasovska
sadova broa vojske poravnala; kar pa pravdo o bož-
jem i^roba vtiče, pravi liat aaatriauake vlado, so
je nadjati, da se bo s lepo rešila, ker „nad i^robom
Isveličarja bi ai imele vse kristiansko ljudstva bratovsko
roko podati, no da bi v aveti reči kdo le priložnosti
iskal, več dežele ai pridobiti^. O malo dn^k se bo svodilo,
kako se bo ti klobčič izmotsl. -^ Spet pravijo nektori
Dovičarji, da sv. oče no bo sel Napoleona sa cesarja
blagoslovit, in če papež ne pridejo, |:a bo blai^oslovil
nadškof Rolmski. — VJerazalemajeto simo tako
malo deževalo, da na zadnjo ni bilo f^or nič vode;
vorč vode, ki derži poltretji bokal, jo veljal 4 piaatro
(22 kraje.) ; i^erski kloster je za velikonočno prasniko
85.000 verčev vodo is daljolb krajev sa 36.000 pia-
atro v (8600 11. srebra) kapil; pravijo, da so jo so po
ceni kapili.
Iz Černogore od i8. t. m. naznanjajo ^Narod.
Novfne^ dnevni akaz, ktere£;a je Omer-paia 1. marca
svoji armadi razposlal. Tako se ^lasi; ^.Neprestano de-
ževje od tistega časa, ko smo v Belopavličo doili no-
ter do včeraj, prosta meg^la in slana v visocih ^orah,
primorali so me sa čaa mali astaviti vojsko proti pan-
tarskim Čemog^orcem , in povratiti se v bližnje terdnjavo,
da se armada jeliceg^a trnda odahoe. Vi ste mi priča,
da bi morala Černo^ora danes moja biti , ako nam bil
Allah le dva dni vedro nebo podaril (?) ; le gčrdo vreme
je Černo/^orce do danes rešilo mojega ne premaglji vejica
orožja (?). Ali jez vas zamorem nv^riti , da jo to so
hojo za one panterje; ker, če dalje bodo tako razojzdano
živeli, ie hojo se bo nad njimi razlila jeza slavnega
nasog^a padiša , moja in vaša jeza.- Po tem . bojo oni naž
trud plačali s glavami in premoženjem svojim. Vi sto
mi priča, da je moje orožje vedno zmagovalo (?*) in da
je nam bilo /srerdo vreme od večo škodo ko palos kerv-
nički. Gotovo je , da so nas napadali Černogorci o nar
hujšem vremena na našem marša, ker oni so prokleti
tolovaji , ki nemorejo dražiti vredjene vojske. Do novih
določil akazajem, da se vsa neredna armada razpasti ia
T kače povrati, nizam (redna armada) pa najse razdeli
po mestih in terdnjavah zanaj pontarske Černogore. Kadar
BfgOvi dobijo moje nove akaze, naj se vsa raja in
Ijadi (?) vzdignejo ko en mož , da sovražnike (dasmane)
Base vero iztrebimo ali podložimo''.
Tako so Omer baha sam sebi, in laže armadi in
Arbanii.
Iz ravno tistega dopisa sv^mo, da je Omer- paša
0 silo vzel sebi za ženo neko kristiansko dekle iz Pod-
gorico in jo šiloma potarčil. Takošne stvari nemo-
rejo <lol^o (erpeti! „Ved previre kapa na sve strane*'.
Vojvoda Vajatič jo aaros ameri 9. t. m. v Ber-
cogovini tisto smort, s ktero jo amorll grusoviti Omer
Ali-pasata. Milovaoja vredni Vajatič so jo preveč sa-
nasal na sobe, na svojo kale in pečovjo, — in sa to
jo oemilo poginal. Ko bi so bil on v Čornogoro preae-
lil 9 kakor drogi Grahovljani, danes se bi soiiviaBdrav
bojeval soper Torke.
Gosp. Stratimirovič je osnoval v ČernogorI san-
darmarijo po enakem načina kakor jo sandarmarija
aastrlanska. Dosihmal je sapisanih 80 žandarjev in en
četnik. Perjanci čomogorski, kteri so knesova straža
(garda) imajo na kapi dri veliki (cirilski) pismeoki O. T.^
to jo. Danilo I. (pervi). ^^
18. t. m. so so sbrali v fiTotora knoa Daofle^
vojvoda JarI I Pero in mnogo veijavnisih Čomogorcev
obiskati gosp. generalo Keloera, Mamala, Desimotna in
polkovnika roškega JCovalevskega ; s njimi jo bil groap.
Stratimirovič.
Knes Černogorski je Grahovljanom akazal, nlka*
ker napadati Torkov , ker bo vsako silnost ostro ksano-
val ; 00 jih Tarki žalijo , naj se pritožijo pri atarasiostTa^
ki jih bo branilo.
Klepec.
(Dalje.)
To reksi, sam Tersi naproti,
Mladenou vp^e te besede:
> Velika hvala, solobaadee,
»Da si jonake tam ustavil,
»Ki so se ho tli nmakoati,
»Predno spoznase torske sabUe.
»8aj celi svet eoaoih nima,
>>Ne brnsenih ne tak kovanih,
»I tako smertno ne kaljenih;
»Pa tod junakov tacih nima,
»Ko sokolovi Ijate Bosne —
»Gorje ma, kdor jih derino skala !^
Mladeneo sliši sabavljioo ,
Eadela g% je v ilvo seree,
Vendar od|;ovora ne dado;
Al h^je se raspali jesa,
Al huje ia ool sabliska,
I boU korak podvisa |;romen.
Kakor oblaka ob neori,
Nasprotnimi vetrovi gnana.
Na nebo srečata se eemem,
Ko strela se sa strelo vtrit^a^
Gromeči žarek i^ane jese.
Tako sdaj sreča silen silna.
Ko vpervo mahneta janaka,
I porat a Ijntjm lestopereem
V jnnaskem boji se objame,
Sta se oba rastreskatali. ,
Ko v drapo mahneta junaka,
I sabljo sreča kruta sablja,
Po tleh razvenkoti^o kosci.
. Ko sta se v tretje saletela,
Terdo sta se, strašno objela.
Kosti jeeijo pod rokami ,
Podobno hrastu, kadar pada.
Mladenču pa je Bog pomagal.
Od tal visoko Turka dvigne, .
Ter ga ob aemljo terdo tresel,
Obedve vojske ste čutile.
Tako je semUa dergetala.
Tako je padel silni aga.
Življenje sladko ga sapusti,
Mladenee pa izferga nože,
Izterga agu izza pasa,
Od trupla Medo glavo loči.
Tadaj za vriska knežji tabor,
Popade Torke merzla groza,
Brez uma so se zavertili ,
Beže brez uma proti gradu.
Kjer je minulo krohotanje.
• (Konec sledi.)
Natiskar in založnik Jožef Blaznih v Ljubljani.
kmetijskih, obertnijskih in narodskih reči.
Tiiak. teden dvakrat , nam- )
ree v sredo in iiboto.
Odgovorni vrednik
JFameB Blelvfels«
i Veljajo M eelo leto po posti
i fl. , scer 3 fl. , sa pol leta'^
2fl. po posti, scer 1 fl. 30 kr.
Tečaj XI.
V sredo 30. marca 1853.
List 26.
Gospodo Davorinu TersteDJakn^
bistroumnemu ^pisatelju starin slovenskih.
ZdraTfltvvj nam brate I Tako Te pozdravlja
/Slovenec a veselja aerčnem vsak ,
Ker Ti od^panjas hrabro oCari mrak —
Tvoj bistri duh mu novo moč pripravlja.
Slovenca stara slava se isbavlja,
In vidil bodo svet, kak l^il je jak, —
Odnekdaj slavni — Eroiraj korenjak,
Čeravno laž a blato |^ postavlja*
Naprej! — s tim mečem, s kterim Ti bojuješ
Premagal b*08,' — ker meč je ostri Tvoj
Resnice bla^foslov posvetil svete;
In ker Ti mater Slavo tak spostojes
In novo vežo etavljas slavno njoj,
Tak tadi za Te ona vence plete.
. Slavas Ambidrtfvns.
Od hišnih vertov.
Veči del kmetov, celo tudi kajžarjev ima zra-
ven hiše al dvorisa vertič, ki je zasajen s sadnim
drevjem. Hvale in posnemanja vredna je ta
navada okoli his verte imeti.
Al kakošni so večidel ti vertje! v kakošnem stana
je toto drevje! Vse rase križem, brez reda stoje dre-«
vesa, večidel tako tesno eno pri drugem, da le
verhe zamere obsejati sonce, pod drevesom pa je
leto za letom senca in temota. Al je čuda, da
tako drevje ne more dobrega in lepega sadja do-
nasati, in da tako zemljise , prekleto v vedno temo,
ne more roditi druzega sada, kot tacega, ki se
s6vi enak boji sončne svitlobe! Namesto drevja 2
lepimi košatimi kronami, kaj vidiš? — suhe z ma-
hom^ obrasene rogovile ! Zemlja na tacih vertih,
ker je lemež že veliko veliko let ni razgemul
in je podnebni zrak ni navdal rodovitnosti , je že
vsa preprežena s koreninami, vsa izpita, brez moči.
I>a bi se ji kadai gnojilo, ni misliti; se tista mer-
yita listja , ki odpade jeseni , da bi zemljo pogno-
jila enmala — se pograbi berž ali za steljo ali za
pičo živine. In čeravno vsak dan pred nosom, obi-
rajo vendar spomladi in jeseni gosence drevje,
brez 4a bi nekteri gospodarji kai druzega storili,
kakor da s pipo v ustih drevd ogledujejo in se ču-
dijo rekoč: „d£te, kaj je letos spet tega sentanega
merčesa na drevji!^
Recite: al m taka večidel? Al niso hisni vertje
večidel bolnišnicam (spitalom) podobni, kjer je
večpokvek, hiravcov in bolnikov, kot zdra-
vega, čverstega drevja? Gorie mladim drevescem,
ki pridejo v tak spital! Ne hrane, ne zraka, ne '
sonca, ne prostora ne bojo imele; njih starisi to-
Varši, sami vsi izstradani in gladni, jim bojo jemali
vse, česar za veselo rast potrebujejo.
In^ — namest lepega dobička — kolikšen in
kakošenje pridelk v tacih vertih! Bog se usmili!
Mervica slabega sadjit gor na drevesu , in komaj za
pest trave pod drevesom.
Je li bi se pa ne dalo pomagati takim revnim
vertom ? Da ! če ima gospodar resno voljo za zbolj-
šanje zanemarjenega verta , in če ravna takole :
1. Pervo je, da se posekajo vse pok veke in
na pol suhe ali starosti medle drevesa; za tako šaro
ni škode , dobiček pa velik , akp pridejo druge dre-
vesa na njih mesto.
2. Razun teh mora v pregostem vertu se še
toliko druzih dreves iztrebiti, da ostalo drevje za-
mere svoje krone razširjevati, brez da bi se dotaknile
bližnjih dreves. Med kronami dveh dreves mora
vselej toliko prostora biti, da sončni žarki zamo-
reio od vsih strani do zemlje. Več dobička d&eno
zdravo drevd, kot deset zatuhllh.
3. Gospodar naj dalje skerbi, da sčasoma pri-
dejo vse drevesa lepo v ve rs to. Mahoma se scer
ne da to storiti , ker stareji in žlahnejši drevesa se
ne dajo brez škode presajati. Te naj tedaj osta-
nejo, kjer so, za nove pa naj se zaznamovajo me-
sta lepo v verstah.
4. Vert naj se, kakor globoko more, preko-
plje; kjer lahko gre, se zn& tudi preorati, se
ve, brez da bi se korenine dreves oškodovale.
ft. Ako gospodar vert preorje, naj naredi
za novo drevje prav velike jame, v ktere naj se
nameče dobre zemlje, kadar se drevje sadi.
6. Če se vert spet s travo zarase in se neko-
liko let ne preorje, naj se vsako leto saj okoli
drevesa okoplje, da mokrota in zrak bolje moreta
do korenin.
7. Veje ostalih dreves naj se od zgor doli en-
malo porezejo , da rastejo bolj na široko.
Kdor bo tako delal, se bo v kratkem prepri-
čal , da je za svoj dobiček delal.
(Is »Tjdennika«.)
Ka^ je cemiinte
Navadna z apnam in peškam napravljena mavta
se na zraku uterdi, kar je sploh znano. To se pa
ne zgodi na vlažnih krajih ali u vodi.
Ker je pa za stavitve pri vodi sila važno '
in potrebno, da zidarsko vezilo, to je, mavta se
tudi uterdi in terdo ostane, navadna mavta pa
— 10« —
bi
sa to Di ugodna , so ljudje se d^vMJ iskali in tudi
najdli snovo (Material), ktera bi to lastoost ioiela.
Ta snova se uDenuje Iras ali taraa. Je kamen,
ki nahaja posebno na Neouikiai poleg reke Bajna.
Glavni obstojni deli njegovi so kremenova kisuna^
apno in ilovca«
Ako se tras u stopah na droben prahamelje,
m apnam In vodo smeta, di isversftno nepokončy ivo
mavto, ktera pod vodo se uterdL Začeli ao
tedaj tras aamavtopri stavbah poleg vodira*
biti, ter ga vodno mavto ali cement (to je,
v o t) imenujejo.
To je naravni cement.
Nedavno so pa sačeli druge enake meša-
nico napravljati, ktere bi lastnosti naravniga ce-
menta imele. Tako so navadni apneni mavti še ne-
koliko nepogaseniga apna, sdrobljeniga kremena ali
kresavnika pridavali.
Na prodaj se dobiva tako imenovani roman-
ski cement, kteriga nar vec rabijo, ki večidel is
apna in kremena obstoji.
Na Laškim napravljajo cement is tam obilne
sperstenine — pu<;olanska perst imenovane —
ki je jako imenitna sa vodno mavto.
Angleži so sledeči cement isnajdli, kteriga
o več mestih, kakor u Hamburgu pogostoma ra-
jjo , ter jako hvalijo. Napravi se takole:
Vaame se po vagi 30 delov dobro apraniga in
{resejaniga peska, 70 delov u prah rasmletiga
eliga apnjenika in 3 dele smlete svinčene
iladine. Vse to se prav smesa in prideoe se sa
cent take mešanice 10 funtov laneniga olja,
ktero se pred pdl ure prekuha.
Preden se tak cement rabi, je se treba, da ti-
sti deli sidovja, ktere ima cement vkup votiti, se
m lanenim oljem namažejo.
S tem cementam se dajo tudi vlažne stene
ali mokri sidovi, ktere salnitar rasjeda, pre-
vleči in pokriti. Prevleka naj je četert pavca de-
bela; kmalo postane tako terda, da od saloitoija
ni duha ne sluha.
Dan današnji se mnogo sort cementa in pod
rasnimi imeni prodaja; pa po imenih se ni treba
ravnati, ker vsak gospodar zamere — po sgorej
podanim predpisu — cement ali vodno mavto si
sam napraviti.
Poduk V hmeUoreji.
Kakor hitro odrasliki spet na straneh odga^
njajo, se sačne
ohirafsie perja j
to je , perje vsih mladik se od tal 8 čevlja visoko
obere, marljivo varovjge, da se mladfk nič ne od-
lomi. Dva čevlja od tal rodi že hmelj.
Od edej do pobiranja hmelja ni več druzega
dela v hmetjniku , rasun da sd od vetra poderti koli
sopet postavijo, in če mladice na kakem kolu doli
s&derčijo, jih vzdigniti in privezati. Malo pred obiro
hmelja popadli koli se ne postavljajo vec pokonci,
privežejo se na bližnje kole s slamnato povoso.
Hmeljepe mtadikti Mra jed.
Spomladi, ko se bmeOovi stori odgrinjajo, se
pokaže veliko odraslikov, enacih krompirjevim ci-
mam. Te cime. dokler so še bele^ dajo kuhane is
s o^em ia jesinom zabeljene, pryetno ied, ki se
zdve hmeljeva solata. Nekteri pa jih več ob«
rigtiyo , ako so napravljene kot špargeljni.
Qrobanje hme^fa.
d» v več kot dve leti starem hmelinika kak
iter poriše, se pleše s grebenicami zapolnijo, kar
se takole sgodi : Ob času postavljanja kolov se tudi
na prašen krig kol postavi.
Ob ovezovanju hmelja na) pusti delavec pri
treh okoli pleše stoječih štoreh po eno mladiko vec
kot drugod, namreč nar daljši na tleh ležati. Ka-
dar te tri mladike toliko dolgo odženejo, da do
praznega kola in še nekoliko ces sežejo, se od vsa-
cega štora do praznega kola Hpavcov globoka grapa
napravi, mladikam od tal tako dalječ, kar jih pod
zemljo pride, perje poščiplje, jih v grape položi,
saspe, sahodi in versiče h kolu priveze.
Take grebenice rodijo že pervo leto, obilo ko-
renik napravijo, in drugo leto od starih štorov od-
rezane se same dobro obnašajo. Prevelike med-
prostore je treba znovega s sadikami zasadItL Na-
mesto drazega in zamudnega okopavaaja hmeljni-
kov se znajo p r e o r a t i. Za to delo se ima pa drevi
posebne naredbe. ip^\)e sledi.)
O zadevah poslov*
(Dtlje.)
da httjsl je pa sa tako deklš, ktero ▼ mesto pridii
l^rec v poiteni hiši slosbe ne dobi in ntsrečoo kakim
svodniei v kremplje pade. Take bsbure, kterih je po
mestib dokaj , oderajo ubogo z meotom eel6 Doznaoo de-
kič, goljufajo rovso aa igegove krajcarje, In dostikrat
jo — ko dušne prodajavke — s sladkimi besedami pre-
govorijo, ako je dekle salo, da začne a svojo lepoto U-
rantati, ali v kakoano službo stopiti, kjer duaa In tele
pod slo grdete.
Res je , da je se maraiktero zalo kmeeko dekl6 pe
ti grešni poti b kakosai imeoHnoetI prišlo in v mestu go-
spodinja poatolo; zatorej tudi sto in ste drnsih mika pe
ravno ti peti hoditi, ako ravno — stoterim spodleti!
Po tem ovinku, v kterem smo vidill, da se doiti
senekih poslov r mestih ie po|cabf , preden v službo stopij«,
se vememo k napakam sasaj , ki v službah pokvarjij«
posle slasti ženskega sp61a.
Ti ssspediiual ki se pri svojih pruatlicah prltii^
jes, da te tvoj posel goljufa, kadar ga na tergpoaU)iB^
Is da ti skrivd jedila Is hrama krade, ker ti stradati io
s sar h^lsi simi v roersU kanriei pod slabo odejo ifiii
mora, da se to male uro, ktere mu sa poeitek pnre-
sia, komaj ogreti samore, med tem ke tvoj p^ ali aMcka
nar beljai grisljoje od tvoio mise dobivata in noe in dan
pri p6cl ali elo na tveji postelji počivata In leoobo pa«
Mta -* povej: kdo je po tem takem vsrok, da se nar
boljši posel v (veji službi pokvari In spridi? ako M
ekoljsioe ne pripuatd ali če ga jo sram , da bi pred ča-
som tvojo kise sa pustil.
In ti gOHpodiDja! ki svojosa posla ža nar maoje!
pregresok ali nerodnost s nar bojnimi in airoveimi bese-
dami paujes, ali ga elo silovito napadaš, da mu ni mo-
goče več ko kakih 14 dd pri tobi osUtl, — jeli, ti si
tega že navajena , in saalužks ti tudi ni treba plačevati,
ker je vaak poeel vesel , da se adrav is tvojik krem-
pljev pri(^ in raji svojo kervavo zaslužene krajcarje ti
na vesti pasti. Nazadnje že več posla no dobiš, ker se
to vsak kot vraica boji; le se kakeano is kmetov v mesto
se sgmbivsi dekič se bo na limaaee tistih babdr, ktere
sa vsecega pihala, ki ti gs piipaljeje, dfajsetico dobi-
Yiyo, vjolo Is o siU v tvojo službo stopilo.
Ii| ti gospodinja! se pritožojee, 4a eporaega in ne-
ubogljivega posla Imas, ki ti vse nasproti dela, ros si
milovaiga vredna, ako «o ves od kod ta opornoet pride!
Pasi pasi le bolj ss svojega moža in poalas snabiti da
— 103 —
n« bod« teako zapasiti: «11 kod in sakaj. Se ve, dekla se
obnaia sa|:o0podiojoy ake glavarja hiae t sakij« ima.
In ti jBoapodiDja! v tToji hisi ni dtha ne riaha do-
*reo ceapodaraita , ^se gfi narobe ; pa rendar ces droge
l^iitf TedM jesik braaia in jik priča posla bado oprav«-
Ijaii tel obrakipes, da se. posten posel sramuje le dalje
^ottlasatil Zakaj nek se serdis in toirotts, ake tvoj pe-
•eA Tonsib dra|^ kersenci kaj ed t¥ejegn hisovaBja
lMvd,kar le skosa tebe — gospodinjo — peenemovati
ua opravljati ne le od tebe ueil
la ti gsspediaja! ki bresbifaiega prijatla živeti ne
aattras, ae cndls, da Ijndje to vedd in te aato opraTljajo,
— In Tmdar si svojo kerseoco aa poTornieo svoje ekriv*
UkomiJk izvolila; kake aamores le misliti » da bo oaa, kivd
▼0a tvoje malopridiie skrivnosti « le po pervem prepira s
tatej se molčala, ker ti sama sebi nič samolčati in
BkrlTati ne BMree.
la tt goipodarl ktoremn noben pri pooMČek predrag
in preslab ni, 4a bi svoje botljive nsroane dosegel, -*
ti «1 svcu^tfi^ streaeta ae tako dobro isaril, da ti t iraib
takik raček le predobre postrsio in tvojo vosila akeroj
prekosi; — ti se čadis, da on s tabo ze ko stevarsem
ravna in vsakibart tndi svoj delež imeti hočol Ali nisi
tiatema lovca enak, kteri je sokola navadil fgolobe lo-
Titl , In ki je po dokončaneai lova mu todi golobovo be-
-dro privosil!
Mnogo izgledov bi labko se omenili, pokazati pot,
is J&tere saj deloma spačenost poslov izvira; ali črna
sa TOG odkrivati, ker smo prepričani, da že omenjeni
Izgledi močno podpirajo resnico našega mnenja o napa-
kah poslov. (Konee sledi.)
Starozgodovinski pomenki.
D. L M.
(Deo invicto Mithrae')
IN. HONORBM. DOMVS. DIVLV. EPIVS.
ARIMINENSIS. FILIVS:
(Eiehhorns Beitr. 11. 7i.)
RamhiU Bovarin TerMte^jak.
<Is rokopisa: »Kdo so bili Norioani i« Panonei, Kelti ali Slovenci?«)
Indičko in parzičko basnoslovje (mylbas) je obojno iz
adnega stebla zrastlo. Pesoaje sta se ločila v dvd veji
s nasprotnim listjem In sadjem. Indička veja je zra-
atlai v na tare in zemljo, in zato je indičko basno-
slovje častjo natore (kalt natare), paraičko pa je
segonlo v nebesa, in torej je parzičko basnoslovje
castjelači, častjo svetlobe (^kolt Uči, kalt svet-
lobe). Slavonski narod jo gotovo pred tem ločenjem*
\t srednje Azie se v Baropo preselil, ker se v slaven-
skem basnoslovji razunindičkih živijo v tadi čisti par-
alčki najdejo — mythičko protislovje od svet-
lobe in tčme. Zato ptse ačeni Rosenkranz (Naiurre-
ii§UmlXj: ^Was die bintorische Stellaog betriiFt, so
scheint mir die slavische Religion als Dienet des Lich-
tes die nachste Beziebang aaf die parsische za ha-
ben^, io visokoačeni nepristrani Jakob Grimm C^e^
Uehe Mfpik. pa^ S49): ^Einen darchdringenden idealiscben
Unterschied zvvischen gatem and bdaem Oeiste kennt die
tlenialia €5iterlabre nicht. Der slavische Glaabe
etellt einen weisseo and scbwarzen Gott aas Bel bog
nod Č e r n o b o g^. Tadi Š a f a f i k (Getchiehte der slav,
«pr. u. hii. fi^g. iS) je to spoznal, in pa ^erli poljski zgo-
davjnssUveQNaroszowicz (HUi, narod. foUk. IL Jt6J^
V iadiokam basnoslovja je bilo solne a božlačaai
•boaaaa, kk js bilo kakor varh nebeški meljono if l^olisier
pop. t46f}, Velf pa se v fndičkem jezika soince »arjs,
in naša zora (znra) lepo opomeoi na Indičko srodoost«
Da ^ pri noričkih in panonskih Slovencih solaoe ravno
pod imenom Sarja časteao bile, to poterdi idiko iaab*
aib imdn na iteskealoveaskib kamaih: Saras, 6aria<>
aas, Sara, Sorella, ktera v lalinsko prestavijona se
najdejo Tlmeiiib Aarallianas, Aarara, ▲araUa^>
ladiofca Sarja je imela več priimen, med kterimi
je veodar dvanajst nar imenitnisili. Tako na priklad se
je velela: Aditja perva stvsr (prima creatara, das
Urlicht) in po tem prUmena ao obljabile imena pri sU-
rih Slovencih AdiatalUs 3), ktera večkrat na kam-
nih najdemo, potem Arka, to je, jarke soince; nar
imenitniae priime pa je bilo Mitra, kar po imenoslovja
pomeni suluce in prijatel.
^ Pri Parziancih se je častje Mitrata posebno izo-
brazilo» pozneje so se skrivnosti v njega častje vpeljale,
ktero so dovolj smešne bile. Predalječ bi nas peljalo, da
bi hotli o njih tokej govoriti; — kteri se hoče boljevigih
podačiti, naj bere izverstno delo: ^Mjrthrasgeheim-
nisse von Sell^. Učeni so mislili, da je Mitra iz-
virni paraičko solnčno častje, ali to ni res. Učeni Mei-
'ners je v svojem spisa: „de variis Persaram religio-
nis conversationibua^ dokazal, da častenje Mitrata ▼
Perzii nI pred Aleksandrom velikim vpeljano bilo, in da
njegove slirivnosti niso ne v Perzii nastale , ne ondi
vpeljano bile.
Tadi to je laž, kar so neki oceni terdili, da so
Mitratovo častenje Rimljani v Noril(ani in Panonio pri-
nesli. Oni so že njegovo častenje v Norika najšU in
rimski pisatelji so v noričkem Betona (Belboga) spo-
znali ravooiičnost s častjem Mitrovim. Saj so isti
Rimljani, kakor Platarh (Tomp. tom, ///. fag. 454,)
terdi, to častenje še komaj ob časa Pompeja v Rima
vpeljali, kteri je to vero v mali Azii, ko je ciličke ga-
^are (Pirate) pobojeval, pervokrat spoznal.
Iz predstoječega napisa se vidi , kakor se tadi na
dragih kamnih na Štajerskem in Koroškem večkrat po-
svečenje boga soinca najde, da je okoli starega Vi-
ra na, kjer je po Eichhorna kamen najden bil, poseben
tempel Mitra tov stal. V čast boga solnčnema , kte-
rega ni nobeno drago božanstvo premagali moglo, in ki
Je odtod priime i n v i c t a s ([nepremagan, nepremagljiv) imel,
kakor bog teme se tadi najde na kamnih rimskoslo-
venskib ko nepremagljiv bog ^invictas Deas Chartas^
(Čart, Crt), ker tadi njega ni mogoče preovladati, —
in v čast svetlih svetih nebes (in honorem domns
divini) je Epi Ariminenski ti spomenjk postaviti
dal. Po vtfri starih Slovencov še doešnji radi molijo:
»Svetli Bog nam pomagaj in njegova sveta nebesa^.
Čndovitno je, da se na tem napisa najde nai Artmi-
nensis« Ahrimaa je bil Perziancom to, kar sever-
nim Slovencom Černobog. Ime parzičkega Ari mana
se najdemo na dragem kamna sicer malo po latinski
obliki popačeno Ariomanos Terti lil. C^nkershofen Oesch.
v. Kanu. V. 674J Že v svojem prejšnem sostavka »Jar-
DOgio Aagasto Sacram^ sem dokazal, da je pri sever-
nih Slavjaaih bilo solnčno častje v običaja, in da je
narvišjo božanstvo svetlobe imelo priime Sveto vit,
to je: Invictaii Deas — Mythras.
(Dalje sledi.)
Novičar iz slovenskih \s^^s.
1% Celja. Novica, ktero smo laui kot govorico
naznanili, namreč da je cesarska vlada Novo celjsko
grajšino bila nakapiJa, vojaško izrejališče ondi napraviti,
ae je letos v res ni čil a. Lepo poslopje in 48 oralov
okoljnega zemljiša je za 124,000 gold. lastnina derža-
vina postalo. Ker pa nakapljeao poslopje ^akoravno ve- .
like in prostorno, kakorsno je zdaj, vendar ni peipol-
Bama pripravno za hranilišče vojaškim potrebam name-
<) Mahar Oeoeb. d. 8teyorsi. I. 37^. — »)'*avao UsU, p«ff-
38».
— 104 —
», je caMTtka Ttoda za mno prenartdbe tega p^a^a,
iB sa prisidaDja novih pmtaT ie 190,000 i^old. odločila.
InanoTala ao bodo ta naprava: drniro hrani*
liscenaaiiajsco (nwoitea Kadeitan-Inotitnt.) Pri-
praTlja aa ne Binog:o raanifa p^adira sa prihodnjo ota-
vito v, fctora oe bo oe to pomlad pričela. J. 6.
Novičar iz nnogih kn^evt
Kakor ae t Danajokih časnikih bero, jo prooviCII
eeaar potovaDje t Benetke na prijetnioi čao do konca
prihodDjofa nesca odloail; is Bonetk gre ▼ lool. —
Nabora aa Donajoko eerfcov ae je na D v naj I dooihmal
naraola čes 460.268 il. in 165 cekInoT. — Ni reo, da
bi bilo nar viaji arinadno povoljniatvo vej a ko m propo-
Todalo oe Tdelesiti niloinje aa omenjeno eerker; lo ▼
nekem primorijejn je bilo izrečeno, da ao c. k. vojaki
ovoje vdanoot Njih velicoDotva so tako živo rasodeli, da
toga novega naznanjenja treba ni. — C. k. miniiteroki
nkas od 15. t. m. sapovč, da $• 12 v leta 1851 15.
maja rasi^ločesega predpioa sa vkvartiraoje voja-
kov, ki govori od delitve povračila, volji le za
take poelopja, ktere, naj se bojo laolna hiaa srenje ali pa
najeta , oe tako velike , da oe samore nar manj 50 pescov
ali pa 15 konjikov s ravno toliko konji vkvartirati ; k
tema prostora v hisi se pa ne smejo prištevati stanova-
nja oficirjev, magacini , stražnice itd. — Siisi se, da po
novi postavi sa očitelje, se bojo le tisti sa priprav-
Ijance (preparande) jemali, ki so pervo in drajra
leto realne šolo skos in skos dobro doversili. V ači-
teljokih ečiloicah se bojo preparandi* pervo leto ačili
kersanski naok in cerkveno povestnico , občno in posebno
metodiko, žtianstvo domovine, nemški jezik, računstvo,
lepopisje , godbo , instrdmentalno maiiko , ritualno petje,
geometrisko oblikoslovje In telesno vsje (Tarnon); —
v dragem leta pride: občno detovodstvo s dososlov-
jom, vaja v prostih govorih, praktična geometria in obert-
nijsko risanje, kmetijstvo, sadjoreja in telesna vaja. —
Pomonki katoljskih škofov v zborih Danajskih so v na-
tis djani; oni bojo podloga sklepom v prihodnjih sborih.
— Za C. k. vradnike pride sastran penzij (penzi-
jonov} nova postava ; bere so , da so bo penzija tako raj-
tala: številka 45 (kot sploh nsr dslji čas složbe) se vzame
povsod za podlago prerajta; ti številki se dosteje šte-
vilo službinih let vradnika; znesek po ti dostevi so po-
atcva (mnltiplicira) o plačo, ki jo vradnlk ima, in od
tako dobljenega zneska se zadnji dvd nič 11 izbrišete;
ostavk je znesek penzije. — Po vsih časnikih se zago-
tovijo, da se bo tnrsko-rasovska razpartlja z lepo
poravnala, ker je nek saltan pri volji vso spolniti, kar
Rns terja, ki s 100.000 vojaki in 170 topovi v južni
Rosii pripravljen stoji; scer ima na černem morju ru-
aovska vlada 13%elicih bark, 8 fregat, 6 korvet in
več manjšega brodovja; če so pa barke, ki ste jih an-
gleška in francoska visda tje pripravile, dostejejo
turškim, jo vsih skupej 17 velkih bark, 16 fregat, 17
korvet in 11 drusega manjeega brodovja. Cesar Napo-
leon je nek so ukazal franconkim barkam se podati v
Ton Ion nazaj. — Is gra niče čer nogo rske se ,,na-
rod. no vin.*' piše, da je Omer-pasa naznanil konnu-
lom v Skadra, da sultanova obljuba zadeva samo Čer-
nogoro, ne pa Bor da, kjer hoče, berž ko vreme do-
pusti, iznovega bitko začeti (?). Sodnija Berdska je dva
alna Štefana Gjičina in štiri druge Berdčane, ki so se
izdajstva svoje domovino vkrivičili, astroliti dala; tudi v
Černogori jih bo več k smerti obsojenih , ki so se očitno
izdajstva vdeležill. — Borz po velikonočnih praznicib
bojo zaperli velko cerkev v Pariza, jo okinčati za kro-
nanje Napoleona.
Zmes*
Kako todi IVellington brezimne pisaee.
Nektori Ijodje, ki ne morejo ovojema bližnjem«
eeitne škodovati, ga salosujejo^po poti tihotapstva^ io
napadajo ga sa vrata o. V to versto Ijadi, ktere le
atrast vedi, se štejejo vsi obrekovavci ■ besedo in m-
plemi,fcterih cvet pa ao bresimni pioači , ktorih, svoje
hudobne aamopridne namene doseči , ni sram beaede bli*
■njega svijati po ovojem, bresvestne prevra-*
čati reanico, in podtikati besedam in djanj« dni-
sih ljudi gerdobo svojega oerca. Čeloma ovetm do-
bro snani general Wellington, ki je na sveta mar-
sikaj skasil, je dorhal tacih bresimnih pioačev Ulcole
aodil: „Nar malopridnioi početje, ktorega so
človek aploh akrivičiti samore, je: pisati
bresimno piomo v hudobnem namena, — doio
to ni človeka, ampak delo je satana.^^Die nie-
drigetoHandlnng, dor sich fkberhaapt einMensch achol-
dig machen kaon, ist: einen anonymon Brief in bdser
Aboicht su schroiben; nicht eines Menschen Werk iot
ea, aondern des Satana). Is saros poterdito tudi aha-
anja Goronaka.
Klepec.
(Kosec.)
Nastano teka pokoUsjo,
Nastaie f lasen ium oroija,
1 krik in stok petere Ijute.
Odprd 8« širne f rajnka vrata
Pa v oas neereeen tarakej vsjtki.
£ajm6 s prijatli tadi vrage ,
I Hasaa-afevih tovarsev
Le male v Bosno drago dejds.
Postasta fid i dvor jim pare,
V fomilah tam ležijo a^^stih,
Med njimi vodja fri^oke atrase,
Pasabil tarakej v grenki amerti
Kar je naročil Haaan-aaa
Gredd ii grada v boj janaaki. —
Al kje ostaja lepa Zlata f
Kaj se smagvavcem ne prikaže?
V nedlevcah težkih so jo našli.
Nerad se va-njo dah poverne.
Potem ko tre^i daa sasije,
8o deli knesa Radoslava
Solsami arenkimi plakaje
K sloveeim dedom v tiho rako.
Bnnbaeem dori so odperli.
Do leta dan žalile deva.
Lepoto v černo tugo skriva,
Nad rako otca milo plače;
Al ko je leto tek konealo,
I eas vjesele svatbe dojde,
Je bila s smer tj o poročena,
I k otca v rako tiho djana.
Mladeneč pa, rešitelj drafi,
Ki deklica je za-nj forela,
Ki ji je otea sdaj esvetil,
Na vojsko ide spet kervavs.
Al sdiO povsod nje dnh fa spremlja.
Nadnsen ojefa čadne sile.
Vse huje zdaj po Tarcih kleplje
Nesmertno slavo nabirajo
Ponos slovenski, silni Klepec. Pod^artkt
Zahvala.
G. Valentina Leenik-a vPodknJo: 2a spako telečje
l^lave in dlaeoo kepo, ki ste jo poslali živinosdrsvniski nčiliie!,.
se aahvalimo lepo, in ker se nadjamo, da bi nam nteffniti vee-
lirat kaj pošiljati, Vam bomo pošiljali vse se sledeče dele ,fii-
vinosdravstva<*vsposnanje,da ste nam s poslanim dobro vstrefli^
Vodst?o podkov. in živ. nčilnice v Ljnbljtii.
Natiskat in založnik Jožef Blaznih v Lfubijani.
n
n
m
T)
t
I«
I*
I
I-
f
knetijskih, obertnijskih in narodskih reči.
N«vfce ishiO<Oo ▼ Ljobljani
[({▼rak t0den dvakrat , Baa- V)|
rco v areda m rabata. |[
Odgovorni vrednik Dr* JTanes Blelwel».
fVelJiJo M celo lato po posti I
i fl. , eeer 8 fl. , aa pol lota V
2 fl . po poati, Bcer 1 fl. 30 kr.
Tečaj XI.
V saboto 2. aprila 1853.
List 27.
Slava nmetnikul
v čast domoroduema malarja gosp. M. Langus-^u.
(Pešam ▼ veseli dmibiei prUatlov prepevasa).
Naša dražf)ica obseže^
Dost čaatljivih ju^idnih mož,
Mož 60 k moža res priležo.
Kakor ▼ venca roža k rož';
Vendar — kar po semlji hodi,
Spioini ne od|;re osodl.
Eno cvetje le obstane:
To je cvet ametnosti,
Ki ok6 in serce ^ane
lo k omiki duh bad(;
Tako cvetje mi imamo
lo mu čast in hvalo damo.
Gospod Lan£;a8-a častimo,
Ki med nami tii sedi,
lo na zdravje ma napfmo
Dokler glažek se deržf;
Naj bi doliro se veseli
V naši dražbi |^a imtfli!
V mladosti se je tradil,
Se v Rima dost ačil,
Ondi dah ametoi badil,
Ga jo bodil io bistril ,
Da v domovja , v lastno slavo
Kaže vedno pot ina pravo ^).
Marsikterg^a je obrisal
Ko bi v špe^el g^Iedal se,
Starše otrokom on opisal,
Drag^ spomin zapastll je;
Marsikteri spi že v irrobi,
Vdndar se živi v podobi.
Glejte! ondi v cerkvi sveti
Dasa žalostna kleei.
Mater' božji raaodoti
Kaj tak serce ji teži;
Malar serca nam odkrije.
Da s očesa solsa lije.
Cerkev tam stoji visoka
Klostra frančiskanskei^a :
Vidi se na zida roka
Malarja izverstne^a:
Dokler cerkev ta bo stala
N j e ^ a slavnost bo spričvala.
Vtihnalo med nam* bo petje, —
Bo objedel časa sob
Nam iz lie življenja cvetje,
Nas objel bo hladni irrob:
Malarja bo slava ostala ,
Živa stena na-nj kazala I
*) Slavni Kakuljevld- Sakoinski v Za|;reba je lani ra-
Bioiiv iivUeajopia naaefa Lan^as-a na avitlo dal. Vred.
Podiik v hmeUoreJia
(Dalje.)
Hmeljove bolezni.
Hmelj je marsikteri hudi bolezni podveržen,
ktera pa ne stori velike škode , ker majhin prldelk
se veci del drago prodaja. «
Nar nevarniši bolezin , po kteri sna celi tigielj-
nik pod zlo iti, je gaj il oba, ki se spervega po-
kaže na štorih, po tem pa tudi na mladikah ali
na perju. Če spomladi hmeljovi štori nič mladik,
ali pa mladi le revne mladike odganjajo , so kore-
ni k e bolehne ali vničene. Kakor hitro se to za-
pazi, je treba urno gledati, da se reši, kar seda,
ali pa da se svet dnigači v rabo spravi. Ta bole-
zin izvira od starosti štorov, če že SO— 40 let
stoje^ aliodpovodlnj ali poilzemeljskih stu-
dencin, če ni voda v redi odpeljana. Tak svet
ni za hmeljorejo, zato naj se opusti, ker hmelj ne
terpi močvira.
Gnjiloba se hmeljovih štorov tudi loti, če ke-
brovi in tudi druge sorte čer vi korenike oglojejo
ali ranijo, da štori oslabijo, umerjejo in gnjiti za-
čnejo. Pa večidel Jih le malo pomerje, ker se rane
rade zarasejo , in stori sčasoma se okrepčajo.
Tudi vertnebolhe so hmelju nevarne in škod-
ljive , one spijejo in preluknajo voljno perjiče mla-
dik , in dostikrat pokazijo polovico pridelka. Ti nad-
logi se nar gotovsf pride v okom, če se hmelj spo-
mladi zarano, ali clo v jeseni obreze. NeKoliko
pomaga in odvračuje bolhe tudi potresanje hmelja
8 pepelom.
Nar fikodljivši vsih bolezin ie pa rija, ktera
včasi pridelk enoletni, včasi celo večletni močno
zmanjša ali pa popolnoma vniči; kadar več let za-
poredoma pride, se štore pokonci, in ob vso ro-
dovitost pripravi. V tak okužen svet ni varno koj
novih sadik vsajati , ker tudi te rada rija pokvari.
K sreči se taka huda rija le malo kdaj pokaže ; po
malem nak dostikrat, kar le malo škoduje. Rija
pride oa manaste r6se, po kteri se drevesne uši
brezštevilno pomnožijo, vse mladike napadenega štora
od tal do verha pokrijejo. Se zgodi kaj tacega
ob času, ko hmelj ravno začenja cvesti, gre
ves prldelk pod zlo; pridejo poznejši, ko je hmelj
že sterže napravil , ga scer ne pokončajo popolnoma.
— 106 —
pa vender pridelk ostodiio , in nm vrednost salsajo.
Zoper bolesen hniey« •( poMo5i v ^veških
rokah je popolnoBa odvemiti. Ifar bo^sl pooioč je
kak mooen pia, da aaiaatlaolreae, potem pa hod
aahV, da jih ▼ tla aabue in oe na perj« akale m
neaaa^o gori puMeno iapere in to merčese c «aro-
dom vred pomori. Po taki odpravi nadležnih mer-
ieaov oe hmelj epet ošivi, in se tisto leto obilen
pridelk donasa.
de druge drevesne uši pridejo, če jim je vreme
všeč. na hmeline stenike, jih poluknajo, da vsi
plaUeki raepadajo. Tei bolezni je treba s tem v
okom priti, da se oterski — zreli ali nezreli — na->
gloma poberejo in posušijo. Imajo malo moke v sebi^
80 Biqi vrednosti, pa vendar boljši kot nič. Ta bo-
lezen se kliče požrežba (Frass).
Hada snsa ali vročina, pa tudi mraz aH dolgo
terpeče desevje v jeseni o času zorjenja sterškov
napravijo, da s terski zbolijo, namesto hmeljovemoke
in smole zadelovati, rudeekasti prihajajo inod-
cepati začnejo. To bolezen imenujejo lisico.
Lisici se pridelek otme na enako vižo kot riji
ali drevesnim usim. (JDuljo alodi.)
O Silvah postov.
Kako hočemo to4»J dobre posle imeti, ake jim Je
v 8 To zbali tolika priložnost daaa, pohajaati se in se
mnozib napak naučiti! Kako se more od posla tirjati,
da bi on postrežin, molčljiF, zvast, pohlevoa, zadovo-
Ijin Id poCorpoz^iv bil, ako v toliko biaak ravno vao na-
sprotno najde? Star prosravor zo pravi: |,kakor ^oapo-
dar, tako alazabnik^, in ti pragovor se, žalibog , le pre-
več pstordfli^.
Naj bo tedaj poaelska postava so tako dobra« bo
saom le malo zdala, kor zles:, kakor smo sedaj raz-
ložili, če ne ravno vselej, vendar večidel kje drugod
leži, kakor ga navadno isemo.
Bodimo aami drngači, ia tudi posli bojo
boljši, kterim je nase obDaaanje iialedl
Ree je ecer, da todi pri hvale vrednih gospo-
darjih 10 gospodinjah se najdejo slabi posli > ki ao žo
sami po sebi, po slabi izreji od mladih nog popačeni,
ali taki, ki so ao v prejsnjib službah popačili, ali
pa med tem, ko niso službo imeli. Pervemu vzroku
zaroore le boiji izreja mladine, drugemu pa p»-
boljsanje gospodarjev in gospodinj izdatno v
okom priti; zraven tega zamera ae le poaelska po-
stava kaj koristiti. Obojno pa aene da v enem hipu
doversiti; zdravila, ki secajo v korenino bolezni CE^-
dicai^Coren), basnijo vedno le počasi.
Kako bi se pa dala tista spačenost poslov odvra-
čati, ki se prime poslov v mestih med tem ko ni-
majo službe, čem v sledečem nasvete vati.
Po naših mislih bi kaj koristno bilo, ako bi so zla-
sti v večih mestih ena hiša po gosposki odkazala, v
kteri vsi posU ženskega apola, ki iz deželo pridejo in
vsi tisti, kteri so brez službe, bi mo^li tu noč in dan
prebivati in ti službe čakati , namest da toliko nevrednih
babčr so s takimi rečni peča in posameznim ubežiodo in
prebivališče dajč, kjer se posli v tolikih reččh pokvarijo.
Takih his smo v mnozib deželah več vidili in njih korist
in dobroto spoznali, ker policijska vradnija nad takimi
hišami lože čaje, in so oskerbstvo vedno le poštenim me-
stjankam isročuje. V taki kisi imajo posli živež in prebi-
▼aližčo po ceni od policije pregledani in poterjeni; ne-
ben posel ne smd brez dela biti, ker vsakemu je po
svoji moči in vednosti delo naukasano, za ktero tudi
plačilo dobiva. Posamem ne umi nobedin hiše zapustiti,
H toč skup fk smd z dovoljs^fem vaiblaje po dokenčs-
asm M« sa ene uro m azreiHNi M. Kdor posla potre-
te}^» ge >MNi le iz te Me vzeti ia v pričo varhinje m
pMdom pogodbo naeodMi, kar so v Mini zapisnik za-
zaamva. Po lom jo gosposki lože rav^urtije med go-
epodarji in pošlem razsojevatib Kdor Ia atužbe grd in ▼
mestu ostati hoče, mora prec v to hišo priti, in ake-
ravno no l^o drugod službo Ima, mon^e vendor pogodba
v hisai aapisalk aapisane MU.
To Je pravi peselski red, kteri zasluži, da bi ga
povsod vpeljali. In tako bi dospeli važne atopi^o k pobolj-
sanju naših poslov, ker bi se nevarno potopazjo lopo-
kimra brozslunbnik poslov s tem overalo In se jim pri-
ložnost jemala včasih na nesramno vižo se po prepove-
danih kotih potikati in edin po drusem se pohujsati.
Ena Mtl, da kdo porčče: to je lahko govoriti, pa
tačko Izpeljati, Vem, da nI ravno lahko; čo palMČome
tistemu zlogu resno v okom priti , zavolj kterega se raz-
lega tolikaen hrup po mestih in kmetih, seniostra-
siti ovdr in težav ! Vse je mogoče . če se le hoče I Saj
Jo že tafcin naprav po aveto dokaj !
Zna biti, da se bo komu taka družina brezsluž-
binlh poslov smešna zdela. Takemu le poksaem na drugo
naprave, v kterih tudi po več ljudi enega namena in opra-
vila skupaj živi Ia se skupej sprehaja. Rednost nI
nikakor in nikoder smešna, čeravno se aboti In zijalona
amesna zdi I
Na vsake vižo pa se mora na tiste babire ostro
pasiti, ktero, ko so same posli bile In se služb naveli-
čale, ao ae zdaj v kakoano izbieo v pokoj vsedle in se
velikokrat le s tem preživd, da peale po hišah ponujajo
in jih tudi večkrat zvodijo. Takim, če niso skozinskea
poštene znane, se mora njih rokodelstvo zatreti , ako ho-
čemo boljši posle Imeti, ker take babčre slabim poaloni
narveči potidio dajejo, in včasih clč, kar so posli vkradli,
skrivajo in prodajajo ; take stanišča so večkrat pravi ber-
logl za malopridne posle.
Al še enkrat rečemo: bodimo sami drngači
In tudi posli bojo boljši I Dobri izgledi poboljsa/e tudi
razujsdanega človeka. Kdor se pa ne dd poboljetU, naj
se v delavšnici uči drugo pesem peti!
Zna biti , da smo sa komu zamerili s tem , kar sme
odkritoeerčno govorili. Al zamera gor zamera dol,
— naj nam kdo dokaže , da n i e m o reenfce govorili ? Bk,
Koderčija in mletvina«
Glad jo kej čuden kuhar, — on ume hrano tako
pripraviti, da je brez zabele in brez soli vendar okusna.
O polajšanju solne cene še zmiraj milo upamo. Kakošna
se bo nam za zabelo godila? To* sam Bog vč; zakaj
tudi v tej reči se svet obrača, pa za nektere njegove
prebivavce kej nevgodno! Dokler se je podzemljic
(krompirja) pridelovalo, je Ložka, Potočka in Bloška
okolica dokaj opitanih prascev v Terst poprodala;
pretočeno leto ao pa še nekteri odtod za svojo hišno rabo
špeh (slanino) v Terstu kupovali! Scer se pri kak-
šnemu mlinarju še najde, drifgod pa pri kmetih jetukej
debel prasec skorej bela vrana.
Več vaai je že td, kjer čez zimo ni v avinjaku
kermaka. Pomladi praačarji Iz Dolenskega, dtajarskega
in Horvaškega cele jate praseev priženejo , ki jih po jako
visoki ceni in tudi na brado poprodajo. Kaj pa je kup-
čija na brado? bi tisti naj ume vnlsi povedal, kijepri-
moran se ž njo pečati. Medlo svinče na . brado kupiti,
ao pravi , ga čez leto pridno rediti , da ae vendar v je-
seni, ako se pitano po sreči prodi, prasčar odrajta. To
se pravi kmetovati, da je gorjč! Bvčoska kupčija te-
daj na brado že več let gerdo kmetu guli brado.
Pa tudi neke pijavke v zdanjih airomaških okoljoi-
nah dovolj zlega napravijo. Pa to niso pijavke tiste bažc.
— 107 —
M jik hM na vosickih % ••UvAko rpreir« is KArl#vea
▼oz^Of kjer jih na imni atrani Kopa ^ moitirjo na mir-
nike nakarajo.
Ta pijavka a arojim aariuHijaai aa sa člavaikl ra4
pfava dahrotaica; aaa naraktataaia kalaikn k sAravj«
pripamorajab D mira pijavka pa, ki ▼ mlakah ili mač^
▼ii^a na itve, ee la pala^p tafcaeik vHi in kiatrih pa4a-
kov zaijilejo, in aka ona iivotvarno nac, kaoiarkali ai
kadi, briviano i« prenesniarno alabijo^^ja njih akadijiva
■Hic (Iraka v prid akivaaka drnska oalajiti ia Emaajaati.
Čoi take pijavka, ki jlk je traka naUajko posneti, t
naradovitaik letih poaekna* ravesi pog^aaiama sdihojejo*
V ^Novicah^ 26. aveiana aa bare i TarAiaa v Lj««
hijeni mernik 1 ipold* 40 kr. Al preden siromak svoj
akarcen želodaa a iariiMai močnikoui naholSko vmiri,se
mirnik tnrsice bliae 4 irold; valji. ^ Predrai^l bravoo , se
11 savsames? Al dovoli mi, to rac nekolika racjaeniti.
Nekteri sa več let, kar pred ni navadno bilo, mc^-
rajo sives sa avejo dmsino knpovatl , in ao tako v dol£;eva
aesakopali, da bi pridelk dveh rodovitnih lat, če bi ae oni
B družino vred po medvedovako salisali, komaj smogel^
nekoliko apnikov otreati. Če ae tako reven človek mora
Toak dan vendar koliko toliko hrane imeti , io ker do-
atikrat ni nikakorane^a saainžka, on hribe In doHna pre-
leta, da kaj sa sito na poaodo dobi. Nekteri, ki revesa
poeojnjejo, ao pa tako bresveatni, da sa posojeno jajca
hočejo kokos imeti, kar todi siromak privoli, kajti sila
kola lomil
Potem ko siromak jesik in petd ai obilno nabraai,
on otovoren a polno vrečo slU v mlin prihrope. Nekte-
remu mlinarja pa je malo mar mlin v dobrem reda imetij
oekteri se pa tndi na-nj roalo' bolje kot sajic na baben
castopi; le kar merico ali mlet vi na vtiča, ti mojster
«kasa vsaktereira prave^pa mojstra prekosi , sakaj on č e-
torti no ali pa se a k are j polovico sa mlevsiDo po-
baae. In krivični mlinarji ao tiste škodljive pijavke,
ki se jih je treba čuvati. — Aka tedaj krivične obresti,
krivično merico in samadae pota v račun vsamemo, je
vsakteremu rasvidno kot beli dan: kako visoka je sitna
cena sa revesa!
Marsikda bi snal r6či : Zakaj ae pa tisti , ki se
mu taka akoda ^odi, ne pritoži? On acer okrog: zdi-
huje, živo popisuje mlinarja, al tožba, kjer veat api,
malo dobi. Sto sfovorov bo mlinar povedal, in posled-
njic a9 99 priduseval , da je on včs pravičen , da ae nikdar
če nihče ni soper njei^a pritožil. Za odškodovanje bi torej
poškodovani imel prasne pota in huda mlinarjevo samero.
Kdo drug^i bi snal avetovati , da je treba se tacegra
mlinarja ogniti. Al včasi je kej nepriročno druzegm mli-
narja iskati; pog^ostoma ae pa tudi tako g^odi, kakor La-
tinec pravi: ^locidit In 6cyllam, qui vult vitare Charyb-
dim^« ali po našem bi menda bilo: ^Kdor medvedu vbeži,
v risove kremplje prileti^.
Na Koroškem, aajv nekterih krajih, kakor je
pisavca nek poštenjak sag otovil , je že stara navada , ki
je (udi v naši sosedni Čubranski okrajni vpeljana, da
mlinar vreče na vag o v mlin sprejemljo, In jih spet na
vag^o odrajtuje, potem ko pravično mlevsino ali merico,
kakor jo vsaki lahka prarajta, sebi priderži.
Al bi ne bila vaga tudi pri naših mlinarjih pripo-
ročavati soper krivice in tudi sa povišanje obertništva?
Naj bi predstojniki, kterih dolžnost je sa srečo pod-
ložnih skerbeti, kolikor oni samorejo, blag^ovoliii sapo«
vedatt in očitno rasirlasiti: da naj mlinar sito na
vag^o prejme, in najsopetnavag^otollkamenj
moke, ^ kolikor se ja na mlevsino pusti, od-
rajta* Koliko se pri dobro vredjenih mlinih od 5, 10,
20, 30 itd. liber (funtov) smd na mlevsino postiti, bi
moralo natanjka določeno biti. Tudi tista voda, a ktera
ae nektero žito v mlini porosi, g^ird po svoji teži v račun.
Mltear pa rMg\ prejme sita In g:a kat avajd iaat-
nija enva, In ne bo lakka la serntea pa sanifcamaatl^ad
Bla Mo. Miai, kokeal in druga frabljlfa roke g:a d#
hoda lahko doaa|(le, ki laM^a potf oalama doslbmal v Maia
tiategca, ki v aifin prinami) #a n)ai»a rgkijeaa pot.
Tehtoloa (Taga) bi toraj maosioo krivic, na klora
cal6 mlinarji neperajtajo, aatarla,
Natanjko ki ačltna odločena amrica ha patidi sa-
nikarna aifiaarja apredramlla aa boljai mline skar«
beti. Dokler brasvastni mlinar aaid s mlateina poljubna
ravaati, ma slabi mlin vdat lalaži, kar on pri merici na
dolg^oat čaaa fleda, ne pa na to: kaiika in kako ja
smlaK Ča jo pa merioa postavna, bo mlinar lakka spa«
snal, da on le ■ dobrim mlinonft samora kapredovatl. in
laha ha obartniatta ta« t ta| reč) tiator hiprinaaajo
mlet) aarečtlo«
Plaavec pa toga is sabavljivosti na piae , ampak is
g:al dobregpa namena, da bi bo r tej reči tolikanj akod-
Ijive napčnosti satarla. Tttdi on miaii, da g^a poate*i
mlkiarji, ki morejo s AjliO v thj reči ona miafi biti, na
bodo piaana g^ledall; tisti pa, ki ao bili .svojo vest na
kljuko obeaiii, kjer ae jd sapraaila, naj ja ▼ svoj naj
Tonji dobiček lepo očiatijo, ip tudi eni n« bodo gfotovo
hvaležni ! Križnog^orskh
StarozgodoviDSki pomenkh
(Ddje.)
Ravno na taksni način, kakor so severni ČIlavjani
božanstvo luči in svetlobe častili, so tudi noric ki, kar
nam poterdi sledeči rimski napis:
M. OOOCfiO SVETVEDI FIL. QVINCTO
BT BACA VCVCVNI TOGlONId
P. V. P*
(Biobhorns Beitr. I. 62.>
Tukaj najdemo imena Svetved, B4ca,Ucucun
in To^ion, ktera vsa v BTotovitovo častjo spadajo.
Hočemo jih pa rodu msložHI.
Cocceus se ispelja od slovoDske besede koč,
die H&fCe; to ime najdemo na g^ofnjostajdršklh. kamnik
ae s sanskritskiiki pomenom ^CA1XV^ ^), od saoskiltska
beaede ^kuksas*', koč, kuk, die Hafte, In tla koroških
kamnih v latinsko prestavljeno „Coxius^ in „CoziA^^}.
Obitelji Crodoviiil) Koče in Koks se živite na
Štajarskem. Lepsegra slovenskeg^a Imena pa Slovenski
atarinoslovec nemore najti, kakor je'Svelvdd, der
heilig^o Wisser. ŽeSazoOrammaticns C^iV. fa$. SM)
piše.: ^In dcztera (Svaotevitus) cornu varib metalli g^e-
nere ezcultum g^estabat, quod sacerdos sacroruitt ejus
peritus anonatim mera* perfnndere consueverat ex Ipso
liqnori8 habitu sequentis anifi copias prospectttrus^.
Tako vidimo, da je S ve to vid prorokovanja daval (ora"
cula edeMjHelmold U, IZ,), sate je Imel priime S vetvdd.
Podoba rodovitnosti pa je bila pri IndiaDcih krava
(v a C ca, na našem napisu stoji Baca, kar ne sme mo-
titi nikogar, saj tudi najdemo pisano birrag^o ^) na-
mesto virago), posvečena žival bogpinje B ha ven y^ ka-
kor Paullin (Sy9iema pag, 199.') piie: ^Vacca mag:Qum
lodiae numen Deae Bhavani est sucra foecnnditatis
symbolum. Indorum tanta in vaccam religrio est, ut
morti adjiciatur ille , qoi vaccam interficit^. Pa naj nl-
kdo ne misli, da Iiidianec čast kravi skazuje, marveč
bog^inji BhavaDy, kakor Wle«e Oi^i^n L 956) lepo.
razlaga. Maloruski kolač ^Korowaj** Cgi^J: Holtethoff'
/. pag. 816 , in Rakowitcki Prawda ruska L 84) bo svetlo
opomeni, da je tudi pti severnih Slavjanih kl-ava Bha-
wany Maje — Babe Mare v časti bila.
') Mahar Oesch. d. Steierm. I. 88T. - ») Anherebofe«
Geseh. K&rnt. IV. ^ ') Mahar G«8ch. d.»teyerm« L 383«.
— 108 —
' Bfmgt to^f kt«re je !iaiatjftMhi€M|:«h#f»TzetOy
Je UevcvB, kar pemeni kokevce, peptici kak«? ici,
kteri ee eUiri Sleveiici kakor se deeaBji deo prareke«
▼ »Ta« nee pripisevalj. Ueeei X Orimm navedi ia
ProkoasiTe kronike (M^nusek^ Mfpik. fm§. 991. )f da Je kn-
kerlca bila preekraaenje narviijefa vladaTcaavela
(tndi Belobei^B SreteTita), in da je nasnaneTala
eaa uvljeaj« i„oi aenoBtiavU Thae tempera^). IiadUcn-
enn ae naidome a oanokriUkim larasoaiCAVCAVVSOv
ker T eanakrita ae knkevica toII kankilao.
Kaj ioid Tei^ien pononi^ noBioremsageteTerMi;
niolini, da jo imena Toi^ion korenika aanekriUka be-
eeda ^tekja^, kar palico — batine pomeni. Med
Jnnačkimi Waotitoatmi STetoTUoTimi najdemo tndi
eroBja, kaker mei, paalce Itd. Ako je pa Te|:iea
is tek j a ispeljaii, tako jo Bate na alovenak io Sei-
pie latlnok isras. Obedre imeni ae najdete pegeatona
riaukih kamnih. Večkrat ae te na rimakeelovonakih kam-
nik najde, da polo|^ aanakritake^ atoji alovoneke, na
prikUd: CACVSIVB «) OAPATIVS '), od aanakritake
beaede ,»kak^» kar pomeni kopati, ali kapati, kakor
ao atari SloTeoet isiroTarjal}. Da je čaatje loči poeebno
daljec ▼ Nori k« In Panonii raitirjono .bilo, to pričnje
edino imd ADNAMAT «), ktero ae na koroekik kamnih
noter de aredine Tiroljskega , od Vindobone . do atarei^a
Lavreaca in po grornjem in dolnjem dtajern aila dostikrat
najde. Bila pa je Atma, Atna, dnhovno avetlo bitje
PrakratoTOf daa ir«i8ti|:e Lichlwe8en dea Prakrat
(i. e. Baroma Tia et potentia) kakor Plerer C^- ^- '^ ^'
fmff. 966) piae. Ma, matar pa pomeni mater C^«cA-
hojf fog. 194)^ Toto preetaro aanskritako imd najdemo
▼ačkrat a alovenakim tiranom ^LEVCIMARA^ ^) od be-
aede 9,1 a C*' aH ^leač^, kakor v aetih naroda okoli Ma-
ribora 00 cnje, in ^Mara^ avet. In mati aveta,
tadi Mater lacia, locI mati, ali pa lax mandi,
lač mara — mira -- aveta. V aanakrita aoveli ^^laac^
i:1&naen , aehen j oraeheinen. (Konec eledf.)
Novičar iz slovenskih lirajev*
1% Tersta 30. marca. Perva potreba na Terat
je železnica. Ako bi ae dalj časa do sčm no napravila,
bi pri sdajnih okoljsinah moral Torst pešati , ker bi kop-
cija zastajala. Že so vosi bla^^o in Hamburga na Da-
naj in ae bolj proti jai^n, ker od Hamburga pelje želen-
nica noter do Ljubljane In v serce O^erske^a. Kupčija
t Tersttt je tedaj po snhem vedno bolj omejena, in to
le cavolj pomanjkanja zelesnice. To čutijo tukajini kup-
čevavci živo, In ee toraj vesele, da je visoka vlada,
vneta za blagostanje Tersta, ukazala je spomladi železnico
ed Ljubljano do Tersta na 17 različnih krajih s
▼ ao marljivostjo začeti delati, da ae bode ▼
najkrajšem času 'dodelala.
Velikonočni pondelik smo imeli zopet tako strašno
burjo, kakor jo akoraj ljudje ne pomnijo. Metala je celo
ljudi in pripoveduje se od več nesreč. Kuplo nove cer-
kve sv. Antona je odkrila in bakrene plahte in lesene
skodle raz nje ter^^ala In na ulice metala; k areči niso
nobenega človeka poškodovale.— Znano je povsod, koliko
ekerb imajo Teržačani za občne koristne naprave; krasne
stavbe, v ti namen sozidane, so temu živa priča. Ven-
dar le pogrešamo dobrega vretijenja ene naj imenitniaih
naprav, namreč dostojno oenovanih učilnic za izrejo
in omiko otrok. So s:cer take naprave, ali občni po-
trebi niao zadostne, in ludi nlao tako obiskovane, kakor
bi se imelo misliti v tako obljudenem mestu. Vzrok tega
— ■) Bichhorn Beitr&se IL 63. — *) Ankershofen
V. 518. — ») Idem I. c. — *) Mohar L 380. — *)Idem
L SQl.
je tit da prebivavei, aposnoTavel raznega rerozakonn^
ae tadl razdvojenih miaol, Ia ae toraj o Izreji otroiL oe
morejo Bjediniti; pa tadi kupčija, ktera Tersta življenje
daja in očete w mnoga opravila nakoplje, da manj mi-
alljo na izreje arojih otrok In ae zadovoljni, da ae ojih
aiaevi le brati, piaati in nokeliko račaniti nančd, da jili
zamerejo petem pri kupčijatvu porabiti. Ker bo ravno •
kapčijatva gaverim, omenim že, da nekdaj tako živa
kapčija a dtajarakim In Koreakim želenem je
poalednji čaa načela meene hirati, ker Švedsko nelesa
ga nI le ▼ zunanjih deželah zavolj nižje cone prekosilo^
nmpak jele ae je celč že ▼ Teretu razkladati in žagm
domače nolaze celč apedriniti.
Novičar iz mnogih lirajev*
Ceaarjev generaladjntant major KellnerKdllonatein-
aki je prineael Njih vellčanatvu laatnoročno pismo knes«
Černogorakega , ▼ kterem se lakrene zahvaljuje za pe-
deljeno pripomoč v turški razpartfl. — Za nadškofa D a-
najakega je knezoskofSekavski (Oradaki) gosp. vites
Ranacher Izvoljen. — Sv. Petra zob, kterega ao ani-
dan av. oče papež preavltlemu cesarju v spomin srečne
otetbe poalaH, je okovan v demante In rubine ▼ podobi
cvetlice, ktero cvet je omenjeni zob av. Petra, lite-
rega obdajajo alavonosnl oblaki a tremi arebernimi an-
gelji; Tse skupej je v krasul srebemi, z biseri in zla-
tom okovani posodi, ktera a podnožjem vred je blizo 3
čevlje viaoka. — Od 25. marca se smd po cerkvah r
Milani spet zvoniti , kar je bilo od 6. februara prepo-
vedano. < — Angleško kupčijako družtvo, ki volni Iz
Australie hoče kupčijo v Europi odpreti, je poalalo
te dni svojega poročnika na Cesko, pozvedit mesto,
kjer bi ae Australska volna na prodaj skladala. — Novo
znamnje, kako ee kupčija vedno bolj križem sveta raz-
airjal — Kakoene laži se po svetu trosijo in kako ao
nekteri Ijudjd pripravljeni jih verjeti, pričuje debela laž,
ki soje unidan posebno mod gorjanci na Merskem razširila^
namreč: da nek bogatin na Donajl jo imel obešen biti
zato, ker je denar ponarejal, vendar so ma prizaneš/i
proti temu, da se mora kdo, drug namesto njega
obesiti dati; na to je pomilostenl bogatin srečko (lo-
terijo) napravil z 89 belimi in redečimi številkami, eno
pa čem o, in je povabil vse, ki hočejo srečkat prjtt, z
obljubo, da, kdor potegne belo ali rudečo številko,
prejme 10.000 fl. , kdor pa čeme, dobi 30.00a fl.,
vendar ae mora namesto njega obesiti dlitl. To laž so
nekteri kmetje na Merskem tako gotovo verjeli, da se
prisil k okrajnemu poglavarstvu po potne liste, kjer
BO bili BO le o neumnosti svoji podučenl. — Carigrad
je sedaj mesto, komor se so zmiraj oči celega sveta
obračajo, ker so se nič prav gotovega ne vd, kako se
bo turako-rusovoki klobčič izmotal. Poslednji „Terž.
čas.^ naznanja novico, da knez Menčikov prav umdreno
ravni, da pa pogovori a turškimi minfatrl se niso skle-
njeni, ki sosebno zadevajo božji grob in samolastno
varstvo (protektorat) gorskih kriatianov, kterih je blizo
15 miUonov v celi Turčfi. — Cesar Napoleon je spet*
kronanje do augusta odložil, zato se bojo tudi priprave
V stolni cerkvi opustile. — V Berolinu je 29. marca
vlada zasledila prekucijsk naklep; zasačili so mnogo
orožja' in streliva, in 40*tega početja sumljivih ljudi ao
zaperli. — Velkikupčevavec Rotscbild jo kupil 10.000
centov preklicanih naših starih krajcarjev za Francosko
in Angleiko vlado, kteri kotlovfne potrebujete. — Vi-
norejcom prijazna zvezda (planet) Saturn, ki je vla-
dala v letih 1783, 1804, 1811, 1818 in 1846, vlada
tudi letos; po tem, ako.se smemo na vladarja Saturna
zanašati, so je nadjati letos dobre kapljice. Bog dajl~
Natiskar in založnik Jožef Blaznih v Ljubljani.
kmetijskih^ obertnijskili in narodskih reči.
iNeviee ishi^ajo ▼ Ljabljaiii
{▼luik teden dvakrat,
ree v sredo in saboto.
f
Odgovorni vrednik Br« Jmiies Blelvt els«
Veljijo zveelo leto po posti
< i fl. , seer 3 fl. , sa pol leta
|2fl. po posti, scer 1 fl. 30kr.
Teča%'XL
V sredo 6. aprila 1853.
Ijist 28.
Poduk v hmeUorcji.
(Dalje.)
Kakoino škodo delajo vetrovi po hmeljnikih.
Vetrovi omendrtjo mladike, jih otolcejo in žu-
lijo ob natične kole, jim veršieke odbijejo, in tako
hmeljnikam ob veči del nadjanega pridelka pri-
pravijo. Ža tega voljo je bilo že spredej rečeno,
naj se hmeljniki v savetnih krajih zaaajajo.
Šuiivmce %a hmeljni pridelk.
Hmelj se mora sušiti v senci pod streho na
ilnem tlaku festerlihu} ali pa na dilah. line tla
(ešterlih} dobro suhe brez opek so zato nar boljši;
hmelj se na njih nar hitrejši in nar lepši posušu
Opečni tlak (tlak iz ceglaj zapraši večidel hmelj,
in mu kup zniža. Na dilah se kasno suši, ker se
one nategnjene mokrote teško znebijo.
Da sušilo spešno napreduje, naj ima streha
na obeh straneh dosto linic, da sapa prosto čez
hmelj vleče.
Kdor ima malo prostora hmelj sušiti, naj si
napravi stavnice (Stellagen} z več lesami eno verh
druge. Na lesah ali tucu mrežah se hmelj narlepši
in nar hitrejši suši, brez da bi treba bilo ga kaj
mešati ali obračati.
• »
Tergatev hmelja
je začeti, kakor hitro je polovica šterškov ra-
mena. Hmelj je sploh zrel, kadar se hmeljna moka
in smoU v šterških pokažete. Po tem naj se ter-
gatev berž ko mogoče opravi, kar se takole zgodi:
Vse mladike se odrežejo za čevelj visoko nad
zemljo; terdno zataknjeni natič se z udom (dro-
gomj nekoliko privzdigne, da rahlo v luknji tiči;
potem se natič močno otrese , da mokrota doli ska-
plja, pa tudi razni merčesi spod ^perja na tla po-
čepajo , — zadnjič se natič s hmeljem polagama na
tla položi, fia sterški ne odletijo. Položeni natič
na spodnjem koncu z desno roko deržeči delavec
prime z jfevo hmeljne mladike, potegne z njih na-
tič, in ga nastran položi. Koj za tem delavcom
reže drugi delavec hmeljne mladike na dva čevlja
dolge kose, in poslednji obira šterške, kar se ročno
zdeluje , dokler hmey ni zvenul. Za tega voljo naj
se te dela vedno poredoma opravljalo.
Terganje šterškov naj se pazljivo opravlja, da
pecelj pri šteršku osti^a , sicer se steržek v veliko
akodo razspe. Pecelj pa naj ne bode čez pavec
'dolg, pa tudi naj se več kot troje majhnih ali dvoje
velicih šterškov vkup ne derži; pazi naj se tudi,
da nič perja vmes ne pride.
Odtergani hmelj se meče v koše ali jerbase;
napolnjeni koši in celijerbasi se proti nosijo na su-
šivnico, kjer se hmelj tak na tanjkos^ese, da ster-
žek pri šteršku leži.
Tako razgerpjeni hmelj naj se po dvakratna
dan, pri lepem vremenu skozi tri dni, sicer pa več
dni rahlo obrača, da dobro prevene. Po tem se ga
na štiri do pet pavcov na debelo vkup zgerne, in
le po enkrat na dan premeša. Kakor nitro je hmelj
tako suh, da se peclji lomijo, se ga čevelj na de-
belo vkup spravi^, in včasi z lopato oberne, če bi
kazalo, da odjenjuje, ali vbien postaja. KaVl^r je
toliko suh, da se tudi notranji pecelj v šterških
lomi, se spravlja na štiri čevlje visoke kupe. Te
kupe je treba včasih pregledati , in če se zapazi,
da je hmeli odjenjal ali se clovgrel, se takole pre-
rahijA: kol se zarine pod kup, in se tresleje do
verha kupa vzdigne, da se tako celi kup premeša
in zrahlja. Močno ogreti hmelj naj se ročno spet
na tanji razgerne.
Dobro posušeni hmelj naj se spravi db prodaje
na 6 čevljev visoke kupe.
Ušiv hmelj potrebuje več časa, da se posuši,
sicer dobi ostuden duh, kar mu ceno zniža.
Po stavnicah na lesah ali mrežah na tanjko
razgernjeni hmelj se brez vsega mešanja o treh
dneh do dobrega posuši. (Konec sledi).
Ni prav ne ^ da se možki kod nas sramu-
jejo predfla«
Gotovo se eiovekoljabn milo stori, viditi na več
krajih po Slovenskem možkih, kterih ni sram rasterga-
nih hoditi, presti pa — poštenega dela — jihjesram*
Neki večer stopim v eno liiso, kjer bivata mož in
žena s iestero le mozkiml otroci. Žena skerbf za ve-
čerjo, in, kar more, priakakoma prede; mož pa s tremi
odraslimi sinovi roke križem derži, akoravoo so bile jim
srajce umazane In luknjaste , da so g erde bile po|:ledatL
Pri ti priči poprimem za besedo vprašaje: „sakaj ne-
predete tadi vi?^ Al bi ne bilo viditi in slišati krat-
kočasno, ko bi petero kolovratov bčrndalo v stanici? Kako
labko bi se spomladi dvoje srajc in svitic (irat) akrojilo
za vsakeira zmed vas, pa bi |;otovo ne bili tako raz-
teri^al, ko stol
Na to ml gospodar nekaj rečno odi^ovori: „prinas
nI te navado, da bi možki preli; to ni naše delo^.
„Vendar bi radi cele in bele srajce nosili , kaj ne?^
— velim j*> — in ko vidite, da žena na vse dospeti
nemore, pokaj bi ji raji ne pomaierall, ko tako križem
roke deržeči birez dela sedeli; to bi vam bila koristna
zabava^.
„Bo io^ — veli mes — „ona lahko izprola, saj
nemarno lana veliko^.
„ZakaJ pa ne?^ *— velim jas — „ULn raste rad
— 110 -
na poirorisčib, m aUliUlk it«.; kuril %šgM U d pride«
Ull obilo , da M i9ko iMdrapMi no fciW.
Roo je, da ja v aatffili luUk la vala aiaiM, ia
da ai pridin c^padar paaiaii pilpiaai}a oro^a M leta,
kakor: koleaa, aaMka« fnik^e, vBa, topariUa, aiati-
kisča itd. , dra^rl teteje lac , ali ao lireBkavci pa iperda-
iijo voloo ; Tondar je veliko kia , kjer je le malo aenakih^
▼elika pa možklh oaab, ktera, ako na pradige paaiaii,
posebnega dela oeaiajo.
Naie kvale vredne Vinlčanke, PrelečaDka in Ad-
lesičaake veekrat na ^laviinopertivnoaijo, pase^rade
pridaa reviee predejo, da aebe, moža In otroke a pert-
njeno obleko obilno previdijo, in daoiravno ae tako bolj
pocaai preda, kakar na kolovrat, ae vendar one med be-
limi Kiajnicaml nar bolj čedno oblečene, kar oi nikali
odmora ne dajo. Ko bi jib pa možki pri tem dela pe-
nim! podpirali, bi jim ataoovito (fviioo) ne treba bMa,
aa močiti baes adaaka.
Čadno mi ae sdi , da jib nekdaDja Sfovanka v avo«-
Jem prelepem ,y4opiaa is mnog^ aveta do avojib nanllaj^
nlae pobvaHvai v miaal vaela; aaj aa one aa adej aire
dernijo tiate navade hi marijivoati, klora aa nne več ka
MO lat pred Kriatnaam kila pridna avenaavalo. Kdo JU
)ib ne posoal po oiib elavnib materah, ki nam jibflera-
dot popisoje ▼ ovoji 4. kajigi na 12. paciavj« v na-
aledoi a«r«ftbi: ' ^
)yP%refl in Mantia ata bila mola is Peanie. Dro«-
jloa ta ala kaptiia (hrepenela} po goapodotvn nad Peonci,
sate ae padata v Asia k Darin HTiotaap« (vladal je 6M
Jat pred Kriat), ki jo andaj prebival v maota Sardaa-o,
pa vsemati aabo svojo nootro, divioo lepe in viaoka po*
ataveu Paslvai na kralja, ko ja v lidijoko predmestje priM,
4eoaiota avaj namen na aledeei naoia : aaatra ata oblekla,
karaUni^ lepee aamo^la, pa je poaljeta na vedo; kabel
(okaf) je neola na ^^lavi , konja vodila na ogadi tn paljajegn
je na praolioo prela. Diviea take mamogred^ namami
na-ae kraljevo posornost, ker to^ kar je delala ena, ni
bUa Peraknaka navada, tndi na Lidijeka, na oplob Asian-
aka. Za tago volja paoljo on nakolifca bapojanikav, na-
povedal jim, aajbi pasili dobro,' kaj ba ta ženoka o ko-
njem počela. TI ji aa peUmi sledijo, tina pa pridaido
potoka napoji konja, potem sajamai kabel, |:a dene na
glavo, po se verne po ravno tistem potn nazaj konja
palji^ in vretena aakaja. Darij osi^jen nad tem, kar
je vidil, da deklico poklicati pred se. Pred-nj dopeljano
ata prec brata odstopila, ker ata m blisi čakala na vse
to, kar ae je agoditi imela. Vprašana od Darija: od
kod ata? odgovorite, da ata Peonca, in 4m je ta ti
njana sestra. Kralj, aeljin, kaj Teč posvediti o Poon-
cih, vpraša na dlje: „kakoreni so to IJadjd? v kteri
zemlji atannjejo? kaj jenjnna želja? in pokaj sU bila
priala v Saades?^ Ooa mn odgovorita, da ata prišla se
njema posebno priklonit, in da je Peonia ob Stmmi
reki (fitrymon), Strnmapa ai deljee od Holeaponta. Kralj
potem vpraša: „ali so pri njih vse ženo tako pridne?^
mu od|;ovorita, da so, in da sta ravno aato to reč tako
osnovala.
^ Dragi Slovenci pa Doleoskeml nikar se tedo| ne
madite lotiti se rečenega lepoga in koristnega dela, in
aačnite s veseljem deliti slavo s ženskim apelom, ki ae
temn že daje od davnih caaav. Na i^oranokem in po
Aastrianskem prede pri terdnik hiaah oboji apol,— pokaj
bi ae potem d|i presti avamovali^ ki smo, s njimi pri-
apodobljeni , le oaebeniki , kjer je večkrat volika mažkib
otrok, pa sama maU pri biai, nemogoča si deklo dor-
iati aavoJkJ revsine veliko. Koliko je veaelje ko sjotroj
zgodej bčrndajo kolovrati, brenkajo gerdase in -aa maaa
razlega aladkib pesem mili glaa, ki ae in «st obojega
apola tako ngodno alaga sa alob. Kaka labko §• ti po-
«abi na milo prepevanje apomladanakih pevčevi — Še
1^0 M j*f 9ko js 4rasina praaidaaa a potrebnim pen-
lam laka, A aa lafeka bolj jra «oatom v čedno in beU
ffateblaol, iior iiani o anagi iaraan Uva orožen sopor
Mmge bolasdL 8aatn — pravi pregaamr — je pol brane.
Tadinestejto OMd ienaka dala teg^« kar ae agrabljami^
a aerpom In vilami opravlja, ampak ao marljive latajta
Tsakaga dela odlog kahanja in pranja. Mož , ki ao o
Irabaojem ra« poči, ni velike prida goopodara I Kobe.
Kine(yske zastavice*
Tretja zastavica v 25. listn se Ukola reai: lOO
fantov rčžf toliko tekne kakor 660 fantov krompirja; 1
vagan reži (aU 80 fantov) veljd 4 11. 24 kraje. , tedaj
vdjž lOO fantov rčži 6 11. 30 kr. in ravna toliko bi
imelo 650 fantov krompirja veljati. Vagdn krompirja
vaga 74 fantov, tedaj je 550 fantov Aor ravno toliko
kot 7 vaganov in pol , Codaj bi mogel v primeri z režjd
vagan krompirja 44 kraje, veljali, — pri nas je pa se-
daj veliko dražji.
StarozgodoviDSki pomenkL
RmioiH Iktvorm T§ntifi^0k.
G^Mieo.*)
Za nov dakaa našega Indickega pafcolonja ae bo-
čem en napis oem postaviti: LEVCAMVjJD VETRANO
CSehr^ttH de9' hištor. Verein$ in Sieierm, /. Heft fm§. 85).
j,Leak^ pomeni v Sanakrita acceptns in ^malan^
Grand, Lage, Boden; — v svoje preveliko pročadonjo
najdemo to sanskritsko irod latinsko nilovensko .. ACCEPTO
MILALEG« Co) CBiehham n. rO). Vetra na pa pola-
tinčenega j^Tnrbonias^' C^ehriften des hia. Vereims t»
Sieierm. /. p. 81).
Pa ne da bi kje Pražili gosp. prof. Scbleicber,
ako bi ma niegnili moji spisi pred oči priU, Uko grešni
in predersno o njihgovoril, kakor o spisih Dan Ir sr-
ak o vi h, ktere on ,,verdlentermassen ignorirt^ M^o-
lanskovlh, ^oren moostroae Abonthoneriicbkeil in s
Unglanbliehe geht^ ioKollarovih, kterega opna po-
atamnm „ltalia star«sk>vaoska^ se v tiska ne dokončano
g. prof. Schleicher naravnost |,als eine von vomehareta
verkehrte^ nasnamlja, in Kollarove pr ves nje dela
^Prodocte wilder, ja oft ivahnwitziger Willkahr^ ime-
naje ^^ , taka hočemo g. profesor« „dar vergloichendea
6prachwisaanschaft^ sledeča dva napiaa sa razaodbo
predložiti, in g. profesor bodo vidH, da naai apiai niso
dola beane domislijo (^Prodokto wH4er wahnwitzigor
WillktUir«), ampak ranaica, kakor tndiDankovakovi,
Wolanskovl in Kollarovi apiai niaosa^ignoriranje^,
marveč na neoi^e.
Napiaa pa ae glasita takole:
CVCE. BT. 8VRAE. COS. EIV8. V. F.
(Eiehkam Beiir. H. 79.)
Pervo imd najdemo polatinčono TVRPILIA C^^
kershofen F. 66$.), ravno Uko drngo AVRORA SVRA
CAnkar$hofen V. S$$)f od iaiaim CTVCA pa najdemo §y'
nonima BOTTIA in CACVRDA O t i^ikor tadi latisake
sanskritako VLPIA 3), vniva, od sanskritakega „b1v«ii^
snatriz.
MeroogrediS pa go^p. jimfesoro aamo pomisliti damo
in vprašamo:
^ i. kako jo to^ daiiae rimsko obitaljl Caaaioa aa
noricfco-alovensfcjli kamnih je smimj prestavljeno 0ri-
apinaia '3 od besede iLasa^ Jkoos, die Lacka?
2. kako je ta, 4a JUstaričfco imd ^Bablnna lom
*) Glej »Formenlehre der kirdheaokv. Sprache voa dr. 8 ok I e i*
«her paf. KffV. in XW.
') Mohor I. dM. - >) Hahar I. dOa. — O Aakorabotaiir.
— 111 —
Mnahritoki eede«, eoov^Bim«, domu, lu, r fik
meri alovABiko ■aks, soba, avetlie«?
S» iiak« jo (o, 4» isviriio »lovonaka koooda ^liioS
Alaro iM4d«i»<* joBorokrat na aoriokik hMBiilb, •• t«4i
iii44o M hotrvflkik ■oovnonlik? ») ^
4» kako jo to, 4% m pftinio Boga SvaU^Bh Ima''
Id iolieko kocanotvo ^llima^ ladi pajdo r laotaik ima^
nm Ifjma^ ^} te ^Daaiiaiiaa^ 7) aa rimaUh kaamik
v Narikii in Paoaali io m Mrmicik AapisUi? s)
5« teko >a to, da oo a* vec hotmakik moa««-
maotik ravaa UoCe piamaaka w>ioja, kakm na ča^adak
IHalman) najdenik ▼ Neirovi ') klimi Rad i:o na, Uara
ad pffave da lave kraoa, knaja prav iraMialjir oiaTeaMk
i6. kako je ta, da ae pod podobo paa aa a*am
Iietni8kaii» moaameata aajde oapi« : ^Ti trni kokil^ ^o)
ia keaada CaviA 'O (Kabin), ki v pomemi paa arta
ae *adi aajde aa karoskih rimakaaloveoifcik kamaik?
7m kaka je Ia, da v Jeaika atarib Sabkia^ pomeni
keaada ^Herna^ ^*) toliko k«t pečina, ia ia besede v
«Mma (iiiem pamea« poante atajoiabi 0 le v ena i 9
Ako mna g* prof. ^der vorgleicheadea Apre^bariS'-
eonaobifii^ vae io vprašanja Eadovolina reai , pa itmi^fir
IjjAe e ereditvi anadooti ne pa a atraotnka« ^^MMMapaO«'
ebi^, po iom bomo radi odotepili od mnenja, da itaMu
aavodi Sabidi, Hetraatl in Veneti aiee biUalaveni-
alti. Ako je g^ profeeora Ijabo, ma bočoiSe i^veifm^
kih Tpraaaflj postaviti. Tmli «i»;,bebalten aaa ver^ njs-
^ovo delo, ktoro Imenoje ^Formenlehre der kisohoDskh'
viscbeu Bpracbe^ dra; okrat ^^sa besprecben^.
. Za poduk in kratek čas.
Očetovska Ijubezm Vn nehvaleinost otfoika.
Neki bo|;at tergovee epoati kapčijstvo, in ker
žeM sailnja leta svojeg^a življenja v mira preživeti, celo
avoje lepo premoženje raadelf med dvd oženjeni hčeri
svoje , in to tako, da si od premoženja svojega celo nič
ne priderži; ^- le edino to si je j^fovorii od hčeri
avojih, da pol leta bo pri eni, ^\ leta pa pri dregni
noter do smerti prebivala
Ni se dotekle eno leto, kar ie oče vidi, da nI
nobeni hčeri kaj po vof^ In da ste se že obtf naveličale,
očeta brea plačila rediti. Oče to ^idžl, da se ma dobro
s hudim po vrača, sklene' hčeri zapustiti, pa brez da bi
jima a čim pokazal nezadovoljnost svojo. Vso svojo
žalost in nevoljo razodene le nekemu zvestemu prijatlu
ter ga prosi : mg mu samor za en dan posodi tisuč Ctav-
žent) cekinov. Ko prijatel zve, za kaj bc^o cekini, mu
jih rad da.
Žalostni oče drag^i daa bori napravi kosilo (obed)
in povabi ebedvd ličerl. Komaj se dobro k mizi vsedejo,
pride omenjeni prijatel k njemu, in kakor da bi bil v
veliki sili, prosi starega očeta : ,ge li bi mu ne mogel le
sa kratek čas posoditi tisuč cekinov?^ Oče odgovori:
^ne le tisuč cekinov, Uubi prijatel ,-aampak ae več, če
hočeš ti iz eerca rad daa^^, — gre v drugo sdbo in
mu pri tira naproseni denar.
Ko hčeri vidike, da Ima eie ae 4oliko gotovine, se
b\poma premenite v vsem in nikakor nočete dovoliti, da
bi oče bil pri tujfh Ijud6h. Oče se povemo spet k njima
In ostane prr njima do smerti.
— *) Uem I. C. — «) JanaBeo T»k. I. Nr. 42. — •) Mo-
hor I. 387. - O Ankersborea IV. 5 12. — ') Momnsen
333. - •) Wftfuiewiki M$. t Moker I. 446. 447. Jana-
sen p«(^. 24 «4 Nr. 34% Bempster Btmri« rea. liber III.
LXXVU. — '•) JaMsen HoBeon L«f d. llat. pac- M. -
'7 Ankersfaofeft V. eav. — *«) tfleMir tam. ^ ■*'■'
I. Th. pa(. 110.
Ke amerje, Isote Ijabesajivi ngsa dvd hčerki fte^
po vsih ketik aapusčine ia ko ne aajdete aieesar , ai haaetip
v jezi aaa dragi oči izpraskati, kar vsaka aiiaU, da jf
aaa denar vzela In aktila, ka $q soo amarlj. Io Peg
ve, kaj ki ae kila ee sgadjie, ake bi aa ae kilo m«d
aeelaviBii piami niMo malo pisail^ nfsla, kj se je ta^
kala glaailofi ,)Jea aim od milosti fcčeri ai^al, in bi bil
ad te Bulasti ped tajam plotom aiaari, ako bi se ae bM
amaaiii jisu dati upanja, da boste pa moji smarlise dor
bile vse pelim dinarja^ Zate, kffpri mt^\ ava^ean vaaiaf
akeee kadaj postarate, ae dajta avojega pr&r
seosenja dokler se aivite niMar etrekoai v
roke, 4a vama se aa sgadi, kai^er se je meiil
sgedilel^ -^
Zlata vredin nankf kterega naj hi ai yf j atariai
dobro aapomnUL ^^CUisp^^d. nov^''
Slovanski popotnik*
*^ Oimnazialni suplent v Zagrpbu, gospod Terbar
je prestavil Smetanovo ^naravoslovje^ v horvaske.
Ta prestava se bo po nalogi ministerstva v kratkem na-
dela tiskati.
^ Gosp. Anton Fogana je društva za povestnfea
jugoslavensko oznanil, da ima stari glagelitlSki rokopla,
ktere/rf drusivu v pregled poilje. O. pref. Kociančf^
v Ooriei je poslal dva važna prepisa jugoslovauske
pismenosti iz 14. stoletja ; gosp. Berlič mu je darovat
tnrsk ferman.
* „Gwlazda Cieszynska^ je jela zopet v Te-
ainu izhajati; vreduje in izdaje jo gosp. Btalmadi.
^ J. Svoboda je izdal v Pragi čitanko za otroke.
* Imenitno delo, ki je poslednji čas v Pragi aa
avitlo prišlo, je slovnik dumavskega nemške^skf
del. „Prazske Novinjr^ mu obilo hvalo dajo; veljdl le
1 for. 30 kr. Česko-nemski del bo prišel z začetkom
prihodnjega leta na svitlo*
^ G. Lavrovaki aostavlja vSambora rusinskot-
nemski in nemsko-rusinaki slevaik.
^ Znam pisatelj gospod Je H nek je dobit dovefjeaje
izdajati občasni časopis za mladoat s podobami.
Novičar iz slovensktti krigevt
1% Praga 27. marca. V književnosti češki loi-
toeaega leta so opombe vredne samo: ^Djaetetiiia^ dr,
Kodyma in „pisemnjca glagolltlčka^ ŠafaFIJta, h
kteri sU tudi učena nase rojaka g. Miklošič^ in g.
K a s t e 1 i C prispela vzajeamoj pomočjo. — Na vseučelisču,
ktero nekako opehtja* ko a 8. leči^ aeslaro prednaskov
homeopatii ; čudno pa resnično je , da na 6 predntškov se ne
bo no jeden človek zapisal; in škoda samo, da tukej bi radi
o homeopatijo učili, na Krajnskeln pa po homeopatii zdravijo,
akoravno se je niso učilK — Na modroslovju se posebne
jezikoriovje, na priliko: kebrejsko, staro in aovoslavjan-
sko Cčesko, poljsko, rusko), litovsko, sanskritsko, grčfce,
latinsko, taljansko, francosko, angličko itd. uči. V če-
škem jeziku -se uči na bogoelovju dvoje predmetov; m
pravniškem tudi dvoje , na lekarski troje , na medroslevju
devetero. — Živinozdravnistvo, ktero v LJnbljanI
za izgled dragim deželam služiti more, tukef v vslh od-
delkih razlaga le en profesor in praktično uči v vojaiki
kpnjobolnisnici. Al je mojtoče po takem načinu deželi
pomagati in mazačtvo izkoreutnHt? Poslednjlc vam se
naznanim, da učenega gosp. prof. Ter sten jalr a krepka
postopanje v stari zgodovini se tukaj Ijubf. A. Z.
Xq. 1% Ormš^ia 27. mar^a. že .s«e «e /ado-
vali o prijetaosti mda jugredi, kar seje vapmpamapro^
Juicails ; pea^ail Jiam 4a.akijca iala in JttatapUa ja patra
akna. Zelenelo livadi pokriva apet debela ledena odeji«
— lis —
U je nemile p^terlft gimiiet perriM mladin CTo«llcam;
netvlj, ki sbojen po gorkih SMiciiili Mrkih j« me tmoIo
farfrtl okoli, je pobofDol, in TtihDol je okoTjoncik, ki
je me %TergoM nad DmmI. ViDeerji, ki eo nograde me
pridno okopevali , se moraii opeC oToje delo opoatili , ker
terde i^ime a ailnini ntgom jo od 19. na M. dan aaeea
mnove^ oaatopila, kakerane me davno niome imeli. Ma-
lokterikral je po atarem aloTenakoai pre|:ovor« „a«aoc m
repom take maTihal' kakor letoa, in Toaole vpelje naaih
nogradnikoT in kmetov močno potArL Gorki aonea marki
naa vendar tolažijo, da poailjeni keli gost naa bo o male
dndk mapaatil. — Ne morem vam povedati, kako ao ae
tndi pri naa kmetje Tnrkaball In ai ao cdaj dopovedati
ne dajo, da tnraki atrah je dan danaanji pramen atrah.
Hrabrim Čemogo^com je too melelo dobro areče. — Pred
14^oevi naa je Ka|»Qotil Latomeraki okrajni poglavar
goap. Na|ry, poklican kot minlatcraki komlaar v novo
flložbo na Erdoljako, ki al je pri naapoaoboo vtem velike
maalnge pridobil, da ai je nevtrtdljivo primadovai ma%bolj-
aanje in popravo cesta. Na njega mesto je macesne
okrajni komlaar goep« AntonGlobočnik is voljen, kte«
roma, vernema in marljivemn slnžabnikn coaarja patadi
vorlemu prijatla Ijadstva In ma njega omiko iskrenem«
goapoda, molimo im sorca stanovitno to mesto, na kte«
rem so da mnoge dobrega storiti. — Polovica šolskega
leta je pri kraji, In žalostnega eorca moram r£či, da
mi nI mnano , da bi bilo v kakosoi IjodakI aoli našega «
okrajnega dekanata nove bnkvo vpeljano bile, ki jih jo
alavno miniaterstve nanka naakamalo In prečastljiv. ško-
fijstvo namnanllo. Ker nam je pa mnano, da jo večidel
težavno, novih bokov borz povsod« dobiti, se nadjamo,
da v drogi polovici šolskega leta ae bodo ti madoržki
4oBtojno odstranili in modri okasi slavnega ministerstva
neokrajseno veljavnost sadobilil Kako in kaj je bilo v^
drogi polovici o tem, bodem bravcem ^Novfc^ že na-
mnsnil ob ovojem časa. Danes so povem, da ljudska šola
.pri av. Lenarta poleg Velke Nedelo je zgobila isverst-
noga očitelja gosp. Č , ki jo sel ma ocitelja v faro
hu Marjeti ni^ravskem polja ; al žolibog! da Št. Le-
ntrtcaaiieoe cenijo te velike mgobe, Št. Marjetčanje pa
n% Isverstno pridobitve po vrednosti. Vendar, verlf do-
morodec I, naj Vas nikar ne žali mlačnost kratkovidnega
Ijodstva; postopajte vorlo , kakor demdaj, na praktični
ti, po kteri mladino očite, da Ima več prida od šolo.
ko potreba nam je v Ijodskih šolah pravega dj en-
ako ga pedaka t omiko prostega Ijodstva nam aprlčoje
aledečn prigodba , ki so jo racsojevala onidan pred sodbo.
(KoDee sledi.)
Novičur iz mnogil^ krs^evt
Poslednji deržavni makonik naanaoja cesarski okam
..ed 19. marca't. L mastran davsln pri prepisih
premoženja, po kterem so postave cesarskega patenta
od 9. febroara in 2. aogosta 1850, kar mapoščine
po amerti In dalritve itoed živimi vtiče ,y nekoliko
drogači določeno. — Po razsodbi c. k* vojtfike sodnfje
na Donaji od 31. marca jo bil Cesar žl. Bernard, rojen
Oger, 26 let star, posledojič pomočni očitelj račAnstva
na politehniki na.Dooaji, mavolj osnovanja nove preko-
clje na Ogorskem In Donaji, obeaen; 6 drazib delei-
DifcoT velike imdaje pa jo v ječo od 8 do 20 let dre-
nih. *-^ Za Donajsko cerkev se je nabralo dosih-
malna Donaji čem 476.243 fl. , na gornjem E stre j ho
cem 82.228 fl., t Salcborgo 2372 fl., na Češkem
čem 28.585 fl.,. na Marokom čem 10.049 fl., na dlo-
ikem 3894 fl., t Gallcii 4130 fl., na Ogorskem
čez 22.476 fl., na Erdeljskem 1281 fl., na Kore-
gkem4021fl.,naKrajnskem4531fl.,na6tajare%em
14.957 fl,, TTeratn čem 86.498 fl., na Tiroljsfc^
5851 fl. — Spet ao en okel omerli, namreč 01 oma s k i IM
akof In kardinal baron Some r a o-Bekh v 84. leta sw<
ataroati; bili ao rajni akof nekdaj oflcir. — dkofjl %h
na Donaji ae bo anidel oopet 5. dan t m.; važaiif 9i
ki 00 aodaj e poavetovanje na versto pride, bo aalati
^ Deželno poglavaratvo na Ogorskem jo okllcalo, i
tleti, kdor glasovltega roparja Romaa Baador-ja i
voga vjame, al če no more drogač mertvega pripel
goapoaki, prejme 10.000 fl. — Na predlog aaatrianakeg
poročnika v Bkadra je Omer-paaa vso vjoteČero«
gorco, kterih je bilo 70, impostll in akamal, da M
tleti, ki ae io v Hercegovini vjoti, ae imajo impaaCJb';
naeproti ao Černogorci Torkom pobasano topove , S5 vje-
tih Torkov in vmeto živino čež Četinje v Kotarpoaliii,
od kodar grd vae na mejo Torako nazaj. — Iz Caii-
grada ae ae Todno nič gotovega no vd; gospodatro v
Carigrada, ki je kljoč k dvoma stranema memljo, je
v političnem in tergovakem ozira tako Imenitno, da jo
resnega prevdarka vsim vladam potreba, ktere Imajo go-
voriti e poelednji ooodi Torčije. — 28. marca jo bil v
Parimo aloveeon pl^s, kteroga jo napravil tako Imeod-
vani peaUvodajavnI zbor cesarja in ceafirici. — Vre-
menaki prerok v Jo Is vi se je apet oglaail, pa prero-
koje elabo letino ma aadje in žita; na mormlo In mokro
epomlad bo po njem nestopllo sobo In ella vroče poletje,
ki bo dalo nar boljši vina. O žito, od kteroga pnvi,
da ga bo mlma pobrala, ae ježemmotil, ker -* kolik«
je nam mnano — niso žita clč nič poneblo, marveč stoje
prav lepo. Bog jih obvarljl
* Življeoje.
Dete milo gladko sptT«,
Oa nebeški mir obdava;
Med CTeticami 8ladk6
RojeBiee mu peJ6.
Pervo rosa perea cene,
21ata rdaa jo hladi,
Zvecda blazA
V jntrn dneva sasvitH —
Leta hitijo.
BoUa eista v oko tlje,
ToiBO ▼ pereih seree bije.
Kaj mladenea nek teiif
V lica mlade zaradi —
Up veteli, sreea slata
V vBih podobah ae amehljd,
Bojnoo iarao
£a zorami prijadral —
LeU beiijo.
Resno dela, vse prevdarja.
Mož neutrudno imir se Tkvarja,
8aqjs vmerle so slatd,
Ga skerbi ia trod mor^
Čtia merslof a ne zdrami *
Zdši mladosti srečni ples,
Žarki vroee
Zlivajo se rai nebds — *
Leta hitijo.
dvetje vse Je že svenelo;
Dan poeiva, tmd in delo,
Ave se eez plan ghni^
P)oe prih^a, vse pospi«
V jamo vtroden vsak se vleie
KdiO k pokoja, bren skerbi,
Zveida sadnja
Na veoern obledi —
LeU minjjo. Jos. RadoalsvM.
Današnjemu listo
je pridjana 4> pAla ^občne povestnlco*^.
Natiskar in zalosnik Jožef Blaznih v Ljubljani.
(in
H
I kmetijskih, obertiijskili in narodskih reči.
Novice ishiO>Oo ▼ Ljnbljabi
VMak teden dvakrat , ■am- f^^
\\ rec v arado in »afcoto. ||^ Odgovomi vredoik »r* Janes Blelvfels.
iVelJi^o ta celo leto po poati ||
i fl. ,v seer 3 fl. , m pol letay|
3fl. po pošti, seer 1 fl.30kr. |p
Tečaf XL
V saboto 9. aprila 1853.
Lisi 29.
^^w-
Po \|jjcah spoznati drevo.
Malokdo pozimi drevje porajta; groie veje mole
v nebo, vse osnšene; brez življenja stoje sa-
motne med burjo in viharjem, ki jim polne kupe
snega med veje natepa. Kmalo bi djal , da teh, ki
nas tako blago obdarujejo, nam zlatega sadja polne
kupe plodijo', da teh zdaj se poznali ne bomo, ker
jih nobeno perje ne krije, nas med gostimi vejami
noben sad ne vabi.
„0 sej poznamov^, porečete, „8irokost j a*
belka^ visoko, oboeno krono hruške, s vi tlo
koio cesnje in tanjke všibljive vejice slive^.
Pa kaj, če vam kdo male vejčice različnih sad-
nih dreves domii prinese, če vam ni dano teh dre-
ves, ki jih zdaj sneg in burja pretepa ^ iz svoje
gorke izbe viditi , jih boste zdaj tudi poznali? bo-
ste češnjevo vejico* od hruseve, od jabla-^
nove itd. razločili? Znabiti da, znabiti da ne ! Ho-
čemo tedaj popisali razločke nekterih dreves že po
vejah, in besedo fazjasniti po podobah.
Na podobi, ljubi bravci, vidite osem vejic: 1,
2, «8, 4, ft, 6, 7, 8 narisanih; niso izbrane, te-
'muč od čveterih različnih sadnih in čveternih goj-
jEdnih dreves vidiitio male veršiče prav, kakor jih
lahko zunaj vidite, pnobražene.
Perva .podoba nam kaŽQ veršič hruske,^
8 petimi popki, med kterimi bomo zgornjega kon-
čnega imenovali, drugi štirje pa so stranski.
Komaj bomo na tem veršiču med končnim in stran-
skimi kaj razločka našli,~samo, da je končni veči
del bolj izobražen, pa ne v ti meri, kakor pri ka-
kih drugih drevesih^ kakor pri jesenu ali pri div-
jem kostanju, kjer je končni popek memo stran-
skih poseono razširjen in izobražen. ,
Hruševi popki so na dnu široki^ okrogljati\
gladki in bolj rujavkasti. STad peceljnievo gerčico
vsi ravno stoje, in se zato s koncem dalječ od ve-
jice ločijo ; lupnice (Schuppen} po popkih stoje v
neradni okrožnici (Spirallinie) kakor tudi pdpkl po
vejicah. Obraz a nam pokaže k^inčni popek hru-
ške v večji meri, obraz 6ravnotopanapritlikovcu;
— 114 —
koliko sU U dvji razločna! eden nii^ pa siijl) drugi
dalji« ožji, od pervega lepše izobražen.
Če jablanovo vejctco na. iiodobi drugi
vgledamo, se nam koj dva radooka ka£eiU: aa
so popki kocasti, in stranski prav k vejici
pritisnjeni; so todi, posebno navadna večji kon-
čni, tumpasti in le nekoliko lupnusti. Spodnja
popka d in e nista stranska, ampak končna. Po*
sneje bomo zvedili, kako se ima to razumeti. Pe»
celjnjeve gorčice so pri jablani kakor pri hruški
oske. Včasih so tudi cele vejčice nekoliko kosmate,
kar se pa pozneje kmalo pogubi, ko so med tem
pri hruški popki in vejčice čez in čez gladke. Obraz
a nam kocni, obraz b stranski popek v večji meri
pokaieu
Na- tretji podobi vidimo slivovo vejčico.
Nje mali popki so rujavkasti, gladki, ostri pa
nikdar oKrogljasti, z mnogimi lupnicami ob-
djani , ki so v okrožnici nastavljene. Sliva ima s
ternjem to enako, da večkrat nad eno gerčico po
dvoje ali troje popkov stoji. Na naši vejici vidimo
to na tretjem in četertem popku od zgor; tudi te so
precej velike.
Na zadnje še vglejmo češnjevo vejčico, ki
jo na četerti podobi narisano vidimo. Nje ve-
liki, ojstrovkasti popki so rumeno-rujavkaste barve^
gladki in z lupnicami gosto, neredno pokriti, stoje
posamezni na geirčicah. Obraz a nam kaže končni,
obraz b stranski popek v večji meri, kjer stran-
skega še bolj izobraženega vidimo.
Še se mora povedati, kaj pristavljene cerke
c—f pomenijo. Kar na 2. , 3. in 4. podobi nad te-
mi čerkami stoji, je v zadnjem letu zraslo, je
tedaj naj novejši, naj mlajši vejčica; kar
~e spodaj, je pred tem letom zraslo, tedaj že dve
eti staro. Kar je na zadnji podobi s čerko g za-
ssnamovano, je bilo v tem letu zadnja vejčica^ iz
ktere so stranski izrastki d in e, kakor tudi letasnja
glavna vejčica od c naprej izrasli. Bilo je to ravno
tak konec, kakor je zdaj zgornji od čerte naprej
tripopčni del ; na tem so stale kdaj vejčice ^ in e
ko stranski, epa ko končni popek, iz zadnje vi-
dimo kako je dolga vejčica, od pervih dveh pa,
kako revni končki so izrasli. Zdaj bo lahko vsaki
spoznal, kaj da narisani klobčik na vejicah ii. , 3.
in 4. podobe pomeni, so namreč to znamnja pop-
čnih lupnic, ki so pri izvitju popka v mladi vejčici
njih materinske skerbi čez zimo stalni spomin za-
pustile; kakor peceljni, tako tudilupnice na vejicah
gorčice zapuste. Iz tega zdaj tudi vidimo, zakaj
na jablanovi vejčici^ popka J in e nista stranska,
ampak le iz poprejšnega leta od stranskih popkov
pognale vejčice ; na takih vejčicah se nikdar pred
rožnikom stranskih popkov ne najde«
Navadno se iz, končnega popka vselej daljši
vejčica izvije, kakor iz stranskih; pri nekterih dre-
vesih, kakor pri divjem, kostanju stranski popki v
izvitju celo nastanejo. Kaj pa cfa se bo iz teh pop-
kov izvilo, ali perje ali cvet« ali oboje skupej, to
se iz naprave in osnove pdpkov spozni, ki so ali
cvetliški , ali perjiški , pervi navadno daljši in alrom
kejši od dnigif].
Lepe, dobro znane drevesa vidimo v podobah 5»,
6., 7. in 8. Kdo ,se ne bo z veseljem na-hje spomnil,
ki je enkrat .v njih hladni senci počival, kdo ne, ki
je kdaj krog široke daljne goščave samotin potoval,
kdo se ne bo spomnit teh prijaznih, zvestih tovaršev
na desni in na levi , ki so ga obdajali v sveti tihoti,
njegovo seree s čudnimi misli napolnjevali. Marsikteri
se bo spomnil, da v tišini molčečih gojzdov so njegovi
!
slarnipreddedle bogoivom d*ri darovali, tukig so sta*
Dovalenjih Vile, te gpjzde so preletevali njih sveti
ka vrani, sokoli j večna narava jp tu v nje mogočni
slavi kraljevala, tii je bil nje tempelj, kjer je tihi
potok nje čudeže posestreoim cvetfčam žiiboril, hla-
dni vetriček nje ljubezen v perji šumtjil, — o čigar
čut ni s stoterim jeklom oklepljen, vsaki bo z nia*
noj tužne misli delil — ojstra sekira je Vile pre-
gnala, naravit s svojo svitlobo dalječ pobegnila za
sive snežnike , kjer le nevtrudljivemu 'natoroslovca
nje sladkosti, lepoto, nje čudotvore vgledati da.
Pa vernimo se k našim drevesom, ki se zdaj
vsamele znamnja , nekdanjih srečnih časov tii stoje
ko grozovite priče, kako neusmiljeno so na njih
ravnali otumpnjeni veki s pridoljubno roko.
Oglejmo med temi četerto podobo, ki nam
obraa bresta (Ulme), ali, kakor ga^ v nekterih
krajih imenujejo, ulmovca, pokaže. Lepo ponosno
drevo, dokler ga neusmiljena sekira ne oseka, in
mu njegove lepe, široke krone ne polomi, dasiravno
jo deblo do vej gerčasto in koža v globokih počih
nabrazdena, vender rast njegova se ne vkloni na
sličnosti vsakemu drevesu. Kar brest od lipe, ki
ima veliko podobnosti ž njim, posebno oKnaouje,
je gotovo le njemu prilično razvejenje, ki ima v
nasadu popkov svoj uzrok; so namreč popki, ka-
kor vejice in peresca pozneje, dvostransko indvoredno
uverstene, in dasiravno bi pri lipi ali bukvi znamnja
enake osnove se prikazovale, bo brest že vsaki na
dolgih tanjkih šibkih vejah od imenovanih razločil.
Na podobi ta nasad na glavni kakor tudi na dalječ
fireč stoječi stranski vejici lahko vidimo. Da so
upnice na popkih ravno tako osnovane, bo lahko
vsaki spoznal, ker popek je mala podoba prihodnje
vejice, na kterem so ze vse znamnja na prihodnje
izvitje, na peresca in vejčice, natanjko zaznamovane,
na ktere so lupnice v enakem redu kakor hraneče
krila proti zimskemu dirazu prilepene, kar vse že
zdavnej od narave pripravljeno le odrešivnega tre-
nutka v gorkem solčnem žarku spomladi pričakuje.
Kakor pri nekterih drugih drevesih stoje tadi tu-
kaj popki nekoliko vegasto nad peceljnjevo gerčico,
kar na stranskem popku obrazu b v večji meri vidimo.
Pridemo k peti podobi — k hrastu(Eiche).
Kdo ne pozni terdejra lesi, ki daljne morja zmo-
fočnimi jadri prehodi vkljub valovom in viharjem,
do ne pozni stoletnih orjakov, ki samotni semter-
tje po gričih naše slovenske domovine stoje , po-
nosno se oziraje na nižje drevesa v dolini, ki jih
vesela družba, ples in radovanje obdaja; — ali,
marsikteri viharjih je že izrul, ko med tem druge
so že preddede v hladni senci krile in še vnukom
mirnega počitka odrekle ne bodo! Po več popkov,
orehove barve,, z lupnicami zakritih stoji na eni
peceljnjevi gerčici. Na naši vejici vidimo lep ver-
sič na koncu s štirimi popki, ki so krog petega
končnega od drugih bolj izobraženega petoglatega
uversteni; vidimo ga v večji na stranskem obrazu a.
Sicer se tudi na stranskih popkih vidi, da so pet-
oglati; ali nikdar ne tako natanjko. Tanjke pa go-
ste lupnice ovijajo popke v petih verstah; prilicne
petim voglom. Kakor popki so tudi, kakor se lahko
razume, vejčice v talcem okrogu overstene, od
kodar hrast take lepe krone ima, kjer je vsaka
veja SUH, se vejastb dervd, med tem ko brest se
le na širjavo razpenja* Koža mladih vejčic jesvitla,
irladka in navadno zeleno-nijavkaste barve. Nar
ožeji pa se hrastovo drevo spozni na mozgu debla
ali vsake vejice že, ktera nam na prirezu petoglato
evezdo pokaže, -< podoba 6. q. Petoglati mozeg
-^ 115 —
je tudi uzrok , da so popki bolj ali manj petaglafi,
ker tudi v popku že počiva 8 celo prihodnjo osnovo
mlada vejica. Celo na mladih vejicah včasih, česa
posebno žive in krepke, se petoglati mozeg oe za-
krije, temuč vejici to podobo da«
Gaber in bukev na podobi 7. in 8. imata
gladko kožo pepeinaste barve in perja enako ob4
v občnem obrisu, ali perja gabrove sonasobljaae
med tem ko so te od b u k v e na kraju cele. Prosto«
stoječe drevo se lahko razloči, ker krona gabra je
bolj visoka in redka za mnogimi izrastki, medtem,
ko je krona bukve gosta, niska in okrogla. Po-
zimi ste si obe drevesi zlo enake; njih popki so
podolgasti, okrogli, obe imate jih z, mnogimi lup<-
nicami odete. Pa popki gabra so vselej k vejici
pritisnjeni in navpik čez peceljnjevo jrer«
eico; glej obraz 7. Pri bukvi pa daljec od
vejčice mole in stoje vegasto nadgerčico.
Pri gabru so lupnice gosto volnaste, pri bukvi
so gladke, le v verhu^z malimi, volntmi kosmati-
nami obraieoi.
Hia obrazu e. je končni popek bukve poobra-
žen; je od drugih različno večji in lepši izobražen.
Po easopiHa »Natar«. J. R.
* PomogleJ zoper zelenca (GrUnspan).
Bakrene ali kotlene posode, ki niso
dobro pokositrene (po.cinjene), ali če kositar se u
njib loči, postanejo silanevarne za človeško zdravje.
Kislic namreč, ki je u zraku, ali ki po kislih
jedilih z bakram (kotlovino) se združi, rodi u
njem prehudo strupdto, kteri zelene4; ali zeleni
volk (Griinspan) pravijo.
Če se tedaj jedila ali pijače u tacih z zelen*
cam prevlečenih bakrenih posodah pjripravljajo aK
hranijo, ljudje, ki tacih reči kaj vzivajo, hudo
zbole, strašne bolečine terpijo, ter — če nagle
zdravniške pomoči ni *- velikrat žalostno smert
storijo. *
Ako se taka nesreča primeri, in ker ni koj
zdravnika pri rokah, naj se stori, kar je nek fran-
coski apolekar sam na sebi^ bil skusil in je po mno-
aih druzih skušnjah poterjeno. On pripoveduje takole:
^Ko sjm si bil nekiga dne čaja (Thee) u ba-t>
krem sklenici napravil , ktera ni bila prav očiščena,
ter ga vžil,^ so me nagloma napadli hud kerč u že-
lodcu, strašne bolečine in bljuvanje tako silno, da
sim menil o kratkim umreti. Prosim za mleka ali
olja; k^r pa tega nisim mogel koj dobiti, pijem
med tim veliko cukrene vode. Komfj sim je bil
nekoliko' povžil, so bolečine ponehovale; to čuiivši,
poskušam čist čuker ali sladkor jesti, brez da bi
ga bil u vodi raztopil. Kmalo je bljuvanje popol-
nama nehalo-, in po dristi, ki je 24 ur terpeiB,sTm
mirno zaspal. Zbudivši se nisim nobenih bolečin
več občutil, in tudi od tistiga časa nimam nobene
težave več^.
slavnih SlovaDwr«
xyii.
Ivan Popovič.
A Učeni je^ffco- in rSstljitfosmln^c, rojak nas,
Ivan Popovič, Celjslci imenovan, tito j« rodil ».fe-
bruarja 1705 y 9tntfenlcab na spodnjem Štajar-
skem. Bil je t&n revnih starisev slovenskib, V Gradcu
je hodil v nižje latinske soie, kjer so pridnemu- pa rev-
nem« mladenčn acitetji bukve poflojevali, da se je po-
noči iz njih učil, ker si Je po dnevi živež slažil^ pre-
pleovaje dra^m za plače.
Življenje
Pri vsem tem se je nauči! bietroierlavi mladeneonN
zan nemškega, latinake|;a in gerčke^a jezik« Mimetei
tudi l«ekega in fraocoskejra-tako dobro, d« se |p« v ime-
nitne hiae za damačej^a učitelja jemali.
Lepo , cvetličnato- pelje- okoli |:l«vnega mest« krasne
dežele štejsreke je vsbadil# v njen veselje do rastljino-
znanatva« Brez nčenika ae ga loti in se ga kmalo iz-
verstno nančf. PA tudi s slovenščibe, ptedragim jezi-
kom maternim, se je mdčno in z vestoljetit pečal. Spl-
saval je tudi nauk Itega jezika ali slovnico, ktera p« nI
bila natisnjena. Nekoliko rokopiiia je t^odnik imel. Sftm
ogenj za slovenščino in za vsake ved*, je želel Popo-
vič 8« voljo slovanskega jeaika in z|padovine \% vsega
serea tudi po tistem kesu Europe popotovati, ki se na
eni strani našega oesarstv« do černega morja, nedrtigi
pa do merja jadranskega (Teržasko-Beneskega) razpro-
stira. Imel je že pismeno dovoljenje v rokah , kakor tudi
peterjenje, da je mož za* to; ali ni ga bilo človeka, k!
bi bil učenemu, pa nepremožnemu rojaku nekoliko na
pet pomagal. In zavoljo tega ni biloiz Popovičevega
namisleka slovenstvu na škodo nič.
Spolni vsi 96. leto se je odpravil s prihranjenim d«^
narjom na pot in obhajal pet let južn^ Auvtrio in Laske,
skerbno rastlin Iskaje in podebnostt gevora Iji^dskega
opozovaje. Pozneje je prevzel službo domačega učitelj«
pri nekem imenitnem Austriancu, čez dve leti pa jo zo-
pet popusti, in gre nojpred v Line, potem pa n« Dn<-
n«j, kjer je tri leta stanovitne slažbe prosil, pa ne do-
bil. Nevoljen zavoljo tega hoče na spomlad let« 1746
austrlanske dežele zapustiti; ali gobe host austriansklh
nad Aoižo, ktere bi bil Hid popihal, so ^ odbijale.
Ostane v ti namen In prebiva ondi se tri leta ,' posebno
v 8«ni0Btanu KremsmUnsterskem , kjer so mu vedd *- In
gostoljubni duhovni živež z«hm«n dajali.
Deželo austrisnske kasneje vendar le zapustivsi je
potoval Popovič najpred na Parsko v Regensbarg,
kjer je tudi parske rastline poznaval. V Norimbergu se
je seznanil z družbo z« zemljopisje, posebno ž njenim
svetovavcom Francem, kteri je' dk'užbt svetoval, da bi
Po p o VIČ«, ki zn« dubl*o po slovenski, naprosila-, d«
bi popravljal v neižskih zemljepisnih bukvah in obrazih
imttna slovenskih krajev, ki so po takih bukvah zlo po-
pačena. France v nasvet je pa brez vepeha ostal.
Po pori ea» pokličejo let« 1754 v Adstrlo nazaj in
mu izročijo v visoki soli Dunajski nauk nemškega je-
zika in zgovornosti.
Ta služba je pa možu, ki je bil doslej sam svoj,
zavoljo velikih sitnost kmalo presedala. Prosil je leta
1766, da bi gi^ v pokoj dali, kar se je tudi zgodilo.
' Potem se je'upotll v terg Perchtoldsdorf blizo
Donaja, kjer je v neki hišici od terga precej v stran s
staro slažabnico sam po svoje živel. Veduo je tičal «11
v hišici ali na vert«, pečajo se neprenehoma z jeziko-
ia rastlinoznanstvom. Samo ponoči je hodil na polje
rastlin nabirat In pa ob nedeljah in praznikih v cerkev;
drugače ni hišnega praga nikdar prekoračil.
Tako je doživljal , svoje stare dni ne marajo za druge
ljudi v imenovani hišici, kjer je tudi svoj izverstni slov-
nik ali ^besednjak narečja austrianskega in pra-
vopisa nemškega zlagal.
Oba rokopisa ima zdaj c. k. pridvorna knižnica
Dunajska. Spisal je tudi imeniten spis: ^Uoterauchuiigen
vem Meere" (prelukava morjal.
Umeri je preučeni mož 21. novembra 1774 v 70.
letu v Perchtoldsdorfn *), kjer tudi njegovo truplo po-
čiva. Na prostem kamnu nad grobom vzidanem je v
latinskem jeziku sledeči napis vsekan, kterega si je bil
•) Pomita Je, da je I. iTSa na Dunaju umeri, Eakor Ša-
farik pravi: »Gesch. d. slav. Spr. u. Lit.« str. 285, i«
N. Najar XA ajim v Drobt. 1849, str. 207.
— 116 —
Popovič pred 0iiertjo mb napraTil : Popovicliii
^••d fait, to je: kar je bile PepeTičeve^a.
Proeti DapiB ti pravi, iialte prest je bil tadi ti včenl
rojak nae, kar ae poavetDOira — miDljlTocra tiče.
Ozir na stare čase.
Stara rusarska pravlica zastran propada Turčije.
Bilo je 26. najnika leta 1463, ko neke are po
tem 9 ko 00 si Torki Ca r i |^ rad (Kooatantinepol) oare-
jili, prijesdi Mohaflied II. ▼ irrosoTiti preTaetaoetl asi a t-
skega smagoTaTca v Zefijao cerkev, ki je bila na-
tlačeaa ienek, etr6k in etarekov, kteri eo t njo bežali
pred eiiovitoetjo prihrale^a Tnrka. Makamed na Teli-
kem iebca in Tai dragi jesdici i njim pekodijo neaami-
Ijeno Tae , kar ae jim ogniti ne mere. Mabamed jeadi
čes ▼pijočo Ijndstvo po cerkvi do velkega oltarja, kjer
je klecal patriarh % monatrance ▼ rokah, obdan od več
dahovnov, in je k Boga molii: naj bi se asaUiil njego-
vega Ijadstva v etrasni nadlogi. Namest milost skesati
obogi množici , ki je v cerkvi savetja Iskala , vseka eaabni
Mohamed s mečem po akofo, da se mo kri po glavi
vlije in ae svali na tla. Ko mo čes nekoliko časa to-
liko odlese, da ae enmalo od tal vsdigniti samore, sa-
kriči a strašnim glasom, ki se je po celi csrkvi raale-
gal, takole: „Ta grosovitost se bo esvetila(ma-
aevala)nad tabo in nad tvojem Ijndstvom, pre-
kleti pagan (ajd)! Doh božji mi nainanja, da
boste 400 let gospodovali to deželo; po tem
pa beate rastergani na štiri kose in pokon-
čani. O 400 letih bo lažnjivi prerok pregnan
in poslednji malikevavski dohoven bo ravno
na tem mesto konec storil, kjer jes sedaj
o m roti moram^. Ko stari patriarh te besede Isgo-
▼ori, pade mertev na tla, — Tarkl pa rasserdeni po
tem govoro pokončajo vse, kar je v cerkvi živega bilo,
brea milosti.
Tako ae pripovedoje pravlica po Baskom , ki Je
todi Torkom dobro snana.
dtiristoletoa d6ba steče 26. mejnika tega
leta, — pr»godbo poalednjih mescev plašno Torke,
da bi se ne vresničilo tisto prerožtvo omirajočega patriarha.
Novičar iz slovenskih tir^iev* *
Xq. Iz Ormoia. (Konec). Neka stara bolebna
sena, ki je' živela le bogajme, pride v občfDO O.... bliao
nekega poseatnika, ki plane kot divja sver čez njo, ji
palico, na ktero se je reva opirala, is rok potegne in
jo tako pretepe, da reva vsa omamljena in kervava je
komaj k mestnenia žapana pritavala, od kterega je je-
dila, da pravfco skaže vsacema, ki je pri njem ise. Ža-
pan saslisi pretepeDo revo, sapise pritožbo in jo podi
sodnii. Zatoženec, pred sodbo poktfcan, obstoji kmalo
ovoje gerdo ravnanje , ktero pa s tem sagovarja , da je
ta baba njegovo dete, ktero že de )j časa vkljab
vsema ozdra vljanjo .bolchva in hira, obralal
Na vprašanje: kdo mo je tako neamno vražo, kije todi
zoper kristisnskg vero, v glavo vtepel? odgov9rf resno:
^to ni ne vraža; modra dohtarca S. v Terg.... mi je
skrivnost razodela , da tista baba , ki pride perva v mojo
hiso ali pred mojo hišo, je mojega otroka obrala , in le
če jo do kervavega otepem, bo otrok moj so-
pe t zdrav; na to vižo, je rekla, je pomagala že več
mestnim otrokom. Zato sim coperuico pretepel, čeravno
moram r6či, da pri meni ni to pomagalo, ker mi je dete
pri vsem tem omerlo^. Ko ma sodnija napovd, da po-
stava tako početje z zaporom in s povrsčilom v de-
narja za prestane bolečine kaznoje, je pač debelo gle-
dal. Kaj bo pa tiaU modra zdraviteljca , ki tadi pred
sodbo pride, o svojem mazsstva rszodela, bomo svedili
pri prihodnji kasenski obravnavi *^).
Ali nI ta prigodba sopet dokas, koliko krivili v^r
in vraž je se med prostim Ijadstvora! koliko tamote jo
se pregnati, če neamnost celA tako deljec segs, do živ-
ljenje bližnjega ni varno I Le šola in prižnicm »te
tiste moči, ki zamorete take pomote polagama preg^oatK
Za to pa mora Ijodska šola djanska biti, v domacena
joziko; le taka koristi na več strani po nar krajai potf.
Poslednjič dostavim se, pa vender popolnoma za-
gotoviti ne morem vesele novico, da iskreni rodoljab^
gosp. Božidar liajč, kaplan v Slivnici, jeza ačiCelja
slovenskega jezika na gimnasii v Maribora Isvoljen.
Za tako iaverstne volitev zamoremo slavnemo mioiater-
etvo iz serca hvaležni biti, ker k dvema svitlema ave-
zdama domorodne verste se pridraži tretja nadepolna.
1% Celovca piše ^šolski prijatel^: ^Presvitli La-
vantinaki knezoskof, g. Antoji Martin Slomšek, bo
pozdravili v pastirskem listo vse verne ovčice in jim ve-
Holo sveto veliko noč v Gospoda Jezoso želijo. V tem
pastirskem lista prav živo In goreče pokažejo, kam da
peljejo ponti in prekacije, opominjajo svoje verne ovčice
Bogo večno hvalo peti , da je nam našega veri. ccssrja
Franca Jožefa I. take nevarnosti rešil, in jih milo pro-
sijo in zarotijo, da naj zvesto Bogo dajo, kar jo božjega,
in cesarja , kar je cesarjevega^.
Novičar iz mnogili kngev*
v spomin srečne otetbe iz smertne nevamoeti Njih
, veličanstva presvitlega cesarja je dražba Mehitaristov ds
Danaji sklenila v svoji tiskarnici knjigo na ovitie dati s
pesmi v vsihjezicih našega cesarstva, v kterih se ima
prepevAti veselje in zahvala o erečni otetbi; krtMii 30
p61 debeli knjigi bojo pridjani obraz Njih re/lčan-
stva in podobe gerbov in nds (oblčk^ mnogo-
verstnih aostrianskih narodov; cena ji bo 10 f.;
kar ae bo čez otroške natisa skopilo , pride nofi Donav-
ski cerkvi na dobro; z dovoljenjem gosp. ministra no-
tranjih zadev bojo povabili deželni poglavarji vmkekro-
novine Iaverstne pesnike k skladanja gori omenjenih pe-
sem. — Po nasveta odbora se bo razpisal oglasna' vse
omotnike, da naj, kdor si opa posebno lep obris za
Donajsko cerkev napraviti, ga posije odbora ; predvsimi
bojo poklicani domači ometniki, pa todi ptojci seza-
merejo vdeležiti. — Spet je nekaj ponarejenih bank-
ndtov po 10 il. med Ijodstvom ; pozneje se po mehkem
popirjo, v kterem se ne rszloči očitno vodeni nati«;
glave podob so sisbo napravljene; natis sploh ni čiat.
K lovski postavi (Jsgdgesetz) od 27. dec. 18511^
so dani se sledeči nkazi: Po žitih in na obdelanem
poljO; kakor tadi v nogradih, kadar grojzdje
seri, je lov (jag a) prepovedan; dovoljeno je pa lov-
cem stopiti na njiveobssjene s krompirjem, repointorsico,
kakor todi hoditi po pdljskih in nogradskih grivah. Kdor
se pregreši zoper to prepoved, plača kasen od 5 do
50 fl. , ali bo zapert na 1 do Sdoi. — Iz Carigrada
se zvd, da pomenki rosovskega posisnca Menčikovs za-
devajo sedaj (3ernogoro in osvobodenje kri^tia-
nov na Torskem, pri kterih pomenkih se noben drog
poslsnec ne vdeležva; tnrska vlada se Raso zlo vdaja.
Tolažba tužoemu sercu.
Tsk merile, tak ledene sine se,
Ds ne pognal bi kje se kaki kal;
Ni take bolečine, žalosti,
Da v nji bi tiho mili mir ne spal!
*) Lepo prosimo, da nam raiodetja slepariee nasnaniti bla-
fovolite. Vred.
Natiskar iu zalciiiik Jožef Blaznik v Ljubljani.
liDetijskih, obertnijskib in nArodskib reči.
rei ▼ arodo ia ss^ato.
Odgovorni vredsik Br* JTanes Blelvi eis.
»•cel« lAto p« postil
Beer 3fl.,sa|»ol1«t4;
poeti, soerlfl. 30 kr.
TVca/ XI,
V sredo 13. aprila 1853.
List ao.
Po(l<ik v hmeljoreji.
(Kooet.*)
Basanje hmelja v cehte.
^ To delo se se le opravlja, dokler se hmelj na
velicih scžinj visocih kupih ne vgreje, in se takole
zdeluje. Na nezasiti konec cehte se priveze obroč
tako Birok kakor je cehta; ea delavec stopi v njo
z zavezano glavo j po tem se vzdigne odperti ko-
nec cehte kvjško, da samo« nje spodnji konec na
tleh sloni, in se terdno za strop priveze. Na to
se hme^ po malem noter stresa, da ga delavec proti
enakomerno po celi cehti zatlači, dokler ni cebta
polna.
Tako spravljeni hmelj je pripravno blago za
prodaj , ktero eno leto svojo vrednost ohranf, potler
J a čedalje več peša. Za tega voljo naj vsakter
meljnikar gleda se ga znebiti, preden se nov pridela.
Raba hmeljnega perja in mladik.
Hmeljno perje in mladike ali tertice je gove-
dom, posebno pa ovcam in kozam prav prgctna
Kiča, ki pomnoži molžo. Za to rabo naj se hme-
jo^e dobro posuši , spravi In do novega leta po-
Klada, sicer postane pusto in neokusno, pa tudi ni
vec tečno.
Opravila v hmeljniku po tergatpi.
Je hmelj potergan in hmeljovje iz hmeljnika
spravljeno, se mora natič pobrati , iz hmeljnika zno«
siti, in čez zimo dobro spraviti, da ne pognije, pa
tudi, da ga ljudje za kurjavo ne pokradejo.
Po zversenjtt tega dela naj se hmeljnik, če
le potreba, dobro pogaoji in po tem kot prejšnje
leta kl-izom preorje.
Tako so dodelane letne opravila v hmeljniku*
Vrednost hn%eljovega pridelka.
l^ttle^jov pridelk je nektero leto obilen,. nektero
pa clo majhen.
Fo (fostoletnih skušnjah da s hmeljem zasa-
ieni.oral (joh) sveta od leta do leta do 9 centov
hmelja, kterega vrednost je, cent po nizki ceni
na leto le po 30 fl. raeonjen, 270 fl.; hme-
Ijovia za klajo ali naštel se sme rajtati 32 centov
r ^."^""-V^*^ ^^""^^ *0 *• 40 kr.; skup8ina280
fl. 4U kr. Tsi stroški enega leta znesejo do 210fl.,
ostane tedaj čist dohodek od orala 70 fl. 40 kr.!
ktere« noben drug pridelek ne doseže.
Kdor more, naj se nikar ne prenagli s pro-
dajo hmeljnega pridelka, ker je^roti pomladf na-
vadno drazji. Ce pa poleti nov pridelk dobro letno
obeta, je^ varno, se starega hmelja pred ko pred
znebiti, ker mu bode šla cena dan za dnevom nazaj.
Sklep.
Omenjene težave in nevarnosti pri hmeljoreji,
verh teh še veliko preskakovanje cene ostrašijo
marsikterega se ž njo pečati, pa vendar se je vsa-
kter previden kmetovavec, kteri dohodke hmelja
dobro pomisli, gotovo po malem loti.
Kako s hmeljem ravnati, da bo prav, smo do-
stojno razložih* v nazočem poduku. J. O.
II kot gradivo.
Ta snova je za zidarijo neobhodno potrebna.
Z i lam namreč se morajo vsi zidavi zvezatf in uter-
diti, ki so ognju in vročini izpostavljeni, kakor
dimniki , ognjiša ia ognjopaži*
Ravno tako potreben je il za napravo sušiv-
nic in pečnic; navadno apneno mavto bitiiogen)
kmalo pokončal.
Nežgane opeke iz ilovice se zamorejo le z
ilom zazidati; sploh, vse hišno zidovje se Ak m
samiga ila napraviti, fh take staniša postanejo prav
zdrave in prijetne: ker il gorkote skozi se ne
spuša — torej so pozjmi gorke, poleti hladne, verh
tega pa jako ognjovarne.
Le škoda, da ilovje in tako zidovje prerade
miši in podgane podrovajo , in da tako pohištvo raz-
padljivo postane. *
Tako imenovana varčna mavta (Sparkalk}, ki
jo iz ila, peska in apna napravljajo, za zidanje ni
prikladna.
II se močno vsuši. To se vidi po tem, kerea
kubiški čevelj vlažniga ila počez 109 funtov, ravno
toliko vsušeniga ila pa le 100 funtov vaga. Za tega
voljo se mora pri zidanju z ilam na to njegovo last-
nost dobr-o paziti.
StarozgodoiviDSki pomenki.
Tt)SEG0. SACRVM.
Hochar ex Orotero Gesch. i. Stei. I. |iAf. 409.)
Razkmil Dmomin Tergtet^A
U Pfkepisa.* »Kdo m bili Norieaaii ib Panonoi, JUlti ali Slovenj ?€)
Za Brna rekli, da je podoba Visoata bila voda.
Voda so stari aarodi imoli aa pervfoo , in vas 0f^anioko
stvari m po njOiovih misHIi pkSbIo ib voda <). Zat» ▼
Vienatovem častna najdoBM^ dve vo4aiavatari: Bfat-
aj»-avataro, ipreaieno v ribo, ia Ko^mat^ava-
ta4ro, «preni««o v karm^o, krm«, to jo, ielvo; Mod
Totfnfmf živali pa ne tocfl najdo kača, in od T lan nt a
80 piše, da 00 na kači po morji polja *).
O Creazer Symbo]. I. ptf. 394. — ^) >V1«iio d^aster piso
PaoUin (8ysteiD Bram. 178. in 288) per serpeatem Bessea
Tel Vas a (bi dietam soper qoo re^aiegeit adambratar««
— 118 —
Gori DHTedeDi napi« ae irU»{ : ^Veaeirosaer« m^,
io bres dvombo Vose^va d1 drs^a, kakorindička Va-
••ffhi. 8aj aa je t alavenakem joaiko oatela in-
dička beaeda i^vos^, poljaki f,rp%^,kmr kaeopomeoi.
Ni aicer povaod pognaoa, ali a pridavkoai alepi vos,
Hlapova ž, dia Blindachlaoge , jo posna vaakdo. Čarko
i )a teako z latioakimi piamankami israsiti, caCo bo ao
l^otoTo brati moflo Vosago. Beaedo Voaaitiia kakor
laatne imi niaom ia dosdaj na rimskih kamnik nikjer na«>
eel; al beaedo Soaalaa ^) večkrat, kar na indiiko
Seaaea opoaiiaja.
Pa bo kdo morebiti vpraaal: jeli ae najde v aa-
veme-alovenakem baaooolovjl caatje kačje? Ne enkrat,
temoč po^oato! V apominkih jotreboijih CJTontm. Iiura-
k9e.fa9.77.) 06 fOTori od nekega boo Po t rimi a, kte-
reira val ela venski baanoalovei aa Radegoata imajo,
aame, da^ je to priime dobil, ker sa potrebe Ijvdf
akerbi. Že Nemee Ekhard je \mi ^Potrimba^ is-
pe^al is ^potreba^ ^).
Da je indlčki Viano od otojo perve mladosti do
nar viaje ataroati aa potrebe terpečen^ačlovečanatvaaker-
kel, uči naa indičko bo|^oalo?je. . Ravno tako njemu pri-
lični Rade|:oat Visokoačeni Creaier (Simboliki)
reče, da je kača anamnje sraka, kteri avet obdaja in
kteri je aa raat vae^ra, kar človeka aa žives alaai, ne-
obhodno potrebin. Od bo^a „Potrlmba^ piše tadi
Goairnini ^). Tudi Viana plava v mlečnem morja
na kači aedeč «), In P a ali. (f^$. M9> pig«: ^Sorpen-
tibas aacria lac in vaae apponant^. Nar bat litvanski
historik ^ Taf, U, Fi^. 7.) navedi kačo a človečjo «lave
in na glavi avetlo krono. Koma ne pridejo hitro nami-
aol vae povesti od kronanih kač? Tako bi en rimak
napia raalosili, kteri jaano priča nase indičko poke-
lenje in atarobiloat v Norika in Panonii.
CKosee sledi.)
Slovanski popotnik«
* v versti alovanakih časopisov v cesar-
etva aastrianskem (glej list 15. in 16.) sta se ale-
^ deča poljska: Wianki, čaaopis aa aenstvo, lahsja v
Lvovu, vredaje ga goapi 6ocaalkow8ka; a časo-
piaom ,9Biawatki<' akapej velja za četert leta 2 t.
30 kr. , — in Blawatki, časnik aa mladino; vrednica
goapi 6ocBalkowska; iahaje vssk mesec po polpdle
v Lvova; po posti aa četert leta velja 1 II.
Ceski čamUn so: l)«PraŽ8ke noviny^(vra.
den list), vrednik gosp. Jas. Seat ik, iahajajo v Pragi
vsaki dan po coli poli z oznanikom; poštna cena Id II.
») ^SlovenHke no v i ny^ (vreden časnik za slovensko)
izhajajo na D a naj i trikrat v tedna; vrednik jim je gosp.
Daniei Lichard; postna cena 6 fl. 3) ^Moravski
narodni list^ v Berni, vrednik gosp. L. Haas-
man; postna cena 3 11. 44 kr. 4) „Cyrill a Method^
(katolisk \ut za cerkev inaolo), v Banski Bistrici, vred-
nik gosp. M. Ch r i s t e k , postna cena 4 fl. 30 kr. 5) „H 1 a a
Jednoty katolickd, v Berni, vrednik goap. Fr! P o i-
mon, poštna cena 1 fl. 48 kr. 6) Katoiicktf no-
viny pro obecny lid, v PeSti^ vrednik goap. J. Pa-
ti ari k, poštna cena 3 fl. 7) ^omir^ lepoznanak
liat, v Pragi, vrednik goap. J. B. Mikovec; postna
cena 5 fl. 40 kr. 8) „Živa«, naravoslovsk časnik, v
— ') Ankershofen IV. 505. - *) »eriv^tur aatem vox Po-
fruabas a sorabieo nomine potreba sive potre]iny efe-
■ns, iadifensaverbo treba m, ^aod ei^nifieat ef eo, indieeo
(HoBam. Intreboc. pa|^. 77). — «) (Oaagniai SarmatiaBa-
ropea fol. 64.) s »Bx altera parte erat coUoeatam Potrimbi
idolom, oiUbs caltus erat in serpeote vivo retiDendo, (ker
od siv^ei^a kaoe je po iiidiokem mjtha obderžai^e sveU
vieiio), qai lacte se oommodias viveret aJebatar« — 'ICrea-
aer Symb. I. Taf. IV. N. 8. ^
Pragi, vrednika ata ma goap. dr. Parkyne io Jmn
Krejci, iahaja vsaki mesec na 2 polak, po poaU 3 II.
»4 kr. 9) ^Tydennlk«, kmetijak list, v Pragi iz-
daja ga kmetijska dniaba, vredue gosp. dr. Pr. S. Ko-
dym, poštna cena 8 fl. 10) »Skoia^ iolsk čaanlk,
T Pragi, vrednik gosp. Jož. Haveleo, lakaja v sve-
akik 5 p6inik, volji 3 fl. 4 kr. 11) „Čaaopia k pro-
apeka oprav na gymnaaiich, naši dobe pf ime-
fenyck«, v Pragi, vredalk goap. J. Jaagmann, i«-
haja v d vameaečnib aveakih po 3 p 6 1 e ; cona vaih 6 aveskov
je 3 fl. 1«) „Praaaky pooel«, podačen in ^tkočaaes
hat aa nared jeaika čeakega, v Pragi, vrednik goap.
J. V. Hoaaka; vaak aveaek 13 kr. 13) ^Čaaopis
Ceakeho Maaeam, Izdaja ga matica čeaka, vrednik
goap. Vaclav Nebeaky, cena 8 fl.
Vsik alovaaskib časnikov akap je t^daj 37, med
ktariail raalnaki l,poljakih 10, jagoalavenakik
13, cesko-alavenskih 13; — iahajajlfc v Pragi 8,
v Lvovj 8, v Zagreba 5, na Danajl, Pošti-
Badina, v Krekovi, Ljabljani, Berni, Celovca
in Novem Sada po 3, v Zadra in Banski Bi-
atrici po 1.
^ * V Petrograda v ceaaraki akademii je nalo-
aena istinga bogatega Demidova, ktere obresti ae vsako
leto aa darila najiaverstoiših spisov porabijo. Daril je
več po 1438 in po 714 rabljev.
* Za ačenoat in ametnost toliko aneti Moskvičan
Golabkov, ki je v poslednjih letih okolj 40.000 rab-
ljev aa vodniške namene daroval, je 500 rabljev arbeo-
loglškema draštva podaril aa najbolji spis: „ O pene-
aik Samanidov«'. -^ ^ *- » P«"«"
* Moskovski pisatelj Undolaky je najde! v nekih
atarih bakvah starodavno, alo imenitno rasko pesem. Vaeta
jeia časa Igor a in je sestrica prekrasno pesmi' vojne
Igorove^.
* Gregor Fridebarg izdaja v PetroiT«da ime-
nitno delo pod napisom: ^Raaki ceaaraki dom Bo-
manovcov.^
* »Nankovo drastvo« v Krakov! izdelajo v 7 od-
delkik splošni imenoslovnl slovnik.
* Kar se menda ni zgodilo, kar ao Tarči Carigrad
v svojo pest dobili, se je letos pripetilo, namreč, daje
ondi kapacinar postne pridige imel, in sicer ~ vtar-
ikem jezika.
^ ^ y Pragi se bo napravila prihodnje leto obert-
nlskaškola, v kterej se bodo razni predmet! v če-
akem jezika ačili.
Ozir po svetu«
Zgodovinski o%ir v sveto deielo.
Gospodar svete dežele , kjer ae je Jezas rodil, kjer
je živel in amerl, je zdaj Tark.
Ker pa ao te avete meata poalednji čaa spet o
politični zadevi tolikšno važnost zadobile, da ae, kakor
naši bravci vedd, dva vladarja — Ras In '''raneoz —
za več! oblast o njih potegajeta, podamo v aledočem
Voplsj kako je o ravno ti zadevi kadaj bilo.
Se le o 16. stoletja pod kraljem Francem I. ao
Francozi veči oblast v teh krajih al pridobili. Leta
1630 je francoski poslanec v Carigrada od saltana Os-
ma na dosegel patent (h a t ti šerif po tarško), po kte-
rem so bili sveti kraji frankiakim mnihom v last-
nino dani. Stirnajst let pozneje pa so G reki C^taro-
verci) saltana tako dolgo naganjali, da je njim ome-
njene mesU v last dal. V leta 1673 je bilo varstvo
a vetih krajev sopet Francozom očitno dogotovljeno,
kar pa turške vlado ni motilo, da bi ne bila ravno ti-
atlh pravic, ktere joFrancoaom dovolila, dovolila tadi
Grekom. Kmalo pa je apet božji grob in cerkev
— 119 —
^ v Beti obe m o katolicanoiii ▼ iMt dala, kUri 00 baijt
^rob 0kn% 14, Betlebemske cerkev pa 68 let ▼ poaeaU
Imeli. Če ravne je ealtao ▼ leta 1757 vnovič v peaeb-
nefli patenta poterdil katoličanom i^ib oblaet o eve-
tih krajih, je vendar se v tiatem leta podaemeUsko
kapelo matere boaje io njeni grob, kakor tadi
malo kaplo nad božjem grobom, velko cerkev
▼ Betlehemu in en kljač k rojatni jami Gro-
kom isročil. V leta 1802 je dal aalUn katoljskim
mol bom podsemeljako jamo (Grotte) v Getsemana
T laaf. Ko je leta 1808 o|;inj velko kaplo pokončal, je
taroka vlada v poaebaem patenta Grekora oblast dala,
kaplo isnoveira napraviti in oskddovano cerkev popraviti«
Čeravno je v leta 18fd francoski poslanec od soltana
pisano poterjenjo doseirel, da katoličani savoljote^a,
da so Greki cerkev popravili , niso svojih prejšnjih pra-
vic zgablli, se opirajo Greki vendar na svoj patent^po
kterem ao sveti kraji njim v last daril bili.
Is te|:a se očitno vidi, kako je Tark moi beseda.
Kar je daofs dal, je jater vael, kakor je kanilo, to je,
kdor je sača«no v Tarčii bolj obrajtan bil ali več pla-
čal, tlstema se je nov patent dal, — aa postavno
lastninsko pravico do svotib krajev ni Torka nikdar mar bilo.
Al je dandanašnji tadi Rasa in Francosa sa okri-
lje (protektorat) nad omenjenimi častitljivimi mesti edino
io resnično mar, — al je morebiti tisto okrilje okrilje
drasih političnih namenov , bo prihodnost raiodela.
Tergovec Sir Diemsici Dmiibhoj.
Tema Imena se bode morebiti kdo nasmejal, al
prebravsi, koliko je ti mož človeštva dobrega storil,
gtk bode visoko spoštoval. Rojen je Džemaiei Dsisibhoj
leta 1788 vBombaja v jatrovi Indii; on je ain prav
abosega Parsa, ki se je aitil s kapovanjem i predava-
njem stare|:a stekla ; bil je se fantič silno marljiv i pre-
medeo tako, da gu je se le 18 let stare^ mladenča
Fremdsi Nasirvandži, bo|;at tercrovec, vael v svojo ter-
govino I ma lastno hčer xa ženo dal.
Džisibhoj, kapčevavsi dvanafst let, postane najbo-
gateji človek celih indij i največi dobrotnik človeštva,
da ma v jatrovih deželah nikdar ni bilo para. Njegovo
jedino prisadetjo je Ijadtfm dobrote skazovati , bros da
bi iskal od njih slave ali hvale. V leta 1826 je plačal
dolgove vsih dolžnikov v Bombaja, ki so zavolj njih
saperti bili. V osemnajstih letih je podelil sa mnogo-
verstne naprave 608.000 rapij, — ena rnpia je več
vredna kot forint. Koliko da je pa med berače pode-
lil, tega so celč ne vtf, Za cerkve je dal 170.000
rapij, sa stavbe sodnisnic 50.000 rapij, pogorel-
cem je poklonil 35.000 rapij, bolnišnicam je dal
65.000 rapij, in 30.000 rapij je razdelil samo za to,
da se Ijodj^ ne pravdajo, ker on tega ne more
terpeti; 40.000 rapij je razdelil med poštene Ijadi, ki
00 bili v zadregi za dnarjev voljo; fa naprkvo poko-
pališča je daroval 30.000 rapij in za kopanje vod-
njakov 15.000, za goativnico, ki bi bolj siromašne
potnike brez plačila sprejemala, je poklonil 20.000
rapij«
Pa vse to je le en del dobrot, ktere je ti tergo-
vec storil svojim bratom, in akoravno on največ dobrega
otori Ijadem svojo vdre, vendar tadi Ijadtfm drage včre
0voje mile roke ne odtegne, ktere taja krivica v nesrečo
pahne. Hvaležni tergovci v Indiah so prosili kraljico
Viktorio, da naj verlega dobrotneka v viteški stan po-
vzdigne; bil je preglasen za viteza slovesno v Pazela
v leta 1842, kjer stanaje opravnik Bombaja. K tej
slovesnosti se je snidila velika množica ParsoV) Maha-
medanov I Earopejcev, in Ijadjd njegove vdre so vsta-
novill zavod, kterega n^amen je prestavljanje In iz-
davanje dobrih knjig.
Tisti dan, to je bil za viteza poalavljen, 00 am
podali od 932 Parsov podpisano hvalno pismo , v kterem
hvalijo njegovo poštenje, marljivost in Ijadoljabje, In
pravijo, da so imenovani zavod atemeljili, misleči, da
ma bodo s Um nsj bolj vstregli. Oo jim odgovori v an-
gleškem jezika, se zahvalivsi za hvalo pošto vanja, ter
reče: j^Vi se spominjate mojih dobrot; jez sim tako de-
lal is notranjega nagiba, ki me sili, od obilnega blaga,
ktero mi je sreča podarila, toliko svojim dati, kolikor jim
je treba, da opravijo svoje potrebe in si olajšajo svoje
težave; plačilo za dobrote mi je atvar sama. Drago mi
je, da ste moji misli agodili in ste nabrani denar za tako
žiahen namen obernili , ker jez ne želim drazega kakor
da delate v korist i omiko naroda. Jez žo davno mi-
allm, kako bi se dalo poboljšati stanja siromssnih Par-
sov v Bombaja, Sarata in okolici. To vi sami v^ste,
koliko oodi otrok odrase zanemarjenih v izreji in siro-
mašnih. Danes bom osnoval zaklad, iz kterega se bo
podpirala I v šolo pošiljala siromašna mla-
dost. y ti namen je že odločenih 300.000 rapij. Ne-
morem vam poslednjič drnzega rčči, kakor da mi nič
tako na sercn ne leži kakor sreča I blagostanje mojih
rojakov, kterim se lepo zahvaljnjem, da tako dobro o
meni mislijo^.
Od tega časa je Džemsiči Džisibhoj več dobrega
storil, kakor se le misliti zamere. V leta 1843 je dal
170.000 ropij za bolnišnico v gotiskem sloga po-
stavljeno, v kterej zamore biti 300 bolnikov. Pozneje
ma je angleška vlada dala po opravnika Jarja Artara
slaio svetinjo z drsgimi kamniči adeljano za ^dobro-
činstvo i rodoljabje^. V svojem govora je rekel oprav-
nik, da je Džisibhoj za občnokoristne naprave izdal več
kot 900.000 rapij, med posamne Ijndi pa čez 2 mi-
liona rapij.
Ti ladianec pač skor nima para na sveto. Tolikšna •
dobrodelnosti in brez da bi o ti iskal hvale in slave,
kakor toliko drazih Ijadf, ki mislijo, da mora celi svet
svet njim hvalo I slavo prepevati , ako ao koma količkaj
dobrega storili.
Novičar iz slovenskih jtrs^jev.
Od Satiuke doline. Prijetin kraj a lepim Posa-
vinja so Braslovče, tri are od Celja, pol are od reke
Savine oddaljen, poleg zeleniga berda ležeči terg. Pridni
in pobožni Ijadjd bivajo tam. Polovica' tega terga
aedaj a praha in peptfla ležil
U četertek, to je, 7. aprila popoldne ob pM ene
ae je bil nagloma iz neke aamotne bajte čem dim in
plam vzdignil. Had veter, ki je ravno pihal, nesearno
požrešni ogenj na bližnje hiše« in a enem hipa je pol
terga strašnima bilo požara zapadlo. Devetnajst hia
in blizo 30 kozolcov, hlevov, žitnic in drazih gospodar-
akih pohištev z vsim živežem,' oblačilom in orodjem vred
je o kratkim plen bilo grozovitiga ognja. Ponoči je za-
čelo dežiti in snežiti, in drago jatro je pokrival beli
Bn»g čerao požarišče. Le malo pogorelcov je za-
varovanih« Bog se asmili milovanja vrednih revežev!
Naj se pa tadi asmilijo in pomagajo — hitro in obilno
— kterim človeško aerce a grodih bijel ^) J. d.
1% Maribora 31. marca. Tadi pri nas je zim-
sko vreme tako čadno bilo, da se le poredkoma, more-
biti o ato letih komaj enkrat, Uko primeri. Kakor pra-
vijo , je v leta 1784 enaka pomlad bila kakor letos.
Hada zima s velikim snegom se je začela še le 18.
marca, ki je deloma skopnnl , kar ga 27. in 28. apet ve-
«) Ni^ bitikHoMdtfl seroa obilnih aobrotaikov, ki ni^ bi poslali
nilodare do preeastitifft tehanto Brftšlovškif« fosp.
Stojaoa; todi »N^vieec bojo rede sprojemde io odr^f-
iovale revnim poforeleem namenjeno milosino. Vred.
— 180 —
lie pade, ki Je drog! dae poeoci (f#. tetree} smen-
Bel. Poeetoe pa je bilo ti dan to, da sor ae o takem
tremene ife akorei (Steare) k ilaai pritlekli, M ae
ae Taedfll po traiieak , aa njih mlade na erehili priprav-
ljene. — Za ecimino ae nI nič bati, d« M bila akode
terpela ; Toejati pa tedi se niamo moglf ne jare rižf, ne
ječmena , ne oTsa ; vendar to ae po|;oa(oma ▼ nekterik
krajih primeri, bres da bi lato letina alaba bila; le te
Mm akerb dela, da bo petem, ko bo tnralce in krear-
pir aadfti Itt nofrade obdelovati treba , preveliko dela nm
enkrat V vinskih goricah bojo Moa imeli ns|TAdnikl
prHožnont ta nove akosnje. Na jeznih goricah, v kle«
rfl^ je drvgi teden marca aneg popolnoma skopnal In ae
terte obrotoveli, ae je na več tortah vidilo, da ae aa-
čelo bera po obresovanja močno solaiti^ česar se p« nI
capaailo v tacih nogradih, kerje ie sneg bil, akon vnose
terte todi obresane bile. Vso obreaano terte pokriva sneg
fla debelo; radovedni ame o prihodnjem pridelka, kterega
M se imeli po svosdi Satoma obilnega nadjati.
Iz Postojne zv^mo , da se je snidil 7. dan t. m.
veliki abor aa oanovo droatva, kterega namen bode
obdelovanje krajnskega Krasa lu dresih pa-
štet na Notrajnskem. Z veseljem smo slišali , da se
je abralo iz Postojne in vsih dotičnih podražoic kmetij-
skih dek^ modrih in veljavnih mož, verlih domorodcev,
kterim je bisgor domovino pri serca; od glsvnega od-
bora kmetijsko drosbo ia Ljnbljane jo bil poslan odbor-
nik gosp. Ferdinand Schmidt. Cilj in konce tega
pervega velkega zbora, kterema je častiti gosp. Tom-
aič, C. k. svetovavec deželne aodDijq v Vipavi, pred-
aednik izvoljen bil, je bil: osnovati dražtfino po-
stavo in pa občje določiti vodila za obdelova-
nje Krasa in drazih postot na Notrajnskom.
Zbora sklepi se bojo predložili viksi ctsarski oblasti, in
ko ta poterdi družtviDo postavo, potem se bo začelo
dražtvo in dela njegova. Iz serca želimo, dabiz^zdru-
zeno pomočjo'' visoke vlade in Ijodstva začela se
lesketati prijazna danlca zapesenema Krasa!
Novičar iz mnogih lirj^ev«
Vodnik in govornik Koroških poslancov, ki so
4. t. m. sli na Donaji Njih vellčanstve presvitlemn co-
satje veselje razodet nad srečno %tetbo iz smertne ne«
varnosti , so bili preč. knezo-skof Lavantin»ki Slomšek,
ki so ob ti priliki obiskali todi drttžtvo av. Severfna in
drožtvo Dunajskih podmojstrov; povsod so bili z veliko
častjo sprejeti. — 23. t. m. bojo v Benetkah spustili
Aovo vojno barko „knez Schvvsrzenberg'' imenovano, t
lO^r}^; govori se, da pridejo tadi cesar k ti slolesnostK
— Konee majnika so pričakejeta praski kralj in raski
car na Dunaj. — ^ Vsled poslednjega napada Lahov ne
vojake na itrarždicah (vahtah) , se bojo stražnice po vsih
mestih, kjer jo stanovitna vojaška posadka, obdale s
železno ograjo. — Is Dunaja v GToggniz se bo
ald^ila nova cssarska. železnica. ^ Vse cesarske
poste so preteklo leto nesto 9* miHonov in 91^.46^ S.,
s t reško v pa jo bilo 8 mil. 444.37B. — V nase ca^
satstvo se Iz ptujih dežtl vsako leto vpeljuje žita.
za 14 milionov 511^.000 fl. , izpeljuje se ga pa le za
4 mil. 385.000 i. — Pervi mhlater knežije Ssrbske,
BHiogozasložeoi Garašaninje odstavljen, kakor se sj^i,
valed solje ruskega, čare, ker fierbin v vojski Čeme-
geieki ni porsjtala klica Čeme|vorcov. ^ Hospedar Mol*
dkvski, knez.CIhike, je spet nastopil vladaratvo. ^ Se*
daj je gotovo, da sv. oče n^e pridejo Napoleona, hre**
nat; naslednik pravedaega kralja grof Cham hord je
nekproteatiral aoper to. Menda valed vsega tega je
franeoaka vlada ekilcala, da ae miali civilnega mm-
kaastva evroA. — Na jaanem Ruaevakein mm-
petaaje vlada vae* vojaške shrambe o suhirom (Zwie-
baek) , kterega v velieih počiMi pod milim nebom pek^ft.
-^ V Falermf aa Laikom In ekolid tega mesta je dmisa
vlada pealednji čaa več ato prekucije soailjivlk IfudI am-
pieH. *-* Iz vaega smemo pričakovati, da T a rak a v«o
ae be mirno reiHa.
Nekaj čisto novega,
V nemakom čaaaika ,,Augab. Allg. Ztg.^ je
glaail dr. Kari Andree neke novioo, o kteri bi miaUli^
da je ^neziea^, če bi nam imanovmal dohtar reaaiee po-
rok aa bil. Obstoji pa ta novica v akusaji: da ae
okrogla miza eametez premikevati začač, ako
ae eei Ijadi različne ataroeti in ebojegasp6ia
okoli nje vaede*in ae zaderži, kakor bomo pove-
dali. Dr. Andree popise omenjeno poabasojo takole: Okoli
okrogle aiiae ia terdega leaa in štirimi nogami , ki ja
bila a preprogo (tepihom) pokrita, ae je veedlo sred
hiae 6 ljudi > troje molkih in petere ženskih od ataroati
M de 40 let , vaak na avoj stol ^ ki je ed dmzega atal
za dober čevelj aaksebi ; obleka in noga sedečih se ne
smejo dolikati; vsak položi obd svoje reki rahlo na mizo,
tako, da leži njegov mazinec na mazinou nje-
govega aoseda aii aoa^ine* O pol are ali tudi po-
zneje začnč aedeče po rokah nekako zbadati , in miza se
začnč premikovati, od ko^oca malo in počasi , pozneje
pa se cel6 suoa močneje. — Če jo ta skušnja gotovs,
se ae more to promlkovanje drugae zgoditi , kakor da
a» pe poipiaBni dodki okoli mize aedaeik ljudi m a gne-
tlo na moč iabttdi, od ktore je znano, da je čudovito
Slina meč. Če se pa ta skušnja petcrdi, bo fwt kazala
mnogim aatoroaaanskim preiskavam.
Prav bi bilo, da U to nuirsihtoni dražbiea* psaku-
aila tal naznanila avojo akaanjo. Popeldanako kavoljabne
družbice pod našim ^Roeenbaehom^ bi si poaebno lahko
aamogle zaaluge pridobiti o tem naiosoznaaetvi, ako ni
aeobkodao potrebno, da ae mora to v izbi agodiU in
ne pod milim nebom.
Smert,
Solaoe ishija, o sston sshaja^
Ura la aro is življenja vb^a,
Človek Da svatbo , ii lemlje dom%
. U v^onost roma.
Smert Je praTiena , iane slepo koso ,
Neprizanasa, Krete, rero boso,
Kralje, beraee pred sabo tira,
U prah podira.
Krone se sl«<ia, ne fra^v blisoegib,
Tence Jonakom mane s seoe Jeskeeih,
Paha Nevtone šelesoo roko
U grob flobeko« *
JErela sa smert je vsak dan mlada koža,
Pade pod koso vela, pade roia
Pervi dan cvetja na sestrio frobe
U perst trohsobe.
Smert je mofosnaj^ vso iftiljenje sivere,
^)o ss mftoa moe natersc
Trese pred ^)o
Le ddba, kreposti i4lobra dela
m nikdar žela.
V
-^ Popravek.
v Usta 28i v sostavk« »ataaoseodovinoki pomoski«
ss ima 1. vproiaojo tokole flasiti: »Kako je to, da ima im&
staro rimske obitelji Cassias smirig prestavek Mnski C orna*
t as od slaveslke besede kaša, kosa, ooma, iie Locke,
Naiiakar in zdUiMiik Jožef Blaznik v Ljubljani.
^Tfa^.>/.
knetijskib, obertirijsliili in narftdskili reči.
T€Č t aredo in saboto.
Odgovorni vrednlk Br« JTanea Blefvi eis.
VelJ^o u celo letajo posti
(ifl., Mtr 3f., flupolleta
2fl. popoštifScerlfl.aOkr.
T^č^f XL
V saboto 16. aprila 1853.
Lisš ai.
Od grobanja v nogradih.
Jf . Zakaj se terte grubajo 9
Terta je rasiljina, ktera v divjem atanu ae
po drevesih ovija, mnogo stranafcih iBraaliko^ po-
ganja, 86 B roetckami povsod popeaja in v deblu
sčasoma aa več pavcov široka poslane. V takem
stanu ^ kakor naee adiviane brajde kažejo, sttrpt
▼Inika vee let, al grojsaje, ki ga donasa,je redko
in drobno , sladko scer^ pa mala izdatno aa most.
Da si tedai v naših deželah pridelamo več
dobrega vina. kakor ga dma terta rodi, jo sku-
^šamo bolj niako (bolj pettiicnojf deržatu
To se pa doseže na dvojno vižo.
Eno je , da se za vinorejo pripravno ssemljise
s tortami zasadi; te se potem, to so mladike po-
gnale, vsako leto porezujejo do nekttfih očes in
gn6jiti se jim začne in gnoji tako dolgo^ dokler so
terte postarajo, to je, da ne rodijo vtč grojzdja.
Po lastnosti zemlje terpi rodovitnost terte delj ali
manj časa. Fomerle terte se potem izkopljejo, zemlja
se, da k novi moči pride, več let zaporedoma gnoji
in & kakim drugim sadooa obseje ali obsadi, potem
se le pridejo terte spet na to mesto, ktera pa ka-
kor pervikrat tudi sedaj še le v 3. ali 4. Isto ne-
koliko rodovitniši prihajati začno.
Ali tako se ne more povsod ravnati. Nektore
vinske gorice so presterme in preskalnate, da bi se
zamogel v njih medčasno kak drug sad saditi aU
sejati. Tudi ^čidel naših vinorgcev nima toliba
ka|^'tala v rokah, da bi zamo^li stare nograde iz-
kerčili in jih namestovali z noviau, to je, 4 aU
5 let čakati novega pridelka.
Od starodavnih časov je tedaj , namesto da bi
stare terte iz nogradov izkerčili, ta navada obve-
zala, da vinorejci pomlajujejo staro tersje. To
se zjspodi z grubanjem, ktero se tudi prekla-
danja terte zdve.
Ako se terta vsako leto do nekterih ooea per-
reže in iz ostalih očes nove tertice požend, ki so
za prihodnje obrezovanje že star les, ka| mora sča-
soma v/s t^ga priti? Gotovo je, da je vsako leto
več starega lesa. Umno obrezovanje scer zader-
žuje to staričenje tersja, ali popolnoma vbraniti ga
nikakor ne more. Če tada> vinorejic to reč tako
delječ priti pusti , da letntf mladike iz starega lesa
k večem 3 do 4 očke nastavijo ,• ni taka terta tudi
za gtabanj« vtč pripravna, iCaipah izkopati se mora
in z drago nadomestiti. Nar bolji je tedaj take
terte pogrubati ^), ki so že -zlo pešati začele,
■ ♦
*) ».Talil terti n^i se skopa floboka in prosUiva .jana, se
, . popioji^ to je, dobre sperstenine namest skopane merCve'
lemlje se ondi nsr prej nekoliko na dno dene, potlej se
ktere pa vendar iz starega, 1 do 2 eevlfa vise-
čega lesa se l^tne mladike z 10 do 12 očkov po-
ganjajo.
Dobiček , ki iz grubanja tert izvira, je pa dvojni r'
1. Staro tersje se pomladi^ ker prigru-
baniu se ne izkoplje terta, le zemlja krog i^e se
toliko ograbi. da se ves stari lea z večidel vsimi
očesi zadnjeietne mladike v zemljo položi. Jama
mora tedaj biti dosto dolga in široka , da se potrebni
gnoj pod in nad pogrubano tersje spraviti zamore«
PogrubMii očki zadnjoletne mladike , kakor tudi spi-
joče očesa starega lesa se kmalo okoreniči^o in pot^
lej močnejši ženo , in terta in vinograd ae tako po-
mladf.
2. Če ima staro tersje več zadmjoletnih mla-
dik ali tert, se zraven tega, da se terta pomladi
tudi pomnoži, ker iz vsake take zdrave terte iz-
rase novo tefsje, zato je neobhodno potreba, lamoji
kolikor je moc, široko' skopati, .da se mladike na
vse strani razpeljejo in nove korenine pod zemljo
se prostorno razširiti zamorejo.
Ni koristno, preozkih jam za grubanje kopati,
da bi se s tem gnoja prihranilo, — mlado tersje
pride pretesno skupej, da eno drugo v rasti zati-
ruje, m med jamami postanejo veliki prazni pro-
stori , vinograd se vidi germovnat. (Konec sledi,)
Km«tyske skošiuet
(TerpeinoH ksm pod %emljoJ. Mafbni količi
mnogoverstnega lesa poltretji pave dolgi in ravno
toliko ŠTroRi so se zakopali en pave globoko pod
zemlio , prepričati se, kteri les bo nek prejgnjiti
začel. Skušnja je tole učila: lipa, a meri za n-
ska breza, lelsa (oUti) in trepetlika so jele
gnjiti v 3 letih, — navadna verba, divji ko-
stanj in platan r 4 letih, — javor, bukev in
navadna breza v 6 letih, — brest, jesen,^
gaber in laski topol v7letih. Akaeia^nrast,
smreka in borovei so bili v 7 letih le za pol
pavca nagnjiti. Meeesen, navadni brinov lea
in virginska cedra so bili skoz 7 let še popol-
noma celi. Les mladih dreves gnjije hitreje , ka-
kor starih zdravih. Dobro preležan les terpi v zem-
ljo zakopan dalje kakor novo sekan.
*' (Sadno drevje « ne da po mladtkalt OtoM"
eih") mnoiitt). Višji vertnar družbhiega verta v
Gradcu gosp. Trummer -naznanja v časnilni „Wo-
chenblatt der steferm. LW6.*, da po ve* ka de-
0» to ▼s« tsrtasmroJIniisiftiMaBiivv^nJeTanie, da se ne
sleni , poloii, in se mladike n«i vse alnani raspe^i^ in a
dobro perstjo Mspd in mala fatfaejjo.^ — J, Z al o k nr v
rokopisu »nmnefa kmetOTanjR«. Vred.
^ 122 —
setletnih skušnjah je gotovo prepričan , da vse ti-
ste priporočila so praene, ktere svetujejo; naj se
mladika kakega sadnega drevesa vtakne v krompir
ali jabelko. On je veekrat marljivo poskušal , pa
nikdar mu ni po volji isslo, — nikdar se natič
ni vkoreninil, čeravno je perje nastavil. „Naj
nihče praznega ne poskusa — pravi posledniič Trum-
mer — rasun kutinj se nobeno slanno sadno pleme
ne da po natičih množiti.
Živinozdravniška sknši^a.
Kmetijska družba je prejela sledeči pomoček
soper vnetje vimena s zeljo, naj bi se razglasil
po ^Novicah^.
Čeravno vredništvu scer niso nobene skušnje
snane, ki terdijo zdravilno moč lipove ^obe, ven-
dar razglasimo pomoček • ker nam je iz verjetnih
rok došel; naj se poskusi! Takole se glasi:
•Kmalo zaporedoma ste dve kravi pri meni
teletile. Ko sim tele od perve oddal , je dobila tako
let star mož veliko lipovo gobo na herbtu nesel,
in ko ga nekdo vpraša: čmu mu bo leta goba? od-
fovori: leta goba od lipoviga drevesa je močno do-
ra zoper sajovic na vimenu molzne krave , če seji s
kruham debeliga jabolka velikosti po malim je-
sti daje. Poslal sim tedaj k temu možu , ker mi je
krava že zavolj velike otekline na vimenu in spod-
Djim vampu skorej poginila , po lete gobe , in dal
sim ji ji toliko s kruham snesti, kolikor je bilo
rečeno; krava je bila drugi dan popolnoma zdrava.
Ravno tako sim tudi drugo Jiravo , ktera je kmali
po tem , ko je tele povergla, močen sajovic na vi-
menu dobila, ozdravil^.
V Dolenji vasi Cpri Ribnici) 31. susca 1853.
Janem Cigler j dahovni piistir.
Ob kterim letoim čase d]^ se začoi nova
hiša zidati}
Ko se je gospodar bil določil , novo pohištvo
si postaviti, za-nj si pripraven kraj bil omislil, na-
čertje osnoval, ter potrebniga gradiva si bil pri-
pravil, se vpraša: Ob kterim letnim času je
nar bolje zioanje nove hiše začeti, da novosta-
niše se po sreči izpelje?
Odgovor je: Poleti.
Sploh menijo scer ljudje, da je pomladanski
čas nar bolji ddba, novo zidanje začeti; temu pa
ni taka. Le za majhne malovažne stavbe bi bilo
svetdvati, jih o pomladi začeti: če se dajo o pdl
leta dognati. Za velike stavbe pa naj se iz volji
poletje u začetek zidanja.
Poletje je nar pripravniši d6ba, zidanja nove
hiše se lotiti, ker
pervič, in zlasti na kmetih, so ob tem času,
ko je setev doveršena, delavci In podaj ači
nar ložej dobiti , po večjim številu in boljši kup^
kakor pomladi ali o začetku jeseni, ko ti ljudje
imajo sejati ali žeti:
drugič se poleti ni ravno visoke vode ali po-
vodnji bati ^ torej se zamore temeljna s ta vi te v lo-
žej in cenejši postaviti, in
zadnjič se da podsidje ali temeljna podlaga
do konca poletja iz dna tako izpeljati, da potem ji
dovelj časa ostane vsedati se.
Ko je po takim načinu poleti temeljna zidina
bila postavljena, se o pričetku neprijetniga vremena
poverh s starimi dilami pokrije, ktere, da se ne
premaknejo, se še s kamnjem obteže.
Prihodnjo pomlad se tedai začne zvunaj te*
melja zidati, in vse zidarsko delo, razun čeditve
(Verputz), naj se tadaj dogotovi. Na Co zidovje
se postavi krov, in scer koj tako, kakor imk po-
kritev prihodnjič ostati. Pohištev ima tedaj čea
zimo časa dovelj vsedati in zidovje pomerzovati se«
Odpertije okinj ali lin se z opekami zamašijo^ ali
s pripravnimi dilami zatvorijo , da znotranje pohištvo
čez zimo proti dežju in snegu je obvarovano.^
Ko je tedaj ojster pomladanski zrak zidino bil
posušil, je čas, da se njega znotranje izgotovljenje
začne. Gospodar naj se ne prestraši, če po takim
ravnanju obrest fčinž} eniga leta od svojiga na
stavite v obernjeniga dnarja zgubi; ta zguba sepo-
vrača mnogoterno po dobrim terpežu' pohištva. Hi-
tro sezidane hiše razpokajo in oslabe, ostanejo
dolgo časa vlažne, in v njih napravljene mizarske
dela se spridijo kmalo.
Za vse zidarije torej naj se izvoli, če le
mogljivo, lepi gorki poletni čas, oikolj pa pervi
nastop pomladi ali hladna jesen. O pozni jeseni naj
se peč ne stavi, temoč, ako je nove potreba ^ naj
se prihodno poletje počaka.
Starozgodovinski pomenki.
RamhkU Dmvorm Tmrst^t^uk.
(Konec.')
Pa se najdemo drugo iodloko žeosko \mi na rim-
skoslovoDskih kamnih, ktoro tadi na kačje častje opo-
minja in sicer sledeče :
CALLIGEiVAE. FIL. DVLCIS.
SVAB AN in. M. VI. DIB. XV.
(V P taja, po mojem iipisa, tafi pri
Mahara se nti^de I. 412.)
„Visna deaster etiam adambratar per serpeniem
Cali^a qaem Interfeeit^, piie sliivni Panllinat C^^^-
178. 988.) V flanskritn pomeni „kali<< toliko kot beli,
primeri slovačko besedo kaliti (Beroolak slav. pod be-
sedo kaliti) beliti i), in latinsko ealz, apno, in
%E^^ ga-da,kaeo. V čast te kaee, ktero jo Visna
premagal, so staroslovenski otarisi svoje hčerke radi
imenovali in imč Cali^ ena ^) oe najde na aostriaimkih.
kamolh na mesta stare^ra Lanreaka po gornjem du-
jeni in na tiroljskih spominkih , kar vse priča , da 00
Slovenci ob čas« Rimljanov lo 'že pred njim i
tam živeli, kakor Ime slovensko Drave in dosto drazih
slovanskih iroda v Tiroljskem poterdnje.
Zdaj sapopadem -vse slovenske poventi od belih
kač, eakaj da se bele kače med nar hojse štejejo. Vse
ta povesti se tekajo le paganskih časov.
Todi Ime LITOGBNA 3) se najde pogosto na kam-
nih okoli Gradca najdenih , ktero drasega ne pomeni ka-
kor lati gad, ali lata gaja, kakor Horvati in Serbli
izgovarjajo in v narodnih pesmah svojih Tarke imenojejo
gate goje. Beseda |,lito^ se najde na hetraskih
spominkih večkrat, kar je nov dokaz, da soHetraski
bili Bfodno pleme vendičko. Tadi Latomar ^) se
najde veekrat na koroških kamnih, kar pomeni ia-
O Tadi Štajarski Sloveaei poin%|o besedo »kalitic a
pomeaa beliti, ker pravdo : ieleio t ogi^a kaliti, te
Je: rasbeliti. — '} ObiteU Kalif ar, Kali^ario so
de ni^de v Ptqja ia slovenjem Gradca. — '} Litice Je
tadi mitolofioko imd. Waeerad (N. V. oasop. oeskeho
Mas. 1827. paf. 27. et 8eq.) prestavUa L i tiče 1 Eame-
nides, Fariae, deae infernales, — ^) AnkerskofeB V. 622.
— 123 —
I<o«(ni, l«tt, to sni svet. Is beMde loto (lj«to)
tniorii:, sobliann^ bdae, m poftsle imens več Teoi, ka-
kor Latbreir o* Horvatokon , to jo, hodi brof^, ia
Ljato Berda (Lottoowordo) , kakor najdono iauS tor^a
I^attanberi: v liotinah napioaao, kar jo posaej« Ijod-
•tvo, pomea Uvirni posabivst, v L o trn o r|: iQ noaiaka
kanelia t LottoDberar oproobornila. Lotomir pioati
pa jo eol6 nenaravno in no filolo|:icko.
Na rimokoslovonskih apomiakih dosdaj so nisi« naool
Tišnata pod podobo kače, drn^e njegove ava«
tare pa vao; al na kaianih vsid^ornjo knngotoke
cerkve bliso Maribora sosidanih najdemo dva leva (na-
raainba-avatara Lavnra) s kačjimi repi, tode dve
-^vatari v eni podobi sjedinjeni.
Slovensko slovstvo.
^Zgodovinski katekizem ali celi koriansko-katoloki naok
v resničnih is^rledih is sgodovine za cerkev, šolo in
dom. Is nemškega J. £. Schmida s pomoqfo ne-
kterih olov. domorodcev poslovenil in isdal Jane a
JanoiiiS. II. svesek. V Celovca v Sii^mandovi
. bakvarnici, kakor tndi po voih olov. mestih dobiti.
Ko smo por vi svesek ^s|^odovinskega katekisma^
'Dasnanill, smo gn s veliko pohvalo priporočili , ker v
alovenskem slovstvo enake knjige dosihmal Imeli nismo.
Kersanski naok se raslsjca ih tako mično in se rasjas-
nnje po tolikšnih zgodbah in prilikah tako razomljivo, da
samoremo to kDjif^e slavno izvzeti is množine drnzih na-
Tadolh. Kdor jo je bral, bo polerdil nase besede.
Vso hvalo, ki smo jo dali pervema zvezka, damo
tndl drugemu, ki na 80 pdlah razlaga 3. poglavje ^od
kersčanske ljubezni^. Gospodom prestavljavcem grtf hvala,
da marljivo pišejo ▼ lepi in lahko razumljivi, čisti slo-
Tonslni. Le tako naprej I in svesti si samorete biti , da
•ho delo mojstre hvalilo.
Še nekaj od mizopl^sa.
Tisti čadoi prihasek , o kterem smo v poslednjih |,No-
Ticah^ govorili, da okrogla misa so gibati in premi-
kovati začnč, ako se več ljudi s masinci sklenje-
nih k nji vsedo, se je po mnoslh skusojah popolnoma
p o ter d II; na Duoaji se je eoa miza hitro ▼ okrog su-
kala, druga je celč plesala po volji Ijodf. Miza pa ni
bila s ničesar pokrita, kakor smo aadajikrat rekli, am-
^ak je bila g6ia; scer je pa vse eno: al stoji na golih
tleh ali na kakosoi plahti, al ima eno ali več nog, al
je iz terdega ali mehkega lesa (nekdo pravi, da misa
is jalovega lesa je za to nar bolj pripravna^« če je
ložjl, 00 prej gibati začoč, kakor teška. Po nekterihskuB-
Djah se je mizno gibanje že o pol uri, po druzih so le
e poUretji url začelo, po nekterib celč ne. D vi zlo ob-
čutljive gospd ste se zgrudile In zaspale kakor zamak-
njene (magnetično spanje}, nekteriro se je vglaviver-
teti začelo ; ena gospa pa , ktero je celi dan glava bo-
lela , je čutila merslo sapo po glavi in bolečine so pre-
dle. — Povsod se ponavljajo sedaj te skušnje s misami,
na ktere se poprej nič porajtalo ni, ako ravno je nek
Domok časnik i^National-Zeltuog^ so mesca eveoana
por vi to čudovito reč nasnanjedaU Daljne skušnje boje
učile bolj določno: od ktere strani In na ktero stran
ae mize gibljejo , — kako se magnetična Igla (kompaa)
o tem v6de itd., in se marsikteri drugi prikssek se bo
rasjasnil po teh skušnjah. Dr. L5w, ki je na Dunaji
pervi magnetične kopve vpeljal, razlaga misoplds ta-
kole: ^Pri vsaki sivi stvari, tedaj tudi pri vsakem člo-
veku je desna stran života nasprotno električna ali mag-
notiena aMmo leve. Človek, ki ee a svoje desne ia leve
roko ob enem dotikajo kakega elektromdra (.multipli-
katorja), atori v (em to, kakor da bi bHa priala elek-
trična baterija s eleklromdrom v dotike. Navadno jo
desna človekova stran enaka cinkevemo toku^ZInk-
atrom), leva pa bakrenemu ali ogeljnomo teko
(Kupfer- oder Kohlenstrem). V bolnih osebah je tok
mnogokrat ravno narobe, včasih bolj včaaih manj. —
Po tem se tedaj da gibaigc mize takole rasjasniti: Če
po masincih desne in leve roke vkup sklenjena rajdm
^udi se dotikuje deU časa mize ali ksJiosae droge recf,
ae miza po tem aklepo ali baterii magnotisira alt
postane magnet, kakor se železo po posebnim erodjo
magnotizira, to je, ena polevica mize kaže' polnočno,
druga poloviea pa poldnevno elektrike in magnotič-
Bost. Na to viso magnetizirana misa ae.soče tako dolge
okoli ovoje osi, dokler peidaevna polovica ne pride proti
polnočni strani, in v tem tiru tako dolgo neprenehoma
naprej hiti , dokler se magoetične-električna moč ni ras-
krojila".
Časnik ^Presse^ vabi svoje bravce k enaki posku-
sili s ključem, rekoč: „dvi osebi naj al nastavite ključ
med masincaene desne in ene leve roke tako , da s ušesom
visi na notranji plati teb dvčh vkup staknjenih, ma-
sincov. V kratkemse bo sačel ključ sukati, dokler
ne pade s perstov, kar se sa tollkaiy prej sgodi , kolikor
močnejši ste bile osebi v stanu masinca tikama dersati^.
Novičar iz slovenskih krsgev.
Iz Maribora iS. aprila. Dne 8. tega meseca
je veselja i radosti srce vsakega iskrenega rodoljuba
poskakovalo, kteremu je areča dopustila gledati dve naj-
uglednejši osebe na obzorji jogoslavskem , namreč : ju-*
načkega pokrovitelja življa slavonskega, avetlega bana
Jelačid-a, kteri je gredd is Zagreba na Dunaj preglo-
daval konjike bivajoče v Mariboru i okolici jegovoj, I
premilostljevega vladika Labudskega knesa Slomseka,
kteri je pridsi is Danaja s odborom prosivsim Jogovo
voličostve, da bi dovolilo zidati železnico tudi v Ko-
roško, s svojo milo In občeljnbljenoj navzočnostjo po-
častlL Vsied te poslednje nasočosti se nehotomice spom-
nem in vedno ae ml ponavljajo besede , ktere je bivši nad-
vladika Solnegradski (sedaj ksrdinal v Pragi) a prilož-
nosti posvečenja rečenega vladika javno isuotil v tem
smislu: ^da zanaprej ne bode več izbiren dušni pastir,
kteri ne bi poznal glasa svojih vernih ovčic^. Vsakega
pod Se kavo spadajočega Slovenca je živa 1 goreča
želja, da bi po 633 letih samogel tudi take blagodar-
nosti dočakati!
Pred nekimi dnevi je bil začasni upravitelj ovde-
oojega gimnazia gosp. ,Kurs izvoljen sa uči ličnega sve-
tova vca v Sulnograd. Tudi o tej sadevi upamo, dabe-
demo prihodnje tako srečni, dobiti vodja smešnega vsih
jesikov, ki se UčiS.na gimnasii, tedaj tudi slovenskega.
Konečno se sem dolžen v imenu ovojih učencev
ae javno zahvaliti blagodarnemn g.Voncealavu Hanka-to
sa poslane knjige, tretjino pod prodajno ceno, naime: za
SO istisov „Ostromirova evangelija^, kteri služijo
ko čitanke za staroslavensčino. Te je prava in
siva vzajemnost, ktera seže od dalesnjega vedohrama
alavenske Atene tja k slabim in mladim Jugovlčem.
Slava mu! Vrlekov.
%. Iz Maribora 1 3. aprila. Da domorodci zvedd,
kako lepo pri nas sluvenseina napreduje, njim hočemo
nekoliko verstic priobčiti. Posebno gimnazialna mlados
je, ktera se je tega nauka sivo poprijela. Po odstopu
gg# prof. Matjasiča in ^ Terstenjaka od tega nauka pred-
nasa alo venski jesik g. Božidar Raič, kterega Slovenci
pesnajo po spisu njegove ruske gramatike v ilirskem na-
rečju in drugih spisih v slovenskih časopisHi. V 7. in
8. soli so se v pervem polletju prodnasali p oče t ki
^ ie4 —
ik6fft wM g. ittttlj T— togiti •UrMloFOBflki je*
pr«f» MiMfctte: naj Dan
iija, kiimr ao aUjabili, trallia ataroalavaMka
alovAico, aakaj alavanfllEa aiiades na naalh giMNiailh j/š
iito ftlrataja. Za berila alailie ačeMeai ^Oalreailravii
avangel^a' ~
Haaka elaTal eeaU apiaateV
te^aj pri vaakam ii
Noviiar iz mnogih kri^jev«
Kaker ae alisi, keja pnka«^ maaeo preavitli eeaar
apat aaaliaavati eaebe, ktere želije s Njiaii okakainl
MdeTi ffeTersii. -*- Miniater haren Brock je ieisToljeD
«• aaaIritMkeCft poaUaeteiica pri taraki vladi t Čari«
irruda. Kakor ae ia pealedojih piaeni avtf, de M. marca
ae ladi •nglaalia in fraoeeeka potrtanca oiato Ma
▼ CarS^rrada. -* S 1. Ba>aikoai j«nja me^Dalaiaeia
in Cernegere eadaj ae ebatejeei eel ed bla^a, lU
ae akea te dežele tM« -^ Tarifa, pe kteri ae ima
natarjam aa i^k epravila placib odiajlevati, ee ba
na podlagi nevejefk akaaiDJ nekako prenare^ila. ^
Vnegm ceaarskega papirnega denarja Je bile pa
naananii« c. k« arfoiaterelTa konea meeea anaea med
^adeipem Id v ceaarakih kaaali akapej aa 148 milienev
4S^.S90 i. J pe (am takem aa » roilioaa 7r6.6d» il.
meaj kot prejaai meaee« -^ Zrn Danajako cerkev aa
je doaibmal nabrale čea SOO.OOO *., pe draaih deielak
eaaaratvii pal80.0tfOi. — 8ila važap novo anajdbo
na natis različnih podobain je naananii naidan t
ktere Je
dijakom na 4# kr. ar.
M kr podarM. Take dameredaa djaaje aaalaii eeitnn eer
nahvnlo.
Že perri pogled ▼ aveCe bnkveaiaalivradnfmlier«
kami Je aaaa verte in demerodne dijake a avetim nadn-
ienjem aapelall; kolike vee ie Jik bede krepoet kraenegn
etarealevenafeega }eallca nanaaala in nndn*eTaiaw
UpaaM, da ae Jim bode atareatavenažlna ae bel^O' prikn«
pHa, kakor eladbl glaaari HeaMrovega Jesika, ker al
samo slovnicki atroj ravae tako iaveratni, kakor gerčlci|
temne tndi aa fiieiegieke atndije korfatnial ia belje prak-
tični, kakor Jenik atarih Helenev, Neravne tndi ger^
koga Jeaifca ne pemetavamo, aMirve^ ga voaltemn dijak«
iakrene priperečnjemo. Ti atevenake ia ilirake čaaopiae
naal dijaki marijive berejo.
1% Terstm 13. aprila. Že nektore dai med nami
prebiva Ia Riaui dospeli akivnoznani jngoslavenaki plaa-
telj, frančiškan Jnkid Je v dolgo černo, talarjn po-
dobno, obleke oblečen, aa pokrivale ima trivoglat kle-
bnk ; mož Je aredlije taajke postave, bfatrega obraaa, na
^legovem iien ae bere neka ateaooatlnterpljeaje, čemnr
ae ni žnditl, ake ae premleli, kolike ae Jo trndil ia ter-
pel v Boani in Carigrada od Tnrkev. — V peadeMk Ja
takajine pnrobredake dmatve apnatile nepel en par^
bred t merje. Je to ne aedemin sUrdeeaUpnaebaadUsjNU
drnatva, jpRema^ imenovan. — Tnkajani velki tergevi^
T— d, eden nnj Imenilniaik v Terain, je te dni nnlmmt
priM. Bejd ae, da U ae veo takih degodb ne pripetilo
Ti atrah ni presen. Je ia^ka veijetl, ker ae Je takih ne-
aree letea in peetekio leto že vee dogodito, akoravae
nlao. tolike pemembe, ker agnba nI take -velika bila« —
Vedno belj ae teza o aila dragi najemnini (stantnini)
iernnie in magnalnev, kakerine nikjer v anatrianskem
aaaanitvn ni, in ki ae pri vaem tem ie vaako lete pe-
vianje. fleaee bi biio ieletl , da bi se o tej redi postava
dala in pvenapeteara thjanj« v oko« pilHo, ker hiaa,
ki ni OT.OOd fin-, vredaa , neee ti na lete 7 de 8000
far« atantnine*
DmmijaU akadamtl vodja cea. dernavna tiakamiee
A ne v« Ta saajdba, klora ee amd aerlamaltnlalmanajd-
leh dib, kar jo Ontteiiberg tiekaratvo nmjdef,
abpteji v tem, da se atvnr samn ^ ■»tia
jemlje in in tega preprostega in negtegn penntianteka
nniaBjine In lepe podobsine debd, da ja panntlanjeBa
laike leiiti ed iaviraega. Goap. A nor Imeoltin ti natia
aametia natnra (Natnrselbstdrnek); knsni je omo*
i^jonemn abom take aametiae ed ekamnii , rnalftelk kraj-
(spie), maeaih haamovin rastljin a cvetjeni fnbrea
evetja, rlliiiih laakfa ia razliialh meržesev; — Tae ae
je čndila nad vaaaa anajdbe, po ktM ba natmn aamn
liaarje, auilarje in graverje nademestevala. •^ Praiekll
teden sebile v Milani (iatim vojakom, Id aeee a pnaln
6. fobmara hrabro obnaaali , slovesno častne svetinje po-
deljene; od 11. tega mesca je MUanaiem daljao eeker-
bevaaje vojakov odpasčeno, aa ktere ao nek t pekero
pealediMegn pnnta bllao » miliona Ifr plačati megli. -*
Okoli Slaka, piaefo ^Zagreb. nov.« 10. trn., >a ailna
pnvadinj, ktere eCe Kopa In 0avn napravile. — Na
Laikem (Lombardskem) se ae kaae tertna beleaio;
iita pa prav lepo stojd. — Po nagotovlla fcautsakega
polvradnegn čaanika Je t a r i k a pravda končana. —
AngleekI vojni berki v Malti je povelje doHe endi nirno
esUU. •— NaavetI, ki Jih Je nnidan predležil angleški
minister denarstva spodnji zbornici o zadevi dernavaih
dolgov, 00 bMi v ti zboraici dobri spozDMil.
Narodna pesmica«
Iz Poliaa od Kape«
P«ttr M J* ▼ draitTs hvalil:
»Ni lepi« Unbe od mojo,
Ni bele Vile od (oro«.
Osla fft Vila fi fore,
Planila Petro na dvore,
Dosiva Petra s imenom:
»Iiidi lesom, janace!
IiTodi BTOjo Unbico,
Katora lofia od meas.
Od mene Vile ii f ore««—>
Ko Peter Vilo raanmo.
Popade Uobo sa roko.
Lopo jo Peter obleeo;
Svila Ji aofa do semUe,
Rameni lasi d« Iredre
A drobni biser do pasa,
V nitaih slate nhanej
Pa vodi Ijnbo pred dvore
Trikrat je lepia od Vile. -*
Ko vidi Vila istino,
Onda m a Vila (ovori;
»ntaba ti hvala, jaoaee!
Ako ti lepia Ijabiea
Od mene Vilo od g^ni
A ^Jo je mati rodila,
V svilen povoj povila,
Zi mi^hinim mlekom dojila.
Mene pa Vilo ia gort
Mene jo ipora rodfin,
U selen listek povila;
Qd foro jo veter pihal
Pa jo mene Vilo sikal , —
Tako sim bila kojena«.
Pogovori vredništva.
b Kr... je prejelo vredaistvo pred nekim! dnevi dva nt-
' sprotna dopisa v sadevi nekega sosUvka v »solsk. pr^.« Ker
»Novioam« nidraao analedbo prepirov, ^raaodsa^etlh, v svojo
Hsto- jemati, aam ipospoda ne bota sa slo vsolai, ako jima nemo-*
temo vatreoi, in to toliko maig>, ker so nam ila vei;|stno «di,
da omoBjeni sostavek v »solsk. prij.« je, si^ veoidol, res-
nfeo f overil. In mi smo vselej na tisti strani, ker je resnica,
domvne »voritas odinm parit«.
Natiakar in nalonnik J azef ^Blaznih p Ljubljani.
iiraTiTr
kmetijskili, obertnijskih in n&rodskih rečt.
(Novice iihiO^o ^ L^abljaui
▼sak teden dvakrat, nam-^
ree ▼ sredo in saboto.
Odgovorni vrednik Dr« JFames Blelvrels.
I Velji^o saoelo leto po postil
< 4'fl. , scer 3 fl. , sa pol leta ^
i 2fl. popo6ti,scerlfl.30kr.|
Tečaj XL
V sredo 20. aprila 1853.
Lisf S2.
Od grubaaja v DOgradih.
(Konec.*)
2. Kdaj naj se gruba?
Tinorejci grubajo terfe v jeseni , nekteri tudi
spomladi.
Xar bolji čas je v jeseni:
1. v j e s e n i grubana terta je v rasti memo take,
ki se je pogrubala spomladi, za celo leto naprej;
skušnja uči, da terte, če le niso bile pred gniba-
njem že preveč oslabele, berž v pervem letu ro-
dijo, kar se celo malokrat zgodi pri tacih, ki so
spomladi grubane bile;
S. v jeseni pogrubana terta je obvarovana
poletja in zmerzline, ki žuga tertam pozimi; če
namreč pozimi zgornje očesa pozebejo po poledju
ali scer po hudem mrazu, se terta spomladi celo
ne da grubati.
Vsak umen vinorejic bo tedaj , če mu je le
moč, grubal v jeseni, — spomladi pa le takrat,
ko bi oilo vreme v jeseni tako gerdo bilo, da se
ni mogel tega dela takrat lotiti.
Redkokterikrat se grubajo tudi že zelene
terte, če se to v jeseni ni moglo, spomladi pa
ni h o ti o storiti, ker se ni vedilo: ali niso očesa
{ozimi kaj preveč pozeble; v tacih okolišinah ča-
ajo vinorejci do tistega časa, da terta začne po-
fanjati in s tem naznanuje, da je zdrava. Al ta-
emu prepoznemu grubanju je vselej to od škode,
da nove mladike še le požend v začetku mesca rož-
nika (^junia), v rasti zlo zaostajajo in so tedaj v
jeseni v nevarnosti zmerzline. Le o veliki sili
naj se tedaj terte grubajo že zelene (Grungruben).
Terta pa, ki jo češ pogrubati, mora vselej
biti zdrava. O jesenskem grubanju je sosebnona
to paziti, da je g dd na ^zrela); to« se vidi, ko se
od zgorej doli oko za očesom prirezuje; je tersje
na odrezanem licu rujavo, je to znamnje, daterta
ni godna ali da' je poškodovana po rani zn^erzlini.
Vsak skušen vinorejic spoznd to napako že od zu-
nej na terti. Od tistega mesta pa , kjer je odrezek
lepo zelen^ je terta zdrava. Čeravno pa se terta na
odrezkih kaze lepa zelena , če pa ima velike braz-
gotine po toči, nikar je ne grubaj, ako niso tiste
rane dobro z lesom zarašene, ker se ti bo sicer
zgodilo, da bojo pod zemljo brazgotine začele trohneti.
Hoče vinorejic spomladi grubati, mora terto
tudi pazljivo/ pregledati: al je na odrezkih lepo
zelena, al zgornji in srednji očki niso po zim-
skem mrazu škode terpeli in da niso čemi. Če
vinorejic ni tega natanjko preiskal, se bo kesal,
ker vse delo je zastonj bilo ; take pogrubane terte
ne bojo pognale več, (L. WochenblO
Za kmetovavce^ živinorejce , mesarje itd*
Lini smo v Novicah povedali^ da se zamere celo
natanjko pri sivi^oveji živini po neki meri cve-
diti: koliko bo zaklana imela mesa. Rekli smo,
da bomo dali to tadi pri oas dobro poterjeno mero na-
rediti, in da bomo napravili vodilo kako to mero rabiti,
todi v slovenekem jezika.
Sedaj je ta mera narejena, io zraven oje je na
dragi plati traka tjadi mera napravljena velikost k5nj
meriti.
Trak z ob^na merama je s pridjanim podukom t
pripravni skatljici shranjen, okoli ktere je se ena za go-
spodarje in gospodinje prav dobra reč napravljena, nam-
reč: hipoma zveditf: kdaj bo ta aH ani dan vbrejena
živina vergla. Poduk je spisan prav določno in lahko
razomljivo v slovenskem jezika, se, pa dobi todi v
nemškem.
J)oh6 se te. škatljice v Ljubljani v živino-
zdravniški soli na Poljanah, pa todi v tiskar-
ni ci gosp. Jož. Blaznika, kjer smo jih dali natis-
niti. Cena je 54 krajo.
Besedica o Krasa
\s kratkim opisom Komenske fare.
Nekteri pisatelji, kterim je zboljšanje Kraške
zemlje pri eerco, tako pišejo, da bi človek; ki Krasa ne
pozna, misliti otegnil, da se na Krasa zares drozega
ne vidi kot zgol kamnita strašna posava. Tode Kras
Ima todi zale, lepe dobro obdelane doline in rodovitne
kraje.
S tem pa nočem r6či , da niso nekteri kraji Krasa
res žalostni, ponti in skalovlti, ali da bi pogojzdenje go-
Ijav velika dobrota ne bila. Todi se ne bom pričkal o
tem: al je Kras, kakor nekteri terdijo, ob časa nekda-
njih Rimljanov res velik hrastov gojzd bil ali ne, in
ali se je v njtm res toliko presičev redilo, da sta Oglej
in Rim iz današnjega Krasa dovolj slanine in svinskega
mesa in — klobas dobivala. O tem naj vsak misli, kar
se mu Ijobo in drago zdf. Jez se te nekdanje obilnosti
Kraških presičev ne morem nikakor prepričati, marveč
menim, da so jih Oglejčani in Rimljani ravno od tam
dobivali, od kodar jih se dandanašnji dobivamo, namreč
Iz nekdanje Panonie, ali iz sedanjega Horvaškega , Sla-
vonskega, Ogerskega itd.
Redovno pogojzdevanje Krasa bi bilo brez vgovora
sila dobro in koristno delo; al Kras pogojzditi, je treba
denarjev. Naša fara in celi Kras, kakor sim rekel, ni
prazna posava , ampak je poln velicih in majhnih vasi,
Naj se zasadd kraji, ki niso še obdelani, z drevjem ka-
koršnim koli — kod bomo pa Krašovci pasli? Pase pa
nam je treba, ker piče zadosti ne pridelojemo, da biži-
— 1S6 —
▼ioo celo leto ▼ h\»wm redili. Naj «• nam pevpovejo
dreveMi, ki ie raelejo in ki ee se naiiJIti BiMltta, se-
kati — a cen borna korilf, ker nam iarv prtaM^jksjo?
Al no veato, da tndi ml Craaovel tooko isk^aaM, hidaT
maraikteri komaj čaka, da mn kaj dorv priraalo, da jih
prodi in avojim dolsoostlm in potrebam sadooti. Ako hočete
tedaj Kras pogojsditi, morate nam Krasovcem saj ne-
kofiko lot pičo sa sItIao in derva sa domačo kaijavo
podeUti, da ne bomo pasti In mladih drevds sekali. IBa
pičo in derra pa je denarjev treba — kdo jih bo dal?
Podam Vam o ti priliki opis nase Komeoske fare:
V sredi eelo fare, kakor kloča pri svojih pisčetih so
rasprostira Komen, h kteri so štejejo manjši okrajne
Mali dol, Tomačoviea, Vočjigrad, kjer je več
prav ametaih kamnarjev; eno četert nro od Komna jo
6nta. Cerkev tnkajsna sv. Tilna je prav umetno il-
dana, pravijo, da fe malo tacih v našem cesarstva, ker
tadi popotni jo radi obiskajojo. Eno dobro aro od Konuia
je Pliskovica, ktera obsežo majhno vas Kosovela;
tft se prideluje prav dobro čemo vino. Ne dolječ od tod
je Veliki dol, in pol ure od Komna jo lepa vas Go-
reanska, kjer ao tudi dobre Kraške vina doma, in ki
Ima okrajne Bor j o In Klane. Pol dobre ure od tod
je na i^ču Vojsica. Tri četert ure od tod je Lipa
▼as, in pol majhne ure odtod je dkerbina % okrajno
R ubija. Th oem pridejo večkrat laski kamnarji,
kjer je prav lep čern kamen, skerlo, domd. — Po tu-
kajsnih hribih je mno|;o jam^ kjer se najde kapnik
CTropfsteln), kakor v Lipevneku, Šunki itd« Nar
strasnejsi je na KomenskI irmajni, imenovana ^^jama
na Komonsčeki^« Eno uro od tukaj je Gabrovlcai
pol ure od Gabrovice pa je vas Kobilja glava u
okrajno Tu p al če. Franc Bunc.
Dostavek vrodnistva. Pričujoči dopis je pre-
jela kmetijska družba v Ljubljani, ki gm je izročilu No-
vicam T natis s sledečim dostavkom: „V občnih napra-
vah je treba poslusovati vse mnenja in misli, ker lo
tako se rasjasnijo vse dotične sadove. Gosp. pisa-
telj želf od ene strani in za dobro in potrebno spozna,
da se Kras zasadi z drevjem,— od dru|^e strsoi pa mi-
sli, da se to ne bo dalo dovorsiti brez zgube živinske
pičo in derv. Verjetno je, da je ifosp. pisatelj o|;1asnik
mnozih svojih rojakov, ki so s njim edinih misel. Treba
je tedaj, da v prid tisti važni napravi, ki se bo pečala
E obdelovanjem Primorskega iaKrajnskecra Krasa,
se porvič pove: da ptnji, ki Krasa ne poznajo, ne
bojo imeli ž njim opraviti, ampak sami domači in taki,
ki na Krasu živtf in gm na vse strani dobro poznajo;
drugič: da pod pogojzdevanjem Krasa se ne za-
popade to, da ima celi Kras gojzd postati in maho-
ma brez vsega reda, razločka in prevdarka. Kaj ta-
eega bi noben pameten ne poterdil. Zato pa, da se
krivim mislim v okom pride, je bolje prihodnje početje
obdelovanje Krasa (Karstcuitivira^g) , kakor edino
le pogojzdevanje Krasa (^Karstb6waldnng) imeno-
vati, kakor je tudi poslednji zbor v Postojni to mo-
dro sklenil. Da se na Krasu da veliko zboljsati in
veliko snovegavstvariti, bo vsak ondasDjih prebl vuv-
cev poterdil, — da se pa da tako obširno delo s pod-
poro deržave in domačega združiva Izpeljati, je
menda tudi jasno kot beli dan; se ve pa, da je na pri-
dnem vdeležtvu samih domačih posestnikov nar
več ležeče, da bo vsak po svoji moči pomagal dover-
juti sebi samemu koristno početje.''
»Bragi Krasovci I poglejte na Ljubljansko mo-
čirje, 32.000 oralov veliko — kakosno je bilo se leta
1826 in kakosno je sedaj I Kolikšna rodovitnost je
sedal tam , kjer je pred malo leti čisto mah bil I In kdo
je ti nov s v e t vstvaril ? Družba iskrenih mož,
cesarska pripomoč in podpora dotičnib so-
aoafc. KratkMridni Qudjd ao saamdiovali is sačetksa
psrvo dala ia sa norca delali is rajnega Hradecki-g:«^
— ali malo let jo preteklo In aposnali ae hvaležno, kaj
nevtrudljiva pridnost premore I Naj vam bo Ljubljansko
moči rje, 8 oamske miljo obširno, iaglod in spedbadek!^
Slovanski popotnik.
* Verlopridni učitelj And. Praprotnik bo isdmi
pripovesti in pesmice za mladino podnaslovom: ^CveC-
llčiee sa slovensko mladino^.
. * Kersanski mladeneč ali oglodalo po-
božnega življenja sa mladost je prišlo v Ce-
lovcu pri J. Leonu na svetlo. Priporoča se kot prav
primerna knjižica sa šolske darila; velja 16 kr.
* Pridno drfižtvo sv. Afohora bo raspeolaio v
kratkem udom avojim Kaffola ^domače ogovore^ io
podučno povest „Božidar^; — v natisu pa ima: ^Bajta
strica Tomaža ali živlenjo samorcov v Ameriki^ s lič-
nimi podobami, in ^zgodovino stare zaveze^, tudi s mno-
gimi podobami.
* Slavni Miklošič jo zopet isdal verlo važno
knjigo staroalovansko ' pod naslovom: ^Apostolus e co-
dice monasterii dišatovac Palae-SIovenlce^. Obseže 17
pol in volji pri gosp. isdatelju 2, v knjigoprodajavni-
cah pa 3 for.
* Ruski profesor lekarstva , doktorDobrowol8ky
je poslan v nase cesarstvo pregledat živinosdravslre
naprave.
^ V Moskvi je na svitlo prišel : časopis carskega mo-
skovskega društva sa sgodovino In starine ruske.
^ Serbske narodne pripovedke od Vuka
Ste fa novica bodo te dol iz tiska pridlo.
^ Iz Dunajske deržavne tiskarnice je rame prišel
kazenski zakonik v češkem jeziku os svitlo;
pričakujejo se tudi se druge postave v česk^j prestavi.
^ Kmetijska družba v Pardnbicah je razpisala da-
rilo sa gospodarsko knjigo, in vprašanja je sama
navedla, na ktera se ima odgovoriti.
^ OdKodyma jeravno prišel drugi zvesek S t ock-
hardtove ^kemije^ na svitlo. Gospod izdatelj je pro-
sil ministerstvo uka, da bi se to delo češkim iolan pri-
poročilo.
^ PervI svezek pedagogiskega češkega časopisa
^dkola^ je ravno na svitlo prišel. Obseže mno^e prav
sanlmivih sestavkov.
^ Gosp. Židlicky je izdal te dni mazur fz na-
rodnih čeških pesem.
^ Slavni Matija Ban bo isdal v nekoliko sveskih
svoje „različne pesmi^.
* Serbsko-narodni ^Vestnik^ je jenjal ishajatl.
^ Društvo sv. Cirila in Metoda v Bernn se jo
v matico spremenilo. Podperalo bo češko slovstvo s
posebnim ozirom na Moravsko.
^ dafarikova knjiga: „Pamatky (spominki)
hlaholskena plsmenictvi^ je nedavno na svitlo
prišla in velja 3 fl.
^ V tiskarnici Haase-a v Pragi se je te dni is-
dal že stirnajsti dostavek h glavnemu zaznamku češkega
slovstva in obseže spet mnogo novih knjig.
^ V Pragi jie ravno Iz tiska prišel pervi svezek
latinsko-nemsko-českega ia gorsko- nemsko-
českega slovnika za gimnazio. Pervi svezek
velja 20 kr.
^ Kvetna Slovenska od gosp. dr. Beussu je
prišla v Ččavnini te dni na svitlo.
^ Arhivar dr. D udi k se jo podal v Rim, ondasnji
arkiv pregledat , kjer je mnogo zanimivega sa austrian-
sko sgodovino, kar dozdaj se ni bilo znano, nascfl.
— 1«T -
* Č • 1 a k4i V.0 k o ff a f^rijnarjajt &• vf ealt^aoik« iJov-
»^ j6 čeakA matica že Y»atk4aiii, Utov8M»«
iatisik M SFitlo RTiala.
** SiajaBOf(i< je avojo sbirke oaredaUi poveet
predelal Id p ennesil. Priila liede b oekterimi naredjMmi
peomi ia drosimi ^jefevlou isvirnimi deli ponoežeiia na
0VttlO.
^ Is CSaJeve tlekaroica bo priael 4« del narave-
aloTja Partaseve^a ekeraj aa aviilo.
* lliraka matica je TetaaoFila poseben edber, ro-
Itofiee rajaofa Stanka Vrana pregledati in pneediti;
poproeila je tadi dr. Gaja , da bi ji peame Ojorgie-
▼ ičeve draetva poklonil ali na primerno ceno prepnatil.
Matija Majarjev opis: ^Uaajemnoet slaven-
skoi^a ifCTora^ je matica apisateljit nasaj poalala,
Icer ji eedaj ekoijsine ne dopnsčajo, gu icdati. Pohvali
aicer namen pisatelja z željo, da bi kdo drair deloizdaL
^ Žaloiira ^Kaatriota Skenderbeg^ od elavno
vnanen^ pieatalja gOBp. dr« 6por-a ee v drngo tleka.
* V Zagreba v tiekarnie^ Žapana oe tiska Buri-
pf dova saloigra ,,Hekaba% ktero je dabrovniaki pesmik
Cavčia (Vetraoid) v iUraki jeaik prestavil, to j^diela
Dominka ZlatariiSa^, od Ivana Knkaljevida tretji
srenek , ki obaeže invime peame Ziataričeve.
Novičar iz slovenskili krs^ev.
1% Oradca 13^ aprila. Velki zbor nase kmetij*
8ke družbe pod predsednistvom avetlega nadvojvoda
Joana je bU 6. t m. Snidili bo oe is 41 podmžnie
poslanci, in namestovaoe po poročnikih no bile tadi kme-
tijske dražbe fdmsih deželž«
Svetli predsednik so v svojem načetnSm govora
važnisih opravkov omenili ^ ki Jih je doversil glavni od-
bor po poslednjem lanskem nboni.
Gospod Jan en vites A ca I a je naenanll dela na
dražbinem konetijskem verta v leta 1862, is kterega
80 je svedilu , da so se ačenci , ki so se na tem* verta
aeili, prav dobro isnclli, in tadi berž po tem slnžbe na
grajsinab dobili. Veliko dreves se je pocepile , in žlah-
nih dreves in^tertnih sajenk veliko prodalo. Stroekitega
Torta in nograda so bili scer veci kakor dohodki , alpo-
niiiliti se mora, da take naprave niso teržisča, da bi se
le aa dobiček barantalo, ampak so ačilnice, v kterih
je na'nk poglavna reč, po kterem ee Sirijo boljši ved-
nosti po deželi. — Ker ačenci kmetijskih sel še začasno
niso prosti vojaštva, je grof. Kot n lin ski nasvetoval:
naj ee drožba oberne s prošnjo do presvitlega cesarja,
da bi ačenci kmetijskih sol saj začasno oprosteni bili
' vojaščine. Gosp. dr. HI a bok je krepko podpiral ti pred-
log in pristavil, da se Brni apati, da bojo mllostlji vi ce-
sar to dobroto tolike bolj tadi očencem kmetijskih
8ol nakloniti blagovolili , ker jo vži vajo tadi ačeociamet-
D is ki h (tehniških) sol, ki se tadi le sa posamne ro-
kodelstva in obartnijstva pripravljajo, in ker je kmetij-
8tvo za nase cesarstvo nar važnisi obertnijstvo. Veliki
abor je enoglasno poterdil predlog grofa Kotnlinskega
in sklennl: naj glavni adbor Njih veličaaetva omenjeno
ponižno prošnjo predloži.
Gosp. dr. HI a bok je razložil delavnost štajerskega
avllorejnega drnžtva, iz kterega se je z vodilo, da
cd leta 1843, v kterem se je to dražtvo vstanovilo, se
Je razposlalo po deželi že 293,200 marb, in da lani se
je pridelalo že 30 centov kokonov (sviloih mešičkov).
Gosp* Hoepfner je od leU 1847 po razločnem račana
dokazal , da ma na svilorejo obernjeni kapital po 10 od
100 11. dobička (obresti) donasa« (Konec sledi.)
1% Viijega Verha na Staj. 16. aprila. Tndi
pn nas je zimsko vreme tako čndno, da stari Ijadjd ne
pemsiif f 4a bi se bilo kedaj pri nas toUko goric In aa-
devnega drevja in gejzdov sprepadio, kakor to^ lete.
V fari sv. RnperU v adoveosfcih goricah ae je pripetilo^
da ja ped hribcam nagorjaka Jožefa Karbes-a, od pre-
velike mokroto nad ia spod hramom, hiše, stale in skednja
zemlja tako sprepadla in so zidani hrami tako spodjedeni|
da je 10. t. m. srenjoke predatojnistvo prebivsvcem to-
tega stanovanja veleti moglo, ^velj nesreče ga zapn-
etlti In se z živino vred v ptoje hrame preseliti, ki jih
je srenjsko predstojnistvo eskerbeio; tadi vsega vkap 5
oralov goric in njiv je čadoo spropadlo. Tadi v Bol-
fanskl fari pri BJsI so vinogradi tako Hprepadli , da eo
hrami pri vinogradih v veliki aevaršiaL Gomilšek.
1% Celovca* Gosp, profesor pater Bainer Graf t
Celovca ae je s pripomočjo gosp. preleta v 6t. Paala
lotil popisa Koroškega rastlinstva (Flora) po Wal-
fenovi nabori in spisa, ki ležita že od leta 1807 t
ces. kr. dvornem naravoilovskem kabineta. Ti popis pride
petam na avetle.
1% Getenice na Kočevskim 14. aprila. Prav
žalostno novice Vam naznanim. Pred nekinU dnevi jo
mlada telica v Ravnah, Morovško podfare, nanagloma
poginila. Revni lačni Ijodjd eo brez pomislika kraro is
kože djali , meso razsekali , ga knhat djali in jedli. M
— sm'ert je bila v mesa. Voč Ijndi je strašno zbolelo,
gerdi mehnrji in cerne pike so ee jim na obraza, vrato
id perslh prikazali, in dve ženski ste etrašoa
amerti amerle. Drage, ki so od te merhovine jedli«
ae gosp. Česnlk, Kočevski dohtar, z danimi zdravili
amerti ' rešili« Gospod dohtar so precej po konjedorca
dali meso in kožo iz hiše odnesti in zakopatL Gotovo
je, da je krava na vrančnem prisadn ali čermn
(Milzbrand) poginila. Rovšina v naših žalostnih krajih
narsikterega zapelje, da meso poginjene govedi ohrani
in jd; al ta žalostna prigodba vnovič spričzje, kako ne-
varno je, meso poginjene živine vživeti ^).
Al bi nam ne hotli v Novicah naznaniti kakošen
pomoček zoper kervomok pri goveji živini, ker nam
jih je jBO več na taki bolezni v nič prišlo ^). V kratkem
ata v Gotenici tndi dva vola poginila, ker eta si bila
črevo prevergla. Ljadje do z njima počenjali, karkoli
je kdo svetoval; povezanega vola so eemtertje obračali,
na glavo postavljali , ia Bog znž , kaj še vee , al — nič
ai pomagalo. Ali je kakova pomoč zoper to nadlogo,
ktera se tolikanj rada primeri? ^). O kako zlo je že-
leti , da bi v naših krajih kaj živinskih zdravnikov imeli !
O ti priliki omenim nekega že večkrat skašenega
pomočka za oteklo ali ovčičevo vime, ktero [se , posebno
po pervem telečjem poroda dostikrat vidi, kteri v tem
obstoji, da se dene eoo post lan^nega semdaa in
eno pest snhih na drobno zrezanih repnih olapkov
kahati, in s to mlačno jaho se vime večkrat zmiva,
olapki pa z lan^afm semdnom , nekoliko eseljeni , se dajo
kravi pojesti *), Namre.
1% hfubljane. Gosp. Schmidt, ki je z nasim
verlim r^akom nevtrndljivim misiooarjem gosp. Franc
Pira-om vedno v zavezi,. ma pošlje te dni spet mnogo
naših semen, pa tndi bakev v Ameriko. Gosp. Pire
*) N%) Vi bild to žalostno naznanilo še tolikrat ponotrUeaih
nesree resno svarilo nasim deielaaom!
^ V 30. lUtn leta 1851 so »Novice« še nasnanilo oidravlja*
ige krivavoaa scai^a vranonoprisadne naUre; kako pa so
Binof overstni kervomoki osdravljajo , je rasloono popisano
v 4. delo »iivinoidravstva« na strani 205. do 208*
KmiriO bolj se rasodeva potreHa teh bafcev v vs#ki vasi.
^) Ta bolesin Je ona nar aovarnisik, ker prevoržene in sa*
dorz^one oova se teško kterikrat poravoajo in rasvoil^o^
Tadi ta bolosin je popisana v omenjenih bukvah no strani
151. do 167. . ,r ^
*) To sdravilo se dobro vjema a našimi navadnimi. Vred,.
— 128 —
prižiga Ivč ar. katoljike T^r« sedaj Otčlpre-Iaila-
nom. deravDO ža 18 let ned ifel ptojtei naredi, m
je Tendar i^tgoT materoi jesllt ie amiraj talie pri eerct,
da je «oidaD poalal eTeji eestri ▼ Pedbrei^e peeMiee, ▼
kteri popleaje svoje delaToost med divjimi lodlani, kte-
rik revne življenje nam takole raeodeva:
»Bno varno pokrivalo
Lo pokriva le4Jo a^oU,
Ib lo m^liao aagrii^alo ^
Ina t4 obojni spol;
Probivalia ^Jih so bomo,
Z Inbjon Je pokrit ootor
8 koio v pootUi oo oferao,
Lofar tordo tla ao sf o^J.
Života Jim vedno nai^ka,
Zvir in ribo Jih rodd«. itd.
Iz Ijubljane. Tndi v Ljubljani ae posknaa mise-
pMa, da je kaj. Kamor prideš, je pervo vprašai^:
ste že plesali % miso ? V vei kisah je sknsaja pe srecl
fssla , T nekterih pa tndi ne. Mi sme vidill v pendeljk
Bvečer pri nekem prijailn stirivo|rlatno lahko milico take
hitre ed desne na levo se sekati In po isbi okole dir-
jati, da hi se bilo eni gespd v glavi svertile. akehine
bila Is kroga stopila. Pospešila je pa te kolo neka
mlada pestema, ktera je elektrlčnosti tako polna, da
•e, ko poleži le sa malo minnt reke na miso,
tako tresti sačni, kakor da bi jo meralioa tresla, kar
terpi veliko ur se pe tem; pri nssi skainji je ni glava
bolela, po pervi posknsnji pa ji je slabo bilo. Gotove
bi bila ta dekliea sa ^zamaknjeno^ kakor nalas vstvar-
jena. Kakor sa nektere natnre človeške veliko bo^ na-
vdane cndovite magnetično-električne moči od driaih, se
nektere nasproti take, da stopi vsi v kole gibanja, ga
močno krotijo, ali celo aadasijo. Tndi pri nas ste se
dvtf stranki na noge postavile: ena vernih, draga ne-
vernih o tem; v yananjih časnikih so se eelč kade voj-
ske vžgale. Naj že imenojeje nekteri vsetole ^igračo^;
gotovo je, ako bi se po moosih gotovih skušnjah ta
^igrača^ poterdila , da bo raajasnila marsikaj, pa pre-
kncnila tndi marsikaj, kar so naravoslovci o elektriki la
magnetiki dosedaj sa resnico pridigovali. (Poglej v da-
našnjem ^novič. iz mnogih krajev'' mnenje dr. Hoffer-a}.
— Za gotovo svdmo , da je vseačelise IVarcbarsko gosp.
H.Costa-tn za njegove literarne dela v tergovskih, der-
žavno-gospodarskih in deoarstvinih sadevah posebne redke
peslavljenje določilo, tergasa dohtarja kameralnih
in financialnik snanstev itvolllo*
Novičar \% niDOgih krs^evt
včeraj 19. aprila je praznoval presvitli cesar Fer-
dinand svoj 60. rojstni dan, h kterema praznovanju
se je več visocih os^b cesarske rodovine v Prago po-
dalo. — Nadškof Milanski grof Romilli je došel na
Donaj , se vdeležit škofjega zbora ; namest bolnega pa-
triarha Beneškega pride kak drug dkof iz Benečan-
kega. — Dunajskemu mestojanu in braniteljn Njih ve-
ličanstva g*Ettenreih-uj6 podelil kralj Napolltanski'
red Frančiška \. — Papež so poslali banu Jelačič-u
red sv. Gregorja v brilantlb. ^-tMirko Petrovič, brat
kneza Cernogorskega je dosel na Danaj in ž nj?m en
starešina černogoraki. — Na Dnnaji premikujejo mize
cele pe gostivnicah, tako da je nek kerčmar včs
nejevolin svojim gostom rekel, da ne bo teh skusinj
dalje terpel, ker mu le veliko Ijuci pogori, v mizo
zamaknjeni gosti pa nič ne jedd in ne pijd. — Dr.
Hoffer, vodjac. k. fizikalnega kabineta je v' seji
<»bertniskega družtva razložil mizopitfs kot i- a b o t n o (me-
kaniško) premikovanje, pri kterem se pa moč elek-
tričnega toka (eleet. Fluidnms) v poskosajočih osebah
popolnbma tajiti ne more. — Na Ogerskem so jeli posestniki
velieib semljU manjši dele naselaikem prepvievatl.
Tako je Cakevska grajiiaa, ki ima semljUa sa 2000
eralov, naselistva malih kmetov osnovala; sa 45IL dmbi
kmet 8 orale In pol proti temu, da ji skoz 10 le<ls^9-
voijene dela opravlja; v 10 letih je kmet avoboden s»-
epodar tega semljisa. — Pijančevanje in is njega isvl-
raječe žalostne nasledke satreti, je županlja v Jolsvi
na Ogevskem kerčmarjem prepovedala , da celemu ^rmn*
tarju ne sm^ več kakor sa 8 11. , kajžarju ne več kc»ft
sa 1 11. celo lotosa vino upati; brozganjepijičse kasnvje
ed 100 de 50011. ^ Na Laškem , Dalmatinskem In v Fnr-
lanfi se razodeva bolezin tertp; s tem, da pridno i s re-
šujejo bolestne dele, upsjo bolesiu satreti. — Ko je
▼ naših krajih tž In tam se po sežnju velik sneg, imajo
na dpanjskem že poletinsko vročino; v Madrid« je
bilo 8. in 9. tega mesca 18 stopinj gorkote po Rea«m.
gorkomeru. — Plemonteska vlada se zoperstavljasekve-
stracii, v ktero jo naša vlada posestva tistih Lakov
djala, ki so kot deležniki laskih prekucij pobegn«li is
Austrie in se vselili na Piemonteskem ; vendsr seje nadjati,
da bojo Ssrdinci odstopili od te terjatve, do ktere pravfce
nimajo. — Po mnozik. mestih Nemčije, slast ▼ Berobnu,
so sasledili velike priprave k vstaji, ktere namen ima
biti občna nemška Ijudovlada. — V Londonu so Kosa-
te v o hišo preiskali in nek mnogo orožja našli; ako m
to poterdi, sapade eodbii. ^ V knežfi Serbski nekJIff-
ska vlada ni s tem zadovoljna , da je knez prcdoUrute
Garasanina od službe odeta vN, ki ni bil prijaiel Bi-
ske politiki , ampak knez mora tudi odstraniti vae tiito
može, ki so z Garasaninom edinih misel. Starasinstvo i«
knezu pismo poslalo, v kterem ga prosh, naj varjeustiv.
— V Atistralii je po besedab ;,Terž. čas.^ tolikšno po-
manjkanje za možitev pripravnih ženk, da vsaka, ktera
tje pride 9 jih na vsak perst pet lahko dobi; v enem te-
dnu jik je bilo nek enkrat 200 parov zaročenih. Če je
to resnica, je Australla zares nam narobe sret —
— 12. dan tega mesca so poskusili v Parizu na
Montmartru električno svečavo, s ktero kocejo v
prihodnje vse velke terge in ulice v Parizu razsvttte-
▼ati. Poskusnja se je kaj dobro poterdila. Čeravno
so le s manjši priprave poskusili, je ta luč, ki je s
svitlobo bliska enake lastnosti, da se je nek t«rD(0L
Denis), ki je poldrugo uro delječ, vidll kakor da hi gu
bila nar svitlejsi luoa razsvetlila; s veči pripraro so
razsvetili St. Germainski grad, ki je 7 ur delječ. Za-
rea imenitna nova snajdba I — *
Stari aovefe.
(Polof Homokefo).
Kot Btar denar so m^ stari olovek adli,
Podoba so obriba Ido čerta ! —
V spomina lo minulo radosti
Olivi opet 80 n i^em podoba sterta.
Usor mladosti v mislih mu igri,
Prekrasni stari oaa pred i^im leakeče,
O slaii ddbi mladih dni ne sni,
No moro motoati oko želeoo: ^
O d6bi, ko v naroeja maternem
Jo mirno spal, ko v lerolji roda slata.
Ko pil je slast na seron IJnUjenem ,
I^nbesen nra odperla v radbiJ^ vrata;
In kako f a nterdilo vroeo Jo
Življeoje, Jik mn in podobo dalo,
In kako geslo : »k oasti Bogu tso«^
Ga Bvesto v staro dni je spremljevalo !
Ted^ zaničevati ga nikar
O fintf 6e todi svet ga ne postajo;
Naj veoo oeno ima star denar,
Kdor ga poind, marljivo ga shranjuje. %*
Natiskar in založnik Jožef Blaznih v Ljubljani.
«1:.
^%
)\,
h
ii
Ki
:•!
1^
I«
«•
BT
I
I
I
i
knetijskih, obertnijskili in narodskili Ttti*
(N»Tice iBhiO<0« ▼ LJabljaiii {
ree ▼ sredo in saboto.
Odgovoru vrednik
Jaoea Blelnels.
tVelji^o sa mIo letopopoitil
i fl. , 8oer 8 fl. , ^ po] letAV
2fl. po po6ti, seer 1 fl. 30 kr. [
Tečaj XI
V saboto 23. aprila 1853-
List SS.
Al je res dobro , globoko oralH
Globoko orati je sltto Todflo sa T^aoega
kmetovavca , in vendar ai je že več kmetij z glo-
bokim oranjem za več let pridelke zmanjšalo, in
kjer globoko oranje ni v navadi , se posmehajejo
Jjad je takemu , ki jim ga priporoča.
Kako je nek to V Kako je i
vsem sveta poterjeno globoko
včaaib prav slabo biti?
mogoče', da po
oranje zamore
Res je taka! Al kdo je 'tega kriv? Napčno
ravnanje: je moj odgovor. Narboljši reč se
izide slabo^ ako se ne opravlja ^mno. Znana
mi je velika kmetija , kjer so prej pol čevija glo-
boko orali, po tempa v enem hipu za čevelj glo-
boko; kaj se je zgodilo? Za več let so njive po-«
kvarili. En drug^kmetovavec mi je znan, ki je le
gnoj globoko podoi:al,.pognojil je njivo 10 paveov
globoko zorano, z ravno tolikšnim gnojem, kakor
poprej, ko jo je le za 4 pavce globoko izoral; za
en vagan posetve je. namreč navoztl 6 voz gnoja
na niivo , in ker se je o pričakovanem pridelku go-
ljufal^ se je vemul spet k plitvemu oranju, rtekečt
^lažnjivi so vsi.sv^ti, ki pripofočiuo globoko orati
kmetu.^
, Vidil sim gnoj podorati*in mertvo terdo iloveo
na dan izorati, ki se je sterdila na zraku kakor
kamen« Te njive so bile pozneje z brano prevle-
čene, se enkrat preorane in berž potem z ozimino
obsejane« Oz/imina rež je pa- bila redka in slaba,
f>ridelk majhin; lasteik je rekel: ^globoko orati jo
e tam dobro, ker je močirna zemlja pod br^zdo^^
Teč taeega bi zamogel Se povedati , kar vse
spričuje , kafaD -krivične so take mjsli , in da v tistih
pKolišinah ni bilo ne sledii umnega kmetovanja;
kmetovaveem globoko oravšini ni bilo mar za last-
nost zemlje pod brazdo ali spodnjo mertvo zem-
ljo, in tudi ne za sad*ali žito^ ki so ga v perva
sadili ali sejali na globpkeji izorano njivo.
In od tod^ prijatli moji, izvirajo vse tiste sku-*
soje, Mf kterih se globoko oranje ni po sreči izšlo«
O tem pa so tudi bukve, ki razlagajo nauk
kmetijstva,^ večidel same veliko krive; vse hvalijo
in priporočajo globoke razore ,'^-^ kako pa se
pri tem ravnati,, tega ne razločujejo oatanjko.
Kakosno reč pa le -samo hvaliti in priporočati, in
ne povedati: kako se ima storiti, je nevarno, in
pripravi dostikrat nar boHsi reč v slab«o ime.
Po svojih in množin druzih sknsojah hočem
jez fo reč do dobrega rdzjasnijti.
Narprej povem , kar vsak zapopade, da brazda
pol čevlja globoka za dobro ra«t kakorsnega koli
sadu gotovo manj gnoja potrebuje, kakor brazda
^el čevelj globoka, zlasti, kadar je spodnja zem-
lja še zgol puhlica. Če tedaj na pol čevya glo-*
boke k'azore se , postavfn , za en vagan posetve 8
Voz gnoja potrebuje , se^ ga .bo izzačetka za se en^
kiki tako gloloko oranje še enkrat toliko potrebovalo.
Žfta; kakor sploh vse bilčje, imigo tanjke,
nježne koreninice, — da se dobro sponašajo, jim je
dobro premešane, enakomerno močne, dobro
Obdelane zemlje potreba.
Ko se pervikrat globoko orje, pride voUko
mertve perstj na dan, ktera se jiervo leto pre-
malo z gnojem in živo perstjo zmeša; )abko je te-
daj zUpopisti , da pri setvi veliko semena na mertvo
ssemljo pade, ki tukaj v njč pride.'
Druga pa les takimi sadeži, ki imajo kore^
nike ip se oKopujejo, kakor krompir, repa,
turšica itd. ' Ti sadeži razprostirajo krepko svoje
korenine na vse strani, in čeravno je tudi njim
pridnega obdelovanja potreba/ pres^inejo vendar
veliko lože vsaktero' globokeji oranje. Naj si tedaj
kmetovavci sledeče važne regelce dobro zapomnijo*
kdor je, svojo njivo glo^^okeji izorah na|
sadi izpervega le take sadeže na njo, kieri
se okopujejo. Z okopovanjem se pot^m zemlja
zrahlji, bolje zraka in mokrote navda, in. še bolje
pomeša o novem branju na jesen. Taka njiva je
potemza vsako žito popolnoma pripravna,
la Vsak. ki bo tako i^toril,. se,bo prepričal) velike
v^ike aobrote^ globokega oranja.
Pa tudi na zemljo pod brazdo, ali spodnjo
zemljo (Unt^rgrund) je pri tem gledati. Je p6d-
brazdina ilovnata, laporaata (soldanasta),
iiovnate-pešena, ni varno, berž pervikrat za
čevelj globoko oratu 1f ri taki zemlji je bolje per-
vikrat la tako glpbjoko orati, da se ni škode na pri-
delku bati; drugo leto.se gre spet globokeji, dasa
.mertvic^ tako počasi zraka, mokrote in gnoja na^
vdaja, in kakor ;5emlja verh brazde rodovitna postane*
Kaj bi se tedaj vsi kmetovavci poprijeU koli-
kor moč globokega oranja, pa le po ti poti,
kakof smojo tukaj jim naznanili. Hvalp nam bojo
vadili. ,
Kakof je z glo))okim oranjem , tako je z mno-
gimi dfuzimi kmetijskimi rečmi. Čeravno samo
po sebi dobre in koristne, jih pripravi nespametno
in napčno ravnanje ob dobro ime. In tako je
marsiktero novo Majdbo, marsiktero dobro orodje
že poderla okornost ali neumnost gospodarja ali
poslov, kterim v roke pride. Globoko oranje ni
scer nova reč, smpak toliko stara 9 k|ikor je umno
kmetovanje staro, vendar papčno ravnanje je zader-
žek, da ni sploh po svoj! vrednosti spoznano.
F, W, Jmnii, veHke kmetje vo^Ua.
(Is »tfdeiuiika«.)
— 130 —
Starozgodovinski pomenki«
INVICTO. DKO. CHARTO. NBV10D. SVMM.
(Vidca pri Sati m% steni starefa ffirovi«.)
Is rokopisa: »Kdo so bili Norimi in Pasonei, Kelti ali Slovsnei ?c
Kakor je Bfetorit na č^l« ■Iftvjanskik oTotlib-
— dobri k boi^or stal, in Tse sname^j« aUr^ir* aolač*
Befa Bo^a poaebno parsičkoj;:« Ormssdft') in iodič-
ke|:a Ssrja, kteri je Udi priimo Ml t m imel, na aebi
Doail, tako je slaTensko basnoslorje tidi imelo ene|^
nar Tlojefi Bo|^a teme — badef a — slei^ft, to je
protivDika lici — oTetlobe. Parsianci so tem« bo-
iaDstT« praTlli: A|rromayoi«e, to je, sli — b«di
d«k, Is ktere beaede je posneje Abriman nastalo.
Imeoa alavjaDsko^a oar v\i}t^ boi^a teme ao bile:
Vrai^, der Verwlk8ter, der Haciser, der Feind; Hoa-
dak, kar ▼ severnoelaTjaoakib narečjih pomeoi: der Ar-
iiie (po nemiko), poToro diafolo (po talianako); Hn-
die, kar ▼ joipoalareDskem narečja pomeni 39* lo^, dae
B68e, In pa Črt, Čart, Černobof, der achwarse
Oott *). Kakor Is besedo ],Tra^^ je postalo sovra-
žiti, bassen, take Is „cert^ čertiti, kar ednako po-
meni. Al IsvirnI pomtfn besedo j^vraic^ je vrasitl,
verderbon, Tcrvirllsten, In besede ^žert^, čer nI, der
€ekwarBe, der Finstere.
V sanskrita se najde beseda Ura^a, kar pomeni
gada, kačo, od besede i,ura^, prsi, vamp. In fla-
gola 3,fa^ iti, od tod oraga peotore ienk, prso-
bod, Tampoles. Lastna Imena aloTsnska Ur a k,
Uranker Itd. se kasejo na sanskritsko koreniko.
Vsi stiirl narodi so si pod okrasom i^ada aji kače
badei^a diha predstavljali, od tod pravijo Indianci pekla :
^rairastbana', to je, Vragov stan. (^/^' Jf i(/sr,
Mjftk, U. foff. 176), Hadi dabi so se veleli pri Indlan-
cik tadi Raksasas, in na Štajarskem se je dosti
rodovlo s imenom Rak saj In tadi a astab naroda ae
je ostala psovka: TI raki a I Nar bolje običajno
\mi sa hadega daba pa je bilo črt, po noričko In
panonsko slovensko Čar t, ker so „r^ pred glahem „e^
na večin dobrovačkib pisate^ev kot ^^ar^ Isgovarjali,
kteri način Isf ovarjanja jo se pri fillo?encih na štajerskem
P o k o r j a dandanašnji se obranil , — In pa Č e rn o b o g '}.
V parsičkem jeslkn ho veli ^dscherd« {WieMr
Jahrh. ier Liier. SO, Bd, Anmeig. Biatt 19, in 61. Bd. fag, 16)
toliko kot čer ni. Da se v slavjanskem bogoslovja tadi
parsički si vil najdejo, smo se opomenlll. Tadi smo
▼Idili, da se na rimskib kamnih eelč imena, po Ahri-
nana vsote najdejo. Symbol Abrimanov je bil kačji
d rak, in tadi parsički Dewi (djavoli) se najdejo pod
il?alskiml podobami kač, volkov, mnh (Oreumer 8ymk.
1. pMg. na.) Tadi na obotritskib starinah (MošMiuš fy. 84.
^. 9»0.) sp Dsjdo kačji drak, kteri na eni strani Ima
napis Cernitra, na dragi pa CIca, od tod Cerni-
traocla, derschwarseDrache,ali pa, če se^traclca^
ima Ispeljati Is besede trapiti, der scbvirarse Ooaler.
Na enem rimskem kamna najdenem v Rogatca se
najde vresan takosni kačji drak. Mi bomo svoji knjigi
podobo prilosill , do tistih ddb pa sna vsaki dvomljivi či-
tatelj ga v MaharovI ddgodovsčini Štajarske I. s vosek
med obrasi pod besedo ^Rohitsch^ pogledati.
') Aliai mesto Ormai aa ŠC^ierskem svojefa im^oa dobilo
po sflneaem bopa Ormaida? Blii^ji KnradoT ham se
tadi veli sveta gora. Imd Ormai aiO^l^mo tadi v in-
diekem otoka Ormas.
>) Haans Wiss. d. slav. lfyth. straa 183.
O »Habebaat eaim Slavi Deos maltos« — »seilieet Sterao«*
bob (te Je Ceraobof), ^aem appellabaat aipramDeam,
sol ad ver sam fortaasm adseribebaat«, piso pissteU ba-
kov; Oompiiatto ebroaoloftea a Carolo Mapao
ad aaaam 1410 H. Fol. 66.
Staroslevenske imd sa Čornobogovoga kačjegrs
dreka je bilOj^San^ (Wmemrmd maimr verUrmm, eaM|Mr
e€šk, Mmumm 18M7 štrmm 78 Ud.) in po tem Bilia mm
•tari Slovend Imena davali svojim otrokom, satoaarfn*
akik kamnik toliko ' laatnib Imdn Saanas, Saaaims^
Draconia Itd. (MMimr Oešeh. der Sieimm. I. fmf. 898 4t€.)
Tadi pod podobo psa, leva in volka so si stari
Slovenel predstavljali Črta (fi^ Ma$$m$ de DUs otof. fy^
17. ^ 178, fy. 44. (. 888) kakor tadi pod podobo k«-
sla; sate se današnji dan prokliqjai^e: ,,Idi b kasiml^
toliko pomeni kot „Idi k vraga^.
Lekko sdaj starinoslovee sspopade: sakaj da ae |
toliko psov na rimskih kamnih v Norika In Panonii j
mijde. Vsi ti psi so „ex voto^ v čast černema Bogrm
Carta napravljeni. Tadi lastiTa Imena COVINEBTVS
išnkšršhofen H^Muck d. OBtehiehtB Kimih. F. SBrj
C0ND0LV8 (AMkeršhefem i. c. pay. F. 878^ kaseja mm
pobosno častenje Čarta pri sUrib Slovencih. Booeda
^kevin^, kobin, pomeni v staroslovenskim toliko kot
o rt, ker t, der Wlndspiel. V raskem josika ae se lepo
najde pod imenom ^kobil^, der ROde, cbien garde
(fi^ ah9, mik. ilkad. fod kutde ,M^U**). p« tadi koo-
dol ae je volil pri starih Slovencih ert, in ta beseda
00 se najde v peiokem jesika. iON LkuU. SUm. fcL sv*.
twes *kmdeU,)si treba opomeniti, da se se rodovine Her-
lič, Kobin, Kondolln, Kandolln najdejo po Kr a ja-
škom, štajerskem, Horvatskom in Čeekem.
(Eoaee sledi.)
Novinar iz sloveDSkih kr^^ev.
Iz Gradca. (Konec.') Baron Msndel, pradatojnik
Staj. gojsdnarske drasbe, je nasnanil, da to dražtvo
aedaj 138 drasbenlkov stoje. V poslednjem sbori to
drasbe jo gosp. dr. H I a bok važno reč sprožil: na; bi
ae sa vse kronovfno, ktere so sediiyene v gojsdasrikem
dražtva planinskih dežel , napravila velika gojsdnar-
aka ačilnica (Forstakademie) ; sklenilo se je: lasfi-
aati poprej misli dotičnik gojsdnarsklb dražb Id pa dar«
savnega gojsd. dražtva.
Gosp. Sohabats, ki je bil lani v sbor cbelar-
ske dražbe v Arnstadt na Nemško poslan, je tmeIooI
sbora ondasnje pomenke in pokasal nov panj, kijo5il
v tistem sbora prlpordčan. Gosp. A. Jan t je poten oa-
avetoval: naj bi se tadi na dtajarskem osnovala dražba
sa čbelarstvo; svetli gospod vojvoda pa so menAl,
da je sadosti, ako se pri glavnem odbora kmetijske dražbe
le en poseben odbor sa čbelarske reči vstane vi, ki stopi
v saveso s vsimi čbelarjl Štajarskega ; — sbor jo eno*
glasno poterdll g. nadvojvodovo mnenje.
V sadevah Graske asekaracije soper akodo
oirnja je poročnik Mariborske podražnioe grof Vilkelm
Attems v imena svoje podražolce naprosil: naj bi se
k cenitvi pohištev saapljivi možje jemali, ker se je v
Mariborski okolici že večkrat primerilo, daje prav slaba
kajža sila visoko cenjena bila, ko je gospodar aeass-
ktnrlrati dal, — in kmalo po tem je bajta pogo-
rela; se vd, da na tako ^oljafao vižo ae nar bolje speči
slaba kajža I
Gosp. dr. Hlnbek je nasnanll, da posledice dvi
leti se je na Štajerskem 8000 oralov senožet v dober
stan pripravilo s tem, da so po inženirja Schmidi-abilo
močimo na sabo djane, propast e sabo pa nmetno no^-
cene. Gosp. S ch ml d t je popisal, kaj je letoa v B al-
gi I sastran drčnaže vidll In skasil, kjer je se B8fa-
brik, ktere žgd podsemeljake cevi sa drčnaso, In. kjer
vlada na vso moč to novo, toliko koristno obddova^je-
semljls podpira.
Dražba je 80 Brabantskih In 80 skecljskib
bran (sa teiko in lahko somijo , aa široke In oske ogoiie>
^ 131 —
^ in p* 40 C««riii«jerJ6Tili pIoffOT (eiMjoili io dvoj-
- oih) oarodiii dmla, ki yh jo rttftdoliJa po podniinieoli.
'* No prodlof : ol oo odjo kmeUjoko dražbe somorojo
'^ primoroti k prejemaojn drožblooi^o kmetijokoiro
^ čooDika (Wochooblatl) i|li no? oo oo sadoli sivi po-
,' moDki. Voeioa podroinih nameotoikov Jo rekla, da, —
'^ nektori pa 00 aiooilj , da 00 to laniorolood novo prioto-
^ piToihodor terjati. fJoop. nad vej voda oo modro rekli;
*<^ ^kako pa tioti, ki ^^Voekenblati^' brati ne snajo?^ Go^p.
"i* Hoopfnor Cfotovo Io % oairomna nortski deldtajor-
9ke#ra, ker maroikdo ana koriateo nd dražbo biti čeravno
' ' nemoko^a no anio)jo od|rovoril oa to: ,, Od tacih dražbo-
^ iilJiov, ki brati no snajo, nI tako nič pričakovati'', — in
C ^rof K o t a 1 1 o ok i jo priotavfl : ^naj jim pa iiot ojik otroci
^' bord^. Drai^i oo rekli: j^kdor nooe časnika proti pla-
^ čila jooiati , iiaj p« plača 9 il. v dražbioo koso , ker
f vendar v^ak ad moM o čim naananovati, da Je ad; ko-
■ mor se Z a oraiiita^a občnokoriotoo namene , od taooi^a
i ae no moro na nobeno otran kaj prida na^jati; tak naj
'^ nikar dražbo ad no bo. Po dolaih pomenkih oo nasvo-
p to vali ovetli gosp. nadvojvoda oledeče: 1) vsak nov
č dražbontk Jo savesan ali oo na eaonik naročiti, alipanar
^ manj 2 t. sa letoo plačilo odrajtovati; 2) otarojol draž*
L boDiki naj oo naročajcjo na časDik ali pa naj na leto nar
1 manj 30 kr. plačajejo; 8) podružnico naj ae poovet-
I jejo o tem, in' v prihodnjem eborn naj naenanijo ovoje
nasvete* Zbor jo ono^laono poterdil^oop. nadvojvodovo
predlojco.
Goop. vitea Acala je nasnanil, da oo tkav-
B\ieg9i fladeža (Weberkarden) na Štajerskem oodaj
pridela čes 7 milionovglavie, inda otaal tori^ovcaSaioo
in Franc Rotaeh posebne zaslni^e o pridelovaqja toi^a
korlfltnei^a ooata pridobila , od kCere^a je i^oop. HI a bok
mDO|^ francoskoi^a oemena abora razdelil, ki ma
^a je g. Rotoch Isročil«
O hmeljoreji je i^osp. dr. Hlabek nasnanil, da
00 gu na 130 oralib hllso 800 centov na leto pridelajo.
Svetli nadvojvoda 80 čaotne dražbioo medaljo
podelili aa kmetijsko dražbo mnoiro aaslaženim i^oopo-
dom: I^. Doflsaaer-a, Jožef Hoopfner-a, Janes
Manker-ja, žl. Bonazva-ta, in Jož. Saatnor-n.
Izmed sadjorejcev oo bili s orebernimi svetinjami počaoteni
g-ospodjo: Jak. Walkner, Juž.lVrnmen inKrajnc.
V pribodojem zbora bojo o to svetinjo počasteni f ospodjo
Bera. BIkttel, Andrej Frischenscfaiftf er in Jožef
Derolč.
Mno^l poolanci podrnžnic 'oo naznanili kme-
tijske okninje.
Oosp. frofa Fr. Warmbrand-ay ki jo že okoz
34 let nevtradljivo priden predstojnik podrnžnice, jo zbor
•noi^laono sporočil zahvalno plodi o.
Po abora 00 oo snidili drnžbiniki h kosila, ktore^a
šo tadi Ijndomili nadvojvoda o svojo nazočnostjo počaatili.
(Is dopisa fosp. ^sb. sveto vai^ea Wa^ner-a,
namestnika kri^asko km. drošbe pri tem sboro.)
1% Braihve na Štajarskem 19. t. m. onio pre-
jeli od pročaotitoga c^osp. tehanta Stojana sledeči dopia,
ktore^a vse/i^ bravcem. „Novic^ a ponovljeno prošnjo
naznanimo: nsj bi miloserčni Ijadjč po vsih slovenskih
okrajnak hiteli revežem na pomoč. Dopio jo alodoiofa
aapopadka :
»Naža revshia jo zdaj po vsih ' okrajnah naseji^a
cesarstvi znana; dobrotljivi dopisatelji v ^Novico, „Da-
Hfco^ in ^Graokl časnik^ so jo v široki ovot oahanili.
Beo nas je prišteti večim revežem; 90 his In 61 dra-
jeira poslopja, voe žito, vsa kloja, veči del obleke,
4»rodja je v prab in pepdl opremenjeno ! Škoda oo jo
araJUla na 60.886 foldlnarjevv srebra, Infospod
komisar Smole, kr so se z po|^relci toliko prijazno pe-
čali ter jih tolažili, tadi .oklice v pomoč aoaaakam ti
Okolj kitra razpioall, ao tordili, da oo {o od poraoioaik
mož prod pronisko kot proviooko cenila, ker oo oiln#
Tootno ravnali , in raji manj kol več izrekali. Kar jo io
huje 9 Jo to, da vreme ni pripastilo, i^olo zidovje zaail#
voaj z dilami pokriU. Porvi dan voi oplasenl pof orelci
niso vodili, kam oo djati, kam oborniti; dra^co jatro pn
00 prazni obodi , kjer so oo ostali , o analom naonti ali
zaonti bili. Dosibmal jo so malo doevov bilo, v kterih
bi 00 bilo kaj otoriti dalo, in tako oo le redko kje kaka
irroblja z doekami pokriU vidi. Kar je bilo pa loseoofa^
je do tal po|^oi:elo , le ogorkov leži tam pa tam kak kap.
Je pa naša nesreča silno velika in voo veči, ka-
kor je bila po časopisih oznanjena, jo opet toliko tolaž-
Ijivofa in fanljivep, kar nam milo previdnost Božjo
očitno kaže. Vodili smo ojcer, kak mehko in milo je
aerce naših sosedov: pa viditi hitro zaporedoma toliko
prelepih lz|^ledov djanako Ijabezni, jo vsakeita, ki jo
bil priča, do oolz i^anilo. Da oi tadi okolj 100 oseb
po otrasnom požara ni imelo «:rizloJa v asta djati,
mnoffi todi krojcarja ne, si kaj kapiti, že vender nobe-
den do zdaj ni ^lada okasiL Kmalo v petek jater ao
vozili dobrotniki iz bliži^ih vasi potrebnega živeža za
Ijadi, klaje za živino, ki oo jo oooedjo v ovoje kleva
prevzeli. Sosedje, ki niso poi^oroli, so si rodi hišo na-
polnili z abofimi po^orelci, in jih k ovoji mizi vzeli;
poeebno i^ospod ži. Klein, ki so poverh so vsakemu
mernik žita poklonili, in sto velikih drovds za novo stavbo
darovali, razan velikih dobrot tem drotam okazaoih. V
potok in oaboto se je iz domačih ooseok : Malih Braslovč,
Preoarji, Orle vasi, Kamene, dalej iz Vransko fare In
Gomilske toliko žita, krompirja, fižola, zabele navozilo,
da so v nedeljo popoldne it voi bili precej dobro obda-
rovani. Ceič iz Celja so pročastiti gospod opat kmalo
žita , eno celo posteljo , 80 ^goldinarjev in pa lepo tolaž-
Ijivi.liot poslalL V nedeljo so dobri farmani tadi lep
denar za svoje oooede darovali , ki Je bil hitro med nar-
potrebnisi rafcdeUon. Pridni oosedjo iz Mozirja, Vransko,
Sent-Pavla, iz Preboljsko fabrike do hitro z i^aoivnicaml
prihiteli, in s pc^močjo naših pridnih iandarjev, mnogih
razumnih in pogumnih farmanov z Božjo pomočjo vbra-
nili, da nI ogenj celega ^orga požeri, oosebno pa, da
naša lepa cerkev z vsim duhovskim posiopjem kar nič
ni pookodovana. In tako oo pobito oerca kmalo v petek
in potem v nedeljo obilno tolažbo našlo v kisi Božji. Pri
vsaki kisi, kjer ni voo pogorelo, ali kjer se Jo ogenj
▼stavil, imojo y, hvaležnem spominu kakega pogamnega
brambovea , ki pravijo , da ga do smerti pozabili po boj^.
Meni oamemu jo Bog ta strah prizanesol, ker nioim tisti
doo demo bil, In le pisem od otrasne ure, kar sim zve-
del. Pri Lihtonokerju 'so žandarji Povoden, PForovski
in Roskor o pomočjo pridnih pomočnikov vbranili , da ni
ogenj naprbj divjal. Korporal John so z enim naoih
žandarjev. ota poznpje domd prišla, in z žandarji Iz Vran-
skega in Celja tudi dobra pomočnika v otrasni sili bila«
Na desai strani je Sternadov Florjan Kossrjovo kise btol,
in ognju daUt pot proti cerkvi vstavil , daoiravnojezadej
poslopje noter do cerkvenega ozidja prigorelo in pogo-
relo/ in Brisnikovo hišo požerlo, ktero oama cesta od
kaplanije, in viooko ozidjo od cerkve loči. Bo^ Vam
plačaj voim, ki ste nao veče nesrečo oteli;— preveliko bi
kilo prostora treba, vso Vaoo imena popisati, vender
posebno zahvalo vzemite gospodje: Lipo Id, žapan Mo-
airski, Zadnik, žopan Šent-Pavolski, danti, poseot-^
nik na Vranskem , Š v a b . usnjarski mojster v dentrPavlu.
(Konee sledi.)
. 1% Zaplane 16. aprila. Ravno omo oo že tudi
pri oaa nadjali in veeelili, de bo dolgo gerde zimo ž»
vender kraj, ker 13. t. m. je že tadi v senčnih otrančli
Bomlja nekoliko svojo rebra kazaU začatu^ al naenkrat
00 jo nebo zagrizlo in Jelo Je popoldne koomato onežiti.
^ 132 —
Mr M }• e%Vk SO vr tkorej neprenebaiift |r«dil#, fai mm
^9i k9 0 čoTlja tal 10 fMlf^i debol saefr immI«! Kjer
ira je »% dregi dan ee Mpe iieaieUe, ge je ee ce« ie«
ies>.
HtnbreBoJa je vreaifMkl prerok Is Jolere ea-
del, aa kmale kteri tako! Po aaiih kribik, in meatm,
de tadi po draaik, ao oaiaiiBe so t Toliki noranioati,
ker jik aaef le prodolfo že pokrira ; 8e eoli notorile«,
ki je Tonder tordnejai, ko ae žita, je takaj že peijice
peffojilo, de jo bil pred le teai noTJm anegam le okoli
aereil ae aeloa. Tadi aa oadje , pooobno po kribib , bo
Bovarttoet velike , ker toliko sila anofa po Tiaoeik go-
rek gotoTo ne bo kmale akopaola, in bo dolj časa ftočf
kladlk. ColA pri naa ▼ fcribik ao ie ▼ aaofa otojece
braioro dreveaa avojo cvetoče popjo že tako nočne na-*
pole (ker čae Je priaol in aolaoe imk že tadi avejo meč),
4a ae caa agoditi, de prifodnih kraeok ae evetja vldlli
ne bottio, če pričijoči enog terdo amerane.
Kar je goapod Križaogoroki v ^Novicah* od m al«
s ar je v govoril, je pač res gola resnica in bolj Ime-
nitna In važaa reč, kakor ao morda marsikakima mest-
Bjan« adi. Ja skoraj, de bi dandanainji amoli malnaije
aplok imenovati, kakor so nekdaj čolnarje Imenovali, in
ie adej se atari pregovor peterdajo :
nde malnarbeaad«
nji lakote nmerl^; vendar ne amera rčei, de so čisto val
krivični , kakor ao bili tadi med čolnarji ae nokterl apo*
ateni, pa groano redki ao, ker priložnost rada tatž dolOi
▼ kteri ao malnar amirej snajde, in vest se ma rada,
kakor njegov klobak, v mlion feipiasf. Tadi jos sirn^ že
več kotov dežele omedel, in skoraj povsod se je elisala
tožba, de malnarji delajo, kakor je gospod KrižnogorskI
^voril. Nikjer malnar ne pbzabi avoje mčrice od melje
vaoti ; merico pa si marsikteri malnarji po svoji misli in
volji napravijo, ker nikjer, kodar alm bodil, nisim vidil
no slišal, de bi ee bila kdaj kaka gosposka aa to reč
kaj pečala; aatoroj nekteri malnarji delajo po stari na-
vadi, nektar! pa po svoji voljl^ Pa če bi tadi malnar
pravične merico Jemal , je vondar dostikrat so drnga
nadloga • namreč de ima marsikteri malnar piskavo drn-
zine, otroke ali pčsle, kteri skrivej v mlina na ptaje
reči rokč stegajejo la jih na skrivnim sa-se prodajajo,
ker mlinar premalo pazi; včasih mlloar po dnevi spi,
ali kam gri — in mlin odpert pasti , pride kak ptaj člo-
vek z dolco roko in nagrabi moke , ali kašo , ali jespre-*
Dja, in kdo ima zavoljo mlinarjeve Dovnemernostl škodo,
kakor le abogi meljžj, ki je mogel žito drago pitčati,
ali vsaj s tmdam pridelati! Meljžj (MUhlgast) je po
Notrajnskim sploh v navadi, in mlinar mora tam svoje
meljaje, ki od deljed v mlin prinesejo ali pripeljejo in
melje čkkajo , tadi ta čas prerediti , kar endasnjiiA maW
narjem posebno ob pomanjkanji vode dostikrat veliko eit-
nosti prizadeva , ker marsikteri meljaj mora po dva do
tri dsi čakati, de na versto pride, In mlinarja več pojd
ali pri sadji škode stori , kakor je merica vredna ; v ta-
kih okollBinoh se tedej skorej po pravici ni čuditi , če
mlinar nekoliko globokejse eeže. Mlinar bi mogel pe pra-
vici za njema izročeno melje in aa vnako storjeno akodo
porok biti , kar pa do adaj nI bilo aploh , znnej če pe je
vsa molja zgubila, ampak marsikteri siromak, če je mli-
narja potožil, de melje preveč manjka, je mogel oeaben
odgovor požreti: ^če nočež drngikrat prinesti, pa celo
žito joj!^ Zatorej bi se aares nar ložej veim mlinar-
akim krivicam v okom prišlo, če bi se po nasveta go-
apod Križnogorskiga v vse mline z vso ojstroetjo v a ga
vpeljala (ktera je v nekterih mlinih že navadna), de bi
vsak mlinar na v a ga »^je aprejemal, in odrajtoval, in
če bi on mogel kake krati po ptajik rokah storjene akode
j^overniti, bi po tem gotovo bolje pezil, in čaval nad
Tadt ped vage ae be že
vlca agodila, ker auiraikterikrat be kdo premokra maoko^
aaaaj dobil , kar M ae pa anolo apeanatf in aleparjm ob-
čolljive pečeaati«
Oespod Križnegorakt te reč priporoča aoaeaki—
nim poglavarjem, — al Jea debrevdm, de le ti amomi
ae bedo nič epravIM, ampak ta reč je take ine*
nitaa In važna in vredaa, de Je alftvn« de-
želno peglavaratro v reke vaame, da 0e m
amnimi možmi posvetova, de malaarski saslmžik
ad melje deleči ia aa vage tarifo poatavl in sa vai^
dežele postavo iada, po kteri se mora vsak inml-
nar aooglbljivo ravnati. Žapan aoaeaka pa naj bi pri-
tožbe meljžjev sprejemal , in če bi treba bile, jik t«di
aedaii edda^al. In ker ima ravne krajnska kaBetiJeka
dražba blago naloge, aa povzdigo kmetijstva in m bla-
gor kmetov aploh akerbeti, zatorej j^aprosim njene £aaClt»
predatojniatvo , če bi morde meni in gospod Križno^ar-
akim« v rečealm ae popelnama ne verjelo, de bi ae ae
pe dragik atrendk dežele a opraaevanjem ebemile sa-
velje eprežene reči, in po tem proinjo alavneoia de-
želnima peglavaratva podalo ia rečeniga namens.
neaielj.
Novičar iz mnogih kri^evt
Nova postava a a k o n s t v a^in postava za s^odMU
praaoovaige nedelj in eretkov se bode kmale rai-
glasila. — Dolgoat vaik telegrafov v nožem eemr-
atvn , ko bo Ogersko-Erdoljski dodelan , bo feneda dkt-
pej 661 7io >bIIJ. — dkofji aborna Danaji ae bo|»aft^
koval tndi o zadevah katoličanov na Tarakem.-
Po razsodbi viksi sodnije se tadi stražniki in posebni
žandarji štejejo v versto vradnikov (Beam(e). —
Vodji višjega bogoslovskega semenisa za dohtarje sv. pisma
na Daaaji bojo prihodnjič profesorji bogoalovskih
žel. — Silnim nadlogam kmetov v nekterih goratih kra-
jih Galicle na pomoč priti, je izročilo vis. mimaterstvo
denarstva c. k. deželnema poglavarstva 60.000 fl. za
razdelitev proti temu , da ima kot posojilo veljati , ki bo
ima poverniti. — 6ovejakaga,kijev Galicli od lanske jca
malega serpana pomorila 805 glav, jo zdaj popolnoma
potihnila. — Znani vremenski prerok iz Jolevo pre-
rekajo do It. mejnika mokro in merzio vreme. — ila-
gleski poslanec Redciiffe Jo prišel 4. t. m. v Carigrad;
Tarki so ga sprejeli kot mosiasa; 6. pa je prišel fran-
coski poslanec Delaconr. Naj se zgodi, kar Mi ae
hoče, na Tarskem, toliko je gotovo, da že zdaj kiiatitni
ne verjamejo več na moč tarsko, pa tadi Turki so zo
sami obupali. Nar novejši novica iz Carigrada — alja
gotova, 80 ie ne vd — pripovedoje, da 12. t. m. je zlo
vrelo v Carigrada; Torki so aa orožje popadli, kristiaoi
ao zlo oimpnjeni; vlada Jo armado in vojne barko posta-
vila na važolsi mesta; v Brusi so napadli Tarki kriatlano
in jih 15 pomorili; Ruske barke so v Jemlek na pomoč
hitele. — Se zmiraj je mizoples vsakdanja poskusnja,
ki BO zmiraj bolj poterdaje, h ktert je zdejse ta nova
prižta, da se tudi človek počasi okoli easače,ai[o
več IJadi na herbet, rame In persi njegove mezinec ravne
tako položi, kot na mizo. Znano je, da dosti nar vaz-
niSfhrečf Je bilo le zgol po primeri je ja CZafalOznaj-
denlh; tudi „možem ananstva^ se zlo skrita moč elek-
trična in magnetična se bo po tem čudovitem mizopleau
dokaj razjasnila. Še veliko reči je na aveta, o kterib
se sedanji ^fiziki^ celA nič ne sanjal
Gosp.
V. N.
Milodari za Brašlovčane.
J. PoUakar, profesor v LjobUftzi
Sfold.
3 »
Natiskar in založnik J4^ief BUumik v Ljublfani.
knetijskih, obertnijskih in narodskih rečL
N«vico iBhiO<Oo ▼ LJnkUaui ||
▼Mk te4«Ji dvrnkrat , Ham-
ree ▼ sred« in saboto.
Odgovora! vrednik "Dr* Jltunes Blelit eUi*
iVelj^Joiaeelolet«
411., McrSfl.^M
2fl.popo6ti,soer
M po] lete)
lfl.30kr.j
Tečaf XL
V sredo 27. aprila 1853,
iMt 34.
Rodovitnost zemlje povzdigniti po dr^naži *).
Le en glas je. da poslednje leta v kmetijstvu
ni nič cnaj^nega bilo^ kar bi bilo take imenitno--
sti. take vrednosti kakor je drenaža. Našibravci
vedo, na kakosno visoko stopnjo se je povzdigpilo
kmetijstvo angleško zadnjih 10 let — in kaj je
Tzrok^temu? Drenaža in tičjek gnano«
Že vidimo se muzati može starega kopita, čes:
,,vse ni za vse; kar je na Angleškem dobro, ni tudi
za nas ; naša zemlja je drugac od an^leške^. Tudi
mi smo teh misel, da ,,vse ni za vse^, in da ^an-
gleško podnebje^ je razločno od našega.
Al mi smo omenili tukaj le zato posebno An-
gleškega, kjer Angleži so posebno močno po-
spešili rodovitnost svojih zemljis po drfinaži, ktera
pa tudi v dmzih deželah , ki niso angleški v pod-
nebju clo nič podobne, tako hitro napreduje, da v
50 letih bo drenaža povsod tako znana, kakor
sta znana zdej detelja in krompir, za ktera
tudi nekdaj pri nas noben človek ni vediL
V našem cesarstvu se je jela poslednji dve leti
že tudi drenkža močno razširjevati, v naavojvodini
Austrianski, na Češkem itd. je že vpeljana, in
na dtajarskem že tudi veselo napreduje, odco-
dar se bo vpeljala tudi na Kraj ns ko, ker slavna
dtajarska kmetijska družba je prijazno podala roko
Krajnski družbi in ji bo za nekoliko časa prepustila
tistega moža, kf je popolnoma izveden v tem delu.
Kaj pa je drenaža? bo radovedno marsikdo
vprašal, kteremu še ni znana, kaj pomeni ta ptuja
beseda.
drčnaža je angleška beseda in Je naprav-
ljena iz besede dren Cpo angleško se piše drain),
dr£n (^drain) pa pomeni podzemeljski rov ali
graben, v kterega so cevi (rorij položene, ki so
iz glina napravljene in po kterih se podzemeljska
voda odteka. Drenaža (po angleško draining)
pomeni po tem to delo, to umetnost, pokladati
take cevi pod zemljo, to je , zemljišč drčnažiti
(drainen). Ker je v tacih rečeh, ki so občinstvo ce-
lega sveta, nar bolje, da ne kujemo svojih besed,
ampak da ohranimo izvirno, ki je v vsih jezicih
navadna, obderžimo tudi mi besedi drenaža in
drenažiti toliko raji, ker se slovenskemu jezika
dobro ^priležete.
Ce se vam pa~, dragi fcmetovavci, nova be-
seda podi,Dikar ne mislite, da sevam z novo be-
s e d o tudi popolnoma nova stvar posiliti hoče.
*) 8laTB# oeak« knetijsko ^rislio iahy«linio th očitno,
da aan je prvino prepvstiU podobe, ki lepo raijasna-
Jejo prieqjoči podak, ker le tako smo ▼ 0taiii to noTo
obdelovaigo somljis po »TydMukQ« tadi našim gospodar-
jem lahko imevBO popisatL Vred.
Kmalo hote vidili, da drenaža ni kaka čisto nova
reč, ampak daje že stara, dobro znana, toda le
drugac in bolj pametno izpeljana stvar.
Da so si že od nekdaj naši umni kmetovavci
I)rizadevalipreobilo mokroto iz zemlje sprav-
jati po odpertih ali zadelanih grabnih, je
vsacemu znano.
Ko so pervi umni možaki se prepričali, daje
preobila močirnost zemljišuvškodo, so skušali vodo
odpeljati po odpertih grabnih, ker pervi začetek
ni nikodar popolnoma. Al kmalo so se prepričali,
da s takimi grabni se le vbrani zamok zemljiša, —
škodljiva mokrota je pri vsem tem vstala v njem;
kjer so se grabni rezali , se je veliko zemlje zgu-
bilo, in obdelovanje zemljiša je bilo zavolj grabnov
bolj zamudno, težavno in dražji.
auhljado ga je začel ^adelovati , z mahom ali slamo
ga pokrivati, in čez vse to pa zemlje nasipati; na<«
redil je več tacih grabnov, ki so že bolje odpielje-
vali vodo, brez da bi bil zemlje kaj zgubil in da
bi na ravnem zemijišu obdelovanje njegovo mudivno
in težavno bilo. Bilo je tako ravjianje — z a kri-«
vanje grabnov — velika stopinja naprej.
' Al pokazalo se je , da tuMli tako zadelani grabni
še niso bili tako dobri in dostojni , kakor jih ie umen
kmetovavec želel, zakaj kmalo se je zapazilo:
iyda tako zadelani grabni so le malo časa
ter peli', ker berž ko je šibje ali snhljad. mah in
slama sognjila, se je zemlja med kamne vairala, je
zaderževala vodotok^ in zem^jiše je bilo iznovega
močimo ;
2) večkrat take grabne iznovega delati, je
prizadevalo veliko stroškov, kterih se kmetovavec
na zadnje naveliča;
3) tudt taki grabni za velike zemljiša niso
bili pripravni;
4) globoko obdelovanje zemlje po t! napravi
aibJlo mogoče.
Vsim tim napakam tedaj v okom priti, je bilo
treba še ene stopnjo naprej storiti, ker vsak
kmetovavec ve, da rodovitnost mokre zemlje se ne
da po nobeni drugi poti povzdigniti, kakor s tem,
da se , bolikor je moč , na suho dene.
Imeniten napredek je tedaj ti bO, da so začeli
vodotoke delati iz žlebnatih ceglov (kdrcov). Iz za-
četka so mislili, da se dajo taki kdrci na dosti terd-
nem zemljišu naravnost na zemljo postaviti, — al
kmalo so se prepričali, da zemlja vodo izpere in
da korci po tem križem pridejo. To jih je primo-
— 134 —
ralo, da so iz glina narejati dali ploie, ktere so v
graben položili in na-nje potem po verati kArce.
Al tndi to ni bilo doato atenovilno — in pred
nekimi 10 leti so prišli angleški kmetovavci na mi-
sel: namesto kdrcov raii cele rore ali cevi
is glina napraviti, in tako je bila drenaža
znajdena, ktera se 2 nepopisljivo na^lostjo siri po
svetu, in ktera tako močno povEdigoje rodovitnost
■emljis.
Ker pa imamo o ti novi reči našim kmetovav-
cem po Slovenskem veliko veliko povedati,^ da bojo
sapopadli dobiček drenaže na vec strani^ bomo
jim v ^Novicah^ podali popolen nauk v nji in ga
razjasnili po podobah. (Dalj« sledi^
StarozgodoviDSki pomenki.
INVICTO. DKO. CHARTO. NEVIOD. SVMM.
(Vi Je m pri Š»vi n« tUii sUrep« farovia.)
RM»toiil Davorin Tertteniak.
(Komecl
Na irori naTadeoera napisa sa ja rajni Mah ar slo
bIo sagrasil. V avojem parvcm spita (Alirom. Noriknm
JU. stran 81 , M.Jf je za bil na poti aposnati , da ao ob
času Rimljanov kraj Save že Slovenci aUoovati mo^li,
kar napis: ^Invicto Deo Charto^ na njihovega
Čarta opominja,— al v poaladojem avojem Egodovinskem
dola ^Geachicbta dar Ste3^ermarlc^, ktara bi jas rajal
^Lehensgaschlchta dea Stiftas Admoot^ imeno-
val , ga je oalepiia atara atraat in atara priatranoat , In
v atiraha, da bi mn aa nebiio vae njegovo historioko pre-
iskovanja podarlo, in „teoria Keltisma^ prevargla, je
atoril gardo laž prod eelim svetom, in je rekel, da
na Videnakem kamna ne stoji C h a r t o , temoo G h a r i t o.
Pa cajmo njegova laatna besede: „Invlcto Deo
Charito Nevlodanenaiam Sammano. Hier ba-
dentet Dena CharKna ao vial als Deas Amor, Ca-
pido paar, Amor Cbaria (f^r Charitos, la^io)^ Gratia,
die Hnidgdttio. Dia Leaeart Deo Charito iat allein
dle wahre , aod aaf einar von dem Verfaaaer absiehtlich
sa diasem Zweeke aoternoramenen Reiaa nach Vidom
aaibst abgesehrieben worden. Die frflhare gans falscha
Peo. Charto hat«mieh bai Verfassani: dea rdmiaeben
Norikams sn dan Irrigsten Varmathangen verleltat,
lOosek. der SteišTM. I. fa§. 440,)^ Oj I to je kosmata laž;
in jaano pokaže, kolikor v Maharovih spisih je hi-
atoričke vera najti.
Mi Imamo v rokah atari prepia tega napiaa, kta-
raga je rajni prof. Zapančie v leta 1820 prepisal, in
y ktarem očitno stoji ^Chartu^ ne pa „Charlta^.
Pa niamo bili sadovoljni a tem iapisom, sata sma
se na gospoda Videmskeg^a djDhanta pismeno ober-
nili, naj nam Ispia poslejo. Za poroštvo resnice podamo
svojim bravcem njihov list, in se jim sa jedoo pri tej
priložnosti sa njihovo prijaznost lepo zahvalimo. Besede
lista pa so sledeče:
^Hochwnrdijcer, Hochgeehrtester Herr Professorl
leh baantworta Dere achatzbarea Schreiban dda, festi
SS. Apost. Slov. Cirilli et Meihodi mit vvahrem VergniL-
s:en, indem ich Bner. Hochw. dahin berichte , dass Ibr
Verdacht gegen den Prof. Mahar wegen geflieasentlicher
Umwandlang des Charto in Charito vollkommen ge-
grtiodet iat. An dem hiesigen alten Pfarrhofe , nanmeh-
rigen Schalbaase, befindet aich ricbtig ein Rdmerstaiu
eingemaaert, dessen Anfschrifi wort- ond bochstablich
getrea folgende ist:
INVICTO.
DBd.
CHARTO.
NBVIOD.
SVMM.
Eaer HoehwftrdaB aehan, dasa von einem I ia
Charto keine Spor vorhanden ist, and eln I iat wedMr
IrUher noeh spater eingesehobea warden, da alle Baeh*
štaben gleieh symetrisch von eioander atehen. Prof.
Mahar maaa daher das I aaa der Laft gegriffan habeo^
Bine Relae eigena diasfalls wird ar aehwerJich naeh Vi-
dem gemaeht habea, nnd wana ar je in diaaar Wei»-
gegend war, wt hat er an dem Staine etwaa z« viel
geaehan, waa andera nOehteroe Angen nieht aehen and
finden. Herr Profeaaar kOnoen alch in Ihrem Aafaataa
sichar daraaf borafen, denn daaa meine Angabe richtig^
lat, davon kann alch Jedermann tagt>ieh aelbat &bar*
seagen. leh habe die Ehre ate. Reiz m. p., Dehaiit.
Vidam am 16. Marž IdSS.*"
Basan debele laži ^) je tadi Mahar na znanje
dal, da ni ne rasamel latinakl, In tadi ne latinake mi-
tola^e. A<Ueotlva ^Charitns^ ne najdemo nikjer v alov-
nikih barbarake Utinaeine, in ako bi Charto Chnris
pomenilo, bi mogla atati v tretjem sklona Chariti na
pa Charito. Pa tadi atarorimaka mitologia mo ni
sla dobro od rok. Pristavek Sammanna, to Je, ann-
maa Maniam ima edini Plato, kakor klasiki terdijo,
na ktere se ja on tako močno opiral, in preiskovaDja
slovenskih piaateljev imenoval ^Wahnwitz^ aH pa
^nichtserweisende Machtaprtteha^.
Cicaron (^« Divinit /. /. 10,), Ov\d\(Vm9t. VL F,
TSl.) in a v. Aagostin C^^ cMtau Det L /F. e^. M9.)
očitno povejo, da je Sammanas edino priime Pla-
tona, kterema je alovenski Čart v oblaati in psdndi-
een bil, in kakor protislovje svetlobe (Mitrata) ta^
imel pridevek invietaa, ker bobrova „svetlobe^ la
pteme^ ni nikdor premagal (Creu^er Sf^mMik).
Stari Neviodanam laejo nekteri zgodovinarji
blizo Tarjaskega in okoli Kerakega, Naj nam to
negotovost krajnak-i hiatoriki rešijo; naaa nalaga je
aamo braniti ataro slovensko domovfno; ali tolika samo
opomenimo, da so stari prebivavei Korake okolice bili
poaabni eastitelji C ar t a, ker je po njem Kerk, Ker-
sko nastalo. V staroslovanakem jezika pomeni beseda
„kark^ (krk)* toliko kot čem, in mislim, da je ime
terga ČernembI presta vek starosiovenskega Kersko.
Imi Kara je indoearopejsko. Tadi v tarskem jezika
pomeni i»kara^^ čern, kar dag, čer^a gora, Kara
Gjorgje čemi Jari; aanskritski ^krsna', krisaa,
niger (Bof p stran 49 J štajerdki Slovenci na o^^erski
meji in Slovaei se poznajo besedo j^kar^, ki pomeni
mertvo traplo iu^karmlne^ Traaermahlselt, Tadten-
mahlzeit.
. Mislim, da todi nemška beseda C h ar, Char-
woche, to je, Bchwarze Wocbe, bode Imela svojo ko-
reniko v indoearopejskl besedi kar, kara.« Gotovo je
otok Krk (K ar k pri Dobrov. pisateljih Valja) dobil
imd po če m i h oblačilih, ktere prebivavei ša današnji
dan nosijo, in od kterih ao že znali rimski pisatelji po-
vedati.
V litvanskem jezika, kteri je alavenskemn nar
bolje podoben, in iz tistega stebla zrastel, is kterega
slovenski, se tadi k ar k o veli toliko kot čern o, in
božanatvo neko zimsko se je velelo karko, ktero so
kot protislovje solnca — svetlobe, od tod teme —
černega — častili. C^arbut L 80 J Tadi nekteri sls-
venski jezikoslovci iz vodijo iz kar, kar, glagol ka-
riti« ker ao atari Slovenci mertve aožigali.
Dozdaj smo domorodnema čitatolja prinašali kamne^
*) To Je pad ialostea dokai, da oeld kamni monjo la^ati^
oe je treba igodoviBO presekati! Oj , sg odovioo^loFcil
oj! — Bofme! da je silo potreba, da so vstopgo tak
moiije na noge, kakor je nas aosp. pisateQ, ki Tisokoa-
cent v jeiioth in ccodovinoslo^ja, se aa boj6 posleao res-
aice povedati, komar (rč. Vred.
— 136 —
J kUri 09 Mjdejo it sdaj v sIoTenikili metCili k«kor ▼
^ Ljabljanl, Cali, ▼ Ptijo itd. Bomo pm sapastiTii
, 0i o vensko kraja atopili na ne m s ko senljo dujArska,
^ in bama rasla^li napiaa aCsra Salva, ktara ja na iip-
f Biikan palja ataio; alsvnefm Gradca, klari ja pred
saktni leti tolika kriča napravil; patem frana v eaairaka
^ Vindabaoa, ▼ imenitni Lanraaenm in nio|:ocnoJa«
^ vavio; od ondot bomo pa sil prek na tiroljski A|cnn-
* tnm (lonichen) in bomo aa mudili v stari Ra0ii(Raa-
^ tli) io Viodelicli, aka Boc da i sreča jnoačka ^>
^ Novičar iz slovenskili kr^es.
^ Iz Braihvc na Štajqr9kem i9. t. m. (Kanec.)
Y pondelek, 11. aprila, ae ja dobratljivoat nasih eo-
* aedov ia spat toliko Ijabes^jiva akasala. Vse drafa
> soseska domača fara so svoja dsrila vknp vosile. Kmalo
^ sjatrej prinesejo g. den-Peterski kaplan L. 8 e vse k
' svoj in nabrani denar, med kterem je bilo darilo gosp.
Wolfa s 20 il.; popoldne pa blaf orodni g. ^aberoialni
' svetovavec Scbmelser, naš ko oče Ijnbljeni poglavar,
priQ*esd sami 345 i^oldinarjev , obleke in velike hlebov;
med darmf je bilo 100 A. od blajrorodnega g. kresij-
0ke|rii predsednika Ričelna, 168 fl. hitro po Celji na-
branih, 45fl. v Žavca nlosenih, Veliki dodatek pa is njih
lastne dobrotne roke. 8aj je se vsak vesel, da te|^a
Ijobeira i^ospoda le vidi: koliko veselje sdaj rtfvnim po-
irorelcom, ki so bili od njih tako obilno obdarovani/
Solne hvaležnosti se bile povračilo jim od vsakei^a ob-
darovanih. V torek potem so bili darovi pripeljani is
Reške fare, spet is Vransko; škofiv svetovavec g.
Zdolsek 00 sami prinesli 93 |:old. Veliki ves darov
Dam jo is Žavea dospel, od pridnega ^^.IVirth a pri-
peljan , in kar nas je čes vse i^aniti moralo , je bilo 80
hlebov komlea, ki ao gm poiteni vojaki reirimenta kneza
Schwsrsenber|:a darovali, kterih kompanfja v Žavcn
leži. fio|^ Vao opremljaj povaod, hrabri pa milooerčni
vojaki! In Vasei^ vte^ricodninega ototnika g. Franca žl.
GyarkovičaI Solse so se vtrinjale obdarovaoim z darmi
vojakov, kf so si jih od net pritergsll, ds so nbogim
pomagali , ki jih nikdar vidili niso ; asakajti vojaki so sami
rojeni madžarl. G. Hansmann, grajaak v Novem Celji,
010 obljabili velik vos slame. ^
Tri dni je le aneg oel In branil ispod otroke. Ko-
maj pa 00 je vreme enmalo popravilo, in darove nam
sopet vosijo; v saboto 16. aprila spet ie Kamene, is
Cllin, velik vos is den-PavIa, z 48 gold. 8 kr. sr.
med njimi 10 il. dar g. grajšaka Preboljakega Vogl-na,
15 fl. is fabrike is Polsele, po poati od g. Raka,
sodniokaga predaednika is Celja 14 fl«, včeraj is dent-
^nrja p,o gosp. fajmostrn Schwarzn 10 fl., danea ae
Telik vos žita, krompirja, nekaj obleke; iz Pake ravno
tako. Povsod okolj naa ai dohovoi , žapsni in dmgi do-
bri ljudje prisadevajo, nas nekoliko Is velike sile vzdig-
niti. V Oomllskem 00 g. fajmpBter And. Stvarnik
«amt celo faro od kise do hišo obhodili , in za naa poberali.
V ^Graske navine^ v^e popis darov in vee kar
je bolj važnega, po dobroti enega nasih dobrih prijatlov
pride; tnkej bo le bolj po večem nekolike naznani. Naj
mi ne- zamerijo dobrotniki, da jim svojo in svojih ubo-
gih obožanih farmanov zahvalo tako Rlabo isrecem: jim
bo že Bog povernal.
Tako bi bili sirote za ene tedne s hrano oekerb-
Ijeni: pa kje je se obleke, aosebno prazna? kako bodo
živino ohranili? kako zopet pohištva in poslopje stavili?
aSavarvanje iz Gradca ne bo kaj čes 5000 fl. zneelo,
Iz Tersts dobita samo dva povračilo, več jih pa
«el6 zavarovanih ni! Da se toplo poletje bliža, in
4ls v peraih tndi nssih dsljnih bratov v pomoč ubogim
•) Sreeno pot, verli domo]|jab? Radi Vas bojo spremljali na
važnem pota vsi domorodci. Vred.
tople bije, to je sdsj sa upanjem v milost Božje nas»
nada! Zahvalim tedaj; kar narveč morem. Vam gosp*
vradaik, stari prijatel mej, sa Vase dobrote, s ktere
ste nsso pegorelce toliko krepko priporočili, rsvno toke
ps tadi gosp. vradnikama ^Dsnice^. Ssj ni sercu kaj
sinjega. Ko dobre storiti; ssj ni blago nikomur bolje po-
sojeno, ko Bogu; torej ssupamo, da bo gUa čaatitib
vrednikov Ljubljanskih nam tadi obilo pomoč od dalej
prinesel , kor omo oe k eočutnim oercom v ovoji oili ober-
nilil Darove že dane Bog obilno poverni!^ Stojan.
Iz slovenske okrajne Sekovske škofije 20.
aprila, —a— Dopis is Maribora v 31 . liatu ,,Novte^
me vabi tudi nektere veratice o tem napioati. Gotove
bi 00 voim prebiva vcem fiekovoke okofije, ki 00 oloven-
akega naroda , aerce radosti sirilo y kadar bi veselo no-
vico saslisali , da njih novi knezo-skof tudi njih mile
glase umejo in msrnijo. Tsko bi se besede Gospodove
tudi pri nss epolnlle: *„Moje (ovce} poznsjo mene (pa-
stirja) — in bodo moj glas slasale^. Omenim se tukaj,
kaj 80 kmetje ob priliki govorili, ko so milostivi kneze-
škof Lavsotinski ob pervih letih ovojega pastirstva v
Rušah nad Mariborom pri ahodu pridigo vali 10 spove-
davali. Rekli 00 nekteri nasih čndd : „kaj ekof tudi olo-
vensko zoajo?^ — drugi pa: |,ohI da bi pa ti nas škof
bili, da bi nam, ksdsr birmst pridejo, tudi »po slovensko
pridigovsli^. Tako ai tndi prost človek želi svojega
viksegs pastirja v domačem jesiku poslušati, — Čojemo^
in kar bi se rsdo imelo, se rsdo verjsme, ds bodo vi-
soko častiti gospod Viri, preje Lavantinski , zdaj Sol-
nograskikorar, naš prihodnji škof. Bog daj arečo! Ako-
ravno alavnoznani gOHpod na nemškem Koroškem rojeni,
vendar tudi olovensko govorijo ; in mi bi bili eerčno za-
dovoljni. — Zna biti, da nekdajnim nadškofom Solno-
gradškim, kteri imajo aamolastno pravico Se ko vske
škofe voliti, ni znan bilo, koliko Slovencov v ti škofi!
živi; gotovo bi bili pobožni in zs dušno srečo višjim pa-
stirjem izročenih ovčič vneti gospodje pri voiitvsh novih,
škofov se ns je ozirsvsii bili. Slovencov v Sekovski
okofii pa je 170.000, ki v 10 dekanijah, 64 farah in
lokalijah razdeljeni živd. Ni li to lepo število? Je več
škofij, ki nimajo v vsem toliko prebivavcev! Raznnteh
pa 00 še fare, ki se scer nemškim prištevajo, pa ven-
dar veliko Sloveneov iifiajo, in kjer le slovenski mašniki
popolnoma duhovno službo opravljati zamorejo , na pri-
liko: mestna fara Radgonska, kjer 1500 Slovencov
prek More rodovitno polje, že o^ersko zemljo krožeče,
obdeluje. Tem ljudem se taka godi v malem , kakor vsim
Sekovskim Slovencom v velikem. Pred dvema letoma se
je prigodiio, da s& je od te fare govorilo, in eden na-
ših korarjev se je čudil, da so Ura tudi Slovenci doms»
Zadosti o tem. Prosimo, ds nas Bog nslisil In kakor
so Teržačani pri vpeljavanji svojega eedanjega škofa
bomo tudi mi veselo pesmico popevali:
)>Dane6 tjodstvo vse obh%]a
SToJepa vesela dan;
Zveat Sloreneo
Plete venec.
Ki Očeta bo podan!«
Končno še pristavim : Ako bi mi dano bilo kričati,
da bi me vsi Slovenci culi , bi kričal in jim živo pripo-
ročal: naj marljivo zlate ^Novice^ berejo. Rečem ^zlate^
Novice, ker toliko dobrega, lepega io izverstnega na
vse strani nam donasajo. Zato se čudim, kako le more
biti, da ijudj6, ki naš jezik razumejo, droge drage čas-
nike z neizmerno dolgimi sostavki radi berd , na „No-
vice^ pa, ki nam važniši reči vsake baze, pa tako lepo
na kratko, česar se nišče ne naveliča , davajo, šo vse
premalo porajtajof ^)
♦) Ne radi Amo dali poslednje vcrstice tega sosUvka aatis-
aiti) pa ker so od veUavnefa gospoda. Jih nismo hotli ii—
brisati. Vred.
-^1)6-*
1% lonb^jane. Kdm CenMif oraU Danila aa ja m
pati na Danaj , kanor b9 gre praovitla«« cataija aaabaa
sakvalit aa pripaaMič t baja tarika«>eanio|^rakaBi , pra«
Uklaaabaia in ntdalja madil ▼ LjaUjani, kar ja bil nalia-
lika balaken, Ž njim 9q kili njaj^a atrie in aUraiinatva
pradaadnik Patar Patravid, vajvada Iva Rakav ia
aUraaioa Patar Stankav in dva adjatanta Biaiadi«
navili in Vakovič. V Zadra št jim ja pridrniil tadi
g. tmh karan Mamila. V nada^a avaear §• Ull, rm*
aan jraap. kneaa, val v fledia« pri talianakl apav#i^rri^
kjar aa kila vaik prici^aaih oii aaaja aker^jaoa; ajik
kraaaa naradaka ablaka Ja vaaeamn močna dapadla. — -•
V aadalja ^ ja aknaaja alovaka taka BaankntI ka-i-
kar mina, tadi v takajaal kaiinl patardila, faioal6 um
nakam navamam Tamaia.
fiernogord
Ža v bta 1851 v lUtik
Novičftr iz mnogih ki^ev.
Grof Rechterg, ki ja bil poprej anAtrlanokl po-
ročnik v Cariirrada, je aedaj sa deželeka oprava dolo-
čen na Laško; viiji oblast v vaem pa oataaa vedno v
rokab Radeokl-ga. Sliši sa, da slavni maršal bo to
poletje, večidel na svojem ^rada pole/r Ljubljana sta*
noval. — Ze perve dni majnika prida nek rnski car v
Berolin In gf6 od tod s pruskim kraljem na liaoaj. —
Nova vredba sa rokodelstva in obartnijatva (Ge-
werbe|^esetz) aa pridno izdelajo, in le obsirnost dela jo
vsrok, da se ni moftla na dan priti. w. Raspartije med
našo vlado in med Sardinska In Švajearsko se niso po-*
ravnane. — Ker v škofi! O lom a sk i prebiva večina
Slovanav. in ker veči del dohodkov sa nadjMiofa izvira
Is aporočll rojenih Slovanov, se sliši, da ob novi vo-
litvi nadškofa se bo gledalo posebno na to , da prihodnji
akof bojo popolnoma razumeli deželni jezik. — Tista no-
vica, ki ae je unidan po svetu zatrosila, da so Turki
v Carigradu se spnntali, je menda goia lož, ker po-
soeje novice celo nič od nje ne vejo. — Minister Pal-
merston je v deržavnem zboru naznanil , da tisto sum-
ljivo orožje nI bilo najdeno v Kosutovi kisi, ampak v
neki fabriki; v kakošni zavesi pa je Košut s tista fa-
briko, bo daljno preiskovanje razodelo.
49, 60, 51 M
j^Noviee^ pad napisom: ^Pogled na Cernogoro^
pedala papia Čeroagara, i^a lega, natranjo dar-
iavaa vredba, življenja fcrabrega narada Hd.^
fn letaa amo paplaali imenitna deržavloa sa balj
nataajka. Danaa pa podamo čaatitim brmvcem
pad o bo, na ktarf vidijo Čeraogoroa t aveji
■aradaki' opravi.
Svabodaljubni narod sa ja preganjan acer,
pa nikdar premagan od Tnrkov, raji vasaknl
T akalovita kraje, kakar da bi ae bil Tkfonil
TarakI alll. Zavoljo tega , ker jim ja T«rk vzel
rodovitne aala, In ker s oatalimi pridelki nika-
kor živeti na morajo, sa da lahka sapapast/^
kar št jim ja nakdaj lastnina a aila vsala, da
oni aedaj tadi a silo Turkom jemljejo, kar j/o
▼zeti marajo. Zato je paska, p lito J a lo
h a ni ar (nož, kratkemu meču enak) arasje,
brez kterega Černogorec nikdar ni. Lb kidat
greje a svojih gori v nase cesarstvo vkUžiil
Dalmatinski Katar na semenj, Jiar aoTsakt^-
rek , oetertek in saboto zgodi , morajo pred me«
atom erežja od aeba djati, kterega pa spat sa
pas vtakoaja ali puso ▼ roko vsamaja, kadar
domi grajo.
Zanimiva ja Is g. Kahlarega pttopiMi
s voditi primero Krasa s Čemegoro. G. K o h I
pravi: „kdor pozni goli Kras, si lahko m\A\
Čemegoro, ker celi svet od Krasa akesBaiaaa-
eio noter do Albanle si je , če ne papakmna
vendar močno podoben^.
Ralc^ labnd in ščuita«
Po KriloTO.
V dhuini, kjer soglMja *) ni,
Nikdar so delo ae Tapeši,
To ni koristi, ampak maka.
Biikrat ae rak, labad is aeoka
Vai ▼ Jelea voa apres^o,
Trudd, potd se, vlesojo^
Al voi le v Jednomer atoji,
Če prav se tovor lahek sdi.
^1 kt^f Navzdert je vlekel rak,
Boaka v vodo, labod' pa v arak;
Kdo bolje prav, ao aodino mi;
Al — vos ao a mesta fanal ai.
*) Soglasja = eAaatva, sIoBoosti.
Milodari za Brašlovčane.
Predsednik kmetijake droibe gosp. Terpiae 10 goM»
— odboraiki: g. Pre^l 2 fold, , f. Samaaa 3 aold. , ([,
dr. Stropi 2 fold., g. 8ehmi4t 3 gold., ^. Malio 3 gold.,.
p. Ambrož 2 fold. — Oosp. Skale, oceoik podkovatva , 2
cold. , g. Jose Pletwei8. ter^oveo, 2 goli,, g, Blasnik^
bokvotiskar, Z ^old., ^osp.. filrEon , posestnik, 2 gold., g. D.
Deamaa, mus. kosCos, 2 gold., g. Las^os, malar, i gold.^-
g. dr. Naaji C k. deielai sdravitelski avetovnvee, 2 goM.^
niogovm gOB^i i fold. , g, dr. Rodolf, e. k. dvorni ia sodaiski
advokat, 2 gold.^ — skopej U fold., in ia poslediOo^a lista
3 ^old. od i:, prof. Poklakarja, in od vrednika Novic 3 gold.^
je oela skopiina dosihnal 60 gold. -— Prosimo &e!
Natiskar in založnik Jožef Blaznih v Ljubljani.
liiBetijsbih, obertnijskih in oarodskih reči.
]N«Yiee iihiOiOo ▼ LJobljaiii||
(thaIl todom dvakrat, nam-
reč T sredo in saboto.
Odgovorni vrednik l^r* Janea Blelit els.
Velji^e sacelo lete po poitil
i fl. , seer 3 fl. , se pol lota^^
|2fl. popo6ti,scerlfl.30kr.
Tečaj XL
V saboto 30. aprila 1853-
List 35.
Rodovitnost zem^e povzdigniti po drdnaži«
(Dalje.)
Velika dobrota drenaže je na Angleškem tako
očitna in tako spoznana, da vsak najemnik pri zem-
ijisu, ktero ima v najem vzeti, si to vselej izgo-
vori, da mora drenaieno biti, scer ga ne vzame.
Taka je tudi v Holsteinu, na Meklenbarškem in
Hanoveranskem.
Če pa drenažo tako močno hvalimo, ne smejo
bravci misliti, dajo vsacema in cel6 za vsako
zemljiše priporočamo. Tega ne! ker znano nam je,
da drenaza ni ravno celo za vsako zemljo, in da
kterikrat zamore cel6 v škodo biti. Al toliko je
gotovo, da za večidel zemljiš je neizrečeno ko-
ristna; za tega voljo serčno želimo, da bi kmetje
z lastnimi očmi nje dobrote se kmalo prepričati za-
mogli.
Za male kmete posamno, bi res rekli, da
drenaza ni, .ker bi jim preveč stroškov prizadjala;
al več i kmetije ali za več kmetov skupej ali za
celo sosesko ali občino pa že zasluzi živega
priporočila.
Le škoda , da redko kje ie najti prave sose-
sčinosti, prave prijaznosti mea sosedi, da bi eden
drazema radi pomagali In se ž njim združili, kjer
velja kaj občnokoristnega vpeljati. Če bi pa
treba bilo, kaj dobrega spodriniti in sosedu vodo za-
preti, da ne more na njegovo senožet teči, ali mu
vsake sorte overe delati, da ne more preobilne mo-
krote iz svojega travnika odpeljavati, to se veli-
krat vidi in sliši.
Tendar upamo , da tako ne bo vedno ostalo.
Pametni kmetje bojo spoznali, da v kmetijstvu se
ta veliko reči lože zl^oljšati, če se jih več skup
druži, kakor če le kdo samotež tudi vse svoje
žile napenja.
Po tem nredgovoru pbjmo k drenaži.
Pervo, Kar nas bojo kmetovavci vprašali, je
gotovo :
Kako in zakaj ;e drenoma koristna ?
Da na to vprašanje odgovor damo , je treba,
da dokažemo poprej: zakaj je mokrota zem-
lji šu škodliiva?
Vsak icmetovavec ve, da je mokrota pridel-
kom škodljiva, — na kakošno vižo pa overa
rast, lega ne ve vsak,- in vendar je na tem spo-
znanju veliko ležeče. Prosimo za posluh!
Če mokro zemljiše bolj natanjko jpreišemo,
bomo narpoprej zapazili, da je merzfejši ali
hladnejši kakor suha zemlja. Merzlo pa postane
zemljiše iz dveh vzrokov:
l.Pervi vzrok je puhtenje mokrote. Vsaka
reč, ktera se suši, se hladi in postaja merzlejši.
Oblecimo mokro srajco , in čeravno smo na gorkem
ali na soncu, nas bo vendar hladila ali celo mra-
ziia, dokler se na nas popolnoma ne posuši, —
zakaj? Za to, ker je gorkote treba, da setista
voda, ki je v mokri srajci, zamore spremeniti
vsopiihinv podobi sopuha izpuhteti ali izkaditi
se iz nje. Od kod pa bo srajca tisto gorkoto
vzela, ki je treba, da vodo segreje in jo spremeni
T sopar? Iz života našega, na kterem leži. Ko-
likor tedaj srajčina voda gorkote potrebuje, da se
t osuši 2 toliko je nam vzame, in za toliko nam je
ladneje ali celo mraz.
Ravno taka je z mokroto zemlje, ktera v
podobi sopara vedno v zrak puhti , če ni zrak tako
merzel, da voda v zemlji zmerzne. Kolikor pa gor-
kote h temu puhtenju zeroljišna voda potrebuje, to-
liko je nar poprej zemlji sami vzame. Zatobodeš
polje, kterega zemlja pod brazdo je mokra ^ vedno
merzlejši zapazil, kot suho polje , in hladnejši bose
cel6 poleti v veliKi vročini , ker takrat nar več vode
iz zemlje puhti^ to je , takrat se nar hitreji suši.
2. Merzlejši je pa zemlja po mokroti tudi za-
voljo tega, ker voda gorkoto^nerada skozi
se spusa. Napolnimo lonec z merzlo vodo, in
skusimo jo od zgorej na pokrovu segreti s tem , da
na pokrov žerjavice denemo; lahko se prepričamo,
da gorkota sila počasi skozi vodo gre, ker zgorej
bo voda že zlo vroča, na dnu lonca pa še merzla.
Tega se tudi lahko prepričamo , če med merzlo vodo
vlijemo vrele; če ne bomo obojne vode dobro po-
mešali, se bo merzla le počasi segrela.
Iz te lastnosti vode vsak lahko zapopade , da
na mokrih zemljiših v podbrazdino le malo sončne
gorkote priti zamore. (Dalje sledi.)
Ogled pQ Austrii.
1% kmetijskega ozira.
Čo pogledamo po našem cesaretvu, da bi zvedili:
koliko je rodovitne obdelane zemlje memo nerodo-
vitne v mnoicoverstnih deželah, iz kterih Aaetria ob-
stoji, bomo našli sledeče razmere :
Na 10.000 oralih (ali na eni stirjaski milji) je stmljo
rodovitne nerodovitne
v doljni Aostrii 9557 443 oralov
v zgornji Aastrii 9091 909 „
v Salcbari:! 8023 1977 „
na Štajaraken ...*... 9160 840 „
na Koroškem 8847 1153 „
na Krajoakem 9512 488 „
na Teržaskem in Goriškem 9432 568 p
na Tiroljakem 6416 3584 „
,^ .^ tM>w*»«M i|[|ft) j« i« prišel fcM«nakl »«fc»afii ■• Daa^i ■•
MdMkem 9541 ^ M*'*^ fffiMI*; aMr«4«j v X«rtM«« Msf; Mr*««*^lw^*
na Marakem 966T 34} „ .,^«1, 1« ^Utt piMa, »•■• MPa aMvaili- Pričaka-
na dleakem 964ft 9(^ » «•!• te^ 9»t»m mv Jeajali ir ,Nov<Mh« aasMMTanjo
T Oalidi a Kr%k«Fff .... (N)69 980 « kasanak« pottet«, Uai dajana.
T Bakovini 94T3 M7 , « NaUa darftavljanakesa sakaaika (btrsar-
T Dalmadi 9736 264 , lickaa OaaatsbaA) v alovaoaka« jasik« prida« n«-
V Lafi^NO 9434 1966 ^ fradaja; ia Je aak 1« p«i s<^irik| kar bo pablewdeK
M Baaaakam . , 7949 8051 » 40 p«l abaa««!, ba ia kaka « aiaaca tarpoia, da ^4«
T Vajvadini in Banata . . . 8647 1353 ^ n« sretla. Parva aanova ja taka pranarajena in papr»v-
na Hontiknt in v Slnvanil 8677 1333 « Ijana, da •• ba aaiala akar čiato nara dala laMnevati.
na Offarakaai 8477 1523 „ Inanitna in Tažno knjiiro ama ai pridabili: >»-
na Brda^akan 7443 x557 j, niaraaa pateai tM , kadar bo to dalo iratoTo.
m ▼ajuki firaniei ..... 7933 , 2067 » * Baaadnjak palitična-pravaaloTakib rečf
Ifar vph palja je naMarakaai,Caakaai, Slaaka«, t naniika>alaTenakam, horvaaka« in aarbakeaa
T Galleii, t Lombardii in Banaakem, t igar^ji indo|jnl jetfk«, ki ira bo tadi e. k. miniataratvo iadalo , jaareča*
AnaMi, « VajaadM, Banat«, Ocarakaa, Horv«ikaain dodalan. Je ^ 48 p«l debel in prida aiarabiti i'a prf-
M||fapa|f «. kadoji M«aae na prodaj. Ti beaadi\jak ba kaj lepa pri-
])f«f ve^vinasradaT janaO(araka•,H»r'«ik•^^ ponoŠ vradnikoai in valm pisateljem, kteri doetikrat ta-
n4^t|n^aiMi a* LaaiJkarda^Bdpaakafli , r daljni An^ii, cik baaad t Jnsaalavenakib narečjib patrebnjeja. Tndi
Uti Tai(im>^"m <« Geriakam in j««aein TiroUaka«. ja TodHa k anaiični prarosloveki teraiiDolo(fi. —^ Kar ali-
Tifjiljak«, 9al^rako, Stiuarako, Erajnaka, Ka» tima, da vaa ta vačna kiOlfa pridejo ii rok vrednika
rfil^, Pfiaiorakai Bakaviaa, Palaiatipako io BpMfaka« deriavnaca sakanika i^p.Clf ala-ta na dan, aaaraiM
Vqif o4^4 , Bani^ i« Tejaaka sraniaa »9 laralj abUnik r<ci , da k dovarienj« vnera tega Je sraven obaim« ved-
apnaiat vatifi^jana fa iirinoraja. naati tndi zarea ielasne ncTtradiJIvaati potreba, da &»-
% ^ajvdi 8« paaeba« obdaravani; Tiraliaka,9al«' vak ne opaia. Slava!
kpraka, dt*^aka, $rwnaka, Koiaaka, wernjaAaatria, -—
BvKaTlM. iH>Mak» eraplw, Hartnaka, $laTonaka topa- DrobtiAC OarodSkUl ObK&jeV.
aabaa Erd^U^k« (»leba«k«rfe»3. Ravni «aja*»a aa Ba- Pri Braianlb na jainoiahodo^ atraoi Ter*ta, U
9ečwi^o, I,ttnibafd(», V^^Tadina ia Banat. ^ p. ^^j j^ ,b,,y ^ ^^^^ Kraievca» raslačaiait,
Zaloatna živa ptica, kako pa ja kaieH)»tva a n»; ,„,j„ j^ ,^„ j,, ^^ ^^„ navado, da aaninn ia neva**,
aea peaaTatvf aaaatal« W amonimi dinauai Avi^nm, ^^^^ ^^ ^^ ,^^.j,j ^^.^^ ^„ ookorbnikov privolje^
ja abilaaat ifpaanik«^ (ra»»ji»> ^99 k* aad«l dfll ^ £,njt„ „dobiln, ia kader ae Ja ia na ve« tM«pe-
radovitne nNnUfl, to ve« kel oa«i del vaa«aa»lj» Maad t^|,n, »ogovorilo, nevaaUn 9l», ak« pa on ne bi rac
■ paaaiki! Na Palaattoakain , Taraaakam to Ooriaka« jj^^,^ p, ^.^ j^^ ^^ „„£ „j„, „,j bllioje ihkta,
jlk ji( a«r vec. V «am^ deMtah ae aaar ne •*'«••»«* aagavalaia oi v roki. j« s vinom kriiem paiiv«, da vina
teiU Iahk» dw»c v prid abarniU; vendar bi •• «»» p« ^ %^ip «VQra^: -Tabart bodita vidva eden ad
t alavioa upnikov s vallk« vedi« pri4«m v paljA ali jrugaga, ko ae te vtoo pobere, v imd Boga »čato ta
ami9li> pradeiaU, kav ae b« a aaaaai tadi gatavo ng«^ gj„^ ,. ^^^ »»»tega. Amen«.
dile, ka b^ kmage, v k«eUJstv« bolja podnoan«, apa- y Llbamli svatja neveato do ženinova kiae |ri-
snali, da jim paanik, ca prav prerajtoja vradnoattega, peij.vii j« uajdejo aaperta, v kteri domači poprej ad pira
kar na njam nraae, celo nula dobička doneBO, agaba pa (Jenitovanja) pridal mnogotera rapat^joča raci vg«iuiO»-
j« getava velika, ktara jik pa tam nadene, d«binapa»- „^ j^,^, (Handmtthla) malaja, k«aa kiapUeja, bacra
Bik«, k» M Bjivn ali tm»mei bil, vec ali man) prida- nabijigo itd. Na to govorin sananjib avatav nakej oaaa
lali ilU aU drosega aadesa ali aena in oinva. jerit«, bran da notranji kocejo aliaaU, ter proai agiaaivr
V ravno tem papian, ki ga ja nannanU caaepto jj^, ,, natraiOagn govorina, da bi ga aprejal % ne-
»Oeat. Corr.« borama tadi, da Mmljis« po najemnikik |t|„j ij^j popotniki na praapai^a, da je ptajie a ptmjimi
CP&cktar, Polonnpn) obdelovati, avern napredek kma- ij,^}^ t,„j,p p^^ n,5 bH,,^ ^^^ ^ „a na kamo ae
tijatvi^ na nniam Ln«ke» U aato, ker an najemniki ^^^^ j, j. ^^IbiA, da bo r tej biai dobri Ijndi, ki raii
(coloni) večidel oila ravni to v kmatijatv« ala ,prejemlJejo popotnike oei noč. Al notrajni aa na vao
nevedni. Za Uga voljo ae samore kakor na Angle- „06 togovarja, da nI proatora sa več ijadi, d* iamja
Bkam vallk dobiček aa kmetljatvo po najemnikik ie gx\ang9 dela, da Jo nevarno tolik« ptnjik ljudi imeti po-
tadaj pričakovati, da ae nmno obdelavanje lemljiaana- n^jj jt^. ^Miin ae pa doaU nagovoriU, odprč notranji
jemntka predpise, po kterem ae mera ravnati, — ^„ta, da če vendar te Ijndi enmalo viditi. Na ta ia-
da ae ne terja odrajtvil« najematoe v denaijn, ampak v ^In in neveata poklekneta na prag; avakerva pa, ali
pridelkik, — daae najem za vec let oanaje, da .^o ^j« ne bi bilo, kakoina draga vladna aena ieni-
davke odrajtovati lastnik semljtaa prevsame, to da on nove žlabte, atopi pred njn imajoč v desni roki kapo
previdi najemnika a potrebnimi pripomočki za dobro kma- (gaiioo) z viaom ali z vedo, na levi pa ročnik ali ve-
*•''•'«•• like mto. Na to nevesta raca: ^bvaljen Bog f Maria,
SlAV»n«lri nnnnlnik m«l«eafcai«o«*vaatratollšlnameatomatl aUmajka).
(»lUVanMU pvpumik« Svekerva ji odgovori: »vazda badi bvalian Bag i Maria.
* GoBp. Juri Jenko je za c. k. ministerialnega hčerko I" Neveata praaa: „mil ca jo v toj kape?"
koncipiot« in aovredaika deržavnega zakonika v aloven- Svekerva odgovAri: „vino i paeaioa«. Neveata da dar
akemjezjicn na Dnnaji izvoljen. Mož bo na pravem roeatn. v k^pa, ter praaa: „mil 'ča je Joa v tej kape?"
* Dabra misei c. k- miniateratva pravosodja je bila, Svekerva odgovori: aSind i kčerčica''. Navesta da dragi
kazeneki zakonik (Strafgesetzboch) se posebej v dar v kapa, ter praaa tr«M*: »ca jajos vt«jknpa,aiaf<'
pripravnih niajhnih baJ^vah (v oamerki) nasvetlodati, Svakervi^: »svaka dobra Ijnbav, čeat i sreča, da bi ra-
fcer voditi: kaj je prepovedano in kake ae po- bito i plodil« tebi,, i svim tvojim vse dni življenj« d«
atavi zoperne dela kaanajejo(8tra£>je), jevsaoemn velik« starosti vsa do kasna amerti''. Na to vai sva^a
ttrebno. Tndi v slovenskem jezika (zraven nam- Taselja zavriak^o, nevesta da tra^i dar v kap«, ave-
— 130 ~
%
n
r«to tal l0r» rok# fia Jo Torio kloMba« imAm in a«*
▼Mil m Joiiio okdo mito, Ur nj« H^ffM ▼ kito, k«
•TO^ vrlrioije in aUrelna itreUjn.
(Bng«i«BiAMM tef« tegft kr^ M ▼ SiiCr«^- K o 1 ■ 1. ms.)
•^. F,
Ko sim pred nekimi tremi tedni v nemikem ctenilta
^Allf •». Zeitanf ^ pervokrnt novico^ o nednj tako eloTe«>
eem mlsopleen prebiral, se mi ie se dondevalo, da ho
ta reč se dosto od sebe jrovoriti dala^ In res je taka.
Po Nemškem in Anstrianskom ni f a skor mesta ne kraja,
kjer bi ne poskušali is severne Amerike ▼ Baropo
dpneeene snajdbe. In sares je ni loieji sknsnje memo
t^^ — lesenih mis in mišic nikjer ne manjka, se manj
pa radovednih Ijadf, ki selijo precadni pMs gledati.
Čeravno je skasnja lahka, so vendar le nekteri v
nji srečni, dro^i.Do; nekterinočojo vid]ti,kar je,— dmiri
BO krisem roiM o vsroka misoplesa; ni tedaj čada, da
po časBfkih in v f ovorik ačenih in prostih Ijadl se je
Tnel silen prepir o tem 4^).
Jas slm to reč dvakrat na tai^ko po nakasa dr.
Andrd-a poskasil. Bokrat nas je sest, drai^ikrat se-
dam osA rasnoi^a spAla blise osemdeset minat okoii prav
pripravne mise sedelo, brea da bi "se bila le kolčikaj
premaknila. Že se ml ta reč enmalo dvomljiva sdi, kome
i|ek prijatel povabi se eno skasnjo is^iedat iti.* Greva te-
daj preteklo nedeljo v hišo takajanoi^a targovca, goap.
Krasovca, kjer najdeva sbrano drasico foopodoT, gospi
in gospodičin, in mlado pestema, ktero so mi popisali
posebno obcatljivo in polno tisto prečadne moči. Poata-
Tijo v sredo isbe stirinogato mišico terdega lesa; dva
gospoda in omenjena pestema, mlada deklica kakih 18
let, se vstopijo okoli mišice, vsi trua položd roke na-njo
po versti, da masioci eden drasega polcrivajo. Ml dragi
debelo gledamo in čojemo kaj da bo. — Komaj preteče
kakih 5 mlont , se sačne deklici desna roka silno tresti,
kmalo komolc In potler cela rama, potem leva roka In
celo tmplo, — pretečete se dvd minati, in misa ee
sačnč gibati, premikovati, sakati, in sakaje
po Isbi se plašiti, da nas je, ki smo to reč pervi-
krat ▼idili , aares grAsa obšla. Deklica atopi Is verste,
in pristopno tri j tf gospodje, potler sUrje in sklenejo verste,
— al vse sasteiu, misaae ne gane več. Prinesejo' potem
oa pol veči in tesji miso ; okoli nje ae vstopijo stiije go-
apodje s deklico vred, dtejemo* komaj tri minate, sačnč
misa že pokati, se močno gibati, naprej pre-
mikovati; — gospodje odstopijo In deklica edioa s rahle
na miso p^losenimi samimi persti po Isbi vodi teako
mIso, al, prav sa prav rdel, ji sledi; misa pase tako
sIIdo v steno saleti, da ji skoro ena noga odleti* Po na-
vadnem slabo dekle ni v stana te miso s' obema ro-
kama po IsbI tako sa seboj potegovati, kakor sa je
lakaj s tremi perati sgodilo. Na -obrasn se ji se bere
neka vasDa prememba o ti ddbi ; sdrasena kri ji bolj v glavo
stopi, In trese se po celem trapla se delj časa po tem;
*) Kdor hoeo ki^ posebno tto«UBOfo o tem brati, niO b^re
612, list Lipskep čonika »ninstrirte -got«:«« kjte > «ek
ftzikar v idroTitolsko raslaf^anje SBsel, in is iil-
b«a* bitjo (PalssohUg) in ii miskineipo koren (Nno-
kelkrnnpf) premik mise po mohaniški sili ratodova! Po
Uraslafi imajo sila sila drobno kerriso žilico na perat-
aih koaoih (!) in pa kere roke (!l) takomoe, da tirajo
miso okrof. Goop. flsikar, ki fotovo no posnA meoi
silnega bitja, ae manj paperstnoifa korea, bi bil
boU pametno gtortl , ako bi oo ne bil spastil y railofanjo
misoplesa po ti poti!--Kdor pa temn naeprot kaj pametno^
in snaminivega soii e raslagi misoplesa brati, n^ bero
v 101. list« Onn^Jakeaa easntka (LokalUatt inr Wiener
Zeiiung) is »Bohemiec vseti sestavek: »Das TisehrOokem
SUndpnnkte der VVissessehaft«. Vred.
•akrat ja akar amadiela. Pealaraa Je ie de^ čaaa w ttifl
ildM , in nikdar poprej se ni kšj Ucega na nji kapaslle.
Kar aim a lastitfmi e«arf Tidil, simtakaj pdpisal.
Vendar ae jlk ne. manjka, ki vse to galo sleparija
in pomota IJadf InMnaj^. Al pomislimo , da so aa ne-
kdaj Ijadjd tndi Kolamba In Oallleja pasmehovafi!
Cadevita moč ss abadi na to viso; kako In kaj: bo
daljao prefskovanje ia premMijevanja nsodde. Porva
ja, da sa skušnje degotoTlje, al, kakor scer pra<*
▼ijo, da 00 ,,facta conatathrajo^.
DrmfoHm Mšte0r, ffttnasinki aiitsU.
Novinar iz slovenskDi kri^evo
Od sv. Petra poleg Radgone 23. aprila *).
Vae jo sivo po vinogradih; čas in čea ae koplje. Revni
kopači, ktorim ae revalna so na abrasa bdre, moakega
in senskaga spola, mladi in stari dohajajo po navadi is
blisnjega Ogerskega (se ve Slovenci), si krajcara aa-
alaslt Kdor pomisli, da vinograd mnogo dnin potre-
baje, pridela pa se v ebčja le arednje, akoravno am
letos Ijadjd jako obilne sladke kaplice nadjajo, bo lahko
sapopadel, da je dnbia sa kratek dan, to je, od osmih
dapoldne in od ene do pčtih s pijačo po 9 groaav; sa
dolg dan pa, to je, od šestih sjatrej do sedmih na r^
čer, tadi s pijačo, po Id grosev(sajna)sadoato plačano*
Kakor nam aadnnosni popki dosedaj kasejo, imamo
mnogo aadja pričakovatf, ker je mogoče, da cvetje drevja
ekodljivega in neprijetnega vremena savarovano ostane*
Zimske eetve povsod lopo stojijo. Toliko bolj pa ja
popelavaoje sem^e poakodllo, ker so na več krajih njira,
vinogradi, celo kise niso sleslo.
Da se mise obračajo, kakor amo v predsadnjib
i,Novicak^ čitall, je gola roanica; tadi člo^^ek, ako aa
na njega na tako viso roke polosd, ee premiki va. Mi
pa amo tndi (se snana reč) skasill, kako slata ara,
lanček, rinčica, ako sa na sidano nit obesi In v časi
(bokala) mirno viseča a dvema porotama dersi, preje ali
poanejo sama po sebi ciogetati sačnč. Jančar.
1% Leekovca na Dolenskem 23. aprila. *
^Kaj bo 9^ — 00 allsl pogostoma med kmeti pa tadi med
tersaoi gavarttl — ^elesnlco od Zidanega mosta proti
Zagreba bojo veadarie gotovo napravili; nas saslasek
na Savi, pa tadi po cestak pojde rakom svlsgat^. ,yKig
bo? če bi oc bolesin grojsdja tndi v nase nograde pri-
kradla, od kod bomo denar sa davke in sa ato drasik
potreb jemali f ^
Pač res, da gospodarje v slabih letih težak jarm
tare, pa s sdihlojem samim: ^kaj bof^ nI nič storje-
nega, nič sboljsaaega. Novi časi, nove potrebe I Ka-
dar po starem več ne bo hotlo iti, bomo mogli po
dragih dohodkih gledati, in kar je mogoče si poma-
gati. V izgled vsamem kmete IsKerikega polja
med Savo In Kerko. Veliko al ti revesi na nobeni atrani
pomagati ne morejo. Slabo gnojena, pasta, peščena
semlja obilno roditi ne more. Travnikov je silno malo,
lastnih som (kost, gojzdpv) pa celč najti nI; sato si
tadi ondašnji kmetje ne morejo veliko sivine dersati,bres
sivloo in gnoja je pa poljedelstvo reva. Imajo pa ne-
koliko a pičlim od sivine objedenim germovjem sarase-
nih spasoikov, po ktorih mersevo sivinče od perve spo-
mladi do terde jeseni gloje tiste bilke, kterik solDČni
žarki ne popalijo. Svinje, če je le kolikaj kopno,, vsa
širim po polja rijejo, kmet pa ajdove pleve In draga
take reči, kakor dober gnoj v vinograd sapelje. —
Vasi so polne blata s kravjekom namesanega , al na to
nobeden veliko ne porajta. Večkrat slm poprasevalt
kmalo v tej, kmalo v ani vasi, sakaj da tako prostornih
ograj pri hišah s sadjem, spasnikov pa s dmsim drev-
jpm nesasadč? Vsak pa veli: »aa perata, slm se sku-
šal, pa an čas raste in vsahne^. Pri vsim tem sa pa
•) Take nasnanila so nam prav Ijnbe. Vred»
— 140 —
«0ator^ k$km l«po in kMftt* Midno drtv« vidi , otniTM
le rediš«; sete je verjetne, da bi, alte hi ae aemlja
pratr ebdelevala ia aa eajenje eadnib drer^a
pripravila, v Itratlieai čaa« bi veillLe lepih vertevTi-
diii btlo. Le resne volje In enaiale irada je treba. In
aadje ae be geto ve lahlco oddajale pe blianji aeleanid«
Komar ni avetovati , tndi ni pemafati. V aeU vati
je prav velilta laia, v klere ae el deževnem vremonn
tndi gnojnica otefca* Sploh v i^l alvine napajajo, če-*
ravno ne deljoč proo voda teee. Vročina lanokoga po-
letja je laso pepolnema poanaiia. Veliko voi do-
brofa gnoja bi bili lablso pridobili, in prav potrebaje
ga njih polje. Al nobeden oe je ne dotakne. Nek po-
aestnik, kteri je vrednost blata ravno pred aotvijo ajde
bolj ceniti vedli , memo gredd gleda vsaseno blato in po-
iten denar aa-nj ebljabi. Al tndi prodati ga nioo hotlil
In v kratkem ae je laia a vodo apet napolnila; kdaj bo
apet oaka, kdo vtft
Naj bi naii deselani posnemali alatl Itgled marljl-
Toga gospodarja gosp. Velkovaskoga grofa Franca
Ksav. Aaorspergs. Blizo VelkevasS med cestama,
kteri po prijetni planjavi ena od Rake, dmga od Ko-
atanjevice proti Kerskema peljato , se aagleda ▼ sredi med
njivami atirlvoglatni gaj lepo vrodjenih , košatih germie-
kov na precej velikem prostom. Lepo spomladi tam pe-
Dica prepeva in drage tičice ae igraje po vejicah ska-
klajo. Menil bi, da vse to je le aa kratek čas naprav-
ljeno. — Pa glejl same mnrve so; od njih listja se
preživi veliko, velike svilnih gesenc, a vesoljem se
▼Idi alatommena svila v Velkovaskem grada motati,
ktera lastnika lepe denarje donaia. Lepa vinska gorica,
ob kraji ceste med Leskovobm in Velkovesjo je nepre-
cenljivi kinč cologa ondotnega kraja. V tej gorici se
tndi prostorni vinogradi VelkoTOSke grajsine. Prav lahko
jih je najti. Povsod, kjer se drugih vinogradov doti-
kajo, pa tndi ob koncu so nasajene lepe majčkino m a rve,
ktere so stanovitni mejniki, in bojo v kratkem obilno
listja dajale. — Lojte , Ijabi kmetje! tudi vam je kolike
toliko ravno tapotodperta; začnite murvo saditi; svi-
loreja, če ae je prav poprimete, bi vas v prihodnjih
časih hnde revsine varovati enala. Kmetijeka dražba
v Ljubljani Vam ponuja murbenega drevja in lepo pe
domače spisani nauk, kako a morbami in aidonosniml
gosenci ravnati. Zdramite ee, dragi mejil In aeiite po
▼sem , kar vam v revnem stana boljši dohodke ponuja. Novi
časi, nove potrebe! Le vedno ^po starem^ ne kaže več!
Pod Sneinikom 20. aprila. Pervi dan aprila
dobim po žapann neke zemljevide ia Beča. Radovedčen
jih hipoma pregledujem, ker sim se nadjal, da bo med
njimi narberžeje slovenski zemljovfd častitega Kočev-
akega prijatelja v Tominu, pa žalibog — ni ga bilo zra-
ven« Zemljovidi, ki smo jih dobili na deželo, po bili
trije; eden Europe, drugi Austrie; tretji štajerske, ko-
roške, krajnske, goriške in primorske dežele, vsi v
nemškem jezika. Namen gospoda Rafeisberger-a , ia-
dajatelja omenjenih zemljovidov, je za Nemce res pri-
goden in hvalevreden, bor zemljovidi so obstojni deli
omike vsakterega naroda. Al če se mislijo zem^ovidi
tadi po slovenskih vasdh spečati, morajo biti v je-
ziku narejeni, da jih tisti, ki jih kupi, tudi brati in
ogledovati zamere; veči del županov ne razume nemškega,
in marsikteri zna boljši križ narediti s sekiro kakor s
peresom ; kaj pa se velika množina svetovavcov in ne-
izmerno obilo izbornikov, kterim so bili tadi omenjeni
zemljovidi poslani ? Ni tedaj čuda , ^ jo je gosp. Ra-
ielsberger slabo opravil z nemškimi zemljovidi, ko bi
nam bil nasprot močno vstrogel, on bi nam bilEuropo
in Austrie poslal v slovenskem jeziku, ker bi bila po
tem U dva aemljevMa aredaine lepe lapoInUamed semi-
Ijevidem celega aveta(v dvdh polkreglak), ktereipa
že Imamo v elevenekem jezika, in ned zemljevidoma
slovenskih okraj in, kterega neUno pričakujemo.
Ei(mljevidl, ki nam v domačem jeaika kažejo vča avot^
pe tem Buropo, aa to nase cesarstvo auatrian-
ako, in aatem tistih dežel, kjer prebiva narod
alovenekl, ae naiemn ljudstvu, ki se je jelo na viiji
stopnjo omike povzdigovati , zlo potrebni pa za porvo po-
trebe tndi Badostnj. Če se ne motimo, je ževletalM7
dal gosp. Soljao zemljevid Europe in zemljevid Au-
strie na ilirski jezit predelan iz tiskarnice Vase, g:o0p.
Rafelsberger , na svetlo , — zakaj nam pisto poslali ti-
stih ali napravili enacih v slovenekem jeziku , da bi tako
omika postajala čedalje bolj občinstvo vsih naredoT
austrianskih , za ktero je vsak jezik vgoden. Plonnuki^
1% Ljubljane. Za spominek Ettenreich-u na-
menjeni se je na Krajnnkem nabralo čez 1900 fl.; nar
veči doneeek je bil 50 fl., nar manjši pol krajcarja. Zo
nabrani denar se bo dal srebern kozarec narediti. — Ke
je bil nnidan knez Černogorski bolžn v Ljubljani,
se je poklicani zdravnik (dr. ficbiffer) ž njim le sloven-^ |
ako pogevaijal in doato dobro ata se razumela.
Novičar iz mnogih Icrs^evt
Oenova nove srenjske postave je de^srljfoa
in pride nek kmalo v poslednjo posvetovanje. — Cesar-
ake železnice so prepeljalo mesca marca 1^.927
osdb, en milion in 919.879 centov pa blaga ; in as za-
služile 869.966 fl. — Branitelja svojega o napada \%.
februara so Njih veličanstvo povzdignili v auatriaadu
vi težki etan. — Nas rojak sedaj vodja ninisterflko
knjlgarnice na Dunaji, gosp. dr. Konstantin Wars-
bach je prejel viteški križ kralj. Nizozemskega orosliL-
novega reda. — Časnik Dunajsko kmetijsko dražbe je
vstrasil unidan bravce a preroštvom , da letos oe bo nič
sadja; na to se- je oglasil nek dobroznan sadjorejic, ki
pravi, da ni se nobenega vzroka, da bi že obupali. — Zlo
občutljivo esdbe naj nikar ne poskušajo mizopleaa, ker
je mnogim po tem že hudo bilo. — Parska vlada je v
poeebnem ukazu prepovedala poslom. nespodebol
lisp^v obleki; to je storila zdaj tudi Pruska. — Is
Turčije se ie nič ne vvii al je ruski poročnik Men-
čikov že kaj dosegel ali nič; toliko je gotovo, čeravno
je sila mogočen v Carigrad prišel, da Turčija se stoji.
In seer tako, da je minister CIarendon Angleskema der-
žavnemu aboru te dni razodel: „da od zunej se ni
Tarči i nič bati, tedaj tudi vojske no za volj nje^. —
Ker se je Ruska vlada tudi v zadeve Serbske kne-
žije vtaknila, je nek ta pismo poslala čaru v Petrograd
in ma želje razodela: naj bi se ruska vlada nikar ne
vtikovala v notranje zadeve knežije. — PervI sneg le-
tos je v Carigradu padel 17. dan t. m,, pa je berž
skopnel; tudi griči okoli Rima so bili 15. in 16. t. m.
s snegom pokriti.
MUodari za Brašlovčane.
v Ljabljaai.* Oosp. J. Baamgartaer, tergovee, &-
gold.^ goap. Ilv«*y vnnhiik kmetUtke dražb«, 2 gold., aosp»
Debevo, posestnik, 3 gold., gosp. Sapan, tergovee, 2 gold.,
fosp. Henrik Skodlar, tersoveo, 3 (old., gosp. J. Polliser,
potoviO<»ei tergoveo, 1 gold., gosp. Malaar, terpoveo, 3 gold.^
gosp. Viae. Seaatg, posestaik, 3 fold., fesp. A. Sebmals,
svefeovavee pri o. k. deželni sodait, 2 gold., gosp. V. Z oseb k o,,
posestnik, 3 fold«, gosp. Jož. Kari afer, tergovec, 2 gold.^
gosp. L. Lnkman, predscdatk kvpčijake aboraice , 2 S<^1'*9 g<>8P>
K. Holser, teraoveo, 3 pold., a«sp- Pr. Grenel, posestaik^
3 gold., gosp. Jož. Berabachor, tergoTeo, 2 S^I^Im gosp. M.
Smole, posestaik, Z pold. (Da\je sledi.)
Natiskar in zoloioik Jožef Blaznih v Ljubljani.
kmetijskih, obertnijskih in nnrodskih reči.
Novice islug^^ y Ljabljaiii
vmJl todeo dvakrat, nam-}
ree t sred« in sabo to.
Odgovorni vrednik Dr* Jlaoes Blelif els.
]| Velji^o sa celo leto po poiti I
^Ufi,, scer 3 fl., sapo] letal
^ pfl.popo8ti,8Ccrlfl.30|Lr.|
Tečaf XI.
V sredo 4. maja 1853.
Li8t ae.
Rodovitnost zemlje povzdigniti po dr6naži#
(Dalje.)
Mokrota zemlje izvira sosebno iz 3 vzrokov:
Y nekterih krajih iz s ta d ene o v. Dežnica in
anežnica na gorah in gričih tako dolgo razpok in
lakinj pod zemlio isete, da zadenete na tak svet,
ki mokroto popiva, ktera po tem v nižjih krajih kot
studenec na dan pride. Za to najdemo pod go-
rami povsod mnogo studencov , mnogokrat pa tudi
mokrin zemljis. Če na tacih mestih svet ne visi,
da bi voda ročno odtekati mdgla, se napije ves svet
krog in krog mokrote, in če je to veliko let ter-
pelo, postane močirje v taki okolici.
Drugikrat se naj)ravi mokro zemljiše izde-
žnice in snežnice, ce je lega takosna, da voda
odtekati ne more, in je spodnja zemlja taka, da
mokrote ne spnša rada skozi , ktere se po tem to-
liko nabere , da je sončna gorkota nikakor posušiti
ne more. ,
Še ^drugikrat' močimo zemljo napravijo po-
toki in reke, če iz svojega toka ob po voanii sto-
pajo, in je lega kraja taka, da delj časa voda od-
teči ne more. V tacih okoljšinah je pervo • ^ se
struga reke ali potoka popravi. Strugo reklU^o-
praviti je pa drago delo; kaj tacega se zamore le
dcržava (cesarj lotiti. Dosti potokov in hudo-
urnikov pa Je, pri kterih bi se dalo brez velicih
stroškov veliko storiti, ako bi se le soseske (ob-
čine) tacega potrebnega in koristnega dela mar-
ljivo lotiti hotle, s kterim bi se dale od ene strani
povodnji zabraniti, od druge pa pomanj-
kanje vode odvemitl. Ko bi soseske le to spo-
znati hotle, daje njih lastni dobiček, če bi vza-
jemno to popravile, bi jim dostikrat treba ne bilo
zdihovati po vodi, da se jim je posušila, ali pre-
klinjati povodinj, ki jim velike škode piizadevajo.
Da je pa zemlja močima, se spozniL:
i) iz nekterih a^eliš *), ktere se najdejo le
na* mokrih zemljiših. Take zeliša so malo prida ali
celo škodljive; žito na tacih zemljiših je slabo; ki-
slo seno ni veliko vredno, živina ga ne je rada. in
^« 2» je 5 ji nič ne tekne ; sadno drevje medli in
se slabo sponaša;
2) močimo zemljiše se spozniL dalje tudi iz
barve zemlje; sosebno novo orana njiva je na
mokrih krajih bolj tamae barve in se počasi suši ;
ob suši je tako polje polno kep in gruč, ki se ster-
dija na soncu kakor kamen, da jih brana in valjar
komaj premagata;
3) če na mokrem zemljišu le plitvo jamo
•) Take zeli^ so na priliko; slatiee (meoirske in vodne),
mooirska presliea, terstje, kioje, Ueje.
hi
8kop]ješ,kmalo jo bo voda zalila, kineodteka;
4) cela okolica že kaže, da je zemlja
močirna; kolovozi na potih sovderti; zemlja je raz-
pokana; zrak je merzel in vlažen; zgodaj jeseni in
pozno spomladi je slana (mraz}, če je se nikjer
ni, je tukaj; sneg pozno kopni; poleti je v tacih
krajih muh, brenceljnov in dmzega merčesa, daje
{*oj za ljudi in živino; žaberagljajo, da je kaj; ovce
lirajo, metljaji in vodenica jih morijo, in druzih
bolezin je vec ki^or dosti.
Iz tega je očitno, da je posebno ilovnata
zemlja tista, ktera potrebige, da se po drenaži na
suho dene, pa tudi za pes eno zemljo je drenaža
potrebna, ako je podbrazdina mokrotna.
Tudi je dosto tacega polja, ki je poleti či-
sto suho in na kterem se ob prav vročih letinah
še dokaj pridela; če je pa vreme navadno , nepre-
suho, stoji sad na takem polji vselej veliko sla^
beje in ob deljčasnem deževju gre pod zlo. Marsi-
kdo bo morebiti mislil, da takosna mokrota, ki pre-
ide poleti, ni škodljiva sadežem, in da na tacih
zemljiših ni drenažbe treba, — al možaki, ki tako
menite, niste na pravi poti, zakaj rastljinam škodje
posebno zimska mokrota, kadar zastaja pod brazdo,
da je sonce osušiti ne more. In škodje toliko huji,
kolikor bolj merzla in mokrotna je spomlad bila.
Al pa ne bojo take zemljiša po drenažbi pre-
suhe? al se ne bo po nji vsa voda pregnala, ktera
je rasti potrebna? — bo morebiti marsikdo vprašal.
O tacih zadevah mora kmetova vec le s ku š nj e
pobarati: kaj one pravijo. Skušnja pa uči, da po
podzemeljskih cevih, iz kterih drenaza obstoji, se
le odpravi tista voda, ki je odveč, ki je tedaj
škodljiva. Drenaža na pravem mestu in
&rav speljana dela čudeže na zemljišu!
a njivah, kjer poprej še ovsa ni bilo vamo se-
jati, rase sedaj pšenica in repa, da je veselje vi-
djti, in na senožetih, kjer je nekdaj le bičje in ločje
raslo , se kosi sedaj po drenaži nar žlahuejši seno.
Vse to niso le lepe besede, temuč so zlate
skušnje! (Dalje sledi.)
Gospodarslce slinšige.
Platno ali pavola^
Ker je pavolnata preja veliko bolji kup kakor
lanena, so jo jele fabrike med platno zlo mešati,
in tako sedaj marsikdo misli platna kupiti, pa kapi
zmes iz platna in pavole. Če fabrika to očitno na-
znani, ni goljufija; če pa že vsako nit tako pre-
sti d&, da je zmešana iz prediva in iz pavole, je
to goljufija , ktere ne oko ne roka lahko ne zapazi.
Pravijo scer, da taka goljufija se da izvediti^ ako
se košček tacega platna v kakošni kislini neko-
— 14« —
liko časa namakva, ker kislina razje pavolnato nit,
lanene pa ne. Al ta skušnja ni gotova, ker je
pri tem veliko ležeče: ali je kislina bolj ali manj
močna in kako se omenjena namaka opravi.
Nar ložji in nar gotovsi pomoč, ktera nikdar
človeka ne zmoti, je le tista, ktero oko dasprij^o-
močjo tiste očalniee, ktera, če skoz njo kakosno
reč ogledujemo, nam vsako se tako drobno reč ve-
liko veliko poveksa, in se zato drobnogled (Mi-
kroscop, Lupe^ imenuje. S tem drobnogledom je
razsodna: ali je platno čisto platno ali namesano
8 pavolo, tako lahka, da vsak otrok se to spozna-
vati lahko o 5 minutah nauči, takole:
Lanena nitka se pokaže skoz drobnogled
kot ravna, okrogljata, enmalo ali celo nič
votla nit.
Pavolnata nit pa se vidi obstoječa iz vot-
lih, tanjkih, skozvidljivih nitk, ktere so
kmalo na levo kmalo na desno zasukane,
kakor kupec posušenih, napihnjenih, zme-
flanih in potlačenih cev.
Tem tanjkim votlim nitkam se na pervi pogled
vidi, da niso za terpež takosne, kakorsne so nolj
debele in močne lanene niti.
Kdor ima s platneno kupčijo veliko opraviti,
naj si omisli tako poveksavno očalnico, ker le ona
je edina in gotova pripomoč platno od pavole
tudi takrat spoznati, kadar jo goljufija skriva.
O ti priliko povemo zgodbo, ki sejenedavnej
na Saksonskem zgodila: Dva juaa prodasta nekemu
tergovcu veliko platna za pošteno čisto platno. Ter-
govec se pritoži po tem pri gosposki, da platno je
s pavolo zmešano; gosposka da zavolj goljufije juaa
zapreti. Nek v razsoao poklican ^zastopen mož^
poterdi, da platno ni čisto. Juda se pritožita zo-
Eer to razsodbo. Na to posije sodnija platno ne-
emu profesorju vBerolin v preiskavo; profesor ga
z drobnogledom preise in najde, da je čisto platno.
In tako je tudi bilo, — ali uboga juda sta bila
celo leto po nedolžnem zaperta, med tem,
ko je ta pravda tekla.
Starozgodovinski pomenki.
Kaj pomeni ime ^^Panania^ ?
HamloiU Dtmerin Teršiet^ak,
IsrokopiB*: »Kdo so bili Norieani in PaiOBoi, Kelti ali Slovonet ?c
Ptolomej in PIloij CU. ts. i$. m. M J praviu, da
je Pano ni a bila obmejeoa na zahodu od Norika, na
jo^ od Ilirika, na jagoistoka od Moezio, na sevrn in
iztoka od Dunaja, kteri jo je od velike Gormanie in
Dacie ločil.
Obsegala ja tedaj proti izhoda ležeče strani Aaotrie,
dtajarskei^, Krajnskeg^a, O/^erskej^a, Slavonie, Hor-
vaškega to Bosne. Odločeno toto mejo pa je Pa n on i a
ie le dobila po Aogasta, ko je prišla pod rimsko
oblast.
Ptolomej jo deli v gornjo in dolnjo. Od reke
Rabe proti jaga do Siska , in v zapadni strani kraj ce-
tinske gore (Moos Cetios), Karavankov prek čez He-
roovo je segala gornja, in odondot proti jagoistoka do
mežiške graniee dolnja Panonia.
V stertem stoletja je ena stran dol nje P an on le,
ktero 80 reke Raba, Donava in Drava zaklepale, od
cesara Galeria ločena bila, io po njegovi ženi Vale-
rii dobila im^ Valeria (Aurel. Sex. Vietor i9 Caešmri^
hu C. 40 J
Tudi gornja Panonia je zdaj svoje imč spre-
menila in postala Panonia „prima^ in ^seeunda^.
Med Savo in Dravo ležeča zemlja pa se je velela In-
teramnia (Medjirečjs) io krajina kraj Save Bmvlm
Savia rlpeosia — Posavina (Se^i.Bmf.im^np^ šUmš^
rosi. e. li,)
Ptolumej nam več gdr panonskih imenuje; jes t«-
kaj samo omenim gore ^Okre^ (Struh^ Vil) BoaMiaa
Okra je znamenita sa slavonskega jesikoslovea, ker v
staroslovenskem jezika se je rabila pred vseim Io
za pomen: „gore^. To nam poterdi toliko imča bre-
gov „Okie«, ^Okreno«", ^Okreniea« po /Slovenskem Itd.
V saaskrit« pomeni ^agran«', okra, hom, Gipfel. Ime
enega Ilirskega kralja C^ffimm iX. 70 jo hllo A^reo.
Lastno sanskritsko ime »Agran« na rimskoalovenokih
kamnih večkrat najdemo s slovenskim izrazom Ce-
t«s 1), Bregins >) in polaUnčeooMontisIns *}. Od
staroslovenska besede „cet<< jo dobil im^monseetims
CKahlenberg), mesto Cetinje v Čemigori, vea Pre-
eetinee v fari male nedelo na dtajerskem, ktero pmv
naravno prek oeta (hona ali brega) leži.
Večidel so se nemški jezikoslovci
nemški jezikoslovci tradill
^^cot^^zaceltieko oglasiti In na-njo oo opiraje dake-
zati, da so okoli gorecetinske Cel ti živeli. Pa ne bodo
premagali. Ima coltiski jezik soer sorodno besed« sa
brog, al ta se glasi ^kot*', torej toliko gor na Fran-
coskem z imenom Kot, postavim: Cotd'or, dor Oold-
berg, Co tarči, Ijadstvo galičko (Ca^mr 4» heiU ^mU.
VUL SZ), AlpesCotiae (Taeii. hist. I. 6r) plaiinomed
Francosko in Piemontom od Monte Viso do Most C^nis
itd. Besedi „cet^ in „kot« ste iodoearopejiki, sa-
mo s "
.kot«
pOet« indoslaveiska.
tim razločkom, da je „«
j,»v» pa indogermanska.
Plinij f*w*«-. nai. ///. $8.) piJe, da v dežoll ai%-
rih Karnov, to jo, Gorencov od sUroslovenske be-
sede »kar«, sanskritsko „giris« (od glagola g4r), moas,
Berg (Eiehhoff IZIJ^ je ležalo mesto ,,Okra^. SUroslo-
vensko besedo »Kar^ se najdemo v imenih gor: Kar-
pati, Kar vanki, innarodaKaranti, tadi mosta Car-
nontam, kakor latinski, ali xa^ropg, kakor gerčkip/-
Mteljt pišejo. Mesto Karnnnt postavijo zgodovinoiiorct
v okolico dnesnjega Petronela. Jez mislim, da jo
Petronela* v latinsko prestavljeno ime mesU Kar atnt.
Severni Slavjani besede »kar« ne poznajo, aU pri
Slovencih jo se najti v bosedi »čer*, „čr«, derF«/-
sen. Da je čer iz k r nastalo, v6 vsak jezikosloroc ;
glahl e prod r pa so norički Slovenci kot ar tedaj kar
izgovarjali. Da Gorenci k radi kot č izgovarjajo, sim
sam čnl, postavim: čevder, četna, to jo, keldor, kotna
Itd. in slepi Jari mi je na bleskom jezera zeiraj pel
^Otok blešči, kinč nebesči*, namesto: „Otok bleiki,kiiič
nebeški«. Poznam vpiranje keltomanskih pisateljev na
besedo ^fcarn«, ktera v keltlakem jeiika pomeni todi
pečino, ali to vpiranje jih ne bode rešilo, ker beseda
„kar* je indoearopejska , kakor je več tacih občloskik
vindoearopejskihjezicih, postavim: silna s indički, sanna
gotičkl, san estijski, sol latinski, solnoe, sunee slo-
venski, Sonne nemški in tacih sila dosti.
Bofieda Okra je tadi za tega voljo za starinoslovcn
važna, ker se je gora Vesav v staroiUlskem jezika
zvala Okra. Učeni L a so en (Deutung dir Bmgukim, Taf,
trn Rluin.Mu9. 18az Hran 887 .) bere na engebinskih Ublah
imč goro Vosa veke „Okr o Fisove« in proačeni Ham-
boldt (Koamoš L 449) tordi, da je beseda »okra" prav
staroitalska (Dalje sledi).
Živ|jeiye v Carigradu«
(Ii »Nevenac.)
Ker se ravno sedaj toliko od poglavnoga tarskega
mesta Carigrada govori, bi ategnilo našim bravcem všeč
O Mohar I. 302. — ») Nohar 433. — ») Cariathia 18l9,lii«t
33. Rodovine Četi, Getia ia Breg še iiv^o po 9U-
Jerskem.
— 143 —
biti, Imj Tee od itgu meaU siiiati po popisa foop. Sto-
janovi^-ft, ki se takole flaoi:
Ko 00 čloTok sjatro probadi lo Is otonico otopi, no
Td, zorno bi oo nojpoproj čudil, kaj bi poprod oirlodo-
Tal: ali neamorDo morjo, ali voli&iDotToni vodotok, ali
eadno in čarobno lako Cari|jaoko, ali orjaško nosto a
▼iooeimi poslopji, prodmostji, corkvaml in mlnareti. Ka-
mor kol so osroo, povsod vidiš voličansko poolopja, ka-
kor da bi 00 bilo od človoskib rok oosidaoo. Ko sam-
mtnl sloto solneo tor oo prikaio is globokoi^a morja in
posijo na borda Sl^atarske^ sabliočd polomeocl na dsa-
nljah in sarajik , da jik oko no moro pronosti.
' Ako so osres na ulieo, so na sfodnjo jutro so
Ijadotva napoligeno; ali kdo bi samoi^ol opisati množino
ljudstva , ki iromasi po nlleah kakor baoolo okolj ulnjaka,
Dviiniino 80 k laki, pa skos i^lavno mesto. Prostrano
ulico, polno ljudstva so vljojo okro|r palač. Kjer bodis,
ti dond nasproti molitve hodiov Is džamij, okro|: ktorik
ee vedno bolj in bolj Ijudatvo nabira. Tarei oblečeni v
otoeortni opravi, o čalmami vsako vorste in barve, pes
Id na koHjib, s spremstvom in bres njo£:a, in vse loti v
džamijo, opravit jutrajno molitve. Na drufej strani oo
▼ald trumo Oorkov in Gerkioj, in prod igimi menihi v
černt obleki s dolgimi bradami, da so jim komaj lice
Tidi, s moniskimi kapami pokriti. In ti se vsi drenjajo
T oerkev. Kdo pa oo uni bolj enako obloooDi s malimi
kapami? Po obličja niso OerkI, no Turki, no Earopojci
in čema brada jim obdaja sarujavolo obrase. To sp Jer-
meni , tudi njim ukasujo vdra v cerkev hoditi s^odoj na
jutro. Po božji elužbi, ko vsi Ijudjd sapustd Boga po-
svečeno vežo, BO oživi celi veliki prostor rasslrjeooi^a
mesta. Množina mul In kdig vleče sode po ulicah in
poliva tlak. Odperajo se veternice in sai^rinjala okinj in
vrata hramov In prodajavnic. Na hramovih oo prikasu-
jejo Turci tobak pijoči , in služabniki velikasev hodijo po
ulicah in nosijo sladkarijo. Oberiniki že delajo, rasbi-
jajo in ropotajo po ovojih prodajavnicah In delavsnicah,
In po ulicah ni manji sum In hrum, dir in daj. Dnevnl-
čarji s svojimi oafi , konji , mulami , bivoli in deklicami
00 so počeli svoje delo in i^nrajo sa Ijudnu po <ulicah tji
in tam. TJi gonijo četo krav, tam kardelo kda in čodo
ovžc, ki se plačljivo skos ljudi drenjajo. Zdaj so pri-
kaže kak velikas na nlidah, kak vosir, pasa itd.; mno-
žica služabnikov , kočjažev in sokolarjev, v bogati obleki
napravljenih, pes in na konjih pred njim grd in sapo-
vedi^o ljudstvu: naj se pokloni častitim gospodom njihovim.
(Dalje sleaiO
Slovanski popotnik.
^ Gospod minister uka in bogočastja je češki časo-
pis „dkola^ priporočil vsim učiteljem na Češkem, Mo-
ravskem In Sleskem.
* Ravno je prišel pervi svesok 98tega tečaja ča-
eopisa ^češkega mnsea^ v Pragi na svitlo in sapo-
pade prav sanimive oostavke.
^ Vladimir F oder ov i č je ravno isdal v rusinskem
narečji delo pod naoiovom: ^Biblioteka koristnega berila
aa otroke^.
* Gospod Hipolit Stapnicky oglasa semljo- in sgo-
dovinosnansko delo pod naslovom* ^HaHč^, 4torom« bo
pridjan semljopis Galicio s Krekovim in Bokovino. Gena
tega dela snese 1 for. 80 kr. Isdano bode v nemškem
io poljskem jeziku.
* Na Ruskem ishaja letasoje leto 166 časopisov,
in sicor lil ruskih, 80 nemških, 8 francoskih, 8 an-
gleški, 2 polska in 2 litovska.
* Nek bogat tergovec moskovski se je ponudil sam
vso škodo povemiU, ki so je primerila velikemu gle-
disuvMoskovi po pogoru. Škoda snese blizo mi-
lion rubeljev.
^ V poslednjem sberu Zagrebškega druživa SB
poveotnico jugoslavensko ste so svellko radeotj«
in sahvalo sprejele dve knjigi y,dvorcovio rasrjadl^ v 8
svoskih , io ^pamjatnik diplomaticeskih saosonij drevoej
Rossj<^ v 8 svoskih, ki ju je družtvu ruski ear Nikolaj
isročil.
Jezikoslovske drobtinicOt
*Naj ^Novicam^ ovojo misel o besedi ^kusniti^
povdm, ker slovenski spisatelji boječi so, da bi ne
nemčili, jo s čelovati ali poljubiti samonujejo, Dal*
matini pa stari in mlaji jo rabijo, aa priliko: dr. Spor
v i^Kastriotidu.
Ako je beseda ^usta^, Mund, naša, bo tudi k-us«
niti naša; pravo jednako skovana s latinsko os ^
(Mund)-culari; in talianska baciare pride gotovo
od bocca. Na into kopito, mielim, so skovane: kos-ta,
dio Kost, nemško k-osten (schmecken); latinsko
g-ustare; k-os-ilo (kusilo, kusati, ilirsko, eo-
oen), kjer se povsod slovanski predlog k C*d, su}^kaže,
in stari koren os — us, Mund. Gelovati (od čelo)
mislim , bo , kar sim nekdaj v Terotu vidil , kjer so Dal-
matini sprovadjajoči svojega škofa na parobrod prijeval
njegovo roko in pokloni vsi se pritisnuli svoje čelo, pa
ne ust, na njo; to jo bilo nar beržeje sedanje polju-
biti (osculari) , kakor tudi nekdanjo 1 o b o s a t i od ^1 o b^y
cranium. — J. V.
* »Človek^. Ni je gotoFO slavjanske besede, ktera
bi se talce raslično Isgovarjala kakor človek. Rusi pra-
vijo čelo vek, Malorasi čolovik, po staroslovensko,
poljsko, češko in slovensko človek, po sčrbskoin her-
vatsko čovek, čovek, čoviek, človik, pavnekte-
rih krajih tudi čoek in čovo. Poljski pesnici okrajsu-
jejo človeka tudi na člek« in Piperčani na černogor-
sklh berdah pravijo tudi čok. Neven*
Novičar iz slovenskib kri^ev«
1% spodnje okrajne Ribniške doline. J. C. Dva-
najst ur hoda od Ljubljane leži med Blokami in Hočev-
jem od solnčniga sahoda prot izhodu lepa, ravna Rib-
niška dolina. Ona jo dobre tri uro hoda dolga, in
ima semtertje griče ali homce, po kterih sospasniki, ali
lepe vasi, ali pa tudi kaka cerkev. V leti dolini so tri
fare: Soderska s 8687, Ribniška s 6118 in Dolenska
s 1735 ljudmi. V Sodorskl fari do njsne lepe podm-
žinske cerkve -M. B., kjer so tudi svete stopnico, jo
leU dolina večidel le kakih 800 sežnjev široka; daljo
od lete cerkve, ki se ji Novsstifta pravi, se pa dolina
tako odprč, da je debelo uro hoda široka. V sredi leto
'široke doline stoji na lepi ravnini dost čedni Ribniški
ter g s svojo staro že slabo in premajhno farno cer-
kvijo , o starim gradom poprejsne gosposko vsih somljlo
Ribniške doline, v kterim tergu jo sdaj cesarska sodna
oblastnija, davkina in semljiskih bukev gooposka. Eno
uro hoda pred Ribniškim tergam stoji na niskim griča
Dolensko fare cerkev. Prebivavci cele Soderske fare in
Ribniško nad tergom žive od obdelovanja polja so^ i>olj
pa od isdelovanja lesenine v resčeta, rehte, okrožniko
In keblo (škafe). Vse lete reči prodajajo na drobno po
Krajosklm , Koroškim , Štajerskim , Horvaskim in po Pri-
morskim , in sa-nje veliko dnarja dobd , pa ga tudi sa
leskove palice, Ie kterih vitre delajo , Kočevarjem , kteri
tacth palic vsak pondelk v Ribniški cerg več vos na
prodaj pripelajo, in Horvatam sa obodi isdajo.
Nas kraj je tedaj spodnji kos Ribniško doline do
Kočevske meje. Okolj sgorej imenovaniga griča je ši-
roko ravno, lepo polje, In na levo etran pod gričam jo
Dolenjavas s 118 hišami, malo sgoraj nad leto vasjo jo
Porgoriska vas s 78 hišami, na desno stran so po tri
majhne vasi* Blato, Kot in Rakitnica s 77 hišami.
» IM ^
V^Uvavei toh ▼••! bi tM«gli •« pridelk«T lepiga
polja bW«U, ak« bi nai kr^ na iael aledMik akoil-
IjiTCOV«
1. Na deeiri stiani aaaica krafa Moji »Valka-
gara^, ajanf aačeiik je pri Blokak in m ad naa pa Ka-
caTskiai iatai^na do Horraskif a. Ona nam aapraTi vae-
kratna vikarja, počno maralo opomlad in airadoo aimo;
in a lam braal kmeta dTojna ooCva imeti. Tega akod-
Iji^ea ^%^ '^i^ da nam ni moc adttraniti.
9. Prilekd t nas oar niijl kroj Toa vodo Rikniako
doline y one imaje po našim polja svojo strafo in ae ad
▼ec let neiastrekljene rapo ali jama, po kterib pod
■amljo tol[6. Al ob povodojik lota rape ne morejo vse
▼ode poierati , sata aa roda vočkrat pa nasim polja je-
aera enaka rasprostre, t ktori Toikrat spomladi aii joeeni
sita patonojo, in tako slabo letino naredi. Tega akod*
IjiToa bi aamoglo pridne roke idrasenik sosedov pregnati.
8. Ker so t nasik krajik iroete in ▼olika vasi. pride
bres stoTila veliko beračev od mejo Honraske is Ko-
čevja, Čiskigra, Krasa in od vec drarih krajev, kteri so
tako silni, da jim aavolj nadlegovonja vsalida kajmalii^a
dati mora, in ker taeik večidel sa delo so dobrih, no«
potrebnih škodljivcev večkrat aa dan po 80 pride, kmet
po malim veKko iada« Ta nadlof^a bi se dala le taka
odvernki, kakor aa nam ,|NoTice^ so od več krajev
povedale, da berači, kadar pridejo, morajo delati
na polji itd. In le kdor dela, kaj dobi.
4. Za takojšno potrebe bi brli štirje ostirji (kerč-
marji) prav sadosti , pa jik je celč stimajst. Vsi bi radi
obo|fateli in sato abosiira kmeta k sebi vabijo, mu kar
morejo piti poailljo in ko |:a s vinam ali pa s siranjom
omamijo, |ra kvalijo, da le kaj več od nje|:a skapijo.
Tadi obilni kerčmarji so škodljivci nasiga kraja. Te
nadlog^e odverniti pa meoda, kakor skasojo povsod ka-
žejo, nikjer ne morejo I!
V nosim kraji todi^ kmet od samlica polJBki|:a pridelka
živeti ne more; en oe pfoati mora EloačaHjo; lončarsko
posodo predavaje po Dolooakim, Primorskim, po Krasa,
Istriaaskim in oeič po Laškim. Eni smed tnkajsnih kme«
tav ae pečajo s konjsko kapčijo in tem oe reče |,kobi-
larji^; oni sknplajejo konje na Horvaakim, Oforskim In
Štajarakim , ženejo jih na Laske in jih po vsih krajik
Laike dežele, cel6 na Sardinskim in Romanskim proda-
jajo. Veliko aasik kmetov aa po sveta pri svojih knp-
čijak tako rasvadi, posobao kadar jim kapčija prav ne
ffrtf , da v doli^va sabrcdejo In marsikdo na boben pride.
In ta je tadi nadloga.
1% lifubljane* Po postavi bi bil imel biti veliki
sber kmetijske dražbo ti teden; irlavni odbor pa je
preneoel sbor na prihodnji teden (10. mejnika) aa-
volj dakovnik i^oepodov, ki ti teden bi oe no bili md^li
sbora vdeiežiti. Prihodnji poodelefc (9. maja) dopoldne
je na dražbenem vertn na Poljanah očitno ispraoe-
vanje ačeaeov kmetijskih sol, h kterema samore voak
prijatelj kmetijstva poslasat priti. — Namesto amerlega
veitelja Kapas-a sa 8. razred Ljoblj. Ijadske šole jeis-
veljen g. Miha Patre, bivsi ačitelj v Idrii. ^ Gosp.
dr. Klan bo po sporočilu sf^odovinskera dražtva apisal
j^apemenik svestobe Krajncov v leta 1868^.
Novičar iz mnogih liri^evt
Važno novico ravoo svtfmo , da je nek veljaven mož
C. k. minieterstva notranjih oprav nasvčft predložil sarojo
aekih posebnih i^ojsdnih drevje, k terih sad samore v
žg^anjo-fabrikah popolnoma nadomestovati krompir*
Ako je kaj na tem, bo dobiček velik sa kmetijstvo in
^ejgdnarštvo ; zato smo radovedni: kaj več slišati o ti
vaial aovfcL --* Pet, kedar iaM aeleaaica akoai Ko--
reško iti, se ni določena. — - Kaes Čornoi^oraki 0»
>o paklanU na Danaji Njih veličanstva in Njofoviaa sta—
piaam« obiokal je tadi aektore g. ministre: danes (v aredo>
ali jatre aa bo aek peveraal domž. Čaja se , da tmdi
aasirianska vlada bo Černof ore aa samastajiia in^
■eedvisBo od Tarčije apeanala, in f overi as, da kmem
adsli v epamin Patra L vladika Čornoirorskeira, ki je
alavne nad vladal JllakaMdpasa Basatllja, osaovati red
sv. Petra, in častao anamaja to|^ reda aaDan^l delati
dati. Ker Čerao|*ora dosdaj nobenih dohodkov nima , je
■ek od raake^a čara dobila mi^Lion forintov srebra^
da vredi svoje notranje oprave. »^ Na Danaji so fa-
hriba v veliki aadreiri, ker kapca manjka. — V Tabor m
na Češkem je prenočilo 86. aprila 16 droain a 51 4me-
bami, ki irrejo aroča iokat v Ameriko; po jesika la
neži ao aek bili dtajarcL l>a ae bi ee kosali! — Is
Milana avtfme, da 87. aprila ao mar ve so celo male
seleaale; In da se sato kopel nočejo prehiteti o aklepa*
Bja pagodb. — Nekdo na dleakem je aaajdel papir
is lesa delati, ia seer peeeboo is omrekeve^a, pa
tadi la Upeveir*« jelknei^ itd.; los ae naj pervo v eta-
pah dobro sastolee, da jo kaši podoben. Znajdenlk že
iadoloje tak papir , ki je acer dober kap , pa sla kerhljiv.
Bog ne daj, da bi ae ta nesreča ffojsde sedela, keyrse
tako povsod lesa posMinjkaje. — V Cariirradaje vse
Biirno; aar več oe sdej irovorf od božjega |:robar
kdo bo ondi veči pravice sadobil. Rasa je Is polt-
tičnofa osira sila veliko na tem ležeče, da postane sadi
ffeopedar, — cesar Napoleon (a aek tadi svajoterdl
In pravi: da po nobeni ceni ne odstopi; kako se bo te*
dsj ti klobčič amotal, ie nihče ne v4. Taroka vlada se
natihoma sa vojsko orožaje. — Cesarico francosko je
nesreča splava (abortas) sedela.
Cesar Kari Vl.^
Oče krajnskim cestam. ^)
') nasproti Jel Karel aa Era^asken
Poriiai , _ ,
Kerk ') flavo moli,
Po eahim fa poti
Ne b' ohM tri M.
Na cerma otoka
Ni vidit voii,
Nobeaima potoka
Hrib toka oe di.
Po skalah predejo
Konjioi poeas,
Mehove nesejo
Žont ') v Kereana *)
Tak dedi nam bili
Pred stotino let,
Tovori Bosili
Brns, vino, sol, med.
vas.
Oživljat* knpee,
Na Kraljevi oaaskem ^)
Kidati dvor oe.
Oorata dežela
Tri ceste dob6,
Verh TersU, Nobela,
No v Eeko avoJ6.
Ko cerkve vosovi
V prah kremen drobe^
Gibati hribovi
Prot meni se sdo.
Ob ladjo iorpdti
Nam Savo noil;
Od clada amrdti
Čas Krajni miail.
Alfreda Britani,
HvaP TiU Kiroljan,
Henrika Galjani,
Raj' Karla Krajan.
Prof. Jaka ZufOL
Is »llljr. Blatt« letu 1830.
Porsina, Farezina, der ndrdliche Theil der Inse) Cres^
ital. Chorso.
Kark, lat. Carlota, ital. Vof Ha.
Zon ta, eeht slavisoh; pivo, Gotriake, hier ms Weio
nnd halbor Sof^abe, ital. aiaata, von Wafaer.
Kerean, Vcflianer.
Kraljevioansko, die Gepend von Kraljeviča, PortoBe^
bei Reka, Finme.
Današnjemu listn
je dodaoa 6. p61a ,yobčno sf^odovioe^.
Natiskar in založnik Jožef Blaznih v Ljubljani.
kmetijskih, obertnijskili in narodskili reži.
[ VelJiO<> ^^^'^l^' ^^^ po poku
<4fl.y 8oer 3 fl., Ea polleU
l2fl. po pošti, soerl fl.30kr.
!Novk« iBhiOaJo ▼ I^JabU^ui
TMk t«deD dvmkrat, nam-}
ree v sredo in saboto.
Odgovorni vrednik Dr* Janez Blelvt els.
Tečaf XL
V saboto 7- maja 1853.
Ust 87.
Rodovitnost zeinye povzdigniti po dr^oaži«
(Dalje.)
Orodje rezati drSnaine grabne.
Povedali smo že, da po stari šegi Dapravljeni
podeemeljski grabni so se radi vdirali , in ker je
njih naprava tudi draga bila, je strašilo to posebno
posestnike veiicih zemljiš tako, da so jih opustili.
Če je treba bilo nekdaj vsak graben tako ši-
rok narediti, da je zamogel kopač v njem stati, se
delajo sedaj grabni 4 do 7 čevljev globoki, pa tako
ozki, da so zgorei k večem dvanajst, na dnu pa
le troje pavcov široki, to je, ravno tolilio široki,
da le cevi v njih dosto prostora imajo, ktere se od
zgor doli pokladajo, brez da bi treba bilo delavcu
v graben stopiti.
Take ozke grabne rezati pa je le mogoče
s posebnim orodjem, ktero so bistroumne ^a ve
znajdle in skušnje popolnoma poterdile. Je pa to
orodje tole: *) '
Štiri lopate, s kterimi se grabni riežejo:
Pod. 1. Pod. 2. Pod. 3. Pod. 4.
Podoba 1. nam kaže široko lopato, s ktero
se začne nar poveršnji in nar širii del grabna re-
zati. Lopata sama je navadno 14 pavcov dolga in
9 pavcov široka ; zato je tudi pervi izrezek zemlje
14 pavcov globok in 9 širok.
Ko je pervo delo storjeno, pride druga lo-
pata na versto, ki se ožji lopata CStechschau-
fel) imenuje in na 2. podobi vidi; je zgorej 8,
spod 4 do 6 pavcov široka in 14 do 16 pavcov dolga.
Ko je drugo delo storjeno, pride še ožji lo-
pata na versto, ktero Dod oba 3. kaže; ta je zgor
5 do 6 pavcov. spod š do 4 pavce široka in 18
do 20 pavcov aolga, tako, da graben postane ž njo
že 3 čevlje in 4 do 8 pavcov globok. S to lopato
mora delavec nar bolj ročno v caker hoditi, ker ni
dosto , da bi ž njo le zmiraj navzdol tišal , ampak
mora zemljo tudi na straneh lepo gladko in čisto rezati.
Lopata, ki jo podoba 4. kaže, seimenuje
žlebata lopata (Hohlgra^bscheite) , s ktero se
naj zadnje reže, ko je bil graben poprej s po-
sebno zakrivljeno lopato počeden.
Zraven lopat je treba še druzega orodja.
Pod. 5. Pod. «. Pod. 7.
*-)
Podobe tega orodja nam je, kakor smo že omenili, slavna
češka kmetijska dražba prijaino posediU) kdor pa seli
I
Na podobi 5. vidimo kramp (PikelbaueJ,
kteri se potrebuje, če je spodnja zemlja bolj kam-
nitna, da se ž njim terdina razruši.
Če pa so v spodnji zemlji veliki kamni. Je po-
sebno dobro tisto orodje ,* ki ga podoba 6. kaže
in se s topni cepin (Fussnike!} imenuje.
Podoba?. nam kaže žlebatomatik o(Rinn-
hacke*), s ktero se izrezana zemlja iz dna meče.
(Dalje sledi.)
tako orodje viditi, ni^ (* V^ '^^ veri kmetijske dražbe
na Poljane v Ljabljani ogledovat; prišlo je po eporoeila
preeastitega naseda predsednika gogp. Terpinea naravnoRt
iz Londona5 je tedaj isvirno angleško. Vred.
— 44« —
Žd^BL^t^te^j MM);!
Od doe do Ateste vte revoMV, Hed^ MNhl >1iOBa-
doToljnih Ijadi Tfdi«
Ne /govorim od ftstiNi, ktM ^l^roMi pfoftijo*^ bioe
do hise grede ; *T8t11i hTk91i ni niin9jkalo;Be m^bj^islia
na «bozo^ kmeta , ktereir« ravno sdaj sa poredoma
0labi lalni pridelki hi telike davBine slo ekčatljivo sa-
ievaJo:'le neki erlh oa A v eooiekak hoiem olhenlti , ktere
bi aoasoma celi deželi vtein^ite nadleioe biti, kakor oo
■daj pokora aTejim aoeedoia.
In to M tako smni bianiki na deželi (kajžaiji),
kteri pod milim Bof^om nič nimajo, zunaj majhne baj-
tice. V aekterih vaseh njih atovilo ni veliko manje, ka^
kor^ilvih^pcUBeatnikov. Kakor gobe ponočiliitro iaraatejo^
tako'0e v iiipa eemtertje vzdigajo hiaiče. Posebno se je
pa njib Btvvilo množiti jeto od tlate dobe, kar ao nove
inpanije oraovane. (To pa le terdim od nekterih
žapnnij ;iia Dolbnjskem). Močen hlapec, ki ei je ene
ma^ne icr/Ucarje p/islnžil, kapi od kmeta košček veria,
napfavi ^hišico, *v kteri ae človelc so skloniti nemore^
si poiše ženske, in njo in samei^a sebe v revsino aalLo-
pa, Vojik pride domik, in misleči, da bo bolj £:'otovo
ddtna -diititi , i/itteii nk nUJiarje, ktere lažniVe pro^Snje sa
nj'e^k \tAu'i^jf9 , ttkko ^bo namreč svoje stanje sboljsal,
tirja b'd'tf^oj{h ^tViršev 'svoj del, napravi bajtico, ali 'pa
kno podiirtrjo ftupi , Vkani premalo pazljivo aeželsko
irV^^rfMb Mn "VoJMk^ prMftfldjntBtvo, di^bf privoljenje, in
»vk t^difa pf6^pdnlki 'bb že Va Me«dm ^ptt^kk. Pa tttdi
(«net<nhi -(fki lakih ^i mah> , obojtfe^ spola) )h Večkrat
)[^riklatfjb,'itfrki]«jb V ^o^eski, kakor tfol|:o jim je ^fag^,
ita nj?bčb jib -i^e tptala, po tiakdbi poslu '^o prisiit
Blnžba Mklln de disi, delajo le včasi na Vides, >
kerčMah se-po^^sto vidiJ9, --^ ifthhajlijo večidel v^kVko
bajto.
Inlikj ikVfrkl^ te^k?
1. Pfrmsfnjkvnje )>osIbV. ]9o thiji,^ V ktbfib
Bb >rkv "flOfKo hiiaijliv nlijdb, ffn pMv'te1ikb bbs i^o^fa
iz domačeica kraja ttobil, in le Yedik Jb, 'da bi pridnb
delati hotel. ^^Kaj bom služil, raji bom k temu kil une-
mu flsa težak« hodil; več saslnžim , nobeden me ne kre-
1^ in v nedeljah sim svoj i^ospodar, t tej bajti so že
obljubili me v stanovanje vzeti ; tako od|:ovori marsika-
teri hlapec ali dekla, če jih i^ospodar kaj posvari. Za-
pusti pa posel službo kadar hoče , ker v več krajih po-
alov nobeden ne popisuje, tako da se večkrat ne zna,
od kod da so? Tudi se vsak, kdor z ljudstvom opraviti
ima, lahko prepriča , kako radi da majhni in tudi odra-
ieni sitoovi in hčere hisarjev in osebenkov nar boljši
alužbe zapustd , ker pri svojih starših vsako dobo po-
tubo najdejo. — Moramo pa vendar omeniti , da je tudi ve-
liko skerbnih staršev in poštenih delavcev in rokodelcev
med žtbvilom hisarjev in osebenkov,— taki, zlasti če so
domači, so vsih dobrot soseske vredni, pa sploh tudi
0oseskkm veliko hasnejo.
S. Tatvine na polji, t hosti in po vino-
f^radih. Njiv hisar nima, pa če tudi kakšen kosčik
▼ najem vzame, ne zamere dovelj za dolg^o zimo st pri-
delati; kkr sjiroti zaBlnži, večidel sprot potrosi. Pog:lej
pa T jeseni v njegovo bomo bajtfco in najdel bos obitho
koruze, krompirja l.'t. d. Odkod to prihe, jo po njivah prav
očitno zkpisabo. fivtnče b kokos takih imajo pa povsod
pravico. — Mfajdejose kraji, kjer je silno fiado za derva.
Vsaka sčepica je pobraba, na tleh se nič ne najde.
Kmetje jih s tesktm trudom iz g^rajBiDskih f^ojzdov, kjer
190 poprej dervasnje imeli , dobd. Pičlo se jim bdkazu-
jejo, prav varčno so prisiljeni ž njimi ravnati. Hisarji
pa so primoraai (u rečem prei^eč') derva t^asti,
brez ktcilk živeti ne morejo. Zaslužiti in kopiti jih
niso v stanu, tedaj, ker se tudi aprositi ne dajo, kaj
\i9J^l ^IfV ' pa ht^t , nMb ^>^ ^Uode varoTatf , in
^llto se Ifi^ "ižb )>^h^i -^^f^čttb ^^tdot zaterll, ker
Vib VPim i|[)'Ai. '^inAr^Je tMlrpnfAl Jhiso napraviti, je
Va^ibem WdiJ^if<>il ilervli kfbsti.— ^Poa^lejmo po ▼!-
k^irradib. maTSiMo. in ^IMidei^r^^Dar manjši po-
trebe, polovico svojeira hrama v "prebTvaliae spreoaeof,
ali pa, naj se tudi sooedje in mejiši ifetavjajo kar jimi
"fk moiroče, s dbvdljdkijem ir<fc|fosife t sredi vinoi^adov
Kajžieo taaVedi, po vioofi^dth žkeio Hoia, in is maj h-
nof a vino^^rada velik aod napolniti vd.
(Keaee sledi.)
Starozgodovinski pomenki«
'Kaj f omeni ime yyPanonia^9
ilaaleiril l^seorta Tirsttn^tk,
li rekofisa: »Kde &• bili NoriČMii in Paaoaei, Kelti ali Slovenoi ?»
^BMJ«.)
Med rekami panonskimi samo jedne hočem tukaj
omeniti. Joroandes (&e^ e. 6MJ) omeni neko roko
pScarniunir^a« In „A^tfa ii\gi^^. Al to Vil samo ona
reka, in ^Scarnf^Ofa^ je popačena Čarnjuf a, černa
vbda,!aqua niirrti. Mi smo vidili na rimskih kamnih, da
se jo er pri atkrih Slovencih smirij kakor ar isfovar-
jato-, te^aj iarn, ne pa črn, in 9C je veljalo v aiaro-
horvatskem pravopisu zmiraj sa 6, Beseda Čar nju g a,
Crnj'ujg:a 80 živi v ustih naroda sloveoskoi^a, m p#-
medi kakosno žensko ali žival černe barve.
Ha je lacuB ^Pelso^ popačeno p iVs o, kar vn-
slitom jeziku sosebno pomeni jezero, je se visokoueeui
6'afaf ik ttokacal. dShvanske tiaroiitnosH %. li. emf. $.)
Is običajev naroda pandnskega tukej samo emeo/ni,
da 'so sUrl Panonci ječmen in proso posebno ndige-
jali in is ječmena posebno pijačo ^aabafa^ variU. (Oiej
9io €š9š. KLIK. 86. ib moj š^U o jRnhidriiiik). Tud/
ih tMra bUiftija »etf^oU&a hitro fddlčka sof a(da««t aleven-
ttih Tadbncov/ft^r tudi V 'radii, kakor Dap^tr p\6e
CAmuu štr. $0, ječmen, riskaso in tursico naj raji se-
jejo. ^Rabili so stari 9Wv^ni za živež preae^, piae
Leo Saplens (C. 18.), ravno tako pravi Maurici
CStrmta^ema U. e. 6,)s in slovaška prišlo vlea: ^^kosa mat
nasa^ ^3 irre od ust do- ust
Že irerčki in latinski spisatelji ao se trudili oponnati
pomenimdna ,,Panonia^. Tako je Dio CmBalC^t^^-^O
mislil, da je Panonia dobila Imd po nekaksnom obla-
čilu „pannU8^, ktero so stari Panonei nosili. Beaede
Dio Cassiove se tako a^lasijo: ^Nach meiner Statthalter-
schaft (Dio Cm$$. XLIX. 86, fruttmek dr. Leonh. TtifoU)
in Afrika wurdo ich n&mlich tlber Dalmatien , vvo frflher
auch mein Vater Statthalter war, und fiber Oberpanno-
nien a^esetzt, so, dass ich ven ihren Verh<nfssen suTs
ffenauoBte unterrichtet bin. Sio heisBon aber Panno-
n i e r , weil sle ihre mit Aermeln versehenen Kleider aus
StolFen, dio sle nacb ihrer Landessitto znschneidon uod
panni (Bann) nennen, zusammennihen.^ — Po mojih mi-
slih oblačilo ;ypan^« „ban^ ni druge, kakor dnesnjii:«-
ban, kaban, po pomanjšavni besedi kabanica, po-
magjareno in penemčeno Kopenjek. Je pa i^aban do
pet ^n\go fz kaline (;Wollstof) sešito oblačilo podobno
plajflu po stari seg^l, ktero se štajerski Slovenci kraj
oirerske in horvatake meje, horvatski kmetje inslovaslti
platničkarji nosijo. Bode mi kdor morebiti rekel : da Dio
Cassi piše pan, ne pa ban, ali kaban — gaban. Temu
odgovorim na perW pemislik , da je dnMnje mehke b se
v staroslo venskem kakor terdo p inri^ovarjalo, postavim:
por, novoslo vensko b'or. Beseda ^^por^ je tudi san-
skritska, in pomeni boriti, k&mpfen ; sate najdemo im^
horvatskega vojvoda Porin (Sofarik ttareiit, pa$. 886.) ia
*) Tadi aa foreaskem Kn^nskem saaaa.
Vred.
— 147 —
▼ eevernostavenskem narečja ravno to ime Boris, par
aadskriteki horvorra|:eD, in borel aloveneki in slo-
vaški ein liervorraf^ender Fels. Na drniri pomi-
6lik, da Dib piše pan mesto kapan, odg^ovorimo sle-
deče: V astih slovenskega naroda na ogerski meji sim
večkrat to oblačilo sliial imenovati ban. Slovka ka jo
posnejsi predstavefc, kakor se to v dro^rib slovenskih
besedah večki^at najde, postavim: laza in kalasa,
palas, Sninpf, Pflktze, — bor fn tabor, vel in voca-
Ualfs obscoenis kar (diminot. karec) in makur, phal-
las, kurda 'in cakard)a, valv^a, fata in cafata;
primeri nemdko Lite in Antlitz. Tako je tudi is ban
postalo kabun in ga ban« Da latinska beseda pan nas,
Tooh, ni latinska, temoč staroitalska , terdi vsak do-
ber latinsk slovničar. Seheller Ima pri besedi pan-
nas pristavok apice, to je apalski.
Ali Dio Cassi je na to izpeljanje imena Pan on le
aam malo porajtal in sam si smislil , kar hitro vidimo is
sledečih redkov: ,,00 heissen sle, mdgen sie nan aas
diesem oder anderm Grande so genannt werden;
einrge Griechen nanuten si aber irrthtimlich Pfio-
Dier, was allerdings ein alter Name ist, der sich aber
D i oh t hler fin'det, soodern oiner Vdlkerschaft 2U-
kommt, die in der Gegend des BergesRhodope neben
dem jetzigen .Macedonien bis aam Meere wobnt, viress-
halbichdenn jene P&o,nier, diese aber, wie sie nn-
ier sich selbst and bei den R6mern heissen, Pano-
nier nennen werde^. (^^^ Cassi v omenjeni kt^igl)
Učenim jezikoslovcem in povestničarotn predložim
takej za razsodbo švoje mnenje, In ker jo reč važna za
vterjenje stare dog</4lvsčlne, se smem nkdjati,'da je ne
b^ido prebirali.
Jez Ime ^^Panonfa^ izvodim iz sanskritske
besede ^^pan'', kar se velf kepiti, kapčevati, ter-
žiti, handeln, anterhandeln, panas, Geschift.
{Biehhofšir. 986.), tedaj bi bili Pa n o n C i toliko kot k a p c i,
tergovci.
V mojih mtbiih me poferdi ta okolseina , ker na no-
rickih in panonskih rimskoslovenskih kamnih najdem lastno
ime Pa nam a s >), Panama, Pananica filia
(BH$h&r Oeseh. der SUi, I. 412), Na drugih kamnih pa
Bifa dostikrat ime Capitias, Capitianas (Muehar
rm^ ondi str. 856.) in pa latinsko Mercator. C. Bo-
thio Mercator. Edilicio Bothia Saxami Fil.
CAnkeršhofen Oeseh. ManUh. K. €87).
Panamas bi tedaj bilo indičko, Capitias *)
alo vensko ime, Mercator pa prestavek sanskritHko slo-
ven^tlcega. Toto ime se je Panoncom todi po resnici pri-
djalo, ker njihovo kopčijstvo ni samo ie ob časa Rim-
ljanov slovelo , temoč tadi še dnesnji den na Savi, Kapi,
Dravi in v obojem Primerja slovenskem in horvatskem,
lepo cvetč. Ve Hej Paterk^il (I^^ U. e. 110 J piie,
da ko se pod Aagastom Panonci premagani bili, se je
v tem nesrei&nem boja dosti Ijadf pokončalo („traeidati
santnegotiatores^), — Herodian (LVUL Hran 871)
pravi od starega Ogleja: „Ex qao factom .... at magna
vis mercatoram eam fregaentaret^ ; — ravno tako
hvali barantijo panonsko Plini (Lib, XXLe. r.)} Taci t
lilMial. m,ll)j Solin (jPohfkist, e, 88.) |td. (Konee sledi.)
Življeige v Garigradut
(Dalje.)
Že na zgodnje jatro se zbirajo na t er ga prodaja v'ei
in prodsjavke, ki penajijo zelenje, sladko mlekt>,'eladkt
vodo, sladkorno vddo, Mleto, maslo, med, liatbvje, vo-
*) lil obar Oeseh. der Steierm. I. 387,
^) Hodovine Kapio ae ae najdejo na Štajarskeai, Pan i 6,
Panian, na Horvatskem; tndi dve rodovi ni poinam i
imenom Panam, ii kterih je nemška kancelUa napravila
Banman !
sek, in ti ponajajo svoje stvari memo bodečim, da člo-
veka asesa gla^^, tako se defejo. Zdaj se navšestranf
kopčaje, prodaja in kapajcEni kopajeje in pijejo Itavo,
dragi sladoled, tretji ribe, četerti jagnjetino, peti.kroh
itd. Že tadi hodijo patrole torskih vojakov pQ olicah,
vsi sami Tard bradači s paskami In jatsganf. fini od-
grejo, dragi pridejo, eni v niesto od Idke, drdgri fz Ihe-
ata k laki. Th srečaš tramo mornaijev v thiribto idbčth,
čii kapijo, k^r je koma treba; dragi h\U Iz 'ihbsta'k
morja, kjer jih čakajo ladje. Razlega se po aficiili krik
nebrojnih vekačev; na vsakem vogla so čaje ik vsega
gerla krik: ^Zajterk za dv< paril sladke pitvioel čes-
novce (baglamače) I maslenkel leda! sladoleda I medice!
limoni mleka I sira I oljikl orehovi smbkov I laškega pire-
nal laka I lubenici dateljnovl jajic! piseti fazanov! raci
česinji višinji češpeljl in kdo bi vae našteti zamogel^
kar se ih ponaja; kdo li bi zamogel popisati, kako ae
vekači to obnašajo v šaraa , vpitja , kričanja , hrama,
ropota , smeha človeškem in peketanja in razgetanja konj-
skem! TJi zapazi človek nekoliko tarških žen, ki naj-
mejo čolnič se na aziaški breg prepeljati, ki je prekra-
sen, poln naj mikavniših zagradov, kjer so rožni verti
eden pri drazem , kakor na nit nabrano zemje biserov in
koralj ; kjer je gaj pri gaja , dobrava pri dobravi ; kjer
so mikavne berda pokrite z večnim zelenjem , kjer bistri
potoki z obilne vodo namakajo cvetne poljane.
Ondi spet na alicah se pokaže kaka odlična go-
epi v pokriti kočfi, ktero arapi k vodotoča peljejo, da
ide v vert zaoej mesta; Ijadstvo se iz pota ogne, in
černci arroze z ognjenimi očmi vsacema , ki se ne ogne.
Spet od drage strani se vozi draga Tarkinja po
vodotoča v nvoji sajki, okinčani z ramenim lošjem ; bele
in černe sažnje stoje krog nje pripravljene kakor napete
paske ji streči , in kar ji le v očesa zaznajo , jI arno
štori.
Oodi plavajo laije, ondi jondole, ondi sajke, ondi
spet čamci, čolpi, tambasi in se srečajejo In švigajo
eden roem drazega kakor ribe v vodi.
Po alicah gomazi Ijadstvo kakor mravlje po mrav-
ljišča , peš , na konjih , na vozovih , na mezgih , ^na vel-
blndih, na oslih. Siromaki hodijo ^kakor zamorejo, v
društva in samci « ali premožni in visoki nikjer in nikoli
brez spremstva. Prosti Ijudjč in siromašni kupujejo sami
za svoje hišne potrebe in te turške ženske kupujejo, kac
jim je treba za jesti in piti v biši; bolj imenitne Tnrki-
nje pa ne delajo tako, ampak, oe kaj kupijo, je le za
sladkanje; vse drugo kupujejo le moški služabniki. Žen-
ske hodijo s pokritim obrazom, in moški jih ne smejo
pogledati, ker to bi razžalilo ženske, ampak ko mož
žensko sreča , mora oči k zemlji oberniti in iti svojo pot^
kakor da bi je ne vidil. Navadno nosijo Turkinje ze-
lene haljine in obute so v rumene šoIne, Gerkinje in
Armenke pa nosijo tamne, modre In timno rudeče ha-
ljine. In rudeče in modre solne. ([Dalje sledi.)
Novičar iz slovenskih kri^eve
Iz Tersta. Mikalo bo gotovo ^marsikoga žvediti,
kako je tekla kupčija v letu 1853 v Ter s tu« Is vred-
nih naznanil zvčmo v tem toliko, da se je raznn dru-
gih reči prodaflo 126.800 starov ovsa, 704.4b0 st. pše-
nice, 1,015.000 st. turšice, 29.006 st. ječmena In 180.000
st. rčži; potem rajža 101.000 centov, civeb 185;ld0
centov, paprike 9000 centov, mandeljnov 16.970 cen-
tov, rafiniranega cukra 578.600 centov, kave 103.000
centov, smokev 48.900 sodov, in pomoranč 19.800 so-
dov. — Unidan je naš civilni in vojaški poglavar pova-
bil častnike c. k. armade in o» k. vradnike v Benetke,
ktere je Llojdovo društvo na dvih parobrodih sčm ter
tjč brez plačila prepeljalo. Bila je namreč 24. t. m. v
— 148 -
Beaetkab Tolik« sloTesnofit , kor se je velik«, ravno do-
koDČana cesaraka vojaška barka ^SckwarseDberg^ v
morjo apaslila. Ljadjtf, ki 00 avedoDi v barkoatavbi, pra-
vijo, da je ona pravo mojatersko delo, kakersnih imajo
drnif^e na morjo eleveče deriave le malo.
Neverjeli bi vi na Krajnekera , da ee tvkaj (ndi o
aneg^om knpčnje, da ee eneir prodaja; in vendar je
tako. Tarske barke ao gu dokaj naloiile, kterega oe
Kraiovci is Krasa navesilL Tako pride človek« vsak«
rec v dobro.
1% Denanje na Staj. 6. Hvala Bog« , d« smo
prestali predolf« Eimo: nikdar nam ne bo i« spomin«
prišel če« 8 čevlje debel sneg ob vasmi (veliki noči)!
T«di sv« J«ri , kterem« navadno mila narava seleno eak-
njo obleče, bi bil letos skoraj v beli opravi. Žita so
vendar, rasan malih ramenih goljnv, lepe vlditi; s«dj«
in vin« si obilo ebečamo , aadonosno dravje s preobilnimi
evetnimi popki nasajeno se r«d«je sedsj dobrotljive sončne
gerkote; tortni les je lep, čverst; škod« le, d« veliki
posestniki so skoraj obnpali, svoje gorice okopati. Kar
ne je letoa eeič pegostema pripetilo , so bile nenavadne
pogrese semljii ; od počasi kopnečeg« sneg« se je nam-
reč semlja tako naplla, da je mnogo vlnorradov, njiv
in gojsdov se raspleale ali pogrezn«lo v veliko
ikodo posestnikom. Čadne je bilo viditi, ko neki kmet
svojega konj« n«p«j«t sposti, — - v tem hipu se vterg«
cela gomil« in leti s konjem tred nnvsdol, d« so ga ko-
maj rešili.
Od Maribora 5 «r proti ishod« v slovenskih gori-
cah je lepa blagoslovljena dolinica , v ktero priteka potok
Dervanja , izvirajo bliso že sdavno minulega grada Der-
▼ajnskega. V tej prekrasni dolinici steji na podnožja
majhnega hriba neka starodavna aal« cerkvic« sv. Be-
nedikt«, posvečena leta 868, gotovo tedaj ena naj sta-
rejih na Štajarskem. Dočakali smo vesele Jene ro letne
godovne slovesnosti, ktera se bo pričela v nedeljo po
0v. Telovem , pa se bo večidel obhajala v prostornisi pod-
farni cerkvi sv. 8 kraljev, kjer bojo t«di nove orgije
Billhove pervokrat aapele.
Ker se ^Novice' tndi v naših slovenskih goricah
pogosto čitajo, bi ne bilo bres dobrega nasledka, ako
bi enkrat tisto masačinjo Mico Žigsrtovo, sploh Ki-
karce zvano, pri dtanavfa bliso Radgone , v misel vzele
in ljudstvu razodele njeno početje« To ilobndravo ba-
belo čislajo babjoverci, da je kaj, — dohtarcajim je, da
ji ni para, za vse bolezni človeške in živinske;
rččl se sme od nje , da nosi dva dohtsrska klobuka Da
svoji prekanjeni glavi! Ima scer le dve mazili, enona-
reja Iz masla , kterega mora vsak prnesti, in dru/?o is ocver-
tega luka, zmes pobarva s kako barvo, zraven pa dž se
neko zelinato vodo piti — in s tem slepari neumne ljudi.
Sleparica ni neumna , ker v svojo mavho lovi tiče, ki se
na limance vsedajo! Ker se pa na svetu dostikrat pri-
meri, da 80 kaj zgodi, česar bi nibče mislil no bil,
tako se tudi naključi, da se vselej ktera oseba ozdravi,
naj jemlje smolo ali pasjo mast, gabesali čmeriko, meto
ali voženk; in od takih naključb izvira slava Kikarce pri
babjovercih. Pov^m bravcem le , kako je nekemu kme-
tiču kilo vračila: s eno mažo se je možiček moral po
herbtu mazati, da bi čevo k ledju potegnilo, — s
drugo pa po trebuhu, da bi nova rorenica zrasla! Al
ceva so bile svojoglavoe: se niso hotle k ledju poteg-
niti, — mrenica pa jemerrorala, da ne more rasti. Svojo
mošnjo si babura polni, — kile pa ostaDejo kile« In
tako tUdI druge bolezni. Enkrat je bila Kikarca h kmečki
deklici poklicana ; že zunaj hiše voha ,,prdDt^, tej ni po-
mairati več — je rekla. Pa ni bilo „prdnta^ ne nevar-
nosti, — deklica je sdrava in vesels. Sramota človeksa
obide, viditi, da je se toliko neumnih ljudi na svetu, ki
res mislijo, d« je z« toliko teževno zdravniško vedooat i o
veliko učenost vsak cigan in veaka ciganka dobra, če le
sna ljudi aleparitl. Bog daj norcom pameti
Novičar iz mnogih lirs^eVt
Presvitll cesar je dovolil, da tista imenitna saajd-
ba, po kteri ee zamore vsaka stvar sama po sebi
n a tiske vati (Naturaelbatdruck) in od ktere smo ▼
našem liat« že več govorili, sm^ v občno r«bo priti,
brez d« bi bil« omejen« kakor druge znajdbe le na
edino pravico znajdenika. Zoajdenika: gosp. A u e r, vodja
deržavne tiskarnice na Dunaji, in faktor te tiskarnicot
Worrlng, sta prejela v znsmnje velike važnosti te
znajdbe cesarsko peslavila. — 29. aprila je preavitli ce-
sar že poskusil peljati se po novi želesnici čez goro
Semering (med Estrajhom in Štajarskem) od kolodvora
v Glognici do postsje v Bayerbach-u; 18 minut jo
vožnja terpela. — Izgotovljena osnova nove postavo
sa sakonatvo je sa poterjenje tistih reči, ktere cer-
kvene oblaat sadevajo, že sla v Rim. — Sveti oče pa-
pež je poslal našemu cesarju sahvaloo pismo sa pripo-
moč kristianom v Turčii. — Cesarske politične gosposko
so prejele «k«E skerbeti, da vsak Is delavntanico
ispuaen spokorjonec dobi dele, in čo bi ravos
drusega dela ne bilo, naj ao m« nakloni delo na eear-
ake otroške; za tega voljo bojo vai Izpušen! opokoiTMei
okrajnim (kantonskim) gosposkam izročevani. — SUii
ae, da železnica iz Poete jne v Reko je žo cesanks
poterjenje dobila; goveii se pa tudi, da. ta Beoka že-
leznica Ima ee pred Tersaako dodelana biti, — kar
pa ni verjetno. — Fabriko za amodnik (pulver} v £»am-
brati na Laškem (v Lombardii) bojo saperi/, namesto
te pa novo amodoisnico bliso Kamnika oa Goreoskem,
k)er so sedaj Andrioli-tove fužino bile, začeli. —
Od 1. mejnika so ojstro pokori vne postave v Milana
nekoliko polajsane. — VReskI županii so nadloge po
slabi letini in druzih nesrečah take, da banska vlada
kliče na pomoč Horvate inSlavonce: naj pomagajo svo-
jim bratom , sicer mora veliko družin in celč sosesk glada
(lakote} poginiti. — IsOgerskegase slisUo vedele
novice savolj sadja in žita ; tudi terta ne more boljo
biti. — Iz Angleškega C^oglendarskega) sejev
letu lS5d v nase cesaratvo vpeljalo pavole za
2,720.090 fl., pavolnate preje za 1,628.430 fl.,
masin za 239.990 il.,volnatega blaga Ba441.670ii.
— Za gotovo 00 eliai, da je Ruaovska vlada zavolj
božjega groba doaegia, kar jo želela^ — fraaco-
aka vlada se je vdala. Drugi tegatvi Rusa pa, da bi
namreč patriarh, kterem« imajo vsi staroverci v ver-
akih rečžh podložni biti, po volji make vlade mogel
biti, ae ustavlja Turk na vso meč; al mu bo obve-
ljalo, se se 00 vd.
Nilodari za Brašlovčanet
(Dalje.) OoBp. dr. Bmeiit i). Lehmas, e. k. deri. fvav-
dniks namestnik, 2 g«ld. , (OBp. Rautner, c. k. katast cenit.
Inipektor, 2 fold. , (oap. Anton Galle, vlaatnik Biaterike
(ngaine, 5 fold., gosp. f^rim Hadovernik, tersoToe, 1 f old.,
zosp, dr. Ahačie 2 fTold. , gosp. Jan. Mflhleisea, tergoTve,
2 (old., g09p. Jos. Schreyer, tergoTec, 2 goM., gosp. Mate?«
Fine, mestni sdravaik, 1 gold., gosp. Josef Kos, e. k. kre-
sijski sdravaik, i gold., gosp. dr. Zhnber, vo^ja I^jnbU. bol-
nišnice. 2 gold., gosp. IgnaciGnselli, e.k. 80(l.asesor, 1 gold.,
irosp. Treo, sidarski mojster 1 gold,, gosp. B. B. 1 gold., gosp.
Clbašek Anton, fijmoster v Bkocianv, 2 gold. — Vvsamskn-
pej 115 gold.
/
Natiskar iji zalosnik Jožef Blaznik v Ljubljani.
Icmetijsliili^ obertnijskih in narodskih reči.
f Novice iihiO*Jo ▼ Ljobljani
Tnak te4Mi ivakrat, nun
reo ▼ aredo in sabot«.
^
Odgovora! vredaik Dr. Janes Blelvf els.
{Veljnjo sa eelo leto po posti I
4 fl. , Bcer 3 fl. , sn pol leta^
2fl. popo6ti,scerlfl.30kr.
Tečal XI.
V sredo 11. maja 1853.
Ust as.
Rodovitnost zemlje povzdigniti po
drčnažii
(Dalje.)
Kadar je graben izkopan, se mora
Tivediii: ali je potočje dostojno, to
je^ aH toliko visi, da se voda iztekati
^aniore. To se pa zve na vec viž:
1} kjer zemlja ni ravna , se to prav
lahko zve. Ko je namreč dno grabna či-
sto počedeno , naj se"* fiapravi v njem
majhin jez, 3 ali 4 pavce visok, da se
Toda zagradi; zajezena voda bo kmalo
naznanila: ali je potočje dostojno ali ne.
Tako naj se poskusa na več*krajih grabna.
Je pa graben suh, naj se vlije več ška-
fov vode va-nj za ravno tako skušnjo, ali
2) naj se vzame Ivelj (nevel)
CSchrottwage). Da pa Ivelj zavolj
majhnih neravnin na dnu grabna ne bo
napčno kazal, jfe dobro, da se na dno
l>oloži letva (lašta), in na to še le Ive^.
Če stopi kroglica iz svoje votline in se
nagrie navzdol, je to znamnje, da gra-
ben dosto visi.
Če se da veliko zemljiše drenažiti,
je treba, da izveden mož poprej osnovo
celega z emljiaa načerta, ki se ima
na suho djati . — potem se mora na^anjko
Ereiskati, k]e, kam in kako zemlja visi, in
ako je spodnja zemlja vstvarjena in
zložena. "^
Ker ima skozi pokrite podzemeljske cevi voda
iz zemljiša odtekati, je tolikanj bolji, kolikor bolj
se zamorejo grabni nagniti, da je potočje veči/zato
naj se cevi polože vselej po nar veči stermini,
ki se najde na tistem zemljišu.
Kadar se pa zemljiše na suho deva, je treba
sledeče vediti. Da pa besedo razjasnimo s podobo^
naj se ogleduje sledieei obris.
1} En stok je občni stok (Haupt-Sam-
melort des Wassersj , kamor se stelui vsa voda im
druzih manjših stokov. Tak velik stok zna biti,
postavim , memotekoč potok , kakor je na ti podobi
po sredi viditi, ali je kak bajer, kakor se vidi na
prostoru D. Kjer ni ne unega ne tega, se morajo
. dostikrat napraviti dolgi odkriti grabni, kakor se
to vidi na prostoru D, kjer se oapeljana voda po
odpertem kanalu Z naprej pelje.
2") Razun tega občnega stoka so poglavne
cevi ali nabiravnice ^Haupt- oder Sammel-
drains), kt^re sprejemajo stranske cevi, ktere su-
šijo zemljiše. Take poglavne cevi se vidijo na
podobi ob krajih pri čerkah ^, dd, 6, in tako dalje.
3) Zraven teh so stranske ali sušivne
cevi ^Neben- oder Entwasserungsdrains), ktere
vodo iz zemlje same sprejemajo in v nabiravnice
peljejo. (Dalje sledi.)
Župani glejte kd^ delate!
(Konec')
B. Sladko upanje kmali hisrco delati in v posest
iiMti, in vsakdanji izgledi, da vaak lahko privoljenje
dobi se ž-e o i t i , čeravno jo se le aiorebiti pred 8 ali 4
mesci v eosfifko prišel, jih več na napčno pet pripelje.
Prevelika in nepremišljena dobrota županov podpira
tedaj tadi razojzdanost.
4. Množi že tudi siromaštvo. Slabo izrejeni otroci,
kteri do desetef^a leta in se delj easa se le aialo dela
vadijo, se pridno okoli potepajo, po kerimah in plesisili
vse oapčnoflti nabirajo; in tadi Iverjo šola, zato, ko
atarii ali sami zanikerni ali pa od dela zadoržani, na-
nje develj ne pazijo, ali prepozno v njo pridejo ali clo
vuaok oposajo, redko dobro poratajo. Če pa etarsi Kbol6
-^ 150 —
ali elo p««merjejo, se sačoej« kro; klatiti in 00 pri-
pniTljeDi sa vsako ojlli smasiMst noi^ooo 1i«d«bij«. Pa
tudi starši sami so večidol čaerni, poTsod toiija oav
pTojo Dadloire io vedoo fiavo po sCraoi obaiajo, kar ai
pomoči ae vejo.
To naj bo rečeno od Ustih lo , kteri snnej kise nic
nianO® >D ^*^i Bobenoir<^ rokodelatva no snajo« slasti čo
niso domažo srenje, in co fe hisarjev ie preveč v so-
aaaki.
Zato rečeni se enkrat: Žnpani, luidar privoljenje
sa napravo novih kis in sa sonitev dajete,
kadar ptajce v sosesko sprejemi jot o, pomislite,
da ste prise|;1i za kasen in prid srenje skerboti. Glejte,
kaj delate! 1» Loskofc
Starozgodovinski pomenkL
Kaj pomeni ime j^Panonia^ ?
RmmhiU Dmvorm T«r«l«i|;«ir.
(Keaee.)
Da so stari narodi dobivali imena po teri^ovini,
to nam poterdi edino imd primerja — od malo Asie do
Egipta , kraj sredne|^a morja ležeče krajine , v kteri so
Dsr imenitnisi knpei stareg^a sveta Feničani prebivali,
in ktero se je velelo Kanaan, kar v hebrejakem je-
sika pomeni deželo knpcov. Reko Kapo so tedaj
oBobito stari Panonei kupčij sko imenovali, patadiča-
doviino je, da ima Knpa v rečici karlovački Banli C^^^ii)
avojo sestrico 0 staroindičkim imenom! Se dnesnji
den 00 v iatočni Indii najde posebna kasta knpče-
vavcev(Handelskaste), ktera se veli Paniani. Neki
semljopisci kakor Canabick (Atl^emeine Brdkumdš uHter
dem Artikel »indiemftj in mitoiofi kakor Voli mer (Mith.
hex, 967) pišejo Banlani, kar pa ni prav, kar se v
aanskritn veli kupčovati: pan. Zvestost, pravičnost,
dobroserčnost so lastnosti, ktere popotniki no njih hva-
lijo. Sledovi njihovih naselbin so se uasli tudi v starih
časih med divjimi Skiti, in adaj bomo lehko sapopadli,
kako jemofoče, da Herodot i^ovori od indosloven-
ake Apie med Skiti, kteri vendar v semitisko famllio
spadajo {Bered. /F. 55.), kako Strabo (stroko I. XI)
^ovod od poglavitneg^a mesta earopejskih Bosforanov
Phanaforia, \o je, Panagorla, in ad Afrodite Apa-
taros (eec o fesi siMf« tu t^ kogU^i gl^ KofUar Glagol,
doma. Hrm XXX. ta LXXVf), ktoro RItter Otran 5r—
M) sa ravno tisto z indlčko Maje spozna. Istočno in-
dičkim Panianom se vsaki v Indio potajoči priporočf, ker
g% oni na vse kraje, kamor si lo želi, srečno spravijo«
Totih iztočno-indičklk Pan i a no v potomki so naši Pa-
nonei — knpci — Sig^nni. Znamenito je, da so so
00 treh indičkih kast imena pri Slovencih ohranile: Ime
kasto Par las v psovki: „ti paral^ — im^ kaste Sa-
dra, dnndra, v ktero so spadali slaževni in roko-
delci 9 v lastnih imenih : ^Š a n d e r^ in v psovki :
^ti sonder, ti sandravec^, — in- ime kaste Panianov
v prečndenja: ^E Panel^ „ti panan til^ to jo, „ti bo-
gateč ti!^ Pano dcno! Wie stattlich, kako po velikem!
Tndi to je čndovitno, da ravoo pri Slovencih šta-
jerskih, krajnskih in koroških se nar več nsjde indie-
ke|^ življa, v jezika slovenskem sanskritskih korenih,
v narodnih povestih pa spominkov na indičko mitolo|i;io.
Severni Siaveni so se bolj odptnjiii, kar je velika da-
lečina storila«
Dalje me v mojem mnenju: da je Pan on i a toliko
kot dežela kupcev, poterdijo se sledeče verste He-
r odeto ve: ^Ali o tem, kar proti severu od te dežele
(Tracije) je , ne ve nihče kaj ^otove^a povedati , kakšni
ljudi tam prebivajo. Zakaj uokraj Dunaja je že neskončna
puščava. Samo od eaeg^a edfn^i^a -naroda unkaj Dunaja
aem zvedel ^ da je njegovo ime Sigynni, in njihova
nosa modieka. Njihovi konji so po vsea aivoU
in imajo dlako aa pet perstov dol|:o, araven te^a m»
nali ia butastega nosa in niso sa ježanje (jakanjo) ^ pm
h kelam pripreženi so sila borzi, torej se ljudi ▼ timti
deželi vozijo na kolik. Njik meja segajo do HeoeCov
(Venetov) na Adrii. Pravijo, da so nasledniki Med^v^.
Kako pa so iz Modie sem prisil , ne morem izprmsmti ;
vendar se vse zna zgoditi v dolgem teku časa. fili-
gynni se velijo pri Sigurih, kteri nad Mazali i m
(Marseilla) stanujejo, kupci, pri CyprianikpaLaBci^.
(Herodot Mer V. e, 9.) ,
Mesto svojega komentara postavim tnkej o tej pm-
vesti Heredotovi meoje bistroumnega spisatelja staro riosslEe
dogodlvsčincNIebuhra: „Bs bietet sich die Erinnermog:
an, dasa Herodot die fernsten V5lker am bister, jeaaait«
der Veneter und Liburner, also wohl aus demMunde der
Schiffor dleser Natlonen Sigynnen nennen hdrte, miiil
wnsste, dasa Kaufloute auf ligurlsch ae genaant
wflrden: wie wenn jene hfttten sagen wollen| aus jeoen
Gegonden kennen sle nur Kanfieute?^ (Niebmkr^
rim. Oeedi. i. 176.)
Kar nam modička nosa in pokolonjo znaeanjave
dela, to se lehko resi, ker eden nar novejslk aomskik
raslagavcev dr. AdolfSchdll pri besedi „Me do v^ opazko
napravi ^Wehl der Indier. Aber der Medier blieb
bel den Griechen immer die Haaptbezeiehanng
Ar dieOrientalon^.
Zastran omei^ene medičko nese pa je vredno mH
besede učenega Jungmana (Motor, lit. Seoko 9trmfrj:
j^Nosa starih Čehov je bila do 14. stoletja naetfieki
zlo podobna, poljska še jo dno^njl den^. TuA mt
slavni Safafik to izgovori. iAkkumft dor Slmoam, tkm,
9 1 in nm drugih mestih).
Že bistroumni Nemec Manert {fimmmmim 499^
90t) jo Herodotove Sigynne za Slavjane o^%u^^ če-
ravno ni drugih temeljitih (positivnih) doksfov rmei, ka->
kor historičko primero. Ali on je mislil, da je ti pervi
narod keltisko preselovaoje pregnalo, in sam lebe vpraša:
^kam? ali nazaj čez Dunaj ali v planine BeUvl^
Jaz mislim nikamor, marveč je tnkej ostal do
dnesnjega dneva. Po germanskem preselovanjn jo samo
bil pritok od severa proti jugu velikega sla venskega na-
Todskega morja , ktero je v predhistorički d6bi svoje va- I
love od juga proti severu gnalo.
Zivljei^e v CarigradDt
CDaUe.)
Vernimo se nazaj v središče mesta. Ti je med
tem vse živo na delu. Skoz terg se ne more priti. Frak
se dviguje kakor oblak na vsakem voglu. ŠkropivcI bite
zopet tlak škropiti. Od ene strani se veleva, da naj se
ognejo iz pota, iz druge se poganjajo In tišd naprej; v
sredi ulic hodi oroženo vojaštvo , in rije , tira in raz-
tira vse, kar mu je na potu. Tii grozi človeku velblud,
da ga bode pogazil, ondi spet dirja čil konj, d6re se
razljuten čornic in preti z golim nožem , s kterim varje
svojo gospd, ki želi tk skoz iti; ondi dalej reži veliic
pes in kaže zobd memoidočim. Razprejo se Ijudjtf na
ulicah in zablisčd se Ijuti noži, udari termoglavec na pre-
plravca, ali naglo priskočijo vojaki, ki prederejo i^kos
množico z orožjem v roci, in srečno razorožijo protit-
nike ter jih peljejo v (amnico.
Med tem so se začele že vrad na opravila. Soi-
dili so se svetovavci v seraju, sodniki sede v svojih sod-
nicah. Turški velikasi ljubijo čezmerno lisp, sjajoost,
nečimernost in blišečo slavo; zato tudi, kadar ^rejo v
zbor , bi mislil človek , da grejo na svatbo , eden pelje
ca sabo množico služabnikov in osedlanih kdnj tako, da
zajezd cele ulice.
Na vajisču dirjajo turški mladenči na izurjenih ko-
— 161 —
njih tu 00 vadij« • utreljanjo in moUieJ« kopij«. Is drng^
atronl Ivko m Top-hona 00 nislo^a grmm topov. Oddolk
inrikofo topniitvo oe Vadi ▼ oroij«*
V laki na brodovih je 00 bolj iivo, bi rekol, ka-
kor v moota aanen; ti je eam, kram, ropot 9 roiianje,
vpitje, krik in ekripanje • brea konca in kraja.
Med tem je aolnoo viooko eplavalo in nje^rovi aarki
pritiakajo na glti^o; sdaj ae ia neve|:acnjo i^las bodsev,
ki Uieejo Mohamedane k molitvi; ko Torki to eajo, po-
poBČajo delo in vaako sabavo in bitd v džamije. Kaj 00
Tard tako pobesni in boiraboječi Ijadjd, bo maraikdo mi-
0III, ki ao tako marljivi sa slnsbo bosjo in vernko ob-
rede. Kakor povaod tako tadi o tem ni Tarka sa jedno
in resnico, ampak sa ijadeko bvalo; sato ao tudi tako
okrati, kervoločnl, posebno proti kriatlanom, kakor vi-
-dimo is njib ravnanja v Bosni.
(Daljo sledi.)
Slovanski popotnikt
* v drniri polovici solslceg^a leta bo profesor na
pestanskem vaeaciiisča, g^ospod Ferenc, raciagal no-
vejšo sgodovino slovanskej^a slovstva.
* Ruski car je daroval knjižnici narudneg^a ceskeg:a
innzeja več imenitnih knjl^ , ktere je poslanca na Danaj
poslal.
^ Pavlina Vilkonska, znana poljska pisateljka
aaisli izdati povedko v dveh zvezkih pod naslovom: ^^Zda-
dje ljudstvo**.
^ Maria Pavlova je slavnem« češkem« pisatelju
^osp. Hanka-ta prelepo zlato uro sa njegovo marljivoat
v spisovanju poslala.
^ Andrej Baludiunski, ki je cerkveno povest-
-Dieo v rosinskem jeziku spisal, je umeri.
^ Na Dunaju ae pripravljajo mladi umetniki Kra-
Ijodvorski rokopis s podobami izdati. Trenkwald
In Svoboda sta v ti namen podobe narisala. Češkemu
originala se bodo tudi prestave v drugih jezikih pridjale.
^ Slike Leucbtenberske galerije je ukazal ruski car
iz Munakovega v Petro grad prenesti.
* Gospod Babttkič .je spisal ilirako slovnico
B skladoslovjem vred, ki bo te dni iz tiska prišla; gosp.
MasuraničpreatavljaLanjevo zgodovino austrian-
akega cesarstva; ravno ti pisatelj vreduje z gospo-
dom Veberom po volji matice ilirske Gunduliče-
vega Ozmana, kteremu bo slo vnik In razlaga pridjana.
Mirko Bogovič pripravlja časopis „Kolo^ za tisk in
M. Ban je dal na stroške matice tiskati delo pod na-
slovom Dubrovnik. — duieka težko pričakovani
slo vnik se ravno v Zagrebu tiska; časopisi ga močno
hvalijo. — Gosp. Maznranič je predelal Dftnebierovo
latinsko slovnico za latinske , in G o 1 u b je prestavil M o č-
niko ve računico sa realne šole in algebro za visjigiiOnazij.
^ Pravniško češko slovstvo se močno pomno-
žuje; miniatoretvo pravosodja izdaja priročno knjige, ka-
kor: kazenski zakonik, sodniški civilni red, deržavljanski
zakonik. Od dr. Rieger-ja je prišel drugi zvezek
^politiskega goapodarstva^.
* Kolarov velki apis ^Staraitalia^ je se akoraj
natisnjen.
X ^ V Postu bo prižla skoraj na aviilo zgodovinska
nemška povedka od našega rojaka, znanega pesnika
Levičnika ped naslovom: uČernogorec ali ter-
pijenje kristjanov na Turškem^.
^ Na Češkem se jo izdala zbirka aailepaih pri-
dig z razlago vred, sestavljenih od gg. Marka, Za-
hradnika, Hoojka, Rehaka, Heiega, Hrona, Štulca in
nekterib drugih. Pridjanih je tudi nekoliko najisverstnih,
iz druzib jezikov prestavljenih pridig.
* Na Ruskem in sicer v Moskvi ste prišle dvd
imenitni knjigi nasvitlo; perva pod naslovom: sakladi
ločbo s ogledom na gospodaratva, obertnižtva
in domače sivljeaje. (Taka je tadi naža alovenaka
^keailja^ rajnega Vertovca). Spiaal jo je Šmidt ▼
dvdh dolih; pretresovavci jo močno hvalijo. Drug« knjiga
ae imenaje: nakladi botanika ali berilo sapopadajoča
anatomie, fisiologio i« razverstenjo rastlin^.
Sestavil jo j« po rasličnih. francoskih In nemikih pisate-
ljih gosp. Božan in ji 200 obrasov prifUal.
^ devyrev misli isdati tri znamenite epiae ia sa-
paačine slavaeg« Gogola, namreč: Gogolovo spisateljsko
spoved , mieli o litargii in pet oddelkov drazega in tret-
jega Eveska ^mertvih dus<'.
Novičar iz slovenskih kri^ev.
Xq. Iz Ormoia 6. maja. Pomlad mila s vaimi
svojimi veselicami ae nam je po dolgem mndenju ven-
dar prikasala, saceliti rane, ki jih je predolga aima
^rizadjala kmetom, in dvigniti up zlo slo se potlačeni.
Živa priča ailnih simskib nadlog so vpadeni obrazi na-
ših kmetov y slasti v vinskih goricah, pa tudi njih gla-
dovnih sivinčet. Usmiljei\|a vredni so tudi šolski otročiči,
kteri, le revno oblečeni, morajo doatikrat dolgo dolgo pot
v soli^ iti in od sjutra do večera s krigcom suhega kraha
zadovoljni bili. Ne biio bi tedaj čuda, ako bi ta
majhna maosica o tacih revnih okolsinah veselje do žole
sgubila, ker težave dolge poti ao tolikanj haji,' če uboga
mladina mora že s prašnim trebuhom v želo in is žole
Iti I BiageserčnI prijatU žolske mladine in ljudsko omike I
ker vdmo, da vaa je doate, prevdarite enmalo; je 11 bi
ae ne dalo ti nadlogi pomagati? je H bi se ne dala sa
take otroke, ktere hvalevredna ukaželjnoet v želo vodi,
mlloatna misa pogerniti , da bi opoldne saj kaj gorkega
vsili, ker revčiki ne morejo domi? Če bi verli domo-
radci složili le kaj malega sa to, bi se dala taka milo-
daraa naprava osnovati, ki bi redila etoterni sad. Vdm
acer dobro, da na kmetih se ne more tako bogato daro-
vati , kakor v mestih ; vendar je marsikdo v stanu , in
tudi pri volji, na oltar rodoljabja kak dar položiti. Dajte
to reč premielitil
Po tem ovinka, s kterim sim le sprožil gotovo po-
trebno stvar, se vernem spet k popisu velicih nadlog
letošnje sime.
Kmet, ki je že komaj pričakoval, da bo samogel
gladno živinče na pašo gnati, si ni vodil več pomoči, o
čim bi živino redil, ko je iznovega debel aneg padel.
Nar starejši možje ne pomnijo tacegs pomanjkanja žlvin-
ake piče^ zlasti aenž in slame. Kaj je bilo početi?
atrehe so začeli tergati in etresnlco in eibje rezati, da
ao imeli medli govedini kaj pokladati, — sa to dosto
atreh aedaj rebra kaže z medlo živinico vred. Koliko pa
taka ^iča zdž — vsak lahko presodi. — Tudi pri nas
ae je pogrezovala zemlja , sosebno v vinskih goricah ;
vderlo se je semtertje po več oralov vinograda a kajžo
vred na sosedno semljiso. Pri sv. Tomažu se je prime-
rilo, da ae je ponoči, ko jo družina spala, cela kisa
pogrezDila več sežojev navzdol, brez da bi bila, razun
nekterih razpok, kisa scerkakosne škode terpela ; vsak si
lahko misli začudenje stanovavcov, ko so zjulro vstali
in čez prag na drugo mesto iz hiše stopili I
Kar je narava po dolgem zimskem spanju zakas-
nila, si prizadeva pa sedaj pospešiti. Kamor pogledaš^
vaa je živo, vse dela; z lepo zelenim pertom je pokrili
zemlja, in sbndili so se veseli pevci po gojzdib in liva-
dah, ki prepevajo pomladansko hvalno pesem. Narava
je aopet zbujena in iz obilnega njenega zaklada se raz-
vijajo že darovi njeni. Sadno drevje obeta bogati pri-
delk , in poeebnega pomina vredno je letos , da breskva
in češnja cvete 0 hruško in jablano vred. Goseuce so
večidel poginile, — da bi le pogostni vetrovi sadanos-
— 15« —
nle^m ne ikodili! Po wAik nofndih tm meiiroU ko«r
pačtvy vendar seje beti, de bi 9110^0 vinerejcov, oeBebne
TeeMi» perve kope deversili ee m«^, ker je v nofre-
dik ie vee r oeopi in serelj dele ne voik krejik ekor po
nobeni oeni kopecev ni dobili. Ne brejdek keie lerte
kaj lepo. Bo£: dej I (Konec oledf.)
iz Maribora 8. maja. ^ V fcrisovem tedon je
nei ifimnazij obiokel e. k. solaki areCovevee %. Miroslav
Rif ler in ae otiri dni tnkaj mvdll. Pek^^l je nčonja
vaib neenikor is vaakeira aolakeira pradmete , ee ▼<, de
tedi ncitelje elerenecine. Zio ae je cedil 9 kakeaoveenei
Hodmege in oamei^e ranreda ie dabre et.arealoTon-
8Čioo braii in analiairali, čeravno ni ae tri meace, ker
ao ae je nčiti načeli. S pokvalo je sapnatil nea irimne-
nijin ae v Celje podal , od ondot pa pride vLjnbljano.
Mi eno se enkrat željo iarekll^ de bi nem kdo eolsko
stovODtfke slovnico opisal. Veselilo bo alevenoke deaio-
redoe svediti , da jo iroep. A. Jaoeilč, naa nevtrnd-
\\\%\ alovcnski spisovatolj in verli nrednik ^elev. Bčole^,
ktera v avojem Ittošnjeai tedeje seres sam sladki ned
donaaa in podpore krepke od vsih rodoijebivik Sloven-
cev seslani, slovensko slovnico v slovenskem
jesikn po iresp. Metelkovlk pve vitik doveriil. Tej bo pri-
djana Sf^edovine slovenske literatare, verbto^n
tudi aterocirilska in ^^lagrolitiaka abecede, de
ee bodo neii alov. dijaki obojib abeced lekke nevedilf.
VeeeH nas, da viaokoposteveoi %. spisovetelj, kterema
slovensko slovstvo ne več iererstnih in občekoristnik linjiff
eahvaloje, ae Je te|^e posle lotil in po MotolkoTib pravi-
lib slovnico sestavil, kteri ao nad valmi aloven^kimi ^rn«
matikafji nar boljo na revni in fllosofički. Čojomo,
de je spisovatolj svoj rokopis %. Metelkotn v ran-
sodbe poslal , In npamo da inverstni mojater bo dele ver-
le^a nčenca tisto doversenost dal , ktera bo slovnico pri-
kladno storila se šolsko rablenje« ker %. Metelko keker
večlet^ ečitelj s bistrim očesom nar loioj opeiljo mets-
dičke pomanjkljivosti, v ktere mi mladi nčitelji, brcsde
bi sami hotli, lebko zsf^azfmo. Želeti bi samo bilo, de
bi visoko ministerstvo to knjif^o, kakor kitro bo leala, v
šole vpeljati blagovolilo, o čemur ne dvojimo, ker vi-
soko ministerstvo ponnsmo in vidimo zmiraj prevodno
ponižnim željam Slovencev.
Kakor iz Dunaja čojemo, je tudi naš slavni rojak
g. dr. Miklošič že ^Berilo slovensko^ za f^ornjl gimna-
zij izdelal in da ga do konca leta 1854 gotovo priča-
kovati smemo. Kakor so glaef bode s šolskim letom 1865
se po novi šolski postavi rn osnovi, ktera se zdaj izde-
luje, ie vsfh predmetov učiti začelo, in v tisti dobi bo
tudi nanfc slovenakega jezika na vsih slovenskih gimna-
2jlh gotovo na tisto Mopnjo stopil, ktera mnjo potrebne
in ktere se še na večih gimnazjik pogrešajo. Slovenske
mladenče pa opomnimo : naj se pripravljajo v obilnoatl
za učiteljski stan , zakaj zmiraj še na slovenskih gim-
nasjih manjka slovenskih učiteljev.
Od sv. Verbana v slovenskih goricah. S7. aprile
je v gospode zaspal nadepolni gosp. Franc Tomanič.
Bil je v slovenskih goricah skoz 8 lete podočitolj: po-
tem je bil v Gradec v visi detovodnico poslan , — aH
žalibožo ! prišel je pred 6 mesci s sušicoj k svojim lju-
bim krušnim starišem : k častivrednemu nadučitelju gosp.
Anton dmer-n v sv. Verbanu nazaj, kjer pa vse mile
postrežba in pomoč ga nI mogla smerti oteti. Umeri je
BI ster; spremilo ge je na pokopeliše lepo število Ijnd-
skik učiteljev in šolska mladina s solznimi očmi. Vre-
den je rejni spomine v naših ^Vovicah^, ker je lepe
cvetlica slovenšine ž njim rasla — al prehitro le pove-
nila. Teško ga bodo slovenske gorico pozebile. Lekke
mu bodi žemljice 1 Jožef Majcen, učitelj.
1% LJubUmne. V pendelk je bile očitne pr»akm*
i nje 6 ečencov kmetUatve, kteri, resno eeegeslo pre^
plešenege , ao ae dobro ebneeli. — Včeraj je bil obeor
zber kmetijske dražbe v Ljubljani, prikterena seje
velike goep* družbenikov anidilo. Počeatil je mhar m
avoje nazoČDoatjo tudi naš pročastitl deželni pogrlaTar
geap. grof Chorinsky in ae vdsJeževal pomenkov« Tadi
in bližnjege diajerakege ste prišle dve družbi prijasoa
geep. fejmoštra. Popis nbernih sklopov v prihodnje.
Novičar iz mnogih kn^ev*
Nove cerkev, ki se ima na Dunaji zidati v spo-
minek srečne otetbe Njih veličanstva , ae bo nek poata-
vila na prost kraj mod mestno in predmestno planjava
(glacls), ki jo mod mestnima vrstama j^Schotteatbor^ in
^Fischerthor^. Na Dunaji ae je dosihmal za-ojo na-
bralo 528.884 fl., 217 cekioov in še več druzega de-
narja, — v drnzih deželah mustrienakege seserstva pa \
jo bilo do konca aprila nabranih čez 237.000 fl. — Praz-
nih prevlic so nikodar ne manjka ne v govoru ljudi ne
v spisih časnikov; eua taka goska je te dni plavala po
nekterih časopisih, da jo aostrianska vlada od nemškega
aboratva (Bundestag) tirjala 106 milionov fl. porrs-
č(le za vojaške stroške v letu 1848 in 1849, — to
pa nI res; v dopisu austriansko vlade do nemškega zbor-
Btva je bilo le rečeno, da stroški v imenovanih 2 letih
ao navadne vojaške potrebezalOGmilionovfl. preaegilL—
Sliši ae, davprihodnje pomanjkanje sprednji! s6b
ne bo fantov več rešilo vojaškega stanii , ker pri piUh
po novem a kapicami ni ravno dobrih sprednjih z6b ^-
troba. — V Dunajski škofii se kaplani ne bojo več med
letom prestavljali, ampak le mesca augusta in septembra.
— Na Laškem so začele murbe, ki so dolgo apale,
sedaj hitro perje poganjati; med 15. in 20. tega mesce
ae bojo že tudi gosenaco iz semena (jajicj izvaLlUe, Po—
aobno dobro gosenčno seme se dobi pri Janeza Andreazza-
tu v Vidmu (Udine}. — Vremenski prerok iz JoIbto
(po naznanilu časnika Dunajske kmetijske druibe^ pravi,
da v 100 letih sploh je 43 dobrih, 19 srednjih in 41
slabih vinskih letin, scer pa v drnzih pridelkih
66 dobrih , 24 arednjih in 21 slabih letin. — Ker je
goveja kuga na Erdeljskem jenjala, se smdspet v Voj-
vodini in Banatu po navadnih cestah živina goniti. —
Če se od kacega človeka govori, da je umeri , brez da
bi res bilo — veli pravlica — da bose dolgo živel; ako
je ta pravlica resnična, bo Turčija še dolgo živela,
ker je bila že tolikrat merličem prištevana.
Jetnik«
(Rasks narodna).
Ne sumi mamka lelena doHraTica,
Ne bran^ mi, dobremn mladenčn, misli misliti:
Kak ae bom jaCri odf ovarjal pred aodsikem,
9J pred stTMsIm sodnikom, samim earjem.
Se me bo jel isprabcvati pravoslavni car:
>/PoTej, povej janak, ti kmeoki sin!
8 kim si ti kradel, s kim rsabojoval?
Je mnogo li tovarsev bilo vas?'«
»»Povem vse po pravici, pravoslavni ear!
Da bilo naa tnvaršev Je eetvero:
Tovarš moj pervi bila temna noo,
Tovars moj drugi bil jekleni meo ,
Tovarš moj tretji bil je togi lok, '
Tovars eetverti bil moj vrani konj.^«
ie mi poreoe pravoslavni car:
»Prav dobro , moj junak , ti kmeoki sin ,
Prav dobro edsovarjaš; ker si kradel dobro,
Zato te bodem tudi s lepim darom daroval,
£ visokim domom v sredi ravnega polja
Is dveh stebrov po konca, is jednega poees.c
Natiskan io saJosnik Jožef Blaznih ta Ljubljani.
I«
dr
\
n
L
kmetijskih, obertnijskili in nsrodskili reči.
fN«vfce ishig^io v LJttbljaui|]
tmOl tedea dTakrat, nam-
Ttč ▼ sredo in saboto.
Odgovorni vrednik Dr* Janez Blelviels.
I Veljajo la celo leto po posti I
1 4 fl. , Bcer 3 fl. , sa poJ leta^|
2fl. po pošti, 8cerlfl.30kr.
Tečaf XI.
V saboto 14. maja 1853-
List S9.
Rodovitnost zemlje povzdigniti po drdoaži«
(Dalje.)
Poglavne cevi ali nabiravnice CSammeldrains)
morajo, kakor ysak iz ravno rečene^a lahko spozna,
vselej na^ naj nižjem mestu potočja ležati , — če
pa zemljiše ni ravno in ima globine, je treba več
tacih nabiravnic, to je, v vsaki globini ene.
Pri napravi nabiravnic je treba, na to pa-
ziti, da se te cevi polože za nekoliko sežnjev od
drevja ali germovja proč, da korenine ne' silijo v
cevi in jih ne zabasejo. Tudi za stranske cevi
je dobro, da niso blizo drevja. Ako bi tedaj imel
graben blizo drevesa priti, naj se mu ogne v do-
stojnem ovinku.
Drenažne cevi pa morajo biti napravljene po
celem zemljišu, čeravno zna biti, da so nekteri
kraji poverh manj močirni viditi^ — ali to je le na
videz tako; na močirnem zemliisu je povsod mokro,
čeravno na nekterih krajih je mokrota globokeje skrita.
Kako globoko naj se pokladajo cevif
Gotova postava se o tem ne more dati, ker
na lastnosti zemlje je nar več ležeče, in po ti
se ravni bolj plitvo ali bolj globoko pokladanje pod-
zemeljskih cevi.
Sploh zamore vendar tole vodilo veljati : n e
a a
Vsaka cev je čevelj dolga, po potrebi en
ali več pavcov v notrajni svetlobi široka. Glavne
cevi, se ve, morajo sirji biti.
Ker se stranska cev v glavno cev izteka, se
morajo cevi skleniti. To se zgodi na trojno vižo:
al se v glavno cev tako velika luknja vreze, da se
stranska cev va-njo vtakniti zamore, kakor kaže
sledeča podoba:
Cev zraven čerke a je glavna cev, cev za-
znamovana s čerko 6 je stranska cev, vtaknjena vuno.
Tudi se znajo take cevi izpervega že v takem
sklepu narediti, in take so prav terdne in terpe dolgo.
Za navadno je pa že dosti, ako se le pri po-
glavnih ali velicih cevih na tistem mestu, kjer se
ima stranska cev v poglavno istekati, med dvema
velikima cevkama toliko praznega prostora pusti, ko-
spod 4, pa tudi ne čez 7 čevljev globoko. Ukor gaje treba za vtok stranske cevi; to prazno
Navadno se pokladajo cevi 4 čevlje glo- ' * ' —
boko.
Preplitvo drenažo napraviti ni dobro; skušnje
so učile, da preplitve cevi veliko manj mokrote od-
peljujejo kakor globokeji. Če se voda bolj iz glo-
bocine odpeljuje, bolje je za koreninice trav, žita
itd.; saj skušnje pričajo, da korenine mnogih rast-
lirn veliko globokeje v zemljo segajo, kakor se je
dosihmal mislilo.
Na senožetih in sploh tam, kjer se ne orje,
ali na vertih, kjer se globoko orati ne more, je
dosto, če se cevi položijo 3 čevlje pod zemljo.
Kakoine so drinaine cevi?
Nar bolji so okrogle cevi, so tudi naj bol jI
kup^ se dajo naj lože pokladati, so lahke in tedaj
stroški transporta nižji; težo zemlje, ki nad njimi
leži, nar bolje nosijo, potrebujejo le ozkih grabnov
in se le redkokterikrat zabasejo, ker voda sama
trebi vse ostanjke, ki zastajajo od peska ali persti
v njih, kar pri cevih, drugač napravljenih, ni
tako lahko.
Sledeča podoba nam kaže dve take cevi, ki
ste zaznamovane s čerkama aa^ ki ste z oklepom,
Jkterega kaže čerka 6, skup sklenjene:
mesto se s kamnjem , rušo , mahom ali ilovco tako
oboka (ovelba) in zadela, da zemlja noter podati
ne more. C^aije sledi.)
Umetnljske in obertnljsice reči«
Samotis natore.
Našim bravcem je že znana Imenitna nova snajdba,
ki ao imenaje samotis natore ( Natarselbstdrack), in
ktera bo sa ametnije in obertnije, posebno pa za nato-
roznaustvo, neizrečeno koristna.
Danes mno v stana o ti važni snajdbi kaj več po-
vedati in popisati , kako se dela , da po ti viži na pa-
pir natisnjena stvar je pervotni popolnoma
podobna: vsaka žiirca, vsaka nitka, vsaka drobtinčica
je v natisa ravno takosna, kakor je stvar sama.
Napravljajo se pa ti aamotfsi natore takole:
Tista stvar , naj je rastljina ali kak merčes ali ka-
kosno bla^o ali dra|:a reč, se položi med bakreno
(kotleno) in svinčeno plosico; ti ploaicl so po
tem med dva valjarja potisnete, ktera ploiiee
močno akap stiskata. Silna moč te masfne vtisne stvar
v svinčeno ploBo tako, da vaa podoba ostane na
p los I do nar manjši pičica tako natanjko , kakor je stvar
aama. Če ae sedaj tak vtla na svinčeni plosi s farbami
— 154 —
tok« oblici (ponala), l^akor m •likajoj« ali aalajo ba-
krotiai (Kapfaratichdrack) , ae aapravi a eoim pana-
iiaoBi BITO piaana podoba vtisnjene stvari. Ker pa Je
avinec prenekek, da bi ae is svinčene plose sasM^la
veliko ponatisov narediti, se podoba avincene plose aa
drof o močno ploso po posebni nmetnosti preliie, ktera
prelivanje tiskarji pod imenom ^stereotipiranja^ ali ^i^al-
vanisiranja^ dobro poznajo. Taka stvar pa, ktera »e
atiaoiti no amtf, ae prevleče a atopljeno i^toperčo in ie
cea to ae namaze sreberna topUna (Silberldooo^:) ; po-
aneta irataperčna podoba (oblika) ao rabi po tem ca ma-
tico (Matrise) gralvaniskih ponatisov.
Resnfea je daha (0| kar je očesa svitlaba.
Človek brea prijatla je podoben osamljenemaatefelm I
na poljih ki od vaih zapaseeno nima ničesar, na kar bi
ae v težavi zamoglo nasloniti. Nabral ^^^
Zlati izreki.
Boljše je a pravičnim pea boditi , kakor ae a krl-
vičaim voziti.
Učenost je velik besednik, ki se zamero a previd-
nostjo prav dobro rabiti; aama na aebi pa ima |:otovo
le malo vrednosti.
Ni nam potrebno vselej kaj voditi; ali močno po-
trebno je pa večkrat, ako ves, da nič ne vos.
Več areče kakor pameti imeti, je krivica! Več pa-
meti kakor sreče imeti, to je prava pravica!
Sreča ima oči zavezane; norca naj večkrat objame,
ker ji naj večkrat na pot pride.
Večkrat je dobro , za korak nazaj stopiti , da je
akok mogoče. Kdor prenai^lo naprej leti , lahko v jamo
pade.
Eno in dvtf je tri : tako računi pravični , krivični
pa : ODO in dvi je — pet I ako se mu . se bolj ne narase.
Nekdo piie: V moji hisi ste dvd skrivni stopalnici.
Ko sim anidan v mislih zamaknjen po enih kvisko stopal,
bi bil kmalo znak padel, in sicer zlo nevarno. Ko to
nekoliko pomislim, sim najdel: da, kdor hoče postopal-
Dicah kvisko hoditi, mora herbet lepo pripo|^ati, ako
hoče, da nazaj ne pade; kdor pa po stopalnlcah navzdol
gri , mora svojo g^lavo ošabno kvisko deržati , da na obraz
ne pade. — 8 stopalnicami v življenja je ravno taka.
Entgu prijatla Imeti, je prava človekova sreča. Al
po več prijatlih hrepeneti, je zlo nenmno, in v naj ne-
varnise zanjke aapelje.
Ako popise slavnih mož beremo, ai vosimo le njih
lastnost in del, pa njih osoda nam je zoperna.
Ako hočeš kaj z res dobrim izidom storiti, moral
nehati biti, kar ai, in so v to spreoberniti, kar delaš.
Z volkovi smemo le tako dolgo taliti, dokler smo
▼ nevarnosti od njih popadeni biti.
Nesreča krasi ali olepšajo človeka, kakor raka
krop ! — Nesreča je maraikoma edina šola modrosti in
kreposti.
Kar se deteta brani, to pijani Ijadje delajo. (Xeoophon.)
Domovini, staršem, prijatlom in vsim Ijadem naj
človek poma^^a kakor aam sebi. (PUtoo.)
Kakor peklenska vrata tiste|;a sovražim, ki eno
misli — drago pa govori. (Homer.)
Raji te z resnico razjezim , kakor ti z lažjo astre-
Žem. (Seneca.)
Hadoboež se celo sence boji. (Seneoa.)
Modri človek se ne sramaje spoznati svoje pre-
grehe; samo badalo hoče biti brez krivde.
Tadi sovražnika je treba poslušati, ako resnico
govori.
Naj veča radost na svetu je — Ijabezen; največe
bogastvo — zadovoljnost, največe dobro— zdrav-
ijo; najbolj! lek — pravi prijatel.
Hudobni sin je očetova rana , ki se ne da ozdraviti
dragač kakor s smertjo njegovo.
Mnogo bolje je, biti pohvaljen od drazega, kakor
eamega sebo hvaliti.
ŽivUeiue slavnih Slovanov«
xvin.
Zlatarič.
A Naj alavnejsim mož^m in alovečim piaavcooi
Dobro vniskim prištevajo tudi Dominika Zlatarič a,
leta 1666 v Dobrovnikn rojenega. V Padovi je alo-
vtfl po modroznanatvn , kraoorečjo, pravozoanstva in pe-
aništvn tako. da so ga za vladarja visoko aola Pado-
vanake izvolili. To alažbo ja tako marljivo in modro
opravljal , da jo je kmalj apet v čast pripravil, ktero jo
biia pred njim zgubila ; tako stoji napisano na apomink«,
ki ae mu ga v Padovi na čaat postavili.
Vernivsi aa iz tega meata domu v Dokrovnik, ao
ja na vso moč trudil, da bi ae matemega jezika tako
izučil, da bi mogel tudi v njem kaj učenega naplaati*
Odpravi se zato z bratom Mihelom In obhaja vao Dal-
macijo in Horvaako, skerbno nabirajo ma^j znane bosede
jugoslovanskega lepoglasnega jezika. Napiaal je petem
rea v tem jeziku veliko izverstnega; akoda, da ao nlsa
vsi spisi obranili ; veliko ae jih je pogoblle. Ohranili so
aa pa razun spisa ^Ijubav Pirama I Tizbe^ izgorok^^
ki je bil pred amertjo tega pisavca natianjen,,io aletfeči
spisi , ktero je imenovani brat Mihel po njegovi saMrti
C1607), na svet dal: Sofoklesova Elektra, Ta-
aov Amiota in izvirni spis: nadgrobna slova ne-
kim znatnim Ijudma (nadgrobne beaode nekim oce-
nim ljudem). Latinski pisavci so ga imenovali j^Aarina^
ali ^Cbrysaeas^, ktero oboje im6 je po slo vaoafcojm Zla-
tar 16 polatinčeno in pogerčeno.
Živ^eige v CarigradUt
(DaUe in koaec.)
Tudi v Carigradu opoldne počiva od dela in južna
prosto ljudstvo. Ko prideš ti čas na terg, vidla, kamor
koli pogledaš, ljudi obedovati. Po hldah in prodajavnl-
cah čujea ropot in žvenk žlic in nožev, in po zraka se
alri duh jedil in b6de v nos gladne sprehajavce. Ku-
poma sedtf iJQdj6, zemlja jim je klop In miza, in oblaki
atrop; nimajo ne noža, ne vilic, ampak jedd iz skled a
por strni pogreto in vroče, pečeno in kuhano. Pred
hišami, po tramovih in vežah, v vertih — povsod vi-
diš ljudi jeati. Tork sedi mutast in skerčen pri jedi,
Oerk pa kratkočasnice vgaoja. Po ulicah hodijo pe-
aarji In mečejo psom kose mesa, ker po turaki v^ri ne
am^ nobeden svojega lastnega psa imeti, je tedaj psov
brez števila po ulicah , ki brez gospodarja živijo od tega,
kar se jim jesti verze.
Poldnevna vročina pritisne in večidel ao vlečeje
prebiva vel apat, drugi se delajo in kapoujejo. Po uli-
cah Itii Ijudjtf kakor snopje po njivah. Naenkrat ae
čaje jok in zvonenje zvoncev v luki, na brodovjo se
kličejo brodnarji k jiižni.
Pri turških velikasih se tudi pri obedih vidi iztočna
ošabnost. Pride na mizo po 30 do 50 skled in še več,
loncev« koz, loflODih čas, plošč, loparjev, krožnikov itd.
Tu se vidi kitajska in japanežka posoda, žlice in noži
obloženi z zlatom, ali jedila so na enako vižo in presto
pripravljene. Pečenje, perutnina In opresnik ae povsod
vidi. Turk je zmern v jedi in po južni jo vso popolnoma
tiho , samo žvenk posodja se čaje.
Ko popusti poldanska vročina, se spet oživiS mestno
ulico, setališča in verti, tramovi in krovi hia, povaad
— 155
vpet gU ljudstvo na delo, marsikdo (adi bres del« po-
liaja. Spet se tirajo velbladi, mezgi ^ koDji in osli po
aiieah, da se tlak trese pod ojihnimi nogrami; spet se
kujejo vekaci po alicah in na novo ponnjajo svojo robo,
sipet doni po eelem jnestn sum, ropot, rožlaoje, krik in
brnin. Vvodotocn pokajo topovi, ker se saltan po morja
▼osi , in kamor njeg^ov brod pride , povsod gm pozdrav-
ljajo % i^romenjem topov.
Doversijo se dnevni opravki, in svet hodi na ve-
«eliee, samo ter^ovee se sedi v svoji prodajavnIcL Ko-
pvo in kavane ho natlačene ljudstva, da se v njih ko-
maj skoz adrenja. Nas ulicah in terg^ih se prikažejo i^^rači
^oljofi, norci, piskači, seme in dragi dan^^abivei ; vrači,
•čaravniki in prerokovavci se tadi najdejo io žepeljadčm
oberajo. Th vidiš ciirane, ki vodijo medvede in opice;
ondi sopet se poskašajo miadenči , kdo bo koga vžagal ;
drogi Eopet jahajo konje In se ž njimi skasajo , kdo bo
pred na odkacanem mesta, in tako so konci popoldan-
inji čas. ^
Na večer aopet pokličejo hodže Torke v džamije.
Solnce se skrije za goro in delavci se vračajo od dola,
Goiničarji privesajejo svojo čolne na brege in sprehajavcl
hitd nasaj v mesto na svoj dom. Tili je navada s g odej
na večer k pokoja iti, ker po tihem mrako nastopi
naglo temna noč in čorno zagrinjalo zakrije vsako reč
očesu gledajočega , in po morju ečm začnejo na večer
▼leči vetrovi. Povsod je smertna tihota , samo morje iz
daljine se čaje s svojim sumom in zmed mornarjev se
Bliiijo glasovi hodžev in naznanujejo četerto dnevno
molitev, de dond pesmi brodnarjev, glasovi brodnarskih
tromb in zvoneoje zvoncev k večerji vabljajočih. Ko čio-
▼ek o tem času od loke v mesto gre, zapazi milione
▼žganih sveč. Vse kavane so razsvitljeoe , lampe na
hišah, tramovih in krovih gori in zdaj se zbirajo gospd
▼ dražbe In smejo z odkritim licem gledati dolj na ulice.
(Sužnjo strežejo svojim gospdm, in sužnje jih stražijo,
da bi kdo ne nadlegoval gospi pri nočnih zbirališčih. V
mestu so razsvitljene vse prodajavnieo z lampicami in
svečicami, ker občne svečave ▼ mestu ni.
Noč se pomika in postaja pozno. Posamesne sveče
00 berM po hišah in krovih in samo kopve in kavane so
se polne ljudi: Imenitni Turci so se že zaperil v svoje
stanove in ni jih viditi na ulicah , kjer je vedno manj
In manj ljudstva , dokler se posledojič poslednji k pokoja
ne podi in ulice ostanejo prazne in puste. Okoli desete
ure je vse tiho in pokojno po mestnih ulicah, tako tudi
▼ luki, ako se ne čuje se pluskanje v6sel posamesnih
čolnov.
Nenadoma, ko je že povsod vse tiho kakor v grobu,
zagromf votli grom topa , in se razlega skoz nočno tihoto
kakor silen tresk po zraka. S tim se oglašuje sme rt
tistih Turkov, ki so zaslužili smertno kazen, in
jih o tem času posekajo ali zadavijo ali ustreld. Soince
življenja jim je za goro slo, — belega dneva ne doča-
kajo živi.
Občni zbor kmetijske dražbe v I^nb^ani.
10. mejnika je napravila kmetijska družba svoj
letošnji velikr zbor, ▼ kterem se Je sntdtlo 78 gospodov
družbenikov in večina gosp. predstojnikov družtvinih po-
ilružnic. In kterega je poalaviltudi visokorodni grof Cho-
rinski, nas prečastiti deželni poglavar.
Predsednik družbe gosp. Fid. Terpiocje v za-
četnem govoru veselje razodel o nazočnosti gosp. de-
želnega poglavarja , in je prijazno pozdravil veliko mno-
žico zbranih družbenikov, kteri s tem naznanjajo, da
jim je mar za prizadevanje drožtva In za povzdigo kme-
tijstva, ki je Imenitna podlaga blagostanja domovine.
2ah valil se je gosp. predsednik dalje pridnim pred-
stojnikom družtvinih podružnic, ker le z njfk
pripomočjo zamore družba svoje namene vspesno do-
flogovati. Omenil je potem , da na družtvinom ▼ertu nu
Poljanah so spet no^e kmetijske masine io orodja na
ogled postavljene in tudi nektero orodje, ki jo v pod-
kovijski soli po izgledu vunanjega blaga izdelano bilo.
Poslednjič je družbi naznanil gospode namestnike
druzih kmetijskih družb, ki so se po izvoljenih poročni-
kih vdoležile današnjega zbora.
Pervo po začetnem predsednikovem govoru je bilo,
da je tajnik kmetijske družbe, dr. Bleiweis, zboru na
znanje dal Imenitnisi dela, s kterimi je opraviti imel
glavni odbor po poslednjem občnem zboru. Razvidilo se
je Iz tega, da predsednik z odborniki vred so si, kar
je moč bilo, prizadevali, v korist kmetijstva pridni biti.
Gosp. odbornik Malic je po dokončanem tem na-
znanilu zboru razodel: kaj je glavni odbor dosihmal za
▼ peljavo dr^nažona Krajnskem delal. Z vodilo se
je iz te razodeve , da slavni odbor kmetijske družbe Šta-
jerske nam je obljubil umetnega Inženirja poslati , -^ da
orodje, s kterim se grabni režejo, jo že iz Angleškega
prišlo, in da tudi gosp. Baumgartner je naročeno ma-
sino že iz Merskega dobil, ki bo izdelovala drčoažne
cevi. Povsem tem se smemonadjati, daže letos se bo
začela drdnaža na Krajinskem. Slclenul jo gosp.
govornik to naznanilo s tem: da bi ti važni zboljsek po-
sebno bolj mokrih zemljis, kterega v druzih deželah kme-
tovavci prehvaiiti ne morejo, tudi pri das tako se raz-
sirjeval, kakor po svoji dobroti zasluži, in da bi gosp.
družbeniki ne le svoje za drdaažo pripravne in drdnaže
potrebne zemljisa drdnažiti dali, temuč da bi tudi pre-
možne sosede ali srenje spodbadali za dr^oažbo, ktera,
kakor tudi krompir izpervega, bo zadela na protivnike.
Gosp. odbornik Schmidt je za tem zboru nazna-
nil, da osnovo novega drožtva, kterega namen ima
biti obdelovanje Krasa in druzih pustih kra-
jev Notraj nekega, je glavni odbor že predložil vis.
deželnemu poglavarstvu s prošnjo, da bi se predložene
postavo poterdile in na njih podlagi smelo novo dru-
žtvo v življenje in djanje stopiti.
(Dalje sledi.)
Novičar iz slovenskih krigev.
Xq. Iz Ormoia. (Konec.) V svojem zadnjem do-
pisu ▼ Z9. listu „No?ic^ slm obljubil povedati , kako je
pravda zoper tisto ^čudodelno dohtarco^ iztekla,
na ktere svčt je oče bolnega (obranega) otroka neko
staro ženo do kervavega otopel. Danes spolnem svojo
obljubo s sledečim : Marjeta S. , 64 let stara premožna
posestnlca iz T., je obstala, da le po večkratni nadležni
prošnji posestnika B. iz občine B., kterega otrok se ni-
kakor ozdraviti ni dal, se je podala k njemu in pri otroka
poskušala, kar jo je mnogokrat poterjena skušnja učila;
svetovala je korenine In cvetice, kterih zdravilno moč jI
je rajnki oče na smertni postelji skrivd razodel in kterih
nobeni živi duši povedati no more, tudi sodnii ne. Ko
mi povedd — pravi ona dalje — da neka sumljiva stara
baba v hišo bolnega otroka zahaja , sim gospodarju res re-
kla, naj je ne terpi pri hisi, ker zna biti, da je res
otroke obrala in da se zavolj nje otrok ozdraviti ne
more; — da bi mu bila pa velela babo pretepsti , je tajila.
Gospodar vprašan: je li res, kar je „dohtarca^
ravno povedala , se dolgo dolgo obotavlja in si ne upa
z resnico na dan, ker se boji, da bi tudi njemu ne na-
redila; po dolgem prigovarjanju sodnika se vendar pre-
derzne resnico pričo nje povedati. Tudi župan vprašan
zastran mazastva ^čudodelne dohtarca^, noče (menda iz
ravno tega straha) nič od nje voditi, akoravno je po ved
farah dobro znana. Ona sama pa obstane, da že velika
— 156 —
^Irok, pri ktorih m sdravniki sastooj stojo vmotBMl p«*
Mkaialiv je on« (sU modTedovI ena? !) osdnivil«, p^
Mbno tadh, ki 00 hirali aa aaalea; nikdar — pravi —
pa ni aa to od Dobeoeira eloveka kakane plače tlijala;
ji je kdo proitevoljDo kaj dal t doDarji aH blaf«, jo
vsela. Taka — veli -^ je bila tadi pri i^oapodarjl B.,
ktoreira otroka jo aadnjič leeila.
Sodba jo je la 6 tedoev ▼ aapor oboodila , ker ne
je od eoe atrani prestopka goljafije okri vlcila savelj
toelk djanj, o kterimi je DoaniDooi draaih Ijadf t avoj
^rid obračala, ed dra^^o atraoi pa aokrivnje f erdeira
ravnanja, a ktorini se je prejrrešil i^padar nad ote-
peno ženo.
Ko oliai „dohtarea^ sodniško raaaodbo, aila debelo
l^eda, ker se kaj tace^a ni nadjala, in ker misli, da
00 jo s to razsodbo krivica t^^odlla, jo napovedala se pri
visji sodnii pritesiti *}.
60 vam moram povedati, da smo sedaj kaplana do-
bili, od kterofra slišimo, da je sa omiko Ijadstva in do-
mačo šolstvo ves vnet in serčen gospod. Živo potrobajeme
pri nas taeofa iskrencfa mesa. Bog daj srečo!
1% TJubljane* Somenj, ki je ie večidel pri kraji,
je bil precej dober; teri^ovci se hvalijo; čeravno zavolj
poljakei^ dela ni bilo veliko kapca, so pa ti, ki so na
aomenj prisil, večkapovali. Tndi lepši revoja sivina se je
dala dobro prodati. — Iz ^Terž. čas.^ avemo, da naa
milostljivi gospod knez In škof so sa zidanje neke nove
cerkve na Dolenskem podarili 10.000 il. To je psč ve-
lika velika pripomoč, sa ktero bojo dotičoi farmaoi go->
tovo živo hvaležni. — Po vsib Danajskih novicah se pri-
povedaje tieta zgodba is Metlike, da je neki mesar
tako po ceni govejo meso prodajal, da nihče ni mogel
aapopaeti: od kod vole dobiva, — dokler ga žandarmc-'
rija ni zasačila, da jih krade. Voli poprej po ceni m«
bojo zdaj dragi!
Novičar iz mnogih kr^es.
Na Donaj sta prišla te dni gorska kraljica lo kralj
belgiški, pričakajeto ae kralj praski in car rnsov-
a ki; njih dohod se bo praznoval z veiicimi slovesnostmi.
— Presvitli cesar se je že v dragic peljal po novi že-
leznici do Bayerbahs. — Ni res, da so ima železnica
is Poatojne v Reko prej izdelati, kakor iz Ljabljane v
Terst; vlada želi, da bi železnica v Terst bila berž ko
horž dodelana. — Cesarski patent akazajo, da začemsi
od 1. novembra 1862 ima na Ogerskem, v Vojvo-
dini in temeškem Banata sačasni kataster za moro
grantnega davka veljati; plačeval se bo 16 od 100 fl. či-
stega dohodka. — 8. maja je bil s veliko alovesnostjo
Zagrebški škof Haalik za nadškofa posvečen; on je
por v i nadškof Zagrebake škofijo. — Slavni češki zgo-
dovinar Palacky sledi sedaj po arhivih in bakvisih Pa-
riz kifa zgodovino svoje domovine. — V okolici Vi d om-
aki so prodali letos blizo 60.000 mnrbinih,. 500.000
pa akacijnih drevesc. — Ni davnej , kar je neka mati
z dvema sinovama nabrane gobe jedla; mlajši sin je za
strašnimi bolečinami umeri se tisti dan, drogi dan pa
mati, starejega sina so oteli. Koliko Ijadi je požerla že
amert po strupenih gobah! Kdaj se bojo Ijudjd spa-
metovali ne jesti, česar ne poznajo dobro ? ! — Na Fran-
coskem je 80 7. tega mesca padlo snega 2 pavca debelo.
— Nar novejši novice iz Carigrada pravijo, da zavolj
božjega groba je se vse pri starem, da tedaj Rus
se ni zmagal ; tudi je od sultana za sTČt poprasani gerški
*) Le po ti poti, da ae maiaitvo po postavah ojstro in bres
milosti kainoje, je mogoee, da se aatsro sčasoma ta Ualika»
patriarh nek odgovorU, da GrokI no želijo Rm9awsheg^
krila. Staroverci praznujejo velika noč od t. majoik^
celi teden; na ti čas je bila velika prekucija napovodaDsa^
ker Groki i^ smlraj terdno verjejo, da po atarem pre^
rožtvu pride to leto Carigrad pod njih oblast. Turžkm^
vlada ja oatro cula vso te dni in je orožje pripravljomi^
imela soper vstajo, •— al strah je bil prazen, vae 1^
mirno vatalo.
Smert Marlia Krayevi<^
(Serbaka aorodna).
8e napotil }• KralJevid Marka
U nedeljo jntro pred rnmanim aolneem
Poleg morja v Urvino planino.
Kadar bil na Urvini Je Marko,
Jnme njemn sarae *) omahvnti,
Omshvati i točiti solse.
To Je Marka močno aabolala,
Ino Marko besedoje saren:
»Stari sarac, atari dobro moje!
»Olej minulo ie Je sto i sest let,
»Od kar bil sim s tabo se sosanaul,
»Pa ao nikdar mi omahvni niai ,
»Daaea pa mi jnmea omahvati,
»Omahvnti i točiti solse:
»N^ mi Bog sna, dobrega ne bode,
»Jednema od n^Ju are sa glavo,
»Ali gre sa mojo ali tvojo.«
To Je Marko ravno isfovoril.
Kliče Vila s Urvine planine.
Ter pokliče KraUevida Marka:
»V Bo^a brate, o Kra^evid Marke!
»Znadea li: saki^ konj omahuje?
»Obialoje iarao to gospoda,
»Ker se bosta skori^ mi ločila.c
Ali Marko Vili odsovaijn .-
»Bela Vila, naj boJi te gerlol
»Kako bi se Jas od saroa ločil,
»Ko prehodil sem^o sim i mesta;
»I obhodil istok do sapada,
»Pa od sarea boljepa ni koi^n
»Ne od mene boljegn Junaka!
»80 ae mislim ločiti od sarea,
»Dokler imam se na rami flavo.«
Pa mn bela odgovarja Vilo:
»V Bo^u brate, o KralJevid Marko!
»Nikdo sarea ti otel ne bode,
»Ne lamorea ti umreti Marko
»Od Junaka, ae od ostre sablje ,
»Od toposa, ne od bojna kop^a,
»Se na aemlji ne bojiš junaka,
»Ampak, Marko, bo te umorila
»Smert od Bof^a, staresa kervaika:
»Ako meni pa verjeti nečes,
»Kadar bodes visi nst planini ,
»Se osri mi s desne na levico,
»I opazil bos dve tanjke jeli,
»Vso ste poro s verhoma prerasle ,
»Jo seleiiim liscem za^ernile,
»Tam med njima is vira studenec,
»TJe mi sarea svojefa okreni,
»S konja stopi, k jeli |^a priveii,
»U studenec se poglej nad vodo ,
»Ino svoje lice bos ogledal,
»Ino vidil, kdaj ti bo umreti.«
To je Marko vbogal belo Vilo 5
Kadar bil Je visi na planini,
Je pogledal s desno na levico,
I opasil je dve tanjki jeli ,
Vso ste goro 2 verhoma prerasle,
Jo selenim liscem sagernile.
Tjč je Marko bil okrenul sarea,
Z nJega stopil, k jeli ga privesal,
Nad studenca vodo se pripogne ,
I nad vodo lice ogleduje.
(Dftlje sledi).
Vred.
*} Šarac, s^k (k<>nj).
Natiskar in saloiuuk Jožef BlazfMk v Ljubljani.
kmetijskih, obertnijskili in narodskiii reči.
Ij^Jo BEcelo leto po postili
I. , seer 3 fl. , sa pol let«l^
. po pošti, scer 1 fl. 30 kr. JI
! Novice iahiO^o v LJabljaui {
wMk teden dvakrat, nam-}
ree v sredo in saboto.
Odgovorni vrednik Dr* Janes Blelviels.
Tečaf XL
V sredo 18- maja 1853.
List 40.
Rodovitnost zem^e povzdigniti po drdnaži«
(DaUe.)
N»j pcrvo se začno velike cevi (nabira vnice^
pokladati in scer tiste nar poprej, ki imajo narvec
motranje svetlobe in kjer je graben na dnu tako
širok, da zamore delavec v njem stati in cevi z
roko pokladati.
So naj sirji cevi nabiravnic položene, se za-
čno pokladati ožji; in za temi pridejo na versto
se le stranske. Preden se papoložecevi,je treba
da je dno grabna dosto terdno in lepo ravno pri-
pravljeno, da se cevi dobro prilezejo.
Ker pa tisti, ki graben reže, ne more ravno
tako natanjko delati, da bi berž vse lepo ravno
bilo, se graben s s t op i čem terdno potlači, ki se
dren až ni stopič (Drainstampfer) imenuje.
Je s stopicem , ki je iz železa napravljen in
tako širok, kakor je dno grabna široko, ^aben
terdo in ravno potlačen, se pokladajo cevi poro-
doma tako, da z eno cevjo vred se vselej en oklep
položi.
Ker pa stranski g^rabni niso tako široki, da
bi delavec zamogel v njih stati, je za poklaaanje
tacih cevi pokladnika treba, s kterim se cevi
sanacijo in v graben pokladajo; z položene cevi
sname delavec pokladnik in seže po drugi in tako
naprej. Vajen delavec zamore v eni uri 350 majh-
nih cevi položiti. Zadnja cev vsacega grabna se
z plosnatimi kamni ali ceglatnimi zadela, da ne
more jperst va-njo.
V tacih močimih krajih, kjer zemlja ni dosto
terdna, je treba, da se dno grabna z ilovco za-
tlači in na-njo cevi polože.
Kakor hitro so po celem grabnu cevi položene,
se začne graben spet z zemljo zadelovati. Če bi za *
to časa ne bilo, je dobro, ako se izpervega le za
čevelj debelo zemlje nameče. Nikoli ni varno cevi
nezadelanihpusati, ker ne zadelane se lahko pre-
maknejo ali razbijejo, če se kamnje na-nje vdere
ali jih ljudje, ali živina pohodijo. Preden se pa
graben zadeluje, je treba ga se enkrat ogledati:
ali leže cevi lepo ravno in terdno vkup stunjene,
in ali so korici cevi, kjer se voda vteka, dobro
zavarovani, da se ne zamašijo.
Nar pervo pa se začno veliki grabni zadelo-
vati in scer tam, kjer nar nižje leže. Če je
drenaža v tako imenovani lahki zemlji narejena, je
dobro, ako se cevi poprej z dobro ilovco pokrijejo,
da drobna perst ne pada skozi špranje va-nje in
se pp nji^ ne zamaše. Kjer ni pripravne ilovce, najse
položi rušnja z zeleno platjo, mah, listje in enaka so-
derga čez cevi, potem se še le graben z zemljo zadela.
Nekteri so mislili, da je še bolje grabne de-
loma s kamni zadelati in tako ž njimi drenažo še
zboljšati, — al kamni so nevarni, ker se lahko cevi
razbijejo; tudi podražijo drenažo, ker bi se jih ve-
liko potrebovalo , in so brez prida. Zdaj tedaj nihče
več s kamnjem ne zadeluje grabnov.
Urugi pa mislijo, da je bolje živo perst ali
brazdo spod, mertvico pa zgor v graben zametati.
Ker pa mertvica, globoko iz dna izkopana, več let
potrebuje, da rodovitna postane, je gotovo bolje,
ako brazoa ali živa perst na verhu ostane.
Zadenejo delavci grabne kopaje na kamne,
naj se izkopljejo, ako niso preveliki; so pa veliki,
se morajo zdrobiti s smodnikom (pidvromj*
(DaUe sledi).
Smerliov lionj je zlo nevaren človešJiemu
zdravju«
Večkrat smo že omenili, da kužnina smerko-
vega konja je človeku zlo nevarna. Nar bolj ne-
varno je, ako si človek v kako prasko ali rano
na roki ali obrazu vcepi smerkelj konja; pa
tudi zlo tanika kožica ustnic (žnabelj) ali nosnic
se zamore oskruniti s tim strupom. Če človek na-
leze tako bolezin od konja, sq mu le malokterikrat
pomagati more. Žalostna prigodbanedavnej v Man-
gherow-u na Angleškem .spričuje iznovega, da
Qudem,ki niso v živinozdravništvu dobro podučeni
in ne vejo kako s takim konjem ravnati, ki se po
postavah tako mora berž gOvsposki naznaniti, naj
se varjejo smerkovega konja kakor strupene kače.
V Mangherow-u je cela kmečka družina
žalostno smert storila! Pervi se je oče oskru-
nil od smerkovega konja; odnje^a je mati z otroci
vred bolezin nalezla, in celo dve mladi deklici, ki
ste k unim večkrat hodile, ste zbolele in tudi umerle.
Naj je ta žalostna skašnja resno svarilo vsim :
kako pazljivim nam je treba biti pri smerkovem
konju!
Občni zbor Itmetljslfe družbe v IjubUani.
(DtUeO
Obnova nove pofttave za čas teri^anja (bendime)
na Dolenakem je zbadila prav žive pomenke. Slavno
C. k. deželno poi^UvarHtvo Jo po mnoslh aka^njah pre-
pričano, da veliko nog^dnikov terjati začnč, preden
^rojsdje dosori, is ktereg^a se potem sai^afno, kislo in
brea cene vino dobia, ktero dobro imtf tod! vredne/?a
domačen^a vina spodkopajo in je tako celi deželi v škodo.
Zato je iaročilo kmetijski dražbi: naj «oa z zvedenimi
možmi osnovo terpitvioe postave Izdela , ktera je ravno
aedaj toliko potrebuisi, ker uvožnja horvaskei^a vina ni
-- IM —
vec col« podvoriena, ii Je Udaj mmIi^ cm i 4» m m
dober domač pridelk ekerM.
Odbor kmeiliidk« drvibe je podal Mrejim pedraioi-
eam na Dolenekaa oUnrepeotave ed teta 1838 aapretrea
in prevdark: kalM aaj M ee eodai^eaia eaoa prianma
preDaredila. Podražoice ao ae posvetovale e ton ia ae
avoje mnoDja odbora rasodele, ktere eo danea bile ebčneaia
abera t aklep predloaeDO. Predoljec bi aaa peljalo, ako
bi hotlt vse oataDjko popiaati, kar ae je o ti sadovi ^e-
Torilo, ker pomeoki ee delile caaa sooebno aavolj te^a
terpeli: kdo in kako naj ae določajo čaa, v kterem ae
Brni T vaaki gori ter|:atevsačenjati. Vdelesiliaoae teh
ponenkov alavni iroap. deželni po|^lavar g^rof Chorin8ky,
go&p,grot IIoheawart Kari, i^ap. dr. Kavčič, |*08p. dr
iC ■ "
AbMla, ireap. tehant Vovk, žl. goep. Anton Ficktokt«,
l^oep. dr Orel, i^oap. Trene, ffoep. Raatner, i^eap. faj-
nioater Čak, foap. fajmoster Hainik is Štajerskega,
goap. predeednik in pa tajnik kmetijake dražbe. Obveljal
je petem alodoči aklop:
^Nihče ne eia6 torg atl sačeti , preden ae aa te pe-
atavOeni čaa ne oanani^.
^Pe aklepa gorskega odbora in pe sasliianja de«
tične kmetijske podražnice določajo c, k. okrajna (kan-
tonska) gosposka čas, kdaj ae v vsaki gori šmi terga-
tev sačenjati^.
^Gorniki vsake gore volijo ismed aebe odbor , ki
določajo čas tergatve^.
^Vsaki odbor obstoji is 3 gornikov^.
^Isveljoni v ti zbor pa samoreje le taki gorniki
biti , ki imajo take velike nagrade , da ae itejejo k tiati
polovici gornikov , ki imajo veči posestva v tisti gori^.
Dalje je obveljal predlog gosp. grofa Hohenwarta:
^naj si dražba , preden isdela osnovo nove tergatvlne po-
atave, poakerbi enake postave ia draaih krajev, 1^
je vinoreja na visoki stopnji, in naj, kar bi ntegnilo
v tek poetavah sa naao kraje pripravnega biti, porabi
v domači namen. Glavni odbor naj sostavi po teh isve-
denjlh osnovo sa naao kraje C%u Dolensko fn Vipavo),
in je požlje se enkrat podnižnicam v prevdark. Tako
deversene delo naj ae predloži c. k. deželnemn pogfa-
varstvn«^.
In tako se bo storilo. (Dalje aledi.)
VišDutova Kršoa — Avatara
in njeni ostanki na rimsko-slovenskih spominkih.
RamioiU DmvoriH TersiM^ak.
Ii rokopisa; »Kdo so btli Noricaai io Panead, Kelti aU SloTonei ?«
Nar snamenitnejse is vsih Visnntovlh vtelovljenj
je Krsna, kakor Panlin {Sffst. Brakm. Hram i 46,), ati
Kriana-avatara, kakor Bopp (Oiosš. mm$er.$tnm49.)
piae. Bila pa je ta Avatara Visnatovo pravo velo-
veeoaje*
V iadičkfh knjigah ^Bhagavata hi Mataabha-
rat^ se najde opisana. Svoje čitatelje opomnim , daprav-
Ifce o tej Avatari sim vsel is rasnih bnkev , ktere go-
vorijo o indiekem basnoslovja (mitologii), posebno is
Paalina, Dappera, Majerovega mitologičkega slovnika
apiaanega po kritičkih isvlraikih, is. Volmera in is so-
atavkev Danajskih slovstvenih letopisov pod naslovom:
^Asiatic Reaearches^«
PravUce a Krana- Avatari pa se glaaijo takole:
^Krsna, sla Vasadeva-ta in Devagnin se
je naredil v meataMadn. Devagaaje bila sestra kralja
Kamaa-ta «). Zate ima VIsnn tadi priime Beva-
ginana, to je, Devagir ojenee , ain Devagi, vnakiDje
Bramatove.
*) Ksmsa Je bU sin O^rsaias, kralja od Motre*
Kamaat brat Bsvagniil pa je aliaal prerak^vauaje^
^ ga hode aia aestrin Krona premagal, In rnai siv-
VtM ^a*!; Mte je že Krzna pred avajim rojatrmn bil
pragtnjan, ker je Kamea svoje sestre Devagoi in mvai^lcm
avejega Vksadava-ta v ječo sapreti, iavaakedate, Ut^n^
je Devagni porodila, nmoriti dal.
Alt aedmo, Bala-Rama, ia osmo, Kraaa, mto
bila etete in srečno rešene.
Bhavany, Živatova slavna žena, je saneaia Balsi-
Bamata v atrobo Rodnino, ktera jebila pierva sena
očeta Krsnatovoga, io )e KrsnaU po nji parodiU
dala. Ravne toka ae je sgodila s Krsnaton^ kteri
jebil prodan Isodhl, ženi pastirja Nandatn, v kte-
roga hrami je Rodni živela.
Kamaa v aavesi a hadimi dahi pa se je vendar
Ijabimcn bogov smiraj po življenju etregei, ali Krioa
je smiraj srečno ašel In je med salimi pastirskimi de-
klicami na koMtstva svojega rednika očeta Nandata va-
lik srastel in ee sila provsetno oboaaal do deklet , med
fcterimi je živel« IndičkI tempeljni se imajo nanudane
vae to provaotnoatl Krsnatovoga pastirakega žtv^anja, ka-
kor tadi v indiokih pasmah ae popova ed i^h.
Za ženo ai je Krsna vsel Rhado, eprameojeaa
boginje Lak srni, je poaebne ametne snai igrati na pi-
ačalkah ali žveglah pastirskih, kakor tadi prebirati plaa-
fce ^) (liro) ali harfo. Pasel je govejo živine fa cve-
točih travnikih, in torej dobil priime Govinda.
Plakati pa je soal toko ganljivo na piaialke,ir
prebirati strvne plankine tako sladko, da ao paatirja pi-
alo vse divje sveri, kakor poanejaega gerčkega Oi-
feja poaloaat Pod podobo piskavca ali žveglarja p.
najdemo večkrat na rimeko-aJovenskih kamnih; tadi v
Indičkih tompeljnih ga naj rajši ped podoba pastii^a In \
piskavca obiasujejo*
Na velikem kamna na terga mesta Pta;s,Merena |
previja po nemakem ^Prangor^, ker eo v f9M^i dobi <
ped i^im mogli hododelDiki staU, pe alo vsmkta pehote-
ber^ se Krsnata najdeaie kot planktrja, la vsa
divje sveri okoli njega , kakor tadi plesajoce dcttiee in
fante. Toma atobrn enaki se najde pri sv. MtTtina
na Pohorja, ne dalječ od alovenje BIstriee.
Rajni Mahar se je čndil debelo o tom kaouia ia
v opisa svojem rdče (St^r. Oeteh, L 414): , . .
wolUe daraas schiiessen, dleeer eeitaame tSIteia
ein Slegeadonkmal gewesen?<' Plnnkarja pa je oglasil
pe eveji šegi sa OrfejV Kaj pa eo več? AU ee
gorčkl Orfej toko ebraaaje? Zakaj ni veadar slaval
WinkelmaDn, nar veči posnatelj gerčkih ia riatkih
epominkov gerčke In rimske ametnosti, po Štojorn po-
toval, kako bi se bil čndil in čndil pri nas narosoaaso-
tih rimske napise viditi, pa csl6 drage pedobe, em-
bieme — arabesko ne rimskega stila najti«
M» bomo v avoji knjigi , kjer sliko omenjenega ste-
bra tudi prilosiJl bedemo, več besed sirili o tej is to-
čni ametnosti na noričkih in panonskih monameotih, n
o velikem rasločka med gerčke in rimake ametnostjo.
Do aaega časa pa aperočajemo svoje čitatelje na slike
v Maharevi dogodivačioi priloženo.
Krsna je po svsjih velierh delih pokasal nebeško
peilaastvev Umoril Je kačo Kal igo, ge^do pošast, ktera
•• f» j* jossrokratovila, aH kteri je od ghivo razklal;
vendar dobrota svojega serea ma ni dopvatiTa kače cel«
amorM f marveč jo ispnstl in ji pedeH , ker se je s bo-
gom borila, podvojno moč.
Ujie njegov Kamaa ga povabi slednjič v svoj dvor
in se hinavski ž njim poprijaani , ali njegova prava na-
*) Po nastreja KrfinateveiH plooki ao obljabila lastna imena
PLVN€V» (ffahar 386), ktera se ita rimskih kamnih naj-
dejo ^ ramo tako je aaajtelo in6 TIBICNVS oi »tibieen«,
der Fidtenspieler, sveglar, piokaveo. (JHakar strma 1. 379).
— 158 —
J# Uli srn vMoriti. K rs d a to etM«, ubije vrojegt
vjca KamMTto fo reei svoje etariee te ječe < « kUri m
' ae seiira> živeli, In poisoo ev«je|ra brata Bala-RanaCt.
^ Briaa ee potem oženi ■ osmimi pdnceenjinii, pre*
^ "TlmAi eiiera liriTeira Kronata, literi oe jesa irte-
l*-^lj0Ae|ra Visnvta isdal, prevlada orjasaBivaia-
' ttatvA in reol 16.000 Eapertih prlocesiid.
SMBjie ee poda ▼ mir In si da od nebeikof a at«
^ darja Visvaliarma na nekem otoka morskem iseste
'' D ▼ ar k a sosidati. Mesto se je soaidalo med jatrom in
"^ večerom.
' Taksj Je sdsj živel s svojimi ženami, kterikjebilo
' 16.008, In s kterimi, ker m« Je vsaka žena deset otrok
rodila, 160.080 sinov dobil. Pa njeirovl sinovi niso
' naBledevali očeta v kreposti, sato je rekel svetemu Dar-
ka i a-tn: naj jih prekolne.
Krsna se pripravlja svet sapastiti, ker je nalo|pa
Dje^oveg^a včlovečenja: osrečenje Indie in prema-
^anje liadih vladaveev in dnhov dopolnjena bila. Z ne-
1 obatiml noi^ami se vieže Kršna spat pod neko drevo;
ker pa so njeipovl podplati se neskončno svetili od bo-
žanskei^a bleska, ter ravno mimoidoči lovec Jnra, v
nisllli , da je gazela , e pasico v petno žile vstrelf in ga
tako smertno rani « — kar pa se je tako sgodfti moglo, ker
je Visoa v svoji pervesnji spremeni Jarstovega očeta
«biL Sedmi dan poiCrsnatovi smertiseje mestoDvarka
v morje pogresniio. (Dalje sledi.)
Slovanski popotaik.
^ Pervi zvezek roskib pridig slavnega dr. Bad-
lin8ky-ga pod naslovom: ^oebranie rasskib pro-
po v jede j'' Je prisef v Badi, kjer je gosp. doktor vred-
nik deželnega zakonika vlsni na svetlo, te dni pa se le
je dosel v Ljnbljano za ntrpčnike, ki jih je nabiralo ča-
etito vrednistvo ^Danice'^. V cirilici lično natisnjena in
0 podobo sv. aposteljnev Cirila In Metoda okinčana knjiga
obseže na 9 pdlah M cerkvenih govorov (propoved).
K tema zvezka bojo dozdaoji naročniki prejeli pozneje
80 popolni rasko-nemsl^j besednjak dmidov in pa
kratko slovnico brez plačila. Tisti pa, ki se sedaj
naroče na omei^ene pridige, imajo zraven 1 fl. 10 kr.
za pervi zvezek se deložiti 1 II. 10 kr. za besednjak in
slovnico, tedaj v vsem skop 2 fl. 20 kr. srebra; — v
bokvarnicah velja oboje skapej^fl. 20 kr. — Na dragi
zvezek se začne sedaj narqčilo s poštnino vred z 1 II.
10 kr. Naročila na 1. In 8. zvezek z doklado besed-
njaka In slovnice prejemajo v Ljnbljanl vrednistvo
^Danice^, v Celovca vrednistvo ^Bčele'', v Gorici
gosp. Štefan Kociaočid, profesor sv. pisma stare zaveze.
81. vrednistvo ,,Danice^ Je naznanilo, „da je prejelo od
1. zvezka nekaj iztisov odveč ; kdor tedaj želi to kla-
siiko delo slavonskega slovstva Imeti , ga zamore precej
dobiti«^.
^ Sloven9ko drnstvo sv. Mohor a se je po posled-
njem naznanila „8olsk. prij.^ naraslo že na 801 adov.
Ravno ti list od 10. maja naznanja, da ste se že raz-
poslale na vse strani dve novi dražtvini knjigi j,B o zi-
dar^ in „2. del Kafolovih ogovorov^, verh teh
tadi Imenik in račan drožtva za leto 1852. ^Misli-
mo^ — dostavlja omenjeni list -*- „da bojo v nekterih
dn<^h vsi dražtveniki vse to po svojih knjigarnah al pa
po posti v rokah Imeli^.
^ Nadškof Zagrebški so dražtva sv. Mohora za
poslane knjigo darovali 40^ fl., goap. knezoskof Lja-
bljanski 10 fl. , gosp. doželai poglavar v Tersta se
je lepo zahvalil za poslane knjige in obljabil, dražtvo
krepko podpirati.
* Dobro znani frančiškan J a k i č potaje poDalmacII
a ffleni Izdati potopis, ki bo gotovo prav sanimiv. Ob-
segal bode popotovanje: 1. Iz Sarajeva t Carfgrad;
2. IzCarIgrada v Rim; 8. IzRima vTarsI; 4kla
Tersta v Dubrovnik In dalje na Dalmatinske.
^ €i»«p. Hanka je zopet pripravil nevolcdaojeDa-
limilove kronike češke, k! je v Pragi Iz tiska prmla«-^
Velja 24 kr.
Novičar iz slavenskib kn^ev.
1% Zagreba i 2. maja. V nede^e smo v kaza-
Hsča (gledisa) našem imeli sjajno igro na slavo nadbi-
skapa J. Haalika v narodnem jezika. Čado gelemel
zares — čajte ae enkrat: igro v narodnem jezika!
ker igra v domačem jezika je pri nas— bela vrana. Igrala
se Je ^Gosiba** od L. V. Igra je sicer dopala , ker >e
narodna bila, ali dobrovoljni igravci so zlo storili, da
so izbrali za predstavo tako igro, v kterise ne vede: jo
II drama ? je li komedija ? in ki nima ne glave ne repa.
Ode gde se najdejo prav debre zapletke, —le škoda,
da ni nič v nji razvedenega in doversenega. Vendar
smo mi ti večer blagoslovili, ker je enkrat sopet na-
rodni bil. Svetli ban Jelačič je z živim pleskanjem
i gromkim ^živiol^ sprejet bil, in ko je prestavljavec v igri
(grof Zrinji) s ponosom slavo naših prededev v zvezde
koval i glasno klical: „da ni večeg« hadodelca I iz-
roifa, kot so taki IjodI, kojim dnrmevffia krthr dajč I koji
nasprot tema ptaji jezik, ptdje segel vse kar je ptnjega,
Iz sebeljabja i samopridnoiitr volijo, misleči da si tako
pred ptnjim narodom esvetljajo llce^ itd. , je živahno ple^
skanje nastalo , kterema skoraj do sverba Igre ni bflo ne
konca ne kraja. Med igravcf se je nar befje obnesla
gospodična B— deva; hvala I slava pa vsim veritm do*
morodcem In domorodkinjam , ki so nas radovali z do-
mačo igro I Kazalisče v narodnem jezika jeziva priča,
da narod živi, da je naroda jezik izobražen ; ^** narod,
ki nima v svojem jeaika gledlia , je meriva stvar, v
versti omikanih narodov nima veQave. Bvo Nemce,
Taiiane, Francoze, lAgležer sfi imaje narodne glecfižča I
1 mi? ^ lofandom jabes renevare dolerem! Je H mo-
.goče, da bt tega ne spozdal vsaki, kterega nrili Bog ni
vdarll s hado slepoto? Je II mogoče, da tisti demero^
dee, ki je pred malo leti v ^Danfei^ nasI tako živo pre-
peval ^Davertje^ v horvatskem jezika , sedaj sve dragač
poje o napravi domačega kazaNsča? Ipak jie taka, la-
libožet Tempora matantar, et nos motamar in llfis.
Zoriskiv«
1% Dervanje na Staj. 13. maja. Č. Oj veselo
mlado leto! vsak germ cvetč, terte ne morejo lepši gnati«
Bog nas le varaj grojzdne plesnjivosti , ktera se je lan-
sko leto sosebno na brajdah, pA semtertje tadi posamno
na tertah po goricah napovedala. Jaro žito (pri nas
silje imenovano) se večidel zdaj sejejo; koraze se ve-
liko v zemlji ni. — Mnogi nemški časopisi in tadi slov.
^Bčela^ so sveta naznanili, daje prečastitl gosp. Frane
Verbnjak, doslaženi kaplan, v Pesnici atonil. Ra-
dajmo se, da to ni res, in da verlemu domorodca in
Izveratnema botanikarja se ni treba v mira počivati!
Gosp. Verbnjak imajo lepo zbiro zel i s (herbarij)
iz vsih krajev z dodanimi slovenskimi imeni. Naj bi
se častita gospoda Dež man ali Fleisman ž njimi po-
menila , da bi ti zaklad slovenskema naroda v dobro pri-
čel; škoda bi bilo za-nj! Ker nam je znano, da por
sebno v Ljabljani hodijo za praktične znanstva po-
trebne slovenske knjige na svetlo, se nad jamo, da tadi
rastljinoslovje (botanika) pride kadaj na beli dan.
— Kar jezeroletno godovno alavnest pri sv. Benedikta
v slovenskih Goricah vtiče, smo pozneje za , gotovo z vo-
dili, da so omenjeno alovaanoat častiti gosp. misionarji
prestavili; začela se bo v nedeljo pred sv. Pe-«
trom in Paalom in bo terpela skoz 14 dni.
— leo —
H Škafj^loke. «» V iiaiik krajik mo ia aitliU
H«i:lo oboj^sleti. Nekdo je ▼ takaj^ojih krikik ereberne
rado D«SDati in seelediti kotel; bers jik je kUo dovolj,
ki se se sdrožili, radarja oajeli in plačevali, nadjajoti
ae, da jim bo v kratkem na ceate srebra dobil. Al ces
Dokaj časa se je pokasalo, da je bila Dajdeoa rada le
neko od Tode sasato — kannje, ki se je seloDo vro-
dilo, kakorsneipa se na večik krajik obilno dobi. Voe
apaoje na sreberoe gore se nam je tedaj Tnlčilo in a
snegom vred skopneio.
Kar polja in verto pri nas sadene, jo vse prar
prav lepo. Posebno se takaj kmetje radi in obilo s sad-
je rejo pečajo. Od Loke proti Krajnja ae Tidi adaj
skosi in ekosl prelepo evetečik drevesc bren števila.
Tadi sadiš mladega drevja (vertnik sol) imsjo takojšnji
kmetje dokaj v več krajih. lo tako je prav, — to nosa
dobiček. VertnI in poljukl pridelki ae pač boljal in go-
tovsi, kakor pa prazne sanje po sreberni radi ^y
1% LJubljane. Na Dovjem (Lengeofeld) na Go-
renskem je na ponadbo slažba o cenika v novo naprav-
ljeni Ijndski soli s S05 fl. 10 kr. na leto; prošnje se
oddajajo v visoko častite skofijstvo Ljabljansko. Plačilo
je pošteno; kompetentov se gotovo manjkalo ne bode.
Novičar iz mnogih iiri^ev.
v četertek avečer ima kralj praski (prajsovaki)
na Daoaj priti In v petek njema na čafit taka vojaaka
avitačaost (parada) biti, kakorsoe se dolgo na Danaji
ni bilo; ii več blianjib krajev so as ti namen vojaki skap
poklicani. — Da ae Belgieki kralj tako prijasno s vla-
darji sovernik deraav obnaša, nič kaj ne dopade v Pa-
risa. — Tadi av. oče papež ima to poletje na Daoaj
priti. — Kaesa Černogorskega je počastil presv. ce-
sar ■ redom želeane krone per?e vertto, predsednika
starasinstva a ravno tistim redom dra|:e versto, vse drage
poslance pa, ki ao bili a knoKom na Dona jI, a viteškim
kriaem Franc-Jožefovega reda; knes je se spet domi.
— - Rnsovski polkovnik Kowalew0ki, kterega je car
o poslednjem torskem boja v Černogoro ponial, ostane
nek kot rnsoTski poročnik (koosal) na Cetlnjn. — Iz
2. letopisa Muriiniga drnstva za katoljske misionarje v
Afriki sv^mo, da je od 1. snsca 1852 do 1. soaca
1853 drastvo za svoje namene Udalo 21.626 fl.42kr.,
T kaši je že ostalo 62,670 fl. 43% kr. — V poslednji
seji Danajskega obertnijskoga drast?a je bila nova
Francoska znajdba asnje strojiti naznanjena; po ti
novi znajdbi, ktera je že v 10 deržavah in tadi v ni-
sem cesarstva patentirana, se veliko manj čr^sla po-
trebaja in veliko bi trejo bolj močno a<«nje vstrojiti
da. V čem to novo strojilo obstoji, je še skrivnost znaj-
denika. — Na Danaji se nekaj časa že prodaja ki no-
ske strojilo, ki je bilo ne davnej iz Kantona v Ea-
ropo pripeljano, to strojilo je ravno tako dobro kot so nase
zdaj sila drage siske (dobiice) in je na pol boljl kap.
— Iz vsih krajev se bere, kako lepo c?ete sadje. — V
Ga lici i se jo lani 32 901 kmeto?avcev pečaio z rejo
tobaka; čez 4739 oralov je silo s tobakom obsejanib,
pridelk tobačnrgt cesarskim fabrikam prodanega lintja je
znesel 52 210 funtov. — Piihodnji nief*ec se bosta v Galicil
aastrianski in rnsovski telegraf sklenila. — Pa-
ta ck i je po svojem potovanja po Laškem in Francoskem
že došel v Prago. — Mizo ples se sedaj posliašana
Francoskem. Toliko je zdaj dognano, da to ni prazna
reč, kakor so nekteri iz začetka menili. — Sliši se, da
*) Naš častiti i^osp. dopisnik menda ae sametaje sledd po
radah v oboje, ker brri nje^a bi sakopana ležala mar-
.(*(ktera podzemeljska Sblopa se dandanašnji ; le slediti b res
prave^ sledil Je sakopftlo ic veliko srebra v seroljo.
Vred.
ima aekMončIkev Carigrad zipastiti, in namesto nje«:*
general Rftdiger in admiral Kernilov tje priti. —
Abdei-Kadra ne dopade v Brasi; si želi na Frmneosko
nasaj. Ko je v Carigrada pri nadvesirja kosil (obed«-
val) in zagledal zlaboe francoske vina — oampaiajBko in
kerdeake — na mizi, je milo zdlhoal rekoč: i^pri Bla*
komeda! ko bi mi bil kdo pripovedoval, da tako živijo
aMji rojaki, bi ga bil lažnivca Imenoval; se zdaj ^ ke a
laataimi očmi vidim , komaj verjamem^.
Smert Marka Kra^evida«
(Dalje.)
I ko Marko lioe je ofiedal,
Vidi Marko, kd^ »a bo omreti,
Tool soise ino besedice :
»Svet lažojivi, moje lepo OTetje
»Lepo bilo si, sa malo or le!
»Le aa mftlo ar, sa tri sto let Is!
»Cas Je prišel, da is sveta idemi«
Pft isdere sd^ Kraijevid Marko
Pa isdere sabljo issa pasa,
I odseka s sabljo sarcu ^\^voy
Da bi iarae ae sapadel Torkom,
I ae nosil vode ino vedra.
I ko Marko sarea Je amoril ,
Jo sakopal sarea, ko^Ja srofa,
Bolje sarea, kot Andreja brata;
Britko sabljo stare na cvetdro.
Da bi sablja ne sapadla Torkom,
Da se Torci ne ponasiO^ i aJOf
Da ed Marka Jim ostalo ona ,
Da rimeanin Marka ne prokliaja;
I ko Marko britko stare sabljo,
Bojno kopije slomi na sedmdro,
Pa ^a verze v Jelins veje ;
Vsame Marko perni basdoTan ni,
Vsame ga mi n desnioe roko.
Pa s« verze s Urvioe planine
Tjh a sinje, u globoko morje,
1 govoril je topusn Marko :
»Ko moj topns bo is morja splaval,
»Tikrat bode tnk JonKk rodil selc
Ko rasdrobil Je orožje Marko,
Pa mi vsame tintnik issa pasa,
Ino beli list is čeme mavhe,
Piamo piše ml Kraijevid Marko :
»Kdor IloU pride v Urvioo planino,
»Med te Jeli, k Atiidenem stadenea,
»Ino niOde lit Jonaka Marka,
»Naj mi snade, da Je niertev Marko:
»Je pri Marka tri opase blaga:
»Kaka blaga? Vse rumeno slato,
»Jeden opas nJemu sim sapnstil,
»Ki pokopni moje truplo bode,
»Drogi opas sa okrasje cerkev,
»Tretji opas slepca i hromaka,
»Naj po sirem svetu slepec hodi,
»Naj prepdva i spominja Marka«,
Radar Marko pismo je napisal,
Verie pismo na Jelino vejo.
Ki nad potje ravno Je visela,
Zlati tintnik a stadenee verie,
Sieoe Marko seleno dolareo,
I pod Jelo v travo Jo rasgerne ,
8e prekriža, sede na dolamo,
Samnr-kalpak na oči pomakne,
Doli leže, gori vee ne vstane,
Mcrtev bil je Marko kraj studenca. —
(Konec sledi.)
Besedna zastavica«
v glavi ima pervo eerko.
Drage pa v rok' derii;
Pes ma tretjo, in eeterto
Hlapec urno podeli.
Drugo rabi tud sa p d to,
Pri medvddu najde šesto.
Vgan'! kako se nek veli? —
K..6..k.
Natiskar in zaloisik Jožef Blaznih v Ljubljani.
-^
kmetijskih, obertnijskili in narodskiii reči.
I Novice ishiO<Oo ^ LJablJaui
mak teien dvakrat, nam- ^
ree t sredo in saboto.
Odgovorni vrednik Dr« Janes Blelnels.
SVelJi^e M celo leto po postil!
4fl., Bcer 3fl., sa pol leta V
2 fl. po posti, scer 1 fl. 30 kr. i
Večaj XL
V saboto 21. maja 1853.
iMt 41.
Rodovitnost zemlje povzdigniti po dr^naži«
(Dalje.)
Kako pa pride voda v cevif
Tako bo vprašaj marsikteri bravec.
Xa dvojno v iz o — mu odgovorimo.
Deloma po špranjah ali spehih, ki so med
cevmi; če so cevi se tako dobro vkup staknjene,
ostanejo vendarle špranje med njimi ^ in ravno skosi
te priteka nar veo vode v nje. Skušnje kažejo, da
dalje od špranj, kjer so cevi sklenjene«^ je ilovnata
Zemljana vse strani razpokana,in po teh razpokah
pritelca deževnica berž v cevi. Iz tega se tudi lahko
zapopade, kako da zamore v 48 urah vsa odvečna
voda iz zemlje preiti, če 'je poprej settako dolgo
in zlo deževalo.
Deloma pa tudi skoz cevi same voda rosi.
Žgana in nepocinjena glina ni nikdar taka, da bi vode
skozi ne spusala. To očitno vidimo na nepocinjenih
posodah za cvetlice; če jih postavimo v vodo, bo
zemlja v njih sčasoma vlažna. Kdor tega ne ver-
jame, se lahko prepriča, če vzame kakosno novo,
visoko in ozko lončeno posodo fnepocinjeno) ; da
voda va-njo ne more, naj jo terdno zaveže z mo-
krim mehurjem , in če hoče to se bolj obraniti , naj
mehur okolj robii zaipaže s kakosnim votom (kitom}.
Po tem naj postavi posodo v vodo. Če jo čez več
dni odpre, bo vidil, kako \z vsih krajev skozi po-
sodo voda rosi, in na dnu je je že dokaj nabrane.
Kako delječ narazen naj se pokladajo cevi?
To se ravna po lastnosti zemlje, v ktero pri-
dejo cevi.
V peseniali scer rahli zemlji, kier se voda
ložje steka^ zamorejo cevi d a Ij e saksebi bili, v il o v-
nati zemlji pa morajo veliko bliže skupej biti.
^ Preden se pa določi : kako delječ narazen imajo
cevi priti , se mora poprej vediti : kako globoko se
zamorejo grabni narediti in s kolikšnim potočjem
(Gefalle). Na Angleškem so cevi, če so grabni 4
do 6 čevljev globoki, po lastnosti zemlje na nji-
vah za 24 do 60 čevljev, na senožetih pa tudi
po 100 čevljev narazen. Sploh se zamore reči , da
v močni ilovnati zemlji, če so grabni 4 čevlje glo-
boki, je dosto, ako so cevi po 24 čevljev saksebi,
v bolj rahli zemlji pa 30.
Če se cevi pre delječ narazen pokladajo, se
ne OSUŠI zemlja tako , kakor bi treba bilo , rodo-
vitnost močno povzdigniti. Da se tedaj pravo za-
dene, je treba včasih cevi za poskus njo polo-
žiti (Probedrains). V ti namen se namreč položite
dve cevi toliko narazen, kakor se misli, dabiuteg-
i\ilo prav biti. V s^edi med njima se po tem zverta
Btvpik luknja v zemljo, tako globoka, da ne seže
celo tako delječ , kakor cevi ležite. Če se v ti luk-
nji nič vode ne prikaže, je to znamnje, da ste cevi
v pravi širjavi narazen; se pa prikaže voda, se mo-
rete bliže skup položiti.
Če se pa cevi preveč skupej i^okladajo, pn-
zadene to le veči stroške , brez da bi kaj vec po-
magalo.
Kako dolgi naj bojo vodotoki?
Dolgost ene rajde za drugo se ravna po šir-
javi cevi, po večem ali manjšem potočju, in potem:
ali so grabni bliže ali širje narazen.
Kolikor ožji so cevi, kolikor manj zemljišč visi
in kolikor bolj narazen so grabni, toliko krajši
morajo vodotoki biti. Skušnja je učila, da enarajda
ne sme čez 150 sežnjev dolga biti, če notranja svit-
loba cevi le en pavec znese, ker scer voda ni v
stanu popolnoma odtekati.
Kolikšno nuj bo potopje (Gefdlt)?
Kar potočje vtiče, to je, za koliko naj je
zemljišč nagnjeno, velja skušnja, da je zadosto,
ako zemlja pri 100 čevljih zal pavec visi; vendar
je bolje na 100 čevljev 2 pavca dati, ker voda po
tem toliko hitreje odteka; 6 pavcov pri 100 čevljih
je pa že prav velik6 potočje.
Še nekaj. Na koncu, kjer se cevi iztekajo, je
dobro, dvakrat tako clolgo cev, to je, 2 čev-
lja dolgo cev položiti, da terdno leže in jih voda
ne spodpira. Če to ni zadosti, ie treba konec (iz-
točje) cevi s cegli ali kamni pocizidati, včasih celo
zid napraviti, da vse terdno ostane.
Pri cevih, ki niso pod vodo, se včasih pri-
meri, da miši, žabe, krote itd. va-nje zlezejo in
tako vodotok zajezijo. O tacih okoljšiuah je dobro,
med dve zadnje cevi drateno mrežo d jati , da žival
ne more naprej. (Dalje aledf.)
Potovalne po olcrsunali natoroznanstva«
Kemija — in kuhinska 9oL
(Nadalje 17. lista.)
Vzemi kobinske soli, deni jo v naj bojii vročino, -*
kaj bos dosegel? Sol se bo raztopila, in o tisti vročini,
ktera železo beli , bo spobtela v zrak , kjer pa , shladivsi
se, bo sopet v drobne kristalčike se spremenila in sol
postala, kakorsna je poprej bila.
Vzemi soli , smeli jo In ogledoj jo s drobnogledom,
— kaj nek bos zapazil? spet tiste kocke, ki so knhin-
ski soli lastne.
Al smo po tem takem z vso svojo ameUiostjo in
vsim svojim zBsledovai\iam pri kr^f Je tukaj meja,
čez ktero človeški um ne seže? Se morebiti tukaj na-
tora brani kaj več razodeti o skrivnostih svojih? laven-
— 162 —
dar bi se toliko radi #4 oje »rodifi! Kdo umi &o na
vaine Tprasanje o4|^a^« ca narava IviiovrmtBa aaiol-
koe? Kdo oam io ptmbMi, kar %r9&tk aiam aaaea 4ei<?
Komikar« ii ašdm dra^t koi kMikar. On frd
tvdi Dad kohiDdh» m1, kaiM- nad «■# «tvail • Aor li«-
jim orodjem in Boliene iilene oposH: svediti lltaUo njlk.
Karkemikarja ▼ roke prida, bode ras k roj ono in r«i-
djano, oe je le rasknjijiTo. Njoirov namen je svediti:
is literlk miot (Stoffon) obstoji stvar, ktero proiaknje.
Tako početje ee imonnje ločba, ktera jeiya le tam, ko
kemikar na perWne pride, kterih nobena^ nmetnoot too
rasdeliti (ločiti) ni ▼ atana.
Nar silniši moc soper vsako stvar pa so kisline.
Hočemo tedaj knhinsko sol prisiliti, da se bo oglasila
in povedala kaj v sebi ima, bo tndi ona mogla U make
prestati. Kaoimo tedaj na sol neke kaplice še plen o
kisline (hadiievega olja), — loj! kak že kipi In go-
mkdja, in koliko meknrcov ae se dviguje, kterl aasna-
njaia, da ao bili v seli saperti in aameči ae veseld opre-
stepja. Med tem ae knktnska eol rastopi v kislini, in
kmale popolnoma sf ine.
Kakor pa sodnik, ko ispraanje satosenea, nobe-
nega glasa in nobenega pogleda ne presri, tako tndi
kemikar, dokler sol preisknje, nobene njene premembe
In nobenega meharca v nemar ne paša. Tisti srak tedaj,
ki ga vidimo v penicah kipeti, je neka posebna stvar,
ki bdde v nos, je kislega oknsa, in ima moč višnjeve
rastljioske barve na rodeče premenitl. Mi moramo tedaj
ti srak ali prav sa prav ti gis ^3 vjeti, da ga pre-
isemo na dalje. V ti namen rastopimo isnovega sol po
sopleni kislioi v saperti steklenici in peljemo pnhteči
srak, ki nam je prej vsel, sedaj po stekleni cevki v
drngo steklenico, ki je s vodo napolnjena. Kaj se bo
nek tokaj s gori popisanim gasom (srakom} sgodilo?
Kaj? tistega ojstrega, bodečega gasa nI več — name-
sto njega pa je voda kialjata. Voda se je na vsela čisto
Taega tist^ e^^^^j ^^ J* ispnbtel is aoli, In se potopil
▼ vadi , in ta potopisna klalega gasa v vodi ae imennja
solna kislina.
K«Mnaka sol je. tedaj aolnokiali gas v sebi imela.
Al tega voditi nam ni dovolj; todi aolna kislina nam
mora odgovor dati in rasodetl , kar od nje voditi kočemo ;
poprej ji ne boorn dali mird. (Dalje sledi.)
Občni zbor kmetijske dražbe v I^ubUani.
(Da^e.)
Dalje je nasnanil tajnik, dagosp.fajmoster Janes
Zaiokar ao dodelali rokopis |,iimnega kmetovanja
in goapodaretva, in da parvi del, ki sapopada p o-
Ijedelsivo in obdelovanje travnikov, je sa natis
pripravljen. Ker ao te bnkve, čeravno vsakemn mladem«
in staremu kmetovavcn potrebne, aosebno kmetijskim
učilnicam namenjene, je sbor sklennl: naj se bers
sačnejo natiskovati in scer v 2000 istisih, gosp. fajmo-
itru pa naj se vavolj posebne pridnosti, s ktero je ob-
širno delo doversii In sivim potrebam domovine vstrogel,
bres da si bil sate kakosnoga plačila terjal, v imena
kmetijske družbe sahvalno pismo posije.
Za isprasnjene 4 mesta na kmetijskih učilni-
cah se je oglasilo 7 kmečkih fantov. Ker ima po viš-
jim sklepu pravilo veljati, da zraven drusih dobrih du-
ševnih in telesnih lastnost se imajo posebno taki fantje iz-
voliti, ki imujo kadaj domd gospodarstvo prevzeti, so bili
za tibart izvoljeni: Ložar Janez izTerzina, Gruden
Jakob iz velikega Otoka Postojnske fare (^pervi is
*) Qosp. fajmošter Salokar dobro praviijo sastraa besede
»S« C« v rokopi«« vnmmngn kaietoranja«, da naiim Dolen-
oan b«seda fai ne more biti freveo endna aH ptoja. ker
pravi/o: zameni se fasi« (phi), prav v kenijskem pomenu.
Kujnajmihe^, Ici so jo v ksN«. neMaico oglami>, K a
flan Franc Is Miime^ In p« Dolenc Nande is Ši
Vida pil SaCIeial. <- Oeap. prodscdnftTerplDe je po-
ten zboru aasrgtoiml: naj bi ae sklenilo', da pri^odoji«
ianjo učenci fcmiftfJBlkik sol on« leto v Ljubljani o«t»ll,
da se vsik tistih rednost naučil, ktereso podla |rm djao'
akega (praktiskega) kmetovanja; s temi vednaatmai na-
vdani lioje s veliko vočim pridom ae učili v prib^dnjlb
dveh letih posamne rasdeliie umnega kmetijstva. In pred-
stojnikom omenjenih učilnic bo s takimi bolj isnrjeDlau
glavami gotovo tudi vstreženo. Nauki pa, kterik ne inaaji
ti učenci pervo leto v Ljubljani učiti, so: obeno na-
ravoslovje, kolikor ga je za kmetovavca potrebn, im n s-
torosnanstvo domače živine, kmetijska ke-
mija, sivinoreja, posnanje rastljin, slanCi ▼aii
trav, ki spadajo v si vinsko pičo, popolni nauk is reje
sadnih dreves, murb in svilnlh gosenc; sravei
tega imaia učenci na podkovijski in sivinosdinvniaki aoli
prilosoost večkrat viditi, kako se ima živina ko¥nti\
kako se streže bolni živini itd. Ker je na dražbi-
nem vertu marsikterega kmetijskega dela, in ker
tndi grad gosp. predsednika ni delječ, na.kteram ae do-
kaj na ve ga kmetijaka orodja rabi, Imajo ačenei lepo
priložnost, se tudi seznaniti s novim dobra poteijenin
orodjem , ker gosp. prsdsednik bojo radi dovolili, da pri-
deja učenci ob tacih časih na Fažcne, ka ae s nonai
plagi orja, z novo brano vlači itd. Učenci ae bojo jrer
imeli por ve leto veliko učiti, pa si boja a Camimafaf
tadi sa prihodnje učenje na djanskih kmetijskih adiMih
lepe podlago postavili. Omenjene nauke samarejo meicl
dobivati deloma v živinosdravniaki aoU, delsaa v \
soli goap. Fleismana, v kteri ae rastijinosasintTo,
sadjo- in murvoreja uči.
Zbor je enoglasno peterdil ti predlog goip. pred-
sednika, in vse predloge: kako naj odbor is staasraa^eia
živež učencov v Ljob^nl skerbi, da ae^mmagioabs-
jati 8 tistim zakladom, ki je od vis. mia\dacitva sa te
štipendije določen. (Da^e sledi.)
Knetuska zastavieat
če ena krava z 6 cend vsak dan 20 funtov sen a
dobiva, koliko fantov trave mora vsaki dan dobirati,
da ji ravno toliko tekne , kakor 20 fantov seni?
Višnutova KršM — Avatara
in njeni ostanki na rimsko-sloveoskih spominkih.
Ra%lokil Davorin Teritenjak.
(Dalje.)
Preje, kakor gremo v severnosla vensko mi-
tologio gledat, kar se o tej ViaDutovi-Avatari tam najde,
hočemo slovenske pravlice o Krsnatu poslasati.
Slovensko ljudstvo, posebno okoli Ptoja, v6 do-
sto povedati od K r sni ko v. Tadi lastnih imtfn ^Krsnavi^,
^Krsnatič^, ^Krsnlk^ je dosti poiltajera, Horvatskem
in tadi po KraJDskem najti. O Kronika pa se pravi,
da ga rodi neksna zala devica Cprimeri: Devagni, ma-
ter Krsnatovo) v zlatem dvoru (primeri: Dvarka,
mesto Krsnatovo}. Ali sovražni kralj ga ne terpi, ker
se za svojo krono bojf (primeri : Kamsa^ta, njca ia kralja)
in tako se spremeni v bika (primeri: Krinata med go-
vejo živino) in zieti v megle. Tam večkrat najde dra-
zega Kronika; tota dva se zdaj začneta klati (primeri:
krivega Krsnata v indički mitologij), in kteri premaga,
tistega dežela je srečna, ima dobro letino; sama zlata
pšenica raste in sladka jabelka in vina sladkega zadosti.
V deželi premaganega pa kapa debela toča. Med drn-
zimi velikimi deli , ktero je Krsoa storil , se prepovedajejo
tadi njegove strahovitne borbe s sedmerimi
— I«3 —
biki !■ Ko zel a, pri kterih je dMti Rajahov (kneaov
mdianakfb) in Rajpatov prida bilo. Knes Jarasandlia,
kteri Je dosti drasih Tjetib inel, ae ni mofol aadoati
prei«dHi nad aaielniaiideil|:ovedakeffa pastirja, podktero
podobe je Viaoa-Krsoa bilsakrit. (Vecirlejotom:Maa-
rlce kiaterj of Hinda n. 395. 405. 418.) Prista-
jerakSk Slevenelb pravijo anki kravi koaol; al nima ta
beseda v indliktfto imeno ko s o le svoje korenike.
Posebno pravi Ijadstvo, da sta so K r sni k a nad
gradom Warmberffom, v ktere^a stndenca bela kača
ieil' (prlaMri : kačo Kali|:o) In je prek Dravo v frad pri-
irla, večkrat pokaaala. Od kaee pravi ljudstvo, da se
Je, ko je prek Drave leala, Drava vstavila od debelosti
io Tellkostl kačje. Skoa vino|prad proti grrada na vise«
kem breir* ležečem pelje vija^ast pot, kakor ga ležeča
kača dela , In Ijadstvo terdi , da je po tem pota bela
kača loala, se desetkrat okoli grrada ovila in ia grada
nikogar ne postila. Posestnik grada pa je Krsnfka
0VOJO nar lepšo hčer obljabll aa ženo dati, ako kačo
firoorL To Kronik stori, kači clato krono a glave vsame
In kačo v globokem stadenca za kazen pripnč na močen
železen lanc (ketino).
Grad Wvrmborg, kteri poldrago oro od mesta
Ptnja leži, kjsr, kakor zgoraj omenjeni steber priča, je
Visna pod to avataro posebno časten bil, se je gotovo
preje zval Kačnik; saj se se zdaj ne dalječ od grada
ležeča srsaja veli Kačovina. V staronemskem jezika
se rabi beseda Warm zmiraj v pomena kača, zato L i n d-
w a r m =: Schiangendraohe od staro-nemsiie besedo L i n d,
drak.
Predstoječo povest sim čol i« ost naroda in zna se
vsakdo prepričati o njeni gotovosti in istiol ^'). Dalje
pravi Ijadstvo, da se Kronik desetkrat narodaje, pa
vsakokrat v dragi podobi, enkrat kakor riba, drago-
krat kakor konj, ter ko mali palečnjak, tadi kakor
meresee. Kdo se ne spemne hitro na deset Visna-
tovih-Avatar , V a r a h^i - a vatara (ver meresee), M a t s j a
(riba), Va mana (palečnjak), Rama-avatara (konj)?
Še več , celč imena iz Višontovega častja vzete so v tej
okoliel se se ohranile, postavim Ramič, Ramo ta')
po Rama-avatari , T ar ko s ') po svetem Darksša-to,
Laksar ^) po ženi Laksmi, Gomza ^) po kralja
Kamsa, Kaligarič ^) po kači Kaligi itd.
Psovka j^Basarou^ opominja na orjaša Bama-
sara, in psovka »Jori s pošo^, v^^^'* ^ Brega^,
^Jari izpod Brega^, na lovea — strelca Jnra Be-
re n. Dalje vera Slovencev, ako kdor kogar v ^etno
žilo (Achillesferse) zbodae, da more omreti, — pisalke
ž?egle pastirov, v ktere nasI fanti zares ometno znajo
piskati, — beseda y,kršenca'' v pomena dekla pastir-
kinja (ker je Kršna pastir bil), — venčanje krav
na binkostno nedeljo, povesti o pogreznjenih mest
(primeri: sevemo-slavensko Vineto) itd.,— vse to se so
oBtanki iz starih paganskih časov ^. (D^Ue »Ml)
Novičar iz slavenskih kri^ev«
1% Gradca 16. maja. Gosp. Franc Verbnjak,
križem poznani naravoslcfvec , živil Stari gospod je zdrav
') Glej todi o krsvikih Korol852, etran 100.
^) V f«ri Bv. Martina.
') Na f orL
') V Ptoju.
O Pri 8T. Andreja in Antonu.
•) VPtnjn.
'') Kadar so kriatiaoski misionarji t Panonio prišli , so v Ptojn
posvetili krsansko eerkev v east sreCema Jnrjn aa loi^o
prir^iOe k veri nasefa ivelioarja. Brati Jari ima yeo
sličnih atribotov Visnatovih, kakor ko^ja sina (draka)
orožje. Ptojska mestna cerkva je ena nar starisih na
Stajarskem, in je bil enkrat tamkej slovntni škofovski
aedež.
in ae ma pa starem godf. de ni dol^o, kar jeikefovem«
kaplana pisal , proseč: da ma aaj letalne ne odvzamejo^
ktera ma je aedaj celo potrebna. Dvoji že sam —
pravi v Ujiotem lista — ali io živi, ker je že tak daljen
po sveta za mertvega razglašen. Si zamorete sami mi-
sliti, kak na velko je gledal, ko je sam tete zmisljeno
novico čital, in koliki smeh so ma nagnali zdihljeji; ^naj
v mica počival^ Pravijo, da so tiati dolgo živi, ki je
že za mertvega oklioan bil; Bog daj, da bi se tadi gosp.
Verbnjaka tota zgodila!
Tadi vam moram pisati, da Uko živega dneva, ka-
kor je bil 8. dan maja, dolgo v Gradca imeli nisme. Vse
je bilo na nogah. Mladi in stari so alico križali, sem
ter tjč po mesta hodili, ter na velko v zrak pogledavali.
Mestni breg je bil z Ijndmi napolnjen, da je bilo vse
černo. Kočije so po mesta derdrale, da so se hrami
stepali. Zrok te posebno mestne živete je bila čadna
vožnja po zraka z balonom, ktero je daleko posveta
poznani Francoz, gospod Godard, napravil. Groza je
bilo človeka viditi, ko se je ob sedmih zvečer iz zemlje
akaječ dvignal , kakor ptica prek celega mesta , proti
frančiškanski cerkvi „Maria-Trost<', eno nro od mesta,
peljal, io za 22 minatah se eno celo aro za imenovano
cerkve, brez vsega poškodovanja, se na zemljo spastil.
Vsi aoio so čadili , kak varno je izpervega na vežineih
stal , gledavee s ktobakem pozdravljal , In se le po te«,
ko je pol mesta prebrodil , se je v malo niže viseči kož
spastil, in se brez vaega straha v strašni višini dalje
peljal. — Daes je namenil dragopot se v viiMive podati,
ako ne bo deževno vreme namena preprečilo. F. drol.
Iz Zagreba i 6. maja. Nar važaiai dele, ktero
sedaj v književnosti pričakajeme, je brez df«aui
daiekov rečnik (besednjak). Ti rečnik je plod več-
letnega trada, I ker bode v njem pravoznanska , trgo-
vačka , biljoslo vna itd. terminologia,bo delo na mnoge
strani preimenitno. Da nas aada e izvrotaem dela go-
ljufala ne bo, prepričali smo se iz prve že natisnjene
pole. Bog daj g. Šuleka zdravje, da slavno započeto
delo srečno zvrsi , h kterema je vise let treba. Rečnik
se natiskajo v tiskarni i na troske nevmornega podpor-
nika nase književnosti g. F. Žapana. Gssp. Lavealav
Zapan je na svoje troske izdal ^Hekabo in posTo-
tiiiste Abramovo% edM. VetraalAa, i obeta ▼ pred-
govora, izdati vse dela Vetraniča, ako ma domorodci
a pomoč priskočijo i se prvo razprodi. Bratje Slo-
venci! aozite tadi Vi za temi cvetlicami dabrovoiskega
pesništva; grd za jagoslavensko književnost i slavo!
- Kakor slišimo, tadi i;^. Kakaljevid SakcinskI i
M. Bogovič kaj marljivo delata za domače slovstvo.
Gosp. Knkaljovič pridno nabira izvore i rokopise za
povesinico i ji tako temelj podlaga; zares lep
namea! Gosp. Bogovič pa vrednje časopis ^Kolo^, ki ga
je pred slavai Stanke Vraz vredoval, i je raaan
tega te dni svoj pohvaljeni drama „Frankopan^ tiska
predal. SilsloMi tadi, da ima obilen zaklad naj lepeih
leposlovnih cvetlic za svoj almsnah „Lade^, kteregabe
menda se to leto izdal. Bog daj! Taka nnirijivost ome-
njenih domoljabov je zares hvale vredna. Le tako na-
prej! — Zdaj vsi Jagoslaveni zdih^eje le za prekras-
nimi deli neamerlega naaega pesnika Stanka Vraza,
in zares se zdaj po njegovi smrti njegove nježne in mi-
loglasne pesmice jako pogresavaie, ker med našimi se-
danjimi pesniki v njcžno otnetni peei^i ni nobeden Staak«
Vraza kos! BogovičevI ^^Ladi^ bode mocda obraz
Vraza pradjm v menjsi obliki, kakor je Karasova po-
doba , Ako bode le g. izdatoljn mogoče. Tadi delom raj-
nega pesaika bode njegova slika pridjana in ee so bode
posebno predavala. Več o njegovih deHh Vam hodom v
svojem časa priobči! , ako Vam je pravd *). — Te dni
*) Nam bo jako dra|^o. Vrad.
— 164
pride is ŽspanoT« tietaniice: „Zora^ na svetlo, jo*
l^oeUveiMki sab«?nik od goep. Raslega; aarea sakaaojona
Dovolotnica, ali Tsaj dobro doslai Obao^ moofo člaa-
koT od g. iadatelja, po tem JeeipiDe Tarnogradslia, dr.
ToBiaoa , J. ViDkoviiSa io ae drvaih.
PoeledDjič Vam se to oaaoaDjam, da je neatrad-
Ijivi g. Bof oslav dalek, kteri omeojeoi Toliki neai-
afco-korvaški slovar spiaaje, Taema tema velikem«
trudi vsprot se ^biljoslovje'^ (raatliaoalavje) spisal,
ktero je sa šole že odobreno. Gosp. dotok spisaje se-
daj po višji aalojci ^Prirodopis^. Učilnice bodo ne*
vtrndljivema spisatelja vedno aahvalne sa ojof ov bres-
krajni trnd, s kterira množi nsse sanstveno slovstvo.
Slava ma! Zorislav.
1% Boitanja. 26. dan malica travna je bil sa celo
Bostajnsko faro vednef a spomina, vreden dan. Bil je
namreč por v i kamen sa vtemeljitev nase nove farne
. cerkve slovesno blagoslovljen. Kakor obris nove cerkve
na papirja kaže, bo sares tako lepa, da ji bo le malo
enacik. Bo|r le daj, da se pričeto delo posreči duversi!
Tone Planine.
1% Ijubljane. Potovaje po Doienakem se je prc-
častiti deželni poi^levar foep. ^rof Cborinsky isnovaira
prepričal grešna nadlo|^e, ki tare vseskosi revne Čer-
oomljane. Glojen silne revsine prosi na Daoajisapo-
noe, in kmalo nasnani telofrafno pismo gosp. ministra
notraiuik oprav fosp. dež. po|:lavarjB v Ljabljani sledeči
milostni sklep Njih veličanstva: ^
y^Pol^jiaH nadio$€ v okrajni Cernomeljski «e vsied
fiartiij^ga Mefa od danainjega dne tisiih 3S64 eeniov dvakrat
feeenega kruha, ki so vLJubUani, in tistih 1000 eeniovr^jia,
ki so v KarlovcH ma vojaško nmnene shrm^eni, Vasi kiago^
rodnosti ma ramdelitev imroei. Ok onem so Jo nmfrosilo vtjno
mtinistorstvo , da noj vojaškim povo^Jnikom v Lffuk^Jamo ta o
Zoffroh o tem fotrokno naukmmofo telojfrafu f ostjo. Strosko
ma p^ofotjanjo omot^ enega iiveia fOflae^Jto ktagorodni gospod
im demelnega maklada,^^
Nft Dnaaji 13. m^Ja 18a3.
Novinar iz mnogih liri^ev.
v čast ptajim vladarjem , ki so se sedsj na Danaji
anidili, se bojo slovesnosti verstile sa slevesnostmi. Vi-
soko čislani kralj Bel|riski je od presv. cesarja sa
lastnika slavnosnanegra regimenta etajarskega (P^Pi^^J
Pire t imenovanega) Isvoljen. — 19« tega mesca se je
sačela todi v Tersta kapčijska in obertnijska
sbornica, in tnkajsna borsna konaalta in depotacia,
ki je skosi bliso 100 si sa knpčijo Teržasko velike sa-
slage pridobila , je jenjala ti dan. Iz govora deželnega
poglavarja, ki je slovesno odpori sačetek novi sbor*
nid, svdmo, da se je v sačetk« tega aloletja v
Terst vsako leto le kakik 4000 bark pripeljalo; vred-
nost blaga ni več snesla kakor 30 miiionov II., — v letu
185d pa ae je pripeljalo že 18.000 bark in vrednost
vpeljanega blaga je snesla 180 milienov fl., i spe-
ljanega pa 76 milienov. — Brata Pongrac is Lja-
bljane, ki sta prevsela dela sa poravnavo Save, se
sčmtertje po Savi vosita na pesebneaMparobroda, skte-
rim si gradivo (Baamaterial) sa omenjene dela bolji kap
pripravljata. — Chisp. nadvojvoda Janes pridejo s svojo
gospd prihodnji mesec spet v Terst — Teržaski čaa-
nik pravi, da kinesko strojilo, od kterega fp tadi
^Novfce^ sadnjikrat omenile , je seer bolji kap od tar-
ekega, pa je tadi slabjf. — Učenik naravoslovja v Li-*
verni g. Enrico del Poeko je snajdel podmorsko karko,
a ktero se samorejo potopljene barke is dna morja vsdig-
nitL — Nek L. Mohrherr v losbraka je snsjdel far-
nire in drugo leseno robo sa pohisje (Mobol) tako is-
delovati, da ne morejo sgoreti; dobil je privilegij na
ta snajdbo In bo te dni prodajavnico take neagorljive
robe na Danaji odperl. — Od ene strani se sliši, da knes
Černogorski snnbi serbako kneginjo, od drage pm, dm
saabi voakinjo barona Sina-ta. — Mati saltaaovi^
(saltanka Valide) 48 let stara, je nmerla; bila je po-
sebno miloetoa žena. — Še smirej se nič prav ne v^,
kaj ae v Carigrada koha. Angleški časnik ^Tiimea^
misli, da nar veči sreča sa Tarčijo so sdaj Slovani v
Moldavi , Valahli in Serbii , ker oni nočejo samostojooati,
ki jo pod Tarkom vživajo , rosovski samooblasti darovati,
in to — pravi „Times^ — je sdaj naj veči podporo Tar-
čije, ker če bi Slovani hotli Torka spoditi, bi oo no
mogel dolgo branili, al oni nočejo. — Od silnik neviht,
povodinj in toče se sliši is Wilrtemberskega , nekterih
krajik Ogerskoga , okoli Wiener Neostadta in is Milanske
okolice. — Velika obertnijska rasstava v Dablina na
Irskem se je sačela 18. meja; pervidanje bilolO.OOO
Ijadi v veličanskem poslopji.
Smert Marlia Kra^eviča.
(KoDecl
Dab na dan skos celi bo^i te4en.
Kdor koU ide skos široko samo,
Vsaki mesi , da le spava Marko ,
Daljoe okrof sjefa so sprehiOa^
Ker boji se nitgn proboditi.
Kjer Je sreča, th Je tad nesreea.
Kjer aesreča, se tud sreča soiO^o.
loo dobra sreča isvodila
Il^mana Svet0|^orea Vaša
Je od bele oerkve Vilindara .
8e djakonom svojim ba^om. I
Ko opasil Je Ifomas Marka,
£ desno roko djakona pomifae:
»Tiho, sinko, da ^a ne probndis,
»Ker nevoljen Je po spanja Marko ,
»Ino snal bi naj a pofobiti.«
Paseč skerbno, kako Marko spava.
Pa saf ledal pismo Je nad Markom ,
I prebral ^a tiho je do čorke.
Pismo pravi , da je mertev Marko.
Sad^ skerbno ras konjiča stopi,
I dotakne se desniee Marka.
Al se davno se je ločil Marko.
Toči solse proigaman Vsso,
Ker Je njemn močao žal po Marka ,
Ma odpase tri opaše blsfa,
Odpas^je, sebi pripesoje.
Misli misli proiftman Vase,
Kje sskopal mertvepa M Marka,
Misli misli, vse naenkrat smisli;
Verze Marka mertvega na koqJa,
Pa (a nese na bresove morja,
K mertvim Markom sede na galejo,
I odnese 1^ na Sveto goro,
Pod eerkvijo stopi is poltjo y
I g% nese a Vilindar cerkve,
I mertvaske bere bilje Marka;
Na zemljioi ma. telo opoje,
Nasred bele cerkve Vilindara
Ondi starček Je pokopal Marka;
Znamoja ma nobenega ne stavi.
Da ne snade se za roko Marka,
Da nad nJim se vražnik ae osveti.
••*
Zahvala.
Gosp. figmoster Križaj is Mernepeči so poslali ftivino-
sdravniiki nčilnioi dlačni klopci č, ki Je bil ni^den v vampa
4 tedno starega teleta. Ker tacega golega klopeiča se nČilnica
ni imela, sa tolikanj bolj lah valuje za poslanega.
Vodstvo živinoidravniske ačilnice v I^ablJani.
Vgaiulia poslednje zastavice:
Oošpod.
Natiskar in zaloiaik Jazef Blaznik v Ljubljani.
kmetijskih, obertnijskili in narodskili reči.
NeWee iihiOi^o ▼ L^obUuii||
▼Mk te4em dvakrat, lain-
ree ▼ sredo in eaboto.
Odgovorni vrednik Dr« Janem Blelnels«
Velji^o saeelo leto po posti ||
4 fl. , seer 3 fl. , sa pol letaV
2fL. po posti, seer 1 fl. 30kr. j
Tečaj XL
V sredo 25. maja 1853.
List 42.
Rodovitnost zemlje povzdigniti po dr6nazi.
(Dalje.)
Korist drSnaie.
Naši bravci razumejo zdaj napravo drenaže.
Toliko lože se bomo po tem pogovorili o tem:^ kako
pomaga drenaža in v čem obstoji nje ko-
rist ali hasen.
1. Ko je zemljise po drenaži, to je, podze-
meljskih cevih na suho djano , je deževnica pri-
siljena večidel v zemljo se stekati, in kar je je
preveč, po cevih odtekati. Seer je po verhu odtekla
in je gnojivne dele, ki jih v sebi ima^ namest v
zemlji pnsati, saboj jemala; sedaj ostanejo v brazdi.
2. Drenaža brani, da se nemorezemljiše za-
močiti, ker podzemeljska voda po cevih odteka,
ledaj ne more več kvisko stopiti in zemljis zalivati.
3. Zemlja postaja po drenaži bolj suha in
rahla, in se po tem takem lože obdelAje. Celo
špefaala ilovnata postane bolj perhljiva.
4. Eden nar večih dobičkov, ki se z drenažo
doseže, je pa dalje ti: da je po podzemeljskih ce-
vih zraku (Ijuftu^ vedno pot odperta pod
zemljo in v zemljo. Saj vsak kmetovavec ve:
koliko je zrak za vse rastline vreden in da iz
zraka izvira velik del rodovitnosti zemlje. Ta do-
brota , ktero druge polja vživajo le po ve)rhu zem-
Ijiša, presinva po drenaži zemljisa tudi od zno-
traj. Kolikšen dobiček!
5. Kakor gre zrak po cevih v zemljo , tako
gre tudi gor k o ta; gorkota pa je, kakor vsak ve,
tista moč, ktera obuja življenje v rastlinah. Če je
bilo zemljise poprej tudi -o veliki vročini poleti spo-
daj merzlo ko led. je po drenaži gorko, ne veliko
manj kakor v tistin gnojnih gredah , ki jih vertnarji
na vertih imajo.
6. V taki zemlji kalijo semena hitreje,
vse hitreje rase in £ori. Skušnje so učile, da
80 žita za 8 — 10 dni poprej na drenaženih njivah
dozorile kakor na d rii z in čeravno suliih.
7. Po drenaži postane gnoi se le prav ro-
doviten. Y mokri zemlji je hlevski gnoj slabo
strohnel in kar £a je^v bolj tanjkih drobcah stroh-
nelo, je poplavila mokrota; ravno tako so tudi ko-
sena teoka, pepel, apno. gnano itd. poprej v tak!
zemlji komaj za pol toliKo zdali , kakor zdajalo v
drenaženi zemlji. Kolikšen dobiček je spet to!
8. Dr^naza, če ie razširjena po veliko zem-
ljis, je tudi za človeško zdravje koristna: terdo-
vratuemerzlice, ki so v močimih krajih domd,
«0 v Skocii^ po drenaži že skor popolnoma zginile.
9. Drenaža ne povrača le z dobrimi činzi stro-
ške , ki jih je prizadjala , temuč tudi kapital, to je^
vrednost zemljisa za tretjino, večkrat cela
za polovico, povikša. (Dalje sledi.)
Ojbčni zbor Icmetljslce dražbe v IJub^anit
(Datjc.)
Gospod dr. Strnpi je zastran podkovijoke in ži-
vInoBdravnioke šole v Ljabljani naznanil sboro, da je
lani 15 kovaikib podmo|8trov (kselov) se oroetnega pod-
kovstva in drncih živinorejskih in živinozdravniskih ved-
nost očilo , poslednjih naukov se je učilo todi se 5 dm-
Bib kmečkih mladenčov ; v vsem skapej je bilo tedaj 20*
učencev, izmed kterihsa jih je lani 16 izačenih is šole
izpustilo, 5 jih pa je bilo za ponavljanje prideržanih.
V vsem skupej je v preteklih 3 letih njene/ra obstoja 40
v podkovanja zdravih, napčnih in bolnih kopit iovmno-
zih droaih živinozdravstvenih znanstvih dobro podučenih
iz te učilnice na deželo slo.
Iz druze^ naznanila, ki ara je ^osp. dr. Strupi,
kot oskerbovavec drožbeneira verta, zboru predložil , so
je zvedilo, da lani in letošnjo pomlad se je blizo Id.OOO'
morv IZ tegu verta deloma za plačilo, deloma brez pla-
čila oddalo; Izmed teh je čes 4000 murv šlo na d ta-
ja rs k e, kjer jih je gosp. dr. Hiabek več pole^: želez-
Uice zasadil. Reči se mora, da ene leta sem se je na
družtvenem vertn morvinih dreves sila veliko izrejevalo;
vsako drevč je kapital, ki bo kadaj deželi dobiček do-
našal , ko se bojo naši rojaki še bolj zdramili in spoznali,
da se pridelovanje svile (Žide) dobro splačajo. —
Veliko manj kakor za murve, je pa vert na Poljanah
zavolj preslabe zemlje za sadno drevje vgoden, ktera
ima le to dobro, da iz te|^a verta drui^am na bolji svet
presajene drevesa se dobro sponasajo.
Iz drnzih od fosp. dohtarja iz tei^a verta nazna-
njenih skušinj se je zvedilo: da sta se lani tako imeno-
vani Jeruzalemski ječmen in Koroški forski
oves kaj dobro obnesla, uni je dal šestnajsterno,
ti osemnajsterne zerno; — namest krompirja močno
priporočovani sad f od imenom ^ullocns tuberosus^ je taka
malopridna stvar, da se mu zamere po pravici rdeii
UčežI pojdi rakom žvlž|^t; — krompir vsi h sort jo
iniijil todi lani na vertu , pa vendar ne tako zlo kot
prejšni dve leti ; — močno čislana sibirska p^sa^U
jo je drožba nalaš iz Presbarga naročila, se seer lani
na tem vertn ni debela pridelala , al lani ni bila ne za repo
ne za peso posebne dobra letina; to pa se že zamere rdči,
da je ta pesa, po vsih takajšnih skušnjah tudi drozih
kmetovaveov , ki so jo sadili , posebno sladka , mehka
in prijetnega okusa. — Kolikor se iz verta zamore se-
men oddati > jih vsak dobi, kdor se oa gosp. oskerbnika
oberne. (Dafje sledi.)
— 166 -
VišDVtova Kr§na — Avitara
in njeni ostanki la riatsko-sloveaskib apooiuiidh.
V fi6Teroo-Blo?eo8ki mitologii oajdemo Krsnata pod
imenom Kora in aicor kakor bo|:a rodovitnoaii io aadja
v litvanaki (Nm-kmi L Hram 99)^ pod imenom VOIO0,
Veloa v raski CKmjfssmrow štram 116) kakor boga vo-
lov £:ovoje Bivine, pod imenom Gonidlo, Goo|rele,
Devote, Gonigln C^trifk9wM jftrmilunLMtrtm 167,168 J
pri starib Praoib, in pod imenem Velae pri Čebih
(Dokrom$ki »SIovmi« stram 416),
Če sdaj te sei^erno-slorenake bogove po etimologii
preiieiMi vidimo, da ima Ker m avoje fcoreaiko v iiH
dički ^krana^, niger, krn, e^rn (Bopp 49,^, Vol os,
Vole«, Velee pa je spodobni Kranatovemn priimennGo-
V t B d a , od aanskritake besede g & a 0 , krava (Biehhof 19Z)y
— go, vol in GoDgele, Devute opominja na indičkega
Krsnata, a priimeoom Govinda, sin Devagnin. Ra-
Bon besede gav, gavedo ima se slavenaki jesik todi
besedo boj, bojek v polekem, bnj,bajak vsiovaakem
narečju, zato imena Boius na rimskih kamnih, ktere
ravno to pomenijo, kar G a vi as. Zato borvatski ad-
jektiv bajni = aivahni, močni, poCena.
Po boga Ve le s a je dobil rod aevemo-siavenski
Vel ti (Šofarik i^Siaroi. L p«y. 871.) in bres dvombe tadi
rod Bo i ko v (C5mm#. Porfhfft. A. L 89. 98.) svoje ime.
Ravno take so po častjaVeleoa, to je, Kriuata-
C^iadata todi svoje ime dobili Čehi. Dobrovski sicer
ime Ceh iapei|aje od besede ^četi^, tedaj Čehi Vor-
dermaenner, Vorderelaven; al meni ae ta ispeljava
ne sdi temeljita. Ako imena slavonskih narodov v rim-
akih in gerakih klasikih prebiram, vidim, da so vsa po
o mat j a svojih bogov naatale. Tako Lato vi ki po častjo
Late (Lotos) podobe Bhawany-Maje , — Seroti po
Serovito, — Amanti po Amf, černe etrani boginje
Žive, — Arivati ^} po časlja Harlsa-ta, Heri-ta,
Hari-ta pri Imena Visnata C^ari, hariaa pomeni v san-
akrila 1. viridia, gtivas, flavae, 9. eqaaa: davnicari in
Pesnlčarl stajeraki se sdaj pravijo alokema, šahoma ko-
^j«h*re,haretina);--Dervaai*)pobogaDherml
(too Derva se večkrat najde na norlčhih kamnih} Itd.
Zakaj bi po tem mogoče ne bilo, da je ime Čehov
t«« MltoH^gičkaf Pri marakih Pvlaaelh ae rabi be-
seda eeb sminij t pomena goveji pastir. „Idi po
Čeha, no^ a pase aena^, — „nesi ceha jesti na paio% —
„grem ai Čeha prooit, da bode mi živino pasel^, — alm
TOČ ko atekrat slfeal marakega Slovenca in Slovenko
govorllk
Tadi besedo Bojan poaoaje fiflovenci na ogerski
mejf v pomena Čeha, govejega poetirja. Znebiti, da
je korenika imena ;,čeh^ v beeedi čeda (grex) iskati.
Taka} bi rad nakaj govoril od etarih prebfvavcev
Čotke Bojov, — al bojim ae sapeljivega glarsa
Slr^B. ČeakI historiki enkrat ae dobro pretehtajte sgo-
tlDvine Bojev Iti berite pazljivo vae verste rimskih in
gerikih pisateljev o starih Bojih in marsikaka vas bode
vaneoHravala. Ako ae ne o Herodotovem čaaa Sle-
▼enci do Dnnaja segali, in Herodot se nič ne vd od
preselavaDja Goltov pod Belovosom in Sigovesom čes
Alpe i»Rajn, ihi če Appiaa Cin>Celsias?), Diodor Slcil-
ski (XIV. 118.) in Polybl (A IT. 18.)^ preselovanje med
let»88»->a8g) pestavijaje ^, al so te dežele prek Da-
') Plinias hfst. n. UL 28. Latovici, Serretes, Amantes, Ari-
vates.
*) AppiAB ia IH3T. 28.
O Beri o tem preHolovaaja kridoke dokaae nionef a hiatomfcai
Niebvhra: Romische Geschichie 8. land, Berlin 1830,
stran 574- 588.
ni^ de pHheia Bojei^ bile bran stanevnikev? N* ▼er-
jameai. SUtI eondar nikdar ntae do isvira Labe (J^h^^
priafit ravno tabo oe msdioki Samali; drasoga nmroda.
pa v aevenM-laločoi Baropi ni bilo rosnn slaveaakili Ba—
dinov, Neorev fn dracih piemen alavenakih, ktere nam
Herodot (IV- 188. 109.) imenaje. Verjetno ae mi sdf , dm
ae Tacitove besede (Com. Taeit, in Oerm. e. M.) historike
v blodnjo oapoljale, in da ae je Livi (V. 84.') eb cmaa
pveeelovanja Keltov is GaKe clo slo vretaL Jes Gar-
kom več verjem, kakor rimskim historikom, ker ao s
večjo aveotoetjo pisaii. Pa to preiskovanje poetioa aimv-
nema in oeonema spisovatelja ^Dejin čeaklh^ gasp. Pa-
lackema. (Dalje sledi).
Pogled po svetUt
Kako kralj spoštuje kmetijstvo.
Perve dni tega mesca je obiskal rano ajatraj kralj
VirtembecskI alavaoaaane kaMtijsko ačilaice v Hekao-
heimo na Nemškem; en adjatant ga je spremljal.
Naj perve ogledajo oivi starček kmetijako orodje«
slasti tisto, ki je bilo poslednji čas anajdeno. In nar no-
vejši akoporeanico posknsa sam a svojo lastno roko.
Ko ma pokažejo aa podnk aoencom namenjeno na-
bere mnogoveratne pčrstf (peseno, ilovnato itd.)
se vstavi ter iaasti Elato resnico : semljaje nar terd-
nejsl temelj, na kterem je sreča vaake de-
žele sidana, ^ zemljo obdelovati oe pravi:
nar gotovši sa prid Ijadstva skerbetl.
TadI v hleve je sel vse ogledat, in povsod je
rasedeval , da ma je živinoreja natanjke snano vednost.
Na sadnje je čel tadi na ajive, kjor so ravno orali,
in v sadne sadisa, kjer se je a delavci o mneslh rečeh
pogovarjal*
Z velike pohvalo je^sapostil toačllnieo, v kteri §0
ačencl Is ratličnih deržev abrani ; aar vee jil ^, se re
da, Ik severne Nemčija, pa tadi ia Španjalrega, Fnn-
coskega, Ltskoga, Ogorskego ia celč Ia BeMieee naj-
dejo posamesni.
Zdravniške rečk
Toplice t> Krafrini.
čas se bliža, da boje bolniki sdravja v toplieaii
iakali, in že beremo vabila od vsih stranf, ki klieije
Ijadi in jim obetajo alate kape sdravja.
Za toplice v Krapi nI povsdignemo ml svoj gtas
brea vae sebičnosti, ker nase niso ne kopve ne kerene,
da bi od geatov kakosen dobiček vlekli ; tadi nos nobe-
den Krapinčan ni nagovoril , da M satrobili vabflno pe-
aniloo njemo v prid.
Če tedaj vabimo bolniko v Krap i no, nas seganja
edino le P'reprieanje o sdravilni moči tega
vrelea, kterega po lieačernih gotovih okasnjah nobene
drage toplice ne prekosijo v bolesnih, ki ao: terdo-
vraten lom v kosteh, naj bo caataran revmatis
ali njegova se hnji sestrična derbavfca ali potika
(Gicbt) in nasledki njani, ki ao pod imenom hroma in
mertvnda soani. Tadi v kožnih spašajih, kalcor
v garjuh, in v aastacanih ranah, ki so nasledki derha-
vicb, so te toplice po naših sknsnjah dobro poterjeae.
Naj tedaj taki bolniki, ktere popiaane bolesni ta-
rejo in ki so v stana za svoje adravje pot od doma sto-
riti^ kjer se take boleani ne dajp več oodraviti, sespfa-
vijo v Krapino na Horvasko: ne bojo se kčiMli, če-
ravno ao že sicer obnpoli.
Jea aim se lani po žeJesnici v PeLoane (Pdl-
tschach), od tod pa v S Lat in o (Bohitsoh) peljal; eb
osmih dopoldne smo dali napreči, in opoldne amo bili v
toplicah v Knaplni, ktere ae oo am^jo smesati a ter-
(Markt) Krapiua.
— 167 —
Če pa, prijatel moj} 06 podai v ^^ododeloe te
toplice, ktere ee t VariBdfnskimi v' vsem moČDO
enake , nikar ne misli, da ae pelješ V prfjetin raj, ka-
kor se nektere dmge toplfce. Misli si, da sa zdravja
▼olje greš v vice, — le s takimi misli stopi v ti kraj,
4« se ne ostrasis in že drag i dan se ne vernes. Zdravje
dobiti se mera terpeti! S tem namenom se podaj
na pot, in kakor so drniri svojih 14 dni prestali, jih
bos tvdi ti prestal in jih cadovoljin In vesel zapostil.
Kdor boee ed njih več vediti, naj bere, kar so lani
„:^oTice^ na 267. strani od Varasdinsklb toplic pi-
0ale : kakor ti je skoraj vse tako tndi v Krapinl.
Le to naj bo se tistim priporočeno, ki so kervi-
polni, da se koplejo v bolj ohlajenih kop vab, ker te
toplfce niso gorke, kakor druge ^ ampak vroče kakor
krop.
Horvatje! Vam je natora podelila take blaipodaroe
saklade, is kterih si aamdrote vsako leto tisnč in tisač
forintov pridobiti, — zdramite se, napravite potrebne
reci, skerbite ca prijetnost vsega, in Vaši gosti bojo
elavo prepevali čndodelnema vrelcu! Dr. B.
Za podnk io kratek j^as«
Potrebno j>, da človek brati tn pisati zna.
Neki nbogkmet je imel brata, ki je sel po sveta.
Preteče svojih dvajset let, pa od brata ni dnha ne sloha.
Vsi so mislili, da je že davno umeri. Kar dobi kmet
pismo. Neznajoo sam braa C^itafi), gr6 <lo fcerčmarja
Čbirta), da roa ga on prebere. Prebravsi kerčmar naj
poprej Ka-se pismo, rdče kmeta: ^Moj dragi Jaril v
tem pisma stoji, da vam je pred nekoliko tedni bratamerl,
In da vam je v svoji oporoki (testamenta) Eapostil 50
tolarjev. Pa imate berz se na pot podati in denar sami
prejeti.
,,Pa kam Imam po denar iti?^ vpraša Jari.
„V Prago, bliBo 100 milj odtod«, odgovori kerčmar.
„Kaj! 100 milj tjč In 100 milj nazaj: to je 200
milj I^ reče Jari. ^Po tem takem bi me potnioa In sgaba
časa skoro više stala, kakor bom tam dedsine potegnal^.
^Vtfste kaj?* — reče kerčmar — ,ydajte meni to
pismo In prodajte ml svojo pravico sa 30 tolarjev; po
tem vam ni treba od doma Iti , jes bom pa skasil še kaj
draeega s tem vred opraviti, da mi pot ne bo tako draga.
Pa nobeni živi daši ne smete od tega kaj povedati. Ste
sadovoljni ?*
^0, prav »adovoljinl« severne kmet
Kerčmar gr6 na to v svojo sobo, donesedO tolar-
jev in jih našteje Jarjaf Jari se ma lepo sahvali Ingrtf
vesel domi.
Čes več let obstane kerčmftr na smertni postelji,
ko je med tem savolj slabega gospodarenja bil padel v
velike nadlogo in siromaštvo , kako je ogoljafal nbosega
Jarja. V tistem pisma je namreč stalo :
^Kdor ti list prinese v Prago in ga pokaže
tergovca gospoda Svoboda, prejme od niera
«000 tolarjev«. *
Teb 8000 tolarjev je dobil kerčmar in jih potrač-
kil do svoje smertl. —
Naak: Ko bi bil Jari, ko je se otrok bil, lepo v
eolo hodil in se bil brati In pisati ačil, ne bil bi Uko
gerdo goljafan bil sa lepo premoženje. Človek , ki brati
in pisati ne sni, je slep, če lih ima dobre oči; stokrat
Je v nevarnosti, ako pride hadobnim Ijadem in sleparjem
V rotor, kteri is njegove neamnosti dobiček vlečejo.
(„Oosp. Nov.«)
Kakor pravo ^ tako zdrava.
(Berbsha asrotea prlpevedka.)
rir f *^* "* avetniki po semtfl hodili, gredd enkrat Bog
(.Kristas), sv. Peter in sv, Pavel vkapej, In pridejo k
nekema siromaka, ki je imel mati vinogNd, In v njen
koeieo, pa ga apreslje, da bi jim nabral greodja, da bi
jedli. Siromak vsame precej cajnfco, pa Ide k tersa,
ki ma je najbolje grojndje rodil, in sačnč tergatl; al
Bog aakliče is koče: „Nočem od tam, ampak natergal
mi od onega sosedovega tbrsa«. Al siromak ma odgo-
vori: „Kakor pravo, tako sdravo, jas tega ne morem
storiti, dokler sim siv« Zopet ma Bog reče: -Ali pojdi
na moj odgovori Kdo te bo neki vidil?« Siromak spet
odgovori: »Kakor pravo, tako sdravo* Ako ne vidijo l>adj6,
vidi Bog. Jss tega sa glavo ne morem storiti; ampak
bodite s mojim sadovoljat«". Svetniki na to nmolkneje,
sedejo ž njim okoli mise, počljejo in jed6 grosdje. po-
tem se dvignejo, da bi šli, in aprosijo ilremaka, da bi
jih isv6dei na pot. Starček precej vstane, in se oberne^
da bi jih peljal; al kda se on od koče oberne, vsame
Bog goreč žarek , pa ga vtakne v streho. Starček jili
isv6de na pot. . Kda se jamejo poslavljati , pogledajo na
siromakevo kočo, al ona je bila v plamena. SUrček kitf
v svoj vinograd, In svetniki vprašajo Boga: »Kaj seje^
Gospod , ti siromak pregrešil , da si ma še to revno h#-
čicoposgai. Vidiš, da se še ed Tebe ni dal pregovoriti
v greh«. Bog jim odgovori: »Bavno sato sim ma kočo
sažgal, ker je siromak in serca poštenega, prav dela
in dobro misli. V enoj koči se nekdaj hadobnt lja<^
prebivali , pa so silo blaga pod n)eni prag sakopali# TI
hadobnesi so pomerli, in sa blago nihče ne vd, tokov
jas sam. Ti siromak je slažil svojega gospodarja vso
svojo mladost verno In s vj^lielm tradom, doktor ei je to
mestice prislažil. Pa je bil s tim , kar je imel, tako sa-
dovoljin, da nikdar mesta, kjer koča stoji, ne bi pre-
kopal; al sdsj ga bo moral prekopati, ter bo našel, kar
je pred Bogom saslnžll^'. Svetniki to čavši, po«tojd,da
bi vidili, kaj bode. Siromak se verne v svoj vinograd
In vidi, da ma je koča v prah sgorela, vsdihne britko.
In reče : ^Hvala Boga tudi sa U dar. Kakor pratd,
tako sdravo 1« pa vsame motiko, da bi rtsgrebel peptfl.
Kakor mahne s motiko, sadene na sodeč, isvali ga vin,
in najde v njem silo blaga. Vidlvšl to blago, obradoje
HO, vsdihne in reče: „Hvala Boga sa njegov dar! Kakor
pravo, tako sdraval^ S tim blagdm posida na tem me-
sta velilM' poslopje, in postane glava onih, kterim je t
mladosti svesto slažif.
Novičar iz slavenskih kri^evt
1% Zagreba 20. maja. Z veliko ra^osfjo ebjav-
lajem Vam sosebno sa nas jažne Sievane preuHenUna
novice, da se je v Parisa v knjižnici poljskega knesa
Csartoryskega našlo veliko dele Gandallčavo: ^le*
▼ od Tasovega ^eerasalemme liberata« (Osvih
bedenje Jerasolima). Z ovka delom, sa ktstem
smo toliko let brea vspeha Bdikovali, se je čadna ge«
dila. Znani grof Pesna, ki je v Parisa amrl, jo ti
rokopis seboj nesel I v Parisa pastH, kjet ga ja grof
Csartoryskl sa svojo biblioteko nakapii.
V ^Lamira«' ste čitali, da je poljski tiskar Itypln<-
ski v Londona tadi našel štiri važne Dabravnišbe
rokopise od preteklega stoletja. Al tega o^ ne veste, da
je Jakič na svojem potovanji po Dalmadi naM neki
velik rokopis, kteri sapopade ep os v trideaet pasmHi.
Spieatelja i naslova dela Vam sa sdaj še ne morem na^
snaniti, bodeto pa že v naših domačih ^aaopisih čitalL
. Gosp.^Jakič pridno pohaja dalmatinake staro samestaaa
I knjižnice, — o4 ajegeva mavijiveea kanoMi še ¥eč is-
vvstaik* pledor slavno literalate dabrovnisFke^prfcako-
vM. Kad bi kdo vatikaneke knjfžnfice r Rima pre-
reval , kdo vd: je H Ed na cefi kip takih i sličnih roko-
pisov naših prededov, alavnih Dabrovničanov, ne nagadl?
Jnkič je bil v Rima, pa ni bil v vatikanski kiyižniei^
— 168
ter vsak, kdor to mH, nom imeti ▼•Kke pMf(9)aik«
%m prijttelje, ker eo čavari te presuaenite kiulMee
kardinali papesevi. Vendar ee nadjama, da l^eno ekara
nnofe preTaioik proisvedev lltaratare Dabrevniske ▼ re-
kak imeli, od ktorik nieme prej Tedili, da ee na avela.
Zerialav.
1% Celja 2/. maja. Peine je priala, pa prišla
je vendar blaf emila pamlad a ekllalm pepovjem in šele*
nim lietjem, a belimi in radecimi cveticami vred. la
toplik presimie priromaio naaaj no Ijnbe laeto? ke, in iker-
janeiki veaeli prepevajo pod aii^em obokam nebd. Pri-
čela ne je pa tndi doliro saseljena d6ba kmetijekik opra-
vil po poljib In noi^radik, in bližnje toplice raspoailj^o
vabljive naananlla v iirtki »vet, ter obeUje pomoebolc-
bavnlm, kratek iaa in veselice pa sdra? im obiakovavcem.
Med mnoiro koriatnimi opravki sa občno vameot
In obrambo Ijndf ai prisadevajo takajanl veHi aendarmi
tndi skrivno masnstvo aalesovatl in aednii isročevatl.
Tako je pred kratkim neki priden sendarm ne daljee od
Celja BaloBol kmečkig^a masaca, ki je nekima 67 let sta-
rim« bolnika bil p asa I (I), ter fa s tokim neirodnim
ravnanjem v smertno nevarnost aavlekel. Obsojen je bli
nasač na en mesec v lapor. Ravno tiati dan sta bila
▼ Celja tadi snani kenjoderecP. In njegova ainaha
(Krajniea is Moniria) savolj večkratne snamarije pri
lolnikik v sapor na 7 dni, in v povernitev pravdolk
atroakov obsojena. J* 0>
Od Kupe 22. maja. Daaoa je bila v Metliški
cerkvi velika maaa s sahvarno pesmico od takajane/ra
dekana g. Vincenea Vovka v aakvalo od preavatlei^a ce-
sarja Franca-Josefa ondeanjim revežem podeljeneira dara,
apevana. Milo je bilo gledati , kako je keračansko kar-
delo pobožnih farmanov , aposnavši veliko dobroto, ktera
jim je tako adobno dosla, saobranjeDJe milostlvnega na-
šega preavotlega ceaarja pri aveti masi s k?aležoim ser-
com prosilo. Bog ga blagoalovi !
Pri tej priliki moram se povedati, da a naši oko-
lici letina jako lepo kaže. Sadno drevje je tako polno,
da se bo vse lomilo, ako vča plod dosori. Sternje tako
lepo atojf, da že davno ne tako. Rčsi ao več is moža
viaoke, in Is male podi dolgo klasje bi bilo več cvetelo,
ako bi ne bilo deževno vreme tega sadorževalo. Tadi
žlahtna tertica obilno, in če gospod Bog agodno vreme
sam podeli, tndi dobre kaplice nam obeča. Skorej sa
vaakim porom je grosdek. Borovčan.
/» Škofje Loke. P. Neboto mi samerile, drage ;, No-
vice^, da Vam poaljem v aledeči pesmici milo sdibovsDJo
očeta, ki je po strašni nesreči svojega nadepolnega sina
Bgabll. Na sv. Jožefa dan t. I. je ael Lndvik Lavrič,
učenec živinosdravniske šole la Ljabljane ^) v Loiki
potok k svojim staršem na prasnike,. ravno takrat, ko je
letošnja sima naj hnjse divjala. Revež al je preveč
apal in žaloatno amert v anega atoril, — se le 13. aprila
so ga bliso Maliloga smersojenega našli. Naj bi bfla
trn strašna prigodba tadi avarilo dragim : se ob bndih sim-
akik nevihtak celč ne podajati na atranake poti , kjer
človeka živa dnsa na pomoč priti ne more I Oče neareč-
nega sina, ačitelj v Loškem potoka, včs vtopljen v ža-
lost, tako rekoč sllai, kako ma sin svojo sadnjo pot pri-
povedaje, in v spomin tega je sledečo pesmico aložil.
Naj jo častiti bravci le sa to vnamejo, sa kar veljdl
Hada ara.
Bil v beli etn IdobUsni
In seil ee io od IsaL
Kak obnaMl •tm se tam,
£■«»0 je, prfjatli, Tan!
Al Usbesen me Je gmtAtk^
Ml pri sere« tako JJala:
PesJd' priiatle obiskat,
Pfljd* oeeta vesovatl
Ko dobU sim privoUe^Je
Svojih viksih dopuioaje,
Me 8 I^jaUDaao pot pelja
V prasnik svetega Jožefti.
OJatra barja Je pihala ,
flndo 8 sBOfem Jo vihrila;
Bo branili mi IJo4J<,
Ba ne hodil M iia^ rd.
Al UabesoB v starše vaet»
Ne posloaa tega sveta $
Ce8 (oro prot doma le
Vneto seno mi seree.
Lndvik Lanrio je bit eden narnmnisih inpridnisih veen-
ooT siTinoBdrarnlsko šole. Tndi neeniki njegovi gasereno
obi«lnjeJo, ker so sfnbili nad igim toliko nadepolnegn
noenca« ^teri bi bil soseski, kamor Je imel po doveršeni
soli priti , gotnvo v voUk. prid. Škoda sa-nj ! Vred.
OJ! nevihta h^Jse vsUja,
Smertno teso mi savdaja.
Že mi imesa vso flav6
Da siOi<lem pot straža6.
Klieem, vpijem in sdihiiJeBB,
Svojo smoto obiamem, —
Al v pnsavi vso molol.
Strašna barja le bnel.
Veo ne morem da^e iti »
V snega moram se spočiti.
Oh, ne pride mi pomoe?
MoJa sadnja U Je nee !
V dnhn se so poslov^Jem ,
K stariem, snaneem so idibojem, —
£daj Bogd se mir sreeim :
V merslem snega v smert saspim.
1% IJubljane. Zraven sadnjič omenjenoira kraka
in rajža ao avetli cesar revnim Č^ernomljanomso drage
hrano Is Tersta in Reke milostno naklonili. — Ponoči ed
sabote na nedeljo je gorelo v tnkajsni sladkarnici
(cakrofabriki). Z lepo sdroženo pomočjo so pogasili oginj,
da je le majhen oddelek fabrike pogorel. Velika sreča
sa celo fabrike In bližnjo poslopja pa je bila, daobogoja
ni no nar manjai aapica pihljala.
Novičar iz mnogih liri^eve
Ko je bila te dni pmakemn kralja na čast volila
vojaška parada na Dnnajl , je bilo 84 bataljonov peseoT^
34 eskadr6nov konjikov sbranih, kteri s 80 topovi se
bili postavljeni v 6 kardel. 83. t. m. je mislil praski
kralj Dnnaj sapaetiti. — Doaihmal ae je aaiei gglitmr
le v ceoarekih fabrikab ali sa ceaarake pivde/arnira de*
lati; po cesarskem patenta od 31. marca oeka tm 9Urm
postava In vsak ga smd prihodnjič delati, ki ina po nar
viksem patentn predpisane laatnosti. — V^. t. m.
je prišel ceearski patent na avetlo, ki določajo ^nhvln^f^
notranjo napravo in opravilni red vaih coa. sodn\a)L'\\k
v rad ni j. — Posestniki gojsdov so bili opomnjeni, da
po novi gojzdnarski postavi vnamejo vae svoje gojsd-
na rje v prisego. — Kosmanoska fabrika, ki itdelsje
katone, nareja blago sa arajce, na kterih je obras.
slavnega Radecki-ga a primernimi drasimi podobami
natisnjen; elavoi maršal je prejel nekaj tacih srajc, sa
ranjeno vojake v Milani namenjene , s velikim veseljem*
— Govori se« da na želesnici po gori Semering bote
do mesca angnsta že akoa in akos dvd sini položene in
da (isti čas se bo tndi vožnja sačela. — Teržačani sdi-
hojejo že slo pn železnici, ker vožnfna sa nektero blagem
is Tersta v Ljubljano več snese , kakor is Hambarga v
Prago. — V Sinigalil, kamor je nekdaj več Krajncov
s platnom na somenj hodilo, se letošnji somenj prične 20*
jalia in bo terpel do 8. angnsta. — V Far lani i je
dolgo desevanje terti In žitom škodovalo; aena bo pa na.
cente. — V Lftttern na Parskem so vpe^ali poatavo,da
vsak otrok, ko je bil prt sv. birmi, mora v apominek.
njeni, eno sadno dervo vi«aditl in sa-nj skerbeti,da
rase , vsak drng pa , ki so naseli v vas , mora saeaditt
troje drevds. Ko bi taka navada pač povaod bila I
Roftki knes Mencikov se s Turkom se smiraj pego-
dnje. — V Parizu so nnidan spet nekaj sumljivih oseb
kraljeve stranke saperli. — Cesar Napoleon miall za de*
lavco v Parizu na več krajih meata pohistv^a sidati dati,
da bojo bolj zdravo stanovanje In bolji kap Imeli. —
Begdni is ptajih dežel, kl so sinžili v armadi Omera-
pasats, se morajo v notranje kraje Turčije preseliti.
\
Natiskar in zalouik Jožef Blaznik v Ljubljani.
limetijsliili, obertnijskih in narodskili reči.
fNoTke MuOi^o ▼ LJoblJ«Bi||
•o ▼ sredo in saboto.
Odgovorni vrednik Dr« Jlanem Blelif els«
SVeljiO<> s«mIo leto po poitil
4 fl. , Boer 3 fl. , sa pol leta V
2 fl. po posti, scer 1 fl. 30 kr. I
Tečaj XI
V saboto 28. maja 1853.
List 43.
K
Rodovitnost zemfje povzdigniti po dr6naži.
(DaUe in koseo.)
„To je pač vse lepo in dobro, kar ste nam v hvalo
drenaže tako na tanjko razlagali, povejte nam pa sa-
daj tudi: koliko pa velj^i ta reč? bojo naši bravci
prasali. To je zares važno vprašanje , ker dobra
reč tudi ne sme predraga biti, da seje lotijo
gospodarji.
Tucu o tem bomo resnico govorili, se ve, da
o skušnjah druzih dežel, ker domačih se nimamo.
Les je, da stroški drenaže niso ravno majhni, al
kapital, ki se na tako zbolisano semljiše naloži,
taKo dobre činže donasa, da o malo letih je
ves poplačan, — le enkrat se za to denar izdi,
8 tem pa se zemljise tako zboljsa, da je se en-
krat več vredno, kakor je popred bilo. Natake
činže kapitale nakladati ni nadloga, ampak je sreča
kmetijstva.
Po različnosti eemlie pa so stroški enkrat
manjši, drugikrat višji. Na dtajarskem znesd
stroški za en oral (joh) zemlje v vsem skupej okoli
27 fl. Na Češkem — pravi ^tednik češke kmet.
družbe^ —pride drenaža enega sežiga (klaftre) a
vsem okoli 7 kraje., enega orala na 22, tudi 24 fl.,
tii in tam tudi nižji. Na njivah Wittingauskih kneza
Schwarzenberg-a so se stroški drenaže že pervo
leto poplačali.
jKaj pa enkrat položene cevi ne pri-
zadevajo več stroškov? Na to vprašanje za-
moremo odgovoriti: da skoraj nič več.
Če je drenaža dobro in terdno napravljena
bila, ni več druzega dela potreba, kakor da se
včasih pogleda: ali vtoki in iztoki niso zamaseni,
in da se trebijo , če je potreba. To pa vsak ve,
da se tudi hiša podere^ če je nemarno zidana bHa;
taka se zna tudi drenazi primeriti po nemarnosti ali
nečimernosti ; takrat se ve da bojo stroški poprave
veliki.
Kdaj pa je nar boljši čas drenažo si
narediti? To se ravna pri vsakem gospodarstva
po okoljsinah njegovih. Na Angleškem jo delajo
narraji pozno poleti. Vselejje pozno poletje
za tega voljo nar pripravnisi čas za napravo dre-
naže, ker je zemlja tisti čas nar bolj suha in ter-
dna. ^ Ker^ pa imajo kmetje takrat nar več dela, so
prisiljeni že poprej jo narejati.
Njive je nar bolj prav takrat drenažiti, kadar so
z deteljo ali kakosno drugo živinsko pičo obsejane
bile, tudi na praho ali sternise je dobro. Iz tega
se vidi, da se ne da vse na enkrat drenažiti, am-
pak poredoma vsako leto nekaj.
Naši bravel bojo posledn jič se prasali : k a k o
pa se delajo okrogle drenažne cevi?
Za to izdelovanje cevi je potreba masine ^).
Delajo se pa iz navadne gline, iz ktere se opeka
(cegel} dela , ki pa ne sme zmešana biti s kamnjem,
sicer se mora prav skerbno za to. rabo pripraviti.
Na Angleškem imajo posebne mline in zmleto glino
skozi reseto čistijo. Ena masina naredi na dan
8000 do 10.000 cevi po čevlju dolzih. Cevi se
žgd kakor opeka v navadnih opečnicah, ali pa v
I)ečeh, ki so nalas za-nje narejene bile po podobi
ončarskih peči. 2 do 4 dni ostanejo cevi v pčči.
1000 cevi velj4 od 10 do 13. gold.. kakor je dnina
delavcev in pa cena kuijave nizii ali višji. —
In tako smo končali to razlago. Naj bi naši
umni kmetovavci, ki imajo veči posestva, in cele
soseske združene, ki imajo za arenažo pripravne
zemljisa, po vrednosti cenili ti z boljše k zemljis,
kteri je tako važen, da je angleška vlada pro-
stovoljno svojim deželanom tridefiet mil ionov
fol dinarje v ponudila, iz kterega zaklada tisti
metovavci, ki nimajo dosto premoženja, poso-
jila proti temu dobivajo, da jih v izgovorjenih
obrokih (brištih} poplačujejo. Če nam je taka ve-
lieanska pripomoč, ktero angleška vlada kmetijstvu
ponuja, od ene strani živa priča koristnosti dre-
naže, zarooremo v poterjenje tega še od druge
strani povedati, da kmetovavci na Angleškem, kteri
v najem (stant) jemljejo zemljisa, vselej o tem
pervo vprašanje zastavijo: ,Je li zemljišč drčna-
ženo?^ Če ni, ga ne vzamejo ali le za veliko nižji
najemšino.
„Novice** pa so vesele , da jim je bila^ prilož-
nost dana , pervim v ti važni prekucii zemljiš , ktero
bojo še le naši sinovi in vnuki prav po vrednosi
čislali, spodbadljivo besedo kmetovavcem sloven-
skim govoriti.
Občni zbor l(met|jske dražbe v Ijnb|jani»
(DaUe.)
V 10. razdelka zbornik pomenkov ao prišle sledeče
reči na vereto:
GOsp. Anton fialle, vlaatnik Bistriške ^rajalno
in predstojnik podrozoice Ljnbljanako-Verhniške, je
naznanil zboru : s kakoAno silo se pokoocvjejo gojzdje po
tistih bribskih nadelih , ki bliie železnice Ies6, ker zla-
sti veličanske dela poleg Barovnice za eegei in apno
veliko lesa potrebojejo, in tako tudi v teh krajih od tedna
•) Na Štajarsken Je tafcazMftiMT Lanaho; sa Kraja-
• ko jo je naroeil, kakor smo ie povedali , foep. Jaaea
Bamn^artner , ki ima velike opečniee (eegovaice), kjer ao
bojo .omeqjeBe eevi naprodaj delale.
— 17« —
do tadoa strašni grolM^u not Kras ^ posl^ik; rth
kost je BO eistd oMA. Tisi^ ki stf t« biAm^« pro-
TEoli^Dimost ds bl«M«t«Mi s sol«^lMffi)s blMo tam
pila Toliko , kn^liMo ttsi kar M jte f a lo vaTasI, in
teko so soka vas, Mr j# ts kt^^ftiopk vrsteo| -^ kjsr
00 poproj fojzifi bili, oo sodaj g^ve. In kor po tom
takem doa s stermfa spora so tisto morvics poroti, ii
ktir« U ss aamo|;lo mlado di^fje aarasU, as bo na tok
Aaotii Mndlo M drasog« ko f olo skalorfo. Kor Jo Uko
ravoaiijo sopor g9i%duo postavo, jo go^p. 6 alte nasvo-
toval : Mj kmotijoka drnaba , ki ima todi sa prid fojsd-
nistva skttrboCi, to silno poikončovaDjo ^ojsdov naBoani
€. k. doiolDoma pogrlavarstva, da so fojzdna postava
tadi poloi: soloBDice v prid doBolo oatanjko spsln^jo.
Zbsr ]o oBoiriamio poterdil ti predlog.
^sp. Trene, predsednik Kostanje vako podmžnico,
jo poterdil tleti nov reailnlk sa torto, ktorogajokrn^
Igska dražba is BstnO^a CKrom*sa) dobiki in so Kov-
00 v rosilnik Imenuje. Tndi skaa^o v Vipavi ao pa
naananila iposp. predstojnika In tabanla Grabriajana
ti trosilnik tako potordilo , da ai ga boU vsak vinorojio
imati, kor so Urio i i^im ki^ kitroln lopo po volk kra-
Jlji sbroBsvatl Bamorojo. Vipavci ao po naaaanila oa-
atkoga goop« Uhanta lo v tom aokako skorbni, da bi ti
9oi predrag no bil; al mi jim Bamoromo povodaU,da
■o volja več kot 1 fl.lOkr., in da kmotijoka draiba
bo rada naročila prejemala. Če ao jik voUkona*
roei, Bna biU, da bo so kak krajear nisji.
tios^ Andrej PUlsman je priporočal hmaijo-
raj 0^ ker po njegovih skasi^ak «o stegno kmeij na Kraja-
akem dobro oponašati. Zavorasl js kmetovavoo na podik
v ^oT<cah^ ktorogs jo po nar boljših akosajah na Če-
akom, kjer jo kmoljoroja na viaokiatopnji, gosp. dr. Orel
prav natanjko spisal
Ossp. Ferdinaad Scbmidt jo omenil dr. Mal-
fatt«vo skasojo sastrao gajllobo krompirja, po ktori
m^ ao krompir Čteli<»r so i^Novfoo^ lotos svojim bravoom
jbo OBBanilo), s nekterimi dragimi sadeži kopniira. če*
ravno ti avit no obeta vollkb prida — pravi gospod
fiohmidt — naj sa vendar peoksai, ker ss lahko posks-
0l4i da. 'P
aaljo jo goop. Schmidt naevotoval: naj aapravi
kmetijska družba letosiuo jesen spet vLjnbljani aadno
rastftavo. Zbor jo enoglaano poterdil ti predlog,
ker Jo gotovo, da očitno sadno rasetavo veliko pri po*
BMrejo k povBdigi sadjorojo. Pri ti priliki je naprosil
goopodo is Delo ns koga: mg bi skarboli, da tndi is
Dolanskoga, l^sr Jo dosto lepega sa^ja, ga pride več v
roBstavo, kakor pri poslednjih dvdh rasstavab, da po ti
poti Bvdmo aa vso sadne plemena, ki jih krajnska dežela
ima, in da nam bo po tom lahko bopičo odendrsaoma
d^iati po željah vsacega«
iloop. Schaffor, posostoik Vii^ Gorico polog
Trebna, jo sbors poslal v dveh steklenicah ono aorto
lanskega vina; v eni steklenici jo bilo vino samo po sebi
lanskega prav slsbcit« pridelka, kislo in kalno; v dragi
pa jo blH> vino Bboljsaoo s cakrom po navodn rajnega
Pagliamcci-ta, naBnanjenem v ^Annalen 1847**. Če-
ravno 80 is slabo sorte nikdar ne da žiabna kaplfca na-
rediti, je bilo vendar vino v drogi steklenici veliko
liolji od snega vporvi, in lepo čisto kot slato; stroški
loga sboJjsaiua ao se dobro splačali. (Konec sledi«)
Višnutova Kršoa — Avatara
in njeni ostanki na rimsko-slovenskih spominkih.
noMhiU Davorin Tergtei^ak.
..u ^•.P®i^»™® ■■* rimsko kamne, fn gFojmo, kar na
njih na častjo VIsnn- Kronata oporaliga.
INrva Im, mm Ja is Ufa *m^ vsota, Jm »O^
M. ftAVIto. Maslsia. Praef. Prsat Illyricaiu
(V g^«d« Sekovskem ooa Lipaio«. GroUr otnui 415
i^Viifta hMa apitheu gorit. 6) Oovindm, q«i
pivit govam so« vaccas et adamavit malieres pnstormU
Govaatrigsal^ piše Panlin C^9i. 9trmn 79). Beme^
Btrignol primeri čooko oetri hatalka = čttv^arlefl
atrsžkiaja. Ime Gavias n^jda so tsdi v avm^oim
VOLSARIVS CMmUr ass) in y pomanjSavnI obliU GA-
VIUVS s latinskim pristavkom PECVLIAU&
Drsgo lastno ime is Visna<-Kranatovegs časijm ▼salo
je: Vaalma, in Vensiess.
Tinko Rodaatj. F. ot. Banana. VBNIMA. F. uar. v. £
(V Pateruoai aa Koroikea. Blebkom IL 23.)
VBNVLMO. Procaleo vix. an.' I. diob. K.
<V Pi^la. CIroiM* Sil. 7M., Mohor 410.)
.Visns vocatar eUam Vana-mall, f sla in eam-
pis sca Bolftsdiao paatorati f loreo aarto falt coroostas
et alind oertsm ex collo gostabat«, pravi PasUa na
omenjenem mesto. Vana-mali, to je, b vencem obdani.
Vana sanakrhakl, slovenski ven, v pomanjsavl vanoe,
sate ženska imena Venima hi možka Vensl.
^Vofilmo* in ^Vensla^ najdemo večkrat v grereko
prestavijeaa: Staphaons (^fft8(f)a9og venec) 6rster4. t.
Venima so staroslov. adjokti v primeri : vidimi, neotlni itd.
Tretjo ima Ib Vions-Krsoatovoga iastja je De*
vogaata. ^Vismi opitheta gerit. 12) Devaginana i-
Hss lloao Devagni*. Panlin na omo^jonom mests. CUi
rimoki napis pa ae glani :
0I8IAC0. et DEV06NATAB ATIONIS. filiae srori.
(Marinbre; (Mahreoberg;) Mobtr 3S70
Ime Oielacns prijeto po boginji Cisi je ss olo-
vsDskogs agodovinoolovca neskončno važno , kersias/oii
•a tcrden dokas, da so otari Eeti QR9Mrei, RofjMoi)
tsdi bili slavonsko pleme. Strabo (IV.) piie, dm
so Reti prebivsii gor od Koma (Comia) aa podonaji
HMitt proti jsgs. Plini (Uf. ao.) piso: ^ iitočaik
in jasnih gorah planin CAlpes) prebivajo aeUVuV\ato-
ličani , i^ihovi oooodje pa so fielvecl In Boji''.
Laai aavodi is gaiičke historie Volleja Pater-
as I a tlomok, v kteram ao race, da jo na atočja Loi-
sahe in laara v dragi Rotil 4Stalo stara moeto CI-
aara, v kterem je lorieni tempelj bogioio Ciso bil,ktovo
00 BrOti B veliko poboBoostjo častili. Ko so alavtdobltnl
Rimljani tam rimsko naselbino vstanoviii , in avojin bo-
govom oltare postavili^ so Csli sUnovnlkom mosta tem-
po^ še pniitili ia č»stcnjo boginj« Ciso dovolili. Bila pa
je boginja Cisa cCica, Ziaa, na koroških kamnlk aa
večkrat najde lastno ime Sioaia «) ^A«lter#Ao/M ^^.^
pri aUrib Slavjaoih to, kar Mam mesa C o r o s f I^irs^-
IV. o. tteij pri Rimljanih. Od nje govorijo Knaot^Pro-
drom. Mitniensis p. Z96), Narossevvics (/1. f. 188), Hre-
dawsky C^^), Craocias (hisior. ecetesUst, 15S8 p. 4. 6.),
Mone ifietek^ d. Heid. im nordl, Bwof, Ltipmig 1899, H.)
Tedaj ja bilo i^ono častjo pri Veodih Issičkih , meklen-
borskih, braniborških, pri Slavenih Moravskih, pri Po-
lakih, pri Rasih, kar je temeljit dokas sa njeno sla-
venoko narodnost. Nemška mitoiogin je ne posna. Učeni
J. Orimm IDeuieeh. Mith. ttrmi 188 j i men nje ^cer boginja
C i B o , ali r^čo , da je bila češčena v okolici aagabsrakt
CAagssU Vindolicorom), tedaj v slavenrtki aemlji Vin-
do lica no v. Tsdi V»llnior ^o^on 970.) ja imonojesla-
vensko boginjo od Resavcov in Vindeličanov in Serbov
•) Na ktmnih sUreca mest« Ovilabis (Woia v Anstrii)
stoji 8ISA. MATER, kUro ime bo oa metliških (M 51 ker)
kamnih polatincrno MAMMIVS in MAIVIIA najde. (Pliilli-
bert Bober Aontria ei Archiv. mellicensi illustraU etras
805—807). Med napisi Gisiaeos, Cisiaea, Sississ in
Siao ni bitnega raslooka. I^ndstvo de dandanašnji poveri
oiiati in siaati, siai in oeoki, siski in otoki«
— 173 —
-^ lidklel oMtetto. OdloiMk Valajev pa m pri LtsivtiOc«
^imd (Cmm^miar r§^pM. Rmm. L. i. jMf . M-^SS.): ^lo ip-
mlB Naricorom fioib« eivfiaUm — durnnl, fnam «p-
pellalMiBt C i pa r a ez aemioe Deaa O i s a • , faaai rellf ia-
tfiMiaM oaHabant €«jM tempivn qaoq«a az liimia bar-
barica rit« canatrvetoni, paatqaan ao Calaoia Ranaao-
wmm dadvota ^at, iairialatva pamaaait, ae vetcatate cal-
lapsam nomaD calli aarvatit^« atc
Piiaf Fpiraja aa na Kai^aa fIKHar. iMtf. IKM.),
ktari je nar bolial rimaki etnof raf bil, pravi, da
«• Rati pad Tojvadoni Rataai (Raailloa, Real-
na r«a B9 najde daatikrat na riaakih kamnib (IfaAar L
^irmk S94,) i« poiaeni talike kal Bavaroe-fliaTenaka^Sve-
^osar^ ad aanakritaka beaede: ^raaa^, aacoaa, liqai-
dom, aqua, sata ataveaake baaede: rea, raanica =
•vetloat, Klarkeit, in Imena petekev in rek Reaava,
Reaa, palatinceno Araia — biatriea, alsta vada, in
anar, nr, avA) is Hetraake ae praaellli, kar na«
aiev dakas daja aa aiavenaka narodneat Hatra-
n k o ▼. Blisa Maranbari^a ae je arenja ^Cisat^, in imen
^.Ciaernik', „Ciserl^ pa SlaFanakam aadaati.
Tadi Mannert, F. Mftilar, Niebahr, aam Gibbea
INraTija, da ao Reaavci hatraške/pa pakoleaja. He*
traakov ^) pa dasdaj ie nebedan iaveratin hiatarik ni
«a Kelte egia^l, ravna Uke na Ratov ki Vindali^
čanoT, ktareaadnje ServI (t e. ud Z4S.^ sa Libarn^
• ko pleme iaMi, in ktara je nženi Nemae Mannert
4Venm. SH) indi sa Slavja ne apaanal. Toliko tukaj
Mtmop-add o atarik Retik in Vfndelicanlk in be-
«:hijl C Is i, kleri ae pri Makarjn ravno lake megli sa
Celtagalle veljati , takar Narleani. (Kenee eled(.)
je ravno a naic^ano pipe k baiea« priail^ ka je
dodard ia njega, aopdb (faa) apaaal ; aapik ae od lakre»
ki ao is pipe priletele, nage. In makoma je eeii balos,
kteri je nov, kakor pravijo, 4000 fl. veljal, bil repn^
uauljeaega piameaa, Pae velika akoda sa abeseira mesa !
Zvabil je v tam kipa, tak rekoo, vae avoje pramoae^je
in obavoj saalasak priaol. Ai mialim, da bada Ckadoani
avoje mHeetao aeree pakasaJi in ma aaj nakaliko pripo-
moirli k novemn balona! F« droL
1% Zagreba 23. nu^ja. Ooap. Vukoiinovid
Novičar iz slavenskfli kri^ev«
/s Gradca 23. maja. Francoz God ar d, od
litorei^a čadaa vožnje po arakn a balonom ao ^Norfee^
vnidan povedalo, nam je tadi 16. t. m., 6eravno jo de-
ževno bile, prav micno veaelieo napraril. Ob pol oetilih
sa večer ae je dvii^al , počaai proti goatim mefff a la bro-
dil, ki BO preed niako na semlji ležale , ter ae v kratkem,
pred naiimi očmf akrrl, da ame |^ ae le ea nekaj mi-
nat, ker ae je niže apnatll, apet zafIedaH. En goapod,
Iti ae je kre njei^a peljal>, ni mogel lepote, ktere je bfl
priča, sadoata raaiažiti. Pravil je: da je bil veaelja In
cadenja vča omamljen, ko ata goate megle prederla in
aa vlee nad nje pripeljala , kfer je lepo aonee aijalo, me-
gle pa, kakor morafcl valovi, ae pod njima gibale. Vi-
dlla ata bliakeoe a anegom pobeljene verbnnce gorA, med
kterimi je tndf Triglav bil, ki ao ae Iz megelj dvigo-
vali, kakor bele akale is morake globočinet Ojl mieen
pogled človeokems ocean!
^ Po ti vožnji je 09. t. m. droga bila, ali, žallboža!
na saleaten apomio Godardn. Prav ve«el ae je ob pol
aadmih ss večer pod nebo vcdignol, brodil je apervega
proti bregn Plavočo, al hitro ae je nazaj obernal In
prek ene atrani meata peljal, ter bliso av» Petra na
aemljo ae podal. Bil bi tnditibart vbžnjo arečno do-
končal , ako bi ga ne bil neki delavec , ki terdovratno nI
opomina okoli atoječih porajtal, nearečnega atorll. Ne-
*) Niebahr crdm. Ooooh. I. strao 117.) ptte, dft Toieis ai
drofa, kakor oblika od »Tarinos«, tedaj so se Het-
r«aki domi gotovo sTsli Tarjani. LestnHi indo oseb in
vesi »Turia«, »Tarjsni«, »Tirjanoic itd. so jo po Sloven-
Bkom TOČ. D i on i si (I. 30 strsn M. b.) pravi; da oo so
kr^ MOff;}a prebivavsi Torjani voleli H a so na (primeri aori
Bsvedoao etimolofioko ispelanje booodo »liosillns«, »Ressi-
mar«). Jea mislim, da |e imo Rethas, Raotbns nastalo
is Ros s 08, ker so (orskt pisatelji dvojni s s radi obra-
čali v tt (primeri ^iocren^ inyXoTtl;). Verjetno Je, da oo
dsnaioji Resjani potomki starih Rasen o v. Njihov je-
lik ima lares so staroslovensko vla^tltosti.
je po i^Novinah'' msglaail, da jo evojo ^Oeatbo^ kot
prvo oanovo žo prod več loti v Zagreb dramatičnema
odbora v razaedbo poolal. Ker jo pa aam aposnal , da
drsma ^Geatba^ kot prva oanava nima cone daatojoo, je
lokopia od goap. dr. D. naaai ^eel In vničil. Ker to
goap. Vskotinovičn popobioma verjamemo, ebžalajemo
toiikovoč, da jo Zagrebaka kritika a aio ostro vrezanim
perem omeajoso ,,goatbo^ pretroala, ker pa tem takem ne
grd apiaateija Igre grajati, ampak tiato, ki ao jo dali
Igrati. Goap. V. je rokopla ^Ooatbo^ vničil in po tem
po oanavl ^Ctoatbo^ nov drama apiaal , kteri je pod aa-
alovom: „lvan i Janko^ iz razsodbe draaMit odbom
od 1. 1851 saaaa« Kako ae je aMrai goap. V. čadom
sačuditi, ko je avoje že davne večnim tminam isročono
delo v oglaaniks ^^Novin^ as predata vo ososajeno čitaii
Is eoie to amoaaiM^vo ps ialsai Ia žalostna roaniea, de
ja goap. dr. D. rečeno igro brea sneatla |^op. piaateUa
prepiaal. — Ai, ake jo gaap. V. zaatran prsdaiave
j,6oatbe^ čist, ga ps neauiroaM očiatiti ssatroa jeziks,
v ktsrom on piae, in svojo pisavo celo a lom zago--
vaija: ^da al o tem na da po aobenem nič prodpiaali^.
Al — te ne grd. Jezik ae mora ščiti, In aobodeii,
saj je veteran adi ne, ne smd po ovoji tčnnl piaaU; to
kvarenje jezika pomeni. Mi atejemo g. VakaUaovičo
s ponoaam med avoje književne prvake« si iakreno vo-
lim, da je nar vae jezik goap. Vakotinoviča tems kriv,
da ni on obče tsko čislan, kaiu>r bi po svojem povaod
snsBsm rodoljabin zsaisžil.
Naa hrostolKi smetnik v alikaratvs , g. Ksrsa« ki
je Isai Zagrebakemn maaesms obraz saMriyocega peanitui
Stanka Traaa pekloail In a tem neprecenljivim ds<-
•rem area vaik rodoijnbov aobi priavojU in vsacoga ats^
vatelja rajnega peaniks ,^jslsbii<' ia ,^Uaov iz
iboiraviaako Dobravo^ s tim prekraanim apemlnkou*
sa vedno čaae oi kvaložaega atoril, obraaajo aadij v
Karlavcs Ivana Gaadsliča o tiali d6bl, ke ms pod
lipe aedočama vila Sloviakiaja javorove gooll izročajo, —
ravno tiate gooll, na kterib je ime poljakaga kra^a Vla-
dialava v a veji „Oamanidi^ v zvezde vkoval, s kteriai
apevem ei je tadi ovoje ime aa vdko poaiavil. Slava
nojatra Karaas ss krsaae njegovo dola v smetnii ne-
rodni ! Zorlalav.
1% Toplic na Dolenckem 17. maja. —/"—..
Lepa aponUad oo nam je prikazala po pozneai anegn.
Seroe oo ti smoja , kadar atopivsi pod miio nebo zagle-
dan lepa žita po polji , bogato teraje po vinakik gorleak,
In svetečo drevje po vertik in aadanoanikib. Vae voaolo
raato in obete dobro letino, ako naa Bog toče, U nam
jo že včeraj proUla, In drage noareče obvor^je. Saj pa
tudi dobre letine ze željno željno pričekajomoJ Pičli pri^
deiki čveterik pretečentb let sravea mnogik is velidk
odrsjtvil ae Ijsdotvs obožall, ter atare sslege pobrali,
kramo poaoaili, in žitniee do dna izprasaiii. V marair
ktero kiso ae je atradež po aill pritepei — revnim pre-
bivavcom nepovnblpenl goat Dragi so ga otepljejo a te-
4svnim dolom , pri ktsrom no ravno malokrat do avoje
Btviljenje v nevaraost poatavljajo. V apričevMijo omenim
žaiootao prtgodbo, ki;oS'4Mh dan pretočenega meacadoi-
godila. Rano t jotro ae poda Janez P. , poaeatntk is
bližnja podružnico a. Nikolaja , iz doma, nekaj leaa po
— i74 —
Kerfcl priti N«TMiBMt« plavit Is kii« gndi odkassje
M ženi in «17011601 Boklei« opravila, potea ae iael -*
pae Di mialil, da n anerom ^ Ur irr< in oa aa plav
opatti. Že je bil dva jasa aracao preplaval, ali pri
tretjem ae nn plav raaveie, plaveč eaMlne, ter ▼ veda
aderkne. Plavati menda vajea ee ae peaeae eaekrat ii
vode , ali ailni vertinee , ki f a alap ravne ped jeaom apoene,
gtk vaelej apot nasaj pobija, dokler ga aa sadnje na ame-
rom ne pokrije, ker ma na tako nevarnem kraj« nikdo
nI no|rel na pomoe. Zapnatil je plakajtio vdovo io io-
atero nedeleinih otrok , ki oo oeer vodil , da Jim fa je
Toda vnela, vendar aole v ovoji oodoliaoati daa na dno*
vem na vrata kodlli paalt, od btete airaai bedo milega
očeta aagledali. de le 16 doi potem aoia vlekli njegove
traplo is vode, ter na blianje pokopalioče aaneoli. ^ O
tej prlleanoeti naj vam ae dragro nič manj ialeotno ne*
vfeo pov^m. Nekako o poslednjem volkom onega pride
neki sivar in Žažemberga v bližnjo Soteoke grajoeine,
kjer je neada tvdi nekaj dola Imel. Domd gredd je re«
vea nekoliko od pota aaaol, ter v6n proaebel v goacavi
obležal komaj kaeih 800 korakov ned otarom gradom.
Nobeden ni vedel, kje je, in kam ja prooeL Kadar pa
je aneg akopaU, ga aajde taji lovec, in potoma nekem«
iroopod« povd , ktori to reč daljo naananl. Tadpj aberd
MDdarji celo kardelo bližnjih vaačanov in iačejo neoroo*
nega aivarja aker eell dan 5. maja , pa bres v»peba« Že
amo miolili, da je voa ta reč gola amioljava in lož, ka*
korenih ie takaj ne manjka, kadar bnče aad^. (Pravijo,
da 00 bnce tem debelojae, tem debolojao laž ko tieti
atori, ki jih aadf). Ali dingi dan nekdo drngi namertvo
Irapio naleti, pa al oprod ailnega smradu blito ne npa.
Še le, ke jo bila oednioka prelokava naravnana, oo že
trohaelega morliča v trago opravili, ter na Setoekem
pokopališča pokopali«
Med laži, a kterimi ae po mislih babjovernih IjadI
bnče debeli, opada menda tadi nai*lednja pravlica: Neka
žena so napravi njivo okopavat. Kadar pa svojo njivo
okopava, ji nesrečna matika nekama itm mojo vide v
aooedev del. Sooed pride, in viditi, da ae je kos nje-
gove njive k senedovl aemljl pritisnil, oe agr"Zi, pa
ne nad matiko, ktera je bila ro reč aagrosila, tenioe
nad ženo, ter jo sočno gerdo ožievati , neai«miljOBo pre-
kllnjevati in hadomn iadajati. Pa, glej. kaj ae agodi!
Ko bi migD«l, naslone strosin %ihar, silin pio potegne,
in nesnon koael se prtkožo, ki jo Imt-I brodo, nogd in
rogd, kokor vsi dragi koali. Žena vf^a v strah« hlli k
avojoma dojenčlko , kleroga jo bila kraj njive položita, in
gavaame v naročje, da bi jo ž njim df»md piitegnia.
Kakor hitro pa otročička v naročja ima . se kosel splazi
in agine, in mati je bila la nevarnosti. Malo dete, ker
je se vse nedolžno bilo, jo mater sešito i — Lah pravi:
^So non e vero, o ben trovato^, kar se pu našem pravi:
^čo je tod aiagaao, je dobro saj okovano^.
Strah pred Tnrkl, o kterem oo bile „N»vke^ pr-
aale, se je bil tadi po našem obližjo raanesel, in o tem
hnjol, ker oo bili vojščaki po naoih selih razpoloženi,
kar je v teh odročnih kraj<h redka in n- snaaa reč*
Z 1. majoro oe v tokaisnih toplicah navadno koplje
pričnč; pa dosihmal je le se malo kopavcov. Menda
hladno vreme tnjcom pot cavira.
Služba ačiteija In organiota na Toplicah je ae
vedno na ponndbo. Pa nikdo se so to složbo no oglasi,
ktera celih 136 goldinarjev plačo donosa I
Novičar iz mnogih knuev.
v aadnjem lista smo naananili novi cesarski pa-
tent, po kterem^ je za celo cesarstvo opravilni rod
eodniskih vrodnij predpiHNi; danes ae dostavimo.
da ti palent, ki je v vaem primei|Me raamermm sedanje-
ga časa, ebaože t«di to važno preparedbo, da prihed-
-^itč imaje po S*. 197 te nove poatavo tadi deželno
nadaodnije in naj viaji oednija na Omnajl a
avojo raaaodbo vred tndivoeloj povedati: aakaj eetake
ali take raaoedile , kar dosihmal pri naj višji eedofi na-
vadne al bile in pri deželnih nadsodnijah le takrat,
kadar ao kakeono pravde drngač raaoodile, kakor ni-
žji sednilja. To je važne sa aodnike vae, pa je važna
tadi sa tiste Ijndi, ki ao v pravdi sapopadeni^ da avojo
vareke, na ktere ao raaaodba vpira; marsiktere pravde
bo po tem takem konec« ki ae je adaj čedalje peljala, ker
pravdarjani bilo popolnoma jaono: aakaj je pravdo mgmhiL
— Ker ae je nedavnoj primerilo , da a sooeske oioo iado
prodpjoano pripravo aopor ogiij, je c. k. malalaterstrt i
akaaalo dotičoim vradnijam , ojotro čoti nad tem , da m I
vsaka srenja preokerbi o potrebno pripravo. — Belgi-
aka kraljeva rodovina bo ^topila s cesarske aaatriaD-
ako rodovino v bližojo žlahto, ker oin belgiske^a kralja
bo vael oadvojvodinjo Mario, hčer rajnega ogrcrskeira
palatlna, sa ženo. — Praski kraljevič Friderik Vil-
kolm, prihodnji kralj, oe je aarocil a kraljevičioo Vil/o-
rlo, hčerjo angleške kraljice. — Prihodnji aaetrianaki
poročnik pri taroki vladi baron Br«k ao je is Daafjo
že v Terst podal, In bo odtod kmale v Carigrrad odri-
nol. — Aastrlanska vlada je poklicala avejega paročnllu
pri dvsjcaroki vladi grofa Karntckoga nasaj, ker«
ne more ž njo poravnati. Kaj pa bo Švajca počela, o
tadi parska, virtemberoka in badenaka vlada, ki aeei-
nih misel a Anetrio, ovoje meje saprd Švajci? ^ Jit
Ogerskem torta tako dobro obeta, da vinaka censcm-
raj nižji grd. — Skoraj bi no verjeli, če bi do bili v
Zagrtbskem časnika brali, da binkostne pravnike Je rei
družin v Zsgreba prioiljen post imelo, ker sa i/aoar
nioo mogli meoa debiti I — VSokolovit/ fr Irer-
aki okrajni Galicie) je spet 6 Ijadi po otrapoo/A go-
bah nagle smerti amerio; v neki dražini pa m 4oMbo
po njih batfo sbolole. — Ntkdo jo prerojtal (^aijencia
golov ali ne , no vemo), da v celem nisem cetacalti m
Ijadjd na leto Is nabiranja gojadnih jagod dmiVianav
goid. prislažijo I — Is Torčie se ae smiroj nič gotoveia
ne avč; ene novice pravijo, da rasovoki poolanec knea
Mencikov, ker se ma na agovor angleškega in fraaco-
skega posisnca Tarčia noče vdati, je Carigrad že sapo-
stil, drago pa, da sega aapastiti so le pripravlja; Biae
to jo gotovo in važno, da je saltan nove ministre
jsvolil , ki nioo Ra^a prijazni. Pomenljivo je o ti sadovi,
da je roški car naglo napravo telegrafa medPetro-
gradom in rasovskimi lokami čer noga morjaakaaaK
— V Kini jo hod pnot vstal: neki naslednik staro-
davne Kineske vlade je na svojo stran dobil sila veliko
Ijadstva, ki se je vsdignilo zoper aedanjo vlado, ki
pa že tadi stoletja vlada v Kini. Če lih na dragem del«
sveta, vendar ta prekacija ni bres overe sa Eorepojeke
kapč.jo.
Lipova harfa.
Mlada pevka o potoka
nellh rožie je itikala ,
Omahoal«, va-^J Je pala.
Val Je aneael Je do morja;
JNorje pa Jo valoveoe
Ver^lo Je na breg seleai, —
Tam 80 ribei Jo segrebli.
Al na grobo varaiitla lipa,
Vsrastla lipa Je kosata,
In ia leaa mlade lipe
Bratec harfiico iresJjalJe,
Harfo kragoo, tanjkoclaiino.
(Litvanaka narodna.)
»OJ kak neiao, oj kak mile
Lipova »i harfa poje!«
»»Da to lipova Je harik?««
Viklikae »amiea Jokajo,
3»»0j to seatriea afobUeoo,
To Je mila beerka moja.
|{ako jeeno ai oa aaoaa
Čajem glaaek lUea doaetil
Kako milo aje daaieo
Caiim liti v oeree sveje!«<
£apiaal Jeriia.
NatLskar io založnik Jožef Blaznih p Ljubljani.
--— ^
kmetijskih, obertnijsltiii in narodskih reči.
I Novice iiiuOiUo ▼ l^«bljaiii||
[vMkk teden dvakrat, nain-
reo v sredo io saboto.
Odgovorni vrednik Dr* Jlanem Blelif els.
i Veljajo saoelo leto po postil
i fl. , 8cer 3 fl. , sa pol letft^|
l2fl. popo6ti,8cer 1 fl.30kr.
Tečaj XI.
V sredo 1. junia 1853.
List 44.
Vrabce pitate in plevčl sejete !
Tisti, ki 80 pred 3 leti vidili veličansko raz-
stavo blaga in mnogoverstnih obertnijskih izdelkov
In masin v Londonu, se bojo se spomnili, da je
pri nekterih masinah zabavlj i va pod obsina le-
žala. Na eni strani je bil namreč namalan lep in
debel konj; zraven njega je ležala na tleh tro-
hica tičjih kosic; podpisanega pod podobo ni bilo
nič druzega kakor ime ^Anglesko^. Na drugi
strani je bil namalan konj, kterega je bilo malo več
kot kost in koža; zraven njega pa je bila cela
truma debelih, dobro pitanih vrabcev; pod-
pis pod to podobo je bil: ^.Francosko in Nem-
ško^, mi bi se pristavili „ISlavjansko^. Te za-
bavljice so ležale pri nekterih večih in manjših ma-
sinah, na kterih se žito na debelo melje. Kaj
nek 80 pomenile omenjene zabavljice? Bomo kmalo
povedali.
Če kdo kakemu angleškemu kmetovavcu pripo-
veduje, da pri njem doma, postavim, na Nemškem
ali kje drugod, so tudi ljudje v kmetijstvu izurjeni,
tudi to od angleških kmetovavcov učiti: kako ko-
nje kermiti.
Da mi konjem ovsa ne meljemo, nimamo dru-
zega vzroka, kakor edino to, da ga naš stari oče
in očeta oče tudi nista mlrla. Tak vzrok pa nipiška-
vega oreha vreden! Če bf imelo le staro veljati,
bi mogli tudi naši kmetje še dandanašnji vole za
rep vpregati, ker dosto tacih narodov v staro-
davnih časih je bilo, ki so vpregali vole za rep!
Konjem ov^s mleti je pa velik dobiček, ~ kdor
ne stori tega, pita vrabce in seje plevel. Bomo vi-
dili: zakaj. (Konec sledi.)
bi odgovoril, in čeravno misli, da je prav dobro
odgovoril , mu Anglež zaverne : 5,to je slabo , — to
je vse premalo^. — „Pa mi imamo se seno že ti^
— hoče naš kmetovavec popraviti svoj odgovor.
„A — senožeti še imate! Koli krat jih kosite?^
^Dvakrat^ — mu odgovori naš kmetovavec. — „Dva-
Krat le?^ — pravi angleški kmetovavec in kima
z glavo. ,,Pa mi imamo tudi spašnike!^ naš kme-
tovavec nezadovoljnega Angleža tolaži. 5^Kai, pri
vas imate še gmajne?'' se začudi Anglež, dfa go-
nite živino stradat in gnoj trosit; Bog vam daj
dobro !^
Naš kmetovavec sramote omolkne. Anglež po-
prime spet za besedo in dalje praša našega kme-
tovavca: „S čem kermite (Tutratel svoje konje?'*
^Send in oves jim pokladamo''. ,,Kaj mislite , daje
boljši — praša Anglež dalje — oves konju dajati
kakoršin je, ali zdrobljenega ?'* „Zdrobljenegaovsa
— mu odgovori naš kmetovavec — pri nas nihče
ne pozn&^. „Ne? Tak vi ne meljete ovsa konjem,
in se bahate, da od kmetijstva kaj razumete. Pojte
rakom žvižgat s svojim kmetovanjem, ktero ni vre-
dno, da se kmetovanje imenuje. Vi le vrabce
pitate in plevel sejete!'*
Tako je govoril angleški kmetovavec. Če ravno
preveč zaljubiien v svoje domače kmetijstvo, je
Anglež prehudo zabavljal kmetovanju druzih naro-
dov, se moramo vendar razun mnozih druzih reči
Po literi Tersti naj se o zidaiuu hiše posa-
mezne dela opravd^goS
Preden se temelj izkoplje, mora kamnitno
fradivo za podlago in temeljno zidovje na staviš«
iti. Natanjko obdelano kamnje in opeke, če imajo
pripravljene čez zimo ležati, je treba dobro hra-
niti , mokrine zavarovati , na vsaki način pa na stare
dile , na slamo ali pesek položiti. Verh tega naj
se opeke, ki od. tal so mokrote se napile, nikdar
ne porabijo u zunanje lege zidovja.
Prostor za staviše je tako oddeliti, da pri-
pravljeno gradivo, kolikor je moč, prikladno je pri
rokah, in da nikjer dovozu ni na poti.
Zs^ mavto potrebno apno /je treba tako zgo-
daj kot mogoče u veliki meri si pripraviti, in Koj
u^asiti, ter ga u dveh jamah hraniti, ktere pome*
njavno se praznite in napolnite. O gašenju ' apna
se mora pazljivo na to gledati , da vode se ne pre-
malo, ne preveč jemlje. Navadno se enimu dela
apna dva dela vode polagama prilivata, med tem
pa se apno vedno premešuje. Pogašeno apno mora
8 peškam pokrito biti.
Ker gašenje apna veliko vode potrebuje, bo
jako u prid , posebno pri večjih stavbah , žleoe na-
peljati od bližnje vodarne do gasiviša. Sploh jo
i>lizina vode za vso d6bo zidanja silne važnosti;
če tedaj vode ni blizo dobiti, je neobhodno potrebno,
štirno izkopati.
Nar pozneje 4o izpeljitve temeljne zidine mo-
rajo vse kamnarske dela ali potrebni obodi aa
duri in okna pozemja dovoženi in pregledani biti*
O ravno tistim času mora tesarsko delo že to-
liko dogotovljeno biti, da ^o doveršitvi zidovja bres
odloga stropnice se položiti zamorejo.
Ko je temeljna stavba izpeljana^ se tram i
postavijo, kteri^e v^-iia morajo iz suhiga lesa pri-
pravljeni in terpežni biti. Po tem se glavno zidovje
enakomerno na kviško pelje, da se počasi vsedaia
- 174 -
vterdi. Kar oMk in m ska pri sldai^u oato«e , naj
se pod streho m d« sniM» apvavi , da ae t njlid itropje
nasuti utegne.
Ko je nadhilie bilo pottevUepo^ se krov na-
redi in pokrije: da Uia Kak«r ntlro je sagoto od
zgoraj dežja se savarje.
Po tem se kleti obokajo, ssa koje že pri te-
malfii atavbi potrebno padnoije je bilo postavljeno«
Na dalje se dimniki ia krova izpeljejo, o k raj-
ni k zidu dostavi, in nasip na poprej posušene kletne
oboke razprostrani.
Potlej naj se hiša popolnama pokrije, pod-
strešje naj se podeski, za tim se s trop je naredi,
in stene se očedijo, se ve da kader zidovje je že
precej suho. Prav skerbijivo naj pripravi se popol-
noma posušeni sip na stropnice, ker le takosevbrani
zarasanje gob po lesu; posebno velji tozanasipa-
nje u pozemje. Ravno zato naj se pod ne potoži
prej, dokler očeditva sten ni popolnoma suha.
Za tem se vratne stene prevlečejo, duri na-
hijejo, oboknice vlože in stopnice, napravijo,
pri kterih delih se je vlažniga vremena ogibati. Po-
škodovane ali ne dovelj zadelane stene se ob tej
priliki tudi popravijo.
Kader so stene suhe, se okna nastavijo in se
zamorejo okinčavne dela (Dekorations-Arbeiten),
kakor namazanje, slikanje itd. začeti. Zadnjič se
postavijo peči.
Kuhinje, hrami se izdelajo, kadar med dru-
gimi zidarskimi deli prikladna stanka se ponudi.
Ako ste dve poletji stavitvi namenjene, naj
se o parvim hiša pod krov spravi . pozimi pa debele
tesarske dela doveršijo; o pomladi in poleti naj se
pa sozidba popolnoma dogotovi. Pozimi se line s sta-
rimi deskami zadelajo ali z opekami zamašijo, ali,
ee znotraj hiše se kaj opravlja, stranema s priprav-
nimi okai previdiio, pa vendar tako , da zraku še
neki prepih je dtovoljen. Nedoveršeno ^idovje se
mora, a oilami ali tremi legami opek pokriti.
Sploh naj pa gospodar pazljivo gleda na to,
da nova hiša je popolnama suha, preden se
on in njegova družina va-njo preselita. Vlažne sta-
nišča ao nepokončljivi izvor vedniga bolehanja njih
prebivavcov. J. d.
Občni zbor kmetijske dražbe v IJubljani.
(Dalje-)
Bejs goveje živine v Bohinja požlshniti, je
nasvetoval go^p- predsednik: „naj bi se dal za pleme
dober in bobinski živini primeren bik na Biatrieo; za-
▼tUa te^a oboBokoristoefa aamea« je iroep. predeedntli
pri volji: lepejra, dv6 leti stsrei^s bika tiroljeke|:s ple-
mena kmetijski družbi bs majhen denar (60 fl.) prepu-
stiti; kaka bi %» pa ta reč izpeljala, je rakel gospod
predsednik, naj se peprasa družbioa podrnžnjoa v
Radoljei, ktera naj iave : kdo v Bistriei bi vsel omeiue-
naga bika, ki bi ^a kmetijska družba kopila, proti tema,
d« gB redi skoai 3 — 4 leta aa pUm# in da je lufffovo,
kar si bo bik po plemena prisložil; tarifa aa to ima hiti
4ietA, kakor je v Boblojn navadna; kadar eea 3 ali 4
leia bik ae be v^i aa plemensko rabe pripraven, najae
Pfmdi aa 60 fl. tistem«, ee ga kapiii kače, prikteramn
je aa pleme bil, — ee ga on nooe. pa kakemadmaerna*^.
Zbor je s aabvale ti predlog goap. predsednika po^
terdil , ki bo gptove tadi Bohineom viiee, ker se ji« p^
nadi lep bik fui pleme; nadjatl se je pa tndi, da ga bo
kdtprovsel,. ki ga bo po afvlaerejekib vodilih varoval«
de oektere predloge je namenil odbor abpra ptred«
Itaiii, ktere fa| ker ne ^padajjo ravnov ob^ej^e občaega
abera , jih |e odbor pe aeljab pedrniole rešil io predle
iii vi4iiai eblaatlai. ^
l^odfaiaiea Ka»aiska Je naavelevaln : naj se i
ToUtii posoataiki savolj posebne sadjerejno pridnosti i
• citne pohvale pecast^; tem je pridrmžil g^lavoi
odbor se enega gOMpoda v Ljablfanl, In ▼laokorodar
gosp. deželni poglavar enega v (Dernomljm. 2bor je
predloge enoglasne puterdil, in v oglaaaika ^Novfe^ h
nemškega ^Ljoblj. iasoika^ se bili ti gospodje im oeitm
pohvaljeni, kakor tadi tisti 4 kmetovavei Imenovaol, kten
je abor vredne spoanal, da se jim s reber d m sveti-
nja aa pridno sadjorejo podeli.
Denarnioar kmetijske draebe in ud gInvDegra «d^
bora gosp. PregI je nasnanil sedaj dohodke io strt-
skedrastvlne v preteklem leta^ia prevdark dokod-
kov in stroškov es letošnje leto. Delavnoet dražbe
je nar getovši dekaa, da denarne pripemeel potrebaje.
po kteri se samorejo v prid domaeema knipiljstvii po-
trebne dela doveriltl, kterih je vsak dražbenik deleieo,
ki dražbo podpfre.
Pri volitvi odbornikov aa glovni odbor ao bili g.
PregI, g. Samasa in g. Stropi, aa ktare je po-
eta vqI oaa pretekel, vnovič a večino glasov im voljeni.
Vsled draibinik postav so podraanie^ oasnsoil«
vee moi, ki naj bi se izvolili za drnabenike. Zb«-
je poterdil , kar so podružnice nasvetovale.
Iq tako je bil letošnji sbor konean* Ooap. pral-
aednik, je a zahvalnim nogovorem aklenal sbor ob fd
dveh.
Ne moremo pa toga popisa končati, da bi neeat-
nili prelepih farnirov aa mizarje, ki jih je ntpoatMril .
goap. Jaro, aapeo v Medvodah io ad wiekmetiJBU ^
draabf. Ti faroiri, kterih je po 18 iz pavca debele dih
isresanlh, ao kaj lepo blago in so oglede vavcea tedipe
vsi pravici moeoo dopadii. Kdor jih hoče še riditi, bmJ
jih pride ogledovat v pisarnico kmetijska (/rai^e (v 5«-
leodreve oUee).
VišDutova Kršoa ~ Avatara
in njeni ostanki na rimsko-slovenskih 8pomuiV\\i.
RaMfloiil Davorin Teretenjak.
CKonee.)
Pa pojdimo nazaj do Imena bevognata. Od pri-
devka giaana se je ostala slovenska beseda^gnina'',
Verwandter (običajna v Serdisčo), Nsmensvetter. Po bo-
ginji Devani se obljabile imena DIEVON, TBVINA
(Davina), DEVSON (Devson) , DEVSA C^evsa), kUre
se na g ra doki h kamnih najdejo. Ime Devson io
De vsa najde ae na gradčkih kamnih v .latinske pre-
stavljeno BIRBAGO C9f»harOe9ek,derStei€rm.Letrtm884).
^Veleeo. Caeardae. et. D ovsa. Itall. f. eenj. ei
Angalato. ftl. ana« X.
Bellataio. Birragonis. fil. an. LXX.^
Angalata (ed angalas, kot) pa najdemo na
gornje-stajerskih kamnih že s slovenskim izrazom Co-
taias, Cotalus. CTriebendorf zvvlsehen Kača.Maras.
JTaAar 4S8.)
Dalje že se Visnata pridajate imeni 1. Krsna
(Voet$kularium Amarasinku /. I. pod besedo »KrhuK) aif er,
In Kož a v a, crinitaa, — primeri slovenske besede
krskov to je, eerne, krn, črn, in starosloveoako
kaša, kasast, kosa, kosast r= lasast, eomatii«-
Po priimena Kežava se nastale imsna na rimskih kam-
nih GASIL. CASIVS, CAfiSlANV8 (Ariurekofen r ^^i*
Mvhar L dZ6) , ktere se polatiočane najdejo pod imeni
Cematna C^^f^ dirj, Crlspinas C^^ershofee 590.)
Rodoviae Kaaian C^ Pasa vi, v Laeah) in Kosil (^
fari sv« Križa pri Lotmerga) in polatiočenl Kriapari
(v Rogate« , v Celi} se današnji dan žlv^e.
— 175 —
ImfM K rs D a dosdaj ie flisim najsel d« riiiak««-
«i1ovewMh kamttilii aH ima Amsro ▼ latiaaka praatav-
Ijeao KiffaUaa, Niirallio (Amkeršhšfm 410.) rtekr9/t^
o4 aiaroalof aoaka beaa4a mar :r= črni, latoiaiaDaMor«
Marka, Morajo, iabaaeda mara (krajnski mavra)
' 0r»|i, takamara (kalmara) balocamkaata krava. Ba-
' »nda kiiaiura ja aa abičajna v okolici Lotoierski; jas
^ «110 aj jo aapiaal r fari av« Tomaža.
Na kooc« U|ra članka aa omanim , da ja saama«
iiil# viditi, da ao oorioki Sloveooi ravno tako laatna
iflioiia piaali, kakor Rosi so daoainji dan, poaCavim:
^Adjatolloa. Vopatalis« Filina. Tatacae. Vervici. iKaa.
' UKori''. C^Muar 886) .^ primori roako: ^Konatantia Ni*»
kolajavio ftomanov 0\g\ Bilkalajavni Romanovi aastri^.
Rimljan postavi na ravnoat: ^Marčna Talliaa Cicoro
Talliaa saao salniam plarimam dieit^.
Kdor pri takih dokaaih so dvomi oraaaici, daNo-
ričani In Panonei niae bili celtogalako, tamoo
indoalaTensko plamo, takai^a slapi narodna atraat,
iskani nima dobra voljo in resniooljabivo^a serca«
Slovanski mladenči! vaa pa prasim: nabirajta
vae narodna poveati. Iz ta^a članka vidita, kaka
aa važna sa hiatorička dokasa. Pa nujtal aear jib Ijod«
atvo bfda poaabilo, čakaj po vataioa aadanjoMtjasorražna
vsoma vlaatovitama , vsama staramo, čaravno na sna s
oičim nadomaatitl atarib sag in obioajav, ktari ao, ako
fapč« narod samoatalan in sdrav ostati , njamn ravno taka
potrabni, kakor jasti in piti. lerodili narodi aa naj
hoja! in naj aovražnisi potitivii vari in daržavljanakkto
krapostim; na imaniuem drofjb, pokažam ia napotnroa-
njpke Boaojaka.
Sladojio sa aa podstopim vpraaati: ali jo pradikat
^indofformanski^, kakor namaki nčeai navadno |:ovo-
rijo o indoottropajskik narodih: Nemcih, Romanih,
Gerkih, Litvanih itd. tomeljiti, in ali bi se na amelo a
večo pravico r66i ^indosiavonski^, kar so Slovani
v veči aorodnosti a ladiani, kakor narodi |:ormaD-»
ski? Pa naj so le droj^i narodi proti nam pravični, mi
Slaven! na taksno |:iadoat malo porigtamo«
Pomenki o družtva sv. Mohora.
Slavno vodstvo družtva sv. Mohora ▼ Celovca jo
razglasilo te dni imenik družbenikov v leta 1852 in ra-
čun dohodkov. In stroškov.
Število družbenikov, ki se je dosihmal naraslo
že čez 800, jo zneslo konec preteklega leta 715, mod
kterimi je nar več gospjdov duhovnega stani (okoli 530),
za temi nar več gosp. ucite^ev (okoli 60—70) ; ostala
stotfoa pa je iz mnogoverstnih druzih stanov. Spet nsm
je ti imenik nov dokaz , da nar veči in nar krepkeji pod
pora domačega slovstva so bili od nekdaj in ao se dan*
dftossDji duhovni gospodje. Slava!
Z živim veseljem smo tudi brali na pervi strani ime-
nika, da pod krilom svitlega knezoskofa Lavantinskega
g;sr. Siomsaka omenjeno družtvo stoji, ktero ravna inosker-
buje en gosp. vodja s tremi odborniki v Celovcu; zra-
ven vodstva je imenovanih se 10 odbornikov bivajočih v
Celjl, Gorici, Ljubljani, Maribora in Terstu, kterih opra-
vila p« nam niao znano.
Znaaak vsih dohodkov In vpisnina, lalaina in
posebnih daril preteklo leto je bil 8054 fl., mod kterimi
nam je hvaležnega aerca omeniti krasnega dara a 500 fl«,
s kterim ao avitli knozo-žkof pokrovitelj lepo podlago po-
ložili družtva In tudi po tem načinu djaaako rasodeli
viovič iskreno Ijubav do naroda našega.
Stroški so zaeali v vsem skup lani 9875 il. 87 kr.
in soer aa tlakaaja in vezanje izdanih knjig
S077 il. 49 kr.,— za raka^pfaa 117 il. Id kr., zaraa
ealo majhhi znaaak, kf hvalavradno priča, daaa^igaapL
apiaatalji komaj la atroake za papir in prepša paroraUi
dali; — za piaarna potreba aa ja izdalo 881. 87 kr.,
ladi ti atroaki ao tako majhni , da ae In njih ačtaa vidi,
kako varčno ravni vodstvo n družbenim : proBMaaaje« %
— straski aa paatnino aa bili 100 f. 9 kr., aarauM
druga patrebe pa4Sfl.
Po poplačanih atraakih ja faanae leta drožtvuaatala
gotovine 678 11. 18 kr.
Na svitio dano so bila lani sladeče knjige:
1) Blagomir puaoavnik (podučivoa in hratkoN.
čaana poveat za mlade in odrasono , po aeamkem) v 1000
iztiaih. 8) Povaatniea goriaka škofije v 600
Iztiaih. 8) Šola veselega petja v 1000 iztiaih,
4) Damači ogovori (pridiga) po nedeljskih avan**
galjih v 1000 iztiaih. 5)Gofina razlaganja cer-
kvenega lota v 1000 iatisih. Roaao teh novo tiska-
nih knjig je vodstvo nakupilo in tudi družbenikom raz-
poslalo 785 iztisov g. Robidovsga naravoalovjp, in
pa 145 iztisov Slovonake Bčele.
Če pregledamo petero na avitlo danih novih vpči-
del zlo obširnih knjig, moramo tudi od te strani vadstvv
čast in hvalo dati, da je marljivo delalo, ker tolik^o kvjig
na dan apraviti, prizadene mnogo skerbi i« trudo. Tlika
delavnost pa zasluži tolikaiu vači spp«paiiji9 , k«r so fm
^dino le iz čiste Ijabezni do dom/>viQe oprpvljf. Oosp.
vodju Einspieler-u in odbornikom g. Robidu , g. Rud*? ,
mašu in g. Janežič-u gj6 tedaj o tem očitna hvala!
Ako se tedaj ozremo od ene strani pa delavnost
družtva o preteklem letu, moramo hvaležni biti za to,
kar je lepo doveršilo, — ako se ozremo na množico
družbenikov, moramo veseli biti, da tako obilo napre-
duje in da je v kratkem času iz nježnega deblica žo
precej močno drevd postalo, kterega sad ima biti večji
omika alovensbega ljudstva — njegova dasoa in posvetnu
sreča.
Omenivsi z veseljem in z zasluženo pohvalo delav-
nosti našega družtva bodemo na dalje preiskali : ali dose-
ga pohvaljeno družtvo po ti poti svoj namen vsled
svojih postav? Odkritoserčno bodemo svoje misli In
svoje želje razodel! , pa ne da bi jih komu vrivati hotll,
ampak le v prevdark in pretres jih podiMio slavnemii
vodstvu in vsim g. družbenikom. Zoa biti, 'da so nase
misli krive; radi bomo po tem spoznali svojo pomoto;
zna pa tudi biti, da se ne bojo — saj popolnoma ne-
avergle, in veseli bodemo potem, ako smo kaj pripo*
mogli k popolni dosegi blazega družlvenega namena.
(Konee sledi.)
NoviSar iz slavenskih kri^ev«
TerH 29. maja. Ni ga lepšega in ne ba\j sloves-
nega dneva v Terstu kader je dan sv« Re in joga te-
lesa. Ko se po Korsu dolj ozres proti morju, ti vi-
hrava naspret ia vaih okenj in balkenav avila, baržun
in skorlat, ter ae spreminja v soinčnem blesku. Včs spre-
menjen jo Terst; sicer golo ozidje aa apremenf v ča-
robno kraaato, da duh in aerco vlaoko dviguje. Krepki
glaaovi moikih korov dom$ po prostaralh alieah la kaj pri-
Jelaa edmevaja od zida do zida , ter napalnujajo parai avetim
navdahnutjem. V barkoatajl vihravajo praanična haadera
pa vsih hrodovih in barkah, na gradu pakaja topovi, po
ulicah avira trojna muzika: vojaška, mornarska in ako<*
Učna atfaže. Siovasni obhod terpi kakih pel ur, h kta-
vamv nt anMa ailna množica iz cele teržaika okoliaa.
Bila jo dapoldne lepo vreaia ia precej vroče, ali ravna
apoldna ao je Uko dež vili, da je mnaga obhodaikov Iz
varata atopilo, med kterimi je bil tudi avetovavec de*
ielnega poglavarstva grof Glelsbach, kterega je, ko
ae je dami peljal , v koči! mertnd zadel , da ao aeza-
— 176 —
▼edoegft i« nie vmIi , TenAar se je pota« »pet pa po
eni plati omertaden aavodeL
Hifle, kjer bo ima kolodvor aa aolosoico aa-
čoti »Wati, ae narljivo podirajo, da bo akoraj oeli pro-
ator aprasDJeo; tadl otaro meaoico ae na bojo vaiakaile,
aoildoBO pa oo že aameat etarik novo mešalce, ki bojo
B veim potrebolm tako previdene, da omejo po pravici
vaaeema velikemu meotn v isfied biti.
Lloydovo društvo eananaje aopet nove vosaje v
Benetke in alcer voak torek; jotro bo obkajalo veliko
olovoaneat , ker bo poloailo temeljoi kamen k Dovemo ve-
licema araenaln bliso Servolo, kjer jo mnofo hriba
raakopati in morja sasati dalo. Morala In posoa pomlad
je Btorila, da emo ee le pretekli teden perveceanje
dobili; vročina že jako pHtiaka; Teržačaai ae aolijo v
' bUžnjekampanie, v hlad, pod aeaco aelene oljke. ZBof oml
Iz velike Medle pri Ormoiu na Staj. O. P.
Na aveti den božjei^a Tela je bila letoe t* proceeia a
tako aloveanoetjo obhajana , kakorooe morebiti pri takajani
fari ie nikdar ni bilo, in ki aaalaži, da jo ^Novico" v
apomiDU obranijo. Kardelp takaj vkvartiranlh alanov, banda a
lepo mnaiko in |:rom možnarjev je povekaevalo cerkveno
avečanoat, ki bi bila se a tem vekaa bila, ako bi bilo
vreme lepo in ceata šaha. Po dokončani proceaii je bila
volka maaa, ktero ao peli foap. tehaot Peter Dajnko.
1% IJubljane. Ravno je v tiekarnici iroep. Jožef
Blaaoika na avitlo priael aomljovid Palestine, ali
mesta, kraji, irore, reke itd. svete dežele, kakoršna je
bila ob časa Kristasa. Prav lično je goap. Aag ast
Pappermann, ktere^a dela so po kamnorisih Blasni-
kove tiakarnice dobro znanec tadi ti aemljovid po angele-
škem izdelal na veliki p51i in raalične kraje razjasnil c
barvami. Posebno gosp. katehetom, ki razla|;ajo mla-
dini sveto povestnico, bo ti zemljevid |:otovo prav všeč,
ker jim bo lep pripomoček ičencom zg^odbe teh krajev
00 bolj ▼ e^lavo vtisniti. Je scer v nemškem jezika spi-
san, al to ne overa veliko, da bo todi koriaten za slo-
vensko Bolo, ker imena krajev, gord, jezer itd. osta-
nejo večidel v vsih jezicih enake. Velja ti zemljovid le
80 kr. in ker smo na/irovorili i:osp. ladatelja« naj Mpo-
olje tadl v Celovec, Celje itd., so bo dobil todi ondi. —
Vipavke so nam letos prinesle -— pervence letošnjega
aadja — perve češnje v saboto 98. majnika, tedaj
le za 3 dni kasneje kakor lani, za 8 dni pa kasneje
kakor predlanskem , in za 10 dni pozneje , kakor v leta
1850. — V kratkem je v Ljubljani in bližnji okolici
6krat gorelo, pa k sreči ni ogioj nilcjer se^el čez po-
slopje, kjer je vstal; oginj na Viča v nedeljo seje nek
po žerečem pepela vnel, ki je bil nečimerno pod streho
nesen. O tem se menda ne dajo naši kmetje zmodriti,
da M ne spravljali so živega pepdla pod streho, In da
bi ne jedil gčb, kterih natanjbo ne poznajo. Koliko ne-
areč se primeri vsako leto po teh razvadah!
Novtear iz mnogih Icri^evt
Po novi vojaški vredbi je naše cesarstvo v 4
armadne poveljstva in 2 glavarstvi razdeljeno; v ob-
aežje perve armade apadajo: desko, Maroko, SIležko,
Aastrijsko, Solnograsko, Štajersko, Tiroljsko; v obaežje
drage armade: Koroško, Krajnsko, Primorsko in La-
eko; v obsežje tretje armade: Ogersko in Erdeljsko;
▼ obsežje če ter te armade: Oalicia in Krake vo; v ob-
sežje por v o ga glavarstva: Banat in Vojvodina, drv-
sega glavarstva: Horvasko, Slavonsko in Dalmatlobko.
— Danajski časniki naznanjajo delavnost žandarma-
rije od 1. svečana do 1. mejnika, iz kterega naznanila
00 razvidi , da bo žandarji o tem čas« v celem cesarstva
I0t.tl5 osdb vjeli, med ktenmi je bilo 86.4^« vlača-
garjev, 8010 razaajaveev, 7704 beračev, It.^rOOjmvnh
in osebni varnosii nevarnih, 9686 tatov Itd.; rmmmntega
ao naall 483 mertvih, 168 ranjenih In bolnih ; mleer m
bili delavni pri 9880 hlsalh preiskavah, za priče pri
8419 aodalskih preiskavah; pomagali ao pri 73 1 po^rorib
In 97 povodnjih itd.; o ailnl zoperstavi in be^mostva
je 10 oseb ob življenje prišlo. — Zdaj je gotovo , da
ae taraka vlada In raski poslanec knez Memcikov ni-
ata mogla zediniti in daje zavoljo tega knem T«r-
čijo zapaha 1 11. Kaj se bo Iz tega razportjm m^otfifo,
ae ne vd. Čeravno ae je imelo 89. dan letosoje^rm naj-
aika tisto preroštvo iztoči, ktero pripovedajo konec Tar-
či! v Eoropi, se vendar obeta od vsih strani, dm m bo i
rasko-tarska razportija z lopo po^vnala. Čadno Je, di I
Tnrčija v ti zadregi misli vnovič C er nog orc e napasti, j
ker je nek Omer-paaa njim naznanil, da čaa pomirja
je iatekel 18. dan tega mesca. Černogorci se ne morejo t
doato čaditi o tem, ker nihče ne vd, da bi bilo v po- \
slednji vojski kakosno pomirje sklenjeno bilo , in ker je
čeloma aveto anano, da je aastrianska vlada vojsiii ko-
nec storila. — Angleška vlada je poslala 4 wo}ao
barke v srednje morje, da so pripravljeno, alcobise kaj
nepričakovanega Imelo prihodnjič v Tarčii mirodit/. —
V rimskem čaanika ^Castodia della Terra santm^ bereno
zapisano, kar katoljska cerkev od saltana teija r
aveti deželi: 1) le katoličanom samim naj grd pravia^
na groba Izveličarja slažbo božjo opravljati, katar
ae jo opravljali do leta 1808, ko je kapla cerkve bti-
joga groba pogorela, 8) privoli naj se jim kaplo tako
Iznovega aozidati, kaker je pred ognjem bi7a, ne
pa kakor jo staroverci po ovojem hočejo, 8) kerstn/ ka-
men naj bo le katoličanom lasten, ne pa, kakor Z^^^-
daj vaih skapej, 4) tsko imoDOvanih sedmero obokov
divice IMarie, ki so obstojni del božjega s^ohtt, B»j ee
izročijo spet v last katoličanom, 5) velks cerkev r
Betlehemo, ki je bila 1757 katollčamn vzeta, naj
ae jim nasaj da, 6) ravno tako tadi obž ^oTta ^\eg
cerkve, 7) tadi cerkev poleg Jerazalent, vk\tn
so grobi av. Marie, av. Joahima, av. Ane, sv. JouCa
in sv« Šimna, In ki je bila 1707 katoličanom vieta^nt)
pride spet v v njihlastoino nazaj, 8) tadi podzenelj-
ska jama paatirjov v Nacareta, ki jim je bila i
1828 vzeta, Id 9)katoljski oltar rojstva Kristo-
s a v Nacareta, ki so ga jim Greki 80. oktobra 1847
vzeli, naj se izroči spet katoličanom« — Med časniki
balgarskianl (slavjanskimi) in gorskimi, ki hodijo
v Carigrada na svitlo, se je vnel had prepir, ki na-
znanja sovraštvo mfd Bolgari in Greki. Ker vsi ti čas-
niki hodijo pod tarsko cenzoro na dan — pravi ^Serbaki
dnevnik^ — se smd misliti, da vlada to razpertje rada
vidi , ktero brani edinost dveh nji nevarnih narodov. —
Zdaj so jejelo govoriti, da se bo dal cesar Napoleon 10«
septembra kroaati, da sv. oče papež no grd v Pariš ga
blagoslovit , da pa hoče nadškofa Rejmskega za svojega
namestnika poslati. — AmerikancI se vozijo kot norci
po železnicah, zato se oodi veliko. nesreč primerja; asi«
dan je zderčoalo v New-Havena več vozov a mosta v .
vodo in 58 Ijadi je strašno smert storilo« I
Vgaojka kmetijske zastavice v listn 41:
66% fantov trave, - zakaj v 100 foatib ireve
je 70 fantov vode, tedaj da 100 fantov ali cent traro
30 fantov sena.
Pogovori vredništva«
Ooap. L. K-č-ka: Lefp« hvalil sa poslano pesmi««; >l^**
silijo bomo v dragi spomin. — R. M. : ial nom J«» da smo
lepo %'fpaBJko tastavice prekasno prejeli.
Natiskar in založnik Jožef Blaznih v Lfuklfoni.
kmetijskih, obertnijskili in narodskili red.
Novice iahiO^o ▼ LJabljaui ;
▼Mk teden dvakrat, aam-^
ree v sredo i a saboto.
Odgovorni vrednUc Bp* M\
Vlelnel««
Tečaj XL V saboto 4. junia 1853,
I Veljajo ta celo leto po postil
4 fl. , soer 3 fl. , sa pol letaV
|2fl.pe posti, scerIfl.aOkr.
iMt 45.
Kako D2U si umni kmetovavec po vsih potih
svojega gospodarstva gnoj množi.
Po aauka dr. Stdckbardt-a.
Vemo ^ da ga ni l^metovavca, kteri bi gros ver«
gei od sebe na cesto, in še krajcarja ne. Kaj ta-
cega storiti, bi mu vest ne pripustila. Brez števila
pa je kmetovavcov, ki brez vse vesti zametujelo
necimerno ne le groše ali krajcarje, ampak cele
kupe tolarjev, Ktere bi si brez vsega truda ohra-
niti zamegli. Smeti vsake sorte, kakorsnih
je v hiši, okoli hiše in na dvoru vsaki dan
dosti: to 80 tisti groši in tolarji, kterihkme-
tovavci ne porajtajo , ktere pa , če bi se pridno sprav-
ljale in umno obračale, bi vergle veliko gotovega
dobička leto in dan.
To je vendar čudno , da je še toliko kmeto-
vavcov, ki ne vejo^ da razun živinskega gnoja je
še veliko druzih reci gnoj, in vejndar bi imelo to
perva vednost vsacega kmetova vca biti, ker gnoj
je podlaga vsega kmetijstva, gnoj je zlata ruda, iz
ktere vsi pridelki izvirajo,^ S noj j^ začetek in ko-
nec kmetijstva. Brez gnoja bi ne bilo celo nič na
svetu !
Se vam morebiti taka govorica čudna^ zdi ? —
Le se čudite ! Al s tem , da se čudite , še ni nii
opravljeno. S p oz n a t i morate to tudi; tako bojo
10 spoznanju prišle naše kmetije na boljši stan.
n to je namen tega podiika«
Da se pa to zgodi, je pervo; da kmetovavec
ve svoje prave prijatle ločiti od laž nji vi h prt-
liznjencov, in da tem slovo da. Tak lažnjiv pri-
liznjenec, kteremu kmetje več verjamejo kot vsacemu
dmzemu poštenemu človeka, ie pa -^ stara na-
vada, stara šega, staro kopito.
Že od mladih nog so kmetje, doieni z mlekom
starih vraž, s starim kopitom dobro znani, —
staro kopito je tisti prijatel, ki jim vselej prav daje,
ki jim nikdar nasprot ne govori; — se ve da s ta-
kim prijatlom se vsak rad sprijazni, ga za ljubega
preroka čislja in za svet praša, kadar mu je sveta
potreba.
Čeravno je pa ti prijatel prav krotka in miro-
ljubna stvar, vendar zarenči in zobe pokaže ta-
krat, kadar ga hoče kdo v njegovem pokoju zdra-
žiti. Zato je staremu kopitu vsaka nova rečzo*-
perna, gnjusna, malopridna. Ker pa se staro ko-
pito ustavlja vsaki novi znajdbi, ga ie tudi teško
premagati , ker ravno tisto orodje , s kterim s^ po-
vsod drugod vse opravi, pri njem nič ne zda, za-
kaj za pamet, za dokaze, čeravno so jasni kot
{,
beli dan, on nič ne porajta. Če mu rečeš: „to ali
to je zavoljo tega potrebno indobro^, boš le bob
v steno metal, ker njemu noben pameten dokaz v
glavo ne gre. Če mu dokazuješ, da je velika škoda,
ako se pusti gnojnica odtekati po dvorišu in na ulice^
ti bo staro kopito odgovorilo: „tako je bilo zmiraj
pri naši hiši''. Če mu svetješglobokeje orati, bo
staro kopito zavernilo : ,,znabiti da je to drugod do-
bro, pa za naše polje to ni; to bomo vendar mi
nar bolje vedili , ker smo pri tem že 50 let^. Če
mu priporočaš: ^razdelite gmajno, ki vam nio
sniki , če m ne bili za živino^.
Tako bi to staro kopito zmiraj vse le s tem od-
bijalo, da tako je tudi nekdaj bilo! Da v
vsaki reči se ljudje spametvujejo^ to staremu
kopitu ni dopovedati, — da kmetijstvo je vednost
in znanstvo, kakor vsako drugo opravilo, ktero
se vsako leto zboljšuje, tega staro kopito ceJ6 ne
verjame, — da to, kar je 1: a daj dostojno bijo in
dobro, ne more dan današnji oobrobiti, to staro
kopito ne da po nobeni ceni veljati, čeravno čuti,
da so potrebe sedanjega časa veliko veči, ko so
nekdaj bile.
Al, dragi moji, nikar ne mislite, da sim vojsko
napovedal vsemu staremu. Nikdar! Bog daj T da
bi marsikt*era stara reč sopet se povernila, ka^
kor je nekdaj bila; marsikaj bi bilo bolje ^ tudi v
frospodarstvu kmetov, de pomnim iz svojib mladih
et , kako častitljiv je^ bil marsikak star gosj^odšr,
ki se ie v vsem obnašal kakor oče proti svo]i dru-
žini, ki je ž njo vred delal, ž njo vred jedel, z
njo vred molil. Kako se je v 25 letih vse to spre-
menilo! Kako pa se sedaj večina gospodarjev ob-
naša proti svoji družini ! kako je raz|:y8ena tista lepa
družinska vzajemnost, ki je nekdaj kraljevala med
gospodarjem In njegovimi pdsli! Zdaj grejo go-
spodarji svojo, in posli svojo pot. Zares! ako bi ne
bili stari dobri gospodarji tako redki postali, tudi
redki dan današnji!
dobri pdsli bi ne bili tako
Ni tedaj vse staro slabo; pa kar je slabega^
to moramo naravnost odkriti, in brez milosti graiati,
ako ravno jo zamerimo pri starofcopltnežih celega
sveta. Bog nam ni za to uma dal, da bi ga za^
kopali v zemljo, ampak za to, da napredjemo z
njim« da se vsak dan kaj več naučimo, da vsak
dan kaj zboljšamo.
Veliko, sila veliko pa se moramo še o tem učiti:
kaj vse je ignoj , kako ga množiti.
(Dalje sledi.)
— 178 —
Vrabce pitate io plev61 sejete!
(Kenec.)
Ako se oves v celem sernja konjem poklada,
ga ne morejo vsega prežveči , in po gotovih in na-
taničnih skušnjah ga gre desetina celega ne-
preoavljenega od niih; so pa konji že bolj stari ali
slo laoni (gladovni), je zguba se veliko veči in celo
tretjina ovsa pride v gnoj, ki se po polju in ce-
stah stresa vrabcoro v prid. Tako pitate vrabce,
namest da bi kermili konje!
Ravna taka je s plevelnim sernjem, ki je
primešano ovsu, in ki e ovsom vred, ne presve-
ceno in neprebavljeno, od živine gre na gnoj in %
gnojem na njivo. In tako sami sejete plevel!
Tako gospodarstvo se vendar ne more imeno-
vati dobro gospodarstvo, čeravno kdo poreče: „e
— koliko ta mervica zdi^. Je mervica za en dan,
al ni mervica skozi celo leto, ako desetina ali
celo tretjina vsakdanje piče v gotovo zgubogre.
Na celemAngleskemgani kmetovavca,
{' a ni gospodarja, če ima tudi le enega samega
onjiča, ki bi celi oves živini dajal; vsak ga poprej
9smelje. Kjer koli se voznik (furman) čez noč vstavi,
povsod dobi tak malenček in pa skoporeznico. Zmleti
oves se pomoči z vodo in rezanco, pozimi pa tudi
z zrezanim korenjem pomeša.
Da je tako ravnanje veliko koristnisi za živino
in gospodarja , je jasno kot beli dan. Želodec ži-
vine zmleto žito lahko prebavlja in prekuha in do
dobrega vse povžije. Poglejmo pa tudi konje
na Angleškem: kakošni so memo naših! Kdor oves
konjem melje, si tedaj prihrani veliko piče,
si redi dobre konje in ima čiste njive«
Zraven tega dobička pride še ti, da sezatuhli
oves po mletvi (šrotanju) popolnoma zboljša, ov-
sene pleve pridejo proč, tudi mlad oves, če je zmlet,
ni škodljiv, itd.
Tak železin mlin, na kterem hlapec z roko ove<9
melje, ni predrag in se v enem letu splača pri dveh
konjih s tem . kar se na piči prihrani. Tudi ni s^ tem
veliKo več aela kakor ga hlapec ima, ki oves čisti.
Tudi na navadnih mlinskih kamnih se zamore
oves za konje na debelo mleti dati.
Le poskusi naj se to! Saj se ni nobene zgube
bati, dobiček pa gotov, ker gospodar zamore vsak
dan desetino manj ovsa svojemu konju dajati,
kakor mu ga je popred dajal, ko ga ni mlel, in še
se bo konj pri tem bolje počutil, bolje redil.
Dokler ne bojo naši kmetovavci o tem tako rav-
nali, kakor Angleži — mojstri živinoreje — rav-
nalo, jim ne smemo zameriti, ako nam zabavljajo,
rekoč: Ti vrabce pitate in plevel sejete!
(Ost. Zeitong;)
Potovaige po okrs^nah natorozoanstva«
Kemija — in kuhinska sol.
(Dalje.)
Kako pa bomo zvedlli: is česar obstoji solna ki-
slina,— tista hoda tekočina, ktera enaka strupu vse raz-
jeda , kamor kane , zvezana pa s dra^o stvarjo In vkro-
teoa po nji v knhinski soli, nam jedila tako okusne in
prijetne dela? Zvediti to, vzemimo nekoliko tistega ruda,
ki ae manganov rad (Draanstein) imenoje, in dajmo
^a 8 solno kislino vred polag^ama v majhni steklenici nad
žerjavico Fasg^reti. Lejtal kako pahti romeno-zelen giz
po stekleni cevi iz so^rete atokteniee v dru^ o zraven
postavljeno. Kaj nek je ti puh Ci^az) , ki vča zelen beži
proč? Klor se imenuje po svoji zelenkasti barvi, in
strapen puk je , ki naa zadasiti ža^a , ako o dihaaM,
— ki pa jo neprecenljiva stvar za kemikarje , fabrike,
obertoije in zdravnike zato, ker je koristen na stt
strani in so z vsimi porvinami od konca do kraja zdri-
ievati da.
Pa kako se to godi — bojo naši marljivi bravei
vprašali — da beži sedaj k I e r is salae kisline , ko ji
je bil usoi^aDov rUd pridjan? al gz je ti rad spodil?
In kako?
To se takole godi: mani^anov rad ima obilo ki-
si i ca (Sanerstoifj v sebi; tisti kislic, kar gu je bil«
odveč v manganovem roda, se je berž s vodeneon
(Was8erstoff) , ki gtk ima solna kislina v sebi« sdrižil
In se ž njim v vedo spremenil, ki je v steklenici ostala
▼ podobi kaplie ali kančikov. Ko je pa vodenec solno
kislino zapustil, je tovarš njegov samec ostal, pa po-
prejsne avese resen ni hotel v pervi steklenici ostati,
ampak jo v podobi zelenkastega puha zbežal v dm^
steklenico, — in to je klor.
Solnokisli gas je bil tedaj zdražek klerain
vodenca.
Tako smo vidili že dve sila imenitni stvaH is
kahinake soli se razviti: solno kisline in klor. V soloi
kislini in klora ae raztopijo radi ali metali posebs«
radi , io zlata in platine ne premaga nobena dra^a te-
kočina, kakor takosna, ki ima prosti klor v sebi. P«-
sebne važnosti je pa ta znajdba novejših časov bila , f9
kteri se je svedilo, da ima klor toliko prijazoosti d«
vodenca, da ga na-se potegne, kjer koli ga oijde. i
Klor razdene in pokonča organske barvo, vsak dik i
in smrad; on jim vzame vodenca In jih tako razkroji, i
V izbe ali hleve, kjer so kažno bolezni in tnkpokni- 1
nini spriden, se postavi klor, — io srak je koiais oči-
ščen. Klor čisti kleti in shrambe , ki smerde po p/Mo/s/,
'In s klorovo vodo poplaknjeni zatohli Bodei tgube Bvoj
dah. Nekdaj je v fabrikah platneno io pivsiaato hhgo
sonce počasi belilo, sedaj ga beli klor lila hitro.
V papirnicah, če bi ne imeli klora, kaj Vi poceVil Ta&i
nase perice ga, žalibog! že poznajo; pa kec m ae-
vedne o silni moči njegovem, ga jemljejo preveč lu gorje
zato nasema perilo! Vkroten je scer klor z apnom
v tako imenovanem klorovem apna, al todi v ti
zdražbi se bodo razjeda.
Poznali so scer naal očaki pred več tisač leti ka-
minsko sol, al klor In solno kislino iz nje dobivati^
je bilo se le v novih časih znajdeno. Na ramenom pUtna,
v ktero so Egipčani mamije zavijali , se b0 danes lahko
vidi, da njih platno nI bilo beljeno.
S tem pa , da smo zasledHi klor in solno kislino t
apna, ni se nase preiskave o kahinski soli konec.
(Dalje sledi).
Pomenki o družtvu sv. Mohorat
(Konee.')
Namen dražtva je v g. 8. njegovih postav taVo
določen: „Na svetlo dajati in razsirjevati dobre knjige,
ki am, serce in voljo Ijadi razsvetliti in po-
zlabniti in se zraven tndi dober kap rasprodajati
zamorejo^.
Po tem pravila smo si bili svesti, da namen na-
šega dražtva bo ravno tisti, kakor so nameni onacih
dražtev v drazih deželah in na priliko Daosjskega pod
imenom „Verein zor Verbreitang nOtzlIcher vvohifeiler
VolksbDcher^. Io popolnoma poterjeni v teb mislih sme
bili s „povabiIom^, ki ga je častite vodstvo 1. janaara
1853 razglasilo, v kterem se bolj določno namembo
dražtva izrekoje v sledečem: „dobre in koristno
bnkve izdajati, jih med Ijadstvom razsirjevati, tako
slovenski narod izobraževati in naše slovstvo ps
mogočosti podpirati in povzdigovati^.
— 179 —
Kari 9t na knjiiro <l<»^*r ^^P "^^^ Uv^^^^^^n
rasBirjeTatije tedaj, ob kratkem raeaDo, cilj io ko-
nec naaefa društva, ki je «a slovenski narod ravno tako,
ee ne se bolj potrebin, kakor so enake drnžtva vdrosik
deselab.)
Ako pa poi^ledano na število lani iadanih knjig
v primeri • številom drnžbenikov, in na ceno,
po kteri se ostala mervica prodaja, so nam doBdeva,da
je elavno vodstvo drnitva sv. Mohora bolj potema ti ce^,
kekor i, drnžtva sa izdajanje koristnih cenik Ijadskih knjigi
DasCopllo* Želeli bi bili is lanskeir>^ imenika svediti:
koliko so je vendar izdanih bnkov med Ijadstvo ra-
Ban drnšbeolkov spečalo ?
Po naših mislih in vsled drantvenei^a namena so
ne isdajsjo bnkve za drosbenike, ampak veo moi v
d rož bo aedinjenih jih Isdaja aa Ijodstvo, saprepro-
eti narod, ktoremn še na toliko strani koristnih bakev
manjka. Ljudstvo je cilj In konec, drantvo jo
le aredstvo, pripomoček k tema ciijn in konca. S
elevilom družbenikov ne more omejen biti namen
dražtva. Tako rasumo tudi Dunajsko drnžtvo svoj na-
men In ti zapopadek se nam zdi edino pravi. Da
družbeniki pri tem tudi Izdane knjigre dobivajo, je le
mala stvar, nikakor pa po|i:lavna. Kdor stopi v kolo
tace^a domoljobneg^a prizadetja, temu no sm6 mar biti
BU tiste i^oldinarje , ki jih na leto daruje druživa , da bi
jih v knji|:ah povernjene dobil; naj blagodsrniši povra-
čilo naj je vsacemu družbeniku to: viditi, da tudi z n je-
lkovo priponiočjo je šlo tisač iotisuo koristnih knjlj^mod
ljudstvo, ki mu um razsvitljujejo in serce po-
žlahnujejo. Kdor stopi v kakeršno koli občnokoristno
družtvo le s tem namenom, da svoj denar nazaj dobi v
blai^u (dass er sein Geld herauskrieg^t) , tak naj stopi
T dražbo akcionarjev, ne pa v družtvo za prid čio-
večanatva I
Brez ovinkov moramo rdel, da smo se čudili, ko
smo v n^kem družtvenem časniku (,ali v ,,Slov. Bčeli^
ali ,,Šolsk. prijatlu^ se ne spomnemo več) lani brali:
„kako je to, da ne stopi več kmetov v družtvo sv.
Muhora?^ To nas je popolnoma prepričalo, da se še
nismo porazumili o namenu drnžtva. Po naših mislih ni
na tem celč nič ležeče, ali je kaj kmetov družbenikov
ali ne; le to je poplavna reč: ali si veliko kmetov in
sicer naših Ijadi po drnžtvn izdanih bukev kupuje. Tri
IToldinarje scer ni veliko , vendar od preprostega človeka
jih ne moremo lahko terjati.
Da bo pa ljudstvo po družtvu izdajane knjigo rado
kapovale, mu morajo na eno ali drugo stran koristne
in pa prav dober kup bitL
Koristno mu bojo za dušno in posvetno srečo,
aVo se volijo zapopadki bukev iz obilnega zaklada tistih
reči , ktere zadevajo ljudsko omiko, ki dnšo in telo
dotika; th. sem spadajo pobožnosti podaki vsake verste,
zemljepisne, zgodovinske, naravoslovske, gospodarske, die-
tetičoe reči , življenjopisi pridnih , poštenih mož , ki so
si is revšine pomagali k premoženju ali imenitnemu stanu,
in sto druzih reči, kterih nam ni treba dalje razlagati.
Od flvitlega knezoškofa gg, 6Iomšek-a nekdaj izdane zla-
tei;a denarja vredne bnkve pod Imenom ,,Biaže in Ne-
žica^ nam djansko ksžejo, kaj vse spada v obsežje ljud-
skih bukev. V teh bukvah, kakor v neprecenljivih
^Drobtinicah^ najdemo lepo kazalo (die Schlagwor-
ter), po kterem naj se volijo predmeti bukvic, Izda-
jinili po družtvu sv. Mohora. Prav Ci pa tudi bilo , da
bi 00 naše družtvo oziralo na druge dražtva enacega
namena, postavim, na Dunajsko družtvo, ktero ni
saspalo, kakor smo v „Šolsk. prij.^ nedavnej brali, ampak
prav lepe In podučne bakvice med Ijodstvom razširja pod
imenom „v e č o r n i c e^ (Abendstundon). Vse tako knjigo
ee re da morajo spisane biti tako , da so razumu pro-
atoga ljudstva prlniorno, kteremu hočemo „um razjasnKf
in šerce požlahniti^.
Da bojo pa po družtvu za ljudstvo izdavane bu-
kve prav prav dober kup, ne smejo obširno biti,
ampak majhno bukvi co morajo biti. Veliko bukve no
morejo dober kup biti , to vsak v^ « — nI znano je tudi,
da v o 1 i C i h bukev ne berejo Ijudj^ tako radi , kakor majh<*
nih. Dober kap bnkvice si vsak rad kupuje« Dosti je, da
BO take bukvice 3, 4, k večim 6 pdl debele; veljati no
smejo čez 10, 18 kraje, ali k večim potico. Če bi se vsacih
po 3 ali 4000 razprodalo, se bo namen društva dosegoval,
in da se dobrih bukvic toliko razproda po vaihsioven*
skih deželah, nas skušnjo učd. Če se taeih majhnih bu-*
kvic, ktero imajo tudi družbeniki brez plačila dobivati,
vsako leto le petero na evitlo daje, se bo neizrečeno
veliko v omiko ljudstva dovoršilo in dobrega semena za«
sejalo, da bo kaj. Pokazalo so bo po tem tudi: al bo
vstanovljenja isti ne potreba ali ne. Kakor sedsj pre-
moženje drnžtva stoji, jo ravno potreba ni, čeravno
je res, da denarja ni nikoli preveč. Po naših mislih se
ni bati, da bi družtvo kadsj opešalo, ker bi zares ža-
lostno bilo, ako bi se od i no to naša slovstveno družtvo na
krepkih nogah ohrsniti ne moglo. Domoljubje , če se mora
neprenehoma djansko razodevati, jo scer žalibog!
povsod redka reč, — al obupati vendar ne smemo o taki
zadevi , ktero tudi majhna množica iskrenih mož ohraniti
zamero po omenjeni poti ^). Sicer pa kar vlago kapi«
tala enkrat za vselej vtiče: nsj se to na voljo vsacemu
dražbeniku da, pa vsi m družbenikom n^ so naznanita
pr omemba postav in s povabilom naj se jim povd:
O kolikšno vložbo se zamorejo rešiti vsakoletnega pla-
čevanje. Kolikšna pa naj bo vložba enkrat za vselej, nI
po naših mislih treba, da bi si s tem preveč glave ubijali*
Vložba naj bo tolikšna, da obresti njeni donašajo na-
vadno letno plačilo od 3 fl.; če so tedaj kapital naloži
po 4 od 100, je 75 fl. pravična vložba, ne prevelika,
no premajhna. Rdči bi so morebiti zamoglo , da je pre-
velika, ker obresti spet obresti donašajo, — al to jo
le tam, kjer obresti mertve ležč; tii pa se bojo izdajalo
vsako leto za natis bukev. I s ti na ostane dar družtvu,
ako daritelj drugači ne določi.
Dosihmal je, kolikor je nam znano, slavno vodstvo
v Celovcu samo volilo bnkve, ki imajo v natie priti,—-
ono samo pa je moglo tudi skerbeti za pripravo tacih
bukev; vsi drugi odborniki niso imeli, kolikor je nam
znano, nobenega opravila o tem. S tem pa al je vbd-
.stvo preveč dela na glavo nakopalo, in odborniki druzih
most eo bili le titularni odborniki.
Po naših mislih naj bi bilo to takole: Vsak odbor-
nik naj ima dolžnost vsako leto troje predmetov nasv»*
tovati , o kterih naj bi se bukvice spisale , ali že natis*
njene v kakem druzem jeziku, v slovenski jezik presta-
vile. Ti nasveti se pošiljajo mesca ju lia vodstvu v Celovec*
Vodstvo sostavi vse nasvete, in jih razpošlje vsim od-
bornikom v prevdark In razsodbo. Vsak odbornik Izvoli
izmed njih tiste reči, ki se mu za prihodnje leto za iz-
dajo pripravne zde, in pošlje svojo mnenje in kako naj
ao njegov nasvčt doverši , vodstvu nazaj. Vodstvo raz-
aodi po večini prejetih glasov natis bukvic in poskerbf
njega izgotovljenje. Tako se bo tudi o tem postavnim
pravilom zadostilo. Odbornik, ki ne stori svoje dolž-
nosti, naj se nadomesti a drugim. -—
To so našo misli, ktero odkritosorčno razodenemo
slavnemu vodstvu in g* družbenikom v prevdark. Ker
00 ua to leto že knjige določene, ki Imajo v natis prhi,
imamo za p r i h o d n j e leto še časa dovolj, so pomeniti : kako
#) N^ nam si. vodstvo p« svojem časnika blaf^ovoli nazna-
niti: kolikšno je letošnjo število družbenikov, to
je, tacih, ki so sa to leto donesek odrajtali, da vi-
dimo is tega stan društva v drncem leto. Pis.
-. 1«0 -—
Id k«j. j^Novice^ bojo vaako Mneoje rade r 0v«joU«tt
jemale y oaj bo Daeih ali aam naspretoili aioel.
Čeriijgrob.
Med nikavne kraje krojaške dežele oe f otoro todi bo^bho ^lana ,a vbo oho po drai^i poti evoj nameD do«
Cerai^rob iteje. Čoraigrob, etara, nekdaj raočaoob- ^g^» VkJjab veema temo io čeravno ioia raaovska vlada
iakovana bosja pot, pa tadi oe dandanaonji no aapaeeena, **'*• araiado na noji poatavJjeno io ^ek sa 7 oneocov •
lezi T oovoraoiB koto na berd« ned Loko io Kraj« iivežem preakerbljono , je vendar eirah pred vojoko menda
aovoko vlado ehomjeno. Ko je keea Mencikav 2L
aaajaika popoldne ob petib Carigrad sapsetil Mto, ker
neara— irotovoaaefot anirleskei^a io franeoako^a
fiorocnika — Tark ni vdaU kotel , jo nek an|:al , da bo ri-
aovaka vladala vao silo po drai^i poti avoj namen
lezi v aoveraeni koto na berd« ned Loko io _.-^-
D o m; aad sa njim otoji borovita Planica In točorodivni
Rovt, na ktorog^a ae kmetic , ko na polj« alata poenica
aorf, Todno otrokom osira, ker anad Rovta dol toliko-
krat prioame Tikarni oblaki , otroaejo točo v plodao polja
ia op loaijo ape in nado ratarja. Ko doopee okoa prijaane
loke in tamne loge na berdo, otopi naj porro ▼ veli-
canako otare cerkoT, od ktere nobeden reč ne vd pove«
dati, kdaj da je bila sidana. Samo tamne praviteo eo
čojea atare Ijodi pripovedovati , kakor oe jib od ovojih
dedov čali. Tam pod kosate lipo ti bo oivi starček ras-
iaf al o perstom na cerkev kasaje . da je v silno etarik
časih, kjer sdaj cerkev stojf, tolovajska jama bila. Celo
Sorsko polje je se tikrat pokrival debeli gojsd. Goščava
je bila taka, da jo soočal žarek nikdar presinal ni. Tako
debeli hrasti so tvkaj stali, da enoira pet moa ni ob-
aaglo. Prebivavcev v tem kraja se ni bilo, -zdivja zver
je samoto pretalila in krič sive sove je v černi noči
tlce strašil. Tikrat je tk okoa Is stare Gorotanije skoa
Loko v Zelosoike cesta peljala. Al noč in dan so tolo-
vaji ob cesti presoli, ki so včemfgrobo pod somljo sta-
nofoil, eo popotnike ropali in abljali. Zavolj tega ei ni
Dobeden več apai aa cesto, ki oe je tako saraala, da
se dandanaseji več ne posod in ne vd, kje daje peljala.
Pozneje je te tolovaje paganska C«J<lovska) deklica sa-
pasila in s lastoo roko vse pomorila. Ta deklica jo bila
pa po pravlici tako orjaške postave, da je s eno nogo
pri «v. Joet«, s drago pa na Šmarni gori etala In is
Save vodo sojemalal Ona je bila braniteljka pravičnih
Ijadi Ia smert hudobnih. Ko so Ijadjd sačeli cerkev si-
dati, jo ona tudi pomagala, ter je sto centov teske skale
v predpaeoiko nosila, In sama svonik aldala, kterem«
na Krajoskem ni onacoga. Zidarji so na dan po sold«
složili, jesti pa so si sami preskerboli. To pa je bilo
tikrat slo veliko plačilo. — To in marsikaj drosega pri-
povod«jejo stari očetje, kar so jim so njih sivi dedi pravili.
(Koflcc sledi.)
Novičar iz fflnogili kri^ev.
Teriaokema časnik« am is Milana piše, da je neki
Lah iz Sene, Lodovik Maspero po imen«, pomočeh
Boper tertno bolesln znajde! , kteiega pa je le sa
M.QOO dvajsetic svet« razodeU pripravljen, vendar na
vzame plačila prej, dokler ne bojo očitne skosnjo ge-
tovoot njegovega pomočka poterdile. Mož je saj po-
šteni Vse knpčijske sbomice v Lombardii naberajo de-
ležnike za to reč, in po tem se bo koroieija Isvdila,
ki bo poskusila skrivni pomoček in razsodila veljavnost
Djegovo. SUsi se, da je pomoček tak, da a« bo vsak
mnorejio celč s majhnimi stroški lahko rabil. Neizrečena
dobrota bi bil tak gotov pomoček, ali pa bo — bomo v
B moidh zvedili. ~ C bel ar j I Daoajske okolice so
Imeli 88. majaika svoj 7. ehod. — VBanatInVIa-
hjo so se 8. majnika silne trume tistih za živino grozno
nevarnih music privleklo, ki so pod Imenom Kol um-
baskih musie znane; k sreči jih je deževje kmalo
spodilo. — Dr. Poiak (menda nas rojak), ki je sel v
Perzfo za profesorja, je poslal te dni od ondot grof«
Hadik-u v Arad semena perzlanskih zidnih go-
senc, ktere ondi pod milim nebom žido predejo. — Po-
%oTno8t celega sveta je sedaj v Carigrad in pa ru-
prasea , ker miroljubni ia modri car ne bo prodersno voj-
ske aačel, ktere konec bi znal za-nj aesrečon biti, ker
Anglež in Frances Torka podpirata Io tudi vse
druge vlade no bojo pripastile, da bi se Tmrčia raz-
rueila, ako vlada reeno spolne svsje obljabo. Sicer pa
tudi tureka armada ni tako olabotna , kaker oe jo mislilo,
ker je nek v etaou 480.000 vojakov v vojake dati /o
Ima na morju 16 vellcik vojnih bark, 14 fregat, 12
korvdt, 90 brig. Pruska vlada je poročila avejema
poročoiku: naj v vsem edino ravnž z austrianskiia,
In ker zdej pride olavnoznani Brak za aasirianske^
poreeaika v Carigrad, bo on važno nalogo Imel rai-
pertje poravnati med Torkom io Rneem. Pričako-
vati jo tedaj, da bo poslal rusovski car d m sega po-
ročnika s manj napetimi strunami v Carigrad, ki bo is-
novega pogodbo sačel s Torčijo, ia tako oe sna roj*
skeoblačoo oebd spet zvedriti.
Šege oarodske po Slovenskem«
Narekovanje v Libumii (I^lru).
Eapisal J. V. •).
1. Za tinom,
Biao mej! rsao noja! sinko noj!
Božiče moj«! diko moja! aiae mej!
Kito moja! raajeiia Je majka, siee moj!
Rano moja! ranjena je majka tvoja, aine noj,
Ja aam mlatila , da češ ti mane , i^raneice moja/
Va mojoj ataroflti meralom vodieom nap^ad', sine mt^t
Lepi nai oženja kres nevestice, sinko boj/
Bine moj, serdaeoa graueiee moja, einko noj!
K» se Je mene od serdasca odkisola, sine mo]!
Bioko moj! ranjena Je maJka tvoja, eine moji
Oaboka rano moja! serdačni sinko moj!
Nikdar nesai^ojena rano moja, sine moj,
Ki bi bil to meni rokal, rožice moja!
Da eei ti tako benio oleteti, i^raaetee meja,
Okrnnjena grančioe moj»! sinko moj 1
Hanjena Je mi^ka tvoja! rano moja sine moj! «
. Guboka nezagojeoa rano moja! ?inko mnj!
Nikdar nepos abljeni sine moj !
Sinko moj! Ja sam mislila, rožice moja I
Ba ees ti mene v starosti nastati, eiae mej!
Da čes me k i^roba sprovadjat, i^raneice moja!
Pa sprovadjam Jas tebe, serdačni sine ^oj!
Ja te sve sacivam , predragi sine moj !
Pa se neoes name obasreti, rožice moja!
Binko moj: rano moja! sinee moj!
Vela moja nadajo! serdačni sinko moj!
Ca pota si ti tvoju majko aaaval, siaa moj!
A sada ti vela nuja serce oklopila, rosice moja!
Da nemores ti tvoje mile mnjke zasvat sineo moji
Lepa okronjena grančice moja, sinko moj!
Po malo mi tamo rožice deli, sine moj!
Ai le ti ih nestati, serdaona rožice moja I
As Jfi.tamo čuda rodbine i bratje, sinko awjl
Podeli mi ovih rožic, Jepa i^raočice moja,
Kc so okolo tebe, serdačna kitice moja!
I sveh mi tamo pozdravi, sinko moj,
I moJi^a otca i mila m»Jka, franeice moja,
I svih naših prijatdi, serdačni sinko moj! itd.
») Zapisal sim te narekovanja, ki so pri pogrebih v Istni
aavadae , kakor ste mi Jih dve stari žeaici vsaka posebej
povedaJe; pri po|;rcbih Jih ni lahko sapanetati, ker vsako
svojo poje. pis.
DanasDjemn listo
jo dodana 6. pd!a „občne zffodovfne*.
Natiskar in zaloioik Jožef Blazuik v Ljubljani.
knetijskih, obertnijskih ib n&rodskih retU
fNevIc« isluO^Jo ▼ L(|«bljitti|{
TBak tedoB dvskrat, ■am-
reo ▼ sredo !■ saboU.
Odgovorni vl-ednik Br* Jmm^m Blelivel«*
I VeJji^o ift celo leto po posti
|^< i fl. , soer 3 fl. , sa pol leUV
\\ZtL. papoBti,8cer 1 fl.30kr.
Tečaf XL
V sredo 8. junia 1853.
Ust 46.
Gospodarske skušnje^
(Moč remi.} Pšenica nek nikdar snetjava
ne postane , če se rež vjnes seje. Tudi je rež vmes
pšenice sejati v tacih krajih dobro, kjer se sama
pšenica slabo obnaša* Tudi graha rodovitnost^ ki
jsam na nekteri zemlji noče prav rasti, se močno
povzdigne, ako se jara rež vmes seje.
(Ulova goveje mivine kaie : aJU je Uvina za
pleme dobra ali ne). Glava goved, ki so za pleme
dobre, je lahka in tanj k a, ne debela in teška.
Tanjka glava je znamnje tanjcih, pa krepkih in
terdnih kosti. Kakor glava in dlaka ^ tako je meso
in loj. Debela teška glava naznanuje debele go-
baste kosti : živina s tacimi kostmi še za vprego ni
dobra. Volovska glava pri kravi je večidel gotovo
znamnje, da nima posebne vrednosti. Teleta z ve*
Ucimi glavami, ki jih poerbajo od bika ali matere,
overajo tudi rojstvo niih.
(Bolezni čbel.) Za naj nevarniši bolezin velja
gnjilinazalege^ kerjetudinalezljiva. Spozna
se lahko. Ko hujši postaja, umerje veliko čbel in
celi panj nazadniei smerdi. Vzrok bolezni je v tem,
ako se prezgocfaj in preveč satovja v jeseni izreze,
slaba piča in prehlajenje panjii. Zoper to bolezin
ni pomočka; ni tedaj druzega storiti, kakor celi
panj pokončati. — Griža ni nalezljiva. Vzrok
je preklajenje, za to se sveUejo zavolj gorkote
slamnati panjovi. Spozna se lahko iz smerdljivega,
svitlo radečega poblatenja. Pomočki so: panj diati
na čisti zrak, pridno ga snažiti, in bolnim cbelam
obilne piče, starega dobrega medii^ dajati.
(Is pomenkoT DmiiOsl^i^ obelarjev}.
Kako DiO si nnni kmetovavee po vsih potili
svojega gospodarstva gnoj \smii.
(l>»Jje.)
Skušnje druzik krajev.
Kako visoko cenijo in kako pridno pobirajo in
spravljajo v Bel^l vse, kar je za gnoj dobro, naj
se prepričajo naši bravci iz sledečih skušinj.
Pešena zemlja v Belgii ni kaj rodovitna, zato
jo morajo kmetovavci ondi vsako leto pridno
gnojiti. Čeravno imajo živine dokaj, vendar tisti
£noj, ki ga od živine v hlevu pridelajo, ni zadosti.
Oni si tedaj z nar veči pridnostjo napravljajo me-
šani gnoj (Kompostdiinger).
Velike kmetije imajo za to posebnega človeka,
ki se g n o j n I č a r (DOngervoigt) imenii^e in je oskerb-
nik gnojniš. Blato Iz luž in grabnov , plevel, rušje,
cestno blato in cestne smeti, ktere dš vsak kmeto-
vavee v okolici svojega posestva z močnimi metlami
vkup spravljati^ devajo na gnoj niše ^ kjer vso to so-^
der^o se mešajo z apnom, s pepelom iz mjilarij
(^žajfarij), s pepelom iz premoga in Š6te , in s kur-
jekom, golobjekom in človeškim gnojem. Ves tak
kup premetvajo večkrat in vselej ga polivajo z gnoj-
nico. Le kadar je vse do dobrega vdelano, so-
gnjito in premešano, peljejo gnoj na njivo.
Stari in mladi spravljajo v Belgii gnojne reči
in delajo take gnojnisa ah' za domačo potrebo ali
za prodaj. Po mestnih ulicah pobirajo ubogi ljudje
gnoj: vse kar najdejo za to pripravnega, pobirajo
v penarje ali vozičke, in se dostikrat skavsajo, ce
dva pobirača planeta ob enem čez kupec ^1. Zato
so pa tudi tam ulice povsod tako snažne, aaniko-
dar tacih ne vidiš, — zato je pa tudi kmetijstvo w
Belgii na tako visoki stopnji, da malokje drugod
tako. Belgianci vejo, da krava se le pri gobcu
molze, njiva pa le po gnoju nar veči pridelk daje.
Nabrano zalogo spravljajo ubogi na določbe
kupe zunaj mesta, terga ali vasi, kjer vse, kar je
bilo po ulicah nabranih smeti, sate, blata, ostani-
kov iz fabrik in mnogoverstne druge soderge, pride
na okrogle, špicaste kupe in se s scavaico poljsra.
Ti kupi po lastnosti nabranih reči se prej ali
pozneje sparijo in začno vreti. Na to pa sepridao
pazi, in kakor hitro je en kup tako vroč, da roka
va-nj vtakniena, vročine ne sterpi, se berž
razkoplje. To se trikrat ponavlja, in po tem se
kup prodš. Prodš se pa tam gnoj vsaki Jan lahko,
ker Belgiaiici vejo |;noJ veAno dobro ceniti.
V Briigg-11 zivi blizo 600 ubozih ljudi od
jiabiranfa cestnih «meti. Gnoj iz sekretov pa šo bi
v ii rajtingi^ iz samega aekretnega gnoja iikufij i»e-
sto na leto čistih IOjOOO tolarjev.
Zato pa tttdi v 4acih krajih, kjer taka pridnost
▼ sabiranju gnoja kraljuje , nic beračev nimajo,
in mestna gosposka vleče iz gaoja vsako
leto lepe dohodke.
V Belgii |e pa tudi velika kupčija z ^o-
jem. Posebne družbe in imenitne kupčij-
ske hiše se pečajo s prodajo gnoja. V
Brass^Lnu je neka družba nabiranje in odpelje-
^Anje gnoja v najem (Pacht) vzela, ktera ima tudi
v druzih krajih prodajavnice gnoja in opravilnike
zato postavljene. Ta družba kupčuje: 1) s smet-
mi in blatom po ulicah nabranim, 2)s člo-
veškim gnojem iz sekretov, 3) s šdtnim
pepelom, 4)z lanenimi in ogeršičnimipre-
^) T» hvale vredna pavada, pridno spojna je bila aekdi^
indi F Krajnskem mesta. Od tod, ker sta se pobiran*
živinskega i^noja ve^al ep^rla in se le pomirila, ko J«
▼sak poiovfeo kupca dobil, je se dandanašnji mana sa-
bavlica, s ktero vnuaDJi prebivavce Krajnske^a mesta
dražijo, »vsak pol««
— 182 —
sami CP^rgo) ea gnoj, 5) s tičjikom, gaaiio
imenovanim, itd«
Daje tak mešani gnoj posebno dober gnoj,
vsak lahko sapopade iz tega , ker taka mešanica
ima za več aort rastljin redivno moč v sebi* Kakor
za njive, Je tak gnoj tudi za travnike posebno
dober.
V sledečem nauku hočemo razlagati koristnost
vsih tacih stvari^ ki so dober gnoj, in vrednost njih
razodeti iz kemijskega ozira.
(Dalje sledi.)
Potovaiue po okr^unah natoroznanstva«
Kemija — in kuhituka «o/.
(DaU« i* koBee.)
Nase preiskovanje knhinake eoH se nI pri kraj«.
Vidili smo, jo poli vaje z zvepleoo kIsHne, kako je bezal
zelenkast pok (aolBekisli gis, klor) Iz oje. Pa kaj je
tiata stvar, tisti ivestl tovars, na kterei^i je bil beseei
giz tako navezan, da gm je le bnda sila badičevega
olja (žvepleoe kisKoe) ločila?
Radi bi jo van pokazali eisto, samo po sebi, ka«
korana je, — al to nam v ten bipn nlmof^oče, ker ha-
dičeve olje jo je spet tako objele , ds je ne izpusti z
lepo , in da je revica spet po ti zedimbi popolnoma nova
stvar postala — tista sol, ktero zdravniki močno rabijo
in visoko čislajo, in kteri je pred 200 leti kemikar eiau*
bor imi dal ,, čudodelne soli^.
Je scer badičevo olje terdovraten pajdaž, kteregm
ni lahko pregnati, kamor se je v|:njezdol, vendar pri
komikarju ni milosti, — spustiti mu mora tiste stvar,
ktere Ise. In, kaj mislite, s ktero silo bo spodil zve-
plene kis U no? Mahoma ne bo slo, pa porodoma bo
moglo iti. Že reče oglje je tisti pomoček, ki odpelje
hudičevemu olju kislio v podobi ogeljnokisiega gasa.
Žveplene kislino smo se sedaj snebili, al žveplo jo
ostalo; kaj pa bo s tem? Tadi za-nj si poise kemikar
prUathi, ki se z njim združi in ga odpelje tisti stvari
kuhinskosoll, po kteri sledimo — in ta stvarjo natron
Ooda) , ktera, s potaseljnom v eni versti , se šteje k tako
imenovanim lugastim soldm, zato, ker ž njimi enaeih
lastnost so jo nekdaj (do konca preteklega stoletja) lo
iz pepdla nekterih morskih rasUjin Izluževali. Se-
daj 80 dobiva iz kuhinske soli, kolikor koli je je treba.
Al jo pa natron res pervina, ktera se ne di
dalje razkrojiti? Do leta 1807 se je to od v si h Inga-
stih soli in semeij mislilo, ktere vse so prištevale k enoj-
nim , ne vise razdeljivim reč^m. Tako pa ni dandanašnji,
ker že 60 let je znano, da natron je dvojna reč,
obstoječa in ločljiva v svitli, lahki in sila mebki rud
ali metal, ki se natrium imenuje, in pa v kislic, ki
sta med sabo nar veči prijatla. In scer taka, da kjer
koli se najdeta, se berž sprimeta in zedinita.
' In tako smo dospeli konec svoje preiskave, ki nam
je na eni strani razodela klor, na drogi natrium kot
obstojna dela kuhinske soli.
Dalje ne more dandanašnja umetnost. Tukaj
ji je meja postavljena, na kteri se spozoa, da natrium
in klor, ki sestavljata kuhinske sol, se štejeta v var-
ate tistih 63 por v io, is kterih je po dandanašnji ke-
mijski vednosti včs svet vstvarjen* Al kemija ni
predersna vednost, ki bi rekla, da že vse do sadnega
v^. To, kar daoes mislimo, da je enojno, bojo more-
biti prihodnje skušnje razodele , da je dvojno ) trojno.
Tako je v vsem na svetu. Kar je nekdaj popol-
noma veljalo, ni dandanašigi več tako. Kemija nam očitno
kaže, da veliko razpade v malo, in da Iz malega
zrase veliko.
Naj bi nam bili todi manj učeni bravci na tem po-
tovanju marljive sledili! Čeravno merobita vse^rm oalUBjb
razumeli niso, to so vendar lahke spoznali, kak« veliki
ia važna vednost je tista, ki se peči s razkrojevunjea
ia sestavljanjem stvar( na svete« Vsak kmetova vee, vmlr
obertnik je lahko iz tega spoznal, da taka vednost ni
prazna, ni publa učenost, — da vsaka stopinja, ki j«
kemija daljo stori, je gotov dobiček za občinaCvo, ~
da so nam jo treba vsim na svetu veliko učICi, in da h
tisti je a pridom kmete vavec, rokodelec, ebortalk inks-
pec, kteromu ni svet z dilami zabit!
(Svobodao po eaa. »Naivc)
Slovanski popotnik.
^ Gosp. Ford. Mikovec, častiti vrednih ^Lumira'
je dal v časopisu češkega mnzea natisnjeni snamioivi
življenjepis Mateja Hutskega, slavnega slikarja, t|
posebnem natisu na svetlo.
* Gospod Godi na, iidatelj Terzaikega koledarčh |
inki^ižnice: ^^Njegovo veličanstvo austrlanski cesar Fraoe
Jožef v veliki smertoi nevarnosti^ se je naaaenil v Ter-
stu izdajati vsak drug mesec občasni spis za i»roate Ijad-
stvo pod nsslovom: ^Voditelj k znanstvn^ in po-
vabljaje že prijatle berila k naročbi. Cena vsamoga zvezki
bo znesla le 10 kr.
^ Gosp. arhivar Kukuljevič in predsednik zgo-
dovinskega društva v Zagrebu se ima podati v Beč k
Benetke, v ondasnjih kojižoicab sledit po spisih slovsool«
dogodivščino zadevajočih ; namesti njega je ti čas u
vodja zgodovinskega društva gospod četnik Mlbajlo 8i-
bljar zvoljen. — Zgodovinsko društvo želi, da bi m
druge društva ž njim zjedinile«
^^ Gospod Kuzmaoid , kteremu je ilirska matica po-
slala za prestavo ^das Docb der Natur^, je to delo ma-
tici s pristavkom nazaj poslal, da mu ni mogoče pre-
stave preskerbeti.
^ Akademia krasoih umetnost v Veneri, vetettoV'
IjoDa od roškega čara, se bo letos odperla.
* Gosp. Moravskyje spisal dogodivsi^M poljsko
v treh delih.
^ Pisstelj Kirgisa, gosp. Zielinsky oglasa svojo iiov<»
pesem „Stepi^.
* KoPenov0ky je pripravil za Lvovsko gledišče noTO
dramo: ^Reputacya v miasteczku^.
« Slavoi Palacky je prestavil , ko je bil v Pariia,
^Histoire de Ia conqa6te d^ Angleterre par les Noruaado
eto. par Ang. Thierry^ v češki jezik.
^ Gosp, profesor Schieicher spisoje v doklado da-
najskih vrednih novfn obsfrin sostavek pod naslovom:
„Die verschiedenen Richtangen der Slavischen Sprach-
ivissenscfaafc in Oesterreich'^.
^ Gosp. prof. Zap je pripravil k tisku prav lepo
humoristlško povest pod naslovom : ^Vojoa v grammatice
latinski«.
^ Fr. Špatoy je dokončal češki lovski slovnik. Celo
delo, kteremn je tudi staročeske lovske pesmi pridjai,
obseže 80 pol.
* Posebno imenitno delo v raskem jeziku je priilo
na svitlo od cesarske akademie v^d, in sicer od odbore
za raski jezik in slovesnost , ki je različnega zapopadka,
posebno lepoznanskega in jezikoslovnega.
« V Pragi je prišel na svitlo češki slovnik umet-
niškega imenoslovja za gimoazie in realne šole. Pred-
govor k temn deln je spisal gosp. ŠafaFik.
^ Gosp. Vadav Horak, vodja godbe v cerkn ev*
Marie snežnice v Pragi, oglašajo novo delo, namreč spo^'
nik za šole.
^ Gosp. Antonin Fryč oznanujo, da je že saj;^^
veliko delo: Prirodopis europejskih ptic^ isds-
vati; prišlo bo v 16 zvezkih po čvetero tabel na
JVaročuioa za celo delo snose 25 for.
sviiio-
— 188 ~
^ še ktdsnje leto pride ne svitlp drQ|:i eddelk per«
vesra sveske Palacko^e s/rodeviDe čeekefe neroda«
* Geep. Matija Meaič je spisal ▼ ilirskem jesik«
SBCTodoTiDo stareira ia srednjega vjka za spodnji
^imiiasi. BiliDisterstira aka jo je poterdilo ia natisniti
^akasale. Spisoje tadi ravne ti gospod zemljepis sa
^imnaaie.
* Že je v tisk« in bo kmalo na svitlo prišla lite-
raitura prislevnlstva slovanskega in nemškega od Čela-
Icovakega. Prislovi so nabrani is vsih slovanskik na^
reoij. Dr. Hanaš je literaturo prislevnlstva nemškega
pridjal, da bo defp bolj popolnoma« Naročnino na to
dalo prejema dr* Hanaš^ ki snese 1 for.
Ozfr po svetUt
Minonshe novice i% srednje Afrike.
Is pleem^ ki so jih prečastiti gospod korar N o v a k
-anidan od gosp. dr. Knobleher-ja, apostoljskega na-
mestnika, in gosp. Kociančid-a, njegovega pomoč-
nika, nedavnejis srednje Afrike v Ljabljano prejeli,
zv^mo sledeče:
^ Vlsokočastitljlvi gospodje, ki oznanajejo v središa
milionov in milionov ajdovskih zamorcov katoljško viSro,
sevtrodljivo delajo v vinograda Gospodovem. V Gon-
il o ker a so 28. svečana postavili temelj misionskema
poslopja in cerkvici, ktere imt$ bo ^Šmaria poleg Bele
Reke^; naš isverstni zvonar gosp. S a mas a je že na-
ročilo prejel : tri zvonove sa-njo vliti. Kdo bi bil še pred
malo leti mislil , da večidel Slovenci bojo v sredi ogorele
Afrike božjo besedo oznanovali. In da zvonovi sloven-
ekega mojetra bojo pcSli endi v slavo Gospoda!
Gosp. apostoljski namestnik Angelo Vinko, kte-
rema podnebje vroče Afrike ni dobro djalo, je tako re-
koč na poti v svojo domovino, d3.prosenca, v Hartama
umerL Tovarši vsi njegovo smert tolikanj bolj obžala-
jejo, ker so ga zamorci prav radi imeli in je on Ba-
riški jezik se dobre znal. Iz nar daljših krajev so pri-
0li zamorci na njegov grob molit In so ma privošili po-
koj v njem , kterega sicer nikomar ne privošijo , ker vsa-
cega mertvih, svojih in ptnjih, v vodo veržejo.^ Gosp.
Dovjak je rajnega spravil v večni mir.
Tadi gosp. Milharčič je bil dolgo bolan; hada
merzlica je v teh krajih navadna bolezin. Sedaj je spet
Bdrav, in za očenika v Hartomski šoli postavljen, kjer
ae kaj verlo obnaša. Gosp. Kociančičje v Hartama
za velicega oskerbnika izvoljen in izverstno priden v
evojih opravilih.
Gosp. dn Knobleher se priporoča posebno za
dve reči iz Krajnskega , ktere bi ategnile našim rojakom
zavolj hade vročine, mokrega vremena in merzlične bo-
lezni v tistih nezdravih krajih v velik prid biti, namreč
za fiohe česplje In za brinjevee*
V Dansjskih časnikih beremo, da na Danaji osno-
vana Mariioa dražba za razsirje vanje katoljške vere v
srednji Afriki bo poslala mesca aagasta spet neko-
liko novih gosp. misionarjev v Afriko , zraven njih pa tadi
nekteire rokodelce, potrebnega orodja, poljskih in vert-
nih semen itd. Kakor smo slišali , se bo tudi častiti gosp.
Laka Jeran, kaplan pri sv. Petra in vrednik ^Danice^,
podal za misionarja v Afriko.
Čeraigrob.
(Konec.)
^ Ozrimo se naj pervo po veliki cerkvi okrog. Na
pervi pogled zapazimo, da cerkev iz dveh delov obstoji,
sprednji del je krasne gotiške stavbe; oltarji so vsi le-
BODi, pa kakor se vidi, zlo stari in čadovito zrezljanl.
Veake sorte podobe zapaziš na njih, ako jik dobro pre--
giedaješ. V dveh verstah stojj visoki kamnIU stebri,
ki Unjki obok podperajo. Zadnji del je le zavolj teg%
imeniten, ker je pod stropom na levi strani pri oltarja
sv. Martina vojnici podobna kost priklei^ena, od ktero
gr^ mnogo pravile. Naj bolj znana je U, ki pripove«
daje, da je ta kost rebro ajdovske deklice. Ta prav-
lica se je tako razširila , da celč tajci radovedni priha-
jajo in jo režejo, se prepričati, kaj da je. Da je res kost,
ne dvomi nobeden; bode tedaj od kake predpotopoe ži-
vali. Gotovo je , da je bil ti del cerkve pozneje prizi-
► dan, ker je po vae draga čni stavbi sezidan in veliko nižji
kakor sprednji. Kras celega zidovja je pa orjaški zvo-
nik. Take močen, širok in tako visok! Ako širokost
zida pri tleh pogledaš in dobro prevdariš, se moraš ča-
diti. Za resnico ! oneti so morali biti Ijadj j za Božjo
slavo, ki 80, in sicer na berda cerkev in zvonik zidali!
O tarških vojskah so Otomani , kakor pravlica pravi,
tadi do tega kraja priderIK Ko so mirna eela požigall
in plodno pdlje pokončavall, so prebivavci iz okolice t&
(omoči iskali. Nekdaj — govori pravlica — je hotel
tnrški vojvoda to cerkev razsati, ali Maria se je verh
zvonika vsedla in v predpasnik krogle lovila. Razeerdenl
vojvoda razbije vrata, na konja v cerkev zlomi , ali ko-
nja 80, kolikor bolj se oltarja bliža, toliko bolj vdora.
Ko pride pred velki oltar In roko stegne, Mario obro-
pati, ga ona vdari, in on se s konjem vred v zemljo
pogrezne.
Gotovo pa je, da je nekdaj blizo Černigroba na
Sorskem polja bitva bila; to pričajo ostanjki, okopi,
to priča velika vas Bitnje, ki je ime od ^bitve^ do-
bila, in vas Straž I še, od besede ^straža^. Tadi jo
gotovo, da je v Černigroba nekdaj obilo obiskovana
božja pot bila. Od tega vedd stari možje zlo veliko pri-
povedovati; pa tadi dandanašnji še ni zaoaščena. Stara
navada, na binknštno nedeljo se v černigroba sniti,
80 še ni opastila. Ti dan je posebno otrokom v veselje.
Iz cele okolice mora tistikrat vsak v Černigrob; ako bi
koga doma postili , bi jokal celo popoldne. Pa tadi od-
rasčenih Ijadi v kmečki in gosposki obleki se tikrat
obilno snide. Po vsih potih in stezah k cerkvi mergoltf.
Celi hrib je poln Ijadstva; ti mati svojim otrokom od-
pastke kapaje, tam se mladenči v krog vstopijo in so
radttjejo , v zeleno travo se vsedajo deklice in se jako
šalijo. Povsod je veselje I
Obemi se nekoliko proti vshoda cerkve, ali stopi
v visoki zvonik iir ozrl se , mestjan , ki si prišel iz ne-
mega ozidja, pobesi oči t krasni svet! Pod saboj za-
gledaš veliko prelepo planjavo. Od Černigroba do Stor-
žlca in belega Grintovca, od sv. Jošta do dmame in
Limbarake gore leži vse odperto tvojema pogleda. Pod
tvojimi nogami vidiš tihe vasi z zelenimi verti opasane.
Brezštevilno cerkva po planjavi in bližnjih gričih se blišči
enako belim labodom , polje je enako mirnemo morja , na
kterem se zlata pšenica vetra priklanja; nad čemim Kraj-
nom se ti noriške planine odprb , mogočni Storžte in sivi
Grintovec te navdahaje in prijazni, zeleno ovenčani griči
se ti v okroga smehljajo. Ne boš zapastil kraja , da bi no
zdihnal: Stvarnik, ti si čadopolen in velik! ^^
Novičar iz slavenskih kr^^ev.
1% Tersta 4. junia. Te dni jemlje baron Brack,
kterega bistri am je za kapčijo na Aastrianskem toliko
storil , In posebno za Terst očetovsko skerbel , od Ter-
žačanov slovb, ker jatro ga odnese parobrod od tod v
Carigrad, kamor se zdaj oči cele Earepe s toliko
ekerbjo obračajo. Kako močno pa tadi njega Terst, in
posebno Lloydovo droštvo spoštajo, loriča dovolj to, da
jo danes v njegovo poslovljenje napravilo veliko gostijo,
h kteri je bile sila veliko Teržačaoov povabljenih, in
jatro ga bodo spremili do Pirana na več Lloydovth pa-*
~ 184 ~
tobrodHl Tti bolj inenttiif i^Mpodje Terata. Bres dvo»b«
Hi moža , ki bi bil v Carigrad« , aa aottriaaplce kapeija
Mika fneoitaam in pomeoljivem kraj«, bolj na flMata,
kakor bode Bnick. Naj g^ po raib potih Todi dobra aroiial
1% Zagreba /• Junia. Naj fasneja sadova ilv-
IjeDja narodoefa DMOgajo sedaj narodno kasaliodo
(gledišče}. Temelj je položen, poslopje že imamo. Prrl
korak k iskreno saželjeni svrhi je po tem ačinjen. Ali
— kaj koristi popotnika , ako le prvi korak k dalekem
cilja ačini i vedno pri tem prvem koraka ostane? Kaj
nam koristi prasne poslopje, golo sidovje, kterema je le
tmd j^narodno^? V kakosno basen Je nase kazalisde
naroda, ako v njem vlada ptaji dob, ako v njem do-
nijo ptaji glasi! Dosdaj je nase tako svano ^^narodnu*'
kasalisče vse pred bilo, le oirodno ne. AH kdo je
temu kriv? Nekoji na to vprašanje odgovarjajo: krivi
00 nekteri tobosni ^domorodcl^, kojl se v svoji slepoti ptaj-
stva klanjajo, domačo, narodno stvar pa bscajo v prab.
Nekoji pa popolnoma pravično odgovarjajo': vsema tema
je kriv sam odbor našega kazalisča. Ti resnični gla«
nas pa toliko več žalosti, ker smo prepričani obče sna-
nega rodoljabja i domorodstva nekterib odbornikov.
Ali naj bode kakor ma drago. Čajte sedaj- od mene o
tem odbora radostne glase. Čadogolemol radostne
glase? Zaistal tako je. Česar smo želeli, dočakali smo*
Slavni odbor je sposnal, sto je pravo. Imel je te dni
svojo sejo, ▼ kteri je sklenjeno bilo: v natis dati is-
bornik (repertoir) igrokasov narodnih. Počelo
se bode s prevodi Vlad. Vežica. Tadi je sklenjeno,
nakapiti narodni igrokaz iz življenja ljudskega pod na-
slovom ^Ljabovniei^od A. Starčevi ča i drama j^Osveta^
od Mat. Bana. Dalej Je bilo predloženo, prestavljati
izvrstne igrokaze iz ptnjib jezikov i takove prevode pri-
merno nagraditi. Slišimo, da imamo nektere teh zanose
narodno kasallste prekoristnih I sa nas preradostnih pred-
logov zahvaliti nasema vrlema domoljabo i spisatelja M.
B. Hvala, komar hvala gre! — Nas revnivi Ivan Kn-
kaljevič Sakcinski se je poslovil preteklega tedna
od nas, da potaje v Mletke i v Beč, marljivo pre-
birat v onde3njih arkivah za našo povestnico važne ro-
kopise. Slavni arhivar želi tadi v Rim iti, preiskat va-
tikansko knjižnico. Bog daj, da bi se ta želja vresni-
čila, ako ne sedaj, tako za^oraj. Tvrdo se nadjamo,
da nam bode g. Sakcinski lepo število za nase povest-
nico imenitnih izvirnikov prinesel. Zorislav.
1% IJubijane. Na poti v Benetke nas jevpon-
de^ik obiskal gosp. arhivar Ivan Kn^kaljevič Iz Za-
greba. Včeraj je odrinol v Terst, kjer mii»li dva dni
ostati In potem se v svojem važnem pdsla v Benetke po-
dati, kjer se bo madil do konca tega mesca.
Novičar iz mnogili kr^^evt
Celovfiki časnik hoče voditi, da se v Benetkah
prihod presv. cesarja že ti mesec pričakajo. — Dohodki
vsih cesarskih železnic v pretočenem leta so znesli
!• arilionov 834.077 «., stroški 7 miUonov 765.817 11.,
tedaj je bilo dobička 3 milione 68.760 fl. — > Graški čas-
nik za gotoro tordi , da je iiai ev n ica doz goro Seme-
ring (med Aastrianskem in Štajerskem) že tako dodelana,
da v dvdh mescih boste skoz in skirz dvdsitii položene;
raoBca aagnsta hi septembra se bojo začele skasnje po
Telkem, pozimi se bo vozilo že blago po nji, prihodnjo
spomlad pa se začnč vožnja popolnoma — za Ijadi in
blago. — Število IJadstva na Donaji se tako množf, da
bojo v jeseni nov kos mesta zidati začeli; okoli 6000
delavcev bo delalo. — Tadi na Ogerskem so se pri-
kazali francozi pri žebcHi in kobilah, kakor sonedavnej
na dtajarskem bili. ^ Na Laskom (v Lombardfi) to-
like dežaje, da so fcmetovavci žs v skerbi; send je p«,
koseno, pa ga no morejo sabega doaii apravijati; sviloo
gosoBce se že tretjikrat levijo, almokroUstj^jimnedije
tečno piče. — Deželna vlada naHorvaskam proaiai.
lodarov sa reveže, tar pravi, da ▼ vee soseskah Ktr*
lovike okrajne je nadloga tako grozna, da bliao tine
draiin ae nima s čim dražim preživiti, kakor s travi.
Naj milostljivo pomaga kdor koli more v laki revmil-.
V rasovski in taroki zadevi že visi Yae , kakor ji
viselo: nič eo ni snanoga, kaj je car rasovski skie.
nal. Rasovski poslanec v Pariza v eno mero pripoveiaje,
da car njegov no bo stopinice odstopil od imgm , kar ni
pravico terjati od Torkov, — Francoski mini star Porsipy
pa nek nasproti tendl^ da cessr Vcaacoski po nobenimi
ne bo terpsi, da bi se Torkov samostojnost dotaknila, -
Angleški ministri, vprašani v zbora o tarški zadevi, terdo
molče, — al vse to so le malenkosti; važno je le to:
kaj bo prišlo iz Basovskogs« ZmiraJ je se misliti, di
previdni car no bo vnel plamena, kterega konec se pa
nobeni človeški modrosti no more presoditi. — Omer-pasa
jo na akaz torske vlade s svojo glavno armado &kiier
zapastil in se v Mooastfr podal ; Je trije bataljoni ostsDej«
v AJbaaii. — Neka komisija v Černogori cenf hkodo,
ki Jo je tarška vojska prizadjala, in govori se, daboU
škodo flMgla torska vlada po v orni ti«
Šeg« iiarodske [M Slovenskem.
Narekovanje v Liburnii f /rfrfi).
£«pi8al J. V.
IL Za hcerom,
Hoi noja! tanka Jelviee moja, b6i moja!
Jbepa i aerdaoaa roaiee m^a! rano moja.'
Ranjena je majka tvoja, hčerko moja!
Ka sam ae jako va to nfafa, rožice mej»!
Da ces mi bit' pomo6 a nemo6\ h6i n^j^l
Lepa naia naveatioa brea oženje, biimojal
Okrnojeaa mladost tvoja, lepa jelviee iao)al
Lepa moja rožioe, serdaena h6i mojal
Ka sam imala sa leroalo, f^ranoice moja^
Rano moja, nikdar neia|;oJena rano moja!
Vela nadi^o moja, Ijnbeiajiva bdi moja!
Lepo te prosim, aerdačna oranoico moja!
Da ni tamo svih lepo poidravta, bdi mojal
Hojo mila m^Jka i otca, rosice moja!
I sva nusa rodbina i prijatelje, hdi meja!
Podeli mi teh svojih roiie, hdi moja !
Ha ih po malo deli , lepa rožice moja !
As Je tamo čada slo naših prjjatel , hdi oiojal
Pak sa mi te k sebi priteg nuli , Jelvioe moja 1
Uči moja! aerdaena ranice moja!
Nikdar neaagojena rano noja! hci moja!
Ranjena Je maJka tvoja, hdi moja!
Lepa moja frančice, hdi moja!
Ka se Je meni od serca odoihnnla, hdi moja!
Ki bi bil meai to rekal, rožice mojaj
Da ces ti meni Uko berzo o lete t', hdi moja!
Letada ptioica moja, serdaena hdi moja!
Serdaena i nbog a rano moja , hdi moja !
Nikdar nezaf ojena ranice moja , hdi moja!
Ja sam se nadjala , tanka jelTteo moja !
Da deš ti meni lamino delat', hderko moja!
Ja sam se nadjala, plemenita rožice mpja!
Da ces mi h\V vela pomodnica, hdi moja!
Da ces me premagat a veloj potrebe, hdi moja!
I va nnjnoj postali *), serdaena grančice moja!
Hčerko moja! ranjena je nifjka tvoja, hdi moja!
Ki bi bil meni to rekal , lepa rožice moja!
Da des Ja tebe do g^robida sprovadJat\ hdi moja!
I tvoja merala lica obnnevat **), hdi meja!
Serdadna OMija grandice hdi moja. itd.
♦) Naj na postelj, Todtenbett.
♦*) Oboževati, abkOs^en.
Naiiskar in založnik Joief Miaznik v Ljubljani.
kmetijskih, obertnijsliili in nsrodsliili reči.
{▼sak t«4«B dvakrat, ■ftm- V
reo v sredo ia saboU. i
Odgovorni vrednik klr. Janea Blelviels.
iVelji^o laeelo leto po poati I
i fl. , Boer 3 fl. , la pol leta V
2fl. popo6ti,8cerlfl.30kr.|
Tečai XL
V saboto 11. junia 1853-
List 47.
Kako Ya\ si nmai kmetovavec po vsih potih
svojega gospodarstva gnoj množit
(DaUe.)
Kaj vse je gnoji
Sila velika stvar na svetu je gnoj. Vendarle
ialostno, da je sila veliko kmetov^ ki tega ne vejo
in mislijo, da le edino to je gnoj, kar spod živine
ali človeka pride. Koliko tisuč in tisud mernikov
žita bi se vsako leto več naželo , koliko tisuč in ti-
auč centov sena bi se več nakosilo , koliko več dru«
xih pridelkov bi se pridelalo, ako bi vsi nači kme--
tovavei s^osnali, da gnoj je vse, kar rastljinam v
živež slu£i.
Ker pa se naši kmetje niso dosihmal nikdar
kmetijstva o čili Iti še le v poslednjih letih so mo-
drejši možaki med njimi k temu spoznanju prišli,
da kmetijstvo je veonost kakor vsaka cmiga, ki
se učiti mora, jim ni za zlo vzeti, ako so samim
sebi toliko let škodo delali. Dobri isgledi so
edini pomoček bili, da je tii in tam kak kmet um-
ni si si za gnoj prisadeval^ ker resnične so Ver-
tovcove besede: „kmet |o mora popred viditi in
s perstom potipati, potlej se le posnema^.
Dandanašnji se je že veliko o tem na bolje
premenilo. Umni kme^e. spoznaval, da se mora
vediti in brati, kig se v kmetijstvu po svetu godi,
že poskušalo, kar za dobro spoznajo, in obderže,
kar jim je lastna in skušnja druzih poterdila.
Takim bo vstreženo, ako se jim radoži vred«^
nost gnojnih reči bolj natanjko« da zadobč ts«^
neljito vednost o tem , kar je podlaga vsega kme-*
tovaaja.
Ker je vse to gnoj na svetu, kar več ali
manj rastljinju v živež sluzi, bomo našteli nar
poprej vse gnojne stvarif, kijih najdemo v zemelj-
Din, rastljinskih in živalskih ognjuskih.
I. Zemeljni ognjuski so:
Razun gipsa ali maves, živega apna, la-
porja ali soldana itd. se štejejo v to versto :
PeDel vsakebaže. namreč pepčl lesa, pre-
moga ([kamnitega oglja), š6te ali suška, po pe-
rilu ostajoči lug itd.
Razsipi od starih zidov ali šuta, ilov-
nati ali apnčni zamečki, cepine cegla.
Cestni prah In cestno blato.
Blato ifi bajerjev, grabnov Itd.
Razpadena žlindra iz plavžev za že-
tozo, razpadeni apneni ostanjki iz mnozih fabrik in
svečarij^, pspel iaapnenic, cegeloic Hd.
2. Rastljinski ogtijuski so :
Plevel vsake baze, pirnica, rušje, listje,
bičje, ločje, terstje, praprot, pezdirje,
mah.
Žaganje, hišne ali borjačnesmeti, tre-
ske in drugi leseni ostanjki.
8aje lesa, premoga in šote, ogluje aH ogelni
prah.
Ostanjki od farbarskega lesa, ognjuski ia
fafbarij in tiskarij, ostanjki strojarskega
čresla.
Gobe, tropine vina, dla^ jesiha, sladje,
senene merve, ki niso za klajo.
3. Živinski odpadki.
Razun navadnega gnoja spadajo v to versto:
Mesovje, kite, lože, kri.
Dlaka, šetine, perje, volna, klobu-
čevna, usnje.
Kosti, parklji, kopita, rogovi.
Kebri vsake sorte, nrošči, polži, červi,
gosence.
Ostanjki k oš eni (špodium) v cukrofabrikah
indruzihfabrikah, kervini ostanjki^ zaveržki
od kož v strojarijah in limarijah, zrezki, ostružki
in ostanjki glavni carje v m druzih rokodelov,
zaveržki volnatih cuaj v papirnicah, volneni
prah v suknarijah, vsi živinski ognjuski iz
mesnje, konjederinte«
4. Še drugi odfHsdkii
V hišah: žajfnica, lug po bele^ju prediva,
pomije, slane vode«
Iz rabrik: kisla voda v oljnih rafina-
rijah, beliših in tiskarijah Cdrukarijah),pe-
rilna voda v suknarijah, spodnji lugvžaj-
f arijah, gazna voda v fabrikah. Iger gtoiio
svečavo delajo itd. (Dalje sledi.) ,
Potovalne po okfignah natoroznanstva.
Podali se bedama v avojam danainjam paCovaojo do
a^nea in laae^ v vada in pa aeMljt,avcpditkakosno
Sačshna ^ soneam. ^- kako veliko j6 aopcain
kaka deljač jaodnaa? Sooča pramen luno 11.244-
krSt» kar aance je v premerjo \^Z.2M Mm^oplanih milj
▼aiika; ali, ee ta rac balj pa domače raoema: aaBČa,če
M lana ravna pred^^nj postavili , bi kro^ in kroK se sa
78.944 milj ces njo j^ledalo. — Is sonca aa da 1 mi-
tion IndOO.OOO tacib ojuraglib stvari narediti, kakor ja
zemlja aaaa. ^ Popotnik, ki atorlna dan lOmlUhodi,
bi patreboval 540 doi^ da ki krog in krog aanljo
prbramal, — da bi papriaal v takem bodtt okoli ion ca,
— 18« —
M r^aNfal MJCO dd, U>, ICO M. - IsU^Ck*-
MM) f0U«ij«u krtfta Cl»f^) I^UvMMtrMaUiaČM-
kudi) MO ierlj«ir 4«lječ; ee M laka krofi« »efr^M-
kMM Itl^to« U M M f«lrok9f»to, 4« ki is seslj« v
••B«e ffJila. —
KsktiM j« svatUka Inae ▼ primeri a areilaba
aa BC a f Zaaoa Ja aear, 4a laaa aaaia pa aaki avaUa
0i^ fai 4a aratlaka la ad aaaea 4»kira; ali, ker vaodar
frariaia, tfa laaa avM, Ja ▼praaaaja: kalikaaa ja I«-
nlaa avatlaka ▼ fria^rf a aaaeaaf Laalaa MvaUaka
ja aa talika laaajii, da ki IM.OOOlia aiarala ai-
jati, da ki aratloka talikaaa kila, kakar ea aija mo€€.
Mač laaafaa aritlaka — aierill, io pri ta« aradili, daja
arit Djaal kaaiaj aOOOOOkratai del CVsmmo) aaačaaga
arita« Zata todi ia cal^ a pamacja Tili^aroika (Braao-
apieg al) ai nagaža z Tjatlmi lanoimi žarki kakoaaa atvarf
balj aof reti , rif ati pa , kakar ribama a aoaaa« g aba,
Ida Itd., ja aal6 dI mai.
Padajaia — sa laala čaaa v rada. Vaak rd, da
riba §9 alta pladoa (radavitoa). Ang laž Haraer tardi, da
Dobao alaaik (araak) nima apad SO.OOO jajc. Karp (Kar-
pfao) aaaMra 69% 800.000 ikar ailjajavaabi laiatl, maf
aki aalik (Kabeljaa) pa aa rac.
Pajdima oa saailja in praiaino mae claraaka ia
živinako. Živatoa sinoŽDaat 99 marl a paseboim merilom.
Maž aradoja moži aamera pri vsdiforaiga pramakaiti d
aaota io 65 faotoT. Žeuaka Imaja aplok tratjtoa
manj moi(, kakor moeki. Nar mocoejai mad talni ml-
akami CMeokeln) ja miaka apodajik calaet, ta je,
tiail koa kitareca maaa, kCeri odpara io saperaoaU. So
taklljudjd, kisamorejo breakvioo kožico pra^rizniti,
ktara b0 že la pod težo 3 ceotor atora. — Kaoj
▼late navadno z moijd 7 centov io 86 fantov, človek
pa aamora k večem 1 cent Io 88 fantov vleči. Silna
Ja moo ttatlk žival, ki imajo parata (parntnice). TodI
človek, če bi imel perataice na ramab, bi aamoitel pa
sraka leteti, vendar bi mo^el takrat v ramab tako moč
Imeti, ki bi težo avojefa tropla lO.OOOkrat pre§e«:la.
Dalba a ailno maojd, ktare imajo njene miake, lOOkrat
daija akoči kakor ja dolfs, in vleče težo, ki je dOkrat
težji, kakar ie ona aama. (Pe »Fem. 4. dst. Ll.<)
Starozgodovinskl pomenki.
Tudi po gorniem Štajeru je Slovenec ob času
rimakega vladarstva prebival.
RMmhiU Dworim TtšUnJ^k.
U rokepiea: »Kdo te kili Norleaai ia Paaoaoi, Kelti ali Slevenei ?c
Mi ama Slovenca oažll v lepi Kraoakl ^)
semljl; vldiM arao, da ja od perve^a prebival v alavoam
Karantano in teržil kraj morekeira jadranskega po-
brežja v bofatem meato Belil ^i^). Sled avoje ne-
kdanja velika moči nam ja sapnetll v apomenkik ceU
aklk in ptajakik; krabroet in pogaranoat i^ef ovo osna-
ni^a mofočnl^iaak, delavnoat In pridnoat bof ata rav-
nina af araka io selena perica atajerake, airoko
«) Ker eme vi4Ul, de Meeda Karel tolike poneei ket Qe-
reaeli ter eveti^eno pisati Keranki^ ake pe to ni vsim
po voUI, pliinoKrenfki, kekor oloTcneki eered ae Krao-
eken eam lafovarj«. Vcaki, kterefa eirn ea svojeni pote-
va^lo po Krasekem vpraaal: kakiaidajorojak? ni je od-
(overil: Kraie eiai, ee pa KraJM. Ii Kareeki Ja po«
atalo KraaskI pe preatavljeaja eork, kar ae v ala-
veaakem Jeiiki ve6krat a%|do, paatavim: molila » ge-
mila, kiela le čkela, maeiel ia nalšee, laeea la
alčaa, (reaki) ladoej ie doloaj.
*«) lavireo Ime meata A^eileje (Ogl^a) Je pr^ kOo, ka-
ker aeki terdUo: Beltja, Vellja pe Beliea, kterega
se tem peeekae čeatllif (01^ aemUovidt Ooetorreieka
Liader aater dea R^mora ves i. B. Sokola sad
■maa v. Reaaer.)
palje lipnieka in f radeka. Vtd is Cargi,
patoki, ktarim ja as alevaseka imess dal, aunmsjaja
pa eali valiki lapl Aoatrii ^jaita^a bivaaje , tebeda
•SBSsavali da kasea vdkav, da ja Slavesae M, ktari
Ja parve lapsta in parva karčala sapicU ▼ tar4a akaije
matara samlja, io od Rimljaoav čialaai morieki
pl«ir pa ^|i vadil, is bahata nadsravssa sasUj« aprae-
barnsl f lapl rsj, ktari sdaj vae miHanavatasavmikavradt
Pa na aasM v prijasai dalini, sa la ns vesalea
fričs, sa aama sa airakaai paljA aa ja Slave mae po-
sadit , tamoa sarava ja|:ava palsa siva dalavsesU ga je
tsdl foala v viaaka plaaisa, kjer praj, kakmr Bvaade
daoica svoja avitla lica pamalf , dltjl patells plasisifti
krakača, Io kaa plaoisaki ia jeiav viaaeik aveje jstant
pasdrsvijaoja v aladkamilik paamab paallja pa žlvik d#-
Hoak. Kraj saleoamadrik jaser ai ja poatavljal bajta avoje,
ta levil blag adiaaea ribica — istavampaatcfs safnfka ii
biatra paatarv. Kjer divjih patafcav avatle kssksde se
mečeja, tam je prepeval avoje alsdke peaaelca pasec
draga čada avaje. Kjer pečfae atara kat avei metfje r
viaeka madre neba, tam je kital ss kietrim jelenam, u
sivshsa aama In bersa divjo kaza. Pevaad ja naael kte-
gealev božji, povaad ja sapostil blagoalav. Zemljo je
obdela val v ijabem mira. Njems ata psnt In b^j
gojsaaba bila; dogodi večioa jegeva priča, da si
je Ijsbaa plažoo čertaie, kakar pa noč astri
Hitra aija priiaetil blagoslov isobrsžeoja; kakir
ja aokrat govoril krepki jasik aiavoaga Lada, takei^
kramlja terdi jesik panoaoik Germaoov; pa paleg vm^
tega ms je vendar čea vee mil in drag jagov daaiei
alovenaki. Rimaka in oemeka isobražeoje si ga isralilo
in ga oa bode; 00 ae vklaoja veaki, ali oikdar oe m-
pasti avoje narodnasti. Taka ja bila in taka boit. Do-
godivačina nas to ači — očileljca naredev« V n$mi
poje slavni pesnik alovenski o domovini S/eveocs;
»Kar Je visokima an, oastitiga deaaa sUnlt
Pt^Je ostalo ti ni, alave delesaica lic (Koseški.)
Pervo ime, ktero mi na aama na delaja ie sredejo
temoč tudi na gornjo -stajerskik slovenske - rimsUk «^0-
menkik večkrat najdemo, je VBRVS VERCAIVB, VE-
REN VS, polatlnčano APRICIVS «).
Obljobilo je to ime po Visnotovem Varaka-tve-
tari, apremeni v vara-bareva barona. V santkriti
M veli ^ver^: varžbaa, latinski verraa, tper,
gerčki: i^gmog od glagola „var^, varavati, braniti,
vartbaldigen, vrld^rBiehenCBichhof 198.) Is tegt
glagola je todi poetala aanskHtska beeada: ^viryaQ%
Hindarnisa, aloveneki ovira, ^v&irin^, der Rrie-
gar, alaveaeki borin, boritelj, ^varmsn^, armt,
Waffen, alovenaki sražje (orožja) s digsmom: vi-
rasje, kakar: aaki In voski, ože in ▼ože. Ker
amo o tej avatari že v spisa a Ambidravib obsir*
Dlje govorili, takaj aamo ae povedati kočcma, kar smo
v oaaik io nar ložjib atsdijak se novega naali. Rasoo
povesti o početko te avatare, kakor ama ga v spise
o Ambidravib priobčili, ae smo oaali v Indičkih bar
kvab Makabarat in Parana todi tako popisano :
^Hirinackeren, bodobni orjaa, ktari je vae po-
koDČal in veaeUe v tem imel, semljo voemirovati, je
sadojič raavaija v brasablično maaa, io s njo bb pogresne
v oeakončno globočino. Torej ae dvigne is Bramateve
atrani bitstve, spodobno vera belema, od kraja cle
malo, aH v eni ari je naraetlo veliko kot oaj veči slos
io je vlaalo v sraka. Braroa aposna, da je Visna, kteri
ae je vteleell in tako vidljiv poatal. Naenkrat sskroti
allniže edoar nMČnejaega gromeoja, in odglaa jekli tako
allea, da aa b9 treeliatabri celega avata. Treael je aveji
dalgi grivi, ktari ata ras jegavags vrsta na obema
atranama viaala^ ježal je makra aatinje avejega tropls,
«) Nakar Oeaek. d. Steierm. atnm ddO la sa drasikmestik.
— 187 ~
I
Up
lii.
f$
0
')»•
i*
I"
iD 06 roial 0 sFojim belim kelom, is^^\ svoje ocf^
radeee ket rideče tibo, MSttkal stoj rep io potem ee
•postil s sracja in na fInTo ekoeil v vodo. Vrni voda
Be je gonila In se bodo nbarkala navoljo strašnega tre-
ska; dvh.morja^}je trepetal sa svojo gospodarstvo
In je prosil sa milost in priBaneso^jo. Moč Vsegamo-
^oonega je raidelila vodo; on pride de dna Intokajvidi
leaaU semljo ^ silno veliko pusto grade (Klampen).
Tenko kroglo prime, resi jo vode, in jo visoko vcdigne
0 svojim lovnim nebom (Fangsahn). Bila je lepa kakor
cvetoča Lata (Lotos^ na jegovem sobo. Z ednim sko-
kom pride na poversje, po vse premagavni moči vsega
mogočnega stvarnika rasprostre jo, kakor sag (Teppich),
in Bgine spred oči Bramatovih^. (Atiaiie, Researekeš
/. 164,, tmgieiko imdm^^, Bartolomeo TraffeU. II T.
Mwrie€ Hindmstm L 407.)
(Koseo Bledi.)
Pozdravila«
v starih časih so so Gerki na dve viži posdrav-
Ijali; sjatraj so voščili jeden drnzemn veselje, in na
▼ečer zdravijo.
V Rima so poprijemali desnico z astmi, in roko
odvračali tistema, kogar so posdravtii; enako so tadi
delali pred kipov! svojih bogov ; ali pridsi pred oblastnika,
BO se morali odkriti. So srečali velikasa, so obstali in
ga v roko poljabili. Ko se je rimski poglavar kadi podal,
BO je Ijadfltvo amakvalo, da mn je bil sloboden pot. Vo-
jaki so orožje poklanjali, ko so pozdravljali.
Gerki In Rimljani so snanca pecdravljaje po
imena zvali, naj bode prepričan, da ga Ijobijo in da niso
na-nj pozabili*
Plaut piše, da so se v jiekih mestih s tem po-
Bdravljali, da sd se ahali.
Vojniki kaledonskl so. polagali na zemljo je-
den pred dragim svoje konje. Žaloatni iskaje pomoči pri
velikasih, so deržali v jednej roki akitskervjo poškrop-
ljen, In v dragej polomljeno koplje: po skita se je vedlo,
da so jim prijatli poginili , in po kopija , da so tažni In
siromašni«
Stari Francozi so pozdravljajo izpalili las iz
glave, kar je neznano valo: jaz sim vam podložen, sto-
rite z mano, kar vam je drago. ^Sožen je svoje lase
odstrigel in gospodarja poklonil. Žene v mesta zvanem
^Zlati kraj** so glavnike Iz Us jemale.
V Japona se izzovajo, v lodiah se čakajo sa
brade.
Montaigne piše, da v nekterih krajih, ko se dva sre-
čata, jeden drazema herbet oberneta.
V Arakana sklepajo roke nad glavo.
Na Filipinskih otocih se na vspred priklanjajo,
devajo jedno ali obd roki na obraz, in na to se « jedno
nogo pripogvajo.
Prebivavci na otoka Cikladskem poskropd z vodo
po glavi tistega, kterega pozdravljajo,
V severnih krajih in po otocih vellcega morja se
dotikajo z nosom nosa.
Na otoka Tonga z nosom čela.
Na otoka sv. L oren ca pljujejo v roke, ter pri-
jatle po obraza mažejo.
Na otoka Sokotora jeden drazega v ramo po-
ijabi, in na otoka Home se polagajo na trebuh.
Prebivavci v Lamareka pri Filipinskih otocih pri-
mejo prijatla sa reko ali sa nogo, ter se ž njo po glavi
dergnejo.
Čeme! nai raji jeden drazega sa perste vlečejo,
"da pokajo.
Ker Je Visie kot ver ii morja prišel in kot ver
Bje pofremol, je nastale iaiesovai^e morjesoe»
se T.
Na Kitajskem devajo ob< roki na persi, prikla«^
Bjajo glave in govord: Isin,lein. Kadar srečajo velikasa^
sklenejo roke nad glavo In se do semlje klanjajo« Ak»
se dva srečata, ki se davno nista vidila, poklekneta ns
kolena, se klanjata do zemlje in srcer dva- ali trikrat.
Ako bi se kdo po earopejsko poklonil, bi zapadel ostri
kasni.
V Indli kolikor bolj se človek odklanja od tistega,
kogar posdravlja , toliko večjo čast mu skazaje. Ko pride
Bramin, mora tisti, ki ga naj pervi ugleda, zavpiti^
dii naj se Ijodjd iz pota ognejo. Prostak! se morajo bolj
dalječ ogniti, naj manj ete in dvajset korakov. .
V En rop I se odkrivajo; v I s to k a glavo pokri*
vajo , In ke veliko čast skazujejo , Jia trebuh ležejo ; ▼
Europl je dovolj, se samo pokloniti.
Anglioan, ko veliko prijaznost razodeva, stisne
snanca roko, ter jo jako potrese; Francozi in Lahi
BO objemajo.
Pri nas, ko se Ijudjd sreča vajo, si vosljo dobro
jutro, dober dan, dober večer, dobro srečo, pozdrav-
ljajo so tudi lepo: Hvaljen bodi Jesus Kristusi In od-
govarja se: Bog daj! Amen! Včasih, sd odkrijejo, si reke
podajo, se poljubijo, objamejo.
NoviSar iz slavenskih kri^ev«
1% Zagreba 2. junia. Maloktera novica je naša
rodoljubna srca tako močno razveselila i tako občno po-
somost probadila, kakor ova v 41. listu „Novic^ ome-
njena o najdbi toliko imenitnega rokopisa: „Osvobo*
denje Jerusolima^ našega neamrlega Ivana Gun-
d ulica, od kterega ee je mislilo, da je, žalibože! že
Bgub^en. Jngoslavenska književnost je po tolikoletni
zgubi sopet obogatena s preiroenitnim I prekrasnim de-
lom, ktero ni io taiianskemu slovstvu v večno slavo,
ampak slovstvom v si h jezikov, v ktero je preslavno
delo Tasaovo prest|ivIjeno , i tedaj tudi slavenske-
m u ^). Rokopis je srečno najden , hvala Bogu ! — al
Pariz je delječ od Zagreba; zato željno čakamo časa,
da ga bomo v rokah imeli. Po mnogi prizadevi slavnega
ravnateljstva nase „matice^ i sredstvom svetlega bana
radostno čujemo, da je jeden zmed najveljavnisih naših
domorodcev v B e č n prijazno obljubil , o tem sa. naše
slovstvo prevažnem posla si na / vso moč prizadeti« da
Gunduličevo delo bo po tolikoletni zgubi sopet povratjeae
naši književnosti -- v not dokaz slave Gunduličeve*
Ko več začojem o čudni zgodbi tega rokopisa, nam-
reč o potovanju njegovem v družtvu grofa Poz z a is
Dubrovnika posvetu i potem v knjižnico Cartoriskove
— hodom ^Novicam^ naznanil , zvesto prepričan, da jim
bo jako drago. Zorislav.
Iz Maribora 6. junia. V majoičkem svežčida
„Zeitschrifc filr die dflterr; Gymaasien^ pretresuje ostro*
umni dr. li^iklosič „Ostromirovo Evangelije^, ki
ga je izdal gosp. Vesčeslav Hanka v Pragi 1853, kd4
čitatelje iskreno opominjs iz čistega vira svetih io nikdar
zadosti cenljivih ostankov zajemati obilno gradiva zlasti
gledd bogatih, blagoglasnih in dosledno vrejenih oblik
sa gladkeje razvijanje i ukrašenjenadepčlne hčerke, ktera
ae ravno sedaj v naj nežnejsej i cvetedej d6bi svojo
blage jrast! nahaja.
Na početku« govori strogo doslednost Ijubedl pror
aoditelj zlo važoe besede, ktero naj vsak Slaven, hotedi
postati podpiratelj našega ščo v bednem stanji stenjajor
dega slovstva, zapiše s jeklenim pisekom v svoje srdco,
i naj se trsi je nživotvoriti. V prevodu se take glaseč
i^Gotovo je, da k temeljitemu razaroljenja «1-
▼ eoih slavenskih jezikov je učenje tistega
*) Češko slovstvo si Je oro laško oveOieo tadi v svoj krasai
verst presadile. Pis.
— 186 —
U potreboval 59.160 daf, to jo, 160 lot. - Is topo (ko-
DOM) votreljena krog^lo (kmglu) \tU y onom trenotka (]eo-
kttodi) 600 čofljov dolječ; ce bi tako krog\% neprono-
bona letiUa, bi 26 let pocreboraia, da bi is seailjo v
oonee prišla. —
Kakoooa je svetloba Ion o ▼ prineri o svetlobo
ooDoa? Zdodo je scer, da lana eama po aobi svetla
ni, In da svetlobo le od oonca dobiva; ali, ker vendar
pravimo, da lana sveti, je vprasai^e: kolikšna je In-
nina svetloba v primeri s sončno? Lnnina svetloba
je sa toliko manjši, da bi 150.0001in moralo si-
jati, da bi svetloba tolikšna bila, kakor ca sije sonee.
Moč lannioe svitlobe so merili, in pri tem a vodili, dajo
svit njeni komaj 300.000 kratni dol CVaooooo) oončnefa
ovita« Zato tndi so ceič s pomočjo všif^avnika (Brenn-
opie^el) ni mogoče s vjelimi Innnimi aarki kakoane stvari
bolj soi^reti, varati pa, kakor vž^emo a soneom gobo,
l^s itd., je celč ni moč.
Podajmo se aa malo časa v vodo. Vsak vd, da
ribe so sila plodne (rodovitne). Anf^los Harmer terdi, da
noben slanik (arenk) nima spod 20.000 jajc. Karp(Kar-
pfen) samore čez 300.000 iker ali jajc v eebi imeti, mor-
ski oslik (Kabeljan) pa se več.
Pojdimo na aemljo in preiaimo moč človeško In
živinsko. Životna zmožnost se meri s posebnim merilom«
Mož srednje moči zamero pri vsdi|:ovaiun premakniti 2
centa in 65 fantov. Ženske imajo sploh tretjino
manj moči, kakor moški. Nar močnejši med vsimi mi-
škami (Maskeln) je miška spodnjih če las t, to je,
tisti kos kitaveo mesa, kteri odpora in zapora asta. So
takiljndj^, ki zamorejo breskvino kožico prog^rizniti,
ktera se se le pod težo 3 centov stare. — Konj
vloča navadno z močjd 7 centov in 86 fantov, človek
pa zamore k večem 1 cent In 23 fantov vleči. Silna
je moč tistih žival, ki imajo pornte (peratnice). Tadi
človek, če bi imel peratnice na ramah, bi zamof:el po
arakn leteti, vendar bi mogel takrat v ramah tako moč
hneti, ki bi težo svojega trapla lO.OOOkrat presegla.
Bolha s silno močjd, ktere imajo njene miške, lOOkrat
dalje skoči kakor jo dolga, in vleče težo, ki je SOkrat
težji, kakor ie ona sama. (Po »Pam. 1 ost Ll.<)
polje lipoičko in gradčko. Vosi in tergi, gori ie
potoki, kterim je on slovenska imena dal, oznantjejo
po celi veliki lepi Anstrii i^ogovo bivaoje , inbodt
ozoanovali do konca vdkov, da je Slovenec bil, kteri
jo pervo lopato in pervo korčalo zapičil ▼ terdo skorji
matere semlje, in od Rimljanov čislani Dorieki
plag po ^ji vodil, in bogato nadarovaoo zemljo epre«-
bomnl v lepi raj, kteri zdaj več milionov atanovnikov rodi
Pa no aamo v prijazni dolini , no le na veselea
gričn, ne samo na širokem poljA ae je Slovenec p«-
aadil , temač narava jegova polna žive delavnosti ga jt
tadi gnala v visoke planine, kjer prej, kakor zvesda
danica svoje svitio lice pomoli , divji petelin planioiki
krohoče, in kos planinski iz jelev visečih svoje jateni
pozdravljenje v siadkomilih peamah pošilja po živih di-
linah. Kraj zelenomodrih jezer si je postavljal bajte svojo,
in lovil blagodlaeee ribico — intovampastegn. šolnika in
bistro posterv. Kjer divjih potokov svetlo kaakade m
mečejo, tam je prepeval svoje sladke peaiaico pasec
drago čedo svojo. Kjer pečine stare kot avet motfje r
visoko modro nebo, Um je hitel za bistrim jelenom, la
živahno semo in borzo divjo kozo. Povsod jo našel bJi-
goslov božji, povsod je zapastil blagoslov. Zemljo je
obdeloval v Ijabom mira. Njemn ota pnnt io boj
gnjaooba bila; dogodivščina jegova priča, di bi
je Ijnbso plnžno čertalo, kakor pa meč ostri
Hitro olje prilastil blagoslov izobraženja; kik
je enkrat govoril krepki jeaik slavnega Lacia, Ukoi^
kramlja terdi jeefk ponosnih Germanov; pa poleg m^
tega ma je vendar čez vse mil in drag jegov dmiel
slovenski. Rimsko In nemško izobraženje ni ga isrodilo
in ga ne bode; on se vklanja vsaki , ali nikdtr oe u-
pasti svojo narodnosti. Taka je bila in taka Me. Do-
godivsčina nas to ač{ — nčiteljca narodsr. V rera/ci
poje slavni pesnik slovenski o domovini S/oreoes:
»Kar Je visokima um, oastiti^a desna starih
Pt^Je ostalo ti ni, slave delesnioa sic. (KoscsU.)
Pervo ime, ktero mi ne samo na delajo h sredojo
temač tadi na gornjo -štajerskih sloveniko - rimskih a^e-
menkih večkrat najdemo, je VBRVS VERCMVa, VE-
BINVS, polalinčono APRICIVS «).
Obljabilo je to Ime po Visnatovem Varaha-ftva-
tari, apremenl v vera-bereva barona. V sanakrUt
ae veli „ver^: vorAhas, latinski verres, iper,
geriki: i^Qmog od glagola „yar^, varovati, briniti,
vortheidigen, Yr\dtTBith9n(Biehkotrt98J litega
glagola je tadi postala sanskritska beseda: „viryaD%
Hindorniss, slovenski ovira, „vairin^, der Rrie-
gor, slovenski borin, boritelj, ^varmanS ^^^^^
Waffen, slovenski arožje (orožje) z di^amem: vi-
rožje, kakor: oski in vozki, ože in veže. Ker
smo o tej avatari že v spisa o Ambidrnvih obsir-
Dlje govorili, takaj samo se povedati hočemo, kar smo
v naših in nar ložjih stndijah ae novega našli. Rasno
Starozgodovinski pomenkh
Tudi po gornjem Štajeru je Slovenec ob času
rimskega vladarstva prebival.
Ramhiil Davorin TertUnjak,
Is rokopisa: »Kdo so bili Norieani ia Paooaei, Kelti ali SloTOnoi ?c
Ml amo Slovenca nažli v lepi Kronski <^}
zemlji ; vidili smo , da je od perrega prebival v slavnem
Karantena In teržil kraj morskega jadranskega po-
brežja v bogatem mesta Belil «^). Sled svoje ne-
kdonjo velike moči nam je zapastil v spomenkih cel«
^^.i^Jll^^j^^^^^^^^ P«^***' ^ početka'to avararoT kako7;m™ga v^spTsa
^xL^lT.tX^^^^^ • Ambidravih priobčili, se smo našli v indičkih ba-
nine ogersRe in zeleno gorice štajerske, široko »-— ■- *•-•-- »^ — - • «
*) Ker smo TiiiU, da beseda Karal tolike pomeni ket Qe-
renci, ter sveti^emo pisati Karaski; aka pa to ni vsim
po voUi, pieimoKranski, kakor slovenski aarod aa Kran-
skem sam if^ovarja. Vsaki, ktere^a sim na svojem pota-
vanjo po Kraaskem vprašal: kakšni da je rojak? mi je od-
fOToril: Krane sim, ne pa Kraja«. Is Karnski Je po«
stalo Kronski po prestavljenja eerk, kar se v sla-
vonskem J eitka veokrat o%|de, posUvim: mofila in fo-
mila, beela ia obela, maniel in malsea, laoen ia
nleoB, (rnski) ladonj ia dolonj.
♦•) Iivimo ime mesta AqQileje (Oaleja) je prej bOo, ka-
kor neki terdjjo: Belija, Volija po Belina, ktere^a
80 tam posebno eastilif (Glej semljovids Oestorreiehs
Lftnder anter dea Rdmera von J. B. Sshels and
Bmaa y. Ronasr.)
kvah Mahabarat in Parana tadi tako popisano i
„Hirinacheren, hadobni orjas, kteri jo vse pe-
končal^ in veselo v tem imel , zemljo vnemirovati , jo
zadnjič razvalja v brezoblično maao, In z njo se pogrošne
v neskončno globočino. Torej se dvigne iz Bramatove
strsni bitstvo, spodobno vera bolema, od kraja cle
malo, ali v eni ari je narastlo veliko kot naj veči slos
In je viselo v zrakn. Brama spozoa, da je V i an a, kteri
ae je vteiesil in tako vidljiv postal. Naenkrat zakroU
ailnise od nar močnejšega gromeoja, in odglas je bil tako
oilen , da so še tresli stebri celega aveta« Treaeljesvoji
dolgi grivi, kteri ste raz j^egovega vrata na obema
atranama visele, ježal jo mokro aetinje svojega trapis,
*) H ah ar Oeseh. d. Steierm. stnm 360 la na dragih mestih.
— 187 —
ia oe reial b sirojim belim kelom, iribti svoje ocf,
rodeče ket r«dece yine, nevkel 0yej rep iD potem se
•p«stil s Brsčj« in na gltkvo skoeil t vodo. Vse veds
«e je genila in se hado sborksla mtoIjo strsiaei:« tre-
ska; duh morja *} je trepetal Ea svoje gospodarstvo
in je prosil sa nilost io primaDesoDJe. Moč Vsegamo-
pocD^a je rasdellla vodo; on pride do doa io tukaj vidi
iežaU aenlje — silno veliko pasto i^nido (KInmpen).
Težke kroir>o prime, resi jo vode, in jo viseko vsdi|roe
0 svojin lovnim nebom (Fanffsalin). Bila je lepa kakor
v^eteca Lata (Lotos) na jegovem neba. Z edoim sko-
koia pride na poveršje, po vse premai^avni moči vse^^a
no^čne^a stvarnika rasprostre jo, kakor sa^ (Teppicb),
io Bgine spred oči Bramatovita''. (Asimtie. Resenrekes
1. 1S4., M^leik» imdm^e, Bmrtoiom90 Travels. il T.
MtBuriee UinAuimi L 407.)
(Konee sledi.)
Na Kitajskem devajo ob< rokf na persi, prlkla^c^
njajo irlave ia ffovord: Ia'n,lsin. Kadar srečajo velikasa,
sklenejo roke nad f lavo in se do semlje klaiijajo. Ak*
se dva srečata, ki se davno nista vidlla, poklekneta na
kolena, se klanjata do zemlje in sicer dva- ali trikrat.
Ako bi se kdo po evropejsko poklonil, bi napadel ostri
PozdravOa.
v starih časih so se Gerki na dve viži poadrav-
Ijali; sjntraj so voščili jeden drnzemn veselje, in na
večer zdravijo.
V Rima so poprijemali desnico z ostmi, in roko
odvračali tistemn, kog:ar so pozdravili; enako so tndi
delali pred kipov! svojih bo^ov ; ali pridal pred oblastnika,
00 se morali odkriti. So srečali velikaša, so obstali in
^a v roko poljabili. Ko se je rimski pog:lavar kani podal,
00 je ljudstvo nmakvalo, da mn je bil sloboden pot. Vo-
jaki 80 orožje poklanjali, ko so pozdravljali.
Gerki in Rimljani so snanea pozdravljajo po
imena svali, naj bode prepričan, da ga Ijabijo in da niso
na-nj pozabili.
Plaat piše, da so se v jiekih mestih s tem po-
flsdravljall, 'da sd se ahali.
Vojniki kaledonski so, polagali na zemljo je-
den pred dragim svoje konje. Žalostni Iskaje pomoči pri
velikanih, so deržali v jednej roki skltskervjo poškrop-
ljen, In v drngej polomljeno koplje: po skito se je vedlo,
da so jim prijatli poginili , in po kopija , da so tažni in
siromašni.
Stari Francozi so pozdravljajo izpalili las iz
glave, kar je naznanovalo: jas sim vam podložen, sto-
rite z mano, kar vam je drago. ^Snžen je svoje lastf
ndstrigel io gospodarja poklonil. Žene v mesta zvanem
^Zlati kraj'' so glavnike iz las jemale.
V Japona se izznvajo, v lodiah se čakajo za
brade.
Montaigne piše , da v nekterih krajih , ko se dva sre-
čata, jeden drazema herbet oberneta.
V Arakana sklepajo roke nad glavo.
Na Filipinskih otocih se navspred priklanjajo,
devajo jedno ali obe roki na obraz , in na to se « jedno
nogo pripogvajo.
Prebivavoi na otoka Cikladskem poskrope z vodo
po glavi tistega, kterega pozdravljajo«
V severnih krajih in po otocih veUcega morja se
dotikajo z nosom nosa.
Na otoka Tonga z nosom čela.
Na otoka sv. Lorenoa pljujejo v roke, ter pri-
jatle po obraza mažejo.
Na otoka Sokotora jeden drazega v ramo po-
ijnbi, in na otoka Home se polagajo na trebnh.
Prebivavci v Lamnreka pri Filipinskih otocih pri-
mejo prijatla sa roko ali za nogo, ter se ž njo po glavi
dergnejo.
Černci naj raji jeden drazega za perste vlečejo,
4a pokajo.
*) Ker Je Visan kot ver ii morja priiel Ia kot ver se v.
Bje pof resno! , Je nastalo taonovanje aorjeaee.
V Indii kolikor bolj se človek odklanja od tistega,
kogar pozdravlja, toliko večjo čast maskazaje. Ko pride
Bramin, mora tisti, ki ga naj pervi agleda, zavpiti^
da naj se Ijadjd iz pota ognejo. Prostaki se morajo bolj
dalječ ogniti, naj manj sto in dvajset korakov. .
V Earopi se odkrivajo; v Istoka glavo pokri-»
vajo, in ko veliko čast skazajejo, jia trebah ležejo; v
Earopi je dovelj, se samo pokloniti.
Angličan, ko veliko prijaznost razodeva, stisne
nnanca roko, ter jo jako potrese; Francozi in Lahi
ne objemajo.
Pri nas, ko se Ijndjd srečavajo, si vosijo dobra
jotro, dober dan, dober večer, dobro srečo, pozdrav-
ljajo se tadi lepo: Hvaljen bodi Jesas Kristus! ia od-
govarja se: Bog daj! Amen! Včasih, sd odkrijejo, široka
podajo, se poljubijo, objamejo.
Novičar iz slavenskih kr^ev.
1% Zagreba 2. junia. Maloktera novica je naša
rodoljubna srca tako močno razveselila i tako občno po-
zornost probndila, kakor ova v 41. listu „Novic^ ome-
njena o najdbi toliko imenitnega rokopisa: „0 s v obe-
denje Jerusollma^ našega neumrlega Ivana Gun-
d ulica, od kterega se je mialilo, da je, žalibože! že
zgubljen. Jngoslavenska književnost je po tollkoletni
zgubi sopet obogatena s preiroenitnim I prekrasnim de-
lom, ktero ni le talianskemu slovstvu v večno slavo,
ampak slovstvom v si h jezikov, v ktero je preslavno
delo Tasaovo prestavljeno, i tedaj tudi slavonske-
m a ^). Rokopis je srečno najden , hvala Bogu I — al
Pariz je delječ od Zagreba; zato željno čakamo časa,
da ga bomo v rokah imeli. Po mnogi prizadevi slavnega
ravnateljstva nase ^matice^ i sredstvom svetlega bana
radostno čujemo, da je jeden zmed najveljavnisih naših
domorodcev v B e č u prijazno obljubil , o tem za. nase
slovstvo prevoznem poslu si na, vso moč prizadeti, da
Gunduličevo delo bo po tollkoletni zgubi sopet povratjeno
naši književnosti — v not dokaz slave Gundaličeve«
Ko več začajem o čudni zgodbi tega rokopisa, nam-
reč o potovanju njegovem v družtvu grofa Po z za is
Dubrovnika posvetu i potem v knjižnico Ca rte r I sk o vo
— bodem ^Novfcam^ naznanil , zvesto prepričan, da jim
bo jako drago. Zorislav.
Iz Maribora 6. junia* V majničkem svežčidu
„ZeitBchrift fUr die dnterr. Gymnasien^ pretresajo ostro-
umni dr. S^iklosič ^Ostromirovo Evangelije^ ki
ga je Izdal gosp. Vesčeslav Hanka v Pragi 1853, kdt
čitatelje Iskreno opominja iz čistega vira cvetih in nikdar
zadosti cenljivih ostankov zajemati obilno gradiva slasti
gledd bogatih, blagoglasnih in dosledno vrejenih oblik
sa gladkeje razvijanje i ukrasenjenadepčlne hčerke, ktera
ae ravno sedaj v naj nežnejsej i cvetečej d6bi svoje
blage rasti nahaja.
Na početkU' govori strogo doslednost ljubeči pror
aoditelj zlo vsžoe besede, ktero naj vsak Slaven, hotedi
postati podpiratelj našega sča v bednem stanji ste^jajor
čega slovstva, zapise s jeklenim pisekom v svoje srdce^
i naj se trsi je uživotvoriti. V prevodu se taka glaseč
i^Gotovo je, da k temeljitemu razuroljenja «1-
▼ ečih slavenskih jezikov je učenje tistega
^ Čeako slovstvo si Je ovo laško cvetlieo tadi v svoj krasat
verat presadilo. Pis.
— 188 —
^hranjeni •« •ano naj starajai, teaia^ t«4i
•aj abairiiajii sfOAeoiei aiavana^iaa Ra^a
la vaVa ▼ aamakaoi: iudi ii šo aiora aladiti liag ota«
raj i tli aaracij^.
Taii jas, Ur4aa fraprieaa fa Tlaalai akaioatti,
0a dranem rdči: da BtarosiaTaasčiaa je 0radalaeja
Daaa, ktarana a^ manuaa vedaa bližati, in is nj9gu si
irasliGaa oblika sifaaik aaracij taflieU><<» nakladati. Aka,
foaiaviai, člavak, ki se isačivii matariaaeiaa m^ %miak
vaditi drasik sorodnik naraoij i ne jemlje abaira na prvi
temelj, ooUoa anaaaat jef^ova ssMrom pomanjkljiva i
aerbljiva. Ne adlai^ajte tedaj, Ijobesi^ivi bratje, asivati
eladkik aataajfcev, ktere eo prededi avejim aaeladnikeai
sa porabe odločili! PeeebDe ti mila adades, ktera rf
aladko apaaje frikedooati nase, akrbi marljiva ii nabi-
rati dragoeeae naklade aa mateiiaedine is preimenitnik
koji|^, e kterimi nae na čela vednosti nnae^a jaaika*
alovja atajedi veleamni mosja marljiva aadarvajel Te
je jediao aradatve, ktero nam pamaga ne k rasdera,
ampak k taonejeemo kajisevnema sdrasenja, k avalel
aiasi, ktera nam mera nepraataaae ka evetia prekadnica
pred očmi ima treptati.
Včeraj nas je poenotil načelnik drastva sa poveot«-
oieo jafoelaveaaka f • Kakaljevič avojoj aavsočnoetjo , je
odpotoval a večernim povosom v Benetke, kdo bode med
praiioami preiskal listine i spomenike sa sfodovino jns-
Hik Slavenov. Sekolovski.
Iz IJtib^ane. V sredo na večer se je po želes-
nid is Dnnaja v Ljabljano pripeljala presvitla cesariea
MarlaAna Karollna, sena Vjei^ove^a ▼etičanstva
presv. cesarja Ferdinande. Presvitia ^ospd, ki je 'se
▼ LjnbljsnI , potnje v Sardinlo svojo slakto obiskat. —
Včeraj predpoldne je sel B a v a r sk i kralj skos Ljabljano. —
€ pobvale moramo spomniti, da tndi v Ljubljani imamo sdaj
neko napravo, kakorčoo imajo se sdavnej v drnsik večik
mestib : namreč take imenovane rnsovskeali sopdrne
koplje, kterih sdrevilna meč je v mnosih slo terdo-
vratnlk bolesnik, v kterik človeka po adik tčri^a, in
V drnsik slabostnik bolesnih, kakor tndi v sastaranik
l[eEnik spasajih itd. dobro poterjena. Zraven tek
kopelj, v kterik se močna sopariea s prav merslo vodo
bratovsko objema, so pa tadi navadne gorkt koplje v
T posamnfk sAbab, v vsem bvalevredno napravljene;
plačfle je majhno. So pa vse te koplje sedinjene v bisi
dobro snane ^stivnice ^pri slona^; vbod v te koplje
je is allo sad frančiškanov.
Msaikev, sedavaiaa stanovanja in kosil;
varati; to voratei^ deleči po okeljsinak ampmm. — i
a^ameMea v vsik tesieik aastrlanskega cesmrmCv , ktai
be jermeaeke drastva na Baaaji v snomia mrecsM aietl
Novičir iz nmogili krjuevt
Ker sa kmetijstvo in rndnarstvo ni več posebnofa
nSttisteretva , se imajo po naj višjem sklepa opravila biv-
1ftg9k mialsterstva tako raadeliti, da en del pravsame
miaisterstve notranjih sadev, dragi del ministerstvo
^enarstva. V ebsesje ministentva notranjih oprav
ppadajo po tem sledeče reči: vse postave sa povsdtgi^
kmetijstva In i^ojsdnarstva, vse nasdlitvine
aadeve; vse kmetijske in gujsdnarske dražbe; vse kma-
tr)eke in gvjsdnarske ačilnlce rasan g^ojsdnarske nčll-
niče v Mariabrann^a, in ireelogična dersavna naprava.
Vse ostale opravila , slasti vse radnarske sadove spa-
"dajo sedaj v opravilstvo ministorstva denarstva. — Od
pervofa dneva prihadnjega mesca se bo vojaka, ki
pride na eksekactjo davkinega delfd, vsaki dan 3 kraje,
plačevalo, rasan tega se ma bo moi^lo tadi stanovanje
In kosilo o poldne sastonj dajati; sekacija ne smd dalje
kot 14 dal terpetff, od 8. dneva naprej pa se fma od-
rajtovati na dan 6 kraje. Ce eneekncijn! Vojak terja več
Njik veUčaastva pod imeaem „Virlbts aaitim
avatki dalo, anese naročnina dosihmal soM^Mfl. IMkr
na te kraoae bakve, olepsaaa s ▼eiik^padeb
la vsik daael našega oesaratva , ja Im me aa 1
na 10 i. pastavljena; po tem be pmvifcšaaa oi
M fl. — Za nndnkofii Olomaikega ja Uvmi liorar ii
dokUr av. pbma grof Friderik Fllrsteobargr (4$
let atar in v leta 1686 aa dakovna posveceii^ Isvcljee,
aa ikefia v Linca pa gosp« Joaef Kf^digimr. -^ b
Tarilja sa ie mii ae vd; čaanikarji tolčaj« ▼aakavoji
ia si pahni je Ksie svaje s domislfjaaii vsaka tosa; •# /i
je vse le prašna slama, dokler car Bfikalmj tri gtivarfl.
— Raspartija med našo in dvajcarsko Tlado ae ho
spet s lepo poravnala, ker poročnik aastrianaki ima spet
ae v dvajco verniti. Tndi s Sardinsko vlado je spa-
nje sprave skorej toliko, kot gotovo. — Pealadnja pisna
is Rima so poterle celč včs np, da prida av. oče Nt-
poleana kronat. — 1. jania so položili podnorak/ te-
legraf med aaglečkim bragom in Nisosamljo po-
leg deveninc. — V severni Ameriki (v Williamsber^^
sivi sedaj naj stareji žena — 181 let je stare, pi
sdrava in vesela, le oči so jo sapastile; svojo oUeh
Je vse preživela.
Šege narodske po Slovenskem^
Nurekovunie v Idburmi Cltlru). ,
. Zapisal J. V.
Ak droM m«j! Ija^snjtvi drnše moj!
Ah droie! flemiU ja vma sirota, drase m^j!
Z OTomi maleini sri^nčicaiai ofr^eaa, inie mojt
Kemo ttfl ih vi naraoili » d raze moj !
A nemila ja vaia sirota, ma£a moj!
Ah krite ja sirota, masa moj ! dro&e mii\
Ah krata i ra^jeaa, mili drase moj I
Z ovim malim siretioam efr^Jeaa, mait me^l
Kemo ste ih Ti naraoili T mane! drase moji
A sam 1 njimi krota i ranjena, drnie m^tj!
Kako i drevo odseoeno , mili draie moj 1
Ah aemila ja vaea sirota , maia moj !
Ah krata i ranjena Ja vaia sirota , draie moj \
Ah sinki moji miU, amernl s i ne i moji!
Pridite vi na prot, mili sinei moji!
Ovemn vasema oteo, mile franoioe moj!
Ai je on Jako n^Jan i nemo6an , sinki moji !
A lepo ja vasi IJobeioJivo prosim, sinki mojt!
Da ma vi pridete spreta, sinki moji!
As ste vi temo spoinaii pote i stase, siaki onjil
Lepo mi sa k sebi oritesnete, mili sinki moji!
Nemila Ja njesova sirota, dfase moj !
Ah serdaeni droie moj!
Ah dobri moj prijate^o« drase moj!
Ah serdaeni moj pr^atetjo mnin moj!
Nemila Ja vaša sirota , droie moj I
Draie moj! kamo da se Ja atedi, maia moj!
V svojih volih potrebah, droie moj!
Ka nimam nikdar nijednesa, draie moj!
Ako ne taja tujica, krepki bom moj!
A tiijioa Je nemiliea, mili dfaio mej^
Sirotiea Jas bres vas, drasi i mili droie meji
Lepi moj posovora i rassovora, draie moj!
Ljabosnjivi i prijaznivi draie moj!
Kako da Ja bres vas iiveti , bora moj !
Teiko i iahko iiv^e^Je bres vas , mnin moj!
Ah raasata koda i iroenje , draie moj !
A bres dobresa fl^ospodara svojesa, drnio mej!
Kaka da Ja iivet bres vas druie moj !
Ah razsuta kaoa vaša, draie moj. itd.
dcn Madohen. — ••'•
8inko moj! sast man hier aach
DioJ die Starke, die Biebe.
Naliakar in zidožmk Jožef Blaznih t? Ljubljani.
H«
L.
k
k
t
'i
•
I
I
kmetijskih, obertnijsliiii in nsrodskiii reči.
{wMk toden dvakrat, Mm-f^
reč T arado ia samoto, [[
Odgovf^rni vFednik Dr. Janes Blelncls.
I VelJiO* sfteclo lata po poatil
{ 4 fl. , sear 3 fl. , la pol lata v
pil. po posti, scer 1 fl. 30 kr. i
Večaj XI.
V sredo 15. junia 1853.
iMt 48.
Gospodarske skušoje.
(Mokro vreme nam iuga seno pokvariti ^ ako
^e ne bo moglo 9uho domu spraviti!) Čeravno ve-
mo , da nobeno sušilo se nemore primerjati s son-
cem In sapo , vendar opomnimo kmetovavce v ^No-
vicah^ zt večkrat omenjenih pripomočkov, ako so
v stanu, se jih poslužiti, če bi se primerilo,
da bi ne mogli sena popolnoma suhega domii spra-
viti, namreč: l)dana senieah ali podu poverstoma
na eno lego sena devajo eno lego slame; slama susi
seno In dobi po njem tudi prijetin okus za živino.
Se ve da tako zamore le tisti ravnati , kteri ima
slame in prostora zato. 2} Na Nizozemskem si na-
polnejo več dolzih žakljev s senom ali z rezanco
In jih postavijo po koncu na več krajih poda ali se-
nice; okoli njih zlože seno na kup, in kadar s ku-
pom pridejo do verh žaklja, potegnejo žakelj viin,
da v kupu ostane luknfa, skozi ktero soparica beži.
3^ Tretji pomoček je sol; kiip sena se potrese
s soljo (na 2 centa senš 8 do 20 funtov soli, ka-
kor je seno manj ali bolj mokro}; med seno je do-
bro tudi tukaj slame pokladati. Sol vleče mokroto
na-se, in varie, da se seno ne spari. Se ve da
tacega pomočka se zamorejo le v tacih krajih po-
služlti, kjer je sol dober kup. — Bog daj, da bi
nam vsega tega ne bilo treba:
(Rasi in odebelenje mladih prascev posjMi^
iiti^. Vzemi eno pest kvasii Ckrojavic} , raz-
topi ga v gorki vodi, potresi to s černo moko
(^kake 2 pesti} in primešaj en lonec skuhanega in
zmučkanega krompirja. Vse skup dobro zmešaj
in daj čez noč se kisati. Dru^o jutro se pridenete
te skisaui zmesi kake 2 pesti k navadni piči.
Tako ravnaj naprej, da si te zmesi vsak dan eno
pest za kvas druzega dneva obderžiš, s kterim na
večer novo zmes narejaš. Na to vižo so se prasci
v pervi četerti leta močno spitali, brez aa bi
se jim bilo navadne piče preobilo dajalo.
(Zoper muhe) je mušnica, strupena mubja goba.
Pa mušnica je nevarna reč. Brez vse nevarnosti
pa je nek grenk les, ki se v apoteki dobi in kvh^
ceno kakošne reč muh obvarovati, ktera se nama-
zati da, je nar bolje za to: lavoro voHorberjevo)
ol^, ki se v apoteki dobi. Mesarji v Gentu s tem
mesoprodajavnice muham branijo,qa z lavorovim
oljem namažejo vrata in oknja.
Kako nag si umni kmetovavec po vsih potili
svojega gospodarstva gooj množi.
(Dalja.)
Pretres zemeljnih gnojmUi stvari.
Da rastljine zamorejo živeti in dobro obroditi^
potrebujejo zraven svitlobe, gorkote, mokrote in
zraka se mnozega druzega življeja, kteri v eel6
majhnih drobcih tiči v tisti stvari, ktero perst ali
zemjjo imenujemo. '
Čeravno vsak kmetovavec ve, da na vsaki
zemlji se ne sponaša vsak sad enako dobro, se jih
veodar le malo spusti v bolj natanjčno preisko-
vanje tega: zadovoljni so, da rečejo: ta zemlja je
dobra ali slaba, gnojna ali pusta, pešena ali ilov-
nata, suha ali mokra itd.
Od tod, ker so s tako le poveršno vednostjo
zadovoljni, pa menda tudi pride, da večina
kmetov druzega gnoja ne porajta, kakor
tistega izpod živine ali človeka.
Ko bi vsi kmetje vedili, da kakor človek in ži-
vina tudi rastljine potrebujejo mnozih soli za živež,
~ da potrebujejo žvepla, fosfora, apnenine,
korenine in mnogih druzih reči, ktere očitno
najdemo v pepelu sežganih rastljin: gotovo bi si
pridniši prizadevali tacih reči veliko skup spraviti^
ktere imajo redivne soli in zemlje v seni.
Ker pa vsak lahko zapopade, da nevidljivo
tanjke so cevčice, po kterih koreninice serkajo svoj
živež iz zeaii^e^ bo tudi lahko spoznal, da lugaste
soli in persti ne grejo naravnost kot take v raat-
Ijine, ampak združene s kakošno kislino in raz-
topljene v vodi, ktero serkajo koreninice, r • Po
tem uvodu začnemo preiskovanje posamnih gnojnih
reči:
1. Pepel od derv ♦} (Holzasche). Gnojne
stvari v tem pepelu so lugaste soli ^alisalze)
in fosforne persti (phosphorsaure Erden}; zra-
ven teh jo v njem tudi nekoliko ogelj no kislega
apna.'^Te soli in persti so živež rastljinam , iz njih
izvira gnojna moč pepela. Ker si je pa les zlo Inak,
» ker tudi les enega plemena se spreminia pe let-
nem času, lahko iz tega vsak spoznš, aa se tudi
omenjeni obstojni deli pepela zlo spreminjajo, da
tedaj tudi med pepelom in pepelom mora razloček
biti. V dokaz ttga povemo, da v pepelu lesa div-
jega kostanja, ki je bil spomladi sekan, smo
naslI potašelja 57 delov, v pepelu jeseni se-
kanega pa le 17, — solnokislega potašelja
spomladi 10 delov, jeseni le 3, fosfor ne kisline
spondadi 19 delov, jeseni 21, apnenika spomladi
le 6, jeseni pa ftl delov.
*} Ltfa M karjaTO imeni^eino v sloveDskem jesikn derv a.
— 190
i'
Pepel listnatega lesa Histovja) ina vedao
več polaielja in fosforne kisline v sebi, kakor
hoTJe. Zato je pepel listnatega lesa sa gnoj vec
vreden kakor pepel hojovja.
2. Pepel od 06 te (Torfasche^. Še nanj sta-
novitna je gnojničnost sdtnega pepela, kakor der-
vinega , ker med sdto in 86to je velik razloček. Pa
86tni pepel je vselej veliko manj vreden kot pe-
pel lesa; sakaj? -zato, ker sdtni pepel celo malo
potaseija in tudi malo fosforne kisline v
sebi ima« Če bi hotli sAtni pepel primerjati k les-
nim, bi jo nar bolje zadeli, ako bi rekli: sAtni
pepel je enak izsluženemu pepelu, ki je po is«
služenju svoje nar boljši gnojne stvari zgubil.
Če pa 86tni pepel ima gnojnega potaseija in
rodovitne fosforne kisline tako malo v sebi, v čem
pa vendar obstoji njegova gnojna moč? — v ^ipsu
(mavcu}, ogeljnokislem in fosforokislem
apnu obstoji in Je tolikanj veči ta moč, kolikor
več ima teh stvari v sebi. Kako različna zamore
gnojničnost sAtnega pepela biti , se lahko razvidi
iz tega, da nekteri pepel ima komaj polovico enega
dela fosforokislega apna v sebi, ncKteri pa 2 dela,
— nekteri ima le 3 dele ogelinokislega apna in ravno
toliko gipsa, drugi pa 10 delov v sebi.
3k Pepel od premoga (Steinkohlenasche),
Ti pepel je v nekterih krajih zlo zaničevan^ al to
-e škoda za kmetijstvo; zakaj? — pervic zato:
Eer ima zraven trohice lugastih soli precej apna
in žveplene kisline v sebi; apno in žveplena
kislina pa ste dober živež rastljinam; drugič pa
pepel premoga zavolj ravno omenjenih delov in za-
volj ilovnatih stvari , ktere v sebi ima, zamore gn j i-
lim rečem smrad odvzeti in njih amonjak tako
vkrotiti, da ne more izpuhteti. V tacili krajih tedaj,
ker s premogom kurijo, ne morejo cenejšega pomočka
imeti sekretom smradu odvzeti, kakor če veržejo
včasih kak pehar tacega pepela v sekret, kteri brani,
da nar bolj gnojni puni ne morejo zbežati. Ti pepel
tedaj, ko od ene strani jemlje stranišem smrad, množi
od druge rodovitnost ^noja. Kakor za stranisa je
tudizagnojnisa ti pepel prav dober; le skoz mrežo
naj se poprej vsele) premeče, da se očisti debelih in
kamnitih ostanjkov. (Dalje sledi )
Starozgodovinski pomenki.
Tudi po gornjem Štajeru je Slovenec ob času
rimskega vladarstva prebival.
Ravhiil Davorin Terstenjak.
Ii rokopisa: »Kdo so bili Norioani in Paoonci, Kelti ali Slovenoi ?«
(Koiiee.)
Če adaj ostanke te avatare, kakor s€t najde pri
severnih Slavenih, in kakor nam Jo je nemški kro-
nist sapisal, a iodičko povestjo primerimo, dobimo
terdni dokasjednakosti indičke In slavonsko
mitolo^ie 0.
Ponudi se mi priložnost tukaj mimo|^rede o naelnu
') Besede Ditmarove se (las^o takole: »Est nrbs qiiaedaia
in pa^o Redioram Riede^ost nomiDe trieornis ae tres
in se eontinens portas, qaani nniqae silva ab incoHs in-
taete et venerabilis eironmdat magna. Doae ejosdem portae
onnetis introeontibns patent, tertia, qaae orientem respi-
eit et minima est, tramitem et m are joxta positamet viša
nimis horribile, monstrat. Testatur idem antiqotias erorro
delasa vario, hi qaaodo his seo a longe re bel Ji on is
asporitas immineat, ut e mare prodioto aper mafnos
«t eandido dente et spomis laoesoente exeat 8eqnae in
Toltttabro deleetatom terribili qna8sakione mnltis
ostendat«. (Ditmar edit R. R. Steiohardt VI. p. 63.)
starih mest slovenskih nekaj govoriti. Ditasmr piie, di
jo mesto Riede^ost bilo trieornis, to je« dm je ob-
etalo is treh mestnih delov. Taksoa se so daoaioji du
mesta serbska In bossnska, ktera obstojijo Is grrada, va-
roša in palanke. Takšno mesto se je bres dvomibe ve-
lelo celo, Bito imena mest Celina pri jadraoskih Ve-
netih, Colo polatiočeao Celeja, Celovec « Kla^^ea-
fiirt Kako jo Is Celovca ^Ktafoofart^ postala, oe
morem sapopasti; morebiti kakšin bavarsk aaarkarraf a
prav slovenski snal in besodi Cviloae ^eviliti, kla-
gen) in ColonespremosaL Nekteri itpelnjeja oeaiako ioki
mesta Klaganfart od ^Gfanfart^, to je, brod čas re-
eieo Glan« Naj to koroški sg:odovinoslov&i rasJasoijV
Ime mest Celina, Cele, Celovee se najda tadi ka-
kor lastno ime in sieer v obliki CELAT '), ia polrnUB-
ieno v Imenih Tetins, Totalas, Totalla *) iti
Dr«f a imena slovenska na irornjo-stajarskik kamnik
so ILARA ^). Ime 11 ara je sanskritHko in slovenske.
II se veli v sanskritn iti in gibati (Biehh^tr pmf. MIL)
— primeri slovensko: listi« Ime II ara se na ravne ti-
stem kamna najde polatinceno: Ittana, Itiaa.
Dalje najdemo slovenska ime CESTVS in CAE-
STVS^), ktero se tadi polatinceno najde v inaenih Via-
tor, Viatorinas, Viatorina ^). Dalje alfa dostikri/
ime CANTIVS ''J, ktero polatinceno najdeno v imeai
Finitas ®), kane staroslov. fiois. Ime;iltno je iodict»
ime BEIGANTIA ^j, to je, Bri^nsUva. Brl^a je i^
eden is deset sinov Bramatovih , kteri je več svetih k-
kev napisal. (VoUmer M79),
Na konca lei^a sestavka še navodimo samo jedno
ime, in to je: TBRTVLLINVS, TERTVLLA '<>j. Ka
pervi pogled sa^^leda hitro vsaki, kteri količkaj siorea-
ski sna, v tem imena slovensko koreniko: terfa, ^ vr-
tala, tertica, vitis, die Bebe. To ime prnii^ dt en-
krat sladka terta nI samo do tiradca , iemoe se riiegor
rastla. V listinah ranskejira kloštra (Stift Beia) mm
bral , da je kioiter enkrat imel |:orne in vineke desetino
v Pfanberga, več ar gor od Gradca, kjer l^ aika-
koršne vinoreje več ni. Ime Tertulia in TeituU se
najde polatinceno v imenih VITBLIA , VITEIVLA m
VITALVITLVS 1'}. Toliko bo zadosti dokaiati, da ob
časa Rimljanov ni bilo nobene keltiske duše
več v gornjem dtajera. Mi smo napise nabrali od me-
stiea A as seo dol do fradčke gore Sokola(Schdkel).
ktero Aqailin Jali Caesar tadi imena je Gessak, brez
dvombe Gosnik ali Gosak (blise Cela je ta4i pora
Oosnik) in ni smo bili tako srečni le enega edinega
eeltiskega imena najti. Kamor je vendar toliko Celto-
gailev bes odnesel?
«) Hahar 580.
') Mahar 379. Rodovise Celar, Celiaio se iiwijo na ŠU-
jerskem in HorTatfikem. Totefa v flari sv. Antoea ▼
slov. 1^0 rib a h.
«) M ohar 847.
«) Muhar 402. Rodovina Cestar aivi v ▼sraidiaskih teplieah.
•) Mnhar 347. 397.
^) Mahar 896. Bode vina Kanoian atvi v PtaJa.
•) Mnhar 387.
^ Mnhar 393. Hedoviba Brif ant iivi v Slivniei.
*^ Mehar 423 in na drop. meet.
«') Mnhar 416. 386. V brenji Trojah med Teafenbaoho m
in Mora v o v fl^ef^jem ŠtiO^ro je na rimskih kamaih bor
vinoaradov lErisan, naga mežka podoba, ktera v vsaki f**^'
arosd dersi. Bres dvombe Je to boaaastvo VitameaSf
kkeremo v čast se Hpomeniki v Noriku postav^eni ■^'fj^'
ako ni indoslavenski Živa pod Vitnmnom skrit. Na rim-
skih kamnih berem sila doetikrat ime Vitalis, to fo
slovenski Živkiin Kivei, kterih Je na StiOM^kem m
Kranskem dosti , kakor tndi Jih ponemeene n^demo v ata-
jnnkih ia kraaskih rodovinah Leben. ^^
— 191 -
Jezikoslovne drobtinice«
Zatiran ^skutnika^.
Leta 1850 je jrospod J. O. LepsUnski v ^Novfcah^
Ott 0tr«ni 8. javil: ^Beseda ^akatnik^ je slo v navadi
v Semea, po Čeruomeljaki io Metliaki okolici. ^Skot-
nilc^ pravijo takem« fantu, ki ^a kaki Kikonski atarii,
liteTi evojih otrok nimajo, za svoje|:a sina vsamejo, in
m u avoje posestvo ali kmetijo v last dajo , in ^a ose-
nijo, naj bo se fant njih rodovine ali ne. — Takim pra-
vijo pokotnik^ ali ^skotoek^. To sa gotovo vem.**
To poterdo je over/s:el ^roap. J. Kapelle na 16. atrani
tistega tečaja z nasledoimi besedami: '^Gospod J. O.
JLepstanski so pomen besede dobro zapopadll, besedo
Batno na sebi so pa napčoo sapisall. Ne „«katnik^ am-
pak ^skopnik^ se takema fanta pravi , ktere^a takajsni
kmet za svojega sina k sebi vzame itd.^
Ker nabira vel slovenskih besed ne vejo zdejk orna
l»i verjeli, poviSni jaz ta očitno: da ima n^osp. Lepstanski
prav, da se res ti pravi takema fanta ^skotnik^ in de-
kletu ^skatnica^ od besede ^skAt^. Oče je menda tako
deta del, da ma je na stei^ni s podroke sedelo, kar se
Bdej Zombercani vel<i: dete mo sedi a skilta. Be-
eeda ^skapnik^ pride ed akapej in preveč zapopada.
Da se tedaj vsaka zmešnjava o ti besedi odstrani,
pricakajemo s polnim pravom od grosp. Kapelle-ta,
da bo ko posten moz svojo poterdo overirel in preklical.
Sploh pa naberavci slovenskih besed bodite v vsem na-
taneoi in pazljivi I Kobe.
Grady gradjanskt^ «> <>> grajski ^ a, o.
Grad pomeni v slovenskem jezika : B a r ^, S ch I o s s,
allenfalls eine feste Stadt, Festang, — in arrajski,
a, o (i^radški), kar je ^rada lastnega, herrschaftlich ;
od ^g^rada^ pride g^rašina, g^rajšina.
V ilirskem jezika imenajejo pa v obče vsako
mesto — Stadt — g:rad, — g^radjaniii, Bfirg^er,
Sladter, — irradjanski, a, o, stadtisch, bttrgerlich.
To je vse pravo in dobro, — ali napačno je, da na
Horvaskem itd. rabijo besedo j,g:radjanski,' a, o'^,
ktera stricte le den Bfirg^er = Stadter pomeni, za
j^BUrger^ v obširnem pomeno deržavljanskem. Velika
velika pomota je tedaj, da prestavljajo bikr«:erliches
Gesetzbachitd. z ^grradjanski zakoniki Je li so
postave, kijih zapopade ^bllrgrerlichesGesetzbaeh^, edino
le ztt gradjana = mestnjana veljavne, ne pa za
^ vsa C e g: a deržavljana, naj živf v gradu (mesta) ali
v vas! na kmetih?! Ako spisatelji, ki niso pravoslovcl,
ti pomen mešajo, jim nI za zlo vzeti, — da pa tako
tudi pravoslovci ravnajo, je čadoo, Deržavljan-
ski zakonik, deržavljansko pravo itd. je prava
beseda za „bflr|rerllch^ v takem pomena. Se mnogo
drazih besed bi imeli omeniti, kakor na priliko: ar k za
;,Bog:en vem Papier*', kar je le ^Bogen C»reas) einea
Gewdlbes itd.,— al namest tega raji prosimo: naj bi se
ne samim nam Slovencem vzajemnost ne priporoče-
vala,temoč vsi m sorodcem. Tadi mi Slovenci imamo v
fivojemjezika mnogo dobrega blaga, ki pa je, žalibožel
ptajica celo našim bližnjim bratom. V.
Ozir v stare 6ase..
Pad Carigrada 29. majnika 1453.
Ravno je 400 let preteklo, kar je Konstanti-
no pel, glavno mesto nekdanjega imenitnega gersko-bi-
zaDtiDskega cesarstva, Tarkom v oblast prišlo. Po
dvemesični oblegi ga je premagal ealtan Mahomed. Od
tega časa so Tarki se vsedli v nas del sveU.
Popfa pada Carigradskega bi ategnil ra v no sedaj,
w so oci celega svela sopet na to mesto obernjene, brav-
<^om ^Novlc«' mikaven biti ; podamo ga nekoUko okraj«
aanega, kakor smo ga v f850letnem tečaji ,,Slovaiiije<^
naUsalti dali večidel po popisa Hamer-PargsUloven.
V izhoda Traolja stoji na sedem hribih, enake
atarema Rimo« Carigrad ali Stambal« Zidala ata
ga Bičane in pozneje Konatantin, od kterih jetodi
imeni Bičane io Konatantinopel dobil. Greki se
ga tadi An t a za (cvetoče meato), Arabci pa Farrak
Cločivno mesto) imenovali , ker Earopo od Azie loči,
Carigrad , zapovedovavec dvoh morjev in dveh de*
lov sveU, naj večo tergovavsko mesto izhoda In zahoda,
je od dveh krajev od morja obdan in se le na tretji
strani s sabo zemljo Tracije deržf. Proti joga gleda na
l^ropont in Helespont, proti izhoda na sedmeroberdne
bregove Bospora in na viharno čeroo morje. Na jož-
nem iztoka Bospora leži v vsaki vihri varna laka, ki
se je nekdaj po svoji podobi in naravnem bogastva ,,zlati
rog^ imenovala. Laka je pervo , breg Proponta drago,
deželna stena tretjo trivoglato stran mesta varovala; na
brega morja je stal le en sam zid brez rova , na deželo
pa dva s širokim io globokim prekopom; na vsakem treh
voglov vterjen grad v zrak moleč. Na enem konca lake <
se je vidil grad in cerkev sv. Demetria , na dragem konca
berdo Kynegion imenovano, na tretjem konca mesta
je Kyklobion ali Pentapyrgion, to je, pettornata
terdojava, v zrak molela, pozneje pod imenom ^sedem
tarnov^ po celeni sveta znana. Na stranih mesta sta
bile dve Inki, krog kterih so stala krasna poslopja in
ne dalječ od tod več cesarskih gradov.
Na dragej strani proti morja je bilo dvakrat sedem
vrat proti loki; na deželo so bila perva vrata imenovana
Kaligaria, draga Myriandri ali Poiyandri, to
je, vrata tisoč mož, zato tako imenovana, ker so zi-
darji, ko so od dveh strani mestno ozidje zidali, tokaj
skopaj prišli , kterih je na tisoče bilo. Že ko so Avari
to mesto oblegli, jepri tih vratih hod boj vstal; pri torski
oblegi pa so se bojevali pri tretjih in srednih, pri vratih
sv. Romana, ki imajo se dandanašnji ime Top kapa si
od strašnega topa, kf je bil pred ta vrata postavljen.
Th sta stala dva stolpa, sv. Romana in Bagdanski
stolp. Potem so droga vrata, skoz ktera derži pot k
virnemo poslopjo, potem> čez Regij v Selymbrio.
Zadnja so imenovana zlata vrata, skoz ktera so
zmagovavci slovesni vhod pričeli. Kmalo po zadnjem
zmagnem vhoda Grekov so bila zazidana iz straha, da
bi se prerokba, da bode skoz ta vrata sovražnik mesto
vzel , ne dopolnila. Ravno zavolj tega straha so bila na
nasprotni strani podzemeljska zazidana, pa potem spet
narejena , skoz ktera so Torki v mesto prihroli ; zlata
vrata so bila zaperta, in prerokba se se nI spolnila, na
ktero sami Torki verjejo, da jim bodo skoz ta vrat«
enega dae spet kristjani mesto svojih očetov vzeli.
(Dalje sledi.)
Novičar iz slavenskib kri^eve
Iz Černomeljske okolice 11. junia. »Kjer je
naj veča sila, je božja roka naj bolj mila^ — je stari
pregovor in res je taka. Hoda , prehoda bi nam se go-
dila, ako bi naša, lani v vasem listo prerokovana ker-
vava revsina po blagih g^. deželnema poglavaro grofa
Chorinskem in okrajnem Jožefa Derbiča do milega serca
Franca Jožefa ne bila dospela. Ljadj6 so ravno vidoma
hirati in na poti tu in tam pehati začeli, kar pride od
zgorej pomoč in mi delimo med glada mlohave cesarski
dvopek. Okrajni poglavar gosp. Jožef Derbič , ki ima
pač na pravem mesto om in serce, skerbi za to zapu-
ščeno okolico kot oče za svoje otroke, pa ne bežnim te-
moč trajnim načinom, ker po napravi prikladna ce-
ste ti okolici pot pripravlja, po kterem ho v napredek
ovoj pridal lagle med avet spečavala.
— 11» —
Pred sv. Medardon iMo noč je bil groMB mUt f
kočevakili h^ik proti lopiicaa : miiiI> je m hribov od-
mMo, Mm, foiol in keraso pokoBČido; taii je zidan
■oet U pod Tabora proti Poljaoioi podorlo* — Po oaoib
hribih jo otirn pod ontiroM bodo pognilaf krompir gti
80 lo siej ia somljo; fažol in pooaiea blodita; frojs^
horli, ker m« ooodni oij aeagaja; onega jo bilo po na-
ših drogah do 4. jnnia dovolj. Mi oo nekako lo prerodi
agodoj hvaliora; belik Krajnoov pregovor pa pravf : na
pohvaljene jagodo veliko eanje no nool. Bog
da>, da bi take ne bilo! Kobe.
1% Št. Kociana na Dolenskem €. junia. Z.
Letoo%0e nam je bogata letina obetala, in nasjeaasad-*
nje trt ofkbe lota so tolažila, v kterih se je veliko do-
Bih gospodarjev slo Badolallo, ki so krak kopovati mogli,
v Karlovee svoje doDarco snesli in oo skoraj vsega ane-
bilf. Pa pregosto in preobilno letoinjo desevanje je za-
čelo nase npanje kar alo pomaDjievatl. Travniki so res
cali in stemi velike; ali semo kaže redko, ječmen snit
slo napada in se bojimo todi sa pšenico. Sadje se je
srasnn ieiioj in jabolk slo osnlo, in jarloa je slaba, po-
oebno kornsa bleda in revna, ker jo preobilna mokrota
nadlegva in ji gorkote manjka. Nor bolj pa nas straši
po naših vinskih gorah na tortnih listihnovo aims,p1es-
Djivec namreč, ki se je saeol pogostoma prikazovati, in
od. kteroga so se vlani gorkejsi laske Id drago dežele
veliko škodo terpele. Skorej vsaka torta Ima čodoo gram-
pasto, in kakor garjevo, bradovičasto listje odznooj, od
sDotroj pa belo io plesojevo. Nihče oo kaj taceffa ne
spomni. Bojimo se , da bo grojzdje , ki ga je obilo za*
roda, ravoo tako bolehalo. Bomo v j^Novicah'' Daeveto-
vaoo zdravilo, žveplo, poskasili, io menimo, ga enako
mavca CsiP^^} ^ praho po tertji in po vino-
grada sejati, da ga potlej naj dež v sončijo vtepe;
bo boljši, namest listje aH pa tadi grojsdjo v žvopleoo
vodo namakati, ker mislimo, da bolosen ni le v listih in
v grojzdji, marveč v celi torti, tadi v zemlji Id kore-
nini , ne pa v zraka. Morebiti bi pepdl , živo apno, so-
litar, tojevic, ogolai prah, ali pa kremen v prah zmlen
in s živim apnom smesan pomagal Bomo vee to poska-
sili in izid naznanili *]• Morebiti pa, in borz ko no,
preobilni solitar in solitarjeva kislina v zemlji to bolezin
dola. In todi v krompirju, ker zlo gnojni vinogradi in
zlo gnojno njive nar več take bolezni kažejo in soKtor-
jova kislfna enake prikazni narejs« Če bi to bilo, bi bilo
res žveplo nar boljši zdroTlIo (antidot).
Iz spodnje okrajne Ribniške doline 9. junia.
J, C. Dasiravno je že naSa „Velkagora^ vsa zelena,
se so semtertjo dobi sneženih žametov po nji. Ker je
po naših hribih in todi po nosi doHni kmalo po novem
leta in posebno 14. malega travna toliko snega padlo,
zavoljo snežnice , ktera je po polji vse stroge in rape
napolnovala In njive namakala, do 6. velikega travna ni
mogel kmet no tarslca no krompirja saditk. Tarsica je
komaj ti teden za okopovanje dorasla^ krompir pa še ne.
Bakitnisca, ktera blizo vaai Blato na enkrat opod j,Voike
gore^ tako močna izvira, da žago in malin zraven iz-
virka 8 štirimi tečaji goni , četort are med poljem in trav-
niki po zemlji teče, ne raka, ne ribe v sebi nima, pet
malnov in dviS žagi goni in se pri Bakitnici opet v zemljo
zgnbf, je že od božiča tolika, da so kolesa malnov io
žag vedno pod vodo. Snežnica in lijaki so nam napra-
vili tedaj pozno letino; Bog daj lo bolj osasno poletje in
gorko jesen! Nam je snežnica vzela veliko vsejane pso-
nico, reži in ječmena, pa vendar ne toliko, kakor je-
senska povodi nj leta 1851, klera nam je, po malem
rečofko, več k^ 4Q# mornikav poaoiaompieplee , vaorei
in ječmen po polji oničila. Kar y^ snažniem polje sapa-
otila, raste vidno' lepa pšenica In dragi mali O0taojki ster-
nlne, posebno pa mervs.
1% JJubljane* Od Danajsfte ometnijske dražbe
spet v Ljabljano poslane podobe {'^ipO atnatrianskik ur
ptajih malarjev so v reda ti na d(. Jakobsk^na Cergaii
ogled postavljeno. Vsak kdor 10 kraje, plača, matem
64 razpostavljenih podob ogledovati, ktere večidel «
prav lične in nektere celo Izverstne; prar bi bilo, da
bi takošne razpostavo nobeden naših malarjev^ tudiitit-
žele ne zamodll. Veselilo nas jo v ti rasatavi tadi ih
dlti podobo Kriatasa in Marie, ktero je nai domači pt-
dobar Zaje France Iz glpsa hvalevredno ierasal^
ti na ogled in prodaj postavil. — Bivši c. k. močoljti
aktaar in vrednik nekdanjega Novomeškega č^
nika |,Slovonions Blatt^ gosp. Po lak je 6. mejnika m
Danajl amerl.
NoTiCar iz mnogjli kr]\|eva
C« k. minislerstvo denaMva jo nazaaniio v narad-
non mesečnem razglasa, da se je anoook ceaa raketa
papirnega donara mesca oMjnika v vaeai sa 3 aii.
990.179 II. zmanjšal. — q#vno to mkiiatorotvo m-
znanja, da nemške papirne, šeotico se lodokoDca
tega lota še veljavao; naj jik tedaj vsak, kdorjikbj
ioui, do tistega časa speči ali za plačilo pri eeo. kiak
ali naj jih zamenja za srebornešestleo; ogerokeiato
šesttee ostanejo še veljavne. — Nova postava aa soob)«
po valh cesarskih deželah pride kmalo na dan; kakor se
sliši, se ima tistim krajem pred vslm pravfca sa sobdjo
podelovati, ki so blizo železnice. — tt» dtn t m.
00 k pogreba spremiti na Danaja visoko zasIažeaegadi/flM//a
grofa Stadion- a, od kteroga so sme r^či, daJeMbla--
gor deržave daroval življenje svoje. V potiebDo hUgem
spomina je gotovo našim bravcem izTerzaskega ^/aroj
mož, ki jo ondi za šole si toliko prizadeval in ie v leta
1846 veliko čiato slovensta(^ bakev z novim pnvoV\ftom
natisniti dal, ktero so i z por va slovenske šole tidi dra- <
Bih dežel le iz Tersta dobivale. — Ban Jelaeič jo v
tolažbo silne revsino v Karlovški okrajni, v kteri so
je več drnžin le s travo in listjem preži vilo, 2000 fl. \
razdeliti dal. — Zastran Ta rš koga se so zviraj nič
00 zvd: kaj da car misli storiti« Toliko je gotovo, da je
angleška vlada akazala poveljnika vojDih bark: najse
bltža barkam francoske vlade, in bliža« pomaknejo vse
Dardanelam. Tadi to je po pripovodbi časnikov fcoio^o,
da se raska armada za vojsko pripravlja , kakor toditar-
ška, — al za volj pripravljanja k vojski še ni trebi,
da bi morala vojska biti. 4. dan tega mesca je nek
rosovski car še vnovič 8 dni odloga dal tnrškl vladi:
ali se hoče^ vdati terjatvam njegovim ali ne« — Torki ao
terdnjavo Zabija k spet popravili, — Arhimandrit ii
Ostroga bo nek za vladika Čornogorskoga v
Petrograda posvečen. — Knez Černogorski^jo razdelil
200 častnih svetinj „za vero i hrabrost^ med Čornogorce,
ki so se v poslednji tnrškl vojski naj slavaišl obnašali. |
Aa aooKom roiito cvet^^
Po njih oebele mtfd ker^-
*) Prosimo.
Vred.
Pesmica • pvmladi.
Mindl je ameraovaiOa eas,
Topleji soloco z^cje nas.
Zbfldila 99 aarava vea Po ^erinih ptici ferki^O;
Is spanja Je posimskega. Pojejo, s^Jesda snasaj«*
SelenJe ff^jev, trat in Kost la potok bres ledd btv^^j^^
Podi v fore sne^a belost. Ob njem pastirček Be ys^'
Vse se radnje^ veseli,
Tnd nam veseliin bit' veli.
— e.
NAtiskar in zaJoioik' Jož^/ Blaznih 9 Ljubljani.
knetiji^kih, obertnijskih in narodskib Ttsti
( fiNik teden ivtkrat , nam- }
reo v sredo in saboto.
Odgovorni vrednik Dr« Janea Blelncls«
iVelJiO<>**«ole letepoi^oetill
4 fl. , seer 3 fl. , m pol letns^
2fL. po posti, soer 1 fl. 30 kr. |P
Tecof XL
V saboto 18- junia 1853-
iMt 49.
Kako nag si umni kmetovavec po vsili potih
svojega gospodarstva gooj nnoži*
Pretres zemeljnik gnojnih ^vt&ri.
(Dalje.)
Razsipi ali suta starega zidovja.
Gnojna moč te šute obstoji v lugastih soleh,
fosforokislem in ogelnokisl^eni apnu in amo-
niakovfh in solitarokislih solen. Kolikor
več ilovce in kolikor sfarejsi ilovco ima
šuta v sebi, toliko vea ima ravno imenovanih gnoj-
nih reči v sebi, in toliko bolji gnoj je. Gotove sku-
šnje uče, da ilovca v starem zidovju se sčasoma
sila veliko gnojnih drobeov z zraka napije, zlasti
amoniakovib, ki se v nji v solitarokisli soli spre-
mene. Znano pa je, da amoniakne in solitar-
ske soli rastljinam dobro teknejo, ker gnjilic,
kije v njih, lahko prekuhajo in sebi v živež obernejo.
Le malo žgana opeka ^cegel), ktera rada
razpade in se lahko spersteni, je razdrobljena ilov-
nati suti enaka, ledaj dober gneg; mo^čno žgana
opeka pa je bolj terdemif kamnju podobna, in ka-
kor to, nima gnojne moči.
Apnena suta je enaka peHnemu, apnenemu
laporu ali soldanu, ki se je z zif^^ka gnojničosti
napil; dosto obilo solitarokislih soli bo pa ta euta
takrat imela, ko je bila več časa z ginilčnimi teko-
činami, postavim, s scavnico v dotiKi, kakor je
apneni omet (frajh") v hlevih, itd.
Cestnt'pran in blato. Ni vsako cestno
blato enako dobro. Vrednost cestnega blata se ravni
po lastnostih kam n j a, s kterim cesto nasipajo. Je
nasuto kamnje kremen, tudi prah njegov ni več
vreden kakor drobni pesek; le tolikanj veči vred-
nost ima, kolikor več je njemu primesanega ži-
vinskega blata, ki se po cestah trosi. Že več so
vredni ostanjki tistega kamnja, ki je lastnosti polj-
skega spata (kakor granit, beli kamen, porftV,ba-*
zaltj, ker to kamnje vselej obderži nekoliko luga-
siih soli, apnjenika, fosforokisline itd«, ktere stvari
dobro gnojijo, če po dežju in zraku tako kamnge v
prah razpada. Prah apnjenika in tako cestno
blato je nar bolji, ker je ravno toliko vredno kakor
lapor in apno samo.
Smeti, pometeneiz his, dvoriš, mestnih
ulic itd. se smejo po vsi praviei že, prištevati sla-
bemu mešanemu gnoju. Vsake baze dobra so-
((erga se najde v takem gnoju. Kakošno veliko
ceno imajo zaničevane smeti, vejo Belgiški kmeto-
vavci nar bolje, ker oni pridno nabirajo po mestih
tak giioj , in ga polne ladje kupujejo iz Holand-
flkega, da ga mešajo potem s cestnim blatom, s
tičjekom „guano^ in z družim gnojem in tako svoje
peiene «tepe preittinjajo v rodovitne poljM 4a Idpe
senožeti.
B4ato ifl grabnov, bajarjev In druzib
vodotokov. Tudi vrednost tega blata ni povsod
enakia, ker voda, ki ga popuša, zemlja, po kteri
ta voda teče , in kraji odkodmr se voda v grabne steka^
preminjajo vrednost njegovo. Voda, ktera priteka
Iz rodovitnega bolj visocega polja , ali ktera teče
skozi vasi ali mejita, donaša mnogo rodovitnih smeti;
tako blato je kaj dober giioi. Voda pa, ktera teče
skozi gojzdme aii močirne Kraje ali po nižavah in
Eešenih ravninah, popusa le malo vredno blato,
tere^ gnojna vrednost ni tolikšna, kakor jo ne-
kteri cenijo. Jez sim več sort tacega blata pre-
iskoval , pa sim v 100 funtih komaj 6 do 10 fun-
tov rodovitne sperstenine, 1 funt ogeljnokislega apna
in komaj 4 lote fosforokislega apna najdel. Nekteti
mislijo, da černa farba tacega blata je ilobro
znamnje njegove rodovitnosti, — al zlo se motijo;
tista njegova černa farba izvira večidel iz černega
železnega o k is 1 j an C a in od ogli a klsTe
sperstenine; — ti dve reči ste pa malopridni in
cel6 škodljivi rastljinjn. Živa priča tega so
skušnje, da polje in senožeti, ki so bile gnojene
čisto s takim frišnim blatom, so bile «labeji od
poprej. Kdor hoče tako samo po sebi nialovtedno
blato, zbo I j sat i, naj ga pomeša z žganim apnom
aH laporom in večkrat premetovaje naj ga pusti na
zraku tako dolgo ležati, dokler kisla sperstemna ne
zgubi svoje kisline in železni okisljanec rfiisenoxy-
dulj Ae ne spremeni v železni okisanec (fifsenoxyd,
rijo), kar se spozni iz tega, da je celi kup ru-
javkaste farbe postal.
Kolikorkrat kmetovavec tako blato za polie ali
travnike rabi, naj ga ima le za podlago, s ktero
še drug živlnsk an rastljhisk gnoj me^. Potem jo
bo dobro opravil. (Dalje sledi.)
Gospodarske skušnje.
•Olje iz grojzdnih peikd.
Na Laškem delajo olje iz grojzdnih peška ta-
kole : Sprešano grojzdje kuhajo , da peške iz njega
dobe 2 ktere zmeTejo v drobno štiipo; ti štupi, me-
šajo JO v bakrenem kotlu , prilivajo tako dolgo vode,
da se nobene kepe več ne kažejo v zmesi , potend
zgrejejo kotel. Če se tako dobljeno testd v roki
zmučka in se pri tem izmed perstov olje cedi, gia de-
nejo na konopneni ali žimnati pajkelintakovprešo;
preše se še enkrat zmelejo in še enkrat se z njimi
ravno tako ravna, kakor pervikrat. Iz 100 funtov
frišnih peški se dobi 10, tudi 20 funtov olja za
svečavo.
— 194 —
Ozir v stare čase.
Pad Carigrada 29. majmka 1463.
(Dmlja.)
Torki 60 , nadaseni po besedah svojega preroka
Mahomeda, večkrat poskosali G rek o m Carigjad vseti;
enkrat so pred njegovim Kidovjem celih »edem let ležali,
io okrog ležeča polja sejali in želi, da so si živež pre-
ikerbeii.
O začetka mesca svečana leta 1453 pa spravijo
12 Adriaoopola sila težak top na pot proti Carigrada. Pet-
deset parov volov so vpregi! ; na vsaki strani je slo 200
mož , da so ga prekaca varovali ; spredej je bilo 60 ko-
larjev in 200 pionirjev, da so pot in mostove narejalh
Dva mesca' je prešlo, preden so top dva dni dalječ pri-
peljali. Karadsabeg, kterema je bilo poveljstvo dano,
je med tem severne in jažoe okolice Carigrada na brega
Ponta io Proponta v svojo oblast dobil. Mesendria, An-
hlalos, Byeon, tri ure od Carigrada ležeči tnrn sv. Šte-
fana , grad Eplbatos , vsi ti kraji so se mo adali ; le Se-
lymbria, aaapaje na svoje terduo ooidje, se ma ni hoUa
podvreči. Med tem pokončavaojem se je ljudstvo Cari-
grada med saboj prepiralo aavolj spoznavanja gerške
inkatoljske vere. Scerso se poprejšnje leto 12. gradna
na videz sjedinili , da bi od katoljskih knezov pomoč zo-
per Torke dobili; pa ogenj cerkvenega razdvojenja je
pod pepilom tlel in se pri tej priložnosti vplameoil. Te-
daj ste vstale dve stranki: katoljska, ktere glava je
bil cesar, in gorska pod vodstvom takrat naj mogoč-
nejšega admirala Nataras-a, ki se je prederznul rdči,
da raj v mesto torski turban kakor latilisiki klobok gleda.
Namest da bi se bili zjedinjeui Torkom v bran postavili,
so Greki in Latinci (rimski katoličani} eden drogema na-
sprotovali. Tako je post miool.
V petek po veliki noči, 6. aprila, pride soltan Mo-
kamed s svojo armado pred mesto, se vsotori zaberdom
pred vratmi Kaligaria, in mesto obda od lesenih do zla-
tih vrat. Velki top je bil pred vrata Kaligaria postav-
ljen, petem pa, ker so bila novo vterjena vrata pre-
močna, pred vrata sv. Romana pripeljan, od kterega so
ime dobile, ki ga se dandasnji imajo. Zraven tega topa,
ki je po 12 centov teske krogle (kogle) metal, sta bila
že droga dva, ki sta poldrogi cent teske krogle metala
in lazdiranjo velkega pot pripravljala. Dvd ori so po-
trebovali, preden so ga nabili, in čez dan so ga le se-
demkrat zažgali; osmibart je že pred zorom zagromel
v znamnje napada. Pa kmalo se je razpočil in je razter-
gal ogerskega topničarja O r ban a, svojega stvarnika.
Spet je bil popravljen , da se je rabiti mogel , in je se-
demkrat na dan v zidovje teske skale metal, — pa mojstra,
ni bilo več, ki je z njim dobro ravnati vedil. Zdaj
pride v tabor k Mohamedo poslanec Ivan Hanyady,
ki je pred poldragim letom s soUaoom triletno pomirje
sklenol. ^Hanyady^ — govori poslanec — ^e deržavno
oblast Ladislava izročil; kar je obljobil, ne more
več spolnovati ; tedaj Mohamedo pismo pomirja nazaj po-
sle, In tirja svoje; z ogerskim kraljem naj soltan storf,
kar mo je drago''. Ko ti poslanec gleda , kako nerodno
topničar velki top rabi, se mo smeja, in ga podoči, kako
ga naj obrača, da bo dobro napredoval. Podočll ga je,
da, ako hoče zid razsoti, mora enkrat pet do sest sež-
Djev na levo, potem pet do šest sežnjev na desno, in
na zadnje se le v sredo streljati. Topničar ga vboga,
in zidovje se v razvaline podere. Tako sta dva Ogra,
en topničar, ki je velki top vlil , in en poslanec, ki je
tarškega topničarja streljati očil , k pad o Carigrada svoje
pripomogla.
Zraven velkega in oh6h stranskih topov je bilo so
mnogo srednjih in majhnih od lesenih do zlatih vrat na-
stavljenih. /Serbski rodokopi iz Noveberda so pod zemljo
jame kopali. Prederli so zemljo do mestnega rova , m
loknje v pervi zid narediH in obležeuim snnog:« žkede
Dtpravili. Štiri torne na kolegih so Torki proti eidovji
pomaknili; na njih so bili mostovi napravljeai 9 da bi po
njih de mestnih vrat priti mogli. Cela arimada Tarko?
je stola čez 250.000 vojakov; 100.000 koojkov je stal«
za taborom, 100.000 pešcev na desnem krila. do zlatik
vrat, in 60.000 na levem, v sredi soltan s 15.O00Ja>
ničarov. Saganos-pasa z nekoliko tisoč mož je atol m
berdo za Galateo, na drogej strani Carig-rada nasprot
ležeče loke. Brodovje pod poveljstvom BalCaogrbli-a je
štelo 73 galej in čez 300 majhnih bark, b VBemi ska-
pej 420 bark.
Tako moč in pripravo so imeli Torki. t
V Carigrado je bilo oboroženih Gerkov 4973. Zra-
ven teh je bilo se 2000 tojcov in 300 aliSOOGeDO«-
carjev pod peveljstvom^Ivana Longa, is plemenite
Giostinianske rodovine, na dveh galejali obleaeoim v po-
moč ponlanih. Cesar jim je bil hvaležen, ia jih je bo-
gato obdaroval. Izvolil je Longa za vodja tri atomoif
in mo otok Lemnos podariti zagotovil , ako bo Mohamed
primeren se pd mesta odtegniti. V loki je stalo leatir-
najst^ bark za hrambo mesta; todi strelastvo je bilo slabo.
Greki scer niso mogli tako velikega topa, kakor so ga
Torki imeli, sovražniko nasproti postaviti, iier so bili se
tisti ^ kar so jih imeli, veliko preveliki, da so zidorjo
stresali in iSerkom več skodvali kakor pa koristili, [a
vonder so bili Gerki tako hodo razkačeni, ker sejeo/1
naj veči top razpočil , da so hotli topničarja ^ ki gt je
zažigal, k smetti obsoditi, ker so ga dolžili , da ^je
bil Mohamed podkopil. Velike torne , ki so jih Tirki |
proti mesto pomaknili , iz kterih so vojaki toro sv. Eo-
mana prekocnili, so Greki s posebnim gorskim og-
njem eno noč zažgali; Mohamed je prisegel pri všib
prerokih; da bi ne bil nikoli verjel, da badohaeH f eai
noči toliko storiti zamorejo. (Dalje sled/J
ŽivUeiue slavnih Slovanov.
XIX.
Dolinar Tomaž.
A* S ponosom smemo Slovenci tega slavnega, pre- I
očenega moža, doktorja pravic, c. k. dvornega eveto-
vavca In dosloženega očenika cerkvenih pravic visoke
šole Donajske, med svoje šteti. Dolinar (pt^ domače
Koraltov Tomaž), od kterega so se todi oceni dra-
gih narodov marsičesa naočili, se je rodil v Dorfar-
jah, staroloske fare na Krajnskem 11. gradna (dec.)
1760. Male šole je dognal izverstno ondi in v Trebižo
(Tarvis) na Koroškem; leta 1772 je pa stopil v latioske
šole Ljobljanske, kjer se je potem todi modroznan- .
etva in dve leti za dohovna očil — do leta 1782. Te^a |
leta se premisli in se opoti na Donaj, kjer 1. 1786 pra- I
voznanske šole tako slavno doverši , da ga že tretje leto 1
po tem v ces. kr. šoli (akademii^ jotrovih jezikov na
Donajo za očenika natornih in osebojnih , občnoderžavoih
In narodovih pravic Izvolijo. Ob enem je namestoval
očenika cerkvenih pravic v visoki šoli Donajski« Leta
1789 je zamenjal pervo službo s slo žbo očitnega ponav-
Ijavca zgodovino nemškega cesarstva in naoka najemskih
in nemsko-deržavnih pravic v Terezianiščo. Sedem let
pozneje (1796) so ga poterdili za duhtarja pravic, 1797
pa za pravega očenika zgodovine nemškega cesarstva*
najemskih in nemškoderžavnih pravic, ktero složbo je
poprej le začasno opravljal. Zahvolivši se C^^O,^^
podeljeno složbo očenika cerkvenih pravic v visoki soli
Pražki zavoljo bolehanja, dobi (1805) ravno tako složbo
na Donajo; 1810 ga isberejo todi za očenika pravfa
rimskih.
— 195
Tako je poviksavala Dolinarja, gioa airomaskih aU-
viBOv, prebrisana |^la?a od časti do castL Ime Dolinar*
jeFo je aačelo po aoeoih bakvah, ki jih je modri mož
MpiaoTal , po vsem ačenem sveta sloti. Nova velika čast
^m doieU leta 1824. Is posebnega spoštovanja uje^rove
redke učenost! in mooirih sasl«|^ v ^nanstva ga imenaje
presvetli eesar Franc I. pravega ces. kn vladnega
flvetovavca« Pa to ni bila sadoja; ie večjo je do«
spel. Ko ma je namreč cesar h 1831 dovolil v pokoj
iti , mu je dodelil s preveliko pohvaio sa toliko aatilog
tudi posebno čast pravega cea. kr. dvornega sveto-
Tavca.
Umeri je preočeni Slovenec 15. svečana (febr.)
1839 v 79. leto, zapastlvsi veliko svojih spisov ačenim
na korist, sebi in naroda svojema pa na veliko veliko
slavo. Počiva na pokopališčo Maria-Eacersdorfeikem biiso
l>anaja.
Zares redke so tako nčene in rassvetljene glave,
kakor je bila Dolioarjeva.
Ker ne dvomim, da bo nčene Slovence, posebno
pa pravoslovce mikalo voditi, kaj je učeni rojak vse na-
pisal, naj naštejem na kratko imena spisov njegovih v
Izvirnem jesiks , kteri so pod ismialjenim ali pravim ime-
nom , ali pa brez imena izhajali. Pod izmišljenim
jih je^5 (Histor. nnd jnrid. Abhandlangen). — Brez
imena: „Erklarttng de«' allg. tentsch. Lehearechtes%
Wien 1793, — ^Erklarung des tentsch. Staatsrechtes
nach Patter**, W. 1793, — „ErIaoternng der teaUch.
Reichsgescb. nach Patter", W. 1794, — dalje več zgo-
dovinskih epifiov, preboj In spisov pravoznanskih po raz-
ličnih časnikih. — Pod pravem imenom: 1. ^Erlan-
tcrnofi: der tentfich. Reichsgeschichte^, W. 1801 , 3
zvezki, — 2, ^Codex epiHtoiaris Primislai Otokari H.
Bohemiae regi8% W. 1803, — 3. „Darstellnng des
Rechtes gelstlic^er Personen^, W. 1813, dragi natis
1817; — 4. ^Hmdboch des in Oesterreich geltenden
Eherechtes« 1813—18, — 5. ^Erlaoternng des §. 83
b. G. B. dber Ehedispensen^ v Pratobeverovih „Mate-
rialien fiir GoHetzknude^ (8. zvezkov W. 1814-- 1823),
v kterih se še več dragih mičnih spisov Dolinarjevihiia-
haja : „Errichtang a. Umandernng der Benefizien^, —
^EinrichtaDg der Giv. n. Mllt. Seelsorge in dan čuterr.
Laod.«, W. 1822, (polatinčil Jaranič 1824), — „Er-
laaterang des 11. Haoptst. b. G. B. %%, 93—122 (3. a.
4. Bd. des Eherechtes), W. 1836 itd. Od 1. 1834 je
dajal 0 Kudlerjem se dalje na svet Wagnerjev
časopis „fdr osterr. Rechtsgelehrsamkeit a., polit. Gesetz-
kuDde^. — Vedno je marljivo delal, ves čas, kolikor ma
ga je ostajalo , po knjižnicah stare bakve in rokopise pre-
gledovaje^ iz kterih je veliko imenitnega za nemskoder-
zavno in za cerkveno, pa tadi za aostriaosko zgodovino
nabral. Zajemajo pa iz izvirov, je svojim spisom po-
sebno ceno pridobival, zavoljo česar jih se ^dan danes
jako čislajo. Tadi je 1811 pridno pomagal pri novem
izdavanja občn. zakonika deirzavljanskega, po-
kazovaje mnogoverstne napake v smisla in pregledovaje
natis tako skerbno , da je od cesarja pismeno pohvalo dobil.
Novičar iz slavonskih iinuev.
Od Sotle na Štajankem 13. junia. — a—
Prez2:odej je svet trobil in dobro letino obetal. ^Človek
«ibrača , Bog oberne^. Ni zadosta , da nas veliko deža
že nevoljne dela, nI zadosti, da je ie 18. in 26. maja
bada ara nas strašila in toča pobijala , ampak se nas je
ojstre^a šiba zadela. 10. dan popoldne prirnsi slrasna
nevihta^ lomi drevje, hrame odkriva, toča ropoče , dež
lije kakor Iz odpertega neba, potoki nastajajo reke, de-
rejo čez ceste , senožeti in polja , in v pol uri vkončajo
V90 apanje abogega kmeta. Kako hada je bila- ta ara.
se lahko iz tega vidi : danes že sterti dan prido kmet
in terdi , da je se več kakor za 30 voz od vode uune^
sane toče vidih Naj vee škode je toča naredila ukoU
sv. Eme, sv. Petra na Medvedovem Seli, pri Sla*
tini in Rogatca in dalje po Horvatskem« Kratko
pred se nadepolni zeleni, zdaj pa šahi rnjavi vinogradi
so poderli ves ap nesrečnim stanovnikom, kterim jp ti
težka ilovnata zemlja mačaha, ne pa blagodarna mati^
in ki razan vina nič za prodajo ne pridelajo. Razan
vinogradov, na ktere se tukajsni kmet naj bolj opira^
ima le malo gojzdov, senožet in njiv; kruha komej za
svojo hišo dovelj pridela, in veliko jih je, ki ga le ma-
lokdaj vidijo. Njih j^lp je zato revno, in ni čuda, da
Bcer mladi ljudi, posebno možki, pri tako pičlem živeža
in teskem dela se naglo starijo. Revšina v nekterih kral-
jih se mora viditi, da se verjame!
1% Bistriike okoUee na Notrajnskem 14.Junia^
—m — Kmetijska podružnica v Bistrici je 12. t. m. veselo
slovesnost obhajala. Na povabilo svojega prečastitega
predsednika gosp. dekana Antona Grasiča so se ti
dan po večernici udje te podružnice z drugo množico
ljudi v farovža Ternovskem zbrali, pričakovaje, kaj
da se ima zgoditi. Gospod predsednik besedo poprimejo,
in 7 lepi slovensini narpopred imenitnost in korist
kmetijstva razlagajo. Kar imenitnost kmetijstva
zadene, so iz sv. pi^ma in starih zgodb dokazali , kako
da je Bog Ijadi za delo vstvaril, da so že pervi Ijudjci
kmetovali, da so pametni možje vsaki čas kmetijo visoko
čislali, in kako da si se dan današnji visoko postavljeni
gospodje in do možje iz cesarske rodovine za čast šte-
jejo, se s kmetijo pečati, in marljivo za-njo se poganjati..
Iz tega, so rekli gosp. govornik, vsak lahko razsodi,
kako kratke pameti so tisti , ki se svojega delavnega
stanA sramujejo in se čez svoj častitljivi stan po-
vzdigovaje po gosp6ako živeti hočejo, in ker se dela
odtegujejo, ki telesa in duši krepost daje, život mehko*
|ujo , in dostikrat tadi duio pogubijo. — Korist, ki ga
nam zemlja daruje, so dalje rekli gosp. predsednik, je
nar bolj posten, ker pri vsaki drugi obertnil, če edea
dobi, pa drugI zgubi, blagodarna zemlja pa se nikdar
pe pritoži, ako ji kaj odvzamemo.
Končavsi krepki govor gosp. predsednik rečejo: V
znamnje, kako naša kmetijska družba zasluge pridnih
kmetovavcov spozoA, je tukaj poslala krasno sreberno
svetinjo, ktero imam izročiti gosp. Jakoba Samsa-ta
v častni spomin njegovih zaslag o sa^djoreji. Ko S0
lepo medaljo vsim pričijočim pokazali , sojo imenovanema
pridnemu kmetovavcu izročili.
Na to so sledili se nekteri drugi pomenki o km etii^
in na zadnje zmerna pa dobra južnica v znamnje bra-
tovske Ijabesni in nasprotne pomoči vsih družbenikov za
povzdigo kmetijstva.
Zares je dan današnji velika potreba: zemljo k
obilnisim pridelkom siliti, ker je tudi obložena z obilnliimi
davsinaml. Bog daj, da bi naša podružnica obilo do-
brega storiti zamogla! Moogo zaslug za Bistriško oko-
lico si je pridobil spoštovani gospod, ki je bil pred ne-
kimi leti tukej dusnl pastir, zraven pa tadi krasni oče
za sedanje čase. Kolikanj zaleže družini dobro zdravo
9adje, ktero je bilo po prizadetvi tega gospoda zasajeno [
koliko svetlih šestič zdaj Premet iz Bistrice za sadje
prinesd! koliko lepih dnarcov Ternovci in Bistrleani
zda) prihranijo, ker namesto Istrlanskega vina debro do-»
mačo kaplico pijejo od tort, ki so jih ti gospod zasadili
in saditi poskerbeli. Še vedno se im^ tega gospoda —
M spoštovanjem Imenuje, ki zasluži, da ga tadi ^Novlce^
imenujejo. Ti čislani mož je prečastitt gospod Peter
Aleš, zdaj korar v Terstu. Bog daj več tacih mo&
povsod !
— !•« —
ImoDMraMC« . SMp«^ pMBemata si itltriiio piiM«
4evajo sadaiiji i««pM dekan ▼ TerBoreM prteMtiH
M98f. Aote'n Gra«ič, ^rtŠB^Mk Icfietljake padrtsnlM
v Btetriei , gtvvo vredni te 'čaeti , ker ftjih poljedeHtrev
njih vino- in aedjoreja je celi ekeliei ▼ lep Icgled io
epedbadik vaim ksetoveivcem. Med drnfiai ae eakerbeli
rerli gwp9d sa aoiake raladeat se veri w ^jortje. Naj
bi ti veri namm naalednikom doati aa^l^ redili'
'Od Kupe. 14. dan i. m. ame « Metliki zjotra
eb 5. vri preeej močan potres čntili, xa kejega ae pa
Tremenik kar nič smenal ni. Zibal je repet eemljo, ka-
kor Ijttdi sploh terdljo , od oevero-ishoda preti jug^o-ta-
hodo, brez da bn u naai okolici kje kak kvar ačinnl.
liavno ti dan amo vidili na jaanem neba okoli aoinca lep
i jako velik, aedmerobojni mavrici podoben okro|:, kte-
reira al čemo, ako po aplosni misli deževno vreme pre-
rekajo, tem bolje m apemiiNi okraatti, ker emo prtobilne
arače že davno ee navalioali. Skorej ae gm človek ne
ve spomniti^ da bi bil, jedan meaec ačm, kaki danbres
deija pretekel. I pred ke ne je la preobilna meča tadi
kriva, da ae aemlertje pe naših nofradih se norasovete-
nih grojadnikov neka plesnina poprijema , ako nI to tiala
grojsdna boleien , ki je minalo leto po Laškem tako hnda
rasi^mjala. Sam Bog varaj nas te nesreče , sicer ne be
treba na jeaen od več let sčm praanih aodov nabijati.
* Berovčan*
is Vinice na Dolentkem 14. jtmia. Dmaea se
je pri naa zem^a hado tresla; atati Ijodi ne pomnijo ta-
oega. — Letina pri nas prav dobro kaze; če nam jo
Begp ebvaraje, be vino po 6 kr. bokal. — Povodi^i je
pri nas zmiraj velika: na Kapi se ni ze od vsih svetni-
kov mlelo, kar je za mlinaije velika skeda. Z Bofom.
J. Berkopee.
1% Lffubljane. dnepersko frajslno na No-
trajnskem je te dof za 499.600 1, ar. knez Sch 5 n b a r |:-
Waldenbar«riz Nemškega kvpil. — Včeraj je bil vi-
soke častivredni gosp. Je r i Piivsek, korar fn nekdanji
ačenik medroslovja , slovesno pokopan y ki je po dolgem
bolehovaoja v 70. leta svoje starosti 16. t. m, omerL
— V Piemoota se skasnje poterdile, da se di iz iAte
(Torf) lep papir delati. To je tadizaLjabljano kaj I
Novičar iz mnogih kri^evt
Po naj viijem sklepa od 15. t. m. se imajo 36 ali 37
let stari k brambovcem vzeti vojaki, ki pa sedaj v re-
gimenta složtjo, berž v reservo prestaviti, v kteri se
sploh Boben vojak ne sm6 čez svoje 46. leto dbderžsti.
Dalje so cesar dovolili, da ttki, ki so bili izpervega k
brambovcem vzeti , so pa potem v take okoljsioe prisil,
da bi bili alazbe v regimenta oprosteni, se imajo narav-
nost posloviti. — C. k. ministerstvo je akazalo, da na
postajah železnice, kadar vozovi * Ijadmi pridejo, ima
pirihodnjič na ti^ah očitno zapihano stati: kdaj je voz
prišel, kako dolgo bo postal, io kdaj bo spet odiel;
t« naprava je velike hvale vredoa, da popotni saj na-
taailke vejo, kako dolgo se morejo maditl. -- Peželni
poglavar iz Milane grof Strasaoldo je ^a deželnega
poglavarja v Gradec, vitez dr. Barger porizGradca
v Milane prestavljen. — €. k. ministerstvo naaka je,
kakor sa bakve r slovenskih selah tadi za bakve nem-
akih M pravopis določilo, v kterem imajo pisane biti:
pravepfs nemžke abecedalce in perve slovnice in berila hna
m veidilo e tem veljati; na priliko: ^ se ne bo več pisal,
ampak f^ : baf^, VnUtfi glof«, 9?of^ itd, , v aekterih bese*
dah se fana namesto f^ i^sati i : %ittfitxmi , ^irnii itd, na-
mesto pf) se ima pisati f; Hlfahtt, gilofof, — ^ se ie-
pri ^č besedah: fEBirt, Surtn itd., io ie več drs-
■ih prsMiemb. ^ Na Danaj je ravno sedaj is jatr«?fb
dežel prišel ipaajski plemeaNnik Ign^ei Cepeda, ki
je naslednik enega brata sv. T«i*ezie, ktera je hft^h
stare kastllfanske redovine €epe*da. ^ V Tarčiije
se irae pri starem, ker rosovskl čar i^e nI featftojebescie
govoril. Nar novejši tetegrafno Ddsnanflo iz Pntiza pravi:
da je karfr Iz Petnigrada rasovskema poročnika nasm-
aite prinesel , da be tmr, ako se Tork akdfijl terjatvi is
vda, s svojo armado obsedel Moldavo In V Ubije,
da pa se samosvojnosti Turčije nikakor d».
tekniti noče. Ker je vsim dragim velklra vladia
sedaj le na tem ležeče, da se Torčija ne razraslo«
boje zavoljo tega vojske začele, če tadi &aM ome&}eiu
koežil obspdejo, ker niste čisto tnrskl deseli, soipab
stojite tadi pod krilom (protektoratom) rvsovskega CBn\
V tem miroljabnera daba razja^naje todi Danajski vladi/
časnik ^^Oost. Oorr.<' sedanji stan rasovsko-taržke zamote.
^ge narodske po Slovensi^em.
NarekManje v LiburnU CbtrU).
^pišk J. v.
. iT. Za oieem.
Č9i6e mo)! ■emila ja tam sirota ,.e«^e moji
Ah dobri moj prijatelja, ea<$ko moj!
Kefm Ban jas gada sf^ila , 6ai6e moj !
Ah oa6e nemila ja vaša sirota, ea^ko moj!
Ah Uabesnivi i prijasnivi cade moj!
Kema ste vi vaae sirote naročili, ea6ko meji
Ah drobne i malahne , dobri eaco mej !
Nenančene i neaavajene, eadko moj!
Kema ate ih vi naraeili i priporooili, eai^o moj!
Ah ke ttt Vam ostale , drn^i eneko moj /
Kako drevo edseeeao, oado moji
Drobne i malahne, mili eado moj!
Kako odaeoene zraočioe, eaeko noj!
Ah velo dobro moje, oaeo moj!
Moja i o vih drobnih sirotie, čadko moj!
Ah nemila ja vaia sirota, iaoko m<4!
Ki bi bir to nam reknl, eadko moj !
Da ooBM se mi n snsah nmivati, oade ■«!>!
A naseda dobrefa okea slabit, eadko moji
Ah velo nase dobro dado moj !
Ko smo mi nemile sirote slabile, eadko iSoj!
Kako eemo žiTeti bres naseda otca, eado moj!
Aš se svake sirotioe, mili oado moj!
Med svetom posa^n , dra^i dadkomej!
'Ah i vkie te se posoati, dado moj!
As te nas tqJA vrata po petah taci, cado naj I
^ Ah ti^a tojica, Ijabesaivi dado moj!
Ce nas nemilostiro vadit i oeit, eadko moJ<
A kako dobro bi btlo , serdačni eado moj !
Od vas jos naaka primati , dadko moj!
Bimo bili svai^de bo^e i lepše iiveli, eadko moj!
Ma smo drobne i nenaacene, dado moj!
Ah nemile mi vade sirotice, eadko mqj!
Ah ni to vaAa bivaliea, dadko moj !
Dn se v4 iftdcte na' nas obasret, dade moj!
Ma 80 neeete sada na vase sirote obasret, oače moj!
As vamIOe noja seree oklopila, dado moj!
I sve 811 se vam ranice sapvile, eadko moj
A 80 se vašim nemilim sirotam otvorile, dade moj!
Ah mili i drafi dadko moj!
Neeete se vee na nas obazrvt, dado moj!
Ni na love, ni aa desno, mili dadko moj!
Ah vas nočemo aigdar ogledati, eade moji
M de vas derna aemljioa uživat, dadko moj!
A vaie sirote te vas tesko stradat, dade moj!
Teiko stradat i sabivat, eadko moj!
Ah velo dobro mojo, dobri dado moj!
Ko Jo na^ni nomiloj oletelo, dadko moj!
Ah nemile mi vase sirote, dado moj!
Ah Ijubesnivi in prijaznivi, dadko moj!
Ah nigdar nepozabljeni in nezamemi dadko moj! itd.
Natiskar io založnik Jožef Blazmk v Lfabljani.
knetijskih, obertaijskih in narodskib reči.
!N«vice ishjO^o v i^abljatti||
I ?iiak teden dvakrat , nam-
reo v sredo in saboto.
Odgovorni vrednik Ur* Janea Blelnels.
Veljajo aaeelo leto po postil
4 fl. , Beer 3 fl. , sa pol leta^^
afl. po posti, scer 1 fl.30kr. [^
Tečaj XL
V sredo 22. junia 1853.
List 50.
Vioorejcioe bojte se!
v 33« listu štajarskega kmetijsk« časnika ),Wo*
chenblttt^ tolaži gosp. dr. Bili, profesor na Iva-
njevišču v Gradcu, vinorejce stajarske: da tisti
bradovičasti plesnivec, ki se letos prikazuje na tert-
jein perju, ni grojzdia bolezin tiste baze,
ktera ene leta že tolikšno škodo dela na Laškem,
Francoskem itd.
Z veseljem prestavimo gosp. BMov spis v naš
iist, da ga tudi vinorejci na slovenskem dtajarju
zvejo, pa tudi vinoredniki na Dolenskem , Vipav-
skem , Goriškem in Istrianskem , ker popis tertne
bolezni, ki smo ga v dopisu iz Št. KeciananaDo-
i ensk em v 48. listu ,,Novic^ brali, se močno vjema
8 popisom gosp. prof. Bill-a. Naj bi se g^osp. pro-
fesor ne motil, da bi obvarovani ostali naši nogradi
nove uime !
Omenjeni spis pa se v tolažbo vinorejt^om ta-
kole glasi:
^Ene* tedne sem se prikazuje v več krajih Šta-
jarskesa na tertjem perju neka napaka, ktere se
ljudje Doje , da bi ne bila tisti hudi grojzdni bolezni
podobna , ki je v nekterih deželah ze veliko škodo
napravila, ali da bi bila tista hudii bolezin sama.^
„Na zgornji plati perja se vidijo mehurčaste
spuhline, manjši ali veči, tamnozelene, pozneje pa
vmazane rudečkasto - rujave barve. Na ' s p o d n j i
plati listja pa se vidi v globini^ah teh spuhlin (bla-
siger Aufreibungen} kosmat plesnivec bele, rumene
ali rožno-rudeče farbe" *»).
„Jez sim pravo tfrtjo bolezin, pa tudi* ravno
popisano napako, ki se je letos v naših nogradih
prikazala , večkrat priložnost imel viditi , zato za-
morem prav za gotovo povedati, da ta naša napaka
na tertjem listju nima celo nobette podobe s
pravo grojzdno boleznijo. Tudi ni ta napaka nič
novega, ampak že davnej /^nanateč, ktera seje
po zagotovilu vfrjetnih mož ze tudi na Štajarskem
večkrat prikazala. Perje se spači p# nekih poseb-
nih sila sila majčkinih nitkastih gobicah (Fadenpilzl,
ktere se v podobi kosmatega pTesnivca pokažejo, ki
se po nemŠKem „Rostflocke des Weinstockes^, la-
tinsKo „Phyllerium Vitis" po Rabenhorstu, po
dr. Korda-tu pa „Er]neum Vitis^ imenuje. CAli
so ti gobici vinorejci na Štajarskem že slovensko
ime dair, bi radi zvedili; če bi ^Rostflocke^ pre-
stavili v slovenski jezik, bi morebiti smeli reči:
^kosna^t^jr^ija". Vred.} Enako se spači listje tudi
*f Nas gosp. dopisnik ic Dolenskega v omenjenem dopisa
močno enako ti prikasek takole popisuje: »Skoraj vsaka
terta ima ondno grampasto in kakor garjevo, bradovieasto
listje od sanej, od zn6trej pa belo in plesnjevo«.
Vred.
na hrastih, lipah, bukvah, brezah, topolih, javorih
in mnogoterih sadnih drevesih^.
„\i dvomiti, da vzrok te listne bolezni je le-
tošnje nenavadno vreme^.'
„Ker pa ta bolezin posebno pervo', spodnje
listje napada , pozneje izrašeno zgornje perje pa na-
vadno zch*avo ostane, in ker se ta bolezin edino
le na listji, nikdar pa na cvetji ali grozdih terte
ne prikaže, se menoa zavoljo nje za vinski pridelk
ni nič bati^.
Tako 'gosp. Bili. Gosp. dr. Hlubek še pri-
stavi^ da 11. in i2. dan te^a mesca okoli Mar-
burga in Lipnice nograde ogledovaje je I e samo na
posebno starih tertah listje, pa tudi stebla s ples-
nivcom prevlečene vidil in grojzdiče tam pa tam ru-
iavkasto^ pa tudi belkasto. Tudi on poterdi,' da
letošnje vreme je tega krivo, po kterem se ni čuditi,
. da se bradovičovje in plesnivec nareja. Gosp. Hlubek
obljubi, začetek te napake iz vremenskih vzrokov
o drugi priložnosti očividno razjasniti.
Vioske terte bolezin *)•
Spisal J. Zalokar.
Sjim v zadnjem pismu povedal, kaj da sim o
bolezni tertja zapazil in upam, da sim na pravem
sledu, vzrok ne le tertje, ampak tudi krompirjeve
bolezni spoznali, ker se mi zdi, da obe bolezni ste
le ena in ravno tista.
Ko zdaj od te tolikanj važne reči še dalje, kar
sim skusil ,' govorim, želim s tem misli in paznost
tudi pri druzih bolj umnih kmetovavcih obuditi, da
bi se po mnozih skušnjah še bolj skazalo: če je
moje ne še dosti degnano mnenje resnično ali ne,
in da bi se , če je ntioč , že zdaj , preden bolezen
dalje gre in smert pripelje, pomagalo in letina ohranila.
Pravi vzrok te uime najti ali spoznati je go-
tovo perva in nai^- potrebniši reč, brez ktere smo
vedno v tami , in pravih zdravil nijti nismo v stanu»
Če pa pravi vzrok najdemo, se bodo tudi prave
zdravila kmalo najdle. Doslej še nihče pravega
vzroka skazal ni, da si je bilo od te bolezni že ve-
liko govorjenega in pisanega, in so mnogi mnoge
vzroke vgibali.
Nekteri so namreč o krompirjevi bolezni rekli,
da majhni, nevidljivi červiči v zemlji ali pa na
steblu to delajo; drugi so zrak dolžili. Pa da bi
červiči bili • ni še nobeden popolnama skazal , in če
bi tudi bili , ni , mislim , oni pervi in pravi vzrok ne
bili, ampak bolj nas t o pek druzega, pravega vzroka
~ *) Kavno ko je bil sestavek: »Vinorejci ne bojte se!«
natisnjen, nam doide prio^joei, kterega smo dali beri v
natis, ker reo je vaina, in potreba je, da je ^janaki
vinorejci od vsih strani preiskujejo. Vred.
— 198 —
ali že bivBi bolezni. Če bi pa s.rak kriv bil, bi bil
gotovo tudi že nam, ki ga vedno v se dihamo,
škodoval«
Vzrok te bolezni po tem takem ne more biti
v zraka, kar tudi oinee skazati ne more, ampak
je v zemlji, v kteri rastlinske koreninice strup pi jo,
da potlej rastline zbole. Kaj pa če bjti tako stru-
penega v zemlji za rastline? Kaj druzega kot
rudske reči, kake soli, ki v majhni meri v
vlagi stopljene rastlinam hasnejo, v obilniši pa jim
ikodvajo, ki tenke tenke žilice ali zagate, ali pa
razjedo, in skoz in skoz čudne bunke narede, rast-*
linam^ rast vstavijo , preden dozorijo , ter gnijd.
Že vlani je semtertje vinska terta tudi pri nas
bolehala in grojzdje spridila; pa se malo. Je nam-
reč grojzdje ocvelo in že ribjeka (Johannisbeerejf
debelo bilo, je zastalo, začelo plesnovati, pokati
in ne več rasti, ne zoriti. Letos pa se uimai» ki
je prej že po Laškem in Španjskem vinsko terto in
korun povsod spridila , pri nas na debelo in čedalje
bolj prikazuje, in nam žuga nase ljubo vince, ki
razveseljuje človeško serce, spriditi in ga nam vzeti.
Grč ravno tako pot, kakor pri krompirju. Natert-
jih listih se namreč pri nas zdej čedalje več debe-
lih spuhlin prikazuje, kakor debele, rudečkasto
Tjave. čudne bradovice in garje, kakor sifiljkaCsy-
philisj ali kak začet rak, spuhline, kakorsnih
na tertji pri nas prej še nobeden vidil ni;
od znotrej, to je, na drugi strani lista, ondi,
kjer je zunej hrasta, je pa neka bela reč, kakor
pajčevna, ali plesnjevec, ki se ne da odbrisati. To
nas straši, in je gotovo nevarna in huda tertja
tolezen.
Ko sim te čudne prikazni ogledoval in premi-
šleval, se mi je berž zdelo, da Icakor homeopatija
solitarjevo kislino (acidum nitri) popisuie, so te
prikazni njenim prikaznim kar zlo zlo podobne. So-
litarjeva kislina ima namreč posebno močno nagnje-
nje enake spuhline ali bradovice narejati. Kdo ve,
sim pri sebi rekel, če ni to pravi vzrok bolezni?
to je, preobilni solitar in solitarjeva kislina
v zemy i , ki se po tolikratnem gnojenji in po druzih
okoljšinah v zemlji lahko obilo nareja, ki zamore
gotovo tudi v rastlinah enake banke ali bradovice
nareiati? Ta misel mi je bila kakor luč, ki mi je
kmaio vse razjasnila, in vse se je začelo vezati,
kar od te bolezni vemo , ker vsim je znano :
1. Da krompir gnije nar bolj v dobro gnojeni
njivi , nar bolj če ie živalski gnoj. Sim vidil in
druge popraševal od tertja, in vsi so enoglasno po-
terdili, da tudi terte so v taki gnojni zemlji nar
bolj bradovičaste. V gnojni zemlji pa se nar
več solitar ja nareja.
S. Da v globoki puhlici, ali pa v peščeni zemlji,
če je tudi gnojna, krompir malo gnije ali pa nič;
ker se v taki zemlji solitar manj dela, in če se na-
redi , ga mokrota stopi iii niže spravi , da ga rast-
linske koreninice manj dobe. Ravno tako v novini,
€0 ni gnojena, je krompir zdrav, posebno če so take
novine bolj v kraji od gnojnih njiv.
Vse to velja pa tudi od vinskih tert, in v ta-
kem svetu ni se nobenega hrastovega lista viditi.
3. Rastline, ktere se okopujejo, so gnjilini
bolj podveržene, postavim, krompir in vinska terta,
ko se namreč gnojna zemlja bolj rahlja, se .^ kakor
je znano, tudi solitar lože in obilniši dela. Vender
vse take rastline niso enako bolehasti, postavim
repa, korenje, zelje, pesa itd. ni še. Pa berž ko
ne, bodo tudi še te bolehale. Menda že niso vse
rastline enako občutljive , ali pa so nektere solitarja
manj lakomne. Vinogradi že več časm zanemarjeft
deleč od druzih gnojnih vinogradov , in divje terte,
imajo še vse zdrave liste. V taki zemlji je mil»
solitarja.
4. Terte pn poslopjih, pri ulnakih, hramih p«,
sajene, da korenine v tako spočito gnojno zealj«
segajo, so posebno bolebne. Ker pod iaKim poslop-
jem gnojna, spočita in od dežja ne aprana zeadji
dovoy solitafrja ima, da se tsKa zemlja se v ustil
slana čuti.
5. Krompir se mesca augusta nar bolj spri-
duje, začemi in zoriti neha in po tem gnije. V vi-
nogradih se je grojzdje ravno o tem času spridilo.
Po veči suhoti in gorsoti in druzih okoljšinah je pi
takrat zemlja nar bolj pripravna več solitarja naredit/
6. Smo vidili vec tert zraven vodotoka v zl
gnojni zemlji, ki imajo še vse zdrave liste. Mends
mokrota v vodotoku solitar stopi, ga nase potegne
in odnese.
7. Zoper to bolezen se je dozdej žveplo dit
boljši zdravilo naznanilo in skazalo. Pa ne vea,
začaj da bi žveplo pomagalo, če iie zavoljo svoje
lastnosti^ po kteri zamore solitar ju in soIitarjcFi ki-
slini moc pomanjšati in odvzeti. Scer pa je apn«,
ogelni pran , lesna kislina in drugo gnjilini nasprv/Sr;
pa ko smo to rabili, ni nič pomagalo; po ivef/e
pa v prah zmletim, ko smo ž njim terte ii
zemljo okoli tert kakor z mavcom ([if"
som} posejali, ali pa z vodo stanjšali ins
tako zvepleno vodo terto in zemljo obli
tert dobro poškropili, je začelo tertie bolj
mladikasto biti^ noben list se več ne bradovic/, bra-
dovice zgubljajo gerdo podobo , se želene in po-
manjšujejo; kaže se, da bo pomagalo.
Morebiti ima sadno drevje avoje vč^si čudne
in bolne izrastlike in raka tudi od solitarja, inberi
ko ne, ker le v zlo dobri zemlji zteno sadoe dre-
vesa tako bolehati.
Vse to me je čedalje bolj preprieovalo, d^ipie-
obilni solitar in solitarjeva kislina, in m Atu-
zega ne^ ki se je nektere leta v zemlji vec naredi
po okoljšinah, ki niso vselej očitne, je pravi strup
v zemlji, ki nam krompir in tertje kazi.
To zlo važno reč do gotovosti dognati, si bom
Erizadjal po še mnozih skušnjah se prepričati, in
om potlej, kar bom spoznal, naznanil, in prosim
za velike koristi voljo, ki je v ti reči , vse umne
kmetovavce, na to skerbno paziti in skušati, in kar
in kakor se bo skazalo, v „Novicah^ oznaniti. Naj
se nikomur ne toži to važno opravilo, ki bo, češe
zgotovi, potem neizrečen dobiček po vsem svetu.
Dostikrat je vzrok kake reči blizo pa ga deleč iše-
mo tam , kjer ga ni. Da bi se s pridnostjo in um-
nostjo ti vzrok najti ne dal , ni verjeti, de ga naj-
demo, se bo pomoč tudi kmalo najdla.
(Koneo sledi.)
Ozip v stare čase.
Pad Carigrada 29. majnika 1468.
(Dalje.)
15. aprila je turško iz 400 bark obfltoječe brodovje
Fidallo zapodtilo, se v jožui Bo0|Hir podalo 1% pri euro-
pejofcem bre^n obetalo; nekoliko doi potem prire«/« ^
bark v Propont, ena ceearaka in štiri ^enueske. 1^^
turških bark se jim nasproti postavi ravno predlokojlm
pot zapret. Nebo je bilo jasno, morje mirno, na ozidja
mesta je bilo mno^^o irledaveov , Hultan je /srledal oa kooja
sedtf s eoropejdkeira bresra na morski boj, ter si i^ ^'^
svest gotove zmage. Mod turškimi barkami je biio 18 C»*~
— *199 -
^ Jej , Tojaki p« Diao bili ▼ftjcni morikegr« bojt. Z visoke
ji ^eamrske barke in ^eoveekih eo pasice na oiske tnrake
etele. Zastonj so si Torki prisadoTalf, cesarsko barko
hJr •▼oje oblast dobiU, vsaka, ki se ji je približala, je
l^lla soigana. Morje je bilo o pnslcami pokrito ; vectur-
^Bklb fralej je skipej ladelo in so rasbilo , dv6 ste sforole.
r^ Tegu Mobamed vec ne nore i^ledati, oe jesiinto-
- 'soti, s sobmf Uriplje in s STojin konjem v morje skoči,
*' aa bi d«i bližnjega brodovja priplaval , in amairo Grefcom
▼sel. Za njim tsI velikasi v morje planejo in na bro-
'Tdovje hit($. Moraki ▼ojabi osramoteoi inoplaseni, ^onov6
>' boj B velikim pogumom pa s slabim iaidom. Gerki srečno
' skoE turške barke predrejo in v loko splavajo, ter jo z
^ železno verigo zaprejo.
Bitva je bila sa Torke sgabljena. Sallan skliče v
^ BOTot vse svoje velikaae. Ko se posvetvajo, kako bi se
* želecna veriga, ki loko zapira, presekati dala, da bi
f me mesto od dveh strani obdalo, vse obmolci. Tedaj se
dvigne sultan, in svetva barke po suhem v lukospra-
L viti. VeH, stori. Po tleh dvi uri hodi z mastjo nama-
' mane dile položiti zapov<i, po kterih v eni sami noči čez
I 70 bark v luko (barkoslajo) spravi.
Ivan GiustinianI tedaj sklene v pervej noči turško
brodovje požgati; ali Genuezi so ti sklep Turkom raso-
dell, ki BO ponoči Gerkom na skrivno pomagali, čez
dan se pa v turškem taboru mudili, in Turkom olje da-
jali, bi 00 ga potrebovali, da so po vsakem strelu velkl
top mazali , da se jim ni razpočil. Ko se tedaj ponoči
Giustiniaoi sovražnim barkam bliža, vstreU Turki, ki so
čuvali, z velikim topom v njegovo barko, ktero je krogla
zdrobila in se s 160 izbranimi laškimi mladenči potopila.
€iustiniani se je v velikem strahu komej rešil, in Turki
zažouejo velik krič, da se je na morskih bregih In v
sedmerogričnem bregu razlegal.
Ko se dan napoči poskusijo Turki drugič svojo srečo
e topom, pa niso merili na gerško, ampak na genueško
bogato obloženo barko. Krogla jo zadene in barka se
razdrobC. Vjete so pred obličjem Gerkov poklali. Muha-
med zapovd most čez luko narediti ; v ti namea so sode
z železnimi klukami skupej zvezali in po njih dile polo-
žili. Most je bil pet komolcov širok in sto komolcev
dolg, in precej močen. Barke so blizo ozidja čakale.
Gerki pa so se namenili most in barke požgati in
Jakob Kok je bil v dosego tega namena zvoljen. On si
vzame tri lahke čolne in 40 mladenčev, dobro previdjen
B gerškim ognjem in drugo pripravo. Ponoči v barko-
stajo priplavajo. Dva mladenča gresta iz čolna na most
in čakata, da bi ga ravno tistikrat zažgala, ko bodo
barlce začele goreti. Ali turški stražniki so ju kmalo
zapazili In s kamni lučali, čolne pa so sterli in potopili..
Ena sama galeja je zgorela , ogenj na mostu so pogasili,
mladenči so bili vjeti in drugo jutro pred obličjem Ger-
kov pokloni.
Gerke je tako djaoje tako razdražilo, da so 260
glar vjetib Turkov na mestno ozidje nasadili. Zdaj za-
pori Mohamed na griču sv. Teodora zgor Galate na ravno
tinti strani luko tope nastaviti, da bi se iz tega kraja
na gorske in genueško barke streljati zamoglo.
Genuezi so prooili, naj bi jim tergovskih bark no
pokončal; ali Mohamed jim odgovori, da to niso tergov-
ske, terouč roparske barke , ki so Grokom pomagati prišle.
Perri Atrel je pervo barko potopil ; druge so se nazaj do
CIalate pomaknile, kjer se jim ni moglo blizo priti.
(Dalje »ledi.)
Slovstvo.
Prehod slovenščino dotiene knjiiice.
Naše slovstvo je še res neznatno v razmerju do
slovstva drugih narodov. Mislijo tedaj nekteri, da še
preeejevanja (kritike) nam ni treba. Tudi mi spoznamo
to okolsčino; ali, kadar spioi na svetlo pridejo, k ter i
našo slovensko učenost pred celim svetom t
aramoto stavljajo, ne sme nobeden domorodec mol-
čati, invsim, kteri so naši učenosti in našemu slovstvu
nemili, očitno povedati, da takšne dela mi' od sebe
odvračamo in jih ne damo veljati za zastopnike '
(reprosentante) nase učenosti.
Ena takšnih spioanj jo nemško pisana knjižica pod
naslovom: ,,Ueber die grdssten Theils slawi*
ache Abstammung der Bevrohner deutscher
Lander^ voo Thomas Jaritz. Villach 1863 bel
F. F. Hofmana.
Cio na novo v versto spisateljev stopivši gosp. pi-
satelj hoče s tem 35 strani obsegajočim spiskom, kakor
oam rdče: „dva velika naroda si približati in lepo vozilo
vzajemnega spoštovanja in ljubezni med njima osnovati^,
zato želi temeljito preeojo, namreč: „dass selnen Herlei-
tuogen keine hochtonondo Grundlosigkeit , sondern nur
biedere, unbefangODe Wahrhoitsliebe mit jenen bessero,
richtigeren und schlagenderen Herleitongen begegnen
mdchte'^.
Ako bi mi vsa prečudna izpeljevanja ovreči hotli,
bi naše prdtresovanje trikrat veče bili moglo , kakor jo
omenjena knjižica. Nekoliko hočemo vendar govoriti.
Giisp. pisatelj izpeluje ime ^Rhetia^ iz Gorocja,
menda po postavah tistega besedoslovja , po kterih se iz
pBartolomeja^ Jernej izpeluje ! „N o r i k u m^ izpelujo
Iz nor, in pravi: da so nor veli jezero. Mi smo se
vendar v vsih slovenskih narečjih ogledali in pov«od naj-
demo besedo nor v pomenu Abgrund, Tiefe, Erde.
Kaj žalošalna je njegova zgodovinska znanost, ker do-
movino Slovanov v Kini in na Tatarskem išče. Skoro
bi verjeti bilo , da je gosp. pisatelj na kinežkih vseuče«
liščih zgodovine in slovenskega jezikoslovja se učil. Celč
Bogdo-Lama je Slovenec, in pomeni: „der gotter-
gebene Lama^.M Lepa dolfoa Kašmirska ima tudi
slovensko ime „Kascha-mir^, zoigt den Frieden-
atammenden Namen!!
Žalostno pa je to v tem spisu, da gospod pisatelj
ne dajč resnici , kar resnici gre , in da tudi druge može
svojih domišlij vdeležiti bočo, ker svoje terdenje hoče z
veljavnostjo našega visokončenega dafa?ika podpirati.
Tako se poživijo na dafa?ika (na kterem mestu In v
kterih bukvah? nam ne povd), daSafaFik pravi: »pervi
otanovniki Germanie so bili Vindi^, „da so Slaven! v Nor-
vegii kadaj stanovali^, „da so bili v IIolandii,'FinlandiK
v Danil S lav en i pervi stanovnikl^. Kaj takšnega nas
Čiafapik nikjer ne terdi v nobenem svojih učenih del, ktero
dobro poznamo. To ni lepo oboe čislanega moža take
bezumnosti obdolževati!
,,Panonia^ izvaja odPoanonja, od puanno, go-
birgsloses Land. Zna biti, da je puanno kinežka be-
oeda, slovenske ne poznamo.
„Germania^ od germonja, Staudenland. O vi
ubogi Staudacheri Nemci , zdaj veste, kaj ime vaše zemljo
pomeni ! — '
^Kvadi^ od k uadi, die Wasseranvtrohner !
^Hermundari^. Staudenausrotter ! ! !
^Cimorji^ so Winterer, — „Peuziner** so pevci,
Sfinger, „Chauker^ od chauka, SchroiTberg.
^Tuiskon^ od tu i fremd. in iskat suchen.
„Tusnelda^ pomeni toiseneuda, eine Frauens-
person, die nicht aus der Nation hinauaheirathet.
„Tuisto^ od Tui stol, Fremdling steh stili!!
„Scalden^ od skala, so viel a!s Klippensangor.
„Druiden^ od dru, weil sle in Hainen unter B&u-
meo ihren Gottosdlenst hieltenll!
^Tauern^ od da Uri,gibt Wetter — sohin; Dauri
Wettergeber.
— 800 —
^Arjovial^ od ar je viat, der Ber^rabe i»l trei.
^6ckwyft^ odScliiwix« eio lebeDalii9U|[er Menach,
"Viraa vod d^D SchwyserD noch henUtlai^o bekanut iaU
^Rheniia^ od Goroo, Bergatroa, in od Gor in,
•in kleiDor Gebiricaflaaa.
^Tirol'' od Ti roili, dle Riopcn, nimlich die tie*
fen TbalachltchteD ala Rinneii c^dacbt ! 1 1
^S€bwabeD^ od a«abit, die ABaorwibkeo, sa*
oanaionUdeD , welclier Name aif deoochwftbiaebeDVdI-
kerbaad hindeatet ! !
^Hermao^, der Cberaaker, od herm, waosafleich
Staade aod DoDoer bedeotot.
Naj snametniie in naj bolj aneono pa je lapelaDje
iaieoa |,DeaUche^ od daito acbe (tako pioe aaai piaatolj),
ker ao Noaici Slaveoom amiraj rekli: „dajte ie več
da eie itd. Nemcem — pravi geap. piaatelj — je to do-
padlo in ime ^dajte ee^, ktero ao SloTeoci Nemcem ia
aaie dajali, ao Nemci poineje aa imeno?apje obcinako prijeli I
Raaoo te|;a ae je nekoliko atavkov, kt^re Latla
imeaaje: aenteotiae commnoea. Iz teh apoanamo, da bi
ae f. piaatelj ▼ draitva enropejakihFriedenam&nnerjake
ebDaaati sDal«
Vaaki ▼ defedivačini le malo podačeni čttatelj apo-
sna beaamnoat, ktere je ta ki^isica polna. Sporočajeme
jo: naj jo Tae knjigarnice kakor carloaiaaimom na-
kapljo. ZdraTiteljem pa avetajemo: naj jo dajo čmernim,
ktere apleen in hipoboadria micita, za branje; |:oto?o
bo poman^ala.
Vae alovenake ocene moae pa, kterim je mar aa
narodno poatenje, ačinimo poaorne, da bodo takane aiov-
alvene prikazni hitro v aačetko zaterli, da naa ačeni in
neaceni draze^ra naroda ne bodo imeli za Bo; ye Tao
kaj , aamo ne aa trezne in pametne Ijadf. Tmttemiik.
Novičar i% slavenskih kngeVt
1% okoUce Radgonske na Štajarskem 17.jun.
Tadi pri naa preobila moča ailno akodo vzroknje. Velika
Toda poplavaje lepe aenožeti in pokvarja aend ; aaddnoa-
Dice, ki 80 tolikanj obetale apomladi, bojo le malo do-
neale, ravno tako ae žlabna tertica milo derži. Vendar
ne obupamo, ker previdnost modra nad nami čaje I —
TadI v naših alovenakih krajinah prebiramo a veliko na-
doatjo in začadenjem atarozf odovinske apiae naae|i;a ve-
ličastnega domorodca, f^oap. prof. Teratenjaka, ki ▼
resnici tadi za zfodovino stajarake zemlje nam nov svet
adpera; a hvaležnim aercom ae obračamo na veliki trnd
Dje|;ov, in alavo pojemo učenosti njegovi, ki sega vglo-
bočine starinskih akrivnost, da pride na dan, kar je tako
dolgo zakrito bilo ali zvito v last dragim. Dobro doale!
Tsaki čertici , ki nam jo podae Iz bogatega zaklada zgo-
dovinskega, marljivi branitolj domovine avoje ! F. Terdiua.
Od *r- Petra na Medvedovem seli 20. junia.
10. dan t. m. je toča v tem kraj« strašno raaaajala;
akorej vao faro in bližnje kraje sosednih fari je popol-
noma potolkla. Ubogi Ijadjtf ne bojo dobili ne žlU, ne
fcaplice vina, ne sada. iStern kosijo, in ker vedno de-
žaje, ae mervice ostale slame in sena nemorejo spraviti.
Lakota je pred dnrmi In že zdaj v mnogi hiai doma.
Bog ae asmilil
17. dan t. m. je bila sv. birma. Milostivi gg. knezo-
akof Lavantlnaki ao 369 otrok birmaii, in pri tej prilož-
nosti toliko serce razveseljive in toiažljive besede govo-
rili, da 80 je vsa množica potolažena veselja jokala, po-
terjena v otročjem zaupanja na božjo previdnoat. Serca
kaj dobro dene avojega škafa v domačem jeziku govoriti
in tolažiti slišati. Šolski otroci so bili posebno pohraljeni,
pa tudi drugi Ijudj^, ker ao ae pri spraševanji lepo ob-
aasali. Prečaatiti škof so v veselju , toliko prebrisanih šolskih
otrok najti, 100 H. pripomočka obljabili, da bi m
postavila, ker zdaj le revna bajtica za njo mIimi. Bo^j
ekrani tega miloaerčnega viaega pastirja! 3i'e ao
pa aamolčati/da neki kerčmar ae je predersoml \
dan , ki je ae ravno petek bil in o tem žmlocftomn
% muzikanti in mesokuharijo Boga žaliti in <?elo a
pohiUŽatl. Kaj tacega se ne da na nobeno vIm sa^ovaii
Dragikrat Vam bom iz droge požele od solii
in obartnijskih reči pisal «). Cireai
1% IJubifane. V^čeraj dopoldne je vrela ailnaii
žica radovednih Ijndi k Ljubljanici gledat dva i
nenca, ki ao ju ia vode potegoill z deanioM roka*
vratne Hvilno ruto vkup zvezana; njeg^a ao apei
aa hlapca nekega taka janega tergovca, njo pa sa de
neke dlarije v Ljubljani. Al ae mu je ona dala pri^
voljno priveaati in jež i^im p roato voljno v Mmli £
bon akočila, al jo je 09 s silo aaboj v vodo poCe^
ali ju je kdo drug zvezana v vodo pahaal, ao ne r
oni pravijo, da ata nek v nedeljo na ,|Fortiei" pleaals
da je njega zlo tegotilo, da je ona tudi z drogiaii ple^d
dragi terdijo, da ao vidili v pondelk popoldne •hdpijaai
akup iti. Po aodniaki preiakavi ae bo morebiti se nafa^^mf
jKvedll v aro k te na vaake atran atrasne prigtdk
Novlčar iz mnogih kn^ev.
Kralj Bavaraki, kteremn na čaat ao^aDg-
naji tudi mnogotere aiovesnosti, se je 18. t.i.cto-
naja domili vernul« — C, k. mioisterstro je pnHiav
Karlevske in Delniške žapanije, ktero aila^te
tare, 16.000 fl. v pomoč dovolilo. — Meaca a|aW
toenjega leta ae je v celem cesarstva akopoj 3 vmi
in 273.600 pisem na pošto dalo, tedaj za ili^
vee kakor ravno ti meaec lani. — Telegrafni fijM dr
Gintl na Dnnaji je znajdel važno popravo oa /fi^^A.
po kterem ae zamere ob enem po enem dntir 0^ ^^aA
naaprotnih atraoi telegrafitati. Drugo So rta^' p^pnro
pa je znajdel mehanikar G.Tremeain ? Skii, ^kteri
80 aamorejo oznanila telegrafu aporočevati. 4*nt tcm
tiati telegrafiat, ki jih prejme, pa tudi Usti a, ^ yiW
oddž, za njih zapopadek. — Na Laskom toiipzUza-
volj slabega vremena, ktero žuga zlasti naBeBcakem
svilnim gosencam akodljivo biti; okoli Milana sozD)iai
bolj zadovoljni, al murvi no liatje za ^oaenee je uto
drago, da naj stareji ljudje take dragine ne penijo;
funt po 28 unc velja 9 soldov ali 4 kr»]c. in ^1 po
našem denarju. Tertoa bolezin se kaže po več krajih.
Cena tursice in vina je poskočila , pšenica ee derži po
starem kopu. — Na O gor s kom zlo toča V\je, v Ba-
nata pa je v več krajih povodinj veliko akodo napravila.
— Celovški čaaoik pravi, da ae Brni epati, da na Ce-
lovškem jezeru bejo p ar ob rod (to je, barko, ktero
aopir goni) napravili a ^pomočjo akcionarjev. Ker bi ee
potem akorej polovica poti iz Celovca v Bil a k hitp
po vodi atorila, bi bil parobrod na več atrani kbristei
— Gotovo Je, da bo knez Černogorski se to leto a
oženil s hčerjo 'Teržaskega tergovca Kaekic-a.
— Iz Turčije se nič novega. Pripo vedite se , da ra-
sovski car ostane pri svoji terjatvi in da bo obledel a
avojo armado podonavski kneževini Moldav« in
Vlahio; vendar zadnje novice se aič ne vejo, da bi bila
že rusovska armada čez reki Prut in Donavo sla, če-
ravno je nek knez Gorčakev že za poveljnika armade
po auhem , knez Menčikov pa veaoljne armade po Bohen /n
morju izvoljen. Ta oblega, zoper ktero so začeli ADg/eski
časniki se poslednji čas hudo togotiti, pa po carovib zago-
tovilih nima znamnje vojske biti, ampak le djansk dokaz,
da hoče vdatev turške vlade v to, kar od oje terja.
•) NMiTio Ijnbo. Vrei.
Natiskar in založnik Jožef Blaznih v Ljubljani.
»1
^imetijskih, obertaijskih in nsrodskib reči.
Novice ishiO>UO v Loahljanij
timUl teden dvakrai , oain-
reo ▼ eredo in saboto.
Odgovorni vrednik Dr* JanicB Blelnels.
SVe^iO* Mcelo leto po postil
4 fl. , seer 3 11. , xa pol letai^
2fl. po pesti, scer 1 fl. 30 kr. |{
* Tečaj XL
V saboto 25. junia 1853.
lAst 51,
Vinske terte bolezin.
^ . Spisal J. Zalokar.
1^ Želeti je, da bi tudi kemikarji po kenuisfco
^ preiskali in zvedili, kaj da so te bolne bunke na li-
stih, iji kaj da ima v sebi bela reč nadnigi strani.
\p Če se po mnogi skušnji skaže, da preobilni
,;,so]iUir in solitarjeva kislina v zemlji to bolezen dela,
l;kar mislim, da, bo treba sledeče reči početi to uimo
,m nadlogo odverniti:
g, a) Ker žveplo pomanjša, oslabi in počasi za-
stara moč sofitaijevi kislini, bo ondi, kjer se bo taka
1^ bolezen pokazala, gotovo koristilo. Žveplo pa ni
^ le solitai^evi kislini nasprotin stru^ (antidot), am-
, pak v majhni merije tudi dober gnoj takim rastlinam,
I kakor mavc, in torej ga po krompirji in vinogradih
trositi da še ti dobičoK.
bj Ker se pa solitar zmirej spet nareja, kte-
rega podjoga (basis) je gnjilic (azotnm), bo treba,
mislim , še druzih naprav ga pomanjšati ali odpe-
ljati, namreč nekake drenaže, grabnov kakor
razorov od vsih strani navdol, da se bo o dežji
preobilni solitar, kakor vsaka sol. v vodi stopil in
po tacih grabnih z vodo vred odpeljal , in v priprav-
ljene jame stakal , iz kterih se do po tem lahko ve-
liko solitarja dobilo, s kuhanjem, Kakor druga sol
sčistil in prodajal.
c) Kjer je terda ilovea ali pa slinjevka , spo-
dej pa terda mertva zemlja, pod tako zemljo lega
svisca ali peska, bo treba v več krajih do take pume
lege prekopati, da se preobilni solitar po dežji stop-
ljen po tacih prekopinah globokejši v dno razgubi.
d) Živalski gnoj bo treba za vinograde manj
I rabiti , za krompir globoko orati , slinjevko poprejšnje
i leto, in 'lej9uhlieo in pesčenico za-nj letos gnojiti.
I e) Xas že dolgo bolni in nedozorjeni krompir
I ne bo mogel dalje za dobro seme služiti, ampak bo
treba zdravega dobiti in saditi, terte pa, dokler niso
popolnoma spridene, se bodo dale, upamo, še ozdra-
"viil^ in bodo po tem spet zdravo in dobro vino da-
jale, in tako je upati, da se bo to oboje tolikanj
koristno rastlinstvo spet okrepčalo in ohranilo.
(lospodarske sknšoje.
^Skušnje o tmloreji). Da se pridela 37 fun-
tov in pol svilnih mešičkov ali kokonov, se potre-
buje okoli 600 funtov murvinega perja, in iz 14
funtov kokonov se dobi 1 funt svile (Žide). Če en
žakelj murvinega perja z 60 funti i fl. sr. velja,
pride i funt kokonov na 16 kraje. , in i funt svile
po stroških, ktere piča gosene prizadene, na 8
fl. &4 kr.
(Mnogoverstni strupi %a perutnino). Vsi pe-
rutnini sogrenjki mandeljni tako strupeni, da
pogine po njih: vertoglavna postane , pade in eer-
kne. Za gosi je peteršilj kakor tudi perje do-
mačega maka strupeno; racam je euker strup,
tudi rež jim škodje; vertoglavne postanejo po nji;
puram je zlo škodljiva trobelika (smerdljivec),
ravno tako tudi naperstek (Fingerhutkraut).
(Sirovo maslo aH puter na TiroUh). Na pla-
ninah Tiroljskih pognedejo z veliko močjo sirovo
maslo v 40 funtov teske štruce , ktere vselej poverh
osole in take pošiHaio v Benetke, kjer celo leto
dobre ostanejo. Taka stanovitna dobrota pa izvira
iz tega, da porodoma kose, preden jih v štnico
stlačijo, v čisti merzli. vodi, ktera se zmiraj odteka,
dobro gnedejo , da do zadnje kapliee mleko iz pu-
tra spravijo.
(Turiicna slama.} Za molzne krave po
množin skušnjah ni boljši piče , kakor je turšična
slama še zelena. Gosp. Beiser sadi turšico v
ti namen še gostcge kakor grah.
(Velika korist naših ko%olcev) ie letos vsim
kmietovavcem tako očitna kakor malokdaj. Kaj bi
fetos o tem že presilnem deževju z mer v o počeli,
če bi je ne mogli v kozolce (llarfen) devati, ker
se na mestu, kjer je pokošena bila, malokterikrat
do dobrega posušiti zamore.
(Zakaj ne molzejo krave toUko^ kolikor bt
mogle?) Pervič zato ne, ker jih dekle vsakibart
do čistega ne izmolzejo; ta nemarnost je po-
sebno škodljiva mladim kravam s pervimi tefeti, kt
se tako za celi čas popačijo; drugič zato, ker
se ne molzejo poleti in pozimi trikrat na dan in
Ea vsaki dan o ravno tisti uri; malo kdo ve,
ako močno se natora navadi na tako redovnost;
če se ta zanemari, gre koj več mleka v zgubo;
tretjič zato, ker se za postrežbo krav ne jem-
ljejo dosto močne dekle, ki vsako delo krepko
opravljati zamorejo. — Ni^ Marskem je po več ^
xkmetijah navada , da dobivajo kravarice poboljške
na plačilu po tem, kakor več mleka na dan na-
molzejo. (Tak poboljšek na plačilu ali Ionu bi bil
gotovo nar boljši spodbadek pridne molže, ako bi
— vode ne bilo, s ktero bi si utegnila goljufha
dekla pomagati.
(Gnjili krompir) svetje g. Sering , vodja ve-
licega verta v Lyonu, kakor hitro se znamnja bo- .
lezni na zelišu pokažejo, Izkopati, potem naj se
nektere dni na suhih krajih ležati pusti , preden se
za živež za ljudi in živino rabi. Ako je tacega
krompirja toliko , da bi se ves za živ^ž porabiti ne
mogel, naj se nareja močič ali š tir k a iz pjega;
tm
ie tadi to ne ^rUi ie kffupir MMI« ui f^Um v
debele^ kakor je ir«ii|Mf okrogle kMMr^Kft«^^ s
kropoa polije , m fMeii ali y pi^ fonU ip potea
v eodce ali iiHaft Mrav|. ^ajiini je tf k knwpir
B resaneo smeiaa, m a^ poprej akuha, «i ikmo
kaj dobra pUm.
0^ V sUre časfi
Pad Carigrada 29. nu^mka 1453.
Tako je 7 tednov pmUkio^ odkar oo Torki Gori-
grad oMofli. Sovražolk jo «taJ , kar oo pri poprojiMiik
oboodab nikdar ni ai^odilo, oo dvok Mooloik otranek aro-
voB oMolBOfo of idja. Zdoj pooio Makaqitod pooiaoca k
coearja, ki laa ofotva oo oaltana podati, ako oo kočo
oaaatiti rooita. V vejookooi oov«ta jo kil ajofeo proditg
si^Fipr^. Cor od|:ofori pooliMo« da oo 9«^ sevali,
al|p 00 kocf Mokfiood s ojin |K»fioriti io poa^^ki svoot
ool^t^; pokodoD, kdor jo noito oh^ao!, ni dolgo airoi;
opitao noj tcdiu nikar no Urj^ isdpjo »ept^f oi^ f a kočo
k|H|f^ 4o aadojo kaplo kor? i.
Na ti odgovor je oaltaa 94. aii^a raof l^pil ▼ ta-
bora, da kočo čos 5 dni od obok obloaeoik otropiMOoto
napaoM. Oa poklico vojvodo in jik saroti^mootookropati«
Vooeli vriok oo roaloga po colon tabora, ko jo kilo to
noaaoBjooo. Mogoeniiii joničaroki dobri otoj^ so ofiogo
io vsetjo Moata, Io to prooijo, da bi ojikaii^ tovarooia,
ki j^ |e aavolj nooročno|ra bojo oa morji sopari, opet
ovobodo podelil. MokoMod jfn obljabi in med celo or-
mado jo bilo nookončno veselje. Dervioi kodijo po ložloa
io v Ipnepa preroke opominjajo vojoke taroko baodoraoa
osidjf glavnogo meoto nevernikov postaviti.
Ko 00 noč naredf , je bilo sa povedano eelo ležlie
rasovetliti. Na voik barkak in ootorik je neskončno tačic
in bakol forolo. Od brego Bospera, od vioave galatasko,
od glabočlne boikooUjo , od celo rojdo okMoaoov do alalik
vrat ao foreli ognji voseljo, ki oo aiiatioko bregova ia
Skatari rasovetlili; meoto je bilo obdano od fore^ga po^
lomooea io celo noč se je raalogaio Tfilrjp: »Ni drasogo
Soga, kakpc Bog, io Makamad jo ^iogav profokl Bog:
jo Kdoa, loorna eook ai nobeden l<^
Obkaaai oo p si^tko niMili» ^ krodovje intoboc
gori; po le prekoMlo oo oo v avojp aeio^oeooo aaloot
prepričoli, ko so čali veoolo vpitje, da to veooljo Torki
obbojajfi^ iljp voe^e Carigrada, in io. tnoinega niepta oe
jo čola jokanje io plakanje: ^kyrieljD^spa ! kyriol9ioon!
odverni o aoAiuiid pro,vičao sogi^e od nas, rooi noo ia
rok ofWOiMJ"
Kac so Gerki fidill, da so Tarki namenili mesto a
nasliol^oa) vsoti, se njik ppgiMO iw/9t. oživi; ppprci^, so
■aiolili , da, pj Torki ne hpi^ ^polj n^e^ i\a^kqčiU. To-
r^ 19, m^Ogo Gerfcoy aido^jo, saiwiti|p ip OA imi, ffh-
dalo. Tor>i i|q. tp m^t^U k v sv^j^ |iK^i4 i^OK^ili. Kin
eesof tp, B^^^ bog^a^oin ^^^ i^i žoga. Ooi oo pi| iagp-
^Mj^, 4% i^ so sate domi podeli, k^r nimajo, luib aepe
Un otrpel 00 j^fltii ufi piti. Cesar jiip ti^dig odpnoti i«
saf^vd tolika knika vaiiki 4a;9 po celem mosta roodoUU,
da ooheoema ni bilo trelia «tra4*ti. lv«|^, CiiaM!oioi»i ee
jp vq^n^ Uadil^ sidovje vterdoval, vrnto m^ Romapui je
a oMipem aabrona, in se taoi vterdil; prosil je l^al^ato
Na(lvrWl9 vieuegi^ admirala gorske oro^ade, 4a bi ma
Dokoliko topov poslol; ali on ma je odgovoi:iJ, da jlb>oa
ni potreba. Tako sto se sačela prepiroti. Giastiolani je
Natorasa očitol, da je isdajavoc demo;,v(iie, in Natarao
iijema nosproti ; tedoj jo sam cesar pomiri. Giastiniani
je to dni bres pronebanja čos 4an io ponoči se tratil in
oovroanikom mnogo opraviti dal ; clo s lastno roko je s
osidje naskakajoče Torke, nasaj paki^l. Gerki so ga (a
zavidiii in ma nl^p bo^li pomagati, Solton njegov pogom
so
ki «lawre dii»fns4 katoio aaaiai ia iteo: „om K bi
»iMUllbai v »«00| Moial'' akaiol ga jea slaCmmi ^m4r
kapitf f al oa Of skiloma boga oi fkisaaL MonlMm Ma.
BOOl Giagari i^ Naepk)^« ktorima je bila akerb sa po-
pravo meotoog% od^jo nalostao, ota aaMOt asi^je po-
praviti, denarje aokopolo, in ko je blleoMsto ropjia«« m
je oedemdeset tisoč goldinarjev oojdio, ktoro jo eemar m
poprovo mestaego afti4ia dal. (DoMo oledl.) I
Novičar iz slavenskfli kr^jevo
1% Zagreba 20. junia, Zgabo, ki jo ja ■omiosi
atevila aooik kajmo^alkev naneool odkod olavae«m ^pte-
telja ^Prvoocev«', e^^^^^k pjeoom" i ^Kroljovida Marfcr
našega nerodnega pesnika P. Preradoviča, klari«
je poviieB sa o. k. četoika v Itolio vpeUl, povrnila >«
ovadim prikodom v giaval aaa giad aaaa j^gliaaka oiir
isvrotni prevoditelj ^Krpljodvorokega rekepisa^
oadepolni pesnik Ivan Trnskl.— Zo narodno oaoa knji-
Kovnost si gosp. bogoolovci nosi ao od voc lat dicae sa-
fllage nobirajo s isdavaiuom Šmidtovik ^opieov
mladoi^'. O vik lepik spise?, ki so pooabao
aa eolska dorila i postigojA tako nopreeattijiv dsr u
ačečo so mUdiao prvodobno, je iaiolo 49a'ibdob ie irHir^
kiuimoi i po dolgom prestooba je poti avoperc potf r/.
okom, ktori obsega mlčne ponestice pod oa^btisi; ^0^-
lobčo^. Noi dvomimo, da bo. tadl to kojiiiea Md ide-
dioi ravno toke dobro doslo, kokor oo prejami^ebf-
nega deto^ga pisoUlja K. dmidt-o. S\%^ mm^.
bogoslovcem, do s krepkimi oiloiai pomagvtto perfpMaM
alovstvo i v ti vrsti obi^gototi goosplaa |omcoimi,Wb-
njenimi nosi mili mladesl , na ktori kfaoaejM pcfteivev
pi^ivai -- Gosp. dr. Ljad, Gaj Uoka v oioiji iHkarM
kraoao araaUko pieooi'' nooega — kakor ^taret^
o polnim pravom kaže — ^modeaanoga^ IgaCje/-
gjida. Da U If k«l49^ boUovet agledoie! Vdikoaiii^
M footiti g. 4r<^ Oaji oaw ki4ižori|ostiaoiail,^ kiMaf.
k^ajigopis ovoje pre^rofOCOAO kDjisqioo, ▼ ttnmbra-
i^jo noktori prelmenitni roj^^pjoi dabrovaioki, te do^MIO^
raaaib otodk kiulg m rakik- Nadaaio se tvrdo, dabecnt.
dr. Gig^ todi ti oMi iakreoi želji p<gasno aodav^lil, 'i\du
BPVOf^ noo e litoratoro tpjto rekoč o Um iHUigopima
tomoU polfiiJ. Bože daj^l l^retočeoega tedaa pnepelem
do nas is Botgf a^a roalicne pesno Mat Bana, Do-
brovničana. Ovo prvo knjižica rasdeljena je aa dva ras-
dela« Prvi obsese Ijobovne poeipe podoaoUfoai^Dova^
drogi pako prve iokrico vroče Ijabesa^ do imoo ta rodo
ovc^ga, pod oodpispm: ^Narod^. Ovo posme oo ve-
čidel od U 1838, potom 189(9, 1841 itd. „NačelaUa<'
napioaaa je v mali Aaji leta 1843. Pesoik ^Mejrimo^
popvoUl je ove „prve avo|o iskrice ^abovne i domorodne^
Boaaoma dobirovoižk^a kojisevniko M. Pečica, knoia
Eogorskenio^ V pAmab Matija BaOA vajo dabrovniaki
pesnio)(,i dob. — 1^ Cmrigroda prejeli omo to doi bol-
gofsl^i prevodi kraano povooM 9,Berio^ Vaoo nadepolne
oi^sovafeljhe gospodi^^np .fo^lpine Taroogradake,
ktera b^po. pcibodopst obotara- Prevoda je pridan obei-
roa piro4goi(ep: (04 Potko vi<i-a?). Todi nooo Dra-
goila Jarnevičeva, merljiva pisatoljica aa od davne
dobe napp l^j^iževop, preporodbo kvaloo snaaa , piae se-
daj neko povest, ktore seljno pričakajemo. Mordo pride
okoraj 2. svesek, le^h ^demoi^Pilaik poviimt^ no svetle.
Le 002r,ej na ti
Hleva čaka!
stezi, domorodl^e mile,
na kteri vas
Zorislov.
fc Tertta 22* junia. Prov vstreglo oo „No?ice*^
teržosfcim udom drnstvo sv. Mobora« ko so v popravah
drostva ovoje mnenje jaooo iareUe. To je prov, ker le
tako, da oe o rečdk posvotovamo in jih odkritooorono pre-
tresamo, samoremo naj bolje cilj doseči, no po, če vse
zo dobro, sa popolnoma imamo le savolj tega, ker ja
e aaai« na mU dobva in kariAtoa. Nihče n« Moreta-
i navliiveali in vierlega oboaaaiua ineaovanaffa drakv«;
»ndar je oMiono naleti Marail[ieiili prenaredb, eseUle
»tik, o kterUi ae |,NoWce^ goTeiile in jih nnavetovala;
i «aj vaaniae je po nasib nfelil ta, da ae adhamiki vaili
ra^ev , ^eden ae kaj aklane, sa mnei^e pepraaajo, ker
lUep bres sa^liaai^a vuk odkoraiioov ae nam sdi neTe»*
lai^ma.. in žena bi bUi edbaniki, ki nikakaga oprm4ia
Imnjp ? Mo0iUe »Novic^ e aapepadkn ia obaeaka aa ia^
invaiUe nujrgoda&ih kajiit, ae pofMilaoMa Tjeina a na ete-
I o m drvatva^ ker treba je, da oaa^ ake koče mad pre«*
ito Ijadalva aaol, Isdaja taJie knjlžiee^ ki ne Teljaje cen
0 kr. , ia ktere ijadatve. rado ber^. Tu Yel|a pierFo ato*
iojo k oMikI peloiiti, bi rekel, ^adatve k branj« vabiti
1 Bpodbadati. Glaraa nalofa drvatm naj bi tedaj bila^
ae atoriti, da bo ^udatvo k branja vecielje dobilo. Ake
LroatTo se le to deaaae, je že veliko dpverailo indrv^a
itopnja BO bo tako teaavaa. ^ U^t oa k dmatv n menda
le sato priatepili, da pripemoEOtio k izdaji keriotnih ijadatvi«
nih knjtir pa aelo aioki ceni ali oelo aaatonj, ne pa, da
t»i ae ca njct bok ve tiakale. Te prenaredbe ao. aiva po-
greba, ako boee biti dmitvo pvoolonirodno; ake ae pa
mlali v ^patico^ pro^t variti, je pa to voe kiu drasega.
T — Terotenjakove teiaoljite raalacanje! *^Kdo ao
bili Ambidravi?^ nam apiob dopade in igefova 9I0«-
boka ačenost o af odovini in jesikoalovja oboadajemo, ake«
ravoo lan nekdo v |,Triaater ^eitaoff^ neamevnost ger*
akoffa jeaika očita, in bi, iKakor oe ia epioa vidi, n^ji
rekel, da ao Gerki na oodenjim dt^iarakem in Koroškem
imkd«^ naseljeni bili. kakor Slovani, ake bi le kje kako
podpore in kak dokaa vimof al najti. Ker pa mretreoo-
vavec nam ni nobene aiaote Is Terateoilakoveira a|^iaa
odkril In al ni npal e prepričevavnp besedo govoriti, pn-«
fitimo Bje^rov pretres s piiatavkom, da pri raaiičnih na-
rodib se premenvajo fflasl. raalično ,. osobito mod preatim
Ijadtftvom* Ti pa, dMf^i rojak! kar vemo, da te ne etra«*
siju take sodbe, bos nmrijivo trebil mah is spominkov
fiekdajnosti v slavo sebi in domovini I
1% Runike med Lotumerkom in Ormomemna
Št€u* '^^^ cd nase|:a kraja, naj dragi bravci ,,Novic^
avedd, kak kaj a vinof^adi, a poljem itd. stoji. Veselili
smo se, ko smo vidili jabolčna, hmsevo, aiivje, čresnjevo
in vsake drnge fele pitano drevje polno žlahnega evetja,
nadepolol, da nam to leto ne bodo tak tesno aa strošek,
ker nam bode sad h krobn priponMigal; ali vresničnl se
je stari pregovor, ki pravi: ^čeaar se človek naj bolj
veHeli, tega se gotovo dpstikra^ anehi. Gosence so
naai drevje tako vsusile, da je žalostno viditi. Ko se
ne bi os polji in v goricah se dosdaj tako lepo in rodo*
vito kasaio , obnpati bi mogli. Tega merčesa je pri nas
toliko bile, da nam je celo visbe vhajal; bolj ke sme
f:% klali, več ga je bilo; in sdaj nas metplji hočejo pre»
gestU Bil sim v aloveoskik in kormaakih goricah, pa
Dišim eodi ne ene gosence vidii. Drevje je iofp ael^np,
In pelDo lepega aadi. Vinski ters se pri naa letos tako
verlo obnaša, da po deset, če Ima ločen, po dvajset in
se vise grojadov stoje. Bog ma daj le to težo na sreč-
nem pod preino drevo donesti. — Krompira smo dosti
adr^vejfra in bolebnei^a veadili, pa je tako dobro eden
Icak/or dragi lepo ia aemlje priiakal. 6« dan t^ nt smo
pervi ft točo amesani dež imeli , kteri pek ni kaj škodo-
vti. ; od tlateira časa. pa imamo vsaki dan toliko deaja,
Na vae, ake akoro ne heaja, agejiti mora. Delavoi se
pri DM tako dragi , da jih skoro doplatltl ni moč. Ko-
like irevic, leoer, ajiv itd. se je le ajmo Ia ob adanjem
mokrem vremena v doline odpelalo, bi oe verjel,
kdor Di vidii. Katnjak.
tz BrMlavc It. junia. Po ^Novfcah^ nabranih
114 L aa naae pogoseloe smo prejeli. Bodi vsim liado-
nilim dobrotnikom On porračnik, ia kterega roke vse
dobre Uhaja! Lepa pemee nam je. »s Ljmbij^ae «oaiar
tmdi i^aniea^ nam je poalala eakaat 68 il. M kr., dniv
gič pa 49 fl. 41 kr. , blagomila ebitaQ g. Peteimra BO fl.,
Uko da ae ImanM dobretnikem ia Ljabljane, ali, ki se
v ljabljane avej dar poslali« aa 853 il. 31 kr. mikvalitl,
poverk ae pm aa velika množo dobre obleke, ki nam je
po eastflem ir.GasUva Kdelelna ki g; PelerovI ebitelji od
temo doshk Gotovo ae apodebi, da toKko asmilfanim pod*
pomikom, pa tadi eastitimbrafmm^Novie^, kteoihmnogi
so nam po drnglk potih v pomoč prihiteli, če todi le
bo^ pa domače pea^m, kake se pegorelcem od mojega
pealedajesa dopisa godi.
V veliki sUi je aboge veliko tolemlos da ao bllae
Ia daijee teUtoo aoentje nasll, ko malekteri neesečniku
Peverh lega, da ao jih domači« in £armani bližnjih ao*»
aeshiaih fard, ko Moalrake, Paake, Pelaolake, Šen-Pa-
velske, Beake, Gomilake, daat-Jarake in Vransko a
leaom aa stavbe In a vožajo prav bratemo pedpindl, jim
Ida aaatei^ digali, ali ga po naj nižijm ceni paodajali,
ao jin tmdi epdko, apno, peaek in lds prav dober kap,
BUiago pa tadi sastonj na mesto vealll. In ker se jln
je tadi ohiio živeža nairealle, samega žito okoli BB^
meraikev, sočivja nad 70, korana nad iBO, paeaaokali
10 mernikov, so lahko hitro k dal« segli; kidl ao. bili
aa pervo silo s potrebnim dnarstvem' oskevbijeni; aava-*
rovaai so polovico skade žai pesve tedne povernjene^ #s*^
bili; vsim pegorelcent je p» obila milesnja v dnarjrb v
pomoč prišla, da so aa proti imeli, robo kapo vati in de-
lavce plačevati, ia tako že mnogi obet getmr in lepo
aoaidan staji, tom pa, tam se ža kaže otroka a novo opeke
pokrito. Ako ae nit mUeskii »a prelerga^ ker panpame,
da se ne bo : boje vsi pogorohsl in njih živiba, pod do*
bre atrebo, poprd ko draga aima prida. Za akedaje Ia
koaelce bo se hadsi; pa ačasoma ae ba kje tadI to obeda
poravnala. V dnaijih nam je doslsj darovanih 30B3 fl»
39 kr.; rea velik anesek, ko bi skeda take čea oHa ve-
lika ne bilal (Keneo aiedi.)
i% IJnblfane. Na poti ia Oradea v Te^ret 9m
ee v aredp dam noč mudili evitii nadvojvoda Jaan a
aveje preoastito rodovine v Ljubi j »ni. Ko ao Njih
eesarake visokeet obiskali goapodje naj visjik dežeiiiib
oblaatnij, se Jim je pakUnil tadi odbor kmetijske družbe,
e kterim se ee avitU geap. nadvojvoda prijaane pegovav-
jali shor eno uro o mnofik aadef ak kmetijske dražbe ia
ksietijekib reči. Ke se jim je gosp. predsednik kme-
tijske dražbe ponižno aahvaltl aa dovoljenje, da pride
laženir aa aboljčanje travnikov ia Gradca tudi
k nam, ee nem povedali, da so aa svojem lastneastraiv-
nika prepričani veliko dobrote , klero suseoje, močenje
in dreMŽai gospodarjem deli. ker tako popravljeni dO
oralov velik travnik je bil že drago leto s a 30O i.
▼ is j i v ai^em (stont) dan« „Taba sknenja^ — se rekli
— ^e aar gotevsi dokaa neiareeenega dobičke, ki ee
doaože po taki popravi^. Včs vesel se je kvaležne pe^
sbiviL odbor od preblagega podpornika kmetijstvm, —
ftavae ti dan je prišel tadi gori omei^eai iožtnis g«op.
Šmidt v Ljubljano. Drogopotveč ednjegevib opravkov.
1% ijubdane. Nemški Tsržaski časaik je prine-
sel v Ksm 130. in 133. ped nadpisoaa: ^Neueete Origi--'
nal-Libesa(ur^ paetreeevaaje pevestoice geep. FL are--
gorica (Geechichto des tet Staates etc), občae abecede«
gosp. J. Pokiukarjeva.^ in pa spisa g. Terstenja-
kovega: „kdo as bili Ambidravi?^ Ker se je neime-
novani pretresevavee trojnih tako raalfčnih pred-
metoflr. lotil, somu sI Imj v pervem hip« mislili: to mora
i^UoiversaJgeaie^ biU, da se podstopi tacega dela« Al'
bolj ke se je pretrese vanjo njegovo konca bližale, oeil-
niai je bilo, da mož ni ^Universalgeaie^, ker iasačetba
visoko letivsi , se je na aadnje tako nfsko vsedel , da v-
gosp. Tersteojakovem delu že ni vedei o ničesSL
^ 204 —
^dnuMMi Tee lab^vljati, kaker dsl4 oaflisnih tMuir-
Dik pogreakoTv Ids^erokikbMedak nev^dnMtii^rikeg«
jMika podtiksje! Žalostna ao take preaoje.
1) Mi ne zagovarjaaio Gre^eričeteira dela, kar
fa ne ponname, praaano pa le i^oap. preaojeraTea : al
je taka sakavljiva kritika e knjigi javaeir« acenika
na pravem aicata t kterem koli dnevnik«? — al
^m je vadila , ke je labavljlee plaal , larea edine le de-
bremialeeeat sa prid eelatva in ekčinatva?
2) Kar pretres feep. Peklakarieve abeeede
vtiče, je i^oep. preaejevavee le bolj pe d rini k itran^k
nabal in in aila viaeeeira etdla .fevoril, ne pa ae lotil
preaoje reči same — pieaienk, avetn v prevdark
predloienib, kterih naprava ae opira na glaae dan da*
naenji snane, čeravno ee ne v aiateai vre^jeae, kteri
bojo pa menda eatali , če tadi ^»Ermittelnog einea natirlieken
8yatem8 der Spraeklante^ aekadajpe ereči iBide,ker ne
po ^eiatemn^ ee boje ravnali «:laoi, ampak po f laaih
ee bo vekomaj ravnal ^oietem^. Zna tedaj vendar biti,
da pribodnoeti ategne tadi tmd i^op. Peklnkar-ja
koriaten biti. Scer ae pa o tleti labavljici , v kteri nam
geap. pretreaovavec Mletne abecedno pravdo očita, ktero
ima ffoep. Pokinkarjbva abeceda pokončati, e tem tola-
slmo, da nemakema jesikn, čeravno eo ojeca čiie
M v 16. ateleljl načeli, ae dan danaeoji, anne
1863, ravne taka godi, da ne abeceda ne pravopis
nista popolnoma dognana (poglej ^Novičarja is mnoaik
krajev«" v 49. lista).
Ceič nič pa se 8) ni spnstil nesnani gosp. preso-
jevavec v ransojogosp« Terstenjakovega dela, ranan
toga, da tiskarne pogreske mn očita. Radi mn verja-
memo, da v pretres taci k reči, v kterib je veliko več
kot le ananosti gorskega jesika potreba, se ni vame
epaaati , labko pa je se — posmekovati ali pomilevati I
Da take preiskave starongodovinstva, v ktere se
je goep. Terstenjak spastil, so nsiarečeno težavno
delo , bo vsak omen človek spoanal , pa bo tadi vodil, da,
ko ae a i a t a ruda na dan koplje , se ji tadi lakko kak dr^g
rad menjal vrednosti pritakne. Zlata rada eetane pri
vsem tem le slata rada. Okrožje, v kterem visokoačeni
gosp. Terstenjak sedaj ovoje delavnost rasvija , je
avetieče, pred kterem, kdor koče va-nj stopiti, mora
spodobno čižme isanti , da ne emadežva sveta , v kterem
ae reenica leče, kipa se s takimi ^PappeDbeimer-ji«'
ne najde, kteri že „ab Invisis^ vsako isksDje resnice
sametajejo, ako ee ne vjema s njib sastarsno mislijo.
Posledojič se to: Z nelmko smešno osebnostjo go-
vori neznani pretressvavec od ^proviocieller Eioseitigkeit",
kakor da bi on na Da na ji živel, ali če ne, da je tako
pokleven,dan ne žali, ako ga ^enostranskega de-
ielana^ aovejo. Ce že kek veljavin in slavno snan Da-
najčan nam dežeianom > kaj tacega očita, moramo ttbi
biti, čeravno se nam mile adi, ako se po krivici misli,
da na deželi Eonej glavnega mesta bi se ne dalo celo
nič popolnoma doversiti; če pa deželan deiela-
nom kaj Uoega očita, je to gotovo tnsmnje, da po sili
koče ^Universalgonie^ biti.
Le to nam je žal, da je slavno vrednietve obče
čislanega Teržaekega časnika kritiko take baze v svoj
liet pisati dovolile; tek misel ee pri ase vsi, s kterimi
smo o ti nadevi prlložaost Imeli govoriti.
Novinar iz mnoglb kri^evo
število in plačo ceearakik vradnikev po prikodnji
ne vi oenovi vradnij so preevitli cesar la liro Ij ako
deželo že poterdili; nadjati se je, da pridejo porodoma
kmalovee dežele cesarstva na verpte. Horvaska bo
nek v 6 ak ros i j ali kreeij (Zagrebško, V^mrms
&eeke, Poseganake in Oseeansko) in ▼ ^& o k
(kantonov) randeljene. — Komisla aa opromtenje \ i
na TIroljekem bo dokončala vse svojo oprmvfla i
prikodnjega meece. ^ V Pragi ee naprmvljm za
Ujatvo na Češkem kaj keristna dmžbm nm askei<
iBMnem: ^aeoknracia polji soper m^^^dt^ t
deležnik te dražbo plača aa eno akcio (_delnie>o^ S€
600 delnic pa ee bo iidalo; 300.000 11. bo tedaj ^
lega te dražbe, klere osnova ie že od cesorjm poCer^i
In ktera bo pribednje leta ee rassirila čes c e I o
la eeroa je želeti, da bi pri ti novi družbi se
djako vplačevanje nlaka tarifa bila in da po t«rV
ikedevani prejmejo berž popolno povrnčllo avojis^
— la Milana sv^mo, da cena mnrvlne^a P^^««
letoe vedao višji ila io da jepsirje sarejo avifolkeRčv
čev že tako drago postalo, da so nekteri svilere/ei ni
več červov poginiti dali, kakor da bi bili predrari
piče aa nje knpevali. Al nam ni to na« k: ptitlnimkitl
v iareji obilega mnrbinega drevja, ker rndi v trn-
sik krajib bojo priali taki časi, da ee bo nmrvioe Uftjo
dobro prodajale. — Torte aa Milaneskem htea mmnj
belekajo, kakor lani, aakaj? — endaenji vlterejci pn-
vije nato: ker je letoe vreme etanoviroe deievao
in moralo. Kak so si vendsr navskrii nifli na svcrs/
Pri naa dolžlmo ravno to vrrme, da jevtrek bolezni.
— Vinorejci čnjte imenitno novico: tisti noB— Lndevik
Maspero — od kte^ega smo nnidan naznanili, davč ge-
tov pomoček zoper grojzdno boleiln, je miloserčnot,
pomeček razglasil brez da bi bil čakal na 50.00(
dvajeetic , ktere si je iagovorii za razodetje te akriroo-
sti; al kakosen je ti poiiiioček? Laki ga EasaeksjeJA
Obstoji namreč v kertačak (spazzetino) In vč/sre-
skik nobtovib (ungkie), s kterimi se brsdovfceffMre-
scence) sli beli meborci (biancsstre postolerfe) tfakem
vremena e tersja odpravljajo. — Siavoozouf om^e-
rialnl svetova vec dr. Bzner, ki je v prenaretti /nan-
zialnih iol si fielikezeslnge pridobil, jenmerMVtdt^i.
— V papeževih deželah hočejo Francozi arnaAom)«
pomnožiti. — V Parizo ao spet veliiie ijodiu)ei^,
od kterik se somi, da hočejo NapoleonoTo vlado potto-
patf. Po lici j oko mioisterstvo je cemr zedinii z ni-
nisterstvom notranjih oprav, in ministerotto knpely-
Atva na novo osnoval. — Neki B oz za je tosjdf/ nor
smodnik (palvor), ki je pa bil prehod u pnake spo-
znsn. — Car Miklavž Je poslal se eno nir zadojo ter-
jatev (nitimatiteimom) 18. t. m. tnrski vladivCarijTred,
v kteri se pot pripravlja spravi in pomirji; ramveka
vlada hoče namreč odstopiti od vstke deTitvne
zaveze, in odsoltana le terja pismo, v literemm)se
Runo zavolj gorskih kristisnov in sv. krajev dsns ob1)i\ia
določno zagotovi. Al bo (nrska visds dovolila v to,
se bo kmalo pokazalo. Poročnik anstriaDfti baron Brnk
je že v Carigradu. _ .
Prijatel.
InoBA iilojoezA ne najdeni,
Kot ime »pr^atU« Je; .
Glej! on me verne, kader lajdem,
On nesreče me otme.
Če ialofltl mi eeree poka,
Ktere veepi sveta strop,
Kot angel snad aebil oboka
D^|a serenost mi i op.
Če mi osode kelh terpUe^ja
E Tsrhom polni natoei,
6a pol ispije, i roneenja
Cas prezreaki beri mini.
Kadar pa sreea me pod krila
Varna svoja vtet' ima,
Mi 80 prijoiBoet njesa mila
Clo veselje iveksaC snd.
Tako on i maoo objokiije,
Kdar mi sois oko rosi;
Pa šamane tadi poskaknje.
Če v fOseUii se topi.
Tedij mi teaae pao tiMtst
Od »prijatla« ai ime -,
Torij sklenil se terdaeje
KvesVmo sercn bom serce.
Natiskar in zalosoik Jožef Blaznih v Ljubljani.
{kmetijskih, obertnijskiJi in Dsrodskili reči.
Novice ish^S^jo ▼ Ljubljani i
T— k taiea drakrat, aam-^
ree v are^a in aaboto.
Odgovorni vrednik Dr« JTanez Blelit els.
j Veljajo ta eelo leto ^o pasti I
Ufl., seer 311., lapolleU
[2fl. po posti, scer 1 fl. 30 kr. |
Teča} XL
V sredo 29. junia 1853.
TMt 52.
M.
I,
k
i
Od tertje bolezni na da^e.
Sim bral v 50. lista ^Novic^ sostavek m na-
pisom: Vinorejci ne bojte se!
V tem sostavku govori nekdo od plesnjevca
na tertjih listih tako, kakor da bi to nič nevarnega
ne bilo, in pravi, da take bradovfce se vidijo tudi
na hrastih, lipah, bukvah itd.
Ne vem, če je mož, ki to pripoveduje, na-
tanj ko oboje pregledal in razločil, kar Je razlo-
čiti , in tudi ne vem, če je štajerski plesnjevec tak,
kakorsen je nas.
Res je , da se je na drevji že večkrat vfdilo
dovolj spuhiin , in se tudi letos vidijo , posebno na
berstu, pa tudi na lipah, bukvah, topolih itd.; pa
ko sim take drevje spuhline pregledoval, sim v
vsaki kakega červiča ali pa jih več najdel, da
je bilo viditi • da so se take spuhline od kakega
merčesa naredile, ki je ondi svojo zalego pustil.
Na tertjih listih pa ni nič tacega, ampak
13 Ko smo na tertjih Kstih plesnjevec spo-
veličavnikom (Vergrosserungsglas) ogledovali, smo
na sirovem listji nekako belo reč. svitlo. kakor
zmlen sladkor ali sol vidili. Na arevjih listih se
kaj tacega ne more spoznati.
2) Ko sim tak plesnjev list na jezik pritisnil
zvediti : kakšen slaj ima , sim kmalo začutil nekako
vročino v ustih in žerenje po goltu ; slanega pa
nisim nič občutil ; drevje spunnjeno in nekolikoples^
njevo listje ni storilo nič tacega.
3} Možje, kterim sim to prikazin razkazoval,
80 v svojih vinogradih take zlo bradovičaste tecte
do korenin odkopali, in korenine so bile ondi vse
bele ali plesnjeve ravno kakor na lisdh.
4) Terte, ktere imajo zlo bradovičasto listje,
80 začele veniti, grojzdiči še razcveteni ne, se
začno sušiti in odpadejo; mladike se čemijo.
5^ Kjei^je bilo v lan i kaj tacega na listih, je
grojzdjc jpotlei ko ie ocvelo in ribjeku debelo bilo,
začelo tako pfesnobo dobivati, grojzdje se je za-
čelo černiti, in ni dalje ne rastlo, ne zorilo. Samo
da vlani je uima pozneje se začela, netakozgodej
spomladi.
Prosim: kako more ta reč tako Aič nevarna in
nedolžna biti, kakor mož v zgorej imenovanem so-
sUvku terdi?BoleaiB je, kuga je. Gre tisto pet, ka-
kor krompir*
Naj bo meni pripušeno povedati , kar mislim,
oe pa kakor da bi hotel le sam prav imeti.
Bolezin je, nevarnost je. Vzrok moramo
najti in ne bomo prej mirovali >)• Kje je,i8imoga!
V zraka ga ni, scer bi tudi nam<), mislim,
škodoval. Červiči niso, ker jih ni najti.
y zemlji mora biti. Kaj dobivajo rastline iz
zemlje? Razne soli, solitar, lugasto sol, fosfor,
gaze, vodo in zemljine.
Gazi, voda, zemljine ne morejo delati take
bolezni M. Ostanejo tedaj rudske reči, sob' in
fosfor. Fosfor ne kaže, da bi bil, ker ga je zlo
malo. Preobilne soli tedaj so, ki tenke tenke rast-
Unske žilice zaprd in bunke ali spuhline narede, in
s svojo razjedljivostjo škodvajo. Ktere pa? Lugasta
sol ni , ker smo večkrat , obilo z močnim lugom , z
dobrin pepelom sadeže gnojili in ne le nic škode
ali take plesnine ni bilo , ampak le zala rast. Druge
hujši soli, misčnja, svinčja itd. niso tako povsotne,
ampak zlo redke. Ostane zdej še solitar. Soli-
tar se nareja nar bolj po širokem, in tosolterdjm,
dokler od druge prepričan ne bom.
Hočem, zdrave terte s solitarjem v vodi sta-
ljenim in pa s aolitarjevo kislino 3 vodo stanjšano
okoli tacih tert toliko politi, da se bom ^prepričal,
ako bo to enako bolezen naredilo ali ne. Če ba na-
redilo, je reč dognana, solitar bo kriv.
Želim , da bi tudi drugi ^3 to poskusili. Pa v
deževji je to težavna in manj verna poskušnja ; tudi
O Tako je prav. Kee jo aila važna in lasliši, 4a ae po'
Dji sledi, kakor deljeo človeaka vednaat more^
^) v irako je doati ako4(}irih p* neananih raei, ki jikadrav-
niki »miasoia« imenojemo, po kterih abolgo Teasih le
Ijadje, včasih sama sivina, včasih le rastljine.
Omenimo v spriebo te^a le ene žirfnske botemi , ktera je
aploh inana: belesnl v f^obcn in na parkljih
(NanI- nad Khiaenweb). Mahena napade ta boUMn vča-
sih govejo iivine eele deiele in dostikrat več deiel ob
enem po tisoč in tisoč glav. V vodi, pioi^ hlevih, strežbi
itd. se ne di vsro^ boleani mgti, k%r v sU ras H č »i h
krajih so ti iivtjc^i todi slo raalični; tadi ena živina od
drnge bolesni nalesti li mogla, ker oh enem se je
sačela aa več in daljnih knjih^ O takem primerlejn ne
ostana idravnikom nič drosega, kakor da pravijo: neka
posebna v araka skrita aapiJu (niasnaj je napravila bo-
leiin po sirocem svet«. So tedidl gotovo žkodJjiv« reči v
sraka, čeravno jih naiasjko popisati na mor«mo in tndi
ne povedati: od kod da so v srak prifle, -^ al tak sila
škodljiv srak sa i^avejo živino ja neskadUiv dostikrat
sa vsako drago pleme, in je bres vse škode skor vselej
tudi sa človeka. Nasprsti bi pa samogli todi isglode po-
vedati o4 tacih miasmatičoih holesin pri Ijad^, ki' ne
sko<j^ živini. Gotovo je tedaj ^ da srak sas^ire bo-
lestno kal v sebi imeti, bres da bi škodovala vsi m or-
ganskim stvarem.
*) JEaki^ ne? ProsioM to Aokasati.
^ Kadi bi tadi is Vipave svedili: kako je letos tam? Vred.
— «06 —
se aora to početi, dokler rMtlioe se rastejo, do-
kler koreninice is semlje živež vlečejo.
Priložim v pregled plesnjev tertji list ')•
y dkocjanu kresnika dan 1853.
Zaloktr.
Še enkrat o miloserčoosti do živaL
BorČBo oai je veselilo viditi nove voseve, v kte-
rih 00 sdej teleta v Torst naprodaj voaijo, tako pripravno
napravljooo , da živo živločeta oo nemilega vremena na-
varovano, in da jim jo moi^oče, med vožnjo brotteaoobo
ležati pa tsdi atati. Tsdi omo s veliko radoatjo sapa-
BtU, da jim potoma včaaikkaj povžitidajo in jih napajajo,
kar laatniks lo malo otroskov prisadeoo , ms jo pa gotov
dobitek, kor na tako vižo teleta bros volike
sgsbe na toži v Torat pridejo in oo tsdi ioso
prodajo, ker meso tacih telet jo lepoi in bolj
ndravo, kakor taeih, ktere na vosovik tordo svesano
00 tako toono naložene, da sboga žival so dikati no
moro In večkrat mora flavo čes leatvieo moleti in oo
na koloas brasi in rani. Kakor lepo gleatano telovdv^k
dn^k sa več fantov težji poatano, tako sgsU po takem
gerdem terpiočeojs več fantov na teži — v f otovo sgsbo
gospodarja.
Z groso pa vidimo, kakor drogod tako tadi v Lja-
bljani 80 nektere monarje, kteri s živino, ki jo sa
mesnico namenjena, ksjoi ravnajo, kakor kervoželjni vol-
kovi. Mi posnamo onega, ki le se kakoino rovno telo
veaki teden ali veaelk 14 dni sakolje (v kakanem kota
ga dobi, ne včno), ktero pa na vervi akoa pol me-
ata vleče in neaomlljeno s paom kajaka, da Ijadjo vidijo
in olisijo, da bo sopet tele saklal ! Neki drag tadi
malo boljši rsvnž, akoravno veči srečo o svojim roko-
dolstvom ima ; ti kito na ssdnji nogi prereže , na njo
živo živinče na kljoko natakne In na kol obesi, in
potem ga so lo sokoljo. Če že tak človek človeškega serca
več nima , naj vendar , kader je telo v svojo klavnico
privlekel , vrats ssprč , da mali otroci , kteri abogo ži-
▼ineo milovajo v meonieo sijaje, njegovega gerdega rav-
nanja vidili in nad njim so pobajsali no bodo.
Vso to smo s lastnimi očmi dostikrat vidili; to jo
00 16 atopinj pod najbajsi sirovostjo človeško , kor tako
tordoserčnost osninoje , ds jo le nekoliko čatljivi človek
colč sapopasti no more I
V več deželah je žo davno postava, da mesar no
soid živine s psom hojsksti in da teleto, ako jih nočo
domž peljati . jih mora na vosa domž spravljati. Zakaj
bi to tsdi pri nas no biio?
Naši mesarji bojo morda odgovorili, da stara me-
sarska navada tega ne pripasti; — drogič, da no bojo
sa telets vosž najemali; — In tretjič, da živina — lo
DoniDoa živina ootanol
Na to jim hočemo odgovoriti: Porvič jo pri nas
že marsiktera napačna navada odpravljena , in tadi ta so
^) Lepa hvaU ca poslasi ter^i list, kterega pokvars pa a i
taka , kakor gmo jo mi pred dvema letama v kmetijskem
sboro v Salebarsv vidili, ko smo sa pravo srojsdno bo-
leanijo kolso torto in srojsdje is Tirolov v ibor poslaso
ogledovali. Pri tistem Je imelo list)e eerne maroge , tadi
stebliea so bile tam pa tam take, saeeraele, kakor saet-
Javo, po vee krajih pa, kakor s moko postopane, tadi
drobao grej^dje Je bilo s tako belo stopo (plesnjiveem) pre-
vleoetfo. Al to je bilo takrat se mesca ki m ovca, tedi^
se ne predersnemo ie meaea roinika sodniki o ti vasni
zadevi biti, o kteri smo oastitemo gosp. fijmostro serono
hvaležni, da se na vso moe trndi; isvediti lastnost,
Tsrok in sdravflo te ter^e bolesoi, ker tako ravnajo
povsod amni kmftovavei. Veseli bomo, ee bo daljno pre-
iskovanje pokasalo, da, kakor danes mislimo, to ni
prava tertja bolesin, in da bomo t prihodn)e dobro vodili
raslooke med kosmato rijo in pravo ter^o boles-
aOo- Vred,
odpraviti da; na Francoakom niaamj« ■■
psov; ni pa misliti, da bi bilo franesske Cei
nbogljivo kakor oo nase, tedaj morajo oaeamrji t
pametni in manj sirovi biti , kakor oo naši. — D .
Ako žo vos oajomles, čo Isstoogs nimam , prija
so ssm sli a svojo seno, prav naaopirjona , m« saep
krsjo vosis, si bos žo tsdi vosičok ss tele <tob£
jo predoljoč gs bros vosa domu spraviti. & p«
teleta lo bogsjo, da vso plaho no vejo kaim.
Tretji sgovor: „živlns lo neamna iiv^iom o«
moramo žo bolj rasjaooiti. Tsdi živsi občmtf v^emelj
lost In bolečine; nje ne tira lo aamo nsravmi pagp«
Btiokt), temač tadi neksksin rasam, ksr se pri m
nekterik plemen bolj, pri dragik msnj očitne rmsod!«^
priliko pri konjih, pa^h, nokterih ptičih itd. Žilami wm
popred čati navsrnoot in pogabo, kskor cleveir, a
more oo tsjiti , ds žival včaaik popred oovraMike sa^
In svojo smert naprej vd , kakor človek. Bi^g- je
stvarjooja, mod peterimi čstkl, ki jik Js iirmUm li
dal, voh tako isobražil in pomnožil, da od dmljei
sovrsžniks in pogabitoljs posns. Kdo rsssnio jes/iriiri
kader med aoboj kramljojo, kakor, posta vlamv^i/č/.^ H
In kdo moro tajiti, da žival tadi po svojoe so mirni i
očiten dokas tegs nam jo, da so živalis tadi amajm^
Žival nedolžna, naj bo so tako mlada, i# eessrjNi po^
snsla In skssala ma siti, ker dobro vi, da p u kes«
grd, in voh, ki is mesarjeve obleko paM, imu rass-
dova, da on kri preliva. Kdo je vola ali teleti ^^eda\,
da ma ie mesar po življenja streže? ssksjskimto gs
ogibati, med tem, ko dracoga človeka prijasaa ^a,
kader gs božs, so ps nssprot koj strese, ksder se^«s
mesar v hisva, ali kje dragoj bliss in gapoUpljef Žival
občstl rsvno tsko sorčno bolečine, ksdar ji misdo vu-
mos, kakor človek ; ona dostikrat svojo mlade boljbnii
In varjo, kakor bresserčna mati ali oče svojo otnkt
Krava več dni potem, ki si ji tele vsel, nska In im
In ravno tako se tndi teleta godL Ni tedsj žIvsI«
tako neamna, kakor marsiktori neumneži nislijo.
Al je tedaj človeško , da so tele , ki jo sa meaa
namenjeno , se včasih dolgo pot do mesnice tsko (erpaL
in s psom hojska, da žalosti, make in straha oncd-
Ijeva in da se ma pene s gobca cedijol Misliš, dt je
meso tako sdražene živine sdravo in tečno? Želsadrar-
niskega osira bi ao moglo tako djanjo odpraviti in pre-
povedati.
Pri ti priliki moramo • se s žalostjo omeniti , di ee
letos fantalioi in tadi več odrešenih veliko nladih ptič-
kov, slasti pevalic, večkrat s gnesdom vred v Ljabljaai
ns prodaj prinesli , da nas je grosa bila , ko smo vidiil
koliko merčesojedcom je sopet prostost vseta, in kaJLt
se je sa sslogo gosenc sopet sa drago leto skerbel«.
— Kadaj se bodo naši Ijudjč na deželi o ten spame-
tovsii. . B— k.
Novinar Iz slavenskih kri^ev.
1% Zagreba 20. junia. Čaje so, da namerava
g. Ivan Porkovac s koncem tega mesca odstopiti od
vrofinistva ^Nevens^. Ti naši matici nasnanjeni odstop
g. Perkovcs od vrednistvs „Nevena^ obžalajemo pa (o-
likoveč , ker se bojimo , da bi ti v svoji straiti jediai
nas krasosiovni časopis po večkratni menjavi vredoikor
ne propadel. Tadi želimo , da bi naai spisatelji „Nevena^
vprihodnjo močneje podpirali, ko do zdaj, ker o tem ob-
sira , ds nssi kritičsrji g. Perkovea očitajo, da oe pri-
naaa v svojem listo povelj isvirnih stvsri, ^aja oe rre
vredniotvo, smpak spisateljom našim, kteri sa sa „Ne-
ven^ tak marljivo Q) potogojejo. — Novo js, da je neki
Folnesa dovoljenje dobil, da avedo nemško droitvo sa
narodno kasalisčo nase; čojo žeso, da po ti premembi
'•»ji
— 807 ~
^fdB^tlcm iinrftiiica bo vee odboroikoT is •dbora stopilo^
i ^ar je se isntopU g. M. Bogarii. Zorislav.
«11. 1% Celja. Neprijetno deževje io topli daoTJ ee Ter-
mi, ^» celo spomlad , pe pervi/^a je ie gotof o dovolj. Trav-
19, |t seer obilajejo bobotoiga bilja, ter obetajo moo|:o
I ((^ 4 ; Kite pa ao a novaralnl. dirokorojiae Upe pokrivajo
viti. s bla^odisavDim evotjeoi, io res oa polj« ae raneoL
ko^tihneli so alavici in druge ptice pevalice, in kukavica
t ikvmolknila a selOBim icojsda. — Po dolg:ini deževja
iV^ rasla Savina^vabi labke povodnice. Mnogo jih tadi
it„ plava <» s apaani in dilami oblosenib , is Goroirranakiga
WJ S^orojisa Poaavinja), ter odplavajo memo Celja, po
;^či|,reči Savi a doljne kraje Slavonie in rodovitnega Ba^
I^Aa podati ae.
(^ ^ L*cpa navada jo a Celja vpeljana. Dan sv. Aloj-
^, a — kot varba aolake mladooti — takoj praanično
^r\ba>ajo. Ti dan namreč prisadevajo m goop. vodja nor-
^ laloib sol, gospodje ačenikl in starlii , soUki mladini
* e^olaao we0elje narediti. Tako ae je tadi letoa godilo.
>opoldos imenovaniga dneva je bila slovesna maaa p<Sta^
popoldne je bil pa slovesen Ishod s banderam, tnrsko
niozikp In bres številnim sprevodam ljudi. Šla je množica
^veselih dečkov in deklic is mesta van na seiens trate
'^in livade, pod košato drevje in na prisojne gorice. Tam
* je postalo vse živo. Mergolelo je radostnih soiarčkov,
^ bViso 300 vsib. Veselo igranje, ples, sbakljaoje, krik
' In vrisk je terpel do hladnega mraka, se v6 da vse po
^ meri In pod nadzoram pričujočih šolskih gospodov. Ob
* tem je pa tudi sa potrebe želodcev bilo akerbljeno. Be*
' lih zemljičk in roglickov4n dobriga vincika so obilno na*
'> kupiti ter na sprehodisce prinesti dali blagi detoljubec,
3 čantiti vodja normalnih sol, gospod Lip o Id. Io Uko je
• terpela veselica do sončniga sahoda, ter ljubi spomin u
■' mladih seroicih sapostila. Blagor in hvala pa tudi mo-
(^ žein , ki no skerbijo le sa dušno omiko njim isreceno
a: mladioo, temoc ki tudi, kot pravi dotomlli, na puste
'^i ledine težtvnfga učenja trositi vejo mile rožice nedolžoiga
liii veselja« J* S.
^B Iz Brailove. (KonecO Naj svedd blagomiii do*
tli brotniki eden sa drnsega, kolikor so v kratkem dopisu
01 povedati dž. V C olj i so Ijudomill ametalniki veselo
f« iarro napravili, ki je naifm pogorelcom 106 fl. d kr.
it verarla; po cerkvah in po mestu se je od mojega po-
% elednjeara dopisa se 60 fl. 67 kr. nabralo, tako da ima-
mo is samega tega nam toliko prijasnoga mesta savsem
•ž; 402 fl. 69 kr., poverh se rasnega živeža, semenske tur-
^ sice od g. Kranca darovane, mnogo obleke, ki nam je
L ae posneje bila po gospodu sopanu Pavlu Kaindelsdor-
f ferju poslana, nam toliko vnetem dobrotniku. Is Gradca
i: nam je tudi kaj lepa pomoč prišla. Na pesi v gospodov
I založnikov Graskih novin se je v njih pisaroico 630 il.
jI 30 kr. in čudo obleke od miloserčnih Gračanov snosilo;
V P<> gospodu doktorju Alojsju Smrekarju se je glasba
naredila , ki je bila od slovitega g. Aleksandra Dreisoka
in mnogih drugih umetnikov ispeljana , čisti snesek 846 fl.
12 kr. pa nam darovan. Z darom blagorodnega gospoda
g frrofa Msksimiliana Dietrichsteina 60 fl. , in nabranih 26 fl.
. 52 kr., po g. Jož. Vinc. Pogačniku nam je is Gradca
^ 952 fl. 84 kr. došlo. Is Dunaja smo dobili po gosp.
, vredniku Donavskih novin, Mihaelu žl. Rambacha 804 fl.
^ 50 kr.^ od gospiS barone vke, Toresfo Eschenburg pa 80 fl.
^ po fT. žl. Kleinu savsem 334 fl. 60 kr. Is M o si rja
^ rasno mnogo žita 78 gold., dalej 100 dopak od g. ža-
^ paoa Lipolda, rijiib in obleke, od č. g. Stepisnika, akof.
avetovavca in fajmostra is Šostajna s mnogo žitom in
, obleko od g. žopana Samonika darovano 31 fl. 40 kr.,
od Šostajnskih šolarjev sa nase šolarje pa 8 fl. 12 kr.
' in obleke s ličnim listicom, is Trbolj po marljivem pri-
sadetju gospodov: fajmostra Htsnika, kaplana Par-a in
župana Posta 72 fl., h čemur so sami gg. vradniki v
Hrastniku 20 fl. priložili. Is meataSloveuograakagia
amo po alavnem županijstvu preieli 29 fl., is Laškega
terga 69 fl., kterih 30 fl. 12 kr. ao snesek od umetni-
kov napravljene igra, druge po tergu in cerkvi nabrana
in vse skupej po si. žapaufi poslano. Še je si. Brez k a
okrajno poglavarstvo 60 fl., Mariborsko pa 19fl. 43kr»
poslalo. U Šent-Jurja pod Rifnikom nam je dosla
20 fl. 1 kr., od sv. Frančiška 15 fl. , don-Peterska so-»
seska nam je se žita in apet doarjev poslala; g. župao
Aioisi Lenko sam 10 fl. , g. Travniček, postni vradnik
lepo reč obleke. Velike sneake so tudi mnoge druga
fare darovale v žitu ali dnarjih, kakor R o čl a k a,
Grižka, Šent-Androžka po č. g. fajmostru Feich-
tingerju, in mnoge druge; prav obilo nas je Pet revčka
soseska obdarovala, ki si je nesreče ognja pred 7 leti
sama akasila, in od dalječ nam je županija sv. Ahaca lepa
reč žita poslala. Vse te darove smo ali po al. c. k. po-
glavarstvu Celjskem prejeli, ki si toliko marljivo nam
pomagati prisadeva, ali so nam pa bili naravnost tž sčm
poslani. Če so posamesni dobrotniki, ki ao ae ubogih
usmilili, in jim veliko pomoč poslali: č. g. Vincenci No-
vak, fajmoster na spodnji Polskavi 60 fl., e. g. Janes
Štuler, namestnik v Zrečah 20 fl. 80 kr., častita gg.
Kari Leben, fajmoster, in Luka Stanonik, kaplan v Šitiartnn
pri Krajnu 10 fl., č. g. Felician Globočnik, fajmoster v
Kotlah na Koroškem 10 fl. 40 kr., nekdo s prislovico:
i,Milosnja smerti resi*' 2 fl;, g. Sohoch, nekdanji Ža-
Deski grajsak 6 fl.; milostljivi prečastitl koes in škof
Anton Martin , ki so povsod pri reda , kjer je pomoči po-
treba, so tudi naaim revnim, a 50 fl, v pomoč priteklif
in prečast. gospod Mihael Piki jim 10 fl. podarili, — Tem
in vsim dragim blagoserčnim dobrotnikom, ki so svoja
darove občnim beram priložili , bodi narobilnise povra-
čilo od Vsemogočega; priserčna sahvala osrečenih ne-
srečnikov se jim pa tukej očitno isgovorf. Nove stavbe
bodo pa očitni apominki velike bratovske Ijubesni rev-
nim akasane, bres ktere bi se mnogemu naših pogorol-
cev blagostan nikdar več povernul ne bil. Stojan.
1% Bučke na Dolenskem 25. roinika. Naa
amenj 20. dan t m. ae jo dobro obnesel ; bilo je ljudi iu
kramarjev veliko, ki sp prav dobro teržili, le huda ne-
vihta nas je enmalo smesala, toliko boljo je pa bila ta
sa ostirje. Tudi s živino so dobro barantali, ktere jo
bilo toliko, da malokdaj tako. Posebnega spomina pu
je vredna sledeča prigodba , ktera bi prav dobra bila sa
vase smesoice. En mesetar je vola samenjal ; na večer
vsameta s sinom vole , jih ženeta domu , ter se po poti
precej na glas in korajžno menita. Ko doideta kaki dviS
uri hoda, vidita, da nimata volov pri sebi; se sačneta
kregati: kje da bi bili voli ostali ; nasadnje celo premialu-
jeta: ali sta jih vsela seboj ali ne, dokler jima edeo
memo gredočih ne povd, da je videl, da sta jih gnala.
Mislim, da ga ta dva nista ravno premalo poserkala.
Anton S.
1% Postojne 16. junia. —m— (Zskasnjeno.)
Pa že apet od kakega steklega psa? — bojo bravci
^Nov(c^ rekli — It okolico Poatojnske ni akor nič dru-
■ega slišati. In res je spet taka. 81. mejnika je tekel
ovčarak pčs poleg Reke memo več mlinov in skos vee
vasi, in je. kolikor je dosihmal snana , 14 ljudi (troje na
nago)-, dvoje krav, dvoje preaičev, 1 ovco, 16 psovitt
več kuretine popadal, dokler ga nlao v Harijah vstrelili.
Preiskava merhe jo apričala, da je bil pes stekline
močno sumljiv. Več popadene živine ae je berž
pobilo^ nekaj pa se je soajde pod javnim čuvajstvom, eden
papadnih psov je v kontumacii tukajšnjega konjederca*
Popadeni ljudje so hiteli berž po Babudrov pomoček,.
vendar so vsi tudi pod sdraviteijskom čavajstvom. Ve-
lika sreča je, da večina popadenih je bila popadena Io
akos obleko, na kteri sa je kusnioa obrisala. Ojstre po-
— 808 —
•tSTo 00 bila M toM«k»MDe, — «1 m pa tvdi ▼ tmm
ttalsDJko 0|»»lo»jojo? SMbo f«lr«ba ki bilo, d« M
«• ▼ Tvem s TBo ojstrostjo revMl#, Irer pri m« m akof
TMfca kvatro atakiioa priateri, — al ai doato , da bi aa la
▼ PoaCo^tki akraJDi tako ravMilo, treba jo Uko tadi ▼
aoaedai Saiaoaki In poaabno ▼ Navlfraaki okrajni,
ker todi taai ea večkrat aitti od ataklik paov io raviia
ti poalednji p^ ae je pritepel ia tiaCega kraja. Splob
bi bilo ieifti, da bi ae nepatrabni pel od kraja Y«i pa-
kaacali , med kteriaii ao aektere tako forda , atare, ker-
inožljaFe,farjeva marka, da bi ae aavolj velike bo-
varDOBtl po BobenI visi oe anele terpeti. To terja
afcerb aa ebcoo Tarooat Ijodi ia drai^e sivioe, kteraat^
kifno edfno le od pail Balose. Vae tarbe i»e pomairajo
otč, dokler ae: 1) vBe atare, ^rjeve, aapaaeae merba
Be pokončajte; 2)pai, ki radi popadajo , atanovitno
priklenjeni bo deržd; 8) aa vsacega paa lotBB
peanina ae vpelje, ktera ae v aoaaakino kaao plačajo,
4) i^eapodarji paov, čeae prei^realjo aoper poetavaiB da
&o po njik pea kakoana aeareia primeri, brea rs^ mi-
laati ojatro ne kazanjeja. Steklina ae na aaeni
▼ enem kipa; goapodar io vd, da je nje^rov pis be-
lin, in če tacei^a ae da beri ilTlnosdravniaoici , ali kjer
te ni, fconjederca, da ae akaia kakoana je bolesin,
naj ae kaaanje ojatro, da bo pomnal. Le dvakrat taka
ajatro ravnati, da Ijadja avedd, In tretjikrat ba io vaa
dra^rač. Vai pai nlao aaega človeake^a ilv-
Ijenja vredni!
Seer je pa pri ti reči le ta poaebno ial«a(no, da
vkfjab vsegra podačenja ae nekterim nikakor dopovedati ne
da, da znam Bj a otekline ao taka različne, da ukor
dva atekla paa ai nista v bolezni enaka , in ker je ateklJna
nar atrašnejsi vsih bolezin, da takaj akerb za občao
varnoat terja: naj ae raji devet paev po Bodoiino abije,
kakar da bi ao le onomn stekloma priaanealo. Da
je v taeib okoljoinak za zdravnika vaelej nar kaji,
ja jaano kot beli dan : — če nasvetje ojotre postave , m
beri brap zažene rekoč : „pri tema je vsak pča atekel* ;
— -če pa bi ae le enkrat primerila, da bi ae kakoana
nesreča po njojrovi nečimernoiiti zgodila, ga bo TČa
avet križal in oael bo ti In osel tam. Al ni res taka?
Zato je dolinoat zdravnikova vaelej po postavi ravnati
in vaako atokllne le samljivo iivino tako Imeti, ka-
kar da btla gotova atekla. Če ao njegov razaodek
BO porajta, ai on rokeamije, — otoriljeavojo dolžnost.
Novičar iz mnogih kri^ev«
Bere se, da pred ko ne bojo e. k, deželno pogla-
varstva z njim podločnimi vradnijami ze o vaib ave-
tib po novi prenaredbi v djaaje atopile. Po oklepa pre-
avitlaga ceaarja je ie tadi aa več deielatevilo in plača
vradnikov pri e. k« nadaodaijah potarjena. ^ Geno-
ral-prakarator za Krajnsko in Koroako in minfaterialoi
avetovavec gosp, dr. Uiepič je todi aa pradaed&ika ce-
aarake komisije na Horvaskem in Slavonskem izvo-
ljen, ktere opravilo je oprostenje nekdanjib podlozalh
sem I ji 8. — Tistli 1000 cekinov, ktere je imel gosp.
minister bog^očaatja in šolstva grof T ban za opravilatvo
kol cesaraki kamlaar pri veiitvi Olomaakega nadškofa
dabitj, ja miloaerčno podaril bolj abogema dabovatva in
aamostaoam tiate akofije. -» V naacm ceaaratva je 10
vi ki i h aol (vaeačelisč) , namreč na DaBaji, Pragi,
Gradca, Lvova, Krakovi, Pavli, Padovi, Pesta, Olo-
maea in Inabraka ; ačenikov na teh iolah jo letoa 588,
Bčencov pa S546, med kterimi jib ja 8297 irn^ka^
8995 alevadskega, 8100 naroikega, 585 madžmrakes
65 rofliaBakega rodi; 489 je jadov, le 15 pm Im pti
jib dežol. — Goap. dr. Konstantin Warsbmek j
od presv. cesarja za poklonjeno kajigo pod nmdpiaoBi
jjDia Kirchen der Stadt Krakan (earkve mo^a Krak^vti
krasen demantin perstan prejel. ^ Angleži (Bn^lendBn'
hočejo na Karoskem in Krajnakem več velicib^
adov nakapiti za barkini lea. — Okoli Vrmgm t9^}
zoper dragfao delaveov; ker ae tam ko«ei b« as-
jemajo bb daa, ampak po meri sveta, ai ea flBBa pridet
kosec zamore 8 fl. zaslaiiti; dnina ene delavke 4š ie-
stih avečer je 50 kraje. — Oeaa galete na LiMik9m
vedno višji grd; fant ae plačajo sedaj po 1 II. dlikr.—
Ia Tarskega ae nič novega. Da bi bila tarska vUdt
poalednjo terjanje eara rasavskega zavergla, tii »e go-
tovo. 6. dan t. m. jo sultan razglaa (ferman) Imdat: da
val m veram peterdi zagotovljeno pravice ia zato ml-
aH, da bo todi car rasovski za svojo straž a tem zad«?-
volitt. Saltao je s tem razglasom čara Miklavža na rmioo
akasnjo postavil. — Na Balgarakem ao začeli apet
TarkI zoper kristtane straana ravnati.
Šege narodsl(e po Slovenslen.
Narekovai^e v Libumii Cf^trii)*
KapfsftI J. V.
F. Za materom.
Nemila jo vata sirota , mila majko nija !
Ka san ostala, kako araaoioa oAsekaao , adla majkao^al
Lepi umJ aaakai niU mi^ko moja!
Kega sto meae aeili, mila maJko moja!
Ki ce ga sada men« učiti i vaditi, mila majko m^a.'
Nemila ja vaša sirota , mila maJko moja!
Kema sto vi meoe naroeili airotiea, mila mafiiB m^!
Ka aiBiom sada aikdar ne jedaeg^a, mila oMjio aujtl
Nego saa kako drevo odseeeso, mila majk«««/«/
Lahko sTanje moje , mila i draga m^jčiee nojal
Velo moje dobro, mila majeice moja!
Ka sao jas poli ras imela, mila majko mojal
AH je sada leiko stradaaje moje, mila majke flH^^
Ah, aesreena ja vaša sirota, mila miOčiee meja!
Ka ea biti tiye tojieo potrebaa, mila maJko meja!
A mejo milu majčica, ijabetajiva m^Jko meja!
Oče černa semljica niivat\ m^Joiee moja!
A ja on jo tesko stradat i sabivat , majko moja !
Ah, nikdar sabljena, majeiee moja!
Ah, dobra i pametna mi^^ioe moja!
Nemila Ja vaaa sirota , mila mi\jko meja !
Kada AO bad« drage hčeri, mi^eice moja!
S miOoicami rasgoTarati, majko moja!
Ah , kako oe serce moje pacat% majeice moja !
Da bi meni na leto dan, Ijubesajiva m^ko moja!
VaM jedao pot viditi, serdaena majko moja!
Ja bim parala, majeiee moja,
Ba vidim sve dobro ovega sveta, mila mi^ko moja!
Ki če me učit i vadit, majčice moja!
Ah, da bi meni Jofi van , mila majko moja!
Bilo na tem svet' imet% serdaena mi^^i^e moja!
Ja bim parala, mila majoiee moja!
Da ml ais no fali, majko m^Ja,
Zao ti ga ni nad milom Diajčieom aojom!
Nemila Ja vaša sirota , mila mi^ko moja!
Ka ea biti taje rivaliste, majčice mo^a!
Ti^iea nemilioa nemila, ah mi^o moja!
Ah, ki bi bil meni to rekel, mejeiee moja!
Da ea ja bres mile m%jke ostati, majoioe m«Ja!
Ah, Ijabesnjiva i dobra majko moja!
Ah, velo moje dobro, mila m%jko moja!
Ko meni oerna semljica uživa, majčice moja!
Ah, Ijabesnjiva i dobroetiva majko moja!
Ah, nikdar nfsabljena, mila majko moja! itd.
Današnji KH je zadnji list pene Mne polovice; kdor se ie ni naročil %a drugo polovico
„Novic^^ in jih ieli dobivati y je proien to beri storiti^ da poredoma izdane Kste dobiva.
NAtiflrkftr id založnik Jožef Blaznih t> Ljubljani.
kmetijskih, obertnijsliili in oArodsliiii reči.
[N«Tk«kliiOiOev LJabU«ii||
reč T sredo in sabete.
Odgovorni vrednik Dr« JImmem Blelitels«
VelJi^MeeU leto pa poeti j
4 fl. , seer 3 fl. i ea pol lete^]
2 fl. po poeti, scor 1 fl. SO kr. j
Večaj XL
V sabjoto 2. julia 1853-
I^t 58.
[ako iu() si umni kmetovftvec po vsfh potili
svojega gospodarstva gooj množit
Pe dr. »tMJitfdi-«.
(Delje.)
Rastlinske gnojne stvari.
Plevel, pernica in vsaka zelenjava, če
se še selena podorje, je dober gnoj; to ve vsak
umen kmetovavec. Pa vse te reči, dokler so se
sirove, ne gnoje tako hitro, kakor če se na kup
namečejo, da [>opred sognjijejo, preden se
podorjejo. Sognjita taka zelenjava p že z goto v-
lien in podelan gnoj, kteri služi vsakemu sadu
berž za živež, kakor nam kuhano meso. Po so-
gnjiti taki zelenjavi dobivajo rastljine ogeljne ki-
sline in amoniaka, pa tudi lugaste soli^ apna, fos-
forove kisline itd. Iz tiste malopridne stvari in nar bolj
nadležnega plevela,, kterega kmetje pod imenom
pernice (Quecke) le predobro poznajo , senarede
na to vižo, če je zgnjil, take stvari, iz kteribnar
lepši pšenica ali ječmen zraseta.
Pepel iz šote (TorQ in premoga (Stein-
kohle) je po mnogih skušnjah tako dober gnoj, da
se je le čuditi, da vsi^ kmetovavci še tega ne spo-
znajo, ki imajo v svojem kraju lepo^ priložnost, do«
stotacega gnoja si pridobiti. V pepelu nekterešdte
je več rodovitnega gniilca, kakor v vlažnem ži-
vinskem gnoju. Ža podlago tacih kupov, na kterih
si kmetovavec tako imenovani mešani gnoj([Com-
post) nareja, ni skor boljši stvari, kakor je ime-
novani sčtni in premogov pepel , zato , ker gnojnico
in dru^e mokre gnojnine hitro ser k a in v sebi o b-
derži. Zato je rahla šota že sama po sebi tudi
posebno dobra nastelja za krave in prešiče« Ne-
Ktere sorte premoga, posebno rujavi premog
(Braunkohle) , kteri scer ni tako obrajtan kakor
svitličerni premog, imajo toliko žvepla v sebi, da
postanejo poln železnega vitriiila, akodeli časa
na zraku leže in žvepleni prodec razpade. Takraz-
paden premog zgrabi in v sebi obderži vsako mer-
vico amoniaka, to je, tiste stvari, ktera nam smerdi
iK gnoja , zlasti človeškega. Ker pa je v ravno
tem, človeškemu nosu sila zopernem smradu ve-
liko veliko gnojne moči, vsak lahko zapopade : kako
koristno je včasih kakošno lopato tacega sperste-
aene^a (razpadenega) premoga v stran i ša (se-
krete) vreči, da v|ema smrad in tako gospodarju
ob enem dvojnri dobiček donaša: smrad jemlje, in
ga v-se poserka, da je potem gnoj še veliko bolj
I močin.
Oglje derv, šote in premoga ne gnoji
. naravnost zemlje, ker oglje tako rekoč zgnjiti ne
more in tedaj tudi ne spersteneti. Vendar ima to
dobro lastnost, ker ima veliko luknjic v sebi, da se
y zemlji raztopljenih gnojnih stvari napiva. pa
tudi iz zraka takošne serka in jih v zemlji ob-
derži — rastljinam v živež. Zatega volja je tisto
oglje, ktero je bolj rahlo in lahko, bolji odpreter-
dega in teškega.
Žagovna, terske in drugi odpadki lesa,pe-
zdirje itd. se morajo po njih notranji vrednosti pri-
števati tistemu gnoju , ki rastljroam daje naravnost
obilo živeža; njih gnojna moč je zlo enaka sla-
mi ; le ti razloček je med njimi in slamo , da tako
lesovje ne strohni in se ne spersteni tako hitro,
kakor slama. Zato je za nje kaj dobro, da sepri-
dene gnojnice, scavnice ali druzega gnoja, po Kte-
rem hitreje zgnjijo. Zatega volio je pametno, tako
šaro porabiti za nastelje v hlevih , zlasti govejih in
prešitih.
Vse to, kar smo sedaj od žagovine itd. re-
kli, velji tudi od vsih lesnih ostanjkov iz fabrik,
naj so izkuhane ali scer razdrobljene korenine, v^e,
listje, debla itd. Tudi po zmletih koreninah ostalo
čreslo strojarjev se sme šteti v to versto: le to
si je zapomniti, da se je čreslo o strojbi iLislin
napilo, m da te odpraviti in čreslo v gnoj spreme-
niti, se mora apna mu pridjati, ktero potegne ki-
slino iz njega. (Dalje sledi )
Slamnate lI^ove^g^]a obvarovati«
Neko francosko kmetijsko društvo priporoča
naslednji pomoglej, na kmetih slamnate krove
ognja obvarovati:
Naj se vzame 7 funtov gline, 2 funta konj-
skega gnoja, 1 funt peska in 1 fiint živega apna*
Vse to naj se dobro skup zmeša , da postane is
tega neka redka mavta« S to mavto se namaže
slamnati krov, in sicer precej aa debelo. Ko se
je namazitev bila posušita, razpokne včasih sem-
tertje : te razpokline se morajo z ravno tisto mavto
skerbljivo zamazati in popraviti. Tako zavarovna
pomdga ni draga. Za krovno ravnino 1000 štir*
Jaških čevljev ^e veljš morebiti namazitev več kot
5 ali 3 goldinarje.
Opomin^ kmetovavcoiDo
Ne moremo se zderžati. da bi sopet ne opo-
mnili kmetovavcov^ ki imajo skerb za svojo ži-
vino: nai jo varjaio poletnih nevarnih bo-
lezin, ki jo večidel nanagloma konei^o. Izvi-
rajo te bolezni iz spridene ker vi , ki po veHki vro-
čini vsa černa in gosta postatte. Ne presilno delo
ob-hudi vročini, hladin hlev,do8to hladne
vode za pijačo, kopanje živine, in trava za
pičo so nar bolj gotovi pomočki, živino obvarovati
te strašne bolezni.
— 210 —
StarozgodoviDStd pomenkit
BELINO. AVG. SAC.
jVa Cigulm Mizo Celovca. Eiekorn Beitr. Thl. L str. 66.
APOLLUil. BBLBNO. AVG. IN. HON. fld.
V Ogleju (Grater iDscrip. strao 36. o. d.)
RmMhmii D&oorim Tersiet^mk,
U rokopisa: »Kdo so bili Noriosai in Pasoidi Kolti ali BloTMoi ?c
Lač ID toplot« ste nar veci dobrotnici člaveka;
Bfito eolj«d«tT» aaj aUrejiih čafeF skasofalaložl beijo
čaat Ja ia Ug9k rasU|:a Dajdemo sabejake sivlja ▼
Tsik alarodaTnib basoih, pa ▼ parsidkem io slaTao-
akem ba«o0slovja imajo ti sivlji avoja aredlače. Zaitoa
lači a temo ae je adela pelteoema človek« (SiDaenmeo-
aeken) ▼ njef OTi domlalii kakor borba dfojih nasprotnik
biUj.
V paraickem baoDoalovj« najdemo Ormazda
kakor naj Tišji načelnika lači, Ahrimana pa, kakor
nasprotnega načelnika t črne. Sla veni so sa načelnika lači
imellBeJbofa, Belina« sa načelnika tčme pačerno-
boga, Čerta, Čarta. (Monumernia bur^h^e, stran $M).
Kakor parsički Ormasd ima avoje Is ode pod
aeboj, tako alovenaki Belin svojega Jatroboga, Ma-
roTlta, Jarovita, Sorovita itd., kteri so poedini
sastopniki nar višjega lačjeita načela. C^- Fršnet. Dit-
smri. deUolis Slav. 8i, Bkkard. Mamum. itUrekae. HeloMid.)
Od norlčkega Belboga, Belina govori več g erskib
in latinskih pisateljev, kakor: A a so ni O (^ Prof €49. V.
9.X,Z0J, Capitolin «) (^ Max%min, MMJ , Tertal*
lian iAfolo^. 94. in ad nationei. U. eaf. 8.) io Hero-
dian ®) C^*^- ^U'- *'*'«• ^^^0
Nas slovenski Belin je mogel dosdaj ne samo pri
nemških, temoč tndi pri nekterih slovenskih sgodovino-
alovcih za keltisko božanstvo veljati. Tako je med
Nemci posebno Mahar „Belina^ sa celtiskega
Boga oglasil, In rekel, da je bil Bog selesnih no-
ri ik i h rod (Oesek. der Sieierm. I. iT 6.) fn mte niso
aamo M ah ar, temač tadi drogi nemaki ačenl ai prisa-
devali njegovo Ime izpeljavati is celtiske besede ^ba-
lain^ kar po Leibnica (Spečim. Ohu. Celt. int. Opmr.
Tom. V. liO. Bdit. OenetfJ pomeni: se lese, jeklo.
Al ta ne derži in ne bo dersala. Da bi se Be-
lin imelo Ispeljati iz ^balain^, bi ga gotovo pisatelji
Imenovali Bala i nas. Tako pa ga pri gorskih in la-
tinskih pisateljih no najdemo ; ampak Belin, Bellenns,
Bel lina s se piae. Dalje podere mnenje Maharovo In nje-
govih priverženiko v pristavek Herodianov, kteri narav-
nost pravi, da je Belin bil spodobni gorškolatlnakema
aoinčnema Boga ^Apollon«^. In tema |,Apollona^ je
Belbog a priimenom S ve t o vit tadi zares spodobni
bil po svojih lastovitnostih , ker je, kakor Apollo, tadi
▼ roitah imel 15 k in tal (Koeher)-, ^lo »inistra faseem
aagittarom habebat (P^r^ekiro.)^ Mahar sicer piše
na omenjenem mesta, stran 176, da se v francoskih po-
krajinah Gaseogni in. Daaphinei , tedaj v nekdanji domo-
TJni Celtogalov, dosti apomenikov boga Bela posveče-
0 A as oni Je iivel do leta 379. po Erist. roj.
^) Capitolin je iivel aa oesarjama Diokleoiaaom in Koa-
stantiaom.
*) Horodianje pimi dogodivseiao od loU 180—238. po
Kriat. rojstvu. Učeni Wolf postavi leto ^jofovo amerti
okoli leta 240 po Krist. rojstva. Mi hočemo tokaj aamo
besede Herodianove navesti , kteri pripovedaje, daje
Belin bil časten od Karaov v Akvileji (Ogleji). Be-
sede ^jezove ae glasijo takole: »Oaeternm nonnulla qaoqae
oracila ferebantor p a t r i i ciUasdam numinia (rov im%viQi(yo
^6v) vietoriam promittentia. Belinam voeaat indi-
gonae, magna^ne eam rellgione ooluat. [BbUv^ nalavtri
tovtor , (Tsfiimn t$ vm^ipvcSg.) A p o H i n e m interpre-
taotes. Qy4nolkara H9cu s&BXamg.y Pis.
nih najde, al izvirnika in peroztva sa svaj fsr^c mai
vodL Dvomimo slo slo o resnici njegovih bame<i , iaa
alimo , da Je Ce od Maharja postavljeno atraiila , odn
če vati aloTonske sgodovineslovce od tomaljltlk p«
iakevanj. Kolikor je nam baanoslovja celtagalmko
niamo ae dosdaj nikjer, ne med rimsldmi ma
bnkvah tega sapopadka boga Belina naaii« «Fe na
na nektorik galiiklh pri Cominges na jnznena FraDcaskc
najdenih oltarakik kamnik ime nekega bozanatva Abe
llo, ali dvomim iz temeljitih razlogov, da Je to bažai
atva nirodno Celtogalov bilo, ker ae ▼ kretanski
pamfi lakom baanoalovja tadi najde ime besaaarn
„A bel II as'' fBr. VoUmer $.) Mahar je is Belfaa a*,
pravil enkrat aolnčnega boga (Aitrom. Nanlmm 1L u.}f
pozneje pa boga noriskik zeleznikrmd. Dajaliv
lin bil aoinčni bog, podoben Apollona, terdi ecitoeHe-
red i a n. To tadi peterdi Jali Capitolin Maxiniia C^*^
14$. Na iv$il0 dat Sat mas. Pariš 1690 «).— DaBallnc
bilo celtiske božanatvo, priča tadi ta okoljaina , ker ee
njegov opemenik tadi na zemlji AmbidraveF najde,
kterih alovensko nirodnost ame mi ▼ apiaa „m Ambl-
dravih^ menda zadosti terdne dokazali. Nomereoie za-
popasti, zakaj da niso dezdigni zgodovinaiji, kteri ae o
Norika in Panonii pisali, bolje ae ofMovali po ce/-
tiskem basnoslovjo. Celtiski solnčni bo; oeje imeoe*
▼al Grannawr (Voltmer $tran 668 J ^ in lu a«o aareo
tri spomenike njeron posvečene našli, pa ne v liorVkm«
▼ Panonii ali pa v Resii in Viudelicii, ampak eaega t
Rima, kjer je bilo hranisče v si h božanatev od Rim-
ljanov premaganih narodov, drasega pa ▼ vosi Laa-
gingen, rodnem mesta Alberta Velikega, in v grada
Phinigiacam ^), kteri napisi todi imaje rlaMko roi- >
mačenje pristavljeno in sicer se glasijo takole: APOL-
USl ORANNO, DEI APOLLINIS GRANN7, APOL-
LINI GRANNO. M. Ulpias Secandas T. Ug. BL Um-
lic. cam signo argenteo V. S. L. L. M. i^'-' AMRrr>-
Honea gaerosanetae Vehtstatis. Ingolstadii in aedibni f. Ammi
1684, fa0. CCCCXVL in CCCCXXiXJ Ker je a*\%ta v^
vsih narodih občeljabijeno božanstvo bilo , jezamca&a«*.
zakaj ae noben apominek celtisdcega aoIncBesaVk^a
Granna v Norika ne najde. Ko bi Noričani Ct\xi
bili, bi gotovo jezer imen po Granna na kamnih staU.
Mi pa nismo tako srečni bili le enega najti. Belici o«,
Belinas, Belecas, Belina, Belicloa, Belia pa
atojf skoro na vsakem kamna, kakor tadi polatiDČenik
Albanov, Candidav, Albinov je sila dosti. Gra-
navr pomeni v celtičkem jezika ^dolgolasast' id
imena Grannas nikjer ne najdemo kakor v napisih IT-
spanie, Galie in Germanie. Todi smo se omenili, da
aeverni Slaven! Svetovita, kar nič drazega ni, kakor
priime boga svetlobe in lači, Belina — svetega viteu
čez tčmo — BO le vsikdar posvetovali preje, preden «»
kaj važnega spočeli« (Otej: Seriptor, rerumfferm. stran S10J
(DaUe sledi.)
Ozfr Y stare čase.
Pad Carigrada 29. majnika 1453.
(Dalje.)
Ozrimo se se na mastno zidovje in razno razde-
ljene vojake, ki so ga branili.
Ker je bilo naj veče prizadet je^ Tnrkov, pri vra-
tih sv. Romana mesto napasti , torej th začnemo in se
O Quom frastra oksideret A^oiloam MusiniBaa, legatos in
eaudem arbem misit. Qoibas popolas pene coBseasenir,
nisi Meaophilos cum oolle; a restitisset, dioens: etiamDenni
B o I e n n m por arnspiees spopondisse , HajuBiiBain es.se
vinoendam. Uade otiam postea milttea jaetasse dioantor,
Apollinem oontra ao pagnaese, neo — MaKimini aat
aeaatas, sed Dooram faisse viotonam.
^) Obe vesi ležite gor od A a gs bor (a le na sesilji nekd«--
ajih Celtov. Pis.
■rrfTiir.
— «11 —
»ernoMo na demo proti l«ki io morju in od slatih vrat
^«C nasaj k vraUia e^. Romana. Ti, kjer je bila naj
^ eojm nefarnoat, je aUl ceoar aam In Glaatiniaal a 300
^'ooveai; araTOO lesoea vrata ata kranila brata Paolo
r^ .A.atoBio Troilo Boohiardi, U ota mod oboodo Tnr-
■^ona niDOfo ikpdo atorilat rasatreljeoo sidovje na avoje
^^itrcrake popravljala io 0 aFO|o liervjo braoila. Teodor io
\irmii Graot sta bila varba Trat Kali|raria. Ceaaroko po-
^apje je braoal Hirooim Mlootto, in kapitao Leooardo Lao-
^S^maco , leoeoa vrata io 4orD Anemaa. Po oeli dol^rooti
'\ake je sapovedoval Laka Notarai, aa ojim Oabriol Tre-
^visaao ■ 400 benecaoakimi ilabniki, io Andria Dinio,
''»Cotnik i^alej je etal pred lako. dpanjeki poslanec, Pe-
^ro Givliaol, je sapovodoval na morakem oaidja od Boka-
^ teona do KontookalioDa io benečan Kontareno , sapove-
'^^ovavec zlatib vrat, poleir morja do Pdamatie. Med aU-
^timi vratmi in viroim fftoolopjom je imel oiražo Moric
^ Kaitaneo io aid od vrat Selymbria do av. Romana jo va-
^ Toval Teofil Palaoloi^oa.
« ^ Oerkovje bilo bliže 6000, tojcev na pol toliko.
^ Že aa mislili obloženi, da bo rešeni, ker eo je v tarokom
tabora novica raztrooUa, da Lahi in Oi^ri Oerkom v po-
moč hitd* Tri dni je atrah Torke aproietval. Na večer
tretje j:a dud oe je pa nad Carigradom neka svitloba po*
kazala, ktera je med Torki apet aerčnoot io pogoni obi-
dila , ker ao mioHli . da je Bog na kristjane jezom in jim
a smertjo žoga. de enkrat pokliče Mohamed vojaški
aovet in sklenjeno je bilo mesto napasti. To se je
ugodilo 27. maja 1453, ko so Gerki pratnik vsib svet-
nikov obhajali.
Drago jotro postavi soltan armade v dveh razdel-
kih v red ; brodovje 80 galej skapej postavi od leseoih
4o vrat Platea, ostale barke so se vstavile pred barko-
atajo v velik polomesec. Torski oddelk pri zlatih vratih
je imel čez 100.000 mož; zadej je stalo 100.000 moz
aa pomoč, Mohamed v sredi s 15.000 Janičarov.'
Ko ZS. maja 1453 sonee zahaja , je bil celi torski
tabor za naskok pripravljen. Vpitje iz tabora: „La ilah
illallah^, in j9kyrie eleison^ iz mosta se je mešalo v že-
lezno rožlanje. Soltan in cesar sta avoje vojvode nado-
i aoTOla. Cesar se je podal v Ajo Zofio, kjer je svete
I zakramente prejel z mnogo velikasi. Iz cerkve grd na
j morski breg in prosi okrog stoječe za odposanje. Vse
) se je jokalo. Potem se vsede na konja , jezdi poleg ozidja
t ID straže opomina ; pa to noč ni nobeden oči stisnol, ne
I na oaj<yo, ne v tornib. Ko petelin vpervo zapojo, pri-
„ jezdi cesar na svoje mesto, do vrat sv. Romana.
^ (DaUe sledi).
I Novičar iz slavenskib kri^ev.
^, 1% Zagreba konec junia. Sopet bomo v Zagreb
^ noT snamenit rokopis Ilirsli; dobili. To je a 41. listo
^ ^Novic'' omenjeno delo o trideset spevih ^Povest
van^elska itd.^ od Jorja Ravanjini-a, Splitja-
nina. Oosp. Ivan Kaogrosovid (Capogrosso) vlastoik
omenjenega rokopfaa je obljobil , prodati ga naši „matici^.
Menih Jo kič preiskoje marljivo knjižnice a aamo-
stanih dalmatinskih. Posebno imenitna je knjižnica aamo-
etana frančiafkanskega o Dobrovniko. Ta bogata
' knjižoica je večidel plod neotrodljive delavnosti I redke
,^ pozornosti patra Inocenca Čoliča. Čolid je v svojo
f kojihico skoro vse rokopise dobrovniskih pesnikov na-
'' bral i je z nepopisljivo opreznostjo in skrbjo nad njimi
f čaval. Ne bi bilo lahko najti boljega knjižničara , kakor
^ je Calič biL Pripovedojejo , da je svojo knjižnico, kjer
J^ je sDimenite rokopise shranoval , vedno zakljačano
^ inel. Ako je kdo na vrata potrkal , ga ni pred postil
0i noter, dokler mo ni ostro o lice pogledal in spoznal, da
je poeten človek. Neznanih in somljivih Ijodf ni nikdar
<^ pred-ie postil i jim je vrata pred nosom zakleno'. Pa
tadi, ako so njegovi naj befji priiatelji k njima priaii^
pregledovat rokopise, je vedno vsako i^hevo kretanje
telesa skrivno z ačeaom^ satiro meril, boječi se, da no bi
kdo kakega rokopisa skrivoma o žep ataknal. Verk
voega tega je vsakega, ki je sel iz knjižnice, sejeden*
krat marljivo preiakal in vse žepe opreobecnol, i ae
le potem, ko se je prepričal, da nra ni oobedea ro-
kopis zglnol, ga je izpoatil, pa je brzo za njim vrata
zaklenol, I potem se kroz kljočnlco za ojim pelo-
kal , jeli se zvon vrat ne v6de tako , kakor da bi bil
kaj o žep otaknol. Pater Čolid se je moral lani s težkim
srcem ločiti od svoje predrage knjižnice, ktere je za-
atrao moMterskih del slavnih Dobrovničanov čez vse ee«-
■al. S Colideni je zgobila knjižnica samostana fran-
elakanekeg« izvrstnega knjižničara, kterema bi se ne-
mogel po celem širokem kozjem sveta, vrstnjak najti«
Pater Jokid je a Rimo prepisar mnoge znamenive
zapise o ilirski cerkvi sv. Jerolima, o spominko Ka-
tarine kraljice bosaAske, o Klovio hrvatskem eiikara
i se o drogih *) , i o Čoiidevi knjižnici je marsikten
doslej neznani rokopis popisal in pobiljožil. Za prepi«-
aaaje vsih imenitnisih rokopisov pa, žalibože! ai časa
imel. Obetal je, da bo o Sibeniko prepisal znameniti
zakonik tega grada, ktorije pisan o latinskem jezika,
I ki je za nase povestnico neprecenljive važnosti. .Jo-
kičevo potovanje, posebno po Dalmaeii, je, kakor
se že iz tega vidi, jako ospesno za našo poveatnico io
književnost S popisom tega svojega zanimivega ro-
kopisa bode vsakemo prijatelja starioarstva, povestnioe
i slovstva sploh močno vstregel. Zorislav.
1% Lutomera 26. junia. Poslovics: „Da kčsni
tadi večkrat prav doide^ me spodbada, po dolgi pomadi
saj kaj malega iz nase okolice ^Novicam^ naznaniti.
Od sprototelja sem , ker je globoki sneg kčaoo ko-
pnel, se nam vinogradne opravila so sadaj silno mno-
žijo; že dolgo ne pomnimo, da bi se bila perva kdp ▼
naših vinogradih se komaj okolj Ivan-jega končala. Ne-
stanovito, hladno, več mokro ko ooho vreme nam je te-
daj od droge kope goriške — se dosti prihranilo.
Od začetka preteklega mesca imeli smo dež na dež^
r po takem načina povodinj, ki nam je nase Ifvadice
(travnike) okinčane z obilno travo — po mnogih torisčah
poplavila ali s škodljivim mlajem pokvarila.
Ozimine: rčž, pšenica i ječmen se lepo smtvajo;
rež že dolgo ni tako močna v betvi ko letos narasla ; al
Bog zna, kako bode se iz lati namlatiia.
Vinskfi torta, z obilnim grojzdjem letos posebne
naložena j nam razveseloje nase sei^^a, pa koliko I kakik
jagodic bode dozorjenih pod ožmek dodlo , to , • mislim,
je se na dolgem toporo bat.
Vocke (sadoe drevesa} so nas letos s preobilain
cvetjom nagibale mogočnost spoznavati , i v revah in
nadležnih naših sedanjih časih o Njem ne obopati. Ra-
Bon čresinj se slivne , jabolčno 1 hrasne drevesa se preee
sada na dozor obderžaie«
Dosti kvara so nam prizadjale gesenee, ki so»
že lani mesca angosta se na hrastjo pri nas nastajale. Pa- '
aebno ao gosence vsosile vocke na bolj zgodnem drevja
prekaončnib krajev; al todi nemorem zamelčatl, da Ijodi
so malo malo skerbljivosti Imeli , ti merčes pokončavati.
Namesto hraotovega žira nam bokovje obeta svojih je-
iavnih batk obilno. Lotomerski.
Iz Tominskih krajec 24. roinika. Od kar je
krompir odpovedal, so pri nas večidel slabo letine. Letos
smo v začetke maja opali, da bomo dobro letjoo imeli^
*) O reeeni oerkvi, potem o kraijtoi KatarfnI ia o Klo-
vin iBvefltil nas Je aai vredni arhivar z* !▼•• Knknlje-
▼ i6Sakcinski (e cerkvi ev. Jeroline a »tfkivn«, <►
kraljici Katarini a »Nevena«, oKlevin a »arkivn« i m.
posebnem životopisa. Pia^
~ 812 ^
4eitTj0 9 MlainiM fiJanj^M vred HjalM prMellM do
liv»ri. 04 Br. Urbtm do sd^ 00 ni Mlo aolMiief a dnd
bftiT deij»» la apaloil ao jo pro|^ofor tokojBolh haeto?!
^4o gro doi 00 »▼. UrboDo doo, gro poteoi do iT. Vido
Tooki don, in eo gro do ot. Vido doo, grd todi do or.
Ifono tooki doo.^ Zovolj Ulio opremoDljiTOfo TrooMOO
>o iHo fijovo, tii BO po DoMterlh lingih oo ooU, oodei
DO oioffo od lol, oodjo bo grlntovo io piokoto, iačoslior
dragoci DO bo t jo slobo lotioo gotovo *).
lifodjd 00 trudijo, do bi po pri dragi otroDi kok
kffljoor «Ml«šUi, ko jioi dooioci pridolb 00 sdo, do M
moli iivoM oodooii. Bol grodO v ptojo krojo soolotkor
iokot, drogi okooojo doma pri loao koj sooluiiti, ter jik
po Boei, Idrtol in Soii v Gorico plovijo. B Un bodo
po todi gojodo ▼ krotken eoo« toko do člotogo pokoD-
doli, do ie aovo akorU, kan 00 bo akrivola; šoto jo
eoo DOvodo aačolo io todi po doovi toUti.
Prt dorfob po todi moroiktorega moža dootočdo
0««rt doleti. Ni dolgo, kor ata dva vtoDila, dvo 00 pa
dorra 00 oobooi do amorti obilo.
Po BOklorIk krojih laojoljodjdaovado oaav. Ivan«
dal evoCtIto v oloniDato atreho vtikati, ali pa jlk prod
Moo otlatl. Ka bi pae ^Ifovica^ vodilo Id bode pove*
doti, od kod to aavada prida Iq kaj poaioDl, bi 00 moro
»orafkteremo brovo« votroglo* A. Ploodor.
H Ljubljane. Ooop. Bchmidt, kteroga nam jo
akiVDO Oraako kmotijoka droiba savolj dr^oosovLjo*
bl)oiio i^oolalo, 00 jo samogol tokaj le toliko aioditi, da
00 Jo a predaedDikom naio kmetijako droibo goop. Ter«
piaOHim pogovorM aoitrao saietka 10 iapeijave
tego imoDitDoga dala, io da jo goop. Baomgort-
Dor-o pofcosol drdoošne cevi deloti, ktorego glioo jo
šoto pooobDO dobro poterdll. O 14 doeh pride njega
DaaiaBta4k k nam, to bo pri oaa ootal, dokler oe bo trav-
Bikov v 01 k lootiilkov oa to novo viao aboljaal, ki so 00
doflihmol aa to pri kmatl|iakl drosbl oglaoili. Začel bo
o mociraim travnikom meotno gooposko, ktori
sro VOD Doloaoko eooto pod nekdoDjim Gromadok i-tovi a
grado« loU^ Id ki bo oeiteo isglod voim kmeto-
vavcom: koj samoro drdDaaa. Kakor ee do Šta-
jorokoM dboljoovoDjo ooooset po ti novi visi takorasoir-
jojo , da goop. Scbmidt ao vd kje bi pred sačol , tako,
Buolimo, bo todi pri D00| kodar bojo kmotovavoi oami
vidili : kako dobro io obilo ao oplocojejo v malo letih voi
otroški te poprave« Goop. Podkrajook, pridoi ookerb-
Bik BMOtDOga goopodarotva io v^o' vnet todi sa ta oovo
obdelovaii(io , ktorema oe hvala poje po ptojih indomočih
df soloh , jo OD eel popoldan goap. predaednika kmetijako
drosbe, goap. Schmidt-o in vredoika „Nov{c" po Ljo-
monakom mocirj« vodil io akoaoval i^egov otao. Ni-
omo 00 mogli doato prečaditi aod rodovitoootjo t«ga sem-
Ijloa , pooobao pridnih goopodoijev , in goap. Sohmidt jo
^ vio DadBoen v ogledovanja tega oboiraega somljioa
— soklical: ,,ln kaj bi to somljieo 00 Io po drd-
Boii somoglo biti, kor jo prilosnoot tako lepo
'gm todi primerno mooitl!^ Io goop. Sehmidt jo
mojator, ki to dobro preooditi vd. Obljabii Dom fo todi
# tem ovijo Buoti očitno aa saaajo dati.
NoTičar iz mnogih liri^ev«
Danajaki vradni čaanik je te dni rasglaail ceaaraki
aklep od 21. p. m., po kterem je sa Ogerako de-
•) Sv. ^eter in PovI sla avedrila a»j pri nas tako, da taeih
jamih dni Brea aaj taaajii meglice, kakor sa bili dan
prod ^. PetTDiB io Pavlom io Onevi po ledi, io dolino
na pomnimo. Veliko merve ae bo dalo vendar lepo dand
spraviti in m po^a in noarade bo tndi bolje, ako vreme
Uko ostane. Vred.
iolo, ki 00 bo vpribodoje po aovi oanovl araovno tako d
dala, kaker vao droge kfovfaor onotrianola^iaroa eeiian^
lis eeoorokfli vrtidaikov sa ^olltiteo opraavOMmtir* in
Ijooik, aamrec t dvorol avotovavci, 84 ^v^cpCov^aiveovt
Bolnega poglavarotva, 4M okraiolk (konaitaotoih^ po^
vorjov, In 48 porvik okrojaik komioarjov; mm i^mi je
volilo C. k« mhMoratvo notronjik oprov 00 8^ aekreu
jov v olaibi dasatoega' poglavaratva , ki l»o rmt^e/Jem
6 oddelkov. 0o po ti vradnifcl dolomo Ib Otge^rmŠL^g^k
loma la drasik desol IsvoMeni. -- Tirolj mHo in T,
orlboriko bo imelo 5 okrojn (kroaij). CMbcn- h
Bojoboga draitva sa Isdajaajo korlalD ifc in cen
Ijodaklh bokov jo rosglooilo anidon oprmonfte In rtn^
tega drastva, la kteroga rasvidime, dasteje <irmžCrev
daj 871 drasboDlbov a sogolovtieBim letalno plMc/iom^
8519 I. 80 kr. , bres togo, kor 00 podarile tmnogno avith
ooobo is ooooriko rodovioo temm draitva. IPod jamdp/Ma
„VoeorBloo^ isdaja droitvo bakvioo podaineg:« Io krat-
kocaonega sopopodka; vaaka knjižica ia»m ^0 d^ ^S
airani , Io da al jo valed dmžtvenego Dameoa tmdi maoj
promoioD človek lahko knpi, veljd le 10 kFa>e SpisM"
toljom tieih knjislc plačajo drastvo po 40 f. 00 pdlo. —
V Modricah 00 86. doB onega naocca ab 6. mreier gle^
dali redek prihasik na neb« ^ trojo $9Be am 00-
krof. 80DCO jo otolo mod dvema majbalma oble-
ko mo, la no teh 00 je, kokor v oercolo (^apeglo), pre-
tilo na vaaki atroni io eno oence; po le 6 miaal ae ')o
vidn ti lepi prikasik , ki jo sgiaol beri ko 00 meg}e dra«
goc ae poatovilo. — Zdaj je gotove, da jo taroka vlado
savergla terjanje raaovoko. Torki brepen^ po vojiki
in vloda je so vojoko priprovljeno ; celi ovet ima aedaj
BO raaovakoga čara oči obernjono: kaj bo atinV.—
Z veliko olovoatnootjo ao 16. dan p. m. Černegaro fro-
Boeli DO Četi njo koati alavoego vlodika Id kaoite/ja
domovino prod tariko oilo Donlla FetronVa, tij0
v lota 1785 amerl in v cerkvi Podmojnioke^ ataaatua
v preatem groba dooihmal počival. Ker je U imottio
od leta 1887 laotnioa Daiega ceaorotva, jo koeitm«-
goraki aaatrlanako vlodo proail: oaj mo dodeli ^«|,
kor ma jo tndi dovolilo. — . Čes Smirao na Taikea
00 jo 14. dan p. m. vlekla toko oilno tromo kobilic, te
jo ooDce sakrivala; 8 are dolgo 00 jo vleklo ^otoa
tramo, 00 miliono jih jo pocepolo v moije.
I
I
\
(ZabavUioa).
Kmet vseje nn njivo larano plenico.
V«ejana poiene. Bom polnil mosnjieo,
81 mitll in pravi: petiea bom iHal,
Ko bodem bogato v jeseni posel.
Trop koalo v bradatih oboha aelaao,
Io prid«^ tak orno na neof ri^eno ,
Da preden ga kmet Je sagledal na ^it,
Ma iHooa nesnaga nar lepsi obje.
Da b^ stebla objedeno v aovio pognale,
Id todi pohojene sopet vstale,
Ib slame straiila po njivi ravni,
Pa ko se umakne, na aija ga imi.
Na sadnja nevoljin sosida aidova,
Zaplete robide bodeoa v plotove.
Knj dela trap, ko sanaien je vaok kotf
Po stari aavadi ebjada apet plot.
— e.
Zastavica.
Cerko pervo in poslednjo
V svoji ro>i ti imaš,
KttA kažejo ii srednjo, —
Večnogalo cver posnai.
I
Natiskar in založnik Jožef Blaznih v Lpibljanu
metljskih, obertnijskih in narodskih reči.
Novice imiuO^Jov Ljubljani |
[viMilL teAea dvakrat, na«-
reo yr sredo in aabo^o.
Odgovorni vrednik Dr. JTanez Blelitels«
Veljajo aacelo leto po postil
4 fl. , Boer 3 fl. , la pol letaV
2fl. po posti, seer 1 fl. 30 kr. I
T^ečaf XI.
V sredo 6- julia 1853-
Luit 54.
u^\ po času žetve in košnje se ravna pridelk
žita in send«
Ni vse eno: kdaj se seno kosi in žito zanje.
TeUko veliko je na pravem času ležeče, da se
ra več pridela in boljšega. Sploh je znano, da
>ostane redkev terda in puhla, če predolgo ostane
' zemlji, tako se zgodi tudi seer mehkemu stebla
nladega kapnsa, če postane (Prestar, in več dru-
gim sadežem.
Taka sprememba pa zadene tudi travo^ če
predolgo ostane na senožeti , preden se pokosi. To
se pa takole zgodi: V perji in bilkah mlade trave
je dokaj sladkega (cukra), ktero se, kakor hitro
trava bolj dorasa, poredoma spreminja nar poprej
v neko močna to stvar fmočič, stirko) in nazadnje ,
v bolj leseno stvar Haknjic). Kolikor bolj zrela
ali prezrela je tedaj trava, toliko več lesenega,
in toliko manj močnatega in cukrenega ima v sebi.
Vsak pa lahko spozna, da je bolj mehka, močnata
in cnkrena trava veliko tečnisi za živino , kakor
terda, bolj lesnata. — .Tudi pričajo gotove skušnje
da seno ali slama manj vagate, če ste prezreli
bile kdšene ali žete.
Če se tedaj trava že veliko pred kosi, preden
je svojo nar veei visokost dorasla, se dobi več in
boljšega sen^; tudi je taka zemlji manj moči
vzela.
Vse to veljž tudi od žita, kar slamo in zerno
zadeva. Bolj ko je žito nezrelo, težji in tečniši je
slama. Tri tedne, preden je žito popolnoma zrelo,
začne slama na teži ložji prihajati, in toliko bolj
lahka in manj tečna postaja, kolikor pozneje po
tem se zanje. To, se ve, velJA le od slame, pa
ne rečemo s tem, da naj bi se žito nezrelo želo,
ampak pokazati smo le hotli razloček med slamo
in slamo.
Klasje pa, ktero je — kakor skušnje uče —
že en mesec preden je žito popolnoma dozorelo,
sladko in mlečnato, postaja sčasoma bolj ter d o, ker
se cuker v močec, mleko pa v vlečec(KIeberlia
b e I j a k e C TEivveisstoff), to je, v m o k o sterdi. BUzo
tega časa ali kakšnih 14 dni, preden je žito po-
polnoma dozorelo, je v zernu nar več močea in
vlecca.ali z drugo besedo: nar več moke. A ko
se zanje žito o tem času, bo naj težji vagalo in
tudi bo naj več žlahne moke (cveta), pa naj manj
otrobov v mlinu dalo, zakaj o tem času ima zerno
čisto tanjko lupinico, in od tod pride, da ima več
l^pe moke, pa manj otrobov.
Če se pa žito delj časa nepožanje, se naredi
bolj debela lupina (več otrobov) in en del močca
se spremeni v laknjic , ravno tako kakor pri travi
in druzih sadežih, odkterihsmo že govorili, in moke
je po tem takem manj.
Dober teden ali tudi štirnajst dni
preden je žito prezrelo je tedaj naj bolji
čas za žetev. Lupina je takrat tanji, zerno bolj
napolnjeno, več vaga^ da več moke, otrobov pa
manj, tudi je slama težji in tečniši.
Tako svetjejo skušeni kmetovavci.
Ali bi ne utegnile te skušnje letos posebno
tistim kmetovavcem prav priti, ki se boje, da za-
volj pozno zrelih žit se bo ajdova setev zakasnila?
Kako dobre kleti napraviti I
Nar bolje je, če kleti (keldri) so na se-
verni strani pohištva napravljene: ker ondisonar
hladnejši. Ravnati se pa morajo kleti po gor-
njim zidovju, tako da zidina za kleti je ob enim
tudi temelj za gornje zidovje.
Ako se kleti s kamnjem obokajo, je treba
skerbeti, da o sozidanju kletnih sten tako imeno-^
vano obokno podnožje (Geivolbfusse) se napravi,
na kterim oboki leže. Obok sam na^ se le takrat
sozida, kader seje temeljno zidovje ze bilo vsedlo:
dru^ač bi lahko razpoknil ali se poškodoval; torej
še le takrat, ko je hiša že pokrita.
Ako se kleti s tramovi pokrijejo, naj se prav
suha hrastovina vzame, ker na mehkim lesu zavolj
mokrote, pomanjkanja luči in zračniga prepiha se
lahko goba zaraste.
Oblika klet zamore različna biti. Ravni ali
križnati oboki so navadno nar bolji.
Kleti ne smejo pregloboke biti, da kletne ok-
nlca čez navadne tla ulice se morejo napraviti. To
{'e tudi za tega voljo dobro, ker ni treba zlo glo-
loko kopati; tudi jih prepiha ložej zrak, postanejo
torej bolj suhe, ter se ni bati, da bi u njih shra-
njene jedila se pokvarile; in pozemje pride po tim
takim bolj na kviško, ostane torej tudi suheji in
bolj zdravo.
Kletne stopnice in duri naj se znotraj po-
hištva napravijo (ne zunaj njega}, ker le taKo so
temelji dežja in snega zavarovani.
Kletne tla se navadno z velicimi kremeni dla-
žijo, ali pa z opeko (ceglom) oblože.
— 2U —
Stamgo4fviDSki pomki«
h AVC. SACIL
mCigulmbUttšOth^em. Bi Aorn Biritr. TbL L tir. M.
APOLLIIIIL MHLBNO. AV«. IS. HO«« ki
F Ot^tfjt. (Graterloaerip. 0trao 36. n. 8.)
BmmioM Dtmarm Terttea^A
U roUpto: »Kdo m UU N«rl«Mi ia PMoaoi, K»lti ali BlertMi ?«
Dalje tpraaam sfodoTioaija: ^ali niata pramialili,
da Bikdar, o čaaa HerodiasoFea pa sa oalo na (170
~M0 pa KrisU roj.), ad Celto|^aF v daiall KarMv
nibilanaalaliaDadalMf Boji >) nita nikdar aboli Ogleja
preMvall, ravna taka na Taariacani *); Skordi-
a C a« I ') M atanavali med dalnjo Drava, Sava in D»-
nigamkraj Morava in po i:arillione Skardaa. Tadi On-
bronov ^) nihca ne iača v priMorji alovenakan,
Ootiaa aliKotine') Tueli (Oerm. e«f . dtfj pootavlja sa
Markamani; Baatarni in Peakioi ^) ao kraj Dnestra in
▼ fbrab aedaMfraakik živali, dragih caltogalikik
narodov pa doirodfVBČIaa na poana takraj Rajna in
Alp. Od Belina pa Herodlan piae, da ie bo a nje-
gavam aaaa Kami (indiganae) ga poboaoo caotili.
Caltomanoka piaatalja vpraaaa daljo: kako je ta,
d4 š0 na aorlikih in paoonskik kaainik nabeao laatao
isM po kakanem ealtogalskam bega, in sakaj ae noben
spomenik v čaot kakanaga cehogalekega boga poatav-
Ijen ne najde?
Caeaar (^ ^^^ f«^'. ^l- i^O omeni vec eeltogal-
skfh boaanatavi ali on je vae po gerikem in latinakem
baanoslovjn prakroall. Neki oceni bo ae trndili C9^^'
Memoitei de la Soeiete de* AntifuairBš , Tk, L pof. HO.)
najdenje gerakih in rimekib begov v Galii tako airaalo-
žiti , da ao jik morebiti Gali iz Ckecie in Italie ae po-
vernivai aebej prraerih AR te je krivo nraenje. Caeaar,
kteri je Gale težko težko premagal, je bil prabrieane
politike in je sacel a veiaii močmi alabodoijabivi narod
gdUaki porimisiratL To je Rimljan povsod atoril in
tudi v Norika in Panonii najdemo narodne bogova v la-
tinsko prestavljene kakor Tertnla, boga tort v Vita-
m na, Belina v Apolona, in nase indosla vensko Apio v
Isido itd.
Ti od Caesara imenovani galiski bogovi so brea
dvofflbe todi v latinsko basnoalovje prekroženi. Caesar,
kteri si je prisadeval rimsko moi povišati na nar veči
stopnjo, je huda ravnal a premaganimi narodi in od njega
premaganema noriškema in panonskemn Slovenca se je
ostalo njegovo Ime aa pomen Caesarja, kakor se-
veraoslirvenskim neredom Ime njihovega premagavcaKarla
aa pemen kralja.
Resnične je moje terdenje, sakaj v dogodivščini
alavenske deržavne sestave, ktera je pri vsih bila smi-
raj Ijadavladna, saatofu iaamo tega imena, kakor todi v
ala venskem jesika aaatenj kereoike beaed eesar in kralj.
Beseda car je prišla is semitičkega jesika po Ski-
tik, Sarmalih in Tartarih v slavonski jesik, (primeri Ne-
bttluidnecar, Btltacar itd.)
Pa da Celtomane do jasnega prepričam, da No-
ričani in Panonci nikdar niso bil! Kelti, jon is Lnkana
~J a Bojih glej: Sirab« VII. GAtsar beli ffaU. I. c. 3%.
VII. C. 9., Taeit aerm. 28* 42.
^) Od Taoriicanov ao^orijo: Strabo 1. IV., Poljb. lib. II. C
28» 30.
'} O kboVdišcMih beri: Strabo V. VII. ioetin 1. XXXII. o.
3., Afpian Illyr. o. 3w
O O Ombronih glej: Livi 1. XXXIV. 46.
^) O Gotinih piše izvergtno Dieffenbaeh If. 217—218.
*) Earoljo namdaoati Bastaraov še je borba med neenimi.
Dio Caesi jih ima ga T rake (XXXIV. 73.), Appiao ta
Gete (Exo. Peirese. 562.), Livi ca Galle (XLIV. c.
Ze, 29.)
{Lmmd Pkm. I. 4M.) navodha ^4$ farna oolcimiOb
^Hfik bei«MB¥, ntfmre: Tevintea, mammm^ iu
akitei • immeftt Ml imet pe jtti apero^iaM na i
tkeva pretreaovaaja (>««e^^— «^) Vi hogm
bM v gallskem ftego&istje niijvisii, Teatmtea i
rimskemu Merkir«, Esns Marti ittTnrm o i « «Jovi.
peaabljivi presgedaj amerli Boglei MnrraaJ — —
premala pesnaaam dela (Bistarp of tkš "
§•$, MdkAmr^ iSMS. I. 41. O. MO. 8Š. UM)
pevd: „da Kelti, Tentonl in Slaveni
rek niso nikdar po svoji volji Ismislili^,
earopejskih rok se la besed, ktere
raanjeje: tekanje, gibanje, valanje,
■ en je, dretje Itd. nastale^, primeri: Draaarm
rem^ 0ava ed „sajem^ Bistrica ed ^bimtri^ itd.
ee lastnosti in deli traplaindaha pedlo^rm os<
ttih imen', primeri: Betcfa, Ooeceaa, mfarn
rla,Amario = Vnlvia, Cozias, Podicitiaui Cmcmili
Nigeme, Prsabiaa = CBrsavina) Oaelerlia itd. — ,4!
ee imena narodov In poedinik osebnaaCale po im»
nih baaanstev^, primeri: Beiliqas, Belliclms« Alb/ff#/
Candidas, Verinaa, Veras, Apricins, VerMims , Ariei
Gavias, Pecaliaris, Tnronins, Martlalia, Dimdjausaa^,
Veievisianaa , DioVictor itd. na rimskoslevenaikjA kanoib
y Norika In Paaenii, kakor tndi imena rimaklfe reda^
JovInlanas po Jovi, Martlalia pe Marti, Jmmiu
po Jaaoni, Plntarehaa po Platoni, Apeilederu
po Apolioni itd., — ^da so imena na rede v tadi m-
stale pe Idgi krajev, rek, gor, las, polj Itd., primsn'
Lekl--Pelaki, Ambidravi — Podrarljani, €»-
lapiani — Pekapjani; aH imena nemikih narodov:
BrnkterI odBreok, to je, Sampf, Marai od Jfsraeh.
te je, NiedeniDg, Hamavi (Chamavl) od nlsMtffltfke
beaedeHam, te je, Wald, Waldbewohner, JtfarJrMisn/,
te je, Markmanen, Gr&nsbevveboer , OriassMitiier Ud,
(OieJ: Alte €feo^MMe eoa Ludmie Oeor^ii O, AM, / Mtff,
(Kaaee aledi.)
Ozir T stare čase.
Pad Carigrada 29. majnika 14S3.
(DaUe.)
v drago sapoje petelin 29. maja 1453, st dan
sv. Teodosie, in boj se prične, pa takrat ga m ve-
liki top nasnaniL Da bi Greke vtradil, posle Mohamed,
ko 80 pervi ser sasnava, novince svoje armade v boj;
jedro pa sa naskok pridersf. Od obdh strani ao se ju-
naško bili; Tarkov je veo padlo ad Grekov»
Ka se dan naredi, se fe vidiio celo mesto obdano
od dolge verige , vojaaki krik ae je do nebes raaleg:«!.
vsi topovi so bili na enkrat sasganl, in naenkrat se je
pričel naakok na snhem in v loki.
Dvd ari >e terpol boj , bres da bi bili Turki liaj
opravili. Saltan je vojake sdaj prijasne opominai to tdaj
jim žagal a želeanim kijem« Kamni so leteli a tnrnor
na naskakvajoce in jih pobijali ; gersici ogenj je v morje
ferčal in pod vodo gorel; lestvice so se na lestvah lo-
mile, krogle na kroglah drobile, čemi oblak smodoilia
je mesto in sonce polcrival. Cesar je na konja sedel in
svoje opominai s besedo in djanjem.
Sedaj rani krogla Giastiniani-a ; on prosi cesarji,
da bi mn dovolil na barko stopiti in rano obvesati. Ce-
sar ga opomina, male rane ne porajtati; Giastiolaoi p*
ni ubogal. „Kam? kam?^ ga vpraša cesar. Tja -
odgovori Giustinlani — kjer sam Bog Turkom pot od-
pira^, in hiti v Galato, pozabivsi pridobljene slave Ib
prihodnjega saničevanja.
Ta prigodba Greke silno ostrasi in jim vso sercDO^^
vsame. Sagonos-paša, ki je to dobro vidil , svojin J^^*
-- > i~Jfi^S £
! s-ci*-='~^£ a- -- --?=• -^
— «15 —
^i^ni- nm aovo p^gmm dmji. Bdan teh, oijaik« po-
imen«m Hamb Ib Utabada , s ler« roko o ski«-
9l»V9y v 4ooDi t mtfžoM, oplosa na oaidjo io
»|im ttO tovariov. Gorki Jik o paaieami in kasni mo-
1» iift jib 18 na enkrat naaaj pahnoje, in yoo drngttt
nro Hftaaai opomina sa njim na oiii^o aploiati , jo bilo
l»itali« Bmaan aam, od kamna nadot, pade, oo vonder
ec um pmi d^irno, Uoc< derii Mi nad g^mv^^ da m«
di teirm luimni is rok sbijejo , In njega paoiee amor^*
JAed tem, ko oo Greki TroU er. Romana tako hra-
o brmnilj « ao ao Torki okos aieov nabita Tnata KoiliK
»rkJm ▼ meato prMerll, ki ao bila io le pred ti dan
a p#velje ceoarja odperta, da bi Tnrke nenadoma na^
%dlt« Petdeoet Tnrkov je akoa priderlo in braniveo od
adej prijelo. Tedaj ae je naenlo od Igko vpitje^ da jo
'% fne»to vneto, In nov otrak je Groko napadel« Sicer
1» TeoftI, Frančoako Toledo in Ifan Daknatinoe eadn
lelali ; mil cesar jo apocnal, da ni too mo|:oeo moet«
»rmiuti« 99&a(j ameijem kakor aivlm^ aavpijo in ne aovnž-'
olkii nmmprot laneno, In ko vidi, davaebesi, povadigno
AaAoB4em grlao: „Ai ni kristjana, da bi mi glavo odsekal^*
Ko to iaosti, pade Koastantin Dragoaoo,
^mdojl g^erski car.
Tmtfki tndi ravno sdaj predrejo skos Vfata KaUga*^
ria ▼ Hseoto ia bežeče Tojake pobijajo, ker mislijo, da
poandka naj manj 50i>00 vojakov atejo. Na tako vino oo
Jih bliKo 8000 pomorili. Tndi teh bi ne bili pokončali,
«ko Vi MU vedli , da posadka komej 7 do 8000 glav snese ;
tako slo 00 hrepeneli posniaih v dopoligoi^o poieljlvostl
lu v pridobljeiijo btofa.
Vso dere proti loki , kjer se f^iražnik do sdaj nic
ni opravil, ker je bilo tistik petdeset Torkov, klsoskon
podaomoljska vrata v mesto priderli, spet naa^ sapo«
donik, in vee bogoclh je srečno okos ta vrata na gp^
nnesko oli pa i^erika barko vsio; ko oo pa otraso pri-
tisk množico vidile in vsrok bega čnle, saprejo vrata
in kljnčo čes sid v morje versejo, ker so na neko staro
prerokbo verjele, da bodo Tarki v sredo mesta
pfiaii, od tod pa jlk bodo probivavei nasaj
zapodili.
Zdaj se mnosfca vali od hike v volko cerkev Ajo
2Soijo. Mosje, seno, sivčiki, otroci , aieoihi , nnoe, vso
va-njo vrč, in to spet sate, ker so prerokbi verjeli, da,
kadar bodo Torki do podobe Koostaatina prisil, bode an-
gel 8 nebes priiel, in eoema pri podobi stoječemo, nbo-
gemn možn meč dal s besedami: ^vzemi ti mečinosveti
Božje Ijndstvol^ Polom bodo Tailii nai:lo pobegnili, in
od Gerkov podeni ne bodo le mesta in cele male Asie
^spostili , tem več oio do mej Perzie jih bodo Gerki podili.
/Slloa množica se je tedaj natlačila v Ajo Zofio,
ki je se dolgo popred zapnirčena stala.
T^rkl so vrata, ki jih je natlačena množica sa-
perla, vasbill io Ijnddtvo kakor živino v snžnost oddali.
IVloie BO s vervml, ženske s pasi dve po dve, brez
razločka starosti In stana, sknpej vezali. V cerkvi so
ae strašne, neizrečene reči godile. Svete podobe so bile
razbite, zlata in sreberna poooda obropana, masna obla-
čila oskrnnjena, križanje ponovljeno In sv. križ sozma-
gavci v janičarskej kapi sasmehovaje okrog ndsill. Na
.cltarjih so jedli ali njih konji žerll , ali so deklice in fante
cskroojevali. (Dalje sledi.)
Slovanski popotnik«
^ Na Dnnajn so bile po vrednem pota sledeče knjige
izdane: ^Kazenska postava sopor hudodelstva,
pregreske in prestopke in postava za tisk^,
«trani :S)d4 debela v osminkl. — „Ka8neni zakon o
tločinstvih, prestopcih i prekčrsajih i red
<i8kovni<<^ str. ^24. — ^Kazneni zakon o zlo-
čiastvima, preotnpeima i prekraajima f roi
tiekovnij^ atr.SM. — »Oboi anstriaaski grad-
janski sakonik^, proglaien patentom od 89. atnde-
noga 1869. — »Obči aastrlanski gradjanski
zakonik^ f^erbsko). — »Privromeni gradjaneki
postnpnik^ sa Ugarskn, Hervatskn, Slavo-
nin, Vojvodino Serbska i tamiski Banat, str.
206. — - »Privromoni napntak o sndbenom po-
'atnpkn n pravnih poslovih Izvan pernicah za
Ugarskn itd.^, str. 140. — ^Jorldisch-poUtlsche Ter-
minologle^ fllr die elaviscben Sprachen Oester-
relchs^. Ven der Commission fllr slavische jorldlsch-
politische Terminoiogie. Dentsch-kroatische, oerbiscbe nnd
slovenische Separat-Ansgabe , etr. XIV in 694 v nig-
vecej osmerki, o predgovori v horvaskem, oerbskem in
alovenokom jezika.
^ Ča^sopis čeakeko maseam 1858, zvezek 1., kto-
roga vrednjo nevtradljivi g. Vaciav Nebesky In kteri
obsega mnogo nanimivih sestavkov elavnih čeških pisa-
teljev, je doneoel tndi tretjo sbirko imenoslovja (ter-
miuologio) sa adraviteljske ali lekareke reči.
Hvaležni smo tadi mi Slovenci sa tako nasnaaila, ki
nam pomagajo k vstanovljeiOa gotovik izrazov v sdra-*
vltoljskih zoanstvih. Veliko prav dobrih besed smo našli
v dosedaj na svitlo danih sbirkak tega slavnega časo-
pisa; ker pa tndi mi nektere prav dobre iarazo o zdra-
viteljskik reč^k imamo (poglej slovensko živinozdravotvo^},
bi želeli, da bi ee vsled književne vzajemnosti vpeljalo
tndi v dmge elevanske jezike.
^ Častiti geop. Placid Jabornik apisige ov. pi-
smo dalje, pa ne tako oboirno kakor dosihmai, temne
bolj kratko po AUiolivem. Drnžtvn sv. Mokora je mar-
ljivi geop. pisatelj obljubil , vsako leto saj toliko napi-
aati, da ae bodo po dO p61 natiskovalo.
^ a. zvezek od „Jahrbileher Ar slavische Litera-
tur, Knnst nnd WJA86nschaft^, ki jih izdaja pridni In-*
sisko-serbski spisatelj g. J. E. Smoler, je prieel so
na avetlo.
^ ^Pržyjaclel domowy^, proatonarodni časnik
v Lvovn, kterega g. Stopnički lepo vrednjo In mnogo-
verstne članke tndi s podobsinami olepanje, bo naročni-
kom posebno doklado dodajal pod naslovom ^Herbars
Polski I imionopis zaslužonych v Poljsce ladzl^.
^ Na Dnnajn je na svitlo prišla knjiga: ^Knrze
theoretisch-praktische Grammatik der serbischen Spracho
fllr Deutsche^.
^ V Pragi je prišel «na svitlo neaioko-česki slovnik
imenoslovja za gimnazle in realne šole. Imeno-
slovje je za sledeče učne predmete sostavljeno: za gra<-
matiko, otilietiko, metriko, za početke lepo-
slovnih snanstev, sfi logiko in psihologio, zgo-
dovino, Eomljopls In statistiko, aritmetiko^
algebro in geometrio, fiziko, kemijo, početko
astronomie, mehaniko, aoologlo, botaniko,
mineralogio In antropologio, sa početke geo-
logie, nanke knpčijske, za stenografio, kali*
grafio in tiskarne vednosti. Obseže ne manj kot
84.000 besed. — Tak besednjak je sares živa potreba
tndi v slovenskem jezikn.
Novičftr iz siavenskili kri^ev.
1% Celovca naznanja „Šolsk. prij.^ sledeče o drnžtvn
sv. M^ora: „Po družtvenih postavah vse lanjske družt-
venlko se tndi letos sa dmžtvenike imamo razna dvdk,
ki sta oznanila, odstopiti; tndi smo vsim dmžtveno
knjige poslali. Plačalo jih je pa dosadaj le 643. —
Od lanskih družtvenih knjig se je samo prodajal |,Bla-
— 216 —
l^omir^ in ^Sola TdMlesra petja*'« akapilo se }• s« !• 4t6
iLDjIii okoU 60 fl. — Število vf isvnlh dražboDikev soeao
sdaj 820.^ — ^ZirodovioBki katehisem^ je dokaočan.
Celi katchisam velja 3 fl. 84 kr. ar. io ae dobi pri vsik
kajiffarjik.
Iz Jezera na doljnem Koroškem. 6. dan p. m.
amo praznovali taiiaj pobosoo aloveaoost, ktera bo valni
pričajočim v vedDem apomina oatala: blagoalovljeaa ja
bila namreč oov« cerkev, ktera sldaDje je od leta 1850
saoBtalo, 29. majnika pa je bilo Isroceao v corkveoik
etavbah dobro skaaenema mojatra Mate vsa Medveda
i% Cerkelj na Krajnakem, kteri je v eoem tedna toliko ,
poslopja dodelal, da 6. dan p. n. je bil položen pod-
etavoi kamen In je bila blai^oalovljena hiaa božja. Ve-
lika množica pobožnih farmanov je privrela k ti aveca-
noati, ktero ao opravljali od viaokočaatitoira akofa po-
alani tafaant in infallrani proat foap. Janea Ili^avo ia
Doberle veai. V atari že alabl in aa faro premajhni
cerkvici pri av. Ož1>altn poleg Jesera (Sealand) je bila
najprej aloveana velika maaa; po ti ae je podala proce-
aija a lepo ovenčanimi cerkvenimi handeri k novi cerkvi,
ktero ao blai^oalovili omenjeni f oap. proat. Ko je bila
to opravljeno, ao dahovni avetovavec in Kapljlaki fajmo-
ater goap. Valentin Bergman besedo poprijeli in tako
aerčno govorili k sbrani množici, da ao i^anjeae bile
aerca vaih , tadi tiatih , ki ao ae ia sačetka soper«tavljafl
aidanju na vae atrani potrebna nove cerkve, dtaki bo
pokali, da je bilo kaj, in ao oanaoovali nepoaabljivo dja-
nje okolici krog in krog. Jernej Hobel, f^jm.
1% LJubljane. Semenj o av. Petra in Pavlo ni bil
prida ; Ijadje tta deželi ao bili veaeli , da ae je zvedriio
in da ao mogli mervo opravljati; acer pa jim tadi de-
nara manjka. — Vaakema, kdpr v Ljabljano hodi, je
snano, da od tedna do tedna ae lepaajo atacaoo naaih
tergovcov od anotraj In aanaj, prav- kakor v veliclbme-
atih. Te dni je atalo celi dan kopoma Ijadi pred ata-
cano goap. Jožefa Pleiweia-a, ogledovaje lično podobo
Krajnice, malano od našega aroetnika goap, Stroj-a.
Goap. laatnik stacane je imel dobro miael, nameat po
ptajem eegati , sa kazalo prodajavnice kaj domačega na-
rediti dati, in goap. Stroj je kaj lepo ismalal zaloKraj-
nico v prazni obleki, kakorana je v Ljubljani in v oko-
lici Ljobljanski navadna. Pa ne le po obleki , temač
tadi po obraza in celem značaja je goap. Stroj pred oč{
postavil zalo poateno Krajnice; In tako je malar
v ti podobi vreaničal, kar slavni pevec v avojih pe-
amah poje:
Od D^kdiJ lepd so Ljobljanke slorele,
Al lepši od Zalke bild si oobene.
1% Ljubljane, V imena krajnakega zgodovinskega
dražtva od goap. dr. Klan-a, tajnika tega drožtvm, na
avitlo dana spomenica zvestih Krajncov o grozepolni pri-
;s:odbi 18. avečana t. 1. pod naslovom: ^Denkbach der
Unterthanatreae Im Herzogthame Kraio^ je ravno na
avitlo prišla, iskreno v doba vedno zvestih Krajncov api-
aana in lično natisnjena. Volji 1 fl.; adje zgodovinskega
dražtva pa jo dobd za 80 kraje. ; na prodaj je pri goap.
Kleinmajer-a in Bamberg-a.
Novičar iz mnogib knyev«
Deželni poglavar na Češkem je dal osnovo izdelati:
kako bi se zamogle denarne hranilnice (sparkase)
po kmetih napraviti, kjer bi ae mogel denar na cinže
ahranovati, pa tadi za majhne činže na pdaodo
dobivati v potrebi. Ker bi bila zares taka naprava
nz vaako atran koriatna, je c. k. ministerstvo notranjih
oprav akazalo: naj ae ta oanova po vsila dleselali
aaratva nataajko preaodi Inprevdari, dasa napravijo t
hranilnice po deželi. — Na Laškem je.iS^^^P®^^* ^
zala, bolno grojzdje pridno oberati m tert, čm
taka aabrani razairjevanje tertje bolezni , in dm vino ak<
Ijivo ne bo; veliko pomočkov ao že poalnismli, tadi j
llvanja s gnjile acavnlco in gnojnico, pa vaša saatooj.
V Botinca Mizo Zagreba ao poakaaili anidan m Koa^
ovo aaalno ječmen koaiti. Tadi tukaj ee je|
maaina, ktera jo v Altenbarga v ehl ari t, oral in 2S
Btlr)aakih aežojev žita pokoalla, dobra akaaala, cenn
v vaaki pervi akainji, kjer ae vajenih IjaaU ni, je d«
apodtik. — Brata Pongrac*a, ktera alcaMta i9/v
od Zagreba do Siaka tako vravnati, da se bojo«,
gia barka po nji voziti, ktero kakor na žel eanici vnim
■opir goni, in bo(o4 para ali sopara) parabroi^
Imenajajo, ota ae po taki barki te dni že pripeljaia t
Sisek; to je važna novica za kapčijo z Banatom. —
C. k. vojaška aodba je obsodila te dni grofnjo Blanko
Teleky-ovo, deležnioo ogerake prekaoija, aa iO let v
ječo. — Bfa povabilo rasovakega čara je poslal preavitli
ceaar fzm. grofa Oyaiay-a in fml. barona Ste/n/a-
ger-a na Raaovako v Petr ograd: ogledat veliko vojaiko
taboriače ondi. Govori ae, da je bilo grofa Qy9lay^a
tadi aporočeno: naj al o ti priliki pri raaavakaoi emrvt
prizadeva, da bo ta raki poslanec, ki trna k čara v
poaebnih aporočilih priti, dobrovoljno sprejet. Že ao
te dni nekteri čaanlki krap zagnali , da armada ratovaka
že maraira čez Prat v knežijo Moldavo, ki stoji pod i
krilom Tarčije ; pa bolje podačen Danigak časnik ja I
preklical to novico, da nI res. Kratkočaana je zarea
o tarako-rasovskem razpertja čaaoike prebirati ;
brali amo enkrat ; ^poaledojico (altimatisalmam} je Tark
zavergel^, koj po tem pa : ^ni je zavergel^ in kaiaio
potem: ^jo je le vendar zavergel ;^ — zdej ao rekli;
„Ras že maraira^, koj potem pa: „se ne manira^, <oa
biti da jotro aliaimo: ^vendar le maraira", itd. — V
Pariza že dela zlatžr Lemoine krono za Ntfoleoaa^
v kteri bo toliko biserov In žlabnih kamnov , da ao po-
noči 4 seržanti na atraži v delavnianici , da roparji no
aežejo po dragocenih kamoib. — VBeiratav turški
Azii je neka mati aeatero živih otrok porodila : onda-
snje Ijadatvo ima to za znamnje rodovitne letine ia
orače za deželo. Dobro srečo I
K]y so «olze?
(Poleg ilirskega.)
Rasnmeš li, sinko,
KiO <B0 kaplje, one,
Ktere sjatr^j gledaš
V oko rožne krone?
Kapljice letd so
Solae nase vroče,
Kih na semlji toči
Serce plakajoče !
Basumes li, sinko,
Kaj sO solnoa Iraki,
Ko napajtjo se
Po njih neba sraki?
Oorki žarki ti se
Zdihovai^a nasoj
Kadar sdihnes, solsna
Se naliva oaza!
Haiones li, sinko,
Kaj so oblaki sivi,
Kadar med grome^Jem
Vrd is njih nalivi?
Solina 80 očesa
Ti oblaki plami ,
Ki y življenja nedra
Nam gojd solsami!
Vganjka poslednje zastavicee
ilak.
Današnjemu listo
je dodana 7. p61a „občne z^odoTine^.
Natiskar in založnik Jožef Blaznih v Ljubljani.
kmetijskih, obertnijskih in narodskih reči.
i
mak tedoB dvakrat , aam-
reo ▼ sredo in saboto.
Odgovorni vrednik Dr* Janes Blelit els.
I Velj^o sa eelo leto po poati I
< 4 fl. , Bcer 3 fl. , sa poj leta I
2fl. po posti, scer 1 fl.30kr. I
Večaj XI.
V saboto 9. julia 1853.
Luit 55.
Kako n^u si omof kmetovavec po vsih potih
svojega gospodarstva gooj množi.
Po dr. &t9ckhardt-a.
RoMiljinske gnojne stvari-
(Dalje.)
Listje, šilovje, resje, mah in enake
stvari imajo veliko gnojne moči v sebi in se več
kakor slama. Pa kako je to, da že stari pregovor
pravi: ,)1istje in silovje ni nič vredno za ()olje?^
Vzrok tega ie le v tem, da zrelo listje, se bolj
pa Bilovje (h\i iglice od hojevja} ne rado in le
počasi trohni, Ker je z vošeno !h smolnato snovo
navdano, ktera zaderžuje trohnjenje. Bukovo listje,
če na kupu leži, se v dveh letih popolnoma ne
strohni, in zrelo silovje od smrek in jelk še dalje
ne stronni v zemlji.
Kdor tedaj hoče listje in silovje za polje kmalo
rodovitno narediti, naj ga zmeša s perstjo in z
blatom in še pridene nekoliko apna in pepela;
le kadar je na to vižo popolnoma strohnelo , naj ga
navozi na njivo.
Da so naše besede gotove , prašajte v e r t n a r j e,
ki listje za mešani gnoj visoko cenijo.
Saie od premoga, šote in derv že slove od
nekdaj £ot posebno aober in močen gnoj. In lahko
je to zapopasti, ker imajo veliko amoniaknih
soli, ktere so se naredile iz enega dela gnjilca
zgorelih stvari in so se v saje sprijele. Še več pa
kakor dervine saje, imajo saje premogove (Stein-
kohlenruss} teh soli (posebno žeplenokislega amo-
niaka) v sebi.
Saje so tedaj že zgotovljen gnoj , le malo manj
močne, kakor tičjek guano; so tedaj dobre za
njivo po verhu gnojiti. Tudi za napravo mešanega
gnoja so kaj dobre.
Gobe, drožje od vina, ola, jesiha itd.
so močen in dober gnoj. Vse te stvari so že zlo
živalskemu snoju enake, in ker imajo obilo gnjilca
in fosforne kisline v sebi, so veliko več vredne ka-
kor vsak drug rastljinsk gnoj. Na priliko: muš-
nica (muhja goba} ima v 100 svojih obstojnih
delih 6 delov in pol gnjilca, zraven tega 9 de-
lov dobro gnojnih rudskih reči, drožje pa
še več. Bes je, da v frišnih gobah je veliko vo-
denega,^ kar ni za gnoj nič vredno, zato pa se na
kup mešanega gnoja kaj dobro prilezejo, ker so tako
rekoč kvas, po kterem druge gnojne reči, ki so se
na kupu zmešale, hitreje gnjiti začno.
Živalske gnojne stvari.
Ni ga gnoja, ki bi za rodovitnost zemljiš bolji
bil, kakor so sploh vse stvari, ki jih dobivamo od
žival, zakaj v teh je nar več tiste nar imenitniši
gnojne moči, ki jih pod imenom gnjilca in fos-
for a poznamo, iz kterih se po gnjijenju rastljinski
živež: amoniak (ali solitarjeva kislina} in pa
fosforova kislina narejata. Dalje so živalske
stvari za mešani gnoj ali kompost še zavoljo tega
neprecenljive, da naganjajo tudi druge reči k hi-
tremu trohnjenju in gnjijenju, ker same hitro gnjij6
in trohnijo. Ako se primešajo živalske reči gnoj-
nemu kupu je ravno taka, kakor kose v moko kvas
postavi.
Med obstojnimi deli živinskega trupla je le e d e n^
ki nima nič gnjilca v sebi in za gnoj ne velja
nič, in je še celo škodljiv, zato, ker zaderžuje
dež ali sicer močo, da ne moreta v zemljo, kjer
je tak gnoj potrošen, in da po tem takem druge
gnojne reči bolj počasi razpadajo in trohnijo. Ta
za gnoj malo pricina stvar je mast ali loj.
Vsi drugi deli živinskega trupla^ naj so mehki
ali terdi, imajo veliko veliko gnjilca v sebi,
in scer, kadar so dobro posušene, imajo v 100
delih i5<Joi7 delov gnjilca, tako je suho meso,
suha kri, suha koža, dlaka, šetinje, volna,
rogovi, parklji, hrustanci itd. Le kosti
nimajo toliko gnjilca v sebi: če so čiste in popol-
noma suhe, ga nimajo več kakor 5 delov.
Kar smo pa sedaj od obilnosti gnjilca v žival-
skih rečeh rekli, velja le od tacih , ki so čiste in
suhe; dokler niso posušene, in so jim še druge
reči primešane, je razmera gnjilca, tedaj tudi gnoj-
ničnost manjši, ker vodena stvar in mnoge druge
primešance tudi precfj znesd. (Dalje sledi.)
Gospodarske skušnje.
(Gotov pomočeh zoper boUie na %eljij repiy
korenjty salati itd.') je gnojnica (Mistjauchej|»
Ker pa gnojnica za nježne koreninice mladih sadik
ali flanc je prehuda, in jih, kakor navadno pravimo,
požge, se mora zemljišč že en dan ali dva dni
preden se sadike sade, z gnojnico poškropiti,
na vertu se stori to z vertno škropivnico, na polja
pa s sodcem, v kterem se gnojnica na njivo pelje*
Se je v enem ali dveh dneh z gnojnico povern po-
škropljena zemlja osušila, ni nobene nevarnosti več
ne za seme ne za mlade sadike.
So pa sadike že vsajene, se mora gnojnica
varno po zemlji škropiti, dfa se z bolhami vred tudi
ne pokončajo sadike. Ko so tedaj sadike že vsa-
'ene, naj se narede majhni žlebčki ali grabnički
akor so grede dolge, in vte najseškropignojnica»
Ni nam treba še posebej povedati, da gnojnica,
ki je gotov in nar ložji pomoček zoper temeljne
bolhe in njih zalego, ima še to dobro, da močne
i
^ iU» ^
gnoji in sadiki p9 titt velkd hilr^ in trorstejsi
nsejo.
Gnojnica ji liji^i ^ tem «mki drugim pripo-
močkom , ki m sp)>er ttmeljM koibi sv^e^jiiji^ da
rast sadik poipoii in ila nagli •Arasejo «(| nerar-
nisi d6bi ; sraven tega pa ima še to dobro , da bolhe
pokonča.
Dik jih pa res pokončii se vsak lahko prepriča.
Če, Icakor smo rekh, varno poškropi na vertu gredo,
kjer }e selje, salata ali kaj tacega vsajenega, kar
je včasih vse živo bolh, bo vidil, da v malo urah
ne bo ne ene bolhe več, v dveh dneh pa so sa-
dike veliko močneji in veči.
Starozgodovioski pomenki«
BELINO. AVG. SAC.
A^ Cigulni blizo Celovca. Eichori^ Beitr. Tki I. str. 5«.
APOLLINL BELBNO. AVG. IN. HON. itd.
V Ogleji. (Grster loscrip. strto 36. d. 8.)
Hmmhmit Davorin Tertie^jak,
Ii rolLopiia: »K4« so bili NorioaBi ia Paaonei, Kelti »li Slovesei ?«
(Konec.)
Possbso ^ stari ladianci nt vssoost imena
gledali. Wie8e CU S. 867. 895.) piše: ^Kskosso iiao
so Jsia otroka dati, je pri Hindih veliko važas reo. Is-
volijo večidel ime kaksnei^s hogtk ali kakšno
bo|^ifljo. Dasejs otroka i no kakšnoga bo|pa dtlo,
je po mislih Hindov velika saolaira. Včasih dajejo otro-
kom indi imena evotlic ali dreves, na prilike: Jim-
bara, roao, palme itd.^ V Monatovib postavah (^^Mf««
MenuM IX. i2y i8) etoji: pMladenoč naj alviamesa seno
doklica, ktero podoba je bres madeia, ktaro ime jo
prijetno, hod Ijnbsssjiv, Isakor bed flaialiii^a ali mla-
ilofs slona , kteie lasje ia aobjs 00 čedai in trsplo polno
sladkostih
Ravno io skerbljlvoet v imenih asjdsmo prt se*
vernih Blavjaoib; omenim le Imen Begoslav, Vi«
lomir, Radoslav, Jaroslav, Bogomil, Bo|po-
h val, Radeg ost, ktera so bila občinska in vsa i«
castja boijei^ prejeta. Tadi draga mila ia sladka
imena je dajal Slavea svojim otrokom, primeri imena:
Lepa, Lep on (na rimskih kamnih po Gorenskom Ve-
ponias),Dracra,Draaomira (os rimskih kamnih po-
latiočenaGraeills), po drevesih inevetjo: Jela,
JeUca, Dab, Dabna (ioM DVBNA se na rimokih
kamnih p«gosU najde; 9^: Mukarš Oetek. d. Si, L 48$)^
Basa, KviretoB, K vezava, Ci^lko, ktera imoaaso
na rimskih kamnih vsa v Floras, Florianus pola-
tinčeoa itd.
Če so jTori navedene besede nčeoeaa Marraya
roBniČDo, is da so, priča zgodorino- Ia Jesikoalorje ia
vsakdaaja skofiiija, zakaj se tedaj na noriških io paaoo-
ekih kamnih nobeno ime „Tartanias^, ^Eina^ ali ^Biias^,
^Teatatins^ ali ^Teotatas' ne najde?
Posledivjič 80 vprašam sg^odovinoslovee : ali niso
premislili, da okoli Galeja nikdar niao Ceiti prebivali,
rasan edine naselbine, od ktere Livi piše ^). Pa to
naselbino je slavenski žIveU posloveonl v teka časov.
!ra naselbina je storila, da so slovenski Japidi postali
amesan nirod (Mischlio^svolk) , od kterih klasiki pišejo,
da so celto^alako orožje nosili In se tetovirali (malali).
Ti celtogalski značaj je se doeii^i dea v stanovnikih
Krasa najti, in vredno bi bilo, da bi kakšen domoro-
dec to reč dobro pretnhtal. Kelti ted^j niso pervi ata-
*) Bo4em anao (orbis eon^itae 660, a. Ch. 186) Oalli tran-
ealpiai traassressi in Veaetiaai sine popaUtione aat bello
iMSd preoal iodei abi naoc Afoileja est, loeorn espidk)
ooadendo c^eroot. (Livias Lib. JUCIlK. o. 23.)
^o«Blklokr«4lr1eja*|i\ ker so as se le v^ let m IMp
KrisL IMI msaeloli « ari ^ žo slareashs Pmoonce eb ]
ffodsbtM^em isaa v Pirimsijn najdemo.
Ce pa ftcUsamaski pisstefjl niso s Cmlcaniimi dtb
aa^voljoi in Imaejo vse s telosoimi aomi viditi , osj
tadi to bo dovoljeno. Ali, ker predrago pride k ce
pisa slike (podobsine) priisaati, jih mormrnao v knjiia
sporočiti ia proeiti: nsj v bakvah i^Mdmmirem de V Ai
d^mie eoltiqao Th. I. , stran 176 itd.^ pm^ledajo ebn
cel tisk I h božanstev, in nošo stsrih Cmitov s doi^
hlačami (braccae), in naj s onimi prispmdebijo obm
noriskih in panonskih božanstev v indoslavemsl
Avatarib, in stare Noričane in Panonce ▼ pfatnu\^
breaasab, kakor jih štajerski §avničarl Mdoeenjici
nosijo, vMubarovi dogodivščini Štajarski sv. 1. , fnpn
pričan sim , da jim prek nčeneg a Č6la bo hladna smer
nosna sraga se rasUla, ktera jim bo nesrečno Cehom
nlo sa veoae ease is glavo atirala.
Tadi častitega gospoda tajnika Krajnekogra mgodi
"vinskega dražtva lepo prosimo: naj nas na Ima umSmt'
mate. C^^^ - MUtk^Umngma d$$ kiMt. Vereimg m Mrmm. Vil
Jtihrf, stran 85). Rajnema Linharta ka; Ukiaegm radt
odpastimo, ker on je živel o časn, v kterem je kri-
tičko Egodovinoslovje 80 v zibeli ležale, —al aJa/ sutci ;
že dalje prišli , kakor sta vse hvale seer vredna V m I- '
vasor in Linhart bila. Ker se visoka mceti dsf a- j
71 k Bi sramoval svojega nekdasnjega krtve|:a mnenja,
da so bili Sarmatl tadi sloveneko pleme po tnasib On-i
dievih besedah : ^Uua manns nobis vainas opemqae ferat^
pred celim nčenim svetom opozvati, tako tadi mislimo]
da nam gosp. tajnik kranjskega sgodovinskega drastvi '
naše opaake ne bode sa slo vsel, in mi veijefl, di tmil
mene pri zgodovinskih preiskovanjih ne vodi siao na-
rodni čst In Ijabezen do Slovencev, temac iskrena
želja do lačl in resnice priti. Jas imaa prei se-
boj močno protivoo terdnjavo In sim dozdaj edioi ftfjer-
nik proti sihil vojski; zna tedaj lahko biU, 4& mart)-
ktera pašica čez svoj ellj zleti , aH mislim , dt a\m ra-
Eon lahkih pašic tadi terdns Ariete nastavU, klenm |
se protivna terdnjava ne bo dolgo več deržsti mos^a. ■
Zanašam se na pripomoe slavonskih ačenib iBoi't&
v si h resniculjnbivib zgodovinoslovcov, naj si bodo kak-
šnega koli jezika, zakaj zgodovinoslovee no smč pozotiij
nobene nirodne stranke , ampak mora z železnim piHkoia i
pisati le resnico. EHoa ta je vodilo in pravHo mojer
NneiiJe ŠafaNka o zgodovinskih spislb
Tersteojakovih.
Zaoimivo bode našim braveem zvediti, kal(o pre-l
stavni g. ŠafaFik, kterega beseda je o tacih stdevak
važna in veljavna, sodi o zgodovinskih preiskavai
ktere visokooččol g. prof. Terstenjak v „Vovicai'
sveta razodeva« Gosp. profesor je prejel onidan od {
dafaFika pismo, in na našo prošnjo: naj nam doni
letd natisniti, nam je prijazno privolil natis, kterejraci-
stitim braveem v sledečem podamo. Takole se gla«/:
^Visokočastiti gospodi Z veseljem poterdim prejen
Vaših zgodovinskih spisov o starih Slovencih , ki mi jik
Vi in gosp. vredolk ^Novic^ blagovoljno pošiljata. Iskreno
se Vam aahvalujem za ti dragoceni dar. B^] veste, da
todi jez sim v svojih slavonskih stsrožftoofltih (1837)
iimj stareji nam znane stanovavce med deželami benealce^
aatčka in tatranskih e:dr za SIsvene naznanil ; a' m^^
to mnenje so se vzdignili nekteri zgodovinoalorci, po-
sebno nemški, in poslednjič tndl gosp. Wieter0heJm ^
svoji knjigi: ^Vorgeschichte dontacher Nation, Leipti?
1852^. Vendar me ti možje s svojimi dokazi oia« P^"^;
pričali, da bi odstopil od svojega mnen>a» Za toIiUnj
več me veseli, da tako vnedni preiskava val , kakor st»
— «19 —
pre častiti frospod , sto nt Mmoatojni pot! t^vno UM
du»pi^li. ZarMl fltvar etma po nebi in etst MAsega
re^«, velikei:a in žalili:! nnoicotenio napačno po-
Ane;e« naroda )0 vrodna, da so tradijo in potfjo bla- ,
Jta^nt 4loniorodci o nji. Lo yorlo napredojte , proča*
ti ic«»apod, na ti poti, po kteri novo Inč prižigate ▼
zaviCljeDjo naj (amiiioih aad^ naao S|:odovinol Boa-
! e A se ^ po taolli proiska^h c«daljo bolj odkiirala,
prej ali posneje ji ja amafra isrotova. Kar mene za-*
,vm , bodom Toeskoai poBijivo prebiral Vaše epiao , in
ir^mm ane bo radovalo viditi : da na srečno -MČeti poti
'iro* i a možato napf-edjeto.
Z sai^otoTilofli iaroretao/sa apo^toranja. itd.
V Pragi M. jania 1853. Pairi Jožef Šafai^ik.«
Ozir V Stare Čase,
I^ad Carigrada 29. majnika 1463.
(DaUeO
Med ton so so Gerki na oaidji proti laki io dar-
Bali , ker Torki tskaj «o niso oudja napadli. Al sdaj
ea*3'ih aoTražniki, ki so ae čoa dvd ari mosto aapado-
vali, ad sadoj sajeli. Pri loj priči Ui4i Tavki od ca*
naj oaidje napadejo ia ▼ mesto prodereifo. Oreki tadaj
v hiše padegnejo, t ^terih so pa se povražniki ropali,
Oeiraki poveljnik Luka Notaras jo bil na poti ali pa v
avoji hiBi vjet; Urbaa, vnak Sulojmana, jo raji s tarna
akočU , itakor da bi se bil Torkom podal.
Na tako tiso je tedaj Carigrad, imenoraa tndi
mesto sodem gričevin soden tarpor, stari Bi-
aanc, Antoaina« novi ftin, oiosto KonsCaa*
iina, delo s?ota ločlvno moste, popolnost Is-
lama, mati sTsta, 1125 ist potom, ko je bilsoaidan
pod pervinKonstantioon, pod enajstim in aadnjim
29. roaja 1453. leta, po dsvet in dvajseti, tri in pot*
desetdnevni obseji Turkon ▼ roke padlo. Trikrat so
ga Heieoci, trikrat rimski oeaarji, dvakrat bisanski paar
tarji, dvakrat bisanski cesarji, dvakrat balgsreki ktalj,
enkrat Perzlani , enkrat A vari , enkrat Slovan Kram , onkraj
fiofli, enkrat Latinci, sedemkrat Arabci, petkrat Torki
oblegll, in y peti obJogi* ko je bilo že popred seden^
km vzeto, so ga Torki pod Mohamedom II. Orokam
Tzeli.
Mohamed ni koj t mesto iel, ampak sonaj je tako
dWgo čakal , da je svedil , da se njegovi vojsaki vse pre-
magali, in to je bilo okrog dvanajstih. Potem se je brez
straha nptor podal, spremijen od svojih velikssev.
Naj popred stopi v Aje Zofi«i. Skoči raa konja
' ie grč BOter. TA saglsda patriarha s sv. resnjim tele-
som v rokah pred oltarjem slatl , da bi grosovltega ama-
garca omočil in ma osmiUen^e v aerca abadil. Al Mo-
hamed ne porajta .na-nj, naravnost proti oltarjo so vdrč,
ter ga neosmiljeno prehode. Patriarh pade in amirajoč
Mohameda te pomenljiva besede govori: ^prokleti pa-
gaa, prekletstvo bo tebe In tvoje naslednike spremljalo;
£ei dvi^rat dvd sto let ravno na današnji dan ho vaiki
osmanaki duhoven na tem oltarja nmorjen , turška de^-
aavabo a mostom ti dan padla » in raohamedanska vdre
bo kpnec^.
Ee Mohumod krasno okinča^jo cerkve ogledajo, se
ne aore pročaditi in če bolj gleda, bolj se čadif adi^j
bere napis: ,,Bog jo jo posbavil, In ona so ne bo potrosla,
Bog jo bo varoval o zoral^ Ko vidi nekoga vojaka tlak
edkopovati, atopi k iiiema, ga adsri a močom ter reče:
zaklade mestne sim vam prepastil, poslopja pa so moja!
Pete« sapovd Mohamed vojake k molftW skapej pokli-
cati, sam stopi na oltar in začne: ^Bogjeedenl^ itd.
Gerki pripovedajejo , da je en angelj obris te cer-
kve I aebos prinoseL Konstantin velki jo kamne pod-
sta?il, Teodosi in Jastinian sta jo soaidala; potem ko
jo dvakrat pogorela in od patpoaa posieodovana tila, ja '
bila cerkev božjo modrosti semenj posvetnih In boBjih
opravil; ni bila lo avetise mesto, tem več celega car-
starš , naj krasnise in naj vellčastoise delo celega sveta.
Ko Mohamed AjoZoiio v tarsko svetišče posveti in se
vte poddf sapove velkega admirala, Laka Notaras-a
pred-se pripeljati, in ma rdoe: Glej, tvoje lopo delood^
rečene podajo na kapa pobitih, v številu vjotih* Nota-
rao mu sa verne: da ni no on, ne eessr toliko v mesta
premogel, da bi oo bil samogei podati« posobaa potem
ko jo car pisma dobil , v kterih mu jo bilo ovetovano,
da naj ee ataaovitno derži. Potom ga praaa Tark po
cesarju, ali je na harki abežal, ker je pet genuoskik
bark srečno is barkoataje pobegnilo. Nttaias odgovori,
da ne va, ker je bil pred vratmi cesarskega poalopjat
ko so Turki pri vratih Karaias v mesto prsdorli. V tem
hipa stopila dva janičara pred Mohameda m mu pove-
sta, da sta ona čara amorila. Mohamed jima naroči, truplo
poiskati la mu glavo prinesti. Potem tolaži Notarasa,
aapovd njegovo seno in otroke poiskati, obdaruje bogata
voftketga possbsj ia ma obljubi , ga v službi « v kteraj
je pri cesarju bil, pustiti. Zavolj to obljube podi ne«>
Bveoti Notaras Mohamsdu imenik cesarskih dvornih ia
pervih dersavnih vradnikov, in Mohaaied jih aappvd po-
iskati in je vsako glavo drago plačal. Notarasu js Mo«-
hamed prisanesel in ga domu spustil. Med tem so saU
tanu i9ulejmaaovo in KoosUntiaovo glavo prinesli.
To dvd mogočni glavi ste oe sedaj kervavi v praha
prod Mohaaaodom valjale; cesarjeva glava jo bila na
dvornem torgu obešena na spominek Helene , kterega je
Konstantin velki evoji materi postavil , in i^sgova. glava
je celi dan na njem visela; aa večer so jo doli vseli in
potem v mesta malo Asie na ogled poalali; Gerkom je
bilo dopuseno truplo pokopati.
Predflaostje Galata, ki je bilo s tordaim osi^jesa
obdano, jo s Baganss-pasalom pogodbo sklenilo, madra-
govoljoo ključe prineslo ia milosti prosilo, ktero je tudi
Eadobllo. Saganos je povelje dobil s predmestjem mi-
lestao ravnati, pa sraven tudi probivavcem soJtanova
aapoved nasaaniti, da naj mirni bodo in da ae ae pod*-
atopijo v cesarske barke stopiti, ko se bodo prjhližals*
Ko pa barke pridejo, se vdore vse ljudstvo aa-iuf- Turki
tedaj nektsia amord, drugi se pa nasaj veiwje. Koli-
kor Gerkev še niso TarkI v susnost odpeljali , so v Ga-
lato pripeljali. Samo Notarasu jo bilo pripuseao tudi sa*-
aaproj v svojem poslopja stanovati.
(Konee sledi.)
Zlate resnice.
Posten in dober človek pošteno od vsacega mIsU
in govori; hudoben je, ki od drusih hudo misli in jih
obrekuje, — takim so t starih časih jesike resali ali %
ognjem žgali. Ako bi tudi dan današnji taka bila , bl
sila veliko Ijndi bres jestkov okcfli -hodilo.
Ki drazega černi, je bolj nesrečen od anega, ko-
gar černi , sasraroovanje is ust hudobneža, se no prime
poštenega moža, ampak se vrača tjč, kjer sejo rodilo.
Kdor 80 s norcem prička, je norcssm; kdor s ne-
umnežem o snanstvih govori , sapravlja dragi čas sastonj
in Egubnje ceno svojega imena; kdor s pijancem pohaja ,
BO po sne na dom vrača.
Kdor se fie sramuje pred ljudmi In no pred Bo-
gom, to sadel na vsako slo. Ni ajsde, ki bl ga sa-
megla bersdati in verovati pogubo.
Novičar iz slavenskih kn^ev.
H Zagreba 7, juUa. DrugI tečaj Zore jugosla-
voBsko pod naslovom „Zorja^ od g. Badosiava Bas-
lag-a isiel je že a tiskom i na troške našega kigigarak
— 820 —
FranjA ŽvpiinA I ne samora po ▼sik knjigarmk m
84 kr. dobiti. Je v Djej Teč sBanttveDih , sabevDik,
prosaičoik i peeoiskik eoiilavkoF v lacioici io cirilici na-
liaDjeoik. Med TBimi odlikajo se posekse ecatavci Boii-
dara Raiča , Cafova itd. i peama Rad. Raslega i L. To-
mana. PosTečeoa je krala vredna knji|;a dnkm otea
nsajemnosti alavjaneke. Zorielav.
Xq. Iz Ormoma 6. maL serp. Tadi jea bi kil
mo^el Kaatraa nevednega vremena ravno tieto saleetae
peeem prepevati , ki emo jo čali is maoaik krajev v ^Ne-
vicak^, ako ki bil pred enim tednom Vam pieal. Danea
pa, ker je eadaj ae vec dal lepo in gorko vreme, aa-
morem veeelejsi novičar bitL Na polji i«e aibijete teaka
pšenica in rii (naaa poglavna sadeža}, in vioegradi,!«
kterik je sginal strak tertje belesni , obetajo dobro letino.
Sena pred sv. Petrom in Pavlom pokooenem, so po«
vodoji veliko škodo napravile, posneje polioseno je lepo
doni spravljeno. Za sadje bo pa pri nas slaba letos;
čada veliko g osenc v vsi naši okolici se je saplodiio po
gojsdnem in vertoem drevji in so take čisto objedle ea-
danoanice, da še prikodnje leto kojo pešale v mnoaik
krajik. So si scer nekteri g oapodarji na vso moč priaa-
devali, požrešni merčes pokončati, — pa kaj pomaga,
če cela soseska se ne loti tega dela in je med
TOČ pridnimi dosto sanikernik gospodarjevi V ti mali pa
očitni reči se vidi, da večina aašib- Ijadi so se čisto
otroci, kteri ia lastne preste volje tadl tacega
ne atord, kar je njik očitoi dobiček; treba je, da bi jik
povsod le postava silila. Al ni to žalostne?
Ni davnej kar sim bil v Gradca. Al čel sim oodi
nekaj , kar mi je s žalostjo serce presanilo. Slavne minl-
sterstvo nanka je , kakor je anano , dovolilo pred nekimi
leti na ondaanjem vsenčeiiso razlaganje občnega deržavlj.
in kazenskega zakonika tadi v slovenskem jezika, da
ki tako ačenci pravosnanstva, ki so slovensl[ega naroda
in bojo kadaj med slovenskim ljudstvom slažbe imeli , se
že v soli pavadili tistega , česar bojo djsnsko v življenja
potrebovali. Lepo priložnost jim tedaj ponaja vlada. Al
kako se posložojejo naši rojaki te ponadbe? Po štirje,
po dva, ali celo le samec bodi v te tolikanj koriatne
ačilnice! Noben pameten ne more prezreti: kaj bo in
kaj mora biti konec take nemarnoati.
i« Vipave !• julia. V, Torta večidel dobro letine
obeta, posebno v nogradik na bolj jnžni injatrovistrani.
Od kakane posebne bolezni se dosihmal , kolikor je meni
znano, nič ne kaže, da bi nas strašilo. Senž je veliko;
dragi sadeži so lepi , pa nekolike kasneji memo drazik
let. Vročina je nektere dni tska , da delavci zamoremo
komaj pod milim nebom sterpeti. — ŽaloBtni smo, da zgu-
bimo občno spoštovsnega goBp, dr. Tomšiča, c.k. sve-
tovavca deželne sodnije, ki je že v Zagreb dekreti-
ran. Ljubljeni mož nam bo vedno v dragem spomina
ostal.
/s Ljubljane. Slavni gosp. Ivan Kukuljevič
se je na poti iž Benetk, kjer je obilne zaklade za
zgodovino slavjansko našel, dva doi v Ljubljani mndil
in pregledal tadi arbiv v Dola rajnega baron £rberg-a,
v kterem je za svoj opis jožnoslavenskib umetnikov
marslktero važno stvar oajdel.
Novičar iz mnogih krajev.
Sliši se , da so presvitli cesar določila zastran d e-
zelnik poglavaratev po novi prenaredbi za vse de-
žele že poterdili In da se bojo nek kmalo razglasile. —
Po določbi C. k. ministerstva se ima tisti denar, ki se bo
jz prestopkov gojzdne postave nabral, v posebno
spravljati, Iz ktere se bojo prihodnjič plačevali
(
Stroški za obdelovanje zemlje v wmmUi dežefj
Somnjl ob cerkvenik akodik v ned^ljab io pracj
so po akasa ministerskem smejo še le ssač^ti po 6^]
čanem cerkvenem opravila. — Strašen vibar na 1
saškem morji je bil 2. dan t. m. Rmsilo po 6.;
da je valove valil celč v mesto. Bavno tisti dan p^
dne je bila strašna toča okoli Celja, ki je poko^
večidel polja v 3 farak, namreč Celjski ^ VojoUki IbS
cerkvi. — Okoli Tersta je letosnertjm bolesin kaj^l
ker lani. — Basovska vlada je storllsa perTo nt,
otepajo: 8. dan tega mesca je začela armada (Jii^
moz) od dvekstrani(pri Liovi ioSkaleneos^ pti,^
neraloma Dannenberg*om in LUders-ena w podonn4
knežije marširati. Car Miklavž je raspaslal o ti zai«
ovojema ljudstvu sledeči razglas:
j^Mi Miklavž L, po božji milosti cesar In samov^
dar vsik Busov itd. naznanimo s tem letd:
j,Našim zvestim in ljubljenim podložnikom je znao
da že v starodavnik časik so Naši slavni predatkl pn-
segli , braniti pravoslavno vdre (stareverstroj^«
„0d tistega časa, ko je božji previdnost/ dopadh,
po dednem nasledstva Nas poklicati na csf»^' prestol,
je bilo spolnovanje te nerazdeljlve in posrečena dolžnosti
vseskozi Naša avesU skerb. Opiraje so na slsvepolao
pogodbo Kajnar^jisko, ki je bila pozneje večkrat od bar-
ake vlade poterjena, je bila Naša skerb vedno na ticirj
in konec obernjena, da se pravice zagotovim pravo-
slavni cerkvi**. t
^Al v Našo veliko žalost se je poslednji čas, vkljab
vsemu Našemu prizadevanju za brambo pravic in pred-
pravic (privilegij) Naše pravoslavne cerkve, turška vlada
prederznila tek pravic se dotakniti, In tako dcljec je že
segla, da samovoljno njeno ravnanje žuga nazatfoje po-
polnoma pokončati skoz več stoletij poevečesi io praro-
elavni veri tako dragi red**.
„ Vse Naše prizadevanje, turško vlade odvero/li od
tacega početja, je bilo zastonj, in še do sloresnoobljobo,
ki nam jo je dal sulUn o ti zsdevi , je kmalo poVem
prelomil*^.
„Ker smo brez vspeba vse poskosili, da bina^ii-
jaani poti to dosegli, kar imamo terjati pravico, amoia
potrebno spozoall, da naša armada v podonavske kne-
žije maršira, da pokažemo Turku, kam ga zamore ter-
devratnost pripeljati. Pri vsem tem pa vendar ni Naš
namen , vojske začeti. Da obsedemo knežije , si hočemo
le zastavo zagotoviti, ktera Nam v vsik okoljšinah mora
porok biti, da se Nam ohranijo Nase pravice''.
^Mi ne išemo pridubitk ; Burna jih ne potrebuje. Lo
to terjsmo , da se postavna in očitno razžaljena prafici
spolne. Mi smo pripravljeni še sedsj Svojo armado aata-
viti, ako se turška vlada zaveže, celoto vsik predpravic
pravoslavne cerkve vestno spolnovsti^.
„Ce pa svojoglavnost in oalepenje na vsako vižo
drugač kočete, bomo, Boga Sebi na pomoč klicaje, Nje-
mu skerb prepustili , Našo pravdo razsoditi, in v pofnetn
zaupanju v Njegovo vsigamogočno roko, bomo šli v voj-
sko, braniti pravoslavno vdro Našo^.
Dano v Petrodvoru 14. (po našem 26.) dneva jonia
1853, in Naše vlade v 28. letu. Miklavž s. r.
— Sedaj je važno vprašanje: kaj bete angleška in
francoska vladi k temu rekle, ki ste sultana prigovo-
rile, da je zavergel, kar Bus terja.
Popravek tiskarskega pogreška.
v 63, ligta 1
popisom t. 8.
a strani 211. v 29* in 30. verstioi , nanes^
a. rokopisa« beri: »a opisom t. s. u
kašo
potovanja) ravno v tistem sestavka Damest Ravanjioi berk
Kavi
Tanjini.
Natiskar in založnik Jožef Blaznih v Ljubljani.
«.1
[metijskib, obertnijskih in narodskih reči.
'▼tfalL teden dvakral, nam--}
reo T sredo in seboto.
Odgovorni vrednik Dr* Janea Blelit els.
iVelJiO<*Eecelo leto po posti I
i fl. , seer 3 fl. , sa po) letn V
2fl. popo6ti,Bcerlfl.30kr. '
Večaj XL
V sredo 13. julia 1853.
List 66.
Od pojedin delavcov in delavk na kmetiht
v časnika štajarske kmetijske družbe smo brali
(midan resnične besede od nekterih delavcov in de-
lavk, ki celi dan jedo, kakor so tarice inšene-
kteri drugi.
Gospod pisavec se v omenjenem spisu ne spuša
v razlaganje mnozih napi k. Ki se godijo tako
pogostoma pri in po iacih pojedinah, kterihie vča-
sih po 6 in 7 na dan; naj perva je predkosil-
nica, za njo pride kosilo, za kosilom malica,
za malico opoldne južina; za južino popoldne spet
malica, po ti perva in druga večerja, ~ on le
razlaga škodo, ki jo taka požresiiost gospodar-
jem in kmetijstvu prizadeva.
Naj prevdarita gospodar in gospodinja, ktera
ima o takem delu večno kuho: koliko jima tak po-
žrešen delavec ali taka delavka na dan zasluži,
zraven pa naj prerajtata: koliko ie tisto danda-
našnji vredno, kar jima take delavke in delavci na
dan snedd, in prepričala se bota: kako slabo go-
spodarstvo Je sedanji čas to.
Nekdaj je utegnilo to vse drugači biti, kakor
je današnje dni; nekdaj je imel živež majhno ceno,
in gospodarju ni bilo nič na tem ležeče, če so mu
delavci tudi celo kad štrukliev^ cel kotel žgancov
ali cel voz krompirja snedli in celo vedro mleka
popili , — al dan današnji ni več taka ; sedaj se
vse to lahko dobro proda.
Stare navade take baze niso več za nase
čase, ker tudi naši časi niso taki, kakor so stari
bili. To naj gospodarji dobro pfevdarijo, da se sča-
soma odpravi , kar je na vsako stran malopridnega.
Že našim starim očetom se je ta požrešnost
čudna zdela, zato so zložili celo pesem od.taric,
ktere celi dan jedo. Stari gospodarji so se sme-
iali k temu, naši gospodarji naj pa raji rajtajo,
oliko jim ta razvada stroškov naključi.
Res je, da lan treti je teško delo^ in da se
lej zjutraj začne in pozno na noč jenja, — tega
ne tajimo, in vsakteremu leškemu delu gre tudi
boljši plačilo. ^Kdor dela, naj tudi je% zato pri-
vosimo taricam in vsim, ki teško delajo, obilno in
tečno jed, ktero bolj zaslužijo, kakor marsikdo, ki
celi božji dan postopa, pa se kočljivo pita z naj
boljšimi in zbranimi jedili , — al celi dan pojedo-
vati, je nepotrebno in je za gospodarja pre-
draga potrata. Zato so tarice večidel tako serbo-
rite, ker več povžijejo, kakor podelajo. Če se člo-
vek trikrat na dan tečnega živeža dovelj naje, za-
more dobro sterpeti pri vsakterem delu , saj mora
želodec vendar tudi kaj časa imeti, da povžije, kar
Bt mu je dalo, in človek z vedno nabasanim želod-
cem je len, ker ta lenoba pride po postavah na-
ture od tega, da drugi udje žele počitka, kadar
želodec kuha.
Naj se daje delavcem teškega delo boljši
plačilo kakor drugim, in naj se jim pri vosi primerna
tečna jed , pa odpravi naj se stara razvada , ktera
je gospodarju v škodo, pa tudi delavcem ne v prid.
Al vsi gospodarji morajo tako ravnati; ne da bile
eni tako storili, drugi pa ne. —
Vredništvo omenjenega časnika je poterdilo ti
nasvet v prid kmetijstvu in dostavilo še sledeče: v
združenju je moč. ktere še po celi njeni vrednosti
ne poznamo ; v združeni moči je nar gotovši pomo-
ček , da si pomagamo sami sebi , zato :
1. dajmo odpraviti omenjene škodljive poje-
dine;
ti. Ie o zapovedanih praznikih naj praznu-
jejo pdsli ;
3. odpravimo nezmerne likofe;
4. ustavimo nestanovitnost p6slov v službah;
5. naj vsak gospodar skusi kar koli more kme-
tijstvo svoje si tako napraviti, da je skupej,
skupno posestvo gospodarstvu veliko časa prihrani ;
6. denimo m očime senožeti na suho;
7. razdelimo malopridne spašnike^gmajne^;
8. občinske jTsrenjske} gojzde dajmo osker-
bovati po zvedenih gojzdnarjih Oborštnarjih);
9. postavimo čuvaje na polji in v vinogradih;
10. napravimo si v vsaki srenji ^bčini)
žitnico, v ktero se shranuie v dobrih letinah žito,
da se dobiva iz njih v slabih letinah ;
11: pota po vaseh in polju pridno popravljajmo
v dober stan;
12. poleg potov in cesti sadimo sadno in
murvino drevje.
Gospodarske skušnje.
CDa nov ali friien oves konju ne ikodje") j naj
se tista merica, ktera mu je za opoldansko pico na-
menjena, zjutraj z vodo polije, opoldne pa, pre-
den se mu sam ali z rezance zobati da, dobro iz-
žme. Tako naj se ravni opoldne z ovsom, ki je
zvečer namenjen za zobanje itd.
(Mlečne latmce iz cinka) so veliko bolji od
vsih druzih, ker: 1} se zamorejo bolj plitve nare-
diti kakor lončene in v tacih se sirovo maslo ali
puter veliko lože dela; 2} se v njih mleko hitreje
shladi, in 3} niso zdravju nikdar škodljive.
(Moke chelam potresati^ da zalego redijo),
ni taKo dobro , kakor nekteri priporočajo , ker sku-
šnje uče, da blizo malnov se ne obderže čbele dolga
brez gojiličine zalege*
«* aes —
in povsod prip«rt«iviti\» so sV^jy^ n». frifsiiii
Grafenesg vnoNM pskMale.
(Elastientk «(n> «• •apn^ fMWo 4Mm1 je
nek fsbrikant »pUeel^ te MieteMtdUa ^ B«Aeai
snajdel, s ktero se do sprsEoe le po vetrovih na-
peti vamp, ampak se Eamorejo tudi v gerla saba^
«aae reči odpraviti.
(^Drinama pm%dlyfgie vrednoH saii(/t*i) na
Angltikem tako^ da v oekterih krajih se je najem-
nina (AtMitnina) mm ra oral ^o nji nboljšane seno-
eeli od 3 fl. na 30 fl. poviksala.
Zgodovinske reJii.
i. Lobiaj ktero mesto je tof aU ne Ljubljana^
Slavni pisatelj de Rabe Is v svejih bnkvshr Mo-
irameata ecelesiae Aq«ilejeosls (spominki Oaisjsko eer«
fcvo) tndi dostikrat krsjasks dtaolo omeni, ker je bila
dolge pod daboveko, nekaj časa tndi pod deieleko ob-
ftM^e Ogiejskib patriarkev. NjegoTs raslaganje ee
shoBi in akoai opira na stare piema, ktero se Teoidel a
oeUm obseakom aasoamoTane«
Med dragimi ti pieatelj napelje piemo od leta IMS,
v ktorem patriarh Rajmnnd do la Tnrro volitev dveh
koraijev Ogiejeke eerkve poterdi, Začoi ee to piemo s
bosodami: Apnd civitatom in Lebia, paiatii DomiDi
patriarchao Afailejensls (▼ mesta Lebii, v palaei Go-
spoda Oglejekega patriarha).
To imo „Lobia^ pieaoo sagledati« koga no bo
pomaknilo, da bi preeej ns mielll na Ljabljaasko
mesto, sa ktero ee ee vedno praša: ali je korosioa
njegovega imena Ijmb ali lob? Meoe ssj je preeej
ta misel obšla, da bi ta beeeda ^oiviUe in Lobia^ anala
Ljubljano zadevati, in tedaj bi imeli takej pisano ego-
dovinske sprieo vanje o ti reoi v rokah, ki se je
dosdaj la po jesikoalovnih potih preiskovala. Po vsaki
strani jo vaioe to reč bolj v prevdar vaetl.
^okasi, na ktero eo moja sodba opira, da meelo
Lobia jo Ljnbijaaa, ee ti: Pisatelj Rnbeis nle poss-
bej ne raaloil, ktero meeto da bi to bile; dmsega me-
sta pa ssj po meji vesti ni tema podobno imenovanega
raaott Ljubljane. Zakaj latinika beseda ^oivitas^ po-
meni lo ktero bolj veliko meeto, da tedaj na kako
neanano vas ni misliti* Dalje, ko bi kdo mislil na Lip-
niooaliLjnbne na dtajarskem, endi patriarh palačo
ali grada ni imel, imel jo pa grad v Ljubljani, aa
ktero mesto je ravno takrat v prepira bil s koroškim
in aostrianskim vojvodom. Poslednjič so med pričami
podpisani tndi možje, ki eo bllsje Ljubljani, kakor dru-
gemu podobnemu kraju; namreč: Manfredas de la
Tnrro, Modocleneis ecelesiae arohlpreebyter (imena „Mo-
dociensle^ ne vem rsEsoditi, pa ravno ta Manfred de
la Tnrro je bil po lietu paisiarha Rajmunda od leta
1298 pleban ali župnik v Kamniku (Magister Ru-
do! phinns, prebanas plebis s. Marlae de Circhinls (to
je očitno Cerknica}; Olaudius de la Tnrro ple-
hsnus s. Michaelis vallls de Juna (to je e. Mihel pri
Pliberku).
To je moje mnenje ; naj tudi drugI to reč pretre-
sejo , in svoje misli naznanijo ; poiebno pa bi nam drago
bilo , da bi ee prečasUti gosp. Tereteajak o tem
•fkiiii- P. H.
ff^Nmrif IMi, in č«oIm» ismml ^j» ju mm ▼mjaitve
ttNuaiAbillk
Mo« «mii Jo p odon vin ialestom fn Uavera
Ofidrjn so jm ta čiuloo adelo , ker so ntf^vmdno vsir j
dsnči la tisto oSoliea rsdl v vojasU stasa mtopilL O
ga opominja: naj bo vesel. ,,0 sTSspod^, odgovori
vino , ^vi me ne pesnato. Nisim salostem , dm vojak
ram biti. Al skevbije me moja elara auiti ^ fcimre aisi
adiy živil in Jim jedina podpora bil Kaj bmj^ reva i\
hodnje počeli — te je, kar me žali^.
Vsi drugi eproeUni faotja so prionjoA hiU ia ssii
euli. Kar stopi en čverst mladoneč inmod mjih , Jen
Bor tel mu je bilo imd, pred oficirja in reče : ^Gsipi
jes sim ravno tako močan in sdrav kot tovari naoj , i
volte sU, da nameet njega tukaj ostsaoaa. S teat d
polnem dolžnost do cesarja in domovino, in kot čloi
bratovsko Ijubeain de evejega bližnjega« Domovloi i
doa|flstl^em enega moža, in dam stari mateci i|/mo Joda
podporo nasaj*'.
Val so aavaameje nad blagoduinim tavarsoor. Oiei\
privoli rad ponudbo verlega fanta , mu podiprvaaoo rok«,
ia se veseli tacega junaka v alažbe avorstiil. i
Oprosteni mladoneč je bil do sols geojea« ^Jes ti I
nimam nič dati^ — mu reče — „ker mm siromaa. AU
jes in moja mati bova aa to molila , da te sreča eprem^ \
Ija po vsih potih^. Objameta ee , oproateid mladoneč gro
voaol demi, verli Jernej Bertel pa slopt v cesarske •ložfce.
Redek je prigodek, da ptujic ss ptuj^ iagol 1)%-
boani v vojaški stan stopi. Oficir nasoani te prigodbo
visokemu dvornemn sovetu vojoistva. One dovoli verlemu
mladenču dsrilo in stotniku, kteremu jo odločen biJ, di
naročilo, ako ee mladeneč aa umnega In pripravne^:!
vojaka v službi skaže, ga berž ko bers povsdipiti dm
višji stopnjo, ker se od vojaka, ki je na iuko viio v
eluabo ceearja stopil, aamore pričakovati piavi jioak«
Al ee ne poterdi očitno nad tem mladeneea reeaica, da
revna obleka pokriva mnogokrat ilaboo
aoros* A. KoaeL
Tndi pod revno snkqjo prebiva žlabno serce.
Resatona pri|;odbi.
Grajsina Ledniska naHoravskem je imela 4 novince
▼ vojaštvo (k soldstom) dati. 1. dan msjnika leta 1888
je pripeljala 9 fantov pred komisijo. Leti ao v Borni
(kir v stare čase.
Pad Carigrada 29. majnika /4ff3.
(Konee.)
Ko drugo jutro sultan v mestu jesdl, ma pride*
Notar a s nasprot, se pred njega verze, mu pekaie
svojo naklade in rčče; Vse to sim sultanu pribranal. —
Kdo , prasa Mohamed , mi je te naklade in to mesto v
oblaat dal? — Bog, saveroe Notarae. — Tedaj, odgo-
vori Mohamed , sim Boga in ne tebe hvaliti dolsao. b
vendar se pode sultan k bolni ženi Notaraoa, jo opo-
minu aa svoje zdravje skerbeti, in nje sinove bogato oh-
dari^e. Potem prejosdi celo mesto. Pneto in prasao je
bilo, popolnoma obropane, le tii in tam se se po dri
ali trije sa kako malo stvnrieo pulijo.
Ko sultan celo mesto prejeadi , so poda v ceoarok*
poslopje, in ko se po pustih prehodih sprehaja, premi-
šljuje žalostni pad visokega cartitva. Bliso teaa poslopja
je napravil veliko gostijo in se zraven vpijanil. BTa pof
vinjen ukaže poveljniku skopljencov mu mlajšega, 14 i
let starega sina Notarasa pripeljati , ker mu je saro/j j
njegove lepote dopadeU Njegov oče se zoperstavi tri- \
nožnemu ravnanju in zavorne, da ne bode nikdar Bro- |
jega sina prostovoljno nesramnemu poželjeigu ii^dtl, u«j |
sultao raji rabeljua posije. Skopljenec ee s temi beae- .
dami poverno, in Sultan poale raboljna po Notarja ;
In njegove celo rodovfno. Notaras gre s spojini ai*
novi In ženo s rabeljnom. Rabelj jih na pra|;a pa»"9
pelje mlajšega sina v poželjenje sultanu in dr0£;in ed-
pusanje nazaj prinese. Notaras se temu take sam*^;
da svoje sinove opomina za kristjanstvo umreti ift a ^^
^ 2n
Budami kouoi: ^Privlc^o si ti, • fospodl^ SalUn
povA sinove pred oiotovim obličjom ob fUvo djtti;
i prosi raboljOA, na malo trenutkov sa molitoT dovoliti
bližnji iMpeii, potem pa mo je bila i^lava odsekana.
ropln- so bila oai^a io nepokopana proč TorseDa. Glave
^ je uknsa^l trinog:, ki ni bil le vina temne tndl kerrf
ejin , pod ovoje vinake kape postaviti.
ASolisiniedovo prirojeno karvoželjnoit je se en tajic
odkaril , ci^ar koor je Mohamed neisrečeno Ijabil , in
130 oč^tn vstreči, je Mobamed dragi dan napovedal, vse
]l e r k o , kterim je- ravno poprod nivljonio nag otovil, amo-
iti. Afted temi aeoroonimi je bil tadi spanjski poslanec
n beneeonaki Ballo o ovojim sinom. Ravno to bi se bilo
adi o Kontmrenom In šestimi beneoanskimi plemenitniki
Bg^odilo 9 mko bi se ne bili s 7000 cekinov odkupili« Kar^
iinml Isidor je bil v GAlato sa sažailM prodaa, pa ih
ie pTilosnoet najdel, na neki barki pobegniti. Todi sgo-
dovinopioec France je bil prodan, potem pa je v Pelo-
ponen a svojo ženo pobegnul. Naj lepše mladenče in
deklice je sultan v harem vnel, vse drnfo pa v Adria-
nopel in v Aaio vleči akasal.
To je bila esoda Gerkov, ki si niso apali sa hrambo
mesto umreti. Giastiniaai, ki je pervi od cesarja in zi-
dov pobegni, je kmalo potem, naj bode farolj ta|^ ali
wttn 9 umeri.
Mobamed se ni dolgo modtl, nai^lo je svoje delo
dokončal ; že tretji dan je svoje br^dovjo in aroMdo na-
%aj poslal. Hakaa to takole popise: »Tretji dan po na-
okoka mesta (31. maja 1453) je napovedal Mohamed
B tesko obloženim brodovjem se v svoje dežele in mesta
Dazaj podati , in s čem je bilo obloženo ? — s drago ob-
leko, slato posodo, srebrom, rado, breastevilnimi knji-
gami , 9s vjetimi, dnbovnimi, nunami in menibi; vse je
bilo natlačeno % ropom; s zlatim pasom so psč skupej
veaali , konje so s zlatom vdeljano kožabovno pogrinjali,
iz Bvetib posod so sadje jedli, iz zlatih kap so vino pili.
Neskončno bakev so na vozove naložili in jih na levo
in desno vozili; za en denar so je dobilo deset svezkov
Aristotela itd. Iz evangeljskih knjig so zlato In srebro
potergall, so ga prodajali in knjige na stran metali. Vse
podobe 00 sožgali in zraven mes6 knball.
V treh dnevih je bilo tedaj mesto obropano , po-
^erto. In Ijadstvo pomorjene ali v sužnost odpeljano.
& padom tisaoletnega gorskega cesarstva so Torki
T našem dela sveta za več sto let svojo moč aterdili,
pred fctero so se v pozoejih letih večkrat kristjani tresli. —
Kakor se kaže iz vsega, ne bojo Torki dolgo več
gospodovali v Carigrado, ker prej ali pozneje bo
padla njih moč v Enropl. Nihče pa se ne vd: kako, če
vnovič pade Carigrad, se bo potem Imenovala sedanja
l^mrcija.
Novičar iz slavenskih krojev«
1% Celovca plie ^Šol. prijatel" o zadevah Mohor.
4rqžtva: Kakor iz Tersta v ^Novicah^ nam piše todi
i« Gorice sloveč domorodec takole: ^Zaatran predloga,
ki smo ga v ^Novicah^ brali, Vam moram r6ci, da sva
Jaz in gosp. P. bliže ene misli, to je, da nama predlog
skorej ves dopade , samo to je premisliti : ako se vse v
«ljem rečeno vresniči, bi ategnilo več naših drnžtvoni-
kov odstopiti, ker bi po tem takem veliko več plačevali,
Icakor bi v bakvah povernjenega dobivali^.
1% Radoljce. M. dan p. m. popoldne so prečastiti
gosp. tehant dimen Vovk, kot predstojnik kmetijske
podrnžoice Radoljske, vpričo gosp. grofa Toma, ^g.
lajmostrov: Ursiča, Šokliča, Kopača in Kahl-a
in g. aapaaa Radoljskega in Posavskega, dvdma pridnima
eadjorejcama gorenske strani Resmana Antona In
Klelndiensta Lorencn izročili častni sreberni svetinji
90 sklepa letošnjega velikega zbora kmetijske dražbe t
Ljobljani. Ooap. (ehant oa a dedooim nagovorom podoU
svetiiul imeaovanima možema:
^Kmečki Ijadjd dostikrat mislite, da goepdda ni za
drazega, kakor da kmeta zaoičoje, zatirajo, jim davke
naklada in neusmiljeno od njih tirja. Pa, IjabI moji, te
ni res. Jez ravno nočem rAči, da bi jih ne bilo res
med gosp6do, ktori kmečki stan saničajejo In kmeta
čertgo. Toda ti so le kaki prevzetaoži, Ijadjd plikave
*pameti in hadoboe voljo. Pametni gosp6ski Ijadjdpatadi
kmečki sUn , ki je od Boga postavljen in tolikanj potre-
ben, po vrednosti čislajo, kmečke Ijadi za svoje brate-
in sestre imajo in se za njih srečo io blagor poganjajo,
kolikor jim je moč. Da je to res , nam spričojejo tadi
kmetiske dražbe semtertje napravljene, kterih namen jo
kmetijstvo in rokodelstva na nogo pomagati Io na visi
atopnjo povsdvigniti, in Uko ljudem tega sUnu na po*
moč priti^.
„Eoa taka kmetijaka dražba je v (.jobUanl, po de-
želi ima pa ona podražnice io odo, ktori ji na znanje
dajejo: kako pri njih s kmetijstvom stoji; ji nasvetige:
kaj in kako bi se kaj popravilo in zboljsalo, kaj korist-
nega novega vpeljalo , kako overe In zaderžki odpravili^
ki so kmetijstva na poti, da bi se tako kmetijstvo na
viksi atopnjo povzdvignilo in ljudem pomagalo^.
^Koliko je Ljubljanska kmetijska družba v prid kme-
tijstva in rokodelstva storila, je znano tako, do mi oi
treba na dalje praviti; le to opomnim in v misel vzam^mt
kar je ravno nam v kratkem storila, da je namreč lepega
bikažlahnega tiroljskega plemena brez vsega plačila
za pleme v Bohinj poslala, da bi so bohinska goveja
živina, ki je zlo majhne sorte, zboljsala; v ravno tistem
zboru 10. mejnika je vaji dva Antona ilesman-a in
Lorenca Kleindienst-a s srebernima svetinjama ob-
darovati blagovolila zato , ker sta se že več let s sadnim
drevjem pridno pečala, sadne drevesa pridno sadila,
množila, cepila, in tako svojim sosedam lep izgled da-
jala, da naj tudi oni tako ravnajo in sebi velik dobiček
*naklaDjalo, kterega sadje donosa. Pred nekterimi dnevi
mi je častita družba poslala za vaji leti dve lepi sre-
berni medalji , na ktere so vi^u imena izrezane in danes
jih vama zdej tukej očitno v pričo gospodov udov te
družbe Izročim in podelim, pa tudi priporočim , da se tudi
vprihodnje ne vtrudita sadnega io druzega drevja saditi,
kolikor zamoreta, in da tudi druge k temu pergovarjato in
priganjata kolikor se da , da bomo tako svet nas , božji
vert, zmirej bolj in bolj lepšali in boljšali, sebi in svo-
jim naslednikom sadja in kruha pripravljali in preskerboli^.
Obdarovana sadjorejoika sta vesela in hvaležna spre-
jela medalji, ki jima boste v spodbadek prihodoje pridniip
biti v koristni sadjoreji.
Od Verhnike.ll.¥xM%\\ boste, talko da se kaj že*
leznica okrog nas izdeluje, zlasti ker takoj niaomajhino
reči na versti. Kopanje in ravnanje zemlje od Borov*
niče do verha med Verhniko in Logatcem se ve-
liko dela dajč, ker je v dosti krajih akalo presekati, v
drugih pa na eni strani pečino odcepiti, na eni velike
nasuti ali podzidati. Vendar vse to Izvorsonia železaioe
ob svojem času ne bo zaderževalo; polagaoM oe bo že
izdelati zamoglo. Več odpraviti bodo doti veliki mostovi
v Borovnici in v Rusko vco, vendar ti|di te delo
se pospesofejo. Osemnsjst stebrov velicoga moBte> pini
Borovnici je že od dveh do treh sežnjev is zeoi}ja»
devetnajsti je že kakih sest sežnjev visok* Drogi aiost
v Jelenovi dolini a avojimi desetemi stebri se že tudi
*) Oai^njeni bik Je ie sdavnej v B e h i n J o , in , kskor opiaio»
v dobrih rokah, da se bo primerno rabil. Slišali smo, da se
aekterim prevelik In pretežek sdi, da pa scer Tsim
prav dopade. Al ravno sato^ da bi se Bohinska pre-
majhna Bivina nbeijsahi ia enmal« vsdigaila, |^ Je dal*,
knet^fka drnsba fori. Prevelik pa vsadar mL Vr£4»
— «24 —
pri čtth Msnjih o4 semlje Tsdifvje, Id odri sodo verha
posta vljenu Nar Tišje dodelan pa jemoot ▼ Raskove«
nad Verhnlko t odožodi doHoi; ooem nbokov s otobri in
veliko celega zidi ima dobili, in se je sidanje bllso to-
liko Tieoko, da ee bodo poje sa oboke kmalo pootavlti
mof^le.
Kmetje pri nas kaj toeijo, kako kodo da bode, ka-
dar bo železnica Izdelana. Jez miollm, daze pr«Te|:n
kmetz ne bo hnda ; le tlete bo terda popadla , kteri eo
od a a ne eeete živeli, namreč kerčmarje in voznike.
Kmet namreč bo alabjl aend oe zmirej za domače konje
porabil, kakor popred, ko oe pe ceeti nI toliko voza-
rilo; z boljši merTo pa bo gOToje živine več redil, ži-
vino pa bo, če ne k ceeti, po železnici dalje prodal.
Dpinar od oeate al bo drngej dela dobil; živež al bo pa
boljši kop pripravil, namesti da zdaj en konj na teden
pet mernikov tnrsice požrč.
Iz Ljubljane. Od tiste tndi v ^Novicah'' omenjene
Imenitne znajdbe, po kteri se da vsaka stvar sama po
sebi natisniti in se naravni samotfs (Natarselbst-
drack) imenaje , je dobila takojšna obertnijska. dražba
cele bakve tacik natisov, ki so zares vredni, da jih
ei^ledat pride, kdor le more; v pisarnici kmetijske
dražbe se radi pokažejo vsakema. So pa v teh ba-
kvahy ktere je cesarska akademfa na Dnnaji na svitlo
dala, natisnjene stvari Iz verste kamnov, rastljfn
in žival; vse pa prekosi natis krajcev (spic). Zares
Imenitna in krasna je ta znajdbal
Novinar iz mnogih kr^^ev.
Zmešnjavo v meri odpraviti , ima po cesarskem nkaza
od 1. maja prihodi)je|:a leta estrajski vairžn (mecen) In
vedro tadi aa Ogerskem, Erdeljskem in Banata veljati.
— C. k. ministerstvo denarstva je dovolilo, dasezamore
za Horvasko deželo 5000 centov živinske soli iz
istrianskih solnic v Pirani vzeti. -- Svitli gospod nad-
vojvoda Joan je 11. t. m. zapastil Terst. — TeržaskI
časnik pravi, da na Laskom se letos sviIodi( zidne go-
aence) niso kaj posebno obnesli, kokoni so lahki; fant
lepih se prodaja cel6 po 5 lir ali 1 fl. 40 kr.; ko raza
lepo stoji, rčži soje veliko pridelalo, zato je cena padla;
grojzdje povsod zlo plesnje, zato je cena Tina že visjk;
rajž pa tako obilno letino obeta, da že dol^o ne take.
V Farlanil in na Goriškem se razširja tertja bole-
zln zmiraj bolj, pa čadno je, da po niskih ravninah je
nar hnji, kjer je le enmalo bolj visoko, je že bolji.
— Ker ravno od tčrt f overimo, povemo, da kraljica vsih
tert je v kraljevem verta v Hampton Coart-a blizo
Londona na Angleškem, kjer scer frojzdjo pod mi-
lim nebom ne zori; vsadil je to terto, ktera ima svojo lastno
hišo, kardinal Wolsey ob časa kralja Henrika VIIL, očeta
kraljico Elisabete; lani je rodila čez 7000 ^rojzdov. —
O tarško-rasovski homatii se veliko bAre, pa malo
Kvd; nobena vlada še ni očitno povedala: kaj misli od
teira, da je rasovska armada podonavske knežije
o^blecrla; irovori se, da bojo zdaj aastrianska, praska,
angleška in francoska vlada sknpej skaeile Rava in Torka
pomiriti. Ros ima vso svojo moč na nof ah , pa tadi Tark
akasa svojo pomnožiti in knje noč in dan sreberni denar
in cekine , — od kod pa je zlato in srebro dobil , nihče
na v^. Za anstrlansko kupčijo bi bilo želeti, da bi ti
negotovi stan kmalo jenjal, ker iz aastrianskih dežel grč
volnatega, pavolnafega in
Cesar Napoleon še zmiraj nI svojega življenja van
spet so zasačili več samljivih Ijadi z meči in,0aaMkn
pred gledisem, kjer je bil cesar s cesarico.
Šege narodslie po Slovenskem«
Narekovanje v Libumti Chtru).
eapisal J. V.
Xta se^from.
Sestriee mojt! ah, prijasniva in Ijabesnivm sestro m^
Ah, velo dobro moje, miU seetrice moja!
Ko Mm jas poli tobe imela , sestro moja!
Ah, lepi moj pogovora I raszovora, si^atro moja!
Ljobesniva i pr^asniva sestrice moja!
Ah, vela Ijabav naša, mila sestrice moja! I
Ka smo mi meja sobom imele, sestro. moja* ^
A neees se sada na me obasret, sestro moja!
Ah , IjabesiOiTS i pnjasaiva sestriee mojs !
Ah , serdaena i mila sestrice moja !
Ah, ni to tvojs bivalica '), sestriee moja!
Da se neces meni objavitni oglavit *), sestro moja!
Ah, Ijabesniva i prijainiva sestrice moja!
Ki bi bil to meni rckal , dobrostiva sestro mojal
Da eemo se mi jnr rasdelit, sestro moja!
Ah, dobra i serdaeoa sestro moja I
Ah, vela i dobra prijatelice moja, sestro moja!
Kada se bndn drofo sestre pofOTarale, sestro nojai
A ja čn milo ^\tdkt^ sestrice moja!
8 kem en se jas pozovarat i raspovarat, sestro moja!
Ako nečn s tnjem tqjieom, sestrice moja!
Ali tajica je nemilica, sestro moja!
Kako smo se mo Ijobile, sestrice moja!
Kamo je ena sela je sela i druga, sestro moja!
Ako me nisi hip vidila, mila sestro moja!
8i parala '), da je dan, mila sestriee moja!
Ako me nisi Tidila edan dan, sestro mojal
Si parala, daje leto, sestrice moja!
Ne biš bila lalogaja kraha pojila, sestro moja/
Bres mene, mila i drac^a sestrice moja!
Ako si imela salogaj , sestriee moja!
Za me si piula, mila sestro moja!
Kadi mi je sostriea? sestro moja!
Ah, Uobeiaiva i pr^asniva sestro moja!
Ah, nikdar neposablena sestrico moja! iti-
') Bivalioa, navada, Gewohnkeit. -. ^Oglaviti, z^^^o
oberni(i, deo Kopf drehen. — ») Paralt, se tijepoade-
valo, sohien dir.
8« ««-. 'a t.^ . Bjilnoga blaga, asuja, stekla „„ r„„„e oaioc« ocumn časnikov; časniki niso
m »noge drage robe v te kraje na leto čez 30 milionov; posUv in jih tudi nikdar ^e bojo ampak le d,
▼ tacib okoljsinah pa mora kapčija pešati. ~ Grozno ^Oo in, če je treba, bolj po domače rasla^aj
hudodelstvo se je zgodilo te dni v Smirni naTarskem; * ^ ^""•' PrmAmn ««*. *»ki:.-:i: :..
endi staniuoči begdoi so nmorili enega anstrianskegaofi-
cirja, d ra draga so pa hado ranili ; moriTci so pobegnili. —
Pogovori vredništva,
Gosp, A. Ki. fri sv. J. v siov. gor, : Žal nam je , da st
sadiOa dva mesca j^Novice« sa 8 dni posneje prejesmli, aH od
pravnistvo nase ni te^a krivoj poprasiOte na tisti posti
od kodaj* jih prejemate. — Ooip. J. D, H. v Luimeru infosf
Tav,: Zivinosdravilska knjiga se se dobiva v bakvotiskar
niči Blaznikovi; dosihmal je troje delov natisnjenih, ostali boj
sledili. Dosihmal se plačuje se po pdlahj vsaka p61a velja
kr^c. in s poštnino vred. 5 kroje,, isdanih je pdl 30 •/^.~ Knjig
kmetijstva je v natisa. — Ootp. K v Podg. in vsim naroc
Bikom: K. »sera]jovid^< ne bo prišel na svitlo 5 kdor se jo naro
či) in naročnine se ni nasaj dobil , niO, posije po-njo. — Ne%m
nemu dapimiku taetraa mežnarij: Že smo Vam enkrat v 3»Ni
vieah« odjovorili o tem, kar vemo 5 ker več ne Tirno, ne m«
rerao veo povedati. »Novice« naznanjajo vse postave, ki sool
činstvo le kolčikiO imenitne; nobene vainiši ne boste v njih pa
gresevali. Ce tedaj »Novice« nič ne poved6, tndini nič prišlo nadai
Prihranite si tedaj prihodnjič poštnino 5 škoda je la vsaki eroi
Scer pa Vam se enkrat povemo: da »Novice« le naznanjaj
kar svejo, in se o tem se opibojejo praznim pravlicam in
skerbno iiber^o bolj zetove reči vsakteresa' sapopadka in bn
ozira; al je novica tema ali anema IJnba ali ne. Kakor Vi, tal
tadi ani »Jnrček« is Gorenskofa, ki nam je nedavnej dopisa
ne rasame naloge očitnih časnikov; časniki niso nikdar daj a i
dane nasnanu
-- ^ . » ' • r -,-^ e-^jo. — Oosp, J
ja. v »—t; Preden nam obširniši ne naznanite: sakaj želii
tisto vprašanje po »Novicah« zastaviti, ne moreara Vaši sel
vstrecij saj veste, da vredništva ne smejo miačka v aakUi k.n
piti, 60 manj pa f;a v žaklja prodajati.
Natiskar 10 zaloinik Jožef Blaznih v Ljubljani.
imetijskih, obertnijskih in nsrodskih reči.
Novice Uhi^ajo v JLJabljMii|| •
▼i»&Il t eden dvakrat, nam- >^
reo v sredo in saboto. 11
Odgovorni vrednik Dr. Janes Blelit els.
1 Veljajo ta celo leto po-poetil
i fl. , Bcer 3 fl. , sa pol letal
2fl. popo6ti,scerlfl.30kr.l
Večaj XL
V saboto 16. julia 1853.
List 57.
Kri je se bolji gnoj kakor meso. Kako dober
kri, se- lahko pri mladih sadnih dre-
iako naj si umoi kmetovavee po vsib potih
svojega gospodarstva gooj množi.
Po dr. StfiokhardUi.
' Živalske gnojne stvari.
(Oalje.)
Meso, kože, kite in ves drob živinski
je dober gnoj. Meso ima v 100 fantih zraven 75
funtov vode 3 do 4 iiinte gnjilca, polfunta lu-
gastih, in pol funta fosforokislih soli v sebi;
vse to je dober gnoj. Ker pa mast, kakor smo
že rekli, za gnoj nic ne velja, naj se ali za kolo-
xaaz (sinir} ali ^a svečavo ali mjilo (žajfo} popre}
od mesa izriiže^ii, kar je se bolje, izkuha, preden
meso zgnije in njivo gnoji.
^ -' -^ ^^ bolji — ' ■■
gno) )e Jiri, se-lahk
ves i h vsak prepriča,' če desetkrat toliko vode
kervi prilHe in s tako kervavo vodo drevescem pri-
liva. Na Francoskem posuše vsako leto veliko kervf
in jo potem v daljne kraje prodajajo, cent suhe kervi
po 4 do 5 tolarjev, kjer ž njo sladkorje (ctrkrene
drevesca) gnoje. V 100 funtih kcrvi zaklane ži-
vine je 80 funtov vode, gnjilea 2 do 3 fante,
kuhinske soli pol funta, fosforokislih soli
S lotov.
Rožnin a, kopita, par kiji, d lak a, volna,
ribje luskine, kosti. Gnojna vrednost teh reči
se ravni po tem: ali imajo več ali manj gnjilca
v sebi, tn ali so bolj ali manj razdrobljene.
Kar gnjilec zadene, je kemijsko preiskovanje ra-
zodelo , da v 100 funtih
rožnine je 10 do 12 fantov gnjilca,
volnatih cnnj 10 do ±2
kopit in parkljev 9 do 10
setin, perja
starega usnja
kosti
kosenega oglja
(spodiuma)
9 do 10
6 do 7
4 do 4
%do 1
»
J)
»
Druzih rudninskih stvari, (zemelj in soli)
je v omenjenih rečeh tako malo, da se ne morejo
porajtati; le pri kosteh je draga; kosti imajo se
cez polovico gnojnih fosforokislih zemelj v sebi.
Scer je pri vsih teh rečeh se to opomniti, da same
po sebi ne razpadajo rade , se tedaj le zlo počasi
sperstene, ako se nalaiš ne zdrobe, kakor se to
s kostmi, koaenrm ogljem in rožnino zgodi. Pri
tanjah, perji, setinah, usnju itd. pa se zdrobljenje
De pomaga dosto: treba je tem stvarem apna ali
pepela primešati / da tako gnjijd in sperstene.
Kebri vsakega plemena, polži, červf,
gosence so kaj dober gnoj, kadar so popolnoma
verh zemlje ali pod zemljo zgnjili. Hrošči (maj-
ski kebri) imajo 3 dele gnjilca v sebi, vsadru^
gori omenjena žival pa na pol manj (poldrugi del
scer pa imajo kebri, polži, gosenco in červi velil
fosfor o kislino v sebi. Iz tega se lahko raz-
vidi , kako dobBr gnoj je ti merčes.
(DMJe sledi).
Gospodarske skušnje.
Da se pod streho , ^ eeglom krito , Utinska Maja
ne spridi.
Kmetovavcom je znano, da s ceglom krito
strešje ni dobro za živinsko klajo, in da posebno
tisto seno , ktero je naverh kupa ravno pod streho^
pri živini včasih zlo nevarne bolezni napravlja, na-
duho, gnjilobo pliuč in več druzih bolezin.
Vzrok se lahko spozna. Pod streho spravljena
klaja puhti čez zimo veliko soparce iz sebe. Ker
pa skoz cegel mraz veliko lože gre, kakor skoz sko-
dle ali slamo, se soparCa shiadi, v vodenn kapljice
spremeni, klaja se po tem zmoči, zatohla postane,
plesnije in' gnije.
liine na strehi ne pomagajo dosti ; iiekterikme-
tovavci so streho odkrili in namesto eegla sojo po-
krili s skodlami; taka streha je pa zavolj ognja ne-
varna.
Kako bi se^tedaj dala ta reč naj bolje in z
naj manišimi stroški popraviti , da bo za klajo do-
bro ? Od zn6traj na^ se nabijejo d i 1 j e pod streho
skoz in skoz , in berž je pomagano. Komur je pa
to predrago, naj s slamo pokrije klajo pod streho,
in obvaroval jo bo {ilesnjivosti. Slama se ve da bo
vlažna postala in da ne bo za klajo več dobra, al
to ni taka zguba , ker je za nasteljo dobra.
Živinorejcom ia kmetovavcom na ponudbo.
Oasp. Stfseiba, svecar v Ljobljtai na lit. Po-
terskem predmtatji, nas je naprosil, d« bi v ^Novicah^
nasnanlll, da se pri ajem sVočarskih ocverkov
(Rrammola) sa presiče, in pa slane vode (Ssliwa9-
sor, Unterlaogre) aa ;noj dobi; font ocverkov po 8
krajcarja, slana voda pa tadi prav dobar iuip, in on
aam ae poaodi pripraven aodac sa adpeljanje.
Kat mora vaak prijatei koMlijatva zaleti, da bi
vsaka ree v prM prišla, ki jo za kmetijiitva dobra,
radi naiBanimo to ponadbo, io le to pristavimo.' da
o e ver k i so poaebno dobra piea preaiče hitra opitati,
in posebno zadnjo tedne pitanja bi ateafoiti nar boljo
služiti, ko je se opitan presič bolj koc(|iv in si pičo
bolj Isbera ; ooverke pa bo rad jedel In močno ma bojo
teknili (1 alt 8 fanta oa dan). — Slana voda pa, od
ktere bomo v našem nauka: ,,kako naj oi amni kmet fooj
~ 226 —
mn^ži^t ^oktlo več govorili, je namesftot e 3 «11 4 deli
▼ ode (sama bi prekada bila), peoeboo dobra po-
livka tiotik kupov, kjer ee meeaoi gnoj (Compeat)
napravlja.
Ober(n|}ske čertice«
Voda v duibi ehteiki.
Po Kari MUler-a.
^Bodi alaiabnica moja!^ je rekel človek vodi.
Iq voda je postala alažabnica njegova« Gooiti je
začela malin, da je mlel sito, kar je sio težavno nekdaj
gospodinja % aerno (ročoiai mlinoni) opravljala. Kiaalo
je napela voda tadi žagati dilje, pahati rado, preiati olje
in več tacih teskik del opravljati, a kterinii ee je nekdaj
ie roka človeška trudila. Voda je človeka oprostila ve-
lieih in mnogotenh težav, ker je nekdaj eam mogel biti
maiina.
Voda je jela goniti veličaneke prejnice, papirnice
in mnogo dragih fabrik, v kterih se je človek poprej
nameet masfn tradil. Kar se je nekdaj na statvah po-
časi, različno in drago delalo, se s pomočjo vode, ktera
T fabribah masi ne goni , dela sedaj hitro , lično in dober
kap. Vsak nov semenj prinaša sedaj novega blaga na
kape.
Koliko se je vendar na sFota premenilo — po vodi!
Take lične oblačila nosiu sedaj prosti kmet in kmetica,
ki jih nekdaj niso nosili ne kralji ne kraljiee. Baržana
(žameta) in svile (Žide), ki jih sdaj dobro poznata kmet
in kmetica, ni nekdaj poznal kralj. Od nekega kraUa
Francoskega je znano, da je svilne nogovice oblekel ie
v posebnih velicih slo vestnostih, kakih desetkrat na leto.
Kakor pa ena stvar drago rodi, tako je tadi lisp
v obleki Ijadstev pospešil in poviksal obertnijstvo,
po tem pa tadi kmetijstvo. V naših krajih se je jelo
potrebovati več lana, kmetovavci so si tedaj prizadevali
ga več pridelovati ; — v drazih krajih se je povzdignal pri-
delk pavole (bombaža). Al kmalo nista platno In pa-
▼ola zadostila. — svilodi (zidne gosence) so mogli za-
četi več svile (žide) izdelovati , ker od dne do dntf se
potrebaje svilatnega blaga več. Ni tedaj čada, da v
deželah, kjer nekdaj ni nihče zidne gosence poznal, se
jih 'redi sedaj že vsako leto na milione, ki predejo svilo.
In povsod ima voda velike opravila.
Mašioe, ktere vodni eopir goni, so stvar novih
časov. V leta 1699 je Savary pervič tako masino
znajdel, ktero je se le v leta 1764 Janez Watt tako
popravil in zboljsal, da jih rabijo sedaj v veiicih fabri-
bah, v radnikih in drazih obertnijah. Voda, spremenjena
v sopir, je podlaga novega časa po sahem in na morjL
P« rob rod (DampfschiffJ na morji in hlapen (Loco-
motiv) po železnicah sta vstvarila nov čas.
Parobrod (to je, barko, ktero vodni sopirgoni)
je snajdel Amerikanec Robert Falton, v Jeta 1766
▼ Pensilvanii rojen. Že v leta 1793 je skasal tako barko
napraviti, pa se le leta 1807 je s pomočjo amerikanskega
poročnika Livingston-a pervi parobrod v Ameriki
Egotovil, kteri se je pervokrat porekiHadson med
Novem Jorkom in Albany-o peljal in je v eni ari 5 an-
gleških milj pota etoril. Zasramovan in preganjen je
bistronmni znajdenik sedaj toliko imenitnih parobrodov v
leta 1815 v svoji domovini omerl. Celo Napoleon je
Palton-a, ko je od pervih njegovih skasinj slišal, norca
Imenoval. Tako plačajo svet, tako se zsničajejo spel-vega
naj boljši znajdbel In že v leta 1811 so se parobrod!
vozili po Misisipa, in v leta 1812 na Angleškem. In
eedaj po morjih okoli celega sveta se vooijo parobrodl.
Namesto da bi jadra na barkah gnal prosti veter, jih goni
▼odni sopir , v kotlih zapert.
Skor o ravno tem čaea, ko je Falton Biiaj4el
parobrode po morji, sta v leta 1809 Treviaik In V^i-
v lan*) napravila pervo mašino, ki je z mečjd aepaim
gnala vozove po aahem. Te znajdbo je zboljsal slavmi
Stephenson na Angleškem, ko je vlada veliko plačfl^
obljabila tistema, ki napravi mašino, da bo po ravni im
gladki poti (železnici) tirala vozove. StepheosoB je
vstvaril tako popolnoma pripravno mašino, In je ^d ti-
stega čaea stvarnik postal stoternih hlaponov, ki sdaj
po železnicah sveta gonijo vozove. Kdo bi bil kadnj ie
mislil, da bi mogoče bilo tacega konja iznajti, kt^rf,
nagel kakor tič, derdra nej veči teže po ieleznioali^ ia
se ne živi od ničesar drnzega, kot — od vodne g m
aoptiha.
Po železnicah in parobrodih je tako rekoč svet ve-
like manjši postal, ker v naj daljne kraje so pride ▼
malo dneh. Pa potovanje sedaj tadi veliko manj stro-
škov prizadene, in koliko časa ae prihrani!
In vse to dela voda v slažbi človeka.
\
Zgodovinske reči.
2. Ostanki rimskih cest po Krajnskem.
Naši pisatelji Schdnieben, Valvazor in Lln^
h ar t v svojih bakvah govorijo zraven starih mest tadi
od starih rimskih cest na Krajnskem; vender popisajeje
jih le po starih cestopisih (itinerariam Antoninl, tabalae
Peatingerianae , itinerariam Hierosolymitanam) , ne pa-
vedd pa razan Imen mest nič posebnega , k j e da ao to
ceste ravno sle, in koliko da je še sleda od njih najti
Samo od kamna pri Korškem govori Valvazor, in o4
drazega pri Logatca piše Linhart, kterih napisi pa-
vedd, da rimski cesarji Sever, Mark Aareli In Tra-
jan so ceste in mostove popravili. Najdejo se pa se
drage znamnja od rimskih cest na Krajnskem, kterih ne-
ktere imenajem takaj, da bi kdo drag si prizadel, kaj
več zvediti; zakaj semtertje se je še v astih našega
Ijadstva spomin na te starine ohranil.
Od velike ceste, kteraješla od A k vile je (Ogleja)
na Emono skozi Vipavo (ad Frigidam) čez Hrašico
(ad piram) in Logatec (Longaticam), je še zdaj v
mnogih krajih sled dobiti; samo pomniti je, da cesta ni
šla vsaki čas po tisti strani , ker v potnih pisih niso vse-
lej ravno tisti kraji imenovani. Da je rimska cesta čez
Hrašico večidel v tisti meri šla, kakor je bila do da-
našnjih časov stara cesta, je aploh znano. Pa od drage
ceste je sled pod cerkvijo s. Hieronima na Nanosa,
memo Razdertega, Ubelskega, pod Stranjami,
na L and o 1 in Stade|no; še vedno jo imenajeondašnje
Ijndstvo ^rimsko cesto^.
Med Logatcem in Verhniko so v dolini ped
Idrijsko cesto pozna stara s škerimi vdelana pot, in en
griček se še imenaje „rimski klanec^. Med VerhniJce
in Ljnbljano je sled rimske ceste ravno tam, kjer jei
pred kakimi 50 leti še navadna cesta šla memo Ligo jne
in nad Drenovo gorico.
Od ceste, ki je šla od Akvileje memo Cerkni-
škega jezera (ad lacnm Lageam) skozi dolensko
stran v Noviodan (pri Kerškem), in ktere atari ce-
stopisl posebej ne razlagajo, nočem govoriti, ker so že
dragi ed njenih ostankov po Krakovem bop-šta in
Kerškem polji pripovedovali. V cestopisih pa je tadi
cesta od Akvileje na Vi ran (pri Gospej sveti na Ko-
roškem) zaznamovana, ktera je šla čez Larix (ali La-
rice) in Santicnm. Linhart misli, da Santlcam
je sedanji Krajn, tedaj bi bila Larix blizo Idrie*
V arkivn koroškega zgodovinskega dražtva pa nekde
Lari.T dela Žabnico na Koroškem, Santicam pa
Beljak. Ktero je resnica ?
*) Kterei^a naroda sta pao bila Treviaik ia Viviaa?^
— 227 —
Skosi Ložko doHoo oa Idrijako stran in Čer-
niverh v Vipava je gotovo ie atara pot; le to nI
UTotovo, kako ao Rimljani ondainje kraje Imenovali. La-
rix ali Larice pomeni Meceanoveo, po latinski be-
sedi ^larlz^ (moceoen); in peleir Idrie ae ie smirej dd-
«tl meoeanov najde; aatorej Linhart meato Larix ondi
«la«i. Njegovo menitev aamore pa tadi aled atare cesto
poterditi, ktera se v meri odčernega verha nažir
poana nad VeharaamI; sraven tega pa se bliso Go-
-do v I ca ravno y tisti meri najdejo raavaHoa a veliko
resanim kamnjem kakor od kakega atarega mesta , kar
Je morebiti ravno Larix.
Vse to je vredno večjega preiakanja , slasti, ce ima
stari Santicam se sedanji Krajn ostati. Kaj enacega
bi ae ntegnilo najti sastran ceste od Emone na Ce-
lejo GOB Trojane (MonsAdrans} in sopeCodEmone
ns Noviodonnm cea Praetoriam Latobicoram
^▼ečidel je misel na Radeče pri Savi).
Maraikaj taeega se samore med Ijadstvom zvedltl^
ker tokej ae vstno Isročllo kaj ohrani, tamkej so koma
zdaj samotni , kadaj pa bolj pohojent kraji obilnisi snani ;
kar se. lahko s tem akase , kar je agorej od ostankov
rimskih cest povedano bilo.
Naj ti kratki spis marsikoga obadi, kaj več pre-
iskovali, najdeno pa tndi na ananje dati. P. H.
Slovanski popotnik.
* ^Slovenska Bčola^ je 7. dan t. m. aavolj
premajhnega števila naročnikov jenjala Izhajati. Marljivi
njeni vrednih goap. A« Ji|nežid bo namesto nje pri-
kednje iadajal: ^glaanik slovenskega slovstva^,
lU bo po naananihi gosp. isdajatelja prinaaal:
9)1. rasliene poezije iavirne In prestavljene iz dra-
sik lilovanskih narečij, kakor tudi gorskih in Utiankih
pesnikov. Posebno se bo tadi obzir jemal na narodno
pesništvo Slovanov aploh;
2. Kgodovinake in drage klaalčke poveati, lavirna
in preat^vljeiie;
3. ilvotopise Menltnih Slovanov;
4. poplae običajev, posebno slovanskih narodov,
potopise, krajopiae itd.;
5. mnogo aoatavkov is zgodovine, narodopiaa,
basnoalovja, naravaalovja itd.;
6* alovstvenl pregled. V tem ae bodo vaijn-
goslavenaki In tadi najimenitnisi drsgoalaveneki apisi na- ,
ananovall In kratko presojevali;
7. zmes za različne manjše reči, kratkočasnice,
pregovore itd.
Vsak Bvezek okoli 10 tiakanih pol v velikej osmerki
bo ekinčan s jeklarezom kakega Imenitnega
Slovenca. Pervi zveaek bo prinesel podobo mnogo-
saalszenega Slovenca in profeaorja Matia Ahacel-na,
isdateija koroakik in štajerskih pesem. V ^glaanlk^
ae bode eamo prav snamenivi in v čistej alovenačini api-
sani sosUvki jemali. Da ai bomo vendar lože) vaelej
prav dobrih sestavkov priakerbeti samogii in da pisate-
ljem njih trad aaj nekoliko povernemo, bomo za vsako
tiskate polo izvirnih aoatavkov 10 gold. ar. in sa pre-
aUve 7 gold. er. plačevali. Tiate gg. piaatelje pa, ki
sa avoje aostavke plačila ne tirjajo, bomo s enim ali
dvdma iztiaoma na naj lepaem papirju tiskanega glaa-
oika raaveselill. Terdno saapamo, da bodo nam alo-
• venski pisatelji radovoljno na pomoč pritekli.
Sestavki, sa pervI zvezek namenjeni, naj ae go-
iovo do konca mesca septembra t I. na izda-
jatelja v Celovec poslejo, da se potem natis bers pri-
četi in do pervih dni decembra doveraltl mare.
Naročila ee na bodo prejemale. Ako bo pervi zvezek
^Glaanikaalo venskega elovatva^dopadeliai bode
paasmezni svezki pogoato aiedfii in vaelej podobo kakega
slovenskega piaatelja prinesli.^
Dobro oai^ovaoems ^glaanika^ želimo obilo podpor-
nikov na vaako stran.
Novičar iz slavenskih kri^ev*
Iz Moravč na sv. Mohorja dan. Hada ura
priverai včeraj (pondeljk) popoldne proti dvema, od Doba
ačm in spodi žanjice , ki ao na polji rčž vezale v anope^
kamor je bilo mogoče niti pod streho. Spervega posamno
zerna padajo , ali kmaio se vsaje gosta toča , kakorsno
tokaj se nobeden ne pomne; In celo aro akoz tolče in
tolče, da je bilo groza. Grom In tresk, strašno roslanjo
toče, in potem hadoga naHva, prevpije skoraj glasni vdk
In žalovanje obapnih Ijadi, ki ao zopet ab celi prideik
enega leta prišli.
Ko se proti štirim iz vedri, se vidijo vsi kraji beli,
kamorkoli jo toča segla. Zatepena v tla, nanpesana s
točo je rež popolnoma , in pšenica na pol zrela , poae-
kana Uko , da ne ločiš bilke od klasi , ne ves , kaj jo
rasde tili, kaj Um. Eaako je zadelo tadi drage aadeze.
Milo se mi stori posebno ogiedovaje aadno drevje. Naai
kmetovavci spoznajo in cenijo dobiček, ki jim ga aadje
da, In imajo tedaj velike drevja po vertih, po njivah,
po mejah in do po gojzdih , ki se je letos skor lomilo
pod težo sadja. Kako pa zdaj! Gole veje kakor pozimi
aterle v zrak, ototčene in razbite; lahko bj skoraj po-
resca stol , ki so 6e osUle. Na tleh pa leži zeleno liatje,
nezrelo aadje, veje debelosti pavca, ki jih je odbila toča.
Kdaj bodo spet rodile !
Toča jo bila tndi za celo pest debela, in ae danes
Ejatraj alm jih vidil zerna na kopih do kolena, ki so bile
debelosti kurjih jajc. Na strehah je akerH neusmiljeno
razbila, celč slamnate strehe akoz in akes prederla, ezid
Je tndi gerdo obtolkla.
In ta nesreča je zadela dvd tretjini , nar rodovitniai
kraje velike Moravske fare; kaj zanaj nas, pa se no
vdme. ObapanI kmet zdihnje: kaj bo, kaj^bo! s čim se
bomo preživill, a čim obsojali vnovič! Že na novino
alm mogel storiti dolgove , in ta je sedaj proč , kdo mi
bo zdaj ao apal?^ V resnici I kaj bo z ubogim Ijadstvom^
ktero tarejo nadlogo .ž(^ več let tako, da je moglo celo
sivino poprodati In je vendar se zabredlo v dolgove, če
ma- cesarska milost, prizadevanje ceaarskih vradnij. In
milodarl dobrotljivih Ijadi ne bodo pomagali! Sej v pluje
in daljne kraje cič se revežem pomoč poijlja, naj bodo
toraj enakemu asmiljenju priporočeni tadi nesrečniki do-
mači na Morava k em ^). Vončina.
Iz Kriinogore. Preteklega leta 7. malega aer-
pana je bil žalosten dan po toči , in oči so tukej namest
živo zelenega listja in prijetno dušečih rožic le gole dre-
vdsa In točne gomile gledale. Letoe pa je na ravno ti
dan široki obzor krog in krog ves prijazniai ; na ne-
smernem modrem oboku ni kar meglice vgicdati, aonco
okrepčijivo sije, in prijazni zahodnik rahlo zrak giblje,
ter milo popotnika po obraza boža. Krasno vreme in
kraja mičnoat privabi tudi blagorodnega goapoda dežel-
nega poglavarja, grofa Gustava Chorinski-ga , ki v tej
dobi memo popotje, da spremljen od ži. gospoda Scheu-
chenstuel«a, deželne aodnije predsednika v Novem me-
stu, in okrajnega sodnika g. Koairja, pes na Križno-
gero pride, pred ktero Gorenaki snežniki vellčanstno
stoje, Grintovec sem čez Krim ponosno gleda, na aeverno-
Izhodni strani ae izverh Kuma cerkev blisl, v sahoda
Nanos sčm zrč, in na poldanaki strani anežnik, kjer jo
BO sdaj BČmtertje kakšen bel kapček anega vgledati^
proti primorski Reki vidokrog opovera.
*) Tadi vrednistvo bo rado prejemalo milodare asmiljenja po-
trebnim in vredDim Horavoaaoai nameiO^ae, ia jim Jih
odriOtalo bera.
— «28 —
dovpaA dežtloi focitr^r t«k«j bla^T«li prijazM
romarsko cerkev ev. Križa obiskati , ki bi res, ake bi
«• daie Tee lieno Tre<!ili, kaj lepa bila; on m po slo
nesloŽDih ifredicah ▼ svonik do bvomt poirvdi teodted
86 ekoal lino po Loški dolfni osira, kamor je oo nrnal
▼ eilci stiski vodne^ nastopa revnim stanevaveem obilne
4ari dobrotl^Ts cesatjevo roke in drnaili dobroCnli^ov
blafovoljno nakloniti; dalie prei^lednje tudi Cerkniška
jeser* do Karlovee, kjer bi se mu nte|:a«l nrnisi ecNok
aMsebili s veliko manjšimi stroški , kakor si kdo misli^
napraviti, ako bi le od Planine vodi odtok iatrebljen biL
Cerkniško jesero do sv. Petra navadno odteče in
eb kraji se ie pricnž neiieiiko kositi, ali lotos ee se le
nn i^od ev. Petra ^Benedke^ is vode pokasaie; to se
otoki, ki se o odstopu vode por vi is vode pemoUje.
Zds) se voda v skrivne ponove ,s svojimi nemimi prebi-
▼avci ka) arno vmikoje in njeno ebversje se okro|^ vi-
doma skerenjot pa lodi Ijndem, kterih skorej aeatero
jeser sa svojo živino hrano in steljo po jeserski planjavi
dobiva, se skorej popolnama saterti up isnovic milo osiv-
Ij« ^ ker se bo , ee bo jesen sehotna in dež med tem ea-
eem rahlo pemakal, ako no sa predaj, saj sa dom po-
trebna kerma nakosils. Po drairih krajih , kjer ni v o d a
akedovala in tndi po sahotnih sončnih homeih se be
leCee obilne klaje pridelalo, ktero Cerknicani, Grahevci
inLožanisaresslo petrebnjejo;— pa tidi poljskemu ploda
▼sake base sončni žarki tako ogedno etrežejo, da se
eme, ee be še včasih bres nime rahlo deževale , dobre
letina obetali.
Blagorodni jTospod , kterema se tudi ni tožilo« v
meje borno stanovanje ili, (čeravno tjč tisti, ki ni kotjih
aten vajen le frakoma in tipaje |^re)lnpa ojcledati tadi
novo poslopje, ktere bi že popolnoma dodelano bilo, ako
bi žalibojrl ee vedno preveč votka ne manjkalo, bla^ro-
voli z ntimi v mnozih zadevah priljndno kramljati; osir
elovenšine, med drnirem r^če, da se ma slovenske imena
krajev, vssi, mest itd. kaj pomenljive sdije. •--
Misoples je tadi v Loža ssaoa reč. TI plde pa
Di takoj cele nič sbirčen, kakor je pisaveo sem vidil,
sekaj on tndi sivoglavccm v kratki dobi nedslsne Ye*
aelje privosl. Bcrž ko ne da se deželaoi, breasaoierol
memo mestjanov.v tej reči bolj isarjeni in miaopUsa
bolj ame postreči. Takaj s|:ornji dol miae vsdifnojo,
na spodnji del velike miso kako skledo povesneje, in
verh njo sirornji del mize polože« Ljudje se ekro|p nje
▼ kolobar vstavijo in perste bres pevcev na miso rahle
poleže in kmalo, če je tudi kakšen starček vmes, ae
ples oživf. Križnof orski.
Novi(iar iz mnogih kn^ev«
Po novi osnovi bo Štajerska dežela v 3 okrožja
(kresije) rasdeljena; okrožne oblasti boje v Gradcu,
Mariboru in Bruku. — Pričakuje ae vsaki dan na-
znanilo aeve politično osnove za Hor vas ko deželo, ktere
naj višji deželna oblast se be nek prihodnjič namesto
banskoga poglavarstva soglasno s druslmi kronovinami
cesarske namestnistvo (Statthalterei) imenovala, — Za
mlade pravoslovce so prišli dobri časi, ker so bo po
Ogerakem, £rdeljekem itd. veliko vradoikev potrebovalo,
bojo tedaj lahko slažbe dobili. — Konce pretek lege meaea
je znesel ves deržavai irapirni denar 139 milioaov
in 907.930 t., tedaj sa 2 mil. 668.368 il. manj, be*
ker konec mesca maja. — Isverstna delavnost c. k. ž a n«
darmarije v 3 letih njenega obstoja se rasodevn
T sledečem nasnaniiu Dunajskega vrednega časnika:
sandarji so pomagali sfcos te Iri leta pri 75.354 hišnik
preiskavah, .9159 pogorih, 710 povodnjih, so nsjdli
3643 mertvih, 1306 bolnih in ranjenUi , so blH 1 ^. 7S ^
pnoe pri sodnijah, so vjoli 101 razbojnikov. 73>4r^^
pekejnežev, 730 ponareja vcev denarja, 17£3objj^^-4
91.316 tatov, 3138 ropfrjov, 598 goljufom, 77a^*
raoev, 331.952 potepuhov, 1510 vskokev is jec^ 1^.£
begincev vojaeliih, 13.363 prestopnikov lovske, gr<>/^«
in ribske poetave, 7645 kontrabantarjev Itd. itrf.
vnem akupej ee pomagali v 953,395 primerlejih ; pe^ Si
takem pride ne dan 870 opravil, kterik se se »eiaffsai
po celem cesarstvu vdsležili. — Zmlraj vee se elisi <
ter t je boiesni po mnosih vnnanjih krajih; tadi na Gei
akemjehuda. — V okolici Dunajski delajo sEda
kobri aa srareksh hude škodo. -^ 1. dan t^ m. je prišk
v SmirnI na Turškem že pervo srele groJzdya
ne predaj. — Na Francoskem bo slaba letina. — 9^
Sisku in Karlov cu pokupujejo Teržaski žitni kapci
pšenico, kolikor koH je morejo dobiti; že eo jo nakupjii
15.000 vaganov po 3 /I. 40 ku do3fl. 50 kr. — Zra-
ven cesarskega proglasa )e tudi pervt rusoveki nlnieter
Nesel rod erasposkd rusovskim poročnikom pri vBib
vladah piemo enacega sapopadka, v kterem ee poaebno
graje angleško In francosko vlado, da ste poalmlo
barke v Dardanele Turku na pomoč« Zdaj wtidov^4iai^
pričakuje, kaj be tui^ska vlada na vse tsodge v^^>
rile, ktera se smiraj bolj se vojsko pripravlja. Bere se: kei-
rusovski car terja , da naj sapustijo SDgleskti-fraDcoeke-
barke morje , in potem ee le se hoče v daljno po|^odo-
vanje spustiti, je nek sultan pripravljen to storiti proti
temu, da, proden šote barke vmakneje, Omer-pažm
marsira s turške armado v Vlahijo. Pe as^oe-
vejiih novicah ee \t nek Omer-pasa že res pripravljtiL %,
armado svojo čes Denove poleg 8 lat o v a. Zikaj pn
se tnrska vlada noče rada vdati temu, kar rasovski
car tako stanovitno terja, bo ^ekasal sledeči popier
Rusovski o ar« terja od turškega sultana: da naj ma
prepusti varstvo gorske vdre v Turčii , in se v to sa-
veže 8 posebnim pismom. Mikavno bo tedaj svediti: v
kterih rasmerah etoji gorska cerkev v Tur-
čfi, In sekaj se Tnrk brani spolniti, kar Ras terja.
Tole je stan Gerfcov v Tuvčli : Na č^lu gorske oerkvo
ateji patriarh v Carigradu, kteremu je ierocean ob-
širna oblast čes Gerke. Ker je glavar cerkvenega zboru
(synede3, rassojuje ee kot naj visji oblastnrja vse ver-
ske in dežeiske sadove. Vsi sdbornikl cerkvenega sbera^
kterih je 13, in ki se metropelitl imeanjejo, se ka-
kor tudi patriarh, prseli davka. Nadškofi in ikoli eo pe-
oblasteni odborniki pri županfjsh, In da se pri naklada-
nja davkov Oerkom krivica ne godi, bnsjs oni e tem
naj visji oekerbnistvo. Deželni poglavarji in kadisi ros-
rajo čuti nad tem, da ee sodaiske rasaodbo patriarha v
aadevah gorskih krietisnov natanjke spo4noje]o; tudi imajo
nalogo sodbe isversevati, ktere sklepajo skoft v evoj^
skoijah , in dahovsini pri pobiranju to pofirjevanju du-
hovnih take na pomoč btl. Vsaka družina pisčuje vsako
leto davek sa begeeastje duhoviini, ktera poroča, sa*
kone loči, oporoke (testsroente) isdelaje, ia sa vse to
opravila davek pobira. Patriarhu in metropelitom gre
pravica, v vsaki pravdi 10 H. od ato doarae vrednosti
pravdne stvari terjati. Oni imajo tudi pravico človeka v
globo (denarno kasen}, v ječo, v tepcžijo in v isgnsojo
Is dežele obaoditl. Tadi isobeiti (ekskomaaicirati) smejo,^
kar večkrat stord. Velike slažbe, ktere patriarh, nad-
škofi in sk«fi duhovnom pedele , morajo ti piačati; ti pa
spet od nižjih duhovnov plačo terjajo sa njim podeljene
službe. — - IzobsJrnosti deželskih in političnih pred-
pravic, ktero vsiva gorska dohovaina v Torčii in ktere
bi prišle po tem v roke rusovske oblasti, je očitat, aa--
kaj se Tark brani spolniti, kar vueeveki cer terja.
Nntiskar in založnik Jožef Blaznik v Ljubljani.
^ ^^^'^^^^ ^
kmetijskih, obertnijskih in narodskili reči.
I Novice iih^iiOo ▼ LOabUaMi||
ree ▼ sredo in saboto.
Odgovorni vrednik Br* Janes Blelviels.
iVeU^OBaeelo leto
4 fl. , seer 3 fl. , la
2fl.popoBti,8eer
to po postil
lapollet*)
lfl>30kr.
Tečaj XI
V sredo 20. julia 1853.
List 58.
Nova cesarska postava ,
htera zadeva služnosti ali servitute v gojzdih
in na druzih zetnljiiih.
42. del nemškega deržavnega zakonika je pri-
nesel i% dni nov cesarsk patent od 5. tega mesca,
kteri sadeva služne pravice ali servitute v gojzdih
(borstih) in na družin zemljisih in je za vse dežele
austrianskega cesarstva veljaven, razun Ogerskega,
Erdeljskega, Horvaškega /Slavonskega in Dalma-
tinskega.
Ker je taka že zdavnej zaželjena postava silno
važna vsacema, naj je lastnik kakega s služ-
nostjo obloženega gojzda ali zemljiša, ali pa v ži-
va v ec take pravice, povzamemo poglavitne reči
iz nje in jih podamo oravcem ,,Novic^ v vednost.
Perm odlocek
te postave ukazuje določila sploh, kaj namreč
spada v^ to postavo ali kaj je nje zapopadek, in
kako naj se doveršujejo določeni predpisi.
Zapopadek te postave so:
1. vse pravice v tujem gojzdu (borštu) les
sekati (dervariti), ali les in druge gojzdne
pridelke iz tujega gojzda dobivati, nai imajo ti
pridelki kakorsno koli ime (stelja, gobe, smola,
želod , jezice , poberšina vsahnelega lesa itd.);
«• vse pravice na tuji zemlji (na tujem gruntu)
živino pasti;
3. vse druge poljske služne pravice (servi-
tute), ako že niso zapopadene v ravno imenovanem
l.in d. odstavku, pri kterihjeslužna zemlja gojzd
ali za ^ojzdnarstvo namenjen svet , ali pri kterih
je veljala razmera kakor med gruntno gosposko in
podložnem zemljišu;— dalje zapopada ta postava:
4. vse pravice, po kterih jih več vkupej
kak svet v posesti ima, ali ga skupej vživa,naj
že boio ti poprejsne grajsine in pa občine ali
soseske (komuni), ali nekdanji podložniki, ali
po dve ali več občin (sosesk). Le ti patent pa
velji za vse tukaj naštete pravice samo takrat,
kadar so one stanovitne, ne pa le za nekaj časa
dovoljene in preklicljive. Tudi ti patent ne zadeva
za kak določen čas sklenjenih pogodb ali kontrak-
tov les sekati ali koga z lesom zakladati, ravno
tako tudi ne zadeva tistega lesa ali derv , ki se
morajo stanovitno cerkvam , faram , šolam in usta-
novam (stiftingam) odrajtovati.
$. 2. Po odločbah tega patenta je treba dalje
ravnati z vsimi tistimi dervašinami ali gojzdnimi
služnostmi in pravicami tuj gojzd vživati in na tu-
jem živino pasli, ktere so bile podeljene ali iz ce-
sarske milosti dovoljene v gojzdih, kteri so vsied
fravice veličanstva cesarski, in sicer tudi tistikrat,
kadar se te pravice po postajah in predpisih, za
spolnovanje gojzdno-veličanstvene pravice danih,
štejejo za preklicljive.
§. 4. Za take dovolitve ali odrajtvila pa, ktere
so po ukazih za odvezo ali oprostenje zemljiš
(Grundentlastung) odpravljene (vzdignjene) , ali
ktere so odkupljive , pričujoči patent ne veljA. S
takimi je samo po tem ravnati , kar tisti ukazi za
oprostenje žemljiš zapovedujejo.
§. 4. Pravice, od kterih se govori v tem
patentu, se imajo ali odkupiti, ali pa, če se ne
morejo odkupiti (od tega se bo v §. 6. govorilo) se
imajo na vse strani tako uravnati, da se, koli-
kor je moč, zemljiše oprosti svojih bremen (ob-
težing); pri poravnanju ali reguliranju teh pravic
se mora pa natanjko vstanoviti: na kolikem pro-
storu, kje, kako, ob kterem času, doklej,
v kteri meri itd. naj se prihodnjič vživajo.
(Odkuplenje ali reguliranje teh pravic
je tedaj dvojna pot, po kteri se izgotovijo ukazi
pričujočega patenta.
§. 5. Popolnoma ali saj deloma (nekoliko) od-
kupiti se pa zamorejo te pravice le tistikrat:
a) kadar se dajo tako odkupiti, da se navadne-
mu poglavitnemu kmetovanju tistega
zemljiša, na kterem so take pravice ikli služ-
nosti^ s tem taka škoda ne stori, ki bi se ne
dala popraviti;
b) kadar bi se z odkupljenjem kmetijstvu sploh
več ne škodovalo kakor pa koristilo, in
c) če se tisti, ki te pravice vživajo, in uni, ki so
jim dolžni to dopušati, kakor je po $. 9. do-
voljeno, ne zmenijo med sabo, aa n^j se te
pravice ne odkupijo, temuč da naj se le po-
stavno v tti denejo ali regulirajo.
(Daljo sledi.)
Kmetijska skušnja.
(^Nov dokaz J kako neizrečeno dobro Je umno
gleitanje senoiet). Z veseljem smo slišali sledečo
skušnjo, ktera sama po sebi brez veliko besed
vnovič spričuje: koliko dobička donaša umno ^e-
stana senožet: Gospod vlastnik Mokriškr grajsine
grof Gustav Auersperg je lansko poletje SiS oralov
veliko močimo senozet na suho djal, in potem tako
napravil, da se zamore sedaj voda na-njo napelja-
vati. Poprej se je pridelalo na ti senožeti k vecem
SS5 voz po 15 centov kislega sena; če je pa zlo
deževalo, se še kositi ni mogla. Letos vkljul>
obilnemu dežju, je pridelalgosp. grof 36 voz
po 20 centov, tedaj 720 centov; prodal je pa še
drugim kmetovavcem en kos nepokosene senožeti za
544 fl., ki so nakosiii sena okoli 1600 centov. Tedaj
^ ka» —
je bil pridelk perve koi^e v vsem nkmfej 2SM cen-
iav« Če primerjase temii letosK^eam priddku po-
prejine pridelke ma leto z 37A eenli, ▼Mfna, da
se je letos sa 1940 cemiov več nakosilo
od druEih let Sniiviia ia moitvBa naprava na ti
senožeti je res 800 11. veljala , — al če se cent
letos ve C pridelanega sena le po 30 kraje, rajta,
so že v pervem leta stroški obilno poplačani.
In kakosno je to seno memo poprejsnega! Feliko
žlahnejsi in celo sa goveda dobro, kar poprej ni-
kdar ni bilo. — Naj bi se po tacih očitnih sku-
šnjah naši kmetovavci iz že predolzega spanja pre-
budili in spoznali: koliko premoženja se imajo, Rte-
regacelo ne poznajo, ker mislijo: trava naj rase,
kahMT je !
Kakšna je sorodnost Slavenov z Indianci.
U rokopisa: »Kdo so bili Norieani in Panoaei, Kelti ali Slovenei ?«
Perva domovina viih narodov je A sla >}. Ooa
je občinska domačija njik omike ali njihove^^a izobraienja.
B^iraU in rodovitno Bomljo, v kteri je člevečjo pleme
M lahko pod mo|:očnim aplivom natore pomnoievalo in
rasoirjovalo y himalajsko, altajako io araloko pogrorjedeli
v Asio sapadno, v kteri stanajo pleme bele barve,
in ktera atran oe eopet raadeiaje v jnsoosapadno in 00-
-veraoaapadoo , — in vAsio Istoono, v kteri pleme
ielte barvo etanaje, ia ktera stran se eopet razdeloje
v jnanelsteoDe , Iztecno in severaoistočne.
Za naea preiskovanja je samo pleme bole barve
vazao, ktere se veli Indoperziska ali indoearo-
pejska rodovioa '). Otroci in členi te rodbine se se
odsod rassirjevali v Eorope. Od indiske^a do atlanskei^a
morja, od otoka Ceilona de otoka Islaadikeira je samo
jedoa rodeslovna tribas, ktere zibelka je stala v pri-
jazni dolini kasemirski; alzev tamni staredavaosti
. je na eni strani enropejske pnsave, na dro^ en del Azie
obljudila, kjer se se danes v dveh rodovfnah najde,
v indiski med Gani^esem in Indom, in v perziski
med Indom in Tii^rom. Po vsestranem presojeojn nčenih
jezikoslovcev ste te dve rodovfoi, kakor sostava njanega
jezika priča, nekdaj en sam jezik govorile, in brez
dvombe je bil ti občinski jezik jezik sanskrltski, ker
je on obeiDoki Izvirnik vsih jezikov Indie 3).
Ali časa, kadar sto obe plemeni se zjediajene
bile po jozik« in veri, ne more nikdo povedati, za^
kajtojobik) v tarnal starodavnosti, kamor noben
historisk izvirnik ne seže.
Pismeni spominki sanskrita v zdanji po-
dobi sežejo petnajst stoletij pred nasim easoslov-
jem nazaj ^). Te iodoperziske rodoviae nasledaiki so
earopejaki narodi Celtov, Germanov, Trakoger-*
kov In Vindelitvanov, in aato ti narodi najdejo ve-
čidel koreniko svoje/ra jezika vsanskritn.
Nar čistejše in nar večjih najde vindolitvanski (sla-
venskl),.ker je £^otovo nar pozneje Indio zapustil.
Jezik sanokritski pa so do o času nje^^ove^a nsr večespa
razširjenja samo govorili^ visji priviligiraoi sta-
novi; prosti narod in žsne so n^ovorile prakrit, to
O Ro Jesikoslomih preiskovaDjih Brchhoffovih, rodoslov-
mh in aenljopisaih Ritterovih, KlapprothovSh, po
kistoričklh in starinoslovBkih L'a8oenoyih,Bohlenovih
in G5rro80vih, tadi po noenem ^la Robertoona:
»Historical 4isqaisition conceminf tha knowleii^ irhieh
the aneients had of India.«
^) Gl«j: Diodor II. 38., Bichhoff »Baropa nnd IncBen«,
straa 10.
^) Bichkofr »Biropa nnd Indien«, stran 20.
) Bichhoff: »Earopa and Indien«^ stran 21.
je, natavni pt^ti joaik, kteii sicer ssanskritom mnmke
femraa^ lom, pa v noomikani, v razRčni obliki*
Se ugo*^ so so Indiike redoviae iečUo, kmr ob
iaaa Zoreaotra ponehen m^ jezik v napadni Ajsff
nafdemo, ktert ao veH Zend, kterogadrafi ostamjki mo
hranjeni v Zend-Avesti, In kteri pričajo, dm >• li
jezik na enakem stebla s saaskritom zraste! ^3-
Nej bolj stara betva, ktera se je od indlake
rodovfne ločila, in se po tem takem ed aziatske^^ is-
vira nar bolj oddaljila, jo celtiska, ktera •• jo ▼
Earopi v dvd betvi razdelila: v cimrisko fm ^a-
iisko.
Ostanjkl krepkeipa itg^ jezika se najdejo V Ois«ia-
novih pesmah. CelUski narod, ktero|^ sedež jo ookrai
bU od Pirenej do Bsjna, od Alp de Atlanskego wmotjm^
je gotovo por vi čez Kaakas prišel v Earopo, ker, ka-
kor smo rekli, on ssnskritskih korenik naj manj inmi.
Za njim se je brez dvombe vzdignila is Indle
betva germanska, ktera se je v pokrajinah persiilUk
pred vrataml IrtiKn v starem Mirhooda, kteri mo jo v
starih časih tndi Džermania zval*), za neki čas vata-
nevila, kar dosti korenik germanskega jezika ioaiic-
nih beeed s Zend - Avestskim pričajo, potom pa
čez Kaakas skoz veliko Daaajske dolino v sereo Oar-^
manie priderla in pod različnimi imeni Te nt ene v, Sae-
vev, Frankov in Alomanov se razprostirala*
Dmga veja tega silnega naroda je pel ImonoM
Saksov, Friesov in Longobardov krsj hren^ev
Labe se naselila, io odtod vejico Anglov v veliko Bri-
tanio poslala.
Tretja veja se je razprostirala kraj Odre in je sh-
Ijndila pod Imenom Skandinavov in Gotov vsa po-
bočja baltiškega morja ^).
Poldoevna Earopa med Alpami Io Hemom, sred-
<njlm in černim morjem stori s piimorjem maloJAsie tri nar
lepše polotoke zemlje. V te pokrajine se jo malo pozneje
dragi del indiške familie preselil, to redovioo Imenu-
jejo nekteri oceni pel^sgijsko; nekteri trakopelaa-
gijsko, dragi trakogerško, in sepot nekteri ro-
mansko. Eoa betva te familie, ktera jo čes Taara
(Taaras} v malo Azio prišla , je obljodila te pokrajino ;
— al verjetno je, da je tam ze našla stanovniko In si-
cer vindiškega plemena, kakor Henete^), Lidle itd.^
ktere jo pozneje gorski živel) pogrecizIraL
(DaUe sledi).
Novičar iz slavenskih kr^^ev«
1% Suka IS. juUa. B. Tadi naša žitna kapcija
■o čati torske-rasovsko razpertje, h ktoremn jo prišla
80 ta aadloga, da je Donava na Tarškem, kjer so pod
iaienom Saliaskega stočja (Solina Mandang^ v čeme
moije inteka, zlo s peskom zasnta, da barke in ladje
ne morejo skoz. Vso to nakljačbe sversjo, da žito ne-
moro iz Odese v Terst in drago lake. Zraven tega
pa so še nekteri hrnp zagnali , da , čeravno no za dolgo
časa , se bo čemo morje zaperlo. Teraaški žitoknpci so
tedaj pri nas in v Karlovca hitro poeniee naknpili, fcjor-
belt je je bMo kaj dobiti, ia so jo dosihmal io sakapUi
okoli 15.000 vaganov po 3 fl. 40 do 3 H. 60 kr.; na-
ročiit so jo pa še vsč, kakor je naše zalogo premorejo«
Zna se primeriti, da poleg vsega tega Io če bi se nisovske-
tarško razpertijo z lepe ne poravnale, da pride pšenioa
knalo na 4, tndi na &fl. — Drago žito jo še postori
^) Bichhoff: ▼ omeijeni knjii^i, straa 22.
^ Glerf: M g h ar Gesch. d. Stei. 11. 20.
' ^) Po Eioh.hoffa: »Baropa and Indien«, straa 15.
') Po forških in rimskih spisateljih so jadranski Veneti
hih pod vodstvom Antenorovim v Venetsko pokr^iae
prišli is Paflagonie, (lej: Strabo Geo(. V«
23i —
MMi, — ki»r«m po 2 11. 48 do 44 kraje, ooraioa (mi-
p^Hea) po 9 11. 60 do 64 kraje.
V Banat« jo to žotor, Id alKi oe sa^tovo, d«
bo pridolk ohiioii in lop. Po ton takem bi bila eena žita
gotovo padla io poTood bi bil kruh bolji kap, ako bi 00
^oii omonjoiio olcoljoino primerilo no bile. — TadI pri
nao jo toliko prašnih govoric o rasoTiko-tarokl pravdi,
•4t« ddoUkrat no miireme loettl resnico od Uif; tako so
9IIM mod dragimi gotovo še oegodna govorica, da bo
otio vlada postavila armado na aaotriansko mejo, ker
IBaj Ucega bi 00 ategnilo le Bgoditl, ako bi semedRa-
0tm in Tarkom vojska tacelo ; apati pa je se smiraj, da
jo no bO) ker tndi zlo smesan klobčič se se da lepo
fsmoiatl. ^
V Vil0dekani v Mrii 10. juUa. Žalostno vam
4Horatn naznaniti , da se pri nas s torto ravno taka godi,
kakor oe od vee krajev sUsl. Že lansko leto je groidjo
oemftortjo, posebno na bolj gnojnik krajih, bolehalo, in
po feHtttorih nogrtfdih popolnoma oognjfio; letos pa so jo
boisaon tako razlezla, da so sO Manj zdravih, kakor
lansk« leto bolnih tort najde. Vina tedaj tnbaj ne bomo celA
Dic pridelali. TodI jo v več krajih loea tako podrobila, da
bi tsdi brez bolezni vina no bUo. Verh tega Imamo zdaj
so tako saho, ia bo, ako nam Ijobi Bog kmalo potreb-
nega dežja ne posije, vso aoeivje vsahoilo. Tarsico,
Ažolz, kteroga se zavoljo vodnega deževja zadosti vsa-
dltl nismo mogli, bo koneo. Vroefna tako pritiska, da
M tad« človeško bolezni bojimo. Oljka lepo kaze, pa
^e bo dolgo svsa, bo tndl ta sad agabila. L. Kančnik.
Iz Breme na Staj. 18. julia. —a— Ponoči od
le. do 11. tega mesca se je pri Brežbem broda grozno
hadodolstvo zgodilo. Anton Žokol, po prfdevka Po-
▼ oe, Iz Bočne pri Gornjem grada domd, plavničar (llo-
sar), kiori jo že veliko let V Breicah z lesom kup-
•coval — prijazen in posten mož, kteroga so vsi Ijndje
nidi imeli — jo bil zvečer vesel pri dbkl Igrači (Rin-
^^elopiel) , kjer se na lesenih konjih jezdari in v lesenih
koiesoliiHi oedi , in je za nektere otroke plačeval. Dragi
popoldan se ga otroci v Verbini, kjer oe od Breze na
€^atož grtf, v neki jami najdli, v vodi jo ležal, samo
ensi Aoga se je viio vidUa. Blizo te jame je bflo kervavo,
jn od cepine njegove so nasIi nekaj kosov. Ko 00 ga
\% vode potegnili , se je vidilo , da nra je glava o seki-
ro prosekaim bila. Kdo ga je zbil, obropal hi v vbdo
▼ergrol, 00 oe ne vd. Da je obropan bil, oe jo vidito,
ker 00 vsi žepi v hlačah obersjeni bUl in mosno nI več
imel , ki jo je popred pri sebi nosil. Kadar so bo gro-
zoviti hadodelaik Zvedel, ga vam bom naznanil*
Od Sotk na Štajarskem 13. juUa. —a — Bone
je pokosono ; zdaj 00 se IjadjiS ^etve lotili. Oztailnm sem-
tertje ne obeta veliko pridelka; z ječmoDo« je slaba.
Na kameni|em Ptzjskem pol/a 00 lotoo lepše kaže, ka-
kor droge sasao lota. Delavci (težaki) so dragi, hi iiT
Jih je lahko dobiti. Kopačem se je po 14 kraje. sr. in
00 dva ali tribart na dan piti dajalo in se kraha. Po-
sestniki 00 nevoljni in tožijo. Nekteri vinogradi 00 ne-
okopani ostali.
Pri Slatini (Rogački) se je dozdaj so malo gootov.
enidlo. Nokterim ee elathia letos slaboja zdeva, zna
biti zavoljo veliko deža ; >li je res, naj dragi sodijo. Jez
ji . privoeinil , da bi ji močno zdravilne vode nikdar no
■manjkalo ; le to želim , da bi vsi , kteri so takaj Ijabp
sdravljo oopet zadobili, hvaležni kili slovenski zemlji,
iz ktere izvirajo zdravilni stodenci.* — Nekaj moram o ti
priliki sprožiti, kar mi je že davnej pri sorca. Ako tu-
kaj h kmetom v bise prideš, ne bos najdel veliko snago.
Dobro bi pač bilo, da bise otroci v žolah povoodonaž-
nootl vadili in da bi jih gosp. ačitelji večkrat opominjali^
zvejo opravo voeloj onažno imeti. Močno koristno bi tndi
bilo, da bi jim dahovni goapodi In sosobno kateheti svojo
snažno otanovaliiče večbart pokazali , in iih tako djanske
mčili, kako se Ima soba lispati. Spisatelj teh vorsticj^
imel navado, da je pri razkfadanji koršanškega naiika
včasi tadi kaj izzstil, kar snago in omiko splok zadeva.
Pa bo morda kdo odgovoril, da za take reči leča ni.
Leča sem leča tje — dahovnik na deželi Je edini ači-^
telj In omlkovavec prostega Ijadstva, ktero, ker nežna
brati, in se nikdar ž omikanimi Ijsdmi no to varil ^ nima
nobeno drage prilike, kaj slišati in se naačiti, kakor v
cet-kvi od voditeljev svojih. Veliko jih jo, ki bi radi včasi
k^j storili, pa si ne morejo pomagati, in vendar je snaž-
nost V opravi In v dobi tako rekoč perva stopiga todi k
rfrngrm čednostim , pripomore k zdravja, napeljaje sta*
novnika tndl k reda v drosih reč^h , in je tako na vec
rtrani koristna. 8e ve, da bi prav ne bHo, ako bi da-
hovnik v svojih o;s:ovorih samo od snage, omike itd. go-
voril , pa memogrede včasi in na pravom mesta kaj pri-
slaviti, bi vendar krivo ne bilo. Da se narod v vsem
omika, je sveta naloga ačiteijev.
1% Železnikov 12. junSa. Včeraj je bil tudi za
nase hribovce sila žarosten dan. Kmalo popoldan po-
žamlja od začetka prav pohlepen dež, al pozneje 00 ma
primeša toča, ki ^a kmalo potihne; mislili orno, da sme
nesreči odšli, al komaj čez četertinko ore se začne šaha
toča taktfgrozoVltnovsipaCi, da je bilo joj; hribjenalevi
strani Železnikov 00 bili beli kakor od snega zapadenl^
Smolevska grapa , sicer majhna vodiča , ki komaj dvoje
mlinskih kamnov ženo , se jo bila naglo tako grozovitnd
narasla, da je celo drevesa, korenine In mnogo losnine
v dolino prinesla, bila je pa od zemljine Io kamnja, ki
jih je po hribih poplaknila , bolj plaza , kakor vodi po-
dobna. Mdlo je nčk manjkalo , da v Kodermaca ni mlina
vzela; v Volčji vasi je pri mlina jdz pretergaia, k ve-
liki sreči neke zraven stoječe bise , ki jo bila že v prav
veliki nevarnosti podkopana in poplaknjena biti. Nar
hnjsi od toč6 zadeti kraji, ker je skoraj vse vzela, so;
Megilsnica, Faronc, Martin verh, Ojstervorh, Rastovka^
In potem se je čez Golico na Dolenjo vao vlekla , vendar
naravnem ni toliko okode otorila, kakor po hribih, daai-
ravno je okol Dolenjevasl taka padala, kakor karje jajca.
Ubogi Ijadj^ ! eoa sama ora jim je veseli up dobre žetve
In IjabI krah6k vzela I Joži p Levičuik.
iz PodKpe. Slavni g. Davorin Terstenjak
bi ktegnal misliti , da njegovo tradonje v starozgodovin-
skih rečeh naših slovenskih dežel le tako po saniem ostaja^
kakor da bi malokomu kaj mar bilo za take preiHkovanja.
Razan vorstic neke pesmi o pervih prikaznih zgodovin-
skih poitienkov so namreč ^Novice'' komaj kaj prinesle
dopisov od kacega kraja , kterI bi bili v to reč zade-
vali. Naj pa ne meni častiti pisatelj , da tako zapaJiea
otojf ; t delom eicer ne, pa z mislijo gre velik del Slo-
vencot tadI na Krajnakem ž njim eno pot. Da so sko-
raj nihče ne oglasi , od tega azrok je v reči , ktera je
oailtm po sebi težavna. Zakaj porvo jo to, da jo ola-
vensko staro bogoslovje le malokterim znano v tej ob-
ilrnosti in globokosti, kakor sojo Hanasovo bakve: My-
thologio der Slaven, odkrilo; vse mitologie, namreč
gorske in rimske, egiptovske in Indijanske so se nam do
zdaj v šolah odkrivale zraven stare germanako; atara
alavenska pa je v temah pokopana ležala«
Drago je to, da je redek mož, kteromu bi bil staroalo-
venski in sanskritski jezik tako V malem persta znan^
da bi 80 v bolj čadnih imenih kamenskih napisov taka
naglo iznajdel, in jih v svoji domači olovenoini opregledal.
Zatorej na videz od dalječ. otojimo , so odg. T er ste-
nj aka hvaležno učimo; 00 kaj oglasiti pa se zderžajo-
mo, da bi pri svoji nevednosti kaj napačnega ne pove-
dali. Zdaj ko nam je on oči odpori, sicer marsikaj vi-
dimo, kar se popred opazili nismo.
Na primero: Stara pripoved, da oe je na Tlmavm
— 232 —
bel konj daroval, po Davadi pravijo Diomeda, Lia-
kart pa is P. Bavtarja omeni, da Noptnnn, Icar jo
boli vorjetno. Kdo jo ti Nopton.in pa njo^ov beli iconj
dniffi IcalLor alovenslLi Sveto v it, icterema jo bil bel
konj poavečen , in l^teri jo v ribjem avataru kakor Mo-
kos tndi bo; vodo in morja? Zakaj pri Grekib in Rim-
Ijanib oe ne najde nikjer, da bi bili navado imeli konje
darovati, bleto da tndi ne pri Keltib*
Kar pa napise na kamnih sadone, jo mno/to kra-
jev, kjer imena na elovonoki iavirik kažejo. Tiati kamen
s napisom: LABVRO SACRVM jo bil najden pri Stn-
dene« pod Ljnbljano. Napio: IXVICTO MITRAE, pri
Trebnem; dra^i;!: D. I. M. C^^^o invicto Mithrae} CVM
816N0 LVNAE, kar gri na elovenske^ra S ve to vita
in na Moro ali Morena, na Trojanah. Napio:
LATOBIO AVG. SACRVM je bil sicer pri Solnem grada
najden, pa rasjesoi ime Latovčaoov (^Latobici), kteri so
pri Radečah sUnovali ; Latobius je pred koneelo-
vonski Led, Ljad, bog aimo io boja, ravno od sim-
akoj^a leda imenovan; in po tem je bilo ime Ijndstva
VBoto. BONVS DEVS BRONTONS naAqnilojekem
kamno, blezo tndi ni dragi , kakor gromeci Pernn.
Osebnih imen pa je se veliko veliko najti, kteri
na slovensko korenino kaiejo. Na primero je posebno
dosti kamnov na Igu: SECCONI NAMONIS F.; Na-
mon od slovenskofa Njama, boga smertnega; in pre-
cej sraven: REGAE MANVNI F., Mananus je v la-
tinsko preeitavljeno ime, ker je Mi ni na Rimljanom bog
ločenih das (Manes); Reca in Roga, ktera na več
kamnih atojf, je blezo s slovensko reko (Flnvins} ene
korenine. SVRVS LVCII F. eno ime po slovenskem,
drogo po latinskem. VOLTREX PLAETORIS F.; Vol-
trex na več kamnih imenovan« bleao ravno iz siovon-
oklh besed reka in valiti, saj do latinskega ni nobene
podobe. Dalje imena: GALVNVS, ITRIVS,MITRAPVS
na Trebanskih kamnih po bogovih: Gavil, Jntrebog,
Mithras,— MOJOTA od indianske Maje, LASCONTIA
od la s ko ali Ijnbecnt imenovana, na Ižanskih kamnih.
Pa ne predersnem se veliko tacega pisati, ker no
vem, ali bf mi prav isteklo. Hotel sim le tolikp ome-
niti: naj prečastiti gosp. Terstenjak ne misli, da aa-
motež in nerazamljen na borisn stojf; molč6 poalnsamo,
kakor, na primero, vojaki v Radeckega pasi jo; ko ae
je treba boriti, pa vsi vkopej udarijo. P. Hicinger.
tz LJubljane. Po pisma , ki ga je nas prečastiti
rojak in misiooargosp. Friderik Baraga Is Cincinata
(Iz severne Amerike} svoji sestri gosp^ Amalii Gresel-
novi v Trebno 13. rožnika pisal , je mnogo zasluženi
gospod za škofa na zgornjem Mičiganskem iz-
voljen in že tudi v Rimu poterjen. Novoizvoljeni škof
flo obljubili v tem pismu, konec tega leta za nekaj časa
na Krajnsko priti. — Radostno cujejo Ljubljančanjo lepo
prepevanje slovenskih in nemških pesem , a kterimi jih
razveselaje dražbica izverstnih pevcov včasih zvečer;
dosedaj so prepevali enkrat pod oknom prečastitega goap,
deželnega poglavarja, enkrat pod oknom milostljivega
gosp. knezo-skofs. Mili in krepki glasovi se tako krasno
vjemajo, da jih vse hvali in vse verno posluša. Hvale-
vredna je ta misel očitnega petja že sama pe sebi, ker
pesem takrat posebno velja , kadar seže v serco občin-,
atva. Z veseljem se nadjamo tedaj več laeih prijetnih
večernic, kterih vodnik je nek v skladanju domačih pe-
sem slavnoznanl gosp. J. Fleišman. Slava vsim!
Novičar iz mnogib kri^ev.
C. k* ministerstvo notranjih oprav je določilo, da
od 15. toffa mesca vsako govedo, ktero pride iz
ptujih okuženih ali goveje kuge sumljivih
krajev, mora 20 dni v kontamaeii biti, preden mwB^
čez mejo; to volji od vae rusovske ali moldavake živioe..
Če pa pride is snanozdravih krAjev, amd po zdravilskem
ogledu brez zaderžka čez mejo. — Serbakemimf
knezu je presvitii cesar 6 prelepih pušk v dar poslaK
— Po naznanilu Dunajskih časnikov posije luiaec pri-
hodnjega mesca Mariino družtvo 6 duhovnov za mi««-
narje v Afriko, 4 (?) izLjublj. ako^e, 1 iz zgomj«-^
austrianske in 1 iz Parskega ; teh 6 duhovnov bo spre-
mljalo ae 8 delavcev; raznega blaga bojo vzeli aabo čes.
200 centov. — Od straane vročine ae aliai od več-
krajev; na Furlanskem so ae veliko delavcem na polji
možgani vneli, nekteri ao obnoreli in se umorili; — na—
sproti temu pa je perve dni tega mesca v Boczabanjl
na Ogerskem tako anežilo, da so bližnje gore vae bele
bile. — V Moldavi na Turakem je tako dobra žitnm
letina, da že skor 60 let takosne ne pomnijo. — De-
želni zbor v Oldenburgu je unidan sklenul, dagoapodar
ali gospodinja ima pravico tretjino vdinjane plače CloDa>
za p6sia v hranilnico (iparkaso) položiti in mu na-
mest gotovega denarja le hranilnične bukve podati, e
kteirimi jo p6slu tista tretjina zagotovljena. — Iz Tirolj-
akega nekdo priporoča plesnjivo torto a stupo nevgaae-.
nega apna in žepla po dežju ali zjutraj po rosi po-
trositi, — pravi, da je tudi zopcfr gnjilino krom-
pirja, zoper rije in druge žitne bolezni dobro; —
za kaj nek se! — Zadaje novice o ruaovako-tnraki
zadevi obetajo mir in apravo med Rusom in Turkom.
Ruaova mogočna beaeda bo obveljala, in Tnrčia se
bo vdala; le kar unanji obraz te vdaje vtiče, boeji-
molo bolj spodoben za Turka napravljen; angleški mi-
nister Rusell je namreč v deržavnem zboru na vpraža-
nje : kako stoji s tursko-rusovskem razpertjem? odgovoni,
da Bte angleška in francoska vlada take nasvete
predložile, da zamoreta Rus in Turk zado-
voljna biti. Vaaki dan je po tem takem pričakovati
konec pravde. — Kakor je rusovska vlada od kneza
Sorbakoga terjala, da berž odstavi ministra Garaža-**
nina , tako nek sedaj se več terja , namreč da knez od-
atavi vse vradnike, od kterih ae zv6, da niso pri-
jazni Rusu. — V Londonu napravlja nek Nemec Bie-
lefeld hišo iz terdega papirja (Papiermach^) za
preseinike v Ameriko ; taka hiaa se da lahko sostavlti^
pa apet razdjati, dež je nepremoci in je dober kup. Za
našo bore bi menda take papirnate' kise vendar ne bile?
Večerefi sprehod.
Glej ! Bolnoe lapad* Bam slavček prepira
K satonn v inorj^,
Na sprehod spodbada
Bolehho sered.
la ko me narava
Objema Ijsbd ,
£Tedri se mi glava,
Občatki vnaind.
Beri vse se ml rano
Zaeerjo serci,
Oidravlf neznane,
K* jih nihee ne sni.
Radnje ne ptiea,
Navdiha drevd.
Da mila solsiea
Zaliva ok6.
Že nježne evetUce
Pobes'Jn glavd,
Kot Ijobe sestrice
Jih skopaj tiid.
In ptice 80 vsele
Od dola filovd,
U ffiUesda iletele ,
Pospale mirnd.
la vise drobi,
Da stvkrnika dndva
Po moči slavi.
Noe tiha nahaja
Ces plan , cen gori f
Se k mira podili*
Kar vtmdeno je.
In sapica tiha
Hladi mi sprehod.
Mi lasiike viha '*
Vernivs^mo od t^d.
Zdaj aa|:e)jček trosi
Mir, pokoj s nebes*
In hitro jn nosi
Od dela na ples.
Ko Ijab^ga sapasim,
Prot doma abežin.
In k mira polasim; —
V molitvi — sat^pim.
Kdar loDica bldda
Nad hram pomiglji,
8pijo6'ga pogleda ,
Siovd ni podi.
Natiskar in založnik Jožef Blaznih v Ljubljani.
kmetijskih, obertnijskili in earodskiJi reči.
i
NoTiee Uh^)«^o ▼ LOabljani j
vmk teden drakrat , nam- ^
reo v sredo in saboto.
Odgovorni vrednik Dr« JTanea Bleliveis.
I Veljajo M celo leto po posti I
'|4 fl. , seer 3 fl. » la pol letanj
||2fl. po posti, scer 1 fl.30kr.
Tečaj XL
V saboto 23- julia 1853-
Ust 59.
Kako se o toči škode obvarovati?^
Letos 86 od vsih krajev toliko od toče slišl^
da gotovo vsak umen kmetovavec premisluje: kako
bi se dala ta nadloga odverniti , ktera^ v eni uri
pokonča ves pridelk kmeta.
Kaj pomaga jok in stok revežev, ktere je huda
ura zadela, — kaj pomaga strah tistih , ki so srečno
vsii letos škodi hude ure, ako nas bo drug« leto
huda ura spet ravno take našla, kakor le-
tos! Jokati se zna vsaka baba, — pomagati si
mora mož, z umnostjo in s terdno voljo.
Vsak ve, da tri uime so, ki gospodarju vča-
sih hipoma poberd premoženje: oginj, povodinj
in toča.
Nobena teh uim pa se ne primerja vsako leto
tolikrat, kakor toča* Dosti hiš je, ki niso nik-
dar pogorele^ — ni ga pa skor polja, kterega bi
ne bila toča ze včasih več ali manj poškodovala.
Dolgo je terpelo, preden so naši Ijudie spre-
gledali in spds^nali veliko dobroto, če gospodar svoje
pohištvo zavarje pred škodo ognja (^asekurira}.
In še vsi ne spoznajo tega!
Kar pa zavarovanje zoper škodo toče za-
dene, je se bolj žalostno pri nas; od tega le ma-
lokdo kaj slišati hoče. In kako silno silno potrebno
bi bilo to! In kako lahko tudi!
Če bi pri nas gospodarji kaj prave skerbi
imeli za svoje polje, in če bi bilo kaj prave
bratovske ljubezni mtd nami:, kmalo bi bilo
velicih nadlog do toči konec.
Kako nek?
Vkup bi stopili v vsaki deželi vsi kme-
tovavci, od naj manjšega do naj večjega, in vsak
bi vsako leto plačeval za svoje posestvo kaj ma-
lega v kašo za točo.
Kakor so sedanje aseknracije zoper škodo toče,
straši zares marsikterega veliko plačilo, — ali
če vsi kmetovavci, v vsaki^deželi posebej,
stopijo ▼ tako družbo, ktera bi se po pravici bra-
tova! na imenovala, bi bilo letno odrajtvilo tako
majhno, da tudi naj bolj ubogi kmet bi tak
znesek lahko plačal ali v dnarji ali blagu.
Krajnska kmetijska družba je* lani predlog
storila: naj bi vladavsacegaprimorala, da se mora
asekurirati, — al ker bi ljudje berž hrup za-
gnali, da se jim spet nov dav]| naklada, se ni
nadjati , da bi se to šiloma storilo.
Mi pa vprašamo vsacega poštenega kmeta:
ali je to davek, če plačaš 1 goldinar, v nesreči
pa potem 100 gold. nazaj dobiš? Če ti tudi toča
10 let prizanaša, 11. leto te bo že doletela. Da-
nes pomagaš ti drugim, drugo leto bojo ti po-
magali tebi!
Kako bolj mirno bi gledali potem ob hudi uri
sive oblake, s kterimi toča priverši!
Pa kaj ! če naši liudje tega nočejo spoznati,
čeravno je jasno kot beli dan, in če imajo sto iz-
govorov, ki pa vsi skupej niso vredni piškavega
oreha.
Pervo je po naših mislih: naj duhovni go-
spodje, naj Icantonski poglavarji, naj žu-
pani, naj učitelji in vsi umni kmetje in
drugi prijatli kmetijstva in srečnega ljud-
stva sedaj ^ ko imamo toliko nesreč po toči pred
našimi očmi, širijo med ljudstvo dobro-
voljne poduke: kako potrebno je, in kako lahko
je, se z majhnimi stroški o toči obvarovati velike
nesreče, če se vsi kmetovavci, od pervega do zad-
njega ,' združijo v to brat ovš i no.
Ta bratovšina — bratovšina sv. Primaža - -
se bo lahko napravila, če bo le ljudstvo po kmetih
povsod dobro podučeno. Očiten mu mora biti dobi-
ček, ki izvira iz take bratovšine, ne le kar po-
svetno, temuč tudi kar dušno srečo zadeva, ker
pomanjkanje in revšina sta oče in mati stoternih
nap&k in pregreh.
Bravci ^Novic** že vedo, da gosp. deželni po-
glavar na Češkem je izdelal osnovo take aseknra-
cije zoper točo, in da c. k. ministerstvo bo nek po-
dalo to osnovo tudi drugim deželam v prevdark.
Naj bi te naše besede pripravljale saj pot, da
se od vsih strani dobrovoljno sprejme tista osnova,
kadar do nas pride.
Nova cesarska postava ,
ktera zadeva služnosti ali servituie v gojzdih
in na druzih zemljisfh.
(Dalje.)
§. €• tega patenta razklada opravila, kijih
imajo cesarske gosposke (vradnfje) zastran odku-
pljenja in uravnanja, ter pravi, da:
a} gosposke morajo tiste dela, ktere zadevajo pra-
vice v $. 1. pod številkami 1, 2, 3 a) in v
%.2. naštete, same iz svoje službine dolž-
nosti opraviti;
b> dela pa, ktere zadevajo pravice, ki so v§. 1.
pod Aevilkama 3. b) in 4. a) in b) naštete,
imajo le ti st ikra t opraviti, kadar jih kak
vdeleženec za to zaprosi.
%. 7. Za odkupljenje kakor tudi za uravnanje
ktere koli vživane pravice je treba pozvediti in na
gotovo postaviti:
a> kakošen je ti vžitek, in koliko obseguje;
bi na k ter o pravic o (pravno razmero) se opera;
ci ktero zemljišč (kteri grunt) zadeva;
dj kdo to pravico vživa, in kdo mora to vži-
— «34 —
vanje dopisati aH terpeti; če pa gre ift kako
v kupno posestvo 9 se mora pseveditfr It ter i
80 vkupni posestniki aH sopeeestMki;
e) dalje -se morajo posveditf tisti aogodki , is kte-
rih je mofoie odločiti: kako, kolike caaa in v
kteri merT se tma vživeti tista pravica, ktera
se ima uravnati;
f) se imajo pezvedtti tiste daviine^ ki jih Je
vživavee dolžin nasproti posestniku obteže«-
nega (služnega^ semljisa odrajtovati;
g) posledajie se imajo tudi vse tiste rasmere in
okoljšine ponvediti, is kterih se bo dalo raz-
soditi: ali se bojo dale te pravice odkupiti
ali pa le uravnati (regulirati) in pa kako in
koliko (po $. 4. in S7)
$. 8. Da se to zve, je treba vse vdeležence
(lastnike zemljisa in pa vživavce služnih pravic)
caslisati, insosebnodersati se tega, kar oni enako
in edinoglasno povejo.
$. 9. Gosposke naj si kar je le moč po svoji
složbfni dolžnosti prizadevajo, vsako delo, naj bo
odkupljenje ali uravnanje teh pravic in tudi prepir-
ljive reči, tako opravljati, da se vdeleženci (.po-
sestniki zemKisa in pa vživavci pravic) z lepo (brez
pravde) mea seboj spravijo,
Vdeleženim je na prosto voljo dano , se med
sabo tako zedinitt, da se za odkup dotičnih pravic
ali nekaj zemlje odstopi (prepustr), ali zne-
sek v gotovem dnarii izplača ali na kakošno
vižo zavarjerzagvisaj, alidase kakosno drugo
odplačilo dk , an da se (po ^. 5. c) med sabo do-
govore (nastopijo) , kako bojo namesto odkupljenja
tiste pravice le uravnali ali v red djali.
Tak dogovor se sme le tistikrat overati , če bi
bflo temu nasproti . kar le-ti patent , sosebno glede
na kmetijstvo splon, zaukazuje, ali pa, kader bi
se bilo po pravici bati, da se dogovor ne bode dal
'Izpeljati.
$. 10. O tem, kar se ne d& z lepo (brez
pravde) poravnati, bodo zato postavljene go-
sposke po dokaznih pismih, gosposkinih sodbah
in po izvedeni postavni posesti razsodile, in se
pri tem deržalc zlasti zaukazov te^a patenta, po-
tem pa starejših deželnih in političnih postav vsake
kronovine in občnega deržavljanskega zakonika.
§.11. Kadar je gotovo, da ima kdo pravico
kakšnega vžitka na tujem zemljisu in da se je te
pravice posluževal, pa se vendar po določilih i.
10. ne dk na gotovo postaviti, v kteri meri ali
velikosti mn to vživanje gre in v kteri
primeri se ga imajo deležniki posluževati,
takrat se po pravilih te postave mora ta mera in
primera po srednjem prerajtu tega vživanja
od leU 1B36 do konca leta 1845 določiti.
Če bi pa fz te ddbe ne bilo dovolj izkazov, da
bi se mo^la ta srednja mera prerajtati, ali če se
pravica m mogla vssko leto vživati, se mora mera
vžitka, ki komu gre, po zvedenih možeh na
letni znesek ustanoviti.
$. 12. Ako bi bil vživavec pravico svojo zo-
per pogodbo (kontrakt) vžival, ali če neravno
po poi^odbi ravnal, v vzivanju pa vendar postavno
določilo prestopal, m« to ne sme nikdar v
dobro Wti«
Nasproti se pa tudi ne sme v rajtingo
de vat I, ako bi bil vživavec za nokeMko časa od
služnosti podven&enega zemljisa zato manj viivai,
ker se na njem ni zadosti pridelovalo, ali
ker so nesreče vživavcu kaj živine pokon-
čate« Pravica terja, da se eavoy tacih okoljsin
viiravcu shižjA pravic krivica ne zrnči.
|. 18. Ge M pa vdeieienei niso po $. H. in
tih spraviH ta sedinili, se mora, glede naokolj-
e v S* 5. omenjene in po $. 7. poavedene, raz-
sodba storiti:
a) ali se imajo pravice popolnoma odkupiti in
kako, ali če se imajo le uravnati;
b) ali se imasaj nekoliko te pravice odk«piti
in kako, in koliko naj se je po tem takem
uravnd;
c) zadnjič : ali se ima morda pravica tako urav-
nati, da bode ta uravnava le za toliko ali
toliko časa veljala, in da se mora, ko ti
čas preteče, pravica oakupiti.
T teh razsodbah morajo biti povedani vzroki:
zakaj se je tako in ne dmgae razsodilo.
$. 14. O razsodbah: kako se ima kakosno
vživanje odkupiti, imajo veljati sledeče 3 pravila :
A. Ali naj se odkupni kapital v 8 mescih potem,
ko je razsodba pravno moč zadobila, izplača
in sicer, kakor si lastnik služnega zemljisa iz-
bere: ali v gotovem dnarji ali pa v dol-
žnih pismih, ki jih odvezni zalog (fond) za
sinžno zemljise izda^ ako je po odločbah ff. S.
takosen odkup dopusen, in če lastnik služnega
zemljisa ne terja , da bi se pravica z odstop Ije-
njem primernega aemljisnega kosa od-
knpila*
B. Ali naj se odstopi en kos zemljisa za pravice,
ki so v $. 1. v odstavku 1 , 2, 8 in v f. t.
imenovane, in scer:
1) če lastnik služnega zem^isa to terja ali do-
voli, al pa
S) tudi zoper voljo lastnika, če so
a) okoljsioe take , kakor so v $. SI. popi->
sane, in ako pravica ne zadeva zgolj kakega
postranskega vživanja (Nebennntzung) nt sluz-
nem zemljisu;
b) če lastnik služnega zemljisa v postavlje-
nem času ne plača odkupnega kapitala ne v
gotovem dnarji ne v dolžnih pismih, ako po-
stava v $. A. a) ni temu nasprot.
C Ali naj se zemljišč razdeli v vsih tistih okolj-
sinah, kjer se po naukaau g. d. v kupne pra-
vice več posestnikov ali vživavcov
(el^j* $• ^* odstavek 4.) odkupiti smejo.
(Da^e sledi.)
Kakšna je sorodnost Slavenov z IndiancL
Is rokopisa; »Kdo so bili Noriosai in Paaoasi, Kelti *Ii Sloimei ?c
(I^ftlje.)
Slavska, boljs rooeno viadiika rodovimi je
po preiskovalcih oeenih otsogi^sCov ia Ustefikov naj
mUjsa, M oe jo naj posoaje is ImNo v £aropo pri-
aeMla« Tali ca« a njanofa preaslovaa{a nam noben
hiitariok fsvirnik no pavi.
Vi nd lik o plstoe jo Is Indie korsčlla skoc predajo
AsIOt verjotoo coz JBMeapoDt '), In od oodot daljo v po-
krajino med Driaom^ BrUom in Jadranskim moijiem ieioio,
■koa dofae babjih s:or (msntos baobii ») dalje skos jn-
') Dmfi f9% si bil me^oi, kakor ees Helespont, kteri jo
morebiti eskrat eelfaa bik, ktera se ja se 1» skoc presihM
stmeljske prekicijt rastergala. Pe aieiji |e take silaa
roooiica tesko v Earopo prišla. N^ slaveBski neeni noU*
ti pot bolje presodijo; vreden je ostrofa praskovMga.
*) Bs fiia 0QTi, kakor Ptolomej piso, Je sdig poforje, ktar»
po krajih rasnih ima railiena imena: SkardnSt De-
spotdns itd.
^ »8S —
lifto plaaiiio , •<! oid^t jo on voja m raiprMlirala tkM
^•noo lu MTddi^ luUo in M ^ riMkih vrti DMeKla
pod iMODOM V ono tov.
I^rvira Toja pa ao >» raatogaila d» pokm^ft
L#ha ia liaro pod iamo« Robotcov (Rotor) is
VindoliMDov^ — trotja jo okoodla pokmjioo OMd
Adrlo io Tatro pod irlamilni inoai Noricaoov^P^a*
• o^noav, Ilirov tproprla dicU |,lliri^ — Plini) in jo
vojico laitoirovala doli do 8 roma in Tiso, in ovojo
•inavo pooiala oos tatraaolio iewro (karpate) do kolciokogs
tnN(jo. kjor jik upol pod imonom V I odi *) nAJdomo.
Prikod coitiokik narodov (v loUk 8M^8S» pred
CrM.) in raasirjonio traokik (Gotov in Dakov), po-
nnoja pfivlkrai|o ^or mano ki k (MarkoaMoov jo Kva-
dov) jo odiaoat vlM&oko^a plamena prorosala.
Zlo BO ml- sdf^ da jo oo ona dmira vindiika
kotva ia Indio con Kankan Itoračila v pokrajine mod
Dnootrom In Dnoprom, ktero pa eta ifndaj pod-
janada Skit ia Sarmat, adatato priieloa con Ural^
^lona rodovfne nolto barvo, oomiliokoi^a jeaie«
nofa ofobla, ktera eta vlndiakomn eovornonNi plerooan
akalila indiski ni vel in njemn irotevo nekaj Urtarekof a
Tcepila. Severne vindiiiko ke*v» je tndi raakoeil German.
Vindiflko pleme tak raj tatranekik |ror, krajAdrie
in rcA[e Jarne (Arno) je dolira živelo erečno io vnivalo
klafor nrird. Tnrjani 00 aloveff v nmetnoetik fn eo Mit
«citolji Elma; Sabini eo roparekim rimekim einom pu-
oCni OTOjo keero io tako dali epoietek posneje! teleent
moči; slovenski rodi norlMil In panonski 00 bULelavnlna
bojiitvn in pri of^njfižn , dokler jik nI Isselovanje celti-
tkik narodov etlskovatl sačelo in Rimljan volčje prirode
njik podjarmil in njfkove eamoetainoeti satčri.
Ittdieko rodovfno pa je prieiKlo evojo pervo domo-
tIbo napnstiti povečanje In pomnoienje. Pa, ka-
kor je to pomnoženje člene ono rodovfne rnadrusllo, tako
Jo tndi njftov j en i k razklalo. Lepo ptse o tem pre-
učeni E I ckkoff «).
*) Is »AsMii^«« Virfillove se vidi (Aeo. I. 249), d» eta
libernitki ia voaetki red bila serodae; ker pa se po
Servia (sd A<ia. v. 243) ViB4elieani ta4i libaraiiko
pleme bili, nemore nobeden Libnraov in Venetov
trsiklm Ilirom pripisovati, tndi riadeličsnev ne k
Goltom. Ker pa se Veneti loo^o po sofsh, oUseil«
ia Jesika od CoUav kskov Polybi (H. iT) plse^ k^ so
todia drassfa bili kakor Slaveai?
^) Eichboif T »Boropa nnd Indiea« na strani i. ia &. pravi;
Das Anwachsen der Menschoafamilie vervielf&Itifte die
VerhUtnisse nnd Boderftilsse ; der Srffndnni^iif eist veran-
derto dle saohliehen Oo^nst&nde, nnd bemaoktifto siek
des Natarrsiekss^ nm es sn seinem Nateea aneawea*ea>
Ve« da aa masste dio 8 prasko sii«leiok mit dem Mea-
schen w a oh s on« Den Raeola der Aehniiebluit felfend
fini: man ae, die Grnndlatite von dem Binseivreaea
aaf die Oattnn^, von dem VTirkliehen anf das 6e-
daokte tbersatrafon ; nmi treanto von jedem DtnfO die
Biceasekallsa, am sio aaf veraekiedeBO f leiohaKiffo Ober-
satrafon} maa aatersehiod die variherfoheade Haadlaaf
von dem bleibenden We6en, das sie verricbtet; maa ver-
mi^d die lastile Wiederholanf der f leiohen Benenna^coo
dnreh die Amrendnag eini^er bekannten Wdrter; man be-
etimmlo oadNoh die JMiloa, die fleit- nad OrtsverhaltBlsse
nnd aUo NeboaasMtftBdo. Bo MUelen dio lof isohe«
Tbolle der Bedo, wel«he dem m^icUictai VeiaUado
selbst dana fe(enw&rti|^ aind, arean ersio aieht aasdrOskt,
sieh dentlieb in der Sprache ab, aater den Fermen der
Binf namea 9 dor Bigenscbafts-, Handlongs- nnd Znstands-
wMer, der Fflmdrtor aad dor BestimmaBf8w5rtor. Dio
gogeaseiti^ca Besiohaa^en der Oofonst&ado nnd dio f e-
annero feaoislinnBO dor Hnadiancea vevmaani^tictea
bald diode Bodotheilo selbst dnrsh DokUaatioa aad Co^Ja-
fation. Um so violea Brfordeoiisssa, so vielen Noben*
bestimrnan^ea einer nsd derselbfa Vorstellnaf se fsna<^
sen, konntoa die Wdrter AnCMfs se ansamrnoafastellt
werden, dass sie s&mmtlieh ihre Geltnng behielteas nbor
dss bostSadIfo Basammensteboa der Bilbon, welebe boi
dom wacbsenden Beiektknmo aa Vorstellaacoa siob aasaf-
Kakor 00 jo joaik, tako ao je tadi Isaima vam
popačila. V po i vi ovoji de^ 00 vai aiiatski narodi
oora v aamoira adinoira Boga faaoli. Bil jo (•
oalanok bosjof a ranodanja, SlodI oee«> % aamog«
odinogra teogm eo najitojo do pri Gorfcik ia Rimljanih«
V orfejekik poamak 00 horo: ^Vsl Bobrovi o o ono«
Ena moo« ono boaanstvojeCave^aeliki vrodnlkovota.^
(Orfk. frm9. IV. itrm$B4). Valorl Soran pravi:
Jnpitor omnipoteas, rofam rez ip«o» Deasnino
Profoaitor, iteaetrisqno Donm, Dens nnns ot idem*
(S. August. de dv. Det IV, $. Vil 9.)
Temn podobno irovori Synesi (Himn, tli)
Sv naxriQy av &'s(T(n iifjpiQ
2v &'aQ(TriVy (Tv ds ^Ivg^
Brnkor piše enako od Kaldejov CHUtitr, erii.
/Uoi. II 1. 18.): ^Deo, qaam snmmnm raaximnmqoo ve-
norantnr, Adad nomen dod^rant. Ejas nominie Inter-
pretatJo si^^nificat' unus.^ C9^'J* Macroh. Saturn IZ8,)
Ravno tako je bila tadi vera v eamepn edinega*
Be^a pri etarib Gor mani k: Reirnator omninm Dene«
cetera enbjeeta atqae parentia^ — plktTucM C^ermamcSS.)
In tnilf v Indlaktk bnkvak Tedae ee bere, da jeeamo
eden dnb veliki , kteri se velf eolnce (Asiat, tUte&teh.
VUl 89r.) - Tiste botve iadieke rodoTioe, ktero 00
00 naj preje ločile In h28eQle, io se obderžale v ovo-
jem baenoelovjn enovoretna (einf sebe) božanstva • ktera
nfeo dmi^a , kakor vtoleeeno (personiiictrane) moči na»
tnre. Zato Ima k el tisk o bssnoelovje cofe podob e^
todi f ermaneko ne v6 nič od avatar. To je živi
dokaz, da eta 00 te betvi najpreje, pred VIndisko Is
Indie presolile.
Sledi božjeira rasodenja so 00 nmlraj boljo E|:nb-
IjaTi, In čtovok 0I je, kolikor več oe je ločil od pozna-
nja postav natnre, njenih nsrokov io delovanj, zmišleval
novo božanstva. Tako 00. nastalo a vat are indiškikbo-
žanetev, ktere je naj ml a j 00 indiiko pleme, ki 00
je iz Azie v Enropo proeelilo nalmre vindieko, oebo)
prineslo In jik v ovojem bogočaetju ohranilo, in eicer Vindi
lakraj Danaja,'kiov ao v voči odinooti ki ooloeti
■ivoN, oolč indiika imenovanja bo|rav, kakor Sarja, Via-
draaa, Janbrama, Mitra itd., in Imena po borih totik,— ^
oavorai pa, k«r 00 odrozani kili zgodaj od pra*
aieiia (Uvommm), 00 v teka caaovloMna poaobili. Taka
Mdto zapopadomo, zakaj noamki kronieti, ktori eo naas
ootaaiio ooveraoviodlaluira baeaoolovja zapioali, njikevik
bobrov po indlofcib Imenik 00 imoni^o, čeravno so vea
vlaetitoeti in voi obrodi čioto indiski ostali.
(Bnke sledi).
Novičar iz slavensklb krs^eve
im^Trbov^ na Štajerskem 20.juii€L Keraeit
ob deaetik pri nao Uiekalo, gromoie in troalNila,
da je kUa gvosa, in jo hada vikia trikrat ao ponovljala^
ia po nokUrik oosoekak Trbovoko fare toča veliko T
hdrlieh verbanden, nnd allea Oedankenverbindnn^oa go-
mass aosammeniraehaen, brachte bald die oine oder dio
andere derselben sn der blossen Rolle einer Vor- oder
Bndsilbe herab; sie vereiaioten sieh bei ihrer Vor&nde*
rnaf aad ihre Vereinionnf ward bieibead; saitdem sat-
hiolt eia Wert mokre Vorstellnaf ea, dio 8pra<*
obe hdrto anf sioh in dom sn onf cewordenea i^roiso mnb*
sam sn beive^ea, sio 8chwang sieh empor and wnrdo
vielsilbif.
Oio Bpraeko bat an^ookSK BJno na soia, aad ikro
obeaso jaaanif fUtiffo ids sckneUe Kaiwiokolnac treaate die
varsohiadeaoa Vdlkenehaftea. Bald daseb G s biro o,
VUsae aad 11 eero, darok frasse £wiosehear&nme^
aroMbo darok JBrdrovoIatioaaa aook verfrdssert wnrden^
fetrennt, bildeton dioss Voikoraekafiea ihre Bpraehoa as-
ter dea verschiedeaartif stoa Blafiassea aas^
aio vorarmto doroh Rohkeit, sio veredoite siek darolL
bArcerlioho Gosittanc itd«
~ £86 ^
•IsriU, mi j« m misel priilo, kake potrebne im je ka-
ker seper egenj ta4i sopar ekodo leče savare«
▼ atl 00, in moram povedati, kako je |;eaped Anten
Bisiak, nekda^l Cijmoster pri Sv. Martian na Pohor-
jlh ▼ epodnjem Štajerji evoje farmane ▼ ti sadovi
lopo «a varoval. V avejem teatameatn 9*^0
je namreč aa farmane en kapital isročll, a
tem, da naj ae ebreati(čiDii) vsako leto dajejo
sa škodo, kiero bi v fari toča storiti ateg-
nlla. Ako bi pek eno leto ali več let toče ne bilo, naj
ae obresti aopot raaposodijo, da kapital raste. Na tako
vižo se jo omenjeni kapital se čes 12.000 fl.
sa Smarske farmane naraste!, ki lepe obresti in
% njimi ob časa tdče sladko tolssbo daje.
O da bi se nasIo več tacihdobrotijivihmož> kakor
je bil vse hvale in postovanja vreden rajoiirospod An ton
Bisiak. (Anton Bisiak je bil leta 1742 v Vipavski
fari na Krajnskero rojen ; njegov sivljoDJopis je nekoliko
T ^Drobtincah** leta 1851 popisan , ali vse prekratko; jez
mislim sčasoma obširnejše slavoeipa moža občerkati}. J. H.
1% Planine nad Černomljem. 2. jalia popoldne
ob četerti na 6. se je pri nas toča tako nsala , da je
pobelelo; od Nemške Loke pridsi je sedela nekaj Kopriv**
Diske fare, Planino in Čermosnice. Goricam , ki spod lese,
je prisanesla, in to nas več veseli, kakor ko bi se bilo
tema nasproti sgodilo, ker crrojsdjo, v lepem ocvetelo,
veliko obeta«
Kaj bojo djale ^Novice^ ^) soper lok, ki gm ik
rabijo srabijivi (irarjoTi) v ti nesnažni bolesoi? Od
blasča stolčejo kofeoike, jih v repnici 24 nr na-
močivsi se namažejo s to vodo, ki srab is života po-
teirne in ^a posuši, tako da se je enkrat namazati do-
volj. Blnsč je rastlina, ki se kot fažol na kole inirer-
movje spenja; korenino ima jajca nalično in sernje re-
deče. Telicam je možoja , prec ko pripuščati začenjajo,
jako koristna : asle se na vimenu obvarjejo in veliko več
mleka imajo, K.
Od ^. Andreja i% Moravske fare. 11. dan
tefa meeea je bil sa nas dan žalosti In nesreče take,
kakorsne sedanji Ijadje ne pomnijo. Ob dveh popoldne
ae je privlekel sivočerai oblak sem od Mengša, in kmalo
ae vdore med stresnim hrusanjem In greoMnjem saba
kakor oreh in tudi kakor kurje jajce debela toča , ktera
je pet četortio ure s majhnim pronehanjem stresno tolkla.
Začela je na Men^skem polji, in je sla česDobov-
ako,- Ihansko, Moravsko, Bla^rovsko, Št, Ož«
Taldsko, In Št. Gotrisko faro; žalosten sled sasabo
pustivsi. Žito , ktero bi bilo ravno ti teden sa žetev
«£rodno, je večidel do čiste^^a smlatila. Pooebno huda
je bila v soseski sv. Andrej a tukej; v kratkem rečeno,
je vse , koF je bilo na polji žita In drosof^a sadeža, prav
do čieteg^a pokončala. Vertno drevje, ktero je tetoa obilno
aadja obetalo, stoji zdej s vso razbito kožo čisto bres
•adja in mladik , kar se gm ne posuši , se več let obresti
ne bo moglo. Strehe so rasbito, posebno ktero so s ce-
g\om in skerlroi krite. Revsina je pri nas tolikanj veči,
ker je večina prebivavcov te soseske že delj časa sko-
rej vis živež kupovati mogla, in le v dobrih letinah ko-
BMJ ishajala, ker nam kamnitna semlja, puetcmu Krasu
podobna, le pičle pridelke dajati zamore, in ker predlan-
skem 26. dan ravno tega mesca zvečer sta nam toča in
atrasnivibar globoko rano usekala, ktero smo si letos s
*) Vred Bistvo se ne prederkse o tem aie rloi, ker ae t6:
kaj Je »bloBO« t Vaših krajih f ime »bhiše« tKsfano pri
nas sa »br^onio mbro«, pa tudi sa »thaAvs eomnianis«;
pepis Vaš se prilese skor obema rastljinama. Prosimo
Vas, da blagovolite sekoliko omenjeiie rastliae v pismo
nem poslati na ogled in na nase stroške. Vred«
obilBimi pridelki n^oliko saeeliti upali; pa Boga aa «a«ni •
-^ vaa naae upanja je proč. Polje je adaj vsa prasom-
in sa ajdovo setev pripravljeno; pa ubogi Ijadjd Blaaajo
sa aeme ajde doati in tudi daarja ne, da hi je kupiti
samogli* Straena revsiaa ia lakota ste nam sa pataosi^
preden ajda dozori, nam je glada poginiti, ako ae tmm
debrotljivi ljudje, posebno naal alovoneki bratje , ne.uaaal-«
lijo. Kdor so nas usmili, naj poalje milesino goapodm
tehaatu v Moravče, ali pa častitemu vrednietvu i^BJo«
vic^, ktero bo milodare gotovo dobravoljna sprejemalo ^3»
Janes Lavrao, župan.
is Krajneke okolice. V torek na večer lo po-
noči jo rassajala toča v taki občirnoati, kakor so so ve*
Uko let ne pomne; pod Bistrico sačemel je segla če&
Naklo , celo Krojaško polje , na desni čes Bitaje in dalje^
aa levi čes Čirčiče in dalje, proti Ljubljani do Meje.
Aasun reži je bilo so celo male žita v keselcih; kar je
pod nemilem nebom bilo, je čisto pokončala; a k od a je
grešno velika; skor celi krajnski okrajni je vzeim
vse, kar je na polji bilo.
^ Ii seroa rado.
Vred.
Novi(^r iz mnogih liri^evo
Naj višji c. k. sodnija na Dunajl je določila : če je
kdo svojo oporoko (testament) sam pisal in podpisal, pm
je tako slabo pisana, da se brati ne more, jo pri vseiii
tem vendar se veljavna, ako so umetni pisavci v atanu^
iz tistih čačk zapopadek pisanja izvediti. Ravno ta višja
sodnija )e'tudi določila.' če se po smerti kakšnega čloreAa
najde zraven testamenta več kodi čilo v, ki so bUimi*
rejeni v različnih časih , smejo pozneje napravljeni ve-
ljavni biti, ako se po pričah in druzih okoljsinah akaže,
da je rajnki te misli bil, da imajo Je nektere teh pisem
veljati. — Po cesarskih poštah celega cesarstvu se jo
letošnjega mesca maja razposlalo 3 miJione in 366.000
pispm, lani ti mesec le 2 mil. in 924.000. — Nek Do-
najsk časnik hoče voditi, da sa Sekovskega škofa
(v Gradcu) je nauMnjen grof Attems, kapitular stolno
cerkve v Salcburgu. — - Mesca oktobra bo v Zagrebo^
rasstava domačih obertnijskih izdelkov In kmetijskih pri-
delkov; za darila, s kteirimi se bo izverstno blago po-
častilo, je določil gosp. ban is deželne kaše 800 fl., gosp.
nadškof Zagrebški pa 15 coklaov. — 8v. oče papež bojo
nek kmalo razglasiti dali nov ukas zastran zakonov
med ženinom ln*nevesto, ki nista ene vere^
dosedanji predpisi bojo tem zlo premenjeni In taki zakoni
80 ne bojo lahko pripusali. — O tarsko-rasovskem
razpertju ee s o n o v o odgovor rusevakega eara na tisto
pismo , ktero mu jo bilo poslano po sklepu angleške, fran-
coske in austrianske vlado z namenom , da bi se z lepo
končala ta pravda; vendar se od vsih strani apa, da so
bo dal car potolažiti* T ura k a vlada oskerbujo s mesom
in kruhom armado angleako in fraaooskona morji; vsak
dan plača sa to 15.000 frankov; če ne bo kmalo kooca
te zaderge, bo opešala Turčija na doarju popplnoms»
Rusovska armada znese v Vlahi! 50.000 vojakov. —
Knes Černogorski bo nek na evet svojega atricaJar-
jeviča poslal deputado s pismom do Sultana, v 'ktorom
mu bo na snanje dal , da spesni sastito (varstvino go-
spodstvo) turskevlade čez Černogoro proti temo, da
soBerdain se 2 otoka primorskaČernogoridodajo.
Za uboge Moravčane od toče zadete. .
Gosp. I^naei Toni, posestnik v Mitrovici v Slavonii,
2 gold. , — gospod pod nadpisom : »dajte in se .vaiii bo dalo«,,
a fold., — gosp. Juri 8terbeno, petošolec v Novem mesto,
1 gold., — gosp. Pretner Joief, kaplan v Barovnici, 1 g\č^
Natiskar in založnik Jožef Blaznih v Ljubljani.
kmetijskih, obertnijskiii in n&rodskiirreči.
|iloTlee iiMiOo ▼ LJakljMii[
reo T flr«4t in taboto.
Velji^« saeela leto pa pMti
4 fl. , 9eer 3 fl. , «• f ol leta
ZtL. po pogti,9cer I A.2|01^.
Te<^a; XI
V sredo 27- julia 1853,
iMf 90.
Od drčnaie na IJabljaDSkem moitrju«
9p<Ml MivlLo bieoir Mkf akr Sflhoiiat t).
¥eJfko deMijft se Je potreboTalo, Ljubljansko
imiirje na suho djati , in sares lepega dela se je
že dosto doverailo. Čast In hvida blagim vladar-
jem, ki so to važno delo djansko podpirali , — čast
in hvala pa tudi možem, ki se niso vstrasili veli-
canakaga truda in so. moško premagovali vs^ overe,
ktere se takemu početju nasproti stavijo. Bogato
žito se ziblje zdaj tam , kjer je prederzni lovec ne-
kdaj po vodni divjačini strejgel ; poslopja so pl^stav-
Ijene zdej tam , kjer so kadaj makužke valile; terdna
in gladka cesia pelje zdej tam, kjer so nekdaj le
ponoonj vrani tavali; — nezdravi vlažni zrak, ki
IZ močirja puhti , je zginul za toKko , k^difcor se je
močirja predelalo v rodovitno zemljo.
Tisti možje so spoznali, dana obdelovanje
zemlje se opira sreea dežele in njenih preblvav-
cov, in da vsaka ped zemlje, ki se pridobi kme-
tijstvu , je kapitaJ z gotovimi einži.
Res 2 da je veliko let preteklo, preden se je
moglo kaj opraviti, — ali, kdor zdaj ogleda mo-
ciije, mora spoooaii : dadelo mojstre hvali. Go-
tovo ne bo noben prijatel domovine zdej memo spo-
minkov «el , ki «0 začetnikom tega imenitnega aela
postavljeni, da bi se spodobno ne priklonil njih slavi,
in v duhu ne rekel: živijo!
Oral poh} zemljisa , ki se je nekdaj prodajal
po SO kraje., se Bog, da ga je kdo hotel, vetja
sedaj 100 fl. in ae čez. Kakosen razloček ! - - te
tega 49e ni ravno preveliko let. Kapital tega zem-
ljisa se je povzdignil za več milionov, in se bolj
se bo poviksal, ko se bo število prebivavoev po-
množilo in ta zemlja še na višji stopnjo rodo-
vitnosti povzdignila, ktera se še doseči
d d. Dosto je še močirnega nerodovitnega, in to,
kar je že obdelanega, bo donašalo še veliko
▼ eei pridelke^ alo se to zgotovi, kar bom na-
sretoval T sledečem«
Ves tukajšni svet obstoji zgor iz šote 4 do
S eeVljev globoko, — pod to je cerne persli za
eevelj ah* poldrugi čevelj debelo, in pod to je ilov-
nati lapor, to je, ravno tista zemija« ktera je
sa vs«ko oli<lelsvanje naj bolji, aso se more
pomešati s <cerno perstjd. Med čemo zemljo in
ilovnatim faporom je sedaj srednje poveršje vode.
Vsako leto se za nekoliko paveov zniža lega
šote po tem, ker se zažiga; za toliko pavcov pride
*^ Prioiijoee veratice «im apiaal pa oi^ledoranji Ljubljanske^
■laairja (Naraet), ki ^ mi je vprieo i^oapad predaedaika
ia tijnika knetijake dra&be pr(Jaino akaioval (oap. Pod-
kri^aek^ Tradnik gospodarstva Ljnbljaoskega mafistrata.
Pis.
tedaj poveršina močirja bliže srednjemu vodnemu
poverg[ju, in če bo to nekoliko let tako naprej šlo^
bo včs svet le k večem za poldrugi čevelj nad
srednjem poveršjem vode, inpovodojibo bolj pod-
veržen.
Zraven tega je tak svet , kakor vsakdo ve,
zmiraj bolj merzel in manj rodoviten, kakor
bi bil , če bi ne bil močiren.
Kar se s požiganjem godi, se godi tudi s tem,
da se šota reze, in ie še bolj hitro se ponižuje
svet. ^
Ca s^ mM Me za^igd m ^ njopi« pepelom
zemlja ne gnoji, Qi rodovitna; ker druge persti na-
njo voziti, ni lahko mogoče.
Tudi močiti (bewassern} tacega sveta ni moč,
ker enemu delu tekne voda , drugemu ne.
Velika druga nadloga so gmbni, kterihmora
zdej zares veliko biti, da se moča odteka* Po
grabnih gre sila veliko zemlje v zgubo. Če
rajtamo na en oral fjoh) le 60 sežnjev (klafter),
gre ika celem svetu $0(N) oralov v zgubo. K temu
pride vsakoletno delo, da se morajo grabni trebiti
m popravljati , če ne , zlezejo skup m vodptpl^ se
overa. »
Kako bi se nek dalo vsemu temv pojgiajgati?
Naj veči naklad (sac^ na tem 40.000
oralov velicem zemljisu se ni v^^ignjen^
in ti zakUd je spod ležeča ij ovca Čilo vaati lapor},
— ta se mora pripravna narediti za obdelovanje.
Če se to stori, ;zDa nekdanje ^Ljubljansko inpčirje
naj rodovitniši zemljiše celega cesarstva
biti,— pravi B a n|t t za Krajnsko in bližnja dežele.
Da se bo pa ta ilovnata zemim obdelovfiti z(i-
mogla, je pred vsem trebfi, srednji st^n Lju-
bljanice se za 3 do 4 čevljje ponis^ati^ in to se
zamore les tem doseči, da se Grubariev kanal
kar se naj bolj more zniža in porj^vnš, !n€or-
nov granen dostojno razširi in zniž^ Čp
se potem v Prulah tam, kjer en dellgublj^tnice v Gru-
bariev kanal odteka, napravijo zaturnice C^chleus-
senj, ktere se odprd pri veliki vodi^ in ^prd pri
majnni, da Ljubljanice dosto skozi mesto teče, ie
vsem pomagano. Tudi studenci bi potejn lože od-
tekali m manj b! bilo povodinj , iporčpitj cejo v I^o-
gaški in Planinski dolini.
Je to storjeno , bi 9e dala kron|t f e|eniy delu
na ččlo s tem postaviti, da se drenaza Il^pravi,
ktera bi za večne čase temu svetumočirnost
vzela in rodovitnost neznano pov;Bdignila.
Namest po odpertih grabnih, kterih bi več
treba ne bilo, razun tistih, kamor se studenci iz-
tekajo , bi se po podzemeljskih perstenih cevih od-
tekala voda , in bi se prestopal rodovitnost povzdi-
— 238 —
gajoči podnebni srak (Ijuft); sila veliko zemlje bi*
se potem pridobilo in sto io sto mostičev in mo-
stov bi tuai treba ne bilo. In, kar je se poglavitna
reč : kako lepo bi se dalo m o č e n j e (Bewasserung)
napraviti.
Vem. da tako obširno delo se ne da mahoma
opraviti, aa je dnarja in časa k temu potreba, —
aU če se vsi posestniki 2 dražijo, in jih vlada
v tem početji podpira, je vse mogoče.
Višji ležeči del močirja se da tudi le deloma
drčnažiti. Na nasvet krajnske kmetijske družbe,
ktera si hvale vredno prizadeva, po vsem svetu
sloveče drenažo tudi na Krajnskem vpeljati, bodal
častiti Ljubljanski magistrat eno svojih senožet
zraven Dolenske ceste pod nekdanjim Gromad-
ckitovem gradom se to leto drčnažiti. Naj jo zde j,
dokler se ni drčnažena, pogleda vsak, kteremu je
za te dela mar, kakosna trava rase na nji, in naj
jooffleda prihodnje leto, kakosna bo. Vidil bo
velik razloček že pervo leto. — Gospod Baum-
gartner že nareja perstene cevi (rorej.
Naj bi s pomočjo drenaže se pod vlado pre-
milega sedanjega cesarja Franc- Jožef a to delo
blagoslovjeno dognalo, ktero je tako milostno in
skerbno začel Franc I. in krepko napredovati dal
FerdiAand I.
Nova cesarska postava ,
ktera zadeva služnosti ali servitute v gojzdih
in na druzih zemljisih.
Drugi razdelk.
Posebne odločbe.
A. Kako Humne pravice (servitute^ uravnati
(regulirati^
Od lB$a in derv.
$• 15. Kadar se morajo vživane pravice po-
polnoma ali deloma ali tudi le na odločeni čas urav-
nati ali v red djati, je treba natanjko vse odločbe
tega uravnanja s pismom na terdno postaviti in
scer tako , kakor §• 4 ukazuje in kakor se bo v
sledečih predpisih govorild.^
$. 16. Vse dervašine *rn scer pravice les ali
derva dobivati (ako ne zadevajo samo suhljadi in
pobersine ali pa štorov in korenin) se morajo tako
uravnati, da se odloči: koliko se bo lesa aliderv
vsako leto ali ob druzih časih dobivalo, in na
kterem mestu se bo dobival.
Koliko se bo derv za kurjavo vsake sorte
(naj bo za ognjisa, fužine, oglarije} dajalo, se mora
vselej kaKor letna davsina izgovoriti po meri Du-
najskih sežnjev ([klafter'), in pa določiti: kako
dolge bojo polena, in kakosna v vsakem kraju
navadna sorta bo: ali lepe polena, ali bolj izme-
ček, ali butare itd.); — les za stavbe (cimpre)
in za drugo rabo, kakor za izdelke tesarske,
mizarske itd. se pa mora odmeriti v taki lastnosti,
ki se prilega namenu zadobljene pravice , ali v ku-
bičnih čevljih te in te dolgosti in debelosti, ali v
izrečenem številu debel, hlodov, rant odločene dol-
gosti in debelosti — in vse to se določi, kakor je
kje potreba: ali za vsako leto ali za daljši čas, v
kterem sme vživavec po večkrat ali pa tudi ves les,
kteri mu gre, na enkrat terjati.
$• 17. Pravica do pobersine suhljadi ali
štorov in korenin se ima le tistikrat vstanoviti na
letno odrajtvilo, kadar lastnik gojzda sam tožeU.
To določilo se ima po Dunajski meri In sorti derv
zgoditi.
Kadar se to zgodi, je treba po predpisa f.
11. izrajtati: koliko vži vanje te pravice na leto
znese. Koliko pa je tivžitek vreden, in koliko
derv je odmeriti za čisti dobiček, kterega je
vživavec iz pobersine in štorov za^ kurjavo imel,
to ae odločuje po «« 26. te postave.
od paimik frmvU.
$. 18. V razsodku pri uravnanju pasnili pra-
vic se mora ustanoviti: kakosne sorte živino,
koliko glav, v kterem času srni kdo na pašo
goniti in v kteri meri sme to pravico vži vati.
Ravno taj^o je treba v tem razsodku tudi druge'
služnosti v red djati, če bi združene bile s pašno
pravico; take pravice so na priliko: živino poptn-
jem goniti, živino napajati, — dalje, da se pašnik
ogradi ali zaznamova, čuvaji postavijo itd.
$. 19. Pri uravnavi pasepogojzdu ali po ta-
kem'svetu, ki je za rejo lesa namenien, se mora
določiti prostor za paao vsako leto, kteri
kosi gojzaa so za pašo odločeni, v kterem časa
in kako se bojo pašniki odkazovali.
(DaUe sledi).
Kakšna je sorodnost Slavenov z Indianci.
RmIoHI Davorin T«r$tmitik, \
Ib rokopiM.' »Kdo •• bili NoricMi in Panonei, Kelti ali 8lQ?eAoi?c
(Dt«e.)
Če to rsč arlobleje presodimo, ?ldimt, da glavii
b«c:ovi 80? ernih Vindov niso nič drasoga, kfkor p r o s t a vki
Indiokik imen v slavooska. Ker so z|:odaj svojo sa-
mo8talno0t z^^abili Io pod oblast dragih narodov
prisil, jim nI mogoče bilo svoje častjo tako razvgati,
kakor jasnim ^ kteri so brez dvombe po načina in- !
diskik braminov Imeli šole, v kterih 00 ae mla-
deočl podnčevall v verosakonskik reč^h, aaabiti tadi v
sTotem jezika braminov. Pri jožnih Slaveoih so se go-
tovo ohranili prepisi avetih bakev ,,Vedas^9 uParanas',
,,Gits^ Ud. , kar vidimo In 00 prepričamo iz toga , ker
na rimskih kamnih lastna Imena po tih bukvah
prejeta najdemo O1 kakor ^Vedins^, „Paranias^, „Gi*
ton*^ itd. Severnim je brez dvombo le uotmeno izro-
čilo obdersalo staro indiiko vero v poznejših časih , jaz-
Dim pa pismeno. Tadi člo?ek ima do verozakonskih
reči in božjih imen večo pobožnost In eastenjo, kakor
do posvetnih, zato tadi se imena bogočastja verozakon-
skih obredov itd. niso tako hitro pozabile, kakor imena
voakdaDjega življenja in občenja, ktero so zapopadooe
v izrazih jezika.
Da 00 sevemoslaveneka glavna božanstva ednaka
s indiskimi, oamo s sla venskim imenom, to vidimo iz
iadiako trojice Trimarti. Paalin C^^ftem Brmkm. strmi
i^O ptflo o Bji sledeče: ,,Trlmarti sen Triaitas indica.
Bz Menteotia^lD4oram Brama est creator, Visaa con-
servator,Živaest destractor, vindex ot jadez,
eoi animarom post mortom čara obtigit. Samserdami-
eam ,,trl^ significat tres, ^marti^ vero porsonam vel
corpas. Trimarti oea trinitas indica sant tros
personae etc.^ Pri severnih Slavenih se veli ta tro-
jica: Triglav (Vif 9. Otionis L. Z. e, IS,) fs so reče
od njega: „ideo oammam Deam habero tria eapita, qoo-
niam tria procarat regna, Id eet, eoeli, terrao ot
inferni^ (primeri: Brama, Visna, Živa).
Tadi po daha jezika olavoDokega je Triglav do-
sledni prestavek iadiakega Trimarti, ker Slovenec po-
men ,7glava^ tadi rabi v pomena ^oseba^, individaam,
persona; postavim: deset glav živine pase. ^
~'; Maiiar: Gcgch. d. Steier. I. 366, 368, 376.
— 239 —
IM boianttva Brana pomesi mm drafik tadi
toliko kot pravica >) rooniea, ▼eritao iEoUm- Siav.
S o h. 990.) Brana jadoak jo ▼ častjo in podobi io-
▼orni ProTO, kakor oo oan to Imo DOnoki kronisti po-
pazili in ktoro oo jo broa dvombo clasilo Prav4, Oovo
▼orna. (Mmšmu: dB DiU okoir. e. 9. sir, 8S, C»ron, S«a?.
tl59] PUru9 Aikkm$ JTmm. Cknmie, X. str. 909.)
Visnn pomeni po etimolofii noktorib jeaikooloTOOT
toliko kot jyTitei^, in ml smo že oposnali BOTordoslaTon-
oko božanstvo: Vit, Viiislav. Drogi jenikoslofci
'OW' B^ff' Oramm. 9tr. 44.) ispoljojojo ime. Vi s no od
irU|n»ia ,|Via^ intraro, habiUro, todaj pomoni Vi sna
jotrantiom ffloria, hospitom Dominos , protoctor, pro illio
pognans, Hostislav, Vitlolav, Vitoljob, nato eoska bo-
oeda -▼ittti*' oaloUro «).
Da vso to božanstva oevernoslavensko basnoslovjo
ponna, očijo basnoslovci (>'</• ^^MiM Seriptar. rermm
StTtiifrtf* sh* 141. J
Edna avatara Visnotova se je velela Pa ■'a s o ra-
ma, ktera po besednem prestavko pomeni: O os tir a d,
Radiir*^^ (^^^'' ^^''i"^ ^y'^- '^-^ ^'''^^ 2Sdaj aapo-
paderoo, čakaj je Radof ost tako do tonkoi:a podo-
ben Višnoto. Živa je obdernsia svoje indisko ime
todi pri severnih Slavenib.
Indra, Deos aerisettempeoUtis (i^oFF* S^*- ^^0
oe je malo poslovenila, ker na rimskih kamnih najdemo
Vindrona, to je., Vedrina. Litvanci jo imenojejo Po-
da ga, to je, nebeška, od j^dangis^ coelom Cprimerl:
jogoolovensko dčga, doga, iris, mavra), Roai pa:
P o god a od besede ^god^ tempos. Kakor je tempe-
rles in tempestas iz j^tempns^ naaUlo,takoiB ^god^
Pogoda, rnski isrečeno P a ga da. f^ee keri o tem fri
Heltnoldu: Ckronicon Slav. L cap. 84. stran 68 inHanus^Vis^
^SHseh. der slaw, Myth., stran 75, 960, 107, 110,978,960.)
Dalje so iz indfskega preložene božanstva: G o vin da
— v Volos, Stado, Hari — v Zelon, Zelen,
Corma — v Želv; droge so le malo premenjene, po-
stavim: BbavanI v Babo ^3, Hiranja v Gorinja.
fidor se globlejo hoče o tej edoakosti indiskega inslav-
okega basnoslovja podočiti, naj bere Kol la rove „Slavo
Bohinjo^ In izverstnoga dr. Haaosa basnoslbvsko delo :
^Wissenschsfc des slav. Mytho8. Lemberg IMZ^.
(Ddje sledi.)
Slovanski popotnik.
^ Omenili smo že, da je od c. k. ministerstva pra-
vosodja izdani besednjak tu pravoslovne in po-
litične reči todi v horvaškem, serbskem in
slo venskem jezika dodelan. Pristavimo danes, da ta
obširna 44 p61 debela knjiga, s ktero bo mnogim po-
trebam pomagano in se je nase slovstvo kaj slavno po-
množilo, velja 2 fl. 36 kr« Besednjak je tako naprav-
ljen, da nemški besedi jepridjana horvaška, serb-
0ka Cs cirilico) in slovenska; tako ob enem zvemo
pomiSn nemške besede v treh jogoslavensklh jezicih. Veliko
■) Brama tudi t indiskem pomeni: rasti IVaehstham, sata
loliko imen Rastislav pri severnih Sloreneih, prijaz-
nih niO^emo historisko ime TojToda koroskefa Rasti e.
2dikJ je Jasno, odkod toliko »Crescentias«, »Creseentinns«,
»Creseentia« itd. pride; so to prestavljeni Janbrami,
kakor smo na koroških kamnih našli — prestavljeni Ra-
stici.
^ Tako Je pod »Jupiter sispitaior« Toekrat indoslavenski
Viinn skrit.
-^) Pri noriskih Sloveneih se Je velela BhaTani Baba ali
mara, die Weltmotter, zato toliko Beba lastnih imen
BABBIV8, BABBIA na kamnih v Norika in Panonii. a
00 večkrat spremeni v e, primeri: lahek in lehek, krstek
in kratak, Jaro ia Joro itd. Ime se Je ostalo v psovkah
naroda. V severnoslavenskem basnoslovjn najdemo to in-
disko Bhavaai Hajo — noriski Babi Hars pod ime-
nom Baba.
hvalo vredni knjigi oo pridjani pregovori t omeojonih S
jezicih; slovenski se takole glasi: „Čo todi nasoia
knjiga ne zadosti želji, leta 1849 t& in tam brez ozira
na djanske razmere izročeni, da bodo plod komisijo , r
predgovero za hervasko stran omenjene, ena In enaka
pravoslovna terminologija ako ne vseh aostrlanskih Slav-*
janov saj vseh jožnih Slavjanov, se je, zlasti po krop-*
kom prizadet jo gosp. doktorja Matija Dolenca, dvor-
nega in sodnega pravdosrednika na Donajo, vendar t»
doseglo, da so bilo tri jnžno-slavjanske narečja ven
zvezek natisojene, nekaj za to, da bi se s tim bližnja
njih srodnost očitno kazala, nekaj pa za to, da bi se
t& nasvotovnni pravoslovni izrazi in izreki vzajemno
podpirali, opravičevali in dopolnovali. Upati je, da bode
olovenski pisatelj v njej marslkako koristno mervico za-
pazil. Samo po sebi se pa razomeva , da velja , kakor
vsak drog slovnik , tako todi nazoči pravdoznanski slov^
nik z omnim prevdarkom In v doho slovenskega jezika
rabiti , in ne sožno deržati so ga. Tako najdeš v njem
n. prt mnogo nemških im6n, kakor so: der Abgang,
die Abvvesenheit, derElngriiF In fremde Rechte , dasZo-
standekofllimen .des Gesotzes, in enacih brez števila,
so v tem slovniko kjekod, da so je prostor prihranil,
todi "B samostalnimi imeni poslovenjene , če prav so v
pisanja (v stiko besed) po naravi slovensine morajo m
glagoli prestavljati; ravno tako jo v nemškem predelku
(morda po nepotrebnem) sila veliko imen v drogom
sklona, napr. Einf&hrongs-, Eingaogs-, Erbs-, Feoers-,
Intabolatlona-, itd., ki so bilo poslovenjene zdaj n bese-
dami v drogom sklono, zdaj s prilogi, tu In tam s stav-
kom: kar so tiče itd., ki se pa morajo v pisanja take
prestavljati, kakor vsakokratna zveza besedi nanaša.
Kar se tiče natisa slovenske strani, gri ti se pri-
staviti, da je bila gori omenjena komisija po dokončanem
posvotovanjo izperva gosp. doktarjo Do lene o izročila
nalogo v komisii nstanovljeno izraze v red djati, dopol-
niti, za natis pripraviti in natisne popravo oskerbovati;
ker pa imenovanemo gospodo pravdosredniko njegova
mnoge opravila niso tega dopustilo, jo -delo to podpi-
sani prevzel In s pomočjo zasložnega slovenskega pf-
aatelja, gosp. Janeza Navratila, c. k. oficiala naj-
višjo sodnije, opravil.
Na Donajo 16. aprila 1853. Matevž Cigale^.
* C. k. ministerstvo oka je prejelo za tisk slo-
vaško aritmetiko od g. Čolena, profesorja v Ban-
ski Bistrici, in pisatelja 280 for. za njo podelilo.
* Izdal seje 3. zvezek 3. tečaja časopism ^k pro-
specho časo primerinych oprav na gymnaziich^, od prof*
Jongmanna v nemškem in češkem jezika.
^VLvovose natiskojo delo Joliana HoroskevMa
pod naslovom: ^Sviriat populamie opisaoy^ (svet po do-
mače popisan) in zbirka povedk ^Svvietojanskie Wianki^.
^ Njegovo veličanstvo je blagovolilo prejeti posve-
GOflije Kollarjovoga dela: Staro -Italla slav-
janska.
* V Karlove! se je zapisal v filosofisko očilisče
očonec, ki nobene roke nima. Bil je brez rok rojen;
piše z desno nogo.
Kratkočasnica.
Neki Anglež potovaje v Vnloncil se je zaljobil v
prezalo mlado ciganko. Mati njena ni bila zoper te
Ijobezin, toda terja, da Anglež njeno hčer za ženo vzame.
Anglež na to odgovori, da nima dosto premoženja, da
bi se ženil. Stara ciganka se začne na ves glas kro-
hotati ter mo reče: ^kako to? ti nisi bogat, in vendar
atanojes v dežeti, kjer je tolikšno bogastvo. S take
izorjeno tatico, kakor jo moja hči, znaš kmalo biti naj
vosi bogatin. Vzemi jo zaženo^. — Zares ciganska mati t
— 840 ~
NoTiiar iz stovenskfli kri^ev«
o* 1% Šmarja pri VoUperzi na Kairoikem
SO. juUa. Voiik del Koroikeir« paradiža ae jo ▼ dolfaia
labiioa aaaraža in žalaatl pranaDil — voerig popaldoapa
atraaoi toči« Kakor či^eroo, jo oellh S far, St. Marjota,
8t Aftibel, Volaporf , daarjo, Bi. Dlrich io Si. Aadrai
TOČ ali manj kado otolčooih, ncUda sar kolj pa Bt.MI-
liolska in Smarska. Pri nas jo akoraj colo čelortiako
«ro kak^r p6per aaka pokala in 00 na kapo anla « ▼ oor-
ditoati atroho ranila, okna pobijala, in ao toc Ijadi na
polji, ki niao mogli srno nbosati, po floTl in borki«
^bankala, da io danoa čntijo. ličif, ki jo bila r do-
Uol k aroči io vačidol poaeU, toda ao vaa na polji ▼
kopioak (komolca? nI pri nao), jo dobro poioTieo istolkla,
paonici anoaj aomena in alamo ni kaj pnatila, bar in lan
jo ilo, ovoa, taraico, bob, aeljo, ronrko in drafo M'
iivjo do čiatof a vgronobila. Po planinah pa , fcjar tndi
reži 00 niao nič žoli , jo nooroča ao knjia* Nar neaaaiU-*
niao pa jo a aaduim drofjem raaaajola. Pri bornih kme«
tičih In bigtarjih , ki aa že komaj noTOga mu^ čakali,
pri najomnikih in onih , ki ia roke ▼ sobo ži?li^y bo apet
airoaaa voUka. Bog pomagaj I
Od Marte na je%eruJ% Koroškega. Toča, v
aaai daliai in naaih gorah ponafldna, je dan av.Viooonea
Patlaaa popoldan od ar.dtofana, Bliboičko okrajne, tako
Mglo in atraano privikrala, da je gredoo na Stajaroko
T polih minatah akorej vee popoliAima potolkla. Vihar
Je bil toliko silon , da aa ae m« mnogotero peelopja ed^
kriTati mojrie ; todl otoletne drevoaa jo prelomel in la-
kereniaiK Vidijo oo mdi Ijadjo m ebeeanimi glaTaml, ktore
je hada ara na polji ali eeati doletela; neka radarica je
morala apovodaaa.biti. Kar ee doadaj oHai, 'je aledečo
iire nar kajti nadela : Sv. Štefana , av. Mihela agor Bli-
herca, Blibareko, av. Daniela , Strojno, av. Marie na
jeaer«, Čemeče, Kotle; — av. Janža itd. na dtajar-
akem proti Velenjem (Wollen).
Od SMle na Štajarskem 22. jnUa. — a--
Toče letoa ni konca no kraja. Kolikorkrat dežgre,akore
TOelej tndi toča priporoča. 19. t. m. naa je že čtertikrat
ebiakala; hvala Boga, da pri naa Ubart ni kaj čkodo-
Tala, al, kakor ao čaje, je po drngih krajih neaamiljene
rasaajala.
Kar jo iepai Treme, vaoživoljadl k S lat In I (Ro-
gački) hitU ia vaih krajev in stanov, take da prootora
manjka. Slatina pa je tadi ndaj prav močna In v veliki
vročini prijetna pijača, ktoro gosti hrepenfi aerkajo. Le-
toa atavljo atajarski deželni stanovi nove poslopje, ker
sdravilai stadenci smirom več gostov Slatini vab^o,
kar je aa revno okolico velika sreča. Ljadje si veliko
■aalažijo, in avojo, tadi majhne, pridelke lahko prav
dobro predavajo. Tako marsikteri krajcar pa žlahnkvodf
aMd Slovence priplava. ak
de žatostoo novico. V Sladkogorski fsri je v |At-
kem 6 oseb stekel pes popadal. Da bi pač bolj Ijndjd
um ovoje pse paaili in se bi nepotrebna žival pokončala I
Sakaj niso a ti reči ostreje postave? AH ni življenje
«nega samega človeka več vredno, kakor vsi cvckil
Iz Št. Jerneja na Dolemketn. 9. dan tega
mesca gt^ 10 let star sinko tnkajanega mlinarja v mlin
lokrog notrajnih koles, ko jih voda verti, stikat (stokat);
prealiea ma deano roko zgrabi, ter mn jo, dokler po-
aMČ pride, grešno avfje in vse kosčice etrč. 10 dni je
vbožček jokajo groane bolečine terpel, dokler je popol-
nama vtihnil. Včeraj smo ga pokopali. — Tacih žaloat-
Dih prigodkov so večidel starši krivi. Da bi jih pač en-
krat vaaj takoane groane skasnjo smodrile, na svoje
hreannine otroke bolje paaiti! Lepstanski.
1% Želesnikav. Pretekli torek 1». t. m. mveeer
il peneči je toča aepet atraiiio alcode naredila. Žalostno
je saanamvaaa nfe pot od Bobfa^a čes Sorska ptamiiio.
Ravne in drage bolj proti temena Ratitevca leseie krajo^
dalja čes Podlook. Dražgožo, Rodea, Ceiajico ,^ol»e,
Lajže , Jamnik , 6ent-Mohor in ev. Jest prelf Krojojo.
Tako ao tedaj hribovci na obdk atrandk nafte' dolfao v
devetih dndh od teče žalostne aadotl , in kakor no tesko
nevine čakali , je večidel kmetov, ki eno^ča ae bodo oa-
želi. Milo ao reveži aolsija , ker k^sa delanameat aerpn.
Marljivo 00 abogi Ijadjd sdaj tradljo, urno ajdo In drage
jeaeneke sadeže poeejati; Bog daj saj k tema ▼grodne
vreme, drngač ne bedo da simo ne Ijadjd ao živina
Imeli kaj jeati. Joeip lovičnik.
1% IJublfane. Ker je toča neanana veliko' škodo
prlaa^jala v 40 davkevakih aeeeskah Kamaiakeokraj-
ne, kjer je čea 20.000 oralov semlja potolkla^ o4 ktoro
okoli 10.000 Uadi živi, je c. k. deželno pogUnmrisiro
dovoliti blagovolilo, da — aa nearaČBike, kterim je hada
ara 11. t« m. vča pridalk vnela, pe celi krajmriti deželi
milodarl nabirajo. Da bi se obilo nabrale v taeib krajih^
ktorih ni nadela nesreča !
Novičar iz mnogih kri^ev«
Cesarski pateni od 10. svečana t.l. aastran cest--
nine na cesarskih cestah in moatovih bol. listopada
t. I. tadi na Ogerskem, Horvaskem, Slavonskem M
(rasan vojaške granice} veljavo aadobil. — y i^terik
kronovinah je ojstra prepoved aavoljo kvartanja \i^
agolj dobičkarije in aa velike denarja ali taka
imenovano haaardiranje vnovič oklicana. — • C. k*mi*
nistorstvo je raaglaailo prepoved, da ^hvolj verake io
politične raaajadanoatl , v kteri živijo dražbe dela ve o v
v dvajci, ne amd prihodi^č, racaa nekterih UiŽDjik
delavcev ^ noben ebertntjsk delavoe C^ael) va tadi aoben
delavec v fabrikah našega cesarstva na dvajoarako
potovati In tam delati, in vsak, kdor je seda>tmm, mora
v 2 mescih ta deželo napeatiti , ako koče ostati aamtrlaaek
deržavljaa. *- Okoli Olomaca bo pervih 10 čnimefCB
kimovca veliko taboriače vse armade, ki je na Če-
škem', Marokom in Šleskem. — V vsem akapej se je
dosihmal aa novo Daaajako caricev v spomin srečne
cesarjeve otetbe nabrale 1 milion in 400.000 fl. — Po
novi postavi bo vsak kot prestopnik dohodne postave ka*
anovan, kdor po posti pod križnem zavitkom (Krenta-
band) kaj pošilja in araven pismo pritakne ali^ kaj
drnaega, kar bi imelo posebej na poste priti. — 2itaa
cena v Terata je ani teden amiraj višji sla, barantači
so pokapill že naprej pšenice in tnrsiGo veliko , aatOjker
ae is Laškega neprenehoma naročila naananjajo ; olje
je dražji, volna tadi. — Basovski ear se ni odgovo-
ril, k^ misli storiti. En oddelk njegove armade ae je
16^in 16. tega mesca pomaknil v Bakareat, po-
glavno meatoVlahijo. Omer-paaa je naročil aerbakemn
kneaa, naj posije evojih vojakov in generala Kniea-
nina ta raki armadi na pomoč; aerbski kaefe pa Je ed-
govoril, da ne stopi na nobeno stran. In da ae ne
vtikajo v rasovsko-tarsko pravdo. — ^ Torska vlada je
aa 40.000 pask, ktere je ia Francoskega dobilf, 1 mi-
lion io 66.000 frankov plačala. — V Koda o ja C^^
penbagen) na Danskem je jela kolera odjenjevati, ker
je žre veliko sto Ijadl pomorila ; polovica aboletlh je vsaki
dan nmerla; sadja se ne apa nobeden dotakniti, ker bo^
žalostne sknsnje ačile^ da že mervica čealnj je naredila
amert aa kolero.
NAtisktr in zaloanik Joief Blaznih v Ljubljani.
knetijskih, obertnijskih in naredskih rtth
|NoWc« Uhijajo T Ljubljani^
{rsik teieB dvakrat, nam-}
rao v 8rt4k» in aaboto.
Odgovarni vrednik Dr« JTanca Blelwel#.
Velji^o sa celo leto po posti It
A (L , scer 3 fl. , la. pol lata);
Zfk. po posti, acerlfl.30kr.[
Tečaj XL
V sabolo 30. julia 1853>
List ai.
Kako naj si umni kmetovavec po vsih potih
svojega gospodarstva geoj množi.
Po dr. 9t5okhardt-a. ^
(Da?je in konec.) ^
Oii ie nekterih gnojnih stvari.
Voda, vkleri seje perilaprale, m mjilntca
(ihjfnkiti') nim scer gnojnih rečt t sebi, venrfar
je Tredna, ds se nm gnojni kuf Vliva, ket kna
BekdU&o lugaslih in kabinske aoh, sraven pa ne-
snage, pol«, prabii itd. Veliko mo^neji je voda,
▼ kleri v faiNrikah sakno in volno perejo, zlasti
tista, iMfi je scavniea primešana in se sa pervo
pranje" volne potrebuje« Tudi lag, v kterem se pre-
divo ali platno zn belilev pripravlja, Ibmi precej
gnojnih stvari v sebi.
Pomije in dmgi ostanjki v kuhinjah M bili
tudi sa gaoj kaj dobri, ako bi se ne porabili za
pičo zivinr.^
Kisla voda v oljarijah (^Sauerwasser der
Oelraffinerien), ktera ostane po ciei sirovega olja
a svepleaa kislino, je dobra zn g^^U dazaderžuje
amoniak, ki'scer rad zbeži, kakor smo že večkrat
rekli; z laporom aH kakoeno drago apneno stvarjo
napravlja mavec ali gips po meri žeplene kisline.
Slaiia voda aH spodnji lug svečarjev«
Kadar svečar m)ilo(žajfo} kuha, prideva na zadnje
toliko kuhinske soli, da postane se pričijoSa voda
močno slana, v kteri ne more mjilo več razstopljena
ostati , kadar se hladi , plava tedaj mjUo sgorej , 8po->
dej pa se vsede slana voda ali spodnji lug, ki ima
veliko kuhinske in Ingaste soli v sebi« Ako se
zmeša s 3 ali 4 deli vode, je ta slanfca kaj do-
bra za kupe mešanega gnoja f komi)ostJ.
Ker smo pregledali v pričijočem nauku vse
stvari, ktere gospodarji in gospodinje dostikrat za-
metujejo , čeravno so dober gnoj , in jim pokaziHi,
da fol ne smeli nobene smeti zametovati. ker vsaka
je dober gnbj alf nararnost ali po tem. ko se je^na
gnojnem kupu podelala, hočemo še nekoUko omeniti
0^ mešanega gnoja*
Kaj je namen tacih kupov, na ktere sesoderga
vsak^ baze za gnoj spravlja?
Namen je dvojni.
Pervo so taki . kupi (komposli} za kmetovca
foojnahranilnica ali sparovka(i>ftngerspar-
asse), v ktero vse, tudi naj manj poraHane smeti^
ktere se scer pogubijo. spravlja in nabera. Bolj
ko je gospodar sam priden , in bolj ko svoje posle
naganja^ da vsako smet poberejo, p6prej se Dojo
▼ inarji, ki se shranujejo na tak kup, na-
rasli v kapital, ki je potem veliko tolarjev
vreden, in koliko čedniši bo v njegovi hiši, okoli
hiše in na dvoru.
Dnigt namen taeih gnojnih kupov je , da se si-
rove in nepodelane stvari v rodovitni
gnoj prekuhajo, da ga rastljin^ povžiti zamo-
refo , kadar se na njiv^ ali senožet dene. Kakor
želodec nabrane jedila prekuhuje in prebavlja, da
potem iz jedil napravIJMi sok serkalne žilice lahko
popijejo, tako se poaelajo tudi na takem kupu
marsiktere- stvari v kratkem času v rodovitni gnoj,
ki hi brez tega veliko let za nobeno rabo ne bile.
Da pa začne mešanica na takem kupu vreti
in gnjiti, z eno besedo: podelovati se, je treba
tacm stvari, ki to vrenje spodbadajo in naga-
niajo; te so: scavnica^ gnojnica, kn, lugaste in
slane vode , apno , pe^pel itd.*
Da mešanica vre, potrebuje razun primerne
mokrote tudi primerne gorkote in zraka.
Dobro je , take kupe perve mesce, vselej po
tem, ko so z gnojnico ali slano vodo itd. pomočeni
bili, terdno potlačiti, ker se le tako kup poprej
zgrcjc, kakor pa če je rahlo deržan.
Če je kup, kterega od čnsa do časa preisko--
vati imamo, znotraj tako vroč, da v njem roka
s ter peti ne more, se mora presihia vročina po-
tolažiti s tem , da se kup pomoči. *
Se je pa na gnojnem kupu že vse zdrobilo
in razpadlo, je treba kup večkrat premetati in
ga n e preterdo potlačiti.
Posfednjič moramo še to omeniti, da vsaka
stvar raji in pred gnjije^ če je razarobljena.
Kopito, rog, cela kost, poleno itd. zna deset in
deset tet na kupu , v zemlji ali na zemlji ležati,
preden se bo zdrobiti dalo; so bile pa te reči raz-
sekane, spahane^ali raztolčene, bojo kmalo raz-
padle. Naj se tedaj kmetovavcu to delo n^ toži;
svfst si zna biti, da bode veliko prej si taKo gnoja
napravil.
Nova eesarska postara,
ktera zadeva služnosti ali servituie v gofzdih
in na druzih zemljisih.
Drugi . razdelk*
Posebne odločbe.
A. Kako sluine pravice Cservitute} uroMuUi
{regulirati^.
Od H^e m irumik gfjmdnih friMlutv.
%. 20. Pri uravnavi služnib pravic zastran
s teli e kakoršne bodi sorte in druzih gojzdnib
pravic se mora natanjko odločiti: ktere sorte so
— 242 —
te reči, do klerih ima kdo pravico, in koliko
mu jih na leto gre, na kterem mestu in o kte-
rem času Jih ima dobivati.
$.2i. Če pa na sliižaem semljisu ni toliko pri-
delka, da bi zamogli vsi vsivavci iz nje^a to|il£o
dobivati, l^olikor bi jim po storjeni rajtingi slo, mo-
rajo oni terpeti , ako se posestnik sluznega zemljisa
in pa vživavci Icako drugač med sabo ne zastopijo,
da se jim po primeri začasno ali sfta vselej nekoliko
vžitka uterga; le pri tistih odrajtvilih se ne sme
nič utergati^ pri kterih se je izkazalo, da imavži-
vavec kakosno^ pravico, to odrajtvilo pred dru-
Jimi terjati. Če kdo terja povračilo škode o tem,
a se mu je vžitek utergal , se ima to na poti pravde
izdelati.
S* 23. Pri uravnavi teh pravic se mora pa tudi
to natanjko odločiti, kar mora vživavec posestniku
sluznega zemljisa za ti vžitek nasproti dajati
ali storiti, ako ni to že popredpisin, ki sozapo-
padeni v postavi za odvezo zemljis, določeno.
Te nasprotne odrajtviia ali dolžnosti se
morajo kakor stanoviten leten dohodek prerajtati po
ravno tistih vodilih, po kterih je bil vžitek dolo-
čen, in zamorejo obstati ali v dnarjih ali pa v blagu
ali pridelkih.
Kjer se za vživanje tacih pravic kakšni pri-
delki odrajtujejo, sme posestnik sluznega zemljisa
tirjati (ako mu kakošne posebne pojgodbe ali kon-
trakti tega ne branijo) , da se porajtaio v dnar po
sredjaji ceni, ktero so odrajtovani pridelki v tistem
kraji od leta 1836 do konca leta 1845 fmeli.
Kjer je pa vživavec za svoj vžitek na ptujem
gruntu dolžan gospodarju tega grunta delati, se
mora to delo vselej preoberniti v letno odrajtvilo
v dnarjih in scer po srednji rajtin^i plačila (Iona),
ktero je v tistem kraji od leta 183o do konca leta
1845 navadno bilo.
Če posestnik sluznega zemljisa terja ^ se na-
sprotno odrajtvilo mora od prerajtanega vzitka od-
biti. Po tem se pravica vžitka uravna, nasprotno
odrajtvilo pa za naprej neha.
$• 23. Če tistikrat , kadar se kaka služna pra-
vica uravnuje, se ni vse v takem stanu, kakor je
v $. 5. pod čerkama a in 6 predpisano, da bi se
ona zamogla popolnoma ali deloma odkupiti, če je
pa vendar izkazano ali se saj po pravici upati sme,
da se bo to zgodilo po preteku nekega časa, ali
kadar bi se drugačno kmetovanje napravilo , se mora
▼ ti uravnavi tudi ustanoviti čas: kdaj, in pa okolj-
fl i n e : v kterih sme vživavec ali pa posestnik sluznega
zemljisa odkupljenje in koliko tega terjati. Ob enem
je pa pri ti uravnavi, če je treba tudi vse na tanjko
določiti, kako se bo ta prestop v odkupljenje na-
pravljal. (.Dalje sledi.)
Kakšna je sorodnost Slavenov z Indianci.
Ramtoiil Davorin Terster^ak,
Is rokopisa: »Kdo so bili Norioani in Panonci, Kelti ali Slovenci ?«
(Dajje.)
Kar je 2|;ocloTinarje v do^^odivičini Slavjanov semi-
raj motilo, Je nad vsem bilo (o, da 00 povsod tmena Slav
iskali. NeakonČDo veliko vlnjdlsko pleme ni nikdar ob-
cinskei^a Imena imelo, temoč 90 iocilo in imenovalo
po bogovih 0< ktero so poeebno častili; zakaj to jo
<) Tako~niOdemo Bodnice ponemoane Obotrite po »Bhadri-
kali«, Dervano po »Dhermi-tara-bika«) lato slovenska
beseda )»terma8t«, »terbavee«, stierkdpfii^, halast&rri^}
krovice po kravi vBhavanini«; Kasnbi severnoslavenski
rod po »Kaajabi« (Kasjapa), Liiifones po »Linfama«,
simbola Živata pod podobo moškega spola (sab specie phali
tndi bila vlastovitost starik Slovanov, kakor ojihovib
dedov Indov, da 00 se v vorcko stranko (sekte)
rasdeljovali. Tadi po kastah 00 00 raEleeovali , Is ktero
je eden ali dro^i rod nastal. Zoa biti , da 00 je ktera
botva na aevern voiela Sla veni; občinako to ime ai-
kdar ni bilo. Udent Šafarik misli v Ptolonejovih
„Svobenih^ najti Ime SI a veni. Zna biti. Ko II ar 11-
poljnjo imo S 1« v od boginje Snahe, to je, boginje ognja,
Inči.^ Tadi to tordenjo nI prašno. Gerski, latinski ia
nemški pisatelji starejše ddbe nas Imenajejo Vindo In
Ante; tadi ti imeni ste gt>io^o domael , ne pa ptaji,
kakor so nekteri mislili, kor lastna imena Vin d a s,
Vindillas, Vindllla, Antillias, Antamar CSIa-
vomir), An ti a, pogerčeno fine a, 00 pof ostema na
rimskih kamnih najdejo 'j.
Že smo rekli, da je vindisko pleme nar mlajši
is Indie se presolilo; to poterdaje vera, to potordajo
jesik slavonski, ktori in sicer slovensko naročje
naj več aanskritskih korenik in besod je obderžal. Pa Co
tadi priča odnakost hog in običajev alavenskofs
naroda s indiskim danasojo ddbe, ktere^^a večidel ote-
sana (,civilisirana) okrutnost ao^^leska tlači in ma moseg ,
kakor pijavčica kri bolnemu, issisava. To edoakosC fo
dokasal slavoi Koli ar v svoji kojifi „Slava Bohinja^
od atrani 156~S$06. Mali primerjajoči alovnlk aanskrit-
skih in slavonskih besed imamo od nasej^a alavno/^a ro-
jaka generalkonaala Miha novica. Tadi v delih pre-
ačenes^a dr. Miklošiča, v Boppovih in Eichhsf-
fovih slovniskih spisih se oaira na alaveoskl, poseboo
ruski jesik; škoda! da ta dva velika orieotaltsta aiaU
01 prisadovala slovenskega so naučiti, v ktorem je ta
indiska oorodoost se nsj lepšo viditr.
Škoda tudi, da so dosdaj ni noben slavenakjosiko*
In narodoslovec potoval v lodio , gotovo bi se v rasnih
živočih indiakih jesicih, kterega naael, is ktorega sla-
vonski glasovi razumljivo svoiiijo. To bi nar ložo storili
ruski episovatelji , kteri imajo veliko pomočko; mi ubogi
Slovenci, kteri svojo slovstvo pri mesca pečemo, kaj
taksnega ne moremo storiti.
Na koocu svojega članka se hočem drugo stran
našega indiskega pbkoleoja primeriti, ktero, kolikor mi
je znano, dozdaj ni se noben preiskovavee v ozir viel,
in sicer topograAško a^:
1. Rodovi.
indiiki rodi: *) Slavtki rodi: ••)
Bessia^jtfB BeBončani.
Doani Donjani, stanovniki krig Dona.
Sindi Sindoni, nad ievirom Visle»
Cadnt« (Kovdovtat^ Kuoani.
Narnnds Marehari.
Hasoli Maaovci.
Soret«, Serres Serretea v Panonii. (Plin}.
' Sori(oi Sorisotnr, mesto v veliki Moravii^
Karei Karoi.
Sozdi Sotaki.
Svastoni Svanetes, v Noriku. (Ptolom).
Prasii . Presiani, Braslavoi,
fasoioij; Nareoane po »Narajani« (Viann), nato ime reko
N are t ve, potaliančene »Nerenta«, Spori Svori (Jor-
nandes) po »Zvor lodiacas Sarja«; Latovioani po>»Latic
(Lotos) simb. Bhavaninim.
■) H ah ar Oesch. d. )»teierni. I. stran U3, 442, 4 tO, Val-
vasor v napisih vcrhniskih itd., Mah ar I. 360.
a) Vsakdo vd, da so i^erski in rimski pisateUi, kteri senaA
imena narodov stare Indie napisali, jih v obliki popačili,
ali korenike so. vendar osUle indiške. Tadi so tnkij,
kakor Indl imena prestavljali, kterih pomen so rainmeli^
to se vidi is imena prodno rja, ktero Plini imes^jo
Avinm, Strabon ftk 'Ogpitav ixQOP ^ fficj Forbicer
stran 14B.
*) Forbiger »Handbach der alten Oeo^raphie«, Leipsie 1851^
stran 141—150, Bohlen »das alte Indieo«, Lassen
»Indisehe Alterthamsknnde« , Ritters »Erdknndec.
***) Safarik »31o?anske Staroiitnosti«.
— 243 ^
Sabarc
Salaoeni
8aad«kand»
49eani
Sabiroi«
Saliiii, Salaai. CPtolom).
Saadeo, Saadeeaai.
Seniensea, Senjaai.
(DaU« aledl).
Zgodovinske reči.
3. Kaj gospod Terstenjak od j^Lobie^ in ^San-^
tika^ pravi.
No bil bi 00 oadjAl , na besedo ▼ ,yNoWcah^, ktero
Jo prijatolska roka mojem a pisanja pristavila , tako naglo
in posebno prijasno od gospod Terstonjaka odgovor,
ali prav sa prav dopis prejeti, ker s pročastitim pisa-
te^em nisim snan bil. Ne saderžnjem tedaj tadi njegove
besede naznaniti, ker njegov namen gotovo ni, jo v tes-
tnem prostora posamskega li^ta ssakrito deržati.
On tedaj tako pise od ^Lobie^:
^i sto ieljo sprožili, da bi Vam povedal, ktero
mesto aa je ,»Lobia^. Ni drago kakor Lbljana. Bo-
^em to v svojih bokvah % diplomatiikimi listinami do-
kazal''.
Daljo pravi od ^Santika^:
i^Rimski Santicam je stal na Žili, kjer je dne-
inji Lind na Koroškem (San = lind3. Raaao etimo-
logiskega dokaza imam tadl bistorioko in arheologisko^.
K temu pristavi gosp. Tersteojak tndi svojo C^o
samo vd, da boljši ko našo) razlago nekterih imdo uni-
dan v ^Novicah^ napeljanih. ^Latobins^, ila Koroških
kamnih Lato vas jo priime Bramata Kamalasana,
to je, Latov Brama, na lati (lotos) sedeči Brama.
Invictas Mithras cam signo lanae je Živa Čan-
drasegara, lanam in cepite ferens, in jo bil tadi kot
aolDce časten , njegova žena Bhavany-Baba pa jo
bila častena kot mesec. Mithra je toliko, kot Maha-
tar, (oje, veliki bik, simbol plodivnosti in soinca.
Zato Mi t rove podobe vse nosijo podobo bika, kterega
mladeneč kolje, in pčs (primeri: canis canicala, die
Handstago,- pesji god, naj vročeje solnce) kri njegovo
liže. Vol tre X pa je etrasko imd, in pomeni vol, t ar,
der Aaerochs, Backelocbs = Mithra. Plaetor jo ded
naših Pletersekov; tadi ime Plaetor je mitologisko.
Itrias je Hitrius, to je priime lodiakega Horkala
^kandata. Mithrapas je kaj važno ime. Ap, op
pomeni v umbriskem dialekta ogenj; tedaj Mithrapas
Maha taira ap^ to je, mogočnega tara ogenj =: go-
rečo solnee^.
Sploh gosp. Terstenjak veliko veselje nad tem na-
znanja , da bi se domorodci več na polji starozgodovln-
skem trndili. In res jo to kaj bolj želeti posebno na
Krnjnskem. Korošci se že davno tradijo o zgodovini
svojo dežele, in lepe dela so že na znanje dali, tako o
politiski kakor o cerkveni zgodovini. Pri nas se pa od
Linhartovega in Vodnikovega časa te bolj po-
čiva. Drnžtvo zgodovinsko v Ljubljani si prizadeva svoje
donesti; pa na njegove dela se malo gleda, ali se jim
že kaki dragi nameni podkladajo. Nečem o tem terditi,
iia je vse prav in gotovo, kar spisi zgodovinskega drnžtva
prinašajo; pa ravno tak malo in prazno tadi ni.
Gosp. Terstonjakovi spisi o starozgodovinstva
00 pač sila imenitno in važno delo , ne samo isa rado-
vednega zgodovinarja, in sploh za omikanega Slovenca,
ampak tadi za bogoslovca, ker ga učijo na kakoano
polje so pervi oznanovavci sv. evangelija svoje seme se-
jali v naših krajih; namreč ne samo na rimsko-gerško,
ampak tudi na slavensko-indlsko basnoslovje. Pri vsem
tem ao roenj poznani, kakor bi bilo prav.
Zgodovinske reči nase dežele pa bi se imele tudi
priprostomu ljudstvu bolj prisladiti; rado posluša
kake stare zgodbe in pripovedi dostikrat domišljene; naj
pazi tndi na gotovo In resnične zgodbe svojo do-
mačijo, da zna tudi kake najdeno eUrine prav eenitr^
bodi al kamne ali denarje.
Nektore reč< nase zgodovino oe tudi prav lepo ▼
otroako korsanske nauke vplesti dajo. Na pri-
mero: pripovedujemo otrokom, kako so kdaj narodi pra*
voga Boga pozabili, in mallke čaatili; kdo bi zraven no
pristavil praoanja: kako jo to v naših krajih bilo?
Naj povdmo, kako so bili nasi sUri nespametni, da oo
solnee kot boga častili; naj povčmo, dosedanji kre o,
ki ga otroci zdaj veselo žgejo s. Janezu v spomin, s^
kdaj mertvemu solncu karili; naj razložimo, da baba,
ktero se v kakem kraji za igračo v vodo nesejo ali pa
žagajo, je po nekdanjem mnenji na boginjo zmisljono
merzle zin^o kazalo, in drago tako. Naj pristavimo, da
vsi muramo Bogu hvaležni biti , ker zdaj živimo v luči
prave vdre: bi otroci tega ne poslušali, ne pomnili radi ?
Ali drugo: Pripovedujemo, da apostoljni so sli po Go-
spodovem odhodu po celem svetu , ozoanovat s. evangeli ;
kdo ne bo prasal: ali je k ter I apostelj tudi v nase
kraje prišel? Naj povemo, da sv. Marka je bil v
Ogleji, da sv. Peter je obiskal za njim nove cerkva
v Primurji; naj razložimo, da so po tem sv. Herma-
gora, in pozneje sv. Pavlin, sv. Rupert, sv. Vlr-
gili, sv. Ciril in Met ud pravo vdro pri nas oznano-
vali: ali to naiih otrok ne bo veselilo? Gotovo dat
S tem bo zgodovina bolj domača postala, namesti da
je zdaj tako ptuja , li;akor iz neznanega svetal P. H.
Novičar iz slavenskih Itrigev«
1% Zagreba. Z. O ^*^ leposlovni časopis „Ne-
ven^ bil bi nehati moral, ako bi so ne bil za-nj tako krepko
slavni odbor nase „matice^ potegnuL Pri vsem tem ven-
dar njegovo izhajanje ni zavarovano, ako jogoslavensko
občinstvo za-oj bolj ne bo skrbelo. Gotovo bode vsa-
kemu prijatelju književnosti drago čuti , da se od sedaj
marljiva odbornika matice, g^. profesorja V. M. Oolub
I Ad. Tkalčevič i vrstni pesnik gosp. J. Trnskl za
napredek lista neumorno trudijo , i posebno to , dajovred-
ništvo „Nevena^ nas prevrli spisovatelj Bogosla všu-
lek sam prevzel i da bo z prirojeno redko marljivostjo
s pomočjo imenovanih gospodov za-nj delal. S takimi
silami previden bo „Neven^ krepko k svojemu cilju te-
žil i lepi svoji nalogi popolnoma zadostoval , to tolikoveč,
ker so tudi dragi izvratneji pisatelji obljubili, bratom
bratovako roko podati. Jo tedaj naša sveta dolžnost, po-
zvati vso rodoljube : naj nam v važnem poslu za napre-
dek domačega slovstva blagovoljne pomoči ne odtegnejo^
brez ktero nobena še tako mala stvarica obstati ne more*
Gosp. V. S a bij Ida, vredniku ^narodnih noviil^ javno
iz srca se zahvalajemo , da je tesko breme odgovornosti
za „Nevena^ rado voljno prevzel; Jugoslavenom pa
kličemo iz globočino srca: podpirajte narodno knji-
ževnost, ktera ima biti vsakemu I slednjemu Slavjaou
naj milejša zabava , naj dragoceneje zlato , brez kterega
nam ne gre ime izobraženega naroda v vrsti razsvetlje-
nega človečanatva. Naj ne bo glas naš klic vpijočega
v pušavil
1% Lokve na Teriaikem. (Po naUjoobi lakasiUeBo *).
7. dan pret. mesca je bila posebna slovesnost vLokvl»
Prečastitijivi škof Teržaško-Kopriški gosp. dr. Legat so
prišli birma t. Pred sv. birmo so birmance sami izpra-
ževali, kterih je bilo dokaj zbranih; po doveršenloa
spraševanja so milostni škof krepko in podnčljivo besedo
ljudstvu govorili , ktera bo vaim pričujočim gotovo v vod-
nem spominu ostala , in potem so začeli birmati. Po sve*
tim opravilu pa — poslušajte, dragi bravci, posebno veselo
in redko novico: — so milostljivi škof častitega gosp.
') Omenjonih dopisov nismo prejeli. Vred.
*) Pred tem nismo nobenega dopiea prcijeli. Vred.
očitno pred velkim oltarjem vprieveMliio^iiiBoifiooljMlei^«
▼ Mkevgimi M dolinekog:« *»>«»*» U Msmm fn-
0talir«lk — NarsnRMC |>ol«ift m p«da«io v iola (lo j#
neti 0f«r ukrogol teb>or eoMm ▼ biva •b caeilr t«rAli»
fhy, kjer m poepvi akof foMraff* oro ani isprnietaK,
fn debna adgoirere a prijMolaii beaadami politalilK Pir
kaeilt v taplanlf, kjer naa je 1« d^kovDOT, Ata«dtek
ina ftrajaeoT ek«N mitoatljiveg« 900^ aktfib ckMnlir
Mlo« ae^ captfBtHr, dal^e potimije, tiriKajano aoaeaba, kter»
le^ dnera afitdar fOsaMa m k#. IaAl^pM.
Iz €ktja 27. juha. Topil aončdf dneti se veratPfo
' pri aas t ^romečind vihtanl In po^abno teco , ki tadf
po Celjdk! dolfnl ja pokončala niiio|r<» nrmeoeit* klavja
in zelenjave #p1db. Vendar nadjamo ae, da božja mi-
roet aaa bo obvarovati^ bade^^a ^lada. Svet j9 pa po-
letje prijasno in lepo. Radeči mak in belkljatl alea, ^rafr
fn^akorka cvetijo, ravno tako detelja In bob. Po nji^
Tah ae obračajo pridne ženjice, Id pod aerpleo pada do-
■ soreto aNje.
Minalo je pa aopet eno iolako leto. Ueeaiki in
nčefici BO ae verto obnatati ^ In napredovanje diladiue a
▼erosakon«tva hi rasnih veddoatfh ae pokasaje očitna.
Kar pa doAo1jabi|^a Slovenca ae poaebno gtniil morv,
je vesela £apaaitev, da ae Ijvbesin inananje materln-
akisra jealka čedalje bolj raclegate in Mrite. Tako
amo letos pri očftnih preakasi^h 11 takajiuib normatnifr
aolah brali lepo složeBe stovenske naloge, in priču-
joči smo biU , ko aalak« ariadina je pcanlm^ slovenske
pela in deklamirala. Da bi tadi • prihodnje ti bla^a
Bvezdica sijala , slovenšina mil^ ! J. g.
Iz Moravske fare 24. dan julia. Dttnes, ko
pridemo po kersanskem naaka 1« cerkve , aa^ledamo pred
farovžem vos, kakor se nam je adelo, s iUom naložen«
Na uprasnnje, ko voznik ravno konje izpre^a , ka) da
Je pripeljal? nam povejo, da je 3d mernikov pšenice za
nesrečnike v Moravski fiarl ad toče Zadete, ktero so^*
spodMflhIeisen is Ljabijand posfall. 0^rce se nam
je veselja topilo tolike dobrotd od take miloserčne^a f o-
spada pred sabe j^fedatl. Akoravno ^spod dobrotnfk V'
pisma do ^osp, tehanta vso očitno zahvalo prepovejo,
vendar jez nemoreili sterpeti, v intetia vsifa obdatovanill
«e BA Uko obilni iz kardanske Ijabezni Izvirajoči dat
preserčno zahvaliti. Bog: Vam stotemo povem! dar Ta*,
nni gospod! Lavrač.
Iz Krainje. J. V. Da bi se naštevanje krijev otf
toče zadetih bolj in bolj doverievalo, in da bi fare, po-
moči potrebne, kar vso asmiljeniro sercom znane postale,
naj naznanijo „Nov/c©« tadi kaj od naših krajev, fn njift
revnega stand. Tadi KrasnJIaki fari In nje ao-
sednl okolici je v ponedelek pred sv. Moborom po-
poldne hada ara žagala. K sreči je toča , ki seje soba a
strašnim ropotom vsala, hitro apet pojenjala tako, da je
Krasnijsko faro le poleg: <^eete zadeta, viifm vasdm v
hribih, in Pemjavl v planjavi pa skoraj popolnana pri-
zanesla. Kompolam je le nekoliko, Krasnijnki vasi že
tretjino. Lokam In ŽiroViiam pa polovico poljskega prf-
^^ka v malo trenatkih pohlestila; Blag^ovako faro ob
cesti, in Sentožbovsko , kjer je vse hnje nevihta rojila^
pa je kkr do čistegra potolkla. Vse bi vender se bilo»
in škoda bi se bila že Se kako a pomočjo dobrotnikov
poravnala, ko bi le 19. dan teg^a mesca ob desetih zve-
čer naa se baje sila od poprejsne obiskala ne bila; ker
ta ni le se to , kar nam je poprej pastila , bolj ali manj
vnovič poterla, razbila in polomila, ampak je tadi vse
vasi po hribih , in z njimi tadi Zlatopoljsko In Češnjisko
faro in Bla^ovsko ohribje v svoje i^rozovKo okrožje za-
asotala in večidel vse popolnama pokončala. OdPodpeča,
kteri s Lakovico in Pernjtvo ni skoraj nič zadet, noter
do Štajerske meje je toča segala in naša doHna le z majU-
nimi Isjemki ^a ohpervo aetav in akoraj ob vse drairov kar
je sadežev na polji bila , priiiai Revaina , se poprej is
mnog^ih sploh snanih avrokor ne majhina, bo zdaj če—
dalje baje, in baU ae je , »1». vlil»d)a# pomoči ne bo, ne
le lakete, d» ae Bo|ra. asmili, ampak tadi hadodelatev
Is sile. .
N^vičar iz nmogih kr^^evt
Mara k a dtžela be Imela po novi esnev! C kresij.
-^ Pa visjenr sklepa se Zemanekem« OMste ae mo*
reje pravice al obodne lake CFreihafen) dedeHtl. —
Slovaškim platntčtirjem je prepovedano, sanaprejpe^
večlhmesftih ob tedenskih teržnih dmSh svoje robe^nrodeja^.
— Prepoved ačiteljem, da ne smejo terjiCIed pedačl*
teljev en delež njih zasloika , ki sf fa prisfažijo' ▼ pri-
vatnem [Hidaka, je vnovič okReink. — C. k'^ mini-
atevstve deuarstva je naananile, dm postavne odpastofae*
na davke tadi nakfad semijisne odveze in deželnih potve^
sadevajo. — Ker je vlada akazala naSolnofražkeoft
in zadnji čas tadi na D a n a j I nekfeve anapreff , se Je sem*
teitje misel zatrmrila, da se je zapaziHo prlprftvQanje k
neki nevarni in sle rassirjedf prekedf. VradnI časnik
^0«st. Oerr.*^ pr^vl, da zamere za g:otovo povedati, d»
nt celč nič resnice e teh pravlicah , hT da tIsCf pri|rodek
nar Solnogražkem saileva le, kar se jedosihnial svedilo,
neke sdražtve afobodae občine. Maj se tedaj .Ijodslve^
pofehižl, ker nebenega vvroka nI se take hade^ bati.—
iz dežel, kjer ni toče bilo, se ailsije pi4kv vesele oov/ce
dobre letine. ^ iz Tarčije se nI nič gotove^, ker
msDVskr car že ni od^^ovoHI. Cefe kose' BoWe Tsek^
torta bereme v časnikih, vendar je ena tako prasne kakor
dnripi, dokler se ne ^6 od|revor čara. Tolike je ipo-
teve, da je bila v podonavskih knežijah rosvvska ar-
mada, ktere je doslhmal že 160.000 mož tam, s ve«
Bke slave sprejeta,-^ da je Tarčija v vedno veči zadre^V
ker ji bo na zadnje vendar denarja amanjluilo , in da si
aastrianska, fhmcoska In angiežka vhtde na vso moc
prizadevajo poti najti, kako bi se vbrenila vojska. Ne-
kfere novice pripovedojejo , da mislijo vOarr^radv ban-
dere profeta Mahomeda razpostaviti in taki^
Terrke že bdj epedbosti zoper nevernike (fe je, kri-
slfaM); pa kaj be vse te pomagalo? Zdlijana ^rerha>
'na zadnje tadi ne be prizanesla seltane sameni«. Pra^
vijo, da so Tarki 8 rusovske ogledahe (spitfne) vjeli,.
kteri so biff v tabor Omer-pažata v Šomlo prepeljani, in
ki se obataK, da se bili poslani zapazovat vedenje terike
armade. Dragi poslanci rasovske vlade obdela jejo nek
Ijadstve v podonavskih Imežijah , da naj pdtegne s Ro^
eom v hrambo sv. vere.
Za uboge Moravčane od toče zadete.
Goif, Jdnem Ankent, kaffan e Krajniki gori, 10 fi.
-^ dokrotttik fod nattoeMi. ^kar desna 9itH, n^ l«ea nt etfc
</<.»— fetp. Mariin Bmrtii, kflm e JToiaiK, ^ /l.> —
Za Bohinsko dolino od toče zadeto.
O0$fo4fe koffoilovei LiuMjmntki it ffi.
Pogovori vrediriStva.
Is Booke na Dol.: £a po^orelceT Braslovoah posla-
nih 1 §oId. 81 kr. smo poBlali gosp. tehanta. — Gosp. dopiaa-
teljam: Nikar nam neAmerite, ako včasih okrajBamo dopise;
priailjeai smo to storiti saveD obilosti seotavkov, g kts-
rini nas verli dopisaiki is Bnosth kriaevtbdariUeJ«} misliti no--
rano vedac, da ima spis »aniBiveat kolikor moo obe no, s
ktero TstreBemo yaim braveen. TadiJemarBiktera stvar kratko
rečena lepši od dolgo in široko popisane , če raslaga le malenkosti.
Natiskar in založnik iozef Blaznih v Lpaijani.
knetijskfh, obertnijskih in nsrodskih reči.
{ TMk teden dvakrat , nam- }
reo ▼ sredo in saboto.
Odgovorni vrednik Dr* Si
Bielvr«!«.
I Velji^o lacelo leto po postil
U fl. , scer 3 fl. , la pol let* [|
I 2fl.popo8ti,8certfl.30kr. '
Tečaj XI.
V sredo 3. augusta 1853.
Ust 62.
Oospodarske skosoje.
{Moja reja telef^ Po tem nadpisom beremo
v časniku češke kmetijske družbe od gosp. fajmo-
stra Fiser-ja sledeči navod: „ Veliko sim vidil in
bral, kako kmetovavci teleta rede , al nič mi ni bilo
prav všeč. Živinorejic mora dober kup in hitro
svoj namen doseči , scer mu ne kaže , se z rejo te-
let ukvarjati. Mesca rožnfka lanjskega leta sim
kupil 3 lelice navadnega domačega plemena in enake
starosti, 4 tedne po tem, ko so odstavljene bfle.
Po malem sim jih začel vaditi frišne klaje, trave
in detelje iz travnikov, kmalo so dobivale t»amo to
deteljo noter do jeseni. Smele so jesti podnevi
kolikorkrat in kar se jim je poljubilo. Na dvorišu
je bil bajer s studenčnico; tudi piti so smele, kar
se jim je poljubilo. Nikdar jih ni napenjalo. Na
dvorisu so proste okoli hodile, še ponoči ^o ostale
večidel pod milim nebom noter do zime. Cela dru-
žina je bfla ž njimi prav prijazna. Včasih se jim
je dalo za poboljšek enmalo kruha s soljo vriba-^
nega. Tako so postale krotke in so se privadile
domačih tako, da so berž k vratam priskakljale,
kadar je kdo dvoriše odperl. Hitro so rasle in lepo
so bile rejene. Ko so bile leto dorasle, so seskor
ob enem času začele pojati. Pustil sim jih po ple-
menu iti. O devet mescih so storile lepe teličke.
Mleka so toliko dajale, da sim bil zadovojjin, in
molsti so se pustile krotke kakor jagneta. Po per-
vim teletu so bile vse tri lepe in velike krave.
Iz te skušnje sodim:
1. Da prijazuM) ravnanje z mlado živinico
veliko pripomore, da se dobro redi. Pri mlečni
živini )e prijaznost celo potrebna, ker krava, s
fctero se lepo ravnš, gotovo lože več mleka daje,
kakor v strah« deržana. Kjer koli se najde lepa
dobra živina, se najde tudi, da so ljudje ž njo pri-
jazno ravnali. Naj si zapomnijo dobro to vsi ži-
vinorejci !
2. Pri reji mladih goved se priporoča sploh suha
in tečna klaja. Rad verjamem, ua je to pri reji
taeih telet potrebno, ki bojo kadajv61iza vprego;
fri izreji ielic pa, ki imajo kadaj molzne krave
iti, tega tneba nf. Naj se živina že v mladosti
tiste klaje navadi, ktera ieza molžo naj boJii. Da
se sme teletom brez škode frišna klaja poJUadati,
ao moje skušnje učile.
3. Frišna klaja je tudi dober kup, !n vsak
jo lahko ima.
4. Pod milim nebom in prosti biti, tekne
mladini prav dobro.
5. Z obilno klajo se v enem letu tolijko m
morebiti še več doseže^, kakor s pičle v dveh
letih. Trojni dobiček se na to vižo docieže: per-
vič se prihrani klaje, drugič se izredi lepši živkui,
in tretjič ima kmetovavec veliko pred dobro molzuo
kravo.
6. Ni treba čakati, da bi telica že 2 leti ali
3 leta s.taH bila, preden se pusti po plemenu. Take
teiice postanejo scer prav lepe, pa so tudi drage,
včasih pa tudi jalove ostanejo« Dosti je^ da so
popolnoma leto ali poldrugo leta siBft.
Če se molzni kravi še dalje obilo klaje poklada
iB se pridno glešta^ bo v 4. ali 5. letu krava, da
bo ka] !
( Čfnu je pimtea pormbtjwa P^ P i «f ^i «a (Que-
kengras, Tritiicum repensj je trava, kmetam po-
znava kat malopridno bilje, ki poij>em Badlegva,ter
zemlji mnogo redivnega soka odvzema. Torej me-
nijo^ da je le ekodljiv plevel, kterefra ni terpeti,
timveč se mora pokončati in na gnojiae vreči.
Tudi v 53. listii letanjih ,.Novic^ je Mlo po-
vedano, da pirnica, kaker plevel in zelenjava aploh,
se more v dober gnoj obemiti in porabiti. Temu
iereku jez naslednje opazke dostavim.
Ker po božji modrosti ni stvarine brez namena,
je gotovo,, da tudi ptrniea ni le' zato na zemlji,
da bi jo ljudje zametovali , ali da bi na gnojicra
strohnela , temoč da je vendar tudi za kaj druzega
namenjena in porabljiva. In taka je res.
Ptraica je scer prav nadležna trava in akorej
neiztreUjivo zeliše na njivah, pašnikih, ob cestah
in po vertih; prezimnje in ee da le teško spraviti,
veiidar pa ima mnogo dobrili lastnost.
Pravijo, da je ovcam faasnjiva, in da ondi,
kjer pirnice obilno raste, tako imenovana verto«
glavnica ovdc skorej nikolj ne nahaja.
Koreninje pirnično je prav koriatoo v tečno
klajo za koiije in krave.
Izrasliki koreninski pirnice — tega tako zani-
čevanega in zatiranega bilja — se ^ajo posušiti,
zmleti in v kruh porabiti: ker imajo neKoliko žleza,
sladkorja, močica in nektere soli v sebL
Clo pivo se utegne iz pirničnih koreata na-
praviti.
€aj 4n sok iz pirnice basnita kot zdravilo
v mnogih boleznih.
Poglavitna koristnost obstoji pa v tem , da, če
jo na take kraje vseješ ali vsadiš , ktere aviž (pe-
sek leteči) pokriva , ona tiste o kratkem prevlece,
vterdi, sčasoma poboljša in v zdravo pašo pre-
oberne. J. d. -
— 246 —
Nova cesarska postava 9
ktera zadeva štuznotti ali servituie v gofzdih
in na druzih zemljiiih. .
• Dragi razdelk.
Posebne odločbe.
B. Za odkupljenje sluinih pravic.
J. 24. Kadar je gotovo , da se ima kaka pra-
vica odkupiti, se mora s posebno razsodbo
izgovoriti, da je vživaoa pravica nehala in namesto
nje to ali to plačilo stopilo.
€* 25. Za tarifo tega odkupljenja ima veljati
vrednost letnega vžitka, ktera se razodeva
iz uravnave, ktera je bila po tem patentu morebiti
že dogotovljena, ali ktera bi se bila dogotovila, če
bi po tem patentu samo uravnanje dopuseno bilo.
§• 26. Če se posestnik služnega zemljisa in
vživavci služnih pravic zavolj vreanosti letnega
vžitka med sabo ne morejo zastopiti, je treba to
vrednost po zvedenih možeh prerajtati dati, ki
bodo stroške, ktere vživanje teh pravic vživavcu
prizadeva, odšteli in čisti znesek, ki vživavcu po
tem ostaja, prerajtali; za podlago prerajtbe bojo
jemali ceno, o kteri so se vdeleženci med
sabo zas topili, ali pa srednjo ceno iz tistega
kraja od leta 1836 do konca leta 1845. Ako ta-
dajna cena ni več znana, ali če uterjeni pomisliki
zoper njo govore, imajo praviloma zvedeni možje
to ceno odločiti.
$. 27. Od vrednosti letnega vžitka, ki se ima
odkupiti, se odbije letni znesek tistega odrajt-
vila, ki ga je nasproti dajal vživavec služne pra-
vice posestniku zemljisa; vrednost tega odrajtvila
se po odločbah $. 26. prerajtuje. Kar čez ostane,
je vrednost, ktera dvajsetkrat vzeta Ak v denar
spreobernjeni kapital odkupljene pravice.
%. 28. Če se pa namest dnarja za odkupsino
en kos zemljisa odstopi ali zemljiše razdeli, se ceni
vrednost tega zemljisa po prihodkih, ki se dajo
stanovitno iz njega dobivati, tedaj po sre-
dnji meri sedanjih in prihodnjih pridelkov. O ti do-
ločbi se zastopijo vdeleženci med sabo ali pa raz-
sodijo zvedeni možje.
$. 29. V gruntnih bukvah na sjužno zemljiše
vpisane pravice (to je, hipotekarne pravice) zgube
svojo vezavo zastran tistega kosa, kteri se komu
za odkupsino prepusti. Tiste gruntne dolžnosti, ktere
po svoji natori na odstopljenem ali razdeljeneo^ zem-
jjisu ostanejo, ali ktere se zavoljo ^kmetovanja zo-
pet na novo dopustiti morajo, se morajo »pa v raj-*
tingo vzeti, kaaar se vrednost zemljisa odločuje.
S» 30. Zemljiše se sme pa samo ti s ti krat
za odkupsino odstopiti ali razdeliti (na parte), če
je po tem se mogoče, del s pridom obdelovati.
Tudi je pri tem, kolikor je moč, vselej na to gle-
dati^ da to, kar na vsacega pride, bolj s k upe j
leži, to je, da so posestva bolj arondirane. — Če
ni mogoče, da bi se dnarna vrednost vživane pra-
vice z odstopljenim zemljišem čisto poravnala, in
bi se vdeleženci zavolj tega razločka nikakor zedi-
niti ne mogli, se ima ti razločekz dnar ji poravnati.
$. 31. Če se gojzd (borst} odstopi, se pravi-
loma (za navadno) ne sme tako odstopiti, da bi se
razkosil na posebne parte vživavcom služnih pra-
vic, ampak za celi kraj ali za celo sosesko
(občino, komun) ali pa za vse vživavce skupej.
S takimi gojzdi je zastran gojzdnarskega var-
stva (policije) tako ravnati kakor z soseskinimi (ob—
činskinimO gojzdt.
^ S. 32. Za odkup dano zemljiše, kakor tudi
vžitek v gojzdu, ki je soseski po %. 31 odločen^
spada h tistemu zemljisu, s kterega posestjo je
bilo do tega časa vživanje na tujem gruntu združeno*
Kadar se pa odkupni kapitali dajejo, je treb&
gledati , da se pravice družin ljudi po danih posta-
vah varjejo. (Konec sledi).
Kakšna je sorodnost Slavenov z IndiancU
RamlokU Dmvorin Terttet^ak,
Ii rokopisa: »Kdo so bili Norioani in Pmioboi, Kelti ali Sloveftei ?«
(Daljo.)
2. Kaste.
Indiike: SUvM roiom fo mdiikik k«-
$tah imenovani:
BaDiaoi, PaniaDi (kopel) Pa Douei (SifyDDae Herod.)
Vieae (Visae) (Arriao Indic. Bizjaki Horvati , Zai^orci ,
cap. XI.) kraj štajerske nejo se vellj«
Keatrjas Cb^^l^^l) B i s j a k i. Baji (?)
Nairas, Naire, NairI Norioi.
(moži, iroepodarji)
1. Opaska. Ker tri betve Bojov nam stari spi-
sateljl s raznimi sedeži imenajojo in ker ime BOIVS m
pri- iD presUvkem BELLICV8 i), kakor tndl ime BA.-
RVS (od bor, bellom^ pagna) eiia dostikrat se na rin-
ekoslovenskih kamoik v Norika najde, me močno mika
v Bojih epozDati S 1 a v e n e , — ali ktera betva je slo vea-
eka? Zgodovina Bojov se je smiraj t veliki temi zako-
pana, pa ne obapajmol Tudi takaj se bo danilo ^).
2. Opaska. Jaz sim Ime Norici v spisu ^o
Ambidravih^ po s^^ledo nekterik dragih historiskih pre-
iskava vcov izpela val Iz ^na kori^ ev ogour ^ al pomno-
l^ostranekem pretabtovanja sim ee prepričal, da eo iVo-
r i ca ni in irotovo tudi Herodotovi severni Stf^ri na-
sledniki indiške kaste Nair(oair, nara, pomeai m o i a,
l^ospodarja), ktera se današnji dan kraj boka mala^
barakei^a stanaje. Le tako je mogoče si razjasniti:
zakaj toliko lastnik imen v Norikn: MVSO, MVSON,
M VSA (Maz, Mazon, Maža = Mozača) in laiinakik
MASCVLVS, MASCIVS, VIRIATVS, VIRIATA «J,
na spominkih se najde. Borz ko ne se bo tudi stara
Noreja najti dala. Neator piše ^N are i^ prav naravne.
d. Reke.
hUiike . SUventUu:
Dorias Tarja, imen dosti potokov in
rečic po Slavonskem.
Sabnra Sabaris, rečica, pri kteri je
stara Sabaria ležala.
Jomanes, zdaj Jamnna Jamno, Jamnika, vas in potok
na Štajerskem.
Tynna Tinsko, TInnka , vas, hrib ia
potok na dtajerekem.
Kainas Kaina, ponemčano Kainak,
reka na Štajerskem. Kenna
« lastno ime slov. rodovin.
Baris Baristen (Boristenes).
Atabas, Paiandas primeri lastna imena oa rim-
skih kamnih PALANDINVS,
ATEBOD In sevemoslav.
Hotbadz (Mohar423.)
*) Mahar Gesch. der Steierm. I. stran 3S0. 361. Ankershorca
Gesoh. Krth. 517.
^) Nisim Jec pervi, kteri Boje (primeri severaoslav. Bojaro)
sa Slavene ima. Že v leta 1825 je prof. Lanbe (Archir
far Gesch. o. Geogr. Jahr;. 1825 N. 92. a. 93.) po Jezi-
koeloToem sleda imen rek Leha, Atesis itd. dokazati si
priiadeval Bojov slavstio narodnost.
^) Ravno tam 383. 419. 426. 427. 423.
— «47 —
4. Gore.
Uzeotos (pofrecisiran«) Učka.
Vindiss roons , sdaj Vindhja SloTeoske i^orice.
Mera, eveti breg^ bogov Primeri : slovenek« imeo« iTor
loditDCT Radmerje, Meretjnce,
ime naroda MerjanifTasi
Merna itd. Po tem brega
svetem so nastale imena A n-
ta m ar=S]a TO mir Vla-
di mir, Rešim ar=S ve«
tesar itd.
Kory, predgorje indisko Koroško, Karni. Kmlii^i pt
Xi3^ axQOf to xcu K(Miyixav primeri : K m č n i k , K m-
(StraboJ cevina.
Matra, kraljevina kra^a Matra, pogporje ▼ Tatri,
Ugarsaina.
(Koneo sledi.)
Šege slovenske.
Za merlici narekovanje v Utriu
Podali smo častitim bravcem ^Novfc^ nektere is-
Sklede narekovanja ▼ Libarnii (Utrii), da so tadi v
tesedah svedili to šego, od ktere so velikrat slišali go-
Toritl. Hočemo danes nekoliko več omeniti od tei^a.
Narekovanje je običaj (sega) samo ženskega spola,
in kakor bi se moskema smejali in ragali, ako bi počel
«a kdm narekovati, tako bi senski samerili in ji opona-
aali , ako nb bi sa amerlem bližnje svoje slabte narekovala.
Posebnih narekovavskih pesem nimajoč jih skladajo
kakor jim jih osalosteno serce tisti čas navdaja, po nekih
▼endar stalnih oblikah, in jih pojejo s otožnim in žalost-
nim napevom, ko dvigajo glas in ga natesajo, posebno
na tretjosadni slovki (Silbe) vsake verste, kamor stav-
Ijajo imena žlahte in drage Ijabesnjtve in mile priloge
rajnema, ter jih skos celo pesem na kontna verste med
eabo menjajoč ponavljajo, na priliko:
Za otrokom:
8iB0 mo), BiBkomojI granoice moja! hoi moja!
Hoeroico moj«, rosice moja, Iep» kitice moja!
Taaka jelvioe moja! rano moja!
Za očetom:
Cačo moj , dobri ea6ko moj ! velo dobro moje !
Za matero:
Mila mi^ko moja, mila i draga majoioe moja!
Za bratom:
Bratac moj, brajne moj!
Za sestro :
Sestrice moja, mila sestro moja! dobra prijateliea moja!
Za moiem:
Brnie moj! masa moj! rano moj»!
Seroe moje! veliko dobro moje, bora moj!
Z onim , kar pa narekajoč slagajo — milo opevajo
tago in žalost, da so rajnega sgabile, da jim je ap
sginal , kako tesko in mnčno bojo bres njega živele, pro-
aijo svoje amerle, da ma pridejo naprot, prosijo tega,
da on jih lepo posdravl, da jim pove, kako jako sa njim
žalujejo itd.
Dokler bolnik bolaje , se plačejo ^) , pa po splohni
aegi se ne narekujejo ; kakof se pa dasa od telesa loči,
počnejo vse hišne ženske male in velike kasevajoč mer-
ilca na ve^ glas narekovati; nato pridejo tnd sosede,
da ga pomagajo žalovati, ter se ne dajo od njega ločiti,
posebdo ki so najbližnje žlahte, 'dokler jih drage ženske
po sili proč neisvlečejo , da ga preobleeejo in na miso
ali daske položd.
O tem časa, dokler m^rtvi v hiši leži, vsdigne
večkrat ena ali draga svoje narekovanje; ali kader ga
▼ trago devajo, ga pokopat nesti, padejo vse s rokami
^) Tnkaj plakati weinen, iia priliko: kega serce ne
boli, ooi ma se ne plača, razločojejo od jokati (od
joh!) wehklageB bres sols^ na priliko: joee as ra sub
boli.
In obrasl na-nj , ter včasi glavo nekoliko vsdfgovaja In s
rokami pleskajoče nareknjejo, ktora bolje sna. Merilca
oženj enega koj doma pokrijejo in v trogo sabijejo^
neože njenega pa, kjer se je se stara navada ohranila^
nosijovodpertitragi, ter ga pokrijte, kader ga Imajo ▼
grob položiti; kjer s njim počivajo, so narekovavke koj
okolo troge vsa jejo ^ ter padejo s sklopi jenimi rokami la
obrasi na trago, in narekujejo, kakor tadi po vsem poti,
tako tadi v cerkvi; molčd samo med merlicami (biljami =
viglia = vlgilia) In med s. maso ; kader pa duhoven sa*
poje : ^oslobodi me gospodi^ (libera), počnejo spet , ktera
jačje more, padsi s obrasi in rokami na trugo, nareke*
▼ati, dokler jim ga nosci ne odnesejo do groba. Ko pa
nosila h grobo, na tla položd, koj koj potežač ena drago
proč beže, kakor da ne bi mogle nikakor gledati telesa
svojega dragega in milega v grob položiti in s čemo
semljo pokriti, ter domii gredd smirom nareknjejo in
plačejo, kar se doma včasi ponavljajo. Svečo oljenico,
ki je pri merličn gorela, nesejo gorečo is cerkve domi,
in jo pnst^ se ki dan goreti. Po Lovransčini pa denejo
k oljenici se blagoslovljene vode, v ktero polože malo
krnha, kar potle v ogenj veržejo.
Ako je pokopališče bliso cerkve, kamor k slažbl
božji hodijo , sačnejo pridsi bliso groba spet narekovati,
ter stoj^ tako plakajoč nekoliko časa ; po božji slažbi pa,
sagrabsi s pestjo blagoslovljene vode skropd greb,
(indi drogi radi grobe svojih rajnih tako poskropljajo}
in nareknjejo, dokler jih drage žene proč ne popeljejo;
in tako edine na groba narekovanja pevajoče je naj mi-
leje poslasati. Merilca spremljajoče ženske pa ne na-'
'rekojejo samo tega sdaj nmerlega, ampak tadi drage,
vsaka svoje, sa kterim jih jačje serce boH; tad se včasi
storim nbogim ženam kaj darnje, da gred6 narekovat.
Naj mileje se pa Slovana stori, viditi in slišati go-
spd in gospice'(na otocih namesto gospodične)
is bogatih hii, kjer se od kakih 50 Jet sem redko ilir-
ska beseda sliši , ko jim kteri mili in dragi amre. Kadar
ranjeno serce vse drugo preoblada, lepo milo ter milo
čisto ilirski narekovati sačnejo in s tem kažejo, da jim
Bog je slovansko kri v serce vstvaril. ; J. V.
NoviSar iz slavenskih kriijev«
1% Tersta 29. julia. Šel sim ti teden proti Ser<>
voli skos krasne Teržaske kampanie , kjer sdaj naša bo-
gata gospoda hlada išče, omikovaje se is soparnega
mestnega sidovja, tu skos kracrne verte, kjer rase naj
žlahnisi vino; gledal sim po plodonosnih brajdah, ki so
tolikokrat popotnika sprehajavca . rasveselovale ; pa leto«'
00 s žalostjo oči mimogredočih na nje osirajo. Obrodilo
so torte sicer obilo; huda ura, ki je letos po tolikih
krajih , posebno na Krojaškem ubogega kmeta tako hudo
sadela, jim je prisanesla; visi grojsd pri grojsda; ^ ali
ni ga skoraj ogledati sdravega, vso je rujavkasto in
•cernkosto tako, da ni upanja, da se bi le kaplice sdra-
vega vina pridelalo. Enako žalostne novico nam doha-
jajo is cele Istrie in tudi is Goriško okolice. Kmetje to-
žijo, da ne vedd, s čim da so bodo preživili in davke
plačevali , ker vino je bilo od nekdaj njih edina podpora^
letos pa ga ne bodo mogli ne sa kapljico prodati.
V Terstu občnokoristna in imenitna dela, napravo
sa prijetnost in olepsanjo mesta in njegovo okolice nikdar
no počivajo. Rasna kolodvora, podaljšanja mola S.Carlo
In vellcega Lloydovega arsenala poleg Servole , mislijo
tudi od lesnega terga (piassa di legno) skos hrib proti
omenjenemu arsenalu preduh, in skos-nj cesto v Istrio
napraviti.
1% Lutomera na Staj. Sila veliko so jo priča-
kovalo letos Tina v naših goricah, ker so torto saroo
- *» -
»^okdtj toliko ^rojftdieev B«sMk?ll^, ^ a1 prid^lk «•
k# ii|«HD> do««f€Ji. Torte, ki m Mv^le ▼ lepen nrte^
i»ona^ ^be^o obilo, slMti na dmcdi »ovI^i -^ s ^iotik
|tfi, Jii #0 molo 0 deževja ia oo no aiibih in M) pooooib
somljioih, o4po<UjQ |rroj«di vooidol Bploii hi oo orne)
lotoaiiii ^hUk^ 00 jr* «0 kokoi»o Be0reQo no Mdoi^»
iHi InoUiBo fttf «o(orUBo oMkioi UU od lotu 1649*
*r. d, 3t. L.
Iz Maribora svomo, da jicurve diti tego mooco oo
h/p |;««p. pcofoooT Torotenjak na Jtoroako Ja Soi-
nairraoko podal po knjiuiicaii id m^%»yh jMbirat gra-
diva » ppyoBtoUMi ^Uvesoko. 1>M bi ao aaceUiikii nove
ddbp y sirodovioakem slovstva nasom obilni zakladi odperlil
1% Fastojne. M. 29. don t. m. omo sprojnili na
pokopalisčo visoko času' vrodneg^a moža, '^osp. Karlna
Snol-ji, dosložono^a c. k. kaoioraloeg;a oskerboika frsj*
oino pMtojDoko« ki jo v 79 lota svojo starosti življoojo
polno lepUi Msla; mirno skleoal. Preobširno bi bilo po-
pisati vae Uo^ dola rajocefo; spomneoi le, kar jo na-
aania ter|:a v vodni jipovin aapnstil, da Zoblo, i^ora
HflJulsj Krasa podobna, jna njena zahvalili so, da ja
na njoi^ove otroško dobro obdelana in osaljsana bila a
lepim drevoredom , ki pelje na visocino , od kodar se po-
potnika po£:led eez celo Pivsko doMno odpri; škoda le,
da ao pot, ktero je on tako prijetno naredil, tak slabo
popravlja , čeravno je ti kraj edino zavetje pred valovi
•prabili , ki gu imamo poleti ti požirati. — Z veliko slo-
vesnostjo se je šolsko leto pri nas končalo. Konec-
letne preskašnje so hvalili vsi, ki so pričajoči bili; ačenol
• in učenke so se verlo obnašali. Hvalevredni so vsi naai
ačeniki^ krona naše šole pa je Ijabljenec mladine i^osp.
katehet Potočnik. Tadi petja in klavirja so se vadili
otroci letos, in o tem gr6 hvala pridnema podačitelja g.
Vencajsa, ki se je prostovoljno lotil to lepe naloge.
— Kar pa scer našo Postojnsko mazfčno dražbo
sadeno, ktera so je leta 1848 s prostovoljnimi doneski
osnovala in s takimi se še dan današnji večidel na no-
^h deržf , ne morem r6či , da bi se kaj preveč tradila,
občinskim željam vstreči, ker se da le redko kterikrat
očitno slišati , razan nekter^ g^odov kakega premožne^
človeka, ktere ima v svoji prattki debelo «aznamovane.
Za obilo dsneske bi se spodobila saj mervica hva-
ležnosti vsim! Jez na raeom.» da bi ao nam za pleo
^odlo , ampak poleti v kakem verta za pošten , kratek
cao, ker mazika eoroe čiov.oka razvoaeiajo in Postojna
je volika. Kaj jo treba zmirej le. po navžarsko trobiti?
— Iz »ed tistih treh kontrabantarjev , ki mo 1. jalia y
l^jzda med Blokami in Ložem žandarma Prevcatakafro*
•ovito abiii , ao onei^a že. zaaačtli ; je pa razbojnik nofak
Iz iSlainskouro regimenta. -^ Foolednjič vam ao aazaa^
nim, da med živino, ki jo je paaledaji stekli pča na
fieU popadal, jo že dvoje krav, ena telica in onprešic
ca atokljino pof Iniis , tedaj od teh le še -en prešič iiri.
PopadMii Ijodjd pa ao vsi čisto zdravi, in opatijo sedaj,
4a bojo zdravi ostali, t— Kar pri nas vreme vtiče, hva-
limo Bo|ra , da nao je letošnje nime — toče — doaihmal
^varoval ; s«ša je pa velika, kar oo na nobeno vižo k
ioČBoma dežja pripraviti na moro. Za to pa tadi za zolje^
iicol itd. slabo kaže. Sena se je nakosilo <Mi jcento.
k Ljubljane. Po naznanila slavne^ c. k. dežel-
nega poglavarja krajnski kmetijski dražbi od 90. t. m.
00 Njih eksceleocija gospod minister notranjih oprav do-
volili , da po nasveta letošnjega občnega zbora kmetijske
dmžbe bo pervo leto kmetijskih učilnic vpriho-
dnje v LjabljanI, kjer se bo kmetijska kemfa, nato-
rozoanstvo domačo živine, živinoreja , oskerbovanjo zdrave nonofiniamii lleln
In bolne živine, sadje- in svilorcja ačfla. Začetek te UanaMgeHlIl UMU
nčilnico bo ob enem z začetkom podkovijske in živino- Jo dodana 9» p^li i^bčne a^odovino^.
Natifikar in calomik Jožef Blaznih v Ljubljani.
zdravniške šole por ve doi ^aaoc« oktobra Ckozoporska)^
— Vodotva podkovijska in žIvinoadravaMiko iale je bjla
na znanje dana , da ja c. A. jpiaiotDasIvo -vajsalva ^»fisana-
8 a. k- jniaiatoraivoia Aotraajih oprav oklenilo^ da paonel
Žifdaozdravslva, če ao .k soldatam vzamejo^ o a a maj o-
Mko dolgo Iz irojaštva odpastiti (naarlaab')^ da
aolo iiadeiajo.9 ako aato prosijo in sa lepo obnašajo-
ia i^sidao ačijo«
1% Ljubljane. V aredo 10. dan tega mesca, bodo
roalao iolo w Liahljani svoje pervo leto sklenile. Ob oe»
mih bo zahvalna velika maša v stolni cerkvi, ob devetih
pa delitev šolakih darH v dvorani hiše mostnega ma-
glairata.
NovU^ iz nDOgib kri^ev«
C. k. ministerstvo kapčijstva je poprašalo kapčijsko
zbornice vsih dežel: kako hi mb dale nekterim obert-
nijam in ro kod olaivam s^ih^avice razširiti, in kako
deljec bi smelo kapčljstvo kramarjev seči. — Z novo
osnovo aamoataaov (Moatrov) meaia ne bQ nič, ker
aa naktari branijo, da hI se ajib nataaovUa pRenarodilo*
«^ Tadi iz Erdo^akiiga, Horvaškoga, Tin»U4koga, Polj-
ekoga in voc drnzih donet so sliši ad .ailaa to^o 19. ia
20. dan nnoga meaca. —- Na Laskam ja kil žitoi pri-
dalk tako alab, da jo tadi ia Jakina In Bolscaa izpe-
IjovAnjo žita prapavedano. -^ Jaiavaaka vremenski pr^
rok prerekajo ti meoec veliko vfooino in nialo dažia« pij-
hodnji moaec (kimo voc) pa .ho po njagoriis naj lepši mene
oaloga lota; vino mora posebno dobra Uti. «^ Danajiki
poaarji so prodali nokoma Francoza kri vaih Folojr, ki
jih Im^o colo loto zaklali; aa kri saega živiaoata ptaoa
3 kraje. ; . ker zakoljejo na Dnnaji okoli 100.000 voiov
na loto, bo ti dohodek znesel Mizo 6000 fl.^ ki so ha
apravljal v denarnico za obožaae mesorjo in onelnogle
hlapce njih. F/ancoz bo kri v fabriki porabi/. — Nek
Anglež Mills je znajdel mašina za šivaaie, ktera
so s kolesom lahko goai Jn kamor bodi lahko postavi;
dela ta ^maaiaa aa 10 pndnih 'alvačao; v Hambirgu že
šivajo ž njo. — Neko drago si)a imenHno mašrno dazna-
naje sveta nek dr. A. Mayer v Pariza, namreč: brez
derv kfl.rJli jn ž njo toliko toplote napi;avMi, kolikor
jo jo za domačo knrjavv is aa fabriko potreba ! Prodamo
pa to noF&oa, kakar aaM jo kaplli. — V Tvrčii atoji
vse še, kakor je stalo. Tarška vlada oe je s pohlevnim
pismom zabranila (protestirala} zoper obsede podonav-
skih knežjj po rasovsfci i^rjnadi; h^opodarja tah knežij
ata na terjanje tarškega miniatarstva odgovorila , da voc
let ne bota mogla aalteo« davka plačavatl, ker imata 8000
Rasov sedaj preživlti; kaj misli car daljo storiti, se ao
na vd. Upanje na mirno opravo še zmiraj prevagaje*
Pomenljivo pa je, kako časniki rasovsfce vlade Ijadstva
obdeljajejo ; tako {po „Fremdenblatt^) se bere v^ enem
raaovskem časnika od SI. jolia tole: ^Naš premilostni oar
Jo dolgo dolgo poterpežljiv , ali veličanstvo in čast od Boga
i^egovim rokam Izročene pravoverne Rasie ma grd čez
Tse. Velik jo msovskl Bog ! mogočen je rnsovskl car t
In sifna je pravoverna Rasial Na poklic našega čara ao
tojo vzdignile brezštevilne kardela vojakov kakor en
mož. Na cesarsko besedo bo vsak zvest podloinik daro-
'vel blago in življenje domovini! Kaj zamere vpHjeobre-
kovavcov in protivnikov proti takeron velikana ! Previdnost
težja je IzvolKa Rasa za veliko; dala ma Je modrega
in velicega čara ; vse overe bojo razpadlo v prah in sv/tla
zvezda rasovska bo toliko svitlejsi se lesketala!^
kmetijskih, obertnijskili in narodskiii reči.
I Novice iihi^iOo ▼ LJabljaui||
{▼sak teden dvakrat , nam-
reo v sredo in saboto.
Odgovorni vrednik Or« Jlanez Blelivels.
iVeljigo sacelo leto po posti I
4 fl. , Bcer 3 fl. , ca pol leta)
2fl. po posti, scer 1 fl. 30 kr.
Tečaj XL
V saboto 6. augusta 1853.
List 63.
Vinski vlak.
Slavni gosp. Matija Ve rt o ve nam svetuje
v svoji neprecenJjivi knjigi ^^Vinoreja" imenovani,
most iz badnja v sode po usnjati cevi spravljati,
da pri tem pretakovanju vinski cvet (alkoholjlz
mosta ne uide, ampak z moštom vred v sode
pride, ker je vino potem veliko bolje.
Po ti šegi mošt iz badnja v sode spravljati je
pa le tam mogoče, kjer je bendimski hram (fala-
dor) nad vinskim keldrom, drugod ne.
Ker pa veliko vinorejcov te priprave ali tako
napravljenih vinskih hramov nima , se tudi vsi tega
postreči ne morejo. Tudi meni se je taka godila,
zato sim si pred dvema latama omislil napravo, ka-
kor jo sledeča podoba kaže , in ker mi je v veliko
korist in mi skorej nad keldrom hram nadomestuje,
jo podam vinorejcom v prevdark in porabo.
Čerka a kaže badenj, iz klerega se moštpre-
takova, pri čerki b je kolkun, kamor se lesena ka-
nela ali pipa utakne, na ktero se usnjata cev cc
priveze, po kteri mošt teče iz badnja v posodo d,
ktera mora spodej odpiralo imeti, da se večkrat iz-
pere; ta usnjata cev mora pa tako dolga biti, da se
lahko vino iz nar daljnega soda pretoči, e je vlak
ali pumpa, ktera most iz posode d kviško spravlja
in pri čerki f skozi do dna dolgo usnjato ali plat-
neno cev v sod g teče.
Vlak (pumpa) mora na verhu med lesom in
železom dobro zadelan biti, da zrak z vinom v
dotiko ne pride. Cela naprava naj bo, kar naj bolj
more, lahka, da jo človek samotež po hramu pre-
nesti zamore; pa še boljši je, ako se ta naprava
na škripceh napravi, da se od enega kraja v dru-
zega prepeljati zamore.
Ta naprava ni le bendimski čas prj moštu, am-
pak tudi pri presnemovanju vina koristna. Moj-
ster vinoreje nam močno priporoča: vino tudi v tem
času varovati dotike zraka (Ijufta}, da vino moči
ne zgubi.
Brez te naprave pa vino iz enega' soda v dru-
zega ()retočiti skor ni mogoče ^ da bi zrak zraven
ne prišel, ker, če se v brentac toči in iz brentača
v lijak (trihtar} zliva, se vino z zrakom zmešati
mora, in z zrakom več cveta odide.
Koristna je ta pumpa pri presnemanji in v ben-
dimskem času, ker, namesto 3, 4 do 5 delavcev
en sam in prav lahko vse opravi, vino se boljši
obderži, in se ga nič ne izlije. Več delavcev, več
se vina popije, in več nerodnosti se zgodi.
Prav bi bilo, ako bi slednji vinorednik ali pa
saj vsaka soseska enega ali dvoje tacih vlakov
napravila.
Iz Šent-Vida nad Ipavo.
Andrej Pahor, posestnik.
Nova cesarska postava,
ktera zadeva služnosti ali servitute v gojzdih
in na druzih zemljiših.
CKoneo.)
Tretji odloček.
Določila , kako izpeljevati ukaze tega patenta.
§. 33. Za izpeljavo te postave se bode v vsaki
deželi postavila deželna komisija; zraven nje
pa bo po potrebi več ali manj njej podložnih k raj-
ni h komisij. Deželna komisija, kterI bode od
ministra notranjih oprav nasvetovani in od Njih ve-
ličanstva izvoljeni predstopnik predstavljen, bode
vzeta iz zvedenih mož stanii vživavcov
služnih pravic in pa posestnikov služnih
zemljiš, in bode naravnost pod vodstvom mini-
sterstva notranjih oprav stala.
$. 34. Bode pa deželna komisija, kteri se bojo
še cesarski sodniki pridali, razsojevala vse v^^.
7. pod čerkami a, b, c, d, e in f naštete reči,
ako bi zastran njih kak prepir vstal, ker za te
reči ni nobena pravda pred drugim sodni-
kom pripušena.
Komur v teh rečeh razsodba te komisiie ni po
volji, naj se pritoži zadnji čas v šestih tednih
pred ministerstvom notranjih oprav, ktero
bo s poklicanimi svetovavci naj višje sodnije na Du-
naj! to reč končno in veljavno razsodilo.
-- «50 -
§. 35. \a€ druge sadeve raxsojiye deželna ko-
misija, pa taiio, da 6«ie vsak, leM sailfiji eas
v šestih ted&lli, prt nji pedali pritožte na mi-
nisterstvo notra^Kh oprav«
$. 36. Krajae, te je, v peeamemtli krajih
postavljene koittisi;fe pa imajo pozvedovati vse,
cesar deželna kemiaija za razsodbo potrebuje; one
sprejemajo tudi sprave CzglihengeJ, in od njih do-
končane o^iravnave predlagajo s svojimi nasveti de-
želni komisii v razsodbo«
§. 37. V razsodbah deželne komisije ima na-
tanjko zapisano biti: od kdaj uravnava ali odku-
pljenje svojo moč zadobi.
Kadar je pa sila, mora deželna komisija, do-
klej' oraviiava ali odkupljenje ni se v djajije stopilo^
kakošno začasno napravo zaukazati, ktera Je
okoljsinam primerna. Pritožbe zoper začasne na-
prave pa ne morejo ustanovijenja te naprave overati.
§. 38. Končnoveljavne razsodbe in pa pelerjene
sprave (zglihenge) imajo ravno tisto veljavnost ka-
kor sodbe cesarskih sodnij ali pred sodnijami skle-
njene sprave ; ako tedaj vdeleženci za nje naprosijo,
jih morajo civilne sodnije dognati.
§.39. Popisovanje in postavljanje mej
ali konfinov , kadar je zemljise odstopljeno ali raz-
deljeno bilo, kakor tudi izbrisovanje in pre*
piaovanje zemijis v gruntnih bukvah, je v
dotičnih kancelijah iz siužbne dolžnosti opravljati,
in tudi vpisanih (hipotekarnih^ upnikov ni
treba za to zaslisati, ker oni nimajo nobene pra-
vice temu zopergovoriti.
$. 40. V tacih zadevah , kjer je kakšnega po-
sebnega znanstva potreba, imajo komisije zapri-
sežene zvedence poprasati , kaj oni menijo.
$.41. Pri obravnavah po tem patentu ni treba,
da bi izreki, sprave in dovolitve vdeleženeov ali
njih namestnikov v dosego pravne veljavnosti se
morale zgoditi s pripušenjem v gruntnih bukvah
vpisanih upnikov, aH s privoljenjem pričakovavcov
ali skerbnikov (kuratorjev} tistega posestva, ki je
z zavezo substitucije, fidejkomisa ali fevda obte-
ženo, aH da bi upravne ali v<irstvine gosposke mo-
rale v to dovoliti.
$. 42. Vse dokazne pisma, pisanja, obravnave
in vsi vpisi v gruntne bukve so prosti štem-
peljna, vsake davsine in poštnine. Stroške
tega opravilstva nosi vsaka dežela.
Stroške za popisovanje in postavljanje mej
(konfiao v} plačujejo t i s t i , ki so v ti reči zapopadeni.
Če se vradno delo le zavoljo tega opravlja, ker
je k^o vdelcženih zato prosil (provociral}, pa ni
podal pfoŠAJe v tistem času, ki gaje komisija ozna-
nila, pla^je prošnik stroške krajne komisije.
§• 48. Od tistega dne, ko pride pričij oči patent
na dan, se take pravice, ktere po $. 6. podčerke
a mora gosposka Ie slažbine dolžnosti v obravnavo
vzeti, ne morejo več priposesto vati (zadol>*-
goletno posest pridobiti) in popred že začeta p#^
sest, ktera pa vendar ni še do polnega priposesto-
vai^a terpela, preneha s tem dnevom. Take pra-
vice se pozneje sploh drugači ne morejo pri-
dobiti, kakor samo z napisanim kontraktom,
[|o testamentu, ali pa z razsodbo pri razde^
itvi vkupnih zemljiš in to le takrat, ako gospo«-
ska najde, da pri{)ušena služnost kmetijstvu de-
žele sploh ne škodje in se tedaj vživanje take
pravice zamore pripustiti. Nikdar pa se ne
sme pogodba Ckontrakt) tako narediti, da bi pri-
pušena služna pravica ne bila odkup Ijiv a. Če
E
seje tak pristavak naredil, ne vel j i nič in se
it^j^ Jialior 4n U ga ne bilo. —
To no naiikanf tega patenta , kterega so dali
eenar '5. jnlia t L s tim poveljem, da ga imajo mi-
ntotri notra^JUi oprav, pravosodja in dnarstva do-
veršiti, in vse potrebne, ti patent zadevajoče ukaze,
poduke in navede dajati.
Kakšna je sorodnost Slavenov z IndiancL
RaMdoifU Davorin Tergiet^ak,
U rokopisa: »Kdo bo bili Noriostti in Paaoaoi, KeRi ali SUve&oi ?<
(Konee.)
4. M 01 1 a.
Miikš . SUvemka:
Ortora Končnica na „tar^ ae najde v
Sorfitnr (ilojo^nrnm?)
Habara Sabari«.
Komara Komarofca , vas na Štajarskom.
Maairjs Maairje, Mozirje, tt&g v Colj-
akom kraja.
Ariaka AriaTci, vas na Štigersfcem.
Naaftka Kasieo, več vasi v jafoalav.
dežeiak.
Bina^ora Vinafora, Vinica aa dtajaraknat
in Horvatskeia.
Goria, Nafara Ooriea, Na ^ri.
Arsa Arato , reka v IstHi (JPlin.')
Botra, PaAknbotra Boterna, vas biiao Bada^ene.
Kaadala Kandalika (Caadaliee), riniiU
postila na Sablah Pontin|;e>
revib v koreaU deželi.
Coten« Cotiiue.
Berabona ^} Prkneri: končnico „booa^ vlaiean
Mfsta Viadobeoa.
Kosa Keson , Kosonius , se oijde dosti-
krat na koroških kaanib, tadi
so omeni neka Civitae Coieenaia.
Rhisala (Ricala) Bkiciniom, Riziniam, Kicininn
v Dalmacii.
Larica, moi^očna ter^o- Larice, Larike, rimska postaja
vaška deržava (Las- na tab). pcotiog. in v Itiner.
SOB lad. Alterth. 1. 151.) Anton, (kje ?)
Latika Lotodos Cpolatinč.) rimska postaji
. na štajerskem (Ji}ef)
Imena osi^b.
Iniiika : SlavšHika :
Ajmir, ime indiškega AIMAR (AnkerBhofeii.) na koro-
kralja (1000 po Kr.) ških kamnib (Ankershofen.)
(James Mili. Gesoh. des
brittisoh. In d. II. str. 186.)
Kalini^ar, ime indiškega CALIOENA na rimskih kamnih.
kneza 1035 po Krist. K al i i: ar i č riidovina živeča
(Mili. stran 191.) v ptujo in Slovenjem Gradcn.
Ram, ime indiske^a RAMRAMVS, na noriskih rim-
kneza skih kamnih. (Ankershofeu.)
Kabal, Kandahar, po- Primeri: imena slovenskih rodo-
krajini indiski vin: Rafol, Indahar, In-
dlhar.
KikeH, indiJB(ki rod Ki ker, rodovina kranska, Ki*
(Mili. 1980 ker, otok v zemlji serbskih
Narečanov (S*f*r. 11. 267.)
Čillg:i, pleme indiiko Čilimi, rodovina koroška zivitadi
(Mili. 210.) zlo rasširjena v Maribora in
v okolici njegovi.
*) Lastna imena noniaiaa, Boniata, Bonia, Boaon bc pogosto
najdejo na rimskih kamnih (Miihar 398. 429.) Glavno me-
sto Bnriov, ktere nekteri Nemcem prikevajo, se jevo-
lolo nanitnn. Ime n«rr«s se pogoeto Mjdo na nori-
skih kamnih (Nohar 380), Bhar, skrivno delo; Branem
pomeni v indiski mitologii lenljo. QleJ VoUmer Zt9.
— «61 —
Arrft, Btlitr, Mvlkan, Primori iae i 11 rake ga kralj«
B«rar,KaiRleB,imeDa Agron, ima rodoviD^ Bo*
iDillskib Sabah , to jev li o r, B oh or i e aa KffajllAkea^
anp (Gaa). >Iill* H- M«(ko na Stajor., Berao
263. aa dti^. , Kanila č na Koro-
škem.
Lodi, knes iodiaki. Primeri: Lodi, ime mesta Pa-
Baks, x*'*'i*
^'aser , imena iodiskih Č a s , C a s i č imeDa rodo vin slo-
knezevičev (Hiti- 273.) veoskih.
Biker, kraj in mesto v Pikerje, vas blizo Maribora.
Indii itd.
Jabadii losal. CPtotom.) Japodi.
Mislim ^ da bode ▼ tem zadosti dokazov nase ozke
sorodnodti z lodianci. Če Keltomani zamorejo s takinimi
dokazi na noge, kakor smo jih mi v tem spisa na svetlo
apravili , jim damo veljati , kar so dozdaj ačili. Ako pa
tega na aaroorejo , na> odstopijo od dozdanjega terdenja,
ID naj v dogodivščini Slovencem mesto dajo, ktero jim
^re, in naj ne ceitizirajo cele stare Earope.
Slovanski pop»tDik.
^ Bražtvo sv. Mohora v Celovca je razglasilo
aledeče: ^Zgodovina stare zaveze a podobami
je za nase dražtbenike že cela dokončana. Vender jim
samo to knjižico poslati, se ne plača. Za to smo jo
(akaj shranili, da bpde ^stari Urban^ gotov. Zgodovino
0t. zaveze brez podob smo pa na vse knjigarje že
razposlali; ta knjižica se nam posebno za šolske darfla
pripravna zdi, zato smo jo hitro na vse kraje razposlali,
da so za aolske darila lahko kapaje. Pri tej priložnosti
amo tadi knjigarjem izročili I. Mojz. bukve v dveh zve-
zkih od gosp. Placida Javornika. Težko se kje
najde sv. pismo, da bi tako dober kap bilo, — 33 tisnih
pol Je 1 gold. sr.!^
Zapisanih v to dražtvo je dosihmal 827 adov ; tadi
«vitli škof Diakovaški godp. 8trosmayer so pristopili
in družtva 40 gold. poslati.
Tadi je naznanil slavni odbor tega dražtva , da od
Dunajskega dražtva izdajane ^večemice^ so veliko dražji
od bakev, ki jih dražtvo sv. Mohora izdaja; pri anih
Telji pdla 3 kraje, pri teh le 1 do 2 kraje. — „No-
Tice^ pristavijo tema veselema naznanila le to, da toli-
kanj lože bi se zamogle pri nas majhne bakvice
po sila niski ceni ljudstva prodajati. Bukve za 30,
40 kraje, ali po goldioarja znajo z ozirom na število
pdl prav dober kop biti, al 40 — kraje, ali goldinar na
enkrat plačati, je za večino ljudstva vendar veliko.
^ V zbor Dunajskih profesorjev modroslovskega od-
delka sta bila profesor Miklošič in vodja zvezdarne
g. Litrow kakor kandidata za vrad rektorja vseučilišča
za prihodnje leto uverstena.
^ Učenci na lekarskem ačilišča v Pragi so dali po-
dobo prof. Parkyne po izverstnem obrazarju Kaiser-u
napraviti, ki se bo na prodaj dobila. Iztls bo veljal 1 for.
^ Teodor Neubert bo v kratkem izdal zgodovin-
ako zbirko litovske zgodovine.
^ Gospod Zamarski bo izdal prestavo serbakih
pesem narodnih. '
^ Konec leU 1852 je štela ceska matica 1930
udov; ker jih je bilo konec leta 1851 le 1622, ja tedaj
▼ leta 1852 na novo pristopite aos udov.
^ Petrograaki kajigtkapec Wolf izdaja o podo-
bami vred biUroteko poljskfh pesnikov.
* Gosp. Čupr je izdal: Slo vnik ' latlnako-
nemško- češki, posebno iMuaenjen mladosti na gim-
naziih.
^ Gospod Tomieek aualilzdati rasko slovnico
v čaakem jezika. Ravno od toga pisatelj bo koMUo slov-
nica ataročeskega jezika m avitlo prišla.
^ Tisk Star o vi h narodnih pesem elovansUh }•
koaeaa, ktore bodo v Maaojnika v dveh avaskih aa
eviUo prišle.
^ Pervi Bvezek Šulekovega slo-vnika ja na
avitlo prišel. Kakor je bilo od tako izverotaega panteiia
prioakovntt, jo alevnik neprecenljivo dalo. Pervi avesals
obsaže corko A na 10 poiah.
* Nafaovejša knjiga v rasinskem riovstva je ^Vesaa^i
▼ kterej je araoga zanimivih sestavkov v vezanej in aa^
veaaaoj besedi. ^Zora** to knjigo močno hvaU.
Kratkočasnice zviroe iz narečij«
Nekega dne pride ena žena od Kupe k zdravnika
aa svojo bol (bolezin) si leHa (zdravila) iskat. Med dra-
gim spraševanjem jo lekar tadi to popraša: »Ali tadi
kaj kihate?''
^Me da zmerom ja kdham^.
;,Za boga, kaj zmerom kihate?^
„Kdo če drugi, ka sum sama?^ — reče žena.
Ta je še le adcavnik zvedil, da se nerazameta , da
on na kihanje, ona pa na knhanje misli. Pričijeoi
ao malo da ne popokali ed smeha. —
Na Štajarskom sim ališai naaledaji prepir: i,Lej^^
reoe Krajnec — ^^kak tečejo ljudje, boječi se, da bi mašo
ne zamadill^.
^Voda teče, veUjo Štajarci, pa ne Ijadl^.
„Kaj pa ^adje?^ -^ vpraša Krajnec.
^Ljadi dirjajo^, Štajarci odgovori.
^Primaruha^ — odgovori Krajnec — »pri nas dirjajo
konji^.
in spet ni bilo smeha ne kooca ne kraja.
Nekdo je bral neki gospej povedko Iz „Novic^ ^»pre-
klic stare moriti^, ki ga je pazno poslušala. Ko pa pride
na stavek: »sin domd pridši pobara očeta^, vpraša za-
cadena gospa: zakaj lega je pobaral? Menila je, da
ga jo z vrelo vodo polil; barati, briihen, se pravi
pri belih Krajncih in sosednih Horvatih pariti živo
atvari. K. ^)
• Novičar iz slavensliih krjijev.
i% Kopra u Istrii 29. malega ^erpana. Mojo
mnenje je od nekdaj bilo , da tukaj a Kopra so ne sliši
govoriti drugi jezik kot laški. Ker sim dozdej že dolgo
časa navajen bil živeti med svojimi sorodniki slavjanskimi,
ao mi jo auU atorilo„ zapustiti domovino svojo — Torst
— misleč, da pridem na svet golj tujega jezika. Al
kako sim so razveselil , vidši, da Koper, kar se slav-
janstva tiče, jo a malem to, kar je Terst a vellkeaa.
Čeravno pravi tnkajšni prebivavci so aarodiči Benečanov,
in govori le laško, to jo, beneško naročje, se vendar
čaje po celem mostu govoriti tudi naš jezik slovenski, io
časih tudi ilirski (ilirsko-istrianski ali hervaško-ilirski}*
Tudi pri tukajšni sodnii se veliko zadev a slovenskem
jezika obravnuje, namreč s prebivavci ricmanjskimi, za-
borštnimi, boljunčnimfi, dolinskimi in z druzimi selških
krajev, spadajočih oblasti gori omenjenega sodišča, in
veliko STovencov, že zdavno tukaj udomačenih. Tadi
sa tukaj od dveh let sem vsako nedeljo io vaak praznik
a slavanakem jeaiko pridigajo ia pri aMmi slavonsko
poje, ia scer a cerkvi imenovani av. Križa (al orooifisso)^
ktera je vsaklkrat polna pobožnih Ijad! našega naroda.
Lepo je to, zares! Ne morem se zderžati, da bi no
Izrekel o t! priKki očitne hvale milostljlvema gosp. škofa
Teržaško-Kopriškemu za to posebno napravo, in pa mla-
demu tukajšoemu duhovniku gosp. Trovaa, ki si je
iskreno prizadeval , da se je izgotovllo , kar so farmani
*) Dra^o bi nanik bilo vee tacih kratkaoasaie. VredL
— 252 —
«1oveiiBke^a jezika že sdavnej živo želeli in da ee tak
hvalevredno obnaša v podnkih svojih. Kako verno po-
slosa prosti narod, kader se mu rasla^^jo nauki v pri-
jetnem, krepkem, lahko raBomljivem jesikal Kako rado
here tadi bakve v takem jeaiko , če so pisavci pisali
vmevno in skladno njei^ov] potrebi in raaumnosti, in če
00 srečno uganili nje£:ov ukas, — med tem ko ma ni
prav nič mar sa taksne spise, kteri nič mikavnegra, nič
vkasneg^a ca-nj ne obsegajo. In ni ee tema čaditi, ker
je sceloma — naravno! Naj tedaj, kdor noče zastonj
delati, dobro in natanjčno premisloje to važno stvar, ka-
dar ima namen bukve na svetlo dati sa prosto Ijodstro,
in s tem pomagati in koristiti ma! Verdelski,
Iz Planine nad Černomljem 29. juUa. Vasi
želji ugoditi Vam paslemo Beliš« na ogled , ki se ma
pri nas blasč ^) pravi in pristavimo se to: da k ime-
novanim lekom umitega srablivca Cl»Arjevega) koža okoli
7 minat slo peče, se olevi in srab popolnoma agine ; da
se nekteri celo samo % blusčevim cvetom po garje vih
krajih ribajo , in se jih snebijo tako , da posneje nobenih
slabih nasledkov ne čutijo , ako ravno nobenega lelia ne
pijejo, da bi se srab isrinil. Tti je ljudi veliko, ki so s
tim zdravilom odpravili garje in so zdravi kot čdaen.
Dodamo tudi to, da smo imeli to spomlad garjevo tele,
pa smo ga oprali le z vodo, v kteri so bile rečene stol-
čene korenine namočene; koža mu se je olevila in je v
kratkem ozdravelo. Is tega se srni soditi , da bi utegnilo
to zdravilo za vsako garjevo živinče biti. — Povedati
Imamo se, da so nam bolhe letaš presad (flance) do či-
sta enedle; repo smo trikrat sejali, jo tudi v slano vodo
in olje poprej namaltali , pa vse ni nič pomagalo. Smuka
(^kislinej ne bo. Fažol in koruzo bo suša zaterla ; gro-
zdje 80 jeosipalo; terte: zelenlka, kraljevina in moslcotel
bolehajo grozno ; žita plenjajo slabo. Gospodinje že zdej
nimajo kaj kuhati. — Slišimo, da okoli Metlike goveja
živina pogiba, da nek govedo samo pade in strepeče *^}.
Ako je temu takq, se bo gotovo od ondot ,,Nov(cam^
javilo. K.
1% Kamnika. ^ Ker „Novice^ večkrat kaj na-
znanjajo o novih cerkvenih napravah, naj povedd tudi,
da smo pri nas 3 nove v Ljubljani od g. Samasa-ta vlite
■vonove dobili, ki tako lepo poj5, da je cela okolica ve-
sela , da jih Jma , in gosp. guardianu p. Raimundu Ma-
renčičn hvaležna , da so si tako iskreno prizadevali za
njih napravo. Na povabilo za doneske , ki so ga razpo-
slali po mestu in po bližnji okolici, se je nabralo veliko
dnarja, ker časti vrednega gosp. guardiana vsak rad
ima in jim nobeden nI prošnje odrekel ; v vsakem kraji
se je se več obljubila, Jiakor se je pričakovalo, in tako
ee bojo zvonovi kmalo do čistega poplačali. 23. p. m.
80 pripeljali nove ^oglasovavce slave božje^ z veliko
slovesnostjo v Kamnik; Johana Omanova se je lepo ske-
sala z darovanimi cvetlicami , s kterimi so bili okinčani.
1% LJubljane. Z veseljem smo brali v Graskem čas-
niku, da je za volj izverstne vednosti spet eden naših rojakov
pri očitni preskusnji iz moralnega modroslovja v Gradcu
*) Poslano aeliše je cares bloso, ^emeine SchmoerwarB
po nemško, tamns commnnis po latinsko, in ker Je
mei tako imenovanimi ojstrimi Edrarili s omeriko ne-
kako enake lastnosti , samore res loper i^arje koristno biti,
čeravno ^a zdravniki ne rabijo in ^a tndi ▼ apotekah ni.
Ker pa se more vsaka ojstra reč previdno npotrebo-
▼ati, priporooojemo todi pazljivost pri blasčn.
**) Ni ouda, ako bi v letošnji silni vročini in snsi živina ne
cepala po oirrou ali vranoni kngi (Milibrand) ; v 53.
lista so Novice opominovale, kako braniti to naglo
veeidel smertno boleiin. Vred.
19. p. m. vpričo g. deželnega poglavarja pocesten bil
z veliko sreberno svetinjo na verižici, nanareč
gosp. Kari Ahaci č, učenec pravoslovja v 1. letu.
Novičar iz mnogih Itrigev«
Presvitli cesar je blagovolil po deželnem poglavarja
svojo zadovoljoost naznaniti prebivavcem in vradnikam
Merske dežele, ^unim za mnogoverstno razode vanje verne
udanosti, tem za vestno opravljanje njih slnžb, česar
se je prepričal ob potovanju svojem. — Dunajski vredni
časnik je naznanil dohodke in stroške našega cesar-
stva v lanskem letu 1852, ktere primerja z dohodki
in stroški predlanskega leta 1851. Navadni dohodki
na davkih in druzih prihodkih so znesli 21^4 milionoFia
806.268 fl. (za 22 milionov in 792.582 fl. več kakor
predlanskem), nenavadni dohodki pa 1 milion 558.840
fl. (za 15 milionov 932.614 fl. manj kakor predlanskem).
Stroški navadni so znesli 274 milionov in 587.121 fl.
(^za 13 milionov 720.451 fl. več kakor predlanskem),
stroški nenavadni pa 5 mil. 225.318 fl. (za 15 mi-
lionov 636.782 fl. manj kakor predlanskem). V vsem
skupej je bilo tedaj deržavnih dohodkov 226 milio*
nov in 365.108 fl., deržavnih stroškov pa 279 mi-
lionov in 812.439 fl., po tem takem so stroški presegli
dohodke za 53 milionov in 447.331 fl. (sa 8 mil. 776.29911.
manj kakor predlanskem.) Po tem splošnem preraj/ff
našteva C. k. ministerstvo dohodke in stroške posamia,
iz česa se vidi, da dohodkov gruntnega davka je lilo
58 mil. 502.289 fl., hišnega 8 mil. 714.502 fl.<. pri-
dobnine 6 mil. 747.543 fl., dohodnine 5 m\l
345.847 fl., vžitnfne 27 mil. 795.172 fl., coloib
dohodkov 22 mil. 317.349 fl., dohodkov za tobak 17
mil. 835.545 fl., za sol 26 mil. 855.804 fl., km štem-
pelj in takse 17 mil. 835.545 fl., iz lotrije 5 mi/,
in 15.166 fl. itd. Stroškov pa je bilo za potrebšino
deržavnega dolga 62 mil. 608.375 fl., za potrebe ce-
sarske hiše 5 mil. 950.491 fl., za vikši ces. kancelijo
41.092 fl., za deržavno svetovavstvo 157.628 fl. , za
potrebe ministerstva uoanjih oprav 1 mil. 724.581 fl.,
aiinisterstva notranjih oprav 17 mil. 286.528 fl., višji
policijske vradnije 9 mil. 276.155 fl., za potrebe mini-
sterstva vojaškega 110 mil. 843.321 fl. , ministerstr«
denarstva 25 mil. 152.083 fl., ministerstva pravice 18
mil. 477.260 fl. ministerstva bogočastja in uka 4 mil.
336.800 fl., ministerstva knpčijstva, obertnijstva in der-
žavnih stavb 15 mil. 109.099 fl., ministerstva kmetijstva
in rudarstva 283 847 fl. itd. — Ministerstvo je dovolilo,
da misionarjem z vsimi druziroi osebami in blagom vreč^
ki grejp v Afriko, ni ne za col ne za vožnjo po der-
žavni železnici nič plačati , po L1oydovi barki se bojo pa
tudi zastonj do Aleksandrie peljali. ^ Iz Turškega
se še zmiraj nič ne \6, — Kakor z nebes je padlo pismo
odstavljenega Serbskega knezaMihaela Obr eno-
viča, ki ga je 2. serpana' poslal iz Dunaja v Belig^rad
na starešine, miolstre, metropoiita, Vučiča in Kničanioa,
v kterem jim med drugim pravi , da ga ne mika ravno
po vladarstvu v Serbii, da pa bode berž toda ne šiloma
prišel, ako korist in volja naroda Serbskeg-a te
terja. NI menda teškovganiti te zastavice.
Za uboge Moravčane od toče zadete«
/« Koroškega: gosp. Oliban 2 fl., in nabral od gospo^
dov J. R, 4 fl,, J. D. t fl., F. F. 1 fl. 16 kr., M. Cfr. 46 kr,
P. P. 24 kr. ;— Gosp. Anton Klemen, kaplan v Logatcu, t fl^
— M, J. t« Šmarja 2 fl.
Za prebivavce Kamnika:
o. Juri Sterbene, petosolc v Novem mestu, 2 fl.
Natiskar in založnik Jožef Blaznih t> Ljubljani.
kmetijskih, obertnijskili in narodskih reci.
MoTiee nhigi^o t LJabljaii
TBak teden dvmkrat
reo v sredo in saboto
Odgovorni vrednik Or. Jlanes telelivels.
II Velji^o feaeelo letopopofitil
1 4 fl. , Boer 3 fl. , la pol leta[
li^fl. po posti, 8cer 1 fl.dOkr.
Tečaf XI.
V sredo 10. augusta 1853.
List 64.
Kako hišo v dobrim stanu obderžati?
Pred vsim naj se gleda na krov (stireho) in
nar nanjsi poškodba na njem naj se koj popravi.
Žlote in žlebe je treba pogosto pregledovati in či-
stiti , stare opekne strehe mahii osnažitf • Žlebi in
plehovina sploh, ki je na zraku, se morajo večkrat
JE oljnato barvo namazati. Ko dežuje in snežuje,
je treba krovne luknje in prepihe dobro zamašiti.
Izbe naj se pogosto vetrijo, tudi tiste, v kte-
rib se navadno ne biva«
Zabrani naj se, kolikor mogljivo, da temeljna
zidina se ne zmoči, posebno po kapnici ne; t^-ej
naj se napravijo medene odpadne cevi f Abfallroh-
ren), po kterih se deževnica odteka, in kamnitne
plose pod kap.
Zunej hišnega zidovja naj se nikakor ne terpi
nabraniga sipa, smetja in druge nesnage , ker take
stvari zidovje polagoma omoče in pokvarjajo.
Poškodtovane stene naj tudi se koj popravijo,
pobelijo in z novo barvo prevlečejo.
Znotrej hiše naj se be kniri titt Jireveč, ne
nepotrebno : ker po nezmerni knijavi duri , |^ohišje,
stropje in tla razpokajo, akoravno bi bile še t|j£o
terpežno izdelane. --a
Po kuhinji naj se skerbi, da se ne izliva
nepotrebno voda iz čebrov ali kotlov, ker s takim
ravnanjem se kuhinske tla in tramovi posk^dvajo
in se vlaga va-nje zavleče.
Taka se tudi godi, kader se tla polzbah^kn«-
hinjah in mostovžih prepogosto in s preobilno Vodo
umivajo in snažijo (;kar velikokrat marsiktera go^
spodinja učinja ^ ktera ne madeža na tleh ne mol^
terpeti, ter vedno pere in berljuzga.)
Dalje je hiši škodljivo, po dilah ali izbah jako
tolei , na kuhinskih tleh ali po mostovžih derva ce-»
piti in tako pohištev zmajati.
Oljnato m a z i t e v , oboknic , dur in lesovini
sploh je treba včasih s.tanjko žajfnico umiti, pre-
den dim In prah jih preveč ne prevlečeta. Steklo v
oknih naj se večkrat očisti, pa ne umiva, ampak
le E vlažno v žganje pomočeno cnnjico rahlo obri-
blje ; pozimi pa na^ sopari , ki sipe omeglijo , po<^
nbvljeno se obrišejo in posušei
Poslednjič naj pazljivo se gleda na merčese
vsake baze, posebno na miši in podgane.
In tako DO gospodar, če pazljivo čuje nad po«-
hištvam, če majhne poškodbe koj popravlja, ka^
kor hitro jih zapazi, tako bo, pravim, velikih
poprav, in tedaj mnogo stroškov se izogibal, ter
hišo delj časa v dobrim obstoju si ohranil, kakor
ce bi mu za ničesar mar ne bilo.
Vinoreja v našem cesarstvu.
Med vsimi deželami se v našem cesarstva naj veo
vioa prideluje; 21 77$ štirjaskih milj sveta je ea vino-
rejo odločenih.
PrerajtsDo je po srednji meri , da se ^a na leto
pridela v celem cesarstva 41 milieaov in 498.900 aa-
strianskih veder, in sicer:
na O^erskem . * . •
v Vojvodini in Banata
na Horvaikem in v Slavonii
na Beneškem ....
18 mil.
4
3
8
v Lombardii
v d oljni Aastrii . • .
na Erdeljskem ....
na dtajarskem . . ; •
na Dalmatinskem • . .
na Tireljakem ....
na Teržaskem in Goriškem
▼ vojaški itraniGl . • .
na Moravskem ....
na Krajnskem ....
na Češkem
na KoroMiem ....
v Bakevini ^ . . . .
v zgporoji Aastril • . .
Ti
»
n
n
J)
Ti
Ji
68!l$.000 veder
341.000
eoaooo
526.000
250.000
506.000
366.000
200.000
825.000
700.000
686.000
565.300
358.000
50.000
1.400
300
MO
Ti
Ti
»
Ti
Nav6d,
kako oaznanovati blago za colno ravnavo pri
C4 k« austrianskih čolnih uradnijah.
Iirooll H. CosU> C. I. nadcolalje vo4ja.
1. dan te^amesc^ Je v djaoj^ stopila nova čolna
ravnava pri vsih colnijah Hase^ cesarstva; zavoljo te
nove ravnave so tudi novi predpisi dani, kake se imaje
spisovati naananila tisteg^a bla^a, ktero pride v c. k.
colaije. Ker je vsakemu te predpise vediti potrete, ki
blago ali kakorsno keli drago reč na ti poti prejema idi
pošilja, Je c. k* ministerstvo denarstvanavod, Imkotake
naznanila vsled nove postave napravljati, v nemškem, la-
škem in francoskem jesiku na svetlo dati ukazalo. Ker
pa je ti poddk tndl potreben aa kapce in obertnike na
Krajnskem, Štajai^skoin , Koroškem, teržaskem in Gori-
škem, ki morebiti le slovensko razamejo, ga jim podamo
takaj v slovenski jezik preiftavljeaega. Takole je osnovan:
Naprava naznanil
1. Notranja osnova.
o) Sfloh.
8 1.
Vsako naznanilo meraobseči:
1. Kerstno imi, primek in stanovanje
a) posiljavca, to je, tistega, kteri je namenil
— 264 —
hlBgOj 6tL naj bo pripeljano, ali ispeljaoo čos
eolDO mejo 9 poteai
b) TOBoika ali barkovodja, io oplok tioie^, Id
ima blafo na zasnamvano raosto «lo¥^,
ee nI namoDjeno ootaci pri čolni vradofi, priktori
iO nasnani.
2. Kraj t kamor naj so roe dovMe.
Pri okosi poljanem biai^a io tiotom IspoljaDem, kte-
roga ispoljaojo jo dokaaaU,,Bo mora tndi dežela, ▼
ktero yin nradnija, akozi ktero blag^o gri^ nasoaoiti. Pri
izpeljanem blaga je dovolj naznaoiti deželo, kamor oe
izpelje*
d. Namembo ojeg^ovo, namreč, ali je namenjeno
pripeljano, izpeljano, ali akozi poljano biti, In
ali 00 Ima pri nradnii, pri ktori je naznanjeno, čoln I
obravnavi popolnoma podvreči, ali dragi arad*
nii odločiti.
4. Število zvezkov (pakov) in poodd, v kte- *
rib 00 znajde, posamezno z Imenovanjem po čolni
tarifi za votanovljenje tare.
5. Njegova sorta in množica po imenovanji In
merila čolne tarife.
Kdaj je, nenavadno. In pri posebnib pogojib pripn-
ieno, reči aH s samo besedo ^blago^, ali z naznani-
lom razreda ali oddelka, kamor gredo, naznaniti,
je povedano v avoda k čolni tarifi.
6. Naznanilo mora zapopasti vso dele naklade,
toraj če so z blagom, od kterega e61 grd, tndl cula
proste reči, tndi te obseči«
b) Pri hlttfUf ki ffide cbm eolno mejo.
aa) Sploh.
Za blago, ki čez colno mejo pride, brez raz-
ločka njegove namembo, ee morajo v naznanovanji so
posebno povedati:
1. znamnja in številke zvezkov (pakov) In
pos4Sd;
2. kako se blsgo pošilja. In aicer, če ae to po ša-
hom zgodi, število vprežne ali tovorne živine,
in kakosna je, potem vozov in samokolnic; če
ae pa po vodi pošilja, sorta ladje, njeno imd ali šte-
vilka, če Ima kako znamnje;
d. pot, po ktori se ima poslati na namenjeni kraj;
4. ime in stanovanje prejemnika, to je, tiste
osebe, kteri je naznanjena reč namenjena, in
5. velikost in sorta reči se mora ,za vsak
zvezek in vsako posodo posebej naznaniti.
S. 8.
bb) Pri barkni hraai.
Vae potrebne reči, ki stord skapjpj barkno hrano.
In ki se znajdejo na ladjah iz morja pridsih, se morajo
vselej od drage naklade odločene naznaniti.
Čolna oradnija Ima pravico : jih v nradnoshrambo
položiti, ali pod aradni zapdr djati, io jih Ijaddm na
barki, o primernem časa, kolikor jim jo vselej potreba,
posiljaU. (Dalje sledi.)
ŽivJljei^e slavnih Slovanov«
XX.
Ivan Raic.
A Sloveči početnik zgodovine sorbsko se je rodil
leta 1726 v Karlovcih v serbski Vojvodini, ki so ne
smd zamenjati s Karlovcem horvasiiim. Žejen nanka
00 odpravi, zversivsi iole Komarnske in Šoprooske leta
1763 na Rasko v Kijev nad 50 miljdalječ pes. Tam jo
preživel tri leta, potem leto v Moskvi io se verne domd.
Takaj ga ne prejmo kakor se je nadjal; zato se verne
apet ▼ Roaijo. Živevsi nekoliko časa spet v Kijev«, ae
apoti v Carigrad z namenom spisov za zgodovino aerb*
oko lokat In nabirat; ali berž ga kaga preplaai io pre-
žene na goro Atensko (Atos). OodI je mislil obilen
▼ir za zgodovino serbskega naroda najti; ali ae prevari.
Menihi nočejo stranskema, neznanema popotnika ovojih
riiramb odpreti. Leta 1768 pride v Karlovce in na-
atane noenlk malih sol; kmalo potem pa ga Izvolijo za
ačenika bogoznanatva v Temisvara. Iz Temiavaro
projde v Noviaad, kamor ga je škof M. Potnik va-
bil, in kjer je Baič pozneje, v dohovsklh reedh tako
marljivo delal, da je Novoaadska škofija berž vso drage
prekosila. Škof Izbere Raiča za arhimandrita v Ka-
vi 1 j a. Petnajstkrat so ma ponajali akofijstvo, pa u'ktfar
ni hotel te časti prevzeti. Umeri je leta 1801, potom
ko je bil veliko ačenega in iKvorstnoga napisal. Veliko
njegovih spisov ni bilo se natisnjenih.
Na svet so isisli spisi: 1) boj zmaja z orli 1791,
2) pripovedke, prevedeno iz roškega v treh velicik zvo-
zkih 1794, 3) zgodovina raznih slavonskih narodov
(Horvatov, Bolgarov in Serbov) v 4 zvezkih 1792—
96, 4) žaloigra ^Uros^, poslednji car roda Ne man ja-
to vogal 798, 6) Cvetnih 1808, 6) pesmi, brez imena.
Med rokopisi so dela: 1) zgodovina razdeijenja vzhodne
in zapadne cerkve, 2) ^sobranije^ Iz zgodovine aerbake
poslednjega časa, 3) različna slova, 4) pesmi dohovne
in več dragih.
Med dragimi rokopisi hranijo v nadskofovrid bi-
kvarnlcl v Karlovcih todi njegovo' sorbsko z gi-
dovino.
Veselje je prebirati rokopise tega viaokoočenep
moža, ki so vsi take lično, tako enako pisani, kakor
da bi bili natisnjeni. Dozdeva se človeka, da je mož
vae z enim černilom, z enim peresom pisal; ni loati,
kje si je pero nrezal , kje prenehal , kar so sae pa pra-
vici pisavčeva posebnost imenovati.
Slovanski spominki v Rimiu
Ker o slovanskih spominkih v Rimo govorimo,
imamo posebno, poijeke pred očmi, ker poljski narod jo
glavni namestovavec katoljsko cerkve med slavonskimi
rodovi. To je moralo poljski narod z Rimom ožje okle-
niti, kakor ktori koli si bodi dragi slavonski rod.
Naj staraj i spominek slovanski v Rimo (namreč
iz kersanskih časov) seže v deveto stoletje. Je ranm
ov. Alberta (Vojteha), ktoro je Boleslav hrabri, kralj
poljski, cesarja Otona III. daroval, to pa on v Rim od-
vol in ondi v cerkvi sv. Jerneja shranlL V začetka toga
stoletja je gosp. Jastrzebski v imena več svojih rojakov
sv. očeta prosil, da bi dovolil mertvašnico odpreti, kjer
rama sv. Alberta leži, ker se je pričakovalo, da ae bodo
ondi za poljsko zgodovino kaj imenitnega našlo. Sv. oče
je v to dovolil in je poslal škofa Tizzani-a, da bitra^o
% navadnimi cerkvenimi obredi odpori.
Sosio se je tikrat mnogo Poljakov, ne le v Rimo,
ampak tadi po sosednih krajih prebivajočifa , da bi pričo
bili verske nžrodne slavnosti,— odpretja trage , ktera za*
kriva ramo sv. Alberta. Po dokončani sv. masi v cerkvi
av. Jerneja (8an Bartolomeo in Isola), ki stoji na otoka
reke Tiber , se pripravijo k namena. Troga je tri četert
laket dolga. Po odpreta zgornjega pokrova se zapau
droga lesena skrinica. Koso joodperli, so nasll na verho
pavole in spodej pol p6Ie papirja s pismom od leta 1713,
v kterem se naznanojo, da v tej skrinici razon kosti sv.
Alberta, ostanjki se treh dragih svetnikov počivajo. V
največem zavitka so bile, kakor je pismo govorilo, kootf
av. Alberta v platnenem In spodej v svilenem povoja za-
vite, ktero je škof TiazanI odvil in kost/ svetnika od-
kril; pri tem so Poljaci pristopili In svetinje kosevali*
— 266 —
PricakoTaod listine od Icralja Boleslava hrabre«:« ee pa
▼ sIcriDi nieo našle; berž ko ne, so jili ▼ let« 1718, ko
«0 tnigo odperli, ▼ knjižnieo Vatikansko prenesli.
(Kosee tledi.)
Slovanski popotnik«
^ iTdom. iyrake matice se rasposilja tretji zvezek
Dubrovnika, isdane|:a od g^osp. M. Bana. Knjigpa
obstoji is dveh oddelkov ; staroknjisevstvo sapopade
pesmi Marka Brnereviča s uvodom odPoči<Sa; dragri
eddelk: novo knjižestvo sapopade moogro zanimivih
in različnih sestavkov od izdatelja in drug^lh pisateljev.
^ Slepi Jeremija O brad o vi 6 Karadžid jelz-
^al pesem: ^Crnagporska vila tli pesma o po-
četka vojevanija črne gtfre s Tarcima^. Ima
796 stihov. Jeremija jo je' takole skladal: Dal si je od
žene novine brati, potem je vzel gfosli v roke, je g^odel
In zlag:al pri tem in učenček je pisal. V^pred^ovora go-
veri Jeremija, da se ni ne modroslovja ne poezie ačil^
in da nikdar ni v šolo hodil.
^ Zgrodovinska češka povedka od Rittersber^a:
^Jaromjra Radimska^ je na svitlo prišla.
^ Češka čitanka za4. grinnazialnirazred, so-
stavljena od goap. Jirečka iz pisateljev vsih anstrian-
tskih literatur, pride te dni na svitlo.
^ Gospod Je line k, vlastnik kamnotisne naprave v
Prag^i, je dobil dovoljenje časopis za mladost z obrazi
pod naslovom ^Zlatd klaBy^ izdajati. Vredoval gu bo
znani pisatelj, g^ospod Vaclav Rozum. Vsak teden bo
prišel enkrat na svitlo v velikej osmerki na pol pole.
Velja sa celo leto 5 for. brez poštnine.
^ Nekteri časopisi naznanajejo, da ruski bofun
Herzen hoče nov časopis začeti izdajati ^ ktereg^a na-
logiL bo: poljsko-rnsko zjedidjenje.
^ Društvo Svetojansko že šteje 560 udov; leto-
sniegti leta jih je na nova pristopilo čez petdeset.
^ Is vredne tiskarnice v Bell|^radu je prišla na svitlo
knjiga za mladost« ^Treca čitanka za četverti razred ^
osnovnih serbskih školah^. Šolski komisija jo je pregle-
dala in odobrila.
^ Društvo serbske slovesnosti je izdalo Iz i^erškei^a^
Jfcsenofonta Sokratove nauke.
^ iz dr. Gajeve tiskarnice v Zaji^rebu je na svitlo
prišel pervi zvezek časopisa: ^Kolo^, vredovane^ od
M. Bofoviča.
Ozir v stare čase.
Nekdaj naj bolj spvitopani.
Likntgj špartanski kralj, je zapovedal poštovati
.tiste, ki so imeli bele lase in belo brado. Solon,
atenski postavodajavec , je «kazal čast skazovati tistim,
ki so^ naj več otrdk imeli. V Ejgrlptu so bili naj
bolj česčeni, ki so se za blagor domovine trudili.
Kralj v SičioDu pravi, da so naj večera spošto-
vanja vredne ^lave h o i'} e ga zakona. Kralj Brias v
ArgJvu je dal zapoved, naj bolj učitelje modro-
snanstva častiti. Nama Pompili, kralj rimski, pravi:
treba je naj bolj smairovavca v vojski slaviti in
spoštovati.
Modri Anakarso je učil: Poštuj najbolj tisteg^a , ki
«voji domovini koristi z modrim svetom injakoroko.
Novičar iz slavenskih kri^ev«
1% Škoejana na Dolenskem 2. augusta. Od
enkrat sme še dalje sledeče prikazni na tukajšnem tertji
vidili :
1. Od srede mesca kresnika do srede preteklejra
•mesca julla ni bilo na našem tertji nič novega« Mazila
jo stala in zarod sa prihodnje lete sdelovala« Poprejšne
bradpvice na listih se se nekoliko Islupile, pa ne vse..
Mladike tacih tert niso nič posebnega pokazale ; nastebki
pa, pri koreninah se je semtertje najdlo in so še najde
dovolj gob, kakor orehki, ki so videče v zvezi z bra-
devicami na listih, ker na nebradovičastih tertah se kaj
Ucega ne vidi. Ne na listih , ne na steblu ni v brado*-
vlcsh nič červov, ampak neka guiasta, mesnata reč so
vse Uke bradof ice in gobe , kakor sifilika ali sikozika
(,syphiiis, sycosis).
tč. Nekaj tacih bolnih tert. In tudi nekaj zdravih
se je pretekli messc ožig ali palez prijel , ki se od po-
prejšnje bolezni videče razloči. Opaljeni listi sopikasti.
In mladike so začernele in se posušile. Tacih tert ni zle
veliko.
3. Tri tedne semkaj v nar huji suši se dela na
mladih listih spet dovolj bradovie ravno tacih, kakoršna
so prej blie, tudi na požveplenih in prej zdravih tertah
v dobri, gnojni zemlji, vender na požveplenih clo malo.
Po tem takem tedej ni sama moča kriva bila bradovie^
ki so se prej pri nas in po drugot o dežji delale, ker
se zdej v suši ravno take in tako obilno delajo.
4. Terte, ktere so pred kresom zlo bradovičasta
bile in se zdej o suši spet zlo bradovičijo , to je , v do^
bri zemlji, posebno pri poslopji, imajo zdej grojzdjevse
Tse plesnjevo in bolno. Nar prej se namreč pokaže na
kaki jagodi , na eni strani , potlej pa kmalo na vsem groj-
zdn, včasi na vsih grojzdih kmalo, prah kakor cestni
prah; jagode so pod takim prahom kakor o zeble, po-
tlej černkaste, počijo, ne rastejo in gnijd, ia
listi rumene ^). Na tistih tertah, ktere so manj bra-
dovičasta, so dozdej le nekteri bolj pritlični grojzdi ples-
njivi in bolni, zgornji pa še ne, ampak so v navadni
moki, In morebiti bode dozorili. Terte, ktere niso nič
bradovičasta, imajo še vse zdrave grojzdje.
5. Terte ob vodotokih in vodah, če tudi v zlo do-
bri zemlji in gnojni, nimajo še nobenega sleda bolezni;
druge malo preč od tacih pa že bolehajo. To kaže, da
veda tertjim koreninam škodljivi živež odnaša, in menim,
da mora kaka škodni va sol biti, ki jo voda stopi in od-
nese, in še, vedno mislim, da solitar je. Pa tudi kaže,
da bo treba nekake drdnaže v vinogradih in morebiti
tudi za druge sadeže, da bo o dežji voda po grabnih
strup odpeljevala , dokler uima ne mme.
Tak stan vinskih goric je zdej pri nas, in bi rad
vedli, če v dr uzih krajih terte tudi v tacih okoljšinak
bolehajo.
6. Sploh pa ni doslej po naših vinogradih še nič
prav veliko bolnega grojzdja zrazun po brajdah in po zle
gnojnih zemljah. Le bolj posamezne terte in brajde so
zlo bradovičaste , in sploh tudi le bolj posamezni grojzdi
bolni. Grojzdja je obilo, in je zastavno in vse v moki.
€e bo gorko vreme, bo do malega Šmarna že vse mehko«
Pri ti priliki pa tudi povem, da zrazun seod je na»
letašnji pridelik, namreč stern, veliko slabši od pervega
upanja. Zerno je redko in drobno, ker ga je rija sterla.
Če ajda ne bo obrodila, bo pri nas slaba, ker je tudi
krompirja, sadja in sočivja zlo malo. Krompir še doslej
na steblu ni viditi bolehast.
Bom pozneje, kar bom o tertji in drugem še vidil^
povedal. Zalokar, fajm.
1% Ljubljane. Danes (10. augusta) so doveršile
realne šole šolsko leto, ktere so gimnazialne in ljudska
že sklenile zadnji dan preteklega mesca. Kakor je za
gimnazij dal gosp. vodja J. Nečasek letopis na svetle,
tako ga je izdal tudi za realne šole njih vodja gosp. M.
Peternel.
*) To 80 cnam^ja prave tfer^e boleča! , kakor se tudi dru-
god popieans bere ia emo jo tadi sani aa s>'eja4ji la la^
ških Tirelj vi«H. Vred.
— 286 —
Itt letbpiBft ginmasialn^f •, ▼ kiefgu j« g9tfp.
Mricer opaeke »pfMl: kako nsf m mladina na podlag
keiiaiiatva k oeenju vgodottae Ba^jojn, cveno, ^ ^
kHo v omaerih racredih limnasialiiih letos 8M sčoncov,
patem tak«ni 28 manj kakor lani; po vari ao bUt val
kttolltani, po rod« jo bilo 849 fiHoTenooT, 46No«eov,
1 Bonrat in 1 Lata; netnlkoT jo bilo 13. Prodptoanl
tanki so biK: Torosnanalvo , latinski, g^orski, nomški 4n
•loTonski jesik , Komljopia in pOTOstnica , matomatika, n-
cnnatvo, naravoslovje in prirodopis; mini joilk jo bil
nomski. Prostovoljni nanki pa so bili: dotovodstvo,
laiki je^k , kmetijstvo , prostoljndno naravoslovje in rast*
Hnoinanstvo, lepopisjo, rloanjo, petje in klavir , vaja
lOiosna«
V letopisa realnih sol, ki so letos porvo leto
svojo|:a obstoja dognale, je spisal ^osp. vodja M« Petemel
raann sačetjopisa realnih sol v Ljubljani tndi naeertioo k
^omosnanotvu krajnsko dežele. Is letopisa Bvemo, da
jo bilo T S ratredih M4 sconcov , po roda 167 Slo*
▼oncov , 89 Nertcov , 7 Lahov in 1 Horvat. Med Krajad
jih je bflo 71 ia Ljnbljano , 102 iz deželo. Uženikov jo
bilo 7« Učili so so sledeči naoki: vdrosnancAvo , neoMki,
alovenAi in laski jeaik, aemljopis in povestnioa, račno-
•tvo, menično ki colno snanstvo, zomljomorstvo , priro-
dopis, naravoslovje, kemija, semljemerno risanje, pro*
atorocno riaanjo, stavstvo, lepopisjo; noni josik je bil
nemški. Kar učenje slovenskofra in laškega jezika vtičo , jo
▼oljal slovenski josik sa predpisani nank voim ačencom
idovenskeg^a rodd, laski pn jo bil prostovoljin noak; ▼
Tsih 3 rasredib so bili le 4 nčenei, ki so bili po volji
svojih staršev oprostoni učenja slovenskega jesika, 40
pa todi po volji stariaev je bilo oprostenih očenja laokeg«
jezika. Število ne mib ne teh oprostoocov ni ravno ve«
liko, vendar je coda, da jih je se toliko, ker bi ssmIi
misliti od starisev, da spoznajo resnični pregovor: ;,ko-
likor jezikov človek znd, za toliko Ijndl vo-
lj d^. Kdor ne zad po slovnici domačega jezika brati
In pisati, jo sedanji čas, ker so ta potreba na vse otfoni
očitno kaže, kakor maha v močnika;— pa tadi priložnost
laškega jezika so naačiti naj bi se ne zanemarjala pri
nas, kjer zamero znanost tega jezika dostikrat človek«
T velik prid biti.
In tako sklenemo ti spis z željo : da bi vorlo začeto
realna šola prav krepko napredovala! Pervo leto, ko
je bilo vso iz novega vstvariti, jo bilo gotovo težavno,
ker vsak začetek jo teždk , pa r^či smemo , da gosp.
vodja, ki jo imel, kot začetnik nove naprave, opravil
na cente, jo o pomočjo gosp. nčenikov si zvesto priza-
deval spoloiti svojo važno nalogo.
Novičar iz mnogih Itrs^ev«
29. dan onega mesca je prišel cesarsk patent na
avetlo, kteri določajo nov red kazenske pravde,
(to je, nova postava, kako so imajo prihodnjič pregreskl,
prestopki in hudodelstva sodnijsko preiskovati in razso-
jevati), ki jo veljaven za vse aastriansko dežele, razan
vojaške grenice. Kteri dan pa bo ti novi red moč zado-
bil , bo pozneje v posamnih deželah na znanje dano. Ko
00 bilo po naj višjem sklepa od 31. gradna 1851 in 11.
proseoea 1852 porotne sodbe o veržene , so bile le splošno
vodila izgovorjeno, po ktorih so bojo vprihodnjo kazenska
pravdo obravnovalo; pričajoči cooarski patent določajo
•odaj to novo postavo v 20 členih in 436 paragrafih. —
Sllsi 00 , da berž ko bojo politično gosposke po novi oooovl
v djanjo stopilo, pride tadI nova astava sosesk (ob-
oin} na dan. — Danajska denarna banka je v navadnem
mesičnem naznanila razglasila, da jo imela za44milJo-
aov in 741.063 i. gotovino v srebra, aa 191 ouKomov^
In t M.953 11. pa jo bito bankaotov med IjodstvMi. — Tmdi
na Ogoržkom vročina grojodjo tako kaha^ da arialijo
že v sredi prihodnjega mesca torgati. — V Banato
so delavci neizrečeno dragi; en oral (joh) žita pokositi,
so plača 16 do 20 1. on, posebno priden kdsec si za-
slaži na dan 3 II. ar. in jed, — Tisto pismo, ki ^a je
odstavljeni knez sorbski Mihael Obrenovič anidan atara*
sinstva v Boligrad pisal, graja naša vlada očitno v
vradnem časnika ,,0e9t. Corr.^, ker se s tacimi pisai\ji,
čeravno niso hado meojeni, vendar Ijadstvo draži. —
Tadi na-Rasovskem je jela kolera hado rasoajatj. —
Iz Daaiga nasoaaja vradni časnik 7, dan t. m. o t aro k o-
rasovski zadevi sledečo novico, ktora se sad ver-
jeti, kor pride is verjetnega vira; takole se glasi: ^Po-
mirivne predlogo, ki jih je aastrianska vlada v lor--
skem razpertja poslala rasovski vladi, so ji po volji;
kor 00 to predloge tadi poročniki francoske , angleške in
prasko vlade poterdili, bo razpertja konec, kakor hitro
jih tadi ta reka vlada poterdi^. Sliši se, da oo ti pred-
logi takšni, da jih tadi tarška vlada ne bo mogla za-
vreči. V veliki nadlogi je saltan vnovič na Franeoakom
13 milionov frankov na posodo vzel. Kako resno je pa
raaovski car svojo reč terdil, se vidi tadi iz toga, da jo
tako obilno novačenje (rekratiranje) v svojem cesarstva
razpisal, kakoršnega od leta 1848 ni bilo; ko oo se po-
prej od 1000 daš le po 3 novinci jemali , nkaže poslediui
razpis 7, oziroma celo 10 novincev od 1000 daš v vo-
jaštvo vzeti.
Odgovor zastran besede ^skntDik^«
Oo8po4 K. v 48. lista »Novic« pravdo , da m gotoro ti^o,
da »skatnik« ali »Bkatoek« se takema ftnta pravi, kterepa sa-
koBski starši o pomanjkanji lastnih otrok, la svojefa jb/bs vza-
mejo , tea svojo konetvJo izroc6 in gra oženijo. Rojen a Cernooida,
inan a ceK Čeraomeljski firi, ie 70 let a Metliki, snan Mi a
etli ijeai okolici ^ po opravilih svoje ilažbe dostikrat a Semoa
Sa Scaiski ekolioi, moram potez svojo vesU r^6i» da še likjer ia
nikoli nisim besede »skntaik« slišal, dasiravno so mi jeaik in
šeze imenovanih knO^^ dobro znane.
Poprasovaje zastrsn besede »skntnik« sim vsifdar It »a kap-
nik«, in ae enkrat ne »skntnik« slišal. Beseda »skapttik« je ps
tadi po fori imenovani priliki bolj prjležna in bolj prilieaa, ker
pomda prav na roko di, in lahko jo vsak rasame, ker odrski-
foj živeti« pride.
Beseda »skntnik« pa nima a taksjsnih kritik ao^eoega pt-
meaa in je prav pripravaa smoto delati, ker korenina besede
»skntnik« le na skato opomina, ktera pa le ames is mldka ia
jiOe pomeni, ki se aa potice rabi.
Zstorej 80 enkrati Nabiravei slovenskih besed bodite pasljivi
ia vestni , da se imote ii eno ali drafo besedo ao veepgo , in da
se eistost slovenskega jesika bres madeža ohrani. J. Kspelle.
Mladenčem.
fSonet.)
Kdor aekij easa v zlato solaeo gleda
Ko misli se aa mrsene gore skriti,
In sa zorami v morje atopiti,
V katero grd iskat ga iveadic eeda^
Isvd, da se aavsamejo pogleda
061 njegove tak, da razločiti
No more, kar potBC(]e ee dobiti,
Ker nekima tema ma vso aaseda:
Tak tadi oslepi, Wor ogledoje
Deklet aedolinih, bistrookih Kea,
Baake nje, k> js cvetlic kraljica $
Ne na oedh, nad kterimi ae čaje.
Ampak na pameti, ki jo premaga
Ogled, da otemni nje lao predraga.
—C.
Natiskar in saloinik Jožef Blaznih v Lfubl;anu
kmetijskih) obertnijsiiili in narodskih rečL
Novice ish%}igo v Ljabljftiii||
▼Hak teden dvakrat, nam-
ree ▼ sredo in samoto.
Odgovorni vrednik Or« Jlanes Blelwels.
iVelJi^o sacelo leto po postili
4 fl. , scer 3 fl. , ca po) letsV
i2f).popo6ti,8cerli).dOkr.f
Tečaj XI.
V saboto 13. augusta 1853.
List 65.
Kmetovavca zlati rodnik *).
Predragi kmetje! Večidel vsi poznate stari
pregovor :
Tam le kmetija velji.
Kjer je obilno gnoji!
Zlata resnica je v tem pregovoru. BreE gnoja
se ne dk nobena njiva s pridom obdelovati , brez
gno]B, ni bogatega pridelka. To ve vsak kmet, zato
gnojt tudi svojo ^jivo, in gotovo se ni nikdo kmeta
slišal, da bi se bil pritožil ^ da ima preveč gnoja;
vsak bi ga imel rad se vec.
Da je i^a gnoj koristen, to je, da stori na njivi
to, česar pričakujemo od njega, se mora ž njim tudi
prav ravnati.
Prav ž njim ravnati, je pa ravno glavna
stvar , ker le takrat mu bo gnojnise bogat rudnik,
kadar si ga je umno napravil in ve z gnojem dobro
ravnati«
Ker ni mogoče lemlje rastegniti ,
Grd I gnojem le pridelke si množiti.
Kako pa vse to prav storiti, bodemo učili v
sledečih pomenkih:
Čmu potrebvje kmet gnojniia?
Zato , da shrani na njem gnoj tako dolgo, do-
kler ga ne zvozi na njivo. Poglavitno je pa pri tem
to, da se gnoj tudi tako spravlja, da ne gre nič
▼ zgubo od njegove gnojne moči, ker slabi
gnoj ni vreden, da se vozi na njivo.
Kje naj bode ^nojnišai
Gnojnise naj bode vselej blizo in na sen-
čni strani stale'; lahko naj se k njemu in
od njega z vozom pride; ne sme biti pod
kapom, pa tudi na takem mestu ne, da se
kakosna druga voda va-nj ne steka.
Gnojnise pa mora biti na hladnem (]v senč-
nem} kraji zato, da zgorej kžečega sonce ne
pripeka in popolnoma ne osuši, ker tak gnoj ne
zgnjije in ne preperhne , nasproti se pa spodnji tako
razgreje , da ga veliko zgori.
Če pa spod kapa ali od druzega kraja voda
priteka, se izluži gnoj popolnoma, in gnojnice
se preveč naredi, ktera vsa odteče, ako delj časa
dežuje. To pa je velika škoda , ker je to , kar se
*) Veliko 80 seer že »Novice« govorile od nmnaga priprav-
U^nj* gnoja, vendar se ne moremo sderžati, da bi ne po-
dali našim kmetovavcem slovenskega ispisa is nemške kpjige,
ki je prišla pod naslovom: Dierechte Bohandlong des Stali-
diingers, oder des Baners Goldgrube ist dieMisCstatte. Ven
Anton Wiiomer, Sekretar des Iandw. Kr. Comit. vonNie*
derbayern« na Par^kem na svetlo , ktera je tako dobro in
umevno spisana, da se je mogla se štirikrat natisniti
^»*i. Vred.
na ti poti pogubi, večidel veliko več vredno, kakor
to, kar ostane.
Kako veliko naj bode gnojnise , in kakošno naj
bo dno, kakoine stene njegove^
Velikost gnojniša naj se vselej ravna po ste«
vilu živine, ki jo kmetovavec redi.
Na vsako vižo pa naj bo gnojnise tako
veliko, da gnojni kup v njem nikdar ni
višji kakor za 4 čevlje.
Uno in stene gnojniša morajo biti take , da ne
spušajo ne vode ne gnojnice iz gnojniša, pa da tudi
iz zemlje voda v gnojnise se stekati ne more.
Kako se naredi to , da dno in stene ne spušajo
ne vode ne gnojnice f
To se naredi lahko, ako se na dno in krog in
krog en čevelj na debelo gline, ilovce ali kakosne
druge mastne zemlie terdno zatlači. Umni kmetje
nad to in čez to ilovco polože še plošnjate kamne
ali pa stare opeke C^egle), kar je za tega voljo do-
bro, ker se po tem toliko lože gnoj iz jame pobere,
kadar se na polje vozi.
Kakošno naj bode dno še na dalje ^
Uno gnojniša naj enmalo visi na eno
stran, da zamore odtekati preobilna gnojnica; ako
se to ne zgodi, leži spodnji gnoj predolgo v
gnojnici; to pa ni dobro, ker ves gnoj ne more po
tem takem enako vreti in se ne podela enako.
. Kam naj se napelje gnojnica , da se odteka f
Gnojnica, ki se odteka, naj se odpelje tikama
Kojniša v jamo, ktera je ozidana ali takonaprav-
^ na, da vode ne spuša. Taka jama mora biti na
naj nižji strani gnojniša, da se lahko va-njo izteka,
pa tudi iz oje lahko zajemati (kalati) di.
Kako naj bo gnojnise napravljeno j da je prav?
Da je gnojnise prav napravljeno , mora imeii
okoli in okoli pol sežnja (pol klaftre) globok in ob-
zidan jarek (graben), ki je za to, da se deževnica
in sneznica iz dvoriša va-nj nabera , ker izprani gnoj
in z veliko vode stanjšana gnojnica ne veljata nič
in nista vredna, da se na njivo vozita.
Da bo vsak to bolje razumel, damo obris prav
napravljenega gnojniša.
lil
številki 1. 1. kažete jarek za kapnico; šte-
vilka 2. kaže dno gnojniša, in številka 3. jamo ob-
zidano za gnojnico. C^alje sledi.)
— 268 —
Nav6d,
kako naznanovati blago za colno ravnavo pri
C. k. austrianskih čolnih uradnijah.
kročil H. Costa, c. k. nadoolDiJe vodU««
Naprava naznanil.
(Dalje.)
Z. Unanja osnova.
a) Pitmtn^ noMnanilo.
$. 4.
Naznanovanje se mora po postavi pioneno dati.
Oddati fa samoro poiiljavec, projemnik, ali pa
▼o BO i k blai^a, to jo, tista os6ba, ktera predmet k aradnfi
prinese.
Pismeno nasnanflo se mora vselej dvojno in sicer
na tiskarnem papirji pole|: izgledov oddati^ ki so
sato napravljeni.
Eden teh isg^ledov je namenjen aa nasnanovanje
pri por vi opravi blag^dl, drag:i pa aa naznanila, ki se
oddajo polei^ se danega naznanila, ali njegovega
uradnega vpisa v magazinske bakve. Potrebni
obrazki (formnlari) se dobivajo za plačilo pri eolnih
vradnijah; jih je pa vec potreba, pri ekonomatih de-
narnih komisijskih uradnij.
Večji format je za naznanila tacih naklad name-^
njen, ki veliko členov zapopadejo, in od kterih bo že
oprevtdi, da ne bojo mogle v male zapisane biti.
Če je treba , se zamorejo še drage pdle vložiti, ktero
•o pa morajo h glavni p6li z nitjo privezati, ktero obi
konca sta zapečatena od naznanivca in od aradnije.
Oddajavec mora naznanilo podpisati. Če pa pi-
eati ne zni, naj pred dvema pričama, kterih ga
ena podpise, svoje lastno znamnje pristavi.
Če se naznanilo pri aradnii, kjer se oddi, podpl-
anje, zamorejo ondotni uradniki, ali eden od fi-
nančne straže priče podpisa biti.
Popravljenih in zbrisovanih naznanil nrad-
nija prejemati ne ame. Če jo kaj pozneje pristav-
Ijenega (kolikor se zgoditi sm^), se mora oddajavec se
onkrat podpisati, in oradnija to za pravično spoznati.
Voznik blaga mora na vsako vižo na znanje dati:
l^aj njegova naklada obseže. Zamere pa to na dv6
viži storiti. Ali oddi samo naznanila, ki ma jih
je posiljavec blaga izročil, z zagotovlje-
Bjera, da je vse blago njegove naklado v teh nazna-
nilih popolnoma zapopadeno, ali pa naznani v last-
nem imenu in posebej vso naklado, ali le
•n doL
Kar pervo vtiče, mora voznik blaga le dober stati,
kar zadene število in lastnost posod, potem za
aorto in število reči, ki se odperte in ne vložene
Težijo; v dragi zadevi pa tudi za to, da so posamezne
naznanila popolnoma io pravične.
b) Ustno noMmanovat^fe.
§. 5.
aaj Kdaj je pripuieno.
Ustno naznanovanje je pripašeno:
1. Popotnikom in jadernikom (karirjem), ki
nobenega za kupčijo namenjenega blaga pri sebi nimajo.
2. Ce se blago iz druge dežele, ali iz kraja,
ki ni pod colno uradnijo, pripelje, čez vse reči,
od kterih se vpeljavni cul pri stranskih čolnih uradnijah
2. razreda, brez razločka njih števila plačati za-
mere; čez vse droge reči pa, pri živini, če je je de-
oetero, pri drnsem blagu, če vpeljavni cul, ki se
zato plačati mora, ni čez pet goldinarjev.
3. Ce 80 blago iz colnega okroga izpelje,
6ez vse reči, ktere prj vpeljavi in izpeljavi brez
razločka števila pri stranskih eolnih uradnijah 2. razreda
zacdljeni biti zamorejo; čez druge reči pa, ako njih šte-
vilo več ne znese, kakor dvojno mero, ki je za ustno
naznanovanje pri vpeljavi vstanovljena.
Sv 6.
bb) Kako se sprejema blago.
Ustno naznanovanje ae zapiše v uradne bukve
in BO naznanivca prebere. Če pri branju še kaj k na-
znanilu pristavi, ali spremeni, se mora to natanjko za-
pisati, in mu še enkrat prebrati. Popotniki In ja*
derniki morajo zapisano naznanilo v uradnih bukvah
▼selej a podpisom, če pisati ne znajo, pa a avojim last-
nim znamnjem, kakor je bilo pri pismenem naznanovanji
rečeno, poterditi. Tudi vsak naznani vec terjati more,
da se mu naznanilo poleg njegovega ustnega napovedo-
vanja v uradne bukve vpisano prebraU di^ in če po-
želi svoj podpis, ali če pisati ne zna, ovoje lastno
snamnje pristaviti, predloži.
Po postavi v uradne bukve vpisano ustno nazoanilo
imž kar colno uradnijo zadene, dokazavno
moč javnega pisma.
c) Jemik, v kterem te mora namnanovati.
«. 7.
Pismeno nazoanilo mora v nemškem, če se pa
pri kaki uradni! lombardo-beneškega kraljestva odda, v
taliaoskem jeziku pisano biti. Na južnem Tiroljskem
in Ilirskem p rim o rji zamorejo naznanila v nemškem
ali pa v talianskem jeziku pisane biti.
Ustne naznanila se zamorejo v jeziku tistega
kraja, kjer se oddajo, agoditi.
Vpisovati v uradne bukve se morajo pa vselej v
opravilnem (nemškem , v omenjenih deželah v laškem)
j Olik u. (Konec sledi.)
Potovaige po sveto.
Jj^ertvo morje.
Gospod Mihand popisuje mertvo morje, v ktero se
razliva reka Jordan, takole: ^Prišli smo k mertvemu
morju, ki blizo milje proti zapadn leži od otočja Jor-
dana. Bilo je jutro, in ravno je ura na sedem kazala.
Tihi veter je vlekel in morje majal , kterega valovi so
tihotno bregove tepli. Iz morja se ne dviga ne par , ne dim,
ne megla; v njegovej okolici jo zdrav zrak, in voda jo
tako bistra In zelena, kakor vsaka druga morska voda.
Kar nekteri pripovedujejo o grenkoti In zopernem
ohuso njegove vode, je resnično, in sam sim je v pe-
rišče zajel In pokosil, pa še čez pol ure se mi je po
nji studilo. Povsod po krajih se vidi sol, ki se mesa s
neko rudečo smolo, ktero voda izmetoje. Opazil sim na
bregovih školjko in kamnje, enako kakor na bregovih
druzega morja.
Naši učeni prirodoslovci še dan današnji prašajo:
so 11 ribe v mertvem morji? So, pa majhne in suhe.
Stari Cherk, ki me je spremljeval, in naša dva konjika
arapa mi pravijo, da so hotii nekdaj ribo iz mertvega
morja jesti, ali je tako smerdela, da so jo morali proč
vreči.
Nek anglešk potnik, ki je pred mano tokajbil, je
poskusil plavati. In skusil je, da voda sama človekovo
truplo na verhu derži kakor kak panj. Ako je res, kar
zgodovinar Josip piše , je tudi cesar Vespazian to sku-
sil, ki jo dal zvezati roke in noge nekim sožnjim, in
jih tako ukazal v mertvo morje vreči, -^ pa nobeden ni
utonil. Tudi potnik Pocoke se je vergol v morje, pa ni
zamogel na dno priti, in to so tudi drugi potniki skusili.
Znano je sicer, da plavati v morji je veliko ložji ka-
kor v drugi vodi , ker morj'^e je slano in morska voda zato
bolj telka od druge, torej ee težji potlačiti da od vsega,
— «69 —
kar jiJi-Dje pride. Ali da bi kf ero morje cel& tako bile, kakor
je merite morje t da človeka aamo noei , ne bil bi verjeL
V nekterih krajih te^^a morja ee najde tadi mahovje
in trava 9 kakor po naših joserih v Earopi. Nieim vidil
arapake prepelice, o kterej pripovedajojo potniki, in od
ktero ee pravi, da je preiiviia Izraelce v pascavi.
Menim, da na celem aveta ni kraja, ki bi take
daio pretreoel, kakor mertvo morje s avejo oko-
lice ; ta dolina ie zdaj atrah bodi v človeakem aerca, ter
opomii^a na atrašoo pri|:odbo. To morje jeaarea prave
mertvo morje; ker ne aomi in ne bnči, ampak tihe je
ko tamoi grob. Rekel bi človek, da je jedno tistih je-
ser, ktera ao nekdanji Gerki in Bimijaoi atavili v kra-
Ijeetve mertvih. Ko ae dviarae vihar in ae morje od So-
dome saziblje, postane votlo i^romenje kakor jokinatok,
bi rekel ndih tistih Ijndi, ktere je ono požerlo, in pro-
seči gliiB Gomorrhe in njenih nesrečnih sester. Ako bi
imel le iskro tiste sposobnosti, a ktero je pisana davoria
mučenikov, aa resnico! velike in strašne umotvore bi
moje pero rodilo. Ali vse mojo besede so praano, ae
oii zdi , ko poarledam jeaero , v fcterem f k^boki aaaj sa-
njajo narodi in mesta, ko se ozrem na mesta, ktorih se
je dotaknila roka jeae, in ko pogledam na gole in černe
planine, ki ae danea na čelu nosijo pečat esvete. %^
cerkve. Tam leži tadi Eastahi Slažka. vojvodičiBNov^
goroda in dvomik kralja Vladislava IV. , ameri v let«
1639 v svojem 24. leto« V cerkvi Basilianov ae kaae
grob poljskega ametnika (roalarja) Miraevskega, nmer-
iega v leta 1826. Najno?ejai spominek alovanaki v Rima
je nadgrobje gr. Jovane Tiszk]ewiczky-e v eerkvi sv.
Klaadia, ki jo v leta 1848 v Rimo omerla- (SI. X.
Slovanski spominki v Rima.
GConec.}
V cerkvi sv, Andreja v Kvirioala pri Jezoitih je
drog imeniteD slovaosk spominek, namreč ostaajki sv.
Stanislava (Kostka), v krasnej, z dragim kamojem
vdelani raki. Poljska cerkev je v sosednej allci , ki ime
poljske (via di Polacchi) nosi. Sozidali sojo v leta 1580
ob časa kraljevaoja poljskega kralja Bathary-a po želji
njegove slovanske žene Ana Jagielonke. K tej cerkvi
je bila tadi posebna oskerbnisnica sozidana, kjer so se
potniki Iz Poljskega sprejemali.
Tadi samostan sv. Marie na brega (St. Marla del
monti) je poljskega povoda. Velkl oltar te cerkve je
okinčan z gerbi visocih poljskih rodovin , poseboo Czar-
tonskih; sama nova slika pa je bila v leta 1819 od pa-
peža ^la VII. posvečena na presojo vodja reda Bazilia-
nov , Jordana Miczkle\vicza , kakor to v steni v marmor
vsekani napis oznanaje.
V tistem dela mesta, ki se zove Monte Pincio,
stoji palača srednje velikosti , nekdaj vlaat slavnega kra-
lja, Ivana Sobieskega. Še zdaj ae vidi na njempolj-
aki orel in kraljeva krona, kar opominja na nekdanjega
posestnika. V kapitala in aicer v dvorani obrazov se
vidi dolgi napis v marmoro, ki oznanaje vltestvo ime-
novanega kralja nad Torki pri Daaajo v leto 1683.
V cerkvi sv.^ Marie zmagovavke (Santa Maria delle
vittorie) visi več zastav in drozih trofej, Torkom pri
Donajo vzetih. Veliko bandero Mohameda, ktero je kralj
Sobica ki papeža. Inocenta XI. poslal, je rimski senat
▼ dobi francoskih bojev v Itaiii daroval generala Dom-
brovakemo, vellte.lja poljskih čet v Itaiii. Imenovani
general je odnesel to bandero v Varšavo in ga je daro-
val „tovarsystwa przyacičl naok^. Po zadasenej poljskej
vojski v leta 183)S je prišlo to bandero v Kremlin v
Moskvo.
Razan ravno imenovanih spominkov so se spomina
vredni: grob kardinala Radzivila Cf 1600) v cerkvi Je-
coitov; grob Bemata Bogdanoviča, slavnega profesorja
fiioBofie Iz reda Cistercitov (f 172)^3 v cerkvi sv. križa
Jerozalemskega (Santa croce Gerosaleme) , v samostaao
sv. Stanislava so vzidane tri marmorove table, o napisi
v spomin Ane Jagielonke, ekofa Andreja Zaloškega
in Poniatovskega, kakpr največih dobrodelcev te
Slovensko slovstvo«
Stric Tomai , ali iivljenje zamorcov v Ameriki.
Po nemškem .tvobodno %a Slovence zdelal J. 0.
S € podobami. V Celovcu natisnul Janez LeoH.
Prebravsi po ^oglasnika^ že znane bokvice
camoremo z veliko pohvalo priporočiti starim in mladim,
ki radi kaj zvedo, kar se po sveto godi. Gospod pl*
satelj Božič, bogoslovec Ljabljanski, je lepo zadel jezik
povestničarja , ki gladko teče in je skoz in skos lahke
umeven; vidi se bakvicam na vsaki strani, da jih je spi-
sa vec njih z veseljem tn pridno spisoval. Todi natisnjene
Sj9 prav lično in posebno za šolske darila kaj pripravne.
Če poslednjic se poviSmo, da je ta knjižica v vaih eoro*
pejskih jezicih milionkrat že natisnjena, bo todi ti
pristavek Slovencem porok , da zasloži brana biti. —
Zgodovinskega katekizma 3. zvezek je na svitlem in
tako celo delo gotovo v založbi Sigmondove bokvar-
nice v Celovca. Gospodje prestavljavci na Donaji so
izvirno Šmidovo delo skoz In skoz lepo poslovenili,
tedaj velja vse, kar smo v pohvalo pervih dveh zve-
zkov rekli, todi od tretjega. Todi natis Donajski je
ličen. Gosp. Antona Janežičo pa grd zahvala ; da je
včlnil izdajo izverstnega ^zgodovinskega katekizma^
todi v slovenskem jeziko.
Slovanski popotnik.
^ ^Voditelj k Boanstvo^ bokve za podočno
domače berilo. )Po tem nadpisom misli, kakor jo^popot-*
nik^ že omenil , gosp. Verdelski , sedaj v Kopra fCapo
d^Istria) v latrii , od časa do časa bokvice na svitle da***
jati, kterih namen je takole naznanil:
^Znanstvo poviksoje, žlahti in bogati, neznansfvo
ponižuje, divjači in pripravlja o nadloge človeka: ono
mo kaže, to mo skriva pot k dobremo razomljenjo tega,
kar sega o okrožje njegovih opravil , ali kar je njegova
dolžnost., kar Bog, kar verozakon od njega tirja.; ono
mo odpir*-, to mo zapira iavire dobrostaiga , ereče in
aadovoljnosti^.
,,Kako si pa človek dobiva onanstva? — Temo^
kteri ima pravo željo in prizadetje, obogatiti al doso a
potrebnimi znanstvi , vsaka atvar na sveto , ee jo. na-*
tanjčno pregleda in preišče, podaja priložooit priti o
njih. posestvo. Zraven tega , in zraven pogovajjai^a o
ačenimi in pametnimi Ijodmi, nam jo pak poglaviten in
todi navaden o tem: pomoček berilo dobrih bokov
ali spisoV. Z berilom se očime poznati misli omnih
in zvednih mož, od njih popisane važne in znanja
vredne stvari, kterih nimamo zmirej lahko priložnost
slišati , posebno pa povestaico preteklih starih ali todi
nedavnih časov, ktera nam daja lepe in vabljive, oatra-
aijoče in zavčržljive Izglede za nase obnažanje na sveto.
Verb tega si z berilom Ijodstvo poboljša svoj jezik ;. ker
pe navadi, kakor Ima biti, ao bokve pisane i^ lepšem in
snažnejsem narečja (jeziko^, kakor ga Ijodstvo med
aabo govori, ktero ga prevečkrat in do brez potrebe
kvari, mesa in pači s ptojimi besedami, kakor da bi
zares ne Imelo zadosti svojih lastnih.^
^U več deželah, zlaati pa o nemških, neaamevaaic
meščan in vaak človek višjega ireda , temoč todi vsak
— 260 —
kntt in sploli Tsak rokodelec si po niTadi prisadev« do-»
kro mvmeti Id poisati tbo to, kar ma je po njegovem
atoiHi potreka Boali, Uzrok temu so poseboo lepe pri*
loBOOBti po teh deželah : dobre ačivnice C^^^^) ^o ™«r-
Ijivo berilo podačnih bnkev io apieov tadl atonaj oeivnic,
domi. Kar ae tiče aeiioie, Tidi ae, da deadanašoji tadi
naia Tlada al preeej akarUjive pri^deva, in da sploh
podpira ačenje mladine u raznik veratib Boanstra. Kar
pak aadene toliko potrebno berilo avonaj učilnic , po|^^
iuje se se do sdej veliko reči med ljudstvom, slasti po
aaaih krajih, akoravno je vec prav iskrenih , uadtih,obče-
keriatnih in dobroieljnih mož, hteri tudi pri naa se močno
u ti stvari trudijo, na priliko, Slomaek (svetli kneso-
ik^f Lavantinaki na Koroškem) in več druzih. Posebno
pa ae alavnega skaiuje o tem obairu že povsod dobro
poanani, lepi in mnofokoriatni Ljubljanski list ^Novice^,
kteri lahaja že toliko let, in kterofa bi imeti imel aa
pedučno herile tudi vaak pameten in priden kmet in ro-
kodelec po naših slovenskih deželah.^
^Voditelj k ananstvu^, a kterim mislimo po-
množiti slovstvo nase, bo obsegal lepe, iagledne in pod-
učivne povestnice, opise aomlje, itg njenih prebivavcov
in novih koristnih snajdb, kakor tudi raane drufo spiske,
kterik branje bi prinašalo našemu slovenskemu ljudstvu
prave misli od tega, kar je Bog ustvaril, in sploh od
reči , ktere ga neprestano obdsvajo , brea da bi jih se
le nekaj poanalo, — podnčenjo u taksnih stvaieh, kterih
snanje bi mu bilo veliko potrebno aa dušo in aa tolu,
izkorei^enje in pokončanje njegovih praznih ali tako re-
čenihbabjihver, njegovih sadajšnjih u nebo upijočih pred-
aedkov, to je, od nekdaj med njim obstoječih nepravih,
napčnih in zmot^lvih mioelod tega, kar ae na svetu viui
ali zapazuje, in vse to aa njegovo dobro, za njegovo
korist, za njegove zadovoljstvo, za poboljšanje njego-
vega stanja.
Za arečno iagotovljeaje tega namena, je pa treba
poprej UBtanoviti mogočost plačati troške za natiskanje
geri imenovanih bukvic, in zvediti delej, kdo bi želel
udobiti te bukvice, kterih ebna ne bi znesla več ke 10
krajcarjev (to je, za vsak zvezek), in koliko natiokov
ki ae jlk tedaj imelo napraviti vsakikrat''
^Povabljeni so zatorej k naročbi tega plemenskega
dela val tiati, kteri ljubijo krepčavno avetlobo , in aovra-
sijo pogubne tamoto , kteri so pravi in ravnoserčni prijatll
truda in prizadetja za podpiranja koristnih stvari med
Bašim ljudstvom , in kterim bi bile tedaj všeč imeti samim
■a-ae , ali razdeliti tudi družim ti občasni spisek , posebno
pa vsim tisthn, kteri imajo priložnost, dobro poznati
Dcvednoet in potrebe našega ljudstva, poglavitno mladine,
sa ktere bi bil ti aplaek narveč primerin in koristen.
Oai ao prošeni mi dati na zoanje avoje ime, svoj peri-
mek, in svoje prebivališče, kakor tudi svoj stan in šte-
* vild natiskov , ktere bi želeli imeti aa-ae ali pa tudi za
druge. L Včrdelski.^
Novičar iz slavenskih kriijev«
Is Tersta. Kar nam jo že naš navadni dopisnik
otartji bolezni okolice Teržaške naznanil, peterdi
alavnoznani rastljinoslovec in župan Toržaški gesp. vitez
Tommasini v dopisu de nekega avojega prijatla na
Bunaji , iz kterega povaamemo aledeče : ,,6roza je vi-
diti , kako je zdelala letea pleanjina tertje^aše okolice.
Vsi nasvetovani pomočki, kakor lug, žvepleni cvet, apno,
aol, morska voda itd. niso pomagali nič; todi obrezo-
Tanje mladik nad grojsdjem, ki se je iz začetka dobre
kazalo, je bilo prazno delo« Omeniti pa moram dvcfh
flknšinj, ki bi utegnile kadaj luč prižgati o ti dozdaj
še popolnoma neznani bolezni. BSna toh akušiaj je , da
je že sedaj tretje leto, kar je tak obilo cve-
tela torta spomladi. Ne suša, ne deževje ni moglo
vbraniti bolezni. Celo bora nI mogla edpihati plesnjivca,
— Druga skušnja je, gotova in važna: mladih ter t.
ki so letos pervikrat ali drugikrat redile, se
nI lotila pleanjina, tudi nizko deržanikne; kar
je pa visečih, po plantah, ao akoz in skoz vse bolne^.
1% Soriee 4. augusta. K žalostnim novicam, ktere
ae letoa tako pogoatema od točo slišijo, moram tudi jez
iz našega kraja pristaviti. Že 19. julia je bila soseske
pod gorami kudo zadela. Mieliii smo, da je za letos
a tem opravila. Pa včeraj ajatraj ob treh pripedi stra-
šen vihar čez Podberdo nčm grozopolne oblake in
taoa se tako usnje, da je bilo pri nas v malo minutah
veliko njiv popolnoma pokončanih, večidel pa, razun
Boktorih bolj v zavetju , tako peškodevanih , da se se seme
BO bo pridelalo« Pač žalostno je viditi namesto veselih
žeojie z uraim ačrpem klaverae bAsce z britko kos6 v
reki po njivah, ki z otožnim aercom sečejo, česar jim
ni še Bomiia uima popolnoma v zemlje satčpla! Take
ubogi kmet, kterega že več alabih Istinj zsperedona
Ure, si ne more pomagati iz nadlog svojih! Soriški.
1% Ljubljane. Že eu uden je Vipavsko grojadjo
v Ljubljani na prodaj; še več ga je pa v Gradec in na
Dunaj šlo.
Novičar iz mDogili kr^geVt
v sredo je bila v cerkvi cesarskega grada v Šod-
brunu poleg Dunaja po š^gi pooblastenja slovesna poroki
nad Vojvodine Marie Henriete, hčere ranjčega oger-
skega palatina, s kraljevičem Leopoldom, prifaodojim
kraljem Belgie. — Iz laških dežel našega cesarstva
se po ukaau g. maršala Radecki-ga ne smi ne žito ne
moka iapeljavati, da se cena preveč ne podraži.— Mesca
maja se je po vsih cesarskih železnicah peljalo S65.549
ljudi, blaga pa 1 milico 988.634 centov ; vožnina je zne-
sla 960.462 fl. — V Gradcu je 7. dsn t m. amerl
fzm. baron Welden, bivši civilni io vojni poglavar Da-
najskega mesta« — V okolici Bostonski na Češkem ee
prikazujejo tako pogostoma koze ali osepnice, daje
oodaŠDJa gosposka ukazala, vsim otrokom vdrugičktse
cepiti (staviti); nespametne matere pa so se temu ukait
zoperstavljale , ker ne vejo , da toliko dobrotljive cepljene
koze scer varjejo človeka sila nevarnih natornih kdz^da
pa ta dobrotljiva moč sčasoma oslabi in da je tedaj
treba po preteku nekterih let ponoviti to moč z novim
cepljenjem. — Po misionstvu v srednji Afriki dobre
znani austrianski namestni konsul v Kartnmu dr. Beie
je 26. maja na poti iz Abisinie v Doki za grižo umeri.
Dr. Reic, scer rojen Hes iz Darmstadta, je nevtrudljive
delal za prid Austrie v tistih krajih, in je bU krepka
podpora ondašnjim misionarjem; njega cguba je tedaj
zarea nesreča za vse. — Provlkžrgosp.dr. Kneblehsr
je došel v Aleksandrio v Egiptu, pričakovat nevib
miaionarjov In rokodelcev iz naših krajev , ki bojo 10.
kimovca Iz Tersta odrinili v Afriko. — Iz Turškega
ni dalje nič Mvega ; časnikarji se zdej le o tem prav*
dajo: ali ae bo vernila rusovska armada iz p od ena v-
akih knežij tako kmalo, ker je nek za nje stanovsnje
čez zimo že vse pripravljeno; v Dunajskem pismu, ki ga
je , kakor sme zadnjič povedali , car rusovski odobril, je
pa nek ta pogodba določno izgovorjena. — V Parizu
pripravljajo velike slovesnosti za nžrodni francoski praz-
nik, ki se v spomin raj očem u Napoleonu obhaja
na dan velkega Šmarna, kterega slavo hoče sedanji
Napoleon Francozom globoko v eerce vtisniti.
Natiskar in založnik Jožef Blaznih v Ljubljani.
kmetijskih, obertnijskili in narodskih reči.
(viiak tedei dvakrat,
Tši v sredo Id saboto.
Odgovorni vrednik Or« Jlanes Blelwels.
j Ve^i^« saeelo leU po pcatil
(4fl., Boer 3fl., m pol leta}
2fl, po po6ti,soer 1 fl.dOkr. I
Tečaj XI.
V sredo 17. augusta 1853.
List 66.
Kffletovavca zlati rudnik«
(Dalje.)
Kako se ima ravnati % gnojem na gnojniiu ?
Pervoinpervo je, da je gnoj po gnojnišu
enako rastrosen in da je zmiraj primerno
vladen (fajhten). Ua je treba gnoj enako raz-
trositi po gnojnisu, to se samo po sebi razume, ker
gnojnise, kakor da bi ga bile svinje razrile bile, na-
snamije nemarnega gospodarja. Tlažnost je pa za-
voljo tega potreba, da se gnoj na verhu kupa ne
osusi preveč po toplem vremenu in na vetru, in da
po tem suha slama ne ostane, ki nima nič v sebi.
iKa tega voljo je treba gnojniše večkrat z
fnojnico polivati, saj vsak teden enkrat,
o polivanje z gnojnico je pa zato tako koristno,
ker ravno ona ima nar več rodovitnosti v sebi;
gnoj je tolikanj bolj močen in tečen, kolikor več-
krat se poliva z gnojnico. Zavoljo tega glej , da
se ti celo nič gnojnice ne pogubi^ •— vedi, da tudi
gnoj, ki ga na polje pelješ in'podor)eš, se mora
po gorkoti, po zraku, po dežji in vlažnosti zemlje
poprej v gnojnico spremeniti, po tem še le
služi rastljinam v živež. Tedi: da vse, kar Če
biti živež rastljinam, se mora dati v vodi
raztopiti.
Kdor tedaj pusti gnoj, da ga dež iz-
pira, in da se gnojnica po cestnih grabnih
ali scer po potih odteka, je ravno tak slab
gospodar, kakor je tisti slab kuhar, kdor juho (župo)
od nesa na cesto izliva.
Kako visoko naj bo gnoj na gnojniiu nakupi"
een9
Ne preplitvo, ne predebelo. Za 4 čevlje vi-
soko je ravno prava mera. Če je kup preplitev,
S^oj počasi vre. Če je gnoj predebelo na kupu^ ne
vre enako, in toliko manj enako, kolikor veci je
kup; na dnu je že včasih ves masten, v sredi začne
ravno že perhneti in mehčati se, na verhu pa je
8e suha slama.
Na koga je treba ie pa%iti pri gn^ju 9
' Gnoj naj na gnojnišu terdo natlačen leži, da
rodovitni deli iz njega ne izhlape in se v zrak ne
pogube. Ako ni gnoj terdno na kupu , ga sapa pre-
pihdje in osuši. To naj si zapomnijo posebno tisti
knetie, ki nastiljajo živini gojzdno steljo.
Da je gnoj na gnojnišu terdo nakupičen, naj
M posule tam pa tam nekoliko persti na-nj , ali naj
se pusti mlada živina včasih na gnojniše, da ga
pohodi.
Kar .gnoj iz sebe izhlapi, je gotova zguba, za
to naj si kmetovavec zapomni sledeče: „Kadar
gnojniše zlo smerdi, je to znamnje, da se
rodovitni deli pognbujejo v zrak^. Kako pa
to vbraniti, bodemo povedali v sledečem.
Kaj storiti y da gnoj na gnojniiu ne izhlapi svoje
moči?
Naj bolji stvar za to je zeleni vitriol, to
je, tista zelena sol, ktera obstoji iz železa inž ve-
plene kisline. Za več obertnij se potrebuje ta sol,
m tudi kmetje jo dobro poznajo, kteri si ž njo svoje
irhaste hlače čemo barvajo.
Kako in kdaj naj se rabi ti %eleni vitriol 9
Takole je naj bolje. Tsak teden enkrat, po-
stavim, vsako saboto se vzame prava mera tega
vitriola (veči kosci se pred raztolčejo in zdrobe)
in se verze v jamo, kjer se gnojnica nabera; s ka-
kim kolom se pomeša gnojnica nekterekrat. V 2
urah je v gnojnico verzena zelena sol raztopljena.
pa ]e znamnje, da je zeleni vitriol z^vezal bežljive
rodovitne drobce, ki so poprej puhteli iz gnoja v
podobi smradii in se pogubili v zrak.
(Koneo sledi.) .
Nav6d 9
kako naznanovati blago za colno ravnavo pri
c« k. austrianskih čolnih uradnijah.
Iiro^il H. Gosta, c. k. nadoolnljtf Todlja.
Naprava naznanil
(Konoe.}
3. Kako ravnati s pomanjkljivimi naznanili.
a) Vodih.
Vsako naznanilo, ktero ali na predpisani način
(§. 4.) ali v zapovedanem jeziku (g. 7.) oddano ni,
ali kterema predpisano važne napovedi manjka (fS- 1-
iD 2.}, se za colno obravnavo sprojeti no s»&
». 9.
aa) Pri manj vaini pomanjkljiTosti.
Pomanjkljivosti , zavoljo ktefih naznanilo ni napo-
l^oJDo zavitči , 80 , če so :
a) Ime ali stanovanje poSiljavca ali voz-
nika,
b) na kako vfžo se pošilja,
c) kraj, kamor se hlago posije,
d) pot, po kteri Ima iti, ali pa
e) znamnja in številke posod ne povejo.
— 262 —
ZaToljd eoe »II več tocih ponaDjkljivost m nt-
■D»nild, ne k»k«r bi b» rabo ne bilo, oasaj di.
To 00 popravi po mIdoiii DapoTedovaoji Tosnilia. HJio
bi pa oD^ ay čo je prejemnik blaj^a sraTen, leti pri
ispoljaTnem ali ekoal peljanera blaga, kraja, kanorae
blago pošilja, Id poti, po kteri mora iti, povedati
DO vodil, in bi se to tadi is prlDOsoDih vožnjih aH dm-
■Ih pieem avediti ne moglo, je naiaaoilo neveljavno.
Kako BO pošilja ime voanika alt barko-'
vodja, potem snamnje in atevilkepoadd, imaeolna
vad^ija predin blago dalje pasti, ara d no avediti in k
nasnanila pripisati.
«. 10.
U) Posebno pri vpolJavBem bUf «•
Pri vpeljavnem blaga, od kterega se c51 ravno
pri mejni čolni aradnii odda, se samore, če je
blago aa porabo v mesta coloe aradnije, ali tadi sanej
tega mesta (kraja), ne pa sa kapčijo namenjeno,
postava, da se mora od vsacega a voska (paka)
in vsake posode eoega imena posebej nasna-
Biti, koliko je blaga in kakošno je, v nemar pastiti.
4. Posebne potrebe nasnanila aa naakas.
«. 11.
Nasnanila blaga, ki se dragi aradnii v aradno ob-
ravnavo odkaže, semora vselej posebej ta vsacega
prejemnika poslanega blaga, isročiti. Ustno na-
Boanovanje, kadar je dopaseno , aradnija vspromljavno
pismo sasnamova, biti pa mora podpisano od nasna-
nivca, ali ee ti pisati ne sni, s lastnim anamnjem po-
teijene in od dvtfh prič pokrepcano. Obstoji odkasano
blago ia reči, ki so namenjene sa vpeljavno saco-
lanje. In ktere sacolati odkaaajoča aradnija pravico
ima; in seli tadi naananivec, ali tisti, ki pri čolni ob-
ravnavi biti smd, da se preiskava agodi po postavah,
aa sacolanjo vpeljavnih reči predpisanih; so
mora ta presoja v naznanila raaložno saznamovatl.
6. Pripomočki sa napravo nasnanila.
$. 12.
' Vsakemu je pripaseno: se, predin naznanilo na-
pravi, brez plačila poslasitl aradnih tehtnic
fvig)^ mifj ali draaih aradnijskih naprav,
najti težo ali velikost, ktere potrebaje, kolikor se more
agodjti brez motenja redi v aradoem opravila, da s to
pomočjo naznanilo nataiOko zdelati zamore«
Zgodovinske rečL
4. Kaj je ajdovski %id 9M]Verhniko?
Ko se potaje cd Verhniko po Idrijski cesti,
00 bolj bistrim očtfm kako aro od terga dalječ na oh6h
straneh poti kažejo ostanjki starega zida, kteri z enega
verha vprek na drazega gri. To }e, kakor Ijadjj takoj
pravijo, ajdovski zid.
Ako se sled tega zida dhljej preisknje, se njegov
začetek najde na Spi ki a, nekem verba na desni strani
od Idrijske ceste, kakosne pol are od nje proč proti se-
verjo v Zaplaninski soseski. Na dragi strani pa je
ti zid znati do velike ceste blizo cesarske hise, in
tadi dalje proti novi železnici; pndi so zdaj veliko
tega ztda prekopali , ter so pesek za note ^idarije po-
rabili. Vender se onstran železnice v Raskovca se
ti zid sledi skozi gojzd nad Bistro in Borovnico proti
Rakitni in se naprej do Obloske strani.
Toliko vtfm iz nst čattitega gosp. Svetličiča,
kaplana na Verhniki, kteri je za temi starinami z ra-
dostjo sledd iskal;— lahko, da se to zidovjo se dalje pFoti
H or v a ti i stegaje. Po tem, kar je znanega, se zid
vleče od severo-zahoda proti jago-ishoda okrog treh milj
na dolgost; v nekterih krajih je komaj is til anati , ▼
dragih jo skoraj za moža visok; kam^je v njomnlaplA
debelo, pesek pa je bolj okrogel, ne kakor se v hribih
kopijo, ampak kakor se pri vedah in v ravninah najde.
Od tega zida ^chdoleben in Valvasor nič ne po-
vesta; Linhart ga noko|iko aa Verhniko pozna, pa
meni, da je ostanek sUre ceste; le v doneskih sgodo-
vinskega drastva od 1. 1850 in 1861 je nekoliko vt6
popisani pa igegov pomen ni razložen.
Iz kterega časa bi pač ti zid ategnil sUti, in za-
kaj je bil napravljen? Na sUre rimske čase bi bilo
nar pred soditi, zakaj Rimljani so imeli posebno navade
mejne dolge zidove ataviti, kakor se se najdejo ostanjki
med Donavo in Tiso na Ogerskom, med Renom in Do-
navo na Švabskem, med dvojem morjem v Škocii; in
rimski mejniki so na Krajoakom nekaj časa ravno v jo-
liskih planinah stali. Japidio in Karalo namreč na jažal
strani planin so Rimljani v leta 117 pred Kristosem v
svojo last pripravili; zemlja proti Izhoda in oeveija pa
je ostala se svobodna; Norieanl, Panood io Japoijo,
hrabri vcjaki, so jo varovali. Tim narodom, posebne
Japodom nasprot, bi bili Rimljani ategnili imenovani zid
postaviti, in mesta Metal Ia Terpo od svoje posesti od-
graditi; s Um zidom jo bil morebiti tadi stari sid svo-
zan , kterega ostanjki se se pri Reki najdejo, lo to bl
veljalo za tisti čas , preden je cesar Aagast v let« 39
pred Krist. vse Japode pod rimski jarm spravil, MM
in Terpo, mesti pri Oblekah in Loža, s kervavo bilfo
zmagal.
Sicer bi kdo zamogel rdel , da so Japodje to ognje
rimskim silam nasprot postavili ; vender veliko delo jo
bolj Rimljanom podobno, kakor Japodom, kterim bl bila
pri vsi hrabrosti taka stavba pred ko ne pretežavoa bila.
Pomniti je dalje se to, da kakor se na jasnem konc«
tega zida najdejo ostanjki terdnjav pri Loža in Oblekah,
se kaj enacega tad< na severnem konca sledi; pri Za-
pleni in pri Žažarji, pol drago aro nad Verkniko,
so kraji po imena veliko in malo G rad i se. Posebno ima
veliko Gradiče pri Žažarji vso podobo stare terdnjave;
od dalječ so vidijo ostanjki nekdaigih prekopov, dasiravnt
je visoki grič z njivami preoran; tadi zemlja v nekterik
krajih pod drevesom bobni kakor da bi bila spodej pr»-
obočona, ia po pripovedih so že ondi tadi ktere mah
starino našli, semtertjo na kamnje, kakor ostanek prej-
snega zida, zadeli.
Ako te Gradiča niso od pred , bi ategnde tadi ia
tistega časa biti, ko so rimski vojaki med Emono in
Navportom v leta 16 po Krist. v stanisi bili; tikrat so
ffoper svoje poveljnike vstali , ker so se le v neobdelanih
hribih in v makažnah traditi mogli ; strah pred lano , ki
je ravno mraknila , je njih vstajo pokrotil.
B temi svojimi besedami ne mislim omenjenega pra-
sanja sam dognati; marveč menim, da imamo naKrajn-
skem se dosti kopati ia Iskati. P. Hicinger.
Za poduk io kratki čas.
ČaH ienskega spdla v druibi človeštva.
Mož je glava, žena ssrce; v njem rasam, v igej
čatstvo biva. Mož se s overdml, s protivnostml bojaje,
žena prenaša žalosti in prenaša skerbi; oa je hraber^
oster, ona čatljiva, Ijaboznjiva in mila deležnica vsega
dobrega, pa tadi vsih nadlog na različnih potih življeaja.
In tako oba spOla v ljubezni vodita človeštvo k vodne
visjej popolnomosti.
Mož so tradi v zonanjera sveta, njegova opravila
so težavna , občinstvo je cilj njegovega prisadevaioa, on
skerbi za domovino, za narod | za svet« Žeaa marljiva
— 263 —
^tkerbljaje domaoa opravila; 0 peteliBovim f etjem vsUne
io 06 akerbno 0aie do posne noči, da celo hioo lepo vredi.
«aa cdtt rano tlotHi, ki okoli lu« i\yij kjer sapasi kak
^arok pomlloniDja, oodl tolail z milo, oamo njej laatno
4boeedo terpetof^a, ter m« vliva olje v akeleče rane. Cajo
Id pasi kakor nebeek angrelj podnevi io ponoči nad
uvojirai Ijabimi otrooiči. Nje celo življenje je poavečeno
moia in otročioein. Ona, kakor priolovica pravi, tri
hiine voflo podpira.
Is domacofa drasbinske^^a življenja isvira pobolj-
lianje obcinskofs, ker oreča čioveotva obstoji v domači
sadovoljnooti in drnsbinskem blaf^rn. Dobrovo Ijnoet
je perva lastnost senakeffs sp6Ia, in ako se bo svet
tdaj poboljšal, aamorejo le seno k temu pri-
pomoči, ker vse dobro isvira is dobrotlji vesti , io is-
ces! tiati narod je srečen, ki Ima pametne žene in skerbne
aiatere^.
Ženski spčl tedaj veliko velji v Božjem ir^spodar-
«tva človeštva, in veliko veliko več, kakor marsikdo
misli. Žena porodi človeka, ki je človeštva v neismerin
prid ; žena ed^oji del^lico , ki spodbode misdenča k osvo-
%odenja domovine; žeqa vtolsži moža, ki polovici sveta
bojnapovd. Žene stord, česar moža ni mojToče, pomo-
čjo in i^ovore ondi, ker mož obmolkne; iz žalosti stva-
rije vesele 9 in ia pomanjkanja obilnost, is raspertja pri*
jasnost. Mesto, na kterem v dražbi človeskej stojč, je
•lahno in velike pomembe; kar žena napasti, tefs mož
ne more popraviti ; kar on v serditosti rscmeče , to ona
▼ milej krotkosti sopet skapej sprsvi ; kadarje oD'|:roana
l»arja, jo ona tihi jaf ,, In aaresl ker je večkrat vsa hra-
hrosi in jakost moža aastonj , ondi tožeča f olobica a Ija-
lieai^ivo svojo krotkestjo venec amspo ateri^s.
Po »Dm. ilir.« %*
Dva pastirja in popotnik.
(Znaminit raomuk isfled.)
Silna vročina io pripekala nek poletinsk dan, ko
popotnik, ki je le aa veselje pes pote vsi, slo traden,
iloido pod kosate drevd, kjer sta se ravno d?a pastirja
k jažini pripravljala.
Popotnik prosi pastirja, naj ma pripastita ž njima
jdstl. Rsda ma dovoiita. Imela sta 8 krakov, Ožbalt
^, Jernej pa 3. Ko so snedli, se jima zsbvaH in da-
soje jima 8 svitlih dvajsetio. • ^
Ožbalt, čifsr je bilo 6 krakov, rččo potem: ^^0-
spod nama je dal 8 dvajsetio, tedaj pride dvajsetica na
vsak krak, — po takem bo mojih 6 drajsetic, tvoje pa
hojo 8«.
Jernej ni bil s tem asdovolin , ter pravi: ^obema
«kap je dal jrospod 8 dvajsetic, toraj jih nama gt6
▼sakema pol^.
Ker vsak svojo terdovratno terdi in se a lopo ae-
diniti ne moreta, ^^resta k sodnika po pravico. Sodnik
jima r6če: ^n ob eden vaja nima prav, toraj vama sveta-
jem: se raji prijatelsko med s^o sprsviti; sa dar, ki
vaji je nenadoma doletel, se vendsr pra vdala no bota^.
Al pastirja se nikakor aediniti ne moreta, ker vsak
le svojo trobi. Prideta spet k sodnika, ki vpričo več
ijadi pravdo razsodi.
Takole se je glasUa razsodba: „Tebi, Ožbalt, ki
0i imel 6 krikov , ki ste jih s popotnim f ospodom skup
pojedli, gri od prejetih 8 dvajsetic 7, in tebi, Jernej,
lil si imel 8 krnhe, gri le ena*'.
Pastirja se čadita nad razsodbo to, nar bo^ pa
Jernej in vsi pričojoči ž njim.
Sodnik jim jo rasloži takole : ,,Ker se smd misliti,
da 00 vsi krahi tako razdeljeni bili, da sto vsi, ki ste
skapej jedli, enaki del dobili, so bili Ožbaltovl
krahiaa 15 kosov, Jernejovi pa na 9 razrezani, vsi
skap tedsj na 24 kosov, kterih je vsak izmed vas trdk
osem pojedel. Po tem takem je tedaj Ožbalt 7 kosor
svojeira kraka popotnika propasti! , Jernej pa od svojih
9 kosov le ene IT a, tedaj gre Ožbalta 7 dvajsetic, Jer*
noja pa le ona^.
Premisljevaje enmalo razsodbo to spoznajo vsi pri-
čajoči bistroamnost sodnika In pravično razsodbo.
Sadnik povzame po tem besedo in r6če: ^^lejtef
taka je pri marsikteri pravdi ; tožnik dostikrat ne razama
pravice, in ker misli, da mora njencova obveljati, sespasa
v čo\g9 pravde in dnarja potrosi po nepotrebnem veliko^.
Novičar iz slavenskih krajev«
Od Batanjske Drave se piše v Pestsnski časnik^
da se je žita obilo pridelalo , in dr bo tadi vina , ko*
raze in boč dosto; sena je neznano veliko; aadje j»
polno; želoda bo malo; tobaka se bo dosto pridelalo*.
Zmiraj bolj spoznajo prebivavci ondašnje^a kraja, da
polje, amoo In pridno obdelovano, donasa veliko do-
bička, zato si nakapajejo vsako leto več zemlje.
1% Veprinea v Utrii i 2. augusta. Pri nas ^»
Libarnii je velika sosa, da se že listje na drevja sasL
Od kar so splošni veliki dežji minali, ni po Senjsčini.
Bsharsčini , Resčioi , Kastavsčini noter do Piominsčine^
z eno besedo: po vsem Kvarnarskem primerja, po oto*'
db in po vsi iloljni IstrH dežilo toliko, da bi bilo dober kap
storilo. Zornica tof^a malo belof a žita , kar sa gu taka>
pridelajo f so tako drobne, da bi, kakor takaj rekd, kros
il^dno aho slo; sadja ni, marana so jo malo zalei^lo. In
tsfa že sasa stiska; zelja („kapas^ menim jo Isska^ca*
pocej^) so mof 11 malo saditi , in se to malo se je po*
sasilo, kskor vse drai^o zeljče; m^ojsdje, to malo, kar
se ^a jo pokazalo, tako bdaje, kakor so i^osp. Zalokar
popisali; tadi repe nemorejo sejsti zavolj sase; vino pa
Istril je zmerom dražji, in tako bo takaj tako slaba le-
tina, da* že zdavnaj Uko nI bilo; samo sdravlje, hvala
Bo|;al Ijadem se dobro slaži. ZBofom! J. V.
1% Komenda 10. augusta. Nepokvarjeno some*
▼ rodovlto zemljo vsejano le pri obilni vlagi, Ijabi to*
ploti in oživljavnem zraka kali in cime pof^anja. Je II
mar pri setvi naakov kak razloček? Ne! Serca mladine
naj bodo se tako neoskranjena, naj bodo sama čista ne-
dolžnost, naj bodo naaki, božji in posvetoi, se tako pri-
lični otročičem , — kaj neki vse to pomaga , ako pa vss-
jenih resnic žs v soli Ijabeznjivo obnašanje noenikovo
no orosi , ako sposne rasd njof^ova priljndnost zanej soIe
ne oBolnči, ako vcepljeni naaki, brez oživljavnof^a oba*
Janja In spodbadanja hira vsi , ensko lači brez olja ai^asnejo!
Da, merzel in neprijazen ačiteij šolo of^renaje inspraa*
naje,^ — Ijabesnjiv fn preljaden pa jo po močloaladovaje
napolnaje, kar se jasno nad Kom ensko razvidi. Za-
volj prevelike množice so moi^ll ačenci kmsio skonca
v dva razreda razdeljeni biti. Dopoldne je en razred ▼
šolo dohajal, popoldne zopet eden. Današnji dan pa so
vsi v soli zberd in paroma v cerkev k sv. masi i^redd,
kjer sami prepevajo. Po zahvalni pesmi v soli prihoda
prečast. gospoda dekana , pričakajejo , ki pa zavolj ne-
nadnih važnih opravil niso mogli dojti. Med tem staral
in sorodniki, tadi drngi Ijndje šolo ospd, da jih mora
večina zanaj stati. Pri očitnem spraševanji se fantiči
In deklice dobro odrezajejo. Z odg;ovori iz kersanskega
nanka je bila prečastita dahovsina prav zadovoljna; bra-
nje, račnnstvo iz glave in na tabli, narekovanje (dik-
tando) je do^ro se odsedslo. Tadi iz sadjoreje so ne-
kteri odgovarjali. V tej je prav za^ prav se le kvas
postav^en, ki bo gotovo vso faro prešinil. Že letos so
somtertje z gospod katehetom drevje sterg&Ii in peske
sadili, — tako sobo Isgano sadjoreja zbndila inzdramila.
— Po doverseni ekosnjt 00 naj pridnist n knjigami ob-
— «64 —
4aroTaoi bili, pohTaljeni »vote podobice 4obd, dr<Sni»aad-
jorejcanu p» % indečlm ovitkom irebern dontr pripa6
vpričo 14 i^ospodoT. Zdej se moosica raaide, Taakema
00 radoat id udovoljoost a vedrei^a obraso ovetl. Storii
ee no morejo učiteljema dosti, sahvaliti; Tel ^iigeni eo
proTolike dobrote.
K očitni ekasnji se 120 otroeičev sbere, seres lepo
itevUcel Kaj Tonder deca ▼ Komenda tako v šolo vleče?
Nič drnsei^ ne kskor Ijubesen in priljudnost učiteljev
▼ ioli in Bunej soIe. Prečest. i^osp. Janes Breoce vsa-
jemno ■ fosp« učiteUem Jož. Letnarjem, s trudom osno«
Taoo iolo vsemu napotju vkljub umno in neustrašeno
▼ladajo in polno obranijo« ker so fola Ijabesen, sama
priljudnost 9 da jik vse časti. Gospod ueitriju Letnarju
ae spodobi redka slava, da vodila umnisib mož svesto
in rad spolnuje nasproti onim , publonapihojenim, ki vsako
Ttikanje modrejih glMV v šolske sadove kratkomalo od-
vračnjejo , čes , smo tudi mi ^p6da£;o|^iko študirali.^
Korist Bole se že pervo leto posna. Že oči aamo-
rejo šolarja od nesolarja rasločiti po priljudnosti in čed-
nosti, kaj pa se pofovor.
Srečna fara, ktera take domoljube ima. Da bi ji
▼edno ustalil Komenčan.
1% Krape na Gorenskem 10. aug. Ker se neka
debela vraža po neumnih babelah čedalje bolj sa resnico
pripoveduje, se ne morem uderžati, da bi je ne naana*
nil po ijNovicab^ ▼ novo pričo: kake gordih vraž vsake
base se najdo med našim preprostim Ijndstvonu Na sv.
Petra in Paula dan so namreč nas svitli . ir. knesoskof
aakrament sv. birme delili, in pri ti priložnosti so eor-
kvico sv« Lenarta, podružnico Sevske fare, blagoslovili.
Ker pa tistikrat ne Brni razun duhovnov nobeden v cer-
kvi biti, so se tri babele na oder (porčehen) skrile,
da bi bile skrivnosti tef^a sv. opravila vidile. Pa ravno
iio ena teh žensk doli polufca — lažejo babele — se mi-
lostljivi knes okrof oprejo in jo vidsi so tako prestra-
šijo , da bi bili zoak padli , sko bi jim ne bili drugi du-
hovni i^ospodje na pomoč prišli, in rekd: ^sdej bo pa
ae ta dežela nesrečna^. .la aa te — pripavedajejo nore
babe — letos po Krajnski deželi tako g^rosno toča bije i-
Lejte, na tako laž se opira neumna vraža, ktero baba
oboli trosijo I Tukej je sopet očitno kakor beli dan, kako
potrebne je našemu ljud§tvu dobrih in koristnih bukev,
po niski ceni. Pa kaj I ko jih ne bere. Blairoslovljenje
nove cerkve je tako lepo in razločno v |,Drobtinicah^
leta 1862, na strani dO popisano; škoda, da toliko le-
pih in potrebnih podukov počiva nebranih od ljudstva, la
ktero so pisane. Z.
1% okolice ljubljanske. * Čudno letošnjo prika-
sen na krompirju vam moram naznaniti, če vam se
ni znana. V naši peseni zemlji ne irnjije letos krompir,
in perje je se skozi in skozi lopo zeleno. Al če gu iz-
kopljemo, vidimo skor pri vsakemu, da iznovegra po-
ganja cime ali kali, kakor pozimi v hramih,
in te cime sofrajo včasih precej i^loboko v zemljo. Ne
T<m se spomniti , da bi bil kadaj kaj tacega slišal. Ja-
▼aljne aamore to dobro biti, da mladina se ne Izrasena
že spet kali in tako sama sebe slabi. Radoveden sim|
ali jo tudi drugod taka? ^)
*) Na selem verti kmetijske drvibeoa Poljanah Je ramo
taka; -kronpii^Je vse je seleDo; če se pa iskoplje, leii k
večen po dvoje krompirčkov v jami, ki skero vsak kal
pof^anja, in pod njim se nigdejo večidel čem prihodnjih
kebroT (hrosčev.) Po naših mislih isvira ta prikasin pod-
aemeUskih kali mladega krompirja od prevelike so se, po
kteri je prava rast krompirja oterpnila; obležal je v semljf,
kakor leii ▼ hrama , in kaliti ali eimiti je sačel, kakor v
hrama. Vred.
1% Idubljane* Z veseljem moremo omeniti, da s^
reja svilodov (zidnih i^osenc) pri nas vedno bolj siri, Ut
zamolčati ne smemo, da so nekteri učenei tufcajsnofra
A loj sj ovsa spet letos prav pridni v sviloreji bili. Sa^
v<(, da na cente se ne more na tem mestu pridelovati
kokonov, ker tukajsni pridelk je la sad tistih ur, ki
učencem. ostanejo čez učenje la kratek čas. Koristnlžt
pa bi zares ne mo|pla šolska mladina tega časa obračati,
kakor da se rad nje s svilorejo, in si tako v serce cepi
veselje do tega kmetijskega oddelka , ktoremu bo kadaj^
šolo zapustivsi , gotovo krepka podpora. Tako bo za do-
movino |,iz malega ' zraelo velike^, in gosp. predstojni-
kom Alojzjovsa gr<( čast in hvala , da podpirajo to ne-
dolžno pa v nasledkih svojih sadipolao veselje mladibe j
Novinar iz mnogih lir^jev.
Visoke g61e hribe vnovič pogoj zdi ti, je po naj
višjem sklepu v darilo razpisanih 1000 zlatov(;eekinov)»
Po nasvetu deržavnega gojzdnarskega družtva se je ta
darilo razdelilo v 4 darila: po 400, 300, 1800 la lOC^
zlatov, in je namenjeno za Češko, Maroko, Siležko, Er-
deljsko, Bukovino, Banat in za ogersko-galliko tatranske
gore; kdor hoče eno teh daril doseči, mora naj uMinj
30 oralov novega gojzda zasaditi, to pogojz4enje Ista
1856 sačeU In v letu 1S69 doversiti. V letu 1867, ka
bo nov gejsd v osmem letu, se bojo darila tistim pode-
lile, ki bojo to nalogo naj bolje spolnill. Kdor hoče de-»
ležon biti tscega' darila, mora svoj namen zadnji čas
konec leta 1865 vodstvu deržavnega gojzdnarskega dru-
štva na Danaji na znanje dati. — fijiei se , da se ha
nedavnej dana postava za kramarstvo pohlsah(hau-
siranje) nekoliko prenaredila, in da bo z vosom kramo
voziti pripuseno, pa se se kako drugo polajsanje v tem
kranarstvu dovolilo. — Na Horvaskem In Slavonskem,
je začasna p o se Is k a (družinska) postava po deželi
oklicsna; pdali za kmetijske dela se vdinjajo za leto,
drugi za 3 mesce; zraven starih določil fo tudi nove,
ktero zadevajo pravice gospodarjev in poslov. — Ii Oger-
skega gr^ zmiraj več presičev v severae neamkede-^
žele. Nek hambursk kupec je naročil sam vsak teden
400 glav. — V Kod an j i je do 8. tega mesca izmed
130.000 probivavcov za kolero zbolelo 6467 ljudi,
pomerlo pa 3478. — Tista novica , da se hoče černs-
gorski knez podati pod krilo turške vlade preti
temu , da mu sultan odstopi nektere dežele , je po pisma
iz Cetinja v časniku ^Osserv. triest.^ g6la las, ktero
pravi, da Cernogora bi htela raji rasdjana biti po turški
sili, kakor odvisna od nje. — Kakor po hudem gromu
nebd vtihne, tako je vtihnul svet ene dni o tursko-ru-
Bovskem razporn. Sliši se, da tudi sultsnova vlada
se je popolnoma vdala Dunajskemu predlogu, in kakor
nek anglesk časnik pravi, bo so pred 10. kimovcsmru-
sovska armada zapustila podonavske knežije. — Ko je
9. dan t. m. cesar Nspoleon prišel v taborišče Satorisko
poskusit armado v vojaški vaji , ca je sprejela s čudnim
klicem „vive le sultan^, to je, živi sultan!
dvala^ liOfflDr bvala grčt
Ker Je v mojo fsrao eerkev podoiar in slatdr France
Lah Is Mengša t^s bot oltar nepravi), ki vsakemu depade, kdor
sa vidi, pohvalim oeitno tsf^a mojstra, ki je oltar po rimskem
reda , in ooravno is lesa ▼ lepih kamnitih oblikah isdelal. Posebno
hvale vredne so po pravi primeri isdelane podobe, kterih po-
stava in lieno osnovane %h\i9 v obleki kaiejo, da France Lah
nmetuo isdelnje predmete svoje.
V Menici na Kortfskem 19. engnsU 1853.
Anton Trenn, fiUmoiior.
Natiskar in založnik Jožef Blaznih v Lfublfanu
knetijskih, obertiijskih in Darodskib ulU
Noviee ishi^iOo ▼ LOiibljaiii||
Fiiak teden dvakrat, nam-
ree ▼ sredo in saboto.
Odgovorni vrednik Br» Janea Blelit els.
Veljajo seeelo le^ po poeti
4fl., eeer 3fl., la pol leta
|2fl. po poeti, scer 1 ff. 30 kr . I
Tecai XI.
V saboto 20. augusta 1853.
Liet 67.
Pregled kmetijstva po cel! Enroph
* Po prof. dr. Hlnbek-i.
Vsakemu kmetovavcu in menda vsakemu omi-
kanemu človeku bi utegnilo mikavno biti, ozceti se
po tistem delu sveta, na kterem mi prebivamo, in
cvediti stan kmetijstva in mnogoterih s kmetijstvom
jEvezanih opravil. Slavni gosp. prof. Hlubek le v
svoji izverstni kmetijski knjigi sostavil pregled po
eeli Guropi , iz kterega povzamemo sledeče.
Bllzo 260 milionov ljudi prebiva v EuropL
Obdelane zemlje je 1030 milionov oralov (jo-
hov), neobdelane 660 milionov oralov; več ko
tre tj I del je tedaj nerodoviten , kterega dobra po-
lovica, bi se se obdelati dala.
Na Angleškem Je v primeri z druzimi veli-«-
cimi deržavami naj vec nerodovitne zemlje.
Kar polje zadene, ga je v primeri naj vec
sa Francoskem, namreč 45, potem na Pru-
skem (Prajsovskem)44, za tem na AjBgleiikem
38, v nssem cesarstvu 37, na Rusovjikem
26 odstotkov (j)rocent), to je, od sto oralov
obdelane vemlje je v imenovanih di^ržavah tolikaai
del polja*
Travnikov je naj večna Angleškem, nam*»
reč 56, za tem na Francoskem 32, na Pru-
skem 25, v našem cesarstvu 24, na Ru-»
sovskem le 5 odstotkov.
Gojzdov ima Rusovsko naj več, namj^ec
69, ca tem naše cesarstvo 35, Prusko 29,
Francosko 17, Angleško pale 5 odstotkov.
Na eni štirjaški (kvadrat) milji sveta živi na
Angleškem 4128, na Francoskemu 8509, v
našem cesarstvu 3244^ na Pruskem 3151,
na Rusovskem le 636 ljudi. - - Jo 4edaj v pri-
meri Angleško naj bolj, Rusovsko naj manj ob-
ljudeno.
Od imenovanih ljudi pride na 100 kmetovav-
€ov 200 obertnikov in rokodelcov na An-
gleškem, 50 na Francoskem, 4^ na Pru-
skem, le 13 v našem (Cesarstvu, nA Rusov-
skem pa celo le 5. — Je tedaj na Angleškem
naj več obertnikov, fabrikantov in rokodelcov, na
Rusovskem pa naj manj^
Ker .število vojakov (soldatov) na suhem v
mirnih ^sih znese na Rusovskem 660.000, v
našem cesarstvu 400.000, na Francoskem
840.000, na Pruskem 166.000, na Angle-
škem 102.400 -*- tedaj pride 1 vojdk na 90 ljudi
na Rusovskem, na 95 v našem cesarstvu,
na 96 na Pruskem, na 104 na Francoskem,
jn na 244 na Angleškem.
Ker se po srednji meri mnogoverstnega kme-
tovanja 17 ljudi za 100 oralov poljodel^tva potre^
huje, tak znese število ljudi, ki se s kmetij-
stvom pečajo: na Rusovskem 23 mU. 630.000,
v našem cesarstvu 6 mil. 219.144, na Franco-
skem 5 milionov 848.000. na Angleškem 4
mili0ne 318.000, na Pruskem 2 miL 9;t;9.916.
y celi Europi potrebuje kmetijstvo sploi^
737io milionov ljudi, in scer p olj o del s jt v p in
živinoreja; 63 milionov ljudi« senožet;styo 3
milione, vinoreja 4Vio milib^e, gpjzdn^rstvo
tudi 3 milione.
Ako bi se pa kmetijstvo še bolje obdelovalo in
bi se le deseti del do^daj še JPLe;'odovitne zemlje
obdelal, bi imelo s poljedelstvom opraviti Hi
milionov ljudi, s senožetstvom 6 milionov, z
vinsrejo 5 miliomov, z gojzdaarstvom 4 mi-
lioai, tedaj hi se itevilo kmetijstvo ofravijajočih
ljudi na 126 milionov povikšati dalo.
V celi Europi zamore tedaj kmetijstvo še 53 mi-
Uonov ljudi več preživUi. Oa se tedaj Europejci v
druge dele sveta 9 kako^* v Ameriko in 4Miistrah>
preselujejo , jih n^ goni sila , amji^k ker niso za-
dovayQi z vladarstvi in si veei svobode v druzib
deKh sveta išejo ; gotovo je pa tudi nepremišljenost
mladosti in lakomnost starin, ki jih ženete blatih ku«**
pov v Teksas^u in Kalifornii iskati« EUvopa je po---
sledDJi čas čez 8 milione svojih Ijpdi zgubila , ki so
ji slov^d dali in se preselili v druge 4ele svejta.
(D^e.aledi.)
KmetoTtvca zlati rudnik.
(l^fpee.)
Koliko vUriola je treba zato '9
Če je več gnoj(i, več je treba vitribla. Ako,
postavim^ kmet ve, da bo skoei celo leto 50 voz
imel in češe en voz za dva konja,na 20 centov ceni,
se potrebuje vsako Jeto 2 centa Jn 4fimte zelenega
vitriola v gnojnico, ktera se polivu na gnoj. Toliko
vitriola je ravno v stanu, naj bolj rodovitne
drobce, kteri scer iz gnoja izpuhte, na-se potegniti
in jih ebderžati v gnoji , da se v zrak ne p<^be.
Po eini Je zdenivitriolj in » ioUkiin dobiček je?
^i^ent prostega zelenega vitriola (ordin&ren Ei-
seovitrid), ki je za to že dober, veljA hlizo 5 11.,
tedaj je funt Oibra) po grošu. Ako kmetovavec na
leto fiiO vdz gnoja dobiva, mu le vsak teden 2 funta
vitriola potreba, tedaj mu pride na teden 2 groša
na gnoj potrositi.
„Kaj sim nor, da bom vsak teden 2 jproša^in
če imam več gnoja, morebiti 4 ali cel6 o grosev
— «66 -
na gnoj zmetal^ — slišimo tam pa tam kakega kmeta
Joderniati. Al, čakaj prijatel! ne sodi prenaglo,
a Tidimo pred: kaj se pridobi s tem, če vsaki
teden dva grosica potrosimo na gnoj. Če bo raj-
tinga pokazala, da ne kaže denarja za vitriol izda-
jati, potem zaverzi nas svet, nase skušnje, in rav-
naj, po starem kopitu, kakor je dplal oče tvoj ia
stari oče. Če bos pa pri pametnem sosedu vidil
prid vitriola, bos jenjal biti neverni Tomaž.
Rekli smo, da moč vitriola v tem obstoji, da
zgrabi naj rodovitniši drobce, ki po smradu iz gnoja
shiapijo, in jih v gnoji obderži, in skušnje so učile,
da se 8 takim vitriolanim gnojem žita za tretji
del, sen4 pa celo štirikrat več pridela, kakor
z gnojem, iz kteregajenaj boljimoč izhlapela.
Ako, postavim, kmet na svoji njivi pridela 6
vaganov žita , na svoji senožeti pa nakosi 5 centov
seni, bo z ravno tolikšnim gnojem, kterega je pa
C vitriolano gnojnico pridno polival, na ravno tisti
njivi pridelal 8 vagdnov žita, in na ravno tisti se-/
nožeti nakosil 30 centov seni. Recimo, da je njivo
insenožet skupej pognojil z 10 vozovi gnoja, in
da je pu predpisu 44^5 funtov zelenega vitriola
temu gnoju primešal, mu je prišel vitriol na 2 fl.
14 kraje. Ker Je pa s tem 2 vagana žita in 15
centov seni več pridelal, je po tem takem, ako
cenimo vagin (mecen) žita le po 4 fl., cent seni
le po 1 fl. , si pridobil 38 fl. 46 kr. Da to ni maj-
hen dobiček, vsak solarček ve, ker 28 fl. je več
denarja kakor pa sta 2 fl. Kdor pa si hoče ti do-
biček za svojo mošnjo pridobiti , mora vse to na-
tanjko spolniti, kar smo mu tukaj svetovali.
Jeli bolje konjski in goveji gnoj skup^ na
gnojniiu pomešati alivsaeega posebej sprav"
yatti
To se ravni po zemlji, ktera se ima gnojiti.
Je zemlja na njivah in senožetih različna, lahka
in teška, je veliko bolje konjski gnoj ločiti od go-
vejega, in vroči in ostri konjski gnoj voziti
na tesko zemljo, bolj volnega govejega pa na lahko
zemljo. Je po njegovih zemljiših povsod enaka
cemlja, tedaj povsod teška^ ali povsod lahka, je
nar bolje ves gnoj skup mešati. Če je pa gospo-
darju za zboljšanju svojih zemljiš mar, mora z
gnojem tako ravnati, da je za zemljo naj bolj pri-
praven. — Ima kmetovavec, postavim, le tesko
zemljo, mora skušati bolj rahlega, perhkega, slam-
natega gnoja si pripraviti, tedaj ne sme skop biti ^
z nastelje in gnoja ne tako dolgo pušati na gnoj- *
nišu. da popolnoma masten postane. Ima pa le
perhko in rahlo zemljo, bo naj bolje opravil, ako
je gnoj prav prav masten postal.
Kako naj se ravna % gnojem na poljih
O tem naj si zapomni vsak kmetovavec sle-
deče pravilo (regelcoj: „Pravi gospodar gre
berž s plugom za gnojnim vozom!^ Nič ne
velji, gnoj poverh trositi, ali ga pustiti v majhnih
kupih ležati.
Kdor je prisiljen gnoj na polje voziti, pa ga
ne more berž podorati, naj ga na polje navozi na
velik kup. Tudi navadno ni dobro, gnoj globokeji
Icakor za 3 pavce podorati; treba pa je, ga vselej
z zemljo pokriti, ker njiva, na kteri gnoj na več
krajih zlo izpod zemlje moli, je žalosten pogled in
očitno znamnjf^/ nemarnega kmetovavca.
Ostanki Bramatovega čsus^a na rimsko*
slovenskih spomeoicih«
iUughiii Dmorin Terttm^mk.
Ii rokopisa; »Kdo go bili Noricftni in Panonoi, Kolti ali Slovenoi ?c
Co iodisko bo|:o8lovje filo0ofi9ko(mQdro8lovsko)
presodimo, najdemd v njem enobožanstvo Cmonothei-
sen). Tadi Ang\ei Colebrook, icteri je iz indiakik
izvirnikov verosakon indiski preačil, to poterdi (JakrK
der Liter. H, Sit. *). Drairi uceni moz Aldž Dow je
dokazat, da Bramioi v edinost Boga verajejo, io da
častjo mnosih bogov (polycheisefB) , kterega jik
obdolsajejo, ni drgga, kakor častei^e različnih last-
nost božjih. (Aiex, Dow. Hindotton 11 ttran 8$. 56.)
OdCrooinoi Jo o e s v svojih bakvah i^DUemrMe o« tkeGods^
fri James Mili History of tke brit, ind. , nemike imdm^e.
LeifKig 1889 L, Hran 868.) o tej veri v edinost Boga
govori sledeče: „ Vedno je poaaDiti, da omikani Indiani po
naoka svojih lastnih svetih bakev le edino
naj veči bitje sposnajo, ktero imenajejo Brahm
(Bram), ali veliko Eno. To bitje je tako velieaosko,
da ga nobeni dah, rason njega samegs^ razumeti ne more^,
in^isverstni Wilfard pravi: ^Brama, Visna' inMahadeva
(Živa) so samo glavne oblike, pod kterirai Bramini
Ijodstvo učijo Brama ali edino veliko bitje mo-
liti^. Zsto nhjdemo v indiških bokvah, kakor v Oap-
nekhata (IX.) < ktere so Živa tu posvečene, kjer
Živa reče: ^Jab sim vekomaj bil, slm večni in bona
vekomaj. Jas sim Bram; kar je v iztoka, sim jaz;
kar v zapada, sim jas; kar v joga, sim jas; kar ▼ se-
vera, slm jas. Kar je v globočini, sim jaz; kar v vi-
šavah, sim jas. Jas sim redolca, jas sim vse si ve stvar/.
Jas sim starejši, kakor vse; jas sim kralj kraljev itd.^
Ravno tako najdemo v indiskih bakvah Bhagavat Gita
Cstran 94. Mjfleike imdai^e), da se Visna nagovor/ kakor
^večni Bog Bogov^, „vse v vsem^, 99?ospod vslk stvari^
(glij vee o tem: Ašiat. Reeearckee L 884),
finobožanstvo (monothetsem) se najde v valh
asiatskih verozakonih. To je dokasal BryaDt v svojon
([lasiskem dela: ^Analy8is of ano. M/thologie**.
Ti Bryant (I. 29.) je dokasal, da Bog Rimon ali
Remmon, od kterega Zaharia govori, jo sveto ime,
ktero so jaterni narodi soFncu prilagali. Slovenec
nikdar dragači ner6če, kadar od sol n ca govori, kakor
j,rameno, romeno solnce^. Kako stara je že ta
prišlo Viča I (Zaeh, XIV. 10, 4.Reg, V, 18, Jo8uaKV.8». itd,J
To edino veliko bitje je stvorilo svet. Zanimivo
J*e vediti misli Indiancov od stvorjenja sveta. Bakve
Uster ga popisajejo takole: C^aeter Beilage mu Maifer^s
Myth, U. 471.)'. ^Ko je Bog se sam bil, namenivsi se
svojo krasoto in moc rasodeti, je skleoal svet
stvoriti (vstvariti) z amnimi^ bitji. To stvarstvo (krita ^3
*) Glej tadi: »Asiat. Researehes VIII. 400.« aagleskege
isdanja.
*) Beseda skrita«, stvarstvo, die SchSpfanp, ima korenika
v glagola »kr« ^= creo, oreare. Zato isras »San*
skrita«, popolna, die TolllLoniniene , perfecta, seilioet
lingua. Mi smo na nekem dragem mestu rekli , da krita
pomeni tadi Jesik, in smo primerili aiov. besedo re č^
ktera ima dvojni pomen: verbupi et factnm, ia smo
rekli, da Je reo in reka is edne koreaike nastalo. Ta
terdenje ni brez railogov ; to tudi t Jezioih dragih najde-
mo, postavim: for, fari, fatns sum, in facio, fa—
eere, factam^ — dalje hebrejsko t a bar, kar pomeni ve r—
bam in faotum staroslovensko v e š 6 = Saoha nad Rede^
nemško; dingen , bedingen -.=: besprechen, in Dia ^^
res, factum} dalje nemško: sag en inSache, rathen
=-- reden, in das Gerathe, slovensko deuem, djati
-= than in reden: »Jeisas-je svojim aposteljnom dja.1«.
Tttko Je tndi verjetno, da Indianca pomeni »kr, krt a. s,
krta kertam« stvorjeno, das Qemachte in pa das
— «67 —
jo B»čd 8 tem , dft jo rtvoril cretero pervia (eldiiieotoT>
semljo, vodo, of^iDj io srak. PMledojie je titvorii clo-
▼ok«. Is semlje je prišel na dan na beeedo Stvarnika.^
^On je flposDal Stvarnika svojef^a in ira je mo-
lil. Da pa mos sam ne ostane, ms je dal Bog seno.
Pervems mosa je bilo Ime Pura, pervi ženi Park a t i.^
Ravno tako popisojejo Me nato ve postave stvari-
tev sveta. ^Vesoljni svet je bival levpervi se ne
rassno/vani božji misli, kakor skrit v tamoti, ne-
rasaniljiv, nesapopadijiv, nedoločljiv po pameti, ne-
raskrit po razodetju, kakor ves vtopljen v spanje. Se le
odfna pervotna moč, sama neEapopadljiva,-da
0vet sposnati, s peterimi pSrvfnami In drasimi snovaml
natvore , in se jo prikazala v nepomanjsanem veličanstva,
ter je razvila misel sVojo, prei^navsi tamoto. On,
ktere^a le d a h sapopade, či^ar bitje je skrilo vananjim
€bčatkom človeškim,, ki ne obstoji iz vidljivih dolov, ki
je od vekomaj , — O n , dasa vse^a bitja , ktere^a no-
beno bitje sapopasti ne more, se je prikazal osebno«^
fOesetMB Memu. 5. 6. T.)
Kako lepo je stari lodiaaeo mislil od Bo^a in
•tvarjenja sveta! Sramajte se vsi materialisti , kteri ter-
'dite , da je vse le is slačaja nastalo J
Brama, VIšna, Živa so tedaj bila samo raso-
denja nar višjega bitja, ktero se je Bram velelo. Zato
se ima Bram, ime nar visjef^a bitja, dobro raslo-
-cevati od Brama-ta. V to edinost Bo|^a so tadi se-
verni Slaven! vernvali ^}.
Brama, Vidna in Živa so storili in diske tro-
jico, imenovano Tr ima rti. ^P<^ določnem indiskem
sanka so bili Brama, Visna in Živa eno, razodetja
edinega,, naj višjega, večnega pervotnega daha, in to
misel 80 vpodobovali v enem trspla s tremi gla-
vami, »o izgovarjali s sveto slovkoOam ali Aam
in slikovali s krogom v trivoglini^ — tako piše
Pierer v bakvah : »Univertal Lex. U.*^ pod člankom : ^Bram^,
^rem^. Takosnili krogov v t-rivogls najdemo več
na rimsko-slovenskih kamnih. (QUj: i^KamtK Rdmer^Mifmh-
meme tn itMt7iitfii^Sfi« von Jakame^g in Chrisiaini^g, /. Meft,
V. Tafel. Nr. Z.)
Kadar pa so Indlanci ime svoje trojice pisati hotli,
so napravili te tri čerke: lAV. O tem imena govori
učeni dr. Se p p (LebenChrUH UL478.): ^Ime Jan, kot
postavljena beseda is indiskega Jah, Ap, Vab sa-
snamva trojno nebo, namreč: Jah pomeni Isč in
e g i n j Cprimeri .slovensko jas— jasno), okrajno Živata,
cigar snamnje (simbol) je A* plameei ogenj, — A p,
voda s snamnjem Višnata V* >n Vah, zrak, ventas,
spiritas *), okrajna Brama-ta, ki se s sedinjenima trl-
Toglama tAtt kot splošni sapopadek božje trojice zazna-
maje v A^ kaballstičnem pečata, ki so pogostoma v
jadovskih cerkvah (sinagogah) najde^. Zato najdemo
na Koroškem kamna napis lAVBRAMA {JBicMont Bei^
4rage H. 67.) (Daljo sledi). *
Qe*flproehene. Saj Je Bog f^ovoril in bilo je stvarjeno.
Po veri Indianoev je stvarjenje emanacia, istekai^e —
iirekauje is ost boijih.
Prokop (pri: Stritter II. stran 28.) o tem očitno pov6:
»Selaveni et Antao aniioi Deam dominam hiOnsoni-
versitatis šolam agnosonat« inHelmoId(I. c. 83.)'»dl*vi
inter moltifaria Deomm namiaa, qaibas arva« sjlvas, tri-
stttias atqae voloptates attribaant non difilcentar ona m
Deam in eoelis oaeteris imperitantem«.
V indiskih bokvah se veli' Brama večkrat Attimabah,
to je, dobri doh. Na rimsko-slovenskih kamnih pa naj-
demo pogosto imena Ve Ida min (Ankershofen IV. 510.)
Dnmnianas, Veldamnianas. Brez dvombe to ui draga
kakor Belidam, Beladama. Besedo dama se poznajo
Rasi. Koreoika te besede je do nnd ti , spirare (Joan.
20.22.)' ted^J dama, BpiritnRCOUJ: Mikio8iehRad.Lins.
^(«e. vet, iiaUet. ttr, ZS.)
Slavansid popotnike
* Slavni gosp. profesor Karolac v Beki je dal t
Tersta v natto krasen govor ^o preporoda knjige slo*
vinske na jnga^ o priliki dokončanja šolskega leta. Ve*
Ija 6 kr.
^ Bogoslovni rasinskega semenisa v Ga-
licii so ravno dali v Lavova lepo knjigo na svitlo pod
naslovom: ^Wesna — sbornyk ros1>ycznych 8ocsyneniy
stychom i presoja^. Ta knjiga je že 3. delo ea mate^
rinski jesik lepo vnetih bogoslovcov, kterega dohodki so
blagema namena posvečeni. Slovstveni list |,Danajskega
časnika^ imenuje ^IVesno (§pomlad) krasno skoz in skos
in hvali pridnost mladih mož , ki jo isdajajo in po spol-
njenih dolžnostih svojega poklica so .tndi tradijo sa slov-
stvo domače. Pervi del obstoji Iz 19 izvirnih sestav-
kov; vsaka verslica glasno priča, kako draga je Rasina
njegova domovina in narodnost, kako sveta ma je vera in
postava. Zgodovinski spisi se verstijo s seljanskimi in raz-
ličnimi 4razimi ; dodao je kratek popis rasinskega slovstva*
Dragi del zapopade 9 sostavkov, mod temi je mnogo
prestav iz izverstnih pisateljev domačih in ptnjih.
^ ^Slovenska kvetna^ ali popis vsih na
Slovaškem rastočih in mnogih dragih rastlin
je ravno v Sčavuici na svitlo prišla. Spisal jo je gosp.
Lorbeer. Cena ji je 3 fl. ^Slovenske no?iny^ jo posebno
hvalijo. ^
^ Češka matica je imela konec 185ld. leta 75.683
1. čistega premoženja.
^ * Gosp. H ar ban na Slovaškem 'je izdal almanach
^Nltra^, ki zapopade mnogo prav zanimivih reči.
^ Praska amotnika Gatdo in Južef Manes bosta za-
čela Izdajati ^zbirko slovanskih noa^. Hvalevredna
početje!
^ Prostavitelj Shakespearove iragodie ^Romeo in
Ja1ie<^ v česko< prestavlja zdaj Shakespearovo drame
^Riharda III.^
^ Gospod Tomiček je prestavil Kolarovo nemško pi-
sanje o ^vzajemnosti slovanskej^.
^ ^Zgodovina Prage^ cTd gosp. Tomka bo za-
čela, skoraj v zvezkih v Pragi na evitlo izhajati.
^ v' Pragi se govori , da bo ob novem leta začel
gosp. Zap arheologisko-topografiški časopis s pomočjo
matice izdajati. Izhajal bo v zvezkih čvetertletnih.
* V tiskarnici sinov Bogomila Haase se tiska glago-
litiška knjiga pod naslovom : „Božstvennaje slnžba (božja
slažba) od gospoda Hanka, inČelakovskega ^Vse-
alovanska primerjajoča slovnica^ bo ravno zdaj gotova.
^ ^Prazske noviny^ naznannjejo, da se v Pragi
tiska slovenska slovnica, ktero je nek knjigoknpbc
iz Celovca v natis poslal. -(Jo menda gosp» Janeži-
ceva?)
^ Ravno je prišla na svitlo Celakovskega „Li-
teratara prislovnistva slovanskega in nemškega^. K tiska
jo je pripravil gosp. dr. Jan Hannš.
^ Ravno je na svitlo prišel* spis : ,,Kralodvorsky
rnkopis^. Dodatek k češki slovstveni zgodovini — ed
g. Nebeškega.
^ Serbski dramatiaki pisatelj gosp. P o p o v i č je od-
stopil narodnema serbskema gledišča več dramatičnih iger.
Glediščini odbor v Beligrada je sklenal , jih igrati dati*
Naj pecva igra se bo igrala „Lahon^, potem »^el-
grad^, pervaje žaloigra iz zgodovine bngarske, draga
veselo igra, ki fredstavija Beligrad, kakor je nekdaj bil
in kakorsen je zdaj.
* V Pragi je amerl Branko Radiče v ič, poslasa-
vec lekarstva, kterega je knez Obrenovič podperal. On
je bil veri pesnik, ki je že dva zvezka prav izverstnil^
pesem izdal) slovstvo je ž njim mnogo zgabllo.
— S88
Oiir po svetik
Domače iiv^enje nltana turikegm.
S«ltftD turški ima 780 iin ; med temi je pa same
aedem praTili i^n, in vsaka od njih imape sto odalfsk
(dTorkioj , strežnic) , ki so izbrane Ismed naj lepših sen-
tfke^a spftia J ki fa Imajo v celem carst? a tarskem. K
tetti pride se 300 od prilike odalfsk , ktere so pasati in
dm^ kofati Tarki sultana v raanih pri|p6dbah daro«
fali. Celi ženski hram, po tarsko harem imenovan,
iteje tedaj, rasnn slasbnikov in slažnic, do 1000 žen.
Aaltana strežejo edino le ženske; ene f^ oblačijo, ene
riin jedila in pitje donasajo in t kopalisa ma sinžijo.
Pervi nadstojnik harema se imenaje kislar-afa; on
je f lavar skopljencor (eanakov) , ki harem varjejo in
red T njem obderžtf. Dro^i vradnik harema je bečim-
a^a; on donara od g^ospodarja darove tisti odaliski, ki
mn je naj bolje depala. Sicer pa ni nobenemn krlstiann
in nobenemn Torka dopnšeno v haren^ snltanov Iti; ca
to je treha posebnega dovolitnegra pisma (fermana} od
anltana, aa ktero je 80 fl. srebra plačati. Kdor doM
to dovi^jenje, teg^a skopljenci vodijo po sobah, kjer oda-
IIAe prepevajo, plešejo, se rasgovaijajo, pa včasih tndi
prepirajo in kaveajo« Govoriti ž njimi se nikakor ne sm6.
Po »Baniei ISagrebski«.
Novičar iz slavenskih kri^ev«
1% suka 15. augusta. B. Zadnje 3 tedne nI
hHo veliko žitne kapčije taknj, kar ni težko sapopastl,
nko se pomisli , da sedaj aalo|ra nase^ poclavitne^^a žita
— pšenice ^ ni velika (kakšnih 10.000 vafanov je
imamo), c^a fn, je visoka, od 4 fl. 40 kr. do 6 fl.
60 kr. po rasličnosti blaira. Vse to ne vabikopca. VečI
barantija je sedaj a kom a o, ktere imamo dosti; cena ji
je 3 H. do 3 1. 6 kr. SUai se od ene strani, da je dež
po Laskom dobro pomočil in rast korose ožif4l, eddraire
pa , da je velike korase na poti v Ten/t. To M moralo
ceno tei^a žita svakojako ponižati, ako bi gotovo ae bile,
da aavoij pr'e8ilna a« se pri nas in v Banaln be pri-
delk njeni groano slab. Tndi «čeap^ be snsa ^lelo. £n
»oraiee (napelico), ktere cona je 3 fl. 10 do 8 fl.
i6 kr,, na ječmen po 2 fl. 30 do 311. 40 kr. , In «a
evčs po 1 fl. 46 do 1 fl. 50 kr. je celo malo knpea«
i>9 tečen dež fride, da bojo fo Kapi samogle spet ladje
Ui, ae bo kopčija že apel oživila.
Omeniti vam poleg tega se Dieram, da jh pri nas
veliko meraličnih Ijndi, posebno med brodniki , in danaža
nMrclica je vsa haji od navadne; — če je človek mo-
čan ko hmst in sdrav ko čeainj, ga polomi, da je jej;
— po deželi jih je tndi že več aa grižo pomerlo. Toče,
ki je v vaših krajih letos tolikšno škodo naredila, ni pri
■aa nikjer bila. Z bogom aa danes!
t% Tersta se ^Novieam^ pise, da slaVnl nas Ko-
aeski se je pred nekimi tedni v snane Albanske toplice
poleg Padove podal, okrepčavat svoje nde po dolgi In
leski bolezni. Da bi se popolnoma osdravljen vemni V
domovino svojo, ki ga sinvija in Ijnbi tako iskreno!
1% LJubljane. V četertek dopoldne je bil god (33.
rojstni dan) presvitlega cesarja na dvdh krajih a veli-
kimi cerkvenimi slovesnostmi obhajan : v mestn v stolni
cerkiri, kjer so gosp. knezo-skof veliko sv. maso peli,
in na Vižmnrjih snnaj mesta, kjer so se k masi pod
milim nebom^vsl 4 bataljoni zbralL Zvečer je bila slo-
▼esnemn dnevn posvečena veselica pri gosp. deželnemn
poglavarja. — V torek je vnovič od Rad olj ee doli po-
leg hribov čes Kraj n j toča polje alo poškodovala. —
V pondeijk svečer odrine gosp. misjonar Laka Jeran n
7 rekedelei v Terst, odkoder bojo, če nebenesr^^ ^^
deržka ne bo, ae adraneni s 4 dahavni iz Dnaajca iaoi A
preoblečeni v tnrako obleko, ae 37. t. m. na pnroi»a'«»<2<
v Aleksandrlo podali.
Novičar iz mnogih tot^ey.
Po naj višjem sklepa od 13. t. m. ima 1. <i aa n^
mesca septembra vojaslcl obsedni stan na Danaj f, ^
Pragi in v čeških terdnjavah Kralovom Grndoa,
Terezinn in Jožefovem mesta jenjati. In apet d —
vllne oblasti in sodnije v djanje stopiti. — PresFitli oe—
sar se je 13. dan t m. podal v Iselske toplice.
Za n o v o Danajsko cerkev ae je do konea nnega mescja
po .celem ceaarstvn nabralo. 1 milion In 16.386 fl. ^30^^.
kraje. — Dnnajskl vradni časnik je naananil znesek de r—
žavnih dohodkov v pervi polovici letosnjeg^aa
leta v primeri z lanskim in predlanskim lettfm^.
znesek vsih dohodkov pervega polletja akapej je ^il le —
t OB 116 milionov in 16.001 fl., lani 1 1 1 mU. 349.562 n^
predlanskem le 99 milionov 738.806 fl., in soer m do —
nesU naravni davki (grnntnl, hišni, dohodkint itd.),
letos 41 mil. 388.904, lani 38 mil. 660.133 fl.. pred-
lanakem 36 mil. 813.400 fl., -~ nenaravni davkf
(vžICnina, cdl, sol,Ubak,lotrija itd.) letos 63 miJieooF
634.996 fl., lani 60 mil. 684.307 fl., predUasirem
63 miL 836ii83 fl.,— dragi dohodki od derainTBegn
premoženja, rndnikov, železnic itd., letes 1 anlion
76.381 fl., lani 3 mil. 1064)33 fl., predlanakea 3
Bui. 777.038 fl., — presežki raedolžlvneg:« za-
loga so znesli letoa 6 mlL 616.963 fl..| lani 6 m\U
398.611 fl., predlanakem 6mil. 307.317 fl., — raz-
lični dohodki letos 3 mil. 409.869 fl«, lani 3 miiiena
680.680 fl., predlaaskam 3 mil. 106.638 0. Iz tega se
vidi , da se dohodki pervo polovice letoan^ega leta Toliko
obllniai od lanskega in predlanskega Jata. — En eddeleic
dnarstvene atraže (grencjagrov) bo prihodi^ jezdil —
Ceaarika Jiomia^a aa odvezo zemljia na Horvaakem
in BlavoDsfcem je 1 1. dan t m. ^ dja^e staiilla. — Pe
Teržaskem časnika ni posta, ki je 8. dan t. m. iz Ca-
rigrada odrinila, se nič gotovega v tarsko-rnoevski
zadevi prinesla. Saltan je 37. p. m. razposlal oglas
po deželi, v kterem opominja svoje podložne, naj so
Tarki ali kristiani, k edkioati in mira med seboj; tedi
je poklical hospodarja Moldave In Vlahle v Carigrad'
nazaj, ker ▼ deželah, ki ja je Ros obsedel, ne oHreta
nič opraviti imeti; al sta ga vbogala, se 8e>aevd. Bere
ae, da je tnrska vlada od aastrlanske, praske, anglesite
In francoske izdelani predlog do raaovskega carn neko-
liko za svoje dobro prenaredlla In ga tako eera po-
slala; časnik ^Zeit^hoče voditi, da saltan lerja, da naj
rasovska armada v 14 dneh napasti obsedene knežije;
minister Rasel, je 17. t. m. anaieskema zbora nuianil^
da je rasovski car "^oterdil predlog , da se pa iz Tareije se
nič ne vd, in da bo angleška vlada le s tem zadovoljna^
da rasovska armada berž ali saj kmalo zapasti knežije.
^ AaatrianskI poročnik baron Brak jeSerbskemakneia
in soltana naznanil, da, če bi treba »biio, bo anstrlao*
aka armada obsedla serbsko kneiijo. Knez serkski
je napovedal v«im, ki ao dobri za orožje, n%i ae previ-
dije ž njim, in je generala Kn i ena nI aia ^oalaail armadi
za poveljnika; črna vse to, ae 'ne vd, 'ker vendar se
. zmiraj ap prevagoje, da se bo rasovsko-tariko razpertje
m lepo poravnalo.
— ^^
Za ttbege Moravčane od toče zailetei
Goifd H. E, 1» Nw9$a mesia 1 /f., — gospod Joi. FL
i« "Novoffi mesto I /1.
Natinkar in zaloinik Jožef Blaznih v Ljubljani.
jlili,
■k
kmetijskih, oliertnijskili in n&rodskili reči.
▼iiak tedea dvakrat, nam-^
Ceo v sredo in saboto.
Odgovorni vrednik Br. Jfunes Blelff eU.
Veljajo iac«lo l«to pa postil
4fl., scer 3fl., lapolleta^;
2fl. po posti, seerlfi.dOkr.
Tečaf XL
V sredo 24. augusta 1853.
List 68.
Gospodarske sknšDje.
(Mravlje od mladega drevja preanati) pripo-
roča g. PikeliDayer , ud itajftrslie kmetijslie družbe v
ponvi nad žerjavico raztopljeno k o 1 o f o n i j o (smolo,
s ktero se strune na goslih mažejo), kteri se toliko
laškega olja prikuha, da smeš redka ostane in
se ž njo drevo kaka 2 čevlja nad zemljo dobro na-
maže. Gosp. Pikelmayer pravi v časniku staj. kmet.
družbe, da je veliko poprej skušal, pa nič ni po-
magalo tega mlademu drevju posebno škodljivega
merčesa odpraviti ; ti pomoček je po njegovih sku-
šnjah gotov.
CPe^t perje oberatt ni dobro). Mesca augusta
(velicegm serpana) kmetovavci radi perje oberajo
pesi ^a živinsko klajo. To pa pesi slabo tekne, ktera
potem na pol drobnejši ostane. Prepričati se
tega je vsacemu lahko, ako se na ravno tisti njivi
skušnja naredi, da se enim perje obere, drugim ne.
(P griii čbel (Ruhr') smo brali v časniku Wurc-
burškem sledeče : Konec zime napada griža dosti-
krat bčele. če se prehlade* Naj gotoviši pomoček^
dokler čbele še na čišo letati ne morejo , je v panj
postavljeni in v vodi raztopljeni kandirani cuKcr
(Kandiszucker) , ki jih zgreje, drisko zapre in
okrepči, in vlažnost na se vleče. Kar so bcele po
griži ofifljusile, je treba čisto osnažiti, da se drugje
bolezni obvarjejo ; naj bolje je, jih djati v drug panj,
ako je to storiti mogoče. Po griži pogine dosto cbel ;
nikdar pa matica ne, kakor nekteri čbelarji krivo
mislijo 9 ker se v njenem životu nikdar nesnaga na-
birati ne more.
(Sadnemu drevju se s pridom gnojf)^ ako se
okoli njega 2 ali 3 čevlje široko in 3 do 5 pavcov
visoko šdt ne ga pepela (Torfasche") nasuje, in
ti pepel z nepremočno gnojnico enkrat ali več-
krat polije.
(Pomocek zover bramorja na vertih). Vertnar
^Valter priporoča kot gotov pripomoček zoper bra-
morja, ee se vert pognoji s svinslLioi gnojem
ali s svinsko scavnico. Kmalo se prežene s
tem škodljivi nerčes. Walter pravi: „jez gnojim
vsake 3 ali 4 leta s svinskim gnojem , in se 30 let
ni duha ne sluha od tega merčesa^.
(Spravljanje itta po novi viif). Žito se spravi
v sodce ali kište, ki so pokriti s premakljivim po-
krovom, kteri jih varje svitlobe in vunanje vročine
ali zmžrzline. Ti sodci ali kište se postavijo po
versti na skednji, kterega polkni morajo biti dobro
zaperti. Na to vižo se potrebuje za žito veliko
manj prostora, in žito, čeravno eaperto in nikdar
premetano, ne zatuhne, in miši in druga žival ga
ne more oskruniti.
Pregled kmetustva po celi EnropL
Po prof. dr. Hlubek-a.
(Dalje.)
Če se čez 93 milionov otrok do iS. leta, ki
niso ne za kmetijstvo, ne za kako drugo rokodel-
stvo pripravni, m 4 milione duhovnov, vradnikov
in vojakov v celi Europi od vesoljnega števila pre-
bivavcov odšteje, ostane čezlGlSminonov ljudi, ki
se pečajo ^ — '^^^ * — " ^^ —
In ker ki
milionov potrebuje ^ , __ ,_
ali obertniki, rolcodelci ali tergovci, ali pa taki, ki
postopaje le žive od kapitala.
V Europi prevaguje poljedelstvo, ker na
100 poljodelcov spada 54 obertnikov. Le Angle-
ško je stopilo iz te naravne razmere, ktera pa za-
mere le tako dolgo terpeti, dokler ostane tako re-
koč Anglež gospodar kupčije vsega sVeta.
Ako primerimo število velike klavne ži-
vine s številom ljudstva po velicih europejskih
deržavah, se razvidi, da na 100 glav velike klavne
živine (goved*) spada 185 ljudi na Angleškem,
221 na Rus«vskem, 288 na Pruskem, 253
v našem cesarstvu in 232 na Francoskem,
—r tedaj 216 ljudi sploh cele Europe.
To število kaže scer stan živinoreje, pa ne
povžitka mesa v vsaki deržavi^ Na Angleškem
se iz gori rečenega razvidi , da je naj več živine
v primeri 2 ljudstvom, In vendar je ni deržave v
Europi, ktera bi toliko klavne živfne iz druzih de-
žel Cgoved iz Helandskega, in svinske^a mesa iz
Hamburgu) jemala, kakor angleška dežela«. To je
živ dokaz, da na Angleškem naj več mesovja
povžnejo.
Na Ausovskem je za Angleškem uhj več
živine v primeri z ljudstvom, in vendar se v nobeni
deželi tako malo mesa ne pevžije, kakor na Ru-
sovskem.
Naj manj živine v primeri z ljudstvom je v
našem cesarstvu; iz tega se razvidi, na kako
niski stopnji je živinoreja v deželah austrianskega
cesarstva, in lahko se zapopade, da tako obilo šte-
vilo živine in kdž se mora vsakd leto za na#e de-
žele v ptujih deželah kupiti; za klavne živino gre
vsako leto 5 milionov goldinarjev, za kdže pa 4
milione v ptuje kraje*
Ako število goved primerimo z velikostjo se-
nožet v jDOsamnih deržavah, se iz te primere vidi,
da na 100 oralov travnikov spada 161 goved na
— 270 —
RusovskeiB, 64 na Angleškem, 70 na Pru-
skem, 63 v našem cesarstvu, 65 na Franco-
skem, — tedaj v Europi sploh 107 goved na 100
oralov travnikov.
Iz tega se vidi, da naj več živinoreje je na
Rusovskem, h kteri obširne stepe veliko pripomorejo*
* Ravno naznanjene razmere travnikov pa tudi
očitno razodenejo , da je v Europi senožetstvo še
zlo zlo zanemarjeno.
Za gnojenje njiv in senožet v Europi se po-
trebuje na Rusovskem čez 69 milionov goved,
v našem cesarstvu čez 18 mil., na Franco-
skem čez 17 mil«, na Angleškem čez 13, na
Pruskem pa čez 8 milionov goved.
(DftUe sledi.)
Ostanki Bramatovega čas^a na rimsko-
slovenskih spomenicih.
Ramloiil Davcrin Terttei^ak,
b rokopisa: »Kdo so bili Norioaoi in Panonoi, Kelti ali Slovenei ?«
(DsUe.)
IndiškegaTrimartita najdemo v B6Terao*Blaveo-
skem bogoslovja sopet pod imenom Triglav. Pisatelj
življenja sv. Otona to poterdi ^).
Ako zdaj primerimo besede Panllnove (.Stfstem tir.
106,): ^Brana je stvarnik , Visoa redoik, Živa pokonča-
vecy osvetnik in sodoikt kterema dostojf skerb za daie
po smerti^, sopet najdemo ednakost indiskega in slaven-
akega bogoslovja.
Brama je tedaj pervi člen indiske trojice.
V severno - slovenskem bogoslovja najdemo boga
Premo, ktero ime je nemški kronist gotovo popačil. Da
sta Brama ravno to, kar je Premo, se vidi li opisa
obadveh **).
Kakor je že visokoačeni Kollar razložil (Slatoa
Bohffne240), ^Borneisen^ draga oi, kakor ^vas ca«
pream^ od staronemške besede Bor d =:Was8er, Bran-
nen, in Eisen = železna posodva. V kroniki saksonski
(gl^: Kollar 239) ima Promo tudi v rokah einen
^Bannerstab^. lodiški Brama pa ima žezle =
Baonerstab. Kakor moža ^zBannerstabom^ v roki
in na levi rami nosečega ^^vas capreu^'' ga najdemo
na kamna pri sv. Janeza pri Hohenbarga blizo Voltsberga
(glej: Muhqr Abbildung. Tafel VI fig. X.)
*) Profani saeerdotes — se piše v „vita S. Ottonis L. 2. eap. 13.^
aaream imai^em Trigelavi, qiii principaliter abiis(yJa-
lini v Pomorjo} collebatur, furati extra provinciam abda-
lenint'', — in na drugem mestu (^Lib. 2. oap. 1.) : „Stettin tres
montes ambitu suo conclnsoshabebat, qnorum medias , qai et
altior Bummo pa^norum Deo Trigelaus dietus tricapi-
tam habebat simnlaonim, quod aarea cidari oculos et labia
GOfltegebat, asserentibus idolorum saeerdotibus , ideo sum-
mom Deum tria habere capita, quoniam tria procurat
repia, id est coeli , terrae et inferni, et faeiem cidari ope-
rire pro eo , quod peceata hominnm qaasi non videns 9t ta^
eens disBimnlaret.
**) In disketa Bramata opisuje Paulin (Sjst. stran 67.):
„Simulaemm Nepalense Dei Bramae una mana gerit li-
bpom Grantham ex foliis palmarnm aut rudi charta con-
textam et funiculo colligatum. Becunda mana tenet ooro'<-
nam precatoriam Rudralusam dietam. Tertia manus gerit
vas oupreum ad conservandam et bibendam aqaam insigne
eonim Bramaanm poenitentium, qui mendicando vitam
agunt, et praeter vas illud nihil aliud secum portare pos-
sunt^. — Boga sevemo-slavenskega Prove-ta paBangert
v opaskah k Helmoldu tako opisuje: „Stabat Proye virili
forma in columna oapnt corona redimitus deztra ferrum
rubrnm tenebat^. Da|je mare od Proma Petrus Albinus
CNeissn. Chron. X. str. 302.J : Promo wird also beschrieben,
dass er auf einerSeul gestaaden, Bwei lange Ohren mit
einor Kron gehabt, desgleichen in der Hand eine rode
Borneisen.
Draga vlastitost Bramatov js rinka, kakor Majer
pjse iSlgth. L 280): ^Brama derži v eni roki rinko —
nnamnje neamerljivobti C^očnosti)^. S te rinko ia s
posod vo ^vas capream^ so najde obrazen ttdi na sent-
janskih kamnih Cg^^: Muhiur na omei^enem mstim)^ g ^p^
dolgastimi asesl^ (oblongls aaribas) in rinko
pa ga najdemo na moskirhenskih kamnih C^uhar AkhUd.
Tafel VIU. ft$. 1.) Risar podobe ma je napravil roge,
ali mi smo kamen sami pogledali In se prepričali, da so
to nsesa, ne pa rogovi ^).
Zoamenita je pri tih obrazih ta okolsčina, da Brama
vskriž noge derži, kakor se to zmiraj pri iodiškik
božanstvih najde. (Olej: ohrame Krinatove » Vollmerovi mi-
tologii, tabla LXXIX. fig, 205.)
Da je Brama in Prove, Promo eno in ravno
tajisto božanstvo, poterdi tadi jesikoslovje. Brama po-
meni v sanskrita po Paalina tadi: pravica, resnica, ve-
ritas rectaiD, jastam. Prove je tedaj prestavek indi-
skega Imena Brama. V raskem in slovaškem narečja
pomeni priama, aprjamiti se, na svoji pravdi
stati. Zato toliko ImeoIVSTINVS «») na noriskih kam-
nih. Primeri tadi ime cesarja Jastiniana, kteri se
je zval Upravda, njegov' oče Iztok, mati paBlgle-
nlca, nar berže Vlljenica ^^^)
(Dalje sledi).
Jezikoslovni pomenki.
jySkutnik^ ni %miiljena beseda.
Začadili se nismo malo, ko smo v 64. lista „No-
vic^ namesto po pravici pričakovanega preklica brali po-
novljeno tajilo besede, .ktero govorijo tisači. Gosp. Ka-
pelic je 0 svojim terdilom gledč ^skatnika^ enak tistema
modrijana , ki je na besede Angleža : ^da se v Earopi
o stanovitih dobah voda tako skerkne, da hodijo Ijadjd
po nji^, odgovoril : ^tako basen povej ti v kahinji mojim
deklam, pa ne meni'', zato ker on kaj takega se ni ni-
koli vidil. Ravno tako tudi se beseda ^skatnik^ v Čer-
nomeljski okolici^ nikjer ne rabi, zato, ker gospod pro-
tlvnik, rojen v Černorolja, preko 20 let v onem okoliša
v elažbi, znan z vsimi sagami in jezikom belih Krajncev,
je nI še nikdar čal ! Ali je to dosledno ? !
Da se pa pričkala ne bova* kot ani mož s svojo
ženo terdivsi , da je briveno, ona pa daje sjtriženo,
povabim gosp. Kapelle-ta v Račetno vas ikre Čemomelj-
ske , oba gospodara pod his. številkama 8. in 10. iti po-
prasat: zakaj ja sosedi nazivajo fkatnika, in mo botm
gotovo odgovorila , kot meni : da sta bila od staršev unlli
hiš , svojih otrok neimevših , za otroka vzeta , in dm jima
je to^ ime do starosti zaostalo. Ako ma pa to še ni za-
dosti , naj popita pod Semičem pri duhovšini , in povodaU
ma bojo, da ja tam povsod znana rečena beseda. Co
pa to tako biva , naj blagi bravci sodijo sami : ali jo po-
*) Kakor Mohar v drugih reoeh ni povsod zvest bil , iak.o
tudi obraci na veo podobah niso svesto po kamnih sBikan i.
Tako , postavim , ima on eno figuro obraženo , ktera n.* volu
jecdi y mi pa smo se po lastnem pogledu prepričali ^ dit to
ni vol, marveo je beran — oven. Dalje se se Brmma. na
moskirhenskih kamnih najde obleoen , kakor so šti^&rski
Bavnicaiji c bergušami in robačo (sriyco}, v levi roki
deržeo „va8 cupreum"; na drugi podobi pa ima ▼ levi roki
pisemsko rolo (^Sohriftrolle) tudi v bergusah ia v ro—
bači; bres dvombe je to „1iber Grantham ex foliis palma—
rum"«. (Glej: Muhar Abbild. Taf. VIII. fig. 2. 3.>
,**') Muhar Gesch. d. Stei. L 368.. in na drugem Ankersliofea
V. «24.
«««]) Da Prove toliko pomeni, kot Pravi, reotnm, justam
Brama se vidi iz Helmolda , kteri pravi (cap. 53.} , da so
v Provetov tempel se Slaveni shajali tndi^propter judi-
cia^. Primeri tu^i, kar Bandtke in SIacieowski C^I. str.
20.} ravno o tem zmislu govorita.
— 271 —
.^f
iUno Uko nepremišljeno napadati In pred evetem s las-
«ania iigoaati mene in jroep. Lepetanskeg«, kterima fo-
toTO aloveneoine čistoet nic manj pri eerea ni, kot ge-
apoda B[apaUe-ta.
Ako pn ^sliatnik^ med belimi Krajoci dandanaanji
nobenefa daljnef^a pomena ali korenike več nima, je
iaa krir, ki ira je a avojim zobom aničil. Takih osa-
melih bratoT in sester ima on Toliko po Slavonskem.
De si ne, vas v' Černomeljski fari, je dan daoes
svoj pomjn pri belih Krajocih sgnbil, kajti nobeden več
ne raaame glagola de si ti se, to je, se ob enem kje
sderževati.
Beseda 5^ponikve^ je gornjim Slovencem nescana,
kajti jim je aginil glagol: nikniti, isnikniti, hervor-
keimen, ponikniti, se k semiji opikovati, v semljo
blesti. Od tod pri belih Krajncih: sonce je ponik-
nilo (sa goro slo).
Kteri Slovenec nme v Poljanah pri Kapi navadna
vprašanja? je kaj nbah? heisst das was, ist wa0da-
ran? je sa kaj? Slavni Vak dtefanovič, kteri, kakor
vsiSerbf, nedosledno piše: abav, snv, mnva, na-
mesto: abah, sah, maha, nam povj, ako ga ca svet
poprasamo, da se abav se samo v pesmah čaje in „lepe^
pomeni, na priliko: ^Na abavn, na polja Kosova^.
•^ V Poljanah pa pomeni vse lepe lastnosti dasne
in telesne. Is tega se vidi, da beseda ^abah^ nI
bila okolisnica (iocaliaaf) , ampak ae je rabila po vsem
jagoslavenstvo.
Tako ima Janežičev slovnik : hiba, — hibati
pa ne; riten ima — rititl pa ne. Zakaj? menda niso
več tam v rabi.
Ali ne bo tadi ^kolenčič^ svoj pomen sgabil, ka-
kor hitro se satare sega, nevesti od poroke pridsi de-
vati dečka lia kolena v snank želje po pervem moškem
poroda''.
Tako nam ^skntnik^ bistro kaše, da so stari
Slovani svojih otrok neimevsi neke šege oversevali, ko
so ptajo deco sa svojo jemali, akoravno se je ta beseda
le se v enem kotička slavenstva ohranila. Tega mi dan
danes več nemoremo voditi natanko; morebit je novi oče
dete vsel v svoj skat (naročje pri saknji), pa ga na serce
pritisnnl io s tim dekasal, da ga je sa svoje sposnal;
morebit ga je nova mati v svoje krilo posadila , ker to
vse skat pomeni. Korenina — skat ~ se je sgabiia,
^skatnik^ pa je saostal.
Is skate (mlese) menda ne bojo vadili jesikoslovci
tega Imena? Opomniti moram tadi, da, akoravno ste
obe te besedi th v rabi že Bog vi od kdaj, se vender
ni Is njih če porodila nobena smeta.
Phinina nad Černomljem na s. Roka dan 1853.
Jori Kobe.
SkatI se mi, akata me sili (os ist mir ftbel
sam erbrechen).
Is Dramelskih doUo na Štejarskem. 6.
O besedi j^skuta^ in y,skutiti^.
V 64. lista. ^Novic^ amo brali, da beseda ^skata«'
Je smeš is mleka in jajc pomeni. — Skata in skat i ti
pa ima se droge pomene; podam tedaj ^Novicam^, kar
aim v krajih okolj Celja že od mladih nog slišal:
Ta jed se ml je oskatila (diese Speiseistmir
"^idrig gewordenJ.
SemiskatljestI (ich kann wegen Eckel nicht
essen).
Tema so se norci že oskatill (dem Ist das
4Schersen schon vergangen).
To je oskatna reč (das iot was eckelhafttfs).
Ti naskata Ul (da widriges Ding, dol)
To je tak najosetno, da se ročno prina-
«katl (das ist so sattigend, so geilsaessen, dassman
baid Eckel davor bekommt).
Ozir po svetu«
Revalenta arabica — draga lečja moka*
Po vsih časopisih angleških, francoskih in nemških
se raslega priporočilo nekega čadapolnega sdravila sa
mlade in stare pod klicom: kopito kapite „revalenta
arabico^. Pol fanta tega sdravfla velji 1 for. 6 kraje,
in Ijadjd ga kapajejo, da bomožkmalo bogat. In kaj nek
je to skrivnostno sdravilo? Ničdrazega nek, kot lečjn
moka (ervam leno). Neki sdravnik jo odkril sleparijo,
in spervega ^ervalenta^ imenovani lek se je prekerstil
v „revalento^. Mož, ki razpošilja to moko po sveta in
trobi njeno slavo, da je kaj, pravi, da je is dežele „Re-
valenta^ — al dežele pod tem imenom ni na božjem
sveta; — dalje pravi, da jo Egipčani in Arabci visoko
čislajo savolj čndovite njene moči. — Zna biti , saj je že
Esav prekanil Jakoba savolj sklede leče — v to stopnjo
je tedaj tisti mož stopil, ki perise moke pod skriv-
nostnim imenom prodaja sa dragi dnar. In dosti je
tacih, ki jo kapajejo. ^Svet.sam hoče sleparjen biti —
naj se tedaj sleparil^
Leipi. iMg^ H.
Ozir v stare. čase.
Od kod Martinova gos ?
Že od starodavnih časov je navada, da v nekterih
deželah na av. Martina dan, 11. listopada, mora pečena .
gos na miso priti; tadi v naši pratiki je ti dan sa-
snamovan s gosjo.
To ve vsak, tadi prost človek. Od kod pa ta na^
vada ? to je morebiti le malokterema snano. V pratiki
češke kmetijske družbe se bere o tem sledeče:
V 4. stoletja po Kristasovem rojstva je živel na
Francoskem nek menih , Martin po samostanskem imena^
kterega je savolj njegove pobožnosti , priljadnostl in po-
štenosti vse častilo in Ijnbilo. Zavoljo toga je imel za.
škofa Toars-kega isvoljen biti. Al pohlevni mož se take
časti ni vrednega čislal, — torej jo pobegne is samo-
atana in se skriva tako dolgo, da bi nov škof isvoljen
bil. Njegovi prijatli pa si vse prisadevajo ga najti; sato
ga grejo na vse strani iskat. Po dolgem iskanja sado-
nejo na deželi na velik germ, v kterega čeda gos ga-
ga. Kaj nek to gaganje pomeni? reko Iskavci terpre-
isejo germ, sa kterim najdejo svojega prJjatla. Z vor
liko slovesnostjo ga peljejo domA , In naj se pater Martin
brani kakor koli hoče, mogel je biti škof. Veliko let jo
opravljal ma posiljeno visoko slažbo po volji božji , do-
kler je kot siv •starček amerl 11. listopada leta 140)1^
ali 1410 (o tem so si zgodovinarji navskriž). Veliko ti-
sač Ijodi ga je spremilo k groba , ki so bili po pogreba
gosto vani s pečenimi gosmi; tako je sam veleval v svoji
oporoki (testamenta). Na to vižo se je maseval pohlevni
mož nad gosmi, ki so ga. ovadile prijatlom njegovim, ko
se je skrival 9 da bi se bil odtegnal preveliki časti.
In tako je ostala navada, rajnema sv. škofa Mar-
tina v spomin vsako leto 11. listopada gos aldovati (ofrati),
}A se je ohranila do današnjega dnd in do današnje pratike.
Iz pečene Martinove gosi hočejo kmetje tam pa tam
todi prihodnje vreme prerokovati; ipravijo, če je persna
kost tiste gosi, ki se speče na sv. Martina dan, ra-
java, bo hod mras; če je pa bela, bo veliko snega*
— Nam je lepo pečena debela g6B veliko Ijabil, kakor
vse prerokovanje is njene persne kosti , toraj radi vre-
menskim prerokom kosti pastimo, cenam pečenka ostane.
— 272 —
# Novinar h staveiskih kn^ev.
1% Celja 20. aug. Pri na« ne ▼erstijo topli dnovi
m hladnimi nocmi ; Tinea gromi in desnje včaaik ailovito.
Meta 9 flonČDice in konoplja cvotijo. Breekve in olive ao-
rijo. Grosdje po nq|^adlli obllojo^ boleha le malo, ter
obeta nf odoo Tinebero.
Ker Treme rabi prijasno, potojejo prijatO narave
na bližnje g'or^, po^ebcio v Sočbe na Tigoko planinje;
ktero letos veliko oblefcovavcev, clo iz daljnih krajev^
Aobivi.
Pdalednjic Vam se nekaj lepiipa pov^m. Pred ne-
kimi tedni je v Ponkvl, va^f bliso Celja^ neka revna
kmefinja trojčike bila porodila. Ne dol^o potem se Je
ravno cesarica Maria Anna (žena preevitle^a ceoarjta
Ferdinanda) skosi Celje peljala. Povedali ao jI od oiro-
tiee a Ponkvf. Milostna cesarica podari precej 25 goU
dinarjev tnkajsnima grospodn okrožnima i^avarju a aka-
Com , jih retni porodnici iaročiti , kar se je tadi koj koj
C{Odilo. J« d.
Od Bleihega je%era* L—k. Od kar menda
„Z Terhne srede
Skale Uede
Gleda stari gtad«.
ni bilo tolike meetnih Ijadi kakor v nedeljo pred vel-
kim Šmarnom in veliki Šmarin na Bleekem jeserv^
ktero ee od teta do leta bolj oblakaje, pa tudi bolj po-
▼sdij^aje. Eno poslopje la dragim in eno lepši od dra-
sega ae je jelo vtdlfevail v teai , sares rajakem kraji.
Goap. Hofmanove toplice so krasno novo poslopje, vkte-
rem ao kaj lepe stenice pripravljene, popotnika sprejeti ;
ravno aida aa-se ^osp. ter^rovec Rtttmajer iz Tersta
med Barjovcom In Gradom na prijetnem grička lepo htab,
ktero bo obdajala prijazna okolica , in tadi goirp. Malnar
ei bo napravil za-ao novo pohištvo. Vse hvali posebno
dobro in prijazno postrežbo v Malnar-Majerjevi gostiv-
nici y kjer ee kerčmarica vdova Čolnarjeva hvale vredno
obnaša; tadi starešina vsih Bleskih gostivnic „pri Pe-
trana^ ai je ohranil dobro znano alhvo, le napis fostiv-
nice 00 je premenal „k nadvojvoda Sigismnnda^, od ti*
atega časa, kar je svltfi nadvojvoda na Jezero bil tadi
poln hvale tega lepega kraja. Človek, ki tukaj v lepem
Tremena ene dni biva, se vča poži?i, In nehotoma mora
obstati: zares si krasna slovenska zemlja ti! Edino, kar
je graje vredno^ je zmiraj slabji cesta, in pa v cer-
kvici matere božje na otoka orgije; ne le da so zle
razglaeene, se jih človek skoraj dotakniti ne smd, da
ie cvilijo na vse strani, kar naj amniiega orgljarja
moti in mojstra-skaza dela. Ker oe toliko Ijaddm, do*
mačim in ptajim , obiskajočlm zalo cerkvico, nseaa glasd
a takim cvileojem, naj bi se vendar brez pomnde popra-
▼ile, ker pomočkov za to gotovo manjkati ne more.
1% Železnikov. J. L. Mnogo se je pri nas govo-
rilo, da se bo skoz sosedno Tominsko dolino nova ee-
ata delala, ktera bi bila imela a cesto, ki skoz naio
doliao pelji, sklenjena biti. Utegnila bi bila .ta cesta
Zelennikam, todi Ložki in Krajnski okolici k veliki ke-
riati biti, ^ ker bi se bila tako našim krajont bližnja pot
prot Gorici in Laškem odperli(, kamor ae od nas mnogo
želesnine, platna in žaganic, in zopet od tam vina in
zganja vozi. Ker bi pa nova cesta po Tominskem po-
sebno zastran pogostnih in nevarnih povodinj mnogo stro-
ikov prizadjala, je nek sklenjeno, da so bo peljala skoz
Cirkno na Poljane in Loko. Ložki in KrsjnskJ
okolici scer ne bo veliko navskriž , ali našo dolino bo
popolnoma na desno stran pestila.
iz I^ubljane^ Kakor sme že iz več drnzih dežel
oznanili, je tadi za K raj na ko nova osnova deželnega
peglavaratva poterjena. Blisi se» da vikši deželna ab-
laetnUa ba obetala po novi muredbi pri nas: \m dežel-
nega poglavarja, 1 svetevavoa deželnega poglavarstva,
3 deželnih svetovavcov, 8 tajnikov (sekretarjev) in 5-
koneipistov; — za vredno mko vanje (ManipalAtioiiawe-
aen) je določen 1 vodja, 1 adjankt, 7 eieiaAov, 4 ak-
ceaiatov, In potrebno število vradskik alažabnikoF. —
Neko 3 dni se vidi v LjabljanI (ravno nad oerkvijo rož-
nega potoka) poleg zvezdja d veUcoga 16va BMd 8. in
9« aro zvečer ropata zvezda (komet).
Novičftr iz mnogih liriuev«
Gospod Bdiniater bogečastja bo nek še ti aeaec od-
bor poklical, ki bo raapisal povabila na ometaike za na-
pravo obrieov nove Danajske cerkve , za ktere se je v
vsem 1 milion in 300.000 fl. nabralo. — Teržaški čas-
nik hooe voditi, da si bo Njih velieaastvo presvUli ce-
sar Franc Jožef princeaajo Elizabeto Amalio, vleta
1837 rojeno, tretje hčer Njih kraljeve visokosti Tojvoda
Makaiaiiiliana Jožefa Bavarskega za nevesto isvoliL
— Iz vaih dežel ae bere aloveano obhaja^je ceaarjevega
godi. — Tadi v Lombardii se bojo šole po spleeaji aa-
strianeki naredbi osnovale. Na Dalmatinskih gimaai^iJh
bo prihodajič ▼ vaših gimnac. šelah nemški jenik adoi
jezik nameato laškega. — Iz posledi^ega kupcljskega
naznanila v Tersta zvdoM, da je cena pšenico, pa-
sobno pa cena taršice padla. — Zmiraj bolj se kaie,
da Usta nova znajdba mašioe, ktera sama šiva, ni
prazna reč. Zdaj je na Danaji in vse jo kvali. Šiva z
eno sivanko in dvdma nitima; en človek soče ■ reko
kolešček ali pa stopa na otepale; vsak šiv je ličeo in
ienlea, in eden je kakor dragi;'^v4minatah se bili vsi
peglavnl šivi moških hlač gotovi, take da en šivar^ ki
Ima zdej z enimi hlačami celi dan opraviti, jih v vsem
s pomočjo te mašine dodela v 4 minntah. Maiina , ki je
bila pred 3 lotama v Novem Jorka v Ameriki zaajdeaa,
volji 200 fl.; rabijo je že na Angleškem, Fraaeoskem
In severnem Nemškem šivarji, eeviarji, sedlarji, roko-
vičarji in tapeeirarji; vsi ti rokodelci pa ne bojo Bavol)o i^e
nepotrebni, toda hitrejši in bolj po eeoi bojo zamegli iz-
Mevati svoje rokodeletva. — Donava pri svojem stocja
Šali ni jo take s peskom zasata, da jo komaj 6 čevljev
globoka ; že celi mesec stoji ondi okoli 300 s. žiten in
dragim bisgom naloženih bark, ki ne morejo naprej. —
Iz Tarškega se piše, da se se ministri 13. dan t. m*
posvetovali: ali ima taroka vlada odobriti Dooajski pred-
log ali ne; sklenili so nek: saltann priporočiti, naj ga
po ter d i. Minister Rasel je deržavnemn angleškemu
zboro 17. dan t. m. razlagal stan tarško-rasovskega raz-
pon; al zbor jo iz tega toliko zvedll, kolikor je sam
pred vodil, zatorej ni bil zbor s to razlago nič zadovoljin^
čeravno je minister rekel, da angleške barke se ne bodo
popred domi vernilo, dokler ne bo Ras obsedenih kne-
žij zapastil. — ^^ Misli prebivavcov v knežijah , ki nte ob-
sedene sedaj od Rnsov, so si zlo navskriž ; eni razode-
vajo zadovoljnost z Rasi , dragi pa se bojd , da bi jih
ravno takošna osoda po Rnsih ne zadela kakor stanov-
nike Krima in Besarabije. — Na željo veljavniših drnž-
benikov se bo nek ^matica serbska^, ki jo veUke let ▼
Pošta bite, preselila v Novi Sad.
Kdor želi krasni govor
»o freporodu kr^ige šlovinske ae Jugu m , ki g% Je aloiil gosp.
Frane Karelae, e. k. noitelj narodsos« jeiika na latinskih
šolab Q Keci, in na konca šolske ipodine isfovoril Venoeslav
Urpani, noenee 7. razreda na istih šolah, ga camors dobiti v
bakvotiskaraici gosp. J. Blazaika v Ljob^ani la 6 kn^o»
Natiskar in* založnik Jožef Blaznih v Ljubljanu
knetijskih, obertiijskili in narodskih reči.
NMee vOkMiBjo t LjabljaHi||
vMk teiMi dvakrat, nam-
rto v sred« in saboto.
Odgovorni vrednik Br» Jfanes Blelvrels.
Velji^a saeelo leto popoflii
4fl., 6oer 3fl.,M^]Aeta
|2fl. popo6ti,8cerlfl.30kr.
Tečaj XI. V ssAoto 27- augusta 1853.
Ust C9.
Kako delati kis (jesih) iz sa(|ja«
Vse nezrelo in nagnjito sadje, kakor tudi sadne
lapine in izrezki jabeJk in hrušk naj se mečejo v
leseno kad, veoi ali manjši, po tem ali se bo več
ali manj tacega sadja nabralo*
Ta kad naj se postavi na hladno mesta, naj
bolje v klet (kelder}.
Kadar je kad polna, naj se nabrano gojilo in
poverh dostikrat z zeleno plesnjino prevlečeno sadje
z lesenim bitom dobro raztolče in razmučkš in po
tem skoz kaksin pert spresa.
Tako izprešani sadni sok naj se spet vlije v
odperto leseno kad in pusti v nji več dni, dokler
se gnjili duh zgubi. Večicrat med tem naj se po-
sname poversna nesnaga.
Potem naj se ti sadni sok prelije v sodeč in
v gorko izbo postavi in odusek le s platneno c«njo
pokrije, da prah in žival ne morejo noter. Dobro
je v ti namen poslužiti se tacega soda, v kterem
je kadaj že kis bil.
Je to storjeno, naj se vlije v sodeč dobrega
vinskega kisa — za vedro en bokal
ali na-
mesto tega naj se denejo v sodeč kosčiki kruha,
ki so bili poprej skoz 84 ur v močnem vinskem kisu
namakovani, ali naj se položi dobra kisna matica
va-nj. Kdor pa nima ne vinskega jesiha ne matice,
naj stori takole: Vzame naj iz vedra en bokal (pint)
sadnega soka, naj ga dobro zgreje (toda ne da bi
vreti začel} in v tako zgreti sok naj vlije pol funta
(pol libre} razstopljene sterdi (medii}, in vsesku-
pej naj vlije v sodeč.
V malo tednih , med kterimi se sodeč večkrat
pretrese , je kis gotov in dober. Iz večega sodca
naj se prelije v manjši sodčike ali steklenice (flaše).
Da se dolgo časa dober ohrani , se morejo steklenice
terdno zatakniti j^zamašiti).
Opomniti pa je š(^ enkrat, da naj sadje in vse
sadne lupine itd. popolnoma zgnjije, ker iz
sognjitega sadja se da več in boljšega kisa
napraviti , kakor iz druzega. Vagdn (mecen) gnji-
lega sadja d4 8 do 9 bokalov jesiha.
Gospodarske skušoje.
(O bolezni groj%djd) je vodja Dunajskega ei-
yalsko*rastlinoslovskega družtva vitez Heufler, ki
je, kakor je bravcem „Novic^ znano, že lani o tem
pisal ,^ tudi letos na piivabilo c. k. ministerstva naj
novejši skušnje o grojzdni bolezni naznanil v bu-
kvah , ki so ravno zdaj na Dunaju na svitlo prišle
(Nachrichten iiber die Mittel gegen die Trauben-
krankheit). Te skušnje se vjemajo z iaiiskimi v No-
ricah naznanjenimi, v kterih sta bila žveplo in
apno za naj bolji pomočka hvaljena. Tudi idavna
rastlhaoslovca baron Hugel in Anglež Llndler
ju poterdrta, — pa kaj pomaga vsa -ta hvnia, č6
frojzdje vkljub žveplu in a|mu vendar le jnfge,
akor je vitez To m a si ni unidan iz trbrtice Ter-
žaške spričal. Kaj pomaga tersje ali kromphj^vee
od zunaj škropiti ali štupati, ako j« kal bolezni
od znotraj! Škodljiva vremenost, po kleri sad
boleha, se s tem popravila ne bode in tudi popra-
viti ne more. Rastlinozdravstvo je še premalo
skoeena vednost in veliko veliko zHd ca človeko-
in živinozdravsivora. ,
Pregled kmetijstva {»9 oeli EuropL
Po prof. dr. HMek-a.
(Dalje,)
Če rečemo, da vprežna živina ravno toliko
gnoja napravi, kakor druga na paši, znese šte-
vilo živine sploh, ktera gnoj napravlja: čez
42 milionov glav na Rusovskem, čez 17 mil.
v našem cesarstvu, čez 19 mil. na Franco-
skem, čez 16 mil. na Angleškem, čez 8 mlK
na Pruskem — fn čez 155 mil. sploh v celi
Europi«
Da je na Rusovskem veliko manj živine,
kakor bi se je za dostojno pognojenje zemljiš po-
trebovalo, pride od tod, ker morebiti ni vsa živina,
kolikor je je, popisana, ali pa ker je ondi sila ve-
liko take rodovitne zemlje, ktere treba ni gnojiti.
Angleška je edina zemlja v Europi, ktera
veliko vec živine redi, kakor je je potreba, polje
srednjo mero gnojiti. Če pri vsi ti obilnosti živin-
skega gnoja angleški kmetovavec še veliko tičjeka
(gnano) , košene moke in mnogo druzih rudninskih
gnojil na svoje njive zvozi , se da lahko zapopasti,
zakaj na Angleškem po dvakrat in včasih clo po
trikrat več žita pridelujejo kakor v druzih deželah.
Francosko in Prusko kmetijstvo je že na
taki stopnji, da izhaja za navadne potrebe z gno-
jem svoie domače živine; v našem cesarstva
K
a manjka okoli 400.000 živine za potrebni gnoj«
la pri takem očitnem pomanjkanji živinskega gnoja
vendar ne pojemlje rodovitnost zemlje« se zamore
le iz tega zapopasti , da je v nekterin krajih Oger-
ske^, PoljsKcgH in Marskega zemlja tudi brez
gnoja rodovitna , in da v mnozih krajih gojzde strašno
ropajo za pripravo nastelje.
Iz vsega je očitno, da je v Europi živine
premalo, in da tedaj ni čuda, ako je v nekterih
krajih, posebno izhodnih, na milione in milione ljudi,
ki komaj vejo , da je meso živež človeški.
Kar pridelk žita v Europi zadeva, in če vse
— 274 —
drugo žito prerajtamo po tečnosti reži, samoremo
reči, da se v Europi pridela 369^ milionov vaga-
nov reži. Ako se le ozimina za živež človeški po-
rabi ia vse drugo za hrano živine, za dl, žganje itd.
vpotrebuje, ostane 260 milionom ljudi 1846 milio-
nov vaganov za živež, tedaj pride na enega člo-
veka na leto 7 vaganov (^mecnov}. Ti pridelk je
zadosti , preživiti število prebivavcov Europe. Če bi
se pa se nerodovitne pustnine in spašniki predelali
v rodovitni svet in če bi.se rodovitna zemlja bolje
gnojila, bi se žitni pridelk tako pomnožil, da bi se
z njim namesti 260 lahko 391 milionov ljudi pre-
redilo.
V in o rej a v Europi, ktere vinogradi znesd
973 milionov oralov, da čez 255 milionov veder
vina ; po tem takem pride skorej enovedrona enega
človeka. Pridela se tedaj toliko vina v Europi,
da ga gre dosti v druge dele sveta, posebno v
Ameriko. Čudno je pa, da v našem cesarstvu,
v kterem vendar vinogradi znesd i mil. in 728.960
oralov, ni domači pridelk zadosti, in da vsako leto
blizo 2 milionA gold. za ptuje vina (^francoske in
Hajnske) iz derzave gre. Kako lahko bi se vendar
z austrianskimi vini v Ameriko, na Rusovsko in Pru-
sko kupčevalo!
Sen4 in otave za živinsko klajo se potre-
buje v celi Europi vsako leto blizo 5380 milionov
centov, namreč: za 32 milionov kdnj (za vsacega
konja na leto po 30 centov) 960 milionov centov,
— za 94 miliobov goved fpo 36 centov na leto},
3404 mil. centov, — za 237 milionov ov4c (po
4 cente na leto) 948 mil. centov, in za 17 milio-
nov koz (tudi po 4 cente} 68 mil. centov sena in
otave.
Ker pa vsi spasniki in senožeti skupej okoli
113 milionov oralov znesd, bi se moglo na oralu
okoli '47 centov sena in otave pridelati, da bi bilo
klaje zadosti. Če pa pogledamo stan senožet in
spasnikov, se ne moremo nadjati tolikšnega pri-
delka, — očitno je tedaj, da je treba se veliko
slame in marsikterega druzega živeža za živino, in
da se gojzdom čisto vsa steQa pobira.
Da se tedaj kmetijstvo v Europi povzdigne, se
mora začeti z obilnisim pridelovanjem ži-
vinske klaje; ona je podloga vse^a kmetova-
nja; brez nje ni nič in ne bo nic; če imakmetova-
vec klaje zikdosti, zamore več živine rediti: če ima
več živine, dobiva več gnoja; če ima vec gnoja,
ima tudi veči pridelke v vsem.
(Konee s{edi.)
Neks^ o škod^ivosti cikorie.
Posnano je bilje, kterimu se .divja c.ikoria ali
p r i p o t n i k (Feldcichorie , We£^4)wart) pravi. Prezimnje,
je iVft do 3 čevUe vieoko, in raste ob cestah in poleg
njiv prav obilno. Včasih elkorio tndi po vertih sadijo.
Cvete einkljato aH modro mesca jalia do septembra«
Perje njeno je precej veliko, pasnici podobno, zobato^
spodej kosmato, tamnozeleno, brez duha in grenko.
Korenina je vitlovita, kakor perst debela, zonej ra-
javkljatornmena , znotrej bela, proti jedra ramenkljata,
nediseča in aila grenkega okaaa.
O poprejšnjih časih so te bilje rabili kot zdravilo
za mnoge bolezni ; dan današnji so se pa zdravniki pre-
pričali, da cikoria ne pomaga veliko, timveč da je clo
škodljivo bilje, ker namreč vid Ijadem in živini slabi,
In, če se dalj časa vživa, jih popolnoma oslepi.
To terdijo nar bolj skašeni in naj slavnisi zdrav-
niki, kakor G. Fr. Most, Fr. Ph. Dnlk, L. W. Sachs
in nedavno Alex. Goseh en.
Pripoveduje že stari greski raatlinealevae Dio0k#-
rid, da živina na pasi, če cikorie ali pripotnika
delj časa vživa, o sle p ne«
Kaj je tedaj misliti o tem. ker dan današnji teka
imenovano kavo iz cikorie (Cickorienkaffe) kot na-
raeetnika prave kave (pravega kofeta), skoraj povaad
serkajo in vzivajo? Ker je prava kava draga, se Je
ze davnej mialilo , kako jo z bolj cenimi stvarmi nadone-
stiti. Znajdll so tedaj dobičkarji mnogo reči, ktere hi
ategnile, žgane in knhane, za kavo se prodajati. Tako
je mnogo nič vrednih zelfa In korenin , mod teau tudi
eikoria na versto prrsla. Ker se pa svet lahko pre-
kane, se je tndi neprijetne cikorjine pijače navadil, mi-
sleč tadi, Bog ve kako, ž njo se okrepčati In pozdraviti.
In kaj je nasledek vživanja take nezdrave pijače?
Kakor aknšnja nči: Slabost oči, dan današnji tako
splošna in razširjena; včasih clo — s lep 6 1 a.
V6m , da bodo tisti , ki kavo iz cikorie priprav*
Ijajo in prodajajo fin iz tega nič vrednlga zellsa mnogo
denarja si pridobivajo, nad mano hndo zarenčall, termo
laži dolžili. Fa ne menim j e z le tako , temoc navodil
in imenoval sim gori zvedene In a zdravilsklh rečA ve-
ljavne možtf, ki to terdijo in dokazujejo. Jez poznam
dvoje osčb, ktere, ko ste komej pol leta cikorjino kavo
pile, na vida ste oslabele.
Nadjam se tedaj , da z nasnanilem gotovo skotf-
Ijivih lastnost cikorie bi ntegnil mnoge IjaUteljaa
rigave pijače ogoditi timveč, ker ne v^jo, kaj fijo In
kaj si pripravljajo — pognbo oči.
L 0 č pa prijazno očes zgubiti , ne viditi vee «lb-
ličja miliga Ijadi, ne gledati več lepdte In eadežev sveta,
pogreznlti so a vedno noč slepdto — oj nesreča vaik
nesreč! J. Š.
Ostanki Bramatovega časlja na rimsko-
slovenskih spomeoicih.
RMthiil Daocrm Terttei^ak,
Ii rokopisa: »Kdo so bili Norioani in Panonei, Kelti ali StoToaot ?c
(Da^je.)
Brama pa tndi pomeni po Vollmeru ([str. 676.) Rast,
zato toliko Imen CRESCEXS, CRESCBMIN VS , CRE-
6CENTIA ^) na rimsko-slovenskih kamnih. Pri sever-
nih Slavenih so obljabiie taka imena Rostislav, Ra-
stlslav, in med korosko-sio venskimi vojvodi najdemo
enega z imenom Rastic '^). Tadi od fijegovlh atimajst
priimen najdemo ostanke na rirosko-slovenskih kamnih,
in sicer od priimena Kamalaaana, kar pomeni: na
cveta Lati (Lotos) sedeči 3) v napisa: LATOVO
AVG. SACR. ^), dalje od priimena Vedha = vesteč,
vodeč , napis VEDIVS ^).
A vata r nam indiško basnosiovje samo imenaje
dvoje in sicer, avataro Hamsa, to je, v spremene la-
boda (9^^: Volim, MytkoL «/r. 480.) y Jodiskih tempelj-
nih je labod, zmiraj poleg Bramata obrazen, ker je ti
ptič njema nar milejši ^). Laboda milovajočega Bramata
') Mahar Geschichte d. Stei. I. 368 Itd.
^) Šafarik Slav. Alterth. II. 427 : lUstislav, Koni^ des iiiahri->
Bohen Reiches (663). ^lej tudi: Ankershofen Gesch.
Karntliens.
O Ankershofen T. 570.
^) Napis Latovo. Latoviu aug;. saeer je Muhar hotel naAp-
polona obernid. ali Apolo ima priime Latous« Latoivs,
hrjt^Oiij ne pft Latovus, Latovius, to je, Lator Bog-
Brama Kamalasana (flej : Ho rac Ode I. 31.. O vid Hfetamor.
VI. 384. O vi d Her. I. 13. 18.)
^') Razun imena ^.VediuR" najdemo tudi ime Purraniu^ (Nu-
har 368). ktero je nastalo po svetih bukvah Paranas \n Gi-
ton po svetih bakvah ^Bhagavat Gita" na »tajertkih kamnih.
^) Napis Jaubrama se najde na Hent-Pavelskih Kamnih v la-
budski dolini. kt«ra je po častju Bramalabnda svoje ima
— 276 —
najdemo d« stmbenberikih kamnih f**«-i4«iM. MlaKVm.
fif. M4,) Dniira apremena je bila v medfeda Diam*
bavana. VoUmer (strao 461.) piše od te avatare sle-
deče: ^Diambavan, eoa Avatara Brama-U je vtele-
eenje oaj Toiega bocavpodobi orjaškei^a medveda.
Rama, Tteleseni Visnat , je povstal, boriti sesoperRa-
▼anata, orjaskegra kralja CejloDskei^a. Vsi bobrovi so
pomagali tema a vojnimi četami opic (merkove), med-
vedov !d mnoj^verstne drojre sveri. Brama je dal
>modvedom kralja Džambavana <), ki je prišel is
bosjih ost io jo aapopadel doba Bramatoveira —
tedaj je vtelesenje tof^a bo|:a bil. On se je hotel
vidlfDlti samostaloo proti Cejlooa, ali Krisna se je
bojeval skoai tri doi i D|im, dokler je Brama višji
^oepodstvo Visnata, ktoreira vtelesenje je Krisna
bil, sposnal^. Zato ima Visoa, kakor sma^avecBra-
matasmlraj dva tiča na ;lavi ali paoa herbta s ve-
ječa spremljevavca Oerodena in Bramatovegra la-
boda (§1^: Muhor Ahhill tabla KVUl fig. XXVI. Z.)
Tadi ta vojska Bramatova je na rimsko-slovenskih kam-
nih najti. Z^'^'- Mimih. Rom. Aiierth. in AkiUdungen vom
Jak9m$$s ^^' O' w^»^9 '<^'a XII. fig. I.) Keršna Va-
namali, to je, ovenčan na herbto a dvema pti-
cama, v roki bič deržeč strahoje medveda, kteri ae
jesno na oje|^ stavi. ' Zad sa medvedom pa stojite dve
moiki osebi, kteri a medvedom vred se naKers-
oata stavite in bič po|^anjete. Zdaj si bomo lehko raa-
jaanili: odkodar da so imena V RS VS, VRSINIVS,
TRSINVS, VRSVLVS, VRSVLA, VRSOA«) nastale,
lEterih je po stotinah najti na noriskih kamnih. Rodo-
▼ine: Urslni, Ursin, Medved, kterih je po^loven-
akem sila dosti. Imajo ii veje pokolenje*iz sila starih ča-
sov ispeijevati. ^
Kinderman (HI. 269—270) navedi napis, ki |ra
jo is neke^^a kamna najdenei^a pri sv. Petra v savinski
dolfoi ispisal: „C. NONIAE F. VRŠI SACERDOTIS
GABESIS MONTIS.<« itd. Ako ti napis ni kriv, najdemo
v Imenu gore čistoslo vensko besedo. Gavea, irabes,
l^avoB, se imenuje sel ali rastlina, po nemški Wall-
IV ura imenovana. V sevemo-slavenskem bogoslovju ae
od Bramatovih avatar ničnenajde, ker so severno-
elavenska plemena edino le in iaključivo častile Ži-
veta ia Visnat a. Že v Indii je prepir agodaj nastal
med stranko (sekto) Visnutovo in Bramatovo. Vi-
enuti so terdili, da Brama nI naj ve čl Bog in so mu
morebiti aatega voljo dolge ušesa napravili v sramoto,
-ako one ne pomenijo in ne izrazujejo vsega vednosti,
— lastnosti božje, po kteri Brama vse ve in čoje.
(Koneo sledi.)
dobila. Bližnje %0Tt labudske se ponemoene velgo Sohmran-
ber^erAlpen, in terg 8ohwanbers se ima zdaj labada v
^erbi. Ker vi^mo , da g erbove podobe imajo svoj historiški in
verosakonski pom^n , nam je svanberski g^^rb prioa , da so
ga poinejsi priselci Nemoi od Slovencev prejeli. Bil smo si
enkrat trad vzeli imena štajerskih Nemcev prebrati in smo
se prepričali, da je več kakor tretjina Nemcev štajerskih
ponemoanih Slovencev.
') Rodovina Džamba, Čampa se živijo v Celjski okolici in
med staj arskimi Dolanei. Besedo čampa, čampati, brummen,
maulwetsen, posnijo se Šavnicarji. Ako mož pijan domd pride
in gondra. ma žena pravi: „Ti čampa! si se napil, sdi^ pa
čampas. mesto da bi Boga molil*'. Nemec ima psovko: Dn
Brumbttr! Primeri sanskr. džambh, oscitare, zehati, zevati.
^^ Imena Ursus, Ursinas, Ursinias, Ursini, Ursina, Ur-.
sellus, Ursella, Ursia, Ursoa in v enakih oblikah se
najdejo po Tiroljskem , po gornji in do^ni Anstrii , po Koro-
škem , St^erskem in Kranskem ; na Kranskem živi rodo-
vina grofov Blagajev s priimkom Ursinl. Medalla na
ptujskih kamnih. Vnsi, srenje, gord. reke Nedvedseak,
Medvedovo selo, Nedvedica, Medvedovo po Sloven-
skem gotovo ne kažejo samo na bivanje medvedov, temoč na
castje Brama ta pod podobo medveda.
NoTiiar iz slavenskili krajev«
1% Zagreba. Slavni gosp. Ivan Kukuljevi6
je dosel pretekli teden ia Dunaja , kjer je po dovoljenj«
vis. ministerstva dersavni arkiv sa agodovino jugo-ala-
vensko preiskoval.
1% Kopra 22. augusta. Pred nekimi dnevi je bil
tukaj gosp. Fr. Kurelac, c. k. učitelj serbsko-ilirskegu
jesika na gimnasji v Boki; učeni mož, kterega lepa,
vabivna in prav ečara?aa sgovornost daja dah in živost
vsaki družbi, u ktero pride. Imel je sabo slavnosnani
govor „0 prerodu jugo-slavjanskega knjisestva^, ki ga
je zložil na koncu letošnjega eolskega leta u Reki, ter
je bil podal znancem tukaj, od kterih je vedel, da jim
' ne bo neprijeten. Bil je tudi v tukajšnjem gimnasji, kjer
je vpričo nekterih učiteljev svoje mnenje objavil, da med
drnzimi naulci bi bilo na tem učilisču tudi razlaganje
elavjanske slovnice velika potreba, ako ee pomisli, du
ne uradnik,^ ne duhovnik se ne moreta rasumeti s Istri-
janom na kmetih in po celem tem polotoku, rasun ne-
kterih krajev na brežju , ako se nista poprej njegovega
jezika naučila. Al bob je v steno metal! — Ko je pa
bil gosp. Kurelac po kratki pomudi Koper zapustil , sa
je slišalo, da je bil takaj satosen kot nevaren pan sla-
vist (!), kot rassiritelj zapeljivih pisem (!1) Nasledek,
te zatožbe bi bilo gotove dolgo preiskovanje bilo, ako bi
se bili oglasili resnicoljubi možje, ki so resno spričali,
da je tista ovada krivična. Pomenljivo pa je na tem ee
posebno to, da tisto okrivičenje je nek izhajalo od ne-
kega tukajšnjega gospoda, kterega priimek se konci tudi
na — ac^ tedaj od dobrega — sorojaka! ^Hvala Bogu!^
pravi Dalmatinec. Verdelskl.
1% Gorice'. Po odstopu kerarja g. Urd iča je stolni
dekin g. Janez Mosetič za šolskega nedogleda ▼
Goriški skofii izvoljen.
A /s Metlike. 19. dan t. m. smo imeli v tukaj-
anji mestni soli ^ veliko Izpraševanje , pri kterem so si
učenci in učenice z gosp. učenikora vred zadovoljnost
vsih poslusavcov pridobili. Začasnemu učenika g« ke*
planu Rabič-u, verlemu domoljubu, gr^ posebno hvala
za to, da je tukajšnjo slovensko mladino po naročilu g»
eolskega nadzornika Močnika vsihnaakov, kolikor je bila
na poprejšnji podlagi le mogoče, v domačem jeziku
učiL In tako je prav. ^Kolikor jezikov znaš, to-
liko ljudi veljaš^ — je znan pregovor. Po tem mo-
drem pregovoru tudi jaz nisim soper nemščino; ali
po pameti je treba do nje stopati, tedaj otr6k ne po-
prej siliti, da bi se, česa po nemški učili , dokler po nem-
iki ne raaumevajo, to je, dokler se ne nauč^ nem-
ške slovnice. Preden se pa slovenski otroci nemške
slovnice lotijo, je treba, da znajo poprej slovnico svojega
— maternega — jezika , drugači se bodo mučili in mučili,
bodo regij al i po žabje scer nemške besede,' pa jih
ne razumeli, in se v treh letih komaj toliko naučili^
kolikor bi se bili v enem: To je gosp« šolski nadzor-
nik Močnik dobro spoznal in učenikom malih sol moder
navod dal. Postovani gospodje I ravnajte se radi po njem
kmalo se bote koristi prepričali; vi starisi pa In drugi,
ki Imate kaj z učeniki zapovedovati, se jim panaikode
otrokom svojim ne ustavljajte !
Po Metliki in okoli Metlike je poprejsigega
mesca živina jako bolehala in cepala* Bolezen je bila
menda vrančni prisad. Gospodinja neke hiše, ki je
meso bolne dokisne krave jedla , je otekla in hudo zbo-
lela. Te dni je prešla tisti hiši tretja krava od rok ; ne
mara zato , ker niso po zadnji nesreči hleva izkidali, za-
kaj drugod je živinska bolezen že potihnila.. •Ljudje pa
se zmirom jako bolehajo. V Metliški fari jih je zdaj
nad 2000 roerziičnih. — Po veliki in dol/si suh! smo dobili
unidan, hvala Bogu, obilno pohlevnega dežja. Zemlja
— 274 —
drugo žito prerajtamo po točnosti reži, samoremo
reči, da se v Europi pridela 3692 milionov vaga-
nov reži. Ako se le ozimina za živež človeški po-
rabi ia vse drugo za hrano živine, za 61, žganje itd.
vpotrebuje, ostane 260 milionom ljudi 1846 milio-
nov vaganov za živež, tedaj pride na enega člo-
veka na leto 7 vaganov Cmecnov). Ti pridelk je
zadosti, preži viti število prebivavcov Europe. Če bi
se pa se nerodovitne pustnine in spasniki predelali
v rodovitni svet in če bi.se rodovitna zemlja bolje
gnojila, bi se žitni pridelk tako pomnožil, da bi se
K njim namesti 260 lahko 391 milionov ljudi pre-
redilo.
Vi nor ej a v Europi, ktere vinogradi znesd
97$ milionov oralov, da čez 255 milionov veder
vina ; po tem takem pride skorej enovedrona enega
človeka* Pridela se tedaj toliko vina v Europi,
da ga gre dosti v druge dele sveta, posebno v
Ameriko. Čudno je pa, da v našem cesarstvu,
v kterem vendar vinogradi znesd 1 mil. in 728.960
oralov, ni domači pridelk zadosti , in da vsako leto
blizo 2 milionA gold. za ptuje vina (francoske in
Rajnske) iz derzave gre. Kako lahko bi se vendar
z austrianskimi vini v Ameriko, na Rusovsko in Pru-
sko kupčevalo!
S eni, in otave za živinsko klaio se potre-
buje v celi Europi vsako leto blizo 5380 milionov
centov, namreč: za 32 milionov konj (za vsacega
konja na leto po 30 centov) 960 milionov centov,
— za 94 miliotiov goved fpo 36 centov na leto},
3404 mil. centov, — za 237 milionov ov4c (po
4 cente na leto) 948 mil. centov, in za 17 milio-
nov koz (tudi po 4 cente} 68 mil. centov seni in
otave.
Ker pa vsi spasniki in senožeti skupej okoli
113 milionov oralov znesd, bi se moglo na oralu
okoli 47 centov seni in otave pridelati, da bi bilo
klaje zadosti. Če pa pogledamo stan senožet in
spasnikov, se ne moremo nadjati tolikšnega pri-
delka, — očitno je tedaj, da je treba se veliko
slame in marsikterega druzega živeža za živino, in
da se gojzdom čisto vsa steQa pobira.
Da se tedaj kmetijstvo v Europi povzdigne, se
mora začeti z obilnisim pridelovanjem ži-
vinske klaje; ona je podloga vseira kmetova-
nja; brez nje ni nič in ne bo nic; če imakmetova-
vec klaje zadosti, zamore več živine rediti: če ima
več živine, dobiva več gnoja; če ima vec gnoja,
Ima tudi veči pridelke v vsem.
(Konee 8|edi.)
Neks^ o škodljivosti cikorie.
Poznano je bilje, ktorimu se .divja cikoria ali
pri potnik (Feldcichorio , WegQwart) pravi. Presimaje,
jo 1Y, do 8 čevUe visoko, in raste ob cestah in poleg;
njiv prav obilno« Včasih cikorio tudi po vertih sadijo.
C^ete ainkljato ali modro mesca jalia do septembra.
Perje njeno je precej veliko, pninici podobno, zobato^
spodej kosmato, tamnozeleno, brez daha in grenko.
Korenina je vitlovita, kakor perst debela, sonej ra«
javkljatorameoa , snotrej bela, proti jedru ramenkljata,
nediseča in aila grenkea:a okusa.
O poprejšnjih časih so to bilje rabili kot zdravilo
za mnoge bolezni ; dan današnji so se pa zdravniki pre-
pričali, da olkoria ne pomaga veliko, timveč da je clo
škodljivo bilje, ker namreč vid Ijuddm In živini slabi,
in, če se dalj časa vživa, jih popolnoma oslepi.
To terdljo nar bolj skaseoi in naj slavniši zdrav-
niki, kakor G. Fr. Most, Fr. Ph. Dalk, L. W. Sachs
in nedavno Alex. G oseh en.
Pripovedaje že stari greski rastlinoslovec Diomfe
rid, da živina na pasi, če cikorie ali pripoCo i I
dolj časa vziva, oslepne.
Kaj je tedaj misliti o tem. ker dan danaioji ta
imenovano kavo ia cikorie (Cickorienkaffe) kot n^
mestnika prave kave (pravega kefota), skoraj povM
serkajo in vživajo? Ker je prava kava irmgm, se
se davnoj mislilo, kako jo z bolj cenimi stvarmi nadome
stiti. Znajdi! so tedaj dobičkarji mnogo reči, ktero I
utegnile, žgane in kuhane, za kavo se prodajati. Tak«
je mnogo nič vrednih zelis in korenin, med temi tadi
elkoria na versto prrsla. Ker se pa svet lahko pre^
kane, se je tadi neprijetne cikorjine pijače navadil, mi-
sleč tadi, Bog v^ kako, ž njo se okrepčati In pozdraviti.
lo kaj je nasledek viivanja taka nezdrave pijače?
Kakor skašnja ači: Slabost oči, dan današnji UIlo
splošna in razširjena; včasih clo — slepita.
V^m , da bodo tisti , ki kavo is cikorie priprav-
ljajo in prodajajo fin iz tega nič vredniga zelisa mnogo
denarja ai pridobivajo, nad mano hado sarenčall, ter me
laži dolžili. Pa ne menim jez lo tako, tomoč navodil
in imenoval sim gori zvedene in a zdravilskih reč^h ve-
ljavne možč, ki to terdijo in dokazajejo. Joz poznam
dvoje oačb, ktere, ko ste komej pol leta cikorjino kavo
pile, na vida ste oslabele.
Nadjam se tedaj , da z naznanilom gotovo iked-
Ijivih lastnost cikorie bi ategnil mnogo Ijnbiteljea
rigave pijače agoditi timveč, ker ne v^jo, kaj pijd ia
kaj al pripravljajo — pogabo oei.
L a č pa prijazno o č ^ s zgabitl , ne viditi v« ob-
ličja mlliga Ijadi, ne gledati več lepdte in čadezev sveti,
pogreznlti se a vedno noč slepoto — oj nesreča vsik
nesreč! J. Š,
Ostanki Bramatovega časlja na rimslro-
slovenskih spomeniciJu
RMhmil Dttvarm Terttet^'ak,
Ii rokopis*; »Kdo so bili Norieani is Panonoi, Kelti tli Blovoaoi ?c
(Da^je.)
Brama pa tadi pomeni po Vollmera ([str. 678.) Ras t,
zato toliko imen CRESCEXS, CRESCBOTINVS,CBE-
SCENTIA ^) na rimsko-slovenskih kamnih. Pri sever-
nih Slavenih so obljabilo taka imena Bostislav, Bl-
atiš lav, in med koroško-siovenskiml vojvodi nijdeao
onega z imenom Rasti c '^). Tadi od Njegovih stirnajst
prilmen najdemo ostanke na rimsko-slovenskik kinoih.
In sicer od priimena Kamalasana, kar pomeni: na
cvota'Lati Cl^otos) sedeči ') v napisa: LATOVO
AVO. SACR. ^), dalje od priimena Vedha = vesteč,
vedeč , napis VEDIVS ^).
Avatar nam indiško basnoslovje samo ImeDaje
dvoje in sicer, avataro Hamsa, to je, v spremeso lo-
boda ($itj: Volim. MytkoL #/r. 480.) \ iodiskih teaipelj-
nih je labod, zmiraj poleg Bramata obrazen, ker je ti
ptič njema nar milejši ^3. Laboda milovajočega Brioato
O Mahar Geschichte d. Stei. I. 368 itd.
O Šafarik Slav. Alterth. II. 427 : Rastislav. konis des mihri-
sohen Reiches (863). |E;le> tudi: Ankershofen Gesch.
Karnthenis.
^ Ankershofen V. 570.
'*) Napis Latovo. Latoviu aug. saoer je Muliar hotel naAp-
polona obeniiti . ali Apolo ima priime Latous. Latoiss,
hrj^^oqy ne pa Latovus, Latuvius, to je, Laior f^o^--
Brama Kamalasana (slej: Ho rac Ode I. 31.. O vid Netaroor.
VI. 384. O vid Her. I. 13. 18.)
^) Razan imena ^Vcdius^ najdemo tudi ime PurraRiUK (Nu-
har 368). ktero je nastalo po Fvetih bukvah Poranas m Gi-
ton po svetih bakvah „Bha||;avat Gita'* na Ati^erakih kamnih.
') Napis Jaubrama se najde na Hent-Pavelakih kttnnih v Ia-
badski dolini, ktera je po castju Bramalabada svoje ime
— 276 —
»»••ki
najdeno na stabenberskih kamAih f**«- AkMd. tahla IVUi.
ff, 94.) Druga spremeoa je bila v medveda Džam-
bavana. VoUmer (strao 461.) P^^e od te avatareele*
deče: ^Džambavan, ena Avatara Brama-ta je vtele-
senje naj vecega bo/ravpodobi orjaskegra medveda.
Rama, TteleseDi Višnat , je povstal, boriti se zoper Ra-
▼anata, orjaškega kralja Cejlooskega. Vsi bogovi so
pomagali tema s vojnimi četami opic (merkovc), med-
vedov io mnogoverstne drage zveri. Brama je dal
laedvedom kralja Džambovana <), ki je prišel iz
božjih ast Id je zapopadel doba Bramatovega —
tedaj je vtelesenje tega boga bil. On se je hotel
vzdigniti samostalno proti Cejlona, ali Krisna se je
bojeval skozi tri dni ž njim, dokler )e Brama višji
gospodstvo Visnata, kterega vtelesenje je Krisna
bil, spoznal^. Zato ima Vlsno, kakor zmagavecBra-
matazmlraj dva tiča ns glavi ali pa na herbta svo-
jega spremljevavca Geradena in Bramatovega la-
buda (g^fJ: «fuhar AhhiiJ, takla XVUl fig. XXVL 2.)
Tadi ta vojska Bramatova je na rimsko-slovenskib kam-
nih najti, /^'^i- K&mth. Rom. Alterth. tu Mbildungen van
Jahomegg itd. U. memek, tabla XIL fig. t J Kerina Va-
namali, to je, ovenčan na berbta z dvema pti-
cama, v roki bič deržeč etrahaje medveda, kteri se
jezno na njega stavi. Zad za medvedom pa stojite dve
možki osebi, kteri z medvedom vred se naKers-
tiata stavite in bič poganjete. Zdaj si bomo lehko raz-
jasnili: odkoder da so imena VRSVS, VRSINIVS,
VRSINVS, VRSVLVS, VRSVLA, VRSOA «) nasUle,
iLterih je po stotinah najti na noriikib kamnih. Rodo-
vine: Ureini, Ursin, Medved, kterih je po^loven-
akem sila dosti, Imsjo^voje pokolenjoMz sila starih ča-
sov Izpeljevati. ""
KInderman (HL 269—270) navedi napis, ki ga
je Iz nekega kamna nsjdenega pri sv. Petra v savinski
dolini Izpisal: „C. NONIAE F. VRŠI SACERDOTIS
GABESIS MONTIS.<^ itd. Ako ti napis nI kriv , najdemo
v imena gore cistoslovenako besedo. Gaves, gabez,
ga ve z, se imenaje zel ali rastlina, po nemški Wa 11-
^arz imenovana* V severno-slavenskem bogoslovja se
od Bramatovih avatar nič ne najde, ker so severno-
sla venska plemena edi^no le in izkljačivo častile Ž i-
vatainVIsnata. Že v Indii je prepir zgodaj nsstal
med stranko (sekto) Visnatovo in Bramatovo. Vi-
enati se terdili, da Brama ni naj ve čl Bog In so ma
morebiti zatega voljo dolge ašesa napravili v sramoto,
4iko one ne pomenijo in neizrazajejo vsegavednosti,
— lastnosti božje, po kteri Brama vse ve in čaje.
(Koneo sledi.)
dobila. Bližnje ^ore labadske se ponemoene velijo Schwan-
ber^erAlpen, in ter^ Sohwanberg se ima zdaj labuda v
l^erbi. Ker včmo , da ^erbove podobe imajo svoj historiski in
verosakonski pom6n , nam je švanberski gerb prioa , da so
ga posnejši prideloi Nemei od Slovencev prejeli. Mi smo si
enkrat trad vzeli imena štajerskih Nemcev prebrati in smo
se prepričali, da je vec kakor tretjina Nemcev štajerskih
ponemčanih Slovencev.
') Rodovina Džamba, Čampa se živgo v Celjski okolici in
med sti^arskimi Dolanei. Besedo čampa, oampati, bnimmen,
maulwetsen, posni^o se Šavnioaiji. Ako mož pijan domd pride
in gondra, ma žena pravi: „Ti čampa! si se napil, sdiy pa
čampas, mesto da bi Boga moKl^. Nemec ima psovko: Da
Brumbttr! Primeri sanskr. džambh, oscitare, zehati, zevatL
-*) Imena Ursus, Ursinas, Ursinius, Ursini, Ursina,Ur-.
sellns, Ursella, Ursia, Ursoa in v enakih oblikah se
najdejo po Tirolskem, po gornji in do(jni Anstrii, po Koro-
škem, Sti^erskem in Kranskem^ na iOranskem živi rodo-
vina grofov Blagajev s priimkom Ursini. Medalla na
ptujskih kamnih. Vasi, srenje, gore. reke Bledvedsčak,
Medvedovo selo, Medvedica, Medvedovo po Sloven-
skem gotovo ne kažejo samo na bivanje medvedov, temoe na
častje Brama ta pod podobo medveda.
Novičar iz slavenskih kn^ev.
1% Zagreba. Slavni gosp. Ivan Kakaijevid
je doiel pretekli teden iz Dansja , kjer je po dovoljenj«
vis. ministerstva derzavni arkiv za zgodofino jago-sla*
vensko preiskoval.
Iz Kopra 22. augusta. Pred nekimi dnevi je bil
takaj gosp. Fr. Karelac, e. k. učitelj serbsko-ilirskegu
jezika na gimnazji v Reki; ačeni moz, kterega iepa^
vabivna in prav očara?na zgovornost daja dah in živost
vsaki dražbi , a ktero pride. Imel je sabo slavnoznani
govor „0 preroda jago-slavjanakega knjizestva^, ki ga
je zložil na konca letošnjega solekega leta a Reki, ter
je bil podal znancem takaj, od kterih je vedel, da jim
' ne bo neprijeten. Bil je tadi v takajsnjem gimnazji, kjer
je vpričo nekterih učiteljev svoje mnenje objavil, da med
drazimi naaki bi bilo na tem ačilisča tadi razlaganje
slavjanske slovnice velika potreba, ako se pomisli, da
ne Uradnik,' ne duhovnik se ne moreta razumeti z Istri-
janom na kmetih In po celem tem polotoku, razan ne-
kterih krajev na brežju , ako se nista poprej njegovega
jezika naučila. Al bob je v steno metal! — Ko je pa
bil gosp. Kurelac po kratki pomudi Koper zapustil , se
je slišalo, da je bil tukaj zatožen kot nevaren p an sla-
vist (I), kot razširitelj zapeljivih pisem (!1) Nasledek
te zatožbe bi bilo gotovo dolgo preiskovanje bilo, ako bi
se bili oglasili resnicoljubi možje, ki so resno spričali^
da je tista ovada krivična. Pomenljivo pa je na tem se
posebno to, da tisto okrivičenje je nek izhsjalo od ne-
kega tukajšnjega gospoda, kterega priimek se konci tudi
na — ae^ tedaj ud dobrega — ser ojak a! „H vala Bogu!''
pravi Dalmatlnec. Verdelskl.
1% Gorice^. Po odstopu korarja g. Urd iča je stolni
dekin g. Janez Mosetič za eolskega nedogleda ▼
Goriški skofii izvoljen.
A 1% Metlike. 19. dan t. m. smo imeli v tukaj-
šnji meetni soli ^ veliko Izpraševanje , pri kterem so sl
učenci in učenk'e z gosp. učenikom vred zadovoljnost
vsih poslusavcov pridobili. Začasnemu učeniku g. ke-
planu Rabič-u, verlemu domoljubu, gri posebno hvala
za to, da je tukajšnjo slovensko mladino po naročilu g*
šolskega nadzornika Močnika vsih naukov, kolikor je bile
na poprejšnji podlagi le mogoče, v domačem jeziku
učil. In tako je prav. ^Kolikor jezikov unas, to-
liko ljudi veljaš^ — je znan pregovor. Po tem mo-
drem pregovoru tudi jaz nisim soper nemščino; aH
po pameti je treba do nje stopati, tedsj otrdk ne po-
prej siliti, da bi se\česa po nemški učili , dokler po nem-
ški ne razumevajo, to je, dokler se ne nančcS nem-
ške slovnice. Preden se pa slovenski otroci nemške
slovnice lotijo, je trebs, da znajo poprej slovnico svojega
— maternega — jezika, drugači se bodo mučili in mučili,
bodo regljali po žabje scer nemške besede, pa jih
ne razumeli, in se v treh letih komaj toliko naučili,
kolikor bi se bili v enem: To je gosp. šolski nadzor-
nik Močnik dobro spoznal in učenikom malih šol moder
navod dal. Poštovani gospodje I ravnajte se radi po njem
kmalo se bote koristi prepričali; vi starisi pa in drugi,
ki imate kaj z učeniki zapovedovati, se jim panaškpde
otrokom svojim ne ustavljajte !
Po Metliki in okoli Metlike je poprejšnjega
mesca živina jako bolehala in cepala. Bolezen je bila
menda vrančni prisad. Gospodinja neke hiše, ki je
meso bolne doklane krave jedla , je otekla in hudo zbo-
lela. Te dni je prešla tisti hiši tretja krava od rok ; ne
mara zato , ker niso po zadnji nesreči hleva izkidali, za-
kaj drugod je živinska bolezen že potihnila. »Ljudje pa
še zmirom jako bolehajo. V Metliški fari jih je zdig
nad 2000 merzličnih. — Po veliki in dolgi suši smo dobili
unidan, hvala Bogu, obilno pohlevnega dežja. Zemlja
— «76 —
je dobro od«il|r«ifai in ajda l«fo imU ; d« U le pozoo
▼sejane kakoioa nearoča ne aadela !
EojatBi dan preevitlefa ceaarja, U ae je sadnja
kta poaebno miloatBO na te reme kraje oairal, amo na-
■letfto 18. doD t. m. ▼ nedeljo po tem prasofcdo obhajali.
Hvaležoo ae tod tadi vedno apominjajo našega skerbne^
i;esp. deielnega pag^avarj« Ckerinakeg a , po cigar mar-
Ohrosti je bilo relike otromakoF naaib revnili krajev bn-
dega glada obvaroTanih.
Tertje takaj jako lepo kaše ; Tendar ae tam pa tam
m |nroxdji saana bolezln pekasuje, naj več na Tlaocili
brajdab, po sidn raspctib; — na d rasi h, ktere lahke
srak od Teihatranf prepihljaje, in na niakih tortah tndi
led ne tako ito. Vendar boleha grosdjo kje in kjetadi
na niihi. ČeapelJ , hmsek in jabolk bomo pa imeli, ako
jih Bog ebvarje , na prebKek, Grozdje in dmgo imeno-
vano aadje nam bo nadomeatovalo pičli pridelk paenice
in liU. V Yti krajih je dajala kopa paenice aamo po
pol fceplenefca (mernika) ; tU je nekolike primetala. Repe
in sefta bode pa mtoIjo allne anio pri naa jako malo.
6t ^Novicam^ z Teacljem oznanjam, da ao zaželi
Metlicani in njihovi aoeedje zdaj, ker vidijo velik dobi-
tek T kratki ddbi za malo trada, po malem murve za-
eajati, Sveat aim al, dm ae ne bojo nikdar keaali. 60-
0peda tehantii Vovka pa grd zaelaga in očitna hvala,
da je nevtradljivi začetnik marvo - In aviloreje v ti oko-
lici, ktera bo fcadaj ae vae bolj apoznala veliko veliko
koriat tega pridelka.
k IJublfane. V notranjih Goricah poleg železnice
an močirji bolehajo Ijndjd zlo za merzllco, za ktefo
•e tadI nekteri že nagle pomeiii, ker je zlo hndoboa.
Al nI ae tema čoditi, ako pomialihio grozno aoparico, zra-
ven pa pomanjkanje čiate hladne vede 9 verh tega tadi
po nenavadni vročini pridljeno aadje. Za tega voljo pri-
tiane k merslici tadi včasih driaka in bljavanjo, in ker
nekteri merliči po nagli amerti plavkaati peataaejo, ji pra-
vijo kmetje ^černa amert^, ker ne vedd, dačemaamert
je vae kaj drazega , njih belezin pa je le hada meralica,
ktera bo prcala a apremeaem nenavadnega vremena. -^
Predvčerajnem ja amerl na Danajinairojik, alavaozBaai
e k. ačenik zivinozdravatva geap. Anion Bayne*
Novičar iz mnogih lirijevt
Zdaj je gotovo in že vradno oznanjeno, da ae je
preevitli cesar v Isla zaročil s avitlo vojvodinjo B li-
sa bete Amalio Eagenio; oče njeni je vojvoda Parsk!
Maksimilian Jcžcf , mati pa princeenja Ladovika Vilhel-
mina, naj mlajši sestra Njih ces. visokosti Solie , matere
presvitlega cesarja. Iz Manakovega se piše , da preavitla
prihodnja cesarica je kaj zala in dobroserčna gospi, 16
let stara. — Po akaza ceearjevem se imajo od 1. okto-
bra ojstre naprave obsednega ataca na Laikem po-
lajaatl. — Na Laškem je za volj občne tertje bolezni
cena vina že tako poskočila , da je več ostlrjev po de-
želi že ostarije zaperlo, ker revni kmet ne more kozarca
cvička po 20 kraje, plačati; zlo so se tedaj že na po-
gubno žganje vergfi. — Ropata zvezda, ki jo Je
svezdogled Klinkersnes 10. jonia t. I. pervi zapazil In
ae zdaj že povsod s prostimi očmi vidi, se zrairaj bolj
približoje naši zemlji in toliko bolj se nam sveti; 6. dan
prihodnjega mesca bo prišla naj bližje do zemlje,
pa bo vendar se 14% millonov milj od nje. — Po na-
snanila ^Pražk. nov.^se je v Rabin-u l[»oleg Libejic na
Češkem poskosnja a krompirjem, ki dozori o 6 ted-
nih , prav dobro skazala ; na Parskem imajo že več tega
krompirja, ki od spomisdi do jeseni dvakrat zor/. —
Po vojniškbm iematizma šteje cesarska armada 6 mar-
šalov, 20 feldcajgmajfttrov in generalov kojnistva, 106
feidmaraallajtaantev, sknpej 261 geaeralev djanmlula.
Is Tarakega se se zmifaj nič gotovega ne nv^» 3
preavltU cesar je pisal aam aaltana: naj edobri prc
ložene nasvete. Da jih bo poterdil, nI dvaauti, ooraav
ae je med Ijadstvo vraža vcepila, da na &mami da^m j
atavem račana (.27. angasta) se bode Rasi fai Turki siSf
Vae je menda zdaj le na tem ležeče, kdaj ae bod« r\
aovaka armada iz podonavakih knežijtdomi vergiili
ki ae je terdno v Vlahio in Moldavo vaedla. Rmsav^mk
armada ima za vročinake boleznijo deato belnlksF, tmurit^
je zdrava, čeravno ni posebno dobre glestaaa; pa Twwi
ae petrebaje veliko, in je zadovoljin, če iaui le pipe w Hatili
Sveti Matija.
(Legenda.)
Smili Bo; se, kakšno žalovanje!
Ali joka mlada stroU^fa,
Ki sasrebli sUro so ji mater?
Ali plaee siva kvkoVjca.
Ki cervicev trama jo koncile ?
Ne žalile mlada sirotiija,
Ki aasiiH staro so ji mater,
Ne ne plaee siva kakovica.
Ki ne more vei si pomagati 5
Solse toei pri sibeli mati«
Pri slbell svetefa Matga.
Bosa prosi ino vse svetnike,
Pomapili da bi odverniti^
Odsodile kar mo rojenice.
Nio ne ouje prenedolžno dete,
Nie ne oi^e, v Bos« sladko spava. —
l^šie naglo srastlo je evetede ,
Kot konopUe na širokem po^i.
* Vsi Ijndjd so verlo s* Vabili ,
Ga gabili in povsod hvalili.
Ali boye mati Je (Jabila
Svoje dete , svetega Matija.
Kadar kmba ona ma da|ii]a,
Vsaki pot se britko je jokala,
„Le povejte mqia blaga mati^
Kaj teži vam sercice pramilo^
Sols^ vedno sili vam v oeesi,
Kaj nisrok Je vaših tožnHi stokov?
Ako kriva revsina Je tega,
Bog gotovo hoče pomagati,
Z žalostjo ak to serca ne polni,
Krnh sakig mi m66ite s solcieof*
Milo mati dete pogledava,
Sols^ toči, nič, ne progovarja.
„0j Boga mi ! moja stara mati !
Ba s molčanjem nočete lagati!^
„„8Hiko dragi ! s kletvijo priga^JaB
Govoriti svojo sivo materi
Ojl da nikdar bi se ne sgodilo!''''
„„Govorite, Bog če pomagati!*
„„0J! da rfikdar bi se ne zgodilo,
Odsodile kar ti rojenice,
Bo^e dekle, blažene sestrice.
Da jemal bos meni ti glavico,
In umoril svojega ooeta.^^
Bvtjo mater sa roko poprime ,
Tngiyočo mnogolLrat poljubi,
Pa aačnč ji lepo govoriti :
„Greb Je velik ubgati nsnior,
Umoriti strašno* je očeta!
Al obema Jemlje kdor itv^e^ie
Ni^ se ga4je • kače In modresi
Ov^AJo mu krogi života.
BlM^e ter ga t pekla na večne.
Kaaai dg , da, mati, jas odidem,
Bforam diJeč se od vas ločM.
U dtžek) pejdem Joa deveto.
Balee Je, da veter omagaie
Preden amre trate igs dosoeif
Ter nasiu »e apa se pedaii.
Nikdar r^i živih vas ne vfdim ,
Da jes mogd bi vas uaoriti.'^ (Koate sledi.)
Natiskar in zalouik Jožef Blaznih v Ljubljani.
kmetijskih, obertnijskiii in narodskih reči.
!N«Tiee iihigiOo ▼ I^nbljaiii
▼sak Udan dvakrat, nam-}
reo v Breda in saboto.
Odgovorni vrednik Dr. Jlanes Blelnela.
SVe^i^o lacelo leto po postil
i fl. , ecer 3 fl. , sa pol leta}
211. po p08ti,8cer 1 fl. 30kr. I
Tečaf XI.
V sredo 31. augusta 1853.
List TO.
Pregled kmetustva po celi EuropL
^ Po prof. dr. Hlabek-n.
(Koneo.)
Gojzdje po celi Europi znesd 537 milionov
oralov. Ker pe il52 milionov oralov drage zemlje,
ktera ni goizd, spada po takem 100 oralov goj-
2da na 216 oralov druzega obdelanega in neob-
delanega sveta. Je tedaj v Europi veliko premalo
gojzdov za ohranjenje dostojnih podnebnih razmer
in zavoljo tega imajo pldhe in toča veliko veči moč.
Dnarna vrednost vsakoletnih kmetijskih
pridelkov v Europi se zamore po srednji ceni mno-
goverstnega blaga prerajtali. Kmetijski pridelki
se zamorejo v našem cesarstvu vsako leto na
2000 milionov goldinarjev ceniti, namreč: pridelk
žita na 720 milionov, slame na 240 mil., sen&
na 350 mil., lesa pa 70 mil., prediva in ko-
nopelj na 40 mil., vina na 200 mil., mleka na
60 mil., klavnih telet na 24 mil., jagnet na
5 mil., prascoi^na 6 mil., ovčjega mesana24
mil., govejega mesa na 60 mil., svin$kega
mesa in slanine naSOmil., konjskih, volov-
skih in kravjih kož na 12 mil., telečjih na 6,
ovčjih in kozjih na4mil. in pol, sirove svile
(Žide} na 50 mil., ovčje volne na 60 milionov.
Na Francoskem je dnarna vrednost kmetij-
skih pridelkov prerajtana na 2080 milionov goldi-
narjev, tedaj za 80 milionov več kakor v našem
cesarstvu J kar od tod pride, da je na Francoskem
tudi žganje in sadno vino prištevano h kmetijskim
pridelkom. Dan današnji je tedaj znesek kmetij-
skih pridelkov v našem cesarstvu blizo tolikšin kot
na Francoskem; ako se bo pa kmetijstvo naOger-
skem , Horvaškem , v Galicii in v Bukovini bolj po-
vzdignilo , bo skupšina kmetijskih pridelkov v na-
šem cesarstvu perva za Rusovskem.
Dnarna vrednost obertnijskih in rokodel-
nih izdelkov v našem cesarstvu znese okoli 1000
milionov goldinarjev, namreč pavolnato blago
43V2 mil*? sukna in blaga iz ovčje volne 63
%mii., blaga iz prediva in k on o pel j 57V2mii.,
42 mil., lončene in kamnite robe 25mil.,ste-
klenic 15 mil., cukra 14 mil., papirja 7 mil.,
mehaniških izd&lkov 7 milionov.
Iz primere kmetijskih pridelkov in obert-
niiskih izdelkov je očitno, da Austria je deržava
poljodelna.
Vrednost celega kapitala, ki je v kmetijstvu
našega cesarstva, to je, v njivah, senožetih, goj-
zdih, vinogradih, murbinem drevji, v živini, v kme-
tijskem orodji in v poslopjih, se zamore ceniti na
22.205 milionov goldinarjev; v tem prerajtu pa ni
sadno drevje zapopadeno; kapitalna vrednost sad-
nih dreves se ne da preraitati, ker število dre-
ves ni znano. Vrednost letnega pridelka enega
sadnega drevesa se po srednji ceni zares od 20
do 4(1 kr. rajta.
Ako se primeria vsakoletni kmetijski pridelk
z vsim kapitalom, ki tiči v kmetijstvu našega ce-
sarstva se vidi, da razun dela je lOgold. potreba,
da se vrednost enega gold. pridobi.
Davki in druge odrajtvila znesd za enega
človeka: na Rusovskem 3 fl., v našem ce-
sarstvu 6 fl. 20 kr., na Pruskem 7 fl. 30 kr.,
na Francoskem 15 fl. 42 kr., na Angleškem
19 fl. 24 kr. Ti veliki razločki izvirajo večidel is
nižje ali višje cene, po kteri kmetovavec in obert-
nik svoje kmetijske in obemijske pridelke prodajata
in spečavata.
Kmetijske skušDje.
(^Ves zvenjenij tako rekoč ^ ves suhi krompir
za seme') priporočuje tudi prof. Bollmann na Ru-
sovskem. On si je napravil posebno siišivnico
za krompir , in gosp. >Vasilevski ima navado po-
zimi semenski krompir v dimnik spravljati,
kjer svinsko meso susi. Po teh skušnjah se
celo iz bolnega in gnjilega krompiija drugo leto
priredi obilo zdravega krompirja. — Te unanje sku-
šnje poterdijo , kar so ,^Novice^ že večkrat ipripo-
ročevale po domačih skušnjah.
PotovaDje po okrajnah zvezdoznansta«
Od repatic ali komStov.
Ker se ravno sedaj veaki večer tlsač in Ueač oči
obrača proti neba, kjer se leekece repatic a (repata
svezda) , od ktere smo že noidan v ^novičarja Iz mne-
zih krajev^ več omenili, bočeno od repaUhsvezd splob,
ki se v drazih jesioih komati imenujejo, nekoliko peve-
dati tistim bravcem, kterim je ta prikazin oa ndbesa manj
znana in o kteri je med Ijudttvom toliko krivik vdr, da
— na priliko — po njib mnenji ropate zveade oznana-
jejo elttbe letine, drag^ino, vojske, ko|ro , lakoto itd. Pre«
čudne misli so Ijadjd tadi v starodavnih časih od koma-
tov imeli. Eni 00 mislili, da so komati odsev ali o davit
CWieder0chein) sonca, drap so blodili, da 00 d ase
omerlih Imeaitnih oedb , ki so ropate ali bradate v ne-
bdea sle; nekteri to celč terdili, da so ropate avezde
hudi dahovi iz pekla v nebo zn^naal, da ondi
Ijadem strah delajo; od itgA posledPje|;a mnenja Izvira
-- «7« —
neiida vraini 0trM pirtd kugOf vojsi« te lakote; Ali pa
repaU B^esda, kadir klUa ^ride d(ria«9ti vr^iia na
Dji kaj apremeof ali flo, M ▼ena; fliat»|ače Id M, ker
kakar aooee in teaa inaid avojf f aiatt moc da aaaije,
tadl aFeBdedroiid preti aeailji pealarilaDe daaja aieratiiU
podoeboe raamere nekoliko premenifi In po tem Ukem
tadi ▼rame. Netoikl Tinorejci na Rajna eo prlpisevali
dobra tiaeke Ittiie idla l811 keaidta, ki ae ji ■-
ate lete prikasal bil , in nekteri eel6 terdijo , da aedanja
dobreta Rajnakik vin, ki ae nek poprej slo kieljate^bile,
iatrira ed tletei^a časa. (Ali ne fotovei od bolj a m ne
vineteje? Mialiaio, dd!)
Peveao to savoljd tef a , da našim Ijad^m pokažemo,
da kam6t veljd ▼ nekterib krajih eel6 sa stvarnika dobre
letiM, da aa ai tedaj o tem misli Ijadstra alo aavakrii.
Rainn premena Tremenosti « ki nam pa tndi popol-
noma anan ni, je fotovo vae drn^^o, kar se od kom6-
iQv blodi, praana vrana, ker kemdt vendar ne more krfv
biti tega, kar je le agoi primarik ▼ Ualem Uta aa
aveta.
Kemdti ao aveide, ki aa, kakar aaaa aemija,
Daaiea ia val draii plaaeti okoli soaca vertd, pa
ae la takrat aa neba rldljo, kadar ae prikažejo is fle«
laaeta neba in ▼ avojem teka bliae do semlje pridejo;
ko ae oddaljajejo od semlje, ae od veeera de rečera
nai^ vidije, dokler popolnoma ne sginejo sfablvii ae r
Mameraa flobohe aebd. Pot« ktero teki^ ropatioe ▼
ahi ala podalfaatll kfofik, ali ▼ aebe nasaj pelje ali ne;
ena je avesdof ledom snana, pa tadi ae; le od 4 kometov
je iretoTe ananoi kdaj imajo priti: Hale je v petrebaje
75 let aa avoje potovanje kre|: aenca, Oiberaev (Be-*
aeiaov) 74 let, Eakaiov 3 leta in pol, Bielatov 6
lat ia 970 dol. Od Wbiatonevega ali Ubo imeno-
Tane|;a ^kemdta občasna potopa^ ae pravi , da potrebije
■a avej krogotek 573 let, in da ae bo v leta 3858 šta-
fet prikaaal, tedaj se oamikrat po obejem potopa.
Zvesdofledi so se čes 400 repatfe sapasill, pa
večina njibaenS snana. Tega , ki ga sedaj vidimo je sapa-
Bii p e r v i k r a t 10. jaaia g oap. Klinkerfaes. Z vesdoalo vel,
ki preiakajejo natanjko pot repatih zvezd in semlje, pri-
zaje tadi, da na avojem teka ae nobena repatica s nase
semlje arečati ne more, ker je mllostljfvi Stvarnik ne**
bei ia smlja vsaki zvesdl svojo pot dokaeal, na kteri
ni aa poti dragim svesdam.
Ako ropate svesdo celo natanjko ogledajemo , raz-
Idiidie trajno na nji; eno in naj avitlejsi je jedro,
drdgb jit manj s vitla megla, ki jedro krog in krog ob-»
di^, tH^tj^ je rep ali m^tla, ki je od sonca obardjend
tn prdti kotita bolj iamnd. Se MH se kometi, pri kterik
ae rep ni vidil; se pa tadi kometi, kakor tiat< leta 1819,
s dvdma ali cel6 s več repT. '
MpiitaihaaietiMIne taajka ia rabla stvar« Uko,
da ae svezde, ki so sadej, skosi njega vidijo ali saj
akosi metlo ali i^e^.
flveadoBlevei menijo, da icometi imajo svojo lastne
gorfcetd Ia avltlabo, pa njih avitioba je bolj medla, --
da po Isstni gerboti, ki dd tadi svitlobo, se njih marja
la draga stvari ▼ pab apremenjajeje in kot medle avitla
negla prihasnjeje, -^ da tadi njih od sonaa ebernjenl
rdp obaleji is tacib drobtinic, ki ae aa morda Mise aonea;
fa njegovih iarkih, v veči meri ed ^jib odtergale, ktera
pa potem , kadar od aonca preč besd , nazaj na-nje pa-
dajo. Tndi kometi ae po mislih ačenih mes polni sivlje-
Bja, polni iivih stvari!
Poalednjič ae te: ed kod navadne imte komet?
Beaeda ^komet^ izvira is gorskega keme (^f<^) M
latinskega koma (cema), tu beaeda pomeni v naaem
jesika laa» Je tedaj komet toliko kot lasasta stvar,
I Aaaa t a svesda, ker se te svesde v svitli megli svoji
Tidije kakor s svitlimi iasči krog in krog obdane.
Mdvad«a narivaatevca NaVteaa grd čaat, d^
daaaatva laaieibv pepotaeaMi rai^dlf a ktarih je B
|ldr le iie krKo iedil.
Ostanki Dramatovegft Čas^a na rimsko-
s!o?eiisl[ih spointoicUi«
JlaaibM DedMa tetštM^mk.
U rokopisa: »H^do •• bili Norioaai in Pesenei, Kelti mii fllevenei i
(Konee.)
Vendar je na b sa Tatranakiml gorami atogr/.
tadi kakosna Bramatova stranka biti, ker igre, pe-
amo, baaai in dragi običaji, v kterib je medved
glavna oaeba bil , se ostale do današnjega daeva (9hi >
MioUmr Siw. Boh^M 9tr. 884, Woieieki$gm »Pteiai («4« I
4ir, 269.) Od severno-slavenskega Proveta piee Ma-
cieiowskl (lUekišffUckiehiš dir Bia9Bn H. del str. tO, Zt.)
da jo to bosanstvo tadi bila varh poljodelstva(kne
tijstva). Zna biti, da štajerski „orači^ na stari praz
nik se kažejo. So pa orači mladi ftntl, kterI pla^
brez plainega železa ia čdrtala po ^astfb na paetoi dti
vlačijo, lepo okinčani, eden pa Jd gonjač ^) , kteh
hade poka , da hram leti po okolici. Zadi pa pldi ea
fant po medvedje oblečen, večidel ima narobe keitk,
na berbta pa kož, v kteraga naproseae In darovmakfiK
base, Jajea in drage reči devlje. Med nogami ^i ima
zvonec privezan.
Močno se mi pozdeva, da se to na čaatj«Brt-
matovo opominja, ker je severno-slavensfci Prove ^tin-
tinaabttlo insistens^ (Bia^ert e komentaru HBlm6H$vem)
obrazovan bil. Zvonce indiška božanstva tadi laiijo za
rlastitoatl ($1^: Patfiin ^ysuma 88.), kakor ae to odVis-
nota piae«
Droga igra Je vodenje rase. CM fgrl ^oraci'*
in ^vodenje rnae^ ste tndi pri Polacil In Slavac/b
snane. Vodi pa se rnsa takole: Dva fanta se posta-
vita tako, dasta si a herbtama naaprol obernjeat. Tedaj
de pripogneta , eden vzame drog v roke , na ktereia je
atar črep obešen , da glavo konja predstavlja , dragi pA
mčtlo sa predstavljanje repa. Cela podoba se pikrije z
belo rjaho in ponoči je vse to res podobno belema konja.
VčasI eden na rasi jezdi, drogi pa aa cagle vedi, In
enako. Ravno tako igro imajo e pasta Pelaci. Gotove opo-
minja na poganski čas, morebiti na Ram a te ve ga ko-
nja, Palkyn Imenovanega, kterega v severno-slaven-
skem basnoslovji sopet najdemo pod imenom Pol kan.
($liji Koiiar iSr/ae. Bohpi. str. tTT,)
ftosim na konca tega članka vse prijatele sloven-
skega slovstva: naj nabirajo basni od medvedov, kt^
rib ae liied slovenskem narodom dosti najde, sambiti, di
je ie ktett se ohranila, ktera nam te Indoaiavensko častje
popolnodra razjasnoje la oplsnje.
Sedaj pa se nekoliko beaed preaojevavca mojegi
apiaa: ,Kdo ao bili Ambidravl?^ v tersaaken čas-
nika In valm prihodnjim preaojevavcem. Pred vsim dra-
gim opomnem slavne kritikarje, da se se sdaj nojispie
preaojevati ne dajo« Kakor vsaki čitatelj vidi, so te sam«
aaemki is večega dela, ktero ae pod pereaom inam, ji
ako Bog da in areča jnnaaka , le sa nekoliko let do či*
atega bom dogotoviti samogel. Soatavki tadi niso v ni-
kakorsnem reda, ampak jas sim le oddelke žo popol-
noma izdelane prepissl sa nase drage |,Novica'^y deloma
*) Tema gonjaee pravdo Koran t^ morebiti Kara* 1 9 Zi^h
Parvati? Siične igre imi^o še todi Indiaei daoasiui dai,
glej: VViefte lodiea II. I str. 352.— Ki^ pomeni Wseda rnsa
(ruša)? Je to aernski Rosa? Kdo vi se sa drago be-
sedo rasaa besede medved, medjedi modo, kar po
pravem pomena, der Honigfreaaer? V sanskrito s6
veli arkias, geriki &QKrog^ latinsko a rs as.
4l« kakor etovensk fUt^} lo doittoljab «vojo doliDost
•polneoi in s svojimi prioooki podpiram ti izverstoi časo-
pis sloTODski, — doloma da domorodBičitatolji projo svojo:
kakosDo baie dolo bode in da me pri isdajai|ja toga dola
blagovoljno podpirali bodow Vetiiar rad so dam podneitl,
kakor sim v spisa # ^mbidmvjh^ sam oeifal ; — ali s
«rodsivl inanostl naj ml prfdojo votjavdi aiožje no pa
broaimoojaki. Od vsakoi^i prosojovavo* ima spisatelj ka-
korsnofa koli dela pravloo torjatf , da )o ptosojevavoc v
roč^b, ktore presojajo^ mojotor, iik da jo sv#>» mojstorstvo
pokaaal po plodih sf^ojOjiri ama. Ako btfd(» možje posna-
tolji Sanskrita kakor je So p p, fddiskili ataria kakor je
Laasen, orientalisti kakor Hammor, slavonski jesiko-
slovci kakor dr. Miklošič« proiskovsvci slavonsko do-
godivščino kakor dafarik In Palacky, nčeni mito-
iogi kakor Gvimm in Hanns moja slaba idovstveoa tor-
so^ja laverg^li io sa noresnioaa spoanali, se rad vklo-
nem in ponižno spaaaam^ da oim so smotiL Al — kdor
mi bres imena pridd, broa vsake Irme, in če bi ravno
Kormanos na Jasodovom Argottt bil in vso^r^r-
iko akcente po vsih helenskih otokih poslasal ^3, tak-
ineg^a štejem lo mod kritiško sdvo. Kdor si upa pred
«vet stopiti s doidaj še noi^šaiRm tordonjo«, ti jo go-
tovo v joEikoslovju čoB kapital akcentov prišel, od
kterih se dosti piso in s školnisko modrostjo govori ka-
kor o belodani resnici)— al kdor indoonropojsko jezike po
primerjanju poana, vidi, da jo ^sabtiHs doctrina do ac-
i^ontis^ ne dosU več kakor filologiška Igrača, Potožil
sim so o nemilosti nemških ačenih proti iasprasovanjem slo-
venskih spisovateljov; zdi se mi« da moj presojovavec
tndi ni včs te nemilosti prostb Podačonje prejmem
vsako s hvaležnim sereom, naj si pride od ktore koli
«tran{,— alposmohovai^o in pomilovanje ovadita presojo-
vavca slabo malodnšno čat , in njega več osramnjeta ka-
kor spisovatelja, kteri rosdoo Išče in podučenja teme-
ljitega. Vsaki poznatelj slovenskega staroagodovinstva bo
spoznal, da se meni pri mojih študijah taka godi kakor
nnema miltonskema vit^ozn f^«*. hst, t, 943):
0'er bog, o^er stesp, throagh strait, rongh deMe, or rare,
With hea4, huids, wlngs or feet porsnes hts woy,
And 8wiiii8, or sinks, or WAdos, or eroeps, or flios. ete.
Ako pa nam kdo kaos iBdoslavonske mitcfogio zna
l»olje razjasniti, e valjal Brate boš nam md in drag.
Novičar iz shveoskib kri^evt
1% Tersta smo prejeli od čast. gosp. misionarja
L. Jerana pred odhodom v Afriko pismo, v kterem nam
mod dragim število oseb« ki so se pridraailo misionstvn,
takole naznani: Pišem Vam to vorstioo ravno zvečer
pred ' odhodom , poslednjo noč na sokom enropojske de-
želo, morebiti poslodnjikrat na slovenski zemlji! Smo ta-
koj 4 duhovni, ki orno na odhod v Afriko pripravljeni,
7 rokodelcev in 1 uoeolk ; onega duhovna še jutri pri-
čakujemo. Čez morje bo nas Lloydov potnik zastonj
prepoljaL
Zjutraj 27ga. Še 5> tovarš gosp. Alojzi Haller
iz Tirolov jo prišel danes zjutraj , tedaj ttOs bo vsih sku-
poj 13 osdb. MadI so mi. Z Bogom! z ftogom! itd.
Luka Jeran.
V Celovcu je bito 1. dan t. m. 15 lot staro dekle
Zefo A. za volj hudodelstva požiga na 4 leta v teško
ječo obsojeno. Pri sodbi je izrekla, da jo hišo kmeta
savoljo toga zažgala, ker jo je sin njegov za malo stva-
rieo razžalil; Iz vsega je bilo očitno, da je izreja de-
'kleta grozno zanemarjena bita.
*) ReiOB nodobro postavljenih g^erskih akcentov se je tudi
vec tiska mi h pogreškov. Uoeni si jih bodo sami poprav-
Qali, in tik amot ne bodo spisovatelju pripisovali, tcBoc
tiskarja*
1« Koprtmika na Ko6ev9kem 26. aug. V R I kn.
ntktt bHzo Planin (Siockondorf) je nekosiu kmatv ga i
aiatdmogii vola popadal. Vol grozno otokati pričoč, pri*
sad pHtIsno in larap so po žvlnotu ratšlrl,'*^ pomoči no«*
bone, in ktera jo bila, so jo babo svetovalo, dostdoaol
rajoškov jo bilo ob tlal — kor vol siromaško pogine. Tunof
ksMtič otrovanoga mertvoga vola, celega v koži, kot
t«di aa rabo ni bil, v >amo, ^m plitvo zakopljo. Ponoči
p* jahi mod vod i« gošavo, si hrano lokat, pvlvoha, ia
pvoplitvo ogrebje vola aadutta , Odgorno gomilo , se mort*
vaMlao vloti, in dobro po volji nohrani. Pa kaj! etm«*
pMi obod so medvedu slabo vspošl. Vžito o kačjiil
strupom navdano meso medvedu mortvaško pesem mh
gode, — tam obloži, in drugi dan so ga pri grobu merliča
mertvoga našli. — O siromak ! čudno in sfabo jo je ta-
koj naletel ! ^)
Že toliko koristnega so ^Novfce^ zavelj gado-
vega strupenega vpika nam svetlo ko sonce nasvete-
vale, bi se vender pomočik pri nas povsod rattejočoga
nemškega omana ^ Inula gormantea ^ razglasiti
mogel, pa povsod zaman, so vender še ti in tam ža-
lostni prigodki oglašajo , da človek ali pa kako živinče
po gadovem strupu pogine! -^ Kdor tedaj nemškogi^
omana ne pozna, naj se konce tega lolekaposluži: Na-
rčzi (;so vč, ako jo mesto vgrizka tako, da se to storiti
dž in pa s pametjo} « strupeni vgrizok naglo z ojstrim
nožičem, ktorega vendar vsaki pastir v žepku ima, iz-
tisni, kar ti je mogočo iz hjegakorvi; izpiri potem rano
dobro s svojo lastno vodo. To je pervi Ičk o sili. Po-
tem teci domu, ali v kako bližnjo vas, da laškega olja
dobiš. Zakuri ogenj, pogrej dobro pri žerjavki z oljem
polito roko, in rahlo premaži s kačjim strupom otrovano
mesto, tudi ogrevaj pri ognji strupeni otčk. Ogenj In
olje izvlečeta večkrat v kratkem strupenino iz rane. Po-
tem dobi, če ti je mogočo, tobakovega ali pivnega po-
piria, ga z oljem namazi, položi na rano in dobro pri-
vezi, boš vidil, da ti bo človek ali živad, ki je pičen
bil od kake strapene stvari, v kratkem okreval, in tudi
bolečine manjši prostaL /
V tukajšnih krajih imajo abotni vračuhi — mazi-
ieži — nekak strelin kamen, na ktorega grozne upo
stavijo, ali pa nekake iztiro ali izgovore — exercisme —
s kterimi vse strupe in prisade pregnati vejo. Kamen je
okrogloličin, ktorega na -vgrizek pokladajo, in so pri
tem dolu tako napihujeijo, kakor da bi ti kamen sama
živa modrost bila, io jo vender lo zgol nič in sleparija;
morebiti bi bila konjska figa boljši, kakor tak kamen,
ktorega so na kaki njivi našli! — Norcem so vsi pravi
na akušnje operti in pametni sveti zgol nič, ia lo sle-
parski čudeži imajo pri njih svojo veljavo in popolno pra-
vico! Bogu se usmili! J. ML
1% Toplic na Dolenfkem i8. auguila^ ^f^
Tudi pri aas smo veseli god svitlega ceeaija slovesna
obhajali. Po dokončanem cerkvenem opravilu ao častiti
g« dohant in kanonik, Anton Strohon, ki so aa ravno
tukaj kopali , pri duhovščini in dragoj gospodi nekaj mi~
lodarov nabrali, ter vojaškim botežnikom, ki so tukuj
kopljejo, zmOrno južno oskerboli« Tadaj soizbero krog
četerto uro popoldne pod milim nebom v prijsznoj senci
košato lipe unkraj toplic. Jodd in pijd in so prav bI«
dano volje, ter zdravico napivajo zdaj svitlemu cesarju,
zdaj maršalu Radeckemu, zdaj dobrotnftom itd., vaMa
pa veselo peomi prepevajo, ter čeake, madžarsko, slo-
venske In nemško. — Neko dni sčm imamo pri nas silno
vročino. Soinco pripeka , da vrabiči zevajo , ravno kn«»
ker o s. Jakobu. Noči pa so hladne. Kdor se no varajo,
se le lahko prehladi. Iz tega ravno se je menda bolo-
*) To redko prigodbo nam poferdi tudi ravno is „Top1(e^
prejeti dopis, ki ^ bomo drugo pot nasnanili. Vred.
- JMJO —
mtfk ipfčela, ktera klifto in lUiljec kudonBMj«. Jenoka
Mleoa nerftUoa, ki človeka kar kitro potlači; ali daal-
raTOa je io aektarei^ kodo Imela y saai voDdar do sdaj
00 nikofar nI vtola. Drafod pa jo nek io naraikdo
amorl ca to boloanijo. — Lotnja bo pri nas le bolj
arodq|B. Stern ao jo olabo obneola. Snopja je bilo več,
somja maDj od Unoko^a. Ploanjifoe nam jo A In tam
torajo oblocol« aoiobno brojdo kade ima, vendar ne po^
vaik gorfcak enako. Zoljo in fižol je oaea potlačila. Krom-
pirjeva ^jilina 00 do idaj oe ni of laaila , ali čorv krom*
pir ratjeda , da je joj ; repo pa g ooence. Sadja in proaa
ko srednjo reč; le ajda obilo obeta, ako nam joBo|:ne-
areče obvamje. Z Boi^om!
t% LJubljane. Nao rojik goep. Angastin Vt-
dlc, eedaj c. k. iiplačevavec v Celovca, pride v ravno
ti alnsbi v Prago.
Novitar iz mnogih lin^evt
Po pripovedbi nekterik časnikov bo nek poroka preov.
cesarja z vojvodinjo Elisabeto pribodnjo spomlad. —
Vlada T Pragi je podelila ondasnjemn parnemn mlina
pravico deželne fabriko: krak p6či. — VInorejci
okoii Danaja se nadjajo veliko in dobrega vina. —
Na Danaj so is slatapolne dežele Kalifomie na poska-
snjo dobili seme nekega aolisa, kterega korenika, če-
balji enaka, je čisto mjilo (čista žajfa); Imenuje so
aa voljo tega m ji le vf ca (Seifenpflanae), botanisko imd
ji je jipkalanginm promeridianam^, korenika se olopi in
mokro perilo ž njo dergne ; gosto se peni In diii kakor
firiana rnjaia žajfa. Če bo to selise tndi v nasik deže-
lak raalo, bo v velik dobiček gospodarstva. — V Kra-
lj od ver a so nnidan nekega 18 let starega fanta k sol-
datom vseli, ki je dosibmal v ženski obleki sa dtfkio
alažil« — Z neanano veiicimi slovconostmi je bila zeni-
tov krafjeviča Belgiskega s nadvojvodinjo aoatrianske
Mario Henrieto 22, dan t. m. v Brnseljn praanovana. —
Od kar je deržavni abor v Londona razpasen, so se
tudi ministri na deželo sli odpočit. — Is Rima se piše,
da sv. oče papež spet bolehva in da ga tadi žalost tare,
ker se ma od vaih strani rimake dežele nasnanajo, da
jo Ijndatvo nezadovoljno zavolj davkov in dragine, o kterf
obdolžnje vlado, da ni v pravem časa skerbela nadloge
odverniti, ki vsaki dan boji biti žagajo; tndi v Rima se
raaodeva nezadovoljnoBt.— Ceearln cesarica francoska
ata prav sadovoljna na deželi v Dfepn. — V Koda nji
je do 22« t. m. sbolelo sa kolero 7216 os^b, pomerlo
jih je 3902; bada bolesin sdej že pojemlje. — Tur-
kom je v Pariza dovoljeno, si svojo cerkev (mo-
ito) sozidati in pa posebno pokopališče napraviti. —
Čadno je bilo vedno od obetanja sprave In miri med
Rusom in Turkom slišati, med tem pa brati, kako eo
obi zmiraj bolj za vojsko pripravljata. Tega bo menda
se le aedaj konec, ker naj novejši in gotovo novice ia
Dunaja in Pariza naznanjajo, da je sultan lo z majk-
nimi premembami Dunajski pomiri vnl predlog p o ter d il.
Ni čuda, če rusovska armada o taki vročini boleha, ker
olisimo, da jo kakor pozimi napravljena z dolgo zimsko
obleko. Za barke v Dardanelah je pa že tudi slaba, ker
ao že jeli severno-zapadni viharji razsajati, ki overajo
krodnistvo. — iz Serbie se zvč, da tam vlada sedaj
popolni mir, da je pa bil knezovi pciklic oa oboroženjo
s veliko radostjo sprejet; na austriansko-serbski meji
Btojf 20.000 vojakov austrianako armade.
Sveti Mft^ia.
(Leseada.)
(Ronee.)
BIftfOBlova se poprosi mater
In objame evojega oeeta, ' *
Ki poaloMl je molotf aa atram,
Ter s licesa brisal si soktce.
Brečno hodil sveti Je Matija
Popotoval tri je.oeU leta,
Predea vidU d^lo deveto.
V igi ustavi se in sreoo nijde,
Srečo najde in ženo bosato.
Že minulo je deseto leto,
Kar se ločil sveti je Matya,
Ino iel n ddveto deželo.
„Bno dete le nama podaril
Premogočni Bog je , Uubi moijmo!} ^
Težka leta tlačno že ni^i ,
Ino smert veo daleč ni gotovo.
Preden da se ločiva In sveta.
Vidila bi rada sina enkrat,
Enkrat se na serce stisnila ^
Pojdi, p'eva v deveto deželo,
V gos^e greva k svojemu sisova^i
lUče mati svetega Mat^a.
Berž na potvo vsdigneta se daljno,
Gresta v gos^e k svetemu Mat(|v.
Ces tri leta prideta v deželo,
U deželo, kjer i^u sin prebiva.
Bprejme lepo i\]i sinaha mlada,
Btreže jima s kruhom , vinom gladkim.
Pa, ker trudna pota dolzega sta,
V lastno pelje posteljo ju belo,
Pride C lova da sveti Mat^a.
Srečno kakor se poprej nikoli
Se na lovu sreča mu obrača;
Tri ustrelil hitre je košute.
Zales^je že četerto plašno.
Ali srečo 4iabiea ga stara.
Stara baba. spremenjeni zlodi.
Nagovaija lovca mi iako-le:
„Dansi srečno pač ti streljaš sveri,
Pa doma pri ženi drugi spava^.
Blutno lovec babo pogleduje ,
Prevariti vragu se ne dade:
„Govor^, kar babe, ni resniea^«
£a košuto se bolj j<> podvisa.
Dedček sivi kmalo ga srečige,
Pa tako-le lovcu beseduje:
»OJ Matija! ti loviž košute,
£eno drugi t! sramotno {]nbi".
Sinila mu v lica černa kri Je,
Zabolela Ijuto ga Je glava,
Prevariti dade se vragu.
„KanHioiye mi stari govorijo.
Pravijo, da got«va Je resnica^.
Ustreljenih se košut ne spomni,
KI ostale so červom sa hrano.
Proti domu tekal Je serdito,
Pod nogami, da se zemlja tresla,
Ino skoči v spavnico s sekiro.
Moško glavo viditi pri ženski,
2avihti na kvisko z desno roko
Ter udari po obdk s toporom.
Da u strop je švignila kri černa;
NIČ ne gleda, naglo se obeme,
Spavnico ter hoče zatvoriti.
Al na pragi srečala ga žena.
Pa prijazno moža nagovaija :
^OJ Matija! pač drage gostove,
Tvoje starso, dansi tji imava^.
Hudo glava ga Je zabolela,
Ino zdihne britko s tihim glasom:
„Odsodi]e kar ste, sim dopolnil!^
Josip Novak.
Natiskar in založnik Jožef Blaznih v Ljubljani.
kmetijskih, obertnijskiii in nirodskili uti.
iNoTiee iihiO^Oo v LJoblJ«iii|{
{ Tsak tsden dvakrat y nam- \
reo v sredo in saboto.
Odgovoroi vrednik Dr* Jfmmem Blelvvels.
I Velji^o sacelo leto po poatil
^<i fl. , acer 3 fl. , la pol leta
I 211. popo8ti,Beerl 11.30 kr.
Tečaj XL
V saboto 3. septembra 1853.
lAst TI.
Kam Daj se vsigigo sadne drevčsa^ in ktere
plemeDa nig se izberajo *).
Ker je sadno drevo vselej v dobiček gospo-
darju, naj se vsaja v vsaki prostor, kteri ni za
drugo rabo, za sadje pa je vendarle pripraven.
Pred vsim naj si, če le more, napravi gospo-
dar vert blizohise, ker tukaj je lahko sadno drevje
flestati , in marsiktera ura se zamore na skerb drevja
oberniti, kadar ni moč na polje iti ali kakošnegadru-
zega dela se lotiti.
Je vert poln sadnih dreves, naj se poišejo po-
tem še druge mesta za nje. Ako je , t>ostavim, ce-
sta dosto široka, na| se jih postavi ena versta pred
h i ŠOJ drevo pred hišo ie dobra bramba pred ognjem.
Ako je pa cesta preoska, se ne more drevje pred
hišo imeti, ker bi moglo preblizo nje biti, to bi ji pa
preveč sence delalo in poslopju in strehi v škodo bilo.
Dosti je še tacih z malopridnim germovjem
obrašenili ali golih prostorov , kamor bi se dalo sadno
drevje zasaditi, kterih ni treba posamno popisovati,
ker vsak umen človek lahko najde pripravne mesta
sea sadno drevje, če le spozna dobiček sadja.
^^Saj bi rad zasadil sadno drevje^ — sjršimo
marsikterega gospodarja govoriti — ,,pa moja zemlja
ni za to; ce se ravno drevesce 'prime, kmalo začne
hirati in vsahne?^ Na zemljiših gospodarjev, ki so
tako tožili, da jim sadje ne raste, sim pa vidil močne
gojzdne drevesa, kakor javor, berst, in večkrat
celo krepke lesnike. Kjer pa ravno imenovano drevje
raste, in sploh kjer je dobra trava in lepa de-
telja viditi, tam je (udi zemlja prav pripravna za
sadno drevje. Od akacie, ktera je zadovoljna z
s^ol pešeno zemljo , — od topola , ielše in jesens^,
ki ra»teio tudi v zlo vlažnih in mokrih krajih, pa
ne velja to, kar smo gori od nnih dreves rekli;
kjer akacia. topol, jelša in jesen raste, ne moremo
vselej pričakovati, aa bi tudi sadno drevo raslo.
Če se je gospodar namenil v takem kraji sadno
drevje zasaditi, kjer ni ne lesnik ne goizdnega
drevja, je treba zemljo za tri lopate globoko izko-
pati in jo ogledati. Je zemlja kamnita, zgol pesek
ali teška glina ali il, ali če je močirna ali le mo-
pati in jo ogledati. Je zemlja kamnita, zgol pesek
ali teška glina ali il, ali če ie močirna ali le mo-
kra, ni pripravna za sadno drevje, in prenare-
diti in z bo I j sati se mora popred, če ne, je vse
dela zastonj. Večidel bode dosto istroškov priza-
d|alo_takošno zemljo tako zboljšati, da bo za sadno
*3 Po želji nekega casUiega bravea ^Novie^ na Dolenskem :
naj 1>i razločno naznanili : „kako vsajati sadne drevesa v
peseno zemljo^, podamo pHeajoei navod i^osp. Jož. Kraasa,
akaienega aadjorejea in uda ree sadjorejnih dmžtev, kteri
tako natanjko in po domaee razlaga vse, da tadi svede-
niai aa^jorejeom utegne to podooei^e aa hvalo priti.
Vred.
drevje pripravna. Če je zgor ali spod pesek, vsa
druga zemlja pa dobra pitrst, se da zemliiše za
sadno drevje^ pripraviti, ako se prekopd m skoz
mrežo premeče. da kamnje proč pride, dobra zem-
lja pa zgor. Vsaka druga zemlja pa, razun gori
popisane, je za sadjorejo pripravna.
Kar leg6 kraja vtiče, je redko ktera lega
takošna, da bi mogoče ne bilo sadnega drevja sa-
diti; le treba je v tacih krajih marsikaj popra-
viti in sadno pleme izbrati, ker vsako saoje ni
za vsaki kraj. - - Lega proti sončnemu izhodu ali na
južni strani je mpd vsimi naj bolji, posebno ako je
po kakšnem hribu ali po drevji obvarovana burje.
Ali tudi severna stran je še pripravna za sadjorejo,
le izbirati je treba za take kraje boli terde sadne
tlemena in take , ktere pozno cveto. Od vsega tega
omo govorili pozneje.
Pripravlja in zboljšuje se pa zemlja za
sadno drevje drugač , če se le nektere drevesa vsade,
drugač pa, ako se jih veliko ali cel vert zasadi.
Tudi o tem je razloček : ali pridejo na tisto mesto
pervikrat sadne drevesa, ali ce so že popred
ondi rastle.
Če hoče gospodar kje vert napraviti, kjer po-
prej nobenega sadnega arevčsa ni bilo, ali je le
tam pa tam ktero stalo, in ako želi, da bi mu sa-
diinosnice veselo rastle, je treba zemljo rijolati,
to je, za 3 lopate globoko prekopati. Po takem
prekopanji pride rušnja in zgornja rodovitna zemlja
spod, spodnja mertvica pa na verb; zemlja se na
to vižo zrahlja in mertvica zgorej se napaja zraka
iil vlage in postaja od leta do leta rodovitniši.
(Dalje sledi).
Kmetijske sknši^e.
{Zoper plesnobo na groj%d)i ^)« 7« dan p. m.
zagledam na brajdi grojzdno plesnino in začnem
premišljevati: s čim bi se ta plesnoba dala pregnati.
Na misel mi pride, da bi znalo dobro biti, ce bi
se voda z žganjem zmešala, in a tako vodo groj-
zdje zmivalo in s penzelcom ali z mehko metlico
odergnilo. Vssamem globoko skledico ^ va-njo vlijem
za poldrugi maseljc vode , za dve žlici žganja in
majhno vina, in s tem sim plesnjivo grojzo^e zmi-
val; kjer se je dalo , sim celi grojzd v vodo pomo-
čil, in z metlico dergnul; kjer pa nisim grojzdja
namočiti mogel, sim ga z namočeno metlico zmivaK
S toliko vode sim vec ko dvajset grojzdov zmil, in
je še veliko vode ostalo. Drugi dan sim sel to grojzdje
*) čeravno po naših misUh v slo rassirjenih kolesnih
is podnebnih vzrokov vse tako praige ali UBivanje v
velicih nogradih gospodaijn dosto v prid biti ne more, ven^
dar noeemo saderžovati nobene sknž^je. Vred.
282
gledat, ter vidlu, da ai ni« y%i k« gojila fljive
amerdelo, in plesaoba ae je |»oMdiltt; eaiaa kteri
eoiad je preveč pteaidir bil, je se alesnjlvo fiirbo
el, veoaar ni JiIA vee amerdtl; neatero grojzdje
si ie pa močno poaioglo, in se malo na igem ples*
nooa pozna.
Ce hoče kdo to poskusiti, in če Ima kaj več
tacega plesnjivega grojzdja, naj vaame majhen ska-
fic, da lakko groiadje va*nj nomaka, in ^a s kak-
šno pernico ali mehko metlico aobro dergne in zmiva;
če pa grojadja ne more v skaiic namočiti, naj ga
8 pomočeno pernico ali metlico zmiva in dergne.
Če pervič vsa plesnoba ne zgine, naj se drugič in
tretjič tako zmiva. Ker pa to delo en človek sa-
motež iesko opravlja, je dobro če bi jih troje bilo,
da eden skafic derži, drugi grojzdje ali terto pri«
pogva, in tretji grojzdje zmiva; tako bo delo hitrej
i>d rok slo. Če bi pa ta voda že preveč gerda bila,
se zna skoz kakšno cunjo precediti, alT pa skoz
droben pesek pretočiti. Če kdo žganja nima, nekaj
ga mora vmes biti, naj vzame hudega jesiha (vri-
ska) ali vina, ker vse te reči plesnobo zatarejo
in odganjajo. — a—
Zgodovinske reču
5. Alt še je duhovna ohlart Solnograikth ikofm
kdaj na Krajnsko stegnila f
Kadar nati zaedoTioarjI od novega vpeljanja ker-
iaoake vtfre na Krajnskem v 8. stoletji pišejo, je njih
beseda tako ebernjena, kakor da bi bili sam! Solno«
graski skofjo za Slovence na jasnem brega Drave
skerbell, in Oflejski patriarhi vse v nemar pošali.
Solno^raskl podskoQe: Modest, Teodorik, Oton in
Ozvald, kteri so svoj sedež v Gospejsveti na Ko-
roškem Imeli, se na ravnost med škofe Krajnsko zemlje,
saj gorenske strani, štejejo.
Tako govori Valvasor, Linhart , tako todi nokterl
novejši pisatelji ; opirajo' se zlasti na besede neimenova-
nega pisatelja od spreobernjenja Oorotanoov (ADooyaias
de convorsione Carantanoraai}, na zivotopise s. Raperta
in s. Vlrgilia (Acta s. Raperti et s. Virfilii apad Sa-
riam et BollandJ, bolj pa še na nektere prejšno pisa-
telje, ktorl so is aoih spisov zajemali.
Ta reč vender potrebaje še daljšega preiskovanja,
ker se Krajnska za tisto ddbo več kakor je treba z Go-
rotanom v eno jemlje ; za politično stran nočem tega rdči,
ampak za eerkveno. Koliko tedaj so Soleograški škofje
in evangeljiki poslanci na Krajnskem imeli opraviti?
Od sv« Raperta, pervega Solnograškega škofa
je v njegovem življenji pisano , |,da je prehodil vso p I a-
ninsko ali snežniško stran (omoem Alpiaram re-
gionem), ter prišel do Goro tonskega kralja, pokte-
rega prošnji jb tisto kraljestvo sproobernil, in s Kristu-
sovim kerstom posvetil; da j^ šel čez visoko goro, ki
se Tar ali Dar (monedoros) tmennje, InTandaloM
ali Vin do m št. er^anj^vll oznanovaf, in veliko sadi do-
segel, ceH^ve fn samostane vstavil'. V teh besedah, ki
so bolj po |:'ovdrniško postatfjene , nI iereceno , kako da^
Iječ da JS djanje svetega moža segto; po vsem je ii-
diti, d)i le do sedanjega Gorotaoa, ker so sicer vi-
soki Tanifci hribje (Taaern) imenovani, ne pa deroča
DravA, ktera je potnika ravno tako pomljiva. V živ-
ljenji sv. Virgilia je dialje pisano , „da po vojvoda Kaj-
timara povabljen sicer ni sam v Oorotan prišel, pa je
poslal podskofa Modesta in več lAtSoikov ž njim; in da
so ti posvetili cerkev Matere božje (v Gospejsveti), drogo
▼ Libarnll (nad fipitalom pri Dravi) in še pri Undrimah
Cmed Gesposveto ia &. Vidom).^ Posneje so bili večkrat
ae dragi mašniki poslani, kterfh dela posebej niso za-
toaSM^vane; sv« Vlrgill« so veader še od nekterih e«i
liev aač6tea pripisaje, aamrei od Volkevea, Beljakm i
dragih. Ia tsih teh besed se na KriDaske ne di nlc sm
dlti, razan kolikor je zemlja po snem dela pod oblast
Gorotanskih vojvodov stala, po dragem pa gorečaos
evangeljskih ozaaaevavcov tadi vsem M meje dežel n
gledala. Pri neimenovanem pisatelji (saj kakor se Dajd<
v bakvah: Borlptores reram beioaram inter ezeerpta «Fo-
annis Aventinl I. tom.) cid vsega tega nI nie dragač ii
bolj na tanko najti. (Konec sledi.)
O zadevah družtva sv« IMohora.
v 45. lista „Novfc<' smo ob priliki, ko je alavzi
odbor Mohorjevega dražtva letni račdn itd« očitno oa-
znaSil, raaodeli svoje mnenje: kako bi se namen dra-
žtva vsled njegovih postav tečniši spolnovati čmh
8lišsli smo od več strani zadovoljnost z našimi predlogi,
zoper njo v vsem se nI nihče oglasil. SIsvno Celovško
vodstvo je vselo v pretres naše mnenje in o tem sledeče
v |,9oUk. prlj.^ razglasilo:
„y 45. in 51. lista ^Movio^ 1. 1. smo pazljive brati
mnenje častitih spisateljev o reči^h dražtva sv. Mohora,
smo amne besede in nasvete primerovali okoljalnam ia
namena tega dražtva, ter sledeče napovedovanje potrebno
ntšli ob oKira dražbenikov, predmeta in obšir-
nostl knjigi
i,Dražbenik sv. Mohora dqbi za svoje pls-
čilo saj toliko knjig, kolikor bi si jih v bi-
kvarnici za te denarje kapiti zamogeK Pre-
deranemo se še rdči, da dražtva komaj lOOdrazbeo/ftvr
ostane , ako rasposlaoe knjige celega leta manj oi let-
nine veljajo. Dražtvo sv. Mohora se Danajskema dražtva
primeriti ne dž, kterega adjo so visoki in bogati gospodi,
kteri dražtveniki bakev ne tirjajo, ker jih v svoj podak
ne berejo; ampak kteri plačilo in k tema še darilo pri-
ložijo v ti namen, da bi se abogema In no omikioema
Ijadstva knjige dober kap prodajale. Dobrotnike nišega
draživa lahko na perstih štejemo. Možje, ki so omi-
kapja in podačenja Ijadstva poklicani, pošljejo i &. BO
kr. namesto 3 fl., ker je za denarje hado, in pro-
sijo, naj bi odbor dražtvene knjige za leto plačAo po-
daril, saj bakve farni bakvaraici slišijo, in
več IjadI bode v njih bralo. Moždm, ki ia svojega
za drage plačujejo, eoacega ravnanja ne očitamo, ven-
dar mislimo , da izgledi dovolj kažejo , da dražbeniki pri
dražtva za malo denarjfi veliko knjig išejo. Kdo bo te-
daj stroške dražtva plačeval, da b6 knjige še boljši kap
Ijadstva prodajo, kakor do sadaj? Kar pa kap draitve-
nlh kojig sv. Mohora sploh zadene, je vender nižeji,
kakor cena knjig Dunajskega dražtva , kar je ^šolski
prijatel^ v čisla 28. t. I. očitno dokasal. Toraj. nam ni
potreba se po izgleda Dunajskega dražtva ravnati.^
^Letošnje število dražbenikov znese 683. Nekteri
pretočenega leta so odstopili javalne zato, ker so za
svojo dnsrje preveč bukev dobili , ampak zato , ker si
nobenih bukev ne bojo knpili. Število kupcev slovenskih
knjig se vidi Is števila dražbenikov. Ljudjtf, ki brati
znajo in knjige kopujejo , so družbeniki ; raean teh je
malo kupcov sa bokve, kar is dohodkov za prodane knjige
dražt;va sodimo. Sedaj in pred vstanovanim društvom
so se le knjige posebno ljubljenih pisateljev potavsentih
prodale, druge pa, ako še tako dober kup ponadene, so
tiskarjem ostale. Slovensko ljudstvo je po številu, pre-
moženju in poželjenjtt po knjigsh za nemškem , in razna
koledarjev nI upati 4000 knjig razprodati. V tukajšni
tiskarnici je knjiga: „Čujte, čujte, kaj žganje
dela!^ na svitlo prišla in 16 kr. velja, vender je le
male Iztisov prodanih^.
^Lansko leto je majkina mervica dražtvenih knjig
— «83 —
sa predaj* mUU , ker je itetrile 4rmibeiiiko¥ veliko bolj
raetle, kakor je Todatvo pričakovalo; ia ker ae jo ved-
atvo atroakoF balo« ki ao knulo atorjeni, pa taiko po-
ravnani, je le po lOOOisUaoTpoakerbelo« Letoaaejihpe
1500 in tudi po 2000 natiskajo; ali bomo vae te knjige
med Ijadotvo opravili , je dvomiti , ker nam takajani bn*
kvarji pripovedajejo, da knpeija gre alabo^.
i^Predmet knji|^ mora biti koriaten daal
in teleaa alovenskega Ijadotva, In odbor ae je
Taelej tradiJ is poalanih rokopiaov nar boljši isbrati, ven-
dar spieatelje navadno ne more vabiti s 40 golil, aa pole,
kakor Danajsko dražtvo atori, tadi ne s 10 goldinarji,
da bi kak predmet izdelovali. Dosibmal bo ae rokopiai
Todatva v Celovec poailjtli , ktero je iz teh ntr bolj ko-
riatne izbralo, Labadskomu kneso-akofo v poterjenje pred-
ložilo in potlej tiskati dalo. Prav in Celovakemn vodstva
Ijabo bi bilo, ako bi drage vodstva iz avojih okrajev pre-
jete rokopise pretresovale in a avojim mnenjem do Ce-
lovakega apremljale. Ali ae bo kedaj to zgodilo je težko
«pati. Skainja je pokazala, da to ne gre, rokopise od
enega meata v drago pošiljati« Lepe In koristne reči se
dajo misliti, ali jih djanako izpe^ati je težko, včasi ne-
niogoče» Ako bi rokopisi od vodstva do vodatva, od od-
bornika do odbornika popotvali, bi leto preteklo, preden
1»i ae en rokopis tiskati mogel^.
^Nase besede niso prazne, česar ae bote prepri-
čali o pervem rokopisa, kterega hoče Gelovaki odbor dm-
gemo odbora v pretres poslati. Vidilo se bo, da nobena
0vojogfaivnost nas v tem ravnanja ne slepi. Ako se pa
nase ravnanje ne veže dobro z dražtvenim zakonikom,
bo morebiti treba neke paragrafe prenareditf.^
^Manj obširne knjige izdajati napravi veči
atreake pri vezanja in razpoaiijanja , kakor izdajanje
ebairnejslh knjig. Kdor si pa knjigo kapiti hoče in za-
nore, bo rajši za deaet tiskanih pdl dvajsetico, kakor
za pet pdl petico plačal. ^Blaže In Nežfca'' je obširna
knjiga , render je v dragic natisnjena. — Zraven tega
je treba pomisliti, da ao' žefje in potrebe alovenskegm
' ijadstva dragačne , kakor nemakega. Ako bi domoljabi
knjige Dooajskega drožtva zastonj prestavljati hotli , bi
ml vender alabo vatreglidražbenlkom, ako bi' jim letake
knjige dajali. Bolj apamo vstreči slovenskema ' dražtva
2 izdajanjem sv. plama, življenja svetnikov, cerkvenih
nagovorov, domače zgodovine, z podačenjem perkmetiS,
izreji otrok iCd., kakorane knjige ao navadno obširne.
Kedar ae dražtva kratki, vender koristni rokopiai pona-
dijo, jih bode gotovo z veseljem sprejelo In med draž-
benike delilo. Močno želimo, da bi dražtvene knjige ▼
reda aledile , in da bi njih zapopadki lepo se vezali ; aH
tega ne bomo dooegli, dokler nima dražtvo 500 gold.
vaako leto v ti namen, da bi pisatelje za rokopise po-
željenega zapopadka visoko plačevalo^.
,,0 dobrokapoem natisa nismo nobenega trnda za-
madili, ker smo na Danaj in v Ljnbljano zavolj tiskarne
eeoo piaali, in se zagotovili, da Leonova tiskarnlca nima
viseje cene od dragih nar nižejih^.
^Celovški odbor namena dražtva samovoljno spre-
nienltl aN clo popačiti nikdar ni mislil, tadi kapitala za
dražtvo nima in ga ne ise. Na konca tega lata bo mo-
inja prazna, knjige sicer per bakvarjth , al j ko pco v malo.
Torej menimo, da je dražtva k dobrema napredovanjo
vse na tem ležeče, da veliko dražbenikpv med kmeti
dteje, da ae med prostim Ijadstvom Ijabezin do branja
in do lepih knjig zbadf'. ' —
Tako se glasi odgovor Celovškega vodstva.
Dokaj dokaj važnega bi imeli omeniti o tem pre-
tresa. Ker se pa slavno vodstvo prepričanega meni, po
oastopljeni poti svoj namen gotovsi in bolji doseči, in ker
Je le ono odgovorno za vspeh dražtva, opastimo daljno
pretreao vanje, ker avejega mnenja nikjer in nikomar ailltl
nočemo in vaak brivec nai^gi apiea. v 4A. llata ^ovfc'
in pa pričajočega odgovora aam l^hko pretehta razoMim
med tim in anim.
Noviiar iz slavenskib kr^jevt
Xq. Iz Ormufka 24. vel serp. Marljivi člutelji
,,Novio" bodo barali , kako to , da tako poredkoflUi dopi^
aajem, — pa kaj, ker nimam poaebnih mičnih novic aazoa*
i^atl, in ponavljati bi%il le imel, kar so nam ,,Novioe^
od več atrani povedale od letoanjifa kadik ar. Toča oaoa.
je ecer rčži in pženice plodno polje na Pesnici ia dčajr*
nici ravno pred žetvijo tako do čiatega potolkla , da» jta*
ostala le prazna alama za koanjo; med Pelenaakom ia
av. Tomažem naae okrajne pa je ae haje razaajala , tako
da je čisto vse v zemljo' zabila. Pa tadi v krajih , kjer.
le|;ega polja ni zadela hada ara, ni pridelk rčži in pše-
nice bogat bil , ker komaj iz a kdp (kdpa ima 3 kopice,
kopica pa 40 snopov) ae je namlatila letos ena drevenka
(vagin); v drazih aredojifa letinah dajč ena kopa eno
drevenko; ni ae tedaj čaditi, da premožni horvaaki n^
jemniki arend svoj celi žitni pridelk mlatičea za majhia
dodajek (depatat) prepaaajo. Ovca In proso bolje obe-
tata, tadi koraza poaebao na viaje ležečlk krajih; po-
aebno lepo pa stoji ajda , poglavoi krožni oad naae oko^
lice. — Vinske gorice niso kaj vesele ; čeravno Latomer-
akih ni cel6 nič, Badgonake pa le tam pa tam toča hoda
zadela, ata ae vendar va-aje prikradila amod in plkec;
tadi tertja. pleanjina ae prikazuje ne le na brajdak temoe
tadi v nekterih nogradih, ktera pa vinorejeoa voodac
prevelicegm atraka no dela. Pomljivo je, da tedi drage
rastljine In drevesa, ki ao prišle v dotike z bolnimi grojzdf,
so prevlečene s tistim plesnjivcom. Grozna nesreča bi
bila za te kraje, ako bi kadaj ta nima obsegla vse nase
gorice, ker one so tako rekoč edine rediteljce naaih kme-
tov, iz kterih živd, davke in drage odrajtvila plačajejo.
Ne vdm, kako bi si reveži pomagali, ako bi jih ta ne-
sreča kadaj hajizaddla, ker — kakor od vsih krajev čiye-
mo — gotovega pomočka ni zoper to aimo. — Sadje ae
letoa gosence večidel pobrale, le tisti ga bojo imeli, ki
ao jih pridno oberali , — zdaj jih zavidno gledajo tlatl^
ki ga* nič nimajo in ao talurat rokd križem deržali, ko
je čas bil, pežreane goate pokončavati. Da bi ae ui
zdaj spametovali!
Med presiči je razsajala nagla amert ; v maraikte-
rem svii^aka je bilo zvečer 4 ali 6 popolnoma zdravlk
zivinčet — drago jatro so našli vse piertve. Med koigi
se je zaplodil smerkelj , ker so gospodarji o amollkah vse
premalo pazljivi.
Tadi Ijadjd v naši celi okolici na atajaraki in ker-
vaški strani zle na neki žolčni merzlici bolehvajo, oa-
volj ktere je tadi pri nas vkvartirani oddelk aionev pfe-
Btavljen bil; k areči prestojijo bolniki brez posebnih zdravil
bolezin.
V Ijadskih šolah Vdlke nedelje in bližnjih dražili
tega dekanata so konedetne preskasnje že doversene.
V primeri z dragimi leti ae ne moremo hvaliti, ker je
letos manj otrok v šolo hodilo, in veliko tdh, ki so ho-
dili, je bilo bolj mlačnih. Tibart ae nočem apasevati v
preiskovanje vzrokov tega. In ne pretresovati opravil
naših učiteljev in katehetov, ampak le očitno žslovaiue
razodeti: da je vedno manj pripravnih ačiteljskih po-
močnikov,— šolskih bukev, posebno abecednic in kate-
kizmov, pa toliko mnogoverstnik, namesto da bi ao
po edinih povsod učilo in tako se učenje učencoro in raz-
laganje učiteljem polajsalo!
15. t m. smo imeK novo maso, ktere opomnem za-
volj izverstno lepe pridige v krepkem domačem jezika,
in zavolj obhajanih slovesnost v milem narodskem zna-
čaju. Da bi mlademu nadepolnemu gospodu duhovnik«.,
dano bilo ae kmalo verniU med avoje rojake 1
— 284 —
A 's Metlike 90. aug. P« udojeai dežju je ne-
M>pile>,bedi Bof« petoMOo, epel etera Trečina, kade
mie. Če knelo ne Nri*<^^^ '^^ ^^ »e be potem ▼eekret
prlmakelo, bedo le tioti kaj ajde pridelali ,- ki ae jo po
paenicise« ali rMiič« valje „ea ierpom^ eejali. To oko-
lice neereea ree it tri leta aaporedoma hndo etieka:
f redlanekim toča , lani ensa , letee pa meča in eaia. Ako
oe bi bili dobili Ijadjd teb krajev go eeeareki miloati to-
liko tiete^a la ▼ojsko pripraTljenofa laakeira psena (rajža)
in dvopdka (enhara), bi jih bilo jrotovo veliko ed ^lada
pemerlo. Z Toeeljem Vam poročam, da ae ei občine okoli
Metlike, odkar ae evobodoejee, poglavitne občinekepete
se lepe popravile in da vodno ekerbd, da lepi, ravni In
gladki oatajajo. Vinačeki (vinokapci), ki nieo bili poprej
neben korak brec atraha la vos in na banjke (eod ■
vinom} bede poalej v Draačiče, Rdpico, na Ker-
mačino, v Vinemer, Vidoaiče itd«, kodarnajboljaa
vina te^ kraja raateje , lep pet imeli. Lepi poti 90 ree
pol bogaatva dežele. Čemu ti je dobro blago (reba)|
dobri pridelki , ako ne mere nibče ■ vosom do njih ? Ne-
mara, da maraiktero občine le save^o alabih njenih po-
tov rovačina tare. |,Novice^ ae se tolikrat priporočale
pete popravljati ; ali mlalim , da ne bo na akodo , to pripe-
recevanje ponavljati. Zgornje pohvale pa ni vreden neki
pet nad vede, ki v meato aega, po literem Ijndjd
pegeatoma hodijo, ki je pa take sanemarjen, da bi
ai utegnil človek peaebne ponoči na njem ne le noge, am-
pak tudi vrat ulomiti. — Novo cerkev pod Hraatom
pridne sidaje.
1% Toplic na Dolenskem 27. augusta. —f—
Dance vam bom čudno prigodbo povedal. Nek kmetova-
vec is R Ib n i k a , Čermoaniake fire, kupi menda na pred-
cadojem Metliakcm aomnju vola, ter ga pelje v svojo
gorato domačijo, in med drugo goved na paao apusti.
Volek, nepoznane cede ae ne vajen, aesmed nje sgnbi,
in saide aamai med akalovje kake pel ure od vasi. Ali
tukaj ga neoreea vlod. Kača ga piči, ter strup tako
hitro prevsame, da ne more več dalje, in na mestu ob-
lesf. Ko vola s drugo čedo domu ni, ga iačejo in iačejo,
ter še le tretji dan najdejo, — najdejo mertvega In se v
smradu. Jamo lakopljejo, vola va-njo savald , in s semljo
sesujejo. Silno velik medved pa merbovino ovoha, ter
pride, jo iskoplje, in ae pogoati. AH slabo mu je za-
leglo neznano gostovanje. Seljanl ga najdejo kake dof
sa tem ategnjenega 200 korakov od vola. Pa tudi nje-
govo meso al je bilo aosebno aladko. Zasledfvse ga ane-
dene lesice, ae priplazijo, ter do dobrega oglojej o med-
vedove kosti. Komaj parklji jim se ostanejo in nekaj
opersja. Toda ne verjamem, da bi bile petd zdrave od-
nesle. Menda jim nI boljša pela , kot lakomnemu med-
vedinu. 19. dan t. m. gred6 žandarji ogledovat to čudno
prikazen. Jo ogledajo, in po tem vel^ brinovih vej in
druzega okleačja na merbovino nametati , in germado sa-
Bgati , da bi kužni puh kake bolezni ne apočel in daljne
nesreče ne včinil. Nekteri pripovedujejo, da so kmetje
tudi kačo sasledili in mertvo salezli tikraj vola med pc-
covjem. Morda jo je vol, ako ga je rea travo mullv-
aegu na jezik pičila, hipoma med zobe vjel, tersmertno
ranil? Ako se poterdi, da je tudi kača mertva, je to
sarea čudni primerljej , . kakoraen ae menda davno že
dogodil ni!
Od kar sim vam zadnjikrat pisal, se je jela že
apet krompirja navadna gnjilisa prijemati, in krompir
je sdaj dvojnemu sovražniku v pesteh; od jedoe »tranf
gra červ razjeda, od druge pa gnjilina mori! — Že ne-
koliko dnf ogledujemo tudi pri nas repato svezdona
večernen^ nebu. Jo sagledati , so lahkoverni Ijudj^ kar
hitro arečo napovedovali, vražarji'«pa nesrečo prerokovali.
1% Ljubljane. Ker grd letožnje iolsko leto
učence podkevijeke in živinozdravalske učilnice v Ljubi,
a tem mescem h koncu, bojo očitne preekuaiijc
Imenovani učilnici od 10. do 12. , od 3. do 6. ure is 1
dečihtaukov: 5. dan tega mesca is rastlinoznan a t
— 9. t. m. is podkovatva, — 12. t. m. is rasi
leaovanja živinakega trupla in snanatva njegovih o p i
vil v sdrnvem atanu , — 15. t. m. is aposnovanj« I
lesin in snanatva sdravil, — 19. t. m. is os d ra
Ijanja bolesin unaojih In notranjih, — 22. t. n>.
natorosnanatvn domače živine, živinoreje,
snanatva unanjih oblik. In porodosnanatva,
26. t. m. is ogledovanja klavne živine in meaa, in
aodniakega živinoalovja. Preakuanje za kova
is djanakega podkovatva na kovačnici se pričodS. se
1% J^ubljane, Ljubljančanje se ne pomnijo tacei
amradd , kakor ga vživamo sedaj dan na dan že vec te
nov, kadar se dim is gorečega mahd (močvirja^ č
mesto vleže. Veliko so je že govorilo, kake bi se d«
ta nadloga sa mesto odpraviti. Če se že le mah žgi
mora (kar pa se ni akos in akos dognano), naj bi
aaj krajai čas določil sa to, da bi nas ne dnail tal
dolgo! — V današnjih Dunajskih vrednih novinab ber
me, da pridegosp. Janes Kersnik, sedaj c. k. okraj
adjunkt v Senožečah, sa c. k. kresijskega komiearja
Vojvodino aerbako.
Novičar iz fflDogih kn^jevt
Sliši ae, da je is lael-a dosel c. k. ministorstvoi
cesarski ukas, naj ae dela sa novo uredbo politič
nih gospčak tako poapeaije, da bojo že do 1. ok(o
bra dogotovljene. ^^ Govori ae, da misli vlada naprav
atranakih želesnic, ki ae aklepajo s velicimi želez
nimi ceatami, prepueati privatnim sapočetnlkoi
ali družbam na delnice ali akcie. — Deželna ko
miaija sa odveso somljia na Tiroljakem je dodelali
svoje opravila. — Za veliki tabor blizo Olonaca m
Marakem, ki ae bo začel 15. dan tega meaca in konča
konec meaca , ae delajo že obširne priprave ; raiprestiral
ae bo akor na miljo delječ; za konje topništva in fcooji-
kov je več tisuč novega jermenovja in sediovjk naroče-
nih; sa vojake ee bo vsak dsn potrebovalo IdO centoi
meaa, kterega ceno je ondasnje okrajno poglavarstvo do-
ločilo, da ne smd višji biti kakor po 11 kraje. funt. —
Ropata s vesda bo , kakor sdej svemo , v nedeljo , 4. dti
t. m. sginila apred naših oči. -> 24. pretek, mesca j
huda ura po velikem delu Češkega veliko akodo atorili
— Unidan amo povedali od nekega fanta na Češkem , I
je 18 let za dekič veljal; na dalje svi^mo zdej, da j
tlato dekle aamo prišlo k okrajnemu poglavarju in rekl<
da ni dekle, ampak fant in da hoče soldat biti; nadaljn
preiskovanje ae je pokazalo, da tisto dekle se dv^ sesti
ima, eno 24, drugo 13 let staro, ki ate ob rojstvu 1
po zmoti babice sa dekleti spoznane bilo , sdej se pa vid
da ao vai fantje. — Sultan je s sahvalo poalal enmal
popravljeni Dunajski predlog cesarju na Dunaj: m
ga posije rusovskemu čaru v Petrograd; po tem ti
kom bo preteklo že nekaj dni, preden bo oklep vsegi
Rusi bojo javalne tešimo sapustili knežje. — V Semen
drii so vjeli popotnika, ki je imel dokaj natisnjcDih pisei
pri sebi, ki hujskajo Serbe soper njih kneza in tursk
Slovane zoper sultana; peljali so ga v tabor k Omei
pasatu. — Že napovedana zenitov knesa Černogoi
skega bo zavolj političnih vzrokov zaostala. — Sv. oc
papež je poslal vojvoifu Brabantskemu košček Kristuse
vih jaslic v spominek.
Dana^i^jemn lista
je dodana 9. pdla ^občne sgodoTiue^.
Natiakar in saložnik Jožef Blaznih v Lfublfani.
kmetijskih, obertnijskih in naroMihreči.
Odgovorni vrednik Dr« Jfanes Blelnels.
iVelJi^o s« celo leto po poeti
i fl. , Bcer 3 fl. , I* pol leta|
2fl. po po6ti,8cer 1 fl.dOkr. j
Tečaj XL
V sredo 7. septembra 1853.
IJMt 72.
Popis ^ kako delajo hrašovc ali jabelčolk
v Šent' Jurski far i Savinske doline na Šla-
jarskem.
Sadja (voča) tukaj v koritih ne tolčejo s tol-
ekami, kakor je sploh po svetu navada, ampak imajo
f osebno hvalevredno pripravo , s ktero gre delo ve-
iko hitrejši od rok.
Sadje se namreč tako mucka, da v nekoliko
krivem, dva sežnja ali se več dolgem koritu se
mlinski kamen po koncu semtertje poriva. Tride-
set pavcov ali sežinj visoki kamen je blizo tri se-
žnje dolgemu vitlu ali valcu (Wellbaum) pri koncu
nataknj^. Drugi konec valca je močnemu stebru
na tako vižo prikljenjen, da se vale z mlinskim kam-
nom obračati da« Korito je toliko prostorno , da se
kamen valivsi stene ne dotikuje ; na koncih korito
ni v nagel ali ojster kot, ampak v breg na kroglo
izsekano, da kamen v konec ne buta, ampak se v
klanec potaka, in sam spet nazaj zavali.
Na vsaki strani valca za kamnom en človek
stoji, ki z eno roko kamen poriva, z drugo roko
£a z lično lopatico ali« s palico sad pod kamen ravna,
[amen sme na kraji kroglo aJi voglato obsekan biti,
sploh jih imajo s kroglim robom.
S tako rabo dva človeka brez posebnega truda
v dveh urah in se poprej sadja za polenak jabelč-
nika alih rušovca namučkata ; se ve, da tepek hitrej
ko drobninc ali lešnač.
^ Dovolj je , če imajo le nekteri kmeti take ma-
stne, h kterim drugi svoje sadje vozijo in za maj-
hino plačo v kratkem pijačo dobijo.
Samo po sebi se razume, da popisana raba
je namest tolkanja , in da mora zmučkano sad|e še
v navadno tiskavnico (preso) priti, iz ktere se le
mošt teče. H- -k.
Kam naj se vsjgs^o sadne drev^sa^ in ktere
plemena niy se izberejo.
0>*lje.)
Kadar se svet prekopuje za vsajo sadnega
drevja, naj se (o delo marljivo opravlja; vsaka gruča
ali kepa razpokane zemlje naj se , kar koli je moč
raztolce, vsaka debela korenina naj je od plevela
ali kakošnega drevesa, in vsak veči kamen naj se
verze na stran, in jama naj se lepo poravnd.
Je svet spodej pesen ali kamnit ^ ali če je ena
lega zemlje bolji, druga slabji, vselej je pripreko-
povanja tako ravnati, da malopridna plast ali lega
pride zgor, da se bo sčasoma zboljsala, korenine
drevesa pa pridejo spod koj na boljši zemljo , na
kteri ima za ves čas obstati.
Če veliko sveta ali velik prostor hočemo s
prekopanjem (rajolanjem} v sadni vert prenarediti,
se to delo tako opravi^ da se od enega konca zem-
Ijiša po dolgem ali širokem skoplje pervi graben d
do 4 čevlje globok, iz kterega se zemlja na vu-
nanjo stran zmeče; je pervi graben narejen, se
skoplje vštric njega drugi, in tako naprej po ce-
lem zemljisu; izkopana zemlja se pretresa in od-
bora se veči kamnje; zasipa se porodoma drugi gra-
ben z zemljo tretjega, tretji s zemljo četertega in
tako naprej ^ zadnji graben se zasuje z zemljo per«
vega. Gledati pa je pri tem kopanju in zasipanju,
da se izkopljejo grabni povsod enako globoki in se
tudi povsod enako in lepo zasujejo , da se pozneje
zemlja nikjer ne vdira.
Je tako prekopana zemlja zlo slaba, ali če je
že poprej na tem mestu hiraioče drevje stalo, naj
se se le čez 2 leti potem vert na tem mestu na-
pravi, berž po prekopanju pa zemljišč dobro po-^
gnoji, in skoz dve poletji krompir ali repa na to
zemljiše sadi in pridno obdeluje. Drugo leto v je-
seni naj se sadi drevje.
Le če zemljiše ni m okretno ali če zemlja
ni preslaba, naj se kmetova vec loti take prena-
redbe, sicer pa ne, ker bi stroški na mokrem ali
na prepešenem svetu preveliki bili, da bi se tako
zemljiše zboljšalo.
Komur bi pa pri vsem tem za stroške ne bilo,
da bi se vendarle hotel podstopiti na omenjenih zem-
Ijiših zboljšanja, naj takole ravna:
Prepešena zemlja se mora s teško zemljo,
z ilovco ali navadno travniško zemljo in s cestnim
blatom pomešati.
Z mokrim zemljišem je pa še več opraviti«
Zvediti je tukaj vpervo: od kod močirnost^ pride,
ali ker zemljiše prenisko leži, da se deževnica
steka in odte*kati ne more , — ali da se voda izceja
iz podzemeljskih studencev.
Ako je lega zemljiša preniska. se morajo glo-
bine zasuti in svet vzdigniti. — ali če bi to mo-
goče ne bilo, se morajo voaotoki (grabni za od-
tok) napraviti, in scer tako po legi z«^mljiša, da
se iz več manjših grabnov odteka voda v veliki
f;raben, kteri potem vso nabrano vodo odpeljuje.
z grabnov izkopana zemlja se razdeli po zemljisu,
in če je treba, se je še več od drugod navozi.
Če pa zemljiše nima na nobeni strani odtoka,
si zamore kmetovavec še tako pomagati, da si v
enem kotu velik graben kakor za bajer napravi , v
kterega se napeljejo vsi drugi grabni.
— 286 -
So pa na BemlJiM podsemeljaki studenci, ki
nocirni svet delajo, ni likakor mogoče gapre-
narediti ea sadjorejo pripravnega, tudi % drienažo
ae ne d& v tadh okoljsinah M priaillti; drevesa na
tem sveta ne Mo nikdar idrave in terpežne.
(D4J« •loif).
Jezikostovni (HigovorL
,^Sh$pnik^ in ^tkutnik^^ oboje med Slovencu
Ko aim v 64. Iitta ^Novic^ odgovor ^osp. Ka-
peli o*ta goop. Kobeta bral, oe mi je prec dozdevalo,
da lamta v poglavitni reci oba gospoda prav, -^ da je
stiial ti v SemiskI okolici in v Račetni vaoi Čemomilj-.
oko ^3 fare (pa na dalje od Čeroomlja proti Soaiičn)
govoriti i^skutnik^ (prav po Seniski skjatoik ali
• kotnik), nni pa v Cernomiljoki io Motliški
okoli nikoli ^8kutnik^ ampak ^aknpnlk«. Tega aim
00 ros takole prepričal.
Probravsl v 68. listo drogi precdj ootri odgovor
popraoam — ravno v Metliki prebivajo — berž svojo v
Rossvnieak bliso Metlike rojeno mater, je II ji soana
beseda ^skotnik'. Odgovorila mi je, da nt. ^Kaj pa
sknpnikf^ — ^^To se ina. Skapnik je odraičen fant,
kterega sakonski Jjadjo, ki nimajo svoje dece, es sina
viamejo, ma svoje premoženje dajo in ga oženijo, po-
tem do smerti sknp pivijo. Majkenemo detet« , ki ga
na. svojo vsamejo, pravijo rojenec, rejenka.
Berž potem grom In vprašam svnnaj deklo is Lesca
bliso Metliko doma. Tadi ona ni nM vodila od skut-
nika, skupnik pa ji je bil dobro snan. 6e veliko dro-
gib is Metliško fare mi je odgovarjalo na mojo {spraše-
vanje raslocno ^skupnik'' no „8 kotnik^. Neki kmet
is Slsmse vosi ml je kskor mati moja bres mojega na«
giba besedo ^skapoik^ tako raslagal , ker potem tak faot
s tistimi ljudmi skup žIvL Kmalo po tem pride v kise
neki kmet is Dola (tudi Mieo Metlike). Tudi njemu nI
bila beseda skutoik snaoa, dobro pa skupolk. Sk up-
nika mi jo poterdlla tudi neka Černomaljka, oi
skutnika nI pa, je djsla, se nikdsr slišala. K sreS
so bili pri sossdu sidsrji Is Semiča doma. Skočim in po-
prsasm vedičen enega izmed njih: ^Bres samere, ali
vam je snana beeeda j^skntolk^ ? Semičar nolčf. — Rekii
jo moram po Semiski naviti, ne mara, da bo potlej ve-
dli, vprašam na dalje: Kaj pa^ekOtolk?^ Semičarod-
maje s glavo. Že aim se sa g. Kobeta bal. Gavpra-
mun, jo II pa že slišal besede skupnik sli skSpnik.
Že BMŽ odmojujo, kar so mu uteoo domača hči (Motll-
čanka), rekoč: Ali ne <mtot to jo Uk fant, ki ga kdo
k sobi aa sina... . A, skAtniki, skiltoiki fin plnr.
namoBo), se oglasi sdaj Semioar. — Kakor aalasc pri-
nese kmslo potem neki Cerovčsn Semisko fare k nam
hrusek na prodaj ponujat Tudi on ni nič vodil od sk up-
nika, sktttniki (spet lo plur. num.) so mu pa bili
dobro soani. — Oosp. Rs bič, kaplan Metliški, mi jo
pa pravil, da jo več ljudi tudi ia Semisko &re sastian
tega vprašal, ki so djsli tudi rssločno ^ekupnik^ ne
,yskutnik^. Gosp. Teran, kaplan fare Podzemeljske, je
pisal gosp. Rs biču — pismo sim tudi jss bral ^, ta-
kole: ^Povsod v Dssej fsrl se prav razločno veli^iskup-
nlk^, tako tudf v fari Adiesički, nič manj veld I liližnjt
Horvati (za diiljne «— piše gosp. Teran — mi ni snano)
le skupnik. Tega sim se na lastna usosa velikrat (po-
sebno 19. junfia t, 1. na proščenju -- žegoanjo — v
Oribljab pri sv. Vidu) prepričal.«
Tudi meni je odgovoril Horvat iz BobQaric(%urd
od MoCHke) raslocno: ^skupnik, no skutnik^.
*) HeMa je ime Černomelj, pa pravgo Černomiljski, P^
ne Cernomeljfiki. Pis. i
Is tega vidimo, da je ros, da jo elieal «r. ii
v (moaavasl^ kr^h govoriU lo skutaik, ir. Kmp.
H V MsUIoki in Ceraomiljokl okoikii nikdar drm
kot ok upnik, da imata tedaj v tej reči oba prmv,
da g. Kopello-tu oi treba skapaika preklical
Cidoo jo pa, da niaobeden slišal obojega, ali mog
je. Ako bi bil mene kdo pred nekoliko dnevi rpra
oim 11 io beaodo skupnik klerikral v MoUlki eli&al
bO moral rlči, da olsim. Zdej sim Jo pa. Is te^a
vidi , ds ne Brni nihče rsbe kake besede v kterem kr
terdovratno tajiti, sate ker je nI endi on slišal. Pop
sevati jo treba. Vni ijudj^ vso snajo. VeUkm j# Me
eanov, ki niso tudi besedo „skupnik^ nikdar čaU. \
like starih čistoslovonskih besed so je le v paaame
nih hiash ohranilo.
Vernimose spet k skupniku in skutnika. S
saii mao, da beli Krojači obojo govori Vsak bo aaai
Kdaj vprašal: K ter a l^eseda je pa bolja? — Po m«
misli UsU, kters se nahaja v. tokom pomena v oUrosl^
vensčini ali v večini drugih naročij slovaoekik. Kar t
meno tiče, nisim našel ne ^skutnika*' ne pskupnika^ c
v staroslovensčini, ne v slovnikih slovanskih nareči>, ki
liker jih imam pri roki. O priliki bom iakal se ^e dro
glh bnkvah in poprasevai tudi drugo Slovase. Prosim
da bi bila volja tudi drogib gospodov , pomngsU' mi, jo di
bi hotel, kteri pervi kaj ttcega najde, tista si. vredof-
stvu Novic oznaniti.
Pa so (po DUsU g. Kobeta) morebiti oAriL»*^«r
nega fantanai/kut (na naročje) de vali, kskor devaji
Poljanci kolenčlča (okoli Metlike ,,oakoleooe^) noveitf
na kolena, to je le morebiti, to al so dognsni.
Dognano bi bilo, ako bi kje verjeten popis tako navade
našli alt verjetno ustno isročilo slišali. — Vsiiko veijet-
nojss je ispeljsva od gSkup^.
Pravdo bi tudi tisti dognal, kdor pervi ktoro sploh
Koano besedo razglasi, v kteri Šemičarji naaoito p
očitno napačno glas t rabijo, ali pa da Metlicani vkter/
anani besedi nameato t očitno napačno glas p iisevar-
jajo, kakor nokteri Slovenci glas t s glasom iS; itae-
igevajo, na priliko: Anale, Maka, /čeden, samesU:
tnalo, tlaka, teden itd. Tukaj moram po pravici pove-
dati, da Slovenci Metliške, Gernomiljsko inPsdsomelj-
oke fare (rasun malo krajev) vso besede tako raslsčno
isgovarjsjo, kakor jih pišemo. Semičarji pa sMČoe sa-
vijaio in soglasnikov prav razločno ne Ugovarjaja. Pa
bron namere sicer poste vsul sosedje! — Bodi ti pa be-
Ijs kters koli, v spisih bo treba skupnikom aadMvki
(— ) pristovljati skutniko, --skutaikum pa skup-
ni ko, ako bomo hoteli, da naa bodo vsi Slovenci CsU
vsaj vsi beli Krajnct) razumeli.
No mara pa, da ato res obe besedi enako dobri
tudi po jezikoananskih postavah. Po Miklosičevea
^ezio. ling. slov. vet. dJalooti^ pomeni namreč akul
sinus, iifflbria, — skutati «) pa componere (ekiadati,
zlagati, zdevati, skup devati). Pomen zadojih besed
bi se vjemal tudi s pomenom „skupnik^ In tako bi
bilaaiega med skatnifel In skupnikt. Toda si s9
upam tega se za terdne r^či. V nobeni reči se človek
toke lahko ne prenagli, kot v Izpelja vanju besed. Po
daljnem prebiranju in promiaijevanju vidi, kako se je
zmotil.
Zdaj pa naj tudi povjm, zakaj sU Šeničarja le
v visebroju (In pl^r. numero) govorila. Zato ker si mi-
slijo skutniks In ženo njegovo, kters je preti tt-
kfm storisem ž njim v enski rssmeri. Prsvijo: .Zato,
ker nima svojih otrok, bo skutnike vzol^ Zakaj no
govore v ukih primerlejih v dveh roju (in dsaii) bo
vodil vsak, kteri se je količkaj a slovensko slovnico
pečnL J. NaviatiL
) II po sUroBioveAfiki - ojf (oh),
Pii.
— as? —
S
Zgodovinske reči.
s. AU te je duhovna oblast Solno^aikih škofov
Kdaj na Krajnsko stegnila f
(Konec)
Kako diljo« p« d« je djaige Solnograike^a škof«
Amonm BefU, 00 aa Uako eposoi i« besed oeimene-
▼anei^ piMteijat ae kiere ee ja de adaj preiaale irle*
dala. aCakaJ eUji taka aaaoanevaoo: ^Pipin , eio Kariaa
Velieaira, ja sel t leta 796 ekosi del deloje Paooaia
mama Naaiderakeffa jesera reke Eabe do Drave C*d
iacvm Peb'sae, et flmaea Hrabba nsgae ad Drovam fla-
▼isn3, io je eetaajka Slevencov in Haaov AraoM, Sel-
ooj^raaAcen« ekefa larečil, jih v v^rt podaeiti^. Da^e
apat: ^V leta 798 je Kavi akasal ArnoD«, iti ▼ elraol
SlovancaT, io tisto deželo v nasI veri preskerbeti. Tea-
darik ja bil ▼ akafe poevečeo, ktere|:a sta Arae eam ia
▼ajvada Oereld v Slovenio (Sclaviniain) pripeljala » io
mu kakar ekofa aročila Uato stran Geretaocov in ajih
maja na severnem bre^a Drave (ab eccidentali
parta 'Dcave llaminis), dokler da se Drava v Deaave
sliia^« M (•b besed je eekno, da Selno|:raski skef
nI aagal. na jažni breji; Drave, se na Kore-
ikam ia *6tajerakem oe, manj se na Krajo-
0kana^ B te« ni rečeno, da ni nikdar nobea Selm*
i^raak masnik Drave prestopil, ampak le to, kaj da ja
upi oh veljalo. Todi med cerkvami, ktere so daiia v
tlatina apisa imenovane, nobena kolikor ae da raaleeiti,
na aadeva na Krajnske, ampak le na Koroško ia Š4a-
javako, ia aicer onstran Drave.
Kar pa aadene Og^lejske patriarhe, ae Val<-
vasor povj is sprieevanja Si^ronijeveg^a (C. Si^oDiaslib.
2. de re^e iCaliae), da si je patriarh Janez 11. leta
^70 prisadeval aa spreobemjenjo 9fovencov; dalje 1:0-
vori od sv. Pavlina, da ma je Alkoin, oceni in slo-
veči mož na dvora Karloa Velieefa, v listo od leta
795 prii^ovarjal, si ca pobožno dalo med Slo-
venci priiadevati, ravno tako, kakor je v leto 798
todi Aroonn, Solnecraskemo nadškofa, priparočeval. Od
iisten^a lista, kteri je 119 med Alkoinoviod, todi žK
Robeis v spominkih O^^lejake cerkve pripevedoje; ara-
ven se pristavi is življenja sv. PavUoa pri Ferraril (Fer-
rarias in caUlofo Sanctorom ItaNae), da se je tadi aa
ozoano vanje sv. evao|re1Hi trodil, s kterim je Ijodstvo
v Gorotana in bližnje narode k vtfri v Kristosa
pripeljal.
Te sprieevanja so zadosti očitoe, dasiravno bi si
prijatel a^odovine se kaj bolj posebnega najti želel, kaj
da se je na jožnem brofo Drava, alastl na Krajnskem
aa sveto vdre fadila.
Po vsem tem se da skleniti, kaj da je aadeval
prepir med O^rlejskim patriarhom Ursom ia Sol-
no^raskim nadškofom Araonom, ktevega ja cesar
Kari leto 811 raalocil. Ni btlo namreč praianja, ali
ima SfilnejTaskf nadškof na jožnem Dravskem bregrokaj
dobovne oblasti; ampak to: ali ni oblast Oglejskih pa-
triarhov na severnem brega pnhrateoa , kjer so jo nek-
danji čas Imeff. Cesar, kteri Solnogračanem ni hotel
jemati, kar jim je bil že aročil, je raasodn, da naj
Drava meja škof j eatane. p. Hiclnger.^
iatis. Prodajala aa be U^ knjiga pa edbamiklh tega
drožtva todi po vsih mestih, kjer eo odboroiki drožtva.
. * Miafetevetva aka ja napravilo abirke vsIh ačealii
kikjig ad časov Marle Teresie ^ naie dobe*
* Gosp, Skfivan prestovlja po naročilo ministerstva
aka ,.Močnlkovo aritmetiko aa dragi red nižji
realke'' v češko.
^ Odbor galisko-raske matice je imel 4. aogosta
sejo, v kterej je bilo sklenjeno ^m elit ve nnik^ v300O
iatisih isdatl. Naprosil se je todi gosp. Galka, da bi
spisal zgodovino bibliško za normalna šole. Poalednjič
ae je posvetovalo o tem, na kak način da bi se zgodo-
vina galiske zemlje izdala. Gospod predsednik Kozem-
aky je naznanil, da je nek od galisko-roske matice ob-
Ijobil , darilo dati za spis tocega obsežka v narodnem
jeziko, ki bi potrebam sedanjega časa zadostil. Posled-
njič je bila sodtavljeoa komisija za to opravilo, v ktera
ao bili zvoljeni: Janovsky, Venkovsky, Kolčicky ioŽo-.
kovsky.
^ Ministerstvo aka ja dalo apioati aa rosinska na-
rodne Bola sUbikar in pervi del berila. Slabikar je bil
aostovljen po spiritoalo Lvovekega seoMolača Kolči-
C k e m , In pervi del berila po gospodo dekana Dobra«skom.
^ V Varaavl je gosp, Peiojanski aa tlskpeipraf-
vil poljsko delo pod naslovom: „Oplaania Usdw (gojzdev)
krdleetwa pelskiago i zachodnieh gobernij cesarstva re*
eyjskiega, ped wzgledem hiatoryczoym , sUtystyczny0
i gespodarczym^. To de&o se bo v štirih zvezkih Izdala.
^ V Vilnl jo ravno v tieka pvastova Stdckhardova
kemije: „dkola lačby'^.
* Lodovik Zejszner , profesor v Krekovem, bo izdal
evoje po razoih časopisih raztresene izdelke slovstvene.
^ Ilirska slovnica gosp. prof. Babokichi, ki bo ob-
segla 15 do 16 pol bo se pred početkom prihodnjega
. iolskega leto na svitlo prišla.
^ Gosp. Kaeser, hnjigotiskar je iadal na svoje stro-
ške češko i nemško presUvo Franklinovega apisa: ^Ce-
ita k bogastva^.
^ Roško ioienitno delo : »Opita ebeesravnitolnoj gram-
matiki roakago jaaika^ se že v drogo tiska.
Slovanski popotnili.
^ Draatvo sv. Mohora aacoanja, da eo premilost-
Ijiai Lavantiaski koezeskaf, g. Slomšek, v svoje^ ne-
eiiaocaf|f debreti sklenilf: ^živijenje svetnikov^ na svoje
atraika fzdatf in drožtvo sv. Mohora toliko fztlsov Ezro-
^Iti, kolikor je treba, da vsak drožtveaik an lat Is
4ob(. Do mesca oktobra t. 1. pride L polletje ad Jciv-
lenja svetnikov^ na sviUo, io veak drožtvenik deb< atoj
Slovensko slovstvo.
jyŽaanju shv6! vojsko!^ Na svUh dal duhoven
Ljuiiiamke škofije ; fuUisnil J. R. Mike v Lju^
bVam t85S.
„Zganje, ktoro so Arabci pred 889 leti neacočna
m$itkf je skoz celih 600 let v iekarijah v veroti etra-
pav dobra zaklenjena bilo^ — pravi gosp. pisatelf teb
hakvic v predgovora. „Pred SOO leti je ta etrap la
avejiga zapora pobegnil ter dolge ae ekrivaj In na tihim
Ijoddm škode delal. Še le pred kakimi 80 leti je očitoe
med ^dmi razaajati zaeel , ai^ hoje v zgoroji Ameriki,
na Irakem io peaoeje todi v zgori^i Šlezii in od teh kra-
jev je todi drage biiii^e dežeU s evoje stroponico pre-
mrefUl, in zdaj todi nase domače"^. — Treba so todaj^
da se Uadetvo bokve v roke podajajo, v kterih je s pre-
pričljive besedo škodljivost nezmerne pijače žgaaja ia
pimv pa deamča razlaga. Čaatitlmo gosp. Jaaaaa
Val č i 00 gr4 hvala, da je abeje te prav dobro aadal,
ia živo priperoeigo to kniižieo vsim, ki aev stana
>a vpeljati med Ijadstva, razodeneoe Io Iskrena
žeQe; ai|j bi lepi pedoki ae eatoU glaei vpijočega vp»-
iavi, kakor ee žalibegl oelail aaaki pedaki hvale vredaa
knjižiae „Čajte, aajte! kaj žganje delal^ Natis bakvia
ja ličen In vse hvale wadlik DabLva se pri bakvoveam
g. Kremžarja pa 16 kraje. .
— 286 -
So pa na Bemljtim podsemeljaki studenci, ki
BocirnI svet delajo, li likakor mogoče gapre-
narediti za sadjorejo pripravnega, tudi i drifiDažo
se ne d& v tada dcoljsinah M priaUiti; drevesa na
tem sveta ne kojo nikdar sdrave in terpežae.
(D4J« bMI).
Jezikostovni (HigovorL
j,8ki$pnikf^ in ^thUnik^y oboje med Slovencu
Ko sim v 64. lista ^^Novic^ od|^vor crosp. Ka-
pello-U ffoop. Kobeta bral, «0 ml je prec dosdevalo,
da Imata v poglavitni reži oba irospoda prav, — da je
ollial ti v SoBiiki okolici In v Racotoi vasi Cernomilj-
•ko ^) faro (pa na daljo od Čornomlja proti Somičn)
govoriti ^skntnik' (prsv po Somlakl skjntnik ali
oktttnik), nni pa v Cernomiljski io Motliskl
•koli nikoli ^8kntnik^ ampak ^skapnik^. To|ra olm
•o ros takole prepričal
ProbravBi v 68. list« drogi proedj ostri odgovor
popraiam — ravno v MsUiki prebUsje — berž svojo v
Rosavnioah bliso Metliko rojeno motor, jo li ji anana
beseda -okntnlk^ Odgovorila mi Je, da nt. »Kaj pa
•knpnikr^ — ^^To se sna. Sknpnik je odrosčon fant,
kteroga sakonski Ijndjo, ki nimojo srojo dece, sa sina
vnamejo, ma svojo premoženje dajo in gti oženijo, po-
tem do amertl oknp f ivijo. Majkenemn detetu , ki ga
na. svoje vzamejo, pravijo rojonec, rejenka.
Bori potem grem In vprašam svnnaj deklo Is Lesča
bliso Metlike doma. Tndi ona ni nič vodila od sknt-
nika, oknpoik pa ji je bil dobro nnan. 6e veliko dru-
gih Is Metliško faro ml je od|;ovaijalo na moje Isprase-
vanjo maločno ^sknpnik* ne „skntnik^. Neki kmet
is Slamne vasi mi je kakor mati moja bres moje^ra na«
giba bosedo ^skupoik'' tako raslsf al , ker potom tak fant
0 tistimi ljudmi skup sivi. Kmalo po tem pride v kise
nski kmet is Dola (tudi blieo Metlike). Tudi njemu nI
bila beseda ekutnik snana, dobro pa skupnik. Skup*
nika ml jo poterdlla tudi neka Černomaljka, oi
skutnika ni pa, je djala, se nikdar slišala. K sreS
so bili pri sosedu sidarji is Semiča doma. Skočim io po«
prasam vedičen enega Ismed njih: „BroB samere, ali
vam je snana beseda j^skutnik^ ? Semlear aiolčf. — Rekii
jo moram po Semlski naviti, ne mara, da bo potlej ve*
dil, vprašam na dalje: Kaj pa ^skUtnlk?^ Semičarod*
maje s flavo. Že sim se sa g. Kobeta bal. Gavpra-
mun, je li pa io olioal besedo skupnik ali skttpnik.
Že mos odmojujo, kar so mu uteoe domača hči CMotU-
čanka), rekoč: Ali ne iestot to jo Uk fant, ki gu kdo
k ooU mi ^aa..*. A, skfttniki, skiltolki Oa pinr.
nameco), oe oe;losi sdaj Ssmičar. — Kakor aalasč pri-
naša kmalo potem neki Corovčan Semiske faro k nam
krusek na vrod^ ponujat Tudi on ni nič vodil od sk up-
nika, sJiatniki C^pot Io plur. nnoiO *^ ^^ P* ^^^
dobro soaoi. — Oosp. Rabič, kaplan Metliški^ mi jo
pa pravil, da jo več ljudi tudi is Semlsfco £are aastian
legh vprašal, ki so djali tndi rasločno ^skupnik^ ne
^skutnik^. Gosp. Teran, kaplan faro Podzemeljske, je
pisal gosp. Rabiču — pismo sim tudi jas bral — , ta-
kole: ^Povsod v naiej fari se prav rasločno vell^Bkup-
nik^, tnko tndi v fari Adiesički | nič manj veld 1 bližnji
Horvati (sa duljne *~ piše gosp. Teran — mi ni snano)
le skupnik. Tega sim se na lastna ušesa vellkrat (po-
ssbno 19. juoiia t. 1. na prosčoDju — segoanju — v
Gribljah pri sv. Vidu) prepričal.^
Tudi meni je odgovoril Horvat is BobnaricC^«^^
od MetHke) rasločno: ^skupnik, ne skutnlk^.
*) Hsflla je ime čeraomelj . pa pravijo Černomiljski,
ae Cernomeljski. l^is«
Is teaa vklfmo, da je ros, da jo slišal ir. Kob
v imoaovanik kr^h govoriti Io skutaik, |r. Kapeli
pa po MsUIoki ta Čeraomiljokl okoUci nikdar draga«
kot skupnik, da imata tedaj v tej reči oba prav, i
dm g. Kapolle-tu ni treba skapaika proklieavaci
Čudno je pa, da ni nobeden slioal obo)o|ra, aH mogoč«
je. Ako bi bil mene kdo pred nekoliko dnevi vprašaj
sim 11 so bosedo skupnik klorikrat v MoUiki olioal, b
bO moral rlči, da oiolm. Zdej sim Jo pa. Is toga h
vidi, da ne smč nikče rabo kake besede v kterem kraja
tordovratno tajiti , sate ker jo ni ondi o n slIaoK Popra-
sevatt jo treba. VhI Ijudjd vso soajo. Veliko jo Metli-
čanov, ki nloo tudi besede „skupnik^ nikdar culi. Ve-
liko starih čistoslo venskih besed se je le v pooaaes-
nih hišah ohraoiio.
Vornimsoo spst k skupniku In skutnika. Sli-
aali mno, da boli Krojači obojo govorč. Vsak bo sMuds
sdaj vprašal: K ter a l^eseda jo pa bolja? — P# moji
misli ttsta, ktera ss nakita v. takem pomena v stareslo-
vensčini ali v večini drugih narečij slovanskih. Ksr se
meoo tiče, oisim našel ne ^^skutnika*^ ne ,,skupnika' oe
v staroslovensčini, ne v slovnikik slovanskik narečij, ko-
likor jik imam pri roki. O priliki bom iakal os po dra-
gih bukvak in pspraševai tadi drugo Slovane. Prosim,
da bi bila volja tndi drogih gospodov, pomagati mi, io da
bi hotel, kteri pervi kaj tacega najde, tiots si. frodoi-
otva Novic oznaniti.
Da BO (po lalsli g. Kobota) morebiti oAraat^
noga fanta na i/kut (na naročje) dovoli, kakor dovaja
Polonci kolončiča (okoli Metlike „DakoIeoče^} neveitf
na kolena, to je le morobiti, to ni so dognan«.
Dognano bi bilo, ako bi kje verjeten popis tako navade
našli ali verjetno ustno isročilo slišali. — Veliko veijet-
nejša je ispoljava od ^okup^.
Pravdo bi tudi tisti dsgoal, kdor pervI kioroepiok
snnno besedo rasglasi, v kteri Šemlčarjl namesto p
očitno nopačno glas t rabijo, oli pa da MetUčoni vktšri
snani besedi namesto t očitno napačno glas p isfevar-
jajo, kakor nokteri Slovenci glas t s glauom k lane-
igevajo, na priliko: Anale, Maka, /cedeo, sanerto;
tnalo, tlaka, teden itd. Tnkoj moram po pravici pove-
dati, da Slovenci Metliške, Cornomil|ske inPodsomelj-
oko faro (razun malo krajev) vso besede tako ratlscno
Isgovarjojo, kakor jih pišemo. Semičarji po močno sa-
vijoio In soglasoikov prav rasločno ne isgovarjajo. Pa
bres samere sicer postovoni oooo4jo! — Bodi oi pa bo-
ljo ktera koli , v spisih bo trebo skupnikom mod sorpki
(— ) pristavljati skutniko, — skntalkom pa skop-
ni ko, ako bomo hoteli, da nas bodo vsi Slovenci Csii
vsaj vsi beli Krajnct) rasumoli.
No mora pa, da ato res obe besodi enako dobri
tadI po jesikosnanskih pošto voh. Po Miklosičeven
^lezio« ling. alov. vet. dialootl^ pomeni namreč s kol
sinus, ftabria, — skutati ^) pa componero (skladati
slagatl, sdevati, skup deveti). Pomen sadojih bosec
bi se vjemal tudi s pomenom „skupnik^. In tako b
bila Bioga med okatnifel In sknpnikl. Toda oi ne
upam tega se sa terdno rčči. V nobeni reči se človek
tako lahko ne prenagli, kot^ v Ispelja vanju besod. P«
daljnem prebirocju in promioljevonju vidi, kako se j<
smotil.
Zdaj po naj tudi povčm, sakaj ota Seaičarja I
v visebroju (in plur. namero) govorila. Zato ker sl^ mi
alijo skutnika In seno njegovo, ktera je proti tt
kfm starisem s njim v enaki rasmori. Pravijo: ^^Zat«
ker ntma svojih otrok, bo skuto I ko vsel^. Zakoj m
govore v takih prlmerlejih v d v ob roja (in dsaJi) bi
vodil vsak, kteri se je koHčksj s slovensko slovoic<
pečnL J. Navratil.
~*) li po starosloveAski off (os), P»s-
— as7 —
Zgodovinske reiL
A. AU Me je duhotma oblast Solno^aikih škofov
kdaj na Krajnsko stegnila t
(Konec)
Kako diljoo p« d« je djaige Solnograikeg* škof«
Araonm ae^U, se aa Uako eposoi ia besed neiaieDe-
vaneca piaataija, aa kiero ae ja do zdaj preoMlo gia*
aala. aSakaj aUji tako aaaDamovaDo: ^Pipin , aia Kariaa
Veliceipa, jo aoi ▼ leta 796 akoal del deluje Paooaie
■neaio Neaiderakeffa jeaera reke Eabe do Dravo (ad
lacam Peiiaae, et flmaoa Hrabba ivqao ad Draivam fla-
Tiam), 10 je oataajko Slovencov in Haaov Araona, Sel-
nei^raifeeaia akofa iareeil, jih v vdri podaeiti'. Daljo
spet: nV leta 79S je Kavi akatal ArnoD«, iti y alrani
dIoToneov, in tleto deželo ▼ naši veri preekerbeti. Teo-
derik jo bil ▼ okafa posvečea, ktere|:a sta Arao aam ia
vojvoda Oorold v Slovonio ^Sclaviojam) pripeljala, lo
m« kakor ikofa aročila tiato stran Gorotancov io ajih
meje na ooveroom bro^a Drave (ab occideotali
parta 'Dravo flaminis), dokler da so Drava v Daaavo
sUje''«. ,U teh besed je oeltno, da Solno|;raaki akof
nI segal, na jasni breji; Dravo, se na Koro-
ikom ia *6tajerokeni ne, manj so na Krajn-
okam^ 8 tom ni rečeno, da ni nikdar nobo» Setao*
l^aak maanik Dravo prestopil, ampak le to, kaj da jo
aplok veljalo. Todi med oorkvami, ktero so dai|0 v
tisUm apisa imenovane, nobena kolikor oo da raaleoiti,
BO sadova na Krajnske, ampak le na Koroško Ia 6u-
joiako^ ia aicer anetran Dravo.
Kar pa aadeoe Og^lejsko patriarhe, že VaU
vaaor povd Ia spričevanja Sigonijeve^a (C. Sifronlas lib.
2. de re^o iCaliae), da si jo patriarh Jane a II. leta
670 prisadeval sa spreobemjenjo 9fovencov; dalje i:o-
vor( od sv. Pavlina, da aia je Alkain, neeni in slo-
veči mož na dvora Karina VeHeofa, v lista od lota
795 prigovarjal, si aa pobožno dolo mod Slo-
venci prizadevati, ravao tako, kakor jo v leta 798
todi Arnonn, Soinegraakema nadškofa, priporočoval. Od
tistega lista, kteri jo 112 med Alkainoviad, tadi žU
Rabeis v spominkih Oglejsko oerkvo pripovedaje; zra-
ven se pristavi iz iivljoaja sv. PavUna pri Ferrarii (Fer-
rarias in catalogo Sanctoram ItaNao), da so jo tadi za
osnano vanjo sv. ovaogelfa tradil , s kterim je ljudstvo
v Gorotana in bližnje narode k v^ri v Kristasa
pripeljal.
To spričevanja so zadosti očitne, dasiravno bi si
prijatol zgodovine se kaj bolj posebnega najti želel, kaj
da so jo na jažnem brega Dravo, zlasti na Krajnskem
■a sveto vdro godilo.
Po vsem tem se da skleniti, kaj da je zadeval
prepir med Oglejskim patriarhom Ursom ia Sol-
nograskim nadškofom Araonom, ktovega jo cesar
Kari leto 811 raaločil. Nf btlo namreč prasanja, ali
ima Sfilnograskl nadškof na jažnem Dravskem brega kaj
dahovne oblasti; ampak to: ali ni oblast Oglejskih pa-
triarhov na Bovoraom brega prikratena , kjer so jo nek-
danji čas imeff. Cesar, kteri Solnogračanom ni hotel
jemati, kar jim je bil že zračil, je raosodil, da naj
Drava meja akof j oatane. P. Hicinger.^
Slovanski popotnik.
* Dmatvo sv. Mohora naznanja, da oo promllost-
liiai LavanUaski koezsskof, g. Slomšek, v avoje^ oo-
akooČBcif dobroti ahionilf: ^življenje aveCnltov^ na svojo
atmkor fzdatf in dražtva sv. Mohora toliko fztisov izro-
diti, kolikor je treba, da vsak dražtveaik on iztis
4ob(. Do mesca oktobra t. 1. pride L polletje od ^ziv-
ienja avotnlkov^ na svitlo, in vsak dražtvonlk dob< ovoj
iztis. Prodajala aa bo ta^ knjiga po odboraikih togm
dražtva tadi po volk mestih, kjer so odborniki dražtva.
. ^ Mialstovatvo alm Jo napravlfo zbirko volh ačenik
k^ig od časov Mario Torezlo do aaae dobo.
* Gosp. SkFivan prestavlja po naročila ministerstva
aka ,.Močnlkovo aritmetiko za dragi red nižji
realke'' v češko.
^ Odbor galisko-raske mstice jo imel 4. aagast*
oejo, v kterej je bilo sklenjeno ^^moli t vennik^ v 300O
iztisih izdati. Naprosil se je tadi gosp, Galka, da bi
spisal zgodovino biblisko za normalna šolo. Poslednjič
so je posvetovalo o tem, na kak način da bi se zgodo-
vina galiske zemlje izdala. Gospod predsednik Knzom-
sky je naznanil, da jo nek ad galisko-rosko matice ob-
Ijabil, darilo dati za spis tacega obsežka v narodnem
jezika, ki bi potrebam sedanjega časa zadostil. Poslod-
njič je bila sodtavljeoa komisija za to opravilo, v ktero
ao bili zvoljeni: Janovsky, Veakovsky, Kalčicky inŽa-.
kovsky.
^ Ministerstvo oka jo dalo opisati za rasinsko aa-
rodno šolo aUbikar ia pervl dol berila. SUbikar jo bil
'oostovljen po spirltaala Lvovokoga sobmoIbčo Kalči-
ckem, in porvi del beriJa po gospoda dekana DobFa«skem.
^ V Varšavi jo gosp, Poiojanaki za tiskpeipro-*
vil poljsko dolo pod naslovom: ^Opioanfo lasdw (gojzdov)
krdlestwa polokiogo i zachodnieh gabomtj cesarstva ro-
Byjskioga, pod wzgledem hiatoryczoym , stotystyczny0
i gospodarczjm^. To do&o se bo v štirih zvezkih izdalo.
^ V Vilnl jo ravno v tiska prestava Stdckhardovo
kemije: ^dkola lačby^.
^ Ladovik Zejszner , profesor v Krekovem, bo izdal
svoje po raznih časopisih raztreseno izdelke slovstvene.
^ Ilirska slovnica gosp. prof. Babakichi, ki bo ob-
segla 15 do 16 pol bo so pred početkom prihodnjega
. eolskega leto na svitlo prišla.
^ Gosp. Kaosor, hajigotiakar je ladal na avoje stro-
ške češko i nemško prestavo Franklinovega apisa: ^Ce-
sto k bogastva^.
^ Rasko imenitno delo : ^Opita oboesravnitolnoj gram-
matiki raskago jaaika^ se že v drago tlaka.
Slovensko slovstvo.
„Žaanju slovo! vojsko!^ Na svitlo dml duhoven
tjuiiianske škofije ; m^isnil J. R. MiUe v LjU'^
b{j4nu 1863.
„Zganjo, ktoro so Arabci prod 889 leti neocočna
m$it^f jo akoz celih 600 let v iokarijah v versti atrta-
pov dobro ziMilei^eao bUo^ — pravi gosp. piaatolf teh
hakvic v predgovora. „Pred 200 leti jo ta atrap iz
avojiga zaporsi pobegnil tor dolgo ao okrivoj In na tihim
Ijnddm škodo delal. Še le prod kakimi 80 lati je očilno
mod ijadmi razasjati začel , m^ hajo v zgorigi Amert ki,
na Irakom ia pozneje tadi v zgori^i Šlezii in od teh kra-
jev je tadi drago bližino dežeU s ovoje straponico pre-
mrejUl » in zdaj tadi naeo domače''. — Treba so tedaj^
da 00 Uadstva bakve v roke podajajo, v kterih je s pre-
pričljivo besedo škodljivost nezmerno pijače žgaaja in
pimv po dooMiče raalaga. Čaatitima gasp. Janez«
Volčiča gri hvala, da jo obojo to prav dobro zadel,
ia živo priperoeaje to kaiižioo vsim, ki sov stana
j« vpoljftti med Ijadetvo, razodenemo le iskrena
žolSe : JUi bi lepi podaki no oatoH glasi vpijočega v p»-
anvi, kakor oo žalibogl oomli onaki pednki hvalo vredno
knjižice ^Čojto, oajtol kaj žganje dolal^ Natis bnkvin
jn Hčeo In vso kvala vradln. IMivn so psi bakvovesm
g. Kromžarja pa 16 kcajc.
— 288 -
Novičar iz slavenskfli krjuev.
1% gon^e PoUkmve f^a Štajartkem 2. iept.
T«di Dtso TiDOfr^de obUsojo ^rojsdoft bolesia« ene bolj
•ne manj. Nekako rasločeo od tertje plefnine je pa toti
prikasek na Dckterih irojadih: celi i^rojidje viditi sdrav,
aperva ee le ena ja^da sfir^rči, kakor civeba; je ae se-
lena, pa kmale svene in rndečkaata postane, kakor če-
aplja, ki ae je akos pol dn<$ v p6či uniila; — kmalo ae
▼eč ja^^od take prenenf in poalednjič tadi ^rojsdni re-
celj od apodej fror. Menim da preailna aparica je te^
kriva. Poaledoje 3 tedne je cena Tina slo poskočila,
itertfn je aa 15 fl. ar. dražji.
Še neko poaebqo novico ▼am moram povedati is
naaeira kraja; stavim kar hočete, da takosne se niste
imeli v ^Nevicah^,' pa ne da bi mislili, da je le pripo-
vedka , je cista resnica , čeravno se bojo častiti bravci,
posebno pa osenjeni mosje, čndili nad njo in jo komaj
verfeli. Tale je; En ^ostač ae je is saloati, da
mn je 70 let atara sena amerla, v irojsda(Ja-
vemiko) obe sel. Presveste^ moža, ki ni mo|rel vee
iiveti bres drajceaToje, čeravno 70 let atare, saročnfce,
ae pokopali tikama njenega groba.
1% Smarske okolice na DoUtukem. Treba bi
bilo tndi is nase okolice povedati, da letina ne bo kaj
prida, pa kaj pomaga to? Raji pof^m: kako dobro je
pašnike (gmajne) rasdeliti, po očitni aknsnji.
Na lani omenjeoi gmajni Nacikavl se bo , če bo po sreči
alo, letos pridelalo prosa okoli 50, ovaa 95, ajde bllso
15 mernikov; aena ae je nakosiio 50 centov. Lejte, ko-
liko dobička eno samo leto rasdelitev pašnikov donese!
Lejte koliko sakladov (šacov) je se sakopanih, ktorih
pa nočete iskopati , ker vam je morebiti delo preveč, da
bi poeti svet predelali v rodovitno njivo ali senoset; naj
ae pomisli, da „col6 bres maje se čevelj ne obnje^.
M. J.
Novičar iz mnogili ki^ts.
Ker bo selesoica od Donaja do Glognica a 1.
prihodnjim mescem cesarska postala, se že de-
lajo priprave isročiti jo novemn in gotovo boljšem« go-
apodarstv«. — Kdaj bo nek gosti vnica na postaji Celj-
aki kaj boljai! Le ena tožba vsih popotnikov je: da
alabeje (čeravno dosto drage) postrežbe s jedili ne more
po širokem sveta nikjer biti. — Po nasnanila Danajske
banke je sneola pretekli meaec naloga srebra 44 mi-
lionov in 677.652 fl. , banknotov pa je bilo med Ijodstvom
sa 191 mil. 932.226 il., po tem takem se je snesek
banknotov memo predsadnjega mesca pomnožil sa 737.273
II., saloga srebra pa pomanjšala sa 63.411 il. — Is Sla-
▼onie in Sirmie , ki ste snani kot naj rodovllnisi čespljevi
deželi, se sv^, da so če s pije tako polne, da ae vae
aibi; tndi na Horvaskem jih bojo dokaj pridelali. — TodI
naOgerskem seje prikasala grojsdna bolesin , čeravno
ae je poprej mislilo , da po ogerski šegi obresovanih tort
ae plesnjina ne loti. — Dnhovne vaje sa Donajsko sko-
fijatvo so se končale 2. septembra ; vdeležilo se jih je le
82 dohovnov. — Že dolgo ni bilo nič imenitnisega snaj-
denega, kakor je ta snajdba, od ktere ravno alisimo,
namreč Is vode (to je, vodenogasa) prav na proste
vižo [n pomočjo elektro-magnetične^ naprave) si sve-
čavo, pa tndikorjavo napraviti. Že se je v Londona
osnovala dražba, ki bo nek svečavo mesta na to. vižo
prevsela. Vsaka hiša v mesta in na kmetih, vsaka fa-
brika itd. si samore to napravo omisliti, s ktero se lač
in oginj bres dima in bres nevarnosti napravlja. Da bi
pač prišel kmalo c^^^ da si bomo s vodo svetili in ka-
rilll Bers bomo to svojim bravcem nasnanili. — Tis
ki radi kavo (kofe) pijd , nasnanimo veselo novico ,
po preiskavi slavnega kemikarja Payen-a v' Parisu
je svedilo, da černa kava a polovico mleka mmeoana
a cakrom oalajeoa je na pol bolj redivna, kakor i
aena jaha (žapa). — Gosp. provikir dr. Koobleher
že doael v Alekaandrio , od kodar bo nove asinioDarj^
Kartam apremil; spremlja pa njega neki glavar Vari
Bamorcov, kije precej brihtenpa sila radoveden mos, io
ima navado , da, če kaj novega vidi ali alisl, avojo vese
in sačadenje a tem rasodeva, da sačnč na grl«« prep
vati. — Okoli 8. in 10. tega meaca ae pričakojo odg
ver čara rasovskega: ali je s tistimi prenaredbaini js^
dovolin , ki jih je aaltan v Danajski predlog vrlnaL Čada
jo, kako se na Basovskem odhod raaovske armade n
Tarsko raslega; tako je nedavnej neki pop bliso Vai
aave pridigoval Ijadstva, da ropata svesda (ktero mm
povsod vidili) je ravno tista svesda, ki ae je ob čaai
rojstva Kristasovega trem kraljem v jatrovi deželi pri
kasala; ona atoji nad Carigradom in je snaronje, di
tje tje je poklicana msovska oblast, odtod rasairiti edio«
sveličavno vito rasovsko po sveta ! Ker se pa rvaoviiki
armada predolgo obotavlja na svojem pota, T»ia
ae ne svi^ti svesda tako jasno, kakor bi ee scer ev^-
tila!! (Bers ko do, bo rekel tisti pop, je sfiorla loob/i-
sela sdej popolnoma, ker armada ne bo sla ntd Carigrad.^
— Poanemanja vredna je anidan v Novem Jeree^u
(v aevemi Ameriki) dana postava, po kteri aevstk pi-
janec sa norega ima in tadi tako ž njim ravna; ps-
stavljajo se pijancem karatorji, ki oskerbajejo njih pre-
moženje.
Žandarska *).
Či^ ! švisgijo krof^ifl , is f osoe hras^
fitotivci mirti, tolovi^ska dmhil;
Bil($ njih stanovje bo hoste tamn^ —
Jih meč 11 osvete se oi pokončal ?
Kdo ugrabi dercilne? Kdo nžaga Jih nar?
Kdo trega iivlenjo lif —.hrabri iaadar!
S plamenom oj ! koča samotna gori;
Kak poka in derska! pomoči nikjer —
O čojte, kak vek se do neba glasi!
Kak rad, o kak rad bi pomagal vsakter!
Kdo reši pa, kdo ga«i? Bog ga obvar!
K' sosipa tramovje se? — smdli žandar!
Ob eesti pojema nebogljen otrok;
Spojeno je dete , ki nima domd ;
Kdo sroti priskoči , pomaga navskok ?
Nikdo li nja milega čul ni glasd?
Poglejte , s otrokom možii ! Kdo Je marf
GojiieU ti deteta — blag je žandar !
Spustila se n\ima Je noč na stvari ,
Objela je mesta, doline, gor6;
Vsakdo se satisnul Je trudne oči.
Le svesde na neb' se mig1jiyo svitld!
Kdo čige pa s njimi, smir čerstevT Kdo mar?
Ko sladko vi spavate ? — Jaki žandar.'
V ravnanji in ponaži, kak lep in raočAn!
Kak prost, al možit, ko nevarnost preti!
Sam Bog gleda na-nj iz nebesnih poljAn,
In angeljček varh nad njim varno budi;
Ljubav pa, ko opravlja svečer hvalodar,
En „Očenaš^ moli tud sa te — žandar ! '
Jerisa.
Ta pesem, ktero je v nemAkem Jeisiku slavni pesnik dr.
Hirsch složil , Je v o. k. deržavni tiskarni na Dunaja neiirek-
Ijivo lepo natisnjena, v glasbo 4j«ia, na vse žandarske polke
razposlana in v večjesikov so prestavljena. Mislim tonj
slovenskim žandarjem ustreči , ako Jim jo s tim tudi v i^ih
domačem jeziku podam. (Tudi naš gosp, J. Fleisaaa je ti
slovenski pesmi napčv složil). Prevoditeli-
Natiskar in založnik Jožef Blaznih v Ljubljani.
/S.?^
it«
knetijskih, obertnijskili in narodskihreči.
fNoWee iihiO<Oo ▼ ia«bljaiii |
▼sak tedea dvakrat, nam-}
reo ▼ sredo in saboto.
Odgovorni vrednik Dr« ilanc« BlelucU*
iVeljiO^ imeelo leto po pasti F
i 11. , seer 3 11. , ■* fo\ lota^l
za. po po6ti,8cer 1 D^dOkr.
Tečaj XL
V saboto 10. septembra 1853.
List ra.
še nekaj o tem: kako delati kis (jesib)
iz sadja.
v bukvicah ^Žganju slovo ! vojsko !^ ki so
ravno na svitlo pnsie , sim naznanil , da se iz enega
mernika ali pol varana sadja 10 bokalov jesiha a4
■apraviti* o tem je v omenjenih bukvicah doka-
zano, da bi žganjarji več, kot pol več dobička
Imeli, če bi jesih delali, namesto da žganje ku-
hajo« Dokazano je tam, da iz 14 mernikov sadja
se prod4 za 6 gold. in 1 & kr« žganja , če se bokal
žganja do po 40 kr. prodd; nasprot pa se dobi za
kis iz 14 mernikov, ee bokal le )8 groša velja,
14 goM«
Je pa v teh bukvieah rečeno*, da en mernik
(pol vagkna} d^ 10 bokalov kisa. ? 69. lista „N»-
vic^ pa berem , da „vagan rmecen]> gnjUega sadj«
d& 6 do 9 bokalov jesiha^.^j No, sim si mislil, zdaj
me bodo žganjarji nažgali, ker pe ^Novieah^ dž
vagao 8 do 9 bokalov , jez pa terdim . da že m e r n i k
d& lO bokalov jesiha. Že sim mislil , da bom moral
besedo nazaj vzeti in povedati , da sim prenapeto ra-
čnnil« Še enkrat natanjfco pcMskusimo. Namerili smo
mernik poberšine , vsake baze jobelk (skor polo*-
v/co je bilo sognjitih) zverhoma (sadje se zver«
homa meri^ : vse smo slolkli , v žakdj in vse skuf
v preso djali, in kaj mislite^ koliko smonapresali?
Enajst bokalov in pol« poštene mere; — oe bi se
za ocistenje poldrugi bokal vzelo, toda ni potreba,
8e 10 bokalov ostane iz enega mernika.
Pri nas pa potem s samim kisom takole de-
lamo : Naprezamo polni sodeč , več ali manj f ta, ki
smo ga zdaj napresali, derži 50 bokalov}^ Ko je
aodec poln tega mošta, se pusti za hladnem, od-
masen; zdaj začne precej kipeti, zato smo pustiU
se dva, ali k večem 3 bokale mosta, da se vedno
zaliva, da vso nesnago izmeče, kar kake 14 dni
terpi; zalivati se pa mora tako, daje sodeč vedno
poln. Če se delj zaliva, bolj se soisti. Potem tako
očiseno spravimo na kraj . kjer pri miru ostane ; pri
nas ga postavimo na hlaoin kraj. To, se vč, da
se ni jesih ali kis, je pa popolnoma čisto« V hiši,
na p£cj imamo pa dežo, ki kakih 16 bokalov derži
in ima blizo srede , nekoliko nižei , pipo. V to dežo,
v kteri je že matica , denemo zdaj iako oeišenega
sadnega mošta, In kmai je nar baijši kis. Kolikor
se ga porabi, se od verha, kteri je, se ve da po-
*) Oboje sna gotovo biti, ker raslienosti v kmetijskih skv*
nnjah 80 velike , in v napravljaDJn kioa is aadja je volik ras-
. loček : kakorsnega plemena je sadje, boU sočno ali bo)j
pusto, ali je bolj ali manj gojilo, ali so jabolka ali hru-
ške itd. Po ti gkusigi iz Horjula tedaj zamoremo r^či , da
80 pridelk kisa \r. 1 vagana sadja od 8 do 22 bokalov spre-
minja. Vreil.
krit, spet dolije s sadnim mostom. Lahko pa re-
čem , da J0 tako nart^jen kis gotove boyi . kot mar-
sikteri Ljubljanski vinski kis. Pazimi, ko je peč
bolj gorka, se mora clo večkrat z vodo zalivati, da
se ne vje. Na to vižo dobimo iz mernika, skor se
lahko rajta, 11 bokalov dobrega kisa in izvagana
2td bokalov, ne pa 8 do 9.
Poskusili smo tudi samo gnjile, drugi pot
čisto zdrave jabolka, in pokazalo se je, da
z gnjilimi je dosti manj dela in tudi se pri mer-
aiku en polič ali 3 maslice več kisa dobi«
Da bi pač žganjokuharji svoje oči odperli in
prerajtaii, koliko zgube imajo, ko sadje v strupeno
pijačo kukajo! Vem, da iz jabelk je- že cle malo
zganja, vec se hrušek v žganje potrati, toda hru-
ške dajo pa tudi več kisa; take, da* se prav lahko
vzame, če mernik sadja v žganje kuhanega 40 kr«
dd, dd v kis nare^ene^a več kot 1 ^old., če se bo-
kal kisa le 2 grosa rajta, — kolik^i je pa manj dela
in veliko manj stroškov!
Tudi še moram povedati, da smo lansko jesen,
po nasvetu Novic jabelka v pesek djali, toda so
vse kmalo sognjile, zakaj, ne vem^}. Hite so zdrave
spravljene in vse je bilo natanjkospoinjeno, pa vse
ni nič pomagalo.
V tiei^ulu fr. kimovca 185S. J. V.
Jezikoslovni pomenki.
&e nekaj od ^skuimka^.
Že v 50. llHta ^Novic^ leta 1849 je $. Posenčan
po rasla^anjo in pomena besede skotnik vprašal, kar
00 inn jo za neko z/^odovinoko razjasnjenje potrebno zdelo.
Več razlajcavcov 0e ma je bila oglasilo, pa noben po-
men besede ni v z^odovinstvo 8e|:al , celo pomen
repa, ki ^a je nekdo akatnika al! skuta dal« j^, me-
nim , g, Poženčan le prisiljeno v poslovenjenje imena Sky-
tov porabil. Po tem je bila ta reč zaspala.
Letos se je vnovič pričkanje zavolj te beeede pri-
čelo. Bodi tudi meni, nekdanjima belima Krajnca, do-
voljeno — ne scer , da se med ana dva vtaknem, ker
od „ekatnlka^ prav za prav nič ne v^m — ampak da
na drogro t^esedo opomnem, ki j^skutnlkovo*' slovstvo po-
o-) ^Koviee^ so aaaaaiiile lani pokUdaDJe sa^a v pesek in
priperooile te ravnanje, ktero-je po obilnik skasnjah po-
ierjeito in v Ameriki sploh v nava4i,sat0 8e tndi^^ame-
rikanska sep*^ imenoje. Če pri vas ni ta poskusig a enkrat do-
bro stekla, Bloraiiu) vpraaati: jeli ste pesek po sončnem pre-
peku do dobrei^a posušili, ker le popolnoma soh pesek
je za to pripraven, in ali ste sa^je rahlo s drev^ pobi-
rali in ^ po tem beri v pesek položili? Zraven še snano
skušnje opomnimo, da lansko sadje je it v sebi neko ne-
navadno nagnjenje imelo gnjiti, ker se yi da se ne more
s nobenim pomočkom odvemiti. Vred.
— 290 -
j a« nit i vta^oe, io ji gotovo nar boljia in naravnoat
▼oda na PosenčanoT malin.
Od mladih na^ je meol namreč beaeda akntaCI
ae in akitail ae snana, in menim, da jo ae adaj v
Adleaicki far! posnajo in rabijo. Oboje pomeni eno, toda
^okitati« je, miaiim, boljvnavadi kot^okmtatl ao^
daairaTtto ml je nadnje tndl od nekdaj inano.
Skntati in ekitati ae pomeni tam to, kar aeer
po dragim Krajnakim, vlaoltl, klatiti ae, beach&fti-
gangoloa heramsieken, Tagabnndirbn. ^Kodalaeaki-
tal?^ ae me pokojna mati Tdaai otroka ae kregali, ako
aim ae bil kam pokiatil, to je: wo biet da hernmgeso-
gen? — ^Malepridenčlovek^bi rekli v Adleilčlh,
i,akita ae eem in tam, pa ao ne poprime nobe-
niga dela! — akltea jel''
Ako jo ta beaeda ^okntnikm^ kaj v žlahti ali ne,
naj drngi preaodijo; oževidno pa je, da naravno in eti-
molofieno ime Skytham daj«, sakaj Skythi ao bili
sarea aklteii, Nomadenvdiker ohne fette Wohnpl&tse,
in ae jim je anale rdel tndi aknteai ali cele akmtniki,
kakor ae dandanaaigi ae pravi ekitati in akatati ae.
Ali ae pa Bkytk; ali okiteai bili Slavenl ali
ne, ae is tega nio ne apričnje, paž pa ai taiaramo mi-
eliti, da ao terdno Tatanovljeni Slaveni avojim ae akita-
jočim aoaedam to ime dali, in prav lahko je rea, da ao
bili ti aeaedi tndi Slaveni, in aamo v rasločok od naae-
Ijenih ae ae akltea I imenovali. Greaki plaarji ao morali
aamo od Slavenov to Ime aliaatl, in ae ga po dnha
avojiga jeiika piaali. In piaall ao ga c y nato, ker ao
aknt in a ki t -^ ali pa, kakor je Slavenam rado v na-
vadi, tndi akftt aliiali. Oraberaki.
j^Kupa"" ali „Kolpa^f
V „NeWcah^ je bilo ne veo lepih dopiaov „od
Kape*, iSden Ismed poatovanih gg. dopiaavcov mi je
rekel, da piae i^Rapa*, aato ker iahaja ta beseda po
njegovi mieli Is ^kapeti (kipeti)^. Ali to jo pomota.
Val Slovenci, kterigovord: aolnoo, volkCvovk), pols,
jI pravijo Kolpa (Kovpa), aH pa „K6pa^. Horvatje
in s Bjiml vred Poljane! na Krajnekom, ki govori: aance,
vak, pas (kakortudimus, raka namesto m o s, r o k a
itd.), govord dosledno tadi „Kopa^. — Is tega ae vidi,
da ae je v tej besedi, kakor v besedah : ^^sance'^, i,vak^,
^pas* itd. alevenaki atareji glas ol v jagoslovenski u
apremonll, da ae ime Kapa tedaj ne amd ispeljevati js
^kapeti*, in da je po tem takem v alovenačini bolje
pisati Kolpa kot „Kapa^.
Kterega korena je pa K o 1 p a ? Po misli gosp. dr.
Mik I oa i ca, a kterim sim^ ae sastran toga menil, je to
ime, boji is latinskega Cela pi a narejeno. Njemavsaj —
je djal — ni nobena slovanska korenina za to ime snana.
Da amo od Latincov, ki so nekdaj po naših krajih ži-
veli, vec Imen aprejeli, je snana rec. Kdor more do-
kasati, da ao tod poprej Slovani atanovali in oni por vl
roki ime dali , naj dokaže.
Is beaede |,kupati^ se to ime ne smd Ispeljevati,
daai nekteri govori tudi ^^Kdpa^, ker je gledd na la-
tinsko In nemško ime ^Colapis^ „KaIp(a)^ očitno, da
je / posneje ispadel, kakor se že govori tudi: p 5 ž,
v6k, sonce, namesto po starem : polž,volk, solnce
Cpo latinski sol). Rajši glasovi odpadajo In izpadajo,
kot se priraaoajo In vraicajOi na priliko: lastnoat,
čeanja, čevo itd., namesto: vlastnost, čresnja,
črevo Itd. po starem. Navratil.
ŽivUeiUc
ue slavnih Slovanov.
XXI.
Krilov.
A Krilov (Iran Andrejevič), preslavni basnik ra-
aovaki, se je rodil po starem račana <d., po novem 14.
svečana Cfebr.) 1768 v Moskvi; isrej^n je bil ^ T ven
kamer ao ae UU atariai Is Moskve preselili. V Tver
je živel delaje pri meatnem poglavaratva do let« 1781!
Od ondi je ael v Petrograd,. kjer je vee let pri aodoil
obUstih alnžil. Leta 1808 postane tajnik vojaške^« 0ve
tomera v Rigl. Leta 1811 ga isbere cesar Alekaan
der sa kntžničarja očitne cesarske knisalce Petro-
gradske, ker je oadaj se sa Isverstnega pisavca i^er
gledaliačnih In baaen (fabal) elol.
K rilo v a basnika je dospela 1818 čaet , da cr« je
i,akadomija, to je, ačena dražba ceemraka sa
naake^, ktere delavni ad je bil od 1811, m slato sve-
tinjo oBvetinila v snamnje velike koristi nJegroTlh basin
sa josik in alavo domovine, kakorane je bil se tedi Ka-
ramsin sa avojo „iatorijo rosijskago gosadarstva^ dobil.
Naj slavnejši pisavci: Deržavin, Neledioekij-Md-
lecki, Kapniat, Oserov, Dmitrijev, Karaiazin,
Gnddič, Žakovskj, Batjaskov, Knes, Vj&sem-
aklj, baron Delvig, Baratynskij, Raakin ao
ma bili prijatelji. Njegove baaal je mahom ixperva vse
od kraja hvalilo; priljobile so se celd rodovlni earekf (ra-
aovski). Is njegove basni j^Vasilek^ ae vidi, kako ml-
loatljivo je cesarica Msria Fedorovna sa-nj f boleani
njegovi akerbela. Do groba je hranil cvetlice, ki ma
jih je v rasnih prilikah poailjala. Oba čara Alekean-
dor in aedanji Nikolaj Pavlovič ata ga posebno či-
slala in savoljo isveratne glave prav po carski darovala.
Tudi draga rodovina caraka ma je v vaaki priložaoati
pokasovala, kako njegovo prebrisano glavo poata je* Kits
ao Krilo ve baspi tadi dragim narodom godile , priča 1»,
da je bilo leta 1895 veliko njegovih basin v Pariit
na francoaki In itallanski, posneje tadi na nen-
aki jesik po naj boljših pesnikih prevedenih. Francosko
in laako prestave je dal 1. 18d5 v Parisa grof Orlov
na svoje stroako prekrasno natisnjene, s isvirno raska
besedo poleg, na avetle. Bakvar Smiadin je plačal
Krileva v Petrogra da sa osem s voskov basendO.OOO
rablov. Na Ruskem niso bili ae apisi nobeaega piaavca
tolikrat in tako obilno tiskani, kakor basat Kril o v a.
Do amerti njegove ao rasprodali po Rasil 77.000 istisov.
Krilov je basni svoje Is sgodovlae In narodovega
življenja jemal; tadi jesik je narodov, prost, ne nčeu. i
Zato ao ae pa tadi naroda prijemale. Veliko naal[ov basin
ajagevih je sdaj naroda raskema v pregovor. Od po- i
prejšnjih suanstvenih del k basnim je prežel takole: V
Moakvi ae aosoani (leta 1806) s Dmitrijevim, či-
gar basni ao tako v čislih kakor njegova draga dela.
Krilov hoče sa poakašojo dvd (francoaki} basni La-
font^nevi na riiskl jesik prevesti, ktere D ml tri-
je va pokaže. Dmitrijev vidi berž, da Ima mož glavo
sa to, ga jako pohvali, la nagovarja, ae te pesmeaije
živo poprijeti* Tako je bil Krilov napeljan na pot, kteri
ga je do tolike alave pripeljal. Med tem pa ni stara
Ijttbeson k gledalisčoim delom Krilova povse agaanila.
Leta 1807 je bil dal natianiti avoji dre veseli igri: „Mo-
dnaja lavka^ (prodajavnica novih nds} in ^^arok dočkam^
(nank hčeram) , kakor tadi avojo apevoigro: ^^Ilija Bo-
gatir^, ki so bile vse igrane. Porvl dviS ate se dolgo
dolgo priljabljale; ^modao lavko^ ae dan danes igrajo.
To priča, kake aegav in kratkočaaen je bil Krilov.
Posneje se je le s basni pečaL
PervI pot ao bile baani v poaebne bnkve natianjeno
leta 1808. Bilo jih je same 23, ali dovolj, da ao lue-
govo alavo esnanovale. Aleksander Pavlovič ga
je sato obilne daroval, la cesarica Maria Federovna ga
je cel6 a prošnjo počastila, da bi ji hodil avoje apiso ssin
prebirati, kar se je potem tndi godilo. |
Leta 1838 so Krilova o sedemdesetem goda
po sveto slavnega pevca rask. Žakovskega vesovali s
predragimi gostijami, ktere so naj imenitnejsi f^ospodjo
— 291 —
in naj vienejii Moije 0 svoji« pohodom poeaoUli. Cooar
Mikulaj M« je Toselje avoje io čait o tem akasal« da
§;m je s redom 0T, Stanielava poslavil. Umeri je Kril o ▼
leta 1844.
Šege
po Slovenskem.
Kader proao maoejo ▼ Sa vinski doHoi na Štajer-
sken, ae uDoge šege imajo, ktere 00 meoda todi ae
•ataDjki malikevavakih čaaov oasih aprednikov.
Ko ae DOC naredi, pridejo od ooaedov mladi moški
in cenake k eoema i^oapodarja ter eačnejo proso man-
cati. Ko je delo se akoro dokončano in le proanico ie
iatreaajo, počnejo is parne po aemaato oblečeni moški s
popačenim g^ovorom po |:o8podarjm vpraševati. Ko ae jim
•1 gospodar, ali namesto nje|:a vižmrntk tejr^i dela o|^lasf,
gu prijasno pozdravijo In prasajo: al bi hotel kaj sivine,
ki je proso ismamala, jim prodati, in scer jalovke bi
'Bar raji knpili ? — Na to se sačne dol|:a barantija, ame-
ina pa tndi saaeirljiva. Ko si jalovko (eno sensko)
sberd. in se sa njo po|^odijo, svesejo nekaj snopov pro-
senice močno v skop, na tistega se vsede možici, ki je
oblečen kot Kurent, rogb na fflavi, in kožah narobe,
▼krotiti dolino ro|:ljato palico. Dva enako iemaste oble-
čena knpleno jalovko ▼samota v aredo, in trije vštric
vlačijo Korenta na akopa sedejoče^a od kota do kota
'po akednji (poda) in pravijo, da sa proso orjejo. Za
Djimi se proso v kote pometa , slama preč spravlja , in
kadar je se dosti prostora. Kurent s kapljeno kersenco
saplese naj poprej, dra^e seme sa njim, in apet pra-
vijo, da sa proao orjejo ali brasde delajo« Nekotri go-
apodarji ae včasi clo pijače tim oračem dajo, in prašno
w6ro imajo : da , kakor na pustni dan sa dober plod repe,
«00 mora pri mancanja plesati sa obilin] pridelk prosa v
prihodi^em leta. H — k.
Zlati izreki.
Kdor starosti ne postaje, se v žalosti stara; kdor
jo Ijabesnjivo podpira, sivi sladko, sladkeji amira.
Bolj ae sveti poštenje, kakor rameno slato.
Pohla alava bres dobrih del je kakor klas bres
■ernja.
Tesko je proti vetra jadrati, se bolj tesico is pras-
neta verča piti.
Ni večje svitlobe od soinčne, ne večje milosti od
materne; ako mati kasnaje, je mati mila.
Hadobneža ne urerdi, ali o^ni se ga, ko ^a srečaš.
Naj nesramniši plačilo je slo sa dobro vračati.
Varaj se psa, ki ne laja; on rad popada.
^ 0
^*^
Novičar iz slavenskih kri^ev.
1% Celja iS. sept. Po večdnevni hodi vročini je
naposled pohleven desek sevajoče semljo namočil In ohla-
dil. Okrepčal je posebno cvetoče hajdino in soreče irroj-
sdje, ter že nekoliko pobito nado kmetovavcev In vino-
rednikov vnovič povsdi;rnil.
Kakor se kaže , bi ategnila tista igrana želesnice,
ki bo stajarako deželo s koroško vesala, is Celja
na Gorotanako poljana biti. Ker je namreč že več kra-
jin preiskanih bilo, skosi ktere bi se tjč dala selesna
pot napraviti, so poslednje dni tadi okoli Celja merili,
ter mnoge hribe in medgorja ogledovali in preiskali. Ob
tej priliki se je pokasalo, da bi nar bolj primerna pot
sa to želesnico bila tista, ki bi od sapadnestraniCelja
proti Silog«, Velenja, skosi Hudo laknjo do
Slovenograda, poleg Mislin do Drave, io odtod
naprej na Koroško sla. Kakor so čaje, je nek tona-
čertje tadi na Danaji pri dotičnih nradih narveči dopa-
4enje sadobilo. J* d.
1% Maribora nam piše elavnl nas gesp. prof. Ter*
stenja k, .da ae jo 6. t. m. domi pevernal is petevs-*
uja, ktere amo v ^Novicah*' nasnanili, in da Je j a k#
sadevolia s blagem, ktera je nabral Radestas
oasoanime te veselo novico, ki nam je gotova priča ■•
nove in važne pridobitke v poveatnici domači. Ker Ibm
geep. profesor se nekoliko' prostih dni, bo ss askoUkope
slovenskem dtajara se ogledal. Take bo iskreni domeljnl^
včs čas šolskega oddahnila velodasno sertoval velikemn
dein, nabirati gradiva sa dogodivščino domače. Slava!
1% Tersta 5. ^eptenAra. Poslednji čas ae ni pri
nas o nobeni drngi reči toliko govorilo, kakor od tistih
eesterih morskih somov, ki so pri Citti nmevl, poleg Pi-
rana v plitvo morje sasli , da velikani niso mogli ne na*
prej , ne nssaj , in da so so tako eami vjeli. Ko ae jo
is sačetka od njih velikosti govorilo, in ae eni terdili^
da ao somi, dragi da so ostrosobni haji ali moraki psi,
se je tnkaj sploh mislilo , da je ta govorica besa. Al ke
ao spodnjo čelast enega tih velikasev v Terst pri-
peljsn, ki je sedem čevljev visoka, ae nad resnice
ni več dvomilo. Gosp. deželni poglavar je gosp. Freierja,
varha takojšnjega maseama, po pismn povabil v Citto
naovo In ma dovolil smed njih po Tolji enega sa Ter-
žaski maseam sbrati, drag se je sa Donajaki mn-
seam odločil. Gospod Freier se sdaj s velikim veseljem
v Lloydovem arsenala krog velikana anče in ga sa ma-
seom pripravlja. Velik hram bo mi^al biti, v kterem
bo tak smaj raspostavljen , ki meri po dolgoati čes 6
aežujev , po obsežka pa čes 4. — Nek Benečan , do-
brega stand in snan savolj svoje sares dtempiharskn
moči, ki je od Benetk v Mestre s raspeto dežnieo v
roki plaval, je prišel pretekli teden s nalaač niprav-
Ijeno, le 4 čevlje dolgo in čevelj široko plehovino is
Benetk v Terst. Tri dni in noči je bil predorsnež na
morji, in da ni lakote terpel, je prlvesal na avej čndni
čoln breina. Celo dolgo pot je moral atati, da ae je
▼ ravnovagjn obderžal. dio je sa velike atnve, ktero je
dobil sa nesaslisano predersno delo!
Novičar iz mnogib kriuev.
C. k. ministerstvo knpčijstva je sa vožnjo Ijadi in
blaga po želesnici določilo nove postave, ktere o val h
a ve tih moč sadobe; eno naj važniaih določil je, da ai
po kakosni okoljsiol saderžsni popotnik Brni vozno karto
samenjati sa novo, s ktero se s dragim posnejem vosom
peljati samore. — Po naakasa c. k. ministerstva naaka
bojo računsko bakve sa ljudske (normalne) šole vso
drngač od dosdanjih; bakve sa ačenoe bojo obsegle le
račanake naloge (Aafgaben} s kratkim navedem vodil
(regelc), nčiteljijpa bojo imeli aveje bakve, vkterihbo
ačilo rasloženo. — Po isvedi c. k. ministerstva ae v na-
šem cesarstvu, rasan Lsskega, letošnja letina ne
more sploh slaba Imenovati; krompir letoa manj
gnjije; na Laskom bo rajža doatl. — Odi. majadosad-
njega jalia je v celem cesarstva letos na 985 krajih go-
relo. — Dunajska vojaška sodnija je savolj vdeležtva
deržavne prekacijo na Ogerskem obsodila unidan fran-
čiskaoarja Gaspariča k smerti , Andreja Rotha, mestnjana
ix Posta, k delanja okopov na 15 let, Mihela Ajerja,
kondukterja, na 12 let, Alojsa žl. Pankerja, korporala,
na 8 let, njegovo sestro. Rosalio Magocsyovo pa na 5
let. — Na Francoskem ima vlada aedaj veliko s dra-
gi no sita opraviti; Ijndstvo po več krigih s silo terja
nižji ceno kruha; vlada je sa voljo tega kupila veliko sita
v drusih deželah, in je pokom veUla, da naj pekd kruh
na prodaj po starem, sgnbo jim bo ona doplačala. —
Zdej se je so le sa gotovo svedilo, v čem obstoje ti-
ste prenaredbe, ktere je turška vlada napravils
v pomiri vno pismo, ktero je bilo od sastopnikov austrian-
eke^ nngleske, francoske in pruske vlade na Dunaji
— 392 —
l«fMa is na <t f4lmifi po tom mir riLlencts« Bilo jo to
flmo, kakor jo brateom ^Novio^iozBADO, rmovokoaa
aam !«• torikoaM. ealtaaa poolaao ; car niooTokl jo od-
govoril, 4a jo o pegodboml tog« pioaia sodo voliš,
ako gm taroka vlate okos in okoa vsaaio aa aro^a
pioMO. Taroka vlMla jo piono potordiki , toda na no«
Morib krajih ga ja pranarodila, mod kloriari preoa-
ladbami pa aoktaro aioa tako malonkooti, kakor oo jo
aporvofa govorilo. Kor ja od tok prooarodb valiko govar-
joaja, koooiao naaaaolti. vaaaUls „Ča na raoovoki oari^
«— itoji v Da na jokam pisma — »vo^ki 60« naj vaoi
flkork aa ohraajonjo ovobodnoot io privilogij etarovdroka
aarkva na Tarokom maodovali , tako 00 aa ovojo ' otrae
aaUani aloo aikdar braaili tok pravic poterjovati a ooit-
aimi djaa)l, ktaro 00 vooloj oprlčovale otaro in otonovitoo
dabrovoljaoot taroko vlado do kriotioookih podloaaikov^«
— Ti oNivok jo prenarodlla taroka vlada takolo: „Čo
aa ceoarji raoovoki voaki caa svosto akorb imoll la bo-
gaeaotjo (boltaO atarofdroke corkvo na Tarokom, tak
ovltani aioa nikdor opaiali, nod ohraajODjom orobodaoot
ia privilogij toga bogooaotja Sa to corkvo aa Tarakoai
eati" itd. aij in koaoc to proaMmbo jo ooiton: taroka
vlada aaca nič voditi od toga, da raoovoki etri imoja
okerboti aa okranjonja ovotodnoot in privilo^
irij otaravdroke aorkvo na Tarokom. Taroka vlada
pripooli, da rasovaki cor okorbi aa bo|^očaotjo otoro-
T^roko aorkvo, — al pravico ma ae moro dovoliti, da
bi on ua Tarokom (^todaj v drogom ooaarstva) okarbol
aa okranjenja avobodaoot ia priviieirij Kvoja
Tdra. — Dalje jo v tiotom otavka, kjer jo od pravieota**
rovoiaka vdre govorjoajo, nameot „00 aavaže^ posta-
vila ^iaračo^. — Stavek Danojokoga pioma, kteri pravi:
^da taroka vloda boiodam in dabn pogodb v K nt s a k-
Kal a ar dj I in Adrioaopla oblonjenih ia brambo kvi*
otriaaokoga bogoeaotja Badovajočib, boco avoBtooofoti^, ja
pronorodUa takolo: „da bodo taroka vlada beeodam ia doba
pogodboeklenjonovKatovk-KainardjI in poterjene
po pogodbi v Adrianopla itd, aveata ontati^, ker
ae oaltan boji, da, če bi otalo ^pogodbam v Katook-
Koiaardjl in Adrianopla*', bi oe ntognilo minliti', da ae
Ja v Adrianopla io kaj vod sagotovilo, kakor v pogadbi
KaHmrdjiobi , in da bi oe analo meniti-, da ima rnaovaka
Tlada io kakoj^ao posebno oblaat. — Tam, kjer Dnnaj-
Oko piano pravi: da oaltan dovoli, „da bogočaatjo ata-
rovdroko ima kakor bogočastje voib drnalb prebivavcov
kriatianoke v^re po pog'odbak ali posebnih dogo*«
Torih dovoljenih pridobitev deležno biti^, Je prenarodlla
tarika vlada takolo: ^pridobitev, ki so dovoljeno ali oe.
boja dovolile dragim snltana podverženim kristlan-
ikim dbčinam, imajo popolnoma tadi otarovdrci deležni
biti''. lapaoene so tedaj v tem oostavka besede „po
pogodbah ali pooebnih dogovorih^, kor turška
vlada meni, da se nasproti svojim podložnim ne moro
In ne smd saventi po nobenih pogodbah; sate je po
beoedah ^probivavcom , ki so kristlansko vtfre^, priotav-
fjeno ^oaltann podvorženlh^, da jo očitno, da je ta-
koj govorjenje le od podložnikov tarikih, ne pa od
taeih prebivavcov, ki stojd pod varstvom kakosno drage
TeHke vlade. — Poelodojo novico, ki so prišlo po Lloy-
dovih barkak ia Carigrada, pravijo, da pred 18. dne-
vom t. m. se no more ondi nič voditi , kako je rasovokl
car sprejel te pronaredbe taroke vlade, in da voe tisto
l^ovoriee, ki so se že do 29. aagosta aatroolle po Tar-
ifcem, da je car aa v orgel to prebarejeno tnrsko pismo,
ao na vsako vižo prez|rodne , kor no telegraf ne golobja
posta nista v stana is Petro^rada v Cori^^d tako hitro
prinooti nasnanil.
Obertoijstvo doma^.
ladahd a^m Je 1» našo uAo eerhev bovo cogle 0oop. ^ »
a as llaadliB, aooneo slavno naaih gospodov: P, EampeUna. 1
Ksnnikv , L. Moser-ja v Salobvrgu , 6. Froš-a v Blimakoveiii
B. dlimbaoh-a t Virobarga, H. Berger-j» t Bambergu itd. Imaj<
te orgle ZZ epreminov . in so tako prUetnega ia eistep glasii« dt
se to penro delo mladega mojstra lidiko s n^f sloTečimi deli U
▼erste meriti samore. V imenu cele fare lamoremo byerstnemo
dela Janesa Nandlina zaelnženo hvalo dati In ga vsim gosp.
duhovnom in cerkvenim predstojnikom itvo priporoeia, kjer no-
vih orgel ali poprave starih potrsb^Mo. Gotovo povsod bo de/o
mojstra hvalilo.
V imenu Trebanov fisiaaee/ Tomotč.
Pri nobenem delu ni toliko paslivosti in marUfvosti potreba
kakor sa iidelovanje ur. Btar mojster bo aro eloskasil, ako pa*
■yivo ae isdelide. Taka se je v Trbov^ah godila Novo drago
uro od kedid s^^i* slavnega mojstra izdelano sum pred i leti do-
bili, ki je bila pa zalibože! že Bpenega sa nie. Vec kot 10 krat
je mojster jo popravljal, pa zafitojn, ura le ni sla. K sreči pri-
de Janes Oblak k nam (že dvikrat v Novicah pohvaljen samouk
ii Bacon na Gorenskem). on uro rasdeno in jo v troh tednik skoro
oioto prenasedi pa popravi . da dvš leti od tiste dobo bres opotike
vodno dobro gre in prav kaže. Ker je Janes Oblak letos k eni
naših podružnic tudi novo uro po nizki ceni prav lepo in umetno^
svesto in stanovitno izdelal, mu grč za to reč pravična in očitna
hvala.
H TrbovU na itijarskem. J. Hasaik, fidn*
Delitev Jakši(^Ve
(Serbska poslovenjena.)
Mesec gri^a mi daoico zvezdo:
Kje si bila, o danica zvezda?
Rje si bila, kje si dan gubilaT
In danica njemn odgovaija:
Jas sim bila, jas sim dan gubila
Tam nad belim gradom Beligradom;
Gledala sim čudo preveliko.
Tam delita brata očetvino
Jaksi6 Dmitar in Bogdane Jakaid.
Lepo sta se brata pogodila,
Očetvino svojo nmdelila:
Dmitar vzame zenico Karavlaško,
Raravlasko in Karabogdansko ,
In Baaat včs do Donavo reke^
Bogdan vzame sremHko zemljo ravno,
Srcmsko zemljo in Posavlje ravno ,
Ino Serbske do Užica grada;
Dmitar vzame doljne dele grada
Ino grad na Donavi Ncbojso ;
Bogdan vzame gornje dele grada,
In Rožico cerkvo nasred i:rada.
Pa o malem sta se sperla brata,
Le o malem , da ni imena vredno ,
O konjiču vranoa in sokolu,
Dmitar hoče konja vranca imeti,
Vraaca koiua, sivega sokola;
Bogdan njemu no da , ne jednega.
Kadar se je zjutn^ do»^ napočil ,
Dmitar vzame vranca ^alikega ,
Ino vzame sivega sokola,
Pa odide na lov u planino
In pokliče ženko Angelijo:
Angelca, moja zvesta žeaka!
JEavdaJ bratu mojemu Bogdana,
Ako njemu pa zavdati nečeš ,
Ne pričakig me u belem dvoru.
Ko to či^e ženka Angelija,
Ona sede skerbna, nevesela,
Sama misli, sama besednje: *
Ki^ li ee U sii^a kukovica i
Ba zavdala svaku. svojemu bi.
Je pri Bogu velika pregreha,
In od ljudstva graja in sramota.
Reklo mi bo malo tn veliko :
Glejta tam li uno nesrečniee ,
Ki zavdala svojemu je svaku.
Ako li UMI pa zavdati nečem
Ne smem moža čakati u dvoru.
(Konec sledi.)
Natiskar in aaloniik Jožef Blaznih v Ljubljani.
liiietijsbih) ebertnijskili in narodsklh ntl
iNoiiee ish^J^Jo ▼ LJiibljaHif|
( W9^ t«deB dvakrat , aam- }
red v sredo in soboto.
Odgovorni vrie^nik Dr* «9.|ipes pielivcls.
!^«Mo B»eeie lato fOj^tMf
2fl. popo8tj,8cer 1 fl.^Olu*.
l^«(Jai XI.
V sredo 14. septembra 1853.
/>««r 74.
Kam DAJ se vsaj]u*o sadne drevesa, in ktere
plemena n^g se izberimo.
fDalje.)
Če se imajo vsaditi le nektere. posamne dre-
vesa, se skoplj^jp lin mestu, kaio«r hpa drevo ^riti,
veli|(e pkrogMs jfoije , s^9 3 Ippate globoke in 6 čev-
ljev Široke. Po ti ip^ri se i^nsii velikost in okrog-
lost jamp, se spodreže naj poprej rus^, in z lopato
jazsekana in zarobljena se poklada na kiip*
Po tem fli^ ^a 8 lopate globoko ssačnfe jama
izkopavati ; zipir^j se pa boljŠi in rahlejši pajrst d^F^je
posebej, slabeji pa spet posebej.
Je jama popolnoikia izkopana, se dno njeno še
prekopije in zrahlja, potem se ruša va-njo položi
in tako pusti, dokler se drevo ne vsadi.
de misli kmetovavec drevesa jesen saditi, naj
take jame pripravi ene mesce pred; jih pa sa<n
spomladi, naj stori to na jesen.
Ako ima na mesto izkopanega ali vsah-
ni enega drevesa novo drevd priti, je prevda-
riti : ali je bilo poprejšnje drevd v e I i k o ali m a j h n o.
in aH fana novo drevo pa ravno tisto ipesto priti
ali blizo zraven.
Je bilo poprejšnje drevd m 91 b no ^ je prav, č^
jamo tako naredimo, kakor je bilo ravno rečeno;
— je bilo pa staro chrevd veliko, bo treba dru-
ga c ravi^ati, ker je poprejšnje drevd, kakor delječ
so karenine njegove s^gle. rodovitnost i^emlji tako
izpflo, da nobeno drugo kakoršnega koti plemena
ne bo na takem mestu dobro storilo. T tacfli okolj-
šinah je treba po velikosti poprejšnjega drevesa jamo
do ^ čevljev^ na šlroM skopati , io naj manj polo-
vico frišne travniške zemlje alf nišoWa pridjati in
z lino zemljo v jami dobro zmešati. Po tem bo novo
drevd zdravo in veselo raslo , kakor da bi bilo pri~
šlo v novo jamot
Če se posamne drevesa tam pa tam sadč, naj
se nore drevesca nikdar na mesto vsaliojenega dre-
včsa ne vsajajp , ampak vselej nar manj 3 stopinje
preč. Jame naj se napravljajo vselej okrogle In v
iiodobi sklede, ker se v tacih jamah zemlja boljši
n povsod enako vsede, in se korenine s temprisi-
Njo, na stran se izrašatl.
Pa ho rekel kdo: „čmu tako velike jame?^
Nikar, prijatel, niso prevelike. Jamaje za mlado
drevd, kar je dota za nevesto in ženina in
za njn gospodarstvo, in še več, ker to, kar
se drevesa takrat dd, je njegovo edino premoženje,
kterega ae s pridnostjo pozneje nič več pomnožiti ne
more. Da bi pač vsi kmetovavci to resnico spoznali !
Jasna je kot beli dan.
Je zemlja poseiino dobra, se ve da tam ni ve-
liko dela. Al srednje dobra zemlja naj se ne ima
koj za dobro, češ, da bo manj dela potPtfca. Ako
se mlademu drevescu v le količkaj terdi, slabi ali
snsdnji zemlji le m a j h n a jama privoši , bo osa v malo
letih s koreninami napolnjena , in mlado in slM>o dre-
vesice ne more korenin vrivati in razprostirati v terdo
zemljo. Stoji revše kakor stisnjeno v sodo«! In
kaj pride iz tega? Drevo hira in hira, dokler po-
polnopa ne vMhie — zadušeno od spodej. Naj po-
skusi,, kdor ne verjame, tudi v dobri zeml^'i eso
drevd v široko, drugo v ozko in plitvo jamov«a-
diti, vidil ho velik razloček v tvetien letu in
pozneje ie bolj na rodovitnosti obeh. Boljai jo manj
dreves aadiii pa te dohro, kakor pa veliko drevčs
slabo. Pridoik sadja je gotova priča tvga.
(Dfdj# sledi).
- * f n ■ n
Dvč potrati Jesenski $as v na$em kmetovalci«
Skopost je i^erda , potrata pa nič lepSi. Kar nan
je v prid stvarjeno, obračajroo ▼ prid svoj aH pa bUšojoira.
Niiosar naj as jemlje kosca, kar f^ v prid porabHI dš.
Toma nasprot ravnajo radi slovenski kmelovavei,
če ne Slavjani sploh, sesebno jeseBski eas v dvtfh raeeh:
I. da po travnikih živino pasejo. Ako po
črmgi koSn}i, ko jo etdva bo pospravljena, na travnikih
še kaj trave zrase, pokaj bi se ne kosila, iniivlni v
hlev nosHa? Ootov« kdsa ali serp več dobi, ko šivlBČe
namali, in pa koliko hitreje! Koliko časa elovok po-
trati, ki pri živini stoji; koliko mrasa in večkrat dežja
flf vžije, sosebne ako živinče na vervi derži; koliko
napčnoflti se B^odi, ako je trama otrok okelj živino, ka-
kor so „Novico^ že večkrat v sponfn vBelel Ramn
teg:a se pa travniki silno pokaad. O deževji so živin!
aenrija pod nogami vUbsje , velike jame se naredijt , M
se o spomladi poravnati ne dajo, tako da na maoi^m
travnika skorej ni moč kositi, poverh tega, da so trava
iBverže, in lo slabe baio tam raste, kjer je bila zoorfja
o mokrem vsa preemakaoa. Gooj , ki ^ živina na trav-
nikih pasa , zemlji ničesar ne verze , ker ni predelan,
namesti da bi živina v hleva stala, in so e fnojem, ki
fu naredi , polje dobro g^oojHo in se gM že 4adi postiai
travnikom troha privoiila.
Z. Dras^a potrata je ta , da eni sad se na drovds«
— čedplje — skapljojejo, ter Ib tejra toliko
žlahtneg^a sadja stropno ž|^anjlee delajo, fa
da so dragi tako kratkovidni , da božji dar v tolikhio
potrato prodajajo! Tako so je svoje dni tadi -s krem*
pirjem delalo, dokler ni Bo|r vmes stopil. In nam^fana
tako majhin del pomasjeal, da ene leta sčm komaj čez
sifflo ž njin prevleeemo In semena prihrSDlmo. Bi menda
radi ti nespametni, da bi it drevje kaka vjima sadola^
— 294 —
kakor so nam je pred tremi leti ekorej E^rodtlo, ko oem
gu je toliko rec posimi poseblo? Zdravniki vm od kraja
terdijo, da s|:aoje jo atrap, alKo se la pijačo obrača;
cesar ee jo ce tako mooi^i prepričal ter občatil, da m«
po Djem nI bilo bolje temuč le »labeje. Za malokteri
sleff ffa je kake kapljice sadosti , in toliko, kolikor gu
je aa adravila in obortnijotva potreba, ae |^a is vin-
skih droa ali ii čeaar drajo|ra dobf, kar ni človeka v
krano odločeno. Oe kedaj , jo loto« i^reh , čeaplje , kte-
rik joka jo ie sama bolji, ko narboljsi oiivovica , v ziba-
nje tratiti, ker bo v mnocih krajik savolj mno|:ih vjim
živeža na malo hodilo. Kako veaoli bi tleti aadje aaiilj
In gtL v živež Imeli , kterim je toča vae potolkla ; drai^i,
fcl 00 arečno odleteli, bi pa ta toliko dobri in idravl ži-
vež M etmpno pijačo tratili in tratiti dali. ?
Od dragfne žita«
Po več deržavah prisadeva drag loa žita io drag^fna
krnha vladam veliko akerb. V naaem ceearatva nI do-
aihmal tako hado kot dra|;od, vendar eo mnoge «ime
kakor obila mooa in povodajl v enih , toča v drngih kra-
jih, naredile, da jo cena žita pookooila, in tudi sate,
ker se mora v ptnjih deželah dražji plačevati.
Berž pa, ko je žito se podražilo, so sačeli nekteri
Ijndjd vpiti: ,,te jt *go\ le odertlja žitarjevl^ in hi-
poma so bili pri teh Ijadjh vai kmotovavd, kteri pride-
laaei^a žita berž berž na prodaj ne pripeljejo, in: vsi,
kteri c žitom knpčojejo, sleparji, i^oljvfi in
odertnikll Celč DanajskI žapao, ko je žitna cena
poskoeils, so je prederEonl žitarijo s odertijo pitati 1
Kmalo na to so sačeli nekteri kratkovidni časnikarji ravno
tlato pesem krokati, io sabavljivcov take baze se povsod
kmalo najde na kape, kteri vpijejo le čes jfoljnfijo In
• dertljo, če je živež dražji.
Ni tajiti: povsod se najdejo bresveatniki in ih in
tam se kaj neposteoecra prirajma, — al v dragrih časih
vse v en koš — v kos odertnikov — metati, to je
l^erdo In nesramno.
Gotovo je, da vsak raji dober kap meso Io dober
kop krnh jd in da si vsak nisko cono v vsem želi, kar
kopajo. Al pameten in posten človek tndi pomisli:
ali se tiato todi dober kop pridelajo, in ali se je do-
sto pridelalo, in ne terja, da bi živinorejic in mesžr na
kant priela, le da bi draici dober kop meso jedli, in da
bi kmet, žitar In pek obožal, le da bi dragi dober kap
krak imeli.
Treba je tedaj bilo, da so vsi imenitnisi ca-,
sopisi in tadi vradni časnik ^Aastrla^ takema
nespametnema vpitja so krepko soperstavlli in pokaaall
ttoamnost nje^^ovo.
Pametno besede je govorila j^Aostria^ o tem, pa
tadi ^LIoyd^ je tistim kričavcem krepko na pete stopil,
rekoč : „Čt se kje kakosna nenavadna kažoa bolesin sa-
čnč, neamno Ijodstvo berž sodi, da je voda v atirnah
strapena; — ob časih žitne drajfine ae alisi berž labav-
Ijanje čes odertnike, pa ne samo odprosteg^a ljudstva
ampak od Ijndi mnoipoterih stanov, ki so o tem ravno
tako nenmni, kakor aoi. Mi pa vprašamo: kje jenja
poštena žitna kapčija, kje po postavah vpravičena
žitna barantija ? in kje se aačne žitarska odertlja?
Mi vprašamo: od kod si prilastajejo nekteri pra-
vico, naj petrebnisi stan vaakedežele — stan
kmetovavcov — a takimi psovkami napadati,
afco ti ne pripeljejo vsega svojega pridelka
berž na prodaj, ali če gtt ne prodajajo po tisti
ceni, kakor ^a kapec hoče imeti? Od kod —
vprašamo na dalje — imajo taki Ijadjd pravico stan
žitnih tergrovcov o tacih okoljšlnah tako nesramno
obrekovati? Kdo bo po vsih kotih žita iskal in g^anam
na prodaj podajal, če bi žitnih tergovcev ne bilo? A.I1
niso ti kapčevsvci ravne tisti, ki nam o draiili cm-
sih žito dober kap prodajajo? S ktero pravieo mm
Bdaj psnjejo aa odertnike?! Le Bogr sam povikžmje
ali ponižoje ceno žita in vsega živeža. Postave ne oam-
rejo na Eoižaojo žitne in krdsne cene nič drase^a storiti,
kakor da dovolijo, kar je naj bolj mogoče, svobodm
kapčije In obertnije, da se poti popravljajo im
▼ ožnja iS daljnih krajev po sohem in po vodi sla j ž m,
in da se v pripravnih večih mestih napravijo velike
žitnice''.
„ Novice^, kterih naloga je se ca prid poštenega
kmetijstva in obertnijstva poteg^ovatl, so za potrebne sp»-*
snale teg^a blodenja omeniti, ker tadi pri nas se tacib
Uadi ne manjka, kterim Dunajski časniki j^levite* berd.
Tadi pri nas je dosto tscih, ki terjajo, da bi kmetova-
vec in tergovec se aa-nje si d k la, le da bi oni v dra-
Eih časih dober kap živeli. Tako Ijabeain od svojeg:«
bližnjega terjati se pravi vendar preveč terjati. Kar
ne želiš sebi, ne želi bližojemal
Starozgodovioski pomenkK
VINDRVNA — SERE^DIVS.
Ankerahofen V. 623. Mahar I. 3T3,
Ramioiil Davorin TertUf^ak,
b rokopisa; »K4o so bili Norioani in Panoaoi, Kelti ali Sloveaei ?c
Naj bolj ostroamni ispraševavci na basnoslovskem
polji kakor Rit ter C^^halle europ. Vdlker^esek. 9ir. 9S
— tia), Creazer (SymMik I sir. 699-^93) in Rhode
01 9tr. irO-^ZO^J uBjdeio v visokoležeči srednji Asii
edino prabožanstvo, kteroga bitaost je častjo lači
— čsstje solnca. To božanstvo je središče vsega
basnosiovja« Vendar niso siednaki, v kterem naroda
bi začetek to^ra čast j a iskali. Zato nekteri stavljaje
dva stebra, ktera orjaško poslopje boisostra nosita
in sicer eden staroindiški, dragi etaroparsioki.
To readeljenje pa je brezterdnega temelja, ker nas
kritično jezikoslovje oči, daje in diski (sanskrit-
ski) jezik starši od parziakega, — resnica « ktero tadi
bistroomni Ritter CVorhalU sir. 808 J veljati di.
Ime naj višjega lačnega božanstva je bilo Badha
CRiiter Vorhaiie 96—118, Rhode II 179—909), Korooiko
indiške besede Badha išejo iztočni jezikoslovci porasai
poti. Nekteri v glag^ola „b a d h^ eiperg^efacere, co-
ffnoscere, slovenski bnditi, — drajpl v g^lag^ola „bh&,
bh4s^, Klanzon, brennen, sveteti, groreti. Ako
s?ete bakve Indiancov prebiramo, najdemo, da je lač
— solnce pervo in najvišje božanstvo bile, kteresia
se je božja čast skazovala.' V bukvah Vedas (AMt.
Rosearches VUL 897,) najdemo besede: ^Solnce je daša
vsih stvari, vsa draga božanstva so njeni deli^ — ^solnce
je edini čisti Bram, to je, naj viš/e bi^e^ ^jitia/. Ae#.
481—439), ^solnce je, nad kterim nič nI visjeiTA , kte-
rema nič nI ednskeg^a^ C^avno ondi IL 400,)
Ravno takšne misli se najdejo v indišklh bakvak
Bhawišya 0'O W^. ^^nes fTorlt« Vi, 417,), v kterih se
veli; I, da med neamerljlvimi močmi ni višje od solnea^.
Tadi v slavonskem bogočastja se najde alod teg^a
prestarega Inčjegra častja. Gaagnlni Strykov^ki v
svoji kroniki C^onika str. 147.) piše: ^Nekdaj so Poloni
vsako prazno stvar: aonce, inno itd. po božja častili^
in na strani 52: j,posebno egrlnj . • . . celd blisk so
na bo^a imeli in sonc e^.
Že grori smo -rekli, da to častjo je ioielo ime:
^siažba Baddhova^, in da je to prestare indiške bo-
aanstvo tadi pri severnih S laven i h imelo svojo složbO|
pričajo imena slavonskih mest, vasi in krajev a ko-
reniko Bad; na primer: Bndisin ▼ tosieahi Bada
— 295 —
<10feti) na Ogtfskem, Badeč, Bodejovica lui 6e-
0k.eniy Bvdioa pri Ptaja Itd.
Od ViBDVtoire Badha-Avfttere ne najdom«
ne 0l«1ia ne d«ha na rimsko-Blovenakih epominkih, tadi
nI nobenega sleda y severno-sla venskem basnealorja; catb
imci ▼iflokoočeni in ostroumni William Jones prav,
Ako reče, da ta avatara ni resnična, indaiateipa
▼oljo Bramini Bndhaiste imsjo aa krivoverce. Ti
Boddhs je bil, kakor Wiese (I. 1. str. 261.) resnično
pravi, jeaero let pred kerssnskim časoslovjem nekakšen
▼ eroaakonsk popra vljavec (reformator). Tadi v
indiskili asdevah dobro podaeeni Bob len (Da$ aite la-
Misn L StS) Je dokaeal ia povest Bremenskih, da ti re-
form ator ni prej kakor 1900 pred Kristasovjm roj-
mtvom v Indii aivel. O tej ddbi pa so že Slaveni tro-
tovo v Eoropl prebivali, in tako se razjasnaje, čakaj
da se v njihovem basDoslovja nio ne najde, kar bi na
Oadhatovo vdre In častjo opominjalo. Tadi apamodo-
kasati, da to nikdar ni bila VIsnatova-Avatara
temae da so Bodaisti jo za taksno oglasili vterd-
nejse vkorenjenje svoje nove včre« To tudi poterdi
kadi prepir, boj in preganjanje Badaistov odBra-
manistov, kterLso Badaiste v Kitaj in- drage pokrajine
severne Azie pretirali.
Raaan soinca, indiski Saria (primeri: „sora^
v slovenskem, „zara^ v poljskem jezika) eo stari In-
dlanel imeli posebnega solnčnega boga s imenom In-
dra, ^boga zraka in vremenosti^ C^ofp Olos. Sanškrit.
e(r. Si.} Ako korentke tega imena iščemo, jo najdemo
v glagola „indh^, glaozen, brennen, sveteti, goreti; zato .
besede iddhan, aidhas, »9tas,»8tas, vročina , poletje,
&indras, himmiisch, nebesk (glej; Eiehkoffttr. i7S,ZiO,
Zli,) Sinskritski besedi „Indra^ je prilipna slovenska
beseda v d dr o, vedra, vedrina, z nasozvakom vendre,
▼endra, vendrina, ali, ker Jagoslo veni gluhot tadi kot <
izgovarjajo, postavim:' svitlo in svetlo, svitleba
in svetloba, lipi in lepi, rika in reka,— vidre,
vidra, vidrina z rhenismom vindro, vindra, vin-
drina, vindrana,— in glejte koroški rimsko-slovenski
kamni so nam ohranili lastno ime VINDRVNA ^) in to
ime najdemo mi polatinčeno na koroških kamnih v imena
8erenus ») in na štajerskih SERENDIVS ^y Kelte-
mani poiščite mi v celtogalskem jezika besedo ^vindri^i
drago vam jo plačam. (Dalje sledi.)
Ozir po svetUt
OTpU pogUumih narodov na Turškem.
(Po popisa Arbanskih misionaijev).
So po obleki:
Po sereu:
V Bklepib:
Po trapla:
Po Tnnai^i podobi:
V f oToijenjn :
V vMi
Torki,
ai^davi
sloDi ,
počasni .
tolsti,
mertvi obrasi,
prosti,
hinavski ,
G&rki.
maoeradasti ,
lesice,
JEriti ,
i\ježai,
»ngelji,
ropotoi ,
nestanovitni ,
Slovani.
priprosti.
orli,
nepremišljeni.
oversti.
možiUu.
pevei.
vražni.
Novičar iz slavenskili kri^evt
1% Cebvea 8. sept Za društvo sv. Mohera je
ravno natisnjena poleg talianskega poslovenjena knjiga :
^StariUrban ali cimski pogovori dobrih kme-
tov^, ktero so marljivi Goriški bogoslovei dosti dobro v
nas jezik prestavili. Šteje 13 tiskanih pol, in veliko le-
pega in koristnega za Ijnbe Slovence obsega. Nadjati
se je , da se bo vsim prav prikapila. Drastvenikom ee be
a i,agodovlno atare aavece v podobah' vred te
O Ankershofen: Handbaoh der Gesch. Kamth. V. etS.
OBavao ti: IV. V.
O Hahar: Qesch. der Steier. L 373.
dni razposlala. — Po vsem Slovenskem dobre anano
^Drebtince aa leto 1854^ so se ravno kar tiskati
jele. Okinčane bodo s prav zalo podobo sv. Home*
Gotovo bodo nam tadi v noveni leta pod vrednistvom ne-
▼tradljivega g. J. Rozman« veliko prav izveratnih ao-
stavkov donesle. — Slovenska slovnica spridja->
nim pregledam slovenskega slovstva ter 0
kratkim oirilskim in glagoliskim berilom od
A. Janezi da bete dni v Haa«e-ovej tiskarnici v Pragi
natisajena« ObsegU bo II tiskanih pol. Spisana jo
▼ slovenskem jezika po pravilih, ki jih je vis. minister-
atvo aka za slovenske šole astanovilo. Namenjena je
posebno glmnazlaloim slovenskim ačencom. — Proti
konca t. m. se bo obljabljeni ^Glasnik slovenskega
alovstva^ v Celovca tiskati začel« Že lepo število
različnih sestavkov je za-nj pripravljenih. Vsi g. sloven-
aki pisatelji, ki so ma za pervi zvezek kaj namenili ^ se
ponižno naproseni, svoje sestavke saj do konca tega
mesca pod nadpisom: ^Vrednistva Glasnika^ vCe-
lovec poslati. IzverstnI slovenski spisatelj Matia Va-
Ijavec na Danajl ae je peslovenovanja ^Homerevo
Odiaee^ lotil, ktere pervi apev bo v por vem aveakii
^G lesnika^ eatisnjen^
A i« Metlike. Gosp. tehant Vovk, ki nenehoBM
aa popravo kmetije dela, je nnasol novo pečnioo (sasiv-
.Bioo), v kteri ee na petih lesah in na tleh a manjaim
ognjem kot na naših navadnih snsivnicah veliko hitreje
in več čespelj itd. nasasa. Poaneje jo miali za sasenjo
grojzdja in aa več dragih obertnijskih opravkov rabiti.
Vredno jo je ogledati, pa tadi od dalječ gledat priti. —
Kdor ima veliko sadja, ki ga sasi, naj tega ne odlaša.
Korist in dobiček sta očitna. •— Nov obilen dež nam jo
opanjo aastran letine spet ojačaL
Iz Novega mesta naananja začasno c. k. gimna-
sialno vodstvo, da 7. razred (klas) višjega g I m*
nazja se bo v Novem meeta že letos aačel, da
pa načetek Bole bo se 16 perve dni oktobra, ker vkljah
vsi pridnosti meetne občine se potrebne zidanje v gimna-
Bialnem poalopja ne more poprej doversiti.
Od Kerke i i. septembra. Stojim na razvalinah
starega No vi od a na. Imanitnost tega starega rimsko-
slovenskega mesta .oznannje celo Kerško polje. Kamor
noga stopi, zadene na kamenje in aidovje. Vsaki otrok
deraovske in cerklanske vas< poniga potnika aa dva ali
tri krajcarje aakico rimskih denarjev. Kako imenitni ao
.ti denarji za našo domačo zgodovino I Na eni strani
imajo podobe rimskega cesarja, večidel Licinia, na dragi
pa so podobe naših božanstev. Posebno en denar sim
dobil iz rokic zalega slovenskega fantiča, kteri miterdno
. dokaae dajh za slovenskest probivavcev takajsojih ob
easa rimskega vladarstva čea Panonio. Malo oim dozdaj
perajtal na rimske peneze, ali odadaj bom večo pozor*
nest na-mje obračal. Kako me je veselilo enake podobo
najti na rimskih peneaih ia na kamnih starega Novio-
dana. Med temi posebno me je razveselila podoba na
kamna v steno leskovske cerkve vzidanem, kakor
tadi kamen ravno v steno imenovane cerkve vzidan s
napisom SEDATO AVG. SAOR. PACONIVS ARAM
ET A£«DEM. D. D. Bom poaneje domorodoim bravoen
,)Novio^. pomen njegov raaložii, kakor tadi dokazal, da
je stari Novioden zares na Kerskem polji stal.
Dosti bi rad lepih želja izgovoril aastran boljšega
in marljivejega poskerbljenjit za nase domače starine, —
rad bi historlskim drožtvom, notre-aastrianskim marsikaj
povedal , — pa hočem se odidehnati prej , naj se pravična
jeza malo vtaži. — Slnčajno dobim v tej okolici novejšo
listovo ^Novfo^ v roko, in vidim, da ae za Ijnbega
^skatnika^ . toliko prepirajo naši jezikoslovci. Rad bi
konec napravil tema prepira , aato tadi avojo o i^ikmt-^
nika^ povdm.
Skvtaik« poMiajo M*ji rojaU Imj Mbm in njI«
tiroka, kttri m ^ amtari ali tčel« vai ste^
JHiMi, litari f«4 iijikova akatjo (paaihe, naraiaJMi)
wmi sIvL S4«r ^ odkesl, kedar aa na savolja aapar
kavaiaa a aiba aaga , ad taksat^a 90 frmvl , da aa ja
aiiakatil (odakitil). Taii aa rimakih kamaik ai^
dan laatao laia ATSSCVT dvakrat •*- kar Ulika poBM^
kakav akia pad atajara akatja. Jas faaa Ataakat aa ila*
Taasko iman» ker v aebaaam dni|:am, oa »taraai na
BfTaM jaaikn, na mjdaai raianiljlvafa paaiaaa ia karana
aa ta kaaada kakar v alaTanskam.
Tadi ad Kapa ja iratp. Navratil avaja ainanjain^
favarli, ktera pa aa bada daraalo. Pomdn imeaa kaf^a
ai« jaav ^Navieak^ ia aicer v aiaakn: „kaj paiaaailaM
Faaaaia?^ raatožU. 2oabiti, da ja goš^. Navratil na
aMja lapaljavaaja paaakil, ali pa da na naja ktnCaritka-
arlmalagiaka preiakavaaja nič aa porajta. Nlaiai jas
kriv 9 aka al ia prapriaaa« da aa v Paaaali ad nakdaj
ttavani ai vaU. Na Ul bi ta apaal^ fviaiatanl, aka Uaia
na bilgaip.N. aa pal|ja panval, ralMo: ^a aa kraj Kapa
ad nakdaj Slavaai aivali, naj dakaia^ kdar aamava^.
Pa naai tofibi ni laka aklapana, da jatakavaifta
raka, kakor ja Kapa gatovo prad pHbodan Einaav
avaja kna inala, ia nI aa le ad RInaav fa dabila«
Aaaiafia ad baaad ^aaca, vnk^ itd. pa aan na
apada , kar Ia baaada v elaraalevieaačini ianja neslo eana*
fiaaalka u aafiaeaik I, klarega (Bleaaaai aniraj aa aa^
naaiaenik rablja, tedaj ainca, vik, dig itd.
Ali ni obraaaaM paaamafll čitatelja aa draga bolja
aaaloflo in ta jo: d«b In dab,nnft ia noa, raka in
raka, laka ki laka« kapati sa ki kapati ea Itd.
ki po tej aaalaaii — ina preaajavati lafovar Kapa Ia
Kopa. Da Latiaec In Oerk pliata Colape, to aia ai
aneanega, VeakI platojenlkavea ai nedeania Inatia aa
aveja aeta pripravlja, ali kakor VoaMO pravi: ^macbki
eiab amodferoeki^*. Tako ja Nanec koroako Inkraaoka
Kaika ei aa
Korkarae.
avoja aato abemli v €ark, Gerk pa v
Paz* nobie ean I
0 Bofon.
Davarki Vetatenjak.
l^oviCAT iz mnogOi knUev.
SMi ae, da vradba aaaarekihviadaff poaovlaf
aa ba na Horvaakon ki v Mavonll aa^ala. -^ Deaelal
poglavar aerbeka To|vedkie Id temetkega Banatajaprod
taani daovl aa Danaj naaaanll, da je •v ogoraken panta
agvbljaaa ogeraka kroaa a ne^en in iesloai
vred, §• najdki; Mico Oraova v tanoiken Baoataao
vaa to nakopano naili; M ai poakodovaaoga. — •o-
aorf ae, da tadi maovofcl aar Ia pratki kralj pridoto k
anadvra v Olonna. -^ Naj viija aodnija na Danaflja
v neki pravdi raaaodiki, da tadi v tistih deielah aaiega
aaaaratva, v ktorib jadjo pred 1848. leten nlao Inoli
praviae de graotne poeoati, ai sedaj tanorojo Uka pra«
tlee pridobiti. — Vojatta eedafja v Milani je 7. dan
p. n. obaodlla %4 tfaCik , ki aa ae votaje 6. avečana vde-
ležni; BO jik ^a bito k anerti obaojenib; narisi Radaeki
pa ja anortookaaon apraneoli v Ječe od M do 5 let;
4raalk 185 aapettfk ae ko po aosaraken ifiiop« tapii^
aHlo in daljna pretakava , ako niso eea. vradaHii. •— Ter««
gatev na Ogaraken okoM Bnde ae bo priieto na sv«
Mikala dan. — Tadi po nogradik nenakik aa Rajna
rasaaja tertja botosia. — Neki Rov oda v Vogkori na
Bardiaaken ae baba a ponoikon , kteri popokiona oadravf
bolna grojadjo. Naj ga nož ponadi Franeoskln ga*
nerafnin svetovaTcen, kteri so vladi aeJjo rsaoddil: aaj
podari nilion frankov tiaiemn, ki anajda gotov po-
neoek aoper grojadno boloaio. Menda bo vlada bolj pa-
m^tUf kikkar aa geafral-avetaaavpL, In at k«
dnarja aa kaj, karnrnogaca. •^ ia RaaA^^9ic#^
aa ai adgovera na tarako pisna. Raa pa Tvik paisnlk«
jata avigi annadi naprej; taraka vlada ja ¥ Vmtri^i
vnevio nakapito BO.OOO paak to tarika a«aMM» wv{ sej
v danialfi gotova anaga kakat v rajakam «aiBUi« »^
aabival • da pred vaoeron na grd doava hvalitL — ilr^ ač«
papea aa nek aa vaa atrani prenialjaja, kaka ki 4ia nn^bi
avajik branboveo v vradačih hlačak CFraaea^or^ , M
ma pa aiiegovik nlelik veliko ba|j atrciejo, kakar al 0«ni
paatreian bUl aelf. — V raaetovi btoga Ia kssatuakik
paidolkav v Novan Jorka v AnarikI ja bil ^mim «irf,
ia le 80 mtB9»r atar preiie na oglad peataHtan, iu jn
vagal 1 1 aantor in O fantav ; gaapadar ai m
B8 eaakMF apitati.
Delitev Jakši6eVt
CKoneoO
Blidli , rniall , «i naenkrat smisli :
Ona ide dol n spodnje kleti,
Ino viame lepo masno kopo ,
lakoiNMo ii aahega liata,
Od odoto niej la doto daao,
In aatoci polno mjna vina,
Pa jo neae skerbna OToms sTSfks y
Ljubi i^ega n sknt in o ro|to,
In pred njim se do somljice klanja:
«a east tebi bodi, mili avak moj !
Na eaat tsbi kapa ino viao ,
Pokloni mi ko^|» ia sokola!
Bogdana se milo je storilo ,
Ji pokloni konja in sokola.
Dmitar celi dan lovi po ^ri
Ali M ne more alovtti;
Na voeer pripelje ga namam
Na aeleao jeaero u gori ,
U jeaero utva *} clatokrila.
Spusti Dmitar sivega sokola
na ulovi ntvo slatokrilo ;
Ona pa so glodati no da mv ,
Ampak rlejpne Eiroga sokola
Ho a^ioipa^, j^i^^i dosno krilo.
Ko to Vidi Jakai6 Dimitrija ,
rtagjo sleče gosposko obleko,
Pa laplava n Jesero tiho
In ianoBO sivofa sokol«:
Kaka ti je, o moj aiW aakall
Kako ti je brea Ui9tš0^ krila?
Bokol i^emu s piskom odgovaija:
Tako mi je bres mojega krila,
Kakor brata i« bses ^U svf Ci^
SadiO se je Dmitar bil rmaialif,
lla aavdada žeato biaai beda ,
Ino vsame vranoa veliksjp
Naglo 4iri^ b gradu Beligrada
Ba bi brata iivega se ni^M.
So je bfl na vratih Beligra^a,
flagne vnniea , da ne difja mimo ,
pade vraaeo i nogama na vrsta.
Elomi vraneo obč sprednji 'nogi.
So 80 Dmitar vidi n nesreft ,
Vsame sedlo s vranca velikega,
Pa ne pemi breidovan ga vefie,
Nagla ide h gradu Beligvadn.
Kakor prida on, poklioe ieako:
Angelija, meja avest« šenka!
Da mi aisi brata umorila?
Angelija njemu odgovaija :
Ntsim tebi brata umorila,
Ampak sim te a bratom pomirila.
S) Tioa, pri nas aaaaana, apodej rameaa, tadi^ alstekrils.
Za uboge Moravčane od to(^e zadelCi
Ia itajarskega 5 fl. pod naslovom: „Nekdo, U fs le^
doslej ai sadila , Bogu v sak^iUa.
Natiskar in latojmik J^ief Blaznih v Ljubljani.
j'^.
kmetijskih, eliertnij silili in oarodsltih reči.
Noviee iihi^iOo ▼ LJubljasi
▼imJl Udon dvatrat^nam-
reo Y sredo in saboto.
^
Odgovorni vrednik lir. Smn^m Blelnels.
JVelji^o laeelo leto po potiti |^
i 11. , seor 3 11. , la pol leta v
2fl,popoBti,8oerlfl.30kr.
Večaf XL
V saboto 17. septembra 1853.
List 75.
Kam naj se vsig^go sadne drevesa, in ktere
plemena n^g se izberigo.
CDaJje.)
Ker ni vsaka zemlja za vsako sadno pleme,
in ker bi preveč stroškov prizadjalo, ako bi hotel
Jkmetovavec zemljo za vsako pleme pripravno nare-
jati, je vediti treba: kteri svet in kteri kraj je za
to aU za uno pleme, da bo veselo^raslo , obilo ro-
dilo in veliko let.
Treba je tedaj naj poprej zemljise natanjko
preiskati in z vediti, kakošna ie zemlja.
' Je , postavim , zemljise spoci 3 čevlje pod' zem-
ljo mokro ali pesknato, bi bilo napčno, hruške sa-
diti namest jablan, kterim se taka zemlja dobra
služi, — ravno tako bi ne bilo prav, ako bi se v
dolini v odsončnem kraji češnje sadile , kjer je pravo
mesto za češplje.
Sploh je naj pametniii , takošno sadje v vsa-
kem kraji saditi, ki je po skušnjah v tistem kraji
poterjeno in ktero se v bližnjih vertih naj bolje spo-
nasa. Rečeno pa je že bilo , vendar jo še enkrat
rečemo,da v nobenem močirnem, zlo ali čisto pešenem
svetu in v zlo zatuhlem kraji nobeno sadno drevo
brez potrebne poprave zemljjlša s pridom raslo nebo.
Jablani tekne precej teska zemlja, ktera
mokroto derži; ona se bolje sponaša na planem in
v dolini, kakor na višavah. Škodje ji le močirnost
in pesknata zemlja, ako pride s koreninami do nje.
Ker je jablana zadovoljna skor z vsako zem-
Ijo in z vsakim krajem, — ker je ona zdraviši
in terdniši od vsacega druzega sadnega plemena,
— ker se jabelka lože in dalje ohranijo kakor vsako
drugo sadje, ker se dajo na več viž zajed pripra-
viti in v živež oberniti : svetjemo vsakemu, da naj
sizasad i naj več jablan.
Jablana ne dela svojih korenin globoko pod zem-
ljo , ampak jih bolj na stran širi , kakor tudi krona
Djena bolj na široKo gre. Od todf pride, da jablana
ne potrebuje globoke zemlje; za dve močni lopati
globoko v <H)bro zemljo vsajena se prav dobro obnaša.
Hruška mora imeti prav globoko in suho
zemljo in sončen in suh kraj« jSnmalo pesen, ne-
koliko ilovčnat, rahel, gorak svet ji dooro tekne;
na višinah , berdih in humcih ostane zdraviši kakor
v dolinah ali celo v senčnih krajih. Je pa zemlja
zlo kamnita (^nmalo pešena ji nič ne škodje j,
ali če je p repe sen a, ali zlo teska (zgol ilovnata)
in mokra, ne bo hruška dobro storila, sad se ves
razpoka, in drevo hira dokler ne vsahne.
Hruška še višji in močneji zrase kakor jablana,
ta tudi holj počasno raste, ker dela terdneji les;
adar cvete, ji ne škodje mraz tako kmalo, kakor
{
drugemu sadju, zato hruševo cvetje manjkrat pozebe
od druzih sadnih dreves. Čeravno je dosti zimskih
hrušk , se vendar sploh hruške ne dajo tako lahko
ohraniti^ kakor jabelka; hruške so bolji sad zapo-
leto in jesen , Jabelka pa za Jesen , in posebno za
zimo. Jabelcnik je žlahnejši, močnejši (geisti-
ger} in se dalje ohraniti da kakor hruškovica. Kjer
e tedaj zemlja pripravna, vsadi raji 3 jablane pa
e eno hruško.
Češpija in sliva ste tudi kakor jablana skor
z vsako zemljo zadovoljne, še celo nekaj sence
jima ne škodje. Ker tedaj radi rasete, - - ker se
daste na vec viž povživati In sirove in posušene
lahko prodajati: naj se pridno sadite! Le dobro
paziti je treba, da se ne vsaja koreninsk izrastek
od vsake domače češplje ali slive, ampak le od do-
brega velikega plemena^ ali da se od tacega
dobrega plemena druge drevesca v krono požlahne.
Je še več žlahnih slivnih plemen, — ali one ho-
čejo dobro rahlo zemljo in gor&k kraj, in čeravno
je njih sad na mizi zlo obrajtan , je njih sušenje bolj
silno , zatorej jih ne priporočamo taico , kakor na-
vadno domače pl^me.
(Konec sledi.}
Gospodarske skušnje.
(Da krava pri molii ne herca') se priporoča
kot gotov in latiek pomoček: da« se ji v merzlo
vodo pomočen pert čez križ položi'.
Qua konj lepo dlako dobi) ^ naj se mu, preden
pomlad in jesen pride, trikrat vsaki teden penše la-
nenesa semena v bokalu vode skuha intaianena
voda ^oz en mesec mlačna piti daje. Konju (če
je scer zdrav in dobro gleštan) rase potem lepa
gladka dlaka in tudi smonke se lože obvarie, ki
je spomladi in jeseni zlasti pri mladih konjih na-
vadna.
{Xoper krompirjevo bole%in') hvali lašk kme-
tovavec perje krompirju , ko je že skor zrel , tako
iztergati, da človek z obema nogama stopi na brazdo,
s kterima zemljo nazaj derži. Kadar perje odterga;
krompir naj se pa pozneje, kakor je sicer navada,
izkoplje.
(Bradovtce pri teletih odpraviti), ni večidel
nič druzega treba , kakor jih , če so tanjke in po-
dolgaste, s pripravnimi klešicami (pinceto) s Ko-
renino vred odtergati, — če so Dolj široke in
plošnjate, jih z močnim nožem izrezati. Bra-
dovičaste postanejo večidel le dobro rejene , debele
teleta , klere hitro rasejo ; bradovice se Jim narede
naj raji pozimi , če v nizkih , soparčnih , tamnih
hlevih na tesnem stoje in se kožno hlapenje zatarc
— 2^ -
Ozir f o m9in.
Kako An^kUd iMarji oUk Sm^Jo.
Na AnirMftofli ini^ knilje iktr povs«4 ttftTud*,
it kdo Ismed fljfii 4r«&iiia «aier}9« dt tttdi di^oloMiort
cbelam Tediti; «lln tevdu« so deiM te Trtih« uvrade,
d« bi je sa noban deoar ne opaetili. ker ee bojiS, da bi
ji« aeer eell oebetnjak ae penerl. Če tedaj kdo v i«ib
šili aaierja, beež iem p6rt Aeeijo tadi na čbelnjak*
V nekterib krajib ee s poeebno Teliko caeijd emert do-
naee^ eloveka naananjajo cbelam; — cela draaina ee
flamrei podi prei cbelnjak in da veakema panja ialoatne
pri^be e tem Tediti, da eden isoied nje peterka trikrat
• kljačen na vsaki panj in med tem glasno oklicoje emert
merliea. Ake bi tei^a ne etoriii, ee bojd, da bi raasa-
Ijene čbele te sapaetile panji in kam dramam aleteie,
ali pa kirale in pemirle. Nekteri kmetovavci pa oialaje
cbele oeld tako vieoke, da jim Toake sa eeie dežaie
imenitne prigodba na ana^je dajejo.
V dtajd šoU jahelcnik.
V nefkterfh krajib imajo drajcarji etaro etaro na-
grade jabelinlk ali brnekovice, ki ee pribodoje poletje
pfje, e eliti. Te delajo savelj elabib bramor (klet), v
ktetih bi meit prfbodnje poletje sategljiv peatal. Oae-
ffon eotane nn»et močen, prijeten in otanovHen. Tadi s
v i nek i m meotom eo ekafili to; pribodnjo epomlad je
bHo vino lepo evHle farbe, prijetniei in eladkeje kakor
tleto, ki ni eeoljene bilo.
FiArika , v kteri se prodaja koiena moka %a
gnojenje zemJjii.
V fnei Atageredorf biiso Dnnaja je napravil
geap. Fiebtner fabrike, ▼ kteri is koeti moko melje,
ktefo aa Dnnaji C^ildpretmarkt Nr. 680) prodira po
a a. M kr. cent.
Veakema amnemn kmetovalca jeanane, da koeti
ee fcai dober gaoj, ae boiji pa eo v moko smlete.
Ciaep^ prefeeor Bcbrottor je kemliko preiekal 100 fantov
koieae moke in dobil je v njih: 89 fantov keačenega
I ima in enmale maati, 49 fontev foeforekielega apna
In enmale feeforokiele magnesie, 6 fantov ogeljnoki-
elega apna, 6 fantov vede, 1 font peeka.
Pe ekneigah elavnoga prof. fitftokkardta ee potre-
baje, en oral Qob) popolnoma pegaojiti, S do 10
centov koščene moko, in en cent koačene moke toliko
adi, kakor 80 do 85 centov sivinakega gnoja.
JU DMMra, vidier, od daie vineare, seato ioieiui
VU4Je4rv, Titi sla v pvi aevieralb Siaveaih io iameiia
Vie^e«, »lav»€i#ff O = ••f*^« Velevit, filvetovit
M. aimekib kaoMBib.
StarozgedoviBSki ponenki.
VINDRVNA — 8BREND1V8.
Aakarahofaa V. eas. Mbbar L 87a
BaaOokU iKM^erin Tšrttš^fdt.
b rakopiaa; i^Kda ao bili Bforioaai in Paaonei, Kelti aH ftiovanoi ?«
a>*iJO
Pri linin^ib (Lttnebarger) Slaveoib je vedri po-
menilo toirko k^Dt eolnce C^oUmr #fr. 997.) Tadi v sta-
roslovenekem jezika najdem beaedo vedro v pomena
aerenitae l9^^: štarothv, iveto pismo Matth, XVi, 9,)
Priimena »olnčnega bo^a Indra-ta eo bHe poPau-
lina (Sistema Bhram Mtr. IT6.) :
1. Divaepadi, eemideoram Dominua. Beseda
D i v, Divel ee je ostala v eeverno-slavenekib jeaikih
in pomeni hadega dnba (gf^J' Igor, edit Hanka str. 8,
Pravda nuka I str. $7.) i v serbskem jeaik« pomeni div
gfgae CFiOroe Riecnikpod hssedo div), primeri eloveneko:
dlvitii div no. Tadi padi je oetalo v elovenskem je-
■ika: goe-pad, goe-pod od g6, terra, boe,caea,
tedaj jo goeped toliko, kakor horvasko kače gacda,
Haasberr.
3. Haidnu^Ji^a^a, virift«, llmi, « gilvm oigrri-
cantes eqaos babens. Hari se v^ v aanakritei kmnj.
Beaedo bare, haretina ee peanajo etaiereki Dolanai
te njim pomeni keoja. Beeedl vakana prteaeri «!•-
veoeko vasati, prevešati (,hr=e, š in g=:Sy s.^
4. Meghavan, nnbiam iocela, eloveneki BAeiT*-
van, Meglevan. ^ ,
6. Megbavabaaa, nabibas vectae, Me^mv«-
žen, Megiovoaen.
6. Parabrda virilie animi , atrenane , forU« ; p m r «
eo veli v aanekrita todi m ob, pervi mož se jotmdi imae-
novel Paro. Hrda pa je toliko kot češko Hrdi o a i=:
janak, etarealoveneki gordi, novoalovenakl gerdf , kar ne
napeno rabi v pooMna i^biaelidi^ ; sate imeaai Oer-
dine, Oordienas na rtmsko-slo venskih kamnili*
7. Sakra, od glagola eak, poese, kdnaeo« ver-
roogen. V fari av. Jorja v Sevnici je vaa, ktera «e velC
Volebneci. Sosedi njih pravijo , ake hočejo wtm dra-
žiti, da so Seki. Sek pa ee na dtajerekem veli hlrol
ali pa velik ogorek joiiec. Podoba meči pa je pa Io-
. dičkem vol; in tega ai raijaeaime in vldloMi, črn wmJ
In eek ednako pomeni, in aak^j Volahneee na Saka
moji rojaki imajo.
Draga vas ee pravi Java ne i. Od ajik ea pravi:
^da imajo bika na lanei^. Todi ta priaiovioa ja aaa-
menita. Jnv pomeni v etareUalakih naracjih toliko, kot
Jan, peaunjsafka jejanec = bik, vol. Zdi^aaraa-
iežiti da, nekaj mesto Solnigrad C^alcbari^) piaeje
latinski pisatelji Ja vaviam, gareki pa Clevavan'),
Obojno ime pomeni enako jnv — gav — vd — bik — jaa.
Vee te aabavljice so ostale ia paganaklli itmsr.
Živa je bil oeeten pod podobo vola,. jena, bik^,
jnv a, gava, kteri je imel rasna Imena: f^ilaraia
(odtod neia beeoda ^Urmaat^ etierkdpig), Nma4i C«^-
kod eloveneka beeoda menda r= bik, mead, meadi,
Stiorhodon, — n in m ee spremen vala, kakor maivad
in nad ved (peljeki: nedsvvioda) imam ia I man itd.)
Kale, sate elovaako kajla, nomea bavie (^BeraolabSIe-
var U, 862).
Da bi nam kakani domorodec vee te ae-
bavljice nabrati hotel, koliko gradiva bi ne
dobili aa slovensko joaiko- in baenoelovje!
10« Svargaradža, firmamenti rex, Svar, aea-
lam, radža, rex, primeri slovensko evara, Mikh \m
Milchetraeee na Šta jerebom anaae ia imena ilirekega
krelja S varne ^) in eevemo-eiavenekega knaaa S va-
rana ^).
11. Šatakratn, oeatam aaorifieia habeno. Sym-
bol Indratov je bil božji atolec, doga, irie, derRe-
genbegen* Znebiti, da je ime Diaetnl ^) na panon-
ekik kamnih barbarski preetavek slov. j,bežji etol^. Na
dtsijerskem pa se veli ddga tadi poserč, požree,
hevniničdrasega, kakor preetavljaaje indlikege
^kratn^; primeri: Žertva, eacriileiam, žeiao, irae,
eacriicolas.
19. Marat, Maratvan adreaa, priaMri eleven-
ako mavra, mavrica, ddga, džga, požari, beaji atol,
O Aakershofen iee.
^) Tadi pad imeaom rtt»si»6dovQ09 «• ni^da, glej: Dr. ft. F.
W. HoffmanB „A]tertlLiim8wiB8eDBliaft" str. 217. Gav»-
noturon je tedaj toliko, kot mesto Živatu pod podobe
fara-tora oastenemo posvečeno. Živa je tako bil east^a
kot solaoe. kakor italski Heriial.
^ Appian llljr. V. 661.
') dafafik Slov. Storos. II. 30.
^ Mahar Geach. dor Staier. L See.
«yiii'bt>t Inlra^otr. Mi>srlo biilefofiiliveiiiptlftatfiiarv«,
narvlea, nU to prMttrfJaDje torkimo ie po;^8t6 'Vf-
•din ▼ sloveiiBkeai jesikn Da primer: čbata !q boala,
lireber in barbar, vretauu, namasto vertaoo od
▼ertiU, drehoB. <llaVaiiUdiO
Slovanski popotnik.
« Ooap. Mr)at Stoja nori 6 ▼ Zagreb« 60 izdajati
časopli sa včiteljvivo ja^aolaireniko.
^ Dmžtvo aa JaaroslaTeDako povistnttco ▼
2a|^ba Dazfraina 'poafr voim rodoljabom: n«j raarljfr^
nablrafo Tse atirfda kakorane koli baie, ki apadajo ▼
obaeijo domce iroristnice. Vaaka oCara knji^ , vsaka
<atara pratiim , vsak star rokopis , ktere^a koti jezfka,
vsa staro povolja , svadočba, vsakoverstni opisi mest In
a^radov, itvljoDjopisi imenitnih fjadf, stari dnarji, narodske
pripovadke , prfca in pesmi , stari napisi na zvono?ih, car-
Icvah , kamnih — to vse spada v vredno nabero domačih
starin. Obrazi aH napisi se lahko posnemajo s taeih sta-
rin takole: Vzame se dosto močen in tako velik papir,
kakor je napis, kterei^a posneti hočemo. Tak list pa-
pirja se na eoi strani pomoči, in ta mokra stran ae po-
lozf na napis. Potem se z ojstro satje CkVrtačo) tako
dol^ po ti iftranf rahlo vdarja, da se papfr do dobrega
posnsf ; potem se sname. Ako bi se papfr ie vlažen snel,
bi ne bilo dobro za ponatis. Osasen papir pa se zamere
celd po poiti v lista poslati, in vtis se ne bode pokvaril.
^ Na znani albnm ^^Viribas nnitls^ se je oglasilo
že čez 400 naročnikov.
^ Ravno ima na svitlo priti pervi zvezek velicega
natoropfsnea^a dela ^o ptičih Earopskih^ od asi-
stenta mosejneara gosp. Fričk v Pragi. Podobe ptičev
ao prav lepe in naravne* Popis se bo izdal v češkem,
francoskem in nemškem jezikv v dragem zvezka« Na-
ročnina na celo delo znese 26 for. Celo delo bo ob-
seglo 10 zvezkov, vsak zvezek 4 podobe.
^ Češka prestava ^občnega deržavljanskega za-
konika' bo skoraj na svitlo prišla.
* Marljivi rasinski pisatelj, gesp. Valjan, spisatelj
zoologie Cnivinoslorja) , je tadi mineralogio ([radni-
noslovje} zdelal , ktero je mintšterstro dka na derzavna
stroške v natis dalo. Gospod Valjan apisaje zdaj bota-
tiiko (rastllnoslovje).
* Svetovid naznani, da je gosp. Nikolaje vid iea-
volj bolehnostl odstopil * od vrednistva ^Dalmatinskega
magazina', ktero je prevzel Ivan Saodečid. de letos
ima priti ^magazin' na svitlo.
^ Gospod miDister Bach je daroval en Iztis veiicega
Kolaijevega dela ^Staroltalia alavjanska'' narodni
knjižnici v Lvova.
^ Rasko zemljoznanstveno drastvo se posebno tradi
semljopisno znanstvo raskega carstva pomnožiti; zavolj
tega posilfa ačene može po razoih krajih deriave, ki
vse preHčejo. V leta 1852 je izdalo 10 zemljevidov
raznih dežela ; dalo je prestaviti ^Ritterjev zemljepis^ ; la-
daloje ^Pogled v notranjo stanje Rnakega^, i^Zbornik na-
rodopisni^; rasan tega izdaja zapiske odberstva in Vlest-
nik odborstva ped vradništvom Mi^tina. Vsako leto podž
dva darila za dobra izveslja, ktero eno obstoji v sve-
tinji Konstai^tinavi In drage zneae 500 rablov ; (a drastvo
etoji v oski zvezi z vsiml enaeimi draatvi eeaarstva", in
je prejelo v leta 1852 čez 1200 dopisov ačenih mož.
Razdeli se drastvo v dva odbora, v KavkaakI in Sibir-
ski oddelk.
^ Na praskeai vseačUisča se hada prihedaje žolako
leto aledeči predmeti v češkem jezika aolli: Na hogo-
alovakem ačillsča: Paotirakega bagoslovia addal I. (pa-
atoral); ačitelj bo dr. Fabian, Na pravnižkam aci-
Usea: Sodni red; ačil bo dr. Frič. ObenI sakaaik. Zgo-
pram #adičaag« ; ačil lno >dfv GriaiMld. ^ !MFš
zdravniškem ačillsča ne bo nrthodaje lato n1ftrič«'1r
ieioiai ačil. STa mednaelniv-slceni la&HMte %a prof«
Wacal o krasevedi predaaial; pit>f. Tomak feg^dottfta
ovaarstva «astriaaskega in navod iintiaa sfMovaka tiM^
loatf; pt^f. dr. Koabek bo ačil alavnice iUrečoi^agaja^
felka, jeaifc In alog poljski, in gesp. Hanka: prHaerajod^
-alavnice "narečij slovanskih, slovnico in slovstvo raaka. •
Roaan tega je ozaanll prof. Wocel , da bo včil : CaHlft^
gesohiahta des MIttelalters; -^ prof. SchMaher: CMili^
taatik der altkirchenslavischen Sprache , — prof. dr. KIMi^
bek:Bdhnifische Grammatik fkr Deataehe, Polnisehe Graai^
matik fttr Deatsche. Sploh se bo aoito v bogoslovja S
predmetov v latinskem, 6 v nemškem in dva v českaai
jezika. V pravdoalovja 28 predmetov v nemškem fn 8
T češkem jezika. Na lelKorskem ačtKčča 46 predmalav
T nemsčioi. Na ilosofiskem aciliUta 58 predmetov t
nemsčioi in 7 v iesčlnl , — tedaj skapej 140 predmetov t
češkem, 8 v latfoakem in 138 v naaMkem jezik«.
NoTičar iz slavenskih krs^ev.
Od sv. Loremca r Puiavi 6. šept. Daneajabila
pri nas aknanja; vaaele je bilo že od pečetka aliaati,
kako 80 olaooi živo po domače zapeli; oa te« pa talca
gladko tn overato odgovarjali g. katehotn dinka-to, vot^
lama domorodca , in tadi g. provizornemn ačitelja Kap«
Bika, 4a je bilo kaj. -* Otrok je ocer za tako velike
iapoitja auijbao, vendar je apati, da ae bo a pamačja
dohovaikov pobeljMo. ^^ Zadnjič ao že nam pa jedna
zapeli, da noa je v aeroe veaelUo; za slovo pa ae fb
en dečak v ioMna avajih soačoncov in eoačenk aerčiie
E ginljivim nagovorom aa vse zadebljeno dobrota itd.
aahvalil, kteri nam je ae bolj serca omahkotil. Častili
preijabi gsspod tehant In nadžnpnik Spesič Miha so se jim
sahvalivži prelepo priporočili se za naprej tak pridnim in
marljivim v aankih biti in po tem živeti. Čaatlti gospod
žapnik Bohaoec Jožef pa je nas prav darežljivo okrepteL
Od «9. Petra poleg Radgone. Hade nam je vreme
nase vooale apaige vničilo, posebno v oogradih, kjer jo
ptkoc in toča tergotev zlo zlo ookodovaia, ia oam tadi
■aprihodiuo leto apaiije povzela; grobanja oo bo, bikoir
pa tadi malo, ali oeld ttič. Grajadja boiezol ravno ▼
aogradih ni viditi, o tem bolj pa na brajdah; vendar jo
olisati, da se tako plesajivo grojadja pre same po oebi
pobo^sava, Bog dajl
Vina , kteri se starega imajo , je visoka oena ; lanjsko
00 čez 130 fl. stertinjak prodava« Sadja je HOala BH;m!
vendar dovolj, posebno jabolk in sliv.
lon^d jake bolahajd na merzlici; ta pri noa Ia v
ov. liovrenoo v Pasovi pa aa griži tak, da jo nalotodo^
nov, v kterih se ne M veliko merličev pokopavalo; k
tema pa morda narbolj do zadaj ta ailna vročina pdpo«'
nMga« Od daneo pa InMmo dovolj hladnoati ia daža.
Jančar.
is Koroškega naznanja ^obki prljatel^, da 1.
dan t .m. je bila preekasnja v Ijadskisoli pri Jezera,
pri ktari se se ačeaci in ačenke hvale vredne o4aasalL
Geop. kaplana Balantn Seli č- a grd čast in hvala iz*
verstnaga ačitelja, ki ves vnet za ooio ia za voe dobro
je prcMagal vso ovdre, ktero so oe ma, bodi Bega aulo!
celd od taci h mož pod nego metale, kioHii dolžnost hi
bila, za prid sol in Ijadakega podaka skerbetK Jezofi-
čaai spoznajo velike zaslage gosp, Selič-a In oo pre«*
sili žaMcega nadzornika goap.Radmas-a: na| jimahra^
nijo včriega gospoda. Bog dajl — Tadi Ijodska žela OH
Rehberci se jo dobro obnesla; čeravno atejo farm lo
590 ihis, je vendar precej otrok v šolo hodilo. G. faj-
BMstra in komeadatorja gosp. Jan. Caoior-a in ka-^
plana gosp. Andreja Krajnc-a grd slava| da a oo-
. 300 _
Afljjeoim tnid«« aktrUta m Moke fMlnoeDjo knecka
MMioe. Tak« ja ^avol
1% Koroške fa i i. ^epi* A—. Pred Tčerajanin
Mie kili • klisojein Velfeker^ o, prepriteti ae ad napred-
kov entodoei:« doto oanoTanei^ tretjei^a ratreda. Naa
aaneii aieer nI naananjati trnda in prinndetjn deticnefn
voitelja; aamo povedali bi radi braTOoai „Novte% d« •
Vailakerc«« nn ciato oemakej somlji, ae je isoinilaalo-
▼enakn aola« ktero vatanovil je g* Lavoalav Bevnik,
in jo tndi verlo eakerbljnje. Bliso petdeaot nženoov in
vienk, ae r6 da terdik Nemeev in Nenk, je bilo nn-
Boeik, ki ao aloveneciDo gladko brali, dobro pianll It
aplek toliko anali, da amo prepričali ao, kako priden je
^jik nčitelj bil. Da bi pač mnoipo enakik bllol — Za-
tirali draživa av. Mobora amo ravno iistik niael,
fcakeran« ao ^Novice^ isnatile. Koliko veaelik nad ano
iaieli , ko eo Je drutve oonovalo ; ndaj pa ae jele po
▼odi plavati, — da bi vaaj ^b9 no aplavalo!
1% LJt$b{faf^. Ravno ona niialill ia Danajakega
vrednega čaanika ^ftaterr. Sckolbote^ naznaniti atan Ijad-
•kik aol po Krajaakem lanakega leta, kar nam
pride Teriaaki čaanlk s ravno tim pepiaom v roke. Pre-
•lavimo tedaj, kar amo tam takole brali:
„Na Krajnekem je bilo leta 1868 v 896 farab 111
Ijadakik aal, med kterimi 7 poglavirib ia lOOdrasIhia-
ietnik; 4 ao bile poeeboj ae sa dekleta. Število aol memo
prodlanjaliega lota ae jo pomnoiile lo aa 6. Po jealk«
jik je bilo 50 alovenakib, 48 alovenako-nemibik Ia 18
oemakik. V 8888 violanih krajik ae je' eCelo 48.048
sa aoio pripravnik otrok, v 1178 nevaolanik krajik pa
17089, — v vaem akapej je tedaj bilo 60.081 aa aeio
pripravnik otrok. Ali, Boga bodi potoseno! isrocd
teb jik je v aelo bodilo lo 18.410! — aedem in stir-
4eaet tavaent. aeat oto eden in aedemdeaet
pa ^katoljakik otrok ni vaivalo dobrote red-
nega aolakega podačenja!^ toži ^datorr. Scknl-
Wto'. (Toliko tavient napol aamarčkov imamo doma-
i¥kl Kde ae bo tek namilil?)
960 ialoolnojal^ — govori Terž. eaanik na daljo
— „jo pa ti ogled aa Krajnako deželo, ako atevllo ao-
laijev na Krajaakem primerjamo a atovilom aolarjov na
Koroakem, ktero je po aomUl in po atevila dna
manjal, kakor Krajnako. Na Koroakem je v lota
1888 biki ▼ 888 farak 871 katoljikik iol (če a dva-
krat več kakor na Krajnekem), in aieer ao bilo 4 po-
glavno aole , 868 je bilo draaik sačetnik aol , 4 pa ao
Mlo dekližko; po joaika je bilo 804 nemikik, 14 alo-
vonakik, 88 aemiko-alovonokik. Vaolaoik krajev Jo bilo
na Koroakem 8686 a 87.008 sa aole pripravnimi otroci,
nevaolanik pa 606 krajev a 4488 aa aole vgednimi; v
▼aom akapej je tedaj bilo 81.488 aa aelo priprav-
nik otrok, iamod kterik jik je 81.048 v aole bedllo In
le 10.440 brea rednega aolakega nauka oatalo^.
,Na Krajnekem je akoraj 4 petink (%) aa
aole pripravnik otrok žaloatiia oaoda zadela, da eooatali
krea aolakega podačenja,aa Koroakem lo tretjinko^.
^Bliiiafno bo tadi voditi primero aolaklk moža-
kov in ačiteljev na Krajaakem inKoreikemi tale Je:
na Krajaakem , na Karoakem.
Diatriktaik aolakik ogledov Je bilo : 81 84
Dabovnikkrajnikaolakik ogledov: 106 889
Draaikkrkjaibaolaklb ogledov: 94 841
Katobetev : 188 879
Učiteljev: 184 890
Fodačiteljev: 18 64
Učiteljk v dokllakih aolah: 34 18
Pripravnikov dežolakih : 10 86
« dakovnib: 18 18
»Raaan katoljikik 00! jo bilo' na Koroakem i{
88 evangeljaklh; otrok erangeljaka vtfre sa aalj
pripravnik Je bilo 1939, v aelo Jib Je hodilo 1796^
Novičar iz mnogih tar^^ev«
Coaaraki patent od 6. t m. veljaven, sa celo ce-
aaretvo, veldva, da grantni, hiani, obertni in debodkiml
davek a prikladaari tok davkov oataao aa leto 1864,
kakoraen je to leto bil; Njih veličanatvo pa ai vendar
priderad, v onem ali dragem tek 4avkov mod letom po
potrebi kaj prameniti. — Po raapiaa e. k. miniateratv«
denaratva ae bode od 1, oktobra v vaib ceaaraklb deže-
lah,' rason Tiroljakega, Laakega, Dalmatinekega in coloe
izjeme Bradinake, vžitni davk sa žganjfee povikaal^
ter bo na vedro eatrajeko pri njih uaprav^anjn poatav-
Ijen sa sganjiee ia krompirja, žita, peae, vraak, jabolk
itd. na 14 kraje; is čeapelj C^iiv), čealnj, vina, vio-
akih drožij, vinakega in aadoega moata pa na 81 kraje;
— dragi davki od žganjic oatanejo pri atarem. — De-
želno poglavaratvo oa Danaji je okliealo vnovič staro
prepoved od leto 1786, da rokodelaki pomočaiki in de-
lavei ne amejo vpondeljik prašno vati (Btaamontag
imeti.) — Raaovaki car pride rea k manevra v Oio-
mac 88. dan t. m. — Za knesoakofa akofije Graike
je nadokof Bolnograoki isvolil goap. Otokarja grofa At-
tema-a, ki Je aedaj v Salcburga atolni kapitnlar in
meatni dekin bil. — 14. t. m. ae je sačel s bor nem*
akik čbelarjev ne DooaJI. — Prihodnje aolako leto
bo na Danaji na bogoolovakih soleh 10 ačiteljevičilo
17 naakov, na pravoalovekib aolah 80 ačitelje? d^
naakov, na sdravniakih aolah 30 včlieljov 46 oao-
kov, na modroalovakill aolah 40 učiteljev 56 nau-
kov in 13 jesikov. — Is Laakega grojo val bataljorn
hrovasko meje domA, nameatovani od drasih. — Oger-
ako krono, ktero ao na nekem otoka nt^DouMvl sako*
pano naali, bojo s veliko aloveanoatjo peljali i9. i. 0.
ni| Da naj preav. ceearja na ogled, 81. dan t. m. pa
apet v Bado na 6/serako'nasaj, kjer bo aprav\)ena. —
Veliko akerbdela Ogrom tertja bolesin. — Raaovski
car je savergel premembe' tnrake vlade, in hoče le
poterditi Dnnajiki predidgi Po tem takem je aedaj Tnr-
čija v hadi atiaki; če'He ne udi tema,' kar ae od nje terja,
80 bo, sapnaona od drasih ji doaihmal prijasnih vltd^
mdgla aamotes v vojake podati, ktero acer ena atranka
vlade na vso moč želi, od kteraae pa ne vd, kako ae
bo sa-njo atekla. Je pa nek 4ad} draga močna atranka
med Tarirf, ktera priporoča stoso s Raei sa obrambo
in a por. Ko je aaltan anidan eglptovako armado v ta-
bctiača pri Selvi-Borina ogledoval, ga je s nadoaenim
klicem aprejela: „Allah Homd Janaar Saltaneal^ (Bog
pomagaj naaema aultanal)^— Lloydova barka, kijeprlala
16. t. m. po 109 ar ter pečem potovanji isAlekaandrie
v Terat , je povedala^ da ao doali naai miaionarji arečno
v Alekaandrlo; egiptoToka colnija je bres colnino oa*
ložila njih blago. — Sv. oče papež je 140.000 žakijev
sita 18 avojega dnarja nakapiti okasal sa iyvoJe dežele,
ktero velilto pomankanje žita <arpd. ^
Zlati izrel(i.
Dolgi ao daevi , dolge are v terpljenja ,' v opih in
aadak, — ko bliok pa tekd v veaeljo in radeatl.
HKoliko kriljev Je s Imenom vred agnjilo; ki ao se-
jali aeme dobrih del , žlvd v dobrem apf mina.
Rasam mlaii, rasam aodi, ali areča naj več aklene.
Mnoge popred ereča kakor pamet obiače.
No apravljaj bogaetva dobremn In ne paačaj ga ha-
debnema; dober gane potrebaje, malopridnež ga sa pravi.
N8tiak8r in zaloŽDik Jožef B^nik v Ljubljani.
^■tlijsliih,: «b«rkij8klli Ie aaroftsfcih reči«
•i
reo T sredo in smioto.
Odgov4)nii vrednik Dr* Smnem Blelwels«
Ve^iJ^MMlo leto popoitil
i fl. , soor Zfi,fBtk f ol letft^
ZfL, fo posti, »eer 1 11.30 kr.
Tecaf^Or.
V sredo 21. sepftembra 1653.
lAst f€.
Kdiu se imajo senožeti ipočitf}
Jesen jepred darmi. Kamor se ozremo, Tidimo
ali bomo kmalu vidili, kako se trudijo kmetovavci
obdelovati polje sa žetev prihodnjega leta.
Kako pa stoji s senožeti ali travniki?
Al se tudi ti, od kterih bomo drago leto obilo merve
dafalor hoče dosto in dobre ^vinske klaje nako--
«ili, mora tudi seooset pridno obdelovati, — le
malo jih je pri nas še, ki pridno glestajo trav-
nike ^in ne gledajo na krajcar, ki ga imajo isa-nje
isdati, dobro prepričani, da «e e Ifobrimi činžii>o-
vraoa, kar se 'potrosi na »travnik. N«9i krnele in-^
roGujeio skf rb «a travnike le Bogu, čes „travanaj
Taae, kakor Bog hoee, — travniki so ravno aavoljo
tega dobra ireč, ker ni ž njimi nič opraviti^.
Tako sla govorila tudi Atlam hi fiva. Al aa
Alanom je w veliko drugač na svetu ! In «odri
Stvarnik ne ipomaga nenrtrrniml 6as bi tettaj bil,
da bi tudi priznaš, icakor v ^vsHi deželah iMnrega
in umnega kmetovanja, kmetje fiTj^ri^ledali in apo-
snali: da tudi tpava potrefiuj^ zivesMi (g^^oj^O ^»a
bolji rast, ki da, kakor spomladi prosimo »a 'de ž,
daiii mervi pomočil, in po ^košnji merve , da^bi^po-
močilotavi, tako tudi je moden je travnikov, ki> ga
kmetovavec sam opravlja , njim v naj veei iprid in
dobiček. ^^ .
Sanožet gnojiti včasi z gnojem, gnojnico, ap-
, Japorom, ^večarskim pepelom in vsako ar^j^o.
sodergo, je velik dobiček, — se veči pa je 10
umno močiti, to je, akojemogoče, dobro vodo
ob pervem času na travnik .napeljevati.
Dobra voda pa je vsaka, -klera ne pride iz ka-
kega močina xali iz kake fabrike , v kteri -ao ojstre
rudninske rarbe raztopljene. Več ko ima voda gnoj-
nih reči v sebi , tečnisi je travnikom ; vsaka tekoča
voda si pri daljnem teku nabira redivnih reči.
Pa koliko redivnih reči zamore čista voda
v sebi imeti? bo rekel kak neverin Tomaž. Dosto,
mu odgovorimo. Čepa ne verjameš, prepričig se
tega, da vodo v.plosnjatem krožniku (talarju) nad
žerjavico postaviš, in ko je tekoča voda odhlapela,^
da pogledaš ostanek. Pa tudi brez tega je vodaae
sama po sebi rastljinam potrebna, m 'topi druge
stvari, ki bi lih scer pretanjke cevčice nježnih ko-
reninic poserKati ne mogle, in da iihprevidva s po-
trebno pijačo , ker tudi rastljine pijd , kakor pijemo
mi in živali. Kdor je tedaj le v stanu, na eno
ali drugo vižo napeljati vodo na svoj travnik, naj
stori to!
Kdaj pa je n^g bolji čas senožeti močiti? -—
V jeseni; ti cas ima voda naj več rradtrae moči
v sebi.
Kmalopo sv. Mihelu naj se začenja mo^
Moje., j e n j a naj sof pa, kadar, per vikrat terdo z ai e r-
aovati začenja.
(Le z jaahom tzlo obnašeai i travniki naj se mo-
č^.poano.do^iaM^, ila se aiah pokoacš.
Je vfeme aiokro in stanovitnodeaevno, je treba
z > močenjem dvakrat <v tednu preme h>at i; ce pa
saopeo tem času zlo sneg iti , aaj ^se ms«i nepre«-
iiehoma.
.Je )^jcaen -suha inicoidca., je. treba travnik do-
.bro '.mačiti.
Tako je ravnati v jeseni.
Sediaone spomlati s toplim in aoaenim vre-
aaoaam , .naj ae •aačnejo travniki harž močiti, kakor
hitro «e je voda očistila, da ae more več sablatiti
travnika.
Ali ise imaipa spoailadi bolj ali manj močiti,
.to 'se rravn& .po tem , ioakor se je v jesani močilo. Se
je v, jeseni Mlj araeiki, je spomlaidi ouuij potreba,
ali ipa natprot.
iSsaotaeti s^ešemo zemljo se morajo alo pod
vododiali, — aa dobre semožati pa, ki so bile v
jeatni dobro pomočene, je trikratno ^močenje' v tednu
zadosti. -^
Je podnevi vreme sončno, noč pa je merzla,
se mora 9 močenjem le kake dve uri po soneaim za-
hodu jenjati. Naj bolj nevarno za močenje je , ako
podnevi sonce toplo seja, ponoči pa rzmerzuje, ker
sončna toplota zaramlja nježne rastljinice iz zim-
skega spanja, snerzlina potem jih pa pokončš.
Je spomladansko vreme mokro in stanovitno
deževno, naj se moči ponoči le včasih. Je majnik
.prijazen in £orik, naj se moči leporedkoma« 6tir-
najst dni pred košnjo naj.se popolnoma jenja z
močenjem.
Po per v i košnji se osem dni ne sme močiti,
če bi vreme še tako saho.bilo, da se nježne cimice
nove trave ne zatope; po tem naj se pridno moči.
Je pa poletje mokro , se opusti moča. šurovski.
Kam iuy se vs^jgo sadne drevčsa, inktere
plemena niy se izberimo.
(Konec.)
Češnje so pervo sadje poleti, so tedaj zavol j
novine že obrajtane , toda v dobiček so kmetovavcu
le tedaj, ako ima blizo priložnost jih prodajati. Tiči
radi češnje zobljejo , zato so blizo niš in vasi zlo
naglodane in le teško jih je tam celih obderžati. —
Češnja vzame tudi s slabim svetom ^a ljubo, daje
~ 302
le suh in da semlja ni preteška, ker močirnost in
leska ilovnata semlja ji slo skodjete. Čeravno tudi
v pešeni sem^i raae , ji je lapornat svet naj ljubši.
Seer mora češnja prosto stati na sončnih krajih;
višine, bre^i in niči so ]^ravo mesto sa češnje.
Višnja kasor češn]ja rase skoraj povsod ^ in
reči smemo , da je zavolj zemlje še manj kočljiva
kakor češnja, ker kakor na visočinah se dobro spo-
naša tudi na planem in v dolinah. Tudi višnje na-
lesujefo tiči radi. Višnje so še bolj kakor češnje
ebrajtane: priporočamo jth tedaj pridno saditi, po-
sebno žlannejsi sorte, ker se vselej lahko prodajo.
Za mareljce (Aprikosen) ae mora rahla in
redivna dobra zemlja in gorik kraj izbrati; svet jim
mora suh biti, da ne vsahnejo, in obvarovan mora
biti vetrov in viharjev, da se jim veje ne polomijo.
Sad njih je zlo obrajtan in se lahko spečdjo. Blizo
pohištev, kamor se sonce prav vpera, se posebno
dobro obnašajo.
Breskve in mandeljni potrebujejo dobre,
redivne, suhe in rahle zemlje, gorik kraj na soncu
in obvarovan vetrov. Le malo bresk vinih dreves je,
ki se dajo kot proste drevesa imeti, in med temi
posebno tiste, ki so zgodnjega plemena, — najbolj
se obnašajo na špaUrjih in poleg zida derzane. Bre-
skva je žlahin sad, ki se lahko prodaja. V no-
gradi h vidimo posebne dobre in lepe breskve. Ce
tedaj pomislimo, da kraj, ki je za terto, je tudi
za breskve ves pripraven, in da obdelovanje no-
Eada tudi breskvi dobro služi, se moramo čuditi,
v nograde ne zasajajo več tega žlahnega sadja,
ki lahko kupca najde.
V tacih krajih, ki leže blizo železnic, se
bo prihodnje posebno splačevalo zgodnjo zlahno
sadje rediti in ga pošiljati v veči mesta na prodaj,
kjer se bo lahko in po dobri ceni spečevalo.
Če si ima gospodir nov vert , v kterem je
zemlja za vse sadne plemena pripravna , s sadjem
zasaditi, naj ga v sledeči primeri obsadi: 10 ja-
blan, 4 hruške, 4 češplje, 2 češnji, 2 višnji, 1
mareljco in 1 breskve. Izmed ±2 jablan nig si
izbere 7 zimskih, 4 jesenskih in 1 poletno,--
izmnd 18 hrušk pa 6 poletnih, 4 jesenskih in 2
zimski*
Taka razmera bi utegnila naj bolji za domačo
potrebo biti.
Starozgodovinski pomenkit
Ramioiil DM&rm TersU^jak,
Ii rokepis«: »Uo »o kili NoriMiii in PMOiei, Kriti ali StovMoi ?«
(Dilje.)
Pri MoDfalkona (Tak. LXXXL Nr. 6.) ntjdem^ eoo
gemmo. Prednja stran kaže lodrata mladenča z žiroo
glavo CStrahlonhaapt) in bičem v levi roki. Za obleko
ima cblamis. Na prednji strani je napis:
MJPeEOT.
Nastavek napisa se najde na zadnji strani, in sicer :
XEROYBI.
Starinoslovel so na rasne načine se trndill ta na-
pisa brati, alt nobeden jim ni dal pravei^a smisla. . Jaz
berem Mar^tv« Heroavl, to je: Indri Marntvanu
Herovi C^odrae) Airoo eqais veeto. it in e se
poirosto spremen vata v slovenskem jezika : baba in bob s,
lahek in lobek. Mi bomo bolje doli spet nato^^emmo
oizaj prišli.
Orodje in vlastimitnosti Indratove.
1. Knlisam, falmen; primeri cesko: koale =
lirogla. Slovenci se idaj verjejo, da, kadar z neba udarl^
kamnena krogla z oblakov zieti In cez 800 lotsp<
Is zemlje zrase. Dostikrat najdejo na njivah krogli ka
men, kterega za ^rprnsko kroi^lo imajo ter jo pod streh
hranijo, ker takodna kro|^la po njih mnenja hiso pro
vdarkom strele varjo.
2. Horgastriffmel, famalae Indri; primeri slo
vensko: Zor, zorja, obzorje in streel, stroga
vec, stres«vka. Al niso to koroško ialikzene =
žarie aoae ?
Indratova žena se je velela In d ran i; primeri slo
vensko: Vendrina, Vindrina, VIndrana, oin ebo
jih Džajanta, od dsi, džaja, vletoria, anta, ^lorii
= Vttislav, Vladislav.
Tadi hčer sta Indra in lodrdaf imela s Imenoa
Devanal. Verli Waeorad pravi C^^etUnmšhi. der kdkm
Sfrache, Prag 1840, str. Z t i.), da je severno - sla venski
Devana bila Peranova in Letnižina hči. Ta opaska
sUreira pisatelja, kteri se ni vodil, da je olavensko
basnoslevje Indisko, je za isprasevavce slaveoskeira
basnosiovja neskončno važna. lodiska Devanai je bila
žena Kartlkeya, sina Živata in njoirovo žeoe Par-
vati. Rojstvo tega sina se opisuje v junaški indiski
pesmi Ramayana. Kartikeya je premagal dosti hi-
dih dahov, med drnaimi tudi sijneira hudega duha Čn-
rena. Besedo Car, Cnrok, Čara se poios> aa /šta-
jerskem, in pomeni gordof a moža ali gerde seos.
lodiska božanstva Devanai in Kartikeya apadaU te-
daj po rojstva k božanstvom laei, ker je Indit,
ocoDevanain, selnoni bo|: In tadi Živa, kakor bos
rodovitnosti In plodivnosti, je bil častea kot selnce^).
Severno -slavonska Dievana pa ni posebno bo-
žanstvo, tomoo Dievana je samo priime Lade, kakor
nektori slavonski baanoslovei terdijo. Lada pa jo Is-
viroo tadi soinčno božanstvo ')• Tako bi pa nov do-
kaz imeli, da ste indiska Devanai in sevemo-slaveoska
Devaoa Dsievana, Dievana v oski soredoosti. Zoabiti,
da je se veroo-sla venski Kirt, Kert, f^art, kterega,
Waoerad za vnaka Merkorjeveg« ima (CufU eUk. Mms,
ISlTj štr. 78 Ud.) indiski Kartikeya« Da je sonrao-
slavensko božanstvo Kart, Kert, Kirt, tadi bilo aeUčikO)
je f otovo *J , in Waeerad jpa je morebiti za te^ a volji
z Merkarom v sorodnost spravil, ker tadi Merkar je
bil easten kot solnee, kakor pri Makrobla najdaz
Itlaerok, 8ai. 1. 19.): ^Morcarlas sol ost, qai Ar£;oai
tono dieitar oeeidero , eam laminis sni ma^oitadine oteV
las omnes obsearat, qaae sant velatl tet eoeli očali'.
Med vsimi severno-slavenskimi božanstfinimi podo-
bami ste mi Kirt, Kart, Kert in Devana, DsievtDO
nar bolje tamoi. "Selel bi močne, da bi aceniSevero-
sla veni ^nam nja bolje razjasnili.
CDaUe sledi.)
Jezikoslovni pomenkit
^Skupnik"" ni to, kar je j^skutnik^ «)
Lepa Vam hvala, gosp. Navratil, da ste sodoato
jali z mano iti v borbo in ml pomogli rasrožiti zoper
nika, ki bo popolnoma premagan i:otove oraolknal; I
to mi se jemlje na zalo , da sto se pri ti priliki nalan
tali na takei^a Semčana, ki je po lastnem Vasem popisi
bil neotesan iozijalast. Neotesan, ker je na Vasoaljadn
vpraianje le z glavo odmajeval, kar naši žepreeejomi
kani beli Krajnei za gerdo imajo, zlasti v pogovorih
>) PftulliB „Sy8teiii. Bram.^ 105.
A Dr. HoBVS 169.
O Anton Jnngmftn Krok. II. 358. 370.
*) Pravda o ^skatnika^ naraooskor kakor pravda tareko-msovsk
da kakor one , ni todi to ne konca ne kri^a. Da bi se n
sadnjo le pravo spomalo ! Ker se 8 takim C^^kervavia
pričkanj em vendar maniktera ree raajasni , mu dovolimo ru
prostor ; ako oo pravdi^o ve^avni jeitkoolovci. Vred.
— 303 —
MApodi; sij«lA9t, kajti Vas ni raudiel, dalMer se aiata
paeili . astiiio cakrivlli ia ^akatoik^ iirakli. Po tam ia la
sa ja ko is aaoa sbajan oglMl: j,A, aktttniki, akfltiiiki«.
Čadna mi m pa voodar sdf , da Vaa ja ta, aka-
ravno poooFljaDi isras, ▼ Tiajam broja nairnal aklapati
is poaamaanair* ^ aplosno, čaa, da ja ia v viijam
%roja ▼ rmbi, kajti aosa. otroci sapopadaoi insana! Za-
gotofiti Vas samoram tadj gd rabo 1. broja. Niadavna,
4iar ja neki mos ano bodo vpričo meno sraril , rakoč :
^aa jamlji akatnilial akatnik v hiao, ti is hiie^.
TadI jas aim s Vami aoa miali, da ni troba i:. Ka-
f aUatn i^skapnlka^ Broklioavati ; aaj ir* ni nikoli tajil, am-
pak la odveo davol na piadenj.
Ta edino Vaa vpralam: sakaj ate mi, da Vaa bor
ne nbije, dermali mojo Bloti\io osir is voda akatnika is
^aknta^? Ali neoataje ona naator Vaaemn napada alnt-
uja? Da pače je ona snalcn alovanakeffaaerea, vse ime-
nitne in vasne dogodbe poočiveatiti vec ko alntoja. '
Vam ae, pravite, čndno sdi, da ismed najt nobe-
den obojega slišal ni; čal sim jas beaedo „akapnik^
ie Bog vi kolikorkrat v mnogih pomenih, slasti v Po-
ljanah pri Kapi. Poljanci so skapniki, kadar imata dva
T eni sidanci ali snhoti vino; so skapniki, kadar dva
aoseda v jeseni vsaki svoj par volov vpreseta in a četve-
•rico orjeta; ao akapniki, če se. kdo, bodoči brea otrok,
0 svojim premajhnim premoženjem ovojema premosnojema
rojaka s obijabo pridrasi^ da ma če po smerti sapastiti
svojo airomasnost; skapniki sa tadi dovseti otroci na-
sivige Um; to pa le is nestaje (pomai^anja} prildad-
-nof a israsa ; pod Semičem pa in v nevernih krajih Cer-
nomaljske fare ae le dovnetim otrokom (Adoptiv-Kindem)
^akatnikam^ pravi in to je po mojem mnenja posornosti
▼redne.
Vaša ispeljava besede |,skatnik^ ed ,yskap^ se Vam
varjetneja sdi, meni pa — ne samerite mi — smešna.
Najdite le en isgled bodi si v slovnicah ali is sivljenja,
kjer se soglasnlca ^p^ pred sof lasnica ^n^ spreminja v
„<^ in Vaa bo mejdan; do tiste pa ddbe pastita meni
prednost.
Todi častitema bivšemu belemu Krajocu pri ti pri-
ložnosti voditi dajem, da, beseda, ^skitatise^ med nami
belimi Krajnci kakor tudi Horvati, Dalmatinci in Serbi
ie smerem sivi; od ,^skatati se^ pa nič ne vdmo tja do
^erbie, kjer pa pomeni sakrivati. Moja dekla Adle-
sičanka mi je na vprašanje odgovorila: ,,morebit je bilo
nekdaj , jas niaim nikjer čula^.
Da jesikoslovski ogenj nepotihoe , veržem t ji če eno
polence: j^dežmati se^, ssnken, je v rabi od Kerke
po vsi gori tja do Stojdrago med Krajnci io Horvati. Bi
'li te bila prava slovanska beseda? Juri Kobe.
Narodska pov6st.
Na Veprinaačini biva neka rodovina kmetov s ime-
nom Polharji, ki aami od aebe in tudi drugi od njih
pravijo, da so od Vile potekli. Pripovedoje se taprav-
lica Ukole:
Nekega toplega letnega dne grd krepek in lep Ve-
prinsk mladeneč v goro Učko, ter najde pri stesi na
trati Bslo deklč, belo oblečeno, a pečo na soinci, in
sagledavsi lepoto nježnega obrasa ae sačudi. Nehoteč
je buditi, odreže veliko vejo, in jo vtakne tihovsemljo,
da bi jej aenco delala« Ona se na to prebudi, vidi po-
eta vljeno vejo, aebe v senci in pri sebi stoječega mla-
denča; ter ga popraaazali si mi ti, mladeneč, to senco
naredil? On odgovori: sim, ker si mi se smilila, da te
aolnce prepeka. Ona mu govori dalje: kaj čes sa to
dobroto? Mladeneč veselo r^če:' daj mi se tvojega pre-
lepega obrasa nagladati in te sa ženo vseti. Dobro, jas
aim sadovoljna ae sate omožiti — mu r(če ona — ali
vadi, jas aim Vila; (I naamea nikdar mej4ga imena Is-
fovariti; ake rečaa maja ime 9,Vila^, ta .marem kar kaj
sapastiti. On obačavai da noče, jo pelje dami, pevtf
avojim staršem vbo^ kar ia kakor maaeje cgodile,aaaM
ne povd, da ma je nevesta ^Vlki^. Ona jim bo dopada^
radi privolUe v senitav. Na ta ae paračita. Živela atn
nekoliko Idt prav lepo in veselo, hišna areča je v vaaai
in v vaakam prav debro napredovala ; parodi mu tudi ena
hoerčico, lepo ko angeijčik« Nekoliko let sa tem sliai
mladi maž neke letno jutro prav sgodaj gremeti ; vstane^
grd na okno, vidi, da ae atrasno navreme pripravlja, ter
govori evejf ženi: žena! akoda in nesreča velika, da
niama piaaice poseli, vso bo nam toča pobila. Ona ma
r^če: ne boj ae ne, nase ne bo pobila. To reksi vstane^
gre pred duri, in ko pride nasaj, pečnč atrasno teča
padati. Mož sdihovaje govori: sim ti rekel, da boma
ob vso pšenico. Smehljaje mu na to rAče: pojdi v ake*
dii^ , bos vidil , da nam je fti pobila. Ko toča neha, gti
mož rds v akedinj, in vidi ondi irao pšenica v snopji
lepo aloženo, in včrnivsi se savpije včs sačuden: Ak^
kar je Vila, Vila je! Al v tem hipu mu ona sgine, —
mož ostane tažen in žalosten bres žene ^Vile^ s svoja
malo hčerčico. Mati Vila pa se smirom dohaja nasajt
nobenemu kakor sami hčerčici vidoma ; nastaja jo v vsUi
potrebah, kakor nar skerboejsi mati, dokler jeni sgojila
do ženitvenih Idt. Ko ta Vilina hči do te ddbe pride^
ae omoži in je tako mati sedanje Polharske rodovioe*
Tako pravlica.
Novinar iz slaveaskib kri^ev.
1% Veprinca v Istrii 16. sepL J. V. - „ATklf^
jsagr^bskega sgodovinakega družtva je tudi dober prav-
nik. Vedite, sakaj. Mnsčeniska in Kosijaska aoseska
v Istrii ste namreč bile že od sdavnaj v smoti savoU
mej; kar prinese 2, rasdelk 2. knjige „Arkiva^ popis
i^uoih mej od leta 1895, In gosp. župnik ga dobi k
areči v roke, ga pokaže predstojnikom ene in druge so-
seske; sosesčani gredo po mejnih imenih omenjenega po-
pisa, najdejo, da jih Ijudjd se vse ravno tako imenujejo^
kot pred 458 leti, in se lepo med seboj pomirijo. —
Vidi se is tega, da bukve so dostikrat sa marsikaj do-
bre in koristne , kar se že prej ne misli I
Iz Tuhinske doline. ' Pred dvdma letama sim v
^Novlcah^ rasglasil, da bi se v naši dolini dale toplica
narediti. Na Po toči poleg ceste, ktera na Štajerska
pelje, pol drugo uro hodž od Kamnika na lepem trav-
niku (Ijudjd ga imenujejo toplica) je gorak studenee
močnega vira, kjer bi se dale toplice narediti.
Predolgo bi bilo raskladati saderžke, ki se ta čas
overale, da nisim te tako koristne reči po našem liatu
dalje rdsglasil , in to sdej storim , ter povdm , da sva to
poletje s gosp. žl. Bek-om , c. k. okrajnim sdravnikam ▼
Kamniku, gor ko to tega vira pretehtala in najdla , da
ima dvajset stopinj (20 Grade) in so več, ake bi sa
dotok vse hladne vode saderžal , kar nama ni bilo prav
natanjko mogoče, kar bi se pak sgodilo, ako bi kda
sid okoli studenca napravil.
Pomanjkanje denarjev, elaba letina, nevednast ali
nevkretnost, maloserčnost in pomanjkanje delavcev sa
domače dela saderžuje , da se nihče na Poteči ali na La-
■ senom ne vloti toplic napraviti, ali vsaj kak sačetik na-
rediti, da bi ae svedilo: ali ima ta voda kako sdravilna
moč, ali je le gorka kopel ^).
«) To ivoditi je potreba natanjesesa kemijskega preiska-
li j a, ki se lamore le ▼ lekamiei ali kem^skem laboratoiji
opraviti. Preiskovavee potrebige v ti namen veo steklenic čiste
vode, da po mnoiih skušnjah sledi i^e obstojne dele. Pošllte
nam kakih 10 bokalov tiste vode v steklenieah, ki se ma-
ri^o koj pri studenca, kjer se voda sijema, dobro samasiti
— 30» ~
Tte fripraven j# te livij m tefiiee : i. ^ tak«
»Nte t^vk^iM, S. ? prijftMl ^•UbI m JpPijalto iMrflbmto
Koti, i. fri «O0li, 4. Hi ^oiithraM ite :ii* Fsteii m
4(. Mtotnjtn M DavciUte jnMtMgfi «ralni, lo
¥ mpili teko oiolo «ipo na «ovo oiM, kor
l«kfl) «i 4tak0r pri fjjvkljoiii navaiso jvooBake ai«|lo^ ae
teraaoaoo poaM.
Naj 80 loroj tak ^prMioEhi foapvi, dovotjakla«
aoi otai ^i« aaj ofiotfa tes^aa^ aoraUliaia
ial trcia, In ko toi dakMka tfkajalo, kater M ok
ariaH ao mm daadof«lo. Žo Miko «aaa iMo 4a fo-
tak Tir, ta ai k ingaBNi frida , takor da ioaaka lo^
faataii v H i^i por6. «ota?a jo koija yi»fi<Boal ga
•to poatevtta, tda ki aa te^ieo «a kUtojata da^ljarfi,
«NirobUf tadi aa kalaika aapmvHo, to aaa lafialjiiva toga
data iaracito. L. D.
Spod i^{/Mie /9. tepf. it^a. Kaka aa aa
fataa ftb^to aa SraJaMraia akaootai aaa fta nikte niaa-
kaaall. 1^ riaioga kr^a, ta ti*o fHfttaia tadi ^
«taal, a« latoa €kaia tako ilokra, ^ta 4io ir^aHka
lika Hi M falta. Vai^ofl i4aa ta kagiti, taaiai tadi
Mor« (nad) ja tako ilriHia, d^ ^ aiora ko!jllkM;»o.
tat)! ja iMtaarliJa fo dikrati k TiBoki 1«M. t«ta. ta
^raa ja taka. Kar ja «ita tekiM , ka #a žkata krita, Traaa
kkaa in akos ariia, je poaotaa rdsa agoi «dioa ^aga
kfta ajdadaa a?ot)a. Kar m iMaj tatoo aoiaroAMotfldaa
dk^Heo aaknria, jo čikta aiadifea. Čbotaiji >r aaii ako-
Ud aa ji eono poalaTili oa 14 fl. eoDt, tadaj teatkanalo
i^m 8 kraje, in pol. 6koda ta je , da so ono lota sen
Jo iketaijon *adUko »kolika 4kil p#d ata ita, 4a tadaj do-
ktori niao lotao no panjiča ineli. Ta okoljilna je krira,
aa pAdelk *nodd a^llk aa ko tako^MMto, «akor ki aeer
kli , ako ki bita doati «kol kita. Kar jlk je pa kita, m
vabrato TdHka voHko proitaknoga nadiL VoaoNno ao
^obrik nodonik potici
NovlCsr iz maoffii kn^ev.
M. dan t a. aa jo pvaoT« adaar padal v tabor Oki-
i; M. prida apel aa Jtaa^ naaaj oglodat najdeno
ka krona, pa laoi ^ opat v Olanaa^ Mianar M.
4. n» prida raaavaki aar; M. t. m. m aacni veliki ma^
novdr. Od ogaraka kieaa, ktara ja ▼ leta lBd9ipo«a<>
tortaa paata Koiat na koga oako tboI, ta kar je ni na-
bral na Tarsko oprarlll, ja na aanotnen kroja nakopati
dal, ae^jo sdaj nvodita, da jo jo eeaaraki aMijor-^aaditor
Knrger pielo aro snnaj otaro Oroaro pod Alionovo gero
kline vtaike ceote poltrotji čevelj gtaboko pod nenljo v
melosni akriniel n voini dmninl Bnafluui nataga dmarna
dnn nakopane naaol. Po popiea Koliarjavon atata krona
« slakniai kanal ta ktaeri vred, kterib je 448, vaga
• ndrk in 6 letov. — Ceaaraki patent vetava, da odi.
aajaika leta 1854 inate po ootanOgorokon, vearb-
aki Vojvodini In tomeakea bonate ootrajoko vedro
ta oatrajoki vagdn odioi voljnvni nori biti; kdor bo
ad tiotaga čaaa naprej s drago noro noril , na be nora
vneta, dmgikrat bo kainovan od 1 do 86 d. — C. k.
niniotorotvo pravooodjo je dovolilo, dn oo v proiokavnik
io 8 smolo nkMiti , 4» nio gonik lelov oe i«Uopl , ako so
kteri v ^ji. Bomo skosili mota dobiti, U ho pro iskal to
vodo, ktero po svoji toploti ie cdravilno mo6 obots. Pervo
je po to kemOska preskaii^o. Bliso Belaka na Koroftkem
80 tadi pred oekimi leti na vodo sadili ilo enake toplote, --
naproTili so lopliee, ktere smo v leta 18d8 se momo peUiJo
ie ne isdelane ogledovali; — letos Je Ulo ta veliko kotnikov
tam. Ne opešajte tedij fospod v hvalevredni prisadevi, da
8 nosp. BdL-om doieoela to ree do kooea. Kar ou somo-
veno, Vam« bodeaio rodi pomagali, da ivdmo: kako in ktf
je s to vodo. Prija»na Tahinokit dolino je ooer vsa'
priprovna so prijetne topUoe. Vred.
k«l
nek II
4
napratjik ta ▼ jotefc napor ti ta anajo
kraU d^att. — Fa čanllUk grd naviea,
araajiokn (napna^akal paitava ne
kemike oianjakaga (obIHaokaga ali n
vsfalva al ba ar^aja ali občina aana valili
nn Dnni^i ko voUl eeaar aan , v pogtavoUo
nik ga ba volil denetai pogtavnr, pa doneli bojo snfM
valili krodUokiprodotojntai; knkor nekdi^ pridojo im^
nijoki vradntai opat ped občavaaje aeoarake nbtaiaU ,
v vainiiik -nadevak m boje oktapi iapanfl ▼ poCerjei
prodipgnii pradotav<joni aeoaroki vradaB. — J^ToMrn d
naakov nn nave .Dounjoko oarkav je nnanin do knn
aagaota 1 niiion in 163.7811« M^^ku — W Imsk
Tirollk m je torgatav ne nneota M. dna 1. m., ei
PBfne^irojftdje ia «i pepolaona nralo klta^ tanr mm men
norajd kali, da M ^po vei dni tarpatan dnž^ ga^Umi
grojndjn oe>praoaa ne mnoirita, ^ Nn Fraon enakem
jo veliko «iojBdne botanni ; neki endainji alnorofic pri^
pevoda torte nn-tin pekindati, kor po i^o«r««tt akn<
inink to panagn napor tarlifo koloalD. — Spot ja sva-
ndogtad Brnbno v itaralinn na^e proeej mvithm rt-
pate n>veodo na|dol v nvendjn rion. Dodkaooi J« ni
iooionta vidili. ^ % tncake-raoavakon rmmpmriji
aa tadni ntedranegn nvodta ni, kakor da oa ad ok^k
oirani nadenj vači ornndn nn noge epmvljo. 8imwmimm6km
ataaaka kaaH^ otjoko aaka; nabita je naidia po oad krn-
jlk Oarlgrnda poaiva v vojoko, ktarik eden oa 4nkole
gtarf: ^Moifetel padiaak! tvoje djadotao <|e jpiipfnvlione
n 4^»oijen-kiaBiti praviee atoje; oko ni evojik mimUw in
tnrikaga trdaa ^radin, prini na noe in pefji naa v vej»
kka, ^ ^ (Bdio&, etapi n taeaa io narodi preatar koli>
•tradnann''. -dUlil am^ da fadi^eae vtadaratm Indetauejo'
nov ponirif ni predlog, ktarega bo toroka vtada aogin'
patirdlti.
Čudna smert tat&
(Bvobodoo po oemtaem.)
Dolpo Mt jo po oooeski
Bmnk sosede osmnkaval,
ta pogosto pogreivili
Oospodaiji , .^ospodii^e
Ho Is kait, Ie dll in bTamov
MiogOtero ro6.
SdavneJ pa ie tnd sosedom
Ondoo se ta reč dosdeva;
Do trocUivi tannk skor vsak dno
Oštonie obiskale,
ta doma, kot eni prav'jo,
Todi dobro iri.
j^er johko dosordlo
Pade sama beri s drevdsa^. —
Bliial Bmnk, da pri tapani
Tolsto svii^o 80 saklali,
ta skttsijava straino mika
Do koline fo.
Žopan kidi
V četni tmi d^ lene - flovi
Smnk ees sid , in na ifoml
b mesu'oe nesaperte
Svinjo 8 klinov tiho snune^
Baltaan,ki sacnč lajat*,
Pa klobase di.
gadnji nogi svl^i sveie ,
ta da loie iei Vidove
g mostno bntoro bi apleod,
svinji med'noad ie vtakne
Bvojo flnvo, in naloii
Btnparamo Jo.
S tmdom verh lidd dospiha
ga seboj svii^o vleeivii.
Ko pa onkraj se spnstiti
Hoee Bmnk, mn noga sderkne^
tao tat med svislim svii^e
Ovisi oa vmt
se, ko niddo
Na sida sviijo visečo:
Al Joj ! groia ga prepade
Ko se onkraj stene najde
ga nogd presice visit'
Bmoko mertvego.
Naznai^.
J. b.
Kakor sa kovače in dmge nčenee iivinorejstva in živino-
sdravnistva, se bo tndi sa nčenee kmetijskih iol, ki Btopu<^
v pervo leto, v LJubljani v nčilnioi podkovstvn in iivinozdnv-
stvo na PoQanah prihodnje šolsko leto 8. dan oktobra (keie*
perska) sačelo.
Kdor imo tedi^ v to šolo priti, n^ pride kmalo po sv.
Mihela.
Glavni odbor e. k. kmetiiske dmibe v LJuHlaai 15. sep-
tembra 1808.
Ngtiaknr in saložnik Jožef Blatnik r Lp^ljani.
kmetijskih, obertnijskiii ia narodskili reči.
Novice ishi^ajo ▼ LJabljauil
^{viMilt teien dvakrat, nam- ^
re« ▼ sredo Id saboto.
Odgovorni vrednik Itr«.
BteHiel«.
Velji^o saeelo leto pro poerti
4 fl. , eeer 8 fl. , ca pol leta
M. po pt6ti,sceT 1 t.dOkr.
Tečaf XI
V saboto 24. septembra 1853.
Li8t 77.
Tudi krave so za vprego*
Veliko so se že krave za vprego priporoče-
vale, pa kmetova vci jih vendar še malo vpotrebn-
jejo v ta namen, čeravno je, zlasti v goratih kra-
jih, skušnja do dobrega poterdila, da se Ak krava
z veh'kim pridom vpregati. Premožniši kmetovavci
se sramujejo krav vpregati, češ, krave vprega le
revni bajtar.
TaKo ste nepotrebna sramožljivost od ene in
prevelika ešabnost od druge strani sami krivi, da
kmetovavec zanemarja svoj lastni dobiček!
Pogostama slišimo tožiti kmetovavce , da jim
živine manjka, da si nemorejo svojih pridelkov po-
redoma domii spravljati, — da nimajo voli ali konji
časa živinske piče ^futra) d^mii voščiti , ker imajo
druge dela. vprezi svojo kravo! fn domii ti
bo s(H*avila kermo, brez da bi veliko na mleku zgu-
bila, ako jf zunaj na polji, ko se roz naklada, le
enmalo pice položiš. Za tako vožnjo ti tudi hlapca
ni potreba ; kakšna dekla se bo lahko naučila kravo
vpregati in ž njo voziti, -r saj vidimo, da ženske
znajo tudi konje in vole včasih tako dobro kakor
moški voziti.
Sptoh je znano, da je vprežena krava veliko
urništ in pridniši kakor vol, čeravno ni tako močna
in terpežna kakor on, in da nf celo leto za delo,
ker se zadnji čas brejosti in dokler tele sesi, vpre-
gati ne sme.
Skušnje so poterdile, daveči del volov in
tudi konj za kmetijske dela ^ bi se dal s pridom
nadomestovati s kravami.
Da krava, ktera se vprega, ne molze toliko,
kot nevpregaua, nihče ne more tajiti in pameten
človek tudi kaj tacega terjal ne bode. Al ravno
tako gotovo je tudi, da zguba na mleku pri vpre-
gam kravi je tako majhna, da se obilo poplača po
vpregi.
Ce se krava s pametjo vprega, to je, vsaki
dan le enkrat, so skušnje ličile, da pri 100 boka-
lih mleka jih še ne gre nopolnoma 5 v zgubo. Pa
recimo, da se jih pri 100 bokalih namolze 5 boka-
lov manj, tak bo krava, ktera, postavim, na leto
1000 bokalov mleka dš, vpregana jih dajala le 950,
— to je zguba od 3 fl. 20 kr., če bokal mleka po
4 kr^ew prodano. Al je pa to zguba mem dobička,
ki ga nam krava po vpregi skoz leto donasa? Me-
nim, da ne.
Ako se pa krave vpregajo, se mora to s pa-
rne t j o goditi. Treba je o Tem takole ravnati :
1. Naj se izberajo krave tacega plemena, ki
80 bolj močne in veči^ in da nimajo prevelicega,
slo visečega , napetega trebuha.
2. Čas, kdaj bo krava atorila , naj se tako vravnž^
da takrat tele ima, kadar je naj manj dela.
8. Kdor ima več krav, naj tako ravni, da
vsakega pol dne drug par na versto za vprega
pride.
4. Opoldne in zvečer naj se enmalo prej iz-
pregajo, da se pred molžo spočijejo, shlade in najedo.
5. Nikar jih ne pretepaj , in preveč ne zdelaj.
6. Delavnim kravam naj se poklada tečniši piča.
7. Tistili, J(i so že bolj breje, ne presili.
Kdor tako ravni , se ne bo kesal , da je krave
vpregal.
Sedaj pa hočemo še v rajtiogi skazati dobiček,
če se namest volov vpregajo krave.
Postavimo: en kmet iina le 2 kravi aa molžo,
2 vola pa za vprego. Recimo j krave i* voli so zlo
enake teže, in postavimo^ da vagaje po 6 centov.
Koliko pride na leto vse štiri prerediti?
Vsaka živina potrebuje na leto blizo 84 cen-
tov seni ali pa druge piče, kije toUkšne vrednosti
kakor 84 centov seai; zraven tega potrebuje še 4
kdpe slame za nastey4i — vsih čvetero skunej po-
trebuje tedaj 336 centov sena in 16 L&p slame.
Cent sena rajtan po goldinarji, znese seno 336fl.,
slame k6pa po- 8 i., znese 12Š i., vse skapej po
tem takem 464 fL za vse štiri.
Sedaj hočemo dobiček vse te čvetere živine,
pa brez tega, kar deio volov znese, zrajtati.
Permč : 2 teleti po 5 fl. , znesete 10 fl. , dru^
gie: 2krat 1272 bokalov mleka po 4 kraje, znese
170 ft., tretjič: gnoj od obeh krav se sme rajtati
na 77 fl.; ceterttč: gnoj od obeh volov, kisevpre-
Shik , pa 48 fl. Sknpni dobiček od vsih čveterih
zrvinčet znese 305 fl.
Ako 305 fl. dobička^ odštejemo od 464 fl.
prerajtanih stroškov, ostane 159 fl*,. kiero zgubo
morajo voli r detom^ prislužiti.
Zdaj pa bamo obi vola irreč dali in ju na-
domestili z 2 kravama. Tako imamo čvetero krav,
in vse štiri morajo sparoma vsakega pol dne delati.
Kakošna bo zdej rajtinga?
Stroški piče in nastelje ostanejo pri starem
in znesd 464 fl. Drugač je pa z dobičkom. P e r-
vič: 4 teleta = 20 fl., drugič: 4krat 1272 bo-
kalov mleka z odbitkom 5 bokalov od sto, zneae =
323 fl.; četertič: gnoi ostane = 125 fl.; tedaj
znese dobiček skup^ 468 fl., — popred z volama
vred. je bil pa le 305 fl.
Pri ti drugi rajtingi pride kmetovavcu vse delo
vpreženih krav na dobro, verh tega pa ima še 4 fl.
čistega dobička, in v primeri z voTama dobiček od
— 306 —
163 fl., — kar gotovo ni majhin dnapr pri manjšem
gospodarstvu.
Naredimo to rajtingo sa 3ft let, kar je na-
vadni čas enega gospodarja , snese dobiček prt teh
Btirih kravah 407ft fl., bres činža, ki ga dobiček
na kapital naložen , donasati samore.
Poslednjič pa še preglejmo: koliko se je po
taki premembi na živežu več pridobilo?
Pervič dobi gospodar vsako leto 2 teleti ali
bliso 100 funtov mesa, in drugič 2895 bokalov
mleka več.
Ako to rajtingo v malem spremenimo v raj-
tingo na veliko, to je, na celo deželo: kolikšen do-
biček ! (1« »uanikft eeske kmet drube.«)
Naprave 9 otroke zanemarnosti obvarovati.
Po Anirisskora, Francoskem in Nsmikem so na-
prave y ktere imajo namen , otroke spačenooti obvarovsti,
sli pa opačene boljšati. Te naprave okerbijo, da otroci
pridno ▼ šolo hodijo, in da tndi snnaj 0OIO ne
tratijo časa s potepanjem in mnofotorirai malopridnostmi.
Posebno oe gloda ns otroke, kterih starši niso v tiicih
okoljsioah, da bi sami sa njo sadosti skorbeli.
TadI po Slovenskem bi so mo^lo saj v malem v ti
reči posherbeti, kar se po volicih deželah in mestih godi
v velikem. Zlasti je po nektorih majhnih mestih in pri-
mestnih vas^h eada veliko otrok, ki se prav po cigan-
sko po nlicali potepajo. Is tacih se srediS tatovi, ro-
parji in vse hndo.
Srenjčsni! pošteni Slovenci! bodite možje in na-
pravite po svojih srenjah , da se nobodin otrok ne bo smel
nemarno potepati. Sreojski možje s svojimi duhovni sa-
morejo v ti reči neisrečeno dobroto storiti. Le če se
otrok obvaraje badega, bo is njoi^a kej poštenej^a. Za-
nemarjenefra in spačenega odraseneira človeka o|rla-
jati in boljšati, je skoraj ravno tako tosko delo, kot sa-
morca nmlvatf.
K tema je so pomisliti, da sdaj, ko so tako obilno
na gostovanje ženijo in možtf, bi ntognilo tacih otrok
smiram več bili, kteri bodo občinsko skerbnosti potrebni.
Ako se vsa mogoča skerbljivost srenjanov na to reč do
časa no oborne, bo sčasoma namesto poštenega zaroda
smiram več malopridnega paljndja in nesrečne soderge,
ki bo nevarna sa deželo. Nekteri otrok je že perve leta
tak, da is njega ne gleda drasega, kot prihodnji tat
in potepin. Is tacega samore le posebno skerbna reja
od mladih nog, pošiljanje v šolo, vedno vpre-
ganje k dela (pa ne k postopanja aa živino na pasi)
poštenega ada človeške dražbe 10 vrednega srenjčana
storiti.
Pomočki, to doseči, kar je bilo rečeno, se pa tako
mnogoteri, kakor so mnogotere okoljsine vsacega kraja.
Starozgodovioski pomenkh
Ramhiil Davorin Tšršiet^ak.
If rokopisa: »Kdo so bili Norioani in Paoonoi, Kelti ali Slovenoi ?«
(Dalje.)
Nam se ostane sdaj rasjasniti: ktere severno-
slavensko božanstvo je jodnako s indiakim In-
dra-tom. Jas mislim Po d a ga, od kterega Helmold
CChronie. Slav. /. poplav, 84, $tr. 68.) govorf. Pri Basih
pomeni Po d a ga jasno, modro nebo, in ravno to je In-
dra: ^Deas aeris et tempestatis^. Zaznamek (gymbol)
Indratov je bila duga (raski dag a) (Pierer Univer$.
Ltx, X. 161.), in beseda Podoga (Podaga) kažetadina
božanstvo, ktere vlastovltost je bila mavra.
Dlagoss govorf od božanstva Pogoda ia piše
takole od njega: Poloni so imeli aa boga vremenost
(primeri : „lndra aSris et tempestatis Dominas^), kterega
so po svojem jeaikasvall Pogoda, kot dobrega vre-
mena deiitelja. God po pravem v slavonskem jezike
pomeni vreme, tedaj je Is god nastalo Pogoda, kakor ii
latinskega tempas, tempestas, temperios. Zato
Vgodne = vedro, in Pogoda = Vedrina —
Indra.
Basuoslovje nam piše sledečo od Indra: ^^Indra,
soinčni bog, pervi med dvanajsterimi Adity a s-o v, sin
boga Kasyapa-ta in boginje Aditi« beg droga verste,
▼endar visoko časten« Ougospodaje podnebje(ohllpje),
je kralj vsih gonje v, ki bivajo v podnebji. Strela
Wadžra (primeri ilirsko: vatra = ogenj) je njegov
aasnamok. Vsaki dan okrožaje v zlatem vosa In-
dra zemljo (zato ime: Harivahana, to jo, • soJsč-
nimi konji so voseoi), ktero neznatno dotikajo. Gara
Mera (primeri slovensko: mar, mčr, mir) je sUoisce
njegovo. Amarawati se kliče njegovo nebeško mesto,
Wardžajanta njegovo poslopje, Nandana njegsv
vert« Iravat je njegov pervi slon, Mavrica, oblaki
in strela so njegovi zaznamki. Njegov raj se inenaje
tadi Saargk, ali kakor drogi pravijo, Sarjon (pri-
meri: zora, obzorje), Matali njegov voznik 'J^. Bopp
pravi od njega: ^et orienUlem plagam regU^, sato se
obrasajo kakor mladoneč žaroglavast s bicem v
rokah , s kterim solnčne konje v bersi tek pogan)t. Ta4i
Indra je enkrat svoje kraljestvo sgabil. V indiskikba-
kvah se piše o tem sledečo : ^Solnčnega boga iadra-ta
je njegov slon enkrat v strašno nesrečo pripravil; aveti
Darvasen')je namreč neki dan Braminskega berača
srečal in ma vonee ovetlic podal, kterega jo slon, ko
je sv. Darvasen premalo porajtal daril beračevega, raz-
torgal; na to ga je Bramin preklel, in nasledek tega je
bil, da je bog vso svojo moč zgabii, dik je bil po
orjakih premagan in iz svojega kraljestva pre-
gnan; le po večkrat ponovljeneai osramotenjn
pred beračem in na prosijo Visnu-ta )e avoj« moč
spet sadobil <).
Cela ta indiska povčst se na nekem koroškem
kamna naslikana najde. Udavatelja bakev ^Karnlhene
rdmische Alterth&mer in Abbildaogen^ gospoda Jabornek
žl. Altenfels in Alfred grof Kristalnik opisajeta takole
obraze na omenjenem kamna ^):
i^Tretje polje« Soinco (bolje soinčni bog) v
podobi mladooča z žarno glavo, vihrajoče kla-
miso in z bičem v desni roki (tako podobo ima tadi
podoba na Gerami pri Montfalkoni, ktere smo zgoraj
omenili) stoji na bigi, ktero vleče čvetero kčnj (pri-
meri: Harivahana, flavos vel e gilvo nigricantes e<|ao(
habens), kteri derjajo kar morejo. Za njim stoji manjša
moška podoba (njegov sin Džajanta ali pa vozar Matali'
s frigisko čepico.^ (To nI frigiška čopiea, to je obče iz
točno glavno pokrivalo. Takosna nosijo so sdaj stajersk
Pesnica r i.
j^Četerto polje: Soloce (bolj popravam soinčn
bog stoji z žarno glavo in klamiso in s bičem
lovi roei. Njema na desni stoji moška podoba ^
perziski opravi, kteri roko podaja^. To se ima tak
O Glej : Dr. Vollmer Mjth. Z. AaO. str. 686. Asiatie. researchc
1. 241. Pierer Univ. LeL X. 151. Jahrb. der Liter. III. 19(
3) Dar pomeni t Saaekritu bose, sehleoht, sehlimin (Bichho
164) primeri slovensko: oduren, odomost Tadi das ee vel
v Sanskritu: bose, sehlimm; sato ilirsko: das man, Feinc
Dasman tedi^ ni turško, kakor so doidaj sUvenski jesiko
slovci mislili. Zavoro oblike man primeri slovenske besede
raeman, pnrman, earman. V ilirskem jesika je se veo san
skritskih besed, ktere po krivem sa tarške imamo.
O Dr. Vollmer Myth. Lex. str. 685.
O Karath. rom. Alterth. z?ezek I., tabla IV.
— 307 —
msaneti: lodra je sf«bil svojo kroljootvo io Darva-
oon Imgovori ovojo prokletotvo čob IndroU, zato lora
Yoko ovarj in f rose perst dersi io no lodroU kaže. Tadi
DOM ni persioka, ampak čistoolovoooka. Za klamia
(Chlamys3 oi^iasoDo oblačilo je horFatoko-alovooski gn-
ban, io, kar oar lepae za alovenskost ▼ ti nosi pričajo,
je, da oseba srajco s pasom opasaoo ces hlače
nosi. Tako se se nosijo kranjski Dolenci dan današnji.
^Peto polje: Soince (bolj po pravem soinčni
h o g) z rasvito klamiso kleče pa bres biča. Moška
podoba, ki sraven njega stoji, poklada ievo roko na
igega; desna je rastojcnjoDa , v kteri nekaj derži, kar
je mošnji f ?) podobno^ ^ ). Tukaj vidimo ponižanega
In dr a ta pred Braminom Dnrvasenom klečati. Des-
nica ne derži mošnje, to je venec, sastran kterega
dara je nepaaljivi Indra svoje kraljestvo zgabil.
Ena okolščina v tretjem polja tega kamna opisav-
coma dvombo vsrokoje, Jn ta je: zakaj Mer kar s pe-
lasom na glavi in kadaceom v roki, nad solncnim bo-
gom viseč, se je sim postavil. Že smo rekli, da so
stari Rimljani Merkara (odi kot solnčnega Boga
častili. Slovenski Noričan ga je za tega voljo znal v
svojo častjo sprejeti , ker tadi v versto soločnih bogov
spada. Pa zna ta podoba tadi Višno biti. Ako po-
dobo prav pogledamo, vidimo, da to ni pravi p e ta-
st o o (krilat sišak) , marveč, da krili iz glave rasete.
Krila pa so todi vlastitost Visnata. Okoli pa-
lice oviti kači, kteri opisatelja za Eadacej imata, znata
predstavljati kači Kaliga io Sessen, kteri je Višna
premagal. In ako bi ravno to Merkar bil, je to le
znamnje akomodacie, kakor jo tadi pri Rimljanih najdemo.
Nikakor pa ti obrazi ne spadajo v Mitrovo
častjo, kakor g. opisatelja mislita. Zaznamek Mi t rov
je zmiraj t ar (bik, bivol). Ime Mi t ras se izpelja iz
MIhi-tar, Maha-tor, to je, veliki tar, bik, bivol
<Bilffelochs) , kteri je v Iztoka simbol iiolnca bil, in
kteroma so za tega voljo božjo čast skazovali.
(Koneo sledi.)
KratkočasDica«
Nedelja in delavniki po turški pratiki.
Na Tarškem je prišla leU 811 (po kristianskem
števila v leta 141d) neka pesem pod imenom demsi-
jet aH Malhimet na svetlo, v kterije pratikaza Torke
lake mikavno popisana bila, da je že zavolj njo ome-
njena pesem slovela krog in krog.
Ker se ravno zdaj od Torkov na sveta naj več go-
vori, podamo častitim bravcom razlaganje nedelje in de-
lavnikov po torški pratiki. Naj iz tega sodijo, kako
stare so vraže po vsem sveta.
Tako govori pratikar:
Sabo ta je za preroke nesrečin dan, ker več naj
imenitniših prerokov je ta dan od svojih sovražnikov pre-
kanjenih bilo, na priliko: Jasof, Šalih, Noah, Mo-
aes, Mahomed. Pred Mahomedom so ta dao ni ime-
noval Sebet (Sabat), ampak Šiar.
Nedelja je dao za poljsko delo; kdor hoče zi-
dati, naj ta dan začnč; ta dan naj se začnd oapravljati
verti in naj se sadi drevje, ker ta dan se je počelo
stvarjenje sveta.
Pondeljik je dan kopčije, pred vsim pa d^n po-
potovanja. Jetro se je podajal ta dan na svoje kopčij-
ske pota; Mabomed je potoval ta dan is Moke v Medino,
Abrabam je temeljni kameo postavil ta dao Kabi ; Moses
*) KamtheiiB rSmisehe AlterthSmer in Abbildanzen vom LMd-
rftth Jftbornegi: ▼• Altenfels und Alfred Graf Chri-
BtftlBii:|. Heft I. Tab. IV. Vig. 1. Pri tej priieiBosti pro-
simo preesstita isdavateUa, ju4 bi skoro veo sveikov ii-
dsa blsfovolils. PLi.
jo sel ta dan na goro Sinaj In Enoh proti nebesom. Prat
Mahomedom se je imenoval ta dan Bhwen; ta dan si
nohte porezovati, ni pametno. Kdor se pečž z omet-
nostmi fta znanstvi, naj se posebno v pondeljkih pridna
oči, in kmalo se bo zaril in mojster postal. (Naši se-
danji rokodelci io delavci so si o tem dneva s Torki ravna
navskriž — dan današnji je pondeljik — Blaomootag).
Torek je kervavi dan, zato, ker je izraeljska
Ijodstvo kravo zaklalo, Kajn je Abeljoa obil, Farao vso
svoje vozove razbil. Zato je ta dan posebno dober za
pošati ali rožice nastavljati, pa ne nohtov porezovati^
ker se človek labko ta dan do kervavega vreze. Pred
Mahomedom se je ta dan imenoval D ž e b a r , to je, sil-
nih, ktero ime se z latinskim |,dies martis^ zlo vjema.
Sreda je naj nesrečnisi dan celega tedna; ta dan
80 bili Aodž (velikžn , kteremo je v občoem potopa voda
le do gležoa segla), Farao, Nimrod,Kora, Ijodstvo Sa-
lihovo, Haduvo io Lotovo , pleme Aadovo io Temodova
pogobljeoi. Naj bolje, kar se ta dao storiti zsmore, jo
se kopati (menda v spomin v radečem morji potoplje-
nega Faraona).
Četertek. Mahomed je rekel, da ta dsn je do-
ber za opravila io pomoč v sili zadubiti , ker ta dao ja
sel 00 v Meko, Moses v Egipt, bratje Jožefa so prišli
k Jožefa, Jakob je vidil spet Beojamlna ioJosafa, Abra-
ham je podaril Sari oa ojeoo prošnjo Hagaro. Vse je ta
dao dobro storiti, le pošati ne. Staro ime četertka ja
bilo Mani s pred Mahomedom.
Petek je dan vžitka in por6k. Ta dan se je Adam
ožeoil z Ero', Salomoo z Balkiso, Jasof s Solniho, Mo-
ses s Sisoro, Mahomed s Kadišo in Aišo, Ali a Fatimo.
Po tem se ima po torških vražah v nedeljo zi-
dati, v pondeljk popotovati, v torkih živina klati, v
sredo se kopati, v četertek velike in mogočne go-
spode v potrebi pomoči prositi, v petek se ženiti.
Vsak naših bravcov se bo smejal tem neamnostin
starih Torkov, — al koliko oič manj neamoih vraž ja
še dan današnji med nami! Na priliko: je dosto tacih
ljudi, ki bi za noben dnar v petek nič novega ne za-
čeli, se na pot podali itd.
Novičar iz slavenskih kr^uev«
1% Sesane se naznanja ^Terž. čas.^, da je bil 15»
t. m. ondi veliki zbor primorskega droštva za pogoj-
zdovanje Krasa. Kakor se iz pomsnjkov tega zbora
vidi, še družtvo ni popolnoma v djanje stopilo. Za
pretres nove osnove droštvioih postav so bili izvo-
ljeni gosp. Fr« Marasič, magistratoi asesor v Tersta^
gosp. Alojzi Polaj, c. k. okrajoi komisar v Sesaoi , gosp*
Martin Pasič, fsjmošter na Občini, gosp. Anton Ukmar^
fsjmošter v Tomaji, gosp. Jožef Samsa, žopan v Ro*
dika , gosp. Anton Fabiani , žapao v St. Daoiela In gosp.
Balant Kovačič , žopao v Komna. — Dalje je bilo skle-
njeno, da draštvo za pogojzdo vanje Krasa hoče samo-
svoj no ostati in da se zavoij krojnih razločkov ne mora
zediniti z drastvom gojzdnarskim planinskim. Na zadnja
je bil dozdanji odbor presen: naj ostane tako dolgo»
da bojo nove postave poterjene, in ko so so vsi ti že^i
' vdali, jer bilo zbora konec.
Iz Železnikov se piše ^šolsk. prij.^, da ste pre-
teklo šolsko leto bile na Krajnskem dve šoli za očIUljska
pripravnike (preparaode) , eoa v Ljobljani. droga ▼
Id ril. Pripravnikov je bilo v Ljobl^aoi 6, med kteriai
ata le 2 svoje preskošoje dosUla. Zalostoo število! V
Id ril jih je bilo 13, toda le tadi 8 so doveršili svoja
nalogo. Stavilo Krajnskih pripravnikov ne obeU ravna
vesele prihodnosti našim šolam, al tema ae ničoditi.ker
dandanašnji ga nI revnešega kroha, kakor ja kroh Ijad-
skih učiteljev. V ravoo tem dopisa ja gosp. J ako k
— 308 -
MtAciDgar, acitolj v ZforaHi Otrjali na CkireDtktai
p» praviti ao^oa pakvaljen.
1% Ljubljane. J. P. Čes 100 branih fospodanev
in detasBikov nedaToej kipljoDd mestDo koMrae ▼ Tar-
na vam sa ja nbralo SO. t. m. na strelii«, da sa valili
adbarnika, ktarhn ba aakarbniatvo ta naprava liračana.
IsvalHi aa 9 odbornikov, nasrač i^oepodo : Baoai|^art»
nar-ja, Ambrai-^a, Naaak-a, Stf salba, Eržan-a^
Kaair-ja, Jon. Plaiwaia-a, Fr. Bonvan-a in 6n-
ataraič-a; nraven toh pa ie 4naDia»tnika, naaraci^-
apode: Mayorhold-a, Sannig-a, Schrayar-j8 tn
R5anian*a. Pa oanovi dmibinih postav ao isvoljanf
odbamiki iamad oaba volili iraap- Ambroža na vadja,
in iraap- Eržan-a na dnarničarja. Odbor bo isdalalae-
di^ postavo, po ktorib aa bo ta dražba ravnala, In vsi
lastniki to kaaamo bojo podpiaall hnpna piano » po kte-
rim bojo hiša vsih dalosnikov vtabniirane na poaaatvo ta
kasarna. Dosadaj inasa podpis vkvartiranib vojakavakoli
500 ; pa jih ba i^tovo v kratkam ia vo£. Velika hvala
▼radna ja (a naprava, pa ktari aa al tisti gospodarji} ki
aa v dražbo atapili, na majhin denar sag o to vi 11 apro-
atanje avojih hia vojaškega vkvartiranja la vekomaj, —
vkvartirani vojaki pa bojo tndl močno nadovoljnl a tam
ataniiem.
1% Ljubljane. Srečni prihod novih mislonarjev r
Alekaandrio, ki so ga „No?(ce^ le nnidan nasnaoila pa
pismih Lloydovega parobroda, petardi aedaj tndi pismo
goap« J a ran a od 4. U m«, ki ga je iz omaojenega
meata peslal gosp. vrednikn ^Danice''. Gosp. dr.Knob-
leher je nove misionarje pričakoval v Aleksandri! , od
kodar aa vsi aknpej okoli 13. t. m. odrinili naprej v
Kairo. — Z žalostjo zt^mo, da je gosp. Jnr I Plemel,
fajmostcr v Zaplani, priden dopisovavec ^Novicam^ 17.
t. m. po dolgo terpeči pljnčni jetiki amerl. Lahka ona
samljiea bodi ! — V pervi razred latinskih ioljesto-
pllo letos 108 nčencov; v vsih osmerih razredih jih je
440. 5 nčlteljev pa manjka za LjabljanskI gimnazij,
kterih izvolitev ae vsaki dan pričaknje« Že pervosolcem
se bo sedaj čast godila, da jih bojo učitelji onikovali«
Nevičar iz mnogih krajev«
Pa alovesnem ogleda ogerske krone 20. U m« se
je presv. cesar se tisti dan nazaj v Olomac podal, ka-
mor 84. t. m. tndi rnsovski car pride. Govori se, da
car rnsovski tudi iz tega namena pride v Olomnc, da
ae bo oaebno pogovoril zavolj taroke zadeve* — C. k.
ministerstvo naaka je po celem cesarstva zapaziti dalo
vae tiste kraje, kteri se itejejo k faram, v kterih do-
sdaj se nI Ijndskih sol. — Hor vaška dežela bo nek pa
novi osnovi razdeljena v 5komitatov: f Zagrebški, Ta-
raždinikl , ReskI , Poseski In Oseski. Kriški odpade. —
Tndi čbelnl pik zna včasih nevarin biti; neko ženo v
Rempesgrina je aoidan čbela v zatilnik plenila blizo de-
snega nsesa ; ,,tolikrat me je že ktera čbela pičnila —
pravi — ps nikdar ml ni se tako slabo bilo po pika''.
V ailnih bolečinah se verze na posteljo in za malo časa
— amerje. — Neizrečena dobrota bi bila za človeštvo,
ako ae poterdi prečadna novica, ktero naznanjajo nčeni
francoski časniki, da je namreč dr. Borg gotov po-
močak znajdal zoper kolero, ki ste kotlavina
Ckafer} In jeklo. Skasnje v leta 1888 in 1849 sa
namreč ačile, da noben delavec, ki je imel s knfromin
jeklom opraviti , ni za kolero ameri , ker hotlovina omorf
kolero C?). Dr. Borg oadravlja za kolero bolne a tam, da
jim okoli rok in nog dene knfrene in jeklene-
Tinke. Akademia za vednosti pretresajo sedajte znajdbo«
^i— Žitna eena se ponižoja v Odeai; ie ja ondl to-
like Ma, da ne v^jo kam i njim, in ae a» ga Tellka
pričaknje. — Pa posebnem akaza al ja raaavakl car
pri4i*l naalov (hne): j^begabojačl gaspod*, cesa-
rici pa „bagaboječa gaapž^, — carjevičem j« pri-
d{jatima ^pravovdrnl goaped^, carje vičnjam pa „pra-
vevdrna gospi^. — Po enoglasnem naznanil« vaih
čaanifcov ao atrana v Carigrada taho napete , da se mora
kmala aliaatl, kaka sa bo torska reč končala: aH bojo
namreč premagali pomirivni aveti poročnikov an-
atrianake, francoske In angleška vlade, aH pa nogočna
domača stranka, ki saltana Hsi v Tojako. 8. t* m. se
je podale več veljavnih Tnrkov a plamom n lOOO ped-
pM k saRana , da naj vojsko napovd Rasam. Ko sta
angleška in francoska poročnika to nvedlla, sta beržshi
k saitana in mo penadila armado na pomoč ▼ sili; naf
tedaj dovoli, da smeje angleške in francoska barke pred
Carigrad priti. Koa so Torki zaupanje da Angležev
in Francozov ogoblli, bojo, če se v Carigradu fcokesna
prekodja načnč, tndi po aill prijadrale barka v Carigrad.
Balatino Jezero.
(Beniks pesem *).
JSspovedsl zoepod Bog
Trem nij večim snzelom:
„0 vi, moji »ni^eli,
„Tri nebeiki voJTodi,
„Pojdite I milhtL na semtio,
„Nepr»vite giieliee ')
„04 eoheza javor* ,
„Pa hodite po sveta,
„Kalior čbela po cveto,
„0d božJe|;a proiora
„Do Bononefa sahoda,
„Ter skušajte vse vdre,
„Vse po redu |p*adove ,
„Zna li vsakdo sa boga
„1 sa igegovo ime^.
Pa so isli angeli
Z neba doli na Eemljo ,
* Naprarili guslice
Od saliega javora ,
Pa hodili po svetu,
Kakor čbela po cveto,
Od bo^eoa presora
Do sončnega salioda,
Ter sknsali vse v^re,
Vse pe ovets gradove;
Vsakdo je csal sa boga
I sa lOegovo ime.
Ko 80 prišli pred dvore
Bogatega tiaveaa,
A tako se dogodi
Lih u sveto sedeUs
Letni danak dopoldse.
Noge 80 jih bolele,
Roke Jim se vtrndfle
Od samsov ^) se brane«.
Ko iside Jelena,
Penosila gospoja.
Pred igo grejo dvorkinje
Za njo ido sluskinje,
Na glavi ji pavani.
B perutmi ji hlad eise;
Pa isiiese Jelena
Ponosita gospoja
Ogoreli kn^ Uebs.
Kar je v petek mekeno
V saboto pečeno
U nedeljo vadeio.
Te ne daje Jelena,
Kakor gospod nil^i^,
Nege verse Jelena
O desne nege papučo *)
„To imate, uboapi!
,,Kakovi Je le vas bog,
„Ki nemere braailt
„8voje slnge pri sebi,
„Več jih salje O ^® *aene
„Ja 'mam boga na domu
y,Koji mi Je napravil
,,0d olova *) dvorove
„1 areberae atolove^
„Stvorii marvo O i blago^
(Konec sledi.}
*) To pesem pojejo vsi slepi po celem JogoslaTenstvn. Da so
Jo prosjaki iimislili , so dokasi v nji živo popisani usroki in
nasledki sa beraško mavho vkrojeni. Vidi se pa tadi, da
imajo slovanski berači pevskega duha.
*) Ovsle Cf^sle) slepih so enake velikim lesenim kehalaicam;
im%jo veči del le po eno stmoo (žieo) is strne. Ramo tako
tudi ločee 0<*^®O y ^ kterim se dergoe po rečeni stnmi. Vsi
slepci pa ne pojejo svojih pesem na enaki način ; eni pojejo
nekoliko v^rstic, po tem to isto ponavljajo i goslami^ drogi
pa s svojim glasom prilagajo godeči struni. Ako ima slepec
priletno gerio in da eni igodorinskih peeem , ga obstane ob
sejmih grosno velika množica, ki ga ndovedna poslasa.
O Bamsov, Bauhond.
'3 Papuča, počma, pasmaga, Pantofel.
*) Balje ali posije.
^) Olova ali svinca.
^3 ilarva ali živina.
Poprava« -
v 76. Jista „Nov(e^ v članku : ^Btarosgodovinski peaMaki*^
ae ima brati: MAPOBaT Mmeat MJPOEOT.
Natiskar in založnik Jožef Blaznik v Ljubljani.
knetijskih, obertnijsbih in narodskili reci.
Tsak te4eii dvakrat , nam- }
Ttc v sredo in saboto.
Odgovorni vrednik Dr« Jf^nes Sielwel0«
Velji^e saeelo leto po posti
4 fl. y seer 3 fl. , la pol leta
9fl.popo80,scerli.30kr,
I
Tečaf XI
V sredo 28. septembra 1853.
IJst T8.
Zlate pravila za kmetovavce«
(Spisal K. Fiser, fi^inoster.
^Naprej !^ je sedaj tudi glas kmetovavea. Kdor
81 dao današnji ne prizadevuje s časom naprej iti,
bo kmalo sa dragimi saostai in nazadnje celo ope-
šal* Tukaj , dragi kmetovavec ! ti podam nekoliko
slatih pravil; beri jih marljivo in ravnaj se po njih;
bodo ti v veliko pomoč v tvojem napredka.
t. Obračaj vedno eno okd gori in eno doH, to je:
tnoU in delaj !
Od zgor pride blagoslov tvojemu gospodar-
stvu; od zgor ti doide zaupanje v tvoje serce«
Vsega tega ti je potreba^ dragi moj kmetovavec!
Al kakor kmetovavec imaš tudi tukaj doli na zemlji
svoj poklic; zato obračaj svoje oko tudi doU, na
8V010 hišo, na svoj dvor, hlev in skedioj, napelje
in traVnike!
Če edino le kviško se oziraš, se lahke spo-
takneš in padeš; če pa le samo na tla gledaš, se
bos poživinil.
Slabo se ti bo godilo, ako ne gledaS doli 3 še
slabši pa, če svojega pogleda ne povzdiguješ kvisko ;
popolnoma slabo pa, če ne gledaš ne gori ne doli,
ampak le sleno v svet zijaš. Mnogo ^ib le v svet
gleda; glej, kako jim gre, in i^gleduj se na4 luimi !
2. Ne sramt^i ae delal
Verli gospodar, akoravno ima poslov dovolj in
bi samo£el ie zapovedovati, mora vendar znati, vsako
delo prHično ▼ roke vzeti in v#ako reč lepo oprav-
Ijati. Ako gospodar ne zni delati, in ne vč kako
se te ali to v roke vzame in stori, ali če se pri
delu nevkretno vede , se mu bo družina smejala, in
nihče ga ne bo od nje več prav spoštoval* Tudi
drmina ne stori vsega prav, zato ker noče ali pa
ne zni; tk se mora gospodar sam dela lotiti, da ft
tokaze kako in kaj. S tem osramuje družino,
tera se bo sčasoma bolj v delu izvrtla fn bolje de-
lala, ker se prepriča, da gospodar sam delo razume
in %ni. Prigovor ne pravi zastenj:
,^0 hoM, da bode vso n» nUdv,
Bfdi sam slnga k pispod^.
Vadi tudi svoje otroke delati, zakaj: posten
pMje je Mčetek vsega iilega^.
3. š^nnod ima j oiiy da ne fojde tvoje gospodarstvo
rakove poti.
Neki kmet, pri kterem je šlo gospodarstvo bolj
naz^, kakor naprej, se pritoži zavolj tega pripeki
stari ženi, ktera je za copernico vezala. Bila
je pa le pametna žena; ena reče kmeto: ^Ako je
take, vam hočem kmali pomagati<<. Kmet ji odgo-
vori vesel: ^Če le morete in hočete; iz serca vam
bom zate hvaležen^. Žena odgovori: „Dativamčem
en pomoček; toda vam povem, gotovo bo pomagal,
če boste natanjko spolnili, kar vam bom velela^.
y,Pri moji veri, da bom^, se kmet berž zakotne. Na
to mu reče žena jutri spiet priti, da mu bo pomoček
povedala , in kako ima z n^im ravnati. Zgodaj dru-
zega dne prisopjf radovedni kmet k ženi, od ktere
dobi neko zapMateno škatijico s tem pogojem, da
mora vsaki dan trikrat, to je: zjatrej, opoldne in
zvečer s to škatljieo v klet, knniajo, hrame, na
kašče, v hlev, skedinj, na polje, z eno besedo,
tje povsod iti, kjer njegova družina deta. 6e bo
to clevetkrat devet dni storil, naj škatijico kje za-
koplje, toda mora tudi poten še zmirom svoje ob-
hode opravljati, in čez eso kvatre bo vidil, da gre
njegovo gospodarstvo na bolje^.
Kmet tako dela, kakor je bila žena velela, pa
kmalo zapazi tii in tam veliko nemarnost, v hlev!
tatvino in slabo j^leštanje živine, na polji slabo ora-
nje, nerodno trosčnje gnoja, v skednji, da se žito
no mlati čisto, v«č ali manj tudi krade. Zdaj se mu
oči odprd, tako vidi, da do zdaj ni svojega gospo-
darstva prav pregledoval; zato sklene prihodnjič
bolj priden in manjiv biti. Od zdai se mu ni več
slabo delalo, ne' rte kradlo. Ženi da škatijico nazaj,
in se ji prav lopo zahvali za coperniško pomoč, ko-
mur je kaj tacega treba , naj ravno tako stori !
4. Rajtaj natanjko pri svojem gospodarstvu!
Prerajt je gospodarju neizmerin dobiček. Če
rajtaš, boš zadel na marsikteri pogrešek v^vojem
cent senA, detelje itd«, in kako zamoreš te reči
bolji kup pridelati. Če vse natanjko prerajtaš^ bos
zvedil . koliko imaš dobička na leto, koliko stroškov,
in doklej boš prišel v enem letu, al boš prišel na
slamo aff na pernico.
6. Ravnqf s svojimi posU kakor oee s svojimi otrocL
Ako pa to ne pomaga^ bodi oister* Ako pa tudi to
ne pomaga , odpravi jih iz sv^je hiše.
Povsod se tožbe slišijo, da so posli danda-
našnji zlo popačeni. Tukaj ne bom preiskoval, kdo
in kaj je tega vzrok, pa vendar to vem^ da tudi
marsikteri gospodarji niso proti svojim poslom taki^
kakoršnji so bili njega dni. Gospodarstvo ne more biti
brez dražioe. ifruzina je tvoj pomočnik ; veliko ti
zn^ pokvariti I ako je nečimerna in hudobna. Z lepo
boš pa pri nji večiJel več opravil, kakor z gerdim,
zato jo skusi po očetovski ljubezni k svoji hiši pri-
vaditi. Poshi moraš dostikrat svoje nig dražji blago
— svojega otroka izročiti ; hudoben posel ti zamore
vsega pokvariti.
— 310 —
Tam kjer očetovska ljubezen ne pomaga, ondi
mora ojstrost pripomoči ; al ona le malo kadaj dobri
sad donese.
Stari prigovor pravi: ^Kakor gospodar , tako
hlapec^, in to je res. Še se najde tii in tam dovelj
dobrih poslov; skoraj bi rekel, da ne veliko man^,
kakor aobrih gospodarjev, še vseskozi se posli naj-
dejo, ki se po deset in se več let pri enem gospo-
darju služijo* Poredin posel ni rad v službi do-
brega gospodarja.
(EoBte sleai.)
Narava Je nčiteUca človekova v dobrem in
badobnem.
C^otovo je, da človeka perva učiteljca je bila v vsem
narava — to je, dru^e stvari so mu bile učeoik.
Pajk «a je učil tkati; riba nu jo vdahnila perva
misel čolniča; na goski in raei jo vidil jadro. Visoka
palma ga je učila staviti stebre; kosate drevesa se mu
bile kazala, da je po ojth podobi zidal tempeljne. Za
gotiske turne mu je bila smreka predpodoba. Ostre
bičje in ločje mu je pokazale delati nos. Velieanske
iDdisko droTd ^pandanus edoratissimus^ Imenevane, s svo-
jim širokim naresljanim perjem ga je učilo žage de-
lati; viličaste razkrejenje drevčs mz je bila predpodoba
vilie, ternje pa izgled sivaoke In suliee. Persti^
njegova reke se mu pokazali grabijo. Koža in kožu-
he vna živino, kakor skorja dreves so mu sprožile misel
na obleko. Členi njegovega lastnega trupla so mu bili
predpodoba moogeterik mas i a.
do dalje bi znali razlagati take izglede , al nai^a-
mo se, da so ti umnemu človeku in prijstlu natore za-
dosti prepričati ga, da natera Je bils povsod perva uči-
teljea človekova , ki mu je kazala , kako naj počač to
in uno, da si omisli in ugotovi, kar mu polajsain oslajsa
življoDjo.
Nič pa ni za take premišljevanja boU vgodno, ka-
kor živijoDje se otročjih priprostih narodov, kteri,
kakor na priliko ladiaoei, so se dandanasigi stanovniki
pervotnih gejsdov — etroei po vsem skoz in skoz. Kdor
divjaka tistih samotnih gojzdov In puščav pazljive zasle-
duje, kmalo bo najdol, kako on v vsem posnemnjo le
izglede natore.
Kar vidimo v unanjih stvarčb, vidimo tudi v no-
trajnstvu človeka. Is Datoruih f lasov so je stvoril
jezik , se je stvorila glasba ali muzika. Spomnimo so le
na kukovieo, na žerjava, na vrano, ua krokarja itd., —
in očitno nam bo, da njih imeoa so se dandanašnji per-
votni natorni glasovi. Spomnimo so na tulenje groma in
na pia viharja, in čudili so ne bomo, zakaj da boben
in pisal najdemo pri veih priprostih divjih narodih, —
iz pisali pa je izšla pozneje gotovo perva misel nanaša
sedanje orgle. Naravno je tudi, da se preprosti na-
rodi poju svoje pesmi le v mičnih glasih (Moltdne), —
oni so glasi samotnega gojzda, so glasi slav cika in dru-
zih pevalic , ktere prepevajo sladke melodije v gaji tihem.
V neizmerno globočiao bi zašli , ako bi hotli na vse
strani dokazati razodevanja narave I Kar smo dozdaj po-
vedali pričuje obilno, kaj je človeku veličanska narava
— stvar modrega Gospoda nebes in zemlje!
Natera pa je človeku tudi izgled njegove naravne
obnase. Poglejmo v sveto pismo, slusajmo govoriti Iz-
veličarja našega, kako pogostoma zadenemo na prilike
In izglede, ki nam jih On stavlja iz natore! Prilike
od lilij na polji, od sejavca in semena, od zgubljene ovce,
od gorsičnega zorna, od mravlje itd., — kako globoko
segajo v seree človeku in kako blagodarnesomužebile!
fn zakaj? Ker so jezik mile narave same, — ker po
Djih tudi preprosti človek zapopade, kar mu seree pre-
tresa. Izgled je tinti jesik, ki jo vsakeaao rasnmiji«
ki ne potrebuje nobenega tolmača — ki je Teliki pridi
gar , čigar beseda nikdar no omolkne. Al doeti od tega
— dosti smo prepevali slavo naravi. Čisto morealo njene
se kali ? Zakaj ? Zato ker tsdi spačenost in razvada iz-
vira iz ravno tistega studenca, iz ktereara človek sajema
spodobnost in lepo naravno obnaso. (Konec sledi.)
Starozgodovioski pomenkL
Ramloiil Dtmvrhu Teršte^jak,
If rokopise: »Kde lo bili Norioaai in Paooaoi, Kelta mik SIovoboi ?c
(Koneo.)
Povdst, da je solnčni Bog svoje kraljestvo zgabil,
nI samo od Gaogeea do Drave se rasalriln, tadi aa
Severu jo najdemo, In sicer pri Lltvanih. Znamenita
je ta okolečina, da se več življev basnoolovskih
iitvanskih na noriikih rimsko-slevo nakih najde,
kterih pri drugih slavonskih plemenih sootonj isčes^
Učeni Narbnt (I. stn 127.) nam je litvanske povesti
nabral; mi posnamemo važniser „Poslopje solnca je le-
žale proti jutru^, primeri: „Iodra Orientoloa piagam
regit^. „lz tega se je peljalo vsaki dan na sla tih iro-
lih^, primeri: „Indra umkreistim goideaen IFsg-oa
die Erde^. ^Trijo konji, srebern, zlat in domantoo so
kola privlekli^, primeri : „lndra Harlvahana**. jjš^ni
(draki) in čer m a ni C^Sauberer) so enkrat Boluena
kola podnevi navalili, postalo je mrakojenje ne-
skončno; vse se je prestrašilo, ter prosilo, da ljubo
soince v vojski no podleže^, primeri: „Demoni (hzdi
dobi) in oriasi so Indrata premagali in le na prošnjo I
Vianutovo jo dobil spet kraljestvo nazaj; nato se nam
verjetno zdi, da nad bigo leteči Merkur jo Visou sbrf-
nitelj in prijatelj Indrata, njegov pokrovitelj , kar tudi ta
okolsčina poterdi, ako pogledamo, da podoba ima desnico
v pokrov in v hrambo raztegnjeno.
Visnu se veli v svoji člo večji Avatari Ker sns,
in skoro bi verjel, da je slovenski krea (kers po
prestaVljenju kres, kakor vretenc namesto vrteno'),
kteri na staro solnčno službo in častjo opominja, po njem
ime dobil. Že smo rekli, da celtiški preblvavci Galie
ao solnčnega boga imenovali Granver; v Irlandu s«
mu rekli Grian, Grelne OW.- VaUneef pH Sfil-
hetffu Os$eh. d. JI. JesuU. 390 J ^ zsto se junaki v io-
tiskih pasmah velijo Mac - Grelno, te je: sini
solnca.
Toliko smo dozdaj najsli sledov od Indratovega častjo,
kar nam nov dokaz daja za slovenskost Noričanovia
Panencev, in kar sopet poterdi, da so rimski spo-
minki Cmonumenti) plod slovensko moči ia
umetnosti.
Pa zakaj no najdemo nobenega sloven-
skega napisa, ker so vendar Slovenci pisati
znali, in v umetnosti slovdli, kakor nam spominiki ka*
žejo, bi morebiti kdo utegnil nas vprašati? Hočemo tadi
na to odgovor dati.
Kako dobro so bili Rimljani si svojo naloge ia
svojega poklica svesti, včs njim podverseni svet porioK
čiti, se vidi proočitno Iz P lini a (Uistor. tuu, 6. 39. *)
Rimljan je v vsih poglavitnih mestih podjarmljenih na-
rodov vstrojil propagando, ktera nt samo mreže raz*
prostirala vladnih in političnih uredb , temoč tudi rimsko
izobražonje in timski jezik je razsirjovala.
Po zgubitku politične in družtvono samostal-
nosti so narodi skoro vidili pad svojega jezika. Tadi
*) Plini takole pravi: „Italia numine Deom eleota, qaae sparea
eong^resitret imperia, ritB8qae molliret, et tot popolos di-
scordes feras^oe lingnaa aermosis comaerelo contrahere^
colloqaia et hamanitatam homiiii daret, brefiter^ae na a cnae*
tanun gentium ia toto orbe patria fleret^.
— 311 —
tian bi ient bil« drag:a ^dila, in tadi nI bi se bili se
•davne pene m čili, ake bi naa ne bile ponemoenja reallo
fcereanetTo in petrednica kersanftva Bveim eerkva.
Pelatlncenje je todi naale evejo pemoč v ee*
«taTl rimake^a rekrvtlranja. Kadar Je vojeaka
«iec podjamljenib narodev potirta bila, bil je tadi pe-
iirt In pobit dnh sTobode« Noriski in panonski ve-
Jaki ao bili nar hrabrejsi med rimskimi četami, po
svojem povratko is rimskih taborov so prinesli seboj s
rimskimi obicsji tndl snanost latlnskofa jesika, in so ga,
tekor sdaj nemškega rassirjn jejo, v naj varnise doline in
planine prinesli. Da so Rimljani tndl v premaganih me«
stih šole vstanovili in vtemeljevali , je gotovo. V nje
so slovenski plemenitasi svojo otroke pošiljali, ka-
kor sdaj v nemške. Že ob casn Serteria je Hispanii
cvel naok gorskega In latinskega jesika in v Galil so sa
cesarja Graciana se osnovane latinske ačliisča bile. Vse
sodnijske opravila se se opravljale v latinskem
jesika in tako so sodniške opravila bile sredstvo
latinski jesik med podjarmljene narode vpeljevati« Počasi
«0 narodi do sgobill narodno svoje savestje, in sares
imamo sahvalitl se božji previdnosti , da se ni s nami to
Bgodilo, kar so jo sgodilos staroitalskimi narodi, kar s
celtogaliskiml plemeni v Italli gornji, v Galii, v Belgii
in iberskimi v Hispanii, ktere je rimski živelj clo isrodil.
Ali Rimska dersava po tem polatincenja nič ni sadobila,
marveč sgablla je svojo samostalnost, in slasl
tako vsim vladam v isgled, da isrojenje ne pelje k
eioci, femeč k propasti vsake vlade.
Znamenito jesvediti skrivnost rimskega vla-
danja, i s rod i ti narode in polatinčitl celi svet. Kar pro-
stodasni Taci t v teh sadevah o Britancih piše, to volji
zu vse drage narode v občem ^).
Ozir po sveta.
Popis armade turške.
Ker ee oči sveta sedaj naj bolj osirajo na Tarsko
10 se bojo se dolgo obračale proti j^slatema roga^, bo
miliavno posnati vredbo tnrske armade.
Tarska armada, ki svoje vojake nabira le Is ljud-
stva mahomedanske vtfre, obstoji. Is 6 kardei ali oddel-
kov, ktere se po tarsko „orda^ imenajejo»
Ker pa tarsko carstvo obstoji is mnosib narodov,
ki so savolj podlostva in vjre nasprotniki pravih Tor-
kov ^^) , se ne smd misliti , da morajo vse kardela v voj-
sko iti. Treba je velik del armade obdersatl doma, v
posamnih terdnjavah Itd«
Tarska vlada si satega voljo so davoej prisade-
vaje arpiado hrambo v cev, ki so po tarsko j^redif'
imenajejo , na noge spraviti , kterim bi se ob časih voj-
ski hramba domačih krajev Isročila, — * al dosihmal se
ni bila v stana, dostojno število take armade vstanovlti.
Od drage strani pa tadi tega ni prav hotla, sakajTark
je rad ponosen in ošaben; več bo etelo — so rekli ne-
kteri ministri — ako spravimo 18 kardei redovne ar-
made na noge, kakor če jih ona ima le 6, sraven pase
*) ,ySefaees hiems Mlv^nrinis e^nsiliis abeumpta, nam^ae, nt
homiiies dispersi m mdes eoqae in bello fkoiles, ^nieti et
otio per volaptates adBaeseerent , hortari privatim, adjavAre
pablioe, nt templa, fora, domns eistmemnt, landando
promptos, et oastisando se^aes. Ita honoris aemnlatio pro
neeensitata erat lam vero Prinoipnm filios IJberalibns
artibuB erndire, et infenia Britanonim fltndiis Gallor^m
anteferre, nt ^ni modo lin^nam Romanam abnnebant,
eloqnentiam eoneupiseerent. Inde ettam hahitns nostri
honor et fre^nenn toga, panl1atimqne diseefisnm ad delini-
menta vitiornm, portions et balnea et eonviviornm elesne-
tiam^ idqne apnd imperitos hnmanitas voeabatnr, eompars
serTitntis easet (Tmeit. Tul. Afric^l. Viim emf. XXL
**) DandauMiue skni^Je kasejo, da to ni v vsem resaiea.
toliko j^rodifov^. Meme gredtf moram tadi omeniti , da d v a*
najstlnka je Tarkom kakor vsim prebivavcem jatrovili
desel slo vasna« Toliko pomenljiva številka.
Tarski soMat slasi v vsem skapej 18 let, 6 let ▼
armadi, 7 pa sa brambovca (redifa).
Tarski vojaki merjd bolj kakor vojaki vsake drago'
earepejske armade. Al tema se ni čaditl. Verh vtrad-
Ijivih vojaških va| In slažb kliče boben ali trobilo tar«-
skega soldata se vsaki dan petkrat h molitvi in dvakrat
h kopanja. To sapovedaje tarska vtfra. Posebno top-
Dičarji (artileristl) imajo opravil bres konca in kraja«
Tarok topničar le malo spi. Tadi oficirji so slo vpresenl
v slnsbo , in cel5 majdr mora polkovnika (oberstarja) sa
dovoljenje prositi, da sm6 podnevi Is kosarne iti. Zato
je hišno gospodarstvo pri vsih tarskih vojskovodjih ras-
dvojeno; podnevi mora v kosami biti, in ae le po son-
čnem sshoda sm6 domi v svoj harem iti; ko pa petelin
dan poje , mora spet v kosami biti.
Oteirsko kardelo tarsko armade se loči v 3 ras-
rede. Naj visji ofictiji — generali — vsivajo čast pa*
sata, oberstar in oberstlajtenant čast Bey-a, kterim
perimkom se predstavlja se lastno Ime oficirja. Efendi
se nlsji oficirji od oberstlajtenanta nasaj , toda le takrat,
oe snaje brati. Vsi dragi so Aga, ktere Imd se pa
le sgol s a Isgovarja, na priliko: Soli man- a (name*
ste Seliman-Aga).
Prostaki (gmajnarji) in nižji oficirji samorejo tadi
čast ^Efondita^ doseči, ake snajo pisati. Feldvebelj,
ki se po tarsko „dsavB^ kliče, dobi čast i,Aga-U^ ali
eelč „Bey-a^, če sna pisati. Po očeta dedva sin primek
„Bey^, ako se ni kakega hadodelstva vkrivičil. Vsi si-
novi višjih oficirjev od oberstlajtnanta naprej se se po
rojstva i,Bey-i^.
Scer se dajč ime »Bey^ tadi drogim viksim slaa-
bam, ktere stopnjo višjega oficirja veliko proseseje.
Tarski oficir pa sploh ni take obrajtan, kakor so
scer obrigtani oficirji v drasih deselah. Al eni tadi niaa
prevsetni; majdr nese očitno kostranovo kračo is terga
svoji seni domu. Le od oberstlajtnanta naprej ao sačni
tarsko plemenstvo — od tod primek „Bey^. Ti ja tadi
meja veči ali maiijsi omike* Postava veleva, da noben
oficir ne mere sa oberstlajtnanta poviksan biti , ki ne snu
aaj enmalo brati, pisati in rajuti. Vidi n^ is tega ulska
stopnja omike taroke armade. (Konec sledi.)
Novičar iz slaveDSkib kri^ev.
Iz Žele%nikot. De časa , ko jo imela LJabljana
a vejo sdravnlske šolo, smo Imeli vodno po Krajnskem
potrebno število amnih sdravnikov, bres tega, da je ta
iola deloma tadi dragim sosednim desolam s sdravnikl
pripomoči samogla. Ni se bilo tedaj čaditl, ko ao je pred
3 leti sdravniska šola v Ljnbljani nehala« da ae je po
Krajnekem marsikako pomilovanje saatran tega slišalo,
ta dssiravno se je 6 štipendij sa ačenee is Krajnskega
na Graaki soli osnovalo, so nam vender prevideni možje
prerokovali, da v kratkem sdravnikov po Krajnekem prl-
manjkalo bode. — Žslibog, da se je to le prehitro
vreaničilo ! V nekterih krajih na Gorenskem pomanjkanje
sdravnikov se živo čntimo. Tako na priliko Bohinj a
svojimi 4558 prebivavci že dolgo sdravnika pogrešati
mora, in poprej da človek od Bohinja v Radoljeo,
In sdravnik od Radoljeo v Bohinj dospe, je bolnik
že lahko desetkrat poginal.
Enaka je tadi pri nas. Zdravniška slnžba Seli ko
dolino s stanovanjem v Želesnlkah je bila po Lja-
bljanskem časnika že dvakrat raapieana, al nihče se
do sdaj sa-njo oglasil ni I Hočem to dolino nekoliko bolj
natanjko popisati sate, ker je rasnn, da manjka sdrav*
Dikov, ae nek drag asrok^ sakaj nihče sa to alažba
- 9i9 -
nt proiL Je iuu»r«č ^- ob kntkam in naf«?9fil jo po-
y4m — DOki« svsooiuini foopodoai poiMbno loieeo 0%
tem, da M Kdrovoika v dam doUoo ne dobili, io sate
M veo moo le olaebo srrajajo, kakor da- bi takoj aa ii-
▼oti no bilo. Selška doUaa jo 6 ar dolOt okel S ari
oiroka, io jo alo oblji^jeoa, ker oboeao 7 fari a 8295
probivavci, pri fctorili 11 dakoToikoT daoao paotirotvo
ookorbUajo. Žoloaniko, faaiobr^a a dvoma platioaM,
atojojo 137 kiot imajo 1402 probivavco?, io olojijo na
priliko rarao v orodi SoJoko doUao, okoa ktoro, 8 are
Skofjoloke, oodoaa okrajae oodnijo, komooijofca ooola de
Sorieo in aa mojo Primoroko kroaovine deraf« Je pa
Kaaao Zeloaaikof eo 10, vočidol vocjik vaoi v ravnini.
Da je maoiro Tooi tadi pekribik, olodoji ao tako vd^kdor
Krajnoke doaoio le koiiokaj posod. ProbiraTei oo v obče
pečajo roaan poljodolot? a tad ■ mnofOTorotno kapčijo«
ia 00 F primeri s maroikterimi draaimi kroji proaMsal
imonoTOti aamorejo; -* da oe pa tad ravnik nomaojko,
je pač taka , kakor po eolom oveta. Še bi nektoro prod-
otva toga kn^ naototi aoaMffoI, -^ do pa ob kratkem
apravim, Io ao tolike povdm,^da je dosda^ sdravnik a
aioje draaiae calik 22 let t Žoloanikob poatono oe pte-
aivii; torej oo bo tadi eo w pribodi^ doio pooteao aivetL
Ker jo potreba eila voljka (aakaj aoj mai^ « ar
je od 000 ia nasiUt ^n eolih 18 ar od Soriee in aaaij
je potrebo, proden od Loke idravolika pomoč doapeli
aamore, »od tem, ko relikokiat od četertinke are
odvioi človeka adravlje ali ooMrt) oo pedolopkas olov-
aega o« k» doaoliooffa poglavarje v Imena pro^
bivavcev SoUke deliao poaiaae popr oeiti: noi
00, kar jo nači domovioi ao maroikleva dobroto naklont^
tadi o ti potrebi no aoeo deliao oareti ki nam pomcgro«
ceoti kmalo sdra volka preakorboti blagovolil Bomo ara
ca to oorčao bvaloaaif Jooip' Levičalk.
h lifublfamke okoUce. ** Moj oaoe akarbne
^Noviae^ ooejim Ijabta braveom tadi foiflotd, kako varle
ia lepe ae takaj sda} a čolomi Boprodajo. Ravae kar oo
Debravčanjo novo oelo prov nedroin vookvalevredne
iairoUvili ja ačonika 4ebili«), ao mod toai časom ravno
tabo tadi na B r e a# v I ol , tadi bliao LjaMJoae pri TaraaMt
eaoti oevo oelo oonevall. _ Lope oe OUM, kakoeoBre-
aeveani po ioljeb ovojMi vikoib geopodov loMnilBOBl io
potrebo fomo oelo eposnali fa oo a obiinfml priaeoki ro-
dovoljno adaU. Uellali bo m^ poiteao dobedke in lopo,
prav pripravno poalopjo, kiu^ oe ravno sdaj aida, In bo
ao lotoa po vočem dokoočoao. Bknpoi otenaki eolega po-
olopja snajo prhi ao čes 8000 fl. — Roa, do bo treba
adaj oBomlo globokoje v iep ooči, toda veHi BreaovčanI
bodo vee te kmalo posabili, aolo pa bode vendar ImMi,
ki jim bo na da« ia na Uleoa , njim to peaaojim prlkod-
alkom veUko velike kortatUo. Bo jim to v vedno čoot,
aoeedom pa v isgiod inposasmo. Slava takim fsrmanomi
l%Lfubljame. »Koledarček slovenski« aa leto 1854
eo so aotiokajo. Prinesel bo obrosa dvob olevnlk Stovon*
cev: goop.praf. Mlklealč-a In ValeatiBa Vodnike.
Novi(^r iz nnogili kn^ev«
g^Prasko novino^ pripovodajejo, do ao ao gotovo
avodilo, da bo čosfco desola ppjoovom v ISokriisU roa-
doljona. — Njega voličastvo ovetli cooor aa ao nadv<y-
vodioo Aaatripnsko nasledojo aodoije perve otopoje po*
t^rdili: 1 nodsodDiJo na Pnoajf. potom 4 okroaao oodoijo
▼ KremsB, Korneobargn, St. POltoa In Wienonieastodta.
*) Uoitdli BA Dobrovi poUg Ljvbljaae jt sedi^ dolioniABi
goBp. Andrej Prsprotnik, kije poprej v SkoQi Iroki bfl.
Gosp. Praprotnik se šteje med isverstne učitelje Bwih ljud-
skih M; is serca ga tedij privosimo verlim DobroTČanom.
Vred.
-^ Baadjavai^a gojadov v okom priti, ki oe a iaaekors-
iyom godi, akaaalo je okrožno poglavoratve v loobrako^
da eo ooid lds samo tem aa prodaj oekati, ker poUtlslu
goopoaka, po oveta borotoaroke aradaije , dovoli, drngači
00 bo poooken Ido jemel. ^ Na dpanjokem oo vai doae-
danji miniatri odatopili. -- Bolgioaoi oo ae aek bati jM,
da bi jik Napoleon a vojake neobiekel. » V aabots84.
t m. avečer ob oeatik je priaol raoki car v Olomao. S
oarom ata priala dva eaijoviča: Alekaendor, prootolaos-
aledoik, io Nikolaj Nikalajovič, potom Nooelrede, oloTai
raaki aikilater, kooa Paakerič, Titof, io več 4rmJkiM-
niiaik moa; tadi a aaaim coMijem je več miaislrev lurialo,
Ia tam ao oe adaj gotovo vasni pomenki a raaka^tariki
rasportiidersoU. -^ Kar to mapertije vtiče, je adajam^}
aponjo, ko kadoj pred, da bi ao mir obroniL Saltou js
adaj pooobno v veliki sodrogi. PoorsdaikI ga aagoror-
jajo in ailijo, do bi Daoajake predloge brea preoMmbs
poterdll, taroke Ijadatvo ma pa grosi: če bojaoosoooe,
da ga bo edotavUo, in boljego aaltana aameotilo. Ulsni,
viajl taroki dabovni oo ma piamo tega aopopadka podaU,
v ktorem ao ma tadi odlog pootavili, do ktorega iaia po-
vedati, koče 11 Tarko aa boj peljati, ali oo pa prootola
odpovodatL 0alton ae dealoj oe obema atraaoma aatovJjo*
Kriationi na Tarakem iamje adaj ooiarečeae wtiUs$ od
aerditik Tarčiaov terpeti. Od voib otraai eo dfplai|jo» ko/
imojo preatotL Ia Balaoa ae glasi, da oo ao v taaoioi
okolici Torki oolč drek oomostaaov lotili , moaika aUttao
mačill in pomorili. ^ Baske armado v llaldavi in Va-
labii stajo sdoj okoli 800.000 mos; OsMr-pooatav lal-
garii 100.000 mos. ^ KitiMoki panterji vedae boU no-
pradajoje, ter so Pokiaka, glaraeoMi moota Kitajiksga
bliaajo.
Balatfno Jezero.
(Kosso.)
Pa so priili Mfeli, Pt ga dajfc aioien:
Bastue jih Štefluie , „To imate , ukosei I
Vdnii slBfO GavasoT • ^fo vam hodi podeča .
Pa gmford oboisic „l|es' pred boap meUt?a<'. -
„€iUei, brate , »teibae ! „Hvala , brste Šteftiae l^
,,Daj Bam tu^ v bo^ imd !^
A govori ŠtefaBo: Pa so pro&Ii aageti
„d^|te, bra^e uboiei! I odBeslt Ja^jele.
,^Mk|sr Bliessr aksam Ko m dssli asfeli
„Rasea eao jaa^sof f Ms pamtaija h Kiietusa,
„Blliill sim ari fisrasn Pa pravijo Gospodu ;
^Veo ko celm devet let Kako bilo je as seapUi,
^Pa Bieesar al mi dal (Obo Gospod bolje saa,
„ftaseB SBo jas^fe^e; Kakor osi, U k«lo).
„ia ska midko iapvssii , Omlaj r«ie gmpsd Bo;:
„Da sim Ja^Bje odkojil; »^'hI®^ I>* oopvlil
»Sadid ml je jaa^jeee ^P^ts s aebs ao sav^o «
„foed vsih ovie ai^bolje ; „Pa idite ka dvoru
„Ko bi Imel jigi^eee , ^Bogate^ Gavaaa,
„JaB bi vam ^ beri podal, „Na dvoru m« storile
,^ti pMto pastiri , „Balatiao joaara ,
J^ m jsMjo akrads^. ,pUlovke 4eloso
Obssm as Btefaae,* ^PoBosito i^ospnj^o,
Ali Ide jacBJeče f,Z% i^erlo ji vesite
Preko poQa blejeei , „To studeuo kameivle ,
Radlje se litefaBU, ,)£a kameuje veiite
Ksksr m|l materi. ^Neeastivs vrafove,
Vseme BCefiui jaaijeee , „Ni4 jo vos'jo po paUa ,
Tsr trikmt ga paBubi. n^akor a^ko O) po bmnIb.
•) Aigka ali ladja. __^,_„
PopravJU
v 77. lista „Nsvis^ v sloBlMit ^sloivscoAaviRskl poaftoaki^
v ;9P, nersii od spor ss ism «sll aii^vok tako brali «
v^olsjpifca bofo iudiola jo i^sfsv sloii enkrat v alrsano
B^srsso prifraril, sveti braadnski boi^ Parurašeo jo aomreo aeKi
dsa lodrato 00 sUsu jeideseaa srooal is ms vsooe ovetlio psnu--
dil, ktoroffo is »las premals porsjtsji m dar bsvarev mstoi^. na^
ts aa js Braaiia prokitl itd.^
Natiakar io adoMik Joief Blaznik t^ Ljukljani.
knetijskih, obertnijskih in narodskib reči.
[Novice iihiO^o ^ L(jabJjaiii
\w8Mk teden dvakrat, nam-
reo v sredo in saboto.
Odgovorni vrednik Ur« Janes Blelif els.
Ve\M» M «•!• i«to f poati I
<4fl,f seer 8fl., MpoJleta^l
|2fl. po po6ti,8Ger 1 fl.30kr. /
Tečaj XL
V saboto 1. oktobra 1853.
Lisi 79.
Gospodarske skušoje*
f Skušnje o ^rojzdni boleznf) naznanja iz Št a-
jarskega ondasnji časnik kmetijske družbe, iz
Kterih važniši reči povzamemo* Vredništvo modro
opominja vinorejce , da naj zvesto pazijo in zvedbe
na znanje dajejo: kje, kako in kdaj se prika-
zuje bolezin, ker to je pervo, da lastnosti bo-
lezni spoznamo; potem se le in iz veliko tacih
zvedb se bojo dali vzroki njeni in pripomočki
znajti. V brajde se naj raji prikrade tertja bole-
zin , in bolj ko so terte na soncu in poleg zida pod
strešjem , raji jih napada. Štajarski vinorejic meni,
čeravno terta potrebuje le celo malo mokrote (vla-
Se)', ker vino je stanoviten sovražnik vode,jiven-
ar prevelika suša o tisti ddbi škodje, ko se
več soka v njf izdeluje in ko se terde jagode imajo
mečiti. Ako takrat nima potrebne moče, ne more
zoriti, tedaj začne vneti, se zgerbi, in kakor umi-
rajoče truplo zapade plesnjivosti itd. To preobilno
SU80 od tert odverniti, so začeli nekteri vinorejci
(tudi y vertu kmetijske družbe v Gradcu so to sku-
sili) terte pridno z vodo polivati, in že bole-
hno groizdje se je spet zboljsalo in zdravo ostalo.
Se ve da polivanje tert v celem nogradu je malo-
kterikrat mogoče. Škropenje z žvepleno vodo in
apnenico ni nikjer nič pomagalo.
Dalje so skušnje učile, da so terte toliko
bolj bolezni podveržene bile^ kolikor visjt
in stare ji so bile, — kolikor bolj jih je odkrite
o d p e r j a sonce prepekalo ; v teski poverh s s k o r j o
pokriti zemlji so terte bolj bolehale, kakor v
rahli, ker taka močo lože skoz se spusa. Terte na
brajdah pokrivati s košatimi vejami, jeohra-
nilo terto zdravo. Po z ne ji plemena, posebno T ro-
lingar, muškat in silher (Wildbacher^ so bolezni
veliko bolj podveržene od zgodnjih« Na ravno tisti
terti 80 bili nekteri grojzdi bolni, nekteri popolnoma
zdravi, zlasti taki, liso bolj zdolej proti zemlji
viseli. Če je nograd s tertami gosto zasajen,
je bolezni bolj obvarovan bil, morebiti zato , ker se
zemlja ne more popolnoma izsušiti, dkodliivo je tersju
perje obera ti. Če s^ je terda skorja po zemlji
naredila, naj se berž oko pije.
(Zoper kugOy ktera med perutnino v večkrat
jih hudo razsaja) , so se s s on o vred roštane bri-
njeve jagode in med pičo bolne živali pomešane,
tii in tam koristne poterdiie. (Kaj pa, če žival vec
ne je?)
{Čbele so tudi za sadjorejo koristne). Čbela
pomnožuje rodovitnost vsih koristnih rastlin, zato
ker polajša oplodenje njihovega cvetja.
Sadni vert, v kterem aU blizo kterega čbelnjak stoji,
bo vselej več sadja imel , kakor ravno tek pa de-
Iječ od cbel preč. Marsikteremu sadjorejcu so že
pridne čbelice k obilnišemu sadnemu pridelku pri-
pomogle, brez da bi bil zato vedil.
Zlate pravila za kmetovavce.
(Spisal K. Flier, f^jmoster.)
(KonecO
6. Ne bodi skop, kjer ni treba.
Skopost ondi, kjer je ni treba, je le škoda.
Ne^ bodi skop proti svajim poslom ali delavcom. Sej
boš zavoljo tega le ti škodo terpel. Slabo ti bodo
delali, škodovali pa, kjer bodo le mogli, ali saj
škode ne overali, kjer bi jo zamegli. Daj raji prid-
nemu delavcu en groš veo in boljr hrano; deseteri-
krat ti bode povemil; posebno ob žetvi je na to pa-
ziti , kjer se mora pridniši in delj časa delati , da
se žito prej in brez škode pod streho spravi. — Ne
bodi skop pri napravi dobrega orodja, z dobrim
orodjem vsak raji dela, se več opravi, in delo je
tudi boljši. Z dobrim drevesom boš svoje njive boljši
preoral, kakor s slabim, in živina ne bo toliko ter-
pela. — Ne bodi skop pri živinski klaji. Dobro
re[ena živina ti več dobička donašaf kaker na pol
lačna. Ako rediš svojo živino dovoljno, ti ne gre
piča v zgubo ; zametuješ pa še to , kar ji pokladaš,
ce Jo slabo in le na pol rediš. Na pol storjeno ne
velji nikjer nič.
T. Bodi]zjutrej pervi na nogah, zvečer pojdi
poslednji spat.
Ako tega še storiti nemoreš, nisi še ne pravi
hišnik, ne pravi gospodar. Ravno zjutrej in pozno
zvečer je treba pri umnem gospodarstvu nar bolj
paziti, da se kaj narobe n^ naredi. Ako tako rav-
naš, boš marsikaj nerodnega pri druzih, pri sebi
pa večkrat kako škodo zabranil in overi. ,
S. Počni vse o pravi ddbi, in ne zanemarjaj pri
kmetijstvu dela o pravem času.
Leto berž mine ; mine spomlad , poletje , jesen
in zima, in ž njim preteče ravno tako urno tudi
stanovitni krog kmetijskih opravkov. Pri kmetijstvu
ima vsako delo svoj čas, in se mora ie tekrat, ne
pa drugikrat opraviti; drugikrat bi se le slabo, ali
Ea eeliTne dalo opraviti. Dostikrat se mora delo
ititi, včasih pa tudi odložiti. Zato pazi skerbno,
da ne zanemarjaš pravega časa. Vsaka zanemara ti
zn& škodovati. Ti si nemoreš ne časa ne vremena
odmeriti, kakoršneca bi rad; vzeti moraš, kakor
pride. Zato pa tudi glej in čuj, da ne zanemarjaš
vgodne d6be in ne zamudiš pravega časa, in ne-
vgodnega ne porabi^* Hudi nastedki radi pridejo.
^ u^ ^
9. Bo{/i je 9 dm imai mkenj pm d^rorejemi kakor
/a vetilm tik ^ItAo rejene iiidne.
pri tt^liioii^ rtljk 9UH prigovor: pObra-
čftj plajs po ntnf^^ Tulcih J^ S^^^ •<> iK^ %^r-
iiikdo 8i ie sm M». i*t 'm%\s»mlojL^ » ti
v dobiček , ptf frof r hralo ne , no iiflis ve# ž!«
Tise kakor pa pii5e (keime). Neumno bi bilo, ako
ae 9 a«4ai§riaif mhlm kratbari babas prati svojemu
aoseda, kleri |lh ibni le petero, pa dobro rejenih.
Idi ia prioieri mleko od svojih seamerih krav z do-
broto la oMro oosedovili krav in kmali se boš pre-
pričal, da al na krtv^potf. Ali pa pokliči pravičnega
mesaga, da bo tvoje krave in pa sosedove eeml,
in sopat boa v avojo lastna akooo svedil, da tvojih
sethačcfh krav ni toliko vredno kot onih soaedovib
t etero. Poglej gnojnisče sosedovo in svoje , tudi tu-
aj bos velik rastoček eapa«tt, da je sosedovo ve^
liba vac vsedM od Ivajega.
tO. Ne diaf gnofniee bren koristi odtekati.
Ptajl tiijek ^gnno^ je dober guoj, todadrag«
Gnojnica je tekoč gnano, ktere ti ni treba drago
plačevati. Tožiš, da nimaš gnoja, in nar boljšega
ne porabiflt, kakor laagre^ Poaiisti^ kolika več gnoja
bi lahko vsako lato. pripsavil, glej^^ koliko se ga
Eri tvojem kmetovanji vsako leto pokvari in pogubi!
ti gnoji aačni umniši gospodariti , - - bos vidil,
da SI boš kmalo opomogel!
Nanva Je oiiteUea (tovekovav dobrem in
nudobaem«
(K«nea)
poAijiM fo sa onk^at v tamoto paaeav in divjih
gaja<hiv» kjor Uv^o proaiMto iy^<lilvs. Moritevin klsajo
tk. nopmoahama divji) v flraaai aamolil Sinek sa^ 0069^
naga gfVMia, ladianac, js ataal okraa divjega pcobiva-«
lispa« Kamorkali se oari, vidi stvari v vodnem vojnem
f«sp9ra^ Mi čada, da to, kar vidi, majeisftoid, po kto«
lom m taHkaiii h^\i mvaa» aa kolikor nišji stopnji ja
diA luaSP*)- Zalorej ke^o čipvah čiotolMi, kaker avec
«Nirfae, — sate. js v vedni vojaki a sooedom svojim.
Zaiea jo vemo aapaatl v tam vso gronovitoat oaraval
Qa, U, sei vMk Iroisatek Ima baU, da ga is skritea^a
berlaaa aa iaaade kervožojsi jagaar ali fltrnpeoa kača,.
poetaaa eae» Jagaar In kača, da meri avojega hrata. Ob
Orinokn prebiva fordo IjadsCvo Otomake^r in. Jarnrov — *
isversAk člaf astra *- kakor Humboldt pravi, sovražno
kmetijstva, vživaje la mravlje, eouilp in perst. Z nepo-
pisljivim poieljenjem pijejo tndl nekteri nerodi kri pobi-
tih sovražnikov svojib. ihč boijit niao kakor kervoločni
ri^. ntail morfjo brea orožja na viden iS vendar so vedno
prfpravqeoi aa. mor. 0vojeg'a brata, da oin strašni etrap
j^orarl''' fneaovaa io pod psioovim nohtom okrrt, ttfsnejo
kamor bodi v troplo. Opominjajp nas oni na atrnpeoo
kačo klopotačo, ki biva v divjem fojadn Savanskem! Al
so maeme todaj čadlti , da preprosti čiovek vedno groao-
vite izfrleda prod ečmi, laamesatja vJetoiraaevraŽDika in
ga a«<S? a^ar njasmrega aejada mm j^e daa na djainči-
ielj^ a tam s Ko j« aak panataU^ v^ Sfs^tiii take patiižoa
^aiumlal' pavarekalaUkaaraziaUo «ila<„dačlAVcfc ol^vai^
j^? ja dobil adgavei: Je vtfkim boUai sn^dea bi^i, ka^
kor bnaa prida aeaijitt^ ia< aakaj naši topavi tiaač ia
tiaao aadalžnil^ Ijmdj pomorč r vi^jakah? Ometa so na
neba^ --^ kak strele iviaaia, in gram ia lareak raaaeja,
ki požiga pealogja in. kar najde v njih.,, — aH ni to ia«^
a^ledi« po ktorem ae ja pe«va vajeka esnov«!« f Teadar
kak oapčao ja rasamel človek narava! Divja svet mori,
da oa aaaiAi ia si gasi vrei^eiio žeje po karvi — le člo-
vek mori w peklenskega mikal Tako raaločaije davni
peaaik merjeajo človeka od moijeiOa avoriae.
aivji parvetni ga^ad naai d^b ia drag isarled w^
netfiaaUiadi h feiarooa "Mitm^ dit ja narava ■&teljcm
latt kadobsega,. aka ja človat prav oaraBome. Meoiaam
iaka. plema bcaaiUagaJaasmokaa (MI9, k^ se ,oi pe as a-
a»»or^ ali miaa^tua o vija t M injftflii, inrmoisCer
nam nje rast gmzepolno peplbajo. Ov^a ae to rastUmm
po g^sdnib drevesih tsko lorda, ^ bada etiska oveaa
askotdk v objetem drovdon uko dolgo, deklet niaae vaaiioe
krona in veja m vejo ne odpade^ Taka stojita le drevesi
— živo objema mertvo, dokler tndi ona 00 pogina. Za-
dvieno drevd načne hitro gnjlil, ae ngradt; andaiivfca
se kakor posest moli, kar more, svoje vejakvinlco, — ali
deblo je podporo sgnbilo, sačoč tndi sahniti in uaMije.
Ali ni to divjim Braetliancom iagled prekanljivegn k»^
varstva, prave svijaske prijasnooti, polahnjeaa sMa?
Toda dlVjI Braoilianec presrč v tem Isfleda pravi naman
narave* Muilvna emolrva jo tnfco vst varjena , da mat
in živež le najda v ti avijačff «-* elovak pa nima iskati
obstaoja svojega v sstiranjn in meritvi bližnjega. Na-
rava ni lerdoserčaa v svojem notranjem bHstvn, — lo
človek tolmači njene ravnanje po svojih nagibih In svo*
jfbmiiilih.
Če tedaj mfolime nespodobnost ia hudobnost najtf r
naravi, smo jo le napčao raanineli. Čista, mils In krem
madeža stoji oan pred nami — čadopolao deib aeskooča^
modrega In dobroti}! vegaStvavniks, ki na sveta nI ničesar
napčav vstvaril. Le človek je krtv, ako am pa polna--
mest je ačiteljca napčaoatll (Po Jitj^a^.)
ŽivUei^e slavnih Slovaaovo
XXIL
Jan Svatopluk Presl.
A Slavni natorosnanokl pinavoo, doktor ndravstva
ia naenik oatoroaaaaatva v vseačilioea Pran kam Jaa
Svatopluk Prosi se je rodil v slataia Pfi«a *) 4k
septofl»hra 1791 v atnvaa noetn v vavdi tiali hiU Cstev.
470) , v ktari jo po 67 letih in 5 moaolh (6, febraarja
1849) sasinžno življeoje sklenuL Očo, iflmr In meseaa
PraakI , ga ja bil svejomn rokodelstva aamonil. Modra
avijača amtarna pa resi natori Iskreoeaa promialjevavea,
anaaatva prekrasen cvet. Mati jo namreč očeta dUala,
da je sinek na rokodelski naak ae preslab hi proft-
voii očeta, da ainka poprej v šolo pošilja. Ali ktaaj
atofi mladeneč v tretjo latinako sala, ma ečo amre, In
rokedelatva al nihče več v misel vsel«
Mladi dobroalavl Prosi soja vodno pcidoo pridno sfiL
Ker samnBČasoam natorosnanatvo posaboo priljtbU
la. ker jo so aoonao modrosnaastva a velikim veselem
raalična soli in živaliea v aBaastvenl namea nabhral,mn
ja pametna mati dovoHlat ao na sdravnlka nčiti^
PoUor ae ja tažUb naakav sa pvikednji ataa aar^
Ulva ačM« je hodil tadl s mlajšim tadi slavaa laanlm
bcatom. Karlom Boži.vojem v anaostvani namoa selia in
žfaaUa lakota Pal tam opravila ja pornsfral avotovaie in
dalajia islireniaia, nauka žejnima mladeačama , obema na
l^ipeiialifco kanist. ačaal raaUkioanaaeo V. 1. Saldi.
Ondaj^ sta niAla aokeaa dad pridna hvala neke aol,
U jo pi tndi ačeal Saldi podhaU de le pa dolgem pre-
gleda vanju in preiskavaaja saje averil« da ni UU so
nikjer popiaana , io ji potem novo ime dal ^^'),
Kmali p.o tej egodbj (onsca mesca 1812) sta sa-
čela bj^ata Prosi na svoja nabrana in lepo posuaeno aeii
na svetlo dajati ^«^). V šestih tednih js bilo sest sves^
kov raspoolanib.
*) Kakor so ii«4eli nekdaj mabUani „1>eU<^ I4ab|iM»» Uko so
tudi Pragn ^slati^ Pr»^.
a*) Coleantos BuMilfs.
ea«) Pod imenom : Veg etaUlia eiTptogMDia boenleft oasleeata.
Ke.
— 3tS —
Leta 1816 ie Je pe<>v«r|rel Jm, S. PrMi teikl
poifcvsDjf BA sdrarmHte , ktero Je teventoe preetfeh Še
tistega leta 00 ma dodeNK dobtereCve sdravelva.
Že popfejinj« lete f8f5 — sadoje leto, dekler)«
'ae T flrole kodH , je M naloi^e s» podetfter ateliee nifto-*
roaoaoslre In irmetnQefee^ (tefaaologi|}eke]f CeroTake JaHta
dobro icdelal«
Bera pefem, kO' eo ga Mil aa doktorja DapravRI,
^» vsame ačeaHi P. Bergtr aa pomoeotha pri naakai
žtrahcva in- ra^idNtra ▼ ▼seačiliica Praikem. Ve slažba
je opraTl[jal Fre«l marljivo fn alofiio dv6 leti.
Leta f818 je dekif složbo prarega vcenika iivak
etva in nidulDotva ^ Holemaca ({»mata), po aBiertl*
Bergerjevi (I. 181^) pa ajegoTo slažbo ▼ Praga I.
1880. Tako ae je aeeoema moža eerčoa alelja iapolaila.
Pesimf hrta 1881 jo aaeel ▼ TeeaeHisea Praakam aeltf
in je acil 88 let o preveliko marljiveetje na velik dobi^
ček avt»jim aieneom, ktorib je amirom obilna Imel. X
iradDja elribo* aa ma tudi fsrečiif na akerb Tae natero-'
Boaneke oabira TBeučiliBca In natoroananabega krama,
ki je bil ondaj precej rovea. Da ima sdaj ▼fleačiliače
Prasko lepo ftobka žival, aa. to gfi kvalg le SOletni
neatrojeni marljrvosti P r e s 1 n o v i\
Prasl jo popotoval na deria^ae atroMe po Italll
de Napeli(ani«[ega , po dvajoarekem, po TIreljakem, dta«
javakim, Krajoakom, Ogerskem, Porokom, Praškem m
po dvngih krajih povsod imenitiie reči aa lateaovaDo na-*
baro vseočlllača Pražkega skapljevaje. Todi je i«pra-
M veliko aiv«l ia e. kr. dvome oabtre Danajake.
P» ne la natorocaanstvo je slavni mož po Českeai
raaairjal in plodil, — verli rodoljob je skerbel tadi sa
povcdigo pismenosti domače (ieske) na vso moč«
Od leta 1818 do 1819, — ravno ondaj, ka so seČeM
■a napran» den^ače anamenilniee poganjali , je aivele v
¥m§Bn več aa čeekc^ pismenost naetlb ačencov, ki soae
Bdražlll, da bi todi •ananstvene reči po čoski pisane na
aMb dajali In tako svet« pokaaovali, da je tadi oeahl
jesik aa ananstvene reči pripraven.
Tem« drastva se je pridražil a bratom svojim Kar*
lom B»žlvojem In z dragimi mladimi domoljabi tadi J. 8.
P res L Od kraja so kotli iskreni mladenči v Praga slo-
vanako akademijo (ačeno dražbo) osnovati. Ker pa ta
veči aa leto in dan niso me^li dognati, so aačeli 1. 1881
is namena agoraj v misel vaetega časopisa ^Krok^ ia-
tavati. Tedaj je počel tadi P resi v češkem jeaikaae*
sUvljati avojega slavnega ^rastlinarja** (rostlinar), te
je, bakve, v kterik ae aeii ananstvene popisajejo. Kako
težko je bilo ondaj kaj tokega po čoski pisati , mi ni
treba praviti. Pri vaem tem ga je Prosi po svoji na-
bora- in jeaikoananski ačenesli isverstno izdelal. Posebne
domoljabje ga je pri tem apodbajalo.
Racan imenovanega slovečega raatilnarja je
opisal verU ačeni Slovan se veliko dragik imenienik reči
po česki ID latinski , posebno rasMineanaiiskfh. Naj ime-*
nitnejsi izmed tek spisov so: Rostlioaf pro lčka?e,
bajice, kospodafe, lesniby, omčice, 7emeslBlky m vy-
^evatele, — jjKrok«' rvorejny spis v6eoaacoy), ki ga
je s pomočjo mnogo ačenih domoljabov na svetlo^ dajal
(1881 — 40. 18 zvezkov), -. ^piora čeebrea«', — ,,de-
lloiae pragaases, kistoriam nataralem spoetantes««, —
^aeba akasoa^, — ,,ebsirnč prostonarodni ačeni a re-
oMsIeck a amelosteok čili tecbnologie vseobeona^ (pr^
atavil po Po peto v i), — ^nevostopis elli mineralegie^
— „v0eobecny rostlinop2s cilt popsani rostlin^ — ^«pe-
čaftkova rostlinoslovi. "
8 temi deli si je Presl o toNkik overab veliko slave
Mslažil. Preal si je moral skoraj vse i men s t ve atvaijati.
Vendar ma je pri tem oMČno pomagala znaaost jezika
raskega , poljskega in jagoslevaaskega. Njegavt spiar
vnašajo nad 500 natisnjenih pol. Po smertl njegovi so
nalli besednjak ali alirvirrt «nreti^fj#kifMalljMl#
in več aatoreziianskik napiakav«
To vara dražbe časke aa oaake je hodil Preal
pridno v zba«^ aatora* ia j^aifcoaaanifeec,. v. kterih ja
imenitne reci razlagal. Ravno tako dela vetf /e bil Preal
dražbenik česCega mazeama to je^ a Fklaairtal, Aafafi-
isem, Jangmanom lo HaiOratam naj ▼•( fR-lpoaMrgeli, dla
aa I. 1.881 matico čeello MprsiviKi X aeetaii' ^nijkai
velikimi aaslagami al je Preai pri vsih SManih,.
pri Dekih, večeo pametnik alava^ imstivllv
^enra na čast in v večni apomla m toavatlii tu
dtt zeli pa iijegoi<ein Imena ^);
Ozir pa svetn^
Fofrtt^ armade tm^škt*
(Konec;)-
N^ekdaj je bilo konj i ko v v" tUrSkl armadi vatlk^
skorej toliko kot pešcev, in naj vedi mdč je bilk v (^g-
rojih časih v kodjikih; tako je pa bifo do polovice 19".
stoletja pri armadah celega sveta. Jedro tttfSklk peseov
ao bili nekdanji j a nI carji. Seda; je to vse Atgtii S«
bolj kakor drugod ao topovi (kanonrjf danaiiaj^ diTb' da}
važniai orodje.
Konjiki današnje tarSke armade so nlemt^ kafljikoV
starih časov, kar število, rabo In serčoost s^Anm, ve^
like manj vredni. Na papirja je zapisanih 81 regibtatt'-
tov po 6 avadronov, at! le 15 jih je popoltiomitf dbver^
aenih. OaUlim mapjka to in aoo. Veliko jlli je, ki S6
le neredovne čete brez sedla in jermenstva, nekteri ae
tadi brez obaval., npkteri celč brez pravih hla^. VLnt
je nekdaj ponos in stkva bila tarikega naroda ^ je aedt^^
ko je Tartt ^ornega konja premenll z doljtočamio pipo^,
njegova sramota. Nek Sardioec jo je osnoval. Da ji j6
bil saj serčnosti dovolj vdabnal ! Kakosni konJTki so blH
nekdaiUi (arski » — kakor blisk In vihar m derjalt Če#
plaojave, doline in hribe!
Sedanji tarskV pešci so že veliko boljl, kot sel
konjiki; odkar je Kackovskl ti oddelk armade osnoval!
se je močno zboljšala in vsaki dan je več vredna; ko
bi jo bil ti amni vojak popolnoma popravil , bi blla^ vaa
časti vrediia. PrOstaki so verii vojaki, nevtradljivi hI
terpežni, da je kaj, — ali oficirji njih (razan ptajcov^f
ao nevedni, neskošeni, leni. S tarskimi pežci se tedaj
da lOi toliko opraviti , kakor s prostim človekom , ki ve-
liko terpi in ne opeša ^ — kakor hitro pa pride na to;
da se ima oficir skazati v vojski , popači on vse. Za' \4
akasajo Torki ptajce za oficirje dobivati.
Naj vač vredno in zares vse časti vredno je' ttir-
ako topništvo (Artillerie) ; ono je jedro inmočtarške
armade, dobro izačeno in močno izarjene v streljnoja;
Je topaičarjev 10 regimentov.
Pionirjev in miočrjev ima tarika armada se a^alb,
in tadi malo izar jenih.
Med tarskimi generali je naj imenitniSI OiliBr-
pasa (petarčen Horvat); on ima vojaško vednost in skar-
senost veliko. V versti tarske armade pa je sedaj sila
veliko oficirjev iz ptajih krajev , ki so v preteklih ieUk
pobegniti na Tarsko.
Pristavimo se tarske Imena vojakov pa njIV slozbi.
Vojni maršal se imenoje Mfisir-pasa, — general^
lajtnant Ferik-pasa, — poveljnik brigado! LIva-
.pasa, — oberstsrja se pravi Mir- Al al, oberstlajt-
nanta Kaimakam, majorja Bin-Basi, atetnika aH
baaptmana Jfis-Basi, ničema oficirja On-BaBi(zata
ker se tisač pravi po taržko bin, sto jfis, in ondsset).
Adjatanta se pravi Kol- Agaai, lajtnanta MOlasim,
džavs pa feldvebeljna. Tarski lajtnant ne vživa scer r
*) Asperifolica Presl eo, is meatha ctrviss Prtslsa. Pis.
— 816 —
^dUiMitmttobeiieffaspoittvMja; ▼ itbah paitUF ima Či-
k 1 k 019 to je Usti, ki irospodarja pipo bMo, prodaosl pred igini,
Noviiar iz slftvenskih kri^ev.
Js loubfiane v TersL Vredoik ^ovio^ oe Je o
otarim eTojim pri^allon v nedeljo Evecer v Terei podel,
fMdrmvljet oDdeeiu« prijetle ovoje. Ker veoim ,* de ki
•tegnila mareiktera reč čaeliURi bravcea laoiaiiva biU,
Jin becem povedali, ravao a vosa etepiToi, kar sim vi*
4U Id alioal na kratkem potovaoja. Terst poetaja saree
Toako leto lepel in reci; krasne peelopja postajajo tako
Tokoo ees noč, ker ee Ternačanon kamnja is Občino no
aanjka, Is kteroiro bie« aidajo, denarja pa tndi ne, ker
jlA iro knpeija desto privabi is vsik dejov iveta; verh
to^a 00 tadi stanovaUaea eila drago. Že se is morja
vBdi|:ajo velik prostor tikama lanareta , kjer bo kolodvor
(^Babnbof) na selesnico stal. Na tem mestn se sopet
vidi, kaj človeka nmooat In doar premoretal Tam, kjer
jo 00 vlaol globoko morje se sirilo in je hrib v morje ster-
mel, jo prostorne planjave že veliko dodelane; morje se
saoipa o kamnjem in neko sealjo, ktero vosijo is Ger-
nkofa in 00 Santorinska semlja Imennje; ta aemlja
podelana z apnom in namesana s kamnjem ima lastnost,
4a vtopUena v vodo ae bera sterdi kot kamen. Kakor
ne Je moglo na tem mesta morje vmakniti veličanskemo
kolodvora, tako tndi hrib. Dela bo pa, kakor nam je
▼odnik te stavbe pravil, ss aa 5 ali 6 let, preden bo
▼00 dodelano. — Okoli Tersta je letina žalostna; počeli
Istri! je sosa pomorila vse tako, da se je oudi velike
lakote bati, ako se ne bo revnemn Ijadstvn po kaki
dragi poti aaslažek naklanjal. — Z milostlji?im Terža-
ikim škofom g. Legat-om smo se peljali na i^ih gradič
▼ Skodla (Servola) , kjer se je ti dan ravno tergatev na-
čela in smo tndi mi v prijazni dražbici kaki d?d brenti
grrojidja nabrali, — al Boga bodi milo I večidel grojzdja
je pokvarila nesrečna bolezin; nsmest 80 ali 100 veder
•o ga bo lotos nabralo komaj 10. Tndi tji smo nesli po-
terjeno skasDJo , da grojsdi bolj pri tleh Inboljvsenci
•o adravisi ostali od drnzih. Pred ločitvijo od tega pri-
jetnega kraja, kterega je letošnje oime bodo nadele,
«mo slišali prepevati krasne itallanske, slovenske in nem-
oko poemi, ki nem bojo drag spominek ostale. Slišali
orno pa tadi prav moško maiicirati tiste mlade fante, ne-
kega merliča na pokopališče spremljsje , od kterih eo 9N0-
"vice^ enkrat spomnile, da so n veliko hvalo se obnašali
▼ Tersta in od kterih je bilo rečeno, da so KrasoTci;
g:osp. fajmoster so nam adej povedali , da so večidel vsi
Ib Skodineke okolice domi. — Veselo bo vsim nosim
bravcem avediti, da sdravje preslavnega našega Kos e-
a^ki-ga se jo po toplicah toliko aboljšelo, da aa terdno
smdmo npati, da po božji milosti se nsm bo ohranilo
predrago življenje ^mojstra slovenske poealje^. Čeravno
po 14 mescov dolgi boleeni na tropin zlo omamljen, jo
njegov dah včs zdrav in ^čs živ za domačo reč. „Če
Bog da, še jo bomo zapeli^, mi jenaduseno ponav«
Ijal, ko sva se ločila. In dobrotljivi Bog bo vslisal nje-
govo in nase želje I -* Prečastitega gosp. prosta Ve me-
ta smo našli zdravega In veselega. MarHiktero reč smo
se pomenili tndi s tem slavnim našim rojakom , ki So ne-
vtradljivo pridni za slovcDsko slovstvo. Za gotove vdmo
povedati, da imajo visoko spoštovani gospod lepe za-
klade že nabrane, s kterimi bojo razveselili prijatle mi-
lo/ra našega jezika , kteri, kakor je znano, jim tako gladko
teče , da ee tako rekoč samo bere. Bog nam jih ohrani
zdrave! — Iz šnndra sila živege mesta smo se podali
po posebnem posla todi oa tihi , večno mirni kraj — ua
pokopališče Teržsško. Omenimo ti, da Terst ima 8 po-
kopaliač, 000 tikoma drnzogm; 1 jo sa katoličane, 2 za
protestante, 1 aa jade, 1 za Anglikanoe, 1 saSlavonce^
1 aa Greka in 1 za Torke. Na katoličanakena, na kte-
rom smo bili in ki ima svojega fsjmoštra, čnatitegrajrosp.
Cajmostra Kavčič-a, leži že pokopanih čes 65.000 —
sares velika fara, toda tihih, mirnih prebiva vcov/ Go-
spod fajmoster eo nam povedali prečadoo novico, dt
trava , ki na pokopališču raete , se ondi ne Bm6 za živinsko
pičo rabiti, in da nekteri ceid tirjajo, da aa ima sož/-
geti! Čadna misel, ktera ne zapopade, da je gnjilo člo-
veško traplo zdrav in tečen gnoj. — Al varnioio ae od
tega žalostnsga kraja spet v hrnpa polno naeoto. Pravilo
se nam je, da knpčija oploh nekoliko zaoataja, tišiti
žitna, ker velike barke iz Odese nemarejo latt« v
Terst; voz ni na, ki jo bila nekdaj za star C^ Vs ^H-)
žita is Od 00 0 po 86 krejo., je zdej po 8 £.!— Maop
reči bi bilo še povedati, ki smo jih zvedlli potovaje ps
Tersta, koder nas je naš slavnoznsni rejik goap. Frioee
Cegnar, sedaj c. k. poštni vrednikondi, prijazne sprem-
ljal , al — i^Novicam^ se mndl v tiskarnioa«
Novičar iz mnogih kh^ev.
Od ohoda veličanstev aastrianskogs cesuirja z ra-
oovskim čarom in praškem kraljevičea^ ia ojik pervih
adnietrov v Olemačn se o tarško-raoevakenrss-
poro važni sklepi prtčakajejo; kakošnioo, sesene
vd. Rnsovski car je v torek zapoetil Olomao, prikod na-
šega cesarja na Danaj 00 jo prjčak.oval včeraj. — 84.
dan U m. je bila vpričo gosp. minietra BaamgartDeT-)a
perva poskašoja vožnje po železnici čez hrib
Sem o r ing (med Estrajhom in Štajerskem); 8V4 milj
dolga pot od ^Nlflrzzoschlaga'' da „merzlega žleba«' J0
bila brez vse spodtiko v 45 mlnau^ otsrjeoa; o vab
Bv4tih bo železnica čea ti hrib , kterojTo fiBocinM je 878ft
čevljev nad morjem, že gotova. -*. Velike se govor/ zdej
na Laškem od neke po večletnih sbašajah poterjena
mašine, ktera ob enem evilo(žido} iz kokonov odvija,.
▼ niti sklada in prode; blago je lepši, in, ker so
preja hitreje izdeloje, je tndi boiji kap. — Draga znajdba
jo Henrtaloapove orodje, ktero živo pijavke popol-
noma nadomestnje; bolnišnice Berolinska ga bojo kmato
zabile. — Na Francoskem se je polivanje bo/oib
torto čisto ali pa z osoljeno vedo (na 80 footov
vode 1 fant kohinsko soli), poaebno. dobre poterdib
Cfl^j f»gosp. skašojo^ v dsDsšnjom Usta). — Gosp.pro-
vik4r Knobloherjez novimi mieionarji 17. dan t. a.
ia Aleksaodrie odrinal proti Sadana in deželami bele^
Nila ; v Kartam misli mesca listopada dospeti. Is A\e-
ksandrio so se peljali na 8 volicih barkah ; skoz pašavs
bojo zavolj obiloega blaga potrebovali 800 kam<SI. -
Iz Tarškega je poslednja novica ta, da so ZO. t. m.
angleške In francoeke vojno barke (alt 4 aH 6, še
so prav ne vd) oken« Dardanele pred Carigrad prišle;
misli se , da na pomoč kristianom , ako bi o kaki pra-
kaoii o peglavnem mesta ategnile življenje in premoženje
lUih v nevarnoet priti« Veliki Bairaroski praznik (od 13.
do 16» dneva t. m.) jo pokojno pretekel; vlada je dabi
za ti čae naj hoji aidme zapreti, da bi kaj ne rogovilili;
do 80. t. m. pa še ni bil zadnji sklep salUos znan;
za vojsko se pa vsaki dan bolj pripravlja, kakor tadi
&as. Na mejah Tarškega se je prikazala nova nadloge,
— kolera se je namreč začela v Odesi in že nek tadi
sksz Besarabio v Moldavo in Vleklo oegla, kjer se
tndi goveja koga, vedoe zvesta tsvaršioa rasovske
ormade — • prikazoje. Zato je tarska vlada akazala vsim
barkam izOdese pridšim 5 dni kontomacie, in je
kerdon postavila od Vidina de Soline.
Natiskar in zalouiik Jožef Blaznih v Ljubljani.
kmetijskih, obertnijskiii in naroMib reči.
NoTice ish^Jajo ▼ LJabljMi
I^Tsak tedlea dvakrat , nam-
reč v sredo in saboto.
Odgovorni vrednik Ur« jranes Blelwel«.
!VeUiO<> lacelo leto po poitil
4fl., seer 3fl., sa pol letaki
2fl. popostt,toerlfl.30kr.
Tečaj XL
V sredo 5. oktobra 1853.
lAst 80.
Zakaj in kako se zemlja izpije in izmolze«
Poljska pridiga dr. A. Stoekhardta.
Zmiraj le izdajati pa nič dodajati, pripravi
človeka na kant. In to se tolikanj hitreje zgodi,
koliko veči so izdajki ali stroški.
Tudi z našo zemljo ni dragač; če nam ona
mora vedno le dajati in dajati , bo od leta do leta
vbožniši in. nazadnje popolnoma nerodovitna.
Da rastline rasejo in se popolnoma zredijo,
mora biti zemlja za-nje pripravna in tudi dosti
takošne zemlje mora oiti; ravno taka je s človeko-
vim živežem. Ako se živež za rastline v zemlji
zmanjša, pojemlje rodovitnost njena; ako živež ti-
sti do čistega poide, je rodovitnosti konec. Ua se
taka zemlja spet rodovitna naredi, je le en pomo-
ček , namreč: izpiti in izmolzeni zemlji se morajo
sp€t tiste stvari poverniti , ktere so se ji vzele.
Večidel pa nerodovitnosti ni to krivo, da zemlji
redivnih stvari popolnoma manjka, ampak
te redivne stvari niso v takošni osnovi priči-
joče, kakoršne za rast rastline potrebujejo^ Obstojni
deli zemlje morajo v nji raztopljivi biti, d«
jih koreninice rastlin lahko serkati in prebavljati
2amorejo. Kaj bi koristili celi kopi živeža človeku^
ako bi bil živež v taki osnovi, da ga želodec pre-
kuhati ne more! V tacih okoljšinah zamoro tudi
^praha^ in „počitek^ zemlje njeno rodovttnfwt po^
spešiti, če v počitku strohne in spe rs t ene take
stvari, ki poprej niso rastlinam t noben prid bile;
ko so pa strohnele in sperstenile, so se redivni
drobci raztopili in pripravni postali poser kani biti
od koreninic rastlinskih«
Ondi, kjer zemlja leži sama sebi prepušena
in kmetovavec nič iz nje ne prideluje, ne peša njena
rodovitna moč nič, marveč še rodovitniši polagama
postaja. To vidimo celo pri gojzdih, čeravno od
easa do časa sekamo drevesa, ki so o 60. ali 100
letih zrasle. Al druga se gojzdu godi fn zemlja
njegova je od leta do leta slabeji , kadar človek
čez-nj pride , mu pobira vsako leto z grabljami listje,
ktero mu je natura odločila za gnoj njegov , in les
seka brez konca in kraja. V tacib olcaljšinah nora
zemlja v gojzdu več izdajati, kakor pa dobiva.
— in nasledek tacega gospodarstva je, da gojzd
vsako leto bolj peša.
Gotov dobiček bi bil, ako bi prav natanjko
poznali nnogoverstni) vzroke, po kterih zemijiša
pešajo, ker bi po tem lahko bilo gotov pomoček
iznajti, odvračati, kar je škodljivega. Al naša
vednost v tem je še majhna in bo še dolgo majhna
ostala, ker je pot, ktera nas pelje k spoznanju teh
skrivnost, težavna in dolga; zakaj veliko glav
in rok je treba, da na poti kemijskih znanstev
in kmetijskih skušinj odgernemo to, kar uam je
dosihmal le poverit znano. Rčči moramo, ako res-
nico govorimo, da se vkvarjamo še le z lupino, —
do jedra še dolgo nismo.
Bomo tedaj poskusili pot pokazati, po ktčri
pridemo kmetijstvu na hvalo do potrebne vednosti,
zakaj in kako se zemlja izpije in izmolže.
(Dalje sledi).
Gospodarske skušnje.
(Trava mačjega repa ali timotevsa med de^
teljo) je kaj dobra reč. V goratih krajih^ če ni
snega ali ^če sppmiad zlo zmerzuje. detelja rada
pozabe. Živinorejcu je to velika nadloga. Ce se pa
v močno zemljo med ječmen detelj no seme s se-
menom mačjega repa vseje (5 delov mačjega
repa, 6 delov pa detelje je naj bolji zmes), se bo
trava mačjega repa popolnoma ohranila in go-
veji živini zgodno in tečno klajo dajala, če tudi je
detelja pozebla.
{JZveditiy ktere krave mleko ima več ^me-
tane') , naj se vzame visok in povsod enako širok pi-
ten kozarec ([^glaž), okoli kterega se od spodejgori
zarisajo linije aU gradi. Pomoteeno mleko se vlije
v kozarec do ktere koli linije, ktera se v glavi za-
merka, in o malo urah se pogleda, kako visoko
stoji smetana.' Na to vižo se ravnd z mlekom vsake
krave^ da se zve, ktero kravje mleko več smetane
naredi.
(^Ali zares po poviitih klasjih roiičkih »rer-
mejo krave?) Res je, da imajo tisti černi rožički,
ki jih posebno vidimo na reženem klasji fMutter-
korn) posebno moč do maternice ali telečnika krav-
jega, in da ji zamorejo v škodo biti, ako iih ži-
vina, kteri se brašno ali debela moka poklaaa, med
žitom preveč povžije; vendar so natanjčne sku-
šnje, ktere so v ti reči na brejih kravah nalašč
napravljali na Draždanski živinozdravniški učilnici,
do gotovega učile, da tudi 14 lotov klasjih ročič-
kov. več dni zaporedoma brejim' kravam dajanih,
škodovalo ni.
Podučne pismia za obnašo med Ijvdmie
i. pismice.
V sledečih pismih Ti hočem omeniti, dra^i prija-
telj , nekterih slabih navad , s kterimi se ne prikupimo
nikomor , marveč dostikrat le razžalimo svojega bližojeira.
Ena tacih zlo navadnih razvad je, da nektari se
ne morejo zderžati, če srečajo znanca ali prijatia z bo-
lehnim obrazom, da bi mo svoje^^a začadenja ali
pomilovanja ne razodevali , rekoč: ah, kak ate rovnit
— 318 —
ali po oaTftdoem poDemceoeiii fovoru: j^ak, kak alabo
▼ ikn Fiditol^ To ao perire beaede, a kCerimi nektori
človoka tiMgorofi^ če ira kjorkoli arecajo bledeir* M
Naj BO isFira tak oiravor Is pomiloFaDja ali aača-
danja, Taolaj jo napaka io novniDoat. Boa Tpraaal,
prijatelj, sakaj?
Praaam To: ali Ti aam rad aliaia, ako Ti kdo kaj
aoprijetDoira, saloatnoi^a povtf? Meaim, da ae.
Kar tedaj aam aebi ne selia, oe atori dracema!
Dalje : kaj nek hočea a takia obaalovaiueai d o a o č i ?
Preatraaiti lo boloe|^ človeka? — (o je hadobnol
Spomniti gu bolosni? * to jo nopotrobnol Pomn-
ika ti ma iaboleiDi? — boa javaljno aamoj^el. čo tvoje
pomoči y t veje i; a avetaseU, ti bo ae aam racodel avojo
nadloiro.
Bolan ni noben človek rad; veliko jik je, ki oe
lako obča ti j i vi v boleani avoji, da jiktako cačadenjo
BO boli potaro.
Ce ne moroa ovojema blianjema nič voaelei^a pove-
dati, molči in ne žali ga, a neprijetnim napadom. Saj
to ni vpraaal aa to. Če ti aam toži, da je bolehin,
tolaži gtk raji, nameato da ma ailia avoje pomilicel
So Ijadj^ na avota, ktere adravnlk a veoelo be-
aedo oadraviti aamore, — ao pa apot drai^if ktere
že aamo a akerbljivim očesom bolne narodi. So ljadj<S,
ki ae ^roano bojč boloi biti in ktere vaaka malenkoot
preatraai. Pripovedajo ae od nokei^a kralja, kteremaniao
ameli nikdar od amorti ainiti, in če mo jo tudi najljabai
prijatel umeri, ao ma aamolčali amert njei^ovo- Bakrat
pride 1^0 vorioa na to, da vaak človek amreti mora. Kralj
to aliaavai — omedli; |^o vernik berž popravi beaedo
in reče, da akor vaak človek amreti mora, — in kralj
ao opat okreva.
Ne da bi hotel a to kraljeve neamnostjo podpirati
avoje besede; le omenil aim jo, dokaaati tanjko občutlji-
vost nektorik Ijndi. Al naj že bo ta kakorana koli, te
je ipotovo, da oe malo oteaanega, malo omika-
nega človeka kažea, ako bolohne Ijadi žolisatakim
pomilovanjem, aa ktere tadi večidel tvoje aer ce nič ne v<S!
SloveDsko slovstvo«
jjObčni deriatljanski zakonik Callgemeines bUrger--
liches GesetzbucK) za deiele austrianskega ee^
sarstva^y po povelja si. c. k. ministerstva pravosodja
.v slovenski jezik prestavljen, jo ravno aedaj na
Danajl is c« k. dvorne in derža?ne tiskarnice na svetlo
prišel.
Ne moremo izreči, kako močao nas je raaveselilo
viditi dokončano imenitno delo. Hvala slavnoma i^ospoda
ministra, da nam jo te važne postavne bakve tadi v
našem jezika podati blagrovolil I ->- hvala nekdanjemn alo-
venskema draživa v Ljubljani, ki ae je p e r v o lotilo pre-
atavljanja toi^a dola in ira dognalo do %. 62f.; — hvala
gosp. drjo. Kraj n ca, ki jo pervi pri sL ministerstva
misel sprožil, naj bi se ^zakonik^ izdal v slovenskem
jezika, ktorega je prestavil od %. 621. noter do konca in ce-
lega za popravljanje ministerstva podal! Čast in hvala
pa posebnogosp.Cigale-ta, ki se jeznekteriroi svojih
prijatlov verlo trudil popraviti in prenarediti , kjer je bilo
treba ^zakonik'' tako, da ga smemo, kar se tiče natanjčnosti
prevoda, zloga (atyla) in lahke razamevnosti, zarea moj-
atersko delo imenovati. Velike hvale je vredno kazalo, ki
^a je na koncu pridjai. V dokaz tega bomo spodej podali ne-
Jcoliko verstic iz njegaza pokusojo; sedaj lo priporočamo
to delo vsakemu Slovencu naj bo kakoranega koli
atani: naj ae omisli doržavljanski zakonik, da so so-
snani z vsimi postavami, kterih znanje mu zamere
dostikrat na hvalo in na dobiček priti v mnogoversl-
nih okoljsinah njegovega živijoiga. Take bukve prebi-^
rati , iz kterih ae postave zvodč , varje človeka dosti—
krat akode, v ktere ga pahnejo aakotni plaači, ki
mu postavo drugač pravijo, kakor je. Naj bi ai te knjigr<^
tudi omislili vsi tisti, ki od pravoaiovnih reči kaj pi-
aejo, da ne bo treba jim po a v e j em besedi kovati , acer ■•
bomo nikoli imeli edinega pravoslovnega imenstva ^ter*
miaologie}. Ker se je nek le 500 iztiaov natlanllo, naj
▼ bukvarnico hiti vaak, ki hoče doržavijanake poatavae
bukve imeti, da prepozno ne pride.
Zapepad deržavljanskega aakonika je :
Vpervemdelu: od pravic, ki zadevajo eaebne
laatnostl In razmere,— od zakonskih pravic, — od pra-
vic med atarsi in otroci, — od varstev (irobstva, irov-
atva) in skerbstev (kuratoratva). — V drugem dela:
od posesti, — od pravic lasti, — od zastavne pravice«
— od alužnoati, — od dodinake pravice (ali erbstva},
— od oporok ali testamentov, — od postavnega ni-
aledstva, — od vzetja dedine v posest, — od pogodb,
— od daritev , — od pogodbe menje , — od kupne po-
godbe, — od sinžbnih pogodb, — od pogodb zaatran
vkupnosti blaga, — od ženitnih pogodb, -* od pravice
do oškodovanja in zadoščenja, — od uterjevaoja pravic
in dolžnost, — od spremembo pravic in dolžnost, — od
zastaranja in priposestvanja, — in se veliko druzih reči.
Na priliko: kako natanjko in umevno so postava
iz nemškega jezika v slovenski prestavljene, damo za
pokusnjo sledeče oddelke !
S, 577. Oporooa se (to Je, testament se dela) lanej soif-
Bije ali pred i^o , pismeno ali ustno; pismeno pa pred prieami
(svedoki), ali brei njih.
g. 678. Kdor hooe pismeno, in brez prie oporooevati, mora
oporoko ali lapisje Ckodicil) z lastno roko pisati, in ■ lastno roko
svoje ime podpisati. Dan , leto in kraj , kjer se napravfja zadaja
volja, pristaviti sicer nI potrebno, pa vendar je dobro za to, da
M pravde odvernejo.
J. 579. PoslediOo voUo, ki jo je zapustnik dal po kom dra-
gem spisati , mora on z lastno roko podpisati. On mora dmfje pred
tremi prikladnimi svedoki, izmed kterih je treba, da sta saj dvm
h krati pričajoča, poterditi. da ti sestavek njegovo f osledi^o vo*
Uo zapopada. Zadijjio se imajo tudi priče ali znotraj , aU ZTonaj,
toda vselej na samem pisma , ne pa na zavitka za priee poslednjo
voUe podpisati. Ni potrebno , da bi priia zapopailek oporoke vedla.
g. 580. Zapustnik, ,ki pisati ne sna, mora ne samo obli-
kam ^formalnostim} v poprejšnjem paracrafa predpisanem zadostiti^
temuo tadi namesti podpisa svoje ročno znamenje , in sicer v
pričo vsih treh svedokov, z lastno roko pristaviti. Da se olajša
in stanovitno ohrani dokaz, kdo da je zapustnik, je tudi pre-
vidno, da eden svedokov pristavi zapustnikovo ime z opombo, da
j« to namesti njefa storil.
g. 581. Ako zapustnik ne zna brati, mora enemu švedska
rdoi , da mu sestavek v pričo drugih dveh svedokov, ki sta zapo-
padek vidila , prebere , in mora poterditi , da je po njegovi ToIjL
Pisaveo zadnje vo^e zni vselej biti ob enem svedok.
g. 584. Zapustniku , kteri oblik , za pismeno oporoko po-
trebnih, spolniti ne more , ali neče . je dana na voljo , ustno opo-
roko narediti.
g. 585. Kdor ustno (z besedo} oporooige. mora pred tremi
prikladnimi svedoki, ki so h krati pričujoči, in morejo poterditi,
da se v zapustnikovi osebi ni nobena ao^uflja ali zmota prigodila,
resno svojo poslednjo vo^o izreči. Ni sioer potrebno, pa previdno
je , da svedoki vsi skupej , ali vsak za-se , da bi ložeje pomnili, za-
pustnikovo izreoenje ali sami zapišejo, ali kakor hitro je mogoče,
zapisati dajo.
g. 586. Ustna poslednja naredba se mora, da pravno velja.
na zahtevaige vsakega, komur je kaj za to, s soglasno prisežno
izpovedbo treh svedokov , ali če se eden izmed njih ne more vee
izprasevati, saj ostalih dveh poterditi.
g. 591. Udje duhovnega reda, ženske, mladenči, kteri osem-
najstega leta niso spolnili, brezumni, slepi, gluhi ali nemi (mutci}.
dalje tisti, ki zapustnikovega jezika ne razumejo, ne morejo priče
biti pri naročilih poslednje volje.
$. 593. Kdor je bil obsojen zavoljo hudodelstva goljoflje
ali drugega hudodelstva iz hlepeiga po dobička, so ne more za
pričo jemati.
g. 593. Kdor ni kristianske vere, ne more posledige voljt
kristiana pričati, itd.
— 319 —
Slovanski popotnik«
* Zrezek drt|ri leta 1853 ^časopisa češkega
m a se a m a^, kteri obsei^a spet mnogo krasnih acatav-
kov elavnih čeških pisateljev, je prinesel v prilogi ko-
nec Imeastva adravlteljskega (terminologie 16-
kaPsk<S) , aa ktereira smo ma t odi Slovenci serčno hva-
ležni, ne da bi savergli, kar imamo v Imenih bolealn
holj&ega 8voje|:a, ampak da dostavimo, kar nam manjka
in popravimo, kar je v češkem imenstva boljšega. Naj
bi^ tadi bratje Cehi tako storili ! V slovenskih knjigah
^živlnosdravstva^, kterega imena se popolnoma vjemajo
s ^človekozdravstvom', bojo naeli marsikako im6 , ki bi
Jim stegnilo všeč biti in boljši od njihovega. — Dalje na-
znanja pohvaljeni zvezek dnairnl stan in število draž-
blnilcov češkega mazea In matice česice; dohodki so
vnesli 87.074 fl. 26^^, kr., izdajki 11.392 fl. 3 kr.;
cisto imenje konec leta 1852 je bilo 75.682 fl. 22y4kr«y
— število družbenikov 1930.
^ Na Raskem je prielo v leta 1851 867 knjig na
«vitlo, In sicer izvirnih spisov 802 (8009 tiskanih
fdl), pristavljenih pa 65 (964 tiskanih pdl). Časopisov
se je naštelo 102, ki so obsegli 80.000 tiskanih pdl,
o544 p61 več kot v leta 1850.
<^ Čitanka za višji gimnazij ^Cvetnik srbske
elovesnosti^ od Ivana Sabbotiča je se na svitlem.
Velja 1 for. 10 kr.
J^ Znani ilirski pisatelj Ffdhlicb (Veselic) je izdal
ki^ižlco ped naslovom: ^Karze theoretisch-prak-
. tischeTaschengrammatik dar serbischenSpra-
<5he^ Velja 40 kr.
^ ^Matica serbska^ se je po mnogem prepirai^a in
v veliko veselje vsacega rodoljuba iz Pesta v Novi
•Sad prenesla.
* Mikala vž Adleraberg je izdal imenitno zemljo- io
narodopisno delo podnaslovom: „[z Rima v Jeraza-
Jem^, v kterem je dežele, šege in navade narodov po-
pisal, ki jih je na poti med tema mestoma nasoL
^^ Minieterstvo aka je pripori»čilo za očeoje od goap.
•J i ročk a v. češkem jezika spisano v Pragi Izdano či-
tanko pod naslovom: „Obrazi z Bakoaakych zemi, na-
roda a dejin^ za rabo v četertem gimnazialnem reda.
^ Češka prestava Scbmidove povedke: „Josafat^
in dolcevi ;,Obrazi sveta^ za mladost pridejo v drago
«a svitlo.
Novičar iz slavenskili krigev«
Iz Maribora 27. sept. Od večih strani radostno
ellsimo, da se zlč imenitni možje z vso močjo tradfjo
:2a zjedinjenje slovenskega oddelka Sekovske vladilcovine
(škofije) z Lavantinsko slovensko, in to s tem večim
upanjem , ker so tadi gospodje dohovniki Gornjestajer^
fikega, kakor amo zvedli , prošnje predložili si. midisterstva,
da bi jih rešiti blagovolilo večnega oskerbnistva , in jim
dati ali posebnega vladika (škofa) ali jih zdražiti z bll-
-žnjo Solnogradsko škofijo. Vsled te prigodbe se trdno
nadjamo, da nam bode skoro pravična želja spolnjena.
Na Mariborskem ačilisča se je letos za prvi razred
eglapilo 56 ačencov , y ygeh osmih razredih jih je 200.
Dobili smo, hvala Boga! spet jednega vrlega Slovenca
častitega g. Pavlica za učitelja iz prirodoslovnih nau-
kov ; samo se željno pričakujemo upravitelja (directora)
in jednega nčitelja, ktera nam manjkata.
Letos je vendar po dolgem dokazovanji In priza-
devanji rodoljubov od deželske šolske oblasti dovoljeno
16 ur za nas materinski jezik, kterega se nadepolna
mladež z veliko gorečnostjo in z obilnim uspehom uč(
in to v prvih šestih razredih slovenski, v sedmem
Ilirski primerjavaje s slovenskim in v osmem staro-
«1 o venski primerjavaje z no voslo venskim in ilirskim.
Pri tej priložnosti javljam v Imenu slava iskreno želje.
da bi ae tudi v dragih na alovenskej aemlji ležečih uai-
liscih vpeljal poduk stareslevensčioe, kakor ae to r
Karlovcih godf.
Konečao se se ne morem zdržati, da ne bi orne*
nil, neke napake, ktera vsakega pravega kriatiaaa \m
tudi naj umerjenejšega Slovenca britko v erdce ranuje.
V neki slovenski fari (župi) se molijo iitanije nemški^,
ubogo IjuJstvo pa slovenski odgovarja ; tako je tudi a
petjem ob masi. Jeli ni te prečudnol Jeli ne to ne pravi
božjih reči oskrunjevati I Sekolovski.
1% Štajarskega slovenskega. D. Dvtf novici, U
vas Krajnce dotikate, vam moram naznaniti, od kte*
rih pa Krijncom na čast doslej moram misliti , da ao la
prazne govorice. Baa je, da se govori, da na vm*
sem gimnazii ne oapredoje učenje slovenskega jezika
tako, kakor drugod, ker gospodje učitelji nek tožijo, da
jim ^Lehrstoflf-a*' manjka. Res je, da sta se le dva zve*
zka ^berila slovenskega^ na svetlem, ali «tadi drugod,
kjer se slovenski jezik uči, jih ni več, pa nikjer se na
čuje taka tožba , ker se druzih pripravnih beril ne manjka,
če jih učenik le najti hoče. Ne moremo tedaj verjeti ta
praviice. Druga je, da je nekterim ega, emu in om
tčrn v peti, in da zgol zavolj tacih malenkost zameta-
jejo vse hvale vredne knjige in od slavnega ministeratva
nauka terjajo preklic modrega zaukaza , ki veleva, naj
ae eolske knjige pišejo po pisavi slovenskega ^zakonika^«
Naravnost Vam rččem, da takosne abote ne moram
verjeti 1 *)
Iz Železnikov. Enaclh dogodb mende ^Novice^
tudi se niso popisale, kakor so se nedavno pri neki fari
bllzo nas godile, ktere ime vender zastran malega šte-
vila ^dobrlh^ zamolčati hočem. Imajo pri ti fari šolo,
za ktero posestnik celega zemljiša na leto po 50 kraje,
kajžarji in gosteči pa neke male krajcarje plačati imajo.
Oledj na toliko neprecenljivih in za vsaki stan potrebnih
naukov, ki jih mladina v soli dobiva, bo pač slednji po-
znal, da taki krajcarji niso noben denar, in kdor ima
le kaj človeškega čuta v sebi, jih že rad plača, aka
*) Ali je na pervi pravliei kaj resaioe ali ne, ne Temo poTe-
dati; zares eadno bi bilo, ako bi tako bilo, kar nikjer dm-
fod ni. Draga pravUea pa je, ialikoi^! eista resniea. Mi
Krajnci amo bili od nekdaj abeeedaiji, in takosni, db smo
eelA vojske o tem imeli. Perva Tojska savoU eerk je bila
aig 8 tem opravičena , da e^rke , s kterimi se imigo - i^lasi
našef^ jesika sanamovati , niso ravno takoana malenkost, ka^
kor marsikdo misli ; dnia« vojska lavoU tako imenovanih oblik
^iga^' ali „esa^, „am^ ali „om<^ itd. je pa sares taka malen-
kost, da se breskonoa in knga le otroei aavofjo i^e samo*
rejo prepirati ali pa strastniki. Tudi „Noviee% kakor jeanaao,
so se isperva potegovale sa »iga^, „lma^ in „am<* gledd na
fltaro pravo (pravleo) , ktero so te oblike po pisateOih slo-
venskih nadobile. Ali ko smo se prepričali, da veeina slo-
venskih pisateQev tako pisati želi, — da se tako bližamo
dragim slovanskim narečjem, — da živijo te oblike v veo
kn^ik med ^ndstvom, smo se vdali tem oblikam toliko ngi,
ko smo poprasevije proste bravoe: ali jih „ega^ in „ema*'
in „om^ v brai^i kaj moti, odi^lh svedili, da se tega rai-
loeka „Hamerkali^ niso. To so nam taki rekli, kteri
se novih ečrk dolgo niso mogli navaditi. Očitno je tedij,
da grosa, ktero „ega^ in „om^ nekterim prisade vi^e, le ▼
glavah enostranskih strastnikov rogovili; ljudstvo ne vč nio
od tega. Slavni gosp, profesor Metelko je med Knjnei
pervi overgel „iga^, „ima", „im^ (v lokala), ker v skla^
i^ft^jn prilogov namesto t piše s, ne „lepiga^, ampak „le-
psga^, ne „lepimn^, ampak „lep8mn^ itd. Vpražavai enkrat
gospoda profesorja: kteri obliki t ali e bi oni (salvo g)
prednost dali? smo dobili odgovor« da obliki e, ker tudi v
sklanja^ja namestimena „on^ se 6 v ravno tistih sklonih
piše. kakor pri prilogih s oblikami „ega^, „emn^, „om%
na priliko, on, njega, i^ema, igega, pri igem, s njtm. Ta
prilika se nam ki^ važna sdi, in od tiiga časa hvalimo nkaa
al. ministerstva , ktero, koneo storiti nepotrebni pravdi,
je velevalo, da„berila^sa gimnasg se morajo pisati po teh
oblikah. Na<yali smo se . da bo s tem koneo vse pravde, —
— 320 —
t«d Mm nobeno koriMi od itg% Dlmo, kakor do rofiiso^
VMTOC »Biaii otroci imajo todi oolo^. Id kaj mloUto, da
00 farani to krajoaijo radoroljno plačali ? Celo loto oo jo
«bo|;i «čitolj tako rekoč la eloUoji krajcar boriti BMigol^
Ib bros pooebao dobroto oaotiiih g9Bp. dahovnikov bi bil
■Mgol glmiu poffioiti. Eoi oo poolodi^io vondor Torg U
OTojo krajeaije; od onik pa pri vooin pri^rovarjanj« iroop.
.dakoTBikoT ia iroop. kaaioDskoirit pourlavarja ni bilo okro«*
l^lofa dobiti Priolo jo toko daljoc« da jo bilo tem ovo-
joirlaTBOSom aombljeno in io jo bil don iaklicaa, ko bi
bilo to reči ▼ Želoioikih na drasbi prodano biti Imol«,
Šb jo bil čao plačati; goopod fojmoitor oo nalaaoloToka
•koli Toib opornikov poolall , jlk omočiti » al — voo la-
otonj. Priflla jo tedoj komiolja , opremljena od sandarjoVf
pobirat larnbijeno reči. Zdaj oo oeor plačati kotli in ao tnd
flačali; al komiaijoki in dmi^i otročki 0000 tako noraolif
da 00 bolj oddaljeni farani namoot 60 kr. c!d po 7 fl»
plačati moipli. Al oo 00 i^odi takim avojoi^lavnežom prav ?
Isi^ovarjajo y ti faroni, da jim ooio troba ni II O
kratkovidnoet človečka I fini farani oo roo tako odda*
^onlf da otrokom poaimi o delavnikih v ooio koditi ni
moč| — al aojotndi nod oljska čola, na ktoro dni vaa-
koffa krtotiana aveta dolanoot veno, da v cerkev pride.
Ako todaj otrok olednjo nedeljo med av, maso in korsan-
akim nankom tndi aok> obisknjo, so bo v onem ali dvdk
lotih sa potrebo ir^tovo brati in pioati navadil, in
kakesna dobrota jo to sa človeka na ovota , naj bo kmet,
rokodelec, kramar ali kar koli hoče. Ni mi troba tega
dokosovati; kdor ima adrav nm, bo vodnoot pisanja, bra-
i^ja io rajtanja irotovo visoko cenil. Le saloetDo je, da
•o tako reči med nomi god6j ki vendar nismo divjaki
is Afriko ali Ameriko I Vdm dobro, da jo bodo, slo hado
oodanji čas sa doar. Al takaj so terjajo le krsjearii,
in ti cato, da 00 otrokom po podnčenjn pomai^a kadaj
na boljši stan. Če vam pa otroci niso več, kakor leda
oto jib na svet postavili , pojto taki starši raji rakom žvi-
igMi, kakor da 00 pečate s dražbo človečke 1
J. Lovičoik.
ftl Bofu Vodi potoMBol da tadi v malih stvtrdh pri bm edi-
Dostl ni , Ib da ravno tisti , ki sa sIoTensino nlo ne delajo,
ki ie morebiti no Teratioe t domačem jeaika pisali
aiso, im ktorim la aloTonski jeiik todi eelč n^o mar
■i, w Uši hi^i Boponiiki lodii^o^^ t taki malenkosai
Kdo -> rpračamo — je poslednjo leia aaroda naaema
veo potrebnih in dobrih bukev eptnal , al BvoJoglavBi pre-
pfnurei ali mo^o brei eaoatraAosti f Kdo ledi^ ioM po tem
tako« voei pravieo t ti nuisodbi f Moijo, ktorim ai na obli-
kah «0 leiooe , vso pa na tom , da materni jeaik BapredUo
ia da 80 dolgo aaaemaijeaoma ^udstva podaoae bokvevroko
di44o , BO praai^o ae po „iaa<* ne po „oga% no po „am" no
po „om% in so veooli, da dobivamo h dobro bakvo, ktere
Vodstvo našo lahko rasama. Omenimo td verh mnoaihdm-
sih voriih rojakov le proeastitofa goap. fhjmočtra J. JEalo-
kar-ja, veljavnega slovenskega pisatolfa; ko smo jih vpra*
čali: po kterih oblikah ni^ bi so natiskovalo 4th kmetij-
sko bakvo, so nam bres ovinkov reUi: po tiatih, ki sevam
oodanji čas a^ bolj primemo sd^o. Tako govord možje,
ktorim jo korist našega naroda pri seren. 80 aasprot tem
■ekteri, ktere Io terdovratnost in strast vodi, — takim jo
vsaka reo prav, da le morijo draiiti spravo inediaost Ima-
mo pri nas elč tako možake , klerim je ^pri^ namost ^per^
g^fosoba, ia ki bi po nobeni eeni nameat ,,perftel^ no pisali
^prižel^, od kterih so todi^ smemo nadjati, da so namest
jffrUom** bijo onep dnd pisali ,)perdem^.
Pa pastiino jih; nie no terpf veeno I Kakor smo vpe-
(ali pred 10 loti sedanji pravopis in overgli Interansko bo-
horieioo s njenimi IJh, (h, sh, sh, tako bo smagalo vkljeb vsema
opora tadi to, eesarveefna neenostranskih pisatetjovna do-
bro ia|iotrebno6posni. Smežanee is vsih slovanskih slovnie
in narecy so moramo skerbno varovati, da se nam ei s t ohrani
naž iastitljiri si o ve a s ki jesik in so no paei knobenehin prida.
V roedh pa, v kterih se smeoM bres pokvarjenja avojega
jeaika bližati oblikam drasih naree^ , aam je dolžnost
isobražovati slovensko pismenost. Vred.
Iz Krope na Oorenskem so aam je pisalo , da
jo ondasoji nčitelj foop. Fr. Mladič 2B. sopt «merl
10 da njeirovo mesto pride gos p. Janos Porine.
1% Ljubljane 3. oktobra. o€ več krajev Go-
reoskei^a se nam naznanja, da jo porvo doi preteklegra
tedna slana ajdo — poslednji ap marsikterei^a kmoto-
vavca — slo posmodlla; v nekterih krajih ji ni ravno
veliko škodovala, v Doktorih pa tako , da so jo berž pokosili.
Letošnjo vreme je saree čndno skos celo leto. Med ne-
navadno prikasko so mora tadi to sapisati, da jo gor-
komdr danes popoldne padel na 1 stopnjo ces smerilino^
med tem se jo bliskalo in gromelo, in potom jo sne g^
slo naletovati sačol. Gore 00 vso pokrite s snoipom«
1% IJublfane 4* oht. Danes je bil i:od presvlt-
leg^ ceoarja Franc-Josefa s navadno cerkveno olovee^
oostjo praanovan.
Novinar iz moogili kri^eve
Bore ao, da proov. eeaar frd to dni ▼ Variave,.
kamor jo od rasovokei^a carja k velikemn oMnovrn po-
vabljen. — Za gotovo 80 pripovedajo, da poroka Njih
voUčanotva bo M. aprila prihodnjo loto. — V spomin
nojdonja ogorsko krone so bojo sreberno in sloto ove*
tiojo kovalo. — Na Dana j i jo mod velikimi tergovci
velika sadrega sa dnar. — Komisija sa odvoio somljie
na Tiroljekem jo svoje delo 26. dan p. m. dokončala.
Češka ga bo v drugI polovici tega mesce dognala. —
Komisija jo isgovorila, da se ia Savo dajo voosopreko
odpraviti in med Slakom in Zagrebom vosnjas bar-
kami napraviti, ktere oopir goni. — V poodoljk se jo
tergatev okoli Dnnoja sačela; v laskih Tirolih je
se končano; poti del ianjskega pridelka so dobili. —
Znani vremenski prerok is Joisve o vstajo kmetova v«
eom: naj oo nikar no prehitijo s setvijo esimino, in nt)
čokajo mirno pripravnega vromens. Več fet — pravi
-~ 00 jo vreme popolnoma prokncnilo; simo se pesne
sačenjo. — Radovedno se jo čakale ellsati, ka) se je v
Olomucn oklenilo savolj raeovoko-tarske raspor-
tije; DanajskI vradol časnik sdaj nasnsnja , da car mirh
soli« in da oe jo Tnrkn se ena pot pokosala 00 s Ra-
eom s lepo spraviti. Ali bo pa is tega kaj ali ae, se
ne vd, ker prihod angleekih in francookih bork pred
Carigrad jim epioh sa suannje voljd, da ste angle-
ška in francoska vlada stopile na etran Tareljo. Tark
ima nek so 827.000 vojakov na nogah. Uoiilan se je
slišalo, da oo Torki so čos Donavo v Vlahio planili,
pa poeledojo novico povejo, da te ni rds. Tadi v A si i oto
00 rasovoka in (orska armado pomaknile bliseje proti meji.
Žefja po domačih
T lego a« seleni lipi
Vsako jntro tioek poje,
DroVni tiook» nudi srileek«
To je slišal lovee mladi,
Mladi lovee se je omislil ,
Pa je limance nastavil ,
Limanoe nevarne.
V lofs na seleni Upi
Drofo jotro tioek poje,
Drobni tiček, mali srilček;
Pa se vjame pisan tiček
V Hmanee nevarne.
Smeja se mu mladi lovec
Pa ga v tičnico zapira:
Tnkaj notri boi prepeval
Pisan tieek notali frileek,
Imel boš nadosti hrane,
Ofersiloo ia ksoopo^.
Imel boš dovolj p^aee
Is studenca hladne vode,
Vsako jutro prinesene,
Vsako jntro, vsak opoldne.
K^ če meni tvoja hrana,
Ogerščica in konoplje?
Spnsti me v seleno drey|e.
Da se v senei bom ohladil.
K%| bo meni hladna voda?
Spusti me v zeleno travo«
Da se bom napojil;
Tam med svojo tovsršfjo
Bom vesel prepeval !
Josip Novak.
je pridjana 10.
DaDašnjemH listu
pdla ^fibčne sgudo\fue^.
Natiskar in zalosnik Jožef Blaznih v LfuBlfani.
kmetijskih, obertnijskili in narodskiii reči.
iNoirfeeiiluOiOo ▼ LjBbljaiii||
{rmk tBden drškrtkt^nvu
rt« v srtda in sakoto.
Odgovorni vrednik Dr« Janes Blelivels.
j Vei)ii|o lacelo leto po postil
(ifl., scer 3fl., lapoJ letal
|2fl. popošti,8oer 1 fl.SOkr.
!!,'.;i'tnn.f =
Tečaj XI.
V saboto 8. oktobra 1853.
lAat 81.
Zakaj in kako se zemlja izplje in izmotze.
Po^ska pridiga dr. A. BtdcUiardta.
(Dalje.)
^ Skuinje v gojzdih.
Skušnje , kako rodovitnost zemlje pesa v^goj-
sdih, so za naše premišljevanje se veliko vaznisi^
kakor skušnje poljodelcov v ti reči, ker na njivah
obdelovanje zemlje, gnojenje, mnogoverstno ver-
stenje sadežev in marsiktera druga okoljšina ne da
tega tako očitno viditi, kakor to vidimo v gojzdih,
^er ni obdelovanja, ne gnojenja, ne kolobarenja.
Skušnje v gojzdih pa uče:^
1. Gojzdna zemlja peša in uboža popolnoma,
če po čisto posekanem lesu neobdelovaaa leži,
zato je perva potreba, kraje kjer se je les posekal,
hitro hitro spet s semenom obse jati ali z mladino
zasaditi. Če svitloba, gorkota in zrak dalje časa
do gole zemlje moč imajo , začne manj ali več berž
trava rasti , kar tako dolgo terpi , dokler je kaj moči v
zemlji. Je ta izpita in izmolzena , jienja trava ra-^
sti zlasti na bolj suhem svetu; namesto trave se
prikaže resje in enako rastlinje manjši vrednosti, —
zemlja je opešala in le počasi jo je moč spet v ro-
dovitni stan pripraviti.
2. Na tacin priprostih gojzdih, kjer posamne
goline postanejo, uboža zemlja zato, ker sončni
žarki prepekajo svet na tistih goličavah, ga osuše
in izpijejo, in ker tudi listja ni, ki bi jih gnojilo,
postanejo tudi taki posamni prostori nerodovitni, ako
se kraal» s novim lesom ne obrasejo, ki senco* dek
gpličavam.
3. Tudi v mladih gojsdih preveč dreves izse-
kati, da ostalo drevje preveč redko stoji, škodje
iz ravno omenjenih vzrokov gojzdu. Zateka voljo
i*e tudi zlasti mlado hojovje okfestiti škodljivo. Ka-
;or hitro imagojzd preveč svitlobe, bo od leta
do leta zemlja huji pešala, in v tacib okoljšinahje
veliko boljši, komur je na močnem gojzdu ležeče|.
da se taki redki gojzd ves poseka in nov zarod
napravi.
4. Gojzdne drevesa, ki so košate in na go-
stem stoje, da pod njimi 'stoji zemlja popolnoma v
senci, z boljšaj o od leta do leta zemljo, na pri-
liko : smreka , jelka , bukev itd. Nasprot pa zemlja
peša fn zmiraj pustejši postaja pod drevjem, ki je m a n j
košato in kjer redke drevesa raji rastejo, kakor
breza, topol (jagnjed), hrast, mecesen (visoke rasti).
5. Kjer je zemlja bolj revna in lahka, se iz-
rije popolnoma, ako se gojzdu ne privoši
istje, in če se mu verh tega se mah in kar scer v
njem zrase, do čistega za steljo pograbi. Kdor
gojzdu vse to pobere, mu pobere moč, po kteri
sam sebe gnoji; mu vzame živež za stare dni in
za zarod njegov; mu pokrade odejo, ki ga varje
prehudega mraza kakor presilne vročine, preobilne
moče kakor prevelike suše. Gojzd terpi po tem ta-«
kem škodo na dve strani; od ene strani se mo jemlje
živež, od druge odeja.
Skuinje na njivak in senoietih.
Veliko težje je, kakor smo gori rekli, na nji-
vah In senožetih očitno pokazati, kako se zemlja
izpije in izmolze, ker tukaj je tolikanj različnost,
da je teško do dna odkriti resnico. Vendar se tudi
tukaj ne manjka veljavnih skušinj, kakor so
sledeče :
1. Vsaka zemlia, na kteri kmetova vec kaj
Erideluje, to je, ktero sill^ da več rodi, kakor
i sama po sebi rodila, zgublja moč, ako se ji
jemlje to^ kar je rodila, in se ji ne povrača^ kar
se ji je živeža vzelo. Obdelovanje zemlje, ce se
ne gnoji, jo sfabi od leta do leta bolj, in jo izpije
nazadnje popolnoma ali v 50^ 100 ali 200 letih,
kakor je svet sam po sebi bolji ali slabji bil.
2. Lahka zemlja postane popred nerodovitna,
kakor teška , suha pred kakor mokra , gorka pred
kakor merzla.
^ 3. Ce se več prideluje, toliko prej bo zemlja
opešala, ako se primerno ne gnoji*
4. Gola zemlja poprej oslabi, kakor z rastli-
nami zarašena.
5. Sadeži, ki nimajo perja, kakor, postavim,
žita, ali sadeži ki bolj redko stoje, kakor krom-
pir, turšica in vsi, ki se okopujejo, zemljo hitreje
izpijejo. Rastline pa, ki zemlji veliko sebco de-
lajo, kakor, postavim, detelja, jo pa še rodo-
vitniši store.
6. Tudi na koreninah sadežev je veliko le-
žeče, ali so veči ali manjši; sadeži z močnimi in
globokimi koreninami, ako te v zemlji ostanejo,
zemljo manj izpivajo , kakor sadeži z majhnimi ko-
reninami.
7. Če tedtfj več na polji ostane, manj se
slab j zemlja; zato detelja njivo manj slabi, kakor
krommr in repa.
9. Rastline, ki del j časa potrebujejo zarast,
izpijejo zemljo bolj od tacih, ki hitreje dozore, zato
jo slabe oz i mine bolj kot jare žita, popolnoma do-
zorele bolj kot še le zelene.
9. ICa bogat pervi pridelk sledi večidel tudi
bogat drug pridelk, na slab pervi pridelk tudi
slabeji drugi. Tak6 uče stare skušnje, po kterih bi
se smelo misliti , da močin stan sadežev zemljo manj
izuoIiBe, kakor če je sad slab. Al temu nasproti pravi
slavni učenik kmetijstva Thaer: ^na prav bogat
pridelk ozimine slecn vselej le srednja letina jarega
— 322 —
žita, in na bogato letino jarine sledi srednji pridelk
ozimine. Tudi žito so po krompirju ali pesi toliko
slabeji , kolikor več se je krompirja in pese pridelalo.
10. Žita, ogersica, konoplje, lan, tobak, krom-
pir in drugi osipavni sadeži zemlio bolj izmol-
sejo, kakor grah, grahorica, ajda, nasproti pa
|e vsake sorte de Čepa ne slabi celo nič^ marveč
jo še rodovitnisi stori.
11- Polje se hitreje ismoise, ako se poredoma
le ene sorte sad na njem prideluje.
Natoroznaoske reči.
Zgodovina tobaka.
Nobeoo seliie se nI raseirilo tako silno Uhko Id
tako sHoo hftro po eelom sveta, kakor t o bi k fdnbiii).
Kakoinoga silstva jo bUo nasproti treba » vpeljati krom*
pir, čeravno je is ravoo tistih krajev doma In toliko
koriitOB sad na vsako stran ! Čadno skrlTaett mors te-
daj tobakeva sel v sebi Imeti, da je sadobila takosno moo
ees človeka« Dajmo preiska? atl vtrok te prevelike sile In
po sledu BgodoTino njegove odkriU tudi nekoliko sgode-
vino človeka.
Ko so dpaDjoi s Kolumbom v Ameriko prišli , so
prabivavee Kgbe že nasll s tobakom v bstih. Že takrat jo
bila navada tobak piti *) tako racsirjena mod lodianci,
da naj wec\ slast jim je bila , pabati pred se plarkasto
oblake is cigar , ktere so ^tobako^ imenovali io, kise jih
is cvitega suhega listja narejali.
Znebiti da ime j,tobaka^ isvira od novospanjske
dežele ,,Tabako', ali od otoka |,Tabago^, ali od meksi-
kaoske dežele „Tabasko^, kakor nekteri menijo , — - to-
liko je gotovo, da po pripovedki Kolumba mlajšega
jo to Ime £a ^^žlahoo sel^ v Ameriki že takrat navadoo
bilo. Indianeom pa že takrat ni bilo le snano tobak piti,
tomuč tudi ga žvečiti in nosljati (snofati).
Vsa ta Indiaoska dedsins, ki se jo tako nesnano
hitro po celem svetu saplodila, je bila pa en kos pa-
gaoatva (ajdovstva) indiaDsklh duhovnikov , — tedaj na«
vada starodavnih časov. Angurji nekdaigih Rimlja«
nov so prihodnjo sx;odbe prerokovali is letanja tieov. Is
t<Ska oblakov, delfiiki orakelj je prerokoval is trinožja,
— indianski duhovniki pa ii dima tobakovega, s kterim
so se napajali in obdajali, da so v rajskem zamakojenju
se pomoDkovali k duhovi nebiSs od osode svojega ljudstva.
Ostanek tega nekdanjes^s pogovarjanja s dahovi uoega
sveta je menda so dandanašnja, sdravju slo škodljiva
navada peruanskih Indlaocov, da se podajajo nad grobe
svojih očetov in ondi str spono sel kristavca ali stru-
penega jabolka (Stechapfel) pij6, da potem omedlijo v
enakem samaknjenstvu , kakor tisti, ki mak (opium) pij6.
In se s dahovi umerllh očetov meniti mislijo, in kar so
v tacih sanjah alisali, radovedni svoji družini pripove-
dujejo in si tako čast prilastijo, da znajo duhove zakli-
njati. Da pa je zares silna omotica , ki jo tobak v sebi
Ima In kteri se nikotin pravi, čntnioo tacih tobakarjev
slo omamljala , se razvidi iz tega, da so indianski' duhov-
niki, ki so ob enem tudi zdravniki bili, svojim bolnikom
priporočevali nosljanje tobaka in da so z zellsem tobako-
vim veliko bolezin osdravljali. človek je že od nekdaj
tak bil, da se je rad vpijanoval z različnimi stvarmi in
se tako zamakoval v drug svtft; priča tega je se današnji
dsn celi del sveta, Azia, kjer ljudstvo hudo omotični
mak pije. Uerodot pripoveduje od S k i t o v , da so dni neko
strupeno zel v oginj metali in potem dim v-se sopili,
vpijaniti se ž njim.
*) Stara slovenska beseda je tobak piti. nekaditi^ lani nam
je ^osp. Petkovic pravil, da tudi nanusarskem je ta be-
seda navadna. Vred.
Tako so ravnali in ravnajo le divje in oeooilh
Ijsdstvs. Vendar nagib same proste narave v
veku no more biti dostojni vzrok, d« si je tobak t
moč pridobil čez vesoljni svet od naj Ibelj omikanega |
spoda v Europi doli do divjaka v južni Afriki. Mora i
daj se ksj drozega biti, kar je dalo tobaka Ukosnoaii
na svetu.
V čem pa obstoji dobrota tobaka, dosihmalie d
bon tobakar povedati ni mogel. Nekteri pravijo, da tk
različno figure, ki jih tobakev dim pred očmi niprai
Ija, mikajo tobakarja; zato ga vsakdo raji podnevi in m
luči kadi, kakor v tamnem ponoči, kadar tistik nep
viditi no more. Če pa je to vzrok v človeka tako ^
boko vkoreninjene razvade, je pač očitne, da je rcaij^
kakosoa celo majhna reč zadosti , da postane človek •»•
nik tacega poželjenja, ktorega se se prav oa zšfii
VerjetaisI se nam zdi, da esMtlea tobaka usera vaasji
meri vživana posebno prvotno moč do čataic imeti, ks-
kor jo Ima, toda na drugo vižo, kava (kofe) In pa vios.
Ponudi karkoli čoi babiei, ki so )e navadila vsak du
trikrat kavo piti, da naj jo opusti, ne bo je opustiit.
Pred Las Kasas-om, tedaj pred letom 1514,
v kterem je on vselenje zamorcev v spaojske nsse/itve
novega eveta (Amerike) določil, nI ie noben £aropejic
Indianco v tem posnemal, da bi bil tobak piL Še ie za-
morci, ki BO se ga ondi od lodfancov piti naučiii, so
navadili Enropejce, kteri so se ga morebiti v imenovanih
naselbinah posebno zavoljo tega lotili, da so s dimom
njegovem strašno nadležne mnsice (Mnsguito) odganjali
6e le okoli leta 1558 je Don Francosko Her-
nandez, zdravnik spaujskega kralja Filipa II. , tobaici
Por tu ga Ii o prinesel. Pravil je, da Meksikanci iae-
nujejo tobakovo zelise Yetl ali Pycielt, iz njega m-
rojeno poldrugo ped dolgo cevke pa ^tsbakos'^. Ali/t-
valjne bi so bila ta zel po Europi tako rasširiia , ako bi
ne bila njena moč seljudčm izperva tak čudodelna zdeia.
Ko so jo začeli v Lisaboni sejati , je že elov(Sla kot /s-
verstno zdravilo. Zato jo jo Franeoz Ivan Nikot, ki
je bil od leta 1559 do 1561 poslanec frincosko vlade
na dvoru LIsabonskem , svojemu kralju Francu 11. , nje-
govi materi Katarini Modi ciski in Dekterim visjin
oblastnikom v Pariš poslal. Zavolj vsega tega se jo tt-
bak tudi zel kraljico matere (borbo de la re/oe
mčre), zel velikega priorja(horbedo grand priesrj,
tudi čudodelna zel Indiancev, sveta zel, sel
svetega križa Itd. imenoval. (Konec sledi).
Nek]y o spomina ri^nega g. Jurja Plemeljoat
Bili so rsjni gospod Juri Plemelj, verli rodoljub
in priden dopisovaveo „Nov(c^, ravno eno leto bolni, ves-
der tako, da so laul v tem času so po Zaplaninskih
gričih tekali, In kakor pridna čebelica za potrebe zime
skerbeli. Bili so lani pol mesca augnsta in pol septem-
bra v toplicah na Dolenskem , ki jim pa niso nič pemi-
gale. Jeli so že mesca oktobra kri pljuvati, in o božiča
že niso mogli ssmi v cerkev iti« Na sv. Štefana dua
so jih štirje možje v cerkev nesli. V nedeljo septaa£:s-
zimo so zadnjibart pridigovali. Po milosti visokočasti-
tega skofijstva in dovoljenji vis. ministerstva bogočastja
so rajni gospod dobili duhovnega pomočnika, ki jo 4.
marca t. 1. v snegu in mrazu v Zaplano prisopihal. Ma-
sovali so čast. gospod fajmošter zadnjič pervo nedeljo
po binkostih (presvete Trojice nedeljo} In od te ddbe
niso Imeli toliko moči, da bi si bili maso brati apeli*
Hodili pa so vedno okoli svojih ljubih čbelic, ki so jib
tolikanj radi imeli. Bili so rajni gospod dober gospodar,
in priden oskerbnik svojo hišo, kakor i^ih nekdanji p^i'
jatel, slavni gosp* Matija Vertovc, kteregs so pogosto
v mislih imeli in posnemali.
— 3S3 —
MU M malo mi^nj kol siiri I0U ▼ Zaplaoi fajmo-
iter, kjer sdaj tadi pooivajo. V TedDem spominu ootene
ZaplaniDConi dan njik pokopa, 20. oopt. t I., kjer ae je
rajnema sadika caoi skesala. Ceravoo samotne podfera,
ee je snidilo Fonder 118 dakovnov , česar le posekno na-
to omenim, ker Zsplaninskn soseska morebiti se eio ni-
koli taeei^ poi^reba nI imela. Tadi farmani ne morejo
prekTaiiti lepogn soglasnega petja bili in siorondclh pe-
sem pri černi masi ob sedmini, k kteri se je spet 8da-
lioTnov Bbralo. Vsi i^injeni . pravijo , da so mogli žalosti
solno točiti. V resnici občntljivo je nirodsko slovensko
eosce, posebno kader ga vtfra bndil Sosebno kvalo ▼
petji gti čast gosp. Janesn Volčlč-n, kaplanu v Hor-
jula, ki naslažijo na res o tem počasteni biti. TadiVerk-
niiki učitelj, gosp. Halek, se je dobro obnasaU Slava
gospodom I Večin mir pa rajnemu fajmoitrnl
Is Zaplane. M. K.
Jezikoslovni pomeoki.
Kanec skatniko^skupniike vojske^
Ker je g. Kobe po odgovora v 76. listu ndaj tudi
mojo misli , da ni treba gosp« KapeUetu ^skupnika^ pre-
klicavati, je skntniko-skupniske vojske v poglavitni
reči konec. Zdaj bi g. Kobe le se rad prepravdsl, da
gr^ skutniku prednost , oslanjaje se posebno na to, da
ima skupnik več pomenov, skutoik pa le enega.
Zastran tega ne bi bil jaa več ne bele ne čeme
rekel, nato ker je g. Teratenjak, rasglaslvsl v 74. listu
▼ dopisu od Kerke tudi se poseben pom<Sn skufoika,
a tem skatnikovo prednost poderl ^); ali g. Kobe mi
očita in v smek obrača več pomot , kterib v mojem spisu
(v 72. listu) ni« Zato se mi je potrebno ndelo , da se se
enkrat oglasim in pri tej priliki se kaj novega priveržem.
Postovani gospod! Vaša zahvala in Vase očitanje
— oboje svedoči, da se niste potrudili, mojega spisa
panljivo prebrati. Kje sim izpeljeval — Vas vljudno
▼prasam — sku^ika iz „8kup^? Le dobro če enkrat
preberite tiste besede; vidili bodete, kako ste se spre-
gledali. Kdo bo izpeljaval skufnika iz ^skup^I
Da besedo skilfaik le visobrojno rabijo, nisim
tudi nikjer rekel. Opomniti sim le kotel, da jo menda
večidel visebrojno rabijo, rekoč: ,,zata ker si mislijo
skutnika in ženo njegovo (skutnico) » ktera je proti
takim starišem ž njim (^skutoikom) v enaki razmeri^.
Poglaviten namen pri tej reči je namreč , da se skupoik
ali skufnik pred smertjo novih starisev oženi. — Vi pa,
gospod! pritikujete samovoljno tudi otroke, pisaje:
^kajti so že otroci (I!) zapopadeni in žena^. — Be-
eeda ^otroci'' je Vssa izdaha, ali ste se pa spet pre-
gledali. Čemu sim govoril od dvobroja? — Nečem
si drugega misliti , kot da sto moj spis prenaglo brali
in se spregledali.
Tudi je treba v tej priliki povedati, da se ne smeje
DO sk upniki, ne sku^niki v pomenu pravdoznanskem pe
nemški „Adoptivkinder^ imenovati , kakor jih . g. Kobe
imenuje. Taki morajo po postavi (g. 182 derž. zak.)
tudi ime novih starisev na-se vzeti, drugači niso
^Adoptiv- ali Wahlkinder^ ; skupniki ali skutniki pa ne
dobivajo imena novih starisev, tedaj se jim no sme tudi
tako rftči. Gospod Mihelič, c. k. urednik ministerstva
znotranjih opravil, ml jo pravil, da so imenovali poprej
na Hor vaškem skupnika po latinski aggregatus, nje-
govega novega očeta paaggregarius, s kterim je
*) Morebiti pravijo kje se komu ali eema skatnik od^skote^T
— Gogp. Terstenjak pi&e ondi: pod gku^o. Jeli skat kje
t«di Henskoif* spolaf V staroslovenskem, serbskem
in raskem je samo možkega. Pi9.
bil aggregatus compossessor (sopesestnik). tU« J^
t«di pri nas. Nemških imen na aggregarinsa io
*iri^regatusa v austrianskom sakeolka of. Naj imajo
tadi pravdoznanci nekaj od našega prepira!
Da se pa ne bodete ^ gospodi tudi na besede za-
dnjega stavka v svojem odgovoru preveč ostan^ail, ve«
Hm: Najdite pa Vi aieni le on izgled, da seje„^ pred
Boglasnieo ,,n* v „p^ apreoMnil; ^Vas bo mejdaa^, —
ee vd, le gledd prednosti po jezikozoanskih postavah;
zakaj ta prednost bi skapaiku tudi potlej oetala, da je
znan večini Slovencev In tudi Horvatom, skutnik
pa po Vasik lastnih besedah le ^pod Semieom In v ee-
vernih krajih Černoauljske fsre^. Popraaeval mm po
skutniku tudi na Iluoaju druge Slovane, Iskal ga po sta«
reslovenskih , Ilirskih, čeeklk, poljskih in ruskik slovnl-»
kih, — ne duha ne sluha, ti^o da začenjam že ne-
kotoma menili, da jo pervi Semičar, atiaavši od soseda
besedo skupnik napak razumel: skafni k. Vveekper«
vik treh pomenkih skapnikovik, ki sto jlk razodel i, je
poglaviten zaznamek skapsčina (skup biti, skap
imeti, skup živeti), take brez dvombe tudi v pomena,
aavoljo kterega se priekamo. — Pa brez zamere! Inl-*
micus causae, amieus personao. J. NavratIL
Drugi pomenek zastran j^Kolpe^ in j^Kupe^.
V dopisu od Kerke v 74. listu ^Novic^ izpod-
bija g. Teratenjak mojo misel Qpogl 73. list) glede pi-
save ^Kolpa'', in poterjuje pisavo „Kupa^, pozivajo se
na Izpeljavo svojo tega imena v „Nov{cab^ (v 38. listu).
Oodi sklepa gosp. Terstenjak takole: Ker so dobi-
vali stari narodi imena po tergovini, in zato, ker
80 primorje od male Azie do Egipta Kanaan, to je, de-
želo kupcev zvali; — zato so posebno stari Panonci
'to vodo „Kupo^, to je, kupčij ske imenovsli. — .Te-
daj ^Kupa«' iz ^Kup«"?
Vprašam: Bi 11 bilo tako sklepanje logično, ake U
bilo tudi že dognano, da pomeni Kanaan deželo kap-
cev? Bi li bilo to verjetno? Menim, da ne.
V 74. listu pa obrača gosp. Terstenjak (zametaje
analogijo: solnce z= sance, volk := vuk, polž = paž,
. . . Kolpa = Kupa) ^pozornost čltatelja^ na drugo pe
njegovem boljo analogijo, namreč: dob =r dub, mož
= muž, roka = raka, loka = iuka, kopati (se) s=
kupati (se), ^In po tej analogU^ — veli gosp« Terste-
njak, se ima presojevati izgovor Kupa in Kopa^.
Ali ta misel si je s pervo (Kupa iz ^Kip^)
povse navskriž , zato ker »kAp'' (Kauf) ne spada k tisti
analogii, kakor ^kupati (se)^ in j,kopati (se)^. — Val
Slovenoi in vsi drugi Jugoslovani govorimo razločno k A p,
kupiti, nikjer ee ne sliši po hvaljeni analogii govoriti:
kop, kopiti (namesto: kap, kdpiti — Kauf, kaufeo).
Ker je tedaj Vaša misel, postovani gospodi dvoja,
jn ker se ne da druga nikakor združiti s pervo; Vaz
moram vljudno prositi, da bi Vas bila draga in dobi«
volja *), mi skoro oznaniti, ktere miali ste adaj, ake
ee kanite so dalje z menoj pomenati, da ae resnica
av^. Za Vašim odpisom priderdra kmalo mej ^)«
J. NavratH.
Novičar ir slavenskih kn^ev«
Iz Celovca. 28. p. m, se je začela vožoja s pa-
rabrodom po Celovškem jezeru; v parobrodu in pri-
taknjenem čolna se bo na enkrat čez 100 osdb* peljati
zamoglo.
Iz Kopra u UtrU. Prav draga in prijetna no-
vica je bila tukajšnjim Slovencem — prijatlom napredka
slovenščino, ko eo po 78. listu j^Novfc*' zvedili, da se
*) NsTsden „v|judiii iirek*' belih Kn^ncov s i, gklonom. Pis«.
-* aM —
v^iaiftrcek •l»v«iakl« m Mo 18M ii Ljubljani se na«
tinkiua, slaaU ker po ^jib esnaaitn ba priaaael abraaa
4vttslaynih61«vaB€ov: faap.MiklaaiiSa in Vodnika.
Nadjamo ao, da bono „Kolodar«ok^a« tudi lakaj ste
dobili . aa airotai sapaačoni kraj — aedosof Ijirl lepim
te korialaiia bakraai ali aplah apama, ki a draiikacoc^
aajaih alarjanakik deseiab aa avet pridejo^
Kar m občo rasairjarMJo bakav med Ijadatva M%
bBo bi dobro, da bi tog tacik priaadetljirik »oa bilo,
kakor je foop. Skok, acoaik m Barkoll (a Bovedi
ali fd or. Jerneji) bliao Torsta« Dobfroi lani Tooba-
koT primarnih aa IjadoiTO la Ijabljaao, jikja roak
araanik la Taako nedelo prod oadaaajo cerkTijo na aoki
irfai Imel la broa Teoga debifta prodajaL Na U vlie
ma jo aa roko alo prodati jlk tobko , da jo a kratkem
eaaa poUfnii reo ko 160 goMineijov aa-nje, — kar je
saroa ToMko aa majkiao flooooka kakor je Barkolo. Njeni
kart kloaki , poitoni In pridal kmetje ao edial n leriaeki oko«
llel, ktorim ja kaj mar aa podaeoajo oFejIk otrok tndi
a pemočkom dobrik bakev, eoramo ao k tema narroi
dMadaanjI njik ekerbijlTl acitolji la dakoTaiU pripomogli,
lavao kakar pemagata tadi daadaaaiaji for omoajoal
fOop. Bkek in kaplan goap* Brooolnlk«
Gotovo jo, da araron marljivega noenja a iolah,
sraTon primerneaii in niaho eoao bakev in eaonl-
kar, in araven lepe, prikladno naprave, kakor je ravne
draitvo by. Mohora (Bog dajl da bi oe io aa na-
troj dobro obdorialo, alaoti če so bo nekoliko popravilo,
akor 00 pričakajo) — ni na kmetih boljšega arodstva
aa raBilrjovanjo bakovali dresih' opiokoT, kakor jo rav-
nanje gosp. 8kok-a. Naj le erecoo tako nipredttjo,in
naj ga pa tadi dragi o tem lepo poinemajo, da aeljnd-
etva pomaga, ktero ni vajeno lokati bakov po bak var-
ni ca h I »5 Včrdolski.
1% SoderUee. Od mnoaih krajev beremo r |,Ne-
vfeali^; aaf povedd tadi kaj od Sodoroko fore. — So-
deialca je dobre veliko eele poldrage aro od Bibnfee
proti oončnem aahoda loiočo; obdano je na treh etrandl
od hfflbar ali prav ah prav od gričev. Na desni strani
patoka, ki ee Bistriea imeanje , preti jag« je veNka gora-,
U ea vije ko kaaiba v farma ia m^ Loskopotosko^
BMko In Laabo faro od Boderike. Ti hribje eo varot
ttsrodovitnosti tega kraja. Proti Moda se odprč dolre
velilM planjava, na ktsri eleloni Ribniški terg le«. AH
da ee v popisovanji tega ao precej snsaega kraja od
ovojegit nameaa preveč ne asidem, jenjam o tem, in
pevdm od nekisrib naprav, s kterimi so si nač preča*
atUi goap. fajmeeter, čeravno ao komaj dvd leti lakaj,
veliko aaelag* pridobili. Napravili so Boobhodno potrebno
pakopaKsče aa prav prIflMrnem in prijetnem kroji, kteri
pa ho oe prijetttisl, ako se bo če marsikaka reč osaažlla
ia v red djala. — Na hribn pH Boderčci stoji kopelica,
v ktari Ijabo pojd glasovi majhnih orglic s petdriml re-
gistri, a kterimi se vjema prijetno petje dobro iznrjenlh
pevk, ktere spričajeje pridosot gosp. ačiteljs« Pripravil!
so gosp, fajmoster dalje v farno eerkev krasno svetlloico,
in ao mnoge dragih reči ee velike čssti vredni gospod
v avoji novtradljtvosti osnovali. Naj bi nam jih mili Bog
se dolgo dolgo pri nae ohranili
Ob potovaaja o ielokih prsaaikih sim si nekoliko
Ijadskih pravile nabral; ako Vam, drsge ,,Nov{ce^,
ž njimi kaj vstreči aamorem, rad Vsm jili ponndim«^).
L. H. Zsmosran.
*) Zares hvaleliii posneme TredUia naprava je ta ! Marsikdo bi
■i rad Teokrat kakoane bokve kupil , pa kig , ko ne oaore do
Hjih ! Vred.
♦♦) Prosimo. Vred.
1% Zapktne 4. 6ht6hrm. Včeraj depaMMi je bi
v aaaih hribih sila morale ; pe tem je larae adfjaojal ,
eaag se prikaaal. Baeilte je aell popoldan« s« vao m«
kaiuir a hadi almi. De iostih avečer grm je padlo p
velike podi dobra mere* Drevje , poeoboo čeapljavo , j
bilo v vallkl nevarnosti se pelemM, la mo^ll amo aadj
a anegom vred tnetl. Če kdo pomisli , dft Zaplana I
debelo ara nad Verhinko po blišojld tmitmtl leni, lahk
apeaad, da emo letoe agodaj v snega. NadjAime ae ven
dor ao lepega jeeenakega vremena, kteregrm ljudje hi
alviaa eilo petrebaje. Bog ga dajl M. K.
1% lijubljane. V sredo popoldne )p bil Is Donaja
gosp. dr. G Hat o er, c. k. mfoisterski svetovavec vsdniK-
nisfcih as^vsh , v takajini podkovljski in slvinondravniski
ioll fn j9 natangko od konca do kraja vso agledal aato^
ker ia več doiel ee si. ministorstvu raaodevajo £ef;e, da
bi ae tadi pri njih ravno taka ačilnica napravila, ka-
kor je v Ljabljani. Vsa naprava je slav nema gospoda
močno dopadla. — B. in 8. aveaok gOrirfvm aa sgodovino
krajnsko vojvodfne' drja. Klana oe ravno natlekaje; ob-
eegol bo pa danem aaaaanihi več aanimivik spisov.
NoviCar iz mnogih linjeva
V nedeljo avečer se Je proevitli cesar podal po se-
leanlel v Variave; v Kosin se je Njih veličanstva pn-
dražil kralj praeki, la oba skvp sta oe peljala v Var-
šavo. V četertok avečer ao cesarja ie opat aa Dod«;
naaaj pričakovali. VeUko pomenliivoat aoalroar aa tarft«-
raaovska aadeve prikladoje nekterl team , da je tadi pru-
aki kralj sedaj v Varšave ael. — V Olomao« abrsos
armada se jo 1. dan t. m. jela povračati; v B dndk je
bU Olomac epet pracea. — Blisi ee, da v llellb deie-
lah , ktere so pa politični vrodbi že osnovane, bojo de-
aelne poglavarotva v novi proaaredbi ie o vsib
svetih v djanjo atoplle, okrožno in okrasao wrmdaije
pa se le o pervi polovici prihodajoga laia. — UCe*
s koga se avd, daee Ijadske in realno šole ondi veselo
množijo; v vee krajih napravijo jo po kmetih tadi b%-
kvisa aa ljudstvo. — Vromenoki prerok v Jolevi jo
neanano priden; mož prerokuje, da vee prek leti in čas-
niki pičejo sa njim prerokbe njegove , kakor da bi res«
nfca bili. Do srede oktobra prerokuje lepo vreme, po
tem dežja in viharjev veliko, celč potres; v pervi po-
lovici novembra lepo, sončno vreme, v drugI pa dež
in meglo; mesca decembra mokro la megleno vreme
pa malo mraza brez sonca, po novem Istu se le tm^ki
mraz. — TeržaskI časnik je prinesel novico , da je lai-
ski divsn S5. p. m. sklennl, Rasa vojsko napove-
dati. Divan je toliko kot deržavnl abor, v kterem je
300 naj imenitničik Turkov vojaškega, političnega io
duhovnega stand enoglasno sklenilo, se ne vdati terjat-
vam rasovskega čara. Ta sklep je pa se le veljaven,
oko ga ministerstvo in sultan poterdi. Pisma' ia Cari-
grada pravijo, da v tačih okoljsinah bo moral sultan
ftasa vojsko napovedati , da bo pa vojska omejena ostalo
le med Tarkom in Rusom. Tudi pravijo, da a i ms 1^1
čas, ho 00 tam peta silno pogrezujejo, nek ni moč ondi
velike vojske peljati pred mescem mejnikom« V Vishii,
kjer je vojakov kot listja In irave. Je cena mesa in kruha
neizrečene nlska; oka mesd (8 '/4 funta) velja 10 kraje.
eka domačega kruha 8 kraje. — Po vsem svetu je 143
duhovnih redov; m očkih je 73, ki. rraajo 8347 samo-
stanov (kieetrov), v kterik je 59.040 minihov; — žen-
skik rsdov je 69, ki imajo 8556 samoatanov, v fcterib
prebiva 41.310 ndn. Od tel je v Rima 66 moških io
35 ženskih samostsnov a 2280 minihi in 975 nunaoif.
Natinkar in aidosnik Ji)zef Biaznik v Ljubljanu
kmetijskih, obertnijskih in narodskili reči.
JNoTice iihig^jo v Ljubljani |
t vsak teden dvakrat , aam-
reo T sredo in saboto.
Odgovorni vrednik. Dr« Janes Blelivels.
Il Velji^o laetlo leto po pesti l|
i^li 11. , scer 3 fl. , sa poJ letal
[[2fl. popočti,8Ccrl fl.aOkr.
Tečaj XI.
V sredb 12. oktobra 1853.
List 82.
Sv^t za pomoč ob ognji*
Znano je, v kakosnem revnem stanu so ga-
sivne naprave o sili ognja po mestih in kmetih. Toda
tukaj ne bomo govorili od slabih gasivnic, od za-
kasnjene vprege, predin se včasih konji aobe, od
pomanjkanja vode in druzega orodia, ampak odti-
sne zmešnjave ljudi pri ognju, ktera večidel nič
manjši ni, kakor je bila takrat, ko so babilonski
turn eidali. Ta zmešnjava izvira vselej iz tega,
ker vsak le hoče takrat zapovedovati , bogati pa
noben, eden je druzemu napoti. Gl^v manjka, ki
bi dobro zapovedovale, in delavcov, ki bi po teh
ukazih v lepem redu delali.
Vse to bi lahko drugač bilo, ako bi se tudi
pri nas ta reč tako osnovala , kakor je večidel po
deželi na Francoskem in v švajci.
Dunajski časnik ^Presse^ naznanja ondašnjo
napravo, ki v tem obstoji, da v^aka soseska ali
občina imasvojo gasivno kompanijo. V to kom-
panijo se zapišejo vsi mlajši in močnejši fantje in
možje soseske. Soseskini možje se pogovore z do-
tično gosposko , da izvolijo enega izmed sebe ve-
čidel zidarskega ali tesarskega stanii ali scer za-
stopnega moža za glavarja gasivne kompanije.
On osnova po tem vse naprave , ki so potrebne , h
kterim bo gotova družba sv. Floriana rada kaj pri-
pomogla. ysak mesec se enkrat zbere ta kom-
panija in se vadi z gasivnim orodjem. Cela kompa-
nija je pa razdeljena v več manjših tnim; vsaka
truma ima enega vodnika. Naj bolj čversti trumi
se izroči gasivnica in opravila ž njo, — drugi
trumi, ki obstoji iz zidarjev, tesai^ev ali druzih
zvedenih rokodelcov, so izročene loj tre, sekire
in drugo orodje, — tretja truma spravlja
iz poslopij blago, otroke, živino, in jih varje, —
truma bolj slabih in plašljivih pomočnikov po-
daja vodo, nabira več potrebnih škafov, odstranuje
nepotrebne zijale itd.
Vse to se da v vsaki soseski lahko napraviti,
in kadar se nesreča primeri, že vsak ve,, kaj je
njegovo opravilo. Vsegre poten vlepemredu,
ker gasivna kompanija ima glavo , po kteri se vse
obnaša. Kakor se pa sedaj večidel pri ognju ravna,
privre scer veliko ljudi skup, pa večidel vsi —
brez glave.
!Naj bi duhovni gospodje na deželi, župani in
soseskini možje to svet prevdarili in tako lahko
napravo s podporo dotične gosposke v djanje vpeljali!
Zakiy in kako se zetifja izpije in izmolze«
(Dalje.)
Preden se hoče kaj gotovega povedati, zakaj
da se zemljišč izpije in izmolze, se mora vediti,
koliko ima zemlja redivnih reči, to je: rastlinskega
živeža v sebi, in koliko ga mno£overstne
rastline potrebujejo v različnih ddbah svoje
rasti.
Kar rastlinski živež vtiče, ki se v zemlji najde,
bomo tukaj le govorili od tistih reči, kterih večali
manj vsaKa rastlina potrebuje, kterih pa je
m a 1 o v zemlji , tedaj se poprej povžijejo kakor
druge. Te pogtavne redivne stvari so: gnjilic
(Stickstoff), fosforna kislina (Phosphorsaure}^
pepeli k ([potašelj ali kali), a pni ca (KalKcrd^
in loj ni ca ali mastna zemlja (Talkerde). Se
ve, da te stvari se v zemlji ne najdejo čiste ali
same po sebi, ampak v različnih zvezah, toda to
nič ne de za naše premišljevanje, da le vemo, da
so poglavni rastlinski živež.
Gnjilic je glavžr vsih; on je naj imenitniši
del gnjilovce ali tako imenovane dobre, čeme par-
sfi^numus); on izvira iz sparstencnih rastlin
in živalskih ostanjkov, ki so po gnoji ali na
kakošno drugo vižo v zemljo prišli.
Fosforna kislina, pepelik, apnica in
1 o j n i c » izvirajo iz razpadenih in sparstencnih kam-
nov, iz kterih zemljišč obstoji ali ki so kakor koli
na zemljišč prineseni bili.
Teška reč je zvediti: koliko je teh stvari v
zemlji ; toliko pa so vendar gotove izkušnje učile,
da nai manj je gnjilca in fosforne kisline,
pepelika pa, apnice in lojnice je 5krat do
1 Okra t več.
Gnjilic in fosforna kislina sta tedaj perva, kte-
rih na izpitem ali izmolzenem zemljišu zmanjka.
To si imamo dobro zapomniti, da bomo zapopadli
pešanje zemljiš.
Če poprasamo na daljnem preiskovanji: koliko
pa imajo različne rastline ravno imenovanih reči v
sebi? nam možic, kteri znajo^ rastline v njih ob-
stojne dele razkrojevati , povejo, da
gDJilea-fosfonie-pepdlika-spnenioein-kremeBa:
kisline:
lojnioe:
smereka (80 let sta-
ra) ima ... 3
' 'A
%
74
•Ai
^n(
bukev (100 let stara)
ima 5
1
1'/,
ftVt
1
»
8en6 in otava ima 14
s
17
8
20
n
Pšenica nrela (ser-
ije in slama) ima 10
iV»
&v«
3'/.
20
y>
Rež zrela ... 9
*'/4
«Va
K'.*
18
i>
Jeemen, srel . . 11
4%
7
*/>
20
7)
Orte, irel ... 10
*•/,
7 .
*v.
21
n
Grah, nrel ... 21
*'/.
11
IS
2
n
Krompir, srel . . 16
«v.
ZZ
11
3
»
Pesa. srela ... 18
i
21
7
2
Ji
BeteUa v eve^i . 20
*v.
20
20
2
»
— 3M -
Is tega je očitno, kako nekteri sadeži veliko
ve C ali manj e^jUca in iaeDovaaili dfosib rodiv-
Dih stvari potrolHijejo, — vidi se, dn les vgojsdu
je s naj maajil moro cadovo^an, aatem &Tta, ki
Je z naj manisi msro Kaaovouoi, saiem »iia, ki
najo veliko sMUij vsili listih reci v seM, kakor jih
ima grah, krompir, pesa in detelja.
Če se eno stopnjo dalje storimo in prasamo
može, kteri so obstojno dele rastlin preiskavali v
rasličnih dobah njih rasti, bomo evedili, da sado-
delaige semena se naj več gnjilca in fosforne ki-
sUne potrebuje; v perji in steblih je naj več
apnice, lojnice in pepelika , v travah in žitu tudi
kremena; naj več pepelika (potašelja) je pa v
krompirji , pesi in dnisin mesnatih k o r eni n a h. Do-
kler so rastline mlade, so bogatejši gnjilea in fos-
forne kisline, kakor bolj stare; te pa imajo spet več
gnjilca is omenjene kisline v sebi^ kakor popol-
noma arele. Mlado rastline imajo aa tega voljo
▼eč živeža v sebi, kakor stare. Kadar rastlina
cveto in noreti aaeenla, se gnjilic in fosforna ki-
sUna potegneta v cvet, posneje v seme, in odtod
pride, da obožajo potem korenike, stebla in perje.
V nemljo ne gre nič nazaj , kar je rastlina enkrat
v sevsela*
Po zvedbi teh skusinj in preiskav si bomo pri-
zadjali razložiti opesevanje zemljis.
(DMJa sledlf).
Starozgodovioski pomeokL
kakino božanstvo je Hercules Saxamu$?
U rokopisa: »Kdo so bili Norioanl in Panonci, Kelti ali SloTonoi ?c
Za basnoiloToa ni težjega posla, kakor je ispra-
sevanio basni HerknloTO. Že obširni igeni obsežek in
aapopsdek delata etarinoslovcn veliko trads. Vsi \%o^
braioni narodi ataresa sveta, cela okolica srednjega
morja tje do serca earopinesa prlporedajejo od Her-
ka lovih del, čadesev in potovanj ; kako delječ so atari
narodi solnčno pot poznali, tako delječ se posna H sr-
kalo vo ime Iq eo najde Dje/rovo caetje. Njegovi sledi
00 najdejo v semlji Hiperborejev, posnan je kraj
libljokosa pobožja In v daljnem sapada eo otali njesovi
stebri, kakor todi v akrivnem istoka snaiijo svlrl bas*
niske a|:odovine njes^ovo.
Ali že a^erekl spisovateljl so rekli, kakor postavim
Diodor (IV. 8.)« da je rasjasnjenje Herkalovo basni
^giijpunotf — tesko — nodosožoo.
Nsj starisi pisani isviroik sa častjo i^erskofs
Herkola slikakor Gerki pišejo „Herakla% je Homer,
čeravno že pred Homoroni se alomki to basoi najdejo
(Si^ o t€m k^figo ^Biktioth, der alt. Lit. und Kun8t<fi IL 76).
Homorov Herakles pa nI dalje svojes^ delovanja
rassiril, kakor čez Hellao, in ni dalje prišel, kakor
do Hi a. V drsali obliki In v Inacisem oblačila, kakor
tadi % draifim orožjem se že najde pri Pisan dr a
(gtej »SuidoBu pod besedo Pisander Hepne Oh$. ad Appol. /SS),
kteriHerakla v sidoriske (zvezdne) razmere stavlja«
Preobširno bi bilo vse pravlice o sorskem Herakla
pobirati o njesovem rojstva, življenja in smertl. Komar
je mar, naj jih bere prf Homer a fllw XIV. 9S0. 828.
XIX. 98. Odite. XI. 966. 690. XXI 95. 86. Ud.), pri Apoi-
lodora (H 8. 10. itd.), priDiodora GV. 97.^ iodni-
Srih irsrskih pisateljih. Že zs^odaj najdemo^ da je Hera-
kles božansko častenje dobil, In naj imenitnisi njegov
tempol je bil v Bari v Ahajl, v kterem jotadi poseben
orakelimel (Pamean Vil. 95. 6.), in so za tejira voljo todi
BVal fidrrig. Po raznih tempelnih in opravilih je imel
rAzna priimena , kakor fMhifJi7rvyog (černoritnik), iii(Toyvrrig
(asvražnik ion), Imrodittig (koojovozai), ^ipo»oXavaoifg^
fi^ntang Cfhi' »Oiošš^ He4yeh, i% Suida^* «. v.^
O irorikomHoraklnjopronioni prezgodaj nmorii
iaprasevavoe atarinoslovjs s:erskeira Oitf. MOlier
l^: i^Dtier U. B. poglmv. It. 19.) po globokem in ostro-
nmnem preiskovanji do tega prosvota prišel, da je živ-
ljenje Horaklovo lopa prestara basin, prod^
stavljsjoes Ideal človeijo popolnosti t zmi-
sls heroiskoga veka, posvočeno srail Ijadi
nad vsimi dragimi srooami laatao^a svojega
roda.
Kakor jo gorski Herakles v globoko t6mo za-
krit, ravno tako so težko razjasniti d£ italski ii
rimski.
Rimski pIsateUi izpeljajojo Rastje Horkolovois
one dobo , kadar jo v za pada Gerionovo govedo odpe-
ljal, čez Alpe v Italio priiel, in zlodojnog« toloraja
Kaka nrooril. V spomin to zgodbo m« Jo Evaoder
božjo čast skazal (Serviue ad Aen. VIH. 51. JtSS.J Na te-
melj to povesti, ktera pa pred historiiko kritike
ne obveljž, so pozneji Rimljani mislili, da jo slaTai
italski Horkal gorski janak, in dajo njegovo ime
Herakles samo latinski organ v Herknies spre-
menil. Ali že kritiški basooslovci Hartsnc C^^^V- ^^'^
Homer IL 91. itd.) in ostroamni Heffter C^tduu Jokrkuck.
1881 , Seite 449 itd.) sta samnjo in dvonbo izgovori/«,
ali jo res italski Herkal gorskega izvir«, is ali nI
morebiti gorski jaaak namesto stsroltalskesa
stopil. Ta samnja je pravična in dobi svojo poterjenjo
po ti okoliščini, da tadi Etraskl so imeli božanstvo
Herkole (S^^J: »Nork Bt^fm. $yn^. myth. lUal. Wdrterh.
L 161.<0 Priimena rimskega Herkala ao bila Diai
Fidins in Saooas. Naj se ačoni tradijo dastje staro-
Ualskoga in rimskega Herkala razjasniti, konci Mq
svetlo, kakor nam je gori hva^enl Ottf. MQ//er gerikesa
razložil. Nam za razlaganje našega božaastva drzzega
ni treba, kakor dokazati, da jo H er kal tadi kst soiočso
božanstvo časten bil.
če točnih dokazov Iščemo, najdemo, da ao Rim-
ljani zares Herkala kot solnčno boosnstvo ča-
stili; to nam priča Makrobi (Satur. L 90.), to Bozebi
CP.B.M,ULetr.lt8.), zstronomisko razlaganje Her-
kalovegs mytha odobravajo Erathosten, Theon, Ma-
nili in Hygin. Tadi izpraievavei novejših časov, Its-
kor Anglež Payno Knight, Kroazer (fii^a^o/ //.
918. 944.^ io Tisokosčenl Nork («e«l Wdrt. StuttfoH
1848 II. B. II. Lief. etr. 101 itd:) Imajo Herkala za
solnčno božanstvo. Kroazer ime ^Herakles' Izvaja od
t^a xXiog ^Verklftrer der Brdo''.
Pa zakaj bi tako daljeo sli po korenike za raz-
laganje staroitalskega Cs<i^<iAlK«sa) Herkole-t«,
ker so nam latinski pioatelji domačo prav či s t os lo-
ven sk o besedo ohranili. Rooinns iOieeor. Uof. 3. 15.)
piše: ^Hercoles osce signifieat montem tarrefactam'
Herkal po oskem pomena zgoreli breg. Ali ne vi-
dimo na pervi pogled, da je herkoli=rhorkol, gor-
kol 4^). Samoglasnik o so večkrat v slavjanskih na-
rečjih spremenva v e; tako Zagorski Hirvati pravijo
gori namost gori, ravno tako Slovenci Prekmarci, —
primeri tadi -način izgovarjanja Horvat in Horvat,
lohek in lohek. Herkal jo tedaj nekaj zherelej^a
— zhorelegs — zgorelega. Novoslovenskl g seje
rabil v starih časih zmiraj kot h in io dandanašnji se
rabi po kranskih in koroških planinah bliao mojo italslce
In pri bratihCehih, — na priliko: hara namesto gara —
gora, česk. hora, hovob na Koroškem =r golob itd.
Zavoljo končnice na o I i« al primeri verhol, mozol,
*) Is flafola horett« horeti, goreti so Boprav^a priine
herko — horko — - %ot\^o. Pis.
— 827 —
■iel«ij Hi. Tako sivo ie čali, da b#0dda herna je
poMMiia r •abiBakem joniku: peeioo C^er^imš md
A$m. VtL $84); ker pa aCe keaedi iroreti in ^era te
ene keieaike, take ate ai tudi kereti te ker na ▼
aeredneati te ate deMle teTlrnl avoj pejem Žfvata-
Ye|ra čaatja, ktero basanatro je kilo e d na k a kesanatm
Kteri earopejaki jesikima koreaika sa italakefa
Serkala raianilaFjaaakeira? Jesikotlo^ei povejte nam.
Take se bofledakaie, da je Herknl biloboianatvo ko-
renja — korenja --^ gorenja — ločno — aotecno
»osanatve. (pu^t alodi.}
Drobtfnca iz slovenske slovnice«
Ker alovenoki jesik na vse atraof napredoje, je
treba, da se ravnamo ▼ rsik roMb po praTilih, dab«
narodakenia vgodnih.
Sledeči nemški isrek :
^Wettn man fm Herbat die falben Bftnme anaiebt,
die vor Karzem noch 00 berrlicb ^^rilnten, m wird man
gew5knlfeb ven eteer jrewietoen Webmath befallen , okno
aich deren Grand erklaren su lidnoen; — denkt man
jedoch darftber nach , bo wird man sich bald ilberaenu^en,
daaa aie ene der Erinnerani: an die eigene Vergftni;-
licbkcit entsprini:!^, —
bi marsikteri sloTenekl pisatelj na priliko (tik ne grd ca
posamne besede, timoč aa red, po kterem sledi ena la
drago) prestavil takole:
„Kadar človek na jesen mmenkasto drevje pogleda,
ktero je malo popred se tako cversto selenele, ga na-
vadno neka otožnost obhaja, bres da bi aa njen varok
vedel ; — ako pa o tem pomisli , se bode kmale prepri-
čal , da ta otožnost odtod isvira , ker so svoje lastno
minljivosti spomni^.
AIi,ie, prosti vsake prevaetnosti , kožemo veiinl
podvreči se, našli ^bomo, da tabo nI vse prav; aakaj
Horvat ali Serb , Čeh , Poljak in Rns bi v omenjenem
edsta?ka besede drngače postavili.
Za dokaa in, izgled naj sledi ti dotična prestava
v hervaskem in češkem narečji. Prejel sem jo od ave-
deoik mož.
Po kervasko: ^Kad čoviek n jesen pogleda po-
žntiela derva , koja sn se jos prie mala tako krasno ae-
lenila: obaaima ga navadno nieka taga, o kojojsineina
dat raaloga ; na reamlsijajači o tom , osviedočit do se do
mala, da ma toga ta iavira odtada, sto se sietja vla-
atite svoje prosastnosti^.
Po češko: JBiiYz pohledneme na podaimna sež-
loatld stromy, kterčž nedavno jeste pekne se selenaly,
poda na nas obyčejDe tesknota, jejiž p7ičioy neamfme
aobe vysvetliti; — vsak kdys o tom pfamysilime, p?e-
avedčime se brso, že tesknota tato pochisi jčdind zpfi-
pomenaU, že jsme eaml pomijejfcf^. (Ravno po tem reda
aledd besede v poljski in ruski prestavi).
Po slovensko bode torej najberiije bolje tako:
^Kadar človek na jesen pogleda romonkasto drevje,
ktero je malo popred se tako čversto zelenelo, obhaja
ga navadno neka otožnost , in on sam si ne vd povedati,
zakaj; — ali če nekoliko pomisli, averil se bodekmalo,
da ta otožnost njegova izvira odtod , ker se spomni , da
je tadi on minljiv^.
Pravila iz tega posnete (da ne omenim čisto ne-
aiavjanskega „brez da^, kterega se je večidel lahke
ogniti) so sledečo:
*) Koliko pretehtovaiOa je bilo treba, da so geologi do valka-
siike theorie prišli, in kako bliso je bila starim narodom!
Gora in goreti — kako naravna sta oba pojema (Bepiffe) !
Kdo Mun bode enkrat filosofio slavonskega Jesika
spisal? Pfs.
1) aamestavao imd, att kar imd nnmaataje^
te pa eziravne aaimd morate nepearedi|{e akapaj
ataU, da ame razna vejioe (eoma) aame kak predlog^
kak od imena zaviaen redivnik, in k večjemn aa Ime-
nom poatov^eni prilog vmeabiti, nikdar pa ne gla-
gol. iT% pravile veljd raaan vaeh alavjanakik tadl ▼
taljanakem In francoskem jesika, te peviaaie aele laaom-
VivesC stavka).
8) Okrajaaae osebna »aimenar me, te, ne,
ga itd. ne smejo nobenega atavka sačeti. Rai^e lake
80 T dracik alavjanskik aarečjih nikjer na najde^
da bi ae kak stavek aačel a pomočnim glagoloma
alm, ai, je, — na prilike not sim ga vidil, tomai
vidil sim ga. CTega pravite se je iodi rajal Vas.
tovee deržai, samo da no dosledne).
Prevdarite vse, dobrega peprimite sel Oigala.
Kratkočasnieee
— En kmet je že veliko dnarja izdajal za svojega
aina, ki je veliko let v šolo kodii, pa se ni nič nančil.
„0h, koliko krav — zdihne žalostni oče — me že
kosta sam ta osel !^
— ^Jarče!^ kliče oče svojega alna. Jorče aa
oglasi: „kaj?^ Oče: „kje pa si?^ Jarče: ^pod streho^.
Oče: „kaj pa delai?« Jorče: „nič«. Oče: „kje pdje
brat tvoj?« Jarče : „tadi tnka]^ Oče: ^kaj pa ondela?'^
Jarče: j,meni pomaga'.
Novinar iz slavenskih kr^^evt
Is suka 4. da. Fr. B. Bml aim v 7». listu
,yNevic', da v Terata žitna kapelja saostaja , povdm vam»
da tadi pri nas nič boljši ni. Poldragi meaoc bo , kar
ae sadiki parokrodi in ladje s žitom k nam prišli;
perve dni septembra ae odrinili trije od Zemana prek
Siska, pa eden za dragem ae epeaali na premajkni vodL
Tergofiaa naša je ^ to nadlogo kmate prarajtate te
je ceno žita od tedna do tedna počasi dražila , kakor ae
ae zaloge v magazinih pomanjševalo. Tako de^eo je pri-
alo, da se LjabljančanI staro pženico -^ ktara pae
malo loumo -* že po 6 fl. de 5 fl. 20 kr. plačevali in
da ko raze danas spod 8 fl. al kapiti. Na lanski ječ*
men so nam olarji in kapci iz mnogik krajev tadi dobre
ceno dovolili , zadnja je bila 2 fl. 80 kr. do 8 1. 86 kr.^
ker ga je pomanjkale, veUž sedaj 8 fl. 40 kr. Ovaa
(zob), kterega so graaičarji okoli Siska dovelj pridelali,
loua se navadno ceno od 1 fl. 40 do 1 fl. 60 kr. vagan.
Pisma iz Banate od srednje letine ondi gevard, sa-
atran dobrote žita pa zlo tožijo v primeri a tensko da*
bolestjo zerns. Knpca je pa le vendar tolike doli, da
eden drnzega draži. Samo za ovčs malo poprasajejo«
zatorej ga kmetje ponojajo po niski ceni in na dobro more^
ker ga niso se nikdar toliko in tako lepega prldetell.
OkoU nas tergaaje v vinogradih živo opravljajo, in
zraven tergatve mnogo ebrajtana slivovka iz kottev ka-
plja. Obe pijači ate tekaj verle čisUne, <— kteea ba
pa letos boljši in bolj sa knpčijo. Vam bom drage pot
nasnanil. Z Bogom!
1» Krojna 9. oktobra. L. Z veaeljem naaaa-
njamo^ da nas slavni rojdk profeaor Anton Hej ne, ki
je nedavnej na Danaji amorl, tadi v sadi^h arah ave*
jega življenja ni pozabil rojateoga kraja. Oporočil je
namreč 400 fl. Krajaskema meata, da se iz tegadaaija
nov vodnjak (itirna) napravi. Rigaki je dobro poznal
potrebo vode v visoce« Krajna, te al je a tem darom lep
apoaUaek v avojem rojstnem luraji postavil. Napravili
bomo menda ta vodnjak na zgornjem kraji mesta sa Akar-
tem , ia ga imenovali njemn v spomin „Hajneteve sUmo^.
i% l^ubljane* Že večkrat aase omenili a aaalažeae
pokvala eaatitega odbornika krojaške kmetijske dražba
— 328 —
f^Mp. Ferd. SohmNta ▼ diiki, kako l«po •! vkeskos
prisadeTft i« povidifo domače la d jo reje. Te dni emo
apet priloBDeet imeli ▼iditi 80 ileknili jabelenili ple-
moD, ki jik pridelajo na avojen verta. Ne omeoimo pa
tega latega velje, da bi iresp. Behmidt-a kvalili, ker
dobre vdmo, da oo hTale ae iae, ampak leiato, dapo-
kaieme aadjorejoom pet, kamor naj oe oberneje, ake
spomladi cepi cev (Propfreiser) slahnih Jabolk ioM;
foep. Bckmidt jih is aerca rad vaakema brea krajcarja
pedaraje, ia kar aam dobreg^a ima, privoei tadi dnix;im.
Ima pa: cesarja Aleksandra, rambarja(iibenio)
anfleskeir« bahaakoipa, kalrilarja belei^ simokega,
tarskei^a, radožei^ jeacaskega , belo|r* aai^aotDOipa, Brfk-
eolskoi^a, talpno|^a kardinala, roačarja Tirfia«
skei^a, Soiljneira eladkopi, princeenika ilaknei^,
nanskajslerja aladkej^a, pepinca KoriBovei^a, kos^
maca Maokonovee:a , maskatnega, Berlinskega, Fokso-
roga, pisanega, belega antilskega, karpontinskoga, Mont-
bronskega , rajaToga jesenskega , slsTnoga ([Triamph) R.
belega ploanjatega poletnega, in spitalskoga, meianc-
garja alahnega, korvavoga, samarčka, galderlina
nemškega itd.
Iz LJubljane. Na sveta nI nič popolnoma I Toga
amo se vnovič prepričali to dni, ko smo na gotovo ave-
diii, da tisti gospod pod Ljubljano, od ktorega je naen-
krat hrap vstal, da ana vae eadravlti, kar mo pod roke
pride, je mojstra našel, kteri ga bo se le podačil^
kake ima po pravilih anatomije ade bolnih Ijadf gla-
diti, da bo avojo ree bolje opravljal! Bil je ta novimoj-
ater ae pri čadodelnema adravnika pod Ljabljano, ki ga
Je s veliko hvaložnoetjo sprejel in obdaril aa prijeto pod-
ače^je. Ti mojster, ki Je pa ae opaotil svoje ametnost,
v kteri jo nekdaj alevdl v Gradca, sedaj slaal aa kla-
nega inšpektorja takoj v Ljabljanl. 8ic transit gloria
mandi! Ali pe slovenskem pregovora: Vsake čado le aa
M dail Tadi gospod pod Ljabljaae ae bo krnele averil in
Ijadjd bojo kamle apregledall, da čadežev delati al dane
nebenema človeka , — da nobene adravile nI in ne more
biti aa vse boleaai, in da kdor hoče eadravljati , so mora
■a adravnika popolnoma iaačiti, scer je le mojsfer-skaia,
ktorega čast ia hvala take dolgo terpi, kakor eaeg po-
mladi. — Sledeči štirje novi ačeniki pridejo na Ljabtj«
gimnaaij: gesp. dr.Mitels ia Heba,gosp.dr.Sehwara
Ib Opave, gesp. dr, Relchel ia Gradca, gesp. Koada
is Celja. Ib Ljabljaae pa grd gesp. Pavi Id v Heb,
gesp. S mole j v Opavo. — Tadi 2 mladi aamarkiajl
pridite ia Afrike v Ljabljano k nanam v seio;
gesp. previkar Knobleher ja je na svojem mislenstva
kapil In ja posije pe Schtabranskem vertaarja Hr a ska-
la v Ljabljano.
NoviSar iz mnogih Itrj^jev«
Po cesarskem akaaa od 2. oktobra, veljavnem aa
vse ceearska dežele. Imajo tiate postave, ki so Ja do m
■eter do leta 1848 pravice kakosno mejile po-
sest a i pridobiti, vnovič moč Badobiti noter de ti-
stega časa, da se bojo sploh deržavljanske pravico jadov
dokončno vstanovilo. Kdor si je pa dosihmal se posUvoo
posest pridobil, tega ne nadeva ta postava. — Po naj
višjem dovoljenja se ima is Dalmacije več ladij s sa-
hdrom (Zwiebaek) naloBODih ladij vCernogoro pe-
dbti , kjer se bo ti krab rasdolii med tiste krsjo revne
Cemogore , kjer je pomanjkanja bIvcm naj večl. — Po
eesarskem sklepa pride mlajši brat Njih veličanstva, voj-
voda Kari Ladevik se general-gavernerja v Gallcie.
— Gesp. profesor dr. Miklošič je na vsončilisča
Danajskem naj večl čast dosegel, ki se doseči dd:
iaveljeo je bil namreč 7. dan t m. aa leta 18M la
vikftega rektorja (reetor magalAcas) Dnoajoke^
vaeaeilisča. — Na Danaji ao peneči 7« I. ■• spet repato
Bveado aapaaili v avecdji leva. — Na Horvaskenijo
vinska letiaa dobra, na Ogerskem okoli Bade pa so
velike belji; kjer ao ga isai pridoMi le 6 do 6 veder,
ga je letos 80 do 40. -^ Cerkev v Maria-Gelji b»
slava! profesor Eader iamalal al freeko a podobami \z
Bivljenja matere boBje. <-* V Blcilii je letea prepove-
dano kestanj ia denole prodajati« — NaFf ancoBkeia
se pričakajo prepoved , da ae žito ne bo amelo ii de*
Bole prodajati, ker ee vlada boji, da bi ga preveč aa
Angleško ne sle, kjer ga jim eIo maojka. — Na Frao-
eoskem so vsi vojaški odpasenci v slnabo poklicani. —
FraDCoai bojo nek svojo armado v Rima pomnožili za
8000 moB. — Slavni naravoslovec Aragro je v Pariza
nmerh — Do 89. p. m. se saltaa ni vojaka Rasoai na-
povedal in je po vojski hrepeneče straake a tem satoliko
časa pomiril, da se se svd, kajsevOioanaca sklenili.
V Carigrada delajo noč in dan kal me (banknete), kte-
rih je bo bo veliko milionov Isdanih. Časnik ^Čas^ prari,
da je rasovska arttada reko Donave pe vaih krajih take
nagradila In a vojski tako obaedla, da bi bila strašna
prederanost, ake bi Tarki hotli nad te pesadko p/aoK/.
Preden pa Tarki vojsko BsčoDjajo Boper oeverajko (oe-
vemik jim je vsak, ki ni njih vdre), rmapeatarijo po
atari navadi kervavi barjak ali bandero profeta
Mahomeda nad Sofijno mosejo Ccorkev)* Ko je te
bandero raspostavljeno, mora vsak, kdor le je v stani
eroBJe nositi, na vojsko iti. Meritev oevemikov jim je ta-
krat posvečeaa reč. Če pride tabart h vojaki, bojomafU
(dahovai) pe vsih cerkvah oklicevali , da profetore ban-
dero tabart le Rase sadova, ker le b Raseta be nj-
aka, če bo, — ife pa a dragimi Ijodetvi. Tako jaza
gotovo pisal nek poslanec is Carigrads. SUH se , da je
rasovski car pripravijea aekoUke odjoajati od svojih tei-
jatev, ker se ne vd, kaj angleška ia baaeoska visda
mislite atoriti.
*) Zabav^iv primek.
Oranje Kraljeviča R|arka«
(Serbska narodna.)
Vino p^e mi Kn4|evi6 Marko
In i njim stara majka Jevrosina,
Ino kadar se napista vina,
Mi^ka Marku jame besediti :
^Dragi sinko, o Kralj eTi6 NariLo!
„Pnsti sinko , pasti bojevmOe ,
„Ker ae bode dobra ti prineslo ,
„8itno Je že meni stari raajki
„Vse kervave spirati baljine:
„noy da Tsames ralo in voUee
„Ino oijei berda in doline,
„Seje8 , sinko ! belico pšenico ,
„Ino živiš mene ino sebe^.
Pa obokal rad je Marko mijko:
On Tsame ralo in voliee,
Pa ne orje berda In doline,
Ampak ceste carove on eije.
Pridejo pa Tnrci janieari,
Nosijo ter tri tovore blaga,
Govorijo KraQevi6u MariLu:
„More *) Marko, ceste nam ne oiji!*
„„More Tnrci, ne tepti^te oranja!***
„More Marko, ceste nam ne eiji!*
„„More Turci, ne teptajte oraiya!^*
Kadar se je Marka dovodi sdelo,
Dvigne Marko ralo in volove
Ter pobye Torke janf5are ,
Pa osame tri tovore blaga,
Jih odnese svojej starej majki:
„To sim tebi danes isoral hU^,
»^*
Natiskar in založnik Jožef Blaznik v Ljubljani.
kmetijskih, obertnijskih iit narodskih reči.
fBioTf e» iiluMo T Ljubljani ||
rt« T md» in tak^to.
Velji^o SAoelo leto po podtil
_. 411., soor 3 fl., MpoJlou[
Odgovorni vrednik Ur« Jimev Blelivels* ^U8fl.popoiti,sceria.30kr.j
Tečaj XI.
V šaboto 15. oktobra 1853.
lAst 83.
laka^ in kako se zemlja izpije m iimolze.
(Bal je in konetf.)
Vzroki, po kterihiiodoviiaost«emijeiiboža, so:
i. Preobilna moča; preobilna voda po-
II a vi vse tjste rudninske obstojne dele zemljisa)
i se v nji stopiti dajo; kar je pa rastlinskih in ži-
valskih za živež rastlinam potrebnih^ jih skisa.
Živa priča tega so nam vsaki dan močirae zemljisa*«
Šl Pomanjkanje mokrote. Če zemljišu
nasproii vode manjka^ se tisti delt , ki so živež rast-
linam, v nji raztopiti ne moreje, ia kar »e ne
r a z t o 1^ i , ne da rastlinam živežu ; tudi ostanj ki rast-
linskih kcdreninic, ktere ostanejo po košnji alt žetvi
v zemlji, se^ne morejo zgneiiti, ampak se spre^
mene v nerodovitno ogljn^ enake resjo perst, kipo^
lagoma iz zemlje zgine. Živa, velieanslca princa tega
ao stepe in velike pešene planiave, kjer so nekdaj
gojzdi bili, pa so ves les izsekali in niso skerbeH^
za nov zarod«
3. Če se na uavadiHb njivah, senoietihin goj-
zdih zemlji z žetvijo, kosojo, sekanjem lesa in
grabljeojem ste^tf več je m^l jve, kakor po^ gsejiv in
zraku povrača.
Poglavni vzrok, da oslabe in obožajo obde-
lovane zemljisa, je iskati v tem, da zginejo ti-
sti raztopljivi drobci zemlje^ ki imajo gnjilic in
fosforno kislino v sebi. Od pogube te« drob- .
cov posebno izviira\ nerodo^itaost zemljie, veasibpa
tudi od pogube pepelika, apnice ali lojnice, mere-*
biti tudi od pogube žvepleae kisline«
Opešajo in nerodovitne postanejo r
9l) revne, rahle in lahke zemhjine veliko pred ka^^
kor teske ilovnate;
b) zemljisa visokoležtče in suhe pred kakor niske
in bolj^ vlažne ;
ey ki imajo plitvo zemlje in se plitvo orfejo. po-
pred, kakor take, ki imaje globoko zemn^o in
se globoko orjejo ;
d> ki se štabe ali 9 slabin^ gnojem ^nojfjo, po^
pred kaker take , ki se obilno gno|e z močm'm,
dobro podelanim, zlasti dobro gnjilčnim m fos-
fovokislim gnojem;
e) goličave popred kakor z rastlinami zaraeene
zemljisa;
f) zemljisa, na kterih sadeži redko stoje inkteri
nimajo veliko perja, velik^pred od tacib, ker
bolj kosate rasthoe ffosto stoje ;
g) ce^ se ravno tisti sadeži zmiraj na enem zem-
yištt pridelujejo , bo njiva veliko prej opešala,
kakor taka, na kteri se pridelki večkrat pre-
minjajo ;
h) rastline, ki potrebujejo vei časa za rast, iz-
pijejo zemljo bolj od tacih , kf hitreje z njive
pridejo , zato jo izmolzejo taki , ki na nji po-
pijejo zemljo bolj od tacih , kf hitreje z njive
pridejo , zato jo izmolzejo taki , ki na nji po-
polnoma dosiore, hitreje od tacih, kiseseiTe-
lene kosijo;
i) rastline, od kterih malo korenin in perja na
zemljišu ostAne , veliko pred od (a^cih , ki ji
popnsajo več tacih ostanjkov«
IZ naštetih teh vzrokov, po ktiMh se zemlja
poprej zmolze in oslabi, bo vsak kmetovavec lahko
presodil, kako ravnati, da se bo zemfjise nl^govo,
naj bo njiva, senožet ali goJ2?d, fbdovitiMii obdržalo.
Natoroznaask« reči«
MocUke.
Moč<Slke (čeako: polevoici^ nemške: lofasions-
Tbiorehen) sp neiarečeno male, sploh le s kakami ali
zvekšavninu BtekJleaml vidne ži?alice, kterih je posebne
nejŠMnerna množica po raočah in stoječih vodafe^
Nekdaj so Ijadje mislili, da se veliko gomisi iz-
leže Iz s|pll nesna^^e j, ali ii vlažnosti« Tako so bilitadi
za terdo prepričani, da moeelke se same po soM za^
rede, ako se vode vlije na živalisino ali rastlinslne in
toplota' zraven pritisne; drag^ači pa, da se nikoli In ni-
kakor ne vpledijo. Ta napaka jo marsiktere io tadi na-
ravoslovca Okna v velike zmote napeljala. Slavni na-
toroslovec Ehrenberg se le je v svojem spisa: „Die lafa-
sioBsthiercken als voUkommene Ors^anismea^ 1838 do-
kazal, da tadi te na> manjši živelice se natome in na-
vadno plodije, kakor drug^ živali. Skoz drobnogled « U
vsake reč mitionkrat sv<Sksa, je fihrenberg vidil, da na
tistih krajih, kjer so se mečiilke po naiivanji vode p^«
kazale, so^ njih gnide ali neisroeeno majhno jajeika ze
poprej bilo. Te moč^lčje gnide se namreč tako zMijkiie
in tako lahne, da jih zemeljski sopar prav lahko kviiko
dvigne ; a dei^em doli padi^o , nar auiiusi oapiea jih iz
mesta na mesto prenašaj kar s aamkn dihaiijem jlksHne
mnoiioo v sebe vlečeiao. Ako tedaj k t^ai i^idam ptlde
primerna toplota, se začno leči, kakor pisaaci ia kekoojik
jajc, ako se hranijo tri tedne v ravno toliki toplini^ ke
likorsna hi pod kokljo bila. Tako dslija po Egiptevskem^
kjer HO pišeta v gorkih pečtfh ležejo, ter iz < košare jajc
košare pisančkov dobijo.
Sicer pa je p lodenje in pleaenjenje teh zivalie raz-
ločno kakor pri večjih živaBh, in pa tako ebiiiie, da se
jUi iz ene živalice , ako ni kacei^a ftfokazka , utegne de
šestnajst milionov en dan raiplemeniti.
Vse te zverice imajo nstain znotranje prezivaio izi
prebavivne orodke, so tedaj pravi organizmi ali zivot-
nice, ne pa brearedne smerkolinke, ki bi skoz pvverh-
nino živež v se jemale, kakor se je poprej mislilo. Marsi-
ktere rndnine, kakor neki kremeni, likavniki CPolier-
— 330 —
BdiiefoO, tripli, polopaloiki itd. niM nič drnsofa, kot
sfolj oklepi uMtovilnih moc^lk. Nektere moc^lko •#
▼edno gibljejo po ovoji močavi, droge na nekakem re-
Celjan mirno aoidd. Živijo ae nekaj od raspadajožib živa-
liain in selisin, nekaj ena drago žrd. Da ae a prostimi
oemi aplok na morejo viditi, je lakko opreviditi, ker
manjši smod njih merijo komaj tri taaoci dol eno
rlde ali linijo.
Zgodovina tobaka.
(KoBoe.)
Tako caatoa je tobak pod imenom „ael kraljice
matere^ in ^lol otrota^ kmalo pot najdel de vliji go«
apddo. Naj veči alavo pa je doaegel po tem, ko ae je gre-
finja Rnffe-ova po rabi tobakoTo vode anebila liaajev,
ki so veo let gerdili lice ojono. Od tistihmal ga ni bilo
gotovaaga ndravila napor terdovratno lioajo in garje, in
kakor blisk se je raiairila slava njegova ia Pariaa po
aredi^i io južni Earopi.
Tako jo bil larea JanesNikot pervi, ki je tobak
▼ Enropo prinesel » in ato let potem ga jo slavni L i n n d
nato počastil , da je tobakovo pleme kerstU po njegovem
imenn ^Nicotiana^.
Na Angleškem je bil aoajdeoik Virgioie SirWal-
ter Raleigh pervi, ki je Aogleae nčil tobak piti, ko
jo ie v letn 15B6 Sir Ralpk Lane tobake?o aome is
Amerike pritovoril.
Na Francoskem so vpervič pod kraljem Lade v U
kom XIIL (1610—1643) tobak nosljati caoeli.
Na Holandskem je neki zdravnik Koroeli Bon-
tefcov, ki je s tobakom knpčeval, njegovo ndravilno moč
tako priporočal, da je Ijaddm, ki se lotijo ga piti ali
nosljati , Metasalomovo starost obetal. Se vd , da jo že-
lel vsakdo Metatalem biti.
Pa kakor vse, kar se presilno hvali, ovoje na-
sprotnike najde, tako se je godilo tndi s tobskom. Ne-
kdaj ^oveta ael' je postala kmalo „hadičeva sel^. Že
£ I i B a b o t a , kraljica Angleška , je ostro prepovedala
tobak nosljati v cerkvi, In kdor se je pregresel nopor
to prepoved, so mn vcell tobačnico. Kralj Jakob L
je v leta 1619 sam spisal knjižico, v kteri na vso moo
graja tobak, ki je aačol celd žeootvo okaževati. Ker
vse to svarjenje ni nfo pomagalo, je leta 1604 velik
davek naložil na tobak. In kmetovavcem Vlrgtnskim jo
ostro prepovedal , da nobeden ga ne smd več kakor 100
fantov pridelovati.
Ravno tako oster nopor tobak je bil oasledoik Ja-
koba, kralj Kari I. Po tem iagteda se jo ravnal papež
Urban Vm«, ki je v leta 1694 preklel tobak. To pre-
kletstvo jo ter pelo do papeža IoocenciaXn. (1691 —
1700}, ki je tobaka spet milost skesal; le v cerkvi sv.
Petra je bilo že prepovedano ga nosljati. Benedikt
Xill. pa (1724--1780), ki je tobak sam ksj rad no-
sljal, je pa tndi to prepoved preklicati dal.
Tndi v d ros? k deželah je imel tobak bade so-
vražnike. Saitan Amnrath IV. je v leta 1610 na
nlicah t Carigrada aapasil nekoga človeka , ki je dobro-
Toljno is pipice tobak pnhal, — kaj storf sultaot Nos
ma nkažo prebosti, pipico skos vtakoiti in ga goati po
mest« v svarjenje drasim , ki se prodersnejo tobak piti.
Tndi Rasovska vlada je pregaojala tobakarje,
jim je žagala noše odresati in je posebno sodnijo
odtečila, kteri so napadali tobakarji. Ravno tako je sto-
rila ijndovlada v Borou v Švajca, kjer je enaka sod-
nija bila od leta 1661 do srede preteklega stoletja. Kdor
je tobak pil ali nosljal , jci gH^bl aH dnarni kazoi sapadel,
na oder postavljen , v ječo veržen — pregroba tobak piti
je bila stota v versto preseitva I
Na Nemškem, kjer so se s tobakom sozDanili po
Konrada Gesnerja, niso bili scer tako hudi zoper
tobakarje, vendar se je tadi ondi plašit ad njih: „da
pa nekceri se bolj pijance vajo, si napravljaje ecl6 v nstik
in v vrata ognjiss, da karijo hadičn na čast atabakam^^.
Dobtar sdravnistva Trap p je tobak naravnaat Imenoval
pomočoika kadičevega, kteri Ijndi sapeljaje k vinm In olo.
Takemn preganjanja nasproti so oe pa vndigovali
tadI braoitelji In prijatli tobaka. V leta 1622 je spisal
Noandor ^tobakoolovje^ (tobacologia) , Ia v lota 1628
jo Rafael Thorias složil čaatno pesem na tobnk (Hym-
nas tabaci).
Vkljab prskletstva in tabačnib aodnij s« jeli proti
konca 17. stoletja že v mnosih dežokih tobak acjati. K
naj vedi čaati ga jo aa Nemškem .povEdignll kralj Fri-
derik Vilhelro I. , ki je osnoval cslč tobakarak sbor.
Le profesorja dr. Laycook v Jorka in dr.Wrigkt
v Birminghama sta dandanašnji akor edfoa oatala, ki m
nepranohoma vajskajeU i|oper tobak in oaa pripisojett
mnogo škodljivih Isstnoat: topostnma, sdraBljivost serct,
sgabo pogamnosti, vnetje geria*, jeUke ia oterpDJaoje
mnosik drnsih teleanih opravil. Gotovo je, da ta dvt
moža resnico govorita, ako se že sam po sebi slabel«-
Tok preveč vdd ti rasvadi ; gotov strap pa je tobak mis-
dim fantallnom, kterim bi se cnlica se gotovo bolj po-
dsjala kot pipa aH cigara. Tobak ni nikakor nedoJsna
reč, ampak sellse se stoje k ostrim omoticam, —
očitno jo tedaj, da mladim in savoljo tega so slo ob-
čatljivim fantom škodovati mora.
Ako se obomemo se eokrai na ngodovino tobaka,
vidimo mnogoverstno ossdo njegovo« ladiaoskoma dt-
kovnikn je bil pripomočik sa pridobitev nadsvetae sls?e,
namarca bramba sopor nadležno merčeoe, adravntkoa
čndodolno sdravilo« kapca Id kmetavavca nov prido-
bUek premoženja. Eni ao ga klicali ^eveto sel^, dri^f
§9 ga preklinjali ^badičevo zelise^. Vse to je prastar/I
tobak in se vedno bolj prikopil človeštva, — s akt)
pa: tega nam ae more ne nosljač as pivec tobaka
raaodeti.
Starozgodovinski pomenki.
Kakšno bozamtvo je HerculeM Saxamu$?
Ramloiil Davorin Terste^jak,
Is rokopisa; »Kdp so bili Noriesai in Pasonoi, Kelti aU Siovoiai h
(DaUo ia koaee.)
TadI Egipčani so imeli svojega Herkala. Od
ni^S* govorita Herodot in Diodor 6^^* ^reumer SymMik
LSBS.noim) in njegovo ime je bilo Som, tndi Ho a
Qa>y). Če ti besedi po jesikoslovji presodimo, sopet
vidimo, da nekaj avetlega — lačnega pomeDite.
S a m a ao veli v oanskrita meaec ia Hoa^^On pononi
v sem i tiskom josiknlač. Tadi positivao dokaae ima-
mo, da jo egipčaooki Horfcal Som ali Hon bil simbol
so In ca« In sicer sta nam sa poroštvo Mak robi
(Saiw. I M.) in Flotarh C^ Mde t Osiride str, 3$rj.
Bavao take je feniski Hsrkal m imenom Mol-
karth bil symbol jarnega soinca 0'sir Moven H^
PhSnMer $tr. 40Qy 416, 4S1, 444 in nm 4ru§ih mtsiik, He-
rodot a.44). h^ aa rimskimi cesarji je bil v veliki
časti y kar dnarji z njegovim okrasom Ia napisom Herc.
Gadet. (Hercales Gadetanas; Gades — Gadiz je bila
kartagiska naselbina) pričajo. iVoUmtr 799.')
Ker amo se prepričali, da so oUri Rimljani Her-
kala čaatili kot aolnčno božanstvo, bomo lehko
rasamoli, kakosno božanstvo dajoHorcalesSazamas.
Spominki v čast božanstva HercalaaSaxamoat
Hercalea Sazonns, Hercnlos Sazanns se najdejo v Ilaiii
in v Norlka ^3 pogostoma, vendar nam so al desdaj
O P. Apianns CLXXXVII.
— 331 —
B^beden Vaioofllovee povedal, kakoiia da je tuHarkiilaA
floriki Di, tiidi rimski ne, ker taksDe^a pri-
imena Dina na geraki ne latinski. Ml gn tedaj ianme
sa preatavek indoslavenakeiT* koaanatra Ž\vm
Par tati — Žita mentivm deaiinsa — Živa, der Fel-
^enirebome — Ži>a Peoovnik — Pečnik, Ži^a Karani
— - Žita Hervat.
Daje eaetje Živa-ta Partati t Norika In ▼
Panonii običajno bilo, to pričajo Uiton iflMaa PEOCIA^
PBCCiVS Oi CARANTIA ») in polatinoeaa SAXA-^
MVS ^) vao od ataroaletenakik beaed pec — po-
cera — pečina, kar — ker — cčr -* aaxani. Par«
▼an, panratao, pomeni t aaaokrito: Vorapranir, Her-
Torrafnni:, Felaen, Berg ; primeri alerenako! bar, pn*
maajaarno barelj, ber-de, bčr*do ^). Grad Barelj
<Bore]j), kteri nad Draro moleči p e o i a i (.bardn, berda)
leži, ao Nemci preetatUi v ADken8tein> to je,>Han-
^enatein.
Že smo rekli^, da je Herknl bilo aeinčno bo-
sanatvo, to tndi Živa (9itJ: Pavlin S^$tem štr, 99,) ka-
kor je Herkai imel avoj bnsdovan aa vlagtito^ti take
tndi Živa. Da eo Rimljani identična božanstva, dru-
gih narodov v avoja rimska prestavljali, to nam po-'
terdnje rimsko-slovenski Apollo Benennb, to
poterdaje rimsko-^alski Apollo Graonnt, tonam'
priča feniski Melkarth, kteri seje moj^e) preker-
fititl dati T Hercules Gaditanns.
Da Hercules Saxamas i|i drn^o božanatvo,
kakor Indoslovenski ŽivaParvati — Živa Karant —
Živa Horvat, vidimo tndi is sledečega napisa, kteri se
najde na neki pečini Korake planine CKoralpe) Imenovani
^Spttzofen^, in se tako ^laaf:
S. SAXANO AVG. SAG. Adjntor et iŠecaodfnns,
to je: Sivae Sazano ang:nato eacrom. CAnkerthofen f.
^Tl,^ Živa je imel svoj sedež po iddiikem basnoslovja
na sreberni gori Kblaja (primeri: slov. skale In
slovaško kaj I a, nomen bovis, na kterem je Žita jeadil)
in je bil ^oupodar gor — pečin — kar — kčr — čir
— hor — bard — bčrd , zato se je velel Par vati
(gltj: Ideen «« einer allgemeinen Mffthohffie vdn Wagner štr.
tBT). Lastna imena narodov ala venskih Krancet, Ko-'
roscev-, Horvatov pomenijo tedaj ene in i^avne tiate pre-
blvavce gor in čaatitelje Živa-ta , gtt8i)odarja -^ |r«ri-^
pečin — kar — kčr — čer -^ hor.
Obširnejši članek e indoala venskem božanstva Živa-
ta in njegovem častjv na rimako-slovenskih kamnfh bb
prinesel ^Glasnik slovenskega slovatva**, vredovan od'
gbsp. A. Janežiča, kamor prečastite čitatelje in pri-
jatelje mojih atarioeslevskib spisov speročvjem.
Slovensko slovstvo.
^Stotensko berilo %a Nemce''. So^tavil Anton
J^neiie. V Celovcu natisnil in zatoMl Jant%
Leon 1864.
Marljivi gospod Janežič je na svetlo dal te knjige
s namenom, da bi Nemci, ki so se lotili slovenakl je-
sik nciti, berilo t rokah imeh, ki jih djansko vadi, če-
aar jih je alovnica učila. Zares je mnčne se pri nčenjn
kakega jezika edino le se vkvarjati s suhimi pravili slov-
niBkimi; vsak rad kmalo posknsa: ali že kaj sna', in je
vesel, če kakoBOo beseda dobro zadene, ge bolj pa če
flun cel Htavek gladko steče.
•) Ankcrehofcn V. 568.
M Apian 0X1,111.
*J Ankershofen V, 624.
O »o^dev* BO iu«n da to atari Slovonoi besedo birdo tudi
rabili ▼ pomenu ^Voreprung«, kakor ae je rabilo saaakritako
LlirV- I V '**.'"* .™*"* ^'^^ ^"^ ^">«>»» knOev Nemci
prestavni v Bok 5 primeri: Birdo, nemški KckobPodpeUch
aa Jkranekem. '^p.
Nank slovenakega jeaika Nemcem dajsati fo alaw
sati je Is rasnih alovenakih časnikov nabral gosp. Jan»-
iie venec krajših in daljših Egodovinakih in natoresnan-
tfkih reči, pesmic, povest, pregovorov Itd., ktere naj
bojo nčencn in neiteljn v pripomeč pH na«kn slevenskegn
jasika; sate je tadi mali beaednjak pridjal manj snanih
besed. Is seroa selimo ^berilu sa Nemce^ velike brav-*
eov; kalikor več jih je, toliko bolj ae. rassirja snaneat
masega jesika.
Ozlr po sveto.
Čertice i% HvJjenja Omer^pjaiata, višjega vojsko^-
vodja turškega.
Veltkrat imenovani Omer-paaa, sedanji višji sa-
povedoik tnrske armade, ae po imenn svoje rodovine ime^
nuje Mihael Lat a a; rodil se je 27. nevembrm leta
1806 v Ogni in a. v vojoi graniei. Njegov oče je bil
doarstveni strasoik v Gračacn, kjer je mladi Mihael v šole
kedU. Posnej poatane oče nadlajtnaat v Ognlian, In tadI
tam je Mihael, posneje pa v Otooaca aelo obleke vaL
Posebno lepo je pisal In riaal. V Gospiča peaUne kadet
in kakor kadet je podpiral atotnika Knežiča pri atavbi
caate čes Velebit; po tem pride v Zader. Njegov oče
v igri nesrečen sgabi 100 goldinarjev dersavnega de-
narja in sate tndi slnsbo. Zdaj je mogel Mihael 0 avo-
jim prisinskom staraš in aestre prežlviti.
Zmiraj v mislih na sboljsanje svojega stanja beži
leta 1828 is Zadra v Bo sni o«), in sicer v Banjalnko.
LeU 1829 se podi odtod v Vidin, kjer ga vesfr Hn-
aein-pasa gostoljubno sprejme. Pet let takoj ostane in
nči vesirove otroke laski jesik , aam pa ae nanči arab-
sko in tnrske govoriti. Leta 1834 grd v Carigrad,,
ter postane pisar pri miniaterstvn vojake. Leta 1838 j«
Brisal Lataa načertje Carigrada in ga posvetil nadvesiro^
ki ga sate sa polkovnika (oberata) isvoli. Sledeče leto
narsira s armado v Sirijo nad pasata Ibrahima, ter po-
stane general-major; posla vljen je bil verh tega ae 0
čkstnim redom. Potem se poda nad Drnse in jih zmaga;
sate doM<#od snltana sabljo okovano s brilanti. Leta
f84tt premaga Arnante. To junaštvo zbudi nevosljivost
v sercn seraskfera Rused-pašata. Zatoži ga pri anltanu,
da je kervoločdo s Turki ravnal. Sultan ne verjame tega
inpoiTfeLatasu častno sabljo z brilanti. Ker pa se je na-
djal, da bo sa junaštvo svojo za musira izvoljen in soma
po njegovt nadi ni steklo, proal sniuna, da najgapnati
is službe. To se sgodi. Zdej je živel 8 meacov po-
kojno v Carigrada. Ko se pa Knrdi spuotajo , ga sul-
tan sopot pokKče in nad Korde posije. Te podverže v
enem moBcn sultanu, kteri mu sopet milost skaže. Storf
ga ihttiira In podeli mu Niaanov red. Ko so Rnal leta
1848 v Moldavo In Vlahijo marširall , je bil tvdiOmer-
pasa s armadb v Bnkarest poala*. Tam se je tako ob-
našal, da je bila ruaevska vlada ž njim zadovoljna. Car
mu je podelil red sv. Ane perve verate, sultan pa zlati
Nisanov red.
Omar^paaa govori ilirsko, turSko , arabsko , nemško,
talianako In franeosko. Pisarne opravke sam oskerbuje,
depoMna dela v piaavnioi, popoldne grd na lov. Žene
je Imel turkinjo, potem grekinjo. V Bokareata se je
oženil s Nemko Simonič^vo is Erdeljskega. Tadi se*
atranca ima pri aebi, ki ae sedaj Tefik-heg kliče, in sa
višjega oficirja pri torski armadi alusi.
Triaat. Z.
KratkočasDice«
— v neki majhni deržavl so nabirali novioce sa
soldate. Neki sivaraki udovi so vzeli edinega aioa. Mati
grd h knezu in prosi, naj bi ji izpustil njenega sina.
*) Vzrok hifs^ na Turško bo dru^ao pripovedi^e.
~ sse
l^if« 19 JA PKHr<»v«rj«l , ^» oe moffOf in ker Fft.nič ne
P#iim:4i m T«€«: ^Ijtt^* s^DJi, jM ▼•■« Bet morem p»^
■IMlMi) noji Bikovi nori^ tadi olailti^. ^Ta je tudi
|if|T^ -— odifOTori vdov«, Veil eioo^i ee mo sie aoili^
Mj eiB ee je |A kej «oil, je eiiir ia men prerediti^
fpreje vkefo muler^. Kaos ea na vie doe MnejatlMiiai
in irime, da nej e» ¥4o¥i epelne proioja. ^
Ee j«d je sel po deieli kapcevet !QeBa ny9m
goTft m« reče : ^Barnb ,
eabo, da ee braniš, alie
pa še ne", ji odgovoH JBftfab.
žena. ,,Bodi pai
pade,
verk.
časi so nevarni ,
te kdo napade.
vsemi aaU^ei
.Sara, teira
,,Zfkaj nef^ gm rprasa
„»v«B |..»etna !^ ji ršče , če me kek copar n^-
mi Tiame ee sablje, in me elileeti i njo ie pe-
dkoda je po tem de Teel*.
•— En meetnik je bit sle aadelien. Neki dan gu
ereča eesod In fra spet terja aa delr« On pa ga pisana
peirleda In lavpijeliad njim:' |,Pa«ti me enkrat primimf
Kaj misUa, da sim samo tebi doliinf<<
— Neki kmet so al mei^el preendkf, ke je tlela
dva dektarja, ki sta se malo popred e njefovi pravdi
▼ kaaeoHi take serdite pričkala, po dokončani pravdi na
meelevM pred kaoollje kot aaj veči prijatla se spreha-
jati vidiL ^^Prijatel«' ^ mo reie kaaclijsk slsiabnik —
jite nI nieoadnofs. Pravdareki doktarji so kakor i k ar je,
klare eame eebi nič aalegm ne ed»rd; one roflojo le to,
kar med nje pride'.
— j^Serčne me veeeM^ -^ poadravlja nek jndsve-
joffa prijatla , ki je bil straien voheralk — ,,te viditi
sdeaveffa^. ,,Meae pa ne^ — me od^^ovoH skopdb
— « ^sdravje je drai^a stvar; adrav človek polovfeo vee
and, la živoa je dandanašnji draic^.
-«- Nekdo je oponašal svejemn ananea veMke v-keaet
j^Nooem ravno reči^ — mn ti odgovori *— da niso moje
neesa aa človeka prevelike; al tadl vi mi ne bote
tajili! da eo veča aa eela premajhne'.
N*TKar ift slavenskfli kri^.
^ Jz Kopra u Mrii tO. okt. Ea odsek fiQa«ciajlM.
straže a Rabca (Albooa) na iatocacim breiji Ifti^ie, ^
etoječ ia atirib moc, ee je bil podala v^^odnem.vreintilt
19- di^n septembra a navadno slažbe* im^ eiorje (Q,l{lvar-»r
m)ra — to jo, poarelca meae, qe je res, daOaafi«
n^ro, kakor terdijo nekt.eri,^se iva iavodMi U lates^k.
hpsod: ^dirnem voro^). Čes dvi^ dni je imel nsMU
Piliti. Ai Sil. dan rečenega mesca so nasU lac^a neo-
a k od o va ne bilso brežja luroti jožal Istrii, polna vede
in brea opomei^enih etražalkov , ed Kterik se tadl do-
sjlm^ll) eledu ni. Vse preiskovanje je bilo doadig lar
40^] Verjetno je. da jib jabito eilovito nevreme na-
pajok, kterera si niso apali premešati » čeravno ja vod-
nik leAJA kil sveden in verli mornar Ostronevi^ -»^
Kerčn. Nesrečniki 00 borz ko ne pJunili n morske va^
lovoL, na^ji^o^i se, de BO bodo s plfvanjeai srečno I tba^.
vili Cresili). Al a borbi .a, valovi oslabljeni la a njih.
nesli strašno smert!
1% Celov€0. Driitra sr. Mekera janaanaaMe, da
J« k>U>Cl jf^^n Vibae^ in „airedovino at. lakona s pe-
iM^affi^ ae raeiie^lalo. Drnabeniki jik dobd pri detMaili
bpkvarjik, kteri emenjejii knilfti tadi na predaj iam|o^
,,l}rbaai.^ po. 30 kr. , ,^f godaviao^ pa po 1 H
1% TJubiiane. Is postednjih sej Ljabljanskeg^
mestnega odbora omenimo nekterih vaaničik reči. Mestni'
stroški in d o kod k i sa prihodnje leto so bili vsled
občinske postave prevdarjani; is tega prevdarka eo do-
kodkl mesta aa leto tSM presajtealna 63.064, stre-
aki pa na 63.021 fl.; po tem Ukem bo konec leta, brea
Aove. naklade mestnikom, kak^r se to v draaih msstih
godi > sa 43 f. getavin* v limetol kaei; etelsw ^ V po-
eledaji 0191 ja mostni odbor eklenil podoba sbivnaga nariala
aadackUga od gosp. Vitkalma kapM in ja peataviti aa
kak posebno očiten kra> v mesta. Ta podoba , v fabriki
kneia Saioia a Bianska ia brona irllta», le kila v Lon-
danski ransta.vi a veliko pohvale oglodlivana m be>kiii.
čala vprihodoje nase mesto. Od več stmof aa je aam-
red magisirsto aolja vaaodevala: na> meele ad gosf . Vit-
kellaa prevaaaia ti krasni spominek , ker ai sme svesC
bm, da vsak prebivavee L|abl|a.ne hovatpe
aveji meei padarfcl deaeeeh« da ae hmpi epoai-
nek prasbavnegameca,ki jelBdimeelnjaaE4i«14jaaski»
Veljd podoba 640 fl., pedaeaje pa a atroski ^ealart/e
prerajkMo na 4Mi. Po aasnrota gosp^ Ambroža bo 11 to
ia^ljoni odbor preskarbel nabdro denesker in ¥se, kir
bo scer Iraba. Kam pa ea bo apaailnak paelavU, se ai
dolodane. V seedi drevoreda ^atemaMea« hi kil pAre
na aaj očitnisim in lepšem kraji.
NovKar iz nmogih In^v.
v poodeljk se je presvitli cesar podal vMana-
kove na Parakem, kjer bo nek 8 dni osOklf — Pe oaj
viejem coaarakem sklepa eo cerkvene rannfere gorskih
dahovnov v Dfioiacil v red djaoe ir je določeno,
da ee plača (coogrna) fajmoetrov lina od 350 fl. oa
300 fl., kaplanov od 150 £ na 300 fl. povišati; v Za-
dr a je paprava skofjega kpoaietorja sa oesjodiojeno
Oerke dolačenev — Vsak dan ee v nasAn cesarstva vs^
pisem piše; meeca aagaeta je bile letos 3 milioof
li^ 690.800 pisem na. poste danih ^ lani tisti meaee le I
milione in 326.600. — „Tersaaki časnik^ nasBanja, da
je is VlaJbuje 900.000 vagonov sita ni^ paitr, ktera je
vfčidof. se beaesko deselo namenjeup. *- Spet je ife
1300 prošičov is Ogerekega v Hambarg; -- V
Ivandiv Banata so našli adcaviino vodo, klora saga
xea4oeihina}aDaiiegrenjkevode prekoaiU; tako hogatm j»
seplenokialega eolika Coatrona) , seplenoklelaga papelika
(kallp) iQ apna. — Spet je ene cela laska 4rasmaiira-
Bim ^MtetpriJa pio atrap^ih^obah, U jMi je go-
spodar safn. a^biiaL •*- Is Kairo se piea, daaoseaovi
mieionarji |^ vodstvom dr. Kaobleherja 6. daa U m. t
Kavtampodali. — Tnrkje&aaa napovedal vojsko,
ako ne sapasti beri obsadenihtarskib knežij.
DoniUricil w^^4aa oeenika nasaaolta eiadeeo telegrafDoDa-
ananila is Čerigreda od 6« oktobra: ^TareU jaderoik
(knrir) prinese anltaoov rasglae in pisma , kteao je Omar-
paea Imel poslati knoaa Gorčakova (vi^ekovo^ja rasor-
skema), da naj sapaeti a raaov^bo ermado tarako de-
selo; ako se v 15 dndk po eprejemi tega pisma
ne prične isprasnavanjo; teh desel, bo vojska;
černo morje bo knpčijskim barkam odperto ostslo, samo
raaoiekin≠ raeovski faadalki ia poročniki morajo Tar-
oke mipaatiti;« taroke vojne barka ae bojo vstavile v Bal-
čika ; rfivan kliče angleško in francosko vlada na poaioč''.
Oeri oapevedani iee ba istefcel 34. daa tega mesca.
.I^proeeh. V „novičaijt ismaofkkr.^ poslodidefa.UsU nit-
mest pravic« kakosno msjne,.b«ri: „pravfoo mejile
kakoŽBo ltd/| J
|py* V«im prijatlom pstja se Tssela aoviea aacnaaja, da je ti
teden v Ei^eije?! kamD<fttskani(ci na svitlo priiid:
Venec čveferoglasnih slovenskih pesem.
Zložil in iidalGr. Rihar.
Ti venec obseže 17 sprelepih čveterospeTov . ki se pd tuk^i^nem
bakvovesa g, Kremžaiju, ali pa pri g. Riharjo samem sa ^ krij-
carjev prihodnjo sredo dobivi^o. Veliko bi se lahko o ojjh. go-
vorilo in pisalo, ali dovolj je, da so od dt>bro snanera mojlstra,
kterega ke po^rtjit^e njo^ve d«fa slellerDema in vsim veo ko
sadosti' pripopoeoto. . ^
Natiskar in založpik Jožef Bfaznik v Lfublyani.
kmetijskih, oliertnijskili in nsrodskiii reči.
(riiAk teden dvakrat , ■am-
reo T sredo in saboto.
Odgovorni vrednik Dr« Jfaaes Blelwel0»
SVelJige ta celo lete pe poitil
ifl., seer 811., in polletni
211. popo0ti,8eer 1 fl.aOkr.
4
ir
r
Teča) XI.
V sredo 19, oktobra 1853-
Idst 84.
Še en svčt zoper krompirjevo gi^ilobo ,
ki bi morda utegnil pomagati.
Lete« BO Ijadjd tnkaj, — le ikoda, da je premalo jca
bilo posajenega, — Točidel prav zdrav krompir skopali,
ki je lepo zdebelil in je todi kaj prijetnega okasa.
Kako ps^ da ae je letos podzemljic navadna bole-
scTd bolj ogmiuf Naj ^Novfcam^ izročim, kar slm sam
• tem opazil:
Zavolj debeleg^a sne|;a, ki je se po veliki noči dva-
krat tako ceste ih zasal, da se vozarji kar niso i^aniti
mogli, dokler ni bil sneg prekidan, ni nihče mogel pred
velikim travnom podzemljic posaditi. Na velikonočni to-
rek sim jaz tnkej skozi žamete dal prevore skidati, skozi
ktere so krave na vodo hodile. TadI sim bil preteklo
jesen na severno-izhodni strani, kjer beržda nikdar se
ni drozega raznn germovja rastlo, dal goščavo posekati
za podzemljice. Spomladi je pa sneg posebno pod osojno
pozno skopnil , je tadi hosta pozno požgana bila , in po-
žar je 'bil se precej dobro z gnojem potrošen , kamor
se je ie le h kod^a velikega travna nekaj mernikov
krompirja posadilo. Zemlja je terda bila, skozi ktero
je krompir kaj počasi odganjal; kader je pa osnt bil.
Je bil tamne zelene barve, kajti gnoja ma ni manj-
kalo, in je rastel, da je bilo kaj. 'Po svetem Jakoba
»meni cvesti ; pa tndi hnda sosa ga jame pritiskati ,
plitvo in kamnito parst sonce skozi in skozi prepeče
in pred velikim Šmarnom nad krompir gnjiloba plane.
Krompirjevec se po nekterih krajih začni pri tlehsositi,
omerdeti in se, kakor od slane poparjen, osipatK Po
tistih krajih, kjer je krompirjevec jako pohabljen bil,
tidi ni bilo le enega zdravega krompirja najti, drngod
(te je pa semtertje že se pašel, toda orehove debelosti
ni presegel.
Ko tedaj lep kos krompirja žalostno v nemar pn-
atim , začne barja pihlati , razbeljeno zemljo razhladi In
verh tega jo se dež dobro premoči , in krompir se zopet
nekoliko okreva , vendar nisim dosto od njega dočakoval.
O svetem Mihela pa dam krompir pokopati, ki je
sastran sase na plitvi zemlji le bolj srednje debelosti,
seer pa je za jdsti prav prav dober in kar naj manjši
gnjilobe ni nad njim zapaziti.
Kam pa je gnjili krompir zginal , ker bi se ga bilo
na tistem kraji v eni ddbi morda komaj peti del našlo
brez gnjilobe f
O velikem Šmarna je krompir, dasiravno je sasa
bila, skorej naj lepši cvetel, in ti ga bolezen napade;
ko je pa^ v krompirja rastlinska moč se krepka bila in
jo tfe dež zrnvno podprč, ona strapeno gnjilobo popol-
noma premaga in krompir ves ozdravljen lepo dozori. To
prikazen p« tadi nam dragod natvora poterdi; na pri-
liko, naj krepkega mladenča kaka bolezen napade, ga
bo amen zdravmk lože Izločil, kakor starčka v ravno
tisti bolezni; ker je že život verna moč opešala, bo zdrav
nik dokaj posla ž njim Imel, in starček bo se na po-
slednje od sreče imel govoriti , ako le piskavec ostane.
Potem bi bHo torej svetovati: naj se tisti krompir,
ki se mioli eez zimo ohraniti, zlo pozno sadi, da
bo on, kakor krepki mladeneč bolezen , ki je dosihmal v
pervi polovici velikega serpana neagodno prišla, ročne
premagal in otreseLi^ Itjer so pa bolj topli kraji in kjer
tadi krompir v mesta poprodajo , Je prav, da ga toliko,
kolikor bi se ga zato porabilo, spomladi tako rano
(zgodej) sade, da ga že po svetem Jakoba pred pri-
hodom gnjilobe iz zemljo vzeti zamorejo.
Pol mernika krompirja sim bil tadi z grahom
pocepil, to je: v vsaki košček krompirja sim bil dobro
globoko zernice graha atisnfl. TI krompir je bil na do-
bro pognojeno detelisče posajen. Krompir je močno ra-
stel in perje je bilo po zelenjavi razločno, sleda gnji-
lobe ni bilo opaziti , in krompir je lepo zdebelil , ki je
pa za kahati terd in skoraj da po graha sladf. Ako me
Bog poživi, bom te so poskasil, zakaj tadi grah nekej
saieže.
Tadi sim ječmen v krompir cepil, kar pa ne kaže
dobrega Izida, ker ječmen Iz zorna v dobri parati pre-
več bil požene, zemljo spije in krompir zamori.
Nameat z ječmenom bom raji nekoliko s tarsico
poskasil. Ne seer, da bi dozorila, temač le, da se ži-
vini za hrano požanje , kakor dobro odraste in jame krom-
pirja zabavljati. Križnogorski.
Za podnk in kratki čas.
Kako je nek moi capemico preganjal
Resnična prigodbn.
Od kar imamo zdravnisnico za živino v Ljabljani,
hodijo ijadje iz vsih krajev za svčt in pomoč poprase-
vat. Vsakema se rado svetje, in če je treba, tadi zdra-
vila dajo. TA pa imajo zdravniki tadi priložnost se pre-
pričati, koliko debelih vraž je se med našim Ijadstvom
In kako globoko so vkoreninjene v njem. Dosto Ijadi je,
kterim se vtfra na copernice po nobeni ceni iz glave
spraviti ne da; naj se jim se tako na pamet In na daso
govori, vse nič ne pomaga; — i^ja^ — reče in se za
asesi popraska — ^popolnoma prazna pa vendar ne
more ta reč biti , ker se toliko sliši od teh ^hadičevih bab'.
Marsikteri človek se ne da na nobeno vižo preve-
riti. Lani je prišel iz Koroškega dva dni hoda deleč tak
terdoglavnež k nam, da bi ma dali kak pomoček zo-
per copernice, ktera vsakema njegovema teleta v malo
tednih po rojdtva naredi, da hirati začnč in pogine.
Poprasevali smo ga po vsem, kar bi ategnilo mladim ži-
vlnčetom škodljivo biti in zvedili sme na zadnje, da stoji
v zlo merzlem hleva vodnjak (stirna} , kterega nasledek
je gotovo, da se mlada živina, ki je pervi čas zlo ob-
— 334 —
coUjiva, lahko pMilatt fi j« Mrfito liiMti sačni^ \lokler
M pogine. Trij^ aft^ ifion, M jo V liVliiosAriVtiiBoiei
^01 noe ootal , oeli «%eM- ^spovedovMi , ^ nifjiia itala
jo tiota eopornlili^ Vlom mm teMk ttori, in A tog^a no
ko prod koDoe, idoMer le napake M odpravi, — at le
bob omo ▼ otonk Hietklt. ttos oo M iftal prl^rAktl )n jo
no^ronohoma terdil, da dobro vd, dama je narejeno,
in fcer an nismo ftogti noboaeira pomočka ilkCi, kleribl
od dol al Aoperoijo, nao je nekako nejevoljno sapaBtIl,
cei, akoda da oim tako dolfo pot ▼ Ljabljano storil!
Od tofa časa pa sta ie f osp. dr. Strapl in f osp.
Skalo namenila drafio ravnati, ako spet kak tak ter-
dovraten prijatel copernie po svit pride. Kjer Ima
■dravniksf loboko vkoreninjenimi neumnostmi svo-
jih bolnikov opraviti, ne pomai^a vso profrevarjanjo nio,
— (Volka je t tacih okolisinah, da se vCde kakor da bi
vso verjel ) in si «pe dragi poti svoj namen doseel
prisadova.
Kmalo se penndl priložnost la tako posknsnjo.
Pretočeno spomlad pride od Šmarje pod Ljabljano
nek kmet v BivinoBdravnisnico na pomocek soper coper-
nico, ktera njegovima kravama nareja, da malo mol-
■ete in da pod smetano voda stopa. Moi sadeno na gosp»
Skalo-ta, nčonika podkovstva, in mn toži svojo nadlogo*
Gosp. Skale, vesel, da jo priletel spet tak tioek, nad
kterem so bo dala nova nnajdba skusiti in potem
a veta oananiti v podnk, rtče bori moža, da je no
prav prišel, da se mora pa pametno saderžati in to reči
ne na glas rsakladati, ker ravno čea dverise pridejo
Usti gospod, ki imajo gotov ^mitel^ na vso copernice,
malOf srednje in veliko. Mož, neinrečeno vesel, Bdihnot
i^hvala Boga! da bo enkrat konec te nlodjovo babe^.
Pejto gospoda le beri naproti, da beta na stran sto-
pila in se na tihem pogovorila — veli gosp. Skale
moža. In ga posije gosp. dr. Strnpi-ta naproti.
Mož hiti kar more gosp. doktorja naproti in ga savomo
proti verta na stran« Tam ma sačnč raskladati svojo
nadlogo, mn povd, kar je našim bravcom že anano, in
gm prosi poeobne sa tisti ^mitel, ki poka^, ker ta^mi-
tel^ se mn je že večkrat dobro skesal , ko ma ga je
dajal ^en moder gospod s prav spekaste saknjo^ — tako
je popieal snanega rajnkega Potr..«. , ki je nasadile vse
drago kil, le te ne, kar je Imel biti.
Gosp. dr. Strapi poslasa moža, kteri včs krepeni
po tistem ^mitelna, ki poka^, — pa ma nasadiiijo reče:
Kakor Ib tega vidim , vam vendar tisti ^mitel , ki poka^,
dI do dobrega pomagal, ker ste mogli večkrat po-nj
hoditi k gospdda P.? „Ja, res, lep denar me jota ^mi-
tel^ kožtai, pa je vendar vselej prat očitno pomagal^.
Al pa veste, oče, ESkaj vam ni do dobrega poma-
iral? kaj mislite? — „Ja, če bi joB to vodil !<" — od-
govori mož. JeB pa vtf m — reče gosp« dohtar — aato, .
ker vas gospod P. ui bo vse oko Ij sine natanko epra-
aal, da 51 bil vse lastnosti coperoice natanko sposnal.
j^Prav imajo, gospodi dobro so jovganili, -^ oni gospod
me res bUo nič izprsBevali, dali so mi j^mitel^, jez pa
njim dnar, — pa je blo^.
1^ Vidite, oče, mi dva bova pa moč te copernice po-
polnoma pokončala, pa aravoo tega, da vam bom dal
i,mitel^, ki naj hoji poka, bote mogli se več drnaih
reči storiti, da moč copernice od vsih strani satareva«
Mož se skor veselja joka, in reče včs nadnsen:
i,ti prekf... baba, te bo vendar enkrat konec !^
Dohtar mu nastavi sedaj pervo vprašanje : kakoien
je vas hlev t kako gleitate svoji kravi? Dohtar %xi iz
odgovora naj veči nemarnost v vsem, hlev je so-
parčen berlog, ter kmeta reče: Mož! vi morate hlev
snažen napraviti, da ne bote kravi v gnojnici stale, oknja
enmalo odmasiti, da prid|. več sape v hlev, in krave
morate vsak .tretji dan strigljati^ — pa veste zakaj? za
^« yk 'co)»i6rAict tega ne iiibra torpeti, da bi
^Steno in ^cdtfe bflo pri hisi v hteva; eopamica ima
reda temne, vi pk naredite evetre. Ta je ko atrasno
adraiilo.
„Prav je, bom vse storil, ti preU... kaki vkljab^.
^Koliko in takosnoklajopokladate kravama ?<< Mož
odgovori: ,jestl dobite, jen mielkn^ dosti^. Ja, oče, te
nI aadoeti, da pravite, da kravi dobivate dowt^} — pa
jo morebiti klaja slaba, spridena, zatallla itd. , taka klaja
je pa že znamnje, da se je copemioa po i^i valjala,
— B tako klaje ne bo nič prida^.
Mož obljabi tndi to popraviti, in ker je ravno spo-
mlad nastopila, je gosp. dohtar mn kot pervo potre6o
priporočal, da nnj žene kravi vsak dan na dobro piio.
Dalje gosp. dohtar prasa moža: j^kod pa napajate
svojo živino?" V laži — r ma odgovori. „To berž opa-
otite in napajajte kravi a čisto vodo! ma oknie dobuir,
kaj ne veste, da v Ifže in mlako mečejo copeniice trnka
aorte ognjaske in se hodijo tndi tje pose.... ^Zato m al
tolikrat rekli sosedje — zakliče kmet resnica prepricia
— da so vidili gerdobabo okoli laže laziti 1^
Tako ma je dohtar na vse strani pridno skerb
za njegovo živino na serce položil, pa le zato, do
bo copernico s tem preganjal, in mož maje obJjabil
vse natanko storiti. Ko bi ma bil vsa to is drasega
pametnega namena priporočal, bi ne bil nic opravil.
Gosp. dohtar spoznavsl, da je živina kmetova
zlo Banemarjena bila, veli se kravama vsak dan skoz
en teden periae soli dajati, ker sol — ma ja rekel —
Ima to moč v sebi, da od znotraj vse razdene, kar
je copernice morebiti že v život hadega zaneala.
la verh vsega tega mn je se dal toliko Baželjeol
^mitel, ki poka;^ nekoliko sol 1 1 ar ja, ki potroseo os
žerjavico ima lastnost, da poka, je namreč zmešal slct-
dilom in voženkom. „8 tem pokadite trikrat klev,
pa varno, da ognja ne napravite, ker nI treba s tem
^mitelnom^ v hlev iti; dovolj je že močen, ako se io
vstopite med dori. Toda so enkrat vam povčm, da ta
^miteP komaj le za dva dni pomaga, če no storita
natanko vsega anega, kar sim vam ikazal".
Mož vpraša, koliko bo vse to veljalo? in kose mu le
ene krajcarje rajta , že misli , da to ne bo tisU pravi ^mttel%
kterega je pri a n e m a gospoda tako drago plačeval. K^
mo pa dohtar r6če, da Ima te j^mitelne^ domž v 0?oji
lekarnici, ktere je nni gospod dragod mogel kapovati,
je tolikanj bolj srečen in vesel svoje kopita pobral in aeU
Kaj se zgodi čez ene tedne? — Mož pride neizre-
čeno hvaležen v živinozdravnisnico, se grd tndlkanton-
skema gospoda poglavarja zahvalit, ki so ma svetoTali,
semkaj pomoči iskat iti, in prepovednje poln veselja, da
je vse popolnoma dobro; kravi Imate veliko in do-
brega mleka. „Pa je todi pokalo, da je bila g^rosa
— pravi — in kmalo sim zapazil , da je jela tista zl......
baba vsak dan bolj prihaljena biti in to poletje je amerla!^
Neamnež je na resnično mislil, da je copernico
preganjal, pa je preganjal le svojo nemarnost
in je dobro opravil pri tem , in ker je živina pozimi se-
stradana, na spomlad hodila na dobro pase, se je melis
cold veliko poboljšala.
Predvčerajsnem pride spet po tisti |,mitel', ds bi
en malo zapokal, ker so ma že spet dozdeva, da ni-
mate kravi toliko in tacega mleka. Ko ma rečem, da
se zdaj nima več copernije bati , ker je tista žena amerla,
mi odgovori, da se pa zdej hčere njene boji. Dokler ne
bo hnjoga, poterpite — ma rečem na to, ko vnovič gosp*
dohtarja za |,mitel^ nagaoja. „Ja, kaj sim nor, da bom
čakal hajsega, če si pomsgati morem. Ne morem lik
riči, da bi mi bila ta mlada že naredila, pa ^leda
me vendar nekak pisano spod Č61a in se mi vmakaje.
To vendar kkj pomeni?^
— 335 -
Moi, to pomeni nopopisljivo neoiiinoot. Taiol
Imejte, kmko oto oo sami vjoli m lioaiico! Ko Uoa vam
bilo reklo: ^na 'copemicei verjeti jo i^eamna; io froinfi
▼ražm, cedite svojo sivioo, (loBti^tp, j^ pridaioi, dajte
Ji vec ia sdravo klaje, dajte ji oame^t. mlaliaie čiste
vode iCd,y bi vae^a tei:a ne bili veVjeli in tudi
«torili ne. Ker ee vam je pa Vse to i^ dresegra
vemeoft velplo, ces, da bote eopernico pregoali in po-
končali, ate pri d D o storili in ai tako pomagali. Sol,
ki ate jo dajali kravama \z namena, copernisko notrajoo
moč resdjati, je sboljsala le pokvarjeni ielodeo, da je
fiolje bahati začel povžito. pičo. Tisti. |,m|tel, ki je po-
kal^, je nedolžni s o 1 i t a r , ki poka na ognji kakor
vaaka ,boI.
'Scer smo vam, kakof vi gosp. dohtarja, iz serca
livaleŽDi, da smo nad vami tak lop živ izgled do-
bili, iz, kterega naj dragi vražni Ijadje spregledajo:
kako ee oopernioe preganjajol
Cela prigodba je od konca do kraja resnica« Por
piaali mmo jo obširno, ker želimo, da bi pomagala .raz-
^nati temo neomnih in škodljivih vraž. Dr. B.
Jezikoslovni pomenkL
Odgovor gospodu Navratilu.
Neverjetno in nelogično se Vam doadeva, da je
reka Kapa po roda, kteri je kraj nje prebival, ime do-
bila. Vendar to ni ne neverjetno ne nelogično. Nar
etariie prebivavce v tih pokrajinah imenoje Herodot (He-
rodot V.) Sygine, in pravi, da v ligarskem jezika
ponieo[Sygin (/ri^vv) kopca.
Že oetroomoi Niebahr (Romiseh, OesQh. 176.) je
bil mnenja, da so v tih pokraji4)ah mogli kapoi stano-
Tati. Tega mnenja sim tadi jaz bil, in sim v njen se
bolje poterjen, ker sim so prepričal , da S y gin ni draga
kakor ravnolioen pomen indo-sla venske besede Banian.
Pan pomeni po Eiobhoffa kaafen, ontorhandeln,
Bopp tadi piše bfto in rdče, da je p &n in ban edoo
j^mutato p ia b^ (glej: Bopp Gloss. Saoscr. sob vooe
hku). Jaz r^čem, da je Sygin samo ligarski syooni-
men, in Ligare tadi oglasim za Slavene, ker Stra-
bon očitno rčče, da niso bili Kelti. Sigin, ktero
je Herodot po gerakih asesih pisal , ni draga , kakor
česko-slovasko hokyn = kapee. Kakor slovenskema
^ramatikarja Vam je znano, da je h =r s (primeri ja-
goalav. a rasi namest a rohi), in da s<^ o spremenva
v alavenskih narečjih v i (primer! Bog, bog;, ib rasin-
sko bih). Tako je iz hokyn poulalo ligor^tEp.. s | k y Oii.
tadi te resnice ne morete tajiti, da se niso le i nd I
nasl praočetje, temoč tadi stari Sla veni imenovali po
verozakonskih strankah Id zanatih ali rokodelstvih, s kte-
rimi so se pečali. Anglež Hamiltpn , l<,teri je^ vp^ ^t
v Indii živel in jo dobro pbžna , nam Več taKi^q(h r^kp-
ilelnih verat Ijadi imenaje , In čadovitno jo ,. da pri raz-
nih alavenskih rodovih najdemo več enaeih imen. ^o-
glejte na primer:
1. Bramanen, Prieaterkaste. Primerit^: Popovioe, aerbako
pleme in vesi aerbske*
2. Rsatrlas, Krieger. Primerite raske Boj are. ,. < .
8. Kajpati, Forstensobne. Primerite Eneievioe alav. pleme
itt vesl. .^ . . , /
4. dano ar i as, Perlenschmaek-Verfertiiser. Primeri sloT^fu^
vesi BUerjanoi, Driu;otiBoi, Blagaiani, tri sosedB«
Teši fare sv. Jaija na SaTiiici. •;,
5. TambaliB, Bettelhaodler. Primeri vesi pejnkova, Oaja-
koTei, Brnjeslavci na Og^erskem in $t%|arsk^B^
e. Mahis, Laafer. Primeri Begnjani na Oorenid^em^ Be-
govei na Sti^arskem.
7. Š
aratis . Fahrleute. Primeri vesi Eolarorei, Voieni-
eani na StigerskenL
BavaraaeaB, Ooldsehmiede.
Primeri vesi JČlataroveL
a. Bomes, Eorb- and Siebmaeher. Primeri resi Pletarje^
Pleterioa, Pletroaace, Sitaroroi in imena aa norsaa*
skih kamnih Plotias, Plotina itd.
10. Paaehias, Bettler. Primeri resi Beračeva, Beračeva
(od bomO »a Sti^arskem.
11. Chntars, Zinumrleate. Primeri aeveraoslaT. plemaaf Ka*
eevani, Hiiani.
12. Nair, filaner Herrecher. Primeri Noriaaei, Moikaaei (No-
rici) Tesnioe na Stigersklm.
IS. Gand Banias, Panias, Materialien-HKndler. Primeri Pa^-
nenei, BanoToi, EapetUei, ves! na Šti^rskem.
li. JMaiakars, Blomenhfuidler.* Primbri res Cvetke^oi itd. .
Zo i^hod Možkanci, Bi,a.«rjaQ^i pnca« da .ao
Imajo .razne kaste (ljudi raziiega plomenp) raznaii^ti, na
pa mestna lega. Več o tih kastah glejte Bamllton De-
acription of Hindostan I. 155. (Kooeo sledi.)
Slovanski popotnilTe
* Kakor ^Neven^ naznanja , se je . za apominek
alavnega pesnika Stanka Vraza do sadaj nabralo se
le 360 II. Zares malo, je ! ^Neven^ prosi . tedaj obil-
nisih darov ter dostavlja, da vsak se tako majhen da-
rak se bo hvaležno sprejel. Naj bi tadi Slovenci ne pre^
alisati tega klica za svojega rojaka, jq. naj bi bratom
Horvatom ne merili s tiato mero, kakor so oni merili
nam pri napravi Prešernovega spominka I Žalibogl
da se v ,, vzajemnosti^ dosto piae, ali j^nlgde nista na
čini*.
* Verli pesnik jngosIavensU gbsp. Ternski jo
prestavil ^rokopis Kraljodvorskl^, čigar poavdto
jo svetli ban Jelačid sprejel. Prevod ^Danica Zagrebška^
jako hvali.
* Po naznanilo ^Nevena^ je 3. knjiga slavnozna-
nega ^arkiva za povestoico jagoslavensko' za natia pri-
pravljena.
^ V Zagreba so natiskajo že za lansko leto obe-
tani ^katollčki koledar^ za leto 1854; izdajatelj je g.
kaplaa Vilim drelec. — V Novem Sada prideta dva
aorbaka koledarja za leto 1854 na avetlo: veliki pod
naalovom ^Oodisnjak^, mali pod naslovom ^Lasta''.
--t V poljskem jezika se bo izdal i^Ziemlanina^ in „kole-
daržyk damski^ (za gosptf).
* Na visoki Danajski soli ao bodo letošnjo leto
ačill aledeči predmeti v slavjansinir 1« Slovnica sta-
roslovenska, a posebnim obzirom na izpeljavo besed ;
dvakrat na tedea; ačil bo dr. Miklošič; — 2. raz-
kladanje novejših apomiakov slovstva alovaoskega,
dvakrat na teden; ačil bo gosp. T en že; — 3. o Ne-
atora, enkrat na teden, ačil bo Tenže; — 4. slov-
nica jezika poljskega, petkrat na teden, ačilbogosp«
Kawecki; — 5. jezik rjiski, petkrat na teden, ačil
bo gosp. Zalesky; — 6. slovnica čeaka, trikrat
na teden, ačil bo prof. Šembera; — 7. alog in slov*
atvo češko, trikrat na teden; ačil bo prof. Šembera;
— 6. atenografia (berzopia) v českom jezika; ačil
bo Heger.
- '
Novičar iz slavenskih irn^eve
1% Tersta. Gosp. profesor Čižman pride od ta-
kojšnega gimnazia za profeaorja v Terezianam na Da-
naj, gosp. saplentživic iz Goriee za pravega ačenika
v Terst.
If& Piiec na spodnjem Štajerskem tU. ofc^
tobra. Iz našega kraja ae se do sadaj nikoli ni nič v
naaih dragih „Novfcah^ bralo. Človek bi si mislil, da
moremo v kakošnem samotnem kota bivati, kampc mil#
loč, ki je nasema naroda zasijala, se ni svojih zbaječih
žarkov poslala. Res je , da je Ijadstvo, ta^aj ,precej, w^
nemarjeno, čeravno z mnogoverstnimi ljadm( v dotiko
pride. Le malo se takaj domače bakve prebirajo, celi
^Novfce^ so malo poznane, ad dražtva sv. Mohora Ijadl-
atvo nič ne vd. Tega pa ni drago krivo , kakor da na-
— 316
r»d Ijadikih M nima, ali ie jih ima, da ao tako nopri-
pravDe, da sa etroci la malo ali pa do nič ne navčd.
Naj TOČ napčoo o tam pa je , da se jim , čeravno otroei
tardih SloveneoT, ie nemaka abcda t flavo trobi, pra-
den 00 ae ae avojefra materneira joaika dobra naacili in
pa njem oo le pravo TOfloljo dobili do aole. Tako se mla-
dini prenjesna penra kal daaevnofa sdramljenja komaj
pe|;navsi aadasi. Hočem enmalo slabo stanje takajsnjo
farne aolo popisati Fara ateje okoli 800 aa soIo pri-
pravnik otrok, pa kaj mislite, koliko jih kodi? — K
▼ecem 60, In to se le poaiml! Žalostni vsrok tofaje,
ker je farna aola taka majhna, da komaj 80 otrok pro-
stora najde. Na eni strani etannje ačitelj , na dragi je
pa mala iabica, temna, posimi morala in mokrotna, da
ae tako rekoč voda po steni s carkoma odteka, In ▼
tem berloga se mladina nči stisnjena kakor ovcice, ki
jih ovčar pred nevihto t tesen hlev napodi. Koma bi
ae aerce ne sjokalo, to vtditil Da ae pa pri vsem tem
nič ne agodf , tej hndl napaki ▼ okom priti , je se ža-
iostnoje. Ravno tisti , ki Imajo naj bolj la omiko pro-
stofa Ijadstva skerbeti, se tadi osnovanja novega ači-
lisca naj baje operajo. Naj vsak posten aa tolikaiO po-
trebno omiko Ijadstva skerben domorodec sam presodi:
ali nI aaderianje nsakov nedolžnim otročičem nsj hoje
sovraštvo do njih? — Da bi se vender nas šolski stan
na boljši eberoall Kovorskl.
1% okolice Cerkniške. Cerkniško jeaeroseja bilo
letoa, dasiravno so o svetem Petra ^adjd v straha sa-
▼olj kerme mislili sivino poprodati , do doa posasilo, sen<&
srednje mere je ii tistega do čistega pospravljeno, pa tadi
mnogo centov y posebno sok, od kterih so noktera po 10
liber tehtala, je bila vlavljenih.
Žita ae je takoj splok le po malem pridelslo. Ječ-
aea v tej okolici večidel ae semena nI obradil, pšenice
je malo, prosa In ajde nekoliko več, kaka tadi nič po-
aebno ne kaže« Saša In pa čerr sta alo škodovala. Červa
agonobiti, je se tnksj med nekterimi mnogo škodljivih
▼ran , na ktero mnoge sidsjo, ako se jim pa pravi po-
mečki priporočajo, ae isgovarjsjo, da sa aoper Boga nI
▼ojskovati. Vrano po nekterlh krajih mnogo červov , ka-
der ljadj< orj^o, po braadah poberejo, ta ▼ obližja je-
sera se pa one naj raji ob jeaera paaejoin sasabraada
aa kar ne amenijo ne.
Pomoček aeper červa je, pridno satirati ka-
hre precej ▼ sačotka. Bcer prida od gosposke na
žapane povelje : kobro pokončavati , pa ae le kader sa
sa kobri oplodili, in ovoje zalego t semljo spravili
In tako se po mojih mislih takrat večidel ie aamci, ki
ao ae neškodljivi, pokončajejo.
Dober aatlravec červa, ki ga je stvarnik kmeta
dal, je ker t, pravi dobrotnik pri kmeti! , aa kterega je
rasamen kmet Boga hvajeson, nespameten pa ga garda
preklinja in včasi po tri are na travnika s matiko, ka-
kor vsajen stoji, da svojega dobrotnika, ki sačne parst
prisdigovati , nehvaležno ▼smertl. Prijatell bi sa ker-
tom, ki si sa svoj živež le červov Iso in št nobene ko-
reninice rastlinske ne dotakne, pri tem pa tebi v tvoj
naj Točji prid semljo rahlja In rodovltnisi dela, da
mokrota, srak in toplota do korenin priti samore, raji
pogostoma gomiliee poravnoval, sakaj kmalo se bodes
prepričsl, posebno po travnikih , da kerte moriti je kaj
nespametno djanje. Pa čemo bi o tem govoril, ker se cel6
nekteri grajsaki kertomorivče plačajejo, da smortno orodje
kertom po kertinah nastavljajo I Tisti, kterl gomilic psr-
stf, ktera če se rsstrosi, travi jako pogneji in travnik
poboljša , nemorejo gledati , naj se rasvoseljnjejo nad go-
limi plešami, ki jih množica červov, ki jih kert ni smel
povžiti, široko po travnikih razgrinjal Križnogorski.
Novičar iz mnogib kri^Tt
Po akasa prosvltlega cesarja od 9. t. m. ae ima
armada Toliko pomanjšati; prerajtano )e, da se
bo nek okoli 100.000 mož sačasno od alasbe odpastilo
In a tem bliso 85 milionov gold. na leto prihranilo. Vradoi
časnik dostavlja tema naznanila: „da je ponanjsanje ar-
made o ti d6bi živ dokaz, da se Anstria ne misli v voj-
ake spassti , kakor snmijo nekteri ptaji časniki^. — C.
k. miniaterstvo denarstva je naakazalo napravo živin-
ske soli, ktero cent se bo po 8 fl. ▼ c. k. solirnib
(Salshmtorn} 16. dan t. m. prodajati začel. — Babico
(porodne pomočnice), ktero so dosihmal le v eni deže/i
smele svojo ametnijo opravljati, smejo prihodnje iti v
ktero koli deželo aaatrianskega cessratva. — Ljud-
ake Bole po Ogorskem, Erdeljskem in Horva-
ikem vzdigniti, je c. k. miniaterstvo naaka dotičoim
oblastnijam naakazalo : nsj nasvetjejo pripravne ačiteljake
pomočnike, da se poslojo na deržavne stroške na
Danaj, Prsgo, Bčrno ali Olomoc, se popolnoma isscit
za nčiteljskl stan. — Pa se je le spet oglasil vremen-
aki prerok iz JoIsto. Ta mož ae peča ena leta z vre-
menstvom, kakor da bi bil ▼edež vsih podneboik pre-
memb; posebno zspazaje vedenje žival in zelis o tem.
Od letošnje jeseni prerekajo , da naj stareji Ijudjine
bojo pomnili take lepe jeseni; do konca novembra bo gorko
in jssno; — da je sneg, ki je padel 87. eopiembri m
8. la 4. oktobra, tak hitro zginal, ma je gotov porok
dolge jeseni. — V cerkvi Aseoliski (aa Bimsken) je 8.
sept. pogorela slavna podoba matere božje, ktera ae sa
delo sT. Lakežalms. — Iz Taržkega je dodanes lo
to gotovo, kar ^Oest. Corr.^ naznanja, da rasovski ge-
neral Oorčakov je na dopis Omer-paiata, v kterem terja,
da nsj grd rasovska armada iz tnrškib knežij, od|:oro-
ril, da na grtf in da tadi v njegovi ohlšMi ni, te^a
storiti. Al se je po tem odgovora že vojska zsčela ali
ne, se ne vd; od več strani se zdsj lAisi, 4a bi zače-
tek rasovske-tarike Tojske ategnal ▼ Azil b\t\, m ne
na Doaavl. Basovski knea Menčikov je postavljen za
poglavarja Moldave In Vlahije , poprejsna taroka hospo-
darja sta odstavljena. Od sbnaie angležke io
francozke vlade se se nič gotovega ne vd.
šla je mliuU iena kroika^
Cversta, verla, korenjaaka
V Prem, na btoJo domovino^
Tam podedvat fotovino,
Tri sto n^niil svoja dote.
Al nas^ grod^ v foaeavi
Ropar jo aa poti vstairi.
Zgnhi jo sa desno roko ,
Ter jo vleoe ▼ s^J^' floboko
K jami stermi in iirold
Grosno tasuni in zloboki ,
In obropa jo dena^a.
Ter ji tako 8pre|;oyaija :
„lIoeem e nožem te umoriti.
Al te Treet v to globoko
Tamno Jamo in široko !^
Obledd ji lica mlade.
Na kolena pred njim pade,
Vdr6 se soise ji h očesa,
Smertna mcrzlica Jo stresa :
„8a pet rsn ken'avih, nsmill
Matere se v hadi sili:
OtroeieeT imam tmie.
Kam sirote male moje
Bodo se brec mene <Qa]e,
Kje pomoei li iskale?
Zgodba na Krasa.
(Po pravlioi.)
Kdo jim bode kmlia reaaK
Kdo Jim bode rane vesal,
Kdo oblačil nage rame.
Ko bom mertva t žrela jame 9*^
Ne poslaia, le lavemo
Ji moriree daae oeme :
;^S1eci is meilana krilo.
bkoda, da bi t jami gojilo 1*^
^^Kar veliš, ker mora biti,
Hoeem, reva, ti storiti;
Ne odreel proai^ ene ,
Proe obemit ae od meae^^. —
Be obeme k roba jame ,
Žena dvirne krepke rame,
DiTJo moe obnp ji dade,
Urno roparja napada,
Zdihne le, se ne oddahne.
Tolovaja v jamo pahne.
V gradu sodbi vse nasnani.
Od gnida moijč poslani,
K jami so se napotili ,
Mertvo truplo naali bili ,
Ga ▼ dobravi pokopali
Dnaije ženi naz^j dal/.
Kanonik.
Natiskar in založnik Jožef Blaznih v Ljubljanu
I
ll
X
I
kmetijskih, obertnijskih m narodskih reči.
ji Novice iihiOi^o ▼ L^nMjaiii ||
▼sak te4eii dvakrat, aam-
r«o T sredo in saboto.
Odgovorni vrednik Dr« Smmem Blelwels.
I Velji^o sacelo leto po postil
< i fl. , seer 3 II. , sa po) leta V
p<t.peposti,scerlfl,30kr.
Tečaf XI.
V saboto 22- oktobra 1853.
List 85.
Ne prepozno kositi merve io otave«
Pomina vredno je tudi našim kmetovavcem,
kar o tem časnik Hesinske kmetijske družbe piše,
rekoč :
Navadni čas otavo (Gnimmet) kosit! je me-
sca kimovca Q9ept.); bolj pozno, ko se kosi, bolje
je, mislijo večidel kmetje, da se trava dobro ob-
rase in se je več nakosu
Ravno tako se ravnd tudi z mervo (senom),
večidel se senožeti prepozno kose.
To pa je slabo gospodarstvo. Kar se več pri-
dela, se pa slabe j i pridela; če gospodar le gleda
na velik kiip klaje, ne pa na tečnost njeno, se sam
sebe goljufa. S klaio živinsko je kakor z živežem
človeškim. Tečna dobra piča redi, slaba in ktera
nič v sebi nima, le želodec nabaše. Da krava mlado
travo in sočnato deteljo raji je in da ji več zaleže
kakor vsahnjena trava in prezrela terda detelja, je
znano vsakemu. Tudi človeku bolje tekne kos ma-
stnega mesa mlade živine, kakor kos pustega stare
merlie.
Po starem kopitu se seno v bolj gorkih krajih
ne sme pred kresom, v bolj merzlih višjih krajih
pa ne pred sv. Marjeto kositi. Vera je namreč od
nekdaj, da trava mora dozoreti, da seme, ki od-
pade na senožeti, nov zarod napravi in se merva
sploh dobro obrase.
Ali ta vera je pomota, p6zna košnja gotova
škoda.
Kakor hitro trave ocvetd, se v travjih
bilkah več redivnih delov spremeni v pusto terdo
stvar (^laknjic); če bolj je seme dozorelo in če
več ga je izpadlo, tolikanj manj vredno je send.
Tako seno ni več vredno kakor dobra
slama.
Al to še nI edina škoda. Seme, od kterega
kmetje mislijo, da bonov zarod napravilo , malokdaj
tako globoko do zemlje pride, da bi moglo začeti
lepo kaliti, ampak večidel zgnjije in pod zlo grč.
Le velika sreča mora biti, da se kaj tega semena
zemlje prime. Ta mervica pa gotovo ne poverne
nne škode, ki kmetovavca zavoljo tega zadeva, da
prepozno kosi. Zakaj veliko veliko travnih korenik
(Grasstock) po dozoru semena pod zlo gre, ki bi
bile iznovega krepko ozelenele, ako bi ne bila se-
Dožet prepozno pokošena bila.
Še druga škoda je ta, če te seno (merva)
Srepozno kosi, da otavi premalo Čarsa ostaja ; maj-
na ostane in malo se je pridela. Če deževno vre-
me nastopi, je nadloga, otavo dobro domii spraviti.
Al ta škoda še ni zadnja. Če se otava pozno
kosi, se trava pred zimo ne more dobro o hra-
sti in se tako močno vkoreniniti, da ji zim-
ska zmerzlina nič ne škodje. Kakor z žitom, tako
je tudi s travo: lepši ko ozeleni senožet in se ob-
rase pred zimo, več se bo pridelalo merve priho-
dnje leto.
Tako izvira ena škoda iz druge. Ako se perva
napaka opusti, se odpravi vzrok vsih sledečih.
Seno (merva) naj se kosi, kadar veči-
del trav na travniku cvete.
Otava ne terpi tako lahko in tako hitro po
dežju škode, kakor seno. Ker ima pa za kmeto-
vavca veliko vrednost, mora skerbeti, da lepo suho
domii spravi. Čez dan se mora pridno premetavati,
na večer pa zgodaj na kupe spraviti, dasepordai
ne moči.
Ako ni bilo moč otave popolnoma suhe domii
spraviti, naj se varje, da se preveč ne spari in
vžge. Dobro je nad lego vlažne otave terdo zložiti
lego ječmenove ali ovsene slame, in nad to spel
lego otave in tako dalje; med otavo nastljano slamo
živina tako rada je kakor otavo.
Kmetijske skusile.
(Pn presajevanju starega drevja) priporoča
v Gumprehtovem kmetijskem časniku izveden sad-
jorejic sledeče: „Eno leto preden se drevo presa-
diti misli, se na Z čevlja krog in krog drevesa
jKemlja toliko prekoplje, da se zamorejo z žago naj
močnejši korenine odžagati. Odžagajo se pa te stare
korenine zato , da poleti nove sesavne kore-
ninice izrasti zamorejo in se drevo lože presadi.
Jama, kamor se drevo prestavi, mora naj manj 4
čevlje v kvadratu velika biti; tudi se naredi jama
za IŠ ali 15 pavcov globokeji kakor ima drevo v
zemljo priti. Zdaj se ealije do verha z vodo; po
tem se nameče z lopato toliko rahle zemlje (ktera
se s kolom pomeša) , da je jama tako visoko ž njo
napolnjena, da se vsadi drevo va-njo. Je drevd
na svoje mesto vsajeno, se zaliva z vodo, zame-
tuje z zemljo in meša tako dolgo, da je jama po-
polnoma zasuta. Na to vižo se vsede, kar je v
zemlji bolj debelega, na dno, — kar ie pa bolj
drobnih in rahlih parstenih drobcev, se
prime okolj koreninic in jim ostane prav
priročno tam za živež. Na to vižo presajenih
dreves tudi ni treba po navadno zalivati, ker tisto
navadno zalivanje izpira le korenine, da drobna in
za pervi živež naj tečnejša parst se poplakne na
dno, kamor korenine ta cas se segniti ne morejo.
Na to vižo se dajo brez nevarnosti tudi ze-
lene drevesa presajati. Če se je drevo ravno
— 338 —
pred Bimo presadilo, naj se vlažsa parat m enojem
pokrije.
(UUko JMfo emsa friino obderiati) avetje
nek belfiak kaietovavee, mleko v ateklenici C^aai)
dobro samaaoni akoz četert ure v krop poataviU.
{Opravilo trotov je edino le ob času rojenja
oploditi mlado Arabtco); sa nobeno dnigp rabo niao.
Tako pravi {osp. Kinaas, ačitelj na Stajarskem.
Za oplodenje ene mlade matice je en trot dovelj,
ali saj le malo trotov. Po skušnjah Ninansovih so
bili v jeseni tisti paniovi nai boljši, ki so sarodili
naj manj trotov, ali ki so jin sarano (zgodaj) spo-
dili ali umorili.
(Aicp posebno dobrega meianega ynoja ^
Komposthmifen^ se po skušnjah angleških na-
Eravi, ako se smeianca napravi iz 10 delov do-
re parsti, 3 delov gnoja in 1 dela vgase-
nega apna. Ta zmesanca se pusti 2 do 3 mesce
ležati in se med tem časom enekrat premece.
Koristnost pevaliCt
Ti6iee, ki po}6, pravi Friderik Čadi v evejih bra-
nja vrednih bakvah ^), so pravo nameotnieo življonja.
Bres njih bi bili goi%d\ žaloaioi , mertvi. Človek povood
le isce sivih in življenje veselo nacnanjajočtb stvari, —
kjer ni življenja, ni za-nj veselja. Mislimo si nase f oj-
sdo In reke, nase seneseti in pašnike, nase verte in
pel)a brez pevalie, kako sameton nam besvet! ^ manj-
kale nam bo vedno nekaj , kar jetakorekec srodnistvo
mod nami in nižje narave.
Al se nekaj dražeča je, kar daji pevkam veliko
vrednost; če bi njib ne bilo, bi bilo na svetu strsSne
prekaolje, — take namreč, da bt se prektcnii včs lepi
rod natore. Brez stevUa bi se namreč pomnožil tisti
»erčes, kteri nam je toliko skodli v, ako bi ^a ne po-
končale tieo, kterim je živež. Od veliko morhe, ktero
spravijo ii poti, noter deli de komarja in pajka, ktero
sobi jejo, — vso je njih dole, ohraniti rednatore. Peva-
lice so po volji modrefra Stvarnika tako rekoč pomočnico,
da veliko i^ospodarstve sveta no zapade prekncijam oad-
lezneira merčesa.
Žallbof:, da te velike koristi ie ne spozna vsak
človekl In da se je dosto tacih, ki mislijo: tiči so le za
to, da nam v tičotci pojd ali da nam pečeni na mizo
pridejo!
Ko bi vsi Ijudjč korist tičev sposnaH, bi jih ne lo-
vili in morili tak nespametno in brezvestno!
^hot^i smo prosili $wuf. dr, MIkiosič-a, ko nam jo
poslal neke pMo svojeira ^berilaf v pretres: naj nam
pravila ra^jaoaUI blaaroveti, zakaj to tako, nno tako
Slovensko slovstvo«
Slovensko berilo za V. gimnazialni razred
Por v i zvezek slo venskejca -berila za oad^imna-
zij, ktereg^a bode 4 zvezki, ki jih slavni nas Miklo-
šič Iz različnih spisov svojih in drnzih nssih pisavcov,
starih in novih sostavlja, je že na svetlem ^^). Dragi
trije za VI., VIL in VIIL razred) bodo sčiaoma sledili.
Gospod doktor si je za pomočnika pri sostavljaojo j^be-
rila^ alavnozDanofa sloveDskega pisatelja gosp. Navra-
tila izvolil, čigar obširna znanost slovenskega slovstva,
marljivost velika in Ijnbezio vtrndna za materinski je-
zik, in izverstna slovniska vednost pridejo pri takem delo
na veliko veliko hvalo, da grč nrnisi spod rok in se
jako dobro doversi. Tako se smemo nadjati, da tndi
ostali zvezki ^berila'' bojo kroalo sledili.
Da se pa vender enkrat zastran pisave kolikor
je moč zedioimo, in da ne bi eden vlekel „hi^, eden
*) Thierleben der A]peBwelt Leipiig 1858.
»*) V LjabUam ga se ni. Vred.
Dobili smo todaj po gosp. Navratil« od goap. dr.
Hiklosič-a na vvs|o vprašanja sledoči odgovor, kterega
nazDanimo po ^Novicah^, da ga berč val, ktorimje edi-
nost v pisavi naši draga.
^Ker je si. ministerstvo aka velelo, da ao naj ▼
^beriln^ oblike deržavnega zakonika rabijo, je
bilo treba različno pisavo slovenskih pisave« v aodiniti;
samo v pesmih ni bila moč povsod dosledna ravnati.
Potem takem se obveljalo kakor v deraavnea zs-
konikn star je oblike! ega, — emn, — ena C^ 5.tUoBa
ali mestnikn), — im pa v 6tem ali drnaivnika po ata-
roslovenski, česar nekteri so ne vejo. V visebrojt
je obveljal t*: lopim«lh-imi tndi po starosloveo-
s ki rabi.
Vendar se piše po staroslovenski v besedah
^ta (tč)" in „vse^ C^''***!' višebrojnega možkega vei)
povsod e namesto t, tedsj tndi: s tem, ■ vsem, tek,
vseh itd., kakor po nekterlh krajih ae dan danes raz-
ločno izgovarjajo.
Kdor pa izgovarja e zamolklo, ga ta pisava ne
more motiti , zato ker za ta zamolkli glas zdsj ie de
malega le e pišemo, ako izpeljava drngači ae volttM:
dober, dobrega, težek, težke ga 9 mortev, tvoo-
ček; ne: dobtr, dobrtga, težtk, mirti v, zvončtk.
Ravno zato je dosledno pissno sem (^namesto do-
zdanjega s i m) in sem (narečje, adverb.}, oboje enako,
kakor velik del Sloveocov oboje enako isgovarja; zakaj
nekteri štajerski Slovenci govorč kakor Čehi sem (no
sam); narečje pa iagovarjajo sem (stareslov. se m o).
Drnga oseba glagola, namreč: si (indi po staro«/«-
venski i) nims s pervo nič zapovedovsti. Po lUro-
slovenski se pisepervs: je srn; tukaj ne vidiš nikakega u
Ako izpeljava ali staroslovonsčina čerke t oeopra-
vičoje, stoji tedaj namesto Metelkotovega a povsod do-
sledno e.
Dvono^a ne more med glagolom in narečjem aem
v zvezi z dragimi besedsmi tadi nikdar biti , kakor med
nemškima |,sein'' (i^egov, svoj) in ^oein^ C^iti) ne.
Ker ni, na priliko: pri Krajneih v govora ras-
like, čema bi bila v pisanju? Spoznaval to, pišejo p»
pravici novejši plsavci nemški ^sein^ tndi namest« po
atarem ||Seyn^. To resnico (česar govorč ne ločiš, če-
mn bi pissje ločil!) spozna vsi, je začel slavni jeaiko-
znanec Grimm tndi po nemški vso z malimi čer-
kaml pisati. Govorečega poslušaje ne vidimo ne malik,
no velikih čerk, pa se vendar razumevamo. Po derž.
zakoniku so obveljale tndi : dobre vina , ne dobra ^3 vina;
nasproti lepša, ne lepsi riba itd.
Ker je vodilo g. Miklošiča: pisi^ ako Izpeljava
ne brani, kolikor je moč, kakor govoriš, zate piše on:
Marija, Terezija, Az^a, Perzijanske. Noben nepotnj-
ceni Slovan ne izgovarja Mari-a, Terezi-a, Azi-a itd.;
; ao sHsi razločno, ako se tudi i (kedar jo brezglasen}
ne sliši: Marl-ja, Terez>, Az'ja itd. po ravno tisti po-
stavi, kakor: pi;em, pijan, prebijam itd., namesto pi-
em , pi-an , prebi-am .... Ta postava je : j^slovenski
jezik nima požirka^ (hiatns). (Več od tega v „MikI.
Lautlohre"). Na sredini naj se sicer po i^ogovi mUli
tujkam obraz ne pači (Diogen, ne Dij'ogen); ali pri*
ti kline ima vsak jezik pravico po svoje krojiti.
Začinjati, počinjati namesto: začenjati, po-
čenjati, po stajerski-slovenski, zato ker je tudi staro-
slovenski, dosledno Kskor: izpirati, podirati na-
mesto: izpčrati, poderati.
(Konec sledi.)
~"»)~Zakaj nč7"ker Vi dosledno bilo? Vrcd^
— 339 —
Jezikoslovni pomenkit
Odgovor go9podu Navratilu.
(Konee.l
Tadi to je rarjetno, da so vasi, kraji, reke pe
rodovili dobivale tmona, tako reka lodoe od ludov,
Morava od Moravljanov, reka Stir (Steler ▼
Aastrli) edStircaoov, Norinja ponemčeDO Ndrio^
na KoroBken po Neroaoih. Ime Nori kom in bog^iDjo
No rej o bem po Dovem leto raalag^atiKačel, ia dokazal,
cikaj 00 r pomeni toliko kot mož, mož, io zakaj da
tudi pomeni ogenj (češki na nofe,onor), vodoCno*
riti, ponoriti (aotertaoctaen) in bo ml j o (nora, nnra).
Ali mislite, postovani gospod, da so narodi po
rekah dobivali imena svoja? Jez kaj taksnega nemo-
rem zapopasti. IndI so prej imeli svoje ime, kakor
In d o s, zakaj človek dava stvarem imena, ne pa na«
robe. Tako so tadi Baniani kerstili rečico Baaio pri Kar-
love« la so daN Kapi sinonimtsko poznamlenje. Enakih
soimen rak in vosi več najdemo; tako so v slavonskih
zemljah Tarjo in Volge in Styri in Olse, na Ko-
roškem Norinja in Možnica (ponemč. Mosinz);
tako ste si tadi Bania in Kopa sestri. Ime Coppita-
nos, Copitioa (glej: Javavia 47.}) Copitlos so
najde od Soloograda do Dalmacie , kar je gotovo zna-
menje, da je čisto slovensko. Imena rodovio Kopio,
Ban lan pa niso samo najti ^na Štajarskem (pri sv. Vido
▼ Halozah), temoč tudi po Češkem.
Če ravno bi način pisanja Kolpa izviren in edino
resničen bil, vendar so je mogočo Kolpa Iz ^kop^,
^kopiti*^ izpeljati. Zakaj mi najdemo v slavonskih je-
sikih vpleteoje in vrivanje čerke / prod in za samoglas-
niki mnogokrat. Primerite glagol poditi po Metelkoto
p vodi ti, na Štajerskem tadi pravimo ploditi kogar,
Jemanden vertreiben; med Šavničarji so govori skobiti
in skolbati, ropfen.
Taksnih glagolov Imamo sila dosti, na priliko: hI-
niti so in hlinltl, habiti in sZabiti, tZamitiin tomiti,
dZbetI, litvanški-letiski do p t i, zato doplo, dle Hdh-
^ng, sapati in sfapati (lažiski), s/onco in solnce.
Čerka I prehaja todi pogostoma v čisti ti; na primer!
h lom (češki) hom, hom (slovenski), h/akr=:hok
ooski, in nasegojčati, bAtva (ilirski) , Beete (Mangold),
češki b i t v a , latinski beta, letiski bete, slovenski pesa,
mitteIhschdeotBCh biese, oslpnotl= osopnotl, prav
za prav, ostopnoti, znr S&ole werden, proskritski
stobh, latinski stapeo od stipes, pahati ruski in
poljski, ackern = litvanskemo p/esti, letiski pZest, po-
kati ilirski, pfliickeo , letiski pZakt; primerite dalje:
aapa = sZap, kimati in kZimati (ilirski), daviti
in dZaviti, škripati in8kerlipati,peta = planta,
skobiti in latinski globere, bljodoingotiski biods,
p lova ti in litvanski pjaoti, saoskrilski poj, dalje:
desna = dlesna, kalaniti in kaniti (horvatski),
ki k, kiska, sanskritski kokši itd. Kakor v tih prilikah
vidimo, da čerka I med a, o, i, o^ o vlezava, tako je
iodi mogoče bilo, da so staTi Pananot govorili k lop I ti,
namesto kopiti, todI kolpiti. Kor pa kip in kčp
ednako pomeni Haofen ond Kaof , in ker je pervi pojem
izvirnisi, zakaj iz nakoponja, nakopičenja, na-
koplenja,anhaafen,sammeln,je postal pojem, kaofen.
Besedi kopiti in kopiti je znal stari Panonec
izgovarjati todi klopiti, kolpiti, klopiti, kolpiti.
Klopa in klopa, Kolpa in Kolpa, ako ni zadnja
iiblika metathezis latinska, kakor jo najdemo v besedah
le b (bel) inalbos, palea=zpleva,Albis = Labe.
Dalje so latinski pisatelji I zmiraj za samoglas-
nikom postavljali, na priliko: Pelso (Aorol Vietor),
Pelsodls lacos (Jomandes), Peisois (Bav), Pe-
Jissa (Anenym de conv. Carantj mesto pleaOfdorSee,
gorsko 9niXoqj latinsko palos, hofandskl poet. Island-
ski pollor.
Kakor je Pelso hitioo»lsotoaizem , tako kelpo^
kolaps, kelapis greko-latinisem , in kolpa teotoni-
sem slovenskega klopa, klopa = kop«, kopa.
Daljo dvomite, ali je že dognaoo, da Kan a« a
pomoni deželo kopcev. V svetem pismo soKanaan
zmiraj prestavlja v mereator, negotiator (glej: Bi-
blia Saera, Venetiis 1777 na konca pod imenom Cha-
naan v poglavja „Hebraicorom et Chaldeorom nominom
loterpretatio^). Tako je sv. Hisronim Kana a n presta-
vil« Naj pokaže, kdor more, da je prestava ta napčnat
Zavoljo omenjene aoalogio Vam dam ve^ail, da
kop, kopiti ne spada k analogii kopati ae, kopati
so, baden, kakor todi Vas vok, sonce in pož no
spada v kiip, kopiti. Kopiti in kopati todi nislsi
nikdar primerjaval.
Od besedo skot se Vam pov<Sm, da se ned sta-
jarskimi Dolanci rabi v možkem lo ženskem spelo,
kakor več taksnih besed, postavim večer, red itd.
Znate priderdrati, kakor ste rekli, kmalo a svojim
odpisom , al to je moj ^oltimatissimom^ o tej pravdi, ker
nimam časa se prIokaCi zavoljo besed ^). Ne bi se bil Vas
dotaknil, ako bi Vi ne bili tako pogomno izostili v 73.
listo ,yNovic^: „Kdor more dokasati, da so tod poprej
Blovaoi živeli in oni pervi reki Ime dali, naj dokaže 1^
Naj stariso stanovniko tih pokrajin jo že Nemec Man«
nert za Siavene oglasil, ravno to so dokazali oceni
Slaveni, kakor Katančič,Kollar, Šafarik, In moja
slaba preiskovanja to resnico poterdojejo. Naj beržeje
Vam jo ravno omenjena opazka prehitro osla, zakaj ne*
Bsorem verjeti, da bi bili Vi scer kot moj nasprotnik
vstali. Davorin Tersteigak.
Slovanski popotnik.
« češka »Koleda'^ za leto 1864, četerti letnik,
je že natisnjena. Ker je nje obraz močno mikaven, jo
časopisi hvalijo«
^ Mozejna odbora češko matice In arehftologiski
sta na predlog gosp. Zapa sklenila, ob novem leto za-
četi izdajati pod vrednistvom Zapa krajopisni In ar-^
ch&ologlskl časopis, ki ima izhajati vsake kvatre a
podobami pod naslovom j,Pafliatky mistopisni a archftolo-
giskd"".
. ^ Oosp. Lodevik Štor je v Požono izdal svoje
sgodovinske pesme.
^ Nov velki zemljevid Vojvodino serbske in teme-
ikega banata od kapitana geoeralstaba gosp. Fridberga
bo skoraj na Donajo v 4 listih na svitlo prišel. Veljal
bo 4 for.
^ V Moskvi je omerl bogati kopec Ivan Zarsky.
od kterega jo sploh znano, koliko denarjev je potrosil
skoz celih 60 let za nakopovanje starih slovanskih ro-
kopisov in knjig.
^ Po naznanilo ^Danice Ztgreb.^ je znant pater
Fr. Jokič razon ^različnih pesem^ pripravil za natis
že troje knjig ^elegij' in pa kanonika v Splita, Ivana
Držiča ^Lepost doso^ rokopis od leU 1713, v 10
pesmih.
* Nh visoki pestanski soli bo očR prof. Ferenc
dvakrat v tedno slovansko slovstvo.
Ozir po svetUt •
Moc rusovske armade.
Ker ao ^Novfce^ že omenile torske armade, naj
omenijo todi rosovske, ker vsi taki spisi so doneski k
znanja areta.
*) Ker sta obn gospoda po dvakrat govorila, tttiltmo, da Jo
te pravde koaeo. Vred.
— 340 -—
iOC
Vojskina »oc ruske dwi^ve m dfHMdveje; 1. f
lorjv, Id 8. na Bohem.
1. Na »orja.
Moe na morju je tlabjl od aočf nasokem, vendar
•o Mad ▼▼eratltl med med porve torBte. Glavni varok
tera je, da bo na Rotke« povaed ae nt raatila kupčija
na morja, da bi ae vajeni mornarji aamogll porabiti aa
vejaftke brodarotvo. Tedaj ee morajo aa brodovje nabi-
rati mornarji la notrejnih okraju, ktori nUo vajeni morja
fn BO morajo ee le aa brodnarje laučiti. — Druffl varok
M jo ta, da jo baltiško morje 6 do 7 meseov na leto
sameranjeno, in da brodovje na cernem morju ne amd
0koa Dardanele; tedaj manjka Ruoom veliceg:a oceana.
Bual aploh In poBebao plomeaUaal ne ljubijo morja; to
slo odvemiti, je adajni ear avolll dragorojenega oma,
Konstantina, sa admirala ruskofa brodovja.
Vojakino brodovje se del« na dvoje: 1. v brodovje
M baltiškem, In 2. na cernem morju, ki stori sku-
Mj 5 dlvlalj C3 na baltiškem, « na cernem morju> Bro-
dovje na cernem morju , aa sedajno vojsko s Turki posebno
aotrebno, je dokaj slabji od une^ra na baltiškem morju.
Voaka divisija obstoji is onejca veliceg a trijambor-
MgB, treh dvojambornih brodov, 6 fregat, 1 ""rveteln
4 manjsik bark. K temu se prištevajo se parobredi. K
balUMem brodovju pridejo rasun tega se veslarskl po-
breani Wni, kterik je ve4 kot svedsko-norsklh C«««
500), ravno take k černomorskema , vendar se ne vd,
kolike da jih je.
Posadka vsakega veUcoga brada anese 1100 mor-
narjev in vojakov s kapitanom vred, ki mora blU rojen
Ras. Sluaba terpi «5 let. . ^ .w t
NajurnIU mornarji so na baltiškem morju Velkerusl
in IHal, in aa cernem morju Koaaki in Oerki.
Černomorsko brodovje je Imele pred desetimi leti
8 brode trijamborno po 1«0 topov, devet dvojambornih
po d4 in 7 po 74 tepe v; 1» velikih brodov tnGfrefat,
11 kervot ia brig in 6 parobrodov. Topov je bilo sku-
pej 158*. Pa v desetih letih se je število brodov ka«
kar t«di topov mocoo pooMioiilo.
Vs^a brodevja (na obdh morjih) je: 46 velkih
brodov, 80 fregat, 6 kervot, 80 brig In 60.000 moa.
Najveci ruski brodovi so ; ^Bnoko^ a 130 topevii
.Dranajat apoaUljnov^ s 120,
in -Varšava** s 180 topovi.
'^ (Daljo aloii)
^Trlje svetniki'' s IM,
prikaauje. — Za vino se bo letina na spodnjem Šta-
J ar s kom nek dobro obnesla; veliko ga bo, pa tudi
boljl bo, kot lani. — V Hegyalji na Ogorskem b»
lotos toliko čespelj pridelali, da so mogli velike novih
suBivnic napraviti. KerjepaBcer colo malo kupca bilo, je
slo veliko cospelj pod »lo. — Dunajski casolk „Preooe*
pripovedaje, kako so cena aemljis aa Ogersfcena
od leta do leta viksa; lani poleti je kupil neki tergovec
iz Poeta neke aemljlBO sa 1000 fl.; letošnjo spomlad
ga je že prodal, kakoreno je kupil, sa '8400 il. —
Pariška družba d' fincouragemont Je raspisala S
darili, vsako po 8000 frankov, kdor naj bolje popise
tertjo bolesin io kdor anajde naj getovsi pomo-
ček aoper njo; verh teh daril pa je so raspisala 3 po
1000 frankov, in 6 po 600 frankov sa* postavljeno drugo
vprašanja o ti bolesnl. De 31. grudna t. I. jo aadnji
cas na te vprašanja odgovor dati , o kUrih bo občni
sbor leU 1864 rassodil, — Turška reč je ao amiraj
Um, kjer je bila. Napoved vpjske, ktera Je bilapovsil^
mošeah (cerkvah) Turkom okllcana, je lju4^vo slerai-
veaelila, ker ^Mookova** slo sovražijo. Sultan pa vtem
rasglasu resno opominja vso svoje podložne: maho-
medance, kristjane in jude, naj med saboj mirni oota-
usjo* Omer-pasa bo imel vojoko aoper Rue saoeti, —
pa kako? ker Donava med Turki in Rusi Uce, inces
Donavo prili je sasUvica, ktero vganjka bi aUgnila sa
Turke slo nesrečna biti. Scer stavlja turaka vlada velik
up na stinUo svojo armade, ktera nek Bnesea60.00a
mnogoverSbih vojakov; egiptovski kraljarnamostnlk }\je
poslal jedro avoje armade na pomoč; ponudili so ae ji
beguni 18 Ogerskega, Poljskega, Nemškega In Uskega;
In od serbskega knesa se nek tudi aadja podpore. Knes
Černogorskl tudi orožujei po svojih gorak^ armado, p«
gotovo nosa Torke. Od-aagleske ia fraacosovske
vlado so je govorilo, da mislite nekoliko armado v Ca-
rigrad pooaditi, kakor so posadili Francoai armado v
Rloi, — ali francoski vradni casoik jo preklical to
govorice. Da bi bil*hospodarja v podoaavskih kne-
sijah od Rusov odsUvljena bila, že dosihmal tudi nlgo-
Uvo. Al v ti tursko-rusovski homatfl grd večidel vao
Uko, da se pred govori, petem se se »•,*«7- ^/*^*
Carigradom fn Šumlo, kjer Omer-pasa stoji, so na-
. pravili golobjo pošto. - Za novega gorskega patriarha
▼ Carigradu # 6. t. m. iavoljen bil Anthimoa-^sal-
Un ga je bors peUrdll, sate ker nek.nl prljatel
NovKar iz mnogih lirajeVt
Predvčerajoem ao presviaega cesarja is Muna-
kovega, kamor je sel svojo svetlo nevesto in stariso
njene obiskat, spet na Dunaj nasaj pricakovalK — Po-
litična nova vredba austrianskih krouovin je nek se od
Nj. veličanstva poterjena in se bode kmalo oklicala. —
Za gotovo se sliši, da perva poskusnja s železnico po
celem Semeringu je bila 16. tega mesca; hiapon,
ki je to skušnjo opravil, se imeiiuje „Lavant«. — Znoi-
•ek vsega cesarskega papirnega denarja med ljudstvom
In v cesarskih kaeab je bil mesca septembra po na-
ananilu vrednega časnika 144 milionov 839.767 il., —
tedaj memo mesca augusta sa 6 mil, 18.460 fl. ▼•^^^ —
C. k. ministcr«tvo nsuka je pozvediti ukasalo: po ko-
liko otrok hodi v vsako ljudsko šolo in koliksin je
prostor, da%e bo is tega določilo: ali so učilnico v
dostojni primeri s številom eolskih ali za soIo pripravnih
otrok ali ne. — Deželno poglavarstvo na Erdeljskem
ftasnanja, da so na meji spet ostrejši posUvo aa govojo
sivino vpeljane, ker v podonavskih knežijah se med vpre-
saiml voli rosovske armade spet goveja kuga pogostoma
Samopašnikoml
(Po Krilovo).
Pod dobom BTinja se sokala
In Eelod prav z bAtom hrostala.
Kdar Be Dajali in nasiti,
Se tud* saone pod dobmn riti
In korenine ma lomiti. «
^Nikar!« mu c doba vrdn veli:
„Ne vidiš, da se posnsi?«
„Nbj se, ce boce , mi je mar!«
Odrohae mu necedaa stvar,
^Dokler imam ieloda ki^ i
Mi rasti dob , al pa nehij^.
„Če precej pade! žal s» «» J«'"
To ree« — ino da^e r^el
TIskarni popravki,
v poslediuem Usta na 336. str. v 8. versti od sgor^ bcrJ
Macner namest Maner. . • • i -u
-Slovanslti popotnik" popravi nam podani popis slavjanskm
nankov na Dunajskem Tscučeliscu, d» namest Tcnic (ceskoj se
ima brati ravno tisti.
Natiskar ia »aloinik Jožef Blaznih v Ljubljani.
kmetijskih, oliertnijskih in naroMihreči.
r»9 T >Ff4y»> safcotau
Odgovorni vrednik Dr« Smnem pielw eln*
Tc(J«/ X/.
V sredo 26. oktobra 1853>
^PHWf^4¥iH M pi^— ^— ■! II ■ m
Gotov pouo^k zoper krompirjevo bolezio
po nisovsklh skušnjah ^*}t
Pred treni leti < sen sDajdel maiiM krompir
Mdili. Al t4 liMim mi ni hetla do dobrega služiti,
popraviti «em jo toraj, pa le popravljal, med tem
pa sem našel gotov pomoček ubraniti po celem svetu
zatreseno krompirjevo belesen«
J!(f oja mašuia mi je namreč prevti ffuKla krom-
pirjeve ^1 (kali) in lupino, in na nobeno vi»<i je nisem
mpgel tako popravki, da bi jI bil odpravil to napako.
Kar tedaj pri masini ni bHo moč st^riti^ mislim , se
mora pa pri kr o mp irj e v em« semenu napraviti, da
ob lupino in oei pjč pride. Naj bolje bo -^ si mi-
slim-^ ga sa^tega voljo posušiti.
Jbi l^)š1(HŠojo dam spoiMdi leta iSftOsomen-
ski krompir is lirama v prav gojke hiao prepesti,
in ga če95 3 tedne, ko seje popolnoma osušil, saditi*,
Pridelk v jeseni je bil talo obilen kakor pri-
delk mojih sosedov, le^da mo|ptrompir je bil v is
ndrav, moji sosedje pf so imeli sila veliko gnjilega.
Da bi bil sdrav ostal eavolj tega, ker sem ga
posuiiti dal, kako bi bil to mislil, ker ml je le moja
nova masina po glavi rojila!
Drugo leto (1861) spet talco ravnam; spet je
bil moj krompir dober in sdr#v, drugod je pa slo
^njil. Ta druga skuinja me je popolnoma prepri-
eala, da se seitfenski posušiti Ak bres škode na
rast in pridelk. Ker pa sem med tem svojo masino
tako popravil, da sem ž njo krompir bres oškodo-
vanja tudi precej dolslh kali pod nemljc spravil, še
smiraj mislil nisem , da je eato edrav ost/il » ker je
posušen bil.
Za leto 1868 mi pa smanjka krompirja na se-
me. Treba ga je bilo- tedaj kupUi od seseda. Debel
je bil scer. pa nagnjitega |e kilo doiki^' med njim.
Issbravši saravega ga velim v gorko hišo prinesti,
kjer sko95 4 tedne ostane; debelega dam potem na
4, drobpejega pa na 8 kosa rajsrenati in tako ran-
rei^anega ukažem še en teden sušiti.
Po nešimomosti mojih poslov pa se raerenani
krompir v Inbi tako posuši, da 90 vstrašim ga sa-
*) NooMMlena pedhuno te pomoček fs bii|LTic: ;,Vereiieiie fl^r
die Verhfltang; der KaKolfelkraBkiieit , Tom Steatorath A. N.
H. nollmano, Professor des lMidwirth. InstiUiUi in O^r^go-
reik in Rassland^, ki Jih Je ravno kmet^aka' dniika po sL
0. k. deielnem poglavarstvii od Tis. •. k. ninisterstva notr^-
nih oprar iz Danica prejela. Podamo pt pa s teliko Ttejjm
▼eseljem , ker i^ Jo te povoML tedi pri nas , kakor Je brav-
eem ^Novic^ snano, ie lani dobro poterdil, in, kakor T da-
našnjem lista gosp. dr. Orel piše, tvdi leles. Ni^ bi naši
kmeteTSTei beri po tem navoda semenski krompir od-
ločili in sTetovali vsim sosedom tako storiti. . Vred.
gledaje. Tako nvenjen je bil . da bi MI kaj stavil,
da ne bo mogel poganjati vee.
Al bttdegA sem se bal , veselo sem doživel. Hi-
tro je kalil, krompirjevec je bil košat in 8 tedne
t red kakor scer ji^ bila novi na se na miši, t- de-
elaJ^ zdrava in okusna, da je bilo veselje.
Odsihmal so se mi oči odperle. Zacel sem po
vzroku sledeti, od kod ta prememba, in n^ misel
mi pride, barje dr. dlajden dokazal, ki pravi,
da po sušenju krompirja en delmočca (štirkej
raztopljiv postane, in da zavoljo te raztoplji-
vosti omenjenega močoataga fM^ krpmpir ob vlaž-
nem in gorkem vremenu začn^ hitro kaliti in zdrav
in čverst s»d ro4|. In 4iarea je bil pridelk deve-
tem!, in pe na krompjrjeveo n^ na krompi^u ni bilo
bolestnega sledu, akoravoo jo drugi krompir po celi
okolici močno gnjil.
Ta skušnja, da na mojem ver(u tri leta za-*
porodoma se ni bolezin prikazala več, me je na-
potila primerjati skušnje drugod. Kar koli so po-
beli s krompirjem drugod, gnjilini se vendar niso
mogli ubraniti*
Poterdilo mo je tedij to v mofih skušnjah, da
semenski krompir sušiti je edini pomoček
zoper gniilino. To se mi je pa toliko veijetniši
dozdevalo, ko sem premišljeval ; k a ko je to, da gnjije
krompir, čeravno je na videz popolnoma zdrav?
Če bi krompir v sebi ne imel nagiba k bolezni^
bi se ga -^ sem djal — vunanja kužnina, naj
je v zraku ali kjer koli drugod, prijeti ne mogla«
Ta notrajna nagnjenost krompirja do bolezni mora
8 a predvsem v njegovih vodenih delih skrita biti«
ivedeni možje so^e zdavnej nam povedali, dn krom-
pir ima 75 odstotkov vode v sebi (t^ je, v 100
funtih krompirja je 76 funtov vodel. Ako se krom-
pir potem še v vlažnih krajih spravna, še (ože pri-
pomore ta vodenčnost k gnjilobi. Ce se pa krom-
pir do dobrega posuši^ da tako rekoč zvene, zgubi
veUko vode, vsi drugi njegovi obstojni deli pa se
zavoljo tega nikakor ne spremene, tedaj rad kali
in čversto rase, kadar se posadi.
(Konee aledi.)
Vnovič poterjeno sredstvo krompir gnjilobe
obvarovatit
že lani ^im razglasil, da se je osušeni krom-
ir, posajen na mahovnit svet, kodar se je sicer
voden in špehast krompir prideloval, posebno
dobro obnesel ; pridelk je bil popolnoma zdrav, sip-
čen in zlo bogat, in tudi v kleti, popred na podu
dobro osušen in na nadtalnem odru tri čevlje de-
~ 842 --
belo nakuptčen. clo nič {njil ni , ampal^ se do sad-
njega dobro prinraniL
Letos flifli sopel ves razrezani krompir dal sne-
sti pod streho na opečni tlalL (eeglasU flasterl,
tem ga tenko raztrositi, in večkrat premeaati, da
se je posušil 'enako jabelčnim platičkom.
Tako osusenih platičk<iv smo pod brazdo vergli
nekoliko na terdem svetu, nekoliko pa na mahu.
Takt osuseno seme je nekoliko kasneje zelenelo od
neosusenega, toda ie naglo in čversto rastlo, ze-
lise do zadnjega zeleno ostalo, obilo debelega in do
zadnjega zdravega krompirja doneslo^ kterega od
16. dneva jprejsnega mesca v kletu se clo nič ni
zgnjilo; kakor se pa v Ljubljani in v njeni okolici
sksi , gnjije letos v kleiih se huje od prejšnih let.
ar se boli poterdi nasvetovano skušnjo je pa,
da je en prijatel blizo Iga , dobivši od mene neko-
liko osušenega krompirja, posadil ga poleg svojega
neosušenega, — in glejte! pridelk iz domačega se-
mena je že na njivi močno gnjil , v kletu pa ne-
utegoma sčernil; pridelk iz mojega semena je bil
paTepši, bogatejši, na njivi in v kleti vedno zdrav.
Opomniti pa moram , da je treba zrezani krom-
pir poa streho tanko raztrositi, in večkrat
premešavati, sicer strohni in pride ob kal.
Radoveden sim slišati od posnemavcov mojega
nasveta, kako da se jim krompir obnaša. J. Orel.
Gospodarske skušoje.
(^Kako na Rusovskem ravnajo^ da grojzdje
skozi dve leti presno (flriino') ohranijo^. Popotniki,
ki pridejo iz Rusovskega. ne morejo prehvaliti le-
pega presnega grojzdja • ki so ga zobali na Rusov-
skem. Časnik ^Ausland^ pravi, da ono grojzdje
pride iz Astrahana in da takole ga hranijo cez leto,
pa tudi 2 leti:
Grojzd odrežejo s terte, dokler se ni popol-
noma zrel; pri tem se nobene jagode ne dotak-
nejo; vse kar je le kolčikaj oškodovanega, čisto
strebijo. Potem polože grojzde , pa tako, da en grojzd
se druzega ne dotekuje, v velike kamnitne zgorej
ozke lonce; kar je med grojzd! praznega prostora,
napolnijo s prosom. Pokrov, ki }e tudi kamniten,
mora lonec tako zapreti, da celo nič zraka
va-nj ne more; to pa dosežejo, da lonec okoli po-
krova na debelo zamažejo s tistim votom (klejem),
s kterim votajo steklarji (glažarjf} steklo; čez to
prilepijo še močen popir. — Akojyp to tako storjeno^
se ohrani grojzdje tudi čez 2 leti popolnoma dobro
in okusno.
( Vsak lonec se terdnisi naredi) , ako se , ko
je še nov, odzunaj z ilovco čez in čez namaže, po-
tem posuši in z lanenim oljem dobro vriba. Tak lo-
nec je potem na ognjisu tako terden kakor da bi
bil z železom oklenjen.
StarozgodoviDSki pomenkit
Častje indiškega Boga Skanda na rimsko-
slovenskih spomenicih.
Sin bogu Ž 1 v a-ta , kteri se je tndi velel 11 a d r a, in
sester Gange in Ume, od kterih je perva bila žena
vsih bo^ov, drni^a pa aamo žena Radra-ta, so jo
imenoval Skanda iVollmer Myth. sir. 995.) Bodra po-
meni toliko kot ,,flere faciena^ (primeri rnako besedo ry-
dati = plakati), In mi na noriekih kamnih zsres naj-
demo ime PLOCAMVS In PLOCAMA >J od glsi:olt
p lokat i I kakor so se od Pokorja do BUberga (Blei-
ber^) na Koroškem dandansinjl i^ovori. Plokami, ple-
kama, plekamo, jo staroslerenakl partlelplam prae-
sontio paaoiTi, In jo ele primeren sanakritokemn Badra.
Skanda je bil prejet od zirecd Kartii^aa aest
Vil (nymph), ktero so ga nmile ia zredilo, zatoga voljo
Ima tudi priime Kartikeya« In je postal tako aretel,
da je oolnee nadaijal. Kartikeja poaeni po Piallint
rejenec knret (der Hfthnersdf ling) , in Slovenoe se sdaj
zvezde pesna , ktero imennje kareta, koklo, kekoit.
Zdaj ei lahko rasjaanimo: zakaj ae imena CACV-
8IVS «) (kako8,kokoa), CVRVS, CVBITA, COVRIA,
CVRfiNA 3) Ckar, karena) na noriskfh kamath najdejo.
Rasan toga priimena ae je tadi imel dmg9 io sicer
O« h a, kar pomeni ^ezantro ortns^. Na koroških ktn-
nik ae najde Sme VOTIGOVT «)= Votifaroat, derhohlo
Sohlund, antroro, luknja. V Bohioji na Ooronsken ae
živijo rodevine O ah ar ^). Tudi priime K a mar a, ja-
venia, ae najde v indiakih bakvabiniae CVMARIFS«)
na veueakih kamnih. Beaedi k n mara primeri slovenskt-
korvatako Kam, kamovatf. Koroirika to beaede jo
aaoakrltaki fflan^ol am = amaro. Zato Horvat rdoe ao-
aedo „koaio^l to je: moj drai^ll In Slovenee vaake*
ma stric, kar po sanakritaki koreoiki pomool f oapod
(jliii : Boff €Hoš9, Smuč, s. v J
Po iudiakem basnoslovja je Skanda bil odločen
na vojvoda nebeških vojek v boju heipov proti domonm
Chadim dahom) in dahom pekla. Zato njoarovo iaie to-
liko pomeni Cpe Paallina) kakor |,coleriter lena*. Eicb-
hoff '') preatavlja flaj^el sanakritaki skand s besedo
hflpfen, skakati, latinski seandoro. Meni ae Pai-
lino v preatavek resnionejsi zdi, ker imena PRSABINA ^)
in polaUndeni CfiLBRINVSCELERIANACAfiLBBINA ^)
ktera so na koroških kamnih pogosto najdejo, zatapre*
stavek pričajo.
Že amo omenili, da jo Skanda bil vojvoda proti
hadim dahom. Hade dohe pa so si stari ladianci in Slo-
venci predstavljaj!, pod podobami saoov — kač)ih dra-
kov i^jSchlanirendrachen, Lindw«rm, zato naj-
demo imeSAANlVS ^0 n* štajerskih kamnik, tadl ime
DRACONIA '3), kakor tadi obraze sanov, kaejik drakor
na rogačkih ^^) In celovških rimskih kamnih. Sani 00
tadi najdejo ebraženi v pagodah indiakih boga Živ a-ta ^0«
ker je Živa tadi bil bog pekla, tedi^ gospodar ces
hade dahe. Ktera mythiska oseba je v sevorno*sUTea-
skom baanoslovji enaka iadiskema Skanda-ta? Mi-
slim, da česki K rok in poljski Krak. Zakaj pomeo
imena Krek od koraoiti „celerlter ire^ pomeni tiato,
kar Skanda ali Brzavina. Srn celovškem terga sto-
ječega moža, kterega po krivem za Herkala imajo, ia
kteri z bazdavanem ameri saoa (Lindwarm}, imam jes
za Skanda*Kroka. (Konec sledi.)
') Ankerahofen IV. 511.
> Ratho ta V. 023.
Mahar 303. 362 is drag. mest.
Ravno ta V. 678.
Prezgodaj umerli nas slov. domorodec g. Jnri Plemelj se
je tadi po hiši Eval Gahar. Na Gorenskem od Mojstrane v
igomi Radovni stoji hiša, l^er se veli ^pri Gaharjn'', in
res je cela okolica ozka in luknji podobna. Zna biti, da se
na Gorenskem kdo besedo Guha = antrum pozna. Na Po-
horju sem eul besedo sktntra, kar pomeni iskra; primeri
latinsko „sointilla'< in gorsko eniPtij^,
^ Apian CCII.
^) Eichhoff 233.
O Ankershofen V. 674.
O Ravno ta 611.
'O N^er Mjth. II. 176. Massins, fig. 34. $. 220.
'O Muhar 393. 41S.
''') Ravno ta 416.
*0 Muhar Gesch. der Steierm. Abbild. Tafel X. ilg. 1.
•0~
•i
Dapper Asia str, 110.
— 343 —
Ozir po svetDt
Moč rusov^ke armade.
(Daljo ia koaee.)
Z. Na aahem.
1. is
Vojek« na eahem ebstoji is dveh delov:
redoe in 2. Is neredne.
Redna Tojska ee rasdelf: 1) t veliko gibljive nr-
tnado, In 2) v eUnovitno sa domačo službo.
Vojaka neredne obetojf: 1) Is Kosakov, 2) is
drnsih narodov (Tatarov, Čerkesov, Čečencev, Negai-
«ev, Les^nov, Baikirov, Meeeerakov, Baretov in Ton^
gasev} po kosaiko isarjenih.
1. Vse vojske iri^Ui^« j^^ enajst oddelkov is 96
polkov pešcev, 64 polkov koiukov, s 125 V^ baterijami,
8 čet saperjev in 4 skadroni jeznih inženirjev.
2. Vojske redne sa domačo potrebo: a) 190 ak-
tivnih čet pešcev, 10 skadronov jesdicev, 192 topov;
b) sačasno poslovjenih invalidov itd., skapej 209.800
mosi Redne vojske samore Rusko se des milien na noge
spraviti.
3. V nmredni vojski je: a) Kosakov 131 stotin ka-
▼alerije, 33 bacalionov, 28 baterij, skapej 126.000
mož; b) 2škadrona Tatarov v srardi, 2 čete in 7 ika-
dren Mnselmanov kavkaskih in sakavkažkih, 1 stotina
Baskirov, in 5 stotin Baretov.
Redna vojska.
A. Velka i^ibljlva armada je sestavljena is
11 oddelkov. Ti so: oddelk i^arde, oddelk granatnikev,
6 oddelkov pešcev ia 3 reserviol oddelki jesdni.
Oddelk pesni pomeni na Raskem to, kakor v
vojski Napoleonovi, oddelki jesdni so podobni jesdnim
oddelkom Napoleonovim, oddelk i^arde in i^ranatnikov sta
isbranca Is vojske in najloj^a; i^ardni oddelk ima 12
•cet manj kot dnig:i oddelki pesni; oddelk irarde obsese
tudi nekoliko neredne vojske.
Vsak oddelk Ima svoje inženirje, oddelk dragonski
in reserva garde tndi inženirje na konjih.
Šest oddelkov pesnih je jedro gibljive armado; od-
delki garde granatnikov s jesdici so reserva pesnih od«
delkov.
V oddelka garde je 12 polkov pešcev, četa fln*
akih strelcev, četa saperjev garde, 9 polkov granatal-
fcov, 4 polki strelcev. — Dalje 12 polkov jeznih s je-
Bdnimi. pionirji , 4 polki oklepnikov , 1 polk granatnikoV)
1 polk dragenov, 2 polka hnlanov, 2 polka hnsarjev,
2 polka Kosakov; dalje dvd divfsli Kosakov po 2 ska-
drona, 2 skadrona Tatarov in pol skadrona sandarjev. —
Poslednjič pesni delostrelci s 72 topovi, jesdni s 44
In eno raketno baterio.
Oddelk granatnikov ima 9 polki^v granstnikov, 3
polke karano v, 1 četo strelcev, 1 četo saperjev; dva
polka balanov in dva hnsarjev. PescI imajo 96 in je-
Bdici 16 topov.
Oba tadva oddelka ležita v Petrograda in njega
okolici. Med sestero oddelkov pešcev žteje vsak 6 pol-
kov pešcev, 6 polkov strelcev po 4 čete, četo strelcev
In sapeijev. — Dalje 2 polka hulanov, 2 polka hasar-
jev. — Slednjič imajo pešci 96 in jesdici 16 topov.
Od teh oddelkov stor6 pervi štirje poljsko ar-
mado pod poveljstvom knesaPaskieviča; peti oddelk
Btoji ob bregovih černega morja, in sesti okoli Moskve.
Pervi In dragi jezdni oddelk imata po 6 polkov
(4 polke oklepnikov in 4 halanov). Tretji oddelk,(dra-
gonski) ima 8 polkov dragonov po 10 skadronov, razan
divisije jezdnih pionirjev po dva skadrona. Topov isuije
96 (12 baterij).
Ti konjki \ei6 v U k raj n i okoli Hersona in Harkova.
Vse te vojske skapej je 700.000 mož.
B.Kvojski, ki čoje nad mirom in redomin
lesi po mestih sa posadke, hojaje na KiT-
kaša, opravlja vradae alažbe itd. se itsjejo po-
sadne čete, kterih je 60; potem čete kavkaike, kterik
je 47, 12 čet finlandskih, lOorenbarskih, Ift sibirskih.
Potem oddelki veteranov, Invalidov, vojaških rekodeleev
itd., vsih 910 stotin, slednjič oddelk iandarmoHje in der-
iavnih atražaikev.
Vojska na Kavkasa je posebno vredjena In stori
aedml pesni oddelk; ima 120 čet, 10 skadronov In 180
topov; v reservi 18 čet, 1 skadron s reservami red>
alh čet.
Te vojske je čes 300.000 mož. Tedsj skapej gib-
ljive vojske 1,000.000.
Isredna vojska.
A. KosakI, ki stoj< po celem jaga Raskega od Do-
nave do černega morja, Kavkasa In odtod po malem
do Kameatke. So naslednji:
Kosaki danski štejejo 68 jeznih polkov po 6 sto-
tin s 14 jeznimi baterijami. (Dva polka sta priirteta h
gardi.) Vsih 348 stotin ima 112 topov.
KosakI asevski so najarnisi mornarji na černem
morji, imajo 30 čolnov topniških In se štejejo k vojni
sili na morji.
Kozaki podonavski. Dvk polka po 6 stotin, vsih
12 stotin iteje 1740 mož.
Kosaki čer nem o rs k i. Ti Štejejo 12 polkov, 2 sto-
tini se štejete med gardo, 9 čet strelcev. Imajo tri ba-
terije jezne in eno pesno. Vseh 9 čet in 74 stotin Ima
32 topov.
Kosaki kavkažkl, kterih je 18 polkov na konjih,
imajo 3 jezne baterije; jeden polk slnži za stražo careve
in drogi pesnim oddelkom na Poljskem.
Kozaki aralski; jih je 12 polkov po 6 stotin je-
sdicev.
Kozaki orenbarski; jih jo 10 polkov s tremi jež-»
jnimi batergami; skapej 60 stotin in 24 topov.
Kosaki sibirski na meji, jih je 9 polkov s tremi
jeznimi baterijami.
Kozaki s i b i r s k i po mestih , kterih je 8 pesnih polkov.
Kozaki astrahanski 8 polkov s 1 bsterio.
Kosaki sabajkalski na kitajskej meji: 8 stotin.
Skapej: 131 polkov jeznih, 33 čet pesnih, 28 ba-
terij topov: rasan topaičarjev, kterih je 93.200 mož na
konjih in 33.000 ^scev.
B. Narodi po kosasko isarjeni so: Tatar i krim-
ski, davajo skadron h gardi.
Narodi kavkažki, smed kterih se nabira: jedea
skadron ^garde sa carevo stražo, ki se imenojejo Čer-
kesi, daye jeden polk po sest skadronov sapoysko| voj-
sko, jeden polk pesnih strelcev grasinskih na hordono
proti Lesgbincem. Skapej 2 četi, 7 skadronov.
Baskirj in MesčeracI, se štejejo h kosakook
orenbarskim. Obstoje is 10 polkov jeznih. V leta 1813
jih je mnogo bilo na Nemškem.
Bjareti in Tongasi, pet polkov jeznih , kissite-
jejo med Kosake sabajkalske. („Slov: Nov.^)
Novičar iz slavenskih itn^jev. ^
1% Gorice je kmetijska dražba nasnanje dala krajo-
ski, da 3. dan novembra po sklepa občnega sborase
bo odperla rasstava kmetijskih pridelkov in
obertnijskega blaga v hiši barona Dag raci a v kosar-
niskih alicah Nr. 106. Rasan nedelj^4»o do konca novem-
bra vsaki dan od 11. do 4. ogled te rasstave vsacema
poitenema človeko bres plačila pripasen proti tema, da
si vstopni list popred v ravno tisti hiši dobi, — leperve
3 dni se bo po 6 kraje, vhodnfne plačevalo.
1% PoHojne 19. ohtotra. M. Po dolgi dolgi
eiifii ni sdaj dežja pri nas ne konca ne kraja , seaožetf
i9Hliavd«UiM»k«(eJ< cesto cts »fdf»do, lni$it^9$
sffBM i# U9i čilit Urfi« M ja ▼PJ^oini, lijf r v&it vade
VttUel ? « ali 9 Mk prejPHJe* oevo povMaji bMi,
itffva to 9f€s«f idtokatf fnaiori p^ sto ssks««iik jsr*
kik. Kar ta« m 9 fftsieoofli ht^ dapis ssM, vs«
sitfMi i# MtoilBf H '•^IM Mf(«f f#f«4Kli« 4ii tMi
4as (Mk Mpt) prateeMMfsmases, k# js Utos pa Kp^ib^
akasi parvi aaag padal » je pri aaa vifiia aakailvikrato
to aiaar Uka, da je aa kaal to Tariy to ffajsda doaii
fradd aiadpatoiM smarsall. ^ Čsdiii aaie aa asidaa
▼ oektorik čaanikik brati , da aa se le se i ca toEjskljaM
v t9ni alla aagla to raeoa iadaliu^* Varjaaieve, da
na drsslk meatlk, — ad oaia akaliaa se aNraaMlafS
rMi; sa toka imanarajU Unaki ?iaavi poto^ ceata prati
Pipani dato apar aajkaa paaica datovcav, al C9tava 4
aiiVP daUei al eel6 nabeaaga aleda, da bi ae kaj
detole. V praderik (tanalik) pa graja oak dato Jaderiia
adMk.
Is Dola na Dolemkem* Tsdi k oasi jastogasa
aavica i^is Krapa ad », aktokra' daapato, da Je S5.
aaptoAbra ¥t. Mtodie, a&talj t Krapi, umeri. Naj ▼
pribadoja tlati piaavae sa ^i^^b piaai^a aiM^a* ^1^ ^^
▼arjatnaga io bolj poitenefa vira, kakar je to bil, da
para prajasji oiltalj vairati, aka drsf na ajefovo
flieate pride I Hvala Bofs I jes atoi si? is adrar aa Dato *).
Staroesa sHo Je takig alaba daoeala, kar apervega
ga Ja Bsaa sto aaaiadlto is aa to taca pabito, Tosjcsba
pavcraiti, Ja vlaaka tarta aaaebao y Ravnaki io Ma-
raraki gori oad faro sv. Krisa sdrava io bogato grajsdto
ebredito io toko ap pred kratkem sla salaatoik kaietičev
al sdaj vaaalik vtožarjaT ▼adigalla* da ae bodo a kva«
lesnim aarcem tiatoga predobrega aaeta opomnili » kteri
pa fltajik oosmernik potik čtoTeitva vodno modra vtoda.
Z Begom! Fr. Mladi«, ačjtalj.
H IJuHfane. Po oklepa obisega sbora Je kmo-
tijoka drnsba po via. c k. deielnam pojclavarotva vlo.
0. k. miaiataratva notrajnik oprav proinjo predtoiila:
saj bi dorsavaa vlada po vaib doiolab aoasr*
atva aaaksracijo soper ikodo ognja in toča v
avoje roka vsati blagevoiila, In s osirom na
veliko nomarnesi mnagik gospodarjev in ve-
like Is loga Isvirajoie nadloge skesala, da
vaak kfinl poaoatnik In grsntni gospodar ne
morasavarovati. Po odpioa via. e. k. mtoisterotva
natrajnib oprav, ki ga je kmolijaka drdsba 18. dan t. m.
prejela, ni pripootljlvo no pervo ne drago. Kartočje
saekaraeije aosobno vtico, ktoro je tadi vio. c. k. de-
idiio pogtovarotve sagovarjalo, je slavno mtoiatoratvo
kmotdraabi odgovoviio, da bi bila taka prisiljena
naprsva, aka bf jo vlada tadi pripravljena bila v ovoje
roko vsoti, a takimi toftavami v ispeljavl in a tolikimi
doatikrat pravičnimi pritosbami sklonjena, da bi koristna
red, nameat pri k a piti oe pri IjndA, oi te le veliko
aovraanikev na glava nakopalo. Tadi je toda nadloga,
ktera po legi in podnebnih rasmsrak eno kraje skor vssko
loto sadova , drago skor nikoli. Silno toiko bi bilo tedaj
bros pravičnik prltosb dotočkit koliko bi imel ta, koliko
•nI v to napravo vsake leto odrajtovati. Nadlogam ta-
cik afm bi so dslo Io s napravo vsajomnik asokn-
rselj (vroekaelsoitlgor Assekarans-OesalluchifteB) po-
•Nigali, klere so dsjo le tadaj votanovlti, akodoollpod-
nčono Ijadstvo ae samo po sebi rado voljno sdrasi v
toke koristno napravo^.
Ig f^ubtfane. ^Laib. Zeitong^ je po gotovi is-
*) Akoravito b« včasih nmk|]o6i, da iivept človeka la vnerie^a
rasf^la«^, je vendar oeitne gnit vredno, ako se to pod a a
p6aode vietim imenom po sleparsko ssodi, kakor se je
lokaj shodilo. Vred.
vedbi aasnanila anidap aadi^pj.^ itevilo preblvav-
cev Ljablj. mosta, ktero snooe 20.074. V leta 1851
Jik je bito Io t7JMt; v dvdh loClh oe je tedaj pemne-
slle sa 2600; lepo atavitol Babie epominja goop. pi-
oatoljr naj bi tega reoničaaga itevila ne pronlrali moijo,
ki nov9 meata^ to krajopiija Isdajaje, po ktehb Ima Lja-
bljana se smirsj 12.000 dss, kpker jih jetopatoanaoll
—T Pobrosnani alovepakl pisatelj in lavoratiil agodovinar
gosp. Tordinai Jo prišel na Varasdiiinlil giMoasjj
sa sopleoto. -c kfsrljivl goap. Andrej Flalsobnsn
jo popiaal v nemškem časnika soetogisko-^atanisbesa
drsat va rastline 9 ki pelog solesnlca od|«jab|jaDo
v Cel j ob kribih in po doliaak raatoja, in tako pripo-
awgal k snanja to anamenito poti f raatliaaalovtkeai
ebsira.
Novitv iz fflnogfh krajeve
2& dan t. «. ja daeel proovKli ceofer to Blsiiks-
eoga opat na Danaj. -*- Med aaatrlanake in prs-
oke doraave je oolna pogodba oktosjena. -«• Vsa
sopanom je dosol akas, v ovoji okolici ogledati gt-
olvne naprave in na sna^je dati i^ik atan viijl go-
apaskl. •— Svetil aadvajvoda MakstoilUan Jerevoim pre-
bivaveem otokov Lioa in Kamiaa 1000 f. srebra proti
Uma podaril, da se ima od 1. gradaa saeemsl vsaeamo
ravnema vsak dan gorka jed podajati, fajmoolri tistik so-
sook pa imajo vsacik 14 dni dottjltil goapaaki stan ibo-
sih nasaaolatl. -^ V nektorik podonavskih krajih jo to-
liko vino« da b^ vadro po 1 IL do 1 i. lAkr«, boljši
soria pa pa 2 de 8 il. prodiO*^ — Po Teriaike«
kapaijskoia lista od 22. t m. je bila oeaa kave hi ct-
kra pri atorem, taroloa opet eaauJedrasji, pioniea
pri atarem, pavela drasji, alje In svila nisji. — V
• rs d ca evatč divji kostoaj vnovič. -*- V Vjrovitiei oa
Uorvaskom imsjo čvetoronosnogs petoJioa, ki ima
v Zagrebški mosej pritL — V K nravi, ma/i vasieias
6sskemy je v neki kisi nodavnoj hndo strsailo; dekla
r6če goopodinji, da Joetraha, hi je ao 126 let v vitah^
aUaato gavoriti ia da ae ba pred Jenjalo olrasiti , proden
nebo sedanja gospodinja tiatih d veji h pernic nji dala,
ki ja )o otrah,^pred 126 loti gospodar te hiše, neki si*
roti obljjibil. Žondarji, ki so se smrsiktorega straha
vpokojili, ae tadi tega dsha kmalo saaačill, — bil j*
goijafoa dekla sama, ktoro oo bors isrooili oodaii. —
is Tsrčijo se ni nio gotovega; v poadeljk je pretekel
ad Tttrha Rasa določeni ena. V Carigrada leži sapis-
nik odport, v ktorega aedajejo pvootovaljnl vojaki
saptoevati; ker ai npajo s samimi proatoveljel In bvam-
bevd aeve armado od 160.000 vojakov oahrati, pravijo,
da ne bo treba po stari navadi profotevega ban«
dora, kat kliea na vejako, raspetl. Raaavska armada si
napravlja okoli mesta Bokareota aimske atano vanjo;
00 pa te stoniaa (berdojO podsemoljske globoke to stir-
voglatDO jamo, pokrite s terslikamt; v strehi ^e dvč
tokaji: akosi eno se laii v jamo in vin, akosi drugo pa
grd svitloba noter in dim vAn. Nekdaj oo tadi Vlahi v
iaeih pohištvih stanovali. Rssovski menihi prerokojsjo
sila astro sinio^ da bo Donava terdo samersnlla in ra-
sovska armada gladko pat imela v ceaarstvo nevornikov.
-^ Na F-ranaaakom jo vlada spet saalodito saroto
soper ceoorja, v oamoro Parlia so jih te dni saperii bliso
000 to stranke ijadovlade in kraljevo (orieanistov). ->
TodI v Torina na Sardinskom je 18. t. m. rogovilila
mnoilca in zabavljala miniatra Cavonr-a savoij dragi ne;
pa sa pretvoso dragfoo so bili nok dragi prokocijski
naoMni skriti. Vlada je kmalo saterlanepokoj, inodmno-
sik strani ae pošiljajo ministra poroilavne In sakvalne
pisma, da je vničlf naklep.
Natiskar in zalosnik Jožef Blaznih v Ljutljani^
kmetijskih, obertnijskiii in narodskih nti.
Ii»viee uhi^i^o t LJabljuii|{
\rumk Uden dvakrat^ nam-
reo ▼ sredo in saboto.
Odgovorni vrednik Dr« James Blelwels.
[Vtlji^o Moelo leto po p«8Ci|l
[^lifl.y BMr3IL,sapolleUy
pfl. popo«ti,8oer 1 fl.aOkr.
Tecaf kT
V saboto 29, oktobra 1853-
List Sg.
Gotov i^omoček zoper krompirjevo bolezin
po rusovskili skušnjaL
(Konec.)
y važni reči se človek ne sme prenagliti ; zato
sem namenil se, prihodnje leto še več in mnogo-
verstno skušati z velim krompirjem. Med tem pa
sem prebiral časnike kmetijske, zvediti: jeli so ze
tudi drugod kaj ^acega skusili; kar zvem, da v
Vitebski okrajni grajšak Losowsky že skoz 4 leta
ravno tako ravn&-s semenskim krompirjem, in
da ta celi čas je na njegovi grajšini 0struwni krom-
pir čisto zdrav bil. Pa tudi temu grajšaku se
je le primerilo, da je ta pomooek zvedel, in scer
takole: Pred 5 leti, ko je dal krompir kopati na
svoji njivi, je, igraje se z majhnim krompirčkom,
ga nevedoma v žep vtaknil, in ko domii pridši za-
pazi, da ga ima pri sebi, gaje vergel za peč, kjer
je obležal do spomladi. Spomladi ga najde vse^
svenjenega, in radoveden, ali tak posušeni sad se
kali, ga vsadi. Losowsky se ne more prečnditiko
vidi veselo rast tega krompirčka; še bolj vesel pa
je bil, ko je izkopal v jeseni ita te jame veliko le-^
pega in zdravega sada. Odsihmal je bil sklenil vfes
semenski krompir sušiti dati in tako ravnd z veli-
kim pridom do današnjega dneva.
Sohi krompir me je še le opomnil, da tudi
druge semena kmetovavei pri nas j[na Rn8ovskem3
pred setvijo sušiti dajo, tako: 1 a ne no seme v ne-
kterih krajih, v druzih žito, posebno pa proso;
v zahodni Rusii sušijo semensko čebulo, ktero
čez zimo v dimnicah shranijo In jo za tega voljo
diimka imenujejo. Tudi od kumar in dinj je znano,
da po stare jem semenu se bolje ponašajo kot po
novem j georginje , ktere se pozimi do terdega
p o suše, rasejo in cvet<l lepši od druzih.
€e dalje pomislimo, da krompir ni korenina,
ampak da ie popovje, mladika, bomo tudi lahko
spoznali, da tisto ravnanje, ki je za korenike do-
bro,'ne mora tudi pravo biti za krompir. $emen-
ski krompir spravljati, ki se ni posušil, je
napčno. Morebiti da nekterim kajžarjem krompir le
aa tega voJjo manj gnjije. ker mervico -svojo čez
flimo pri sebi v hisi. spravlfeno imajo.
Čmu tedaj novo seme Iz ptujfh kr^ev naro-
čevati? Cmu krompiijeve kali saditi? Cnui iskati
namestnikov krompirjevih , omu Hliika in druzih
sadov y kteri so proti kroai{uipu kakor aoč is dan!
posui
vse
Naj vsak) kt ta l^oiji dar sadi, £^a pred
iši, in zvenjenega naj aadf^ In Imafo bo
bolezni konec! ^
*) Nož veliko obeta; Bog daj, da bi resnfca bila! Pomoeek
je lahak, da ne more ložji biti. Vred.
Sušiti se pa d& semenski krompir na več viž:
ali 1) berž po tem, ko je iskopaa bil, v nalašna-
pravffenih sušivniCah rpečelij,^ ali Sj} pri majh-
nih kmetijah v zlo gorki niši, kjernai, pa ne pre-
debelo nasut, do spomladi ostane, ali 3} če je čez
zimo ves zdrav ostal, v*zlo zakurjeni izbi] en te-
den pred sajenjem.
Toliko mora krompir posušen bitt, da zvene
in se zgerbanči.
Hitro ga posušiti je boljtkot počasi. Borje
{*e tudi ca koj v jeseni posušiti, zakaj? — zato,
:er vsak krompir čez zimo nekoliko močnatih delov
zgubi; ta zguba se pa od verne, ako se krompir
berž v j'eseni posuši. Na spomlad naj se krompir
zgodaj (rano^ sadi.
Tako svetje po omenjenih večletnih skušnjah
rusovski deržavni svetovavec in učenik v kmetijski
učilnici Gorygorečki gosp. A. N. K. Bollmann.
Temu Svetu , poterjenemu tudi po naših doma-
čih skušnjah, dostavimo mile' to: naj se primejo
vsi kmetovavei te skušnje, in naj vsi zve-
njeni semenski krompir sadijo.
Storiti to je lahko; škodovat) ne more nikakor.
Naj se tedaj za semenski krompir že tiej zdrav
odloči, čez zimo po danem nauKu spravi v gorak
kraj, pa tako^ da ne bo kalil, ampak zvenil, in
kar ga bo čisto zdravega ostalo, naj se sadi
zgodaj na spomlad.
Naj bravci „Novic** to svetjejo vsim kmeto-
va vcem:
Pregled novib živinozdravniških sknšiAj
za vsaeega gospodarja imenitnih ^y
Skušnje z otrobi so učile, da g^o veji zefodflc otrobe
tod! s plevami vred popolnoma prekuhati aU prebaviti
zamore, in da oljnati del otrobov mleko mastno na-
redi, to je, Iz tace^a mldka se napravi več sirovega
masla (putra).
Snažnost pomaga prešičo hitrejši lapftatf (odebe-
liti). Nek kmetovavec je Imel 12 preiičev; bili so vsi
enake teže, ko jih je pitati začel; pital jih jo Kkoz 7
tednov. 6 Ismed njih je vsak! dsn čedlf s Ičetjo (kar-
taco) In čobAlem (š(rig;elaom}, 0 pa flfo. čenmio jo
gastoro snaženih 0 meric gnhi manjaoedtd, jeven-
^r veak kmed njTh okoli 80 funtov več va|;al ka-
kor aai, ki aiso bUi soataol In etecclairi.
Bolaf krompirt doUer o( popolaoma mgwj^\ in
ako so je preiiče« ia kva^anrle piy matem vilvail da-
jal , nt škodoval ne adnivj« na midka. do je M pa po-
polnoma irojil in v čern sok aoi^kčan presicem po-
»} Is letopisa Kanstatt-oTega pod mmIovov: Jakreiaerlolii Aer
die LeistuDgen in der Thierheilkande ven Onetstl Vred.
— 346 —
klid&D, 00 pofioiU vi ali 2 inih po hodom vDotja
in snetjii solodca in cot.
Znannja dobro molzno kravo oo: 1) volifco in
mehko trimo; na Holandokom posebno živinorojoi na to
l^ledajOt da tleti dol TimonoTO kožo , ki Jo sadoj mod
otoi^nama, jo prav mohak in ima veliko laskfnic na
oobi, ki so kakor prah lakko odpraskati dajo ; 2) veliko
mle^ae žne; 3} da jo med vsakima dvema vorton-
caroa okor ravno na sredi herbta globina viditi, taka
živina ima večidel tadi precej širok herbet in križ; 4) ce
00 Kilo na prosredka, to jo, med ritnikom In sramnico,
prav očitno ; včasih so bolj na strani v gubah kože skrite,
in so prikažejo so lo, ako se koža ctd prosredkom b
roke močno stisne. Po skosojah Magne-ta so te žile naj
golofM nnamnje posebno dobro molzne krave; 6) One-
noiloVo mlečno sercalo ni asnesljivo.
(D«Us sMi).
Starozgodovioski pomenkh
Častje indiskega Boga Skanda na rimsko-
slovenskih spomenicih.
RamioiU DavšPm T9rtt€touk,
CKonee.)
Vsaki čitatolj poana povest od celovškega sana ;
fcteri je ne pozna, naj jo bere pri Wafoera v bukvah:
j^Topographischo Beschroibnog dos Hersogthnms K&rn-
then^. Al manj antna je povest poljskega Krak a, ktero
is Kadinbekovo sgodovlne CVinc. Kadlobek Hist. Polon
ep« I V.) posnamem , in ktera se tako glasi: ^Napovratku
\% Koroškega pokliče Krak (Cracus) vse Poljce v
Bbor. Poljci želeči večin spomin Kraka imeti, so osno-
vali krasno mesto okoli spodnjo pečino, ktero so po imenu
njegovem Krak Krakovio avalL Bil jo pa v bor-
logu neko akale smaj strašne groaovitosti , ki so ga nek
Olophagum (vse požerečega) imenovali. Vsaki teden so
jo moralo požreini pošasti določeno število goved žerto-
vati Cdarovati), namost.kterih, ako bi jih ne bili polje-
delci žortovali , bi bilo ravno toliko človeških glav imaju
Mpadlo. Tisti Krak, pervi Poljski kralj, je slol pred
Kristusovim rojstvom več kot 400 let, pred Aleksandrom
Velikim pa biUo 100.^
Ne veliko raalična je koroška povest, samo da
00 povestničarji velik anachroniaem storili , ker to povest
00 med 7. in 8. stoletje po Kristovem rojstvi postavili ^').
Ta povest ni samo neskončno važna na mythologay
temoč tudi aa zgodovinoslovca. Žo Nestor *}, rnski le-
topiseo, pravi, da so pervi Sla veni prišli is Norika v
severne kraje, — Kadlubok di tudi Is Ko rož k e Kraka
priti in sicer 400 pred Kristusovim rojstvom. Ta opaska
jo snameiilta, ker jo bres dvombe preselovaDje Slavenov
is Helvecio , Vindeilcie in sapadnega Norika čea Tatranske
gore (Karpate) se začeti moglo zavoljo isselovanja Cel-
togallov, ktero historiki med leto 388 — 382 pred Kristu-
0om stavlajo 'j, čes Alpe in Rijno. Tisk Celtogallov
je vsročil, da so v H^lvocii prebivajoči Slaveni dalje na-
prej rivali proti baltiškem morju , in tako basen Skanda-
Krakov (Krekov) do VItave in Visle prinesli.
Da je pravlica od celovškega sana starejša kakor
iz 7., 8. ali 9. stoletja po Kr., nam poterdujejo lastna
') Povesti od omoijeiOa drakonov (lindvernov) se pri severao*
slovenskih aarodlh poeosto najdejo, to je snamnje, dajeb^
sen o Kraka bila obeinska (glej: TkaDy II. stran 158.) Že
ostroumni Rakowiecki (pravda raska 1. str. 100, 166, 11.
str. a08) je Kraka in Le ha sa basnoslovske osebe imel.
Mi bomo v elaaka „o, Norel, o Cehn, Lehu, Mdni^ itd. ob-
siraejo govorili. Tudi foske p<)vssti possidj drakoabivca in
njegovo ime je Kurilo, aekteri pišejo čarilo (k = 6,
primeri Iraoa in oica, ketna in četna). Ali ni Karilo pre-
stavek priimena Kartikeja?
Nestor, edit Simkovski 17. 18.
Dion Bie. XIV. 313.
B
imena na rimskih kamnih, htere so is flkandmtovega
žaotja vsote In podobe sanov na rimskih kamnih, kakor
tudi ime 8AANIVS in DRACONIA. kt sive ▼opomene
na Krekovo častje Imamo, in sicer predmoetjoKr ako ve
v. Ljubljani^ ^) in ime vosi Kraka a v gornjem ^Ujeru.
Koroško Bgodovinarje, posebno pa viaokoačenega
g. barona Ankershofon-a, ktorema se pri tej pri-
losnoeti otitno sahvalujem sa prljssno sprejetje in pri-
pomoč, ktero mi je skssoval, ko sem letos v eelovskem
lepo nredjenem historiskem mnseji si gradiva nahiral sa
domačo sgodovino, živo opomnim: naj povest ed celov-
škega sana vsestrsneki avasavajo.
Slovensko slovstvo«
Slovensko berilo %a V. gimnavtalni razred.
(Konee.)
Namoeto novega ti (hic) otoji v berfJe pe večfsi
govornikov in pisavcov dosdanjih ia^ sate ker govore
Slovenci po besedah gosp. sestavljavca ali ta ali pa te^
— ti ali U pa nikoli nikjer; teti kakor tieti se sli«, '
ti pa ne. Ros, da bi se bolje ujemalo tf , tUj to po
isgledu lepi-a-o; ali slovničar nima pravice obiik,med
ljudstvom nerabljenih, aamo voljno ustvarjati, sats, da bi
bila ena isjema manj v slovnioL
Kranjec, Kranjsko, ne Krajnoe, Krsja-
sko. Ispeljava is besede »kraj^ (sate ker deiela na
kraju lesi), ne velja ^). štajerski Slovenci isgsvar-
jajo rasločno ^Kranjec^ ne ^Krajnec^. Gorenei, ki ii-
govarjojo: k on, pan, nsmesto konj, panj, piavijo
Krino, Kransko; ker pa pišemo konj, panj itd.^
moramo pisati tudi Kranjec, Kranjsko; saksj dt
mora J v besedi biti, ni dvomiti. Dolenci (kranjski) is-
govarjajo: Krajnec, Kraj ns k o; ali oni isgovsrjsjo
tudi: kojn, pajn, ssjo; ker pa pišemo: konj, psnj, ssoj
itd., moramo dosledno tudi pisati Krsnjec, Kranj-
sko, ne Krajnec, Krajnsko ^). Po misii gosp.
lAIklosiča se je naredilo ime Kranjsko, Kranja is
Imena ^Carnia^ po prestavi glasov, kakor v slaroslo-
venskem is ^Polikarpa^ — Polikrap.
Kakor večjemu delu pisavcov je tudi g. Bliklosiču
pisava pe i spel j a vi se imenitnojea od pleavo po isgo-
varjanju. Zato piše: Koseški, fraucsski, moski^
t os ki — is: Koses, Francos-a, mos-a, tesek (iesek).
Prav sa prav bi se moralo pisati: Koses-ski, franeoi-
Bki, (primerjaj tem oblike: francosovskl, rusovski);
ker je pa s is govora popolnoma ispadel, in ker ga ni
doolej nihčo pisal, naj ostane pri etarem. Kdor p« piše:
francoski, angleški, moški itd. po glasu, mora pisati
dosledno tudi namesto: ekubsti, povedka — eknpstl,po-
vefka itd. Druga je, na priliko, s besedami: heraski,
nemški, laski itd. namesto: bersc^ki, nemc#ki, la/uki;
tukaj 00 se spromosili c«, cs in As vi; endi je pa s
ispadel, in s, iS se glasita le sate, kakor s^ i, koiina
konca sloga stojita: francos-ki, angles-ki (po glasa
francos, angles), pa tudi sate, ker pred k stojita. Pred
terdimi prehaja namreč mehki glas tadi v terdoga, kakor
terdi prod mehkim v mehkega: s klinom, m gnojem.
Tukaj naj stoji opomba, da je v staresloveosčini
') Ne daleo od Knakovega (poldrogo nro) se stoji hiša, ktera
se veli „pri Škandrn!^ Tndi ifi Škanderee opomiiua na
Skanda. — Koliko oisto indiiikih imen seje na Kranskem
ni^ti: Skaader, Cander (kar pomeni mesec), — Aiman
kar v BSjiflkritv pomeni peeina, skala, Felsen, Klippe), —
Vega, kar pomeni bersost, veloeitas ~ Bersavina, Cae-
leriaa, Celerinss, -* Gnader, Šnnder, kar pomeni sln-
sevai, — Arko, kar pomeni toliko kot Jarin, Jerala,
Jarea (Jarko solnce). Prosim slovenske rodoQvbe: n^ mi
takošne imena nabin^o in poslcjo, kterih korenika ni slo-
venska ali nemška. PSs.
^) ? Vre4.
^) AH tudi Kranja, Ukranjaf Vred.
— «47 ~
fconiajnftracij Iz priU|:ov nt „9kJ^ — ^ski-a-o' Tedno
i DO o, toraj j« ta isjema tudi r berilo obveljala; na pri-
Uko; U alovaaska deto ana po alovooski io (po) ladki,
«na 00 moiki tMo Ud. Večjidol Kranjcev isgovarja tadi
pe laak', nensk', moik' Itd.
Ker Je to borile alovensko, ni kotel gošf. ee«
atavtjavee nie neeloTenskoira va-nj jemati; oblika in
beeeda je elovooaka, bodi oi kjerkoli med Slovenci
navadna« Sicer naj bo otaroolove načina sveada
danioa, ki nam prave pot kaže, nakteroae moramo toraj
plaaje pe olovenakl vedno eairati, ako nočemo sahajati.
Nekaj maiei^a je pe eprofledbi ali pa pe tkkar-
akem poi^reakn oatalo; to pa naj nikof ar ne moti, n. pr. :
po Šniadeckomo nameoto: podDiadeokem; naka*
kih treh moatib atojf -jei^a, jema nameato: fa, m a,
ali nje IT* 9 njem«; v epiea „brezzakenje^ prodaj
nameato prddaj; enkrat ali dvakrat medianaki, por-
slanakl bres ;, nameato s j, inaekakatakamervica v*
preveliki na^loati. Ooap. aoatavljavec proal toraj vljadne
iroapode ačenike, da bi take mervice bla^oveljao po pri*
liki aami popravljali.
Narodske šege*
Bn dan na piru (^ienitnini) v Krajni (vojaikt
granici).
Nekega dnd pridem k ovojema prijatela, ki ae je
dro^ dan po dohoda mojem ravnal na pir (avatbo ali
ienitnino) k avojema rojaka. ^Zbitja (a propoa), drofi
brate! bi li htel iti % nami na pir^. Moj rojak adaje
(možf) avoja hčer sa mladeg^a čaatnrka (oficira); mi-
slim, da ti ta zabava no bo dodijavna (nadležna)^. ^Za-
kaj not* — velim jas — „bom g^otovo kaj novega vi-
dil in 9ul, In to ml je drago^.
Ko dan avane, ae na tašče (teače) podamo napet
Ne ffremo ae četert are, kar ae mi pred oči poatavi na
aapadnem boki podložnega berda lepa bela afdana hlaa
na ared velikega e živim plotom ograjenega verta, okoli
lep alivar. Na vhoda v vert atoji lepa tanka, ko vila
▼ belo oblečena divica, ki voakega prihoddika objemal in
na obe lici poljobivai v hiao iti pasti. Ko jaz pridem
na verato, jej za aalo velim: ^jDrtga neveata, caneai
meni a avojim poljobcem^. — „A boga mi^ — veli ona
— „ako vaa ja nepoljabim, nočete imati delka kod atola
moga^. |,Tak me, krasna! Ijabi, ako mi dragaoje alasa
(vhoda) nedovolia^ — velim jas*
V proatorno aobo atopivai ne najdemo nič drasega
ko proatfn hleb na goli mizi, okoli mize prasne
klopi. Vaedemo ae na klop, pričakovajo, da bomo, kajti
niamo doma račka dobili, ti zajtorkvaii. Z nekim sta-
rim krajBoinikom ae v pogovor apaatim in ae take sa-
bdnim, da niaim nič vedel, kadaj je noFoata a svojimi
rojaki odala na poroko. Ženin ni s avojini (rojaki) avitl
prišel po njo na dom, kakor je pri meni navada.
Ko ae poldne približa, ae sačaje strelja grom, p»»
sme o ^Kraljeviča Marfca^ ae razlegajo gromotne pe
sraka, In mozika avira mično vmes. Dfd divici čavsi ta
glas se sasočeteT okoli miz , ki so bile v enem okatrana
Orenatka) previdone z vsim orodjem za jestL
Svatevi pridal se po reda svoje ČMti okrog miz
Bverate, mladencom (ženina in nevesti) pervo meate
paativai ; žeaatvo zasede zadnje klopi. Jedi se , s jake
in govedino zaoemsi, nepreatance noaijo na mize tako,
da 00 a^ na zadnjo pod pečenimi kokoai, racami, taka*
m\ (parami) in poviticami popolnoma sibile. Le za vino
je bilo joj. Leaena plosnjaata poaoda, ki je dersala okoli
•18 verčev (bokalov) In previdena s cevjo, je hodila
okrog grozno poessl od soaeda do soseda, ki so vza«
Jemno Ijabav si s tim akazovali, da sta jo vaelej dva
deržala^ dokjer je srednji pil, in pivsi se zjokal, ne
vdm, ali od mila, da ga je toke Ijabez^jivo okrepila^
ali od toge, da ae je ž aje sa dolgo časa oprostil. Bilo
nas jo, ki smo na zaželjeoo kot kanje čakali okoli 160
glav! O adravic ni bilo ne dahs no slaka, kar ni
ao je čadno zdelo, — morebiti je bila tega čatara kriva ?
Mladi nMŽje, eelč Isti častniki želodca nekoliko
sadovolivsi, so začeli tako gromovito dva po dva pro*
povati razne pesmi janaskoga obseska, da bi, kakor
pravijo, gromooogm boga slišal ne bil. Tadi mene je
kil moj sosed pregovoril, da sim jo z njim satalU *).
Maoika se vd da se je le pri plesa gissila.
Ob enajstih ▼ noč je nevesta vsakema pirniko dala
robec (rato) v dar. In po tem se je sa njo darovanje
sačole, ki se je ravno Uke, kakor med belimi Krajnel
godilo. Se jo nevesta s solzami borila, so jej prec godci
sallvi tako zakrožili, da se je žalostna revioa večkrat
nasmejala, — aala, ki bi si jo krajaskl in sUjerski gedd
nikakor ne apali dovoliti.
TJi sim tadi zvedil, da tam Horvate Iznad Ksr*
lovcs ob Vokasevičevi cesti, kakor tadi bele Krsjaco,
nazivajo Brajce. Zakaj nek? Kobe.
Novičar iz slavenskOi kn^ev.
1% Suka i 9. oktobra. B. Bavno nam je dosol
parebrod „Sava^ s žitom naložen, ktero je za Laske na-
menjeno. Lahi bojo letos drago polento jeli: t ar s i ca
je že ti po 3 fl. dO kr. vagžn.
1% Sorice 21. oktobra. Kdor se je že vozil is
Loke po Selški dolini proti Sorioi, prepričal se je lahko,
kako alaba je bila ceata aem ter tje. Pa aaj ni mogla,
bo^a biti. Pomladi, kadar je sneg ekopnil, so žapani
po svojih žapanijah tlako za ceste napovedovali kmetom.
Ti so priall, in vaak je poaipal io popravljal svoj kos
ceste, kakor je vedel in znal, kar velikrat pa todi, ka-
kor se ma js ravne zljabilo, lier ni imel ne amnegn
vodnika, ne zapovednika pri svojem dela. Torej so jo
godilo, da so tlačeni, namesti blato S'Ceste podergniti
in jo potem a pripravnim peskom pešati , blato kar pri
mira pastili ia na to blato novega navozUi. Kadar ao
tako prav po tlačanski ceste boU peicazili kakor pa po*
pravili, do drage pomladi ao jo potem večjidol ni nikdo
dotaknil. Naj ao jo koieea se take vderle , naj so jo ▼
deževnem vremena hadoarniki so tako razderli, oko-
pall, ali sesali, da se je le, če tadi s veliko novar*
Bootjo, peljati aamoglo, hajd! dobre je bilo.
Vsim omonjonim in neomeigenlm slogom v okom
priti, In cesto zmeraj, kolikor moč, v dobrem stana
imoti, bodo nas prečastiti gospod okrajni poglavar od
Loko do Seri C o postavili tri ceotarje. Nastopili bodo
ti o vsih Svetih svojo složbo. Porvl bo od Loka do
Dolenje vasi, dragi od Dolenjo vasi do pokritega
mosta .pod Sašo in tretji od ta do konca v Sorici.
Njih opravila bodo: cesto posipati, maigso škode na i^ih
popravljati, večjt pa dotičnim gosposkem naznanjovati,
s besedo : skerboti , da bo ceata povaod in zmeraj v do-
brem stana. Primerno potrebno ceatno orodje in naletoo
plačilo jim bo plačevala okrajna (kaotonaka) denarnica.
Draga ravno tako previdna in modra naredba ge-
apoda okrajnega poglavarja pa zapovodnje, daeimora|o
aoaeske, luikor hitro in kolikor je mogočo, vse pripravno
gaaivno orodje za ogenj omialiti. Kadar si ga emi-
alUo, mprajo povedati ia gospod okrajni poglavar aami
^ bodo potem ogledali, ali oglodati okazali. Pričako-
vati' zamoremo tedaj od pooamnih žapanov, da ee no
*) Tukaj mi se praftA poaid* osMsiti nne^ja sekesa v
j ako fuijonei^ lapaika, ki terdi, da si beli Knljnei s po*
pevanjem „&aIjeyioa Harka^ serla tako habgo , da jim ibog
'tega postigejo nespretna sa bolj umetne napeve. Ta je pa
bosa! kajti se jih nahaja med takimi poTci mnogo, ki snide
vsaki 8ta|mki in kn^^eki napor dnigae lep» sapeti ket orno
i^eai gospod s vsimi svojfaoi notami. Pis.
— 346 —
Mi^ak «1 pr«G oskMrbeli po evojik iopatijah tako pa«
trabaa faaitiio orodje, ktaro ao ^Novice^ ža tolikraft
piiparadala , io kros ktoroga bi col6 noboaa rao biti oo
aaekL Saj ko too Io Io njiai aaaiiiD v prid io kaaaD*
fioriakl.
Dopis i% Smemmiikega grada 26. okicb. Pro-
tokli lodea jo ^rajalnaki irojidoar v ffojsd« kake tri ara
od Šoaparaka frajsino aa »odvoda aalotal, ki ao jo
kakik 8 korakav ad ojog a po keno« vadl^il ia proU
ojon« koračii. Ikjidoar streli dvakrat oa-oj; nodvod
io proooj po ponron atrala aadot na tia teloU; kor pa
paska ni bila s kroglo aabasana, ampak la s obllckami
(arotoljnl), toroj aror ai bila Toaartona; so tedaj po
konea opravi in aad avojoga aiorivca plana, gu sa reko
popada, a taco pa od sadej sfrabi ia kakik 6 korakaT
deleč vorse. Lo^r^ kteri jo inenovanafa fojidaarja
apreailjoval 9 epresi tudi avojo paska, da bi bil aodveda
vaaMrtil, ali etrol oia odpov^, aatoroj ooaiodveda vaa-
koo. Gojidoar je bil v saortnl novarnoeti, ako bi sa
medved ne bil k psa ebernil, ki ga josčipal, in je tako
gojadnarja polastil, ki k orači pi nevarno raitjen.
Medveda ni bilo mogoče potem dobiti; nadjati so
jo vendor, da jo keneo storil. Pa takih gostov Jo se ▼
naiem gojadn več. D — n.
Iz Moravč 24. okt Ne da bi kotel s tim svo-
jim dopisom ^Novlcam^ novo prigodbo naananjati, kor to,
kar jim piiem, oe je primerilo M. dan p. m., ali popi-
aati kočem Io bravcom strašno in sares čadno fin
^^^joglavno moč strele, ki jo t pravem pomena
besedo r a asa j al a omenjeni dan po cerkvi sv.Miklavža.
Sv. MIklavi, čuvaj gornjo Savo, patron brodnikov,
vnrk ladij, ki tako veličastno gloda na vse strani, koma
|o pač nesnan? Hadik vato v dokaj jo it sllM samoti ok
ovojem podnožji I al kaj tacega so ma je javaljne io
kadaj arlmorilo*
Trikrat aaporedoma strela vdari. In taka strela, da
jo bila vsa cerkev t ognji; tji doli v Moravčah in on-
kraj SaTo 00 jo tako treslo, da so okna klepetalo.
Strela prelomi magnet in ga verio doli v hordo, pro-
torga jabolko na tarna, ieleao prelomi na verkn, v srodt
hi pri tlek (pomniti jo, vso trikrat tikoma tam, kjer jo
sestavljeno bilo}, In vdari pri tlek skoa tnrnski afd ▼
iagred, kjer kamna tnrnekega sida rasdrobi in napravi
široko lakojo. Th iagredsko omaro proč odriao, raadroM
duri dvdb agernjib omaric, srednje pa s poalačenim kol-
kom so no dotakne ; predalo razbije , da kllnol proč stejd,
in grtf skoz nasprotni ald, ter tako luknjo naredi, da bi
človek slesol skos» Verze aanaj težko maatno trago
proti cerkvonema obaldja, tnrnske stopnica vadlgno, in
neko škodijo, pod stopnicami stožeae, s toltko močjo aa-
bijo v stopnice, da jih ni mogoče v^ latergath Draga
strela gr^ Iz aagreda, kodar predero vrata, not v cer-
kev; razbije pol velikega oltarja, da altar omakne In bi
padel bil , ako bi so ne bil naslonil na tabemakel. Stran-
ske podobe svetnikov položi na tla, angelja iaverka po-
stavi v klop, desko ia klinco in svečnike ia velikega
aHarja zažene doli za velike vrata. Perte na altarja zvije
^knp, in jik na stopnico dene; iz svetllnice pa verze
olje in bombaž proti strani — v bandero. Prižnici po-
koro nekaj šopkov in razbije spodoo rožo; s stranskik
aftarjev pomeco table , eno raagerne lepo po aHarja, eno
proti strani na afd nasloni. Okna vse čisto razdrobi, da
no najdeš za dlan velikega stekla več; z drobnimi če-
plnaaml jo nastlana ceiiiov. Na aadnja ladere kamniti
pilg v^Hklh Trat 9 in jo vdero deli po brega. Bn delj
{x6 v germovje, 9«nip dn pred za čevelj na iirokocer-
o^DiKovo ajdnp njiv« prfor«; m al^bejl dal gr^. proti
eerkovnikovj kisi, pa oolabi, in kakor kortični rov malo
prod kisa pogiaa v aomljo.
Posebno poredna je sa strela aa kora bUa; tu odpre
nokloijeao ooMiro oodi ohraojentk ovotilnio, ono narazen
potegne, in eni izmed štirih sieklov kotnega viamo, ga
vaabijo, ono oopinftco pasti na korn« drage verzov sred
aorkvo. Smoda ni bila nikjer nic.
AH ato sliaall že kaj taeogsf Io roapieno jo vse.
VBi porodniai razbojnik bi si no bil vsega taga Imislil,
kakor ta porodna atrala. Vso jo randjaM • oo le nov
veliki altar je razbit,— in oorkvioa groaae ravna. Brod-
niki ao aekd^ sv. Miklavža eaatiU, — al cdaj jim hla-
pon Isjto pred nosom momo vleče« in prod oiti horrs-
ikoga viaa* ao adaj ob vodi , pa av. Miklavža tadi dt-
revati ao storpd. Bogati žitni kopel ▼ Ljubljani U
anali aa hvaložai biti varha avojih ladij, ar. Miklarii.
Vončiaa.
1% Loubljaiie. Od liooalno knjižnico v Lji«
bljani in od masoja v Dola (LasttkaO prodsoduk
dražtva agado vinskega v Zagreba alavai gmop.IvanRi"
kaljo vič v svojem poelodnjem potopisa takalm piše: „Na
povratka svojem iz Mletk (Booodk) oem v I^jabijanl ao-
pet obiskal licealno knjižnico, v ktori som 00 prepričšl,
da njena abirka glagoljakih rokopisov mod naj boga-
to jo zbirko našega caretva apada, in da bi BUroBla-
venskim filotogom od velike koristi bilO| ako bi sil %a eo
teden ali za ooli meoec v Ijnbijano rokopiae tiate na-
tančnisi preiskavat. — V lepi zbirki rajnega barona E r-
herga, v njegovem groda Dola, dvd ari aa Ljabljaoo,
našel aim dokaj stvari, sosebno amotvorov (amatoih
Izdelkov), kterik se ti nadjal nisem. Ta imel sem ^1-
Ijko obogatiti ovoj imenik^ nmotnikev jagoslaveaakih %
imeni nekterih dosadaj ml neznanih slovenakih ametoi-
kov, in tadi pomnožiti imenik izdelkov, — MtluBih od
mož našega narode. Zravon lepega meaeja ali sbirko
starin io amotvorov je taki^ tadi ioMnifno kiyižaica 'm
bogat arkiv ; za toga voljo ovetjem vsakema preiskoravca
alavepske povestoice, noj na svojem pota skoii Ljabljano
v Itaiio nikar ne zanemori zbirke Doleke, k^or bonkar-
aiklU aaaol, česar dragod zastonj iočo^« (Novon.)
Novinar iz mnogib kri^ev«
Povročilo, ktoro bojo gospodarji za opoldansko jetf,
ktora se popotnim ssidatom dati ima, od vsih Svetih la-
prej skozi prihodnje leto iz cesarsko doaruieedo-
kvale,jo določeno aa spodnjo Aastrijo po 8% kr«, saAu-
otrljo nad Anižo in Koroško po 6 kr., za dtajsrako, Čeeko,
Maroko, dlesko in Krajnsko po 7 kr., aa Tirolo In La.«ko
9 kr., aa Teržasko, Istrijo io Gorioko po 8 kr. , aa tS
lahodnik kresij Galidje, za Dalmacijo in Bakoviiiopo4kr.,
aa 7 zapadnih kresij Galicije, za Horvasko, SJavonako
in Erdeljako po 6 kr. , za Ogereko in Vojvodino po ^'/4 kr.
— Vožnja po celi novi železnici čez goro Semering od
MUraaaachlaga do Glognico nazaj, nI tarpela anidain vec
kot 1 aro in 37 minnt; okoz veliki prodčrCtnaol) t ki jt
780 aeŽDJsv dolg, terpi vožnja dV^ minat. -*- Novi do*
žolni poglovar Štajerskega, grof Straaeldo, nastopil
je svojo slnžbo 84. (. m. •-* Prihodnji mesec bo nekio
telegraf med Horvatijo in Dalmacijo dodelan. —
Ia Tnrčijo se ni nič gotovega, kakor to, do so nek
voo aogleoko ia francoako vojno barko v Daidanelo pri*
jodralo, pa, kakor se pravi, ne da bi aa v vojsko vta«
knllo, ampak le kot pričo vojsko I TarkI so za dnar v
silni zadregi, zato je odstopil dozdanji miniator dnarsta^
•^ Ea Anglež jo obkodil celi svet v %y^ moaeik; pifi
00 se potrebovalo 3 lota aa pot okoli avota; adkar so
parobredi znajdeni , so zaroore ta pot v 8 moeoik
storiti.
Ni^isknr ii mloinik Jožef Blaznih v LpMjani.
kffletijskib, obertnijskih in nsrodskih nti
ree ▼ srtdo in saboU.
OdgOTomi vrednik Ur. Janes Bleiitels.
Vtljt0» BicAl« leU p« poiti<
4 11. 9 ieer 8 fl. , sa pal I^la
2fl. ptpoBti,aeer lll.30kr.
Tečaj XI.
V sredo 2. novembra 1853.
jLf^; $8.
EBBS
Pravda med širokimi in oziiimi ogoni*
široki In ozki ogoni (krsiji) so se Enkrat hudo
sperlf. Pt-epir pa so začeli ozki kraji, ker so vi-
dili, da jih pametni kmetovavci vsako leto bolj opii-
aajo in da bi utegnHa v mafo letih njim zadnja
ura biti.
Vhs "zeleh od jeze začne eden Izmed haj ož-
jih ogonov razkladati velike dobrota , ki jih nakla-
njajo ozki ogoni kmetovavcem , In takd je ropotal,
da širokemu ogonu ni bilo moč k besedi priti. Kmetje
sami, ki so med njimi na grivi stali, so se zavzeli,
ko so slišali tak šunder.
S samim ropotanjem, dra^i prijatel, ne bodeš
dobil t)ravice — ga vstavi široki ogon — hvali se,
kolikor se ti ljubi, tode govori mirno ih razloži
nam prednosti svoje; umni možje tiaji poslušajo,
njim gre razsodba, ne pa nama, ker kakor oni na-
redijo, tako sva.
Že vem — mu odgovori ozki . ogon — da se
steješ med znajdence novih časov, kteri hočejo
vse prekucniti , kar je starega , pa ne bo daU Naši
stari oče^*e so tako orali , in oni so že vedili zakaj.
Dragi brate ! Nikar ne zabavljaj mivim časom !
Bog je dal ljudem um, um pa ne ostaja terdovratoo
Eri tem, kar je bilo, ampak misli in skuša, kako
i se bolje naredilo to, kar so otroci znajdli in
vedili. Zakaj svet si moraš misliti, kakor človeka^
ki zmiraj modrejši postaja, kakor bolj doraša in vec
skuša; na skušnje enega človeka zida drug človek
svoje skušnje in tako gre svet naprej. Kaj misliš,
da Je pred sto leti kdo vedel , da je gips za de-
teljsa tako dober, kar dandanašnji vsiak hlapec ve*
Pa kaj ti bom to razkladal, kar je jasno, kot beli
dan! Govori, zakaj se hvališ!
Ozki ogon začne svojo slavo razkladati rekoči
Na perste ii bom naštel velik dobiček ozkih krajev.
1. Kjer je zemlja plitva, da je le malo par-
8 ti, kaj bo kmet začel brez ozkih krajev? koliko
mu bo zraslo, če ne bo tiste periša parsti. ki jih
ima, skladal na kupce in ne bo oral ozkih Krajev?
2. Al bzki ogoni ne varjfejo njiv preobilne
moče, ker po njih se voda lože odteka?
3. Al se na tacih njivah ne d& plevel lože
pleti?
^ 4. Al ni s takimi i\jivami veliko manj dela?
^ 5. Al ne vleče zrak lože skoz take razore^
Odgovori, če imaš kaj, na vse to, in spoznaj
velik dobiček ozkih ogonov.
Aes, kar si mogel, si povedal, in kakor vsak
berač si tudi ti svojo mavho hvalil. Čuj sedaj, kaj
Ii bom jez povedal.
V eni reči imaš prav; z tsitft drugim t>a, mi-
slim, da boš šel rakom žvižgat, ako ti je th res-
nico mar.
Če je res dobra parst tako plitva, da se ni-
kakor ne da globokeje orati, morajo kraji
ozki biti. V tacih okoljšinah si kmetovavec za-
res nemore drugač pomagati; te^ra ti ne tajim. Al
— na veliko njivah bi se dalo sčasoma, ne ma-
homa , v e č dobre parsti napraviti , ako bi se vsako
leto enmalo globokeje oralo in se ve da tudi bolje
Snojilo. Prijatel moj, iz zem^e se d& veliko nare-
iti, pa ne z rakovimi možgani, ampak z um-
nostjo.
Kar si od tega govoril^ da ae vod« leže od-
teka po ozkih o|[onih , velja le od prav »ekrih zem-
Ijiš; pri v si h druži h je te piskov izgovor , in tudi
od mokrih njiv se dš brez ozkih ogonov %a napaka
odpraviti, ako se večidel ne čez 5 ali 6 sežnjev
široke njive tako orjejo, da so kakor v kobey zo-
rane v sredi naj višji in na vsako stran pa en-
malo viseče, da se preobilna voda vjamliče odteka,
ki se po stranth njive narediti dajo.
Če le ozke ogone hvališ, da se ml njih lože
pleve, ti morata pač povedati, da se ta lo^ plo-
tov groznci drago plačuje^ k^ na ozkih ogo-
nih tretji del njive ni obsojati, tedaj tretji
del zemlje nerodoviten loži. Kolina
zguba !
S takimi njivami je msltij dela — praviš. Al
manj dela prizadciHejo ozki ogoni le lenenlu iH
ne m a i* n emu kmetu, kterega oranje le v t^m ob-
stoji, da enmalo njhrorazptaska, nenaizorje. Ako
hi 6e tak^ nji Ve tudi orale, kakor ač njiva orati
m 01^ a, bb vetč dela ž njimi, kakor s širdkidli ogoni.
tiht posleclnjič ozkim ogonom v hvalo prikla-
daš . da zrak lože po njih piše^ jim zna pa tudi v
skoao biti , ker po tem takem je tudi merzlim ve-
trovom in ponočni zmerzlini bolj pot odperta.
Iz vsega tega. prifateL vidiš, da ozki ogoni
80 večidel le tbMvk iKkbAa klhl^tovavcom, — da
imajo pametni gospodarji prav, ako jih od leta do
leta bolj opušajo, ker po njih ioliko rodovitne
feemlje v zgnbo grč.
Ozki ogoti ni inogel tia to nič Veljatn^ga od-
j^oVoriti. in iz začčtka tako Ježičeh j^ isedaj —
omolknuj.
Kmejje pa, ki so poslušali to pravdo, so si
zapomnili, kar je široki o|son v 8vqjo hvalo go-
voril, in rekli so: resnica je^ da široki ogoni
80 sploh bolji od ozkih.
— 360 -
Pregled novih iiviaozdravniškHi skuši^j
za Tsacega gospodarja imenitoih.
M«lsa aoeii nUko. Vsak f^Mpodar t^ aU bi
8Bj inel Tediti, da krava od dod do dnd manj midka
daji« aka ae viaia vaolej do oiatofra no aoiolso ia da
načlaorna dokla sna laka popalaama pokTariti dobro
kravo. Včaoih ao priaori« da le is anof a aeaca ne
pride nlo mldka, če mlečne iloiico tiato strani so se
po kaki bolesni odpovedalo molsl; — če se kaj taoofa
primeri 9 naj se ene tedne pred teletom tisti sesec po
4krat na dan molse, in krava bo po teleta is iegu
aeaca spet molala, kakor is vaih drnsih.
Kobile Imajo včasib tako malo mIdka« da sbč
komaj siW pri njib. Vsroki te^ samorejomoo^overstni
biti in le po odpravi teh Tsrokov pride spet midko t
Time. Vendar svetje Dooeaboarir, da ae omenjena na-
paka odpravi, če se kobili dva dot saporedoma bokal
toplega mldka in 4 ali 6 lotov janeža ali ki-
mal ju a noter dd, sraven tega pa knhani ovčs, korenje
in enaka tečna piča poklada in sbč pridno sesati pasti.
V Belfll sbotom, ki nimajo maternoga mldka, kuhajo
ječmen aH krah, in ti kaki pridevajo mldka s sterdjd.
Dragi jib redd s elom (pivom) in mldkom, — 1 del
ola, 5 delov pa mldka.
Spet so je od več mladih, eno, ali dvd leti starih
telio, in od dvdh tri mesce starih kobilic slišalo, da so
•e moleti dale, akoravno so niso bilo breje.
Le pati ka (aloe) je imenitno pa nevarno sdraviio^
ker v obiinisi meri. podana sraven driske rada napravi
▼netje In snetje čev pri konjih. Harford je skasil, da
konjem drieko napraviti, se veliko manj lopatike po-
trobaje, ako se ravno toliko encijana (arentiana)
^deno; Howeil potordi to in pravi, da 1 Škrat je ska-
ail, da s 8 ali 4 kvinteljci (drahmami J lopatike, kteri
je ravno toliko oneijana pridjal, je ravno to opravil,
kakor soer s 2 loUma aame lopatike. Vendar je traba,
da ae konjem en dan pred otrobi namest drage piee dajo,
in tako pripravijo aa loiji drisko. — Živinosdravnikem
bo dobro vstroseao s to skas4jo.
2Soper asi pri živini priporoča J. Wirth koredne
podleoka (colcbicam), ktera se povsod lahko dobi. Ta
koreafaa, ktera tadi tel oh pri goveji sivini dobro na-
mestijo, se skoha in e te vodo oe smiva oaiva sivina.
Orehovo perje sopor sastarano smollko
fri koigih priporoča Mathael. On kaka orehovo perje,
In di to vodo amolikovim koi^em piti, tadi pomoči
otrobe s njo, ki se konjem pokladajo sa pičo ; meddrn-
4rim pravi, da v treh dndh je osdravll sastarano smoliko.
Profesor H er t wig, slaven in resnlcoljnben slvlnosdrav*
sik, poterdi moč orehovega perja v vsib sastaranih na-
kodih ^ smolikah , kevžihih, pri osisbijonem selodca. Molene
krave pa po orehovi vodi ob mIdko pridejo , in oo le dolgo
orehovo vodo pijd, dlaka s njih grd.
(Kooee aiedi.)
Ozfr po domačfL
Stara obleka Goreneov.
Primerjati domače reči, kakor so nekdaj bile, a
temi, kakor so sed^anji čas, je mikavno vsacema mi-
slecema človeka. Človek v takih primerah gleda tako
rekoč v sercalo preteklega časa. Naj pokase sledeči
popis obleko starega Krajnca in stare Krajaice okoli
Ljabljane in na Gorenskero; vidiii bomo silno pre-
membe novega časa v njem. Mično bi bilo^ ako bitodi
dragi pisatelji is drasih slovenskih krajev, ki so se v obleki
Uko premenili kakor ti, popisali sUro narodsko obleko.
Ismed moških oblek omenim naj perva pade-
vansklh sakinj, s sivo barvano radeoa podlo|^e pod-
iiUh. Sakajiei (prsitohi), ki so biU sa vsakdan is
belega meslansisa prasaika pa is seleaega aH pla-
vegasakna, aobile spredaj s radečim alf avedoplavini in
keamatim kolomaoom podsiti, kar je prav lepa atalo, če
ae bili raspeU; oicer so se panakrisom s avetUmlgambi
Ckooflj sapenjali. Zopi so bili pri ebdh plAtdk na sa-
na^jo stran. Pad saknjičem je bil p od lok II o (jk\i spo-
dnji prastoh), Is skorlata s plavim ali salooiai avilaatlm
trakom obrobljen , in se je tadi s svetlimi gombi od spre-
daj Slikama aii pa aaskrisem sape^Htl. Sakoja , sakojič,
pedlekUe In srajca, vso je bilo a kratkim koljerjem;
vrat so pa od sadej nekoliko daljši lasje pokrivali. Hia-
čarjl so bili široki, seleoi spred in sad s križci prej/(/.
Srajca je imela rokave po kamera ali pamaraa ail s
nabranimi raka vi » nelUora tadi s rivcom, ta je, ni bila
sa pestjo nabrana. Ces pas je prišla dolfra In airafca
pinta ali epasica is-ialona, plava ali radcča. Odn-
čotka je bila U epasica is več konepov ali atrikov, ki
ao bili eden sraven drssega kako ragaso airokl. HI a ca
se bile kratke is meslana ali jorbovne, sa vaakdan tadi
černe pertnene. V sepi jo bil nos s vilicami v ossn/cab.
Pri straneh na stegnih so bili tadi sept. Ker so bile
hlače kretke, so v nekterih krajih nosili skarne, ki bo
bile čes meča na goljafih s olispanimi asajatimi prere-
sami privesane, pod prevešam! so bile savibaae, naj-
pred dali in potlej spet gori, da jo sananja čomaauaik
kacih pet perstov široko kot kapa na verbi golen sUla.
Kjer niso skorn nosili , so imeli plave goljenko in čevlje.
Za na glavo so bili ki oba ki s širokimi kraji io niskini
olirogiimt stalamU Kraji so bili s pertoikami k stali pri-
vesani, da niso doli viseli. Kape eo biie is iesičjih kož
ali kaolao (madrovine); spodnji del je bil kvisko pfiW-
kan, da js kosmatioa odsaoaj stala, ali pa se v arata
doli na nsesa spastils. Za simo so bile nekoliko n^^^\
in visi kape, imenovane knčme, is černlh ovč//> koi;
kosmatioa je bila od snoaj obernjena. Ktčme so oe ravno
tako ob bndem mrasa čes asesa spašale.
Ženske so nosile černe sa k nje s svilnatim tra-
kom obrobljene. Pozimi tadi dolgo k o za ho. Pod sakoje
ali pod kosah je prišlo krilo ali mosianka s mo-
drico m, kar je se semtertje agledati. Spredaj je b//t
p rogač a ali birtob, sa delavnike pertnena plava sle-
limi pikami ali roseami, sa prasoike is salona. Ospe-
telj je bil na persih nabran, in s okinčaalmi baeikaai
apot. Rat nekdaj senske niso nosile sa vratom, kt-
kor to se sdaj okoli JMetlike ni v navadi. Pod nieslaok<)
ali rasom je bil intorfat. Na nogi so bile akorne
Is beloastrojeoega mehkega asinja s černim ali selenia
asnjatim pascom nad stopali. Namest skorn so bilevčasi
rodeče goljenko in čevlji s visečimi podpetnicani,
kar se tadi okoli Metlike se najde. Pod persi je bil belo
ali tadi a erebrom kovan aii pa čornasnjat, pri premos-
nisik tadi srebern pas. Od pasa pri strani je visil na
dolgim jermena nos na saperco. Na glavi je bila peča
s bacikami na sprednjih voglih kvisko psrpeta. Navadai
ao bili tadi pantiki, parte, sapli, s kanjo kosmatiae
epramane černe kape, čepice (avbe), navijače, ki
ao se sdaj v Bleda io Bohinja v navadi. Parte in iapl>
ao bili 11 sa device.
Ozir po sveto;
jKafto nekteri Indiafiski narodi v AustruUi mertve
pokopujejo.
Otroke pod štirimi leti se le o nekterih mescih p^
njih smerti pokopnjejo; malega merilca nosi mati skerboo
savitega po dnevi stuparamo, ponoči ga ima za spod-
glavje, in se le ko se je res v mamijo posušil, ga po-
— 861 -
kaple> «U y Uti« dspUoo TotUfft drev^M poloM. —
Vae »erUce potiopnjejo Uko, da so s glavo proti aono-
nem« sabodii oborojeai; oa grob skočita potom dva is
slabto rajneoga, oo v snaongo naj voci žalosti agrabita
sa laso 9 tor ao aoumiJjoiio vlocota in torgata semtertje.
— Take, ki pridejo mertvi na svet in prav mlado otroka
navadno aožg6. Nektori narodi iskoplojo svojo merliča
čes vo€ let in njih kosti sosg ojo« Tam pa tam ti|di morliče
— v soamojo naj večjega spoštovanja posas^o in jih
potem obesUo na drevdsa.
Vrame naprmvijo grozwttne hudobije.
V Kamalea-a v Pirenejskih gorah je imela aena
bolealn, ki je nikakorsni pomočki niso mogli oadravitl.
V svoji nespameti sačoč misliti, da ji jo sacoprano.
Obdolži neko abogo osemdeset let staro ženo, in to pe-
klensko vražo svojemu moža raaodene, kteri ji je precej
verjel, In rekel, da se mora copernica s terpežeigem
prisiliti, da bo oddelala. Zagnljeni mož pokliče ubogo
ieno v svojo biso. Ona nič hudega ne misli.« in neute-
^ama pride. Zaslepljeni divjak pa vrata aaklenOi jo na
vrat zgrabi in kriči nsd njo: ,yTi si moji ženi pogodila,
kar naravnost ji odddlajl^ Prestrašena žena pri vsih
^Svetnikih terdi, da je nedolžna in da ne snž bolnikov
osdravljati. Pa vse aastonj; d^dec ji pokaže butaro suhe
hoste in rtče: ^^ Vidiš, s tem-le bomo peč razbeliii| in
če se bos se branila, te živo zaprem va-njo^. Vse solze
in prošnje niso zdale nič; peč je bila razbeljena. Trinog
popade ženo, ki se je strašno branila in zvijala, in jo
potiska z nogami naprej v peč. Ker je pa le pol trupla
v peč slo, sirott grosovitno rjula, in vender bolni ženi
ni bilo celo nič oddelano, kakor je slepec mislil; jo je
vjin potegnil, ter jo z glavo naprej v peč .seval. Kri-
čanje terpežene je bilo zdaj tako strašno, in s toliko
iibupnostjo se je borila, da jo je trinog poslednjič izpu-
stil in ji vrata odpori. Komaj da je se sdpla; glava ja
bila le do razbeljenega pečnega žrdla ali žepna prišla,
noge 80 bile vse ožgane. V groznih bolečinah je ne-
arečna starka vender se tivala do srenje Pujo k svoji
-žlahti« Strah je, jo pogledati; vender se govori, in vse
na tanko pripoveduje, kako je bila terpinčena. Umerla
JO po silnih bolečinah. Hndobnež je bil pravfci Izročen.
Slovenci! tudi med nami se najde se marsikaj vraž
ali ne vdate, da ao v pervi božji zapovedi prepovedana f
Velika hudobija, preklinjanje zoper Božjo mogočnost ja,
kdor Ijuddm pripisuje točo, bolezni in druge nesreče,
Kakosne zapopadke more od vsigamogočnoati Božje tisti
Imeti , kdor misli , da stare babele smejo v njegovo vlado
segati, aH kdor si bodi.
Drobtinčica živ^ei^a«
Moja hiia moja tloboda.
Gostila je leslca ježa podnevi, zvečer pa ga vstav-
ljala, naj ostane pri njej čez noč; ali on se je kratil go-
vorivsi, da grd raji domi. Ko se oprosti z lesico in se
napoti na dom, gre leaica Izdeleč kradoma za njiob, da
vidi kakosna je ta njegova hiša, po kterej oo toliko hre-
peni in noče pri njej v njeni lepi pečini ostati čez noč.
Pridsi jež do ene klade, zavleče so pod njo v bukovo
listje, pa se iztegne kolikor je dolg in širok, rekoč:
^Moja hiša, moja sloboda^.
Človek! bodi do človeka toliko človečin, da tudi
tvoj bližnji z ježem tolsto v resnici rtči zambre. B^ že
tako zveš od njega več ko je prav.
JezikoslovDa dnbtinčica«
Častitem« gosp. Kobetu na njegovo vprasai^e r
^Novicah'' oznanim: da na fiti^arskem je beseda dež-
mati in degati, zanken, se običsjna (navadna); pri-
Ime aosebno po Kranskem živečih rodovin Dežman je
čistoslovonako. Davorin Terstenjak.
Novičar iz slavenskih kri^ev*
1% Gradca. Z veaeljam omo brali v letopisa Šta-
jaraka dnarna hranilnice (Sparkaasa), kako lepa
vodatva te hranilm'ca obrača astaajke hranilmčaega pre-
mažeaja. V spomin srečne otetbe cesarjevega življenja
ja naaureč določUa hranilnica 16.000 f. za dobrotljiva
namene, od kterih je namenila 1000 <L za potrebe neke
uboga cerkve, 3000 fl. za podporo varlih rojakov, 12.000
11. pa za darila pridnim in poštenim poslom; te
darila so bojo razdelila v 6 lotih. Določlvsi ta lepi zne-
sek ni^ bol jim poolom v darilo, je vedatvo omenjene hra-
nilnice reklo 9 da namen hranilnica ni prihranjenih oatanj-
kov na kip spravljati, ampak kar astaue čez vse stroš-
ke, razdeliti za dobra namene; nikamur drugam pa sa
ta dnar, ki se ja večidel nabral la shranovaoega daarja
poslov, ne mora. bolje obernlti, kakor če ae apat takim
poslom podari, ki lepo in pošteno služijo, da ai kaj pri-
hranijo za svojo stare dni, drugi pa spodbadajo k lepi
abnasi, pridnosti in poštenosti, ktera je toliko važna za
srečne gospodaratva.
1% Tersta 28. oktobra 18SS. Primerilo se je,
da pridem iz Tersta t Reko, priljudno in kaj prijetno
mesto. Od zadpj ga obdajajo prijazni griči, na kterih
zeleni oljka in zorijo sladke smokve, in za temi stermf
pečevje nerodovitnega Krasa; spodej glodaš sinjo morje
m otokoma Kerk in Čres. Menil sim za gotovo po tem,
kar sem vedno bral in čul, da se tukaj govori le ilirsko
in laško; ali kako sem se čudil, ko sem čui ljudi se
večidel slovensko pogovarjati. Opazil sim, da se no-
ter do Reke povsod čisto slovensko, govori, kakor aploh
na Krasu, in le Ijudjd, ki so prihajali iz jugovshodne
strani, so bolj po ilirsko kramljali.
Ker imam že ravno besedo »Kras'^ na jeziku, naj
mi bo dovoljeno omeniti hvalevrednega prizadevanja gosp.
Laufer-a, vradnika tukajsnega mestnega poglavarstva,
pozvediti natoro, bogastvo in čuda čudapolnoga Krasa.
Omeigenl gospod, ki je vse votline po Krasu, posebne
Trebiske marljivo obiskoval in kaj krasno obrisal, si je
napravil zbirko raznih kamnin, okamnin in nakapnin ne
le iz podzemeljskih jam, ampak tudi Iz povorsja Kraaa,
in pravi , da ae morebiti nikjer na svetu toliko različnih
aort kamnja ne dobi, kakor tukaj; ima jih, ki jih ne po-
zni ne on in nobeden kamnoslovec, kteremu jih je po-
kazal; se le pretekli teden je zapazil novo posebno lepe
in dobro marmelino Mizo železnice; najdel je vsake aorte
marmelja od belega noter do černega. Primorska de-,
žela, pravi on, ima silno bogastvo v naročju Krasa;
gotovo se bodo odperli pred ali pozneje marmeljnovl
lomi, ki bodo prinašali velik dobiček prebivavcem. Tudi
z burjo se je pridno pečal, nje moč večkrat meril In vei
Imenitnih računov dogotovfl.
Od Gutitajna na Koroškem. Strašen požar je 26.
t. m. ob 3. uri zjutrej nas terg obiskal in 16 hisspri-
hisjem vred vpepelii. Ker je mnogo živine in včs pri-
delk pokončal, je teržane, ki so že poprej velike siro-
maiine hirali, v hudo hudo, zares usmiljenja vredne
nesrečo pahnil. Ako bi ne bili neki uradniki bližnjih Pre*
valskih fuzin z več delavci in z brizglo nagloma na po-
moč prihiteli, lahko bi bil včs terg z 79 hišami pogo-
rel. Hvala jim za njih veFiko pomoč!
~ 3«2 —
Na KoNlM« ttUfi^ Mtilflte ilim^, Aoroj cele
sec nletiti; pri lej priložoeeti ne g^emoi — ee goroti
— io niHiliU In tellkieii ^oj« napri?ill. Al tlele dve
iooiiki, ki ete ^ederD^ P^d HfernJU^ ponocumiAa de»
Tije, U ero npeTedoje, velele, de Je ie dtteti, iM
to tiren : ^Meftie fietrbe Vntt Freimli, latot Mich ekf^tt«
der Reiemer ket . . . . Ukr |:eachle|teti", beti teerdbltt
eedej epesnele, da emt^er prMeTek: ^nej nee Bog
egnja Terje iid.^ nI rerne nepetrebeo prietevek?
Cvetko.
k I4ul>fjmne. ^^Keledercek eleveaell «a fete 1864«^
ke te dol de^ elevljee. ^- ^Sleveneka eloraiea a kratkloi
prefledeai eleveaekefa alevetva ter • aMUm eMIeklai
in ffiagelleUm kerHen «a Slevenee^, ki je Je epieal m-
▼trndljiti feep. dattee Janežid ▼ Celevca« nam je
ravno deela. O dneevl njeni beao drafikrat o^ariH;
ianee v prlpevocHo njene le to ii ,|predf evera^ peeaa-
MeaM) da je |e geep. iadatelj pe naj beljik eievniikil
delik eeetavil In da eta je preelavna eiovniterja Mi*
4iieale la Metelko v rekeple« pregledala. Kar eler-
dei ti de peeekne vredneel deje, je dedejk nSfode«
▼ine elerenekega alevetva^ la pa „ebeoede oirileke
in glegelieke e atareelevenekla kerilem; da ae
kravd t«di a elarlai praTepieem eeanaaijo. 182 etreal
ekeegajeea knjiga Je ▼ Hanee-evf tlekernlol ▼ Pragi pre«
kneae natienjenn.
Novinar iz mnogih liridev«
Tareien« pienien in ovie ee emejo po vikeem do*
Toljenja noter do konca tega leta brea cele r bene-
eke la lemberike denele rositi. — Ker todi na Horva-
ekem adravnikoT eila poroanjkaje« je preeritli cesar do-
volil 8 eUpendije po 800 fl. na nceace dokterttva, 1 eti-
pendijo a 800 II. sa dobteria alireaocelDtka, ki aeboce
sivineadravnietvn ianciti, 6 etlpendij po 80 L sa po-
rodničeroe (babice), in 4 etipendije po 150(1. lančeoce
ranoceletva; todi potnfoa ee jim bo poveroila; po ne-
•veta baneke vlade bo c. k. miDiatcrstvo neaka take
acenee iavoiilo. — Za deželne potrebe in aa potrebe
grantne odveae ee bo aa leto 1854 od voacega gol-
dinarja naravnik davkov pobiralo v epodnji Aastrii 15
kraje, v sgomji Aastrii 19 fcr., na Salcbarskem 18 kr«,
na dtajarekem 18 kr., na Koroeken 15 kr., na Krajo*
ekem 14 V« kr., v Istrii 14 kr., na Ooriekem 14 kr.,
na Tiroljskem 9 kr., na Češkem 12 kr,^ na Merskem
10 kr., na dleakem 12 kr., v Oslidi 15 kr., v Bake-
vini 11 kr.9 v Dmlmacit 9 kr«, na Ogerekem po ras-
licnoeti krajev od IdV, de 15 kr., ne Erdeljskem 11
kr., na Horveskem io v Siavonli 14 kr., v Vojvodini
10 y^, aa Lombarakem 8 Yg , na Beneškem 5 kr. — Sta-
ja reke bo pe novi oenovi imelo 59 c, k. okrajnih go-
spesk, pri fcterih bode politična vradnija skloDjena e
sodnieke, 5 okrajnih gospdsk pa bo oprav^alo le ci-
ste politične reči. — 26. oktobra je gosp. dr. Mlkle-
e i d , aa tekočo šolske leto iavoljeni rsctor megnificaa
bnnajekega veeačilisa, novo cestno opravile naatopil; e
nastopa pred sloveenim aborom je krepko govoril ,^0 aa*
cetka, namenn In visoki pomembi jeaikoslovja^. — Že-
iesnica čoa goro Semering je dosihmal ndk ao 15 mi*
lionev in 114.480 II. stroškov priaadjela. — Okoli Je*
Ifra na Ogerskem je most tako po ceni, di ee vedro
po 40 hrajc. prodaja; ti in tem bi ee ge radi anebill,
ker jim eodov manjke, sato so ga nastavili po grosd,
kolikor ga kdo v eni nri spiti boče. — IzTarskega
eo prišle sednjo dni eledočo novice: Po telegrefnem ne-
anenlln ia Pariaa sta 2 rasovska perobroda s 8 top-
ničarekimi barkami 23. oktobra eiloma cea Donavo
Tdarffi kotla i na te ebTarfcl la toHi^aTaisakia naRaso^
hMo etreljetl aa€eli, Rnsi pa taa terdnjnvbj ed Robov
Je padel poveljdlk birodtfvja a 8 dteilrjl Itt 12 iborUarji,.
Mjeranjenfk; t terdi^ati tariki pa ae je^md ^kin^vneL
DnnajskI vradnl časnik sagotovlfa po aaneal)tti lavedi/,
•a HikdVilke baHte taiao fcetfte eiloma čeaDlinkvoRI, tm-
l^ak dk db ee le peljalo pa Bdbavl, hi ko iw Mito terd-
KjkVe leaHe priile, ee je aeddl boJalidrM. ICikof Torki
Hi Raei it»)»rbnekoma vee avbje aile nkperifeJ4je, M ker
nar več armade na noge opraviti, If pa kllttlt Sete proti
Doaavl la Raeevekf ga pretirati , ravne tako ieicreno si tm-
ekos priakdeVaj4 driga viadatklvav pamirM Tarke to
Raea, in aa gotovo ee eliei, da Je 21. oktobra ed »/-
tkna Omer-pasdta kkas dosel, ee ene dni od*
i o 21 ti začetek rojško. Car Miktdva jb bok prt velji u«
St eno bobedo O šaltandm govoriti, In čb ee tilrska vlade
Tdi ti iMiroVl )»ohadbi, so bo Vernila maoist* kraade
beti ia tarskih deiel domd. Kbr sta sultan In njegov
{lervi minister diiroljabbe , In ker eta jima angleške in
irancoakb berkb koper bojno sflo divdna aedaj ha pomoč,
M ee dtegnila mirnk pogodba lože sgotovitl. Koezi
C/ernogofskomn se je nek ia Raeovskega piekle. deiot
pomegatl, ako bi k ^evoti^ ^ojeki ategnilo priti. Od droge
štreni pa se Miil, da mogočni Čbrkoeki gftvdr Šamjl
Je ovoje armado v podporo Torkom tako postavil, daje
e tarikiml bifteml v avetl. — Sliši ae, dabe broftske
£elesnica bd Zidknega mosta noter do Zl|rebe o
18 meecik popolnoma dodelena, ker bo sdej tadi en
^1 tistih delavcev jo delal, ki so dodelali aelesoico htz
Semering. — V Phriad je vlede nkeaele, dt kakor
taederji vprfČo kopca od va gaj o meso, like imajo od
16. t. Al. tedi peki ravnati. — Deraevol sbor iD|;ležki
Je do 29. t, m. odložen. — Velika ressteva blage ia
vshkoverstnih obertnijskih iadelkbt v Pa-
Hza je ae leto 1855 že okiioene. Febr/kebtoro, obert-
nlkom in rokodelcom velh dežel našega cesarstva, ki
bojo v Parižko raaetavo kaj poslali in tako skaoilt svoje
blago tadi po Francoikedi raaglediti in morebiti nove
kapčijeke pota si odpreti, bo dovoljbno, sa rasstavona-
meojebo in od domeče knpčijske in obertoijsiLe abornice
aa i^ezetavo tadi vredno dpoanano blago brea plačila
lla OftMirsfce želesnice nekledatl. — Po veČ časnikih se
bere, kako dobro ie lietje prhpirota sa nabasati po-
etoljo, etole In počivala ž njirii; hvali eeeirto, kbr ostsne
Več let lepo mehko in se stenice io dtog merčea vt-oj
ne vgnjeedi, -— listje se pa e praprota v jeooftf sisice^
ko nI več koleno, ampak na AtibQdk veniti tirčno; tt-
kral tvdf nima teč ^opernega d«Aia.
Solnce in dekl^.
(Narodna serboka posloTe^Jeni^.
DeUioli 00 ^rott vohieto Ittalh
,)8veUo Bolnee! lepša sem od tebe,
Lepi^ tod od drosca, Mta tVtifKa.^ —
To je solnoii siloo težko bilo ,
Pred Boga jo oeo tožlo dalo:
„K^i saoeti i TrmfOTftn dekletedit''
,,„Nii BO manj; solneo, dete mojo,
Deklo bov» laibko vkrotilo.
Ti posoidv lic® ji o|;6ri,
Jes ji hočem hado taseo dati,
TiJl jo lahko Ikova vkrotila.^
0 tiiA se soleče je cadovolllo. «^
li
Popravek.
Primerilo se Je^ da sta dva lista „Nov{c" zainamdvaaa s-
iievilko 87; naj oaiSti prejemniki „NoTio^, ki konee leta liste
veiati d^jo , blagOTo\|no napravUo na Ust od 20. oktobra ite*
Vilko 80.
Natiskar in saloiAik Jožef Blaznih v Ljubljani.
liinetijsbib, obertnijskih in n&rodskib reči.
Novice iihiO^o t 14iiMJuii|{
UUm 4T«krmt,iain-
ree ▼ sredo ia siroto.
I Veljajo Yt celo lett po po6ci
<4fl., seer 8>i., MpolleU
Odgovorni vrednik Ur. JImmmm Bleliteis. ^|)2fl. popoiti,— erl iLJOkr.
Teča} XI.
V saboto 5. novembra 1853.
lAst S9,
a
De
Ali se človek zauore todi zoper žival
pregrešiti?
Po spisu fijmostra K. Fiier-Ja.
Naravnost rečem: da! Veliko je ea k me ti i-
tvo na tem ležeče, da človek ve, da Sreai^ ako
e ravna s živine, kakor se spodobi, škoda! da
vse premalo se otrokom v soli in odrasenim na pri-
žniei priporoča^ obnašanje do živine. In vendar je
omečenje človeškega serca in omikanje ljudstva v
tako ozki zavezi z miloserčnostjo do žival! Ni
ne se divjosti slekel in terdega serca tudi do svo-
jega bližnjega je, kdor nfma serca do žival. Do-
kler človek misli ^živina naj se pretepa, saj ježi-
vina% pričuje očitno, da je iše on sam živina. Otrok
vidi očeta tako, in kakor vidi, tako sam dela.
Že JMlojzes je dal Izraelcom postave, ki so
ukazovale miloserčnost do žival, m v sv. pismu
stoji razločno: ^pravičnemu se smili njegova živina^.
Če že pri p a gani h (ajdih) so bile postave,
ki so velele miio ravnanje s živino, je to očitno
znamnje, da so spoznali potrebo, lepo ravnati ž
njo. Arabljan glesta in opravlja in kermi svojega
konjiča, da je yubo viditi. Zato je pa tudi arab-
ski konj naj lepši, naj bolji, naj krotkeji, naj
zvesteii.
Poslednje leta se je vstanovilo po svetu veo
družb zoper terpinčenje žival — al te družbe niso
popolnoma segle do jedra; one le svarijo: nikar
terpinčiti žival! — na tistih sto in sto nap&k pa,
ki se gode s živino kmetijsko, se vse premalo
ozirajo.
Živina je stvar božja, in čuti, kakor mi, ve-
selje in bolečine; gotovo je tedaj milost božja
tudi nji nekoliko veselja odločila; gotovo tedaj ni
na svetu le, da jo tepemo, psujemo in mučimo.;
Živina je stvar božja, določena v službo in
v prid človeku; pa Bog je človeku dal um, da
obrača vse v svof pravi prid, ne pa da kakor
brezumna stvar ravni z neumno živino.
Ne bom dokazoval, da le sirov človek ravnš
sirovo s živino, ampak le škodo hočem popisati,
ktera zadeva gospodarja samega, ako gerdo
ravna m živino svojo.
Ljubi kmetovavci! vem, da marsikteri se bo
posmehoval, ako vam bom razlagal pregreške do
živine, — pa na zadnje boste vend#r spoznali, da
le govorim vam v dobiček.
Poslušajte me! Pregrešek je, ako svojo ži-
vino imate v gerdih, nezdravih, blatnih,pre-
soparnih ali premerzlih hlevih; — pregrešek
je, ako živine ne cedite in pustite, da jo uši
jedo; — pregrešek je, ako živina strada, vi pa
zapravljate seno in otavo po kerčmah ali druzih
potih; — pr6gt«gekje, i^Lo fHifertit^, 4h žejo terpi,
JO napajate iz mlak u ž in ji ne privošite čiste zdrave
vode: — pregrešek je, ako ji čez njeno moč na-
kladate in JO terpinčite po gerdih potih, ktere bi
lahko popravili; — pregrešek je , ako jo gonite na
gmajne stradat,^ ktere po krivem Spašnike
imenujete^ — pregrešek je, aKo živino pretepate,
kadar terjate od nje, kar storiti ne more.
To in še več dnizega je že za tega voljo pre-
grešek, ker si sebi samim škodo delate, zakaj
živina drugač gleštana in opravljenli bi v&m do-
našala dobiček, kterega v tako zanemarjenem in
revnem stanu donašatl ne more.
Kako bo krava dobro molzla, če nima prave
f)ostrežbe? če se pari v soparnem ali mraži v merz-
em hlevu? če se ne cedi? če namest z lepo rav-
nate le gerdo ž njo, da je vsa plaha, če vas le
vidi? — Kako bo konj ali v^oi vlekel, če ga je
le J(ost in koža? Al ni živina že dostikrat za-
vergla le zato, ker ste jo pretegniii, jahali, tepli,
suvali? Ali ni po slabih hlevih in sprfdeni piči se
že dostikrat kuga vtepla v hleve, ktera se je raz-
širila potem čez celo vas in čez celo deželo?
Prijatli, nikar sami sebe ne goljufajte! Spo-
znajte vzrok stoteme škode, in vse drugač bo te
ravnali s živiaico svojo.
Marsikdo se čudi nad lepo živino svojega so-
seda, pa ne vidi, da njegov sosedje umen go-
spodar, kteri spozna, da živina je kmetijstva naj
veči bogastvo in' za tega voljo lepo ravna z bla-
fom svojim. Zato dobra dekla, dober hlapec, do-
ra gospodinja, dober gospodar oskerbfjo poprej
svojo živino, potem še le mislijo na-se.
Tako gospodarstvo je pravo gospodarstvo.
Z lepim ravnanjem s svojo živino si mnozi kmeto-
va vec svoje premoženje in spol nuje Gospodovo za-
poved :„pravičnemu se smili njegova živina!^
Pregled novih živinozdravniških skašifltj
za vsacega gospodarja imenitnih.
(Konec.)
Od kod itvirajo mnofoverstae napake mldka, se
amiraj ni tako znano, kakor bi treba bilo, da bi se mo-
gle te napake odvernitL Da se mleko rado skisa,
niso po novejših skainjah toliko povžite kisle zelisa
krivo, kakor prevelika vročina; naj bo tedaj bran,
kar naj bolj more, hladen. — Če je mldko žleza sto,
da se vleče, je večidel zato, ker je hram nesnažen
in čistega zraka v njem dt. — Da se smetana v m e-
— 354 —
0ti De di, pride večidel od tod, da emeUna ni prav
kiellkasta in da je prevroče. — Grenilo mldko is vira
ed netnažnoBtI hrama, od povžitih pre^renklh seliš, od
Mnih jeter šivlnčeta in epridenofa aelča. — Radeče
lioe na mldku, če niso kervtne kaplioe, eo neke posebne
Borte radečofa pleonjivea, ki ee po vlasnih etenak na-
pravlja; spremin vremen^ in anasnoat hrama ata kmalo
odpravila to napako. — Da p lave (modre) liae na
nleka fsvirajo od povžitih modrih seiia, je prašna mi-
eel« Hanbner je vidil plavo mleko pri velicih kmetijah
le v veliki vročini, pri majhnih kmetijah pa tam,
kjer hranajejo midko v izbah (hiii). Tadi ae s modrimi
lisami sdraii večkrat pleanjivec. Ena skleda midka aa-
nero od dro|^e to napako na 1 osti, ker se saredijo maj-
čkine mocelke (roonas f iiacena) v njem.
V ravno tem letopisa beremo spet več žalostnih
prifodb, da so se Ijadje po smerkovih konjih oka-
žili Id pomeril.
Potovanje križem svetd.
Od hrane ali iiveia mnogoverstnih IjuMet.
Vsedli se bomo daoes k mizam mnofoveratnih
ljudstev po sveta in gledali bomo; kaj jejo, ne da bi
oponašali enim žlahnih jedil in oblislcov, ali milovali
drof o aavolj revne hrane. Nas namen je višji. V sleda
sa tem, kaj vživajo različni narodi, spoznali bomo tisto
resnico, ktero so natorosnanci nam že davnej odkrili, da
po hrani Ijadstev se ravna razloček narodov, se pre-
ninja natora, telesni in daševni značaj človeka, da na-
rodovnost je deloma izvirek živeža.
Ne bo nam treba na dolgo in široko tega razkla-
dati ; vsak tadi preprost bravec bo resnico naših besed
lahko razamoL
Kar človek vživa, želodec njegov predela v nek
poseben sok; iz tega soka postane kri; iz kervt pa se
Dsreja vse od kosti do možganov, iz česa človeško trn-
plo obstoji. Ni tedaj norčija, ako rečemo, da nase roke,
noge, nase lice, nase oči so opečene iz mesa, kraha,
krompirja, fižola in sploh vsega, kar koli vživamo. Vsak
pa bo sam po sobi todi razamel, da je tji govorjenje le
od trapla, ki iz prahu vstvarjeno bo spet prah postalo,
ne pa od tistega višjega , neamerjočega bitja , ktero daso
imenajemo in kteri je truplo le začasno prebivališče.
Kar koli tedaj trap I o pripomore k natori in zna-
čaju človeškemu, se večidel ravnž po tem, česar človek
vživa. Kuhinja tedaj pričuje od žlahnega ali sirovega,
emikanega ali divjega, prlprostega alt omehkuženega,
revnega ali bogatega človeka in od različnosti domovine
njegove. Pa tudi s človekom se je kuhinja požlahnila
ali spridila. »Povej mi, kdo je tvoj tovarš, in povedal
ti bom, kdo si ti^ — je rekel nekdaj gersk modrijan.
Dandanašnji bi smeli ravno tako resnično reči : ^povej,
kaj ješ, in povedal ti bom, kaj si^.
Zatega voljo, mislimo, ne bomo tlačili prazne sla-
me, ako iz tega obzira pogledamo po mizah ljudstev.
Dostikrat je že rečeno bilo, da človek je veliki
avdt na malem. In zares — pri jedi se to že poterdi.
Rudstvo, rastlinstvo in živalstvo, iz kterih svet obstoji,
80 tudi stvari, ktere on skoz usta v-se spravlja. So nam-
reč ljudstva na svetu, ktere živijo posebno le od fee-
melj, — so pa druge, ktere si jemljejo svojo hrano le
iz rastlinstva, in spet druge, ki živijo od žival
vsacega razpela. Človek je stvar, ktera vse jd.
Kakor pa je rastlina, ktera od zemlje živi, na naj
nižji stopnji vsih životnic (organizmov), tako je tudi
človek, kteremu zemlja v živež služi, na naj nižji
stopnji človeštva.
To vidimo v nezmernih planjavah, ki se razpro-
stirajo na levem bregu velike južno-amerikaDske reke,
O r i n o k o Imenovane. V teh puščavah — ptte aieni Ham-
bold — živijo mnogoverstne plemena ljudi. Raolocenl po
jezlcih, ki jih kramljajo, se eni — OtomdkI In Ja-
ruri — popolnoma divjaki, ki nimajo dIc človeškega
na sebi, razun postave človekove; kmetijstva ne poznajo,
se živd le od mravelj, smole in parstf. Parsf, ktero
vživajo, je mastna in volna glina, pr«Fa lončarska
glina rumenkasto-sive barve. % Marljivo jo isčeje ob bre-
govik Orinoka in Mete, in skerbno Izberajo eno sorto
od druge, kteri dobro ločijo po okusu. Tako glinovco
gnetejo v cmoke po 4 do 6 pavcov debele In jih pekd
od zunaj pri majhnem ognju, dokler akorja radeckasta
ne postane. Preden jih jedd, pomočijo vaak cmok z
vodo. Dokler si jih Otomdk ni vsak dan nabasal la
funt ali tudi čez funt v svoj želodec, ni alt« Le kadir
so vode njih rek pfc-av majhne, si vlovd tadi rib in salv
(Schiidkroten) , ktera jim pa niso tako po i^^Am, , kakor
njih ilovnati cmoki. Tako nečedin je ta narod, da celo
med daljnimi stanovniki poleg Orinoka je prisEovicaaoana:
„nič nI tako gerdega, česar bi Otomdk ne sorl^.
(Dalje sledi).
Starozgodovinski pomenki«
DEAE 8VRIAE SACa
v Rimi Pet Apionas CCUJL
BamlokU Dao^in TertUt^ak.
Že smo dokazali, da je v indoslavenskem fflythi
častjo solnca navadne bilo. Predstojoči napis nam te
poterduje. Pobožen lodianec je njegovo visokost moltt^
ker mu je solnce bilo božanstvo ^ ktero vse razsvetJaje,
vse oživluje, iz kterega vse izhaja, in v ktere so vse
povrača (l^UHam Jones IVorks VI 417 J
Solnce ima v sanskritu več izrazov; nar bolj na-
vadna sta sdris, silrya8, in s(knat, sunus. Kore-
niki teh besed se najdete v glagola s ur, strahleo, glan-
zen , primeri : slavonsko zor i t i, zariti, in v glagolu sa,
werfen, schleudern, primeri: slovensko su-jem, sa-
vam (9^^J: Eichhof štr. 200 in shr. 1/5, 11$), 8aryas
je v sanskritu možkega spola, slovenska zora, zora,
kar juterno solnce pomeni , pa je ženskega.
Napis Deae Suriae očitno priča, da jo to sii-
venska zora, ne pa indiski S(irya8. V Rimi je blU
vseslavje božanstev iz vsih od Rimljana ogospadevanik
dežel, tako je tudi slovenska zora prišla vElntf. Tadi
je znala kakšna slovenska rodovina v Rimi živeča spo-
menik domačemu božanstvu napraviti dati, kar večknt
najdemo, da v raznih rimskih deželah ^omeniki slaveD-
skih božanstev stojijo. Tako najdemo na Fraocoikea
v mesta Niemes spomenik v čast modrici Vedi s na-
pisom Vedae Musae ^), kjer rimske tolmačenje zrs-
ven stoji, kakor to večkrat smo že vidili , postavinf
Apollini Beleno, Apollini Granno (pervi slavski lačni
bog Belin, drogi keltiski Gran, Grein), Herkuli Gadi-
tano, to je: feniski Melkartb, Pluto Vragus, Plott
Uragus (gl^: Oud, ttr. SO. 6. Oori'Schwehel tir. 44.),
to je slavonski Vrag, Urag, kteri je ednako slasbo
imel, kakor jo je imel latinski Pluto.
lodisko solnce, imenovano S(iryas, js imelo več
priimen, med drugimi ime Hamsa, kar pomeni labud.
Po pravem bi se zvati imel b el u d, — ali taksnih metathes,
to je, tako prestavljanje čerk ima vsaki jezik ; primeri ger-
iko : Hgategog In nagrigog , ;ro^oo in Ttgoffcoj xaQdiri in xQaStrif
slovensko: mogila in gomila, karn in kran, čbela
in bčela, tako tudi lebud, liabud namesto belnd,
bialud — beli ptič. TudipriimeDyumanl, Edelsteiodes
Himmels, od glagola d ju, džu, gl&nzen, je imelo In
*3 o severno -slavensKih Vedoh -^ veštice, flej: Jangrnas
českl Slovnik s. v.
— 866 —
offrenU SloTOiici so inajo beaado džandž, der Bdel-
0toiii, SehB«Gk«
&ftsan tega m je imonovmlo t«di Murlanda
mnarU konec. Besedi mar, m ar t, primeri aloveiisko
emart. Na jaioem podnožji Pohorja se amiraj čaje:
•n je mer« nameeto meri, mra, besedi aada, pa
nemake Ende, in alaTcnelLe k-an diminatiTam k- a ne,
k-anco.
Tadi Mitra ee je velelo, kar pomeni ktlta, vola
io prijatelja, ker 00 litooni narodi eolnce pod podobe
kika ai predatavijaii. Mitra je okercena beoeda ia pra-
kritakei:« Mihi, aanakriukt Maha, velilii mahodi
(;me|re<i)9 in tir, tar, or, bik.
Ker je eolnce nar boljši prijatelj človelca, ae je
pomen aeinca in bika prenesel na človeka dobrotljivega
in snanm slovenska pesem, ktera sesačne: ^Bosji
volek iBo{ prijatelji opominja ee na staro solncne
caatje.
Tadi priime Arka najde se v indiskih bakvab,
kterenm je podobna naša beieda Jarke, Jaro, jaro
eolnce. Pomen besede ^jar^ je v I^^orovem polka srni-
raj enak pomena sestok vehemens, ^I&heod, maChif«
Rodovina Ar ko se sivi na Kranskem in Štsjarskem.
Čerkn j je di|^amma nalik imenom Autamar (Siavomir)
in Jmntnmar. Razan Imenovanih priimen se se tadi
najda ime Svar. Češki jetikoslovec Wscerad pravi,
da je v staroceskem jesika pomenilo Z aor, toje, Zvor
toliko, kot Zodiacas. Po Prokopin so se Slaven! tadi
veleli Spori, in Kollar misli, da je Spori = Svori,
8 vari, častltelji solnca in svesd. Znamenita je taokol-
ičina, da se lastno ime SPORA na rioMko-slovcnskih
kamnih najde, in sicer na kamna v cerkev Gospesvete
(Maria-Saal) na Koroškem vaidaaem. Celi napi« se
Crlasi po lastnem prepisa: An ton las (to je: Slav,
jSlavko od ant, collere, slavitij Veras (ver, var,
berev, aper, po Visnatovem bravo) SporaeSezti
Filiae Heredes v. t Jateroo eolnce se veliArana
primeri nase rano := sfodaj. in latinsko, aarora.
(Konee sledL)
Novičar iz slavenskib kr^^ev*
Iz Bema 1. Ustopada. (Popis letosnjcf a
Tolikofa vojaske^^a tabora pri Olomaca na
Merskem). Že sdavnaj sim se bil namenil, Vam Ijabe
„Nov(ce^, ktere tadi takaj v Moravii pridno in a vese-
ljem prebiram, nekaj od letošnjega velikega , tabora pri
Olomaca nasnanlti, od kterega je ob svojem časa „no-
vičsr is mnoslh krajev^ omenil, — pa mnoge opravila
mojoga poklica so me saderževale, ta namen spolnitL
ve te Vam ne adi prepoano od tega govoriti, kar se
je pred enim mescem godilo^), nate moj popis, in raz-
glasite ga mnogim mojim prijatlom, kterim posebej pi-
eati nemorem, in dragim dragim bravcem v Ijabi moji
ilomoviai.
V lepem kraji Moravskega, med rodovitnim po-
^em, pa tadi ne deleč od prijaznih sredice visocih hri-
bov stoji močna cesarska terdnjava O loma o (Olmatz),
obdana s tremi prekopi, po kterih teče krog mesta reka
Morava. Pol are od mestnih vrat se je začelo veliko
vojaško taborišče, ob obeh strandh velikq Poljske ceste.
Xa levi strani cesle so bili šotori za pešce tako
zversteni , da je med dv^ma polkama (regimentama) pe-
ecov zmirej en batalion strelcev ali jagrov bil; na desni
strani ceste ob poteka Bisternice so bili na desno top-
ničarji, na levo konjiki, in na ravno tej strani sta bila
») Hvala lepa sa ki^ nucni popfe, v kterem nam teko živo pred
oei stavkate siTljenje vojakov v tabora, da ^ bo go-
tovo vsak brftveo radovedno prebiral eno dni pred ali pomeje.
Vred.
se dva polka peaoov, namreč polk »Šfarcenberg^ hi
polk ^Zanini^, Celi tabor jo imel podobo velicega plat-^
aenega mesta; na priliko, kakor ae vidijo naKranjakem
ob somnjih kramarske ataliaa, je bilo viditi tekaj vojaške
aotore. dotori pa ao bili eni veliki zi 40 do 50, dragi
pa majhni za 7 moz; — pri vsakem polka je bil na
sprednji versti ea okrogel šotor za veliko stražo; nadeane
in leve ae bili šotori za vojake take v versto postavljeni^
da so med vsako kompsnije msjhoe, med vsakim bata-
lionom pa večji aliee bile. Na sredi vsacega polka je
bil velik preator z vodnjaki (stiroami) in z mnogimi
ognjisi, ekoli kterih eo se berkasti kaharji tako pridne
aakali, da je bilo veselje gledati, kako eo si mnogo-
verstnl narodi mnoge narodne jedila pripravljali: Laki
polente in rizoto, Madžari galas, Vlahi aliRomanl
neko s česnom, oebaljo in slanlao namesane mlneetre
(jaho), Nemci kaedelne, in Poljaki pri vsaki jedi
nekoliko vodke (žganja). V srednjem prostore je stala
vojaška cerkvica, tadi iz platna, za njo šotor pevelnika
ali oberstarja, in na desno in levo tega šotora za voja-
škega kaplana, za adjatanta poveljnikovega, za načel-
nika godcev in za vojaške zdravaike. V eni taki kemej d
aežnja dolgi in sežinj široki kisici sim tadi jez od 11.
septembra do 6. oktobra stanoval in spal, česar bi go-
tovo lani ta čas ne bil verjel, ko sim si z zidanjem ne»
koga novega farovža na Kranjskem toliko prizadeval,—
pa človek obrača, Bog obemel Tadi takoj sim se prav
dobro imel, čeravno sim mocel nekterekrat dežnik raz-
peti, ker je včasih take močno deževalo, da mi je plat-
neno streho premečilo io me dež ne ravno priljadno Is
spanja prebadiU
Naj bolj mikavno je bilo za me po tabora ee spre-
kajati in poslasati mnogotero jezike aastrianskega ce-
sarstva; slišal sim slavjansko v mnogih narečjih:, polj-
sko., češko, rnsinsko, serbsko, horvaško, slovaško, dal-
matinsko, in tadi moj. preljabi materni jezik, in spoznal
in prepričal sim so, da Slovan z vsimi temi narodi se
za silo že dobro pogovoriti in svoje misli In želje svo-
jema brata po roda razodeti zamere. Zraven slavfan-
akege so je s|isalo takoj nemško, talijansko, madžarsko
in vlasko ali romansko , In namerilo se je todi rasovsko,
francoako, angležko in tarsko. Lejto jezike skor vsih
omikanih narodov sveta na majhnem prostorni
Na konca tabora blizo poljske ceste so bili šotori
za Njih veličanstvo našega cesarja postavljeni ; cesarjev
iotor je bil v tri sobice razdeljen, ktere so bile med se-
boj s pokritimi moatovži sklenjene; od znotrej je bil ta
iotor a belo in redečo svilo, z baržanam prevlečen in
z zlatom in srebrom okinčan; ta šotor je bil posebne
lep in je dar angleške kraljice Viktorie. Zraven je bil
iotor cesarjevega adjatanta grofa Or&oe-ta, kteri ima
posebno zgodovinsko pomembo: je namreč ravno tisti šo-
tor, kterega je bil tarski veliki vezir Kara Mostafa po-
pastiti mogel, ko so bili Torki pri svoji dragi oblogi
Danajskega mesta v leta 168d od hrabrih vitezov Sta-
remberga in Sobieskega pregnani. — Pred temi šotori je
bil čedno z redečimi in belimi barvami okinčan stolp , a
kterega se je skoz daljnogled (Perspektiv) kaj lepo celi
tabor pregledal, (Konec sledi.)
1% Celovca piše ^Šolski prij.^ sledečo žalostne
starico: »V „Novice^ se iz Štajerskega piso, da so na
Krajnske.m taki možje, ki od si. ministerstva terjajo
preklic modrega zaakaza, ki veleva: naj se eolske knjige
pišejo po p i se v i slovenskega ^aakonika^« Ta novica
je pri nas na Koroškem že stara; že davno vemo , da
BO nekterim gospodom na Krajnskom občno Ijabljene in
alavno znane šolske knjige, ki so jih presv. kneaoskof
Slomšek sostavili, had tern v peti zavolj ^^ega^ ia
^om''. Bog pomagaj I
V ravno tem lista naznanja ^šolski prijatel^ sle-
~ 356 —
J^ li 4»\ifiy kar m hm caatiti e. k. Miki
0V«toi«VM, gvflpod Simon Ji a d mas, dv« aolakl
kii#fi iidali: ^ŠtoTilMlorja^^ in ^Anlekuff Mm Lote*
Mternobto^. Me kaji^i ate g. MitelJamaMČno valragle;
aa fleki4 krajearjeir dobi aoiCalj alata vredni knjifi, M
ate mn SYoati prijaUici, ki m« kakor sreado frodkodniea
^ kasete pri dv^k nar imeaUnialk pradmatik Ijadate
Me 4 namreč: kako otroke noiti po nar biljem in nar
kinjeam poUi kmli in aUU. Te dni je cepot enn knjign
na eviUo piialn, ki ao Jo §:. liadman sa nekelje in
naitaUake pripraTniko apiaali : ^Beitrigo ano der allf o*
meinen Unterriohta- nnd Bmiehnnfolokre sn dom indoo
k. k. Aatonroiah. Soknien verf oackriebeoon Metkodenbn-
^e". Tn knjifn oboene too kratko in ji^ano, kar aepo
dmg;ik knjigah na airoko in obairao aajde; debelih knjig
al pn alabo plnžaa in rerea noitolj knpiti ne nmre. Zato
oro knjigo Tolm neitoijem in Makim priprarnikom aerMi
pripero€nieme» Sreea na nje in aa naae Ijndake Me.
alM ae bojo ravnali, kakor jim ia kn|ign kanal — Kar
00 bode na te knjigo eknpoTalOi Je namenjeno naklad
naprariti, is kterega ae bojo revni ia pridni ncitelji in
ncitelj^l pripravniki pedpimU. Vaakdo aponndl, da ao
nam Ijndake aole potrebno , — vaakdo pa tndi apoani,
dn &b naaim neiteljem tordn godi. Zate T«e prijatle nn-
Mi M in naiih revnih nette^ov lepo povabimo In po-
prMma, to knjigo, ki oe po £0 kr. ar, povaod dobiva,
pridno poknpovati in take g. Radmaaa podpirati, dn
avoje težavno pn toliko potrebno in Ijnboanjivo podvsetjo
aroeno dosenejo. V Celovakih noviaah emo brali, daao
preavitll knosoftkof g. Adnibort Lidmnnoki v ta na-
men 80 II. ar. darovali.^
1% Ipavfkeffa 1. Kstopaia. Kakor od več kra-
jev alovenakih*dexel tako tndi od oase atrani ae tamore
le voo salootoega kakor veaelega aastran fetoinjih pri-
delkov r^ei. Ker je — kakor po Laikem in Istrlaoskem
^— tndi Ipavoko in Kraa sa premokro pomladjo prebnda
anaa sadela, so oe iltni, kakor tndi dmgi pridelki močno
vkercili. K naj bolj pomilovanja vrednim krajem ae pa
amejo Kamonska, Čemiika, denpaaka in Solkanska fam
iteti, ker jo, eraveo enie fn greadne trohnobe , tndlne-
aredna toča naa prebndo oieskala. Ubogi Ijndjd al bojo
mogli ih in tam tasložka iskati le revno ae prehraniti;
K areči potrebnega ljudstva ravno letos neki Teržačanje
nad Ajdovskim tergom na potoka Hoblj velike poslopja
sa fabrike sidajo, kjer si Ijndsto marsikak krajcar aaalnžK
Tisto malo vince , ki' jo gnjilobi in toči ostalo , je
render dobro, in se že mod 12 in 15 fl. kvloc prodaja:
Dalje moram a tnanim sercem omeniti , da tndi tn-
knj v naii lopi dolini (kakor marsikje drugod) se mnogo
vražjih cmot jo. Žalostno je, da poleg toliko hvalovrod-
nega prisadetja častite dahoviine še v dmgi polovici'
19. stoletja večfpa Ijndstvn le krive sapopadke od toče
ima; — žalostno tudi je, da se sdaj o aleherni ljud-
ski in živinski bolezni mnogi kmetici raji pri go-
Ijuftkih masačih kakor pri umnih Bdravitoljih pomoči
iščejo! ,
Al nI ▼ tem obziru toliko žalostneje , ako tudi take,
ki ae med omikane može štejejo, slišimo predersno gla-
siti so: „čmu šole! pikon — pikon kmetu! Kmet naj
neafinen bo; tak nam je vsočl^ — Kdo, če je pošten
človek, samore brez britkosti gledati toliko polzamore-
kovl Kteri kristjan zamoro toliko lepih fantov vesele
glodati, ki po štajersko in poljsko dobro plesati in v 3 ali
4 jezikih kleti znajo --- pa ne čerk6 ne številke no po-
znajo! Slehernega Ijndoljnba mora žaloat nahajati, vidši
kako že Dježna mladina ob nedeljah slate ore predra-
zega časa z igro in plesom nemarno zapravlja , namesto
jih obračati za poduk t šoli in branje koristnih bukev.
Res, da dobd hnMt se ne 4i ▼ enem amUJeji podreti,
tudi ataro tordo zarašeno razvade in nemamnati oe ne
dn}o, ko 61 tromii, w Jepe čedneati prameniti, vemlar bi
ae aeanama a finmimi takvial neizrečeno volite- sboljsati
dala, ~
Pri y prilainoali tedaj imdastea nanDm^an, da )o
po iivaJevrednem priaadetjl alavne deželake m duhovno
oblastnlje Kamenaka atara fara presalo novo šolsko
hiao dobila C kMse 40#0 fl. velja.), ktersa nvejna kras-
nim abličjem enof^ pridnega učitelja ▼ dimihm vabi. Ko-
liko lih mu letne plaM bo, ae no vdm mm gatovo, re-
čem pa, da kdor semkaj priM bo, ae knaai no bo, kar
je ljudstvo obče dobro. ^ Jan. VodapircL
NovKar iz mnogih kri^v«
o božiču ae bo presvitU cesar apet ▼ Muoakoro
podal prasnovat god avitle avoje sarečnice, ki bo takrat
16. leto dopolnila. — 8« dan t. m. ae je načela vozoja
po novi železnici od Oiognic de Paje^baha. — Na
vaih ees. žriesnieah dela sedaj okoH 17.000 debivcor.
— Minlaterstvo knpčijstva jo vožnino sm pavolo, kavo^
čemi poper fai braailianakl lds po želesnid Iz Ljobijaoe
na Dunaj nekoliko ponižalo. — Naj poptrej sebojooek
e. k. vradnikf za nove vradnije na Ogenrskeai, Eor-
vaškem, Erdeljakem in za Galicle \%jMI; petem
še le pride vredba politične-aodnijskih vradolj po drasih
kronovinah našega cesarstva na versto. — Bnestljivi ce-
sar Ferdinand ao ukazali, da vae davsiso, kijihlma)o
njih grajšine cerkvam, duhovnom, učiteljem ia bolnišni-
cam odrajtovatiinki aoae doaihmal v slabem dDaija(Bchein-
geld) odrajtovale , se iorajo od novega leta naprej v dobrem
dnarju Izplačevati. — V Aradu na Ogerskoin jo pri-
delal letos neki kmetovavco posebno debelo zelje; ena
glava, ktero je na ogled postavil, tehta ee/č HOfmtov.
— Vremenski prerok is Jolsve jo ksj sadovoitn s do-
zdanjim vremenom, iz kterega že prerekajo kaj rodo-
vitno prihodnje leto, le s toKo in kroiapir)em — pravi
— ne bo taka, ker ste ae gnjilina in plesnlaa se pre-
več vkoreninile. — Lep izgled otročje ljubezni do stari-
šov je dalo v Borni 6 sinov dO. dan t m., ki so
aami svojo mater, vdovo tkavea, nn pokepaliice nesli;
— temu lepemu izgledu nasproti omenimo pa prozovit-
nega hudodelstva, da je nek knečk sin na Parakeo
svojo staro mater s mišico zavdal, da bi poprej nasto-
pil gospodaratvo in razvnjzdano življenje; porotna sodba
v Munakovem jo to dni grozovitneža k emorti obradila.
— Zmirajmanj je upanja, da bi ae turško-rusovBl^i
klobčid z lopo zmetal. En del turške armade (po nekterih
pismih 8000, po druzih 20 do 80.000 mož) je pri Vi-
dinu že čez Donavo vdarll In se prIKalafatu vstavil
Husovskt konzulatnl vradniki so zapustili Carigrad; ho-
apodar Vlahljo kaea Stirbej je zapustil svojo knežijo in
se na Dunaj podal. • Tistega poslanca, ki jo prinesel na-
poved vojske v taborišče Omer-pašata , je turška armada
s silnim vesoljem sprejela in bogato obdarovala. PorusoTskih
cerkvah se po vikšem ukazu moli za srečo v vojski. Silna
težavno nalogo (jnajo tedaj v tacih okoljšinah aedinjene
vlade, kterih — posebno austrianska In pruska vlada-—
iskreno prizadevanj^ je še neprenehoma : potolažiti ^^^^^f
vojnega viharja, in to prizadevanje je toliko tešavDisi,
ker se Angležem in Francozom še zmiraj čisto v serce
viditi ne more. Če bi se smelo misliti, da to, karfran-
cozkl vladi vdani časniki pišejo, je tudi misel Napoleo-
nova, so je poslednjo dni ondi plajš zlo obernil ne etran
Turkov. Cesar Napoleon je poslal gonernla Bm-
gnay-a d' Hilliers za poročnika v Carigrad, in poklical
Delacour-a nazaj. Le zima je krepka podpornica miro-
ljubnega prisadetja.
Natiskar in zaloinik Jožef Blaznih t Ljubljani.
kiietijskili, obertnijskih in narodskih ntl
i
mak tedea dvakrat, nam- ^
rte v gredo ia saboto.
Odgovorni vrednik Ur* Janes Blelitels.
Vt^i^t saeelo leto po poeti
4 11. , seer 8 fl. , sa pol leta
211. popo8ti,scerlfl.30kr.
Tečaj XL
V sredo 9. novembra 1853.
Lisi 90.
lil
i*
Od pozimske klaje za živinot
Dosto znano je, da je živina konec zime ve-
čidel revna in da potrebuje celo poletje se spet
popraviti, kakor naši kmetje pravijo; ko zima
pride, pa spet hujša, in tako se versti hujšanje in
boljšanje, kakor se versti zima in poletje. In ven-
dar hnjšanja pozimi ni vselej le to krivo, da ži-
vini klaje manjkaalida strada. Družili vzrokov je
več, in od teh nap&k se bomo v sledečem pogovorili.
Perva in glavna napaka je nerednost v 3
rečeh: 1) nobenega pravega reda ni v času, ka-
dar se živini klaje, IS) ni pravega reda v meri
klaje ali kerme, ktero živina na dan dobiva, in
3) se ne gleda na lastnost (sorto} klaje. Pri
taki nerodnosti pa se živina ne more dobro poču-
titi. Pozimi, da ni treba pri Ijuči živine kermiti ali
futrati, seji poklada že ob petih popoldne, zjutrej
iz ravno tega vzroka pa še le ob sedmih. Tako od
5. do 7. ni nič več dobila, po dnevi pa potem tri-
krat. Želodcu pa to ni vse eno, daje enkrat dolgo
prazen , drugikrat pa obilo nabasan. Pri takem go-
spodarstvu ne tekne innezdaklaja, kakor bi imela»
— Pri mnogih kmetijah tudi nobene prave mere
ni pri klaji : enkrat z betom drugikrat s psom. Da-
nes se poljubi dekli, ker je ravno dobre volje, tri-
krat vec kravam dati, kakor jim je včeraj dala, ker
je prelena bila; danes jim namece le slame, jutri
pa jim napravi škafov, da je kaj.
Vse take napake vidimo pri kmetijah, kodar
;ospodar sam ne ve, koliko je klaje pridelal in
:ako bi jo namesto val, čeje zmanjka, al ob kratkem
rečeno: kjer pri hiši ni pravega gospodarstva in*
le dekla gospodari , kakor se ji ljubi. Dokler se pa
živinoreja v tacih rokah vede, ne bo vergla do-
bička.
Druga poglavna napaka pri sila veliko kme-
tovavcih je, da ne poznajo vrednosti te in
une klaje; „klaja je klaja^ mislijd in tako tudi
ravnajo: če je kravam le kaj d4, je že vse oprav-
ljeno. Marsikdo misli, Bog ve keliko tečne klaje
je svoji živini dal, ako ji je pehar pese ali krompirja
v korito vsul; če ji je, postavimo, 16 funtov fli-
ber) pese (rone) dal, misli, Bog ve kaj ji je dal. Pa
koliko Je krava s temi 16 funti pese kfaja dobila?
— le 8 funtov senš. Taka Je tudi z drugo kiajo,
če kmetovavec ne ve: kolikšno točnost ima v ^ebi.
Za kmetovavca tedaj, kteri hoče tako gospo-
dariti , da bo njegova živina vedno pravo mero klaje
dobivala, je treba, da saj nekoliko poznš točnost
ali redivnost klaje, da v krivih mislih zapopaden
ne bo ene preveč, druge premalo dajal.
Po celem svetu je navada , da tečnoat ali re-
divnost s e n & veij& za merilo redivnosti vsake druge
klaje, to je, da z redivnostjo sen& primerja se
redivnost druge piče. Točnost seni je enkljafl};
vsa druga klaja se zaznam va po ti z večjo šte-
vilko, čeje bolj redivna kakorsend, ali z manj-
šo, ako je manj tečna od seni, na priliko: toč-
nost sena je 1, točnost reži 2 in pol, slame V,
(pol}. Tako pisanje se takole razume:
1 ftant Blame veU^ toUko kot '/, ftmta eeai ali % tanU rkii^
10 ftiatov „ „ „ „ 5 fuatov „ „ 2 „ „
*®» » 7) r> »*^>j »»^i»»
^ v n rt •» »*^J).»D®»»
V tem spisu bodemo razložili redivnost mno-
gotere klaje po tistih skušnjah , ki jih je preslavni
zivinorejic A. Weckherlin naznanil, ko je vred-
nost klaje presojeval.
(Dalje Bledi.)
Gospodarske skušige.
^Rodovitnost rusovskega na Ogerskem vdo"
močenega lanu). Častiti predsednik naše kmetijske
družbe gosp. Terpinc so nam naznanili, da iz 2
mernikov tistega semena, ki so ga tudi razdelili
letos po podružnicah kmetijskih, so pridelali letos 3
cente in 18 funtov kaj lepega prediva in
pa 40 funtov tul. Al ni to lep pridelk? Ali
ne zasluži, da se primemo k?tr naj bolj moremo
tega semena?
(V bučah in kumarah) je po več skušnjah
le polovica rodovitnih (plodnihl peška; rodovitne
peske so tiste, ki so v buči ali Kumari proti ko-
fcenu (steblu}^ tiste pa, ki so bolj gori {>roti muhi,
požend le cvetje ^ pa ne narode sadu. Naj bi vert-
narji po ti skušnji semenske peške izbirau.
QKravji rep znamnje moline krave"). Ako je
kravji rep zgor prikoncn prav debel in močen
in doli grede zmiraj tanjši in da ne doseže popol-
noma kolena, navadno znamnie je to slabe Krave.
Če je pa celi rep bolj tanak in da seže še čez
koleno, naznanuje to dobro kravo; se ve da se
samo po sebi razume, da je tii le od kostnatega in
od mesnatega repovega dela govorjenje.
PotovaBije križem sveti
Od hrane ali Uveia mnogoverstnih IjudHev.
(Dalje.)
Slišali smo, da so ljudstva na sveta, ktere veči-
del le od parati živijo. Mareikteri bravec b1 bo mislil:
kako je li to mogoče, da čloFck zamere živeti od gline ?
Pripravljeni smo na tako vprašanje z odgovorom, da glina
— 358 -
sama po tebi Dima oie redivaaira w aabi, io ovljodj^
•digoBi?<,aiv^let4 ti«tih organskihiiFari, aktorimi
je semlja abiloo natdaaa; taki drobci laMJa radiToa moo
▼ aobi, ae TO d^ allDo auila; g^linapa aarojoteaa le pri-
tiaka oa veliko jeatAia #^ca CMCV«f ▼«<«•) t Uje a
posiraTiiikoai ▼ ivetf, tn a tem tlstom aalare obtutek
ielodea, da ma je kakor da bi bil ait. Ta tiak oa cst-
Di«i ialadta je fi pf gotorlli sksaojab ra?Bo tako po-
treben, kakor it petrebna rediraa hraaa, Is ktere ae
kri dela. Saj tadi tiilsobljejo pesek, ia od ooja (Straua«)
je snano, da kamaje pasira; gotovo pa ni do ▼ peska oe
▼ kamaji oič rediTnefa. Tadi oaae i^oreda, naši koojl
ai aioraje a alamo, m resaoice želodec dobro nabasati,
po tea ao 80 le aKt 9 ker po tem ae le, kakor pri čio-
Tektf I M ai j# napolnil želodec , se omami čat , ki nad-
ležja praanl želodec
Kdor to Td, be ae le sapepadel, aakaj ao Ijadjd
tam pa tam tadi v Baropi ab čaaa kade lakote neko
parat jdli ai tolažiti kero prasneta želodca. Taka je
bila ▼ letik 1719 la 1798 na ved krajih po Nemškem.
Ta porot je bila tako imenovana mocelaka parst (Infn-
aarieo-Brde) , proprežena a nekimi naj boraiatmi rastli-
namL Snaka parst je tadi tista, ktero v naj bolj ae ver-
nik krajih dfcdake^ vaako lete po ato in ste voaov kot
krasna make vžirajo, no tolike oavolj potrebe kakor Is
peaebnefa oknaa, ki jim ja to parat prikapil; Finci me-
aaja ta parat radi med krah. Dober teki
Ako ae earemo po sveta, res vidimo, da Ijadatva,
aeaebna v vročih deželah, imajo neko posebno nagne-
nje do vživanja parstene hrane. V Javi vživa Ijadstvo
neko peaebne flino, ki ae imeoaje tana ampo, ktero
prodajajo v aakanih cevkah, aladki skorji (cimeta) ena-
cih. Ker je pri Japaneaih lepo, če je človek aak (ka-
mem), jejo dholi možki in ženske, ktero bi rade sa lepe
veljale, pof ostema tiste i^Hno, da shajsajo, kakor pri
naa nektere norčave dbolo ženske kis (jesih) pije, da
bi jim pobral proobilo mast.
Vse Ijadstta pa, ktero vživaje oirovo parst, ao
airovi skoa in skoa; njih dasevna omika je popolnoma
poierta* (Daye sledi.}
.Starozgodovinski pomenkjL
DEAE SVRIAE SACIt
v Rimi Pet Apisaiis OCXLIL
RamioHl DoDorin Tm^šte^iak.
(Koaee.)
Omenkn že, da so severno - slavonski Sara bi,
Borbi, BrbI bres dvombe po častja Bare, Zore
svoje ime 4obiIL Znamnje soloca pa je bil bik, sate
Ima aoinčae čaetje (Mitfaras) amiraj b>ka aa i^lavno
vlastitost LinebarakI Slaven! se bika aa tei:a voljo todi
Imenovali Zarmon; primeri: dar, tar, dsar,inana-
ieiiena obliko d en in d al en v poljskem jeaiko. 1>« je
Zora Cp^IkI Zora = snra) posebno bila v Norika
caatena, pričajo lastna loMna Sarina, Barlanaa^
Sara^ Sarella, Sornia (If/nhar 8$S in na dn»ih ms-
9tih), kakor tadi pelatinčeni Aarellii, Aarellianl,
Anrern itd. Da Sari a ni rimska, tadi ni stareitalaka
božanstvo, se vidi is teira, da gu ne omeni noben rimsk
pisatelj y do Varro ne, kteri vendar vsa rimska bo-
žanstva imenaje.
Da te^a božanstva niso RImci is lodie prinesli,
priča ta okolisina, da atari avet nikdar ni bil s lodie, v
savesi rasan ea Aleksandra Velikega, pa se takrat sa
kratek čas, v kterem ae Rimljani domačih staroltalskik
rodov niso prevladali, ne pa da bi hili že na draga pod-
jarmlenja mislili bili. Edinega Apolla S o rana najdem,
kar pa ni draga, kakor rimsko tolmačenje, ker, kakor
ame ž« omenili, tadi drage aaloČM beiaaatTn Imajo
vsota la častja ptajih narodov« Iriko-galiakema Grnnn-
ISreina ae je tadi pridavek aH tolmačenje ApelloGra-
ana dale. —
Na konti te^f Aanka kitem |»a JUtatelja nekoKko
lastnih imen Is panonskih in«aefllklh kamaov
sa rasgled postaviti, — rečem sa ras|^led, ker ni
treba deeti ačenesti njihovo sloveniriLest sapopaati. Na-
brali ame jih is Gratera Maratorita, Apiana, LasiaOrel-
lita in drasih; nate jih v aiedečem:
Babla, Babins, Cafataa (primeri: Kafor,
Ksfoi, Caf, Cafata), Carcas CKark, Krki, Ce-
stis, Cestia, Cestias (primeri: Cesti mir, Čoiti-
slav), Compsa (rodovina Kobsa se živi na dujar-
okem), Debela, DIda, Doberns, Drageatiaais,
Drans, Draaso, Draaco, Daba, Oolla, Golita,
H orna ta (primeri sastran oblike Ime Slavata), Ht-
dias, Hamenas, Jabolčna, Jabolina, JaniDS,
Jarena, Jariila, Jarsa (primeri saatran oblike čo-
ako ima Hnevsa in aiovensko Marsa), Jarina, Jo-
gi as (rodovine Jeglič še živijo na Štajerskem la aa
Kranskem), Iha (rodovina Ihan živi na Stsjsrsken),
lamar (na Štajerskem je ves lamanci), Liparus,
Lipatias (Lipač, Lipes, Lipič se žiitf rodorine
slovenske), LIada, Mana, Manata, Mtoatas T^d
manja = blisk), Matice, Matrias (rodotina Me-
tra živi v Maribora in na Češkem), Norica, No-
riana, Obetana, Opora, Oredeemar, OstoT,
Ostorias, Potica, Posilla, Qaasail (kvas,kTi-
all, primeri sastran oblike češka imene: Pražil, Po-
apisil itd.), Rajaš, Raja, Rajenns, Ranias,
Rebarra, Reborras, Ricimer, Rocla (rodoriot
Rekla živi v VilovDjaka na Štajerskem), T a t a, T a 1 1 e t e,
Tellianas,Tellacia,Trebacias,Trebeslaa,Tre-
bonias, Trebianas, Urvaa (rodovina Ur bas živi v
Bolniški fari bliso Maribora in na Kramkem), Uroči a s,
Vaar, Vardillns (Verdelski), Varna (ime alarjan-
. akega mesU), Veliranas, Vencias (VoaceaVav') \td.
V dragem članka več taksnih. — Zastraa imona ^api-
tltta, Capetinas, Oapetina, Capltlanas, ktero
ae tadi pogoate na panonskih kamnih najde, ae morem
omeniti, da imajo koreniko svojo vtemata kip, kapit^
kaafen, aammeln, hftofen, anhinfen. Is tarnata kip
ae ispelaje tadi beseda kdpa, cacamen, ein hoher Berg-
gipfel. In kepa, glava na žreblji, in kepa, kapa,
čopi^čka, Kaffbedeckang« Is tega vidimo, da aaao-
glasniki a, e, i, o, a se v slavonskem jesikn sniraj
apremenvaje, in sdaj nam je tndl evetle, sakaj seis^o-
▼arja reka Kapa tadi Kopa«
Slovniški pomenki«
Res je v alevenekem pravepisja ae mnoga snaaie«
nita raslika; sate je slo želeti, da bi plaatelji enkrat
kaj atalnegn dognali, da bi čiorek vedel, čeea ae der-
sati. Ne govodm ed egm In iga, pri In per itd., to je
že dognana stvar, in vdmo, ktero vo^ž; toda ae mno^e
dragega nam slo križem «hodh
Z veseljem amo te dai brali pravila gosp. dr.
Miklošiča pri aostavMaoja slov. berila sa aadgimna-
sij, in one nam maraikaj doieo^e in poterdlje, pa tadi
kaj poderejo.
Tadi mi amo ea peprijmaali od mnegili piaateUer
vpe^nvane ehlike ti, ta^ Hj pa sme ai dava^ poakaaali,
da je s luo velika težava, ker nevajenega brovoa sle
moti, in večkrat elo cel stavek dvoamaa dela, posta-
vim: ti bi srečen bil, ko bi . . • (^dieaer wire^ and
„da vv&rest giackUch<< . . .), ti je pisal (^dieaer bat
gescbrieben^ and er hat dir gescbriebeD^) Itd. eotegadel
ae radi apet lotimo Ijndske in amevna oblilt« te^ ta , to^
- 35» -
ilmBinvtto je ■{•mlikl tnal«; ii OMprotoi. Tadi aan je
po T^i , dft otare vina esMafljo , in 4% naj •• raji misa
lepaa ompravl; to In ano oblilKo amevnost priporoča.
Za nekaj nam )o pa Tonder I;al| kar oo onenjeiie
pravila ovarglo, nanr^o sa doto obliko Marto, Atla^
Peraaa Itd., kt ao^aam ftdi voliko iopia arano ataro.
Bodi si tadi, da vaak nopotajčen Slovan a omenjenih
bosedali ija isfroTarja, to nič no 66; kajti, čo ma todi
Maria itd. plaoB, on bo le po ovoje Izgovarjal Mutija
itd«, iiakor tadi nebrojno dragih beood Slovan drn|:ačo
iB^oTarja, kot ptajee; -^ In bodi si, da bi Slovan a do*
tičnik besedah prav ta lagrovarjal, bi a tem ne lepoti no
amevnoeti boaede kar trohice dkode ne pricadjal. Zato
je ie Vodnik pisal Marto, in clo podertto, ladto itd.
ttea je aieer, da ^pritiklino^ ima taak jesik pravico po
avoje krojiti; todanbosedah Maria, Lncla, Anatria-
Itd. ne najdemo nič pritaki^enei^, ampak alodna piamenka
maai je enako bitatvona, in t' a besedi Marto nam nI
Bio SMinj na sredini, kot i n besedi Dtogen. Zato hi
bile želeti, da bi ae takim ptnjkam okraz ne spredaj
ae s a daj ne pačil, In da bi novejša oblika obveljala,
ki je se kaki dve leti sčm a „Novicah^ In „Drebtini*
«ah^ rabljena, in tadi n nar novejšem „berfla^ aa ljud-
ske šole, ki je ravno na sviUo prišle, vpeljana, in koje
smo 80 tadi prav radi poprijeli , ker je lepa in pravična
«b enem, pomote pa priprostema bravca kar nič ne dela.
— Česa se bodo pisatelji posihmal poprijeli?
Tadi bi nam Ijabse bilo, ako bi nam omenjene pravila,
mesti pisavoKrajoc in Krajnsko, ki ni dakaaano
napčoa, in a koji so se pisatelji že zlo p o e d i n i li , ovreči,
raji marsikaj drazeira določile, o čemar je naj veča raz-
ličnost in svojovoljnost pri pisanja. Sčm spad4 rabljenje
«erk ti, e in j.
Mesti Vy VBy v' (predlog) dosti naših pisateljev
kar naravnost pise u — u biso — in žeKmo , da bi jim
io obveljalo, ker je bolj lepo in občno, in nikomur ni
kar nič u spotiko; samo u pesmih naj bi pripuieno
bilo, oboje rabiti u in v, u polajsanje mire. Pa veča
težava z v In v je u sestavah z dragimi besedami. Th
se 80 nihče ni in se blezo ne bo podstopil dosledno u
pisati; splošna pisavna raba je pa se clo malo tacih be-
sedi določila, da ae dosledno ali z r, ali s u pišejo,
postavim: ezamem, t^stanem, rprašam, in umerjem,
tikažom, iibožen In še nektere; nebrojno ostalih besedi
pa dva pisatelja enako ne pišeta. Zato pri enem berei
ekradem, iHaknem, ugasnem, pri dragom spet tikradem,
titaknem, tigasnem itd. In če te dnf smo brali (se ne
spomnimo toč, ali a NoTicah ali a Danici) eno ta-
kih besed u enem in ravno tistem sostavku enkrat z v
in kmalo potem z u pisano (ko bi hotll prebirati, bi to
če večkrat zadeli) In te nedosledopsti nobenemu pisa-
telja ne zamerimo, ker ae nam ravno taka godi. In u
tilovarjih, postsTlm a Janežič-evem, je nekaj tacih besedi
pod u, nekaj pod Vy naj več pa pod obema iskati. Kaj
je takaj pravilo? Oosp. Metelko pišejo tttopim in
rrinem, ttlovlm in t^jamem, in pravijo: „u pomeni von
in tudi bel^, toda a besedah utopim, uloTim, tfgledam
nam ta pomen ni ravno dosti očiten, in kaj pa v po-
meni? Jako bi nam vstreženo bilb, ako bi nam hotli ča-
stiti goap. profesor, aH kdo drag učen alovničar jasniso
pravile e tem povedati, in u In t? pravico spoznati,
da 80 a dotičnih besedah ne bota vedno spodlezala; —
presimol ^
Ravno taka ae nam godi z mehčavnhn j godi, to
je, z (; in i^'. Po ustnicah Vy 6, p, m, skoraj tsI
pisatelji dosledno (; rabijo (drefii{;em, ozdravl/am itd,);
a naj več druzih zvezah je pa velika nezloga; toraj bo-
rca asm2(;en in usmifen, dobrot(;iv in dohroUtr, mer-
^o(;ex]\je in mergolenjo itd. itd. In ravne taka je z nj;
pise se stopitia In atopiivz* tanko in tan;ko, k{oč in
fc&ač, fganka In vganjka, znabiti tadi iignnkn Iv
ug^njku itd. itd. AU ni ros taka? Kaj je takaj prsr
vilo? Le toliko so kaže, daj u taki obllnesti, kafcer
ga gosp. Metelko rabijo, blezo ne bo obveljal; toda da
bi vaak avojovoljno ongavil ž njim, ga tukaj fzfrobeval,
tamkej postavljal , kakor ae mu zijubi , te ni po alovnlakL
Naj bi 80 učeni pisatelji o tem oglasili, jim bomo serčne
hvaležni; ker tako razportjos kakor al aaml poskUBamo
in tudi od drugih čujemo, pri pisanju zlo moti, ia več-
krat človek z nar boijao voljo ne vč, aH bi „hl* ali
„hot* potegnil, da bi dosledno bilo.
6 temi versticami nobenega no zaaegamo, ampak
le svojo mnenje povemo, in odkritoserčno podačeoja fte»
Urno, ker nam jo edinost u pisavi ao^i dra«. Velike
smo že doversili, da nam mili nas jezik gladko teče,— -
če to dogotovimo, in opravili smo po tem večidel vse 1^)
A. OUban.
NoTitar te slavenskih kn^ev«
Iz Berna /. tittopadcu (Konec popiaa le«
točnega velikega vojaškega tabora pri Olo-
mucu na Mar a kom.) 15. septembra as priaU Njih
Veličanstvo z mnogo drusimi nadvojvodi in visokimi čast«
niki iz Danaja v Olomuc, in ao bili a posebno alovost-
nostjo sprejeti; zvečer tistega dntf je bilo mesto kraane
razsvetljeno, in vse jo imelo praznično podobo. Od cer-
kvene slovosnostr 18. in 25. septembra, d. In 3. okto-
bra sim pisal v ^Danici^, kamor častite bravae navernem«
Po končani pevski masi 18. in 85. so ae eeaar na
nekem mestu bliso svojega šotora ustavili in vse karddla
80 memo Njih marsirale. Koliko atevilo vojsakov je tu-
kaj bilo, si, dragi bravec, lahko sam mlalis, ako ti pe-
včm, da verste vojakov, ki so memo cesarja ali, a k os
celi dvč uri se niso nič pretergalo, daairavno jih je
naj manj po ISO vštric slo. Posebno slovesna pa je bila
deiUaža 85. sept., ko smo skorej zraven domačih tudi
vse Imenitoisi možike iz uoanjih dežel vidiii. BIU se
naš cesar Franc Jožef, rusovski car Miklavž, njegov
aio cesarevič, knez Paskievič in drugi ruski generali,
francozki general Gojon, angležkl lord Veatmoreland,
pruski kraljevič, bavarski vojvoda Makalmilian, heski
Alexinder^ vojvoda Iz Parme in Modeae, 4 turški ma«
jori, potem zmed austrlanskih generalov: Vratislav, Je-
lačič, Vindiagrec, LIchtenstein, Nugent, Slik, Klam-
Oalas in mnogo mnogo druzih. Lepo jo bilo viditi , ke
je rusavaki car po i^om imenovani polk oklepnikov (U-
rasirjev) memo našega cesarja peljal in ae mu trikrat s
mečem po vojaško poklonil; veselilo me je todi ta take
lepi polk viditi posebno zato, ker v njem naaa kranjska
dežela maraikteroga zalega sina ima. 85. sept popoldan
sta nas in rusovski car z mnoginu druzimi čaatniki so
skoz tabor po1)kla; kamor ata prišla, ao vojaki a veje ka-
pice kvisko metaje na včs glas kričali, eni ^živio^, dragi
„eviva*, eni „eljen^ drugi „vivat*.
^Nič vbličaatnisega pa si človek misliti ne rnore^
kakor to, kar se je 86. sept. biizo Olomuca na nekem
hribu ,,Tafelberg^ imenovanem godilo. Vojaki minčrji
in aapčrji (podkepniki) so namreč tukaj pokazati mogli :
kako bi se v vojski obnašali, ako bi treba bilo kakoter-
dnjavo sovražnikovo podkopati in z naskokom vzeti. Ta
dan je močno deževalo; memo vsega tega pa so vendar
ljudje od vsih krajev skup vreli, kakor h kaki poaebai
elovesnostl.
Dvoje poslopij je bilo tukaj narejenih, eno za oba
cesarja In nju visoke sprem^jevavce, drugo pa za druge
«) živa potreba res Je, da o t^ reoi bi se ki^ stala ega do-
gnalo in raslioDe pisave kolikor moo se sedinile ^ine ira^
sed „oiim stadio". Ljubo nam bo, ako t oboni prid se oglasi
veo veljavnih mož. In nam rasodene vsak kratko pa dobre
svoje maeiOe. Vrednistvo.
- 36a -
iistelk«. Ob onijitili aa pribijata ceMrj« Ib egMito
y^Me po4sMielj8k# naradbe, aiod i\|iaii tudi tiati aUjaaoli
padkap,. v klaran ja bila 80 caotav anodaika (piMvra}
fripravljanafa« Potam ata podala aa na maata, ktara ja
bila aa ig« pripravljcDa.
Ka aia bila caaarja pad atraba, aatrobi ea ailodr,
^ sBamiiia, da aa ima vaakda Tararati , da kaj aa afcapi.
Y96t ka bi traail, patibaa — in la tam pa Cam aaaliai:
j^adaj bo, adaj bol^ Ta komaj ano minato tarpi, kar
w semlja atraaaa pad oami atraao ; kaoih 200 karakav
prad nami at naanAno aabUakna in patam aakadiiBTa^l
kaa aamlja kakor gm Šanklavska oarkar ▼ I^b^aai pod
aaboj ima, labka kakar #«amad ali pldva t arak afarčf.
Daadaj ja bila ia vaa dobro; al nafla fladavaa atrak
prapada, kar aacod kapa aamlja kakor faat dcs na Cla
padati, in pa atraki, pad ktara ama naktari atali, ailoo
rapatati. Za nami aa aliai flaa^Bog pamagaj^,-— oarifii
»9 naaaj vidim člaraka tri atopqJa sa aabaj, ad frvda
aamlja na tla pabltai^ In akoraj vaaga aaaatoga; aroča
aa-Dj, da ja bila aamlja rabla in ga toroj oakodovala nI.
Mad tam ko naaaj glodam , allalm nakaj ravno prad aa-
boj na tla totobiti, poglodam tja, in vidim da ja gotovo
iaa cant taaka grada rajava ilavca ravno pred nami,
komaj atiri atopnja delec, a taka allo na tla plaalla, da
aa je itm čevelj globoko v aamlja pogresnila. Enega
minerja je amart zadela.
Zvečer ravno tiatega dod je bila apot velika alo-
veanoat v tabora pred ceaarakimi aotori, bilo je namreč
agnjičanja (Faaerwerk), da al kaj lepaega člavek ne-
■Mre labka miallti; In med tem ko žarki in plamen v
Talk podobab In barvab pa araka plavajo, je igralo 38
Tojaikik band naj lepši vlae ali napove.
Zadnji veliki manever je bil 80. aept. , pri kterem
je eela takaj ibrana armada v dvd četi raideljena bila,
In je tako eno proti drogi delala, kakor ae v pravi voj-
aki aavraaalk o aovrainikom bojaje.
1. oktobra ae je svUli ceaar a avojimi dvornimi
ahiiabnikl spet no Dvoaj podal; rasovoki car je pa že
poprej T četertik bil proti Varšavi odriDil.
Olamac aa je amlrej bolj in bolj spraanil, sam po
tabora je potibnil, in blapon je po želeanici vojekepolk
aa polkom, nekoliko na Češko proti Pragi , nekoliko proti
Danaja in Požana odvlekel.
Kal so politikaijl Baol-Šaaensteln , grof Neaalrode,
general Oojon, lord Voatmoreland takoj sklonili, tega
Tam nevdm povedati; sama toliko ae je aa gotovo ali-
zalo, da so al veliko prisadevali rosovski-tarski vozel
mimo raavezatl. Koliko so opravili in koliko bodo se
opravili, se bo kmalo pokazalo. Da se veliko od vojske,
aaj za adej, govoriti ne more, ae n^r ložej Iz tega
apoana, ker, kakor vam je znano, zdaj od vaacega
polka po 800 do 1000 mož doroi pošiljajo. Z Bogom.
Janem T&mie, voja&ki dahoven.
1% LJubljane. Drogi in tretji zvezek goap. dr.
Klan-ovega ^arbiva Vojvodine krajnsko^, ki ae ravno
fzdelnjeta, bota zares imeniten donesek za poveatnico
domačo. Pridjan bo omenjenima zvezkoma zemljevid
krajnske dežele, kakoršna je bila v arednjem
veka, to je, od leta 800 blizo do 1400; dragi zem-
Ijovid bo kazal stan krajnske škofije od leta 1560
do 1780. Oba ta obraza je Izdelal nčeni zgodovino-
alovec In na vse strani pridni gosp. fajm. Peter Hi-
alnger. Razon teh zemljevidov bo pridjano na 5 ta-
blah 90 obrazov na Krajnskem v sredovekn ve-
ljavnega dnarja; tudi ta priloga izdelana od gosp« A.
Jelovsek-a, bo velike vrednosti. Gosp. dr. Klan je
aostavll važni In težavni imenik pervopisov za zgo-
dovino Krajnske od Karl-na Velikega (do tega le seže
LIakart) noter do Radolfa Hababaiikaga; ~ go^
dr. F. Ka. R lektor je spisal a 46 parva plai razjaaajc«
zgodovino Ljnbljanakaga meata od naj atarejih
aov noter do osnova Ljablj. akoiijstva v lata 1461.
gatavo in a velikim venetom amo aa dali« %w9dUi^
vioaka ačeao ia prevanaa agodaviaaka preiskave ga
Davorina Toratanjaka aa padijo ma norodovita
poUe, ampak da že veaeli kal poganjajo ▼ obtt zvii
akih, ki prideta kmalo na avetlo. Tersttfajaktvt d4
kazi, da že ob časih Rimljaaov ja alaveauski narod ti
stanoval, bojo polajaali aajti alaveaaka koroDine «
maoaik krajnih imenik, na priliko: Monetiam (Temenici
pri Treboem?), Oora (Podkraj?), Magnaaiana (Me.
kine pri Zatioini?) itd. Preiskava na ti poti je pi tudi i
aam Krajocom tolika potrebniai, ker ao Karcigei (poM^m ;
Ankershofon ia Jabornogg) že veliko dovenilim
ra^anjenjo zgodoviaa Koroake ob čaalk Rlmcor, ia
aam aMraikaj.zgodoviaakaga, kar ama ml zaganja
laatniae imeli, kakor Larice in Ban ti cam, na se po«
tegnill, NaatopU je čaa zgadovinokogra preiskovsnji,
ki je tako dolgo dremala; aaj bi ^arhiv^ krepko otpre-
doval pe nadepokio začpti potil
Novičar h mnogih knjev.
Kar so komisije za odvezo zemljii do vs/k
svetih po mnogo verstnih deželah našega eemiitva v
avojem opravila vgotovile (likvidiralo), je aladtce: u od-
akodnioo vgotovljeni zneaek je zoeael do gori rečeaega
časa na C e s k o m okoli 64 milionov gold. , aa Mar sken
okoli 3 IV« mil. fl., v A astri i spodnji 23% adi. i,
gornji 14 mil. d., nadtajorakem 16V4iL, v Tirolib
13 mil. II., na Krajnskem 8Vj mil. iT., BsKoroikem
6 mil. d., v Slezii 3%mil.fl., v Istrii s Teratom
1^5 mil. fl., na Solnograskea 2 mlJ. d. Caii coe-
sek v teh 11 deželah dosihmal vgatovijene odskodDine
znese 174 milionov in 421.507 fl. 64 kr., od kterih
spada plače na nekdanje padložne 106% miU, m dežele pa
67% mil. n. — C. k. ministerstvo je aktu\o, tad\ la
morske soH z domesanjem enciana in og\)i živiaeko
aol napravljati aa prodaj. — Za vojake, ki m bili 6.
avečana v Milani ranjeni ali nmorjeni, je aa to postav-
ljena komiaija vis dnar, ki ga je meato kotdDar&Qk^
zen plačati moglo (84000 d.), in kar ae ga je po av-
1 od arih nabralo (22.879 fl.), v 9 verst tako raitf«-
lila, da naj manjši plača na leto aa enega aneae SOfl-t
nuj veči pa 800 fl. — Maršal RadeckI ja3.d8Dt.m.
praznoval avoj 87. rojstni dan In 70. leto, kar cenrja
einži. — Amerikanska nova znajdena mažioa, ki »a«*
tež aiva, ima na Danaji sila veliko dela. — Tirki
so 2. dan t. m. spet aa dragem mesta oea Donravo
v malo Valahijo vdarili; med Oinrgevem In Raatčakom
ae je slišala močna kanonada. Tndi hoapodar Moldave,
knezGhIka, je zapastil svojo deželo, in ae kakor oDidao
knez Vlahije podal na Donaj; v obdh knežijak, ktori je
rasovski general Gorčakov v obsedni staodjal, aanestoja
vlado odbor boljarjev pod krihim rnaovskem; Donava ja
aaperta. Govori se spet id oboda aavolj mird, ki ima
biti v Londona, a vdoležbo vaih velikik vlad. — Sf et se
pripravljojo novi ' miaiooarji za Afriko, kterim se bo
pridražil en zidar, kovač, kljočar in en premožen zdrav-
nik iz Tersta. — Nek Grek iz otoka Kioa, Plpalpios
po Imena, ki prebiva zdaj v Pariza, osnovnje nek pod
varstvom papeža in več škofov dražbo, ktere nameo je
zedloitl gersko in katoljsko cerkev.
Na mno^e vprašanja : koliko velja obcehva^eDi %i^rzav'
ljan$ki makonik e slovenskem jemiku^, damo v« znanje.
da 2 fl. 40 kr.
Natiskar io zaloanik Jožef Blmznik v Lfublfoni.
kmetijskih, obertnijskili in Barodskih reči.
vMk todea dyakrft«,iiMi
r«e v Bred« in smboto.
Odgovorni vrednik Br« JiMies Blelitels«
Velji^o It eelo leto po posti I
4fl., scer 3fl., ca pol leta >
afli fo p^iti, scer 1 fl. 30 kr .
Tečaj ^ XI.
VJsaboto 12. novembra 1853-
lAst 91.
Kako ravnati , če krompir v kletili ali
hramili gnjljot
Maloktero leto je krompir v Metih (keldrih) tako
gnjil, kakor letos v nekterih krajih, in če bo tako
naprej slo, se nekteri kmetovavci okoli Ljubljane
boje za semo*
Če ima krompir že posebno nagnjenje dognji-
lobe v sebi in je s tako nfatoro že v hram prišel,
bo težko ali celo nemogoče ustaviti gnjilobo, ker
nam pomočki coper to nadlogo niso znani.
Vendar gospodar ali gospodinja za tega voljo
ne sme rok križem deržati, ampak mora pomagati, kar
se pomagati di, kakor hitro vidi, da čez navado
mu gnjije krompir v kleti, in se poslužiti tistih po-
močkov, ki so sploh zoper gnjilobo znani in poterjeni.
Klet ali hram za krompir n^ora biti: 1} suh^
zračen (Ijuften) in ne pregorak; čigar hram ni
tak, naj si skusi pomagati, kakor more; če ne, bo
ob vsega prišel. Sil Krompir ne sme ležati na pre-
veličin kupih; karje čez 3 čevlje, je preveč;
če so manjši kupi, bolje je; če se pa zavolj pro-
stora mora krompir bolj na debelo nasipati, je dobro
med krompir suhega peska ali ogelnega prahii
natresti. V lanskih „Novicah^ ([list 13.1 smo^ na-
znanili kmetovavcem, da po naj novejših skušnjah
se d4 krompir gnjilobe obvarovati in dolgo hraniti,
ako se v kleti ali hramu na oglje spravi, keroglie,
kakor je sploh znano, je velik zopernik gnjilobe.
To nam je poterdil po svojih lastnin skušnjah tudi
v kmetijstvu pridni zdravnik gosp. Kos. Dobro
je tudi, če se polože po kleti eno ped debeli tra-
movi in čez nje poredoma dile, da krompir tako
kakor na resetu nad tlami lezi, da se ne spari
in ga sapa prepihuje. Tudi je dobro stene v
kleti z dilami obložiti, da se mokrega zida krom-
pir ne tisi. 3) Treba je krompir večkrat pregle-
dovati; tisti, ki je naj bolj verh kupa, večidel
narpoprej gnjije, ker vroči sopari od tal zmiraj
kvisko sinjo. Nagnjitega je treba pridno odbe-
rati, da gnjili zdravega ne'tfkuži.
To so edini pomočki; kakor more, naj se jih
posluži gospodar. ^ S pridnostjo in umnostjo se za-
mere marsikaj oteti, kar po nemarnosti v gotovo
zgubo gre.
Od pozimske klaje za živino*
(Dalje.)
S en 6. Kakor je poleti na dobri paši dobra
trava, tako je iz take trave seno pozimi najboljši^
naj^ zdravši in živini naj primerniši klaja. Kolikor
več memo druge piče goveda s e n š pozimi dobi-
Tajo, toliko bolje se bojo pri taki klaji počutile;
pri senu se živina dobro redi, veliko mleka daje,
je zdrava in za pleme dobra ostane. Med senom
in senom je pa velik. razloček. Tega ne sme go«
spodar nikdar pozabiti. Kislo sentf naj se nikar ne
sili molzni živini; škodljivo ji je; pa tudi drugim
govedom naj se nikar ne poklada , ako se jim zra-
ven tacega sen& še kisla obloja daje; takošnapiča
napravlja rada mnogotere pljučne bolezni, ki se
kakor tat počasi prikradejo v živino. Mokro domu
spravljeno seno, zatuhlo ali plesnjivo seno napravlja
veliko trebušnih in pljučnih bolezin in krave zver-
žejo rade po njem. K[er je pa dobro seno pogla-
vitna klaia, se zna ze kakšna druga slabeji piča
zraven dobrega sen& dajati.
Če se štajarska, nemška ali turška de-
telja o pravem času, to je, ko ravno cvesti začne^
lepo domu spravi , je tudi toliko vredna kakor do-
bro seno.
Slama. Slame prav za prav pri govedih ne
smemo prištevati pravi klaji; slama je le namest-
nica v sili, in je po malem z drugo klajo dajana
le zato dobra, da vamp nabaše, in je tudi takrat
totrebna, kadar se živina s korenstvom (repo, peso^
rompirjem) kemii, da pomaga mehko klajo bolje
prebavljati. Kolikor manj se pa razun tega scer
slame poklada, toliko bolje Je za živino; molzni
in plemenski živini pa celo ne tekne nič. Če go-
spodar skerbi za svojo živino, da ne bo preslabo
gleštana, nai^ ne pripusti, da bi goveda njegove
več kakor polovico vsakdanje klaje slame dobivale.
Tako govori živinorejec. Drugač, se ve, bo
govoril kmetov a ve C. Al kmetovavec naj dobro
prevdari, kaj mu bo več verglo: da več živin-
ske klaje prideluje in živino dobro redi, ali da
več žita seie in slame pridela, s ktero se živina
vselej le slabeji redi. Po tem razločku se Ak
presoditi, kar eden žitni sevi, drugi pa živinski
klaji na nvalo prepoveduje.
Krompir. Krompirja za govejo živino," ktera
je za molžo ali za pleme, na nobeno vižo hvaliti
ne morem. Pri živini za rejo nikakor prav ne
tekne, ker materam kakor mladim marsikako napako
ali bolezin naključi; junice se po krompirju začno
prezgodaj pojati; breje krave pa po njem večkrat
zverzejo, kakor pri drugi klaji; večkrat se je že
tudi primerilo, da krave, ki so bile večidel s krom-
pirjem rejene, so vergle teleta s predebelo popko-
vino (podkovno žnoro), zavolj ktere je že tii in
tam kakošno telce poginilo. — - Če se molznim
kravam poklada krompir, je mleko manj mastno^ si-
rovo maslo sirasto in belo, tudi maig okusno. Hol-
stajnci, ki so mojstri v napravljanjusirovega masla
(putra), celo pravijo, da se mleko s krompirjem
— 362 —
kermenih krav težko nčde, » čeMJc le kaj oiajh-*
nega napak storila | aa celo we vnMe*
Če se zraven kranpirja poUada£rviia%iidBdo-
sto drage dobre klaje tako, « fcvoaipir ni ?^fi|a-
vitui živež, se vedmi^otOBikrimiHrni takoako^iv.
Kdor se tedaj pri živini sa molžo in pleme
krompirja popolnoma ogniti aamore (dan današnji
je to lahko, ker ki«iny^ja ie lj«dem maii&a), »o
pravfitorilj klargaji /pa pcAlada, nij saj tako ravna^
da mlada živina in živina za molžo in pleme saj
polovico drage klaje vsak dan dobiva. Pri živini
pa, ki se pita (debeli) in ^a pri vozni živini, pri
kteri je na tem ležeče, da je dobro rejena, je pa
droga, — taki se že ena več krompirja pokladati.
COtAje Bledi.)
šala 9» eisvastv« k aelarM^lvi koristi; rMisa na-
mere: osi aa podlaga vsa^a človeškega Mafoelai^. No*
mogoče je taraj aoiteti dobniC, ki is dc^Vto vredjenlh sol
sa oleaai slan eloceaho droibo Isvlrajo, la ako onlkota
Isobraienja kabiga naroda spoaaati hooemo, oglejmo m
na ataaie njegovih aol; po vo6om ali manjem itovlla
sol posnamemo tadi taUio slaa njogave omike v slednem
absim.
Vac sol da Imamo ^ voei areia jo aa ans. Da sa
toga boU v živo freprioamo, tf oarlmo le aa eao po-
dobo is vaakdtnjegs aivljooja, in spremimo dva mladenoa
aa ptpatvaiij« skoa iivlianje.
SkerbnI atar&i poiM^J« svojega sineoka sgodaj v
aolo. To jo aa-DJ dvojna korist 9a domaoo dola je
se aeamoaea, dmrobitl bi ae agodaj looabe privadil^ ali
v soli ma ačeolk vedao da opiavtii iadi na dom-; iako
ae obvarje otrok maroikake bndo raavade, ia ae to jo
aa-nj velika dobrota. Al bistri si on pri tem svoj am,
o kratkem eaoa sna brali, pisad, rsžaaitl itd«, podočon
je v verokih rosnioah io je tako temelj njegove prihodnje
aieee tolaioo. N^ sa loti kto<roga stani koli hode,
ae m« te vedaooU k vatiU koriati, in odperta ma tadi
stoji ipot k veliiBim alažbam ia iosMrn.
Pareeimo, da se nai mladonoo kmetije poprifotl
hoeo. V BoU «e Jo mod ramimi naakt tadi v sadjoreji
dobro iaarifl. Nasadi si krog orojo hišo In po paiaikih
aar žlahnsfaoga sadja, hi mn broa tega, da jo sa dom
a dobrim sadjem, mostom, kisom previdea, tadi se mar-
aikak lep denar sa prodano sadje v hišo privabi. Ker
rajtati in pisali sna, ma je gospodarstvo na pol lose.
Slišal je nas mladoDoe v soli tadi od dobrih kmetijskih
ta stviDoadra«Diskik knjig; ^se -te si omisli, Jih v dolaih
shnsfcib veeerih iprsbira, si s tem dolgčas krati in sa-
jema craven skale vaatm, po kterih srojo kmetijo tako
vravaa ia tabo mos promožon 'postane. I/o eno aamo
dobro lastnost ^amd veliko idrniptmi se pa^lejmo nad njim.
On je, na priUtoo: od ftime oerkvo slo oddaljen, le v
nedeljo samoro do taisto priti. Kitko lepo je , 7>riprostega
kmeta, hI Je coli teden prMhvo Mal, v nedeljo vtditi,
kako is svojih ^bmUefvc pdbosBfo mdli , kako psaljrvo on tadi
poslasa bo^ besedo, hi njega in njegovt k branmenra
sivljonja napeljaje. On 'si pilaadeva po teh naahih stojo
sivljoaje viavnati, rn ako ma Bog tadi nesrečo, dolge
bolesBiltd. posije, on se vd v vsem tohisiti , posebno mm
to, da brati ona, ka^sor svoit tovars, fedno kratek čas
dela. 2 eno besedo: On srečno in pobožno iM in na-
vadno tndi srečno nmerje. '^ Katavžento tacih in ena-
cih izgledov it viifa stasov bi aamogli našteti, in do-
kazati, kako -ravno lo is dobro vredjonih sol sreča aa
človeiitvo iavira, in se bi ne priM do kooea. —
Oglejmo se sdaj na drogo stran. Lenim fn zanf-
kernim staršem ni ravno poseibno sa dobro izrejo svojih
^trsk mar. — „Xiae na drasoga, fcakor sa jesti«', se
aiiM pagoAossa^ ^naj ^940 ps sHiiit, sa pasiirjo so ze
debri'^. -^ tMrdk frida m^^i^i na ilaje (al če je ttdi
dosn) se klati aa sHdoo po paMkth kihosUh, pohajkra
in pologa po senoOi ia tako trn. ma agodaj lenoba v
saroo veepi. Od avejih bolj odrasenik tovaršev siisi nalo
dobrih, veliko pa pohnjoljivih in hadobnih besedi, vidi
aiabe ia^iede, ia Ia ^epogosloma ao mhi olrsd se v
agod^ji mladosti vai popačeni. Poalanaje večji, os ?di-
njafe sa hlapee itd., al sirovost in neomlkanost jim po.
atane naradna sresta tovarsica skos celo življenje. Ob
nedeljah in praznikih pridejo do cerkva, ka ae ods?ooi.
Al gredo morebiti, Id so celi teden komaj kakopolosoo
besedo slišali, sdaj k av. masi in pridigi? — kradrasi/o
ne. — Med sv. maso svaoaj cerkvo vople pedpinjo,
med pridigo pa aa kakim sidom lesd in dahan ptkajo.
Lb prsfagnsiakrat se fcsj tacaga vidi. Al amre pstea
dragače biti, da so taki, po teloso sirovi, na dnsiiulo
dragae ko divjaki? — Tskema človeka je malo potov
skosživUenje odpertih; sIm kaa kmetijo , jo navadao elib
gospodar; bres svojega domovanja ostaae navadno večin
posel io vočin terpin; ako je sdrav, mora delati ko ceroa
sivina ; ako je bolan , loži Boga na mii<» ia osvsdoo je
od vsih sapasen. Za drogi stan je tesko priprareo, /e,
če na priliko vojak postati more. Pa tadi tisomaholjse
ne godi. Ker so v mladosti ni nič ačil, tadi nične sos,
ostane tedaj večin prestak (gmajnar). Takiaitnikemia
pa ojstra pokoršina ne diši, postanejo begini, tatje, ro-
parji itd. , in po saporih velikokrat žalostno srojs siv-
Ijoi^e končajo I —
Nikakor bi pri takih promisljijah ne prišel do konc^
toraj le se ponovim besedo, kterosem v začetka izostil:
^6ole 80 človeštva k neisrokljivej koristi, ene
so padlega vsega človeškega blagostanja'.
(?o »SoteJL pr(j.*9
Zgodovinske reii
s. Kje sta kntza Privina in Koed imela sDoje
pošestfooV
V novih časih zgodovinska vednost sploh velikf
naprednje, ker so njeni prijatll sačeli njene izvirne ite-
donce bolj na tanko in bolj globoko preiskovati. T%£
nase slovenske strani C„si licet parva componere ma;-
nis^) imajo se veliko v tami zakopanega, kar so jo ne-
kaj se načelo iz globočine rovati, nekaj in pa no aaie
se neodkrito leži. Na primero je zraven ^napiso? na
rimskih kamnih pog.Terstonjakovem razlaganji ravno
dstl kratki sestavek neimenovanega pisatelja
od sproobernjenja Korotancov ([AnonjmsB de
eonversione Carantanoram).
Perve izdaje tega spiska pri Kani si I in Ban-
alen pri bavarskih pisateljih so se opirale na boli
pozne in manj tanke rokopise; Sn dvapogreska, aliprar
aa prav lo eden, sta vsema obseska drag pomen da-
jala. Stalo je namreč pisano, kje da je Pri vi na, krog
1. 830 iz Moravije pregnani knez, od nemškega kralja
Ladovika zemljo v posestvo dobil: en del Panonijo krog
reke,'ktera so imennje Sana — „circa flaviam, ^ai
d'icitar Sana.^ Nihče pri tem imena ni na drazega
mislil, kakor na Savinjo v dolnjem Štajerji, daslravno
bi se bilo pri pretehtovsnji imena Panonijo, pri napo-
Ijaigi Drave Imt Jasne meje, pri nasna^ji meata Sala-
piag ali Salabnrg in drazih okolisinah moglo na kteri
pogrosek v pisanji misliti , In na tako misel bi bil Imel
dragi pogresek sam peljati, namreč pisanje: da je Pri-
vina zidal terdnjavo ali grad v loga in „psln Se Hod o
fin m I nI s^, kar v latinskem nič ne pomeni, ia so samo
popravivto: ^in palndeSelle^, toje; v močvirji Žele.
-- a«3 —
Po tek 4pA pogTMtlh jo bil f ploh trn glao : Pri-
▼Int !• dobil poMOtro v dol^fem StiMorji In na Krojo-
•kam« ia botI gfacl, Moaobarch ivonovM, ja bUia
Celja alal. PanHAo ja adkrU ia Klai« v avojiii flved-
bak kataMotv« v Aaatrii io dujoraki, popalnana ras-
jaaoil fa je je Ko^iUr r sTaja« olavneai dahi: €11 a*
golita Closi«n«a. Oodi « najde alr. LXXU—LXX VI
«ol apiaak od -apiODbemie^ KoroAaneoT po boljaik pred
DeopaAODih rdkopioib; io prod aoioajooe besedo eo iaka
popnav^^oiie: j^circa flaviam, qii'i dieiiarSaU^ Is
•pel: .et palndjo iBalae iflaniiila'', apadia M «teji
«poiBio, da Uko pokaseta dva atarja jreki^te r eeaaraki
bnisnfci aa Danaji.
Ake ae vBanctJo beaeda dtaaofa pieatalja pa laj
podobi, je očitno, da poglavitno pooosiv« ko osa
Privina 4% nj»f4>ve|ra a-lo« Koaolna j« bi>U
poleg r«ke Kal« aa 0«r«r8k«m, h^or je ee ad^
meote aSalavar bUso Blatnegia jeaera. To peaeeivD pa
ae jo poooej dalac po Ogoioki in Čkajeroki aeialji aCag^
niie, 4iakar ae vidi ia inea krajev, kjer eta Privina ia
fioeol oorfeva aidaia, ktare eo bile ad Selaograaklk nad-
ekofov Aiekaaa, Lai^irama ia Adalvina poBveeene; aa-
kaj ed,jOaiaqae baaili€aB<< ja očitao Pecak CFOnf«
kirokenl na <%oi«kam lootran Boaave; BettoTis je
Ptnj v doli^oni, in Abiaaca je Afleaa t goa^toia Sta«
JorjU Draffi.kn^ iiaaie elcer poelarobavaraki savite imeaa,
nektere aiaad ajik hi ao vaadar dala vgaalii. oa prloian
IS^radadhi ja aiorebiU Stradea, Fiekera pa Bielra:
Foiotria, £0101 pa Kiaek, GftnB, mm dvoja na Stajor-
ekem, U aa Ogerekem« Od vož teh kraiDV ■orobiti aale
ni io^oiakia^ ker so kiaalo potem t aatetka 10. stoletja
Madaarji daaelo paaDdH; ah čaaa njik prikoda jo bUa
ravno Panonija iiado rasdjana aavoljo boja aed NoMoi,
Madaarji ia Moravani, tako da Solnograiki in dragi
nemaki ekofjo v Usta de papeaa Boaedikta IV. tožijo:
^v celi Paaoali, nasi voUkl deželi, eo Io ena eerker ne
prikaže''. Za nektere kri^o »^ P« ^^S^ ^^ iaveditiiiz liota
eoearja Otona IL (pri Hanslca: Germadia aacra tem. IL
p. 308—312, ▼ sredi lista kralja Filipa), ^ iLterem ao
poseetva in pravice eolaograske oerkvo poteijone. V tam
lista ae kraji prav po aomljopisni legi avorstodi, nar
pred aamreo je Solnograoka etran vpeljana, po tem Aa-
stria, Ogerska, dolnja dtajersfca, Koroška In gornja
dcajeraka. Ondi so kraji Mosabarg, Sataplaga,
Qaartinacha, Ghonse, Terocberch 'sver^enl med
ogerske krajo Sabaria a]idoproninQainqao eccle-
si a o ali Pecah. B o ti o vla .ali PInj Ima prod in aa
aeboj kraje etajarsfceetrani, na primero T orataT«, Laip
ali Lipnica, Baael ali Saasal; venflar imena nobenega
kraja sraven ni, kteri bi se snldel a imoDl spisa od
spreobernje^la Korotancov. Kraj Tadleipen pa InLa-
banda ali Šent- Andrej v Labadski deliai sta vkopoj
pisana, tedaj nista staia dateč aaraaeo. Kraj Un dr Ima,
aa kterega mnogo vgfbajo, je pfsan v eredo med kraje
agornjo Štajerake Longaa, Katsch, Oambensa,
Liezinga, Brngga, Maraa ia Laibena; morebiti
nI drazoga, kakor Irdniag^ aiaati, kar ima an roko-
pis ImdrimJi^ttamoetiUndrima.
Kar se Is tega sedKi da, je to: da posestva lene-
aov Privina in Koeelna je bilo na Ogerskem in dtajer-
ekem, in sicer bolj gotovo le na severnem Dravskem
brega. Od posestva aied Save Ia Dravo (Marcbia ad
Sovam) eotaao po tem le to, kar ae vd ia Ffildskih let-
nikov (Annalas Foldenses), da fe bila VratisUva al!
Braclavn, Kocelnovemn sina, dana od kralja Aronlfa;
pred je mogla biti v rokah dragih knesov, kterih o^oa
je bil Salacho o Privinovem dasa. Kaos Vratialav je
postavil grad Moosbarg na Štajerskem, In njego^
mlajši eo atdali «e onega v Korotaaa, in draiega {llfog-
gio) T rorlanii. P. H.
Ozir po svetat
JTa celem aviota aivl 306 mUieoov trietijaaavv
141 milionov makomedanior {imtkke Tore)^ MO mU
liooov badhaietov in brahmanor, S arilieBov al«
da^ Cjadov) in 67 miiieaov pagaae^ (ajdev^^ Naj
Too iu'ietijaaov jo v B^ropl ia aicer 853 nHlienev, r
Aali A aiU., ▼ Afriki 3Vt »il-t t Ameriki 46 mU«
ia v Aastralil Imiliea, — Badkajska vera jonaka
aio raaairjena lodmaeka vera^ imaaevana po Bflddka,
Imv r aaa4crjtkem jealka peneai ^aiodri^ ia je eaeiai
priiaiek JSikja .m An i., ki je bH aaoeCnIk te viere in ro-
jen iDck IBOO let ^ed Krfst AodovfaM i^afova oe jo
atalo i^rskietrankl Vieaaitev, ktari se Mkja mlini aa
davole iHOiovestvo boga V lan nt a čaatili. Od tVie<aat«
nam ae geap* Torstoajak ae veliko p^aedall. Brali-
maaaka vona je tadi iadiaa^ka, in podobna rbadhaieki;
briamka «pomeQi t aanskrita j^oaja^.
Nftvičar k sla/veifikih kr^uev.
Is Zdgreba. Na poahr gosp« Ivana KokiAjevIda
enidel seje 90. ofktobra &bor nektorlh domorodcev po-
svetovatf -se o napravi spominkov na Grobniskem polja
in pa na pokopališča Zagrebilkem aa domoljabe, ki so
padK '39. jania 1845, In aa Slavnega posnfka Stanko
TrsE-a, ki je ameil pred 3 letoma. Za spominek na
OrobniBikem polja se je nabralo čes 400 II., aa spo-
minek "39. janfa vsmerteolfa čes 1000 fl., ca spominek
Vraza nekaj čea 300 H. Gospod Kakoljevič prediožll
jo mnogo obrisOT,^! jih jeposlaj kiporez Petrovič \t, Da-
naja. Sklenjeno je bilo na Grobniskem polja veliko pi-
ramido ia domačega terdoira kamna postaviti, za vsmer-
tene 39. jania pa spominek na Zagrebikam pokopališča
Ia kamnja, ca Stanko Vraza iz vlitega železa napraviti.
Xq. iz Ormoia na Štajarskem 5. lUtopada.
Da bi mi danes perd prav gladko teklo, ker odkriti že-
Bm dragim bravcem „Novic^ veseli čas, ki ga prijaz-
nim goricam latmerske in ormažke okolice privabi —
bratva. Tfho in jedoolično življenje kmečko se spre-
meni ob bratvi ▼ živi hrap mestni. Vse mergoii po go-
ricah, Tse je zidane volje 1 In kdo bi tega vesdlja ne
privoii! lastnikom in vsim, ktere oni povabijo, da se ž
njimi Toseld , ako vd , kdiko dela In stroškov od rezanja
do vezanja tort je bito potreba, in koliko skerU in etrahi
so je moglo ^ea leto prestati, preden je — sladka ka-
pljica srečno v sodca.
Gospodar, kterega aavolj daljave dostikrat celo leto
ni Mlo TFditl v nograda njegovem , pride zdaj , ko se je
aačefo grojzdje mehčati; pazljivo ogledajo tertice svoje,
lu, resd že naprej tergatve, veleva vdinjanema lonarja,
da hna nakapHi paranov in paric, presičkov in karetnine,
ki imajo debelo pitani priti na mizo, kadar bojo možoarji
pokal! in tnarika In pesmi naznanjale veseli cas tergatve ;
Tincarja pa doide nkaz, da nakapi smetane, eira in si-
rovega nmsla za gibance in krabce (navadno moč-
nato jediio), — gorjd jim, ako vsega tega ne oskcrbijo
natanko I
Vlastnlk (se vd da ti je govorjenje le od večih po-
sestnikov, ne od manjših kmetov ia nagornjakov) pridsi
po ogleda nograda domd začne pripravljati vse , česar aa
tergatev bo potreba; po prevdarka lonarja in' vincarja
se kmalo dostojno število pačelov (sodcov) tira v na-
grad, ali se najme sodar, da jih napravi ob pravem časa.
Io Uiže in bfiže pride tergatve začetek. Zdaj se že
nakladajo vozovi s posteljno robo, z obleko, pripravno
aa nogradsko življenje, in s škornjicaml. Kako, — a
škornjicamif Dal o tergatvi kerači po nograda todi
nježna gospd in gospodična v škornicah.
Je atanfie v nogratla z vs1m pdtrdbnim odlcefBljeni^
ia dan aaželjene tergatve prišel, ee pripelje velika ko-
— 3«4 —
cija« io i i^* foipedar la gospodisja, kcerk« in 0ioo?i9
prijAtli in prijatlice,'i6 ▼< di t«di knbarce ne md manj-
kati in tndi kiana na. Prikad celo drnžina naananjajo
Maadon maanarji, ki naond pakati, da je kaj in da §š
Taslegapa kribik in daMnakI
Dag aa naniiU sdaj iaparva bairato aUoianik lartic,
kako plana navajena mladina is maatn ees frojtdjel Al
kmale ga je prarae; treba je~ večkrat aapnaeaU avejo
dražba In Tcaaik 9t ealA ▼ poatelje vlecl, da aepetelaii
▼renja in kipenja po trebakn, ki, airemak, ni megel Teaga
preterpeti, da bi aa na bil nejoTeljne eglaail. Pa kaj I ta^
to nadlaibo ao kmala praatane, In Io en glaa je, dn nI
Tocjoga Toaaljn od tergatva. In raa jo taka. CKonaeele^)
1% 9eveme obali jadranskega morja S. fUh-
renUnra 1863. (ObcatkI na pepotvanja.) Prod manoj
lesi Oglej (Aqailea); ▼ opomin mi otepa njegorn pra-
imenitna, toliko ▼asoa sgadovinal Ti je roslalo ereijo
nevsagao&k Rimljanov; to meeto, nekdaj pervo sn Ri-
mom, jo atrakovalo toliko desel, toliko narodovi in sdaj
ga nI veo! in Io ti in tam kesa io kaka raavaUna, da
jo ti nekdaj nekaj bile. Ti mimo, kjer sdaj kerakn
bleda meriliea, ao derli is nevera narodi v talianako
Bomljo; ti ao bile kervave bit ve sa poioatev Italie; tji
jo etal otrok neredov , olba bosja — selosnl Atila. Is tega
kraja, is teb neobljadenik močvirev eo jo saplodila ker-
ianoka vdra med Slovence, je rasterla maliko ožetov na-
eih ; Is te eamoto je sraela kraljica morja , ao je dvignal
ailoi beoeiki lev, ki ao jo epnntal sopar avejo amter in
jo v grob poderl. Zgnjili aa imenitni, preganiani pa-
triarhi, osnanevavol vdre božjo. Posabljene je meeto,
kjer 00 lomili marmelj sa beneianeko palače; Ijadstvo
eamo, kolikor ga jo so ostalo, oo njegovi otroci, Bene-
coni, potaliaočili. Straena oioda je tk divjala; slava
Ogleja živi le — vsgodovini ao, dandanaei^i ga ni več.
is Sorice 6. novembra^ Že letoo enkrat, v 68.
lista, ao bilo ^Novice^ v dopisa „!& Železnikov^ ome-
nile cesto po Tominskom na Cirkna In od tod na
Hotavljo, kjer bi so bila a tisto po Poljanski do-
lini sklenila, ter ao milovalo oaao Soloko dolino,
ktera bi bila po tem takem popolooma na deeno atran
poseoa« In res, pripovedovali so takrat sa gotovo, da
je cesta po Tominski dolini na Cirkno poterjena,
in da je bodo delali na stroeke vsega Tominakoga
a kraj a. Pa tej cesti so jo godilo, kot vollkrat mno-
goterim občnokoristnim napravam. Bile je mnogo komi-
sij, pisarfj In govorjenja sa voljo coeto po — papirja«
Počnejo ao cel6 od dvdk govorili. Ena bi bila sla na
Cirkno, ena pa na Podbordo. Porvo bi bili delali
na stroška vsega okraja, drago pa poiamna dotičnosn-
panije. In todi ta glaa je bil so potihnil, kar pride veri
mož — žal ml je, ko sem posabil njegovo častita ime,
jo premeri aa enkrat is Temina na Podbordo, in
po prejetem petorjenja jo prcc prične delati. Pretorgali
sa je že precej delec od Temina, nek okoli dvd ari
kodd, tako, da aa že lahko peo hodi po njej* Mielijo
letos jo do koDca pretergati, ako bo vreme agodno. Pr2-
hodajo pomlad pa jo bodo popolnoma delati jell. dla bo
pa ta ceeta is Temina na Podbordo. Od oodot čea
Petrovo berdo, kjer jo meja med Tominskom In
Krajnskem, naprej, kakor pravijo, blozo ob sadnji
Seri, ter ao bo pod Poči valom (Rostom), 3 četert
aro od Sorice s Losko-Sorisko sklenila. Ako toga
kvale vrednega početja neprevidne nabave ovorale ne bodo,
smemo tedaj s veseljem pričakovati, da se bo nam k malo
proti Gorici in Leskama odperla pot, ki jo naši do-
lini, Looki In Krajnski okolici, pa tadi Tomin-
okim krajem savoljo mnogoverstno kapčije toliko
potrebDa. Soriški.
Novičar iz mnogOi kr^fe?«
Oaneva novo občineke (^aronjoko) pootava je
nek ao predložena o. k. doržavnenM avetevavalm t pre*
vdark. — Slial ao, da sa napravo novik in sader*
zanjo že napravljenik realnih sol aa bo vstaaevlla p o^
00 ban naloga, a ktorim bo goopodarfla ceearaka ab^
kmtaija. — Naj viaja c. k. aodnija na Danaji je ▼ ne*
kom primorljeja isgbvorila, da tadi aikodovani ■••
moro v ovoji pravdi sa priio veljati. — C« k. vedatv^o
prodajavalce radninekoga blaga jo sa ta moeec eoD^
ovinoa peotavllo na ISVt A- de IftV^ II., kotlovla^
od 64 do 69 fl., sivega erobra na 144 11., cino<-
bra na 192 fl. cent; ceno koaitarja jo 71, 73 1»
75 i. — Po dovkovekib Iskasklk apada od naravnik in
nonaravoik davkev v doljni Aastrli na enega člevokm
okoli 19 II., v gornji Aaotrii okoli 8 fl., na^Ujar8kom^
Keroekem In Krajnakam okoli 6 i., na Primerskoii 9 1.^
na Tiroljekem, Čockom^ Marokom la dloskom 5 1., ▼
ealicii In Dalmacil 9 fl. — Okoli Daoaja in dolaji Aa-
otrii Jo letoe*krompir tako malo gojil, da pravijo, da ondi
krompirjeva bolosln amira. — Zaporedoma bedijo la La-
okega naročila na Ogareko vino; enema enmoma kerč-
BMurja v Sekaarda jo bilo to dai naročeno 90.000 veder.
— Če bodo vidill bravci naal ponoči od 19. na la la od
19. na 14. dan tega meoca aa svosdo slo vtrfnjat/,
jim povdmo, da jo prikasok ta v tem časa so navaden;
alavni Hambold jo porvi sapasil to leta 1799 \n od ti-
otega čaaa 9» ponavlja voako loto. — Is Tarčljo,kjet
00 00 po malem TarkI a Raal že večkrat kavaall, )0
prinesla „Oeet.Con^ peoledqJo so več pomenljivo novico,
ktera pravi, da 9. in 9. dan t. m, jo nek 12.090 Tor-
kov pri Tartakajl in Oltonlel (Kalarači?) čea Do-
navo vdarlo, ktere jo rasoveki geoeral Parlov a 9000
Raol napadel; po kadi kaoooadi ae so col6 prijeli s ba-
joneti« Kako so Je ta boj končal, ao natanko so no vd;
le te 00 elisi, da ao ae pri Oltonlel C^^s Donavo na-
aprot Oltoolci fKalarači?) leži Silistra) Tarki astaviJi
in ao sagradtli. 4000 Tarkov boje je poetavljenik v Ko-
la raci, 2000 na nekom Donavskem otoka blizo Giar-
gova in 19.000 v mali Vlakll. — Spet eevoliko go-
vori, da 00 bo dal Napoleoa 2. decembra kronati, če
bo do tistega čoaa raaovsko-tariko raspertjc poTavnano
Gospoda f v G.: Radi bodcmo natisnili elanak Vas; fi^
simo le, da se po navadnem obieaji dopisnikov nam nainaaJie.
Slovstvo.
„Sedem sinov^ se imenuje povest v pesmi, ktero je
n^ni fijmošter Joief Zemlja leto 1840 na svetlo dal. Deliofr
to je bilo 8 veliko pohvalo sprejeto, ker verlidomoljnb, kterem«.
Je domača beseda gladko tekla, je s posebnim veseljem spiasi
miono povest , ktero je tokole sacel :
„Ak sgodbo eudno v sladkim tvojim kremQi
Prepeval, dragi domorodie! bom,
Ki lastna blisni Je slovenski sem^i ,
NiJ odpnseilja milost sadob6m;
V spomin si Horvat , Ceh kot Kranjio jemUi,
De vsih Slovencev edin le je dom 5
Vse nas Je ena kdej rodila mati ,
Dojila s enim mlekam,nog ji plati!«
Knjižica, kteri Je se pridjaaa is angleškega prestov^enik
»elegija« gosp, Th. Gnga in se saeni:
„Že vmika se oŽ^m obras sem^d,
In v praznični tihoti srak vis spi,
Rasan de habe pnisnika brenči.
In 's tdmorov lds svenk saspin doni;«
ni bila se prodana, ko je njnega nemila smert prehitela. Eapa~
stil je svojemu brato 600 iitisov. Da bi se lože prodala, jo po-
nudi to ca polovico prejšne cene, to Je, po 6 krajo., in kdor IO
istisov vzame, dobi enega naverh. Knjjžica je med bratmi2gro8»
vredna; naj si jo kopi vsak , ki Je nima in hoče v ličnem jeziko
mično povestico brati ! Dobiva se v tiskamici gosp. Jožefa
Blasnika.
Natiskar in založnik Jožef Blaznih r Lfubljani.
kmetijskih, obertHijskili in Barodskih reči.
TNoTfeeiBhiO^o y Ljabljaui
(vH*k teden dvakrat, Bam-
roo y sredo in sabeto.
Odgovorni vrednik Ur« Janea Blelirels.
Veljajo laeelo leto po postil
4 fl. 9 seer 3 fl. , sa pol letal
2fl. popo6ti,8eer 1 fl.30kr.
Tečaj XI.
V sredo 16. novembra 1853.
List 92.
Od pozifflske klige za živino.
(Kenec.')
Repa in pesa. Vse sorte repe in pese so
govedom posebno dobra in zdrava piča in nadome-
stujejo seno' naj bolje. Repa in pesa ne delate ti-
stih napak, ki zlasti spolovila krav zadevajo, ka-
kor jih dela krompir. Vendar naj se tudi repa aH
Sesa v pravi meri pokladate/ ne cez polovico vsak-
anje klaje , po seneni vrednosti prerajtane. Preden
se repa ali pesa razreze za živinsko pičo, naj se
očisti ali omije, ker se korenin rada parst derži.—
Repno p e r j e nima velike vrednosti , in pesno žene
rado na drisko.
Laška repica (topinambar, tadi jadovski
krompir imenovana) ostane čez zimo dobra v zem-
lji na njivi, in pride spomladi, ker se le pdzno ka-
liti začenja, gospodarju toliko bolj na hvalo, ker
krompir in repa že kalita in zatega voljo slabeji
prihajata. Ker ima laska repica nekoliko smolika-
ste stvari (HaržstoflT), v sebi, je sperva zoperna
živini, za to je prav, iz začetka jo mešati s krom-
pirjem; ko se pa je goveda enkrat navadijo, jo jejo
prav rade. Od tod morebiti pride, da jo eni kme-
tovavci hvalijo, eni pa ne, ker na tem je veliko
ležeče , da se živini prikupi in da jo rada je. Kar
pa točnost laške repice utiče, stoji med peso
in krompiriem, to je, ako se živini stanovitno
poklada, da se je dobro privadi. Goveda in ovce
se rede dobro po njei, se ve da tudi zraven nje v
Erimeri slame in sena manjkati ne sme, kakor pri
rompirju, repi in pesi. Kakor krompir ima tudi
laška repica pri molznih kravah to lastnost, da je
mleka scer veliko, smetane pa malo. Suhe ste-
bla s pirjem vred jejo ovce raji kakor goveda, kte-
rim se zrezati morajo; njih točnost stoji v sredi
med senom in slamo. Zelene stebla s pirjem pa
teknejo ovcam in govedom, pa rekel bi, aane kaze
jih porezati in živini pokladati, ker se potem manj
repice pridela.
Kapus, sosebno glavati kapus in kravji ka-
pus, je scer sila vodena piča (v 100 delih kapusa
je 90 delov vodenega*), vendar se dobro pnleže
molznim kravam s prikladano suho kermo; veliko
sira se d^ iz mleka tacih krav napraviti, ki so
bile kermene s kapusom. Od kapusa, ki je za drugo
rabo namenjen, je tudi perje in štor dobra piča.
Od ostankov krompirjevih v žgan jarij ali
vse td velji, kar smo rekli od krompirja; mladi
živini, plemenski in molzni živini ne teknejo; mleko
je vodeno, rado plavo, in sirovo maslo iz njega je
slabo ^ naj boljši so še za pitavno živino, toda s
polovico suhe klaje.
Olarske tropine, to je, ječmenovi ostanki
v olarijah so več ali manj vredne po tem , ali je slad
(mole) po kuhi dla maiij ali bolj izpit bil. Molzni
in pitavni živini posebno dobro teknejo, ako se
ji zraven te mehke klaje še priklada send. Krave,
dolgo in obilo kermene s tropinami, se začno po-
fostoma pojati ; bikom se smejo le po malem po-
ladati.
Izprešana pesa iz cukrofabrik je govedom
ravno tako dobra, kakor pesa sama.
Lanene preše ali perga imajo veliko ve-
liko tečnega v sebi; nekteri jih cenijo kakor rež,
veči del kmetovavcov pa jih stavi pod rež. Ker
so sila mehka klaja, se ne smejo same pokladati,
ampak s senom vred. Pokladajo se raztopljene v
voai ali za pijačo ali se poliva rezanca ž njimi, ali
pa se suhe v štupo zdrobljene potresajo pa ne na
debelo po piči. V vodi se skisajo sila naglo, za to
se mora posoda pridno cediti. Za konje niso; jih
preveč napenjajo; tudi pri govedih se kot pogla-
vitna piča ne smejo pokladati, z drugo pičo vred
pa so kaj tečne ze mleko. Pitavno živino obilo rede,
meso pa po njih ni kaj posebno dobrega okusa. Če
jih živina preveč doniva, si pokvari želodec, po-
tem jih ne prebavlja lahko in ae mleko ima duh po
njih. — Enake lanenim prešam so ogeršične in
makove, pa te manj rede in živini niso tako pri-
{'etne, dokler se Jih sčasoma ne privadi. Perga iz
iidravliških mašin je slabeji, kakor je tista, li je
po stari navadi prešaoa , ker une ne pustijo nič olja
v njih, ampak le grenko stvar. Od toa izvira različna
hvala pres. Več kot 5 funtov preš na dan naj se
nobeni živini ne daje.
Zernje žita in sočivja. Celega žita ali
sočivja govedom pokladati se ne splača, za to ker
S a goveia živina je naj manj prežvečiti v stanu,
idrobljeno (šrotanoj žito pa kaj dobro živino
redi in mleka imajo po njem krave veliko. Enmalo
pred teletom in kmafo po teletu zdrobljeno žito z
vodo za pijačo kravam posebno tekne, pa tudi te-
letom, ki se počasi odstavijajo. Holstajnci, naj
bolj skušeni v tem^ pa žitni drob takole cenijo r
za mleko naj tečnisi je pšenic ni drob, za tem
ovsen i, za tem rež en i in naj zadnji je ječmenov,
ki je bolji za meso. Za pitavno živino je žitni
ali sočivni drob kaj dober.
Otrobi, ne popolnoma izmleti, imajo veliko
tečnega v sebi, pa ni dobro jih preveč na enkrat
dajati; pokvarijo želodec; za pijačo oso 1 j eni ži-
vini naj bolj teknejo.
OVoeh. f. L. F. v. Hmuw.)
— 366 -
Koristnost st<jon(ie.
Vailkrat jo biH it t j^Novfoah« g^nti^m *i ▼•-
liko koristnosti, ki |o oftdjSrojft kiMtlV4Veoii liokimnja.
Kor p« dobrik tM Id otfprttr oo oo moro nikoli frtkvo-
liti, podamo IjnMM kniveo« NoW€ t«di olodoeo prolopo
poTOotnico, ktern oeitno koio, do rejo oadnib drov^o go-
jltsljom ovojioi tedoTltno koriotajo.
Ni Konollt*, lUib iiodU DnrAotadt, je ii^-
kino oolo, ktoro ttTollerotkdten inionajojo. Bilo jo
Bokdoj nboir kr*j* O oodonlotni vojoki jo tomkej nek
frnnoosk f ojok bolon In reven obležal. Ljndomlll kmetje
00 gm prijasno oprejoli, in u-^ ekorbell, kor oo mogli.
Oidrnvil oo je. Hvaležen do ovojih dobrotnikov oklene
pri igik ootati, pridno delati, in tako pošteno oo preži viti.
Hnpall 00 m« živino, ter ga čodnika lavoliii.
Ko jo živino paool, je kmalo sopaail, da na ve-
liki pasi, ki jo le živina pohodi, bi oo dovolj prostora
bilo HI maralkioro koristno drovd. To ga namoni, ob
casn, ko so bili živino vhlovill, n svojo domorino so
podati. Kaj jo aok Um eprav^al?
Požlahnjanih eadnik drovdsc jo naknpii,
In na horbi« jih oeool « svojo nemoko selo. Posadil
jlk Jo po pašnika. Ponavljal jo vnokrai ovoje potovanje,
ter nasadil ja malo po malo s žiaknlml drovoooi
celi pašnik.
Zdaj — po toliko lotih — je tisti prod nonomar-
jonipssoik krasen sadovnjak, iakteriga vaočaol voako
loto la vee oto tolarjev žUbnega oadja poprodajo.
Nekdaj rbvne leoeoe bajtice poprojeno vaai oo se opre-
oberkild « lopo sidano hišo, in oadno drevje okoli njik
jo otadboec blagoetanja sa vesoljno oooosko. J. Š.
10 Sito
Slovniškf pomenki«
K ftootovko ▼ 90. Usta. *)
Kor ae jo v Uabih „NoTieab« ▼ pisari aektarib beaedvpra-
ia^e vsdigailo , aa mi adi priprovmo la pnv v U reei tvoja aiiali
rasodeti.
Ako roma edinost in doslednast y pisari ste iive potrebi,
j« vendar v navadni nasema jesiku neprimeijeni plsntri ni mo-
gooo poMlnoma doiail. Torej baoeia tak^ le ki4 aialega opom-
aiti, v eoomt' aa po slovniških prarilih lahko aedinimo.
f . Od U in oU*
V benadah „oiergayeDJe , everco^ enje , požel|eiOa j koljeaj e,
trabi^f aj«^ itd. je -ije n in - n j e n napak namesti -len, * n e n ,
ker vsi glagoli tretje oblike, ki imajo v nedoloiivnika -eti,
dobivajo v terpivnem deležji -en, tedaj se mora piaati: mer^o-
lenje itd. Le glagoli eeterte oblike, ki imajo nedoločivnik s
koaeem -iti, pridevajo k terpivnema de1eqa ^jen, n. pf. svariti
n varjen^ kariti knrjen, vesiti voiea, prositi profien. Tadi
voien in praeea imata avoj -Jaa, ako ravno se "j- pri igimo
ne vidi , in sieer sato ne , ker se -J- v snmioe vivpl , in ravno ta
vtopljivost stori, da se sikovci (Saaselaate) z, a, 6 v šamiee
(Klschlaote) i« ft< d apremii^ajo. Tako je tadi V: hvaljen,
brotajab itd. -J- v I in n, gled« prave iareka^ vtopljan. Pri
oakterib gla^ulib te oUike se pa -j* iipahne, n. pr. sprt d en,
nasiten (nekd^ nasičen} itd.
V krajih na Goreniskem in- Dolenskem, kjer topljeni y od
proBtej(a I d<^Hro IdcgO, ga icfekujejo pri vsih prilogih pred -Iv:
MnaB^iV , paertreiQiv ^ dabrat^iv itd. Tb kaz« , da ima IJ v ti$
nadevi tadi v pisaitfi avajo prarioa. Tam se pridraii atinema tadi r
|Job, kUao, stopinja, gospodiOi|a', dragii|ja itd. Tanko, vganka
in veo droiih, ki jih slovniea bolj razširno razodeva ^ pa ne niy«*
demo s topUenim nj v tako raEsirjeni isreki , da bijih mogli med
une fitetl.
». Oduimm.
Ifakteff 00 vd, kdaj U pred glagaloA v ia kd^ n pissL
piao broa nudaaka r pamona ad^f vtaknem, vgasnea!
itd. , ad^ ! ntakoam, agnooam , nkradem itd. Tnk^ a
na lahka dosegla adtnoai in pravooladnost v pioori pa tem pr».
rila: Piai v 1} kadar pomeai djaoja v kaka roi (ein, hineU),
n. pr.: vrinem, vtiinem, vložim itd.; IS) kadar pomeni na tli
gdri (takrat je v is predloga Vs): vloiim (anflocen nameni
valošim), vianum, vataaamitd. Siaer po plii voelaj a, U y0>.
llkrat ai& droaega na pomani kokar spoiajana ali doverseno
4iaido v doveroivnih glagolih, n. pr.: ntopim, ftlovim, ngledta
itd. V tem ali onem pomena dobiva ravno tisti glagol sdaj t
sd^i v: ntopiti Cersiafen>, adariti (sehUf en , perfoeCiT) , ii vto-
piti (eintunken, einmenaen), vdariti (einsehlasaa , avohperfee-
liv) itd. Is tega oo ridi , da vkradem , vmeijom , vkadea lU,
kar sa le spolnitov 4ia^ia nasaaoja. Je s v napak pioana
Tndi ielim, da bi se v nutrstkterih ponamesnih htuiA
oodinili, in pisali, n. pr. : vea, ven, vendar, ia oe: vi& ili
von, vander ali vonder. Že nekdig so pisali ven, ker
toki^ isfovorio polglnoni o kakar v o ve a In oo tod! iipahie
kor v tem, n. pr.: ven (hiaaus) , vnej (draosseo), ovet pri
ovne j po staram (pa navem pri ovnu). Nekteri pa mdni: vva
■e mara pisati lavo^ ispeUava, ker sa v saaej (ali svmaj,
kakor aekteri piaejo) n iireki^e. Res je , da se v snnej n ii-
rekige, ali kakor sa velikrat n v -o v ali -ev povidi|;ne, B.pr.:
kapn-Jam, kapav-ati, kraljn-Jem, kra^OT-ati, tako setvii
v ali ov v a aprenuni, ted^f Je innej io vea, vsej, kakor
braao isnekdsi^ega brovno, ali dori ia oakdai^efa dver/ ikL
Po doslednosti v ispe^avi Je tndi treba pisaU*: sreisjem, ve-
rujem, kmet nje m itd. ne svetjem, verjem, ksietjea M; is
taga se na more ispaljati: svetovati, verovati itd., ikeravio se
v Bvetojam, varaj em itd. pe prari iireki la pelKlmea OtUlL
To premamba v v n tadi v anmastojnem predlega vpe\^a&
aa mi ne adi varna, ako ravno v pesmih ta svobode ni peter-
dim. Zak%i se mi predersne pramembe sploh nevane M, si
Je lože misliti, kakor Jih tukij v preoskem prostora dovodu
railožiti.
Po doslednosti in, knkar monim, vodiai pm/nk bi se pri-
V ženakam in srednjem dvojnika mogli deleajem kaker
Be I
*") dotavo Uriio bo vnim naihn pisateljem, da visoko ndenigosp.
profesor Metelko, oce perve in ni^ bolj eislano slovensko
slovniee, pervo besedo izgovorili so o vprašanji 00. lista
„Nbvio* in doMHI aektere pravila v dosego edinosti ia do-
sladnoati slevraska pisave, sa ktero In da je v daha aarod*
nem si adi^ hvala vredna prisadevajo veljavni slovenski pi-
satelji ha Donaji in po vsih slovenskih krajinah. Da bi „vi-
ribus unitis^ kmalo ustanovili pravila, ktere naj bi bile po-
tem vsim pisate^em zakonik! Vred.
lafi
sicer sploh, in ne imenom enakokonoaa pisati, ton^ aa pr.: lepe
(in ne lepi) hiši ste bile prodane.
Metelko.
Ozir po syetOe
Ogled podonM^kih krajev, kiet Je %daj turlho-
rušotškm vcjskm.
OH celega oveta obernjeno so adkj na krajo dfA
njo Donave, kjer sta Tnrk in Ras vojske ahcola. ^-
flojuo enmolo, kakoioi so ti kroji.
Deželo te oo velika, Io proti iskodn odperta ikto-
glina, ktero od spred meji četno morje. Na obAitri-
nA, proti severa io jtigti» oodvignjejo ^ore, proti jis^
mogočni Balkan, proti sofOrn ploaioo, ktero delajo rok
Brdeljokega proti Vlahi!. Obd te stranske steni^ veliko
kroglino oe sklenete proti Bapadnemn osadjn v siroken
polkroga in jo tiko aaklenete prati Sarbil, Ogeriken
in Banata % gorkto tagrajo, okoai kt6ro so Donavo aod
Bdlo cerkvijo In Oroovo teano vaff.
Mod to iitoko okrkjno, med černem morjem proti
laboda, med Balkanomr in njegovimi berdl proti sahodo.
In med erdoljokimi planinami proti oevorv oo rasprostlra
140 ar dalga in 16 de 40 ar Uroka VI a oko pla-
njava« Ta 600 stfrjaikik m»J velik« aken ia akos
onakotiena dolina dobiva stroj naravni slin in pofttieoo
ntidetjoiije od dolafio Donava.
Oh Donavi na daono In levo je veNko tordajar
in okopov, v kterik imate ndaj tarifka la raoovaka ar-
mada ^) svoja taloro. Na doadrom bregu tia dol^t
dolgi poti od Orsovo noto? do Rasovo aa taroke tor-
dnjava, kiso vaHko močnejil od oalb, klloM na levem
brega, kjer ao so Rasi asUvMf; dooal br^ js tsdi
*) Odkar je to pisano , so Tarki ie v nektarih kr^h >? *««-
nega brega se tudi na uno stran Donave apos^ ired.
— S67 -
doti« Tiili ia ia ttfdi M?6lJ U|ra terdiiejsf od ler^fs,
ob kttnn •• !• slaM okepi (faiMoe); tdioa tariB^va j«
Cli«rgeYo (Diardiafa).
14ier4D|aralit«rdiiihoffraJja m tvrikoai Wa|:»
po«Uvlj«Dili^ kUrik Bimaa Ja braoltl praUs MtraMka'
<ie% Doniva. Ta terdoJa?a tos Oriava, >er«a-Pa«
laaks «), Flaraniia, Vidia, Araka^-PaUnka,
iioa-^PaUnk*^ Diikrft-Palaoka^ OrJaTS, Nf«
kopolja|STi0tair,aMt6ak» TarUkaj, Sillttra
Jb BatoTa«
Pr«4 Ori«Ta ja Doaafva nad aianaa akalarila toa«
gmt% itki^aiHi. Catla mad 8arbdc«ii in Bacarakam nn
•nI, Mad Oirarako« In Vlaikaa CVahiifjO na dragi
ntrnnl, Ja^nn ab^M hraiporlk ta skal lasakana« Na h^
gmrM atonni 0a vidi sa rpfis rimakai^ oesarja Trajnnaf
(98-^il7 1. pa KrMO* ki Ja to oaata aldah Ko «o
is teg» aotiija prida, oa Doaav« raailrl ta nlnilU po^
^anja^Tak^io, In tna aa dvigajo na nabam otoku tord<*
»imva OrooTS. Drd ari daljo, riitie vlaiki Taai, Gor-
■ oc faMnenni, 9^ ridljo raaroHno volikanokaga Traja^
BOTOgaj HMota , ki jo Imol tO obokov, kor tb jo Doaav«
€0S aOOO oovifav iirohn.
Porva iinoattna tord^fava-i klora M pall od Oriota
naraianma« jo Vidin b 20.000 atanovtvol, obdana a
terdnbn olaid>o«) in nikdar ia na promagana od^Rbaov^
ktori tadi t nadaji tarika-riifofoki vajiki 1. IBM ift
1889 vMjo- got* aa Donavi prisil alM.
Dra^a^ tordnjava Ja Nikapolja« ioriKua maatb^ M
jo bilo Ma 1811 oi lUiaav papolnoaia raadjaaa, oo ja
pa opal popravila. Tnrfcl aa laiali nakda{ na not otrani
broga meotleo Tarno; taliaj jo Imonitdn kraj sa pro«
lai oba Dobavo, nato jo Oaiar-paia popravil absl^o (pa-
lank«) In novo ograjo narodih
Doonl brog Ddnavo jo aploh vliji kakor lavi, kbr
jo vdUko dobro sa Tnrko; vondar m pa tadI na ti otrani
kraji, kjor jo dolina iirjl in oo Donava od tioočfn odda-
lji^ Za to jo od tod aaporodona daoto tardnjav, oioor
lo orodaja moči, vondar dooto močnfb ca parvo braaibo In aa
noUvoafOMMlo, kadar jotroba b#anili proKa ton Donava.
6o gtomo ob Donavi napro j, aadenomo na moito
0 v lota v a obaldjoin In otolpi in 10.000 Btknovaval; L
1811 aa Raol to mooto pokončali, kakor todi terdojavo
R not in k, do ktero na daljnem potovanja pridomo.
Ra«t6ak, a 80.000 stanova vel, jo po novi oootavi po<»
pravljona In sdi^ ena naj možnejoib terdojav polog
Donavo.
Tnrlnkaj, naoprot Vlaiki vaol Oltonlei, Jo
prolas eos Donavo, ki jo so večkrat v Rnaovokik ro-
kab bil; tndi sdaj stoji prod njim velika armada. To
mesto jo sa-Ti^o Biln» vasno; svet je takaj v6o pri-
praven moet na čolnih ces Donavo narediti, in ona pot
peljo odtod v arodidče Bagarskogo. OOMSpaiajopo on-
ropejikth HkionirjHt, ktotib je r tnrsbi armadi dooto^dal
Is Tttirtakaja močno terddjavo naredUu
Eoa Bij močnejših terdojav jo^ i lis ira«)doal4rada
jo v loU 1888 Rnaom ptrnadjam^ prodan so av j» po»
Isstni) ia iFnabnil Diblo, čeravno jo ia Vama Imat.
sf vandar ni vpnl, nad Adrlanopai adariti, dokler nI
Silistra promagkl. To pričigo, kako imenitno so Tor-
kom tordigavb ob Donavi; s iqimi so TnrU lota 1888
ia 1889 skoK 18 bmsoov Raso v probep« iamli*
Ras« v a je sa tem bittnji kraj, k)ar pa taaaq
močvirja na lavam brega čok Donavo nI moč s armado Kf.
Od Rssove doli je pa bagareka okrajna (Dobrndsa)
bres tordnjav, naj bližja Hirsova je so nekaj vredna;
Maoin C^stric Brajlo), laačka in Tniča pa nieo
nič vredne In eo nomorejo nikakor primeijatl nasproti
losečim terdnjavam: Rilla, Ismbil in Reni v Besa-
*3 Pslonka se pravi ol»aidJe.
rabil, Oalačn v Maldavi In Brajlf f VUahR; ma^
čima pa rodovitna Dobmdia, t ktori šč vailkitčada bf^
valav pasejo, pade tedaj prav labko, kakor r saditi
vojaki, Raaom v past.
To jo svet poleg airafe, kjor po Tarskam Donny»
tača$ od sad stojd balkanska gara, čas ktora^aa pa
ne mora v dolino Marica In od tod t Adrlanapor
In Is Adrlanopln v Carigrad (Oonstanll|h»pol)pritt9
dokler nista bilo terdajavi dnmla (damen) in' Varna
pramagaaa bile«
dnmia (taroka Ohamnl) pad BalbaMin In ka^
kHi 180 nr od Carigrada , kjor ima tnriki vaJrfKorvo^ar
Omer-pata svojo glavno taborišče, ja ia pa a-voji lagl
tak^a tordnjava, da jo noben aovtaiolk (rtrar promngartl
ni v staon, sate jo imenajoja „tarMio Tbarmopylo^. Ta
mesto s bliao 80.000 stanovavd) ktaro barda balkan-
skih gor obdajsjoln jo seor čas grabnom ia nasipom ab«*
dano, stoji v sredi sila valiko ograjene planjava na
prav sdraveai kraji Ia ja pol mNje čh^ko in bNanartlje
dolgo; v nji samoro velika • armada ir vaa opravo tak»^
rarno stanovati, da je no ona bomba ttb sadano« TI
tardnjavl pa ib torb vsog«' tega cndi na dobro pride, da
je lega njena takb sdTav« memo ailn nasdravib krajav^
ki niije T dčffni pbleg Donave m Pmu hA6.
Virrn^a jo medinkami Itf ktfpčfjskffml masti na^b«^
gsrokom* primer ji naj ImanUtiM, iteja' 18.000 prabhnv«
cov in ja tndi močna tordnjava.
Kor so Torki so na vač krafih čas Donava' t V a«
lahija čil, je Valablja ali Vlašk>o sa sdej bajfiča^
nato bomo droge pot kratek* popis ta deiala bravcoai
podali.
(Po Trlest Balt)
Noviear iz slavenskili kn^evt
1% Chradca. Ia tistih 1B.000 M., ki aahojais de-
narja dtaj. hranilnico v 6 lotih msdottU BMd poaebaa prSdna
posle nadtajorekamCgleiiNoviae Ust' BB«), sabo pa* oglas«
iiWoehanblatt dar ol. L« W.« Toako loto napsatlli^ 100
daril po 80 11., ktora sa bi(jo ab god« prasv« cesarja
18. aagnsta v ličnih branilničnih bnkvioah a sadpisom
^v bvaleial apamin sračaa atotba Njih vel« Frana-Jo«*
iola I. is smortne novarnooti in v sposnavo in darilo prid«
nosti, lopo obMse In svastobe^ slovooao delila. Pasli»
ki Bolč Uk dar dobiti, so morajo vsaka lato aad^jl čas
do konca januarja oglaeiti s presnim pismom pri pred-
atojnikn kmetijske podrnžoice tistega kraja.
XQk 1% Ormoia. C&onoc.) Če jo vreme torgatva
milo in jeoonski čas prljasen^ saros ni radosti čes bra-
tvo; ačirica veselo popčva, kos, droseg in drngi kri*
lati prebivavci prostega neba, ktori radi posobljojo ka-
kosno jagodo v no^rada, delajo kratek oas4 Vse jeaivo
In veselo. Sosed obisknjo soseda in mnoge veselice b^
obhajajo mod tem, ko potica InpnranI, grojsdjein pe-
čeni kostanj s noviaa (mostom) vred m'iao toHjo. To
tbrpf dO pesna aočf. Konec kakor sačeCok vsacegadnd
nasnanja strel, med ktbrlm so raalagaja naj lapčl sla«-
venske peami, ki jih popčvajo mlado torgavko, oooabna
ak\» k šahi potici če krnba in varček vinea dobd. SdaJ
jo čas domd iti;, odhod pa je dostikrat vreden, da bi ga
malar Izmalal: spredaj korači vincar kot vodnik s velika
avetllnfto, sa nJim gasijo gospd In gospodično ▼ 8kor^
njfcahpo blata in sl pomagajo s dolsfml koli v riAak
naprej; matslkteri nožicl pa, ki nt vajena taeega gane«*
nja, spodleti, dA so voedo v greš. SmcM po taki no»
sreči nI konca ne kraja, dokler vesela draibrca ne prl^
Toma doma«
Navadna se na večer vlao praiati %ačne. ^Isal
bt cohr to opravilo , ker pa tak popfs sega bofj ▼ vino*
rejo, omenim le, da delo to večidel celo noč terpi; do*
- 3«a -
lAT«i med Um Mkarijo , p«k6 koMtaoj io Imirtiap* Ba
p» opravila ne BavfloiacjAjo , čaja aH gospodar nov n^d
iljini ali pa ojo|^a nameotaik, ,ki jik gootajo a ▼iaoia^
paraaom in i^banei, da gri prosaigo ▼oiolejii od rok.
Mod tom pa oa domača draalna a povakljonini footovi
kratkočaoi a potjem, plooov in dmfiMi voo eiieani. Tako-
tekd daoTi ▼ poitonom Tooolja, dokiar ni braUa končana,
ki 00 pa rada aa kako daf podaljoa.
Konec bratva aa gt6 ona druainica k dragi poolo*
▼it, in na ▼osoii prihod drago loto oo opraanija aadaji
koaarol oladkagn aHiata. Potoa of opravi vsa biaoarobn
apot akapoj in §9 naloni na voa; kočijo dordri^ spoi
doni; gorica potiknojo, ni ga vlditi človeka ▼oč;lokak.
oaflMlaa lovoc po ^jili lasi, ačirica omolkno in tadi dragi
krilati goati ae odtognojo ia luik.
Pa komaj jo torgatvo konec, so ao pripeljejo po-
nlafoi karčmarji in ▼inokapci is gornjega diiUerja in Ko-
roakoga in TČaeik tndi ia Liabljano, in nam odpeljejo
slakno kapljico, nam oatano podbrai^o a tropinami, is
ktorih ao Tinaki cvet agč. Poaeatnik jo acer TOflol, aka
a tom, kar akapi, samoro davoino poplačati, ali milo 99
atori človeka viditi, da od pridelka Io col6 malo ali nič
na doleil tiatoga , lU ao jo vkvarjal s delom.
Naa lotoanji pridelk jo obilen in dober, prodan pa
iš ni» kar knpco cena vedra po 10 do 12 fl. atraai,da
a& m obemili na Horvaaka ia Ogerako, kjer nok vodra
po 4 do 5 11. ponajajo. Al med tim in naoim Lntomor-
akim vinom jo velik rasleček, tedaj ae naaim vinorojcom
ni bati, da bi ga no prodali, ker dobra kapljica ao ja
ao vaoloj lakko prodala. Natanjčniai popia naaega letoa*
Ojega pridelka bojo j^Novtco^ Is rok mojega prijatla ia
Latemara prejelo.
Prieel aem letoa k tergatvi tadi v Haloae, to jo,
v nogrado na deanem brega Drave. Ker imajo pa te
gorico, kalLor snačaj ljudstva, ki ondi biva, marsikaj po«
aobnoga in io doeikmal malo SBonega, al pridorslm to
poaobno io bolj natanko pepiaati.
Omenim poalodnjič ae nearečo, ki ae jo prigodila
pri av. Tomain v naaiakrajni. 30 lat ataro deklo, siva-
rkm, napravlja aa koaiio ogioj aa ognjiačd, in ker jo v
■ogo nebo , otopi na ognjiačo in popihajo a kitljami oginj,
ki 00 pa vsgd in ao ogaaiti no dajo, dokler ni noereč-
nlaa akooHn v mlako polog hiao, — ali smod po sivot«
jo bil tak, da jo reva v malo dndh amoria vkljab val
a«ravnlM pomoči.
1% Gorice^ Rasstavo kmetijskega in obertnfjabega
blaga ao 8. t. m, aloveeno odpori i vpričo deselDoga po-
glavarja grofa Wimpfen-a, gosp. knoso^akofa Lasina In
več draaih civilnih in vojaakih častnikov.
Novinar iz mnogih knjevt
Gotovo jo, da je nova vredba političnih in aed-
niakik vradnij po vaih deželah našega cesaratva so do-
delana. — V Monakovem (MUDchen) na Parakem bo
prihodnje loto velika obortnijeka rasatava; sbor-
aicam kapčijekim in obertnijekim je dooel od c k. mi-
niaterstva nkas, todi apodbadati fabrikanto in obertoiko
anatriaaake k obili vdelosbi to rasstavo. — - Višji voja-
ako povoljatvo je določilo, da sa pervo polovico lota
1858— 1854 ae samoro mesična klaja vojaških konj
s naatoljo vred po sledeči coni v dnarjn odkupiti: v
apodnji Anstrii sa 13 il., v sgornji Aastrii in Solno-
graskem sa 11 fl., na Štajarakom sa 12 fl., na Tirolj-
akem sa 15 fl. , na Marakem , Šleskem , Koroškem, Krajo-
akem, Primorskem, Horvaskom sa 11 fl., na Češkem
sa 10 fl., na Lombardsko-Beneskem sa 13fl., na Oger-
skem ia Slavoaikem aa 9 fl*, v flalicil ia Brdelll sa 7
fl., v Banata sa 8 fl«, v Dalmacii aa 16 fl. Is te ras-
lične odkapno cene ao da naj gotova i rasaodKI sdajaa
eeaaovaa, aendlin alame pa mnogo veretnili deielali naaega
caaaratva. — Is knpčijakega plama amo avedili sa go-
tovo, da v Talahii velja vagin korane 1 fl., ječ-
mena člo le 37 kraje, — pa .kaj, ker savolj preplitvo
Donavo ao poprej ni moglo aio prepeljati, sdaj pa jo
vojaka oadi vso aaperla. — Rasglaa ruoovake^a
čara Nikolaja od 30. oktobra nasnanja, da je pri*
al 1 j en vejake aaeoti soper Tarke, ktora s lepo oečejo
apoatovati atarih pogodb in terjanih pravic mm atamverco
v Tarčii. 3. daa t. m. je car poslal akas vojektrodja
Qorčakev-a, noj ae sačne vojoka. Deailinial ae nr Wt
allaati od veliko vojake; Tarki pa so na več {[rajih
eos Dooavo v Valahijo ndarili; hade bitvo ao bile pri
Oltonici, Kalaraan, Gjergjeva, Kalafata in
Krajev i, v kterih ao Tarki večidel smagali. Perva
aroča asiga močao pognm v Torkih, ktero, kakor so
sdaj sa gotovo aliii, beate podpirala angioslca ia
franopska vlada, ee bo treba; vradni čaaaik frao-
coski jo na Nikolajev rasglaa očitna odgovoril, da a o
Tarki, ampak Raai ae prokmdli pogodbe; aog/oaie /a
franceako barke ao 3^ dan t. m. prijadralo v Car/grsdskI
kanal. Ker ae raaovafca vlada ne moresaossarjoa VUho
in Meldavce , je nek savoVo toga in ker ima takoj ve-
lika vojaka biti, 300.000 Raavv odločenih sa is krajo,
300.000 pa v Asii, ker ao, če jo rea. Rasi nek m
tadi tepoai bili od Seiim-paaata prt Batoma. Raal imajo
v Moldavi in Valahii aila revne ataoiaa v kočah pod
somljo, in sa karjavo Imajo le poaaseni gnoj, pa m
toga jim Haaojka. Ia teh krajev besi aila veliko drožio
čes anatriansko mojo, kjer jik, kar je moč, oesaioko
oblastnljo prijasno aprojemajo. Ps 83. daeva t m. ae
be msovaka vlada polaetlla vaih ta rakih bark, ki do-
sihmal niso odrinilo ia rnsovakih Ink; barkam v vij-
aki ne aapopadenih dorsav oe pa no |io nič sgodilo, Kap-
čija naaega coaaratva a Tarčijo, ki je vsako lete pre-
rajtana na 67 milionovfl., savolj to vojake veliko škode
torpi. — ZaroB čndagerdo reči ao|rodd poeveta. VRa-
aol-n na Nemakem je to dni savolj nekega prepira na
očitni cesti neki grof pretepal ondasnjega pervega miol-
atra tako, da je palico nad ajim slomilil — Vremoniir
prerok IsJoIsvo prerekajo do božiča lepe jasno vreas
a merzlimi nočmi ; desja in anega bo malolKtorikrat, io
naj višji goro bojo imelo oDežene kape; vosniki in po-
potni bojo veeeli, mlinarji pa savolj eaae salostoi -
kramlji prerok.
Hvala 9 komnr hvala grč!
v eerkTi Marie Diyiee v Polji pod LjabUtao je goip*
Karz-Goldenstein TelikJ oltar deloma snovega naredil, delom»
paprenaredil tako, da smejo farmanipo pravici rdoi, da med cer-
kvami po deieli je njih oltar zdaj eden naj lepših. Ce ie po-
gled cele aootave blige6e|^ oltarja s lieno maJano novo podobo
vaebovsetja matere boajo človeka živo nurveseli, bodeii, k**
dar ae tron luraUico nebeške odpri, nehotd oaklieal: ab, to je lepo.
Gosp. Goldenstein je veliko število raaličnih podob prav mojster-
sko cverstil okoli matere božje , nad ktero se vidi sv. trojica* la
je razdelil po dobrem prevdarka farbe njih tako primerno , da jo
pogled saresnoboiki, kadar je tron nuKsvitljen od soncnep ovi^
Reci ted%i smemo , da je gosp. Goldenstein s tim delom 00 pra-
vega mojstra slLasal , kteremn bo vsak , ki grd lioni oltar o^l^'
davat, saslnseno hvalo daL Rade jo pridnemu mojstra d%io todi
' "^ ' Novice.
DaDašnJeiDu lista
jo pridjana 11, p6la ^občoo sgodovioe^.
Nttiskar in saloinik Jožef Blaznih v Ljubljani.
kmetijskih, obertHiJskili in n&rodskili ntl
mk teden dvakrat , aam- ^
ree t sredo in saboto.
Odgovorni vrednik Ur. Jaaes Blelirels«
[[ Veljajo saeeU leto po postil
[<ifl., seer 3il., sa pol leta l)^
l2fl.popoBti,scerlfl.30kr. 11®
Tečaf XI.
V saboto 19. novembra 1853.
List 93.
Mavec ali gips ,
kje je dober, kdaj in kako.
Iz StoekhardtoTih po]|]8kih pridig.
Že čez 80 let je mavec znan kmetovavcem
8kor po celem svetuj misliti bi se tedaj smelo, da
je že popolnoma uterjeno: kje, kdaj in kako naj
80 rabi. Tudi obstoji mavec le iz dveh dobro zna-
nih delov — iz apna in žveplene kisline — ktera
sta v vodi raztopljiva in po tem rastlinam v živež
služivna; po tem takem bi se spet smelo misliti, da
tudi od te strani je njegova moč jasna kot beli dan.
Vendar ni taka. Skušnje kmetijske se niso
gotovo in soglasno določile: kje in kdaj je dober,
in učenost kemijska tudi še ni dognala: zakaj in
kako koristi. Reči pa moramo, da so si kmeto-
vavci in kemikarji pridno prizadevali gipsovo moč
spoznati in da mnogo skušinj je nakupicenih o tem,
ktere pa je treba ojstro pretresti, da se resnica
prav spozni in da se kmetovavcem podajo kolikor
je moč že zdaj gotove vodila: kje, kdaj in kako
naj se poslužujejo velike hvale vrednega mavca.
Spremljajte nas, dragi kmetovavci, pazljivo
na poti tega preiskovanja , ktero bomo s tem zaceli,
da se prepričamo :
Kaj uče kmetijske skušnje od mavca ?
Gotova resnica , ktero terdijo skušnje vsih kme-
tovavcov, je: da gips ni gnoj za vsako njivo in za
vsako rastlino, le nektere rastline, le za nektero
zemljo in le za nektere kraje ob pravem času je
dober in posebno dober.
A) kar rastline utiče, vsak umen kmeto-
vavec ve, da se: 1) za navadno deteljo, in
tudi za druge detelje: nemško (lucernskoj^ tur-
ško (esparseto) prehvaliti ne more; res, na čudno
vižo pospešuje mavec rast imenovanih detelj. I<i) Za
deteljo koristi posebno grahu in vsemu sočivju.
tudi a j d i. Žitom in turšici pa večidel ne pomaga
nič. Hvalijo ga nekteri tudi pri oljnatih sadežih
(pri lanu, ogersici itd.); tii in tam ga hvali tudi
kdo^^pri krompirju in drugem korenstvu, pa ni ta-
kih veliko. Gotove skušnje na Angležkem in Fran-
cozkero pa so učile, da na senožetih s pahovko
obsejanih se mavec kaj dobro obnaša, manj pa
zda na navadnih travnikih.
Nakakošno vižo pa mavec pomaga senože<^
tim: ali da trava po njem bolj rase ali da se bela
detelja zaplodi, ktere se res na gipsanih senožetih
več vidi, to se dosihmal za gotovo povedati ne
more. V Ameriki, sosebno v Marilandu, gnoje z
velikim pridom njive , kjer tobak pridelujejo*
Po vsem tem se vidi, da mavec posebno le ta-
kim rastlinam dobro tekne, ki imajo veliko njež-
ne^ra in sočnatega perja in stebljic. in
očitno je tudi, da moč gipsa se posebno razoaeva
v obilniši rasti perja, s ktero se pa tudi večidel
obilniši zarod semena vjema.
B) Lastnost zemljiša. Vse skušnje pri-
čajo, da mavec le tam dobro zd^, kjer je i^ zem-
lja perhka , rahla, suha in ne plitva, 2) kjer
se dobro gnoji, in 3) kjer že zemlja sama po
sebi nima gipsa v sebi. Lahke, pesene zem-
ljiša, ilovčin pesek, laporasta iiovca,pe-
šena apnica, v suhih krajih in kjer je
spodnji svet tak, da mokroto rad skozi
spuša — to je svet, kjer se je moč gipsa nar
bolj poterdila. Kjer pa svet je težek, ilovnat, mo-
ker in merzel^ tam le malo zdA gips, ali celo nič
ali je včasih se škodljiv. Malo zda tudi na zlo
slabih, izmolženih njivah, čeravno je scer zemljiše
pripravno za gipsanje.
C) Kraj in vreme. V deželah, ktere tako
leže, da Je zavolj bližnjih velicih gojzdov ali vodi
podnebje bolj mokrotno, se zamore kmeto-
va vec vselej bolj na korist mavca zanašati, kakor
v suhih krajih. Od tod menda tudi pride, da na
Angležkem, v severni Ameriki, v severni Nemčii
in na Češkem sploh gipsa prehvaliti ne morejo, v
marsikterih druzih deželah pa ne tako.
Če mokro vreme koj po tem nastopi, ko Je
njiva gipsana bila, pomaga to gipsu hitro k inoci,
' sržuje. To je lahko zapopasti. Moč
s
suša ga pa zaderžuje. ^
"ipsa se še le zbudi, kadar sta obstojna njegova
ela — apno in žeplena kislina — v vodi, naj bo
po dežji ali rosi raztopljena bila. Suh mavec
je mertva stvar, voda jo še le oživi raztopivši in
razkrojivši njena obstojna dela. Velike plohe pa
niso dobre.
D) Kako in kdaj gre gipsati. Za deteljo
in detelji enake rastline je takrat naj bolji, ko so
spomladi 3 do 4 pavce (cole) visoke zrasle in
da že popolnoma pokrivajo s perjičem zemljo. Po-
prej in poznej ni tako dobro. Vendar nektere sku-
šnje uče, da tudi na pozno jesen in pozimi včasih
tekne. Zgodaj zjutraj ali na večer — pravijo —
je naj bolje gipsati , da na rosnem perjiču ostane
gips; drugi pa pravijo, da na tem ni nič ležeče,
ali ostane na perji ali ne, in podperajo to misel s
tem, da tudi s semenom vred se d& gips sejati.
E) Kakošin naj Je gips in v kolikšni
meri. Navadno se jemlje gips^ kakoršen ae \z
zemlje kopa^ le da se v drobno stupo zmelje. Ce
je štupa bolj drobna, boljije,kersenitrejši raztopf.
thamn
žgani gift se Ml od MŽgtM« , d# itea nič
svoje vode v sebi. k»k#f uni, ki t |«Q tatiUJnia
80 funtov voAib fteie je Ivtfid UHega voHo sa
5. del močnelH m/^ W j* v^ fegilML Silvih
lastnost pa g|pi^ te Je i^an It, te <UM tafc« ka-
kor apno, ktero zbrano ojstro, rasdeijivo postane.
Ker tedaj neagaai gips ni drugačin od žganegit^
b#i l^iie kmeiDf a^vesUi ia^cini aslganl aaveo ra-»
bili, kčr je boTjt kilp od žganega.
Prmp« aisra gipsa sa oral (joh) se raj ta na
poldrugi cent ati 2 centa. Kar se ga čez to mero
potresa na oral. ie potrata«
(Dat)« aledi.)
Potovanje križem sveti.
Od hrane aU iiveia mnogoverstnih ljudstev*
Cn4iO
Na velik« Visji s(o|mj člevestv* stoji človek , ki
viira ^sitlfae (selfia). Senljojodee je ofror Jo terd,
kakor Je hrana sfrova ia terdo, ktero vsiva; Ijadstva
pa, ki iivijo od rastlin , io žo kolj mehkega serca. Po-
l^lej kooHMffa Hisda v ladti ; kako nezoaao poterpezljiva
dasa je I Leta in hta prede s prosto roka na nialaa
koi« tlite tanoiea, ki jo se (aosi kot fiajčevna ia se
predaja pod inenom j^tkaoi vetor^. Kakor od Hioda včra
taija, da le rastlinje vsiva, tsko terja ravno to astvora
ad rahlik jaiaik otocaoev, ktsrla je v krano odločila
naj fM tako Imenovanega kraaaeira drevčea, k& ra-
ste v listfh kra»ih.
Česavno jo seleti, da bi aii mesojede! tsko krot-
kega ia iakles;a serca bili , kakor sts rsvne loienovsna
naroda, jina voadsr ne smemo savidai biti sa provellka
kretkast njih. Germaoiki narod Anglije jo Hinde pe-
pelanoM saterl , in jasni otočanje so nikdar dvi^pnili niso
na kako veljavnost v veruti drasik narodov. Ko bi to,
kar zgodovina očividoo opričaje, ponuelils tista drosba,
ki se je v asveralh krajik Amerike pod imonom rast«
linojedcev (Vesetarier) astaoovljala ia ki jo drnž-
bonikem svojim le rsotline vživsti velevala« gotovo
bi o^aatila bila take početje. Todi nesrečni keUiski na-
rod li^oke dežele, ktori tlačoo od Aagiežsv skor edino
le živi od krompirja, nam ne more biti spodbadek, da
bi postali le rasUiaojedci« Nsivora gotovo sastooj ni
postavila ojatrih mesnih sob v čelost človeku, in po-
davsr dMi taki gris ma je sama pokasala, da naj jčtadi
mesovje; se ve, ee ga ima.
Večioa Ijadstev je to naravno pot se tudi nasto-
pila, da vžrvajo s rastlinami vred tadi meso. Tu se
začenja velika rasJIčnost brane človeške. Če rastlinstvo
v obilni množini sslis le malo. tečne hrane v močca, slad-
korn,gamijn, kislinah, olju itd. človeka podaja, ktero do-
biva v koreninah, sefisih, semenih in sadovih, ma na-
sproti živsistvo v rasličoih podobah daje sila veliko ži-
veža, W je mnogo (eoalsf od brane rastlinske« Rantlina
je voski pot mila prijvtHca človeltu , zato je prav in po-
treba, ^tt vžfra foli rastlinje ; človek pa ne more in ne
smč v ovojem pokliea le krotks pstka in tika gobbica
biti, zalo potrebsj« bolj krepke hrane, klero mažrvalstvo
ponaja. C^alje riedi.)
Zg«d«viDSkl fomenU
Na odgovor gosp. Terste^jaka v 84. in 85. listo«
Ako bi bU jaz v dragom poiaeB]«;a ed „Kuee^ in
^Kol^a^ izpričevaje govoril, na bikeieieaetitih bra^*-
cev vač nadlegovati, ker oem pa dra^rie govori levppie
Ml, ktero ismed dvok različiuli misel >e g. Tersbenjak
Kdaj, da nI ne bi bHo treba ebdb Izpodbijati in tako
vMH ^ejoUdbsg^ pisali, zala seai si v aadi, da od-
klie ilsrfM VmdnMv« po saaal stoH DepristranoaU se
ISH bosedaai n^m. v ti resi Cndi poeledajim, ne-
kaKko prostora, a tam bolj, kar ja taela meje imenovano
vprašanje s obljabo odpisa vred v svoj list, vkte-
rem smo brali že večkrat po tsi rssličaa — nasprstoe
mieli zaigran ene rocf, kar )o vse kvale vredno, ker
80 bmvei slisavsl več svonov iožje avenija, kterl nij
bolje pčje. Naj sodijo tedsj častiti bravei.
Preklicavsl natihoma aaalegijo Iz 74. Nsta: ^dab
= dob . . . kapsti so = kopati se ... . Kapa = Ko-
pa^, ispoljoje sdaj g. Terstenjsk čudno vse is korena
„kdp =: kep<^: Kapo, Kopo in Kolpo, ed ktere ai b»tsl
v 74. list« Bič slišati, čes da ste besedi kip (Kasf) in
ukop^ C^čpa, kopica namesto k&p (Hasfon) enega po-
mena, ira to odgovarjam, dk je sastarana misel, ktera
zdaj nobeden drag jozikosnsnee več na terdi. Kip,
kdpiti (Kasf , kanfen) In kkp, kopičiti, kapljati,
po serbski tadI kdpiti (sammaln. aafbsarea) si oIm
po^ moji misli in tadi po misli slavnik jezikosnancov kar
nič v roda, so tedsj popolnoma raslična sasnamks, če-
ravno so si te besede slovansko ia nemško jsko podobno.
AU vprašam: bemo 11 tadI besedo „kapa Ci^spies)^ 1%-^
peljavali iz staroslovoneke besede ^kapa^ (Hsafos« s^or-
vao)? bomo II aemski SchaC = sžf (oves) ia Schaff =
Uf (ekaf, kobsij) is eaega korena ispeljavali, taU kor
ste oi te besedi tako podobne , ia se aaao po poodarka
railooajete, kakor naš kup ki^ktip (Haafo in Kanf), ia
ssrbski glsgol kupiti, kasfen, ed kupiti, sammela, hka-
fon. K misli, ds sts si kup In kup v voda je sapeljal
nemara g. Teratoajaka tadi aemeki ojamek Hasfon —
kaof en. Ali ne poterja jo neAdelaog oa slavsl €1 r i « m,
da se je iseimils beseda Kasf, kasfoa isflasfoa mstato
h ^ k 9\\ narobe.
Verjetae je, da so ae mara besede kap (starosl.
kapa), to je: kopica, kd pa, latinski eopla, svsd.kop,
nemški Haafe (pe Wjliorama) , zdaj Haafo^^a) (naUta
p v /^, kakor Stopan, diefsn) is enega, — besede
kup, poBooMki Koaf (po Oitfriods), ioL Kaap., (vido
Adol.), lat.eapere(Deat«Reoktsg.Grlm»l.491.)
in Kaaf pa spet Is enega (dragega) korena; ali di
bi bile kup, kopa, kup, kdpiti, klapltl, klopiti,
kolpitl in po tem takem tadi Kopa, Klopa, Kolp<
po 90. Ifsta tadi Capitias, Capetinms, CnpetiDi;
Capiiianas in celo kepa, kapa in čepička —
vee is enega korena, •— tega oi ae morem aiditi.
Kdor verjame, ma ne branim. Be^, dm se sansflm-
niki jako spreminjajo; ali tako — pooebme v enez je-
zika ne, kakor ee gosp. Torstenjaka dosdeva. Ako bi
bils tsks, bi ispeljavali lahko tsdi besede pod (mitato
d v IJ, pil (pijača), pad, pot (\Vog), pot (Sckvveim),
pčta in pata vse Is enegs koreaa. To bl pa bilo
ia vsega vse narojati. VHaka reč ima svoje meje.
Kar 00 tiče ,yKape^ iz „kip, kopiti^ (Kaof, kaa-
fes} opomii^m ta naj oa dalje, da izgovarjajo tisti Slo-
vonet, ki pravijo imenovani roki „Kolpa^, vsak sUro-
elavanoki u lopo, rasioeno kakor u; aa pr. atarosl. ko-
titi, gnbjti, gobil — duns, isati, am, kapKl (kssfeo);
ravno tako iss^)^ariS(H> tadi tisti l9lovenci, kteri govore:
Kahpji (sa kakor ed roke bolj. oddaljaai: Kopa,sa-
kaj? v 73. liola). Od kopiti, klapiti klopiti is
kolkprti namoMe k a pil I nI pri vsih Slavesoik oledd no
tiru; tako ni gotovo tadi nikoli nikče govoril; dragaei
M bil kak keečsk te saalogije ae kja- att amd ssrodom
alofuaoskim ali v stsrik rokopisih, doeilimal probrasik
mijtjw Vse to aasnfaa priča, ik iipeijavm gosp. Terair-
i^aka ne veJjd«
Is ktetaga korona pa je Kolpa? Is „kap^ nI, ta je
gotova; is ktepoga kecem pa ja, kaj pamosi; Mg« ni tadi
um
^ 971 —
«1ftTnid«ftf tk povedal, k«r prič«, da korena nI posnal, oe
MdaJ 1808, no tetk 1887 r ^tUroiitnootih^ C^idi Kol*
pijano), (frni^acl bi gtt bil ^tovo poTodal, kakor pri
dnif Ih hnenib. Zdaj gu no vdm tadi jan ; in oriolimr da
Je po Hifledn naj atarnejgib jezikosnancoT početniku
epamotttOjorMfttanivnoot: ne Tem, M vsaj morebiti
kot kaj nororjetnoira povedati, kar bi bilo treba baalo
preklicati. Vštm baoedam no bodo nikoli jealkosnaoei
y§egm sveto do korena prisil. Koliko besed je potebhiil«^,
preden jlk so sapioaH, listne Imena te taklk iapeljaoe
pa ie Uri; kdo bo takim koren ali pomon nfanil? Taka
je nemam tadi s Kolpo.
Preskočivsi dmge merriee, naj pov^m tnkaj le se
nivoje: OTovaska beseda „bokyn^ (prar kokyoaf , žensk.
«p.: iokjni) jo le nemške: der Hoke, Hdke, Hdcker,
sensk.sp.r HOkhr, Hdckertn (vide Jan^man, BernoM
lak, Adelnn^.) Fo fom takem bi morali 8yffinr, —
«ko Kdaj po g. Tersteojakovo sodimo, da je ^Sy^n^ I*
^bob^ff^ "^ Nemci biti, no Slovani. — Ali so morda
besedb ^lloke' led. Nemci od Slovakov vseli? —
Ltibko, da je kedaj kteri narod ktero reko po svo«-
Jem finem kerstlf; ali večjidel so menda narodi dobi-«
vali ittionn po rekab, gorah Rd. Te misli je tudi do-
farik nn ved mestih. Ni Ulo treba, da »i jim Mle
stvari fment dajale, lahko so jih dajali sami ali pa so^
«odje. Ptremlsljirjte fmena: Sorič-anl, Po-SavcI, Prek-
Marcl, Po-Kolpljant — In Imena: Sorica, SaY», Mara,
Kolpo. —
Poslednjič m*oram povedati, da ni prf Karlovctt no*
beno rečice po Imomi „B a n i j a^, da tedaj tadi ne more
res biti, da bi bili dali ^§tari Bsnijaoi' CP^noncI) Kapi
einonimisko poznamjijeojo, eoš^ da ste sl sestrici, kakor
g. Terstoojak pravi. Banija so sovo psedmestjo
Karlovško, sate ker jo nekdaj pod bana Za^ebskega
spadalo, dokler jo bilo mesto mr drofo sfran Kolpo se
^militarsko^.
Toliko v poterjenje mojih misel« Zavoljo tega pa
častiti gospod! ne mislite, da sem Vam nasprotnikov
kakem dragem pomena. Treba ja, da se v važoih re-
čeh odkrltosorčno pogovorimo, ia co sl smo tu in
tam kake navskriž- misli, ne, da bi se pisano gledali
aavoljo tega. Časi in postinje Vam, obotmi ačenosti,
hvalo vredni veliki marljivosti in iskrenoma rodoljaba Va-
sema, po kterom ste nanosill In so nanašate naslodoi-
kom svojim lepo reč gradiva na novo krasno poslopje,
— al čast in poštenje hote gotovo tadi Vi tistim dali,
kterI, spremljajo Vas na Vasem trndapolnem pota, od-
krltosorčno spregovori na vskrlž- misli v razjasnenjo res-
nice, da v Ijdbesol domovinski se ne saldopo predeleč
In da „ao qaid nimis^ ne lakira na dan. J. Navratil.
glttila, in on aam je več kot 4 mesce strašno bolečina
prestali mogel po pika stmoeno mahe.
CComptes reados Ootebsr MM)
Ozif po STCtn*
Strtšp^na muha v jumni Afriki.
W. OBwe]| jo najdel tom.aho, ktero domači tetsd
imenajejo, v Izhodnih krajih Limpopo-a^ v okolici Sebi-
toaoi. Domači se te mahe tako boge , da se varoo ogib-
Ijejo krajev, kjer ta strapeoa maha živi, Id tadi sivino
le ponoči momo gonijo. OfvreH aagotoVlja po svojih last-
nih skasDjah, da 8 ali 4 tacih mah samoro vola amo-
riti. Preiskoval je UIbo 20 volov, ki aa po takem pika
poginili, io najdel je posebno serce , pijača in jetra boloe;
serce je bilo vselej kakor canja mehko in. kri povsod je
bila sila gosta in kakor beljak tadi po fsrbi , da rok ni
radečila. OaweU meni , da raaan kose veaka draga do-
mača živina pogine, ako jo piči ta maiia; divja sverina
pa kakor tadi človek le hado sboH po ptka. Arnaad
terdi, da ravno to raaho je najdet severno od ravnika
(e^aatorja) v Sennoar-i; tadi tam je pičena živina po-
Pogled v Bosno in Hercegovino na Turiketn.
Število katoličanov je v Bosni in Horcegoviai biisa
iU.000 dao, ki prebivajo v 14.57« hišah , aka oe on-
daoflje revno kočo h'ise Imenovati ssMjo.
Vsi katoličani Bosno stoj^, bor corkvone sadevo
atičo, pod apostoljokim viksriatom , ki jo bil osnovan lota
1701 , in čaje nad 49 forami. Vsi fi^mostri In kaplani
ao frančiškani, ki imajo v Bosni 3 M^mostane (klostro),
namreč v F<ijoier, Kresovi in Satinski. Pri samostana
T FajnicI, ki jo naj promoŽDisi Bosniakih samoetanov
ia oa mn pravi ,^pn sv. Daba^, jo 150 katoL his, 1 fara
in 1 00^ Torki imajo lakaj 160 kis, Z Issena ia eno
aidaoo cerkev. 26 far spada pod ta samostan. — Dragi
samostan v Satinski ^prl sv. Klari'' in s cerkvijo ^pri
sv.' Orocorja^, kjer jo hilo pokopališče nekdanjih basnih
akih kraljev kersanske v^ro, je obdan s 30 hišami ka-
toljskih probivavcev; pod ta samostan spada 19 far. Baa
sama lesena in sapaičeoa tarska cerkev, nek aaj eta«
roji v Bosai, jo takaj; nokdaoii bosniski kralji so tk
stanovali, oato so jo imenoval ta kraj ^dvor kraijavaki^.
— Tfotj^ samostaa v Kresovi ^pri ov. Katarini'' ja ob"*
dan od 300 katol. his, tadi takaj jo šola; 4 fara spa*
daja pod ta klostor. Tarki imajo 30 his in cerkev.
Katoličani vBercogovioi imajo 3 vikariata. Pervi
vikariat ima saniostao na ^širokem brega'^. Sevnica jo
stolnica škofa Barisič-a; v ta vikariat, ki je bil leta
1845 ločen od Bosne, spada 14 far. — Drugi vikariat
Trebinje je bil osnovan leta 1843, iaM 5 far in stojo
8000 katoličanov, ki stoj< pod skofamBabrovniskem
(,Eagass), kteromn pa, kakor jo snano, Omet-pasn in
voairi niso dovolili birmati v HercegovInL
Novičar iz slavenskfli kri^ev.
fo Oradca iS.nov. Cl^^^rona reč o Stanko
Vranov! sapasčini).
Ko je sebi cao, kako ^e
biti dragom dobar. Nsr. prisL
Ne morem se sdržati, ds ne pregovorim o stvari,
ktera me je a dna srdca ganila.
Dvtf leti je, ker nam je nmerl Stanko Vran, Ia
prehitro esslo svitlo soince na temno gore. Spomeoa
njegova bo večna , in dela njegova mn stavijo spominek,
ki bo trpel, dokler bode slovanskega roda kaj. Visoki
dah Vrazov ni nam aapastil samo po slovansCva že
ananlh del, ampak od njega je se dragi k dragoce*
cfh rečf, ktero ie v temi počivajo.
€K»vorllo se je večkrat o IzdavaojI njegovih del Ia
ako se ne motim , je ^matica Ilirska'' dala dvdma od«*-
boralkomn Stankova dela v presojenje, ker, kakor jo
aaano, podaril je rajni Stanko vse rokopise svojim oe-
strsm, misleči jim malo pomoč zapastitl. Pa glej! ome-
njena moža sta cenila te dragocenosti a bornimi — 50
forintil Ko sem to pervokrat v ^Novenn^ čital, som
mislil, da je tiskarska pomota, in da saj so jedno nI-
stice (^nnie) manjka; poslej pa ko sem bral to tadi t
dragih časnikih , me je to tako ganilo , da sem aaeol na
vse misliti. Ako bi bil Stanko samo jedno posmiea
od visokega svojega dnha sapantil, bi bila gMovv več
▼redna od bornih tih 60 forint. Vdm, da bodeta rekki
gosp. presojevaves: ,,nasa matica je sironnmna, In tK
skarai troSki bodejo reliki^. Na to jim odgovorim: na|
se opomnita gospw pretreoovavea , kako jo mogla ne sa
pred mnogo let datt po rOO fl. na denr, kt oe gotovo a
Stankovimi prhnerjail no morejo , In prašam gosp.
>
- 37«
•4b»niita: j^ H bila Jkliea titU čaa becfttojit?<< Kar
«a pa tica tiskaroili mi^v« sagatovim Taakeca, 4a
aa ba4a Vraaara dela raaproilala, io da nobeden i&da-
jatelj ikede imel ne bed&, ker je njef ov Tieoki dah anea
take Raa« kaker Serbn, Uko Ceba kaker Poljaka. 8ta-
Tim, da bode iadajatelj več dobička iael, kakor itneoa
^Uk 50 i.
Žaleatno je, da ae pri naa take reči ^ije In da
ae na tak aaoin aail Tellki možje cenijo I Že ia Ijabesal
do Stanka, fledd na njefOTo velike slovalTine saslago,
bi bHa imela groep. pretreoevavca njo|^ova dola vloe ee-
alti, ker ipetovo V raa nI mialil, da bede ae mn trad
aamo a 50 i. plačal. — Kaj ai morejo mialUl od naa
drafi nnrodi, In naai aoaedni bratje? Na vae to bi bHa
imela pasiti ^apoda pretroaovavca, pa aall Be|^l da Bl-
ata, Bof^ vd, is kterega aaroka« Mialila ata morebiti
goapoda, da bo vaim prav nja preeoja, in vendar jik
je velika 9 ktere te v ardee iali, In ki ae botell pred
avetom pokaaati, da na mialijo vol Jajroaiovani tako, ia
da aa ao ediaijo a ajano preaojo« Dela naaib por ve-
kov ceniti tako je saničevanje narodnega alovatva ia
nekvaleinoat aaleatna. Hrvat
Iz Celovca. Za i^otove ae pripovedaje, da c. k.
desolna vlaja aodnija aa Koroake, Krajnaka
in Štajarako pride nameot v Gradec vendarle v Ce-
lovec, kjer je aa nekdaj bila. — ^dolak. prij.^ naana-
nja, da 1. del obairnik bakev, ki pod naalovom ^iiv-
IjoDje avetnikov* jib bojo iadaii preavitl. knoaeakofSlom-
aek, je ae dokončan; dražtvo av. Mohiira o bo drnit-
venikom, ki ao plačali letnino aa 1858, kmalo poslala
in aarajtaie aa lete 1854.
NovKar iz mnogih lin^ev«
Dan aenitnlaa preavitleira ceaarja je po Dnoaj-
akik čaenikik na 24. aprila določea. — Mooca aeptem«
bra je bilo na poete celega ceaaratva 8 miliono In
587.200 piaem oddanib; po tem 425.300 piaom več ka-
kor ravno ta meaec lani. — Po nasoanila c. k. dnarat-
Tonega minlateratva je bilo kooeo meaca oktobra aa
146milionev in 813.806 11. ceatrakega papirnega doarja
med Ijadetvom, — banbnot pa po nasoinila bankoega
Todatva aa 198 milionov i. — V Peata ao te dni kapel
Ia Laakega, Praakega in Sakaonakega aila veliko oger-
akega viaa nakapili. — Kar 99 nam iaperva ai ver-
jetno adelo, je adaj vendar le. gotovo, 'namreč Ia aa-
Biega marvinega listja brea eriinik goBOOO avllo
<^£ido} narejati, kar je alavni kemikar Cavesaali v
liOdi na Laskom snajdel. Skasnje, vpričo aanealjivih
anos atorjeno, ao po nasnaniln „Terž. čaa.^ to de do-
brega poterdile; pridelk avile po ti aoajdbi je celč po-
lovico več sDOBel, kakor bi je bile sTlIno gosence na-
predle. Če je avila tadi lepa, je ta anajdba aila ve-
Jlko vredna; nemogoče ravne to ni, ker tadi ia lanii In
konoplja ae dela lična preja brea aival. — Svet je rea
vaabi dan bolj ameten: neki Zeleaki bedi po atropa
kaker maha, namreč a glavo doli obernjeoo; — v Lon-
dona in Hamburga je že kacalavojoametnoat; zdaj pride
na Dnnaj. — V Moravičak na Horvaskam ae t. dan t.
m. 6se neko neno, ki je po gojada sahijad nabirala in
jik menda pri tem adražila, do smerti popikaie. — Do
danea ae ae ni nič avodilo od velikega boja med Tarki
in Raai, ki je gotovo bil bliao Bakareita okoli 9.
ali 10. tega meeca po tistih popiaib, kteri ao povedali^
4a ae je Imenovane dol atraaen atrel topov v Bakareat
alisal. Vsak kdor je mogel, je bsaal ia Bakaresta v
etraha velike vojake "aa tem mWa. Manjai bitve pa so
mie perve dni tega mesca dan na dan in bolj arečoe aa
Tarke kaker aa Rase. V Aaii pa je bHa ie velikm
vojaka, Turki ao raaovsko terdnjavo Ček ve tli smagali^
Rasam 2000 pas In 4 topove pobralim lOOO Bnaov po-
bili. Tako naananja ta raki raaglaa; koliko pa ja na
tem reaolčnega ae no vd, ker vaaka stran ▼ ▼ajaki ia
v avoj rog trobi. To jo gotovo, da aavolj doadaojik
amag ao Tarki val na koi^ji, ia da 4. dan t. m. ja bil
aloveaen ahod vaih višjih dahovnov v moieji C^rkvi>
Saltaa-Mahmndovi, kjer je &ejk-al-Islana Cr^^alagaveo
korana) fetwo (poavcčivno moHtev) predbral In aal-
taaa, ki ae bo apomladi eam na vojake ▼ Adrianopel
pedal, vellčaatol priimek Ghaai Oojo, amagr^poloi^
aa veČBO čase prilastil. Ali preagodno bi ate^niie vbo
te biti, ker Ras se ni vae avejo armade na tiata mesto
opravil, kjer miali a vao ailo nad Tarka vdaritl. Ti še
Ia aa bo pokaaalo, kdo je močneji; atraano veliko ker?i
aa bo prelilo na vaaki atraoi, kar ebd armadi aa boja-
jota aa vdre, in tako vojake ao vaeiej naj atraanejl. Ve-
lika aadrega se pa pripravlja aa Turka, ako je naj no-
vejai novica roaničoa, da jo Omer-paaa anidan od a ar b-
ako vlada terjal proati prehod tarake mrmmd^
akoa to deaelo, in da je na to aarbaka vlada odgo-
vorila: da ta ne more biti, kerSerblja ao ne ta
moaala v nobeno atran. Čudno je verb toga, da
je 15. dan t. m. ponoči p oprejo ni knea a$rbški Mi-
lo i Obrenovid attreji nanagloma Dana) lapaatil im
ao ooa Poet (kam?) podal; mlajai knea bo nek kmaW
aa očetom ael. Turaka vlada je v Boanii in Ramt\\V
80.000 koaahov aa armado aaročiUu* V Bagarii je ža
aila veliko aoega padlo.
O večernicit
VSMnflo je Bolnee ce i^onuni,
2a nJim vočemi ssdBji itr;
V Becmerni Tisoeini sad mealsmi
Odfriiga se neb^s altar.
J5 obindenja
In Btermenja
Serea sdih« dv(|;a do viifai, '*
V praha moli Ga tioTeški sin.'
In |;1eJ altaija diko' naj krasneji,
Kak6 saupno ma h\ik6l !
spremili žarki i^eni lek sladkiji
ao mam tolasnih besedi.
Ti kresnica
Si OTetlica,
Ktero Teadil Stvarnik je v neb6,
Da jasni terpečefa ok6.
Negknsejio mladcat rajEveselfi^ei
In B upom sladkih sanj dojiš;
Is vso naravo t mraka okras^fei,
Kdark61i ntfbes poslatls:
Tvoji sviti
Na njo sliti,
Kot očesa Bosjega osir.
Ji racsevajo zgolj radost, mfr.
£ veseli) em stareek v td se samisU^Je,.
Ki vidi koneo svojih dni;
O tvojem bleska v ny se camiknje,
Nad tdbo biti koperni.
B'4ti milo
V tolasilo
Ma v počitek miren not do dnd^
Dokler leta tje ga preseli!
In kadar potnik v pti^i domovini
Namenjen pot zgrešiti ima,
Ma svetiB prot nebeški ocetvini,
Ter spremljal — v večni pokoj ga»
Tam srebHla
Se gomila
U večernih solsah neba b6,
Ko bos ti oserla Be na igd. T..,.r»
Natiskar in zaloinik Jožef Blaznih v Lfublfani.
kmetijskih, oliertnijskili in n&redskili reči.
fNoviee iflhi^iOo ▼ LJubU«iii|L
T8«k teden dvmkret , oain- )f^
ree v sredo in eal^oto.
TVeUiO* ueelo lete |>e peiti
i 4 fl. , seer 3 fl. , la pol leta
Odgovorni vrednik Ur« Janea Blelirel«. ^)|2fl.pepožtf,scerlfl.30kr.
S
Tečaj XI.
V sredo 23. novembra 1853.
lAst 94.
i
Mavec ali gips,
kje je dober, kdaj in kako«
Is StSokhardtovih poUskih pridig;.
(DaUe in kenec.)
LaslnoM in moč matca.
1. Mavec, ako je čist, ima v 100 funtih. 38
Vp funt. apna, 46^1 funt. žeplene kisline(hu-
cičevega* olja) in 21 funtov vode. Raztopljiv je
Icakor smo ze rekli, v vodi, toda 1 del gipsa po-
Irebme 460 delov, da se raztopi.
Ker v vsi h rastlinah najdemo apna in že-
plene kisline, je iz tega očitno, da sta apno inže-
plena kislina potrebna za rast rastlinam. Očitno
ne tedaj iz tega tudi, da je zemljise nerodovitno,
ger zemlja teh redivnih stvari v sebi nima. Če
pa takemu zemljišu gipsa damo, mu damo rodovit-
nost, ker damo rastlinam to, česar potrebujejo. Ako
pa zemljise že samo po sebi gipsa ima (in ve-
čidel vse-zenUjisa ga imajo}, je gipsanje nepotrebno^
ker že ima, kar mu damo, družin gnojivnih stvari
razun apna in žveplene kisline pagips v sebi nima.
2. JMlavec pa je tudi takrat koristen za zem-
ljise, kadar, le en del od sebe, namreč apno,
zemljisu d&, ako zemlja apna nima v. sebi ali pre-
malo. Daje gips, kakor oskerbnik apna, rast-
linam zlo koristen, se vidi iz te^a, da tiste rast-
line, za ktere je gips naj bolji, imajo posebno ve-
liko apna v sebi. Priča tega so, da v 1000 fun-
tih detelje je 18 do 20 funt., v zrelem grahu,
frahorki itd. je 14 do 16 funt., v ogeršici
2 do 13 funtov apna, — žita in sploh bilja pa
imajo v 1000 funtih 4 ali 5 funtov apna.
3. Mavec pa zamore tudi po svojem drugem
obstojnem delu, namreč po žep leni kislini, zem-
Ijisem koristen biti, ako je zemlja nima nič ali pre-
malo v sebi. Priča tega so tiste skušnje, po kterih
seje pokazalo, da tudi druge soli , ki imajo žepleno
kislino v sebi, apna pa celo nič, kakor na priliko
železni vitriol, imajo enako redivno moč v sebi,
kakor gips, s kterimi v več krajih pri detelji na-
mestujejo gips.
4. Mavec pa po žepleni kislini zamore se
po treh potih rastlinam koristen biti: 1} on serka
amoniak in ga iz zraka vleče v zemljo; 2} on
veže amoniak in ga zaderžuje, da iz zemlje iz-
puhteti ne more; 3^ on razvezuje amoniak,
ker razkrojuje obstojne dele parsti.
Ce je tedaj , kaKor smo zgorej rekli ^ gips rast-
linam živež, ker jim naravnost daje zepleno ki-
slino in apno, moramo tudi vediti, da jim je po
jBvoji žepleni kislini tudi zato koristen, ker ona
nabira, veže iz razvezuje tudi druge stvari
Camoniakl, ki so redivne. Če je tedaj gips od ene
strani oslcerbnik apna in žeplene kisline, je
od druge tudi oskerbnik amoniak a.
Če tedaj ob kratkem hočemo popisati moč gipsa,
bi smeli r£či takole:
Mavcova redivna moč obstoji posebao v za-
pleni kislini (hudičevem oljuj, ktera od ene
strani v parsti amoniak razvežejo in ^a rastlinam
takrat podaja, kadar izdelujejo perj& in ste-
bli ca, — od druge strani pa v rastlinah moč iz-
buja ali množi, -da zamorejo amoniak is zraka
ser k a ti, kadar jim je že obilo nježnega in sočna-
tega perjiča zraslo.
Kako pri hiši lepo dvoriše napraviti?
Hišne dvorisa po kmetih u obče so grozno za-
nemarjene. Navadno jih ljudje clo zaničujejo, ter
vso nesnago, ktere u nisi nočejo imeti, na dvorile
mečejo in tam hranijo , ker menijo , da dvorise je
kraj, ki ni scer za nobeno rabo.
Po kmetih so dvorisa clo take, da nekoliko
snažnosti navajen človek sevstraši, ko va-nje stopi.
Semtertje raztreseni gnoj, smerdljive mlake, blato
do kolena , derva in terske , poljsko orodje , poterte
kolesa^ vozovi, slama In smeti, pesek in kamnje
vse lezi križema in mesoma vkup. Med ten letajo
kure in race, plazijo na pol nagi otroci, lajajo psi
in mijavkajo mačke.
Hlap pa smerdljivi in gnjusobni, ki iz takiga
močirja veano se dviguje, je strašen, posebno o po-
letni vročini, — studenec je vednih merzlic in dru-
gih bolezin.
Ali bi temu ne moglo se pomagati ? Mislim,
da lahko.
Naj bodo hlevi, svinjaki in kurnjaki zadej
hiše, na kraju dvorisa — potrebni so, ter mo-
rajo biti. Pa naj se t^ažijo kolikor mogoče.
Tudi gnoj niše se ve da, če ni drugiga pro-
stora za-nj, naj bo na dvorisu, pa u, kotu, n po-
sebni jami. in koristno je, ako je s perstjd po-
krito. Tuai tt posebno jamo naj odteka in spravlja
se gnojnica. Blato naj se marljivo odpravlja,
dvorise z drobnim peskom posuje, da bo čedno
in suho. Poljsko orodje, vozovi in droge stvari
naj pa pod kolarnico ali pod streho se hranijo.
Prostor, ki po takim se dobi, utegne za maj-
hen vertiček poleg hiše se porabiti, ki je toliko
prijeten (zlasti u mestu) in prebivavce toliso raz-
▼eseluje.
Če pa ni moč verta napraviti, saj se d& eno
ali več dreves posaditi, ki dvorise lepšajo, smerd-
— »4 —
ym hlap na-i»
I in talko
nuten bi posebni .Mlo^al, na ^hMNrtle iMirbino
drevje vsadli« litelfi plod. te «rd dil|N«>ada,
posebno kuro Id^ Jtdi dviblj^i^ in |>o tem m Jnko
debelijo«
Tndi stene, hisae in hlevne, naj se s korist-
ntan -sadnim drevjem obsade« ali tako imenoTani ip«-
lir jI impravji« ^ Mi^ttMt ^i »i 1® prijetna po*
ptdoj temoc totli innb£o Voristnje {ospodarju.
Tnfco ^«d4i«^ 4ral«Y s drevjem obsajeno
d voriie bo 1q|> In Jprijeten kraj pri hiši, kjer bodo
Ijndie in živina se sprehajati, otročički igrati, vsi
pa balnam iivljeofa — cisti nepokvarjeni srak —
Vlivati sanoffti.
WtvVnly9 KnSMI SvMA«
Od hnne aH iiveia mnogaverstnih ljudstev.
Voei del ilvni js oloivk« v nivos. Oa si Isoo hrane
ne Is v fisrsU tsssnatih horbtoic (Oitroises), ampak
segft noter doli do giOstaik trobnšaic (Oastrosooo);
so •»• tods) 4»)lvk0y ptiee, nsarilsvodnice ta ribo ravoo
Uko v sivsi kakor vsrfolinsl (ioiokU) tai ^rvi ; a^
iM sival rndsio, fsrfco a« smrslo krt ali namesti korrf
bol mctsel mdk: vso Jodao ms je. R^ciomomo: elovok
vso Ji{ , hm njof a no j4.
Ai so pa omfks ilovnika ravna kaj fs rasiio*
ns«^t'i Mvsisko krsns, ktoro viivaf DsjsM prslsksvsU
ODmslo to rež, In saeoimo s naj niijo ilvnljs.
NsJ t^ojnsoiss živalska hrana so gotovo tists ži-
vali, hi so iti^ajo v vorsto polžev, cersvno imajo ne«
ktors teh ilvnlic obilo rsdivne moži v sebi, ki eelA go-
vejo oMss as točnosti preko«L Če as od draaih polžev
vdjž to so j sd nsiih vsrtnik polžev. Pravi gladin O**
fcsmaož) js msgel tisti biti, kdor se jo psrvl polža lo-
til! 0obro mi je saano, da se dan daoasBji oa Fran-
coskem, Laskom, Parskem, v Belgil, ŠvajcI in dlesii
tiiačiia tisoč polžev vsaks isto spitsjo, — ali jod6
)ih nsj bolj le taki, U ss aapljočah bolni, oeps sdravi.
Dsitfo vdm todi, da so Rimoi svojo ^cochlosrio^ s otrobi
Is viiasm sua debelo •ipitsli, — da Asaoteji svoje polže
kakor mi svissks meso snsijo in ds so vec dragim Ijod-
stvsm «s šahi polži prijstas jed, — vendar pri vsem
tem pol6i niso pestsli navadna hrana. Ljudem se givosi
polsni červ, ki nima nobene prave podobe. Ravno taka
kakor s .polžsm js s ikdljkami Casatergami) ; saresi
kdsr psrvi*fcrat iksiiko vživs, ki je bolj pijank« po-
dobss hsksr <živl živali , dober žsiodek mora imeti !
Se bolj esditi ss je Kitsjeom, ki vživsjo nekega
moBilmga okrsffkiraoerva s seitu enskimientivnioami« kteri
v indisksm morja živi in so tropang (trepang edoHs)
Imonnjo. Nftsnsno gnjnsaa je ta žival. Ker jo po , ka-
kor jo, vživeti no morejo,, jo dajo saditi, in poaoaeno
vživsjo sflMs drsalk jedil. Smosao pri vtem tom js fMi
os| ho^ to, da ravno tako sopern je dsh ie živali, ka-
kor jo csss njeno visoko. Kitigoi (KIneai) imiyo so več
taeih igerdih jedil, — al caditi se ni nad tem: Uodstvo,
ktoro., kakor Kitajci, se dan daoasiOi g«rd6be mslikov
(fetiša) moli, >e sfcoa tisse In tt^ač Ist žs vajsno le
gesdih stvnrt.
Ljo4itvs, ktoro tsko brsao vživsjo, morajo biti na
niskl ot«^i omiko, kakor tndi taki narodi, kteri vži-
vajo SMrgoMnoe^ To pričajo IndiancI Peroaaaki, Hoten-
toti Id drm;i pnrsdi AfriksnsU, ktere je Čad i vidil ost
m velikim slsjoa ssbaU. Nic bo^si tndi niso sekteri na-
rodi Afrike, kteri se edino le od kobilic živijo, oo*
^vno so večji od ossih navadaih. 8*ato jo pa tndi snano,
a nmlo kdo iacih (jndi doživi 40. leto in da nrnirajo
SMi gnrdimi bolesnlmL T jatrovlh doielah so hsbiliee
mio «n«odaa hrsns , ktem jo askdsj 4odl os Gorskem
4lhi, 4jer oo griljfco sobali. T Brasilii in jatrt?!
ladfi ss jedH mravljo, in io dandstiaži^ sndi sUri is
iisbi možaki seblejo mravljo matico, da si krepeaja horbtai
moceg in se ksj drosega. V Javi so bsle mrsvljo
nsvsdoa brana, v Cajlons bčelo, v Novi Kalodoallpa-
s«e dol|^ pajki, v Madagaskar! židni iervi liUčoai
is mešičkov, naRitaj^kem meofil čer v i Ud. Zoaseorkda
rčci: saj tadi nas rak nI nielepsi. Se motiš, prijatol,mk
jo stvar lepe podobe in ima todi moao doboegn Mism.
(Koaoo oledi.)
Slovniški pomenki.
K aoBUvka y SO. lista.
L AU bi oisaHMaria, AaUiU, ali Mar4*, Asija, u ted^
eno oerko prihanlli ali ne, satea<^voyo ee mi ndi, n«n ni treW
na dvoje biti. Po piaa^H Marii«, AsIja oetanemo s starosle-
venekem, raievskem in nerbekem y enakosti} saki^ po cirilici in
Indi po slssoliel ne piiejo %9\tg% a», ampak jm. Končnice tndi
pri pti^kah vnak jesik po svoje ^restvarja; NenMepišeArakiei,
PraneoB Arabic, ie Ceh rad stavi Arabie; Marija je pa le
po hebrejsko Nirjam ali Marjani, gastran nlovcnskei^a J jo
Meso tndi to pomniti, da saj v eaeih ni tako ter^a tihaica, ka-
kor na primero nomiki, ampdk da se nekij Slanici blisa, in da
po svsji tekooosrtj poli^s* ostam jirestop iM alssaice mi glesnico;
podoben Je morebiti latinskemn J, kteri pivd ko ne satesavoi(/o
po glasomeri ali prosodii prednjo pesnico po ie^i dvo^isaioe
dela del^o. Ako se ta lastnost slovenskei^a J pomni , se di t«i-
■meti, sak^ la nekteri slovniMiji v nlovenskom jesikn dvosUe-
niee n^ti hočejo, in med tista st^ejo €o, ^^ oj, ^i} dnq^ si-
cer teffa ne d%|o vetjati, io ae bres vsreka, ker se ti naii gli-
sovi vender memo latinskecn ali nemškei^a nt, st rasUc^o, ks
ierka J ne S|^abi vse tihniene lastnosti.
II. Ali Je predloi; v ali n pfssii , se H po enakem pcmieoji
rassoditi. NnA sleiienski v ni i^ola tihniea kakor nesiaki m, »K
morebiti tadi latinski o , ampak Je tndi nekaj sredinega med tili-
aieo in f lasnieo ; natori^ tndi nekteri slovaiearji nase slovenske
av, Bv, iv, ov med dvoglasnice štejejo, in namesti Istisskesn
Aostria, Europa pišejo Avstrija, Evropa. Sloveseka voda
se v slasu od saoetka rasloei memo nemškega WftiBer, kar Je
slavni Jesikeslovee, rajnki M. Čop, dostikrat opouiL Od tet
pride, da, ako Moveneo kece neauko w kaker tihnise iireci, se
mn iorka v ustih spremeni v A; torig pravi O d ser, bds, name-
sti Wasser, was. In Horvate se o, in Rusu igagov vidil
spreoberne v f, ako to čerko bo^J do šegi terde tihntee iigovori;
t kuoi, f torek, namesti v knci, v torek.; in Romanof,
Kntasof namesti Romanov, KntaBO>v. Ako ne U lastnost m-
sesa slovenskesn v pomni, se lakko rasame, da se predlog h
piše napaono s oerko v, in toliko bo\j , ker se s sledečim sk-
fom tudi veejidel v eno posname.
III. V Bostavljenih besedah imate prednici u in v svoj gotov
rasloček, kteri se tndi veejidel bres težave spregledati di. frU-
niea n pomeni končanje kacega djanja, ali staig», tor^ ti^
kmkošno loeenje ali aniienje; sateraj se innen^te večkni n
privativnm, in se vjema s nemškimi prednicami «^, eni, er,
ver, aU8, von, tceg, ali s latinskimi s^, de, j^er. Prednica V
pa se rabi le od premikanja ali prestavljanja is kr^a v kr^'y
posebno v notranji del kraja, m tedaj je enaka s latinsko in,
im, ali s <nemške ein; včasih je prednica v prikn^šana is pred-
nice Ts, in pomeni todi^ premikanje is kteneipa kn^a na kvi-
oko , se naton^ vjema s nemško auf ali s latinsko sai^ v pomcss
navs|;or. Zategavoljo se piše: umerjem, ug^ledam, ubijem,
ugasnem , ukradem , ker Je djanje , namreč mnenje , f^ledanje itd.
dokončano; dalje Je ubof; ali ubožen toliko, kakor od Boga ločen
aK napušen. Drnpti se piše vtaknem, vrinem, vtisnem, vlijen,
ker se pri takem djanji stvar in kmja v kni , in aieer noter pre-
dene } tudi pri besedah vprašam , vkasem Je nekakošno premika-
nje is kraja v kr^ (?), ker se v tem misel ali žcUa is človeka v
oloveka predene ; pri besedah vsaraem , vstanem , vsdifoem ps
prednica ni v, ampak vz. Včasih pa raslooen pomen besede ve-
leva sdaj V sdaj u postaviti; na primero utopim, ertrankcn, vto-
fim smtanken , vstavim stasetsen , ostafvim «š4e8teUen oder snm
Stehen krinaen, Vreiem sinsekneiden, mreiem «ioohaeiden, vpe-
ljem etfiftthren, opeUem ea#fQhren, vjamem etafaasen, iijamem
•oe^nehmen.
IV. Omehčani U in ft} ima svojo i;oiovQ postavo v vodiUh
slovnice , ako se elevnroa na pravo , nepopaeeno foveijenje med
olevenskim ljudstvom, ali tndi na vodlia BtaroslovcBŠšine opira,
dnehoani Ij se piše v kenenieak tjem In (imrn ss nstaicsmi v»
— »75 —
1>, p, m; tt Je neAromUiTo po sttrtsloreiakoM pisM^i i« f
novMloTMiskeni g«Toqoi4L BMk« te puio terpivrn priloži^ </«•
s» nstvioMU, na pr. oidravUeB, ilomUen, ofilab^en; omehCMii U
«e rabi namesti terdefa I tudi ▼ drnsili ipla^lih , na pr. mo^Jen,
boQen, ie^an, raiyeBe*Qen, mei^o^en, in t inpeQaaill i^laipokluh
imenih , ko« pote^e^i« , nergoVe^e. Tako pbMJe se ravni po
4aaali4nm govoijoi^i, in um pred ko no r storoflofienekem tntf
«T6ie potoijvi^o; 0i|i iiko «o ▼ amm deln rokopisov «1^ boloi^
selen, se ▼ dm|;em, slasti pri serbskik pisavoih, bere m olj en,
oslob^jen *). Gosp. prof. Metelko je morebiti le na nni del
staroslovenske^a i^ledal, ko je v STOji slovnici pisal ^jbole^le**,
^ie1enje% „iTer|^lei4e<« ««). lEonesiea <;fo ▼ prilogih se n omeh'-
«ano eerko piio, ker ne ▼ nstih slovenskega (indstv* iik« glssi;
«tarosloveBska pisava omehMiesa y sieer ne kaie, pa gtk bloso
tadi ne odpoveduje , ker je onnehoavni iplss J v iplasnici i skrit
Po takem načina se piše dobrotljiv, častitljiv, dvomljiv,
usmiljen pa se ravna po podobi enacih prflo&%iev. V drasih be-
sedah di nepopačeni slovenski Jesik , in v dvoma tadi staroslo*
^ensina pravo pisssro ^arioeiti; aa -primero kij no, bljnjom m
<ndi po staroslovenski pjse ti^o. J^er se na Slovenskem eerka
1 pred i^nieami a, o^ a is|povaija kskorv, sna ravno to snam-
ige sa pravo pisavo biti, ker se glas \j nikdar v iplas v ne spre^
meni. Vender vsalLi glasni 1 ni se snami^e omeheai^a , ker Jn
ATcasih ktera sledeča glasaRea eiste^ isgovM^ai^ vsrok ; na pri-
mero 0^1 j , keljko, 'toijko {e napačno pisati, ker je pravo p{-
mMJn indi po istarosloveisskem ali, koiiko, toliko.
Omehčana čerka iy se rabi v končnici njen terpivnef^ pri-
los%ia, na pr. viojen, umaknjen, smersigen , hraigen; tako pi-
sanje nasnanva sedanje govorjei^e, in staroslovensko gtk ne pre-
poveduje, \o se saj T serbskih rokopisih n%jde shranjen, Ifr-
po1n|«n***). Bnakose piše koncila h^hm v ispe^aoih giagoVh
posa^iam , poaidi^am , spremiijam ; to patepdi sedai^i jesik in sta-
roi^vensiniu V dniipih besedah se pravo pisaige spesni po ne-
popačenem govorjeigi, na pr. Kranjc, gnjijem, ogenj; sem-
tertje j)ride tndi staroslovensina v pomoč , na pr. v končnici t^ja
pri h^kterih ispeUanih, kot boginja, svetinja, gla^nja; ta
končnica je tndi v dragih od glagolov vnetih imenih omehčana,
na pB. prošnja, bernja, stopinja. Pri več ispsyanih besedaii
korenika osnani , ali je n ali iy pisati ; na pr. je pisati tanko,
spomin, opomin, vganka, ker so korenike tanek, pomnim,
opomnim, vganem, nasprot se piše manjkati po koreniki
manj. Morebiti da v nekterih imenovanih besedah pisatelje moti
glas «erke n na konea slogov , ker se meni da je omehčan , ko
Je prav aa prav nekoliko ponos^an^ tanka in vganka je nam-
reč savno taka, kakor kdaj sloveča postengana kača. Pravo
noslai^e sicer to ni , le nekoliko podobe ima ; dasiravno je od
resničnega nos^aiOa če hje na • Slovenskem sledd najti, na pri-
mero, sim ie večkrat slišal r^ko namesti roko v svoji Miiojief,
to je v Rovtarskih hribih nad Verhuiko , tako močno skosi nos
imenovati , da nisem bil v stana glasii posneti. ^
To so nektere opaske , kterih bi ne bil pisal , ako bi ne bilo
v 90. lista vosilo vrednistva pristavljeno , da naj se od več strani
moigd sastran dvomljive pisave oglasijo. Ne mislim , da bi bil
s tim spisom vse dognal , ker se do sdaj se nisim štel med opra-
vičene slovničaije ; pisal sim tak%9 boy , kakor sim po dragih
snosdh posnel} ako pomaga lu^ k edinosti — prav. Hicinger.
Ozir po sveto.
Vlaika ali Valahija.
TarM fllnine knežil nte Moldnva in ValahiJa,
ktam Dsnava loči od Torškeira. Kar flo Tarkl, ko ao
▼ojako zaper Rasa sačali, na vač krajili oas Donava ¥
V a I B h i j o adarili, boaia pai^ladali aamalo v Co dažala, ktani
mari 1850 Btirjiikih milj, in staja pol tratji alliao pra-
bivavcov. Taka ae človak naj loie naači aemljoznanstva
pa avatn.
Reka Olta deli Valahijo v m n 1 o in val i k a. Glavno
inasto je Bakarait b 80.000 stanovavci, tik je sedež
vlaskefra ^hospodara^ ali kneza, vbskei^a ataraainstva
in ptojih poročnikov; mesto je ia»eiM<no savolj velika
kapčije, slasti s O^arsko in Brdeljsho deželo. Dra|^e
imenitnisi mesta ao Krajova, Nova Orsova, Sla-
tina, Tarna, Gjargjevo in itrallji.
*) Dobrovsky Institntiones p. 47 j Miklosich Radices p. 61.
Pis.
**) Primerjaj Moka s sa gosp. Metelkovo pravilo v lista 92.
Yred.
^1^**) Dobrovsk^Institationes p. 5M, Pis.
MoaCa aa aa lOa »adartija ad a«k«aajih tarakih na*
paior, in oiai^ aa ahsidja aa vnit. JUsan aaktaaih
lopih earkvi pa ireraka-kisaoliaski aaneai a taraaai «asir
kiait iinplMi m kiaa la laaaaa las iiavaa ahdalaaa. VmI
pa aa taka rakaa pa iloliaak akniia , aakaj kdar • n«p*^
4ik rarkav al pobafniti osa^al, saratja ja lakal t wt^
■Mti, w MvaiDi tn aadiagl. da sdaj vaoi del Taai aiaM
mm varla^ na dravja, na aerkva, in g»rio kj aa tadi rdai^
na his, ker njih koče (kolibe) 00 večidel pad can^jo
akriia in fiokrita a vajami , laka da m vaJihaBi aaa«« m-
amra jasdao oas Uk barlog jaadarill la te «n(či ae ka»
4a je jaadarii cas iUHio. Več iM grd popatnik ia m
aavajiaa mm verta, mm mlina, aa maata, aa ^nida.
V ab garal« mail Valahli kakar v aaaeraih kiajili
ao aa iapi gajadi; v valu ValaUi, paaahaa ab Baaaf^
pa ja velika planjava bais iaaa, aoM^na ja iiat|l del ta
deirie a kraatovim garmovjem abrasea , ki aa aa dd na
▼ gajad na v njiva pradaiati« La mala aamijiia ja ak*
iMaaega; krnel le ravaa tolUM ^ridalaja, kaikar od 4a*
naa do jniri aa aavaa -BiaaB paliataMa^ Imt vča aa^
piMalk bi mm pobrali eMaataiki. V f% latik fb imala
daaattca 'M ioiesov (bospodarov), od blaifib ja liolal
▼aak hitro obogatetl.
V starodarttlh terib o# V V^abM kakor v TarčH
atanovali od rimskega cesarja premagaai Daci. Po rim«
akem gospodarstva In DameiiaoJ z rimskimi nasalniki aa
jim je vmešal tadi rimski Oti^io^^O J^^'^ '^ *^ ^^ J^"^
rceplle rimske iege. de dandanašnji je r obleki, brani
in jezika sled starorimskega gospodstva. V^lifco latin-
skih besed ohranilo se je do danes v vinskem jeaika, na
priliko: do mm (domioas, gospod), alb (allns, bel),
verbo' ([varbam, beseda), kap (capat, glava), in ca p
(incipio, začenjam), monyar (maliar, žena) itd.
Goti, Haoi in BagarI so porodoma premagovali Va-
lahijo, pa se niso v nji astanovlli; leta 1394 so postali
Vlahi Torkom z dačo slažoi in so tako ohranili si svoja
oarodovnost. Leta 1688 so otresli tarski jarm In ae pa-
dali pod krilo Aastriansko, po pomirja Ksrlovskem pa
0(0 prišli spet pod Tarka. Leta 1718 v pomirja Pasa«
rovlakem je zahodni del Valahijo spet pod Aastrio pri-
šel, v leta 1739 ga je pa Aastria tootič zgabila.
Po pomirja Pasaroviskem so Torki hospodare Va-
lahijo In Moldave volili iz plementtažev gorskih, ki sa
v Carigradskem predmestja Fanar stanovali in se po
tem staoisa klicali Fanarioti. Začasni U deželni po-
glavarji 80 bili po vsem vajeni plesati kskor so saltaa
In njegovi ministri' godit. Kakor droge tarske pasate
jih je samogel snitaii vsako leto odstaviti ali poterditi r
njih slažbah, dokler ni v Jasanskem pomirja rnsovsko be-
aeda obveljala, da naj ae bospodari volijo aa 7 let« Dan
današnji se volijo bospodari is domačih in za vse živa
dni, so pa odvisni od tarske, pa tadi od raso vske vlada.
Naj Imenitnisi slažbe opravljajo plemenitaži domačij
W sa boljari imenojejo in nm razdeljeni v 3 višja la
nii^a verste.
Dohodki Vlaške derzave se nabirajo iz desetino
kmetijskih pridelkov, iz živine in glavnfue (glavnega
davka). Ker je ceno živeža hospodar določeval , sa kup-
čija nI mogla povzdigniti In col je malo donesel.
Od konca tega stoletja odrajtaje hospodar VtafiU
okoli 2 miliona frankov saltana, ali bospodari so potre-
bovali se za deželne oprave in za-sa veliko dnsrja ; zato
je dežela vsa ismolzaoa in čeravno blagodarjena po na-
tvori je zdaj revna in siromašna«
Vendar r Vlaki! ne tare kaieta aeva^niitvo (žl-
▼atna aažnast)^ Icakor ga tara na Raaavakan. Slaheral
Vlah ja prost; navaljoikl (aaaoi) 9m iacigaal v alažbah
baljaroir.
4r4aki m^ aarad kaj Xfm ia avaiaia paatava^ al ta^i
jarm ja ikjlk daha papalaoma zaterL Vsakega ptajaga
— 376 —
•a boj4, kar »Mija, da raak ptajie ina aklaal i nji«!
mapavadoTati. Len tedaj it pa aatari aToji^ ia len , ker
am dalavneat aic na karieti, je Vlak t vaNklk avejik
ravak ia sadavaljii, aka t arajl padseaaljaki kači pri
airDjiič« ai sanara araja makra capa svaiti, kerMa al
piei in takak piti. Kar Vlak t avajaa atanian M pa-
klija nima 9 nima tndi w kači avaji ničvararati, akasa-
pnatirai ja ja nas, pipa ia takačoa oiaanja m paaaai
aaba vmI.
Ker araija nimaja, tadi TajasčiBa niaa ▼ajani, na
maraja prijaiin daata penasti , pa tadi aarrainika um na
separatavljaii; braaibatci^ kijik inuija, niaa m Tajaka*
Vendar dasala ta ai sanIčaTati, kdor ja paaada, ker,
^rarne ja mala kmetijatra, vendar na maiuka iita in
^eaakaa sivina ne; na aila velikib aenažatik eb Danavi
99 prideloje aiia velika aena. Baljarav ja daata bo|ratik.
Zemlja aanMi pa aebi je radavitna; žita b9 debra
apanaaaje, nivinaka piča je abila, sata je reja goved,
ovdo, preiičav in konj debra; majkai, pa sivi In everall
kanjiei eo nlo ebrajtani; vino ja močno kakor oireraka.
Tadi radnin na nMUijka; kamnita aoK pa Imaja
feaebne velika. Po ^Tcri. *•••»
Slovanski popotnikt
* Čaaopia čeakega muaeana verio napre-
, daje. Zveaok tretji 1868« leta obaof a SDameoite olevat-
vine apiae: i^Nejataroi bczametry čeakd v Cisiojann 18.
TČka^, od V. Hanky, — „Zeniepie filo0oricky pojaty^
ed K. B« dtorcha, — 9Povery ndrodni v Čebab^ od
J. V. IIoiiaky, — j,Saaov< v Praae leta 1681^, po-
dal K. J« Erben, — j»iion^, basen lorda Byrona, pre-
ložil Fr. D..cba, — „Tra|;ičn6 basnictvi Rebu^, od V.
Nebeokeho in Zlatd savitky Kralovd-Hradeckd , po-
pianje J. Eras. WoeeK
* V Bolograda isla je j^biatoria cerkve etaro-
I novo-aavetne'' sa aolako mladca.
* Sila imeniten apia a svesdoslovja pod naelovom:
j»Teorla dviienlja Neptona^, ktoregra je iadal prof.
Kasanakeca veeačilleča gosp. Kovaleki. Veak, kdor
ae s sveadoaloTJem peča, bi ta apia imel imeti in aeleti bi
bile, da bi aa tadi v dra|:a enropejske jezike preatavil.
^ Raska vlada je odkasala 5000 areb. rablov sa
ladanje naveza raske|;a slovnika, kteregra je ao-
atavil Pavlovaki.
* ,ylliraka Danica^ nainaDOje, da je frančiškan Ja-
ki č pripravil sa tisk mimo rasličnik pesem tadi tri knjiga
elegij In spis Ivana Drsiča ^Lopoat dose^, ki ja pisan
v desetero spevib v leta 1713. Jakič je v Benetkab
prepiaal vae dela Naljeskovida^ Dabrovčanina , snanega
pesnika is 16. stoletja.
* NI davno, kar je prišel deseti svesek češke
gledisČDO biblioteke na avitlo.
* Profesor Zeleny je isdal čeaki aolski aemljo-
vid vaib delov semlje.
^ Gosp. Vaciav Rosam je v češko prestavil Le-
si ngo ve basne, ki so v Pragi na svitlo prišle.
^ Slavna rodovina Zrinskik je imela tadi slo-
vanskega pesnika med svojimi odi, V cesarski knjižnici
na Danaja ja episka pesem ^Sirena mora adrian-
ekoga^ od Petra Zrinskega, ktero je .gospod K a ko-
lje vid, ko je bil poslednjič na Daoaja , najdel.
Novičar iz mnogih kn^ev.
C. k. miniaterstve naaka jo pe dovoljenja Njik ve-
ličanatva raspiaala 10 štipendij pa 800 il. na tri leta sa
pripravnike, ki bočejo kadaj ačeniki'biti na gimna-
sljab s nemškim in laškim nčnim jesikom. — SHoisa,
da c. k. mloletorstvo resno prevdarja , kaka bi ao d9^
gnala naprava sa naaeffnike v ogerski deželi^
ker seli, da taki , ki na svojem doma ne morejo sebe i»
avojo drasine prereditt, bi raji na Ogersko sil, kakor t
Ameriko, kjer jik sreča dostikrat goljafa. — dtevllo pre-^
bivavcev v našem cesaratva, ki ja snoslo lisačatk«.
toga leta 88 milionov in 768.800 dni, bo kanec teg»
leta ae pomnožilo na 89 milionov in pot. — V Terat
je prišlo po nasnanila od 18. t. m. velike sita, cena se^
ni padrasila. — V Galicii in Bakevini ja apet goveja
koga; tadi v Laadenbnrga je ne nekolika glav poče-
pala. — Pe velikem boja pri 01 1 eni cl se nI primeriin
med Tnrki in Raai nobena bnji bitva, čeravno oa aker
vaak dan ih In tam pa malem tepejo in od obdh strani
doata ranjenib v bolnišnice vosijo; v sami bolnišnici v
Bakareata jik je okoli 8000 deloma ranjenik, delcm%
sa kolero, legara, mersKci in pljacnict bolnik« Ker j»
poveljnik raaovsko armada sa prepričal, da ao Torki
močni in so janasko bojajejo, jo akasal, da ae veči ar-
mada sdrasi in 18. dan t. m. Tarka napade; ko aa p»
Tnrki to čatili, ao sa večidel vmaknill is Vaiakije na
deaoi breg Donave. Z vačl aila Tarke napaati, je aka-
sal general Gorčakov, ki je od 14. t. m. spet v Baka-
reata, Oaten-Sakenakama kardala, ki stejo 40 do-
50.000 vojakov, da naj kitroma marstra v Moldavo Ia
Vlabiio; prednja atrasa ja priaia se v Jaa, čeravno j>
pot ailno slaba. Sliai se tadi, da v labodnl Rami o«
vsib svedb spet nabiraje novince, 7 ed 1000 das. TadV
nemastni- kraij egiptovski je v pomoč tarske armade^
akasal 76.000 novik vojakav nabrati in poslanec turSkfr
vlade je vnovič 40.000 pas is Parisa v Carigrad posltU
Govorica, da je rosovski generaUIsjtnant grof Bad-
berg sa deželnega poglavarja Moldavo isvaljen, ae
poterdaje, kakor todi ta, da je rasovski car daločno ie-
govoril: da ma ba sa snamnje vajake veljalo^
nko B0 angleško In francaske vajne barke
prikažejo na černem morja. Ker pe prepovedi, dm
celč nobena kapčijeka barka no smd s blagom is Baka-
reata in v Bakareit , je anstrianpka kapčija v veliko sa-
droge priaia, je na proanjo aastrianskega poračaika Gor-
čakav preklical sa Aastrio ta prepoved. Od aerbske
meje se piše, da general Kničanin ogledajo aerbak*
knežijo, da se povsod postavi v brambo, naj pride ot-
pad od ktero koli strani; se nikdar niso bili*Serbi za
boj take goreči, kakor aedaj; vsak, kdor je v stsnii
orožje nositi, se oborožaje, in kamer koli aa pogleda,,
ae ne vidi in ne aliai nič drasega kakor vaje v strelm
in boja. Kakor se od več utrani alisi, Gor k i slo na-
merjajejo na rasvallnak tarskoga caratva isnova osno-
vati gersko-bisantinsko cesarstvo. — Pomenljive
je, kako se tarski vojaki vveratajejo armadi: Vsakafi-
elr doU list v roko, na kterem ao sapiaane vse njegove
dolžnosti; petem ga vpraša vojni minister: al kače amreti
sa aaltaaa in vdre ? Če reče d a , je poterjen. Proatakon»
pa ae predbere molitev, in če potem reče: da, akači v$mk
oovinc čes meč, ki leži na samiji, in poterjen je.
MU.
(Is orientalskih pre|;ovoroT.}
U p je divja relLa ,
Nje|;a atermi bre|; je miiel,
Strasti votli pad
Pože^jei^a pene pne;
BI as ti kot valovi ženejo
^ Stanovitnosti drevo
* Na prepad slepote večne :
Zaorej se rasf^rinja pamet,
Ko sposnanja tiea
Vodi modrega na vami breg. ^a^
Natiskar in saloanik Jožef Blaznih v Ljubljanu
kmetijskih, oliertnijskili in narodskili reči.
reo T sredo in saboto.
4 Verigo saeelo leto po poiti I
i n. J seer 8 fl. , m pol leU]
2fl. poposti,seer 1 fl.aOkr.
Tečaf XI.
V saboto 26. novembra 1853.
Li8t 95.
Voda, zrak, gorkota in svetloba,
poglavitni pripomočki kmetijstva.
Po Stockhardtovih poljskih pridigah.
Vse rastline, da rastejo in sad rode, potre-
Injejo vode, zraka, gorkote in svetlobe« To je
sploh vsacemu kmetovavcu znano, — ali naj se mi
nikar za zlo ne vzame, ako rečem, da to znanje
je le bolj lupina , ktere veči del naših kmetovavcov
pregriznilo ni, da bi bili do jedra prišli. Naj mi bo
tedaj pripuseno, poglavitne pripomočke kmetijstva
enmalo razjasnovati , da se njih prava cena do do-
brega spozna. Znabiii da vsirežem marsikteremu
kmetovavcu, ki v boljem spoznanju teh pripomočkov,
jih bo, kolikor bo v njegovi moči, bolje v svoji prid
obračal in mi hvalo vedel za dobrovoljni moj poduk.
Začel bodem
i. s vedo.
Voda pokriva kot morje, deloma v ledenem
stanu kakor v visocih severnih krajih, deloma v te-
kočem stanu kakor v gorkejih krajih, 3 četert zem-
lje; v rekah teče na vse strani po zemlji; v podobi
sopuha ali soparja se dviguje v zrak, napravlja
ondi oblake in pada kot dez. sne^ ali rosa spet
na zemljo nazaj. Tako se, odkar je svet vstvar-
{*en, 8 'pomočjo gorkote vedno spreminja voda in
lodi v podnebje in s podnebja nazaj, in ta vedni
krogotek je, ki oživlja mertvo zemljo in jo navdaja
z življenjem in blagostanjem. Kjer je tekoča voda,
se spremeni nerodovitna puščava v plodni svet;
kjer je ni, hira tudi naj boljša zemlja kot mertev
kapital. %
Voda pa je rastlinstvu po mnozih potih v prid ;
naj važnisi so:
a} voda je naravnost živež rastlinam,
to je, po svojih dveh obstojnih delih, ki sta kislec
in vodeneč, iim podaja to, česar potrebujejo za
snovo svojo, ktera obstoji iz vodenca, oblica in
gnjilca. Cista voda obstoji le iz omenjenin dveh
pervin in scer iz 7 devetink kis lic a in 1 deve-
tinke vodenca. V vodi ste dve zračne stvari fgazi)
po kemijski moči v tekočino zgoščene; kadar pa
rastline rastejo, iih ravno tista pomoč združena z
gorkoto ali z zrakom sterdi v ter de stvari, da po-
stane lesnina, močec, smola, vlečec, beljakec itd.
iz nju. Rastline serkajo potrebno vodo ali iz zem-
lje ali iz zraka, v kterem so neprenehoma vodni
sopari. Zraven te vode, ki se v rastlinah podela
v terde stvari, pa potrebujejo rastline se veliko ve-
liko več druge vode, ki se v njih pretakva kakor
tako imenovani sok ali rastna voda, ktero rastline
redno iz sebe hlape, pa spet v-se serkajo. V 100
delih zelene rastline je 70, 80, tudi 90 delov
take vode.
b) Voda pomaga to, kar rastlinam v
živež služi, raztopiti, da kar je poprej v par-
sti terdega ali cel& kamnitega bilo, po nji razpade
in se tako spremeni, da tanke koreninice po njež-
nih svpjih sesavnih žilicah zamorejo serkati in cev-
čica rastlin potem prebaviti ali prekuhati. — Voda
zamore terde in zračne stvari raztopili in v tem
raztopljenem stanu zamorejo po vodi v notranje dele
rastlin iti in se ondi po vsih straneh razširiti. Rast-
line bojo potem, kar so prejele, obderžale, ako jim
tekne , kar je pa vodenega odveč, bojo spet izhla-
pile. Da pa rastline zamorejo le zlo redke raz-
topline v-se jemati, je gotovo in po skušnjah po-
terjeno, da ena redivna trohica mora biti raztop-
ljena naj manj v 100 in tudi v 1000 delih vode.
c) Voila donaša rastlinam ae mnogo
druzega živeža. Kar je v svoiem nadzemeg-
skem teku pobrala, po hribih in dolinah, po kterih
je tekla, vse to pelje sabo j in kakor dobra mati
nese rastlinam v poboljšek. Ravno to dela tudi ti-
sta voda, ki se je pod nebom spremenila v dež,
sneg, r6so, meglo itd. Tudi ta pooera, česar najde
v podnebju in nese saboj doli na zemljo, rastlinam
v zivež.j
d} Po vodi postajazemljazdravo pre-
bivališče rastlinam, se ve, ako je ni preveč.
Voda spreminja zrak pod zemljo, ker, če jo kot
dež premoči, potisne zrak viin;^ kadar pa sama iz
zemlje izpuhti, se vrine na njeno mesto spet zrak
v njo. Kh to vižo rahlja tudi zemljo.
(DsUe »ledi.)
Kmetijske sknšive«
^JiSir shranili in aa cervov varovati) ni nek
boljšega, kakor ga položiti v hmelj. Tako sprav-
ljeni sir se obvarje červov in dobi prijetin okiis.
Tudi sadje se da v hmelju s pridom hraniti.
(Od prave molie krav). Veliko dobrih krav
se popači 2 ki bi bile scer veliko mleka dajale, ako
bi bile koj izperva pridno in do čistega mol-
zene bile. Dostikrat ni ne na plemenu, tudi ne na
klaji toliko ležeče, kakor na pridni dekli, da vime
vsakbart do zadnje kaplje sprazne. Spodbosti ne-
čimerne dekle, da živino vsakikrat prav do čistega
pomolzejo,je neki gospodar, kije imel več krav^po
meri namolzenega mleka deklam zboljse-
val njih plačo. — In ne kes^ se, da je to storil.
— 3r8 —
Ptlova^je kriiem stcU.
Od hrane aU iSbtia mnogavetfiMh UuMet.
Ali pa TiiM#)0 tMai žival, fetei« imaf« kartta-
nac, poslahovja človeka? Gotovo I ker sakoo natore je
tak^ da eoako oe prilase enaceai«. Natora pe vrojoo^oi
D^iM it/t, ka| f taktta, ia Datoreananette rasjaanaja
aoiraaja rasnara, pa ktarik wb enako iraal caaceani.
Z ribami ee sa sacoi slaknejaa kraoa. Riba ja
aival ia popoloeg a aoacaja — slthed iti^lad barke. Zeai-
IjovodDiea pa, to ja, al vali, ktere deloma na sakem de-
loma v vodi sivija, se le pelevičariee. Njik cadna po-
otava, i^ik i^ibanje, da adaj lasijo in ee plaaije, sdaj
poekak^eje, — * vee to je vsrek, da kaee, krote, žabe
in kasarji niio navadno jedilo. Le želve (sildkrote) a
tfvojo mimo korvjo, a avojo lopo rasaiorao poetavo, a
avojim nježoim meaem in oljapoloiml jajčki ao ee prika-
pile čleveakema okasa naj bolj, da jik Ijadj^ povaod,
kjer ao, radi jed6.
69 veriko bolj obrajtani eo pa krilati prebiva vci
podnebja, -^ tiči; lepa in mičoa živalica je od nekdaj
že alažila Ijadetvom ▼ živež. Pa tadi med tiči jo člo-
vek rasločeval; knretloa, race in CTotobje ao ee ljad6m
po avojem življenja naj pred in naj bolj priknpili , kakor
tadi tisti Uči bolj, ki živd od rastlin, kakor tisti, kterik
živež jo meee.
Na naj višji stopnji omiko so le tisti narodi, kte-
rik žfvež je ▼ lepi rasmeri med rastlinstvom in živatiit-
vem, in tadi ti mn je prosta volja dana, da iabera
krano, ki ira naj bolj požlabnnje. Podi^ane in miši aa-
metnje omikani Kankas, Mon^olcom pa so Ijaba jed, in
anano je, da spitaoe In kakor presički aaklano in na
kolA na prodaj nesene pod|:sne kitajski mandarini sta-
vijo čos vsaki dm^i obliaek.
Tadi nwd dojivnicami si jo človek iaberal in si ti-
nto živiaa Mj raji isbral, ktera večidel živi od rastlin.
Povsod ja tedaj rastlinstvo, ki požlabnnje
■ atoro človekovo. Ako je človek opice (merk-
vioe) jddel , jik je jtfdel Ia o sili. Gajasilo so ma jo
▼odno pred živaljo, ki jo iterd posnemek človeške po-
dobe; val popotni, ki ao vidill Xh in tam iz kože djano
te aa krane pripravljene opice, nemorojo dosto povedati,
kako rojnsin je tak po|:led I
Človeka varje pleme, da so nikdar ali le o veliki
9tli loti človeka v živež. To pa se gotovo opira ua ti-
nto naterno postavo, da nobena stvar ne išče ravno take
atvarf, kakor je ona sama, ampak le nji enako. Taka
natorna postava že tisnč in tisoč let vladajo človeka. Le
tisti narodi, ki ao skos in skos sirovi, kakor fisraibi v
Ameriki in Dsjaki v Snmatri se prei^resnjejo aoper to
aveto naterno postavo, ktero, čeravno brea zavesti , spo-
atnje celo divja s ver.
Tako smo končali potovanje svojo« VIdili smo ksj
iik in tam človek vživa, in kako se po različnosti krane
rsEločnje natora njegova« Spoioali pa smo na tem po-
tovanja tndi, da ni edina ssmovolja bila, ki je omikala
kabine nase, ampak da je človeka napeljevala ^lobokeja
notranja postava, da je tadi hrano si spreralojsl, kakor
je višji stopal na poti omike. (Po ^Natnr^.)
Slovniški pomenki.
E sostaTka ▼ 90. lista.
Viko obale misli me Bofp ywn , da bi se jaz učenim slo-
veaskitt slovuidarom priitevati hotel; menim pa vender, da tadi
manj aoeni po rasodsvaiga svojih med ijadstvom nabraaih sko^
činj k KverseTajBJH jesika a pomoo samorejo UtI.
Moje osTedooeige se s ffosp. Ollbanovim a vsem popoU
noma slaze, rasen i^ei^ove meni cndne In nerazamljivemisli, ki se ^ r ** - — ^-,
takole flasi: „Tttdi mam je po yeyr, da „8Ure vina ostanejo, in jažas-iatočnih straneh oaropejeko Tarčijo
4a ni^ ee r^ lepša misa* naprsiis to Ia aao obliko
aj1|srois \"
BeK Er^lMf I kakor tadi Horvati, U ao orelorasa med
Ittsvooei ia Sorbi, pravQo ^stara vfaia*, n%«a inis%<'; tako 1^0-
wi||o vsi Jocoslovanl, k kterim pripadiljo tadi SloTeaei; tako
so govorili aail sekdaigi oeeti; čemi Kri^aoi 00 sovor^o po mo-
jem snaiiji ae te^ ao anega. Eno tedi^ upeljiUl dne« savreei,
ai modra doslednost, ampak samovolja, ki gotovo ne bo obstanka
imela. Ia a eem obstoji ta priporočaš amevaostt
Coaao mi je , da so nahaja Bloveaeov, ki tordB^o , Aa po
afiesih bo\} ogodno doni „sladka jsbelka«*, miaale leta«", htk da
si dva nsesa žaliva a saporedoma ne sledita! Kteri josOl ae je
kdi^ osir sversenosti in blagosvačnosti takmsl ■ iperekim? pa
vender je Oerk „eam ore rotaado^ govoril: t(t Sapč^u , BtniQta:
lata regaa, aekdaoji Slovenec: moja slovesa.
Pa ko bi tadi ta blagosvaoaost ae bila gol* donuM^a^ull
pak bi a sbi^i svoj teme\| imela, so premisliti vaine besede slsr-
nega ilirskega pesnika :
^Znajte , da je slava veea
E vičo bratje bratom biti<<.
Osir rasločnega pomena med predlogi a in v kakor tadi
med s igima sostarUenimi glagoli a gosp. BletelkoFi slovnici na
strani 144—145 navedeni mi je pomniti, da slovenski pisatelji
Jarant in verba magistri^, ki^tl itva slovaiea, to Jo, Ijodstro
tega raslooka nikjer ne dela. Beli Krajnci ao rahljo nikoli o,
ampak vselej v, na pril.: v šolo, v cerkvo, vteoi, vtopiti se,
všteti se, vmreti, vbiti (tadi gmreti, gbiti); čemi Knjnei se na-
gibajo a isgovarjaigu k Serbom in pravyo : o šolo , a cerkev^
aprasati, upreči, utisnlti itd. Gospod prof. Metelko je poderi
rečeno pravilo stavivst glagol „iitkati^ n versto glagolov , ki tf
predlogom a sestavljeni po i^egovi dosdevi pomeaiio „voii^ in.
ffkei*^, k^ti ntttkati^ sigdar pomeni emireben, niko\i pa «^ alt
ieiVeben, kakor „atek^ vselej Eintrag.
Nadjati se je tedaj s polnim pravom , da bojo modri pisa-
teQi slovenski pri tej nestanevitosti posnemali pisatelje flirsLe
povsod pisaje u.
I se a našem jeslka bros meheavaega J pred • ii t
sigdar mehko isgovarja, na pril.: bili, milim, msmilen, ~
pred a, o, a pa terdo, postavim: lapor, lopata, lala. Bi
ga radi mehko isrekli, denemo med-ig in te samoglasniee aah-
čavni J , na priliko: kljao, 6ešulja itd., ia bivamo a tem p«-
polooma eoaki Taliaaom osir njihovega e , ki ga pred e is I ii*
govarjajo kot č; kadar ga pa imajo tako isgovoriti pred a,o,a«
denejo med-^j in te samoglasniee I • na 'priliko : eisrma, eio,
ciascuno.
Tako je pred nekaj leti ta zadevek razložn gosp. Slavomir,
slovenski ponos, a ^Novicah*'. Od tiste dobe niso E^obtinice meh-
oavaega j k 1 pritikale tako pogosto. Pisali so in pišejo s pol-
nim pravom: dobrotliv« nsmilen, mergolenjo, dremlem itd.,
vender pa niso med ilirskimi pisatelji, kar bi jas vedH, posne-
mavcov nikjer dobile.
Kdaj se pa ta I pred a, o, n in na konca besede, kak«
tadi R s mehčavnim J toftitl ima, bo menda naj bolje pravilo i'-
roeba in raba. Toliko je dobro, da o našem je^a taki fn-
greški ne delajo nerasumUvosti nobene.
Večo pozornost casluži^ejo glagoli s predlogi s in f —
iz sostavleni, ker njih pomeni so popolnoma razločni. napriZ(io>
Hloziti in zložiti, 8liti in zliti, sviti in Zviti itd. Taka aeras-
loona raba nam pomene, si popolnoma nasprotne, a en Ulnp
sliva in jezika zadaje gerde rane. Naj bi slovenska nredsistva
take pomote vselej popravila , da se imenovanih pomenov taki pi-;
savci in bravci, kteri jih še vikli niso, vadijo počasi. ^Prosti beli
Krajnci^ BO zoper to pravilo ne pregresujejo.
Želeti bi tudi bilo , da bi slovenski pisatelji ozir predlogov
8 in k nasledovali pisatelje ilirske, povsod ja pisaje, naj si za
i\|ima sledi mehka ali ter da slovka, ker nadosebno (objcotiv)
je tudi taka, osebno (sabjectiv) si jo naj iagovaija, kakor je
komu ^abo in drago. Opomnil bo morebiti kdo na pisatelje gerške,
ali jaz mu že napred odgovorim: ^^ioga jaci, nesloga tlači^.
Kobe.
Ozir po sveto.
Narodi po TurciL
Prebiva vol Tarčije niso le eoeffi plemena f itm^c
jako različni so po roda, jezika in vi^ri. NijpMTVi
so Tarki. Zovejo se tadi Os m a nI I, tersopleaese '**
tarskii^a. Gospodarji so a derzavi, po atevUa p* ^e
ravno naj ebilDisi, ne a Earopi, ne a AzU ai* Afrikr.
K večjem jih je 2 do ^Va miliona. Ras^irjeai «<» P^
celi Tarči! ; nar več jih jo o mali Azii, A^v^ '^ ?^
jazne-istočnih straneh earopejeke Tarčije. Koi ••'^J''*
— 379 —
t«l)l to Mki v^s^tnllKi Dir Y9ii9gm 69\M semljii, tudi
^hisiollii rMk ■vHovnik in vojaikili vradoT, ter iivijo
večidel fo ttefttHi, kjer se rekedetci ali ter^ovci; smalje
le tam ebdelajejo, kjer ee jik je bile veliko otovile na-
selilo, kakor a Armeaii io Mati Azii.
Tarikofa rodi so todi Tnrkonani, ki po oredi
tnale Adje Id « Ameofl ee ekitajo. Od njlk laioli oo
današnji TnrkK
Zraven teh dvdh narodov vlsoko-aslatlike^a ple«
«iena živi po Tarcii oe mno^ narodov oemftiike^a roda.
Taki 80 A rab I a Arabii, Sirii In Afriki; nar vee jih
je a Egipta. Potem ao Marooiti in Drasi na Liba-
nona, Kaldejoi a Mecopotamii, Ka r di a Kardlstana itd.
Nar več je pa Slavjanov, bliso 6 miljooov in
^M2.000 dno, kteri oo: a) B a g: ar i. Ti atanigejo a Ba-
nani in Traeii, a Cari^ada in a Mali Asii. Njih je
hlfeo 4 milione. b) S erbij?, otanajejo a kneževini oerb**
eki, Btari Seririi, Maeedonii in dra^^oj. Njih je okoli 1
«iHioD fa 162.000 dna. e) Bošnjaki žifd med jadar-
ekfnr morjem in rekami Uno, Savo, Hrinom in Ibrom;
jik }e do IsaOOO.
Drail stanofavci Tarčije so dalje: Ramanji,
hVito 4 milione in 324.000; iiv6 a Viaikoj, Moldsvii
in Bpira. — Oreki a Tesalii, Mali Azil, po otokih In
^Irafoj; jthječoB 4 milione. Ar ban a si, jih je 800.000 ;
«tanajejo po Arbaneskem itd. — Jermeni, 170.000
'das ; nar več jih je a Cari^rrado , Drinopoljo in po ne-
kterih terifirovačkib mestih. Oni so g^otovo ^vsl ter^rovci
In rokodelci. — Jadje ali Člfoti; jih je čoa 180.000;
stanujejo Točidel po mestih. — Cigani, kterih je nek
150.000; skitajo se po vsem carstvn, naj več po Valahfl.
loostranei so Talijani, Francozi, Ani^leii, Po-
ljaki, Nemci in mao|:o dragih, ktere Tarki vse ^Franke«
nasivajo. Bivajo po mestih, osobito' po Carirrada, in
Jih je bIfEo 60.000.
Vfiih stanovnikov tarskfo carstva a Earopi je te-
ilaj blJEo 15 milionov In 512.000 dos; a Azil pa 20
«nilionov in 700.000.
Smešnice*
— T4S8,prijatel, aakajse izposojene bakve tako
težke nazaj dobtf? — I, kaj? — pozabi se lahke na-
nje. „Ne«, ^a zavorne prljatel, ^zavoljo tega, ampak
tato, ker je lože cele bakve, kakor pa njih zapo-
padek obderžati.^^
— K nekema kotlarja prinese nek kmet stari ko-
tel, da bi g9L zamenjal za novei^a. Kotlar |^a zva/?a ter
pravi, da vaga 8 fantov. Kmet, ki je kotel doma sam
zvaj^al, se čadi, da je zdaj za 2 fonta ložji, Kotlar
si pomagfa kmalo iz zaderge in kmeta vpraša: „0d kod
pa ste oče?« — „Tri ure od tod«, ma odgovori. „A,
zdaj pa že imava to reč; kotlovina se medpotoma vsako
aro vsosi za pol fanta; tega se bote tadi preprioali, ka-
dar bete novi kotel, ki takaj 11 fantov vaga, prinesli
do doma«.
^ — »Vari se pravdarskik dohtarjev«, je opominjal
^00 svojega sina ; „manj ko bodes imel ž njimi opraviti,
boljo bo za te«. Sin ma odgovori: ,,0čo, pa jei sam
mislim ta stan nastopiti in advokat biti«. „0e je pa
♦•^•^^ — «■ odgovori oče — j^jo ta vsa draga; to pa
le bodi«.
— Neka sila jezična gospi pride o bolesni doh-
Urja za svčt prasat, pa jezik ji nepronshoma tako teče,
da Bdravnika ne pasti k besedi priti. Dohtar nejevoijin
al ne v< dragač pomagati kakor da ji veli, jezik po-
kazati in ma ga Uko dolgo kazati, dokler bo on govo-
ri. To se le je astavilo klepetaijo.
Novinar iz slavenskfli kn^ev«
1» Tersta 24. novembra. Drobiža aam jo na-
enkrat jele pomeakovati, ker se sesUo silne v Tarčija
pošilja in ž njimi kapčaje, tako ceič, da je denarstvina
vodstvo in deželno pogUvarstvo primorano bilo, to ne-
postavno kapčijo s iestlesmi v novic ostro prepovedati,
ker se je splok jelo tožiti, da ijadjtf ne morejo menjati
bankovcev. — Vlno^Mim se pridno iz Ogerakega vozi,
ki 00 takaj drago prodaja, ker domačega nimamo skoraj
nic, in se to, kar ga pride po morja, je sila draga,
ker je plesi^ivec v zahodaih deželah skoraj vse grojzdja
pokončal. Kdo bi bil pred nekterimi leti mislil, da aa
bo svet Uko preobernal, da na« so bo vino iz vshoda
vozilo! — Torsice.se je na severni obaii jadranskega
morja srednjo mero pridelalo, ker ji je hada sasa močna
škodovala; olja se obilo nadjajo, tadi krompir nI taka
gnjil, kakor poprejsoe leta. — Močno nas je razveselil
j^Koledarčok'^ za leto 1854. Vtfm, da vrodaistvo na
terpi, da bi se njegove dela hvalile v laatoem lista,
vendar saj to mi dovolite povedati, da vsacema,kdar
ga je že bral , izverstno dopade* Z Bogom t
i% Celja 23. nap. Pri nas je hladna pa lepa je«
aao^ Listje po drevja, Umao^rameno, višnjevo ali bleda,
popada BMio pa malo na tla; pevaUco in dragi ptlčikl
popacajo gojadne prebtvalisa, in tihato in pastinja via*
date po planinah in poljih. Narava pripravlja ae k «i»-
akima spaajn.
U nedeljo 20. novembra Bgabiio je Coljo verllga
mestjana. Umeri je namreč nagloma po roortada gosp.
J. B. Jeretin, posestnik okrožne tiskarao.in sMatnt
adbomik. Bil je rajnki člnljiv in posten mož, prijatal
alovenalne, goreč za blagostan domovine svoje, posebna
pa smirej pripravljen, kaj občekoristnl|(a podpirati ali rev-
■Im priskočiti. Pogorelcem, poškodovanim aU dragim
nesrečnikom je po prizadetja njegovem aMrsIkiera lepa
pomoč dotekla. Naj torej mimo počiva v semlji da*
»»cil J. S,
iz Zele%nikaf> 24. nov. Kakar sploh liižine aa
tadi Železniki od visečih hribov obdani, kjer oa majh*
nem prostora veliko Ijndi prebivati mora. Da domača
kmetija v Ukih krajik potrebam živeža^ nikakor ne do-
atcgi, je očividno in tadi sploh znano. Žaleaniki stojeja
čez 1400 prebivavcev, in večidel za vse se mora pa-
trebna hrana od daleč, večidel isKrajna in Loke, pripe-
Ijavati, posebno paše letos, ko je toča okolico našo dva-
krat tako nensmiljeno poklestiia, da tadi oaj boljši krtietje
živež kapo vati morajo. Pri vsem tem imeli nismo takaj terga,
dokler se ni nase žapanijstvo, posebno željam delavcev
vstreči, s prošnjo na slavno c. k. deželno poglavarstva
oberoiloinajbi vsaki čotertek v Železnikih teržni dan
dovolilo, kar seje po vis. dopisa od 3. septembra t. I. tadi
zgodilo z opombo: ako na četertek kak zapovedan praz-
nik pade, naj je teržni dan pred ta dan. Bilo je to
acer po Ljabljanskem nemškem časnika naznanjeno, ven-
dar od več strani naprošen, omenim tega za večega
rasslamja voljo tadi v ^Novicah«, ia ob enem tadi v
imena Zeleznikarjev kapeevavoe okoli Loke in Krajan
povabim, nas terg pogestoma obiskovati , ker sabo ti go-
tovo sMni četertek mnogo živeža spečati dalo. Zvaat
aom oi, da tadi naši Tominski sosedje nas tsrg pa-
gostoma obiskovali bodo, ker so do sdaj navadno v Loka
po žito hodili , zakaj kar Tominsha dolina od Goriea sa
živež dobiva , mora od sv. Ladje na moota do Podberda,
okoli 6 ar dalje, vse na tovorih preneseno biti, kar ja
pa sUno težavno. Posebna dobrota bo tedaj za ondotna
prebivavco, ako ss nova cesta skozTomiasko daKno raa
do koaoa izdela in s eesto naio dolina skleaof — moža,
lii ae ja po naznanila gosp. Soriškega tega 4lala že p^
prijel, bo mnogo Ijadi sarčno hvaležno, J. Lovičnik.
- .880
Is IJub^Mne. Sv. Oif^it^ se. je Mo» Utg^Ttem
«labo obneala; BomeDj je sUb io b£i(oo kaže, da 4D«rja
vtDjka. Tttdi g9rt)9 iivlBe, paee^n« pa kooj, to aialo
pripeljali na prodaj, al tadi kapea je bile nate. Na sv.
Odpete dan je priele ie precej Ijadi ekapej, al dra|:e
čniy raian naTadBih teranik, al aledi vellkejra letnega
aeoiDja. Te je viieTii prf aineiib teri^oTcik želje fsbv*
dRe: naj bi ee ekesi 14 daf terpeil del^teenl eomojl
ekrajeall na ea teden, io da ee na aebene etrao kri-
vica ne air»df, tridaevai pa raste^alli tadi aa tedea.
Kake lepe la pripravne bi bilo aa vee etranf, ake bi ee
veak eemeaj aačenjal v pondeljk in jeajal v eaboto.
Nadjaaie ee, da je aaea kapcijeka In ebertaljaka sbor-
afca te reč dobre provdarlla in krepko podperla presaja
aa previn Ljvbijanaklk seamjev^lteri niso vež prlaternl
ekoljslaaai dandanašnji m. Nekdaj, ko je po deželi
ciA male kraaiarjev bile, je bilo prav, če se somnjl
dalje časa terpell, da je tudi ia daljnifc krajev po pri-
ložnosti, če ne pervi pa drv^ teden, kapec aamei^el
priti v Ljabljane si nakapit čeear je potreboval. Al dan-
današnji je te vse dra|:ačL Ker v vsaki vasi je po več
kramarjev aa veake rebo , niso Ljabljanski sonnji to več,
kar ee nekdaj Mil« Verk tega ee pride adaj ia vsace|;a
kraja bitreje kakor ee je priele nekdaj. Še sespomniaie,
kar naai je rajnki i^eep. Galle večkrat pripovedoval, kake
00 nekdaj, aa prilike« Krajnci aa odkod v Ljabljane
aa aapravijali; pervič, naaa je. rekel, je bile že en te-
den poprej anano po Celem mestu, da ta in ta bo ssl
v Ljabljane, in petem ee ojaiee veiž že dva dnipopred
ia veže proti alid oberajene molele v Eoamnje, da se
gospodar napravlja na „dol|ro rajžo^« Ko ee je na daa
edkeda poelevii goepedar od dražine in je rekel konjiča
^ki^, eta je derdrala preti boli Ljabijani; Dopoldne sta
je pritirala v Medvede; ti sta se ustavila in dobro
„nafiatrala^, — Bof ebvari, ake bi kdo take prcderaea
Ml, da M jo bU broa počitka v Medvodab pete|r-
nal naravaesl v Ljabljaao« Vee te se je takaj in povsod
allne premenilo; hitro »čm in kitro tjč i^rč sdaj vse na vso
atraai, ker od da< da dad se bolj sposaava, da ^čas je
dnar^. Naj bi se tedaj ▼ občni prid spremenilo to,
kar ai več primorao premenjenim čassm , — naj bi slavna
kapčijska odbornica ne preaerla tegu, in, kar je v aji
meči, pvipoBK»fla, da se od telikaaj strani očitne iafo-
Torjeaa želja agotevi.
Iz TJubljane. Radostno aamoreroo naananiti, da
ITOsp* profesor Metelko bojo spet vsak torek in vsak
petek ačili staroslovensčino; asčeli bojo pri-
kod nji torek ob 11* ari dopoldne. Učilnica je v 8.
firanas. rasreda. Ker je važnost staroslovensčino po-
elednji čas od vsik strani slavno spoinana, sejenadjati,
da bojo irosp. profesor tolike učencov imeli, da bo pro-
stora manjkalo.
Noviiar iz mnogib kri^evt
Zavolj peboljska plače, ktera gti ačiteirem Ijad«
akik eol, je e. k. ministerstve nauka velele, aaj aa v
vsem ravaa po obstoječih postavah, po kterik imajo se-
eeeke Ijodske šole aapravljati in adtržati; naj se tedaj
tadi pebeijški ačlteljem iz ten^a aaklada jemljejo, ia
če drairač ni, naj so učnina (soiski dnar) poviksa. Če
soseska, ktere eolski aaklad je dovolj premožen, a lepe
noče dati potrebnega poboijska, naj so na raasodni poti
Io sicotovi. Le v taeik iajemkih , kjer je aesmožnoot so-
aeeke aa tako potrebno odrajtviio dokazana., se smč zs-
časna priporooo pričakovati ia cesarskega zaklada nor-
malnih sol. — Visjt sodnija je ekloDiia, da vprihodnje
pa. smsjs pek eta i pisaei (pravdeskaaO ne l# v' denar*
jih katnovaU» Umni tadi a aaportjem. — .Bankao vod*
3tve naana^ja, da med baaknotami po IO I. C&. oblike>
je več pon#re|enik mod Ijndatvom, ktari 0eapaxDajo,
da splok vse podobe so slabo In plitve grmrlrmme; oatia
cele baoknote je tuko bled, da se že e preatiat očesoao^
lahko raalpčl ; pri liesedi ,,d I o s s f a 1 1 1 ; e »^ ▼ kascnskea^
oddelku na strani manjkate pičici nad a, — ▼ besedi
Jinner je pri drnsema n perva potega velika da/ja,
kakor drajra; seria in številka sto s čorailoma pieaue im
večidel nečisto. — Preteklo nedeljo je bil v Gradom
sloveeni vkod asovega knesoskofa Sekevskeca jrrofaOCo-
karja Marto Atemea, kterega.jenadek^f Smlcftsi--
ski izvolil ia poterdil; pomina vredne je, dm ▼ eolcs
kristianstvu nima noben drnir ^^o^ kakor edfnlntf-
skofSalcbarski, tako predpraiico, da eamolmatao voli k
poterdaje škofe Sekavake ia Lavantiaske. - — Stroški
Dunajske srenje aa leto 1854 so prevdarjeut oa ^
milione 410.000 II., dohodki na 2 mil. In BO.OOO (.^
pri manj kava se bo pridobila a navdarkom po 16 kr» /
na goldinar. — Kraljica P o r t u g a T j s k a Mari« da Gioria
js amorla 15. t. m. v otročji postelji; B4 M mtmn je J
zapustila razun pealednjega se 7 etrdii; dokler je krm- [
Ijevič, ki stoje se le 19 let, premlad, be oče njegrov^,
ki je le po imenu kralj , njega namoitnik. — Nšdvojved^
Nemourski in grof Chambord, nailodaika odBtmv-- |
Ijene nekdanje kraljeve rodovlne Boarbooske i^a ae 21. i
t. m. sprijaznila v Frehsdorfu in se pogodila enasiopm
kraljsve^oblaotl« ako bi utegnil kadaj Napoleoo« ki
ja je po* volji ljudstva spodrinol, ob eeoaretvo priti. —
Vojska oa Turškem je začasno potihnila, kake in zs"*
kaj, se za gotovo ne vd. Kolikor msnj se pa gedf, to-
liko več 80 govori. No bomo tedsj pracae elame lola-
tili Io pisali, kar si ta ali uni časnikar domišljajo, doU^r j
nimamo nič važnega gotovega povodaCL Edino le j» I
gotovo, da poslednji čas je potihnuL eiini krap vojske^ )
ki ss je bila aačela v ValahiL
Očitna pohvala«
Dues imi^o „NoTiee^ mojstra pohvaliti, eigar dela se y>
vsem SioTeaekem vsako ure glas«, -^ mojster ta je Inri Pire,
arar ▼ Kropi (Kropp) sa Gorenakem, ki isdelaje tamske we.
Ni davBcj kar je naredil za veliko cerkev v Ljabljail
novo, 17 fentov teiko uro. Osnova eelega mehanisma Je tako
Umetna, stik vsih obstojnih delov tako mojstersko-prosto siozea
in verh tega vse tako lieno in gladko , sraven pa nočno itdelajio^
da je Pire s to aro iinovega poterdil dobro ime , ki ga p«rves»
mojstra la tamske are po Slovenskem rasglasi^e. Je pa Sa ora
ie 37. delo njegovo in ftesto v Ljubljani, ker ure v kosami^
▼ delavniftnioi deželni, na grada, ha Rožnika, in pri nu-
nah ao tudi njegovi iidelki. ^ Po Oorenskem in Dolensken
bQe dekij Pircovih nr, pa tndi na Goriškem v Podberdi, -
na Štajerskem v Gornjem grada« — na Horvaakem v Sisko^
— na Koroškem v Grabstenjn, Fraidenberga in na Beli; ravno
sdij izdelajo tndi sa veliko cerkev v Celovec novo nro. V tem
samem že, da se Pireove are isejo od vsth strani, Je očitno snam-
^jo , da so dehfc i^egove povsod hva^ene , pa zares tndi posebne
hvale vredne.
Povabilo.
Ker je gosp. Banm^artaeijeva masina že toliko cevi dode-
lala, da ae Je i^ik pokladanje zamoglo začeti, povabimo vse kme-
iovavee , kterim je mar se <janako seznaniti s tiatim zboljsa^jen
mokrih zemljis, ktero je pod imenom drdnaže slavnoznano po>
eelem sveta, naj grejo gledat na mapistratni travnik, kteri
ležf zraven Dolenske eeste ene stopinje pod Neninp-ovo olarijo
„znm grfinenBeri;«', in vidili bojo vso napravo od konca do kraj*.
Gosp. drčnažnik Prajsen, ki to delo izpel^je, ia kterefa nam je
kmetijska dražba Štajerska prijazno v ta namen prepastila, bona
vsako vprašanje rad odgovor dal ali pa njegov učenec Nadrali.
Odbor kmetgske dražbe v Ljubljani 25. nov. 1853.
Nfttiskar in zaloBiuk Jožef Blatnik v Ljubljani.
>''^ -k
kmetijskih, obertnijskih in narodskili red.
lN«W€« iihiO^o T LJablJftMi
\ynA teden dvakrtl^Bam-
rao ▼ sredo in salitoto.
Odgovorni vredi^ik Dr. JliMies Blelit el»«
iVe^^jo inoelo leto po postil
i i., seer Sfl«, sa pol leta)
211. pe psštitseer 1 fl.aOkr.
Tečaj XL
V sredo 30- novembra 1853.
List 96.
Voda 9 zrak^ gorkota in svetloba,
poglavitni pripomočki kmetijstva.
Pe SiooklMrdtovih pevskih pridifah.
(Dalje.)
Voda razloči se od vode po tem: ali ima več
ali manj ptujih stvari primesanih. Imenitniše vode so :
1) deževnica. Ona je čisti (destilirani) mehki
Todi naj bolj podob^^. In sares je na potu , po kteri
je v podnebje In fi(,|)odnebjašIa, dobro očišena bila.
— kot puh namreč vzdignila se je iz zemlje pod
nebo, in izpod neba je Kot voda spet padla na
zemljo nazaj. Kar je bilo zemelj in soh' v nji. ni
mocfo izhlapeti v zrak, je tedaj ostalo na zemlji
in le čisti vodni deli so se v podobi soparov dvig-
nili kvisko. Edino to, kar dež najde v zraku ptu-
jega, to vzame sabo na zemljo, zato tudi ob dežju
!»erva deževnica ima vselej nekoliko praha ali
ankih zemeljnih drobcev v sebi in pa nekoliko
amoniaka in solitarjeve kisline, — zato tudi
je pervi dež vsigdar rod o vi tn is i od poznejega,
ki ima le nekoliko ogeljnokisline in zraka v sebi.
2. Studenčnica. Studenčnica ima drobce ti-
ste fcemlje in tistega kamnja v sebi, po kterih ali
skozi ktere je stuc^nec tekel, preden je prišel na
dan. Je bila pot studenca ter d o in nesparstenelo
skalovje, je voda dostikrat tako čista in mehka ka-
kor je očisena voda ali deževnica ; je pa tekel stu-
denec po sparstenelem kamnju ali po zemljinah, za-
popade voaa vse rudninske in rastlinske stvari, ktere
je medpotoma raztopiti zamogla, namreč več ali
manj ogeljnokislega apna, mavca, kuhinske soli,
pepelnične soli, kremenine Itd. Večidel ima stu-
denčnica apna v sebi, in takošna voda je po njem
terda, to je, taka da se sočivje ne skuha tako lahko
v nji in tudi mjila (žajfa) pri perilu ne raztopi. Ako
se pa v tcrdo vodo dene enmalo potašeljna (pepe-
hka), ali če se kuhati d&, ali če dolgo stoji na
zraku , se loči apno iz nje in terda voda se spre-
meni tako v mehko.
8) Rečnica, potočnica ali tekoča voda.
Apno se, kakor iz terde studenčnice, tako tudi iz
tekoče vode polagoma loči o teku rek in potokov.
Kamni v vodi to pričajo, ki so večidel z apnato
skorjo itd. prevlečeni. Kakor ob kuhi tako tudi o
teku vode uide raztoplivka apna, to je, ogeljno-
kislina, in polagoma zadobi tekoča voda vse last-
nosti mehke vode.
4}Mlakužna voda. V mlakužni vodi je do-
sti rastlinskih in živalskih stvari in železa raztop-
ljenih. Ce taka voda dolgo časa stoji na zraku, se
ločijo te primešance v podobi rujavega blata.
5) Morska voda. V morski vodi je razun
kuhinske soli (1 funt morske vode ima 1 ali 1 V«
lota kuhinske soli) se grenjke soli, apnatih soli m
več druzih več ali mani.
Všeč bi utegnilo biti kmetovavcem, da bi imeli
kakšne lahke pripomočke poskusiti vodo in saj
nekako zvediti, naj je za pijačo ali za močenje
travnikov ali za kakošno drugo rabo, kaj ima ta
ali una voda v sebi. Svetjemo mu tedaj v ta na-
men sledeče poskuske (reagencije), ktere v vsaki
apoteki lahko kupi za majhen dnar.
Naj tedaj v ta namen kane v kozarec vode,
ktero skusiti hoče, kakih 5 ali 6 kapljic
a) raztopljenega srebra (STilberldsung):
ako se voda po tem belo skali, znamnje je to,
da kuhinska sol je v vodi Tali prav za prav
solna kislina); — ako pa voda v nekterih urah
rudečkasta prihaja, znamnje je to, da je veliko
dobro gnojnih stvari v nji; — ali se
b) kane raztopljene deteljne soli(Klee-
salzlosung) v vodo : ce se voda belo skali, znam-
nje je to apna; — ali se
c) kane raztopljenega klor-bariuma
(Chlorbariumlosung) v vodo : se skali voda na belo,
znamnje je to žepljene kisline. Če se pa voda
pri ravno imenovanih dveh poslednjih skušnjah
skali (pa ne na belo), znamnje je to, Ah je ma-
vec fgips) v vodi; — ali se
d) kane raztopljene kervino-lugaste
soli (Blutlaugensalzlosung) v vodo in postane ona
po tem p 1 a v a (modra) : znamnje je to železa; —
ali se
e) kane mjilovca (Seifengeist) v vodo in se
skali kakor mleko: znamnje je to terde vode.
Ako se ravno to poskusi s kuhano vodo in ona ostane
čista , znamnje je to , da se je voda po kuhi ali
dolgem stanju ume čil a.
f) Če se voda kuhati di, in če ob kuhi nad
vodo veliko mehurčkov napravlja : znamnje je to
obilne ogeljnokisline.
Popolnoma natanko se daje zvediti obstojni deli
vaake vode , ako jih kemikar še bolj natanko skuša
po različnih poskuskih, — ali za kmetijske namene
so imenovane preskušnje zadost. (P^i^ «ledi.)
StarozgodoviDSki pomenki*
BRAHM,
nar višje božanstvo Indov in njegovi sledi na
indo-slovenskih spomenicih.
RamloiU Dwarin Terttm^ak^
Če nauke svetili indiikili bokov Vedas in Pura-
na s prav pretehtamo, naili bodema, da se indiiko bo-
-- 382 -
iro0l«¥je, akoramt^ da«le MOoc«božaa»lMfiiftenMMviebt
hrani, vandar sMicii) q» j^da^ga liac»(BioM«ki»ift0m)
opera.
Bitja bitij m koM^ Brlm, Brakm, Bfi.li a,
' IiaM,Bliaffawa.t^Bhe|rovaQ» tidlParakraiHma >>
is baaade Bhairavat, Btao^ovaB aa je rodil* Sla-
vanaka Bo|r* Aaaoa tih priiman it ima jaaara drajpk.
aU Mi U TaalHiSf «» ««r f^a^a ha»aba«i^ka Im^i,
ki bi aa piadatukil m} vja|» bointatfoi v padabi kAini
pradatmvljati >).
Glarai člaoak iadiake vara ja, da Ja Brakm
Bhairaval, daaa avata, in ako vprasaaio pa nje^o?!
bitaoati, naapaalavoMlaaatavaodi^aTariJa, da ja aaso-
atojna narasodato bitja.
Ra«fliini pravija, da je Braka j^večna ena, or-
l^ao hi predaiat gledaoja, nai^e, kakor atua, ali ipak
V9i§j kakaa avai«^ '>
V iodiakih bukvah Ved a a aa Dajdojo aladeea Tor-
ata o Bkiagi^Tata: „Blia.|r«vat-Brahm je vačaa,
ediae raaoičoo obotiviače bitja, ktore aa v blaioooeti io
radaati rasodeva. Val prikaski louijo ▼ Djem avojvsrok,
▼aadar ni podvarioa po|:adbaai caaa in proatora^ ao je
napre^eaKii.?, daaa vedfaerata^ ia voake poaamDe atvarf.
Taao^aL avat je Brahn, je poatal is ojoga, ia aopet ga
b«do Brahm aaičil. Brahm jo podoba snaooati io na-
akoDČnib avetav. Val Ofatovi aa ž ojia janaki ia edtoi,
pa kterega volji ao poatali. Oo ae je rasodel v oblikah
atvarjei^a, vadersevai^a io aoicoi\ja, v oblikah Io giba«
njih proatara io čaaa'' ^).
Za amo v prejaoeoi nekem članka rekli, da tadi
Slavami imeU ao vero v aamega edioof a Boga, kar
tadi Prekop ia Helmold ^) očttoo pravita, in mloii-
allmo iodiakega B r a k m a v ae verno-alaveoakem Prave-
ta najti* Beaeda Brahm v iodiskem Ima več pomeoav«
taka peaMoi a ve ti o (9^V: MahamuH Komentar k Vedi pri
P, A. WiesB Indien L B. L Ak. $tr. X9t). Tadi iadiaki aiH
lodoaparaiaka beaeda Beh ram pomeni nebeški ogenj
Cgi^i: Zend*t>e*ia v KJmker L 4ro Tako bi iadiaka beaeda
Brabra bila povod dala atarooeaki pramen, kar po-
meni aoločni car, der Sennenatrahl. Pa Brahm a po
flMlxledeaa (#'V» Hanxledšm Voeak. samer. fQd eUmkom
Broma) |«cii pomeni aeieatia da ley , te je , xnanoat pravda
in nar viaje božanstva Brahm ima tadi priime Tatva,
har po Bo p pa lOlost. atrnserit. str. 7 Z.) pomool Veri-
tae, to je, pravoat — pravda. Zato navodiiO<» Panlinis
indiakih ahuropevov enega tako ae glaaečega (Pav ^/w i^-
9iem Brahm $tr. 660 1 ^»Parabrahma (Brahm), ti ai prava
loc eaaav, tvoja modreat aponoa tiBačeroo pravo, ti ai
▼aega prava pravo bitatvo io podoba vso modroati^*
V dajatei indfskih bakvab, ktere sapopadejo iadiaka na-
baaanatoo ae najde, da je Bmhmov aedea v aedoiem
avot» paavlea imenovanem io da io po pravico^*
eti 0o lahko v njega pride (g^i Jahrb. dšr LU. Bamd U.
str. SOS). Da je aeverno-alovenaki Pravo tndi bil bog
poavdo, ae vidi ia Helamlda ^> Ta Prove ima rasloče-
vatiaeod Prove-ta« Prema, od ktorega Peter Albin ▼
kroniki mlaenaki govori (Chfonic. Jft«k. XI.. SOiS^ ia ja v
rokah imel Pffovoy8o, to je, PrUfolaeo 0'«^^ i^^^nek
»o Bramoca« « Nevi^ah}^ ta Provo — Proo ja bil ladiikl
Brama pervi člen iadiake Trojtoob Prave, od ktorega
Helmold govori pa je Brahm, inaicerae to polerdi , ker
O Asiatic. Researehes I. str. 224, 91%jer, die Religion derln-
dier als Jramaitmiia str. 28, 29. -* ') Doir Alez, Hindo-
stan n. 36. — O Asiatische Abhandlungen , Band IV., str.
37. — <) Majer: die lUHgio« der Indier als Brahmaismas
str. 20. itd. — ') Prooop af ud Stritter U. str. 38. , Hel-
mold I. cap. 83*
*} In nemore, qaod dioatum erat Deo Prove secanda feria
hebdomatim popidoB teme evm flamiao et regalo eonveiiire
MleVaiit propter jadioia (to je, zavoro pravioe, pravde).
Hellm. I. cap. 38.) ^ •• ' «- ^ r j
?'?• '»^y.**fr *** »«^ »« r«« ■ikakino pe.
Aoha preMKrUia hB (9^: EsfmM JCr. /. S8). zamiki
ktaaikarji aa aam ahaiva aavoQo oMfceati Imoaa sme.
MllaBrahnia^Prarota ad Brama-ta-Prove-ta
afea prav raaiaJovaH. Ima Brahm iaras^ v aanakrita
aWri pemene: f>frave, pravda, prairil«, prav-
nik; 2) beaedo, reč; 3) atratjonja, einjenje;
Ai nloanje, pokvaranjo« kaaomja. Ravna taka
ae v naai beaadi in Imrenikt Frav vai ti pimagnl alLritl^
1) prav, pravica, pravda; «) praviti = beae-
diti, rdel, ranpravljati; 8) napraviti = ači-
niti, atoriti, 4) odpraviti, napraviti itd. iU-
fcoftna cadovitna aarednoat v dnha indiakega ia alo/eiK
0koirft j^sikal (Dalje aledi.)
Ozir po sveto«
Naj cudnejii otrok 18. stoletja.
Velika ao Je aa aMala In brala od čaihiib otrok.
pa menda dokler avet atoji, ni bilo nobene^ otroka n-
jene|:a, ktere|:a kratko življenje bi bilo Uko čadapoin«.
kakor je bilo Kriateina Hetnekea-ovofa.
Paala Heineken-a, malarja v Ljabeka, jo bilo 6.
avecana 1721 dete rojeno, kterema ao pri karata ime
Kristian dali. Kmalo po rojtitvo, ker jo bila ia^toa
mati prealaba, je bilo dvojivki icročono, v ktere asfocji
je tadi vae avoje dni preživelo. Pervo anaai^ mehova !
čadna bistre pameti ao ae pokazale že v desetem mesca.
Bilo je namreč na kianih atenah in po pdči veliko pad<i^
narieaoih , ktere je Kristel smerem pašno o|:leda?al. Po-
vedali so mn imena podob, postavim, to jo mačka, ta
ovca, to hiša itd., in drap dan, ko so ga praiali, kje
je maika, alt ovca ali hiaa, je na vsako podobo a avo-
jim peraticom prav pokazal. Ali a tem 00 ne aadovoUao
je dete začelo tadi imena izrekovati; pazne je irledalo
na asta govorečega, na mezenje žnabljev in jezika, in
ai je prizadevalo In se sililo in je stisalo po maJem zlo«
za ^}ogom^ In zadnjič tadi cele besede ia avajib nstic.
Vidsi tolikšno radovednost in zgodne pamet, aa ma dali
lastnega ačenika, naj bi ga dalje ačU. Začel je zgodbo >
avetega pisma, in lejl ko je bilo dete 13 mescev staro, '
je vodilo vse prigodbe sv, pisma stare zaveze , in v 14
mesca tudi zgodbe nove zaveze.
Dosibmal je le aamo mleko vziivalo, vaa drage jedr'
so mu bile zoperne. Da bi ga pa vendar tadi dra^k
jedi navadili, so ga včaai h mizi posadili. Mnogovarstie
reci na mizi viditi, je zmeram radovedno popraaenJot
od kod neki pridejo, kako se narejajo itd., in ni jcojalo
prej, dokler ni vsega na tanko zvedllo. Tako je pri
svoji hrani in radovednosti zmeram zdrave in veaeiobilo.
Učenik je po malem z njim začenjal zgodovicM ve-
soljnega sveta (občno povestnico). Od aprila 1728, ka
je bil Kristel Ia mescov star, pa do septembra 1723,
ko je poltretjo leto doživel, se je aaačii zgodevina He-
brejcov, Egipčanov, Asircov, Peničanov, Peraov, Ger-
kov in Rimljanov, in na vse, karkoli ga je kdo Iz tega
izpraseval, je gladko odgovorjal. Tadi aomljopise je mili
Kristian toliko poznal, da je vsak zem^ovld raziočil,
vsako deželo znal v i^ene dele razdeliti, vae imenitoidi
hribe Io vode , mesta In kraje in drage Imeniinoati vsake
dežele po imena in po versti znal povedati. Zraven tega
ae je se več kot 800 latinskih besed naačii, in vsaki
teden ni^ manj 150 ptojih besed navadil.
Tako daleč jo je prignal otrok, ko je bil 31 mes-
mov star. Doslej se ni bil nikoli bolan. V 32. mesca
pa zlo nevarno zboli in bolehva celih osem tednov« Ko-
mej pa da je enmalo okreval, je zopet začel ak» vese-
lilo ga je vladaratve mnogih dežel pregledovati, zato
začenja z vladarstvom in zgodovino Dansko deželo, ia
preden je prišel 6. avečan 1724 ^ ko je troJiJe loto da^
— 383 —
▼erill, wi^i^ ^^i •<! BMako deitU vse isvcO.' Brali
«e je MicU tomik« in Miaik« feres albocediiico. Vm
«M%e eoMrAOi in kniljeTHi rodoWo ctle Barepa j» TodM
to M iriUi ▼ tamiib ai smoteL To rm^ pradM J« Iri
lota »ter bili
arMen togm t«4l icariMikeira naoka »oiabili oImI.
Pa ney da bi otrdi 1» oamo is kateUMMoobit«oil,t«ii
dogmatllKO 00 J« tolii, ki Jo voroko roonteo a tarokaarf
m. idoma tordiU Vodoli Voi ko MO pooom jo soal is
pooauirieo porodati i» vsako po sfiijl viii sapetK SOpsab-
BiOT in oelo po^latrja svetof a -pioaia jo vodil Is fflav«.
Latidiko se jo ačil is bakov imenovanih »orbli pietnn^
(flvot v podobab), ki lotd bakve oo^ m btt^ na} Ijabir.
Zraven ssodovkio vesoljnega oveta ao jo ie bolj naleako
acil dogadivočino dvodako, Baske, Poljsko, Ogerske^
dpaa^ska, Praaeoska in Angieike. Življenje vsakega
kralja ia vladarja je vedli posob^ in a vsemi okolJiUDaaii
natanko ki rasloeno povedati.
Kof Uteegm so je Utre rasglasilo pesvsta; poseli
asrepi as ja slišalo ed dednega otteka, In od bliso Ia
dalee so^odilinieDimeEj^, ga vidit In poslniat. Modtott
•pa ss je* sneram aeil. Vranooakega Jesika se Je take
navadil, da je dolgo prigodbe v tem jestka gladko pvi«
povedavati samogel. Brati je tndi snal latiaski lasesiAkl',
pieatl pa nI mogel, sskaj njegovi porstici so bili pre-
'slsbl. Al račnniti je snal prav dobrot
Mesca maja v lota 1724 je mali KrIsM sspetne-
Tarno sbolol , vendsr spet sreono prestal boloaio* Zdrav«
nikl so sdsj svetovali starisem, naj bi 9 enmalo po
ovettt pe\ialiy da si sdsavje bolje vtordf. Starisi Ijabssni
polni do svojegs Ijabčika dovolijo v to Ia mali Kristol
ei labere poglavitno mesto Kodanj CKspenksgsn).
V Kodanji so hotll malega Kriotelna tako dolgo
pred Ijsdmi skrivati, dokler nI bil pripašenja dobil s kra^
Ijem ^govoriti. Ljndjč vendar, ktori so so a njim na barki
v Kodanj peljali, so kmalo čadovitega otroka v mosta
rasglasili in po celi deželi nasBanlli. Veliko Radije prišlo
bers otroka glodst. Vsak se je čadil vidii sabega. dečka
a bistrimi očmi in visokim čelom; pa bo^ bo oo so ca*
dili , ko jo mali fsntiček oata odpori In govoril , in pri-
povedovajo to In ono reč cdej a latinskimi Ia francozkimi
prigovori, adej a sgodovinskimi spriebami potorjal g^
TorjoBjo svoje.
Kodanj je bil prav dober kraj sa niegovo adiavjo,
vsaki dan jo terdneji prihajal« Za kratek čas ao jo ta-
koj tadi dvedeko agodovine tako dobro naučil, da jo jo
kot profesor znal raalagatl«
Živež i^egov jo bil leti: oko dete od svojo dvojivko
nI dobilo mleka aadosti, jo pilo včaol čaj Ia majkne aličico,
ki jo je raklo deržalo s svojimi nježnimi porstl, ki 00
bili slami podobni. Včosi je tadi redkega mldčnega rajža
želelo, včasi pa tudi beli kruh a cakrom oslajsan vai*
vale. Bogati Ijadi so ga pogostoma vabUl k svoji mld^
al olabi revček vživel nI tam ničesa. Dokler so drOgi
jedli drago jedi in pili žlaboe vina, je on smovam lepo
zomljovidik gledal, l^e neki naj boljši vina sorijo^ ali
kje naj lepil spargolj raste itd«
Hinavec mali Heineken nikoli ni bil; kar jo mislil^
je povedal, pa nikdar nto hndoga aU noamnaga. Če ni
bil dobre volje, jo kar naravnost rekel: „danes me no
veseli govoriti^, in tedej so jo pa tndi lakko že vodilo,
4a ni prav adrav.
Zeljno jo dočakoval tistega dod, da bi bil s kra-
ljem govoril. Pogostoma je popraseval: ^ali vd kralj
Friderik IV. kaj od mene?^ in Užko je are žtol, kdej
bodo njegovo želje spolnjooo. Ko jo sliaal, da bo omol
prod kralja, se je rsavosolil in rekel kitiaski: ^O nanc
venit post moltos hora serens diesl^ to je, adaj so po
dolgih dnevih vesela ara približajo.. TtoH dan, ko je
imel pred kralja stopiti, ga jopožoljoDje gnalo, dojena
vse agolaj vstal. Glavlea pa ma je otekla Ia vsi so pra»
m, da bi ga adaj k kralja ao peljali, da že fcaf ki^i
■o aboK. Ali Kristal Jo Isps piOeii rokoei ^Seor boiaa
ste, pa me le obladta^ rabao in advanriaaioliaš oporava
aomeate^, to jo, «v' aadlogak nadjaj se boijiog«^. ia
aol ja k kralja o svo^ aooalkem«
Sorčea etdpl prod«nj, ma poljabl roko ia oblačila
a tosii besedami v fiaaooakem jesika: |,perawltoa mOl,
Sire, qae je baieo Ia main de votro majestd.et le bori
da Totre bsUt rsjal*, to jo, pripastICa aly OsspOd, da
p4jabiai loko važoga voličaotva ia rob vaaega kralia*
vofa aUačlla*
Bolge gavoijoajo ga je stradllo. Og ledaval sa Ja
aa svojo dvojivka Ia Jo rekel latinsklt ^Itio^, to ja^
iM$a mm KfaQ Je aapavedai, naj dvojivka pride, Ia ka
ss ja vsadla, je vsot Kvistel aroj navadni živež.
Kralj Ja akasai mod tem poklieati sv4^ga dvei^
noga paglavca, in ga postavil prod KrioMna^ Belga
caoa gM ogledavaja ia aaročja svoje dvo|ivto rede fran-
coski: ,^ ost aa potit gar9on% taja, |,je maihoa fant^.
Kralj je smajd paglavca vpsaoal, kolika Jo otar, in ka
am paglavea odgovori: „trldosst let, voUdastvs*, pravi
da^ knl>: „marilkleri v Sa. lela ne vdr tolika, ko loli
otrok v 3. letn^. — Na to dd kralj avojo imonliaaavs^
llnjo otroka v roka ffa ga vpms*: ka) ask Ja te? Kri-
stal,, ža smčram v naročji ovo}o dvajivke, obrača svatlq)a
aobdma rokama hi pravi potom: |^o' osti' ordra d* Bl#-
phaat, garni de DUimano% to jo*, ^^oleaev rdd, okovan a
domanti^. »Poglejte'', pravi ovojema ačenika, ^to }e
shMi, kakšen »proboodo^ (jiwmy imel« NekaHko na ta
amolkne, pregledajo domanta Ia pravi: „Les Bljoassoat
preclenx, malo Ia 1^0 da rol eot plaa predoaae^, ta jo,
^dragi so loti žlahal kamal, paživljoaje kralja je velika
dražji.
Pri tej prillU je vpvažal kralj Kristolna, kdo da
je rdd slonov aotanovil? ia gladko ma odgovori: ^Kralj
Friderik II. je Md rod apoliai to perve vitese postavIK
Ravno tisti kralj, pravi dalje. Je Ditmaree v treh voj-
akah premagal, Jo 6 veda po Daigcla Hanaova adaril;
pri Wlo8by na otoka Gothlanda pa 16 vojnih bark in ad-
mirala LaarosoB-a, Jerneja Tbfnapfelna, Ljabečkega ža-
pana in 900 vojakov v bitvi sgnbll; jo v ŠtetinI o dvedi
mir naredil, k! jo 41 let terpel; terdojavo Frldrichs-
borg* In Krononbarg je on soddal, in porvo mitoodbsrk
torjsl. Sveto pismo Je pridno prebiral, je Imenitnega
Tycho Brahe-ta sorčno Ijnbll, kteremn je tndi otok Hnen
v Sanda podaril. Kralj Kristian V. jo po tem rddn slo-
novema veKko novih pravic podelil*.
V daljnem pogovora aačoč kralj is sgodovhio is-
praSevati ga. Kralj jo stal pri miei in sravon, njega
kraljica; mali Kristel pa jo zraeram sedel v naročji svojo
dvojivko Zofije. Začol jo kralj IspraSevati od Danskih
kraljev, ko so bili so sjdjo, potlej od korsantklh, fn zad-
njič od Oldenbarskih. Dolgo jo lotd preekasoja terpela,
ker Heineken jo na vsako praianjo na široko odgovarjal
fn povsod jo kakSin nank pristaviti vedel. Vea sačadeo
aavolj toliko ačenost! vpraša kralj ačenika: al^ ni pre-
veliko ačonje vsrok bolohoostl otroka? Ali nčonik ma
odgovori: Ko bi se dote toCakoaoilo, kakor dragi Ijadjo,
bi gotovo moglo sboleti; pa otrok se vse živa dni nIČ
ni^ Ia glave ačfi. KeriBoll sHM, tako lahko raaamo in
obderži, kakor sa lač od lači ažgč«.
do ia Bom^opisa bi bil kralj rad nekoliko avedoT.
Prinosd Bomtjovide in Kristol jik sačnč raalagatl. Tadi
se pred njega dali nokoHko ia lesa laresanih majhnih
eoldatov Nftrnberžkega dela, ki jik jo svojo ^Proretas*
ali mornarje imenoval« To jo po semljovfdih križem pro*
arikaK Kamor je kteroga premaknH, jo aačol deželo
razlagati; Je* imenoval moija in reka, hribe tn mesta, Ia
povsod je vedel kaj imenitnega povedati. Tako, posta-
— 184 —
^i«iy k« je ed0B leienlk ▼•jiakoT prIbodU do IstondiJ«,
jo reksl: ^Te jo deielo TOM^a TilietolTa^. Od dra-
M^S^f ki je na eknjl KeroHUdla eetal, je.rekei: ^Ta*
fcaj pri Traoq«ebani je eUeial leoah, Um kjer je Kri-
atfaa IT. terdnjave Daseberg akaial oosidaU^. Treljeaia«
kterei^ je čes Gaioeje peaikal, je rekel: ^sdaj bee tji
priiel, kjer je Kriatian V. tfrdejaTi KrialiaBaberff lo
Fridridiskerg poalavil.— Eraij ia kra^iea ala eatoriMlai
Tie te aliaati.
Nekaj dal pesaeje je bil aiali Helaekea k kralje^eaia
krat«, kraUeTicuKarclna, in k ojefovlaeatrlZofiiHede-
▼Ikl poklican y la tadi taa je na Tsake praaa^jo Uko
gladko odfovaijal, da Tie oe je žadllo aad njim. Pri
■dal je prineoiina igega bUae aebo pooadila, in aia je
jedi poaMl«- Ali naa Kriatel jI odgorori: »Totre Al-
teooe, je ¥600 remerelo trea fcattblenioBt, jo ne ouinge
paa encore, to je, ^vaoa Viaokoat, pra? ponlano aeaa-
kraliljem, ali jedel ae bem Toe.
Od Talk pokTaUea ia begate obdaroFan jo aapa-
atll tedapelal otrok 7. dan oktobra 1784 Sedanj.
Pridai apet doni ▼ Ijnbok oe je Kriatel sažal pi-
aati ačiti in preden je oe eetorto loto deveroii, oe je se
lolikaaj piaatt naacil, da je tbo, kar je kdo kotel, anal
Mplaati.
Knale poten apel neTemo sbeli; devet tednov jo
revea bron saTOtU leaal in kakor oe ▼ voaelik dndb ni-
koli nI preglasno oaiojal, take oe tndi ▼ torpljenji jokal ni.
ČoB otiri leta je le oamo od mleka ovoje drojivko
mirel, ker voaka draga jdd mv je bila aoperna; adajpa
00 ga odotavili, in pri alabl jddi jo ookoliko okreval.
Al olaboot je vendor eedalej vo^i pribajala, in d7. jnnia
1785 je amori oUri leU, aUri moaoo, dvanajst dof In
eden dvajaet ar atar. Skorej rae novieo celo Barope
00 njegovo emert osnanevalo.
Mati toga čednega otroka , Katarina Ellaaboto, ime-
nitna malarca orotlic in obraaov, jo amcrlo na Sakoon-
akOBI lota 1760. Po nemikem poslevena Jane« dtnUr.
Novinar iz slavenskih kn^jev«
Iz spodnjega Štajarja 27. Ustop. — ft. Da vase
BirinoadravilBko bakvo nloo lo vMkema gospodarju v do-
biček, ampak da oo tadi cel6 sa reči dobro, na ktere
no Vi no gosp. Stropi niste mislili, Vam kočem raso-
deti. Ko jo v nekem kraji (očitne ga imenovati nočem)
19. malega sorpana letos toča bado ropotala, sta neki
gospodar in njegov gost pod koaoloem ia starih bnkev
na glas brala in menda točo cagovarjalo ; žena na pragi
otojd ja opominja bolj na glas brati, kar tadi atorita.
Ke pa vidi, .da branje ia tistih bakov nič ne pomaga,
akoči babna v kise, vaame ia miae en papir, in kiti pod
kosolc k moža r6koč: oo to bori, morebiti bo to poma-
galo! Mož aacnč počasi brati in toča sčasoma preneha |
noamaa iona pa gotovo misli In tordi, da jo pravoroo
Koper točo našla. In kaj mislite: kakšen papir jo bil
tisti f Ne prestrašite se I 4. del ^ŽiviooadravDiitva^ stran
163: ^od driske in griže I^ — Za čisto reonico tega
oem Vam porok.
1% Zagreba 26. nov. Mika me, nekaj naanaaitl,
kar naj bo v isglod Ijnd^m, ki, čeravno jih jo motielo-
venska rodila, ne več6 nič ali celč malo od motornega
jezika, — kterim ni nič mar, grč le narod v svoji omiki
naprej ali naaaj. Res je, da je Anglež poseben človek
in da loti ae najpred on kako nenavadno stvari: ali te
omenjeno rojake nase nič ne nagovarja ; dosti , da jo ptaj,
ki trndi se cela leta, naačKI so slovanskih narečij. Jo
namreč neki Anglež, kterega tji omeniti hočem, ki je
bil doljo časa v Gorici, da bi naačil se slovenščine, in
^»■^■^M I I — —
pridobil oi ja tolike anaaesti v ^ji, da laaame vaa riev^
otvona dela; slevenaeina pa mu sama nI bila doati; ie*-
lel je ooaaanili ae tadl> a lllrakhai in aerbAimI peaoiki.
In prišel je v ,ta nma»n pred nekimi tedni v Zagrek, d«a
bi tukaj prilastil si potrebno vednosti aa raaamlje^ njt*
hovib del in atfmegol potom prostkvljaU to, karjevojilm
k^ga lo posebaega, v svoj materinoki joalk. Jo li bi
ne oMialo to biti iagledmaogim našim rejakom%), kterina
nI eelč nič mar aa domače. blago, ktoro celo ptajci
opootajejol Joli bi aam ne smolo nasproti te tadi ia^ed
biti, učiti 00 tadi ptujik joaikov, da bi begaiitt avo-
joga laataeg^! Mislim da. — Prs.
1% IJublfone. Povedale oe nam je aa gotovo, dm
ak minioterotvo nauka je v I d r i i dovolilo naptevo r e a J a o
folo. Naprava ta bi utegnila ravno, aa ta kraj peoobnm
koriataa biti. — Blaantkovi tiskamici je ^hvna. iamčil
alavneanani piaatoU oievonoki gosp. Jožefi Haanik
abirko svojih pesem in tako opolnil že več let giaao*
preoi^o mnogik oviojik prijatlov. Mičae Haanikove
poemioe,. ktere ae se že cdavno bravcem Novfo priku-
pilo in fctorik veliko veliko živi v ustih našega
naroda, ki jih radostne prepeva, ae adravl isvirki dft>
brovoljaega oorca, in dbbro doele boje vsakem« prijatia
.doBiačoga peoniotva« .
Novičar iz mnogih kn^ev«
Danajski vradni časnik nasnanil je to do/ tri co-
oarsko patente, kteri sapopadajo iapolja vo aemljlsno
edvoao v Buko vini, napravo dnarnioe aa aomljisne
odvosovOalicii, Krekovi inBukevIni, in ravnaojo
a kapitalno odškodnino v teh dežolob. — Ker ob
novem letu kupčijska pogodbs s coloim sdrnžtvom noe
aadobf, oo bo po naananilu časopisa „AostHa^ od no-
vega leta naprej vsaka coinina mogla v srebru ali v
papirnatem dnarja po tadajnem kursu odrajtovati.—
pProoso^ jo slisola, da deželne poglavarotra po
novi osnovi bojo že to leto, krosijsko fn kantoiiske
pa po novem letu v djaoje stopile. — V leta 1841 se
je po celem cesarstvu pokadilo S8mlHonov Bmodk(cf-
gdr), eedaj pa čoa 800 milionov brea tistih, ki oe ku-
pujejo la ptajih dežel. — Na Marokom raasirila oe 30
goveja kaga čoa 3 okrojne. — Gent naj bolj ebrajtanejra
Zatežkega hmoljaCSaatserHopfen) veljdsedaj 130£
— Turiko-rusovska vojska že amiraj mirajo; itn
pa tam so pokajo pa lo po malem ; silno deževje in eoeg
eta samo po eebi mehko zemljo tako aoblatila-, da veči
armadi nI moč se vojskovati; Donavski otoki, k! so Tor-
kom pred dežjem močno polajsall preide čoa Donave, sloje
večidel pod vodo; poskusili so nek poleg Turna prehod,
pa so jih Rasi naaaj aadčrvllf; le pri Kalafatu stoji so
IM.000 Turkov pod poveljstvom Imaila-pasata; tadt v
turikih kakor v rusovskih taborih je sila veliko bolnih.
Rusovoka armada , ki jo bUa pri Ismallu v Besarabri v
taborisih, so jo stisnila v Valahijo. Novi poročnik fran-
eoako vlade, general Baraguay doeol jo že a obilne
množico franceakih oficirjev v Carigrad; vse je radovedno,
kako se bo obnašal ; ravno tako si tndi časnikarji glavo
belijo : aakaj jo bil francoaki poročnik pri oogležki vladi
grof Wolewski nanaglema ia Londona k Napoleonu po-
klican-, — al nobeden no vd pravega. Da so si Ser bi
in Turki slo navokriž, se smd soditi le sledečo malen-
kosti, ako je gotova: ukazano jo bilo poprej tarsklm fn
serbskim stražam, da vaajemno pozdravljajo serbske la
turške ofiolrje, — zdaj no poadravlja nobena turška
straža nobenega Sorba in tadi serbskega kneza oe.
*} Da častiti „NeT«ii^ ne ho sopet iegh opomina nap^k olira-
ial , doBtavljamo , da ^osp. pisatelj meni rojake BTOje slo-
venske. Vred.
Nfttiskar in založnik Jožef Blatnik v Lfublfani.
kmetijskih, obertnijskiii in narodskihreči.
{ vsak t«deM dvakrat , nam-
roe T arddo ioftsaboto.
Odgovorni vAednik »r. Junes lilelif els.
Veljajo saMlo l«to po poati
•eer 3 fl. , s* pol Ute
po6ti,8eerlfl.30kr.
gj Veljaj«
Tecfl/ XL
V saboto 3. decembra 1853.
List 97.
Voda 9 zrak^ gorkota in svetloba ^^
poglavitni pripomočki kmetijstva.
Po Stockhardtovih po^skih pridigah.
Zrak.
Kakor plajš obdaja z rit k (sapa,. Ijuft) našo
zemljo krog in krog; ta plajš se lmen^jo »račie
(atmosferaj, od kterega se misli, da seže blizo 10
milj nad zemljo.
Poglavitna ilela zraka sta k i s I e c (8auer8toflQ
in gnjilec (Stickstoff); unega je v zraka ena
petinka, tega štiri ))etinke; stanovitne primešanice
zraka pa so: ogeljnokislina, vodena sopa-
ri ca in prah, k term ie manj ali več; celo malo
i *e v zraku tudi amoniaka, solitarjeve kisline,
:uhinske soli in še druzih drobcev. Ni se pa
čuditi nad tem , da v zraku je toliko primešanic, ker
vse, kar iz naše zemlje v podnebje puhti in gori
se praši, vse to ostane v zraku manj ali več časa.
Naj bolj imenitna za rastlinstvo pa je v zraku
o g elj no k i sli na, ker ona večidel pripomore k
živežu vsim rastlinam. Vsi zeleni sočnati deli rast-
lin, posebno perje, dihajo podnevi oge lin o ki-
slino v-se, iz sebe padihajo kislec. V ogeij-
nokislini zapopadeno oglje (ogelc) ostane v rast-
lini , da ona napravlja različne dele iz niega. Rast-
line tedaj povračujejo zraku kislie, kterega mu
dan na dan ljudje in živina po dihanju jemljejo
in kterega tudi po tem zgubiva, da vsaka stvar za
gnJU^nje. trohnjenje, aparstenenje in gorenje veo
ali manj kislica potrebuje; rastline pa pobirajo dan
na dan tudi en del tiste ogeljnoklsUne, ki v zrak
pride, po sopenju ljudi in žival in vsih ravno ime-
novanih prigodb.
Kislec zraka pa združen z vodo dela
in krepko rasti, mora Umiraj nov kislec na pomod
t riti. Zato je rastline okopavati, zemljo ra-
Ijati itd. tako dobro, ker po vsih teh delih se
koreninam nov zrak podaja. Zato pojemlje rodo-
vitMst na tacih zemljiših, ki imajo terdo skorjo, —
zato se zboljšajo kmalo, ako se zrahlajo, kar se
očitno vidi na njivah, kjer se koruza in repa pri-
deluje. Tudi io, kar je v zraku amoniaka in so-
lltarjeve kisline, je naravnost živež rastlinam,
naj iim doide po perju ali po koreninah. Prosti
gnjilec zraka tudi nekoliko oživlja rastline in zem-
Qo, ali zadosto močen pa ni, da bi rastlinstvo pri-
E
ganjal k čversti rasti. Tudi iti dvoaiiti, da drobci
rahu, ki so v zraku, bi celo nič ne pripomogli
rodovitnosti zemlje.
Čisto suh zrak pa ne tekne ne življenju žival-
skemu ne rastlinskemu; v zraku jeted)aj zmiraj ne-
koliko vode v podobi s o p ar j e v , in ravno gorki
srak, ki se nam naj boij suh zdi, ima vodenih de-
lov več v sebi kakor merali. Koliko pa zrak vo-
denega sprejeti zamere ^ se ravn& po meri njegove
{{orkote. Po skušnjah je spričano, da iOO boka-
ov zraka zamere sprejeti
pri 20 stopinjah gorkote ees % bokala TodMih sopaijev,
« 10 „ „ „1 bokal » ^
„ O fitopinji „ - pol bokala ^ ,
in vendar ostane pri tolikšni inerl vodene soparice
zrak se zmiraj ne vidljiva stvar. Če pa pride v zrak
s popisano gorkoto več vodenih soparjev, se loči vsa
voda, kar je je odveč, v podobah vidljivih soparnih
fllehurčikov, ki postanejo oblaki fn megle, ali cel&
dež, rdsa itd., ako se vodeni sopaiji zgostijo v
kaplje.
Kako -tečni so vodeni deli zraka rastli-
nam , se očitno vidi v sila gorkih tropiških deželah,
▼ kterih nikoli nimajo dežja ali le redkokterikrat,
in vendar rastejo rastline, — ravno to priča mah
pod skalovjem in pečinami, ki tudi raste in vendar
S a dež nikdar ne zmoči. Od kod omenjene rastline
obivajo potrebno vodo? Iz zraka jo serkajo.
Iz vsega tega, kar smo tukai od zraka pove-
dali, razvicu se očitno, da v zraku je vsakteri
organski živi jej shranjen, ki ga rastline za rast
SVOJO potrebujejo , ni tedaj po tem takem čuda, ako
smo v stanu rasthne tudi iz takega zemljiša na dan
spraviti , na ktero ne pride nič živalskega ali rast-
linskega gnoja. Če ima zemljiže le potrebno parst
In dosti mokrote v sebi^ zamorejo rastline živeti«
Se ve da pa z golim življenjem rasttiii kme-
tovavec ni zadovoljin ; on hoče, da rastline nm krepko
In plodno rastejo in zatega voljo tudi koreninam ži-
.valskega ali rastUnskega ^oja manjkati ne sme.
Ko so pa rastline močnejši zrasle, bo liiočnc^ši
steblo in perje tudi močnejši in oMlniši serkalo po-
trebni živež iz sraka. (J^^^ »i^^i-)
Potevaiue pe okri^nah natoroznaDStva«
ŽUni molu
Kakoino nevarnoat žaga v zitnicah zltni mol vsemu
žito, rason prosa » je zoano vsacemu kmetovavcu. Ven-
dar je natara te ikodljivo živalice Ijaddm večidel pre-
malo znana, kar apričoja že to, da imamo v alovenekem
Jesikn le edino besedo ^^zitoi mol^ sa dvč različne ži-
vali, k! delate v žitnih shrambah gospodarjem škodo.
— 386 —
Kftkar s« goB^uet spreminjajo , doklt r potledajič me-
talji is Djik ne eferctf , take (ndi sitni moli , fn kakor ee
feaence poireine, take peireeoi ao tadi meli.
Rekli ame, da je ta ni val dvojnega plemena: en
siten červ je bel, dmfl čern. Beli sitni oarv jo
majhna, posneje ramena i^eeenžiea s 8 pari neir« is
ktere ae poalednjic mol is vali (tinea granella). Čer ni
sitni cerv jo pa eerv bres nof In oči, ki ae poaled-
njic v majhnei^a kebrloka koetanjeve farbe, s dolfim
vrntom in ri vekom spremeni, ki ae s i se k (calandria
^rraaaria) imenuje.
Bell sitni cerv tiei fs sacetka v sitnem somu, pa
ica objedn tndi od snnaj, ene serno sa dragem, posebno
psenieo is tU. Oosenea spredo nitko, in ed tod pride,
da vee sem na tanki pajčevni visi, ktera ji slasi, da
ji ne aidejo sema. Posneje so spremeni goeenca v is-
gledaaem sernn v mjav meiiiek Cp^P^*)* *'' P* '^
tadi po atennh sltnlce v ti podobi prime, in kenee
mejnika pridejo pervi moli s belofiviml prednjimi peraticami
na dan, ki se na sonea kskor srebrn lesketajo in 4 ali
6 svitlonU^vik velielh Us as sebi Imiuo; sivot in sadnje
perate so belkaste-sive; — nektsri moli pa pridejo ie
le mesea malega serpaan nn dan. Če tedaj vidimo mesen
maja, rssnika in malega eerpnna, posebno s?e-
eer, obilo molov okoli ferfrati ali po stsnak se obeiati,
noranM voditi, da to ae s ta ris i novih belih červov, ki
so parijo in jajčika potem pokladaje na sitno sorna. is
jsjeikovse isvslijo červiei ali gosenči^o; proden se male
gosenoiee v mosioko spremend, so sila nepokojne , Unijo
sAmtertji, in ker med tem niti predejo, sapredejo pre-
cej na debelo cele sitne kape. To nliraniti , je treba
sito pridno premetavati (obračati). Beli červsevgnje-
sdi v vsako sito, in ce r6z( naj bolj skodje, isrira od
tod, da se ris naj dalje časa hranaje«
Zmleti poper ali sol prežene g os ene o belega mola«
Ta in tam škropijo tla v sitnicah, preden sito va-nje
spravljajo, s esoljono vodo, in čes sito pokladajo v slani
vedi namočeno in potem sopet esnsene rijohe. Premeto-
▼ati pa ae mora sito ob pravem časa, ao preposne,
kadar so serna se saprsdeae ali celi se isvotOene. Se
ne opravlja to pridno in ob pravom časa, bo shoda ve-
liko veol, kakor bi bil trad bil s iNremetovanjem*
Naj veči škodo pa dela čorni sitni čorv(iisek),
te je, gori popisani kebrleek, ki s svojim rivoikom na
več krajih srolo serne prebada ia v lakaje spomlad jajčika
poklada, is kterih iilese bel červ s debelo rožnato glavo,
ki se čedalje bolj v serno vriva in v njem noter do la-
pine eieto vso moko isgloje. Ko is čorva slese rivčast
kebriček, todi ta saonč žito jesti. 40 dni navadno pre-
teče, da Is jajčika *so naredi Žižek, — po tem takem
se napravi vee novih salog skos eno poletje, slasti v
gorkih krajih ali o stanovitno gorkih poletjih. Ooa leže
ekoii 160 jajčkov; v 8 salegah se somore sarsditi6000
fcebričkev. Ta žival ima gorko rada in se spravi več
paveov globoko pod žitni kap, sato jo gospodar se lesa-
pasi, ake globokeje žitni kap preise in no gleda le po-
verh« Kadar pa bolj mersto prihaja, se skriva kebrl-
ček po špranjah dil in sidd , posebno rad pa poleg dimniket,
od kodar ao spomladi spet včs požrešen nad žito podi.'
Cerni červ smelje staro in novo pšenico In rčž
tako, da ostanejo goli otrobi; vendar o tem je maoj škod-
ljiv kakor beli červ, da ne prepreže žita in ma sopar-
nega daha ne sapastL Ti kebrički živd radi skapej r
velilci drniini; menda jih gorkota vabi na tisto stran žit-
nice, kjer je bolj gorko. Za to je trebo žitoica pridno
odperati, da se prevetrijo in shladijo, ker čisti
zrak in hlad ali mras ta merčes naj bolj satare. Tadi
je dobro spomladi in pa mesca malega serpa.na
žito premetavati In okoli večih kupov manjši kape na-
pravljati, v ktere kebrički pobegnejo; ecdi •• daje om—
biratt In po tem s kropom pokončati.
Kolombaike muhe.
Ko sem v 93. lista ^Novic^ ed etrapenih muh v
Afriki brsi, ml je na misel prišlo omeniti tadi KoIvob-
baskih mah, ki ae dostikrat človeka in žlfini sle ne-
varne.
V Banatn, ne daleč ed elo večih tepUe v Mehm-
dil proti stari Orssvi, je v tamosnih gorah nek breseo,
kierema prebivsvci Kolombsč pravijo. Med Ijadsivoim
tam so živi stara pravlioa: da v tem bresn« tleti mnaaj
ali drakon leži in gnjije, ki ga je sv. Jari preoaagal ia
pokončal. In da is tega gnjilega trupla včaaih isleseja
strupene muhe, ki se ia berloga vsdignjejo, na sTetU
dan pridejo In živino napadajo, pa tudi človeka ne pii-
•anesii.
Leta 1889 sem priložnost Imel nekoliko sivik ia več
mertvih tacih muh viditi, ki ml jih je gosp. dr« B a r i eh,
takratni vodja mestne bolnišnice v Temesvara, blagevoljM
pokasal. So pa te mahe dvojnega plemena. Ena ss
take , ki v sadnjem dela trupla želo imajo , s kterioa pi-
kajo in atrnp, ki je ondi ohranjen, skoa votlo ost v rane
cepleje. Ta muha ni ravno tako nevarna, ker kaaaor-
koll omaga vsi o letanja pade, pika tadi v terde reč, si
tako slomi želo In potem pogine. Al gorjd, če jih vee
nad človeka ali žival plane I Je pa ta maha v vsem
naši čbell močno podobnn, samo da je černo-rajava barve,
hrilaso slato-rumene; čutna rožička ji celo manjkata. Živi
kakih 30 ar, ko je Islesla ia brezna, potem pogine.
Drugo pleme ima rivček, ki b6de, nad gobčikoa,
s kterim rdni in atrnp, ki je v nekem predalčlka v glari
shranjen, skos rivček v rano pnsčs. Ta maha je ve-
liko nevarnisi od ane, ker ona pred svojega rivčka ne
sabode, dokler s svojima dolsimačutilama kakšne aehke
reči ali živaleko gorkote ne občati. Ta maha je veli-
kema konjskemu brenceljna slo podobna In je debela ko
nas trot. Krili ste ji temno-modrl in svet/i, nadaji del
trupla je temno-rudeo; kader pa pogine, sevaevtemno-
rajava barve spremeni; oči ima velike, in glava je ne-
koliko dalji. Živi kakih 24 do 80 ur.
Nekdaj so mislili, da to dvd muhi ste le eno pleme :
en pa ona, ali dr. Eurleh je pri obdh plemenih dvojif
spol aajdel, jn tedaj ko dvojni raslični muhi peterfi;
vendar obd is Kolombaskega bresna isvirate.
Primeri se, da teh muh včasih več let ai viditi;
včasih pa po tri in se več let saperetdoma pridejo. Le
tolike ae pastirji 'sspaslli , ki so včasik blise bresna pa-
sli, da tiste leto, kader pridejo, se grozen sum v berloga
sliši, kakor da bi več tisuč rojev čbel v votlini bile, in
gotovo potem v malo dnevih sletijo na dan in jih je to-
like, da četert nre daleč ko oblaki sonce sakrivajo« Gorje
potem živini in človeka, ako izhodoik ali jag vleče, ker
se po celi okoLci In se v banasko planjavo rasprostirijo,
in kar je živega, opikajo. Kader pa sahodnlk ali aaver
pišeta , so tamosni prebivavoi jako veseli , ker ena celo
trumo v neobljudne planine, kjer v boja med sabo po-
ginejo, ali pa do Donave ženeta, da celi ro) v vedo
počepa. Da na sviUem dnevu se ne pojejo, je dofca-
sano; tedaj jo verjetno, da svojo jajčjo salogo v votli-
nah pustijo. Is kterih se se le v več letih muhe isva-
.lijo. Gotovo je, da okoli srede malega eerpana ss prikažejo.
Seroni možjd so se že nk vervik v bresne epastili,
.ali ko so kakšnih 6 sežnjev globoko prisil, so jim sve-
.tilniee ugasnilo in srak je tako sadusljiv bil, da ei nmo
.opall naprej. Vse kar ti mosjd povedati vedd, je, da so
doli grosen sam slišali — menda ed vode, ker se taiie
muhe tudi is nehe luknje skslnatega otokca nn Donavi
.prišle, kar priča, da struga Donave mora a tim berlo-
.j;om v dotiki biti , akoravno je poldrago are ed t^e eddaljeo-
— 387 —
Oadiiu)l fTe\»ivarci imajo
taa voc kra)\lk napravljene, da
«e ti mercesi prikažejo, ktere
okolici 9 ako jib apren^ledajo.
laknjo aasidati, ali luknja je
«ežnjev v okrozjo.
Straino anierdj te mohe,
Tih na kupu; sa veliko Škodo
«adnje dober f noj semljieaait
vedno velike kope slame
jih hitro casmodijo , kader
dim pomori, ali gorjieM
Tadi 00 potkasali breana
preširoka, meri ces 60
kadar jih je veliko mert-
, kteronapravljajo, sona-
B-k.
Stftrozgodovinski pomenki«
BRAHM,
nar višje božanstvo Indov in njegovi sledi na
indo«>slovenskih spomenieih.
RamhHi Dav&rin Tšrštet^tA.
(DaUe.)
Hočemo adaj po kamnatih spominkih i;ledati9 kaj
vse na vero edine|:a boga kaže«
Med jeaero priimeni naj visjei^a boga Brahma-
Uhagavata so bile sledeče nar bolje navadne ^3*
1. AbarioedI, nepopialjiv.
2« Advaja, nedvo]i, ki nima dragega sebi enacegs.
3. Anaoda, Anadi« bresckoočni, bres pooetka*
Od tega priimena so stari Panonci io Nerčani vaeli imeni
CANTIVS, CANTIANTS »), ktera skoro na vsakem
rimakem kamoa najdemo. Korenika je k on, v starem
iioriskem jesika kan, od kodar konc,kanc. Cantiss
ni draga kakor polatinčeni sklon.
Kar visokoačeni Jakob Grimm o polatinčonih
jne makih imenih na rimskih spominkih pravi ^ to tadi
velja od slavonskih. GoFori pa ostroamni nemški je-
jBikoolovec sledeče besede: ^Napačne je se opirati nate,
da nemške beoede so bile od Rimcov popačene (eat-
atellt) in njih latinski izreki prisposobljene (]beqaemt), —
le končnice so polatinčene, pa vselej . le s pametnim
osirom na podobnost (analogio) ob^h jeaikov^. ^).
Imeni Cantias, Cantianas najdemo pogostoma
v latinščino prestavljene in sicer v FINITVS ^). Ne
samo Indi, temoč tadi star) Slovenci so na vse meč
pošto vali svoje božanstva ^); lahko si tedaj rasjasnime:
^alcaj se stari Slovenec ni pr«nlersnal svojema otroka
dati Imena ^Neskončnega^ — ^Infiniti'', In sakaj
je rajši ga imenoval Kanciana, Kancia — Kane-
nega — Končnega — Finitas. Ker Anandi,
Anadi — Neskončni je samo Bhagavat — bog.
4. Ašariri, breztelesni.
5. Atma, Bramatma, Pramatma,Mahatma,
to je, Dah, Pradah Cl^rgeist), Veliki dah. Po tih
prlimenih najdemo več lastnih imen na rimsko-slovenskih
kamnih pod rasnimi oblikami, postavim: DIODVMENIA-
NVS «), DIMIANVS »), DVMNIANVS itd., to je, Bo-
godah, ali Begodam, — Dam ni od starosio venskega
glagola da noti, dihati, spirare, dama, spiritas, dah,
damati, patare, misliti. Slovenskosti teh imen nemore
nikdo tajiti. Večkrat smo brali imena Damenianas
v klasikih in smo terdno verjeli, da d rogači nemore
titi, kakor da so latinska, de gotovo se znajdejo
med Slovenci takošni ostareli historiki, kterim se never-
jetno zdi, da so Slovenci že ob časa Rimljanov sta-
novsll, kjer zdaj stanajejo, In kteri ne verjamejo, da so
to samo polatinčena imena. Takšnim hočemo namesto
9 Asiatio. Research. I. str. 244 itd. — ^ Mahar: Gesch. der
Btei. L 396 in na dragih mestih. ~ ^ Jakob Grimm : Dea-
tsche Grammatik I. str. XL. itd. — ^) Mahar: I. 387, in
na dragih mestih. — ^ ^Millin: Systema Brahm. str. 30.
Wiese: Indien II. Ab. II. str. 29. Laden's Gesch. der Teu-
tschen. Band 14. K. 11. str. 471. — «) Ankershofen 494.
— "^ Mahar 416 in na dragih mestih.
svoje potordbe besede visokeačenegs Nemea, prefesotj«
in dvorskega sveto vavca Karla Zeli a, kteri jo lete«
predsednik bil ns občinskem Danajskem zbora katoliških
dražtev, o pomena imen na rimskih kamnih navoditi*
IzverstnI katoličan in izpraševavec staroriawkoga bogo-
slovja inbstroamni pozoatelj rimske epigraftke tako govor(:
^Imena tacih osiSb, ki po narodnosti svoji niso
biU ne Rimci ne Oerki, in ki se najdejo na rimskih
spominkih, so scer večidel latinske, ker trsti izmed njih,
ki so rimsko deržavljansko pravo prejemali , so tadi rimsko
imena imeli. Vendar se je pri vsem tem velika mno-
žica ptajih imen na rimskih spominkih ohranila,
ktere so za znanstvo tistih ptajih jezikov prova-
žen pa na vse strani se premalo obrajtan izvir. To
ptaje imena so po rimskem asesa, po rimskem
jezika spremenjene in po latinskih sklonih zavito,
al tadi v teh obilicah dostojno kažeje: od kod da iz-
virajo« 1). (Dalje sledi.)
Ozir po svetile
Turki J
njih Mfc in navade , i^ih vera in deielska osnova s popisom
ijih perve domovine.
Tarski narod ima v vsem toliko posebnost, da jo
gotovo za vsacega človelca mikavno pogledati v življe^jo
tega Ijadstva, ki je pred malo stoletji se strahovalo tri
dele sveta, ki pa je o teku časa tako zgubilo vaoavojo
moč, da se ma že veliko let prerokaje konec v EaropI,
in ki ravno sedaj v vojski zoper Basa vse svoje žilo
napenja pokazati sveta, da ma ni se zadnja ara bila.
O tacih prigodbah , kadar stopi kteri koli narod na
očitno gledišče sveta, je vselej naj bolj mikavno ačiti
so krajopisja, pa tadi zgodovine in življenja dotičnega
Ijadstva; ni tedaj čada, da o tacih okoljsloah izhajajo
zemljevidi in bakve na dan, ki popisajejo kraje, kamor
svet kakor na veliko gledišče gleda, in pa Ijadstvo, kt
je stopilo na oder take igre.
Tarska dežela je dandanašnji to gledišče. Poglej-
mo tjči
Torki, po svojem prededa Tarfc-a tako klicani,
imajo več imen. Imenajejo jih Mohamedane po za-
četnika njih vere Mohameda, — Saracene ^o me-
sta Saracca, ktero je Mohamed premagal, — Ma-
salane (Maselmanner) po mesta Masal, ktero so si
po hodi bitvi prisvojili, — Otomane, Oamane aH
Osmanle po Osma na, ki je prav za prav astanovil
tarsko earetvo. Naj Ijabsi ime jim je O s mani.
Čeravno se tarski narod prišteva naj starejim Ijad-
stvom sveta, se začetek Tarčije navadno stoje po zmagi
Carigrada (Konstantinopla) v leta 1453. Ta zmaga
earopejskega glavnega mesta jo bila tako rekoč osnova
osmanskega carstva v Earopl.
Pravlica pravi, da očak tega znaminitega Ijadstva
je bil Tark, ki je živel ob časa Abrahama. Po zgo-
dovinskih spričbah pa so Torki pod tem imenom se le
po Kristasovem rojstva znani bili. *
Sila velike rodovitne stepe v visoki Azil, kise
Tarkistan imenajejo, bili se nek pervotni kraji Tor-
kov, odkoder so se dalje razsirjevali.
Kakor Perci in drage aziatke Ijadstva bili so tadi
Torki izzačetka pagani C^jdi) , se le več sto let po Mo-
hameda, v leta 960 po Kristasa, je S al ar, tadajni
glavžr Torkov, z več jezeri tarskih rodovin k Iztana
(veri) pristopil in svojo verno množico, v razloček s
dragimi nesprecbernjeilTniil , imenoval Torkomano. Ko
se se pozneje preseljevati začeli In se deloma vselili v
'} Handbuch der rSmisch. Epi^aphik von Prof. Kari Zeli o
II. str. 127.
^ 388 ~
Mh«l«ji AmMll, 4eltaa p* na islio4aem Irtf« kMpl-
«k«p tt^rja, klicali aa aa aal aabadnat U pa la-
ka daa TarJianaM. Bijft BaMlhiBa aa dandanaaiiii aa
inan^j^ larliaiaaaaka d^aala.
Za aipadaj b6 ja abadil ▼ Tarkaotasih dah Tajaka
ia paialaija pridaklU ai več avata pa aoiasi ia rapa.
Ža ▼ lata 1263 bo sacaliTarki ▼ Earopi aana-
aelo?ati» io ker aa gtrikl aarjl ab raspartijah avajili
laatnih desal Torka Tačkrat aa pomoč klicali, 99 isba-
dili ▼ i4ik ala po po«eat?i garakoi^a caraUa, ktara
šo ai Tarki tolaaili s mooi^laii korTolocnind napadi in
aročnisi bilraaU, dokler — po Bma|:l 89. maja 1468
pod Mahomodom IL celi Carigrad smagali , aa rasrali-
aab i^erakei^a caratva tariko t Earopi aotaaoTili in
pollaao na meato av. križa na cerkva poata¥ili.
Kar naaieD aaa ni ne sg odevine tarakega carat?a,
na igib divja aila ▼ Tojekab, ne njib kervolocaik amag
popiooTati, ki siv^ ae ▼ peomib in pripoveatih Ijadtkib,
ae abernoaia k popioa njih doriavna oanota, njib vera
io njih itg in navad, ki ao taka raaložna od viiih drn-
aib ijadotev, da aa fvplaa vradaa. (DaUa aiedL)
Noviiar iz imiogfli kr^^ev.
NavUiar ii siavenskih kri^evt
1% Zagreba. j^Naven'' očitajo ^Novicam', da §0 vsela
T Kit avoj oster članek o Stanko Vraaovi aapaičini,
apoaaSa jim pri ti priliki, da ao prederanile se ao mno-
gokrat apaiati oa ^v domače prepirke i domače otvari, o
kejih ne aamo da nlita neanajo , neiro ni nemoiejo anati*.
Tema le ta odgovorimo, da j^Novfco' nioo nikdar opiso-
vale dopiaov ia Zagreba v Ljabljani, da doplanlkom
nailm ao tedaj ^domačo atvarl^ ravno tako inane bile, kakor
3,Noveoa^ in da dopisniki na a I niso nič manj iskreni ro-
do^abi kakor njegovi. Da so ti dopisi včasib navskrii
bili a ^Nevenom* , je naključba občinska, ker nikdar vsih
glav ne bomo spravili pod en klobak. Prečadno pa je,
in Ia veliki osdtnosti nesnanejg;a gosp. sagovoroika mo-
rama pripisati, ako pravi, da ^Novfco^ čeraijo cela sL
i^matico^, ker eden njenih rojakov graja ono početja
ajeao: namreč prenizko cenenje Stanko Vraaove aapa-
ačine. „Novice^ so ae sdavnej pred kakor ^Neven^ apo-
snala in dostikrat očitno Isgovorile voAke aaslaga ol.
matica ilirske; ako so tedaj vaele tMti članek o Stanko
Vrazovi sapaičini v list svoj, so, nedotaknivil se
vsega druaega slavnega početja, storile to le, ker po
tolikšnem glasa, ki raalegal se je ravno v Zagrebških
časnikih o j^dragocenl* saposčini Vrazovi, ae tadi nam
je ne do h It no zdelo , slišati od bornih 50 forintov I Varno
je tedaj o javnih razglasih vselej ^na zadnja kola paziti*.
Ko bi aa bilo to že zdavnej razglasilo , kar nam je j^Ne-
Ton^ adaj točno naznanil, „da med Vrazovimi rokopisi
je le malo popolnoma izdelanih in tacih rečf, ki se niso
tislcane bile in da bi en človek celo leto dosto opraviti
Imel, da bi te odlomke le nekoliko vredil, ker mnogo
je početega, malo nastavljenega in nič doversenega*, —
morebiti bi se ne btl zoper prenizko cenitev nihče ogla-
ail, ker sevč, da za alavensko slovstvo ni že nastopila
^zlata doba''. —
fe Ljubljane. Nameato torka in petka donoldae
00 preložili gosp. prof. Metelko naak staroalovansčln«
na sreda in sabota popoldne od 1. do d. Začeli so v
arado, in veselo je slišati, da okoli 80 ačencov imajo.
— Te dni je obiakal Zagrebški baaskl avetovavec il.
gosp. O z e g o v 1 d med dragimi občinskimi napravami
tadi aaio podkovijsko in živinozdraviisko učilnico, ker
tadi v Zagreba mislijo astanovUi anaka ačflisče.
C« k. ministerstvo kapčije je razglatilo, dm ^ c
ntna aa žito na ceoarskih železnlcak ae je
začetka tega do konca prihodnjega mesca od ene^rai kr<
carja na 3 vinarje za cent Id miljo znižala. — V Bi
aetkah je vse palno bark a plenico in režjo. — Mee<!
septembra se je na cos. železnicah peljalo :^B6.^1
Ijadl ia % miliona in 478.870^ centov blaga ; dobodki I
ta voŽDfoe BO bili 1 mil. io 197.752 fl. — l^o poet ml
markah prodanih za časnike se je prerajtalo, dn v a-
aem cesarstva M lata lahaja 18 nrilioaov UbtoT mnatnu
akih časnikov. — Pretekli teden je spet 223 Aaafrian-
cov, večidel Cehov, slo čez Beroltn v Brem, odkodai
aa bojo pedali v A« a rilca. — *ŽaloatM raai|p#r€fje, ki
80 ae pred nsMni tedni nakijučlla ttaBadenakeim nad
nadakofom katoliškim v Frajbai^u ia oadasojo v^lado, ae
bojo po poolednjih novicah kmalo poravnale; p«Mredoik
bo kardinal Vialo Prelž, papežev poročnik pri aaBtrianaki
vladi na Danaji. ^ 88. p. m. w9 ja začel deramvai Kbor |
▼ Bero H o a; poslanci ao bili aagovorjani h kmljerim I
-agavarom, ▼ kterem Ja gledd aa toržko*rasavaki raspor
rečeno bilo, da ie amiraj se je nadjati, da rs te^«r«a-
portja 00 ne bo vnela vasoljaa vojska; ako U ae pa to
▼andor atagnilo primeriti, bo Pmsla že v<edil», kmj Imm
alariti. — Pod predsedaistvotn kraljico ja nMgteratro
avgležka te dal sklenilo, naj se deržavni nlfoit i$ odloži
do 8. jaaaara. — Vojska, ki jo posiedoji oaa na Tar-
žkem nekolike potihnila, žaga ob kratkem ae icnaveca
hado vneti, ker 8. kardela msovsko arOiade pad povelj-
stvom Osten-Sakena je ukazano bilo, hitro maržirati v
Vatahijo; 26. p. m. je doiel poveljnik rasovske armade
Gorčakov v Giargevo, ogledat ondasnjo armado ali, ka-
kor nekteri pravijo; jo peljati čez Donavo; Tarki ao hi-
poma zapaotili otok M o kan in aavernlli se proti Rv-
ačaka; v Kalafat« se se terdnoderžd; scerooaka«fi
ponoči od 25. de 26. p. m« vnovič ae pooblastiti poleg
Olargeva ležečih Donavekih otokov , pa Rasi so jih spet
pognali. Nasproti pa se Rasi v A ali spet hotli vrati
•terdnjavo sv. Nikolaja, pa Tarki so jih apet amagaif. Olr^
Tladi vse svojo žilo napenjate za srečno vojake, In bere
ae, da vsa armada, ki jo ima rasovska vlada oa Polj-
akom, ima podati se k Donavski armadi, kairor tadi
Tark Mrlraj več vojakov nabora; taržka armada potre-
bajo za živež voak dan poldragi millon ptaatrev (piasf er
ja nekaj čez 5 kr.) Novi fi*ancozki poslanee geoeral
Baragaey je rekel saltano, da francozito vlada zeli
pomirjenje pa aamestojno Tarčijo. Knez sorbski je od-
pisal sam saltana, da ne vleče na nobeno strtn, da
tedaj aerbaka vlada ne bo (erpela, da bi ktera M\ ar-
mada či^fe meja aOrbsko segla.
Strah u straht
Terfoe pri^e o poUoii
Ukiui^ iM že treti^
Al mnogokrat fuitini
Nai^^jo, in jih hadobno
Clo todi sCralijo.
Godi nekdij bo na KoroiHiem ,
Da stra«it ee terice
Nek mlinar. — Se napadi
"Kot smert, in sema tiho stopi
V terhmiei ▼ kot.
Po8tra«ft{ terice hoče
Tad nek k ovac, in dela
Se fiemast za hndiča.
Namazan in ro^ljat postari*
Še on se v drap kot.
Bres vedske od odea dmi^ga
In vsak v. svojem koti
Stojita kot na straii. -
Ko coapodar pa tje prisTeti,
Se šemi vgledate.
Groino hndio se snerti vgtrest
In smert tako hndiea,
Da vsak v svojem koti
Oterpme, in stermi ves|rluen«
Da pamet elo ignbi.
Do 2adiye zdelo se kovaea:
Da suha smert mu žoga;
In mlinarju se zdelo:
Hndioa pred seboj da vidi —
Dokler da nmerla sta.
J. HMnik.
Natiskar \n založnik Jožef Blaznih v Ljubljanu
kmetijskih, obertnijskili in narodskiii reči.
I
NoTfea iih^jajo t LJabljaui||
Tsak teden dvakrBt,naffl-
▼ sredo in saboto.
Odgovorni vrednik Dr* Jlanes meiif el«.
Tečaj XI.
V sredo 7. decembra 1853.
List 98.
JPovaMio na Maroebo ^^JVovie^^
za prihodnje leto.
Ker ob novem letu nastopijo ^Novice^ nov — dvanajsti — tečaj, vabijo z nazočim razgla-
som vse svoje prijatle k naročilu za prihodnje leto.
Poplavno vodilo ^Novic^ v vsem bo ostalo tudi vprihodnje, kakor je bilo dosihmal. Vedno
mladim in cverr'* *^*-* ''— *- ' ^'"^ —''** -^-^-^ ''"-" -"* '^^ *-'—'' '—^^ '-^
Sprehaji
bojo našle doma ii
da se razširuje^
v poljodelstvu. ^ - . - . ^ . . , - ^
verstnih popravah vedno bolj pomagati kmetijstvu na noge , jeobsežek tega oddelka ^Novie'^," smeh' bi reči,
brezkončen.
Z umnim gospodarstvom se pa vjema veliko druzih vednost, posebno iz natoroznanstva,
— zatoraj bojo nosile „Novice^ svojim bravcom tudi mnogoverstne poduke naravoslovske v prijetni
besedi in lahko umevni razkladi. Z velikim veseljem damo na znanje, da prečastiti ^rost Teržaski gosp.
Mih. Verne, slavnoznani pisatelj slovenski, so nam prijazno podali za celo prihodnje leto prelepe spise
v natoroznanstvenih rečeh pod nadpisom „Premislje vanje mnogo verstnih stvari v naravi in previd-
nosti modreca Stvarnika v njih^. V vsakem listu skozi celo leto bomo v stanu en soslavek teh krasnih
spisov podajati, ki bojo častitim bravcem gotovo všeč.
Ker je „Novicam^ skerb za duševno in telesno omiko slovenskega naroda, in za izo-
braže nje jezika od nekdaj posebno pri sercu bila, bojo tudi prihodnje leto si prizadevale, kolikor bo
v njih moči, spolno vati to sveto nalogo z mnogoterim, skerbno izbiranim blagom tega obsega. „Novice^
so bile letos tako srečne , da po njih je odperl slavni gosp. profesor Terstenjak svetu čisto nove za-
klade za zgodovino slovensko in nadušil tudi druge domoljube kopati na dan, kar o starozgodo-
vinstvu še skritega leži, in pridobiti nazaj, kar so pobrali nam drugi narodi. Radostno naznanjamo, da še
mnogo spisov za prihodnje leto so nam obljubili prestavni profesor. Še več druzih slavnoznanih slo-
venskih pisateljev nam je prijazno zagotovilo svojo pripomoč s spisi podučnega in kratkočasnega zapopadka.
„Popotnik^ in „novičar^ bota pridno donašala novice iz domačih krajev in celega
sveta. Vsako imenitno reč, ki se bo primerjala po svetu, bo naznanjal ^novičar^ hitro in ob kratkem
tako, da častitim bravcem „Novic^ ni treba dolzih reči prebirati, po kterih dostikrat na zadnje ne vejo,
pri čem da so.
Vse važniši ces. patente in postave bojo razglasovale ^^ovice^ natanko.
To bo obsežek „Novic^ prihodnje leto.
Ako se oglasi spet toliko naročnikov, da bomo zamogif izhajati, bomo dokladali kot po-
sebno prilogo brez plačila vsak mesec celo pdlo s tolikšno hvalo sprejemane Vertovcove
^občne povestnice% dokler ne bo končana. Letošnje leto bojo prejeli častiti naročniki lepe bukve
od 12 pol brez posebnega plačila, in tega pridavka se smejo nadjati tudi prihodnje leto, ako se, ka-
kor smo gori rekli, oglasi toliko naročnikov^ da v teh časih, v kterih seje vse podražilo, bomo
zamogli brez gotove škode izhajati. Naj tedaj častiti domoljubi blagovoljno pripomorejo, da se spravi
dostojno število naročnikov skupaj, sicer ne bomo mogli po ti poti jim podati lepih bukev, ktere do
konca izdelati smo naprosili gospoda, ki je ves zmožen izverstno dognati, kar je izverstno rajni Ver-
tovc speljal blizo do konca sredne zgodovinske d6be.
Ker je ^občna povestnica^ ali vesoljna zgodovina sveta neločljiva doklada „Novic^ in se bres
njih ne prodaja, se bo, dokler je še kaj natisov odveč, le novim naročnikom tudi letošnje leto
izdanih pervih IS pol proti temu dalo, da pošlejo za-nie posebej 48 kraje.
Scer se bo „\ovicam^ kakor dosihmal tudi prihodnjič dodajal ^Oglasnik% ki je proti določe-
nemu plačilu vsacemu odpert, ki hoče kakošno naznanilo po svetu poslati.
„Novice^ izhajajo vsako sredo in vsako saboto in veKirfo z vsimi dokladami vred v ti-
skarnici v Ljubljani prejemane za celo leto 3 fl., — za pol leta 1 fl. 30 kr., — za četert
leta 45 kr.; — posiljane po pošti pa za celo leto 4 fl., za pol leta 2 fl.. za četert leta 1 fl.
Naročila se pošiljajo na založnika „Novic^ gosp. Blaznika v Ljubljano, na Breg Nr. 190.
^aročilne pisma prosimo franki rane nam pošiljati, ker poštnine ali nošnine mi ne moremo plačevat!^
- 4ldO -
Pisanje naročil jpa iMiitini MrotefeMi pil^^ii, jte t>Mi» Ari^tpot ptiali po uavail nmrocilno pistm
8 kterim naj posif^ ^nai*.
poi
OsoinAa U trn akleaeiM s «eriaa zahT«4# wlia iMaRin cnpodMa ^offiaaikom. ki so i
dpirali is valh idavaMkHi lt^#r m mnaff^vratnimi iH><^ in jli topa frosimu^ da ostaBejo in se
dracini poiaMii prtjasni patparaiki ^^wnt!^ iudi pflhodnje leta.
Da bojo pa g. naročniki berž ob novem letu iadane liate poredoma dobivali , in da bonkd
kmalp silili, ali hono aiogli tudi m dokiadanjen „aoveatiMC6^ aačeti, aroBimo: as} ae vaafc bere nm«
r^a^oi, %er satejr Arf tega mesca natis Badpiaav odpravilatvo slo mudi in bres krivice naša sssUtjs re^
dovno odpravljanje že na svetlo danih listov.
Vod«) er&k, gorkota io svetloba ,
poglavitni pripomočki kmetijstva.
Po sončnih žarkih dobiva semlja gorkato 4n
svetlobo. Gorkota in avetloba sbujete zemljo po
zimskem spanju sopet k življenju. Bres gorkote in
avetlalie ne aiore obstati ne človek, ne žival, pa
tudi sea^ja ne. Mertvo je vae , kjer ju ni.
Da se paversina semlje, srak in voda zgreje,
store sončni žarki. V rahli in z gnjilovco (humus)
zmešani parati pa se zbuja grorkota se po dvojni
druj^poti: zg^eje se namreč g;njiiovca, kadar trohni,
in nji pridjani gnoj, in zgrejejo se tudi zemlJine,
kadar aparstene. Rčči 8amoremo,da to trohnjenje
in sparstenenje je tihemu in počasnemu gorenju
enaka* Čeravno ne čutimo tega in ne vidimo očitno^
vendar apoznamo to lahko iz tega , da na dobro gnojni
in gigilovčni semlji se v jeseni aejano žito veliKo
pr^ in krepkejše nkorenini in začne na spomlad
tudi veselejsi in hitreisi rasti, kakor na njivah s
tako imenovano merzlo zemljo. Vunanja gorkota
je ta čas povsod enaka — ali med zemgo in zem\jo
je razloček, kakor med gorko in merslo hišo.
Bakli smo, da sončni žarki grejejo zemljo,' —
ali ne povsod enako. Tzroki tega razločka so
mnogoverstni :
I. Zem^a se po soncu bolj ali manj ogreva,
kakor je barva in lastnost zemlje. Vsaka stvar,
ki je poveril svetla in gladka, meče večidel na
njo i^adlih sončnih žarkov raz seoe nazaj in jih ne
pusti skoz se iti; nasproti pa černa, temna in bolj
zgerbana atvar popiva vcči del žarkov in jih jemlje
v se. Tse tedaj, kar kako zemljise bolj tamno in
(rerbasto dela , ga dela tudi zm gorkoto pripravniai ;
ahko je tedaj tudi iz tega za^opasti, da tudi iz
tega obzira gmilovca ali dobra černa parst zemljise
greje in d& taji zemlja, ki je zrahljana in preorana, ,
je veUkp gorkeji od take zemlje , Ki je terda in z
gladko povejrsino pokrita* Skušnje ao učile, da
ravn« ti^a gorkota je zgrela zemljise z belo ap«
nico na 17^ stopinj gorkote, s černo gnjilovčno
semljo na 2ii atopiiy, zem^o pokrito pa s sajami
celo M 25 stopinj.
3. Velik razloček gorkote je tudi po vlažno-
sti (mokroti) semljisa. Dokler je zemlja mokra,
potreb«, da^^pretbilaa. voda ts i\je pride. Če bi pa
ne bila zemlja mokra bila, bi bila vso' to gorbo ta
ohranila , ki jo je v nj^okrem svetu izpuhtela po su-
soaju zemljisa. Skusoje so učile, da o ravno
tisti gorko ti se je apnata zemlja zgrela na 18
stopinj gorkote, aka je suha bila, mokra pa le na
10 stopinj: pesena zemlja auha ae je zgrela na 19,
mokra pa le na 12 stopinj, crnjilovena snhs na 28^
mokra pa le na 18 stopinj.
Iz tega se tudi samo ^o sebi lahko zapopade,
da na suho djano zemljise ne postane le sas«
SttiM, taianč UM gorkteji ia vrače, — naspmi
pa suha zemlja, ako se moči, postane ne le mokn,
temgč tudi bolj hladna. Zato shladi dež semlj«,
ker samlja mora dosto vodi gorkote dati, da se ti
i njo sprime in v podobi sopara iz njt izpuhti, ali
s dragimi besedami, da se apet <as«at.
<K9iM sleaf.)
Zdravniške reči«
Groj%dJB %dravilo.
že T starih bakvsh in todi spisih Plinjovih horosM
od zdravilna moči i^rojadja. Vsodar so lo psslodnji
čas so zdravniki to oito tako čislati sačali, da aoktora
boloaai osiravljaje zi^ol samim grojB^jen (TraabeaeaO.
Grojadai sok jonokako oosk tistim salom, ki od-
pirajo žiFot in zboljsajojo kri, zato jo so nar*
oiktori po pra?i rabi toga sdravfls so popolaont soobal
tordovratnih trobusaifa bolosia, posehoo Modca,
jetor, vranioe, lodio itd., ali si jih jo soj ils potolažil.
Vsakdo, ki ni so skaaii, al bo mislil, dtL arojzdno
zdravilo mora kaj prijotao biti, oaj sladko jafode vstk
rad zabije. Al prijotnost ta voader ai tako volika, ka-
kor 00 morobici miali, saj is aačotka no; Ijadia, ki oo
alo občatljive in lahko adrazljivo aatoro, priiadona tt
zdravilo iaporva mnof o tozav , namroc jim dola vročeno,
SOBO kri k jirlavi, olovok jo nekako aopokojoa, no špi
dobro Itd. Vendar to terpl le malo čaaa io izvira iz
prebajooo prebavljivosti želodea.
Kako pa so vaiva a^ojadjo za zdravilo? Vtiva so
le 0OČDO jrrojsdjo o tanko kožico , in včasih so spremo^
nja s ksko drago oortu, da oo bolniku v ono aero ena
sorta ne priskuti. Sok oe iz jagod Is lasosi; grojsdje
so ne sm< požirati, aato kor koza la poe^no peske
no stofftf dobro. Začni pa bolnik na dan s poldragim
fmatom dobrih nopromoralih grojadov, io vsako tri
dni jemlje za pol fanta ali ool faat veo, dokler no pride
do 6 fontov, -^ to jo perva polovioa ozdravljanja $ po
tem pa pomanjšuje moro vživanoga grojzdja ravno
taho, kakor jo jo prod maozil, in to jo draga polovies
•adravijaaja. Naj vod aaj oe grojcd>n dopoldao po-
vftije, ostanek pa na večor. Kadar pa so oidravlja
bolnik a grojadjem, mora oieer prav zmerao (diat) ži-
veti, da grojadoi ook, kar na^ bolj moro, elstvkrigre.
SBsto naj je sajtsrk Io beli krah in voda, opsMoo Daj
se tndi Io malo in prav proatih jedil vsiva, od mesnine
ia naj losjo reči. Kdor on tedaj z grojzdjem osdravlja,
naj zraven atrada.
Kor jo človek po ti zdravUioi one ledno slo sbčat-
l^v, naj 00 varjo posebno prohlajoaja tisti čas.
- ^i
^smzgo^rinski pomenklt
BRAHM,
nar viege to&aaatvo Indov in nlegori aladi na
indo^akvenskih apomeaieili.
I
tako Dajdemo doati eeltidklU ▼ Gairit, ktorik piHniu
me priT lepo rafeložiCi di , postatim , A m b a o t i « s C^r^f II
1^774) po nalaganja ačeoet^a Mone-ta i) od a m, fdfl,
Ijadotvo, — In bodht, ubogi, airomoskl. PM Oe«ar«
^BeiŠ. tfššHč, VI 15.) tiajdttdi AmbactU prttnel-jetro a
besado: 6liaflt«8. l^aljoKssagasfUe^ii- ^«^^. UT-^-^
od Ba, mol, 8 pomaojAatnim sklonom; t^dajEa^agas,
možek, Klainmano >). Tog)rlx (dollBka imena okoro
večidel se končajo na 11) (OriAfi&47) od tegt semlja,
dežiffa, tedaj fdgltilt toliko l[€it goapodar aamlja,
božate**). Troa6ett9i^epaB(Ore!Ii2980ed tfoacet,
lice, Gmtebtsrfkge, in wep, 0cb6a, tedaj mos lepag^a
lica «). ItakoSen faisloček v kordUtki In obliki
med InOmil HoriSko-rfdveflokltttt In celtogalokimll Kako&tta
cmoto Miljo gefdi predsobi! PeCeatar intk^a et eftra
mtmM. I^sfednjim it ae lotej odpasča, ali j^pbcčatrdrlbtltt
intf a Mtrrd«^ težje. Pa pojdimo nasaj do prilnrtn Brahmotfk.
O. nikairavat, Bkogotan, to je, bogvti, flef
unendRčh lieiche, diveo, ditiBsimoB. Kakot altfVMiAka
beBodl bdg ftt bogati imate j a ti no korenikd, takotadit
iatlftdk! dtvoB in dlree. Latinci In latidovaval Slotenel
eo ime fiog tr Imonih prei^tav^di ^ HH^ aoatavimi
DIotlBiattai, to je,llogov1t — BdgroViBtt^, Dlocle-
ciandB, to je, BogoeAar, DIOPLOOAMVS *), to je,
Bog plaka — litfdra (Živa, cogoomine flndra i. e. flore
faoientt.)
7. Dharmanjaga, aaklad čeBtf. theiMbrad kono*
ris vel virtatid, sato bIo venska imena Čestlmlr, Ctl-
alav, Ctibot = Čestibog; r = g =:b, pjfimerf na-
borak fn nebožak, oboren In obožen, borme In
bogme. Na rimsko-slovenskik kamnik anaia bi inHdka
CEarrivs«) m iiespectvs,honoiiatfs ') »a tam
priimena nastati.
8. Bram, perviaa stvari, perV&k, stadenec tact in
•žasa, fesniea la bitstvo, stvarnik, — vse to Brank pd
Paalinn pomeni. Dragi, kakor Crenzer, pravijo, da po-
meni samestalnost die SeIbstBtandigkelt, pritkeri če-
ško: pram-en lo slov. prav, pravda, pravica,
praviti, od tega napraviti.
9. Karmasaksi, djanjsvedok, prida, f^rtemprl«-
Imena ao nastale imena na noriskih kamnik SVADVCCIA,
S7ADVCCIVS, ANTBSTIA, ANITEJSTIVS^J od olra-
dačltl anteatari; <t = e, baba fn beba, r^ča In reca
itd., II :=3 o, dub In ddb, stiipati in stopati, aatoSvt'
dučla mesto Svedačla.
Kako Imenitne so vse te besede ( kako prat faii
gori kvaljanl aienl Zeli, ko reče: j,Knan9tvo lastnik
imen OMSb po njik pomenv in bjik sažetka Je aa
ananstvo jesika in zgodovine vsacega naroda sHa
važno In mnogo aanimlvo^ *).
10.. O a m, naj večja pamet, summa Inta11fgentti|
primeri Slavanskt ttm.
11. Pitamaka, pater magnns, primeri latinsko
pater in piter v beaed^DlaapIter, maka = asag-
ans, m a g-oči , mogoči.
\Z, Karta, Krita, stvaritel. Waeerad nam Ime-
PBje češko bogapstvo Ki rt« snabitl, da je to indiski
') Mone: die fallisohe Spraehe aad ihre HfMidAarkeit fOr die
Gesehiehte atr. 175. — O ^^^^ ^- ^*< ^ O >1ob« 1^-
— O Moae 195. — «) AnkerahBfea IT. V. — «) Apiaaaa
vee mestih. — O Mtabar L aa reo meatih. -^ n Ankere-
hofem IV. V. ~ O 2eU: HaadlNMli der rta. ■■■gfoak. H.
«8. -
Kt\X%. Aarta od glagala kr, pHmari ItftiaaHt ^l^iaai««.
Klirt Jo me^tas kakor vy<eba in tatbM, eri 1k f«4^
arite fa aerta (airlaa ir boanalkam jUrNU^, glej:
Liaa<rtoir slovaik pMl baaado 0ardcb> Kikar t ala^
vaasktm )aafaa sa giaaaikiapremetivajb, tika tadl v Iip-
dMkaai. Ka^sttia torej Br«knA la Brebm, BNuaa MMr^
mai, Nara la l^ai^a, Kttita ia Krt'ta Hd.
18.StadaBal, Svadasatta, čiamsčtibitjiidayiL
14. Svajambba,Svojebit, Samooja. Lastna imena
SAMONIA^) sa najdejo na benaskik kamnih, hlodovina
l^amon ja živge med slajerskimi davničarji. Zastrkn oblika
na nj a primeri slovenska imena Fekoaja, Ilitonja,
Letenja, Lapanja, Kravoaja itd. Sem spadajo taA
imena SAiiiVŠ^J na cernjo stajerskik kamnik; primeri
ime slovenskega vojvoda Samo.
15u Apen, po Kleakera ') eča In roditelj, —
primeri horvat^ki japa, pomanjšano j a pica =::: ooa, j
je digamma^ poaUvim, A n tn m a r in j an t amar, o s a-r o
in josero, inok (ogarsko-slo venski) io jknok =
jnnak«
Toliko siedo v smo našli, kteri opominjajo na vara
Blovenskili Panoncev io Noroanov vjedoega naj viš-
jega Bflif a. 4^anep siedi.)
Ozir po svetih
ijih šege in aavade, luth vera in dežeUka oanova a popisom
40^ perte dOMovte.
(DaUa.)
Ko je Mohamed IL , peelavljea s oaMtaim imaoafla
^amagavca^« Carigvad preaiagal« ja aanoval de«-
salno vlado, ki ja aataia podlaga tvekega aaaatva dolga
dolgo oaaa.
Ljadstva jalrofik deiel ai domlalajeja deriavo po-
polnoma kot klšo ali sator, in pa 41 domislil dajeja
Imana pcsamnim oddelkom daraavnagagoBpodafst v*« Ber-
»a?no ta poslapja se opira aapoBtava vdre« ki jih ima-
najeja aari, na iega ki navade, karimanajejeadat,
in na akaaa aamooblastnlka ali kanane« Na leh
8 podata vak Btoji dersavno poelapje, kterega par vi ia
naj boy očitni del ae vraia ali pa rt a. Kakar pa aa
▼rata glavni del hlie« tako volji por t a na Tarakamsa
pooMB vlada^ ker ie ▼ starodavnih časUa aa bila apra-
▼ila Ijadatev obravnevane pred Tratami kraljarega pa»
alaf^a« Ped vvaiamd carove hiša so čale straža in skos
7 strai i^ je aiaglo Itl^ preden sa ja prišla ia ia k ata«
Biaa gerakoga oara. Ciarska vlada ae je Micala v iaa ka
par t a (kake PCerta), In taka se kliče ae daadaaač^i larika
▼ladai, Mi pravimo vladi pri nas visoko vladarafrve,
eanafska vladaratva« Torki pravlja vlaoka pofta
Čaiaoka vtata> TadI vojsk;Qa moč aa ja imenatala takO)
in paaanMia oroine kardala (adi take: Is dvakrat aadam
Ucik „vrat^ ali „port^ je obstala nekdaj armada. (Mea
je tadi dvora In ž eni sča (harema) dajalo ipid porte.
V sredi ki&e je shramba za doarnltd, M v isbanl
rSaal) jb pbčitalo (^ofa, kanape), ktero imenajeja
d Ivan, kt je sadež sa častnike turške; drttge soba sa
določene aa ((ridvorčane , ananje In notranje.
Poglavae pravfla Mohamedovib postavnik bakev ali
sakonika, kanatte Imenovane, so sledeče: V 3 vratkh
ali poglavjih določoje sakonik pervič versto velfkaiaV
tarškagacaratva, drugič navade iaaegeaanilva^ tret-
jič dohodka aarskih vrada^ In dname kaani Cf^aha)
>) Apifta 84. 85. — O Nuhar L 40Š v Nenmarkta v gon^em
Štijem, — ali Mahar je napis krivo bral; mi amo kamen
letoa sami pogledali in naali, da stoji Sammi fll. ne pa
iMHifriH I SAT noep jevnalio poaieat. ^— / iifeawev ▼■ ^tfffw^
serovi 8lyiiibolihi I. ai&
— a«e —
aa frtatopke. P^rre vrata ptljaja v notrajDatva dvhomaga
jaafodstva. Naj imaaitaiai kaMDe draaib vrai ao bajra-
aa (prataika), earske misa, carakai^a pacata lo
▼ar0t?a carakeira naaladatva. Tarki iaiajo dva velika
.aarkvana prasnika, ktara bajtam iaiaBaj«ja. Velki
bajram (arabaka id al fitr, ta i^, koatc p6iita (ra-
maiana), je pe čaea prainevaiga enak naii veliki naeit
terpi navadne 3 dnf; ta prasoik obbnjajo Tarki s mo-
litvijo in a obdarovanjem prijatlov in aboEib. Mali baj-
ram (arabsko id el korban, to je, prasnik darovanja
ali ofra), ae obhaja 70 dni posneje večidel ekos 4 dnf;
sraven elotoina molitve kolejo Torki Bo|ca na žaat ta
prasnik jag^jeta. Tadvaprasnika sta edfoa praanika na
Tarakem, ob kterih nikce ne dela, ao atacnne saperte,
in po dokončanih molitvah Ijadatvo mno^^otere veaeMee
obhaja.
Naj atraineji vaih kaodn je tista, ki določajo var-
Btvo carakeir* naaledatva; v tem deld sakonika
veH poatava, da brat mora brata nmoriti, ako bi ote|^-
nii netaren biti naaledatva poatavnema.
Ker je Mohamed postavo dal, da vsak car amdln
mora amoriti vaaceira slahtnika, ki araven njei^a atreie
po carski oblaati, ae ni čaditi, da je tadi po postavi do-
volil, da ae aamore Tark a kervarfno (kervavim dnar-
jem) odkapiti, ako je kake^ra človeka abil, ali ma oko
iabll, noge alomil Ud.
(Dalje sledi).
Novičar iz slavenskfli knU^v.
/s Gorice. * Med mnojrim lepim blairom, kijena
•fled poatavljeno v aaoi kmetijako-ebertnijski razstavi,
dopade ofladovavcem posebno ara , ktero je goriaki arar
Alajal Brajant isdelal, in ki aprieaja bistro glavo moj-
stra, ker grd in vendar je ni treba navijati s klja-
čem. Ta ara, ki v posredka meri 8 pavoe, stoji na
naklonjeni kamniti plosi, pa kteri se počasi narsdol
pomikajo in v ti premiki, pa ne da bi se okoli osi svoje
sasakala, are kaže. ¥ dvakrat 84 orah, ko pride doli
do konca svojega tečaja, je Iztekla, in adaj ni treba nič
draaega storiti, kakor jo spet gori postaviti. Znajdba
ta spričaje res bistreamno glsvo antjdenika, vendar
bo le lepa igrača ostala. — Miledamo napravo sa gla-
.hematce is dolgov rešiti, kterik Ina na svojem po-
alopji se 10.000 fl., ao alosile blagoserčne gospd v
Tersta, Gorici in Istrianskem veliko lepih senakih isdel-*
kov aa loterijo 9 aa ktero se bo sreokalo 8. aprila v Ter-
ata. Obatojf pa ta loterija is 46.000 srečk (losov) , ena
srečka volji 20 kraje. Če se vse srečke spečaja, kar
milodarni napravi is serea selimo, bo akopsina snesla
16.000 fl. Srečnikov bo 800. Vrednost vsega blaga,
hi je bile podarjeno aa ta namen po mileserčnih gospdh
in gospodih , snese blizo 7000 il. Številke srečnih srečk
ae bojo nasnanile po vradnih čaaopiaih vaih aastrianskih
1% Zagreba. 16. dan t. m. bo veliki sbor nase
kmetijske dražbe, a kterim bo tadi rasstava kmetijsliih
pridelkov adrnžena. Med dragimi pomenki se bo zbor
tadi o tem posvetaval: kako bi se dala kapčija horva-
akega In slavonskega vina bolj na noge spraviti, in kaj
naj bi bilo storiti, da se ptnjim vinom pot v domačo
deželo bolj sabraoi.
1% Zadra. Ooap. Ivan Danilov, pridni vrednih
nekdanje „Pravdonoae^ je aa ačitelja narodnega jezika
na C. k. gimnazii v Zadra izvoljen.
Novičar iz mnogib Icr^iev.
Pe cesarskem akaaa od 11. listop. ima tmdi k
Horvaikem in Slavonakem, kar ja ne apmdsa pc:i
vojažko oblaetnijo, od 1. aeptembra 1864 apodvijc]!
aastrianska mera in vaga postavne veljati. — F'
raspisa ministerskem od 18. liatop.lma ed 1* majm 18&-
po vsem cesarstva, razna lombarsko-bencBkegr« krm*
(jestva in vojaške krajine, Danajaki vatel ▼ iisca^
nah sa mero veljsti. — Cola prosta vvožnja ^uice^
tarsice in ovsa v lombarsko-benesko deželo je po vikseoi
dovoljenja de konca easca podoljsana. — Konec v^
ga mesca pridejo nemskepapirnate šeatfco C^^*^**
aoheine sa 6 kr«) popolnoma ob veljavo; naj bo Jih tedaj
anebi kmalo, kdor jik ima se kaj. — Po nasnaDlIa Da-
najake banke je zneala njena zaloga v srebra neoea I i-
atopada 44 mil. in 966.083 fl., bankovcev pa lo bilo
med Ijadatvom aa 193 mil. In 298.483 fl. — Število
advokatov za Erdeljsko ^Siebenbikrgen) potrebnih jo
za adaj določeno na 120; ker pa se jih doedaj ni se
dosto za te slažbe oglasilo, je c. k. ministeratvo pravo-
sodja razpis po veih nomsko-aastrianskih deželah a tim
pristavkom dovolilo, da zamorejo tadi taki advekaeijo do-
biti, ki nimajo vsih po izpisa od 14. maja 186)9 terjanih
lastnost. — Kakor popred v Serbil| tako je sdaj tadi
vBosno in vse tarske dežele prepovedane oros/a /o
streliva iz aastrianskega cesarstva vpeljavati. —
Veliki škof v Vidma (Udioe) je v tamosnemaemtnisča
ačilnico kmetijstva astanovil. Je pa ta ^c\W\ca
perva v dohovnem ačiliiča, in v prid Itmetijatva je že-
leti, da ne bi ostala edina. — NaMarafcem ae smlr^'
bolj razširja goveja kaga. Leta 1834, ko ja bilvredoifc
Novic ravno ob tem časa iz Dunaja v Borno o zadevah
goveje kngo poalan, je poginilo za to kagočez 30.000
goved na Marokom; — naj bi se ne primerila %pei to-
Ukana nesreča! — Neki velik vinek kapec je posfai
anidaa avojega opravilnika v Pest po 25.000 vsder ru-
dečega vina, ki bo nadomestovsio slavno Bordosko ka-
pljico. — Kralj parski je osnovsl nov caslen red pod
imenom ^aksimilianov red sa vede in ametnssti^^ -, med
6 Anstrianci, kterim ga je podelit, je tadi nas slavol
grof Aleksander Anorsperg (Anastasi Grfto), pre-
voditelj alovenskih narodnih pe«em. — Is Torskega
se ni zvedilo te dni nič posebnega; za veliko bitov h
pripravljajo Rasi in Tarki, in ker je vreme sobo in lep«,
se ategoe kmalo veči vojska vneti. Na visokem brf/r«
ni nek nobenega Torka veo; Omer-pasa ima glavno sra-
niso v Rasgrada nad damlo. Roška barka „Wladioiir^
je aa černem morja vzela Turkom dvd barki. Torki ^%
ao bliso terdnjave sv. Nikoisja grozno zdelali rasovaka
vojoo barko ^Gromonoa^, ki je ljubljenka Meočikova.
Zmiraj več Europejcov se pridražuje turški armsd!,tako
da se kakor nekdaj pri babilunskem tarna slišijo oodl jesiki
oker celega sveta; v Azii je Klapka poveljnik Jaške
in ogerske čete, Wisoki pa poljske. Rusovskl car je
vzel te dni včs svoj doar (čez 8 milionov fl.), ki ga je
imel v angležki banki naloženega, nazaj, in tadi is
francozke banke ga nek misli vzeti. Dragina je v Ca-
rigrada aila velika, ker za same angležke in francozire
barke se potrebuje vsak dan čez 20.000 fantov neaa.
Vprašanja.
(Ii orientalsluli pregovorov.)
Kaj je dobičelL? — dobro delati.
Kaj ikoda? — med neumnimi živeti.
'KiU sgnba? — samajeoi oaa.
Pogiim naj veoi ? ^ hudeg^a se bati.
Ki^i jo bogastvo? — svoje delo mueti.
Kaj aroca? — no po sveta iti.
Natiskar in založnik Jozet Blaznih v Ljubljani.
kmetijskih, obertnijskili in narodskili reč<.
TB*k tede« dvakrat , nam-
reč y sredo in saboto.
Odgovorni vrednik I^r« Smwšmm Bl«Hf ets.
iVelii^ Baeelo leto po posti I
i fl. , seor d fl. , la po] lota i
Sfl. popoBti,Merl fl«Mkr.
Tečaj XL
V saboto 10. decembra 1853.
lAst 99.
Voda 9 zrak 9 gorkata in svetloba ^
poglavitni pripomočki kmetijstva.
Po StookhardtoTih po^skih pridip^.
Gorkota^
(Daljo.)
33 Sončni žarki imajo veliko veči moč, kadar
padajo navpik na zemljo; kolikor bolj od strane
]o zadevajo, toliko manj grejejo« Vsakdo dobro
čuti razločke opoldanske gorkote memo večerne in
zjutranje.
4) Višja ali nižja lega kakega kraja dela o
gorkoti velike razločke« Zato je v cvetju drevja,
žetvi itd. velik razloček po višji ali nižji legi, ka-
kor je znano vsacemu kmetovavcu. Na visocih go-
rah vročih krajev je ta razloček v eni uri posebno
očiten. Ako greš gori na tak hrib pol ure delječ,
misliš da si na Laškem : take zelisa in drevesa nai«
deš tii; — greš le četert ure dalje , že rastejo jelke
in smereke, — še eno četert ure višji, je vse po-
krito z večnim snegom«
Kadar je jenjaTo sonce sijati na zemljišč, puhti
polagoma gorkota iz njega, dokler se ne snladi«
Splon je zakon nature tak, da tista zemlja se tudi
naj hitreje shladi, ki se Je naj hitreje zgrela« Rahla
zemlja se shladi in zgreje hitreje kakor gosta, de-
bela zemlja; kamni se zgrejejo pozneje,^ pa osta-
nejo zatega voljo tudi dalje časa gorki«
Kadar je nebo jasno in sape ni,seshfadj
zemlja naj bolj. Ob jasni pomladanski ali jesenski
noči se zemlja jpoverh včasih tako hladi, da je proti
jutru za 6 ali 8 stopinj merzleji kakor zrak , kteri
sprejeto gorkoto veliko bolj počasi ia sebe oddaja. Zrak
se tedaj le spodaj, kjer obdaja zemljo, shladi in
ondi en del svojih vodenih sonarjev v poj^obi drob-
nih kapljic ali kančikov poklaoa na meralejšo zemljo
ali na rastline ravno tako. kakor se megla ali ka-
pljice nastavijo na merzel kozarec, ako ga prinese-
mo v ^orko hišo. Tako se dela r6sa. Če se m
poversina zemlje ponoči celo do zmerzlina shlaoi,
se na njo padsi vodeni soparji še bolj sterdijo in
postanejo slana ali mraz.
Oblaki in veter zaderžujejo gorkoto
v zemlji. Oblaki so pokrivala, ki gorki puh, ki
je do njih prišel, spet nazaj na zemljo mečejo, da
se tedaj, kadar je oblačno, veliko manj shladiti
zamore. Ravno tako moč kakor oblaki imajo čec
mlade rastline tudi štorja ali slama ali dilje, skte-
rimi vertnarji ponoči pokrivajo bolj mehke rastline,
da jih mraz ne popali« Veter ali sapa brani pre-
hlajenje, ker zmiraj inzmiraj zgornji bolj gorki
zrak se premetuje doli do zemlje.
(Dalje sledi).
Sti^erska penina Kleinošekova«
šampanjsko ali peneče vino — penina — jo dan-
današnji ^osp6di naj bolj Ijabo in milo. Ni, pti« prava
veselice ali slovesnosti, kjer se penina ne peni.
Penina, pa se v<S, ni naravno ali navadilo Ssvrelo
vino, temne je nmetno priprayljoQo« To vmeCdest so
snajdli franoofiki dampanjei in so bili dol^e lota edini
posestniki to skrivnosti , ki jim je kaj lepih poBMov do-
nasala« Polič penine prodajati po 8 do 4 fl. sn je ve-
liko dnarja! — Ker pa se po celej Earopi in iedrafod
po 100 in lOOOkrat več penine potrebuje in »pij«, ka-
kor v kampanjskem vina priraoe, je očitno, da je dokaj
ponarejene in is druse^a vina pripravljend«
Tadf v nisem eeearst?4i so se že nekteri penine
lotili ali, slobodao rečem, da se nI nobeden tak iiversCne
zmofol, kakor zdaj naš verliRad^ončan A. Klelaoiiek
Cpo pravom Klonogek), ki se je sehdob v Onrtiee prese-
oil. Kdor je imel prilosnost nje^vo penine pokaintf , 00
od njo dobreipa, čistega okusa in njezne^a živega pe-
ničeoja prepričati, bode moje besede poterdfl* — Pri
maoireterik — tt v Gradca zlasti osnovaolh -^ »kvsnjtfii
in primerjavab Kieinosekove penine s pravimi franeoskiau,
j6 mnogim — inaee stimanim vino- in peninoammcom
spodletelo spoznati: Jctera je Kleinosekova, kte¥a
francoikal Marsikteri jo čislajo vi6e od franeoikik,
posebno ta važnega vzroka voljo , da idravj« zorirom Ijmbl.
G« Kleinosek pa je to imenitno reč tadi po pravem
faeel. Podal se je v dampanjo (Champagne), kjer jo
pri izverstnem vlnorejem in peničarjn za drage dnaije v
njegovi vinarni ees potleta sam pooiagal, delal In ia
drngod pridno zvedaval, dokler je skrivnosti do iivega
prišel. Vrati vil bo počnč leta 1850 ia slovenskoga vina
kraj Radgone penine pripravljati.' — Perva poknščlna
obeta srečen nspeh. Mahom se nadepolnemn početnikm
oba brata, ki jima jo eden v Gfadentergovec, s svojim
premoženjem pridružita. Ali vlastitost štajerskega vina
pokaže berž, da mn nobeden v dampanii navadnih na-
činov vino penlčHi, na tenko ne prileze. TnoUa^fe Mlo
mnogih dragih sknslnj, preden se je pogodilo snačajao-
sti stajersko-slovenskega vina čisto primerno pripravljanje«
Dvd dolge leti so te drage skasnje terpdle. — Ti
ne sdvojiti , svojih stroškov ne zgubiti — Htemedvspeino
smagitl — je le samogla teh treh mfadih Vse hvale
vrednih početaikov tona, stalna, za sVojo stvar vneta
nadaienost« Konec leta 1862 s# je srečno degnana Klel-
noMrova penfaia že v pr^cje razposlala. Mahom je
tako dopadhi, da je v nekih mescih že 18.000 sklenie
poličnlh prodano, skleniea po 1 fl. 48kr., pod napisom:
^Lovfs Kleinosekeg etfreres 0tyrie'.
Slava jia;l
Letos pre že dva tergovska opravnika aff agvnta
— 394 -
■ prodajo to imonitoe dontce robo kriiom ovoU potm-
joU, (jSiM jo Totkod po večjih moatih lahko dob() , ki ji
hoUi pri toj niski oodI in iivorotni dobroti fotovo mnogo
knpeoT in norožnikov pridobila — avoiim foopodom pa
Toool dobičok.
Zaroo lep iag^lod, da bi gm naj tndi dm^i naolh
CTOratih rojakov poanonali! Vrodon iai^lod, da bi gu
aiaTjanaki časniki vaakod priporočalil Dr. M.
Starozgodovinski pomenki«
BRAHM,
nar vuije božaaatvo ladov in njegovi sledi na
indo-alovenskih spomenicih.
(Konee.)
Učeni Mono, govoreč o eeltlokih imenih na rim-
okih kamnih v Galii in Belgii, pravi: ^voako ime ne-
kaj pomeni, in imena, ktorih klaeioko otariaotvo oo
poani, 00 imajo in galiakoga jesika raajaaoovati, in voo
priaadevanjo jih ia hobrejakoira, iatinokoira ali
forok^ga jeaika raalagati, ao notomeljita in do
ovorbo ne polajo. Tako tndi obrani, rimskemu baooo-
alovjm ptnji , imajo le v f aiiaki mitologii ovoj temelji >)•
Rad bi vodil, kako bojo branitolji koltiama imena:
Bvadneeia, Anteotia, Dnmonianna, Samonia
itd. raalafali, in obraae na noriakih kamnih tolmačili,
ktora so od galiokih v Fraocii io Britaoii tako raa-
lična, kakor brata Svotosič in Vrag olovič.
Naia mitologia jo čisto indiaka; imena indiakih
hoaanatev so goli preatavki v joaik slavonski;
nomoromo tedaj napopasti: sakaj mitologi po poti ne
hodijo, ktero jo nčoni dr. Hanns tako srečno odpori
in nadelal, in dakaj so smiraj staro kvaato prežvekvajo
in nonmnosti ilabndrajo, da oo Bogn namili! Tako je
apot nek Nemee Konrad Sohwonk 6 debelih n voskov
mitologie iadal in nemški čaanikarjioinannjejo: „Dolo
te nima v nomakom para'' (dle doatocho Wissonschaft
keont noch kein soiches Werk), — ali če delo človek
prebere, oe lahke prepriča, da hvaljeno delo ni draga
kakor korapilacia prašna bres vsakega aisto-
matiakega nrodjonja in temeljito kritiko. Zna
biti, da ao drage mitologie lepše in boljo raalosene , -^
ali kar ao slavonske tiče, o ktori v sadnjem svoska
govori, moremo očitno r6čl, da je plitva spi serija
sa dragi dnar. Vendar se podstopi nas mltolog, kteri
gotovo ni čes početko slovenskega jeaikoslovja prišel,
viaoko čialano slovenske nčeno mose preresetarjati.
Le I le I »knrajsa volja !^ pravi Slovenec.
0 tim člankom sklenem doneske sa letošnji tečaj
^Novic^. Po novem ietn bom, ako mi Bog sdravje da,
s novimi na polje starosgodovinstva stopil«
Ozir po sveto«
Turki y
^jik sego^^in aavade, i^ih vera in deželska osnova n popisom
i^ih perve domoTine.
(DaUe.)
Čotvorka (^atorka) jo Ijndstvom jntrovih dežel
aveta atevllka^ višji dersavne oblasti so rasdeljene v 4;
4 stebri podpirajo šotor; 4 aogelji oo po besedah korana
nositolji trone ; 4 vetrovi vladajo podnebje po 4 poglavnih
krajih nebdo, 4 so poglavitne čednosti Itd. Ia tega
vsroka jo ustanovil Mohamed Jcot 4 podpornike tnrskega
carstva: veajre, kadiaskero, defterdare in ni-
ša nd so, ki so visi oblastniki in ob enem tadi 4 stebri
divana. Pervi steber carstva in podpora carskega pred-
') Mone Geaohiohte des Heidentkoms im nordlioben Baropa.
U. 340.
otola 00 vosirji, to je, tovorniki, ker tovor Chreme)
nosijo celo dorsavo. Pervak teb čveterih vesirjev je
veliki vesir ali nadvosir, — on je Dameolnik 8«I-
tana in neomenjeni pooblastenee, glava in aredlaoa vla-
darstva.
Saltan Mahmad pa jo otaro poslopje taroke dorsavo
tako prenaredil , da sedanja osnova ni akor več podobna
aUri.
Preden pa popioemo sedanjo osnovo turškega mr-
otva, povdmo oo prej, da torskl car se padisal, btlj
navadne pa onltan imoonje; beseda oni ta o jaaraUM^
in pomeni toliko kot mogočni ali oblastnik.
Dermtnma omova štdmija.
1. Uredi divana.
Uredi divana aapopadejo ministerstro ananjih in
notranjih oprav in ministerstvo denarstvo. Vai sredi di-
vana (Divanaftiuter*) spadajo v 4 poglavnih verst, ki ao
rasdeljenl v 46 nižjib. Minister noanjih oprav se ine-
naje Rois Ef o nd i, notranjih oprav Kiaja beg, pred-
aednik kamer Deftordar. Trije pervi ministri so
imenojejo prodntvono tndi Ridsali, to jo, mosje, sli
Erkiani, to je, stebri. Vsim drugim prodatojnikom ^l-
vanovih urodov so pravi Kodsagini, to je, gaspodjt
divana. — Vsi nosijo predpisano nniformo.
2. Vojaški ar od i.
VisjI poveljnik cele armado jo Sorasker-pasa,
sa njim pervi jo kapitan garde Begierbeg-Vei\r;
armada jo randoljena v pešce, tnriki piadi, konjike,
turški aBwari, topničarje, turaki topdai, minerje,
turški laghumdsi, bombardira, turški kambarudai
pionirje turoki baltadai. Novejša vojaška naprava m
hrambo vci, turoki redifi. Tudi policijako atraso imaja.
Armada na suhem sapopada: 1) redovne djiD#i^a
armado — nišam, 8) reservo — rodifo, 3) očdelk
pomočne armade, in 4) nerodovoo kardela. — Aniada
na morji jo napravljena po sploh navadni monki vojiki.
8. Dvorni uredi.
Naj več v oerajls jo spremenil car Mahmud, \e 2
kamri ste ostalo, namreč notranja, ki so imenuje
kanei haoa, in pa kamra naklada — kaaiaoi h>-
raajun. 30 dvoraoičev (paglavcev} jo določenih h
atraso profetovega plajča. Kuharjev je 600.
i. Deielne poglavarstva s vojvodinamL
Notranjo eskorbovanjo turške deriave raspsda r 3
varate, namreč v deželne pogla varatvs, aan-
daake in vojvodotva. Deseinih poglavaratev jo S^,
aandsakov 80, vojvodstov 50. Šandaakl io voj-
vodstvo so le rasdolki poglavaratev.
6, častne sloibe turške posiaye.
a) NiJ ve^a oaatna služba postave.
Naj vliji častnik jo Mafti. Njemu podlosai so:
1) Seibul-Islam Kiajeoi, to je, namestnik mnftiti
v vsih političnih in goapodaratvenih opravilih , 2) Telbi-
aidai, to (e, opravilnih mufiita pri porti, 8) Mek-
tnbdsi, kancler njegov, 4) fetwa emini, vodja pi-
aarnico, v kteri ae fetwa (odgovori) rasplssjejo.
b) Časti perve|;a reda.
V to versto se štejejo on d url, sodniki v Cari-
gradu in molla-i, sodniki v svetih mestih Moka inMe-
dina, in sodniki v Adrianoplo iu druzih mestih. So pa
častniki postave še 8., 3. in 4. versto.
V te uredo spadajo tudi učitelji — mudorisi;
učenci se imenujejo sohta, to jo, vžgani Ijuboani de
vednost. Ko jo učenec prestal svoje preskuonje, jo ma-
ta sun, to je, pripravnik sa pootavne urede. Učitelji
sačetnih Sol ae Imenujejo kodšu.
e. Ulema, to Je, pravo- in bogosnaaot.
Uloma, to jo, učeni stan obsega voo alusabniko
— 395 -
pontave in v6re, h kterim bo prištevajo tadi slahtniki
profeU Id t obUrnisem pomena todi niDihi. Ta aUn je
imeoiten in preitevajo ee k Djema eodniki — kadi«ove«
tovavci — iiiaftl,0lasabnikiTere — ima o i itd«;slalit-
Diki prefeta ae imenojejo emiri, minihi pa derviai.
Glarar ulemov je višji mafti.
a) i^ih Islama ali mnlti poglaTaega mesta.
Kakor je veliki resir pervi oblastoik deželni, tako
je iajk ialama pervi oblaetnik dohovoi ; on je najvišji
patriarh , papež tarakeipa carstva , in ima sila veliko čast-
nih imen, na priliko: svetovavec ljad<Sm, morje mnogo-
Terstnih vednost itd. On je razlagavec postave in ko-
rana; čeravno je pa glava sodnikov, vendar niina raz-
eojevavne oblasti, ampak le svetovavno. Njegova složba
terpf, dokler živi. Pod iajhom izlama stoj^ 4 sveto-
▼avcl v dabovnih rečdh. V zbora tem se svetovavcem
▼praianja vselej tako postavljajo, da odgovarjajo le s
l^esedama olar ali omaa, to je, zamere ali ne aa-
flnore biti.
b) SoanikL
Vse eodnistvo , v kterem slažbe niso dedne , je raz-
'deljeno v 5 verst, ki so: 1) veliki molla-i, 2) mali
nieila-i, 3)mafetl0l, to je, preiskovavci, 4)kadisl
ali sodniki v manjših mestih, in 5)najbi ali nameat-
nlki mollanov in kadisov.
e} Mafti ali STetoTavoi postaTe.
Ti so v sredi med sodniki in dohovnimi* Glavar iz-
med njih je dajhoi Islam, ki je ob enem tadi glava
vsih alemov, kterih je v vsem skapaj d 10 in ki nimajo
nobenega drazega opravila, kakor da na postavljene
vprašanja odgovarjajo z olar (da) ali omaa (ne). Voli
jih dajhol Islam,
d} DohoTni.
Dahovni so ali 1} saj hi, ti so redovni pridigarji
▼ moseah (cerkvah). Ime saj h, po našem starček,
«e priklada vsaoema zavolj starosti in kreposti čislanema
moža. Tarki pa imenajejo sajhe le pridigarje in gla-
varje dervisev. Vsaka mošea ima enega tacega sajha.
2) Katibi; ti opravljajo vsaki petek v moseah za sal-
tana očitne molitve, ki se k atbe imenajejo. 3) I man I
so predstojniki pri molitvah ; na njega Ima v cerkvi cela
množica očf oberojene; ker Tarki petkrat na dan v cer-
kvi molijo, opravljajo i mani to molitev, le ob petkih
ne, ker takrat moli katib. Pri vsaki mosejijeveč I ma-
li o v; pervi med njimi je predstojnik inaeimenaje i ma-
mo t h a ji; on obrezaje, poročajo in pokopaje. 4)Mae-
ainl ali oklicovavci vsakdanje petkratne molitve iz mi-
naret mosejnih« 6) Kaj mi so našim mežnarjem zlo enaki,
e) Bmiri ali žlahiaiki profeta.
Žlahtniki profeta se scer ne dostevajo ulemom, ven-
dar se glavar njihNakibal Esraf in pa MiriAlem
verstita med perve častnike alemov. Emir je arabska
beseda in pomeni pravzaprav knez, tarski bej. EmIrI
so najti v vaih atanovih Torkov.
O Moden ali aiiteQi.
Seminisče alemov so maderi, ker le izmed ma-
derov ae volijo alemi. V Brasi je bilo pervo madresje
osnovano. Maderi so tadi predstojniki deseterih ačilnic,
litere morajo vsi maderi doveršiti, preden zamorejo do
slažbe molla-ta priti. Moderi celega carstva pa se
razdelijo ▼ 3 veršte: 1) v Carigrada, 2) v Adrianopla
in Brttsl, in 8) v drazih deželah carstva. Dolga pot ači-
teljstva pelje se le k večim službam alemev.
g) Denriii.
Dervisi so našim minihom nekako enaki, dteviio
tarikih redov je okoli 30. Naj imenitniši so: Naksbendi,
Newlewi, Begtasi, Kadri, Kalveti, Rafaai in Kadri«
Vaak red ima svojo obleko. Po postavah redov mora
vsak dervio 7 skrivnostnih besed ali imen božjih izge«
▼oriti; te besede ao: 1. La Ilah illallah, ni nobeoeg*
drazega boga kot Bog aami 2. Jallah, o Bog! 8. Ja
ha, o On! 4. Ja Hakk, o Vsigamogočni ! 6. Ja Haji,
o Pevsodživeči! 6. Ja Kajam, o Povsodstanovitoi I 7. Ja
Kahhar, o neskončno Pravični!
7. Divaa aH dercavBo svetovavstvo.
Ime in vredba divana izvira iz naj atarejih čaaov
perzianske deržave. Divan je nase počivalo (kanape);
zato ker v jatrovih deželah zbor deržavnih svetovavcov
na divanih sedf, se imenaje deržavno svetovavstvo di-
van. Zbor divana je navadno zgodaj zjatro po opravljeni
jatranji molitvi, in je sila slovesen.
(Dalje sledO.
Novičar iz slavenskih kr^vev«
1% Celja. Takej imamo prijetne dneve. Verhovi
okoljnih gorž so scer pokriti z belim snegom , ravnine in
polja zelenijo pa lepo. Jotra in večeri so merzle, sonce
poldansko sije pa milo in toplo«
Dobilo je Celje nov in krasen most čez reke So-
vino. Ker je namreč poprejsni začasni most sila po-
jemal, je mestno žopanstvo bilo določilo, novega napra-
viti. Taksin je bil ravno dokončan. Postavljen iz jake
hrastovine, veže obali med Celjskim mestom in Bregom,
predmestjem njegovim. Le glave od mosta bodo dozi-
dane 80 le prihodnjo pomlad. J. S.
Iz Krasa. Kakor od več strani slovenskih kra-
jev, tadi od nase strani se zamere le več žalostnega
kakor veselega zastran ietosiuih pridelkov reči. Reži,
ječmena in pšenice smo za srednje letno pridelali, vina
malo, pa tista mervica , ki smo jo nabrali, je prav dobra;
naši Krasovci prodajajo černo vino po 22 fl. kvinc io
se višje, nar veči del v Terst. Prav lahko bi ga scer
doma porabili; ker pa nam kraha zmanjkaje, moramo
vincc prodati In si kraha kapovati. — Sena je bilo do-
velj ; češpelj in kerhloT smo tadi nekaj pridelali , kodar
jih ni sasa vzela. Čbele so nam bile prav lepo izrojile;
al sasa napre in napre jih je pregnala, in se ostale so
čisto malo nabrale« ,
Vsacega domoljaba mora veseliti viditi da je pri
nas zmirej več sol« V naši Komenski fari ne bos so-
seske najdel, da bi učilnice ne imela, ki ima ali svo-
jega posebnega ačitelja, ali se pa tmdi ob pripravnem
časa dasni pastir z mladino« Zato bos pa tadi vidil
pri službi božji otroke od šestih let naprej brez razločka
z molltvinimi bukvicami v rokah, ravno tako tudi odrh-
sene fante in dekleta.
Veliko hvalo zaslaži deželska in dahoveka oblast,
posebno pa prečastiti gosp« Andrej Kocman, tehant in
tukajsni okrajni šolski ogleda, ki pri vsaki priložnosti
si verlo prizadevajo za napravo novih učilnic in krep-
kejsi ustanovljenje že obstoječih. Bcrg jim plati njih
lepi trud! . n-
Novičar iz mnogih lirsuev«
Za železnico čez Semerinsko goro je ^oslo iz Vir-
temberskega že č v eter o h i apono v (lokomotivo v); dva
poskušajo že delj časa prav srečno. — Mesto za novo
Dunajsko cerkev v spomin srečne otetbe cesarjevega živ-
ljenja je že določeno: aidala se bo v predmestju Renn-
weg biizo belveddra. — Na Ogerakem zmanjkaje sre-
bernih in papirnatih sestic. — V Aradn se zasačili člo-
veka, ki je pozlačene tntke za cekine izdajal. — Kakor
na Merskem se tudi v dlezd inGalicji razširja goveja
k a ga; v Galicii je zbolelo 627 goved ^ izmed kterih
jih je poginilo 429. — V Požonskih novicah smo brali^
da po kmetih na Erdeljskem mera lice s čudno vraža
- 896 ~
•sdravljaja; — it namreč kdo ea mertliea rtoU, spUsa
•daa is rodevine bolnika na^ oa hiono vrata in 8kral
saaplje: ^sooodjo čajto! te|r^ ali to Celico gm po iaiosa)
■Mralica treoe^. Čo oo bolnik kadarkoli oadravi , mu ja
f. ojik miolih ta klic pomairal. Bog daj norcem pamet!
— Na Napolitanflkem oo med Aoemo in Soafari sadoM
4 čevlje pod aemljo aa otaro po pretresu aaoato me-
ato; ko 0(1 Kačoli hiše iakopavetl, oo našli ▼ eni brona-
ste kmetijske orodja, 2 kofitojaka človeška in enei^a
Učjega. — Naj novJBjsi novica o tarsko-rnsovskl
Tojski je 9 da so na Danaji poročniki anstrianski, praski,
angleaki in francoski isdelali pomirivno pismo, od
ktore^a so misli, go ga bosta T ar k in Ras poterdila,
ker se ▼ njem T a r k o m vse to sai^otovlja , kar bi scer
po srečni vojski doseči samof li , R a s a pa se tadi obeta
apolnltov njei^ovlb terjatev bres škode sa Tnroijo. Ta
pomirica jo stari prediof an^leskof a poročaika ReddiiTa,
le dostojno je prenarejen. 6. dan t. m. je bU poslan sul-
tana v Carigrad ; v drni^i polovici t. m. se pričakajo to-
liko bolj sadovoljia odgovor, ker je Tarčija v veliki
dnarni stiski. Rasa pa tadi ca vsako vise bolj kaše, se
pomiriti , da ae ne vname vesoljna vojska , ktere konca no-
bena človeška modrost ne previdi. Pomirivno obravnave
ae tedaj dosibma] ne bojo pretergalo, če tudi vojska na
Tarskem ne pronobs. General Badberi: je isveljen po-
glavar Moldave In Valabije. Sultan terja tarsko po-
aadko v 3 serbskih irlavnib krajib, ktere pa knea ne
dovoli. SUri in mladi Miloa sta nek bliso Serbske|:a.
Čeraogerce kroti nek le opomin aastnanske vlade , da ne
Biapadaje Tarkov. Saltan hoče nek kmalo sam na vojsko iti.
Iz Dunaja. Naj nasnanijo j^Novice^ sledečo stra-
šno priredbo.
Pred več mesci so našli na Danaji In okoli Du-
naja na več krajih kosce mladei^a človesken^a
trupla, tu eno nogo, tam eno roko. drugod f lavo itd.
Nihče ni posnal nesrečnega otroka , nihče ni mogel uga-
niti, kdo bi bii dopemesel tako hudodelstvo*
6, dan t, m. je stala pred sodbo na Dunigi hudo-
delnica — lastna mati nesrečnega otrokal
Strah in grosa preleti človeka to slišati , in vendar je
hudodalnica — milovanja vredna. Čujte prigodbol
Ana K*., je žena nekega kočjaža na Dupaji in
mati 10 otrok, ktere si je prisadevala v vsem pobožno
iarediti in pošteno preživiti. Ona in mož njeni sta de-
lala, kar sta mogla, prerediti veliko družino svigo; si
ene krajcarje več prislužiti je pobirala pridna mati celč
konjake fige po ulicah, ki jih je prodajala strojarju.
fidini njenih otrok, ki je bil vča popačen in na
nobeno vižo ae poboljšati nidsi, je bil nesrečni Jurče.
Šo le 12 let star, je bil že 14krat policijsko kazno-
van; ker 80 mu nikoli delati ni poljubilo in jo vkradelkar
ja vidil , ga je mati sama dvakrat v prisilno delavsnioo
peljala In enkrat je prosila, da bi malopridneža vsboU v
pokornis^jlco mladih hadodelnlkov v Pencingu polegDoufga«
Malo dni pred groznim hudodelstvom je Jurče ravno
spet iz zOpertja staršem domii poslan bil. Zdaj ga ob-
derži mati pri sebi, da bi ž njo v delo hodil in se mo-
rebiti tako odvadil nemarnosti svoje, Ana K • • • je ho-
dila vsaki dan tudi v mesto v neko hiSo ljudem derva
In vodo nosit in je hišniku pomagala, si tako kak krajcar
prislužiti. Tad( Jurčeta vzame sabo.
Dru;s:i dari ga spet zgodaj zjutraj pokliče, da gri
i njo v delo, al on noče vstati, in ko mati lenuha po-
krega. zaupije nad f^o, naj mu dd mir, ter pravi ^ne
bom delal ne; bom že živel od tega, česar si bom pri-
kradel.^
Še enkrat mu ostro reče mati, naj vstane, in med
tem grd zsjterk pripravljat za dražino.
Ee pride mati nazaj iavidi, da jo nenbogrljiTi fm
apei lerdo zaspal , ja agrabi jeza tako 9 da prime si
sekiro -«- in trikrat pe glavi vdan otroka, Id Je v ku-
hiiiii apel. Mertev je obležal.
To vidlti^ se prostrani, da ae zgraidi. Favva misel
Je bila: kaj bo ž njo, ko ae svd, da je otroka anorila.
Skrije tedoj mertvo trupla^ drugi dam pm. m^ sočne re-
sati na kose; naj poprej odreže noga 9 sa tem roki
in na zadnje glavd in vsaki del je razpoložlla na drugo
mesto, da bi tako skrila hudodelstvo.
Al roka pravice jo vendar doseže« Voe jo obstala
aama aodnii, in ker nič prič bilo ni, je bila cela pre-
iskava kmalo pri kraju.
Sodnija jfi je krivo spoznala, in po ootiili bese-
dah postave obsodila na vislice, vendar pa je izrekla,
da zavolj mnogih okoljšin, ki slajsujojo ssioo po
sebi scer grozepolno hudodelstvo , bo priporočila nesrečas
mater cesarjevi milosti«
Sti^erskfffl SloTencom I
v zahvalen spomin srečne otetve ntLBegm avetlega
cesarja Franca Jožefa I. 18. februarja je aparoči/a, is-
ker je bilo v ^Novicah^ že povedano, štajerska prHted-
niča ali sparkasa 12.000 fl. sr., nsj bi se skoa S Jet^
vsako leto 100 daril, vsako darilo po 20 1 meif aaj
pridnejso stsjorske^družinčeta fasdelilo — m c«d pre-
svetlega cesarja, 18. augusta.
Za tako darilo smejo prositi vsake verate hlapci
fn dekle, vincarji in vincarce, kteri se naj maoje
deset let saporedoma pri tistem gospodarju, go-
spodu ali hisi služili, in so smirom prav zvesti, lepo
pridni bili in sploh se dobro in pošteno obnašali.
Presoja ca darilo se mora pisati na c. k. staj. kme-
tijsko družtvo v Gradec, vpoloži pasevsakod pri kae-
tljski podružnici — barom do konca januarja (pro-
senca) vsakega leta. Ni treba koleka ali stenpeloa,
tudi ne drugih prilog, toda rasun prosnika ali prosoice
morajo tadi domači g. fajmoster in župan, fn gospodar
ali gospodinja podpisani bitf, kteri a svojim podpiiom
poterdijo, da je v prošnji vso prav in resnično povedano.
V prošnjo mora zapisati:
a) ime, primek, starost, včro, kraj rojstva in slazb
tistega ali tisto, ki za darilo prosi: ali je hlspee,
kočjaž, dekla, vincar Itd.;
b} ime , primek , stan gospodarjev ali gospodinjiš b bis-
nim imenom in hišno številko, faro fn sosesko ali
▼as;
e) koliko let že kdo pri tistem gospodarjtr sfaži in ko-
liko dobiva, službe na leto ali mesec;
d) da se družinče po vedenji podpisanih nikaU ai tak
pragroaile, ki b{ kažt^pe vredno bilo, tasMO sa zmi-
rom prav pobožno, pošteno obnašalo, da je prav
pridne, akerbno, avesto bilo in avojega gospoda ali
gospodinjo rado imelo;
d) posebno ie se bode slednji priporočil, kteri se more
povedati, da je menda s lastno nevarnostjo pernati
pri požarih , pri povodnji , pri kugah , pri strežbi r
nevarnih boleznih njegovih domačih , — da je bil
drugim isgled lepega reda, snage, sadovoljnosti io
varčnosti, da si je kaj prihranil, posebno če ima
varčno knjižice itd.
Če prav pridno družinče pervokrat darfla ne dobi^
ker se je zadosta. se pridnejsih oglasilo, naj se drugo
leto in poznej spet za darilo prosi, ako je se zmirom v
tisti službi.
To na znanje tistim dtajercom, kteri nemških no-
▼fn ne berejo, ž.
Notiskor in založnik Jožef Blaznih v Ljubljani.
kmetijskih, obertnijskiii in nsrodskih reči.
NoTiee iihi^^Jo v LJab|jaiii|
▼sftk teden dv»krtt , nem- )
ree v sredo in soboto.
Odgovorni vrednik Dr. Jianes Blelirels.
SVelJi^o laeelo leto po poAtI
i fl. , seer 3 fl. , m pol leta
2fl.pe poeti, scerlfl.SOkr.
Tečaj XL
V sredo 14. decembra 1853.
lAst 100.
Voda 9 zrak 9 gorkota in svetloba ^
poglavitni pripomočki kmetijstva.
Po Sloekhardtovih po^skih pridigah.
(Dalje in konec.)
Svetloba.
Kako čudovito ljuba in dobrotljiva je svetloba
rastlinstvu, očitno vidimo v tem, kako rade se
obračajo zeliša proti soncu, da o mraku
jih veliko celi svoje glavice zapera, in
da na soncu cveteče dokaj lepši zelene
memo unih, ki rastejo v seDci in bolj tamnih kra-
jih. Brez svetlobe ni zdrave in krepke rasti. O svet-
lobi podnevi zeleni deli rastlin razkrojujejo
ogeljnokislino, in zboljšujeio, podavsi mu ve-
liko kislica, zrak podnebni. Ponoči se to ne godi,
in tudi cvetje rastlin nima te dobrotljive lastnosti,
zato ker cvetje ni nikdar zeleno; cvetje ^nasproti,
namesto zrak zboljsati, ga marveč spridi« Če dalje
vživajo rastline svetlobo, toliko več poserkajo
ogeljno-kisline iz zraka in toliko hitreje rastejo.
Le iz tega se da zapopasti: zakaj rastline v vise-
čih severnih krajih zorijo tako neznano hitro. Tii,
kjer sonce v poletinskih dnevih veliko dalje ka-
kor pri nas na nebu stoji, zor^o žita že v 6 ted-
nih , memo gorkega Laškega , kjer sta noč in dan
skor enako dolga, in žita še le dozore v 4 ali 5
mescih.
Kakor pa svetloba pospešuje čversto in zdravo
rast, tako tudi izdeluje obilo dobrih sokov v njih:
cukra, olja, smole itd. Grojzdje, jabolko in mno^
gotero drugo sadje ni tako sladko in okusno kakor
tisto , ki je zorelo na soncu. Grojzdje je celo bo-
Ijega okusa, ako je zraslo na bvajdah, za kterimi
je bela stena, ktera sončne žarke odbija; oem«.
stena popiva sončne žarke v-se , in čeramio grojzdie
od bolj zgretih sten hitreje zori, vendar ni takO'
okasno. Klaje, ki je zrasla v senci, živina ne
vživa tako rada, kakor take, ki je imela sonca do-
veij in ktera je zavoljo tega tudi tečniši. Zatega
voljo Je tudi velik razloček med travo t dolinah m
na hribih ; čeravno je trava v dolini bolj na gorkem
bila od gorske, je vendar ta bolj dišeča in tečna,
ker sončna svetloba je na višavali močnejši kakor
v dolinah.
Ravno to se vidi prt naših gojzdih. Les bolj
na prostem je težji, krepkeji in bolj za kurjavo in
vse; strojarjem je veliko ljubši hrastovina, ki je
rastla na sterminah proti soncu, kakor tista, ki je
stala bolj proti severju, ker skorja une ima več
strojine in boljšega črešla v sebi. Smreke, ki stoje
na sončnem robu gojzda, dajo več smole od tacib,
ki 80 zrasle v sredi gojzda.
Kier, kakor v toplem pasu zemlje, se skor
vedno bistri zrak združuje z obilo in čisto svetlobo,
obilno gorkoto in dostojno vlažnostjo, ondi doseže
tudi rastlinstvo naj veči moč in plodnost, ondi zra-
ven naj žlahnejšega sadii rasejo naj dražji balzami
in dišave, kakor vanilija, cimet itd.
V naših pomarančnicah (Treibhiuser} zamo-
remo tudi rastlinam veliko gorliotie dajati, ako jim
kurimo, in tudi veliko mokrote, ako jim prilivamo,
ali svetlobe jim ne moremo ve4 dati, kakor je dan
donaša, in za tega voljo ne hojo rastline ^ poma-
rančnicah nikdar take krasae ,. dišeae m okMne ka-
kor so pod milim nebom gcrle Azie, Afrike in
Amerike.
Kmetovavee in gojad^nac morata svetlobo
za ljubo vzeti, kako« jia^ doide oA saiiea«; ne jas-
nega in ne oblačnega vremena ne moreta nič pre-
meniti. Gojzdar kaj malega zamore o tem storiti,
ako pregoslo drevje dostojno izseka in tako svet-
lobi aekoliko poti odpre. Vertnar pa je v stanu
že veliko več storiti, ker pokriva in odkriva
rastline v pokritih gi^edah (JMistbeet) in pomaranč-
nicah, ali sončno svetlobo celo po različno pisanih
šipah v shrambe spušča. Rumenkasto-zelene
šipe spušaio svetle in redivne žarke skozi, en del
tistih pa, ki grejejo, take šipe zaderžujejo, zato so
na Angležkem za palme in druge rastline, kterim
preobilna sončna vročina škodje, že davnej dobro
poterdili zelene šipe. Nasproti pa so višnjeve šipe
za take pokrite grede ^ klere zgodaj spomladi ve-
like gorkote potrebujejo, posebno dobre.
Obertnijske sknši^e«
^Imenitna %najdba električnih statev v tmlo"
fabrikaK). V časniku kmetijstva, obertnijstva in
znajdel, ktera bo prihodnje v Europi pri fabri-
kan, ki izdelujejo svilno (zidana) blago,
vsako leto več ko 100 milionovfl. prihranila in do-
sedanje Žahartove statve spodriniia, ki so zavolj
mnogih potrebnih kartonov ^^) in ^veNcega prostora
kaj velike stroške prizadevale. Na Žakartovih statvah
se je z» prav imenitne izdelke cli po 60 tisuč kar-
tonov potrebovalo, 100 kartonov je pa 16 frankov
*} Elektrika, po donuU^e tndi nebeški o|^ij imenovana nato,
ker y bliskn in streli ravno ta moo vlada, bo o obertny-
skih reočh sčasoma menda se marsiktero prekne^o napraviib.
**} Kartoni so iz prav debelega papiija izrenani in crisani ii-
gledi (mnstri}, pe kterih se lepe rože in dni|;e lepe pisanja
v svilnotkanje napravljajo. Pis.
— 398 —
ali 6 fl« po našem veljalo; clo za bolj borno robo
ae je po 1600 kartonov nad statve vpregovalo.
Po Bonelli-tovi snajdbi pa, za ktero je znajde-
nik ie za celo Europo in Ameriko patent vzel , se
bo ve6 ko polovica stroškov prihranila, po tem
takem tudi cena svilnatega blaga zlo ponižala.
Celi v ti reči znajoeni možje so iz začetka
to zaajdbo za prazno domislijo zasmehovali, —
ali kmalo so se spreobernili neverni Tomaži, ko so
z lastnimi očmi v Turinu vidili z električno močjo
naj lepši svilno robo tako lahko in hitro tkati.
Terpinc.
Štijerska penioa KleiDOšekova.
II.
Isffled g. Kloinoseka tadi savtran navadnega
vioa pravo pot kaže.
Nekda sa tndi viza naeef a catarttva visoko eisiane
in po airokom ovotn jako priljnbljono bile. Zlaeti so oo
od maloo dtajera v starodavnih EemljopiBib ncilis^S t y-
ria ▼indemiio olara^, to jo, ^dtajoroko vino jo
slo imenitno^. In stari G. M. Vioorov zemljo vid sta-
joroko doaelo od I. 1678, ki so v Ormažkom grado« v
Graokom otariniea in drafod oojdo, ima olodoči podpis:
Der MohrflosB streittet mit Anderea
FlJlMes vreipen des Kostbaristen
Weines.
^RheiB , Mosell , Main vod Thonaw Stramb ,
„Aoeh aoder Fliisao ali la samb,
^Ihr habt sit Weia meiaa gleiehen :
iiDreihondert fuldea war der werth
,)Nar Ymb ein Vasa, so lieoht ein pferdt,
^Mir mnst ihr alle weiehen:
^Der Loetteaper^er hier ia Laodt
^Dea Sifkraaa helt vnd oberhandt<^.
8od vina tedaj, ki je po straneh More raslo, je
veljal 800 it. sr.; ood, ki g^ konj polja. Tak sod go-
tovo ni bil stertinjak, snabitl le polovnjak, ker so po
prejsnih slabih oestah malo na koi^a nalai^all. 800 fl.
sr pa je bilo po zdanji vrednosti na 8000 fl. sr,
Ali kdo so ti srečni časi?! So nase vinske fore
menda svojo blai^orodno moo slabile? Nikakor I de
Bdaj so pomsrske in drn^e nase vina precej obrajtano
in Istomorsko je v Earopi edino ara ven Portera, ki
se o provoinji čea srednik aemlje ne pokvari, temoč se
sboljsa. Zakaj pa so tedaj nase domače vina ob svojo
prednost in tak U^l^o ceno prišle? Zato:
1. ker drafod vinoreja napredaje, pri nas pa se se
večidel po starem ravni;
2. ker se pri nas ni vinskih dražtov, ktero bi beri
novo vino pokupile, fa v dobrih kietih ali pivnicah
v prevelklh sodih aorile, čistile in g\ti)M\Of vsako
po svojem kraji in po svoji versti« Slednji kraj ima
svoj snačaj. Po takem bi dalen kapec samo|:el
vselej tistega vina dobiti, bodi si bolje aH slabeje
verste — po letini;
3. ker se nimamo vinskih tergovcev in potajočih vin-
skih opravnikov, kteri bi daljne kraje a našim vi-
nom soznanjali in naročeno knpcn na dom oskerbeli
— verno po prineseni ali poslani poknsčini , — ave-
sto po pravi obilni mori.
Kaj je tedaj početi? To, kar je g. Kleinosek
etorih Treba je:
1) da premožnejit vinorejei svoje sine ali s ve ste
slaaabnike pošiljajo v podmk v tistekraje
in dežele, kjer vinoreja veselo slovi — k' iaverot-
nim vinorejcem, da tam sami gledajo, delajo, se
djanski in se Is kuji^^ učijo, vse kar zemljo,
l^noj , tersje , vino in slednjo delo od konca do kraja
sadova.
Pridno lančoni v teh prokoristnih vednostih, naj
povrativsi se, domi previdno in nmne pofravljmti in
Bboljoevati sačnojo; noj so ne dajo aplasia, mko
bora no pogodijo; naj svojih rasnih skasinj no popmmttf,
dokler srečno ne amag ajo v lep isf led in podbadelc mv^o-
jim krajanom.
Menda kdo poreče: „vfnorejsko delo tadi nal vmo
dobro vdmo^. No samorito. To ni resnica. Zakaj bi liamce
nase vino, ki je prod 160 loti ismod vsih naj per^o io
naj slahnejso bilo, adaj aa tistimi, ktero je prej «lmiee
prekosilo, tako daleč saostajalo v točnosti ^ ▼ •kmas^
v milini in ceni??
Hvala Bofsl tadi pri nas so noktori, kteri vesela
nsprodajejo, kakor, postavim, v Pekrahbliso Maribera
presvitli nadvojvoda Janea. Njih vince pa je tadi alakm^
premila kaplica, ki se lahko s prehvaljenimi iaostraoflf
meri. Ali dosta dosta tak lepih iaglodov In svetilk lae
je treba, da ao dra^i lahko povsod na njih isgiedajajo,
vnemajo, a njih vekoim dobičkom podbadajo.
Ako bi se naši boi^osiovci, ki imajo poBoej ve-
čidel tadi kmetovavci biti, kmetijstva ačili, kdor to grre,
bi to BO njim samim, več pa še nasema naroda poaae-
Sralo in g% vsakod podžii^alo s amno beseda in s mika-
jočim iif ledom. Ali ni bil rajni fajmoster Vertovc
spodbadljlv iagled vsim svojim sosedom v Vipavi?
8) Treba je vinske draatva osnovati Io vinske jsa-
lo|:e« Kar aamorejo sananjo desele, to ttdl oa^e.
Todi pri nas je kaj bojkotih. Treba je mtna, jih
v ta namen adražlti. Je drafod g-otov dobice^L, bf^
tadi pri nas. Le enkrat sačetok — kakor bratje
Kleinoseki pri penfai I
8) Trebnje vinotoracev in potajočih vinoter-
l^ovskih opravnikov. Šampanjsko, Bordosko
sli Rensko vino bi aotovo ne bilo tako priljabljono
Ijaddm in tako obrajtano, ako ga ne bi ter^rovci
križem sveta po o pravnikih na posknsnjo in ponadbo
pošiljali In povsod aa kapca kredic imeli. Človek
ne poželaje, česar ne poana; ne seae po tem, čo-
aar pri roki nU Med pridelavcem in aavaitnikom
jo tergovec neobhodno potreben. Pa B9g daj le
vinske draatva I one si ae bodo vodilo tergrovce in
opravnike priskerbetl. Dr. Ai.
Sai^e dqje doar«
Letos na Krajnskem žito sploh ni posebno dobi
obrodilo; posebno v hribih je bil pridelek slab, ker je
snei: dolino na njivah ležal, preden je skopneU Kaj v
takih krajih kmeta alabe letino polajsa? Bi kdo rekel;
živina? to leto ne, ker je poaimi klaje pomaojkovafop
adaj pa živinski kap ni ravno draa^ Bi djal : roja pro-
sičev? tadi ne, ker je letos v hribih tadi aa airovtno
slabo, in krompir celč ni imena vreden. Torta vioska v
meralih hribih tadi ne volji; ampak sadno drevje.
V takem kraja — imenovati ga nočem, ker ae kmetje
nepotrebno bojijo, da bo po tem davek večji, ako se kajta-
cei^a povd — je neki kmet aa sadje tole skapil: Za sabo
tepke 70 fl., aa draire hraške in jabolka 130 fl., is
čespelj in slabega sadja pa 170 bokalov žganja, kar je
tadi bliso 100 fl. vredno. To je vkopaj 300 fl., io če
00 nekaj na delo a žganjem , na derva in na vožnjo od-
šteje, vendar gotovih 250 fl. In ara ven je aa domačijo
tadi 00 nekaj ostalo, sicer alabeji sad, ker mora kmet
dostikrat le boljši prodati, da ložje iahaja s plačili la
davke, aa dražino — nočem r6či aa pijačo in drago
obleko, ker to ne volji povsod.
Ali ni to aiva priča, da sadje je dnar? — r.
Pogovor od not&rjevo
Sosed pridal k žnpana ma naanani, da se misli
oženiti , in ga prosi ma priča biti.
— 399 —
V
^KJe p» lAisUU žeaitno pismo delati?^ fa pobara
^JFas Bom nanonil t oodbini pioaraici, pa pravijo,
da tam oe nočejo pečati a napravo pieeni; sedaj ne v^m,
kam bi oe obernil, da bi bilo prav, lo da kadaj kaka
voterajava ia tei^a ne pride'.
„Ako hočete mene abegatii pravi aapan, dajte f a
imdelati pri notarja'.
^Ravno prav, da me spomnite na notarje^, mm
-odgovori ienin eoeed; |,žo večkrat sem eliaal od notar-
jev , da ploma od njih narejeno povaod postavno veljavo
imajo; inpan, kaj vi mislite od njih?'
Žapan: ^visoko ministerstvo sposnavsi po dosedanjih
-zvedbah, da sila Veliko smesojav in oelA pravd , ktere so
naj mkodljivsa kn^a med Ijndml, isvira is napčnih, nedo-
mtojno osnovanih pisem, je nstanovilo po različnih kra-
jib ^) notarje, kterih skerb in dolžnost ima biti pisma
po volji pofodnikov In po postavah Izdelovati, se dvom-
noat in avijač ogibati, in kolikor moč, pog^odniko pravd
'varovati. Za te^a voljo je cesarsko povelje, da vsakteri
Ici melf notarsko složbo doseči, mora biti isačen pravo-
snaneo in poterjen sa toslažbo. Notarjeve pisma imajo
-popolno v<Sro in dokazno moč, ktera volji, ako bi bile tndl
vae priče pomerle. Kdor je kako pog odbino pismo pri no-
tarja napravil, nima doato škode, ako bi se tndi prime-
rilo, da bi v roke dobljeni spisek zg:abll, ker vsakteri
pismeni Izdelk notarja ostane v pervopisn pri njem ohra-
njen, od ktereg^a zaroore deležnik po volji dobiti prepl-
eek enake veljavnosti z|rnbljenema. Notarjem je tadi na
tanko predpisano, koliko da smejo tirjati za svoje izdelke.
KterI se prei^ersijo zoper to postavo, zapadejo v kazin,
In morajo čez postavni zaslažok vzeto plačilo poskodo-
▼anemn povernitf. Če vse te dobre lastnosti notarskih
izdelkov premislimo, ni dvomiti, da vsak pameten člo-
vek bo naj raji pri notarju dajal izdelovati mno|:otere
pisma'.
^Vse to bi bilo prav, meni sosed, in jez bi aanp-
Ijivo sel pismo Izdelovat k notarja, samo slišim, da so
jim priče malo kdaj všeč, in da vselej poi^odnike spra-
šujejo ravno kot na spovedi, preden da začnejo pismo
sdelovati. To je zamudno in sila nadležno; drng^od so
vsaka priča dobra, In a malo besedami je pismo skon-
cano. če tudi pismo več volji , pa je hitro zdelano'.
„Jez mislim, zavorne župan, da je boljši se pri
osnovi pisma nekoliko pomuditt in si dobro stanovitno
pismo oskerbeti , kot s slabo narejenim si skerb na f lavo
nakopavati, da bi znala Iz njega kadaj kaka pravda je
flcimiti, ktera človeku dosto potov prizadeva in mu pre-
moženje in do zdravje spodkopava. Pogodoike vsih teh
nevarnost ovarovati, mora za pismeno zdelovanje naproseni
notar pogodnike in pripeljane priče osebno poznati, ali
saj pričam morajo pofodniki biti znani, da kaka pre-
memba v osebi ne podleže. Notarjeva dolžnost je na
tanko Bvediti, kaj da želijo pog-odniki v pismeni spomin
spraviti, in če imajo postavne osebne lastnosti v razo-
dete zavese stopiti, da bi zavoljo takih pomanjkljivost
neveljavneg^a pisma ne delal, sebi kazni In poi^odnikom
velike zabave in škode ne nakloniL Zatorej mora taka
natančnost notarja vsakemu, kdor gn potrebuje, všeč, ne
pa nadležna biti^.
„Po tem takem, oče I' pravi sosed, ,y)0 res nar
pametnejši vse pisma pri notarju narejatl. Moje ienitno
pismo bode tedaj že on delal. Nikdar več me ne bo kak
pokotni pisač v svoje pesti dobil. Z Bofom, oče župan;
sa dobri poduk pa hvala lepa I Ljudoljub.,
^iih
Ozir po svetu«
Turki J
ia Bovade, iijih vera ia deželaka osnova s popisom
^iih perve domovke.
(DaUe.)
Vera Turkov.
Turki ali Ojmani spoznajo Mohamedansko vdre. Mo-
hamed, začetnik te vere, je bil rojen v Meki leta 669,
ali, kakor drn^i pravijo, leta 671 po Kristusovem roj-
stvu. Ker mu je oče kmalo umeri, g% je ded njei^ov
in po toga smerti ojei^ov naj stareji stric sa tergovca
(kupca) izrodil in sabo v Sirio na smeiu jemal. Pri ti
priložnosti je prišel enkrat v nestorjansk samostan , kjer
se je sosnanil s nekim minihom, ki se mu je močno
prikupil in v njem pervo iskro premišljevanja edinofa
Boga zbudil. Pozneje je Mohamed prišel za opravilnika
(faktorja) k bogati udovi Khadijahi v stacono, s ktero
se je oženil, in čeravno je bila 16 let stareji, je ven-
dar v srečnem zakonu ž njo živel. Od mladih nog pa
je bil zmiraj bolj v-se samisljen, je rad sam v samotna
kraje nahajal in premišljeval verske reči, ktere je ave-
dll od nostorianskih minihov. Kdaj se je misel nove vdra
v glavi njegovi scimila, — od kod je v sredi maliko-
vavskega ljudstva prepričanje od edinega Boga zadobll,
In koliko deležtva pri oznanila nove vdre je imela la-
komnost po časti in da bi za preroka veljal, — tega
zifodovina ne vd natanko povedati. Ob kratkem naj bo
ih le to rečeno, da v 40. letu svoje starosti jo stopil sa
preroka pred svoje rojake in osnoval novo vdre, aa-
volj ktere je bil veliko preganjan, ki pa je vendar ob-
veljala.
S pobegom Mohameda v letu 622 po Krist. se aačnč
prav za prav zgodovina Islama. Mohamed pa nI hotel
le aačetnik nove vdre , temue tudi začetnik nove dersava
biti, aatorej je oklical svojo novo vero kakor tudi svoje
deželske postave za zapovedi, ki mu jih je Bog sam
razodel. In tako jo prišlo, da je koran pri Turkih ne
le verski temuč tudi deželskl zakonik. Dva nauka Mo-
hameda sta posebno pripomogla, da je turška armada
tako strašna postala: namreč vera na osodo, kteri
noben človek uiti ne more, to je, kar je človeka
namenjeno, se mu bo zgodilo, naj dela kar koli hoče* S
to vero navdan grd se dan današnji vsak Tork na vojsko
in se ne boji nič, ker misli, da se mu ne bo nič zalega
naključno, aka mu ni namenjeno; če pa mu je name-
njeno umreti , bo umeri tudi na počivala. — Druga vdra,
ki Turka s pogumom navdaja, je: da vsakemu, kdor ▼
boju zoper nevemike pade (ne vernik je Turkom vsak,
ki nI njih r6re)y so vsi grehi odpuščeni in on grd na-
ravnost v raj nebeški. Raj nebeški pa je Mohamed Tur-
kom popisal tako živo in tako mikavno, kakor so na-
vadno vsi popisi pisateljev orientalskih.
(DaUe sledi).
*) Ponudi se aam th ravno primerna prilika povedati, da^edfni
notar v Ljubljani, našim braveem dobro cnani gosp. dr. Orel,
bo nastopil te dni to opravilstvo. Vred.
Novičar iz slavenskib krijev«
Iz Železnikov 6. grudna. Kakor je lansko leto
prenašal ne daleč od tod nek gostač okel 600 gold. sre-
bernine, kakor mačka mlade, od enega kota v drazoga^
dokler jih ni nekdo zasledil , ki mu jih je vzmal In bolje
hraniti znal, kakor gospodar sam, tako je nedavno bilo
Bopet nekemu drazemu kmetu blizo nas okoli 20 funtov
dvajsetic in tolarjev vkradenih. Zasačili so scer kmalo
nekega hlapčona, kterega so tatu sumili, in najdll so
tudi pri njem nekoliko enacih dnarjev, al večji znesik
je bil že v kraj spravljen In bo morebiti tudi spravljen
ostal, ker v aaporu nek od tega nič veditl noče. Tak»
pridejo Ijud^jd velikokrat v enem hipu ob prihranjene de^
— 400 -
Mree, kter« •• let« ia IfU »pf^vljiUi in stiskali, in ie
je važji sebiirablč, rajii se na kaj taee^a pripeti. Ako
bi se nekterena čleveka ia tako STetovalo, naj bi sreje
denarje na kaka aemljisie aU ? kranilnica na ebresti na-
ložil, stavim, da bi pred a peaija aid prebil, kakor g^
▼ to napravil; praskajo so potem velikokrat aa naesem,
ko jim meanjica cfine, pa večidel je so prepoanol
Naj opomnim pri ti priliki se neke draf o dofodbe,
ktera nam vnovič sprižaje, kako malo so nekteri Ijadjd
po kmetib aa svoje adravje akerbni. Ne davnej privleče
nek radokop, čversti korenjak, okel 6 centov rade sa-
motes s vieoeofa hriba. Včs vrez in spehan se hipoma
napije morale vede. Kmale se ma aačnč temniti pred
eomf; komaj domii prileie in danes je ae merlic. Kaj
tacei^ aicer po kmetih ni nobena novica, vender aapl-
iem te vaim tistim v naak, ki velikokrat grozno neči-
morno pravijo: ^B kaj, ml nismo mehki kot f0sp6da,
nam nobena reč nič no ikedje^, in vender jih morebiti
polovica gxi in nnme take nemarnosti pred časom pod
■emijo. J. Levlčnik.
i« IJublfane. TeriaiU časnik naaaanja pa pism«
ia Kartama aledeče ialeatne neviee ed naših mialenarjev
v Afriki: ,^8. oktobra je po 15 mescev del^l belehnosti
v Berber-a amori fosp. Mntevž Milharčič, U ae jo
alavne v mlaionski seli tradil. Za Baropejee v Sadan«
je bilo te leto sploh neerečao; meralleo in driske se
iih veliko pobrale. NadjatI ae je vendar, da ta neagoda
ne bo preatrasila moa, ki so se adaii vaanema poklica,
in da tadi nad gomilami avejih tovaraev boje nepreatra*
aeni delali v nagrada Goopodevem. Gospod previkar dr.
Knoblehor je a vsimi neviarf miaioaarji, ki ao to jeseii
ae v Afriko podali, do Šellal-a pri Asaan-n srečne pri«
iel, le en dahoven (slial se, da geepb Jeran) je abo-
lel in se ia Aaaan-a naaaj v Barope vernal, okrepčat
doani aveje slaba adravje^*
1% Ljubljane. Visoko c. k. mfnistorstvo naaka jo
po reapisa ed 17. novembra od vredoilca „Novic^ iz-
delano in v rokopian aa 8 knjigi predloženo sloven-
sko berilo aa 8« In 4. gimnaslalni razred po-,
' terditi blagovolilo in ma priporočilo : naj se , kar slovnično
oblike vtiče, sedini z berilom aa 6. razred, izdelanim
po dr. Miklošiča. Knjigi se bote začelo v Blazoikovi
tiskarnici berž natiskovati.
Jb IJubfjane, C« k. ministerstvo kapčijstva in
ebertnijotva je popis obertnijstva, kapčijstva In
kmetijatva v leta 1862 aa Krajnskem, ki ma
ga je krajaaka obertnijska in kapčijska zbornica paadlo«
žila On. ki je tadi v elovenski jezik prestavljen in po de-
želi razposlan bil), a pohvalo sprejelo, in na željo, ki
jih je abornica sL ministerstva saaodola, blagovoljno od-
govorilo, kakor se bere v ^oglaenika^ današnjem« —
V petek je prišel imeniten arabak žebec, kteri name-
njen tarikema poročnika na Danaj , je medpotoma iz Cari-
grada bodo zbolel, v živineadravnisnico Ijabljansko. Pervi
dragoman je opremljal par, kterih eden velja 1000, dragi
pa 600 cekinov; noega zdravega je peljal koj na Oa-
naj naprej, bolnega pn >% |aqtU r aiviMadraviiisnici,
kjtf ao gi^ a)e hadi nevaroesti oteli , tako da je apati
da bo mogel pred božičem aa moem na Danaj Iti. Važna
JA Tiditi tarsko podkovstve, ki aavolj velike atiake, ktere
mora strela proterpeti, ni ravao hvale vredno; aedaj« be
pripkovan. Konj ni več mlad in kakor večidel arabski
kiuijl srednje postave, scer pa je kaj žlabnega jedra,
dlaka jo kakor žamet in se sveti kakor alato.
Novičar iz mnogOi kri^Vt
Nova politično-sodnijska eenova Pri mor j m je do—
delana In oe bo kmelo raaglaella; PriOMrje ohaegai C^o—
rieke, Gradiskoj Istrlje In Terst s okellečem Djegrmvina
Ia je razdeljene t 2 krotil a sedežem kreefjaeoblmmtaije
v Gorici in Pazna, in v Teržaske mesto m okoli-
ačem njegovim, ki je aepearodno podložne prfmermicemm
deželnemn poglavarstva v Tersta. ^ Mesca ekto bra
ae je pe vsih ces. žoleanicah peljale 804.148 Ijmdi In ^
mil. 688.709 centov blaga; za voanine ae je ekmpilo 1
mU. 862.808 i. — No manj ket 60 nemških kelodarjev^
za leto 1864 je prišlo na D a naj I na sveti«. — Dm
poalml skoz sprai^e okinj in dnri no more pihalt sap«,
je fabrikant Janez Haas na Dnnaji (0chaleretinaaatf>
anajdel neko napravo, ki jo ondaiiui čaaniki aila hra/ijo*
Ker imamo ravno aimo v mislih , moramo radovednim hrav-
cem povedati: kaj vremenski prerok iaJoIave, ki 'f»
je dosibmai dobro aganil,.na daljo prerekajo; takeio go-
vori: čeravno reojo alo cvetč in se je skriček CHamster) .
globoko pod aemljo zakopal, vendar ne be aima ejaCra;
jasni dnevi, moralo noči in velika saaa boje poglavoe
lastnosti te zime; potov ne bo sneg zamedel ne des aa-
močil; na sninc nI misliti; snsa bo taka, da ao le potoki
temač tadi nektere stirne se bojo pesaaile — praFJoooe*
njeni prerok. — Had mraa je na spodnji Deoavi
astavil tarsko-rasovsko vojske. Vendar mariirajo^
Rasi neprenehoma proti jaga tako, da v kratkem bo levi
breg Donave včs močno obseden. 30. dan p. m. je bila
na aziatski strani oernega morja bllzo oieeta Saoab-a
(8inope} velika vojska, v kteri so Rasi Tarkom 7 fre-
gat, 2 kor.veti, 1 parobrod in 3 prevozne ladije popol-
noma pokončali; med rnsovekimi barkami je le ena zlo
poškodovana. Na snhom v A zli se pa Tarki poalednji
čas Rase spet na več krajih premagali; posebne had in
aa Tnrke srečen boj je bil pri Kntaieki. Nek zdravaik
pri tarski armadi , ki dopisaje Danajskema zdravitelalMBa
časnika, pravi, da taroka armada poleg Balkana znofe
206.000 vojakov f kar pa ni kaj verjetno, — dalje prav/,
da med dnarjem , a kterim se tnrska armada plačajo, jo
veliko anstriansklh dvajsetic, desetič in tadi iestic. —
Iz Kotora se j,Terž. časnika^ 6« dan trn* piše, daje .
Peter Petrovič, stric kneza Černogorskega, a ouie- I
gimi imenitnimi Černogorci v Kotor pribežal, ker p
je hotel knez ob glavo djati zato, ker ma po povetf
nekega knezovega slažabnika po življenja streže. Pita
Petrovič je bil po volji rajnega vladika za nasLedoika
vladikovega določen; ker pa so Černogorci posneji ie*
leli dnhovno oblast ločiti od deželsko, je bil tadi stric
Peter z volitvijo Danila zadovolio. Kaj ga je zdaj to- >
per vladajočega kneza tako razdražilo« bo ie le prei-
skava razodela, ako se poterdi ta novica. — Cadoo ee
nekterim zdi, da je knez Serbski se iz Belog^rada se-
daj preselil v Topole in Kragojevac.
Pogovori vredDlštva.
Gosp. B. y Sk. na Kraen: 9 fl. 40 kr. s« deriaTljanslLi
■akonik v sloTenskem jeiikn smo prejeli; al kejigar, ki ina ze
ve« iitisov naročenih, nam je rekel, da perv4 natis deri. aako-
nika je ht popredan in da je tedi^ treba poterpeti, dokler ne pide
drogi natis na dao. Nasnanite nasi, h^i imamo • pasimiiii dmu^
jem storiti. Kaj Tesela nam je novica, da sa talko hitro pokup-
Ijene te neprecenljive bukve, vendar bi radi izDonajasredili po-
terjeno to novico. — Oosp. T. M. na D.: Memo dnuih lepih
pesem enaeega obsega je poelana „boiiina^ na natis v ^Norfeth*'
oel6 rrepresta. -^ Goep. L. v Ž.: Da« nam ie enkrat nže||eii i
časopis nasnaniti blagovolite, presiao; ssubili smo pisno Vase. —
Gosp. V. Za—: Prosimo, ako sapnščino verle^ 8. imate, ktero
bo\j doversebo od poslane. Pesmi so nam za ,,Novice^ pravljube^
toda morajo ali po sapopadka mione ali scer pesniške vred-
noiii biti.
Natiskar in založnik Jožef Biaznik v LjuUjtmi.^
I
-i
kmetijskih, obertnijsliiii in narodskih reči.
II NoTiee iihiO<Oo v LJabljaui |
▼nmk teden drekrtt , nem- }
reč T eredo in sebete.
I
Odgovorni vrednik Dr* Jane« Bleln els.
I Velji^e ineelo leto po poeti I
(in., eeer dfl., inpoJIetn^
[l2ll.pepoeti,Beerlfl.30kr.
Tečaj XI.
V sabolo 17. decembra 1853.
Ust 101.
Kako terden les ohraniti«
(Po dr. Ludersdorfa *).
Kdor koli ima s stavbinim, to je tesarskim in
mizarskim lesom (BauholzJ opraviti, ali kdor ta-
cegi lesa potrebuje, nam bo rad poterdil, kakosna
velika dobrota bi bila taka znajdba, po kteri bi se
dal imenovani les delj časa terden ohraniti, ki se
tako lahko pokvari in svojo terpežnost in vrednost
zgubi. Ta potreba pa fe toliko bolj očitna, ker
gojzdi od dne do dne bolj pešajo, in kakor bo en-
krat derv zmanjkalo za iiurjavo, ako se ne začne
bolji gospodarstvo v gojždih, taka se bo zgodila
tudi lesu za stavbe, tesarskemu in mizarskemu. Ka-
dar tisti nesrečni čas doide, ne vem: al bo železo
zamoglo les tako nadomesto vati, kakor nadomestu-
jeta premog in šotif (]erva?
Že dolgo premišlujejo in skušajo umni možje,
kako bi se dala pokvara stavbinega lesa odverniti,
in že pred 50 leti sa^sv prizadevali takošne na-
make iznajti, po kterih bi se dalo temu v okom
priti, da bi za mizarske in tesarske potrebe pose-
kani les ne gnjil in tr</hnel^ ainpak se terden ohra-
nil. Težavna je ta reč; mar^iklera skušnja je spod-
letela in marsikaj se^e iznova skušalo.
^ Kako pa je to, da je^tako težavno pomoček
najti zoper to nadlogo, saj imamo vendar d os to
tacih stvari', ktere odvračajo gnjilino? Res, da
jih imamo dosto tacih pomočkov, al kaj družeča
je, kar dela napotke, in to je, da dosihmal ni bilo
moč, lahko in brez velicih stroškov takošne teko-
čine v les spraviti. Tesarski in mizarski les je
namreč skoz in skoz z zrakom riuftom) navdan, in
ta zrak se zoperstavlia vsaki tekočini tako, da bi
se moral včasih leto in dan namakovati, da ga te-
kočina le za pavec premoči.
Med tem , ko se je poskušalo veliko veliko let
dostojno namako znajti, je rastlinoznanstvo zve-
diio, da rastline po koreninah in po deblu za-
morejo serkati mnogoverstne tekočine, in da potih
potih poserkana stvar gre gori do naj višjih vej in
ceI6 v perje.
Ta skušnja je pred 10 leti gosp. Boucherie-a
pripravila, da je skušati začel les po ti poti napa-
jati s tekočinami, ki naj ga varjeio gnjiline. V ta
namen je deblo drevesa, ko je se v zemlji stalo,
*) Dr. Lfideredorf je t letopisu praske kmetijske dnube nn
nanje dal, kako se da tesarski in miiarski lds dober ohra-
oiti. Skainje od veo strani, ki jih je sredilo vrednistvo
Buni^Bkega easnika: ^Allg. Land- n. Foratvr. Zeit*', in ktere
poterjnjejo taisto rarnanje^ napotijo tudi nas rasciasiti pu
Vred.
tikoma tal krog in krog nažagal. je zavotal okoli
te zareze primerno skledico, v Ktero je vlil neko
raztopljeno rudninsko sol tako, da je tekočina čez
zarezo stala in tedaj va-njo teči zamogla. Kmalo
je drevo poserkalo vse, in v vsih vejah seje najdla
po tem tista tekočina.
Po tem takem je bilo dokazano, daje mogoče
po ti poti napojiti drevo s kakoršno koli tekočino.
Al to je bila le skušnja za rastlinsko vednost, s
ktero še ni nič pomagano tesarjem in mizarjem.
Kmalo se je Boucherie tudi sam prepričal, da tako
ne bo šlo, zakaj drevesa v gojzdu s takimi okrož-
niki obdajati in te nalivati jeTahko rečeno, pa težko
storjeno. Kaj bi bilo, si misli Boucherie dalje, ko
bi posekano drevo z odsekanimi vejami postavil
v tako namako? Storil je, kakor si je mislil, —
ali posekano deblo ni serkalo več; mertvo je bilo
in sesavne žilice niso serkale več.
Ko je Boucherie skušal In skušal po ti drugi
poti SVOJ namen doseči, stopi Anglež Pajen leta
1846 na noge, in znajde les obvarovati gnjilobe.
Al znajdba njegova je le za kratek les, kakor-
šen je za lesene pokladnice na železnicah; za
te pa je tako dobro poterjena, da na Anglež-
kem z vsimi pokladnicami tako ravnajo, ki so za
veliko veliko let stanovitne v zemlji. Pa kdo bo
po njegovem s sisalko (Luftpumpe) iz lesa zrak
spravljal in potem ga napajal s tekočino, ki ga
varje gnjiline! Njegova znajdba je tedaj toliko ka-
kor nič za potrebe kmetijske, ker za te mora
biti vsaka reč lahka in ne draga.
(Dalje sledi).
Napredovaiue svilorcje na Krignskem.
Po Iskrenim prizadevanja rajnei^a iroap. J. Hra-
d 6 C ki-|ra prebajena sviloreja v Krajnski deželi , kjer je bila
od začetka francozkih vojsk do leta 1830 popoloorna za-
spala, sedaj z veličansklmi koraki srečno naprednje. Že
j6 marbnega drevja sčmtertjč veliko naeajenei^a , v mno-
|:lh krajih lepo odrasenei^fr, in od leta do leta se bolj
raasirja marvoreja. Zlasti na Dolenakem, okoli Met-
like po verlem izfrleda i^ospoda tehanta V. Voaka, ka-
kor tadi vat. Jerneja, v Mokricah, v Rakovnika
in Veliki Vasi že toliko marbnea^a perja zrase, da po
več centov zidnih mešičkov (kokonovj v vsakem kraja
na leto priredijo.
Mikaven izg^led In opominovanje k sviloreji daje
poslednji čas tadi visoko vladarstvo % sasajevanjem marb
ob železnici, kar je z drevjem, ki ^a ma je naša kme-
tijska dražba po sila nizki ceni podala, tadi okoli Lja-
bljanakeg^a kolodvora prav lepo izpeljalo. Ta naprava,
ako bode speljana po celi železnici, bo sčasoma s pro-
. 40» -
ilajo perja lepe ebrettj f U nšHn fHiUim^p^ Joarja
4oDaeU, 06 vee koitolf f» #pi«M s 4«te1« I^Mm io
ebajenja« lj«be«9i 4o erilfreje SMi«t#fU».
Naj reci «Hlf|:t » P«"P«<k mBiw^ io aHlanJa na
KraJDekem ai oi»M Mi# kiaetWK» inito^ ftlM )0 se
čas aCe tavžaot iaai%li4li drev<4»fo jdaiiM (lalodina
dtejv^^O •^^'^^ jo •* ^^® >>* ^*^ "^^ priaadeva pa(t-
l«fo fatfariti tonptf PftMi^f ^riUriif Da KrajoHe^i.
NepreDahoDia n^a vaaka lala velika aiarviaaca aeiaeaa
na avejem Torto , predaja drev<Seea po Diski aesi , ia jih
deli tadi bras plačila ▼ pedporo evilureje« Z raen tam
110 na aadavol|fia kapaja tadi pridelaoe meaicka po vi-
0«iki aesi s DaneDom, udi med koiell saopaiga Io va-
nelje taga slakfiaira pridelka al»adiU.
% i^vim ^paeljeoi amo sapasili poeledaje 8 leti, da
tuJi aaleka mladiDs ae bvalevredoo aFiloreje peprijema
%9L kratki iaa, M aa g^99m alahaMl aaaMr« abraAall,
kakor a tim opdelsalai apravilom. Doraaeni masje bodo ti
o^ ba^ei ačeDiki Ja varli padpiravci avilereje pa domo-
Ti^i, Lf aakaj iaiaaia nladin avilarejcea priporočati, da
Dftpire# brea doroljaiJa g9»fod9Lr}U marviDih drevde ee
par^ ^0 papiDsajejo, ker ra^oo drasaga je treba todi to
▼oditi, da aa pravem oboraoja perja je veliko ležečo sa
rap$ pribodajo, da w aa pokvari.
3fibii pridelk tokočeira leta dekasaje, da ao v
aioofjj^ ^jih aaaa deselo sapasili vredooH aviloreje,
kakar tpifi, de aa ea v reji aviloprejk tji in tam se do-
bre zarili. Pripfpoe leta ae ja prlravoalo avHoik mešičkov
na Krfuofkaai bres Ipave 200 4« 500, letoa pa čes
IPOO fantov, fcteri »o bili večidel dobro obravDaai, io
torej §0 dabill Uko lepa avile , da ao jo bili fabrikaDti na
Laakaia in na Danaji prav veaeli. Za teg^a voljo so sa
letoa mpaički dražji kot aicar, namreč živi fant po 40
da 45 kraje, amorjeni pa. 50 kr. da 1 il. plačevali.
Zraven g. dr. Orla jih ja tadi letoa kmetljeko dražba le
sa t|» Dakopovala, da ae je tadi majhni pridelk vedel
kam o* prodaj naaiti in taka tadi od to atrani obaditi
IjohpsfP 4a aviloreja*
Pprv% fkerb vaaktare^a , kdar ae nameova a aviloreja
pečati, mQf% biti a potrebaim perjem ae preskerbeti,
tod^ mirb naaaditi, ki dajajo hrano avilnim ^oaen-
cam. Proatorasanjaae nemai^jka, pa vendar v iriino in
močirea avet jih ni aaditi; one Ijabijo anh, kamnit in
peščen apneopp ; slasti ob ceatoh raatejo čversto, odko-
dar Tpda blato do njih zanaaa.
^4iur aa pa nabira pirje s dravds, ja treba sker-
beti, da ao raat morb ne satira ali clo ne ša-
ri as t, ampak da drevja vedi»P večje postaja, in vsako
leto več perja di.
To opravo natanko popiaati, bi bilo težko, ker to
AO da je djansko dobro naačiti, Učenci marvo- in avi-
loreja debivajo Ia naak ma varta kmatl^aka drasbe, pa
tadi i^o^p. dr. Ore| v Ljubljani, ki ae a aviloreja po-
aebno pridno peči, s veseljem vsakema rad natanko
kaže, kako pa ima to delo opravljati.
(Kooee aledl.)
Zgodovinske reči«
6. Kaj je slovenski narod Oglejskim patriarhom
hvale dolman.
Da je saj v večji del aedanjih slovenskih strani kar-
aanstvo v pervem sačetkn is Ofieja saneseno bilo, je
/roiovo. Ravno tako pa se ne more tajiti, da je bila
Hveta vera drag^i pot v osmem etoJetji v jnžnih aioven-
akih krajih po Ox:lajskih patriarhih sopet atorjana,
takrat ko so se v neverni siraoi nad Dravo fiolnograski
nudi kofjo za njeno ratširjenje ii adiii. Samo to ae težko
pogreša, da od djai^a Oglejskih višjih pastirjev ni no-
benega takoaaaga apisa, kakorsnega imamo od Solno-
friMit l«afiklti pn kig tatag« laU ▼ Uara« arhiva
a«(ittu«9 mraMtf oatt v rim^*am; aaj je olavnl kmrdi-
Ml 4BC#la Malmaataia vaiiltaaakib roka^v bmlsTa
fgtajakih i^^i Nihate In favlhia, ia dal varate on-
diMlh patritfto? m svetlo 4sJ;; marsMi je kaj vee ▼]
aNrljenjopisa Av. Pavlina pri BolaMiarth taaladiCi, d»|
kterega ml aa nI bila dana priti.
Nekaka zabeli človeka, 4a piaataiji OglaiMk r^H
Ia po verka jem^eje, ali aa celč edpovedojiiia, kar a#
ja is Ogleja za apraobernttev Slovenca v zgodilo; dm
R a b a I o , na primera , pri gavorjenjl od tega jo kar krotka
adrežo, daje pa apisa ad apreoberajaaja Garalaoear ▼«•
(a dala Salnagraakim nadškofom prilaaCaDo, dm U-
daj pri povodi od dela O g i a j ak i h patriarhov nlao variaCosL
Rasan avoie vdre je pa morebiti ae draga , oa si-
cer toka vožaa, vendar nam draga rac, za kCaro ^\
oMgU Ogiajakim patriarham hvalo voditi« Pai^ajma
namreč, kaka daleč ae a a da nji čas aadezi SloTooeov
ategajejo, kolika ao bili pa nekdanji čoa razairjcai.
Boo, kar ja alovensčino od Donave proti Drav^ ▼gaojait,
ao bili nemški nasalniki v velikem atevila. Žo pioat^
apreabarajenja Garotoncev pova^ da ad Bavarci a Slavand
atmnavaU vkapaj. Vaadar mara i% dragi vorak bia. da
— Slavaaci med Nemei čisto zginili; aamike plooMtra
ia namaka vlada tega ni atorila, zakaj ukasoa ja bite ^«di
na jažni atrani Drava, ia veoder ao oa lakaj 99 aemiki
nataiaiki pagobili , razaa Kočevja. MorabU bi aa atc^-
Dila zadosti gotovo rdčl, da cerkev in aola )at\jt\ajra-
ndh o zadevah alavanačina in nomačiaa oar vac atonVa«
Kaliitar daleč 99 Oglejski patriarhi avaja paatirAo pa-
lice euvili, ob Soči In Savi do Drave, toliko dalccii '
dan d aaaa nji Slovenci atanajajo; to an del •• jih z
aaverni strani Drava aa najde, kakar aploh aa mejik
povsod en jasik med drazegz aaga; ab Karki le Lt-
vaoti, ob Salci, Aniži, ob zgornji iz aradnji Man, #^
jasnih bregovih Donave, koder je veljala Paaavdka in
Salnograska dahovna oblast, ao Slovenci aploh cfiaiii.
Kar aole tiče, ja pomniti, da Oglej je kdaj avaja
ačilnice za IsobražeiOo dakovsine in plemstva laal, da
ga je ravno po tem pred taliansčina kakor namačina la-
devala, bres da bi bila slovenščina sategavolja poacbas
zgabe terpela* dola je pa sa Oglejsko okrajno aa U-
lianski kralj Lotar, Karlna velicega vnak, v Starea
meaia (Foram Jalii, Cividale) ustanovil vi. 8d3; potfnpr
pa je patriarh Nikolaj s privoljenjem svojega polbim
cesarja Karlna IV. ravno v tistem mesta v I. Ift4
vičjo šolo (generala atndlam) osnoval. V tem meilt a«
todi patriarhi dolgo časa aedež imeli, in vender cndi a«
dan današnji Slovenci etanajejo, — Mislim, da CeA be-
sed ne bo nihče vzel kot enostranskih, ampak le kal
zgodovinske; resnična zgodovina namreč reci taka jem-
lje, kakor ao, ne kakor bi jih kdo rad imeh
Pri tej priložnosti se ne morem zderžati, da hI ne
opomnil se ene reči. Kadar se popinnje Oritavljenje Gori-
a k e nadakofije, 00 večidel na poslednje Oglejske patriarbe
veliko nemarnosti za svojo čedo in preobilno nklanjanjo
do Benečanov naklada. Zgodboplsjo naj peč ne bo eno-
stransko I Ravno zaatran poslednjih Oglejskih višjih pa*
stirjev sp ntegne namreč to prasati: kdo jih je v oblast
Benečanom izdal, in tedaj kriv bit, da niso mogli svo-
jih ovčic proeto oskerbovatj? Io takaj se bo s prerokom
odgovorilo: „očetje nast sp grešili, In mi smo nosili njih
krivico.^ Jez saj sem to mislil, ko sem vojsko Oglejskih
patriarhov s svojimi podlosuikl v 14. in 16. stoletji
prebiral. p. H.
Drožtvo sv« Nohora«
M. novembra sa je C^lovibi odbor drostva av. Mo-
hora zbral in pri toj seji sklenal, kakor aledi:
-- 408 ~
\
^ i. l|.Li#^^ J« run 06 jo v Afriko pod«l fn idraj
^ is dniAiveiktgi^ •^bora otopil; — ir. dtefan KoeUiH
€ii ie ftl. novembra pitmeop oaManil« da oMaaa aoar
^ vaela) a^aai \B iakreo prijatel oaiaf a dmžtira , da pa aiora
letos ia adborniatfa odatopitL Obadva g oapoda oU oaoe
draalTa moiko podpirala ia so aa ajoira mnogo tmdila«
Žal jo nam ia goUvo fmm drnžtveaikom« d?a tako olo*
veča in iekrooa foopoda- sf abiii. Ml ne moremo dra-
^ ^aoo kakor a salootnim aercom r^cl: Bog v^ja obadva^
^. mm vBe vajoo trade in dola blagoslovi in uročno vodil —
Moslo g. L. Jorao-a v Ljubljani oeitno povabimo ia
'^ prosimo g. Andreja Zamejca, vredoika »Sgodigo
^' Daoieo^f mesto g. Št. Kociaačlea v Ooriei pa g. An-
* d reja lllarmoic*a, dabovnika In domačega meiielja pri
^ igrofa Attems-a« da bi botla praane mesti drnitvonih od^
^' boraikev provaoti. Oba gospoda slovita kot visokovrodna
in ačeaa dabovnika in kot iskrena prUatolja našega drožtva«
'' IZato apamo, da nam naše oerčno proinjo ne bota od^
" rekla! ---
8. Vei test. gosp. droitventkov Je nas prosilo, I.
del ^domaiib ogovorov^ tmdi posebej prodsjsti. Ml
eino tsj voi iiitissv I. dola „dom, ogovorov^ racposlali,
da ga naj kojlgaiji po vsib slov. mestih po 60 kr. sr«
prodajajo«
3. Za prihodnje leto 1864 bo droatvo izdalo:
I. del 2,iivljenja svetnikov^ okoli 60 tiskanih pol,
^Gofflne-a^ ksr ie manjka I. In tndi celi II. del okoTj
Ičo pol, in eden sveaek Javornekovega sv.
pisma okoU 80 pol.
4. Naše drnatvo, ako hoče terdoo in na samosvo-
jih nogah stati, mora si napraviti ,|matlco'', to je aa-
klad ali istioo, kterega obresti bi nasema dražtva vssko
leto potrebnih denarjev donasali. Kako bi se ta matica
napravila, oo je že mnogo pisalo. Morebiti jo takole
dobimo :
a) Drnatvo da leta 1864 tiskati: ^g. Praprotnikovo
knjižnico lepih povestic aa mladino^, ^g. Cvekove
peami^ in i^Koledo drožtva sv. Mohora^. Teh knjig
družtvo gt drožtvenikom ne bo dajalo, temač le pa
kojigarjih dober kap prodajalo. Cisti doaeask, ki
se bo skapil , se oberne aa dražtveno matico. Dras-
tvena koleda, kakor jih izdajajo vse drožtva po Nem-
škem itd. bo namenjena aa nase prosto ljudstvo, bo»
kakor Nemci pravi)o: Baaern- and Wlrthschsft-
Kalonder. Vse slovenske pisatelje s tim lepo po-
vabimo, nas pri izdsjanji kolede podpirati; bomo
dotične aostavko todl placevalh
b) Kar se aa dražtveno knjige • naj si bojo kterekoli,
denarjev dobf, se ne smd porabiti, temao se dene
na stran aa matico.
c) PresvitU g. kaesoikof Aaton fifIomSek so dragi
natis ^Življenja svetnikov^ dražtva v lastnino daro-
vali, da se tako ložej draživeaa malica napravi.
d) Vse čast. gospodo domorodce in pr^tle našega
toliko potrebnega ia horistamga draživa prosimo,
kolikor )e jim vetja ia kader je jim nar bolj
prav, kak dar v Celovec pošiljati« Tadt nar manjšo
darove bodeoM hvaležna prajeil; ia vae po ^Šolskem
prijatel-a^ naanaaili. y,Kamen do kamena palača,
serno do zecna pogaea''« —
6. „dolski prijatel^ ostane tndl aanapretj dražtveni
časopis.
Is med dražtvenikov je bliao 700 „šolsk. prijatel-a^
preiemaio. To nam zde priča biti, da je večina gg.
dražtvoDikov to po volji, ksr smo zastran ^šolsk. prija-
tel-a^ lani aravnali. Mi smo takole mislili : med draž-
tveniki štejemo nar yeo gg. dahovoikov in ačKeljev, kte-
fim je mladina in šola Ijaba in sveta reč , torsj bojo ča-
sopis aa šole in mladino radi prejemali. Cerkov ima
ovoje ^Daaieo^, kmetijstvo, politika itd. tadf ovoje ^Na«
vlce^, aakaj bi šola ^^ podlaga vsega človeškega bla*
gostaoja — svojega časopisa no Imela. Tako smo ml«
olUi in lepo število dražtvenikov priča, da se nismo golj-
fali. „dolski orijatel'' bode laj zanaprbj donašal sestavke
aa šolske reči, povestice aa mladino, nekaj Ia natoro«
ananstva, dogodivščiae , zomljopisja, od alevanskih obi-
čajev, šolske pontave in novice, dalej kar aašo dražtvo
sadene io kar od dragih dražtov kaj pripravnega slišinui
ali bereaio.
Izhajal bo „aolsk. prijatel*, kakor do aedaj na pol
poli in velja:
a) na dražtvenike av. Mohora, ki 3 II. letnine plačajo,
na leto 86 kr«, na pol leta 18 kr. po pošti;
b) sa dražtvenike av. Mohora, ki 1 fl. 80 kr. letnine
plačajo, na leto 1 II. 86 kr. po pošti. In brea po-
šte 1 II.; na pol leU 48 kr. po pošti, 80 kr» bras
poete;
g) za naročnike, ki niso pri draživa sv. Mehora, na
teto po poŠti 8fl. 18kr., in brei posta i II. 86 kr.
PsrvI in dragi Isčaj ^aolsk. prijatla^ ae dobf po
1. fl. sr.
6. Na vpramnje ad mnogih krajev eananhao, da
aaiooro, kdor hoče, oa lete 1868 In 1863 k nožema
draživa pristopiti še sedaj, In dobi vse dražtveoe knjige
raaan potekle ^ZgodeviBo Goriške nadakofijo^, — pa
ma hočemo kake drago dražtveno kajigo priložitt, kino
volja več kot 84 kr.
To smo sklenili takaj v Celovca ia mislimo tadi iz-
peljati, ako večina ostalih gg. odbornikov po anih me-
stih naše predloge poterdi. Vse gg. odbornike povabi-
mo , naše predloge pretreati in potom svoje misli na zna-
nje dati, naj že bo pismeno, sif po kakem slov. časo-
pisa. Kdor nič ne e^ifovorf, od tega mialisM, da je na-
ših misel.
Čast. gospode vrednike slov. tesopisov prosimo te
naše misli ponatisaiti. Druitneni odbor v Celovcu.
Ozir po svetiL
Turki^
i^ih šego is nsvade, ijih vera in dcialska osnovs s popisom
i^ih perve domovino.
Vera Turkov,
(Dalje.)
Od kdrana Tnrkov ali Mohamedsncov ae veliko
govori in bore; kaj tedaj je kčran? Tal^o imenovane
^aveto pisma^ Mohamedancov obstoji is 4 poglavnih de-
lov, kterih psrvi se imenaje kdran, dragi hadif ali
aanot« tretji idjhaj-amet, četerti kijas.
Od kdrana Torki basnnjojo, da to, kar je angel
Gabriel Mohameda akoa 23 let pripovedoval , je od ver-
ste do verste zapiaaao v njem. Akabekr, pervi kalif ia
naslednik Mobsmeda^ je dal te verste (Verse) v bakve
nabirati, in ta zbirka jo k 5 ran. Pravllca ta, da kčran
je izvira božjega, je dala tem bakvam tako slavo io
veljavo, da aa aakonik postale verskih in svetnih za-
poved in prepoved. Zato tadi snltani, kadar koli kaj
važnega začenjajo, vselej prašajo: kaj pravi kčran?
Opiraje se na besede kdrana je saltan Mahmad atrašne ja-.
ničare pokončal; opiraje sena kčran, kar bi drngač pri
terdovratnih Torkih nikakor mogoče ne bilo, je sedanji
saltan Abdnl-Medšid osnoval leta 1839 novo vredbo
tarškega carstva, ktero je že oče njegov pripravljal, pa
si izpeljati ni apal; opiraje se na besede kdrana so za-
čeli Točki tndi dandanašnjo vojsko zoper Rose.
Bnkve koraoa obstoje iz 114 poglavij ali s ar,
vsako poglavje je spet razdeljeno v več verst. Za po-
pada le verske, nrav&e iaderžavljanskezspovedi inpre<-
— 404 —
naj ckilejMB arabflkom josika lo oliapan s t«o krasota
oriantalvka nadaaka.
PrairoTor kdrana aa takala irlasi: ,,V imaš« naj
milaatlajaafa Ba|:at 6laTa Bog«, Gaapoda vaih atrarf,
NajnilaaUajaema , kralja aodaaira daava. Taba nalima
ia Taka kličaaM na pemoa* Palji aaa aa pravo pat, na
pat tioUk, ktarin ai miloatljiv bil, ne tistik, nad ktorimi
ai aa raaaardil, pa tadi tiotik ne, ki kadijo krivo pota'.
Vaaka aara (paglavja} ina avojnadpia, aa prilika:
tabla, plan, fram, profati, banja pot, vstajanja ad
aniarU itd.
Nravna paatava ee^ na priliko, ▼ kdrann takolo
rasloaona: ^Dala vaia a^ aadijo pa oaraann, in v vaaki
reči valji la kar mialis v aaren«'. ^Na atojta dabrik dal
avojik'. y|Prad Bagani ti na pamai^aja žlaknl pradodi^.
^Pavaj ni, ja vpraaal aakrat nakdo profata, po ktarik
dalib so prida v raj ?' Prafet ja ad|:avoril : tiati prida
l^ari, ki madro abraca čaaar na ja dal Bof , — ktori
Boi(n slaai in sravan njega nabenana dmaenn, ktari
noli, alnoanja dajo in napovedi apalnnja de alakta avoje.
Kakaoo krivo v<ro jo aieer Mekaned ačii naatran sa-
mega aaba, vsak In aladaaik kratkik baaad, ki §• tndi
▼ kdraan aapapadana, lakka pravidi: ^Jas (Mekamad)
aim pervi člavak a ainam Marie; profeti so vsi otroci
anega očeta* Med nenej in Jesnson ni nobeaega pra-
fata', — in na dmgan meetm pravi: ,|Nikar §e ne ina**
najte pa meni , kakor bo imeDnjejo krisfiani po slon Ma-
rie; vi su sinnabniki božji, pa tan sa la alnsabniki
profeta<<. (Dalja aladf.)
Noviiar iz mnogih kn^t\.
Paalodnji dersavoi nakonik nsnnanja novo colno
tarifo, ktera bo ob d o ven leta a anstriansko^prnska
eolDo in kapčijska savana vred moč sadobila; podlaga
ta nova tarifa ja tarifa ad 6. listopada 1861; marsikaj
pa ja v nji prenarejenega; taka jo, na priner, colnina
aa vvasnja airavega nalesa in tnjih d^nel od 45
kr. nn 84, pa morja od goldinarja na 36 kr. sa cent
snisina. — Do konca jaonarja na cea. selesnicsb sa sita
od 1 kraje, na 8 vinarja ponisana vosnina velja
po rasglasH ministerstva tndi sa rčseno in paenična
moko, sa krompir in sočivje. — Višja sodnija na
Dnoaji ja isrekla, da pri določila kakoaoo rane: ali jo
labka ali težka, ni glodati na to, ali sajekitroja ali po-
sneje sacelila, ampak na pervotno Isstnost njeno. -^ Za
paravnavo Savska strnge jo inženirja Wilček-a akas
došol, Sava ad Janine do Zemnna geometrično proiakati.
— Vsi časniki so sedaj večidel napolojenl s novicami
tnrsko-rasovsko vojske, ker prigodbn v Sinopi,
kjer so Rnsi Tnrkom veliko bark pokončali, di na vso
strani veliko govoriti in veliko ngsnovati. V Carigrad
jo dospdla sa Torka nesrečna novica 8. dan t. m. Vgt
je bilo ailno osapnjeno. Snltan je berž poklical minieter-
atvo sknpej in tndi francoskega in angleškega poročnika.
Ministri bo bili vsi kndega vojskinega daka navdani ter
so terjali, naj poročnika nkaseta angležko-francoskim
barkam bera v černo morje odriniti; poročnika pa sta se
izgovarjalo , da no moreta ; francoski poročnik je rekel,
da ne smd , ker nima povelja od svoje vlade sa to ; an-
giežki poročnik pa je snitana in ministre tolsžil, da to
jo nesreča, ktera vsacegs, ki se vojakaje, nadeti sa-
more, in da naj ta sgnbe ne porsjtsjo preveč, ker po-
glavna moč sa morsko vojsko so turške in egipčanske
barke v carigradskem ksnila, ktero bojo že kos rnsov-
akim barkam v veliki vojski. Toko je govoril RadclilT;
kaj pa je ministorstvo v tem sbom sklenilo, ionisn&no.
Draga jatro ste jadrale ena angložka ia enafraneoBka
fregata, kakor pravijo, a sdravniki, 'sdnvill in ve sili
ranjenim Tnrkom v Sin op o na pomoč, In dve 4iriigra
fregate ata Imela kmalo sa parvima iti. dkoda Tm^rkooi
pokončanik bark. braa IjadI in gotovina, sa cent om S
do 10 milionov 11.; bile so pa nesrečno baike nek se on
poti ia Abkaaie doni , kjer so ondasnjim gorjancem nnao«!-
nika, arožja in dnarja ^oddale. V Asii sa nek Tarki se
smiraj srečni, kjer s Čerkesi vred nek slo tepejo Rase,
ako ja verjeti tnrskim novičafjem. Vse dosdanje vojake
pa aa niso nič getovoga opravile, — ali aedaj ba v kmt- .
kam velika vojska priKalafata; se mariimje Raai {
a veliko silo proti Kalafata, ki je edino meato na /a*
vam Donavskem brega, kjer Tnrkl se terdna stsja; ca
takaj Basi smagaja Tarke in jlb sapodd oas Dinave^
aa bo ta kraj Donave vnela rssaodivna bitva. Ram 4e>
laja noč in dan akali Bnkareata močne okope (_aaDee),
nko bi ntegnlli Tnrki jlb naaaj capoditi. V Snirni je,
kakor tndi v drnsih mostik, seleno bandero ^avete toj-
ake^ raspastavljeno. Rnaovake barke avigaja neprenc-
koma bliso Varne, da tnrake ne morejo vositi oodasnji i
armadi krane in opravo. V Mag nas i i v Afriki ae je ^
armada jermenskib preatovoljcov sbrala, ki gr6 Tnr-
kom na pomoč: je to sa gerakim patriariiom. Antinio-
som, ki je tndi fčs nn strani Torkov, porvj imf^led^ da
kriatjani pomagsjo Tnrkom. Rnsovskl koosni Mmaia
jo nek kmalo po preselitvi is Beligrada v BtmUn paafal
rasovskema čara obairni popis, kakošoegadakaao^ai>ii^
v kterem pravi , da narod serbski sovraži Tarka do amoTVi,
da pa knes aerbski ja akrivoma prijstei TnrkoT« Ali )e
v tem kaj resničnega, se ne vd; to pa je gotovo, k
nekdanji knes Miloš ni delječ od Serblje. Vlade, )n
se prisadovajo Rasa in Torka pomiriti, so nek po Da-
najskik pogovorih svojim poslancom v Carigrnd sledeča
aporočila poslalo: naj terjajo od snitana gotove fmtra
sa svesto spolnovanje vsik dolžnosti do gerske eerfcve,
in naj le take ponudbe tnrske vlade poterdijo, ktera ter-
jatvam rnsovskim niso naravnost nssprot. — O žalostnih
raspertijah med Badensko vlado in kstoliskim akofom
Freibnrsklm se sliši, da so ne bojo tako knulo poriv-
nsne kakor se je mislila, ker je sa spravo nnproseni
kardinal Viale Prela ministerstva odgovoril, da no more
popred med škofom in vlado sredaik v Rima biti, dokler
ministorstvo ne prekliče nkasa od 7. p. m.; to atoritjA
pa vlada dosikmal terdovratno brabi.
Gorska cvetlica«
Na skali visoki pa rožica oveti,
Nikdop ne poni Je, ae vter^a nihlh.
Objema Jo rdsa, Jo \jiib'jo meal^i
Ia aorske Jo cibljejo sape rahle.
Pa prišla Je jesea , In bora aori,
Se roEiea trese , se joka, solsi.
Doline Tgledide in bistre vodtf,
T)e doli v planjavi seli si sered,
mer sladka se rdsa, kjer sape iopld,
l)e doli, Qe doli Jo kliee sered. —
Se splasil Je lovee eei golt peei.
Čes sterme prepade predersno hitL
Nedoline po |;orah on iše kenrf;
Po prostih planinah se strel ma alosL
Se roi'ca pretrese, se revca boji,
TJe doli v planjave st veo ne želi.
V domačem skaloijn id^ rada umr^,
S|ki Tender se spomlad poTome kdij se.
JoB. iregtt.
Natisknr in založnik Joief Blaznih p Lfubtfani,
kmeiijsliik, iktrtnijfiliik ii urodgHt reči,
■I
N«Wee ishi^^Jo ▼ LJabljaiii |
Tuak Uden dvtkrat,aain-^
W T sredo in stboto.
Odgovorni vrednik Dr« Janes Blelitels.
[Velji^o M celo leto po pošti |{
( 4 fl. , seer 8 fl. , ift po] leta \
l|2fl ,>b postKseer 1 fl.30kr.
Tečaf XI.
V sredo 21. decembra 1853.
lAst 102.
Kako terden 16s ohraniti.
(Po dr. Laderadorfo.)
(Dalje.)
Misli Boucherieve, da posekano drevo ne serka
več nobene tekočine zato , iler je nehala moč živ-
ljenja v njem , pa mene zmotile niso ; dozdevalo se
mi je, da ravno posekano sočno drevo ni več no-
bene tekočine v-se jemalo le zatega voljo, ker je
bilo že soka polno, kterega pa ni več zamoglo iz-
puhteti iz sebe, ker več perja ni imelo.
Kako bi se tedaj dalo napraviti, da bi spet
hlapelo tako drevo, začel sem prevdarjati, in kaj
nek mi pride na misel? Dobrotljiva mati natora,
spomnem se, gotovo brez namena drevju ni dala
debele skorje, ampak, davši mu jo, imela je na-
men, da sok po dolgi poti skozi deblo do vej in
perja medpotoma preveč iz sebe ne izhlapi. Ako
se tedaj drevo o mlaj i, g6lo deblo začne hlapeti
in izpraznjeno soka le zdaj vse pripravno, da po
deblu zamore se stekati tekočina, ktere se je na-
pilo, ako je bilo z enim koncom vtaknjeno v njo«
Zastavica je tedaj na to vižo uganjena. Treba
je sedaj le vediti, kako bi se dala uganjka ta v
prid našemu namenu obračati«
Iz te^a, kar smo sedaj zvedili, je tedaj go-
tovo, da les, kterega hočemo navdati s tako teko-
čino, ki ga bo varovala trohljivosti in gnjiiobe, mora
popolnoma sirov (^frišen) biti, ker s suhim se ne
d& to storiti, ker je navdan že z zrakom, ki ne
{»usti druge tekočine več v-se. Na tem pa ni nič
ežeče , ali je les sekan bil pozimi ali poleti. Poleti
seer nI dobro mizarskega in tesarskega Ičsa sekati
— pravijo — ker se tacega radi červi primejo , ali
nam sedaj za to ni nič mar, ker si zamoremo zve-
sti biti, da lesa. kterega smo po našem navdali
s kako kotlovinsKo in cinkovo soljo, se ne bo z
lepo dotaknul červ. Vendar je za nas namen bolje
sekati les pozimi zato, ker v hovji je pozimi smo-
lotoka manj, kakor poleti, in smolotok je včasi zlo
na poti našemu ravnanju.
Pervo in pravo je tedaj, da les, ki ga hoče-
mo narediti terdnega , mora ravno sekan, toie,
sirov (frišen) biti. Na tem pa, zlasti ako je les
pozimi sekan bil, vender ni nič ležeče, če drevo.,
že 4 ali 5 tednov leži, le da ni omlajen bil. To
velji za vsako sorto lesa, naj je hovje ali listnato
drevje, mehki ali terdi les.
^ Ktero tekočino pa si bomo sedaj izvolili, da
E njo uterdimo les, to je, da varjemo ga gnjiiobe?
Znano je do sto tacih stvari, ki so grijilobi
nasprotne, ali nam ni z vsimi pomagano: nam za-
morejo le take dobre biti, ktere so gotove, zra-
ven pa kar naj bolj po ceni. posebno za to, ker
po skušnjah mojih mora bitijes dobro napit s
tisto tiamako, in seer na S četert kubičnega deblo-
vega prostora.
Kotlovinski vi trio 1 (Kupfervitriol) in
cinkov vitriol (^Zinkvitriol) sta po sedanjih sku-
šnjah tiste dve soli, ktere zamoremo naj bolj po-
hvaliti, in ako bi zamogel cinkov vitriol popolnoma
namesto vati kotlovinskega v njegoVi dobroti,
postavili bi c i n k o v e g a na pervo mesto zavolj
nižji cene. (Dalje »ledi.)
Gospodarske drobtinice«
(^Da se mleko ne zagrizel ^ naj se položi en
zvežček mete v mleko«
(Da 9e ftenj pri svefilkah ali taht pri lam^
pah ne kadi)^ je prav lahko pomagati, »tenji ali
t&hti naj se namočijo dobro v hudem kisu (Jesihu^
in za tem spet popolnoma posuše. Po tem gore,
da se ne kade in ne smerde.
(^urke premene le^ta itupa gotovo^ : zmešaj
2 dela zmletega boraks-a, ki se v apoteki dobi,
z 1 delom moke in 1 delom cukra. To štupo
potrosi na' tiste kraje, kamor šurki zahajajo in go-
tovo jih bodeš pregnal.
(Različna tecnost mesa'). Gosp. Marehal v
Kalpi je dolgo skušal zvediti: ktero meso ima več
redivnega v sebi ter je po teh skušnjah zvedil:
da naj bog tečno je goveje, po tem piščetno,
za tem svinsko, po tem koštrnnovo in za tem
telečje« .
(Razloček med srebemo in kositreno iUco').
Položi srebemo in kositreno ali železno pokositreno
žlico v kumarovo salato« Kakošen razloček bodeš
zapazil v 24 urah! Srebema žlica je čez in čez
polna strupenega zelenca (Griinspan) , ki se je na-
pravil iz razkrojene kotlovine, s ktero je srebro
zmešano, — kositrena žlica pa je čista, kakor je
Mik. Naj si zapomni to vsaka gospodinja!
Zgodo¥iD8l(i pogovor«
Drapi prfjatell
Vprašate me: kako bi Vam jez f črb (Wappen)
lablaH8ke|r!a mesta — draka na atolpn sedočega —
razložil lo jeli nima ta a:erb kakosen zgrodovinak pomen.
Serčno me veaeK, da Vam je mar za domače atarioatvo.
Znal bi (odi kdo staro to snamje olovenakoati mesta La^
blaao pofraokoTatl , lato ae na madin z odgoverom«
Zoano Vam je, da je indoala vensko božanstvo Ž I v a
imele dvojoo stran: dobro in slo — bolo In černe.
Kot čer no božanstvo so gtt častili Indi, ia Slovenci
— 406 —
kot gospodarja pekla, kot sodnika io masoTaToa nort-
Tih; soaniojo («ynibol) pa, pod ktorim oo Živata kot
oodnika nortvik čaoUli, jo bil oio — kačji dr a k,
tmdi koBol. V ladiokih pai^odak Živata in Živi poovo-
conik jo kačji drak povsod najd, kakor tadi koaol* Go-
tovo 80 tadi (ipomnito, da slovenska psovka : ^idi k ko-
ala !** toliko pomeni kakor: „idi k vraga I^ Zato naj-
doBO ime štajerskega terga Kosjo prestavljeno ali, boljo
rečeno, prepisano v ime Drachenbarg, ktero ravno
to iirasajo, kar Koaje, mesto, kjer se jo Živa častil
kot sodnik mertvik pod podobo koala in draks. Obraa
drakov se naido tadi med obotritskimi modlami, in drak
ta ima uadpis j^Cernitra'' na odni, in ^C i ca' na drogi
strani 9 tedaj Cornitraeica, to je, čemi drak. Kač-
jega draka najdemo na rogačkib stsjorskib in celovških
koroskik rimekih kamnih, kar dokaaoje, da je anamnje
staroslovonskega častja. Tadi najdemo imeni Draco-
via in Saanas na noriskib kamnih. Pervo Ime Sin
jo čisto slovensk laraa, drago jo indoearopejsko posnam-
lonje, ktoro najdemo v latinekem, nemškem incoitisksm
josika: draco, Drache, dragon.
Da jo beseda drak tadi starim Slovencem dobro
Boana bila, prepriča me ime veti v fari malo Nedelo
leiočo, fctora so veli Drakonce; ali v otarib ker^tnih
bakvab in arbarskih pismih se najde ta ves zmirsj pod
imenom Linddorf« Ker pa v staronemsčini Lin d po-
meni toliko kot drak, sate colovskema draka pravijo
Liudwarm; Warm pa oe je rahljalo v staronemsčini
sa pomen kače, tedaj Lindwarm = Drachen-
scblange.
V iatočnlh bogocastjih je drak amiraj bil snamnje
gospodarstva; oslo v svetem pisma ga najdemo v tem
pomena. Tako se Babylon veli drak, ktori Israel
pogoltne. Prav aa prav jo tedaj Živa (vindez et jn-
dex) imel kot sodnik sivih in mertvik draka aa poanam-
loBjo, ker se jo njegovo gospodarstvo čea takrajni in
anajni svet raategovalo.
V rimskem basooslovja ima draka edina Cerera
aa vlastitost (atribat), ali anano Vam jo, da Cererin
roytho8 ni isvirno latinsk in tadi ne isvirno gersk. Oer-
skorimska Cerera je na več spominkih jako podobna in-
diški Živi ^ Bhavany, sevornosla venski Babi. Ka-
kor Živa — Bhavany — kali so aertvovali Ijadi, tako
tadiCereri; kakor Živa Ima kravje rogove, tako ima Ce-
rera bikove. Glavna betva njenega častja je brea dvombe
prišla iz egiptovskega mesta Sais na Gersko, in od
ondot k Rimljanom. Da pa egiptovska božanstva tadi
Imajo svoj početek v srednji Aaii, so spoanali nar
imenitnisi mitologi.
Tadi v celtiski mitologfi najdemo to žival, in nar
višjo celtisko božanstvo Ha Ima draka na svoji ladji io
priime. Uthyr Pen -- dragon, čadovitna drakova
glava. Severni Germani Imajo tadi svoj mythas od
drakoabivca Wolfdietricha.
Lahko bi se kteremu dozdevalo, da mestni gerb
lablanski je nemški, kar pa je težko verjeti, se težji
apričati. Franki, ktere so Kari Veliki in se bolje nemški
škofi frizinski in bamborski po slovenskih zemljah nase-
Ijavali, 80 že bili kristjani, ko so sem prisil; gotovo bi
bili tedaj kakosen keriansk Bymbol prejeli , da bi oni, ka-
kor se nekim našim hlstorikom IjabI terditi, od Atila po-
raženo slovensko Aemono vnovič bili postavili. Dokast,
ktere branitelji tega terdenja na svetlo spravlajo , so je-
zikotilovni, ali, ako bi človek kritiško pilo v roke vzel^
jim lahko vse pregloje. Več temeljitosti ima nase spe-
lovanje od Ib, lob, lab = hm, hrib, breg zass,
kakor je ima njihovo ispelovanje. Ako bi bili Franki
Lnblano postavili bili, je tadi dokazati, da so Verh-
niko postavili. Koliko jaz mestopisje Verhnike in
njene okolice pozoam . govori vsa okolici za ispeljovanjo
Lablanice od lah, lob, Ib. Imena Verbnika,
Breg, Hrib, Lablaniea, Labia so mme syQoniaia ;
vsa israaojejo eden pojem. Tako se mi dozdevajo tmdi
syoonima biti imena VI rje (od vir), Mečilnik in
Vir d. Beseda Mirke pomeni kaj zidovnegi od m i r ^
mnras, Maaer, toraj Mi rje v Lablani. Po mojea
mnenja so reke in potoki dobivali Imena kmalo pri is-
vira. Ne tajim pa mogočosti, da je Lablana snah
od reko Ime dobiti, vendar postavo nemških oansoglas-
nikov .pretehtovaje ne morem aapopastl, da bi is Li-
bach zamoglo postati Laibach. Na robe vidiaao, da
so Nemci slovensko samoglasnike iy o in u smirs/ v
svoj ai, 01*, eu preobračali. Tako so napravili is L«,
bno Laafen, iz Loče Leatscbach, iz Laž Laosik, is
Lohatc Lnitsch, ia Robate (Rogatc') Iloltsch, va
Lipnik Leipnik, iz Lipnica Leibnitz, iz Bistrica
Feistrits Itd. (Konec sledi.)
ZeniyopiSije« ;
Bagarska (tadi Bolgarska ali Bolgar i a ime- 1
novana dežela) je ena nar važnlsih pokrajin tarskega 1
carstva. Ksr rsfoo sedsj po njej armada torslui joras-
postavljena, ter bo berž ko ne kervav boj se oodi pri-
čel med Rasi io Tarki, bo morebiti bravcem j^Novic^
ngodno, brati njo kratek opie.
Meje se: Od izhoda černo morje, o4 severa Do^
nava in Vlahija, od zapada serbska kneženaa \a Ma-
cedonija , od jaga balkansko gore , ki je od Tracasa \%-
čije. Obseže blizo 1600 stirj. zemeljskih milj.
PUnine so: Balkanske in Srebreaičko gori. Ogr-
lica Donavska večidel je ravna.
Reke so: Donava, deli Bagarske odValakijeia
se otoka a černo morje na 7 mestih , kterik glavne je
pri Salini, Drage manjše reko so: Lom, Čibrs itd,
Bagarska dežela rodi mnogo žita, kteregs sMoo
se ispeljajo po Donavi in černem morja. Nar vsči blago i
stanovnikov so drobne ovce, ktsrih tisoč ia lisač raa-
prodaja oo vsako leto n drage kraje. Dalje jo dosti
roedd, volne, loja itd.; gore so bogate rad, poaaWo
železa in bakra.
Prebiva vel so sUvjanskega plemena, poaobnt
narečje govoreči. U Debriča biva tadi nekoliko akitaf-
skih Tstarov, Koaakov in — Nemcov po nekolike aei
kraj čeroega morja naseljenih. Po meetih stanajejo Tar^
Oreki, Ermeni in Zidovi. Brej vsih stanovnikov je bliss
2 miliona daš.
Kar vtfro vtiče, so Bagari večidel gersko cerkve.
Mohamedanskega sakona so Osmanli, Tatari io polar-
čenl Bogarl; njih je blizo 250.000. Bagarov katoljakik
je do 10.000. Poleg černega morja je ena fara Nem-
cov katoljakik.
Nar važpisi mesta so : Vidin, terdojava na Do-
navi, imenitna zavolj tergovine, io ima 25.000 stanov-
nikov. Nike po i je, jaka terdojava na Donsvi, breji
do 10.000 das. Raščak, oterjeoo mesto, leži Gjar-
gjeva vštric Ternovo, nekdaj atolica bagarsklk carev
in patriarhov. Sofia. a plodni dolini, največe In naj-
lepše mesto a celi Bugarski, ima de 50.000 stanerni-
kov. Stolica je phsata in gorskega nadškofa. Silistra,
crad nterjen, ima znatno tergovjno in fabrike zasakno.
Bamlja, na ktero so zdaj oberojene oči celega sveta,
je jaka terdojava, od vsih strani z nepristopljivimi berdi
in klaojci oklopljena. U grado stanajejo osmi Tarki do
30.000, a predgrsda Bagsri, Ermeni in Greki. Slaži
to mesto Torkom kot vbežise; tadi je tako jako, da za-
mere veliki sovrsžni sili opirati se« Varna, grad na
černem morja, ima dobro loko in vodi veliko tergo vin o;
ima 25.000 stanovnikov. 8toiica je pasata in nadškofa
gerskegs. Ondi jo poginal leta 1444 Vladislav, kralj
ogerski io poljski, v bitvi s Torki,
— 4or —
Slovanski popotnik.
I..
h
I i
vi
K I
u
L
« Gosp. Vaclsv Klicpera, edidi češki pisatelj, pri-
pravlja aa tiek dramo: ^Obleženi Belehrada^.
* Troavaki kalendar sa lato 1854 je prišel
letos a 30 obraai okiDČan oa svitlo.
« Sponioek slavneira Kopernika je bil 25. okto-
bra Tpričo prvskofa kralja odf ernjen.
« Knisoica raske|:a deriaToo^a svetovavca Irana
Nikolajeviča Lobojka, ktero je podaril čeekema
narodnema masojn, je bila te dni v Prago pripeljana.
Obsese Mi deior v 404 avezkih najisverstnisih roških
pisateljev.
* Imenitni poljski roman ^Listopad^ od Revaskega
je irosp. Vorliček v cesko prestavil.
^ Po niKaao iro^poda ministra nka je dal gosp. K i n k
pervi del agodovine danajskegra vsenčilisča v natis; tadi
dragi del se ae tiska. Gospod Tomek adelaje enako
egodovino vsenčilisča praškega.
^ Ravno je prišel na svitlo spis: „0 literol vzajem-
nosti mezi rozličnimi kmeDy a narečimi slovanskeho na-
roda od Jana Kollara^ v češki prestavi od Tomička.
— Dalje ae je Iz tlskarnice izdal ^besednik, zabav-
nik a radce (sveto vavoj^) prodomacnost^^^inPraž-
eky Svatovaclavsky kalendar^.
^ Na Moravakem je spod tiska prišel kalendar pod
naalovoo^^ ^Nejnovojai Moravsko-Sle0ky domači pritel^.
^ Ravno je na svitlo prišel novi letnik češkega al-
manacba ^Libaaa^; okinčan s podoba kneza Friderika
8chwarzenberga. Zspopade več sestavkov slavnih pt-
Kuteljev,
^ Imenitni češkoslovaški pisatelj, gosp. Harban je
Izdal 5. letnik ^Nitre''.
^ Novi Pražsky kalendar za mesto in zanajne
krajne za leto 1854 je prišel ravno na svitlo. Velja
41^4 kr.; ravno tako tudi: Novi kalendar hospo-
darsky za navadno leto 1854, izdan od kmetijske
drožbe za kraljestvo češko. Velja 15 kr.
^ Palaekove zgodovine češkega . kraljestva ae
natisknje spet nov vezek, ki obsega nasledbo zgodo-
vine bnsitske vojske.
Ozir po sveto.
Turki J
i^ih šege in iiSTede, luib yera in deželske osnova s popisom
i^ib perve domovine.
Vera Turkov,
(DaUe.)
Mohamed je ovojemo naroda postiti se In moliti
-ostro okazal, in Tarki res natanko opelnajejo to sape-
ved. Naj imenitnlsa molitev je namaz, to je, tista mo-
litev, ktero morajo opravljati vsski dan petkrat ob pred^
pisanih nrah. Kakor jim je ara predpisana, tako jetadi
predpisano, kako se z životom in obrazom imajo postav-
ljati in delati pri molitvah. Pred molitvijo se mora sle-
herni amiti In obraz svoj oberniti proti Moki. Ko začne
namaz moliti se vstopi Tnrk s pobožnim obrazom po-
konča in položi obn pavca na nsesa. Po tem reče eno
versto iz predgovora kdrana in med tem desno roko kri-
žem leve položi In pod pas skrije, oči pa pohlevno po-
besi. Natanko po tem se mora vsak Tark pri molitvi
v^sti« Molijo pa doma, ali, se bolj spodobno, v mosejl.
M o 0 e j e (tarski tempelni) so mnogoverstae podobe ;
nektere so okrogle, nektere na 4 vogle^ navadno stojd
v sredi velicega dvora, na dvora so vsajene. drevesa,
tadi stadenec mora na dvorisa biti, dn se pred molitvijo
Tsak amije. Okoli poslopja je lopa, pod ktero ženstvo,
bi ne smd v cerkev, svoje molitve opravlja« Streha mo-
seje ims koplo s pelin no, ki je očitno znamnje tarake
vtfre. Velika knpla je okinčana Ae z manjšimi. Vsalcn
mošeja mora imeti minareto, to je, stolp ali torn, ki
ima podobo velicega stebra, kteri je visji ali nižji in 4
do 10 čevljev širok , pa navzgor zmiraj ožji In ožji prihaja;
na verslča tarna se lesketi pol lana. Veliki tempelnl,
kteriro se dšiemi pravi, imajo po 3 do6minaret. Okolf
vsakega torna je mostovž, s kterega kaj m (cerkovnik}
čas vsakdanjih molitev razglašajo. V mosejah so po ste-
nah tablje iz marmorja in napisi iz kdrana; podob ali
Btatev ni v nobenem tarskem tempelna, ker so prepo«
vedane po profeto; todi klopi ali stolov ni nič; le pre-
proge (tepihi} so po tleh položene, kakor se pri nekte-
rib molit vijah Tarki mečejo. Na tisti strani, kjerMvkn
(rojstni kraj Mohameda iz za tega voljo Tarkem sveto
mesto) leži, je kibla (kamen) vzidan, kamor vsa mno-
žica v cerkvi svoje obraze obrača. Pod to kible je
mihbrab (oltar), to je, 6 do 8 čevljev visoka razvet-
lina; scer je v vsaki mosejl ena, v večih mosejah pn tudi
dvoje lec (prižnic).
Kakor vse Ijadstva imajo tadi Tarki svoje navade
pri merilcih in njih pogrebih, ki obstoje v sledečem.
Kakor hitro Tarka smertni angelj — MelekalMat
— objame, položd merilca naherbettako, da je desna
stran oberojena proti Moki; v ti legi mora tadi poko-
pan biti.
V izbo bolnika prioosu majhno ognjišče . na kterem
sežigajo kadila; med tem pokličejo Imana bližnje moseje,
ki ma predbira 36. kapitel kdrana , serce kdrano'*o ime-
novan, In v^ro, ktero bolnik za Imanom moli. V ime-
novanem poglavja stojd sledeče besede: ^Zato jim pri-
nese veselo naznanilo milosti in veličastnega povračila
sa dobre dola. Zares I bodemo mertve spet obadiii in
zapisali v bakve življenja njih dela, ki so jih pred
sabo tjč v večnost poklali, In zapisali sled njih sto-
pinj, ki so jih zapastili za sabo na sveta^.
Berž ko bolnik ispasti daso, mn polože meč na
traplo, in naj bližnji žlahtnik ma zatisne oči. Zatem
amivajo merilca z dišečo vodo in ma trosijo dišeče ze-
iisa po glavi in po bradi. Ččlo, nos, roke, noge in
kolena mažejo s kafro zato, ker ti deli života, ki
imajo , dokler je človek živ, ob molitvah naj več opraviti.
Umivajo in a kafro mažejo pa vselej možki možkegOj
ženstvo pa ženske. Po tem zavijejo merilca v belo ri-
jaho, ki obstoji iz več kosov, ki so na konceh skap za-
vozlani. In ga položd v trago, čez ktero Iman neke mo-
litve opravlja. Trnga brez vsega lišpa se z mertvaškim
pertom vred večkrat pokadi.
Vsi dragi običaji pri pogreba so preprosti. Trago,
ki je s kakim navadnim pertom pokrita in le pri glavi
okinčana a tnrbanom rajncega In z majhnim koscem kake
robe, ki je ležala nad grobom v Meki, nesejo 4 možaki,
ne pred v moseja, ampak naravnost in sila naglo na
pokopališče. Ta naglica je zapovedana v k6rana, ki
pravi: Ko je raerlič v versto izvoljenih stopil, naj pride
berž ko je mogoče na mesto svojega cilja in konca.
Kolikor je možkih od žlahte, spremlja merilca na
pokopališče, pa vsi greje tiho za trago, jokati se nih-
cer ne smd. Zatega volja ženske ne smejo za pogre-
bom iti. Na grob pokladajo raso in sade cvetlice. Spo-
minki iz kamnja se ne smejo nikdar nad grobe postav-
ljati, ker Torki se boje, da bi merliča ne tlačili; vde-
lojejo jih tedaj v obzidje. Tadi se pri njih ne smd nih-
če na grob vsesti in se manj pa na grob stopiti, dn ae
traplo izveličanega z nogami ne teptž.
Ko je merilc pokopan, blagoslovi Iman grob, moli
nektere molitve in trikrat pokliče rajncega po igegoveaa
(Dalje sledi.)
— 408 —
NoTičar is slavenskili kri^ev.
1% Tertta. Znano jo, da meata naaaoiii od ne-
kdaj pomankiijo vodo io da bo dolgo ao iačo po ata-
denca, ki bi nam podajal prijotno in sdravo pijačo. Zdaj
ao nam obi(ta ta aroča, kor atadonci ia goro Bal^ice
poloi: Nabroiino, is Icterib isvira obilo biatre, čiato,
%M pitjo iu fcnbo prav dobro vodo, ao bojo dali bros pro-
▼elicib atioakoT vjotl ▼ rako , ki to bo napeljala v ToraL
Goopodjo doktorji: Dolničari Minasi, Biaaoletto, LiprandI
.in Fentier ao po natanjčni proaknanji Nabresinake ota-
dončnico prepričali ao do dobre^, da ▼ vodi ti najden
jo noprocenljiv dar boajl sa Teržaako meato. Da biao
pač meatni odbor jademo lotil to toliko potrebno naprave !
1% doljnega Štajerja. Čaatiti i:oap. Fr. Verbnjak
▼ Staram Verg« jo nlosil m napevom trod ^poadravljonjo
^ SokoTakih BloTonooT na novega proovit. kneaoakofa
g. grofa Otočara Alomo-a.^ Eor jo predolga eela
peaem sa natia, podamo Is njo le tiato Torato, t kteri
poanik priporoča olovenaki narod vlajem« paatiijo, rekoč:
Gledi Si: rod sloTeasU
Se ti priforoei!
Splob smo Mi kak 'ni •tnjsiki,
Bodi Ti smileoBi I
Soj orno Tli le keri^aoU
VonUki bogUvi;
Mater rad' bi boi^noU
Pri Tebi B^eli si.
1% Cehvcm»Ttii. čaanika ao nasnanja, daoddnd
do dad boy pojama jeklarlja ao Eoroakom indoTaaki
moaeo ao ga napravlja la amlo ato tnisio. Veliko jek-
larjev iačo drasega dela ali pa sapoača doselo. V celi
•doseli je aedaj jekla komaj 2000 trasič. V Mnravi oka-
paje nek Fraacoa voo Jeklo in ga plačajo a avillimi slatl«
01iai ao tadi, da angleški barantači nakapnjeio sabi-
Ijeno Boleso.
Iz LJubljane* Is Danaja ao nam valod ^pogovora
▼ lOO.llatn^ saalran slov. dersavljanakega sako-
n i k a nasnanja , da n i vča poprodan , marveč lesi se
doato Istiaov v ondaanji prodajavnici c. k. dersavno
tlakarne, ker dersavoa tiekarnica ovojih ^bikev no po-
ailja bakvarjem kakor dragi talosniki delajo, marveč
jim jik oamo na malih liatlklh nasnanja ter &ika na njih
narooenje. Knjigarji naj ao tedaj ali naravnoat na pro-
dajavnico ders. tiakarnico obernejo ali pa naj naročd
avojim komiaarjem, da naj po bakvo tjekaj grejo. Če
knjigar ji po bakev piae, jih dob{ preči bres dnarjev,
ki ao posneje potirjajo. Po tem takem jo tedaj le so-
leti, da bi ao bakvarji v LJabljani, Gradca, Celovca,
Terata, Celji, Maribora itd. bolj pod višali sa pre-
jem oaj tacih bokov, ki ae lahko prodajajo io
da bi oni tako po ovojem poklica pripomogli, da pri-
dejo dobre io saseljene bakve med Ijadf. Omeniti mo-
ramo pri ti priliki tadi, da že sdavnej Izdanega berila
sa 6. gimnasialni rasred tadi ae ni v Ljabljano
— fn vendar Daoaj ni v ptajem dela aveta! Oosp. prof.
Metelko ga iačejo povaod , ali nikjer ni od njega ne daha
ne alaha. Skor bi ae ne bilo po takem čaditi, ako bi
ae naak aloveimkega jesika takajtadi v sgornji gimnasii
akerčel le na eno oro v tedna, kakor ao je to letoa
sgodllo — ae vdmo sakaj — v doljnl gimnasii.
Novinar iz mnogili kn^ev«
de enkrat ponavljamo rasglaa: naj ae vaak snebi
nomakih papirnih aoatfc dokonča toga mesca,
ker ob novem leta nimajo nikjer nobene veljave več ; sa
plačila jih Jemljejo vse ces. kaee , menjajo jih pa sa dragi
denar deselDo poglavno kaae. — Mesca oktobra je olo
po peotah celega eoaaratva 8 roiL 692.500 piaena^ —
tedaj 388.400 pisem več ko lani ravno ta moaec. —
Konec novembra Jo bilo sa 147 ndl. 805.108 II. der-
iavnega papirnega doarja mod Jjodatvon, tedaj mm 1
mil. 891.797 več kot meaca oktobra. — Do kooea n<»-^
vembra ao jo nabralo is vaih ooaarakihdesel, ras«n &le-
sije in Brdoljokoga, sa novo Danajako cerkev 1 aiilioa
96.158 11. 474 kr. — Oona korani jo oaBoneskea
smiraj vioja, satega voljo jo tadi polenta poakoeila sa
2 centima, kar revno Ijadat ve hado sadova ; viaakikvpd,
ki 00 pripeljali veliko ogerakoga vina v Bonelko, ne bojo
opravili tako dobro ^ kakor ao nadjali ae; Lahi raji p j;^
letoanjo savolj gnjilega grojsdja slo nesdravo čeboilra
domačo, kakor adravo ogerako vino. — Is aoverae Aaie-
rike je doalo v meoto 8teyor v gornji Aaatrii nancila
na 6000 konjakih atriglov, kterih isgledi (mnaln)
ao bili raspoatavljoni v Londunaki obertnijaki rasatavi; —
nov dokas je to y kako deleč po aveta ae rasglaal blage
po tacih rasatavah, kterih bi no omel noben £abri-
kant ali obertnik sanomarjati. — Veliko ae smiraj aliii,
kako slo je potlačna Torke novfca od nearečtfo mproke
▼ojako pri SInopi; v vaem akopaj imajo Torki 70 rejnik ^
bark , po sgabi Sinopakl jim jih tedaj osUno 00 &0. Na
aahem ato bile apet 2 hode bUvi : ena srečna sa Biroe,
druga orečna sa Tarko. V A sli naaroe po aovSemb
Is Petrograda jo pri Ahalclkn (po tiiiki Afciaki^
in pri Alekoandropola (Gnmri) 86. nov. %l)m Ha-
oov prijelo 10 do 15.000 TaHcov ia korvav ho) at \«
pričel, ki je terpel 11 ar; Tarkov je padlo čes 1000,
800 00 jih sajeli s 18 topovi in mnogo dni|fo vojnisb
opravo. Rasi 00 sgabili io 40 mož, ranjenih je 9 ol-
cirjev in 80 prostakov. 14. decembra 00 v Bakaresti
po vaih cerkvah to smago obhajali Raai s sahvalno pe-
amijo. ,,Fremdeoblatt^ in pa ^Terž. čaenik^ nasnaajftt
poalednjo kervavo vojsko, ki jo bila 2. in 3. daa L m,
med Krajovo in Kalafatoro, pri kteri jo hih DeW
2000 Rasov pobitih in ao Torki obdersali Kalafal* Rast
ao se nek namenili Tarke is male Viahljo čeiBaikavo
sagnati, ker pa jim nI po areči isile. Ali je vse to go-
tovo, so bo kmalo svedilo. Po okaca rasovakega vo)-
ako vodja Oorčakova je vaa v laska armada Tveratena
raaovski. — Sliči se, da je Palmeroton etuU it
miniaterstva angleškega. ^
Pohvala#
Ooep. Ferdinand Malihoveki, orglar v LJnUjani. je
nedamej v eerkev takajine Bt. Jakobske fare naredil noTeergle,
ktere bo se pri polknsilji 39. daa p. m. tako dobre akasale. da
BO ma, kakor smo brali v 988. listu nemskeipa ljub. etsaika,
fosp. G. Rihar, Jož. Miki ib A. Fleiimaa, ▼ orflaretva Eredeal
možje, pohvalno piemo dali, v kterem pravgo, da omenjene or-
fle, obstoječe is 24 registrov fn 1244 pisal, je iidelal mojster po
lastni osnovi fn register „dttleisBiaio<' po svoji diste aorl snajdbu
in eelo delo v sostavi , v notranjem skss in skoi eistem Isdelkn
in T averstbi registrov tako hvale vredno napravil , da se samore
po praviei mojstersko imenovati. Orgle te obstojd is 3 omar.
niša pa , na kteri se igra in v kteri je lioni vlek s dvema kla-
viaturama, stoji posebej. Pojejo orgle tako IJtilo in krepko, da
|e veseije jih sližiati.
Današpjemn listn
je pridjana 12. pdla ^občoe sgodovioe^.
Glede na preklic papirnih nemikik
iestie ob novem letu prosimo v^ftšdno g.
naročnike^ ako mislijo naročnino delo^
ma s taeimi iesticami opravUif naj nam pošljejo
naj manj 3 dni pred novim letom, da ne
pridejo v sgnbo, ker mi ne moremo te škode
terpeti.
Natiskar in založnik Joief Blatnik v Ljubljani.
kmetijskih, obertnijskili in nsrodskiii reči.
Novice ishiOaJo ▼ tjabljauil
▼sak teden dvakrat , nam- }
fš6 ▼ 6redo in saboto.
Odgovorni vrednik Dr« Jranea lllelwel».
Veljaj« ceeelo leto po poiti
4 fl. , seer 3 fl. , «a pel le(*y;
2fl. po pesti, seer 1 fl.aoiir.
Tečaf XI.
V saboto 24. decembra 1853^
Li8t lOS.
Kako terdea les ohranili.
(Po dp. LudersdorAi.}
(Dalje.)
Da se kdtlovinski ali modri vitriol fRupfervi-
triol} ne ithii po nepotrebnem, mislim, da na 100
delov vode se ga mora vzeti naj manj 1 del (to
j^^ 1 odstotek ali 1 procent^; postavim, na vsak
bokal alf pint (Mass) Vode čez poldrugi lot do-
bfe mere imenovanega vitriola, ki se rad raztopi
v vodi; dež^Vfifca. aH pa tekoea voda iz reke je pa
2ft ta haihen bolj pripravna kakor vdda iz stirne,
ki ima zmtraj nekoliko apna v sebi,' po kterem vse-
lej tiekolikd kotlovine V zgubo gre. Ako bi pa le
drugih vode pri rokah ne bila, se zaikiore jemati
tudi voda iz sttrne; le se 1i mora poprej enmalo
hudičevega olja fna vsak bokal nekoliko kapljic)
Eriliti. Da se pa lože raztopi vitriol, daj gazdro-
iti poprej in toplini» pomešaj lekterekrat.
Kar pa utiče namakovanje lesa, se opravi to
bolj počasi ali hitreje p^tedi: ali je les aolff in
debel ali p« so le bo^ tanki kdli^ čakaj gori žeje
rečeno bilo^ da hitrejši serkttnje se veže s hitrej-
šim hlapenjem; hlapei\|e pa se ravnš po sirjavi
drevesa, ki ni v primeri s kubičnim deržajem. Ako
tedai drevo 6 pavcov debelo in SO čevljev dolgo
o 14 dneh izhlapi svoj sok iz sebe in se osuši, ni
misliti, aa drevo, ki je na pol debelejši, čeravno
enako dolgo, l)i se osušilo v 28, ampak osusi še
le v 42 dnevih«
Tudi po dolgosti stebla se ravna kraji ali
dolgi čas namakanja, ktero naj se takole opravlja:
Če hočemo deblo, ki je od 1 do 8 pavcov de-
bdo in 10 čevljev dolgo, na to vižo uterditi, ga
postavimo potem, ko ie o mlaj eno bilo, pokonci
v kak čeber ali kako kad , klera je nalita z ome-
njeno vitriolovo vodo tako, da debla 8 do 12 pavcov
globotfo v ti namaki stoje.
To je vst. Le to imamo še omeniti : če so koli
zlo tanki, kakor za hmelj, terte^ fižol, in so 16
do 18 čevljev dolgi, naj ae omlajijo le na pol njih
dolgosti in seer tako, da spodnja polovica kola
skorjo obderži, in namakovani koli ne smejo na
soncu stati, sicer bi prepočasi serkali namako.
(Dalje Bledi).
Napredovai^e svitorelH^ na Ki^sfcem.
ID fiAteri opomiiii svrlorejcoBK
Otoi^ee.')
kar atlče rejo svilnih crosenc ali sviloprejk, št je
pti ivsiotavanj« svilsik mešičkov ali kofconov skasala
^otraba avilm^j«« diiife opomniti, da STiloprejka p» do-
Btalem dro^em spanja nimajo nikoli preveč proste/ers
sraka, in rdii 6idemo, da večji del ojill bolezin iavira
od pomanjkanja čistega sraka. One ns potreba-^
jejo nt veliko forkote In todi nt varovanja pred ve-*
trom , in^omom , bliokanjem , treskom , ss des jim ne sko-'
dva; nekoliko kasneje ecer v tacib okoljtiinah dorastejo,
00 pa toliko sdravise in čverstejse, več in todi lepše
svile dajo. Zltsti takrat, kadar se sap re dajejo, po-
trebajejo čistei^a sraka, sicer predejo In dajo malo-
vreden pridelk.
Naj so tedaj po dokončanem drti|;ste spanja,
noter do sadtijes:a smiraj na stessj odperte vrata in
okna BtAfite, V kterlh se sviloprejke redijo. Tud! nikar
ne sškrivsjte s^lleptejk 6 sapredovsojd ns s platnom ne
s pSpirjerti. Naj lepil se zapredejo v oblancah ali na
sabih vejah.
dviioa ^dSSnek potrebajs It do 6 dni, dS se po-
polnoma žSpreds, hi 20 do td dttl potem, ko ae jesa-
čela žft|>redoTat) , ttle^e metulj is mešička.
t^rSd ddkončaoim defoffei motena goBenca rada neba
prd^i, in is pfedolfo ne pobranih meaieks v snajo metulji
islestl.
Obojhl fikodi oditi, kaže nSj bolje: pobrati mešičke
če^ teded pe sačelem sapredovanja^ to Jih Icoj ilve pro-
dati, kter Vsakteri ne vč ali oimk prtlsšoosti Jih prav In
do dobrega pomoriti. Letoa smo iiHStl priložnosti ve-
Iik6 prevhe, viditi, da med medički, ki so bili pomorjeni,
je fthiklo po tem tse polbtl bib žitih metaljev, kt sois-
letli is kokonov in so dvojno škodo napravili: pervie ima
pre|:lodani meilt^ elo Mt\o vrednosti, ker vse svilne
nitke so na tiatem mesta pretergane, — in drogifi po-
serjejo metulji mešiček s obi!nim blatom, ki nesnaži ve-
liko drttsih ttie&lčkov, kteri bliso nje/ta leži. Po tem
takem še ttsti %lo okUpi, ki take nepopolooma pomorjene
kokone kapi. — Treba se nam je sdelo tea:a omeniti, Aa
n6 pride avflorejec aam v škodo. In da tadi kapea ne
pOsko&je, ki se sanese, da je kupil mertve ktikone, po
tem pa miL žiti postantljo in ga t škodo nesd ^).
Ako se bojo tSdtt Svllorejci naši in vaih sloven-
skih dežel po teh vodilih, bo od 4n6 do dnii veselejse
napredovala koristna lil t»r^Mia st)lorejaI Ljado^ab.
■ I r M ■ 1 fcn
KgodoviBSki pogovor.
(Konee.)
Nas učeni in pridni sgodovinar dr. Klan sicer t
nekem sveska: ^Historiscbo MiKheiloofen^ navaja pi-
san dokument, da so R" ran ki postavili Lablano, — ali ta
dokoment je iz novejših časov, in dokas Je težak, da
*) Čes 19 eei resničen in praktičen je ta opomin skneenesa
foap. Ijado(jaba. Tudi kmetijska dmiba, ekiuiuTi^e letos
kokone, ee je prepričala obilno, da dokaj mešičkov, ki so>
ji bili mertvi prodani, se oživilo je in naključilo gori popi-
sano škodo. Vi^»S.
— 410 —
jo iael piMTee Uotega piana kak črmg sta rej i doko-
»•Dt prod aoboj.
Clo ootneno isročilo nic oe vd od Frankov , ktero
nan je TODdarotarojiosi^edbe ohranilo, ioano inoprod-
■loatja l«blaD9ke|;a i^loboko oega v mitolo^ lo olavonsko
inaieor v Ži vatovo čaotjo: to predaiooto jeKrakovo,
kteroga aem se v ^Novfcah^ omooil.
Pa kodele morebiti rohli : kako pa je to, da aa atarik
doarjb okoli leta 1900koTaoikao najdejo rasan draka
tadi frankovako lilie. Dra^i moj! kakor oe drak
najde t naiem baanoalovja, tako tadi lilie. Živa ni
bil aame bo|: slei^*« temoo todi je imel avojo belo, pri-
jasno, IjnbesnjiTo atrao. BkaTany, ktora jo kot Kali
bila maičevavka, neprijasoa bo|rioja, je kot laani bila
bo|;ioja Ijnboeih. Tako aloveaaka Baba je bila kot Ja-
irababa -ierno božanatvo, kot Lada pa pokroviteljea
Ijabeeik. Tako je Žira kot Šaatava bU maače va vec,
kot Lileavara pa bog ijabesoi, ktorl ao je s Lilea-
Tari avesal. Lil pomeni ▼ aanskrita Ijabiti, primeri
naae 9lilok% ^lillka'', die Pappo, daa Lieblingakind. In-
diaki bosaoatvi Liloavara in Lileavari ate naa
Lel in Polel. Lileavara in Lileavari pa ataživa
(molka atrao) In Živa (,ienaka atran) tako kakor Lel
in Polel. Severno-alovonaki Živi pa jo bila lilia —
lel j a poavecena, in na obraaih Ži vinih je viditi, kako
jej lelja is att vioi.
Po mojih mialih je posnamlenje cveta lilia, lelja
in indeolavenakega lil, lablti, Lel, Liebea|:ott, po-
stalo, ker je ta cvet savoljo avojo lepote in belino prod
▼oimi drai^imi apoaoben bil sa sasnamek nedolžne Ijn-
bosni. Saj ^a je tudi keraanaka aymboHka al sa po-
snamlenje čiate Ijvbesni isbrala. Tako bi olo mo|^oce
bile Ime Ljablana od ljubiti ispeljevati in dokasati,
da je ▼ LjablanI bil tempel Inaicor, kakor girb kaže,
dvojni: Živatov, oodnika sivih in mortvih , ktere^ a sna-
mek je bil drak, in pa Živin (Ladin) boginje IjobesnI,
ktore asrmbol jo bila lelja. Tadi rimski Junoni je bila
lelja poavecena, ktora tadi je v veo okoliainah Živi
podobna« Tadi Jano ima, kakor Živa kravo sa vla-
atitoat, — tadi Jano ima svojo černo rasderočo atran
in ae veli martialia, kakor Živa, — kakor JanoLa-
cina je podobna Živi Bhavany, in kakor Jano Re-
jnina jo eoaka Živi laaaui.
Dragi moji isvirnega gorskega in rimakega vero-
sakonskega življenja ni, edini mythaa ae vleče is Aaie
t^rednje akos malo Asio v Egipt, v gorsko in v rimako
semljo, — povaod najdemo typaa iztočnega baanoalovja
le pod dragimi imeni, in pozneje popačenega po gor-
skih in rimakih p«anikil.
la tega vidite IjabI moj prijatelj! da s ravno tak-
animi dokasi samoremo alovenskoat mostnega Ijablanakega
gčrba ai braniti, kakor frankomanaki hiatoriki nemskoat.
Vendar, ker imamo dokazov sadoati, da amo preje ta-
koj bili, kakor Franki, je tadi verjetno, da ni Woif-
dletrlch Lablančanom gčrba prineael. Zdravatvojte!
Vm iBkreni pr^ateU Davorin Tente^jak,
ZemUopisje.
Kavkaz.
Stena , ki se proatira med čemim in kaapiakim mor-
jem, se Imenaje sploh Kavkaz. 200 ar daleč seže ta
planina od aeverosapada proti jngovahoda, ktore naj vi-
eokojl verh se imonojo Elbraa, ki moli kvisko 17.000
čevljev nad morsko nižavo. Severno poberdje te planine
je alla atermo, na jnžni atrani pa ae polagoma navzdol
vije. Njegovi verhi ao atrncaati in s večnim snegom po-
kriti. Te visoke gore stord , da je poleti sieer precej
gorko, vendar sploh bolj hladno, kakor v dragih enako
na joga ležečih krajih. Pleča njegove so pokrite z drev-
jem In lokami, poaebno jažne loke ao močno rodovitne.
Na aeverni strani Kavkasa teče raka K« ban t
černo in Torek v kaspiako morje, poleg kterlh mloji
raaki kordon. Na jaga se aieka s gor reka K«r. ki
ae zdrasena s Arakaom, ki pribobni Iz araratskik gror,
▼ kaapiako morje sliva»
Omenjeni kordon obatojf is mnogih okopov in ler-
dnjav, ki ležd po milji sakaebi. Oodi leži že ▼ dnag^
atoletje armada raaka in ae nepreatano bojoje s garjanei
Kavkaza. Čez verh Kavkaza ao prisil Rosi ob čas«
vladaratva Katarino H. in ao naredili ceato is Moadoka
do Tifliaa, kjer na najvišjem mesta lež{ posada Vladi-
kavkaz.
Vojake s Perzio, protektorat raski, spori pagrl^^v-
jev in čarov goorginakih ao vzrok, da so Basi celi Kai-
kaz v svojo oblaat dobili. Naoledek tega pa je bil, da
ae je ih jela razairjevati omika earopejaka; kmetljatvo s
obertuistvom je pregnalo življenje vojaako in lovsko.
Čes Kavkaz do Zakavkaza peljejo tri raoke ceste:
perva ob brega černega morja , draga ob brego kaspi-
skega morja, tretja po sredi čez goro Viadikavkas. Co-
ata černomorska je bila ob časih tarskih zavarovana a
terdujavami, ki ae imenajejo: Anapa, Sadsak-kale
In Gelindžik. Zdaj ao v rokah Raeov. Čadoo, da ao
Torki ne Perzianci niso branili teh lepih ceot, uai čer-
nomorako, ti kaapiako. Obd ate zdaj v ruakih rokah«
In tako je prišlo, da imajo Eaai zdaj celi Karias v
svoji oblasti in se tiati rodovi^ ki se jim se aiaj bra-
nijo, so od njih krog in krog ssjeti. Jasni kraj, fie-
kraani Zakavkaz in Ararat ae jim je dal f poalodaj^
▼ojaki a Perziani in Torki , in tako ao se vterdiU v mali
Azil in Perzii ^). Sicer pa goapodaratvo Kavkaza &■-
aom dozdaj ni prinealo nič dobrega, ker divji aapai
nekterih rodov, ktero je treba z mečem in ognjem bers-
dati, ao že potoke kervi raakih sinov prelili« (Slor.S^r,)
Ozir po svetu.
Turki J
lOlh ktg9 in aavsde , ^Jih vent in deselaka oaaova t popisom
ijih perve domovine.
Vera Turkov,
(Da«e.)
Pokopaliača tnrske so zanaj mosta In Tarkona nij
Ijnbsl sprohajaliača ; obaajeno ao z mnogoveratnim drev-
jem, naj več pa a cipreaami in vedno selenečloil ce-
drami« Nad grobi akerboo spogajo cvetlice.
Pokopjilisče poleg Skadra, Carigrada nasprot na
aslataki atrani, je naj pervo med vaimi; alla veliko je,
polno kraanih in drazih apominkov in viaocega drevja.
Val imenitni in premožni Tarki se večidel pokopajejo
takaj, ker Skader je na zemlji a z ia ta k i, na kteri ate
aveti meati Moka in Modi na. Al to ni edini vsrok,
da Skadorsko pokopaliače predstavljajo vaim dragim, —
veljavniai vzrok je ta, ker Turki terdno verjejo, da
prava in edina domovina Mohamedancov je Asi a, ia
da tedaj koati njih mirniai počivajo v domači semlji, ka-
kor v enropejakih deželah, ki niao atanovitna laatnina
(arska. Prepričan je vsaki Tork , da njih sedai^e pose-
sti v EaropI bojo kedaj spet padle v roke giaurov,
to je, nevemikov, in atraano jim jo, ako jim pride na
miael, da bi koatf njih stegnila kedaj teptati noga ae-
vernikov — kristjanov!
*} Rosi so pr^keretili veoidel vse knje , ki so jih po pomlrju
TarkmMi-Oidskem leta 1828 od Persov, in po pomirja Adria-
nopeljskem od Torkov dobili; tako, na primer, imeni^ejo oni
St Nikolaj, Tarki pa Ček-Vetil, Ahalcik je turška
Akiska itd. Od tod tolikšna zmešnjava imen na lemVo-
vidih, ki pa je še veoja, ako Anglež, Francoz, Nemce itd.
rusovske aH turške imena po svojem izsovarja in piše; take
imena dostikrat niso skor vee izvirnim podobne.
— 411 —
VmU groV prenocoikov ima na vaih 4 atraoA
ogrmjo is kanD)t ali marmorja, ktera ^a teano »abdaja
krog In krog; i^omila oekterih 00 3 čavlja visoke nad
senaljo in marmoraata plooa jo s cvetlicami ekincana in
opisanm s mno|:oterlmi napiai; Toak |:rob ima pri i^lavi
fo aogmlk pokonča poaUfljeno marmoraoto ploio. Grobi
revoih nimajo o|:raja in ^avna in nožna ploia ate is
iiaTndneo kamnja« Na eni tok ploa je tnrban isaekan;
podoba tarbana naananajo atan pokopanega. Grobi ženak
imajo nameato tarbana majhao posodo (vaio} Taekano.
Nadpioi ae večidel kratki: ime in alaroat mertrei^a in
pa poalovica is korana, je vse, kar napisano stoji na
^roba. Pervo loto ae shaja žlalita po|^ostoma nad gro-
bona in salaje po rajnem, — po tem gu menda pota-
bi: občna osoda anuerlih večidel po celem sveta I
Gori je povedano bilo, da take imenovane i^evete
plsma^ Tarkov obstoji is 4 po|^Iavij, kterih naj porvo in
naj TasDiso poglavje jo k d ran. Povedati ostane aedaj
«e, da drago poglavje omenjenih ^svetih pisem^ se
anaennje hadif ali sanet, ki je sa kdranom naj ime-
nitnlsi del teh bakev in obsega vse govore profeta Mo-
hameda, njega djanja in navade, ki so jih napisali ačenci
nj«grovi. Tretje poglavje se imenoje idjhaj-nmet
aH raslaganja In rassodila naj imenitnisih nčencov pro-
fetovih, posebno pervih 4 kalifov. Četerto poglavje je
kijas, ki je sblrka razsodil i mano v ali dnhovnikov v
pervih stoletjih po smerti Mohameda.
Po vaem tem poanamo sdaj tnrsko deselsko in ver*
ako osnovo. Ostane nam sdaj se naj bolj mikavni del,
namreč si vi j en je Torkov, doma in sanaj hiše, njih
se£:e in navade, obhajaoje njih prasnikov, senitnfn itd.
Ker pa tega popisa ne moremo končati v se osta-
lih 8 listih tega leta in ga tedaj nočemo rastergati na
dvoje, bode popisovanje to
Csledilo v Novicah novega leta}.
Novičar iz slavenskib kri^ev.
Iz Zagreba. ^15. dan t. m. je bil pod predaed-
tiistvom svetlega g. bana Jelačič-a občoi sbor dražbe
kmetijske, v kterem so se prevdarjale mnogotere sa
napredek domačega gospodarstva važne stvari. Ker je
dokasal predloženi letni račan, da drnžtvo ne more is-
bajati s svojimi dohodki, se manj pa isdatno napredo-
vati na poti krepko sačeti, seje nasvetovalo: naj dražba
naprosi si. deželno vlado, da ona dodati blagovoli vsako
leto te Is deželne doarnice, kolikor snese manjek konec
leta. — V občnem sbora ^matice iiireke^ 16. dan t. m. , kte-
Tega jesačel alavni gosp. IvanKokoljevič a krepkim
egovorom, opominovaje dražbinike k nevtradljivema napre-
dovaio« n* V^^)^ kojiže vnesti domače, je bilo med dra-
gim sklenjene, da če drnžtvo vprihodaje ^Neven-a^ na
flvoje otroške Isdavati in raspisati aklic sastran vred-
nistva tega časnika. Vrednik, ki ima biti ob enem
tajnik ^^matice^, bo prejemal 600 fl. letne plače in polo-
vico člatega dohodka , ki se skapil bode Is omenjenega
časnika.
1% Gradca. M. Pri nas je ena knjigarna, ktera ima
na avojih dvnrih tadi napis: kniharna česke-slovanska.
491avjanake knjige pa ae tndi pri vsih dragih dobivajo.
Na Dunaja je edina knjigarna, ktera ae samo o slav-
janaklm slovstvom peča, dragih ne ens. To je jako ko-
ristno. Knpec se vd kam oberniti. Kako bi ae to dale
tadI v Gradca vroditi?
X^. Iz Ormoia na Štajerskem 20. dee. Pe-
pisovaje nedavnej veselo tergatvo v stajarakih goricah
sem obljnbil častitim bravcom ^Novic^ popisati enkrat
Halona in Halo ž ane, ki so staoovniki tega prijas-
nega spodnjo-sujarskega kraja. Danes spolnajem obljubo.
Hal ose 00 kraj skoa in skos gorat s oskimi do-
llDami. Kamor se osres, sagledas po višavah prijasnih
cerkvic veliko. Meje proti jnga in ishodit *• fi ir<»nito
Horvaake, proti aeverjn Drava, proti napada polje ptaj«
ako. Od sapada greti ishoda ae rasdelajejo Halose v
deijne pri Zavricn, in v gornje pri Divici Marii na
gori. Hribi okoli Št. Vida do Leskovca niso stermi, da-
lje od Leskovca pa so, in slemena slo oske. Gorice proti
jntra in poldne so obsajene s tortami, proti aeverjn ia
sapada ležeči hribi pa se gojsdi; nižje spodej so veči-
del senožeti, polja je tedaj malo. Na sterminah ae ne
di ravnati poljedelstvo, ker sita ob deževja oplavd li-
jaki, scer jih pa satare sasa kmalo. Haložani hI tedaj
morajo kupovati potrebno žito Is drnzih krajev, in njih
naj večje premoženje tiči v vinskih goricah, kterih prl-
delk pa je podveržen toliko nesgodam. Za tega voljo
tarejo hode na-lloge nase Haložane, ako vlnee apodletf,
kterega ae v dobrih letih dosto pridela in je tndi dobro,
posebno Korošcem priljabljeno. Hvala Boga, da tadi ti
ae je lotos dobro obnesel vinski pridelk , — le želeti je,
da bi ga lahko vaega apečali in tako odšli stiski aamo-
paanih barantačev in odertnikev, ki so pravo pijavke sa
ta kraj, ako slabe letine silijo Ijndi, da, sita in drage
potrebe si omisliti, morajo sestavljati prihodnji vinski pri-
delk sa eno ali celč 8 leti. Ni tedaj čnda o tacihokolj-
ilnah, da toliko abosih Haložane v na kant pride, in dn
00 v Gradčkem časnika skor neprenehoma bere od jav-
nih dražb te sodniške okolice. Milo se stori človeka vi*
dlti toliko tacih nadlog, kterim bi se sčasoma dalo v
okom priti po poduka v šolah, kterega so Haložant
eila sila potrebni, — po npnih napravah, v kterih
bi ob čaan sile tudi posestniki majhnih senijts sa pošteno
člnso potrebni dnar na up dobivali, da bi ne padali v
pesti odertnikov, — in pa po občnih sitnicah. Is
kterih bi manj premožni ob časa potrebe žita ai kupiti
■amogli po srednji ceni.
Haložani ae dobrovoljno pa tadi precej lahkomiselno
ljudstvo; malo dobrega vajeni, so prosti v obleki in sa-
dovoljnl s malim; ločeni po legi svojega kraja od sveta
00 ai ohranili tudi stare svojo šege in navade. Kadar
imajo vina v hramu ali dnarcov pod pavcom, aeradipre-
vsamejo In tudi pobahajo , — kadar pa jim poteče vince
in ne »režija pod pavcom potica'^ več, jim nlde knalo
aorce v hlače In so spet slo ponižni; sato je predgovor
od njih: ,,kadar Halosan v Ptuje na smenj gre, si med
potjo lupi jabolka; nasaj gredd pa pobera lupino In jih
jd^. Škoda tedaj, da tadi pri njih, kakor v toliko vin-
akih deželah, prišlo vica volji: ^^enkrat s betom, drugi-
krat s psom^. Nograde obdelujejo dosto dobro, a sad-
jorojo pa ae malo pečajo, živine imajo celo malo, sa
tega voljo pa tudi gnoja malo, da bi samogli dobro gno-
jiti. Ko bi pač visoka vlada blagovolila v ta lepi kraj
daljnega dtajorja svojo milostno oko posebno oberniti, da
bi so pospešil blagestan ondasnjih prebivavcov!
Skienival ta popis, kterega jo peresu le miioaerco
veldlo, moram omeniti ao semnja v Cakovcuna Hor*
vaakem, 6 ur od Ormoža, ki jo vsako leto ob av. Ka-
tarini« Is slovenskega dtajorja pride na U smenj po
800 do 400 deklet, večidel mladih, ki se vdinjujejo sa
predice če s s ime. Pridsi na terg ao vatopijo revice s
svojimi pnnkelci v dolge verate na terg; horvaaki ple-
monitaži, ki potrebujejo prodic, koračijo gori In doli,jili
ogledujejo In vsak si jih isbere po potrebi po 8 do 5^
ki mu naj bolje dopadejo, in hajd! s njimi na vos. Vo-
oele 00 Isvoljene derdrajo v aložboi ostale pa milo po-
gledujejo sa aročnimi tovarsicami. Ali v čem obstoji ta
sreča? Pridno mora biti dekle, da sra ven živeža na-
prede en dan eno cevko, sa ktera ji je plačilo 1 groa
slabega dnara — in pa dostikrat ss neki uavdavk, kte-
rega nesrečna ne pozabi vse svoje žive dnil Naj reče
kdo, kar koli hoče: enak so mi Uk terg zdi torgu rob*
akomu. Bog pomagaj I
^ 41U —
1% IJnbljane. Včeraj je priiilo «1ot. berilo s«
5. irimnasialni raired ▼ Ljubljano t bnkvamico
foap. GlontinKta. — 2a irotoro te aliii, da foap. L.
Jai^oTic, neirdaj foldvobolj pri našem regenta Inpo*
aledoji cae poseotnlli gradiča RoaeDbftchel pri LJabijaol,
jo aadsj najor ▼ anaadlOiaer-paaatoTi oaTttrakoni.
Noviitf 12 mnogih kn^ev.
19. dan C. m. ao jo proavitli cooar apet v Mana*
koTO podal pmaaovat ta todoo 16. rojotni dan aviU»
avoje naročnico. — Po naj Tlajem nkasn ae jo t Tor«
atn, Boki in So^jii nakupilo 10.000 vaj^. komso In 1890
TOi^. jožaona in peljalo vBair, dmaorasdoli nodaboff«
okmjnčane Likanakei^o polka, ^i^ filavai napolitanaki doktor
Landolfi, ki aok nna osdraviti raka v80do40dnoli
bron opomcijo, prido lo dni na Daoaj. Do bi pni te
reaničtto bilo! Noprononljivn dobrot« bi bila ta noajdbn
na rod čloToakL — Ker so ?odno bolj ranolrj^jo gin
▼ ojn kngn po spodnji Anatrii, mora na Toako ptiga
fOTodo, ki 00 ione skon to donelo, laaCnIk piaano apriiba
imeti, da jo ndroTa, aieer napade kasni. V Galleli se
kannnjo Toakdo e 50 de 100 1., kdor samolci, dn Ima
bolno sirince v hlo? «• » Ob Dona?! miraje ne toc daf
tarsko-rasoTska Tojoke. Tista ,^vollka vojoka^ med
KrajoTo in K al af a tem jo bila po poalednjih noTioah la
>majhna bitka' prodigih otras. Offlor*paaa jo ▼ Rasiaka«
dtoTile eele taroke armade ob Donavi in v Aaii sneea
sedaj 905.000 vojakov« kterih 45.000 stoji pri Vi-
dina in Ka lafeta« Odkar je prialo 9. kardolo rasov-
oko armade v Moldavo in Viahijo, ae Raal nek take
močni, da se ničooar ne bojd; ker pa je ear aklioal
tadi sačaeao odpasene vojake (ariavbarje) eolega tmr^
stva, se bo armada pomnožila se na 180.000 vojakov«
Car raaovski je akasal, da ae bnesa moldavakeaia In
vlaakema, bi sta edatopila od vladaratva, vsak moeoa
inplaeaje po 1000 cekinov ea kovin o* Kot naj vas-
niao novici oe pa pripovedajoto dodcče, aamroo, da en"
jrloske io froBOosko vojno barke ao ae podalo veorae
morje, varovat taroke lake napada Rnsov, -^ia da ja
sak Cvladdr} pernianski na raaovsko otran stopil
napor Tarbe, — akoal Persio pa jo na Rasoi tadi pol
v ishodnjo Indio, kjer kratjnje|oddailimal Anf lonif
kterim tedaj ta primorijej ne bo kaj vaoi. O benlča s#
pričakajo na Dnoaj is Carijrrdda od^ovOr taroke vlada
na pismo, v kterem oe se anatrianska, angleška, frao-
caalia in praska vlada ie etibrat ponudilo, s lopokonee
storiti torsbo*rasevskema rsaportja tako, da bo na ob<
etfsnl prav. Pripovsdajo se, da je lord Palmorstea
aa to is mlitistorstva anfložbdfa ate|»il, ker je bil* mi«
peljabafmi prisadovami miitMtra Aberdr an-a navbkris. Na^
elednik Pklmoratoaa se ni iavoljon. ^ Da* sv. Andrea
je v spomin lota 1806, ko je osvojil KarsfjorfjO meato
Bbllfrad, v Sorbii *aj vooji prannibv ^ ▼ cerkvi s* ^9
ta dan molilo vselej tadi na oara rado Vekoma ia sal-
lana tnrakoga, pokrovitelja aerbske kneilje; -^ le*
100 pa sa je molilo le na anliana) sa e*ra t^* ne; pH*^
Jatli Rnsof sa rankaeeni aapaotiH cerkev.
M III .i
Svet večer.
is aemiiesa: i^Jler* tVšiMiaehUakend und ii6 Hotidšeke«,-
bret večer se približii^je ,
Ž.fljinil se Miži hudft slitiS tuA,
Sver Be t berloge umahaje,
Da bi mogla mrai prestati hud«
Oj I ea staroek stoce t Ječi pasti,
Trese se, da glas ne more 'z usti,
Ker od iyja stene lesketi^o,
Od sebe fie huJ6i mraa dajajo.
Oa idaj Tstaae, od neralota ffaaa«
Ide T stanovanje 8V0j'sa sina.
Od katerega bil je v jeeo djan,
V grad prevzetnega Baldaina.
Tukij gleda — zlata vse leskeče ,
Kamor oko pade. Vse Ulieče;
Od diiare pela Je «mU zrak,
Raju je prelepi grad anslb
Starček vzame tekaj si ea Stol
In ga rine tiko k goi^i p^ei ,
Misli: t& bo za me, ki sim gol,
Ved mt at sterpeti v Inerzli ječi. —
Tak je laato časa pesedčl ;
l6e ai adov dobre ni agrčl^
Kar i^egav sin naglo prigroaii
Ia na njega strašno zarezi s
ffrokl proč! Ki^ imate tak4 atad?
1^ ne veste, da sim Jes gesped,
ifino da se ima spolnovati ,
^Kar ukazem Jez, povsod.
y,1lleta* fta sVeto faste vert eveteč,
^AH vi ate v nJem mi tern bodeč,
,,K4er Je sedemdeset let iiv^l ,
^1 ni dosti ie za jamo srelf^
^0|, sin! zmisli, da aeooj to taoe,
„Izveličar nam je rojen bil,
^Kteri dobrim biva na pomoč »
y,Kteri nas Uubit se je učil.
^Moj sin ! včst ti mora očitati ,
y,Kak sim te darval to noč vsekrati«
y,Ti pa menf tako zd&J vračoječ ,
^la dobrote i bndim me plačajeft^.
Ali le če hi^si sin prihaja.
Ker ga sivi starček tak uči,
Hada jeza trese ga in mi^a ,
Kakor veter, ki zunij bnei,
Zadnjič pa iztegne clo rokč,
Starčeka zagrabi za bradč.
Ter ga vleče, nezdasoi barbar.
Kakor dtvjo tvtr , skoz vrata kai*.
,iFriBanesi \^ ^ kliče starček mila »-^
„2apustiti hočem rad tvoi grad,
„Da b' ti takiy vselej dobro bilo,
^OJ« usmili ee me he enkrat!
^Al ne slisfi. kako burja piie,
y,Tako ne prestanem zunaj hiše,
^Dsj mi oblačiloe sij toplo,
„Oolega me sicer konec bo.^
^Ta dobrota naj se vam ne krati%
Odgovori prevzetni Balduia,
Ravno hoče hlapca poklicati.
Pride k ojemu poslačaje mali sin.
^Šiir^ moj^ — mu Baldafta veli —
,)ilitl v Mev, tam kodjski kee leif^
y)BkoreJ dober« vzemi ga ondaki^^
„In ga verzi temu starcu takimi 1^
Sfnek grt$ — al dolge se nradi,
In prinese zadi^ič koea pol.
k čudom oče prasa in veli:
^kdo je razpolovil koe tako?^ —
^^ez«' — odVe&e tfetč, k striihtt vdem —
^Starček sadovi^ljln bo tad s tbm,
^Uno pčlo bom pa hranil jaz,
„Kadar bote stari — bo za Vael«^ >«
Phifti neba Starček cci' dvigne ,
Ia ta hip obeme se melčd,
a poterpVeiueni se na pet vsdigae,
Ko berač sediy iz grada grd.
In ko gre po poti, on zdihi^e,
Govofjftftje sinka premisljoje , —
In čez trikrat deset let td «tkh
iMuin )e tak ia i^rada gsam ioL D^fnač.
Pogovori vrcdftiitva.
Gosp. J. h, v Ž.: „Nevena^ Vam priporočamo naj bo^; cena
Je bila de^ihmal 5 fl. na leto s poltovino vred.
Natiskar in založnik Joief Blaznih t LfUblfani.
kmetijskih, abertnijskiii in narodskili reči.
rei ▼ sredo ia taboto.
Odgovorni vrednik Br« JTaMem Blelit el».
Veljajo saeelo leto po poeti
4 fl. , seer 8 fl. , m pel leta
2fl. po poeti, eeer 1 fl.30kr.
Teča} XI.
V sredo 28. decembra 1853.
List 104.
Kako terden I6s ohraniti.
(Po dr. LfideredoriVi.}
(Dalje.)
Y iiamako postavljeni les Jo serka iz začetka
hitro ; treba ie tedaj perve dm je toliko prilivati,
da )e je toliko, kot pervi dan v posodi. Sicer pa
se hitrejše ali bolj počasno serkanje ravnš tudi po
Sorkoti vremena in vlažnosti zraka, posebno pa po
ebelosti lesa. Perve dni stopa namaka vsacih 24
ur za 2 čevlja visoko, pozneje le poldrugi čevelj
in zmiraj manj, kolikor dalji ie les. Če se 6 do 8
l^avcov debel in 10 čevljev dolg les namoči tačas
ze na pol svoje dolgosti, terpi vendar 10 do i2 dni,
da se je ves napil. Koli za plotove, drevesa, terte
itd., kterim je treba ie spodnje konce namočiti, ki
pridejo v zemljo, so o 3 aneh popolnoma dobri.
Se je les niimočil kolikor je treba bilo, se
vzame iz namake in postavi narobe, da se v spod-
njem koncu debla obilniši nabrana namaka bolje raz-
deli. V 24 urah potem je les pripraven za rabo.
Na to vižo se napravi les za kmetijske po-
trebe terden za veliko veliko let. Al druga je s
stavbinim (tesarskim) lesom, kteri, če je debel
in dolg, bi potreboval po ti poti preveč č'asa;ser-
kavne žile^ ne morejo namake kviško vleči tako lahko,
kakor če je deblo tako po strani položeno, da ka-
pljica kapljico tisi naprej.
Tsa priprava za tako namakovanje lesa ob-
stoji iz 2 lesenih močnih trug, ena je večja, druga
za toliko manjša, da se postavi v večjo tako, da
je krog in krog med obema se za 3 pavce pro-
stora. Velikost te dvojne truge pa se ravna po
številu debel, ktere hočemo ob enem namakati ; vi-
soka pa mora tru^a vselej kake 3 čevlje biti.
V obe stransKc plati obeh trug se izreze kake
3 pavce nad tnižnim dnom toliko okroglih lukinj
ena zraven dru^e, kolikor se jih izrezati d& brez
škode za terdnost truge. Te luknje, ktere si mo-
rajo na obeh straneh navštric stati , morajo biti tako
široke, da se konci debel, ki se bojo namakale,
potem ko so za kakih 10 pavcov omlajene bile , lahko
vtaknejo skoz nje v trugo, in scer ISi do 3 pavce
deleč v notranjo trugo.
Vsak bo lahko zapopadel , da ni mogoče stir-
voglate in tako luknjate truge tako narediti, da bi
ne spušala namake. Al temu se pomaga lahko z
glino ali ilovco, ktera terdno zamaši luknje, če
je mastne sorte. Kjer je mastna lončarska glina
pri rokah, je. reč koj storjena. Kjer pa take gline
ni, jo zamore ilovca nadomestovati , ktera pa mora
biti izprana, da pride pesek iz nje. Čisto izprana
ilovca je enaka rumenkasti mastni glini, le laporja
ne ^me riČ fmeti v sebi. Da se tedaj dobro s^amasfte
obe trugi, ki pa ite prav za prav le eiiat, in da ^e
terdno zamase tddi njih liiknje, skozf kter^ seVtf-
kujejo debla, naj se ravni takole: Naj poprej naj
se napravi da dno večje tnige 3 pavce debela Mi^št
/o^ine, ki mora biti enrmalo bolj suha kakor jč ta-
krat, kadar se opeke C^egli) iz nje narejajo. F6-
tem se postavi manjši truga v uno in zatUči ie
krog in krog z glinom vse dobro. Je to do dobrega
storjefio in truga postavljena na 2 do 3 čevlje ^-
soko močno podlogo, se debla, kfere nlrorafo biti
na konceh lepo ravno odžagane in omlajene, vtak-
nejo skoz luknje v trugo takodelječ, da za S pavce
skoz mole. Kadar so debla tako terdno položene,
da, podperte v sfedi, pošev proti tlam leže iH se
pVemakniti ne morejo, po tem se prostor, ki je
med notranjo in vunanjo trugo , noter do verha za-
tlači z glino.
Natlači se pa glina ali izprana ilovca pfav
skerbno polagoma, in paziti je posebno, da se za-
tlači prav terdno okoli debel. Zatega voljo morajo
pa tudi, kar je že rečeno bilo, debla tako deleč
omlajene biti , kakor deleč seže zatlačba gline in
scer noter do lesa, da se med les in ličje n^ za-
teka namaka. Na zadnje se pogladi glina, ki se
je vzdignila zunaj in znotraj debel. (Ronec tiledl.)
Gospodarske skušnje.
(Ovet — iivei za Uudi.l Gorje ljudem , ka-
dar morajo jesti ovsen kruh. V Bretagni in EIsasu
na Fraucozkem pa kuhajo iz ovsa dobro juho (župo),
in iz ovsene in režene moke pečejo dober, tečen
kruh. Ovseno pšeno, kuhano v vodi skoz pol ure,
osoljeno in z mlekom napravljeno, da dobro mlečno
kašo. Namesto mleka Je dobro tudi enmalo olja
vzeti, v kterem je čbulja pražena ([roštana) bila.
(Nova klaja za irilne gusence). Gosp. Al- •
bertaci priporoča sledeče: Konec mesca oktobra,
preden perje začne rumeno prihajati, nilj se o le-
pem vremenu nabera dopoldne od 8. do 12.ure, po-
suši, stolče v drobno štupo in tako čez zimo shrani.
Kako se ta štupa poklada gosencam , bojo učile bu-
kve, ki jih bo na svetlo dal pod naslovom „Metodo
razionale o naturale di allevare i bachi di seta^.
(Korenje dobro kot kisla repa'). Gosp. J.
Pajk , tesarski mojster in umen kmetovavec , nam po-
šlje unidan skledico skisanega korenja, naj ga
damo skuhati in potem pokusimo. Storili smo to in
jedli kislo korenje, kterega nihče ni mogel razločiti
od naj bolje kisle repe. Ker po tem takem ko-
renje zamore popolnoma nadomestovati repo, bo
prav, ako gosp. Pajk' kaj več o tem spomne v
^Novicah".
— 414 -
Zgodovinske reči.
7« Dva do %daj %amoleana krajm na KranJ9kem
v rimskem easu.
laeoa ftUrili most Kraigske ddioU ob čara rin-
dwff» iroflpoBlTo oam pripovedajej« oektj latinski in
gtMl piMtelji Pliai, Aalan Mareelin, Ptolo-
aiaji Dia Kaaai, Zasim in Haradiaa, nakaj pa
atari caatopiai in kamni apaminki. Mad eeatopisi
ja naj vainaja PaatinirorjaTa tabla^ kar krajav na
naatara pa aagi napisnika, ampak ima podoba nakakoi-
nag^ aamljavida; iaviroi rokopio to tabla Jo hraigon v
aaaaraki bakvarniei na Dnnajl, obras od njo|^a poonot
jo isdal L 1758 Schaib, in an dol toga, ktori obooga
aamlja mad jadranskim moijom in Donavo, ja pridjal
Mak ar bakvam „dao rdmischo Noricam^. Taka j todaj
aa na pati ad Emona (Ljabljano) do Noviodana (pod
Earikom) ti kraji ^zaBoamorani : Emona XVIII, Aco-
raono Xllil, ad Praotarlam XVI, Craeio XVI,
NoTiodani X millo paaonam (1000 otopiiU, ktora 1
rimska milja storijo). V Antoninovom eootopiaa stoji ta
pat Uko: Homona XXXIV, Praatoriam Latovi-
aoram XVL, Noviodaoam; in la to ao posnaii Schdn-
lobon, Valvasor in Linkart, in tadi Mabar sam aa v
bakvab la na njo osira.
Po takam ata imani dvdh krajaT ii staroga časa
ahra^jana, na ktara ^ ni nikdo osori, namračAoarTa
in C rac i a m. Kjo sta mar ta kraja stala?
Ako ja Praatariam raa Radaca pri Savi, ka-
kor ja bila do adaj sploh misol aconib moa, pride Acer vo.
bliaa Litija, morobiti aa kraj Carovica s njim snida;
Craeiam pa bi ata|:niio biti pod Boatanjam bliso Im-
polica. Vondor bi 9^ amala ta cesta morobiti tadi dra-
fača rasložiti.
Za Radeče kot Praetoriom Latovicoram
oamrao do sdaj ni drasoga pričevanja, rasan to|fa, da
atavila milj se s tem krajem snida, in da so Latovioi
nekje v Pananii stanovali, kakor Plini in Ptolomej pi-
aeta; od rimskih starin krog Radeč se do adaj se ni
pripovedovalo. En kameo je gosp. Freyer vidil v M a*
I o ne a h pri Eorki bliso 8avo s besedami MVMC ATOB.,
kjer je bleso L pred čerko A sf inil , da bi so bralo „Ma-
nicipiam Latobicoram^; vendar ondi ta kraj ni stal, ker
je probliso Noviodana.
PoleiT aedanje velike cesto skosi delonsko Kraajsko
stran vendor se je so več rimskih stsrin našlo, namreč
pri Zatičini, v Trebnjem, in ako se od ondod po
mali cesti gt6^ pri Mokronoga, pod dkocijanom,
kjer je so ostsnek staro rimske cesto. Kaj tedaj , bi ne
atei^ilo bolj prav biti, atare rimske ceste po tej poti
Iskati, ker dra^ač bi bila cela dolenska stran kdaj bres
vsih mest, raznn ob Savi? Sej aa Savo tadi svet ni
nič kaj sa veliko cesto stvarjon.
Po takem bi bilo Praetoriam Latobičoram misliti
Trebnje, ali pa morebiti celo Novomesto. Zakaj od
Nove^amesta je vodna pripoved , da je ondi v starih ča-
sih veliko mesto stalo; sa Trebnje pa bi bilo savoljo
imena Temenice naj pred soditi ^ da je ondi stala M o-
netia, ktero Dio Kasai med Metallam in Arro-
piam deva; Peatingerjeva tabla pa ima pred krajem
^ad Praetoriam^ prasne kljnko, kakor da bi bilo Ime
kraja ispasčeno. Kraj A car v a bi po tem prišel okoli
Visnjei^ore; Ma^^naniana, ktero Schdnleben in Val-
vasor v tisto stran devata, bi ate^nila biti pri Zati-
čini, tedaj pri sredi med Emono in Praetorjem, kakor
jo stavi Ptolomej. Od mesta ^Praetoriam Latobičoram'',
naj se išče pri Trebnjem ali pri Novemmesta, pa
pot pride ravno na staro rimsko cesto, ktera se
med Dobravo in Dobrasko vasjo pod dkocijanom se do-
bro posna. Kraj Craeio bi bil ondi bliso proti Kra-
kavema log« iskati, ia pet ed endad Je po rav^oen di
Noviodana ala.
Is Peatinfeijeve UUe bi ae nekaj daU bolj pmme.
bej sa cesto la Akvileje aa Viranaa ees lLrm\e a
Silanoa, Tasinementam la Saioca mditi. BTakj
hribov je namreč vmes, mad to cesto In sod cea>ta mš
Vipavo sasoamovanlh; tadi ^ aa cesti tri prasne kljsft«
alediU, kakor da bi bili trije kraji pred T a si ne a o/^«
ispasčoni. Za to cesto di Mah ar veljati, da bi bila c^^^.
nila akosi Idorsko, Sorsko in Kokriake tftlif«
proti Virana Iti; pa k večjema kraj ad Silanoa ^n>
mogel na kranjsko semljo spadati « TasIneBselas«
Saioca sadovata po daljavi na Koroška. Vaader hi
kdo snal to cesto tadi sa Soča čas Predil v Ziljakt k
Dravsko doUoo voditi; a d S i lan o s, aamo aka štor«
rimskih milj ni premalo, bi bilo potem prav pri Zilji
nih, Saioca morebiti Selkach pri Dravi.
Ko bi kdo smod naših slavnih rojakov na D m naj
ateirnil do isvirne^a rokopisa Peating^arjeve table r
cesarski bak vernici priti, bi samocel pogledati, ali a
morebiti med krajema ^ad Silanoa^ in ^Tasinenaatam^ čer-
nila prebledelo, ravno tako pred krajem „ad Praatarfaa^
in bi se morebiti pisanje s tankim po^lodona ae rasfaciti
dalo, ondi kjer na Scheibovi Isdaji inMaharjerem
islečka prasne kljake v cesti bres imen atojija.
Kadar v starinskih rečdh mnogo airibaaa, oa/ aa
to pristavim: ako je po Mahsrjevi besedi MtmtTal-
las sa volicofa Triglava vsoti, bi bil PhV^^aVia
Dar hitreje B lega s,
V ^Novice^ take reči devame, da bi sa koga dn-
sega obadill k preiskovanja atario. Da bi pač tadi kraj-
ako ^sgodovinsko drastvo^ dobilo več delavcov/ P.L
Ozir po sveta«
Zgodovina deinikov.
Od pervih dežnikov (ambrdl) se lere aa Fran-
coskem ob časa Ladevika XIV.; is sač«tka }\k nlsa
nooili dragač kakor podpasdiho. Se le v laibaika
sdajnoga stoletja so jih sačeli nositi kot palica. Naka-
gleskem so jih imeli dolgo le sami gisdellni Či^carJO;
navadno je stal na mostovsa plemenitoikov velik deiaik,
kterega so le rsspeli prod hišnimi vrstami io kočijo, ka-
dar je deževalo« Kdor ae je takrat očitno na alicah pr-
kasal s dežnikom, je bil saamehovan in posebno saara-
movan od kočjasev in nosilcev, kterim so dežniki u-
slažok kratili! Ko je pa dkodjan John Macdooald leU
1776 is dpanjskega prinesel lep svilen desaik, kte-
rega jo vkljab vsega sasmehovanja mešate noall skoz 3
mesce, so ga sačeli posnemati tadi dragi. Na Neaukem
so prišli dežniki so le okoli 1730. leta v občno navadi,
čeravno je škof Salcbariki daroval en dežoik že v
leta 800 opata Alkaina Toarskema; (to pričajo, da je
deževalo na Salcbarakem že nekdaj tako pogostoma,
kakor dežaje se dandanašnji, ) Znano je, da v slovanske
dežele je sasel dežoik se le posnejo; kar je pa prišel
posneje, sa toliko bolj je racairjen sedaj, saj prt nas
na Krajnakem, kjer vidimo celo hlapce orati s raspetini
dežniki; tako se bojd dežja.
Največe kerianske cerkve na eveiu.
Sledečo so: 1. Cerkev sv.Petra vRima;2.ato1oa
cerkev v Milani; 3. cerkev sv. Pa vi a v Rima; 4.So-
fija (sedaj moaea) v Carigrada; 6. atolna cerkev
v i^iorenci; 6. cerkev sv« Pavla v Londona; 7. cer-
kev v Kolina; 8. stolna cerkev vSpira (Speyar);
cerkev sv. Štefana na Danaja. Kar visokost sa-
dene je najvišja cerkev sv. Petra vBima, p«tem^
svonik v Strasbarga in sa njim svonik ceitra sv.
dtefana na Danaja.
^ 415
Slovanski popotnik.
I
i
l
ki
h
/ii
ei
« SUviieniii n^Mkema plMteljO' Hordern 00 bo
posUvU epomiDek v m«8tii Mohraniren, kjer je bil rojeo.
Herderja poštnjejo t«di Slovani, kjer jd o Djik Uko pra«
viČDo sodil in reonlone besede govoril.
* Pervi tfoaek cotertletnei^a opion; „Paniaiky (epo-
mlnki) archaeolofiokd a mistoplone^ktero|ra boarehtolo-
iriskl odbor čoake matice pod Trednistvoa prof. Za p a
izdajal, 00 se tiaka in bo prišel perve dni meaca ja-
nuarja na avitlo. Vaak avosok bo oboegol 6 pol, eona
■a 4 sveake je postavljena na 8 for., odi ^matiee^ pla-
čajo le polovico.
* Na Gerakem je ameri nedavnej fonoral Koata
Bočar, mlajei brat avetoznanega junaka serbakega
Marka Bočara, kiaeje o gorski vojeki soperTarke
tako slavno obnašal.
^ Učeni talianeki žlahnik Feracci v Florenca je
najdel v rokopisa cačetek spisa C i cer on a »do Fato%
o kterem se je mislilo, da se je sgabil.
* Zsgrebski ,yka teličk I list^' bo iakajal prihod-
oje leto na celi poli po enkrat na teden.
* V Pragi je ravno prišel na svitlo roman Mosora
^Slepa pani^ ki je bil se popred v Praških novinah
natisnjen in je močno dopadel bravcem.
* V leta 1853 je bilo na vieokom ačilisčo Praškem
37 rednih in 24 nerednih profesorjev, 23 docentov fn
4 ačitolji, tedaj skapej 88 aoiteljev. Poslasavcev je bilo:
bogoslovcev 139, pravnikov 466, medicinarjev , kimr-
j^ov in farmacetttov 306, na ačilisoa filologiskem 114.
Nevpisanih pa 144.
« V Borni je is tiska prišel ^Posel Moravski^
koledar sa Moravaoe, Čehe in Slovake na leto 1854,
i>semnaj0ti tečaj.
* V Lipsii je prišlo novo isdaiue serbskih na-
rodnih pesem v nemški prestavi od snane pisate^ke Ja-
kobseve (Talvy).
* Poljak DmochoTsky je oglasil naročbo na spis
naslednjega sapopadka: „Zblor wlerssopiscdw i prosai-
k6w Polskich s pierevEych 25cin lat wieka XIXgo.
^Zbirka pesnikov in prosaikov Poljskih is pervih 25 let
devetnajstega v^ka). Isdal bo vse imenitne spise pisa-
teljev. Pervi oddelk sbirke bo obstal is dvanajst sve-
skov po 20 pol v osmerki. — Jožef Korenovsky piše
povedko is čssov Stanislava Aagasta; Kasemir Krasev-
sky prestavlja saloigro Sofoklesa „Edip kral^; Vojelcky
je dal ▼ tisk delo pod naslovom „Archl v domači^ ; pervi
del govori o časih Stanislava Angasta.
^ Na Raekem je prišla imenitna knjiga na svitlo,
ki ima naslov ^Narodnyja Beloraskija pesni^.
SobraU E. P. Časopisi te pesmi močno hvalijo in snano
je sploh, kako mile pesmi lma|o Belorasi. One so dra-
gocene v mnogem ogleda , prav saklad narodnega slovstva.
Novičar iz aostrianskili kri^ev.
1% Breseie na Laškem 16. decembra. Č. Ravno
ko sa ^Novice^ novega leta naročajem, sneg kar hitrisi
more tadi toplo laske deželo pokriva. Že ga je celo
ped debelo, tode sninc, mislim, so ne bode naredil. Zima
se T teh krajih bolj čati, kakor t merslih, sato, ker
stanovallsa nimajo leaonih tal, in tadi peči niso tako pri-
pravne, kakor pri nas. V gostivnicah si mora karjavo
kopiti, kdor hoče gorko imeti. Zrak okrog Bresčie jo
scer sdrav, pa vendor nam logar (Typhas} slo aagiya,
Jd veliko ^adi pobira, peeebno od soldasine. de no mi-
sli nehati ta gerda pošasti — Srečno 1
Č. H Goriilkh hribov. Vssl dopisovavci is Krajn-
skega so omenili so večkrat cest po Tominskem, po-
sebno pa tiste, ktero sdaj napnivlljajo proti Krajn-
akdsk Povedal Vam bodem tedaj, kake se ae poprijel!
kmetjo tega dela, ker bi tadi dragod lahke aapravljall
ravno tako dobre poti.
Probivavel Tominakega okraja se selell se davno
cesto proti korenskem asproTlti, ali oaj otese in peti
popravljati, po kterib sdaj tovorije s tolikimi težavami,
vendar piaarlja in dolgi prepir: jeli se ima cesta napra-
viti čsB Pedberdo ali čes Cirkne, stamadila od leta
do lota to delo. Nekteri pooestniki, siti prašnega go-
vorjenja, so sklonili saj eno pot sačeti. Mesca septem-
bra toga leta je tedaj premeril semljomoroc gospod Bre-
lih, nas rojak, is Grahove domž, cesto is Temina proti
Pod bor di, jo jedo Grahove načertal In koj s nekterimi
delavci napravil steso od Polabina čes Labin proti
Podmevca in Grahovi. Stesa je bila isdelana v
malem časa gori in navsdol bres klancev prav dobro,
kmetje so opaslili staro stermo in kamnito pot in so ho-
dili raji po novi stesi v Tomin. Ker so prepričali se
potem s lastnimi očmi, da bi se dala po ti stesi lahko
napraviti lepa in prilosoa cesta ^ so sklenili žapani, jo
na koso rasdeliti, in sdaj že rassirjajeta kramp in lopata
osko steso tako, da bodo snabiti že prihodnje leto dor-
drale kolesa tam , kjer je dosdaj le kosa ae pasla ali
plašila se lesica. Nadjomo se, da bode gosp. Brelih
(verli mož, kakor ga po pravici dopis Is Sorico v lista
91. imenajo) načertal In naredil tadi enako steso od
Grahove čes Hadojažne na Podberdo in preti meji,
akoravno se tajiti ne di, da je na ti strani delo veliko
veliko tesavnisi, kjer med atermim hribom in skalami de*
reči hadoarnik Bača na nekterih krajih pasa komaj to-
liko prostora, da Ijadjd po brega hoditi, konji pa le po
vodi, sodergi in kamnja tovoriti samoreje ; aemtertje pa
tadi hadoarniki in grape sasipajo večkrat bregove«
Ker pride po novi deželni osnovi tadi v Cirkno
okrajna oblast, je apati, da tadi v tem okraja bodo na-
pravili sčasoma nove ceste, posebno pa tisto, ktera bi
segla od velike ceste čes Most (Sv. Laeis) pe Idrii
na nemško Idrijo in čes Cirkno na Hotavlje in v Loko.
Tako bodo sčasoma tadi naši v tem obsira slo slo
■acemarjeni kraji dobili ceste, btere so v vsaki deželi
slate žile sa kapčijstvo, omiko in blagostanje.
1% Tersta nasnanja „Triest. Zeit.^, da endasnje
Ijadske šole obiskaje 6768 otrok, ismed kterih jih
hodi 5116 Cd896 fantov in 2220 dekličev) v vsak-
danjo, 1652 pa (1085 fantov in 567 deklice v) v ne-
deljsko šolo, tedsj 168 fantov in 392 dekličev več
kakor preteklo leto. — Na Goriško in Istr lansko se
po cessrskem dovoljenja sm^ voziti žito Insočivje bres
colnfne in tistim okrajnem (komanom), ktero so savolj
slabe vinske letine v nadlogah, se ima odpostiti primeren
snesek semljisnoga davka. — Nakloniti revnim Ijadem
saslnska, je akasalo c. k. deželno poglava/stvo tadi:
naj se bers prične na Goriškem več ccflt in jesov ob
Soči napravljati, kterih stroški že sdaj snosd 50.000 1.,
in se bojo pomnožili se na drnsih 50.000 fl. Na Istr lan-
ske m poprsvljajo že poetno cesto is Zavelj v Koper, in
vsaki dan se pričakajo, da pride od cesarja dovoljenje
sa napravo tiste ceste, ki ima Istr i jo skleniti s krajn-
Bko deželo, sa ktero je določeno 100.000 fl. Vse te
dela bojo naklonile revnim takojšnim probivavcem mar-
aikaj saslažka, kterega potrebajejo sares silno.
1% Kopra. Tioti, ki so lani aTorsta sa to leto
^Koledarčik^ na sveUo dali, so imeli namen In želja
ga na svetlo dati tadi letos sa prihodnje leto 1854, ka-
kor je bilo obljabljeno. Vse je bilo že lepo pripravljeno
sa tiskanje. Koledarčik bi bil prinesel obras barona
Čehe vina (Krasovca), in sapopadelbl bil več sosUvkov,
aa primer, baron Čehovin (njegova dosedanja slasba
a soldaskem stana — njegovo poslavljonjo in poTikaanja
— 416 —
m ItaM), parobr«d0iYo iai^toBaiee, 4v« p«poU
• ikft, ••čenoraft dakllea in ibela, In in nnknj
drniik. AU knkn nn m nni revesi nkivdlll, kn Jtai Jn
nknl linknr CM Ji^ J« Ml Inni teke rndoTnIJnn pnnCref el):
in nn nnid tinknill Tnn ^ Tnlikn In Trnenprdinjn
jn biln brenknrieCnn: nnCni Jn m nTnji ndmkbi, pn Indini
koM mnbintrHI njn nnrokn. Tndi gnnp. Knrnnt, einn
ifndilvn ninvjnnnkefn dnintvn« ni snninfel • Um nli
npmTiti, žnrnTnn jn »on Tnljnvtn in povsod Tolikn Ijn-
MJon T Tnrnt«, knkor popninoan snninnnjo n i^nfini
InpiM in kvnlnTrndniin nndorim^m. — ŽnkMtno In tndi
andnn jn to, nnmn! *)
VMolnU.
1% Ijublfmne. Barno nn nna povd nn g oCoro, dn
po noTom lotn on bo nlovonoki josik nčil opot dvd
nrl nn todon v tnknjini doljnl i^nntnii; nkorciln oto on
prodpionne dvd nrl v ono lotos lo nnto, kor oo g» nco-
niki prooMožool bili n mnoflnil nnnki; prikodojo bo ▼
dolini fimnanii n gosp, prof. in katoketom Olobočnik-oa
ntnrejim nčil tndi foop. Brodnik, nionik l.pnnleloofn
rnnrndn, tako potrebni olovoooki jonlk, na ktorofn jo
mvnn aodnj si. minlntoretTn odobrilo rokopise noTOgn
noisknfn ^borilt«".
Novičar iz mnogih kr^^ev«
Tistim Tojnkom (prostakom, korpomiom in feldvo-
bnljnom), ki so dolino in svestn sinsili eesarjn, polnjšnti
po dontnni rojnskl sinsbi prestop t ciTilno cesarsko
olnnbo, jo sasnamoTOl prosv. cesar talce sinibo pri
cosnrskik pisnrnicab, poštah, nelennicah Itd., v ktoroso
edino le morajo tnki Tojaki jemali; tndi inpaaljam
je niMinano f ledntl na-nje pri Inprnsojenih In nn take
▼ojako pripravnik sinsbah; bankam pa, aseknrncl-
jnm, branilnieam itd. se bo štelo ▼ naslnire, ake
jenljejo take Tojako v sinsbo. — Ker je več sosesk de*
nelo Man In o r veliki nadiei^, je nkasann napmvn 60
novik sosopkinlh cest, popravo pokopaliočn v MnntnI in
več drnnih stavb, nn ktere je, dn si revoo Ijndstvo na-
nlnil kaj , dovoljeno 890.000 lir. — V fornjem DdbUoirn
poloff Dnonja jo bila te dni velika pojedina konjak egn
mesa, ktere nekteri prehvalitl no morejo. — Zadoje
novice Is Tnrskofn niso prineslo nič drnseipi posob*
ne|:n, kakor da nroiraj več Rasov marsira v Valabijo
In da bo terpelo to do polovice prihodojeira mesca; tndi
k tnrski donavski armadi je slo spet 6000 redifov In
Birije. Čeravno je nima hnda, delajo Tnrki vendar ne-
prenehoma okope (šanco) polei: Kalafata in Vidina
RnsI pn polef Gjnrf jeva. Na vsaki strani Donnve ni
stojite |:lavne armadi nasprot. Terdnjavn Rosen k, kjer
Imnjo Tnrki 13.000 vojakov postavljenih, je obema arma-
dama naj vaBiiisi mesto. Da bi bilo nedinjeno anf lenko-
francosko brodovjo eo podalo že v černo morje, ni
ros; dosihmal mirno stoji v Carlipradskem kanaln, kamor
so se vernile tndi tisto barke, ki so bile 4. dan t. n.
poslane v S in o po, od kodar so pripeljale 400 ranje-
nih, in so povedale, da v ti bitki je padlo 4000 Torkov«
Tnrsko vlado pripravljati sa nov pomiriven predlof , ki
je bil na Dnaaji isdelan v imenn nedinjenib 4 vlad 6.
dan t. m* in ki je bil bers potem poslan v Csrf^ad, .je
prejel austrianNki poročnik baron Brnk /sledeče pismo,
naj ga nasnani predsedniku ministeretva Resid-pasatn :
*) Kdor koli poim tiBkame poetare, bo lahko vf^anil, da tiste
tiBkaijeve besede „ne emem^ bo bile le pretTeia (izgovor}
■a „nočem''. Imamo slovanskih koledarjev na eente po-
vsod, zakaj ravno v Tersta bi se ne smel tiskati? Tiskar
teržaski ni hotel: to je gotovo^ zakaj pa hotel ni: to Je
zares čudno ! Vred.
^Onr msovski te«!)n , da *rad In dtdMtsiaa gorske cer-
kve neprenohoma vnivn dnhovne privllegi)o, t«di pedi
vinde snltanovo. Onr msovski iireče sicer, An sn nt-
kdnr nI voljn blln samostojnosti In samovladarstva «ml-
tanovofn dotnkniti se, pn tndi no vtikati ss ▼ ootrmnje
nndevn cnrstvn tnrskofn. Rnsia sdino le teijn tmg^ta^
vilo, dn T verskem obsim nntanko ostsne stanje ncdanj^
(stntns fno), in knr gerskl obred vtiče, noj Imajn mpo-
Knovnvd foriiko cerkve vse pmviee vživeti kakor drmgi
kristljnni, todnj tndi vse fiste dobrote, kf so dovoljene
kristijnnskim občinnm nll ki jim jih bo dovolil snltnn vprl-
kodnje. Nn tnki podln|i je vinda rnsovskn pripravliean
naravnost s tnriko vlndo se pomeniti, kako bi na rteia
inpoljalo. Naj pripravnMI kraj xn to poitodbo po mistik
moovskik je Bnknreit. Černvno je Tnrčija napetedab
Rneom vojsko, je vendnr car obljnbil, da ničnnee ple-
meniti o sednnjik msmerah do Tnrčtje In dn je vestni
nrmndi svoji, dn ne smd tnrsko armade napaddti, am-
pak se le braniti, ake jo tnrskn napade. Ker je Bn-
nnjskn vlada popolnoma prepričana, da tndi prenveUI
snltnn serčno neli v kmtkem konec storiti pfelivnnjn
kervi, jo primerjajo te misli snltanovo n miitlnu enrn-
vimi navdaja npanje, dn po astavljsni vojaki je wo}jm
obdh vindaijev poravnat! mnpor in popolneon wptijmm^
niti 00^. Poslednje novico in Cari|rrndn ug9t9tl^jo,
dn si bo Reild-pnsn nn vso moč prfsade^l nn dose^
taceanmird, ki Tnrčil no bo v škodo ne v Kamela, —
Tnrski Bošnjaki se pripravljajo na napad nn&ei^eh
Čemoforce, Oreki pa pričaknjejo nivo, da Nikolij
veliki bo nn ranvalinah Tnrčije in smerti obndU gtr-^
oko carstve! — Ravno pelje msovski oberetnrKon'
lovski vCernoforo mno|fo masnih oblačfl, kelliov,dra-
fih evangelij itd., kijih msovski car pošilja Čerao^rcoa.
Kriijnc obdolževan brovatei(/&
Os 2. bokvio »Knjiuike ebsUes«" leta \«3V).
P&tmiea ie mrnOr^j ee(/etme.
Tine I meni se dozdeva,
Mika te rod hrovatif,
Gode, ropoti, veleva:
Kn^neu kraj ns k o govoriti.
Peteri meni se dozdnjei
Poli v lupino zakopie,
InfiMki glas koj hrovatojei,
Ako fa nima tvoja ztrani
Preudarite , Gorenoi !
Aalobarde niste vi,
KoUko hranyo Do lene i
Vam hrovaskih besedi!
Kaj 80 le KaesAk, Planina, Vuka pesme pridenite,
Podnanosei, Loi, Tomin, Naj Dobrovski s rok ne gre!
Cerknica, Ipavk dolina, Lindeta ne pozabite!
Materija, Kras, Berkfn! Vse zvaf svoje Krajna sme.
Od Skiaptrov do Šamanov
Od ffiti^a do IMUn.
Bodit Jezik Iliijanov
Petri! zlezite 'z lapin! Jaka Znpsz*
Treba stresene slefiti
Po vasdh, veliko Ift:
Vse mopooe nam dobiti,
Knjigam povsoditi speti
Le kar Serbom pokvarili
Tnrki, Moskvieom Tntir,
Sisku Mazaiji skaUi,
Nad Bregsno tnja stvnr.
Bnkve %\ a gol i o berimo ,
Dddov kremna bister vrl
Zraven svojih poišimo
Lep Cirilov! psaltlr.
PegovdPi vredniStva.
Čast. srenjeanom v Franhajmu: Želji Vaši, razode-
vani ie mnogokrat tudi od drozih strani : da bi dajali številke lo-
terQske v „Noviee*<, bodemo stregli v „oglasnikn^ z naznanova-
i^em Dani^ske , Graške in Teržaške loterije. Tndi bodemo na-
znanovali eeno obligaeij in nadavek C**>0 cekinov in sro-
bornega dnarja. — Gosp. K. iz Notr.: „Da bi se „Noviear<<
v novem letu še boU pomnožil^ — pravite, je želja vesoljna bnv-
cov^Novie" Vase strani. Stregli Ji bodemo.
Natiakar in saloinik Jožef BUznik v Ljubljanu
kHetijsliih, »kertiijskik ii iinlskik ttii.
NoWm iihigiOo ▼ LjBl»IJftiii||
▼■ak teden dvakrat, oani-
reo ▼ sredo in saboto.
Odgovorni vrednik Br« JTanes Blelit el»«
! Veljajo laeelo leto po posti
4 fl. , seer 8 fl. , sa pol leta
2fl. popeiti,seer 1 fl.30kr.
Tečaf XI.
V saboto 31. decembra 1853.
TJst 105.
13«
it*'
i/
/i"
ir'
Pogovor s kmetijsko družbo.
Slavno družtvo! blagovoli sledeče moje mne-
nje vzeti v pretres, in ga razglasiti, ako ga po-
terdis.
Gotovo je , kakor ^amen** v očenašu , da naj
veči pripomoček za zboljšanje kmetijstev je s noj.
Po tem takem nam je poglavitna potreba pridelovati
veliko klaje, da zamoremo rediti dosto govedine.
Pridelati veliko klaje, je pa treba veliko se-
li o^ že t Če pa senozet nimamo, in jih tudi na
sviietu več biti ne more, kakor jih je, brez da bi
opustili oranje, nam je resno premisliti in posve-
tovati se: kako bi se zamoglo jiridobiti več živin-
ske piče, da bi redili lahko veliko živine in da bi
nam kerme ne zmanjkovalo. Jez mislim takole:
Naj se pokosi senš, detelje ali pa otave to-
liko centov kolikor kdo misli in more ; naj se potem
po primeri precej spod kdse zvaga, samo da ni
rdsna, in naj se ta kerma v kak ograjen kot na
hlevu, ali pa v primerno kad ali baoin poredoma
vklada in po primeri osoli in stlači. Kadar ta
kerma osoljena svoj čas doseže, da se zmedi, naj
se potem po pametni primeri poklada (futra) živini;
saj osoljena kerma sognjila ne bo. Sedaj naj se
prevdari: koliko bo taka klaja zdala memo druge
ravno te mere precej spod kose zvagane, ne oso-
Ijene, ampak lepo navadi posušene.
Pokazalo se bode, da s soljo se bo dala vsaka
reč v dobro klajo oberniti, namreč vsaktero perje,
to je, tertje, topolovo, lipovo, kostanjevo, more-
biti celo hrastovo itd., kakor tudi tursična sirova
slama, ječmenova, ovsena itd.; zamore se tudi suha
slama med sirovo otavo versta za versto zmešati
in osoliti; taka slama zadobi otavini tek in prav do-
ber duh od nje.
Ljubo kmetijsko družtvo! prosim Te, to reč
pretresti natanko; dobro scer vem, da ste v teh
rečeh bolj zvedeni od mene, vendar poskusite tudi
to, ker potreba je velika, sej skor vsako leto kme-
tovavci povsod tožijo, da jim kerme zmanjkuje. Jez
sim prepričan , da v soli je zakopana naj večja po-
vzdiga kmetijstva. Ni treba takim umnim možakom
daljne razlage; zadosti je Tam sammigljej, da pri-
dete vsaki reči do konca.
V hvali soli pa le še to opomnem, da bi mo-
gla sol biti po taki ceni, po kteri bi se zamogel
tudi reven kmetic take dobrote vdeleiiti, zakaj on
ne more centa soli po 6 II. plačevati, da bi klajo
solil. Naj bi si si. kmetijska družba prizadjala na
vso moč pri vis. ministerstvu , da bi se kmetijska
sol, kakor tabak, dobivala povsod v cesarskih ma-
gazinib po enako nizki ceni. F. Ličen.
Odgovor. Odbor kmetijske družbeje prejel do-
pis Vas, častiti gospod! že zdavnej in s serčnim
veseljem, ker vidi, da Vam je mar za povzdigo
kmetijstva in da marljivo iščete poti, kako bi se
mu pomagalo na noge. Ko je odbor pretresel po
željah Vaših Vaše mnenje od soli, je izročil meni
tajniku kmetijske družbe in vredniku „Novic^: naj
pismeno sostavim prevdark odbora in ga razglasim
vsled želje Vaše po „Novicah^.
Vredništvo „NovJc^ rado vstreže temu sporo-
čilu in pove, kar povedati ima, v sledečem:
Resnično besedo ste izgovorili, gospod Ličen,
ko ste rekli, da v soli je zakopan velik za-
klad kmetijstva. Res je sol tudi za živino nepre-
cenljiv dar božji, česar se naj očitniši prepričati
:, ki preku-
zamoremo v tem, da želodčni sok^
huie vse povžito , ima veliko soine kisline V sebi.
Edino to nam je že spričba zadostna in očitna, da
modri Stvarnik ni brez namena ne nam ljudem ne
živini dal soli v želodec. Gotovo je po takem, da
živini soli dajati je ravno toliko kot želodcu poma-
gati, da vsako povžito stvar do zadnjega cem-
pera prekuha, da tedaj celo nič od tega v zgubo
ne gre , kar je pripravno za rejo človeškega au ži-
vinskeg;a života. Če dajemo sol živini, dajemo na
dalje želodcu tako rekoč priprego, da zamore
kakor pri pitanju prekuhati tudi ol^ilniso mero
piče, ali da prekuha tudi težje prebavljivo ali
celo sprideno klajo brez škode. Tako tudi sol,
nadomestovaje deloma želodčni sok , poravnuje mno-
fotere nadloge želodca in stori, da se pičakarnaj
olj more povžije in živini v prid spravi.
V tem in edino v tem obstoji velika moč in
dobrota soU. Sama po sebi pa nima sol nič re-
divnega v sebi, marveč še le život slabi, ako bi
je preveč in cel6 samo pokladali živini.
Iz te^a obzira se mora tudi presojevati: ktera
pot je naj bolj pripravna živini dajati sol: ali da
JO s klajo vred povživa, ali da jo liže samo na
sebL Opomnimo pa tukaj berž, da ne govorimo
sedaj od zboljšanja mokrega in scer spri-
denega sena, ki se d&, kakor je bilo v ^Novi-
cah** ze večkrat razloženo, dosto dobro popraviti
8 soljo , — naše govorjenje zadeva le dobro
klajo, o kteri ste Vi nasvetovali, naj se osoli
berz spod kose.
Rekli smo gori, da sol živini vsaki dan daiati
^e dobro, tudi potrebno jezaboljšorejo, — ali sku-
šnje so zoper to, da bi se kup celega sena,
cele detelje ali cele otave potresal s soljo, ker
po ti poti gre dosto soU v zgubo, in teško je mi-
sliti, da bi naši hlapci scer to delo brez potrate
opravljali kadaj. Sol pa je draga.
— 418 —
Tako ne ravnajo kmetevavei nikjer, ako-
ravno po drugi poti d^senjejo to, kar ateVtna-
avetovali. Ljubo nam je, da ste aproitli to ree is-
noTega, ker sares! it pogledamo kmetova vce dni-
sih dežel, moramo našim večidel očitali veliko ne*
marnost o p#kl«d»n}tt piee. Umni kmetovavci
drobijo oves, ječmen, koruso itd. preden jo dajo
aobati konjem, ker na lo ^ae si prihranijo dobro
desetino piee, — gevoj^iivinipa parijo s kro-
pom isreeano klajo ali jo samo na sebi ali oso-
Ijeno namakovajo v vodi.
V „Novicali^ leta 1847 je bilo že svetovano:
naj bi naši kmetevavei ravnali tako, kakor vsi umni
živinorejci ravnajo na Salcburškem^ na Austrian-
skem itik , ker imajo po števila živine eno ali več
kadi v Mevu, v kteri namakovajo resancokakoršne
si bodi slame (detelje ali sena). Kad je napo4njena
blizo do verha 2 rezance. Na resanco vlivajo to-
liko vode, da se vsa dobro namoči; potem pride-
nejo nekoliko domače soli (na 1 vedro 8 lotov^,
ter vse skup premešajo s kakim kolom; sa pobolj-
šek pridevajo tadi mervico otrobov. Vsak dan
napravljajo nasprot tako pičo, osoljena voda pa
služi aa 3 ali 4 dni. Renanca se v taki namaki
toliko ffkisa, da ima vinski duh in okus, in taka
namočena in skisana klaja tekne živini neizrečeno
dobro. Vsak dober gospodar ravnš po teh deže-
lah tako.
Tadi brez soli se (po vinsko) sktsa na drobno
srezana in namočena klaja, inje kaj dobra piča
za govejo živino, ker 1) zdrobljena klaja se
lože prežveči in zmeša z želodčnim sokom,
SI sirova terda klaja se po namaki naj bolj pri-
bliža opresni, 3) klaja razpade v močic, slad-
kor in vse drugo, kar je tečnega v nji, ter se lože
izvleče iz nie, 4) skisana klaja ima kislato
stvar v sebi, ki je močno podobna želodčnemu
soka.
Akoda res, da večina kmetova vco v pri nas
vsega tega ne porajta, ali prav za prav, da od
vsega tega nobenega zapopaaka nimajo in da do-
bičkov a« ^forteljnov^ ne vejo, kako obračati klajo
v veči pria!
Hvale vredno je, da ste, častiti gospod, spro-
žili to reč: kako bi se dala piča pokladati živini.
Kar željo utiče, da bi se cena živinske soli
Sonižalli. so kmetijske družbe storile kar so mogle,
[er se bo vprihodnje živinska sol delala tudi iz
morske, tedaj blizo nas, seje nadjati, da za-
teka voljo jo bojo kmetovavci morebiti dobivali po
nižji ceni. Kmetijska družba je prosila za to , od-
govora pa še nima. Naznanili ga bodemo, kadar
ji doide.
Zdaj pa še nekaj. Gori ste rekli, da senožet
ne more biti več na sveto. Mi pa mislimo da!
Naj se razdele občinski pašniki (gmajne), —
naj se pridno gleštajo senožetl, potem bo ena
za dvč zdala, — naj se za setev živinske klaje
odloči kakošna njiva. Tako se bo pomnožil pridelk
klaje, ž njo se bo moglo rediti več živine in po
živini bo več gnoja, kakor ste lepo dokazali gori.
Z Bogom! Vredništvo.
Kako terden 16s ohraniU
(Po ar. Mdenaofffli.)
^OMC.)
Ni nam potreba po tem, kar smo dozdaj po-
vedali, «a dalje razlagati, kako ravnati z namako
lesa. Poglavitno je, da se debla z enim koncom
Ozir po svetiL
Mu%ei britanski.
Telfčaoaka misel o enAtl eele narave in o nikodar
preter^anl zvezi, ki od začetka do konca sveta kraljajo
nad stvarmi nebesa in somi je, vteleaojena Je v masejc
britanakem, da nikjer tako.
Kdor stepi v to veličaoako ahrambe in preg'Iodaj5
zapopadek njeni, zdi se ma, da, kakor peaaik pravi,
potnje ispod neba skos svet v globoeiae, ktere zakriva
vedna noč.
Zaiemai s n^besom se aatavijo o2( aeenih 0|;le-
dovsTcov pred vsem na sila velloib meteornih kam-
nih, kteri isped neba na zemljo padajo, kot peeekao
prikazni, kterih nihče tajiti ne more, kterih izvirek in
začetek pa je se zmiraj saatavica nenj^anjena. Fra? je,
da to nebeano kamnje sačeDja radain^co abirko muzeja«
v trugi, ki vodo dobro derži, tako »amazejo m sltnoi
aH ilovco, daje odžagani konec zmiraj pod nam AkoJ
s ktero je napolnjena tri^rt. Po tem pa, a\l imatmal
TOČ ali manj prostora, se vtaknejo aeUa od v^8ili{
4 strani v Inu^ r podobi križa ^ ali le od dveln
stranskih dafjlfii |
Ko pa so debla na to vizo v trngo terdno po— I
ložene, se napolni s namako do veth^L — in m tea
je vse storjeno za dober izid namakovanja.
Že v «4 urah, včasih še poprej, sacne ka-
pljati iz drnzega odžaganega konca cisti dreTesni
sok kakor voda, in to terpi neprenehoma takedu/-
go , dokler ni namaka izgnala vsega soka , da « ^0-
slednjič ona sama prikaže. Tako je opravljcap rse^
zakaj les ima zdaj namesti svojega soka tisti bt-
lovinsko ali cinkovo namako v sebi, kiera imles
torden ohraniti.
Da je les ves navdan s to namako , se rma
1^0 dolgosti debla: na debelosti njegovi ni m
ežeče. Po naših skušnjah potrebuje 40 čerijer
dolgo deblo dobre 3 tedne za namako.
Med tem časom ni storiti druzega nič, kakor
včasih 24 ur trugo napolnovati z namako ia scer
vsaki dan kar je naj bolj moč do verha. £oaei
debel pa morajo zmiraj biti pod namako , ker « «•
cer namesti namake zrak vriva v serkavae iSicč
debla in kazi in mudi delo.
Zraven tega je gledati tudi na to, kakau te-
kočina se izeeja Iz druzega konca lesa; je ti kefi
žleza in ne kaplja sama proč, se' mora pii4\«
brisati od debla, da se ne zamaše notrajae «v
čice njegove*
Iz namake se skoz in skoz zamočeao deUo
vzame lahko, ker gline ali \\oyzt oAmvUi miezka.
Xa to vižo zamočeni les je podskorjo atkšsi^
skor černivkast. Ta barva izvira od iresUj kte-
rega je, čeravno včasih malo, veaiar v rsakena
drevesu ali v skorji nekoliko, in pa o4 lAeza, ki
se najde vselej v navadnem kotlovinsken v\\m\u*
Znotraj pa je les nekoliko zelenkast.
Ako se tako namočen les vzame beti v delo,
se okotlovinijo žage in sekire nekoliko , tU to ne
škodje nič. Smo pa les potem berž omlajili in eo-
malo osušiti dali , kar se po namaki kmalo in veliko
prej kakor scer zfi;odi^ se ne pozna nič na orodja.
Čeravno te skušnje še niso tako dognane, da
bi se v njih nič zboljšati ne dalo, sem jih vendar
razglasil, ker sem do dobrega prepričan, da bo
izviral velik dobiček iz njih.^ Naj poskasijo tudi
drugi in naznanjajo svoje skušnje, da pridemo to-
liko zaželjeni dobroti do konca.
— 4t9 _
i
cii
o«
i,
m
Mu
Ir
Sls
v.
sil
t
4lol|co pvi tok kasoih, in ae raji hori •berao tji, l^or
«e iMkoti ea kM mto^ lUU is Kalifernio ▼ velilMNia
■goBjegm iajoa^ — Tdllko arebni in biaeror, niad ktati«i
dlamaiit ^.Ba^aftt^ velik kat ir^lobja jajca, in pa pa4abn
<;aB«4al) aa vacjaga Kak-i-n«i«, ki po Tai pravid ao
•men«je jifora avotlobe^*
Učonoffo rudniootflovea pa vaaoli io bolj aglodovanjo
fcrasDih krialaloT, ki ao oakapieeni ▼ iepo CToraCanam rod««
It aa ti i na pa aa ao aknoajojo t aazojo, korbo-
taDiskI Tort v Rogont-Parka jo Baig*o naoioajao; tod-
^ar Je tlato raatlinatvo in aivalatvo, ki ao v avojib por«
▼ioah €ol6 col& malo loof od radnlaatra in jo tako ro-
koč proatopok od onofo t drasoira, obilo aadomoato-
▼aD9 v lopi abirki foailk , ki ao na ogiod poatarljeao bliso
radnfo. Od aiorakih alg prido oi^lodoroTOC pooaal k 6
čevljev dolfi čelaati aoooaaara; kaalo Tidi ihtio-
aaura, Tolikana 80 oevljor dolsofa, aa tom koatajak
irakes:a orjaokoira jolona, cigar rogova morita 19
^evljet, potom aror mogatoriam, 40 oovljov dolgo
in 18 Tiooko, ▼ drogi isbi ToUkdoa maatodana, ih
gmr joiUa Crolika sobo) ota 12 čovljor dolga: too Io
«Tari opomii^ajo claToka na cadeao potopljonoga avota.
Toko jo oglodoroTOO doapol dosbirko Biralaiva,
Ti ▼idimo aesbrojno atorilo proeadoih iMrokik
•tvari: polipo, morako svoado, gobo, ki ao tako
rekoo poloviearco med siTalatrom in raatiioatvom, ikoijko
i^aiaaoljao) in čadovito rfto, doklor s morakim paomv
«i«Nrok*# kfojom In morakim aomompridomo do dojivk,
med ktorkni no pbgroatmo aobone in nikakoranoga ras-
pola od malo mioke do Tolikanakoga aloaa«
£kao ao ločili od somljo in ao podali na oglod ti*
otih knilatili atvari, ki ao sibljojo po sraka, — oj ko*
likian ovet ao nam apet ti odpri od milioaof raaličnlb
morgoUoooF notar do orlt| ki lota po nossumom nobo.
Zapaatirii te aobo, r ktorik ao doato procaditi no
moramo nad ▼aogamogooooatjo bosjo, ki jo ratrarila to-
liko rasUcolk at?ar{ na ovota, pridemo ▼ tako imonaraao
narodopiano (otnografiako) sbirko« Tk aldioM revmi
in okorno iadelko porvotaik atanovaikov Anstralio, Jctoro
breber (Bibor} Toliko prekoai r avojlk delik, notor do
naj amotBojaega blaga. Tu vidimo tadi t podobab vao
cloToako plemena: od obrasa Eakimov v kosabo
Bavitih in NoroetočanoT oboroženih a paieaml, ae-
kirami in fračami, ki ao bolj opicam (morkvioam) po-
dobni kot Ijaddm, noter do Ijadi naj lepae poatavo.
Ti vidimo v podobah navade in aego mnogoterih
Ijadatov, od kralja, ki ca vosa napoljajo vojoko In terd-
njave napada o požari in kosil, noter do iger proatoga
Ijadatva. Voo to in io veliko drnsih raci vidimo v tako
imenovani Nimrodovi aAbi, v a^bi Figallaki InBl-
ginakl.
In vendar a vaim ttm ao ni konec britanakoga
roaseja. Sodaj ao le oo meni, kar jo voo vrodao het
vso atvarf, ki amo jih ogledovali a toliko radovednoatjo,
a tolikanlm savsoij^m; — pridejo namreč oodaj na var-
alo rokopisi m knjige, ki Ja.naj atarojih čaaov do
danMn>ega dad ao nakopičeni ti v tiaač in Uaač iaii-
aih. Od PoU-iokopiaov, do 241 Itatfh talipotjoga
drevdaa v Oingalookih snačajih piaaaih, notor do pi-
aem, ki oo jih s laatno roko piaali angleški kralji
io kratice In drago Imenitno oaobo, kakor Viiholm L,
Henrik IV.^ V. ia VIIL, Ribari HI., Ano Boalenovo la
Katarine, Blisabeto in Marto Stoartovo, Dragotina L
in Kromwelta, Friderika velicega, Wa8ingtoDa, Napo-
leona, WelliBgtona Itd., ao najdejo (i. Todi toko imo-
Bovano Masarlnovo aveto piomo, naisajono leto 1455 v
tiokarnici Ontonberga la Faaoto, jo ohranjeno v tem ma-
sejB s vaimi aotoVBlmi piamt, po btorih jo bHa od oto-
rodavnih čaaov osnovana vlada britonokoga kraljoatva.
Ni nafli treba oMifli, liofto oila v»iiho men
slopje biti, ki ohranaje tolikano saklado.
Smešnice«
— Nek kmet, pridal domi is meato, ao bI mogM
doato pročaditi, da ol goapd v meatih sakrivajo obras s
sagriDBlom. ^Kaj to in pa nle^ — ga savorae ooaad
njegov, ki jo oliial od aog na Tarakem, „v Tarčii
oo BO omd senaka karotino pitat iti bros sagrlnjala,ako
jo petelin med njo.**
— Neko radovedno doto jo praaaloaiftolja: »kako
pridejo mali otroci na avot? »Ljabi moj, če af II do to
poBsbil, ker al so le 10 let otar, kako oo morem jos
opomaiti, ker eom že čes 40 let otoH* — ma odgovori
pametno aoitelj.
— »Kaj slemkal ai mi priaoaal donea ikorajlco
dvojno sorte, ono dolge, drago kraji?* -^ vpraia nek
goapod avojoga hlapca, »^adf Td, kako jo to; oajoom
00 se aam čadll, da ravno tak par imam io sanaj^ —
odgovori bedaati alažabnik,
— Ko goapod jo vpraoai olabo naprmljon^ga jadm
s čem da kafonuel Oj, gooppd — ma. odgovorj jad--
jas^tapčajma a btogom, U ga Vi nimato niato — s
pametjo.
— (Pred aodaijo). Točnab« Naj poarioUjo gospod,
soood moj BM jo danes dopoldao klofato dal^ da mi so
sdaj aami po glavi. SoAift; Ali ma jo niste daliaasajt
Toinik: Na, goapod, to no, pa ono drago.
— Neka dražba ae pogovarja od aiurasa, pa no-
boden ni prav vodil, koliko atopinj mrasa kaže gorko-
mer dandb več od včeraj« Mod tom otopi štor hlapec
hišnega gospodarja v hiao, ki ae je rad bahat s ved-
nostjo ovoje* Gospodar ma veleva: naj grd glodaj, ali
jo kaj. padel termometer, ki viaisanajna okna. Hlapec
grd in pride s modrim odgovorom nasaj: da tormomc^tor so
smiraj visi na svojem meoto«
Iskrice živ^ei^a«
Darovi erece.
Lačen jo vesel v porvom tronatka, ako mm podaš
porisčo psena; je ps obogatel, ao ms sdi celi ovet
perisčo prasne slamo« Tako so darovi sreče rasni: kdor
jih vživo, ni se srečen savolj tega.
VredfMst ucenastu
Učenost jo saklad, ki jo varen prad voaldm aapa«*
dom tatinskim; kdor jo hoče sapravljati, jo mnosi; ona
oatono do poaiodnjego dihloja; ačeni ao reoničao boga*
tini, kaosi jim nioo enaki«
(Škodljive okoljHne.
Slabi avetovavci popačijo kralja, poseljlvooi
mladeoča, pobožnega plača, atorae malopriden aln,
lepo ohoaso slabi tovarsi, pijanost krade sramoi-
Ijivost, cvetice voabnejo premalo skropljone, Ijn-
besen se ohladi po dolgi ločitvi, prijatli omorsd, čo
se anidejo malokdaj, zakladi ae vsasd po slabont
goepodarstva.
iioljenje.
Življeide diija kakor val;
HladoBt terpi le en trenutek ;
Beti veselje kakor misel hitro I
NeotanoTitno je vesele tA na semUi
Kot Uisk, ki pe oUiikn svigno.
Življei^o je kot kapU del^a,
Ki BOBI vihra aa peratah jo :
Na radost ae mladoati ae aaaasij.
Podpora je, ki Bs>*ndi mahoma' boj
Vae mine , vse omahne toki^ :
Modrost, strah Boi^i le ostane I *J^
— 480 —
Novitar iz anstrianskih kri^ev#
1% češkega. 14. in 15. dao t. m. jt vihrtit in
mobIIo ▼ Uksjsnili irorah (Ert^ «birire) tako stniM, im
B«j atar«ji IJadjtf no ^anije Ucefa; mialili fo, d« J«
Mdai dan. Škada ▼ ^ojadik ja nepopialjiTa; t esam
aaneai gn^aioakaai fajsda j« vikar podari vao laviaa*
Baj aiacBajaik drarda. Nabooa aiva daaa aa ni aaialn
priknaati is kiaa; r laaanik kiaak ai calA niaa npali kn-
riti Mvolj atrahi, da bi vatar afi^a kan na aaaaaaL
Tac Ijadi, ktari aa kUi ad daaiBt Je saiaranila na pati.
«* Kar ad laliko atranf karamo ad Talicaga anaga, ail-
Bik Bamalav in kadagr* nrasav nam pride na aiiaal, da
aaa Je TreaiaBaki prerok ia Jolare tabart Ble epakaril
a aTajim proralMvaiuem ; radoTadni aaie, kako a^ bo ia-
irovarjal; naj panatniai pa bi bila, ako bi ae ne oflaail
▼ec, kar aedaj a« tadi Bjefovi prijatli ae baje Tar-
Jali Bi eeaa. NasBa^ali ana radi prerakaTaBja Bjegove, da
bi lakkavemikl ia laatne akaanje aadili eene Traoian-
akik prarakoT, ad ktarik naa paaaik prepeva: ^Pejtera-
kaa žvisfat!'' itd.
Is Celovca. Ift. daa t m. Je e. k. doielna aed-
nija T Celovca ekaedila A. Gradnika in M«Oerboca,
ki ata ao pred • letaaHi (17. daceaibra leto 1861} v
Balcbaba a ananan napada 8 aandarjev vkrivicila
vatoje. Oerbec, ki pa Je pobafail, je obaajea na 4
lato v toake Jcia, Gradnik pa aavolj nmaaik palajiav«
Bik Bcrekev Ib ker Je aa akor 8 latiBapart« nadaieaee
T toako Jača.
1% IJublfane. Sledace paalavljenjo dvA naaik
vfaoko6aatitih g. rojakov aaio ravno brali v l^oDajakam
čaaaika: «Njik e. k« ap. valičanatvo ae po praviaokem
aklapa ad 18. t. n. a odpaatbo toka padallti blagovolili
miniatorakoma avatovavon v miniataratva sa bo|ročaatje
Innaak Andreja Maaatar-ja čaat akofa Sardiakafa
in miniatorakana avatovavca ravno tiataj^a mloiateratva
Andreja Gollniayar-ja čaat iofaliranaira opata
Petarakega v Vaapriiaaki akofil (na Ogarakaa)^*
Novičar iz mnogili kr^^ev*
Danafaki vradničaanik ja raiflaail te dni aton le-
toanje letina, kakar gm je avedlla vlada fa vaih daael
naaa^a ceaaratva. Pa tam rasflaa^ je pre^ei dobra
iatioa bila v daljni in gornji Aaatrii, naSalcbar-
akem in Tiroljakem, — laaradnja letfna jabilana
dtaJarakam^Koroakem inKrajnakem(le ajda ae
Je baljeebaeala ia vino), — anmalo bolji kot arednja
je bila na Čeakem, Marakem, dleakem, v Ga-
Ilčii, Erakovi In Bakovini, v iabodni GaUcii pa
alabeja od aredaje, — naOi^arakam je bila arednja,
dabra na Erdeljakam in v Banatn, na Horva-
ikem in Slavonakem alaba, it alabajaapa v Dal-
macit, vlatrii in na Goriakem — akor alaba je
bila oaLombarakem, na Beneakem alaba. Le vne-
kterik deželah ae je nadlog bati; da ae jim pride na pamoc,
jse ae delajo priprave. Po „Teri. čaanika^ je apot poako-
čila aitna cena; vagao kornza velji ondi 9 fl. ar., te-
daj ravno trikrat vec kakor aicer. — Nek ogerak kme-
tevavec ja aoajdel novo aorto kraka ia risane in ae-
lodove make; aelod š9 poaaai, olasi In vmokoaraelje;
tak krak je bolj čem, kakor navadni reaani, pa, pravi,
da je kaj dober in adrav, posebno aa jetičoe Ijadf. Čaa-
nik ,,Preaaa^ priatovlja tema nasnaolia, da ta anajdba
atagne dobra biti, ako je človeaki život enak preaičje-
Bia , ker je rea , da želod dobro tekne preaioem. — V
Ga lici i ao načeli ih in tam sa kahinake potrebe rabiti
gnoJBo ael, ktere cent le 40 kraje tcOž; kar vtesr
toka aei adravj« nevaraa biti Ib ae tadi ikada s^af c
. aarakim dokedkem, ako ae rabi aamtato kakimaALA m
gBoiaa aol, Je c. k« mlDiatoratvo v ti doseli prepovedi
praato bapčljo a ta aalje, fn voMlo, da ae aad ^priHa
nje predajati le v ceaarakikaefoleak tokim kaetavmveei
ki apričajo po vradnik plamik, da bojoataaaijo ^mm
Jilt avoje aemljlaa, ne pa ja rabili aa dmge patrebe. -
C. k. miniatoratvo jo prepovedale vradnlkoaa, 4m ▼ bii
vadai civilal obleki ne amejo naalti anlforniakik fcj
pie. — Deržavno gojadnarako draatva na DaBaji Je p9-
avetovalo ae BBldaa o tem : koliko Je dealhaiaf m i^«y^
atila nava fojadna poatova ad 8. decembra lanah^a AaCa f
Bplok Je obveljala miaal, da tadi koriat ta ptUava fo
vedno le na papirja eatola, ako ae nepeatoTljeftvMtf
Bvedoni i^ojsdnarjl, ktari imaje čati nad pra?imft-
apodaratvom a |:ojsdl. Drnatvo je predložita^
Baavato c k. miniatoratva, — Omealli ano oedav«^^
ato aakletbo aoper kneaa Černof orakega, ta>
ae je vdeležil tadi atrio njegov in predaadnik atoraai^n
Pater Petrevid a mnogimi ataraiioami in aerdaiji ta
dežele. Sedniaka pretakava je raaadala , da aamca te
aaklotbe je bil prekacniti aedanjo vlado, is^aati kaesa
aedanjega ali če a lepo ao grd, ga amariti , otrae fa-
kroviteljatve in oblaat raaovako,ae paatoTiti patf aAme^
francoako, in ia voliti drasaga vladarja. M^m4be
Je: j^Peter Petrovič, predaedolk atorseinakn^ am-
sina dtefan Kaka in aerdžr Mtlo MartlaaTUa
krivi apoanani velikega isdajatva Ia atreabe pa iifIjNji
kaasovem, ae' tedaj ia dežele isgnani In preplašil, ^
premoženje napade deržavni denarnici, iBTaak, kdartm
bagžnom na pomoč pride ali jim aavetjadd, bedavada-
Ijon''. Isgnsni aa aedaj v Ko trn, kjer je Bekladiaa-
atrianaki faldnBaraallajtnant Mamala, ki radi obnrmre,
da bi aa prlsanealo obaojanim. — Zada/a sof/cearar-
akega aiaa doneala nič poaebnega. 14. dao t ■. }e
prialo že večkrat omenjeno novo pominvaa piamaDanaj-
ake konferenclje v Carigrad; Reald-paaa ga '|a atma-
doma isročil aaltann , ki je pripravljen piulmti auvet
sadinjenik 4 vladaratov, ako raaovaki car taž odpravi
avejo armado is Moldava In Valakije ia tako ^aak« po-
kaže, da ne roiall podkopaticeldte Inrake deiiave. Go-
vorilo ae je, da do 80. t. m. bo poklical aoltoa d i rs o
akapej, v Icterem ae bo aklanll odgovor na omaojeio
piame« Paročoiki sodinjentk vlad tadi željno pričakajejo
odgovora, ki ga bo dal raaovaki car na. tiaCa piaa«,keT
ao prepričani, da ae porta ne bo vdala papred pieirja,
dokler ne svd , da tadi raaovaki car Je pripravljen k ptgodbi.
Salton žali obravnavo teb pogodb v kakem aetCrian-
akem meatn. Rasan mnlik^ bitk prodnih atraž ni bilo
nobene voči vojake več. Čaaoiki danaaaje ae amiraj
nove svedbe o veliki moraki vojaki pri Sinopi in pra-
vijo, da tadi enn velika barka raaovaka „JagoDdJb^ i
90 topovi je 8 neko tarako fregato vred raaneaeoa bili
jfint Corr.^. vd povedati aa gotovo, da ao bdia vae^o*
vorico, po kterih ae ale francosko -angležke barke t
čer no morje, ker 15. t. m» ae bile ae vae poleg Ca-
rigrada« — Lord Polmera ton ae je pomialil in jeapet
atopil v miniateratvo ; miali ae, da je njegova obve-
ljala; v čem pa ta obatojl, anano nI. — V francoskem
meata Lyon jo bila ponoči mod 19. ia 80. tega meaca
prekodia pripravljena ; vlada pa je svedila to naklep o
pravem čaan in ga je saterla, da ae ni do nič agodilo.
Današnjemu listu je ^kaxalo važnisih
reči 11. tečaja Novic z načelnim Jiatom
in zavitkom^ pridjano.
Natiskar in založnik Joief Blaznih v Ljubljani.
0GLA8N1K a.1.
k 2. listu i%yic. 1853.
^dor meH, kako omutnilo v afUuniku mtiMiiU jo No¥|mid pridjati, plača za vjfako rerxtico z Davadnim
^edfifimi čerkami 4 kr.^ie 07«aanilo le enkrat natisniti da; dvakrat 5 kr. trikrat pa 6kr;sa veakkratiii natlu
.e ^e 10 kf. aa kolek (^stempel) po novi postavi plačati. j. Blasnik.
^t. 5 662.
RAZGLA8.
fi«:5. k l)
Po dovoljenju vis. c. k. poglavar*
!stva od 12. dne \. m.^ štev. 1262,
|se dajo zastran cestne varnosti In
snažnosti naslednje zapovedi na
, znanje :
1« Zapovedi Bazirani Toanje pa
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
la
Kar vožnjo zadene, je prepovedano:
Po mesti in po predmestjih naglo in nepazljivo
Toziiriii ali jezdariti, kakor tudi kupoma se po
6m4i ceste postavljati in hoditi, da se pot za
vožnjo ne overa.
Vpreženi ali nevpreženi konji se brez varha
na prostim ne smejo stati pustiti, kjer bi se
znali splasiti , ali kje kako škodo napraviti.
Tudi se z vozmi ne sme noben kraj tako pre-
preči, da se skoz ne d&« Ako se pa z vozmi
tako ne prepreže, da bi se skoz ne moglo,
znajo, posebno ob teržnih dneh bo potrebi
nekoliko časa stati.
Voaove na placu ali kacih ulicah ponoči brez
svetilnic (latern} stati pustiti je prepovedano.
Konji se nikjer drugod fatrati ne smejo, ka-
kor na določenih krajih.
Neizmerno priganjanje ali pretepanje vprežene
živine in sčuvaige vse sorte klavne živine s
pesmi.
Hazujzdano obešanje otrok na vozove.
Nepotrebno, čezmerno in poredno pokanje z
bičem ali korobačem, je prepovedano.
Konje, brez da bt bili navajetu, se ne smejo
naprej ili postiti.
Sodje z zitam ali cukreno moko se morajo
na voft {iciv«jKaiL,
Preifči se ne sinejo po druzih krajih goniti
ali voziti, kakor po tistih, ki so od goaposkt
za to nalašč odločehl, ki so v Ljubljani na
svinski targ v Ternovo ti le: Karlovsk«
predmestje, Pasje ulice, Ža|)jek, most
na bregu in Cojzov prekop (graben);
ie ter^ pa tisti del Gradiša, ki se Luža
imenuje, memo Kancove in Debevcove
hiše do Teržaške velike ceste.
n« ZapaTedl saTOlJa aMstne
Zavoljo snage mestne je prepovedano:
i. Nesnago kakordno koli na ulice, tcrge in kote
aetati, izlivati ali napeljevati.
2. Perilo, kerzna in kože obešati na ulice in
terge mestne, posebao pa na derž^e ob bregu
Ljttbljaace, kakor tudi na deržaje zvezdenega
drevoreda, razun tam, kjer je obertnikam
pripušeno.
3. Gnoj skoz aesto voziti (Izjemno skoz pred-
mestjal je prepovedano poleti, (ta je, od 1.
maja ao žadnjiga oktobra} po sedmin, pozimi
pa (to je, od 1. novembra do žadnjiga aprila]^
po osmih zjutraj. Vozovi morajo pa za gnoj
tako terdno napravlieni biti, da se gnoj iz njih
ne trosi in pA ulican ne zgubuje.
4. Stranis ali sekretov trebiti in izpraznovati ni
drugikrat pripušeno, kakor le ponoči od 11.
ure do štirih zjutraj , in sodje , v ktere se gnoj
iz stranis naliva, ne smejo pušati, da bi se
nesnaga z njih po mesti razgubljevala.
5. Pomije v slabo zapertih posodah voziti.
6. Gnoj iz raznih hlevov na ulice ali pred hiše
v mesti ali v predmestjih na kup nositi je le
ondi pripušeno, kjer se preči proč vozi, kar
se pa le vselej ponoči storiti mora.
7. Cestno blato naj bo mokro ali suho na ulicah
v mesti in predmestjih na kupih pušati.
8. Vse sorte šuto pred hišami ali na ulicah, ali
kjer si koli bodi v mesti in predmestjih pušati,
ako se ročno ne odpelje.
9. Sneg iz dvoriš pred hišo ali na ulice po mesti
metati. Vsak hišnik ga mora sam ali v Ljub-
ljanico ali na kak drug kraj zvunej mesta
spraviti.
Ravno tako se mora tudi s tistim snegam
ravnati, ki sam a strehe izderči, ali ga pa niš*
nik ogrebati da.
10. Hišniki ali hišni oskerbniki morajo brez da bi
se jim bilo ukazalo , sneg tako hitro ko za-
padfe , vsako jutro do konca januarja ob sed-
mih in od februarja naprej pa o pol sedmih,
naj je prej ta dan ali pa cez noč zapadel,
spred svojih hiš tako na široko spraviti, da
zamoreta dva človeka vštric iti, proti sredi
ulic ne samo Iskidati , ampak tudi pomesti , da
je pot zraven hiš čedna, in da se brez nevar-
nosti po nji hoditi zamore. Ravno taka imajo
hišniki in hišni oskerbniki skerbeti, da o po-
žlepici ali polednici led pred hišami ob napo-
vedanim času nasekajo in na sredo ulic zme-
čejo, in prostor, da bi se komu kaka nesreča
ne pripetila, s peškam, zemljo ali pa z žaga-
njem potresejo.
Če bi se pa znala požlepica ob kakim drugim
času čez dan pripetiti, se bo dalo to z bob-
nam na znanje, da bodo hišniki in hišni gospo-
darji led spred svojih hiš spravili fn prostor,
kakor je bilo zgoref rečena, posnažili.
IJoblJanski magistrat
22. decembra 1852.
2 —
iu n%u
Dodatno k raspiso od 10. marca t K iiev. 18ft8 ae da na ananje, da po sklepa Ljnbljaiislr.
■leatnofa odbora 8« dan tega mesca ismed 119 proinikov je bilo sledečih 83 invalidov a krmjnsko
invalidno miloinjo obdarovanih, ktera ea vsacif a sMse na leto 8011. Za letoinjeleto 1858 se pote^rne
80 fold. na enkrat, prihodnjič pa vsaciga pretečeniga poUeta 15 gold. ia invalidniga aaklada pri
▼aih
takajtai
magistrata.
Od meHnUga majUtrala v IJubffani 7. decembra 1852.
Dr. Bnr^er s. r.
župan.
i
s.
a
4
6
7
8
9
iO
JI
12
13
J4
M
16
17
18
19
80
81
22
23
Primek in ime
Podkrajšek France.
Križman Antonu
Jakob Tomaž.
Bremšak Janes.
Selan Jakob.
Peterka Andrej.
Krese Jožef
Fabiani Andrej.
Bradula Jožef.
Loka Martin.
Okrogar Anton.
Koprivnik Martin.
Bresic Matia.
Čeliovin Miha.
Erbežnik Tomaž.
Taučer Jožef.
Tepina France.
Gorse Jakob.
Ivec Jakob.
Gerdeaic dtetan.
Kerše Andrd.
Knmer Jožer
Tratnik Janea.
Rojstni kraj
Temovo.
Ljubljan. (Polji
PriDiv.Mariiv
Mlaka.
Dobrova.
št. Andrej.
Selo.
Dolenje dice.
Studenec.
Loka mala.
Kostrelnicavel.
Ustje.
Štrane.
Gaberče.
Godesce.
Praproten.
Stražise.
Kot.
Gollae.
Čudno selo.
Retje.
Idria.
Ipava.
Kanton ali okraj-
no poglavarstvo
Je služil
Ljubljanski Kant.
Ljubfjanski
Ljub. okolice
Kamniški „
Ljubljanski
iUmniski
Novomeški
Novomeški
Novomeški
Trebnjiški
Trebnjiški
Trebnjiški
Postojnski
Postojnski
Krajnski
Krajnski
Krajnski
Čemomeliski
Čemomeljski
Černomeljski
Kočevski
Ipavski
Ipavski
11
•1
99
99
99
99
99
9»
>9
99
99
99
79
1»
»9
99
99
99
>9
99
99
99
Pri topničarjih
Prt domačim regim.
pionirjih,
domačim regim.
99
99
99
»9
Grof Kinski-mu.
vojaškim voeaišt.
domačim regim«
Istrija. prostovol.j
vojaškim vozništ.'
domačim regim. j
„ (kfavžal
oklep, čara Mi-
vojaškim vozništ.
oklep, čara Miki.
domačim regim.
strelcih,
domačim regim.
,, topničarjih.
Opomba
Z milod. je bilo obdaEsv«G^\
Od domačjga regim. kneza
Hohenlohe Nro. 17.
12
„ grof Kinski-ga
regimenta ... 1
„ Strelcev • . . li
„ Pionirjev . .
„ vojaškiga voa-
ništva • • . .
yf Topničarje? .
,y Prostovogcov
Istrianskih . . 1^
yy Oklepnikov reg.
čara Miklavža . 2
SkupeJ^
Cl64.)
(«)
Prodaja hiše iz proste volje.
To pohištvo a enim nadstropjem, 1 zidanim
skednjem in enim hlevam, pred šesterimi leti vse
novo pozidano, in tud z sadjem zasajenim vertam,
leži zraven tekoče štirne, tikama per c. k. Belaški
in Celovški velki cesti, v Naklem pod hiš. štev.
44, med Krajnjem in Teržičem, za oštarijo ali
kako drago kupčijo prav pripravno. De tudi manj
premožen jo bode laiiko kupil, si brišle za plačilo
anš tako narediti; de tisti, kteri bo kupil, bo pla-
čal koj po pogodbi 4 groše od vsakiga goldinarja,
ostank v 5 letnih, glihovnih brištih in pa činž po
5 od 100. Ko bi se kak kupec oglasil, de bi ga
kmetijstvo veselilo tudi lahko '/4 zemljiša (grunta)
ravno po zgoraj imenovani pogoji kopiti zamore.
— Bolj natanko se zve na vprašanje po Trankira-
nih pismih, z napisam : J. H. posestnik v Naklim
hiš. štev. 88.
Cetta kruha in mesa r MJublfani
mesea Januarfa.
Kar M nft podlagi sitne eeie poprcjiqjifa meitcft lamero
sft pridijooi meseo vtf^in (meeea) piesic« n«4 (old. 40 V« i^r^Je.
— reii na 3 ffold. 34 kraje, eeniti , mora po postavi v Ljabljani
te mesec varati:
fonljataj krtjo. is uar lepii bele noke ^•Ut ia 5 kvint.
» » » » » slabcji Me noke
hleb krohs i% nar lepši pseniono moko sa
Icros
» » is slabeji pseniese moke sa 1
jroi
» » is fMene moke a eetertisko
pšenione smesane sa 1 pr.
» * soriiesif a sa 1 gros — fut
Oov4i|;amesA pitonih volov bres do klade fant velja 9 kr.
* i» vprežnih volov, krav iojaacov j^ > g >
)» » ts dežele na prodaj prineseno » » 7 >
Ktfor se po U eeni in vagi ne ravnii in slabeji blago pro-
daja , bo po ohstojeeih pontavoh ojAtro kasnovan.
Ljnblj. meotna gimpooka.
41atoT ia 5
6 > » 2
14
>f
»
1
19
v
»
2
27
ao
3^
>
>
2'
3
dsUnl kop.
(Srednja cona).
moraik psnnioodomaee
» » banaške
» tnrnloe
Borsieo
risi
»
»
•p
>
»
^Jde
ovsa
^SSSu^
31. deeembra
gold.
kr.
-i I
v Kr^Ji^i! p resic i ftint 10 kr,
18
15
40
50
36
3S
30'
51
9 kr.
i Mrm3»U9
27. dneenabra
gola. I kr.
2
2
1
2
1
1
1
- , m po
Slanina (spek)vbohih eont 27 Si^ ^ fU. in 25 «14.
2S
28
52
6
56
18
30
43
8 kr. ~
OGLASNIK ^2.
k 5. listu Novic 1853.
t
RAZGLAS.
(ii5. k o
*Po dovoljenju vis. c. k. poglavar-
-stva od 12. dne t m., štev. 1262,
se dajo zastran cestne varnosti in
snažnosti naslednje zapovedi na
\ znanje :
1« Zapovedi zastran Tosenje po
mestu*
Kar vožnjo sadene, je prepovedano:
1. Po mesti in po predmestiih naglo in nepasljivo
vozariti ali jezdariti, kakor tudi kupoma se po
sredi ceste postavljati in hoditi, da se pot sa
vožnjo ne overa.
2. Vpreženi ali nevpreženi konji se hrez varha
na prostim ne smejo stati pustiti, kjer bi se
Knali splasiti, ali kje kako škodo napraviti.
3. Tudi se z vozmi ne sme noben kraj tako pre«-
preči, da se skoz ne d^. Ako se pa z vozmi
tako ne prepreže, da bi se skoz ne moglo,
znajo, posebno ob teržnih dneh bo potrebi
nekoliko časa stati.
4. Vozove na placu ali kacih ulicah ponoči brez
svetilnic (latern) stati pustiti je prepovedano.
5. Konji se nikjer drugod futrati ne smejo, ka-
kor na določenih krajih.
6. Neizmerno priganjanje ali pretepanje vprežene
živine in sčuvanje vse sorte klavne živine s
pesmi.
7. Razujzdano obešanje otrok na vozove.
8. Nepotrebno, čezmerno in poredno pokanje z
bičem ali korobačem, je prepovedano.
9. Konje , brez da bi bili na vajetu , se ne smejo
naprej iti pustiti.
10. Sodje z zitam ali cukreno moko se morajo
na voz privezati«
11. Preaiči se ne smejo po druzih krajih goniti
ali voziti, kakor po tistih, ki so od gosposke
za to nalašč odločeni, ki so v Ljubyani.na
svinski ter^ v Ternovo ti le: Karlovško
predmestje, Pasje ulice, Žabjek, most
na bregu in Cojzov prekop (graben);
is ter^ra pa tisti del Gradlia, ki se Luža
imenuje, memo Kancove in Debevcove
hiše do Teržaške velike ceste.
II. Zapoveiil saTolJo mestne
Zavoljo snage mestne je prepovedano:
1. Nesnago kakoršno koli na ulice, terge in koto
metati, izlivati ali napeljevati.
2. Perilo, kerzna in kože obešati na ulice in
terge mestne, posebno pa na deržaje ob bregu
Ljubljance, kakor tudi na deržaje zvezdenega
drevoreda, razun tam^ kjer je obertnikan
pripušeno.
3. Gnoj skoz mesto voziti (izjemno skoz f red-
mestja) je prepovedano poleti, (to je, od 1*
maja do žadnjiga oktobra) po sedmin, pozimi
pa (to je, od 1. novembra dozadnjiga aprila)
po osmih zjutraj. Vozovi morajo pa za gnoj
tako terdno napravHeni biti, da se gnoj iz njih
ne trosi in po ulicah ne zgubuje.
4. Stranid ali sekretov trebiti la izpraznovati ni
drugikrat pripušeno, kakor le ponoči od 11.
ure do štirih zjutraj, in sodje, vktere se gnoj
iz stranis naliva, ne smejo pusati, da bt ae
nesnaga z njih po mesti razgubljevala.
5. Pomije v slabo zapertih posodah voziti.
6. Gnoj iz raznih hlevov na ulice ali pred hiše
v mesti ali v predmestjih na kup nositi Je le
ondi pripušeno, kjer se preči proč vozi, kar
se pa le vselej ponoči storiti mora.
7. Ci^stno blato naj bo mokro ali suho na ulicah
v mesti in predmestjih na kupih pušati.
8. Vse sorte šuto pred hišami ali na ulicah, ali
kjer si koli bodi v mesti in predmestjih pušati,
ako se ročno ne odpelje.
9. Sneg iz dvoriš pred hišo ali na ulice po mesti
metati. Vsak hišnik ga mora sam ali v Ljub-
ljanico ali na kak drug kraj zvunej mesta
spraviti.
Ravno tako se mora tudi s tistim snegam
ravnati, ki sam s strehe izderči, ali ga pa hiš-
nik ogrebati da«
10« Hišniki ali hišni oskerbniki morajo brez da bi
se jim bilo ukazalo , sneg tako hitro ko za-
pade , vsako jutro do konca januarja ob sed-
mih in od februarja naprej pa. o pol sedmih,
naj je prej ta dan ali pa cez noč zapadel,
spred svojih hiš tako na široko spraviti, da
zamoreta dva človeka vštric iti, proti sredi
ulic ne samo skidati, ampak tudi pomesti, da
je pot zraven hiš čedna, in da se brez nevar-
nosti po nji hoditi zamore. Ravno tako imajo
hišniki in hišni oskerbniki skerbeti, da o po-
žlepici ali polednici led pred hišami ob napo-
vedanim času nasekajo in na sredo ulic zme-
čejo, in prostor, da bi se komu kaka nesreča
ne pripetila, s peškam, zemljo ali pa z žaga«
njein potresejo.
Če bi se pa znala požlepica ob kakim dnigia
času čez dan pripetiti, se bo dalo to z bob*
nam na znanje, da bodo hianikiin bišnl gospo*
darji led spred svojih hiš spravili in prpstor,
kakor je bilo zgorej rečeno , posnažiK.
[JDbljanski magistrat
2ti. decembra 1852.
00 [ ČkTo
Dražba mnogoVerstniga blaga.
Is Frane Reiser-jeve eapašžine v Sa-
naboru na Horvaskim. bo HO. dan in naslednje
dni tekoči(;a mesca prostovoljna dražba (licitiren-
£a) rasniga blaga, med kterim bo prodanih 100
— 4 —
^edcr slivovica, iOOO veder stariga vina, 700
vacinov ovsa, «00 vaginov ječmena, 80 va-
ffinov ajde, 50 vaginov pa pšenice; več lepih
volov, konj, krav, telic, junčkov, ra«nih
voEov in veliko dniziga pohišniga in polj^
skiga orodja, aeni, slame, razne vinska
posode i. t« d«
Kdor želi od omenjenih reči kaj kopiti je po-
vabljen nasnanjeni dan k dražbi v Sam o bor pritL
Anion Glasič^ s. r.
oskerbnik R. zapuščine.
Kar do sed^g še nismo imeli v sloven. jeziku:
je prisio ravno na svitlo, namreč:
Obraz cele zemlje v dveh polokroglah;
sraven sestava ptatietovj tek zemlje krog sonca
in tek lune krog zemlje. Velja SJO kraje.
Popis sveta s priiUano kratko povest-
nlco vsih časov in narodov.
Berilo mladim in starim. Velja liiO kraje.
Obe deli (karto in knjigo) je iTsdelal slav-
nosnani gojip. fajmoster Peter Hicinger, in
slovenitko družtvo v Ljubljani jih je na svitlo dalo
v ličnim natisu g. BIaxnikove tiskarnice. Sloven-
sko družtvo misli t issdajo imenovaniga zemljo-
vida in popisa sveta očitnim potrebam vstrečf,
in ako mu bo mogoče prihodnje se obrae (karto)
Europe in Austrie na svitlo dati, kteri obrabi
se bojo lepo vjemali s gosp. Koslerjevim obra-
Ksm slovenske dežele in pokrajin.
Gospodje udje slovenskiga družtva dobijo „zem-
Ijovid^ in „popis sveta^ za polovico nasna-
njene eene (obe deli skupej za SiO kraje.) in
80 naproseni po nju priti ali poslati v družtvino
Bisamico, kjen sta eemljovid in semljopis naprodaj,
lobita se pa tudi v tiskarnici gosp. Blazni k a
na Bregu.
V Celovcu bo menda rada pripravljenja
Sigmundova, v Marburgu Leirerova, v
Celju Geigerjeva, v Gradcu UirnbOko-
va, v Gorici ^oharjeva, v Terstu Živiče-
va v Novim mestu Vepustekova, v Rad-
goni Weicingerjeva bukvarnica in v Luto-
meru gosp. J. D. Huber naročila na ti novi reči
prejemati in na gosp. Blazni kova bukvotiskar-
liico v Ljubljano poslati.
0«4) O)
Prodaja hiše iz proste volje.
To pohištvo z enim nadstropjem, 1 zidanim
skednjem in enim hlevam, pred šesterimi leti vse
novo pozidano, in tud z sadjem zasajenim vertam,
leži zraven tekoče štirne, tikama per c. k. Belaski
in Celovški velki cesti, v Naklem pod Mih. hity.
44, med Krajnjem in Teržičem, za ostarijo ali
kako drugo kupčijo prav pripravno. De tudi manj
premožen jo bode lanko kupil, si brišle za plačilo
zni tako narediti; de tisti, kteri bo kupil, bo pla-
čal koj po pogodbi 4 groše od vsakima golfiinarja,
ostank v 5 letnih, glihovnih brištih iii pa činž po
5 od iOO. Ko bi se kak kupec oglasil, de bi ga
kmetijstvo veselilo tudi lahko V« zemljiša (grunta)
Tavno po zgoraj imenovani pogoji kupiti zaoiorr.
— Bolj natanko se zve na vprašanje po frank ii
nih pismih, z napisam: J. K. posestnik v Nakl
his. štev. 22.
OO \
»d % 9l9itiftti m Stfiftac^ fmb ju ^a6i
Die Bibel in Bildern. ^erau^gegeben toon % @c^m
(frfc^eint in 30 Steferungen, jebe ^tffentng enihalt
f<tone »irber unb Mlet 36 fr. T>\t crile ^irfrnn
ifi bereir^ }u ^ahtn.
Leben und Thaten der Heiligen Gottes. 9ine tt
gettbeit^Sammlung fur tai fat^otifc^e So// Stcu beti
au^gfgeben unb bebeutenb t)erme^rt mit ^uifabr!i(ten
Sele^ruiigen fur bte ^e|le bti ^errn nnb brr ofrr^
(etiigilen 3ungfrau SRarta , t)on emem fathtl%rit\Ur.
4 Sanbe. 3R&n(ler 1852. 5 fl. 24 fr.
Biblische Hermeneuttk, nad^ fat^oHfc^en ©mtCt^ai^
tn flrena f^flrmatif^ien Sufantmenbangc unb unrd
Serutfficbttgung ber neueflen approbtrten ^ermenrun
f((icn ?ebrbu4»er, brarbeitet »on ®. ^ilte. ffiunJurl
1853. 4 fr. 45 fr.
Allioli, Dr. J. Fr., Die heilige Schrift M altet
unb nruen ZtflametiM. 3(ud ber ^ulgata mit ^e^ui
auf ben®runbfert neu uberfe$t unb mitftnmerfungen
erf&utert. 7. Sluflage. Srfc^etnt in 12 {iefemn^fu ocit
je 15—18 Sogen. ^rei« einer ?ieferuug 3i h. ^^ic«
ferungcn ftnb berefrtf )U baben.
Dcefelbe ^anbau«aabe in 10 Steferuugen. ^rei* fur ba- 1
ganje SBerf 3 fr. 36 fr. |
Zgodovinski Katekizem J ali celi keršansko - kato-
ški nauk v rr*sničnih izgledih iz zgodovine ta
cerkev, šolo in dom. V nemškem /ez/itf sostsril
Janez Šmid. S pomočjo nekter/n shr, dorno^
rodcev poslovenil in izdal A. Jsnežii. 3 $an^
be. Jtfagenfurt 1853. ^rei« 3 fL Iiet en7e San^ i(f
berettd )U ()aben.
H ar der, Fr., tlieoretisch - praktisciies 11^iidbuc\)
fiir den AnschAuungsunterrichr. 9lit befcnbereT
IBeritcfffct^ttgung eined t)orbere(tenbett Unterricbtd inteit
SSealien. Sittona 1853. 3 fl. 36 fr.
Haldingers Selbstadvokat, eber geineint>errtanb(i<bc
3In(eitung , mie man (teb itt Ste^tdgefc^dften atfer 3irt
fe(b|l t)errreten fann. 9(uf @runb(age ber neuefttii
®efe6e. 6. t)ermel)rte Sluflage. ^\m 1853. ^rcid i ^
48 fr.
Inbegriff des Wissenswurdigsten der allgemelBCc
Weltgeschichte. ^tni^anbbud^ jum (SefbftunterTi^n
N>te au^ )um ^b^t^ortrage t)on Dr. S^. 3Ra9neTt i^^
fcbeint tn 7 ^teferungen^ n)ot)on 2 bereit^ \\x hcS-s
(tnb, jebe ^iefernng )u 30 fr. SBien 1853.
g*B
Kitni kiip.
(Srednja eemi).
1 BMrnik Planice donftčc
1 > > btDMke
1 » torslee
1 » Mniiee
I » reii
1 » ječmena
1 > pruii«
1 > tjae
1 > OTSt
V Krnjnjl: preftiei fant 10 kr. , 9 kr.
Slaaina (spehl v bokih eent 27 %\A. 26 fM. M
r MJšs^U^ni
12. janaarja
■■^o^
i.
0GLA8NIK %^
k 11. listu Nom. 1858;
Kdor seli, kako oznanilo ▼ oglasniku natisniti In Noricam pridjati, plača sa vsako verstieo s navadnim
.srednjimi čerkami 4 kr.,oo osnanilo le enkrat natisniti da; dvakrat 5 kr. trikrat pa 6kr.;sa Tsakkratni natis
C« ie lO kr. sa kolek (štempel) po nofl postav} plajiiti. j. BlAznlk.
^t. 121.
Naznanilo.
(8. k o
Vsied sklepa odbora mestne £08poske od 20.
dne I. m. je en milodar za Krajnske invalide z 30
goid. vsakoletnega doneska invalidu Luku Kun-
stel-nu, iz Potoka kamniškega okrajnega po-
glavarstva podarovau.
Mestni magistrat v Ljubifani
28. dan januarja 1853*
Dr. Burger, s.r.
mestni župan.
c«o
1 z p i »
(k o
i% zapisnika seje krajnske kupčijske in obertniske
zbornice 8. januarja 1853.
Predsednika: gospod L. C. Lukmann, pred-
sednik zbornice, in gospod Kari grof Honen-
irart, c. k. okrajni komisar, kakor c. k. ministe-
rialni komisar.
Pričijoči gospodje; Blaznik, Czerny, Er-
žen, Holzer, Janesch, Košir, Malic, Malli^
Jožef Schreyer, Stare, Alf. baron Zois.
1. Tajnik zbornice prebere zapisnik seje od 17.
decembra 1852, kteri je bil skoz in skoz po-
terjen in podpisan.
2. Gospod predsednik nasvetje, naj bi se odbor
z volil, kteri bi tiste spise prebral in vredil, ki
jih bojo obertniki za 1852. letopis zbornici
Soslali« Izvoljeni za ta odbor so nili gospodje
[olzer, J. N. Miihleisen, Jož. Schreyer,
Alf« baron Zois.
3. Naznanilo c. k. deželnega poglavarstva, da
se je v Manheimu austriansk konsulat brez
plačila napravil, in da je gosp. Edmund E^-
jsenhardt za konsula (poročnika) izvoljen, je
bilo zaslišano.
4. Dopis C. k, deželne poglavne denarnice v Lju-
bljani z odrajtvilom od opravičenil|
veljtveov za z-bornico mesca decembra
.185« nrejetih in v bukve napisanih zborni-
ških plačil je bil v vednost vzet. Na nasvet'
gosp. predsednika, naj bi se za pregled zbor-
nične denarnice odbor izvolil, sta bila odbor-
nika gosp. Holzer in Malio izvoljena.
5. Dopis C. k. opravilstvenega vodstta južno že-^
- lezne ceste z odgovorom zastran prolnie Lju-^
bljanskih špediterjev, da bi smelo blago de^ časa*
brez plačila na kolodvoru železnice ležati, je bit
zaslišan. Vsted tega je vis. e. k. ministerstvo
kupčijstva sklenilo, da zastran tega pri odloč-'
bati 1. marca iSiič ostane. Po tem takem se
začne plačevati od voznega blaga ležnina 4.
dan ; od derv in železniae pa 9. dan po vložbi.
Dan vložbe blaga je tisti, ki je v $. 190
vradnega poduka za c. k. železnične vradnije
naznanjen; dan sprejeme blaga z vozov v
vradno vra.vnavo pa je tisti, ob kterem blago k
železnični vradnO doide. Ta dan in dva na-
slednja dneva ni treba za blago nm železnici
nič plačati. Če med tem časom nedelja in pra-
znik nastopi, ravno pri tem ostane^ keroskerb-
ništvo železnice skerbi in je poroa tudi ob ne-
deljah in praznikih za blago na železnici; 4.
dan spade še le med tiste, od kterih se mora
ležalna odrajtovati. Vis. c. k. ministentve je
dovolilo polajšanje le takrat, kadar sta dva
praznika eden za drugem, da*prejemniku blaga
od enega praznika m treba ležnine plačevati.
6. Med 14 prošnjami za podeljenje obertniških
pravic, ki jih je Ljoblj. magistrat zbornici
predložil, je ona le v vslisanje ene prošnje
nasvetovals.
7. Gosp. J. Stare je nas veto val, naj bi zbornica
C k. deželno poglavarstvo naprosila, da bi
pripomoglo, da bi se stari krajcarji od leta
1816 še do 1. svečana jemali; gosp. predsed-
nik in gg. Holzer in Blaznik so podpirali
ta nasvet zlasti zavoljo tega, ker je od božiča
do sv. Treh kraljev veo praznikov bilo, ki so
zmšno ovirali , in ker le o velicih somnjih vet
kmetov v Ljubljano pride; o sv. Pavlu je se-
menj y Ljubljani, tedaj je pričakovati, da bo
iz kmetov še le takrat več starih krajcarjev v
Ljubljano prišlo. — Ta nasvet je bil enoglasno
poterjen.
Kupsijska in obertniika zbornica na Krajnskem^
Ljubljana 15. januarja 1853.
L. C. Luktnanuj Dr. V. F. Klun,
predsednik. tajnik.
(50 O)
Slnžba organista in cerkreiiiga
služitelja.
v Prečni blizo Novomesta se bo o sv. Jurji
slnžba organista in cerkveniga aložitelja oddala.
Dohodki te službe so: svobodno stanovanje, zem*
Ija za zelni sadež, nad SOmern. pšenice, nad 15
mem. prosš, zraven tega prostovoljna ajdora, pre-
divna m vinska kolektura in drugi ne imenovani,
pa vendar dobri dohodki. Kdor želi to službo na-
stopiti, naj se z oprostenim pismam^ bolji pa
ustbeno s potrebnimi spričali per ondotni duhovsini
oglasi.
O) O)
Prodaja stariga vina.
Na Kleveviki grajiini (Kliogeofels) na
Doleiisklai so prav čiste in dobre vina od posled-
njih m vinsitih letin na prodaj, ktere se nadrobno
in na debelo prodajajo, kakor jih kdo kopiti želi.
6
oo
^ o ^ o r!
CkO
Za fospode spedit^rie, kupce > •bertnike 1»
Tokodrice aim napravil Teliko muofgo snagovcra^hv
rastriranih bukev aa vpisovanje Crastrirte
Schreibbttcher) J veaanih in nevecanib. Skerbel
aim ca pripravno liniatnro, ca nočen papir in
terpežen vecek; gospodam učiteljem ponndim
piane teke^ 1QQ tek ca 1 fl. 30 kr.
Gašper Hadk^,
bakvovea pred fovliarskim mostam
v Ljubljani.
(^O
CO
' mežnarii v Tunicah ao naprodaj orgUce • 8'/,
regjbitri po niski ceni in v dobrim stanu.
0«l IVIlhelni Branmailer
k. k. Hflfbuchhandler in Wien, erschienen so eben
^ le(cten Fastcn-KaDzelvortr&ge
des hochwiird. Domherrn
J»r* •#aJu M!m, WeHA,
unter dem Titel:
]fIIII^C2RI€ORDIAo
ZwOir Vortrage iiber dea 50. Psalm,
JehalteB ia dar Mioorltenkirche eu Prae^ w&llrend
er Vm4m 185Se* Prels 1 A. 30 kr. Frulier sind
von 4»ai9tlb«ii Verfaaaer bel mir erschienen:
FkidlarisUa, H. Aofl. i8S». 1 11. 80 kn
ChiaitM t«M. 1 It. »O kr.
UVeliUben und Chrt9ientkum 1860. i A. HO kr.
Poliiische JPasnotupredigien 1849. 1 fl.
muien der Kirehe. 1848. t fl. 80 kr.
Die Heiluna des ŠHndgebifrnen. 1846. 1 fl^SMkr.
Dte Enoeokung da Lazarus. 1842. 1 fl.
FesfprecBgten.^^ finde. 2 fl. 40 kr.
yy Die ganze SammluDg lOBande, kosten
J3 fl. Conv. Mze.
(tO
CO
®ei ^ ®ip|itttil in Saifrad^ finb »u l^tt:
Die Bibel in Btldern. ^erau^gegebeit »on 3. @^norr.
€rf4d«t in 30 Jieferungen, jebe fiefcruitfl entpalr 8
rafene 93(Iber nnb fo|let 36 fr. Dfe etfle Jieterung
Ift bereitt ju ^aben.
Xeben und Thaten der Ueiligefl Gottes. Sine it^
^cnben^Sanunlung fur bai (at^olifcf^e SBcIf. 92en ^er^-
audgegeben unb bebeutenb t^erme^rt mit audfit(|.rli4ien.
Sele^rungen fur bie gefle bed ^errn unb ber aCer^
^iligften SuitgfrattSlRaria, »on einem fatf|oL ^rieflter.
4 »anbf. 2»ttnfler 1852. 5 fL. 24 fr.
Biblische Hertaieneutik, noc^ fcre^ofif^it @runbfa$cn
in ^TiH fy<i?miHf4ien B^^vmmf^anit imtv itnter
^tiitffT^tigMns ber naieften iSj^proMrlen I^rnttittciltiip
fc^tt ee^rbuc^cr, hmbtUet »«n @. SBilfe« SBAriburg
1863. 4 fl[. 46 fr.
AHfoli, Br. J. Fr., Die heilige Bchrift bt6 alte«
amb Mteii Ziftammtti. tfu« bcr Miutgata m\t Sejui
auf bf n (Srttttbeert neu uberfe^t nnb mit Snmerhmaeii
eriittfert. 7. Suflage. ^4^etnl ut 12 iieftmnaoi t^om
it ll-nift Segen. ^»rrtf rinfr tiefcrmig 33 fr. 3 Ste»
ferangett finb beretM (tt tjaben.
iDiefelbe tanhaniaabt in 10 tteferuugen. ^vvi &t bat
gan^e 9Btrf 3 fu 36 fr.
Zgodovinski Katekizem^ ali celi kecMiiako-katol*
ftki.M«lt V r»^antdaih ifMM**^. »- iMPMfc»m^ «•
cerkev, soIo in dom. V nemškem iesiku sosiMrH
Janea dmid. S pomočjo nekterih sIof. domo^
rodcev poslovfHfl fti feidli A* Janežič.3 Cda^
be. Jtlagen^rf 1853. $rei« 3 fL Z)er erfle Sob t(P
^reiM gu tfaben.
Ha^der, Fr., theoretisch-praktisches HaadW^
ftir den Anschauuogsunterricht. 9Rtt 6ffonbcttt
Serntfff^^tigung dne« »orbereifenben Unterri((t^ in bat
Meolien. attona 1853. 3 flt. 36 fr.
Haldingers Seibsf advokat, ober gemetnt>frft&nbli4e
Snleitung, n>te man f[^ in Rrctitdgefc^iften aDer SIrt
felbfi »erirettn fonn* 9uf Orunblage ber nenrflar
®eff$e. 6. »erme^rte Suflage. 9Qien 1853. 9tcid 1 fL
48 f r.
Inbegriff des Wisseoswurdi2sten der allgeafttei
Weltgeschichte. G^bt ^nbbii4i atm ®r(6fluntm\&tt
n>te anč^ )um Se^r»ortrage x>on Dr. S}. 97a9nert.er»
f(f)eint in 7 Sieferungen, n>or)on 2 bereitd jn toben
jinb^ jebe ?iefcrung gu 30 fr. ffiien 1853.
Cena htrtUsa in tnesa r M^fmAI/stssi
nsesea februar isu
Ket te ■« frodlai^i iihie cene ^prejinjip met^em, jn«r»
la priitiječi meseo vagin (aieoen) pieafoe um 4 r^^. ^ Vt Ar«>
— reii nft 3 foU. 44 inOe. ceniti , nem po fMUvi ^ I^cUj«m
ta aietee vafnti:
šemUninl krnjo. ii nnr lepši WIe moke 4]oU^ia ^V^Vnm.
» » » » » slabeji bele moke 6 » > ^Vi ^
hlebkroheis ner lepši pšenione raeke c»
1 rroi 14 » » iV, »
» » ii niab^ psaaieae moke ta 1
Urei 19 » » 3*/» >
» > is rdžene moke s oetertinko
pieaicne smessne sa 1 |r. . 27 » » 2 »
» » sorsični^ aa I i^ros ^- nnt 30 > » 3 >
Oov^Jil^a mesi pitsnih volov bres doklade ftint velji 9 kr.
» > vprešnMi velovi krav iajnacov » » 8 >
» » ia deiele na preiisj priaefteae » » 7 >
Kdor se po ti ceni in va^i ae ravna in alabeji Maf« pro-
daja , bo po obstojooih postavsK ojatro kasnovan.
IJablJ. mestna i^ospoika.
1 meraik paeaioe domaeo
1 » »
» tnrsice. «
> aorsice
» resi
» J "
» prosa
.» niaa ••• 1 t 30
». ovsa J — 54
V Kn>iaji£ preiioi fapt 10y, kr,, 9Vt kr. is'
Slanina (špcbl t bohih cent 27 «ld. ia 26 fU,
OGLASNIK ^4.
}=
k 14. listu NoTic. 1853.
t. 409«
Oznanilo.
Cio. o
i
'^ V spolnenju ukaza v. e. k. mlnisierstva uo-
^^anjih zadev in f o pov6l}a v. c. k. deželnega po-
4avarstva od ifO. prosenca t. L, 8^492, se ukaže
^sim v letih ISSSf naeaj do 1829 rojenim in ▼
jubljani prebivajočim rekrutirengi podverženlo,
^terl niso v zavezi Ljubljanske soseske, da naj se
t osmih dnevih, od ra9glaieiya tega oznanila, ska-
^jo pri magistratu s svojimi popotnimi listi ali
rugimi spficbami zavoljo sedanje rekrutlrenge.
9 Pristavi se opomba, da bo sleherni, ki se o
nredpisanem času ne oglasi, ravno tako obravuan,
cakor da bi bil brez popotnega lista, in bo v vo-
mški stan vzet, za število tistega okraja, v kte«
em se znajde.
IJub^aniki magistrat
11. februarja 1853.
C
121.
Naznanilo«
o. k 2}
Vsled sklepa odbora mestne gosposke od 20«
dne t. m« je en milodar za Krajnske invalide »30
gold. vsakoletnega doneska invalidu Luku Kun-^
stel-nu, iz Potoka kamniškega okrajnega po-
glavarstva podarovan.
Mestni magistrat p LJubljani
88. dan januarja 1853.
Dr. Dirger^ s»r.
mestni župan.
Št. 5«62.
RAZGLAS.
(l«6. k 3)
4. Vozove na placu ali kacih ulicah ponoči brez
svetilnic (latern} stati pustiti ie prepovedano*
5. Konji se nikjer druj^oa futrati ne smejo, ka->
kor aa določenih krajih.
6. Neizmerno |>rigai^anje ali pretepaige vprežene
živine ia ščuvanje vse sorte Klavne živine a
pesmi.
7« Ilazujzdano obešanje otrok na vozove.
8. Nepotrebno, čezmerno in poredno pokanje m
bičem ali korobačem, je prepovedano.
9. Eonje, brez da bi biu na vajetu, se ne smejo
naprej iti pustiti.
10. Sodje z zitam ali] cukreno moko se morajo
na voz privezati«
11. Presiči se ne smejo po druzih krikih goniti
ali voziti, kakor po tistih, ki s# od gosposke
za to nalašč odločeni, ki s(t v Ljubljani na
srinski terg v Temovo ti le: Kar lovsko
predmestje, Pasje ulice, žabjek, most
aa bregtt in Coizov prekop (grabea^;
iz terga pa ti^ti dei Gradii&a, kf se Luža
imenige, memo Maneove in Deheveove
hiše do Teržaske velike eeste.
II« Zapovedi MiTolJo mestoe
Po dovoljenju vis. c. k. poglarar-
stva od 12. dne t. m. , štev. 1262,
se dajo zastran cestne varnosti in
snažnosti naslednje zapovedi na
znanje:
1. Zapovedi aastran Toinje po
mesto«
Kar vožnjo zadene, je prepovedano:
1. Po mesti in po predmestjih naglo in nepazljivo^
vozariti ali jezdariti, kakor tudi kupoma se p«
sredi ceste postavljati in hoditi, da se pot zH
vožnjo ne overa.
S. Vpreženi ali nevpreženi konji se brez varha
na prostim ne smejo stati pustiti, kjer bi se
znali splašiti, ali k)e kako škodo napraviti.
! v3. Tudi se z vozmi ne sme noben kraj tako pre-
preči , da se skoz ne d&. Ako se pa z vozmi
tako ne prepreže, da bi se skoz ne moglo,
znajo, posebno o« terznih dneh bo potrebi
nekoliko časa stati.
Zavoljo snage mestne je prepovedano:
1. Nesnago kakoršno koli na ulice, terge idkota
metati, izlivati ali napeljevati.
9. Perilo, kerzna in kože obešati na ulice in
terge mestne , posebno pa na deržaje ob bregu
Ljubijance , kakor tudi na deržaje zvezdeneg«
drevoreda, razun tam, kjer je obertnikam
pripušeno.
3 • Gnoj skoz mesto voziti (^izjemno skoz pted«-
mestja) je nrepovedano poleti, fto je, od 1.
maja do žaidi^Ht* oktobra) po sedmin, pozimi
pa (to je, od f. novembra dozadnjiga aprila)
po osmih zjutraj^ Vozovi morajo pa za gnoj
takoterdno napravljeni biti', da se gnoj iz njih
ne trosi in po ulicah ne zgubu|e.
4. Stranki ali sekrelov trebiti in iapraiAiovati ni
drugikrat pripušeno, kakor le ponoči od 11.
ure do štirih zjutraj, in sodje, vktere se* gnoj
iz stfadiš naliva, ne sttejo pušati, da bi se
nesnaga z njih po mesti razgubljevala.
5. Pomije v slabo zapertih posodah voziti.
6. Gnoj ia raznih hlevov iia uHc^ ali preA Mš^
v mesti ali v predmestjih na kup nositi je le
ondi pripušeno, kjer se preči proč vosi, kar
se pa le vselej ponoči storiti mora.
7« Cestno blato naj bo mokro ali suho na ulicah
v mesti in predmestjih na kupih pušati.
8. Vse sorte štito pred hišami ali aa iilicah, ali
kjer 81 koli bodi vnesti in predmestjih pušati,
aso se ročao ne odpelje.
9. Sneg is dvoriš pred hišo ali na ulice p* mesti
metati. Vsak hišnik ga nora sam ali v Ljub*
Ijanico ali na kak drug kraj zvunej mesta
spraviti.
Ravno tako se mora tudi s tistim snegaa
ravnati, ki sam sstreheizdefči, alf ga pa hiš-
nik ogrebati da.
10« Hiiniki ali hiini oskerbniki nonjo bres da bi
aejim bilo ukaealo. aneg tako hitro ko ea-
pade , vsako jutro ao konca januarja ob sed-
mih in od februarja naprq pa o pol sedmih,
naj ie prej ta dan ali pa cea noe aapadel,
spred svojih his tako na široko spraviti, da
zamoreta dva človeka vštric iti, proti sredi
ulic ne samo skidati, ampak tudi pomesti, da
je pot craven hiš čedna, in da se brez nevar-
nosti po nji hoditi zamore. Ravno tako imajo
hišniki in hišni oskerbniki skerbeti, da o po-
žlepici ali polednici led pred hišami ob napo-
vedanim času nasekajo in na sredo ulic zme-
čejo, in prostor, da bi se komu kaka nesreča
ne pripetila, s peškam, zemljo ali pa z žaga-
njem potresejo.
Če bi se pa znala požlepica ob kakim drugim
času čez aan pripetiti, se bo dalo to z bob-
nam na znanje, da boao hišniki in hišni gospo-
darji led spred svojih hiš spravili in prostor,
kakor je bilo zgorej rečeno, posnažiU«
IJabUaDski magistrat
8Ž. decembra 185g.
a»0 (1)
— 8 ~
C7.)
P O
Ct
zor!
-«i,«?1-^*?P**'* "peditarie, kunee, •bertoike
rokodelce si« napravil veliko zalogo mogoversti
L S -Ju^i* *«kev sa vpisovanje Crastrili
Schreibbucher), vezanih in nevezanih. Skerb<
sin za pripravno liniaturo, ca močen papir /
terpezen vezeki cpopodan učiteljem poniid/a
pisne teke, 100 tek sa 1 fl. 30 kr.
Gašper Hadič,
bukvovez pred čevljarskia mtstaa
v Ljnbljani.
Priporočilo tkavskiga d^la.
Podpisani tkavec in izdelavec mnogoverstne
tkanine Ccajgo v) da na znanje, de izvsaktere preje
— laneoe, pavolnate in volnate — izdeluje vse
sorte platnine, mizne perte, ('Tischzeug), cvilihJn
kar koli v tkavsko rokodelstvo sega, tako, de bo
vsak, ki mu kaj deUti da ali od njega od te robe
kin kupi, gotovo prav zadovoljin, ker moje delo je
dohro znano.
Če mi kdo iz daljniga kraja hoče preje za
kakoršno koli blago poslati in ce ni ravno treba,
de bi se lastnik sam z besedo z mano pomenili naj
{*o pošlje v Krajn ali na staro pošto ali k gosp.
Tranc Maj a rji ali pod mestam k gosp. Mau-
r i C i u M a j a r j i , in priloži pismice , kaj ,in kako
mora dodelano biti.
Jožef SusDik,
umetni tkavski mojster v svoji hiši Nr. 29
v Spodnji Besnici blizo Krajnja.
Sveti križeF pot,
to je, 14 štacionov, z olnatimi barvami slikanih,
ii8 palcov visokih in 23 palcov širokih se dobi za
60 gld.
®ttte ^attfet ^ebeMneib « maf^ineu
\ovTm\g bei 3. Giontlnl in LalbacL
OO (2)
Prodaja stariga vina.
Na Klevevški grajšini (Klingenfels) na
Dolenskim so prav čiste in dobre vina od posled-
njih 2i vinskih letin na prodaj, ktere se nadrobno
in na debelo prodajajo, kakor jih kdo kupiti ieU.
^ ' čo
~ mežnarii v Tunicah so naprodaj orirlice z av«
registri po nisU ceni in v dobrin stanu.
Pogled v Terst:
kakošna je tam cena blaga¥
*. MroarJ« t«(« leto.
C«BtitM»e(luf«to) ruae sorte od 30 fl. 4o 51 H _ -4,.
^3 n. 40 36fl., - fr«i<ie« lironra 16 4o IB fl. m m/
do 65 fl., —msentee (oo sUr »i voUi 4'A fL ^ g" n
^T*J^i* ^..,**J " ' — "•"• 2 fl. ao 2% fl.. '_4u
i'/,,n. i0 4'/, n.,-lmM,, tirnem, i,Ur) 6'L ti U vt
45 ao 48 fl., — M/#t>«W* m hnuijik k»m 4oaMik »iroTiirf«BS
45 do 50 fl., »...Jih 38 do 41fl.,-«*/««-«^?827.^fl ^
»vcJiK i^)n d. 28 fl., _ k^ik (.dy M d. iT -
*••.«. *orM«^ (ce.0 - do - fl, -faMito "iri"
•kiM i> Mierik. 12% fl. do 14'/, fl., - iJST^mSik^fm
do 16 'A fl., 0Ker«IUK» 16 do 17 fl., - rJra^ L _.
— jtklo T tra«o»h (10 eeotov) Nro. 00 Te)}« i»ll. 4, 135
fl. - Nro. O veU. 127 do 129 fl., _ Nre. lW 123 4. 126
?;A r '*'■•• *• "'J* "1 <•• 122 fl., - a » 4Telj% us d.
m fl., - cftrt. (eeet) v credJi 13V. 4o 14 fl . - *
ploidi 22 fl..-«,ui(eent)..tl,ikip''v ko^ W d. -1
?; i» '• 50 fl. oU* Unemta (eeet) 21 '/. fl. 22 oferiUmitm 26' ,do
«I?ltI TI^ ^"i*'' ~ •"'"• (•*■*) ■•♦Pn«e 35 fl.,
opre»e 47 do 55 fl., - medd delmetinaki« i« rimskir*
(ce.t) ISV, d. 16'A fl., - knulj, (ee.l) J^ -, HSfclf.
(cent) 2jy, fl., delmetantkise 25 fl., — raaoTskin — fl
— lima miMu-ekiK* (o*«t) 20 do 22 fl.
*^ ®'ill IVr*. ■"•" '"* •'/' "•»•••v, eter I verliaD»
lae 3 bokuo vee.
Žitni kup.
(Srod^Jo eeno).
1 moniik poouoodomooo
1 » » boAMke
1 > torsio«
1 » soriioo
1 > Thki
1 »
1 »
1 » i^de
1 > OVBO
12. Mraorja
gold. I kr.
2
2
1
2
V Kr^oJi: prooioi foit 10 kr. , 9 kr. io po
SUaib« (opeh) v bohih oont 25 fld. io 25 fld.
0GLA8NIK as.
k 18. listu Novic. 1853.
Kdor seli, kako oftoauilo ▼ oglasniku natiBDili in NoTicam prjdjati« plača aa vsako verstieo % naradatoi
^9rednjimi cerkami 4 kr.,6e osnanilo le enkrat natianiti da; dvakrat 6 kr. trikrat pa 6kr.;sa ToakkratDi natia
je se tO kr. aa kolek (žtempel) po novi pooUvi plačati.
dt. 409.
Oznanilo.
(10. 2)
V spolnenjil ukasa v. c. k. minisieratva no-
* tranjih zadev in po povelju v« c. k. deželnega po-
glavarstva od 20. prosenca 1. 1., 8t.49Si, se ukaže
vsim v letih 1832 nazaj do 1829 rojenim in v
\ luAJubijani prebivajočim rekrutirengi podverženim,
kteri niso v zavezi Ljubljanske soseske, da naj se
v osmih dnevih, od razglašenja tega oznanila, ska-
žejo pri magistratu s svojimi popotnimi listi ali
drugimi spriebami zavoljo sedanje rekrutirenge.
Pristavi se opomba, da bo sleherni, ki se o
predpisanem času ne oglasi, ravno tako obravnan,
kakor da bi bil brez popotnega lista, in bo v vo-
jaški stan vzet, za število tistega okraja, v kte-
rem se znajde.
Ljubljanski magistrat
11. februarja 1853.
&t. 121.
Naznanilo.
C8.k8)
Vsled sklepa odbora mestne gosposke od 20«
dne t. m. je en milodar za Krajnske invalide z 30
gold. vsakoletnega doneska invalidu Luku Kun-
fltel-nu, iz Potoka kamniškega okrajnega po-
glavarstva podarovan.
Mestni magistrat v Ljubljani
28. dan januarja 1853.
Dr. Burger, %.x.
mestni župan.
<"-3 Matija Gerber, <^*>
bukvovez pred mostom, priporoči
Dr obtince
za novo leto 1853,
ktere so ravno na svitlo prišle. Veljajo 48 kr.
MoTa delaFiiidnica
! mnogorerstnih madin.
I s tem dam na znanje, da sim novo delavniš-
nico napravil, v kteri se izdelujejo masine, tudi
pozamezni obstojni deli mnogoverstnih masin iz
železa in druzih kovin, namreč: vodne in ver-
tilne prese vsake sorte, razni skerpci, va-
ljarji, vretena in svedri; masine za kme-
tijstvo, to je, mlativnice, slamotezilnice)
svinčarice i« t d, pipe, zavitni zahlapki,
velike in ročne gasivnice C^^rizglje}, se-
sa vke raznih sort, in jih prodajam kar se le da
po niski ceni ; tukaj se izdeluje tudi vse sorte orodja
is angleskiga kakor tudi domačiga jekla, a
J. BlesmlU«
kterimi se dajo razne reči rezati ali pa tolei. Ravno
tako prevzamem tudi v popravo spadajoče reči
pri parostrogah fDampfmaschienen) in hlaponih^
vodnih in vsacih druzih mašinah.
Prizadeval si bom po svojih dvajset letnih
praktičnih skušnjah vsacimu, ki mojih izdelkov ise,
gotovo kar se bo le dalo, vstreči.
Kupujem tudi koti o v in o inmesingkakorsne
koli bažp in ju dobro plačujem.
JTožef Hamperl 9
mašinar na spodnjih Poljanah Nr. 35. v Ljubljani«
(J 6.) čkTTo
Kmetijstvo v najini ali na prodaj.
v Dolu na desni strani Save blizo kolodvora
v Zalogu in na Lazah se bo kmetijstvo poigrunta
v najem dalo ali pa prodalo , ktero je leS oralov
(johov) in 842 Q sežnjev veliko, med kterimi je
6 oralov in 364 Z2 sežnjev njiv , 1 oral in 85 O
sežnjev travnikov, kar je dntzigaso pašniki, gojzd^
senozeti s sadonosnim drevjem zasajene, in pašniki
z divjim drevjem obraseni, s pohiitvam in anizimi
Cotrebnimi poslo|)ji prevideno, vse je v prav de*
rim stanu , kar je pa za vsako kmetijstvo nar bolj
koristno, ima na sredi dvorisa stirno z dobro vodd^
in je blizo farne cerkve in kantonske ceste.
Kdor hoče omenjeno kmetijstvo v najem vzeti
ali kupiti , naj se zastran tega pri vlastnici Nr. 15
v Dolu oglasi.
Dol 10. dan februarja 1853.
Su4»^anb(er in ?atba4» i(l Dorrat^tg :
Mesingasti Križ in popisovanje Palestine.
DrugI natis, 10 kr.
Naiikapolne pripovesti za Slovensko mla-
dost. Drugi natis 15 kr.
Kociancic^ 26 povest za mlade IjiidL
120 strani, 30 kr.
PremrUj Nuova raccolta dl Dialo^hi ita-
liani, tedeschi e sloveni, 40 kr.
Soate^ Podačne povesti. Poslovenil Htef*
Kociančič, 50 kr. ,
Fleury^ Povestnica stare zaveze 36 kr«
^ ^ nove ^ 30 kr«
OetflKd^et 2;tofi am fttanf enWtte. 3um %t*
hravO^t fur fatf)oIifd^e ©eelforger. iperanigegcben »oa
dnem fat^oL ®eifi(i4^en. 50 fr.
3tt ber Ueberieugung , baf »etfpiele gcttcrgebener
letbenbcr unb jlerbcnbtr ©^rijlcn wx%^{\ii geeigtiet feien^
bie«ranfett ju bere^rcn unb ju trbjlm, »urbeti uber bm
3»f(* ber ftranf ^eiten unb bie Sroebun^ iti beii gbttCicJea
ffliffen JoCcbe ab^anbrungen unbSeifpiere avA bem^ebea
ber i£)ei(igen unb frommer ^erfonen gevft^ft, bie tftt
— 10 -
Jtranfe unb Sterbetffce rroftrMb finb nsb p»at aerabe in
bem Umfange , b«0 fie bet etnem ArMfmbefMbc netiu
(efrn toerbeit (onneit.
abbe 9laffra9. Slu« bem ^rantiflfc^en oon 9B.
gieitbneier. i fl. 21 fr.
S^4 OktpifM« Sen (Srunoalb. 9Rii emen Sor^
»ortf »OB 3u0f(^»err, Serfaffer be« Aaleti^
bet« fir Bett unb (žtoigfetr. au4» unter bem
ftM{ AilMiMr feiihtMunnt fnr tit veifttt^nBatb.
Itti »inbčf. 33 fr.
SBir em|)fei)(eti birfc c4»rift )M>r)U9(u^ ®(t)u(^ unb
SoinbibIiotl)efen*
•«r}e Oettac^ttittgM )iit #rtoat < 9 rbaiitiii§.
Sott Dr. 91. ®au. (Srfler Xbci(: 8etra<t^rungen uber
bie (at^o(if4»en ®(attben«Ut)r€n, nebfl ciner 9lei^e ocn
Setra^tungen uber ben geijKicben @tanb* 3«i>eiter Xbet( :
Selra^tungrn iiber bie ®tnen(el)ren un^ uber bie $efle
be« Jfir*enjabre«. 2 flL 36 fr-
4^ift9tifA€t itatt^ifimmt ober : Det ^ange Statt^
i^iimui m t^ifiortf(^<wa()ren $rempe(n fur Atrc^e, @(^u(e
unb Š^aui. Bon 3obann (fv. 6(bmib, JFate^^eren
an ber Urfuliner ^ Wdb4»en ^ ^auptfc^ule ju ®a()bur9.
Dret »dnbe, eleg. ittf. ©iebente Sluflafle. 4 fl, 48 fr.
3n 8t)U| Auf bie SSortref^i^reit biefe« MM>iiti^*
Dermeifen »ir auf eine 9ieil>e oon SRecenffonen , bie bem
erjien Sanbe vorangebrncft finb, fo mic barauf^ ba0 binnen
3 3abren fecb« Hartt Sluilaflen noH^ig gen>orben finb.
9t9tmlt!^Hp^ itun Od»raii#c f iir dm «tt«
tAlcfcrit*. SBon Xboma« ^. 3. @ o u f f e t ; i&atbimU
(Srjbif#of mn 9tbetm«; geboritem Seoaten be« beitig^n
(Si^ftici , ihMi«« hti bdgifc^en ®auten« k. 3lai^ ber
fiia^cn 3(uflage fur bo« fatboltf4^e Dettrf((»(anb bear^
betut vonUr. 3obX^P- ^aul Cifct^inger, ^rie^
fler. eriler »anb. 2 fL. 24 fr.
Uthn bit UtffoUf^m ^tneffm im 19. ^aijr^
bunbert oom ®rafen von 9Ronta(embert. 3n'«
X)eutf4e itbcrfe$t t)ou^. Singer, offenri. ^ebrer ber
neuem ^pratS^tn unb literatur an ber Unioerfitat
f rciburg. «feg. geb. ^reid 50 fr.
@eit (ange ift feine fo mic^tige; refigio« n>ie f)o(tttfc|f
intereffante^ mit ®ei(l unb Serebfamfeit aef^^riebene ^č^rift
erf4>ienen , tote btefe nber bie Utttfelif^en 3ntereffett im
19. 3al>rljunb«rr; fo bo^ jebr loeitere (gmpfetffnng iibcr^
fliigig ifl. HOenn ie eine, fo tflbiefe6cifrift 9R on tale m<^
bert« eine ZtfOt
Cio.) "' ^ C2)
9 veli krl»e¥ pot,
to jf , 14 štacionov, k oln«timi barvani dlikanih,
Š6 palcov viRokih in H-i palcov širokih se dobi ssft
60 gld.
7M » fl. 20 kr.
Vorrathig bel J. Glontini In Laibach.
(120 CO
Priporočilo tkavskiga d61a.
Podpisani tkavec in izdelavec mnogoverstne
tkanine Ccajgov) da na znanje, de izvaaktere preje
— lanene^ paroloate in volnate — izdeluje vse
sorte platniae, mizne perte, (Tischzeug), cvilihin
kar koli v tkavsko rokodelstvo sega, tako, de bo
vsak, ki mu kaj delali da ali od njega od te robe
kaj kup!, gotovo prav zado volj in, ker moje delo je
dobro znano.
Če mi kd0 ii daUiiiga kjnja hoee prejem a
kakorsM koli blago poslati in ee ni ravno treb;i
de bi se lastnik sam s besedo z mano poaenil, n;i
1*0 poa^ v Kraju ali na staro pošto ali k £r^**j
franc Majar^i ali pod mestam k »sp. Mau
rlciu Majarji, in priloži pismiee. Kaj in kak
mora dodelano biti.
Jožef SDsnik,
omeiiMtkavski mnjster osvoji JuaiKc* 29
v Spodnji Besnici blizo Krajoja.
(t S)
C^O
Pozor!
Za gospode Špediterje, kupce, obertaSkC in
rokodelce sim napravil veliko zalo^ nino£«vtrilsi%
rastriranih bukev za vpisovanje C^asgiTuvf^
Schrelbbficher), vezanih in nevezanih. Skerbel
sim za pripravno linlaturo, za močen papir ia
terpežen vezek; gospodam učiteljem ponudia
pisne teke, 100 tek za 1 fl. 30 kr.
Ciašper H«di«,
bukvovez pred čevljarakiin m^sUm
v Ljubljani.
Prodaja stariga vina.
Na Klevevški grajšini CKtin^nfels) na
liolenskim so prav čiste in dobre vina od posled-
njih 4i vinskih letin na prodaj, ktere se nadrobno
in na debelo prodajno , kakor jib kdo kupiti ztiL
■ , II ■■ ■ Ml
Ker ne n» podlagi žitne cene poprejM||ic» «1^% umore
1» prioijoei meeee v»i;&n (mecen) pšenice na 4 ce\4. 52\.}i^-«)0
— reii nn 3 fold. 36 kraje, ceniti , mera pe p^ntaii t LjtVl:au
ta nieaeo varati:
eemlja na 1 kraje, ii uar lepai bele moke
» » » » » alabeji bele moke 6
hleb krahaii aar lepai pncaioitmoJue «a
t croi 14
» » ii elabeji peeniene moke na 1
Sroi 20»» 1 >
> 3» ii riaene j««M a detertinio
paenične zmešane ca 1 ^* 28 » » — ^
v » aornienira aa 1 froa — funt 31 » » 1 *
Gov^Jig^a meei pitaoiji Vplpv tr«i 4« klade fasC velj4 9\ kr.
» > vpreanih mleir, krav inJHeo«r % > 8'.. >'
» » ia 4eEele na prodaj prineseno » » 7's "
Kdor ae po ti ceni in va^i ne ravD4 in alabeji bla^o pro-
daja , be po obstoječih poatavah cijatro kasnovan.
LJnblj. mestna gosposka.
4 lotov in 3^4 kvint
» > 3 >
a^iai htip.
(8redi|J» rana).
i aieraik pšenice domaoa
» banank«
tnrsice
soritee
rbii
ječmena
prona
lOde
ovsa
1
1
1
1
1
i
i
1
V KriOnji: presici fant 10 kr. , 9 kr. in
Slanina (epeh)vbohih cent 25 fld. in 26 fld.
1 J^es04|mn€
r JKTiUMji
26. februarja
21. febraarja i
Cold. kr.
Sol^ 1 kr.
2 15
2
2S
2 20
2
26 1
1 57
1
54
2 6
2
8
1 5)
1
58
1 36
1
22
1 1 40
»
_«
1 45
-.
— 50
—
53 1
po — kr.
OGLASNIK a«.
k 20. listu Novic. 1853.
Kdor ieH, kako oznanilo t oglasniku natisniti in Novicam pridjati, plača za vsako verstico z navadnim
srednjimi čerkami 4 kr.,6o oznanilo le enkrat natisniti da; dvakrat 5 kr. trikrat pa 6kr.;za vsakkratni nati«
je 80 10 kr. za kolek (itempel) po novi postavi plačati. j. BlAznlk.
Št. 409.
Oznanilo.
(10- a)
V apolnonjn ukaza v. c. k. minfsterstva no-
tranjih zadev in po povelju v. c. k. deželnega po-
glavarstva od 20. prosenca t. L, 8t.494i, se ukaže
vsim v letih 1832 nazaj do 1829 rojenim in v
Ljubljani prebivajočim rekrutirengi pod verženim,
kteri niso v zavezi Ljubljanske soseske, da naj se
v osmih dnevih , od razglašenja tega oznanila, ska-
žejo pri magistratu s svojimi popotnimi listi ali
drugimi spriebami zavoljo sedanje rekrutirenge.
Pristavi se opomba, da bo sleherni, ki se o
Eredpisanem času ne oglasi , ravno tako obravnan ,
akor da bi bil brez popotnega lista, in bo v vo-
jaški stan vzet, za število tistega okraja ^ v kte-
rem se znajde.
Ljubljanski magistrat
11. februarja 1853.
JVoTa dela¥iil(§iiica
mnogoverstnih mašin.
s tem dam na znanje, da sim novo delavnis-
nico napravil, v kteri se izdelujejo mašine, tudi
pozamezni obstojni deli mnogoverstnih mašin iz
železa in druzih kovin, namreč: vodne in ver-
tilne preše vsake sorte, razni škerpci, va-
ljarji, vretena in svedri; mašine za kme-
tijstvo, to je, mlativnice, alamorezilnice,
svinčarice i. t. d. pipe, zavitni zahlapki,
velike in ročne gasivnice (''''^'SUO? ^^^
savke raznih sort, in jih prodajam kar se le da
po niski ceni ; tukaj se izdeluje tudi vse sorte orodja
iz angleškiga kakor tudi domačiga jekla, a
kterimi se dajo razne reči rezati ali pa tolči. Ravno
tako prevzamem tudi v popravo spadajoče reči
pri parostrogah (Tlampfmaschienen} in blaponih,
vodnih in vsacih druzih mašinah.
Prizadeval si bom po svojih dvajset letnih
praktičnih skušnjah vsacimu, ki mojih izdelkov iše^
gotovo kar se bo le dalo, vstreči.
Kupujem tudi k o 1 1 o v i n o in m e a i]n g kakorine
koli baze In ju dobro plačujem.
JTožef Hamperl ^
mašinar na spodnjih Poljanah Nr. 85. v Ljubljani.
Kmetijstvo v najčm ali na prodaj«
v Dola na desni strani Save blizo kolodvora
v Zalogu in na Lazah se bo kmetijstvo polgranta
v najem dalo ali pa prodalo , ktero je !S3 oralov
(johov) in 842 Q seznjev veliko, med kterimi je
5 oralov in 364 G sežnjev njiv , 1 oral in 85 O
sežn^*ev travnikov, kar je druzigaso pašniki, gojzd,
senožeti s sadonosnim drevjem zasajene, in pašniki
z divjim drevjem obrašeni, s pohistvam In dnizimi
potrebnimi poslopji prevideno, vse je v prav do-
brim stanu , kar je pa za vsako kmetijstvo nar bolj
ko^ristno, ima na sredi dvoriša štimo z dobro vodo,
in je blizo farne cerkve in kantonske ceste.
Kdor hoče omenjeno kmetijstvo v najem vzeti
ali kupiti , naj se zastran tega pri vlastnici Nr. 15
v Dolu oglasi.
Dol 19. dan februarja 1853.
fi?) O)
Pri Janezu Leonu v Celovcu so na svitlo
prišle in se dobijo pri L. Kremžerju in J. Ler-
herju, kakor tudi po vsih bukvarnicah v
Ljubljani:
»ROBVINCl
novo leto 1853,
učiteljem in učencom, starisem in otrokom v poduk
in kratek čas.
Vm. leta.
Na svetlo dal
Jožef Rozman,
korAr stolne Labudske cerkve in vodja škoiijnega
semenišča pri sv. Andreju.
V veliki 8. s podobo sv. Metoda in Cirila, mehko
vezane veljajo 48 kr., terdo vezane 54 kr. srebra.
(130
C2)
Matija Gerber^
bukvovez pred mostom, priporoči
Drobllnee
za novo leto 1853,
ktere so ravno na svitlo prišle. Veljajo 48 kr.
±UaA kap.
rMJt^tiSmni
[r JHra^#iU<
5. narM ^
7. mvm
ifold.
1 ^'
(old. I kr.
1 meraik fiaaioedonaoe
1 > » hvuikt
1 > ttfiioe
1 » s«nKoe
1 % rMI
2
i
2
54
5
57
36
35
36
8
2
2
2
2
2
1
1
26'
27
5
3
24
40
57
1 > proM
1 m m\A» .
1 > %}Ct
1 > ©▼■•
r- 18 -
C180
f>ie
0>
unb
ffiiener fltedett^e Sl^tter,
(3. Sa^raang)
beten 2efetfrei8 fid^ toeitl^in t^erbreitete , ittujlnrt ba^ Hiaietlanb na(^ aHen fm^tan^tn; Stmft unb
SBijfcnft^aft unb affe toid^tigeu ^)oHt(fd^cn 93ege6cn^eitcn jc. finben bariu toutbige S3eft)re^ung, unb tettb
taB 3nteref|if baran btmi^ b<f geiNH^tte SMN^itre unb bte \)on gad^m&nnern anerfannten guten
3^t(o^va|>l^ieti no# ^etbo^^elt. — ^fe ^elt tft |e^t ))rafttf(^et unb HAget , inbtm fte ftd^ nit^ mr
))te ^tmatli al» fur ^embe (ntfrefffrt. 3u btefet SBejie^uug tfl bte ,,43eftetrei^tfd^e 30»'
fttttte'' tfne rc^t pattioti^i^t (Salt, unb bu?fte in fcinem iOc^etteid^if^en Samtlienfrrife,
HSetfantmlungS^ obet it^t^iofaltjtffltn. ^m ptinnmctitt tn ben Jtronl&nbern ddti}tdf||tif| mtt 8fl.,
l^albjdl^ttfl 4 fl. 24 ft., oiettelja^rJft 2 ff. 16 fir. 6. 3». SDie (gremplate toerbett toottflanbla effeftutrt.
ffiriefe franco*
^ie (Srpebition bet Oefletr. ^KttflHrirtt 3Hiiittii^
Vrednistvo „Xoyic^ dostavi temu povabilu it to, da Naznanjeni časnilc pridna prinaia tudi is slovao—
skih krajev auatrianskega cesarstva podobe mnozih krajev, imenitnih oseb, narodne noše
i. t. d., kakor nazoča podobšina Huzutov slovanskega naroda na galičiskih Tatranskih gorah k«se»
OGLASNIK at
k 23. lifitu Novic. 185a
' ■' -^ ■ ... , . - 'lin - - - "
Kdor ieK, kako oaimiillo ▼ ^glauriku nMnum in Novieam pHtfjsti, plaM ca ifšmko peršti€0 c iMimilol»
sre4injimi iofkami 4 kr., ee osatailo I0 eokrat natianfti da; doakrmt 6 kr. Mkrat pa 6kr.; a^ raakktatai aatit
je 06 10 kr. aa kalak (otompeO P^ n«^i poctari plačati. j« lllatfilli«
00 Razpis (O
dttriii ix|irMn>eaili mist isa učence kmctijstv« na Krstjuskem.
Na ucibiieab kmetova, lUfir^ j# visoko oiiDiateratuo sa krajinsko deželo poterdila , so
ieprMBJHne litiri pu^sU isa a/iri kmeoke fante ^ ki ae hočejo wnnega kmetovanja iznUiU Tri leU ostane
vsak eaenac v ^cikiieii^ i^ m kmetijai^tk j^ bahoah uci in se ga dijansko v delu vadi; konec vsacega
leUt je ocUna. pesitusojavaih uccncav« Ucan^c ijna živež in stanovanje v učilnici pri svojem gospodu,
fflt M u^fcittfci HtfW»a M MttUif IMf 99 ff. M ftit«; palreboe bukvi« dokivm po kaietijski dražM aastonj.
Kdor hoče v učilnico umnega kmetijstvi vut biti:
1^ mor^ biti kmeck sin na Kraf^skim doma;
ič\ mora biti nar maiv i 6 let star, sifroc in terdne postave, da jf ea delo pripraven;
33 mora snati v domačem j'exiku brati^ pisati in rajtatt;
4} mora biti lepega %ader»ania.
Tisti kmečki fantje se bojo pa pred drilaimi v to aolo vrtK, tateri iMj^j^ tmnA kadaj po svojem
tf^četu gospodarstvo prevneti, ker na to vižo se bf saplodila in širna kmetijska vednost vedno dalje.
Kdor hoče tedej v učilnico kmeti jstvai vzet biti, mora po perfetnih spričbah Tod gospod
fajmostra in župana) skaaati gori terjane štiri reči, Ai praAi^a. a temi spričbami položili kmHijski
druiln v Ljubljano do 15. daeva prihodnjega mesca aprila. V prosnjem pismu mofa stanovanje
mčeaea nafanjko aaanamovano biti, da se bo odgpvor na prošnjo samogel na pravf kraj dovoliti«
Vsi gosp. ud}e kmetijske dražbe, posebno m Ijvsp. predstojniki družbiAib padr«snic so
naprošeni, ti raapis v svoji okolici caaglaševati aato, da, ce se jih vec oglasi^ se eamoreje po tem
^nar pripravniH nivoljti.
Od glavnega odbora c. k* kmetyslie di^žbe
• v Ljubfjani 18. marca 1853.
^ ------ ■ ■ — — ■
Ooo CO CmO CO
Dr. JTanez Ru^ar^ Stari glasoviri (fortepiane)
^d^at, ima svafo pUamico,kij, od- l^^^Z^T.^ :^'st'^:i'eot'^^^^^
perta od 21. marca (miea} 18SS no- j^^^u Giontint-tu
^ej, r Postojni v hm štev. 74, pri ▼ LjubljMi.
Jakopinu, v perven fmdttrpppi.
0».> (k 1)
Štacunarriio priporočilo.
("O Ck O
Francoska metelka M prodaj. io^7^Z'iZ^^iB fel7krJdn77>^Bern^
Pri podpisanim tergovcu je prave frasceske *» Btnaja, od icodar je pripelial rettfco pratf lejriga
metelke ((ioseraer KleeMiMn} (ua$ ■ • 98 k*- «• *». ••*^ Z""«^«*^«, **«f^ •» Pfi*M»J« »t^r.
prodaj. nila4 }it- poletje, K(erp» kar ^e |e no«, |W mr luzji
'* . knpec * Ljnbljniij na fdlem tergu
r (jii.j j^Ij, j) v p«pre| g. Jožrf rtdwef9ovf
»} Kerčmar ali Batakaf dobi služIm, t^-t — — — — jj-^
I; v Vove« acsta t travo »idaai gostinrici blizo- ' 1ir^^w<k Jf ^fm-T—t^Mlg^a
If pokopališča na Ljubljanski cesti dobi po dobrih i^»T» tlVinVIllSUaCa«
* Ta^bo*" "^'"^ '"^^ •" "^'^ ^^ mnogoverstaih mašin.
Sf tem dam na snanje, da sim novo delavnis-
Kdor misH v omenjeno gostivnfco priti , Haj 89
osebno ali pa pismeno do sv. Jurja |Mri vtastniku
žl. gospodu Fichtenau^-u v Verslinu oglasi, lijer bo
nico napravil, v i(teri se izdelujejo masine^ tudi
_ , ^ pozamezni obstojni deli mnogoversinih masin i»
vse natanjdniši avedii. * ' ' aelesa in drunih kovin, namreč: vodne in ver-*
— 14 —
tilne preie vsake sorta, »ni ikerpci, va-
ljarji, vretena in svedri; maiine sa kme«
tijstvo, to je, mlativnice, slamoreiilnice,
Bvinčarice i. t d. pipe, aavitni aahlapki,
velike in roine gasivnice C^riaglje), se-
sa v ke rasnih sort, m jili prodafaai kar se le da
po niski ceni : tnkaj se isdelnje tndi vse sorte orodja
is angleikiga kakor tadi doaadiga jekla, s
kteriaisedajo rasne reči renati ali pa ioUi. Ravno
loko prevsaae« tndi v popravo spadajoče reči
pri parostrogah rDampfmaschienen) in nlaponih,.
vodnih in vsacih drasin mašinah.
Prieadeval si bom po svojih dvajset letnih
praktičnih skuon)ah vsacimn, ki mojih isdelkov ise,
gotovo kar se bo le dalo, vstreči.
Kupuiem tndi k o 1 1 o v j n o In m e s in g kakorsne
koli baze in ju dobro plačujem.
JTožef Hamperl 9
masinar na spodnjih Poljanah Nr. 85. v Ljubljani.
— — ■ T ■ '
(It.) co
v naložbi J. K. Jeretina v Celju je ravno na
svitlo prišla:
Anurelsuiiff
nach der
Schreib-, Lese-, Ladtler-Methode,
die Kinder
das Schreiben and Lesen nnd in Ver-
bindan^ mit der Rechtschreibung zweck-
missi^ zo lehren.
Ton eiaem Musterlehrer der Lavanter-DiOsese.
Velja mehko vesana 15 kr. Kdor 8 istisov
vkup vname, dobi enega poverh.
Majhna, pa gotovo koristna knjigica, po na-
svetu nekiga visoko vredniga gospoda Dekana
tisku inročena« Vieč bo posebno djanskim gospo-
dom učiteljem.
s
(16.) (k. ».>
Kmetijstvo r najini ali na prodaj.
v Dolu na desni strani Save blizo kolodvora
v Zalogu in na Loinah se bo kmetijstvo pol ^ranta
v najem dalo ali pa prodalo , ktero je 28 oralov
^^johov} in 848 G sennjev veliko, med kterimi je
i oralov in 364 G aežnjev njiv , 1 oral in 86 O
seži^ev travnikov, kar je drusiga so pašniki, cojsd,
senoneti s sadonosnim drevjem nasajene , in pisniki
z divjim drevjem obraseni, s pohistvam In drnzimi
potrebnimi poslopji prevideno , vse je v prav do-
orim stanu , kar je pa za vsako kmetijstvo nar b§lj
koristno, ima na sredi dvorisa otirno z dobrs rado,
in je blizo farne cerkve in kantonske ceste.
Kdor hoče omenjeno kmetijstvo v najeaTieti
ali kupiti , naj se zastran tega pri vlastnici lixAl
v Dolu oglasi. — Dol 19, dan rebruarja 18&3.
Kital kup.
r^jM*<|mU
r MAtrmJmM
16. MtfM
i4.-«ea
SoM. 1 kr.
C#U. 1 kr.
1 Monik pMBieedenifte«
1 » » toMike
1 » taiiioe
1 » soriiM
i «. »iil
j
i
1
i
1
-Ji
23
50
27
25
36
58
2
2
2
2
2
1
i
H
1 » jeemeM
1 » proM
4 ^ ^\Am
11
1 » OVM ••••
^
Cena žita v Zagreba,
11. mar«*:
Vftf»a pMoaiki ^
Psemice ^muiMlte od 4 fl. 12 kr. da 4 fl. 15 kr,
» horvmiške «d 3 » 30 » do 4 »
fimfliee (soriiee) 3 » 30 »
Rtmi 3 » 30 »
Rermme (sUre) 3 » 15 »
Jtemena 3 > — »
Oe#« (sebi) 2 » — »
*) VftfM polvBski (pratbarski) Je mu^ki ed avi
ina le 7 omink (7 Aohtel).
(18.)
S){e
(«)
<!)eflerreid)ifVI)e JUttflrirte ^eituttg
VirCb
SStener flte||en»e Sl^tter ,
(8. 3a^«fl«ttg)
toctnt Seftrhef« f{^ todt^tn »et^eftete, illufhftt da# 9at«rI<iN> mif aHcti SH^tungen; Jhntfl uii»
^iffenfi^aft unb aHe ta){(^tigen ^oIit{f(!^en ^egeBenl^eiten ». ^ttben batin tofltbige S^ef^jce^ung , uitb roin
bal 3ttteTi;]ffe batan buv^ bie geiodlilte SettUre unb bie »on ^ai^mlmtm anerfanntm gutn
JSilpgtati^iett no(!^ bftbov:|)eIt. — ^ie Selt t^ jie^t ^rafHfc^et unb flAger, inbem fic fii^ mebr for
bie ^eimot^ aU f&r ^embe {nterefftrt. 3n biefet ^e^ie^ung ifl bfe ^Ceflecrei#{fd^e ^0««
^tlvie'' eine ted^t :|>attiotif^e ®aie, unb bfirfte in fcinem iOe^evtei^ifdbett SamiUenhdfe ,
SBetfammlungl'* obet Šefe »Šolale fel^Ien. Wtan :))t&nttnteY{rt in ben jttonl&ttbent d<iit|itf^fig mit 8 ^.,
^Kjia^Tid 4 f{. ^4 fc., vierteQ&^r{g 2 fl. 16 fr. S. 3R. 3>te diemplate toetben ooS^ftiibig effeftmvL
žBrtefe franco.
Vredniitvo ^N^ovic^ dostavi temu povabilu ie to, danannanjeni časni le pridno prinaia tudi in slo v a n*
skth krajev austrianskega cesarstva podobe mnoeih krajev, imenitnih oseb, narodne noše
i. t. d.
ies^
0GLA8NIK ».8.
I
'! k 24. listu Novic. 1S53.
^» >
iii
e,t
II
Vi
k
t4r Na učilnicah kmetijstva, ktere je visoko ministersivo aa krajnsko dcaelo Mterdilo, so
n ispraanit^ne štiri mesta ea itiri kmečke fante ^ kisehočeio umnega kmetwai\ja iančitl. Tri leta ostane
•^ vsak- učenec v učilnici, kjer se kmetijstva po ftuftroA uci in se ga Jijansko v delu vadi; konec vsacega
?! leta' je očitna preskusnja vsih učeacov. Učenec ima živež in stanovanje v učilnici pri svojem gospodu,
J in 2a oblačilo dobiva se Mofo leto 90 /I. na roke ; potrebne bukve dobiva po kmetjjski družbrsastonj.
Kdor hoče v učilnico umnega kmetijstva VECt biti:
1) mora biti kmeik sin na Kranjskem doma;
S}1 mora biti nar manj 16i let star, %dta!i> in terdne postave, da je aa delo pripraven;
3j mora snati v domačem jexiku brati^ pieati in rajtati;,
4) mora biti lepega %adermanja*
Tisti kmečki fantje se bojo pa pred drueimi v to šolo vseli, kteri imajo sami kadaj posvojen
očetu gospodarstvo prevzeti, ker na to vižo se bo saplodila in širila kmetijska vednost vedno dalje.
Kdor hoče tedej v učilnico kmetijstva vzet biti, mora po verjetnih sprUbah (od gospod
fajmoštra in župana) skazati gori terjane štiri reči, in prošnjo s temi spričbami polo^tl kmetijski
drumbi v LJubljano do 16. dneva prihodnjega mesca aprila. V prošnjem pismu mora ^anopa^je
učenca natanjko zaznamovano biti, da se bo odgovor aa prošnjo aamogel na pravi kraj dovoliti.
Vsi gosp. udje kmetijske družbe, posebno pa gosp. predstojniki družbinih podružnic so
iiaproseni, ti razpis v svoji okolici razglase vati zato, da, če se jib vec oglasi, se eamoreje po tem
nmr jnipravniii izvoliti«
'i
Kd^r ialf, kako osaaaflo v oglasniku natiiiniti in Novicam pridjati, plača n vsako verstieo z navadnim
srednjimi iorkami 4 kr.,6o oznanilo le enkrat natlaniti da; Jhmktml S kr. trikrat pa •kr,;aa vsakkratni natia
Je ia 10 kr. za kolsk (štempel) po novi .posUvl plačati. j. BlAsntk«
c«o Razpis co
štirih izpraznjenih mest za adence kmetijstva na Krajnakem.
Od glavnega odbora c k. kmetijske droibe
v Ljubljani 13. aarca 1853.
O«0 ^ O) ("O i.0
Razglas Na znaiUe.
gospodom predstojnikom podružnic krajnske y |,ij| jj^o. *44» r Ribjih al ieah za «i-
kmetifske družbe. ^^mv Ljubljani so m debelo in na drobno na
Ker je sa povedigo reje lan.ii dobro seme prodaj:
poglavitna reč , je predsednik kmetijske družbe tudi iBnJln* j:-
t^tflke.^h?;! olt"«k*ert%«1S! po aTaO?' ce*t,
HigajsKega pa na Ugerskem ze vdomace-* ^ _j^^ > * v '
nega lanu vec vaganov pripeljati daU Da se to ^** ^^ pr^^e
dobro seme po mnogih krajih poskusi , je aa P* P^ -^ "• ^^^^*
vsako podružnico v pisarnici kmetijske dniž- —
beCvSalendrovih ulicah v Ljub^ani) pol mernika (Si^O C^* li)
gS^^,£l!S:''TXlJ''LVSi"^y K«*"" «" »«"*" dobi službo.
avoji okolici brea plačila sprejeli , ako po«nj V Novem mest« v novo aidani gostivnici Uiso
poš^ejo. pokopališča na Ljubljanski cesti dobi. po dobrih
titarni odbor hmetifnhe druibe pogodbah en omenjen kerčmar ali natakar (kel-'
v Ljubljani na sv. Jožefa dan 185i. aa?) službo.
(i^ ' fkTi ^^^^ ™*** ^ omenjeno gosti vnicd piW, naj Se
^ ^X. I • ^,« ^ ^ osebno ali pa pismeno do sv. Jnrj^ pri vlastniku
Šlacunarsko priporočilo«
Poi^isaDinamaoi, da jeari6el te dni iaBerae ^" natanjčnisi avedil.
in Danaia, od kodar je pripeffal veMft prav lepiga — —
žl. gospodu Hemeiimi-ii r VeriUtm oglasi, kjer bo
m noviga kramarskiga blaga aa prihodnjo spo- ^***^ i.V
^^f^^^J^l^i^^^^^^^ Stari glasoviri (forlepiane)
Joief Hau09n ▼ dobrim stanu, a petimi in aestimi oktavami, šopa
kupec v Ljubljani m velicim terga P'*^ ^^ ^«"^ •^ ** *• *® ^ *•• "* V^^^i P"
v poprej g. Jožef PIeiweisovi Janezu Oiontim-^lu
itacuni. v Ljubljani.
<ifO C«)
v laložbi J. K. Jeretina r Celju je ravno na
svitlo priala:^
AnurelsimiT
nach der
Schreib-, Lese-, Laotler-Methode,
die Kinder
du Sehreiben nad Lesen nnd in Ver-
bindnng mit der Rechtochreibnng zweck-
massi^ za lehren.
Ton einen Musterlehrer der Lavanter-Didneae.
Velja mehko Tesana 15 kr. Kdor 8 iztiaov
vknp vname, dobi enega poverh.
Majhna, pa gotovo koristna knjigica, po na-
svetu nekiga visoko vredniga gospoda Dekana
tisku icrocena. Všei bo posebno djanskim gospo-
dom učiteUem.
Pri Janestt Leonu v Celovcu so na avitlo
Irisle In se dobijo pri L. Kremžerju in J. Ler-
«rju^ kakor tudi po vsih bukvarnicah v
Ljubljani:
BROBTIirCI
za
noTo leto i 853 9
učiteljem m ueeneomj siaHietn in otrokom v poduk
in kratek čas.
VUI. leta.
Na svetlo dal
Jožef Rosman,
korar stolne Labudske cerkve in vodja ikofijnega
semenišča pri sv. Andreju.
V veliki 8. s jsodobo sv. Metoda in Cirila, mehko
▼ezane veljajo 48 kr., terdo vezane 64 kr. srebra.
16 -
Francoska metelka na prodaj.
Pri podpisanim tergovcu je prave francoske-
metelke (Luzemer Kleesamen) funt po 28 kr.
prodaj.
Priiuaz Hudevemiffj
v blatni vasi.
~ Pogled v Terst:
kakosna je tam cena blaga9
17. »area te^s lete.
C«allk«v« (k»f ttft) r«ne »rte od 22 H.jAo 51 fti — «fr»
raiae sorte od 10 fl. do 24 fl., *— ^oie» rasM Mta mi
29 fl. do 33 fl. , - ftšdivm sirevifft 16 do 18 A. a y4
oiiiikMis»20-22fl.« proimfo 22 do 24 fl.f^konoftum^v^^
do 65 n., — fišHtee (e« otar •) rtlji i% fl. do 8\ ^^
— mritci 3 n. do4y, fl^ — remi 3*/, ti. do 3% fl.,-*i€e.
menm 2V, fl. do 3 H , — oom 2 H. do V/, fl. , — M<
3% fl. do 5 fl., — l«iM#« oemoii« (otar) 6'/, fl. do 7% It
^ ii^imrtkš 49t${}% (eeiit)26 fl. do 27 fl., — rtomm Cecot) it
fl. do 13'/, fl. J ii#V« domMifft eoot 50 fl.^ do 62 fl^ — au^jifi
45 do 46 f^.<f^volov9kih in kravjih koi domaeik sirovih (eco<)
42 do50f1.) vaoojih 38 do 50 fl.,— ieUeJik oeot 70do71fl.,-
wijih (sto) 22 do 24 fl., — konjih (sto) 50 ^o 80 a, -
šnineM koroiMfo (ooot) 16 V, do -- fl, — ipoiUsl^is*« iV^
oki^ ia oflierik. 12% fl. do 14'/, fl., — meismm Uflettfiao
centov) 56 do 70 fl.« — rvoovokic« 100 fl., — koroiUfilOi
fl. do 112 fl., koflovtfie (kafra) t plošah 80 fl. do — fi., -
me0in0a — do — A., ieh^ev knO^ekih v sodcih 9—12— \!»
teTient 22 do 25 fl., — poimieiJtM kn^nskifo CecoC) 14';«
do 14'/, fl., oseroklc* 15 do 16'/, fl., — raiorskico ,
— Jskio v troiieoh (10 eosiov) Nro. 00 toU« 131 H. H 15^
fl. — Nro. O velja 127 do 128 fl., — Nro. 1 ve^a 123 4o 124
f]., _ Nro. 2. velja 120 de 121 fl., <- 3 a 4 velja 117 do
119 fl., — citik9 (cent) v fradah 14 do 14% fl., — r
plešah 22 fl.. — einm (cent) nngleskiifo v kosil 73 db 7J'i
fl., v blobeih 74 fl. , — jo(;o u niiso ono erso afi 107 fkater
36'/, de 50 fl.olja luneniga (cent) 22'/, fl. 23iy«rMH^«i6%io
27 fl. , — Atfdtderi^«(vitrioI) 14 do 16'/, fl. , — «Mko(ecK;if rasaik
kriOev od 108 do 112 fl., — oo/fio (eont) leofroia 35 fl.r
oprane 54 do 55 fl., — m€4d dalmatinskica ii luukica
(cent) 13 do 14 fl., — AnieO*^ (cent) smenk. -, eednf«
— fl., — j€iie (cent) 11 do 12 a, — loj« teriaaiisa
(cent) 25'/« fl., dalmatinskii^o 25 fl., — rnsovsii|a — fl.>
— Itm« misnrskica (cent) 21 do 22'/, fl.
*) Star ravne mere ima 1'/, vaf^anov, star ■ vcrhaa pa
ima 3 bokalo ved.
C"0
JDfe
(O
<B>e|lerrHd)t|Vi)e Jlluftrirte 3etttm0
unb
lOStener fiit^tnbe Sl^tter,
(3. Sa^tflattfl)
term Sefetftd« fi^ toeit^in tjerBreftetc, flitifhtrt ba» fSaittlaub na^ aUtn 8H($tongett; Stvnfk vrni
SBiffenf^aft \m\> aUe toi^tigen ))oItt{f<^en SdtQtimf)(itin k. fbtben bartn n^firbtge ^ef^rt^ung, itnb niri
taS 3nteteffe baratt l>m<fy bit ^ettfd^Ue f^tttute unD bte bon ^ad^mdnnetn anerfannten gutrn
Xilo^tcp^ieu nod^ i»etbot>:tx(t. — £te SBelt tfl je^t ptafti^d^tt unt> flfiger, inbetn fte ftd^ me^r fiit
bie ^etmatl^ ald ffir ^embe intmffirt. 3n btefer SBejte^ung ifl bie ,,^efl«vret(|>tfc^e 30«»
^Me** eine-re^t :))atdotif(^e ©al^e, unb bfirfte in feinem ^^rftevteid^ifd^ett ^amitimfreifer
SBetfammIntisd« obet !?efe«SofaIefe^Ien. SRan :)>tAnumeT{tt in ben itronl&nbern ^ansidf^vjg mft 8fL,.
^attid^trfg 4 p. 24 !t., »{meljd^tfg 2 fl. 16 fr. 6. 3R. 5)tc efrem^Iate »erbm »ottftflnbfg cffefhiirt.
53ti<fe franco.
Ste ($t))ebition ber Cefletr. ^anflrir ^rn B^itang^
VredniMvo ^Novie' dostavi tenra povabila ie to, da naznanjeni časnik pridno prinaiatudi is slovan-
sitih Icrajev anstriansltrga cesarstva podobe ainosih Jirajev, iaenitnih oseb, narodne noše
i. t. d.
0GLA8NIK ^9.
k 25. listu Noric. 1853.
Kdor ieU, kak« osDMiilo v oglasniku DAtisniti in NoTieam pridjati, plača sa vsmko nerMeo m DaFadai«
^n^ednjimi oerkami 4 kr.,6e oznanilo le enkrat natlaniti da; doakrat ft kr. trikrat pa 6kr.;Ba Taakkratni nalie
je M 10 kr. aa kolek (ateiapel) po novi poetavi plaeati. j. masmlk.
Razi^laSa
Po dopisu častite podrasniee Postofnske bo %% osnoTo drastva sa
I ^baelo^anie krafnmhega MLrama in »a posreforait/e aruit^inih »ontav
9. aian prUkOititfeffa tnesea aprila ob devetih dopoldne t sedniel e. k«.
Icoleslalne sodnije t Pontofni Telkl sbor«
Glavni odbor kmetijske družbe da to sploh vslm moženi na znanle^
fcterlm Je bolJsl prihodnost našega Krasa pri sereu^ da bi se od bllso la
Ael Jee obilo snldlU t napovedanena važnem zboru«
Glavni odbor c. k. kmetijske družbe
▼ IJubUanl 95« marea 1958.
oo Razpis C'^
štirih izpraznjenih mest za učence kmetijstva na KrajnsI^em.
Na učilnicah kmetijstva, ktere je visoko ninisterstvo sa krajnsko deželo poterdilo, so
izprassnji^ne štiri mesta za itiri kmečke fante ^ ki se hočejo umnega kmetovanja izučiti. Tri leta ostane
vsak učenec v učilnici, kjer se kmetijstva fo bukvah uci in se ga djantko v delu vadi; konec vsaceg;i
leta je očitna preskušnja vsih učencov. Učenec ima živež in stanovanje v učilnici pri svojem gospodu,
in za oblačilo dobiva še vsako leto 30 fi. na roke ; potrebne bukve dobiva po kmetijski družbi zastonj.
Kdor hoče v učilnico umnega kmetijstva vzet biti:
1) mora biti kmečk sin na Kranjskem doma;
SSl mora biti nar manj^ iS let star, zdrav in terdne postave, da je za delo pripraven;
31 mora znati v domačem jeziku 6raft, pisati in rajtati;
4t) mora biti lepega zadermat^a.
Tisti Izmečki fantje se bojo pa pred druzimi v to šolo vzeli, kteri imajo sami kadaj po svojem
očetu gospodarstvo prevzeti, ker na to vižo se bo zaplodila in širila kmetijska vednost vedno dalje.
Kdor hoče tedej v učilnico kmetijstva vzet biti, mora po verjetnih spričbah (od gospod
fajmostra in župana) skazati gori terjane štiri reči, in prošigo s temi spričbami položiti kmetijski
^ruibi v LJub(jano do 15. dneva prihodnjega mesca aprila. V prošnjem pismu mora stanovat^e
učenca nata^jko zaznamovano biti, da se bo odgovor na prošnjo zamogel na pravi kraj dovoliti.
Vsi gosp. udje kmetijske družbe, posebno pa gosp. predstojniki družbinih podružnic so
naproseni, ti razpis v svoji okolici razglaševati zato, da, če se jih več oglasi, se zamoreje po tem
nar pripravnisi izvoliti.
Od glavnega odbora c k* kmetijske dražbe
v Ljubljani 13. marca 1853.
' (2».> CO titiičf att^gebtlber. Sit(f<i^ena'd renommirtr SBirtl^fcl^afit
' a/%ttKi«ti^4-ArA^O-T;A^ a^f^^^^a^U ^^^ l)0<|^feiner ©^dferei, ©*»etier^9iittbt)fel)race; »rcit^
canPlOtnpIC^aitltCne \:(Otan|t(IU »erei, grofer eaterif(^er »ietbraneret, bebeutenben 3ie#
i gdrie«; bem grojteu fiopfenbau in 9l4xh^ nnh gjHttet
3 iU icU6nibena f>ti ^eiDlta. asetttf^laab, umfangreub^n S>bp,®axnnf unb ^arfan*
8u ^.ug^ufum v^i ^^^m^ I«gen7fo»ubiein(fitat*btbHotl)ef fammt lanbmirt^^^^^^
, 3n bet; mit bem ^rei^err(i4» t)* @pe(f«@tern# ti^tt (Srrftt^e^, 9Robell^@amerei uub SoKfammlung^
iurgT<(en Stittergute ^utifc^ena unb bem (|Kmtfd[»# tta4»ilbem eine f(^a$bare, ben Jhtnftfennerit mo^Ibefannte
) te(ffittfdben 3nfKtute be« Dr. Kemdt ena )^erbunbenen ®ema(beaaKene btetett hti ie\)xtH^tu, tei 92u«(t(^en
Ianbmire^f(^aft[ic^^te4intf((en vfe^rattflaft, unb attjte^enbea foDiel , mie u>ol)( memge aubere @&ter.
. IVs (Stnnbe t)on itipii^, beginnt mir4. 91prt( etn neuer Slu^erbem trageit bie 9{dl)e wn Seip^tg unb beffen Uni^
' ba(bi&^riger (Surfu«. Seltere ?anbtt>irt^e ^nben in ?tt$^ verfttAt, bie fru4»tbare Umgegenb, bie f4»onen in unmtt^
t^ieita ®ele9en^eir^ i^re Aennimffe nnb (frfa^rungeit ga telbarer %&^e aelegetten (bntg(i4ien ® albttitgen , einenut
bereic^ern; jungere ?ettte^ »elcbe fl(( er|l ber ?anb»irtl^^ «/4 Stunbe entfcrnte Burferfabrif unb ^apiermubk , fomie
f({aft»ibmei! n>otte«, »erben fo»o^IprafriW, oW t^eo^ eine SBielja^t nat^e getegener grbferer ?anbguter unb
— 18 —
%ahnttn torfentlic^ tri be« ^in^tr btr ianimirtf^fi^ft
beit auftnt^aU in tA^f^^ena befonber« frui^tbrinsenb ja
]ti<t<bcii*
Det Untem^t ift t^ettt praftiW, tW« t&eorf«f4>
itnb tnit lanbroittlfi^aftli^tn unb botantf4^n (Sicurito^
iien »etbmibfn* Die profttfcjc Uirtmoftfimg leitrt tu
reftor Bnios, fowic 3nfpfCtor BergKer, Hmtmann
Hellmiith iinb in bor Sraueret Ktanvmftet Weis8flo£.
3it tialidf 4 ©tunben tragen wt:
SIcftr* unb fflifftnbait: ©treftor Brtii)§; fJfetbe^ uitb
3tiitbt)ie^}U(^t : Slmtmann Hellmuth; Gc^aftu^t: Diref^
tor Bruns; 92atunotffenf<^afteit mit befonberer SerM«
fic^tifluna beragricuItttt^S^nnie: Dr. Kerndt; ZljitrtfciU
(unbe: Ž^nrout Lindner; Sremterei^etauerei, Sucfer^
(gffig unb ^reg^efenfabrifation : Direftor Bruns; lanbi*
ii>irtbfc^aftli<f)e 8ctanif : ^rofeffor Walther ; tantroivttjf
i^aftli^t »tt^ffifjrnnfl: Direftor Bruns; granjofic^ unb
Cnglif* : ^rofeffor v. St. Bcrtin: gelbmeffen, @ituariwrt#
jeic^eit, 9ftathtmatit, aSe^anif: Slrc^ieeft Sehr5der;
^rartif4^e Hnbituug )ur Drainage: Direftor Bruns;
^orftbotanif unb attgemeine gorjlcurtur: gcrflbeamter
Bnsse.
®o<^enKii^ u^rb eiifiR»|ntitta0}u dner lanbvift^^
f4iaft(i4en Šrcurfton t)ern>enliet.
9IDe bie 9(n|ia(r Sefu^^eiibfit »o^ntn i« SnfUtute
unb ben biuu gfborfnbfn ®eb&ub(n«
an ?el)r^onorar »erben beim Sintritt 50 5lWr. cin
filr aUmal gejabit, »ofur man anč^ j»ei ©emejiet bcm
Unterridl^te bein>ot)nfn fann.
I^er aufentbale fann ti$natix^ mit 10 ai^fr.be^
quem bcftritten »erben, »ofiir in bet Slnilalt, fcibft
©obnung, ju i»ei in einer ®tubr, notl)»enbiafJr unb
t)on(lanbige »efoflignng an be« Direftor« Xtft$e nebfl
griil)flucf gemabrt »irb. 9Ber fein fdttt mttbringt, latjlt
menatli(^ fur felbtgcd 1 X^ln; n>fr m ^immt aUtin
beroobneu roiVi, tfot bedgf. 1 Ziflr. ju tJerguten.
I^er Direftot; To»ie bad gefammte ?cl)rpfrfonaIc
fbrgen na^ gjloglic^f eit bofur, baf junge ?attb»trtl)e,
»elc^e nac^ bctnbigtcm gdjrcurfn«, Bertoalter ;ober 3«^
fpeftoriletten ju ert)a(ten »iinfcf^en^ fo((^ befbmmen;
ebenfo ftnben bicjenigen, n>e(4ie®uter faufen ober pač^^
un rvoUctif fortroa^renb entfpreclienbe 9?ad[>n)eifun^en.
»nmclbungen jum (Sintvitt nimmt ber Direftor
Bruns jeberjett entgegen.
06.)
Ilazg;las
C«)
a6iti. In Mežatrtko oprairfio kak«r gre, oprtvljmtf , »
sv. Ju rji v službo vzeti, naj se fVri£Dsp. SoLef u
Merselu na Zidanem mostu osebno ali pismeiko
oglnii, kjer hb vse in bolj na tanjko od njega zvediK
(ao.>
Lične podobice (piUlki} *J
CO
t lepimi m^litviemni pri sr. obhajiki r ski^laakieaa
jesikn
gospodom predsti^jnikom podružnic krajnske
kmetijske družbe.
Ker je sa povadigo reje lanii dobro seme
poglavitna reč , je predsednik kmetijske družbe tndi
po njegovih skušnjah kaj dobro poterjeno seme
Rigajskega pa na Ogerskem že vdomaee-
nega lanu več vagamov pripeljati dal. Da se to
dobro seme po mnogih krajih poskusi, je sa
vsako podružnico v pisarnici' kmetijske druž-
be (v Salendrovih ulicah v Ljubljani) pol mernika
tega semena pripravljenega^ kjer ga samorejo
gospodje predstojniki podružnic na poskušajo v
svoji okolici brez plačila sprejeti , ako po-nj
pošljejo.
€Hatmi oah0r Minetifshe armibe
v Ljubljani na sv. Jožefa dan 18ftl.
(280 (k O
Ponudba orfanlatia.
Kdor želi enega umetno izurjenega organista in
pevca, kteri zn4 tudi dobro nemško in slovensko v soli
spominek za pervo sveto obb^//^''
ima na prodaj v černih, bronziraaih in mhmk
istialk sio p« < ^ 8 fl«
JmiM Psirekarj
kupec v mesM Kamniku nad Lj^ft^ato.
*) Vr*doiitT* »N«vio«» ki Je vUilo mo s|;or^ amEBujeaih
podobic, kt^6 j6 dal (osp. Fodrekar nAfitfiff?, n««re ta
• p« Iti ■•k » faat«W prip«ro«lti tMtitlis fitap. dMMVMa,
k«r > k«t darilo sa otrokt tadi posabn« m to fiHpniveB,
ker fosp. opoTednik zamoro na podobieo gipisati. Kdaj la
kje Jo oUrok porvio pri sv. obhajila bU.
C20.) (2)
Dr. JFanez Bu^ar^
advokat f ima svojo plsarnico^ ki je od--
perta od 21.' marca (sušca) 18S3 na--
prejy v Postojni v hiši štev. 74y pri
Jakopinu^ v pervem nadstropju.
CstO To
Na znanje«
v hiši Nro. »48 v Ribjih ulitaVi ta i\-
dam v Ljubljani so na debelo iu aa dr^no ia
prodaj :
pir
po 2 i. »O kr. cent,
eseriil^vie prešel
p« po )tf /I. cent.
(22.) Ck O
Francoska metelka na prodaj.
Pri podpisanim tergovcu je prave fcneoske
metelke CLuzerner Kleesamen) funt pa Sd kr. na
prodaj«
Primaz Hudovemig^
v blatni vasi.
(Srednja eeiia).
1 mernik paenioedomaee
1 » > baaasko
I » tsniioe ..•-•••.
I > ioriioa
I > rWi
1 » jeemoM
I 1» proM • .
I »- i^e
1 M ofta
riEJff6<|«md r JKroii^U«
23.
fOtdi
M
2
1
2
1
1
1
1
1
<asi^ " '
25.
dd. I kr.
—
2
20
2
53
2
2
;. 2
5
' 2
30
2
2&
1*
40
1
2
, —
24
25
25
67 I
.-^4
— 24 —
<;a8*>
Ponudba oi^anlst«.
(k O
Kdor želi enega umetno isarjenenorganista in
pevcm, kteri zni taoi dobro nemško in slovensko t šoli
^čiti , in mežnarsko opravilo kakor gre, opravljati, o
«▼. Jurji v službo vzeti, naj se pri gosp. Jožefa
lM.erzelu naZidanem mostu osebno ali pismeno
ofilasi, kjer bo vse in bolj na tanjko od njega zvedil.
I C*'.)
C3)
Pri Janezu Leonu v Celovcu so na svitlo
pričle in i^ dobijo pri L. Kremžerju in J. Ler-
lierju« kakor tudi po vsih bukvarnicah v
Kijubljani:
»aaBTiHci
za
no¥o leto i 853 9
t/^iteljem in ueencam, ^tariiem in otrokom v podidc
in kratek oas.
VIII. leta.
Na svetlo dal
Jožef Rozman,
korar stolne Labudske cerkve in vodja skoiijnega
semenišča pri sv. Andreju.
V veliki 8. sjpodobd sv. Metoda in Cirila, mehko
vezane veljajo 48 kr., terdo vezane 54 kr. srebra.
O »O C«)
V založbi J. K, Jeretina v Celju je ravno na
svitlo prišla:
jLii^^elsaiis
nach der
Schreib-, Lese-, Lantier-Metbode,
die Kinder
das Schreiben nnd Lesen and in Ver-
bindun^ mit der Rechtschreibnng zweck-
massig za lehren.
, Ton einem Musterlehrer der Lavanter-DiOzese.
Velja mehko vezana 16 kr. Kdor 8 iztisov
vkup vzame , dobi enega poverh.
Majhna, pa gotovo koristna knjigica, po na->
svetu nekiga visoko vredniga gospoda Dekana
tisku izročena. Vieč bo posebno djanskim gospo-
dom učiteljem.
C««) (k. 8)
Kerčmar ali natakar dobi službo.
v Novem mestu v novo zidani gosti vnici blizo
pokopališča na Ljubljanski cesti dobi po dobrih
pogodbah en omenjen keremar ali natakar Tkel-
nar) službo.
Kdor misli v omenjeno gostivnico priti, naj se
osebno ali pa pismeno do sv. Jurja pri vlastniku
žl. gospodu Fichtenau-u v VeriUnu oglasi, kjer bo
vse nataigčniši zvedil.
Cena hruhm in memm r EJišblfmii
mescm aprila.
Ker te oa podfoci iitne eeoe popreji^Jii^a me^ea Maore
sapnoUoei mesee Ta(in (mecen) pieaiee ■a4(oU. 44'/^ kn^c.
— reii na S iroM.48% kr^c. eeaiti, mora po postaTi r LdaUJani
sa meaeo Tafati:
iemlja la 1 kraje, is nar lepši bele moke 4 lotov ia 2'/«
» » » » » elabeji kele moke 6 » » 2
hleb krnha is aar lepši psenieae moke
sa 1 ^ros
» » is slabeji psenične moke sa
t irroi
» » is riiene moke e eetertinko
pseiiene smesaiie sa t fros 26 » » 2
» » sorsicnica sa 1 fros — ftiat 29 » »3
Oov^ifamesi piUnih toIot bres Aoklade fnat relji 9'/, kr»
> > Tpresaih voIot, krav iaJnaooT » » 8'/, »
» »is dežele aa prodaj prineseBO » » 7V, >
Kdor se po ti eeai in y%%\ ae ravna in slabeji blaf o pro*
daja , bo po obstojedih postavah ojstro kasnovan.
LJubff. meHtui gogfoška.
4
6
14
19
26
39
V*
» 2
kTint.
Kitni kup.
(Sre4«i* eeM).
9^ JLjM§4^^mn4
r jUrsMsiJi
2. aprla
. 29. BMrea
fold. 1 kr.
ffold. 1 kr.
1 » » banaake
i » tarsice
1 » sorsice
1 ^ rMtf
2
2
2
2
17
19
24
3
51
29
26
40
2
2
2
2
2
1
1
1
27
27
6
6
26
26
38
57
1 » jeemena
1 > prosa
i » aMa
1 > ovsa
Ceoa žita v VaraždJnn
Pšenica madžsrska
» horvsska .
Bes
Napolica (soršiea) .
Knmsa . . . .
Ajda
Oves (sob) . . ,
Krnmpir . . . .
10. marca.
. od 3
»
»
» 2 »
» 2 >
» 1 »
» 2 »
Vino Uhke od leta 1852 od 3 fl. do
Viao Uako od leta 1852 s boljica berda od 5 fl. do 6 fl
Dnina sa poljsko delavce okel Varasdilia 12 do 15 kr.
fl. 36
> —
12
36
48
4fl.
kr.
kr.
»
»
»•
— «8 —
ae ne rabi sabo na Krajnakem , ampak
me je tadi veliko veliko v bližnje dežele, po-
sebno pn v Gorico in Tersi spel|e. Ssto Misli
gosp. govornik 9 je pa treba s posebnim ose-
roD na to paeiti, da indelovanjč omenjene
obertnosti ne preneha , po kterem prenehanji
bi cele vasf ob kmh priiie, od kterega se to^
liko IjadJ preživi. Lončena posoda se že, ka-
kor fe snano, od nekdaj s svinčeno gladi-
no čini, ktera v pravi rassmeri po %. 160.
kasnovavne postave II. drln od leta 1803 tn
po vpravnih postavah ni človeskenra sdravju
• ikodljiva sposnana. \a to vižo isdelnjejo po-
flebM lijibeačaaie v IUdol|akem okrajnem po-
glavarstvu in njeni okolici — nasledniki nekih
Goriških na Krajnsko pridših naselnikov —
omenjeno lončeno posodo po nisk! ceni in «a-
idadajo s svojo rabo že od nekdaj celo Goren-
sko, brez da bi se bilo kadaj od kako-
sne bolocni slišal«, ktera bi se bila lon-
čeni posodi pripisovala. Vender le je več srejn-
skih predstojnikov Teržnskega dež. poglavar-
stva, na priliko: v Belcu, Teržaski magistrat
L U d. sapovedalo ondi na prodaj postavljeno
lončeno posodo zavoljo škodljivosti cloveikemu
ftdravju, teiko če ne v prid domači majoljkini
fabriki, razbiti in pokončati, in tirjalo seje
ie verh tega, da naj se lončarji navolj tega
' po $. 160. k. p. IL dela 1608 kaznujejo. Pri
C. k. okrajnem poglavarstvu v Radoljci so večkrat
okrajna zdravnika in apotekar cepine v omen-
jenih krajih pokončane lončene posode kemisko
preiskovali^ in vselej na6U, da niso zdravju ikod-
Ijive, torej' je tudi izdelovanje omenjene po-
sode po vpravnih postavah pripuseno, in Tun-
čiTil se niso mogli nikakor kaznovati. ^« 408.
pod čerko b od 1. septembra I. I. vpeljane
kazenske postave od 27. maja l65V.
vdigr^avnem zakoniku Nr. 117. na strani 566
pa prepove rabo svinčene gladine sploh in
vselej, brez tistega razločka , kterega vpravna
postava dela. Po tem takem ste si v ti reči
vpravna in kazenska postava na v kri ž, in če
se je po kasnovavnih postavah ravnati, bi m
morala tudi izdelovanje lončene posode opi^-
sliti.
Ti nepristojnosti v okom priti, bi bilo prav,
da bi se v prid lončarjev in kupcev, kteri se
že davne) brez vse škode te čine lončene po-
sode poslužujejo, kakor tudi v prid Koroške
fabrike svinčene gladine^ pri višjih oblastih
poprosilo, da bi se omenjeni postavi s ozirom
na mnogoverstni dobiček na dostojno vižo po-
ravnale. — Ti predlog je bil enoglasno poter-
jen, in sklenjeno bilo, se v ti zadevi na vts.
C. k. deželuo poglavarstvo oberoiti.
2. Ker ste v odbornistvu za kupčijnke čole
dve mesti prazne, je g. Karinger nasveto-
val, da bi se dva odbornika nadomestila. —
Ti predlog }e bil poterjen, in za odbornika sta
bila sveto vavea zbornice gosp. Jož. Schreyer
in A nt. Kriiliper zvoljena. Sedanji odbor-
niki kupčijske šole so tedaj gospodje: J. Ka-
ringer, A. KriŠ7>er, joz. 9chreyer in
Jož. Stare.
3. Ker se starih krajcarjev od 1816. leta se
zmiram ^nekoliko med ljudstvom najde, je gosp«
Stare nasvetoval, naj bi zbornica še enkrat
višjo oblastnijo naprosila, da bi v zameno tega
M te^ Oglasniku «9. listo UTovic MMT "
denarja ie da^ iasn odUiila. — Ti predlog mi
bil poterjen.
KupHjska in obefinUka mhamiea nm Ermnsketm
v iijnbljani 11. marca 18M.
L. C. LukrnanUj
predsednik.
Ujnik.
Dr. Jfanem Bacttr^
advokat y ima svojo pisamieo^ ki'y od^
perta od Si. marca (suscaj /8Si no-
prejj v Postojni v kisi štev. 74, yT\
JakopinUf v pervem nadstropju.
C270
Na znai^e.
(3)
v hiši Nro. »46 v Ribjih ulicah za fi-
dam v Ljubljani so na debelo in na drokont
prodaj :
laii^e preie
po 2 n. 30 kr. cent,
ogeritine preže
pa po Si IL cent.
08.) (k S)
Stacunarsko pripoTOčik).
Podpisani naznani , da je prišel te dniizBenke
in Dunaia, od kodar je pripeljal re^o pr&t lejnga
in notiga krammrsltifs hia^m na prihodnjo spo-
mlad in poleige, ktero, kar )e le moč, po ur nižji
ceni prodaja^
Jožef Hauffen,
kupec v Ljubljani na velicim tergu
v poprej g. Jožef Pleiweisori
stacunL"^
CsoO
Lične podobice (pildfci} *)
C^)
z lepimi molitvicami pri sv. pbhajilu v slovenskem
jezfkn na zadnji strani podobice pnd napis« —
.spominek za per\m sveto oblisjilo''
ima na prodaj v iemih, bronziranih in malanik
iztislh sto po AO kraje, 1 11. 10 kr. in 2 fl.«4 kr.;
— pa tudi mnogoverstne druge podobice ima
na zbero sto po 5 do 6 fl«
Janez Podrekar^
kupec v mestu Kamniku nad Ljubljano.
*) VredDifttTO »Novfe«, ki je ridilo eoo sgorej aMna^jenih
podobic, ktero je dal (osp. Podrekar Batisniti, aamore ta
spominek a pohvalo priporočiti oaatitim goap. dahoTaoaiv
ker jo kot darilo aa otroke tadi posebno aa to pripraren,
ker fosp. spoTedaik zamoro na podobico aapiaati, kitj io
^e je otrok perrie pri sv. obhajila hil.
OGLA8NIK».lo.
k 28. Ifsttt Ncnic. 1853.
SLdot- ielii kako oMuuiao y oglmniku naCiniti ja NovImu psMjati^ ft^^.<i^ f9ak^ ttfvMpo ■
.^redhfimi oerkami 4 kr.,6e otnuiiilo M enkrili natumlil d«; Jhškrai 6 kr. trttaral pa Skf.^M TsAkkrataiiuUii
je se 10 kr. sa kolek Ciiem^eT) po novi postavi placatt. j. UUmaOšk*
/
'. ^^Da4 ^ommuttifattonjffiittel bed geilfi^en ^erfrf^td ber diaciontn finD Me H{p\)at^te. Zuvč^ (le ftrBm^fe' ^unft
I %Mnh SBifpmfc^dfc un5 ^erebfung ber ©eftctung m atic 9)^enf4)enfla{teli urtb Samitiettfreife bet ^Mitct , bie but^^ ^inn
-tfttb @^ac^ geeiitigt jfc(^ &er glei^^etf šc^^nftf^mfrole bebrenen, cbet f?^ meniglleitd mit benfeTbett ()in(Sng(id^ oertrattt
- gema^^t ^ben. — - flft^^ t«a()renb bie p^pfifc^en ^Oflgmunifatiotldmictel, bie ^um %e^dfe me((^felfeicigeft
^Oerf e^rd Saftber unb SSettt^feile mit einanber irerbinben , ifi i^ter 5(uif ft - St>o(uti(5» iA ber jilngf^en 3eit fix einer
^eibunberungBionrbigeti ^o^e geftiegen : bteiben bie ^eifligen*, bie }IIp^abele ber m^beraen 9f{atione^ ttbc^ iiUffter
€ittf ienfr trefen ©tiifc ber Vinr>oH^anh\^tiH Itfi* Utlbt^Cftf^n^eit, dtff brt f!e wfptllftg1i((r dU^l^ttiff rtrorbett
iMaMI. — Safl aUe 9?ationen ecn (Stitcpa mit blo^er 2(ui(na^me ber ^uffert, ®erbeif pnb @tiec^eft ^aben baš
( TCIpt^abet ber alten Sateiner angenommen; aber— ^iebei bai gro^e 93erfatritftti9 ^^e^gdTtgin, fut bie neuen 9attte
( i^et 0|>ra(^eii au^ neue 3ei(|^en ju er^nben. — £>ieg mor bje einfaif^e unb adgemeine @enej1d ber Unjulattg«
li^fett tinffeter ^eutigen fogenantiten teutonif({)en obet eigemlic^^ romani f(^ en Hipi) ab i te,
^ Um biefem 9)?Qnge( mie iiiMret ^ir k^nen, fid^men fie }if b^ verfc^iebenartigf!en OJertaufd^uflgen tinb
AongUMftatioaen Oer (oteinifc^eVk fOitc^flabett t^re Suf^uc^t: nnb bataui gingen, mit 3ut^tin tinbe^ulflr^et
©tamrnatifer, (bk anfan^i |l<^ei1i^ fein« f>^iroIogel! maren) jene mobemen ©ermotnettrn Jllp^obe^te nnh
Ort^^o^rap^ien ^tt^ov , bie ntir ju leb^oft an beH t>otjeiUgen %i)nmhau teabeli erinnern. — SBenn bet
Qin%l&nttt bfi fetnen ia^lltftn Šeferegern unb efb^fo m(en Hu^nai^men bie eipenen 9lamen, bie et rn bet
Srem^ ^(^ «tf^it^lf)tll> ^ <^oufk f^lH Mt|t me^r fefeto fatm; menn ber 9^ail|0fe trntet aflen^ofaim, trie et
brau4^t, ni(|^t Sinen M/ bem er ni(^t menigflend eine oier« bid fitnffac^ oerf(^iebene Cautung unterfleOte; wenn bet
iSitntft^t ebenfaBd far me^ere 93ofQfe unb Sonfonanten feine ®c(^riftjei4^en befiftt , obet ^ettilf H dflfad?e Cauie
ffSufrg mit i»et ober fegat brei tmb t)ier Cu4^ftabert be^eictnet, obet menn er feine J^aiiptmBf ter , M »enn fie
to'\č^t\Q^, i*i^ rte perf6nfi4>en gihr-- obet S^t^f- ober 3eitw6rter k. maren, mit groben 2(nfang§buc(>(tabett f^iteibt;
n^enn ber ^tulitntt fi^ ni^^t minber bie oielfaUigltett iSn^ftabenoerfleUongen etraubt, Mb bie toi^^tigeii
Sluancm bet tfffenen unb gefc^^roflenen fflofale ber bloden @vra(<^fenntnip bei Cefet« , bie oft febten taM , ubetfSgt ic, ic. :
fb fflt^ M^ mtr einjefne faum ^oriiberge^enb berii^rce SeUge jur oben audgefpro^^enen ^^^auptung.
HM^ fc^Irmmer M mit ben Ssorbenannten fie^t ei mit ben 2Itp^abeten unb Ortogtap^ien ber ^<t0flt# ,
bie bii jur ®tunbe ni(^r eimnaf ju efnet gemeinfct^aftlic^^en @4irifcfprad^e geeinigt, nor in abgefonberten t>ia\etten
unb ebenfo ab»ei4>enben ui^ mangel^aften ICIp^abeten bie fctimafen ^fabe i^ret fparli^^en Cieeratur oerfofgen.
— (Denn «4^! »o^ la§t f!4^ ha fo ifolirten Jlraften in bet Sitetatur, an ber |t4> o^nebieg fiberati nut
SBenige bet^irigeii, <5ro^ed unb smmti^ei leiffen! ^') 3»Qr ^aben bie JRuffen unb ©etben ein eigened; jumeifl
bem Uncia!'®rie$if<^n na(^geb«beted Wp^obet, bai f!^ atterbiitg« \mif eini tJtJ^ft^ ^ollflanbtgfeit audiei(|>«et :
ftber bk unbe^uettie unb ungefaOige Ouabratform fehter »u^^ftaben , bie tfielfaltige ilomplijtrt^eit tinb fc^nJere
Sedbarfeit berfetben, fo w\e aud) i^re no(^ immer nur menig geminberte Unjufanglic^fett jut iSe^erc^nung
ber oie(#i ftbrigen befonberen Caute ber i>erfc^iebenen ®pto4^en unb ^DialeFte, mač^en e« ebenfo tbenig ju eine«
<£r^anjiiiigds|((p^abet be$ Catemif^^en geeignet^ afS oietme^r brjfen eigene ttmflaltung m lauinift^e ^i^tmm
erwdiif4^.
ty»*t beffet, ja ber(^attni^ma§rg t>iel »rgfjt^er (le^t ei mit anbern j.,«. ben 9titntaW^n Ittp^^jBitttm,
M benm bie ©ofale gea^^nlr^ nur burd^ ^^un ftationen bejeic^et »erben, bie bad Sefen urtb ^^refben no(^
' im »iel Jp^erem ®robe erf4iweren.
4BHfft<««llti eine fo »enig erfreultc6e©e»anbtnijl^atmit dflen mobemen ^rp^abetert Urtb ©tt^ogtdpf^Jen :
P ttMfe t|Mft^. «ine fSttht^ftttm^ unb IS^^ttfoOfiilttMsimd berfelben nidt^t im l^o(^em. (^rabe n^finf4>enf m^tt^ erf(^ei«
^ nen! >- S)kfe 4bef ict^t ^4^ m t^oKenbeten ^a^ nur bur^r ein ItttiVeirflll^ ober fStltaljfi^dbtt errei^^en,
I in loef^NM <iuje» ben Cauten be$ ®runbarp5[abeted bie befonbetn 8aute oHer ©pra^^en unb Sungeli
i bac# eigelle, einfac(»# ut^ btm ^runbatp^obete burc^aud onotoge ©(^riftjeic^en waft3nbig oettrecen merben fonftten.
j 2)o§ JU biefem ©runbarp^abete oor aOem , ja einjig, ba^ Iateinifd?e a\6 bai einfadj^fte; ftonfle unb am
iii<^e|ten fi^reibbare f!4^ eigrte, fann bei Jtennem »rinem ^mifei umedtegeit. — 2)emno(D ibSre bi/ ICufgabe be5
Umt>erfolr)i||^toM; anf Mr (Sruabrage be« rateinif^en fottjufal^ren unb badfelbe 'bid jut 956IN
• iibu:ng jtt er^laijeiii^ ». * 1^ tlU i^m f^lffettVt* befonberen Cante b<r tf^fB^i^beiten Ž5pra4^en nevtt
i m Jorm unb S)fr(^aUni# btm toteinifc^en ooOfommen fntfp*fyJ^r*br ©^riftjei^ien ju nfi«bW. -*- t^d *ie
gefammtea eprac^en bet eutopoif^^eti Slalionea — ftrenn ani^ feftft bie gerinjTltett aftuduten f^ter ?aute
barc^ eignift f&u<^b$n be}ei4^net wetbea f^eh ^ fauttr tttoai me^t M '^ttH Vlt/^^lktU er^^tfcl^elt ; ttnfb ba
vtrnBgt i^č|fa)rifS#er 9Bitt^«ilangen bie bi« fe(t bePafratetl epto^^eir bet tetf^^iebetten SJHfet bet ubtigea feeltt^eifr,
Nf5*tli* ilnret 8a«t«, mit ben Mro^K^ett gtfrf tetrtj^tfd ^ormoniren, unb bo^er leifte gro^t »nja^f n<uet
»tt^^ftoben tm^menbig ma^^en: fo batf man mit fieniffil^et 0i«^et(rtit ann^Omen, bal htH bbet (rotMlert« ttH
nil|Hll» lOpM^te jut fOoaeabang bed Unii>etfftF.2Hp^abeted ooflFommM ^inteidjen. — ttub etn fol4^e«
— ^ 20 -
criiio0(i(^eii fonntt, ftfdte (1^ ber ^rfa|f«ir hii ara ®4^ffe angegeigcen fBB<rff# burdi^ oben ermj^nce t^etracJ^ttffigcr
nooin, in femen^freteit ^tuiibeii juhi 3iel feine^ Stubtum^.
SRu^eoon unb bunfiluiib ^ fomn burd^ eintn liotttti ^c^tniner oon ^offnuttg ec^edet^ mar bcr S^g, ber
er ^ter betrat — unb n\i^i menigcr probfemattfc^ blieben bur<^ lan^t Z^M au(^ bie Srfofge ber pta{tif(|^ai ^Serfuc^e.
bte cr bit^O^ onftdlte: bi^ H ib« cnbfi<^ gelang^^bun^ 7(nd(9ftrttnd oerf^iebener TilpI^aUtt, alf: bef fltl^rf^
itff^# §tfe^f^cfi # IrctoAife^efif f ofrtife^at ^ mraMf^eti , f^rif^ni tinb famatfttf^oi bee
^(biuffd )ttr afv^abettf^t^en Sputb^tt^ o^^ rrgcimagigen tBu4^f!abenbi(buna ju finben. 93on ^trr an geioannri!
bie bie^fSfligen Sierfucbf eine (t(^ece mfttf^emattf^e 9afl^, bie nic^t Mog bie aflgemeinen itiiun^S-^rmiipien
|ur Sr^ietung ber a(i»^abetif(^en Vnalegte tinb Stegelmagigfeic in ftčf^ ent^ielt, fonbern iugleict^ au^
fine unermcglic^eGpbare ber 85u((^fla6enbi(bung, b. t. eine faum beredi^enbare Aa\\ oon neuen, bnri^ti:^ regei^
maligen unb nac|^ bem ^ifma ber otrf<^iebenen V(p^abete nicj^t nber bret ober oier ®runb)ttge ja^tenbeA ibu^^ahen^
fomen in Hui^ii^t fteOte, wie bieg im §. 2. ber befagCen ^(^rtft nS^er beric^tet wirb.
!Da e^ bem Sierfaffer na<^ encbecEter Spnt^etit ber eerf<(»iebenen anarpflrten ?llp^abete ^auptfSd^ ur tr«
eine S r ga njun g bee a\€ (Srunbalpbabet angenommenen laUiniS^Vti VUf^al^tM iu t^un war; ^« vtMute
er oon nun on fi^^ ^injig ber ®pnt^eti( be# Uteinifdien 21(pbabete5* i>\xxi^ forcgefebte 93erfu4^e ia bcd^d^cn
tt)U^4 nun fortma()renb bie 3a^( neuer, bem (ateinif((^en 2((p^abete Doflfeminen analoger ®c|^riftiei4^en ; attS bnum
er bie brau4»bar(len junt ^e^ufe Ui Unioerfal « 2I[p^abetetf fammelte; bi^ fle bie obermabnte Bc^>i »oa brei
unb fpSter fieben Hlp^abeten erreic(^ten. £a e^ iebe(^ feine^meg^ gtei((^gu(tig ifl, WtX^t iBuc^flabenfcrms
|ur sbejeii^nung beftimmter Caute geroa^ft merben, fe log ti t^t in feinent .^auptinterefTe : {\^ cin bie^faSigrl
(lanbb^ft«^ S^Oftem ju entraerfen; (fteb §. 8. @eite 12.) au^ toe((^ein bie Sefer erfe^en merben^ ba§ er nic^l \>ic% aaf
bie 9^^a^%tii9 9|rHf4re Šd^dtlfreit unb (eid^te 9i^t^hl^atUit ber iBu<^flaben a(5 bie iDcfentliibjIa
Sigenf^^aften berfelben eine ^auptrurftlcbc na^m; fonbern au(^, n)o unb in fofern e^ moglicj^ mar, fogac ben ^at
berfelben bur4^ bie %titm tia^)lta|rtlien # ftcb iur 2(ufgabe fleate.
9iac|^ biefem epilem bilbece er auf @runb(age Ui Sateinifc^en ?np^abete< junat^ft ein aUgeBeijie^
®(aoif(^e< — unter Sinem aud|^ 2)eutf4ie^, SraniBfif^^e^ unb Statienifci^e^ ^ 2(lp^abet^ «onA aOe
befenberen Gaute ber eben genannten @pra<(»en, unb {mar jene ber SloVifc^etl na(t^ tt^ren ^auptbialetcen nai&i^
bem SKuffifc^en, ®erbif(^en, S^i^if^i^^n, 0(ooentf<^en; Če4)ifc(^en, Ober(auft(^*f<^eft icsb f>el:
nif (^en burc^ eigene, einfac^^e bem (Srunbalp^abete pcOfomrnen forrefpenbirenbe ®ct^rtft|ei<^n bargeftelt
crf4^einen. !Diefe^ 2(lp^abet ent^^alt im ©anjen jmei 2((p^abete ober 48 83u(|^flaben/ bie in einer eDentneU |i
9eroffcntli(^enben ®enera(«£abe(Ie, nai^ ber 9tei^enfo(ge be^ (ateinifcl^en 2((p^abete4 georbnet^ unb mir txt&^
renben Stubriten unb 3(nmerfungen oerfe^en in 93erbinbung mit bem ttnivetflll^ ober Selialf^l^illftctr afJ^iaen
foOen.
2>ag bie ^erau^gabe biefe^ boppelten Hlpiabttii, bie cffenbar mit oieter SRit^e unb ite^ra mbunben
ift r feine^meg^ blog pretaren SSorau^febungen iibertaffen bleiben , fonbern ftc^ auf eine ftcf^ere ^fii ta c/fenclif^cn
Š^eitnabme fluben mtiffe; unb ba^er nur im SEBege oorlaufiger 9>ranumeration^''Sr(IarttBgen Q|>ranumera?
tion^^S^Mungen merben ju m 93orau5 nii^t angenommen) erfolgen fonne, i|l 3^^^^n^>^ eiiilead)tnib. 1>amti
aber ba^ (ompetente ^ubUfum geniigenbe ^ramiffen ^abe, bem*^ ^ier angefiinbigten 2((p^abete ftmettSBti^VL ju
geben ober ju oerfagen : fanb ti ber Q3erfa(fer fitr notbig , ber unten angejeigten 2(n{itnbigung4f(brift ein 4|rodefkmdl
beijufiigen , moraud fi<^ auf bie iCluditat. be^ ©anjen f(^Uegen lie§e. (£r xoa\)\it (^ieju fein oaterlanbifc^e^ dfHllifc|>Cft
(Če(bif(^ ' S^Pi^if^^^O 2(Ipbabet, melc^e^ bei bet tebentenben ^a^( feiner Sautjeid^en beina^e ade befonberea Šaute ber
^eutf4^en, granjofifct^en unb S^alienifc^^en ®pra(^e, unfbon jenen ber ®laotf4^en Dialefte me^r
ali bie ^alfte in fi(^ begreift, unb totli^ti er nai^ beffen inbioibueOen $&ebarf mit breije^n neuen Kni^^ahtn
erganjte, unb ben biegfaOigen (Scgan^ung^oorfcblag nebft einem Šejrt«Sjrempe( in einer ber befagten @(^nft ^ti^ebo-
genen Bre^l Mami - SS^Otfc^Iagft ^ SafrelU im beutfct^en 93ortrage unb mit fi^efeuc^tungen in ber
^eutfc^en, %XQiti^li\\i^txi , 3 ta(ienif((^en unb ®(ooentfci^ea ®pra(^e bereit^ oor Sinem 3^^» i^nac^fl im
SBereic^e ber @)(ooenen erf^^einen (ie§.
Jteine^meg^ ungetf^eilt mar ber IBeifafl , momit man biefe^ neue 2((p(abet aufna^m. Sn^^^fonbere murben ein
^aar 0(!i^rifcj|ei((^en be^felbrn — bie ber 93erfaffer aflerbing^ me^r au5 fRviA^iifi i^rer leicf^ten Sc^reibborteit , Sin
fa^^^eit, oorjjtglic^er Unterfc(^eibb4rfeit unb fpftematifc^er fiauta^nlit^f eit , M megen i^rer gorm in^ 2(rp()a6et oufna^n,
(fte^ 2(Qtitnbigttng §. 4. @. 21 unb 29.) — iiemlidf^ aOgemein a\i ber optifcf^en ®(^on^eit minber entfprec^ea^
ienfurirt: unb ber Sierfaffer fa^ [\i^ um fo me^r aufgeforbert, ben biegfaUigen %emange(ungen burc^ eine aSerbefTeruij
entgegen iu !ommen, ali er fie in feinem ®t\i^madt gegrunbet fanb, unb er fe(bft inbcjfen bur<b fortgefe^te^ @cubiim
manct^e^ 9Beffere (^injugeternt ^atte. — @o erf((^ien nac^traglic^ na4^ ein ^aar SRonaten 'ein 9inpp\tmtfU^9llaKi
mit ben etmS^nten unb anbermeitigen 93erbe|ferungen im Sejrte unb ber žabeOe^ melcj^er lefttern au^ ein !|lnrtbcfli<
be^ Uni9,erfa(« ober SBettalp^abete^ aU }(n^ang beigegeben murbe* Z)ur(^ biefe jmeite 9{eEttfictruii$
Ui ^robeafpbabete^ gemann bte optif^^e <S(^on^eit in ^rucC unb ®4rift einen neuen unb bergeflaU befriebigenbet
Zyxroai)if bag bereit^ bie SRe^r^eit ber j(enner (ie ^i^tt , alf bie be^ biatritifc^ « Cateinif((^en £ejrte< fteOen {U fonnen
flfaubte. —
3nbefr«9 eroffneten ^ bem ^erfaffer bur4^ erneuerte 93erfu(^e abermat^ neue 2(u^fi4^ten ju miij^tigen ^Ser- ^
befferungen, bie ft4^ na^^ unb na(^ fo ermeiterten, ba§ ber neue, in einer nact^gefolnten ^rittelt %€^tVk reftiftctrte
Se;:t eine fogar ben rein (ateinif((^en ubermiegenbe Cfd^dtlf^eit unb C!d^teib(fl|tietlllidbfctt gemami: mte
fi4^ bie Sefer jum S^eil fci^on au^ ber 9ttfU}jliPU § baf in biefem 2C(pt^abete ni(^c mtr aOe jufammengefeltes
ajofaie unb Aonfonanten j. %. ae, oo, aeii, s«, ck^ sli« ffl^ nj« se, es, seh, toeh, k. !c.; i
fonbern au4^ afle %uc^|laben ^mit biair i tif (^ en 3ei4^en, oM: £, x , t»9 d'9 u^ r 9 dž^ u., ia aucj^ bte ^
3 (ateinifcj^en am menigflen gefadigen unb am fc(^merften f(t^retbbaren i^ucbftaben: k, y, B gantlt<^ befeirrgt,
unb burc^ beJTer quanfic(rte erfe^t morben (inb — nod^ me^r aber aui ber Sttfic^t be5 bie|faHigen tpptfc^en unb
f(^riftn<^en ^robetejrtetf ber befagten SabeOe uberjeugen — unb finben merben: ba^ nngeac^tet in biefem
%t%ttf fammt ben 3}arianten, 21 neue ber %oim nac^ oerf^iebene, unb nur 16 rein Uteintf(|»e Sm^llaben
— «1 ~
^r»tf ommeit ; fl4^ bDi(^ im tttal^TMbtuii btšf tS>in bet ungelrubce^ ja fogar lttffd|9Mttf CKaMffor tff ftte
4hitrteif(^eii Mlp^dbttt^ aa^fpri^t.
®omit glasbi b#r SJerfaffev tnneii toettern ViifTaiib tne^t ntt^mtn ju f»aen, btrfe^ 9re6fflft(E bti
UmoerfaI»2np^abete< nict^t nur bem ^ubUtvtm aUet Slavifi^ett X)ja(efte, bi( 9int$ i>erooa^Snbi9t»n imb
tlUicbfStmtgen 2ttpt>aberf4 0Drjttfl4»«ife btburfen, fonbtrtt au(^ jeiiem ber ubrigen JRolionen^ bene« bte ffleroon*
ifISnbigutig unb 93erbeffening t^rer TftpM«« <«« tiefn Qtfnf)\tti »eburfnig fein bftrfte, itn Tinf^anqt ber oftetioS^nteti
^d)tift iur gefftlligen 93euct^et(ung ooriufegen. ^inbet «^ ben ge^pfften $B«ifaa, ttiib {ommcn bem ^erfoffer binret^««be
-^ronuifieratioti^erflantngen {u: fo mirb et tn einer angenteffenen 3cicfrifl ba4 aOgMldllf C!(ailifd^f (iugletcb
S^etttf^e, Sraniofff()^e unb 3tarfenifc^e> in ajerbtnbung mil bem ttuiPttM^ obet . Seltotp^aMe in einev
^enercr^Sabelle nac^forgen laffen. Det btegfauige 9>r5numerotiQn*.-g)reid »irb auf 3 fl. C. 9». feftgefeftt, unb
-bie ^tif^ i|U bie§faaigen ^rSnumeraticn^ .' SrRarungen (bte entweber an bie OMr§ &eri|crT(^e SBiti^^onblung in
iBailbail ober au4^ an ben ajerfaffer in poctofreien 3ufd^riften geteitet merben moUenj bii Snbe bti laufenbeti Ja^re^
d 8 58 erflrecEt.
3ttgfetcj> mact^t ber ©erfaffer ^ttt bie Sroffnung-, (»ie bie# aui> am ©(^rufie ber obbcfagteti ©c^rift
flef4>ie^0 bog er (icj^ nacf^ gmberfung ber alp^abetifc^en ©pm^it im @tanbe fe^e, au(t^ anbern iR^tionen, bereti
1>efonbere ©pracblaute im genannten TTCp^abete nt(^t autfbrutflii^ oorfommen , tn^bcfonbere ben OngUtllb^ni ^
C|^lltl{etn#ltll0atn#®tie^ni k. bte if^nen fe^lenben&(^rifQet4enno<^i^ren inbivtbtterien SBunfc^eti
}u erfinben, menrc fte i^^m bie biej^faaigen @pra(^raute mBglic^ genau angeben, unb {unUicf^ an^eigen, ob (te biefelbetl
tnjrilig ober au^jeilig, unb wel4^en ©u^^ftaben fte felbe if^nliif ju ^ahtn »tinf^en. gebo^^ mu^ er bm
IBeifa^ ^injufugen, ba^ er 3uf(<^riften berartigen Sn^alre^ nur in bem^aKe nač^ Jtrafcen (unb jmar menigflen^
mit einem breifac^en SJorf^^fage fitr jeben IBu^flaben) )u tntfprec^^en ft^^ t>erpflt(^cel ^(ten n>erbe: wesm fle im
fRamen ganjer 53ereine ober SoUgien au^ge^en, unb M 83erein^-ŠrlSffe oon ber 9iegt<ning oibirt finb,
Der mit žHucffic^t auf bie fpater nac^getragene II. unb III, Meftififation^ -- Sabette oetooKfommnele Sttel
ter obbefagten ®c^>rift ift fctgenber:
2tnfitnbigung einei no*(t }u oeroffentfi^enben aU^tmHmn laHinii^t^iltifHf^tUp jugTei* beutf*en,
franjoftfi^^en unb itatienif*en, fomie auč) tinti UniP€tfd^^ ober ^ettal|r{Kll^ete9 mtc »eigabe eine^ Brevi
Mana • aJorf^^Iage^ bei frooenifc^^en 2flpbabete<, imb jroeier fp4ter nacj^getrogenen 9{ef tififation^«
aabellen be^felben a Id g>robe oon ^pftf ^I^Pflufat, 2)omrapiturar an ber Jtat^ebrale (u 2aiba(bunb emerit. 1. 1.
^rofefTor ber 3:^eo(ogie. Saibaci^ 1851. ®r. 8. 42 0eiL mil 8 lit^grap^. SabeOen. — 3tt Jtommiffion bei 9t9ta
Sitt^tt, %u(^^anb(er in iatbačf^ $reid 2 fl. S. aR. 'Sebe einjelne ber 8 SabeOen , oon benen nur menige
iL parte oor^anben finb, k sD tv.
Mnmttfun^* Z)ie ^errn dlebafteure ber T>erf4^iebenen 3^itfi)xifttn tctvbtn (offic^fl erfuif^t, biefen Hrlitel in i^re
refpeftioen Sagedblacter auf neumen ju moOen.
Oi.)
Raz|irl<i<i('
a)
Po dopisu častite podriunlce Postofaske bo sa osboto liražfta sa
obaeUwante krafnshega Mirasa in »u^ p^šretat^ahfe aruitvinih poHav
9. amn prUko^Utfegm tne9ea^^mpriM o1i devetih dopoldne t sedniel e. k«
koleslalne sodnije ▼ IPosšmfiU Telkl sbor#
GlaTitl odbor kmetUske dražbe da to sploh Tslai možem na Bnanfe^
kterim Je boljši prihodnost naSe^a Hurasa pri seren^ da bi se od blteo In
deljee obilo snldlll jt napovedanem važnem sborn*
Glavni odbor c. k. kmetijske družbe
▼ IJnbUanl 9 A« marea 18tt8#
02.)
I Z P 1 IS
(ki)
i% fnapisnika seje krajfuke kuj^ijske in ohertniike
%barnic^ il. marea 1853. '
Predsednika: gospod L. C. Lnkrnanii, pred-
sednik zbornice, in gosp. Kari grof Hoheawart,
t. k. okrajni komisar^ kakor c. k. ministerialni ko-
misin
Prii5ljočI gospodje sretovavci : B 1 a e n i k/ C z e r-
njr^ Eržen, Bolser, Karinger, Košir,
Krišper,Mali6,MaIly,MfihIeisen,Schrey<-
er, Stare, Alf. baron Zois.
1. Tajnik sbornice prebere zapisnik seje od 8.
januarja t. I. , kteri je bil skoz in skoz poter-
jen in ]»odpisan.
2. Tajnik je bral sklep zbornične rajtinge za pre-
točeno leto 186S}. -* RajUnga je bila poter-
jena, in računarju naznanjeno, da naj jo vis«
C. k. DiinisterstTU v pregled in v pot^rjenje
predloži.
3. Razglas vis. c. k. ministerstva kupčijstva s
prepisom tistega ukaza, kteri je bil po vpravni
poti za izpeljavo obertniikih postav odločenim
oblastnijam naznanjen. Je bil v/ vednost vzet^
in da naj se po njem ravnit.
4. Razglas vis* C. k. ministerstv# kopčifstva št-
stran proinje nekterih kupčijskih in obertniskih
zbornic, da bi se prihodnjič obstal deseti^od-
stotni čolni navdark za tisto blago, ktero je
bilo vsled patenta od 6. nov. 1851 po novi
čolni tarff| iff verste kupčijstva postavljeno, je
bil prddbran, iz kterega seje zvedilo, da za
obstoj omenjenega oolnega navdarka od kv^
čijskm zbornic napeljani vzroki niso tako ve-
ljavni,, da bi bilo minister^tvo v sti^pm bilo^
— t« —
£:: pt^inM *• V*^^ pi «MMJy. BaBon tega
aeržavno oskerbnistro po čolni pogodbi a
•4eoo ia Parno wm lovo iarilb bm aa«»
Tdarka od 1. fobriuria ISftS navetano. Zalo
je aogla tediu ta ree po gori one^jeneai piH
leat« do 1. fobraarja pri starem ostati.
•• lUsglas ris. C. k. alnisterstva kapčljstra, kf
MdovftlMflSto ts«k4aiiji kup tistih reči
■ ▼edlti^ ktššk potrebuj« ^ t« ttfinada^
10 bil Basliian in v vednost vnet
a Milje dopisi vfsi e k. mMMVstva kupčijstva
nastma obertnfike ranstave v Dubiina
to leto so bili predbrani, namreč:
a) povabdo angleške vlade k vdelenbi omen-*
jene ranstave;
1^ naoMttflo vodstva severne ietennioe, da tndi
ono če ravno tako kakor eeaarske želennico
vsako Uago na oHMDJeno raastavo bres
plačila peliati;
c) naananito odbora Dirfrfinskega • da kdor hoče
in Aostrtanskega blaga kaj v Dnbliosko ran*-
vtavo poslati ^ mora to do 1« marca napove««
dati, prejeSialo se bo pa blago v Hnm-
bnrgu do 1. aprila. Is tega i^asnanila se
je tadi nvedHo^ Ik be toMo Mngi posetao
is Amtvtke , Beigje is u FtinMskega t tkm^
stavo priilo, da se je moglo po s 1 o p j e raz-
stave rasiiriti in |H*ostorniat napraviti.
4) vodstvo Londonske druabo „Crystal-Pala-
ee-Company^ je v nemškem jeeika indalo
razstavni popis (program) kterega sa-
SMre vsakdo v pisamici nase sbornice brati.
Vsi ti vis. razglasi so se v vednost vzeli
in se bojo naznanili obertnikom na Krajn-
skem.
7* Visoko C. k. deželno* poglavarstvo naznani, da
so bili od tukaj na Dunaj odšli poslanci krua«
skih stanov, Ljubljanskega mesta in tukajsnd
kspoifsko sbouuce 2S. febrsarja 1863 tako
srečnu «e'Njili velikosti pfesviiiemu nadvoj-
vodu Franc Rarlnu s zagotovilom serčnega
nrflovanfa fn zveste vdanosti Njih veličanstvu
presvitlemu cesarju , pokloniti , in da so b!K po*
sofass milost^ivo oprt jstf. Prr čsstili goss. de^
solil poglavar sklona to nassanilo s sledečimi
besedami : ^To se pospeiim kupčijski in obert-
niški zbornici na znanje dati, da to lilago-
voljno imgoloviloj V ktarom so NjUi o« L vi^
sokoSt iiepremakljive zvestobe in vdanosti krafn-
ske dežele 'ifipoglavnega mesta «v«j6miee90fj4
omenili, bo gotovo v sercib vesoljnih prebivav«-
cev naj veči vesele in hvaležnost obudilo in jih
vseskozi spodbsdalo, vsaki čas in v vsih okolj-
iinah svojo skudeno zvestobo do Njih veličan-
stva premiIost\jivega cesarja in vse cesarske
rodovine z besedo in ^janiem vresničiti , in da
tudi zbornica kupčijsko-oLerlnusIka bo v tem
viivjj^oČo spodbsdo najik prinomoči v svoji
okolici k temu. — Je bilo v veunost vzeto.
& Ukas vis« e« k. doželnegk poglavarstva vskd
kterega naj sbomiea osnovo predloži ^ po kteri
Mij bi se spričala lispravljale, ktera zbor-
nica privatnim osebam daie, je bil svetovav-
cama sbornieo gosp. JMilileiseB*»s in Jož.
8ehreyer-»js sa isdolovsnje te za ^dlog
v prihodnji seji inrodes.
8L Razglas vis.«. k. poglavarstva naonanl sa ko-
misarje* pri naeoči namestovavni volifvi sledeče
le: gosp. Holserja, gosp. Miihlei-
sen-a, gosp. Stare^^ta, gosp. Karinf^er*
ja, gosp. A. MmlUk^%^ (ollL A BsA^mn,
sa sapisovavca pa sbornice tajnika dr. V. F.
Klun-a.
10* Basglas vis. t. k« deseln^a poglavarstva as-^
snani, da je vis. e. k. minlsterstvo kspeijstvs
v soglasji s vis« e. k. ministerstvom ua^lib I
sadc^) podloatvo dosdaisega nameatesM kos-
sulata v SoUt pod c. k. iuNisslat ▼ HMavkn
preklicalo, in da pride imenovani namestnikos*
oulat sod vodstvo poglavnega kossulats v Ca-*
rigrads* «- Je bil sasUsan.
II. Vis. e. k. deželno poglavarstvo ukaže sboraiei
Bostavo pravilnega reda sa raisodni-
ie po kupčijski inobertsijski sbaialei,
in ji isroei v izgled dotične pravila DmaVdut
zbornice. Gosp.. JliiJileisoa sfetje^ a^ st
vodila Dunajsko kupčijske zbornice natan^ko j
pregledajo in odbornistvo voli, ki naj pravila
izdela in prihodnji zborniški seji v posvetova-
nje in poteijenje predloži. Tudi gospod grof
Iiohenwart, kakor c. k. komisar, je bil s
{[osp. Miibleisnovim predlogom sadovoljin,
n po nekterih pomenkih, kterifa so se pred-
sednik L. C. Lukman, in gospodie Mihi--
eisen, Holzer, Blaznik ia*£arineer
vdeležili, je bil gosp. MiihleisnoT prenUt
.eao|^aam poterjen. Za izdelnike omenjenih
Eravil s6 nili izvoljeni gospodje: predseiUiik
lUkman in svotovavci Muhleisen^ HoW
zer, BlazAtk in Alf. baron Zois.
m. Magistrat pobara pri čveterih proaiyali em
podeljenje obertnijškin pravic zbornico za sreL
Trem profinjam je bilo podeljenje pravice od-^
svetovano , za eno je bilo pa ossrdomso.
18. Izkazek pi-emoženja nekega prosiva sa p^^
d^enje ter|[ovske pravice , ki ga je c. k. de—
iema sodnija zbornici v presodbo pulala, ]e
bil dostoiin spoznan^
14. Naznanua glavnega opfavirifitva sa ž^znistvo
aostrianskegaeessfstra m bile v vednsst vzete^
in leže v sbofnisU pisamiei ea pregled«
\XL PovaMo C k^ dvornega svetovavoa ijssp^ (rofa
Andreja Hoheawarta sasirms nabere
doneskov za srebern spominek Duoaj-»
skemu m^stjanu gosp. J. Etteareichu^
je bilo tajniku proti temu izročeno, da &aj
podpisni list napravi in ga vsim zborniškim
odom posije, in nabrane doneske imenovanemu
gospodu grofu izroči.
16, Na povabilo vodstva Ljubljanske podružnice
austrisnskega malarskega družtva je bilo
sklenjeno, ker zbornica is svoje denarnice
enacih stroikov plačevati ne sme. da se bo
privatna nabeta med aborbinktmi udi napravila,
nabrane premije pa naj se olMljo v izbah
zbornice.
1^. Dopis namtstnega nredsedniica Danaiiske kup«-
eiijske in obertniske zbornice gosp. Karla
Schedlna zavoljo naprave ^občne au— I
strianske milodarnice za dosmertne
prihodke^ za delavce, je bil v vednost vset.
18. Dopis fabrike Hohenstidterjeve v Olo-
mucu zastran nove znajdbe in popravo bla^i^
beliti, je bil v vednost vzet
Pbselmi predlogi.
1. Gospod Alfons baron Zois jo govoril o is—
delovanja lončene posode, kt^ra je laieai^
ten oddelek obertnistva Krapnskega, ker ta
posoda
OGLASNIKE]].
k 33. listu Novic. 1853.
Kdor .želi, kako osnmoilo v oglamiku natl«Diti Id Novicam pridjati, plača sa t^ako verMeo z navadniai
^srednjimi eerkami 4 kr.,6e osoaiiilo le enkrat natisniti da; dvakrat 5 kr. trikrat pa 6kr.;aa vsakkratni natie
je se 10 kr. sa kolek (atempel) po novi postavi plačati. j. Blantlk-.
<:»40 co
PoTaMlo k Telikema zbora
C. k. kmetijske družbe v Ljubljani 10. majnika tega leta.
(Zbor se sačni ob devetih dopoldne , io bo v sbornicl takajsne j^ aUv. nias^istrata.)
Predmeti sbiira lioj^s
L Začetni govor predsednika.
13. Naznanilo po glavnem odboru doversenih važnisih opravkov, odkar je poslednji zbor bil.
3. Naznanilo doversenih priprav za vpeljanje d r e n^a ž e na Krajnskem.
4. Naznanilo osnove posebnega družtva za obdelovanje Krasa in druzih goljav na
Not^ajns kem.
• £• Predlog novega reda: kdaj naj se na Dolenskem tergatev (branje) začenja.
C Naznanilo novih bukev, ki jih ima družba za vse razdelke kmetijstva podnaslovom ,yUmno kme-
tovanje s posebnim namenom za kmetijske učilnice^ v slovenskem jeziku na svitlo
dati.
7. Podelitev izpraznjenih štipendij čveterim novim učencom kmetijskih učilnic, in nasvet neke pre-
membe za pervo leto teh učilnic.
8. Naznanilo delavnosti podkovijske in živinozdravniške učilnice v preteklem letu.
9. Naznanilo stanii družbinega verta v pretekiem letu.
10. Predlogi in nasveti družtvinih podružnic ali posamnih družbenikov, po pravilu 22. $. družb«
postav.
il. Podelitev častnih srebernih svetinj takim kmetom ali ljudskim učiteljem,' ki so posebno
pridni sadjo- ali murvorejci.
18. Naznanila družtvinega računa za preteklo leto.
13. Volitev treh udov glavnega odbora namesto gg. Pregel-na, Samasa-ta In Dr. Strupi-a,
ki 80 postavni čas prestali , in zamorejo vnovič voljeni ali po druzih namestjeni biti.
14. Volitev novih družbenikov.
Od glavnega odbora v Ljubljani
18. dan aprila 1893.
DostHTek« Na družbenem vertu na Poljanah v Ljubljani, kjer bode 9. dan majnika
ob devetih dopoldne očitna preskusnja kmetijskih učencev, h.kteri je vsak po-
vabljen, bojo od tega dneva naprej razpostavljene spet nektere nove kmetijske
masine in orodja vsacemu na ogled.
^"^ Povabtto / ^''^ ^'''' Hiša na prodaj. " ^'^
gospodam adam podružnice Smelednidko- v dentpeterskem predmestji v Ljubljani Nr. 108
Kamniške. ^^ vog&lu v BUtno vas, proti sonott obernjena,
a t A -'i v .'u , ^•' , J • • •. in terdno zidana hiša, se da dobro kupili.
Smelednisko-Kamniska kmetijska podružnica bo kj^^ j„ ^^^e kupiU, naj se za njS pri lastni-
28. dan tega mesca ob devetih «J?trej v Kam- k„ y omenjenem predmestji Nr. 9^ oglasi.
niku zbor unela. Častitljivi gospodje odje te po- ^ ^ '
dnišnice so lepo povabljeni piri gosp. Fišarju
se snidili in se zbora osebno vdeležiti, v kterem (37.) dliivKa ni*(rat1lfita ^^'
zamorejo nasvetovati: kaj naj se prihodnjemu veli- OlU/iUrt Ul^OIllom,
S »te S!-''f/-4:r:icV:S"p".d'SŠ'e cerkvenika in »eUelj« v sl.veniiui.
bi bih za počastenje s sreberno medaljo priporo- V Smartnu pocL^marno goro je služba orga-
citi i. t. d. nista ^ cerkvenika ift učitelja koj zdaj za oddati.
Od predsednika Smelednisko- Kamniške po-^ Dohodki te službe so: stanovanje, saden vert per
družnice v Mengšu 17. dan aprila 1853. mežnarii, dva lesna dela, bera žita, in v dnarjihi
— 26 -
8 vsem skop in lir od iolarjev dtbi sMse Uiso
160 gold. Kd^ kode to slasbo nastopKf , raj tm
bres odlašanje osebno oglasi v farovžu, de bo po-
kasal koliko sna orglati , in naj ddbt% spriiale U^
piga sadenanja sabo prinese.
O«)
(i)
Bf. i3«-
•iod lia liitea:
Pridige ino dragi slovenski spisi^ ki jih
je po svoji smerii sapustil Jož. Slibiel, faj-
noster in dekan v Loeniku bllao ISoriot. Vfl««'
rici 1868. Veljajo 40 kr.
Malavadič, Oče Grof lUdecki, c« L mar-
šal, z jekluresom. V IJubfjani 1852. VeJlJa
80 kraje.
Kerrfianfke Drolitinizfe is shivljenja fvet-
nikov in drusih poboshnih ljudi. S eno podobo
Velja 16 kr.
IfH^lties Cumrersatlotis-lieijilllLon. tit 5
S&nben obar 50 Steferunoen. jebe )U 18 fr. %nu
buig 1863. Da* 1. ^tft t|t bmiM iu ^bm. 2)cr
3nba(t bti ^ttM nm^^lit^t ba« ®efammtaebtet
Ui nenf^i^ett fflifeitd. (U werben ff4i bana
Steligion, ^^tlofop^ie^ {RaturmiiTenf^^aft, (^t^^id^tt,
(Stariflif, ®eoarapf^ie. fSRattitmatit , ®ewerbfunbe
9ai(b« -urtb gotftmiffenfc^aft te. te. |it etnem grofen
Stunbgeni&Ibe iammtlvi. Da< 9Berf mirb ha* iu
<(nmftt yUidijWaia^4^, %ftmb^ utfb Aunfhobrttr^
bu4^ unb Beitung^Ienton jugUic^ fetn.
y^^ inissale Romaiiuni Acm (9Rit Jtiu
w^j^pfcrn). ^r. SBiea 1842. ^rad^au^gabe in te^
iBBr^em ^eberbonb mit ®o(bft^uitt unb t^rgolbeten
Z)erfe(n. 9rei6 32 ff. — Ratisbonae 1849, ebenfo
gebunben 30 ^ — Pragae 1845, ebenfo gebunben
26 fl., im orbiniren (Sinbanbe 16 fl. —
NB. £a< Proprinoi Missaram tn neuefler 9(uf^
(age ifl jebem Missale beigebunben.
CftiHnHmfiMn« in gro^er HutaKibt, t)on 8 (r*
♦W«<1. 80fr.
iDMgeiiiftlde. att: Jč^eiligenbftber. !anbf({iaftten,
$ortr«iee t>on ®r. SRajeflal Jtaifer ^rani 3ofef, tn
breiten @oIbrabmen pt t>erf<btebenen ^etfen.
Uril. HrMiteiveir ^ ^4 etatianett, in Oe( ge^
malt, S8.6<^ ^ol!f unb 23 3c1I breit. ^rei« 60 H.
^^QAMe Vmrteptmno^H^ tu 36, 40 nnb
*lKclirelbthedlLeii m (fteftt SnMoa^l, bo« Ctti>
(enb Stt 6, 10 unb 11 fr.
THepellačk} ^^arifer, {>rager, imblEBiener, tnDrri^
ftbiebentn ^arben unb CUtalitaten, ba« ^funb )u
24, 30, 36,^40,-48, 50, 54 fr., 1 flL bi« 3 fl.
^>W Mchrelbfodern^ SBiener^ unb i^anti*
c^Ml^burger, orbinare unb feinere. X)er 9unb pr.
*i^^25 JKele wn 5 fr. bii i il. 40 fr.
S^liul-^afelii. f^marje, efafUfcbe, an« ?eberttt<fi,
'3 &čfuf) ^o(b unb 4 @(bn^ breit in Ma^men
fammt tran«portab(en ®efielle 18 fl.
iMaMfaderfiiitme^^tfreit,. I
trn nnb att«Unbtfcbf,b(i* &rofi^
,btt$mb t>on 30 fr. bt« 2 fL —
ba« 2)u$enb t^n 4 (r. bii 15 fr.
HelllKmbllder* in 9aifUnt, fc^tnmie nnb ^r^
mafte, ba# i^nbect )tt 1«, 16, 18, 2», H, 30, 36^
40, «, 80 iinb 54 fr. — feme }n 1 bi« 5 |L pr.
jptrabert.
€iiiltarreii wn 4 fl. 20 fr. bi« 6 1L 20 fr. Tfo- ,
linen t)on 2 g. 40 fr. bi« 3 fL 30 fr.
!Mkortaiiii»«IlMr*i9ci« f. f. priotC. ^amittef
in gttf^^enjtt 24 fr.^
l|idiilrfe«i4PiaT«r^ t t .prisil.^ fftr MxS^ asb
^ebermeffer, in ^atfeten )u 10 fr.
IVIeiier Tliiteii-PiMlver, fn ^Uf 4^ v^
24 <c
eaiba4^ 1853.
jr. Gioiatfnl-
l^^iM
V Tcpst:
kdkoina je tam cena bla^af
7. aprUn U§^A%U.
OeMt ir«9e (kalato) nuiae torte od 21 fl. 4o 51 il, — airm
n»vo torte 'o4 10 Ti. ^o 24 fl. , -^ 4rtiiMi .ruae tNte «4
ai o. «• .33 fl., -*- ffUiufa >tlrov}«A »t|5 4o M^, bil«4
ointkMiifft;{0-22fl.iprai|isA254o25Vjfl.9--jEM<fyMi« ol \6\
4o 65 n., — fitmie^ (ea tUr •) v«Ui 4'/^ ft 4« 6% %
^ rnriict 3 fl. do 4 fl, — rM 3V, fl. d« 3% fl., — jte-
MM 2'4 fl. do 3'/, fl , ^ IWM rU fi. :*» n :fl.» -^ fmU
Zy, fl. ^ ;^ fl.r-^JbMidii|f« «^iiMiNi<(sttrO'6'/«.fl. d* 7'/« fl,
— iš^fmršk$ detšfie (eeat) 26 fl. do27 fl., — r^fim (ecmi) 9
-fLdo 127,fl. , «ti|^ doMtiifa cMt ^fl. 'do S2'fl.y •— «a^;%»
45 4o 46 (fl. , — voh9Mh 4n krmfjik ik^m . 4owinli cJnofA («««(;
42 do50fl., ttOMjih 32 do 50 fl.,— iBleeJih eeat lOdojiO^^
#r^ (ttt) 22 4o 94 fl., -^ i(M(fi4 <tio) 50 ^ 60 A, -
moimom koroikif^ (eoit) 16*/, do — fl, #^.ipt^ffcipi, u^lc-
iki^ iB amorik. 12'/« fl. do 15 fl., — «0|m ai^|)i^ic&(10
eoitov) 56 do 70 fl.« ^ ratovskift 100 fl., — konikAc«k KVi
fl. do 112 fl., košlmrmt Cknfira) v plotah 70 n.«4«W ti.^ —
mtftnf -. io -^ flo «e4(|09 bn^tlLih ▼ 4^0»^ ^^12-1%
teTseat 22 do 25 fl., — fotui€ljnm kciOuki^ (i^i) UV,
do 15 fl., Ofportkffa 15 do 16 fl., — msovaki^ ,
^iMoy trtttioah (10 testov) liro. i)0 v«Ua 131 n. 4o 133
fl. — Nro. O voUa 127 do 123 fL, -^Nr^i. 1 tcUa 123 4e 124
fl., — Nro. S. ToUa 120 do 121 fl., — 3 t 4 Te^a 117 do
119 fl.f -- tftiOui (otnt) T frodali 14 do 14*4 fl., — ▼
ploUh 22 fl... — eina (cont^ ascleikica ▼ kosih 73 do 73'/,
fl., v hlebeih 74rn.« «- •&• aa niao taa oras ali 107 fintor
36 Vt 4o 50 fl. olja landMt^a (coat) 22 fl. 22'/, OfarMu^ 26 do
06 Viil. 9 — Jtedtcw^«(Titriol) 14«do 16 fl. ,— eofiM(oaat)iaracBik
4aO«r od 106 do 110 fl., — ««Im (ttnt) neopraM 36 fl.,
■opraBO 54 do 56 fl., — modii dalmatiatkiga ia riaukicm
(eont) 13'/, do 14 fl., — hmeljm (cent) amorik. — , ettkifm
— fl., — jtHe (oeat) 11 do 12 fl., — l^a ttrsaakipa
(ooat) 25'/« fl., dalmatiatkifa 25 fl., — raaorskiga — fl. ,
— limm miaaiBkica (eont) 22 do 22'/, fl.
*) Star ravne moro i«a.lV, ^^c^o^? atar a Torhan^m
iaia 8 bokale voo.
Žilni kup.
(Srod^^a ooaa).
riEj9i*4«emd
r JHriUn#«|
20..ap«tta
18. ap^ 1
Ctld. 1 kr.
Cold. 1 kr. 1
1 » » Usaako
1 » tartioo
1 » toriiee
4 » -is:
2
1
a
1
1
1
1
12
18
54
54
28
22
20
57
2
2
1
2
2
1
1
1
24
58
5
30
25
37
53
1 » lOOBMIA
1 » proto
1 » Al J«
1 » ^ae • • •
1 » tTta
-J
Arf^T^.
OGLASNIK^ It
k 35. listu Novic. 1S53.
■■•■'■■-•■■'•- ■ — ■-.. ■ ■ -. . — -^.^^
Kdor seli, kako o«Hiailo v eglasniku iiAtiitift} in Novioim pridjati, plača aa vsako verdieo i bavadnte
srednjimi odrkami 4 kr.,ia oanaMla la aakmt Batiailtl da; dvmkrat 5 kr. trikrat pa 6kr.;sa Taakkratoi iiatia
je 0« 10 kr. ta kolek (atempel) po novi poaUyi piacati. s.
^Mte
IP4availllo k Telikema zbor«
C. k. kmetijske družbe v Ljubljani 10. mejnika tega leta.
(^Zbor 00 aaČDo ob devetih dopoldne, io ba vabomiei takajineo *l<^^- 'n*ir>*^<'*^*0
Predmeti sbor« boje t
I. Zbietni govor predsednika«
18. Naznanilo po glavnem odboru doversenih važniiih opravkov, odkar je poslednfi Ebor bil.
7Š. Naznanilo doversenih priprav sa vpeljanje drenaze na Krajnaken,
4. Naznanilo osnove posebnega dniztva za obdelovanje Eraaa in dmzih goijav na
Notraj ns kem.
5. Predlof novega reda: kdaj naj se na Dolenskem tergatev Oraiye) začenja.
%. Naznaailo novih bukev, ki jih ima družba za vse razdelke kmeiusiva podnaslovom ,,amno kme*
tovanje s posebnim namenom za kmetijska učilnice^ v slovenskem jeziku na aviilo
dati.
7. Podelitev izprazl^enih štipendij čveterim novim nčenconi kmetijskih učilnic , in nasvet neke pre«
membe za pervo leto teh učilnic«
8. Naznaiilo delavnosti podkovijske in živinozdravniike učilnice v preteklem letu.
9. Naznanilo stanu druzbinega verta v preteklem letu.
lO« Predlogi in nasveti drnžtvfnih podružnic ali posamnlk družbenikov, po pravilu 22. j. družb.
p#stav.
II. I^odelitev častnih srebernih svetinj takim kmetom ali ljudskim učiteljem, ki so posebno
pridni sadjo- ali murvofejcf. ^
12. Naznanila družtvinega računa za preteklo leto.
13. Volitev treh udov glavnega od bor a, namesto gg. Pregel-na, Samasa*ta in Dr. Strupi-a,
ki so postavni čas prestali , in zamorejo vnovič voljeni ali po druzih nameaijeni biti.
14. Voliter novih družbenikov.
Od glavnega odbora v Ljubljani
; 18. dan aprila 1853. {
I lK»slnvek» Na družbenem vertu na Poljanah v Ljubljani, kjei« bod^ 9. dati majnika
t ob devetih dopoldne očitna preskusnja kmetijskih učenco^", h kteri je vaak po«-
y vabljen, bojo od te^ dneva naprej razpostavljen apet n^ktere nove ktiietljsktf
\ masine In orodja vsacemu na ogted.
fi Oo.) IVflVIlfiniln ^^^ Kariegosp.Pircov „vertnar«za sailjorejo^
j; llHKIIHimU. je ta nank »a aiiirvorejo. Boljšega nt.
*^^ Ces. kr. uradnija za poskusanje denarjev in ^— — i
1^. zamenovanje zlata in srebra v Ljubljani (na sta- lM[6l*fl
rem tergu v rediiti h. st. 136) znazcičim sploh na xf»v/a«
,,, znanje da, da ima vsakteri denar novega kova, sre- pri ŠOMJi živini ZMditi. koUko bo «a-
bern kakor tudi c. k. nove cekine z letno številko ^ ^ -^ '
^ 1853 s podobo Nj.c: k. veličanstva Franc Jože- - HMna-imela mesa.
^ fa I., indazamore tedaj vsako zlatnino in sreber- S to mero je zedinjena tbdi
nino, ki pfide v erarialno zameno, za Uk denar mera veUkost konj meriti.
^^ gamenjati. ^ V Ljubljani 20. aprila 1853. jHera z nalanjčnim pbdukom „kako se ima &
ib /o« ^ T1.T i 7T\ "U® ravnati*' v slovenskem ali pa tndi v »em-
!^ ^^^'^ J\ailk ^^ skem jeziku, je spravljena vakatljieo, okoUktere
\\ murre ki Udne gosence rediti in zido JkJSJfSjTšTSff "*~ »ve««,
I pridelovati. Vse skupki ^Ij« 54 kraje., in se dobi ▼ ž i*
Po gosp. prof. Hlabek-ovem nemškem delu. vindzdravni Jki li^li na Poljanah ali pa v bn*
t S podobami na 4 lisftih razjamjen. krottabarairf gosp. Blaznika.
l VeljA19krajc.,in se dobi v p i samici kme- fevtlMrejro«!^ ki živino pinidnji^o ali kuptt|ejo»
^1 iijske dražbe v Salendrovih ulicah, in pa v bu- masalrjem tn sploh vsacemu kmet#iravta je ta inent
tvotiskamici gosp. Blaznika. priporočiti.
- «8 —
(»80
C«)
bujoh: cio/vnw(
•Ind so hibea:
Prrdig^e ino drugi slovenski spisi ^ lii jih
je po svoji smerti Rapuslil Jož. Siibiel, faj-
moiter in dekan v LočniJiu bliao Gorice. V Go-
rici 18A8. Veljajo 40 kr.
Malavadič^ Oče Grof Radecki, c. L mar-
šal, z jekloretfM. V Ljabljam 18S2. Velja
80 kraje.
Kerf tianfke Drobtinize is sliivljeoja fvet-
BikoT in drusih poboshnih ljudi. S euo podobo
Velja 16 kr.
Klelnes CanTersatlons-lie^lkMi^ iit 5
Sinbtir eber 50 ^teferuitat n , frbe }u 18 fr. %Tti*
burg 1853. £a6 L jpeft tft htrtM ju l^aben. Z)er
3nba(r hti ^tvM unifd^rteft beti (Befammlaebift
ht€ menfd^Kcben SBiffrn^. ii merben fl<^ oarin
Steligion, 9i)i(ofop^te, Dtaeurmiffeftfc^aft, ®ef(^t(^te;
®tatt|ltr^ ®eoarapi)ie. fBlatlfmatit , ®ei9erbtunbe
?anb« unb ^orfmiffeitfc^aft ic. ic )u emem groben
Stunbgetnalbe fammeln. Vai SBitrt totrb tai btf
qutmftt 92a(^f(bia8fbtt<^, ^rembi^ unb Stnnfbnbrttt*
bni^ unb S^^uttgdlenfon {ugletc^ feiit.
1^ ^ IHlASHle Romaiiiim ^e. (SSItit Xtu
iPfern). 0o(. 30ien i842. ^ract^tau^gabe in ro«
niem teberbonb mit ®o(bf(^itttt unb t>rrgo(betcti
Derfeln. 9rei«32 ff. — Ratisbonae 1849, ebenfo
gebunbcn 30 fl. — Pragae 1845, ebenfo gebunben
26 fL, im orbinAren dinbanbt 16 fl. ~-
NB. Dad Propriuo MiJisarum in neuefler 9(uf«
(age i(l jebem Missale beigebunben.
Canoiitafelii« in gro0er 9udwa^(; wn 8 fr.
bi< 2 II. 30 rr.
Oelcemiilde^ aU: ^eiligenbifber. ^anbfc^aften,
^ortraite wn ®r. SRajeflat Jlaifer ^ran^ Sofef, in
breiten ®o(brabmen )u verfcbiebenen ^reifen.
Hell« Kreutswej( in 14 Stationen, in £)elge^
malt, 28 3oi ffo^ unb 23 SoK breit. ^retd 60 (!:
dHlUirrefi M« 4 fl. M fr. btt 6 fl. 20 fr Vio--
linea t^on 2 f. 40 fr. hi* 3 fl. 30 fr.
F«rtiina-Haa#-Oel. f. f. priotf. Aaavmittel
m 9(af(^n |tt -24 fr. ^
Seliftrfe-Pulver^ f. f. ptii^iL, f&t Kafler^ imb
^bemieffer, in ^atfeten |u iO«fr.
W^leHer TlnteN-iPnlver^ tn gUft^cii (u
24 fr.
¥a(ba<!( 1853»
jr. Gioiitiffii.
(4it).»
Cioj)
V založbi pri Jožefu filazoikii, bakvdliskarji
v IJubUani so naslednje bukve za dobiti:
r^lte Vorteplaiio^s, )u 35, 40 unb
Sehrelbtlieeken in gro^er KaMoa^f, ia€ Cn^
benb {tt 6, 10 unb 11 fr.
Slei^ellaek« 9>arifer, ^rager, unb 9Biener, invet^
fcbiebenen garben unb Dualitaten, bai ^funb m
24, 30, 86, 40, 48, 50, 54 fr., 1 ff. bi« 3 fl.
>^^^ Nchrelbfederii ^ SBiener^^ ' unb S^am^
rjMpi^burger, orbinare unb feinere. V^v Sunb pr.
■F«llt25 «iele wn 5 fr. bi« 1 fl. 20 fr.
Scliiil-Tafeln, f<^war)e, tla^p^t, ani ^ebertuc^,
3 9^nt) ^od[^ unb 4 &4^uff breit in SKa^men
famint trantpovtablen ®efleae 18 fl.
. Jtalilfederii ivm @4^reibett,
^in^ unb au«(inbif(be,b(i« ®ro0^
kbu^enb wn 30 fr. bi« 2 ^ --
'ba« Duftenb ppn 4 fr. bi« 15 fr.
Velliffenblldertt in ^acfeten, f<^marje unb ge«
malte, ba« ipunbert ju 12, 15, 18, 20, 24, 30,36,
40, 45, 50 unb 54 fr. — feine )U 1 bi« 5 fL pr.
^unbert.
Slovensko berilo aa pervi i^imnatlaloi rss-
' rod, terdo veaan a asnjatim berbtsm
Slovensko berilo sa drngi gimaasialDi raz-
red, terdo veaan z utnjstim herbtam
Kdo jib 19 vknp vaame dobi eno poverh
Abeceduics slovenska
Kdo jih 12 vkop vsame, dobi eno poverh
Sloveniike pesmi, krsJDnkiga naroda, na-
biral E. Koritko, 1 Si. 6 pol, I. aveak .
I, dto. II. dto. .
« „ dto. m. dto. .
„ dto. IV. dto. .
„ . , 5 pol V. dlo. .
PoAmo od farnih pomočnikov, od L. Dolinarja
20 pol v Si
Viže aa ti pesmi, 5 pol v Si
Perstavik kpesmsm od farnih pomočnikov.
7 pol v SI. od L. Dolinarja . .
Viže za ti pesmi, 2 7s P^''^ vSi. . . .
Svete pesmi od Cvek-a. s pesmijo*,,Ecee
sacerdos macnns^
Napevt za ti pesmi ••*.••.,
Napeljevanje k pobožnimn življenju in lepima
zaderžanju, prest. S. Klančnik 11 ^/4 pol
Oenovefa ^ Vi P®^ ^^*
Jozafat S dto. •
Evotahija, dobra hči . . 5 V« dto. .
Filemon in Timotej '. . 5 % dto. .
Golobček in Kanarček . . 4 dto.
Zlate jabolka, od F. Bara|^ IS peT* . .
z vsnatim herbtam
p. Karla razgovor od kersanskifrn panja
16 V« P«>1 ▼S« • •
Ludovika Blozja napeljevaige,4polo vm.
KrajDski vertnar, od Pirca 6 V, dto. v 1 21.
Nove kuharske bakve iz nemškima presta-
vljene 15 ^4 pol v 81
Zlata vas 7 V4 pol v Si. - .
Miloserčnost do žival 2 V, pole ▼ lOi. •
Molitve pri očitni složbi božji
Proprium Missarnm (gradeči in eernl natis)
ti Vs PQl .
dto. dto. Sapplement
dto. Sancterum Crudeči In černi natis)
22 pol v 81. .
Oficinm Nativitatis (rndeei in oemi natis)
4 pole v SI. .
Praeparatio ad Missam 1 polo ....
«Lilr. '«! tir.
— M
— 128
-1 101-15
— 10\-\15
— : 9
IJ8
-24
I
1 30 2 10
:s
iU
OGLASNIK«. 13.
k 88. listu Novic. 1853.
4 m
Beli, kftko osaanilo ▼ oglmniku ii«ti«iiiti io N^vto*« prMjifi, plača sa vsako verstieo % navadiiiM
jimi cerkami 4 kr.^oa oaaanilo le enirat lutlisaUi dš; Aimkrm ft kj.triknit r« 6lur.;M vsalckraM aaMir
M lO kr. sa kolek (itampel) pn novi posUvi plačati. J. Masntk«
C«)
Naznanilo.
'* Ce«. kr. iM^dnlja mu ptakaaanle dertirjev in
i H enovanj^ zlata m srebra v LjuDlj*ani (na sta-
^ . terga v reduli h. st t86) z nasočim sploh na
m .nje da, da ima vsakieri denar noveeiHiova, sre«
7n kakot Ittdi C. k. not« cekine s teto« iterilko
^153 s podobo Nj. C. k. veličanstva Franc Jože-
I. in da samore tedaj vskko nlatnino in sreber-
za tak denar
lO,
4nien')aii
ki pride v erarlalno zameno, za tak
jati. — V Ljubljani IM). aprila ^85%
Itev. 2568.
Oglas.
C44. i>
Kramar Miklavž Nec, prav za prav Sne-
li i c, leto 1776vSrakoraIi na Gorenskem rojen, je
ftS8. laaUM travna tega leta v Vipavi v htoi Nf. 80
[amerK \jk v svojeai teatamenta« ki ga ie naredil
18. mali travna, svoje naj bližnje žlahtnike zaerbe
določil. . ^
Ker pa ti žlahtniki rajncega niso znam pod-
pisani sodnii , se vsia tistim , kteri mislijo zavolj
bližnje žlahte do te erbsine pravico Imeti, s priču-
jočim oglasom da na ananje, da bo 6. dan roz^
nega c veta (junia) tega leta zjutraf ob devetHi
razprava Necove zapuščine. Naj tedaj Hsti pridejo
ali sami ali naj pošljejo v svojem imenu poobla-
stenca podpisani sodnii, da pravico ski^žejo do te
erbdine, sicer se bo zapuščina s tistimi obravnala,
ki so se za erbe oglasili , in se jim izročila.
Opomni se pa vshn deležiitkoia te erbaiae, di
morajo erbno pravico reljavno skazati in vse zato
potrebne plama oklicaai dan sabo prinesti , zraven
tega pa tiffli bera sodnii enei^a pooblastenca na-
znaniti, kteri v.aodaiaki okolici Vipavski ali saj
blizo tukej stanuje.
mali
Od ces. kr^. okrajne sodnije v Vipavi 29.
travna fStib
Dr. Tomdič.
^*'^ Prememba stanovanja. ^*^
l^odpi^ni zdravnik za zobe danaznanje^
da seje preselil Iz Bahabirtove hiše na Dunaj-
sko cesto v hišo STr. 79 v 1 nadstropje, to
je, v tisto veliko hišo, kjer je spodei kavamica,
blizo gostivuice pri ^lonu^. Od osmin zjutraj do
šestih zvečer me najde vsak doma, kteri moje po*
moči potrebuje: ali da mn naredim le nekterenove
zobe ili pa vse, iz posebno lepe sno ve, stanovitne
in brez bolččin , ali da mu popravim že vstavljene.
.Tudi lerem gnjile zobe; ker je pa škoda zob zgu-
biti ,*i<ato nagojlte pilim in s avinčeno snovo zali-
vam (j[>lombfrani) tako, da tako zalit zob ne boli
več i d terpf prav dober se veliko let.
t^saceiiu postrežem kar je moč po cent; rev-
nim pk vse brez plačila storim.
Joz. Feldbacher^
zdravnik za zobe.
C39-^
Nauk
co
142.) Preselitev šlacune. ^^'^
Podpisuni A& na znanje , da se je Iz štacune,.
ki j6 je do sedaj pred čevljarskem mostom
imel, na plač v gosp. Kan^onitovo hišo Nr. 12
preselil, kjer si bo pri prodaji svojih izdelkov, ka-
kor do zdaj, kup<^m z dobrim blagom in kar
bo le mogel, po niski ceni vseskozi postreči pri-
zadeval. On ima na zbero lepo zalogo bukvove-
zarskih in galauterlških izdelkov, skterimi se pri-
poroči
Gašper Hadie,
bukvovez.
mufM in zidne gosence rediti in Uda
pridelovati.
Po gosp. prof. Hlubek-ovetti nfnlškenf dehf.
S pbdobami na 4 listih razjasigen.
Velj&12krajc.,in se dobiv pisarnici kme*-
tijske dražbe v l^atandrovih ulicah. In pa vbu*
kvoti Aarnidi gosp. Blazni k a.
Kar je ^osp. P i r c o v ^vertnar^ za s ad j o r ej o,
je ta tank za murvorejo. Boljšega nv
Mefa(
fri goveji ibAai %pedUi^ koiiko ha %a^
ktand ifhela mesa.
8 to mero je zedinjena tudi
Yn^ra velikost konj meriti.
SLera, z natanjčaim nodukoor „kako se ima s
njo ravnati^ v sU^daVlem MV pa tudi v nem-
škem jeziku, je spravljena vškatljico, okoli ktere
je kaftnfo rtapra^ijlenoft liltro sTeaUl^
kdaj »o živina Ter^la.
Vse skupfj velja' 54 krkijc^ in se dobi v a i-'
vi no zdravnic ki ioli da Poljanah ali pa v bu-
kvotiskarnici gosp. Blaznika.
Živinorejcem, ki živino prodajajo ali kupujejo^
mesarjem in sploh vsacemu kmetovavcu je U mera
priporočiti.
(llt).»«
Osmaidlo« ('O
v založbi pri Jožefa Blaznilm, bukvotiskarjo
v IjDbUani so nasledile bokve za dobiti t «
StoTenak« berilo m pervi i^imBaiialni ras-
red, tcrd« vasan a Majatim berbUm .
Sltrmaka berilo la dni|i ^neatlalai ras-
red , terdo Toaao a vsajatiA berbtan .
Kdo jib IS vkap vaaaM dobi oao poverb
AbocedDlca alovenska
Kdo jib 11^ Tiiap Yaanie, dobi eno poverb
finoTonoke poomf, kri^nukii^a naroda, na-
biral I. Koritko,18i. 6 pol, I. areak .
dto.
dto.
dto.
5 po!
n. dto.
III. dto.
IV. dto.
V. dto.
6 % pol 81.
Poene od farnib pomoiaikev, od L. Doiinarja
m pol v 8i
Vlit aa ti pesmi, 5 pol v Si
Porotavik k pasmam od farnib pomočnikov .
7 pol v 81. od L. Doiinarja . .
Viie sa ti pesmi, 8 % pole tSi. . . .
flrete poami od Cvek-a, o peamijo „Eece
aacerdoamafnaa^
Napovi aa ti pesmi ..*....,
Napeljevai^e k pobožnima življenja in lepima
aaderaanja, preat. S. Klančnik 11 % pol
Ctonovefa ....
Josafat ....
BvnUbija, dobra bči
Filomon in Timotej
Oolobiok in Kanarček
Zlate jabolka, od F. Bara|^ 18 pol
s aonatim berbtam .
P. Karla raaf ovor od kerianakin apanja
16 Vt pol r8i
Lado vika Bioaja napeljevanje, 4 pole v 32i.
KrajoaU vertnar, od Pirca 5 V, dto. vi 8i.
Novo kabarako bakve is nemakiga preata-
vljono 15 «/4 pol v 8i
Zlata vaa t % pol v 8i.
■Wr«U. VMIM
ftllr.
8
5
dto.
V4 dto.
dto.
dto.
Milooercnoat do aival % Va P^le v 161
Molitve pri očitni olaibl božji
Proprlam Miaaaram (radoii in černi natia)
11 Vt pol .
dto. dto. Sopploment
dto. Aanetoram (radoči in ierni natia)'
28 pol v 8i. .
Ofleiam Nattvitatia Cradeči in černi natia)
4 pole v 81. .
Praeparatto ad Miaaam 1 pole ....
15
6
18
36 —
18
7
9
18
1 80
10
15
Rt. Ikr.
22
22
8
15
16
15
15
15
30
25
15
15
12
8a
20
20
18
15
12
15
80
86
25
10
24
45
15
10
16
1 28
— 24
10
24
C41.)
Na znanje.
co
Dvoje cerkvenih orgel je pri podpisanem v
Kamniku na prodaj. Lepega glasa, lepo okiočane s
cinastim registrom ao za cerkpv, kakor za hi jo
pripravne. Cena 2a jedne je 90 gold.
Valentin Bebemik.
C»«)
Hida na prodaj.
v deitpelerakem predmestji v Ljablj ani Nr. i
ua vog4Ia v Blatno vaa, proti aonea oberBJet
m terdno zidana hiaa, a^ da dobro k^Ui. 1
Kdor jo hoče kupiti, naj se za njo pri laar
ku Nn 95 v omenjenem predmestji oglasi.
<^"^ Oznanilo.
Ji. B« Moaettii^, bokroterže
Kari liohar, bulnroTez
v Gorici,
Cgosposke alice Nro. 148, hiša
99
•j
priporočita svojo mno^o zalogo bukev, fiaam^k
in rjsarskiga orodja, bukvoveziv^ i. L ^
Naročbe na bukve in druge reci ba&«VL\uo
in po niski ceni oskerbljene«
4 Ulov ia S^
6 » » 3
iLiriM
Cena Hruhn in tmema m M^^šblftik
me^aa §HaJn.
Kar •• aa podlafi liUe caae foprefimjigm
aa pricUoei maaee Ttc^B (mecea) pieaie* m4 goU Si Mnjr,
-^resi Da3 ipold. 41 kriO«. aeaiti, motu ^ fšmtmri r I^Mh/j^v^K
aa masee Tafati:
iamlja aa 1 krajo, it onr lepi! bele moke
» » » » » Blabeji kele aMke
blok kraba ia aar lapii pienioBe aioka
aa 1 aroi
» » it slabaji pceatcna moke aa
I ifros ........ 20
» » 11 rhient moke e eetertiake
pieaiooe ameiaae la 1 froe 27
» > aoriioaifa aa 1 grea — fkiat 31
GoT^iffameai pHaatb valoT krea da klade tmmi ve[}£ 19
» 1» vprefinih voIot, krav injaicov » » 9 >
» » ia dežele aa prodaj prineieea » » S >
Kdor ee po U ceai io v%%\ ne revei la elak/i 6iese pro-
daja I bo po okotojeiih poetavab ejatre kaaaeTM.
toukU. MMftM foafoafcs.
14
3i>
/«
»
» 3
» 1
kr.
Žitni kup.
(SredaJa aeaa).
7. laija
9.11110»
fei<i. 1 kr.
Cold. 1 kr.
1 meraik pieaicedomaee
1 » » baaaeke
1 » tariiee
t » aoreiee
1 » rkU
2
1
j
1
1
U
41
20
20
2
2
2
i
2
1
1
1
1 23
24
67
2
58
25
40
54
1 » proM
1 L » lUde ...v-.-.
1 1 » avaa
^0^
OGLASNIK ^14.
k 43. listu Novic. 1S53.
Kdor seli, kako osnanllo v oglasnem natisiiiti in Novicmm pifdjtti, pisca aa psako terHieo % DavadniM
srednjimi oerkaaii 4 kr.,it oananflo le enkrat Datianiti da; dvakrat 5 kr. trikrat pa 6kr.; aa ▼aakkratai Dati«
Je M 10 kr. sa kolek (stempel) po aovi poeUvi plačati. j. Blunik«
C470
(1)
Častivno spoznanje
izverstne^a prizadevanje v sadjoreji.
Občnemu sboru c. k. kmetijske družbe v Lju-
bljani 10. dan tega j& bilo naiznanje dano, da sle-
deči gospodje savojj posebne pridnosti, s ktero
easajajo sadne drevesa in skerbijo za njih požlah-
njenie, zaslužijo z očitno p«»hvalo imenovani biti.
Občni zbor, spoznaje da je tako obnašanje zares
hvale in zahvale vredno , po kterem se sadunosnice
v naši deželi' množijo, sadljoreja žlahni in povzdiguje,
in spodbadljivi izgledi celi okolici dajejo, je tedaj
eao£^ lasno menul, častivno spoznanje o tem pri-
sade vanju sledečim gospodom očitno izreči :
gf^spodu baronu Apfaltern-u Alojzu, vlast-
niku Križke grajsine;
gospodu baronu Lichtenberg-u Leopoldu,
vlastniku Jabliike grigšine;
gospodu marquis-u Gozzanit-nFerdinandu,
vlastniku Volčje, grajsine;
gospodu Stare-ttt Janezu, posestniku v Men-
gšu;
gospodu Derbič-u Jožefu, c. k. okrajnemu
poglavarju v Černomlju;
gospodu Finc-u Matevžu, mestnemu zdrav-
niku v Ljubljani in posestniku.
Ravno ti občni zbor je diilje sklenul : da naj se
na nasvet dotičnih podružničnih predstojništev sre-
berna svetinja za pridne sadjorejce sle-
dečim kmetovavcem podeli:
gonp. Samsa-tu Jakobu, posestniku v Bistrici
na Notrajnskem;
Resman-u Antoiku, kmetu v Begnjah;
Kleindinst-u Lorencu^ Jcmetu v Gorici v
Mošnjiški fari.
Alešu Francetu, kmetu v Uransici.
To da po sklepa občnega zbora sploh na znanje
glavni odbor e. k. kmetijske dmžbe
v Ljubljani 90. maja 1858*
(40.)
Naznanilo.
C3)
Ces. kr. uradnija va poskušaige denarjev in
zamenovanje zlata in srebra v Ljubljani (na sta-
rem tergu v reduti h. št. 136) znazočim sploh na
znaige da, da ima vsakteri denar novega kova, sre-
bern kakor tudi c. k. nove cekine s letno številko
1853 8 podobo Nj. C. k. veličanstva Franc Jože-
fa L, indazamore tedaj vsako zlatnino in sreber-
nino, ki pride v erarialno zameno, za tak denar
zamenjati. — V Ljubljani 20. aprila 1853.
dtev. 9568.
Oglas.
C44. %)
Kramar Miklavž Nec, prav za prav Sne-
dic, leta 1776 vSrakolah naGorenskem rcmn, je
Si8. maliga travna tega leta v Vipavi v hiši Nr. 89
umeri, in v svojem testamentu ^ ki ga ie naredil
18« mali travna, svoje naj bližnje žlaninike saerbe
določil.
Ker pa ti žlahtniki rajncega niso znani pod-
pisani sodnii, se vstm tistim, kteri mislijo zavolj
bližnje žlahte do te erbšine pravico imeti , s priču-
jočim oglasom da na znanje, da bo 6. dan rož-
nega cveta(junia}tega leta zjutraj ob devetih
razprava Necove zapuš^ne. Naj tedaj tisti pridejo
ali sami ali naj pošljejo v svojem imenu poobla-
stenca podpisani sodnii , da pravico skažejo do te
erbšine, sicer se bo zapuščina s tistimi obravnala,
ki so se za erbe oglasili , in se jim izročila.
Opomni se pa vsim deležnikom te erbšine, da
morajo erbno pravico veljavno skazati in vse zato
potrebne pisma oklicani tian sabo prinesti, zraven
tega pa tudi berž sodnii enei^a pooblastenca na-
znaniti, kteri v sodniški okolici Vipavski ali saj
Mizo tukej stanuje.
Od ces. kralj, okrajne sodnije v Vipavi 89.
mali travna 1853.
Dr. Tomšič-
^'''^ Preselitev štacune. ^""'^
Podpisani da na znanje , da se je iz štacune,
ki jo je do sedaj pred čevljarskem mostom
imel, na plač v gosp. Kantonitovo hišo Nr. 18
preselil, kjer si bo pri prodaji svojih izdelkov, ka-
kor do zdaj, kupcom z dobrim blagom in kar
bo le mogel, po ni^ki ceni vseskozi postreči pri-
zadeval. On ima na zbero lepo zalogo bukvove-
zarskih in galanteriških izdelkov, s kterimi se pri-
poroči
Gašper Hadič^
bukvovez.
<^''^ Prememba stanovanja.
C2)
«
Podpisani zdravnik za zobe da oa znanje,
da se je preselil iz Bahabirtove hiše na Dunaj-
sko cesto v hišo Nr. 79 v 1 nadstropje, to
'e, v tisto veliko hišo, kjer je spodei^ kavarnica,
ilizo gostivnice pri ^slonu^. Od osmin zjutraj do
šestih zvečer me najde vsak doma, Meri moje, po-
moči potrebuje: ali da mu naredim le nekterenove
zobe ali pa vse, iz posebno lepe siiove,staiovitne
in brez bolečin , aU da mu popravim že vstavljene.
Tudi derem gnjile zobe; ker je pk škoda zob zgu-
biti, zato nagnjite pilim in s svinčeno snovo zali-
vam ([plombiram) tako, datkKo zalit zob ne bolt
več fnterpi prav dober še veliko let.
Vsacemu postrežem kar je moč po ceni ; rev-
nim pa vse brez plačila storim.
Jaz, Feldhacherj
zdravnik za zobe.
C*«)
- 3»
O)
jDttn^ ale foltben Sitciibattblaiigen M 3im ttitb *ajt«#
la«bc«tfl|abe)tel^tt,tn taiba^ brt^Mirg Sef^ev:
bor
mit Bttoabc ber looiiugltc^flen ®ef((t(i^ti<|uellcjt unb pra(#
t^f r miDenbung nač) ben ben>a|)rteflen (9ei|leitn&Bnem
bearbettet unb f^erou^gegeben t)on
fcrtiiiMigrgr, tijifbfL. 'gita ben bc« ^0(|wttrbigflefi fcerm
tteti^if^ofM, .ftcte^Kt ber^aupt« imb ttnur^9tea(fi#ttlc
m ter 1lbitiii^Htoit>^<^ )S €t Štefan^ Stettgioii«^
(e^ 4in ter (ShremiAf^itbcttfc^e ttt ItBtrn.
6 9£irbe in i2 ^iefernnden mit 6 ®ta^t{lt4^en.
^rei« ber orbinarc« Službe pr. Sfrg. ititr 20 (r.
9^nU ber Siii^abe auf Seitn^^ai^ier comptett 6 {I.
Z)er ^o4^to. jperr Serfaffer; feit webit 3al^ren mtt
h0« Oebanfett att bte ^eron^gabe emer Vegeitbe bef<^&f^
tiget, ia^t nun biefelbe auf eigen« M^^tn, um be«
^rett mogltc^fl biDta fieOen^ufonnen, ha nur btegrofite
aSerbreimiig nt^t obrt ®en>inn gefu<^r mirb, m 12 9Ro^
naM^tteferung erf<^einen»
(5e(bft trn Sefibe von Tillemont. Suciiis, Riba-
deneira, Vin dn feres, fr^rb^lm^^ filvrt, ®o(b#
ftagen, SatUet, Soget^ (Sodnem ^ Saroniud, Seba, (Su^
febtirt, ^el^ot, 6o)eniettut, ^enrion, &xofin, ^anarti,
9u4^bief, 4Sutt(er, Fleors des tcea des Sainto, be^
la^re rr ftvifftnlfaft £)rigtna( imb Ueberfebuii^, unb
wrb mm 64»Ut0e bttrc^ geeigtiefe 3ni^Q(t«!Ber)et<^mfe,
ben (iebrM# be« SBerfe« iiiog(t(|^ i»cnote(fUligen.
Die (egenbe begtnnr mk i. 3ann«r. — lluf jebt
felgt bie Vmoenbung unb ttn <8ebet nebfl ttnem fnr)en
Vtmtfnt^ijm )ur $eier etne« jcben X<igct.
Vcrcitft fhid 5 &iefetiitiaeit ttfč^itntiu
mm on (L 9Rat 1853.
Mayer (S: Gomp.
C890
Nauk
CaJ
murve in »i2n€ ^Ošenoe rediti im iido
pridelovati.
09 g«8p. pf«f. Hlnbek-oTem nemikem dela.
S podobami na 4 listih rasjasnjen.
Velji 12 fcrajic. , in se dabiv pisaratci Icae*
tijake družbe v Salendrovih uUcah , in pa vba-*
kvotiskaraici foap. Blatnika.
Kar jegosp.Pircov ^vettn^r^M sadjorejo^
je ta nauk sa murvorej«. Boljšega ni.
Mera
pri gweji iivini zrediti , koliko bo %i
fdana imela mesa.
9 lo mero je nedinjena tadi
mer4i usUkoil kof^ merUl
Mera r natanjčnim Dodukom jflinko ae ia« 2
ija ravnati* t «1i>T«iiaittin aK pa iinB t aev-
Aeai jeaifcat ja ijiiffavUena vakaluioa, okoli kint
je kasala ntajmiirJJeno, hftva sredlti
kdaJ ba živina Terala«
Tm nknpel velja 54 kraje. In 8b Mt r 2/.
vinoadravaiaki soli na Po{jaaah ali lat bu-
kviotlakaraici goap« Blaanika.
Živinorejcoa, ki sivino pr^d^jo ali ka^t^
aeaagea in aploh vaacean kaetavaFCa je ta ikv
priporočiti.
(3«0
Hida na prodaj.
k.(i}
¥ denIpeteMkea predmestji TLjabljaBi Sr. Ift
na vofdlu v Blatno vas, proti aoacu oberAjeat
in terdno sidana Uaa, se da dofero kapitL
Kdor jo hoče luipiti, naj se sa ajo pri lasU
ku Nr. 9ft v omenjenem predmes^i ogi;
05.)
Oznanilo.
jr# Ba llosettls^ bukvolerm
in
Kari Sohar^ hukvmz
v Gorici 9
(gosposke alice Nro. 148, kisa ^^Harlasa^^)
priporočita svojo mno^ro salogo bukev, pisaraiga
in risarskiga orodja 1 bukvoveztvo I. t d.
Naročbe na bukve in druge reči bedo hitro
in po niski ceni oskerbljene.
(41.)
Na znanje.
C^)
Dvqj6 <;erkvenih orgel jer pri podpisaiiem v
Kamniku na prodaj. Lepega glasa^ lepo okincane s
aiaaMa tagialroa so aa oerker, kŠDOt za hišo
pripravna^ Oena aa jedne je 90 gald.
Vaienttn tid^emik.
dntnl kop.
(Sr.4^t»MMi^
W Mbr^mji
as. iHd«
2a. m^
golL
^^
Coia.^1 kr.
1 SMSsik picatMdMMoe
i » » fc— aiU
1 » tviioe
1 » sorsloe
1 » rftii
i > ft99m
1 » Aid«
a
i
i
1
t
1
1
n
48
57
42
42
34
3
2 i
2
1
2
1
1
1
21
sa
56
57
24
40
54 1
* ^ ^«C
1 » OTM ,
5*
n
ji
It
1
M
;'•
1
OGLASNIK ^15.
k 47. listu Novic. 1853.
C330
Oznanilo.
Ck.O
Kopališče na Ljabljanici unkraj Pral na Ter-
novskj strani, se bo letos 7. dan tekočega mesca
xk občno rabo m» naslednjih vodilih odperlo.
^. i«
Omenjeno plavališče (Schwimmschule} stoji pod
vodstvom C. k. gospoda ofleirja.
S« 2.
Plača v plavališu ie takole določena :
■Vsak učenec plavanja plača ea celo '
poletje naenkrat 8 gold. — kr.
Če hoče pa vsakibart posebej pla-
čati, plača pa vselej ... — ^ 20 „
Kdor že plavati zni, plača ea celo
poletje skupej 4 „ — „
Tisti pa, ki asa vsako kopanje proti
plača, odrajta vselej po • • — ,,' 7 „
Kdor i2 plavalisnih kart naenkrat
vzame, plača za nje . • • 1 ^ 1^ »
$. 3.
Posamezne plavalisčae karte se prejemajo na
plavalisču pri kasf; kdor jih hoče pa 18 naenkrat
imeti, jih dobi pri tesarskem mojstra J. Pajku.
§. 4.
Za perilo, to je, za hlače, rijuho in brisalo
se plača 3 kr.
S' 6.
Od izbic, v kterih se po redu pridši plavarji
slačijo in oblačijo in se zapreti dajo, ni treba nič
plačati.
S. 6.
Plačilo za plavaliscne karte in za perilo se pri
kaši odrajtaje;plavali8Čna karta se mora pa vselej
učeniku plavanja odrajtati«
$. 7.
Vsak, kdor pride na plavališče, se mora po
predpisanih postavah vesti ; posebiv^ mora pa vsak^
ki pervikrat pride in prosto plavati hoče, poprej
po skušnji pokazati, da plavati zni«.
$• 8.
Lepo zaderžanje in sramežljivost v vsem se
morete iudi tukef spolnovati; zato je tudi posebno
prepovedano nagim plavarjem na bre|(e stopati;
na plavaliaea mora vsak z rijuho ogerajea biti.
Pse na plavališče jemati je prepovedano.
Ljubljanski magistraf
i. junija 18A3.
Ambrož, s. r.
Si. 4'4ž: j 2 p i s ck 52. o
iz zapisnika seje krajnske kupčljske in obertniske
zbornice od 15. aprila 1853.
Predsednika: gospod L. C. Lukman, zbor-
nice predsednik in gosp. Kari grof Hohenwart,
C. k. okrajni komisar, kakor c. lu ministerialni ko-
misar.
Pričijoči gospodje sveto vavci: Blaž ni k,
€zerny, Bržen, Holcer, Karinger, Košir^
Krišper, Malic, MaUy, Muhleisen, Sa-
massa, Schreier in Stare.
Upisatelj pomenkov: podpisani zbornice tajnik«
1. Zbornice tajnik prebere sejini zapisnik od 11»
marca t. 1. , kteri je bil skoz in skoz poterjen«
2. Razglas vii«. c. k. minrsterstva kupčijstva , kteri
poterdi zbornično raitingo za leto 1652. — Ta
rajtinga se bo vsied visečega navkaza očitno
razglasila.
3. Gospod Holcer razlaga komisijno nazvestje^
ktero zadeva vodila za opravljanje raz-^
sodnijskega ureda (Schtedsrichteramtes)
po zbornici. — Po pomenu , kterega so se zbor-
nice predsednik, gospod C. k. minislerialni
komisar, kakor tudi gospodje: Holcer,
Miihleisen, Krišper, Scnreier in Blaz-
n i k vdeležili , je bil predlog gospod Schreier-
ukazano, da naj da omenjene vodiia natisniti in
med obertnike razposlati.
4. Gospod Miihleisen je razlagal komisijno na-
zvestje za osnovo tistih vodil, po kterih naj
zbornica spričbe osebujnikom ali pri-
vatnim osebam nap/avlja, namreč:
a} zbornica naj podpisuje spričbe od tukajšne
kupčljske šole in od učenčevega gospoda
dobljene, ktere spričujejo , da se je učenec
kupčijskega izučil;
b) ona naj podpisujespričbe za obertnike, kteri
prosijo, naj bi se jim stan njih pomaoženja
in razširjenje njih obertnijstva , kakor tudi
dobro ime poterdilo , če ga je njih obertni-
štvo že zadobilo;
C} ona naj podpisuje prošnje zastran podpore
tistim Icupeom in obertnikom, ki so po ne-
dolžnem obožali^
d) ona naj podpisuje prošnje zastran podelje-
nja obertniških pravic, če se je. primerilo^,
da je kakemu .obertniku prošnja od dotične
gosi^oske odrečena bila, v kterem spismiaj
pave: ali bi za občni prid ne bilo prav, da
ni to in uno obertništvo se pomnožilo;
e) spričbe kupcev, ktere so iz službe stopivši
kupčijski pomočniki (Commis) od svojih go-
spodov dobili, naj <»na podpiše, da jih je
^vidita''.
6. Razglas vis. c. k. ministerstva kupčijstva za-
stran naprave obertniske razstave do-
mačih izdelkov po zbornici. Gospod pred-
sednik Lukman je razložil, da bi bilo bolje za
tukajšnoobertnijo, akobises Teržaško raz-
stavo zjedinila; na to je predsednika namestnik
g.Samassa odgovoril, da je 4)ilo 7. aprila t, U
v Gradcu pod predsedništvom presvitlega nad-
vojvoda Joana pri seji štajarske^a obertni-
škega družtva po predlogu, ondašnje zbornice
v enaki zadevi govorjenje, pri kterem je bilo
nasvetvano, da bi se stanovitne obertni--
ake razstave, v kterih naj bi se pa ne le
nalaš lepši narejeni izdelki ampak navadna
za kupčijo namenjeno blago na ogled stavilo^
v mestih ki leže na mejaa našega cesarstva^
to je, v Terstu, Salcburgu, Krakovem^
- 34 —
in T Peitii Mprtvile, ktere HMe trtik^re-
liko bolj koristne, kakor rtnttve posamaih
deželic, ktere veliko potroskor priiadenejO|
prida pa malo donai^o. — Ti predlog je Wi
enoglasno poterien.
Da bi se ptnjcom domaia obertnija pokaaata,
se je saielelL r Ljabijani ne Tnaaem muien«-
■« nvedil, in od lete do lete je npi4I, da U9
pride rec doma^h isdelkov ▼ ti ansej. Ker 3tt
je patadi Terst nar bolj pripraven kn^, kap- ^etl
■or se nate ieleso, jeklo, neUjiin veliko dru-
nih denelaih tedeikov prodaja; natega voljo bi
bilo, če bi se nate obertniika rassteva stesoma
s Tersasko njedinila, gotovo na vaacega obect*
nika nar boli prav.
Zbornica je bHa a tem nasvetem popoinoma
nadovoljna, in je aklenila, v tem ddia na vis.
C. k. mteisterski rasglas odgovor dati«
6. Proiija vei glavnih opravniitev sastran ne-
kterih naderikov pri brodarstvu na Savi.
- Se bo priporočilo, da bi se «nenjeni na-
divaki odpravili , te proi^ja vis* e. k« pogU-
varstvn predložila.
7. Mestni magistrat popraia pri dveh protejah
na podeljenie obertniskih pravic nbornico na
svet — Pri eni je bilo poaeyenje pravice na-
svetovano, pri dmgi pa odsvetovano.
a Predstojnik Ljubljanske kupčijske iole 'je
predložil rasredovanje (klasifikacijo) nedeljskih
ntencov r ti ioli jr^rvega pollete 166ii -^ Se
bo vsim gosp. mojstrom razposlalo, da ga bero.
9. Tainik ie prebral pervi del letnega nanna-
nifa abornice na vis. c. k. ministerstvo knp-
čijstva na leto 1852, kteri kmetijske reči na-
deva in njih predloge. — ' Z malimi .opombami
je hii njegov predlog poterjen.
10. Oosp. Karingerjo saalosil odpravljanje pi-
sem v tecih krajih, kier niso na postaih ce-
steh, ter je nasvetoval, da bi se nbomicana-
stran pravega vredenja te nadeve s c lu go-
2oskami po|^otUa. — Ti nasvet jo bil eno-»
asno poterjen.
Kupiijska in obertnUka mbomiem mm hrujnm
ste dedefo.
V I^nbljani 14L aprila ISftS.
I#. €. iMhmmnj Br. V. F. Klun,
predsednik. tajnik.
t CdjovM pri #. lieon«t.
v Goriet pri Softer-Ju in Faternoltl-tn,
v Slovenem Gradcu pri C. Zawadski-mii.
V pri^foieaje teh bukvic se le toliko p^vc ^
da komur je pervič izdani del svetin Alfonna aaeč
bit, mu bo zaafizdsni skor gotovo se bolj aopadeL.
»>••»•■■■■*»■
C480
(O
MARIJE DEVIZE
od on. Alfansa Marije od JJguori.
L del,
Cpo slovenski prestavi in italianskega leta 1845
II. deO,
!e ravno v bulcvotiskarnici J. Blaznik-*a v Ljub-
gani na svftlo prišla. Pravopis in natis je pervimu
T lete 1845 izdanimu delu slovenske presteve enak,
da bo vsak, kterf bo tudi ta del kupil, cele bukve
sv. Alfonsa v eni podobi hnel.
Veljajo v papir terdo vezane 45 kr. , n usnje-
nim herbtam 50 kr. in vse v usnji 1 gl., in se
dobč:
v Ljubljani v založbi M. Gerbar-ja, pred mostom
v Novem mestu pri VFepustek^-u,
v Postojni pri Blanniku,
T Celji pri J. Ge!ger-ju,
v Mariboru pri F. Leyrer-ju,
«0 ^ CO
bet ^gumnl^f^ett Su^^anMimo ia 9ta*
getthtrt ift nun Dodftdnbig erf^ienen unb Is šŠUm
»ii^^aiiMttiideii tn 2aihdi^ jn ^eu:
Zgodovinski Katekizem,
ali
celi keršansko-katolški muk
v remicnih izgledih i% %§odammey
na cerkev, šolo in dom.
V nemakem jeziku sestavil
Janez Ev. dmid)
katebet na dekliskej soli v Solno^radii.
S pomočjo nekterili slov. domorodcev poalovenil m
izdal
Anton Janežič.
freti filt aHt 3 f&iuht ht»f^htt S jL
921 tt« ^a ttt ^tU be« 1. f9dmh€^ l»et
mtjfm wnB9t, fo toat eiue tUime 9rs
l^^tittg be^ielhtH fiif beu S. mm^ a.
vSauh uu^ttmeibii^p totii bieft^mSp^
$ett|a6I fkdttet ^nh.
(&btn bafelbjl jlnb nad^ftel^enbe, jn 1|f cfi^
fttnaftgefdbetifeii fe^t em^feUenft*
Lepo darilo za pridne šoIar6ke.
štiri prav prijetne pripovesti sa
podak in kratek čiusu
In Primienband febundon 16 kr.
Divji Hunci
pred mestom Meziborom.
Podvtoa in. bratkočasna povest iz 10. stoletja za
slovensko mladost in tudi za odraatne ljudi.
Im Primienbande 16 kr.
Pri Janezu Leonu v Celjovcu so na svitlo
priile in se dob^o pri J. Lerher-jUj kakor tudi
po vsth bttkvarnieah v Ljubljani;
Stric Tomaž,
iivOenie zamoreov v AmefUd,
od
Il«nriete St»we.
SrobodDo u Sloreuce sdelal J. B. , s B po-
dobamu Mehk. veaane vdj^p 40 kr. srebra.
OGLASNIK^ 16.
k 48. listu Novic. 1853.
Kdor B«U, kako MnaDilo v oglatniku natisniti in Novicam pridjati, plača za vtako verttieo % navadnior
prednjimi mrkami 4 kr.,oe oznanilo le enkrat natisniti da; dvakrat 6 kr. trikrat pa 6kr.;za vsakkratni natis
)ie ae 10 kr. ca kolek (stempel) po novi postavi plačati. j. Blamlk.
CasO
' Oznanilo.
ck«) w PreseUtev štacune. ^"'^
r, »0„
Kopališče na Ljubljanici unkraj Pni na Ter-
[.novski strani, se bo letos 7. dan tekočega mesca
"sa občno rabo po ni^slednjih vodilih odperlo.
' S. 1.
Omenjeno plavalisče (Schwimlnsehule} stoji pod
vodstvom C' k« go^oda oficirja.
S. ».
Plača v plavališu je takole določena :
* Vsak učenec plavanja plača sa celo
^ poletje naenkrat 8 gold. — kr.
Oe hoče pa vsakibart posebej pla-
čati, plača pa vselej ...
! Kdor . že plavati zni , plača za celo
poletje skupej 4 „ — „
Tisti pa, ki za vsako kopanje proti
plača, odrajta vselej po . • — ,, 7 „
Kdor ±2 plavališnih kart naenkrat
vzame, plača za nje . • • 1 ^ ^^ »
* S. 3.
Posamezne plavalisčne karte se prejemajo na
plavalisču pri kaši; kdor jih hoče pa 18 naenkrat
imeti, jil\ dobi pri tesarskem mojstru J. Pajku.
$. 4.
Za perilo, to je, za hlače, rijuho in brisalo
se plača 3 kr.
$. 5.
Od izbic, v kterih se po redu pridsi plavarjj
slačijo in oblačijo in se zapreti dajo, ni treba nič
plačati.
S. 6.
Plačilo za plavalisčne karte in za perilo se pri
kaši odrajtuje;plavališčna karta se mora pa vselej
učeniku plavanja odrajtati.
S. 7.
Vsak, kdor pride na plavališče, se mora po
' predpisanih postavah vesti ; posebno mora pa vsak^
ki pervikrat pride in prosto plavati hoče, poprej
\ po skušnji pokazati, da plavati zni.
' $.8.
Lepo zaderžanje in sramožljivost v vsem se
morete tudi tukej spolnovati; zato je tudi posebno
prepovedano nagim plavarjem na brege stopati;
na plavalisču mora vsak z rijuho ogernjen biti.
$.9.
Pse na plavališče jemati je prepovedano.
Ljubljanski magistrat
i. junija 1853.
Ambrož, s. r.
Podpisani da na znanje , da se je iz štacune^
ki jo je do sedaj pred čevljarskem mostom
imel, na plač v gosp. Kantonitovo hišo Nr. 12
preselil, kjer si bo pri prodaji svojih izdelkov, ka-
kor do zdaj, kupcom z dobrim blagom in kar
bo le mogel, po niski ceni vseskozi postrečt pri-
zadeval. On ima na zbero lepo zalogo bukvove-
zarskih in galanteriških izdelkov, skterimi se pri-
poroči
Gašper Radič j
bukvovez.
^'' ^ Prememba stanovanja.
(3)
Podpisani zdravnik za zobe da na znanje,
da se je preselil iz Bahabirtove hiše na Dunaj-
sko cesto v hišo Nr. 79 v 1 nadstropje, ta
{'e, v tisto veliko hišo, kjer je spodej kavarnico,
dizo gostivnice pri „slonu^. Od osmin zjutraj do
šestih zvečer me najde vsak doma, kteri moje po-
moči potrebuje: ali da mu naredim le nekterenove
zobe ali pa vse, iz posebno lepe sno ve, stanovitne
in brez bolečin, ali da mu popravim že vstavljene.
Tudi derem gnjile zobe; ker je pa škoda zob zgu-
biti, zato nagnjite pilim in s svinčeno snovo zali-
vam (plombiram) tako, da tako zalit zob ne boli
več in terpi prav dober še veliko let
Vsacemu postrežem kar je moč po ceni ; rev-
nim pa vse brez plačila storim.
J oz. Feldhacher^
zdravnik za zobe.
C45.)
Oznanilo.
C3)
jr« Bo JfIosellii^9 bukvoteržec
in
Marl lioltar, bukvovez
v Gorici,
(gosposke ulice Nro. 148, hiša ^^lHiirlsEa^O
priporočita svojo mnogo zalogo bukev, pisarniga
in risarskiga orodja, bukvoveztvo i. t. d.
Naročbe na bukve in druge reči bodo hitro
in po niski ceni oskerbljene.
(41.)
Na znanje.
C3)
Dvoje cerkvenih orgel je pri podpisanem v
Kamniku na prodaj. Lepega glasa, lepo oklnčane s
cinastim registrom so za cerkev, kakor za hiš^
pripravne. Cena za jedne je 90 gold.
Valentin Rebemik.
-- 3& —
^Utttn i^HtnU^ ^nlt^tt^
Dtefe«, aUt Snfecten tbhttnit^uhtt iflDon ctner
f>flatt|e^ totld^t tn Verffett mid) n)&4^fl. Sd vertirgt
0(o^e, e&ufe, S^^rnaben, SItneifcn u. b^I. 3nfecteit. SRait
^at bamtt loeiter ni(|^rt jut^un, aM einige^rifen bat^tit
)U fhreuen, loo fT<( btrfelben auf^aften, in bie Stilen
btr SettileSeit^ bcr SRobeln, ftegeit 3Bait;ett -^ oiif bit
Sertit^er iDor btniGcblafengrbcn, gegen ^(oi^e unb 90an^
jcn; — itn 3i«n>tr ^ie unb ba gegett Ccb^aben^ 9Ror#
len u. f. 19.
f>rei« 24 fr* 3» ^aben bet
(51.)
O)
Hui tubiDig'« Serlag in Srati. ifi burcfi aOe
8n(^b<tnb(ungen unb Oucbbinber bro(birt fiir 40 fr. )n
bt|te^en:
«S k r i n a,
nebefhkih saklad sa f jf okorne dufhe, odperta v
hvalo boMhjiaa ufmilenja^ k zhafti ^velizhane. k
tolashbi vojfkojo%he in k pomozhi terpijozhe zerkve.
unb btnlti in btiocrfen Sinb&nben loorrdtbifl
bei J. B. Alosettig in ®or) unb 3ofr* ®i9llHtlt
tn Snidlc^«
NB. 3n V« Veberbanb }U 1 f[w in Sebrrbanb 1 fi.
20 fr., in ithtv mit ®o(bf(bnitt 1 fi. 40 fr,
(54.) (O
3n bcr SRecbitariflcn^^Songrrgationi^Sucbb^tnbrung
in SBien iflfo ebcn erfcbienen unb burcb^crrn iittdftt,
Sudbb&nbler in Saibacb {u brjie^en :
Segettbett
ilbei: i)ic fieteti Sobfunbeit
Cellin de Planej^
wn
einem fatbo(if(ben ^riefler.
^reid 1 flL 20 fr. C. 9K.
Xyie DueOen, and »elc^en btefe {egenben gefcbipft
»urben, (tnb bie an ^elbeiitimenben unb mal^rer %xbm^
niigfnf fo reic^ett S^onifen iti VMttttalttt*, alte 8e^
genbenbudper unb ortUcbe Xrabitionen; (te fu^en burc^^
g&ngig auf ^iflorifcben 93Dben, bie Daten flnb genou unb
bie S^arottere iint>eranbert geblieben.
(480 (2)
M A R I JE DEVIZE
od sv. Alfonsa Marije od Liguori.
L dely
(po slovenski prestavi is italianskesa leta 1845
II. del),
e ravno v bukvotiskarnici J. Blaznlk-a v Ljub-
jam na svitlo prišla. Pravopis in natis je pervimu
v leta 1845 izdaaiaia dela slovenske prestave enak^
da bo vsak , ktert bo tudi ta del kupil , cele bukve
sv. Alfonsa v eni podobi imel.
i'
FelMo T papir terdo
heittaa 50 kr. in n
veette45 kx., k asnj^
vse v asnji 1 ^^ in
mn
dobe :
v Ljubyani t laložbi M. 6erber-ja, pred aiosto
v Noven mestu pri Wepastek-a9
v Postojni pri Blaeniku,
v Celjf pri J. Geiger-jo,
v Mariboru pri F. Leyrer«ju,
v Celjovcn prt J. Leon-u,
▼ Gorici pn Sohcr-ju in Patemolli-tu^
v Slovenem Gradcu pri C Za\vmd8ki-«B.
V pri^oročenje teh bukvic se le tsiik^ pove^
da komur je pervič lEdani del STetigaAUsuanaei;
bil^ mu bo BOajisdani skor gotovo sebaljispadeA
Pri Janezu Leonu v * Celjovea ao sa avitlo
prišle in se dobijo pri J. Lerker^ju^ kakur tadi
po vsih bukvarnicab v Ljubljani :
Stric T o m
ali
življenje zamorcov v Amerik ^
od
Henriete Stowe.
Svobodno sa Slovence sdelal J. B. , • 6 f
dobaai. Mehko vezane veljajo 40 kr. srebra.
tJekm hruha in tne»m r MJmAiMufi
a Ž,
Ker «• m podU^i žitne eene popreja^« mm^ iudot«
M prioUooi nest o vtigin (meeen) p i e n i o^ m 4c^K yi^U ^>^jc>
— reif nad c^ld.36'/4 kritje, etaiti, mor« p« pMton ^L^ljmnt
M meaeo vafmti:
iem^aM 1 kreje. it uar lepii bele moke
» » » » » sUbeJi bele moke
hleb krah« is nar lepii pieaiene meke
sa 1 f roB
» » ia alabejt pBeaioae moke aa
t «roa
» » fi riiene moke a detertiako
pienieae amesane aa t {ros
» » aoraieniga la 1 ^roa — funt
GoT^if^nesA piUaih volov brea doklade fiat vetji 10 Vz
» h vprežnih volov, krav iajuaeov » » 9*4 >
» » ia deaele aa prodaj priaeseao » » 8'/« >
Kdor ee po ti eeai ia vaip ae ravni ia dakaji blago pro-
dira , bo po obstoječih postavah ojatro kaanovaa.
4 letov
6 »
ia 5% 1
» 3
^vii
>
14 »
> 3V.
>
20 »
» 1
»
27 »
31 »
» 3
a 1
to
kr.
Kitni kup.
(Bradlja oena).
1 mernik pienioedomaoe
1 » > baaaako
I » toraioe
1 > sorsioe
I • rMi
1 a J "
1 a
1 » iOde
1 » ovaa
FJUM^UcMsd F MbrnimJi
11. Jiaija
ffOld.
kr.
13. jaaUa
gald>
17
15
46
55
37
45
30
40
56
—
22
22
51
59
57
26
24
41
54
^6^
OGLASNIK ^17.
k 50. listu Novic. 1853.
ior želi, kako oBaaoilo v oglasniku natlBoiti io Novicam pridjati, plača ca vsako verstieo % DaTadiii»
cdnjimi čorkamf 4 kr.,6o osnanilo le ODknit nattoniti da; dvakrat 5 kr. trikrat pa 6kr.;Ba voaktaratni natia
se lO kr. la kolek (stempel) po novi pootavi plačati.
J. BI«
■Ife.
^30
Oznanilo.
Ck.8)
S Kopališče na Ljubljanici unkraj Pnil na Ter-
^ovski strani, se bo letos 7. dan tekočega meiica
-a občno rabo po naslednjih vodilih odperlo.
$. 1.
Omenjeno plavališče (Schwininischule} stoji pod
'T^odstvom C. k. gospoda oficirja,
i $. 2.
Plača v plavališu ie takole določena :
Vsak učenec plavanja plača za celo
poletje naenkrat 8 gold. — kr.
Če hoče pa vsakibart posebej pla-
čati, plača pa vselej
;Kdor že plavati sni, plačazacelo
poletje skupej
Tisti pa, ki za vsako kopanje proti
lač
20
plača, odrajta vselej po
Kdor 12 plavališnih kart naenkrat
vzame, plača za nje ... 1 „ i5 „
$• 3-
Posamezne plavalisčne karte se prejemajo na
plavališču pri kasi^ ^dor jih hoče pa 12 naenkrat
imeti, jih dobi pri tesarskem mojstru J. Pajku.
S- 4.
Za perilo, to je, za hlače, rijuho in brisalo
86 plača 3 kr. ^
$.5.
Od izbic, v kterih se po redu pridsi plavarji
slačijo in oblačijo in se zapreti dajo, ni treba nii
plačati.
S. 6.
Plačilo za plavalisčne karte in za perilo se pri
kaši odrajtaje;plavališčna karta se mora pa vsdej
učeniku plavanja odrajtati.
g. 7.
Vsak, kdor pride na plavališče, se mora po
vsimovcorejcom, kupčeva vcem z volno In tudi živi-
nozdravnikom^ ki nemški jezik umejo. Imenovane
bukve se dobe v vsi h bukvarnicah pod naslovom:
VoUstandige Schafzucht^SchuIe ,
oder Belebrnng, wie man das Schafvieh veredeln^
{esund, stark, kraHig und nutzbriiigend erhalten
ann.
Fiir Schaf viehbesi tzer , Oeconomie - Beamte ^
angeheude Thierarzte undOeconomen, WoHhandler
etc. theoretisch und praktisch zusammengestellt von
Friedrich Utiesehii, Wirthschartsrath etc in
Prag.
C49.) CO
3n ber ®igtiintib'f($en S3u($l^attblung in ^la*
genfurt ifl nun ncafldnbig erfc^ienen nnb {n dfitn
tBn4i]^aiiMtttigen in Saibadb iu ^aben:
Zgodovinski Katekizem ^
ali
celi keršansko-katolški nauk
v resničnih izgledih iz zgodot^ine^
za cerkev, šolo In dom*
V nemškem jeziku sestavil
Janez Ev« Smid,
katehet na dekliskej šoli v Solnogradu.
S pomočjo nekterih slov. domorodcev peslevenil in
izdal
Anton Janežič.
a& f^ ^a het %tei* bed 1.^ SBattbe« hti
predpisanih postavah vesti; posebno mora pa vsak, ^*%» @rfd^eiltWI mP(|Itd^fl jtOi^ hcs
r, j: .._•-__... . x5^..„... L.a.^ 1 meffen tvittbe^ fo »af etne fUme i&u
l^&l^tttifi bedfelben fut htu a. mid 3»
SSanb itti»evtttdMidbf tveti biefe an iBo^
Senjul^l ftovtet flnb;
. eben bafelbjl finb nac^ijle^enbe, jn *^t^t
funadgefcliettteti fel^f tmi^fe^ltnA^
tv^tt^e 3;ttdettbfc^tifteit ju ^aben:
Lepoidarilo za pridne šolarčke.
štiri prav prijetne pripove^ti za
poduk in kratek čas.
In Pr&mienband gebunden 16 kr.
Divji H unči
pred mestom Meziborom.
Podučna in kratkočasna povest iz 10. stoletja za.
slovensko mladost in tudi za odradene IjtfdL
Im Pramienbande 16 kr.
ki pervikrat pride in prosto plavati hoče, poprej
po skušnji pokazati, da plavati zni.
$• 8.
Lepo zaderžanje in sramežljivost v vsem se
morete tudi tukej spolnovati ; zato je tudi posebno
prepovedano nagim plavarjem na brege stopati;
na plavališču mora vsak z rijuho ogernjen biti.
- 8. 9.
Pse na plavališče jemati je prepovedano.
Ljubljanski magistrat
5. junija 1853.
Ambrož, s. r.
^^ Ovčarske bukve. ^
V nemškem jeziku so v Pragi ravno na svetlo
ile sledeče bukve, ktere zapopadejo vse, kar
rejo o v ic vtlee, to je, poduk: kako požlahaitl
ovce, jih zdrave • močut^ in Koristne ohraniti , in kako
bolne ozdravljati. Kmetijska družba jih priporoča
- 38 —
(51.) CO
9iud l^ubmtg'^ aSerlag itt ®rat). ifl burc^^ aUt
a5u4>^attblungen unb ^^udi^binber broc^^irt f ur 40 fr. ju
bejif l)en :
gil k r 1 11 a,
nebefhkih naklad sa f pokorne dufhe, odperta t
htalo boM^jiga ufmilenja^ k zhafti ^elizhane, k
toUuhbi vojfkojozhe in k pomozhi terpijozhe %erkt>€.
unb bereitd m bittcrfen (Jinbdnben »orrdtbig
bet J. B. Mosettig tn @)ors unb 3o|^* ®iottHm
NB, 3tt Vtt ?cberbanb ju 1 fl. in ?ebcrbanb 1 fl[.
20 fr, in geber mit @olbfcbnitt 1 fl[. 40 fr,
(55.) " ^0etf!f^ed (2)
^itfeeteit td^tett^r« 9)<t(t»n^^
I)iefe^, dtte 3nfectfn tobtenbe ?kuber ifl »on ciner
^flanje, ro^lč^t in ^er|Tcn »ilb ma^jfl. C« »crtirgt
^I6^e, ?aufe, ©^mabcn, SImeifen u. bgl. Snfccten. 3Wau
^ot bamit »citcr m6^ti> int\)nn, aK einige^rifen baJjiit
JU Ihreuen, n>o ftcj^ bicfelbcn auftalten, i« bie Mi^eit
ber »ettfleaen, bcr SKofern, gegcn SBanjen — auf bie
S5cttii(|^er Dor bemSe^Iafcngeticn, gegcn Jlo^c unb 2Ban^
jcn; — itn Simnter ^le unb ba gegen ©(^n>aben, 9Bot^
teu u. f. to.
^rei« 24 fr. 3« ^aben bci
Sp^atttt ^totititii in Sai6ac|».
(i«.)
Pri Janezu Giontini-tm, bukvjttja v L.t
Ijani je ravno edaj na svitlo priala:
stric Tomova bočs,
o/t življenje zamorcev v robnih derzavi
severne Amerike.
Po angležkem spisala Henrfela 8towe,
iz nemškega poslovenil Fr. MilMvMsid.
V Ljubljani 1853.
8e nikoli, ne v sedanjim nevireteklim casii
niso nobene bukve tako zaslovele, kj^«r JStric
Tomova koea! Od žene so pistM in naf.
pervo v Ameriki na svitlo dane, in ^ upS^ ^^h-
movini, ie bolj pa v Anglii so se Ea-n^e. leT-
|(ali. Cee dve sto in petdeset tavžent izUsov ji
Je bilo v Ameriki, v Anglii pa se več kot šcec
:rat toliko v kratkim prodanih. Skorej v Fsr
omikane jesike so že prestavljene. In od M
pride to? Stric Tomova koča je delo etsa,
ktero govori od robstva ali sužnosti v stdnješib
amerikanskih deržavab, in jasno dokazuje, dMJe
jsoper človeštvo, da je torej čas, to nea^resko
napravo odpraviti.
Menda nam ne bo treba, dokasovati, tido)
da smo ravno te bukve ea Slpvenc«; predelati dit
Vsaki, kteri ima serce v svojih persih, ki ti
kaj človeštvo terpi , bo te bukvice gotovo radU.
Cena bukev je 36 kr. Olepšane so s štem
podobsinami. Natisnjene so tudi krasno.
Dobe se te bukve: v Celovcu pri Siamund^Uj
v Beljaku pri Hoffmann-^u^ vCdjipri Gfiger'ji\
v Marburgu pri Leirer^-juj vtUtdgoai fri TFeit^
zinger^jUj v Novim mestu pri IFepiM^efe-tt, v
Krajnu pri Rei-u, v Kamnika pri Haai-u, v
Gorici pri Paternolli^-tu , v Terstn priScarbarju,
v Slovenjem Gradcu pri Zavadcki^Hj in v Po-
stojni pri Blaznik^u.
(50.1 ^ ^J
Pri Janezu Leonu v Celjovca so na svitlo
prišle in se dobijo pri J. Lerher^Ju^ kakor tadi
po vsih bukvarnioah v Ljubljani:
Stric Tomaž,
ali
imljenje zamorcov v Ameriki y
od
Henriete Stowe.
Svobodno za Slovence zdelal J. B. , s 6 po-
dobami. Mehko vezane veljajo 40 kr. srebra.
Žitni feLup.
(BrednJ* eena).
1 fluereik pienieedomaoe
1 » » bMftske
1 » toriioe
1 » soriioe
1 » r^ii
1 » j«oiiieM
1 » proM
1. » i^de
1 » OV0ft • • i
WMJmMl3€n9i F JBr€^^i
18. Jvnijft
gold.
9
15
35
54
53
55
20- jniiU
la 1
foM.
kr.
2
2
1
1
1
1
1
22
22
51
59
58
30
42
54
^^^
OGLASNIK ^1$.
k 52. Usta Novic. 1853.
»r želi, kako oEoaoilo v oglasniku natinniti io Novicam pri^jati, plača sa vsako verstieo k Davadnin
dnjimi čorkami 4 kr.,oo oznanilo le enkrat nationiti da; dvakrat 5 kt. trikrat pa 6kr.;aa voakkratni natio
%e lO kr. sa kolek (iteapol) po n<^^i postavi plačati. j. Blasnlfe.
Štacuna Sovanova^
na plačo v Ljobljani priporoča
o taki ceni kakor se v fahrikah dobiva
A\no zalogo vsih reči, ktere se za
[sanje potrebujejo, namreč: peresa,
iiičneke, pečatni vosek in pečatne oblate
Cena vsih pisal je zdaj, odkar je
nova colna tarifa ponižana, ▼ellko nlsjl^
kakor je poprej bila.
Tudi le samo v ti štacani je založ-
nica vsih sort papirja iz c. k. priv. Bev-
ške papirnice (Josefsthal) , ktere papir
vsake sorte se tukaj pa liabriikl cent
prodaja.
Naročilom na eno ali drugfo teh reči
vsako drugo pisno stvar od nar lepši tudi po pismih ta že dolgo dobro znana
> nar bolj proste isorte iz domaelh dtacnna vselej tako hitro in dobro po-*
straJsklH pa tudi vunanjili neinjiklli streže, kakor če bi si kdo sam blago
^brlk. izbral.
(56.) (2>
Pri Janezu Giontini-^tu ^ bukvarju v Ljub-^
Ijani je ravno zdaj na s vitle prišla:
stric Tomova koča,
ali življenje zamorcev v rohnih ,derzavah
severne Amerike.
Po angležkem spisala Henrieta Stowe,
iz nemškega poslovenil Fr. Mala vasic.
V Ljubljani 1853.
Še nikolj, ne v sedanjim ne v preteklim času
niso nobene bukve tako zaslovele, Kakor ,,Stric
Tomova koča! Od žene so pisane in naj-
pervo v" Ameriki na svitlo dane, in v njih do-
movini, se bolj pa v Anglii so se za -nje ter-
gali. Čez dve sto in petdeset tavžent iztisov jih
je bilo v Ameriki, v Anglii pa se več kot se en-
krat toliko v kratkim prodanih. Skorej v vse
omikane jezike so že prestavljene. In od kod
pride to? Stric Tomova koča je delo časa,
ktero govori od robstva ali sužnosti v strinjenih
amerikanskih deržavah, in jasno dokazuje, da je
zoper človeštvo,, da je torej čas, to nečloveško
napravo odpraviti.
Menda nam ne bo treba, dokazovati, zakaj
da smo ravno te bukve za Slovence predelati daU.
Vsaki, kteri ima serce v svojih persih, ki čuti,
kaj človeštvo terpi , bo te bukvice gotovo rad bral.
Cena bukev je 36 kr. Olepšane so s šterimi
podobšinami. Natisnjene so tudi krasno.
Dobe se te bukve : v Celovcu pri Sigrnund-^Uj
v Beljaku pri Uoffmann^Uy vCeljipri tieiger-^jij
v Marburgu pri Leirer^ju^ v Eadgoni pri IFeft-
%inger'-juj v|Novim mestu pri IVepustek^u, v
Krajnn pri Bei^Uj v Kamniku pri Maas^^j v
Gorici pri Patemoiti-tu, v Terstu pri 8carbarjUy
v Slovenjem Gradcu pri Zavadeki^tu^ in v Po-
stojni pri Blazntk^u.
- 40 —
048)
Sil b«t «l«««»M*e»i »tt*^nbCttna in «to'
Jieaftitt ift UMU »cttjldiibifl etf*ieitett uiib In Mtn
Zgodovinski Katekizem,
celi keršansko-katolškl nauk
9 r«Mia<rtitA izgledih i% zgodovine,
■a cerkev, šelo in dom.
V nemikem jesiku sostavil
Janez Ev. ^mid,
katehet na dekliikej soli v Solnogradu.
S p«Bocjo aekterih slov. domorodcov pealovenil te
izdal
Anion Janežič.
mdXen wntbt, fo to«t efne fl«me ««»
€bctt bafcCbjl ftnb na*fle^enbc, ju ^«il.
fitiiadAefd^etif«« fel^t eiii|»fe^ettd>
Lepo darilo za pridne šolarčke.
šUri prav prijetne pripovesti za
podok in kratek čas.
In Pr&mienband gebunden 16 l^r.
Divji Hunci
pred mestom Meziborom.
Podučna in kratkočasna povest iz i O. stoletja za
slovensko mladost in tudi za odra6ene ljudi.
Im PrSmienbande 16 kr.
^lava
i
MARIJE DEVIZ
od n>. Alftmga Marije od Liguoru
L del,
(po slovenski prestavi is italianskega lete i 84
11. del),
.e ravno v bokvotfskamici J. Blasaii-a vLjuh^
ijani na svltlo prišla. Pravopis in natis je pervimu
v letu 184ft isdanimudelnsioveDskeftf^fcaveeiiJi.
da bo vsak, kteri bo tudi ta del kupU, tele bukve
sv. Alfonsa v eni podobi mci
Veljajo v papir tcrdo Tezane 4* kr., x iob^
Bia hefbtam oO kr. in vse v osnji 1 g\.7ia ^
dobe :
v IJttbIjani v založbi M. 6erber-ja, pred oostor
T ^ovem mestu nri Wepustek*u,
v Postojni pri Blazniku,
v Cel ji pri J. Geiger-ju,
▼ Mariboru pri F. Leyrer-ju,
v Celjovcu pri J. Leon-u,
v Gorici pri Soher-ju in Paternolli-tu ,
v Siovenem Gradcu pri C. Zaviradski-mn.
V priporočenje teh bukvic se le toliko fFf.
da komur je pervič izdani del svetiga Alfonst?^
bil , mu bo zdaj izdani skor gotovo se boij do)iK.
^nfuttn ipHtnbti pioi^tt^
I)iefe«,*aae Snfeaen t6btenbe^ttlw i^^on c\nr
^flanje, totld^e in ^erfTcn »ilb toač^^ S* ^trtil:
glot)C; ianSt, (5(|>n>abcn; Slmeifcn u, bgL 5«fectcn. ^R:
^at bamit »citer ni^t^ jut^fun, ali einigc^rifcn ta?
JU llrcucn, »o ft4> biefclbcn aufljalten, in bic Mif.
ber ®ett(leBen, ber Wobdn, gcgea SBanjra — an\ t
S3ctttt4)er »or bem Scj^rafengcljen , gegen ^rdl^eunb 25c
gen; — im Stmmcr l)it unb ta gegcn (Simaben, fBl.
un u. f. w.
^rci« 24 tx. 3« ^flbctt bei
So^antt ^tonttiii in Saibadb«
O60 (3)
«u^ «ttb»ifl'« »erlag in ®vati, ijl burc§ «ttc
»uc^^anblungen unb »uc^binber brot^irt fur 40 fr. ju
bejie^en :
^S k r i n a,
mebefhkih saklad sa fpokorne dufhe, odperta t?
hvalo bothjiga ufmilenja^ k zhafii svelizhane, k
tolashbi vojfkojozhe in k pomozhi terpijozhe zerkve.
itnb berett« in biterfen (ginbartben »orratMg
Ui J. B. Mosettig in &i>n unb ^9^. etpntini
NB. 3tt V« žebetbanb ju 1 fL in ?cb«rbanb 1 ff.
20 tx., in it\>n mit ®elbf<|^nitt 1 fli. 40 fr^
Kitni kup«
(Sred^i« cena).
TMJmNIMuU W MUrmimf
25. jinijft
2
1
1
1
1
1
1
1
kr.
16
47
54
45
40
40
36
27- jsniji
fold. I kr.
2
2
1
1
1
1
1
24 1
59
5:
36
4S
5r<
OGLASNIKOM.
^ k 55. Ksta Novic. 1853.
Dr želi, kako osnanil« t oglasniku oatlsniU in Novicam prfdjati, plača sa vsako versHeo s DaTadaim
•dnjimi čorkami 4 kr.,oo osnanilo le enkrat natiBnitI da; doakrat 5 kt. trikrat pa 6kr.;Ba Toakkratni natto
.M lO kr. aa kolek (atempel) po novi postavi plačati. j. Blantlk.
20
k. (O
najčm
(«00
.tacnna in slanišče se v
i< (dtant) ponudi.
v enamenitem tergu Cerknici na Notranj-
.em blizo železnice, Ktera se zdaj dela, tikama
^ntonske ceste, v hiši Nr. 94, ktera je za vsako
'iipčijo pripravna, se da štaeuna z vso po-
r ebno napravo, štelažami i. t. d. previaena
I najem; pri štacuni je stanisče, ktero obstoji iz
ae izbe tikama stacune, ki jt^ s pečjo in glažov-
atmi vratmi oskerblieoa in s se eno ali dvema
irugima izbama, kuninjo, hramom za jedila in
trostomfm keldrom. Če bi kdo želel nekoliko ver t a
meti, ga zamore od 5 oralov zraven hiše velicega
^udi dobiti. Vse to ae da na Iri ali se več let
rprav dober kup v najem.
Kdor želi bog natanjko več z ved i ti, naj se
oglasi za tega voljo v štacuni gosp. Matevža {[ra-
so vca v Ljubljani, ali naj ga pa popraša po pismu,
ktero more pa frankirano biti«
V Prežganji
(O
|e služba organista na ponudbo. Kdor jo dobiti
zeli, naj se pri ondašnjim cerkvenim predstojništvu
oglasi.
(O
cerkveniga
(59.)
Služba organista in
služitelja.
v Šent Kociaau pri Turjaku je služba orga-
nista in cerkveniga služitelja in privatniga učitelja
izpraaojena. Dohodki te službe so : svobodno lepo
stanovanje, c lepim velikim vertam, zemljišč
čez 5 mernikov posetve, 48 mernikov pšenice^
38 zmesniga žita, nekaj predi va in drugi ocime-
novani dohodki. Kdor zeli to službo nastopiti, naj
se z oprostenim pismam, bolje pa ustmeno s potre-
bnimi spričali pri ondotni dunovšini oglasi.
1610
Podarila m pridne y aije.
Ker se konec šolskega leta približuje, dam častitljivi
duhovšini kakor tudi gospodom vodjem šol in učenikom na
znanje , da imam mnogo molitnih in povestnih bukev prav
po ceni na prodaj , ktere so v slovenskem jeziku pisane in
za šolske podarila prav pripravne. Skerbno so izbrane in po
12 skup v ceni po 2 do 6 gold. razdeljene.
Gospodje JT. Geii^er v Celji , F. R. I^eirer
v Marburgu, liVeitzinser v Radgoni in Pateriiolli
v Gorici , jih imajo po enaki ceni na prodaj kakor jez ,
samo zavoljo poštnine je vsak pov^zek 10 kr. dražji.
TAVrB9 UTAVfVTm
aAJMJ»i& w«vlllAJJIIA
bukvar v Ljubljani.
— 42 —
C«»0 (k.i)
lidmund Terplm-ova
itacuna pisarnih reči t Ljobljani na Telikem terga
Nro. 236 se iiabTaU Tlaokin c k. civiloin ia
▼ojaskin gosposka«, visoko eaatiti dakovMai im
spMteraaeni« ljudstvo sa saapanje, ki so ji ga
00 zisj skszorale, in se «tr eOeA pffpe^^ s
novo salogo omenjenih reči, posebno pa s HaM«
iNu^klml in nmmJAlMi, kakor tudi s Ni. 79.
ieklenlinl peresi, •▼Inenlkl, pecAtalai
Tsafce sorte se tiilutj p«
prodaja.
Narodilom da eno ali dragfo teb
tadi po pismih te že dolgo dobro zd
dtacana Tselei teko hitro iit dobro ,
streže, kakor £e bi si kdo sam bli
▼•flkoni^ oUatl^ poUMaDlm |>latnom
Sumllastlko^ Tslml sortami motOjel,
cesarsko aldo^ sukaDcem^ slpo^ cerno
ia druge farbe^ iz n«r slavnisili fabrik in vse
aorle po majhni ceoij ravno tako je omenjena
stacma pr^viifena 2 lep<r salogo i^aznigM papirja
is domačih in vauanjih papirnic, posebno pa is
C. k. pat. ITevske^ ktere papir je povsod
dobro snan in se po Isvlml flabrllkl eenl
prodaja.
Kdor ga vec skopej vsame, ga tadi neko*
liko boljši ksp dobi.
Vtmanje naročila se bodo berž ko bers
opravile.
Spiralno peresa za postelje i. t. d. iz
ۥ k. privil. fabrike gosp. Tal. Plelweis-a
islkdllmcapolegDiuiaJa^ se po 7 kraj-
earjev prodajajo.
ŠoMo o^iuaiAoa
C^s. i
Oso (2j
Štacuna Sovanova,
na plača v Ljobljani priporoča
po taki ceni kakor se v fahrikah dobiva
•bilno zalogfo rsih reči, ktere se za
pisanje potrebujejo, namreč: peresa,
svinčneke, pečatni vosek in pečatne olilate
in vsako dm^o [^0 stvar od ni^r lepši
de nar bolj proste^ sorte iz domačih
estrajsklk pa tudi ▼nnanjih nemSkih
fkkrik.
Cena vsih pisal je zdaj^ odkar je
nova čolna tarifa ponižana, ▼oliko nlžJl,
kakor je poprej bila.
Todi le samo v ti dtaeani je založ--
nfca vsih sort papirja iz c. k« priv. Bev-
dke papirnice (Josefsthal} , ktere papir
Pri Fari v Jelšanah, poleg Bistrice it\«trM-
skldi, je služba solskiga učenika in oni^^ W
pcrta.
Lctnn plačiltK sraven lepiga stanisa, dobr
voljne bere in 6 sežnjev derv, snese 315 g<
tovih gold., kteri se o polovfcd leta te obeiiili
in cerkvene denarnice prijemsio. Kdor to shžti
dobiti želi, naj se do 17. Velikega serpasa fm-
fitnine prostih pismih s postavnim sprleorujm §er
podpisanim dohkim nadzornijjtVii oglasi.
Selško nadzomKtT« v Jelsanal
89. rožnika 1858.
4 Ittov im 5% k^ii^
6 > » ^ »
Cema kruha in mema r MJutijm
memea Jutam.
Ker Ae n% podltf i iitne mb6 popreiMifa acMS jimr
MprioUooi mMee yr%%im (mccMi) pseaioe ■a4««R 30% Af^^
— p e i I na 3 cold. 29 '/^ krajo, oeniti , mora po Motevi rlJa^Mm
sft nesee vafoti:
iemlja m 1 krajo, ii bw lepai bole moke
» » » » » alaboji bole moke
hleb krnha {m nar lopoi pioBideo moke
>a t croi
» » ia elabeJlpionioneSoke m
I Sro«
» » ii riioae moke a detertinko
pioBione amemao ■• 1 (roa
» » aoroloBifa >a 1 (roi — flint ^. _ _ ^
QoT4ic«fflesi pitaBib volov brea 4okUde rut reUi lOV^ kr
» » ypreiaih volov, krav iajMoev » > 9% >
» » ia dežele na prodaj prineaeno » » S'/, >
Kdor ae po ti oeni ia va^i ae ravaa ia alalejiib^o pr^
d%ia , bo po obatojooih polBUvah ejatro kaaaovia.
IJuhU. mi$hm §99foak€.
14
20
28
51
3\
» 1
Žiltttl kup.
(Sredma eeaa).
1 mernik pieaieedomaoe
1 » » baaaake
1 » taralet
1 » aoriiee
I » reci
1 » jeemeaa ••••«.
1 » proaa • •
I » Mjit
1 » ovaa
FJEJa«S<|omd|F Mirmjmji
6. jalfja
2
2
1
1
1
1
1
1
femdr
15 !
4. jalUa
fold. I ^kr. I gola. I kr.
11
15
45
55
48
20
40
2
2
1
1
1
1
1
21
21
53
58
54
33
43
54
OGLASNIK ^20.
k 57. lista Novic. 1853.
iKLdor i6ll, kako osnanilo v oglasniku natisniti in NoTlcam prldjati, plača ea vsako verstieo % naTadnim
Itr^dmjimi čerkami 4 kr.,ce acnanilo le enkrat natisniti da; dvakrat 5 kr. trikrat pa 6kr.;Ba Taakkratni natis
He BO 10 kr. sa kolek (stempel) po novi postavi plačati.
4:6«.)
co
Nakupovanje cunj za papirnico.
I Podpisana fabrika' je začela sama v
.svo|i lastni nekdaj Traanovi hidi za zi-
dam Nr. !S50 v Ljabljani za svoje
potrebe cunje kopovati , in jih bo vselej
: po tekočim kupu kar bo naj bolj mogla
i d o b r o plačevala.
I Zraven teg:a tudi naznani, da je
I liste v imenu te fabrike, ktere je do-
} sihmal nabiravcam cunj dajala, za ne-
L veljavne spoznala^ in da le tisti od 1.
dneva tega mesca so zanaprej veljavni.
Ces. kralj. priv. papirnica v Bevcah
CJosefsthalJ pod Ljubljano.
C580
Štacuna Sovanova^
na placu v Ljubljani priporoča
(3J
po taki ceni kakor se v fabrikah dobiva
obilno zalogo vsih reči, ktere se za
pUanJe potrebujejo, namreč: peresa,
svinčneke, pečatni vosek in pečatne oblate
in vsako drugo pisno stvar od nar lepši
do nar bolj proste sorte iz domaelh
estrajsklh pa tudi ^unaiijili iieiii«lklh
flibrik.
Cena vsih pisal je zdaj, odkar je
nova cohia tarifa ponižana, veliko idičjl^
kaicor je poprej bila.
Tudi le aamo v ti štacuni je založ-
nica vsih sort papirja iz c« k. priv. Bov-
ške papirnice C^^osefsthal) , ktere papir
vsake sorte se tukaj po flibrlskl eenl
prodaja.
NaročUffm na eno alt drugo teh reči
tudi po pismih ta že dolgo dobro znana
štaeona vselej tako hitro in dobro po-
streže, kakor če bi si kdo sam blago
izbral.
(«2.) k. (O
Štacuna in stanišče se v naj^m
(štant) ponudi.
v znamenitem terga Cerknici na Notranj-
skein blizo želesnice, ktera se edaj dela, tikama
kantonske ceste, v hiši Nr. 94, ktera je ssa vsako
kupčijo pripravna, se da štacuna n vso po*
trebno napravo, štelažami i. i. d. previaena
v naj^m; pri štacuni je stanišče, ktero obstoji Is
ene issbe tikama štacnne , ki je s pečjo in glažov^
natmi vratmi oskerbHena ia s še eno ali dvema
drugima isbama, kuiiinjo, hramom sa jedila in
prostornin keldrom. Če bi kdo ^)el nekoliko ve rt a
imeti, ga eamore od 5 oralov zraven hiše velicega
tudi dobiti. Vse to se da na tri ali še več let
prav dober kup -v najem.
Kdor želi bolj natanjko več zvediti, nn| se
oglasi za tega voljo v štacuni gosp. Matevža Kra-
šovua v Ljubljani, ali naj ga pa popraša po pismu,
ktero more pa frankirano biti.
Nr. 76.
Šolsko oznanilo.
C64. t)
Pri Fari v Jelšanah, poleg Bistrice naNotrajn--*
skim, je služba šoiskiga učenika in organista od-
perta.
Letno plačilo, zraven lepiga staniša, dobro-
voljne bere in 6 sežnjev derv, znese 316 go-
tovih gold., kteri se o polovico leta iz občinske
in cerkvene denarnice prijemaio. Kdor to službo
dobiti želi, naj se do 17. Velikega serpana v po-
štnine prostih pismih s postavnim spričovanjem per
podpisanim šolskim nadzoraištvu oglasi.
Šolsko nadzornisiv« v Jelsanah
2». rožnika ISftS.
Lep svet križev pot,
s 14 postajami y
z oljnimi farbami malan , 30 palcov visok in S4
širok z okvirji s prikladnimi podstajami in sloven-
skimi napisi je po prav niski ceni pri meni naprodaj.
NB. Jez preskerbnfem sv. križeve pota in druge
duhovne podobe vsaklere velikosti po prav dobri
oeni.
Na prodaj imam tudi ^mij s Merim ae ?fafta
pisana reč koj %hrisatidaj tako ^dd je mogoče na
tistem mestu zopet pisati. Košček velja 18 kr.
Janez Giontini.
- 44 —
teto
Podarila za pridne ^aije.
Ker se konec šolskega leta približuje, dam častitljivi
duhovšini kakor tudi gospodom vodjem šol in učenikom na
znanje , da imam mnogo molitnih in povestnih bukev prav
po ceni na prodaj , ktere so v slovenskem jeziku pisane k
za šolske podarila prav pripravne. Skerbno so izbrane in po
12 skup v ceiu po 2 do 6 gold. razdeljene,
Gospodje J. Geii^er v Celji, F# R« Xeirer
v Marburgu, UTellzini^er v Radgoni in Pfilernolli
v Gorici , jih imajo po enaki ceni na prodaj kakor jez .
samo zavolje poštnine je vsak pov^zek 10 kn dražjL
3AXBZ GiOBrmn,
bukvar v Ljubljani.
Os) Ck.2)
Edmuiid Terpin-ova
štacuna pisarnih reči t Ljubljani na velikem tergu
Nro. 236 se zahvali visokim c. k. civilnim in
vojaškim gosposkam, visoko častiti duhovšini in
apoštevanemu ljudstvu za zaupanje , ki so ji ga
do zdaj skazovale^ in se ob enem priporoči z
iiovo zalogo omenjenih reči, posebno pa s Ham«
Imriiklnil in Dunajskimi ^ kakor tudi z
feblenlml peresi^ Birinenlkl^ preatnlmt
▼•flkoin, oblati, pollmaiilm platnom,
Sumilastlko, vsiml sortami motosl,
cesarsko sido, sukancem, sipo, cerno
in druge farbe^ iz nar slavniših fabrik in vse
sorte po majhni ceni 5 ravno tako je omenjena
štacuna previdena z lepo zalogo razniza papirja
iz domačih in vunanjih papirnic, posebno pa iz
C k. pat. ITcTske, ktere papir je povsod
dobro znan io se po Isvirni fabrlikl ceni
prodaja*
Kdor ga več skupej vzame, ga tudi neko«
Jiko boljši kup dobi.
Vunanje naročila se bodo ber^ ko Wr^
opravile.
Spiralne peresa za postelje I t. d. zi
C. k. privil. fabrike gosp. Val« Plelweis-a
iz Kledllnsa poleg Ounaja, se po 7 kraj-
carjev prodajajo.
C59.) (2>
Služba organista in cerkveniga
služitelja.
v dent Kocianu pri Turjaku ^e služba orga-
nista, cerkvenima služitelja in privatniga učitelja
ieprarnjena. ^ Cfotovi dohodki te službe znesejo
okolj i&bO fl.', svobodno lepo stanovanje, s velikia
vertam in semljise čea 5 mernikov posetve. Kdor
želi to službo nastopiti , naj se s oprostenim pis*^
mam, bolje pa ustmeno s potrebnimi spriiali pri
ondotni duhovšini oglasi.
(60.) (O
v Prežganji
je služba organista na ponudbo. Kdor jo dobiti 4
želi, naj se pri ondasnjim cerkvenim predstojnistva i
oglasi. \
OGLASNIK a 21.
k 58. listu Novic. 1853.
.dor »•U, kako osnanilo v oglasniku natisniti in Novicam pridjati, plača zrn vsako verstteo % navadnin
rcdf%jimi eorkami 4 kr.,oo osoanilo lo onkrat natisniti da; dvakrat 5 kr. trikrat pa 6kr.;sa roakkratni natfo
» se lO kr. aa kolek (otempol) po novi poetari plačati.
J. Blunlk.
6 80 CO
Naznanilo židorejcom na
Krajnskem!,
Ker si kmetijska dražba na vso moč
prizadeva svilorejo (židorejo) na Krajn-
skem povzdigniti in je zavoljo tega že
tisuč in tisnč marvinih dreves manj pre-
možnim celo zastonj iz svojega verta
dala, hoče tudi od vsih tistih, kteri so
rejo zidnih gosenc še le začeli in že
po malem kokonov si priredili , po go 1-
dinarjn fant kapovati in jim tako po
dobri ceni polajšati prodajo njih
pridelka*
Tode kokoni morajo umorjeni in
izbrani (sortirani) biti; le take pla-
čuje kmetijska družba po goldinarja funt
v svoji pisarnici v Ljubljani v Salen-
drovih ulicah Nr. 195 od Brega
gori.
Odbor kmetijske druibe v Ljubljani
na sv. Aleša dan 1853.
O«) CO
Nakupovanje cunj za papirnico.
Podpisana fabrlka je začela sama v
svo]i lastni nekdaj Trauno vi hiši za zi-
dam Nr. 250 v Ljubljani za svoje
potrebe cunje kupovati , in jih bo vselej
po tekočim kupu kar bo naj bolj mogla
dobro plačevala.
Zraven tega tudi naznani, da je
liste v imenu te fabrike, ktere je do-
sihmal nabiravcam cunj dajala, za ne-
veljavne spoznala 5 in da le tisti od 1«
dneva tega mesca so zanaprej veljavni.
Ces. kralj. priv. papirnica v Bevcah
(JosefsthalJ pod Ljubljano.
0^0 CO
V večleten štant ali tudi na
prodaj
se ponudi pod Šmarno goro v Vikerčah en
malin s i tečaji v prav dobrim stanu na Savi na
obilni vodi ležeč, pa tako lepo v kraji, da ga no-
bena povodinj vzeti ne more. Posebno dobro bi se
dala iz tega malna tudikaliosna fabrika napraviti.
Kdor želi ta malen v stant vzeti ali ga kupiti, naj
se oglasi na Vikerčah Nr. 4 pri lastnika Ma-
tevžu Se ver- ju.
C680 Clt-0
Edmund Terpin-ova
štacuna pisarnili reči v Ljubljani na včlikem terga
Nro. 236 se zalivali visokim c. k. civilnim in
vojaškim gosposkam, visoko častiti duhovšini in
spoštevanemu ljudstvu za zaupanje, ki so ji ga
do zdaj skazovale, in se ob enem priporoči z
novo zalogo omenjenih reči, posebno pa s Sbim-
burSklml in Dunajskimi ^ kakor tadi z
leklenlml peresi^ sirlnčnlkl, pečatnim
Toskom^ oblati^ pollmanim platnom^
Siimllastlko^ Tslml sortami motosl^
cesarsko sldo^ sukancem ^ slpo^ cerno
in druge farbe, iz nar slavniših fabrik in vse
sorte po majhni ceni 5 ravno tako je omenjena
štacuna previdena z lepo zalogo razniga papirja
iz domačih in vunanjih papirnic, posebno pa iz
C. k. pat. Vedske ^ ktere papir je povsod
dobro znan in se po Isvlml fhibrlikl ceni
prodaja.
Kdor ga več skupej vzame, ga tudi neko-
liko boljši kup dobi.
Vunanje naročila se bodo berž ko berž
opravile.
Spiralne peresa za postelje i. t. d. iz
C. k. privit, fabrike gosp. Tal« Plelwelo-a
izRIedilnsa poleg Donaja^ se po 7 kraj-
carjev prodajajo.
0^5 CO
liloTenska i^erlica^
to jey zbirka naj lepUh slovenskih pesem y
I, n., m. in IV. zvezik, se dobiva v
založbi J. Blaznilca v Ljubljani na
bre^ Nr. 190 po 15 lirajc. zvezik.
- 46 —
C61.)
Podftrila m pridne šolarje.
(3:>
Ker se konec šolskega lela približuje ^ dam častidji?!
duhovšini kakor tudi gospodom vodjem šol in učenikom/ia
znanje , da imam mnogo molitnih in povestnih bukev proF
po ceni na prodaj ^ ktere so y slovenskem jeziku pisane in
za šolske podarfla prav pripravne. Skerbno so izbrane in po
12 skup v ceni po 2 do 6 gold. razdeljene.
Gospodje JT« Geiirer v Celji , F» R# Ijelrer
v Marburgu, UTellzIni^er v Radgoni in Paternolll
v Gorici , jih imajo po enaki ceni na prodaj kakor jez .
samo zavoljo poštnine je vsak povčzek 10 kr. dražji.
bukvar v Ljubljani.
Nr. 76.
šolsko oznanilo.
C«4. 8)
Pri Fari v Jeisaeah, poleg Bistrice naNotrajn*
skiin, je služba soUltiga učenika in organista od-
perta.
Letno plačilo, zraven lepiga staniša, dobro-
▼oljne bere in o sežnjev derv, znese 815 go-
tovih gold., kteri se o polovico leta is občinske
in cerkvene denarnice prijemajo. Kdor to službo
dobiti želi, naj se do 17. Velikega serpana v po*
itnine prostih pismih s postavnim spričovanjem per
podpisanim šolskim nadzorništvu oglasi.
Šolsko nadzoFDištvo v Jelšanah
29. rožnika 1853.
Q20
Stacuna
in staaišče se v
(stant) ponudi.
k. (3)
najčm
v znamenitem tergu Cerknici na Notranj-
skem blizo železnice, Ktera se zdaj dela, tikama
kantoBske ceste, v hiii Nr. 94, ktera je aa vsako
kupčijo pripravna, se da štacuna z vso po-?
Irebno napravo, stelažami i. i. d. previaena
v najem; pri atacuni je stanišce, ktero obstoji is
ene izbe tikama stacune, ki je s pečjo in glazov-*
Batmi vffitmi oskerbljena in s še eno ali dvema
drugima izbama, kuniigo, hramom za jedila in
prostornim keldroai. Če bi kdo želel mekolk.0 veri a
imeti, ga zamore od 5 oralov zraven hiše velicega
tudi dobiti. Vse to se da na tri ali še vec let
prav dober kup v najem.
Kdor želi bolj natanjko več zvediti, naj se
oglasi za tega voljo v štacuni gosp. JMatevža Kra-
šovca ▼ Ljubljani , ali naj ga pa popraia po p/sm«.
ktero more pa frankirano biti.
(60.)
V Prežganji
C3)
J*e služba' organista na ponudbo. Kdor jo ^ dobiti
leli, naj se pri ondašnjim cerkvenim predstojnistvu
oglasi*
SEltnl kup«
(Sred^jft eesft).
1 meniik pflieDieedomaee
1 » » • •
1 » tnriioe <
1 » soraiM <
1 » tM '"
% » JMSieB«
1 > prosa . .
i » ajde •••
1 » »vsa • • •
WMj9š^V^»9i V Mrmjmji
16. JnKJa
soia.
kr.
18. jtlija
coia. I kr.
24
50
54
48
40
2
2
2
1
i
1
1
30
54
30
30
55
55
I
0&LA8NIKšt.22.
k 61. listu Novic. 1853.
Idor meli, kako asnanil« t oglasniku natisniti in JSiToTicam pridjati, plača sa vMko verstieo m naTadnim
rednjimi cerkami 4 kr.,oe oznanilo le enkrat natisniti da; dvakrat 5 kr. trikrat pa 6kr.;sa vsakkratai naii«
i se lO kr. sa kolek (stempel) po novi postavi plačati. j. Blamlk.
mšmt
.680 O)
Naznanilo židorejcom na
Krajnskem!
Ker si kittetijdka družba na Všo moč
prizadeva svilorejo (židorejo) na Krajn-
skem povzdigniti in je zavoljo tega že
tisuč io tiMč marvinili dreves nanj pre-
možnim celo zastonj iz svojega verta
dala^ hoče tadi od vsih tistih^ kteri so
rejo zidnih goB^nc &e le začeli in^ že
po malem kokosov si priredili ^ po go b-
d in ar ju fant kupovati in jim tako po
dobri ceni polajšati' prodajo njih
pridelka.
Tode kokoni morajo ulbo^rjeni in
izbrani (sortirani) biti; le take pla-
čuje kmetijska družba po goldinarju funt
v svoji pisarnici v LjuMjani v Salen-
drovih ulicah Nr. 199 6A Brega
gori.
Odbor kmetijske družbe v Ljubljafd
na 8 v. Aleša dan 1859.
Nakupovanje cunj za papirnico«
Podpisana fabrlka je začela sama v
svoji laMni nekdaj Traunoti hiši za zi^
dam Nr. 2&0 ▼ Ljubljani za svoje
potrebe cunje ilupovatf , in jih bo vselej
po tekočiifr ktfpu kar bo mtj 6oIj mogla
dobra pMevata.
Zraven tega tudi naznani^ da je
nste v imenu te fabrike^ ktere je do-»
si hm a I nabiravcam cunj dajala, za ne-^
veljavne spoznala, in da le tisti od 1.
dneva tega mesca so zanaprej veljavni«
Ces. kralj. priv. papirnica v Bevcak
(JosefstfialJ pod Ljubljano.
C^oo
Pri JTanea; Cflonlini-tu,
bukvarju v mestu slev. 357,
je en glasovir s 6 oktavami za dvajset goldinarjev na prodaj.
Tii je tudi ravno sedaj na svitlo prišlo :
B o J t e k^
ali pravlica od viteza v drevo vprezenega.
Prijetno in kratkočasno branje. Z 1 jeklorezom.
(O
VsUk bo t«» povestico rad bral, pervič, ker ni
dolg» in df«gic, ker ni draga. Vetjd namreč le
6 kr.; kdor pa 13 iztisov vkup vzame, jih dobi
n i gold.
Stric Tomova koča,
ali
življenje zamorcov v robnih derzavah svo-
bodne severne Amerike.
Po angleško spisala Henrieta B. Stowe, iz
nemškega, poslovenil Fr. M al a v as ič.
S štirimi podobsinamt. VeljA S^kilijt.
Te bukvA so tudi na pMdaj pri gospodih : v
Celjovcu pri Sigmund-u, v Beljaku pri Hoff-
mann-tt, v Ceiji pri Geiger-ji, v Mafrburgu
pri Leirer-jf, v Radgoni pri Weicingerr-ji,
v Novim mestu pri Wepustek-.a, v Krajnu pri
Reš^u, v Kamniku pri Mass-u, v Gorici pri
Paternolli-tu, v Ter^u pri Scabar-jif, v
l^ofenjenfGradcupri Zavadcki-tu in t Postojni
pri Blttznik-u.
- 48
C6I0
Podarila za pridne ^arje.
C4>
Ker se konec šolskega leta približuje, dam ^^stitijivi
duhovšini kakor tudi gospodom vodjem šol in ntemiom na
znanje , da imam mnogo molitnih in povestnih bukey ^t
po ceni na prodaj, ktere so v slovenskem jeziku pisane m
za šolske podarila prav pripravne. Skerbno so izbrane in po
12 skup v ceni po 2 do 6 gold. razdeljene.
Gospodje J« Geiser v Celji , F« R. I^etrer
v Marburgu , Hrelizins^i* ^ Radgoni in PaternoUi
v Gorici , jih imajo po enaki ceni na prodaj kakor Jez ,
samo zavolje poštnine je vsak pov^zek 10 kr. dražji.
JTABTSZ GIOSrTIHI
bukvar v Ljubljani.
C710
(O
Prijatlam domoiinel
v bokvarnici gospoda Janeza Gion-
tini-ta v Ljubljani^ so Valvazorjove
bokve ^Ehre des Herzogthnms Krain^ na
prodaj. Te bukve so še nove, v per-
gamenta vezane^ iti gotovo je^ de ni
enacih na Kranjskim. Kteri jih hode
kupiti, naj ponudbo kupa v frankiranih
pismih, z napisam ,,Naj prejme D. D.
v S n ožeča h^ na znanje da.
o7) O)
v večleten štant ali tudi na
prodaj
se ponudi pod Šmarno goro v Vikercah en
maiia 3 5 tečaji v prav dobrini stanu na Savi na
obilni vodi ležeč , pa tako lepo v kraji, da ga no-
bena povodinj vzeti ne more. Posebno dobro bi se
dala iz tega malna tudikakosna fabrika napraviti.
Kdor žeh ta malen v štant vzeti ali ga kupiti , naj
«e oglasi na Vikercah Nr. 4 pri lastniku Ma-
tevžu Sever-ju. »
(69.) CO
Sloieiiiika i^erlica,
to jey zbirka naj lepših slovenskih pesem ^
I.^ n.^ m. in IV. zvezik^ se dobira t
založbi J. Blaznika v Ljubljani na
bre^ru Nr. 190 po 15 lirajc. zvezik.
(«50
L6p svet križev pot.
(2)
S 14 postajami y
z oljnimi farbami malan, 30 palcov visok in 24
širok z okvirji s prikladnimi podstajami in sloven-
skimi napisi je po prav niski ceni pri meni naprodaj.
NB. Jez preskerbu jem sv. križeve pota in droge
duhovne podobe vsaktere velikosti po prav dobri
, ceni.
Na prodaj imam tudi ^timt , 9 kterim se vsaka
pisana ree koj zbrisati da j tako, da je mogoče na
tistem mestu zopet pisati. Košček velja 12 kr.
Janez Giontini.
OGLASNIK ^a
k 63. listu Novic. 1853.
Cdor
želi, kako obmdUo ▼ ogltunUtu natianlti in NoTiMm pridjati, plača %m vtako verHieo m vamiaim
tr^dmjimi eerkaai 4 kr.,oe onanilo 1« ankrat natianiti da; dvakrat 6 kt. trikrat pa «kr.;sa ▼•akkratai natia
e 0O 10 kr. la kolak (atampel) po nofi postavi plačati. j. Blaoilk.
iPriJallaiii domoFinel
v bokvarnici gospoda Janeza Gion-
tini-ta v Ljubljani, so Valvazorjove
bukve ^Ehre des Herzogthams Krain^ na
prodaj. Te bukve so de nove^ V per-
gamentu vezane, in- gotovo je, de ni
enacih na Kranjskim. Kteri jih hoče
kupiti, naj ponudbo kupa v frankiranih
pismih, z napisam „Naj prejme D. D.
v Snožečah^ na znanje da.
O30 O)
Malen in žaga se ponudi v najem
(štant.)
Križka grajsina bliso Kamnika bo svoj v letu
1851 novonarejODi malen in žago na Duplici, kteri
med Mengšam in Kamnikam, na vsaki kraj polnre
delječ ^ri cesti, ktera od Kamnika skozi Mengs
v Ljubljano pelje ^ na stanovitni vodi Bistrici, ktera
pozimi ne zamerzne in poleti se ne posuši, leži
in iz dveh parov belih, dveh parov černih, dveh
osenarskih kamnov, dvanajstih stop, dveh preš za
laneno olje delati, in žago za diye žagati, obstoji,
I na tri leta, od svetiga Mihela 1853 do svetiga
Mihela 1856 v najem dala. Zraven malna bo tudi
. ena njiva za tri mernike posetvp , en travnik , in nekaj
pašovoika v najem dano. Kdor ta z vsim potrebnim
j orodjam dobro prevideni malen v najem želi dobiti,
naj se pri oskerbnistvu gori imenovane grajšine do
svetiga Jerneja, to je 24. augu^ta 1853 oglasi,
\ kjer bo najemne pogodbe zvedil.
' OO '^ ^ (O
§loYeniika i^erllca,
to jey zbirko, naj lepših slovenskih pesem ^
I.^ II., m. in IV. zvezik, se dobiva v
j založbi J* Blaznika v Ljubljani na
) breglo Nr. 190 po 15 krajci zvezik.
02.)
Matija C^erber,
bukvovez^
(O
Nebeške iskrice. Za mladost pa tod! za
odrasene ljudi, ki jih je po naj boljših molitvlnih
bukvah mnogih jezikov g. Lorenc Pintar, ka-
plan v Predvoru, spisal. Tretji olepšani s podobami
sv. maše in s potrebnim spraševanjem vesti po-
množeni natis. Teljaio terdo vezane z nožnicami
V4 kr., v usnji tudi z nožnicami 20 kr. in v
usnji in z zlatim obrezkam pa 30 kr.
Molitve za duše v Vicah^ tudi g. Lo-
renc Pintar spisal, se prodajajo a usnjatim
herbtam po 30 kr., vse v usnji vezane po 40
kr., v usnji in z zlatim obrezkam pa po 1 gold.
Hladne in dru^e molitve, ki jih je tudi
fori imenovani gospod Lorenc Pintar spisal.
' šestnajsterki veljajo v terde platnice vezane s
nožnicami vred 12 kr., v usnji 20 kr., v usnji
in z zlatim obrezkam pa 30 kr.
Spisje za slovensko mladino. Spisal g.
Andrej Praprotnik. Vezane 15 kr. (Pri-
mienband 18 kr.)
Tine in Jerica , podnčna povest za kme-
tis ke ljudi, poslovenjena iz pisem Egidia Jaisa,
mehko vezane 15 kr., terdo vezano 18 kr.
Keršanski junak, ali molitevne bukvice
za slovenske vojake in sploh za katolške mla-
denče, spisal g. L. Jpran. Terdo vezane z no-
žnicami l5 kr., v usnji in z nožnicami 24 kr. ^
z zlatim obrezkam 36 kr.
Slava Marije Device , od sv. Alfonsa od
Liguori, L del, iz italianskige prestavil Blaž
Potočnik, veljajo terdo vezane *z nožnicami 45
kr., z usnjatim herbtam 50 kr., vse v usnji ve-
zane in z noenicami 1 gold. , z zlatim obrezkam
1 gold. 36 kr.
Mala slovenska Abecednica v starim in
novim pravopisu, tudi za rabo tistim, ki se hočejo
sami brati učiti. Se dobi v papirji vezana po
3 kr.
Lilija v božjim vertu, ali deviški stan,
spisal g.Jeran in Same je. Primienbandl5 kr.
Stezica v nebesa^ pridnim otročičem v
spomin, od g. F. Jerana in Zamejca, 6 kr.
Zlate jabelka, spisal g. F. Baraga,
VTBdmostam na Martinim tergu, blizo fran^ ^'*J"J^ ^ "^°J**™ ^''^^'' ^* '''•
ciikanarske cerkve y priporoči in ima napro- Sveto opravilo za dolarje^ od g. Antona
daj sledeče slovenske nove molitvine bukve: Slom seka, lepo vezane za darila 16 kr.
- 60 —
Zrodnja Danli^j. itolitne bokv« ▼ Čast
Marii Devici. Terdovesane t nožnicah 84 Icr.
Dvoje fantov^ bla^ Fridolin in hndoVM
Bric. Nekaj m •kroke, is pisem K. Šmida. Po-
aloTcnil Fellejan Globocaik. Terdo vesane
IS veti Angel Varh| tbdfllk pridnih oto
v nebesa. Molitevne bakvice, v ličnim svezk
bodo ob brttUm na svitlo priale in m po ni
ceni doftr*«e. ^
Rasnn oaenjenili bakev, m v Gerber- je
aalogi dobe tudi vseslovenske molitee« v£i/abl/&
^ .,, ^„_, . ,^ ..^ . naUsnjene bukve, v ramih sveskih in po mi
DuliUai. Fememr m fcratkeCagua pevest bar je le n^ef bisId eesl^ NeoMMrilr ■oiilM'aih fo.
sa aloveasko aiUdino.^kokor todi sa odraieae !^^^. *"• ®'*^*"l*iJ®P^ etlogo. Sretth la^slok
ljudi. Terdo vesane /6 kr. (plldkoT) 100 po 24 kr. Ao S gold. Sol^
tel, aafe Ceeni«]FvP^^^» minfM mtn/č fBrief'
KerdanskI inladeneč . ali flcdalO pobož- taschen) in vpisnih bukev razne i^oiti I. i. d
nega življenja. Pranienband 80 kr. *■» omenjeni bnkvovea na sbero vsn\l takroKe-'
savnici.
»4 kr.
Bog iiikoniiir dolžen ne oaiane. Povest
Prinienband «0 kr.
Martin^ inladi pnfiavnik, pripoved sa
otroke. Primienband 15 kr.
Življenja srečni pot, izgledi in molitve
Mmladenče. Na svitlo dal g. Anton Slomšek.
Terdo vesane 48 kh
Sv. FrančIdkaZalezia, nekdanji|fa dkofa
v Genovi: filoteja ali prijaena roka pobožoo
živeti. Pregledal in priporočil g. A. Slomiek.
Terdo vesane 1 gold. in 6 kr.
Voditelj proti obljnbljeni deželi. Terdo
vesane 64 kr.
Sveti Evangeli. Na svitlo prišel v Celjf.
v usnjatim herbtu vesan 1 gold. in 18 kr., cel
v usnji 1 gold. hi 40 kr., s slatim obreekampa
3 gold.
Peter in Pavel, lepa povest^ mehk6
vesane 16 kr.
Genbvefa, povest iz K. dmidovlb pi-
sem, mehko vesane 80 kr.
Hirlanda, povest iz k. Š mi do vi h pi-
sem, mehko vesane 18 kr.
Krajnsili Verfhar. Spisal g. Pire, mehko
vesane 84 kr.
knhiirske bukve, aliimak nar bbljdi je-
dila brei poiebnih stroškov pripraviti, s 800
jedilnimi listki sa me^de id postUe dni, sa na-
vadne in posebno imenitne kosila in večerje. Teirdo
vezane 45 kr.
Prodajo imenovanih bukev in druaL VuldkoK
bolj posp^esiti in poIa|iati jih je Gerbet Mim«
pravljea sa prodaj (Commision) nrepastiti is btv
dajavcam na deželo poslati. Ca jih kdo tedaj kia
si prodaj prevseti želf , naj se sato pri njem oglasi.
€eim kruha in mem$ r MJuMfni
mesca auffuHa.
Ker 86 n« podlaf i »itna e«Be popreji^Jig« mm mmtn
«■ prieOoei nMeo vftfia (needa) pieaUe m 4 f oM. e . tai^
^ raii Bft 3 foU. 28*/» IviOo. oauti, mora po postovi vU^m
4 blov
14 »
\yi
» 5
▼HAtii
itmlja ta 1 kr^o. it ntr lepii Bele soke
» » » » » elabeji lele noke
hleb kruha is ntr lepši pienižae' aoke
sa 1 f ros
» » is slabeJI psenJene moke se
1 src*
» » is r^eae moke s oetertinke
l^ienione smešsne sa 1 (ros
» » soriienifs se 1 fros — Itest
Gov^ifamesi piUnih toIov bres dokUde fc»tie\Vk \^V\^.
» » vpresnih volov, krav isjnseov % » 9^), »
» »Is desele na prodaj priiieseBe » » S'n >
Kdor se po ti oesi in va^i se ravsi in slakji fclac« pre-
dla , Wo po obstojeoih postavah ojstro kasaovaii.
IJuh^, wM9tm 5««pe«fc&
19
38
30
>
>
^o<^
OGLASNIK it. 24.
k 64. listu NoTic. 1S53.
Kdor seli, kakp oBoanilo v oglasniku natisniti in Novicam pridjati, plača sa vtako vefsHco m navadnioa
srednjimi cerkami 4 kr.,6e oznanilo Ip enkrat natisniti da; dvmkrat 5 kr. tHhrat pa €kr.;sa vaakksatnii
t je ae %0 kE» sa kolek (stempel) po novi postavi plačati. s*
I C710 (8)
IPrlJatlam doiiiOYmeI
v bukvarnici g^ospoda Janeza Gion*
tini-ta v Ljubljani^ so Valvazorjove
bukve ^Ehre des Herzog^thnms Krain^ na
prodaj. Te bukve so še nove, v per-
^ gamentu vezane^ in g^otovo je^ de ni
^ enaeih na Kranjskim. Kteri jih hoče
( kupiti, naj ponudbo kupa v frankiranih
i pismih, z napisam ,,Naj prejme D« D«
\ v Snožečah^ na znanje da.
C730 O)
Malen in žaga se ponudi v najem
(štant.)
Križka grajšina bliso Kamnika bo svoj v letu
1851 novo narejeni malen in žago ni| Duplici, kteri
med Mengšam in Kamnikam , na vaftki krai |»ol ure
delječ pri cesti, ktera ud Kamnika skozi Mengš
v Ljubljano pelje, na stanovitni vodi Bistrici , ktera
pozimi ne zamerzne in poleti se ne posuši, leži
in iz dveh parov belih, dveh parov černih, dveh
osenarskih kamnov, dvanajstih stop, dveh pres za
laneno olje delati , in žago za dilje žagati , obstoji,
na tri leta, od svetiga Mibela 1853 do svetiga
Mihela 1856 v najem dala. Zraven malna bo tudi
ena njiva za tri mernike posetve, en travnik, in nekaj
pasovnika v najem dano. Kdor ta z vsim potrebnim
orodjam dobro prevideni malen v najem želi dobiti,
naj se pri oskerbuistvu gori imenovane grajsine do
svetiga Jerneja, to je 24. augusta 1853 oglasi,
kjer DQ
<780
bo najemne pogodbe zvedil.
JHaliJa (Berlier^
bekv^vez, -
(2)
predmostam na Martinim tergu^ blizo fran^
ciikanarske cerkve y priporoči in ima napro-
daj sledeče elovemke nove molitvine bukve:
Nebeške Iskrice^ Za mladost pa tudi jsa
odrašene ljudi, ki jih je po naj boljdth molitvifih
bukvah mnogih jezikov g. Lorenc Pintar, ^9-
plan v Predvoru, spisal. Tretji olepšani a podobMii
8v. mase in s potrebnim spraševanjem vesti po-
množeni natis. Veljajo terao vezane e nožnicami
Vi kr. , v usnji tudi z nožnicami 20 kr. in v
ttSBji in z zlatim obrezkam pa 30 kr.
Molitve za dude v Vicak^ tadi £. Lo-
renc Pintar spisal, se prodajajo z usnjatim
herbtan po 30 kr.. vse v usnji vezane po 40
, kr., v usnji in z zlatim obrezkam pa po i goid»
Masne in dru^e molitve^ ki jih je tudi
fori imenovani gospod Lorenc Pintar spisaL
' šestnajsterki veljajo v terde platnice vezane s
nožnicami vred 1^1^ kr., v usnji 20 JLr., v umji
in e zlatim obrezkam pa 30 kr.
Spisje za slovensko mladino. Spisal g.
Andrej Praprotnik. Vezane 15 kr. (Pri-*
nuenband 16 kr.)
Tine in Jerica ^ podučna povest za kme-
tiske ljudi, poslovenjena iz pisem £gidia Jaisa,
mehko vezane 15 Kr.,*terdo vezano 18 kr.
Kerdanski junak, ali molitevne bukvice
za slovenske vojake in sploh za katolSke mIa->
denče, spisal g. L. Je ran. Terdo vezane s no-
žnicami 15 Icr., v uso^i in m imžiiiciimi 24 kr.^
z zlatim obrezkam 36 kr.
Slava Marije Devici , od sv. Alfonsa od
Liguori, X del, iz italianskige prestavil Blaž
Potočnll£, veljajo terdo vezane z nožnicami 4S
kr., z u^atim herbtam 1(0 kr., vse v usnji ve-
zane in z nočnicami 1 gold. , z zlatim obrezkam
1 gold. 36 kr.
Mala slovenska Abecednica v starim in
novim pravopisu, tudi za rabo tistim, ki se hočejo
sami brati veiti. Se dobi v papirji vezana po
8 kn
Lilija v božjim rerta, ali devidki stan,
spisa! g. J e r a n in S a m e j c. Pramienband 15 kr*
Stezica v nebesa^ pridnim otročičem v
spomin, od g. F. Jerana in Zamejca, 6 kr..
Zlate jabolka, spisal gf. F. Baraga,
veljajo v usnjatim herbtu 36 kr.
Sveto opravilo za dolarje^ od g^. Antona
Slomšeka, lepo vezane za darila 16 kr.
Zgodnja Danica. Molitne bukve v ^ast
Marii Devici. Terdovezane v nožnicah 24 kr.
Dvoje fantov^ blagi Fridolin in hudobni
Bric. Nekaj za otroke, iz pisem K. Šmida. Po-»
slovenil FelicjanGlobočnik. Terdovezane
24 kr.
Božidar. Podučna in kratkočasna povest
ea slovensko mladino, kokor tudi za odrašene
ljudi. Terdo vezane 16 kr.
Kerdanski mladeneč, ali.fledalo pobož-
nega življenja. Pr&mienband 20 kr*
— 62 —
Bog nikomar dolžeo ne ostane. Povest
Primleoband W kr.
Martin, mladi pašavnik, pripoved za
otroke. Primieaband 16 kr.
Življenja srečni pot, izgledi in molitve
Btttladenče. Na sviilo dal £. Anton Slomšek.
Terdo vesane 48 kr*
Sv. FrančidkaZalezia, nekdanjiga škof a
v Genevi: F il o tej a ali prijasna roka pobožno
živeti. Pregledal in priporočil g. A. Slomšek.
Terdo vesane 1 gold. in 6 kr.
Kuharske bakve, ali naak nar boljši je
dila bres posebnih stroškov pripraviti, s 20
jedilnimi listki ea mesne in postne dm% sa na
vadne in posebno imenitne kosila in večerje. T^rd
vesane 46 kr.
Sveti Angel Varh, vodnik pridnih otroi
v nebesa. Molitevne bukvice, v ličojm sveska,
bodo ob kratkim na svitlo prišle in se po ikiski
ceni dobivale.
Blaffomir^ padčavnik. PodučivnM in knt^
koeasna povest sa mlade in odrašče^e Ijsdil Pr£^
mienband 86 kr.
Voditelj proti obljubljeni deželi
vesane 64 kr.
Sveti Evangeli. Na svitlo prišel v Celji,
v usnjatim herbtu vesan i gold. in 18 kr«, cel
v usnji 1 gold. in 40 kr. , s alatim obreskam pa
fd.
Terdo ^g^^^^^^^^ svete vere v podobah^ sta-*
3 gol
mehko
Peter in Pavel ^ lepa povest,
vesane 16 kr.
Genovefa^ povest iz K. Šmidovih pi-
sem, mehko vesane 80 kr.
Hirlanda^ povest iz K. Š mi do vi h pi-
sem, mehko vesane 18 kr.
Krajnski Vertnar. Spisal g. Pire, mehko
vesane 84 kr.
rega sakona. Spisal Jernej Ciringar. Pri«
mienband 16 kr. Izdalo družtvo sv. Mohirv
Rasun omenjenih bukev, se v Gerber-\evi
salogi dobe tudi vseslovenskih molitne, vLjabljsBi
natisnjene bukve, v rasnih svezkih in po rasmi,
kar je le moč , niski ceoi. Nemških molitvinih bu-
kev ima on tudi lepo salogo. Svetih v^'^1^
(lilldkov) 100 po 84 kr. do 6 £old. šolsktt
tele, tinte (cerne}, peres, čertnikov listnic (Brief-
taschen) in vpisnih bukev razne velikosti I. t. i
ima omenjeni bukvoves na sbero v svoji bakvoT^
savnici.
Prodajo imenovanih bukev in drusih Isdelb
bolj pospešiti in polajiati jih je Gerber tudi pri-
pravljen za prodaj (Commision) prepustiti in pro-
dajavcam na deželo poslati. Če jih kdo tedaj kaj
sa prodaj prevzeti želi, naj se zato pri njem oglasi.
C70.)
Pri Jlanez (Biontini-tu,
bukvarjtt v mestu štev. 857,
je en glasovir s 6 oktavami za dvajset goldinarjev na prodaj.
Tii je tudi ravno zdaj na svitlo prišlo :
B oj t ^ k,
ali pravlica od viteza v drevo vprezenega.
Prijetno in kratkočasno branje. Z 1 jekloresom.
(«J
Vsak bo U povestico rad bral, pervič, ker m
dolga in drugič, ker ni draga. Veljš namreč le
6 kr«; kdor pa 18 iztisov vkup vsame, jih dobi
za 1 gold.
Stric Tomova koča,
ali
življenje zamorcov v robnih derzavah svo-
bodne severne Amerike.
Po angleško spisala Henrieta B. Stowe, is
nemškega, poslovenil Fr. Mala vasic.
S štirimi podobšinami. Veljj^ 86 kraje.
Te bukve so tudi na prodaj pri gospodih: t
Celjovcu priSigmund-u, v Beljal^u pri Hoff-
mann-u, v Celji pri 6eiger-ji, v Marbnrgu
pri Leirer-ji, v Radgoni pri Weiclnger-ji,
T Novim mestu pri Wepustek-u, v Krajnu pri
Reš-u, v Kamniku pri Mass-u, v Gorici pri
Paternolli-tu, v Terstu pri Scabar-ja, v
Slovenjem Gradcu pri Z a vade ki -tu in v Postojni
pri Blaž ni k*- u.
; OGLASNIK št25,
' k 66. listu NoTic. 1853.
U> meli, kako obomII« ▼ oglatnOcu natianiti in NoTlcsm pridjati, plača sa vsako versUeo s naradnlai
idnjifn* ierkaai 4 kr.,«« oznanilo lo eniorat natiBoitl da; dvakrat 6 kr.trikrat pa 6kr.; sa Tsakkratnl nati«
•e 1 0 kr. la kolek (atoapoi) po novi pootavi plačati. j. Blsmlk.
PO
O)
a as i^ 1 a S«
reuče, in kako se sprejemajo učenci t to učilnico.
I^ako se glasi naznanilo:
^efatitttmad^ttttg Obet beu Untettit^t
jmnb bie Slnfnal^iiie an btt t. f. l^dl^ettt
ilanbtoiti^i^aftli^en Sei^tanflalt jn
Itn^avtfd^ s Slltettibtitg.
l l>cr DoDflanbige Unterric^t an ber ietjvan^alt um^
fa^t etnen jmeij&i^rigen 6urd, ber mit 16. S)ftober
ieben Sa^red begmnt. 3eber Sa^red^Surd ifi m ^toti
^ ©einefler get^etlt Der SBtnter^Semefler begtnnt jebed^
' mal mit 16. S>ttobex, unb enbiget am 15* SKdrj; ber
^ ®ommer^®emefler beginitt mit 1. 9{pri(, unb enbiget am
' 31. attflufi.
^ £ie Unterri((td^®egenflaube; melcfie auf eine tnu
fprecfienbe SOBeife in bie 4 @emefier t)ert^ei(t n>erben,
finb:
^auptfac^er: ^flanjen ^^robnftiond(e^re : X^ier^
^robuftiondle^re; (anbn>irt^f(^aft(i4ie ^ecfinologte; 93e^
triebdle^re^ mit einer bie (Srunble^ren ber 5Rationat
Sefonomie umfaffenben ©nfeitung ; gorflmirt^f^iaftlebre^
mit atudff^it auf bie93eburfmffe bed^anbu>irt^ed;5l^ier#
l^ei(runbe. .
^ilfif unbJRebenfdcIier; mit audf((f(te^en^
ber »ejie^ung auf bie 8anbmirtf|f(^aft: ^^9^
jlf, S^emie, aHineratooie, Sotanif^ Soologie^ SKat^e?
mati! unb ®eometrie, Saufunbe unb Seic^nen.
3IU ipi(fdmirtel bienen bie ®amm(ungen, bad cfie^
mifc^e unb tec^nifcfie Saboratorium ber Se^ranfiatt; bie
SnfUtutdmirt^fc^aft, ber 6otanif4ie ©arten mit ber93aum^
fc^tfle^ bie umiiegenben, audgebe^nten er)^er)og(i4»en
@ut^n)irt^f(^aften mit ifjren mannigfaftigen SJetriebdjmei*'
gctt, Srcurjlonen in bie benac^barten ©(^afereien ^ ®es?
jtiite, Sranntmeittbrennereien, Surferfabrifen, ^or(le,
2orf(li(^e K. K.
3ur Slufha^me miiffen gentigenbe Stacfimeife 6eige#
ita^t merben :
1. itber; mit gutem Srfotge juritrfgelegte @tubien
ber (operen @imnafta(^ ober Stealf^ulen, ober minbe^
ilcn^ ber SKat^ematif unb SRaturle^re; 2. uber tinc »e:^
Jiigllen« einja^rige erfotgreicj^e praftif^e SBermenbung bei
ber ?anb»irt^f4iaft; 3. uber tin guted, fittfi^ie« SBen^
^teit; 4. uber bie (SinmiOigung ber SiUern ober Sor^
mitiitt, ober uber bie eriangte S8ottjal|rigfeit
Der SRangel genitgenber 3la^toei^e itber bie t)er^
lattgten SSorfenntniffe fann audnai|m^meife burci^ tint
^rufung be^oben merben.
Die Stufha^me in bie itf)tanflaU erfolgt in ber
9tege( mit bem SBeginne jebe« 9Binter^®emefier«. 3(ud^
na^tttfmeife fann ber Sintntt att<^ im ®ommer^(5cmei»-
fler ftattftnben, moruber H^ mit ber Sireftion ini t)or^
I&uftge (Sint)ernel^men ju fe$en ifi.
3eber 3og(ing Ijat ^i^ an ben befie^enben, ober
an ben fitr i^n auina^mimeife t)orge)ei4ineten Se^rplan
JU ^a(ten, unb ertya(t nacfi abfolmrtem {meij&^rmen Surfe,
menn erftc^ aud aKen $auptfa4iern ben t^orgefdfiriebenett
^rttfungen unterjogen tfat, tin orbentlicfie« SbgangS^
Beugnip.
38er ben jmeija^rigen ^nti nicfit t)o0(i&nbig aif
fobirt, unb ftcfi nicfit aui aUtn ^auptfacfiern ben wu
gef4»riebenen ^rufungen unterjogen I^at, er^&(t nur eiit
@emefiraU3eugni9 dber jene ©egenfldnbe, ani benett
er ft4i einer ^rufung unterjogen I^at. 9Ber ficfi gar tti^
ner ^rufung unterjog, l^at nur ben 3(nfpru4^ auf eiit
^requentationd ^ Beugni^.
%&x jeben ber beiben erfien @eme(ier finb fur ben
Unterri4»t unb bie Senu^ung ber Se^ranfiaU je 40 fl.
S. 9R., Mm briten ®emefier angefangen nur je 20 fL
S. 9R.; jebedma( beim Seginne bed @emefierd )u entricfiten*
Ueber bie Sebingungen, unter benen unbemittelte,
befonberd murbige Soglinge^ eine Sefreiung wm Unter^
ri(^tdge(be, ober eine Setl^eilung mit einem t)on ®einer
faiferi ipo^eit^ bem bur(^(au(^tigjlen iperrn (^rj^erjoge
Klbrec^t befKmmten ®tipenbium eriangcn fonnen, fomie
itber Unterfitnft unb Serpflegung ber Soglinge in Unaoi^
rif4i#9l(tenburg; loirb bie Direftion tiber an ffe gertc^^
tete SInfragen n&^ere Sludfunft ert^eiten.
Ungarif((f^3((tenburg am 10. Slugufi 1863.
S5ort ber JJireftion ber ^o^ern t t lanb*
n)irt]^f((^aft(ic|)en ^e^ranflatt.
^albfl m. p.,
f. f. ®eftion«rat^.
(73.)
C3>
Malen in žaga se ponudi v najem
(štant.)
Križka grajsina blizo Kamnika bo svoj v leta
1851 novo narejeni malen in žago na Duplici, kteii
med Mengšam in Kamnikam • na vsaki kraj pol ure
deHeč pri cesti, ktera od Kamnika skosi Mengš
v Ljpbljana pelje, na stanovitni vodi Bistrici , ktera
pozimi ne zamerzne in poleti . se ne pososi , leži
in iz dveh parov belih, dveh parov čemih, dveh
osenarskih kamnov, dvanajstih stop, dveh preš sa
laneno olje delati, in žago za dilje žagati, obstoji,
na tri leta, od svetiga Mihela 1853 do svetiga.
Miheia 1856 v najem dala. Zraven malna bo tudi
ena njiva za tri mernike posetve , en travnik , in nekaj
pašovnika v najem dano. Kdor ta z vsim potrebnint
orodjarn dobro previden! malen v najem želi dobiti,
naj se pri oskerbnistvu gori imenovane grajsine d<^
svetiga Jerneja, to je 24. augusta 1853 oglasi^
kjer bo najemne pogodbe zvediL
— 64 —
bakvarja ▼ mestu itev. 257,
je en gUsovir s 6 ektavaDii z« dvajset ^Minarjer na prodaj.
Tii je todi ra?]io idlj n% sviOo prUIo : Vsak bo t«» peveetieo rad bnd^ iienie^
B oj i ^ k.
dolfa in dn^ič, kei ni draffa. Yel$4
Q kr«; kdor pa 18 ustisov vkup
Jila dok^
Stric Tomora kocv
ali
življenje zamorepv v robnih deriurnk
bodne $eveme Amerike.
1^0 aagiesko spisala Kenrieta. B. Stawe^\^
nemškega, poslovenil Er. MaLava.8ic.
S štirimi p9dqbšina,irM\ Ve^/| 96 ki^c
Tfi bukve so tudi na prod^. ptjk gi^iipdih : t
C^pvcML Dri Siffnuind-u, v Betjalpi. wiB#//*
m-u, v Celji . pri Geiger-ii, v Mirtami
pri Leirer-ji, v Radgoni pri Weicin£er-]j,
v Novim meatu pri Wepiist«k»u, v. Krajfma^
Rei9-u^ v Kamniku pri Mraas-n., v. Gpaei pii
Pat<C}rn|olii-tu., v Terstii pri SiCaJ^ajr^ju, v-
Slovenjem Gradcuprii^avadcki-tu in v Postoini t
pri B^s^nik-u.
_^ mann-u
C74.)
Pri tuk^šnim hukvovean
(i)
so naslednje bukve v slovenskim jeziku na prodaj :
l^veti krishev pot od s veliebaniga patra Leon. is Portu
Mauriziois ojftrejfhiga ordna iv« Franz., sloshen
v lafhkim jesiku, in fv« mafha s drugimi molit*
vami. Zheterti popravljeni natif. V Ljubljani,
1853. — Teh koristnih bukev posebej priporo-
eevati ni treba, da so bravcam slovenskim všeč,
seže iz tega do velj spozna, ker so že četertična
svetlo prišle. Veljajo v usnjatim herbtu vezane
30 kr., cele v usiyi pa 36 kr.
Stoletna pratika devetnajstiga stoletja od 1801
do 1901. V Ljubljani 1849, terdo vezana 40
kr., v usnjatim herbtu pa 45 kr.
Jezu^ nai učenik^ ali venec katoljških molitev, v
I^jubljani. 1850, v 12erki., v novim pravopisu, v
usi\jatim tierbtu veljajo 50 kr. v usnji 1 gold. 10
kr., z zlatim obrezkom pa 1 gold. 50 kr.
Mali roini vertec^ ali molitve vvsih posebnih ča-
sih, priložnostih in potrebah za mladost. Veljajo
terdo vezane 20 kr. , v usnjatim herbtu 84 kr. ,
v usnji 30 kr., z zlatim obrezkam pa 1 gold.
Terdno zaupanje v Jezica v molitvah. Drugi na-
tis. V Ljubljani 1851. Terdo vezane veljajo 18
kr., v usnji 88 kr«, z zlatim obrezkam pa 50
kraje.
Spomin Jezusoviga terpljenja^ ali molitve za po- ,
božniga kristjana. Spisid BI. Potočnik, fajmoster
v Bt. Vidu nad Ljubljano. Terdo vezane so po
18 kn, v usnji po 80 kr., ^ datim obrettMm
pa po 40 kr.
Mafe. mo.litvifie bukvice za katoljške kiU^^ ^«
terdo veMue po 8. kr. Druziga i^atisa. V lijub-
Ijdnl 1858.
»va
Liliia^v.boijiim pertuj ali deviškd stao^ njemi
(i^poita in pomočki ga ohraoitii V LjiUj«iiiiB58.
Spisala gg. L. Jeran in A. Zamaje. Velji^o. 15
kr. Te bukvice so 2a šolske darilii.prav nicifif^ne.
Stejfilea v Nebesa, bukvice pridnim . otrolmn namest
podobic. Na svitlp dala in založila L. Jeran m
A. Zameic. (Urugi natis). V Ljabljaai 1653.
Veljajo 6 kr.
Razun omenjenih bukev se pri imenovanim bi«
kvovezu Kremžer-ji tudi lepa zaloga ne samo dre-
zih slovenskih, ampak tudi nemških molitevnih bu-
kev na zbero dobi, to je, od 8 kr. do 9 gold. in
veliko druzih bukvbvezarskih izdelkov in kar je
moč po nar nižji ceni.
(8redi^ oeBA).
rJEitf6Ua*Mi
W Mrmimji
18. iofaste
s. an^Bto
; fOld.
kp.
( foU. 1 kr.
1 mernik' pienioedomAoe
1. » » b^iiMk«
1 » tuiioe
1 » Borsioe
4 ^ fkit
2
2
1
vi
24
54
48
30
58
^ 2
2
2
2
1
1
46
57
10
13
1 > jeenena
1 » prMM
* ^ aMa
1 » •vs»
- 1
OGLA8NIK^2«.
k 68. Ustu Novic. 1853.
<:770
Preklic
o>
letošnje sadne ra%$tave v LjubljanL
N« vjirasaiije •dborA kmetijske dntebe f9
driisIfJBih podnižHicah : kako ke letoraji mdm pri-
delk pu Krajaskem, da bi se sadna raastara sapra-
vila? je večina odgovorov taka, da ne kaže, 8
{^osebnim vspehoiA letos razstave napraviti, kerve-
iko naj bol)ih saddnosnih krajev je toča pobfla, v
več druzih krajih pa ni sadje nič kaj lepo. -
Iz teh vzrokov tedej letos ne bo sadne raz-
stave v Ljubljani.
Glavni odbor c. k. kmetijske druihe
^ v Ljub^ani 20. aagnsta 185».
Oglas očitne razstave
kmetijskih pridelkom in ohertnijskih iz-^
delkov v Gorici.
Slavna kmetijska družba v Gorici, ki je skle-
nila letos mesca novembra (Us^^PAda]) razstavo
kmetijskih pridelkov in obertaijskih izdelkov na-
praviti, vabi tudi druge kmetovavce, obertnike in
rokodelce sonaj Goriškega: naj se vdeležijo teraz-^
stave, in ie prosila našo družbo, naj naanani ti
oglas. Radi vstrežemo ti želji in povabimo kme-
tovavce, obertnike in rokodelce iz vsih slovenskih
krajev, naj se vdeležijo te razstave, po kteri se
bo njih blago po Goriši^em razglasilo in kupčii nova
pot odperla.
Začela se bo ta razstava 3. li stop a da (no-
vembra) in bo terpela do konca tistega mesca.
RazuA živine se zamore cel6 vsake sorte
blago, ki ga kmetovavec ^ideluje (žito, sočivje,
sadje, sterd, sir, volna, zida, lan, konoplje, pre-
mog, ^šota i. t d.} ali obertniki in rokodelci kte-
re£a koli rokodelstva, obertnijstva ali fabrike iz-
delujejo, v razstavo poslati, naj bo vsakdanje , pro-
ste ali pa bolj imenitae, žlahne robe.
Kdor se hoče vdeležiti te razstave, naj do
konca mesca septembra Ckimovca) naznani za to
postavljeni komisil : kaj in koliko bo poslal, da
se bo moglo za prostor razstavljenega blaga
skerbeti.
Za razstavo namenjeno blago pa naj se pošilja
v Gorico mesca oktobra ([kozoi>erska}.
Poslanemu blagu naj se priloži dvojni popis
poslanega blaga, podpisani od vlastnika.
Blagu, ki se prodati hoče, naj se cena pri-
dene.
Vse blago naj se podlje na stroške posi-
Ijavca na kanclijo c. k. kmetijske družbe
v Gorico.
Pri ti razstavi se bojo posebne hvale vrednemu
1)la{;a sreberne in bronaste svetinje, dnar,
ia pohvalne pisma delile^ tode svetinj indnarja
camorejo le Goričani deležni biti, blagu iz druzih
dežel se bojo, če bo vredno spoznano , le pohvalne
pisma dale.
Nazaj pa se ima v razstavo poslana blago od
1. grtidoa tdecembra) do 15« jemati.
Odbor od kri^Dske kmet. družbe.
(80.)
1 1 ■ I 1 1 ii
O)
Helvi'« znana
VELIKA PRATIKA
za lao 1854,
na i^itlo dajana od kmetQsk6 dhižhe v LjuMjanI,
je prišla ravno zdej pri meni na svitlo In se dobiva
kakor druge leta na prodaj po ft IkrfiJeatfJeT*
Vdika pratika ima 9 poH v 16erki. ftn^apote
obseže vse potrebno, kar kdo od pratike tirjaU
zamore, namreč: nedeljski evangeli za celo leto^
potem so vsi zapovedani in drugi cerkveni prazniki
B rudečim natisom zaznamovani^ spreminj lune in
tek solnca v nebeških znamigih; proti koncu je ie
namiiljeno vreme pri vsakem spreminu lune po pa-
tni Kmuner^iu prid)«no. Na mdiril strani je nekaj
p^eškjpmh pfafontkov v letuiSSft in kotek (atem-
pelj pridjano.'
Druga pola zapopade somnje na Kranjskem^
slovenskem majarskem , Koroškem , Primerikem in
Reškem. Potem stedljo ^^Živinorejske drobtinice
mladim in starim kmetovaveom v podakf^ t na-
dedinim obsežkom:
1. Od iivinoreje sploh.
9. Od reje goveje iivine.
Potem sledi : Nova %najdba, senometi deseta
krat in še večkrat rodovitniši napravili.
Na zadnje je se nekaj za poduk in za kratki
im ia ttična zastavfea pridjanr
Pri meni se tudi dobi:
JMVirA JrJUkJLJJE&Jtti
%a leto iSS4y
fndt od kmetijske družbe na svitlo dana
pa le po G kn\|caijev.
kterU le to obseže karsim odperve pole omeniL
hM BteMik ,
v Ljubljani na Brega hiš« št. i90.
Ma prodaj se pvoslo-
Toljna ponvidi
lepo posestvo, le četert ure od Krapi ne, okraj*
nega terga na Horvaakem, ktero obstoji iz 7 ora-
lov polja in senožet in ia mnogih poslopij v dobrem
stanu; pri ti hiši so vse kraljevske pravice (vini^
točiti, mesariti i. t. dO in od nekdaj seje tukaj vino
a pridom na prodi^ točilo. Na frankirane pisma
dafe nata^jčnisa izvedeaja v'Krapint
lastnica vdova
Katarina Sostarko^
- 56 —
d«.)
Matija eeriver,
bokvovez.
C8)
predmostam na Martinim lergu, blizo fran--
ciškoiUirske cerkve f priporoči in ima napro^
daj sledeče sloveneke nove molitvine bukve:
Nebeške Iskrice. Za mladost pa tadi za
odriiiiene Ijadi, ki jih je po naj boljiih molitvinih
bukvah amogih jeaikov ff. LorencPintar, ka-
plan v Predvoru, spisal. Tretji olepšani a podobami
av. maše in a potrebnim aprasevaigem vesti po-
množeni natis« Veljajo terao vesane e nožnicami
13S kr«, v usnji tudi s nožnicami 20 kr. in v
osnji in e slatim obreakam pa 30 kr.
Molitve za duše v Vicah^ tadi g. Lo-
renc Pintar spisal,. se prodajajo s usnjatim
herbtam po 30 kr*. vse v usnji vesane po 40
kr«, v usnji in s Blatim obreakam pa po 1 gold.
Madne in drage molitve, ki jih je tadi
fori imenovani gospod Lorenc Pintar spisal.
' šestnajsterki veliajo v terde platnice veaane e
nožnicami vred l^kr., v usnji 20 kr., v usnji
in 8 slatim obreakam pa 30 kr.
Spisje za slovensko mladino. Spisal g.
Andrej Praprotnik. Vesane 15 kr. (Prft-
mienband 18 kr.}
Tine in Jerica, podučna povest za kme*
tiske ljudi, poslovenjena is pisem Egidia Jaisa,
mehko vesane li kr., terdo vesano 18 kr.
Kerdanski janak, ali molitevne bakvice
ea slovenske vojake in sploh za katolske mla-
denče, spisal g. L. Jeran. Terdo vezane z no-
žnicami l5 kr., v usnji in z nožnicami 24 kr.,
z zlatim obrezkam 36 kr.
Slava Marije Device^ od sv. Alfonsa od
Liguori, I. del^ iz italianskige prestavil Blaž
Potočnik, veljajo terdo vezane z nožnicami 4S
kr., z usnjatim herbtam 60 kr., vse v usnji ve-
zane in z nočnicami 1 gold. , z zlatim obrezkam
1 gold. 36 kr.
Mala slovenska Abecednica v starim in
novim pravopisu, tudi za rabo tistim, ki se hočejo
sami brati učiti. Se dobi v papirji vezana po
3 kr.
Lilija v božjim verta, ali deviški stan,
spisal g. Jeran inSamejc. Prftmienband 15 kr.
Stezica v nebesa^ pridnim otročičem v
spomin, od g. F. Jerana in Zamejca, 6 kr.
Zlate jabolka, spisal g. F. Baraga,
veljajo v usnjatim herbtu 36 kr.
Sveto opravilo za šolarje^ od g. Antona
Slomšeka, lepo vezane za darila 16 kr.
Zgodnja Danica« Molitne bakve v čast
Marti Devici. Terdovezane v nožnicah 84 kr.
Dvoje fantov^ blagi Fridolin in hadobni
Bric. Nekaj za otroke, iz pisem K. Šmida. Po-
slovenil Felicjan Globočnik. Terdovezane
24: kr.
Božidar. Podočna in kratkočasna povest
th slovensko mladino, kokor tudi sa odrasene
ljudi. Terdo vezane 16 kr.
Kerdanski mladeneč, ali gledalo pobož-
nega življenja. Primienband 90 kr.
Bo^ nikomnr dolžen ne ostane. Povest.
Primienband ^0 kri
Martin, mladi pudavnik, pripoved za
^ otroke. Prftmienband 16 kr.
Življenja srečni pot, izgledi in molitve
zamladenee. Na svitlo dal g. AntonSUm^eir.
Terdo vezane 48 kr.
Sv. Frančiška Zalezia, nekdanjigaa\afa
v Genevi: F il o tej a ali prijazna roka poMa*
živeti. Pregledal in priporočil g. A. SlomstV.
Terdo vezane 1 gola. in 6 kr.
Voditelj proti obljubljeni dcžeVi. TerAo
vezane 64 kr.
Sveti Evan^eli. Na svitlo pridel v Cel}i,
v usnjatim herbtu vezan 1 gold. in 18 kr., cel
v usnji 1 gold. in 40 kr., z zlatim obreskuspa
3 gold.
Peter in Pavel ^ lepa povest^ mehU
vezane 16 kr. ^
Genovefa y povest iz K. S m i d o v i h fr
sem, mehko vezane SO kr.
Hirlanda. povest iz K. S mi do vi h pi-
sem, metiko vezane 12 kr.
Krajnski Vertut^r. Spisal ^. P i r c , mebko
vezane 84 kr.
Kuharske bnkve ^ ali nank nar boljši je-
dila brez posebnih stroškov pripraviti, z 800
jedilnimi listki za mesne in postne dni, za na-
vadne in posebno imenitne kosila in vtcerje, Terdo
vezane 45 kr.
Sveti An^el Varh, vodnik pridnih otrok
v nebesa. Molitevne bukvice, v ličnim zvezku,
bodo ob kratkim na svitlo prišle in se po niski
ceni dobivale.
Blaffomir^ paščavnilc. Podačivna in krat-
kočasna povest za mlade in odraščene ljudi*. Pra-
mienband 26 kr.
Zgodovina svete vere v podobah, sta-
rega zakona. Spisal Jernej Čiri ag ar. Pra-
mienband 16 kr. Izdalo družtvo sv. Mohora.
Razun omenjenih bukev, se v Gerber- jevi
zalogi dobe tudi vseslovenskih molitne, v Ljubljani
natisnjene bukve, v raznih zvezkih in po razni,
kar je le moč, niski ceni. Nemških molitvinih bu-
kev ima on tudi lepo zalogo. i§(vetlli podob
Cplldkov} 100 po 94 kr. do 5 gold. šolskift
teK, tinte (cerne), peres, čertnikov Jistnic (Brief-
taschen) in vpisnih bukev razne velikosti i. /. J*,
ima omenjeni bukvovez na zbero v svoji bukvove-
zavnici.
Proda|o imenovanih bukev in druzih izdelkov
bolj pospešiti in polajšati jih je Gerber tudi pri-
pravljen za prodaj (Commision) prepustiti in pro-
dajavcam na deželo poslati. Če jih kdo tedaj kaj
za prodaj prevzeti želi, naj se zato pri njem oglasi.
I
OGLASNIK ^2^
k 70. Mstu Novic 1853. /■
'»
ornuM* v ogUuntktt mtUmtUi tu JH^tlaum pddjati, plM« %m vsaka v^MinmnK
<rei*^|ii< «MlMMi 4 lar.,«« MOHlla I0 enlmt natiaiiU da; dimkrat » kt. trikrat p»6kr.^M.vMkknit
Omililo EAčetkft
M< «• iL miniiterstva pooUa$ten€ pedkav^ske in zivinozdravniike učilnice v Ljubljani.
Zsdetefc učilnice ea prihodnje aolsko lei# je S. dan mesca oktobra (kosoperska).
Zapisujejo se učencf, ki hočejo ▼ to šolo priti, v po^dikorifski ioli na spodnjih F6yaBah bliao
slafUt^rnice Ceukrofabrike).
Uteaci M raadele v *4 versti. Eai «• korači, enf pa ne. Aola sa aamo podkorstro
terpi O »eaeov, ea V9e žlTfnoedrarniske vednosti skupej pa celo leto.
Vsak, ki hoče adaj pravico kovaškima mojsterstva aa Krajnskem aadobiti^ se
mora, kakor je to tudi v druzih deželah predpisano, po cesarski postavi s pismom (patentom)
Akasali, da je v ti Ljubljanski ali v kakošai druei enaki austrianski učilnici se popolnama- iaiičn
uoaetmegia podkovstv«, seer nemoreinnesme mojster bUf.
Kovači, ki bočejo* v t<^ iolo vzeti biti, se flMiaj# sluttatf, da so se ae navadnega kavaitm
pri kakošnem kovaškem majstru tako, isučili, da so že aa p#^dmojstie aU kaele slaaili. l£er pa pri
nas na Krajnskem rokodelstva niso tako vredjene kakor v drusih deželah , tndei tudi naš« kovači isučnih
pisem (Lehrbrief) kakor drugod ne dobivajo, se bo vsak kovač, preden noče v p4^dkovijsko šolo
▼aet Mli, v ti šefi poprej »oskusil: aH jfe kovaštva tolikanj iaueen, koUkor se od navadnega
kovaškega vodmojstra aHkaela terjati mora, aakaj le tabjevstana^se umetnegja podkovanja
fsdravih in bolnih kopit in parkljev učiti.
Vsak pa, naj bo kovač aK kakošnega druaega kmetijskega stan«, ki se hoče v to šolo ali
kovaštva ali živinoBoravniških vednost in živinoreje^čit priti, se mora skaaati a veljavnimi pismi
1> E domovinskim listom svoje županije, 2} s kerstnim Usto^m, da je nar manj 18
let star; d) da je po spričalu gosp. fajmošira lepe obnaše; 4) da ana saj v domačem slovenskem
jeaiku brati in pisati, ker se po vis. ministerakem ukaau vsi nauki v tem jeziku razlagajo. Scer
mora. biti terdne in močne poatave,. ker mlajši fantje niso ne za teake kovaške dela ne aa težavno
aiviaozdravniško pomoč.
Jemljejo se pa v to šolo no le Krajnci, temuč iz vsake drage dežele, da učenec le
slovensko brati in pisati zna.
Za podiik se clo nič ne plača ; učenec ima le skerbeti, da se s potrebnim živežem in
stanovanjem v Ljubljani previdi in si potrebne šolske bukve omisliti aaaiore.
Predsedništvo c. L kmetijske dražbe t I^nb^ani
10. aogpista 1868.
Razglas Naznanje kramarjem in družim
novVi s^nmjšv v Tominu. kupcom«
Visoko ministerstvo kupčije, obertništva in očit-
niga stavstva je po razglasu dne 3. marca 1851 Te dni sim ae na Banaj in v BinroD apet po
štev. 14»8 tergtt Tominu dovolUo,.da se smesta ^^^ w,-^ p^j^^,^ Z zahvalo zameni dosihmaluko
tu dva nova aomnjaderzati, m pa ze obstoječa dva .., • "^ ^ ^.^ ^— «••.««. « ^m,^a ha
letna in živinska iomnjapresU^ti,kterf6odo po- obilno skazano zaupanje naznanim ti odhod aa
tem takem sledeče dni: ]. pervi pondeljik po sv. Bemski somiaj svojim kraouujem ia kapeoat aa ta,
Jožefu, 8. dne 16. aprila, 3. pervi ponde^ik po d^ bojo vedill, davmalo tednih bojo v a^ji
sv. Uršuh\ 4. pervi pondeljik po sv. Miklavžu. j^^ . . Krnj^tci« naplacu s čisto novim
Ako bi pa edin tih somnjev na praznik pasti ~^"»» »f . «*.. ^^„i «^of..i.*^nS
utegnul, bo na pervi dan v prihodnem tednu der- blagom po naj ni zji ceni postrežem.
To se s pričujočim očitno na znanje da. Jp%e Pleiwei8y
Županija v Tominu dne 18. novembra 1861. tergovec v Ljubljani.
Miha Kaeafiira,
župan.
zan.
C«oO
- 68 —
CO
nobro Biiaiia
VELIKA PRATIKA
U U(o 1854,
m tritU dftjMa od kaetijske družbe ▼ Ljubljani,
je prttle ramo sdej prt meni nn ovitlo in »e dobiva
kakor dnige leta na prodaj p0 9 kraJcarJeT«
Tolika |»ra(ika iaa 2 polivl6erki. Pena pola
obseže vse potrebno, kar kdo od pratike tirjati
^aHKirOt namreč: nedelioki evangeli m celo leto,
potem ao vbI aapovedani in drngi cerkveni praaniki
m radečim natisom nasnamovani, apremiDJ lune in
tek aolnca v nebeikili nnamigih; proti koncn je ie
namišljeno vreme pri vsakem spreminn lune po pa-
tru JCfiaiier-ju pridjano. Na sadnji strani ie neluy
prestopnih praznikov v letu 186 A in kolek (item-
pel} pridjano.
Druga Pota napopade somnje na Kranjskem^
slovenskem Stajarekem, Koroškem y Primorskem in
neikem. Potem sledijo j^tinorejske drohttniee
mladim in starim kmetovareom r poduk^ m na-
slednjim obsežkom:
1. Od mirfnoreje sploh.
2. Od reje goveje iivine.
Potem sledi: Nova %neodbay senometi deseta
krat in se večkrat rodovitnOi najfpraviti.
Na aadnje je ie nekai na poduk in na kratki
iSLB in mična sastavica pridjana.
Pri meni se tudi dobi:
JhvVA MfnJELlMJBkJOL
%a leto lS64j
tudi od kmetijske družbe na svitlo dana
pm le pm G lLriOMiiJeT9
ktera le to obseže kar sim od perve pole omenil.
Jožef Blaznlk,
v Ljubljani na Bregu hls* it. 190.
CTr4.)
Pri tuki^lm bukvoveau
Leopoldu Kremžer -ju,
(•)
so naslednje bukve v slovenskim jeziku na prodaj:
^veti krishev pot od svelishaniga patra Leon. fs Portu
Mauriniois ojilrejfhiga ordna.iv« Frana«, sloshen
v laflikim jeail^u, in fv. mafha s drugimi molit-
vami. Zheterti popravljeni natiT. v Ljubljani,
1668. — Teh koristnih bukev posebej priporo-
ievati ni treba, da so bravcam slovenskum vaec
Bt že in tega dovelj sponna,
isle. Veljaj
svetlo prisi
ker so že cetertie m
, o v usnjatim herbto resam
SO kr.^ cele v usnjC pa 86 kr.
40
StoletfUi prattka devetnajstiga stoletja
do 1901. V Ljubljani 1849, terda i
kr., v usnjatim herbtn pa 45 kr.
Jezus nai ueenik^ ali venec katoljsUh molitev, v
Ljubljani. 18A0, v 12erki., v novim pravopisu, v
usnjatim nerbtu velljajoSO kr. v usiiitgouL tO
kr., B Blatim obrenkom pa i gold. M kr.
Jlffalf romni vertec, ali molitve v vsih pomMkea*
sih, priložnostih in potrebah aa mladost ^!i|tj«
terdo veaane 30 kr, v usujatim herbtn 24 tr.^
v nsnji 80 kr«, z nlatim obrcBkam pa 1 gchL
Terdno zaupanje v Jezusa v moUtvoL Drugi na-
tis. V Ljubljani 1851. Terdo vesaae veljajo 18
kr., v usnji 28 kr., b nlatim obreskam pa 50
kraje.
Spomin Jezusoviga terpljenjaj ali molitve na so*
božniga kristjana. Spisal Bi. Potočnik , tMjmokir
v 6t. Vidu nad Ljubljano. Terdo vesane »^
12 kr., v usnji po 20 kr., e elatim obreiba
pa po 40 kr.
Male moUtvUke bukviee na katoljske kristjane h
terdo vesane po 8 kr. Drusiga natisa. V U^
Ijani 1852.
Lilifa v boijim vertu^ ali deviilKi stan, njegm
lepota in pomoiki ga ohraniti. T Ljubljani ihlt
Spisala gg. L. Jeran in A. Zamaje. Veljajo /i
kr. Te bukviee so na iolske darila prav pripnne.
Stezica v Nebesa, bukviee pridnim otrokamnuit^
podobic. Na svitlo dala in naložila L. Jena m
A. Zameic. (Unigi natis). V Ljubljani 1853.
Veljajo 6 kr.
Rasun omenjenih bukev se pri imenovanim bu-
kvovesu Kremžer-ji tudi lepa saloga ne samo drn-
Bih slovenskih, ampak tudi nemških molitevnih bu-
kev na nbero dobi« to je, od 8 kr. do 9 gold. in
veliko drusih bukvovenarskih indelkoF In kar je
moč po nar nižji ceni.
Žltal kup«
(8ro4^)a oena).
L Beinik pieDleo4omft6e
1 » » baMiko
1 » tuiiee
1 » Mriioe
i » rW
1 » jeemen«
1 » proM
1 » %^At
1 % OYM
riEJif5<|mM4 F mU/^e^imM
27. Msss^
foM. I kr.
2
2
1
2
1
i
29
55
54
7
46
31
58
29. avsvsta
r»14. I kr.
2
2
2
2
2
33
58
10
58
46
m^^
OGLASNIK st 28.
k 71. listu Novic. 1853,
Kdor iell, kako eBnollo ▼ oglasniku natisniti in Novicam pridjoti, plača aa vsako verstieo s navadniai
aredf%}itnt ierkaai 4 lur!,6o oananilo la onkrat natisniti da; dvakrat 6 kr. trikrat pa6lur.;aa ▼oakkratatnatio
j ie ae lO^ kr. sa kolek (otempel) po novi pootavi plačati. J. Blaanik«
u
IJ
Oznanilo zu^tka
[ €mI C. A. miHfkterstva paaUautene podkwij$ke in zicinozdravniihe ucilniee v Ljubljani.
2fiačetek učilnice aa priliodnje šolsko leto je 3. dan mesca oktobra fkoKoper.s* a).
I Zapisujejo se učenci, ki hočejo v to šolo priti, v podkovijski šoli na spodnjih Poljanah btizo
slaakorniee (^cukrorubrike).
Učenci se rasdele v )9 versti. Eni so kovači, eni pa ne. ftola za samo podkovstvo
^ terpi B meseov, aa vse živinosdravniske vednosti skupej pa celo leto.
^ Vsak, ki hoče zdaj pravico kovaškiga mojsterstva na Krajnskem zlidobifi, se
mora, kakor je to tudi v druzih deželah predpisano, po cesarski postavi s pismom Cpatentom)
^1 skasNiti, da je v ti Ljubljanski ali v kakošni drugi enaki austrianski učilnici se popolnama izučil
^ umetnega podkovstva, scer ne more in Qe sme mojster biti.
IJ kovači, ki hočejo v to šolo vzeti biti, se morajo skazati^, da so se že navadnega kovaitva
pri ki^-Mnem kovaškem mojstru tako izučili, da so že za po dm o j sir C ali ksele služili. Ker pa pri
<u nasipa Kr^jn^kem rokodelstva niso tako vredjeue kakor v druzih deželah , trdettudi naši kovači izučnfh
pisem (LehrbrieO kakor drugod ne dobivajo, se bo vsak kovač, preden hoče v podkovijsko iolo
vset biti, v ti soli poprej poskusil: ali je kovastva tolikaii| izačen, kolikov ae od navadnega
kovaškega podmojatra ali ksola terjati mora , zakaj le tak je v stanu, se umetnega podkovanja
adravih in bolnih kopit in parkljev učiti.
Vsak pa, naj bo kovač ali kakošnega druaega kmetijskega stasii, ki se hoče v to šolo alf
kovastva ali živinosdravniških vednost in živinoreje učit priti, se mora skazati z veljavnimi pismi
1) z domovinskim Ustom svoje županije, S$) s kerstnim listom, da je nar manj f8
let star; 3) da je po spricalu gosp. fajmoštra lepe obnase; 4) da zna saj v domačem slovenskem
\p jesiku brati in pisati^ ker se po vis. ministerskem ukazu vsi nauki v tem jeziku razlagajo. Scer
mora^ biti terdne in močne postave, ker mlajši fantje niso ne za teške kovaške dela ne za težavno
,^ iivinozdravaiško pemoe.
|f/ Jemljejo se pa v to šolo ne le Krajnci, temuč iz vsake druge dežele, da učenec le
^? • slovensko brati in pisati zn«.
Za podiik se clo nič ne plača ; učenec inia le skerbeti, da se s potrebnim živežem in
stanovanjem v Ljubljani previdi in si potrebne šolske bukve omisliti zamore.
11*1 ^
r« Predsedništv« e. k. kmet^ske družbe v I^obljaiii
>J 10. augusta 1863.
C840 CO I^ 10. dneva septembra je čas zapisovati
^ , i«v« 1«' se v to družbo; 10. septembra je sklep vpisanja.
Gospodom hlŠnUn gospodarjem m dan septembra notem ob9 url dopoldne
^^ O r J bo v apsdajib s6bah Ljubljanskega streliša
V LiobUuit (Schiessstatte") zbor vsih hišnih gospodarjev, ki
' . . . . . v . . . . . • v. . ao za svoj del pristopili k ti družbi. V tem aboru
ti fdaatt tistim^ kt hocefo pristopttt k dimzbij bojo podpisali
-r ktera sije Ternovsko kosamo kupUa. , pertieivsi gospodje deležniki te družbe
^ *^ ^ veljai^ai kup^nikontrakt, kakor pravi last-
T V pismu, kterega smo 8. dun t. m. vsim I^jn- niki in soposestniki te kosarne^ kermi trije
i byanskim hišnim gospodarjem v roke dali, smo jim smo le začasin kontrakt po pismu s poprejšnjimi gosp.
naznanili, da smo silo kosamo vTernovem vime^ lastniki te kosarne sklonih;
au več hišnih gospodarjev iz. tega namena kupili , drugte: se bojo tisti dan postave te družbe
da kdor pristopi ao 10. dneva mesca septem- sgotovile in volilo se bo vodstvo Cdirekcija) te
bra v to družbo, bo tudi deležnik te mestne družbe, ktero ima po paragrafu osmem iz 9 od-
kosarne. Med tem je tudi visoko c. k. deželno bornikov obstati, kterim bo za 3 leta osker-
I ' poglavarstvo z odpisom od 25. julla t. L pod štev. bništvu te kasarne izročeno. Teh 9 odbornikov izvoli
9ll!)6 dovolilo, da smemo to družbo osnovati , ktera izmed sebe enega, ki je predstojnik,
bo, kakor smo v-gori omenjenem razglasu pove* Kakor bo ta volitev opravljena, jenja
dali , vsakemu hišnemu gospodarju v gotov dobiček, opravilonastrehpodpisanih, ker ta dan po^
Ker pa je pri osnovanju take družbe po pred« stane kosarna skupna lastnina vsih, ki so k
pisu vis. C. k. dež. poglavarstva marsikaj treba ti družbi pristopili; za kolikor vojakov je de-
spolniti, kar terdno vstanovitev družbe zadeva, damo ležnik h kosarni plačal, za toliko je tudi lastnik
sledeče na znanje: in soposestnik te kosarna, ktera sliši vsim delež--
- 60 —
ilikaa skspcj. Mi podpisani smo st le ttko
dolgo na cčlo le reii poitavili, da smo od
▼ ei strani aaslišano voljo opolniii, ker
tri Toakl novi reči mora biti k o o, da načne,
akor hitro bo novo vodstvo involjeno, bomo mi
odstopili od dondajnega onravilstva in stopili bomo
v versto družbenikov, ksKor vsak drug deležnik.
— To damo očitno na snanje, da odvernemo vsako
krivo misel in ranjasnimo vsako pomoto.
Da bo pa samogel vsak deležnik sa oskerbnike
te mestne kosame naj pripravnici može isvoliti,
bojo imena vsih deležnikov na dan nbora v
posebnem imeniku priložene.
Poslednjič namoremo že 0 veseljem na nnanie
dati, da je že veliko veliko hiinih, gospodarjev in
mesta in predmestij v to družbo mestne kosame
stopilo, in da po tem takem senamoremo nanašati,
da bo družtvo kmalo v stanu, in nloženih dnarjev
k sedanji kossrni še novo pohižtvo prinidati,
v kterem se bojo napravile tudi stanova-
nja ea oricirje.
V Ljubljani 31. augusta 1868.
Jane% B.
Jomef N.^
Joief 6t.
(88.)
Hiša na prodaj.
(O
v Ljubljani v dt. Petersicem predmestji je hiša
pod itev. 87, ki je že v prav dobrem stanu in en
del že 5 let davkov prost, slepim vertom napro-
daj. Kaj več se nve pri hišnem gospodarju, v ome-
njeni hiži.
olo O)
Naznanje kramarjem in družim
kupcom.
Te dni sim se na Dunaj in v Hi^rno spet po
novo blago podaj. Zsahvalo zameni dosihmaltako
obilno skasaoo naupanje nasnanim ti odhod na
Bemski /»ominj svojim kramurjem in kupcom na to,
da bojo vedili, da v malo tednih bojo v moji
žtacuni „pri Krajnici^ naplacu s čisto novim
blagom po naj nižji ceni postreženi.
Joie Pleiwei8y
tergovec v Ljubljani.
(74.)
Pri tukajinim bukvovesn
Leopoldu Kremžer - ju ,
(3)
so naslednje bukve v slovenskim jesil^u na prodaj:
^beti krishev pot od svelisbaniga patra Leon. is Portu
Maurizio is ojftrejfhiga ordna fv. Frane., sloshen
v lafhkim jesiku , in fv. marha s drugimi molit-
vami. Zheterti popravljeni natiT. V Ljubljani,
1853. — Teh koristnih bukev posebej, priporo-
čevati oi treba, da so bravcam slovenskim všeč,
se že iz tega dovelj sposna , ker so že eetertič na
svetlo prišle. Veljajo v usnjatim herbtn venane
30 kr., cele v usnji pa 36 kr.
Stoletna pratika devetnajstiga stoletja od 1801
do 1901. V Ljubljani 1849, terdo vezana 40
kr., v usnjatim herbtu pa 45 kr. -
JesiM fUii ueenikj ali venec katoljskih naolitev, \
Ljubljani. 1850, v 12erki., v novim prmvopisv«
usnjatim herbtn veljajo 50 kr. v usi|ji 1 soid. i C
kn, s Blatim obrezkom pa 1 gold. &0 kr.
Mali romni vertec^ ali molitve v vsih ponebniA eji-
sih, priložnostih in potrebah za mladost. Veljnjo
terdo vezane 20 kr. , v usnjatim herbtu 94 kr. ^
v usnji 80 kr., z zlatim obrezkam pa 1 gold.
Terdno zaupanje v Jezusa v moUtvak. Dmgi aa--
tis. Y Ljubljani 1851. Terdo vesaae velji^o 18
kr., v usnji 28 kr., z zlatim obrezkam ^m 30
kraje.
Spomin Jezusoviga terpljenjaj ali motilTtza ao-
božniga kristjana. Spisal BI. Potočnik , iiftmtet
v št. Vidu nad Ljubljano. Terdo vezane «% ^
12 kr., v usDJi po 20 kr«, z zlatim obmkiSL
pa po 40 kr.
Male moUtvitie buktdce za katoljske kristjane. So
terdo vezane po 8 kr. Druziga natisa. V Ljab-
liani 1852.
Lii(ja v boijim vertu^ ali deviški stan^^ njegova
lepota in pomočki ga ohraniti. V Ljubliani 1852.
Spisala gg. L. Jeran in A. Zamaje. Veljajo ti
kr. Te bukvice so za šolske darila prav pripravili
Stezica v Nebesa, bukvice pridnim otrokam naaest
podobic. Na svitlo dala in založila L. Jerai is
A. Zamejc. (Urugi natis). Y Ljubljani 18U.
Veljajo 6 kr.
Razun omenjenih bukev se pri imenovanimi
kvovezu Kremžer-ji tudi lepa zaloga ne samo in-
zih slovenskih, ampak tudi nemških molitevnih k«-
kev na zbero dobi, to je, od 8 kn do 9 goM. ii
veliko druzih bukvovezarskih izdelkov in kar j^
moč po nar nižji ceni.
Cena kruha in n^ma r M4jubtfmM
$nemea 9€ptmnbra.
Kor »e 0» p«4laf i žitDe eene poprejiojifa oieMA luiar*
sa prioUooi meiee vac^ii (mecen) paeniee na 5 f eiil. 16^., kraje.
— reii na 3 g^\AAZ^,\ \X9^t. oeniti, mora po poataTi TLjaMjaai
ta meeee vai^ati:
iemlja la 1 kraje, is nar lepši bele moke 4
» » » » » alabeji bele moke 5
letev ID — krint.
hleb krnha is nar lepai paeniene moke
ta 1 free 12 » » — »
» » 18 elabeji pioaiene moke aa
1 fST^k 17 » »2'^, >
» » is r^iene moke s eetertiako
pieaieae smesane sa t froA 26 » » 2 »
» » soritonifa sa 1 ip*os — ftest 27 » »IV« »
Gt9yifig%m%Bi pitanih volov b.res 4oklade fant veUi 10 kr«
» » vpreinih volov, krav injnaeov » » 9 »
» »is deiele na prodaj prineseBO » » 8 >
K4or se po ti eeai i a vaf i ae ravaa ia slabe ji blsf e pro-
daja, bo po obstojeoih postavah ojstro kasBovaa.
IJuklj, meeeiui ^oepeeik«.
Žitni kup.
(Brei^ja eoM).
r iCJti^Umtd
r MrmŠHSik
31. anfasta
79. angasU 1
fOld.
kr.
fald.
kr.
1 mernik pseaicedomaee
1 » » banaake
1 » tnraiee
1 » sorsioe
1 ^ -Aii
2
X
1
2
1
1 '
29
55
54
6
51
30
54
2
2
2
2
2
"1
33
58
10
46
~ i
1 > Ječmena
1 » proea ........
1 » lU^e
1 % AVBA «••«>■•>*
* ~ 1
OGLASNIK ^29.
k 72. listu Novic. 1853.
Kdor seli 9 kako osiuiDilo ▼ ogUuniku natisiiiti in Novicam pridjati, plača aa vsako verstieo m amvadnin
^retinjimi eerkami 4 kr.,oe oznanilo lo onkrat natianiti da; doakrat 6 kt. trikrat pa6kr.;u vsakkratni nailo
je se l6 kr. sa kolek (stempel> po novi pootavi plačati. j. Blunlk.^
'"■\ Oznanilo začetka ^
od C. A. ^HtmrVet^H p&oitUaši^e podkavij$ke in zivinoztlravfštike učilnice v Ljubljani.
Začetek učilnice za prihodnje šolsko ieio je 3. dan mesca oktobra jfkosoperska).
Zapisujejo se učenci, ki hočejo v to išolo priti«, v podkovifski šoti na spodnjih Poljanah hlisso
sladiiornice (^cukrofabrike)«
O 8 v« milteln niij t^eoglaf^i že ^^k^ klerl htiisli ^evtikitol« uMt |irt«f.
Učenci se razdele v 2 versti. Eni so kovači, eni pa ne. 8oIa za saino (»odkdVstro
M«pj 6 ]6escov, za v8e živinozdravniske vednosti skupej pa c'e4o leto.
Vsak, ki hoče iedttj pravico kovaškiga IhojsteTstva na Krajnskem zadobiti, se
mora, kakor je to tudi v druzih deželah predpisano, po cesarski pbstavi s pismom (patentom}
skasati, daje v ti Ljubljanski ali v kakošni drugi en^ki aildi&ianikl učilnici se popolnama izučil
umefiiega podkovstva, scer ne more in ne sme mojster bili. '
kovači, ki hočejo v to šolo vzeti biti, se morajo skazati, da so se že navadnega kovastva
pri kakosnem kovaškem mojstru tako izučili, da so že za podttajstrb ati ktele sMžflL Ker pa pri
nasiiai Krajnskem rokodelstva niso tako vredjene kakor v druzih deželah , ti;digtudi naši kovači izučnih
pisem (LehrbrieQ kakor drugod ne dobivajo, seibo vshkkov^č. preden noče v podkoviisko šolo
vzet biti, v ti šoli poprej poskusil: ali je koviiitva talikanf iztfčen, kolikor se od nav^Undga
kovaškega podmojstra ali ksela terjati mora, zakaj le tak je v stanu, se umetnega podkovanja
zdravih in bolnih kopit in parkljev učiti.
Vsak pa, naj bo kovač ali kako^nega druzega kmetijskega stanii, ki se hoče v to šolo ali
' kovastva ali živinozdravniških vednost in živinoreje učit priti, se mora skazati z veljavnimi pismi
1) z domovinskim listom svoje županije, ti) s kerstnim listom, da je nar manj 18
I let star; 3) da je po spričalu gosp. fi^oštra lepe obnaše; 4) da zna saj v domačem slovenskem
^ jeziku brati in pisati, ker se po vis. ininisterskem ukazu vsi nauki v tem jeziku razlagajo. Scer
mora biti terdne in močne postave^ ker mlajši fantje niso ne za teške kovaške dela ne za težavno
I živinozdravniško pomoč.
^ Jemljejo se pa v to šoFo ne le Krajnci, temuč iz vsake druge dežele, da učenec le
' slovensko brati in pisati zna.
Za podiik se clo nič ne plača; učenec ima le skerbeti, da se s potrebnim živežem in
stanovanjem v Ljubljani previdi in si potrebne šolske bukve omisliti zamore.
Predsednistvo Ct k. kmetijske dražbe v Ljubljani
10. augusta 1853.
C94.) (2) 20. dan septembra potem ob 9. uri dopoldne
Gospodom Mšnim gospodarjem .%:^^SS^fTJ-iSk'^X^S^:^:."'£
V Ijubljani) »o za svoj del pnstopiU k ti dražbi. V tem zbora
idasH tUtim, ki hočeio pristopiti k družbi, •»"'* P***?!**!. „ _„.., H-i.i„8ir! #- H,..ih.
, -- • . «, . ■ * .» »erwo: VSI gospodje deležniki te.druzbe
kterasije Tematsko kosamo kupila. velj^avni kupni kontrakt, kakor pravi last-
, v pismu, kterega smo 2. dan t. m. vshn Lju* niki in soposestniki te kosarne, ker mi trije
bljanskfm hišnim gospodarjem v roke dali, smo jim smo le začasin kontrakt po pismu s poprejšnjimi gosp.
t naznanili, da smo zalo kosarno vTernovem vime- lastpiki te kosarne sklenih;
i nu več hišnih gospodarjev iz tega namena kupili, i drugič: se bojo tisti dan postave te družbe
da kdor pristopi do 10. dneva mesca septem- zgotovile in volilo se bo vodstvo Cdirekcija) te
bra v to družbo, bo tudi deležnik te mestne družbe, ktero ima po paragrafu osmem iz 9 od-
; kosarne. Med tem je tudi visoko c. k. deželno bom i kov obstati, kterim bo za 8 leta osker*
poglavarstvo z odpisom od 25. julia 1. 1. pod štev. bništvo te kasarne izročeno. Teh 9 odbornikov izvoli
3126 dovolilo, da smemo to družbo osnovati , ktera izmed sebe enega, ki je predstojnik,
bo, kakor smo v gori omenjenem razglasu pove- Kakor bo ta volitev opravljena, jenja
dali, vsakemu hišnemu gospodarju v gotov dobiček, opravil onastrehpodpisanih, ker ta dan po*
Ker pa je pri osnovanju take družbe po pred- stane ko.sarna skupna lastnina vsih, ki so k
piso vis. c. k. dež. poglavarstva marsikaj treba ti družbi pristopili; za kolikor vojakov ie de-
.spolniti,karterdnovstanovitev družbe zadeva, damo ležnik. h kosami puičal, za toliko je tudi lastnik
sledeče na znanje:, in soposestnik te kosarne, ktera sliši vsim.delež-
Do 10. dneva septembra je čas zapisovati nikam skupej. Mi podpisani smo se le tako
se v to družbo; 10. septembra je sklep vpisanja. dolgo na čelo te reči postavili, da smo o '
- 6« —
▼ eč straii saslistno valjo spolnili, ker
tri Tsaki novi reči mora biti kdo, da sačne.
akor hitro bo novo vodstvo iEvoljeno, bomo mi
•datopill od doedajoega opravilstva in stopili bomo
▼ versto družbenikov, kakor vsak drug deležnik.
— To dano očitno na snanje, da odvernemo vsako
krivo misel in rasjasnimo vsako pomoto.
Da bo pa samogel vsak deležnik sa oskerbnike
te mestne kosame naj pripravnici može isvoliti,
liojo imena vsih deležnikov na dan Ebora v
posebnem imeniku priložene.
Poslednjič aamoremo že e veseljem na snanje
dati, da je že veliko veliko hišnih gospodarjev ia
nesta in predmestij v to družbo mestne kosame
stopilo , in da po tem takem se aamoremo aanasati,
da bo družtvo kmalo v stanu, in aloženih dnarjev
k sedanji kosami še novo pohištvo prieidati,
v kterem se bojo napravile tudi stanova-
nja ea oficirje.
V lijubljani 31. augusU 18A3.
Jane% Baumgartner.
Joief Nuiak.
Jomef Str%elba.
(88.1
(80.)
Dobro znana
f3)
VELIKA PRATIKA
za m 1854,
na svitlo dajana od kmetijske družbe v Ljubljani,
je prišla ra\^o edej pri meni na svitlo in se dobiva
kakor druge leta na prodaj po V krajearjei«
Velika pratika ima 2 polivl6erki. Ferrapola
obseže vse potrebno , kar kdo od pratike tirjati
samore, namreč: nedeljski evangeli za celo leto,
potem so vsi zapovedani in drugi cerkveni prazniki
s rudečim natisom zaznamovani, spreminj lune in
tek solnca v nebeških znamnjih; proti koncu je še
namišljeno vreme pri vsakem spreminu lune po pa-
lm Knauer-ju pridjano. . \a zadnji strani ie nekaj
Tpre9topnih praznikov v letu 1855 in kolek (štem-
pelj pridjano.
Druga pola zapopade somnje na Kranjiketnj
slovenskem Stajarskem, Koroškem, Primorskem in
Reikem. Potem sledijo j^Zivinorejske droblinice
mladim in starim kmetovarcom r poduk^ z na-
slednjim obsežkom:
i. Od iivinoreje sploh.
2. Od reje goveje iivine.
Potem sledi: JVova znujdba, senoieti deseta
krat in ie večkrat rodovitniii napraviti.
Na zadnje je še nekaj za poduk in za kratki
cas in mlčna zastavica pridjana.
Pri meni se tudi dobi:
JMvVA JrJ&aAJJtLflk
%a leto 1854 y
tudi od kmetijske dmžbe na svitlo dana
pa le po e kr^icarjev^
ktera le to obseže kar sim od perve pole omenil.
Jožef Blaznlk,
v Ljubljani na Bregu hiš. št. 190.
Hiša na prodaj.
C?i
v Ljubljani v dt. Peterskem predmestji je ikwa
pod štev. 87, ki je še v prav dobrem stano in en
del še 5 let davkov prost, zlepim verton la pro-
daj. Kaj več se zve pri hišnem gospodarju t ome-
njeni hiši.
(8«0 ' Pri (,)
Janezu Giontini]- tu ,
bukvarju v Ljubljani , je ravno zdaj na svitlo pal^:
Vj^tnik
ga\Qv
Lepa in podučenja polna povest s pristavkom živ-
Ijenja sv. Vincenca Paulana. V Liabljani
1853. Cena bukev je 6 kr.
Stric Tomova koča , ali življenje zamor-
cov v robnih df ržavah svobodne severne Ame-
rike, izneroškiga, poslovenil Fr. Malavašic.
s šterimi podobsinami. V Ljubljani iS^H. 36
krajcarjev.
Bojtek^ ali pravlica od viteza v drevo
vpreženiga, prijetno in kratkočasho branje. V
Ljubljani 1853. 6 kr.
Dobe se te bukve: v Celjovcu pri Sigrnundni.
v Beljaku pri Hoffmann-u, v Celji pri Geigerji.v
Marburgu pri Leirer-ju, v Radgoni pri Wait»u-
ger-ju^ v Novim Mestu pri Wepu8tek-u , v Krajnji
pri Besu, v Kamniku pri Maas-u, v Gorici pri Pa-
temolli-tu, vTerstu pri Scabar-ju, v Slovenjen
Gradcu pri Zavadcki-tu, v Postojni pri Blaznik-a
in v Mureku pri Klattla-tu.
Zllnl kup.
(Sre4DjA eeiA).
1 mernik pšenice domaoe
1 > » bnnnnke
1 » tnrsioe
1 > serniee
1 » r^ii
1 > jeomenn
% » proM
1 » %jde
1 » nvBn
r^£its6U«msd F MrmMii
3. septembra
foM.
27
55
54
6
49
32
33
54
7. septembra
foia.
33
2
II
OGLASNIK ^}0.
k 74. ma JVoTic. 1853.
or seli, kako osnanflo t oglasniOtu natisniti In Novicam pridja^i, i^ača sa v$ako verHieo % iif,Y«4nif»
idnjimi cerkami 4 kt.,it o^Q(|nilo le enlErat natisniti da; dvakrat 5 hr. trikrat pa 6 lir. ;m vsakkratni natis
M 1 0 kr. sa kaielc (itempel) po novi pootari plačati.
i9R
BP
iDSC!!
70
Razglas.
O)
C. k. mestnu okrajna sodaija na Dunaji raz-
.asuje sledeče:
I^etos 1 5. dan aprila je na Danaji umerla ne-
nožena fabrikantuja Elisabeta Dojak in je v
^ojem testamentu tole sporočila: Žfahtnikom
ojega očeta Jožefa Dojaka, kije v Bo-
o vi i ah na Koroškem doma, zapustim sest tav-
ent goldinarjev dobrega denarja proti temu,
j a ti znesek zapade dedičnii vse moje zapuščine,
ko se oni ne oglase o treh letih od dneva moje
mer ti .^
Kdor misli po omenjeni žlahti pravico imeti
o imenovane zapuščine,^ naj se zadnji čas do
5. aprila 1856 oglasi evsimi spričbanii priku-
.ator)! te zapuščine, gospodu dohtarju jSrnestu
Li e y r e r- u, cesarsicevi dohtarju va Diinigi Nr. 77.!3*
{$80 O)
»:^ Me presretla ^^9«
Štacuna Jožefa Hauffen-a^
M v«llkMM MrgH Nr, 9 v IJubljtiH ,
' da na znanje, da-ima mnogovarstaaga novega bla-
' ga nar novejae baze na i;&^erp aa pribodpjp jesen
v zalogi, in s*^ priporoči kupcom po nar nižji ceni.
(84.)
(3)
Gospodom hišnim gospodarjem
v Ijttby«U9
%la§U tistim J ki hočejo pristopiti k družbi^
ktera sije Ternovsko kosamo kupila.
v pismu, kterega smo S. dan L m. vsim Lju-
bljanskim hiaoiffl gospodarjem v roke dAli, amo jim
nazRtnili , da smo zalo kosarho v Ternovem v ime-
nu več hišiiih gosnodarjev iz tega namena kupili,
da kdor pristopi do 10. dneva mesca septem-
bra vto družbo, bo tudi deležnik te mestne
k o same. Med tem je tudi visoko c. k. deželno
poglavarstvo z odpisom od 2o. julia 1. 1. pod štev.
3126 dovolilo, da smemo to družbo osnovati, ktera
bo, kakor smo v gori omenjenem razglasu pove-*
dali, vsakemu hišnemu gospodarju v gotov dobiček.
Ker pa je pri osnovanju take družbe po pred-
pisu vis. C. k. dež. poglavarstva marsikaj ttehik
spolDJti, kar terdno vstanovitev družbe zadeva, damo
sledeče na znanje:
Do 10. dneva septembra je čas zapisovati
se v to dražbo : 10. septembra je sklep vpisanja.
SSO. dan septembra potem ob 9. uri dopoldne
bo v spodnjih sAbah LjuJ^Uanskega streliša
(Schiessstattel zbor vsih hišnih gospodarjev, ki
80 za svoj del pristopili k ti družbi. V tmi zbora
bojo podpisali
pervic: vsi gospodje deležniki te družbe
veljavni kupni kontrakt, kakor pravi last-
niki in soposestniki te kosarne, ker mi trije
smo le začasin kontrakt po pismo s poprejšnjimi gosp.
lastniki te kosarne sklenili;
drugič: se bojo tisti dan postave te družbe
zgotovile in volilo se bo vodstvo (direkcija) te
družbe, ktero ima p9 Mt^gr«^ ^VMf* ^^ 9 od-
bornikov obstati, kterim bo za 3 leta osker-
baiatvo te kasarne izročeno. Teh 9 odbornikov iavoli
izmed sebe enega, ki je predstojnik.
Kakor bo ta volitev opravljena, jenja
opravilo nas treh podpisanih, ker ta dan po-
stane kosama skupna lastnina vsih, ki so k
ti 4^^41)1 pristopili; za kolikor vojakov je de-
ležnik h kesarni plačal, za toliko je tudi lastnik
in soposestnik te kosarne, ktera sliši vsim delež-
nikam. /|l(upej. Mi podpisani smo se le tako
dolgo na čelo te reči postavili, da smo od
več strani zaslišano voljo spelnili, ker
pri yi^aj|^i novi reči mora biti kdo, da začne.
Kakor nttro bo novo vodstvo izvoljeno, bomo mi
odstopili od dozdajnega opravilstva in stopili bomo
v versto družbenikov, kakor vsak drug deležnik.
— To damo očitno na znanje, da odvememo vsako
krivo misel in razjasnimo vsako pomoto.
Da bo pa zamogel vsak deležnik za oskerbnike
te mestne kosarne naj pripravniši može izvoliti,
bojo imena vsih deležnikov na dan zbora v
posebo^en^ VVjeniku priložene.
Pbsiednjič zamoremo že z veseljem na znanje
dati, da je že veliko veliko hišnih gospodarjev is
nie^ta in predmestij v to družbo mestne kosarne
stopilo , in da po tem takem se zamoremo zanašati,
da bo družtvo kmalo v stanu, iz zloženih dnarjev
k sei)Af\ji )L09igrni še nova pohištvo prizififiti,
v kterem se bojo napravile tudi stanova-
nja za oficirje.
V LjubUani 31
augusta 1853.
Janez Beumgartner^
Jgief JVuiak.
Jomef Strvselka.
Cfia.l
Hiša na prodaj.
C3)
V Ljubljani v Št. Peterskem predmestji je hiša
^i^hitY. 87, ki je še v prav dobrem stanu in en
del še 5 let davkov prost, zlepim vertom napro-
daj. Kaj več se zve pri hišnem gospodarju v ome-
njeni hiši.
- 64 —
(8i.) C«)
Pri Janes« Leonu v Celjovco je na
•▼itie priilo in se dobi pri
kakor tadi po vsih bakviraicah v Ljabljani:
Slovensko Berilo
sa
Nemce y
9 kratkimi rasjasnjenji inpotrebnim abe-
cednin inenikom.
SosUvil
Anton Janezič.
Mehkovesano velji 48 kr. ar.
C8».) Pri (2)
Janezu Giontini]- tu ^
bakvarj« v Ljabljani , je ravno sdajna avitlopriiila:
Vjčtnik
Ijepa in podačenja polna povest s pristavkom živ-
ljenja av. Vincenca Paalana. V Ljabljani
1853. Cena bukev je 6 kr.
Stric Tomova koča , ali življenje zamor-
cov v robnih deržavah svobodne severne Ame-
rike, ianemškiga, poslovenil Fr. Mala vasic,
s šterimi podobsinami. V Ljubljani 1853. 36
krajcarjev.
Bojtek, ali pravlica od viteza v drevo
vpreženisa. prijetno in kratkočasno branje. V
Ljubljani 1853. 6 kr.
Dobe se te bukve: v Celjovcu pri Sigmund-u^
v Beljaku pri Hoffmann-u, v Celji pri Geigerji, v
Marburgu pri Leirer-ju, v Radgoni pri Wait2in-
ger-ju^ v Novim Mestu pri Wepustek-u, v Krajnju
pri Kesu, v Kamniku pri Maas-u, v Gorici pri Pa-
ternoUi-tu, v Terstu pri Scabar-ju, v iSlovenjem
Gradcu pri Zavadcki-tu, v Postojni pri Blaanik-^n
in v Mureku pri Klattla-tu.
(80.)
Debro znaiiA
o
VELIKA FUTJKA
i'
za m 1854,
na svitlo dajana od kmetijske družbe v CJaMJani,
'e prišla ravno adej pri meni na svitlo /a ite doUvM
akor druge leta na prodaj po V ^M^IcmBjew»
Velika pratika ima 2 poli v 16erkL BefTap0jig
obseže vse potrebno, kar kdo od pt^ib UrjMU
aamore, namreč: nedeljski evangeli aat^te^^
potem so vsi aapovedani in druf i cerkveni f!uuLi
a rudečim natisom aaanamovani, spreminj W*^
tek solnca v nebeških anamnjih; proti konca y it
namišljeno vreme pri vsakem spremmu lune pi^v-
trn /Cnauer-ju pridjano. Na zadnji strani je meksj
prestopnih praznikov v letu 1855 in kolek (stM-
pel} pridjano.
Druga pola aapopade somnje na RranjifM,
slovenskem Štajarskem^ Koroškem y FrimM-dem a
Reškem. Potem sledijo ^^Živinorejske hitmce
mladim in starim kmetovaveom v poJUfin-
slednjim obsežkom:
1. Od iivinoreje sploh.
2. Od reje goveje mivine.
Potem sledi: Nova znajdba, ^enometi ktt .
krat in še večkrat rodovitniši napravUL
Na aadnje je še nekaj za poduk ia sa knfi
čas in mična zastavica pridjana.
Pri meni se tudi dobi:
JMvvA JrJULJLJLSLA
%a leto i854y
tudi od kmetijske družbe ua svitls diaa
pa le po e krfO^arJeT)
ktera le to obseže kar sim od perve pole omeaiL
Jožef Blaznik,
v Ljubljani na Bregu hiš. šL 190.
Zltnl kup.
mermik ptenioedomAoe
> » basaske
tmioe
>
> rhii '"
» jeemeu
> proB« • •
> OTM • • •
VMJ^sHJmmilr MUr€U9^
2
2
1
2
1
1
1
10. ■eptemka I 7. septeabn
26
55
52
3
47
36
40
57
2
3
2
2
2
a3
2
11
«#^
OGLASNIK asi.
k 89. lista Novic. 1S53.
i.dor seli, kako oznanilo v oglasniku natisniti in Novioam prUjati, pUoa sa v9akaterMeo m navadnii*
\redn,}vmi, ^ei;ki^n|i 4 lKr.»^o oananOo lo enkrat natianiti te; dvmkrat 6 kt. trikrat pa61ur.;Ba Taakkcatninati^
lO kr. sa kofek C^tenipel) po novi postavi plačati. j. BlasnlU.
se
iu
IJt. 10524. (98. ki)
K Oznanilo.
' < Ker se bo v Planini na Notrajnskem tura
>n>arne cerkve popravil in iz novega pokril, bo sa
4' o dela 26. dan tega mesca, ob desetih dopoldne
^U)Ti C. k. kantonskem poglavarstvu v Postojni
a;^ražba O^^i^u^^i^C^^)} ^^^^ jih ^^ V^ manjši peni
^torevzel :
idii Vsi stroški so prerajtani na 8504 gold. in 14
iil^rajc, od kterih spada:
aa sidarsko deio a malavarji vred
mr; in za zidarsko gredivo (material) Si57 fl. SI kr.
^^fia tesarsko delo in sa les • • • 1350 „ 51 „
(g^na kovaško delo in za želeso . • 17 „ 18 „
I ^na kleparsko (klamfarsko) delo . 873 „ 39 ^
na ključarsko (šlosarsko) delo. , 6 „ 80 ^
skupej 8504 fl. 14 kr.
Kdor misli od omenjenega dela kaj prevzeti,
Id «16 povabljen v Postojno priti, kjer bo v tukajsni
1^ Kanclii načerte, predmero in razdelek posameznih
)0ji del v navadnih vradnih orah natanko pregledati za-
mogel.
C. h. kantomko poglavarstvo v Postojni
81. oktobra 1853.
Za C. k. okrajnega poglavarja
J Molejr^Lr.
1)
i
lin
i
(<>o.) (k O
Naznanilo novih somnjeV.
Visoko C. k. ministerstvo kupčijstva je 16. dan
julia 1849 štev. 5451,popred v Mirniški sedaj
pa v Trebniški kanton spadajoči Moravski srenji
tri somnje v blizo Moravč ležijoči podfari sv. Ma-
horja, in sicer tretji dan po sv. Jederti,
predbinkoštni torek in pervi dan maliga
serpana, vsako leto imeti dovolilo; če pade so-
men) na nedeljo ali na praznik, bo somenj pa po
nedejji ali praznika ta dan.
Županija Moravske srenje.
Koledarček sloveiski, '
za leto 1854y
MS\etlodaldrtJanezBIeiweis,
^Koledarcek^ za leto 1854 je dodelan. Ker
sem prepričal se, da je prijatlom slovenskega slov-
stva všečno, imeti zbirko (galerijo) za domovino
zasluženih mož , sem pridjal letošnjemu zvezku po-
dobi dveh slavnih rojakov : Vodnika in Miklo-
šiča. Kdo ju ne pozna, kdo ju ne čisla! Drag
spominek bota z Valvazoriem vred, kterega po-
doba je v lanskem koledarčku, gotovo vsim, kte-
rim je mar za veljavo in slavo domačega jezika in
domačega slovstva.
In dva domoljuba, kterih isverstaa pisava so
!*e že ndavnej prikupila našim bravcem,sta spisala
sivljenj opisa slavnih teh mož. — Združilo ae
je letos še mnozih sloveeih pisateljev, kise nada-^
rili z doseski svojimi lepoznanski del letošnjega
pkoledarčka^, kterega obseg je sledeči :
Življenjopis Valentina Vodnika; spisal
gajegosp. Dragotin Dežman; mičnemu po-
pisu je uverstena prgetna pesmica Vodnikova
^pJeklenice^ imenovana, ktera še nikdar in nikjer
natisnjena, v koledarčku letošnjem pride vpervič
na' svetlo.
Življenjepis dr. Frančiška Miklošiča;
spisal gosp. J. NavratiL
SlikAf. Novela iz življenja umetnika; spisal
gosp. Davorin Terstenjak.
Poslednje pismo rajnega vladikačer«
nogorskega Petra Petroviča Njegoša, ki
gaje pisal dr. L. A. Frankl-u; prestavil gosp. Je-
riša.
Metod, slavenski apostelj. Po sila sta*
rem, morebiti še za S.vatopfuka zloženem življen*
jopisji; prestavil gosp. Podgorski.
Venec pesem obseže:
Božični pesmi: „Betlehemska okolica^ in
j^Betiehemski hlev% zložil gosp. Levstik.
^Licova strelci^; poslovenjena od rajnega
dr. l^ranceta Prešern-a, v njegoveh „poezi->
jah^ ne natisnjena.
„Bleško jezero^; zložil gosp. Dragotin
Dežman.
,iNaj lepša dota^; zložil gosp. Fr. Cegnar*
^OeKle in tica^; zložil gosp. Levstik.
Koledarček sklepajo ^iskrice življenja^
ktere je spisal izdatelj.
Koledarski del zapopade vse, iz česar na-»
vadne pratike obstoje, le prazno vremensko pre-
rokovanje smo nataestovali vsaki mesec z dnev-
nikom važniših prigodb glede posebno na de-
žele slovenskega naroda v starejih easih*
N at i s s čisto novimi pismenkami iz gosp. B 1 az-
nikove tiskarnice je tako krasen , da se ^koledar-
ček^, ki je ves pripraven za novoletne darila, ne
boji nobene primere s kakoršnim koli almanahom.
' Dobiva se -„koIedarček^ v L j u b 1 j a n i v tiskar-
nici gosp. Blaznika in se bo dobival po vsih mestih
slovenskih krajev mehko vezan v ličnem zavitku
po 84 kraje, terdo vezan s pozlačenim ob-
rez kom po 38 kraje.
Kdor ga naravnost iz Ljubljane po pošti pod
nakrižnim zavitkom dobiti želi, naj frankiranemu
pismu še doloži za poštnino mehko vezanega 5
kraje, terdo vezanega pa 6 kraje, da ga potem
brez vsega druzega plačila na svoj dom dobi%
kamor koh ga želi.
Kdor morebitf celo dosihmal izdano zbirko
Eodob slavnih Slovencev imeti želi in lanskega
oledarčka s podobo Valvazorja še nima, ga za-
mere pri gosp. Blazniku še dobiti po ravno ti ceni*
- 66
02.)
Oznanilo.
O)
Podpistni da na snaoje, da hsa v svoji ver-
tnl šoli 600 do 1000 sadnih drevesc na prodaj,
kterih so vse s nallepsimi in žlahnini ci^lenci vce-
plene, In od Itterin je 85 versi, ki so s številkami
in imenom v nalašč napravljenem kasalo jsasnamo-
vane. Zagotoviti more, da seskorai lepših dreves
na Krajnskem ne najde, kar je vsim Jcapcom po-
rok, da je prodajavec od Krajnske kmetijske dru-
žbe sastraa pridne sadjoreje očitno pohvalen in s
častno srebemo svetinjo podarjen bil.
Kdor želi kaj kupiti, naj se oglasi pri
Franceta Orednik-u,
v Loškem potoku hišna štev. 5,
pol ure od Kamnika«
Na Jančjem je ena dobra, bolj
velika turnska ura na prodaj.
(85.) Pri («)
Janezu Giontini-tu,
bukvaiju v Ljubljani , je ravno sdajna svitlo prišla:
Lepa in podnčenja polna povest s pristavkom živ-
ljenja sv. Vincenca Paulana. V Ljubljani
1858. Cena bukev je 6 kr.
Stric Tomova koča , ali življenje zamor-
cev v robnih deržavah svobodne severne Ame-
rike, iznemškiga, poslovenil Fr« Malavašic.
s šterimi podobsinami. V Ljubljani 1853. 36
krajcarjev.
Bojtek, ali pravlica od viteza v drevo
vpreženiga, prijetno in kratkočasno branje. V
Ljubljani 1853. 6 kr.
OfiO (i
ffcr^ Me prezreti! "^t
Štacima Jožefa Hauffen-a,
na velikem terp Nr, 9 v I^ftlHiUf ,
dii na naige^ da ima mnogo verstnega norega bii-
ga nar novejše baze na izbero za pribMfnjir jese:
v zalogi^ in se priporoči kupcom po asr Diiji eem
O«0
a
Pri Janezu Leonu v Celjoftvje na
avitlo priilo in ae dobi pri
Jo lierheija,
kakor tudi po vaih bukvarnicah v Ljabljaai:
Slovensko Berilo
za
Nemce y
8 kratkimi raejaanjenji inpotrebaiti^A.
čednim imenilLom.
SoaUvil
Anton Janezic. ^
Mehkovezano velji 48 kr. ar.
€!ena Kruha in mesa r Mii^MMf^
9nemca HBvetnbra.
Ker se nm podlaf i iitne cene poprejs^igm bcmi «wr^
MprioUooi meieo vagin (mecen) psenJee na 6 g^i. i krtjr
*-reii na 4 ffold. 4 '/4 kri^o. oeniti, mor« po ^eten rl4o:klj»a
■A meiec vapiti:
iem(J» M 1 kr^c. is ntr lepii bele moke
» » » » > elabeji bele moke
hleb kruha ii ntr lepši psenione moke
It 1 i^roi
» » ii ilikbfliJi psenione moke m
1 froi
» » ii rožene moke a oetertinko
paeniooe a mešane sa 1 g^roš
» » sorsičnii^a la 1 i^ros —
Govtfjifamesi pitanih toIot bres doklade faat velj^ 10 i'
» )» vpreinih volov, krav injnneev » » 9 >
» »is dežele na prodaj prineseso » » ^ >
Kdor se po ti ceni in vafi ne ravna in slnheji Uago fn-
di^a , bo po obstoječih postavah ojstro kasnovan.
3 Utof
5 »
10 »
• ^; *
15 ^
» 2
23 »
24 >
» 2\ v
Žitni kup.
(Srediga oena).
WMJm^MJm-i
F MirainM
2. novembra
31. oktobn
ffold. kr.
fold. kr.
1 mernik pšeniee domače
1 > > banaske
1 » tnriioe
1 » sorsioe
l » rkki
2
3
2
2
2
2
1
1
47
24
10
24
2
45
3
3
3
2
2
2
1
1
3
9
29
10
1 > jeemena
1 > prosa
1 > Ai«lA
%
OGLASNIK %32.
k 91. lista NoTic 1853.
Kdor s«U, kako ociMtiilo ▼ oglasniku oktianiti in No«ioMi pridjati, plaoa ■• vtako 9erttie0 * navadni«
^*redmjiiKt terkami 4 kr.,«« nnanao 1« ankrat natisniti da; dvakrat 6 kt. trikrat pa6kr.;aa vvaitkratDtBatia
^)e 8« lO kr. sa kolek C«tempel) po novi postavi plačati. X BI
-^fc. 10584.
O^snanilo.
C»s. k i) (88.)
O)
\
Ker de b6 v Planini na Notrajnskem turn
farne cerkve popravil in iz novega pokril, bo sa
^fl te dela 226. dan tega mesca, ob desetih dopoldne
*■ pri C. k. kantonskem poglavarstvu v Postojni
>^ dražba Oicitireaga), kdor Jih bo po manjši ceni
prevzel:
Vsi stroški so prerajtani na 2504 gold. in 14
kraje., od kterih spada:
na Eidarsko delo z malavarji vred
in aa sidarsko gredivo (material) 257 fl. 21 kr.
na tesarsko delo in sa les . . . 1350 „ 51 „
^Mt na kovaško delo in «a želeso • . 17 ,, 1« »
na kleparsko Cklamfarsko) delo . 873 « 89 ^
na ključarsko (slosarsko) delo. . 5 ^ 20 ^
skupei 2504 fl. 14 kr.
Kdor misli od omenjenega dela kaj prevceti^
ie povabljen v Postojno priti, kjer bo v tukajmu
kanclii naeerte, predmero in razdelek posamesnih
del v navadnih vradnih urah natanko pregledati sa-
mogei.
C. k. kmdonsko poglmarstf>o v Postojni
21. oktobra 1853.
Za C. k. okrajnega poglavarja
Maley, I.r.
ws^ Me prenrellt "3^
Štacuna Jožefa Hauffen-a^
na velikem tergu Nr, 9 v l4inb|jani,
Ak na snanje^ da ima mnogoveratnega novega bla^
£a nar novejše baze na izbero oa to |esen v ea-*
)g\y in si) priporoči kupcom po nar nižji ceni.
litk
m
It
m
m
0
0*0 co
Na vertu kmetijske družbe
v Ljubljani na Poljanah je okoli 500 cepljenih 5
do 8 let starih sadnih dreves žlahnega plemena,
večidel jabelk, po 20 do 30 kraje, naprodaj. Kdor
jih kaj .kupiti želi, naj se še to jesen oglasi za-
nje na imenovanem vertu.
Tudi že precej velike drevesca divjega ko-
stanja in lepih verb z doli visečimi vejami
(TrauenveideJ se tukaj sprašajo.
<»oO
(k O
C8«0
Naznanilo novili somnjev.
Visoko c. k. ministerstvo kupčijstva je 16. dan
julia 1849 štev. 5451,popred v Mfrniški sedaj
pa v Trebniski kanton spadkjoči Moravski srenji
tri somnje v bllzo Moravč ležijoči podfari sv. Ma-
horja, in sicer tretji dan po sv. Jederti,
predbinkoštni torek in pervi dan maliga
^erpana, vsako leto imeti dovolilo; če pade so-
menj na nedeljo ali na praznik, bo somenj pa po
nedelji ali prazniku ta dan.
Županifa Moravske srenje.
(O
Pri Janezu Leonu v Celjovcu je na
svitlo prišlo in se dobi pri
afo lierherju,
kakor tudi po vsih bukvamioih v Ljul»lj|ini :
Slovensko Berilo
aa
Nemce ^
8 kratkimi rasjasnjenji inpotrebnim abe-^
čednim imenikom.
Sostavil
Anton Janeisič.
Mehkovezano velji 48 kr. sr.
C»iO
CO
KoledarM slovenski,
%a leto 1864y
na svetlo dal dr. Janez BIeiweis.
sem prepričal se, da jeprijatiom slovenskega slov-
stva všečno, imeti zbirko CC^^^^U®) ** domovino
, zasluženih mož, sem pridjal letošnjemu zvezku po-
dobi dveh slavnih rojakov : Vodnika in Miklo-
šiča. Kdo ju ne pozna, kdo ju ne čisla! Drag
spominek bota z Valvazorjem vred, kterega po-
doba je v lanskem koledarčku, gotovo vsim, kte-
"rim je mar za veljavo in slavo domačega jezika m
domačega slovstva.
In dva domoljuba, kterih izverstna pisava se
je že zdavnej prikupila našim bravcem^sta spisala
življenjepisa slav nih teh mož. — Združilo se
je letos še mnozih slovečih pisateljev, ki so nada-
rili z doneski svojimi lepoznanski del letošnjega
„koledarčka^, kterega obseg je sledeči :
- 68 —
ŽiTljenjopis Valentina Vodnika; spisal
gaje gosp. Dragotin Dežman; ničnemu po-
pian je nverstena prijetna pesmica Vodnikova
^Jekleniee^ imenovana , ktera ae nikdar in nikjer
natisnjena, v koledariku Ietoiiyem pride vpervič
na avetlo«
žiTljeniopia dr. Frančiška Miklošiča;
aplaal gosp. J. Navratil.
Slikar. Novela is življenja umetnika; spisal
gosp. Davorin Terstenjak.
Poslednje pismo rajnega vladikaCer-
nogorskega Petra Petroviča Njegoia, ki
ga je pisal dr. L. A.Frankl-n; prestavil gosp. Je-
riia.
Metod, slavonski anostelj^. Po sila sta-
rem, morebiti ie za Svatopluka alozenem življen-
jepis ji; prestavil goap. Podgorski.
Venec pesem obseže:
Božični pesmi: „Betlehemska okolica^ in
^Betlehemski hlev^. složil gosp. Levstik.
jjLicova strelci^; poslovenjena od rajnega
dr. Franceta Presern-a, v njegoveh ^poeai-
jah'' ne natisnjena.
^Blesko jeaero^; složil gosp. Dragotin
Dež man.
„Naj lepia dota^; složil gosp. Fr. Cegnar.
.Dekle in tica^: složil gosp. Levstik.
Koledarček sklepajo ^iskrice življenja^,
ktere je spisal i s da tel j.
Kj»ledarski del sapopade vse, is česarna-
vadne pratike obstoje, le prašno vremensko pre-
rokovanje smo namesto vali vsaki mesec a dnev-
nikom važniiih prigodb glede posebno na de-
žele slovenskega naroda v starejih časih.
V at i s s čisto novimi pismenkami ia gosp. B 1 a s- '
ni ko ve tiskarnice je tako krasen, da se koledar-
ček^, ki je ves pripraven sa novoletne darila, ne
boji nobene primere s kakorsnim koli almanahom.
Dobiva se ^koledarček^ v L i u b 1 j a n i v tiskar-
nici gosp. Blasnika in se bo dobival po vsih mestih
slovenskih krajev mehko vesan v ličnem savitku
po Si4 kraje, terdo vesan s poslačenim ob-
ronkom po 92 kraje.
Kdor ga naravnost is Ljubljane po pošti pod
nakrižnim savitkom dobiti želi, naj frankiranemu
Iismu če doloži sa poštnino mehko vezanega 5
raje., terdo vezanega pa 6 kraje, da ga potem
brez vsega druzega plačila na svoj dom dobi,
kamor koli ga želi.
Kdor morebiti celo dosihmal izdano zbirko
Iodob slavnih Slovencev imeti želi in lanskega
oledarčka s podobo Valvasorja aenima, ga za-
mere pri gosp. Blazniku se dobiti po ravno ti ceni.
na Krajnskem ae najde, kar je vsim kufpeMa po-
rok, daje pročajavec od Krajnske kaietijske dru-
žbe sastran pridne sadjoreje očitno pohvaljen in s
častno sreberno svetinjo podarjen bil.
Kdor želi kaj knpiti, naj se oglasi pri
Franceta Orešaik-a,
v Loikem potoka hišna slev« S^
pol ure od Kamnika.
(»«.)
O)
Za prihodnji smenj
o sr. Odpeti v Ijubljiai,
se priporoča dtacaoa
pri ffJKjraJnici'^,
na plača od magistrata (rotovža) čez^ i
veliko zalogo noviga leplg^a blaga \sike
sorte. Ker ta dtacana vse sv^oje AS^
v fabrikah iz perve roke kapoje , giu-
more po naj nižji ceni prodajati, VnVsn
je y^Krajniea^ kakor na podobi tako tf
v djanji poštena, se zamere vsak zdsh
sti, da ne bo ne za krajcar prederm
Vse to je mojim starim kramarjem in kap-
com že dobro znana reč, in poveriti
sim hotla to le tistim, s kterimi drak-
mal še nismo znani.
Vse pa, stare in nove kramaj7e in
kupce 9 povabi o sv. Ošpeti se prepričat
priti, da je mož beseda
y^Mi[rajni€a^.
C8>0 w
Na Jančjem je ena dobra, bol]
velika turnska ura na prodaj.
o«)
Oznanilo.
w
Podpisani da na znanje, da ima v svoji ver-
tni aoli 500 do 1000 sadnih drevesc na prodaj,
kterih so vse e nailepsimi in žlahnimi copleoci vce-
plene, in od kterih je 25 verst, ki so s številkami
in imenom v nalašč napravljenem kazalu zaznamo-
vane. Zagotoviti more, da se skoraj lepših dreves
ŽUnl kup.
(Sradig« oeM).
WMj9š^U^m^
F MmMJi
9. Boremkr*
7. BOTembra
fOld.
kr.
41
24
6
24
10
55
9
47
5
fOld.
_v 1
1 mersik psenieedomAoe
1 > » taBftike
1 » tiraioe
1 » Boraioo
1 ^ r^ii
2
3
2
2
2
1
2
1
1
3
3
2
2
2
1
1
9
29
50
1 > JeomeM /
1 > proM
1 » A\Am
1 » OVSft
OGLASNIK ^33.
k 92. listu Novic. 1853.
»C« »o
4
lil
M
i
Seclage be9 ^Dfef 93(a«ttlf in SaKad^ ifl etfi^ienen, utib m Sectagdocte fo toie (ei
atten Sutfi^dnblectt unb SStt^iHnbecn aUba um ben ^reiS oon 30 fr. gu l^oben:
Steuetf
auf bag ;3fa^i:
nad) ^er (S^eburt JeAt Cbrtltt
1854/
to«l€^«d eitt ©emeittial^t t^ptt 36S ^aoeit i%
4^etattdgege(en oon bet:
. |M»mpafl-«efettf(|iafl tit Jiralit.
9{ctte ^ofge. — (Etffter Sa^rgatig.
O)
^ii^aft:
^g^efitedfttttittO/ 8>oitit8 nub aiTottbfinfietttifre , bie 4'aflro«
nomifc^en iin^ pbpnfct^en 3a()re63eiten mit 9{u(ff!d^t auf bie brdcti
SBer^aUnifTe, Die 5(onflettarion (er ipianeUn trn 3a^re 1854.
:S)icfem folgt ber eigentdc^e j^aletibet mit 9?a9t(n ber fat^onf(((n
unb eoange(if(6eii geflc unb jbeilidcn. 9Bci jetem SKonate (inb bie
Srfd^einungen am 'JO^otibeunb an ber®onne unb berfpiane«
tenflanb angeaeben, fammt ber mutt^mafilic^en ^itterung, gur
interefTanteii Sergleic^ung nad^ j^nauer'^ lOOj&^rigem Jtolenber,
unbnad^ Jberf^eT^ ^^eorie )ufammengefleat. 3ebem 9)?onate
ifl flberbief ein rubricirte< ?fatt oM ^agebuc^ )ur 9uf)ei(4nung
ber togltd^en dinna^men unb 9u^aben ober anberer fBemerfuugcn
beigebuMben.
ISenedlp^ie ber febenben nac^flen ©liebcr be< bur(^(aud^Cigf(en
^flcrrei^if^en i^aifer^aufed.
Ciffem rei^et (td^ meiter an:
%anbu){rt|»fdftaftli4et X|»en in folgenben SRitt^eHungen:
1- Sema^^rte« 102itte( gegen bie itartoffeffrant^eit — 2. Iteber
bie ^raubenfranff^eit. — 3. ffiorin Hegt ber ®runb aOmaligen
lBerfd)winben< ber (Stt^enmafbungen trn bflerr. ©taate, unbvel^e
SRircel »aren bagegen anjuioenben ? — 4. Ueber bie 2>raittag|e.
— 5. ®ie »trb ber »erflanbige unb fparfame Sanbvirt^ bie in
feiner %^irtf^fd)aft unb fon|l oorfommenben Sbfaffe gur Serme^-
rung feine« IDiinger« benu^en. — Sanbn)irt(f(6aftfi(be
9Xi«ie(len: l) Jtlrple^fc^e fpfluge. 2) X)ie JTartoffeirranfbcit
4tr. 3) iSnglifd^e ®efd)irrf(^miere. 4) OIKtfef gegen »unbe i(u^«
euter. 5) Ueber @^ioein^iU(^t. 6) 91ttfbe»a^rung be< i^mti.
Xafete aur Sermanblung be« ungarif^ett gffiitgreitlmafe« Kn bo«
ffiiener, fo »ie umgefe^rt; unb ^Cafelu |ur IBermanblung beS
ungarif^en ^etreibemafe^ in tioA Siener^ fo wie uragetef^rt.
Dtefem folgt:
9H^Atoefeii: l. Seflimmungen tiber bie Sriefporto«Xareii unb
(^in^ebung berfelben burc^ ^riefmarfen, fammt bem neu€8
»riefporto-- tarif. — 2. Oe(lerreidjif(^*beutf*er Vojloerem unb
beffen IBefHmmungen. — 3. Ueber pofiamtad^e ©etbanmeifungen
unb bcren Senu^ung. — 4. Ueber ^rieffa^er beim ^oflamte. —
5. Seflimmungeu uber bte @xpebition ber 3eirungen burd> bte
<Pofl. — 6. Ueberflc^t ber »nfunft unb be« Slbgange« ber ^ricf«
unb Sa^rpoflen ^im r. f. ^oflamte in ^^\\>o,<^. — 7. Serba(»
tung<*9iegern ftir \i\t iBenitbung ber <poflan(la(t.
aSetjcidftnif ber ^al^ts itiib SBle^matf te in 5^:ain unb St^vx*
t^en, bann im e^emaligen ^tUier JTreife in ®teiermarf.
aSetjeid^ttift aOcr r ttto|>aifd^ett £0iatt|ett, nebfl 9Bert^beflim«
mung nac^ ber 5flerr. €onbention<«SRanie.
aSetietdftttiH dllei! entoj^aifdftett ffejetttett, na(4 afpl^abett«
f4er £)rbnung, fammt t^atum '\^xti deburt uob \\ycti 9legie»
rung^antritte^.
Vitrino w^ bem ^tomf^floefete bom 7. februar 1850*
.^nteteffensSafeltt »on 3 \M 6 procent
Z:abeae gur ^erec^nung ber Sinna^men unb Sutgaben auf 3a(r^
SRonate, ®0(^en unb Xage.
3n ebett bem S^erlage ifl mit eleganter Sludflattung erfc^ienett uub bei aHen Sud^^dnblem unb
Snd^btnbern in ^aibacfi um 12 fkttuitt gu ^aben:
v asm - s AUK
ftir bas ^emeinjaOr 1854.
- 70 ~
št 10584.
Oznanilo.
Os. k 8)
Ker M bo v Planini na Notrajnakem fara
Cune cerkve popravil in in novega pokril, bo sa
te dela 26. dan tega mesca, ob desetih dopoldne
pri C. k* kantontken poglavarstva v Postojni
dražba (licitirenga), kdor Jih b« po nabili ceni
prevnel:
Vsi stroški so prerajtani na 8504 gold. In 14
kraje, od kterih spada:
na cidarsko delo a malavarji vred
in za aidarsko gradivo (materfal) 257 A. 21 kr.
na tesarsko ddo in aa les • . • 1350 • 51 ,,
na kovaško delo in aa aelCM . . 17 ^ 12 „
na kleparsko Ckl^nfarsko} delo • 873 „ 39 „
na kljnčarsko (slosarskoj delo
39
skupej 2504 fl. 14 kr.
Kdor misli od omenjenega dela kij prevseti.
ie povabljen v Postojno priti, kjer bo v tukajšni
kaaclii naeerte, predmero in razdelek posameznih
del v navadnih vradnih urah natanko pregledati aa-
mogeL
C k. kantontko poalavarrivo v Postojni
21. oktobra 1853.
Za C. k. okrajnega poglavarja
]IIaley, l.r.
Lep svet križev pot,
9 14 postajami y
C oirnimi farbami malan. 21 V, palcov visok in 167^
iirok m okvirji s prikladnimi podstajami in sloven-
skimi napisi je za 60 gold. pri meni na prodaj.
NB. Jez preskerbujem sv. križeve pote in
dmge duhovne podobe vsaktere velikosti po prav
dobri ceni.
Stari glasoviri (fortepiane)
▼ dobrem stanu, s 57^ do 67« oktavami, so po
prav niski ceni od 35 gold. do 120 gold. tudi pri
meni naprodaj.
Janez Giontini.
(•S.3 v založbi bukvoveza (i)
Matija Oerher-^ja^
BO na svitlo prišle molitevne bukvice:
Sveti angel varh,
ali
vodnik pridnih otrok v nebesa.
V njih so nar potrebnisi molitve za otroke :
Jutranje, zvečeme, masne, spovedne, obhaitine in
nektere molitve v čast svetnikov, litanije vsin svet-
nikov in Matere Božje, križev pot, pesmi pri sveti
masi. Natis je iz Blaznikove tiskarnice. Vezane
so prav lično, s pozlačenim zavitkom, in pridjana
jim je podoba angela varha. Veljajo pa le 8 kr.
terdo vozane, lo kr. v usnji, in 24 kr. z zlatim
obrezkom.
Dobe se te bukviee : v Celju pri 6eiger-ju, v
Mariboru pri Leirer-ja, v Slovenjem Gradcu pri
Zavadcki-tu, v Celjovcu pri Leon-n, v Goriei pri
Patemolli-tu inSoher-ju, v Postojni pri Blaznik-u,
v Kamniku priMaas-u, v Novem Mestu pri Vepu-
stek-u.
(»5.) (;,^
Za prihodnji smenj
o sv. Ošpeti v Ijibljis/,
fe priporoča dtacona
na plača od magistrata (rotoru; čezy z
veliko zalogo iiovig^a lepig^a Uap rsstke
sorte. Ker ta dtacnna vse 8voje\ta^^
v fabrikah izperve rokekapuje, giu-
nore po naj nižji ceni prodajati, iak«i
je j^I&ajnica^ kakor na podobi tako t&&.
v djanji poštena , se zamere vsak lane-
sti, da ne bo ne za krajcar prederiaa
Vse to je mojim starim kramarjem ia h/h
com že dobro znana reč, in pomfir/!/
sim hotla to !e tistim, s kterimidmik-
mal de nismo zmanL
Vse pa, stare in nove knaarji
kopce^ povabi o sv. Odpeti se prepiti \
priti, da je mož beseda
y^Ii[rajnica^.
(nO Pri oj
J. GionUni^fu bukvarju v Zr/idAjaia,
Nro. 237 na veikim tergu,
je na svitio prišlo in je na prodi;:
Jezus moje želje^
kiStoljske molitne bnkve
m nauki in napeljevanjem k pobožnemii livljenjiL
Poleg nemškega od časti tljevega gospoda Al o i«/!
diOra, dotiterja sv. pisma. F Ljubljani 18i4
Tretji E novimi ierkami natisnjeni natis.
Res je, da je veliko mni^pKerih malfCvtaih te-
kov natisnjenih in med slovenskim Ijudstvaai raz-
širjenih, med kterimi se prav lepe in Aoristae naj-
dejo. Ootovo je pa tudi, da je silno malo tacifa,^
kterih bi se craven nar iepsih molitvic na vsai^o
periožnost in okoljšino tudi koristni poduki in pre-
mišljevanja dobile. Odvee bi bilo^ imeno%'ane bu-
kve se dalje hvaliti, in kazala vsak lahko njih ceno
prevdari.
Cena teh bukev, kiere so a lepo v jeklo vre-
nano podobo lensane in 870 strani debele, je u
nenvesane 24 kr., ■ usnjatim herbtom vezaae 36
kr., v usnji 45 kr., v usnji in e Klatim obre^kau
1 gold. --- Na 13 enpot kupljenih se ene dodajo.
Dobe se te bukve : v Celjovcu pri Sigrnund-u,
v Beljaku pri HoflTmann-u, v Celji pri Geigrer-ji,
v Marburgu pri Leirer--|u, v Radgoni pri Wait5iin- .
ger*ju, v Novim Mestu pri Wepustek-u, v Kraj-
nu pri Res-u, v Kamniku pri Maas-u, v Gorici
pri Paternolli-tu , v Terstu pri Scabar-ju, v SIa-
venjem Gradcu pri Zavadcki-tu, v Postojni pr
Blaznik-u in v Mureku pri Klattla-tu.
^s»
OGLASNIEas
k 93. listu Noric 1853.
želf, ktko oznanilo r oglasniku nttioniti in Novicam pridjtti, plača sa vsako Vigpttico u uirm&l
fimt oorkami 4 kr.^ee osnanilo le ookrat oatianiti da; dvakrat 5 kr. trikrat pa6kr.)i^T«akkratniBitta
I 1 0 kr. sa kolek Cetempel) po novi postavi plačati
iS^
) w
f a vertu kmetijske družbe
Nemška pismenost sa slovensko-neinake soIe
v ces. kralj, deržavah. 11 kr.
Gleichzeitig empfiehlt 4eraelbe aeinea Vorrath
voa HclireibChekeii in groaser Aa$wahl , das
jubljani na Poljanah je okoli 500 cepljenih 5 Dataend za 6, 10 und 11 kr.
^^^^^ Sclirellifederfi^ Wiener und Hamburger^
ordinire ond feinere. Der Bund pr. 25 Kiele von
idel jabelk, po S!0 do 30 kraja naprodaj. 1
kaj kupiti želi, naj se še to jesen oglasi
Kdor
za-
3 let starih sadnih dreves žlahnega premena,
8 Se to jesen o|
na imenovanem vertu
Tudi že precej velike drevesca divjega ko-
.i^ja in lepih verb z doli visečimi vejami
-auerweidej se tukaj sprašajo.
5 kr. bfs 1 11. 20 kr.; sowie Hehul-Tafelti ^
schwarze, elastische. Das Stuck a 4, 5 und 8kr.
in Dutzend billigi^r.
Johann Giontini
in Laibach.
Ck8) -
Naznanilo novih somnjev.
Visoko C. k. ministerstvo kupčijstva je IG.dan
(»2.)
Oznanilo.
(3}
Podpisani da na znanje, da ima v svoji ver-*
tni soli 500 do 1000 sadnih drevesc na prodaj ^
Aelji ali prazniku ta dan.
jin Županija Moravske srenje^
t
,ir)00 CO
i* In grosser Anzahl sind bei dem Unterzeich-
^en stets vorrithig :
Abecedna tabla. 1. kr.
Abecednik za šole na kmetih. 3 kr.
Abecednik za slovenske iole. 8 kr.
Abecednik za slovensko-nemdke soIe. 10 kr.
^^ Berila ali Usti in evangelji v nedelje in praz*
jke celega leta, in vse dni svetega posta. 28 kr.
f Berilo za drugi klas malih šol na kmetih. 19 kr.
(I Jedenkrat jeden. 1 kr.
I i Kericanski katoljiki nauk okrajšan. Spisek iz
Ulikega katekizma v prašanjih in odgovorih. 15 kr.
\^ MaU katekizem za pervošolce. 5 kr.
iil i>fa/o berilo za pervošolce. i 5 kr.
ft \emika slovnica za slovenske šole. 12 kr.
Tablica slogovanja s tisnimi pismenkami. 6 kr.
Tablica dogovanja s pisnimi pismenkami. 6kr.
Malo berilo za slovensko-nemške šole. 20 kr.
f Mapeljevaf^e iz glave f oštevati za pervi klas
)i'iidskih šol v ces. kralj, deržavah. 8 kr.
f zapeljevanje v računstvo za drugi in tretji klas
trnih in glavnih šol v ces.'lcralj. deržavah. 16 kr.
pohvaljen
častno srebefno svetinjo podarjen bil.
Kdor želi kaj kupiti, naj se oglasi pri
Francetu Orešnik-a,
v Loškem potoku hišna štev. 5,
pol ure od Kamnika.
(89.1 (3)
Na Jančjem je ena dobra ^ bolj
velika turnska ura na prodaj.
c»«o
Lep svet križev pol^
s 14 postajami J
CO
s
z oljnimi farbami malan, 21 V, palcov visokin 167^
širok z okvirji s prikladnimi podstajami in sloven-*
skimi napisi je za 60 gold. pri meni na prodaj.
NB. Jez preskerbujem sv. križeve pote in
druge duhovne podobe vsaktere velikosti po prav
dobri ceni.
Stari glasoviri (fortepiane}
v dobrem stanu, s 5Va do 67^ oktavami, so po
prav niski ceni od 35 gold. do 120 gold. tudi pri
meni naprodaj.
Janez GiontinL
v uloibi pri JožeAi Blazoiku, bukotlskarjo
v ijnbljani s> naslednje bukve za doMtit
^ 72 ^
II
Sloveaako bardo sa pervi f imnasialoi rai-
ced, terda fosuP.' asniatim korMftfli •
SloTensko berilo ta dragi g ininaxialni ras-
red , terdo veaaa ■ aiDJetim herbtam .
Kde jih 1» vkap ▼aaae dobi eno pererh
Abeeedoica eUveneka ••/•••
Kde jjh 1« vtop nMmt, dobi eae poverb
SloTonake peemi, krajaekig^ naroda, na-
biral B. Ki»ritko,.iSi. 6 pol, L aveak .
dto. n. dto. .
difi. m. dto. .
dto. IV. dto. .
^ 5 pol V. dto. .
Peoiae od farnlk pomočnikom, od L. Dolinarja
80 pol vW. • • • •
Viie ta ti peemi, 5 pol v 81. • /, • •
Peretarik kpeamam od farnih pomecnikOT.
7 pel ▼ Bi. od L. Dolinarja . . # • *
Viie xa ti peemi, 2 »/s pole vSi. . . •
»Tete peemi od Cvek-a, a peanijo „Bcee
aacerdoa magnae^
Napevi tati peami «.'-••- v
NapcIjoTanje k pobožnim« aivljeiga Inlepimu
saderUnja, preat. S. Klancftik 11 % pol
Oenovefa « % P«* «»•
josafet ® ^^®* '
EvBtabiJa, dobra hči . . 5 »/4 dto. .
Filemon in Timotej 5 '/4 dto. .
Colobeek In Kanarček . . 4 dio. .
Zlate jabeUa, od T. Baraga 18 pol . .
s oanatim herbtam .
P. Karla raegovor od kerianaklga npanja
16 V« pol vBi
Lndovika Blosja napeljevanje, 4 pole v 3«i.
Krajnakl vertnar, od Pirca 6 Vadto.vl«!.
Nove knharake bukve iz nemakif a presta-
vljene 16 »/4 pol v8i
•«t«u.| vout
u
aa
gSlaU vaa 7 »/4 pol v 8i
16L
Mlioa^rčnoat do iival « V« ,^®**
Molitve pri očitni alailii božji . . .
Proprinm -Miaaaram (rudeči in černi natis)
11 Va pol
dto. dto. Bapplement
dto. Sanctoram Crndeči in černi natis)
22 pol v 8i. .
Officittm Nattvitatis (radeči in černi natia)
4 palevSi. .
Praeparatio ad Miaaam 1 pole . . . .
10
10
i«
10
10
ao
20
10
10
«ektire »olitveT čast avetaikoT^ Iftanije Tsih ar-
nikov in Matere Božje, križe v pot, peami priar^
naai. Natia je ia Blaznikove tiskaroice. Veza
ao prav lično, a pozlačenim aavitkom, in pridjj
jim je podoba aneela varha. Veljajo pa le 8 ^
terdo vezane, lo kr. v usnji^ in 24 tir. m zla:
nbrezkoin.
Dobe se. te bukvice: v Celja pri Gfi2er-/fi.
Mariboru .pri l^elrer-ju, v Slovenjem Gr^dcM ^
Zavadcki-tii, v Celjovcu pri Leon-a, r Gorici f
Falemolli-tu InSoher-ju, v Po8toja>7 IMan/i-.
v Kamniku priMaaa-v^ v Novem 1^ pri F^i-
8te)L-i|.
la
la
la
16
u
80
t<
15
15
18
86
$0
^0
i8
15
U
15
30
86
25
10
84
45
15
10
15
88
84
14
20
(•7.) Pri (jj
J. Oiontinirtu bukvarju e Lpi^ ^
Nro. 287 na vetkim terga,
)e na svitto prišlo in je na prodaj:
Jezus moje že\je,
katoljike molitne bukv;
m naifl^i *in napeljevnigem k pobožneai išif^
Poleg neffiakega od dastitljevega gospoda i>/?;
dlOra, dohterja sv. pisma. V Ljvblji^
Tretji a novimi čerkami natisnjeni natia. <
Res je, da je veliko mnogoterih maiit»^!
kev natisnjenih in med slovenskim Ijadalrmi:
airjenih, med kterimi se prav lepe in kariitievr
dejo. Gotovo je pa tudi, da je silMmšh ttca,
kterih bi se zraven nar lepiih mfUtvic u r^k
periožnost in okoijšino tudi koristm^odaklia^Tf
misije vanja dobile. Odveč bi bilo, inemoviac:^
kve še dalje hvaliti, is kazala vsak likko aVikct
prevdari.
Cena teh bukev, ktere so s lepo v jeklo r
sano podobo lepaane in 370 strani debele, 'y
nezveaane 24 kr., a usnjttim herbton veaaae'
kr., v usnji 45 kr«, v usnji in a Klatim obrezi
1 golcl* — Na 12 enpot kup^eaUi se eae dojs/
Dobe se te bukve : v Celjovcu pri Sigami-
V Beljaku pri Hoffmann^u, v Celit pri Griger-
v Marburgu pri Leirer-ju, v Radgoni pri Wai>
ger-ju, v Novim Mestu pri Wepiistek-u, vk*
nu pri Heš*u, v Kamniku pri JUaa^-rU, v G
pri Paternolli-tu , v Terstu pri Scabar-ju, v
venjem Gradcu pri Zavadcki-tu, v Postojo
Blasnik-u in v Mureku pri Klattla-tii.
(98.) V aaložbi bukvoveza (2)
Matija Gerber^-ja^
$0 na svitlo prišle molitevne bukvice :
Sveti angel varii,
ali
vodnik pridnih otrok v nebesa.
V njih so nar potrebniši molitve za otroke :
Jutranje, z večerne, masne, spovedne, obbajilne in
Zltnl kup«
meriiik pčesiot dom«ee
i » » banaske
1 » Carsice
1 > smioo
I » r6ii
1 > Ječmen*
1 > proMi
1 > ejde
1 » «?••
VM^fM^Hiimi
12. novembra
2
3
2
i
2
1
2
1
1
47
22
5
21
6
57
1
47
6
W Jb-^
14. Bomki
3
3
2
i
2
.\
ki
lir
». \
'A.
OGLASNIK ».35.
k 98. lista Novic. 1853.
!&
?«fj
>r želi, kako osnanil« ▼ ogUunikm natisniti in NoTieaa pridati, plate sa MaAm 9erMe» ■ navadni*
dt^Htni žerkami 4 kr.,oe osnanilo 1» enkrat natisniti 4a; dtakrat 6 ki. trikriU pa6kr.}ca raakkratni nalfo
^?^^ lO kr. ca kolek (stempel) po nori postavi plačati
'?«
X Bil
■lit.
O)
Koledarček slovenski,
ri %a leto 1854y
r^yi s\etlo dal vrednik Novic dr« J« BleiweiSt
Mehko vesan v ličnem savitkn po 84 kn.
^ ierdo veztn s potlačenim obreskom po 82 Kr.
se dobi:
LJu bifani pri gosp. Blaaniku, in vsih bukvar-
A. micah,
'1^ a Dx€naji pri gosp. WenediktU9
, Gradcu pri gosp. DirnbOcku,
'^'^'' Celovcu v gusp« Sigmund-ovi bukvarnici,
L ' Marburgu pri gosp. Leyrerju,
; Ce^ju pri gosp. Geigerjo,
./r7 Terstu pri gosp. M. Scabarju.
'. / Gorici pri g. J. Paternollilu in g. Sobarja,
"^ Aor«»i me«£u pri gosp. Vepusteku,
""^ Kamniku pri gosp. štacunarju Podrekarjo,
^'Sr Krajnu pri gosp. Reso,
^r^^r Postojni v gosp. Blaznikovi tiskarnici y .
Mv Radgoni pri gosp. Weiclngerju9
P^ v fif/ov. Gradcu pri gosp. Z a vade ku,
krvv Lutomeru pri gosp. J. D. Huberjii.
ihB t* 04.)
(O
Stf
"7
Oznanilo.
nemških z4mnozdravniskih bukev.
Im Verlage der gefertigien Buchhandliing in
Wieii ist soeben erschienen nnd in Laibacn in
allen Buchhandlungen su haben:
Praktisches HeUverfahren
bei den gewflhnUchsten innerlichenKrankheiten
des PferdeSt
Ton Dr. Johann BIeiweis.
FUnfle Aufiage.
Zur Anempfehlang dieses in klarer und (ur
Jedermann leichl fasslicher Darstellung geschrie-
benen VVerkes glaifbt die gefertigte Bucbbandlang
nichts mehres anfuhren su sollen, als dass binnen
weniger Jahre vier starke Aoflagen vergriffen war-
den und soeben eine fiinfte nothwendig wiirde,
die der Herr Verfasser mit den nenesten Erfah-
roDgen vermehrt hat«
Wilhelm BraumOUer^
k. k. Hofbochhandler.
(ioT) co
Per sv, Ani v Tajnicah
bliso Kamnika bo prihodnjo spomlad mesca mali-
travna služba cerkovnika in organista spraznjena.
Kdor jo liastopiti želi, naj se ondi oglasi.
(1080 O)
y zalogi Jožefa Sirolla y Gradcu je ravno
na svitlo prišel in je dobiti pri JTnrJI I^er«
her-Jn v Ljubljani:
n. del
.Bomarske palice
po
poti V večnost
Popotne moUtvene bukvtee s poduki in moKlvami.
Kakor pervi je tudi zdajni drogi del prestava
nemčkih bukvic: ^^Der Christen Pilgerstab auf der
Reise in die Ewigkeit% ki so duhovnikom ino
vernim hitro tako močno dopadlr:, da je treba
bilo v šestih letih je 15krat natisnuti, slednokrat
ies 10,000 iztisov!! — To je živa priča, da so
kaj vredne. Pa tudi ni okolšine, za ktero bi v
njih ne bilo prav primerne resnice in lepe molitve.
V I. deh je 41 posebno krepkih sv. govorov
ali pridig čez naj imenitnejše resnice in oolžnosti
naše svete vere ; II. del pa ie naj popolnejša mo-*
lit vena knjiga. V 20. razdelkih so za vse dušne
iiotrebe in pobožnosti celega cerkvenega
eta kratki jasni poduki in razne priserčne molitve*
Dosta jih je od naj svetejših mož, namreč:
I.
IL
Jotema pobožoost. ... s 10 molitvami*
Navodi in molitve, kako dan
sveto preživeti .... a 17
IIL Večerna pobožnost ... s 8
IV. Mesna in pridižna pobožnost s 3
V. Spovedne pobožnosti . . s 15
VI. Obhajilne pobožnosti . . s 14
VII. Molitve za odpustke . . s 8
VIIL Večernične pobožnosti . • s 8
IX. Pobožnosti k sami sv. Trojici s 5
X. Pobožnosti k Bogu Očetu . s 8
XL Pobožnosti k Bogu Sinu . s 36
XII. Pobožnosti k Bogu sv. Duhu s 2
XIIL Premišljave Oče naša na vse
dni v tedni z ozirom na
sedem Kristusovih besed
na križu s 7
XIV. Pobožnosti k svetnikom . s 43
XV.' Molitve za razne stanove in
razne potrebe . . . . s SI
XVI. Molitve ob praznikih Go*
spodovih in sv. časih . • s 51
XVII. Dostavek s 7
XVIII. Pobožnosti za bolne in
umirajoče s 44
XIX. Pobožnosti za mertve . . a 31
XX. Svete pesmi, kterih je 37.
Sv. litanij za razne pobožnosti je 17.
Te hukvice je svojim pobožnim rojakom po*
slovenila izverstna roka visokovredniga gospoda
O. Cafa. Jezik je žlahen, čist, lahko razumljiv«
II
9
31
9
n
9
9
n
n
n
9
9
9
— 74
Tisk je TeUi, dft te laht« bere^ podoba je Ii6aa
dTanaieterka.
Pred vsakim delom je lep jeklores, eden s
nv. veoerjoj, drugI s materoj boi)«||^
1. del ima «86 slrani in ve^a noaVeiin 80 kf. št.
Oba dala vkap pa •- da M si ja bolj Mike^
•laisUti, ^ata 1 i. ar« IM ala ladl Tkap aveaaa*
prav taeao bakvice.
(lOf.)
I^užba prazna.
to
Pri sv. Krizo poleg KoaUajeviee je slaaba
učitelja in organista, ki tadi mežnarijo oskerbljuje,
prazna. Dohodki te ilttžbd se med prav dobre
ateli smeia, slasti £e arganist in očitelj s svsjo
ifaiet«oslj#vSirHbi. Kdor jo teli dtMM naj se, pred
ko je^ bolji je, oglasi s pričbami svojega dobrega
eaiferzanje in svoje umetnosti , per podpisanem.
Juri Kraiovic^
fajmoiter.
(ioo.>
C«)
In grosser Ansahl sind bel dem Unterzeich-
neten stets vorrfttbig:
Abecedna tabla. 1. kr.
Abecednik aa soIe na kmetih. 3 kr«
Ahecedmh aa sloveaske šole. 8 kr.
AbecedniOt aa slovensko-nemAke šole. iO kr.
Berda aU lietl in evangeljt v nedelje inpraz-
nike cfelega leta, In vse dni svetega posta. 26 kr.
IŠerild za dmgi klas malih solna kmetih. 19 kr.
Jedenhrat jedem i kr.
Ktrieamki katoliki nauk okraiimn. Spisek ia
velikega katekizma v prašanjih ili adgovorih« 15 k«.
MaU kmtekizem za pervoAotee. 5 kr.
Malo berilo za pervoioTce. 15 kr.
Nemška slovnica za slovenske šole. 18 kr.
Tablica elogovanja a tisaimi pismenkami. 6 kf .
Tablica slogova^ja s pisnimi pismenkami. 6 kr.
Malo berilo za slovenisko-nemdke šole. *40 kr.
Napeljevanje i% glave poitevati za pervi klas
ljudskih šol v ces. kralj* deraavah. 8 kr.
Napeljevanje » 9a6unetv0 za drugi in tretji klas
farnifi in glavnih šol v ees^ kra^. deržavah. 16kr.
Nemška pitmenoet aa slov^ea^ho-nemSke šole
v ces. kralj, deržavafc. 11 kr.
Cleidhzeitig empfiehlt derselbe seinen Vorrath
von Selirelbllieken in grosser Auswahl , das
Dutzend zu 6, 10 und 11 kr.
fltehreibfeiterH 9 Wiener und Hamburger,
ordin&re und feiiiere. Der Bund pr. iib Kiele ven
5 kr. bis 1 fl. '4fi kr.; 8owie {!ichHl*Vafeltv^
schM^Hrze, elastische. Das Stiick a 4, 5 und 8kr.
in Dutzend biliigt^r. . .
Johann Giontini
in Laibach.
(•7.) Pri
J. Oiont%fd-4u buktarju t> l^ubijani
Nro. 887 na velkim tergu^
je tk svitlo prišlo in je na prodaj:
Jezus moje želje^
katoliške molitne bukve
z nauki in napeljevanjem k poboniean OvijcBjs.
folei^ nemškega ad častit^evagagaapsda Alaim^;
lOra, dohterja sv. pisma. V Ljvi^va/ i8^
l^retji z novimi čerkami natisnjeni nak
»ea j(>y dar ie v^Mko ^
kev rialMUMiti W imA slovAiikikl IJMi« a^
širienih, med kterimi se prav lepe in km« gj^
dejo. Gotovo je pa Iftdi, iik je rtino iuk*«i, r
ktorih bi se zi%va* aar Ifipjlih mellM^ m ^^
pefložndst lii okotjsino tucii koristni poctaki ii^«^.
mišljevai^ dtfbite. Odveč bf bilo, ifteiroviitf W
kve še dalj« IVf alRi , ia kaM?Atsak lahko njlhtn«
prevdari.
Gwk teh bttkev, Uetis so a lepa v }eihrrN
zano podobo lepšane in 370 strani debrir, j^ji
nezvezane 84 kr., z usnjafhn herbtom tmJF
kr., v usnji 45 kt., V uMiji h a isUtimdndsa
1 gold. — Na 18 enpo« kbpljenrh se eiH%
Dobe se te bukve : v Odijovcn prt Sfg^
v Beljaku pri Hoffmann-^u, v Celii pnri wrr-)i^
v Marburgu pri Leirer* ju , v Radgoni pri luti&r
^«^ju, t Novim Mestu pri WeDastek-v, vlti^l.
nu pri Reš^^u, v Kamftiku pri Malls-n, v G»r/
pri Patemolli-tu , v Terartu pri Seabar-jit, t Sl<^
venjem Gradcu pri ZavadcRi->>tu, v Poslojm ^
Blaznik-n in v Mureku pri Klattla-tu.
€)ena Hruha in tnesn r MJ^Atfmi
šnesea decembra.
Ker le na podUg^i sitne cene po|ireJ«^|i|^ acicei
SAprioUooi nesec rec^u (ueedS) |r§^aioie Be6a«l'- !**< ^)<
— reii ■e4 g^\A. 15 '/^ kri^c. ceniti, mora po postavi TLjeUjtii
■a meseo ra|^i:
iemlja la 1 kraje. 11 nar lepei bele Doke 3 lotov ia '« kviit
» » » » » alabfji lele Moke
kleb krnJSi ii nar lepai psenioBe Sioko
la 1 i^roB
» » ia alabeji paenione moke la
t i^roa • .
» » ii rMeiie moke a decertifiko-
pienione imeaane la t i^roa
» » «orl!č«ig;ii %h I #P66 -^
Gov^is*^ meai pitanih volor Vrei d0ltla4e ftint velj« 9'; kr.
» 3» vpreiaih volov, krav injaaeov » » S''. >
» » ii dežele na prodaj priHedead » » 7'.' >
Kdor se po ti eesi in vaj^i o« ravna in alabeji bla^o prt-
daja , bo po obstoječih postavah ojstro kainovan.
IJmUj. mesht* §oif$$ka.
— ■ — -
3 lotov
6 *
i« \
* —
9 >
^ r\
16- >
%
32 »
23 >
»t«nt kup«
(SrediUa cena).
1 BMMk pfomtododMee
1 y > bM«HLe
1 » torsice
1 > sorsioe
1 » rai
1 ^ jAoM^ba
1 # )^M
1 » ^de
1 » ovsa
rjg/M^y<»iH|» JH^oš^
3. deeottbra
jpold.
T
3
2
2
2
kr^
30
10
36
12
49
4
iiiiH ■iriiiim
2B. ndfMam
ff^l kr.
3
3
2
2
2
1
1
23
41
15
40
18
5S
57
' »I
OGLASNIK^}«.
k 100. Kstu NoTic. 1853.
■ M ■ ■ ■ [»^li"*^ II I ■ I ■ >< ■ II ■ I ■ I »^^»»^^—1 ^— I ,
.Kdor seli, lutko oEo»ailo ▼ oglatniku natisniti in Novicam pridljati, fklao« sa v»ak9 atfWtiea r TrT"*"!^
}yr9di^iAnLi eovkami 4 kr.,o« oiaaatia le •nkrat aatiaaiti da; dvaicrat 5 \a.trikriU pa6kr.;sa ToaMratnl natia
'"^le še lO kr. sa kolek (atom pel) po novi postavi plačati. jT. HfeNVilllt
CsoO
Dobro znana
C»)
VELIKA PRATIKA
za IčtO 1854,
Ifi
U
Vi\a svitlo dajana od kmetijske dražbe v Ljabljani,
'i)i se dobiva Icakor druge leta na prodaj po H ferajc«
Velika pratika ima 2 poIivl6erki. Pervapola
'^\ obseže vse potrebno, kar kdo od pratike tirjati
^'^ zamore, namreč: nedeljski evangeli za celo leto^
^ potem so vsi zapovedani in drugi cerkveni prazniki
"i :/s rudečim natisom zaznamovani , spreminj lune in
^< tek solnca v nebeškili znamnjih; proti iLonca je se
f^ namišljeno vreme pri vsakem spreminu lune popa-
^\ iru Knauer^jii pridjano. Na zadnji strani je nekaj
li^ prestopnih praznikov v letu 1855 in kolek (stem-
'p pel3 pridjano.
Jar Druga pola zapepade 8omiye na Krmnjskenij
M slovenskem Štajarskem , Koroikem , Frifnarskem in
II. Reškem. Potem sledijo y^Zimnorejske drobtinice
%, mladim in starim kmetovaveom v poduk^ z na-
^ slednjim obsežkom:
I j 1. Od iivinoreje sploh*
^ 2. Od reje goveje iivine.
^ Potem sledi: Nova znaj dba^ senometi deset^
•* krat in še večkrat rodovitniii napraviti.
; Na zadnje je še nekaj za poduk in za kratki
cas in mična zastavica pridjaua.
Pri meni se tudi dobi:
JMUirA JrJBUBkJLJJCIJ9i
%a leto iS54y
tudi od kmetijske družbe na svitlo dana
pa le po G kriOcarJeT^
ktera le to obseže kar sim od perve pole omenil.
Jožef Blaznlk,
v Ljubljani na Bregu his. st. 190.
Št. 658.
Razglas.
(to«, o
t
Podpisana odbornica je na ^letopis^, kterega
e o stanu kupčijstva in obertnijstva na
Krajnskem v letu 1852 vis. c. k. ministerstvu
kupčije, obertnije in javnih stavb predložila , sle-
deči odgovor prejela :
5«81^. pM[iBisterstvx> fe popis zbornice o
raemerah kupčijstva, obertnifstva in kmetijstva na
KraJDskem v letu 1852 z veseljem prebralo in ima
zastran mnogih v tem letopisu naznanjenih želji
sledeče odgovoriti:
Da se železnica iz Ljubljane v Terst poaniČt
za to odloeenejifa dnarja liitro dodela 9 j^ AefK*
nehoma posebna skerb ministerstva , ia iz že do-
končane železnice čez Semerinško gora, pK kleri
se je moglo toh'ko težav premagati, zamore zbor-
nica se iznova prepričati , da je vladarstvu sila
veliko na tem ležeče, da se beri berž dožene že-
leznica do jadranskega morja.
Vožnina za blagu na južni cesarski Mlcznici
se sedaj ne more ponižati, ker je dnina dražji ia
je vse sirovo blago v ceni poskočilo, tedaj so se
tudi podražili vsi stroški za oskerbo vanje železnice;
scer je tarifa za vožnje po železnici pri nas že tako
nižji kakor v druzih deželah.
Pri postavah, ki imajo t. listopada t. t. za
vožnjo blaga v c^anje stopiti , s» m ksrni^k ka nap«*
čno naznanilo v koljah zapopadenega blaga neko-
liko pomanjšale.
Ravno zdaj so posveti o tem , da se napravijo
na doljni strani Kraiyskega taJce ceste, ktere pe-
ljejo do železnice pri Zidanem Mostu, in kar naj
bolj bo moč, se bojo pospešili sklepi o tem.
Havne zdaj so posveti 4odi o lea, d« se v
prid Ivjubljanskemu močirju dodela Oornov graben,
zniža Gruberjev kanal in nov nost namesto seda-
ajega čez-nj napravi.
Da se bo nasvet)ovano znižanje colnlne sa si*
rova ieleeo iz ptujih dežel prihodine vpeljalo, je
deloma že poskerbljeno v austrianski-pruski kup-
čijski in čolni pogodbi od 19. februarja t. I., —
tudi se ne ko pvezerla prošnja zavolj znižanja vvo-
žnine za g«teperčae masinske jermena.
Obstoječe postave zavolj izvožnje cunj se ne
0iorejo premeniti, vendar se nato bo ojstro gledalo,
da se ne prestopijo dane postave.
Cena živinske soli se ne mora znižati in se
ponovi o tem ukaz miništerstva denarstva od 17.
septembra 1852.
Za vpeljavo nove obertaijske |>osUve si mi-
ntsterstvo ze dolgo na vso moč prizadeva. Kadar
pride ta postava na dan, se bojo mnogotere raz-
mere poravnale, ktere je zbornica omenila, v
Na Dunaji 28. oktobra 1853.
A. Baumgartner a.r.
Od kupcijske in obertniike zbornice na Krajnskem
v Ljubljani 17. novembra 1853.
L. C. Lukman^ Dr. F. F. Klun^
predsednik. tajnik.
(iOi-j CO
Per sv. Ani v Tujnicah
blizo Kamnika bo prihodnjo spomlad mesca mali-
travna služba cerkovnika in organista spraznjena^
Kdor jo nastopiti želi, naj se ondi oglasi.
007.)
Na ziai^je.
- 76 -
O)
v Ljubljani za zidom v štacuni
(v nekdaj Traunovi hiši), kjer Vev-
ška papirnica eunje za papir naku-
puje, so tudi lanene in oger-
šične p rese na drobno in debelo
na prodaj«
(104.)
Oznanilo.
(«)
nemških zimnozdratniskih bukev.
Im Verlage der eerertigten Buchhaadlung ia
WieD ist soeben erschienen uDd in Laibacn in
allen Buchhandlungen eu haben:
Praktisches Heilverfahren
bei den gewOhnlichsteD iDnerlichenKraDkheiten
des Pferdes«
Von Dr. Johann Bleiwei8.
FUnfle Auflage.
Preia » fl.
Zttr Anempfehlang dieses in klarer und fur
Jedermann leicht faaslicher Daratellung jreachrie-
benen W«rkes glaubt die gefertigte Biichnandlung
nichts mehres anfiihren bu soUen, ala dasa binnen
weaiger Jahre vier starke Auflagen vergriffen wur-
den und aoeben eine fOnfte nolhwendig warde,
die der Herr Verfasser nit den neuesten Erfah-
rungen vermehrt hat.
Wilhelm Braumilller^
k. k. Hofbuchhftndler«
(98.) V ealožbi bukvovesa O)
Matija Oer b er^ja^
80 na svitlo priiile molitevne bokvice:
Sveti angel varh,
ali
vodnik pridnih otrok v nebesa.
y njih 80 nar potrebniši molitve sa otroke:
Jutranje, z večerne, masne , spovedne, obhajilne in
nektere molitve v čast svetnikov, litanije vsih svet-
nikov in Matere Božje, križe v pot, pesmi pri sveti
masL Natis je iz Biaznikove tiskarnice« Vezane
80 prav lično, s pozlačenim zavitkom, in pridana
jim je podoba angela varha. Veljajo pa le 8 kr.
terdo vozane, Id kr. v usnji, in 24 kr. z zlatim
obrezkom.
Dobe se te bukvice : v Celju pri Geiger-jn, v
Mariboru pri Leirer-ja, v Slovenjem Gradcu pri
Zavadeki-tu, v Celjovcu pri Leon-u, v Gorici pri
Paternolli-tu inSoher-ju, v Postojni pri Biaznik-u,
v Kamniku priMaas-u, v Novem Mestu pri Vepu-
stek-u.
Koledarček slovenski,
za leto 18S4,
na svetlo dal vrednik Novic dr, J. Bleiwei&
Mehko vezan v ličnem zavitka po 24 kr.,
terdo vezan s pozlačenim obrezkom po 32 kr.
se dobi:
v Ljubljani pri gosp. Blazniku, in nikbv^rjtr-
nicah,
na Dunaji pri gosp. Wenediktu,
v Gradcu pri gosp. DirnbOcliu,
v Celovcu v gosp. Sigmund-ovi buk?anud)
v Marburgu pri gosp. Lej^rerfn,
v Celju pri gusp. Geigerju,
v Terstu pri gosip. M.lScabarju,
v Gorici pri g. J. Paternollitu in g.Soharjs^
v AorAn mcHu pri gosp. Vepusteicn,
v Kamniku pri gosp. štacunarju Podrekarji,
v Krajnu pri gosp. Resu,
v Postojni v gosp. Blaznikovi tiskarnio,
v Radgoni pri gosp. Weicingerju,
v Slov. Gradcu pri gosp. Zavadzkn,
v Lutomeru pri gosp. J. D. Huberja.
(96.)
Lep svet križe v pot,
$14 postajami 9
\is\
z oljnimi farbami malan, 21 Va palcov visok in 1€\
širok z okvirji s prikladnimi podstajami in sloven-
skimi napisi je za 60 gold. pri meni na prodaj.
NB. Jez preskerbujem sv. križeve pote it
druge duhovne podobe vsaktere velikosti po pnr
dobri ceni.
Stari glasoviri (fortepiane)
v dobrem stanu, s 67« do 67« oktavami, so p«
prav niski ceni od 35 gold. do 120 gold. tudi pri
meni naprodaj.
Janez Giontini.
žitni kup.
(SrediUA eena).
WMJu&U^wU
F Mr^^t9^ii
10. decembra
12. decembra
foia. kr.
fld.
kr.
1 merBik pšenice domaoe
1 > > banaike
1 » tviice
1 » sorsioo
1 ^ .^£(
3
3
2
2
2
2
2
1
1
7
17
15
40
18
6
43
5
3
3
2
2
2
2
2
1
21
42
18
42
25%
8
10
1 > Ječmena
1 » prosa
1 » A^lilA
1 » OTia
V KriOBji: prešioi te i ki oes dva centa po 10 kr. ,
» srednji spod 150 fanti po 8 kr.^
» perint od 90 do 100 fnntoT po 6'/, kr.
Slanina (speh) v bohih cent 25 s^^. 50 kr., y ribah 26fld.50kr.
^•^
t)
OGLASNIK ^».
k 103. listu Noric. 1S53.
;^^ Izpis •'^
t'^%tpisnika poslednjih sčj kupčijske in obertniske
zbornice za krajnsko deželo v Ljubljani.
An. Seja 26* augusta«
1« Predsednik sbornice naenanja letoinjo vo*
\\^yr namestnikoF sbornice in opomne sbor po
*., $.naj višji postave od )Si6« marca: naj voli pred-
„.;'inika in njegovega namestnika sa letošnje leto.
.^;' v pervi volitvi sta spet enoglasno izvoljena bila
'pod li. C. LulLmann za predsednika, in go*
*^ d A. S a m asa za njegovega namestnika; njn
. itev pa naj se višjim oblastnijam naznani in vi-
' ' ^o ministerstvo za poterjenje prosi.
Yf 2. TaJDilL zbornice naznanja znesek stroškov,
'^ ^^j ih bo zbornica imela tekoče leto , namreč 1 470 fl.
d. Zbor je rajtingo poterdil in pisarnici vele-
^''S ^^} ta prevdark v poterjenje ministerstvu pošlje.
!^V» 3. Razglas vis, c. k. ministerstva kupcijstva
'J^>Dil predbran, v kterem ono določuje: kdaj ima
'^^'>»rnica pravico, spričbe v osebujnih Cprivatnih)
— levah dajati, Pripušeno je po tem ministerskem
ikazu spričanja dajati 1} o sploh statističnih zade-
a, ki v kupčijo in obertnijo segajo, ako so te
y Bredbe v registrih zbornice zapopadene, S) o doma-
la kupčijskih in obertniških šegah in navadah,
r t o primerah domače ne postavne ampak le pri
ipcih navadne mere in vage z vago in mero,, ki
cirr po postavi predpisana, 4) o ceni olaga in dnine
ijiclavcov, in 5^ osebam, iii so v službi zbornice.
m 4. Na vprašanje vis. c« k. dežebega poglavar-
^r..va:ali bi se na Trati daladva semnja dovoliti, je
^(^bornica nasvetovala dovolitev, ker vsako pomno**
enje semajev je kupčii v prid.
5. Zbornica se je s prošnjo do c. k. ieleznične
ije v Ljubljani obernila: naj bi se skerbelo.
1a bi se blago pri nakladanju in razkladanju z že-
j^eznimi kaveljni ne poškodovalo. Na to je omenjena
\f'k, vradnija železnice odgovorila, da jetukajsnim
Takinom to skerb scer že večkrat ojstro priporo-
čila, da pa bo na željo zbornice to delavcom spHt
ponovila, in tudi vradnikom ki imajo čuti nad opra-
vili fakinov, resno priporočila. Ker pa tako oško-
"dovanje se menda malolcterikrat tukaj primeri^ am-
^pak večidel že tam, kjer se blago na železnico od-
^ daja na Semeringu pri prekladanju^ je vradnija
železnice prosila, tergovcem na znanje dati : naj se
^ pritožijo ko j takrat, kadar kakšno oškodovano bla^
to prejmejo, da se bo moglo pri ti priči zvediti:
do je škode kriv. Ob enem — pravi omenjena
vradnija — je pisala na c. k. železnično vradnijo
v Miirzzuschlag: naj pri razkladanju blaga za vo-
žnjo čez Semering skerbi, da se mu ondi nikakor-
šna škoda ne godi. — Zbornica je to naznanilo v
svojo vednost vzela in pr«K3i gospode tergovce: naj
. se, alco jim iz železnice doide poškodovano blago,
1 vsakikrat berž pritožijo pri nji, da bo ona to pri-
tožbo naprej pognala.
6. Dopis odbora za razstavo kmetijsko^^obert*-
niškegt blaga v Gorici j]e bil naznanjen in zbor-
nica je sklenila, po dostojnem potu za razširjenje
tega oklica po moči skerbeti.
7. Na željo dveh fužinarjev iz Teržica, da
bi zbornica nju prošnjo c. k. ministerstvu poslati
blagovolila, v kteri prosita, da bi ^ smela svoje kose
brez cola v Modeno pošUjati, je zbornica jima od-'
govorila, da se sme ona le v zadeve občinskega
prida vtikati, tedaj ne more nju željam vstreči.
8. Enajst prošinj za pode\jenje rokodelskih
pravic, ki jih je Ljubljanski magistrat zbornici iz-
ročil , da naj svoje mnenje razodene , ali bi se jim
pravica dala ali ne, je bilo pri 6 prošnjakih v dovo-
ljenje prošnje nasvetovano, pri 5 pa ne.
9. Gospod G. Heimann je govoril o razme-
rah kupcijstva ter je sledeče nasvetovaL
a) naj bi zbornica na pravem kraii se oglasila,
da bi vožnina za blago po železnici kar )e
moč nizka bila, in blago hitro in nepoško-
dovano tergovcem v roke prišlo;
b) da naj domača kupčija popolnoma prosta od
rok gre brez nadležnega colniškega roko-
vanja, ker le tako se zamore austrianska
kupčija povzdigniti;
c) naj se sedaj obstoječa postava zavolj pohi-
snega kramarstva bolj prosta napravi, da se
to kramarstvo bolj razširi;
d) naj se g. 94. naj višje menične postave ne-
koliko prenaredi;
e) naj se zavolj poštemplanja ptujega blaga, od
kterega so bili celi kosi že vradno štemplani^
dotičnim eolskim vradngam potrebni naukazi
di^jo;
f ) naj bi se za štemplanje blaga več časa odločilo.
Gospod G. Heiman je bil povabljen: naj te
svoje predloge, po nagibljejih razložene, pismeno
kupčijski zbornici predloži.
10. Gospod J. Blazni k je nasvetoval: naj
se zbornica v prid kupčiistva od ene strani, od
druge pa v prid ljubljanskih bukvotiskarjev na vis.
C. k. ministerstvooberne, da bi dovoliti blagovolilo,
da za colniške obravnave potrebne naznanilne liste
kupci sami za-se, tudi v tukigšnih tiskarnicah, se
ve da po obstoječih postavah, smejo natiskovati da-
jati. — - Zbornica je poterdila ta predlog.
Seja 4. novembra.
1. Tajnik zbornice je prebral zapisnik zbor-
nice od 26. augusta t. 1., kteri je bil skoz in skoz
Eoterjen« Zapisniku priloženi predlog gosp< G.
[eimann-a, iz seje S6. augusta. je bil po ver-
sti prevdarjan in sledeče je bilo sklenjeno:
Zastran predloga a) : Akoravno je bila proš-
nja tukajšne zbornice pri vradnii c. k. železnice
uslišana, se bode vender gosp. tergovcem povabilo
poslalo, da naj vselej, kadar jim iz železnice kako,
poškodovano blago doide, to neutegama zbornici
naznanijo ) da se ona pritoži pri c« k. vradnii %e^
leznice.
Zastran predloga b) je zbornica željo izrekla,
da bi se zraven pritožbe tudi gotovi predlogi ra-
Bodeli, ktere bo ona potem tudi natanko presodila.
Zastran predloga c) bi tudi bilo prav, da bi
se povedali posamni primerljeji, kteri bi se na da-
lje pretresli in potem gotovi predlogi sklenili.
Zastran predloga d) spomne zbornica na od-
govor v. C. k. ministerstva kupcijstva, kterega je že
o ti zadevi prejela, in s kterim je zadovoljna bila^
78 —
i'
Predloga el i0 Q je iboroiea previela, ka-
kor sla spisana bila, ia ja predložila umor gresta.
8. Haspis vis. e. k. ministerstva, da je gosp.
L.C. Lokmann vdnigii sa sborničaega predsed-
nike in gosp. A. Samassa sa njegovega namest-
nika sa lekooe leto poterjen, se je v vednost vzeli
S. Razglas vis. c. k. ministerstva kupčijstva
sledečega sapopadka je bilpredbran: „C k. mini-
sterstvo kupčijstva dovoli vožnjo po ce-
sarskih želesnicah brea plačila vsim za
obertniiko razstavo, ktera bo leta 185S v
Pariza, namenjenim obertniskim in ume-
tniškim izdelkom, proti temu, da jih kupčijske
in obertniske zbornice za take zaznamvajo. To se da
spoštovani kupčijski in obertntski zbornici s tem pri-
stavkom na znanje, da se mora ona vselej popolnoma
prepričati, preden spriček od sebe da, da je ome-
njeni izdeik zares za Parižko razstavo name-
njen. Več od začetka terazstave in od francozke
vlade razstavnikom dovoljenih p o lajša v in pri-
pomoglejev se bo o pravem času na znanje dalo.^
4. Razglas via. c. k. ministerstva kupčijstva
je bil predbran, ki se tako glasi: „Da se zvejo pri
upčii imenitnisi fabriskt in mojsterski zaznamki bla-
;a, se velt zbornici : naj nemudoma in na vsako vižo v
i tednih pošlje ministerstvu s pristavijenim imenom
fabrike natančne popise, narise in po mogočusti izvir-
ne iztisevsih tacih zaznamkov, kteri so v fabrikah
ali v scer imenitniših in po vnanjih deželah znanih
obertnijstvih navadni, in po kterih se domačija iz-
delkov spričuje. Zbornica je sklenila, obertnike po
deželnem časnika povabiti, narpozneje do 2S. no-
vembra svoje fabriške in mojsterske zaznamke po
željah vis. razglasa zbornici poslati.
5. Razglas vis. c. k. ministerstva kupčijstva
je bil naznanjen, v kterem ono zbornico vpraša:
kako bi se dsl za poplačanje zborničnih stroškov
potrebni dnar stirjati. — Ker se po naberi dovo-
Ijivnih taks f Concessions-Taxen) le prav majhen
del zborničnin stroškov poplačati da, misli zbor-
nica, da se za nje strošte potrebni denar le na to
vižo skupej spraviti da, če se na pridobnino (Er-
werbsteuer) priklada naloži; toda ta davek bi 'se
ne smel samo na tiste nakladati . kteri imajo volitno
Sravico, ampak na vse obertnike in rokodelce cele
ežele, ker zbornica se trudi za vse obertnike in ro-
kodelce, ne pa samo za tiste, ki imajo pravico v
zbornico odbornike voliti ali sami izvoljeni biti.
6. Vis. C. k. deželno poglavarstvo je poslalo
tarifo, po kteri se ogerska mera izrajta na Dunaj-
sko. Ta tarifa leži v pisarnici vsacemu za pregled.
7. Odpis vis. c. k. dnarstvenega deželnega
vodstva za atajarsko, koroško in krajusko deželo,
v kterem je prošnja tukajnnih tiskarjev zavolj na-
tiskovanja čolnih naznanilih listov dovoljena, ne
ima dati bukvotiskarjem na znanje.
8. Razglas vis. c. k. denarstvenega deželnega
vodstva, kteri vdinjevanje in spraševanje oseb za
službo višjih opazovavcov pri finančni straži za-
deva, je bil v vednost vzet.
9. Naznanilo glavne agencije železništva v
austrianskem cesarstvu je bilo zaslišano. V tt^m
naznanilu je spet omenjeno, kako potrebno je, se
ti agenčii pridružiti , da bi se zjedinjeno obcnoko-
ristno prizadevanje ložej k večemu uspehu pripra-
vilo, in tako v naši domači od natore tako blago-
darjeni deželi toliko železa pridobilo, kolikor ga
potrebujemo za domače potrebe. Ob enem je pri-
neslo to oznanilo tudi osnovo te agencije in kako
se.di k nji pristopiti. — To oznanilo zsumojne v
▼ zborniški pisarnici brati, in obertoikom , kt
želč, se zna tadi, dokler je še kaj iEtisov 04
poslati.
10. Vis. c. k. dežeioo poglavarstvo. Je
znanje dalo sledeče: „Ker je vec Ji.o 6 erst i h
hišnih kramarjev prosilo za dovoljea/e knmA
s pavolnatim blagom po hišah. Je vi?, e.
ministerstvo kupčijstva po razclaso odSf^. oktobr
štev. 6198 naznanilo, da po AiA^afanore posts
za^pohišno kramarjenje (hausiraaje) on/-^« septemZ'%
1852 so vse popre jšne postave, ti ss kramur.,
po hišah s pavolnatim blagom vtnMfsfe^ teJjj
tudi ukaz dvorne kamre od Si6. septem fSK
štev. 38223, preklicane. — Samo po K^^e/^
ume, da prebivavcom kočevskega kantona ^47^
pohišne kramarske postave glede na dovoi/eat^J
dnosti, ktere zadevajo v tem paraerafn zap%pa4nn
štacunarsko robo, ne veljajo zapohiŠM kruursir:
s pavolnatim blagom.
11. Sedem prošinj Ica podeljenjc hk/Hlehkii
pravic, je Ljubljanski magistrat zbomid psast/.
da bi svoje mnenje razodela, ali bi se/»/»nfi
dala ali ne. Dvema je bila pravica mm^nag, ;
peterim pa odsvetovana. i
12. Zbornice predsednik je besm^^srd
rekoč: „Po %. 14. naj višji postave oi86. rw
1850 ima vsako leto 31. decembra tt etjiAi xi#r-
niških odbornikov iz zbora stopiti, kienitiin
vimi nadomesti. Odstop konec pervega ia druesi
leta odločuje srečka; pozneje pa odsts^i^o odkoniki
1^0 versti časa, kolikor dalje je kdo v sbmit^ vi-
iko pred on tudi iz nje stopi. Z oziroa sejipg&
zapisneka od 19. decembra 1851 in i2j Mitm-
bra 1852, v. kterih obeh letih je U odstop ^
srečki odločen, pride sedej za 31. deceaitecvV^'^
versta za odstop takole: na
fospoda li. C. Lukmann-a, gssp. J. N.
eisen-a, gosp. Konr. Loker-ja, gosp.
J. Janež-a, gosp. Ig. žl. Kleinmayc-)a, k*
gosp. Vikt Ruard-a,
to je, na 2 odbornika iz kupci jskega oddelka
na 1 odbornika in 2 namestnika iz obertnijskf-
ga oddelka, in na 1 odbornika i% rudniške;,
oddelka.
Pisarnici zbornice je bilo naročeno fo nao*
kazu voiitnih predpisov vse poskerbeti, ksr jt
treba za izgotovljenje novih volitev za J^to 1854
Kupeijskain obertniika zbornica %a Krajfuk
deielo.
L. C. Lukman^ Dr. V. P. Klun,
predsednik. tajoit.
šrio,959. (iTori)
Proglas.
C. k. okrajna sodni ja v Ložu osoani. da bt
3. in 4. prosenca 1854 v Šneperskem gradu ver
orodja in živine po očitni dražbi za gotov dnir
Srodano, in sicer: dva konja, 6 krav, 2 juncik^,
junici, 1 kočija, več vozov, kmetijskega, hiš*
nega in kuhinskega orodja, 2 dnarne skrinji, 1 **
{laso vir, več mizne in posteljne oprave, sodov,
adi, kozarcov, steklenic, železen kotel aa poU-
šelj kuhati, in več druge robe.
V Ložu 15. grudna 1853.
C. k. okrajni sodoii
Košir.
««^B
, . ■t^^i^^^'^' g"m»^ \ ^M'.: '-''■ ^''
m^^.
C^/T/
^^ i
■r Oi-^.i./^^
( r
/iPss
/
/SS3
Stanf ord Univenitj libnuiei
Stanford, California
lUtan tUs book m ar W«r« dato dm.
H0V07 1991H/1-«
ptsm
'$
V" > ""^ >^-' ^V^ v \^ Vsi^ v ^ V^
Live Music Archive
Librivox Free Audio
Metropolitan Museum
Cleveland Museum of Art
Internet Arcade
Console Living Room
Books to Borrow
Open Library
TV News
Understanding 9/11