(navigation image)
Home American Libraries | Canadian Libraries | Universal Library | Community Texts | Project Gutenberg | Children's Library | Biodiversity Heritage Library | Additional Collections
Search: Advanced Search
Anonymous User (login or join us)
Upload
See other formats

Full text of "Novice gospodarske, obrtniške in narodne"

This is a digital copy of a book that was preserved for generations on library shelves before it was carefully scanned by Google as part of a project 
to make the world's books discoverable online. 

It has survived long enough for the copyright to expire and the book to enter the public domain. A public domain book is one that was never subject 
to copyright or whose legal copyright term has expired. Whether a book is in the public domain may vary country to country. Public domain books 
are our gateways to the past, representing a wealth of history, culture and knowledge that 's often difficult to discover. 

Marks, notations and other marginalia present in the original volume will appear in this file - a reminder of this book' s long journey from the 
publisher to a library and finally to you. 

Usage guidelines 

Google is proud to partner with libraries to digitize public domain materials and make them widely accessible. Public domain books belong to the 
public and we are merely their custodians. Nevertheless, this work is expensive, so in order to keep providing this resource, we have taken steps to 
prevent abuse by commercial parties, including placing technical restrictions on automated querying. 

We also ask that you: 

+ Make non-commercial use of the file s We designed Google Book Search for use by individuals, and we request that you use these files for 
personal, non-commercial purposes. 

+ Refrainfrom automated querying Do not send automated queries of any sort to Google's system: If you are conducting research on machine 
translation, optical character recognition or other areas where access to a large amount of text is helpful, please contact us. We encourage the 
use of public domain materials for these purposes and may be able to help. 

+ Maintain attribution The Google "watermark" you see on each file is essential for informing people about this project and helping them find 
additional materials through Google Book Search. Please do not remove it. 

+ Keep it legal Whatever your use, remember that you are responsible for ensuring that what you are doing is legal. Do not assume that just 
because we believe a book is in the public domain for users in the United States, that the work is also in the public domain for users in other 
countries. Whether a book is stili in copyright varies from country to country, and we can't offer guidance on whether any specific use of 
any specific book is allowed. Please do not assume that a book's appearance in Google Book Search means it can be used in any manner 
anywhere in the world. Copyright infringement liability can be quite severe. 

About Google Book Search 

Google's mission is to organize the world's Information and to make it universally accessible and useful. Google Book Search helps readers 
discover the world's books while helping authors and publishers reach new audiences. You can search through the full text of this book on the web 



at |http : //books . google . com/ 



..--.J lil I III I" 

""6105 128 549 842 




NOVICE 



kmetijskih, obertnijskili in narodskiii reci. 




V^Sj^v^v 




( euiU«ti teeaj 1S53.) 



r Ljubljani \alisniJ in založH Jožcjf Blaziilk 



Jt'i/ Nti^ v '^f^ VSi,,. ^ v' N^ Y "S^ v "^^r * s|pr; 



./»' 















kmelU^lfUi? oliertnijiiklli in narodskih reči* 



r 

I* 



Odgovorili rrednik: 



•-.i^^vT^* 





if^^- 



Natisnil in založil Jožef Blazni k. 




fii^MP^ 



M14 



■> w » 







BTANFORO UNIVCRSITV 
UBRARICa 

STACKS 

liARl3t970 

f 

v, // 

I ^/ r O 




KAZALO 

važnišega obsežka enajstega tečaja Novic. 



KmetUske reči. 

Stran 

8Un kmetgstva v Aostrii 1. 137 

Če je gnoj is hleva, orno persti na-ig! 2 

Kako v sili s polovico semenskega krompiija ish%jati . . 5. 9 

dkod^ivost plesnovine , ... 10 

Na rprasaiga savolj živinske soli 12 

Povabilo k drenaži 12 

Lan v vodi goditi . .' 14 

Da pšenica ne postane snetjava 14 

Žito na mero ali vago prodirati? 14 

Dr. Malfati-tovo ravnanje s krompiijem 17 

Sol, sadnega drevja gnoj 17 

Redivna klaj4 živine 17 

Neki^ sastran krompiijeve bolesni 17 

Marvino drevje po natičih (mladikah) množiti ... 22. 26 

Poduk o setvi detelje • • •_ 33. 37 

Od prešioev dobre setine dobiti 34 

Znamnja dobre krave 34 

i^ompirjeva bolečin je že stara 37 

Pepel od premoga za travnike 41 

Kako naj se česp^e ali slive soš<& 45 

Kako velike posestva bres tlake naj boy obdelovati ... 49 

Vrednost oglja za gospodarstvo 53 

Vinorejcom svit za terto pozimi 54 

Skušnja z rasovsklm lanom 57 

Skušnja z gnojno soljo 57 

Skušnja o prešičji reji ^. ... 57 

Oglje zboljša mes6 pitane živine 57 

TergatVa in naprava vina 61. 65 

Koristnost soli za živino 73 

Priporočilo krompir zgodig zaditi 77 

Popolni nauk o hmeljoreji 77.81.86.89.93.97.102.105.109.117 

Od prihišnih vertov 101 

Drevje po vejicah spoznati (s podobami) 113 

Od grubanja tert 121. 125 

Terpežnost lesa pod zemljo 121 

Sadno drevje se ne da po mladikah množiti 121 

Zvediti koliko bo imela zaklana živina mesa 125 

Al je res dobro globoko orati? .• 129 

Popolni nauk od drenaže (s podobami) 133. 137. 141. 145. 149. 

153. 157. ly1. IGi. 1(ia 
Občni zbor kmetijske družbe v Ljubljani 155. 157. 162. I Uh. 1611. 1 74 
Vrabce pitate in plevel sejete! ....... 175. I T8 

Kako naj si kmetovaveo po vsih potih gnoj množi 17?, 181. 1^."». 

189. 193. 209. 217. t2b. ;24l 

Moč reži * - 1^1 

(jlava gov^e živine je znamige : ali je za pleme ali ne , . l^t 

Bolezni čbel . * 1»1 

Da mokro vreme sena ne pokvari . 1S9 

Rast mladih praseov pospešiti ,189 

Oye iz grojzdnih peškd 193 

lUilooek bradovičastega plesigivca od prave tertje bolezni . 1^)7 

Vinske terte bolesin 197. 201. 205. 2T3, ZHh 313 

Skokšnje o sviloreji 201 

Mnogoverstni strupi za perutnino .' 201 

Sirovo maslo ali puter v Tirolih 201 

Torsična slama za molzne krave * . . . 201 

Zakaj ne molzejo krave toliko, kolikor bi morale .... 201 

'Kako gigili krompir porabiti 201 

Kako dobre kleti napraviti 213 

Todi po časa žetve in košnje se ravna pridelk 213 

Gotov pomoček zoper bolhe na ze^i itd 217 

Mleko v latvioah iz cinka 221 

Od pojedin delavcev ali delavk na kmetih . * 221 



Stran 

Da nov oves konjem ne škodne 221 

Moke čbelam potresati 221 

Da se pod streho živinska kliya ne spridi 225 

Doka^ kako neizrečeno dobro je umno gleštaige senoset . . 229 

O toči se škode obvarovati 233 

Drenaža na Ljub^anskem moeiiji 237 

*ej» telet 245 

Cmu je pimica porabQiva 245 

Vinski vlak (s podobo) 247 

Hišo v dobrem stanu obderžati 258 

Vinoreja v našem cesarstva 258 

NaUnjčni poduk, kako gnbjniše napraviti . . . 257. 261. 265 

Pregled kmetijstva po celi Europi . . . 265. 269. 273. 277 

Mravlje od mladega dre^a pregnati 269 

Bramorja pokončati 269 

Pesi perje oberati ni dobro 269 

O griži čbel 269 

Sadnema drevju se s pridom gnoji 269 

Kako kis delati iz sac^a 273. 289 

Zvenjen krompir dober za seme 277 

Kako naj se sadne drevdsa sad^, in kterih plemen 281.285. 293. 

297. 301 

Kako delijo hrušovec in jabelčnik v Savinski dolini . . . 285 

Zoper krompirjevo bolezin 297. 333 

Da krava pri molži ne berca 297 

Kdaj se imajo senožeti močiti 301 

Tudi krave so za vprego • . 305 

Zlate pravila za kmetovavce 309. 313 

Zakaj in kako se sem^a izpije in izmolze 317. 321. 325. 329 

Trava mačjega repa med deteljo dobra reč 317 

Zvediti, ktere krave mleko ima več smetane 317 

Ali res krave po klasjih rožičkih zveržejo . .^ 317 

Mcrve in otave ne prepozno kositi 337 

Kaj je storiti pred presajevanjem starega drevja 337 

Mleko dolgo časa iVišno obderžati 338 

Pomoček zoper krompirjevo bolezin po rusovskih skušnjah 341.345 

Vnovič poterjeno sredstvo krompir gnjilobe obvarovati . . 341 

Pravda med širokimi in ozkimi ogoni 349 

Ali se zamore človek tudi zopar žival pregrešiti .... 353 

Pozimska klaja za živino 357. 361. 365 

Rodovitnost rusovskega land 357 

Ki'MVji tep Knnmnje molzne krave .• 357 

KaT&» ravnat L če krompir v kletih gnjge? 361 

KonslBOst sadjoreje 366 

Pop »bi nauk od konstnosti mavca ali gipsa .... 369. 373 

Lepo dTori»c napraviti 373 

Vodu. £rak. parketa in svetloba 377. 381. 385. 390. 393. 397 

Žitni moli 395 

Htajar^ka peiiliia 393. 398 

D&ri}« poflluni na Stiyarskem 896 

Bviloreja na Krajnskem 401. 409 

Pogovor » ki»(>tijsko dražbo o živinski piči 417 

Kratko^asnlre In basni. 

Vila . 8 

Predpustnioa 31 

Demoklesov meč, ali v straha veselega vžitka ni . . . .- 34 

Resničen vremensk prerok 59 

Mizopl<Ss 120. 123. 139 

Rak, labud in ščuka . . . . , 136 

Kakor pravo tako zdravo "'''■' 

Anglež se zaljubi v ciganko 

Žena pride k zdravnika po lek 



stran 

Nedela in delavniki po tuniki pratiki 307 

Kmet in njegov sin . . . / 327 

Kako je neki mož copernieo pref^njal 333 

Smešnioe 379 

Novinar: 

U slovanskih krajev ( v«.-.« i:„*„ v«w.% 

U mnogih knOev celega sveta \ ^ ^''•^^" '«*«* ^<»^^- 

Obertnijske in rokodelske reči. 

Trikolesne kolica (s podobo) 5 

Znamnje dobrega in slabega grediva . . 13. 18. 22, 26. 30. 37 

Obertnijska razstava v Novem Jorku v Ameriki 14 

Žitni kamen (Bicrstein) 27 

Rnsovske peci 36 

Naj boljši mast za usnino 41 

lUzne kovine kot gradivo 41 

Kaj je asfalt? 49 

Žselczne plose za pokrivaige 74 

Persteno posodo terpeino napraviti . . . ; 73 

Kaj je cem5nt? 101 

Ni prav ne, da se možki kod nas srami^ejo predila . . . 109 

n kot gradivo 117 

Kteri letni čas naj se začn^ nova hiša zidati 122 

Platno razločiti od pavolnatnega blaga 141 

8amotis natore . 153 

Po kteri versti naj se o zidanju hiše posamezne dela opravljajo 174 

Voda v slažbi človeški ' 226 

Kako les terden ohraniti 401. 405. 409. 413. 418 

Pesmi. 

Glosa za novo leto 1 

Ko odidejo svatje 5 

Nehvaležni sinovi 9 

Kaj maram 13 

Mlada Breda 21. 25. 29 

Umirajoči labod 33 

Ceski muzikanti 44 

Up 48 

Klepee 52. 55. 60. 68. 88. 92. 96. 100. 104 

Podobe življenja 69 

Gospoda Davorinu Terstenjaku 101 

Oosp. M. Langus-u 105 

Živ^eige 112 

Smert 120 

Narodna pesmica (iz Po^an pri Kolpi) 124 

Stari človek 128 

Jetnik (ruska narodna) 152 

Smert Marka kra<jeviča 156. 160. 164 

Huda ura \ 168 

Lipova harfa 174 

Pesmica o pomladi * . . . 192 

Prijatel 204 

Onem (zabavyica) 212 

K^ so solze? 21« 

Večeren sprehod 232 

Mladenčem * ^ Z^i* 

Sveti Matija . . • • . . 27«. 2<^0 

Žandarska 2HH 

Delitev Jaksičev WZ. 296 

Čudna smert tatu *i<M 

Blatino jezero 30e. 312 

Že^a po domačii 320 

Oranje kraljeviča Marka 32S 

Zgodba na Krasu 33(i 

Saraopasnikom . «U0 

Solnce in dekle , 35'^ 

O večernici - 373 

Reka 37B 

Strah za strah 388 

Svet svečer 412 

Kraj ne obdolževan hrovatenja 416 

Poduki raznega zapopadka. 

Ne želi sreče , ki ji s svoje močjo steči ne moreš .... 6 

Preklic sUre moriti 10. 15 

''šoki namen pd^odelstva 19. '23. 27. 30 

lija in kuhinskit sol . . . 38. 42. 46. 66. 161. 178. 182 
ko spanje prirode 65. 69 



n . .... Stran 
Rože na oknjih .... - i^^ 

Kako bi se ladaigoi me8tnjaa4»m v omiki približali \ 81. 86. 89 

O zadevah poslov 93. «7. 102. 106 

Koderega in mletvina |Qg 

Očetovska Jjubezin in nehvalesuost otroška . .' . * in 

Zupani glejte kig delate! ' * {iq 149 

Zlati izreki •;...... ! 154.219.290 

Potrebno je, da človek brati m pisati zna 137 

Od miloserčnost do žival 1 . . 206 

Tudi pod revno sukajo prebiva žlahno serce ...,.*. 222 

Čast ženskega spola ! I ! 262 

Pastiija in popotnik 1 ! I ! . 263 

Revalenta arabiea 1 ! I ! ! 271 

Od kod martinova gos ! I ! 1 271 

Škodljiva cikoria !li' 274 

Kaj so repate zvezde? I ', [ 277 

Dve potrati jesenskega časa ! I . . 293 

Dragina žita ! I .' ' 294 

Otroke obvarovati ! I . . 306 

Narava je učiteljca človeka v dobrem in hudobnem . I 340. 314 

Zgodovina tobaka ^ 322! 330 

Svet za pomoč ob ognji * 3^5 

Močelke ' ' 32^ 

Koristnost pevalic [ 33^ 

Kolumbaške muhe ' 3^^ 

Iskrice življenja 41^ 

Postave in pravoznanske re^i. 

Novi ukazi zastran lovstva Qage) 2 

Prememba o deržavnih zakonikih in deželnih vladnih listih . 4 

Nova naprava cesarskih vradnij 31. 34. 38. 54 

O podelitvi rokodelskih pravic 96 

Zastran preselitev Austriancov v Ameriko ! *. 44 

Zavolj vožnje telet v Terst ..45 

Orožni listi ! ! 48 

O pohisnem kramarstvu (hausiranju) 1 . ! 48 

Kako tarifo gojzdne škode sostav^ati in škodo povraeatl 5o! 54. 57 

Opomin posestnikom mitenskih zemljis . 78 

Prostovoljci zamorejo že v 17. letu vojsaki biti . . .' 1 ! 83 

Predpis zastran posesti orožja gg 

O delitvi povračila za vkvaKiranje vojakov t04 

Zastran davsin pri prepisih premoženja , [ tl2 

Zavolj lova po polju in nogradih . . . .' ||g 

Preklic papirnatih nemških šestič ! . 192 

Vojaki za reservo in brambovce ' 19$ 

Namen kazenskega dnara iz prestopkov gojzdne postave na- 
branega 220 

Semi^i ob cerkvenih shodih se smejo še le začeti po dokon- 
čanem cerkvenem opravilu 220 

Nova postava zastran servitutov v gojzdih in drugih zcm- 

Ijisih 229. 233. 238. 241. 246. 247 

Navod blago naznanovati za colno ravnavo . . 253. 257. 261 

Davki za leto 1854 300 

Postava zastran jndov 328 

Ukaz zastran gasivnih naprav 344 

Cenenje klaje za vojaške koiye za 1. polovico leta 1854 . 368 

Kaznovanje pokotnih pisačev 380 

IViliuiljijc odrAjtvilo eohiine 384 

Au:!^trlQiir^kA mera in vaga na florvaškem in Slavonskem . . 392 
Dunaj^i vatel veljaven po celi Austrii, razun Laškega in 

Tojafikc krajine 392 

NoVtt eolua tHiifa 404 

BIa\ eimki' zgodovinske , Jezikoslovne In dotske re^i. 

Stan i»l o vinskega obreda na Teržaskem 14 

O EAeeiku imen ^Ljubljana^ in nLaibaoh<< 35. 39. 42. 48. 222 
H(>vi-uz|?<Jdoviiiske preiskovanja gosp. D. Terstenjaka 58. 62. 

70. 74. 89. 94. 103. 107. 110. 117. 122. 130. 184, 146. 

Xm. U>i. 162. 166. 172. 174. 182. 186. 190. 210. 214. 

21B. 238. 242. 246. 250. 266. 270. 274. 278. 294. 298. 

302. 306. 310. 326. 330. 342. 346. 354. 358. 370. 381. 387. 

891.394 

Nauport in Ljubljana • 75 

Ljudske šole 78 

Drobtince za leto 1853 90. 9& 

Oglas veso^ne abcede gosp. Poklukarja — v oriasniku k 

28. list«. 

Zgodovinski katekizem 128 

Jezikoslovne drobtince 143. 191 

Pomenki o družtvu sv. Mohora 175. 178. 282 



' II" ' — — 



stran 
Narekovaige v Libarnii 180. 184. 188. 196. 208. ZU. 247. 290 

Pre86d slovenščino dotiene knjižice 199 

Mneige Šafafika o zgodovinskih spisih Tersteigakovih . .218 

Ostanki rimski cest po Krajnskem 226 

Slovanski spominki v Rima . . . . : 254. 259 

Skotnik 256. 270. 271. 286. 289. 302. 320 

Ajdovski cid aa Vcrhniko 262 

Ali se je kedaj duhovna oblast Solnograskih škofov na Krajn- 

sko stegnila 282. 287 

Žgaiuo slov6, vojsk6! 287 

Kupa ali Kolpa? 290. 323 

Narodska povest v Veprinasčinu 303 

Občni deržavljanski sakonik 318 

Drobtinee is slov. slovnice 327 

Slovensko berilo sa Nemce. Sostavil A, Janež i č . . 331. 338 
Slovensko berilo sa V. gimnasialni razred Dr. Miklošiča 338. 346 
Narodske šege na pim v Krajini (vojaški granioi) .... 347 

Slovniški pomenki 358. 366. 374. 378 

Šole 362 

Kje ste Privina in Kocel imela svoje posestva 362 

Kaj je slovenski narod oglejskim patriarhom dolžan? . . . 402 
Zgodovinski pogovor zastran gčrba ljubljanskega . . 405. 409 
Dva do zdaj zamolčana kraja na Krajnskem v rimskem času 414 

Slovanski popotnik: 

7. 11. 15. 20. 24. 27. 35. 40. 47. 51. 62. 75. 82. 89. 111. 
118. 126. 138. 143. 151. 159. 182. 215. 227, 239. 251.255. 
259. 287. 299. 319. 335. 339. 376. 407. 415 
Opomba. Naznanila novih slovanskih knjig se najdejo v 
slovanskem popotniku. 

Zavarovavnica o|pija. 

'ISedinjena štajarsko-krajnsko-kprosko zavarovavnica za leto 

1852 69 

Zdravniške reči. 

Kako streči konjem, ki so smolikovi, smerkovi in červivni 17 

Pomoč zoper tr6t (prepad telečnika) 26 

Salo, kader govejo živino napenja 41 

Pomoč o zavdanju z zelencem (Grunspan} 115 

Pomoček zoper vnetje vimena 122 

Toplice v Krapini 167 

^Skerb kmetovavcov za živino v hudi vročini poleti .... 309 

Bradovice pri teletih odpraviti 297 

Zoper kngo perutnine 313 

Pregled novih živinozdravniskih skusiig . . . 345. 350. 353 
Orojzdje zdravilo 390 

ZemUo- und Uadopisje. 

Imenitnost 2. grudna 3 

Naj preroožnisa kmetijska dražba na svetu 3 



Stra» 

Zab^jak S 

Vojska černogorska 46. 47 

Opis Oernogore • • . 55. 63. 91 

Napad na življeige presv. cesarja na Danici 64 

Danilo knez čemogorski (s podobo) 84 

Turško carstvo 99 

Ozir v sveto deželo « . 118 

Besedica o Krasu . « 125 

Černogorci (s podobo} 136 

Ogled po Austrii . . ^ 137 

Drobtinice narodskih običajev iz Libumge 138 

Življenje v Carigrada 142. 147. 150. 154 

Cernigrob 180« 183 

Misionske novice iz srednje Afrike 183 

Pozdravila narodov 187 

Pad Carigrada 29. mi^nika 1453 191. 194. 198. 202. 210. 214. 

219. 222 

Mertvo moije 258 

Domače življenje sultana turškega 268 

Blesko jezero 272 

Opis poglavnih narodov na Turškem 295 

Polharji na Veprinašcini 303 

Popis armade turške 311. 315 

Omer-pasa 331 

Moč rusovske armade 339. 342 

Ozir po domačii 350 

Kako indianski narodi v Australii mertve pokopujejo . . . 350 

Živež ljudi po sveta 354. 357. 370. 374. 378 

Ozir po svetu 362 

Ogled podonavskih krajev 366 

Pogled v Bosno in Hercegovino na Turškem 371 

Vlaška ali Valahija 375 

Narodi po Turčii 378 

Naj čudnejši otrok 18. stoletja 382 

Turki, njih šege in navade, vera in deželska osnova s po- 
pisom njih perve domovine 387. 392. 394. 403. 407. 410 

Bugarska 406 

Kavkaz 410 

Britanski muzeji 41S 

Življenj o spis i: 

Dositej Obradovič 2. 6.- 

Bemolak 19 

Appendini Pr. M 50 

Cigler France Andrej, 67 

Kolir Jan 8T 

Popovič Ivan . 115 

Zlatario 154 

Dolinar Tomaž 194 

Raic Ivan 254 

Krilov 290 

Presl Jan Svatopluk 314 

O spominu gosp. J. Plemeljna 322 



7^ Oglasnik^ naznanuje v 37 litih mnogoverstae nuglase vradnij in privatnih oseb, zbornice knjaske sa knpoijstvo in obertaijstvo^ 
bukvarjev itd. itd. 




kmetUskih, obertnijskih in n&rodskih reči. 



Novice uriu^f^o t Upl>lj»iii| 

Tnak teden dvakrat, nam- 

rM ▼ sredo in saboto. 



Odgovorni vrednik Dr* Janez Blelirel«. 



! Veljajo za celo leto po poflti 
ifl. , gcer 3fl., ga pol leta 
2fl. popo6h',scer Ifl.aOkr. 



Tečaj XI. 



V saboto 1. januaria 1853. 



List 1. 



Glosa za novo leto. 

O Iminivi fraHktarji, 
Vi lasimwi mvemdoglsSi, 
Vi vremeiui vsi frsroki, 

Le vsi fojU rakom iviigat! 
Preeerin. 

Ni ne pratik v novem leti 
Ni ne pratikarjev šteti; 

Vsak bolj modreca se k^. 

Od miri in vojske laže, 
Vsak predjal bi vse na sveti. 
Biti dobri gospodarji 

V svoji hiši pa ne snajo, 

Vprek In križem vse ravnajo« 
Ne bodite več čenčirji, 
O lažnivi pratikirjf! 

Razamejo modrijini : 
Kaj obraz neba oznini, 

Kaj prinašajo planeti, 

Kaj pomenijo komdtl. 
Mlaj in sip kaj dela brani. 
VraŽDJkl so pa besedi, 

Ki zadeva vednost pravo, 

Za življenje imi veljavo. 
8lov6 dajte svoji zmedi , 
Vi lažnivi zvezdof^ledi! 

Vreme vedeži sledijo, 
Vse naprej od nje^a ačijo; 

Dajo vest od zgodnje zime. 

Spet od treskov in niroe , 
Dež io soince v red verstijo. 
Čas pa gr6 ko vod potoki; 

Ifar jim ni , do ao sproverae , 

Da se vso zm njim oberne. 
Nam De boste več por6ki 
Vi vremena vsi prerdki! 

Bo li novo leto bolji? 
Bo li vsakemu po volji? 

Kdor sejal bo s^me hligo 

Žel bo trada klasje dri|^o 
Na človeštva velkem polji; 
del lenuh bo lačen žvižgat. 

Vsak po pameti se tradi, 

Ča^a drazega ne mudi ! ^ 

Leni pojte rakom žvižfat. 
Le vhI pojte rakom žvižgat! H. 

Stan kmetijstva v Austril 

Popisal J. PiOi^- 

Nadjamo se vsireei ne le kmetovaveom temoo 
braveu, ki na kaj več raisH kakor le na 



svoj samotni koteč • ako jim razgernemo v pervem 
listu p,Novic^ stan kmetijstva v celem našem cesar- 
stvu m jim odpremo pogled v velikost zemlji«, 
število hiš in družin, množino domače 
živine in mnogoverstnih pridelkov. 

Tak razgled ni mislečemu človeku le zabava 
za kratki čas, podučno mu je tudi berdo na mnogo 
strani. Spremite me tedaj bravci vsi na tem poto- 
vanji po Austrii, ktere oddelek smo tudi mi Slo- 
venci, kterih lastnine so tudi v tem spisu zMopa- 
dene, ki ga je po vei^etnih sostavab zložil F. vf* 
Hofman v svojem ^občnem kmetijstvu^ leta 1862. 

Austriansko cesarstvo je 11,677% štirj^ških 
milj veliko (ena milja je 4000 sežnjev dolga in 
4000 sežnjev široka, tedai zapo^ade 16.000XM)0 
štirjaških sežnjev ali pa lO.OOO štirjaških oralov). 

Mest, tergov in vasi Je v celem cesarstvu 
67.358 z 5 milioni in 73.789 hišami, v kterih 
prebiva 7 milionov in 587.065 družin. 

Ljudi je 36 milionov in 293.516. Skušnje 
večletne kažejo, da se jih rodi na leto 1 milion 
in 434.6Si7, ume rje 1 milion in 46.917, — te- 
daj jih dokaj (387.710) več na svet pride, kakor 
i'ih svet zapusti v enem letu, ako kakošna posebna 
;Qga ne mori liudstva; od tod izvira množenje pre- 
bivavcov, kterih se je dosihmal že čez 36 milionov 
naraslo. 

Izmed domače živine je nar več ov&c, za 
temi goved, prešičev, kdnj,koz, oslov in 
mul, in sictT v sledeči razmeri: o v žeje 27 mil. 
197.239, goveje živine 11 mil. 479.604, pre- 
šičev 6 milionov, kdnj 2 mil. 832.214, koz 2 
mil. in 400.000, oslov, mezgov in mul okoli 
100.000. Perutnine mnogoverstnih plemen pa 
je čezr'60 milionov. 

Ozrimo se sedaj jpo zemliiših, da zvemo, 
koliko je teh. Zemliisa se mergo na orale (johel, 
en oral zapopade 1600 štirjaških sežnjev ali 
klafter, en štirjašk seženj ima 36 štirjaških čev- 
ljev; en oral je 40 sežnjev dolg in 40 sežnjev 
širok. 

V celem cesarstvu znese zemljišč, na kterem 
so njive, 36 mil. 790.579 oralov, njiv za raj ž 
ali laško pšeno je še posebej 113.447 oralov; — 
nogradovje 1 mil. 759.222 oralov, — seno- 
žet in vertov 11 mil. 591.945; - oljkinih 
gojzdov je 42.933 oralov , 1 a v o r o v i h (lorberje- 
vihl in kostanjevih gojzdov pa 71.547 oralov; 
pašnikov (gmajn) je 12 mil. 365.123 oralov — 
strašna množina , ako se pomisli, koliko zemlje še 
zanemarjene leži! če bi se le polovica tega obde- 
lovala , za koliko miUonov bi se pomnožili pridelki ! 
— Gojzdov je 35 mil. 281.597 oralov; - vod^ 



^ry^- 





^ • 



f^^ 





( 








kmetUsklli, oberlnijiikili In narodsklli re^i. 



OdgOTorui rrednik: 

W' 9MMmM S]&iSSW5BS« 





Natisni! in založil Jožef Blazni i(. 



MT4 



i» M » 




o -^ 



^ fl *< 



BTANFORO UNIVCRfilTV 
LIBRARICS 

STACKS 

MAR 1 3 1970 

f 

v, /I 

,' -^f ■" o 

/ 6 - - 







KAZALO 

važnišega obsežka enajstega tečaja Novic. 



Stran 

Stan kmetijstva v Austrii 1. 137 

Če je gnoj is hleva, arno persti na- nji 2 

Kako v sili s polovico semenskega krompiija ishi^ati . . 5. 9 

Skod^ivost plesnovinc , ... 10 

Na vprašanja zavolj živinske soli 12 

Povaiilo k drenaži 12 

Lan v vodi goditi . .* 14 

Da pšenica ne postane snemava 14 

Žito na mero ali vago prodirati? 14 

Dr. Malfati-tovo ravnaige s krompiijem 17 

Sol, sadnega drevja gnoj 17 

Redivna klaja živine 17 

Nekaj sastran krompirjeve bolezni 17 

Marvino drevje po natičih (mladikah} množiti ... 22. 26 

Podak o setvi detelje 33. 37 

Od presičev dobre šetine dobiti 34 

Znamnja dobre krave 34 

•Krompirjeva bolezin je že stara 37 

Pepel od premoga za travnike 41 

Kako naj se češp]|je ali slive sose 45 

Kako velike posestva brez tlake naj bo\j obdelovati ... 49 

Vrednost oglja za gospodarstvo 53 

Vinorejcom sv^t za terto pozimi 54 

Sko8iya z rusovskim lanom 57 

Skosnja z gnojno soljo 57 

Skušnja o presičji reji ^. ... 57 

Oglje zboljsa mesd pitane živine 57 

TergatVa in naprava vina 01. 65 

Koristnost soli za živino 73 

Priporočilo krompir zgodc^ saditi 77 

Popolni naok o hmeljoreji 77. 81. 86. 89. 93. 97. 102. 105. 109. 117 

Od prihisnih vertov ^ 101 

Drevje po vejicah spoznati (s podobami) 113 

Od grabaiga tert 121. 125 

Terpežnost lesa pod zemljo • 121 

Sadno drevje se ne da po mladikah množiti 121 

Zvediti koliko bo imela zaklana živina mesa 125 

Al je res dobro globoko orati? 129 

Popolni nauk od drenaže (s podobami) 133. 137. lil. 145. 149. 

153. 157. 161. 164. 169 
Občni zbor kmetijske družbe v Ljubljani 155. 157. 162. 165. 169. 174 
Vrabce pitate in plevdl sejete! . . . , . . . . 175. 178 
Kako naj si kmetovavec po vsih potih gnoj množi 177. 181. 185. 

189. 193. 209. 217. 225. 241 

Moč rtži 181 

Glava gov^e živine je znamnje: ali je za pleme ali ne . . 181 

Bolezni čbcl 181 

Da mokro vreme sena ne pokvari 189 

Rast mladih praseov pospešiti 189 

Olje iz grojzdnih peskii . 193 

Razloček bradovieastega plesigivca od prave tertje bolezni . 197 

Vinske terte bolezin 197. 201. 205. 273. 281. 313 

Sknkiige o sviloreji 201 

Mnogoverstni strupi za perutnino .' 201 

Sirovo maslo ali puter v Tirolih 201 

Tursična slama za molzne krave * • . . 201 

Zakaj ne molzejo krave toliko, kolikor bi morale .... 201 

.'Kako gigiii krompir porabiti 201 

Kako dobre kleti napraviti 213 

Tudi po času žetve in kožnje se ravna pridelk ... . . . 213 

Gotov pomoček zoper bolhe na zetji itd 217 

Mleko v latvicah iz cinka 221 

Od pojedin delavcev ali delavK na kmetih . * 221 



Stran 

Da nov oves konjem ne skorje 221 

Moke čbelam potresati 221 

Da se pod streho živinska kl^ja ne spridi 225 

DokajE kako neizrečeno dobro je umno glestaaje senožet . . 229 

O toči se škode obvaro^^ati 238 

Drenaža na Ljub^anskem mooirji 287 

M» telet 245 

Cmu je pimica porab]|jiva 246 

Vinski vlak (s podobo) 247 

Hišo v dobrem stanu obderžati 258 

Vinoreja v našem cesarstvu 253 

Nataigčni poduk, kako gnbjniže napraviti . . . 257. 261. 265 
Pregled kmetijstva po celi Buropi . . . 265. 269. 273. 277 

Mravlje od mladega dreyja pregnati 269 

Bramorja pokončati 269 

Pesi perje oberati ni dobro 269 

O griži čbel 269 

Sadnemu drevju se s pridom gnoji 269 

Kako kis delati iz sadja 273. 289 

Zvenjen krompir dober za seme 277 

Kako naj se sadne drevesa sadč, in kterih plemen 281.285. 293. 

297. 301 
Kako delajo hrusovec in jabelčnik v Savinski dolini . . . 285 

Zoper krompirjevo bolezin 297. 333 

Da krava pri molži ne berca 297 

Kdaj se imajo senožeti močiti 301 

Tudi krave so za vprego • . 305 

Zlate pravila za kmetovavce 309. 313 

ZakiO in kako se semnja izp^je in izmolze 317. 321. 325. 329 

Trava mačjega repa med deteljo dobra reč 317 

Zvediti, ktere krave. mleko ima več smetane 317 

Ali res krave po klanjih rožičkih zveržejo . ., 317 

Merve in otave ne prepozno kositi 337 

Kaj je storiti pred presajevanjem starega drevja 337 

Mleko dolgo časa fVisno obderžati 338 

Pomoček zoper krompirjevo bolezin po msovskih skušnjah 341.345 
Vnovič poterjeno sredstvo krompir gnjilobe obvarovati . . 341 

Pravda med žirokimi in ozkimi ogoni . . .' 349 

Ali se zamore človek tudi zopar žival pregrešiti .... 353 

Pozimska klaja za živino 357. 361. 365 

Rodovitnost rusovskega land 357 

Kcavji rep znamnje molzne krave .* 357 

Kako ravnati, če krompir v kletih gnjge? 361 

Koristnost sa^oreje 366 

Popolni nauk od koristnosti mavca ali gipsa .... 369. 373 

Lepo dvorise napraviti 378 

Voda, zrak, gorkota in svetloba 377. 381. 385. 390. 393. 397 

l^itni moli 385 

SUjarska penina 898. 898 

Darila poslom na Sti^'arskem 896 

Sviloreja na Krajnskem 401. 409 

Pogovor 8 kmetijsko družbo o živinski piči 417 

Kratkotesnlee In basni. 

Vfla 8 

Predpustnica 31 

Demoklesov meč, ali v straha veselega vžitka ni . . . .• 34 

Resničen vremensk prerok 59 

MizopHs 120. 123. 189 

Rak, labud in ščuka . . . . , 136 

Kakor pravo tako zdravo 167 

Anglež se zaljubi v ciganko 239 

Žena pride k zdravnika po lek 251 



stran 

Nede\j» in delavniki po toniki pnUiki 307 

Kmet in igcgov sin 327 

Kako je neki mož eopernieo pregai^al 333 

Smesnice 379 

Novinar: 



v vsaeem listn Notic. 



Ic slovanskih krajev 

Is mnogih kr^ev eelega sveta 

ObertnUske in rokodelske reči. 

Trikolesne koliea (s podobo) 5 

Znamnje dobrega in slabega grediva . . 13. 18. 22. 26. 30. 37 

Obertnijska raistava v Novem Jorkn v Ameriki 14 

Žitni kamen (Bierstein) 27 

Basovske peci 36 

Naj boljši mast za nsnino 41 

Raine kovine kot gradivo 41 

Kaj je asfalt? ^ 

Kolesne ploše za pokrivanje 74 

Persteno posodo terpeino napraviti 73 

Kaj je cement? ^01 

Ni prav ne, da se možki kod nas srami^ejo predila ... 109 

n kot gradivo J]i' 

Kteri letni čas mg se zacn* nova hiša zidati 123 

Platno razločiti od pavolnatnega blaga 141 

Samotis natore /^ ' ' I -' ' IS? 

Po kteri versti naj se o zidanju hiše posamezne dela opravljajo 174 

Voda v službi človeški * 226 

Kako les terden ohraniti 401. 406. 409. 413. 418 



Pesmi. 



21. 25. 



Glosa za novo leto 

Ko odidejo svatje 

Nehvaležni sinovi 

K^i maram 

Mlada Breda 

Umirajoči labod 

Češki mozikanti 

Up 

Klcpec 52. 56. 60. 68. 88. 92. 96. 100. 

Podobe življenja 

Gospodu Davorinu Terstenjaku 

Gosp. M. Langus-u 

Življeige 

Smert 

Narodna pesmica (iz Po^an pri Kolpi} 

Stari človek 

Jetnik (ruska narodna) • • • • 

Smert Marka kra^eviča »5»- ^»O. 

Huda ura > 

Lipova harfa " * ' 

Pesmica o pomladi 

Prijatel 

Onem (zabav^jica) 

Ki^ so solze? 

Večeren sprehod 

Mladenčem • • 

Sveti Matija . . • ' • • *"•• 

Žandarska • • 

Belitev Jaksicev ^^* 

Čudna smert tatd » • 

Blatino jezero *»'*• 

ŽeUft po domačii 

Orai^e kra\ieviča Marka •• • 

zgodba na Krasu *• • 

Samopašnikom 

Soince in dekle • 

O večemici 

Reka 

Strah za strah 

Svet svečer 

Krtine obdolževan hrovatenja 



1 

5 

9 

13 

29 

33 

44 

48 

104 

69 

101 

105 

112 

120 

124 

128 

152 

164 

168 

174 

192 

204 

212 

216 

232 

s: 

288 
296 
304 
312 
320 
328 
336 
340 
352 
372 
378 
388 
412 
416 



Poduki raznega zapopadka. 

Ne zeli sreče , ki ji s svoje močjo steči ne moreš .... 6 

Preklic stare moritf '•^o* 12* 1« 

Visoki namen pd^jodelstva 19. 23. 27. 30 

Kemija in kuhinskA sol . . . 38. 42. 46. 66. 161. 178. 182 
zimsko spanje prirode 65. 69 



Stran 

Rože na oknjih 79 

Kako bi se ladaigei mestigaiiom v omiki približali « 81. 86. 89 

O zadevah poslov ... * 93. 97. 102. 106 

Koderčya in mletvina lo^ 

Očetovska Jjubezin in nehvalesnost otroška 111 

Župani glejte k^j delate! 146. 149 

Zlati izreki tu. 219. 290 

Potrebno je, da človek brati in pisati zna 167 

Od miloserčnost do žival Z06 

Tudi pod revno snkigo prebiva žlahno serce Z!SZ 

Čast ženskega spola 262 

Pastirja in popotnik 203 

Revalenta arabica 271 

Od kod mnrtinova gos 271 

Škodljiva eikoria 274 

Kaj so repate zvezde? 277 

Dve potrati jesenskega časa 293 

Dragina žita 294 

Otroke obvarovati 306 

Narava je učiteljca človeka v dobrem in hudobnem . . 340. 314 

Zgodovina tobaka 322. 330 

Svčt za pomoč ob ognji 325 

Močelke 329 

Koristnost pevalio 338 

Kolumbaške muhe 386 

Iskrice življenja 419 

Postave in pravoznanske re^i. 

Novi ukazi zastran lovstva Oage) 2 

Prememba o deržavnih zakonikih in deželnih vladnih listih 4 

Nova naprava cesarskih vradng 31. 84. 38. 54 

O podelitvi rokodelskih pravic 36 

Zastran preselitev Austriancov v Ameriko 44 

Zavolj vožige telet v Terst 45 

Orožni listi 49 

O pohišnem kramarstvu (hausiranju) 4g 

Kako tarifo gojzdne škode sestavljati in škodo povraeati 60. 54. 57 

Opomin posestnikom mitenskih zemljiš 7S 

Prostovoljci zamorejo že v 17. letu vojšaki biti 83 

Predpis zastran posesti orožja 98 

O delitvi povračila za vkvaKiranje vojakov 104 

Zastran davšin pri prepisih premoženja . .^ 112 

Zavo)] lova po polju in nogradih 116 

Preklic papirnatih nemških šestič 192 

Vojaki za reservo in brambovce 196 

Namen kazenskega dnara iz prestopkov gojzdne postave na- 
branega 220 

Semnji ob cerkvenih shodih se smejo še le začeti po dokon- 
čanem cerkvenem opravilu 220 

Nova postava zastran ser\'ittttov v gojzdih in drugih zem- 

Ijiših 229. 233. 238. 241. 246. 247 

Navod blago naznanovati za colno ravnavo . . 253. 257. 261 

Davki za leto 1854 300 

Postava zastran judov 328 

Ukaz zastran gasivnih naprav 344 

Cenenje klaje za vojaške konje za 1. pofo^aco leta 1854 . 368 

Kaznovanje pokotnih pisačev 380 

Vfettl^dnje odrajtvilo cotnine 384 

Austrlaaska mera in vaga na llorvaškem in Slavonskem . . 392 
Dunajski vatel veljaven po celi Austrii, razun Laškega in 

vojaške krajine 892 

Nova eolna tarifa 404 

fSlaveMake zgodovinske , jezikoslovne In šolske re^i. 

Stan slo vinskega obreda na Teiiaskem 14 

O začetku imen ^Ljub^ana^ in „Laibaeh<< 35. 39. 42. 48. 222 
Starozgodovinske preiskovanja gosp. D. Terstenjaka 58. 62. 

70. 74. 89. 94. 103. 107. 110. 117. 122. 180. 134. 146. 

150. 158. 162. 166. 172. 174. 182. 186. 190. 210. 214. 

218. 238. 242. 246. 250. 266. 270. 274. 278. 294. 298. 

302. 306. 310. 326. 330. 342. 346. 354. 358. 370. 381. 387. 

891. 394 

Nauport in Ljub^ana 75 

Ljudske šole 78 

Drobtince za leto 1853 90. 9& 

Oglas veso\jne abcede gosp. Pokinkarja — v oglasniku k 

28. list«. 

Zgodovinski katekizem 128 

Jezikoslovne drobtince 143. 191 

Pomenki o dmžtvn sv. Mohora 175. 178. 282 



stran 
Narekovanje v Libumii 180. Igi. 188. 196. 206. ZU. 2i7. 290 

Pres&d Blovenseino dotione knjižice 199 

Mnenje »afafika o zgodovinskih spisih Tersteigakovih . . 218 

Ostanki rimski cest po Krajnskem 226 

Slovanski spominki v Rimu 254. 259 

Skutnik 256. 270. 271. 286. 289. 302. 320 

Vdovski Eid xa Verhniko 262 

Ali se je kedaj dohovna oblast Solnograskih škofov na Krajn- 

Sko stegnila 282. 287 

ZgMJn slovd, voJ8k6! 287 

Kopa ali Kolpa? - - • ; 290. 323 

Narodska povest v Veprinasčinn 303 

Občni deržavljanski cakonik 318 

Drobtinee iz slov. slovnice 327 

Slovensko berilo za Nemce. Sestavil A, Janež i č . . 331. 338 
Slovensko berilo za V. gimnazialni razred Dr. Miklošiča 338. 346 
Narodske kege na pirn v Krajini (vojaški graniei) .... 347 

Slovniški pomenki 358. 366. 374. 378 

Šole 362 

Kje ste Privina in Kocel imela svoje posestva 362 

Kaj je slovenski narod oglejskim patriarhom dolžan? . . . 402 
Zgodovinski pogovor zastran g^rba ljubljanskega . . 405. 409 
Dva do zdaj zamolčana kraja na Krajnskem v rimskem času 414 

Slovanski popotnik: 

7. 11. 15. 20. 24. 27. 35. 40. 47. 51. 62. 75. 82. 89. 111. 
118. 126. 138. 143. 151. 159. 182. 215. 227. 239. 251.255. 
259. 287. 299. 319. 335. 339. 376. 407. 415 
Opomba. Naznanila novih slovanskih knjig se najdejo v 
slovanskem popotnika. 

ZavArovavnica ognja. 

.'Zedinjena stajarsko-krajnsko-kprosko zavarovavnica za leto 

1852 69 

Zdravniške reči. 

Kako streči konjem, ki so smolikovi, smerkovi in Červivni 17 

Pomoč zoper tr6t (prepad telečnika} 26 

Salo , kader govejo živino napenja 41 

Pomoč o zavdanju z zelencem (Grunspan} 115 

Pomoček zoper vnetje vimena 122 

Toplice v Krapini 167 

'•Skerb kraetovavcov za živino v hudi vročini poleti .... 309 

Bradovice pri teletih odpraviti 297 

Zoper kugo perutnine 313 

Pregled novih živinozdravniskih skusiig . . . 345. 350. 353 
Orojzdje zdravilo 390 

ZeniUo- und Undoplsje. 

Imenitnost 2. grudna 3 

N%j premožnisa kmetijska dražba na svetu 3 



Straa 

Zabljak S 

Vojska černogorska 46. 47 

Opis Cemogore 55. 63. 91 

Napad na življeige presv. cesarja na Dun^ji 64 

Danilo knez černogorski (s podobo) 84 

Turško carstvo 99 

Ozir v sveto deželo 118 

Besedica o Krasu 125 

Cernogorci (s podobo} 136 

Ogled po Austrii . . ^ 137 

Drobtinice narodskih običajev iz Libumye 138 

Življenje v Carigradu 142. 147. 150. 154 

Cernigrob 18a 183 

Misionske novice iz sredice Afrike 183 

Pozdravila narodov 187 

Pad Carigrada 29. majnika 1453 191. 194. 198. 202. 210. 214. 

219. 222 

Mertvo morje 258 

Domače življenje sultana turškega 268 

Blesko jezero 272 

Opis poglavnih narodov na Turškem 295 

Polharji na Veprinascini 303 

Popis armade turške 311. 315 

Omer-paša 331 

Moč rusovske armade 339. 342 

Ozir po domačii 350 

Kako indianski narodi v Australii mertve pokopujejo . . . 350 

Živež ljudi po svetu 354. 357. 370. 374. 378 

Ozir po svetu 362 

Ogled podonavskih krajev 366 

Pogled v Bosno in Hercegovino na Turškem 371 

Vlaška ali Valahija 376 

Narodi po Turčii 378 

Naj čudnejši otrok 18. stole^a 382 

Turki, ujih šege in navade, vera in deielska osnova s po- 
pisom lOih perve domovine 397. 392. 394. 403. 407. 410 

Bugarska 406 

Kavkaz ; • • ^ 410 

Britanski muzeji . . • 418 

Življenjospisi: 

Dositej Obradovič 2. 6. 

Bemolak 19 

Appendini Fr. M 50 

Cigler France Andrej, 6T 

KolAr Jan 8T 

Popovič Ivan 115 

Zlataric 154 

Dolinar Tomaž 194 

Raič Ivan 254 

Krilov 290 

Presl Jan Svatopluk 314 

O spominu gosp. J. Plemeljna 322 



:^ Oglasnik'' naznanuje v 37 litih mnogoveratne razglase vradnij in privatnih oseb, zbornice krajnske za kape^stvo ia obertaijstvo^ 
bokvarjev itd. itd. 




kmetUskih, obertnijskih in narodsbih red 



▼8ak teden dvakrat, nam-^ 
ree v eredo in saboto. 



Odgovorni vrednik Dr« Janez Bleliiels. 



VelJiOo st celo leto |po poati |l 

(i fl. , scer 3 fl. , sa pol leta>^ 

pfl. po po6ti, scer 1 fl. 30kr. |[ 



Tečaf XJ. 



V saboto 1. januaria 1858. 



List 1, 



Glosa za novo leto. 

O ImknM fratikrnji. 
Vi iammhi mvemd^giM, 
Vi vremma vsi prerM,^ 

Le vsi pojie rokam ivikgat! 
PreseriD. 

Ni ne pratik v novem leti 
NI ne pratikarjev šteti; 

Vsak bolj modre^^a se k4ie, 

Od miril in vojske laže, 
Vsak predjal bi vse na sveti. 
Biti dobri i^ospodarji 

V svoji bisi pa ne i^najo, 

Vprek in križem vse ravnajo. 
Ne budite veo čenčirji, 
O lažnivi pratikirji! 

Razamejo modrijani : 
Kaj obraz nebi osnini, 

Kaj prinašajo planeti, 

Kaj pomenijo komati, 
Mlaj in sip kaj dela brani. 
Vražniki so pa besedi, 

Ki zadeva vednost pravo, 

Za življenje Imi veljavo. 
8lov6 dajte svoji zmedi , 
Vi lažnivi zvezdof^ledi! 

Vreme vedeži sledijo, 
Vse naprej od nje^a nč^o; 

Dajo vest od z^^odnje zime, 

Spet od treskov in nime , 
Dež in soince v red verstijo. 
Čas pa f;T6 ko vod potoki; 

Mar jim ni , da ae spreverae , 

Da se vse za njim oberne. 
Nam ne boste več pordki 
Vi vremena vsi prer6ki! 

Bo li novo leto bolji? 
Bo li vsakemu po volji? 

Kdor sejal bo seme bli^^o 

Žel bo trada klasje dra^o 
Na človeštva velkem polji; 
Šel lenuh bo lačen žviž|^t. 

Vsak po pameti se tradi, 

Čat^a drazei^a ne mudi ! ^ 

Leni pojte rakom žvižgat. 
Le V8i pojte rakom žviž^^at! J7. 

Stan kmetijstva v AustriL 

Popisal J. Pi^. 

Nadjamo ae vstopi ne le icinetovaveoni temoč 
▼aakeiBu bravcu, lu na icaj več inisH knkot le aa 



svoj samotai kotee , al^o jim razgernemo v pervem 
lista ^Novic^ stan kmetijstva v celem našem cesar- 
stvu in jim odpremo pogled v velikost zemljia, 
število hiš in družin, množino domače 
živine in mnogoverstnih pridelkov. 

Tak razgled ni mislečemu človeka le zabava 
za kratki čas, podučno mu je tudi berdo na mnogo 
strani. Spremite me tedaj bravci vsi na tem poto- 
vanji po Austrii , ktere oddelek smo tudi mi Slo- 
venci, kterih lastnine so tudi v tem spisu zapopa- 
dene , ki ga je po verjetnih sestavah zložil r* iV. 
Hofman v svojem ;,občnem kmetijstvu^ leta 1852. 

Austriansko cesarstvo je ll,$77'/5 stirjaških 
milj veliko (ena milja je 4000 sežnjev dolga in 
4000 sežnjev široka, tedaj zapo^ade 16.000X)00 
štirjaskih sežnjev ali pa 10.000 štirjaskih oralov}. 

Mest, tergov in vasi je v celem cesarstvu 
67.358 z 5 milioni in 73.789 hišami, v kterih 
prebiva 7 milionov in 587.065 družin. 

Ljudi je 36 milionov in 293.516. Skušnje 
večletne kažejo, da se jih rodi na leto 1 milion 
in 434.627, ume rje 1 milion in 46.917, — te- 
daj jih dokaj (387.710) več na svet pride, kakor 
I'ih svet zapusti v enem letu, ako kakošna posebna 
;Qga ne mori liudstva; od tod izvira množenje pre- 
bivavcov, kterih se je dosihmal že čez 36 milionov 
naraslo. 

Izmed domače živine je nar več ovac, za 
temi goved, prešičev, kdnj, koz, oslov in 
mul, in sictT v sledeči razmeri: o v de je 27 mil. 
197.239, goveje živine 11 mil. 479.604, pre- 
šičev 6 milionov, konj 2 mil. 832.214, koz 2 
mil. in 400.000, oslov, mezgov in mul okoli 
100.000. Perutnine mnogoverstnih plemen pa 
je čez 60 milionov. 

Ozrimo se sedaj j)o z em Hiši h, da zvemo, 
koliko je teh. Zemliisa se merijo na orale (johe), 
en oral zapopade 1600 štirjaskih sežnpev ali 
klafter, en štirjašk seženj ima 36 štirjaskih čev- 
liev; en oral je 40 sežnjev dolg in 40 sežnjev 
širok. 

V celem cesarstvu znese zemljišč ^ na kterem 
so njive, 36 mil. 790.579 oralov, njiv za raj ž 
ali laško pšeno ie še posebd 113.447 oralov; — 
nogradov je 1 mil. 759.222 oralov, — seno- 
žet in vertov 11 miL 591.945; - oljkinih 
gojzdov je 42.983 oralov, lavorovih (lorberje- 
vih) in kostanjevih gojzdov pa 71.547 oralov; 
pašnikov (gmajn) je 12 miL 365.123 oralov — 




— GoJBdoT je36 mil. 881 .§97 oralom; - vode, 



— 2 — 



Šoti in scer nerodovitna zemlja sneso 27 milionov 
57.617 oralov. 

Pridelki, zraj tani na Dunajske vagine zneso 

Ssenice 47 mil. 307.482 vaginov, reži 61 mil. 
76.760, ječmena 50 mil. 644.166. ovsa 81 
mil. 185.121, tnrsice 82 mil. 164.429, prosi 
in Sirka 1 mil. 984.616, ajde 5 mil. 150.890, 
r a j ž a 806.267, s o č i v j a vsake baze 7mil. 389.810 
vaganov. 

Drugi zemeljni pridelki so: mer ve fseni} 
209 mil. 990.457, slame pa 187 mil. 149.050 
centov, koruna (krompirja) 107 mil. 142.650, 
repe in pese po 26 mil. 42.388 vagino v; — 
zelja 1 bilion 734 mil. 297.030 glav; kostanja 
328.040, sadja pa 5 mil. 528.169 vaginov. 

Pridelk vina, zrajtan na vedre znese 39 
mil. 303.745 veder. 

Tobaka (večidel na Ogerskem) se pridela 
712.052 centov, hmelja (Večidel na Češkem) 
38.479, lanii 1 mil. 482.407, konopelj 1 mil. 



762.135, lanenega semena 576.543 centov. 

Pridelk olja (laškega ali olj kinega, lanenega, 
ogersičnega in orehovegaj znese na leto 697.852 
centov, medli 72.353. voska 24.845, siro- 
vega masla in sira 4 mil. 500.000 centov; — 
ovčje volne 610.330 centov, — svilnih ali 
zidnih kokonov (10—12 liber na eno libro 
svile) se pridela 339.333 centov. 

Derv po 3 čevlje dolzih na sežnje ali klaf- 
tre zrajtanih (1 seženj je 6 čevljev dolg in 6 čev* 
Ijev visok) se naseka na leto 29 mil. 441.176 
sežnjev, lesnega oglja se pridela 22 mil. 225.504 
vaganov (premog in šota nista v ti račun vzeta). 

Vrednost vsih zemeljnih in živinskih pri- 
delkov skupej je prerajtana na 1 bilion in 300 mi« 
lionov gold. 

To je stan kmetijstva v Austrii. Vsak bo lahko 
spoznal, da tak obširen prerajt ne more do majh- 
nega gotov biti , primero nam pa vendar razodene. 



Zlata vredna drobtinica Icmetovavcom za 
novo leto. 

v kmetijstvu dobro skuseni in za povzdiso 
kmetijstva živo skerbni predsednik kmetijske družbe 
gosp. F. Terpinc so v poslednjem zboru glavnega 
odbora vrednistvu „NovJc^ priporočili, naj v per- 
vem listu novega leta našim knletovavcom po vsih 
slovenskih okrajnah sledeči svet na serce položimo. 
Takole so nam poročili: 

„Prijatli, ki obdelujemo zemljo, prosimo naj 

tervo : 4iaj dobrotl|ivi nebeški oče razlije blagoslov 
ožji čez polje nase. Hočemo pa deležni biti bla- 
;oslova nebeškega^ mora umna glava vižati pri- 
ine roke. Stroškov se ne manjka, novih do- 
hodkov si privabiti je teško,— pa s tem umno go- 
spodariti. Kar imamo, in dohodke pomnožiti: to 
je dostikrat lahko. Ali žalibog! da tega ne sto- 
rimo , in da zametujemo cele kupe gotovega denarja. 
Veste [>rijatli, kje so ti kupi? V gnoiu so, 
kterega tratimo nemarno v gotovo zgubo, ker ne 
spoznamo, da nar boljši, nar rodovitniši deli gnojil 
se skadijo v zrak, ki mertva stvar ostane, ako 
iz njega spuhti duh rodovitnosti.. 

Naj si tedaj vsak kmetovavec to globoko v 
glavo vtisne in na hlevne vrata z debelimi čerkami 
^apiše .vsim svojim poslom v vodilo : 

CanoJ Is MeTA, mrno urao peMti mn-RlS 



s 



To če reči: Nftj se spravi gnoj na dvorisni. 
ka|>, ali naj se pelje na njivo, vselej naj se po- 
trosi s perstjo (zemljo), da se ne izpuhti rodo- 
vitna moč, ampak se vlovi v perst. 

Neizrečeno velik je dobiček in gotov vsaka 
leto. Vsi modri kmetovavci to vejo. I^or ne ver- 
jame, naj skusi — hvaležen bo. 

To ^e ^lata drobtinica, ktero naj podajo „No- 
vice^ pridnim kmetovavcom za novo leto^. 

Novi nkazi zastran lova. 

C. k. 4nlolsterBtvo notranjih zadev jo rasghunlo 15. 
decembra l/l. nektere ukase zastran lova Oaire),kterl 
imajo veljavni biti, dokler ne pride nov cesarsk patent 
na dan. Zadevajo pi^ ti ukasi posebno soseskam alE 
občinam določeni lov. VažnisI so sledeči paragrafi: 

S. 1. In 2. ukažeta, da na zemljisih, ktere so so- 
seskam lastne ali ktere so bile po cesarskem patenta od 
7. marea 1849 za lov določene, se prihodnjič ne moro 
lovska pravica druirnč v najčm dobiti, kakor po javni 
ali očitni dražbi, ktero cesarska politična i^ospo- 
ska dotičneira okraja opravi. 

$. 3. prepovfS, da soseska sama ne mora lova v 
najčm vseti; če bi se pa zvedilo, da se je po kaUh 
ovinkih to vendar E|^odilo , so vse najemne po^^odbe ob nič. 

$. 4. Najčm mora politična okrajna i^osposka po«» 
terditl. 

$. 6. Se ne more kak lov na to vizo vnajčmdatf, 
naj stori politična i^osposka kako drn^^ač, da bo prav; 
vendar seseski se ne smč lovska pravica prepustiti. 

$. 6. Praviloma se ne smd lov ea manj časa ka- 
kor za 6 let v najčm dati; lo iz posebno važnih vzro- 
kov za 4 ali 8 leta, nikdar pa manj kakor za 8 leta. 

$, 7. Lova najemnik mora najemsino za dvd leti 
naprej odrajtati; polovica te^a denarja volji za sai^o- 
tovsino (kauoio), dra|^ za plačilo pervei^a leta. 

, $. 13. Najemniki lova morajo skerbeti, da si vdi- 
njajo izučene lovce, ki čajejo nad lovstvom, ali saj 
take osebe, ktere politična gosposka za to opravilo do- 
stojno zvedene in pripravne spoeni. 

$. 17. Lovec v svojem imčna aU pod Imčoom d ra- 
zlika ne more nihče biti, ki po cesarskem patenta od S4. 
oktobra 1. 1. ($. 14 in 19) nima pravice orožja nositi. 

$. 18. Vsak prestopek in vsako amaknjenje ti po- 
stavi Ima politična i^osposka z 25 do 200 i^ld. kazno- 
vati ; denarji Iz kasni spadajo nbožnisnici tistei^a kraja, 
kjer se je prestopek primeril. Ako prestopnik nI v stanu 
l^lobe odrajtati , naj se 5 gold. pobota za en dan zapora. 

Življeiue slavnih Slovanov. 

xn. 

Do9itej Obradovič. 

D i m i t r i a , po samostanskem imena : D os i te j 
Obradovič, modroEnaoec serbski, je pervi izmed pi- 
sateljev tei^a naroda spoanal imenitno resnico, da mora 
pisatelj naioda , ako gh hoče z vspehom podaeevati, ba- 
kve v domačem jesika opisovati , ter je zaoel zares tadi 
pervi tako ravnati. Popred so serbski jiisateljl neko me- 
šanico iz serbskei^a In starei^a cerkvene^^a jezika pisali, 
ktere pi priprosti narod amel. Obradovič je staro ne- 
spametno navado poderl, In ovojema naroda več korist- 
nih bakev v maternem domačem jezika napisal. Kakor 
žejni popotnik po hladni vodici, tako je hrepenel narod 
serbski pf spisih Dositejevih, ter se iz enei^a ve& 
koristnei^a naučil , kot is vsih poprejšnjih v nerazamlje- 
nem jealkm pisanih. Droi^i pisatelji to vidiU| so Dosi- 
.teja po malem posnemali, in dan danasi^i so vsi po nje- 
f ovem izgleda ravnajo. 



— 3 — 



DoBittjoTe iMiaff« w po ten taken Telik«. S 
«Tojfml spfil M Je pofllaWl« ŽiFljenjo svoje Je oan ob- 
Mrno popisal. Ob kratkem po tem popisu koien Slo- 
Toacom od iegm imenitDei^ nosa naiik bratov jagoolo- 
Tanakih kal voc Jas povedati. 

Bojen jo bil ObradovK ▼ CakoTom v Banata 
TemoBFarsken lota 1789. Oče, kupec, in mati sta bila 
slovanokoi^ roda. de otrok je imel sinek Dim i tri a 
▼oliko veselic do šole, in prec pervo loto mu je slo ▼ 
njej Fse teko dobro ▼ i:laTo , da kmalo vso toTarso prekosi. 

Mladonec pa ni bil le dobro irlavo, ampak tudi do- 
brei^a, smilno|:a serca. Kadar koli je bil ▼ soli kteri 
toTsrs topen, so je tudi on joltal. Posebna Tljudnostira 
je navdajala tadi v moški ddbi, vejo tako rekoč is vslh 
ojef ovih spisov in gti mora vsakemu bravcu priljubiti* 

Po smorti starisev je pridnei^a dečka tetec (tetin 
mož) P ar o a nt n posinovil in duhovskemn stsnu name- 
nil. Ali mladi, nevedni DImitria se is nekih bukev 
misli navsamo, da bi sel po is|^ledn puičavnikov, od 
kterih je bral, tudi on v puščavo, da bi se tudi on po- 
svetil. Ker je slišal, da je na Tnrskem veliko ssmfn, 
pobepie skrivsi na Turško. Slcerbni titec pa gu doteče 
Id nsaaj v Čakovo pripelje, kjer se je vedični mladeneo 
poslej pii nekem Gerku|^orske|^jcsika učil. Ali se vodno 
na puščave misli. Tetec, da bi mu to misel pregnal, 
ca da v Temesvar nekemu rokodelcu v nauk. Ali duk 
bistroumnoi^a dečka po drufik ukih klepf. Rokodelstvo 
gu ne veseli. Vendar gB pri delu stara misel mine. 
(Konee sledi.) 

Ozir po sveto. 

ImenttnoH 2. grudna. 
2. irrudon je v s|^odovini sedanjih cesarjev, ki v 
Europi vladajo, imeniten dan, ker vsi trije so 2. 
icrudna vladarstvo nastopili: pred 28 leti car rusovski 
Nikoloj, — prod 6 loti ravno ta dan cesar austrianskl 
Frsnc Jožef, -<- in lani 2. i^rudna cesar francoski Lu- 
dovik Napoleon. 

Nar fMretnoiniH kmetijska druiba na netu, 
V Australil, nar novejem slatonosnem delu sveta, 
se je s delnicami družbenikov osnovala v letu 1824 
kmetijska drnžba s 10 milionl irlavnei^a premoženja po 
našem denarju; Eomljis ima 3 13.000 oralov polei: Poe- 
love reke In se drusih 250.000 oralov tudi v notranjem 
dežele ; 464.000 oralov je ob primorju bolj proti severu. 
Verh vsofs tei^a ima ie 2000 jam, kjer premo|: koplje, 
ki se c^ni na 180 milionov centov. Sperveira je družba 
mislila vse svoje aamljisa sa kmetijstvo pberniti, odkar 
je pa v njih polei^ Peelove reke na sila bo|^ate rudnike 
' sadela, bode raji, namesti da bi žita pridelovala, si a to 
rudo kopala, čeear ji nihče sa slo vsel ne bode. 
Ni le-to kmetijska družba, da je kaj! 

Slovenske starice. 

Vita. 

Ker je — Iradostno rečemo — vendar enkrat dčba 
^ospdla , da nam je jelo marljivim biti sa domačo reč 
in domače besede, da se brat s bratom sosnani, bode 
prav , sko Novico nam včasih kako stsrico prinesč, sosebno 
take verste, ktere beseda je med ljudstvom se živa, 
•da , čeravno je pripovedka s|:ol smešna In prašna, ven- 
dar rasumemo besedo narode. Naj bo meni dovoljeno 
o ^VIU«* kaj povedati — o besedi, ki je pesnikom se 
dandanašnji tako dra|^. 

Mnogi Gorenci, posebno pa uni, kteri prihajajo 
med belo Krajnce na Dolensko, so že večkrat slissU 
imenovati »vilo'', njenega pomena pa niso rasumeti mogli. 

je bil enkrat vprašal nek star tergovoo ii Cloreu- 



sfcega: kaj nek vila pomeni, ali ni to morebiti kaks 
copemica? 

Beii Krajnci si mislijo vilo lepo, tanko, u belo 
oblečeno ženko, ki ima oblast Ijuddm srečo deliti; ona 
prebiva — po starih pripovedkah — u veiicih hostah In 
gorah, In popevaje trosi dneve u obilnosti v»9gA^ česiir-^ 
umerljivi človek poželeti samore. Srečen in. presrečeil^ 
je, kdor jo poleti na solncu spavati najde, ter siotako 
vstopi, da ji senco napravi. Ako on tudi daiječ proč 
gre, mu vendar dar ne uide. Vila isbudivsi se, opaši 
ji storjeno dobroto , in polna Ijubesnjive* radosti proti do- 
brotaiku ga skerbljivo ise, in ne nehs, dokler ga ne 
najde; najdenega pa ljubko vpraša: ksj od nje nahteva 
CP^gerva)? Zatem poda mu u obilju, česar je od nje 
požolel. Torej se pogosto pripoveduje, da ta ali uni is 
tega usroka toliko kos ali ovic ima, ker je vilo u spSf- 
nju našel in ji hlad naredil. Jure Sodevski. 

Novičar iz slovanskih krs^ev. 

v Černogori se je (po telegrafnem nasnanilu) 
govorica slišala, da je rusovski csr Čemogorskemu knesu 
svetoval, naj opusti obeedo Žabljaske terdnjave. — O. 
k. glavna pomorska oblaetnija je 29. dec. nasnanila, da 
je turška vlada celo severno primorjo Albanesko od Du- 
binja noter do sadnje meje tiste okrajne sasčsti ukasala 
in v ta namen armado po morji tje poslala. 

Č. 1% GorUkih hribov. Veselo novico sa nase 
kraje, posebno pa as prebiva vce v dolini po Soči smo 
na božične prasnike prejeli. Po verjetni poti sim sve- 
dil , da jo vlada 300.000 fl. sa popravo cesarske cesto 
dovolila, ktera poleg Soče is Gorice čes Kanov, 
Koborid in Bovec na Koroško pelje. Ta cesta je bila 
slo ssnemarjena, odkar so pot is Vidma poTalmentu 
do P M tali) 1 a napravili, in jo bila voznikom savolj mno* 
gih klancev posebno pa hriba Predli a Jako težavna. 
. Pri novem delu bo tedaj treba se gričev in stermih klan- 
cev ogibati, kar ni ravno teško, ker cesta smirej polog" 
Soče grč, Ijudjč pa bodo s delom lep saslužok imeli, 
in po dodelani cesti bo gotovo se drug dobiček nasto- 
pil. Za nase kraje bi bila tudi pot proti Krajnikem 
slo potrebna« Navskriž misli so tudi to delo do sdaj 
saderžovalo; eni so hotll pot poleg Bače od Mosta (Sv* 
Lucija) čes Podberdo na Sorico, drugi pa po Idrici na 
Idrio in čes Cirkno na Poljane in Loko narediti. Višji 
oblasti so nek sadojo sa dobro spoznale, in, kakor ču- 
jemo, se bo po novem letu ta cesta delati načela. 

Med tem ko visoke gore proti Krajnskem že beli 
sneg pokriva, imamo pri nas če lepo in prijetno vreme. 
Stermi hribi nsm se dolge grape (Bergriesen) kakor re- 
bra kažejo, ktere smirej več peska, kamnja in soderge 
nanašajo in rodovitno semljo in vodotoke sasipsjo, od- 
kar so gojzdi posekani in stermine večidel gole postsle. 
Treba je tedaj, da v goratih in stermih krajih lesoreje 
na vso moč množimo, ako hočemo veliko škodo odver- 
niti, ktero vsako leto hudourne vode napravijo. Bog 
daj, da bi nova gojsdna postava daljno poškodovanje 
gojsdov odvernils! — Akoravno je biia letina pri nas 
BO precej dobra, so vendar vsi pridelki drsžji, posebne 
pa vino, tako da Ijudjd skorej samo žganje pijejo in 
se tega stropa sa dušo in truplo smirej bolj vadijo. 

Od Kupe. 16. i 17. decembra je bil nadsortt% ' 
ljudskih sol csstiti gosp. dr. Močnik u Metlilci. Prvf 
dan je bil sbor vsih učiteljev Metličkega dekanata, pri 
kterem so proslavnl gospod krepko besedo poprijeli, ter 
gosp. učiteljem, kolikor se se spomnim, sledeče prav 
živo priporočili. 

Rekli so; naj gospodje učitelji se marljivo trudijo 
u pravem dahu časa napredovati. Niu si ne mislijo, 
svojo učiteljsko včdnest že doverieno i sebe že popol- 



— 4 — 



nom« aBmožne, šolsko mlodiiio otoocvati in itobninvoti, 
ako so a soli pripraTljencoT nektera splošna pravila si 
prisvojili, po kterih se ima vso to goditi. To Tise je le 
podlaga, na fctero Jin je skrbno dalje iMatf , ake no- 
čejo MostaH f iaakrasfti, da jlb kole časa ne latare, 
fctero 80 neprenehoma dalje vrti. 

Pripomočki pa k vedno višjem napredovanja o ieMv« 
so: 1. lastna skvsnja, t. pridno čl tanje (branje) 
o tem nasIm spisanik knjig, I 8. škodi učiteljev. 

Kar prve nadeva, je slohernema nnane, kako 
lastna skušnja človeka smodri. Nsj se pridno vsaka 
drobtinica , ki se je pobrala po mnogoletnej slnžbi, a prid 
obeme mladini! 

Ker je pa pot lastne skasnje dostikrat vendar le 
predolga , tndi včasih nevarna, škodljiva itd. je dalje 
treba od svedenih selških roos a podneenje i gojenje 
mladine spisanih dobrih knjig pridne prebirati. Ker je 
pa letna plača nekterih nčiteljev prepičla, da bi slehern 
limed njih peCrebnih kiQig ei onrisliti nsmo£el, bi bilo 
prav, ako bi nčitelji po rasnih okrogih a tej zadevi med 
saboj ae pobratili. Ako bi slehern le en forint na leto 
plačal, bi samogli s tem denarjem na kak solsk časopis 
ae naročiti, i se kako koristoo knjigo vsako leto kopiti. 
Kadar bi ti ali nni časopis ali knjigo prečital , bi jo dra- 
goma podal. Prebrana bi se pri tem ali unem,^ kte- 
rega bi ca svojega knjižničarja si nvolili, shranila, i 
sčasoma bi salo knjižnico a svoji lasti imeli. Ako bi se 
to po celoj deželi zgodilo , bi se ne bilo bati , da bi uči- 
telj , kam drugam prestavljen , te pomoči ne užival. 

U poTzdigo učiteljske omike so potrebni tudi shodi 
učiteljev, kteri naj bi po potrebi časa in okoljsin po- 
gostni bili. Pri teh shodih naj bi se o šolskih aadevah 
pametno pomenkvali, n. pr. kaj je ti ali uni u svojoj 
mnogoletnej službi na koristno spoznal, ali kaj je tji 
ali tam za poduk i krščansko odgojenje mladfne korist- 
nega bral itd. Po dokončanem pogovoru bi si pa vse 
to, kar so za dobro I koristno spoznali, ob kratkem u 
zapisnik spisali in vsi po tem občnem sklepu se ravnali, 
(Konec sledi.) 

Iz Toplic na Dolenskem 19* d^c. —f— Po- 
pisu letošnje ^spomladanske'' zime, ki so ga naznanile po- 
alednje ^Novice'', dostavim še izid letine lanjske : ster- 
nina je bila scer lepa, pa snopa ni dala; sočivja ni 
veliko bilo; koran je močno pognjil; ajda se ni nič 
kaj prav obnesla; opresnino je deloma suša, deloma 
moča pobrala , in kar ti dvd HovražnicI niste končale , so 
bolhe in gosence obrale; sadje je slo že o cvetji pod 
zlo; le prosi je bilo precej obilno, ki je z debelačo 
(karuzo) po nekterih hišah skor jedini živež in vsak- 
danja hrana, In še ta nezabeljena in neslana, ker so 
mnoge odrajtvila prebivavcom jedini repek Iz hleva po- 
brale, in vino, ki ga še za polovico lanske slabe letine 
ni bilo . nič dnarja ni dalo. Ni čuda toraj , ako se ik 
ali tam čuje milo zdihovanje ali do brezupno tarnanje 
allši , in bi marsiktera družina daritelju s solznim oče- 
som in hvaležnim sercom roko poljubila, ako bi jo z 
hranoj poživil, kakoršna se jetnikom po zaporih dajč. 
la pri vsem tem — kdo bi mislil — se napravi v so- 
seski marsikaka reč, ktere bi o takem času ne priča- 
koval« Ni še ravno dolgo, od kar so si zmislili pri po- 
družnici s. Martina nov altar; napravili pri podružnici 
s. Trojice na Cerovcu lično svetilnico (lampo); ku- 
pili za cerkvico s. Uršule Zarigelcom lep kelh; 
zvonik pri s. Križi na Veršnaselih Iz nova pokrili, 
ki se zdaj prav prijazno ozira po bližnjih dolinah in 
daljnih gorah; izdelali dvd url dolgo cesto do ravno 
omenjene vasi; popravili kaplanijo, In novo rusovsko 
peč va-njo postavili , ktero posebno zato v misel vzamem. 



da pohvalim umetnega moža Jožefa dibiea, ki jo je 
mojatvevsko zgotovil, ter s tem Novomeškim sidaijeui 
hvalne epvičevaiUe dal, da ae tudi oni takim delom kea* 
Hvala pa tudi uaMiemu župams JanezuBek-u, inver- 
lemu srenjskemu odborniku Matiju Krest-itu, ki sta 
to rež sprožila in na noge spravik, in je nista aavergla 
same zato, ker je nova in na še spleh pasnana. 

i% IJub^fane. Z vesoljem naznanimo novico, da 
je €. k. deželno poglavarstvo po dopisu na kmetijsko 
družbo devolilo oanovo družtva za obdelovanje Kraj n- 
akega Krasa, ktere se bo pervikrat snidilo v Po- 
stojni v posvetovanje družtvinik postav, kar bo po- 
družnica Poatejnska v soglasju s svojimi sosednimi p6- 
družnicami ob svojem času na znanje dala. 

Novičar iz mnogih l(nu*ev. 

Po nar novejšem cesarskem patentu od 97. doc. 
se ima m novim letom razglaaovanje postav in 
ukazov nekoliko spremeniti; deržavni zakonik na 
Dunaji bo za naprej samo v nemškem jeziku izhajal, 
ki je za vse postave in ukaze edino polnoveren, to 
je, če bi o prestavah postav v druge deželne jezike 
kakošna dvomha vstala , se ima ta vselej po nemškem 
jeziku rešiti; s početkom 45. dnd od Izdanega deržav- 
nega zakonika se moč postav in ukazov za celo cesar- 
stvo začenja. Na mesto dosedanjih deželnih zakoni- 
kov pridejo deželno-vladni listi za eno ali večde- 
žel skupej , v kterem bojo zraven nemškega jezika po- 
stave in ukazi v vse tiste jezike prestavljene, kise 
govord v tisti krouovini. Občine (županije) si morajo ^ 
deželne vladne liste v svojem jeziku omišijevatl. Na 
deržavni zakonik in deželno-vladne liste se je 
moč naročevati pri poštnijah , kakor za vsak drug časnik. 
Kakor se sliši , se bo morebiti več deželnih listov v 
enega zedinilo; in ker se bojo prestave iz deržav- 
nega zakonika v deželne vladne jezike iz Dunaja 
pošiljale , bojo nek Dunajski gosp. vredniki v svojih opra- 
vilih ostali. — Na Dunaji so Ijudjd toliko starih kraj- 
carjev, ki so prišli o novem letu ob veljavo, zadnji čaa 
skup znosili, da nek časnik v prid občinstva prosi vlado 
za Itratek podaljšek preklica. — Palacki je skoz Pa- 
riz šel v NI C o, kjer bo pri svoji rodovini čez zimo ostal 
in perve vezke čeako povestnice v češki jezik pir4»stav- 
Ijal. '^ V Parizu nosijo nove dežnike (mareio) brez 
palice; dežnik ae okoli klobuka pripne, in če se ne fio- 
trebuje , v suknjo vtakne. — Francoski cesar bo imel 
siino oblast, med drugim tudi to, da bo somI samolastao 
kupčijsfce zveze z, druzimi deržavami sklepali, kar 
mnogo Francozov straši, ki se bojč svobodnega kup- 
čijstvu in zatere domačega blaga po ptojem. 29. decem^' 
bra so se pričakovale pisma austrianske, ruske in pru- 
ske vlado, ki imajo Napoleona za cesarja spoznati.— 
Novi ministri na Angleškem so izvoljeni; čeravno so 
nar bolji glave skupej , bojo vendar teško dolgo skup 
ostali, ker so različnih strsnk; so pa tile: pervi minister 
je Aberdeen, unanjih oprav Rusell, notranjih Pal- 
merston; denarstva Gladstone, vojništva Herbert, 
scersoše6ranworth,Graham, Newcastle,Gran- 
vlU, Argyll, Wood, Molesworth lnLansdowne. 



B. B. 
J. R. 
U B. 



Milodari za reveže pri sv. Trojici. 

2 goW. - kr. 



2 » — > 
1 » — » 



Dana^Djemo listo 

je 1. pAla ^občne povestnice^ kot doklada Novic 
priložena. 



Natiskar in založnik Jožef Blaznih v Ljubljani. 



kmetijskih, obertnijskili in narodskili red. 



NoTice iihiO<^o v l^abljaui L 

▼8ak teden dvakrat, dmii-|^£ 

re« v gredo in gaboto. [[ 



Odgovorni vrednik Br« Janes Bleliiels. 



Velji^o M celo leto po poeti 
4 fl. , scer 3 fl. , la pol leta^ 
2fl. popostifScer 1 fl.aOkr.l 



leča) XI. 



V sredo 4. januaria 1853. 



lAst 2. 



Ko odidejo sva^je *)» 

(Serbska poslovenjeiia.) 
Hodi • Bogom mi. nevesta, ne oziraj ee 
Na dedjaeke bele dvore, 
Tod tvoj ienin deda ima , 
Dvore njema je sag radii 
BoUe kakor deda tvAga. 

Hodi I Bogom mi, nevesta, ne oairaj se 
Na eovete materinske. 
Tod tvoj ienin mi^l^o ima, 
Ona bo ti svetovala 
Bo^e kakor miO^<^ tvaja. 

Hodi s Begom mi, nevesta, ne osiraj se 
Na bratove vrane konje, 
Tod tvoj ienin brata ima, 
Konje »o ma odgejili 
Bo^je kakor bratn tv6ma. 

Hodi I Bogom mi, nevesta, ne osirij se 
Na sestrice milovanje, 
Tod tvoj ženin sestro ima. 
Ona bo te milovala 
Bolje kakor sestra tvoja. 



Kako 



zamore kmetovavec v sili s polovico 
semenskega krompirja izhigati. 

Lani je sopet dokaj krompiria na polji pognjilo, 
in tu in tam še Kuiirai gnjije v hramih. Bati se je 
po tem takem, da bi krompirja za seme prihodnjo 
spomlad ne primanjkovalo. 

Treba je tedai, da podamo kmetovavcem svet, 
kako ravnati: da bojo samogli izhajati s polovico 
in se manj tega krompirja, ki so ga seer za seme 
potrebovali. 

Ni pa ti svet izmišljen za pečjo ali le po ma- 
lem skasen na kakosnem vertu, — poterjenje 
po mnozih mnozih skušnjah velicih kme- 
tij na dokaj njivah. Bil je ti Bvet že zdavnej 
v ^Novicah^ ob kratkem naznanjen, — sedaj pa 
ga čemo bolj razločno popisati po skušnjah slav- 
nega direktora Lumbe-ta, ki vsied obilnih sku- 
šinj ne more prehvaliti tega pripomočka, s kterim 
se še eez polovico semena prihraniti da, čeravno 
"^e na to vizo krompir saditi enmalo težavniši, ka- 
(or je navadno poKladanje celega krompirja ali po- 
samnih koscev. 

Ua pa svojo reč kmetovavcom dostojno razjas- 
nimo, da nam bojo že na besedo verjeti zamegli, 
jim moramo razložiti narpoprej življenje krompirja 
v kletih ali hramih. 

Če pogledamo natanjko krompir, ki seje v kleti 
izrašati začel , bomo zapazili , da nektera očesa so 

*> »Neviee« bojo prinašale letos veekrii kakosno narodskih 
serbskih pesem ^ po pravici visoko čislanih. Vred. 



i 



kali pognale, nektera pa ne. Kal (Trieb), ki se 
je izcimila iz očes, poganja tikama krompirja pa 
tudi enpialo višji gori na kolenčastih debelinah daljši 
ali krajši koreninice; na zgornjem koncu pa nastav- 
lja berstje, iz kterega se cimijo prihodnja peijiča 
in vejice. Krompir sam ne poganja nikdar korenin. 

Ce se krompirju izrašene Icali potergajo, začni 
potem druga očesa poganjati , ki so dosedaj spale. 
»e odtergajo tudi te, začne krompir poslednjič tudi 
na tistih očesih poganjati , ki so nar terdnejši spale. 

Krompirju potergane kali so pa popol- 
noma dobre sadike s koreninami in berst- 
je m, one so tedaj popolnama pripravne , da jih kme- 
tovavec namesti krompirja sadi^ ker si bo iz njih 
ravno tako krompirja pridelal. Ker se pa tacih sa- 
dik od enega krompirja toliko pridobiti zamore, 
kolikor ima živih ali klijočih očes, je že iz 
tega očitno, kako si zamore kmetovavec v potrebi 
dosto krompirja prihraniti. 

CDalje sledi.) 

Trikolesne kolica« 

Lipski časnik je v enem svojih listov prinesel 
podobo kolic (šajterge) na 3 kolesih , ki se nam 
tako pripravne zde , da smo izrisati dali tisto po- 
dobo za „Novice^, in jo popišemo , kakor je popi- 
sana v omenjenem časniku, takole: 

5 temi kolicami zamore en človek samotež ve- 
liko težo na ravnem in terdem potu peliati. 

Že več let je, kar so jeli v doljno-rajnskih 
mestih in njenih okolicah s temi kolfcami voziti , pa 
ni dolgo terpelo, da so se poprijeti teh kdlic krog 
in krog. Zakaj kdor jih je enkrat vidil kako lahko 
derče, si jih je skusil berž napraviti. 

Na te kolica se da štirikrat toliko naložiti, 
kakor na^ navadne z enim kolesom, in še jih bo 
samotež človek lože peljal in se ž njimi manj vtru- 
dil, ker jih tako rekoč ima le naprej potiskovati 
in nič druzega. Samo preveč v breg (v reber) ne 
sme pot biti, in pa mehka mlaka ne, ampak terda 
cesta. Tudi okoli voglov so enmalo bolj okorne za 
obračati — ali vse t« ne prevaga velike dobrote, 
ki jih scer imajo te kolica. 

6 centov zamore človek samotež ž njimi brez 
težave peljati. 

So pa trikolesne kolica tudi tako napravljene, 
da se zadnji dve kolesi z osjd vred sneti (^proč 
vzeti) daste, in tako kola z enim kolesom iz njih 
narede po potrebi. Tako jih imajo vertnarji v me- 
stih , jpa tudi kmetje , ki z njimi krompir in druge 
pridelke s polja domu vozijo, kjer nipotpremehka. 

Če se hoče štacnnarsko in drugo blago veči 
teže na-nje nakladati, se napravijo te kola se veči. 



— ^ — 



in na straneh se napravijo roBBioe., da Miftso s 

voea ne pade. . , „ . u 

KoUca niM#» HM vselei^ aeluom auoDo oko- 
vane , kakor »e to n* 3>o«olli v«. 

Čudno je, da četAao bo!j«i«me, kor^onaj-terdi 
cesti in kjer se v breg ne vozi, še veliko bolji od 
tistih vozičkov na 4 kolesih, ki jih delavci samo- 

*Vsak dober kol&r jih zamore lahko narediti m 
ne drago. ^ , ^_ , 

Nj5 bi 8® *^^i P" ^^ vpeljale ! 
Podobe so pa tele: 



2Ve A#li<8i 



ki {ji le »«v^ nio€j6 8<ecl ne- 
Robe. 




Ne ždl si sreče, ki ji s svojo moi^o steči 
nemoreš« 

Ljudi je veliko na Bvetu, ki želijo tacih reci, kje- 
rih v iilji CreBDici) ni, ali ki niso v P^men znyhn^^^^ 
mocml, in BO morama po^reznejo t neumno Deztdovoljnos^^^ 
Pripoveda bo od Vile, da je nelci mlad. zakonski 
dvojici rza osem dni tri voačila dopolnit, obecala P ed 
rlSmi voBČili niBta Birom.ka vedila kaj b^si vosila 
ae pomialiti na to eta ae komaj upala ,bav8. se da b. 
^e jima ne aarajtalo za voičilo. Pri «W^,<«V P*^*«^! J^J.^«: 
Jiri veli žena: ^obi zd^j ti peJeno k»;;»>«? J«^^ » 
L iB hipoma je^lobaea na mizi etala; „da t. ae gobca 
popade!« zavpije aa to. mož razaerjen, m ust ae lurira- 
Jte- in za tretje voSilo ni zdej nič druzega preostalo, 
ko voSi?, da bi BO rešila ust,-in Uko «»ff»^.»>;"*J; 
bolja, ko%a eno klobaso, ki jima goto-<> d»«»^' ^^^^^^ 

Vertofflavtoost leti dan danes kužna posUje. Eni 
prekapajo in kerčuo v hostah na Btaoov.tih krajih^a 
da bojo nasl! zaklad'; drugi vsaki kraicar, ki ga JiJ«- 
žijo, nesejo trudni in lačni po več ur deljeo do lotnje, 
tobož da bojo zadeli; tudi žene se doma ciganicam pre- 
kaniU dajejo. Nekega dni5 pride zvita ciganka k eni go- 
SS?nji/^'ami doma bivši, pa ji povi, da J« J Btare«i 
Jdu ^Lidanih cekinov, ki jih bi ona pričarala (prico. 
nralal na dan, ko jI bt se tretjina prepustila; venderbi 
k cppraiuu naj veči, ki ga ima, lonec polno natlačen 
volne, pokrit z velicim hlebom hruha potrab.n bil, na 
maga dnu pa ves denar, ki ga ena premore. Ko je 
goapodinia v to dovolil«, ji poda goljufi vka coperno Bibo, 
Saj bi ala z njo na rečeni zid terkat, ona pa ostane v 
veži in čara nad lonceip. Med tem dospejo cigankina 
hči, zadene na glavo lonec z imenovanimi recml, ter 
odide. Ciganica vprašaje kriči: da li se že kažejo ce- 
kini? In na od-ovor, da ne, veli: le se bolj terkaj, pri 
meni se kaže, da bejo kmali. Ko ciganka meni, da je 
njetia hči že zadosti delječ ^e udalila, konca svojo sle- 
parijo, pa zgine. Prekanjena babica pa le tcrkainterka 
in vpije, da cekini nečejo vin, in ko nobenega odgo- 
vora ne dobi, pride v vežo. . . ^ ut • -. «« 
Vsak Bi lahko misli, kako da je babi pri sercu 
bilo , ko ni ne ciganke ne piakra v veži našla. Spozoaia 
je, da jo priterkala denarov, pa ne iz zida,— ampak iz 
avejo mošnje, ne sebi bedači, ampak zviti ciganki! 



4teh* po «vetik 

Žal4}ak. 
Ker BO oci celega svetar oziaajo ^Bediii na majlmo 
^a «azaD<lieielteol6ernogore, liier ae ijonaaki alav^ap- 
aki aarai wQjrtkuje h ^urkem., in ^er aradlsene ]^JAa 
je terdnjava Žabljak. ktero so posletinji čas Cerno- 
gorei epet Turku vzeli, ne bo dd več, ako r4ivao sedaj 
ob kratkem omenimo zgodovine te imenitne terdnjave. 

Terdnjava Žabljak leži na meji Albanie poleg 
morja SkadarHkega; krog in krog z vodo obdana, je 
v vojrtki velike važnosti. Zidal jo je v leln 1439 na 
reki Morača Stepan „černi^. Stepan je Hfll gotipodar feer- 
Bogero in «ettto. Nj affsv nm -I^nm »j« *mdl frebivai kf>t 
vladnik Čeruoicorski , ir je v letu 1478, ko je Ijudovladi 
Beneški na pomoč sel, tudi Turke natolkel. V letu 1480 
BO ee masevaii (osvetili) Turki , ko bo imeli že Skadar 
v posesti , nad Černogorci in v silovitem naskoku jim vzeli 
Žabljak. V letu 1482 je Ivan spet Turke premagal in 
BI omenjeno lerdnjavo Ortvojil. Ali ravno tiato leto bo 
jo Turki izoovega napadli, — Ivan ise pomoči pri Bene- 
čanih, in jim dokaže, koliko mora od Turkov zavolj 
zveze z njimi terpeti. Ali Beneška vlada se izgovarja, 
da je a sultanom Ba|azetom mir sklenila 16. januara 
1482, da tedaj ne more Černogoroom na pomoč priti. 
Na to zapusti Ivan Žabljak, ki je bil doBihmal njega 
stolni grad, In beži na Cetii\ie , nadjajoč se, da v tive- 
ličanski terdnjavi, ki jo je natoraaama aozidala, bo imel 
mir pred silovitostjo Turško. Od tistihmal (1482) je 
ostal Žabljak v oblasti Torkov. 

V letu 1835 60 Černogorci ob času, ko je Hafis- 
Paša poveljnik Skadarski bil, ponovili primirje, ki pa 
ni dolgo terpelo. Komaj so se namreč Černogorci po- 
dali na tergovieče Moračke reke in gnali cede svoje na 
pašnike Turške, so jih Turki ovadili, 17 Cernogorcov 
pomorili, jim grozovito glave odrezali in v Skadar (Scu- 
tarl) poalali, tudi 4000^jffUiv živine so jim vboH. Gardo 
početje ji) vžgalo serd Cernogorcov tako, da so se za- 
rotili osvetlti amrt svojih bratov. Dva AlbaneSka straž- 
nika, po rodo Slovana in ene vdre a Černogorci, »ta 
ponoči vmta terdnjavo, kterije takrat zapovedoval Ja- 
kop-Aga, pustila odperU: Černogorci planejo mriioma 
noter in ae polastijo 25. marca 1835 terdnjava. Al 
berž privre Ha&s-Pasa a »ilnim kardelom nad Cerno- 
coree, ki jo pobegnejo iz Žabljaka. 

Od tega časa je bil Zab^ak v oblasti Turški, do- 
kler ga niso lani 23. novembra spet v svoje roke do- 
bili. Kar ae dosihmal zvd, ga ne bojo drugač zapu- 
stili , ako jih nar veči sila ne premaga. 



Živ^eiue slavnih Slovanov. 

XII. 

Do9itej Ohradwic. 

(Konec.) 
Neki tovars mu jo spet obudi. Oba jo potegneta 
puščav iskat; pa osUneta v Sremskem samostanu, pre- 
lepem Opovem. Ondi je mladi Obradovič po nape- 
ljevanju umnega kaludžerja (meniha) Milut lnovi<?a, 
kteri ga jfl -sedaigi Bvet bolje poznavati učil , svojo siBro 
misel aprevergel in bo pokaludžeril , potem pa sel kri- 
žem svet. Hodil je po Horvaskem, Serbskem, Dalma- 
tinskem, Gorskem, Laakem, Turškem, Poljskem. Ru- 
Bkera, Nemškem, Angleškem In drugod. Bilje v naj 
večjih mestih: na Dunaju, v Benetkah, v Carigrada, v 
Petrogradu , v Lipsku , v Parizu in Londonu. V tem 
času se je naučil do dobrega po latinski, geraki. 



— 7 ~ 



nemiki, laiki , francoski, mski lA aoi^leski; 
po star oslove 110 k i se je bil že popred naačil , po 
aerb^ki in viaški je enal od mladih no^ — ^vaeira 
ekap deset jezikov. Na Danajv se je oči! rasanje- 
sikov tadi oiodrosnaDstva , v visoki soli Halski na 
Proekein je posilasal naok modroznanstva, lepoznanstva 
10 bo^- al! veroznaQ8tva. Veliko lepe^^a je po sveta 
Tidll, veliko koristDejfa se naučil. 

SerČDo želiS tadi svoj narod po Izgleda drogib omi- 
kanih narodiov omikavati, ki jih je po sveta vidll, se 
verne čez 85 let eopet med svoje rojake, je marljivo ko- 
ristne bakve spiHoval in šole popravljal. Nazadnje Je 
bil ▼ Beliirrada serbski starasina, sulski nadzornik in 
meenik otrok Černeirs •Forja, gospodarja (hneaa^ serb- 
0kega, kjer je L 1811 tudi omerl. Narod serbski tega 
«6ene/ra moža se dan danes posebno spostoje. €(prelep 
Tcamen zaznamoje njegov grob ▼ stolni cerkvi Boligraski. 
Černi Jari, ne učen, pa razaaien mož, je Dositeja 
tako čislat, da ni sel nikdar iz zbora memo njegove 
Staniče, d« ga^ne bi riiilgnidoč ebishai. Odhajajo pa 
ma je velikokrat kak cekin v roko stisnal. 

Bpisi D osi te je vi, ki om raMvetlvJeje , serce in 
šege zboljsojejo, so: t. život i prtkljucenja D o si t«}« 
Obradovitfa (popis lastnega življenja), 2. pisma kao 
prodaženje žtvotopisa, 3. basue, jako čislane, 4* soveti 
vdravoga razama , 5. etika ili Alosoiija nravoočile^na, 
6. BobranijD raznih nravoačiteljnth veščij (reči) na polm 
(korist) i aveseljenje, 7. mezimae (zadnji sin), 8, blagi 
običaji (naak se lepo obnašati), 9. pervenao ili bakvioa 
Dositejeva (modri izreki), 10. pisma domača.— Vse 
to spise je drogie nstisnal in na svet dal D. Medako- 
Tič v Zemljina (Zemana) 1860. 



Slovanski popotnik. 



* Iz Zagreba zvdmo o časopisnih zadevah, da 
pride z notrim letom pravoslorni časnik ^Pravnik' 
na svetlo, kterega vrednik bo gosp. Mate rž Mrase- 

'vič; — tadi pridejo kmetijske novice na dnn pod 
naslovom ^gospodarske novine^, kterih^ vrednik ho 
gosp. Dragotin Rakovec; -^ katoliški Zagre- 
ba čk i list pa je začasno jenjal, ker gosp. Horvat, ki 
ga je dofrihmal vredoval , od vredntstva oHistopi In novega 

'vrednfka se ni. 

* Važno bo naiim bravcom zvediti, kakosni je 
atari deržavni pečat Čemogoraki , ki ga imajo na Četi- 
nju in je pred ko ne se iz časov slavnega Ivana Čer- 
novica; okrogel je in veliko veči kakor naša dvajsetiea, 
▼ sredi je vtisnjen dvoglaven orel, nad kterima je križ; 
opis je: y,Mohar sve Cerne gore^. Jo se več der- 
iavnih pečatov, ali omenjeni stari je nar bolj v rabi, 
zato ker je naroda nar bolj znan. 

* * Slavni Zaderski 'kipar Saletti zdolaje kip, pred- 

' atavljajoči čara Dašana , ko iz groba vstaja in ma Vila 
pravt, da je njegova deržava razrasena. 

^ Tretji zvezek ^časop i sa českeho mazeam^ 
prinese mnogo prav zanimivih sestavkov. V pervem so- 
etavka naznani g. Hermeneglld Ji r ček prav M>- 
žirno in hrezstransko , kar se je leta 1851 v slavonskem 
jezika v dogodivščini spisalo i omeni tadi zgodovine 
g. Terdina. O. NebeBk7, vrednik časopii«a, podi dv^ 
stari saHri. Potem le natisnjen govor g. Wocela, kterega 
•je gotoril v vcHcem zbora drai^tv^nem, v kterem niso 
le drnstvine zadeve na taojko razložene, temoč^zapo- 
pade tadi mnogo zanimivega v literaturi slovaniiki. Po- 
sebno za jezikoslovce je sila važen sestavek: ^Pehled 
na prvorek hlaholdkeho pisemnictvi^ (po/irled na pervo- 
vek glagolitiškega slovstva), spioan od slavnega dafa- 
rika v otfra na drage eoropejske jezike. J. Maly je 
podal pregled slovstvene delavnosti Čehov od 



leta 1848 do današnjega dni; gosp. Hanha goverf* 
čeških p er v stiskih; Nebeskjr o Kraljodvorskon 
rokopisa, in se opira posebno na hvalo naiiega . rtfi- 
jaka Kopitar-a, s ktero je ti rokopis počastil. Po- 
slednjič pridejo na versto draitvene naznanila fn imiSna 
adov ^matice češke', kterih je bilo konec lota 1861 lopo 
Število — 1620, med kterimi je tadi al. gosp. minkiter 
grof Th ari, po storilki vstopka — -Stl — tedaj eden nar 
starejih adov, ki je že vieta 1881 ^maticl^ pristopH. 



Jugoslaveosko slovstvo* 

Pod tem oaslovom je jel izhajati to leto v horvat- 
skem jezika nov pravoznansk časopis v Zagreba, kteri 
ho obsegal po. s vejem razglasa: 

a) ananstveae raiprave i rasfovere ii svake graae pr?TO- 
slovja i daršavoaloTJa; oaobito pako o našem novem 
gradjanskom i kai nenom pravo, o gradjanskom 
i kacnenom postopnika, o financialnih i politio- 
kih sakonih^ o tirgovaekom, pomorskem, ra- 
darakom i membenom prava; 

k) preaadjivat ^e pojsdizo pravne alaaajavo i priobči vati 
snam^itije aodbene odlake i presode. Isto tako prosto 6e 
biti Bvakomo posvati pravoslovee u ovom časopisu, da ma 
raaresa kakav aaaMritn pnedmat; 

ej obaaaajivat ee u kratko sve Aovije aakone i niiredbe; 

dj donosit 6e obrasce (formalare) svakojakih slasbenih 
pisarnah, i biljesit 6e mane i pogreake, koje sa so a nase 
piaarniee nvakle, da se tako eiatoda narodnega jtaika aaeava ; 

e) objav^at de sve promone, aavišenja, ispraanjeaa 
mesta, osobito a sndbenoj straoi. 

f) iavesdivat ce svoje čitatelje o svih novih knjigah, koje 
(ovore o naacih pravnih i deržavni h; a o vainijih do- 
nosit ca i obsirnijih iaveaeah. 

Po tem če biti ^P ravnik^ koristen ne le vsake- 
mo sodniku, advokatu in drugim javnim uradnikom, te- 
mač tudi vsakemu privatnemu človeku, ktcremu je mar 
za pravoznanstvo in deržavoslovje. 

Njega obsežek je veliko obsirnisi kot nekdanjega 
časopisa ^Pravdooosa^, in poziv njegovega vredoika gosp. 
Mrazovi č-a nam sme porok biti, da ho ^Pravnik^ z 
nar večjo marljivostjo vredovan. Z veseljem tudi zv^mo, 
da bo nas verli slovenski rojak gosp. dr. Andrej Go- 
st is a, profesor obe. gradjanskega zakonika v Zagreba, 
posebno za-nj delal. 

Naj bi tudi domorodci na Slovenskem ^Pravnika^, 
ki če biti pravoslovni organ jago«lavon»kega 
naroda, krepko podpirali, da bo veselo napredoval v 
važnem posla svojem! 

Cena naročnine za loto po posti znese 5 H., za 
pol leta2fl. SOkr.; poiljese gosp. vrednika v Zagreb. 



Novičar iz slovanskih krajev. 

1% Černogore zv^ pj^ti- čas.^ do M. •decembra, 
ifa je knez Danilo spet v Žabljaka, in da se Černe- 
gorci in Turki pripravljajo za nov boj« la Hercogovine 
io iz kadilika Dromiaskega so jo ilosihmal 9700 voja- 
kov Čemogorcom pridružilo. Ko je knez zvedil, da bejo 
Tarki po morjo v 'Skadar prišli, je pri Ver bi oldp>ek 
napraviti dal, s kterim so Čemogorci veči del iz bark 
stopivse armade postrelili. Umorjenih in ranjenih v Cer- 
nogorsko-turakt vojski se dosihmal oteje okoti 880; dve 
tretjini izmed teh je Turkov. 

Od Kupe. (Konec.) Kar podvk i gojenje mladino 
zadeva, so preslavni gospod se priporočili, na mlada I 
nedolžna srca nadepolne mladosti z vso skrbjo se ozirati. 
V otroka mmreč bodo i dobro povito 0pi;.ktoro se po- 
prej zbudi, tisto ga potem nagibajo. Naj si učitelj na 
vso moč prizadeva , Tla se iz deteta izgoji kei s an s k mta* 
deoeč in iz miadenča vreden ad cerkve in deraave. Tistr 



— 8 - 



fle enoetraiiBko •tesova^je, pri kteren m le na grlavo 
gMmy 0rce pa saDemari, na velji nista. Kam da pe- 
.ya, kažejo nam aaloatni sfledi etarodavnih in najno- 
▼ej^ik caeov. 

Potem ko so preslavni goapod ačitelje oe opomnili, 
kako samorejo poaamne eoltike predmete prav mikavno 
aklepovati i tbo otroke bres raaločka ratreda ob enem 
podneevati, 00 jim ie petje prav aivo priporočili. Rekli 
BO, naj bi ee g. učitelji potradili, mladino tndi a petji 
vaditi, ae ve da le apoatenih peamic. Tako bi ae ača- 
aoma klafarake pesmi a lepimi poštenimi nadomeatile, i 
tndi cerkveno petje, ktere je po nekterih krajih aadaj 
ie sila slabo i grdo , bi i^otovo na boljši stopnjo se po- 
u%digu\\o. 

Končajo so priporočili se sadjorejo, ktero naj 
bi posebno ačitelji Ijadskih iol vsaki teden, kouče 
(vsaj) eno uro nčili, — i lepa krajnska dežela bi a krat- 
kem času rajsk vrt postala. 

Dragi dan so sli gosp. nadiornik v šolo, prepričat 
ae kako kaj nasi nčenoi napredajejo, ki so, kolikor se 
• tej ddbi od njih pričakovati aamore , se dosti dobro 
odgovarjali. 

Popoldne 00 nas gospod Močnik sapnstili, ter a 
Semič se odpeljali. Borovčan. 

Iz Hrenove na Notrajnskem. Na novega leta 
dan. la mnogih krajev Oorenskega in Dolenskega ste 
nam ie Jjobe Novice čadovite reči od letosne aime po- 
vedale; povejte se od naiega kraja kaj, kjer seer, ki 
je le eno aro od Postojne, tista silna barja bači, ki je 
snana eelema sveta. Tode letos je vse dragači ; ni mraaa 
ne burje ne snega; prijetno vreme, kakor spomlad, nas 
raaveseluje. Ljudjd pravijo , da svoje sive dnf ne pom- 
nijo take alme. Zmed mnogih spomladanskih cvetlic, 
ktere se tadi tukej rasti vidijo, omenim le zalo raz- 
cvetljene — vertnfce, ktera je na tnkajsnem farov- 
ikem vertu pod milem nebom se tsko lepo raccvela, ka- 
kor mesca rožnika. Zadnji dan leta razcvetljeno vertnico 
(gartrozo) viditi, je, mislim, gotovo čudno! Tadi v 
Straneh pod Nanosom so Strančanke pred adventom, ko 
so praprot zelo, dosto lepih rndečih jagod si na- 
brale. 

Zapišite ^Novfce^ se to posebnost v zaznamek le- 
toiiue zime. J« Perse. 

1% Postojne. M. »Kdor terka, se mu odpre^. 
To se je vresnieiie tudi zastran bolnišnice pri nas, 
in z veseljem samoremo danes povedati , da naprava to- 
liko potrebne bolniinice, za ktero smo v lanjskih No- 
vicah poprosili, se je ze v resni prevdark vzela in hiia 
sa-njo ogledala; na spomlad se sm^ početjo zidanja pri- 
čakovati, ktero bo tudi kmaio dodelano, ker ne bo treba 
preveliko prenaredb. Prav tako! ^) 

Danea moram pa se na druga vrata poterkati. 
Bog daj, da bi se mi tadi te milostno odperle ! Znano je, 
da cerkev Postojnska je ena nar lepših Krsjnskih ; mar- 
aikter popotnik je ze zidanje njeno občadeval. Tudi so 
verli Postojnčanje ze veliko pripomogli za napravo kras- 
nih ornamentov, — le nekaj je, kar ni celo nič pri- 
merno vsemu drugemu; stsre, od molov anedeno, gor- 
doglasne orgije ao pavova noga v scer krasni biai božji! 
Naj se orgljar se tako trudi , ta stara omara cvili vmes 
druge lepe muzike, da je gerdo« 1900 fl. inisjo nove 

*) BolnisDiea la oboge in pti^o v vsakem veejem kn^Ja Jo 
lares ilva potreba; aoreno nas veseli slišati, 4a se bo 
tadi v Postojsi napravila is v vsem primerno osnovala; 
ali 80 pa že tudi pripomooki gotovi , da se bo koristna na- 
prava vsderiala? Is ivih mest so nam skošnje snane, 
da napravljeni bolnišnici ste konee viele, ker ni pripO- 
modkov sa ojano ohranjenje. Vred. 



orgije veljati; veči del ao blagi Postojnčai^e že daro* 
vali, manjka le se 400 11. Naj bi, kdor ie ni nii po- 
dsril,»se vdeležil po svoji moči milodara, da se bo sa- 
mogla napraviti se ta zares potrebna reč. Posebno ae 
ozirajo sedaj vsih Postojnčanov oči na go s p o, od ktere, ker 
je blagodarjena s premoženjem , se smtf pričakovati , da 
bo v čast božjo prekosila vse svoje sosdde z miloBtnim 
doneskom toliko bolj, ker iz dohodkov prijetnega glasa^ 
ki se vsaki dan iz nje hiše razlega, bi se dal brez dalj- 
nega odlašanja popraviti ger d i glas orgelj v hiši bosji«. 
Siisal sim z veseljem, da je častita gospa obilen donc- 
aek namenila; naj ne odlaša dalje ga podariti. ,,Dvakrat 
da, kdor hitro da''. 

1% IJubifane. Za gotovo zvdmo , da je te dof yr 
Medvodah onstran Save zemljise kupljeno bilo, kjer 
bo nova fabrika vstala. Kraj pri vodi je kakor nalaa 
za veliko fabriko, — naj bi bila, kakor v Vevčah pa- 
pirnica in oijarija, blagoslov celi okolici! 
1 

Novičar iz mnogih Icri^eve 

Bazun mnogih redov, s kterimi je svetli cesar v 
Berolinu poslavil višji pruska vojake in vrpdnike, je po- 
daril tadi 10.000 tolarjev kraljevim služabnikom in po- 
slom. — Zadnje dni lai^skega leta je bila razglašena 
popravljena postava za davek dla Cp>^0* ~~ Postava 
za p As le pride kmalo. — dkofji odbor na Danaji aeao 
zmiraj posvetuje zastran vstanevitve dohodkov za faj- 
mostre in kaplane. — Za gotovo se sllsi, da v preoa- 
redbi samostanov (klostrov) se nebo seglo v pervotoo 
ejstre postave nazaj, ki jih je časa tdk že preveč zasta- 
ral. — {/asnikov v našem cesarstvu je sedaj 77 po- 
litičnih , 168 nepolitičnih; memo lani jo 16 političnih 
manj, nepolitičnih 23 več. — Izmed tistih učencev^ 
ki so lani gimnazialne mdzde (,Maturitfttsprttfungen) v 
našem cesarstvu srečno prestali, jih je prestopilo 31 od 
sto v bogoslovske, 43 v pravoslovske , 13 v zdravo- 
Slovake, 6 v zgodovinsko -modroslovske, 4 v matema- 
tično-naravoalovske šole. — Deželna sodotja v Celovca 
je 16. in 17. dec. vsIh tistih 8 kmetov, ki so lani ravno 
ti čas v Salcbahu žandarje napadli, hadodelstva vstaje 
krive obaodila, 6 izmed njih pa tudi hudodelatva teskega 
ranjenja. — Nek ogersk kmetovavcc tolaži kmete , ki se 
lavolj sedanje volne zime pozneje hudega mraza bojč^ 
da je po etsrih zapisih od leta 1182 do letos 28 tacih 
zim bilo, ki so skozi in skozi tako prijetno gorke 
ostale, da so mesca januara dreveaa cvetele, mesca 
svečana vsi tiči valili itd. — Zadnje dnf lanjakega leta 
je razsajal po auhem in po morju tak strašen vihar po An- 
gleškem, kskorsne gane pomnijo od leta 1889. — Ko- 
lera je lanjsko leto na Poljskem izmed 90.000 
bolnih pobrala 35.000. — Ponoči med 16. in 17. de- 
cembrom je bilo po vsih krajih Ras. Poljskega obilno 
rekratiranje popolnoma dokončano; o polnoči so začeli^ 
brez da bi bil kdo za to vodil, za vojaški stan zazna- 
movane povsod iz postelj pobirati, ob 6. uri zjutraj 00 
imeli vse. — Košuto va mati je 30. dec. uroerla v 
Brilsel-u. — Sardinska vlada je vzela katoljski veri 
nasprotno postavo zastran zakonstva nazaj. — Roje 
pervi Angleški minister deržavnemu zboru vodila no- 
vega ministerstva naznanil, se je zbor poslovil do 10. 
februarja. -^ Tadi v Azil imajo že železnico: 18. ne- 
vembra je pripihal pervikrat hlapdn iz Bombaj-a v Tanoo. 
To so debelo gledali AsiatI, ko so vozovi 4miljedol|ro 
pot o tričetert ure storili. — Dr. Witte v Hanovni jo 
važno reč znajdel, hlapen v nar naglejsem teka na že- 
leznici mahoma ustaviti in tako marsikteri nesreči 
v .okom priti. 



Natiskar in založnik Jožef Blaznih v Ljubljani. 



kmetijskih, obertnijskili in n&rodskili reči. 



IJNoTiee iihiOaJo ▼ Ljubljani 
II^Tgak teden dvakrat, nam 
j) reo v ercdo in »aboto. 



Odgovorni vrednik Dr* Jlanez Blelnels« 



{Veljajo sa celo leto po pošti] 
dfl., scer 3fl.,EapolletaVj@ 
2fl. po posti, scer 1 fl.30kr, | 



Tečaf XI, V saboto 8. januari^ 1853. 



List a. 



Nehvaležni sinovi. 

(Po serbski narodni.) 

Živila mat' devet ^jinov 
Sami z roko in preslico 5 
Preživi in oieni vse. 
Al ko jih iiieniia je . 
Sinovi tak marnjojejo: 
,iOj naaa^mat' naša nečast! 
Da b' hotla starka pa 6 iti 
In se podati v gojad selen, 
Da b* jo ■ jedla kaka a vers- 
ko je laouJa sUra mat', 
He i^roano milo ji stori, 
Pa vzame svojo palico 
Podala se je v (ojsd selen. 
Nihee nasaj je klical ni, 
Le vnuka dva jo klioeta: 
„Vernite mati se nas^j !** — 
Ni hotla mat' verniti ae. 
Jo sreča 8veti Dimitrij, 
Tak govori svet Dimitrij: 
„Vi sUra mat' vernite ael** 
Poslušala ga sUra mat', 
Poverne se liasaj domd. 
Doma bil6 devet sinov 
Devet sinov devet kamnov, 
Devet sinih devet stebrov ^ 
Vnuka pa golobca dva, 
S stebra na steber letata. 

zamore kmetovavec v sili s polovrco 
semensiiega Jcrompirja izhajati, 

(Dalje in koneo.) 

Vprašanje je zdaj: kako naj se ravna s 
takim krompirjem, iz kterega si hočemo 
rodovitne kali ali grebenice pridobiti? 
Plitvo pod zemljo naj se dene zato namenjeni krom- 
pir; vsak bo o 3 ali 4 tednih kal pognal; če ga 
po tem skerbno iz zemlje vzames, zamoreš kali 
tikama krompirja odtergati, in jih potem vsaditi na 
Djivo, kjer ti bojo dobro rasle. Ostali krompir, ^kte- 
remu si kali potergal , je se dober za živino. Če ^a 
le celo malo krompirja za seme imaš, denitega še 
enkrat nazaj v zemljo, da o ii ali 3 tednih se ti- 
ste očesa kaliti začna, ki so dosihmal spale. 

Dobro je, ako se semenski krompir, kteremu 
se kali potergajo, na spomlad bolj zgodei v 
zemljo dene, kakor se krompir navadno sadi. Zberi 
pa za to kakošno zemljiše dIIzo hiše na gorkem 
sončnem kraji, in položi ga blizo enega zraven 
dmzega, sei ni treba, da bi deljeo saksebi sajen 
bil, ker se kmalo spet iz zemlje vzame, tedaj eden 
dmzega v rasti zatirovati ne more. Tudi se zna 
semenski krompir na dile položiti in z rahlo zemljo 
ali s peakoB osuti 8 perste visoko. Če dile potem, 



Kako 



kader čas za to pride, vzdigneš, se lahko kalijoči 
krompir viin vzame, brez da bi se koreninice po- 
škodovale. 

Kako pa se imajo odtergane kali ali 
grebenice saditi? To je treba skerbno opra- 
viti. Dobra kal ali grebenica (Ablegerl mora biti 
3 do 6 pavcov dolga, mora imeti veliko in lepih 
koreninic in mladega perjiča; tudi ne sme dolgo zu- 
nej zemlje ležati, da ne zvene. Da hitro in lepo 



rasejp, mora biti 



ntiva prav zrahljana in 
Prav je tedej, če se med ti- 



čisto povlečena. 

stem časom, ki je semenski krompir zavoli kali 
vsajen, njiva še enkrat preorje in povleče, kamor 
se bojo grebenice sadile. Pomoči kmalo potem po- 
hleven dež zemljo, se zarasejo o malo dneh gre- 
benice popolnoma in rasejo veselo, da je kaj! Kdor 
ima le majhno njivo krompirja in priložnost mu pervi 
čas včasih prilivati, naj stori to^ zakaj delo se mu 
bo obilno splačalo. 

Sploh naj se ravna tako, kakor se s sadikami 
(flancami) žela in repe ravni. 

Kdor hoče veliko polja na to vižo z grebeni- 
cami posaditi , zamore to tudi s plugom (drevesom) 
opraviti, kakor se scer celi ali na kosce zrezani 
krompir sadi; v brazdo pol dobrega čevlja 
saksebi se ena kal zraven druge po strani položi 
in z drugim razorom pokrije tako, da zunanji ko- 
nec kali s peresci vred viin gleda. 

Kdor pa noče z vsi m semenskim krompirjem 
tako storiti , naj dela takole : 

Krompir se vsadi po navadi, vendar, če je 
moč, poprej kakor scer. Berž ko je za 3 ali 6 
pavcov visoko nad zemljo pognal, se nekoliko kali 
tam, kjer jih je obilo iz enega , krompirja se poka- 
zalo in gosto zraslo , skerbno s koreninico viin vza- 
me, in sadi, kakor smo gori rekli. Vzamejo se pa 
od krompirja tako, da se, kadar je njiva vlažna 
(^mokra), z matiko zemlja od krompirja odkoplje, 
s špičastim količem do krompirja pomaga in zroKo 
od krompirja kal odterga. 

Če krompir v verste sadiš, ki so še enkrat 
delj saksebi kot po navadi, se zamore to, kar krom- 
pirja manjka, potem z grebenicami posaditi, in na 
to vižo s polovico semenskega krompirja izhajati. 

Ako misliš, da krompir s tem oŠKodješ , ako 
mu odvečne in goste kali odtergaš, se motiš, — 
ostale kali bojo se močnejši in rodovitniši. 

Vse to so skušnje poterdile in pokazale, da 
na to vižo se 

13 veliko semenskega krompirja prihrani, ker se 
vse rodovitne kali za izrejo krompirja obernejo; 

2} ves pridelk ie enake lepe debelosti ; 

Sj če bi res bilo , da krompirjevo perje začne 



— 10 — 



volj gnjijoiega krwipirj« saMUt in mjIM, bi 

se odvračala 9 tem liroi»pirjevf^ %^|es6lb. 

Ta način krQ«ipir Mditi je pnisebi^ w k#^to- 
vavce dober, ii lm%i^ Vii^hn$ kitet^o« K«)ir nima 
velike kmetije, stvore vse to pitlv 'skefbna o|ira- 
viti, in obilno se mu bo poplatel njegov triid. 

Pa tudi posestniki večih kmetij si zamorejo 
s teš% takrat pomagati, ko je krompir za seme drag. 

Škodijivost plesDOvioe, 

(Opomin gospodarjem in gospodinjam.) 

Po kmetih se večkrat sliši vraža : ,,da plesnjiv 
kruh je zdrav za oči^. 

Sle^iiipo. da nobeden naših bravcov ne verjame 
te aevanto vraže , ki se je skovala v tistih tamnih 
časih, ko se je skovalo sto in sto druxih vraž, ki 
so se zaplodile od roda do roda kot ffotove resnice, 
in se tako ukoreninile v ljudstvu , kakor plevel po 
neobdelanih zemljisih. kteriga zatreti je večiciel 
teško, zlasti takrat, Kader ena poderta vraža ima 
podreti deset druzih. 

Pravijo, da začetnica te vraže je neka gerda 
skopulja bila, ki svoji družini ni narezala pred 
hlepca, dokler ni prav terd in plesnjiv bil , čes, da 
se ga bo manj pojedlo; pritožbo poslov, ki somo- 

Sli tak kruh vživati, je pa skopulja odbijala s tem, 
a plesnjiv kruh je zdrav in naredi bistre oči. Da 
je bil plesnjivec prileten skopuljnim očem, radi 
verjamemo, ker tak kruh Ji je dolgo zalegel v 
hiši, ker ga ni nihče rad vziL 

Ta misel se je — tako pravijo — plodila po 
tem vedno bolj med ljudi, in ker so nekteri berž 
pripravljeni vsako reč verjeti brez vsiga premislika, 
so verjeli tudi to sleparijo in jo zatrosili dalje. 

Kako nevarna pa je človeku in celo živini 
plesnovina kruha kakor vsaciga druziga plesnjiviga 
živeža, nam kažete med drugim sledeči resnični 
prigodbi, ki ju ravno beremo v ^praktičnim tedniku 
za Prusko". 

Štiri leta staro dete je povžilo kos kruha, ki 
je bil poln zelenkaste plesnovine. Pol ure po tem 
začne na glas jokati, po trebuhu ga kolje, bljuvati 
ga sili, kerč ga prime porokah, vpadeniga obraza 
tisi pene iz ust, na zadnje omedli. Hitro poslejo 
po zdravnika, ki mu da bljuvilo, da revše iz sebe 
izmeče, kar je ravno povžilo — kosčike kruha. 
Drugi dan je bilo spet zdravo. — Dvema konjama 
je dal popotni kočijaž troje hlebčkov zlo ples- 
njiviga kruna, s kteriga je pa poprej plesnino obri- 
sal. Kmalo po povžitim kruhu ju začne strašno 
klati; zdravnik na pomoč poklican jima da berž pri- 
mernih zdravil in jima puša: eniga je otel^ eden 
pa je drugi dan po hudi koljiki poginul; nič dru- 
ziga se ni našlo v želodcu, ko povžiti kruh. 

Še več tacih žalostnih zgodb bi vedili povedati, 
naj boste omenjeni popolnoma resnični zadosti v 
douz škodljivosti plesnjivih jediL 

Da se tedaj taka nesreča ne primeri, je treba 
skerbno varovati kruh in vsaki živež plesnobe. 

To pa se zgodi nar boliši s tem, da se kruh 
in vsak živež na tacih krajih spravlja , ki so s u h i 
in zračni, ker plesnjina je stvar, ktera se naredi 
iz mokrote in gorkote. 

Ko se kruh peče, naj se ne skopari z boljšim 
iitam, — naj se dobro izpeče, in po peki ž 
njim takole ravni: Ko se krun iz peči vzame, niy 
se dene nar poprej en hlebec, ko je še zlo vroč. 
tode pazljivo (ker scer hleb rad od znotraj votel 
ostane) in tako, da se na zgornjo skorjo položi, 



v «iol(n:it iakolj, kteriga m ie nekoliko moke 
4$riii p(»t04i na j ae v n^tm naveže. Za pervint 
|i|»1|«ram naj $0 d«M ravno t«ki^ 4fngl^ tretji in 
Mik«^ poreilaMi koMkar jih aal^r gre v žakelj. Po 
tem naj se iMiali obesi na ar a 6« I kr»j , na priliko, 
v kak skedinj ali hram tako, da #d vsih stran 
prost visi. 

liO et 4an ptpfej, preden se hteb laveža^ n$j 
se vzMie iz žaklja. Dobra je tudi , ako se prej m 
mokro cunjo ali mokro kertačo dobro obriše in po 
lem en dan še v hram dene, da se skorja, ako se 
je preveč sterdlla, spet omehča. 

Nai, zlasti poleti, gospodinje in gospodarji tudi 
na kruh svojo skerb obračajo, ker je gotovo, da 
marsikdo včasih zboli in se ne v« nakaj, ker «e 
na škodljivost plesnjiviga kruha ali druzihptesnjfvih 
reči celi ne misli. 

Če še kdo staro nevarno vražo verjame, daje 
„pIesojiv kruh za oči zdrav^, naj ji da od danes 
slovo.' . 

Preklic stare moriti. 

(Stara povest.) 

V davnih, jako davnih čanih, ko 00 Ijadje se Ma- 
tazalemovo starost dosegovali, je zapovedano bilo staro 
moriti, ko več za delo 0190 imeli moei. 

Sin nek , navdan velike Ijubesni do svojega oeata, 
ne zverši rečene postave, marveč skrije očeta pod kid 
ob čaaa obeje preiskave, ter ga v potaji redi« Ta ve- 
lika sinovlja Ijabezln se obilo kmalo splača. 

Kralj, brez moškega odvetka bivši, razmišlja mi- 
sli , kako bi naj modrejega mladenoa svoje kraljevino 
svoji hčeri za moža, nebi pa za naslednika dobiti zamo- 
gel. V dosego tega namena si tri zmisli aganke. 

Pervič ukažo vsiro mladenčem, kteri so verha do- 
rasli, sniditi se določenega jasnega dne iza rana pred 
sončnem izhodom na nekem visokem hriba, in „kdor bi 
pervi vzhodno sonce zagledal^, bo pogodil p ervo 
oganko. 

Preden se omenjeni sin na pot poda, prosi starčka 
za svet« Oče ma reče: moj sinek! pridsi na odločeni 
kraj, bojo vsi mladenči gledali tje, kjer se žarko raja 
sonce , ti pa se oberni k naj viksema okoliša hriba , in 
ko sonce na njega ertiček trake hiti , reci : „kralj ! lej 
aonca^. 

Kakor je starček povedal , se je tadi zgodilo. Mla- 
denči na goro dospevsi gledajo željno tje kjer ima sonee 
iziti; podačeni pa sin zre na naj veei amol, in ko sonce 
na njega verhanec posije, veli: ^svetla krona! glej 
sonca^. Kralj ga na ramo potreple rekoč: ti si pogo« 
dill Mladenči pa rapijo na-nj z vprašanji: kako, da si 
ti gledal od sonca proč? vender — veli on — sim ga 
prej zagledal ko vi. 

Sin domu pridsi reče očeta: to sim že po volji 
kraljevi aganil, — ali ta, ki nam jo je danes naložil, bo, 
se bojim, presegla tvojega ama moč« Povej je — ma 
starček veli. Mladeneč nastavi: „kdor bo oe obat 
ne bos prišel^, bo zadel drago uganko. 

Starček se nasmeje rekoč; ta je lahka, pa jiO ven- 
der nobeden agaoal ne bo kakor ti. Različno bojo ogi- 
bali dečki, pa tudi različno bo vsaki po svoji dezdevi 
napravljen prinel: eni samo v kopilcih (^WoHenfoss^dckel) 
dragi v enim kopitca pa v enem postola; spet dragi s 
eno obato, z drago boso nogo; ti pa odparaj podplat« 
od svoje obače, da bete nogi od zgor obati, spod pa 
bosi , ker tako kralj tadi misli. 

Napovedani dan svaue In dečki hitijo h kralj« aa 
pregled. Podačeni sin dvigne nogi eno za drage, pro* 
pričati kralja, da ni oe bos ne obat. i^Prava, pravo^ — 



— 11 — 



veli kralj ~ „ti ei, m^ aU^^ M ▼ drui^o mojo misel 
po^odil^. 

Zdaj jim tretjo uganko napoviS: ^pojaternjem se 
bomo tokej apet abrail^ in kdor bo zrn kiobakom 
aim oaj lepao roso prineaef, bo iiaj vbebojo sa- 
IpoDetko resil^. 

Radoveden sadiije naranke etareok aina komej pri* 
čaka domu, pa ^a pobara: ^kakosno naleifo imate pa adaj?^ 



»Oj ta je Bvita* — vdi c«in 



nkdo bo med tolikimi 



lepimi rožami ravno tiaio aadel, ki jo kralj sa naj lepšo 
ima?^ ^Sinek moj^ — nastavi oče — „čes pseaicni 
klaA reže nima ta avet , sa Itiobok ^a vaukni , pa bo 
gotova tvoja Ufranka^. Hučem aforiti, Icakor mi ovetjete, 
oče draipi , reče sin — in arre na polje pe klas. 
(Koseo sledi.) 

Slovanski popotnik. 

^ MiloMljivi knezoskof Lavantinski so nam veselo 
Dovico naznanili, da so ^veliko berilo za 2. odred 
ljudskih iol" ravno doversili. Ker je le en i^las po 
vsih slovenskih okrajnab, da v sila teskem posla sa 
nježno mladino pisati slovenski svet nima izverstne- 
joira pisatelja kakor so preslavni knez, smemo veseli 
biti io hvaležni o ti novici. 

^ ^Drobtinice^ za leto 1853 so se letos ne- 
koliko cakasnile; ravno se 1. pdla tiska; nadjsCi se je, 
da bo delo prihodnjega mesca sgotovljeno. Ni dvomiti, 
da tadi to bo verlo delo. 

* »Gospodarske Novlne^ v Zagreba so že 
razglasile poziv k naročnini. Bojo pa j,gospodarske no- 
vinec obširen organ materialnih zadev sa Horvatako in 
Slavonio , ne le v korist gospodarom zemeljskim, ampak 
tadi tergovcem , obertnikom in obče vsim , kterem je mar 
za napredek domačega blagostanja. Ime vrednika g. 
Dragotina Rakovc-a nam je porok verlosti novega 
lista. Z veseljem naznanijo »Novice^ in priporočijo 
svojo drago sestrico na ravno tistem polja, nadjajoč sOi 
da boste postopale vseskozi vzajemno. Izhajajo j^gospod. 
nov.^ enkrat v tedna (v saboto) na pol pdle v ve- 
liki cetvertini; veljajo s postarino 3 fl. za celo loto« 

* Ne ven, kcasoslovni list, izhaja tadi to leto s 
posredovanjem matice ilirske, ki ga je namenila 
krasnema apela in mladeži jagoslavenski, da 
ji ni treba tražiti po tajih perivojih in brati bilja in cvetja 
dostikrat otrovnega. Če biti ,,Neven^ bčelica za daševno 
zabavo, ktera kapi vosek samo z medom , ktera nosi 
naake samo v sabavo. ^Matica^ se nadja, da bojo do- 
moljabi krepko podpirali čaaopis, ki ne izhaja zarad do- 
bička, ampak edino le v dasevno korist naroda. Naroč- 
nina ma znese sa celo leto po posti 5 fl., sa pol 
leta d fl. 30 kr. , tadi na četvert leta ae prejema na- 
ročilo, ki se posije gosp. tajnika matice ilirske v 
Zagreb, "• 

^ Po naznanila .,Neven-a^ bo to leto tadi lepo- 
snanaki list „Danica% ki že 4 leta več izhajala ni, 
na novo izhajati sačela. ^Neven" pristavi, da narod 
horvaski sedaj se pritožiti ne more, da nima časnikov; 
sa jedanpat jih ima sedaj v Zagreba pet, in ker se je 
nadjati, da se bo v celi veliki Zagrebški skoiii vendar 
en dahovnik najdel, ki se bo vdal vrednistva zastanega 
»katoliškega lista^, jih bo v vsem 6. 

* Dražtvo sv. Mohora ima po poslednjem naznanila 
^šolskega prijslla^ že 660 adov. Lepo številu! 

^ SerbskI časopis »Svetovid^ je že začel oa Da- 
li* j o izhajati. 

^ V Krekovi je razpisana naročnina na 100 novih 
pripovedk za otroke. 

* V Pragi sa tiska Ostramirov evangelij s ci- 
rilico pod naslovom: ^Sviatoje Evangelije po 



Oatromirovoj apiskoj^. Predgovor ma je pridjan 
v češkem, poljskem, raskem, serbskem in balgarskem 
narečjo. Ti evangelij je bil pisan 1066 in 1067 v Nov- 
goroda. Ceaa ma je le 1 for. sr. 

^ Da je serbska vlada prepovedala knjige, ki tt9 
v pravopisa Vaka Štefanoviča in dragih pravopiaih pi- 
sane, smo ob svojem časa omenili. Zakaj da je vlada 
to storila, ni znano, toliko le je gotovo, da taka na- 
redba k omiki naroda celo nič ne pripomore. Serbsko 
slovstveno drastvo je na pro#og g. davrUoviča sklenilo, 
ministerstvo prositi, da bi se take bakve saj tistim do- 
volile, ki se s slovstvom pečajo. 

* To leto začnč izdajati Aleksander Prezdžecky z 
Rastaveckim že davno oznanjeni opis: „Vaori stredove- 
kebo ameni v davne Polite'' (V zori sredoveknih zna-, 
nosti nekdanjega Poljskesra.) 

* Za ilirske gimnazie je sestavil gosp. Ter ban 
j^Naravoslovje'' ; gosp. Kiseljak je prestavil na- 
ravoslovje Baamgartner-ja; gosp. Macan piše 
knjigo: Prispodobljenje ilirskih vremenab sa 
gerčkimi vremeni (primorevanje ilirskih časov s 
gorskimi časi). Gospod Zoričič je sestavil ,yčitanko^ 
sa tretji razred , ter jo ministerstva v poterjen je predložil. 

Novičar iz slovanskih krs^ev. 

1% Cernogore se piše ^Teržaskema časnika^, da 
je bila celi dan sila hoda bitev med Tarki in Černo- 
gorci, pa tadi taka zmešnjava, da so poslednjič Tarki 
nad Tarke , Černogorci nad Černogorce sekali. Černo- 
gorci ae ne boje, da bi jim Tarki Žabljak vzeli, pa tadi 
ni res, da bi jih rosovska ali aastrianska' vlada v njih 
početja podpirala. Vsak dan greje tnrske armade skoe 
Sarajevo nad Černogoro , ktero si je namenil Omer Pasa 
premagati, naj velja kar hoče. 

Iz Rovina v Istrii se nam na novega leta dan 
piše , da je ondi sa tako gorko , da imajo podnevi še 
oknja odperte; zraven gorkote je pa tadi dragina od 
sile. V deželi morskih rib in olja je veljala na sv. ve- 
čer libra (fant) rib 60 kraje, olja 24 kraje. Od 
mesa — pravi g. dopisnik — že nočemo nič reči, ker 
je sedaj po 10 kraje«, sadqji mesec je bilo po 11. 

—JI— 1% Doline pri Terstu 2. jan. 1» aerca 
^Novicam^ veselo novo leto vosimo in bi jim tadi radi kaj 
veseliga pisali, ali da ae Boga asmili! vsi pobiti io 
žalostni smo pretočeno leto dokončali io takosni tadi te- 
koče sačeli. Zdihovai^e In jok se po naši dra^ekrati 
gibčni vasi razlega in to za to, ker nas je Bog a tesko 
šibo obiskal« čajtel goveja živina nam pada^corka) 
in marsikter gospodar, ki je je prad malo dni se več 
glav v hleva imel, zdaj tadi ne ene same nima. Vrači 
(zdravniki) sicer nas res pogosto obiskajejo, vonder p« 
vzroka ti bolezni, ki jo dri p o dragod imonajejo ta- 
luj pa živinsko kolero^ na dno se niso prisil. Eni 
pravijo, da Izvira bolozin Is močirnih pašnikov v dra- 
gah, dragi iz premersle vode itd. In ko bi todf vzrok 
izvodili , čadežev pri terdoglavcih delati ne morejo. Za- 
kig Zffodilo se je, da nek živinsk vrač en dan v blev 
takajsniga kmetovavca stopi — in ubogo zdravo in bo- 
lobno živinico noter v mlaki (kalaži) vso vmazano ležati 
vidi. On kmetovavca evetva , sdravo živino od bolne 
vale ločiti, iz hle^ gnoj izkidati, ga očistiti in na to 
s slamo ali pa z listjem naotlati. Ali čajte!^ prederzni 
odgovor: „Gospod, kaj vam msr, kje moja živina ležf; 
aej, če mi pogine, vi meni drage dali ne boto^« Vrtki 
si misli: „kdor ne vboga je brez boga^ in svoje kopita 
pobere. Nebogleža pa živina, popada. — V nesreči pa 
tadi sdaj Ijadi spoznajo, kako potrebno bi bilo, da bi 
kakosin oče svojiga- aisa ali cela soseska kaeiga pamet- 
niga človeka k vam v Ljabljaoo v soIo poalala, v kteri 



— la — 



M Živinska vraciteT mcL Ali ae ba pa kadaj kajtaciga 
Bfodilo ali ne, Bog tU *} 

Še eno vam povcme: BoiičtD praioik aa je ▼ naU 
Tasi tako strelalo, da sme mlBlili, de ao Čenio|:erci oad 
nas planili; pa kdo je bil? Naai aoeedje! In vender 
je to nevarDo atrelianje od foaposke ejsCro prepove- 
dane^ Ali takole gri povoodi, kjer tiati apije, ki bi 
cnti imeli. Bog daj bolje! 

Novičar iz mnogih Icr^vev. 

Cena arebernega denarja, ki se ne davnej 
je sa 20 in se več odstotkoT vUji bila kakor bankovcoT, 
irrd ene tedne tako hitro nasaj, da 6. dan te|:a mesea 
je le se sa 8 fl. pri 100 višji bila; ce bo v ti meri od- 
jenjevala, bo srebro s cesarskimi in banknimi bankoTci 
kmalo ene cene. — Pri mininterstva kapcijstva se po- 
svetoje odbor o vodilih za novo postavo: kako »kerbeti 
sa ohranjanje starih stavbinih spominkov, in 
kako ravnati, kjer se taki spominki najdejo. — 
Navadni slovanski bal na Dnnaji je napovedan sa 
8. svečana ; Iz ostalih dohodkov tega bala , ki je vselej 
eden nar krasnislh Dnnajakih, se podpirajo alovanske 
literarne draztva v Aaatrii; kakor drnge leta je dole- 
telo tvdi lani slov, draztvo v Ljnbljani primerindar (37 fl.} 
— Na novejra leta dan se je na novo osoovanih sran- 
gah Zagrebškega mesta začel po novi postavi cel 
pobirati. — Na novega leta dan so se poklonili ce- 
sarju Napoleona vsi poročniki tistih vananjih der- 
žav, ki Napoleona že za cesarja spoznajo ; papežev po- 
ročnik mn je v imena vsih srečo vosil ; Napoleon je od- 
govoril, da z božjo pripomočjo si bo prizadeval blagor 
Francozov pospešiti in v EaropI mir ohraniti. Ravno ti- 
sti dan je prejel od vlade papeževe, Portagalske, Šved- 
ske in Gorske spoznavne pisma. Gotovo je nek tadi, da 
perve dni tega leta so odposlale aastrlanska, pra- 
ska in raska vlada spoznavne pisma v Pariz; njih za- 
popadek se se za gotovo ne vd; bere se pa, da praska 
vlada ga nek brez vsega pogodka za cesarja spozna in 
ga ^svojega gospod brata^ Imenaje ; aostrianska In rn- 
<>ovBka opirate svoje spoznanje na zvesto spolnovanje 
deržavnih pogodb od leta 1815, po kterih so med dra- 
jrim tadI meje vsake deržave določene. Jeronima, 
svojega strica , je izvolil Napoleon za častnega vladnika 
slavnega poslopja invalidov, kjer kosti rajncega cesarja 
Napoleona počivajo, — Katolčani v Betlehema, kte- 
rih je okolj 2000 , so se zavezali , ne pred v Betlehem- 
sko cerkev stopiti , dokler ne bo pravda zastran sv. mest' 
končana. — Pervi podmorski telegraf v Ameriki je 
dokončan in tako novi svet s starim zvezan. — Iz Lon- 
dona je prišla novica, da je Hi n d 16. decembra spet 
novo zvezdo (planet) iznajdel , kteri ae bo imd „Ta- 
lia^ dalo; je pa ta zvezda že 8. njegove znajdbe. 

*> Radi bi nainanili negreonim DolineanaiD kakogen gtit, 
kako naj i bolno sivino ravnajo , ako l>i ge nam bile rago- 
dele nektere snamnja te bolesni, ki je beri ko ne 
kožne lagtnosti. Dri pa Je pred ko ne popaoen naina- 
nik po eloveeki bolesni »Grippe«, sa »kolero« patndi fo- 
▼ eja sivina ne iboli ; kožna driska in ^riža pa je 
pri z^^^^Ji živini snana bolesin , — da bi .prava *%oyeia^ 
kuza ali deveto^obnica« bila , Boz ne daj ! Na vsako vižo 
je treba: 1) a dr sto sivino prestaviti t drozhlev slikam 
drofam; 2) nastelja naj se dobro in suho; na žarkim 
naj bo, odeta s plahto ali kočam; 4) sobe piče naj ge Ji 
tičag ne daj^, ampak lahko prebav^ive, močnato, otro- 
bove po malim; 5) voda sa pijačo naj bo pregtana, 
^ 6) dobro (ne žarkovo) lan en o ali laško olje ni^ ne ji 
po masliea večkrat noter vliva; 7) trebnh naj ge Ji g ter- 
pentiaovim oljem vsaki dan namaže, ako Je omenjena 
belesin driska sli grli: Prav bi pa tndi bilo, ako bi 
vsaka sosesks siO ^ae bnkre »živinosdravstva« imela 
sa pomoč v sili. Vred. 



Na vprašuje 

zavolf cene zivifUke in gnojne soli. 

Obojne sol prodajajo c. k. aolnioe zgornjo-aostrlan- 
ake: Hali, Hallein, Aaaee in Gmanden po env 
ceni: cent živinske soli po 2 fl. 30 kr., gnojne 
po 40 kr. Oskerbaiatvo c. k. solnice A a seske (k. k. 
Salz-Verschlelss-Magazlns-Verwaltang in Aasee) je na- 
znanilo 18. febr. 1858 tole: Sol se dobi po naznanjeni 
ceni za gotov denar v ti aolniei vsakdan zonaj nedel| 
In praznikov; za žakelj aH sodeč, v kterega sol pride. 
Ima naročnik ali voznijc sam skerbeti; manj kakor pol 
centa so je ne dobi. Živinska sol Ima v enem centa- 
97 fantov čiste soli, IV, fanta encianove ali pelinove 
stape, IVs fanta pa oglja. Gnojna sol pa obstoji i& 
solnih ostanjkov , kterim je nekaj pepela in gnoja pri- 
mešanega. 

Gosp. predsednik krajnske kmetijske dražbe je na-- 
ročil lani iz Halleln-a 40 sodcov živinske soli, ki se 
se počasi prodali « ker z v o ž n I n o vred je veljal en sodeč 
z 125 fantov soli, v Ljubljano pripeljan, 7 fl. — Želje 
so sploh : naj bi se živinska in gnojna sol , kakor tobdk^ 
v vsih večib mestih vsake dežele po eni ceni, kakor v 
solnicah dobivala , da bi si jo kmetovavci lože kapovali. 
Kmetijska drožba je tadi za to prosila« 

Povabflo kmetovavcem na Krsunskima 

Dobro obdelovanje aenožet je eden nar večib pri- 
pomočkov k povzdigi domačiga kmetijstva. To pa ob* 
atoji v tem, da se močirni travniki na saho de- 
▼ ajo in sahi primerno močijo. Oboje se godi nu 
več viž po različnosti lege, ki jo Ima aenožet; kar p« 
osa sen je močimih travnikov vtiče, ae zgodi se po- 
sebno po novi angleški znajdbi, ki se drenaža Imena ja 
In po kterih se Iz glina narejene cevt pod zemljo ametno 
položd , da se po njih preobilna voda odteka. 

V poslednjim velikim zboro kmetijske dražbe v 
Ljabljani, kteriga so svetli nadvojvoda Janez s svoje 
nacočnostjo počastili, jih je zbor prosil: aH bi ae ne 
dalo storiti , da tisti akasenl senožeski ametnik , kterr, 
poklican iz Nemskiga , na dtajarskim močirne senožeti 
na saho deva , bi prišel tadi na Krajnsko. Svetli nadvoj- 
voda so napotili zbor na gosp. prof. Hlnbeka, ki 
nam bo v stana o tem nar gotovsi izvedenja dati. Gosp. 
profesor Hlabek nam je na to naznanil, da zaželjeni 
ametnik že pride na Krajnsko, ako se toliko kmetovav- 
cev za to oglasi , da se plača , da pride sem , in da se 
to kmalo zgodi, ker Ima na Štajarskim že obilo naročil. 

Ker je tadi za nase deželo sila važno , da se po- 
časi drenaža vpelje. In ker v primeri dobička, ki iz 
nje izvira , te delo ni predrago (na Štajerskim je dre- 
nažil imenovani Inženir en joh za 24 fl. 27 kr. ; pri naa 
ae ve da bo nekoliko več zneslo}, povabi podpisani od- 
bor vse gosp. posestnike večih kmetij, ki imajo močirne 
senožeti in jih želd na saho djati , posebno pa gosp. ade 
kmetijske dražbe : naj ae pridražijo tema početja, ki ima 
izgled biti dragim posestnikam tadi manjših kmetiji 

Tisti gospodje, ki želd svoje senožeti po omenje- 
nim umetnika zboljsati , naj se oglasijo zadnji čas e 14 
dndh pismeno v pisarnici kmetijske dražbe v 
Ljabljani, in naj povedo, kje In koliko oralov Qo« 
hov) bi želeli z drenažo alr brez drenaže na sabo djt- 
nih Imeti. DražbinI predsednik g. Terpinc bo SO ora- 
lov v SostriskI dolini drenažiti dal. 

Ko bo kmetijska dražba vse te naznanila zvedila, 
se bo po tem berž obernila na odbor al. kmetijske dražbe 
Stajarake, natanjčnisi vse zvediti kako In kaj. 

Glavni odbor km. dražbe v Ljabljani. 



Natiskar in založnik Jožef Blaznih v Lfubljani. 



kmetijsbili, ohertnijsbih in ndrodskili reči. 



jNoTfce {shiO>Oo ▼ Ldobljaui 

{TMk tedea dvakrat, nam- ^ 

ree ▼ sredo in saboto. 



Odgovorni vrednik Dr* JlanesE Blclvrels. 



fVelJi^o aaeelo leto po pošti I 
4 fl. , 8cer 3 11. , la pol ktaV 
2fl. po posti, scer I fl.30krJ 



Tečaf XI. 



V sredo 12. januaria 1853. 



Ust 4. 



KiO maram 



Ii pesmi »Slovenska nevesta«. 

Ki^ maram da o i mam 

Srebri in slati: 
LJnbesen u serca 

Tad neknj veljA! 

Kaj maram da nimam 

Prekrasnih oblek: 
Zvestob« n persih 

Me kinča na vek! 



Kaj maram da 
Visoo^^a (radd: 

V hišici niski 
Še vee je mirii! 

Kaj maram da nimam 

Obilno blaga : 
Moj dragi me vendar 

Od deieo posnd! 

Kaj maram da nimam 
Krasote svetd : 

Mi vendar nedolžnost 
Na licu igrd. 



Kaj maram da 

Ne gor, ne planin: 
Dovolj da moj dragi 

Slovenke je sin! 



Miroslav. 



ZnamAJa dobriga in slabiga gradiva. 

Po lanj'skih ^Novicah^ smo bili nekoliko so- 
stavkov obznanill, u kterih smo si prizadevali go- 
spodarjem, ki čejo novo j^ohistvo si postaviti, na 
kratko in po domače razložiti, kako tega dela pra- 
vilno se poprijeti« Govorili smo iz perviga o last- 
nostih, ki jih mora hiša imeti, da je ljudem 
zdravo in prijetno stanisče; povedali smo, kje 
naj se hiša zida, in kteri kraj je za njeno pod- 
lago nar bolj pripraven ; omenili smo , kako poprej 
obris poslopia napraviti; dodali smo zadnjic pre- 
vdark strosKov za stavitev noviga doma« 

Govoriti hočemo letos o predmetu, ki za sta- 
vitev nove hiše največje je važnosti; menimo gra- 
divo ali s ta vi v o (Baumaterial). 

Znano je sploh , da za stavitev hiše se upo- 
irebujejo les, Kamnje, pesek, apno, opeka 
in razne kovine. Ker je dobro sozidano prebiva- 
lišče ena naj potrebniših reči — pod milim nebam 
ljudje ne morejo bivati — in ker hiša dobro se- 
zidati in napraviti se ne da brez dobriga gra- 
diva, hočemo o lastnostih tega nekaj obšimiši govoriti. 

Nar navadniši in nar potrebniši gradivo je 
/. Les. 

Lesene hiše so gorkeje fn bolj suhe, kakor 
iannitne, vpotrebujejo malo prostora , pa so ognja 



nevarne, gnjiiobi podveržene, in — drage. Še bolj 
drage bodo prihodnjič, ker cena les4 vedno kvi- 
ško gre. 

Prevdariti se mora o lesovini sledeče: 

1. Lastnosti lesi za stavitev; 

Si. Posekanje in hranitev prikladnih debelj ; 

3. Znamnja zdraviga in bolniga lesa; 

4. Razpokanje, skrivitev in vsahnitev lesa; 

5. Pomogleji, les gnjilobe in strohnjenja obva- 
rovati, in njega terpežnost pospešiti; 

6. Shranitev lesa; 

7. Lastnosti iglatiga, in 

8. Lastnosti listnatiga drevja. — 

1. Kar les za stavitev sploh vtiče, mora 
gospodar gledati, da les ni premlad, ampak d o- 
rasen; da debla so zdrave in ravne. Tudi kje 
drevo raste 2 je važno. Hrast, na priliko, ki na 
mastni zemlji raste, ne da tako terdniga lesi, ka- 
kor če na suhim peško vi ti m svetu stoji, ako- 
ravno njegova zunanja podoba je lepa. — Drevie, 
ki na polnočni strani gore raste, je ravnejši in bolj- 
šiga lesi, kakor drevje južnih strani. — Drevesa, 
ki goslo vkup stoje, boljši les dajo, kot po samim 
stoječe itd. 

Ozir imeti se mora 

2. na čas sekanja dreves. Pravi čas 
sekanja (Failun^^szeit) je silne važnosti, pa je 
tudi mnogo misel v tem^ Po nekterih deželah, ka- 
kor na Saksonskim, je po zakonu zapovedano, stav- 
bini les pozimi sekati, tudi na Prusovskim je raz- 
ločno zaukazano, da le ob najsilniši potrebi se sme 
poleti les za stavitev poderati; in ta zapoved se 
opravičuje s tem, da les, posekan spomlaai ali po- 
leti, kader je ravno čas njegove sočnosti, prelahko 
gnije , ali saj znotrej strohni. 

Skušeni tesarski mojster g. Pajk pa je v No- 
vicah leta 1846 določno dokazal, da mizarski 
in tesarski les je nar bolje „zgodaj spomladi 
sekati, takrat kadar gorko prihaja; preobilna mo- 
krota zgine iz lesa, stf k jame močno gibati se. lesne 
letine žiUce in kitice se raztegnejo in se odj^rejo, 
iz njih kmalo zo^ine zimska mokrota, zgošeni sok 
se v tem času nar ložeje in nar hitrele posuši | res 
je — pravi — da zimski čas sekani fes je terji od 
spomladanskiga , pa je tudi bolj kerhek ali pust za 
vdelovanje, kakor spomladanski^. 

Ko je drevo, za stavitev namenjeno, posekano 
bilo ^ se * mu mora koj s k o r j a oljupiti, da červički ali 
mercesi, ki pod njo bi gnjezditi utegnili, se ložej 
odi>ravijo; izjemši hovje, ktero se odskorjati ne 
sme: drugači bi mu po oljupljeni skorji smola od- 
tekla, ktera za ohranitev znotranje njegove terpež- 
nosti je jako potrebna. 



— 14 — 



Posebno se mora gledati na zdravje lesi. 
Torej je paziti 

3. na znamnja zdraviga in bolniga lesi. 
Zdrav je les, če drevo ptleti čverstiga in lepo 
zeleniga listja ali silovja je )>olno; če po deblu ni 
ne luuni , ne poklin; če skorja je gladka in brez 
červojedine; če deblo je naravne zeleno-sivk^ate 
barve, in ne postaja rudeokasto. Poslednja prika- 
zen je znamnje znotranjo gnjilobe (Kernraule), 
ktera se tudi po plesnitvi korenin naznani.^ 

Nadalje se zdravje lesi spozna, če je steblo 
ravno izraseno, ter se ne krivi. Krivo ali vega- 
sto drevo je samo po sebi sumljivo, ker njegovles 
prelahko se zverže. 

Ako je pa veršič vsahnjen, listje obledno, skorja 
gerbava, razpokla ali z maham silno obrasena, in 
ee hovje smolnate gumbe na glavnim deblu ali med 
vejami ima, zamoremo na bolezin lesi soditi, in 
tako deblo za stavitev nikakor ni rabiti. 

Včasih se zapazijo pogreški se le na otesa- 
nim lesu, kterih poprej na stoječim deblu ni bilo 
viditi. Tedaj je treba deblo pred na korenini, pa 
potlej ko je posekano, natanjko pregledati. Taki 
pogreški so: Poke in turi na deblu ali vejevju, 
ra£, gnjiloba u sredi debla itd. Tak les ni za 
stavitev, za mizarske dela se pa porabiti di. 

(Dalje sledi.) 

Gospodarske skušnje, 

(_Lan v vodi godili) je veliko bolji , kakor po 
navadni šegi ga pokladati po zemlji, da se pod 
milim nebom godi. Na svet gosp. Reuterja je 
neki kmet na Marskem polovico svojega pridelka 
v vodi, polovico pa na zraku godil — in lejte 
velik razloček! Uni je bil tako lep, da ga je po 
28 fl. prodal, tega pa le po 16 fl. 

(^Pšenica ne postane snetjava), ako se rež 
vmes seie. Tako pričajo skušnje na Hesenskem. 
po kterin se je tudi zvedilo, da je dobro rež med 
pšenico na tacih njivah nejati, na kterih se pšenica 
sama slabo obnaša. Tudi grah v taki zemlji, 
ki scer ni za grah posebno dobra, dobro rodi, ako 
se jara rež vmes seje. 

CKiJU j^ bolji ^ iilo na mero ali na vago 
j^rodajatii) Na Nemškem v več krajih prodajajo 
žito na vago, ne na mero, in prodajavci in kupci 
so zadovoljni s tem. Vsak kmetovavec ve , da ne- 
ktero leto je žito veliko boljšega, težjega 
zerna kakor druge leta , kakor tudi da v nekterih 
krajih se prideluje veliko boljši pšenica, rež, 
ječmen itd. Če se vse žito le po meri prodaja, 
je kmet z boljšim žitom na zgubi memo unega, kte- 
rega žito je slabji in ložji. Mlinarju se da v mlin 
dobro in slabo žito, in terja se od njega ^ da bi 
vse žaklje z moko enakomerno napolnil, čeravno 
slabo žito veliko več otrobov in manj moke da. 
Konju se da na teden pol vagana ovsa; če je pa 
oves slab inlohik,dobi včasih za tretji del manj 
živeža, in vendar mora ravno tako delati kakor 
drugikrat. Iz vsega se vidi , da bi bilo veliko bolj 
pravično, ako bi se žito vagalo, in ne merilo. 
Res je scer , da z manj suhim žitom bi se kupec 
lahko ogoljufal, — al kdor hoče goljufati, goljufa 
tudi na deset viž pri meri. 

(fif soljo sadnemu drevju gnojili) se dobro 
splača. Sol se poverh zemlje okoli drevesa potrosi. 

(Po redu^ iivini pičo pokladati.") Kakor člo- 
vek se tudi živina navadi ob svojem času piče 
dobivati, in ko ti čas pride, nepokojna postane. 
Nar bolje ji piča zaleže, ako se ji po trikrat 



na dan »oklada, ker po tem redu povžito pičo 
želodec lahko in dobro prekuhati zamere. Če 
se živini le enkrat ali dvakrat poklada, se ji na 
enkrat preveč želodec nabaše, — če se ji pa 
brez reda večkrat na dan poklada, se preveč 
moti, in čeravno zavoljo tega ne zboli, se vendar 
tako ne redi, kakor tiKrat, ko svojo pičo po reda 
Škrat na dan dobi. 



Izstava mnogoverstoega blaga v Novem Jorkn 
v Ameriki. 

Kakor predlanskem v LoDdoo« na Aofleškea bo 
letos enaka izstava mno^^overstnefa blaga v Novem 
Jorkn v Ameriki, h kterl so povabljeni fabrikanti, obort- 
niki in rokodelci iz voih krajev sveta poslati svojo 
blago, ako mislijo, da je vredno alt za volj dobre robe 
ali za volj niske cene ali scer sastran kakosne drago 
posebnosti na ogled postavljeno biti in potem v var- 
ate kapcijskega blaga stopiti tudi za daljne ptiyo 
kraje. 

Se v6y da je teiko med tolikšnimi izdelki, ki se 
bojo iz v si h krajev sveta nabrali, tako blago izsta- 
viti, da ga bojo Amerikanei porajtall, vendar je včasih 
tudi kakosno borno (ordinar) blago v knpeijstvu veliko 
veljavno, če je posebno dobrega jedra in niske cene. 

2. maja letošnjega leta se bo začela omei^ena ras- 
stava v tistem delu sveta , Iz kteraga nam je nas viso- 
kočastiti roj&k in misionar gosp. Pire marsiktero pismiee 
o kmetijstvu in obertn^stvu pisal, ki smo ga v Novieah 
natisnili. 

Te dni je ^Novfeam^ pisal g. Čader, nekdaj sta- 
canarski pomočnik v Ljubljani, sedaj že nekaj let v 
Ameriki, da naj priporočcS Amerikansko razstavo tadi 
fabrikantom, obertnikom in rokodelcom naših krajev, In 
je nasvetoval nektere reči, ktere bi ntegnile vredne biti, 
da bi se V izstavo v Novi Jork poslale, ker bi se po- 
tem morebiti v Ameriko prodajati zamogle. Imenoval 
je tele: žimnate sita, slamnike bele In černe od 
nar bornisih do nar lepših, od nar manjših do nar ve- 
čib, — čoke ali kdce, plahte (Emballage*) , Ter- 
žiške volnate bele in višnjeve nogovice C^trilnpfe 
nnd Fasssoeken) od nar bornisih do nar lepših, — vol- 
nate štfifcane jope za ženske in moške, kakor jih 
na Gorenskem delajo, — Teržiško taojko nsoje vsihsort 
in barv, — Teržiške čevlje, lepo narejene, pa ne 
take ošpičene kakor mn jib je neki knpee enkrat že tje 
poslal, — kerznarsko robo, kakor kape iz polhovih 
kož, — stekleno blago iz dtajarskega , Štajersko 
vino itd. 

Če hoče kdo kaj v omei^eno izstavo poslati, naj 
se oberne do gosp. Karlna Bnšek-a opravitelja za 
aastriansko blago v London, in mu naznani natai^ko 
vse (s eeno vred), kar v razstavo poslati želi; blago 
pa se mora zadoji čas do 15. februara v Ter s t na 
gosp. špediterja Janeza Bnšek-a poslati. Do Ter- 
sta plaoa vsakdo sam vožnino; vožnino po morja tje In 
nazaj , kakor tadi aseknracijo zoper škodo ogoja ali vode 
pa plača Amerikanska dražba, ki je izstavo napravila. 



Sedanji stan slovinskega obreda v Teržaški 
školi. 

(Kolikor je pisateljo snaao* *) 
Na jatemi strani Učke v Kastavskem deka- 
nata (tehantii), kteri obseže sledeče žnpe (fare^: Ka- 
stav s podrožnicaroa, sv. Matia io Rokavae, Vo- 
losko, Veprinac, Lovran, Moščeniee in Ber- 
~^ Komur Je to bo^ie laaao, se prosi ^ naj aamani. Pis. 



— 16 — 



iec, i0 le iloTinek! obredi *} ia dobro obdoriali, 
tako da ae ▼ Kastavekih carkvab aami paalmi volkei^ 
tedna in boiične jateme Q«ternlce) aamo ▼samejo po 
latinako« njih berila pa, „Tebe Boga hfaUnra^, vse 
ov. maie in voi drugi obredi se pojejo, in vso kar se 
glasno molit se moli slovlnsko (slovonoko) skos eolo loto. 
Na Veloakem, Veprinca, ▼ Moseenieah 
in Berseca, se vname po latinsko boiična jatema, pri 
fcteri pa ,,Tebe Boga bvalimo* ostane slovinako, sami 
poalmi velkega tedna in Teceme C^ečernice) o velkih 
praznikih; — vse dmgo je ostalo po starem slovinsko. 

V Lovransklb cerkvah se pred poslednjem inp- 
nikom (fsjmostrom) nikolj nobena beseda ni slišala la- 
tinsko peti ali glasno moliti; sedaj je pa takole pome- 
šano: sv. mašo, bilje Cmorlice}, večemic in vse, kar je 
s orglami , je latinsko ; pa v latinski peti masi so listi 
in evangelji , kakor tadi alednice (seqneDtiae) o velkih 
praanikih, ki jih imajo, in njih osminah (oktavah), ki 
se od oltara in in orgel menjama spojejo, so slovinsko 
ostale. Dmgo pete mase, bilje in vsi dragi cerkveni 
obredi , pri kterih orgle ne pojejo , se opravljajo po slo- 
vinsko. Na blagoalovih (žegnih) se pa veasi trije jesiki 
rabijo: ^častimo te^, in i^Svetl^ se poje po laško, lita- 
oie po latinske, psalm s molitvami sa občinske potrebe 
pa po domače. Božična jatema je se vsa slovinska, 
ravno tako tadi psalmi; velki teden so le psalmi latin- 
aki. V ti tehantil , v Borseca je se neki star prave ča- 
sti vreden duhoven gospod, s imenom Petar Forga- 
čid, kteri glagolsko mastjo, in na glagolskl brevir Boga 
moli; on je, mislim, aadnji pravi glsgolita v ti skofii, 
ki se ni dmeega, ko glagolice in alovinskega bogoslov- 
aiva nčil , afco ima lih se neke tri droge dahovne , ki 
g:lagolitsko masnjejo, pa so se s glagolice se tadi ne- 
koliko latinščine ačiU. 

V dekanata Jelsanskem so samo v sapi Kla- 
li o j taki slovenski obredi kakor ▼ sosednji K as t v i; 
podražnica Borgudima ▼ petih sv. masah samo liste 
in evango^e po slovinsko moli, drasega ne; v Manah 
in Vodicah je od oltara oedaj vse včs obred latinski; 
ijndstvo pa vso maso, kjer orgel nI, ^tlavo^ in ,yVdro^ 
po slovinsko odpeva, kakor je od nekdfj videno, ko se 
tna je se po slovinsko masevalo. 

Na večerni strani U č k e v dekanata Kersanakem, 
ki ima telo sape: Kersan, Šambar, Cepič, Kos- 
Ijak, Sasnjevfca, Berdo, Pas, Boljan, Vra- 
nja in Dolenja vas so samo v Kosliaka, kjer neki 
veri Dalmatin , opravitelj sape , glagolsko mašaje sla- 
veči se v vsih drasih dahovnih opravilih alovinskega 
Jesika , so ostali starinski slovinski obredi ; dragod da- 
hovni v petih masah vsamejo samo liste in evaogelje po 
slovinsko, drntega ne. Ravno tako je v dekanata Pi- 
•čanskem, pod kterega spadajo sledeče sape: Pičan, 
Kerbnne, s. Ivanac, Gračisče, Gologorica, 
Lindar, Novake, podrasniciZarec in Borat. Tako 
je tadi v dekanata Pasinskem s sledečimi sapami: Pa- 
sin. Stari Pasin, s. Petar, Žminj, Krinjga, 
Tenjan, Torbis, Beram, Kasčerga, Gerdo- 
aelo, podražnica Kersikla (takaj je se en glagolita) 
in pa Zamask* V dekanata Bnsetskem se pojejo listi 
in evangelji po mojem snanja samo v sledečih sapah 
po slovinsko: v LaniBČah,Roča, Hama, Grimaldi, 
Draguča, Račici in Sovinjaka; drago in dragod 
je vse latinsko. Terpljenje Jcsosovo se skoro povsod v 
Imenovanih krajih vse štirikrat po slovinsko spojb; tako 
so v nekterih krajih, kakor vLindaruna biljah berila 
ostale slovinsko; po več mestih se procesije opravljajo 

*) Olagolleo in drage ilirske obredne bnkve ii Rima od ru- 
moositelstra vdre imenigeje svoj Jesik slovinski. Ob- 
red ali litorgia. Pis. 



v alovinskem jesika, sveče ob svečnici in oljke na etoln 
nedeljo se blagoslovi po slovinsko. 

Sveti sakramenti se tndi od nekterih dahovnov ▼ 
nekterih krajih po slovinsko deld, kar je Ijadom prav 
Ijnbe ; ali vse drago , sanaj evangeljov in listor , kteri 
so krepko ▼ navadi vterjeni ter ne bi ae dali bres ve- 
licega Ijndatvonega nesadovoljstva s latinakimi preme- 
nitl , je večidel sapnikom na volje dano ; in sato se tadi 
menja, kakor se sapniki menjajo. 

Skor povsod v imenovanih sapah, kadar volka 
maaamino, ktera se sačne po mestih o pol enajstih, pa 
tadi ob enajstih, poklekne dnhoven, kelh v rokah derr 
seč, pred oltar, in poje s Ijadmi akapa trikrat: „Badi 
hvaljeno po vse vrime Izasa i Marie alavno ime^; potle 
moli angelsko česčeaje; o velikonočnema časa pa poje: 
Kraljica nebeška radnj se, allelaja itd. Med tem svonf 
poldne, ali je lih poldne ali ne. J. V. 

Slovanski popotnik. 

* Kako radi Rasi berejo pesmi , se is tega vidi, da 
se je od leta 1770 do 1838 samo 126 spevnikov po 
1000, dOOO, 3000 in se več iztisov natisnilo. Ako bi se 
bilo vsakikrat le 1000 istisov natisnilo, snese to 126.000 
istisov. če se pomisli, da med prostim Ijndsvom greje 
kakve od rok do rok. In to posebno naRaskem, sesa- 
more vsoti, da je 100 Ijadi eno tako knjigo bralo; te- 
daj bi bilo bravcev 12,600.000. Cena tacih spevnikov 
je bila od 1 do 25 rabljev ; tedaj se samore misliti , da 
so bili nekteri posebno obširni. 

* V Lombora se je pred sestemi leti vstanovila 
aerbska čitavnica. Šestdeset in nekoliko osnovnih 
adov se je savosalo vsako leto 10 gold. plačati, in si- 
cer 6 sa glavnico in 4 sa stroške« Glavnica ae je do 
letos narasla na 8000 gold.; le škoda, da je več adov 
odstopilo. 

* Dr. Rieger prestavlja v česki jesik imenitni Ir- 
wingov spis: Machometa. 

^ Ravno je prišel pervi svezek Rittersbergo- 
vih čeških novel (povest) na svitlo. 

* Česki pisatelj Picek bo letos sopet isdal sve- 
sok svojih pesem. 

* Namizmatisko drastvo v Pragi je izdalo pervi 
svezek popisa dozdaj znanih čeških denarjev in sve- 
tinj. Celo delo bo obseglo 17 sveskov , k vsacemn zvezka 
se bodo pridjale 4 table podob. 

^ Od leta 1830 do zdaj je na Raskembilo 55 bark 
okolj zemlje poslanih, in sicer od vlade 24, od drnstva 
rasko-amerikanskega 28, od Ramlancovega 1, od 
drnstva Čadskega sa ribolov 2. 

Preklic stare moriti. 

(Konec.) 

Postavljeni dan napoči, In dečki vervijo vsak s 
svojo roso okinčan pred kralja. Ko sagledajo psenični 
klas sa klobakom svojega tovarsa, se na glas rngati 
začnejo rekoč: bedik, klas ni rosa! 

Kralj se Is daleka med fanti sa^asi s klasom mla- 
denča; stopivsi k njemn ga objema: „tl, moje predrago 
dote, moj zlati sin^ — ma veli — „ti si moj sdt, ti 
si moj vredni nastopnik^. „'S\ je, moji dečki, lopie 
rose nad pseničnim klasom — veli kralj proti mla- 
dini obemjen — ^kadar se valovi na polji po slatem 
klasja sibljejo, nošeni od sgodnega poveterca^ radosti 
mesta najti ne moremo ; ko nam se pa is njega moke 
bela povetlca vroča na mizo prinese, nam prijetneje dičf 
ko vsaka vertna se tako dišeča rosa. Te rose pridno 
sadite, se marneje jih pievite!^ 

Oberojen k mladenča s klasom kralj vpraša: ^si«- 
nek moj! od kod modrost tolika tebi v tvoji mladosti?^. 



— 16 - 



Mlluleii0Č M preplaši oevedii kaj bi- od|:ov»riI, vendar 
H6 kmali prebere pa reče: „Bvetla kreiial pevedal ki 
ti , ake U 86 ajalra kasni ne bal«*. ^Ne boj ae^ — mu 
kial) prijisno reli. 

9K0 je de tega prlalo^ — nastavi geror na dalje 
mladenei ~ ^da bi jas svojemu staremn oeeta bi imel 
ilv^i^e vseU, stopivsi k otarckn ma miloretem: ^pra- 
dobri eee moji vi ste meni življenje dail , meU«beBnjlva 
kojili in oskerbovall, pa da bi vam adej namesto aa- 
kvale jos življenje končal , toga ne podnese moje hva- 
lesno in Ijnbno seroe; raj vidim, da ae meni m 0)0 vsema. 
Na to mi oce veli: ^moj sini naredi veliko kad, pa jo 
poklapi v kota v vosi; od sadnje strani v njo lino na- 
pravi, da bom jes pa rošnjak (včasih) ishajal, ti pa 
bos mi obrokoma jesti donasal.^ Tako stori vsi sin^ očeta 
io danes pri življenju okranll. V vsaki vazal sadovi 
mi je napotke In svete dajal ^ kakor tudi sdej te sag^o- 
netke (sastavico) jo le on rasresil (agannl). 

Kralja sira deteča Ijabesen gane do sols, in reče 
mladenčn: „moj Ijabček! s tem djanjem si mi dvakrat 
^nbsi postal: tvoje blago in hvaležno serce se je poka- 
salo v milini, enaki rnmenema sonca, ktero ko isa gor 
polaka, človeka s radostjo nepolne; meni pa si snel tamno 
mreno s mojih nma oči, in sedej se le eim sposnavati 
jel, da 80 nam modrost, naaki in sknsnje sta- 
rib, če tudi več niso sa delo, blazne voja- 
eice v našem življenja« 

Odsihmal naj povsod obvelja ta sapo ved: Vsakdo 
apostaj vsakega stsrega; sinovi pa branite 
(živite) svoje starše hvaležno in Ijnbosnjivo 
noter do sadnje are njih življenja I^ Kobe. 



Novičar iz slovanskih kri^ev. 

Iz Čemogore* Po nasnaniln „Terž. čas.^ nar no- 
vejši novico niso vesele ^sa Černogorce. Sila Turške ar- 
made jih je primorala Žabljak sapustiti in se nasaj v 
avoje gore podati; poprej pa so terdnjavo pokončali. 
Knesov stric Masan Petrovič se je junaško vojskoval, 
hudo ranjen pa je onemogel ; drugI stric knesa se bo te 
dni čes Terst na Dnnaj^ln v Petrograd podal. Tarki si 
niso upali spervega v Žabljak stopiti, ker so se bsK, 
da bi ne bili Černogorci terdnjavo podkopaii.—: Turki ne- 
prenehoma napenjajo vso silo, Černogoro pod svoj jarm 
spraviti; Omer Pasa je 17. dan p. m. Monastir sapustil 
In s veliko armado nad Černogoro vdaril, ravno tako 
tudi vesir Skadareki s svojimi Albanci; primorje Alba- 
nesko je že obsedeno. Iz Sarajeva se 30. dec. v ^^Terž« 
čas.^ piše, da je bila pred dvema dnevama ondi^sveta 
vojska^ sklicana in sestava (baodoro) profeta Mahomeda 
ispostavljena. Vsi verni (to je, Turki} so bili posvani, 
pod to sestavo se podati v boj sopor černogoreke ne- 
vernike« Kar je pravih vojakov v Bosni bilo, so se 
vsdignili proti Černogori. 

1% Krasa. Pač žalostno je vidid , dragi slovenski 
bratje! da srenja svoji živini pastirja in varha najme 
in ga plačuje, da živino škode varje, otroci pa krog 
letajo, bres čuvaja, kakor ovce bres pastirja. To 
dokasuje, da neumna živina je mnogim Ijuddm bolj pri 
sercu kakor lastni otroci! Hvala Bogu! pri nas na Krasu 
pod Komensko faro nI taka. Vendar žalost me obide, 
ker vidim, da nekteri starisi svoje dečke u soIo poši- 
ljajo, ne da bi se kaj naučili, ampak nar več sato, da 
jim nepokofa doma ne delajo; če je pa le kolčtkaj dela pri 
kmetli , morajo sanemariti šolo. Nikjer se pa ne manjka 
tudi tacih starišev, ki otrok u učilnico pošiljati ne ma- 
rajo ker pravijo : „saj todi mi živimo , čeravno ne snamo 
ne pisati ne brati.^ Lepačapt! ktero si tudi mala ali osli- 



ček prilastiti namere, ker tudi on živi. — Spet drugi 
pravijo : ^kaj je treba ae teh stroškov (uakošting) a sre- 
nji, da moram vsako leto sate M krajcarjev nčitelja 
adrajtovi^; čemu to?^ Se.vd da, sa M krajcarjev se 
elovek dvakrat napije, — to pa več sda! — Nekteri 
oU a tem šolo odbijajo, j,da « soli se se otroci ekasd^ 
da poatanejo potom nar veči nmlopridoeži , kakor to mar- 
atktera skušnja kaže.^ Po tem takem bi bili malopridneži 
vsi duhovni, vradniki, sdravniki, obertniki, tergovci in 
milioni tistik ljudi, ki ae k omikanim štejejo, ker so vsi 
v.aolo hodilL 

Naj bi sosebno srenjski predstojniki, možje 
ismed Ijadstva, nobene priložnosti no samudili, svoje 
sosede podučevati, da šola je vsacemu človeku po- 
trebna in vsacemu v dobiček, naj bo kakorsoega koli 
stanž, ker sa vsacega je dobro, da si kaj sapisati In 
srajtati vd, da samore kaj brati, kar mu pomaga kpo- 
avetni in dušni sreči. Bunc. 

1% LJubljane 11. jan. Včeraj smo v nekem ver- 
tlču v rožnih ulicah vidili čespljevo drevo, ktero je že 
pesno v jeseni nove popke poganjati načelo, na kterem 
ste sdaj dve vejici s selenim lepim perjičem^ kakor po- 
leti. — V pondeljek je umeri po dolgem bolehanju goep. 
Tomaž Kapus, ki je bil veliko let učitelj na Ljubij« 
normalnih aolah. 

Novičar iz mDOgih krigev. 

Nekteri časniki sa gotovo pišejo, da prihodnjega 
mesca maja bo na Donaji kronanje Njih veličanstva 
cesarja austrianskega; posoboega kronanja sa 
kralja Ogerskega , Laškega itd. , kakor je nekdaj bilo, 
ne bo več, ker je edinost Austrie izrečena. — Da 
cena tistih novih obligacij, ki so isdane is saloge 
oprostenih somljis, se bolje vstanovf, je mioisterstvo 
ukasalo, da kakor cena druzih obligacij se ima tudi ta 
po očitnem karsn ravnati, da prodaja vec In kupeo 
tadh obligacij vdata, pri čem je cena; tudi se bo sku- 
silo napraviti, da se bo premoženje cerkvi in zadusbin 
(stifting) v teh obligacijah nakladalo, da jih preveč ne 
pride na prodaj , kar bi njih ceno preveč tlačilo. — Mar- 
jial Radeč k t ogledajo cesarske terdnjavo po Laškem. 

— Želesnica od Zagreba čes Karlovec v Senj 
(Zengg) je dovoljena. — Z saoetkom šolskega leta 1853 
se bo odperla učilnica kadetov v Novem Celju. — 
Dunajski sdravniški časnik se je lotil hvale vred- 
nega početja, da preiskuje (analizira} vse tako imeno- 
vane skrivnostne sdravila (loke), s kterimi se 
ljudstvo večidel slepari; te dni je tisti zdravnik preiskal 
neko sila drago in visoko povzdigovano zdravilo sa sobe 

— in kaj jenajdelv njem? — gdlo kredo, nekaj olja, 
in toliko barve, da je sleparija sakrita! — V Rimu 
so slovansko cerkev sv. Jeroolma, ki je bila savblj 
popravljanja več let saperta, unidan spet slovesno od- 
perli; priča te slovesnosti je bil tudi austrianski poroč- 
nik grof Esterhazy. — 5. dan t. m. jo podal rasov- 
ski poročnik cesarja Napoleonu pismo, v kterem je is- 
rečeno , da car sposnž Napoleona sa cesarja ; dragi dan 
po tem sta tudi austrianski in pruski poročnik mu 
podala pisma ravno tega zapopadka v imenu austrianskega 
cesarja in pruskega kralja. Cerkveni list ,,Deutsche 
Volkshalle^ pravi, da ni res, da pride papež v Pariš, 
cesarja Napoleona blagoslovit. 



Popravek« 

v »novičarjo is bihos. kri^ev« poslednj^sa lista v 4. vsr- 
sti od spoiiej naiiiest »stari sTet 1 novim« bori »bode stari 
•vet t noviin«r. 



Natiekar io založnik Joief Biuznik v Ljubljani. 



bflietijskih, obertnijskib in narodskih reči. 



Novice izhiO<^Jo ▼ I^ab)Jaui| 

▼Mftk teden dvskrat, nam- 

ree v sredo in soboto. 



Odgovorni vrednik Dr* flanes Blelwelfli* 



Velj^o so celo leto po posti 

1 4 fl. , scer 3 11. , sa po) letn 

2fl . po posti, scer 1 fl. 30 kr, 



:t 



Tečaj XL 



V saboto 15. januaria 1853. 



Ldst 5. 



Spet neksu novega zastran krompirjeve bolezni. 

SI. ministerstvo kmetijstva je poslalo te dni 
kmetijski družbi popis Dunajskega dohtarja Malfatti- 
ta, kako je on svoj krompir gnjiline obvaroval. Ker 
gosp. dohtar vabi kmetovavce, naj bi poskusili nje- 
gov pripomoček^ ga je si. ministerstvo brez vse 
S res od be družbi poslalo in s tem nia znanje dalo, 
a naj kmetovavci sami sodijo. 

Je pa ta svet g^osp. dohtarja tako poseben, in, 
reči moramo , tako cuaen , da se nikdar nismo ena- 
cega slišali. Podamo ga tedaj kmetovavcem, kakor 
smo ga prejeli. 

Po njegovih mislih je vzrok bolezni v tem , da 
krompir, odkar je iz Amerike v nase dežele pri- 
šel, se ni mogel s spdlom dtuzih krompirju 
enacih sadeževpoplemeniti,kakorvsvoji do- 
mačii; zatega voljo se je izvergel(Abartungdes 
Doppelgeschlechtes der Race) in se zamore le po 
tem na dobro obemiti, ako se mu priložnost da, da 
se zamore z druzimi enacimi sadeži spo- 
lov i ti. Ti krompirju enakorodni sadeži so: laska 
ali papeževa repica (Erdbirne, helianthus tu- 
berosus), georginia (Georginen. dahlia variabi- 
h*8), korčiki ali kokoriki (Erdblatt, cyclamen 
europaeum}, spanskonežnje (carduus hispanica). 

Kader se tedaj krompir po navadi v kosce raz- 
rezan sadi, naj se po dontarjevim svetu sadi s ko- 
renikami enega imenovanih sadežev vred tako , da 
se oba sadeža (krompir in drugi omenjenih sade- 
žev} položita s svojimi očesi tikama skupej v 
eno jamico. 

Na to vižo se skupej vsajena sadeža spolovi- 
lita, in ta plemenitev navskriž (Durchkreutzung) 
bo vdomačila amerikanski sad (krompir) , da v na- 
ših deželah ne bo bolehoval. 

Gosp. dohtar pravi, da gaje skušnja tega pre- 
pričala, naj bi še drugi kmetovavci poskusili. 

Poskusiti se zna, ker se nam posebno geor- 

Sinj ne manjka, — da je pa kaj gotovega na tem, 
vomimo. 

Poduk, 

ki ga je 12. oktobra L /• dalo c. k. mini- 

sierstvo notranjih oprav zastran tega^ kako 

se je ravnati pri strežbi konj, kteri imajo 

smoliko^ smerkelj in červivost. 

Da se nevarnost okuženja vbrani, ktera za- 
more zadeti ljudi, ki imajo s konji opraviti, kteri 
imajo smoliko, smerkelj in červivost, zaukaže mi- 
nisterstvo notranjih oprav soglasno s ces. kralj, mi- 
jBisterstvom vojaštva sledeče: 



1. Skerbeti je, da se vsi ljudje, kteri imajo 
konje opravljati, z znamnji osumne in hude smo- 
like in pravega smerklja kakor tudi červivosti so- 
znanijo. ktere znaminja so: otekle terde žlezice 
med čelustmi, odtekanje žleze z nosnic, gnojenje 
v njih, hripanje živine skozi nos, in tako imenovane 
červne bule na koži. 

2. Kadar kdo fe znaminja na konju opazi, in 
zlasti, da so medčelustne žlezice, čeravno malo 
otekle, ali da žleza z nosa teče, nej to koj žu- 
panu naznani, kteri bo to politični gosposki na zna- 
nje dal, da bo živino po zdravniku pregledati in 
po potrebi zdraviti dala. 

8. Popolnoma smerkove ali červivaste konje 
je umoriti, smerklja sumno živino po zdravniku pre- 

fledati , in če se zdi , da je ni mogoče ozdraviti, 
akor popolnoma smerkovo umoriti; sicer pa je 
v posebne hleve, kjer ima posebno orodje in 
posode, postaviti, in ne sme se več pri zdravih, 
kakor na priliko, na paši ali za vprej^o itd. pušati. 

4. L)udi, ki imajo s takimi konji opraviti, je 
podučiti, kako nevarno je, se s takim strupom 
okužiti, in ojstro jih je opominjati, da si ga ne 
vcepijo, kar se posebno rado zgodi na oran je- 
nih ali s tanko kožo pokritili delih života. 

5. Ljudje, kteri imajo razpraskano kožo, rane, 
gnojne ture ali hraste posebno na rokah ali na obrazu, 
se ne smejo v tako službo jemati , in tistim, kterim 
je oskerbovanje tacih konj izročeno, je na serce 

Soložiti, da poveio, če so se tako kaj oškodovali, 
a se drucr človek naniest njih postavi. 

6. Posebno se je hlapcem varovati, smerkelj, 
ki z nosnic tacih konj teče, z golo roko brisati, 
in ga tako na oči, nos, usta ali aruge dele života 
prenesti, ali da jim smerkelj, kadar konji kašlajo ali 
perhajoj obraza ne oškropi. kar se pri preiskova- 
nju konjevih nosnic prav lanko zgodi. 

7. Enako se je hlapcem tudi druzih reči, ki 
od smerklja sumnih konj pridejo, in sploh vsih so- 
kov in terdomehkih del varovati, ker vsi ti znajo 
okužiti človeka. 

8. Ravno tako se jim je tudi varovati , da se 
po kakih druzih rečeh s smerkljem ne okužijo, po- 
stavim, da se s plahtami ne odevajo, s kterimi so 
bili konji odeti , ali se dolgo ne dotiKajo z druzimi 
rečmi, ki so se živinskih snutkov navzele, in tako 
svojega života ne okužijo. 

9. Če je treba živino z mazili mazati, se to 
ne sme nikoli z golo roko goditi, ampak z roko, 
ki je z volovskim ali pa s svinskim mehurjem ob- 
varovana. 

10. Hlapci ne smejo v hlevu, kjer je bolna 
živina, nikoli delj časa ostati, kakor kar je treba, 



— 18 - 



tudi ne v njem fipati, in po vsakim opravku, ki so 
ga pri siunnim konja imeli, se morajo skerbno tisna- 
Eiti, posebno roke si c lugom ali e osoljeno vodo 
ali 2 lesihom nmiti. 

11. Posebno se mora sicerbeti, da je v hlevu 
po mogočosti cist zrak ali luft: hlevi se tadaj ne 
smejo prestavljati, večkrat in aobro se morajo pre- 
craeiti ali preluftati, gnoj se mora berž ko berž 
lakidati io nova stelja nastlatL 

12« Hlapcom se je varovati, da sapo, ktero 
smerkovi konji sopejo, v-se ne dihajo. 

13. Sieer naj taki hlapci tako žive^ kakor 
njihnemu zdravju tekne; za snažnost svoje kože 
naj skerbe^ večkrat naj se kopljejo, dosti po či- 
stim zraku sprehajajo in dobro hrano naj imajo. 

14. Po končani strežbi je obleko in posteljno 
opravo hlapcev po predpisu očistiti. 

15. llleve, posodo za napajanje, ujzde, pri- 
pravo za snaženje itd. po smerkovih konjih je po 
obstoječih postavah čistiti. 

16. Da se vse tako zgodi, mora zanesljiv člo- 
vek skerbeti, nad kterem zdravnik čuje. 

17. Če se kteremu tacih hlapcov, naj bo tudi 
le na majhnem mestu^ koža, zlasti na rokah ali na 
obrazu vname in gnojiti začne, ali če se sploh slabo 
počutiti začne, ga je brez odloga po zdravniku 
pregledati in kar se pri pregledu naide in zve , -se 
da naravnost ali pa po županu predstavljeni poli- 
tični oblastna na znanje. 



ZDamiua dobriga in slabiga gradiva. 

(DftlJeO 

Ne manjši pazljivosti zasluži: 

4. Razpokanje, skrivitev in vsahnitev 
lesi. Ako se les prenaglo posuši, ko je prej 
veliko zračne mokrine bil poserkal , razpokne in se 
zverže , ter za stavitev neha prikladen biti. 

Skrivitev lesi (das Werfen des Bauholzes> 
se pokaže večidel takrat , kader nepopolnama suho 
deblo razkoljemo. Naj se tedaj debla žagajo, ko 
80 popolnama suhe; da pa ne razpoknejo, hasni 
na obeh koncih s katranam jih namazati. Skrivitve 
se pa obvarjejo debla, če se počasi na zraku 
sušijo. 

Gospodar, ki hoče hišo si postaviti, naj tedaj 
kolikor inogoče skerbi, da pripravljena lesovina se 
prav in počasi pred posuši, preden se rabi. 

5. Pomogleji, stavbini les gnjilobe in 
stuhnjenja oDvarovati, in njega terpežnost 
pospešiti, so: 

Terpežnosti lesi ne škodje ravno voda, ampak 
narveč spremin mokrote insuhote: kajti je znano, 
da clo koli iz mehkigalesi, kteri vedno pod vodo 
stoje, veliko let terpijo; če so pa zdaj mokri, zdaj 
suhi, ob kratkim sognijejo. 

Rahlja zemlja, ki mokrino k sebi pripuša, vertfta 
perst, ralno polje so lesu zlo škodljive: bolj dolgo 
terpijo lesovi u terdim svetu, pa nar oolje u ilo- 
vini. Ako je treba, kole u ano zabiti, je gledati, 
da niso razpokli : vlag^a se namreč u pokline vleče, 
in naredi, da les hitro gnije. ^ 

Hovje, posebno če smole obiluje, zoperstnja 
gnjilobi krepkeji, kot listnati les. Tako^so naPru- 
povskim skušnje učile, da u tla zagojzdano kolje 
od gabra, lipe, breze, javorja, osike^e bilo po treh 
letih, kolie pa od izhodniga javorja ali platana, 
in di^iga kostanja po štirih letih odgnjilo. 

Nadalje so se prepričali, da koli, ki so bili s 
korjo vred a zemljo zabiti « so gnjilobi bo^ eo- 



perstali, kot olupijeni; da vsi drogi načini les ob- 
varovati, na priliko, namazitev z oljnato barvo, z 
laneoiffl oljem, z lesno kislino itd. ne pomagajo nič. 
Samo ena naprava je bila koristna, namreč kole 
enmalo o ž ga t i (za 2 linii globoko), potem pa 
jih večkrat z gorkim, iz bovja ali premoga pridob- 
ljenim katranam prav dobro nasititi. 
To nam da priložnost 

6. o shranitvi lesi govoriti. 

U ta namen se morajo dile in podnice na su- 
him kraju tako skladati, da vsaka posebna dila, 
kar koli je moč, je od mnogo strani zračni mu 
prepihu izpostavljena. Uversti se tedaj celimu sklada 
nekoliko poprečnih polen, in sklad se od časa do 
časa preloži, da to, kar je popred zakrito ležalo, 
tudi na zrak pride. Zaveten pokrov čez posamezne 
sklade lesi, ki jih dežja obvarje« je ravno tako 
potreben, kakor dobra podlaga, ki les zemeljske 
mokrine ohrani: kajti vsaktera premočite v zmanjša 
terpežnost žaganiga lesi. 

Vprašati bi utegnil kdo: 

Do ktere stopinje se mora les za stavitev po- 
sušiti, in z oziram na porabo,. se zamore brez 
škode posušiti? Odgovor je: 

Vse terdne trupla zgubijo, kakor se ve, nekaj 
svoje terpežnosti, ako nimajo u sebi nekoliko po- 
trebne vlažnosti. Kako dalječ se tedaj les za 
stavitev posušiti sme, brez da bi se njegova po- 
rabljivost ne zmanjšala, ni ravno lahko za gotovo 
določiti, ker razne podnebja po raznih pokrajinah, 
starost lesi in druge okoljsine u tej zadevi mnogo 

{»remiojajo. Nar boh'e merilo tudi za to opravilo je 
astna skušnja. Ob drugi strani je pa gotova, 
da nekolika i z s u š i t e v 1 e s i je neobhodno potrebna, 
če^ gospodar noče doživeti, da komej postavljena 
hiša bi o kratkim že hirala, in vedniga popravlja- 
nja potrebovala. 

Poslednjičje še treba, dvojniga plemena lesi 
omeniti. 

Hostno drevje je ali iglato ali listnato. O 
zadevi zidarskiga gospodarja bo tedaj koristno 

7. o lastnostih iglatiga drevja sledeče na- 
znaniti : 

Tamnozeleni, kot igla zaojstreni list, po kte- 
rim je iglato drevje ali hovje ime dobilo, d4 
tudi znamko za razločitev hovja od listnatiga drevja. 
Drug žnamek pa, ki le mecesnu manjka, je celo 
leto obstoječi terpež šilovja. Debla so visoke, 
tanjke, in naravno kviško rastejo. 

Izmed raznih plemen hovja, ki na Slovenskim 
rasejo, so sledeče ugodne za stavitev: 

a) Hoja ali hojka. Nje les je lep, žilovit, ru- 
menkljat , in ima le malo smole u sebi. Žagati 
se dajo iz njega lepe bele dile, ki posebno za 
tla u izbah so prikladne. — Jela, pri nas ve- 
lika in čversta, je za postrehje (vnat) nar bolj 
porabljiva. 

b) bor, po severnih krajih domi, ima več smole, 
kot hojka, zatorej ne da tako belih dil, pa so 
vender dobre, če se prevelike poletne vročine 
obvarjejo. Borovina je precej terda, pa ven- 
der pružljiva, ter se di za poverhnino (Ober- 
ban) porabiti. 

c) Smreka. Kje les mora u pohištvu na suhim 
biti , ker o mokrim vremenu rad gnije. Popol- 
nama uNrodi se pa tudi jako derzi, zatorej je 
smreka za kolje tudi vgodna. 

d) Me česen je na Krajnskim, in na Austrian- 
skim sploh domi , in daje prelep les za stavbe 
Mecesnovina ne razpokne in se ne zverže; j& 



— 19 - 



nviK> tako na mokrih, kakor po suhih krajih 
porabljiva; voda ae jo skorej ne prime in je ne 
samore pokončati« 

(D^Ua ttedi.) 

Visoki namen poyodelstva« 

Poslovenil M. Verne •). 

Vm^^amoiroGni Stvarnik neben io semlje bi nan lahko 
čudeži oblačil, bi lahko ankoje naše Ie zemlje ranil 
dal, kakor hraste in ^obe; bi lahko meso živni tako na- 
pravil, da bi gSL precej hrea kuhe io priprave jtfnti mo- 
gli, kakor j<Smo nad je dreves, bera ko dozori; bi bil 
lahko telo nase tako terdno napravil, da bi ma vremo 
akodovati ne moglo. Al ko bi ▼ naravi vae nasll, če- 
aar potrebujemo , lože tako, kakor ravno potrebajemo, bi 
si lahko vnak rvoj šotor ▼ gojzda napravil; pameti, de- 
lavnosti, nagiba k tovaršfl bi treba ne bilo; človeški rod 
bi ne imel nobeniga opravila; kapčije in brodnistva bi 
ne bilo treba; toliko lepih, koristnih, prijetnih umetnost 
bi se ne bilo znajdlo. 

Taka vstava ni bila modrima Stvarniku všeč; tako 
lahko preživiti in ohraniti se, nam nI dodeliti hotol. 
Bečf, ki jih »k živežu, k zdravju, k obleki in k rado- 
sti svoji neogibljivo potrebujemo , je obilo. Narava živi in 
dela nepreoehama k blaženosti svojih otrok; ali mnogo 
reči nam di le sirovih In neobdelanih. Pri tem ne more 
druziga namena imeti, kakor da naj reči nami v roke 
vzamemo, in pridelki, ki nam jih daja, po svojih po- 
trebah fn po svojim slaju obdelujemo. Razdelila je svoje 
blago in svoje bogatijo po deželah, ne da bi nektere 
obilnosti vživale , drugo pomapjkaoja terpcie. S tem hooe 
občno pobratenje vsih narodov napraviti, — hoče, da 
naj svoje blago zamenjujemo , rastljino in živali iz dru- 
zih delov sveta v svoje podnebje prestavljamo, in, po 
svojih potrebah spodbadanf, vedno k blaženosti, k olep- 
sanju vesoljnosti, k obogatenjn posamosnih krajev pri- 
pomagujemo. Kako lahko bi bilo Stvarniku storiti, da 
bi klas namest zernja že kruh rodil, da bi vino z neba 
deževalo; toda toga ni hotel storiti, — hotel Je marveč, 
da se s poljodelom živimo , da z uroigom svojih moči žlahtno 
zdravje ohranimo, ki ga lenih zgubi, da kruh Jemo, ki 
00 ga roke nase pridelale. Po vsi pravici pravi' slavni 
Pope: Delo In pomanjkaigo zasluži, da se med narveči 
Stvamikove dobrote stoje. 

Pesniki starodavniga sveta so nam svojo zale sa- 
nje od nekakoiniga.zlatiga v6ka zapustili, ko se njive 
niso obdelovale; ljudj6 so vedno pod drevjem ležali; vso 
jo samo po aebi rastlo; narava je bila dobrotljivisi in 
darovitnioi od zdaj; o tistim srečnim času so ni bilo ni- 
komur truditi treba. — Tako po Ovidovo govori le taki, 
ki sveta kar nič ne poznajo, ki niso misliti vajeni, ki 
so Jim nič lepo ne zdi, kakor to kar razujzdana slad- 
nost množi in mehkužniga razujzdanca v njegovi slad- 
nostl podpira. Kaj taeiga zamorejo Io taki terditi, kteri 
nimajo ne nar manjsiga zapopadka od različnih krajev 
Bomlje, od hitriga razširjanja plevela, od potrobniga 
pripravljanja zemljo, od reje rastljfo, od zveržonja nd- 
mena, od požlahtnjenja žita, od slabe letine, od množiva 
in požresnostl merčesov itd«? 

Malajčanl stanujejo v deželi, ki jo z vsimi darovi in 
lepotami narave oklnčana ; zrak diši prijetno po tisučernih 
krasnih cvetlicah, da nI izreči; zakladi vsiga stvarjenja 
00 Um zbrani; popotniki vidsi deželo stormtf, prebivavci 
00 pa vender narnesrečnisi ; poljodelo Je zaničevano, delo 

*) Vineke onntiii aospod preit te pedeveziU prelnpo nemOBo 
k^jifo BnaderJevo pod aMpison »dobrota la modrost 
Boija v naravi«! is kierc bone s dovoVeaJem slavncaa 
g. pisatctia anktara nnatavka bravaem »Novie« na pokanje 
Padali. Vred. 



je nramota, dežela ne rodi ao toliko žita, daUsolju^j^ 
preživiti mogli. 

Zom^a se vterdi ali oierpne , afco so ne prelcopljo, 
ne preorje , ne obdela in igo notranji skladi ne spra* 
vijo na zrak In njegovo dobrotljivo moč. Nektere rast- 
Ijfne, ki se jim plevdi pravi. Jo napolnijo a koreninami, 
da dež, da snežnica va^njo ne more; da se nobena ko- 
renina vriniti, prirasti in pogaigaii no moro. Od take 
terdo zam^o dež po verhu odteka; namesi da bi se re* 
divni deli, ki ae v vodi znajdejo, va-njo vrinili, JI od« 
naša voda so nar drobnejsi delo, ki aejiodtergati dajo; 
tako postane zemlja čedalje bolj pusta. 

Vsak vd, da polje toliko več redivnih delov z zraka 
v-ee potegje, kolikor večkrat ae prekoplje in preorje. 
Njegovo poveršje se s tem pomnoži; spodnji sklad zemlje 
pride pri oranju na mesto zgornjiga in dobi pristojnih d^ 
lov za nove rastljino, ki tam rasti imajo. Ojstro čer- 
tale in ojstri zobjd brano raztergajo kepe, da notranji 
deli vterjonih kdp spet na zrak In mbk pridejo. Na goli 
skali no raste nič, saj po šokih ne, ki bi po korenini- 
cah iz skale prisil. Skala Je zemlja kakor polja; dei 
jo moči, kakor nase knhinskeverie; ali okamnjena zemlja 
ničesar ne sprejme; skala se moči zraka ne vdi; dež 
Jo spira , jo splahnige, porodovitt pa Je ne more. In ialM 
suha skala, take nerodovitne divjo tla bi bila vsa zemlja, 
bi bile naae lepo okrajno, ako bi mi roke navskrii dor- 
žali io drevd (plug) sežgali. To spričujejo žalostni kraji, 
polni peska in kamnja, kjer so vojska, kuga ali drugI 
uzroki nekdanje prebivavoe pokončali ali pregnali. 

Ni mogoče, da bi nas narava v vaakim kraju sveta 
brez vsiga nasiga truda hranila. 
(Dalje sledi.) 



Žlvljei^e slavnih Slovanov« 

xni. 
Bemolak. 

Anion žlahni Bemolak, izbudiielj slovaskiga 
slovstva, je bil ro^ u ArvajskI ntolid na spodnjim Oger- 
skim od plemenitih starisev. Sila mlad je stopil u du- 
hovski stan. Postal Jo katoljskl župnik, nar pred u>6e- 
klesu, potem u Ersek-Ujvaru. 

Kar mu je po duhovskih opravilih časa o0tajalo,je 
pridni mož učenstvu, posebno slovanskima jezike- 
•slovju posvetil, največ slovaskiaMi narečju na Oger- 
skim , kioro mu jo materinsfci jezik bilo. 

Ker je vidll, kako veselo čeifto, po^sko, rusko in 
Jugoslavensfco slovatvo napreduje, je iz celiga seroa 
pomlloval, da ni tudi milo zvez4je slovaškima naročja 
bilo zasijalo — narečju, ktero je vendar tako krepko 
in blagoglasno , in kteriga prednosti so že prej nar uče- 
nejsi možje, kakor J. K. Jordan, nadškof Stratimirovič, 
Kopitar, In oče slovanske učeposti Dobrowsky u Prag« 
enoglasno bili spoznali. 

Namenil se je bil tedaj Beraolak prijatle In demo* 
ljube svojiga naroda izbnditi, da bi slovaško narečje 
(slovenčina. kakor ga Slovaki sami Imonajejo) čistili, 
izobraževali ter na stopnjo književniga jezika povzdignili. 
Združili so se rimsko-katoljski župniki Bajzda,Fandli 
in Bernolak. Osnovali so slovstveno družtvo, čigar 
udje 00 so bili zavezali, vse slovaike bukve kupiti, 
ktere bodo Bernolak in njearovi prijatli apisali. Podpiral 
je io imenitno lotite v ondasnjijilagoserčni kardinal Rud- 
na y, nadškof ogeraki, ki Je tudi sam nekoje svojih a 
slovaiktm narečju izasionih govorev natisniti dal. 

Bernolak sam je ustanovil nov pravopis, in slov- 
nico slovaskiga jezika zložil , ktera je u Požunu leto 
1790 beli dan zagledala. 

Tudi etimologičko ki^igo je bil spisal, u kteri ucf^ 



- ao — 



Icako sloTisko narečje po enoličnosti s novimi bese- 
dami množiti. 

Umeri jo Bemolak 16. januarja 1818 vEroek VJ- 
Tarn. Zapustil je bil n rokopisu znamenito ^elo — ob- 
ilren slovir, kteri bi bil pa tesko na svitlo prišel, če 
bi gu ne bil Z|rorej omenjeni bla|:oduBni kardinal Rud- 
Day na svoje stroške natisniti ukazal. Po taki podpori 
je tedaj naj^ledal zlati dan: Slpvar slovenski, čeoko-la- 
tlnsko-nemečko-ubersky, 6 knjijre, u Budtmu 1885 ,— delo 
Izverstno, ktero so vsi prijatli slovanskima slovstva s 
veliko pohvalo sprejeli. 

Slovanski popotnik. 

^ v tečaju perve četerti ser bsk I h bolograskih no- 
vin se bodo natisnilo ^lasovito an|:lesko delo: „Čiča 
Toma ili život robova (življenja sužnih} u slobod- 
nim državama sjeverne Amerike^. To delo se 
je prestavilo preteklega leta v nemško in francosko v 
brezštevilnih natisih , in vec francoskih časopisov ga jo 
bravcom podalo. Vrednistvo serbskih novin si je dobro 
prestavo preskerbelo. 

^ Gospod Steidler, dr. lekarstva, isogulinske^ 
polka, je bil od vlado poslan v Sarajevo, preiskat 
bolezin , ki ondi goveda mori , in prepričal se je , da jo 
prava goveja kuga. 

* Iz poslednje seje Celovškega odbora družtva sv. 
Mohora naznani ^šolski prijatel^, ^da se je do d t. m. 
oglasilo 670 druztvenikov , da listi zastran družtva od 
vsih strani pogostoma dohajajo, in da število druztve- 
nikov vsak dan raste. — Presvitli knezoakof g. A. M. 
Slomšek so pri vis« ministerstvu sproaili, da se bojo 
zgodbe sv. pisma stare in nove zaveze z lepimi podo- 
bami nar boljši kup v deržavnej tiskamici na Dnnaju 
tiskale. Z veseljem se je to slišalo , in odbor je sklo- 
nul, v Imenu vsih Slovencev pri presv. g. knezo-skofu 
ae lepo zahvaliti , in zavolj tiskanja koj na Dunaj pisati. 
Spet edno Imenitno, z lepimi podobami okinčano delo 
bojo taj gg. drnžbani leta 1863 v roke dobili 1 — Ve- 
liko rokopisov je bilo družtvn ponudjenih , posebno bo- 
goslovskoga zaderžaja. Za leto 1863 jih pa družtvo 
že dosti ima. Za tega voljo se tim gg* spisovavci lepo 
naprosijo, z rokopisi nekaj časa poterpeti in tudi dalej 
marljivo opisovati.^ 

^ DrugI zvezek nabere nirodnih jugoslavenskih 
pesem, ki jo je začel rajni Stanko Vraz, pride na 
svetlo; 12 let je preteklo, kar je Izdan bil pervi zvezek. 

Kratkočasnice. 

— j^Vari se vsesk oz pravdnih doktorjev^ — opominja 
neki oče svojega sina — |,zakaj kdor tem mož^m v 
roke pride, je reva^. ^Oj, oče!^ — mu odgovori sin 
— jez pa mislim sam kadaj pravdni dohtar biti^« ^Ja 
če je pa taka, je pa to vse droga^ — mu reče oce. 

— Potovajoči djak (študent) pnde na svojem po- 
tovanju v neko kerčmo in se dobro naj(S in napije. Ko 
je bilo treba plačati, reče kerčmarjo: ,,Jez nimam de- 
nara, da bi vam plačal, pa vam čem zato lepo pesem 
zapeti^. ^Kaj ml jo treba tvojih pesem^, reče serdito 
kerčmar, ^plačaj mil«' ^Ne jezite so^ reče djak, Jez 
nimam denara In vam ne morem plačati ; pa pesmico 
vam hočem zapeti tako lepo, da boste gotovo zadovo- 
Ijin^. „Naj bol^ reče kerčmar, „ako ml zares pesem 
zapojes, ki ml dopade, inas brez plačila iti''. — Nas 
študent začnč pesmi prepevati , al nobena ne dopade 
kerčmarju. Nazadnje potegne mosnico Izždpa, in reče: 
^No! zdaj vam pa bom eno zapel, ki vam bo, stavim 
kar hočete, gotovo dopadla^, in med tem, ko sega v 
mošnjo, prepeva: j,Ej, bratec moj, drogači nije, tukaj 
so zastonj ne pije; v&n \iin iz mesnice svitle berž gro- 



iioel^ „Ha, ta mi dopade^, reče kerčmar; djak pa 
mu odgovori: „sim vedli, da vam bo ta dopadla, in tako 
sva bot^, — vtakne mosnico v žep in grd. (Neven). 

Novičar iz mnogih krsgev. 

Okrajne poglavarstva so povelje dobile oskerbetl^ 
da taki lovi Oage), ki so jih ti In tam soseske se za- 
se obderžale, se berž po novi postavi v najčm dajo. 

— Vsim komisijam, ki izdelujejo oprostenje zomljls, 
je viksi ukaz došel: naj kar je moč hitro delajo, da se 
po cesarjevi volji celo delo kmalo doversi. — BivsI 
minister Bruk, ki sadaj v Berolinu vravuuje colno zvezo 
austrlanske vlade s prusko, bo nek spet po dohodu iz 
Berolina ministerstvo kupčijstva prevzel. — Napo- 
leon je že od vsih vladarjev za cesarja spoznan. Bere 
se , kakor ga pruski kralj v svojem pismu j,brata^ Ime- 
nuje, tako ga imenuje tudi nas cesar v svojem; rusov- 
ski car pa mu pravi le ^svetli gospod^ In nveli- 
čanstvo^ In ne omeni nič Imena Napoleona tretjega; 
to je nek cesarja vpervič zlo razkačilo, pa se je kmalo 
potolažil, ko je pomislil, da tudi zadnjega francoskega 
kralja L. Filipa ni rusovski car drugač imenoval« — 
Napoleon je mislil dobrotljivo postavo po vpem cesarstvu 
vpeljati, da bi vsak posestnik moral svoje pohištvo 
asekurirati; pa po dolgem prevdarjanju mu je od- 
svetovalo ministerstvo to zategavoljo, ker je se preveč 
nespametnih ljudi po deželi, ki bi take prisiljene aae- 
kuraclje ne spoznali za dobroto, ampak le za „nov 
davk^. — Zadnje dni lanskega letajo prišel anglikanski 
škof iz severne Ksroline (i* Amerike) v Rim k sv. 
očetu papežu, se je vpričo njega odpovedal anglikanski 
cerkvi in škofovi časti in prestopil h sv. katoljski viSri; 
sv. oče sam mu je podelil sakrament sv. birme 26. dee. 
Ko je bivši anglikanski škof papežu podal perstan in 
križ , je rekel : „Tu ti izročim , sveti oče , znami^ vi- 
soke časti, ktere sim se bil sam polastil^. — Dalmatin- 
ski časnik j^Osser. dalm.^ piše od 7. t. m., da od tega 
časa, kar so ČernogorcI Žabljak zapustili, se ni ondi 
nič novega primerilo; turška armada se od ene stranf 
iz Albanie, od druge iz Hercegovine proti Čemogori 
vali; ČernogorcI so pripravljeni do zadnje kaplje kervi 
se braniti. Paša v Belogradu je prepovedal, da noben 
Turk ne Brni ne besedice od Černogorske vojske ziniti. 

— Ruska armada, ki je v silnih kardelih iz notranjega 
Rusovskega proti meji marširala , je unidan mahoma 
ukaz dobila, da naj se vstavi in ne dalje ne grd, kar 
je dobro znamnje mird. — Okoli Varšave se je spet 
goveja kuga prikazala. — V neki vasi blizo Kambraja 
na Francoskem živi 6 rodov pod eno streho; staro ba- 
bico so slišali unidan takole govoriti: Jjuba hči! reči 
svoji hčeri, da dete njene hčere joka^. — Poslednjič 
povdmo še neko prigodbo izSubotice (Steinamanger) 
ki jo je „Agr. Zeit.^ naznanila. Zvečer pred novem 
letom je neka žena, ki je imela v otročjo posteljo prlti^ 
dala bsbici ključ k skrinji , kjer je bilo perilo spravljeno. 
Babica iskaje perila zapazi tudi nekaj bankovcev v skri- 
nji. Kmalo ko odide, stopi z groznim ropotom pošast s 
rogovi v hišo, kjer je žena ležala, renči da je hudič. 
In terja denara od nje. Reva si ne vd pomagati in mu 
da trepetajo, kar ima. Ko pridejo sosedine drogi dan k 
nji , jim pove strsšoo prigodbo , te pa sumijo sleparijo In 
jI svetjejo naj povd to babici in naj Se pristavi, da k 
sreči hudič ni srebernine zasledil. Žena stori tako — 
in drugi večer pride hudič so po srebernine. Med tem 
grejo sosedje po žandarje; dva berž prideta In zasačita 
hudiča. — pa kdo je bil? Babice mož, šivdr iz tiste 
vasi, ki se je s kožo bivola našemil. Vjetega hudiča 
so peljali v Edinbor (Oedenburg) k sodbi. 



Natiskar m založnik Jožef Blazntk v Ljubljani. 




kmetijskih, obertnijskili in nsrodskili reči. 



! Novice ishigajo v Ljabljaiiij 
▼uak teden dvakrat, nam-} 
ree v sredo in saboto. 



Odgovorni vrednik lir* flanes Bleln els. 



iVelJi^o sacelo leto po postil 
4 fi. , scer 3 fl. , la pol leta} 
9fl. po posti, scer 1 fl.SOkr. 



Teča} XL 



V sredo 19. januaria 1853. 



List 6. 



Mlada BrMa. «) 

Brdda vstane, ko se dan saaori, 
8e sprehaja sim ter tje po dvori — 
Si odperat ide (ornje line, 
Ide i^Iedst ddli na ravnine. 
Ko po ravnim polji se osira. 
Vidi, kak se tam meglica zbira. 
>Ljaba mati, orno mi vstanite, 
Ljula mati, rdčno mi iložite: 
Al meglica ta je od vodice V 
Al meglica ta je od gorice? 
A) obUk je tooe hadoarne 
Ispod neba sgnan od sile burne?« 

Skerbna mati urno prispesila, 
T4k je svdji hčerki f^ovorila: 
»Ta meglica ni ne od vodice. 
Ta meglica ni ne od gorice, 
Tnd oblak ni toče hadoarne 
bpod neba zgnan od sile burne; 
To je sapa turških kdoj meglena, 
Ki jih polna je stezi selena. 
Tarki po te jdzdijo — Aj, Brdda! 
Ne prihajaj mi t4k silno bldda! 
Od strahii je Breda obleddla, 
Od britkosti ^skftraj omedMi||i. 

»Kaj vas prosim, mila mdja mati, 
O, nikarte mene Tarkn dati! 
K^ počet' mi bo, nevdsti ptojil 
Tnrk je hod, in njdga mat' se hqji - 
Kar po zdmlji leze ino grede, 
Od haddbe njd kaj pravit' vdde: 
Osem ačn je sina i6 vmorila, 
Tadi mene bi vmorit' vtegnila! 
Stropa mi bo v vinu napivala. 
Stropa mi bo v kruhu ponqjala«. 

»Ddbro me poslaiaj, hčdrka mdja! 
Kaj ti pravim, skerbna mati tvdja: 



*) Bna nar lepših slovenskih narodskjh pesem je »mlada 
Breda«. Verli rodoljub gosp. A. Ž. jo je slišal prepe- 
vati od svoje stare matere na Notrajnskem in si jo 
•apisal ter nekoliko olikano visoki čislani »Krajnski 
čbelici« izročil, ktera jo je zraven mnogo drozih lepih 
pesem v 5. zvezku na svetlo dala. Da jo je gosp. Ž. 
nekoliko olikal v besedi, brez daje bil le trohice mič- 
nega narodskega duha vzel , zasluži veliko hvalo , ker to 
je po mislih veljavnih mož pravi način, po kterim ni^ 
pridejo stare pesmi našega naroda na dan, da se pervo 
saveržejo vse, ki so »ostudnega brenka«, drago, da se 
izvoljene olikajo v pesniški besedi, kjer je potreba. Ko 
je bil zadnjikrat nas mojster pevcev — Koseški — v 
Ljobljani , smo se o tem pogova^ijali ; ko nam potrebo take 
olike, ki pa se ne dotakne cveta narodskega doha^ do- 
kazuje, nam reče na zadnje: »Kig mislite, da bi bile 
Serbske narodne pesmi toliko slavo po vsem sveta do- 
segle, ko bi jih ne bil izdajatelj njih — Vuk Štefanovih 
— olikal, kjer je potreba biloV Zatego voljo ne zgubi 
pesem celč nič svoje notranje vrednosti, postane le se 
prijetnisi, žlahnejsi«. 

Veraemo se po (em ovinku nazaj k aasi »Bredi«. 



Breda. 

Aafsteht Breda fruh zur Morgenstunde 
Und ergeht sich in des Hofes Runde, 
OefTnet oben dann die Fensterladen « 
Blickt dann nieder zu des Thales Pfaden; 
Wie zur Thalflur ihre Blicke fallen, 
Nimmt sie WBhr, datis Nebel dort sich ballen. 
»Liebe Nutter, aufzustehen eilet, 
Liebe Mntter, Ausknnft mir ertheilet: 
Ist der Nebel dort vom Wasserhanche ? 
,l6t der Nebel dort vom Bergesrauohe f 
SInd es Wolken, d>in der Hagel sturmet, 
Am 6ewitterhimmel aufgethurmet?« 

Sorglich Miitterlein steht auf geBchwinde , 
Solche Antwort bringt sie ihrem Kinde: 
»Nicht isfs Nebel dort vom Wasserhaache , 
Nicht isfs Nebel dort vom Bergesrauohe, 
Nicht sind^s Wolken, d Vin der Hagel stftrmet, 
Am 6ewitterhimmel aufgethurmet;^ 
Nebelhauche sind^s von Tflrkenrossen , 
Dicht gesohaart auf grfinen Pfad ergossen. 
Deinethalben kommt die Tfirkenmasse, — 
Nicht 80 schnell, o Breda, mir erblasse!« 
Breda wurde todtenblass vor Schaoer, 
Sank in Ohnmaoh fast aus herber Traoer. 

»Liebes Motterlein, lasst each erfiehen, 
Wollt mich nicht dem Tfirken zogestehen; 
Was begann' ich fremde Braot nur immer? 
Schlimm ist Er, doch seine Motter schlimmer! 
Was da geht und steht auf Brdenhagen 
Weiss von ihrer Bosheit wa8 zu sagen; 
Hat dem Sohn getddtet schon acht Braute, 
Wird auch mich erseh^n zor Todesbeute, 
Und sie wird mir Gift im Wein zutrinken, 
Und sie wird znm Gift im Brot mir winken«. 

»Liebes TdchterIcin, im Sinne trage, 
Was ich sogleieh Mfitterlein dir sage: 



Ko je gosp. D. v »Novicah« od Anastazia Gran-a v 
leta 1850 v nemškem jezika na svetlo dane slovenske 
pesmi pod naslovom »Volkslieder aus Krain« s pohvalo 
pretresal , ktera grd krasnemu prevoda , je obžaloval , da 
preslavni pesnik, kterega Kri^noi & ponosom svojega ro- 
jaka imenujemo , ni prestavil tudi »Brede«, »ktera je — 
pravi gosp. D na 202. str. -^ tako lepa, da ji skoraj ni 
para, in ktero je nek učen rodoljub na Notranjskem in 
ust stare matere napisal in blezo pozabljeno smrti otel«. 

Anastazi Gron je spolnil to željo , je razglasil nem- 
škemu sveto tudi to mično cvetlico domovine svoje in jo 
na svetlo dal v spoštovanem Teržaskem časopisu »Illu- 
strirtes Familienbuch des dsterr. Llojd«. Da pa tisti naših 
bravcov , ki imigo s tolikšno slavo sprejete »Volkslieder 
aas Krain«, dobd tadi to, in jo averstijo onim neztricazi, 
jo podamo v »Novicah«, nadUajoči se, da jim močno vstre- 
žemo s tem. Tisti bravci „Novic'' pa, ki le slovensko 
umejo , bojo gotovo zadovoljni že z izvirno slovensko pes- 
mico, in malo prostorčka bojo radi dovolili nemskemaprevoda^ 
rado vaje se , da nase slovenske pesmi eden nar imenitnisih 
nemških pesnikov prestavlja in razglasnje tadi nemskema 
narodu. Vred. 



— »a — 



Ko ti bada Uhk bo oapila. 
Bodo« viao ti itm trato clila 
Al i^a affhi Ko« M skalo sivo, 
'Z kUro k4rtm ^ifiar apno siT0$ 
Ko ti %oile krttnk p ooi^Ia, 
Ga hvnita mladima boi dala«. 

Mlada Brčda se n^oka huje, 
Materi ae tiko besedaje: 
»Ko mi bote balo nakladali, 
Nakladali, ▼ skrinjo Jo apravljdii, 
Blarasto mi ptfoo spor denite, 
Jo Terh Tsti^a blapa položite — 
Pdee bodem pi^ pred potrebvala, 
Č 1^0 si serone raae savesvala«. 

Mlada Brtfda da^e f overila : 
»K^j se pravim vam, vi mati mila! 
Kadar bojo Torki pr^ahili 
In ras kdoja na tla poskakali, 
Jih vi gdr sa miso posadite, 
Jih ifostite, ddbi^o napojite. 
Ko si bojo jdli napivati, 
In po mladi Br^di vpraševati — 
Takrat, mati, po me vi postite, 
Takrat had'ma Tarka me peljite«. 



(DMja sledi.) 



OM die bl«e Bchwie(er Šh tu trinken, 
tiMiM dn len Wein s«ii Hasen ninken 
6&^ gioiA Ihft Mf del H^h. dem craoen, 
•'rans leVe«d'(e* Kalk KaUbrMiBer branen; 
Wiiikl sie mit dem Brote dir etttgVfeB, 
Solist da's in des Preiers Hande l«f«n«. 

Bitterlich Jang^ Breda*s Zahren rinnen, 
Und-anr Mutter that sie so beginnen: 
»WeBM ihr riistet melim Bra»tai6ste«er 
Und sie senkdl in Ae f^niho thsner, 
Lept des Haaptes Schleiertnch (^ana oben 
Ueber anderes Gerath erhoben, 
Denn saerst mass ioh den Bchieier findeB^ 
Mit ihm IIer8enswanden sn verbinden«. 

Weiter ist im Wort ste fertgefahren : 
s^Liebe Mutter, wollt dies Wort bewahren! 
WeiMi heran die Tilrkenreiter drani^en, 
Von den Pferden auf den Boden spranpen, 
Ootlt Ilir evm an vett Trsefli Wre fiCM0V j 
Gnt bewirthen, pat mit Wcin sie letsen. 
Will ein Trink8|Nrneh thnna danili behaf^en, 
Wollen sie dann nm Janp^ Breda fragen, 
Miitterlein, dann konnt ihr nm mieh aenden, 
Kdnnt deta bdsen Tiirken mioh verpfanden«. 



Mnrbioo dre^e po natičih (mladikah) množiti. 

(Nove sknsnje H. Kohler-a, vertaarja Ogersko-Altenbarske 

kmetijsko noilnioe *). 

V kmetijskih bukvah se večidel na dolgo in 
Biroko razklada, kako naj se murbiBo seme seje; 
po mojih mislih se da to ob kratkim dopovedati. 

Ker mlada murbica kakor akacia ne sterpi 
mraza, naj se seje murbiao seme se le spomladi 
takrat, ko se ni več zmerzline bati; da se gre- 
de, kamor je seme vsejano bilo, pokrijejo s slamo 
ali listjem, je prav, da jim mraz škodoval ne bo. 
— Kar zemljo vtiče, naj se skerbi, da je sred- 
njo mero vlažna (feucht). 

Čeravno je iz semena murbe si rediti nar bolj 
naravno, sim vendar še drugo pot skusil, ktero 
priporočim , naj jo skusijo tudi drugi. 

Y drevesnih sadisih ali tako imenovanih vertnih 
Bolah je navadno, zarod drevja si po enoletnih mla- 
dikah osketbovati; da se pa to še bolje opravi z dve- 
letnimi, je skušnja že zdavnej poterdila. Tako 10 
do 12 pavcov dolgi odrezki mladik, če se postrani 
(schieQ v dsemljo vtaknejo, narede korenine inve- 

1*ice, ki niso nic manj dol^re in močne memo tistih, 
[i so eno leto poprej iz semena zrasle in pervo spo- 
mlad presajene bile. 

Čeravno ste nam lansko spomlad zavolj silne 

suše dve tretjini tako zasajenih mladik vsahnile, so 

tiste, ki so ostale, se tako dobro vkore- 

ninile, da ne bomo opustili te skušnje dalje gnati. 

Še nekaj pa moram opomniti, kar sim v ome- 

S'eni f09ku9Dji evedil. Sploh se bere v vertnar- 
ih trnktah, da za natice (Steckitnge) so enoletne 
mladika I^Sommertriebe) nar bolji in da se natiči 
morijo po strani tako v zemljo vtakniti, da le k 
▼ečimu dva papka Cdve očesi) nad zemljo osta- 
neta. Tako 6e bere večidel v vertnarskih bukvah. 

Jez pa sfm se pri murbah ravno nasprotniga 
prepričal. Natiče dveletniga lesa in 12 pavcov 
dolge skn 6 pavcov globoko popolnama na v pik 
iB ne po strani v zrahuano zemljo vtakaul, in ko- 
maj eaa tretjina je vsaknila, vse druge sadfke so 
se čvietsto vKoreninfle , tako da so že za tabo za 
germovje natiče. 

Čeravno je dobro snano , da se dajo murbe po 

*) PosIovaiOeno is *A\\g. land- nad forstvrirtk. Zoit.« 



grebenicah množiti in da se na to vižo dajo po- 
sebno z velikim pridam prazne mesta v murbinih 
germih zasaditi, se vendar še vse premalo na to 
vižo ravnii. (Konec sledi.) 



Znamoja dobriga in slabiga gradiva. 

(Dalje.) 

8. Lastnosti listnatiga drevja. 

Listnato drevje se razloči od hovja ne le po 
listju, temoč tudi p6 vejevju. Listje odpade 
vsako jesen , debla so na verhn si malo podobne, 
kakor veje, ki kviško mole. 

Izmed raznih plemen listnatiga drevja govorimo 
tii le o naj važniših nekoliko natanjčniši. Med temi 
zasluži pervo mesto: 

a} Hrast, kralj drevja. Ljudje menijo sploh, 
da hrastovinaje nar bolji les za stavitev, po- 
sebno, ker nje terdina, težota in vlečljivost so si 
u pravi razmeri. Znana je tudi hrastova terpež- 
nost. Tako na priliko^ so se u starih cerkvah iz 
12. in 13. stoletja najdle podstrehja in drugi deli 
iz hrastoviga lesa, ki so še tako terdni in zdravi, 
da človek misli, da še le nekoliko let stole. 

O novejši ddbi so pa začeli tožiti, da hrasto- 
vina, za stavbe porabljena, vender le kmalo konec 
vzame. Krivda poglavitna tega je , ker dandanaš- 
nji tudi.nevgodno in slabo hrasto vino za stavi- 
tev porabijo , ali pa takošno , ktera ob nepravim 
času je bila sekana. 

Silno napredovanje obertnije pospešuje veselje 
do zidanja ; poslopja in fabrike se napravljajo sko- 
rej brez odihijeja^ vse potrebuje lesa, in osobito 
hrastovine: tedaj je lahko razumeti — ker hrastje 
ne zraste čez noč, kakor gobe — da vse pogra- 
bijo, kar še stoji, staro in mlado, čversto in slabo 
hrastovino; tudi ne gledajo, kje in kdaj jo se- 
kati gre. 

Ravno tako se ne prevdari zadosti , da p o- 
samne plemena hrastov so sila različne, tedaj 
za stavitve nektere bolj, nektere maig prikladne. 

Da je brastovina porabljiva, je neobhodno po- 
trebno, daje popolnama dorašena; nedozorjena 
ne term dolgo. In od nje sostavljeni hišni deli po- 
ginejo kmalo. Gledati bi tedig bilo, da se le do- 
zorj eni hrasti sekajo; mlado farastičje aaj se 
v ar je. 



— t3 — 



losti bel, o starosti rujavkljat To velikansko 
70 nsie po celi Evropi , u pesetai , e bernjo in 
f!» smeMoi Mmlji, raji po ravn^aali in toiskih 
lih, kakor na visokih hribih, kjer se le redko 



lEwe4 mnogih hrastovih plemen je poletni 
4ira8t BUr imenitnisi. On zraste 100 do 180 dev- 
Ijev visok , 4 do 6 čevljev debel ; raste 200 d6 
400 let^ in samore starost 1000 letdoseA. Dehle 
ima okroglo, les je težek, terd, čverst, vlefljiv. o 
mladosti bel, o starosti rujavkljat To velikansko 
drevo 
ilovo^ 

berdih ., , ^ 

najde. Les poletniga hrasta je ea stavitev 
nar bolji. ' 

Zimski hrast ali dob, 100 do ±20 čev- 
ljev visok in 8 do A čevljev debel ^ dodaka 400 
ao 000 let starosti. Njegovo listje je v^či kot per- 
viga, pa ^e po^tieji prikaže; les je rujavo-rumen- 
kljat, lakaast, popokan in ne tako vlecljiv, torej 
manjši vrednosti, kakor poletniga hrasta. 

Je ie vato 40 verst hrastov , kterih les je 
sa stavitev več ali iiiatij pora%ljiv; pa tudi kraj, 
na kterim, in podnebje, pod kterim hrasti ras^o. 
pripomoreta veliko u tverdino ali krepost lesa. Naj 
tsrej gospodir^ ki hrastovine potrebuje, posebno 
po «voji okolici za-njo ste ozira, ter naj po djaa- 
skih skušnjah presodi, ktero pleme bi bilo za 
rallo nar bolj prikladno. 

b) Bvfcev. Nje les je čverst, ^a červi ga radi 
glojejo, in vreme spreminljivo mu skodje. v sta- 
vitev se malokdaj porabi. 

c) Gaber. Les je terd in vlecljiv, torej prav 
ugoden sa izdelovanje nastrojev in mnogo porab«* 
Ijiviga orodja. 

d) Jelša, prijatlica bregov, ktera po naših 
krajih zmirej bolj redka prihaja, za stavitev nima 
scer premočniga lesa , se da pa vender na moeir*- 
natih krajih porabiti, ker u vodi jakosterpi. Tudi 
je jelsovina dobra za ogrado gnojnisč, za žlebe itd. 

e) Brest, nar bolj sili vremena zoperstane, se 
ne zverže, je čverst in vlecljiv, in červi se ga ne 
dotaknejo. 

f) Breza raste slabo^ se lahko skrivi, ječer*^ 
vojedini podveržena, tedaj se u stavitev ne more 
priporočiti. 

g) Les topola in trepetljike je za dile 
dober. 

h) Koristno drevo je akaci«, o kterej so „No«*> 
viee^ že velikrat govorile. Nje l^s je dober zasla^ 
vitev, ker ga vreme ne spridi. 

i) Javor daje čverst in terd les, vgoden za 
mizarske dela. 

k) Lipa. Je več plemen. Drevo je slave in 
mnogotere koristi. 

T) Jesen, krepkiga lesa, pa redek in predrag 
za stavitev. 

m*) Divji kostanj prelahko stuhni, torej ni 
s* pohištva. 

(Dalje 8ledi.) 

Zdravniške reči. 

CPomoe^ kadar človeka^ gnjil zob boli.) Ena 
nsr hajih bolečin je gotovo boleč sob ; naovetovanih po- 
mockov jo na oMft«, vetiter ttaoih ni pred miri, do- 
kler se ne isdoro sob. Ker pa zob sgnbiti , je velika 
z|:oba, Irtoro (človek nar hoji takrat občati, kadar so 
postara^ la ^tdil več ^v sveoiti no m#ro, #0 |l'av, da 
so eomalo pomislimo, preden ga damo isdretl, posebno 
takrat, kadkt- je sob le na sredi mgniltj tako da no 
oknzi aosednih zob. Mnogi zdravniki hval^ po>- 
sledaji čaa snajdeno omotico, ki ao ohloroform imo- 
nsje hi v apoteki dobi; od tega ztfravfta, ttoro tatntea 
omoti, 00 kane nekoliko kapljic na pavolo in ta položi 



v votlino soba. — Po več sksinjah dobro potorjoni po- 
mocok je ps todi sledeči, ktere|:a si vaakdo domi mt 
bron vso novaroostl napraviti zamoro: Vsann so v drobiri» 
slnpo zmlete kuhinskosoli toliko, kolikor jo za majhno 
nosove spico irrč, ravno toliko zmletega smodnika 
(atrelnega psivra), en košček čobnljoso z siično ro* 
eico stare, da ae sok Issme, in s tem sokom 00 sol In 
smodnik pomoči, da so tako oapnivl mašilo. & tomma* 
zilom se košček pavolo omoči In potem v vodfoo zoba 
položi. Kmalo so začno sline iz sat voditi; zato laj člo- 
vek za ti čas (1 ali 2 minuti) onamlo ghivo nan^o s 
odperthni ustami. Pomagalo jo to večkrat , ko vso drugf 
pomočki niso pomagali. 

So na to vlžo bolečine potolažono, naj se išo po« 
moči pri zdravniku, da isgojito votKno s svincom za* 
Itjo (plombira), da nobena drobtinica jedi iia moro osta- 
jati v Inlcnji in tudi pijača in zrak ne more do zobo^ 
eutnioo. Tako so zamero gojil zob , če ze ni popolnoma 
skorbfoa , ohraniti veliko veliko let za rabo In brss keločto. 

Visoki Damen poyo(Ielstva« 

PoBloTeail M. Verae. 

<B*«o^) 

Vsaka rastljfna, tadi pšenica, vinska terta in be- 
laš raste divja v nekterib krajih sveta; če jo pa imeti 
hočoino, kjernidomi, si jo moramo Urediti , in zemljo sa- 
njo pripraviti. Ako hočemo kakosoih rastljin tako obilo 
pridelovati, da so nam občji živež, moramo cele okrajno 
obdelati in vso overe odpraviti. Narava je tudi večimu 
delu rastljin tako čudovito rodovitnost dala, da bi jih 
celo malo zadosti bilo , da bi 00 čez vso somljo razširilo 
in vsim drugim prostor vsele. Zatoraj se najdejo gosti 
in skoraj neprehodijivi gojzdi v vsih cleželah , kjor je so 
premalo naeelnikov in obdelovavcov. 

Ko bi ne bil nihče začel polja naprav^jati, močir- 
jev sušiti, kamDja trebiti, sčmena sejati, zemljis gra- 
diti , zverin In vso prerastejočiga pleVčla zatirovati : al bi ' 
ne bila cela zemlja v malo stoletjih, znabiti v polsto- 
letju , sgol tamen gojzd postala ? Tudi zverine se tam, 
kjer v miru mlade ploditi zamorejo, labko v kratkim 
strašno namnožč; in gotovo bi bilo veliko gojzdo, ki 
brez tega deželo vlažno, merzlo in nezdravo delajo, 
strahom in z nevarnostmi za vsaciga človeka napolnile. 
Siamako kraljestvo je pozemeljskl raj; narava mujocelč 
po verhu zemlje zlata, bakra in čistiga kositarja natro- 
sila; mnogotero nut žlahnejsi oadje 00 povsod ponuja; 
reka Menam namoči vsako leto en del dežele in no etori 
škode, obogati zemljo in namaka setve lasklga psona 
(rajsa); laško tnieno ae Mjo Samo po S6bt; narava po- 
nuja tam saotonj narlepsi dari — fm kaj pomaga vao 
to? Ljudje no olusajo nafavo; kralji zWi v sladntstf, 
podlOŽBi v lenobi ; dežela je kar malo tialjudona ; osMa 
dni 00 potova, broS da bi 00 kakina koča nažla, hieoNi 
okrajaa jo polna rliov in alonov, ki vie rasdenojo, zato 
ker 00 preUvavd 00 svojih rok no poolailjo. Ali jb M 
to Stvarnika namen?, Gotovo no. Brez dVoisa Jo iRMla 
vsa zemlja z Ijudntf naaoljona Mti; kako bi pa tO «Mh 
gočo bilo, ako bi mi z raotljinami ravnali noitoOH, ki^ 
kor so nam ljubi In kakor nam jo treba? TM •delsom- 
IjO, kjer jo vedno poletje, kj^er drevje vodno pipjo, 
e vetje in sadje rodi, kjor eelč hčda, ki so Ji Simč bati 
ni, tako reči, ovoje pridnooti pozabi, fa modi no nabila, 
kjer ji cvetlic oikdar ne manjka — ti^l del a^oM ni na^ ' 
raven vsem Mvarčm. Kakor oe jo perm dtužlna v vo6 
vej tal odraolBlkov razdelila, in kakor )e Hoolm probivvv- 
eam zomljo zdaj lov večih žival, zdaj ptičji lov , zdaj 
verto- in poljodolstvo ali živinoreja bolj dopadla: so jO 
voak od ovoja domovine, bodi 01 prsti oovorj« aH proti 
jugu , čedalje tol) vdttaljftoval ; 0I nov , 00 od nikogar 
pooeden kraj pobkal, in tam svoje sUnovai^o napravit 



^ 24 - 



Is Ucih TMlistev m ao kmalo spet doto tr«mo 
i^iidi vsdii^Dile in kjo dragej posebne špllkem napravile, 
JSfajdli BO drmg9 podnebje, aprenenljiTisi vreme, drngp 
iivali; neklere kerenfne ao okna bolj mikale ko drn^e; 
nektcriir* aadja ao ae Ijadjtf prej navadili; male po nw- 
lim ao ae naačili akedljive aivari od zdravih in sa-nje 
dobrik ločiti. Kjer so ae vseliti kotli, ao one, kolikor 
je mogoie bilo, aaterali, te pa po primeri občnih po- 
treb mnoiili. 

Tako 80 ae nčili različnost semljii in raano rodo- 
Titnost mnoi^overatnih semelj posnati ; na teiave in overe 
sadevsi so mislili, kako bi jih prema|r>^ii; orodje so 
snajdli, in — delo si pi^lajeati — ao malo po malim ži- 
vali , ki so se jim priljndnisi , pohlevnisi , nboi^ljivisi, 
pristojnisi adele kot dmi^e — tovor nositi, voziti in polje 
obdelovati ačill. Kolikaen dobiček, ko so ae tega lo- 
tili? Čadne glave mora biti, kdor meni, da ta vgod- 
sost, to pelajsanje, ta tiaačeraraba vellcih, močnih, pe- 
gnmnih atvari, ki zdaj slabiga otroka abofrajo, kakor 
da bi avoje moči ne poznale , — da vse to bi ne bil 
▼iksi namen! (DMJe tMi.> 

Slovanski popotnik. 

« Belogradski ^veliki kalender zal853^ iz- 
dan po Milo a a Popovičn, je po naznanila Zogreb. 
j,narodnih novin^ dobil dovoljenje , da zamore slobodno 
priti v anstrianske dežele. Je pa ti kalendar koristna 
knjiga na vse strani ter velike hvale vredna. 

* V Gorici ae pošlo vennje po laškem izverstno 
delo ^Stari Urban, ali zimski večeri dobrih 
kmetov^. „Kadar bo gotovo — piše j^Bčela^ — ga 
dobi drnžtvo av. Mohora. 

« Pervi list tečaja 16. ^Danice'' v Zagreb« 
je prišel na dan 8. t. m. Njeni obseg — pravi v avoda 
ho tisti, kakor je bil prej. Pesmi, kratkočasni in pod- 
nčni aostavki, opisi domorodnih predmetov bojo tndi vprl- 
hodnje glavni zapopadek. Iz domorodnih atarfn in do- 
godivšine bo prinašala naj zanimivsi reči, mnogokrat v 
krasnih podobah. 

^ Od novega leta je v Pragi začel izhajati a po- 
močjo matice češke naravoslavni časopis ^Živa^ (na- 
tora}. Vrednih ma je slavni prof« dr. Janez Parkyne 
s gosp. Jan Krejčihom; izhaja vsak mesec na dv^h 
pdlah v veliki osmerki , in dokladale se mu bodo na les 
ali kamen zvesto Izrezane podobe; velja na leto 3 fl., 
sa pol leta 1 fl. 30 kr. Obseg 1. lista je izverstno izbran. 

Novičar iz slovanskili krajev. 

Iz Cernogore zv^ ^Terž. čaanik^, da hočejo Torki 
Černogoro od dv^h atraoi (Albanie In Hercegovine) ob 
enem napasti. 6. dan t. m. ae je podal knez y Gra- 
hovo, pomenit se^z ondasnjem vojvodom Wojatič-em, kako 
na) bi se branila Cernogora na strani Hercogovinski ; okoli 
Grahova delajo prekope, zabraniti napad Tarakim konji- 
kom. Omer Pasa je kot načelnik močne armade v Ska- 
dar dosel, in govorilo se je, da v 4 ali 5 dneh bo vda- 
rnl nad Černogorce, ki ao pripravljeni, Torka v svojih 
gorah jnnasko sprejeti. Kakor se bere, so Černogorci 
po željah msovske vlade se vmaknili iz Žabljaka. 14. 
dan t m. je prišel knezov stric Jari Petrovič, stara- 
ainstva predsednik, v Terst, in se od tod na Dnnaj po- 
dal. Generaladjatant Njih veličanstva našega cesarja g. 
Kellner Kdilensteinski in deželoi poglavar Dalmatinski g. 
generalmajor Mamola ata prišla v Kotor (Cattaro); sliši 
ee, da se bo en oddelk aastrianske armade na mejo 
postavil. 

Iz 8t. Jerneja na Dolen^kim 16. dan L m. 



Danea zjutraj , ko je bfla ura ravno V4 ^^ ^ udarila, je 
bil pri naa precej občatin potres, ki je okolj 2 trenatki^ 
tako zlo zemljo treael, da je več ne terdo spijočih Ijadi is 
spanja zbudil« ker so se vse pohištva tresle in okna klope-* 
tale. Tudi smo danes se le porvi sneg letošnje čadovita 
tople zime v gorjancih semtertje zagledali, kteriga pa^ 
kakor ae kaže, že jater več ne bo. Lepstanski. 

Iz LJubljane. Nevtradni gosp. fajmoster Zale- 
kar so doversili poslednji del kmetijskih bakev pod 
nadpiaom „Dodatek od ^gospodarstva'^ in ga poslali 
odbom kmetijske dražbe. Nadjamo se, da bojo po teh 
bnkvah so že mogli nčiti prihodnji ačenci, ki bojo na 
spomlad iznovega v učilnice kmetijatva stopili. 

Novičar iz mnogih krajev. 

C. k. ministerstvo denaratva je te dni razglaailo, 
da konec leta je bilo cesarakega popirnega de- 
narja v vsem za 156 miiionov in 788.058 fl. med 
ljudstvom, tedaj za 2 mil. 501.066 fl. manj kakor ko- 
nec poprej sne ga mesca. Tudi je naznanilo, da tisti 
bankovci deržavnega zaklada, ki so konec leta ob ve- 
ljavnost prisil, se zadnji čas jemljejo se do konca 
tega mesca. — Svetli nadvojvoda Rainer, nadstrie 
cesarjev in nekdanji kralja-namestnik na austr. Laskom 
je umeri v Botzen-u na Tiroljskem , 70 let star. — Da- 
najski časniki piseje, da škof ji odbor na Dnnaji ae po- 
avetuje zdej zastran nove razmere penzij (penzioDov) 
duhovnikov, ktera, kar bi popolnoma pravično bilo, bo 
bo nek prihodnje merila po številu službinlh let, 
kakor scer pri uradnikih. Po povabilu c. k. ministerstva 
na Dunaji posledojič zbrani gg. škofje so izvolili Izmed 
sebe odbor, ki ima biti stanovitno oamestnistvo skof- 
jega zbora v poavetovanju z ministerstvom ; izvoljenih je 
T ti odbor 5 gg. škofov, namreč g. škof Pražki, Gra- 
aki, Ljubljanski, Diocletianopolitanski inpar- 
tibus in pa Bor neki; njih sklepi so veljavni, ako je 
večina teh gospodov v posvetu pričujoča. — Iz dopisa 
Iz Alekaandrie v ,,Terž. čas.^ zvdmo, da apoat. provi- 
k&r dr. Knoblecher stanuje na erti, kjer se bela iu 
modra reka stekate. Dr. Reic ga je po svojem do- 
hodu iz Dunaja, kamor je lani mnogo divje zverina ce- 
sarju peljal, obiskal in obi sta potem jezdila v Kartnm 
k pasatu. — Na Ogerskem se množijo tako roparji, 
da je deželno poglavarstvo tudi zi Budimsko-Peštansko 
okolico oklicalo smertno kazen. — Č b e 1 a r j i so imeli 1 3. 
t. m. pervi zbor na Dunaji, v kterem seje za spodnjo Au- 
strio potreba spoznala: naj se dajejo po domače spisane 
čbelarske bukve na dan in šolski mladini naj se 
cepi veselje do čbelarstva. — Spet je v Galicii se za- 
dušilo troje otrok, ki so se sami domi igrali s perži- 
gavnimi klinčki in so zažgali sU m nico. — Sila važno rec 
je znajdel dr. Čari o si o v Genoi; po elektromagnetični 
moči razkrojiti vodo, da na to vižo pridobljeni ga z bo 
nadomestoval vodni sopdr popolnoma. — Na južnem 
Francoskem zorijo hruške; — po Erdeljskim bp 
klati sila veliko volkov. — Vsi, ki so okoli cesarja 
Napoleona, morajo živeti v nar veči gizdosti in lispa» 
Napoleon hoče, da pride tako veliko denarja med Ijaii* 
gtvo. — Danski deržavol zbor je razpnien. 

Pogovori vredništva. 

željam Vašim sastran nasaanoTanja dedsin ali erbsia 
bomo vstregli, kolikor bomo ia nemakefa oaenika ivedili. 

Milodari za reveže pri sv. Trojici 

po prošnji v 95. listu „Novic" 1. 1. 

iz Gorenskiga . . . 5 goW- "" ^'- 

V 1. lista naj se popravi tiskarni pogresek is 
B. ▼ tem, da se dostavi .... 



— » 20 



Natiskar in založnik Jožef Blaznih v Lfubljanu 



kmetijskih, obertnijskili in oarodskili reči. 



Nevice UhiUBjo ▼ LJablJaui | 

Tnak teden dvakrat , lam- 

ree v sredo in sabou. 



Odgovorni vrednik Dr« 



Bleiireis. 



t Veljajoča celo leto po postil 

Ufl., scer 3fl., ispolleta^l 

2fl. poposti,8eer 1 fl.dOkr. 



Tečaf XL 



V saboto 22- januaria 1853. 



JMt T. 



Mlada Brčda. 

(Dalje.) 

Ko je mati balo nakladala, 
Nakladala, v skrinjo jo spravljala, 
So ii torski svatje prijahiili , 
In raz kdnja na tla poskakiUi. 
Mat^ jih je sa mizo posadila, 
Jih gostila, ddbro napojila. 
Svatje so si jeli napiviiti, 
Jdli so po Brddi vpraševati. 

Urno mati po njo je poslala, 
Had'ma Tarka jo je pripeljala. 
G(^r sa miso so jo posadili, 
Ž 1^0 sa miso drago vince pili. 

MIftdiga se pripeljdjo kdnja, 
Kije arn, ko verh gori poštenja, 
Na-nj mi mlado Brtfdo posadijo. 
In po ravnim polji proo sderoijo, 
De se ddla (costa mi meglica, 
Oj, meglica, turških koi^ sapica. 

V diro se mi Bredin konj spotakne , 
Se spotakne, se ma sddlo zmakne. 

V sedlo je bodalo skrito bilo, 
Brddi se je v se ree sasadilo! 

Mladi ždnin berz'ga kdnja vstavi, 
Kdnja vstavi, svdjim svatam pravi: 
»To m' je hoda mati naredila! 
Osem ždn mi je se pomorila! 
Se devdto mi vmeriti hoee, 
Brez katere ni živdt' mogoče I^c 

Mladi ženin daUe besedoje, 
Svdj'ma maPrnu hlapen ukasoje: 
»Kaj ti pravim, orni hlapec mali, 
Sddiice popravi Brtfdi sali«. 

^ Hlapec sačne se izgovarjati, 
Zdoino se zaono ostavJ[jati: 
»Kdor imel bo Brddo drev in d&vi — 
N%| ji tndi sddiice popr&vi«. 

Mlada Brdda kliče ženina k sdbi - 
>Kaj jaz pravim, mili ždoin, tdbi : 
Hiti skrinjo pisano odprdti, 
Hiti pečo šlarasto 's njd vsdti! 
S njo si bodem rano savezila.« 
Besednje se mi Breda sila : 
»Pdvej meni, ženin serea mdj'ga. 
Je li d&lee se do grada tvdj'ga?« 

»Molči, molči mdja draga Brdda! 
Sej žd nama grad na proti gldda, 
Sej se vidi streiiea žd slata , 
Sej se vid'jo žd sreberne vrata«. 
Se čez ravno polje v dir derč(jo. 
Kakor v zrakn tičiee let(jo. 
De se ddla gosta mi meglica, 
Oj, megliea, turških kdnj sapio«. 

Ko 80 v bdli grad mi pHjahdli, 
In ras kdjga m tla poskakdU, 



Breda. 

(Fortsetzung.) 

RGiitet Miitterlein die Brautaussteuer, 
RuHtet sie, senkt sie zor Truhe theuer. 
Da heran die Tflrkenreiter dringen, 
Von den Pferden aaf den Boden springen. 
Miitterlein hat an den Tisch gesetzt sie, 
tiut bewirthet, got mit Wein geletzt sie 5 
VVollt' ein Trinksprach ihnen jetzt behagen, 
Hoben an om Breda jetzt za fragen. 

Bilte Miitterlein nm sie so senden , 
Sie dem bosen Tfirken sn verpfanden. 
Liessen draof am Tisch sie sitzen oben 
Und mit ihnen theure Weine proben. 

Fuhrten ihr ein Rosslein vor, ein jnoges, 
Wie der Bergesadler flinken SchWongesy 
D>aof sie jetst die jonge Breda setsen; 
Sprengen darch das Thalgefild in Siitsen, 
Dass empor die dichten Nebel raachen; 
Nebel von der Tiirkenrosse Haachen.' 
Breda's R5sslein strauchelt jetzt im Reiten, 
Da begann ihr Sattel abzogleiten ; 
In dem Sattel lag ein Dolch verschiongen, 
Ist empor in Breda^s Hers gesprongen. 

H&lt der Freier an mit seinem Rosse, 
Halt nun an and spricht zom Hochzeittrosse : 
»Bose Matter hat mir dies entboten! 
Sandte mir acht Brante sa den Todten, 
Will den Tod aach noch der neanten geben, 
Ohne die ich nicht vermag sa leben!« 

Spricht der jonge Briiotigam dann weiter, 
Winkt dem kleinen Knecht, der sein Begleiter: 
»Kleiner, flinker Knecht, was ich dir sage, 
Breda^s Sattel richt^ in reohte Lage«. 

Manchen Vorwand will der Knecht erheben, 
Will dem Briiotigam schier widerstreben : 
»Wer sie hat am Abend and am Morgen 
Mag aach jetst ffir ihren Sattel sorgen«. 

Schooe Breda roft sa sich den Freier: 
»Lass dir eagen, da mein lieber Freier, 
Oeffne schnell mir die bemalte Trahe, 
Nimm das Schleiertoch aus seiner Rnhe, 
Mir die Herzenswanden so verbinden!« 
Dieses Wort noch kann Jong^ Breda finden: 
»Sage mir da lieber Herzgenosse, 
Ist es weit noeh bis sa delnem SchIosseT« 

»Stille, theure Breda, wolle schweigen, 
Sieh das Schloss nns dort entgegen steigen, 
Man erblickt sein gold'nes Daeh sohon dorten^ 
Man erblickt schon seine Silberpforten«. 
Flinken Rittes darch das Thal si fliegen, 
Wie in Lliften sich die V5glein vviegen, 
Dass empor die diohten Nebel raaehen, 
Nebel von der TArkenrosso Hanehen ! 

Als sam weissen Schloss die Reiter drangen, 
Von den PlRtrdon anf den Boden spnungoB ; 



— 26 — 



Jih je tasa v dvora prieakTaU , 
Mlado Bredo je ogovarjala: 
»Kar po aeinUi lese ino grr^de , 
Od lepftte tv5je pravit' vede; 
Vonder ni ni tak oveteo'pa lica, 
Kakor grd od tebe govorica«. 
(Konec sledi.) 

Gospodarske reči. 

(Lahka in gotova pomoč zoper trut telečnika^. 
Kadar krava verze, se večkrat primeri, da telec- 
nik ali maternica viinpade, kar Slovenci trut ime- 
nujemo (Gebarmuttervorfall). Vkljub vsiga umivanja 
z mlačno vodo in druzih pomočkov je dostikrat sila 
težavno, telečnik nazaj spraviti, če oteče po ker- 
vinim navalu in se vname; — če smo ga tudi nazaj 
spravili, pade rad vnovič viin. Mnoge skušnje pa so 
poterdile tale pomoček: Od predpadeniga telecnika 
se narpoprej čisto loči iztreba (Nachgeburt} , če 
se že ni sama ločila; potem se očisti v mlačni vodi, 
in za tem se položi v škaf z mlačno vodo, v kteri 
seje bilo pol libre (V2 fuota) drobno zmletiga si- 
rovlga galuna (rohen Alaun) stopilo; v ti ga- 
lunov! vodi se koplje telečnik, kteri se s svojimi 
gobami vred po ti kopvi že večidel v četert ure 
in še poprej tako skerči, da skor sam smukne no- 
ter, in tudi več viin ne pade; o dveh dneh je krava 
večidel popolnoma zdrava* — Na to vižo ozdrav- 
Ijane krave so se kmalo spet vbrejile in so srečno 
storile. 

Naj bi se ta pomoček povsod poskusil na- 
mest vsih druzih, ki toliko ne pomagajo, kakor 
galunova voda! 

(Ce je .skorja na sadnim drevju tako %lo po- 
škodovana)y da žuga drevo pod zlo iti, svetje^Mo- 
skvaški vertnarski časnik^, naj se namaže s sa- 
lam (prešičio mastjo}; s salam namazanimu drevesu 
zrase spet kmalo nova skorja. 



Harrt die Sehwteger sehon im Hofranm driuon, 
2tt Jong^ Breda that sie so beginnen: 
»Wa8 da steht and geht in Erdenhagen 
WeiBs von deiner Schonheit wa8 la sagen; 
Bluhst doeh aicht so hold von Angesiehtei 
Wie von dir ersiihlen die Beriohte«. 
(Schlnss folgt.) 



Mnrbino drevje po natičih (mladikah) množitu 

(Nove skušnje H. Kohler-a, vertnarja Ogersko-AUenbarske 
kmetijske učilnice. 

(KonecO 

Poskusil sim — pravi g. Kdhler dalje — tudi 
murbine veje s perjem obrašene saditi, naprav pre- 
prosto vižo takole: 

Poleti sim po 4 do 5 pavcov dolge veje na 
njih začetku odrezal in v mierzle gnojne grede (Mist- 
beete) vtaknul. Nar bolji čas zato je kmalo po sv. 
Petru in Paulu (konec junia ali v začetku juliaj; 
perje se pusti natičem , inlekonec vejice, če je pre- 
slab, premeh&k, se enmalo okrajša. Tako priprav- 
ljeni natiči se vtaknejo 1 pavec globoko in navpik 
v gnojne grede , ki so v senci in ki so poverh za 
polpavca z drobnim vodnim peškam posute: več- 
krat se morajo te grede z vodo škropiti, aa na- 
tiči dobijo potrebne vlažnosti. 

Al bi se dalo na to vižo tudi sadno drevje 
množiti, morajo prihodnje skušnje dokazati. Naj bi 
pridni sadjorejci začeli to reč skerbno poskuševati 
jn naznanovati , kar jih bojo skušnje učile. 

Zdaj pa še nekaj. 

Češplje, slive in višnje se dajo lahko in 
gotovo po koreninnih razcepih (]Wurzel- 
atucke} izrediti ali množiti. To množenje zasluži, 
da se ga sadjorejci toliko bolj poprimejo, ker iz 
semena nam to drevje zlo nerado izrase in ker ravno 
te sadiinosuice zasluzijo, da sijih obilniši zasadimo. 



Dela se pa to takole: 

Za dober perst debele korenine se razcepijo 
v 3 do 4 pavce dolge kose, in po strani vtaknejo 
na senčnate grede v rahlo zemljo poversti tako, da 
je zgornja odreza (obere Schnittflache) še za pol 
pavca z zemljo pokrita. Gredam se mora pridno 
prilivati, in da so vedno srednjo mero vlažne, naj 
se pokrijejo z maham ali slamo, ki jih varje, da 
se prehitro ne osuše. 

Deblica, ki si jih na to vižo izredimo, sece- 

Rijo, kakor drugi cepljene!, — pa tudi brez cep- 
jenja žlahno sadje rodijo, če izvirajo iz tacih 
plemen, ki žlahnost ohranijo v koreninah (wur- 
želecht). 

Znamoja dobriga in slabiga gradiva« 

(Dalje.) 

77. Kamnje. 

Izmed kamnja so za stavitev naj važniši sle- 
deče plemena: 

1. Jederčnik ali granit je najterdniši ka- 
men, za močno in temeljno zidovje posebno prikla- 
den. Obdelovati se pa teško da. 

2. Odlomljeno ali neotesano kamn|e 
(BruchsteineJ. Če je blizo zadobiti, torej prevoz- 
nina ne draga, je dober kup stavivo. Ž njim seda 
močno in terpežno zidovje napraviti. Posebno je 
vgodno za podlago in kleti. 

Stene iz taciga kamnja so pa navadno merzle, 
ker gorkoto hitro skozi puste ; tudi so rade mokre, 
ker mokrine spod zraka pijo. Torej se ravno od- 
lomljeno kamnje ne sme koj porabiti, ampak naj 
leži eno zimo vetriju izpostavljeno. 

S k r i I e ali tako imenovani štirivoglatikamni 
se pa rabijo deloma za redne zidove, deloma če so 
predolgasti, u zavezo hišnih voglov, za stebre in 
obrobe. Tudi so prikladni za razne oboke, posebno 
pri mostovih, kjer imajo mnogoterniga stresa pre- 
terpeti. 

3. Apnjenik, posebno če je jederčast, ne 
razpade tako lahko , pije malo vode , torej je prav 
dober za stavbe pri vodah. Najterdniši apnjenik je 
rudečkasto-rumene barve; za njim pride svinkljati 
ali sivi. 

4. Peskovnjak ali pesen kamen. Ce je je- 
derčast , je dober za vsako rabo pri zidanju. Ker 
se da lahko obdelovati , je za verije in ograde pri-* 
kladen. Pešeniga kamna je mnogo verst. Rudeči 
kremenitni peskovnjak se u skrile obdeluje, pa pod 
milim nebam ne terpi dolgo, ker mokrino pije. — 
Ilovnat peskovnjaK zoperstane krepko ognja, na- 
redi pa mokro zidovje. Ker tudi veliKo mokrine na 
se vleče. — Apno vi t i peskovnjak ne razpade tako 
lahko, ter se zmirej bolj osuši in otverdi. Torej 
ga zidarji visoko čislajo; samo vročine ognja ne 
more prenesti, tedaj se ne sme za ognjiša, peči, 
ognjopaži itd. vzeti. 

Sploh se mora pešeno kamnje nekoliko časa 
ležati pustiti, preden se vzida, da se skusi po 
mrazu in vročini. Tudi je treba za take Jiraje zi- 
dovja, ki posebne terdnosti potrebujeio, na) terd- 
niši peskovnjake izbrati, in jih, kolikor gre, ob- 



— 27 — 



sorno (horizontal) položiti, kakor peskovnjak 
navadno tudi u zemlji leži. 

6. Glinasta plena (Tbonschiefer) je nar 
slabiš! gradivo, ker lahko razpade, tudi od velike 
teže se razdrobi. Sinja plena je pa dobra za 
pokrivanje. (»•«• »i^^i) 

Visoki namen poljodelstva. 

(DaUe.) 

Kdor je o pervim euttn is svoje domovine sel , ds 
bi ee vselil v kakosnim posebnim kraju zemlje, ki seje, 
kakor se po pravici verjeti sro($, pri vedoim vmikovanja 
morja o ravno tistim času , ko so se Ijadjtf in živali mno- 
iill, tadinavsih straneh množila, sirila in sasila, — kdor 
01 je na vedno veči zemlji, kjerkoli si bodi, lastno pre- 
bivališče eozidati in vse svoje potrebe okro^ sebe imeti 
hotel: je brez dvoma njih enovo, semena, od kterih so 
njegovi starši In dedje živež dobivali, korenine, sadje, 
drevje, živali, orodje, enajdbe in sefj^e svoje domovine 
seboj vsel, in po novi do takrat se neobdelani okrajni 
zemlje razširil. 

Kmalo so zapazili, da vreme ni povsod enako vgodno, 
ne enako stanovitno. Kmalo so prišli v take kraje, kjer 
rastljfne le enkrat v letacvetd, kjer mno|^e zelišča vsako 
Jeto nmeijejo, kjer mnoge komaj nekoliko let preživi. 
Kmalo so vidili velik razloček med poletjem in zimo; 
pomanjkanje pozimi je Ijadi sililo , si zaklade nabirati ; 
pazili so na meace, o kterih narava svoje doneske sama 
ponnja; ptiči, skrički, bčele so jim zgled bile. In učili 
60 se od njih, pametni, hranilni, previdni biti; priza- 
devali so si tedaj, take poljske pridelke, ki se v majh- 
nim prostora, brez veliciga truda, več let bolj dobro in 
stanovitno ohraniti dajo ko drugi, jako množiti. Ko je 
breber pred njih očmi hišico umetno napravljal; ko so 
merčesi svoje tkanje pred-nje vršili , ko so školjko z 
razpetimi jadri pred njimi plavale; ko so bčele in rarav- 
Knci poleg njih v občnosti živeli, in se samoblastno vla- 
dali — bi bil mar človek sam večno dremati mogel? 
. Brodništvo, kupčija, umetnost, obdelovanje, pridobivanje 
izvira iz človeške narave. 

Ravno tako je bila obleka človeku potrebna. Člo- 
vek potrebuje tudi v nartoplejših krajih odeje saj po- 
noči. V tacih krajih so noči toliko merslejši , kolikor 
so dnevi toplejši, človeške detica se ne roč6 z obleko 
kakor koztf in zajci. Modrost in dobrota Stvarnika, ki 
je človeka namenila, da naj v društvu živ(, je hotla po 
revnih, pomoči potrebnih okoljšinah, v kterih vsak otrok 
na svet pride, zveze društva, ljubezni, vzajemne pri- 
pomoči napraviti, in mladimu človeku v društvu z nje- 
govimi staral dati izobraženost in omiko — narveči ded- 
aino, ki jo človek zadobiti more. Veči del mladih žival in 
ptičev v gojzdu zbeži kmalo svojim staršem. Kakor hi- 
tro se sami rediti zamorejo, jim postrežbe in pitanja več 
treba ni. Umetnosti, urnosti in pripravnosti so jim pri- 
rojene kakor starim. Poduka jim ni treba, starši ga ne 
morejo dati, in mlajši ne prejeti. Le slab človek potre- 
buje kakor slak in beršlen, krepke palice, da se ž njo 
povzdigne In na-njo opira. (Konec sledi). 



Slovanski popotnik. 



* v Zagrebu je dr.LudevikGaj osnoval novo 
bukvamico pod naslovom ^narodna knjigarnica^ 
Čeravno se bojo o ti kojigarnici dobivale knjige In vsi 
v knjigoteržtvo spadajoči predmeti vsih jezikov in po 
stalni ceni , kakor se dobivajo na mesto svojega izvira, 
bo po oglasu gosp. vlastnika vendar imela narodna ju- 
groslavonska književnost pervo in osobito mesto. Tudi 
obljubi gosp. vlastnik ^ako dobrotoost občinstva I pri- 



jaznost okolnosti narodni knjigarnici pomočao desnh« 
podi^, podpirati pisatelje znanstvenih In ljudskih knjig 
aastran prejemanja, tiskanja in razprodajo njihovih del 
pod pristojnimi pogodbami, kar mu bo toliko lože, kar 
ima veliko in dobro vredjeno tiskamico. — Početje je na 
vsako stran hvale vredno; saj je živa potreba, da so 
jugoslavenski književnosti milejši pod pazdiho seže. Ml 
govorimo iii tudi is slovenskega ozira. S sloven- 
skimi knjigami se se nihče ni obogatil, ker število slo- 
venskih bravcov ni tolikšno, da bi se na svitlo danih 
knjig po tisuč in tisuč iztisov prodalo, kar edfno splava 
stroške, ako je pri enem iztisu tudi celo malo dobička. Ako 
pa ubogi slovenski pisatelj svojih knjig še po 20 odstot- 
kov knjigoteržcu v poverništvo (komislon) spečati no 
moro (ezperientia docet), kako če priti „na travo ze- 
leno!'' Nadjamo se, da bo nova narodna knjigamica 
kolikor moč podpiratelca narodnega slovstva tudi iz 
materialnega obzira. 

* V Lvovu izhaja časopis |,Przyjaciel do- 
mowy'' (prijatel domovine), kterega obsežek so razua 
druzih podučnih In kratkočasnih reči posebno gospo- 
darsko aH kmetijske za ljudstvo spisane; vrednik mu 
je gosp. Hipollt Stopnički; izhaja po pdli v tednu; 
cena mu je po pošti 6 fl. 

^ Ravno je prišla češka knjiga na svitlo pod na- 
slovom : ,,Zaklady zemeznalstvi čili geognozie'' (Zakladi 
zemljoznanstva ali geognozle). Izdana je po naredbi 
ministerstva kmetijstva In gorništva , da bi so ra- 
bila v šolah gorniških. Prestavil jo je Iz nemškega g. 
KrejčI. 

^ 6. dan t. m. je bil zbor društva za povestnico 
jugoslavensko in starine, v kterem sejo najpo- 
pred prebral dopis visoke banske vlade, v ^ kterem se 
društvu izroči nabrani znesek za spominek na grobni- 
skem polju. Nabranih je do zdaj 314 for. 42 kr. Po- 
tem se je govorilo o statistiško-topografiških tablah, ktero 
je visoka banska vlada Izročila društvu, da naj jih izda. 
Gospod predsednik naznani, da je gosp. K o član čl c 
obširno odgovoril na vprašanja društvena v slovenskem 
jeziku. Ti odgovor je bil sprejet z veliko radostjo in 
odločeno je bilo , da so v 3. knjigi „arkiva^ natisne. 
Gospod Sablja r je naznanil znaminive Izvestja v svo- 
jem potovanju na Primorskem, po otocih jadranskega 
morja in Dalmacil. 

* V Terstu je prišel na svitlo ilirski „Pi s m o v n I k^ 
ali napeljevanje k pismenosti od Illašovlča, profesora 
bogoslovstva v Zagrebu. 

« V Zagrebu se tiska delo ^Hekuba^' od Vetra- 
Di6a-Čavčida. 

^ 4. zvezek časopisa českoho muzenm za leto 
185d se je začel te dni izdajati. 

* Deto vodni češki časopis „Škola^ bo letos Izha- 
jal v petpdinih dvomesečnih zvezkih. Velja s pošto vred 
na celo leto 3 fl. 

^ V Pragi se bodo izdale vse igre Shakespe- 
arove v českej prestavi. Dvanajst njih je že prestav- 
ljenih, največ od g. Douchy, Kolara in Mallta. 

^ Prof. Ha naš je že izročil matici češki dodatek 
k ^Mudroslovi^ naroda slovanskega v prislovih. 

Novičar iz slovanskih kri^ev« 

1% Prage i6. jan. Žitni kamen CZeiUtboid^ 
Blerstein) so imenuje novo isuajdena stvar, iz ktere^ 
kakor so ^Novioe^ že omenile, so dola 61 (pivo). No- 
žem tukaj govoriti o novi snajdbi iz ozira narodnega 
gospodarstva, ker prihodnost naj jasneje dokaže vred- 
nost njeno ; le samo kratko omeniti mislim , k d o je is- 
najdol žitni kamen, in is česa so naredi. 'Kakor jo 
znano o kuhi pira, so zlto namoči, razprostiri da klije;. 



- 28 — 



m Um se ntredi kvatco C^iastaM}, fctori močic « slad- 
kor Ccliker) proineBf* Dalje ee eaii, razmelje, Id a 
le^o vede 85 de 40® C. meaa (einmaiacheii}, a tem ae 
BMredi mladioka (BierwfirBe} , ktara ae kuha in hnelj ae 
»dej pridavi. In ie te tekočine ae imenovani kamen po 
kapljah ntfrednje. Torej ae mora sitni kamen « Todi 
raateci in drežjo ae pridjati, da redno kTaei, ker tndi 
knhana mladinka ae ohladiti in kvaaici mora. Žitnega kamna 
ae dela yte baž, to je, močnejai (porter) in alabsi, sa 
rasliJSne kvaaeiue agornje in dolnje in tadi a kvaantcami 
■^nieno. Ako ae na en del kamna pridi kakih 8 de- 
leT^ ae dobi navadni čL Goap. prof. Balling ▼ Pragi 
je že davno ncil, kar je sdaj na Moravi, goap. Ric, 
•akerbnik grajalne^na nove snajdel, fabriko naredil in 
privilegij dobil. Akoravno zdej žitni kamen ne bo ae 
premagal, bo veader toplejšim krajem, kjer ae navadni 
61 dalj časa ohraniti ne da, dosti pomagano. 

1% Ter$ta ae vedno ne svemo veaelo novice, ktere 
tako željne in iafcreno pričaknjemo, da bi ae bil naa 
Keaeaki že eadravil. Po piama od 14. t. m. ie celA 
Bie ne more is postelje ; vendar pravijo sdravniki, da ae 
je sdravje na bolje obernilo. .Bog daj ! da bi kmalo po- 
polnoma bilo. 

Iz Zgonieke trenje na Kram. Od veo atranf 
ao nam „No?ice^ že kakoano poaebno novico od letoanje 
gorke lime nasnanlle in povedale od več krajev po Slo- 
venakim, da cvet6 apomladanske (vigredake) rožice in 
ae najdejo oel6 srele jagode (amnkovce}. Al v naai 
arenji v Zgonički vaai ae je pred male čaaam na nekim 
aadnim vertn ne samo lepo cveteče hmaevo drevo (^sim- 
aiea) sapasilo , temoc — cnjte čadovito novico I — mesca 
aradoidmiiika kinca sgorej Imenovano drevd lep žlah- 
ten aad, debeloatl debeliga koatanja. Kaj taciga se 
nismo is alovenakih ^krajev brali« [ — ] 

IzLogaica. Želesnica od Logatca dolvanjega 
Sela s 8 čuvajnicami vred, ki bojo na ti poti, ae bo 
sačela berž o apomladi> delati ; airoaki podsidanja ao pre- 
vdarjenl bliso na 660.000 fl. 

Iz LJubljane. Predivnica goap. W. in D. Malina 
v Ljnbljani, ki je pred nekimi tedni delati nehala, dela 
apet; blizo 400 oadb živi od Imenovane fabrike, ki ao 
avoj kruh sgubiii, ko ae je anidan natavila; aedaj ga 
apet imajo. 

Novičar iz mnogih liri^ev. 

Po nar vii^em aklepa od 17. t. m. ima c. k. ml- 
niateratvo kmetij atva in radaratva jenjati in 
cpravifa njegova deloma (kmetijake in gojsdnarske reči) 
c. k. miniaterstvo notranjihoprav, deloma (rvdnarstvo) 
pa C. k. mlnlsterstvo denarstva prevzeti. Bi vsema 
gosp. ministra žl. Thinnfelda je svetli cesar pri od- 
stopa očitno zahvalo sa marljivost ▼ slažbi njegovi izre- 
kel In ma c. k. red železne krone perve verste podeliti 
blagovolil. — Velike zaalage za Aaatrio poslaviti, je avetll 
cesar akazal , naj se rajnema slavnema vojakovoda nad- 
vojvoda Kari -na (nadatrica ceaarj%) postavi na Danajl 
veličanak apominek is brona; podnožje naj bo 24 čev- 
ljev viaoko, podoba (kip) rajnega nadvojvoda pa na ko- 
nja 19 do 20 čevljev. Delo je iaročeno kipotv6rca Fern- 
kern-a, in ima zgotovljeno biti do leta 1858. — Tra- 
plo 13. t. m. v Botaen-a amerlega g. nadvojvoda Rai- 
ner-a bojo pripeljali na Banaj v pokopališče cesarske 
rodovfne h kapacinaijem« Rajni je sapastil adovo in 6 
otruk, 4 sine nadvojvode In eno hčer, ki je omožena s 
kraljem Sardinskim; žalna obleka je vai ceearakl rodo- 
vini za 6 tednov predpiaana. — Svetli cesar je določil 
osnovo politično -aodniakih rradnij na Oger- 
akem; na č61a vaih vradnij atoji ccaarsko nameat- 



niatvo, kakor ▼ draslh deželah, ktere je pa v B ed-» 
delkov rasdeljeno; predatojnik vaacega oddelka ae ime^ 
naje deželniga poglavarja nameatnik. — „Oeat. Cor.^ 
aasnani , da vča denar v pa p i r j a naaega ceaaratva snea« 
aedaj 850 milionov goldinarjev, in aoer ga je sa 16ft 
mil. ceaarakega, sa 196 milionov pa banknega; 
v sačetka lanskega leta ga je ae bilo za 382 mil., te- 
daj ae ga je pomanjaalo dosihmal že za 32 mil., ki ao 
bili poplačani iz najetega posojila In potem sežgani; v 
ti i^erl ae bo tadI naprej pomanjaeval papirnati denar. 
-^ Železnice ceaarske so zadnji meaec doneale 
830.639 fl. od 160.168 prepeljanih Ijadi in od 1,920.841 
centov prepeljanega blaga. — Po ^Praž. nov.^ ae bojo 
aomnji po celem ceaaratva na novo osnovali; pri ti 
prenaredbi ne miali nek vlada meatom, tergom invaadn» 
aedaj navadnih aomoje v vzeti , vendar pa poaebno tiatim 
krajem aomnje dovoliti , ki ležd bliso želesnice, kiao 
tedaj sa nje nar bolj pripravni. — Sliši ae, da poatava 
sa kmetijatvo aiia važna, ki zadeva aervitate ali 
alažbine pravice, ima priti kmalo na dan, ker ao 
nasveti, ki jih je c. k. mioisterstvo od deželnih komisij, 
ki so postavljeno sa oprostenje zemljis, zvediti hotlo, žo 
vsi ministerstva predpoloženi. — Rasglaa saatran ata- 
novitnerazatave mnogo veratnega aaatrianakega blag« 
v Terata ae smd vsak dan pričakovati. — Zavolj vedno 
ailniaih roparatev v Vojvodini aerbaki in temeakem ba- 
nata ao tadi takaj ojatre kazni iznovega oklicane. — Is 
Černogore ae ni te dni nič novega zvedilo; „Srb. 
dnevnika^ ae acer iz Beligrada piae, da ao Černogorci 
Osmana Paaata nabili in Skadar vzeli, al od nobeno 
drage atraoi se dosihmal to aeni poterdilo; V|,Terž.Gas.'' 
se is Katra piše, da se je v Voloma, 6 ar od Černo- 
gorske meje, 8 tabrov (bataljonov) tarokih vojakov is 
Bosne snidilo, ki so ondl šotore napravili, h kterim vsak 
dan ao veci armada pritiaka. Na povelje Omor Paaata 
morajo razan Torkov tadi vai ondaanji kristiani v vojsko 
iti, ki pa ne grojo radi. l?ad Torki pravijo : |,Čma se bom 
bil , če moram kakor nevernik danak (davke) plačevati ; 
naj ae nam odpasti danak in ali bomo v vojsko kakor naši 
očetje za boga in vero Mohamedovo^. Tork namreč mi- 
ali, da njegova vera je prava, sate v avoji aboti ime- 
naje vaacega drazega — nevernika, psal Po „5st. 
Cor.^ je kapil Omer Pasa v Skadra 120a arebrom oko- 
vanih pištol , ki jih hoče darovati tistim kristianskim gla- 
varjem , ki se ne bojo zoper njega vzdignili. ^ Te dni so 
zaaačlli v Pariza 2 človeka, od kterih ae aami, dasta 
hotla Napoleona vstreliti. — 12. t. m. je bil tako kraaeo 
pida v hial Napoleona, da že dolgo kaj tacega ne pom- 
nijo. 2500 oseb je bilo povabljenih; Napoleon je plesal 
v kratkih hlačah in avilnih nogovicah, in ker 
nogovičarji mlalijo, da namest dolzih hlač ae bojo pri- 
hodnjič kratke s nogovicami nosile in oni več zaslažfca 
imeli, so ma poklonili zahvalno pismo za to. 

Ponov^ena prosila. 

Lani je vodstvo živinozdraToiiŠDice Ljubljanske prosilo.- 
naj bi se Ji posijale vsaktere živinske bolestne rečf inspake, 
ktere ae pri sakljani ali oerknjeni sivini po deaeli veekrat ni^- 
dcje , scer nobene^ prida sa aolo pa veliko vrednost \m%jo. 

Letos ponovimo še enkrat to proi^jo, in ob enem nasna- 
nimo, da nam Je pridni Janei Ložar is Tersina, Ki Jo^ bil 
pred 2 letama eden nar boljših ueencov v sivinosdravniiki soli) 
endovito Kepo mese poslal,^ ki Jo Je pe srecai operacii poldrago 
leto stari kobilici Antona SendarJa v Stobi isresal, in tako fci- 
vino otdl. Losai^n se sahvalimo lepo sa poslano rco in prosimo 
se drngikrat kaj poslati. Vodstvo nivinondravsnloo. 

Pogovori vredništva. 

J. L. v T. : Svesti si samoreto biti, do „Noviee'' na- 
snanijo vsake postavo, ki pride na dan, kakorsnega koli 
sapopadka , ee Je važna sa občinstvo. 



Natiskar in založnik Jožef Blaznih v Ljubljani. 



knetijskilr, olrertnijskih i% MUkM^ red. 



(Novic« ubijajo r I^«b)ja«i| 
vnftk te^n dvakrat, Ban- 
reo v sredo in aaboto. 



IVeFji^osa celo leto po poiMiJ 

Odgovorni vrednik Dr* SmlAem MeiivMs. ^]gfl.' ^o p6^ii, sceV i't^ aekr 



Tečaj XL 



V sredo 26. januana 1853. 






Mlada Br^da. 

(Kome.) 

Ždtij Je Br^di Jdla napivati , 
Ji^ pof ače J^a pon vjati : 
>Ce boi pila vin^ice roddie. 
Bos imdlii lioe bo)J eretdee; 
Če pogače bodes pokašala, 
Boš pa poita bdliga postala«. 

Mada Bfdds Tinoica bi piJa, 
Na seidno trato g% je ilfla, 
la ga slila je na skale sivo, 
^Z ktere kaha apnaf apno žive. 
Trata se je v migljeja vsasila, 

V migtjejo se skala ras valila — 
In pogaoe da itnitm jdsti, 

A) rnipeoi žtee s« na Adsti ! 

Brdda je pa tasi govorila: 
»Kaj vam pravim, taša vi nemila , 
Kar pe lemlji lese ino gr^de, 
Kaj hndAbe od vas pravic vdde; 
Fa le veider toPko ne, oj taltol 
Kolikorsna je hnd^ba vase. 
Osem idn ste sinn se vmorila, 
Tndi meni stropa ste napila, 
Ste v porgaii nl» 90 peta^eln^t. 

Tkk je Bredo sv4'nln m6in djala: 
»Kaj ti pravim sdaj , moj sdnin mladi, 
Kjd je mdja hrambo v tvdjim cradi ? 
Kjd je meni spatnieo odbrano? 
Kjd je meni posteljo postlana? 

Roda taia pfavi ino r6če: 
»To pa roenr v flaVo ili ndie, 
De b' imdli pri nas ta navado, 
Ko nevdsto pripeUdJo mlado. 
De b^ po spavoi hrambi poprasvili, 
P6ste)jo de bi ogledoval; 
Ampak taka je navada naia, 
De nevdsUi s« ogigij« pi^o«. 

V spavnioo jo mladi idoin pdUe, 
Ji pokaže postelje dvd bele. 

V posteljo se mlada Brdda vleže^ 
Urno' ser one rane si od'veže. 

V sadnjio se spregovori in pravi: 
»Tlci , tdei serca vir kerVavi 
Materi te Ijnbi bom poslala, 
Materi te dragi v spomin dala — 
Nič veo vidla me ne bo na svdti^ 
Slišala de b' si^ od mene pdti!« 

Se 60 mladi ženin mi zajoka, 
Se sajoka milo in aastoka: 
»Iftij vam pravim , hodit mati moja — 
Bbg vam d%j življenje bi^es pokoja ! 
Zen devet ste že izbrala meni , 
Al bil se nisim pri noBeni! 
Tu pri Brddi hoeem pa zaspati: 
Nikdar veo od Brdde nočem vstati!« 



(Schiofas.) 

Sie begann dem Braotlein zoAotrinken, 

llochiEeitkochen bietend ihr za win£en; 

7'W enn' do trinken wirst vbm rothen WeiBe 

Blohi dein Wai/g1ein' dir in rdth^fro Seh^iie, 

Weon do issest von des Knchens Stfičk^rf 

Wird den Leib nbch schdnVes Weiss dfi- sohAO^NIk. 

I^čh5ne Breda wni vom' ^ein nicht trinken, 
L&s»t Ihn aSlf d^' grflAeitf Ras6n sinken . 
Giesst ihn anf den Felsen aos, deO gr^oeii^ 
D^raos lebend^gen Kolk Kalkbrenner branen; 
Doch des Rasens Gron erbleicht sur Stonde 
Und der FelMon birst enveicht zor 6toi\fo. . 
Aeicht den Kochen dann dem Freier schnelle, 
IbiO z«r8pl*engt*8 dil BKosi an ihrer S^tefte. 

Breda dranf dies Wort zor Schwietev fohrt«'! 
a^dn meln.Worl; ihr, die kein Mitleid rihrtcT! 
Wa8 da geht nnd steht in Brdenhagen^ 
Wei8Š von enrer Bosheit was tvi sagen, 
Dennooh konOtO kein flfericht errMchen 
Bnfrer Titken IFomosd oho^ ^^eidSen! 
Liess't in'8 Gfsb seBt SofaffObBraoie' sbnkei', 
\yolltet mich mit qift.fm Wei(V trankon , 
Habt mir Giffc im Kochen angetragen!« 

Sle^ begitihi dfeh Br&Oti^am zh fk-agfdti : 
^a^s dioh fhtg^nf, jnn^^l* HfBtigenošiP^, 
Wo ist meine Kammer, hier im SiHlofliof 
Wo ist mir' bestimmt die Liegerst&lte? 
Wo ist mir gebettet hier meio Bette?« 

B6'^0' Schwie)^ei^ h6V noA* alf zte^safceif^ 
»Dies will nimOier mertfdlil Siov beka^ir, 
DasB bei ons die Sitte sei gepflogen, 
Wenn die jooge Braot in's Haos jesogon , 
Dass sle ^rage nach der LiegerstaUe, 
Dasii ihf' A'o|^ fo^sclfe' nach dem BeUe'5 
Ab^r d^ii atO o^bl^f ' Iff aovh' hčstdhet , 
Dd«r sisf oKOh dettt K^chOOhelhde spah^f«. 

B/aotigani weiVt ihr die Lagerstattčn , , 
Zeigt fhr'drinni§h dfe zwei wei88en Betteii> 
Aof ihr Bette sinkt JoM^^ Bi^eda hie^hV, 
Oeffnet ihVe H^ri«Aswni&dini wife^>', 
9pi>ioht Brooi'dieses Wort ver ilifem Bhdo': 
»Strdme blnt^ger Horzens^oll behende, 
Lass' zom lieben Motterlein dich lenken, 
thdiif «b JAMteH^n ztfm iA^oAtii^n! 
Nimmer ivfrd ihr Aogo zo mir dringen, 
O dass, sie doch hdrte von mir singen I« 

U^d des jonijen Freiers Thranen fallen, 
Thranen fallen, seine Seofzer schallen: 
»tfese Hfittci', rtiag d^ tfcrr eOch gobo£ 
Ohne Pried^n , ohne Boh ein Lebežr 
Habt erlesdn mir wohl neno dt^r Braoto, 
Doeh bei fceioer roht' ich no^h bis heOto; 
Bei Bchon Breda will ich schlnmmero immer^ 
Von schon Breda micii erheben nimmer«. 



— 30 — 



Hada tasa c^r ia d61i hodi , 
Oi hoddbd se ji (lava blodi. 
»K^ Tam j^ravim, vi aosddJO) bra^e, 
la Taiii dragim, ki ste mW sva^e; 
ŽenitvaiOa ste vi prioakvali, 
Bodete pa id^j J a — pokopalilc 

SkušDje z rusovskimi pečmi. 

(Priporočilo hišnim ipospodarjem ia ces. vrada^am)« 

Uo lanskega leta so bile rusovske peči v na- 
iHh kraiih clo malo znane, dokler jih ni predsednik 
kmetijsKe družbe gosp. Terpinc po naših časopisih 
razglasil, in priporočil zidarja Matevža Gro- 
del-na iz Tujine, kteri jih zna posebno dobro de- 
lati, podučen od ptujega zidarskega mojstra. 

v prid sedanjega in prihodnega človeštva se 
dajo tukaj na znanje skušnje s takimi pečmi, z opo-* 
minom, jin namesto navadnih lončenih peči kolikor 
več toliko bolje staviti za naprej. 
Skušnje so dokazale, da 
pervič: rusovske peči le s tretjim delom kur- 
jave več grejejo, kot navadne lončene; 
drugič: da po zgoreli kurjavi zaperte do družeča 
dne živo prihavico prihranijo in gorle 
ostanejo ; 
tretjič: da se nikakor ne kadijo, zatorej tudi 
nobenega smrada v stanico ne puhtijo, naj 
se z dervami^ premogom (Steinkohle^ ali z 
šoto (TorfJ kurijo, 
četertič: malo prostora potrebujejo in dati se 
jim zamore prijetna vunanja podoba. 
Neverni Tomaži se znajo resnice tega prepri- 
čati v Ljubljani pri goap. Krišparji, g.Nenigu, 
dr. Orlu, pri magistratu (na rotovžu) in v še 
več druzih hišah. 

Naprava take peči veljš okoli 12 fl. , ktere 
prihranjeni dve tretjini kurjave že pervo zimo obilo 
povernete. Za 4 krajcarje šote na dan se da Sta- 
niča , ki ima 28 kubičnih sežnjev notranjega pro- 
stora, prav dobro kuriti. To znese na mesec 2 fl. 
in za celo zimo 12 fl. Ni to velik razloček? Go- 
spodje vradniki računstva • ki za navadne peči po 
30 do 40 in še več goldinarjev za kurjavo ene 
Staniče čez zimo dovoli)o, nam bojo to nar gotovši 
poterditi zamegli. 

Veliko veliko se dajo zmanjšati ik> ti kurjavi 
potrebe vsacega hišnega gospodarstva, pa tudi 
po pisarnicah cesarskih, in Koliko kurjave zna 
po ti poti ostati za druge potrebe al za nasledne 
rodove ! 

Imenovani Grošel zna tudi sosebno umetno zi- 
dati šp ar ovne ognjiša, in porabiti vso njih gor- 
koto, ki sicer v dimnike spuhti, za kurjavo bližnjih 
Stanič ; zna zidati krušne peči , da clo malo kurjave 
potrebujejo in pa vzidati tudi kotle. On prevzame 
take dela po čez al na dan. Komur je še kaj na- 
redil , vsak mu je hvaležen. 

Naročila prejemlje v Ljubljani na starem 
tergu pri branjevcu zraven Honove štacune. 

Znamoja dobriga in slabiga gradiva. 

(Dalje.) 

ni. Opeke. 
Navadno se za temelj ali pod zid je hiše 
kamnje porabi; veči del zidovja se pa z opekami 
([ceglam) sestavi. Torej je važno, da se dobre 
opeke pripravijo. Že policijski red zaukaže, ka- 
ko dne morajo opeke biti. Opeka za zid mora 12 
palcov dolga, 6 palcov široka in 3 palce debela biti. 



Bose Schffiefer aaf nni nttiw irret, 
Haaj^t nod Bian hat Boeheit ihr venfrirret. 
»Laaat eaeh eafea, Brflder, Naehbarslevte 
Uad ihr aadera, die FesUeagea heate^ 
Habt erwartet heat die Hoohseitfeate , 
Blcibt mr — Leieheafeier naa ala Oislo«. 



Ko se opeke kupujejo , naj se gleda, da so 
dobro žgane; naj se v poskušnjo nektere razlo- 
mijo, da se vidi, če znotrej ni kaj nežganiga iia 
ali debeliga peska. Še slabeji je pa, če il pred 
žganjem ni dobro gnjeten in vdelan bil, torej 
marsikaj koreninčja ali travnih stebličkov noter ostane, 
ktere je oginj scer pokončal, u opeki pa majhne 
cevčike zaphstil, ki narede, daje opeka manj terda, 
in da zmerzlina va-njo pride. 

Opeka, da je dobra ^ mora biti lepo rudeča in 
svit|a. Lahko u roki derzana, če se s kakim že- 
lezam vdari, mora jamo zazvoniti. Če se u 
vodo položi, ne smejo preveliki zračni mehur- 
čki se vzdigniti. Ako se taki pokažejo , je gotovo 
znamnje, da u notranjim opeke so votli cevčiki, 
o kterih smo ravno govorili. Robi opečni morajo 
ojstri , poveršina gladka in brez poklin biti. 

Strešna opeka (strešnik, korec) mora prav 
čisto in gladko poveršino imeti. Če se pri zadej 
napravljenim nosu derži in lahko s kladvam vdari, 
mora kot steklen zvon zazvoniti. Posebno pri 
strešnikih je vse na tem ležeče, da so dobro žgani, 
ker drugaci o požaru lahko popokajo. 

Strešnik mora biti 14 palcov dolg, 7 palcov 
širok , Va palca debel. 

Ako bi nikakor ne bilo mogoče, prav dobrih 
strešnikov dobiti, se zamorejo cTo slabi s tem po- 
boljšati, da se močno razgrejejo in u vroč 
katran pomočijo. 

Za tlak ali dlažbo se posebne opeke na- 
pravijo, ktere so štiri- ali večvoglate. Da so ter- 
pežne , morajo nar manj 2 palca debele biti *). 

(Konee sledi.) 



Visolii namen po^odelstva« 

Poslovenil H. Verne. 

CKonee.) 
Kakor pa je očitno, da človek obleke potrebuje, 
naj živi v kakoršniro koli dela sveta, ravno tako oči- 
vidno je, da bi se ti potrebi sadostiil ne moflo, ako bi 
ne bilo poljedelstva in ž njim zvezane živinoreje. 
Predivo, konoplje, volna, svila, usnje, kože, kožuhi — 
pridelki so poljodelstva in živinoreje, ki pa se čisto si- 
rovi ne dajo porabiti, in iznovi^a se kaže ii. modrost in 
dobrota Stvarnika, po kteri se nezbrojna množica ljudi 
z obdelovalcem , omlkovanjem io prodajanjem taci|;a blaga 
živi , ki slaži človeko ea oblačilo. Al ni ovcoreja in volna 
za nar visjiga samooblastnika na svetu, kakor za nar 



*) Želeti bi bilo, da bi se naipled (Kontrolle) vpe^al^ 1^^ 
bi čal nad iidelovanjem opdk. KMiti ne more se 
miti, da dan današnji so opeke in strešniki ne Io polo- 
vico dražji, kakor so bile pred malo leti, tomoe tndi 
polovioo slab ej si. 

Nafled bi moral onti: 

1. Dasedobrasnova (Material) sa napravo opOk 
jem^e in porabi; 

2. da se ilovca sa opeke dobro oeisti in obdela, 
posebno pa 

3. da 80 opeke popolnoma opekajo ali ifejo* 

4. Ni^ bi bili opekarji zaveiani, omenjenim potre- 
bam aadostiti, posebno paprimorani, opdk ne pred pro- 
dati, preden jih posebna komis^a na dobre nisponnala. 

NiO bi to važno reo kmet^ske družbe na dotionini 



mesta sprožile ! 



Pisavee. 



— 31 — 



ntsjl^ft človeka važna I — al ni volna, ki se ovci, da 
je ne teži In da ee merčeei v nji ne zaredd, večkrat od- 
etriei mora — al ol, pravim, volna lavirek bogastva, 
prednosti marsikterih narodov, in, rekel bi, dostikrat celA 
Isvirek veči veljavnosti marslktere deržave? In vse to 
ee veže s poljodelstvam I Lejte njejira visoki tadi namen 
ed te strani I 

Bratje mejil premisiajmo večkrat ta visoki namen! 
Detovoditelj naj mladosti, dnhovni ncenik kmetovavcem 
▼ečkrat bla^re darove matere narave pred oči stavlja in 
jim doka&uje, kako se veže ena reč s drago, da na 
mesto nevednosti , ki rada krivo sodi , stopi sposnanje, 
in Is sposnanja tndi veči Ijabealn do vsih stvari na svetu. 
Posnal se bo po tem tndi visoki namen poljedelstva 
— spoinal se bo sploh veliki prid vsi|:a, kar nam mi- 
lost Stvarnika v naravi deli, -- sposnalo se bo, da člo- 
vek je xa delo vstvarjen. Omn bi nam bila scer naša 
moč? Ako bi nam Bo|r ^»b dajal, kar nam je treba, 
bi bili k vedni lenobi obsojeni, in ne bila bi se rasam- 
nost nikdar obadlla, snanosti, umetnosti, poljedelstva, ro- 
kodelstva bi ne bilo, — velko kolo človdskiga dražben- 
etva bi stalo I 

^ Blagor pa posebno mladenčn , ki ga narava sa roko 
prime in ga že agodaj po svojih cvetočih planjavah vodi ! 
Vsaka stopnja mu bistri rasam, žlahni serce. In krepča 
življenje ! 

Nova naprava cesarskih vradnij v našem 
cesarstvo. 

Po nar višjem sklepa od 14. septembra lanskega 
leta je nova naprava vsih cesarskih vradnij poterjena, 
ktero so c. k. ministri notranjih oprav, pravosodja in 
denarstva 19. dan tega mesca z ukazom razglasili, da 
00 imajo okrajne vradnije (Bezirks&mter) , okrožno ob- 
lastnije CKreisbehdrden} , sodne oblastnije (Gerichtsstel- 
len} lo deželne poglavarstva ali cesarske namestnije 
(Statthaltereien) v zgornji in doljni Aastrii, na Češkem, 
Merskem, dleskem, Galiskem' in Vladimirskem s Kre- 
kovo, v Bakovini, na Solnograskem, Tiroljskem in Vor- 
arlberskem, Štajarskem, Koroškem, Krajnskem, Gori- 
ikem, v Gradiski in Istrii, na Dalmatinskem, Horva- 
ekem in Slavonskem, Erdeljskem in v Serbski Vojvodini 
B Banatom — po ti postavi iznovega vstanoviti ; izvzeto 
je le Dalmatinsko o sodnijskih oblastnijah, zastran 
kterih so že poaebile cesarske postave dane. 

Po velikosti dežele ali icronovfne se imenajo nar 
višji deželna oblastnija v nekterih (večih) deželah ce- 
sarska namestnija f Statthalterei) , v dmzih (|manj- 
sih} deželno vladarstvo CLandesregiemng}* — Se- 
deži (stolico} cesarskih namestoij so: na Dnnaji, 
v Linca, Insprnkn, Gradca, Tersta, Zadrn, 
Zagreba, Pragi, Borni, Lvovn ,' Temesvara 
in Sibinja; kronovine poglavar se imenajo v deželah 
tega obsežka cesarski namestnik (Statthalter). — 
.Sedeži (stolice} deželnih vladarstev pa so: v Ce- 
lovca, Ljabljani, Tropavi, Solnogradca in 
Cernovici; -^ kronovine poglavar se Imenajo v de- 
želah tega obsežka deželni predsednik (Landes- 
pr&sident). 

Veči dežele so za politično opravilstvo razdeljene 
v okrog*a (kresije), manjši pa ne; zato na Koro- 
ekem, Krajnskem, Solnograskem , zgornjem in 
doljnem Sleskem in v Bakovini nimajo biti kresije. 

Za Ogersko je posebna osnova dana po nar vi- 
ejem sklepa od 10 t. m., po kteri je poterjena veči in 
ebsimiii oblast, ki jo Ima deželski In vojni pogla- 
var nadvojvoda Albreht; opravilstvo deželnega pogla- 
varstva na Ogerakem razpade v 6 oddelkov, ki ima vsak 
0vojega predsednika, ki so namestniki nadčilnika. 



Višje deželne sodnije (nekdaj apalaelje 
imenovane) imajo vsied nove osnove v prihodnjo hfti r 
sledečih mestih: za Anstrio in Solnograsko skapej na 
Danajl (Bečn), ^ za Češko v Pragi, — zaMarsko 
in Sileško skapej v Bčrni, — za dtajarsko. Koroške 
in Krajnsko skopej v Gradca, — za Tiroljsko in Vor- 
arlbersko v Insproka, — za Goriško, Teržasko in 
Istriansko skopej v Ter s ta, — za izhodni del Galicie in 
Bako vino skapej v Lvovn,— za zahodni del Gallcie in 
Krekovo v Krekovi, — za Serbsko Vojvodino in Ba- 
nat skapej v Temesvara, — za Horvasko in Sla- 
vonsko skapej v Zagreba, —za Brdeljsko v Sibinja* 
(Dalje sledi.) 



Povestnice za kratki čas« 

Predpu9tnica. 

Anton Zmikovec, ki je že terde štiri križe na herbte 
imel , je bil tako pridin hlapč6n , da je vsako leto ne le 
eniga, ampak več gospodarjev obslnžil. Kar je zaslažil^ 
je nesel v Usto hranilnico spravit, kjer je s sladkim 
tertnim sekam pod mizo list podpisal , nikoli nič nazaj 
ne tirjati. Njegova skrinja je bila do verha polna praz- 
niga, in njegovo oblačila polne odkritosorčnosti. 
de sreberno aro ima, pa misli: mojima oblačilo se ora 
ne podi, torej nese aro v zastavnico, denar shrani pa 
v pivnico« 

Pred pastam vidi Zmikovec kako ženini lepo na- 
lispani okolj koračijo s takimi plajsi ogernjeni, da člo- 
vek ne vd, jeli>i jih vikal ali onikal. Zato tudi on 
sklene ženiti se, in sam pri sebi jo takole tnhta: ^^vec 
se ne bom po slažbah tradii in sitnosti čmernih gospo- 
darjev prenašal, kteri hočejo, da bi človek za majhne 
grose neprenehoma kakor živina jim delal, in če se le dva 
dni kej pomadfm in odahnem^ mi že slovo daju. Poiskal 
si bom torej neveste in stopil v zakonski stan, da 
bova živela kakor dva tička. Čeravno nimam bogastva^ 
tndi ob malim se. živi, če ima žena kaj prida dote^* 

Tako sladkosti zakonskiga stana premis^evaje grd 
zares snabit. 

V domači soseski Zmikovo ni mogel dobiti neveste, 
zato ker so ga povsod dobro poznale, da ima na desni 
roki enmalo predolge perste. Grd je torej iskat v drage 
sosesko. Zvedil je za žensko , Urša Napota ji je bilo 
imd, ktera ni bila ravno zala, pa bogata, kerjenidav- 
nej v loterii veliko zadela. Pa pri vsim lepim denarca 
Napota ni mogla moža dobiti, zato ker je bilo očitno 
znano, da je pred dvdma letama v neki hiši več draziga 
perila prehitro bila posaiila, in je zato mogla celo leto 
mangati debelo perilo tistim tičem , kterim okoli nog rez- 
ljajo železne verižice. 

Zmikovec se ne spodtika nad tem, ter misli: ^io 
se lahko vsacima človeka primeri; vzel jo bom , če me 
bo le hotla^. Grd do Urše, in ko k nji pride, jo najde 
praznično oblečeno in z zlatnino olispano , In ji tako go-. 
veri: |,UrBka, moja navada ni hodit kakor mačka okel 
vroče kaše, naravnost ti povem: ženit simsektebi pri- 
šel, al me čes vzeti ?^ Urša odgovori: „Ce imaš kaj 
premožeiua, te že vzamem; revniga moža pa nočem; 
bogata tadi hočem premožniga moža imeti^. Zmikovee 
ji na to pravi: ^nisim prazen, ne, nekaj imam v hra- 
nilnici, nekaj v zastavnici; dote imam tadi le štirikrat 
petdeset manj ko dvd sto goldinarjev, torej mislim, da 
bova dobra vkap, če sim ti vseč^. Urša iz serca ve- 
sela, da le moža dobi, kakor veči del postarnih divic, 
ki so že večkrat ploh vlekle, ma poda roko in pravi: 
Vzela te bom, le samo skerbi, da dovoljenje od gospo- 
ske dobiš. Anton grd k žapana, in brez velike težave 
dobi pisano privoljenje, ker pri ženitnih dovolitvah se 
dostikrat ne gleda toliko na to, kako bo drožina ž i- 



- 3» — 



TfM, kAbr IMI ta, da inarjo ba bi ceki^ opraviti. Zdaj 
greaU ttUioa poBtaTit, odmoiHa kolikor samoreU, ker- 
fianaki^a naiUKa nalo anata » da morata vockrat priti* Za 
iailiAfmija si pri vaon tem pripravljata, pa joj! pet dal 
pkr«d poroko pridejo v hiao ea piaar, dva aaperBesoDa 
moaa I in dva sodDiina blapoa io neki ptajic. Po hiai 
geveste vaq preiaojo, ker oe je med tem avedilo , da je 
Vila aevoeta ▼ veliki tatviai aapopadena; kar iia|dejo, 00 
)#bra(l Id aaveato v jeoo gnaU, kjer ee je pekasalo, da 
TOf i^ieno premoaeaja je bilo vkradeno bla^. To je bila 
1^0 — loterija» 

Ko Napoto v» eadnjco priaenejo, ee grouk^ aačodi, 
ker noter najde svojima ženina, kamor 00 gm bili pred 
dvdma dnevama aavolj tatvine abranili. ,,Tone, kaj pa 
ti takaj delas?^ g^ vpraea nevesta, ^Tebi bom drnsino 
delal'^, ji odgpororf. ^Malopr Mnež , nemara ai me clo ti 
iadal?*' gu a pisanim pogMeai napade. ^Urska Napota 

ne bodi abota, saj ;^ več ni mogel govoriti, ker 

je brič noTosto odpeljal. 

Ženin in nevesta premišljujeta v saporn pasta — 
Itpnoc in se več. C— r. 

Navičar iz slovanskih krajtiv. 

hi Železnikov 23. jan. Hvala Boga! rečemo 
Želemikarji, da je konec ti^te preprijetoe letoinje aime 
— s ktero nam je bilo kaj slabo vstreženo. Akoravno ža- 
lostnih nasledkov mehkih in talih stm: nevarnih plačnih in 
Tročinskih bolesln, agodnih požarov itd. dozdaj pri naa 
00 nismo obcstill , je aa nase fužino in vso okolico ven- 
dler sneg velika dobrota, sakaj navadno dobivajo nase 
kakor večidel vee gorenshe fužine oglje večidel le po- 
sFml a vleocih in nepotnih hribov po samotežni vožnji; 
letos pa Je žagalo oglje v hribih ostati; kar ga bo do- 
biti, bo gotovo silno drago, desiravno je od malo letsčm 
že cena ca polovico višji poskočila. Bati se je, da aa- 
volj mehke slme bi nase. fužine poleti ne praanovalo, kar 
bo fužinarjem velika škoda; po dragi strani pa so tadi 
oglarji milo gledali, ki so ae celo poletje po visocih hri- 
bfh a dervarljo in kuhanjem oglja vkvarjali; zdaj bi bil 
marsikdo že lepe denarce za oglje potegnul, tako pa so 
namest veselega in urnega dervarja klaverno pohajkvali. 
Toraj pri nas le se poterdimo staro slovensko prislovico: 
„Tsaka reč o svcgem času je nar bolji^. 

Novo gojzdnarsko postavo smo pri nas z veseljem 
pozdravili; naj bi se le dotične oblasti ojstro po nji rav- 
nale I aakaj ene leta se okoli nas s borsti gospodari^ 
da je jej. (Tod nekterf fužinarjj sami 00 bili tako mo- 
dri}, Med tem , ko si na Teržaskem in Notranjskem 
domorodci prizadevajo , Kras ogojzditi , so si pri nas po 
▼sih grapah žage, ki so tako rekoč iz zemlje rastle, 
prizadevale noč in dan, nov Kras vstvariti. Kakoi sila 
Toliko je slo v malo letih lesa v ptuje dežele ^ io k j e 
80 dobiček kaj pozna? Bog dig prihodnjič bolje! — 

Josip Levičnik. 

1% Ljubljane 22. jan. V zgodovino letošnje čudne 
sime zapišemo dana-snji dan zato, ker je pri nas 
pervi letoinji sneg padel, menda todi drogod; iz 
nanaja zvdmo, da je ravno ti dan snežilo. 



NovičftT iz mnogih lirajev. 

Rajni nadvojvoda Reioer je v svoji oporoki vka- 
zal, da hoče ▼ Botzeii-a v farni cerkvi pokopaa biti; 
preprost kamen naj kaže pokopališče i^govo ; groba nad- 
pis si je sam naredil. — Ker se je večkrat primerilo, 
da tisti, ki so kje kakošno rudo zasledili in jo dalja 
iskati začeli , niso pri ces. radarskih vradnijah vsega po« 
polijoma napovedali, da seje potem zavolj pervenHtva 



nigdbe včasih pravda vnela, je zavolj tega c. k. mlaU 
aterstvo rudarstva ukazalo, da le take napovedi rado- 
eleda (Mathung) aaMjo cea. vradnije aprejeti , v kterila 
je zapisano ime in etanovanje eledivea, imd najdene rudo 
a priloženim koaon tiote najdbe, natai^čni popia kraja, 
vlaotnika aemljisa, ooeeoke in politične okrajne, kjer ae 
ruda iekati hoče, in kako leži v zemlji. — Dunajsko de- 
želno poglavarotvo je raaglaaUo eea. oiMs od 19. okto* 
bra 1889 zaotran teokih vozov, da ne omejo biti čem 
9 čevljev eiroki; če 00 sirji naloženi, plača voznik ka- 
zen od 2 do 25 fl«; ravno ti kazni zapade, kdor vas 
z 4 koleei tako naloži, da več kot 8 kčoj po ravnont 
vpreže (aačaena pripre ga več kdnj v goratih krajih 
ae ti BČm ne rajta); teža voza s 4 kolesi, kterih 
sine ao ožji kot 6 pavcov, ne amd čez 60 centov sne- 
ati, scer zapade voznik kazni do 10 L — Da Dunaj 11 
je zavolj premehkega zimskega vremena veliko bolnikov ; 
število bolnih v velki bolnionici 21. dan t. m. je bila 
2038, kjer je navadno le za 1470 bofaiihov proetora; 
na logarju (Typhu0) jih nar veo zboli, ki pa večidel ni 
nevaren, — V nekterih krajih Anetriaaakega , oooebno 
v Langenloiso , 00 zapazili čudno prikazin na kruku in 
druzihmočnatih jedilih, da 00 bile rodeče kakor a kervjd 
polite; 00 vd, da 00 .vražni ^udjd berž hrup zagnali, 
vaak je kaj druzega podtikal temo prikaeba, dokler ni 
elavni botanikar dr. Fencel moke preiskal in najdel, da 
rudečina moke, ki je ljudstvo begalo , izvira iz živalic 
(maaaa prodigiosa) in aoMi ipabiev spftdeniaMkiaarele- 
nih, ki imajo V sebi rudečo barvo. — V vasi Habrovana 
(na Merskem} grd od mt do ust pripovedka , da v neki 
hiši že več noči zaponedoma straši; opolnoči se sliši 
silen ropot, oknja rožlajo in mize ropočejo; žandarjem 
je ukaa dosel po strahu slediti, ki bojo gotovo kmalo 
truplo tega duha našli in ga vpokojill. -^ V Tao« 
fera-u na Tiroljskem se je -^ kakor Dunajski časniki pi- 
šejo — oženil nek čevljar, ki je po prestanih bolezaib 
tako sključen, da le po vsih štirih hoditi zamere, ven- 
dar je v hoji tako uren, da se mo vsak čodi, ki ga 
vidi; — ta žena dobi gotovo prav podložnega moža*! 

— Postava je vnovič oklicana, da tisti, ki imajo dovo- 
ljenje smodnik (pol ver} prodajati, ga na smejo v svoji 
stacuni nikdar čez 4 funte imeti, ki mora bil> v pleha^ 
stih posodah varno shranjen; vsa droga zaloga mora 
biti zunaj mesta ali terga hranjena. — Zagrebško 
skofijstvo je poviksano v pervoatolnico Horvaske in Sla- 
vonske dežele. — Slavni kardinal in knezo-škof Vrati- 
slavski baron Diepenbrock je na avojam gradu v Iva- 
njigori20. t m. umeri. -*- Od Černogorsko- Taroke 
vojske 00 bere v časniku j^Oeet. Cor.^, da, žalibogl 
je dosto poljskih in ogertkih oficirjev v turški armadi, 
ki so sedaj vojsko vodi zoper Černogorce; naj. hojsi pa 
je. to, da je vojska>, ki se je med Torki vnela, vojska 
za turško v^ro zoper kristia&e postala, in da seno 
more povedati, kakoseo bo konec tega plamena; turafca 
vlada si ima oaroa oebi vse nevarne zaderge pripisati, 
kteve vtegnejo po takem grozovitem početju slediti. -Teiž^ 
čas.^ se iz Budve od 16. t. m. piše, da> so biii Cerno^ 
gprci v ppsiednjih bitvah srečni ; 15*. t. m. so ImeJi Torkf 
od 6 krajev Černogorce napasti, kteri pa^ so veseli iapo-* 
vojski hrepend, masevati se nad Turki za pobito svoje 
brate. Knci je stopil na stran Cernogorcov. — "Sn važ- 
nisi novica iz Pariza je, da se bo cesar Napoleon 29. 
t. m. oženil in za ženo neko- prezalo Španjolko vzel, 
po im^DU grofinjo MontiXo, ktera se todI vojvodinja T e- 
bansk.a imenuje. Parižani so vsi osupnjeni zavolj te 
ženitve, ki se, kakor pravijo, nespodobi za cesarja; 
tudi ministri ho ma to zenitov« odsvetovali, razan ene0i| 

— al Napoleon, se ne da pregovoriti , kajti hoče ženo imeti 
ne po povelja cesarstva, ampak, po volji eerca. 



Natiskar in založnik Jožef Blaznih v Ljubljani. 



kmetijskih, obertnijskili in narodskih reči. 



Novice »ImOiOo ▼ LJ«blj»iii| 
'JI reo v srode i* saboto. || 



Odgovorni vrednik Ur« Jramcs Blclitels. 



Tečaf XI. V saboto 29. januaria 1853. 



Velji^o M celo leto fo poeti 
4 fl. , seer 3 11. , m pol leftaV 
1 2 fl. po posti, ecer 1 fl. 30 kr. I 



lAst 9. 



Umirigoči labudt 

CPo Bemkem.) 

Nft rib^jaka po valovili 
Siv labod veaU kalnd, 

V vodnih ujekm oe bregovih, 
Cdsto ai braadi mokr^. 

BoBcno BO btiM isreojo, 
Ro so boi^ milost s''0> 

In on enti omedlenio, 

Čot' «- lotit' da »ora oe. 

Soisa mu oko laHvn, 

Njepa je sercd bolnd , — 
Tal, ki ma solid popiva, 

Nno^o prioa, kak je blo! 

S pero se ma flasov števila 
Z niskih globooin derd, 

Glasi, k' moe jih jo sakrila, 
Ko boleini se ni blo. 

In on toži, britko pdje 
Eadao pesem žalostno, 

Froteeeao dnove svoje 

Miivn, ad — begnile so. 

K smorti sivi pevee joka, 
Jok doneo nasi^ iami, 

Ino v krofn — tesnem sUkn, 
Trndno miglejo oof« 

Vzdignit hoee se vrnin^}« 
Petja glasopoloo moe, 

Žila vsadaie se eipli^o 

Dan oberne v smertno noo. 

Nje^a pesem jo sdonela, 
Stari pesnik je koneal, 

Smertna roka ga objela, 
On ob petji je saspal. 

In valovi tih^ nesejo 

Pevea ndme|;a naprej , 

Žalostno glavd nagnejo 
U save^i terstnih mej. 



Detelja je prav lepo prirasla, in naš kmetic se 
že naprej nad množico klaje veseli, ktero bo pri- 
hodnje leto pridelal. Za tega voljo obderži vse te- 
leta svojih krav za pleme nadepoln, da si bo na to 
vižo v malo letih premoženje pomnožil z obilnišim 
gnojem , ki ga bo po svoii živini in klaji dobil. 

Na zimo padfe velik sneg; al v kratkim ga 
stopi toplo vreme , za kterim pa je spet hud mraz 
pritisnul ; vodeni sneg dobi po verha terdo ledeno 
skorjo. 

Naš kmetic je bil tega kaj vesel, ker misli, da 
bo zdaj njegova detelja posebno dobro mraza ob- 
varovana, in že naprej prerajtuje obilni pridelk. 

Komaj pa so ^orki vetrovi proti vigredu (pom- 
ladi) zimo pregnah in se smtg to()iti začne, zegre 
skerbni kmet z matiko na svoje njive ^ da bi pre- 
obilno vodo odpeljal, in pride zadnjic tudi do de- 
telje* Al, čujte! ves prestrašen vidi, da jedetelia 
čez in čez s paj'čovinami preprežena indozaa- 
nje bilčice sognjita. 

Ta nesreča se je pa takole naključila: ob zim- 
ski sončni gorkoti se je pod snegam velika gorkota 
naredila, zakaj zmerzla skorja snega ni podnebniga 
zraka pod sneg pustila in zavoljo pomanjkanja zraka 
se je perje in koreninčje detelje sparilo in po- 
gnjilo; še clo poljski pajki so se zaramili iz svoje 
zmerzlote in so vse votline pod od spodej stoplje- 
nim snegam prepredli. 
ak 



L— r. 



Podačna jMvest za naše kmetovavcet 

v županovi hiši so se na večer radi zbirali 
sos^jc ki se po klopeh vsedli okolj ogniisa. Oče 
župan , ki je rad bral in zato veliko konstniga ve- 
dil , jim pripoveduje marsikaj noviga za gospodar- 
stvo. 

Ne mislite, prijatli! da je zmišlieno, kar vam 
bom danes jMvedal — je rekel — čista resnica je 
skoz in skoz. 

Nek mlad kmetovavec , ki je nedavnej po svo- 
jim očetu kmetijo prevzel, se je namenil med dra- 
žim tudi več detelie za živinico svojo sejati. Seje 
jo ravno tako, kakor eeeedje njegovi, na ječmen, in 
jo podvleoe. 



Kakor našimu kmetiču , tako je vsim sosedam 
slo, da so s! mogli po tem z mešanco (Mischlin^J 

5 omagati, to je, z ječmenam, ovsam, grasico m 
ruzimi takimi rastljinami; mlado živino so prodati 
mogli zavoljo pomanjkanja klaje. Samo na Konceh 
njiv ob potu, kjer so večkrat seni derčale, je de- 
telja čisto lepa ostala. To je našiga umniga kmeta 
na pravo misel napotilo, da bi znalo dobro biti, ko 
bi sneženo iskorjo razrušil, da bi zrak do 
rastljin mogel in se one ne zadušile. 

In res! drugo leto vsi sosedje ž njim vred, 
kakor hitro se je po snegu skorja naredila, s svo- 
jimi konjih in voli na njive hitiio, kjer so jih , po 8 
do 6 korakov narazen, po njivah prepeliavali in tako 
vso ledeno skorjo polomili, -- in iejtei ko je sneg 
skopnul, se niso mogli dosti prečuditi nad lepo 
deteljo ! 

Al veselje ni dolgo terpelo! Zmerzlina in to^ 
plo vreme ste se dan za dnevom rerstile, in srež 
je v majhnih tednih vso deteljo z koreninicami vred 
tako iz zemlje izvlekel , da je vse zvenilo , in tako 
je drugo leto sopet vsa setev pod zlo šla. 

Prav po nesreči je enimu sosedu na misel pri- 
šlo, da je znabiti srež iz tega vzroka deteljo iz 
zemlje potegnul, ker so jo le z brano navlekli in 



— 34 — 



tako premalo pod zemljo aejali. Z enim glasam 
tedai sklenejo tretje leto deteljo prav globoko j^od- 
orati, da bi ji pomladanski mras in srež več ško- 
dovati ne mogla. Kar so možje sklenili, so tudi 
jEvesto storili in so deteljo s vsem vred 6 do 8 
pavcov globoko podorali* Na to nastopi prav lepo 
vreme in vse druge žita so prav dobro pognale in 
dober in bogat pridelk obetale ; le oves in detelja 
sta prav malo kalila, še desetina semena ne. Zdaj 
je nasimu premalo podučenimu kmetu ^ ko je bilo 
ze prepozno, v glavo prišlo, dasoberzko ne seme 
pregloboko sejali. Da bi to reč vendar enkrat do- 
gnal, gre semena iskat pod zemlio, in najde, da 
je ves oves, kolikor gaje bilo, š, in detelja čez 
2 in več pavcov pod zemljo pognjila« 

In tako so bili oik in njegovi sosedje zopet pre- 
pričani, da so seme zavergli, in da tudi tretje leto 
ne bo kaj detelje kositi, in so brez zamude hiteli 
z družim semenam previditi se, in ga lih nato njivo 
vsejati in le zavleči. 

Ta bart je detelja prav lepo kalila, zima in 
spomlad ste bile po željah kmetov , pa vendar je 
našiga kmetovavca detelja le majhna ostala, in po 
pervi košni je le komaj tii in tam kakšin šopek le 
eno ped visok pognal ; na to vižo je on tretje leto 
prav malo klaje dobil, in ta bart iz tega vzroka, 
ker Je deteljo na slabo, le za oves pripravno pa že 
6 let ne gnojeno njivo sejal , iz ktere se niKakor 
bogate detelje nadjati ni. 

(Koneetledi.) 



Gospodarske reču 

(Kako od prešicev dobre ietine dobiti}, de- 
tine so kakor nektere rastljine; nar bolji so takrat 
kadar so godne (zrele). Frešič zgubi svoje šeti- 
ne vsako leto enkrat in sicer sredi mesca rož- 
nika (Junia). Tačas so šetine nar dalji, nar bolj 
pružive, nar veči vrednosti za rokodelstvo; za to 
naj se takrat pulijo prešičem, ki so leto stari 
ah tudi stareji. Ker so jim zimske šetine kakor 
človeku kožuh poleti nadležne in takrat tudi popol- 
noma godne, jih ne boli, če se jim izpuli io, in se 
za tega voljo tudi ne branijo. Posebno dobre šetine 
imajo svinje za ^leme, ker so več let stare in zato 
tudi dalji in pruzivši; tudi svinje po tem^ da se 
jim šetine pulijo, b6lj krotke postanejo. Živim pre- 
šičem pa se nego d ni h šetin puliti, je terpinčenje 
žival brez koristi. Na spomlad jim jih striči, ne 
velji nič. ker take šetine so negodne in kratke, 
detine zakljanih in obarjenih prešicev pa tudi 
niso tako dobre, kjer obarica jim vzame pruživost 
(elastično moč). 

(Dobra krava}. Notranje dobre lastnosti se 
razodevajo tudi po znamnjih vunanjih. Mnogo ži- 
vinorejcev je že popisovalo vunanjo podobo dobre 
molzne krave, menda je nihče ni boljši zaznamoval 
kakor sledeči obris : „če misliš da je debela , se mo- 
tiš^ rada je in si jedi ne zbera; obraza je dolziga^ 
OČI so krotke in žive, rogovi tanjki, vrat je lohak, 
rebra in persi široke, herbet je raven; pleča so 
polne, života je dolziga, križ je širok, lakotnice 
polne ; rep ie tnnik : mlečne žile debele , posoda 
(vime) velika pa menka; koža je volna in tanjka.^ 

Za poduk io kratki čas. 

DemoklesoT mee — ali v straha veselega nsitka ni. 
Neki prilisavec, po imenii Dem okle«, opomne 
enega dn^ v govor« Dionizievega bogastva ^ velike obil- 



nosti v vsUi reč^h, veličanstva v gotpodstv«, krasoto f a 
lepote kraljevih poslopij, ter pravi, da ga ni bilo od 
poBtanka sveta bolj srečnega človeka na zemlji od njega. 
„Ali bi U'' — na okratnik veli — „ker to to mejo živ- 
ljenje tako veseli, ^a rad aztval in mojo srečo peska« 
ail?^ Demoklos ma odgovori, da bi. Kralj ga na to 
akaie djati v zlato posteljo, pokrito s krasno odejo, pi- 
sano z vdelanim zlatom In z drai^iml relmf, ki jih je 
nar veei ametnost kdaj le ismisliti samo|^la. Lesketalo 
so se mizico pekarne, okinčane s olikami izdelanimi iz 
zlata in srebra. Po tem pa zapovtf , da imajo zali dečki 
vedno pripravljeni biti, na vsaki mi|rljej ma stroči , kise 
diiave znirej priži|rall, naj bolj izbrano jedi na mizo 
nosili. Demoklos se je sila erečneira čislal. Sred to 
priprave se na kraljevo povelje ma svitel britek (oster) 
meč na konjski las izpod stropa ravno nad glavo obesi. 
Ko jo bil biazenee (sreooež) mee opazil, ni voe gledal 
no lepih mladenčov, no ametno izdelanih zlatih in sre- 
bornih podob ; jedi ma niso nič kaj dišale , se rok si več 
položiti ni apal na mizo. Nazadnje kralja zaprosi, da 
naj ma oditi dovoli, ker več srečio biti noče. Tako je 
Dionizi bistro dokazal, da 

Nikakor sreeia nI, 

U straha k4or iivi. Kolke. 



Nova naprava cesarskih vradn^j v našem 
cesarstvo. 

(D»IJe.) 

Pri novi vredbi cesarskih vradnij veli cesarski akas: 
da sodniške okrajne se imajo povsod vjemati s okraj- 
nami političnih kantonskih in kresijskih vradnij, — 
sodnije perve stopnje imajo vselej v tistem kraji biti, 
kjer je politična vradoija enake verste; kje ima se- 
dež mnogoverstnih vradnij biti, koliko vradnikov naj 
se izvoli v vsako vradn^o, kolikšno naj bo njih plačilo 
itd. naj nasvetjejo za to izvoljene komisije; — namest 
samostojnih šolskih oblastOg, naj se vstanovi eden ali 
dvoje oddelkov pri deželnem vladarstva , v kterega opra- 
vilstvo spadajo prihodnjo vse eolske reči. 

Deželno vladarstvo je v vsaki kronovini. nar 
vioji stopnja deželnega opravilstva ; v opravilstvo njegovo 
spadajo vse politične, policijske, dahovske, šolske, kap- 
čijske, obertnijske, kmetijske in gojzdnarske zadevo in 
večidel stavbinih opravkov. 

Deželno vladarstvo obstoji iz cesarskega namest- 
nika (deželnega poglavarja), njega namestnika, vla- 
darstvinih svetovavcov, sekretarjev in koncipistov, in 
drazih delavnih vradnij; v manjših kronovinah,ki niso 
razdeljene v okrožja (kresije), je vladarstvini sve- 
tova v ec namestnik poglavarja, nižji svetovavci se ime- 
najejo deželni svetovavci. 

Deželno poglavarstvo je podložno večidel minister- 
stva notranjih oprav, pa tadi dragim mlnisterstvom po 
lastnosti svojih opravil. Deželni poglav&r priseže Njih 
veličanstva cesarja samema; vse drage vradnike dežel- 
nega vladarstva pa vzame deželni poglavar v prisego. 

Oblast deželnega poglavarja je velika, pa je tadi 
odgovoren za opravilstva svoje, za opravilstva dežohiega 
vladarstva In tema podložnih vradnij. 

Deželni poglavar gospodari v veliko reč^h samo- 
svoj no brez da bi zaslišal zbor deželnega vladarstva; 
mnoge reči pa se sklepajo tadi v zbora svetovavcov 
po večini glasov; vendar ima deželni poglavar tadi ti 
posebno oblast, po kteri zamero v sebi izročenem opra- 
vilstva tadi tak sklep za veljavni izreči, ki ni večino 
glasov dosegel, ako ga za pravega spozna; v zadevah 
pa, ki spadajo v opravilstvo pesvetovanega zbora, za- 
more sklep začasno astaviti, ako se ma zdi, da je zo- 
per postavo ali prid cesarsko slažbe, ter ga predloži 



— 36 — 



■ifailsterfltv« T raModbo, ali gn v sili po 0T«jeni mDenJ« 
Ispelja , ob eDom pa ministarat^ Daioani dotičoo sadova. 



Slovanski popotnikt 

^ Nek aaj inaniUiiBih horTaokih pisateljev že več 
let B^tovljaja j^povastDico velike Illrie^, klora, 
kftkor florbaki dnevnik pravi, bode boljo adolana kakor 
ISchlooBorova poveatoica srednjega veka. Čaje ae, 
4« je piaatelj te a^ovine gosp^ dir. Gaj. 

* Bavno ae v Zai:reba pri Zapann tiaka^Zora 
jai^oalavenaka^ sa ^odiaa 1868. 

* Dr. Kodym bo isdal po Btdckharda apiaaao 
^Locbo^ C^emijo) v čeakem jeaika na aviUo. 

^ Kra0ev0ky plae novo povest pod naslovom: 

^Dabei^ 

* Rittersberff je prestavil v cosko v poljskem 
jeaika spisano a^odovino Lnoiana Sieminskeira« 

* Odbor slovanskei^a bala na Dnaaja, ki ima biti 
tS. febraarja, je že raaposlal povabilne liste v serbskem, 
poljskem, československem in nemškem jesika. 

* Praska vlada je vstanevHn na slovanske prebi- 
-vavce Sileaie dvi detovodske asie, kjer se bode ¥ 
Obokom jeaika acllo. 



Narodopisni in Jezikoslovni pomenki. 

o začetku imen ^LJubUana^ i „Laibach^. «} 

Bpisal Poienoan. 

Vec jih je že o sačetka imena ^i^abljana^ i )|Lsi- 
1>ack' govorilo , naj torej se jas o tem svoje misli raaloaim. 

Mnenja o ti pravdi so pa dvojne stranke. Perva, 
ki se je oglasila v ^Archiv-a'' je rekla, da m6 ^Lai- 
bach^ je čisto nemško, — draga, ki je na tov^No« 
vicah^ odgovorila, brani slovenski lavir; To je pravde 
poglavna in perva stvar, al, kakor Nemci pravijo: 
^des Padels Kern^. 

Jaa se vstopim na stran j^NevTc^, ker sim čes 
in čea prepričan, da je im^ ^Laibach^ po oči vidnem 
iagleda stoternih drasih po slovenskem ponemčenik 
aeh-nih krajev slovenske korenine, i si bom to po 
ovoji moči v ter di ti prisadjal. 

Ce pa v drugotni reči a „Nov{oami^ nisim edinih 
misel, da je leb, lob ali lib korenina imena, to nič 

*) £sano Je mMm brereem, da smo ae v priporoeils iposp. 
dr. KlaaoTega »arhiva la porestaiee Kr^aske vojvodisec 
(▼ 94- lista lanskih Novice memo gred^ tadi lato poteg- 
nili, da m6 »Laibaehc is vira ii slavenskaf^a. Nas pre- 
tres pa sta pretresla gosp. BIse In ^osp. dr. Klan v nem- 
škem ftasalkn sa pevestnieo Kn^nako (Mitthcilnnpea des 
histerisehen Vereines fflr Kraia im November 18M), v 
kterem si prisadevata is Jesikoslovnega in sgodovinskeipa 
ozira ovreei mnenje nase in dokazati, da je imd »Lai- 
Vaehc etste nemike, speljane ai iz »Laj-baehc, kar pe 
stari Btmiini pomeni »Sehteferbachc nli pa ia »Laib- 
aeh«, kar je toliko kot »liebes Wasserc. Obi gospoda 
overaeta našo sloTensko ispeUavo zato, ker pravita, daje 
le Jezikoslovno mnenje brez zgodovinske pod- 
lage, eeravno tndi omenjena gospoda nam za svojo reo 
tndi le agol mneaja ponujata ; dokazala nista nie. Bila 
vaiin se goep. dr. Rlan-n magistratni repertori od 
leta 1717 zdi, ter pravi, da mn sploh niso znane stare 
pisma (Urknadenl, v kterih bi se bralo kadi^ slovansko 
imd»l4)abUaBe«. Nam se ti dozdevni dokaz ne zdi eel^ noben 
dokas s oper naio misel, ker po tem takem bi se dan- 
današnji anno 1853 mtAe mesto ne imelo sloven- 
skega imena, ee bi ae v magistratttih repertorjih iskalo* 
€e bi bil hotel tisti magistratu repertorij od leta 1717 
slovensko imd »I^Job^ana« povedati , bi bil to lahko storil, 
ker so se ie v »L a b 1 an ic v tistem stole^i bakve satiskevale, 
ko so perve mestne aapaae volili. Al nai namen ni danes pre- 
tresa pretres pretresovnti; omeniti sme le hotliob kratkem 
Bgedorinepomenkov sastran imena »Laiboehc dabejebravoi 



ne dd o poglavni reči *); aej tadi branitiljt neoK 
a koga iavira tordijo dvojo: „Schieferbach<' i »lieblichea 
Wasser«. 

Toliko aa temelj, ia kterega se hočem aa aloTon- 
ako iapeljavo imena ^Laibach^ ▼ pravdo podati in nar 
poprej korenine besede iskati. 

Imd ^Ljabljsna^ se ksse po mojih mislih od i,ljab, 
Ijabiti^ kakor se nje nekdanje latinsko imd ^Bmona^, ali 
po Plinijevo „Amona'' od latinskega „amare^, ^amoa- 
nas^, to je „ljablti^, „ljab^, kaže. Razglede, da sa 
Greki i Rimljani slovanska imena ▼ svoje jealke 
prestavljali, nam pokaseta stari somljopis 1 povest- 
niča. Tako najdemo na Laškem slovansko Ijadstvo Le- 
bece ali Lovce, kterim se jo po greski Lai, i po la- 
tinski Laevii reklo. Bregomatea, to je, Bregov- 
natl, ki so po bregovih bivali, so bili po greski 
Orobli imenovani, kakor Komeli Aleksander spričoje« 
P al one, kjer so bogovi pantarake dive pallli, so bila 
po greski Phlegra imenovane. Dalmatinsko mesto Do- 
brota so je po latinski Bona i tadi Dalcidia imeno- 
valo. Beli Grad v Dalmaeii je imel latinsko imdBlan- 
dona. Labina ▼ Istrii se je po latinski reklo Albona* 
Po pravici grd torej si misliti, daje latinsko Imd A mona 
ed y,amoena^ to pomenilo, kar slovensko Ljabljana 
od ^Ijaba^. 

Reka Ljnbljaniea, ktera se je nekdaj po latin- 
aki Naaportas imenovala, se abira pri Verhniki i da- 
lej proti Ljubljani ia več rečic ali potokov. Te rečica 
ao imele nekdaj vsaka posebaj imd j^Ljnbja^, de dan- 
današnji se ena teh rečic, ki se pri Verhniki v po- 
glavitno reko steka, Ljabia ali Ljubi j a ^*') ime- 
naje. Druge ao pa sčasoma dobile Imena od vasi, ktera 
so posdnejsi čase postavljene. Raagled aa to terditi 
Imamo pri Savi, ktore en lavir teče pri Ratečah, drugi 
pa v Bohinji. Oba iavira imata imd Sava, eden je Do- 
linska, dragi pa Bohinjska Sava aliBohinka, ali, preden 
v Bohinjsko jezero priteče, Savica imenovan. I pa 
tem, ko se stečeta, sta ravno tako oba vkupaj Sava 
Imenovano. Ravno tako izvirajo rečice Ljubja Imeno- 
vane na mnozih krajih, i ko se vkupaj steku , imajo enako 
imd Ljubja. Kraj, kodsr te Ljubijo ali izviri Ljubijo 
tekd, se je nekdaj včs Ljube ali Ljub je imenoval, zato, 
ker je bil probivavcem posebno ljub. 
»L^nbo je le domi, 
Kdor ga prav ravai«, 
pravi star pregovor, s kterim se pa ne misli, da morajo 

razameli izvirek prienjeooga spiaa , a kterem se nam gosp. 
Poieaean o ti jezikoslovni prardi (Debatto) pridraii iakat 
reaaiee. Hi bomo morebit drugikrat k^J vee govorili aa-> 
stran ome^Jega aostavka v »Hlttheilasgen vem November 
1852.« 
*) Toliko bolj ai amejo nam nasprot stejeei gospodje svesti 
biti, da nas ne vodi enostranost, po ktori ae lahko 
pot resnioe zgreii. 
•*) TI potok a imenom Liibija (isgevarja ga ^adstve L^ 
bija), od kterega n^ski grof Fr. Hoehenvrart v aveji 
knjigi >die Batoampfang dea Laibaeher Morastes« piae in 
ga je v mahovida tudi izrisal, izvira nad Verdom, je beri 
pri izvira veliko čevljev globok, ae ov(ja v svojem 
toka mnogokrat, dokler ne istoka v Ljabl>nioo5 ob de- 
ievja narase veasih tako, da se vlije eez svoje bregove $ 
nek prijatel nam je povedal, da Libija, ki vee iag geni, 
ae nikdar ne posasi ^ todig ni potooek od veeri^ ali od 
danes do jutri, ampak je prava rečica. TI močni potok 
Libija, od kterega se smd misliti, da je tako star ka- 
kor Ljubljanica in se star ej i kot LJubljana je sila sila 
važna zprieba za slovensko izpeQavo imena »Laibaoh«, 
— Uke sUro stvari s starimi imeni Uadatva vee de<» 
kažejo, kot vzi repertorji in drage pisma enake baze; a^ 
vdmo, kake ae agodovina tudi dandanašnji piis. Zato so 
ne di lahko ovreči, kar grofHochenwart vomeiOcnikajigi 
resnično piše: »Beweislos behanptet man, dass Naa- 
portas noser dermaliges Oberlaibaeh sei; selbst dasa 
Laibaeh Aemona siost^govesen Istaicht erirtesen.« 

Vred. 



— 3« — 



tt.hraji M?iia prijetni biti, atapak le »jih prebivavceni 
•• kili is kakersDega keli obsira dragi, ljubi. 

Po kraji Ljabe inenovanim 00 imele rečice L j abjif 
flv^a imi. NaVeibniki ali v Nanport« je bilo y si^or- 
Bjik Ljubab, pri Ljub^ani ali ▼ Amoni pa ▼ aped« 
njib Ljabah, Od Ljab torej , alaati od apodDjIk 
I«jaby je Ljubljana imii dobila^ kakor Poljana od 
j^poljo^, Koiana od kositi; le da je ▼ ^nUjana^ 
savolj b glaai nataic {; pred končnico ana postav^en, 
kakor v Sar ljab, ki ao od 8 a to im^ dobile. 

Pa poreče kdo: Če je L j a b 1 j a n a po kraji „L j a b e'', 
alt po reki ^Ljabja** svoje ime dobila , sakaj je ne S|^o- 
valjamo Ljubljana, ampakLjbljana aliLjčbljana, 
sakaj opnoeaoio 11? — Krajnci kakor Indi drniri Slo- 
Tonci na pol sgovarjame ali oel6 opuščamo u^ kadarkoli 
ni par v a slovka, i sa njim kak dolj: aioicpride. Tako 
pravimo Ijbeaen ali Ijebesen i Ljbenski verk 
(aa dtajarakem, desiravno ima ti verk ime od Ljab«- 
naf a, ki jo bliio gorojei^a Grada), V prilo|:i ^^Ijn- 
banaki^, na priliko, ^Ijdbenska skleda^ je pa v slišati 
satOy ker je sa njim kratek slo|f. Ravno tako na pol 
Sfavaijamo ali celi opnsčamo u v ,,Ljabelj^. 

Im^ Lalbacb aliLaybacb iLanbach jolsimeaa 
Ljub narejeno. Ker je Ljubljana bila v spod njib L ja<- 
kak ali Kca^i^ajIV ^ Ljnbab so Nemci to im^, to je» 
Ljvbab namesi Imena Ljubljana isvolill, nasproti pa 
Verbniki pravijo Oborlaiback, to je v s^^orajlk 
Ljabab. (Dulj^ sledi.) 

N»vičar iz slovenskih kn^e\. 

iz tjubljane» Oosp. dr. Janes Bučar, sedaj 
e. k. ministerski koncepitit in drugi vrednik sfovenskega 
dersavnega sakonika na Dunaji, je poterjen sa cesar- 
skega dv>ktaija ali advokata t Postojni; mesca sve- 
čana bo nek nastopil novo opravilstvo. Raspisanlk je 
sa Krajnsko se vec cesarskik advokacij po deželi , ki 
jik dosibmal se ni bilo. — 8 somnjem, ki se je predvče- 
ranjem končal, niso kramarji nič sadovoljni; le malo ljudi 
je prišlo na someoj, se manj pa kupcev. Goveje sivine 
in kčDj 80 veliko pripeljali, pa rčči moramo, da sraven 
Dekterth lepik volov je bilo sila veliko tacik krav, kte- 
rik ni bilo drnsf|r<^ kot kost in koža in so bile majbne 
kot mačke. Kdor ne verjame, da se pri nas sraven 
drusib poirreskov v živinoreji vse premalo živinske 
ker me prideluje, naj pride |;ledat na semenj. Cena je 
bila sredoja. — __ 

NovKaf iz mnogih lir^^evt 

Babtvanpodaiitverokodeiskik in obertaijskik 
pravic po ukazu 10. sept. leta 1848 je e. k. mini- 
sterstve ftupčljstva sa vse dežele, rasun Laskoma, 0|rer- 
akegra, HorvaskeiTtti 8lavon8keg:a, Dalmatlnskeira, Er- 
doliiakega in vojvodIno 8erbali09 sedaj sledeče ukazalo: 
1) zastran tako laienovanik pol i oljski k obertnijstev 
Mj ostanejo posfave od 10. 0ept. 1848 veljavne, toda 
a temni rečeno, da bi se ne smelo več tacik pravic po- 
beliti, marveč se ima na to gledalf, da jih je toliko, 
kolikor 00 jik v vsakem kraju potrebuje; 2) pri tako 
imenovanih kupčija i h obertnijstvih naj sa ne f leda na 
ikjih potrebo v kakem kraju, ampak na to: ali Ima ti- 
1^1, ki sa tako pravico prosi, th\Ct lastnosti, da se mu 
samore pravica podeliti; dotične vradnije nimajo tedaj 
na potrebo kraja gledati ali na to, da bi se že obstoje- 
čim ubertnikiom škoda gadlla; aamo to mora bttl,datak, 
kternau se ima nova pravtea podeliti, je dostojno 
is učen in da ima potrebne ptfpomočkesa živež; 3) pri 
trstih obertnijstvih, ki se prištevajo tako imenovanim 
prosto pripusenim opravilom, ni drusef^a treb|i, ka- 



kor nasnanlti njih počotek dotičnim vradiiijaiii , klero 
pa imajo oblast, pri ticih obortnijab, sa ktere ni treim 
posebnih vednost ali dovolj premoženja , kakor na priliko, 
pri prodajanju živežev na drobno (branje vcam in branjar- 
kam), njih preveliko stevib čes potrebo kraja pre- 
povedati, ker bi se seer tacih barantačev preveč na- 
bralo« ^- C. k. ministerstvo je dolooito, da Imajo dohodki 
od Bomljfsoik odskodovavnih in odkupivnih kapitalom sa- 
časno dohodkinega davka prosti biti. — O. k. mini- 
sterstvo nauka je sv. pismo in pervo slovnico In barM<^ 
v korvaskem jesiku isročllo v natis DunajokI salosnicl 
Ijudako-iolnih bukev, in njih vpeljanje v iole po Hor- 
vaskem in Slavonskem afcasalo. — - Ob kratkem ae omd 
pričakovati ,nov ukait sa stempljanje blagd , po kterfm 00 
Ima kontrabaatu v okom priti. *- Z veseljem beremo v 
Teržaskom časniku , da so cesar dovolili , da sme tlakar- 
nica teržaske^a Lloyda si na Duoaji prodajnv- 
nieo bukev in drusih umetaih isdolkov napraviti, ker je 
od te tiskamice slavno snano, da trud pisateljer dostojno 
poplačajo, kar so ne more ravno od vsih Dunajskih ba- 
kvarjev Hb\. — Rusovske božične prasnike 00 prašno- 
vali letos na carovo povelje tudi opomin osvob od enj s 
od Francoskega napada v letu 181IB; menda ta 
iriovesnost ni bres pomena in ozira na sedsDje Franeoako. 

— VParisusone govori sedaj od nič drase^ kot 
od poroke Napoleona, ki bo 30. t. m. Staraoiostvo 
in postavodajavni sbor sta poklicana na 14. ovečaDa. 

— Iz Cemogore se bere v ^Terž. čas.^ od 2d. t. m* 
da ja turška armada pod poveljnikom Osmana Paiblts 
8kadarskega v nahii Berdski od Černogoroev sloote- 
pena bila. Tudi se poterdi novica , da so vsi glavarji 
Kačinski na stran Cemogorcev stopili masevati se nad 
turškimi vojaki , ki so se z njih ženami na somnji v Pod-- 
gerld sila nespodobno obnašali ; od knesa Čemogorskegra 
so prejeli sa vojsko veliko smodnika. Vojvoda Jakob 
Vujatie je bil srečin svojo armado zoper Turke. Da- 
itejskl časniki pišejo, da stric kneza Čemogorskega, ki 
je 80 smiraj na Dunaji, o svojem poslanstvu nfč ne ^o^ 
veri, le to jenekterim 8erbom, ki so mu rekli, da se je 
bati, da bi Turk Černogore ne premagal, naravnost sa- 

SDtovil, da tega se ni nikomur bati, kdor čemogoro in 
emogorce pesni. Terdnjavo Žabljak so le zato po- 
sedli , da so jo popolnoma rasdjall In tako Turkom močno 
bran v nič djali; Černogorcem bi ne bila posest te terd- 
njavo v noben dobiček. — Po dokončanih opravilih se 
bo Pero Petrovič spet domi podal, tedaj ne bo sel v 
Patrograd, kakor se je govorile. ^Toržaski časnik^ 
pravi, če bi si Čeroogorci v ti vojski tudi ne več kot 
elie ped{ zemlje čez svojo staro mejo pridobili , bojo ven- 
dar Torki te vojske za vedno večoe čase pomnili in spo- 
snalf^ da jo sadoji čas nehati kristiaoe groso- 
vito^atirovafi. 



Kitni fcnp. 

(Sre^i^ft eena). 



1 moraik pieniee domače 



» > bonaske 

> torsice 

> sornoe 

> rhii 

» ječmena 

> prosa 

> Hi^e 

> evsa 

V Kn^aii: presiei laot 11 kr 




SUBioa (spehlvbfhih eent 28 sli. 27 «M. in 26 sid. 



Natiskar in založnik Jožef Blaznih v Ljubljani. 



kmetijskih, obertnijskiii in narodskih reči. 



i Novice iihi0*jo ▼ Ljabljaui 
▼isak teden dvakrat, nam-) 
ree v sredo in saboto. 



Odgovorni vredaik Dr« jranes Blelitels. 



1 Veljajo sacelo leto po posti I 
4 fl. , seer 3 fl. , aa pol letal 
2fl,popo6ti,sGerlfl.d0kr 



Teča) XL 



V sredo 2. februaria 1853- 



List 10. 



Vesela starfca zastran krompiijeve bolezoL 

Krompirjeva bolezin je žestarastara 
holtzinl Keci moramo, da ze dolgo nismo no- 
bene novice svojim bravcem s tolikšnim veseljem 
naznanili, kakor to , da krompirjeva bolezin je že 
nekdaj bila, pa je spet prešla, dokler se je v 
letu 1846 spet prikazala, enako Kaznim živinskim 
in človeškim boleznim. 

V starih nemških bukvah, ki so prišle na dan 
leta 1759 (kmalo bo 100 let tega) v Kemnici 
na Saksonskem pod nadpisom : „Oeconomische 
Bedenken iiber allerhand in die Haus- 
wirthschaft einschlagende Sachen von J, 
E. v. S. (Kmetijske premišljevanja o mnogoverst« 
nih v gospodarstvo spadajoeih reci od J. E. ŽL S.)? 
se bere na strani 203 tole : 

„Tisti, ki so priporočevali krompir saditi, so 
celo terdili, da se mu ni nikdar slabe letine bati, 
in da mu celo nobeno vreme ne skodje. Al v letu 
1757 je krompir krog in krog v naši okolici tako 
gnjil, da so ga mogli več sto vag^ov zavreči, ker 
za nobeno rabo ni bil. Bolezin se je na krompirju 
že od zunaj na černkastih lisah lahko spoznala, 
od znotraj pa je bil tako spriden, da je grozno 
smer del. Veči del pravijo kmetovavci, da mu je 
nar bolj iz začetka dolga silna suša škodovala^ po 
kteri je sledilo mokro in merzlo vreme. Vendar 
ne smemo tajiti, da smo takošno vreme že večkrat 
imeli, brez da bi bila ta nesrečna bolezin krompir 
napadla. Al se je bolezin huji na visocih hribih 
ali mokrih dolinah, na pešeni in suhi ali na ilov- 
nati in mokri zemlji prikazala, še dosihmal zago- 
tovo ne vemo". 

Kdo ne bo po tem kratkem popisu spoznal, da 
3ebila krompirjeva bolezin skoraj pred 100 leti 
T&vno tista kakor dan današnja ! Upati tedaj isme- 
iBo, kakor je takrat prešla, bo prešla tudi sedaj. 

Znami^a dobriga in slabiga gradiva. 

(Konec.) 

IV. Pesek. 
Pesek je potreben za napravo opek tnmavte. 
Kar boljši pesek je iz kremenitiga zemja , ki uroki 
je ojster oslatati, in le malo perstenih delov usebi 
ima. 

Pesek , ki je nečist ali z debelim grušičem zme- 
šan, se skozi omrežje premeče. Pesek pa, kterimu 
}t preveč persti primešane, se z vodo očisti. 
^ * V. Apno. 

Dobro žgano apno se spozni po lepo beli 
narvi, m če se presuje, da nekoliko zazvoni, z 
vodo zmešano pa kmalo zašumi. 



Apno, z drobnim peškam zmešano, da mavto 
ali kreč. Dobre mavte si napraviti, se vzame en 
del apna in dva dela čistigadrobniga peska; ako 
je pa apno zlo mastno, se mu mora nekoliko več 
peska primešati, nasproti temu merico peska vmanj- 
sati. Vode se toliko prilije, da mavtakot vlečljiva 
tekoča snova od ometačke se loči. 

Da je apnena mavta dobra, se spozni po 
tem;^ če se z ometačko va-njo vreze, da nobene 
apnene pruge ne postanejo, — gotovo znamnje, da 
sta se apno in pesek u eno popolnoma enako me- 
šanico zjedinila. Da se to doseže, mora delavec, 
ki apno gasi in s peškam meša, jako marljivo se 
obnašati, torej naj se mu tudi nekoliko več plačila 
obljubi. 

Marsikaj bi bilo še povedati o potrebnim gra- 
divu ; tode o tem , in o nekterih dotičnih znajdbah 
novejše ddbe govoriti si prihranimo za drugo 
pot. J. š. 

Podučna povest za naše limetovavce. 

(Konec.) 

Več let zaporedoma slabi pridelki klajesona- 
šiga kmeta v vsim premoženju prav na slabo djali, 
zakaj z mervico klaje je zamogel živino svojo le 
slabo rediti in si tudi malo gnoja in še tega slabiga 
pridelati; za tega volio so se pa tudi njegovi žitni 
pridelki prav slabo obnašali; v četertim letu svo- 
jiga gospodarstva je bil že primoran, denarja na 
posodo vzeti ., da je mogel davke plačati in druge 

Cotrebe si oskerbeti. Prepričan, da si sam na no- 
eno vižo več pomagati ne more, toži svojo nad- 
logo nekimu v kmetijstvu dobro skušenimu in iz- 
učenimu sosedu, in ga prosi za svet. 

Mož. ki si je svojo vednost iz branja dobrih 
bukev in lastnih skušinj pridobil , mu poda prijazno 
sledeče podučenje: 

„8i hočeš dokaj klaje pridelati, moraš v ta 
namen prav dobro, in ce je mogoče, na novo gnojeno 
njivo odločiti, zakaj na taki njivi je klaja vselej 
več vredna ko žito. in po klaji se bo vselej žito 
boljši obnašalo, kakor ce bi ga bil pred klajo na 
novo gnojeno njivo sejal, ker klaja v cvetju ko- 
šena njive clo nič ne oslabi, marveč jo še rodo- 
vitniši stori, če klaja prav gosta stoji in lepo raste.^ 

•,Dalje se detelja nikdar sama sejati ne sme, 
ampak vselej z več sortami travniga semena name- 
šana, in scer zato ne, ker je znano^ da spomladni 
mraz večkrat deteljo iz zemlje izvleče in ji škoc^e, 
kar se pa pri travi ni bati.** 

^Vselej se mora deteljniga in travniga semena 
obilo sejati (^0 funtov dete^e in 20 fimtovtrav- 



— 38 — 



niga semena na en oral (JohJ|, da se setev gosta 
kakor senožet zaraste; zakaj redka setev ne bo 
nikdar obilo in dobre klaje dala, ker je znano, da 
pri vsi skerbi vender vse seme nikdar ne ozeleni 
in še veliko odrašenih šopkov v nič pride^. 

^Debeleji travno in deteljno seme se ima 
z brano povleči, drobneji semena pa le z valar- 
jem k zemlji pritisniti.^ 

^Snežena skorja se mora pri detelji ravno 
tako, kakor pri družin setvah skerbno polomiti in 
razrušiti, debel in poverh zmerznjeni sneg z dreve- 
sam fp^ugam} preorati, da pride zelenjava z zra- 
kam (Ijuftam) v dotiko''. 

^Detelja s travo se mora vjeseni ali zgodaj na 
spomlad z gipsam ali pepelam potresti; detelje s 
travo se morajo vsako leto spomladi z brano pre- 
vleči. Detelja s travo mora 2 leti stati, da obilo 
klaje da"". 

Po teh nasvetih le naš kmetovavec prihodnje 
zvesto ravnal, in že drugo leto je od svoje detelje 
s travo (mešanco) obilo klaje pridelal, in od leta 
do leta se mu je bolje vedlo. Spoznal pa je se- 
daj , da pri kmetii ni vselej to zadosti , Kar se sin 
od svojiga očeta nauči, ker več glav več ve in 
več ljudi več skusi; skušnje druzih pa se naj- 
dejo zapisane v kmetijskih bukvah, brez kte- 
rih noben pameten mož biti ne more, kterimu jena 
tem ležeče, da njegova kmetija napredje. ^ te 
resnične povesti vidimo — sklene oče župan — kar 
se žali bog! vsaki dan vidi, da le malo kmetov se 
ve s setvijo klaje prav obnašati j naš mladi kmet 
je 3 leta potrebal , le samo deteljo sejati kakor gre. 
Kolikšno škodo si je po svojih malovrednih skuš- 
njavah o treh letih sam storil, ste slišali iz tega, 
kar sim vam ravno povedal. Naj bo njegova ne- 
sreča izgled vsim, posebno mlajšim kmetovavcem, 
kterim je mar umno gospodarstvo! J. Pajk. 

Potovanije po okri^nah natoroznanstva. 

Kemija ^ in kuhinska 9oL 
Ko je nekdo vprašal hlapca po celem sveta zna- 
nega kemikarja Bercelija: kaj nek je kemija, po 
kteri je njeg^ov ^^ospod tolikšno slavo si pridobil? mu jo 
popise po svoji pameti takole: ^^Donasati moram gospodu 
svojemu veakl dan mnogoverstnih reči v velicih stekle- 
nicah (flaskah); potem jih preliva v manjši, is teh se 
v manjši. posodice; na zadnje vlije vse skup v ččber, 
kterega mu moram večkrat izprazniti , — to je k e m i j a!^ 
Malo dragač se dan današnji sodijo marsikteri o ti važni 
vednosti, ki se imenuje kemija ali ločba. Mislijo si 
kemikarja skrivnostnega moža, ki se v6de enmalo dru- 
gač ko copernik po saperti kuhinji, kjer razpusča in 
topi, preliva in zaliva, cre in tali kamne in rudnino, 
soli in kovine. Tudi tisti, ki imajo od ravno omenjenih 
nekoliko bolji zaam^ne o kemii, si mislijo kemikarja le 
tlačana obertnijstva In kmetijstva, in vse, kar on dela 
in dodela, ima le toliko vrednosti kolikor mu apotekar 
in obertnik za to plača. 

Kako globoko pa sega kemija v življenje ob- 
činstva in v vednosti mnogo verstne , to se cel6 ma- 
lim sanja. 

Kakor pa je natora edina, tako je tudi vednost 
(v6da) edina. Namen nje je slediti po večnem bitstvu, 
ki se očividno razodeval tudi v tisucernih prikazkih te- 
lesnih stvari. In ravno kemija, ki ima opraviti z mno- 
goverstnimi premembami stvari, ki zginejo pod očmi 
raziskavca , da se spet v novih podobah prikažejo, ravno 
kemija — pravim — je vednost , ki nam očividno kaže 
stalnost v nestalnostl, večnost v minljivosti! Osnova io 



rassttova vsake drobtinice na svetu — gadi se po peti 
kemije. 

Naj se človek v osebnosti svoji se taka visečega 
misli nad natoro, vendar vse dela in stvaritve njegovo 
ne morejo zoperstati sili njeni. Res, da is skal in 
dreves si stavi človek mogočne poslopja, da iz rudnin 
si dela orodja mnoge, s kterimi si pripravlja , cesar po- 
trebuje za življenje in prijetnosti njegove. Al kmalo 
kmalo se sačnč dela njegove preminjati , In v male sto- 
letjih razpadejo v prah. Velioanske poslopja, mostovi iz 
kamnja in železa narejeni , terdnjave in krasni spominki, 
ki jih stavi, da bi znamnja bile za večnost ^ vse, vse 
pokonci sila časa. Kar se je vbranllo valovom serdi- 
tega morja in je zoperstalo nevihtam zemljo stresajočim 
— je po^ malem pa gotovo rasdjala malo porajtana rdsa, 
dež, srež in gorkota. Kakor mol pokončž sčasoma knjige, 
v kterih so bogati zakladi vednosti in umetnosti človeško 
shraigeni, tako gloje mahovfna olikane stebre mogoč- 
nih poslopij ; drevesno seme kali v razpolcljinah zidovja, 
in berslin poganja korenine svoje v razvaline. 

Kam zginejo anove (StoflTe) strohnjenih rastljin in 
žival, zgorelega lesa, zarjavlih kovin, razpadlega kam- 
nja? Kemikar sledi po njih, in kar se drugim zgub- 
ljeno dozdeva, najde on v druzih podobah In v dru- 
zih razmerah. Na sveta celč nič v pogubo ne gr6. 

Znanost te stalnosti vkljnb vsih snovnih prememb, 
ktero je Bog v brezkončni modrosti svoji stvari^m na 
svetu določil, podeluje kemikarja stvariteljskd moč. Ru- 
dokep se podž v jamo, kjer spravlja mertvo rudo na 
dan; kemija pa uči, kako naj se razkroji in spremeni v 
drago blago življenja« naj bo železo ali srebro, žeplo 
ali kositer ali kar koli si bodi. 

Spremimo kemikarja pri opravilu njegovem, da vi- 
dimo, kaj dela in kako dela. Da bomo pa visoko ^eno 
delavnosti njegove lože spoznali , spremimo ga pri opra- 
vilu, ko na pervi pogled malo vredni dar matere zemlje 
v nar imenitniei blago obdeluje, ki je veči vrednosti, 
kakor vsi biseri če so se tako dragoceni. Kuhinska sol 
se imenuje tisti važni dar, ktera se marsikteremu le po- 
trebna zdi v kuhinjah, al — vidill bomo visoko njeno 
vrednost pri tolikšnih obertnijah, naj se že vpotrebnje, 
kjer mjilar mjilo (žajfo) dela, ali kjer fabrikant blago 
hiUi in barva, v glažutah in fabrikah sode itd. 

In če bi sol tudi le v kuhinjah potrebna bila, 
ne smemo pozabiti, da vsa posvetna omika je Izvirik 
soli. Stare ljudstva so že to spoznale, ker sol jim je 
bilo znamnje terpežnosti In modrosti. Mozes že 
emeni soli pri jestvinih daritvah kot neobhodno potreb- 
nega priverska, in Plini pravi, da prijetnost in 
veselje življenja se ne da lepši zaznamovati kakor 
z besedo ^sol^. (Dalje sledi). 



Nova naprava cesarskih vradnu v našem 
cesarstvu. 

(Dalje.) 

V 8. listu smo povedali, da po^viksiin ukazu se 
bojo razdelile v okrožja ali krasijo, le manjši Ko- 
roško, Krajnsko, Soloograsko, Siležko In Bukoviaa bojo 
brez kresij. 

Za vsako okrožje se bo postavila okrožna ob- 
lastnija (Kreisbehorde) , ktera je v političnih in oskerb- 
stvenih zadevah za tisto okrožje nar višji vradnija, scer 
pa je sredina med deželnim poglavarstvom in med nji 
podložnimi vraduijami. Podložna je neposredno deželnemu 
poglavarstvu, v zadevah naravnega davkovstva pa dav- 
klni deželni oblastuii. 

Na čdlu okrožne oblasti stoji okrožni predstoj-^ 
nI k, ki je v sfoji službi tolikb kot svetovavec dežel- 



— 39 — 



nefft poiflavaratva , ce m mo ia vtel čaat ne podeU. Zra- 
▼aa Bjao je en ekrožai kemiaar Djegm nanueatoik, pa 
patrabi jeTečdrozili kamiaarjav, kenceptoih praktikan- 
tav« ea akroaoi adravnik, en aekretari, rei^istrant, Tee 
kanceliatav in vradnik alažabnikav. 

Opravilstvo okrožne vradnije je obširno, ker de- 
loma čaje nad Tradnijami nji padložnimi, deloma ima ovoja 
oakerbatvine opravila. Predatojnik mora nar manj vaaka 
tri leta vse vradnije svoje|^a okrožja ai^ledati in ae pre- 
pričati, kako vradniki akrožni oblaatnii podložni avaja 
alaibe na vae strani opravljajo. 

Okrožna oblaatnija sklene inrasBodl v pervi stopnji 
▼ vsih sadevah, ktere apadajo v nje opravilstvo. Vsi 
rekursi in vse pritožba aoper sklepe in naakaae nižjik 
političnik vradnij se imajo okrožni oblaatnii predložiti, 
ktera jih deželnema po;!i:Uvarstvo v rassodek iaroci. Ona 
akerbi za mir, varnost in javni rad v okrožja, — njeni 
akerbi je izročeno , da ae postave dostojno razj^lasujejo 
in spolnajejo, — v i^eno opravilstvo spada višji vodstvo 
konskripeije in rekratiranja , vojne priprejsre, vkvartiranja 
in hraDO vojakov; tadi v napravah cesti, mostov, ka- 
nalov, mlinov, fabrik itd. kakor o zidanja cerkvi, fa- 
rovžev , sol , pokopališč itd. ima govoriti , kolikor te reči 
v lueno oblast spadajo , — ona čaje nad notrajno spravo 
občin ali sosesk svojega okrožja, naj so ji posredno ali 
neposredno podložne; dalje spadajo v njeno opravilstvo 
mno^e knpčijske in obertnijske zadeve, — delitev po- 
biranja milodarov po okolicah okrožja, — razsodba zastran 
razdelitve zemljis na drobno, če je k tema polltične^^a 
dovoljenja potreba ,— zabranjenje lesosika v i^ojzdih, do- 
voljenje plavitve lesa na javnih vodah , če taka dovoli- 
tev ne dostojf višjim oblastim itd. V pravosodnih 
zadevah ji scer ne gr6 samostojno opravilstvo, vendar 
čaje nad gmotnimi bok vami, nad oskerbnistvom sirotin- 
skegm premoženja itd. Tadi v da v kinih zadevah ima 
deloma samostojno oblast, deloma pa ima čati nad spotl- 
novanjem v davkine, denarniske in račonske zadeve spa- 
dajočih opravil drazih nji podložnih vradnij, cesarskih ali 
iapanijnih. (Konec sledL) 



Narodopisni in jezilioslovni pomenlii. 

o začetku imen ^tjubijana^ i f,Laibach^. 

Da so Nemci iz imena „v Ljabah^ napravili Lal- 
bach, Laybach ali Laabach, je takole prišlo: oni 
alovenski u večkrat spreminjajo v t^\%B ajy i tisti ajrae 
križem pišejo ali ai ali ay ali et ali pa tadi eUy ker 
vse to kot aj z^ovarjajo. Tadi imamo raz||:lede, da slo- 
venski u y au spreminjajo. Zraven pa Ij ne razločijo 
od { kakar Slovenci, Lahi i Francozi« Tako so Nemci 
Ravenska imena Ljača, Tajnca, Laže, Bače (na 
dtajarskem), Ljabno zmenili v Leatsch, Tainiz, 
Laasach, Fantsch, Laafen itd. Da pa Laibach 
namest Ljabe ali Laibe pravijo, i to imdnaach kon- 
čajo , je prišlo , kakor je ačeni g. Metelko že davnej po- 
vedal, od tod, ker Slovenci na vprašanje: kako aa ta- 
fcaj pravi? sploh v kazavnem padeža od|^ovarjajo , na 
primer: ^^takaj je v Ljabah, v Cerkljah, v Sel- 
cah, v Hinah, v Snahah. Ko se Ljabe v kazav- 
nem padeža na bah končajo, je to Nemce motilo i jih 
«emot],da „v Ljabah^ ali Laibach od svojega Bach 
(potok) hočejo apeljavati, ali da morebiti le z|^ovor imajo 
i,Laibach<' za im^ nemške korenine raz^^lasati. 

Kdor zna alovenako, i premisli, kar je g. Me- 
telko o imena Laibach govoril, se nikakor namere 
mnenja vdati, ki stoji v 1. z voska ,,Archiva ilir die Lan- 
desi^eschichte des Herzogthames Krain na 101. strani, 
I se da tako posloveniti : ^Ze kakosti i začetja imena 



,,Laibach^ v razkrajanji glasov i v sastavljenji na naj- 
dem dokazanega, ae manj da bi imi Laabach maral« 
Ljabah i ta imenovavan,,Ljabe^ predpolagati^. — Raz- 
krojimo glasa ,,v Ljabach^ ali ,,Laibach^: Nemci že 
po svojem jezika topljenega {; od { na razločijo, aaj ae 
v tem celo nekteri Slovenci na tanko razločka na de- 
lajo. Da slovanski u Nemci v au i v ai zminjajo, je 
bilo že spredaj rečeno. Kakor po nemški zavita imena 
Zirklach, Selzach, Zelach predpolagajo slovenska 
imena Cirklje, Selca, Sala itd. itd., tako imi Lai- 
bach predpolaga ime Ljabe ali Laiba. To je ven- 
der tako očitno kot beli dan. Kaj tacega ne bode le ti- 
sti amel, kdor si je namenal ne ameti. S tacim pa 
je teško opraviti imeti, i bi tadi nobenega vspeha ne 
imelo. 

Ozrimo se tadi na nemško speljavo imena ^^Lai- 
bach^. Kteri hočejo to imd iz nemščine silovito stla- 
čiti, pravijo, da Lai pred bach pride iz holandskega 
leia, kar kamen .slanec ali plošče (Schiefer) po- 
meni. Božja dekla ! k a m bodo še šli te razlage iskat ? 
Delječ gred5 po priprosta reči Naj bi vendar pamislili^ 
da v Ljabii ali Ljubljanici ni, dokler svet stoji, ni- 
kdar plošč bilo in jih tudi dandanašnji ni. Kdor misli, 
da se je v Ljnbljanlco morebit kadaj Golovc pogrezoval, 
ne vd, da še le od tistega časa Ljabljanica blizo Go- 
lovca teče, od kar je Graber Ljabljanico v to strngo 
napeljal, v kteri pa še dandanašnji ni bilo od plošec ne 
daha ne slaha. 

Zadnji zlog bach pa pravijo, da prida od nem- 
škega Bach, kar potok pomeni. Toda Ljabljanica ni 
potok, ampak je reka, Finss, po kteri se plavake (la- 
dije) vozijo. Potoki niso tako veliki. To je torej prazna, 
da bi bil kdo Ljabljanico brez vsega vzroka plašni 
potok Imenoval. 

Iz Ljabisaha Ljabljano ali Laibach apelje- 
vati, ae pravi, iz ,,Bartolomej^ Jerneja kovati. 

Iz Laibach ,,lia-bach^, to je, Ijabo vodo na- 
pravljati je toliko reanice, kolikor je 11 a b 0^^^) ^^^ 
venskema Ijab podobno. Kaj hoče pa nemški ach na 
Slovenskem? saj imamo svojih ah dosti. Pri tej razlagi 
bi bilo to posebno, da bi bili Nemci aami svoj liab ali 
lieb v laib ali laab spačili. 

Imenovani ^Archiv^ pravi tadi na 101. strani: 
i,Ker moramo po (»ovestnici skazano spoznati , da je Lai- 
bach im6 od Frankov okoli Grada (Ijabljanskega) izzl- 
danega novega mesta, je torej nemško^. Te besede ae 
^petltio principli^; kar bi bilo dokazati, „Archiv^ že 
za dokazano povestniško resnico razglasi. Da so Franki 
okoli Ljabljanskega Grada mesto Ljabljano zidali, mara 
le kot mnenje veljati, dokler ne bode bolj na tanko 
apričano. Čadno je, i po pristranosti cika govorjenje, 
ktera dokazaje, da bi bil vsak dragi pri nas mesta zi- 
dal, le domači Slaveni ne. 

Komar se čadno zdi, da iz prešnjih časov ni no- 
beno slovensko imd od Ljabljane znano , naj pomisli , da 
nekdanji Slovenci svojega jezika niso bili v pismeno ve- 
ljavnost vpeljali i ga pod oblastjo tujcov tadi niso mogli 
vpeljati. Od kar se molči, od tistega se pa ne sm^ so- 
dili, da tadi ni bilo. Ko bi taki dovod veljal, biseza- 
moglo ž njim tadi skazati, da pred Napoleonovo posestjo 
Ilirije na Krajnskem ni bilo Slovencev; imd Ljabljannbi 
se 11 iz kacih slovenskih v Ljnbljani natisnjenih bakev 
dalo spričati. Ko so Francozi pri nas bili, so imena na- 
ših krajev tako pisali, kakor so jih po nemških bakvah 
i zemljopisih najdli. Ko Nemci prešnjih časov o n^^" 
bach^ govord, se to zgodi, ker po nemški govord. Se 
dandanašnji, če kdo po nemški Ljabljano v misel 
jemlje, jo le Laibach imenaje. Po nemških bakvah i 
zemljopisih soditi , bi še ' dandanašnji morali misliti , da 
akoraj noben kraj ali mesto ali reka nima alovenakega 



- 40 — 



iMMtia. Le ▼ ttekterlli veikiskili piMnjih dairasBjihč«* 
0Dt Je kot kaj pesebnega tloTeneka imena iraTen nem- 
Mk najti, na primer vg. FreyerJeTemsemlJovid«KrajD^ 
lA(e Vojvodine. Li okoda, da je to lepo delo ▼ bohor- 
ilci ladano , i da se je veliko pomot tadi aieer ▼ pfeanje 
alovenskik im^n vrilo. TadI na nemške manji popake 
kntfn, ktera bi le po slovoDskl prav pisana todiNemeem 
labko amema bila, se je prevee porajtalo; saj menda 
fudf Nemci ne žeW, da bi mi njib pomote po nepotreb« 
nem na ogled stavili« Pa okoljaine g. isdatelja sgovar- 
jajd 9 I adelo se je že kakor bi bile nemške skaee pra- 
vice pred slovenskimi pravimi imeni dobile. Ko bi me- 
drovisnje is starejlh nemških bakev i zemljopisov ve- 
ljavno bilo, da nI na Slovenskem slovenskih imen bilo 
sa mesta i kraje , bi moglo nasproti sa Slovence tadi to 
modrovanje veljati: „V slovenskih bokTah se LJnbl j ana 
ne imenaje Laibach, torej tega imena ni^. Kdo bi 
taeega modrovanja ne spoanal za tvesenje? 

Popolnoma tadi ti dovod ne more veljati , ki pravi : 
1,0 mesti LjabljanI perva stoletja po razdjanji A m one 
pisatelji molčd, torej je tiste čase ni bilo^. Če kdode^ 
ielo v misel jemlje, ni da bi moral tadi nje poglavitno 
nesto v misel jemati. Torej ali je ob časih Pavla DJa- 
kona Ljabljana vas ali mesto bila , ali je se celč^ni bilo, 
i njegovim molčanjem ni dokazano. Ko bi bil on na- 
ravnost rekel , da na podertii Amone ni nič na novo 
postavljenega, bi bil popolnoma dovod , da nove Ljubljane 
00 nI bilo. Sicer je pa vprašanje: ali vsi stariši pisa- 
telji o tem mesti molč6? To se bode se li pri bolj na- 
tančnim preiskovanji pokazalo. (Konec sledi.} 



Slovanski popotnik. 

* ^Slovenske Noviny^ na Danaji so podale za pri- 
logo zemljevid i^Cernegore^, kjer je sedaj bojišče med 
Tarki. 

^ Gosp. Zaborsky, sovrednik „slo venskih nofin^ 
je od vrednistva odstopil, tedaj jih vredaje le gosp. Li- 
chard. Gospod Jireček posebno za nepolitiski del 
mnogo piše. 

* ^Svetovld^, ki ima na Danaja izhajati za- 
četi, dozdaj se ni prišel ne svitlo, ker vrednih se ni 
dovoljenja dobil, da bi ga smel izdigatl. 

^ Dantetova epopeja ^Osvobodenje Jerazalema^ 
je prišla v češki prestavi od gosp. Ziaka na svitlo v 
Borna in velja i for. 40 kr. 

^ Kako aro od Berna na cesti, ki pelje v Olomac, 
00 našli veliko staroslovansko gomilo z mnogimi stari- 
nami. Drugi pravijo , da najdene reči niso slovanske. 

* Preteklo leto je na Dunaju na svitlo prišlo 88 
slovanskih knjiga med temi 22 slovenskih. 



Novičar iz slovanskih kri^jev. 

Iz Vernogore zvtfmo po nar novejših novicah j,Terž. 
čas.^ in „Oest. Cor.^, da je bil v Grahovi hud boj, 
Turki so sežgali hišo vojvoda Vojatiča, in 18 Grahov- 
IJanov (med temi tudi vojvoda brat) so do zadnjega se 
Junaško vojskovaje, v požara smert storili. Ali je po- 
gumni vojvoda Jakub v pečovje zbežati mogel ali so ga 
Turki vjeli, se ni berž zvedilo, poslednje novice v „Terž. 
časniku^ vendar pravijo, da ga niso Turki v pest do- 
bili, ampak da jim je srečno vsel v velike pečine, kjor 
00 junaško brani Turški sili. V Cermniški nahii (okrajni) 
razsajajo Turki grozovito, celo otrokom, kterih so na 
mikrat 9 umorili, ne prizanašajo; ni tedaj čuda, da 
Cernogorci vjetim Turkom glave sekajo, maševaje se 
nad njih kervoločnostjo. V posamnih bitvah okoli Cer- 
mnisko nahije, kjer se 3000 Černogorcov zoper 12 000 



Turkov bojaje, so doslhmal Cernogorci zmagovali, kis«! 
si 16. t. m. prisegli, da hočejo sovražnika čez mejo za- 
Mditi aH pa vsi smert storiti v vojski. Na Grahovi Je 
l/ernogorcem In Grahovljanom veliko ležeče , zato bo pe-^ 
magala tudi, če bo treba, nahija Katunsfca, in če voj- 
ska za Černogorce le koliko po sreči izide, bojo odpadle 
Turčii vse kristiansko-slovanske okrajne; če se pate zgodi, 
bo zvezda Omer Pašata v Černogori obledela io 
njegove slave skit se razbil na skalah Č^rnogorsklh. Au<« 
strlanska vlada je poslala feldmaršallajtenanta grofa L e I- 
ningen v Carigrad, in je nek zagotovila stricu kneza 
Černogorskega , ki je S8. januaria že iz Dunaja v Terst 
prišel, in se 29. januara že iz Tersta čez Kot ar dom A 
podal, da si bo na vso moč prizadjala, Černogori var- 
nost, kristjanom v Turčii pa mir vstanoviti. Varovati 
mejo austriansko fe nek vlada naša postavila armado z 
18.000 vojaki, pod poveljttvom bana Jeiačiča. Celi svet 
je radoveden, kaj se bo naprej zgodilo. Delavnost kneza 
Danila noč In dan je nepopisljiva , pa tudi skerb velika« 

Novičar iz mnogili kri^jev. 

Zraven ponavljajočih šol za fante, kteri ae 
kakega rokodelstva uče, je c. k. ministerstvo nauka 
ukazalo, da se ima v vsakem mestu, kjer je spodiga 
realna šola, tudi učilnica za imenovane fante napra- 
viti. — V mnogih časnikih se bere , da bo v fierolin po- 
slani bivši minister Bruk še ta teden svoje poslanstvo 
doveršil, kterega nasledek je knpči j na pogodba med 
austriansko in prasko vlado za iZ l«t« — V 
solnicah Auseskih je vstal unidan oginj, ki je veliko 
škodo napravil; 8 ljudi je v jamah ob življenje prišlo; 
nar bolj pa je pomagal sopir iz vrele vede oginj 
zadušiti, kterega so skoz majhne luknje v scer dobro 
zaperto jamo spušali^ kjer je gorelo. — V Londonu 
se je vstanovil odbor, kterega naloga je veličansk spo- 
minek postaviti slavnemu dohtarju Jener-u, ki je za 
človeštvo neizrečeno veliko dobroto znajdel otrokom 
k oz d (^osepniee) staviti in tako zabraniti prave kužne 
osepnice. — V saboto je bila gradjanska, v nedeljo pa 
cerkvena poroka Na pole ona, nepopisljivo slovesna ; po- 
ročal jo nadškof Pariški ; cerkev matere božje je bila vsa 
v svili in žametu, bandera vsih 86 francoskih okoliše 
so biie razpete, 13.000 vošenih sveč je gorelo, 500 
godcev je godio; vrisk zunaj cerkve je bil velik; zve- 
čer sta se peljala cesar in cesarica na 8t. Cloudski grad. 
Kmalo bo pozabljena ta slovesnost; al se bo tudi Napo- 
leonov svatbini govor pozabil, s kterim je nekako 
nespodobno pikal na posvečene stare navade druzih vla- 
darjev, kdo w6? — Vremenski prerok iz Jolsve prero- 
kuje, da po vsakem mrazu bo prišlo letos k m al o južne 
vreme, in da bo pričujoče mehko vreme do 6. svečana 
terpelo. 

Prislovica poštenega moža. 

Ge spone kaoa ti opravljiva kuje, 
NiJ 8 šibo sanice vanj a Be kainvje! 

Današnjemu lista 

je priložena druga pdla »občne povestnice«. — Ker se je d(» 
konca pretečenef^a mesca že dostojno žtevilo naročnikov na »No- 
vice« oflasilo in se Jih se sniraj oflasi^e, smo v stann žesda^ 
eastiiim naroonikonr nasnanje dati , da bomo le sa pol leta stoijeno 
obrabo spoluovali skosi celo leto in vsak mesec eno 
pdlo »povestnice« brea posebnega plačila dokladali. 
ker pa je »občna povestnica« neločJJiva doklada »Novic«, kakor 
je »Tinoreja«, »kemija«, »divica Orleanska« in »nevesta Mesin- 
ska« bila, osnanimo ob enem na mnoge vprasaiOs? da se »občna 
poTestnica« le i Novicami dobivati namere, sa ktero nej, kdor 
misli, se kmalo oglasi, dokler od vee natisnjeni listf ae poidejo* 

Vred. 



Natiskar in zalosnik Jožef Blaznih v Ljubljani. 



kmetijskili, obertnijskih in narodskih reči. 



I Novice UhiOlJo ▼ LJabljaui| 

(▼8ak teden dvakrat, nam- 

reo v sredo in saboto. 



Odgovorni vrednik Dr* jraneac Blelnela. 



I VeljiO® sacelo leto po poitil 

(i ti. J scer 3 fl. , sa po] Ieta^| 

20. po pošti, scer 1 11.30 kr. 



Tečaj Xi. 



V saboto 5. februaria 1853. 



List 11. 



Gospodarske reči. 

QSalo ali preiičjo mast , kadar govejo iivino 
napenjaj, hvalijo angleški živinozdravniki. V bo- 
kal vrele vode se dene 1 funt gorkiga sala; ko se 
je voda shladila, se vse skup vlije živini noter; en 
pomagač derži glavo in vrat živine kviško, drugi 
pa pritiska na levo stran vampa, kier je nar bolj 
napet, da se začne živini rigati ; o 20 minutah so ve- 
čicfel vsi vetrovi iz vampa pregnani in živina ni več 
napeta. Piče C^utra} seji pa več ur potem ne sme dati« 

{Mleko v latvicah iz cinka} se skisa 4 do 6 
ur pozneje kakor v kositarjevih ali lončenih; tudi 
86 v njih sme t ah a bolje loči, in poten takim se 
po njih pridobi več sirov i ga masla (putra). To 
natanjko skusiti, si je dal nek gospodar 3 latvice 
iz cinka, 3 pa iz kositarja napraviti, ktere je ob 
enim z ravno tistim mlekarn napolnil; v 45 urah se 
je vsedlo mleko v kositarjevih posodah in iz po- 
snete smetane se je namedlo 1165 delov siroviga 
masla; — smetano v cinknih latvicah so zamogli se 
le 5 ur pozneje posneti in namedlo se je iz nje 1630 
delov siroviga masla, ki je tudi bolj iga okusa bilo. 

{Penil od premoga — Steinkohlen — je %a 
9enomet% ali travnike tako dober} j da je podruž- 
nica Celjska glavni odbor Staj. kmetijske^ družbe 
naprosila: naj bi se on obernil na oskerbništvoc.k« 
železnice, da bi se kmetova vcem prepustilo ta pepel 
po dostojni ceni, namest ž njim staro strugo Vo- 
glajne zasipati. 

{Nar boljii mast %a usnjino kočij y konjske 
oprave itd.}, je tista, kakorsno rabijo Angleži, ki 
jo takole napravijo: en bokal mleka se pristavi k 
ognju, da zavre, po tem se dene 4 lote dobriga 
lahko raztopljiviga mjila(žajfe} v mleko, se prav 
dobro pomeša in pokuhati pusti; po tem se primeša 
tudi 4 lete čistiga ne žarko viga laneniga olja 
in vse skup se mora dobro pretresti , da se do do- 
briga pomeša« Taka mast ni draga, usnje pa, ktero 
se z njo maže, ostane vedno volno in mehko, in 
se ne razpoka. 

Razne kovine kot gradivo. 

1. železo. 

Sploh je znano, da se za stavite v prebi vališ 
mnogo mnogo železja upotrebuje. Železo je nar 
važniši kovina pri zidarii. 

Z obziram na pridobitev je železo dvojne baze: 
lito in kovano železo. Pervo se rabi bolj zano- 
siti ali podpirati, poslednje za obesiti težo. 

Po barvi tako imenovano svetlosivo lito že- 
lezo je nar bolji, ker je vlečljivo in gibčno. Torej 



se mora gledati, da roba iz litiga železa, ktera 
pri stavitvi se porabiti imd, iz svetlosiviga železa 
te baze je izdelana, ker černosivo lito železoza 
to ne reljL 

Kovano ali železo u palicah (Stabeisen} mora, 
daje dobro, se sem ter tje kriviti ali šibiti dati; 
se mora merzlo valjati, sulcati in u svilo se vleči 
dati brez da bi počilo. 

Dobro lito železo ne sme luknjasto biti; plena 
njegova mora biti gladka in ojstra. — Dobro ko- 
vano železo mora biti vlačivo,napoveršinibrezpoklin, 
plena pa mora viin moleče nitke ali žilice imeti. 

Ker ima železo tako imenitne lastnosti, da je 
gibčno , vlačivo in terdo , se za stavitve čedalje bolj 
upotrebuje. Tako je sploh znano, da na Angle- 
BKim ne le cele ladje, temoč tudi hiše, hrame itd. 
iz gol i ga železa napravljajo; in če tudi drugod 
še ne grejo tako dalječ, se vunder več hišnih ob- 
stojnih delov, ki so poprej se iz lesa izdelovali, 
zdaj skorej sploh iz litiga ali kovaniga železa na- 
pravlja. 

2. Baker. 

Baker ali kotlovina se rabi pri stavbah po- 
sebno ko terpežno gradivo za pokrivanje. Ta 
kovina je zlo vlečljiva in močna, ter se dd sila raz- 
tegniti; torei se zamore tem boljupotrebiti, ker dan 
današnji baKarnice prevelike stresne ploše napra- 
viti znajo. 

Bakrene ploše za pokrivanje morajo nar 
manj 2 štirjaška čevlja imeti. Tudi žlebi morajo 
iz bakra narejeni biti, čeravno streha je s streš- 
niki krita. Bakrovi na mora tako visoko u podstrehje 
seči, kolikor im& žleb vode zaderžati: drugači ni 
deževnica lahko med krov in žleb se stekala, ter 
vlažnost u zidovje zavlekla. 

3. Svinec. 

8vinec se ne upotrebuje za pokrivanje. Tudi 
za obloge oknjenih sip se je boljši napravi vmak- 
niti moral. 

4. Cink. 

Ob novejši d6bi so začeli pri stavbah se cinka 
posluževati. Cink, sivkljato - bela , kositarju po- 
dobna kovina, je precej terd. Napravijo se iz 
njega ploše, 2 čevlja dolge, poldrugi čevelj ši- 
roke. Teška je ena ploša hlizo 3Vg funta. Rabijo 
se za pokrivanje pohištev, ker so sila terpežne. 

Omeniti se pa mora, da deževnica, ki od cin- 
koviga krova doli steče , se ne more tako porabiti, 
kakor deževnica, ki od drugih krovov doliprihi^. 
6. Medenina. 

Med ali medenina (Messing} vremenu malo 
zoperstaja. Rabi se tedaj le znotraj pohištev, kjer 



— 42 — 



posebno sa kljupc in okove vrat in okinj služi. Go- 
spodar stori prav, ce sam ne nakupi sirove mede- 
nine, ampak nje oskerbitev dotičnim rokodelcam 
pripusti. 

Potovalne po okrignah Datoroznanstva. 

Kemija — in kiMnska sol 

(Dalje.) 
Spremimo radokopa naravnost v jamo, kjer kam- 
nito sol — ali kakor t Dekterik krajih pravijo — o^er- 
ako aol *) v velieih , akor skosvidljinh kobrah (War- 
feln), zdaj belih zdaj krasno modrih , čisto ali z mavcom, 
anhldritom in glinom zmešano na dan spravlja. 

Nar veci solina je v Oalicil pod Tatranskimi 
gorami polef: Vlllčke id Bohnie; 100 milj dol^a, 
m milj stroka, 1200 čevljev globoka. Ena sama jama, 
Mihalovičeva, je Imela takosno boj^astvo soli, da so 
44 let v nji sol kopali; cela solina v Vi lički pa, v 
kteri bi človek, če bi hotel vse jame in predehe preho- 
diti , za 86 nemških milj pota imel, da 800-900 lju- 
dem opraviti , kteri na leto blezo en milion centov kam- 
nite soli na dan spravijo. V ti solini se vidijo jame, 
enake velicim dvoranam, ki so deloma s solnimi skrili 
podzidane in z oltarji in statvami oklnčane. 

V dragi polovici 13. stoletja so že ih sol kopali, 
in se dandanašnji ljudstvo pripovedaje, daje pobožna 
žena kralja Bole slava V. s svojo /i^orečo molitvijo v 
leta 1252 najdbo le veličanske soline pri Boga sprosila. 
Da se jim je pa že takrat dozdevala dotika io zveza 
ninozih solin pod Tatranskimi gorami, poterdi pravlica, 
ki se se dandanašnji z ano pripovedaje, da je nam- 
reč perstan , ki ga je kraljica na Ogerskem v solni stu- 
denec vergla, v Bohnii najden bil v nekem kosu kam- 
nite soli. 

Kopljejo pa sol v Oalicianskih solinah ali s pikami, 
aH jo lomijo kakor kamnje s smodnikom. Razpošiljajo 
jo v dolzih kroglih kosih, 3 do 5 centov teskih, kteri 
se balvane imenajejo, ali v manjših štiri voglatnih ple- 
šah po centa ali 2 centa teskih ; drobnejsi sol iz Bohnie 
pa v Bodcih, 27, do 5 centov teskih, po svetu grd. 

Ravno tako kopljejo kamnito soljo v Kar doni 
v Kaialooii, kjer je solina pod milem nebom in kjer sol 
kopljejo ravno tako kakor kamnje lomijo v kamnaricah. 

Enako ravnajo v Liverpolu, v Santa Fe de 
Bogata poleg Meksikanskega zot6ka in v Kermanu 
v Perzii, kjer iz kamnite soli cele hiše zidajo. 

Drugači pa se dobiva kamnita sol v gorah, kjer 
se najde v manjših kepah zmešana z glinom in mavcem 
Cgipsom^ , kakor v velicih Solnograskih solinah v Hal- 
lein-n in Berchteagadun , v Hallstadt-u in Anse-u na 
Solinskem (Salzkammergat) , in v Hall-u na Tirolih. Ta- 
kaj kuhajo sol, da čisto sol ločijo od druge primeša- 
nice. Tudi te soline so bogate, tako, da Iz Halleinskih 
in Berchtesgadniskih na to vižo vsako leto blizo 600.000 
centov soli pridelajo. 

Na svetu pa se najdejo tadi studenci, kterih 
voda je nasitena kuhinske soli. Dolgo se ni vedilo, od 
kod taka slana voda pride , dokler se ni primerilo , da so 
zadeli pod zemljo na velika zaklade kamnite soli, skozi 
ktere studenci tekd in se medpotoma napijejo soli, s ktero 
navdani po tem na dan pridejo, Nekteri taki studenci 
BO močno nasiteni soli; na primer Ima Lilneborski stu- 
denec v 100 delih vode 25 delov soli , Reichenhallski 23, 
Schdnebeckerski 13. Dragi studenci pa imajo tako malo 
solnih delov v sebi, da se ne plača njih vode naravnost 

*) Dft je slovensko im6 »o g e r s k a sol« sa nemško »S t e i n- 
o al s« deloma pravo ime, se bojo eastiti bravci, prebravši 
ti sestavek, sami preprieali gledtf na velioaaske Tatranske 
gore na Ogerskem. 



kuhati, ampak vjemljejo tako stadenčnice narpoprej r 
ponikve, da izpuhti veči del vode. Je to storjeno, imajo 
80 drage priprave, da ločijo mavo in drugo rudnine, iu 
s koho potem napravijo čisto sol. 
(Koneo sledi.) 

Nova naprava cesarskih vradnu v Dašem 
cesarstvu. 

(nalje.) 
Nar nižji cesarska oblastnija po deželi za politične 
In sodniške opravilstva je okrajna ali kantonska 
vradnija (Bezirksamt). Nji so izročene vse oskerb- 
stvine in sodniške opravila, ktere niso določno dragim 
oblastim izročene. Tista oblast, ki jo sedaj imajo okrajno 
ali kantonske poglavarstva (Bezirkshaoptmannschaften), 
bojo Imele prihodnjič za svojo okrajno ali kanton (Be- 
zirk) tudi prihodnje okrajne ali kantonske vradnije; zra- 
ven te pašo jim v pervi stopnji se tudi Izročene sodniško 
opravila, tako da bo prihodnjič, kakor je na Krajoskem 
že pred 1848. letom bilo, tako rekoč v eni kaucelii 
na deželi se vse opravilo, kar v politično in sodniško 
oblast perve stopnje sega. 

Višji vradnik okrajne oblasti se imenaje okrajni 
predstojnik (Bezirksvorsteher) , kteri ima svoje ad- 
jankte, aktuare,' kanoeliste in služabnike; za 
denarne io račanske opravila je pri davkovski vradnii 
postavljen en davkar (Steuereinnehmer) In en kon- 
trol o i k. Če okrajni predstojnik nima potrebnih lastnost 
za sodnika v sodniških reččh, opravlja za to določeni 
adjunkt samostojno io odgovorljivo sodniške opravila. 

Opravilstvo okrajne vradnije je obširno ; nji je ne- 
posredno izročena skerb za spolnovanje postav, za ohra- 
njenje varnosti, javnega reda in pokoja, za pospesenjo 
občinskega blagostanja; ona skerbi za razglasovanje po- 
stav v dotični okrajni; nji so izročene v pervi stopnji 
zadeve kmetijstva (kmetijstvo, samarstvo ali gojzdstvo, 
lov In ribstvo), po tem skerb za ceste in mostove; po 
zaslišanji žapanov podelaje kapčijne In rokodelske pra- 
vice v pervi stopnji, ako podelitev ne spada vlsji oblasti, 
ravno tako podelaje po zaslišanja županov ženitno do- 
voljenja; o konskripcijah in rekratiranjn Ima po posta- 
vah govoriti, ravno tako pri vkvartiranja vojakov in pri 
vojaški pripregi ; nji je izročeno spolnovanje višjih uka- 
zov pri kagah človeških Io živinskih in čajstvo nad zdrav- 
niki v javno službo poklicanih, bolnišnic, porodnišnic, 
norišnic itd. , ktere so v okrajni njeni ; ona čaje nad po- 
selstvom , nad napravami zoper oginj in nad javnimi stav- 
bami ali zidarijami ; v nje oblast spada teržna In obertoij- 
ska policija; ona določi tarifo za meso, kruh Itd.; ker 
so jI župani podložni , čuje nad njimi , jih podpira ^ in 
podnčnje, pa razsojoje tudi v pervi stopnji vse pritožba 
zoper naprave in ultaze županijske; ona čuje v imenu 
deržave nad milodarnimi, duhovskimi in posvetnimi na- 
pravami ; v šolskih zadevah je ona čuvajnica v imenu 
deržave. Še več druzih opravil je nji izročenih , kakor 
ji grčludl v sodniških, davkovskih in denarnih 
reččh vsled cesarskega ukaza odmerjena oblast. 
(Kooeo sledi.) 

Narodopisni in jezilioslovni pomenki. 

o začetku imen ^Ljubljana" i „Laibach^* 
(Konec.) 
Kadar kako povestnisko resnico terdimo, moramo 
Iz tistih časov, od kterih je govorjenje, za njo priče 
imeti. Torej bo vsak spoznal , da je treba povestniska 
spričevanja zgodb v sUrinlk (arhiv) zbirati. Na- 
djatl se je, da bode v tem, kar je popolnama spri- 
čano, kot povestniska resnica stalo, I da bodo mnenja 



— . 43 — 



H sa mnenja veljala, ki reonice ne kaUjo. Pisatelji 
«godb, kterih oni sami niso priča bili, i ktere so se 
pred njih časi godile, nam smejo li toliko verjetni biti, 
kolikor so viri ati priče (Qaelleo') verjetni, is kterih 
ao jemali. Zato menim, da preveč rečejo, ki aa Lin* 
ha rt o m terdijo, da so ptnji gospodova vci na Krajnskem 
elovenska zemljepisna imena aavergli. Li to je verjetno, 
da so semtertje kako imtf po svoje prenaredili« To po- 
terjajo pri nas skasDJa se dandanašnji; kaj tacega sicer 
pri premaga vcih po s^eti poterjeno najdemo. 

Ob tej priložnosti miŠvearova opaska v ^Ogleda 
li liirioma^ na misel pride, da so Neslovani slovansko 
povestnico poEdneji čase slo popačili, pa ne li slovan- 
sko, ampak todi svojo, kar je je s sloven^koj vsvesi, 
ker niso Slovanov ne po jesiku ne po šegah itd. posnali. 
Torej so pervi viri povestnico včasih veliko amevnisi kot 
posneje pisarijo. 

& tem pa nikakor nočem r6či, da bi bili li Slovani 
v etano resnično povestnico pisati , ampak da povestnico 
kacega naroda ni v stano iz starih pisateljev prav 
sestaviti, kdor nI sicer s tem narodom znan. Ko bi bili 
na primer, Slovani s šegami i s jezikom Nemcov po- 
polnoma neznani nemško povestnico spisovali, se v6, 
da bi bili marsikaj sgrešili ali pomešali , kar so Nemci 
bolje rasločill. Slovani bodo torej s svojo i svojih so- 
sedov povestnico v mnozih rečeh razjasnili, I popravili. 
Torej ne gr6, da bi slovanski povestničar iz p ta jih 
jezikov povestniske sestavke, vzete iz starših pisateljev, 
naravnost v svoj jezik potolmačil ^), ampak sslovanskim 
očesom gr6 pervih povestniskih virov i poznejših 
apiskov pregledovati, i od svoje strani razjasnovati *^, 
pomote popravljati , za kar bodo tudi resnicoljnbni ptajci 
hvaležni. 

O povestnici po nemški pisani se bere, na primer, 
da BO bili Ootje i Getje vsi eno Ijadstvo. Li Slovan 
Je v stana spoznati, da so Oetje (kterih imtf jeodger- 
akega pjtrjg, kar ,,kmete^ pomeni) Slovani. Ravno v 
taki povestnici se bere dalje, da Si m o je bil Frank, 
kar Slovani ne moremo poterditi. Če so Franki Lju- 
bljano zidali (?), so ategnili taki Franki biti, kot je bil 
Bimo. V starem zemljepisa, ki smo se ga nekdaj v 
aolah nčili (ali se ga seuče, ne vtfm) je v obzira Slo- 
vanov vse križem pomot mergolelo, o Germani i je 
bilo pa veliko napak rečeoega. Ravno tako je v do- 
sdanji po nemški pisani povestnici o slovenskih de- 
želah veliko pomot. Kakor slovanačina v latinščino i 

*) Te b6.^ede poterdi skos in ikoE spisov časnika »Stiriac 
že od leta 1845, ki nam Je prig^odno ravno v roke prišel 
in v kterem nas noeni domorodec T riba neki lepodoka- 
n^e, da ▼ sf^odopisih slovanskih kri^ev itd. prebiranje le 
latinskih in nemških pisem ne pelje k rasode^o resnice. 
Gosp. Tribanski takole i^ovori: »Die Gelehrten bliittem in 
lateinischen and dentachen Urkunden (slavische gibt es we- 
nigstens fiir Inoerosterreich keine) und forschen darin 
naeh der Wahrlieit aach in Betretf slavischer Gegen- 
stande. Dass sie trota ihrem Fleisse and ihrer vielen 
M&he das Wshre darin doch niclit flnden , ist sehr natflrlich, 
< weil lateinische and beinahe durch^ehend alle daitschen 

Urkunden von Nichtkennern des Slavischen , daher f^ros- 
sentheils nnrichtip in Besaip aaf Benennanscn der Ort- 
sehaften, Flilsse and Berae a^sohriebea worden. Selbst 
die Catastral-Vermessans |;ibt keine Sioherheit; denn so- 
wohl bei der Josephinischen als bei der letstea Messang 
sehrieben die Herrea ia ihre Mappen die Benennnngen oft 
Mschaleder. 8owarde a.B. anstatt Sieneaj (ein sohat- 
tiaer Bera) , woil diess Wort dem deutschen Ohre nicht 
behagen wolJte. gende das Contraire daraas gemacht 
and a^Bohrieben: »Siebensehein«! 
*♦) Veliko veljavni aosp. Wartiaeer ▼ Gradca je nedavni)) 
o enaki priliki vaiao pa resnično besedo aovoril, rekoč : 
)»tako dolgo bojo nase preiskave vedno dvom^ive ostale, 
dokler ne sacnejo adeni Slovani po i|;odovini naših kra- 
jev slediH in povestnico pisati, ki bo rai^Asnila, kar jo 
dosihmal se skrito.« Vred 



gresčino sega, tako i se bolj sega stara slovanaka f^veš^ 
niča v starorimsko i gresko povestnico i v mitologijo* 
Možjd, ki so sicer visoko ačeni i tadi resnicoljabi , so 
vendar le v marsikteri reči kot žaba pri lesnjika, ker jim 
slovansčine i slovanske povestnico kot kljača do resnice 
manjka. Slovanska ali tadi li slovenska povestnica Ima 
tesko i obširno pa imenitno nalogo. To pa tadi lahka 
vemo, da je se celo pri pričah zgodeb večkrat pristra- 
nost zapaziti. To nam vsakdanje skašnje poterdijo. 

V ^Mtttheilaogen des hist. Vereines fUr Krain im 
November 1852^ se gospoda B. očita, da se z orožjem 
mnenj bojnje. Ali se njegova gg. nasprotnika dra- 
ga če bojujeta? Po kteri pravici pa je za nemško speljanje 
imena ^Laibach^ bolj pripasčeno se mnenj poslnžitl, 
kot pa za slovensko? 

H zgodovinskim dokazom, ki se v ^Mitthei- 
langen^ najdejo , je r^či , da so kratki , pa vender pre- 
dolgi, i da ž njimi celo nič ni skazauega. Predolgi ea 
zato , ker bi se bilo vse pri enoj meri s temi malimi ba» 
sedami takole lahko povedalo: „povestnica, kakor je da 
zdaj spisana, i kolikor je o Slovencih znana, o Ljabljan*- 
skem mesta molči od Atilado Karla Velicega , zato mo- 
ramo pa stare pisatelje prebirati, starih listin i 
pisem pregledovati, starih spominkov preiskovati, 
da boderoo kaj več i bolj za gotovo vedili, kako je tiste 
čase na Slovenskem, zlasti na Krajnskem, bilo , kako je 
bilo z Ljabljano i drazimi krajnskimi mesti.^ 

Resnica kraljica! Nihče nam ne sm^ za zlo vzeti^ 
če po povestnici i nje spominkih resnice iščemo, 
ali če v pomanjkanji d ognane resnice verjetna mne* 
nja začasno povi^mo. Če bi pa domača mnenja, ki so 
verjetnisa memoptajih, odrivali, i namest njih ptuja sta- 
vili, kterim se koj očitno bere, da niso res, bibiločado, 
če bi pri svojih rojacih v obzira resničnosti I domoljabja 
ne zgabljevall zaapanja , pa tadi resnieoljabnim I nepri- 
stranskim ptajcom bi se tako ne prikapovali. Jaz s svo- 
jimi mnenji ne želim ravno astrezati ne domačim ne ptaj- 
com, pa tadi nikogar ne žaliti, ki ni mojih misel, le 
odkritoserčno — resnice želim. 

Ker sim pa zmotam podveržen, kar tadi tisti, ki 
so o imenih ,,Ljabljana^ i „Laibach^ itd. drasrače govo- 
'rili, od sebe ne bodo tajili, tedaj sodite naša mnenja^ 
kteri jih berete ali slišite , zraven pa ne porajtajte ne na 
Sokrata, ne na Platona, ne na Petra, ne na Pavla, am- 
pak — na edino samo resnico! 



Novičar iz slovanskih kv^ev. 

Iz Černogore. Časnik „Osservat. dalm«^ od 80. 
janaara piae o Černogorsko-tarski vojski takole: „Zad- 
njikrat smo naznanili, da je tnrška armada pod povelj- 
stvom Reis-Pasata 16. janaara čez goro Planica 
sla in samostan v Ostroga, kjer so bili 3 minihi, se- 
žgala. Knez Danilo je potem z jaoaško množico čez nja 
planil in vnela se je strašna bitva; Černogorci so pre- 
magali; en tal^or (batalion) so pokončali, ostalo kardel» 
pa v beg zapodili. Tarki, vsi omamljeni, so se vma- 
knili do Povie, ne delječ od mejoHercegovinske; sliši 
se, pa gotovo se nI, da so Černogorci Reis-Pasata vjell«. 
Iz tega se vidi — pravi „Oss. dalm.^, da so Černogorci 
dosihmal srečni. Omer-Pasa, ki se jebahal Černogoro r 
6 tednih podjarmiti, je mogel bežati sili janaških gor-» 
jancov na Berdi , in 80 dni je preteklo , odkar ni ne en» 
stopnje naprej prišel, i^akor je iz začetka bil; njegova 
poglavno sotorlsča je sedaj v Spaža. Selim Beg, po- 
veljnik 8. oddelka tarske armade, stoji se amiraj,luikor 
je stal, s svojo .armado na visočinah O od in s ki h. — 
„Oest. Corr.^ pa naznani, da se tista novica, ktere ama 
sadnjikrat omenili, da je vojvoda Vaj atič Tarkomvšel^ 
ne poterdi, ampak da je gotovo^ da so ga Tarki vjell 



- 44 — 



ia fa s Bjo/rovo rodovfno in 50 GrahoTljtBi v tarako U- 
boriioa odpeljali. Sliši se, da Tarki e vjetlml na ravnajo 
kcrvolooDo. — 27. jaaaara ao Černo^orel napadli Tarko 
pri Limiani; izid to bilvo pa ao nI snan. — Vojska v 
Comof ori — pišejo časniki — ponavlja v mnoaih pri- 
^dbah slavno janastvo, ktero se prepeva v starih na- 
rodskik pesmih Serbov; tako se pripovedaje od nekega 
Limliančana, kterem« so Turki hišo požgali , da je tar- 
akega vojaka ubil, njegovo oblačilo oblekel in 
med Tarko se podal, kjer se je tako janasko i njimi 
bojeval, da je troje Turkom odreaanih glav domi pri- 
basal. — ^Presse^ piše, da je nek res, da so dv< 
rusovski armadi proti Torski m-eji pomiku- 
jete; 5. oddelk armade pod generalom RUdiger, ja 
prejel že povelje sa odhod , 4. oddelk ga vtaki dan pri- 
čakuje. 

1% Banata svtfmo, da je sadnje dnf preteklega 
mesoa v Bečkereku kiblja pšenice perve sorte bila 
po 15— 16Vs 11., v Ssanadu po I5V2— 16 11. V No- 
Tih Beeak je bila pseoioa perve sorte po 14^1572 ii.» 
o*rte In ječmen po 10 11., koruza po 11 K., ogeršicapo 
82 do 85 fl.; ozimina povsod lepo stoji. 

1% Prage. Kmetijska družba je v zboru sklenila, 
družtvo vstanoviti za oskarbovanje svilodov (zid- 
nih gosenc), ker ee od dne do dnd bolje spozna velik 
dobiček sviioreje. 

1% Celja zviSmo veselo novico, da hočejo gospodje 
Koderman, Orasič in Grabnar ob nedeljah nauk 
kmetijstva razlagati. Nauk iz kmetijstva, prav po 
domače mladfni v nedeljskih eolah razkladan, je rodovitno 
aeme, iz kterega se smd kadaj dosto veselega sadu 
pričakovati. 

1% Železnikap 1. svečana. Prezgodaj smo se s 
snegom hvalili; res je en dan tako padal, da smo že 
iardno stati mislili, al žali Bogi berž je bil jug ti, za 
Bjim dež, in tako je slo nase upanje t pravem pomenu 
besede — hitro po vodi. Skoraj smo že za letos ob- 
upali, zakaj pravi čas za sneg je že zlo pretekel; hudi 
nasledki take zime nam pa tudi že skoz okna ▼ hišo 
gledajo. Bože pomilujl 

V Sorici, dve dobri uri od tod, se je po več- 
letnem prissdevanjučastitega gosp. fajmostra J. Mu 1 ej-a 
BOva šola osnovala, in po božičnih praznikih lani pri- 
čela. Desiravno se ondotni farmani iz aačetka soli niso 
posebno prijazni kazali , sim vendar zvedil te dni za gotovo, 
da šolo že kakih 30 do 40 otrok obiskuje, kar »e za 
začetek veliku imeaovati uamsre , in ludi spričoje , da 
farmani Toliko korist ssle vendar le spoznajo. Tako je 
prav! — Tud gori tožijo kmetje o mehki zimi, ker ne- 
more)o po daljnih lazih gnoja izpeljevati , kterega večidel 
le san^taž voziti zamorejo. Tako se okoli nas z ničesar 
savno hvaliti ne moremo. Z Bogom. Josip Levičnik. 



Novii^ar iz mnogih krs^jev. 

Ker se pegostoma primerja, da Ijndjtf iz našega 
cesarstva grajo sreče iskat v Ameriko, in ker ondine 
najdejo, čeear 00 iskali, pridejo se vbožnisi nazaj, je 
zapovedalo e. k. ministerstvo: naj odsvetjejo gosposke 
to takim Ijuddm in jim določno poved5: kdor sov Ame- 
riko preseli, zg«bi za vselej pravico nazaj v 
eesarstvo priti. — Ministeraki ukaz prepovd ondi 
fisma po poslih (potih) pošiljati, kjer so c. k. poste, če- 
ravno 80 na pisma postne marke pritisnjene. •— Cena 
prastega (erdinar) tobaka, ki se ne kupuje v vez- 
fcih Cpakeljcih), je od tega mesca za uprej poviksana; 
sa krajcar se dobi 1 lot, za 29 kr. pa en fant re- 



zanega tobaka; četert funtatobaka v klobasah valja 9 kr«^ 
funt pa 88 kr. — Prodajavnica c. k. rudninstva je sa 
ti mesec postavila ceno enega centa svinca na 1311. 
80 kr. do 1611. 24 kr., kotlovine na 64 i., živega 
srebra na 164 fl., cinobra na 197 fl. do 817 fl.; 
lepega Sohlagenwaldskega kosita rja na 66 fl. — C» 
k. ministerstvo nauka je zapovedalo, da sa Imajo val 
pripravljavci za učiteljstvo na ljudskih ša- 
lah (preparandi) orgljaoja in cerkvenega petja kot pred* 
pisanega nauka učiti. — SIlijoče delavnisnlce aa 
Imajo nek po vsih deželah cesarstva napraviti. — Vsak 
voznik (.furman) mora potni list (pos) imeti, kakor 
drugi popotniki. — Vsi čaaniki so polni popisov, kaka 
je bila nova Francoska cesarica oblečena; — na glavi 
je Imela — pravijo — za 8 miliooa demantov, okoli 
vrata za 8 miliona in ravno za toliko okoli rok ; oprava 
Iz nar dražjih krajcev (spic) je veljala 40.000 frankov; 
mestni odbor jI je pokloniti hotel okrasje (Schmuck) Is 
drazih kamnov , 600.000 frankov vredno , pa se ja sa- 
hvalila za-nj in rekla, naj se za okrssje namenjen denar 
podeli revnim; ker je bilo pa že v ti namen izdelano, 
ga ja kupil ženin za nevesto, da biserniki v škodo na 
pridejo. — Po starem prerokovanju, ki ae po vsem Tur- 
škem pripoveduje 9 ima letošnje leto za Turčijo sila 
pomenljivo biti; „400 let — pravi preroatvo — Ima ljud- 
stvo Ismael v Stambulu gospodariti*' — in z letošnjem 
letom izteče tistih 400 let. Gotovost tega pa le tisti 
Gospod vd, ki je, kakor nas Koseški pravi, pisal ve- 
čno pratiko! 

Pesem čeških mnzikantov *'). 

(Po eeskem Far ha). 

Mi smo oeski moaikaiiti, 

Cesks mat^ nas rodihi, 
8 sladkimi nas blaaoslasi 

S sladko godbo dojili. 

ZemUa sodbo, semlja češka 
^ Jo ▼ resnici naša Isst, 
Ceski biti mosikant jo 

V eolem sveta volka čast. 

V veseJlji vsak sprojemlja 

Masikanta coskega, 
Lo od njesa, no od dr^J^fo 

Blieat' je ksj flotnoga. 

Lepo igrajo in veselo 

Na trobentah, na basdh; 
Mnogo godoov je na sveta , 

Nar Torlejs^ smed njih Je Čeh. 

Češko godimo , češko pojmo , 

Češka semlja nas jo dom, 
Poslavljujmo, povisojmo 

S krasno godbo godbe dom! 

Se raiglasa, se razldga 

Češka godba v pesmici ^ 
Mi smo češki masikanti, ^ 

Vre nsm v sereih češka kri. 

Čehi^smo po vsaki ceni, 

Češke semljo rojenci, 
Ceski mi smo pravi godci 

Češke zemlje vlastenoi! a. 



Popravek. 

v poslednjem :>8Iov. popotnika«c namest JDantetova Mri 
Tasftova. 



*) Pri nas tako imenovanih Pragarjov. 



Natiskar in založnik Jožef Blaznih v Ljubljani. 



kmetijskih^ obertnijskiii in nsrodskili reči. 



1 Novice uhiO^Oo ▼ LJubljani 

{v8*k teden dvakrat , nam- ^ 

reo v sredo in saboto. 



Velji^o saeelo leto po ponti 
i 11. , Bcer 3 fl. , la pol let« 
Odgovorni vrednik Dr* jranes Bleliiela. ^ 2fl.popo6ti,8cerifl.30kr. 



Tečaj XI. 



V sredo 9. februaria 18^. 



Ust 12. 



Kako D2U se češp^e ali slive sušč. 

Suhe češplje (slive) se lahko prodajajo, in po 
tolikanj višji ceni, kolikor bolje so bile posu- 
šene. V dokaz teffa omenimo, da g. Hirš in drugi 
horvaski tergovci, ki se pečajo z nakupovanjem in 
jprodajanjem čespelj , so naznanili kmetijskemu dru- 
štvu v Zagrebu: da cesplje,^ ki se na Horva^« 
škem suše, so v ceni SKoraj vedno za kaka Si fo- 
rinta nižji, kakor tiste, ktere tergovci v Bosni 
kupujejo. In vzrok te nižie cene, pravijo oni, je 
le ta, ker se na Horvaskem češplje na dimu, v 
Bosni pa brez dima suše. Sušivnice v Bosni niso 
kakor na Horvaskem zgorej odperte in samo z leso, 
na kteri se češplje v dimu suše, pokrite, ampak v 
Bosni so sušivnice zgorej, kjer češplje leže, čisto 
zaperte , da dim skoz ne more. Sicer se te sušiv- 
nice še v tem razločijo , da imajo razun tiste luknje, 
kjer se kuri , še drugo luknjo za odiMek in za dim. 
Take peči za sušenje češpelj — pravi glavni 
odbor Horvaške kmetijske družbe v 1. listu „Grospo- 
darskih novin^ — se prav lahko popravijo : „le spodej 
v zidu naj se luknja za dim predre, in zgorej ti- 
sta lesa. na kteri češplje leže, za tri perste de- 
belo z ilovico namaže, da dim skoz ne more. 
Samo po sebi se pa razume, da ilovica iz začetka 
razpoka; zato je potreba, preden se začneto če- 
šplje sušiti, da se namazana ilovica nekoliko dni 
na zraku in solncu dobro presuši, da se potem malo 
po malem kuri , da se pec tako počasi kakor kost 
uterdi. Tiste pokline, ki se pri sušenju napravijo, 
se morajo dobro zamazati in presušiti. Tedaj je 
l^eč za sušenje dobra in nič vee ni potreba, kakor 
Be 2 ali 3 lese napraviti , na ktere se češplje po- 
suvajo in na peč postavljajo , spet doli jemljejo in 
hlade. Te lese, pa ne smejo biti iz sirovega lesa, 
^mpak iz dobro posušenega , preden se na nje če- 
fiplje raztresejo , ker sicer duh od sirovega lesa 
dobe. Se na to je treba paziti, da se češplje, do- 
kler 80 se gorke in sočne , ne smejo v posode de- 
vati , ampak treba je , da se popred malo v zraku 
presuse^. 

Čeravno pri nas čfešpije zlo v pečeh suše , zna 
vendar biti, da tiste napčnosti, ki se najdejo pri 
susivnicah na Horvaskem, se najdejo tudi pri nas; 
zato smo iz ^gospodarskih novin^ vzeli dober svet, 
ki zamore tudi našim kmetovavcem na dobro priti, 
ker je gotovo, da dobro napravljene in z oduški 
previdene sušivnice so veliko bolji od navadnih peči. 
Al 8 sušenjem ni še vse opravljeno; treba je, 
kakor časnik Dunajske kmetijske dražbe «) svetje, 
o sušenju češpe lj se sledeče pomniti : 

*) »AUf. LMd- iBd FMvtvr. £i«l.« 



1. češplje, ki se suše, morajo do dobrega 
zrele biti, preden se potergajo ali otresejo«; po- 
tergati je bolje, kot tresti jih, (Francozi, Lahi, 
Angleži jih tergajo, ne pa tresejo). Tergajo ali 
tresejjo naj se pa le o lepem suhem vremenu. 
Kar je nagnjitih ali ne popolnoma zrelih ali prav 
drobnih, nai se odločijo za drugo rabo, za zga- 
njarije itd., le za sušiti ne. Domii naj se pa spra- 
vijo v bolj plošnjatih ne preglobokih košarah. 

2. Domii pripeljane češplje naj se spravijo na 
zračni kraj in ne smejo na kupu ležati; vse 
gnjile naj se mečejo proč. Če je vreme lepo , in 
ee se morajo češplje vsak dan na sonce diati. da 
zvenejo, naj se to stori, ker se take češplje lože 
posušijo^ in veliko derv prihrani. Če zmerzuje, naj 
se položi slame po njih; do dobrega zrele ne 
zmerznejo; v zaKurjene shrambe naj se nikar ne 
devajo. 

3. Dobro napravljene sušivnice so veliko bolji 
kot navadne peči. Do dobrega zrele češplje se 
posuse, če so pred zvenile na zraka, o 22 do 85 
urah. 

4. Po tem, ko so češplje iz peči ali sušivnice 
vzete bile, je treba jih o do 6 dni na rjuhe na 
zračnem kraju še sušiti djati. 

5. Suhe češplje naj se v žakljih pod streho 
obesijo. 

Tudi pisatelj v omenienem nemškem časnika 
toži, da so češplje iz nemških dežel manjši vred- 
nosti kakor francoske, zato ker so preveč po- 
sušene in okajene. 



Našim rojakom , ki teleta v Terst vozijo! 

Smiliti se mora človeku, ki ni sirovega serca, 
ako vidf teleta ali prešiče na vozovih privezane, da 
jim glave vse zabuhle in oči s kervjo zalite čez 
lestvice visijo in se cel& dostikrat po kolesih bru- 
sijo. Taka vožnja je grozovito terpinčenje žival, 
kterega bi se človek nikdar vkrivičiti ne smel; pa 
tudi živini na to vižo delj časa terpinčenf , se s p r i d i 
kri, zbolijo možgani, pljuča ^ serce, ietra in vra- 
nica in potem tudi meso, da je slabo ali znabiti celo 
človeškemu zdravju škodljivo. 

Hvale vredna je tedaj prepoved, ki jo je 
c. k. deželno poglavarstvo v Terstu unidan na 
znanje dalo^ prav bi bilo, da bi taka prepoved po- 
vsod obveljala, ki se takole glasi: 

,,Ker meso take živine , ki se z zvezanimi no- 
gami leže od enega kraja do druzega vozi, gotovo 
slabeje in mafij zdravo postane, in ker tudi člo- 
veštvo veleva, da se tako terpinčenje prešičev in 
telet ne dopusti, prepove deželno poglavar- 



— 46 — 



stvo tako vožnjo in opomni, da vsakdo, naj bo 
mesir, voznik, kmetovavec ali pakupčevavec 2 ži- 
vino, ki po 1. aprilu tega leta (t^ j^ V^ veliki 
noči) na imenovano grozovito vižo teleta ali pre- 
Biče tako vozi, bo moral brez usmiljenja od vsake 
tako peljane živine 2 gold. kazni ^ilačati; iz 
tacih lazin nabrani denar steka v uboznišnico tiste 
občine (soseske), kjer je bila taka vožnja zasačena^. 
Naj bi se razlegla ta prepoved po vsem Slo- 
venskem, da se povsod oapravi gerdo in človeku 
škodljivo terpinčenje živine, kar se tudi lakko zgodi, 
ako se vozovi za tako vožnjo napravijo prostor- 
ni in visoki, od vsih strani zapaženi, da ži- 
vina ali na slami prosta leži ali stoji. Zvedli smo, 
da vozniki , ki teleta od daljnih krajev v Terst vo- 
zijo, opoldne, kjer ostanejo, vsacemu teletu kaki 
dve sirovi jajci v gobcu zmečkajo , ki ju lačna in 
žejna žival kaj rada povžije. To jeprav, keriajca 
so tečin živež, al uno terpinčenje zasluži, da je 
deželno poglavarstvo ojstro kazen izgovorilo« 

Potovanje po oknunah natoroznanstvat 

Kemija — in kuhinska soL 

(Ddje.) 

Kakor po stadeocih iz podsemeljsklh jam sol na 
dan priteka, tako je natora noEmerne zaklade 0OM v 
morjih ohranila. 

Moroka voda ima v sto bokalih vode blizo tri 
bokala kahinoke soli. Če bi tedaj mo|:oče bilo , da bi 
vse morja svoje vodno dele ishiapele in da bi se sol, ki 
Je v morski vodi, vledenlla (kristalizirala), bi pokrivala 
sol za 2500 čevljev na debelo celo zemljo. 

V mnosih deželah, kjer dra|^e ooH maojka, mor- 
ska sol, čeravno nekoliko s^renkljata zavolj primesanih 
grenjko-semljatih soli , nadomestaje veliko boljši kamnito 
in stadeočno sol. 

Napravlja se pa v vročih deželah taka sol lahko, 
ker nič drase^a nI potreba, kakor vodo ic morja na- 
peljevati v bajarje , da po sončni ^orkoti Izpahtijo vodni 
deli in sol sama ostane. Prav po naravni poti se je na 
to vižo v moozih krajih taka sol sama naredila , kjer se 
je v starodavnih časih morje posušilo. Ni tedaj čada, 
ako po veličanskih stepah pole^ Hvalinskei^a (Kaspi- 
skeg a) morja in Aralskofra jesora se vidi se zmiraj do- 
sti soli, ki se prikaže, kadar poversina zemlje razpade, 
in da v Dankall na Abisinokem je svet 4 dni hoda čez 
in čez s soljo kakor s Bno£:om pokrit Na bregovih je- 
zera Minilo imenovanem v zedinjenih Mekslkaoskih der- 
žavah Amerike je zemlja s tako debelo in močno skorjo 
soli pokrita , da jo lomijo v velicih kladah. 

Al ne voda sama, tadi o|^inj nam damje soli; 
najdemo jo v izmečkih tistih gor , ki ogioj bljnvajo in 
se zovejo vulkani. Razpokljine Vezava so mno/^okrat 
čez in čez pokrite s solno poversoino , ktero nabora revno 
ljudstvo In si s tem živež slaži. Ko je £:ora H e ki a na 
Islandskem oginj bljavala, so vozili eole vozove vulkan- 
ske soli Iz okolice osrnjene gore. 

Iz vode In zemljo pa gri kuhinska sol v rastljiae, 
živino In človeka, in to ji di nar veči važnost, ker je 
vsim neobhodno potreben življej. 

Ni ne res, da bi so bilo le primerila, da je sol 
pot našla na ognjiše divjih ljudstev ravno tako , kakor v 
kuhinje omikanih Earopejeov ; — natora sama ji je od- 
ločila visoko pomembo za stvari na svetu, In naloga včd- 
noBti je, razumeti to važno pomembo. 

V ti cilj In konec pa je treba , da spremimo keml- 
fcarja po tistih spremlnih, po kterih on ka^iiosko sol pe- 
lje, ki jo jo dobil ali iz zemlje skopano , aH Iz studenč- 
nice skuhano, ali Iz morja zajeto. 



V vsih teh spremlnih se bo očividno rasodele, kaj 
kemijska včdnost zamere. (Dalje sledi.) 

Ozir po sveta. 

Od kod začetek vojske Černogonko^-turike. 

Vojska, ki se je med Černogorci in Turki vnela, 
je sedaj tako važnost dosegla , da oči celega avets se 
obernjene na deželico, ktera je pred tem le malo po- 
rajtana bila. 

Ni tedaj čuda, ker se Iskrica ni porajtala , da se- 
daj o plamenu marsikdo vpraša: zakaj prav za prav, 
In kako se je vnela sedaj toliko važna vojska? 

Nek imeniten Serbljan je popisal unidan v nemškem 
časniku „AIlg. Zelt.** Izvirek Černogorsko-tarike bitve, 
iz kterega, v porazumljenje te prigodbe , povzamemo vaz- 
niil zadeve. 

Takole se jo vojska začela: 

Vojska Černogorcov zoper Turke ni nova reč. Od 
nekdaj so se černogord imeli zoper turškega pasata v 
B kadru bojevati, ki si ni dal vzeti, da so Černogord 
podložnlki Turškega carstva In da so se mu le kot puntarjf 
odtegnili. ViadikI Čemogorski pa spoznajo Čemogoro 
za samostojno od tistih starodavnih časov, ko so jarm 
Turški otresli. In vslod pravic, ki jim jih je nekdanji pa- 
triarh Iz Ipeka celč v pismu podal , grč vladika Černo- 
gorskemu naslov (Imi) metropolita Černogore, Skende- 
rije (Skadarske okolice) in Primerja. 

DrugI vzrok mnogokrat ponovljanega prepira je 
bile Skadarsko jezero; pasa SIcadarskI pravi, da je 
to jezero Turško, Černogorci pa terdijo, da je jezero 
zavolj njim neobhodno potrebnega ribstva deloma 
tudi njih. 

Tretji vzrok večkratnega prepira je različnost n a- 
rodstva in včre. Razun malo katoličanov v Albanii 
je večI del Mahomedancov (turške včre), — Černogorci 
BO staroverci. Albanci kakor Černogorci so vojskoželjoi, 
hrabri In ropu udani. Vediti je tudi, da okrajne okoli 
Skadarskega jezera so sila rodovitne , tedaj vabijo Čer- 
nogorce, da pridejo s svojih nerodovitnih gori radi si 
kaj živeža Iskat; od druge strani pa sela Černogorcov 
Iz nabije Rječke, Ljesansks in Bjeloplavičke tako lež^, 
da ne morejo Albanci tako lahko do njih, kakor do dru- 
zib nahij bosniški in hercegovinski Turki. 

Ni tedaj čada, da po vsem tem so Černogorci iu 
TarkI vedno v prepira bili. Poslednji čas je stara raz- 
partija lahko švignila v hajsi plamen, ker sedanji knez 
Čemogorski In pasa SkadarskI Osman Pasa sta si na- 
sprot stopila. 

Knez Danilo je scer se mlad (se le 24 let star), 
pa je hraber janak, včs nadusen za srečo svojih Čer- 
nogorcov in terdne, nepremakljive volje; narod njegov 
ga ljubi z nepopisijivo iskrenostjo, ki je Černogorcem 
lastna , In ga spoštuje čez vse. Pripoveduje se od njega, 
da enega dnč, ko je več Černogorcov pod košatem dre« 
vosom okoli njega kakor otroci okoli očeta ležalo, je k 
njim takole govoril: glejte I kako majhen (Danilo je majhne 
postave) med vami stojim ; če me pa ne ubogate , vam 
bom velik In težji postal kakor je Lovčen (Lovčon je 
visoka gora med Černogoro in aaHtrianskem primorjem); 
ako mi branite slavo doseči z dobro, jo bom dosegel z 
ostrostjo^. 

Vezir Skadarski Oitman Paša pa ni ne prav Tark 
ne prav Albanec, ampak Bošnjak turške vere; on je 
sin tistega v Serbil po kervoločnosti glasovitega pasata 
Sk opijska, ki je med družim! grozovitnontrni 5. gradna 
1814 pred čveterimi vratami Beligrada 1 50 Serbo v obe- 
sili dal. Kakih 10 let je O^^man Pasa že vezir v Ska- 
dro; celi čas pa hajska Černogorce zoper Černogorce, 
bolj kot vsi njegovi predniki, kar mu je tolikanj lože. 



{ 



-^ 47 — 



ker tforbakl jesik zDa, ma tedaj tolmačev za avoje na- 
mene di treba. v 

Po Mfterti pofiledDje|:a vladika je ataraoinetvo Cer- 
nogeroko ae i njim pomirilo, — pa pomirje je le ^^^^^ 
terpelo. Dva Albaoea ota ^oaovito ^obila nekega Cer- 
soirorca, in ko ee je etarasinstvo Černoirorako savolj 
tega pritožilo pri paiata, je le to odgovoril, da enega 
ubljavca eo vjeli, dragi pa je viol, ne vejo kam. 

Ko je preteklo poletje bnes Danflo , pridal ia Pe- 
trograda domu, Černogorčem naznanil, da miali majhin 
davek vpeljati za potrebe deržavne, je Osman Pasa borz 
dal Černogorčem v okrajni Piperski oklioati: naj za- 
psotijo kneza Černogorakega In ae njema podverzejo, on 
BO bo nobenega davka od njih terjal In jih se cel6 z 
▼sim previdil, česar potrebajejo. In res je nektere pre- 
motil In jim obljnbil, da jim bo z armado na pomoč pri- 
jel, ako bi jim knez ntegnal braniti ae njemo podvreči. 
Ravno tako je dopisal 0<«man tadi sosednim Tarkom In 
Albancem , naj siKasijo Cernogorce drazlh nahg na svojo 
0tran spraviti. 

To kovarstvo, kterega namen je bil celo Ceroo- 
goro spet pod tnrski jarm spraviti, je zvedil knez Cer- 
Dogorski 7. (19.) novembra lanskega leta; berž je zbral 
1000 oroženih moz Iz okrajne Katanske, in se 9. 
(21.) novembra nad Piperčane podal. Komaj se je to 
zvedilo po ČernogorI, so se prostovoljno zbrali Seklinol 
▼ nah(i Rječki^ ki blizo nad Žabljakom prebivajo, in se 
berž (ako vstavili, da Torki ne morejo Piperčanom na 
pomoč priti. 11. (23.) novembra napada SOjanakovIz 
omenjega roda Seklinov terdnjavo Žablja^k In jo Tar- 
kom vzame. 

Komaj se je na Cetinje zvedilo , da so Čemogorci 
Tarkom Žabljak vzeli, je starasinstvo Čeroogorsko berž 
spoznalo, da ta reč ne bo pri tem ostala. Nanagloma 
00 tedaj zbrali , kar so bojevnikov v bližnih okrajnah na- 
brati mogli , in se podali proti Žabljaka , kamor je med 
tem že tadi obilo Tarkov privrelo« Kmalo prevzame pasa 
Skadarsfci sam poveljstvo čez tarsko armado pri Žabljaka, 
— in tako se je začela vojska med Torki in Čemogorci. 
Med tem vdari knez Danflo s svojo armado nad Pi- 
perčane, In jih lih od tiste strani napade, kodar so pri- 
čakovali Ossmanove armade na pomoč — namreč na jažni 
strani nabfje Piperske, kjer reka Zeta mejo dela. Pri- 
alljen je bil po tem takem knez Cernogorski se vdariti 
tarsko armado, ki ae je bila ravno okoli Spaža in 
Podgorfce zbrala, da bi pomagala Piperčanom. 

Ko PiperčanI vidijo, da so obdani krog in krog od 
armade knezove in jim tedaj Torki na pomoč priti ne 
morejo, so se podvergli kneza, ki je vsim milost ska- 
zal, razan peterih, ki so bili tisti čas 'že med Tarke 
pobegnili. 

Na to vižo ae je začela sedanja vojska medČer- 
nogorci in Torki iz rar.partije med pasatom Siudarskem 
in bližnjimi stanova vci Černogore. 

Slovanski popotnik. 

^ Dr. Ladevit Star je češki matici podal zbirko na 
Ogerskem nabranih slovaških narodnih pesem. 

^ V Pragi je prišla obširna češka knjiga z 52 
ebrazi (podobami) na svitlo pod naslovom: ^Umeni ho- 
spodardkd ve vsech odvetnich orby a chovani dobftka^ 
(naak gospodarski v vsih kmetiskih razdelkih in obra- 
čanja dohodkov). 

^ Nek Varšavski knjigokapec Izdaja albam s po- 
dobami raskih vojskovodov, ki ao na O gora kom se 
bojevali. TadI v poslednej Petrograskej ometniskej raz- 
stavi se je kazal obraz poljskega kiparja «Ogri od Pa- 
akieviča zajeti«. *' J » * 

♦ Brbenove češke balade, po narodnih pripoved- 
kah izdelane y »o ravno na svitlo prišle. 



* Drogi zvezek časopisa češkega ^ko prespeeh« 
časa pfimefenych oprav na g^mnaziich'' (v pospeh čas« 
primernih poprav na gimnaziih) je ravno prišel na svitlo; 
govori se v njem med dragim todi o tem^ kako bi se 
dal nižji gimnazi z nižjo realko zjedinitl. 

* Drožtvo av. Ivana v Pragi iteje 6000, in dražtvo 
sv. Cirila in Metada 892 odov« 

* Ladislav Rieger prestavlja iz Franooakegm 
v češko slavno delo Drozca o kmetijstva; pervi zve- 
zek je že T Pragi na svitlo prišel. 

^ Staro drastvo ametnikov v Pragi je napravila 
razstavo. Dozdaj je razstavljenih bilo se le 13 ali 14 
podob, med temi ena posebno krasna slika Calamea, 
vlast konsala Schiettera v Lipsii. To sliko jo delal ime- 
novani alikar za francoskega kralja Ljadevika Filipa, ker 
ma je pa predraga bila, jo je konsal Schietterza svojo 
zbirko kapi!« 

^ „Lamir^ naznani, da se bode v Pragi začel iz- 
dajati popolni prirodopis (naravopis) earepejskih ptic 
posebnim ozirom na Češko. Pridjane ma bodo tadi 
podobe ptic. 

* Kakor ^povestnica stare zaveze^ je prišla 
ravno kar v Gorici pri Paternoli-tu „po ves tnica nove^ 
zaveze^, poslovenjena po L. Fleary-a od gosp. Ko- 
oiančič-a na svetlo. Velja 30 kraje. Ime posle ve- 
nitelja že zamere dostojno porožtvo dobrega dela biti. 

* Iz laškega poslovenjeno knjigo: ^StariUrban^ 
ali zimski pogovori dobrih kmetov^ bo dražtvo 
sv. Mohora skoraj v natis dalo. 

Novičar iz slovanskih krajevt 

1% černogore se poslednje dni o vojskinih zade- 
vah ni nič posebnega zvedilo. Tadi poslednji ,,Terž» 
časnik^ od 7. t. m. nič novega ne prinese, kakor to^ 
da je nek tarska vlada po živem posredništva rasovske 
vlade Omer-Pasata ukazala, naj začasno astavi vojsko 
zoper Černogore, dokler ne prejme novih zaakazov« 
Omer-Pasa, poveljnik cele earopejsko-tarske armade 
je iz tabora v Martioiča 9. janaara razglas poslal 
Černogorcom , t kterem jih opomina naj bo vernejo na- 
zaj pod krilo turškega sultana, kteri jim milost 
ponuja in obeta zlate gore. „Da pa mojim besedam ver-p 
jamete (?) — sklene Omer-Pasa svoj oklic — ga podpišem 
s svojo roko in musirskim pečatom^. Do 31. janaara so 
se imeli Čemogorci na to ^prijazno^ povabilo oglasiti » 
pa se ne sliši, da bi se bili oglasili. Po ^Terž. časniku^ 
je nek dosihmal 1200 Tarkov padlo, ČernogorcoV p» 
le 40. — Ko so Turki slavnega vojvoda Grahovskeg« 
Vujatiča vjetega odpeljali, si je bil zabodil sin nje- 
gov jatagan svoj v persi, rekoč, do hoče raji umreti^ 
kot Tarkom se predati. — Ker več cesarskih regimen- 
tov na mejo Černogorsko gre in se je zavoljo tega beri 
hrup zagnal, da bo vojska s Turkom (kteri hrup je tadi 
berž ceno srebra poviksal), je te dni vradni ^Dunajski 
časnik^ določno naznanil , da armada , ki se na horvasko- 
bosniskl meji zbira, nima namena vojske začeti, 
ampak le varovati a^ustriansko mejo. Austrianska 
vlada ne gleda na nič druzega kakor na svojo posest, 
in od Turčije nič druzega ne terja , kakor da ona spo- 
štuje deržavne pogodbe in da ostanejo turške meje pri 
starem. Po tem takem Omer-Paša gori omei^jenega 
^oklica^ ne bo ponavljal. Poslednje novice, ki jih j© 
Ltoydov parobrod Iz Carigrada prinesel, pravijo, d» 
Carigradski vradni časnik „J. d. C.^ do 29. januara se 
celo nič ni spomnil Černogorsko vojske. 

1% Maribora *). Ker se pri Vas, kakor pred 

Dokimi leti pri nas zavoljo ^Gr&tz'' in »Gratz«, pravda 

*) Radi dostavimo »narodopisnim In jesikoslovnim pomenkomc 

prici^oči sestavek veljavnega gosp. profesorja, ker nant 

Je ljubo, ako bi so po is^ieda aoeoofagosp.Poseaoaaa 



. 48 — 



j« Moela: ali ima ^Laibaeh^ nemike^a ali pa alovanakega 
karstitelja, talco Vasioi si^odovinoalovcem vaaalo novica 
aaaaDim, da ao Ljabljano Slovenci Boaidali, pa todi 
jo po ataroslovenakcm prav naravno Ho m ona , Ho na 
Ckakor aa todi pri grčkih pisateljih najde) inenovali. 
Hoaiona, kar joLatinecprekrožil vAomona inEnona, 
ima Bvoj isvir v besedi hm, to je, bom (HOgol), in 
kar je tik hm a leseča, tako je stari Slovenec tadidra- 
i^ači ni imenovati mogel kakor He m o no, die Berf atadt* 
Kako 00 se posneje ataroslovenske imena v novosloven- 
ake opremenile, pootavim, Dobrava v Hraatovec, 
tako se je tadi s Hemovo godilo, kteraje mestoHmona 
L bi a na postala. Ravno taka se je godila s mestom 
^a brdi^, is kterega je Latinee Naaportas napra- 
vil. Tadi pri tem se je staro im<S na B rdi v novo 
j^Verbniko^ sprelilo. Da so pa Panonie in Norika 
prebivatelji (^Urbewohner) bili Slovenci pod raeniml 
iaienl Japodov, Carnov, Ambidravov, Serre- 
tov, Serrapillov, Amantov, Andicetov, Ja- 
alov, Vendov itd., to se da dokazati a dokasi, kte- 
rib nar ostrejša kritika podreti nemore. Jas sem io spis: 
„Kda so bili stari Ambidravi, in kdo je sosldal staro- 
davni mesti Virunum in Tearnia, Kelti ali Venedi ?^ ared- 
niatva j^Bčele^ poslal , is kterega bodo ačeni zgodovino- 
alovci vidili, da je gdla las, kar nas je dosdaj dogo- 
divsina ačila, da so naimre Slovenci le v 7. in 8. sto- 
letja is severnih krajev v Norikam in Panonie pri- 
alL Nekemu ae bo moje terdenje smešno sdelo; ali ta 
Telja VIrgillov isrek „Saxa loqaaDtar^. Podpirajte Slo- 
vensko Bčelo, kteri bodem svojp historicke preiskovanja 
izročil. Niaam sirokonsinik ; ta znajo poterditi vsi, kteri 
mene posnajo, tadi imam odvise častilakomnosti in do- 
morodne Ijabezni, kakor da bi kar neumnega a svetlo 
poslal, kar bi mene In moj slovenski rod pred ačenim 
svetom osramotilo. Po spiBo: ^kdo so bili stari Ambi- 
dravi ?^ bode Bčela dobila dragi spis pod naslovom : 
,,Kdo je prebival o časa rimskega vladarstva a ^jarskl, 
Kelti ali Slovenci?^ Ker pa taksnim spisom se morajo 
sa terdni dokaz priložiti napisi, slike mitologičke izri- 
sane z rimskih kamnov itd., tako vsaki vidi, da bi Bčela 
ne bi mogla teh 'za dogodivsino važnih člankov prinašati, 
ako jej veliko število naročnikov na pomoč ne pride. 
Slovenski domorodci I Gre za hrambo stare nase in za 
nterdeuje nove Slave, podpirajte domorodno slovstvo. 
V slavnih historičkih aspomenih bodete dobili novo na- 
dasenje , in ponosito bodete kazali na stari čas in rekli : 
kar se je dolgo dragim prilastovalo , to je nase , plod 
la sad slovenskega daha. Davorin Terstenjak. 

Iz Gamliča na Štajarskem popise časnik kme- 
tQske dražbe „Wocbeoblatt^ veselo slovesnost, ki se 
redko primeri. Andrej Tračel se je vdinjal v leta 
1800 za vincarja pri vinorejca Ledineka, kjer se dan- 
današnji slaži — tedaj skoz 63 let. Ljadomlli g. faj- 
rooster Oamliski Ignaci Kukensinik, za vse dobro vneti, 
so priporočili 631etno zvesto slažbo imenovanega vin- 
carja odbora Staj. kmetijske družbe: naj bi ga ona v 
izgled družim obdarovala ali saj očitno pohvalila. To 
ae je tudi zgodilo v nedeljo 23. p. m. Čeravno je sila 
mddio, je vendar od vsih krajev privrelo toliko ljudi 
akupej , da so komaj vsi mogli v prostorno cerkev ; bila 
je pa tisto nedeljo todi poroka Tručelnovega verlega 
alna, ktero so gosp. fajmoster nalas na tisti dan dolo- 
čfli. Ob 10. uri s o se podali vsi povabljenci iz farovža 
80 vee domorodeov oslasilo, ki po sledu igodoTiBskem 
pretresi^o pomote, po kterih 8o se is pervotnih slo- 
venskih imtfn ponaredile nemške in drn^e. Taki po- 
meoki, kterim je, brei pristranosti in strasti, le sa raso- 
devo povestniske resniee mar, so gotovo vsiai TsaeeaM 
resnicoljubu, naj bo Blovenec sil Nemee. Vred. 



T cerkev; med tem so godci godli in atuki pokali , 4m 
je bilo kaj; dve deklici pa ste nesle pohvalno pismo 
In d-arilo, ki ga je odbor kmetijske družbe atarema 
Tr a čelna is Gradca posi«!, — v pozlačenih ramah — 
na blazinah v cerkev, kjer so gosp. fajmoster predslo- 
veaoo^ veliko maso s vneto besedo pomembo slovesnosti 
vaslosili in pričajoče vincarja in posle spodbodli: naj bi 
ae vsi ravnali po izgleda Truoelnovem! ^,53 let enega 
gospodarja služiti^ — so rekli — ^e sivo znamnjepa- 
fltenega pdsla pa tudi verlega gospodarja. Slava 
obdma!<< 

1% Bemane. C. k. miniaterstvo kupčljstva je na Ter- 
saski cesti podzidanje seleznice med Sežano in Goricami 
in med Kosano in s. Petrom izpisalo; atroskiso prevdar- 
jeni okoli 600.000 fl.; kdor če delo prevzeti, ima do 22. 
t. m. avojo ponudbo doličnemu vodstvu predložiti. 

Novičar iz mnogih ((rigevt 

Vsled cesarskega patenta, ki zadeva orožje: kdo 
ga smd delati, imeti, nositi in ž njim kupčevati, je c. 
k. miniaterstvo unidan naznanilo posebno predpise ; oro- 
žni listi Cp^bI) imajo po določeni obliki naprav^enl 
biti, kteri se bojo začasno dobivali pri okrajnih pogJa- 
varstvih. — Ministerstvo kupčljstva je ukazalo, da sa- 
stran pohisnega kramarstva (hausiranja) ostanejo postave 
tako dolgo pri starem , dokler se vradnije po novi osnovi 
ne vstane vijo. — Dunajski časniki pravijo, da bo sel 
nadvojvoda V i I h el m v Dalmacio ogledat ondl za hrambo 
austriaoskih meji postavljeno armado. — Siavjanski 
bal na Dunaji je bil krasen kakor druge leta, le na- 
rodskih oprav ni bilo viditi ; gosp. ministra Bach in Cso- 
rlč, general Schlick In nekteri drugi imenitni diplomati 
80 ga počastili s svojo nazočnostjo; ^slov. novin.^ pra- 
vijo , da neka gospodična je imela po Pariški modi glavo 
z zlatim prahom kaliforničkim posthpano. — Du- 
najski časniki , ki vremenske prorokovaiya preroka is 
Jolsve pridno zapisujejo, naznanijo njegovo prerožtvoza 
prihodnje mesce, iz kterih zvd, kdor verjame, da bo 
pričujoči mesec svečan tak, kakor je bil pretekli januar^ 
le enmalo merzleji in jasneji bo ; prava zima pride ae le 
mesca susca, in mraz, sneg in vihar zimski bo — se 
vd da le po prerožtvn iz Jolsve — terpel do 1. mejnika. 
— Poslednjo novice, ki pridejo iz Carigrada o pravdi 
savolj božjega groba, nasnanljo, da ta pravda, ka- 
kor se je želelo , se ni sklenjena in dognana , ker je r n- 
sovska vlada terdno sklenila , pravice gorske cerkve 
braniti, francoska vlada pa noče odstopiti od praWc, 
ki jih je od sultana za katoliško cerkev že prejela; tako 
si stojite sedaj v važni zadevi rusovska in francoska vlada 
nasproti. — Poroko posvetiti je cesar Napoleon pomi- 
lostil 3000 tistih, ktero je, ker niso ž njim vlekli, is 
dežele pregnal ali zapreti ukazal; sedsj jih je se 1200, 
ki niso milosti dosegli j med temi so todi nar imenituisi 
generali. 

Up. 

Pusti vnemar žalovanje , 
VeseKce in radvanje: 

Sanje so bežeče tel 
Skušaj, bratec! pozabiti, 
Da kdaj žarki nite zliti 

BiH žarki sreče so. 

Up perute ti ponudi 
In zapah osode sgrudi , 

Tf pokaže lepši svet; 
Strašne dni ti okrajsaie 
Tesko butaro alajs^ie. 

Dokler zvene časa cvet! — r. 



Natiskar in založnik Jožef Blaznih v Ljubljani. 



kffletijskili, obertnijskih in narodskih reči. 



f Novice tsh%)ajo t Ljab1jaiii| 
YMk Uden dvakrat, naaa 
ree v sred« in saboto. 



Odgovorni vrednik Dr« Jfanes Blelnela« 



1VelJi\jo ia^«eIo leto po pošti I 
4 fl. , seer 3 fl. , m pol let«^^ 
2fl. po4>ošti,8oer 1 fl.30kr. r 



Tečaf XL 



V saboto 12. februaria 1853. 



List 18. 



Kiu je asfalt? 

Ker 86 asfalt čedalje bolj v gospodarstva rabi, 
naj omeDijo tadi ^Novice^ Djegovm lastnost« 

Asfalt je neka sterjena smola, ki se na več 
krajih zemlje, nar obilniši blizo mertviga morja u 
Judeji najde. Imenuje se tudi zemeljna ali ju- 
dejska smola. 

Najverjetniai je ta smola ostanek razkrojitve 
mnogoverstnih rastlin in morebiti ravno tistiga iz- 
vira, kakor zemljino olje ali nafta. 

Ta smola, nekoliko premogu podobna , ječema, 
včasih rumenkljato ali černkljato - rujava ; terda, 
mastnosvitla , neprevidljiva. Dobiva se u kroglatih 
ali grozdnatih koscih , tudi drugim rudam vtisnjena 
ali primešana. O vročini, pri ^teri voda vre, se 
raztopi. Lahko se vname, gori s presvitlim (»le- 
menam in močnim duham, ter veliko saj zapusti. 

O novejši ddbi se je asfalt tudi na Angleškim, 
Francoskim in drugod najdel. 

Pervi 80 bili Francozi, ki pred 15 leti so za- 
čeli to smolo za mnogotere gospodarske potrebe 
rabiti. Dan današnji se sploh rabi za mazitev, 
kot paiivo, kelje, čema barva za železje itd. 

Posebno je pa asfalt predobro gradivo. Upo- 
trebaiejo ga tedaj 

1. za pokrivanje his; 

2. za oboke od zunej prevleči, in jih tako 
vode obvarovati, ki bi skozi zidovje noter vkapljati 
utegnila; 

3. u zavezo kamnja pri obokih; 

4. tla u kletih, podzemeljskih hrambah in po 
vlažnih krajih sploh na suho djati, posebno tam- 
kej, kjer se imajo razne tekočine (vino, pivo in 
druge) u njih hraniti ; 

5. za dlažbo (t'^'^) ^^^^f ja^mh prostorov, 
dvorišč itd. U ta namen se asfalt z drobnim pe- 
škam zmeša, in prevleče se ž njim zemlja, 
ktera po tem gladka kakor po mizi in jako terdna 
postane. Kaj prijetno je po takim tlaku hoditi, tudi 
voziti bi se bilo dobro, ako bi tak tlak na cestah 
vozove sterpel , kar pa ne more. Asfaltni tlak za 
hodisa se vidijo u Becu^ Gradcu in po druzih mestih. 

^ Ker pa pravi asfalt ni ravno dober kup, so 
začeli umetno ga napravljati. U ta namen so černo 
smolo, ki po vkuhanju premogniga katrana zastane, 
rabiti začeli. Skušnja je pa učila, da taki umetni 
asfalt (kiinstlicher Asfalt}, če lih naravnimu zlo 
podoben, na sončni vročini se omehčd, kar se na- 
ravnimu ne primeri. Le poslednji je tedaj za dla- 
fcbo in pokrivanje vselej gotov in stanoviten. 



Kako velike posestva brez tlake naj bolje 
obdelovati? 

v letošnjem nemškem koledarju, ki ga daje 
kmetijska družba Krajnska na svitlo *}, je gosp. 
H. Costa , ki je v gospodarskih rečeh že marsikako 
hvaljeno knjigo spisal, razodel svoje mnenje : kako 
bi se dale potem, ko je tlaka za vedno ve- 
čne čase odpravljena, velike zemljiša s 
pridom obdelovati? 

Gosp. pisatelj ni ravno namenil svoj svetKrajn- 
ski deželi, kjer tu nimamo tacih sila velicih kmetij, 
kakor v druzih deželah , da bi se ne dale z naje- 
timi delavci obdelovati, kar se iz tega razvidi, dana 
83y2 Dmiliah polii ie več kot 78.000 posestnikov 
in cez 120.000 davku podverženih zemljišnih de- 
lov ali parcelj^ al v mnozih druzih deželah našega 
cesarstva imajo posestniki take sila velike kmetij- 
stva, da po odpravljeni tlaki, s ktero so poprej 
zemljiša obdelovali , jih sedaj nikakor ne morejo s 
pridom obdelovati, ker je dnina previsoka in se pri 
vsem tem še delavci dobiti ne morejo. 

Nasledki tacih okoljšin ne morejo drugi biti, 
kakor da bo v tacih deželah veliko zemljiš neob- 
delanih obležalo in da bo potem zguba na vse strani 
velika. 

Dva pomočka sta -— pravi gosp. pisatelj — s 
kterima bi se dalo ti zadregi veličin kmetijstev v 
okom priti, in ta pomočka sta: ali prevelike zem- 
ljiša na manjši Kose razdeliti in jih na drobno 
prodati, ali pa jih v najem (štant} dfati. 

Razkosenje velicih zemljiš in njih prodajanje 
na drobno bi ne bilo občinstvu v škodo, ako bi le 
to razdrobljenje neizmerno ne bilo, da bi po tem 
tako male kmetijice na dan ne prišle, ktere bi ne 
mogle gospodarja in družine njegove pošteno re- 
diti, in bi nazadnje namest premožnih kmetov le 
veliKo trumo beračev imeli. 




nej poterdila; zato nrisli gosp. pisatelj, da bi v ta- 
cih deželah, kier prevelike zemljiša iz pomanjkanja 
delavcov neobdelane in puste leže, bi bila za zdaj 
edina pomoč v tem , da bi gospodar, kar ima zemljiš 
odveč, jih dal za več let v najem proti temu, da 
bi najemnik v pridelkih najemšino odrajtoval, ka- 
kor je na Laškem (Lombardsko-Beneškem) in na 
Dalmatinskem, deloma tudi v ilirskem Primoiju, na 
Tirolih in nekoliko tudi v nadvojvodstvu Austrian- 
ftkem navada, — se ve da bi se najemstvo (Pacht- 

»j Dobi so ▼ tiaknroici gosp. Jož, Blainika v LJabUMii 
po 30 kr. 



- 4ft - 



Bjrstem) moglo osj^ovj^ti i^po^^aih ^ft^ me- 
rah Tsaktere dMhO^^"^ 

Več o tem, h%|fep, s^ zli^k ^^, ^eiMitvi^em, 
Furlanskem iii ii% ^%Mk«ken% i^j^m^fvh QaA0^*Pe, 
popise gosp. pisatelj Tomenjenem. koIeda^Hi,, V^e- 
rega bi želeli v rokah vsih velicih posestnikov, da 
bi prevdarili o ti zadevi dane nasvete in jih pre- 
tresKipt avojiht i|ko^i|fna|i : alf se dajo ^|yridlqpif- 
tijstvu izgotoviti ali- ne, —da iz dobrega namenib 
izrečena misel ne ostaoe glas vpijočega v pusavl, 
in bi se šele takratne spoznala, ko bi že utegnilo 
•^prepozno^ biti. Dosihmal so, kar je nam znano, 
leZagrebskOi^gospodarske novine^ podale svo- 
jim bravcem v prevodu omenjeni sestavek; rado- 
vedni f moi^ kaj Dojo naši sosedje o tem nasveta r^kli« 

Iz nm gojzdne postave 

vodila^ po kterih gre tarifo gojzdne ikode 
sostavljatij in ikodo povračevati. 

$• 1. v mtenav^evsnjn tarife za povračila 
gofzdna i)[od9ije treba les tako ločiti^ asmreč ali: 

U v derv% (\tB za knrjavo) ali 

2. Ifs M. sti^vbo in izdelke, (deblovina, c^lot- 
nina, hbidi, les z% mMie priprave, maiiae itd.) 

Ti po|:lavni verati lesa je. tceba daljej ločiti p% 
bazah lesa, kakor je kje ta lUi zna vazaiaa, pri če- 
mur Sij M p|i vse tiat»* baze, ki so blizo enahoi vred- 
qfflli, v 09k lazdelak jemUejo, in pa. loani drai^l last- 
nofllA zopet auzdeliti v 

a)i affjheljso , 6). sradejoi, la c}* o^ižjo vevsto. 

3Ba iMfiheja. tidi pod-sazd^lfcp^t je tr,eba po.,teA 
Mredejoi ^9if^9. efBnei nastariU, in sicer enkrat za» ob 
knbiani eevio^. ali pri pra^ njsliem kopa lesa Mi za več 
kahičaih oavljojr samega, lesa, edstevsi stroške oklestaaj* 
Ip aekaoji^, ia dsoflč sa mere v kra|a nasi|dne. Dona 
liesve« verate naj se obrača nsi stoječi, in sploh, na lak 
iM, hi a(D da lahke^ ze eeleto^oa pteceniti , pričievai str^e^ 
ike obdelovaoja, če jih je kaj. Cena drn^e^ verate 
velja za pesekanii iz se okleateni les , če ae zavedo pre- 
delaaia m »a^je. odpadhav več ne. aose meriti kakoB 
eelotaina. Lea, ki bi aa hdo ukradel med obdelo^va- 
njem in obravnovanjem, je tako čislati, kakor da 
bi bil že či^e oUesten in obdelan« 

%,, fd. Srednje cene dtoaih fojsdnih pridelkov, če 
se v kra^ za iroto^v knp. predati samorejo , naj. se tudi 
v navadnih iferah, z debilnimi stroški vred, In brez 
njih nastavJjaje. 

Tasife n^f daJje} obsegajo naiVadao dBin4i pro- 
stega delavca., obstoječe voznine io vrednosat eoega orala 
pase , pa pciglavnih razredih dobrote. 

$. d« Akoi ae ukrade les., toda se verht, veje ali 
mladllMi aa odsekajo ali odtergajo , ia mlačne ne odjeiplje 
ali poikedlje , jo. keba škodo vsikdar po tarifni ceni po- 
vračevati. 

Vo, li eeai je plačevati: 
t. ^ enkrat aH enojno %a 
a} že posekani aH oklesteni, ali za bližoji-|;o8ek odbrani 

aH po naUjoČbi^ na Heh ležečf ali odloailjenilee; 
b') za sobe ali do dobrega zamorjene , po tem tadi za 

rastne drevesa in ranto ali late, če se vzamejo po 

samic he gestej^ gejzda ,^ in če niso posebno drage 

sorte , od* ktere bi se le tu in tam kako direvo paslo ; 
ej za izkopano eftore, de se s tem narejene luknje zo- 

pelL aaravnajo , in če niso bili ^ori potrebno za bra- 
nite, ki se tadi ni bilo Badjati,'c(a, bi iz njih mla4p 

drovje pognalo. 

2. Po pol drugikrat ^ %a: 
a} rastne drevesa in rante , in če se dvč ali več njih 



lama^i ^po z|||«M drniieDl hb fNdega ^jzdm , io 
«lh 9 4NP. «a% va RawwilP! B)K^» ali ee se po- 
sprneflos^ dr#veia ia rodkAJ#eg» f^a vzamejo ; 

^). za ra«taeeiqe piAranj|enaai In poaerinine Io zm leo 
posebne vsedzeati , pa vsoder ne. ||i;az primerne ka* 
kovosti , ki se v gostem gojzdu le t & in tem najde ; 

e} za izkopane store , če je spmo nekaj pod !• naftie* 
l^h ol^sav. 

Fa dipokrat (dvo^fnala)^ »a: 

a') rastne drevesa in rante, ee se dvč ali več iUib» 
eno zraven druzOga iz redkejšega gejzda vzamejo, 
ali če se jih vzame toliko iz gostega gejzda , da «e 
s tem voe Mier ena praznina napravi ; 

b) za raztresene prthranjenoe io poversoino, ali sa lea 
posebne vednosti in dobre kakovoati , ki se le (ik 
In tam najde; 

#I>1» SA. {MkjhMAA^ A^Ui^. AA. bI BaLa^^^ m^^m^^^ ^^^Zj^^_ ^^m^ 

^'^ ■w laMv^^po^ v^^^^Fj w^ wi w^WB^ ivniv^r vii^^W^^ VW 

1. naštetih* 

Za les (ki se rabi za stavbe In izdelke) pa ne ve* 
Ijajo. tarifne cene kakor samo pri encgpih nlačilih. 

Kadar se poldrogi a.li dvojnati znesek placnjo, je 
rajtati presežek samo po eenl najboljših dery. Če je kaj 
stroškov za izpravljaiua, jih je g<yzdnemu gospodaija 
vselej posebej poverniti. (Dalje aledi.) 



Živ^eAfe slavnih Slovanov^ 

XIV. 

Fr. it|. Afipendinu 

Omenimo takaj moža, ki seer pe sodu ni bil Sla-» 
vao.,. kipa zavolj Ijubave do slovsaska zemlje, na 
kterlje bližal, ia do sl^vaaskiga naroda, med kte- 
lAm jo žajrel la koristil, popolnoma zasluži, da njega 
spojirin med Slaveoi hvaležno se ohrani. 

Frano Msria A p pand in i, masnik reda pobožnih 
sol, bivši vodja in naducitelj blagoreenosti u Dubrov- 
niku, je bil mož visoko uden io glasovit, ki, gledč na 
jezik s^ venski in dalipatniske^-.dahrovAČke slovstvo, si 
j|0 bM velike zasluge pridobil. 

Akoravno ptujto — sadi je. bil iz PJemonta — jo 
bl4 med iUrskimi Slovenei a enako iekreno gorečnostjo 
za blagor naroda slovsnskiga nadošen , s kakoršna ne- 
kdaj Dobrow8ky pri čeho^slavenakih bratih. Trudil se 
je bil verlo o podačevanju sebi izročene slovanske mla- 
dine, pa pissieno tadi delal, kar je bilo na korist novi 
domovini njegovi. 

Tako je leta 1808 dal pervokrat na avitlo slov- 
nico ilirsko (horvasko-dalmatlnsko) , poklontvai jo ta- 
dasiuimu ravzltelju Dalmacijo, maršalu Mar montz. Ti 
gkiBOvIti vojako vodja ni bil samo hraber vojak, temuč 
tudi ljubitelj učenosti, in sam visoko učen mož« Imel 
je on slovanski jezik , gled^č na njegoxo notraajo. vred- 
nost in nesmetao maožino narodov, U ga gevoni, po- 
sebno za vojaški, stan za najpetrehaisl. ZaAenej je en 
dvd leli pozneje, ko je bil zapovoditelj Utrije, u Lju- 
blfanl za svoje visi častnike učilisčo slovansko bit 
atemelil pod imenom : Schola palatlna slavica. 

Appendlni je pi>stal eden naj izverstnizik pisateljev 
u BobrovoikUi Dal joi na srjtio: VrlpovMl od staroveč- 
aosti in slovstva DahnoKničanov o dv^h 4elih< u tslian- 
ekim jezika pod naslavsm: 

Veicl^ g^vU^eiu moj^ i)aqqil s^. j^ ^ v^ikjm tru- 
dao» t^^nelji^o x^Ui. eitQT«^ki)i narpqu„ t^ posluževal so 
jih z. nepa^iMijM' marJii.vqet>, tsKp u/dp^rodivslni iljrskoj, 
kskor u Jie;^ikp8lftvjo, ^oyao/^kim. Poleg tega pa ni mar 
nje prekrasno u svojim materinskim, to je, laškim je- 
zika, u latinskim pa tako izverstno in zverseno pisal^ 



61 — 



Mj BlMHuid telite ddkft piMUlje f» iivvntM 



IfoiMrl jQ ApfMdioi 7. gradim, leta 1894. Naj 
In f eiK ptsjie lef MgMl Ititai« ikMini matere iilav«>t 

J. 6. 



$lmnski popotoUr. 



4 „¥siikeaii' eveje!^ Po lem f 6elii ^popeCnik^ rad 
4ift«v4 k aanaail« ▼ tei. ta 104. iiata i. I. aasliM 
^ehoftef a deri. sakeoika^^ da geep. dy. Krajao, 
vAeollD ^ebčne^ra dera. sakoaika^ ¥ alpTensfeeai jeaita 
■a vaeačeMa Gradcke« kaa velike aashif e o tem vas* 
nen deka^ io ee jik „pepotDik<^ v tia(e» naanaailii ai v 
Bftieel vsel, aa je to agredile le, ker je belj aa degaaiije 
dela in na poepeieaje dol|^o dolg« željno pričakovaaesa 
natisa mislil , kakor na vse g. izdelovavce ojei^ove. Na 
povabilo Ljabljan. sUTeiiakega dražtva, kteremu 
gr6 čast, da je to 4ola sprožilo , sta bila a pripomočjo 
mnoi^ih irosp. pra veslo vcov laoetiiikateira' dela rajnki gosp. 
Maže: o a in i;osp. Cikale, ki siaa veAtkoi marljivostjo 
dodelala pervih 602 paragrafov; aa tena je gosp. dr« 
Krajoe sakonik presti^vtl od g. 02| do 1502, in ara- 
ven omenjenih %$, tadi naznanilni patent in prikrajne 
paake, ter je celo dela pcedloail poUai vie. c« k. mlni- 
aterstvn pravosodja, ki ga je za isversloo spoznalo, 
pred natisom pa v pogled in popravo gosp«. Cigaletu 
izročilo, ki je delo iznovega pretsesel In doversil zane- 
tiš. Prav Ijabo nem jo, da zamoteaMi ^vsem hvalo dati, 
kterim hvala gr<^ ker v take važnih slovenskih knjigah, 
kakor je omenjeni j^zakonlk^, naj se vejo vai domoredol, 
ki se si prijafA«! ifoke Rodali, dodelati ga« 
^ ^ Od razglasa., ki ga je Mal Omer pasa na 
Cernogorce,.4a bi se verntti pod tarake oblast, so 
omenile poslednje „Novfce^. Ker bo mnogim bravcem 
aanimivo, tisti proglas brati, od besede do besede, 
kakor ga je Omer pasa ca ČerDogorco poslal , ga poddi 
iz Zagrebških „n orodnih novin^ slevaoski popotnik 
čitateljem svojim; razameli ga bojo lahko. Glasi se ori- 
ginalni preglas takole: 
C^rnoaorei ! 

Neki opaki jjudi medija vuna, koji gn vas varali, i koje 
ste slniali, i neki drvsi) koji so vas s hitroa^u ii sitom nagnali , 
4a sabacite pravi pni, i da orai^e podignete protiv elavnoaa va- 
šega oara , — poivase na vas jaroat oaraka i i^ecove eete. Vi 
ste sad vidili earska moe. Oni, koji sa pametni, biti 6e dobro 
rassadili, da se nemožete odiriati. Bndndi vi naši saara^jani, 
nismo iskali ni jedna kspUn vase kirvi, i vi ste krivi sami onoj, 
sto seje do danas prosala, i onima štetema, sto sn propatile 
vase kade. Koliko je velika moč našega slavnega oara, veda je 
još njegova milost, i videdi Ja, da vi nemožete odolieti mojoj 
vojsci, naredio sam na sve slrane, da vas netnče, a tosamnei- 
aio sa odoliti od vaših kodah nova sla po še^i mojega slavnog 
gospodara. Oni, koji se pokaža neposlašni, ja dn ih silom do- 
▼eRti na pravi pnt, a one, koji se pokoja i prodaja, primit da 
blagoaaklono. r -v , r 

Sato na ime mog čara s ovim proglasom dajem vam na 
ana^je: 

1. Kfto što dosad, tako dete i odsad imati slobodn viere 
I bogoštovjs. 

Neee vam biti noinjeno ni jedno nasi(Je, no samo de se 
avesti Jedno nredno vladanje , kako mi je sapoviedie moj 
slavni gospodar. Ostati de nahie, kao što i dosada, i na 
eela svake biti de postav^en jedansardait, kojega dete 
VI isti odabiraU medja oaiieaimplemenima, koji de savisiti 
od skadarskoga vesira. 

V osveti kšrvnoj dogadjala sn se abejstva, to se nede 
anapred tennitk 

Ako 80 podložite oarakoj milosti , biti de vam dana prava 
kao ostalim podanloima earstva, i tako do vam biti slo- 
bodno hodati kros sva »iesia. naš««a earstva, 
I tšrgovatu rsAiti. I eni, keji bada hodili, da tšr- 
gajn kros osUle d^ssai.« atrane, »šivat de pokrovi- 
teljstvo carsko po anscestviUadim ngovorima. 
»ffed^ se VI na graniei earstra, jedvako, ka«^ sto dete 
osivati carska milost, morate seobvosati, da dote v i orno 



2. 



4. 



Si 



i jaaaoki braniti granica, i da detd so poitosa 
podnifti i s onn strana granice po voHi obadva čara. 
% Nedete pladati nikskvog danka, osim onoga, sto de trebo* 
vati sa mieseenn plaea serdarima nahiah, i voli- 
koma serdara svih nahiah, i m osUle troškove. 

7. Badodj da de serdari od nahiah i všrhovni serdar primati 
pla^a, tako do morati pasiti, da sarod n^nde išnao. w^ 
kakovo nasilje, i sato ce biU liono odgovorni. 

8. Kako bvdete isvies^eni od ovoga proglasa, treba da mi 
svaka nahia odgovori, sa da ja moga vašo odgovore 
i misli podnieti mome slavnome eara. 

9. Toliko je, što ja vama moga proglasiti, h na da badeta 
dati mojima reoima cioln viera, podpištvnm sviij^Braeaa i 
peoatim mojim maširskim pečatom. 

Is tabora a Martinldn 1853. Saboto 10. tipot^ po sšrbsku 

Oflisr fot«, 
mašir i scraskicr sve v<(}ake^ tarsko 
a Baroft., 
V tem proglasa dsji Omer pasa Čeroogorskemu 
knezo obrok do 31. janaara, da se pomisli. Al Čeroo- 
gorci so se že davno pomislili, ker je vsim dobro ne- 
znana stara pesem (iz 11. pevanja Oandnličovega 
Osmana): 

— — — — Gdie kopito 
KoiU t orač ki jedaom stavi: 
Da to miesto viekevito 
Neperasto ved a travi. 

Vsied tega si more vsak misliti, kakaiia ao m« 
odgovor dali. 

Novičar iz slovanskih krt^Vo 

1% Ter^ta, oa paatoi daiv ftf ufm delo počfva^ 
In vse se tradi po stari laški šegi poslednje dni pred- 
pnsta veselo dokončati. V^s živ ie korso (velika mestna 
ulicii). Stotero vozov decdri gor in dol in od vsih strani 
letf sladkorni drobiž v obraz deklicam In gospdm , tako 
da je ž njim vsa alica posata. Bog \6 , koliko centov 
se ga je zmetalo Id za koliko foriDtovI Našemaolh za- 
kritih in odkritih sem je na tisoče, ki agsnjajo norce 
na vsako vižo, ktero se človek le misliti zamore; po- 
jejo In vriskajo, žvižgajo in plešejo, ropotajo in rezljajo, 
oblečeDf v naj čodnišo in silo smešno obleko vsih nere- 
dov, vsih stanov; polovica mesta, bi rekel, je v šemah« 
Tecet je dsnes zares podoben velkf norišnici! 

Pa postimo predpnstoe zmešnjave In norčije. 

Povim Vam bolj važno in veselo novico , da jjb nai 
slavni Koseški, kteremo je trnd za domovino dolgo la 
hado bolezen zavdal, se že toliko okrepčal, da se ni več 
bati , da bi nam ga nemila smert vzela. Hvala Boga f 
— Prijetno jp tadi gotovo vsscemii domorodca slidsti, 
da se na takajšnem gimnazii verir gosp. ačlteljf močno 
trndijo aa slovenščino in ilirščino, kterih se tadi ačenei 
pridno ač^ ; pa tadi gosp. bogoslovci se marljivo v soli 
ilirščine nčd in so vsi aneti aa dašeo omiko; nsročelif 
ao na več severo-slovansklh in na vse jagoslavenske ča- 
sopise razan enega slovenskega. 

1% Postojne 7. febr. Jf. Tisti RabJ Hirs DAne- 
mark , ki je. zi^dnjikrat v leta 1^9; y Ljob^jsnj svojo 
čada prodajal, na priliko, da, je. v vsscih. habrej^kjilibi^ 
kvah, če jih. tadi poprej ni vidil, vsa biosedebe.cž vti 
l^amet povedal, t^a mu gfedavci ie stran in pa 
število, v.o^stic i^ovejo itd. , ja Ic^os, o %ači|tkn. posta 
tadi nas qiMskal in svojo ametnijo razkas^oval Ker pa 
ao» „NoWce^ že takrat njegovo, čalodelnp8t^ kJ človeka 
na pc^l ogled. %aces nakako. omMi, go pravi meri 
merilo., so ne prederznem, k^ vep o oje^ipvjh čadib 
\^m iPToriti, da mi ne pocečeto^kiM^ea stc^ takrat „Ra- 
bito.^ r^kK ^ojdi rakom žvižgat l^ Postim tedaj .Hirsa^ 
in povem, vam raji , da amo se- pretekli f^n^i. ob nedeljah 
auiečer večkrat prav dobro imeli ia maraiktero. veselo 
oca v poštenem rarinvanjn doživeli, aa kac gnS nar veči 
hvala časti vredni ffospd odovi DozatovI, ki nam je» 



— 52 ~ 



frljasne sobe y svoji bisi brei plačila olperala, da smo 
tombolo ijToli in jo todi enmalo zapletiali. Pa tombola 
tadi niso bile bres dobrega namena; enkrat so Doxa- 
tovi dobroToljno podarili lepe reči, aa ktere smoigrsli, 
in kar so je v igri skapilo, 'je bilo nameiyeno kupiti 
Postojnski mladini mosično orodje , da bomo tako Po- 
stojnčani sčasoma svojo moziko imeti zamegli. O. Gette- 
berg er, ki je za našo šolo že veliko dobrega storil, 
je sprožil tndl to misel, po kterise je en večer v ome- 
njeni namen 69. fl. nabralo. — Ker cena vina vedno 
▼isji grd, čeravno Trednott njegova vedno manjši po- 
staja — cviček se po gostivnicah že po 100 kraje, toči 
— so lačeli po mnoslh krajib olarije napravljati, In 
t«di pri nas jO je g. Le ban napravil, ki nam kaj okusno 
pivo (dl) kuba. Kar je pri gosp. LebanovI olarfi po- 
sebnega, morebiti edinega na Krajnskem, je Artežki 
vodnjak , kterega si je napravil in po fcterem za olarijo 
potrebno dobro vodo dobiva. Ker so njegove kleti (važna 
potreba za dober dl) tndi dobre, se smd pričakovati, da 
bo nova olarija prav dobro spod rok sla. 

Ker se pa tudi žalostnih novic ne smd med veselimi 
samoleatl, vam povem: dva' človeka sta v naši 
okolici imerznils« Se bete čadili to slišati, ker je 
letošnja zima tako mehka (več kot 9 stopin) mraza ni- 
«■0 celo zimo imeli) , pa je vendar taka : en hlapec je 
smerznal na Oaberko poleg Senožeč med 22. in 23. ja- 
naarom, drogi blizo Postojne ponoči med 2. in 3. fe- 
brnarom; oba dn{ je mrazila silna borja. 

Novičar iz mnogih l^ri^ev. 

Nov cesarsk pstent , veljaven za vse anstrianske 
kronovine raznn vojne granice, določi tarifo branil- 
iine za vsake sorte reči, ki se pri sodnljah shra- 
nijo (položijo); hraoil^iDa za položnije (Depositeo) se 
ravni ali po vrednosti shranjene (položene) reči in po 
časa shranbe, ali pa samo po časo shranbe. — Unidan 
smo povedali, da pri vsaki nižji realni soli se in)a nčil- 
nica za rokodelske ačeoce (Lehrlinge) napra- 
viti; danes dostavimo , da na tacih hvale vrednih učilnicah 
se imajo le take reči ačiti , ki zadevajo splošno omiko 
učencev, in pa take, po kterih se zamero vsak fant sa- 
stran s vej e ga rokodelstva veči vednosti pridobiti. — ,)Ter- 
žaski časnik^ je iz Dunsja zvedil, da se bojo cehi 
(cunfti) prenaredili ; ali je kdo pripraven mojstersko pra- 
vico zadobiti, bojo razsodevali sodni možje (mojstri). — 
C. k. ministerstvo denarstva je ceno soli za pitanje ži- 
vine na Laskom ponižalo, in scer je za Beneško 
postavilo tarifo na 12, za Milansko na 15 lir (dvajse- 
tic) cent, — Prekncijska stranka je 6. t. m. v Milani 
iznovega poskusila prekoctjo sprožiti ; pustno nedeljo popol- 
dne je namreč neka truma , orožena s stiletl in samokresi, 
napadala posamne vojake in oficirje po ulicah in nektere 
elo do smerti ranila; ali kmalo so jo zasačili, in ker se 
ljudstvo Milaneško nikakor ni vdeležilo hododelnega po- 
četja , je bilo ob 8. zvečer že vse pokojno In je tudi po- 
kojno ostalo; izmed 80 vjetih je 8. dan t. m. nagla sodba 
6 obesiti, 8 pa vstreliti dala. — Iz Černogore ni 
nič novega ; zadnje dni jannara je.turska armada se zmi- 
raj na svojem mestu stala; knez Černogorski In strica 
njegova Peter in Juri so bili na Cetinju; da bi bil 
med Černogorci kak razpor vstal, ni res; to pa je po 
,,Terž. časn.^ gotovo , da je mogel Omer pasa 3000 
Albancov in Skudarcov iz svojega tabora v Spužu spo- 
diti , ker mu niso bili pokorni ; pri vsem tem se zamere 
furska armada, ki Černogorcem nasprot stoji, na 50.000 
šteti ; tudi majhne topove (kanone) je dal Omer paša 
napraviti, z namenom, da jih bojo mezgi In osli na goro 
tovorlli; v turški armadi je več ogerskih, poljskih, la- 



ikih in švajcarskih begunov. Anstrlanska vlada ae mmi^ 
n^ pošilja velike armade na mejo, In kakor ^Terž. čao.^ 
pravi, bo še le 18. tega mesca vsa skupaj ; vradni čas- 
nlld francoske in posebno pa angleške vlade hvalijo tf 
krepki poAtop AuHtrie; tudi v knežil Serbski so abajajo 
glasi sa Černogorce. — Napoleon je pomlloatil 4L3t2 iz 
dežele pregnanih; pa Imenitnih mož ni med temi, 
dosti pa fantov po 14 in 15 let starih; eden pre^rnaii- 
eov je eelč še le 10 let star.— Ko ata se na dan po- 
roke cesar in cesarica v cesarskem ienitneai voa« pe- 
ljala , je padla cesarska krona od voza, ker Je bila pre- 
slabo pribita, — cesarica seje zavoro tega zlo prestrašila, 
ker misli , da je to kak pomdn. — 6. t. m. ao apet vee 
imenitnih mož iz stranke prevodnega kralja aaperll; 
nektere so kmalo spet Izpustili. — V Londona je Cafca 
megla, da noč In dan gord svetilke po ulicab. 

KlepeCi 

Stoji Dft skali terdni Oroboik, 
Ponosno aiedn na dolino, 
Ki ge poklnsjn »pred f^Ioboko. 
Na daljee sUojo sidovi, 
Blavenoke hrabrosti spominek, 
SoTražnikov pa groben kamen, 
Ki BO postili dnoe tvkaj , 
1 nam bres konea slavo dali. 

Pad lepi so lidovi beli, 

Pao sTotla Je na grada streha! 

Bnegovi to so' na planini; 

Rnmeno solnce i verba if^o. 

Al koliko Je ta lepota, 

Memo lepote, ki Je notri! 

Ni se na aerbskem ne bolgarskem, 

Ni se na ogerskem i ne sloTenskem 

Ni se rasevotla taka roža, 

Ko Zlata ▼ grada tem Je evetto, 

Jodina hčerka Radoslava^ 

Ki Je knesval nad Vinodolom, 

Nad Vinodolom i sosesko. 

Ko raste Jela med borovjem. 
Ko akaoe aerna po dolini, 
TakoTa 21ati Je podoba. 
8pod edia rosno aolnoe sveti, 
Is liea mila luna sije, 
B^jilo sercem čudovito. 
Ogrinja svilo dfitgocene, 
Po svili biserje i slato, 
Lepota iz dežele riOske. 

Ni dolgo sveta neposnana 
Bloveea deklioa ostala 5 
Od Vinodola se rasnese 
V sosedne kraje govorica, 
I ko bi jo trosili vetri. 
Se hvala Vinodoljke šale 
Od severa do Jaga pravi. 

Kamor se razglašajo slava, 
Lepote take, tako čadne, 
Se vsdig^o snobačev trame. 
Prostora v grada pomanjkoje, 
Veliki dvori so pretesni 
Prejeti goste imenitne, 
Ki vrejo sem od vetrov štirih. 

I kakosni so to snabaoi! 
Baroni, grofS«* iltthni knesi, 
Mogočni Blatom i gradovi, 
Ponosni svojimi Janažtvi, 
I razglašeno slavo dedov. 
Vsih žlahnikov so ove^e bili. 
Kjer se ne derzne nikdor med-aJOf 
Ki ni enak po slavi, blaga. 
Poklanja slednji se globoko, 
Vsak zna medeno govoriti, 
Vsak tudi med besede sladke « 

Dari nmetno mesa drage. 
(Dalje sledi). 



Natiskar in založnik Joief Blaznik v Ljubljani. 




kmetijskih, obertnijsltili in narodsi^ili reči. 



I Novice ishiO^o v l^abljani | 
{ Tiiak taden dvakrat , nam- 
reč v sredo in saboto. 



Odgovorni vrednik Dr* Janeac Blelnela. 



I Veljajo aa celo leto po poeti | 

|^< 4 fl. , Bcer 3 fl. , la pol leta v| 

2fl. popo6ti,8cerlfl.30kr. 



Teča) XL 



V sredo 16. februaria 1853. 



List 14. 



Velika vrednost ogUa za gospodarstvo. 

Malo reči je na svetu , ki so slehernemu člo- 
veku teko dobro znane kakor oglje, al koristnost 
njegova za kmetijstvo in gospodarstvo sploh je cel& 
malo oY>rajtana. 

Bo tedaj prav, ako gospodarjem in gospodi- 
njam natanjčnisi razodenemo veliko vrednost oglja« 
Pervo je, da razločimo oglje iz derv ali 
sploh oglje iz rastlinstva {PlSanzenkohlel in 
oglje iz kosti ali sploh živalstva (Thierkonle}. 
Od oglja iz rudninstva ne bomo govorili« 

Dervno ali lesno oglje ima razun mnozih 
druzih dobro znanih lastnost to važno sposobnost, 
da mnogoverstne zrake in sopare v-se 
serka, smerdljivim stvarem smrad jemlje 
in barvanim rečem barvo premenuje. 

Košeno oglie ima tudi enake lastnosti; ven- 
dar je skušnja učila , da je razloček o tem med 
dervenim in košenim ogljem« Nar veči moč, 
kaki reči barvo premeniti, ima koseno og- 
lje, — dervno oglje pa serka posebno zrake 
in smrad« 

Iz teh lastnost izvira mnogoverstna koristnost 
oglja, ki obstoji v sledečem: 

Ako se v smerdljivo in vmazano vodo 
dene zdrobljeno dervno o^lje in se nekoliko časa zme- 
šana z ogljem stati pusti , potem pa skoz trapuznico 
ali kosmati papir fFliesspapier} precedi, zgubi 
voda poprejsiii smrad in čista in bistra 
postane« — V sodcih, ki so od znotraj enmalo 
ožgani C^sU^oi), ali v ktere se je oglja djalo^ se 
ohrani voda več let za pijačo dobra« Naj se 
teg^a pomočka tisti poslužvajo, ki ne morejo zmiraj 
frisne vode imeti« 

Zatuhlo žito zgubi duh, in izmelje se po- 
polnoma dobra moka iz njega, ako se pokrije s 
stnpo frisnega oglja (postavim: 1 vagan oglja na 
400 vaganov žitaj^ se počasi dobro premeša (pa 
ne premeče) in po tem 8 ali 14 dni ležati pusti, 
da se oglje navzame duha. Žito se potem oglja 
očisti na klepetcu ali pajklu (Putzmiihlel« 

Neki kmetovavec je na to vižo 50 vaganov 
smerdljitega ovsa s stupo frisnega oglja tako zbolj- 
sal, da ni bil pervemu podoben. Na oglje je nasul 
ovsa, na tega spet oglja in tako poreooma naprej; 
tudi okoli kupa, *ki je bil bolj visok kakor širok, 
je nasul oglja tako, da se ovsa ni nič vidilo« 

OgUe pri tem ne gre v zgubo in je za drugo 
rabo pripravno« 

Oglje iz mehkega lesa je pa za to. bolji ka- 
kor iz terdega^ in tudi frisno oglje je veliko bolji 
od tacega, kije že delj časa na zraku ležalo. Tudi 



je skušnja učila, da je oves od zunai v malo dneh 
duh zgubil; če se je pa pregriznul, je se smerdol 
znotraj ; če se je pa dalje v oglju ležati pustil^ 
se je tudi notranji duh popolnoma zgubil. 

Če se k r o m p i r v hramih skladoma na ogljeno 
stupo položi, ne gnjije in se tudi ne izrasa. Rea 
je, da tak v oglju shranjen krompir je ves čem, 

S a se da lahko oprati , če gre na prodaj ali v kuho. 
Icer^^pa oglje, če bi se tudi čisto ne opralo , nika- 
kor ne skodje« 

Tudi mesu, ki je smerdeti začelo , jemlje og- 
lje duh. in brani, da dalje ne gnjije« Divjačina, ki 
je na aolgi poti začela smerdeti , in se je oskubla in 
izčrevesila , potem od zunaj in znotraj z drobnim og- 
ljem (^bobove debelostil obdala in v terdno zaperti 
posodi skoz 84 ur v hramu spravila, ni očisčeiia 
oglja smerdela več, in le bila dobrega okusa« 

V kletih^Kellemj in vodnjakih se napravi 
včasih zadušljiv zrak, ki umori človeka in ži- 
vino« Spozna se tak nevaren zrak potem, davgasna 
luč v takem kraju« Tudi tii pomaga narbolje, ako 
se nekoliko vaganov živega oglja v drateni ko- 
šari v kiti ali vodnjak spusti^ oglje berž vgasne, 
ker se zadusljivega ogennokislega zraka (^aza} 
navzame. Oglje se mora pa na imenovano vižo več- 
krat ponavljati in scer taKo dolgo, da luč- (sveča) 
več ne ugasne. 

Žganje v sodcih se navzame večkrat barve 
iz lesa , rujavo-rumenkaste. Ga očistiti in mu tudi 
oljnati duh (Fusel) odvzeti, se denejo v sodeč z 
dvojnim dnom in pipo majhni kosčiki dglja (za lei9- 
nik debeli); na to se vlije žganje in sodeč dobro 
zamaši« Se odpre pipa v nekoliko urah, teče lepo 
čisto in tudi v okusu poboljšano žganje iz sodca. 

Skisani dl (pivo), ki se ne da več piti, se po 
oglju da saj v dober kis (Jesih) premeniti, ako se 
mu štupe košenega oglja vmeša, ki je za tak 
namen še boljši od lesnega oglja. Tak jesih se da 
še močnejši napraviti, ako se mu enmalo žganja 
pridene, ki se počasi v kisovo kishno premeni. 

Cevi (rori), po kterih voda teče, če se z 
ogljeno stupo obdajo, se obvaijejo mraza, da voda 
v njih ne zmerzuje , in je veliko boljši kakor z gno- 
jem ali slamo , ki se na spomlad prec spravljati mora. 

(Salib. WoelienUatt). 

Gospodarske reči. 

(Mehka zima — strah nekterim kmetovav^ 
ceni). Letošnja mehka zima nikjer kmetovavcem 
tolikšne skerbi ne prizadeva, kakor v občini Mon- 
treuil les Peches Mizo Pariza. Več ko 100 let 
so breskve edino premoženje te srenje (vsako 



— ^ — 



I 



leto skupijo bliM 1 nHion frmkov is breskev). Ob 
svečnici so hotle driMMA cvesti; «• w da, m po 
tem mraz pritisne ^ gti ves prittelk fiod slo. Pri- 
jEsdevajo si tony ha ^mo moe Mi«£ati spoahdan- 
sko sočnost dreves: h kt^renioMi pokladajo <M de- 
Iječ pripeljani led, na kterega pokladajo slamo, da 

S a sonce ne topi« ^Ali bojo s tem eaderžali cvetje 
o mrasa — pravi časnik Pražke kmet. družbe — 
se ne ve; po vsakem pa naj bo taka pridnost iz- 
gled drugim kmetovavcem, da ne pokladajo kri- 
žem rok , kadar žuga nevarnost in se ne zanašajo 
v nemarnosti svoji Te na Boga, 'da bi pregreho 
lenobe se obdaroval z milostjo Svojo! 

(^Vifu^rejcom!) Listje, slama, mah in druga 
enaka ste^a ne obrani terte pozimi zmerzUne — 
pravi nemški časnik „Frauend. B!.^ — ker, razun v 
posebno hudih zimah, ni ravno mraz, ki terti skodje, 
ampak poledje ali skrapa (^Glatteis). Poledje 
se ziora odvračati; zato nar bolje so pa zemeljne 
grude. Kadar je zemlja za pave globoko zmerz- 
nila, naj se blizo terte izkoi^a zemlja t velicfh gru- 
dah ali plosah , in s temi naj se terta krog in krog 
in tesno obloži ; pod to odejo ni terti prevroče in 
ne terpi po poledju. Kjer se pa ne morejo zemeljne 
-^mde imeti, naj se terta odene s protjem smereč- 
^m ali še boljši z jelovim, ktero se konec zime 
(^perve dni marca) sopet odpravi. 

Iz nove gojzdne postave 

vodila^ po kterih gre tarifo gojzdne ikode 
$o$tavljati^ in ikodo popračevati. 

%. 4. Pri poMmdbah , ki se Btifri m nasekovanjom 
in ocertovanjem stoječiii dreves fn latnikov, z njih na« 
vertoFaojem, miresovaojem , po ptessanjn z derezami, z 
naprejspravljaDjem lesa io Icamenja, a naterčavaBJMn, 
kakor tudi z odkoparvanjem drevssDih korenin, je rajtati 
za pevfaoild eno desetino (deseti dei) vrednosti vse de- 
blovine skvpej. To povraMo bodi daljej enako vrednosti 
žetertine eele deblovine, če se stoječe drevesa in rante 
kakor si bodi omajfjo ali obelijo. Če se s tem poikod- 
jejo, da se jim verhi, veje ali panoge In vejice odse- 
kajo , odrežejo ali odteri^ajo , naj imajo na sebi Ustje aH 
if^ice (spleevjo) , se odmerja za povračilo tista cena, ki 
se prileze bazi In dvejnateni« kabičoenm zapopadku po- 
kvaijeaeg^a lesa. 

Al0o se je pa bati, da bodo zavoljo teh poškodb 
ranjene debla sploh v rasti zastajale , se morajo omenjene 
povračila po poldrug^lkrat, In če se je bati, da bi 
ranjene drevesa odamerle, po dvakrat. Metlinje, protje, 
terte, šibe, palice, šibke obroče itd. je treba rsjtati, če 
se vzamejo ed ležečeg^a lesa , In za-nje ne obstoji po- 
sebni kap, Ka sahljad,-^če se pa vzamejo pd stoječih 
drev«i in fant, kakor odsekane veje, in če se mlade 
drevesca za to porabijo, za drevesno mladje. Krep- 
kejse obročne paliee ^re rajtati kakor les za izdelke. 
Ako se kvaraikom, ki les majijo, lab ne odvzame, g% 
morajo posebej povemitl. Če ni odločenih cen za lubje, se 
vzame za vsak kubični čevelj lubja, k posebnim name- 
nom dobrega , saj se je dobilo od stoječega aH ležečega 
drevja, dvojna vrednost enega kubičnega čevlja naj- 
boljše sorte derv dotlčnega drevja. 

§. 5. Za vsak kos svetdl, ki je en dnnajsk kva- 
dratio sezenj velik, na kterem se je drevesno mladje 
ukradlo ali poškodovalo, se mora, in sicer pri mladini 
do spolnjenih dvčh let cena pol kubičnega čevlja, 
pri drevescih čez dvč leti do vstevno spolnjenih sest 
let cMa treh četertin kubičnega čevlja, in pri dre- 
vescih čez sest let cena enega kubičnega če vljaterdae 




«reds|)e iase 4l«r io pa mM m stoječi les kakor 

o m Icv^dratal Msesj e« ^ra mdl ne cel krajcar, 
m pri tem za irel«sienj ali krajcar Jesi^e. To povrm- 
čilo se enojno T račun deva, če m Me mlade dre- 
vesa posamič ukradene ali poškodovane , če se drevesa, 
ki so ostale nepoikodovane , se preel skupaj dersd, in do 
lesoreja ondi, kjer se je poškodba zgedlla, oi nenavad- 
nih stročkov delala; ono se pa rajtapo poldruglkraC 
aH po dvakrat, če jo le nekaj omenjealh olajšav, ali 
če jih kar nič ni. 

%. 6. Za ukradeni drevesni sok (smolo, terpen- 
tln, brezov in javorjev sok), za gojzdne sadeže 
(drevesno semenje, gojzdno sadje, jagode), in za gobe 
se vselej le enojno povračilo dajč. Če se kvaraikom 
(poskodovavcem) niso odvzele, in ni posebnih cen za nje» 
je treba za vsako oeebo, ki se v branju najde, g1ed< 
tudi na množino nabranega, in sicer od smoU ja ter- 
peatina navadno dninoCgemelnabllchen Taglohn) po 
dvakrat in celo do osemkrat,— od drualh dievesnik 
sokov, gojzdnih sadežev, gob paeetertlaodo cele 
navadne dnine za povračilo plačevati. Ako je ti , ki je 
ukradel drevesno meego, gojedno sadje, gobe, sravea 
tudi drevesa poikodoval, navertovaje, aaaekousje jih 
itd^, mora za to posebej povračilo diu^ti* 

\ S. 7. Za osmukano listje, za «:rabljlnie C^te- 
Uo), zemljo, Ilovico, BO to, kamn je, mavec Cgips), 
ruševje, Izkopane korenike, gojzdno travo ia 
zelise je treba, če se te reči k varnikom ne odvzamejo, 
in nimajo že odločene cene , od vsake butare «11 od to- 
like množine , ki jo sredice BMČan odrasen človek brez 
čezmernega napenjalna is gojzda Iznesti zamere,' vred- 
nost četertega dela navadne dnine rajtati. Če se ome- 
njeni prideU&i na vozu naprej spravljajo , je dotičai to- 
vor preceniti po nosivskih butarah. 

Tarifni aH po zgornjem israjtani zaossk povračila 
jo daljej plačati: 
d) pri osmukanem listju, če se vzaoM od ležečih 
dreves, aH od posamnih vej stoječih dre- 
ves, enojno; če se je osmukal velik kos ver- 
hevine starejih dreves, po vsakem pa manj ka- 
kor polovica vej, aH če so btte mladim dreves- 
cem nektero veje odvzete, po poldrugikrat , ia 
če so bile stoječe starejše drevesa do polo- 
vice ali čez in mlade dr]evesea čez tret- 
jino osmukano, dvakrat;' 
6} pri ukradenem grabi jinju C^telji), če se to oa 
aobensm mestu do golega ne pobere, če se ni bralo 
z željeznimi grabljami aH kopačami, aH družin oj- 
strlm orodjem, čegojzd nI več mlad, in se tudi ni iael 
kmalo v pmlajenje izsekati, če se ni smIo popred 
trebU Cisredčeval), In če je svet dober, alijesteljo 
preobilo, po enkrat; če enega aH dveh iz teh po- 
gojev manjka, po dvakrat; in 
c) pri odjenanju persti, šote, ila, kam^ja, mavea, ru- 
ševja, trave In zelisa, in pri nedopusenem kopanja 
korenik, če se s tem niso tla gojedu v škodo pre- 
menile, po enkrat; če so se papremenlle, po večji 
ali manjši znamenitosti te premombe, aH poldrugi- 
krat aH pa dvakrat. (IMie sledi). 



Nova naprava cesarskili vradiuj v našem 
cesarstva. 

(Koneo.) 

Omeniti imamo se c. k. sodnistev po prihodnji 
novi osnovi. 

Nar višji stopnja aodidstev se imonigo deželna 
nadsodnija (Oberiandesgericht). Veči kronovine imaje^ 



— 65 — 



urno ie povedali r iiflt« 8., sroje ntdsodnije ▼ 
dere H; t^dS mojbiIi kronorlB Ima škitp eooDriMiMQl»» 

If adsodidjft Ima avojeic* predsednika, ki imavo 
|r<irtrebi 'namefltiiilca, vec avetovavcev, aiilrr'e- 
tar}eV9 aekiretarnih adjanktov, attjiilak'te^, 
dfieliflo^r, akceslstov in vradnih BlažalbnTk^. 

^Padtleietnimi nadaodnijami %to}6 okrajne 
vod alfe XB6xiifk8gerichte^ In sodnisa perve atop- 
D^ {CMfobtahdfe LlosUna); sodnim penre stopnje 'tfo 
»11 &&itffift aodnfje (Landes^rerichte) ali okroin'e 
iniilnlj^ t!Krei'l»^^i''<^0* Prafiloma naj se ▼ ▼ s alt trm 
pontMnem dkrcrzjn p<fstavi ena sodn^a ; zna pu tndi IMKi 
po iMinioafl okrožja in po številu prebivavtev, 4a v 
re^j%^ tfkrožjn bote dri taki sodni! potrdbne, ali da 
bo ^na 's«Wnija sa dva ali toc okrog^ov sadosti. 

"StMniia (OeriditAdfe) Imajo biti ▼ poplavah me- 
0Clh krono vfn, In kjer je veliko In važnih opraVfl, naj 
ae 'fmenojejo ^^« k. deželne sodnije^, acer „c. k. okiožne 
aodnlj«*'; trn ic6la njih stoji predsednik, ki ima sveto- 
t»ve6 Itd. 

'(^piHvilitvo C. k. deželnih sodnij In okrtfiirih 'sott- 
lifj je tmakD, v iajemo tistih aadev, ki po določH« Teda 
fcasenske pravde In po pravilnika sodne oblasti (Jvri»- 
dictlonsnorm} spadajo v opravilstvo deželnih aodnij. 

Opravilstvo sodniž dbaaie tadi opravilstvo okrajne 
aodnije sa. i^ih okolico. 

Posebne položniie ali hranilne vradnije(De- 
positenamter), kakor tadi vradnije za bukve |:ospo- 
akih in draaib aemljls (i^rantne bakve)naj aacasno 
ostanejo, kodar so bile. 

V mestih, kjer bo potreba, se bojo napravile po- 
aebne kapčijne sodnije. 

Da bi se pri sodngah zdravniki *ln dohovni z sta- 
novitno plačo postavili, ne sm^ biti; zdravnik in dohov- 
nik naj se plačajeta po opravila. 

Pri deželnih nadsednijah se postavijo višji der- 
iavni pravdniki, pri dežetofh sodnijah deržavni 
pravdniki. In tam , kjer je treba , tudi der ža vnih pravd- 
nikov namestniki. 



Ozir pO sveto« 

opis Čemogore. 

V lanskih ^Novicah^ ie amo popiaall Černoi^ore* 
Ker pa se sedaj po celem avetu o njifovorf, dostavimo 
lanskemu opisu se aiodede večidel po Zap^ebsklh ^^narod. 
noviai^^. 

černofora^ ktera ae meji s turškimi deželami 
Hercegovino, Bosno in Albanio, In z austrianskim 
Dalmatinskim, obstoji iz prave Černofore in iz Bor d, 
ktere je vladlka Peter I. pridružil Čeroo|:ori. Zapadna 
atran stermo proti morju visečih f orž se vidi od delfeč 
cernejsi kot oglje,tako, da bi šepetom amela ta de- 
žela „Černa fora** imenovati, ake bi zgodovina ne iz- 
peljevala imena tei;a od vstanovitelja njenega, Ivana 
Cernoeviča. 

Prava Černogora se deli v štiri nabije (okro- 
žja), od kterih vsaka ae spet razdeluje vknožine in 
v plemena. 

1. V Katuaaki nahli je 5 knežin, ki so Cetii^e, 
Njegusi, Cekliči, BJelice, Coce, Cevo ali Ozrinici,Ko- 
mani, Zagarač In PjesivcL Ta nabija obseže skoraj 
polovico Oemogore. Imenuje ae po reki Katun. Ima 
30.000 staoovavcev, med kterimije5500 bojnikov. Ona 
je v Cernogori naj bolj gorata; pečine in klisure 
Čakale) jo pokrivajo; vsaka skala je branik in zaseda, 
kamor komaj koza splezati zamere. V nji je dolina Ce- 
tinjska, okolj 1000 korakov široka in šestkrat toUko 
dolga; krogeln krog obdajajo je planine In bregovi. 

fč. V Oernički nahii je7 knežin: BoUevičI, Lim- 



njani. Gluhi 9ol, Berčele, Dupllo, SotoniSi fn Podger. 
Prufla (razprostira) se k Skadarskem jezeru in je nuj 
lepžl in naj begateji atran Černogore. 'PreU* 
va v igi 20.000 ljudi , med kterimi je 8500 bojnIkoT. 
DoUna "za 2 uri hodž dolga In za pol ure hodž Mroka. 

8. V R^f ki nahfi je 6 knežin: Oradjani', Ljuo- 
«!nj,Ceklin, Dobersko^selo In Kosijeri. Ona dela vro- 
diao prave Černogore, ima 18.000 stane vniko v, med kto- 
rimi je d800 bojnikov. 

4. V Lomu siti flabii H 8 kaežfne^ 4>ražovlna^ 
Gradae in Buronje. Prosti ra se do *Morace; je v nji 
10.000 stanovavcov, med kterimi je ^MO^bajnileov. 

Raznn teh nahij, ki dijtago praro *Černug\»ro, 
ae na severo*^jutranji atrani Berdm, ktere ae tudi na 4 
nabije deltf: 

1. Belopavliči a 8 plemeni: Petuitaevr6l , Pav- 
kovi6i in VfažegermcI. Šteje 15.000 stanovavcov. med 
kterimi 8700 bojnikov. 

8. Piperi s 8 plemeni: Cernci, Stfjena in Gjur- 
kevl^i. dteje 8000 stanovavcov, med kterhni je 1500 
bejnikov. 

8. Nabija R o v a č k o-M or a ek a a 4 plemeni : Rnvef, 
doijna in gotnja Morača, in Vakod. Je v nji eOOO 
atanovnikov, med kterimi je 1500 bojnikov. 

4. Kuči s 5 plemeni: Dreicaloviči, BratenežidI, Tu* 
MjevičI, Orehovo In Zaterjebač. Ta nabija se je pri- 
družila CernogerI 8e le v letu 1880. Ima 18.000 stano- 
vavcov, med kterimi je 8750 bojnikov. 

Poslednjič se mora ČemogerI že destevati selo Orti- 
hovo v Hercegovini. Od leta 1840 je Grahovo samo* 
atejne posMo in ima svojega Tojvoda. 

Celo žtevilo Čemogorcov znese Mizo 180.000 dui. - 
Leta 1848, ko je vladlka narod svoj steH dal, jo uno- 
alo stavilo mož In mladenčev za orožje sposobnih 18i000; 
aedaj ae mere računiti na 80.000. 

R o k e , ki tečejo skoa Černogore, so Oemoevioa, Mih 
radia, Oernlca, Zeta. 

Ceste. Dva pota peljeta v Černogore; oden Is 
Kotora (Oattaro) prek Njegds, Cetinja, Doberskega 
aela in Ceklin do reke Cernoevice, drugi pot izNjegdi 
prekCeklin, Belic, Če^a InTesIvac do Nikslcov, vHer^ 
cogovini. Ali to niso raaua peta, aakajtuin tam so tako 
alabe, da ae stonjem po njih ne more, komaj ae prido 
iS mozgom ; vso drugo prelazi , razun tisto , ktera is 
Černogore po^e k BelopavUoi se take kirake, da so ko* 
mi^komaj po njih iti zaoMNro. Francoski maršal Mansont 
jo nasvetoval Čemegorcum, da naj ae napravi pol od 
Kotora po ČemogerI do Niksic v Heroogovino, ali oni niao 
betli tega dovoliti, ker jim je ljubše potov no imeti, ka- 
kor sovražnikom dohod v i^ih deželo palajiati« 

Zrak v Čemogori ni enak. V vsih berdo vitih na» 
bijah je moralo pa zdravo ; sicer jo pa srak blag (prvoten) 
v nahijah bolj primorskih. Sosebno v Ceri^čki dolini 
je zrak tako prijeten , da so jo stari Slavjani atoli zem- 
ljam , kjer nikdar soig no pada, in ako pade, berž akopnL 

Važnisi pridelki, ktere Čemogorci na fMliu tovo- 
rije ali nesd: so meso, volna, ka ovčji in kezjiValc; 
aicer pa prodajajo tudi auhe ribo, ovce, kozo, pre- 
alčo, vole, krompir, airovo maslo, soloiijad^ 
▼osek, sterd, loj, kože, kuretnino^ c«iž, ko- 
ruzo, tobak, oglje, ioa^ čreslo In svilo. 

V deželo pa kupujejo: govejo živ4oo, ko- 
nje, tobak, sol, bakro, železo, olje, voseno 
ovočo, vino, žganje, aiadkor, kavo, orožje, 
amodnik, svinec, steklo, oovlje, sandalo, 
platno, roboe,bombaano bla^oinrndočo kapo, 

Deaar, ki ga imajo, so austrianake dvajsotice in 
turško pare. 

Davki (porezi) te dežele so majhni in obstoji Is 
80.000 fl. glavarino (glavnega davka), 800 fl.dačezik 



— 56 — 



tobak, 200 il. floIarineCsoloegm davka), 250 fl. davka sa 
ribitvo, 200 II. davka sa sabo metm, GOO fl. najemaine 
sa deržavne Bemljlsa, ▼ vsem skap 31.450 fl. nmgti 
denarja. 

Obleka Cemogorca je prosta; atruka (plaja), ktero 
nosijo moški in ženske, je tadi igih kolter ponoči. Kme- 
tgstvo stoji na niski stopnji ; obertn^stva jo dosihaal se 
celi malo ▼ deželi. 



NoTičar iz slovenskfli krj^ev« 

Iz tjubliane. Od več strani slišimo, da se kmetje 
ie Tarka na Krajnsko boji, in eden nam je cel6 pri- 
povedoval, da je slišal, da je se bliso Zai^eba. Ta 
g^ovorica se nekterim toliko verjetnlsi sdi, ker ima ne- 
kaj bataljonov cesarske armade sacasno na Dolenskem 
ostati, kakor slišimo, okoli No?e^a mesta, Kostanje- 
vice, Metlike, Čemomlja. Povedati pa aamoremo, da 
atrab pred Tarkom je prsEon , ker Tark je Mahomeda 
hvaležen, če fa ptoje armade pri mira pasti; on ni 
vec strah kristjanskemn sveta kakor je nekdaj bil, ke 
je po spricbah mnosih naiih narodskih pesem od |,kralja 
Matjaža^, Lavdona*^ itd. straboval tadi nase krsje clo 
do Dnnaja. Pa tadi ceaarska armada nima namena, |^ 
napasti in vojske aaceti, ako stori to, kar se od njega 
terja, namreč, da pasti Oerno|:oro kakor je bila, 
in da dolge natirovanim kristjanom, ki pod 
Saltanovo vlado živd, se pravica agodi in se 
rešijo silovitega jarma. In le zato, ako bi ateg- 
nol Tark svojoglaven biti, ko bi ne vidii resnice, 
marsira toliko cesarske armade k mejam Tarskim; ar- 
mada da besedam dostojno veljavo. Ker pa menda 
ne more vsa armada po Dalmatinskem in Horvaškem biti, 
je ostane nekoliko na bližojem Dolenskem. — To je, ka- 
kor danes reči stoji, čista resoica. Nadjati se je, da 
Tark se ne bo obotavljal m lepo storiti, kar bi, če bi se 
s silo terjati moralo , znalo rasmsiti celo JTarčijo v Ea- 
ropL Kaj se bo pa na dalje godilo na Cernogori in v 
Tnrčii, bo, kakor dosihmal ^Novičar^ osnanoval tadi 
prihodojič. 

Novičar iz mnogili lin^ev« 

Ministra vojnistva gosp. bsrona Csorii-a je presvitll 
cesar s pohvalo odvesal njegove slažbo, in ovojema go- 
neraladjatanta g. Bamberg-a iaročil vojno opravnistvo. 

— O. k. narvisji sodnija na Danaji je v nekem prlmer- 
leja raesodlla, da, če kak nevpravičen strelec (Wild- 
aehilts) divjačino le vstreli ali scer abije , je pa ie lov- 
ske okolloe (revira} ne odnese, se ne vkriviči lovske 
tatvine; če jo pa odnese, je kriv hadodelstva tatvine; če 
več oseb skapej pomsga divjačino odnesti, so vsi zdra- 
senega tatvinstva krivi , čeravno je le eden zver vstrelil. 

— Mesca decembra 1.1. se jo dalo na vse cesarske po- 
Šte našega cesarstva 2 railiona 648.555 markanih pi- 
sem, 684.948 pa brez mark; po telegrafih je slo 



2067 deržavnib , 3842 pa drasih pisem ; d o h o d k I * c 
k. p o s t so znesli 766.500 fl., t e 1 o g r a f n i e pa 20.415 fl. ; 
stroški za poste so znesli 669.220 fl., telegrafov 
pa 32.1 78 fl. — Učiteljev in ačiteljk po vsih Ijadskih 
80 lah našega cesarstva je 43.000, izmed kterih je ači- 
teljk 20.000. — Na Laškem je vse mirno. Meeto Mi- 
lan je v ojstrem straha; 10. t. m. so vnovič 4 obesili, 
ki so bili zasačeni na pastni dan z orožjem v roki; ker 
je prekacijna poskosnja se iz ptojega zgodila, je me- 
sto proti ŠvajcarskI meji z vojaško stražo obdano ; mestna 
vrata oo le od 5. are zjatraj do 8. are zvečer odperte; 
lekdor ima potni list, zamore svobodno vjin in noter; 



več kot 3 osebe no smejo na alicah skapej Iti ali mtsail; 
železnica je jenjala; zvoniti se ne smd; mesto je ob— 
sojene skerbeti sa 50 ranjenih vojakov In za draži ne 19 
amorjenih. — V Pariza so zfiperli že več oseb, ki ne- 
spodobno dopisajejo od Napoleona v ptaje časnike. — 
V Londona se je imel začeti 10. t nu doržavni 
zbor, v kterem bojo novi ministri pervikrat se pokmsmli* 
— V Cernogori so rečf se smiraj kakor so bile, kar 
Torska vlada menda sedaj prevdarja terjatve aa- 
strianske vlade, podpirane od raske in francoske;, an- 
gleška vlada se nek se sedaj ne mesa v te zadeve. Mar 
Bovejii gotova novica, ki jo po |,Terž. časnika^ od pon- 
deljka iz Čemogore zv^mo, je, da sta knez Danlio in 
njegov stric Jnri prevzela poveljstvo čez čemogorake 
armado, v kteri so qek ladl ptaji izverstni oficirji. Pri- 
poveduje se scer tadi , da je Omer pasa dal most ces 
reko Moračo narediti in da je čes-nj v Čemogore vda- 
ril, — pa to so le gevor/ce, o kterih se se nič goto- 
vega ne vd.^ — Časnik ^Oss. dal.j| od 11. ni vedil nle 
novega Iz Čemogore povedati. Černogorci, ki so jih 
Tarki v Grahovi vjeli, nek strašno terpijo v torskem 
tabora; z herbtom in nogami (erdo skapej zvezane jih 
TarkI vsaki dan kot živino tepejo.^ 

Klepec« 

(D*ye.) 
Lahko 96 naane stari oee, 
Lahko aa Tjamejo beaede 
Lahko pokloni in obeti, 
Ter veo ko onemu obUabi. 
Al terda je, ko skala, hoerka; 
KastonJ so vse besede sladke, 
Kasto nj bogastva eoMemero, 
Nikomar npapja ne dado. 
Al je ošabna fospodiena? 
Da je snnbaeev je premalo? 
Da se ji sdijo ti preslabi? 
Al nosi v persih mersel kamea? 
Zakaj Unbesen se ne vname? 

deklioa gori ie davno. 
Gori plamenom nevs^slJiviai; 
Al blaženi mladenee tisti, 
£a kterega je vneto seree. 
Ne smo snnbiti, kar je IJobil, 
Kjer ni bil ilahnofa kolena. 
Na vojsko ide v daljne knje, 
hkat imena ino slave. 

Ce se živi, al je poginnl. 
Nihče ne vd, ne 2lata sama. 
Vendar ma serco svesto hrani. 

Lepota Vinodoljke slavne 

V Tarefjo tadi se rasflasl, 
Kač^Je sloves tnriki aga, 
Presilni borec Hasan-asa, 
Is bosnfjanske krilne Ijnte, 
Janakov p^fTl tnrške semlje. 
OsBjena leUa ga prevsame, 
Tovarse svoje svesto skliče, 

Pos^nsene se v mnosih bitvah, j 

Ter se nad Orobnik daljni vsdifae, , 

Gotov al sel ji sadostiti ! 

A) pa postiti sli^vo v boji. 
Previdno vojsko svojo vodi, 

V temoto černo se savija, 

1 plane, smi^ * višave nečne. 
Na grad, ki v veselicah plava. 
lUsseoena popada straža, 

Ni je visoki sid obranil , ' 

Ne vrata terdna, ne nasipi. 

Meijoeih hrop ostrasi aoste. 

Po skrivnih potih oee komiO 9 

Sinova njega i snnbači I 

Pogobi bliskfj se otmejo. | 

Gorje pa! — deklica ostane! 

(Dalje sledi). " \ 



Natiskar in založnik Jožef »Blaznih v Ljubi fant. 



kmetijskih, obertnijsliili in narodskili red. 



jNoTice »hiO^Jo ▼ Ljoblj«iii|| 
{ TiMik teden dlvakrikt , nam- >,^ 
reo ▼ Bredo in stboto. |[ 



Odgovorni vrednik Itr. Janes Blelii els* 



i Veljajo začelo leto po postil 
4 fl. , eeer 3 fl. , za pol leta^| 
2fl. po poštifscer 1 fl.30kr. 



Tečaj XI. 



V saboto 19. februar^ 1853. 



IJst 15. 



Gospodarske rečj. 

Skuit^e % rus9tskim in belgiikim lanom. 

Marsikteri kmetovavec se je že sam prepričal, 
da se iz obeh teh sort o pervem letu ne pridela le 
dobro seme, tudi predivo je veliko veči in bolji, 
kakor po domačem lanu. Vendar opušajo naši kme- 
tovavci rusovski in belgiski lan, ker pravijo, da se 
že o drugem letu zverzeta. Tako gr& lanoreja pri 
nas vedno bolj rakovo pot. Al novejši skušnie očitno 
kažejo, da rusovski in belgiški lan svojih dobrih 
lastnost ne zgubita, ako se ž njima le prav 
ravn^ V jeseni se mora njiva pognojiti. Lan za 
seme se mora bolj redko sejati, in plevel pri- 
dno p le ti. Za seme namenjeni lan mora popol- 
noma dozoreti in senanjivi do dobregapo- 
spsiti, potem berž derhlatifosmukati} in gla- 
vice na suhem kraju sj}raviti. Ravno ^red set- 
vijo naj se še le mlati, ce kmetovavec tega semena 
potrebuje; bolji pa je, če je seme eno leto 
staro. 

Sploh je dobro laneno seme večkrat pre- 
menovati, to Je, iz družeča kraja lanu za seme 
dobiti. Tudi nas domači lan ni nam dajal lepši in 
bolji pridelk , ako bi ž njim bolj skerbno ravnali. 

Skušnje % gnojno soljo. 
Na gradu baronovke Stein-ove v Krzyskovi- . 
cah blizo Vi ličke so v ondašnjih solnicah naprav- 
ljeno gnojno sol ^) na ilovnati zemlji pri ozimni 
pfienici poskusili, ktero so na spomlad raztrosili 
čez njivo fiiberstreut}. Skušnje so sledeče poka- 
zale : Od 1 , Si , pa tudi 3 centov na en oral poljš 
ni žito nič lepši bilo; še le po 4 centih se |e ro- 
dovitnost soli razodela, nar lepši P&j^ pšenica 
bila na njivi, kjer je na en oral 7 do 8 centov 
soli raztresene bilo; kjer pa so raztrosili 9 ali 10 
centov soli, je bila pšenica še veliko slabeji, 
kakor tam, kjer ni nič soli na njivo prišlo. Rodo- 
vitnost soli se je pokazala na slami in zernji; 
pridelk je bil za tretjino obilniši. Zvedilo se je 
pa tudi: da premalo soli nič ne koristi, preveč 
soU pa ^e\b škodje, le prava mera rodovitnost 
povzdigne. Gospa baronovka bo ponavljala skušnje, 
da se ta reč bolj natanjko zve; prav bi bilo. ako 
bi se gnojna sol tudi drogod poskuse vala. Da bi 
se sol la tudi povsod po eni ceni dobivala! 
O preiieji reji. 
Prešiči za rejo se pitajo iz začetka prav hi- 
tro, ker požrešno jedo vse kar se jim da. Pride 
pa čas, da se jim ne poljubi ne nar bolji piča, zato 
zaostanejo v rej i. Da se to ne zgodi in da prešiči 
*) Cent i^Jne noli ve^i tam 40 kri^o. 



ostanejo vedno pri dobrem teku, naj se jim daje 
vsaki dan po dve periši osoljenega ovsa. kise 
takole napravi: v kakošno' posodo, ki derži za 2 
dni potrebnega ovsa, naj se dene oves tako, da 
na vsako lego ovsa se poštupa nekoliko soli; čez 
vse pa se vlije enmalo vode. Na to vižo se osoli 
oves skozi in skozi, in tak oves je .gotov spodba- 
dek za želodec. 

P^lje zboljia meso pitane iivine. 
Skušnje uče, da meso prešitev, ršc in gosi 
je veliko okusniši, ako se pitani živini nekoliko 
časa preden se zakolje, med pičo v štupo zmle- 
tega oglja daje. 

Od kod slab ji usnje f 
Bavarski strojarji terdijo, da slabji usnje 

Sschlechteres Leder}, kakoršno se sedaj pogostoma 
ela, ne pride iz tega, da ^ga strojarji slabeji stro- 
{'ijo, ampak iz tega, da dobrega čresla, to je, do- 
>re hrastove skorje zmanjkuje. Berž ko ne pa 
so kože same tega krive. Od kar se živina le 
bolj v hlevu redi in si živinorejci prizadevajo, jo 
z mehko pičo posebno s kromninevimi pomijami 
hitro odebeliti (spitati), je tudi koža bolj meh- 
kužne živine jedro zgubila , da blago ni več tako 
fosto , močno , terdno , kakor poprej , ko je živina 
olj pod milem nebom živela in natori svoji pri- 
merniši pičo dobivala. 

Svirsoseskam. 

Vsaka soseska ima revne, kterim mora neko- 
liko živeža poskerbeti, brez da bi soseski' zato ka| 
storili — pravi nek kmetijsk časnik — al bi ne bilo 
prav, da bi taki, ki so še za delo, kamnje pobe- 
rali z njiv, in pota, kjer je potreba, ž njimi 
posipali? Za tako delo bi bili tudi otroci in 



ženske pripravne, in tako bi se ob enem .tri do- 
bre reči opravile: polje bi se zbolišalo, pota 
bi se popravile in postopanje beračev bi 
se odpravilo. Kdor pa noče delati, naj tudi ne 
je. Če bi se tega vse soseske terdo deržale, bi se 
sčasoma odpravili lenuhi, kteri zmožni za delo, se 
raji okoli klatijo, kradejo itd. 

Iz nove gojzdne postave 

vodila^ po kterih gre tarifo gojzdne škode 
sestavljati^ in škodo povračevati. 

(Dalje 10 konec.) 
§. 8. Za V0ak kvadratni sežeuj gojzdnegtk aveta, 
ki 06 s narejo novih in z rabo že opošenih potov in 
stčs, z napravljanjem ders (žlodov, riž itd«), z brez- 
oblastnim odpeljevaojem vode, z narejanjem kopii itd. 
škodljivo premeni, ae zamore v povračilo tirjatl cena 



— 58 - 

tnegm kvadrato«|^a adbit« tmko pasa, kakoriaa ia gaj- Na k«kaaoabafaaaaljataaH"«ftkaietFniTi«ceoi 

■dni a?at pred avaja 4kodlji?a pramaaAo waL Ca ae ja Mackar (Biw^ NoHk, a. Tk, fmf. S)^ aamaffaaM sapapa- 

pa pa prafiei bati, da aa a taai DapravQaai sli aaaladki M. Galara LblaaiaDi poanata ti napia, io oa ata aa mali, 

tttei^eja napraj raaSirjali, 9» aara ti naaek, pa vaiji Am 9» %9 pred ba|:aai Lavuroa vasi aloraaaki pradato- 

ali aiaajai Boameoitaati ta akerbi , paldragikrat — ali pa riai klaajali. 

dvakrat plačaU. V vaae vaaalja kačan vam ga raiiaBiti, is miaiiaa 

Aka aa alaječa dravaaa to draraana mlailja pri ta- a pravem caa«, kar laatni vaai aiaovi paMCak ataraala- 

kaanik akadljivik premeaibak f ajadnaga svata ali pa tat- vaaakega aeata kaeaja dragi« prifisali. Ža vtoakaačaal 

viaak v EgaroJ« J. 7. oaatatik pakvarija, aaj 9it to Dabravaki C^^^^^^nkrn n. p. graj je rekah ,|8taro8la* 

paaebej povracaje. veaako paganstva je iadičkega apacetka. Braa panaci 

g. 9. Za vsako žival, ki aa brai pravfea, ali indickega bogocaatja se alavaoaka mitalogia na ba ni- 

čea vatanavljeno števila, pleme ali ataraat, ali v a a- kdar papolnoma rasamela^, in (Slmnn. p. 418) ^alaveaakl 

graj eae kraje ali o oedapaseDem caaa v tajagajide begoeltvci maraja imena avojik begov v Indii lakati^. Ravna 

priiene, se smejo v povračila aledeči aneaki tiijaU: tako govori ačenl Šafarik C^e^ehiekie let alaie. LU. 

caaa TH^ W in slavni preagodaj nmerii Kellar (Simom šok. 

sa konia, raesga ali osla, ki bo fs- Mr;.» ^Cola naša poganska mitologia je indicka^. 

aaj aa pal daraidi S kabiteik eavljav Učaai Hanas in pred njim ia Kallar, je pa pri- 
ča niso na pol doraali .... 6 ,, ^ spodoblenja indička in alavenake mitologie jaana doka- 
aa ano govedo, ki je aaj na pol sal, da je domovina Slavencov bogata India, in oče 

doraalo 4 ,, ^ našega lepega jesika jesik sanakritaki. Med Nemd 

če ni na pol doraslo- 3 ^ ^ je ta aposnal ačeni Ritter {FsrJU4ls earap. F. Q. fm§. 

sa enega koala ali eno koso bres 900 do HO m na dmpk tnesOh) io reaniooljnbivl Oorrea 

razločka 2 ^ ^ (M^ihentofet dor uUtm W€lt in M^thol. der aoimi. Vdiker). 

sa eno avinjo 1 kabicnegaoevlja V trojici nar viajih indičkih bega v najdemo boga 

sa eno ovco 1 ^ ,, Visnnta. Glavni cilj Visantav jabil: oareoenjeaveta, 

ena knre četei:tino ,, „ njega sderžovanje in braojenje proti hadim dakam C^f^i€r 

arednjega aa derva namenjenega lesa tiste sorte, ktere Mjftk.LM. —f0deionkom»Wisnu€). Oo je bil povsod vaj- 

je največ aH ki je najvasoisa v tistem gojada, ali pa, voda v vojnah bogov, zato ga najdem v aanskritakih 

če pagr6 za pleše ali goline, v bližnjem gojzda, toda peamah s priimenom ^nebeškega bojevnika in vltesa^. 

aamo takrat, če cena lesa, od kterega je ga?orjeoje, Zato je vzel na ae 10. razUčnik apremdn, ali kakor 

ne znese manj kakor en krajcar za en kubični čevelj ae v sanskrito veli, Avatar. Četerta njegova avatara 

aame lesne mase. Če bi cena še nižja bila, se sme na- je bila Na r as i nh a -avatara spremena v možolava 

nasti cene enega knbičnega čevlja en krajcar za od- ali v maškega leva. Imč narasin.ba je nastala Iz 

ikodnino tirjati. , aaaakritske beseda ^nar^ mož, in pa „alaka^ ali brez 

Ta odškodnina se mora tikrat, če imajo nagrajenci nosozvnka fi i k a^ *) lev. V slo venskem jezika še imamo 

še prav mlada aamobaebao zalego ali zarejo, ali če sa aanskritsko koreoiko v besedi nara-va, kar pamsoi 

ie tako toliko ži?itto v gojzd na pašo goni, kolikor to i^virtus^od vir, zato^nravni^moralis, virtate prae- 

goapodarstvo dopaša, ali če je zavoljo lastnosti sveta ali ditns. Narava v pomebn ^priroda^, ^natnra*' jepre- 

savoljo vremena , kakor tndi zavoljo skazanega daljšega nesena oblika. Zato v indičkih verah ga čaatijo pod 

vživanja ali večkratnega ponavljanja te brezpravične paše podobo leva in pa možoleva. (Ptmlm Spotoma Brom. 

poškedovanje knje bilo, po poldrngikrat, in kadar Dopper m Wieoo Indien.) 

ae pridružijo dvd ali vee tek ebtežav, po dvakrat ladičkema Višnntu je v vsem sličen slovenski 

plačevati. Radogost **). 

Zraven teh povračil ae pa ne more zahtevati po- ^ ^^ojili bukvah na začetku tega spisa omenjenih 

aebno odškodovanje za pakvaijeno mladje in za poka- ^^ dokazal, da b9 ga aorički In pananski Slovenci 

ženo zarejo. Toda toaaika je pripuaeno eno ali drugo ^a^^^ V^^ indičkim Imenom Wišnu častili. Severno- 

tiijati. alavjanskl Rade ga s t je imel v mestu Riedegaatu avoj 

$. 10. Pri poškodbah, ki v pričujočih odločkih niao tempelj In je bil, kakor Mz nemškega kronikarja Dit- 

pa imenu v misel vzete, naj se enojno ali večkratno po- mara (pag. 70. ¥1.) beaed vidimo, pod podobo Leva 

vračilo cent po tistih pravilih, ki jih naštete enake po- ^*0ten. Njegove besede se glasijo: ^In eadem arbe nll 

ikodbe na roko dajejo. nisi fanum ost, et de ligno artificiase compositum, quod 

9. 11. Ako so se ukradeni gojzdni pridelki bili P"*^ baaibus diveraarum sustentatur cornibua beatiarum. 

laatalkom gojzdov kakor si koli bodi naaaj dali, aeza- Hajas parietes variao Deorum pearuroqae imaginea mi- 

more aamo tisU znesek za povračilo tirjati, kterega je n^fice inscalptn at cementibas videtur, exteriua ernant. 

razan dotičoega enojnega znesica plačati. Inferius autem Dil stant manafactl singulis nsminibus 

inscuiptis, Galeis atquo lorioia tarrebiliter vestiti, quo- 

Zgodovinski pomenki. "" "j.TJ.^J^J-Ii^j.SSri.*. *..i .«„ - 

hABVRO »^^^^ •*" kakor južni Slavjani govorijo In pišejo „L a v^; 

n/r as ,. J/*''® SACR. (um) beseda „raz« pomeni, maka), moč, Druck, zato iz- 

M. Marceli Fil. Es. M, Vibius Marcellus razAusdruck, tode „L varan I k^ kaže na veUka dela. 

P* F* ^> Tako raaterga tadi V i snu (Bkodo IL ps^. Ui) kot mo- 

Valv«8or, dKe Bhre des Herios- žolev, Iz kterega Isp žareči plamea smri, slodja in 

tkana Kraio. Thaii II. p. 257. puntara proti bogovom Rirkanja kassa. Iz besed Dit- 

Ramtoiil Davorin Toroiei^ak, maro vih se vidi (faaam sustentatur cornibus bestiarnm). 

Neprecenljivi Valvaaor navedi v svojih gore ime- ^* ^^ podobe bagov bile predstavljene vavatarih. V 

novanih bukvah predstoječi rimski napis , kteri se na ne- okotritskih starinah (Maooiuo de Diio otoK fy. 1. -». 80 00 

kom kamnu v atari Hemoni najde. *s ^ - ^ — T.«. * . * 1 l ^ u .t. . • 

— TTT-^ . '' *) V ceskem jeiikn se jc ostala beseda siha si^ba levica aa* 

) Is aotovcfa apisa: »Kdo so bili stari Norieani ie tilopa Jraaman Slovaik sol voeo Si^ha. 

Panosoi, Kelti ali SloTeaci?« »•) Hanas, Wi9seaeohaft der si. Ilyth. pac* 11^ 



— 59 — 



frri tri Badego«ti.s Ufovlmi fitvani mi4mw» Ko«> 
itkokrat m ^a4obs nožoiom ne najde na rknakih kanaili 
▼ Panoiiri in NorJk«! Stariooalovoi •• MtorliglaTO 
ia preiskovali, kaj da pemeaijo, sadnjie so aftiale w» 
IpHk aa Bafcmeto kriiaikav! 

Taka ae irodi viiait kteri ae pasnaiaiie elarjaaAega 
jeailui ne alavjanske laitolefia Pri tej priioaMiBti re^ 
čeia : aaj M^dea ne ^ nad raslagaaje rtiaBkik kaai* 

' Bev ▼ Pimooil ia Norika, kiari na peaua dakre jesika 
aaoakritskafa ia ataroalerenskega, aiitola* 
^je ladieke ia slavaaake; dra^aei bo ševecoaHie^ 
gar^e aapravU, koAiar ae jo doadaj ptaji In domači afo* 

^ dovinooioroi aapittffli. {JMi^ aledf.) 

Slovanski popotDikt 

^ Pridne ^Slovenske Novfne^ nasnanajejo pod na- 
alorom '^aioranako oaaopiatvo v ceaaratrtt aa- 
etrianakem^ 2aanike r rasličnih narečjih alovanakfh, 
ktert izhajajo is početka le ^a ieta; imenovaiU ao vred- 
niki in nasnanjena cena celoletna. So aledeči: 

Horvaikt v Za^^reba: ^Narodne no vino*, 
▼radni caanik: rrednik Dr. L. Gaj; cena po posti 1211. 
S) ^Danfca^, leposnansk list (priloira ^Nar. IV^ovin^), 
tečaj 16, vrednih dr. L. Gaj; cena 3 fl. 3]t ^Neven^ 
(lepoananak časnik) > tečaj 2S., rrednlk J. Perkovac; 
cena 5 <. 4) ^^Pravnik (pravoslovin liat), tečaj 1., 
▼rednik M. Mraaovič; cena 5 i. 5) „Gos p o bar- 
ake Norine^ (kmetijsko -obertnijski list); tečaj 1., 
▼rednik dr. Rakovec, cena 3 fl. 

Dalmatinski: ^Glasnik dalmatinski«' (pol- 
▼radin političin list aa Dalmatineko) , tečaj 6., vrednlk 
Ant. E^aamanič; cena 6 fl. 

iSfforeM/pt v Ljubljani : l>„Nov{ce kmetijakih 
obertnijalclh in narodskih rečf^, tečaj 11. itd. 
2) ^Zg^odnja Danica^ (cerkven list), tečaj 6., vred- 
nika L. Jeran in A. Zamejc; cena 3 fl. — V Ce- 
lovca: 3) ^SlovenskaBoela^ (iepoanaaak liat), te- 
čaj 4., vrednik A. Janeaič; cena 3 II. 4) ^Šolaki 
prijatel«' (solsk list), tečaj d., vrednik A-Einspie- 
ler; cena 2 fl. 12 kr. 

Serbski: 1) ,,Srbaki Dnevnik^ vNovemSada 
(političin list), tečaj d., vrednik dr. D. Medakovič; 
cena 10 fl* d) ^Sedmica^ (liet aa naak in aabavo, 
priloga ^Serbs* dnev,^), tečaj 2., vrednik dr. D. Me- 
dakovič; cena 4 fl. 3) „Srbskyi letopis^ «(list 
ananski in zabavni), iadaja gB, Matica Srbska v Badina 
v Eveakib polnih v osmerki, 2 ali 3 na leto; cena avezka 
40 kraje. 

Vaih aknpej jagoslavenskih je 13. (Od druzih 
dragikrat). 

Kratkočasnica« 

Resničen vremensk preroka 

Vremenski preroki so že tako ob vso v^ro prišli , da 
bi jim jez rad k časti pomairal. čajte moje preroštvo 
in sodite: ali se nam sme r^či j,pojte rakom žvižgat vsi 
vremena preroki^ I 

Ako mesca januar ij a zmerzne^ bo hladno in suho, 
tudi bo revež tak merzle pijačo pil, kakor boi^atfn, ako- 
ravno bo pijača različna. Ki nima nikakersne|:a sadu- 
nosnega verta, si mesca februarja prihrani trud za 
čiečenje drevea; in ako lanskega vina nema, mu ga ni 
potrebno pretakati. Mesca marca bodo mnogo Ijadf amerlo, 
ki dalje živeti neaMVOjo. Aprila bo dosto mokrote, pe- 
aebno ako bo pridna deževale. Majaika bo vso lepo 
stalo, ako ne bo napeao. Junifa pa bo vse čea In čea 
zeleno; tadi se bo v jednem dneva več posušilo, kakor 
v jeseni v trdh deževnih dnevih. Julija^ kader aeaeno 
spravlja, bo toliko prahi, da se masice, ktere bede na 



senu sedele, ne bodo magle viditf. O tem BMseu le 
(eraje jake ojatro, in poterte oknja bodo tudi peterte sta* 
Me pokaaovale, pobite glave pa javkanje. Auguat ba 
tak kervoločaa gorkoten, da bo černi rak, akea«akaii% 
aale rudee poatal; vendar ba naj aUkejsa krava vai 
ailoka dala, kakor naj bolj pitan vol. O tem leta ba 
vse silja (žito) tema, ki ga nema, predrago; ki ga pa 
ima, preniske cene. Vino bo o tem letu narba^ai tiato^ 
lUere je brez vode. Porsod, kjer Ijadje kraha ae jaddi 
ba žito nliie cene. Tudi bo v tem letu cvetje pred vi- 
4&ti, kakor sad, ia bo nuirsiktere rameno jabolko, čttr* 
▼ive^ Skoz celo lete bo grom vaoi hrup delal, kakor 
alrela. F* J. 

— Neki kmet pri svojemu sosedu hudo bolan leži, 
Iter pa nima celo nič aaapaaiia do „arcalj^, noče aeb#- 
■aga adravnika. Na zadnje mu veadar enagai pasilijo. 
Zdravnik pride: ^Oče, ste bolni ?^ — y,Zdrav javalne, 
acer bi ne bili po vas poalati^ — sagodernja aejovoljno 
kmet, ki po takem vprašanju se manj verjame, da mu 
kakšna „arcnija^ pomagati zamore. ^Ste motebiti pre- 
gnani, oče?^ zastavi adravoik drugo vprašanje. ,^K4a 
alomka vam je pa to povedal?^ začudivai se reče limet^ 
kterega je malopridni zet kmalo, ko je k hiši prižel^ pre^ 
gnal, kar pa razun sosedu ni bilo nikomur znano; tudi 
zdravnik vprašaje ^ali ste pregnani^ ni tega mislil, am- 
pak le menil: ali se ni kmet pri dela p roga al. Nai 
bolnik pa^ ki je po tistem vprašanju menil , da zdravnik 
vae skrivnosti vd, mu poda pvijaano roke rekoč: ^a^ 
Vi ste mož; takemu zdravnika plačam rad vsakbart 
potico! M. J. 

* Novičar iz slovenskih kri^ev« 

Od Savtnske doUne. Bliae vasi gornje €ir«* 
žovle, 2 uri od Celja, poleg velike ceste, ki u Lju- 
bljano pelje, so Ijudj^ mesca januaria aa store zhlovje 
aadefi, ktero, pred arioboko pod perstjo zasute, prlera'^ 
nju se je odkrilo. Na neki njivi namreč se Je majhna 
višava prostiraia, ktera od starodavnih časov sčm je a 
temjem in pastim robidjem obrasana bila. Te višave se 
je piag vedno ogibal. Ko pa pred nekim časam to ter* 
Dje fzmjejo , ter glebokeji kopljejo , zadeaejo pod zeaalje 
na akerbao obdelana kam nje in mnogo opdk, kterka 
je bilo LEG. II. ITAL. vtisnjeno. Na dalje so aajdli sh-ok 
tlak iz majhnih belih, modrih in čeralh kamniikov so«- 
stavljen (Mosaikboden), blizo 16 štirjaskih čevljev ve^ 
lik, razbite posode, človeške kosti, orodjeiz brona 
In železa, jn mnogo raznih p ene zev. Nekaj teh naj« 
denih reči^se je, žali bog! že potroailo in zavleklo, važ«* 
niši reči so pa vendar u pravih krajih shranjene. Ms« 
nijo zvedeni možje, da na tistim mestu je morebiti ve* 
lika rimska pristava in grobnica neke rimske rodo- 
vine bila , ali pa postaja ali naselbina vojaška* 

Odkritev tega zidevja je sila važna reč , torsf beda 
prihodnjič to okolieo natanjcaiši preiskovali, ker lepo Po^ 
Savinje a si^ojim aarocjn bi utegnilo še marsileaj zn^i- 
nitiga iz starih časov hraniti ^). J. S. 

1% Krajnja. Naš most čez Kokre proti Hujam« 
ki je sedaj cesarski postal, se bo nov napravit inaa 
aeženj vzdignal; pretekli pondelik sta gosp. Fr. Majier 
in Jalen po dražbi prevzela napravo novega araita. 

1% IJubljahe. Natorei^nanstvo, naj žejepocnanje 

*) Ker Bhm ter tj4 po deseli še marsiktj pod sem^o Irff, 
kar bi ntecrailo la domačo nfodotiao ia saanfftTo 
sUrih aarodov jako laanoaito biti , ao kne^o ia poseat- 
niki sploh, ki pri oraija ali kopaigji. somljiš b» RUr» ri- 
doTje, na kipe, šUre ponese itd. naleti, prj^aino opomi- 
njajo ter lepo poprosUo , n%jfakoreoi koj doticni okrajni 
Tradnii ali drnitvn s^odoTinskinitt nasnanijo. Let6 
jim bode vse porernflo In poplaoalo, ia še Teč bodo 4<h> 
bOi sa take starine, kakor oe bi jih pohonšaUali sani po- 
rabili, ali pa ns v ednim Ijaddm aa amle 4wiije p epaedali 



-r^ «1 — 



feimeljskih io ii«dseme1j»kih stvari a)i natornih prikaskor, 
je aaj nekoliko potrobno ▼sacema oroikanem« cloTok«. 
Hvalo vrodno jo tedaj početje, da se bo vpribodnje tadi 
▼ Ljabljani vsako nedeljo od 11. do 18. ure dopol* 
dne v sobi 8. f imnaBialneira klasa po domače raalagale 
naravoslovje (izika), kakor je nekdaj iposp. prof. dnic 
raxla|:al avesdoslovje. Začel bo včrii irosp. prof. Pav* 
aid prihodnjo nedeljo proitftoljndno raslapanje fizike; 
marslktero reč bo tndi rasjasnil po skosbsh. Nadjatise 
smdmo po tem sačetku, da se bojo spolaile ie večletne 
Eolje: da tadi lepi nakladi naseira mnaeja se bojo od- 
perli enakem« namen« Is naravopisja, in naša nada 
je sedaj toliko veči, ker ima mazej lcvers(oe|:a raoia 
sa to, In irosp. i^mnazialni vodja Iskreno podpira tako 
početje. Poolosateljev in omikanih stanov i^otovo manj- 
kalo ne bode. Želeli bi , da bi se popalamo naravoslovje 
in naravopisje razla|:alo tadi v slovenskem jezik«. 
In tako t«dl radovedni množici , ki utmiktgti ne «me, 
priložnost naklonila, razjasniti si svoje zaimene v na- 
ravoslovskih reč A. — Gosp. dr. Tasar, |:imnazialni 
tteenik v Ljubljani, ^rd za učenika v zgornji irimnazi v 
Požun (Pressburf); na njegovo mesto pa nek ne pride 
nov učenik, ampak njegovo učiteljstvo se bo razdelilo 
med nazoče ifosp. učenike. — Gosp. Jožef Klemen- 
č i e , sedaj ZatičinskI kaplan , je izvoljen ca druze|:a 
katebeta Ljublj. ljudskih sol. — Gosp. Vončtna, ki se 
pripravlja za dohtarstvo bo|^oslovja na Dunaj! pride za 
učenika cerkvenih z|^odb In pravic vLjubljano. — Skore 
vsak dan marsirajo vojaki skoz Ljubljsno na Horvasko* 

Novičar iz mnogih liri^evt 

Cesarski patent od 10. t. m. odveze po tem ko je 
podložtvo zemljiB jenjalo, nekdanje a^i^^jsine porožtva za 
poprejsno upravljanje sodnijstva, in veleva, da se imajo 
v i^osposkine bukve pod imenom ^oktava^ zavoljo tei^a 
vpisane terjatve nekdanjih podložnih izbrisati. — C. k« 
minislerstvo je ukazalo , da prestopki tiste prepovedi, po 
kteri se nima nihče brez predpisanega politič- 
nega dovoljenja ne domž ne na pt^jem ženiti, se 
imajo kakor drugi prestopki kakošnega političnega ukaza 
kazno?atl. — C. k. mlnisterstvo denarstva je razglasilo, 
da konec mesca januara je bilo za 153 mil. in 165.06411. 
papirnega deržavnega denara med ljudstvom, te- 
daj za 2 mil. 623.004 fl. manj kot peprejsni mesec. — 
C. k. mlnisterstvo nauka ie nov predpis za oglede Iju d- 
ekih sol razglasilo, po kterim imajo ogledi v svojem 
kraju si prizadevati , da za šolo pripravna mladina v šolo 
hodi in se lepo obnaša , da učitelji svojo dolžnost spol- 
nujejo, pa tudi gotovo svojo plačo dobivajo , da so šolske 
poslopja in orodja v dobrem stanu itd. — Ravno to ml- 
nisterstvo je tudi vodjem poglavnih ljudskih sol 
željo razodelo: naj bi se sčasoma le celoletne pre- 
akusivje konec leta vpeljale. — Misionarstvo gosp. vikara 
Knobleher-ja v Afriki bo dobivalo od vladijočega 
kneza Lichtenstein-a vsako leto 2000 fl. za odku- 
povanje in kersansko izrejo sužniških otrok ; tamilodarje 
bil namenjen poprej redu Trinitarjev; ker pa tega reda 
več ni, ga bo dobivalo Afrikansko misionarstvo. — Na 
Laskom je povsod vse pokojno; v Milani je vse tiho 
kot v grobu; ob desetih zvečer morajo vse gosti vnice in 
kavarnice zaperte biti. Preiskava poskusene vstaje na 
pustni dan očitno razodeva , da je tista poskusnja od z u- 
naj prišla, zlasti od dvajcarske strani, kamor seje 
glavdr laske propagande Mazzini iz Londona podal, 
vžgat plamen po celem Laskom; v ti namen je razpo- 
slal proglas k vstaji, In ž njim vred tndi enegaKoout. 
Mestni odbor Milaneski in Beneški sta poklonila maršal« 
Radecki-tu pismo, v Ifterem naznanujeta vdanost cesarju 
iu nejevoljo o hudodelnem početju. Benečanom, ki se celd 



niž niae vdoležlli vstaje, je Radecki obljubil, da jih pride 
avitll cesar kmalo obiskat, kt je 5M aekinoT is 
svoje lastne kaše poslal vojakom, ki ranjeni ležd v -bol- 
nižnicah Milaneskih, z ukazom, naj se manj ranjenina 
podeli po 5, hujši ranjenim pa po 10 aekinov. Straž« 
na dvajcarski meji se je se pomnožila^ — Iz Černo- 
gore pravije nar novejši novice od 18. t, m. ▼ 
časniku ^Oss. dalm.^, da se Turki In Čemegorei spet 
na vojsko pripravljajo; Omer pasa je serdit razglas is- 
dal na Beloplavlče in se s svojo armado pemakn«! da 
Keketov; to scer se ne pomeni veliko, al vojskažu^ 
vedno hujsi biti; Černogorci z ozirom na svoje pežgane 
oltare, umorjene otroke in starčke in posiljeno ione se 
hočejo bojevati kot levi in raji vsi popadati kot živi v 
pest turškega masira priti, ki jim je zažugal, vse po- 
končati. Knez Danilo se je v Zeve, Juri Petrovič pa 
v nabije Rečko podal; Černogorci hrepend po vojski. 
Turški armadi pomanjkuje živeža in ima veliko bolnih; 
tudi kdnj je že veliko po glada počepalo; Černogorci 
imajo še vsega dovolj. Austrianska vlada ravni soglasno 
z rusko; angleška in francoska poročm'ka v Carigradu pa 
nek govorita v prid Turkom. Al je res al ne, se bo 
ob kratkem pokazalo. >— Napoleon je v svojem govoru, 
a kterim je postavodajavni zbor začel, rekel: da njegov« 
vlada je dolžna skerbeti za dobro gospodarstvo France* 
skega, in pomiriti Europo; armado bo pomanjšal za 
20.000 mož; kar se bo po poslednjem razglasu ministra 
vojniskega res zgodilo. 

Klepec« 

(Dalje.) 

Ko jo lagleda torski a^a, 
Od eada mu CMtaae ao^a, 
Oterpne ma po^iini kipeoi. 
Al hitro se mn sere« vpali. 
Od radosti aa vriska zlasno, 
Da se kameni grad potrese. 
Po plean stesa roko deraao. 
Al ostro deva ga pogleda. 
Ki ji noTarnost strah prežene. 
Vsa sila se v očdh ^edini, 
Nesmerna moe nedolžne dnse, 
Ko boginja stoji pred agom. 
Pa le aa hip pogasi oge^j. 
Odloga malo Ji dovoli, 
Le noe dovoli ji odloga; 
Al ko napooi jntri sarja, 
Ni^ ji oklepo sila stare , 
Ako pokorne se ne skase. 

2apretiv to leti k tovarsem, 
Ki so la polno mise sedli, 
Bnobaoem krite imenitnim. 
»Tovarsi, bratje moji dragi!« 
Zakliee med hrnmečo tromo, 
- ȣdiO je veselja eas dosorel , 
»Ko solnee naša sreča sije, 
»Kdaj se gostujte, pUte, jejte, 
»Kar ima grad na mize dejte $ 
»Ne bojte sodov se naoeti, 
»Čeravno prerok ostri brani. 
»Ta noo naj so od droge vsake, 
»Od vsaeega ta god rasloči. 
»Ne smage samo, tadi svatbo 
»Obhajamo nocoj veselo, 
»Zakaj ko so napooi zarja 
»Nevesto si saročil bodem, 
»Kakorsne nima carski harem. 
»Zdaj se rad^jmo po junaški , 
»Al jntri aberte grajsko blago, 
»I ko se zopet noč razgerne 
»Se vzdignemo v domačo zemljo 
>Z bogatim plenom obloženi«. 
To reee, ter se k n}\m nsede^ 
Gromeče ga pozdravi dražba« 
(Dalje sledi). 



Natiskar in založnik Jožef Blaznih v Ljubljani. 



kmetijskih, »bertnijskili in naroMih reči. 



Novice iihiOiOo ▼ l^obljani 

vnak teden dvakrat , nuni- ) 

ree v sredo in saboto. 



Odgovorni vrednik Ur« *Miez Blelif els. 



{Veljajo sa celo leto po polCfj 
4 fl. , 8oer 3 II. , Ea pol leta V 
2fl. po posti, seer 1 fl. 30kr. f 



Tečaj XL 



V sredo 23. februaria 1853. 



Ust 16. 



Od tergatve in od naprave vint« 

Za vsaciga umniga kmetovavca je dobro in po- 
trebno vediti , kako ravnajo dni^od v ti ali uni reči 
kmetovavci , ker kmetijstvo se se nikodar na tisti 
visoki stopnji ne znajde, da bi se ena dežela od 
druge celo nič ne imela učiti. In kmetijski časniki 
so ravno poklicani, skušnje mnogoverstnih dežel 
pobirati kakor nabirajo pridne čbeiice med, in jih 
oznanovati svojim deželanam, da zvejo, kako se 
drugod ravni v mnozib razdelkih kmetijstva, ktero 
obdeli^eta kmet in gospod. 

Po takem ne bo od več. ako vinorejcem po 
Slovenskim naznanimo poduk, ki ga je o lanski 
tergatvi očoMmske vinoreje , prestavni baron Babo, 
razglasil. Oenavno ta razglas ne zapopada nič po- 
sebno m^viga , ima vendar marsihtero dobro drob- 
tinico v sebi, ktera zasluži, da jo jiaši vinorejci 
poberejo^ al, če jo že sami vejo, da jo zaplodijo 
med svoje sosede, kterih vinorejska vednost je se, 
žali bog! grozno grozno majhna. 

Vzamemo po tem uvodu Tažniši opomine iz Ba- 
bo viga podiika. 

Kar začetek tergatve (branja , bendime) vtiče, 
na ves glas kliče Babo: „V i no rejci, bodite 
pametni; ne tergajte ne ure popred, dokler 
ni grojzdje popolnoma dozorelo! Si ško- 
dovate-samim sebi, in skodovate celi svoji 
okolici, ktera pride po kisovcu kmalo ob dobro 



ime, da se celiga kraja ogibljejo kupci. Na pra- 
vim času branja je sila sna veliko ležeče in veliko 
več, kakor marsikdo misli. Iz tega se vidi, kako 



treba je , da ima gospodar v svojim nogradu le take 
I)lemena,ktere precej ob enim času dozorijo. 
Če ni vse grojzdge. ob eium zrelo, se mora čakati, 
da tudi pozneji plemena dozorijo. Če se pa le od- 
lašati ne more in ima gospodar veliko nogradstva, 
naj se tisto pred terga, ki je popolnoma zrelo. 
Je grojzdje kogčikaj zrelo, že ne morejo bolj revni 
nogradniki sterpeti, da bi ne brali, čes, sicer pri- 
dejo v škodo, — bolj premožni pa bi radi še groj- 
zdje na terti dalje pustili, da bi s tem zboljšalivino. 
T tacih križem mislih se odlotči po tem čas branja; 
— čuvajstvo nad nomadi mora pa tako dolgo ter- 
peti, dokler ni v vsih nogradih branje dokončano. 

Babo pravi, da le grojzdje Rieslinger- 
skiga in Traminerskiga plemena se posebno 
požlahni, ako se čez čas zrelosti na terti puša. 
Pri vsim družim tako imenovanim mehkim grojzdju 
se zboljša vino pa le s tem, da se izhlapi in zgine 
vodena reč, ki je v jagodah, ker je dobra znano, 



da je vino toliko žlahnejši in močnejši, kolikor manj 
je vode v njem. Vodena reč pa v naših krajth le 
malokrat tako iz jagod zginiti zamore , kakor bi 
bilo za vina dobro; le ee je jesen dolga in. gorka, 
se to zgodi. 

Pa bodi tudi grojiMiye že zfelo, naj sembeve 
v gerdim vremenu in dežju , tudi ob rdsi ne, am- 
pak kadar je lepo in sončno in je rdsa p^o- 
polnoma minula. Če se primeri, da ob časa 
. X L J. i. . . velika te- 

na vsako 




Vinske posode morajo, kolikor je moč, dobro 
pokrite biti , da jih dež ne moči. 

Suhi gnjili grojzdi naj se le takrat zametujejo, 
da ne pridejo v most, kader so začeli na^ kis-fo 
gnjiti; če je gnjilina sladke natore, jih nI treba 
odločevati ; suhe jagode se napivajo scer groizd- 
niga soka, al to ni vinu v škodo, marveč v zDoli- 
šek, ker se na to vižo raztopi sladkor v jagodah, 
in mošt je po tem gostejši. 

Nezrelih jagod pa ni nikdar v mošt j^ati; 
kislina, ki jo v sebi imajo, pokvari vino; mervica 
kisline spridi celo kad, da je vino za več stopin 
(gradovj slabeji. 

Babo misli, da se ima mošt navadnih sort vina 
berž sj^odjemati; le mošt mehkiga in Blezast«g»i 
grojzdja, kakor je Silvanersko, na^ stoji več dni 
na tropinah, da se dobro navzame njih grenjko- 
zagoltnosti, ki naredi vino bolj stanovitne« 
Tropine naj se nikar preveč ne izžemajo Cp^^** 
šigoj., bolji je, še mehkim tropinam vode prilivati, 
da vse skupej dobra zavre. 

Če je grojzdje mehkiga in žlezastiga plemena) 
ali če 9plob o slabejih vinskih letinah poprosi- 
ali tlačenji pride mnoge nečiste soderge v most, je- 
treba, da tak mošt, preden v sod pride, se poprej 
v kadi zliva in več dni v njih stati pusti. Pre- 
den mošt vreti začne , se napravijo nad niim debele 
pene kakor koža, ktera se mora tako doigo posne- 
mati, dokler se iih še kaj napravlja; — po tem še 
le naj se že vreli most v sode prelije. Na to vižo 
se napravi prav dobro vino, ki se tudi pozneje 
ne spridi; — taka ravnati se pravi si suknjo pot 
itimed tisto šego^ ki se imenuje i^zžt^zovanie 
mošta (BnlBchleimungsmethode) ih pa med' tako 
imenovanim* o dp e r t i m vre n j e m (olfene GShrung), 
ktero sloveči Liebig priporoča. 

(Konee sledJ.) 



— 6a — 



Kmetijske zastavice« 



Uouim kmelorAToem in prUatlom kmeCjjstTft • 4olsih linskih 
▼eeerih •). 

VredooBt vsaktere hraoe (vmktorei^ iiveih) naj 
bon čIoTekft ali živino, obstoji ▼ redlvnoBti in toč- 
nost i njoni, in ker večidol t6z %u po|:lovno žito va- 
lji, jo že atara navada, da ao vrodnost Taikdrnsih žit, 
krompirja, repo itd. primerja s vrodnoetjo riiij ali, 
kakor so navadno govori, po rožni vrednosti coni. 

Znabiti da amnim kmetovavcem pa todi draiim 
prijatlom kmetijstva vstrožemo, ako jim nektere take 
prorajto (rajtinge} v podobi zastavic podamo, nadja- 
joei 00, da jih bojo radi vg^anjovali, ker a vganja- 
Djom BI bojo 

1. misli vnost vadili in nrili, 

2. is tek prorajtov se tadi maraikaj aeili. 
Večkrat, dokler sima torpt, jim bomo lastav- 

Ijali eno tako vprašanje; v|^anjko (rešeno aastavico) 
jim bomo pa sami alodeči teden prinašali. 
Perva fMutamea. 
Koliko bi moael austriansk vagon (mecen) 
pšenice vezati (koitati)^ ako te auštriantk va^ 
gan remi po 4 fl. 24 kr. plačuje 9 

(Prer^t pol%|sati, povtoo, da seje po miiosih skasajah in 
preiskavah svodilo, 4a 85 fantov pšenice sa ravno toliko, tekne 
nU laleie kakor 100 fintov riii.) 



Zgodovinski pomeniti. 



pi«, 



Ramioiit Davorin Tersim^ak. \ 

(DaUe in koaeo.) 

Da je pod imenom ^Laarasici^ Ra'de|:ast casto- 

je že nemški kronist FrencI isg^ovoril (d^ idol. 
Si0c. §. 9.) 

Kakor severni Slavjani, tako tudi panonski (da 
je v Panonio Hemona spadala, vsaki ve) so Visno- 
Radegasta pod podobo leva ali lava častili in ma 
pravili Lavnr. Da je Lavar čista slovenska končnica, 
vsak poversin jesikoslovec vd po primeri besedi ^mehar^, 
^piškar^ itd. 

Morebiti bo mi ktori odg^ovoril, da jo Lavar bil 
latinsk bo|f ali pa keltogormansk. Da pod na- 
pisom latinska imena ^Marcelas^ sledijo, to se nič ne 
dokaže; saj sam Valvasor ima nemško ime Waik- 
bardt, in dosti Krajncovnemsko imd Heinrich, Hein- 
richer. Rimsko isobražeojo je to storilo, kar sedaj 
nemško stori. Saj sem tndi lani, ko som pri Vas bil, 
II Lblani (iajemsi slovenske nadplse ulic) rasan dvojih 
ali treh napiisov same nemško našel. Ravno tako na 
in^obnih spomenikih. 

Pa vendar najdemo na našem kamna eno indo- 
olovensko besedo, in ta je ^Vibias^, kar bi mog^lo 
Bi b las napisano biti, od sanskritske|^a ,,bhibati oe^, 
^bib)i^ ter r i bil Is; odtod vašo psovke ironičke ^biba^. 
Ime ^Bibia^, ^Vibia'^ se na latinskih monamentih ne- 
akončno dostikrat najde. 

Pa morebiti še bi kakošin škropalant mi rekel: 
aeakaj pa ne stoji Lav ar o? Takšnemu odi^ovorlm: da 
00 zdaj rojeni Slovenci, kteri dvanajst let v šolo hodijo 
in v vsih nčenostih slovijo, slovenskeifa pravopisa ne 
snajo; sato ni terjati, da bi Slovenec pred jesero in 
osem sto leti mofol bres po^roška prav slovenski pisati. 

*) Is »tednika eesko kmet. drnibe.« 

Pri ti priliki naananimo nosnanemn fospodn M. 
Led., ki nam je že sdavnej latstavioo pod naslovom »pri- 
jatlom raoanstvn« poslal, da M jo bili prav radi na- 
tisnili, ako bi ne bila oeI6 preteska, in slasti i^ena 
v^anjka (prerajt) marsikteremn naših bravcev nerasam- 
Ijiva (prerisoka). Če nam jo morete bolj po domaoe in 
bros odlomkov nastaviti, jo bomo radi v »Novice« vseli. 

Vred. 



Čerka B jo celo na rimskih klasičklh monanentili aa- 
mesto F najti, na priliko: B i ra^ o namesto Virmgo^ 
in tadi Nemci niso vsikdar teh dvojih čerk dobro raslo- 
čovali. Jaa imam nek ponoa ia 16. atolotja Albrehta 
porvega, vojvoda praškega v rokah, na kterea ^tojf: 
^Gotes Bort Plelbt eblgli^ in na klasičklh rimakih 
peaoaih sem našel Beneri, Bolcano, namomto Ve- 
neri, Valcano. Rimskim mojstrom se je ravno tMlat 
godila, kakor dnesnjim, da ne ensjo prav pisati mvojegm, 
jeaika ; tako je v nekem mosta tord Nemec napimmi nad 
kaialo nekoga meearja in kerčmarja: ^Zvern ^fvreisea 
Oksen^. 

Vorli spisatelj koroške dogodivščino g. baron Ad- 
kershofen še navedi ia napisov koroških rimskih kam- 
nov večkrat consko ime LVASILLA. V Valvaaorja naj- 
dem en napis is Verhnike, kteri imaskoro sama člato 
slovenska imena: D. M. S. BVIO VIBI CO P- ^- rosait 
aibi et conjagi LASCIAE ANTIE Q. Sableonl F. aan. 
XXXX. Tnkaj najdete imd slovensko Bajus od ^bajoi^ 
kraftig, stark; Lascia jo polatinčena Laska » kar v 
aaoskritn in v češkem jeaiku pomeni ^Ijabeson^, ia 
indosla vensko ime ^Antia^, to je. Slava, od san- 
skritskega^vand^, collere, slaviti; zato nas Nemci, 
Grki in Lttinci imenujejo Vande, Venete, VinidCf 
Venide itd. Vsakdo vd, da Prekop Slaveoe tadi 
imennje Anto. Imdna Antla, Antina, Antamar, 
(podobno eevernoslevenskim Slava, Slav I na, Sla- 
vomlSr, Svetoslav, ker saoskritsko „mera^, mun- 
dus, staroslo vensko ,,mr^ so NoričkI in Panonaki Slo- 
venci amiraj kakor „mar^ izgovarjali. Tadi na Pohorja 
se glnho e pred čerko r sploh čuje kakor ar^ na pri- 
liko: smart, skarb, kart, no pa smert, skorb, 
ker t); pogosto najdemo to na rimskih monamentih ▼ Norika 
in Panonli. Subloon je polatinčeno imd Lav ara, ker 
jeWišna sab leone — snbspocie leonia — casteobi/. 

Na koroških rimskih kamnih nsjdem večkrst lastne 
imd VERCOMBOG po vera (v sanakrita se veli varak 
avatara spromena Višnuta v vera, to je, beraaa, 
borova, brava, merjesca, merjasca, apei, 
Eber"), pod ktero podobo jo Višna-Radogaat časten 
bil (Paul, 8y$tema Bram. DUmar L. VI fa$, 161.) 

Pa vse to hočem obširniše popisati v posebnih bu- 
kvah „kdo so bili Noričani in Panonci, Kelti ali Slo- 
venci?^ in pa v spisa: „Kdo so bili Ambidravi , in kdo jo 
sezidal starodavni mesti Viranam in Tearnio, Kelti ali 
Venedi ?^ kterega , kakor upamo , bo „Bčela^ za Dar 
manje o 14 dndh, ko se potrebne mitologičke slike ia- 
litografirajo , prinesla. 

S tem sostavkom verzom vsim frankomanskim hi- 
storikom rokavico za slovstveni dvoboj. Alea jacta est! 
* Pa po viteško, z odpertim licem in pod veljavno firmo. 



Slovanski popotnik. 

^ Tadi v Terstu je prišel ^koledarček za lete 
1853^ na svetlo, kterega smo še le pred kratkem v 
ruke dobili; izdal ga je financialni komisar gosp. Jož. 
Godi na, za slovansioo ves voet mož. Natis je krasen, 
pridjana mu po Valvazorja podoba mosta Tersta, ka- 
koršno je bilo v leta 1670. 

^ Društvo sv. Mohora, ki ima že 680 udov, je 
prejelo iz rok svetlega Lavantinskega knezoškofa roko- 
pis g. Jer«. Ciringarja pod naslovom: ^Zgodoricasr. 
vdre v podobah starega zakona^. Milostljivi knez 00 
rokopis sami pregledali in za podobo uravnali , ktere si 
bo družtvo iz Dunaja oskerbelo. 

* Iz„8lovanskega časopištva v cesarstva 
austr lanskem iz početka tega leta^ naštevajo „elov. 
Novine* daljo: 

Pohke^ ki so; 13 ^Czaa^ C<lo«vnik politični) r 



— 63 — 



Krftkovi; vredaik jim jo Koost. Sobolew0ki; ceua 
2011. — 2) ^Gaeeta Lwow8ka^ (vradoe oo?ted ga- 
liifce^ ▼ Lvova, tečaj 43; vrednik M. SsrseDiawa 
Sartyni; cena 15 fl. — 3) ^Diieaoik literacki^ 
(lepoEDaneko-slovetvint list) v Lvova, tečaj 8., vred- 
nik Karel Ssajoocha; cena 9 fl. — 4) „PrKyjacie1 
čomovrj^ (časnik proatonarodno-^oepodareki) v L ▼ o v a, 
tečaj 3., Trednik HypoIit StnpnickI; cena 3fl. 40 kr. 
— 6) Teleg:rafy tečaj 2. v Lvova, vrednik Go- 
csalkowski; cenaOfl. — 6) ^Pamletnik goapo- 
darakl^ (kmetijeko-obertnijek časnik*), v Lvova, tečaj 
5. vrednik Dominik BIH nek i; cenaOfl. — 7) „Prsy- 
jaclel dsieci^ ^ist enciklopediek sa mladfne), tečaj 
6., vrednik Hip. Witow8ki; c^na 3 fl. 30 kr. — 
S') ^RocEnik Tewarsyetwa naakowe|:o^ (ča- 
Bopis snanstveni), ▼ Krakovi. 

RusinM: ^Vestnik^ (čseopis političin Raeinov 
▼ avstrijski derasTJ), tečaj 5., vrednik Vasil Zborov- 
0ky; ishaja na Danaji s prileglo ^Otečestvennyi 
Sbornik^ Cena 8 fl. 



Novičar iz slovenskili kri^evt 

Wz Tersta 17. januar a. Potihnnle so pastne 
norčije in vse se (eriba spet merljivo, vsak pri svojem 
delu. Kapčevavci pridno obiskajejo borso, mornarji na- 
kladajo in raskladsjo bls^^o od jatra do večera, posebno 
p a vole je pretekli teden kaj obilo v Terst priplavalo. 
Močno valovito morje se je pred nekterimi dnevi tako na- 
raslo , da je navadne meje prestopilo in se čes bregove 
v mesto nderlo , več alic In maj^aainov je stalo v vodi. 
Ta čodna prikazen, pravijo, se večidel vsako leto cfti- 
krat primeri In sicer naj raji ob časa , ko sta noč in 
dan enako dolg^a. Potniki, ki so prisil po silnih vihrih 
na morji s parobrodomisKotora , pripovednjejo, da aa- 
strianska armada vsa pripravljena na meji stojf, Tnrke 
spodobno sprejeti , ako bi se Černo|^orcem sila i^odila. 
Tista govorica se je tadi ondi ponovila , ki se je že pred 
dvema letoma sirila, da namreč misli austrlanska vlada 
Kotorsko Inko Rasom prepastiti; menimo vendar, da je 
to le govorica, ne pa resnica. Z Bogom I 

Iz Senomee 20. febr. Ni davno, kar smo v 
Novfcah brali , da verli Postojnčani v krasno cerkev svojo 
postaviti mislijo nove orgle. Tedaj so gosp. Herbiger-a 
poleg Celja povabili in njemu isdelovai^e omenjenih or- 
gel Izročili. Alojzi Herbiger je rojen Tirolec, od malih 
nog že poseben risar, misar, strugar, matematikar, me- 
hanikar itd., ki je svojo umno glavico na Nemškem in 
Laškem se bolj prebrisal. Sadaj biva bliao Celja, od 
kodar svoje lepe in sladkoglasne dela po svetu raesir- 
jaje. Kar govori in izdeluje, izvira iz odkritega serea 
la jasnega uma ; on je beseda mož in dela kos ! Orgle 
njegove so terdnega , zelenikovega ali javorovega lesa, 
pisalke večidel kositarjeve, in, kar je nar važnisi, tako 
krasneg^a in polnega glasa , da človeka v sredo serea 
done. Pred nekimi leti je znajdel po velikem truda In 
po dragih skušnjah neko novo moziko, ktero je „vox 
hamana^ C^las človeški) kerstil. Ta glasba ima' tako 
izdelane pisali kot človeško gerlo, tedaj tudi ravno tako 
pojd. Naj bi se ž njo na pot podal in jo tadi dragim 
narodom pokaže! — Postojnčenom pa , posebno tistim, 
ki BO za povzdigo dorooTfne in hvalo božjo nadaseni, 
dobro srečo, da so med austrianskimi orglarji menda 
nar bolj slovečega si izTolilil 

Zima po Krasa je jako razsajati jela. Nadjall 
smo se, da se nas bo letos ognila; sadaj pa čutimo, da 
se je skesala In da nas tako kmalo ne bo zapustila. 

Z veseljem beremo v časopisih, da je terdni na- 
men vlade, železnico med Ljubljano in Terstom 
berž ko berž dognati. Terst zastran tega, ker že ni 



železnice sceloma do Dunaja, grozno terpf, ker velik 
del amerfkanske , angleške in druge robe beržeje in ce- 
neje čez Hamburg do Danaja prihaja. Kadar pa Terst 
terpi, terpi tudi Teržaska okolica, tedaj žaluje tadi 
Kras. Kras scer se nikdar ni ukal , nikdar se mu nI 
cvetelo obilo cvetlic: nar huje za-nj pa je, da so ga ob 
miru neprijazni plujci previsoko cenili. Kraška družtva 
gor Kraška družtva dol : dikdar se ne bo razveselil Kras 
take rodoFitosti, kakorsna se od njega tji In tam terja 
In sanjal Kras v svoji ^krasoti*' je pomilovanja in mno- 
zih mnozih polajšav potreben I 

Draginja v naših krajih je dosto velika. Govedina se 
je sicer dobro pocenila, meso pa le vendar v nekterih 
tergih se noče poceniti. Pa kdo je tega kriv ? Al tergi 
al mesar? Mesar ima prav, če se kontrakta (pogodbe) 
derži, in meso za svoj žep dobro prodaja. Zakaj pa 
nima premožni terg sam svoje mesnice in sam svojega 
mesarja ? Zakaj nek je lepo meso v S. po 9 kraje. II« 
bra, v R. pa, ktero je komaj pol ure dlč, se boljši 
meso po 8 kraje? Ohi mesnici pa ste enega me- 
sarja! Nsj mi vgane, kdor more, to zastavico I Prosi« 
častite može in oskerbnike premožnega terga: naj to 
važno reč dobro prevdarijo in v prid poterpežljive ve- 
like soseske In cele fare obernejo I Kdor je tolikanj ko- 
ristnega za vodo, zvonove itd. na dan sklical, bo broE 
dvoma tudi za meso skerbel In serčno hvalo si od 2000 
fsranov prjdobiL Miroslav. 

1% Železnikov 20. svečana. Pri nas so celi mi- 
nuli teden ogljarji kaj marljivo oglje k fažinam dersall, 
tako, da so nase fužine in plavži, če bo sninec (kar 
upamo) le se en dober teden deržal, zlo za celo leto 
spet s kurjavo previden!. Bili smo nekaj časa resnično 
že obupali, ker take nestanovitnosti vremena skoraj so 
ne pomnimo, kakor letos; velikokrat smo imeli v eni uri 
solnce, sneg in dež. Kakor se čuti, se je bila letosna 
zima zssla. Pretekli petek in saboto je pri nas skoraj 
neprenehoma snežilo , In ker se rado slednjo noč bliska, 
bi utegnili se snega dobiti , desiravno ga je v visej le- 
žečih vas^h že blizo 4 do 6 čevljev visoko padlo. Tud 
mraza nam hribovci, gledajoči na naravne znamnja, žo 
dokaj obetajo; al kaj vedč, nas bo prihodnost učila. 

Danes ob desetih bomo Imeli tž slovesno maso in 
zahvalno pesem za srečno rešitev o smertni nevarnosti 
Njih veličanstva, presvitlega čara. J. Levlenik. 



Iz Černogore. 



Iz granice černogorske se je do 9. t. m. sledečo 
zvedilo : Cela armada turška , obstoječa Iz 56 do 66*000 
vojakov In razdeljena v 4 kardele, kterim so Omer-pasa, 
Reis-pasa, Osman-pasa, Arap-pasa In pa Sellm-beg za- ^ 
povedniki, je obdala černogoro krog in krog. Poglavni 
namen Oroer-pasata je: se združiti z Reis-pasatom; 
če se to zgodi, je nevarnost za Černogorce velika, ker 
združeni armadi bi zamogle čez Čevo ali Zagarač na- 
prej vdariti in od tod Cetinju pretiti. Gotovo pa jo, 
če tudi Torki pridejo čez imenovani reki, jim ne bo 
lahko mogoče, čez pečine in kamnite berda Pjesivac 
in Zagarača priti , kjer jim smertna nevarnost žuga, za- 
kaj trikrat je že na tem mestu bila grob*nica tar- 
skl vojski; nar važnisi leta 1767, v kterem se je tk 
armada z 120.000 vojakov zlomila. Černogorci so med 
kardelom Omorovem in Reisovcm močne okope napra- 
vili In strelivo nastavili, obraniti združenje Turške ar- 
made. — Omer-pasa je bil med tem časom že enkrat hudo 
tepen. 94. januara je udaril goljufno na Martiniče, 
ko je bil malo ur poprej „vero^ zadal , da ne bo deset 
dni nikakorsne bitve začel ; Martiniče so nar bližje selo na 
tarski granici blizo grada Spuža, kjer je Omer-paša 
Imel glavni svoj stan. Pop Štefan Mar ti nič, povelnik. 



— «4 — 



teM Bala in, kakor |,iiarodDe noTine^ prA^ij** pra^ j«-* 
goBlavensk Bokol, veli Martioičaoom, da ae vm podajo 
▼ "fidinje aelo in tako potftrf, da jim Tarki m^igd d5oje 
kiič(^/K.i<^re savolj ravne le|:e hraniti niao moi^li. Kopa 
Torki pridejo v fornje aelo, hrabri pop Štefan na Djik 
plane tako živo , da je 880 Tarkov ostalo t ji mertvih in 
Binpfo faado ranjenih, Černo^orcov le 6 mertvih in 10 
ranjenih; poginal je v ti bitvi na dvom popovem tudi 
Selim, veliki ridial paiiu, eden naj i^rosovitnisih Tarči- 
nov. Ko Omer-paša vidi tolikšno nenadno, sgabo, vdari 
nla Martiniče s vso silo, in nebrojna moc primera popa 
6tefani|, da se proti reki Zeti vmakne. Ondi sq Mar- 
tiničani čakali 3 dni armade Belopavličke na pomoč, 
da bi i nj<|. edruženi adarili nf Omera, — %1 aastoi^; 
i^k izdajavec Štefan Gjikin, nekdanji serilar, oe prodi 
s 1000 l^lopavličimi pasato. Tako se nikjer isdajavoov 
nf manjkii! 

Napad nai^ih veličanstvo presvitiega cesarja« 

^rQ%p§^no badodelstvo, kleco v s||oilo?ini apstrian- 
akJL oipia p#ri|,, se je s|:odilo v petek, 18. dan t. m. na 
Diinaji, — i|e|L aloben človek je stoi^nnl preorano roko 
po iivljenja svetlega cesarja , icter ejf^a p# je ani^elj božji 
mUvitko varoval, di| se strašna nesreča ni sfodila. 

Donajski vradni časnik popise napad tal^ole: 

Cesar se je 18. dan t. m. okoli poldni po navadi 
sprehajal po mestnem osidjn (bastaji}; ž njim je bil 
krilni adjutant in pol^^^ i:rof CDonn^tU Nad. Koro- 
sk.iffii vratfjpl postane ceaar nekoliko, gledaje v mestni 
gri^en, mpf *® >^ T okolici asčasas kosamo ravno vo- 
}%}fi g}Mu Hipoma potem, ko cesar to mesto sapaalf, 
GftWti4^ morivec savjratno in nui zasači dolf kahinoii 
npž X'M^ilnik tako, da ma sakiye kdler in ovratnik pre- 
bvilde, pa k veliki sreči na aapenki ovratnika sderči, da ne 
eri naravnost v satilnlk , ampak da s oslabljeno močj6 
pi^trani le vratno koao prebode* Svetli cesar , po tem na- 
VMAff^ se ve da prestrašen , se vendar berž save, naii^lo 
ksv oj^erne in meč potegne. Pa. o tem hipa je ae ad- 
jl^pt nad mprjvca planil , bfanivsega i veliko, ailo pre- 
foagal ^r ma i|oa iz rok latergal. Kmalo se je pridri- 
žilo več Jjadi ni| pomoč; poklicana vojaška patrdla jo 
l^adftdfilaika' prijela, iapervega na bližnjo stražnico, od 
toid pa , opremljena še od več vojakov , na policijo od- 
peljala^ Inpeivijo se Janos Libeny, je sivarsk po? 
magač (žnidarsk ksei) in is Stolnega Belograda (Stnhl- 
weissenbar|r} na O^erskem doma* 

Cesar med tem paijaano.tolažiainožico, ki je straha 
pU^PI, okol ni^ei^ bila , in ko mn rekd , č% kervavi ic 
^MM«^ 49)|P( fobec na raoo korvo^ok vstaviti tec se podi 
v Ulai«' RfMPBM' C« nadvojvoda Albrehta, kjer so ma 
riBP ^W(M«> Mvezali. Kmalo pride kočija po-nj ter st 
odpj^jf ^md. 

Ko bi tjrennl se jq avedila strašna sgodb% po ce- 
lem DonfUi, in ob stkih popoldne je prišel že kratek 
popis ivapacl^v vrinem Dunajskem časnika s tol^bo, 
d| po sdravniski preiska;ri rana ni nevarna. Ob šestih 
avečer j^ že bila zahvalni^ molitev v stolni cerkvi sv. 
oifitnfiM za ohranjenje Njih veličanstva , pri kteri oe je 
toliko Ijadstva zbralo, da celč vse ni v cerkev moj^lo. 
SMvioi in branje cesarjevi z vso cesarsko rodov/no, ko 
iy ae v cerkev peljali^ Boga zahvalit, da je milostno 
c^ver^al nevai^nost strašno, so bili tjč in %^aaj po alt- 
qi^ ^ živimi ^vivat^ sprejomljsni. 

B^rž po naiMida so sle po telegrafih naznanila na 
v^e, deželne P9gJ4^yarjo cesarstva in na cesarska poroč- 
nik^ v stranskih deržfvah, v hterih sa jo todi^^ovedflo, 
da je Dunaj npiren. Ip take naznanila pridejo sedaj vsak 
dan, ki naznanajejo, kako .se. Njih veličanstvo, počati. 



C^eravno rana ni nevarna bila, jo vendar silo vitost^ 
s ktero je morivec ipočni nož v zatilnik cesarja zasačil« 
motigane nskoVko pretresla;, tadi se je dvd noči, Mkor 
jH pri ranah navadno ^^ celiv^a vropniop pa ne prehad<a 
ponavljaln; počasi so odjonjovl^o tadi znamnja glavneg^a 
pretresa , ta^o da posledi\|e naznanilo , ktero jo včeraj od 
22. febraara Iz Danaja gosp. deželnema poglavarj« ▼ 
Ljab|jfnq doslo, je sledečega veselega zapopadka^ 

i^Paslednja noč je bi)% prav pokojna; Njih c. k. 
apost. veličanstvo so sladko spali iP aa le dvakrat sba- 
dili; po spanja so se jako okrepčani čatili^. 

^o sf je v ^piboto zjatraj po LjabUaai proderzni 
napad razglasil, jo groza prešinila serc» zvestih prebi* 
vavcov ^. laknm početja , ki i|» se ^ potolažile z veselo 
novico , da jo spodletel^ razbqjniaka kofrarstvo. Ob do« 
aotih je bila volka masa, peta qd gosp*. knezoskofa, In 
zahvalni poo^in ■• arečn.o ohranje^jo ces«rjavega živ- 
ljaqja ; k«j po. masi so je zKral pomnoženi odbor dežel* 
ni^ stanov in odbor meotne žapanijo, v kterih zborihr je 
bilo enoglaaao sklenjeno: Njih velicaiistva pomllovavni 
pismi o grozapolnem naklepa in zagotovilo verne vda- 
nosti krajnske dežele in glavnega mesta pokloniti. Zve- 
čer ste bile ta pismi žo m poti na Daoaj. Mestni odbor 
jo pnieg tega tadi adjat^ot^ c^sarj^vema, gcola O' Do- 
nela, ki ]e cesarja tako pogumno branil, zahvalno pi- 
smo poi\)al in ga za častnega mestnika izvolil. V 
glc<)iiia, ki je bilo razsvitljeno , se je pela v saboto zve- 
čer ^cesarska pasem^; v nedeljo zvečer pa je bilo celo 
mpšto mzavit^jeiM)! v znamnjo občnega vesolja, da jop«^ 
svepono življenje cesarju ohranjeno bilo. 

Vr^flni Dannjski časnik naznani, da jo aodbn borz 
pi;eiakavo hadodolatva začela, iz ktero so bo zvedilo, 
i^j je imenovanega človeka nagnalo, zavratno po živ- 
ljenja cesarjevem seči* — 

DunajslM časniki popišejo osebo morivcs /o popraj- 
anje življenje njegovo takole: 

Janos Libeoy, po svojem rokodelstva sivii,, je že 
9 loti. na Donaji , In je med tem časom že pri deseterih 
mojstrih delal; poslednjlč pri mojstra M. v Leopoldovem 
predmestjo. Delavec je bil precej priden ; zjutraj ob os- 
mih je sel navadpo vaak dan v delo in opoldne od dela; 
tudi popoldne je bil priden. Stsaooal jo v i^sladnjem 
stanovalisa dva mesca; zjatraj ob sedmih je navndoood 
dojna nel.,. zvečer pa prihajal domu med 8« in 10. aro, 
vselej preden so se hišne vrata zaperle. Znancev in 
prijatlov se ni nič pri njemu vidilo, razno enega ačenca 
in neke tiskarnice; ker nemško le slabo govori, se je 
pomenoval ^ omenjenim učencem vedno le po ogersko. 
Večidel je bil tuinega in mermravnega obraza In roslo- 
besedi, ip le ko se je od Ogrov opomnilo, je rad in 
iskreno govoril. Oblačila ni imel kaj posebnega, tadi 
denara se nI vidilo, da bi ga obilo imel. Že nek 14 
dni se je pripravljal k tistemu hudodolatvu ^ ki ga jo 
doprinesel pretekli petek. Še tisti dan pa je delal do- 
poldne in šival aek plav lajbič; opoldne se je podal na 
mestno ozidje, kamor je vodil, da tudi cesar pride. Zs- 
l^zoval je nek delj qas8 cesarja in adjutanta njegovega 
od delječ, pa kdo bi bil mislil, da s takim namenom! 
Ko je dopernesel hudodelstvo ter ga adjotant cesarjev 
zgcafti, oio je silovito branil, preden so ga preningali in 
mn nož iz rok iztergali. Lebeoy je majhoe čokljate po- 
stave, memravega obraza, sjrov in neomikan t svoji 
obuasi; govori ogersko in le malo nemško; oblečen jo 
bil precej dobro. Govorilo se je , da so veliko denarja 
pri njem našli , da je pred malo^. dnevi 600 il. po ne- 
kem Danajskem tergovcu iz Londonn potegniti '^ več 
drazi^ reči; pa vse to se bo le po sodniški preiskavi za 
gotovo zvedilo. 



Natiskar in založnik Jožef Rlaznik v Ljubljani. 




knetijskih, ohertnijskih in narodskib ml 



v|Mi^ Ui4eB dvakrat , oam- 
ree ▼ «re4o .mi sabpto* 



Odgovorni vrednik Itr* Janez Blelnels. 




Iji^o Knceio leto ^ poarti 
L, 86er3fl.,£aHlcla)j^ 
. po pošti, &cer I fl.dOkr. |™ 



Tečaj XI, 



V saboto 26. febmaria 1853. 



iJst iT. 



mmmm 



Od lepgatve iD eD nnprftve vina. 

(Konec.) 

Pri vinovrenji ie treba pogebno mt pripravno 
gorkMo tea«a ipasiti. 

O gorici jeaieoi mopi taisti bladan biti j tudi se 
znajo sodje , v kterih vino vre , večkrat z vodo po- 
jiti. O merzli jeseni pa naj bo hram po mogočnosti 
zapert, tudi je dobro v taistim enmalo zakurit!. Ako 
mošt pripravne gorkote nima , se ga nekaj odlije 
in v kotlu sogreje , brez de bi zavrel ali se zasmo- 
dil. Sodje pa se z vrelo vodo ali s čistim vinocve- 
tam zakuhajo. 

Po dokončanim vrenji se sodje z zaklopno veho 
(Klappspunde} zamašijo, tako, da zvunanji zrak 
noter ne more, gazi pa, ki se iz mosta ločijo lahko 
vunkej izpoMe. 

Tadi je potreba novo vino o začetku prosenca 
presneti, po takim ravnanji ne bo vino nikoK bolehvalo, 
ako je tudi pozneje v toplim hramu. O malim travnu 
se se enkrat presnemva , potem je vino popolnama 
čisto, in tiho vinovrenje se da komaj spoznati. 

Tako se z belim vinam ravni, pri čemim vinu 
pa v nekterih krajih berž v nogradin gro|zdje zma- 
stijo in petlice izprešajo, če so taiste se. zelene, 
ako so pa že olesenele naj se v mogtu puste, da 
mu svojo grenkozagoltnost podele. 

V hrnmu pride rudeči most v odperte badnie, 
da se šumotljivo vinovrenje pri pristopu zraka do- 
konča. 8 tem se vino poznejin bolezin obvarje, 
ono zadobt temnorudečo barvo, ker vinski cvet bar- 
vene reci iz lupinlc izvleče. Koža, ki se nad mo- 
stam napravlj« se mora vsake 2 ali 3 ure v dno 
badnja pahniti, da se tropine ne posuše, in se je- 
sihokjslina ne napravi. 

Če se tako z vinam ravni, se ne bo pozneje 
skazilo. 

Po 6 ali 8 dneh se koža nad moštam stanjša 
in očitno vrenje odjenja. Zdaj se most v sode pre- 
lije in popolnimu vrenju prepusti. Po Babotovim 
ravnanji se mošt z liipinicami in hlastinicami vred 
v sode prelije, in z zaklopno veho zamaši. Vino 
ima sedaj čas se popolnama barvatf in grenkoza- 
goltnost iz tropin izvleči. 

Mesca prosenca ali svečana se vpervič čisto 
vino presnemva, potem se tropine močno sprešajo, 
in s tako sprešanim vinam se poprejšnje zalije. Iz 
tropin se peške odberd, z vodo očedijo, in vinu 
pridenejo. 

T drugič se čemo vino v taistim času kot belo 
presnemva. Navada, ktero 4ii in tam rabijo, ga 
dalj časa nad tropinami puščati, je zlo škodljiva, ker 
ono lahko po tropinah, ki se ob vročini stope, kalno 
postane , in se tudi pozn^'e sčisliti ne da. 



Tako ravnanje z vinam, pravi il«b«, je nar 
varniši, po večletnih sl^ušniah poterjano, in ga te- 
daj vsim viaorejcam prav živo priporoča. 



Zimsko spaoje prjroile. 

(Is oeiBkief a časopisa »Živac.) 

Široka okolica je s snegom pokrita, le sem ter 
^e se černe brazde izoranega polja prikazujejo, 
ooince na izhodu razliva žareče trakove čez beJo 
planjavo; vse je tiho, nikjer glasii, nikjer znamnja 
življenja. Glej , tii černa megla, čez nebo razger- 
njena, svoje mračne krila razvija in tam čez jtemne 
verhe svoje ogrinjalo spušča, veter pihaje oblake 
razkadi, da se kakor gosti dim široko čez zemljo 
razspejo in celo okolico zatemnijo. Na desni kot 
zmešani kaos serditi vihar grozi celo zemljo s svojo 
burjo zadušiti, vsako vejico s trsučerimi strelicami 
ostekleneniga ledii biči, vsaki germ, vse, kar se mu 
ne vfcloni. Pa kmalo pojenja divja groza, že tanjši 
praši , le včasih še kake snej^ene zvezde na zemljo, 
z visokim snegom odeto, padajo — hladni sever 
oblake dalje zažene. 

Vse je mimo, pokojno postalo, in kakor da- 
Iječ oko seže , se vidi zemlja z leskečo odejo za- 
gernjena. Večerno solnce slovo jemaje nižava po- 
Ijubuje, lahka rudepica se na snežni beiavi trese, 
od mnogoterih barv vse blišči. In ko luna na neba 
višavo prijadra, jasno kakor čisto oko, in v zboru 
trepetajočih zvezd, čez zemljo svojo Inč razliva, 
se dozdeva , da se ceja širjava svete tihote raduje. 
V gaju, kjer Je ^opred gomizov neštevilna množica 
med perjem žverčela, kjer se je tičev soglasjpikor 
med drevjem razlegal, je zdaj vse tiho kakor v 
svetišu, kjer, ko so glasni spevi in molitve kon- 
čane, sama tfha poboznost še ostane. Kakor po- 
tiski obtoki vise od hvoje ledeni curki, ktera se s 
snegom nasuta kot srebropokrita piramida vzdiguje 
— vse kakor kristalna palača iz starih pravlic, samo 
opušena, skrivnostna. 

Čuj ! kaj je zarušelo , da se je tamkej snežena 
kopa nasula? Samotni orel, ki ie ceji dan pod 
snežnim mrakom tičal, od polja do polja zastonj 
poletaval, zdaj tam na jelovi veji počitka Išejjpe- 
rute razsklopa^ in ves sneg in slopoiPii sp zrušijo. 
Le za kratko ie bilo to prebujenje pokoja in mini, 
zdaj jo povsod vse zopet tiho in mertvo. 

Mertvo? Je zdaij zadnja iskra organskega živ- 
Uenja rsahnila , kjer je popred vse tako živo gnalo? 
Ne ostane tedaj nič druzega kakor spomin na šu- 
meče gomzenje, na barve, ki so polje in gaje oživ- 
ljale? O nikdar, sneženo krilo poverh zemlje ni 
mertvaška rjuha prirode, več hraneča topla odeja 



— 66 



vsega organskega bitja, ohranilnica proti vetru ia 
ostnin mraasa , oa brez skerbi in škoae odpoeiti in 
se zimskemu spanju vdati zamorejo. 

Kaj je tedaj zimsko spanje prirode? Ozrimo 
se in poglejmo, kaj pod snegom na polju in na nji- 
vah, kjer je popred Krasno cvetje razsuto bilo, kaj 
po gojzdih in v gaju, zdaj opusenim, kjer je po- 
pred veselo petje se glasilo, — kaj v potocih in 
rekah, zdaj s terdim ledom pokritih, ki pred vesele 
so šumele, kaj tii povsod se zdaj godi? — 

Pod snežnim krilom opazimo ovenelo travo, zlom- 
ljena stebla različnih rastlin v čudnem zmesu; al 
niih korenine varujejo v sebi sok in v njem tiče 
sKrita znamnja organskega življenja« Semena mno- 
gih rastlin so po tleh razsuta, na vid kakor mertva 
telesa; pa vsak v sebi skriva kal nadepolnega ste- 
bla in snežno krilo jih varuje zmerzline. 



Kako skerbno so zavarovane nježne kali. ktere p< 
«e bodoče leto v peresca razvijejo. Nektere drobne n< 
in skoraj nevidljive so s terdo lupino obdane, druge 
80 v volnate kože zavite, ktere jim^ za prezimnisce 
(hybernaculum) služijo ; pri nekterih najdemo vlačni 
lep, ki kali mraza in mokrote brani , in tako povsod 
različne začasne naprave, s kterimi dobrotljiva pri- 
roda svoj bodoči zarod pred severnimi burjami po- 
gube varuje. Samo silni rod gojzdnih dreves je z 
gostim mahovjem zimi v bran zarasen, in lahko se 
vidi, da je lisajovje in mahovje na severno stran 
tem gostejši, kolikor boljši brambe proti neusmilje- 
nimu severnimu sovražniku tii vpotrebujejo« 

Čudovito se ohranijo naše žita in gorske rast- 
line. Na jesen zasejane poženejo , ozelene in klijejo. 
pa v pervim mrazu zastanejo in oterpnejo. Poa 
sneženim krilom žito pospi za zimske mesce, pa s 

£ervo vigredjo se probudi in krepko gnati začne. 
Ta svajcarskih planinah v Zermatu je bila enkrat 
ječmenova setev dve leti z ledom zakrita, pa, ko 
se v tretjim letu led raztaja , je veselo gnati jela. 
Ko ie Charpentier I. 1823 pod Mont-Blanc-am na 
udoiuChamouni - skem na mesto prišel, ktero je bilo 
5 let z ledom pokrito, najde tam veselo cvetočo 
gorsko deteljo (Trifolium montanum) In druge gor- 
ske cvetice. 

Na druge strani neke goizdna drevesa, kakor 
borovec, jeTa, smreka itd. nikdar zimskega spanja 
nimajo, tem več celo svoje življenje prebudijo in so 
kinč našega černega lesovja. Zima , kakor se do- 
zdeva, jim služi bolje ko letna soparnica, in tudi 
zavolj tega vselej raji v senčnih krajih, ali pa na 
visocih gorah bivajo; njihiglovite peresca, običajno 
po tri leta terpeče, so vse bolj za zimo in mraz 
pripravljene, kakor široki listi druzih dreves. 

In kako različna stvarjenja najdem v globokim 
spanju po visocih drevesih , na vejah in po deblu, 
za kožo in pod korenino! Nektera jajčika gomizov 
vidimo brez vse obrambe na vejice dreves prilep- 
ljene, po večimvse jajčika metuljev, kteri po sad- 
nih drevesih žive. In te jajčika se na spomlad v 
fpsence spremene, ktere pozneje v podobi lepo- 
rilih metuljev vidimo, ki od cvetice do cvetice rer- 
kljajo — na zadnje jajčika zaležejo in za tčm po- 
ginejo. Glejj na mladih vejicah borovca klopčiče, 
cč jih natanjko pregledamo, v njih zalogo mladih 
gosenc najdemo, ki zdaj zimsko spanje imajo. 

Za kožo, sosebno v globokih razpoklinah , naj- 
demo različne kebre (Lebia, Carabus, Curculio); 
v takih zavetjih ali med mehkim mahovjem prezi- 
muje oterpnjeni gomiz; pa le krepkeiši od njih osta- 
nejo čez zimo, večji del svoj tek življenja že na 
jesen doverši, ko so v podobi jajčika, gosenke in 



punčike jedno ali dve leti prebili. Poglejte oso, ki 
je v zimskim spanju kakor terda kost, mertvemia 
telesu podobna. Ko na zemljo pade ^ oterpne ko ka- 
men 2 pa le dremlje in tihe znamnja življenja v sebi 
hram; pride pomlad, gorko postaja in tudi osa se 
po dolgim spanju prebudi , in nje čut in gib se po— 
verneta. Tecji del čmerljev in os, ki skup čez leto 
živijo, se na jesen razletijo in poginejo; le posa- 
mezni v kakim skritim kotičku zemlje do pomladi 
preživijo, in nov zarod zaležejo. 

Tako tudi ve, domače muW, v topli izbi se 
nekoliko sem ter tje poletavate, kakor da bi se zim- 
skemu spanju vdati ne hotle;pa lahko se nad vami 
opazi dremota in težava pri letanju , kakor da bi 
bile slepe, nečutljive. le znamnja vaše prejšne pre— 
derznosti nimate, vidi se vam, da pokoja vpotre- 
bujete. Pojdite tedaj spat, zalezite se v špranje in 
"-oče, za podobe svetnikov, police in tramove, če 
očete poletja dočakati! (Konec sledi.) 

Potovapje po okrj^nah natorozDanstvat 

Kemija — in kubinska sol 

(Dalje.) 

Je že taka na sveta , da človek nar potrebnisi vsak- 
danje reci nar manj obrajta, nar manj ceni. Navada 
jim vzame vso imenltnost. Le, kar nI navadno in kar 
nam redko pred oči ali pod roke prida, kar so sveti In 
blišči, po tem nas mika, na to obračamo radi vso svoje 
poKornoat. Nad blisčečem demantom so čudimo in g% 
damo okovati s alatom, da so lesketi aa perstih nailk, 
al da kinči kak dro^ del života — v znaranje bogastva 
ali slavnosti nase. In vendar je ravno njegov zaničevani 
dvojčic -— pohlevno oglje*) — tista stvar, kteraosm 
pomaga živeti in ktera souje blagostan in srečo ljudstev 
v kuhinjah , delavnisnicsh in fabrikah. Kak aalo pa ob- 
rajtamo oglje po veliki vrednosti njegovi I Zate naj si 
vsak, kdor je človeštvu le v prid in korist, pa m« ai 
dano pred svetom leaketati se, le poise pohlevno me- 
stice za ognjisem, koriatnemu oglja enaki 

Kar ljudje pomnijo, hodi kabinska sol na mizo bo- 
gatina pa tadi siromaka, ako ni slromaitvo tako velilco, 
da celč soli n# pozni. 

Pa brez da bi pomislili , kako nek je prišla sol per- 
vikrat na mizo, jo vidimo pred nami stati, in no vpra- 
šamo: od kod je prišla, ali ktero moči so jo naredile 
In ktere moči še spijo v nji skrita? Bdino^ za kar 
nam je mar, je, da solimo hranu, ker včmo , da je po 
tem bolj vkasnal Al v k as, kteriga čoti naš jezik, bi 
nas zamogel oarpoprej spomniti lastoosti in svojoosti 
njene, ki nam zamore razodeti notranjo natoro te vasna 
stvari. Zakaj le po tem, da je sol raztopljiva, za- 
moremo slediti notranjstvo njeno. Kar se ne ds razto- 
piti, tudi vkasa nima, in lastnosti tacih reči so skrite 
čntnieam našega jezika. Kakor pa se sol v slinah ast 
ali v mokri hrani razpusti, ravno tako raapasana (raz- 
topljena) je bila poprej v vodi, dokler se ni v ponvah 
solnie vledenila (kristalizirala). 

Marsikdo med' nami jo že mnogokrat raztopeval 
terdo snove (Stoffe) v vodi, brez da bi bil iiuslil, da 
se ti vse kaj druzega godi, kakor, če kakošno barvo 
z vodo mešamo. In vendar je taka I Barva se vsede 
na dno, če zmes delj časa mimo stati poRtiš, in seleči 
od vode; ločiti jo zarooreš tadi skoz Cddilo; — soli pa 
ne, ako voda ni čez mero ž njo uasitena bila. Zedioila 
se je sol z vodd tako, da jo čisto nova stvar postala. 
Neka nova moč se je ti izbndila , ki je sol in vodo se- 
dinila, — imenuje se ta moč, ki tako obširno kraljuje 
v premenah stvari, kemijsko alahtanjo. 
*) Oem^at je nar čistejši of Ije. 



- €7 ~ 



Veodar oe minK, da se je mI r ti raBtoplJfni sa 
■miraj po|^bila. Mogoče je, vodi je «pet vzeti; almo- 
tia 99 y ako misliš, da bi jo robotno (mebaoisko) odločiti 
sama|:eK Če pa sogrejeme siana vodo, bo počasi 
iablapdla voda, io sol se bo sopet prikasala. Čadiii se 
boBO sopet viditi ravno tiste pravilne« roajčkine, pre- 
▼idijive solne kocke (SalKwtlrfel) , ktere je poprej voda 
posirl«, da ni biio nlc več viditi od njih. 

To, prijatli, nam je očividcn dokaa, da tndi to se 
je s|:odilo po tisti nepremenljivi vesoljni postavi , ktera 
o početjo tordib stvari vsakteri rečiodiočaje 
lastno podobo ali obliko. Imenujejo so te smer- 
jene podobe^ vsih stvarf viedenci ali kristali. Delajo 
se v raaličnih podobah o storjen j a vsaktere saove. 
Tadi voda, iairiad vsih tekočio, jih kaže v slo različ- 
nih dostikrat kaj lepih podobicah^ kadar se sterdi v led; 
in Buog — kaj nelci je? — nič dražeča , kot zvezdi- 
časte snežinke tacih nježnih vodnih vledencov, 
ki niso ne voda ne terdi led. (Dalje siedL) 



Novičar iz mnogih krta^ev^ 



ŽivUei^e 



slavnili Slovanov« 

XIV. *) 

Franc Andrej Ciglei^^ natoroznanec. 

A Ptnje dežele slavnim možem dostikrat večjo čast 
skazajejo kot domovina. To je že stara pa žalostna 
pesnica. Taka so je irodila tudi nasema slavnema do- 
morodca Franca A; C i ^le rja, ki je leta 1842 na Du- 
naja amerl. Vredništvo nemsliei^ natoroznanskega Ka- 
aelske£:a časopisa (Zeitflchrift f&r Malako-Zoologie) je 
želelo kmalo po smerti nasei^a Ci|^lerja, da bi kdo 
iivljoi^e tega ačeno|ra moža , kteri aa je za natoroznan- 
stvo toliko poganjal, in toliko zaslon pridobil, popisal in 
na svetlo dal. Gospod F. Šmidt, iskren podpornik 
vsega dobrega je to prošnjo spolnil in I. 1846 v ravno 
tistem časnika na znanje dal sledeči kratki popis živ* 
Ijenja CIglerjevega : 

Franc Andrej Oigler se je rodil 1. dan oktobra- 
mesca 1761 v Ljubljani, kfer je pod milim varstvom 
0vojih starisev osmo šolo dokončal , potem ae je odpra- 
▼11 na Danaj. Ves vnet za natoroznanatvo je prosil službe 

▼ cesarskem muzeju in je bil I. 1806 za varha tega 
nazeja izvoljen. Poslej je bil nas Cigler v svoji naj 
večji sreči; noč in dan se je pečal z natoroznanstvom, 
posebno poznavajo in popisovaje polže in zaklepnice ali 
žkolke (conchilije) pozemeljske in povodne , je več ple- 
men poprej neznanih popisal in si imd preučenega moža 
pridobil. Leta 1823 je to službo slavno doslužil in v 
pokoj stopil, 3. novembra 1842 pa na Dunaju v avojem 
dva in osemdesetem letu amerl. C igle rje vo imd bo 

▼ bukvah slavnih natoroznancov vekomaj zapisano. Cig- 
lar ni sicer nič slovanskega pisal, ali to nam ae brani 
ira slavnim Slovanom prištevati , ker smo prepričani, da 
^i ae bil njegov um v alovanskih šolah ravno tako 
razcvetal in se poslovil z veliko drugimi vred , ki so so 
morali zavoljo okollMn svoje ddbe vitjih naukov y ^ttjfh 
jezikih učiti in kten so pozneje slavna dela tudi v ptu^ 
jih jesikih pisali. Oe so pa to ptojim narodom v dobii- 
cek delali, so delali vendar tudi s tem svojemu naroda 
čast, ker je morala pripravnost za učenost, po kteri 
pripravnosti veliko posameznih včs narod sodijo, jim že 
prirojena biti« in toraj njihovemu rodu posebno slava 
dajč, da si naroda v čigar jeziku so se učili, deleža 
te slave do cela ne odrehujemo. 

Te smo pristavili, ker nekteri narodu slovanskerop 
giediS tistih slavnih sinov, ki so v neslovanskih jezikih 
pisali , celč delež slsve kratijo. 

*) J^isatelj , kteri Je raian XIII. vse iivljenjopise sam spisal, 
»o prihodiUio svoje spise s ssanei^em l^ sunamoval. 

Pis. 



Iz vaih krajev aastrlanskega cesarstva, kamor koff 
ft žalostna novica strašnega hudodesitva zoper cesaija 
**sla, se razlega le en glas prokletstva groznega po- 
četja, ktero se je se posvečene osebe svitlega vla- 
darja lotilo. Po ostermenji nad toliko zlobo , so se pa 
tudi povsod zahvalne molitve io pesmi iz pere milionov 
▼danih Austriancov vzdignile, Boga hvaliti, da je tako 
drago io nadepolno življenje, od kterega blagor cele dor- 
žave odvisi, nesreče resfi. Po telegraiisklh naznanilik 
se svitli cesar čedalje bolj počuti , bolečina , ki se jo 
zavoljo pretresa možgan ponavljala , začne odjenjati, mirno 
spanje se sopet verne, in kakor v Dunajskih novicah 
beremo: cesar ncer stanice ne zapusti, pa se vendar 
veči del dneva že spet z vladarskimi opravki peči. Hre** 
penenje, svojega cesarja kovarnih naklepov rešenega yU 
dltl , in želja , mu ustmeno verno vdanost zvestih dežel 
in mest na znanje dati pdle odbornike iz vsih krono- 
▼in na Dunaj k svitllmu preatolu. Tudi iz Krajnskega 
sto deputacii deželnih stanov In mestnega odbora se ža 
na pot podale. Do zdaj je bilo že 180 tacih deputacij 
v ti namen od cesarjevega očeta sprejetih. — Dunajski 
časniki so napolnjeni z natanjčnimi popisi žalostne do- 
godbe. Posebno pogumno se je pri napada morivca nek 
Dunajski mestnjan, po imenu Ettenreich obnašal , kijehu- 
dodelnlka napadel , na tla vergd in se ž njim boril, ma 
nož odvzeti. Za tega voljo je on tudi od cesarja v pričo 
celo cesarske rodovine Franc-Ježefov viteški red prejel. 
Tudi BO bere od včliko milodarov, ki so jih premožni 
Dunajčanje v znamnje vesolja nad srečno resitav ce- 
sarja za reveže, rai^ene vojsako ▼ Milani, in drage* do- 
bro namene podelili. Hudodeinik Libenj nek terdi, da 
so je iz prostega nagiba, in od nobenega najet, tega 
hudodelstva lotil, vendar so več ptujih in sumljivih oseb 
zasačili, in policija na Dunaji na tako ljudi ojstro pazi. — 
Od prekllcaniga bfikreniga denarja leži v dunajski c k» 
kovaraici čez 11.000 centov. Dvajsetice čversto ku- 
jejo, s tolarji In pa z goldinarji so prenehali. Pretočeni 
teden so bile perve dosetice gotove , ki imajo velikost sta- 
rih petink. ^-^ Med aostrlansko in prusko vlado je čolna 
zaveza za Id let storjena. — V Milani ae po ojstrih 
postavah obsede ravnž. Vojsaki so več dni noč in dan 
na nogah bili; poboljsek, ki ga zavoljo težavno službo 
imajo, jim mora mesto plačati. Tudi proti dvajcu, kjer 
SOJO prekucijska povzdiga v Milani osnovala, se bode 
po vsi ojstrosti ravnalo. Vsaka zaveza med Tesinskem 
kantonom in med Lombarskem je razrešena. Nobeden 
ne smd iz ene v drugo deželo čez granico iti, nobea 
dvajear , ako tudi popotni list ima , ne smd čez Tesla 
▼ Lombarsko priti. Vsim Tesinskim' deželjsnom, ki so 
se v Lombarskem naselili , ali tam barantajo, je zapove- 
dano. Laško ▼ 3 dodb zapustiti in se v dvajc nazaj 
podati. Govori se, da jih je več tavžont, ktero ta ka- 
zen zadene. Vzrok tega odgnanja Tesinčanev, je razun 
vddntga podpihovanja Laskih prekucnežev od Tesinske 
strani tudi to, da so ondotno gosposke neke menihe 
nasIh dčžel iz frančiskanerskega reda brez vsega vzroka 
pregnale. Tudi se govori, da bojo vse vlade od Angle- 
žev ojstro tirjalo, nad beguni na tanjko čuvati ali 
jih iz dežele pregnati, hudo se graja ravnanje An- 
gličanov, ker se v Londonu po javnih razglasih denaiji 
za podpiro Ko^ufovih in Mazzinovih namenov nabirajo* 
— „Teržaskimu časniku^ se iz Carigrada piše, da 
so ondotni prebivavci zlo prestrašeni, ker njih sultan^ 
nek posebno od francoskega poročnika podpihovan , tir-* 
jatvam našega cesarja zadovoliti neče. Austrianski po- 
slanik s svojimi uradniki In služabniki je za odhod po- 
polnoma pripravljen , parobrod ^Oroatta^ žo -aaHij itiiiM^ 
io ako odrine , je konec mirne zvezo s Turčijo. Pri tona 



- 68 - 



občnim strthii pred vojsko turški piiplrni donar ▼ svoji 
ceni slo vpida. Cesaraki poalantk LerDin^ren jo caro do 
Id. t m. obrok sa odgovor na piaanjo naii^ foaarja 
daJ, Tark jo iknsal ai % odlaaapjem ponogati , io jo 
poarodniatvo francoakoga in angloBkega poalanika pons- 
jal, pa Loiningen ga jo a ovorženjem vaih taklb ovin- 
kov k očitnima odgovoru naganjal. Kar ao jo po čaao- 
plaih brnio, da bočo nai eeaar od TnrlM neko okrajno 
polog morja okoli Dubrovnika (Raguaa) v avojo oblast 
dobiti , ni ros , lo morekib pravic okoli teb turakih bre- 
gov ai auatrianaki eeaar od Turlia nikakor kratiti no da. 
Med dragimi rečmi ao nek tudi od Turka tirja , da bi 
car vao madiarake io poljake begune , ki ao v letu 1849 
¥ njegove armado atopili, sapodil in is Europo odpra- 
vil , in da bi ao savo^o avojiga proti Auatrii noprijatel- 
akega ruvnanja v sadevah teb beginov v ietih 1849 in 
1851 v avojoročnim piaaign do naaega oeaarja sagovar- 
jal. V taki budi sadregi jo aultan nekiga Armenca Daut 
Ogli v Pariš pomoči iakat poriaU V Cernogori aopet 
eorditu vojaka divja. Znani Stratimi>ovič jo tudi tam* 
Isdajatvo Belopavliskega aerdara je Cernogorcam v ve- 
liko ikodo, ker ato dve nabii namreč Novaoka in Me- 
račka od njib popolnoma ločene , le če ae turaka armada 
predero» ao samorejo sjodiniti. Omer paaa veli, vao pe- 
moriti in pokončati, pa alabo vreme in grešno nevihto 
naprodevanjo Turkov slo ovirajo, tako ao hudi naUvl 
Orabovako polje v jesero popolnoma apremenili, Štirje 
tovarai junaškega Jankota, Orabovakega vojvoda, so v 
temni noči, o hudim viharji is turakega vjetja na nase 
mejo pobegnili, in grosovite reči od turško divjačnesti 
in globo pripovedujejo. Po nar novejši novici v „N»- 
rodnih Novinak^ 19 čemogorske granice 00 nek Čeme- 
gorel Omer-pasata aopet dobro nabili. 8. dan U m. je 
ukasal oddelku armade so čes „Hadsi most^ preko Žeto 
do Frutaka podati. Cornogorci ao so 'umaknili do acJa 
VItosoviče. Ponoči od 8. do 9. je Zeta tako naraola, 
da je turški most odnesla, in armada na desnem bregu 
so s uno na lovom 01 skleniti moglo. To sapasivai plene 
kakih 3000 mož is Piperafco, Morasko in Kučko nabio, 
ktere jo Omer*paša se sebi podverseoo in svoste menil, 
tak oilovito na Turke, da so se ti včo prestrašeni v bog 
proti fipuBU spustili in veliko sgubo imeli. Čeroegord 
to Evediti , planejo na oddelek pri Frutaku In so ga sko- 
raj pokončali. Po spričbi svedoka je 500 Turkov vjetih. 
400 mertvjh , veliko konj, strelil in turško denarnico so 
si Cernogorci nok saplef)ili. Dva austriansku oficirja k 
Omo^paaatu poslana -— sakaj, se no v^ — sto te dni 
cen Čornogoro nasaj v Kotor prišla. Omer-pasa ju jo 
nek prav priiasno sprejel, in jima terdno vero daj, dg 
00 Jie bo nosa granico dotaknul , ker je Io prišel nepo^ 
kojno Ceroegorce strabovat. Želel je jim v dar podati 
diH Offabafca keiga , enega našemu cesarju , drus^a ge- 
neralu Mamula, pa ofioirjo ata mu odrekla ju vseti,kor 
nista sa take dajRSVo pooblastona bila. Pertoiil 00 jo 
jima tudi , da OMI io prav neljubo slišati ; da njegov ro- 
jak Stratimjrovič CerBog^reom pomaga. ^ Amerifcaoci 
ai hočejo prijaznosti japanskoga cesarja a sile pridobiti* 
Poslali so ebocscene barke v tiste krajo , pa cesar jih 
bo tudi gorko sprsjeK Vso japonsko loko so za hrambo 
pripravljene, po vsih brugovih topovi rese, po hribah 
y<>aka noč gromade gor^. fin miljon soldatov Amerikance 
pričakajo. Japanci jim hočejo poka zati , da niso Kinesarji. 

Klepec 

(DaUeO 
Ostaae sama lepa 2Uta, 
Počasi sbira misli svoje; 
Pogubo vidi EdiO ipotovo, 
V^opobo strašno, sramotljivo. 



Na osle stopi aiortla araga. 
Kolena ji satrepetajo , 
Ko bi poiaat pred i^o sijala. 
Na tla se veria, solse toei, 

V nebesa hoče britko seros 

V fforešib prsnUah iskipsti. 
Al eiU pred darmi terdo hojo! 
Cavaja ao koraki teski, 

Ki plasi devo ii molitve. 
I enj, odspodcj kak eatndno 
PonocBih gostov iam adai^fal 
Kamesi grad se hnpa tress. 
Al ne gromko ie na kviiko? 
Na noge skoei plaha deva. 
Ne pripasti ji strah moliti. 
Drogam leti bojeda misel , 
Leti sa takoj, o mladensš! 
Ki v daUnej semUi pae ae misliš , 
Kak ti nevesto ropar jemlje. 
In tndi otea, bratov iioe. 
Al 80 mertvi, al se iivijo, 
Al se pripravnico na pomot, 
Ako jih aabUa ni kesealo. 
In todi bresno s okna meri. 
Ki ae edpera epodi^ esrso, ^ 
PrfJasBO i nJim saveso dala: 
Naposled bodi ti save^s ! 
Al že se dolga noo nagiba,. 
£0 je daniea agodnja vstala. 
Vse tiho je okoli grada, 
Le snotra divji sam rasei^s« 
Al ni to tamkej slato sarjo, 
Ki se po nebesa rasl()a? 
Al ni skrUaneo to^ ki pojo? 
O da bi bii poroosik sladki 
Pomoči bližnje, fesiteljne. 
Ker že poteka čas posledoji. 
Pa kaj! okoliea je nema, 
Le v grada raste ropotasjs, 
Ter hi^e, groamejo bobneva. 
Ker aga vatiija. bsa gore 
Pogleda solnea rosno lioe; 
O deklica gorje tirsad^l 
Ee bari divji po stopnicah — 
Ne boj se sadnjega save^a, 
Bmert ti je bo^e od sramote -^ 
Al stoj 1 pred gradom tromba pojs» 

Na noge Tarei poskočili, 
Orožje orno so sgrablli, 
8e po sidovji raaverstili. 
Serdito leta Hasaa-aga, 
Tovarsem terdo akat^je: 
»O čajte me, tako vam Alah! 
»Po bliskevo saki^^« sablje, 
»Seoito glave psom kasrskim , 
»Ko seč« poljsko travo kosse- 
»Gorje mo,' če bi kdo sanassl! 
»Naj pomnijo na vepne čas^e, 
»Kadaj so Torka sinst kalili. 
(Dalje sledf). 

Milodari za reveže pri sv« 

Nekteri farmanl is Komenda 



Trojici 



Ofold. 



(Srednja eena). 



mernik pšenice domače 

» » banaske 

» torsioe 

» sorsice 

» reži 

» ječmena 

» prosa 

» i^de 



FJCJts^Uasad 



23. febraarja 



gold. 



14 
20 
40 



30 , 
33 • 

59 ; 



:roq 



21. febraarja 



geld. I kr. 



2 
2 
1 

2 

1 

i 



28 
26 
54 
8 
58 
%2 



53 



Natiskar in zalouik Jožef Blaznih v Lfubljani. 



kmetijskih, oliertiiijsliiii in narodsbili reči. 



N«Tlee iilUOi^o t Ljoklja 
▼0ak Uien ilyakr«t, nai 
ree v sredo in sabota. |p 






Odgovorni vrednik Dr. «iaineB Bleinels. 



T«ctf; X/. 



V sredo 2. marca 1853. 




/>wf IS. 



Podobe živ^eoja. 

Pri sCadenoki Je sedelo 

LJnbeiDjivo detioe. 
In je (ledalo Toselo 

Teei valeke sreberie. 
Bili so ni podarjeai 

Teki dnevi nekedij. 
Kakor eist vir neskaljeni« 

Pa pretekli so sed^J. 

£a potokam se sprehi^ 

Zal mladenee ne mislee. 
Da sa valam vul odhaja , 

In se ne vraeuje veo. 
Take mine eas mladosti, 

Oan la dnem se poslsTi, 
Tako s^in^o sladkosti , 

Od nikoder sem jih ni. 

Poleg reke moi postava, 

Qleda njeni silni tek, 
Tam se v tmine sakepava, 

Tam ji stopa hrib navprek. 
Človek dela in se vpira, 

Ne miruje noe in dan ; 
Marsikaj mn pot savira, 

Mnogokrat je goljnfan. 

Stareek kr^ morji poeira, 

Kjer se vode* stekajo; 
Solsa ma ok# šaliva, 

Ker mn leta minejo. 
Kakor se čes si^je moi;}e 

Unstran vidi boljši kr^. 
Tako pa življei^e gorje 

Kaie tam presreeni raj. 



P< M. 



Bratovšpja sv. Floijuia 

za Stajarsko^ Krajnsko in Koroško opre^ 
ieklem letfi i 862. 

Od leta do leta nagovarjajo ^Novice^ hišne 
gospodarje, da bi k pogoreiski družbi pristopili, 
in svoje pohištva prea nesrečo ognja zavarovali, 
toda pri veliko gospodarjih je vsak nasvet k pri- 
stopu le glas vpijočiga v pusavi ! 

Danes prinesemo pa po vsakoletni navadi raz- 
gled vzajemne Gradske pojgorelskc družbe, ktera 

ze dokaj let štajarce, Krajnee in Korošce v svojo 
u-^-i.^ji^- • — n „_ L, — je V0 j. 




dmzbi pristopilo, kakor predlanskim. 

V letu 1852 je znoviga 2831 hišnikov vbra- 
tovsnjo sv. Florjana pristopilo, namreč: fz Štajar* 
skfga 1960, - iz Koroskiga 416 , - iz Krajn- 
«kiga pa 455. 

Lansko leto je bilo 6477 jpohfstev znoviga za- 
varovanih za 9 miliona 786.075 fl. zavarovane 



vrednosti, in za H milione 653.450 fl. klasne vred<>- 
nosti ; iz tega se vidi , da se omeirjena dražba na 
vse kraje vedno razprostira. 

Celo premoženje, ki je bilo do lanskima leta 
pri omenjeni bratovšnji zavarovano, znese 65 mi- 
lionov 543.385 fl. Kaj ne, dragi moji gospodarji ! 
to je pač lepo število, ktero gotovo vsaciga delež-* 
nika razveseli , ker vidi , kako se je ta koristna 
družba razširila. 

Omenjena /družba je pogorelcam pretečeno leto 
za škodo zavarovanih pogorelih poslopij 178.780 fl. 
in 22 kr. povemila, in sicer Šlajarcam 101 .228 fl., 
Koroscam 42.999 fl. in Krajncam pa 34.559 fl. 
in 22 kr.; vsiga skupej tedaj 70.426 fl. in 22 kr. 
reč od lanskiga leta ; zavoljo tega se je tudi le-« 
tasnje leto plačilo od lanskiga za 5 kr. poviksalo 
in se bo od at6 goldinarjev klasne cene za tekoče 
leto po 18 krajcarjev plačevalo. 

To plačilo se mora pa vsako leto do zadnjiga 
marca, ali pa 10 dni po sv. Jožefu pogorelskim 
oskerbnikam plačati. Tisti deležnik, kteri ta čas 
plačati zamudi, po svoji nemarnosti pravico do dniž- 
bine pomoči o nesreči zgubi. Razun tega je ome- 
njena družba laiisko leto 464 fl. takim nudem po- 
darila, ki so se pri ognji serčno obnašali in čver- 
sto gasiti pomagali. 

Z njeno pomočjo je bilo preteklo leto 297 po- 
hištev, ki so bile poprej s skodlami krite, z opeko 
(ceglam} pokritih, 140 so jih pa namesti s slamo, 
s skodlami pokrili; 94 zidanih opažev, 57 varnih 
dimnikov, in 14 strelnih odvodov napravili in 73 
pohištev pa na boljši prostor postavili. 

Hišni gospodarji! iz pričijočiga dokaza vidite, 
kako koristna je ta bratovšnja in lioliko lepiga de- 
narja je preteklo leto nesrečnim pogorelcam pover- 
nila. Pristopite k nji, ako vam je za svoje pohi- 
štva mar, in ne zgovarjajte se na to ali uno reč, 
da vas nesreča ognja ne prehiti, in da, ako na be- 
raško palico pridete, vsaj od ene strani gotoviga 
pomočka hnate. 

Zimsko spaiue prirode« 

(Konee.) 

Mravlje po priliki nekterih kebrov prespejo 
zimo v podzemeljskih hodih svojiga stanovanja. 

Buče le si obderže v čebemjaku toliko toplote, 
da ne oterpnejo : če je zunaj 4® R. gorkote , je 
hnajo one 24*— 27® v panji. 

Polži se že dolgo pred zimo k spanju pri- 
pravljajo. Zalezejo se v zavetja, pod kako ger- 
mofvje ali kake groblje, pod svoj apneni dom se 
skerčijo, pred kterim umetno obrambo napravijo, 
ki jih pred burjo v spanju varuje. Tako ostanejo 



— 70 - 



skoas 4 mesce brez hrane, bres giba, dokler da 
pomladno solnce zopet gorko sije. Prav umetne ao 
njih priprave k zimskimu spaiya. Ko se pervi mraz 
o listopada pokaže, se jenjajo pasti, zlezejo na 
kako višinico, se na kup zberejo in si primernega 
kota izberejo. Popred si čeva in želodec izpraz- 
nejo, ter se potem s pomočjo svojih mesnjatinnog 
pod kakem listjem ali mahovjem ali pa pod travo 
v zemljo zarijejo. Na peno njih nog namreč se 
zemlja prilepi, ktero tako za stranske stene nano* 
sijo ; tako si krog sebe napravijo zid, kteri le samo 
80 stropa nima. Komaj so z berlogom gotovi, zo- 

Eet nogo pod svojo streho spravijo, veliko pen se 
oj zunaj nabere, ktere se v apneno lupinico, ki 
jim kot vrata služi, sterdijo. Za tem drugo, tretjo 
ali kakor je zima, tudi četerto steno narede, med 
vsaktero nekoliko sape pustivsi, od ktere potem 
čez zimo pri življenji ostanejo. V skalnih razpokih, 
kadar jih milo solnce obsije , se iz spanja predra- 
mijo, steno za steno prerijejo, od zraka, Kterega 
80 popred v sredi pustili se žive, dokler zopet do 
belega dne pridejo. 

Ozrimo se zdaj, kako je pod ledeno skorjo rib- 
nikov, rek in potokov, kteri so včasih do malega 
vsi zamerznjeni. 

Ribe pozimi kakor poleti veči del ostanejo 
brez navadnega zimskega spanja. Vidi se jih v 
časih kakor bučele cele trope v kakem kotičku za- 
basanih, da se ložejt zime obranijo. Tako po- 
vsod edinost sili v bran stoji. Kadar pa voda do 
dna zmerzne, oterpnejo tudi ribice kakor druge ži- 
vali, — tudi one pospavajo. Tako zmerzle se za- 
morejo iz leda izsekati, in od kraja do kraja po 
suhim prenašati, brez da bi jim škodovalo. Kadar 
se pa led raztaja, se ribe zopet zavejo. V manj- 
ših ribnikah je pa zlo škodljivo, če je voda dalj 
časa zo^erznjena, ker od zraka odločene se lahko 
zadušijo. Zato navadno o takih primerljejih v led 
jame vsekajo , da vedno čisti zrak do rib zamore. 

Žabe se zalezejo v mlake, oterpnejo, in brez 
hrane, brez dihanja tako celo zimo obstoje. Pa 
glej, tii v spanju pokojno počivati gada, pisaniga 
sovražnika krot, kterim se ni treba bati, ako tudi 
blizo njih v spanju prezimuje. On, kakor martinčki, 
zaleže, kakor globoko mogoče v zemljo , kamor mraz 
svoje ledene desnice vec ne stega, se v klobčič 
zvije in tako mirno prihodne spomladi čaka. 

Ptiči, ki imajo toplo kri in posebno gibčno 
telo, sploh niso zimskemu spanju ^vdani, ker ne- 
kteri vkljub snegu in ledu krog naših stanov pre- 
zimujejo, večji del pa, ko severni piš zagrozi in 
listje na drevjih bledeti počenja, v toplejši kraje, 
kjer lepši solnce sije, pred nepriljudnem orjakom 
beže. Panektere tudi sneženi gost prehiti in v re- 
snici najdemo vlastovke zmerzle, terde ko kamen, 
na videz brez najmanjši iskrice življenja, večkrat 
kraj potokov in rek v njih zimskem spanju. Če 
hočete ubožcam življenje ohraniti , ne nosite jih v 
toplo izbo, da se prehitro ne zbude in potem go- 
tove smerti ne poginejo. 

Preglejmo še nektere kote. kteri sesavcam za 
berlog in ubežišče služijo. TaKo prezimuiejo jaz- 
bec, jež, vsi netopirji, skriček (Hamsterj in med- 
ved. Njih berlogi so pod zemljo med koreninami 
gojzdnih dreves, v duplah starih bukev in hrastov, 
v kakem zidovju, v opušenih razvalinah in v ena- 
cih kotih. V berlogih najdemo četveronožce v klob- 
čič zvite, glavo skerčeno. zadnje noge do nosš. 
Tako najdemo v zemljo zakopanega ježa tako brez- 
čutljivega, da, če ga tudi dobro v setine dregneš, 



nobenega znamnja življei\ja od sebe ne di; če gM 
pa prineseš v gorko sobo , bo kmale lesti počel ; 
pa cez malo časa se v njem zopet potreba počitka 
v zimskem spanju zbudi, in s hudo tirja svoje sv^o— 
bode, da mu je mogoče se zopet v zemljo k mir^ 
nemu spanju podati. 

Skriček ^Hamsterl je proti njemu prav poje— 
duh; celo leto nabira nrano, ki jo na jesen v svoje 
prezimišče nanaša, ž njo se pita do zadnjega tre- 
nutka, dokler ga zimsko spanje premami, in, ka- 
dar se le nekoliko predrami, je perva njegova skerb 
za hrano. Jazbec enako zimo prebije in hodi 
svojo žejo gasit. Netopirji svojega krajane za- 
puste; na zvonicih, pod strehah ali v kakem isi- 
dovju se včasih najde celo kardelo takih skerčenih, 
oterpnjenifa netopirjev, kakor da bi bili začarani. 

Pač čudna je ta prikazen v priredi , kako dB 
živali pri budim počitku zimo preži ve! 

Gotovo je, da se od hrane, ki jo pred spanjem 
vžijejo, čez zimo preživeti morajo. V to jim služi 
mast, ktera se jim posebno na jesen okrog beder 
pri ledvicah nabere. Žival jo čez zimo pogubi, tako 
da bi se moralo djati: ona edina ji je čez zimo živ- 
ljenje ohranila, celi organizem tako dolgo v pra- 
vem redu in miru obderžala , dokler da se žival na 
spomlad prebudi in si sama bolj čverstejši hrane poiše. 

Pa, ve mirne zaspane stvari, že se zima na- 
zaj v svoje severne koče verne. Solnce se za- 
smeja in z Ijubeznjivim svitom vse razgreje, sneg 
se solzi, ledeni oklepi potokov in rek pokajo, lahni 
jug cez njive in gaje veje in aznanuje bližnji pri- 
hod Ijubeznjive Vesne , ki se iz južnih krajev na- 
zaj poverne, cvetice seje, gojzdfe ozeleni, radost 
in veselje v tužno serce sipa — vsje klije, vse živi. 

Nazaj se povernejo iz juga veseli ptički inis- 
kličejo vso naravo iz nje tihega spanja. Zopet se 
l^aj veselega petja razlega , gomizi prebujeni glasbo 
zverčijo po dolgem spanju, vesela ribica v bistri 
vodici plava, čveteronogate živali se dvignejo in 
čez hrib in doline po domačem gojzdu novo oživ- 
ljene skačejo. Tudi človeka neka tužna žalost , ki 
mu je čez zimo prosto čelo mračila, zapusti, tudi 
on se prebudi iz svojega zimskega spanja, ki ga 
je budeč med zidovi v gorki izbi prebil , in veselo 
stopi pred svoj prag, oziraje se po omlajeni na- 
ravi: vse prijazno ga vabi, tiha zelenjad, šumeči 
potoK visoke gore, zelene livade — povsod novo 
življenje, novo veselje. 

O vesela spomlad, kmalo k nam se verni; raz- 
topi debeli sneg, in cvetlice, koder koračiš, zatrosi ! 

Zgodovinski pomenkit 

GENIO. AN16EMI0. 

CVLTORES. EIVS. 

V. S. L. M. 

Cele v irospodski ulici Nr. 13. 
RamloiU Davorin T$r9im^ak. 
(U spisi: »Kdo 6« bili Norioani in Panonci, Kelti ali Slorenoi ?c) 
Kadar popotnik v lepo savinsko dolino pride, najde 
Btaroslavno Celejo. Kamor ae v tem prijetnem mesta 
le o^eda, povsod zadene na ostanke rimskih spomenikov. 
V prijazni Savinski dolini se vsako leto plažno eriala 
izrova nove zaklade, in prijatelji stari noslovstva pribe- 
žljo od vsih strani sveta in kopajo in aniivajo isrovane 
kamne v nepopisljivi radosti, da se je kaj nigilo, kar 
na večnega mesta nepremenljivo slavo opomeni. Slo- 
venec izorje te ostanke in je pisano g:leda , in ne v^» 
da 80 roke njegovih predstarisev je postavljale, da je 
to aad in plod slovenskega daha. Ker se na njih Ur 



— 71 - 



iiiMte* čerke najdejo in iman« m ^^ in „i«B^ tor mi- 
ffli, da ni |ft dro|r*^> kakor vse lo je rimsko. 

O nbo;s:i Slovoaoe^ kteri neposnas too lastnih ovo* 
jih imen! Ti beroš jeserokrat na rimskih spomenikih 
Ime BBLLIGIVS Of ■>> ^^ ^^^^ ^1>^^^9 ^^^ ^^ pomeni 
in ne spoanaš, da je pairanski očak avojei^a Ijnbei^a 
•Iroka pa bo|rn beiima, bo|^ lači in svetlabe imenovai 
Bellocias — Belca Belka. Ker ne izhaja na ie, ek, 
mU afc, (er misliš, da je latinsko, ali pa v svojej ale- 
posti das veljali 9 kar ti ptnji ačeni poTodajo, da so 
knena keltiških obiteljer. Celjani hodijo mimo teh ca- 
atitljiTih spomenikov, berejo Uzori MAAICCAB ') et 
Alim MARVLLAR ') pa ne epoanajo svojih Maričk, svo- 
jih Mami. Scer so te imena ne nastale po prečisti Di- 
Tiči Marii , ali slovenska mati je enkrat imenovala svojo 
nile hčerko po BabiMBrl^)^ ktera je v staroelovenslcem 
bo^očastja bila častena kot mati Bo^ov, kot rodIteUca 
io rednica sveta, slična indički Bhavanj Maji, is katere 
je Baba Mara nastala. Celjan hodi- mimo svojih kamnov 
ki bere jeserokrat imeUrsioas, Ursella 'j, tndlMednlla, 
pa ne ve, da je im^ Ursinns in Ursella latinski. presta- 
Tok imena Medo, Medel ^ Medved , pod kateroj avataro ^) 
00 stari Slovenci Bo|ra Bramata v celjski okolici častili. 
Koliko irnin Avitas ''j se ne najde na celjskih kamnih, 
ali nobeden Slovenec ne premisli, da Avitas ni drai^s, 
kakor barbarsko prestavljeoje imena slovenskei^a TicI- 
■no ®), ktero na korosluh kamnih tolikokrat najdemo, 
in ktero imi je obljableno bilo pri starih Slovencih sa* 
Toljo tiča Wi8iiatove|r« Gharnda ^3, nje^ove^a neloclji- 
To^a spremljevavca , kteremn n čast je sadnji mesec leta 
(po adajnem števila) posvečen bil in se sdaj staro san- 
akritsko \m6 Graden nosi. Pa. proč s to tožbo. NI si 
kriv moj dragri rojak svojo nevednosti, nikdo ni te 
je podačil a veri in dogodivščini tvojih predstariev, in 
kar 00 je tebi reklo, to je bilo nečastno in večidel laž- 
ijivo. Resnica zadnjič le obvelja In vresaičiie se bodo 
besede narbdoljabivofa in resničnega Herderja : „aaeh 
ihr so tief versankene, einst fleissi|:e and j^lUckliche Vdl- 
ker (slavonski naimre) werdet eare alten Feste des ra- 
higen Fleisses and Handels wjeder feiern^ ^®). Pa adaj 
ae čemo razlaganja našega napisa lotiti. ,yEtwas Nft- 
heres and Bestimmteres dartkber (o pred stoječim na* 
pisa) za sagen, ist nicht md^lich, denn dieser Genias 
Anigemins stehet hier etnzig, piše Mochar ^^ v svoji 
dogodivščini štajerski. Mochar, kteri je bil profesor kla- 
sičke fiJologie in potem takem mythologio grčico in la- 
tinslio dobro poznal, ne v(( sveta, v kakšno bogočastje 
da taj Genias Anigemias spada. Latinski je tedaj ne, 
in koliko sem sam podncen v bogoslovja starih narodov, 
takšnega Genia nikjer ne najdem, raton a slovenski 
mythologii. čadno se mi zUI, da Mochar, ni očitno 
rekel , to je kakšni keltiški bog. Njegov priverzenik 
in bojevnik Keltizma g. fajmošter Rikard Knabl ^^ je 
prederzniši, on k anim znanim ,,sic volo sic jabeo" vse 
kellizira, celo reka Savina je dobila od Keltov imd, in 
00 je alovenska za tega voljo, ker se San veli, Slove* 
nec pa ji Savina pravi. On najde v keltiškem jezika, 
kterega ostankov je pri moji duši sila malo , nekšno be- 
sedo San , kar se pravi ^zdrav^, in misli , da je imd 
aatega voljo dobil , ker mimo ozdroTlvnih Laških toplic 
toče II! O ti aboga Savina tako si bila od svojega iz- 
vira ▼ Sačavi do Laških toplic brez imena I Scer zad- 

■) Mahar Oeach. dcr Steterm. I. B. pa^. Saa. — ») Idam 
pas- 364. -- ') IdeiB paf. 364. — O Dr. Hanaš Wi88eB- 
schafl dea slav, Myth. pa^. 118. — ^) Machar Oeseh. d. 
St. I. paf. 353. — •) VoUincrMyth.Lex.pag. 641. Wic8e 
lodien II. 852 , KolUr Slav. Bohjo. 334. — ^) Machar 
Oeseh. der Steierm. I. 387. — •) Biohkorns Beitr&ge I. 
48. — *) Ni^tr Mjth. Lez. paf. 178. -- '•) Herderldeea 
aar Phil der Oosch. IV. pag. 86. — 'O Maehar Oeaeh. 
der StoieriD. I. 353. 354. — ") Sehrifiea dea histar. Vor- 
eiaa ia Steierai. U. Hefc pag. 4. J. v. so foet.. 



njič nas starinoslovec vidi , da bf se ma znalo tako ter«« 
denje podreti, in prosi naj čitateiji njegovo mnenje lo 
za samo konjektaro dajo veljati, ali znamenito cmiraj 
ostane, kako se pri nas starine isprasajejo in s kakimf 
stebri se branitelji keltizma tradijo ga podpirati. TadI 
mi smo v keltiških nlovnikih iskali bes»ede j^aan^ ali do- 
zdaj ni ie najsli. Ako je g. odbornika štajerskega hI* 
atoričkega drnžtva slovenska beseda Savina motila, bi 
vendar premisliti znal, da se v slavjanski zemlji tadi 
reka San (v GallciJ) najde, kjer nikdar nije nobena kel- 
tiska noga hodila , kakor ni v Štajern , rasnn ako je- 
rimska vlada vojake galičke sem v posadko pošiljala, 
ali pa, ako so stari Kelti bili talco potaželjni taristi, 
kakor zdajni prebivavci stare Galie. 
(Koneo sledi.) 

Novičar iz slovenskih lirjyevt 

Terst 25. feb* Zima, o kterej v Tersta komaj 
govoriti sme/no, kjer tukaj sneg, če tadi včasih neko- 
liko naletje, vender čez dan ne obleži, je bila letos do 
preteklega tedna jako gorica in prijazna. Te dni pa je 
vstala hada barja, sneg je bližnje griče pobelil ingorki 
zrak zmrazil. Ljndjd tožijo zoper mraz. Ako vendar 
zapazajemo po terga semtertje prodajavke s polnimi jer- 
basi lepo cvetečih cvetic, nas minejo misli o hadi zimi. 

Ko se je takaj zvedla novica o poskasenim amoru 
presvitlega cesarja, se je vsak čadil in stermel nad tako 
hadobnim naklepom. Dragi dan ob dvanajstih je bila za- 
hvalna sv. masa, ktero je sam akof opravljal, za srečno 
rešitev njegovega veličanstva. Pri tej slovesnosti je bila 
tadi zbrana istrianska straža, ki obstoji iz enega celega 
bataljona , vsa po vojaško izarjena , pa v narodni istrian- 
ski opravi z maziko, majhne fante ima za trobentarje^ 
Ta straža, iz samih korenjakov zbrana, je gotovo zlo 
mitKavna in Teržaeani jo močno hvalijo. 

Vojska Černogorcev zoper Tarke Ima takaj mnogo 
sočntja, Torkom nobeden sreče ne privošči, ker zatira* 
nje in nečloveško ravnanje s kristjani je vse razdražllo« 
Gaje se, da je francoski poslanec v Cariarad sel na- 
znaniti ondaanji vladi, da francoska vlada bo ravnala t 
porazamijenja z aastrianako in rasko. 

Lutomer 2ft. feb. Brrrrrr, has! Tak brnijo da- 
nes Ijadi, kojem silovita nenavadna bara po cestah ali 
atozah hodjenje preprečavlja. 

Vremenaralci preroki svojim oznanilom: ^Letos one 
bade snega^ so potihnali. Od 22. pret. mesca vidill 
smo pervio obraz njega ; sedaj pak imamo ga za dovolj. 
Merzi<»ta nas samo po srednom sili. 

Časnik ^Presae^ pod brejem 40^ t. g. je. tadi na 
nase sliolo natekel, i besedo od 4. razreda ali klasa spni- 
žil. Kdor okolnosti nase varaake Ijadske šole barom 
nekaj pregleda, ma temelitje 4. razreda brez tretjega 
nemore zadostiti. 

Okolčani Intomerskil! Po mislih i namena večine 
domorodcev dostavite osnovo 3. razreda kod nase ačiv- 
nice; da bodete se hvaležni skazali dobrotljivemn pok. g. 
dr. J. Gottweis-a , koji je skerbel za temelitje 4. raz- 
reda. — Spomente se zlate slavjanske besede: Sloga, 
i prevdarite kaj sloga — složnost pomeni I Jaz mislim, 
da ne bi bilo prenapeto, ako bi h tema načina vsaka ob- 
čina od 50 do 100 fl. pripomogla, da bi se po takem 
glavnica temeljila , od koje obresti bi se za^ obderžanje 
učilnice porabili. — Premiplite koliko potro^kov pri iz- 
očevanjn svojih dečkov bi si vi prihranili, ako bi imeli 
glavno Ijadske skolo v Lotomeri. Ne pridejo potroski 
nekim starisom v dalejsnfh mestih od jednoga otroka 
samo a jedooj godini že na 100—140 il. srebra? No 
bi se to postilo pri domači skoli a 3. ali 4. razreda tadi 
potrositi? Ali nI vam iabse, ako svoje otroke vsakdan 
vidite, ujiin a potrebah pripomoči zamorete, kakor pak. 
jih tjadujim rokam, Bog vd kakim, izročiti. Starši bo- 



— 7Z ~ 



g#te¥ol I kojim Tam je mar kii «rečo i blafoataioe svojik 
•IrokI neposlita to stvar sapttooj bres kaakft mirna iti; 
▼ram« je kratka, delajmo dokler je dan. No samodima 
irtOT pelafati aa Mrtveaik (oltar) naae domovine k iso- 
braiaDja imae mladice, i oaivaoj« daaoofa življenja o obea. 

1% Laškega (Tuffer). Ako ae kadkad sa prid 
domoTioe in vepeh materinskega jesika vneti domorodel 
anidejo , da Lblaočane a kako alovenako igro rasveael((y 
ni skoraj temo več iada, pa če se v tihem in aamot- 
nem tergn toliko rodoljabivik domorodcev najde , kteri si s 
velikim tmdem prisadevajo s slovensko igro v njedri jih 
aobratov ogenj žlahtne IJabeani do drage slovedsčine vpa- 
liti; je te častlpolno delo vredno racglasenja po Slove- 
nije daljnih krogih. To velja od Lasicega terga, kdo ao 
na večer 80. t. m. iskreni domorodci ,,Dobro jatro^ in 
nektero kratko nemško igro od Kot£eb«e*a igrali. Naj 
mi bo priposeno, takaj le perve igre e nekterimi bese- 
dami omeniti. Neposredoma pred igro je jeden g. igrav- 
cev a kratkim nagovorom ŽAlostno nasnanil grosno ne- 
varnost, v kterej so Njih veličanstvo nas predragi cesar 
18. t. m. bili, ter hvalo Večnemo iarekel, po kterega 
nMdrej previdnosti se ni se hajsi nesreča pripetila , — 
gromeči ,yŽivio^ in odpevanje aastrianske narodne hval- 
nice (Vo]kshymae) sta teh besed odmev bila. Po tem 
ae je igrati aačelo. Tiho veselje je vsak rodoljab ob- 
čutil pri pogledu nadoscBih igravcov, kteri ao se mo- 
čno trodili , tadi slovenskej igri veljavnost pridobiti. Igra- 
nja je bilo okroglo In mično, jesik gladek posebno is 
nst krasnih domorodk. Čas od jednega do drosega čina 
ao nam dobro isarjeoi godci b milimi slovenskimi vižami 
kratili. — Hvala lepa gre tedaj čast. gospodom, kteri 
so sa samovoljno tegh imenitnega dela lotili, ter včrli 
gosp< , in Ijabeinivim gospodičnam , ktare so a tolikim 
trndom ta lepi dar na oltar drage Slave položile. — 
Veseli in sadovoljoi smo vsi zapnstili gledališče, noseči 
▼ serci vnovič spodbujeno Ijobeacn do cesarja nasegs, 
in do mile nase domovine slovenske. L. R — ki. 

1% Senoiee 26. feh. Ni davno tega, ki je en 
▼osttik na Gaberkn amersnil, kakor ao nam Novice po- 
vedale. Mislil sim , da si bode^ Modjd lo vender sapom- 
niii, čez Gaberk, kjer jih je že toliko sroje življene 
sgabilo, ponoči v hodi aimi, kjer večidel oar bolj bodo 
mede, vender ne hoditi; pa kakor jee sodim, da ta ne- 
srečnik , ki je včerajno noč , to je med 2a in 94. t. m. 
na imenovanem kraji vnesrečil, ni mIsHl, da sa njemo 
mak ravno taka sgoditi , ko se je v tako predvideno ne- 
srečo podal, de je zmerinjonec govoril, kojBO ga nsjdii, 
pa kakor je navada pri kmetih — „je unersnjen, de- 
nimo ga, da se otaja^ -^ so ga pripravili v gorko sobo, 
kjer je ta revež aavoljo prenagle spremembe gorkote, 
omreti mogel. 

Novičar iz mnogih \x^ts. 

Svitli cesar se čedalje bolj počoti, in nasledki vsekane 
rane, kakor vročina glave, nepokojno spanje odjeojajo. 
— Pretočeno saboto, to je 26. februarja so na Dooaji 
hododelnika Ivana LibeDy-a eavoljo glavne isdaje, ktero 
je s morivnim napadom na cesarja dopernesel, na sta- 
rem morišo pri |,SpiDnerin aro Kreotse^ obesili. Obsojeni 
je bil sin Ivana Libeny-a , poštenega moža , žnidarja in 
posestnika, iz Čakvara v Stolno-belograski stolnici na 
Ogerskem, 21 let star, katoliške včre, neoženjen, po 
rokodelstvo sivar. Ne more ae r6či, da je bil v svoji 
mladosti zanemarjen, ali da bi se bilo s slabo izrejo že 
T očetovi hiši nagnjenje k hudodelstvo v njem vcepilo. 
Poprej je pošteno živel , in se celo o časo ogerskega 
punta se on in njegov oče nista zoper nase vlado nič 
pregrešila. Siua so scer Ogri prisilili, da je kot soldaski 



sivnr v terdnjavl Arad obleke sa veisake delal, pai mm^ 
voljo te persilene tlake je bil, kot pepal n am o oprmvf čea^ 
pa vzetjo Arada dom« sposen. Pa alaba tovaraija v PemCa 
ga je v leto IMO spridila, ker se je s sedajno vlado 
naOgerakimz nezadovoljnimi pajdaii rekedebklgm mtmwA 
pečal , in že tačas ae je t njem grozna mlael sbmdllm ; 
la a takem hododelstvom bi se ogerska dežela osvob«« 
diti dala. S to miselje navdan ae je mesca maren 18IS1 
na Dunaj podal , kjer je alabo pajdaitve egerakih roko* 
delcev v i^em aovraatva proti naši vladi ae bolj poter* 
dilo. Pred dvema meaeama si je na targn, kjer neote-* 
rioa predaja , med raznimi noži tistega zbral , kteri sa 
mo je za prekleti namen nar pripravnici sdal, iMinara6 
kohinaki nož a terdnim lesenim deržajem« Nož je bil 1 
in 1 četert pavcov dolg, in pri deržaj« 3 pa ven iirok. 
Na obdh atrandh ga je ae do 5 pavoav ejstro nabniaiU 
dni. Zvedsi , da ae cesar vsaki dan opoldne pe meatnean 
obzidju sprehaja, ae je 12 dni zaporedoma a tem ^9^ 
zovitim handžarom , kterega je pod suki^o akritegn no* 
ail, tja pedal, in na aesaija prožni mu amertno rane 
vaekat. 18. dan t. m. je po končanem delu, brez južne, 
na baataj ael, in kakor je bilo v predzadnjem listo No- 
vic povedano, avoj grozni naklep apeljal. Z namenom 
amertni vdar z nožem ponavljati , bi bil gotove cesarju 
vamertil, pa k sreči ga je cesarjev adjotant grof 0*Donel 
ob tla vargel, in potem Donajaki mestnjan Bttenreieh m 
dragimi popolnoma zmagal in zorožil. Včs bdsen, da 
ni svojfga hodobnega naklepa doaegel, se je, koso ga v 
jetnisnico peljali s kričanjem ^Živia Koaat' prav sirove 
obnašal. V začetka preiskave je bil prav zanifcem, pa 
dogovori duhovna in skozi 6 dni neprenebane izpraše- 
vanje pri sodbi so v njem bHtko skesovanje nad greš- 
nem hudodelstvom obudili , tako da se je pri razglašanju 
obsodbe, ktero so mu v četertek na znanje dalr, pod 
težo avoje pregrehe zgrudil. V saboto je se o6 6 zja- 
traj na morišu velika množica na-nj čakala, kamor se 
ga se le ob pol devetih na lojterakem vozu ptifcljali« 
Strašno^ je burja pihala in take medlo, da se 60 kora- 
kov delječ nič ni viditi moglo. Do vislic pridsi je teska 
zaječal. Strasan in včs zdivjačen je bil gledati. Lisč, 
ki ao mu popred čeme bile , ae mu t 48 urah skoraf 
sive postale, in ježaate na glavi stermele. Večkrat jo 
na duhovna pogledal, in molitve, ktero mu je ta po 
ogersko narekoval , po njem ponavljal. Po odvzetih ve- 
rigah mu je auditor se enkrat aodbo čez njega flasoo 
prebral. Potem je profos , kakor je stara navada , se 
enkrat vojaikega pevelnika, kteri ga je z veliko truaio 
konjikov in pečcov spremil, za njega za miloat prosil. Po 
odgovoru tega „le pri Bogo je miloat^ ae ga je rabelj 
lotil , in z vervjo na vislice potegnjen je zadnjo besedo 
„Jezus RristUM^ izustil — le ta mu grozno hudodelstvo 
odpustiti zamere. — Nar važniši novica, nad ktera 
se bojo gotovo vsi bravci |,Novic^ rasvelili, je ta: da 
so vse razpertlje med nase vlado in Turčije 
poravnane, toraj se nam ni treba bati, da bi noTa 
vojska ljubi mir kratila. Turk je obljubil vse, kar osi 
cesar od njega tirja, popolnoma spolniti. Cesarski po- 
slanik Leiningen se je že iz Carigrada skozi Ljabljaso 
na Dunaj podal. — Iz Černogore se zv^ , da je rasev- 
ski polkovnik ali oberstar Kovalevsky Černogorcam na- 
svetoval, da bi Turkov ne napadali, tcmuč samo se jim, 
ako bi treba bila v bran stavili. Potem se je z dvoma 
aastrianskima častnikoma k Omer*pasatu podal, ga vsaj 
za toliko časa s Černogorci pomiriti, da bo austrisoBki 
poslanik iz Dunaja prišel. — dvajcarjem se hodapredo. 
Tesinski kanton je od Laškega popolnoma ločen, kjer se 
tedi žito tie ne sme prepeljati, tam vedno biualdragina 
nastaja. Število iz Lombarakega pregaanih Tesineanov 
je 8900. Lahi so jih pri odhodu prekKnjall in zasranovali. 



NatiBkar in založnik Jožef Blaznih v LfuUfom. 



kmetijskih, obertnijsbih in nsrodskih reči. 



Novice ishiO^o t LJabljaui 

vsak tedes dyakrit, nam-) 

reo T sredo in saboto. 



Odgovorni vredoik Dr. Junes Blelit els. 



i Veljajo aa celo lete po poeti I 
i fl. , seer 3 fl. , sa pol \et%} 
2 fl. po posti, scer t fl. 30 kr. 



Tečaf XL 



V saboto 5. marca 1853. 



lAst 19, 



Deželni poglavar g. grof Chorinsky je 2. 
dan U m. sledeče na^nanje dal: 

Pm)ivavcain 

Krajnske dežele in poglavitnega mesta 
Ljubljane. 

Od tukaj k najvisiemu dvoru na Dunaj odšli po- 
slanci odbora Krajnskih stanov, Ljubljanskega me- 
sta in tukaisne kupčijske odbornice so bili «8. fe- 
bruarja t h tako srečni, od Njih c. k. visokosti, 
presviUega gospoda nadvojvoda Franca Karla po- 
sebej sprejeti biti. 

Potem , ko so poslanci čutljeje neizrečene ^roze 
nad ostudnim napadom na posvečeno osebo Njih c. 
k. apostoljskega veličanstva, kakor tudi čutljeje 
preserčnega veselja, da je božja previdnost od 
njega toliko nevarnost milostljivo odvernila, v imenu 
dežele in nje poglavitnega mesta naznanili, jim je 
Niih C. k.* visokost naslednji blagomih' odgovor dati 
blagovolil: 

„Gospodje! prav serčno se Vam zahvalim za 
to ponavl^eno znaminje vdanosti , ktero v imenu od- 
bora Krajnskih stanov. Ljubljanskega mesta inon- 
dasnje kupčijske odbornice za Njih veličanstvo, ce- 
sarja izgovorile; to mu bom jez z resničnim vese- 
ljem gotovo naznanil. Vaša dežela in njeno pogla- 
vitno mesto ste že od nekdaj nepremakljivo zve- 
stobo in vdanost do presvitlega cesarja hranile^ in 
naš cesarski Gospod bo tedaj naznanjenje teh cut- 
Ijejev toliko milostljlviši sprejel, ker je prepričan, 
da so resnični in iz gorečih sere. S hvaležnostjo 
za odvernjeno nevarnost se hočemo v priserčni mo- 
litvi k Bogu zjediniti, da nam bo. Kakor zvesto 
upamo, prav kmali veselje osnovano, svojega ce- 
sarskega Gospoda zopet pri čverstem zdravju viditi.^ 
Njih C. k. visokost je potem blagovolil, se s 
posameznimi poslanci prav prijazno pogovarjati in 

Iih z za Krajnsko deželo in nje prebivavce prav mi- 
ostljivimi besedami spustiti. 

Ko to s tem na znanje dam , sim popolnoma pre- 
pričan, da bo posebna milost, s ktero je Nj. c. k. 
visokost nepremakljive zvestobe in vdanosti Krajnske 
dežele in Krajncov opomnil, v sercih vsih veselje 
in hvaležnost zbudila in jih vnovič krepko spodbodla, 
ta časti polni spomin, ki so si ga z dosadanjo zve- 
stobo in vdanostjo do Njegovega veličanstva, na- 
šega premilostljivega cesarja in do vse presvitle ce- 
sarske rodovine pridobili , se dalje vsaki čas in v 
vsaki priložnosti z miseljo, besedo in djanjem ohraniti. 



Kmetijske in druge skušige. 

(Ce ri hočeš persteno posodo %a terpei na- 
praviti) namazi jo se novo od zvunaj s kakošnim 
redkim ilam enekrat, pustijo potem, da se dobro 
posuši, potem jo z lanenim oljem namazi tako, da 
se ga do dobriga navzame. Potem ti bo terdna, 
kakor da bi bila iz železa. 

(Škodljivost slabila vremena %a iivino). Kako 
koristno je živini, da je podstreho, in kako ji slabo 
vreme škodje^ se vidi iz naslednje skušnje, ki so 
jo na Angleškim napraviU. Angleži so namreč 200 
ov&c v dve enaki cedi razdelili. Pervih sto so v 
ovčjak zaperli, kjer so imele tudi kerme dovelj, in 
dobila je vsaka ovca na dan 21 funtov repe. Dru- 
zih sto 80 pustili pa pod milim uebam , kjer so imele 
tudi kerme na zbero, in ^*er je vsaka na dan po 
25 funtov repe dobila. Potem ko so ovce na to 
vižo delj časa v ovčjaku in pod milim nebam re- 
dili , so ovce obedveh čed vagali , in pokazalo se 
je, da so bile iz ovčjaka ena k drugi po 3 funte 
težji od unih, ki so se pod milim nebam redile, 
akoravno so te. skoraj peti del več piče požerle, 
kakor une v ovčjaku. 

(Stenice preanati') vzemi , ako si^ se ti ste- 
nice v hiši zaplo(file, toliko apna, kolikor ga za 
pobeljenje stanic potrebuješ, osdli zaddbro s soljo 
in pobeli ž njim svojo stanico, potem ti bodo mer- 
česi prešli. 

Koristnost soli za živinoe 

Da živina povsod le malo soli dobi, je pač ve- 
lika nemarnost, saj po večjih kmetijah bi se obil- 
nisi klaji pridjati imela. Sol je živini tako potrebna 
kot človeku, ona oživi prebavljanje in drugo klajo 
oslajša, in pripomore, da živina rada pije, kar je 
posebno za molzne krave koristno, da več in bolj- 
siga mleka dajd. Po zavžiti soli se živina redi, da 
je kaj, ima loj in meso boljšiga okusa; sol vpre- 
ženo živino oživlja, in serčnejši in močnejši stori. 
Neprecenljive koristi je pa za pitano živino, molzne 
krave, ovce, prešiče, teleta in konje. 

Koliko soli se mora pa enimu živinčetu dati? 
Na odrašenega človeka se rajta na leto sploh 10 
funtov soli, ker je pa krava na priliko šestkrat težji 
od človeka, bi se ji je moglo na leto 60 funtov dati. 
Na Angleškim dajejo pitani živini se cel6 po 100, 
ovci pa po 10 funtov soli. Gotovo po ti meri se 
ne bodo naši kmetovavci ravnali ! Tudi naša živina 
bo ž manjši mero zadovoljna; če jo pa manj, ka- 
kor četertin funta na teden, to Je, 18 funtov na 
leto, doleti, je to res premalo. 



— 74 — 



Sol je v nasledajili priverljejft živini pesebno 
koristna : 

1. Kader se ji totto prebavljiva pite, namreč 
slama polslada. 

2. Kader so deli živineelaaa prebavo sploh po 

G^prejsni klafi oslabeli^ in če se jim jame druge 
aje poldadati, namreč če se j! je poprej frisna 
detelia polLladala , sdaj se ji pa slama poklada. 

3. Pri pitanji, ker se ži^inčetu več klaje po- 
klada , kakor je sicer sa živež potreboje. 

4. Posebno pa takrat, kader se v slabih leti- 
nah spridena klaja kermi , po kteri se škodljivi šoki 
v živinčeta eaplodijo, kar se nar večkrat po suhi 
klaji primeri. Če se pa živini pogostoma soli daje, 
naj bo se tako slaba piča, jo boTožej prebavila in 
se bolezni obvarovala. Posebno koristna je sol 
molznim kravam , toraj jo Švajcarji , pervi živino- 
rejci, svojim govedam prav pogostoma dajejo. Pri 
njih naslednji stari prigovor veQ4: 

Od enigt^ fnota soli 

Se fsnt masla dobi — 
kteriga tudi našem , posebno večim gospodarjem v 
prevdark prav živo priporočimo. 

Železne ploše za pokrivai^et 

Napraviti se dajo olose iz litiga želez-a^ 
kterih vsaka naj blizo 2^1^ funtov vaga in natanjko 
polovico stirjaskiga čevlja obseže au krije. Ako 
ie tedaj treba pohištvo , ktero je na priliko 60 čev- 
ljev dolgo in 38 čevljev široko, a žganimi ilovnimi 
strešniki pokriti, in ker je podstrenje (^^'^0 P® 
navadi postavljeno bilo, bo letd z vsim potrebnim 
in z nabitimi letvami vred okoli 400 gold. veljalo. 

Za pokrivanje je treba 10.000 strešnikov (po 
1000 strešnih opek 20 gold.) je 200 gold.; za 
postrehje kriti in zamazati 50 gold. ; za ene 8 čev- 
lje široke bakrene strešne škarje (Dachsehere) 
IftO sold«, naredi vkup 800 gold. 

Ce se pa postrehje za pokrivanje s ple- 
šami iz litiga železa sestavi, zn4 tesarsko delo, 
8 potrebnim lesam vred, morebiti tudi 400 gold. 
veljati ; za pokrivanje te strehe (če nje vogel je 
27 stopnic nagnjeni je 4400 ploš (ena po 20 krai- 
cerjevl potrebnih. Kar 1466 gold. 40 kr. naredi; 
stroški pokrivanja so 25 gold.; bakrene škarje na 
koncu strehe pri tem niso potrebne , če se torej za 
namazitev s mrneiem u račun vzame še 55 gold., 
je vsiga skup 1946 gold. 40 kr. 

tZ tem takim se vidi, kakor da bi pokrivanje 
železnimi plešami veliko več veljalo, kakor po- 
kritev z navadnimi strešniki; temu pa ni taka. Kajti, 
če se pomisli, da pokritev z železnimi plešami ni- 
koli popravljanja ne potrebuje, popravljanje 
^opekne strehe pa o 6 letih nar manj 300 gold. vo- 
lji, je u 23 letih ves znesek poplačan in pover- 
njeii, in razun tega ima gospodar še notranjo vred- 
nost železnih ploš , ktera nar manj še četertino na- 
kupne cene, to je, blizo 400 gold. znese, poveril. 

Dalje, 4 ilovni strešniki, kteri 1 štirjašk če- 
velj kri.|ejo, vagajo suhi 15, kader so premočeni, 
pa 20 funtov. Podstrehje tedaj, ktero je s 10.000 
ilovnimi strešniki krito, upervin^ primerljeju nese 
375 centov, n drugim 500 centov težine! Naproti 
2 železni pleši, ktere tudi 1 štirjašk čevelj kri- 
jete, vagato pa le 4 funte in 17 lotov, tedaj j>o- 
strehje pri tem pokrivanju še ne 100 centov tezine 
nositi nima, torej le četertinko tiste težo, ktero 
opekni mšt nositi je primoran. 

Gotovo je tedaj In oči vidno , da pokrivanje 



z saleznimi plosami st U|| priklada in bolj 
Boplaža, kakor navadno z ilovnimi strešniki, ker: 

1. bolj dolg^lorpf, 

2. hišno Eioovje manj obtežnjo, 

3. če se njegova terpežnost ^ račun vzaoie, 
tudi veliko cenejši pride, torej 

4. pri takim pokrivanju z železam se veliko 
veliko prihrani. 

Zgodovinski pomeniti. 

CKonee.') 
Mnhar >) navodi v svoji dojroillvjičini dtajaroke 
li Muratorita božanstvo ,,Jaribol^. Beseda i,Jar^, 
i,Jaro' pomeni v slovenskem jezika toliko kot: zmrid- 
lotjo, sprolletje, mladolotjo, znto j»r» iMo, jari j e čmen 
se veli tisto žito , ktero se je v smladletk« sojato. V 
Banskrita se veli jaran, jaroi, letošnji >). V pomena 
^leto^ anons^ je beseda jar se tudi pri starih Slovondh 
rabila, ker po nčensm jezikoslovca in kistorikn Waee- 
radn ') so starr Slavjanl leto s amladolotjem začeli y to- 
raj se še velikonočni čas j kteri v sprotictje pade , pri 
štajerskih SloveDcih tndi ^letalce*' veli. Ssxo Gramma- 
tiena ^} in pisatelji Iroenitnosti škofov Bamborikih ^) re- 
čejo: da je Svatovit severno -slavonski bog solnea in 
svetlobe Imel priime Jarovic ^der Soamergott). Kakor 
Indiaaci , tako so tadi stari Slovenci začetek njsvega leta 
veselo posvečevali in stavljei^e maj so opomoni daesDjI 
den na stari praznik ^}. Beseda Jar je tedaj ni samo 
filologička, temoč todi, kakor smo gori vidili, htstorička 
in raitologička. Ravno tako beseda »bol^^^ derSchmers; 
boleti 1 schaierzen, krank sein, in bol-ezen, KrankKeit, 
je dfsCoslovenska. Ker pa je nasledek bolesti : zdibova- 
nje , stokanje ; latinsko : gemo , gemere , geno/, tako jo 
Aolgemias ni druga kakor prestavljeni Jaribof, dob 
varh proti bolezni u jarem-n zmladletjo. Da jo Celo 
nI zdravo mesto in da posebno n zmlsdletko in poleta, 
ker Savina iz svojega rečisča rada stopi , pogosto meri- 
llca vlada , je verojetno , da je Jaribol bil časten kot 
varh (GenloB) pred sprotletno boleznijo ^). Meni tdaj 
ie ostane dokazati, da so starr SFafjanl dnho, varhe 
proti boleznim častili. Mesto mene dam govoriti nar bo- 
lje izverstnega slovanskega mltologa dr. Hanus-a: „Es 
war dem Slaven njcht genng die ganze Natur za bele- 
ben, and Oberall thetis Synibole, thells wirklleheNatar- 
geieter zn sehen , solne Fantasie erschnf sich selbst ei- 
gene Oebilde, indem er seine physischen Znstiinde, som 
Beispiel Krsnkheiten, personiflzirte , nnd diese Personi- 
fieatlonen daon am sich leben nnd vvirken Hess. Diese 
Personilloationen gehen im Fortlaaf ihrer Reihenfolge aaf 
der einen Seite in die Nalorgeister , avf der andern in 
fSrmliche Gespenster ttber. Za den Personitcationen, 
welche In die Natnrgeister nbergehen , gebdren vor al- 
lem jene der Krankheiten, nnd insbesondere die Pest- 
jnngfraa, PowietrBO, Džuma, Homen, Smertnica ••s. w.^ ^) 
Vsaki Slovenec pozna povesti od kuge, in ni treba mi 
jih sem postavljati. Posebno bogati taksnih povest so 
Rasini 'j. Meni zdaj drnzega ne ostane, kakor neverne 
še prepričati, da so stari Slovenci svoje bogove v la- 

Mnobar Oeseb. der 8t«ieroi. i. 409. — ^) PiraU^le de 
lansnos de V Bitrope et de 1' lade oomparees entre elles 
st k lassae Sanscrite par F. 6. Elchlioff pa^. 239« — 
^) IVieend pri Haensa pi^. 268. — *) Sail. Gramin. XIV. 
pi(. sat. — ^) Seriptores rernm episo. Oaroberir- Franlt- 
fiirt 1718 paif. 50&. _ •) t. Hamni«r VVieoer Jahrb. der 
Literatur 1818 lil. pag. 152* Br. flaoai 1. e. 191. ^ 
') Di Je imd Jar isdo«UTeB8ko ia staro staro prieaj« hi- 
storioka iiaeaa Jaromir Jaroalsv (v. Sternbers)* dalje to- 
liko imda slovenskih obitelj Jario, Jarnevle, Jario, Jarko itd. 

— «) Dr. flanos VViss. der slav. MiUli. paf. 321 a. 322. 

— *) Woyoicki Klechdy pa(. 51 ete. 



— T5 — 



thiAo prestavljali (aH simi radi, aH pa po sifO in M 
doltas jim aama aam postavimo en rimsk napis: 
C. GAVILIVS. PBCVLIARIS. V. F. 
ŠIBI. BT IVLIAE TBRTVLLAE 

H« M. H« Iv. 6« 

(Gniter pa^. T87 ar*. 1. la »rte 
B. Aodreae ia Talit Lavaatina). 
Takoj vltfoM sloTODskei^a Oavila (od oiarosloveo- 
0ko besedo Mfav<<, noToaloTonsko „S0▼^ pocus, 4aoRiad, 
odtodar fav-odioa, das Riodfleisck, ia fav-odo ali do^ 
▼osior. iroTodo, i^ovedina, pa tndi gnv in jravedina se ^ 
čaje v astih naroda SftoffoMkoga, posobno na Pohorja) 
▼ latinskeira Pocnliaris prestavijeneg a. Da je končavka 
il lastna slov. imenam nas ači skušnja. Čehi Imajo Sa- 
Bil, Vlskočil, Badil, mi na dcajeri okoli Šavnice, kjer 
/ kot a na konca izifovsrjamo: Sasia, Bodia, Kosiaitd. 
Jaa mislim , da Keltomani morajo pri tem edinem kamna 
4>bmolkniti, in sposnati, da je Norikam Id Panonia stara 
domovina Sloveneev in da so že o časa Rimljanov ta- 
koj stanovali, ne pa v 6. ali 7. stoletja po Kristusovem 
rojstva v te pokrajine prisil. Tadi odzdaj naj nobeden 
▼eč ne irovori od samo rimskih starid-jn rimskih spome- 
nikov v Norika In Panonii, temoč naj pravično prida vek 
^filovenski" pristavi. 

Nekiu od Navporta in Ljob^ane. 

Od Verhnike. V prepira sa Ljabljano je bila 
tadi Vavhnlka imenovana, in sicer od dvoje strani, sa* 
voljo starih in novih imtfa. Naj v pojasojenje besed tadi 
jei nekaj dostavim , kakor s krajem bolj snan. Za stari 
Naaportas prav piše g» Hohenvrart, da se bros prie 
na mesto sedanje Verhnike stavi. Zoamnja starei^a si- 
dovja ae namreč ne najdejo na lovom' bre^pa Ljabljanice 
pri sedanji veliki cesti; ampak na desnem brega Lja- 
bljanice, od sedanjega terga čos vodo, na Virskem po- 
lji je alar sid pod semljo čotitL Kadar namreč ondi 
orjejo, morajo dobro paziti, da s drevesom pregloboko 
ne pridejo; tadi so ondi večkrat stare opeke laatno po- 
dobe najdejo, namreč na pol okrogle. Tadi so včasih 
sadeao na atarS denarje; pred .naaio leti je dekle oaslo 
sUt ringk denar , sa kterega je prijatel • starin v Lju- 
bljani pet goldinarjev plačal. Blizo kraja , kjer se se- 
daj blago Iz lad^ sklada, se ob časa majhina vodo so 
starih kolov versta kaže, od kterih sodijo, da bi ateg- 
nili ostanek starega mosta biti. Ake je imd Naaportas 
iz sUvensine posneto, morebiti da je njegova korenina 
se dan dana^ji siva. Kraj, kjer Ljnbljanica izvira, sa 
pravi Vi rje; vas, ktera je precej spodej in blizo mesta 
Btarega Naaporta, je Vir d ali Včrd. Zdaj sicer pra- 
vijo: v Virdif, kdaj so ategnili reči: na Virda; ta 
^nj pa je po vsaki poti zadosti star , astanovilno pismo 
Bistriškega samsatana od I. IMO so govori od sedem 
zenljiš v kraji Ver d o. Ravno tako star kraj so tadi 
Mirke med «roalo in veliko Ljabljanice ; ime Mirke, enako* 
Ljabljaosiiema Mirja, na staro zidanje kaze. Rimljaaiso 
se gotov« v tej strani bolj močno zaterdili zavoljo na- 
padov bližnjih narodov; stari ajdovski sid, kterega 
sled se v hribih sa Verholko od Zaplane čes veliko ce- 
sto proti Rakitni in Cerknici vleče , je pred ko ne osta- 
nek rlmjikega dela. 

Za novo imd Ljabljanskega mesta so tadi 
pn VerbnikI sledi iskali, zlasti v bolj kratkim imena 
L a bij o (Labija pravijo, ne Labja ali Lobja; nad glas- 
nice i jo addr). Ker isvirki Ljabljanice niso drogej to- 
lilio' znani*, naj jih bolj posebej imenajem. Nekteri manjši 
iz^rkl oo namreč na neverni, ali ko od Ljabljane pri- 
seg, Da desni strani od velike ceste. Nar vec^ii je po- 
^ok ^ ki so cerkvijo s. Pavla pri Kožahovem maloa iz- 
yi«; Bianjst je drag potok, ki pod hribam s. Trojice 
» semlje teče; Izvirek Bela pa, v globoki dolini pod 



Iderska cesto, ia eb svojih časih vodo dajč, kadar f# 
namreč vreme spremeniti hoče. Poglavitol isvirki pase 
na jasni ali na lovi strani od velike cesto« Poni jo 
mala LJabljaolea ali Močilnlk; dmgl paglavilnl 
mod gardim počovjom jo prava ali velika Ljabljanice ; kk 
tretji spet manjel je« L ab i j a. 

Ti trije izvirki so na Frajofjsrvi mapi zasnama-^ 
rani 9 samo da je Lobja napak pisana; anih treh pa na 
tej mapi nI viditi, sasnamovanl no rčnder na Ločaoovf 
mapi. Rasan Labije, ktera nižji pod Verhnike v L^n-* 
bljanico pride , se dragi potoki so med Vorhniko In Vir- 
dam stekajo. Kar Imd Ljabljane sadana ^^ na| ie ha 
Is korenine Ljab, Lob ali Ldb — ispoljava.te beseda ni 
tako čadna, kakor oe je nekomn zdelo. Kosana, Be^ 
iana, Bregana, Trojane, Poljane, so vaeimenn 
a tako podaljaano končnico ; in ako koče kdo čisto eaakii 
ispoljaao Imd, naj vsame Hribljano v hriM nad Cer- 
knico, ali S a pijan o na Istrianskim. Pa tadi imd reke, 
namreč Ljnbljanica, najde več imen enake podobe; 
Hraatenica, Presenioa, Temenica, celo Bre- 
ga niča so tacega plemena. Kaj posebnega je to, da 
Oradasica , ktera se tadi s Ljabljanieo steka , pa fai vso 
drage doline pride, se pri izvira Ljabljaaica kliče; tn 
Isvir pa ni na Ijabesolvim kraji , tadi no na odportim 
meetn, kakor na lobi ali na čela, ampak v neprijetni, 
tesni skaloviti grapi. VIditI je, da imena se v časih tadi 
po nenavadnih kopitih ravaajo , da jim jesikoslevec ne 
pride vselej lahko na konec. S tem pa nočem r6či, dn 
bi bili taki jesikoslovski pomenki sa prašno elamo; leta 
menim, da kdor je imd le nekoliko povorhi pogledal, 
piravia se ni dognal. Kar pa arkive tiče , je gotovo se 
kterih dragih treba odpreti; sdi se ml, da nekdaj)! O g le j«« 
akl, Teržaski in' Beneški arkivi se . nMrsIktero 
draga drobtinico hranijo, slasti ker je bila Krajna z Ogle- 
jem skore> v vodni s vosi; se Italiansko Imd Lnbiann 
so mi sa Ljabljano veliko pomenljivo zdi. P. H. 

Slovanski popotniki 

* v Moskvi je amerl raski spisatelj Vasil AJe- 
ksandrovič Vontarski. Naj imenitnisi njegovi spisi so 
I, Velika dama^ roman , ^Lekar^ drama , ^Minister'' ro- 
man, in 9)Dve sestri^ novela. 

^ Ternski misli nov zvezek svojih pesem v ilir- 
skem jezika izdati. 

^ j^Slovenska Bčela^ bo zgodovinski spis g. prof. 
Terstenjaka: ^kdo sq bili Ambidravi in kdo je 
aozidal staroda^vni mesti Viranam in Tenr- 
nia, Kelti ali Venedi?'' v posebnej dokladi že v 
listih od mesca marca prilagala. 

* Slavni obrazar ali malar Adam, kteri je a svo- 
jimi glasovitimi podobami junaštva nase armade na Laskam 
In Ogerskem proslavljal , se je v Cernogoro podal , da 
bi si tam po resnici načerte za svoje podobe narisal. 

^ Od presvitlega knezo-skofa g. Slomseka sena 
Danaji tiska: ^Slovensko berilo za nedeljske sole^ in 
«malo berilo za slovensko-nomsko sole.^ 



Novičar iz slovenskili kri^evt 

Mekai i% spodnjega Štajera. V ^Novfcah« sim 
bral , da so se Ijndjd na več straneh s letoimoj simoj 
hvalili; eni pa so pravili: da bode to simo cent snega 
5 forintov kostal, pa je ni taka, ker Bden le s vreme^ 
nem ravnd , ne pa vsi. Tndi nast svoljeni moijd ool<- 
nega okraja na R... so ai misiili: letoa nam ni treba derv 
sa sohi kopiti, in so le nekaj okoli ato poldo k soli 
sapeUali, In tiote ao le komaj okoli novega leto, mieleo: 
Bog ne daj, da bi ktera paldnn sa naprej ostola, bi sa 
lehko preveč vsnsilai. — Na !•., 17. in 18. den pre- 
točenega mesca pa je silo merzli veter s snegom vojaU 
tak , da se ti dnevi smejo za ras med zimske stoti. Uče<^ 



— 76 — 



Uk m ne vi pomairati, s wDtgom no more kuriti, derr 
p« 01 no oDoi^m šmmtgu polenica pri hronii bilo , poiio k 
prodotojnlkomo, naj bi 00 čos otroke vomilila, in kak naj 
kiirej sa knrjavo pookerbola, pa vae jo bilo aaatonj; ni 
Ulo drai^aci sa poMaganje, kak iolare obojnega apela 
▼elke in male pol dobre are ▼ boste poslati , kteri , kak 
00 lehko rasnme, niso mogli dosti prinesti, in se tisto 
s britko Tolo. Taksen je duh, ne samo naših,, temoe 
dosta dragih predstojnikov ▼ našem kraji , kar se Bog« 
asmill« — To 00 reče: svoje otroke in aeenike Ijnbiti, 
in M njih podaženje skerbeti. Bog daj skoro boljše. — 
Še nekaj posebnega: Na den sv« Frantiska Sal. teko- 
čega leta ob štirih popoldne so Ijadjd med Lotmerkom in 
Ormožem, kteri so svonej hramov delali , t sraka en po- 
seben sam čali , med tem pa, kak da bi kanon počil, kte- 
regaglas je 10 minat skoa naprej donel, in od gromenja 
jako raaločen bil. Kaj takega ni se nikoli pri naseati bilo. 
1% Krape. Žalostna in vesela novica I Pretekli če- 
tertik se podi ogljar A. po domače Arsot s svojim si- 
nom M. v IIovco po oglje. Med potjo je s snegom jako 
vetrilo. Proti verha utrndeni moi tako oslabi, da obleai; 
sin nekoliko korakov pred njln^, kmalo dospč do same- 
dene atice , kjer je bilo oglje hranjeno. On marljive od- 
metaje sneg kake pol aro In pričakajo siedin trenatik 
starega očeta. Ke le ne pride, popasii skerbni sin pri- 
četo delo In Ide glodat, kje da je oče ostal. Kmalo dojde 
k njema in ga najde v snega na pel mertvega ležati, 
arno ga prime pod pajsiko , ga vleče v ntloo , v nji do- 
bro aakari in si močno prisadeva olerpnjone nde star- 
čika ogreti. Alj vse sastonj! O polnoči mertvoadnega 
popastivsi priteče v petik aarano v Kropo in aalestno 
novico kmalo po celem torga rasgiasi. Hipoma, ko oor- 
kovni slaiabnik tažno prigodbo lasllsi, saklenka s tistim 
svonom, ktoriga glas dnso onkraj sveta spremi. Na to 
pridejo 4 korenjaki, vsamejo mertvasnieo (trago) in jo 
nesejo v sprejetje mertvega trapla do podnožja gord. 
O, kaka grosa jih kmalo obide, ko vidijo ogljarja A. 
proti njim jo mahati (bil se je počasi sbrihtal in se proti 
doma napotil) in kaka sramota nato, ko so morali prašno 
mertvasnieo Orago) v poprejšnjo isbico tirati. Sin je 
sedaj vesel, da bo Esmogel v dražbi svojega očeta po 
oglje hoditi. Fr. M. 

1% LJubljane* Včeraj smo prejeli od vrednika 
^Novle^ Is Danaja sledeči dopis: ^V pondelk opoldne 
so v nadevi grozovitega napada poklonili poslanci is 
Krajnsk»ga očeta cesarjevema, svetlema nadvojvoda 
Franca Karelna aagotovilo serčnega milovanja insveste 
vdanosti Njih vellčanfitva presvitlema cenarja. V imena 
namestnikov Krajnske dežele in Ljabljaoskega mesta je 
govoril gosp. baron C o d e 1 1 i in s serčno In krepko be- 
sedo rasodel čntje Krajncov o omenjenem strašnem na- 
pada, ter je svoj govor s tem sklenal: naj blagovoli 
svetli nadvojvoda vse to povedati Njih veličanstva pre- 
svitlema cesarja. Na to je svetli oče cesarja , kteri po- 
elanstva is vsih krajev cesarstva (po 10 do 12 na dan) 
sprejema, ker cesarja samema savolj ravno prestane 
bolezni to se ni mogoče , z ginjeno besedo odgovoril, da 
bo E velikim veseljem Njih veličanstva sporočil, karma 
je Krajnska dežela s glavnem mestom vred po namest- 
nikih svojih ravno vediti dala. ^Krajnska dežela^ — je 
rekel na dalje — ^e bila vseskozi z nepremakljivo zve- 
stobo svojema cesarja vdana, kteri bo današnjo zagoto- 
vilo s toliko večim veseljem sprejel, ker je čez in čea 
prepričan, da pride is sere sventega Ijadstva^. de več 
emo se pogovarjali s Ijodomilim gosp. nadvojvodom, ki 
nam je med dragem tadi sledeče veliko pomenljive be- 
sede rekel: ^cesar me je zjatraj prssal: kteri poslanci 
pridejo danes? id ko mn rečem, da pridejo Krajnci, 



je odgovoril: „močno mi je žal, da verlih Krmjn- 
cev ne morem osdbno sprejeti''. Dalje nami Jo 
veselo novico povedal, da ni nobene nevarnomti 
več o boiesni cesarjevi. Veselega in ginjenega mercm 
smo so poslovili od prijaznega visečega gospoda , ki Je 
tadi Ljabljančane pohvalil, da so adjatanta cesarjevagrm 
gosp. grofa 0'Denela sa častnega mestjana lavoIlIL 
Po poklonn pri gosp. nadvojvoda Franc*Karlna orno bili 
pri omenjenem gosp. adjatanta in tadi pri goap. nal- 
nistra dr. Baeh-a, ki nas je prav prijazno sprejel.^ — 

Novičar iz mnogih kn^ev. 

Ozdravljenje presvltlega cesarja tako veselo na- 
predaje, da naznanilo vračev o Njih stsnja na dan le 
enkrat izhaja. — Za leto 1868 spade na Krajnsko de* 
želo 1250 vojaških novincov ali rekratov. — Minister 
ika je tadi ačenikam Ijadskih sol dovolil , da smejo slo- 
vesno obleko al) aniform nositi, le pri nčenji in cerkve- 
nih opravilih no. — Ker so med laškimi begini na Sar- 
dinskem in Švsjcarskem tndi bogati posestniki, kteri svoje 
dohodke v vedno podpihovanje Lahov porabijo, jo ceaar 
akazal, da ima vse njih premoženje, kterega se v na- 
ših deželah imajo, pod sekvester priti. — Pri zadnji lo- 
terfl v Padovi je nekemn goljufa spodletelo , sicer bi bil 
45.000 dvajsetic dobil. Stavil je namreč le na eno šte- 
vilko, in sirotnega fantiča, kteri namare vleče, podku- 
pil, da bi ponarejeno zaželjeno številko le na videz is 
žepka vlekel. Pa loterijski nradniki so to goljufijo za- 
paziti, ker se jim je čodno zdelo, da se na eno atevliko 
tolikanj stavi. — število Austriancov, ki so na dvaj- 
carskem, je okoli 9000. — Po časnikih se bere, da se 
bojo spomladi viksi europejski vladarji snidili, sopesre- 
tovat, kako bi Angleže primorali, ondotne laske/ooger- 
ske begine isgnsti. Naša vlada bode ojstro tirjMU #£- 
gnanje Mazzioita in Košuta, ako se ji to ae dovoli, bo 
nek tudi Aoglečanam prepovedano, v nase dežele priti. 
— Angleški časniki se sa Turčijo močno patesijejo, in 
sodijo, da sanjo se ni čas za umreti prišel, posebno zal6 
ne , — ker se je te leta vpeljava žita iz čemega morja 
na Angleško jako pomnožila. — Lord Rhssel , minister 
svunanjih zadev v angleškem ministerstvu , je svojo službo 
lord CIarendonu oddal, pa bode vunder se dalje v ni- 
nisterstvu ostal. — Iz Černogore se sliši, da so Čemogorci 
(že pred prihodom ruskega polkovnika Kavalevskyga} 15. 
februarja Turke iz Leskega polja popolnoma pregnali. 
Pri tej bitvi je 58 Turkov mertvih ostalo. 18. februarja 
je Juri Petrovič, stric Černogorskega kneza, na hregQ 
Skadarskega jezera turško vojsko pod zapovednikom Selim- 
begom napadel. Dva turška topa in mnogo orožja je za- 
plenil, in Turke v Skadarsko jezero tiral, kjer so se tri 
ladje s ljudmi in strelilom potopile. Na polju je nek 
ostslo 280 mertvih In 800 ranjenih Turkov. Boljevicl 
so 24 glav odrezali , da si tudi je jim to Petrovič ojstro 
sabranil. Turškem vojskam v Černogori se nek prav 
hudo godi, ker je njih večina iz Azije domž, ne morejo 
prenesti zime in vlažnoati Černogorskih planin. Njih hrana 
In obleka je slaba, in njih ležiša in šotore vedno bodo 
dežovanje namakva, hude bolezni so se jih lotile, da jih 
vsaki dan veliko počepa. 

Naznanilo« 

Po doToDoBji TIS. O. k. miniBterstva dka dam sa inaiOe, 
da bom oboBO rastljinoiDanstvo (botaoiko), in posebno potoMje 
koristnih, skodtJiTih, kskor tndi strapanih seliš prihodnjo 
sredo, to Je, S. dan tekočega mesoa maroa ooiti aaeol. Tisti 
gospodje noenei in todi drnsi prjjstli botanike , ki se hooejo tofa 
horistnof^a nka vdelesiti^ so povabljeni omenjeno sredo ob eai 
popoldne v noilnici 8. fimnasialni^a rasreda se oglasiti. 

A. Flei&msD. 



Natiskar in založnik Jožef Blaznih v LpAbljani. 




kmetijskih, obertnijsliili in n&rodsliih reči. 



Novice ish^iOo ▼ Ljabljaiii| 
|Tiimk teden dvakrat, nam- 
ree v sredo in snboto. 



Odgovorni vrednik Ur* ^ianes Blelit els. 



Veljijo laeelo leto po posti 
d fl. , seer 3 fl. , sn pol let«^| 
2fl. popo6ti,8cerlfl.30kr. 



Tečai ^^• 



V sredo 9. marca 1853. 



IMt 20. 



Priporočilo zftstran krompirja našim l(me- 
tovavcem ! 

Ker se bliža cm, da se bo krompir sadil, bi 
utegnilo prav biti našim kmetovavcem vnovič na serce 
položiti, kar so ,,Novice^ že lani priporočevale : ga 
kakor kmal se more, to je, prec o pervi 
ip o mlad i, saditi. To priporočilo se bere'tadi v 
časniku narodne Francoske akademije kmetijstva, 
obertnijstva in kapčijstva (Journal mensuel des 
travaux de V akademie nationale agricole etc. ^), 
ktera po mnozih skušnjah francoskih kmetovavcev 
svetuje, ne muditi se s sadilam krompirja berž o 
pervi spomladi. Čeravno pri zgodej sajenim krom- 
pirju marsiktera kal še morebiti pozebe, se vendar 
zgodnji krompir čverstejši v rasti obnaša in^b olj 
zdrav ostane, kakor p6zno sajeni. 

Tudi so skušnje učile, da se je krompir na 
jesen sajen prav dobro obnesel, posebno na dobro 
gnojnih njivah po lanu in konoplji, ki se posebno 
priporočajo za pridelovanje zdraviga krompirja. 

Močno hvalijo Francozi tudi krompirju name- 
njeno njivo v jeseni pognojiti, in ga na tako v pervi 
spomladi preorano polje prec saditi. 

Iz jvsih skušinj na Francoskim je očitno, da 
se na ieseni pognojeno njivo zgodej spomlad 
sajeni krompir nar boljši obnaša. 

Preteklo leto so tudi skušnje na mojim gradu 
na Fužinah pod Ljubljano pokazale, da tistiga krom- 
piria, ki smo ga zgodei (mesca sušca ali marca) 
sadili , se je nar vec pridelalo , tudi je bil prav do- 
ber in je celo malo gnjil. 

Pozneje, 18. majnika, sajeni krompir, čeravno 
imenitne sorte iz Francoskima (mdkar, farinose) je 
scer prav lepo pognal, pa je kmalo omedlel in zlo 

Se pozneje sajeni krompir, to je, mesca rož- 
nika ali )unia, je skorej ves sognjil. 

Naj bi se kmetovavci po Slovenskim po tem 
ravnali in kmal ko morejo krompir sadili! 

F. Terpinc, 

predsednik kmetijske drnsbe. 

Poduk v hmeUorejit 

Do sedaj po Slovenskem še malo znana hme- 
Ijoreja (Hopfenbau) po nekterih deželah, kodar jo 
spogajo, tako obile pridelke donaša, da se nam 
potrebno zdi, j o tudi Slovencem priporočiti, in v 

*) Nftsoei omdnik nerodne akademije kmetijstva, 
obertnijstva in kupoijstva v Parisn nam da vseeno 
priložnost povedati , du Je slavna akademija prečastitema 
predsedniku krignske kmetijske dražbe |;. F. Terpine-a 
lani akademvjni diplom poslala in fa sa Avoje^a ada isvolila. 

Vred. 



tem namenu po željah mnogih kmetovavcov hmelja 
popis, rejo in obravnavo pridelka po nar izverstni- 
sem navodu Fr. W. Hofmana v Pragi v kratkem 
tudi po „Novicah^ zglasiti. 

Hmelja jwpts. 

Iz korenin, kakor les terdih, poganjajo vsako 
leto perve dni pomladi štirivoglate mladike, ktere 
se po bližnjih oporah opletajo in 30 do 40 čevljev 
visoko zrasejo. Perje, razcepljeno v 3 do 6 lo- 
patic , je 3 do 6 pavcov dolgo , na verhu nekoliko 
manjši. 

Hmeljova sp6la raseta enako konopli vsak- 
sebi; nektere stebla so namreč zgolj moškega, 
druge spet le zgolj ženskega sp6la. Moški ocve- 
tejo , in cvet se ^osuje , brez da bi kaj hmeljnih sterž- 
kov napravil. Ženski spol napravi steržke enake 
mecesnovim, v kterih tiči pod vsakem perescom 
konopli enako zerno ob času zrelosti obdano z ru- 
meno smolo, ktero hmeljovo m o k o imenujejo. Po 
množini te moke se ceni vrednost hmelja. 

Sploh se razdeli hmelj v divji, in v pitani 
ali žlahni hmelj. 

Divji hmelj rase po celi Europi v borštih in 
mejah, tudi v Ameriki gaje veliko. On napravi 
veliko zernja, pa le malo moke; za tega voljo olarji 
steržke divjega hmelja komaj del memo steržkov 
pitanega hmeTja cenijo, ter ga le ob pomanjkanju 
ali o hudi dragini pitanega rabijo. 

Pitani ali ilahni hmelj. 

S posebno obravnavo zboljšani hmelj, kteri 
napravlja veči steržke memo divjih z obilo hmeljovo 
moko pa malo ali clo nič zernja, imenujejo pitani 
ali žlahni hmelj. 

V Europi se dobi dostožlahnega hmelja, zato 
ni prašanja po divjem , in ravno zato se jemljejo 
saciike za napravo novega hmeljoverta od pita- 
nega hmelja. Sadike moškega spola so v hme- 
Ijovertu nepotrebne, ker sadike ženskega spola ne 
potrebujejo oplode za priredbo dosto hmeljove moke 
ali smole ; semensko zernje pa za rabo nima nobene 
vrednosti, ker ni navada hmeljovih sadik iz semena 
ravnati , marveč jih od starih zlahnih štorov jemati. 

Sadike žlahnega hmelja ušečno posajene po- 

fanjaio pervo leto mladike za per^t debele in do 16 
omolcov. to je, 4 sežnjev, napije jšne leta cl6 do 
28 komolcev dolge. Cvet ali steržek ženskega 
spola žlahnega hmelja zrase navadno za pave tudi 
za 2 pavca aolg, kteri dozorjen ima biti na spod- 
njem tanjšem koncu zapert, rumenkasto zelen, gost, 
skoro štirivoglast v peclu , in v sterženu tenak, ores 
semena, pa z obilo hmeljevo moko in smolo. 

(Dalje sledi.) 



— 78 - 



Opomin posestoikMi mitensUh zemUiš na 
Kn^Bskem. 

Komuije, U «o bile pestavljeM ta obraTiafo od- 
ikodnfne, ktero noraj« Bekdaoji ^dložai avojin pri(|iajim 
^apoakam aa odpravljcDe arbarake davka io deaetine 
odrajtovati, naatopijo po doverseoja tega dela prerajt- 
▼ ilo in obraToara edakodaioe, ktora grd go^ 
apoakam sa tlato ceailjlsa, ki me niao v laat 
k o pij a DO, ali, kakor kmetje na vadoo pravijo, kavf rana. 
Goapoako ao ia po viajom povelja večidel akaaale vaa 
taka ae ne v laat kopljene aemljiia s natanjcnim popi- 
aom mere in dohodkov po fcataateraki prerajtbi vaakta- 
roga po ojih aiiall ae aiitenakega dela. 

Mogoča je, da roarsikteri poaeatnik mitenakega 
aveCa ima tadi ^kavfraae^ laatnine, kiere ao gosposka 
nevedoma med mitenake v prerajt vsele. Is tega vaa- 
kteri lahko rasvidi, kako potrebno jo, da vaakteri od 
keaeaijo poklican poaeataik gotovo k poravnavi 
prida, in aabe prineaa vae kataatorake apiae (pogae) 
• od avojih semljia, nrbarake bakviee, kavfertne in mitaa 
piaroa, tadI drage piama, po kterih je poaeat dosegel, 
prerajtviioe pisma odakodnioe aa nrbarake davke, dese- 
tino in aCarič ali malo desetino, bnkvice cesarskega davka^ 
in natanjeao akasovanje, kaj da je odrajtovati od nje- 
govega mltenakega graota naberiEafajmoatra, kaplane, 
mesnarja, aolo, in na nakladah sa aoaeakine potrebe. 

Kdor ae na poklic ne bode oglaail , naj avoji saniker- 
nasti pripiaa, če bode imel kasneje veliko potov popravit 
pomota in- odvornit akodo, ki si jo jaaam nakljnčil. O. 

Nekuj od naših padskih šol. 

Da tudi dobra vravnane Ijadske aola vendar sme- 
vaj hirajo, in aadi nikakor abroditi ne morejo, kteri ae 
pe pravici od njih pričakajo, je poglavitnih vsrokov eden, 
da atarai avojih otroh ali celo v soio ne pošiljajo ali 
pa ne porsdoma. To ao se davne aposoali vsi selški 
moije, kar nam pričajo pomanki mnogih ačitelJNkih sbo- 
rov, pri kterih ao se pogovarjali in pesvotovall, kaj jim 
Jo početi, da bedo atarai bolj pridao svoje otroke v šolo 
. pošiljali. In aka ravno je skoro vsak avoje atorll, aa 
vendar večidel vai v avojo salost aknsili, da vso njik 
prigovarjai^a le male sda, ter ae prepričali, kako po- 
trebno bi bilo , ako bi se Uki sUrsi , kteri svojih otrok 
radovoljno v šolo ne pošiljajo, k tema a silo primorali. 
To pa bo atorila, terdno ae nadjamo, naslednja hvale- 
vredna poatava, ktero je slavno c k. deželno pogla- 
varstvo aa Krajnskem naakasalo, in ktero je te dni nas 
žastiti, sa Ijadske šole vos vneti okrajni poglavar v Kraj- 
njn, gospod Panker po naši okolici raspoalal. Glasi ae 
pa Meso takale: 

^Is porbčil gospoda svetovavca sa Ijadske šole po 
Krajoakem so gospod deželni poglavar s nevoljo svedili, 
da po mnogih aolah ni ne popisnikov vse sa šolo agodne 
mladoatl, na oblake vanjskih sapisnikov. Manjka torej 
takim aolam podlage, brez ktero se ne more ne nad 
rodnem obiskovanjem čnti, ne obiskovaivja s primernimi 
pomočki pospešiti. Is tacega sanemarjenja postavnih pred- 
piaov pa aladi aamo po aebi, da otroci neredno in zani- 
kamo v aolo hoduo, kar pregledni popisi ljudskih sol 
I.l.potordijo, iz kterih se rasvidi, da se jo po več sol- 
aklh okrajih atevila učencev proti leta 1851 zmanjšalo. 
Ker je težavno nove ljudske eele vstane viti, si je toliko 
bolj s vso rosnobo prisadevati, da vsaj po ti«tih farah, 
kjer ao že šole, starši svoje otroke po sapovedi va-nje 
pošiljajo, ker tadi sastran ljudskih šol dane zapovedi se 
morajo na tanjko spolaovati. 

Omenjenim napakam v okom priti, in da se Ijadske 
šole redoma obiskujejo, so gospod deželni poglavar za- 
povedaii , kakor sledi: 



1. Vai aCroci ed «. de opal^jeaega 18. leta ne- 
raje v vaafcdaaja salo hoditk Od 18. de apeloje* 
uaga 15. lata pa v nedeljeke. {%$. pol. s. eaB.801, 
806 in 311.) 

8. Te otroka naj vsake lete e jesenskih solakih 
praznikih učitelj s krajnim aol«kim ogledom natanjko po 
hiaah in rodovioah popise, la popis primerje vaje a kerst- 
■imi bukvami vravni ia sgoto vi. (1^.801, 808,308,in81 10 

Pri otrocih, hteri se ali zavoljo daljave ali iz dra- 
sih poaebnega obzira vrednih vzrokov v vsakdanje šolo 
ne morejo silili, naj ae ti vzroki v aolakl pepisnik za- 
pišejo. Dolžnosti v nedeljske želo hoditi se pa, razun ▼ 
311. S. naatetih primerljejev, ne more nI kdo oproatiti, 
ker ob nedeljah in praznikih OMrajo tako vsi odraseni 
otroci k božji slažbi priti. V nedeljsko iolo morajo tadi 
tisti za vaakdanjo aolo ugodni otroci hoditi, kteri se ia 
popred naštetih vzrokov vsakdanje šole oprostd. 

Pri tistih za vaakdanjo šolo ugodnih otrocih, hteri 
ao že dozdai v šolo hodili, naj se tudi v šolskem po- 
pisnlku zapise, kdaj ao začeli v aolo hoditi, da ne raz- 
vidi , ali so (pe minist. ukazu 86. jul. 1861 , at. 7305, 
in po poglavaratvenem 14. aug. 1851, štev. 584) za- 
povedanih aest celih let zares dostali. 

Kjer ae je imenovani popis pretekle šolske praznike 
epastll, na) se zdaj brez pomude zgotovi. 

8. Na podlagi šolskega popisnika naj si učitelj zra- 
ven zapfanika za rede ali klase (Fortgangskataleg) dva 
obiakovanjska zapisnika naredi, da zaoMre va-nja dan za 
dnevom po obstoječih postavah zapisovati. V enega teh 
dvdh ao tisti za vsakdanjo aolo ugodni otroci zapišejo, 
kteri so po šolskem popisniku dolžni v vaakdanjo šolo 
hoditi; v enega pa vsi drugi v šolskem popisniku na- 
iteU otroet ($$. 818 in 883.) 

Kjer ae otroci zavolj premajhne učilnico ne morejo 
naenkrat učiti, naj se razdeld v dva razdelka do časa, 
da se bo številu otrok primeren prostor poskerbel. 

4. Otroke, kterih v soli ni, mora učitel) prec ali 
pa vsaj konec tedna ustmeno svojemu duhovnemu pa- 
stirju naznaaiti, da duhovni pozve, zakaj jih v aolo al 
bilo , ter zanikerne k zvestemu spolnovanju dolžnost resne 
opomni. ($. 178.) 

5. Staral, kteri ae z zantkernim poiiljanjem otrok 
vsolozadolžd, plačajo v kazen d vej no učnino(S. 177.) 
Kjer so pa učiteljevi dohodlii po vstanovitnem pismu nje- 
gove plače tako vravnani , da občine mesečne učnine ne 
plačujejo, se rajta po drugot navadni mesečni učninilO 
kr., torej znese kazen 20 kr. na mesec. Kar se iz 
tacih kazin denarja nabere, se polovica proti prejemneoiu 
listu učitelju zroči. Kam da se ima una polovica ober- 
nlti, ae nasvčt posije šolski oblastni! in ravnž po njeni razeoji. 

6. Da se nemarnemu obiskanjn sol o pravem času 
z vso^ resoobo in močjo v okom pride , morata v sleher- 
nem solsl(em kraju župan In šolski krajni ogleda konec 
vsacega mesca v vsakdanjo in nedeljsko šolo priti, ob- 
iskovanjska zapisnika pregledat, ter dvoje Izpiaov, v 
ktera je učitelj tisto otroke zapisal , kteri poredoma v 
aolo ne hodijo, z učitdljem vred podpisati. Da se bodo 
tacih šolskih ogledovanj tudi duhovni pastirji vdeležili, 
se zamore od njih gorečnosti , s ktero večidel vsi za 
soio skerbe ^), terdno pričakovati. 

Eden tacih izpisov ostane v soli. Enega pa župan 
aeboj vzame, pokliče starše izostajavsih otrok prec na 
odgovor, kazanje krivo z odrajtanjem dvojne učnine, ter 
posije izpis in poročilo, kaj se je storilo, okrajnemu po- 
glavaratvu. Okrajno poglavarstvo pa bo s terdovratne 
zanikerniroi z neprizanesljivo ostrostjo delalo. 

To vis. ustUDovila se daja vsim županstvom, kjer 
ao šole, na znanje a pristavkoro, da se morajo prec in 
natanjko spolnovati.^ 

*) ResnioBo sMlaieaa pohvala. Vred. 



— f» - 



Naposled eantiti icospod okrajnt po^pltvar m opomne, 
da je tndi on aa opolDOTaDje ta postave ootre edf^oro- 
ren , da mora saatran tega poredevati in da je tndi g* 
eelekema STelovaveo aapovodane e pervemeetskenloirle- 
doraDja posvediti. kako se epelnajf. 

V BotM M. februarja ISM. Mrlskk 



NatorozDanske rejii« 

Boi^ na ^knih. 

9Efma je pri oa« precej pritisnila , je tedaj o pra« 
▼im casn , da že pred oekimi ietr v ^Novicali^ daoe za- 
etavice sam reslsi« 

Pervo vprašanje: Od kod icvitiijo ledeoe rože 
ali cTotliee na oknib posini? 

Odgovor: le morale sape, kters akoa špranje med 
lesam in steklarn v isbo piše. Ta sapa, ker jo morala, 
se nnvoljo starke isbine sape po steki« kvisko vleče, in 
nopir, ki ss je na okno vlegol, v cvotlioe poravni. 

Ihngovpraiaf^e: Zakaj niso ovetlioe vsaki daa 
enako, ampak so včasih bolj pokonci ali pa na levo ali 
na desoo svernjene? 

Odgovor: To pride od morale nnnanje aape aU 
vetra, ktori pride včasi od leve, včasi od desne strani^ 
In tako^ tndi notranji tek sape raniiono poi pe okna siorf. 

Četerto vpraianje: Zakaj včasih nič eveUlo ni, 
ampak egolj led? 

Odgovor: Zate, ker je od svnnaj prav tihe, in 
merafil sapa nič v isbo ne vleče, je pa tndI notranja 
pri mini. 

Peto vpraianje: Kako je to, da so te cvetlioa 
včasI bolj debele, včasi pak bolj tanjke? 

Odgovor: Če se bolj hitro delajo, bolj taojko so, 
ker Bopar nhna časa, se obilne vleči; kar ee pak af odf, 
če le počasi llmersaje. 

de drnffo prikasni, Ijnbi bravee, bos pesimi na 
oknik vidu, ktere pa namores islagati ia boja med avu- 
nanjo in notranjo sapo^ med mraaam in gorketo v 
icbl ali pa med okni. 

de eno vprašanje sim takrat postavih Kako je to, 
da pri nnanjim mraza in pri sakarjeni peči. in pri od« 
pertih notranjih oknih so aananjo okna šahe osCale? 

Na to de morem drnsifra od^i^ovoriti, kakor da je 
bil zrak tako snh, da je vso gorkoto in včs sopar hitro 
pošeri. L. D. 

Novičar iz slovenskih krjyevt 

1% Celja. Kolikor se je lani zima kila aakasnila, 
tolikor hnji letoe prihaja; da se tspolno posiovica, ki 
pravi : Ako zima z astmi ne vjeda , z repam vdarja* 
Snega je pri nae padlo obilno; kmalo je pa naatepilo 
edmeklo vreme, ki okolici s povodi^o žago. — U slavno 
znani tiskamici gospoda Joretina tnkej se tiska nova 
knjigica, pod naslovom: „Anweisang nach der Sehreib-* 
Lese-Laatir-Methode die Kinder das Schrelben nnd Le* 
sen zweckm&ssig sn lehren^« Zložil je bnkvice s po- 
sebnim oziram na slovenske začetno žele svedon nad* 
nčilelj na doljnim Štajorakim. Všeč bodo gotovo vsim 
gsflfi. nčiteljem. J. 6. 

1% Postojne. M. Rad bi bil „NoWcam^ že zdav- 
naj tisto prigodbo naznanil, ki se jo 16. febrnaiija na 
cesti med Žagarjem in Knežakem primerila, pa sIm v 
nasprotnik gevoricak odlašal, dokler nisim gotovosti z vo- 
dil. Omenjeni dan zjntraj ob šestih je na rečeni cesti 
neka zver žandarja napadla •, ki je Iz Postojne v Bistrico 
potoval; žandar je rekel, da je bil volk« Ker ni Imel 
paske nabasane pa tndi bajoneta ne nasačenega , da bi 
bil mogel zver hipoma nmoriti, jo je le s pUsko odpo- 
del, ki sejo proti Bečn podala, ondi psa razmesarila 
pa tadi cerkovnika napadla, ki je ravno iz cerkve doma 



pričel. Pogumni cerkovnik zgrabi zver za prednji nogi 
in jo verze na tla; sosed njegov^ ki je silial krič im^ 
kovaika^ priteče z msjkao sekirice na pomoč In poblje 
besno zver. Cerkovnik rma 19 ran, soseda al nlkllmor 
popadla. Ker se pebiCo zver na volka Imeli« so j« nn« 
volje talijo V Btelrioe pritlralr. Tretji dan potem, ke 
00 zver zo neznano spsenali, so odtid na c. h. okrajne 
poglavarstvo v Postojne pisali , naj Jim konjederea posije, 
da bo zver ogledal, In zares je bil od tod le sata ko- 
n jeder 00 na ogldd pobile besno zveri poslan!! Med 
tem, ko se je U prigodba razglasila, so slo križem go« 
vorice po okoHei ; onemn je bila pobita živina volk, dni- 
zemn pes, trotjema bietrovid, spet draalm lesioa, 
nekterim Jazbec, dražim sakalj. Nsktei4 so celč 
pripovedovali, da omenjena zver nI imeln fcremplJoT^ 
nmpak parklje; 

Kakor elm že rekel, ni bil ekrajni zdravnik 
k proisksvi Meklosnmno zveri poslan, ampak ko n je- 
der ec, ki je nazaj pridal jo popisal navadnemu domače- 
ma psa (sčenetn , splceljna) enako , kratke rndečkaste 
dlake z nedolgim gobcem, z ostrogami na zadnjih ne« 
gak; scsr je rekel, da je zoamftja hnde siekljfne 
na D)l našel, kar pa gosp. Valentinčič ne poterdi, ki v 
protokola pravi, da je zver le etekljfne somi j Iva. Po 
ogleda so zver zakopali« 

Še zmiraj se pa govori o plemena te zveri ; nekteri 
si ne dsjo vzeti, da je bil čakal j, čeravno se jtm do- 
povedajo, da sakalj nI kratke in radečkaste, ampak 
dolge rajavo-ramenkaste s čeme pomešane dinke in 
košatega repa *). 

PopadonI cerkovnik je bil že pri Babadni v Matarli, 
vendar je tndi skerbi g. Valontinčiča izročen. Tadi en 
popaden pee je pod čavajstvom takajsnega koigedoroa. 
Okrajni zdravnik pa je se le to dnf is zapisni- 
kov svedil, kaj oe je o ti prigedbi zgodilo. 

Po ti nesreči Vam moram se neke drage omeniti, 
ki se je primerila ponoči od 24. na 25. februarja. !M. 
febr. je bil pri gosp» tehantu v BlsCrid csrkovni račdn« 
Na večer se poda gosp. Janez Cankar, Izpostavljeni 
kaplsfn v Harijah, s cerkovnikom domu; hude mode in 
berja razeaja; popotnika zgrešita pot; cerkovnik zapn- 
stlvsi gospodu plajs In kapo skuša domd prigaziti , da 
pokRče sosede na pomoč gospodu kaplana. Al, ko pri- 
dejo z veliko težavo do njega, ga najdejo v snegu leže- 
čega že vsega terdega ; govoril je se ; vzdignejo ga in 
nese domi^ — al k nesreči! v zakurjeno hišo, kjer 
Je kmale umeri. 

Ravno tisto noč je tudi na Gaberku nekdo zmerznul, 
in vsi psčtni vozovi so megl| v neki revni bajti preno- 
čiti, dokler niso bili zameti razkidanl. 

Da je groBovHi napad na življenje svetlogn cesarja 
nas Postojnčane grozne prestrašil , Vam nI treba na da- 
lje razlagati ; le to povem , da smo imeN v nedeljo po- 
tem slovesno maso % zahvalno pesmijo, pri ktori so go« 
reče molitve polno cerkve proti nebesem kipelo za mi- 
lostno ehranjenje drazega življenja. 

1% Ljubljane. Gospod dvorni svetovavec Andrej 
grof Hohenwart je razposlal te dni sledeče povabile b 1 a- 
godusnim prebivavcem krajnsko dežele: 

Ko trombe fkui^ ko stos deni 
Od verlifa moia spomin. 
^Groza nas spreleti in z nevoljo obernemo obličje 

♦) To najdemo tadi poterjeno v popisa slamei^ nsrsvoslovcs 
Okna, kteri se pravi, da je sakalj moeno lesiei po- 
doben, pa Je Teei, bliio % čevlja dolz« poldrazi eeveU 
▼elik, rep ne seže do tal, %\%y9^ je knOi. Sveto pismo 
imenike sakalja lesieo filistrov. Biva sakalj ▼ ^or- 
kejih krigih Aiie, pa tadi v ithodniEoropi noter do Oer- 
skei^a in Dalmatinskeiea, v Afriki v ffisoiih krajih. Per- 
sijanoi (a imenajejo Šjeehaal; is tega Imena irvira im^ 
Šakal j. Vred. 



- 80 - 



od morivca, kteri svojo roko po nor boroisim berač« v 
človeiki dmžbi stegne; sa toliko toč pa, kar ee je, ki 
Bima v aaotriaDBki EgodoTini para , 18. dao februarja 
na D a naj i pripetilo, ko jo jo morfvee prodersno po 
■iTljonji nar žlahnejii^a kneza, in aerčno kro|^ in krog 
yabljeniga očeta stegnil; to groaepolno badodolstvo, ktoro 
so po vsih aastrianskih deželah od ust do ust rasslrjajo, 
po vrednosti popisati nam besed cmanjknje. 

Ker ni božja previdnost nikomur raiodela naprej 
voditi, kaj so ma sni v tem ali v tem hipa primeriti, 
kato ni bilo todl milionam avestih podlosnikov mogočo, 
Bvojiga soreno spostovanlga cesarja napada strašne ne- 
sreče s lastno roko odtegniti. To strašno hododelstvo, 
kakorsnimn para v aastrianskih sgodovinah ne najdemo, 
jo prav Izmeček peklenskiga prekletstva, ktero je bilo 
nad svitlim vladarjem poskasano , hvala Boga , pa no 
doverseno; zakaj božjo oko čaje vedno nad življenjem 
tisto posvečeno osebo, ktera je po milosti božji izvoljena 
osodo svojiga naroda z mogočno roko vladati. 

Maksimilian grof 0'Donnell, c. k. polkov- 
nik in krilni adjatant Njih Veličanstva presvitliga ce- 
sarja in DanajskI mestnjan Jožef Ettenreich sta bila 
po božji sklenitbi poklicana, o napada morivca arno in 
serčno našima presvitllma cesarja In gospoda na pomoč 
priti, In ga z nevarnostjo svojiga lastniga življenja za- 
žagani smerti oteti* 

Za to, da sta imenovana moža presvitliga cesarja 
iz rok prederzniga morivca rešila. In mo predrago živ- 
ljenje ohranila, kar se jima neroore po nobeni ceni po 
vrednosti poplačati , nja daraje slavno nja lastna včst in 
nar viksi in imenitnisi hvala presvitliga cesarja. Toda 
tadi v naiih persih se počatki badč, so verlima možema 
po mogočosti hvaležne shazati. 

Grof 0'Donnel je že s svojo rodovino v versto 
žlahtnikov nase dežele zapisan in ponosno ga zamoremo 
med častnimi mestnjani poglavitniga Ljnbljanskiga mesta 
z vsimi pravicami pozdraviti. 

Pa kdo ne bo todi verlima Danajskimn mestnjana 
Ettenroicha hvaležen roke podal? On jo gotovo tega 
spoštovanja vreden ; zakaj on si je svest ne samo dopol- 
njene dolžnosti sveetiga mestnjsna , ampak jo tadi popol- 
nama prepričan, da bi bil vsak podložnik anstrianskima 
cesarja v enaki zadevi ravno to storil , kot on. — Toda 
zastonj stegajomo svoje roko po verlima mestnjana , nas 
sprejem ga no more dospeti; vender pa mora zvediti, 
kako ga, akoravno seer majhna, pa v vsih reččh svo- 
jima presvitllma cesaija vdana krajnska dežela, hvaležna 
spostoje. 

Ta predlog, kteriga ni dahovsina, ne žlahtniki, ne 
mestnjani, ne kmetje, no kakosna draga dražba, ampak 
naša od golih počatkov za pravico goreča dežela spro- 
žila , in verlima moža v hvaležno spoznanje njegovo 
deržavno čednosti kakosen slaven spominek iz 
srebra narediti namenila, In ma ga v zahvalo njegovo 
neprecenljive obnaso podariti, ni iz mojiga peresa, am- 
pak izvira iz golih in Iskrenih počatkov blagodosnih 
Krajncov. 

Rad so vdam tem blagodnsnim zeljem, in če vam 
jo moja ponadba všeč, bom radovoljin pobiral, kar bo- 
ste na oltar deržavno čednosti položili, in po izvoljenih 
takojšnih odbornikih tadi do konca izpeljal. 

Zavoljo tega prosim častite dahovske in deželske 
gosposko , . posebno pa visokočastite gospode tehante in 
fijmostre, predstojnike politiskih in sodniških okrogov, 
in vse tiste , kteri Imajo v deržavnlh reččh opraviti , da 
bi to osnovo v svojih okolicah ročno razglasili in 
po svoji moči podpirali, in z maoo vred delo čebelic 
prevzeli, io vsak se tako majhin dar, z imenam 



darovavca zapisali, in izid svoje prizadetve do koD< 
marca t. 1. na me poslali ; potem si bom prizadeval , to 
reč kar so bodalo, arno pospešiti in do konca dognati. 

Zraven tega prosim tadi imdna vsih tistih darovmv— 
cov, ki bodo v omenjeni namen koliko toliko darov pod- 
pisali, mi razločno zapisano poslati, kterik nataojki Ime- 
nik se bo potem t vodni spomin gospoda Bttonreicbm 
In nase dežele za večne časa v bakvamici dožoloi£:» 
zgodovinskiga drnstva shranil.^ 

V LjabljanI zvečer 25 febmarja 1863. 

iladrsi grof Bohmmart. 



Novito iz mnogili kriuev« 

Presvetli cesar bo akorej popolnoma zdrav; zdrav- 
nika njegova sta 6. dan t. m. Izgovorila, da se zdravje 
Njih veličanstva od dneva do dneva tako zboljsajo, dm 
se zanaprej ne bojo več izdajali zdravniški neznanki. 
6o zmiraj vrejo od vsih krajev cesarstva poslanci om 
Donaj , ki naznanajejo iskreno vesolje nad srečno odver- 
njeno nevarnost, v kteri je življenje cesarjevo bilo, Id 
zagotovljajojo zvesto vdanost cesarskema prestola. — 
Na povabilo gosp. nadvojvoda Ferdinanda Maksimillana 
(brata cesarjevega}: naj bi se z zdraženo pripomočjd 
blagoserčnih prebivavcov celega cesarstva v večni 
v spomin hvaležnosti za odverigeno nevarnost, v kteri je 
18 p. m. življenje cesarjevo bilo, na Danaji veli- 
čanska nova cerkev sezidala, jedosihmal (po 3. 
naznanila) se že, večidel na Danaji, nabralo ISl.SNSSfl. 
in 69 cekinov. — 3. dan t. m. je c. k. vojna sodba v 
Posta tri Isni vjete tovarso Kosata (eden je bil nčenik 
otrok Kosatovih. sester, draga dva sta bila advokata) 
obesiti, enega pa (bivšega c. k. oficirja) vstrelitl dhh. 
-> Vojna sodba v Mantovi je izmed 2>7 jataje delež- 
nih Lahov 23 k smerti obsodila; maršal RadeckI je od- 
pastil vsim smertno kazin, premenivsi jo v ostro ječo, 
le dva plemenitirika in enega naddnhovna je 2^, dan p. 
m. ol^esitl nkazal. — Naša vlada jo že poplačala v 3 
obrokih (bristih) po 1 milion 796.334 fl. včs dolg , ki 
ga je Imela Rasa edrajtati zato, da je rasovska armada 
cesarski pomagala v Ogerski vojski. — Nar novejši no- 
vica iz Tarskega naznanjajo, da rasovska vlada terja 
od Torka spoznanje samostojnosti Cernogore, 
in da je slo od saltana povelje do Omer-pasata : naj 
borz astavi vojsko zoper Černogorce. Ras inpaTork 
si sedsj nista kaj dobra, in ker Ras od tarsko vlade 
tirja predpravice zabožjigrob,je Tark prosil Prasko 
vlado za srednieo o ti zadevi. — Sledeče ošabno plamo 
je poslal Reis-pasa iz Ostroga 16. februarja do koeza 
Černogorskega : „0d mene Reis-pasa Z ek a Petroviču 
na Cetiojel Čajem in donasajo mi ljudje, da se neko- 
liko časa napihuješ in braniš sirotnim Ozriničkom, da se 
carovi milosti nepodveržejo. Ako bi to tvoj stric Jo r i počel, 
bi se ne čudil toliko, ker on je mož, kterega Ijudjč po- 
znajo; al tebi se čudim, da se tako napenjaš, ker ne 
ves za kaj, in ker te nikdo ne pozni. Odjenjaj, fantin, 
od tega početja; ne pregreši se na duši svoji, da te si- 
rote ne bojo klele; ti dobro ves, da si bodem osvojil 
černogoro, ako bi moral tudi 7 let se vejskovsti. Ča- 
jem, da imaš nekoga, ki te podpira; zato se čudin, da 
so taki Ijudjd, ki vtiknjejo perst med tuje vrata^. Na 
to Reisovo pismo nI odgovoril knez ČernogorskI, ki ima 
preimefc Z oko od ^plavih oči^; v Černogori je navada 
otrokom priimke dajati po barvi las, očds ali kože. 



DaDa^iyemn listn 

je pridjana 3. pAla „občne povestnice''. 



Natiskar in založnik Jožef Blaznih v Ljuhljani. 




kmetijskih, oliertnijskih in narodskih utl 



(Novice iah^J^o ▼ LJablJaiii | 
TBftk toden dvakrit,nMi- 
ree ▼ sredo in seboto. 



Odgovorni vrednik Dr« «iaiiez Bleln els« 



I Veljijo začelo leto po pošti 
< 4 fl. , scer 3 fl. , la pol leta 
||2fl. po posti, scer 1 fl. 30kr. 



Tečaj XI. 



V saboto 12. marca 1853. 



lAst 21. 



Podnk v hmeyoreJK 

(Dalje.) 

Sorte hmelja. 

Hmelj se po varnosti zemlje , lege in obrav- 
nave ^resorta ali preverže. Razločijo se 4 sorte 
žlabilega hmelja, namreč :svitlo-zeleni,tamno- 
zeleni, rudeči in zgodnji. 

1« STitlo-ieleui hmelj. 

Ima znamenito robate, dva pavca dolge cvete 
ali steržlce bledo zelenkaste barve in z obilo zer- 
njem , do 20 v enem. Nar rajši scer rodi med 
vsimi sortami; vendar ima majnino vrednost, ker 
ima le malo hmeljove moke in smole v sebi. 

2. Tamno-ieleni hmelj. 

Cvetje tega hmelja je temne barve, komaj pave 
ali k večim poldrug pave dolgo; na zgornjem koncu 
z narazen stoječimi peresci napravi veliko zernja; 
ima malo pa ostro dušeče moke, malo smole, rad 
rodi in je malo boleznim podveržen; v ceni je na 
pol in tudi še več nižji memo nar boljšega. 

8. Rodeči hmelj. 

Njega vilice in pecli so rujavkasti, cvetje (steržki} 
od vetra oplazeno dobi o zoru rumenkasto-rudeče 
in rudečo-rujavkaste lisice. Ta sorta se Ak razde- 
lili v dve podsorti, namreč v brezzernatega 
narbo 1 j šega, in zernatega nižji cenjenega. 
Brezzernati se zverže v zernategav nar * 
boljših krajih, ako se med sadikami ženskega sp61a 
pustijo stati sadike moškega spdla, ali češe s pre- 
močnim gnojem gnoji. 

Brezzernati nar žlahnejši in nar -dražji hmelj 
le spet dvojne sorte, namreč: močnorastni, 
iakor poljslii in nemški , z obilo moke in smole, 
močno diši, je sosebno dober za d^^fpivo). 

Višji vrednosti memo tega je rudeči češki 
(^pemski) brezzernati hmelj posebno, iz mesta Za- 
teča (Saaz). Zateški hmelj obseže vse lastnosti, 
kterih je treba dlu dajati , namreč dober] okus in 
stanovitost, to je, da se ne skisa. 

4. E(odoji hmelj. 

Se le malo kje narajma; sem ter tje se najdejo 
samotne stebla po hmeljnikih. Razloči se od spred- 
nega le v tem, da že mesca velcega serpana 
(augnsta), uni pa še le kimovca (septembra) in 
listopada zon. 

Kako velike hmeljnike je varno saditi? 

Reja hmelja zraven druzih kmetovavskih 

opravil zagotovi dober dohodek, kteri včasih v enem 

leto splača vse stroške napravo hmeljnika. Pa ta 

Tabihii dobiček naj nikogar ne zapelje prevelicih 



i* 



hmeljnikov si napraviti, da bi petino polja presegli. 
Pomisliti je, da hmeljniki potrebujejo veliko veliko 
natiča, večkrat ob letu neutegoma dosti delavcov. 
Res ! po malem opravila je v hmeljniku od začetka 
pomladi do konca jeseni , — sila veliko ga je pa 
ob času obrezovanja, natikovanja in ob zorenju. 
Več ko je o teh časih delavnih rok v hmeljniku, in 
nagleje ko se dela opravljajo, toliko gotoviši je 
dobiček« Kdor ne zamore teh del o pravem času 
opraviti, ima gotovo škodo na pridelku. 

Za te^a voljo naj vsak gospodar dobro dobro 
prevdari: koliko delavnih rok ima v svoji oblasti, 
ali prav za prav, koliko jih potrebuje za druge 



kmetovavske dela; po tem naj si zasadi hmelnik, ki 
gagleštajo delavci ob časih , kadar ni druzega dela. 

Zvedeni hmeljnikarji svetjejo , naj hmeljnik 
stotine polja pri nobenem kmetovavcu ne preseže, 
ker že tak majhen prostor pobere perve tri leta, 
preden kaj pridelka donaša, veliko dela in dnarnih 
stroškov, in na zadnje, če se vsaktero delo o pra- 
vem času ne opravlja , ves pridelk v zgubo gre, ali 
pa se le slabo malovredno blago dobi. 

Kdor misli hmelj ravnati, mora koj skerbetiza 
natič, bodisijelov, smrekov, borov ali tud^ 
brezov. Kdor nima tacega lesa, naj si ga ne- 
utegoma zaseje na pnličen prostor, polovico manjši 
kot ima hmeljnik biti. Za pervo leto so dosto močne 
in dolge verbove, jelove ali smrekove veje. 

Dobro je, da se hmeljniki vštric eden druzega, 
ne pa raztreseno zasadijo, ker zavetje zagotovi do- 
ber pridelk. (Dalje sledi.) 

Pomočki, 

kako bi se ladanjci ^) ^kmetje') mestnjanom 
v omiki bolj približali. 
Predragi kmetje! 

Po čim 80 pošteni in blagoserčni možje zo davno 
hrepeneli, se je v naših dnevih pred našimi očmi dovoljno 
sversilo. Služnosti spone so se Vam z rok snele; pio- 
Btali ste slobodni posestniki svojega Imetka , uversteni 
med stanove častite. Očividno se je pokazalo, da ste 
vi jaoa deržavina podpora , ko se tako Jaka in številna 
armada; da ste vi ono sadonosno drevo, ktero večidel 
vsi drogi stanovi na jagmo obirajo, kakor čbele medeno« 
cvetečo lipo; da sta poljedelstvo In živinoreja siska, ki 
deržavo bolj^ gotovo hranita , ko vse zlate in sreberne 
rode; zakaj kjer poljodelo v polnem cveta precveta, tam 
se množi (udi ljudstvo, Ijud pa je pravo deržavino bogastvo. 

Kakor ima pa vsaka reč dv6 strani , dobro in slabo, 
tako je tadi s stanom vašim. 

*) Ladanjci od Ud anja (Land, eampaeoa) je gotovo lep» 
beseda, ker popolnoma izrasi^e kmetiiko važnost. Pis. 



— 82 - 



Vaea dela, ki jih c vednim iril»«nJoni teleta pol 
milim nebom in na p m miem vaka med rasnimi narav- 
nimi nirodnoBti opravljale , vam aderiijejo sdrave telo, 
nepopacen nm in reetie aerce. Vaee enoveretno živ- 
ljenje , enako enojni naravi , ktera vaa živi, vam teee mirno 
naprej. Ladanjaka tihota vam daje pokoj; pokoj raja 
(rodi) dobrotnoot aerca, ta pa sadovoljnost. Za to ae 
pa tudi nahajajo med vami čednoati lepe: odkritoaero- 
Doat, paetenoat, priproaio sadersanje, uamiljeiue s ubo- 
gim\ in prava pobožoost. 

Ali ravno to samatvo, to je, ločenoat od dmaih 
ljudi in opravila vaša ao kriva, da ate amed Ijadf dra- 
Bih atanov naj krajaili miael, naj bolj nevedni, ker vam 
obdelja zemlje krati obdeljo doha. Ta nevednost in pras- 
nomia^lvost ate nzrok, da tem, ki ao nad vami poatav- 
Ijeni, nič kaj ne saapate, ae radi pri vaaki naj maoji 
prigodi Boper njih atekate, večkrat alepo in bres pomi- 
aelka ravnate, vse obroke prec verjamete, pametnim 
svetom in podmkom radi naesa zapirata, nasproti pa zi- 
jige hndobneže poslašate, ki se vam laskajo vaše dob- 
ljeno zanpanje na svojo sebičnost večkrat k vasi škodi 
obračajo. V spričbo tega povem samo en izgled : Leta 
menda 1824. je bilo od viksih povelje na kmete mojega 
kraja prišlo, da si ima vsaka občina (soseska) aa dež- 
nik CPflanzscbole) napraviti, poleg občnih cest 
pa drevesa zasajevati in cepiti. Ko ae občina 
na posvčt zbere, kje bi za to naj bolj pripravno mesto 
bilo, zine nekdo v tem zboro: „Ceoar ne išče vašega 
dobra, ampak le davkov; od sadja se bo tak davek da- 
jal kakor od tertja**. To je bilo zadosti. Možje brez 
vsega daljnega pomiselka, al bi to zares mogoče bilo ali ne, 
odločijo naj slabše mesto za sadežnik; poleg ceat so 
sadili drevesca večidel brez koreninic, da pače m^ ne- 
ktori le paterlje spičili in v zemljo zabijali; kar ae je 
bilo prijelo, so pokazili. In zdaj po pretekli četertfoi 
atolotja, kjer bi že lahko voznik s svojo živinico o sonč- 
nem prepekn v Uadi hodil, ne najdeš v kraja, ki ga 
je Bog prav za sadje vstvaril^ po dvd ori delječ nikjer 
ne enega drevesa I 

Da' je ta nezaupnost hči tiste ddbe, ko ste silno 
tlačeni bili, rad vernjem ; — al pa je ta nezanpnost 
vpravičena se dandanašnji, ko ste postali vsim dragim 
posestnikom enaki, ko se od vas nič drazega ne terja, 
vam nič drazega ne naklada, kot vsim dragim stališem, 
med kterimi ste ravnopravni adjel 

Ako vam je pa kdaj podaka treba bilo. Vam ga 
je gotovo treba dandanašnji, nekaj, da bi si pri 
vedno večem pomanjkevanjo s kmetijstvom bolj pomagati 
znali , ker na majhnih grantih dražine zmerom številneje 
postajajo, živeži pa nekteri ae amikajejo; nekaj, da bi 
aami a svojim amom se vadili misliti in razsojevati: 
kaj Vam je koriatno ali škodljivo, ker je klatežev zlo- 
voljnih veliko, ki Vaa slepijo med vami ae akitaje. 
(Dalje sledi.) 

Kmetuske zastavice. 

Vganjko zastavico v 16. lista rešimo takole: Po 
mnogih skašnjah je gotovo, da 83fontov ali llber pše- 
nice ravno toliko tečnega živeža v sebi ima kakor 100 
fantov reži. E^trajak vagan Cmecen) rčžf vaga 80 
fantov, pšenice pa 83. Ako tedaj hočemo z voditi vred- 
noat enega vagana pšenice, je treba zrajtati: ko- 
liko 100 fantov reži velja, kteri v točnosti toliko 
zdajo kolikor en vagan pšenice. Po lahkem pre- 
rajta se zve, da, če vagžn ali 80 fantov rčžf (kakor 
smo rekli) 4 fl. 24 kr. velja , 100 fantov pride na 5 fl. 
30 kr., in ravno toliko bi imelo 85 fantov (ali vagžn) 
pšenice veljati po gori razloženi primeri med točnostjo 
pšenice In rčžf. Ako se pa vagan pšenice na terga 
k večem po 4 fl. 64 kr. plačoje, je pšenica v pri- 



mari k rčzi sa M kr. predober kap. Pametno je 
tedaj v tacih ekolišinah iz piealoe kr«h pdči in rčž rmji 
predajati, ker sa v primeri teeoostl dražji placmje. 
Pri tem , da ae pšenica za krah porabi , je ae ti dobiomk, 
da se iz pšenice dž nar lepši moka (cvet) brez škode 
za krah še za drage močnate jedila ediočiti. 

Druga zastavica. 
Neki gospodar potrebuje %a kruh ikofst ceio 
leto 105 vapanov remi; koliko bi potrebovat pi^^^ 
niče J ako bt namest remi kruh iz pienice pekel 9 

Slovanski popotnik« 

^ Slovansko draštvo v Tersta je astanovilo 
poseben slovstveni odbor, ki Ima redne seje. Upati je, 
da bo ti odbor, ker draštvo prav dobro stoji, maraikaj 
za jagoslovansko slovstvo storiti zamogel. 

* Draštvo sv. M o bor a po posledniem .naznanilu 
že šteje 756 družbenikov. 

* Drobtince za leto 1853 so prišle že na svetlo; 
na prodaj so povsod; veljajo 48 kr. Dragi pot več od 
te prekoristne lepe knjige. 

^ Slovensko berilo za nedeljake šele in 
malo berilo za alovensko-nemake šole svetleg« 
knezoškofa Lavantinskega g. Slomaeka aena Danaji 
tiskajete. 

* V glahomatnišnici v Gorici, vstano?ljeni 
po Valentina Stani č-a neamorlega apomina in aprav- 
Ijani sedaj po verlom vodja g. Janeza Badaa-a jo 
aedaj 45 glahomatastih otrok iz Tersta, Utrianakega in 
Goriškega. 

^ Nek češki pisatelj spisaje apevoigre pod naslovom: 
„Vlasta<<. 

* Botaniško zbirališče v Blatnem Potoka bodo 
botaniško zbirko začelo napravljati. 

* V Pragi je prišel atlas vsih delov sveta 
za soie na avitlo; obseže 236 zemljevidov, ki so za šolo 
popolnoma pripravni; pa tadi eena je prav niaka, ker 
▼olja le 1 for. 45 kr. 

^ BedFich Pošta, znani češki pisatelj, je pri- 
pravil za tisk vse balade in romance Mick levica v čo- 
ako prestavljene. Čajeae, da se bodo priPoapišila iadale. 

* V dveh mescih bo češko imenoalorjo za 
gimnazij in realne šole na svitlo prišlo« 

* J. J. Me lih ar jo v češkem jezika izdal petero 
veseloiger v tiskarnici Jaroslava Pospišila. 

^ Pseadonimi pisatelj Nadejkovaky je prestavil 
Schillerjevega ^Karleaa^ v češčino. 

^ Gosp. dn Cape bode na svoje otroške Izdal v 
češko prestavljene dramatične spise Shakespeara. 
Prestavili pa so jih gi^. Doacha, Maly in Kolar, 
kteri še dozdaj niso bili tiskani. 

* Natoroznanski češki čaaopis „Živa^, ki je letos 
začel izhajati, šteje že krog 1000 naročnikov. Vfedovao 
je kaj marljivo. 

* Primerajočo vaeslo vensko slovnico alavaega 
Čelakovskega bode češka matica izdala« 

^ Gosp. doktor Frencl, profeaor na akademiškeia 
gimnazii v Pragi, je zdelal novo ^Postilla^, tedaj li- 
ste in evangelia z razlago vred. Draštvo sv. Janeza 
jo bode v natis dalo. 

^ V Moskvi je omerl znani raski pisatelj Vanili 
Alexandrovič Vontarski. Njegovi naj važniši spisi 
so bili: ^Veika dama^ (romao), ^Likar^ (drama), „Mi- 
nister^ C^oman} in ^Dve sestri" (novella). 

^ V Borni v tiskarnici Winikera ae tiska pervi 
zvezek ^Moravskih narodnih pesem". Moravski 
narodni list oporoinaje« da v Borni ae tako imenitno delo 
ni nikdar na svitlo prišlo, kakor bode to. 

^ SeverinGolebiovsky zdelajo življenopiselav** 
nega Štefana ehmeleckega. 



83 - 



* TerDBki se je nameDil isdati evoje čeeko pesme, 
^ Spia skrivnega svetovavc« Teg'oborBke|:a pod 

dmIovoid; ^Prodaktivne Bile RoBke^ je pisatelj 
dimanovBki v poljsko prestavil. 

* Francoska vlada je dovolila sa šolo poljsko ▼ 
Pari s a 10.000 frankov pripomoči. 

^ Slavni pridigar P. Mana vet Šmajdek, fran- 
ciikan, pripravlja svoje alovenske pridige za natis. 

Novičar iz slovenskih krajev. 

Iz Riiane pri Kopru v htrii. Po nasi majhni 
pa kaj prijetni dolini rečica Risa na (Risano) teče. Če- 
ravno je doHna le 4 ore dolga , vendar omenjena rečica 
30 mlinov goni, med kterimi so nekteri tako veliki, da 
jim je malo enacih v deželi. Ravno sedaj je velik in 
lep mlin gosp. Antona Čekada dodelan. Mojster Matija. 
Delničar Cdomi na Glincah pri Ljubljani) se je pri tem 
dela tako skazal, da saslaži aavolj njegove ametnosti 
očitno pohvaljen biti. Melje ti mlin večidel za Terst in 
Koper. Dosto živf Ijadf o ti vodi, ki krnh pek5 in ga 
v Terst prodajajo. Kteri jesik pa tii ljudje^ govori, je 
tesko razločiti; ena beseda je slovenaka, draga pokažena 
laška, tako da človek, ki pervikrat tu sem pride, jih ni 
v stana razumeti, ako zraven slovenskega tadi laškega 
jezika ne ame. Šola je, hvalaBo^il sedaj le slovenska, 
čeravno nekteri nevedni Ijndje terjajo , naj bi ae mladina, 
ki cel6 nobenega jezika ne zna, se deset drazih učila. 
Ako bi se kaj tacega dovolilo , ne pridemo nikdar i^ Ba- 
belnove zmešnjave, in naj bi se učenik se tako s slo- 
venaino vbijal, bi vendar le prazno slamo mlatil; otroci 
bi v 0olo hodili, pa bi se ne enega jezika ne naučili. 

Leop. Končnik. 

1% Doline na Teriaikem. Breg je se zmiram 
tista stara mati» dobre Beržanko in rodi dovolj slad- 
kega In močnega vina. Ker bi utegnil kdo misliti , da 
nam je sladko vince ze poteklo, naznanim, da ga je v 
Bregu gotovo se dobiti čez 10.000 veder, in sicer: če- 
bar dobrega belega po 8 do 9 fl., černega po 8 do 10 fl. , 
prav dobrega močnega refoska po 11 do 12 fl. Tista 
goveja bolezin, ki se je zadnji mesec lanskega leta pri 
nas začela in veliko škodo prizadjala, je, hvala Bogi, 
o novem letu jenjala. J. K. 

Iz AjdovHne. Tudi pri nas smo obhajali srečno 
odvernjeno nevarnost , ki je žugala življenju presvitiega 
cesarja, s sv. mašo in zahvalno pesmijo. Posestnik in 
kerčmar France Baloh je zvečer razsvetlil svojo hišo in 
na eoem srednjem oknju razpostavil podobo cesarjevo, na 
dragem se je lesketal spis „živio Franc Jožef*. L. 

1% Frauheima 4. marca. Bog vd , kaj ima Iz 
letosne neredne zime priti; ijndi že zdaj hočejo bolehati. 
hektara kmete že skerbf, če jim kerme in atelje pepred 
ne zmanjka kakor bo zime konec, ki se je tako pozno 
načela. Zraven tega so nase lahkoverne kmete se nekteri 
babji preroki vedno z grozovitim Turkom strašili! Tudi 
Vam povčm, da pri nas vsakemu domoljubu veselja serce 
poskakuje, da so naš cesar po Božji pomoči še pri živ- 
ljenji OBtoli. Z BopmI Fr. D. «) 

Iz Gojzda nad Kamnikom. Na višjih krajih 
Kamniške okolice, kakor na Gojzdu, v Luči in na Čer- 
nevca se je pretečeni mesec toliko snega naletelo, da 
taka)«ni prebivavci že od leta 1830 takšnega ne pom- 
nijo.^ Na enih krajih, kjer ga je burja skup nanosila, 
doseže visokost 3 sežnjev, drugej je sploh po sežnju vi- 
sok. V Luči pri Raku, mejaču med Krajnskem in dta- 
jarskem je^ celč 9 pedf visok. V spričbo rečenega Vam 
pričajoče žalostno prigodbo podam. Šimen Urh, po do- 
pače Kveder, iz Spodnjega Hriba Nedeljske fare pad 
*) Zatffljene reci smo poslali. Vred. 



Kamnikom, je dva dni zaporedoma čez Černevec v6erqj{ 
Grad na Štajarsko vozil; ko je 18. dan p. m. zopet t 
dtajarsko peljal , se revčik javoljne ' ni nadjal , da je bila 
zadnja poti Ni ga bilo nazaj. Na Čemevcu je v snegu 
obležal, ter zmerznjen svojo dušo izdihnnl. Vdova s 6 
otroci joka po njem I — Ta prigodba je zlo tisti enaka, 
ki se je nad Krajnjem na Gojzdu zgodila. Gojžan. 

Iz LJubljane. Ker je slovensko družtvo v Lju- 
bljani svoje v poslednjem občnem zboru sklenjene slov- 
stvine naloge doversilo In ker se je nadepolno družtvo 
sv. Mohora v Celovcu v skor enakem namenu za izda- 
janje koristnih slovenskih knjig lani začelo, je jenjalo 
družtvo v Ljubljani. Družtvini odbor je tedaj — z zado- 
voljnim ozlrom na doveršene koristne dela slovenskega 
družtva — v svoji poslednji seji vsied družtvinih po- 
stav knjige in rokopise (^kakor rokopis dodelanega n e m- 
sko-slovenskega besednjaka, povestnice sloven- 
skih dežela itd.) izročil tukajsui c. k. bukvarnici, proti 
tem, da se tii shranijo za kadajšno primerno rabo, — 
vsi spisi , kakor družbini zapisniki , dopisi , računski za- 
pisi, postave itd. pa grejo v tnkajšni muzaj;'tiBkarni 
dolgovi, ki jih družtvo se ima, naj se poravnajo na 
primerni poti s tem , kar je zaloga družtvu lastnih za 
prodaj namenjenih bukev vredna; kar čez poplačaoje dol- 
gov ostane in se iz prodanega zemljovida in zemljepisa 
skupi, naj se odrajta kot honorar gosp. spisatelju ome- 
njenih del ; če bi se utegnilo se kaj druzega skupiti, naj 
se to oberne v prid podkovijski in živinozdravniški soli. 

To da podpisani bivši odbor s tem pristavkom na 
znanje: naj tisti gospodje, ki so do zadnjega časa let- 
nino družtvu odrajtovali, prejmejo za polovico pro- 
dajne cene, namreč proti odrajtviiu 20 kr. , zamljo- 
pis in zemljevid pri gosp. Brus-u. 

Odbor bivšega slov. droitvo v LjabUani 9.febraarja 1853. 

Iz Ljubljane. Ravno naznani gosp. deželni po- 
glavar, da bo danes, ker bojo Njih c. k. veličanstvo 
pervikrat po prestani bolezni se v stolno cerkev dv. Šte- 
fana na Dunaji peljali, tudi v Ljubljani ob desetih 
slovesna maša z zahvalno pesmijo , da je vsegamogočni 
Bog presvitlemu cesarju sopet ljubo zdravje dodelil. 



Novičar iz mnogih \x^t\. 

Svetli cesar se bo danes pervikrat po srečno pre- 
stani bolezni v stolno cerkev sv. Štefana peljal. — Za 
novo Dunajsko cerkev se je nabralo že 329.961 fl. 38 kr., 
20 zlatih frankov in 106 cekinov. — Postavo za opro- 
stenje zemljiš od nekdanje podloznosti na O gor- 
skem, Horvaškera, Slavonskem in Vojvodini 
so podpisali cesar 2, dan t. m. — Po novi postavi za- 
morejo prostovoljci že h 17. letom v vojaški stan 
stopiti, ako so dosto močni za to. — Gosp. Bruk je po 
sklenjenem kupčijnem združtvu med austriansko^ in 
prusko vlado iz Berolina že na Dunaj prišel. — Turška 
vlada se je vdala vsemu , kar je naša vlada od nje ter- 
jala, namreč: Černogora ima v vsem ostati, kakor 
je pred vojsko bila; anstrianski beguni, ki služijo v 
turški armadi blizo mej austrianskega cesarstva, se mo- 
rajo zavarovati delječ proč, na ertah Kleka In 
Sutorine ne sm^ turška vlada nič početi, kar bi uteg- 
nilo cesarsko vlado zdražiti; s kristjani v turških de- 
želah se ima človeško in pravično ravnati; austrianskim 
podložnim po Torcih vkradeno aH scer silovito vzeto blago 
in denar se jim ima poverniti; na ti dolg je turška 
vlada berž poltretji milion piastrov odrajtala. — Sr. oče 
papež pride vendarle kronat cesarja Napoleona; že 
nek pripravljajo stanovališe za-nj v cesarskem poslopji. 
Napoleon je vedno s stražo obdan, ki ga varje kakega 
napada; ta straža obmtoji iz 50 hrabrih Korsikaneov, 
kterih polovica podnevi, polovica pa ponoči stražo opravlja,. 



— 84 — 



da nobeden ne more do nje^ra , ki ni dobro snan. — 
Naša vlada terja od anj^leske, da naj perraka eoropej- 
f»kih prekacij Koanta in Mascini-ta odpravi is An- 
irloRke dežele, od kodar plamen vetaje mečeta v Aaotrio ; 
dosibmai oe angleški ministri odtegojejo ti epolnitvi. 

Klepec. 

CDtlje.) 
ie ni TBiolkniil, pride posel 
Poslan od vojske zanej grada; 
Pred HasAn-aga plabo stopi ^ 
Id te besede Tnrko reče: 
»MoJ knes, oblastnik tega ^^ada, 
»Ki spodej eaka s vojdko silno, 
»Me posije k tebi, hrabri Tnrek! 
»Odkup visokocen ponižat, 
»Kar Je bogastva ▼ grada tnkiO 
»Vse tvoje in tovarsev bodi, 
»I kadar se donna podasto, 
»Hodite mimo bres petere, 
»Ako ma beerko ispastite!« 
To reksi, nisko se prikloni, ^ 

Zahrohota se aga silni, 
Zihrohotigo se tovarsi. 



Potegne sabljo izsa pasa, 
Obd ttsesi ma odseka. 
In te le lagromi besede : 
»Na to za svojo pot, sd^} pojdi! 
»I kneza svojema poroči, 
»Kak BO v časti poslanci taki.c 
I tema se dostavi tole: 
»Ker mi sa hčerko grad poninja, 
»I pot do doma brei petere, 
»Mu jas obljubim grad i hčerko, 
»Če a mečem se poskosi s manoj, 
»Al sam, al pa junakov eden, 
»Če kilav je, njegove vojske. 
»Pod gradom spodej, v ravnem polji, 
»N^J cika ure četertinko, 
»Če mu slade obeti moji.^ 
To reče ter obeme herbet. 
Is grada sunejo poslanca. 
Ko vgleda knez v kervi poslanca, 
Se zaroti v osveto strašno. 
Se zarotijo vsi snubači , 
Roti se ž njimi cela vojska. 
Pa kako derzno serce splahne, 
Ko poročila razodene 
I boj čes ure četertinko! 
(Dalje sledO. 



Danilo L knez Černogorskie 



Po smerti vladika Petra Petroviča IL 
Je D a n i 1 o lani nastopil vladarstvo Čer- 
noi^ore, majhno scer, pa po njeni le|^i in 
okoljnostlh sedanjih sila važoe slavjan- 
ake dežele. Prednik njeg^ov, kakor nas! 
bravci že vejo, je imel deželsko in do- 
bovno oblast v svojih rokah in se je 
imenoval „vladika Černo^orskega^. Za 
svojega naslednika je določil Danila* 
Danilo, sin iz Napoleonovih vojsk 
slavno snane^a Stanko-ta, je bit 
ravno na poti vPetro|i:radna Ra- 
Bovsko, da bi se ondi zadahovski staa 
pripravljal, kar nenadoma amerje vla- 
dika Peter. Danilo se poda berž domu^ 
kjer ste se med tem že dv6 stranki osno- 
vale; predsednik etarašinstva Pero je 
bil eni, drug^i pa J a r i za vladika zaže* 
Ijen. Danilo, pridni domu, si z modro 
obiiaso kmalo serca Černoirorcev pri- 
dobi. In ker stranki čnjete, da raekicar 
hoče, da se izpolne volja amerlega vla- 
dika, se zediniteo tem: naj bo Danilo 
vladika prihodnji« 

Ker pa bi bil sedaj mo^el Danilo ven- 
darle v Petro^rad iti pripravljat se za 
dahovski stan, in ker bi bilo utegnilo 
začasno namestno vladarstvo vendarle 
nevarno biti za Danila, so glavarji Cer- 
nogore sklenili: naj se vprihodnje loči 
deželska oblast od dahovske in Danilo 
naj bo deželski vladar. Ruski car 
poterdi ti sklep , in v pismo , ki ga o 
tem posije starasinstva , imcnaje Da- 
nila ^svetlega kneza Černogerskega^, 
ga ovenča z redom sv. Stanislava perve verste, in Čer- 
nogoro izreče samostojno deželo. 

Knez Danilo je scer se mlad, pa iskrene interdne 
Tolje, narod svoj povzdigniti na višji stopnjo omike; po 
vedah različne verste osrečiti preljabljeno svojo domovino, 
indoveršiti ali saj pospešiti to, kar je blagodasni njegov 
prednik začenjal. 

Poglavna skerb mu je osnova šol, naprava cest, 
Tpeljava rednega sodništva in več drozih za Čer- 




nogoro novih potrebnih reči. Lanskega oktobra je bil 
narodni zbor na Cetinjn , v kterem je bil na podlagi 
starega zakonika vladika Petra nov zakonik (no\e 
postavne bakve} osnovan. 

V vojski s Torkom je zaostalo — se v6 da — vse, 
kar zamore le početje mirnih časov biti. Ko se bo 
povernol sopet mir, bo s krepko roko poprijel iskreni 
knez začeto delo. — Naj bi mo šlo po sreči in bres 
ovdr ! 



Natiskar in založnik Jožef Blaznih v Ljubljani. 



kmetijskih, obertnijskili in narodskiii reči. 



f Novice ishigiOo ▼ l^abljaui 
vUk tedra ilvakrat, babitJ 
reo Y sreilo in saboto. 



Odgovorni vrednik Dr* JTanes Blelirels. 



VelJiO^ lacelo leto po pošti | 
4 fl. , seor 3 fl. , la po) leta^ 
2fl. po pošti, scer 1 fl. 30kr. 



Tečaj XL 



V sredo 16. marca 1853. 



List 22. 



RazglaSo 

Njegova c« k. visokost, presvitli gospod nadvojvoda 
Ferdinand Maka je sa voljo srečne otetve Njegove(pi 
C. k. apostoljskega veličanstva tile posiv sa is zidanje 
božje hise naDnnajn rasglasil, ktera ima spomin 
prečodoega varstva božje previdnosti v včke ohraniti : 

^Za Aoatrio novo hudodelstvo se je zgodilo. Ne- 
varnost 9 ktera nas pretresne , če se le na njo spomnimo, 
je sla bliso memo nas; le posebna mila božja previdnost 
jo je odvernila. Nej večna noč to hudodelstvo sagerne I 
ali naša hvaležnost in nase veselje nej si spomin postavi, 
kteri ju bo se v pesnih pesnih vekih po saslnženjo pri- 
čal. Za najlepšo nalogo svojega življenja imam, da v 
sji posebni posiv sposnam, pri resničnim skasovanjn, 
svestesti in IjobeEni , vdanosti in občudovanja sa Nje- 
govo veličanstvo povsod pervi biti , in Isgovorim sa- 
voljo tega pervi misel, od ktere si morem že pred mi- 
slili , da jo bodo mnogi kot spolnjenje že davno živih 
želja pozdravili^. 

„V hisi božji smo ot^tvo Njegovega veličan- 
stva praznovali, in hiša božja bo najlepši spomin, po 
kterim samore Aastria svojo hvaležnost In svoje veselje 
osnanovati« Obernem se tedaj na vse, kteri so s mano 
ene želje , da se misel , ktera naše serce napolonje , v 
veličanskem djanja pokaže , in da se tako dasna sprava 
sa hudodelstvo zgodi, in povabim jih, svojim pripo- 
maganjero pripomoči, da ae bo na Donajo namena 
primerna cerkev sezidala. Kraj se se v tem 
hipa pervega prevdarka ne more bolj natanjko določiti. 
Želeti pa je, da bi se ta hiša božja v gotiškim sklada 
sezidala, ktera je gotovo najbolj prikladna, visokost in 
bogatost kersanske misli po stavbnijski nmetalnosti očitno 
pokazati^. 

^Se vd, da je za kaj tacega silno veliko denarjev 
treba. Pa cesarstvo ima dovolj posestnikov , kteri se no- 
beni priložnosti ne odtegnejo, svojo vdanost za cesarja 
ia domovino , kakor tudi svojo gorečost za vse , kar je 
lepega, v djanja pokazati, in kterih bistri am dobro 
apozni , da je premaga čez sile , ktere so v hadobijah 
6. in 18. februarja (ako jasno pokazale, od kod da so 
in kam da merijo, nravni red kakor tudi posestvo ot^lo. 
Todi menj premožni bodo svojo dobro misel s darovi, če 
BO še tako 'majhni , v djanja pokazali. Zavoljo tega smem 
upati, da se bodo pomočki našli, kaj narediti, kar se 
B velikostjo reči sklada. Pa prav prav je želeti , da bi 
^^^i) kteri Imajo nam^n za spomin srečnega otenja kaj 
atoritl , Bvoje darove zidanju naklonijo. ^Z zedi nje- 
nimi mocmiP to je pregovor Njegovega veličan- 
atva. In kjer se moči ne zedinijo , ni nič prida storiti 
mogoče^. Na Dunaju 27. februarja 1853. 

Visoka pomenba , ktero ta pobožna zidarija po, njo 



oživljajočem duhu najčistejšega in najvišjega domoljubja 
dobi , in z njo ob enem božji previdnosti darovana hva- 
ležnost, ktera domoljubno djanje posveči, zagotovijo za- 
početja živo In občno vdeležnost, in z njo velik tek, 
ki je želje presvitlega nadvojvoda vreden. 

Krajnska dežela, — ktera se sicer, kar velikost, 
število prebivavcov in deželno bogatost zadene, z dru- 
gimi ne more toliko meriti, da bi veliko delo vspesno 
podperati mogla, bo gotovo z veseljem svoje storila, da 
se bo pri tem narodnem spomina toliko vdeležila, koli- 
kor je njeni pobožnim duhom zdraženi zvestosti in 
tolikrat poterjeni nepremakljivi vdanosti do cesarske ro- 
dovine pristojno, in gotovo ne bo za drugimi deželami 
ostala , kadar volji, čutljeje zvestosti, veselja In pobožne 
hvaležnosti, ktero je v sborn narodov pred Gospodom 
nebes in semlje pokazati in pred oltarjem božjim daro- 
vati hitela , tudi v živem djanju pokazati , če velji, moči 
k delo zediniti, ktero Ima čast občne domovine sedanjim 
ljudem in mlajšim stanovitnim spominom najzvestejše 
ljubezni skazovati In z gnjusom njenih narodov nad ostud- 
nim hudodelstvom, kakoršnega do zdaj v njeni zgodo- 
vini ni bilo brati, tudi svojo vročo hvalo za prečudno 
varstvo božje previdnosti ohraniti, ktera je nad posve- 
čeno glavo Njegovega c. k. apostoljskega veličanstva v 
ostudnem napadu 18. februarja tega leta tako očitno cula, 
in bo v Austrie največjo srečo, kakor todi v zatrenje 
njenih sovražnikov in njih hudobnih naklepov gotovo tudi 
prihodnje enako čuIa. 

Tistim domoljubom na Krajnskem, kteri se hočejo 
pri tem narodnem spominu vdeležitl , po i|iogočosti vstreči 
in jim , kolikor se da , odrajtovanje darov olajšati , sim 
poskerbel, da se bodo darovi v denarjih v Ljubljani pri 
poglavarstvinem predsedništvo, potem pri tu- 
kajšnl c. k. okrajni, pri c. k. deželni glavni 
denarnici, pri obdh tukajšnih c. k. davknijah in 
pri mestnim magistratu, kakor tudi pri ured- 
ništvu Ljubljanskega nemškega časnika, kteri 
00 rekli, da bodo darove prejemali, in na deželi pri vnih 
C. k. okrajnijab in njihnih ekspositurah; pri c. k. 
nabornih denarnicah v Novem mestu In Po- 
stojni, pri vsih c. k* davknijah, kakor tudi pri žu- 
panijah dajati mogli* 

Vsi sneski se bodo potem , ko bodo dotični izkazi 
od oblastnij, uredov in organov, ki jih naberejo, k po- 
glavarstvinemu predsedništvu prišli, v poverstnih spiskih 
s Imenovanjem posamesnih darivcov in njih darov po 
,,Ljubljanskem časniku^ razglasovali. 

V Ljubljani 9. marca 1853. 

Gustaf grof Chorifuky L r. 

e. k. poglavar. 






rf»r 



Nji. 



.1 o* n 
ICdbk- si 



želi 



Poduk v*<hmelioreji« 

Hmelj se zaredi po koreninah, 
dobrega pridelka, naj oskerbi sadike iz nar bolj« 
S4Sga^raja, in pd ^tam nar žlahnej.8ih, oa se 
mu stroški sptaeajo , in tudi gruntni dohodek zboljsa. 
Kakor se je pri vsakterem poljskem pridelku le od 
dobrega, zdravega in popolnoma dozorjenega semena 
hvaležin dobiček nadjati . tako se moraio tudi hmeljne 
sadike od nar manj 4 leta starih štorov je- 
mati. Sadike mlajših štorov zdivjajo, in pridelk 
ima feial«^ moke , pa veliko semena , je le nisko cenjen. 

Fred' sajenjem morajo sadike dobro pre^feniti, 
sicer mladike odganjajo, preden se dobro vkore- 
ninijo,^ in za naprej vedno hirajo, šibke mladike 
odganjajo, in slab sad donašajo. 

Zrak %a hmelj. 
iimelj raste v gorkih in tudi v merzlih krajih, 
v planjavah, pa tudi na gorah; vendar naj bode 



K Ci 



ni, •/!«• 




hmeljni gefm na tla veržejo. 

Hmelj ljubi veliko sonca; torej mu je všečna 
^ga proti poldne, kjer mu kak boršt ali stermi 
nb solnčnih žarkov 



bolj pri- 
kt ■ 



hnb šolnčnifi žarkov ne prestrega. Nar 
pravne za hmeljorejo so plitve doline, do kterih 
močni viharji ne morejo. Ker je pa mal6 tacih kra- 
jev, &6 tudi druge lege dobre, da le niso na vihar- 
nih krajih. 

^ " Zem^a %a hmtJj. 

' ' Zemlja hmelju nar všečniši je d e b e 1 a, g o r k a, 
8 peskom nan|iešana, rodovitna, nekoliko 
mokr6to"derzeča ilovka, kjer voda ne na- 
stppa. T taki zemlji nar žlahnejšl hmelj zraste. 

^labši ko ta, pa vendar prav dobra zemlja je 

hladna nekoliko s šuto namešana. 

Veliko slabši je merk|a mastna ilbvka: še 
slabši peščena zemlja, na ktefi se hmelj le v 
mokri^, zlo rodovitib letih dobro obnaša, sicer pa 
revno raste. 

Vse drugačne zemlje niso za hmeljorejo, zla- 
sti pa taki kraji ne^ kodar voda nastopa, in dlje 
easa stoji, ker v dlje časa pod vodo stoječih kra- 
jih korenine pri štorih pognijejo, in tako hmeljovi 
štori pod zlo gredo. 

Njiva, v ktero čmo hmelj saditi, mora biti 
globoko prerahljana, in močno zagnojena. 
Tako njivo je treba po krompirju koj nar manj 8 
pavcov globoko preorati, dobro prevleči, in čez 
zimo v miru pustiti. Pomladi je pervo 'delo, da se 
vdelana pregnojena in zrušena zemlja z drevesom, 
ki ima širok lemež in dolgo desko, posname in na 
stran odrine, po tem pa spodnja mertviea dvakrat 
ali clo trikrat na nasprotno stran vdelane zemlje, 
ce je mogoče, dva do tri čevlje globoko, vzdigne 
in odrine. Je ta spodnja zendja pusta , nerodovita, 
jo je ^reba, preden se orje, dobro pognojiti , da se 
enakomerno z gvojem zmeša in pregnoji. 

V na to vižo narejeno globoko brazdo se na 
pervo z drevesom verze vdelana pregnojena in verh 
te pa na drugi str^ji^i ležeča iz tal vzdignjena prej- 
šna mertviea. Je to' opravljeno, se še znižani razori 
dofa^o preorjejo in zrahljajo, in na zadnje celo polje 
tako dolgo vlači, da je povsod ravno. 

Po tem delu pride razpostava količkev za 
znamnje: kam se bojo hmeljove sadike posadile. 
Ti količki naj bodo na vse strani po tri, v rodovitni 



Srenji 9^li^h^ 4i^f»^ >Wraisen;in do tri čevlje 
c|olgf. 9dlaJ^šeVte)^»Bledu|e VsiHja sadik. 
^ ^ Pred Vdaio"vetj& na taiijko pregledati sadike r 
al so še žive^čstrohnele, in todfne suhe. To se 
spozna, če so še voljne in se dkj» šibiti brea da. 
bi se lomile. Od daljnih krajev poslane ne smejo biti 
vgrete. ne zaduHle, ne plasnjeve, ne gnjile in tudi 
ne suhe ; prfevenjene naj bojo^saj še debdosti masinca 
z dvema verstama kali, da ena na zgor, druga na 
spod zamore odganjati. 

Nar boljši se dajo sadike pošiljati v oskih sod- 
cih, ovite z mahom. 

Na sončno ali poldnevno stran vsakterega za- 
taknjenega količa se naredi tikoma osem pavcov 
globoka jamica, v ktero pridejo dve močni ali tri 
slabeji sadike, vse skup tikoma h koUeii ■ gop eter- 
njenimi kalmi. Za tem se potlači nanje verzcDa 
zemlja; verh njih sč paše dva pavca rahle zemlje 
verze; tako ostane pri vsakem količka dva do tri 

Savce globok jameč, zato, ker so sadikci večidel tri 
o štin pavce dolge. (Daljo slodi.) 



Pomočki, 

kako hi $e ladanjci (^kmetje'^ me$lnjanom v 
omiki bolj približali. 

(Dt«e.) 

Ti sa vas tako potrebni poduk bi vam v obilju 
delila prbsveta (mzsvitlODje uma) 9 ki nič drui^ega nI ko 
budilo uma k mišljenja, da zmešin in Jak postane 
v enakih zadevah in okoloostlh sam najti resnico, kar 
ze zmoŽDOsti vasema daha sabtevajo od vas. 
' '^ 'Hrepenilo po vedno vocea znanju In žejo po res- 
nici nam je premodri stvarnik zasadil irloboko v našo 
seree. Le poglejte doto, ki komaj rasaaeva vaše be- 
sede, kako so žari iz nevednosti se iak^patl. Vsaki 
dan več vd, in ko so več n«ači, veča postaja njegova 
radovednost. Vse isvijeva, ker bi rado od vsega 111- 
znalo usrok. Ta radovednost nas sprema Cpn^tl) od 
zibeli tjč do groba. Kdor ti nagib k bistreaja uma in 
rastenju v vednostih v sebi zaduši, so pozivini, siti v 
nevedestvu, siro vesti in stradežu, kar se ne vidi same 
pri posamnih elovekib, ampak pri celih narodih, ker so 
nobena stvarnikova postava brez kazni prelomiti Ho da. 

Kristianska v^ra, človeštvu razodeta volja božja, 
nam stavi Boga ca usor, kteremu vedno onakeji priha- 
jati imamo; nam razvijati veleva zmožnosti duha, sko- 
pariti s prejetimi talenti in so pripravljati za nebesa. 

Zveličar nai, odsij večnega Očeta, ni poznal ve- 
čega veselja ko učiti nevedne, ki so za resnico Imeli 
odperto serce. To veselje mu je bilo čez jelo in pilo. 
Vedsl pri Jakobovem zdeneu nasledke svojega pogovora 
s Samaritlioko, nI mogel jesti od same radosti. Učenci 
ga nado, on jim pa veli: „jaz imam jesti jed, od ktero 
vi nič nevesto^. Nerataraivsi njegovih besed so mnili, 
da mu je kdo jesti prinesel. Zdej jim rečno In določno 
povd': ,,to je moja jed, da dopolnem voljo unega, kteri 
me je poslal , da obavim njegovo opravilo. Kaj napra- 
vite, da čez štiri mesce žetva pride? Lejtet polja so 
že bela za žetl^ — in kaže na bližajoče se Samaritane. 

Z Jezusovim dahom naduseni mMonari loteči se 
razsirevanja včre, gledajo vselej vstanoviti tudi šole; 
s čim 80^ todi naši verli slovensld misiooarl v srednji 
Afriki začeli. 

In kako ne bi, kadar prosveta in omika nI samo 
pospesnica časnega blagostanja, ampak je ona tudi ena 
zmed nnth popolnomast, ktero lA mi prisvojevati imamo, 
da Bogu bolj enaki postajemo. Zaversevati nomoremo 
telesa, ki je minljiv prah, In ga na smertno uro slečemo 
ko razderto opravo , nenmerlega duha pa smo dolžni ia 



— 87 — 



'I* 'i*^t $\ v 

le ojei:« Mmoremo opIemeAjevati, ker lo on ime smos- 
neflU toke, de se severae^ati dajo, in njofov otetonek 
je večin. v . t. \k 

In redenefft todej biatm l>l?e naoa dolsnoot: ne- 
prenehome nBsrlUeTeti in sobraževaU ne le ovoj nm, 
ampak tedi pomagi^ti tn > sTojim ' premožejfijem podpirati, 
de ee nčilnlee Tatanove, ^kjer po tndi n^j rovneji ko- 
likor je mofoie podncjtjl in. sabresiti v^orjf. 

Oilr TBtanoTila ^ pa menim, da vaai d nk ov- 
il i ki saalnžnjejo vaie naj vočonanpanjo; oni, deležniki 
▼aae iaiooti in radoeti, vedeži pomanjkijivoeti Taaefn 
nravneipi iivljenja iii,>metij8iyA> Jt^})^0^ vasei^a čae- 
nofa biafoaUnja in.,¥Aeoo|:a svolip^iija, ^^ podajejo toč- 
krat vai droveni In sireni, is spiivednic med vaie otroke 
učit jik lepeire življenje in preotreo pri i!|ik sUrik na- 
pake. Njih prisadevi imajo večidel šole po Slovenskem 
sakvaliti bivanj^ ^yoje, in kjer. jih nt, jib le sa te nI, 
eko oni no pripomorejo dostojno ali' ker se ne njih svete 
ne pormjta. (Dalje sledi.) 

Življei^je slavnih Slovanov« 

XVI. 

Jan Koldr ^'). 
A V pesmi, ki. saje Jai^n rifol^rje o pogrebe 
peli, so besede: |,Pcerok je omerl^. la iteres, Kolir 
je bil prerok vslm Slovanom, posebno Čehom. Rodil so 
je 29. jolie 17^3 na Oferskem v Mosoveih, žnpa- 
nije Tnroske, Per?ih naakov se je nčil. v KremnicI 
in Banski Bistrici (Nensohl). V Poiann se je učil 
■n dnhevna. Od ondi je sel v Jene, kjor je naokom 
poldmgo leto živel. Na SaksoDske/n je vfdil pervič kraje, 
nekdaj slovanske, sdaj pa ponemčene, kjer se me je 
Ijnbesen do slovanstve v plamen rasnetiia« Ondi je nlo- 
sil perve pesmi (sonete) svojeji^a velikega (lirično-epič- 
nega) dele 9Sia?y dcere'^ (Slave hči), ktero bi gabilo 
0ame poslavilo, ako ne bi bil nič dmnoga napisal. 

Vemivsi se v domovino je bil Kolir v Banski 
Bistrici leta 1819 na dehovna posvečen, potem je 
kapUneval v Postu do leto ljB49. Dvakrat 1. 1841 in 
1M4 je potoval po. Iraškem in pervo p9tovanje v svo- 
jem ^cestopisn^ natanko popisal, i^ad drA^ega potovanja 
je bilo delo, ne deržavne stroške na svetlo dano: ^^Sta- 
roitalia slovanska^. PervI del je žo med svetom, dmgi 
«6 ravno natiskeje. Vendv moram pristaviti, opiraiese 
na mnenje dvA naj slavnejših jezikoEoi^pcov nase dobe, 
da to delo Kolarjevo na sgodovlno slovansko ni Uko 
važno, kakor marsikdo misli, ker pisatelj primerjajo stara 
imena laskih krajev itd. io^ctnom slovanskim, sa slovanstve 
iprf-iakr<^n ^pcpdaleč sega. To pa me naj ne pomanjsnje 
. sUive jn,ifetikil^>^aslag, ki si jih je aa pismebost slo- 
' vai|sko.( 19' ne .slovenstvo sploh pridobil, alasM ^ qvo)im 
ivvevstDim delom i9Slavy dcera^ in s spisom ,^vBigempost 
. .alovanska^ v časopise |,Hr on ka'' natisnjenim, ^v iUeirem 
.^jnjQJ4r9 pfij|eJj|lje, kako se naj bi Slovani v pismenostrali' 
' t^evftiifn^^f^jf^no podpirali In se v govore poglaVKbim' 
^ - aarečjeip / čedalje bolj približevali. To delo , kterp je 
'Kolarponneje indal tudi v nemškem jesikn .([(kber die' 
llterarische Wechsel8eitigk6it Kwlsohen den verschiedenen 
8t&mmen and Mnndarten der slavischen Nation) , se me 
mora v pose|>Ai| veliko saslngo stoti,' ker je ž njim slo- 
vanBeiPi.Mierečono koristil. 

' — Sasea-mesea 1. 1849 ga je vlad# «a,saapnega 

' moža |c Pestp na Dnnaj poklicala in potem v vsenoe- 

(Jjšča tega mesta sa neiteljastareznanstva sldVan- 

ekejse^ppsta^viU«, 

>. •.< ik Na> pmvaliilo nadvojvoda MeUenoborsko^SCreliskega 

je sel Koliir 1860 najdene malike starosiovanske cerkve 

Reterske ogledov at in popisovat. S tem delom sejepo- 

*) Po iivljenjopIsB v Maika »Leipi, illast. Ztg.c t. K 



sneje na Danejo neprenehoma pečal. Ali konmj.Je evi|# 
Uhenje sastran teh bogev v spise : ,,Bogevi /BetsvsU^ 
na kratko napisel, ga je nemila smert pobrala (M.*daa 
janeara 1862) se ne 69 let starega. 

Truplo Kolarjevo so Slovani na Denaje živeči 
26. jen. 1862 eVelikMiOi^ittvddom de 'pAopalisčn sv. 
Marksa slavno In s donečim petjem v češkem jesika po- 
'kopali. V častitljiv spomin so dali eno'po'dobe'iffavnega 
moža do pers h me vda, eno* pa na trondsti iTtethijttfitl. 
To so prodajali In ^a sknpljeni denar iMvljcmlkr^ltege^ 
cen spominek sa na grob omislili. K o lir je -bil dmi- 
beoik veliko učenih družb. SBa 'ftaslnge 'v pismea«etl«llla 
mu podelili Franc-Jožefov red. 

Nenehoma je' delal. 'Rasen vdllke pesmi ^eilevy 
dc^ra^, ki je bila že petič uatišttjeila, ^e sl6žil flMdr 
več liianjsih pesmic in veliko pridig in"jlh<'na svet daL 
Tudi je nabiral od mladih nog pesmi narode slovažkega, 
ki so bile leta 1834 In 1836 v dveh svedkih s ^- napi- 
som Hinarodnie splevanky^ tiskilne. 

^Po'|lešmih soditi bi diislll človek, «a je^bll •Kolar 
kortenjak in junak, da lAdlo takih ; toda je bil fUMevim 
in mil. 

Na kamnitnem spibmidke v sredini s vdelano že- 
Idsno podobo slavnega pesnika , pfid* ktero goMi dtars- 
' slovanske s napisom ^8Ižvy deera^ v kumen vselMie 
lesč, se berejo v češkem jeziku beitede: 
Jan KoloTj 

o. kr. prof. starovedj sIot. aa aai?. VlJeasktf, pHi tfoi^kMa- 
tel evani;. eirkve slov. t Posti , aarodtl bo v MoooToih dne ^9. 
eorveaeo 1793, semi^ev ve Vidai dno 24. lodas 1852. Isa liv, 
v srdel oslj^ nirod nosil, somfev, i^e t srdoi niroda eeldho. 

Novičar iz slovenskih kri^evo 

1% Tergta 12. marca. Ako se ^odo diMkladi 
povsod od Ljubljane do sčm d^Ia ba želei&eici tako mar- 
ljivo sačele delati, kakor se to že tukaj ^odf, b6'le kftfcale 
sopihal hlapen med Ljubljano in Terstom, in po^gdste 
bomo potem obiskovali Teržačani Vas brate Ljebljanrčane. 
Kdor je pred neklerim časom šel po Cesti proti nov^m 
I^asaretu, je imel na desnici stermihrib, na levici morje, 
sedaj ni ne hriba ne morja ," skopali so hrib, žor)immorje 
flBasnli in prostira se že ravnata ondi, da' bi samoglo 
malo mestice na njej stati; že so žele8ne'^e položene 
in kolodvor se bp gotovo tudi kmalo sačele kidati, ker 
je sila veliko gradiva sa-nj pripravljenega, akoravno'se 
00 ne mudi, ker tukaj hiše rasejo bi rekel čea noč, če- 
mur se ni čuditi, ako se pomisli, kako lep kamen' 06'Ba 
0tav1lie lomi. Vsela bo pa železnica celd versto kis j- ki 
se bodo podreti morale. Rasno želesdice se deladrtfga 
imenitna stavba, podaljšuje In rassirjeje se naml^eč naj 
imenitniši molo S. Carlo, ki be* skoraj četertf oko are da- 
leč v morje segel in sa rdsklddanje id nalagalije blaga 
kaj pripraven postal. 

Dabes vihrajo po vsih barkah slovesna banderk sa- 
volj , srečnega osdravijeoja njegovJIga veličanstva; drevi 
bo velika svečava. 

1% IJubljane. Pretekla sabota j^^bila, kakot po 
celem cesarstvu, tudi sa Ljubljano veselo ptrasničen dan: 
obhajala se je veselica, ktera je po telčgfafu is Benaja 
dosia : da Njih veličanstvo presvetli ' 6esar pb pi^dstani 
nevarni bolezni so pervikrat od doma se'podavii v 
cerkev sv. Štefana se peljali. Bila je ob desetih dopol- 
dne v stolni cerkvi slovesna od g. knel^-Skofa peta masa, 
po kteri seje pesem ,,Tebe Boga hvklimo^' sap^la, da 
je vničul hudobni namen in milostno ohranil "predrago 
živijei^e cesarja. Zvečer je bilo celo mesto krasno ras- 
evitljeno, in v gledisu, tudi prazno ' osvetljenem , se je 
prepevala In na veselo naznanilo gosp. deželnega po- 
glavaija: ^da je presvitii cesar popolnoaMi adrav ae po- 
poldne elavno sprejemen v cerkev sv. Štefana peljal^^ 



— 88 — 



smoiTokrai ponavljalft ^ceMirska pesem^ od obilo sbrane 
iBDOŽice VHih otanov tako naduBODo, da ae jo očitno (odi 
T ton rasodovala Toaola pomemba danasajoi^a dnova. 



Novičar iz mnogih linuev« 

BoDijski čaaniki nasnanjajo sloveeDo porTo pe- 
Ijanjo Njih voličanstva ▼ cerkov sv. Štefana po prestani 
bolezni* Ob irih popoldne ao jo peljal presvitli cesar a 
svojim očetom is cesarskof a dvora po krasno okincanih 
■lioah , Id so bile ljudstva tako polno , da so jo vse torlo, 
▼ stolno cerkev; kodar koli se je peljal, je donelo na- 
duseno ^vivat'', in namest vojakov ao ao postavili na do- 
ločam željo cesarja mestjani v versto, med ktero se je 
cesarjeva kočija peljala; po sprejetim bla/^oslova pred 
velklm oltarjem so so vernili cesar spet domu , ravno tako 
pozdravljani a klici veselja in vdanosti. Zvečer je bilo 
mesto rassvitljeno. — Za novo Dunajsko cerkev se je 
po 9* naznanilu na D u n a j i že nabralo BQi»26t fl. 35 V^kr. 
In 118. cekinov. Cesar Ferdinand so s cesarico 
Tred podarili v ti namen 20.000 fl. — Preklicani 
etari krajcarji se bojo od 20. tega mesca naprej ku- 
povali cent za 67 fl. v denarni kovnici na D u na ji, v 
Hall-u na Tiroljskem, v Novem Sadu, v Nafy- 
Banyi in Oravici; scer jih pa smd vsak, ki jih Ima, 
kot kotlovino prodati. — Vikši c. k. sodnija na Danaji 
je določila, da vsak takjezakotin pisač (Wiokel- 
achreiber), ki brea^ pravice ljudem proti plačilu 
opisuje prošnje ali pritožbe, ali kdor ljudi zapeljuje, da 
prazne pritožbe vlag^ajo vradnijam, ali da kdor v tacih 
pismih resnico prevrača. — Napovedan je nov red za 
irruntne bukve. — Govori se od osnove 3 novih 
akofij v našem cesarstvu. — Te dni se je velik hrup 
zagnal, "da je neki Francoz znajdel masino, ki bo po 
lastni teži vozove tirala po železnici, brez da bi kur- 
jave treba bilo. Zares važna znajdba! — al, dokler ne 
srečamo tako tiranih vdzov po železnici , je ne verjamemo. 
— Sliši se, da je znani general Haynau na Dunaji 
nanagloma umeri. — Dunajsko drnžtvo zoper terpin- 
čenje žival je povabilo 150 gostov na pojedino konj- 
akega mesa te dni. Konjiškemu mesu so godi kot 
krompirju iz začetka: Ijudjd se ga branijo, čeravno 
od zdrave živine je dobro in zdravo. — Turki so nek 
zlo hodi, da je mogla vojska zoper Černogorce jenjati, 
med kterimi v sedanjem stanu ne bo nikdar miri. 
Omer-paša se je vmaknal s svojo armado v Albanio, 
Beis-paša v N i k s i č , Dervis-pasa vKovienice. Za po- 
potnico je bila Dervis-pasatova armada od Černogorcov se 
dobro otepena za to , ker je vjetega bolnega Grshovca gro- 
zovito vstrellla; Černogorci so ji pobrali za 6000 fl. vred- 
nosti. Vojskovodja Černogorski Juri je 28. febr. razglas 
izdal, da se vsa vojska razpusti in le nekterivažnisi kraji 
ostanejo obsedeni . — da se popišejo Ijudjd, ki so popadali 
v vojski, da se njih zapusenim vdovam in otrokom po- 
moč podari. — Sliši se, da Omer-paša terja, naj Osman- 
pasa plača 10.000 tolarjev globe zato, ker je Sultana 
premotil, da se zamere Čet^aogora z 10.000 vojaki pre- 
magati.— Iz Carigrada se ,,Terž. čas.^ piše, da za volj 
božjega groba Rus zadnji sklep od Sultapa terja. 
Za gotovo se ondi sliši , da na Moldavo-vlaški meji stoji 
rusovska armada , rusovske barke pa so v Sevastopola 
pripravljene po suhem in po morji nad Turčijo vdariti , ako 
00 o omenjeni zadevi ne spolne volja carova. — Sedaj 
ae celč sliši, da bo 10. majnika papež Napoleona v 
Parizu za cesarja blagoslovil. Govori se tudi od 30 u o- 
Tih škofij na Francoskem. 



Klepec. 

(Dalje.) 
Jaaaka iaee knei po vojski: 
»Kdo ima sdi^ i^otovo aeree, 
»Ki nas obranil bo sramoto, 
»2 ošabnim Torkom ae poaknailTc 
Mihot 80 v vojski ne of^lasi. 
»Al v vojski oelej ni Jaaaka ? 
»Se slata tovor ma obljobim.c 
Al tiho VBO ko pred ostane. 
»Goi^e sramote sa kris^ane ! 
»ObUabim ma Jedino hoerko, 
»Ki oast otme deželi nasej, 
»Janak naj krasneji mi bodi !« 
To reoe, na snabaee gledt^^ 
Pa v somljo (ledajo snabaei. 
TadiJ sapali ogenj knoia. 
Sam opasajo ledlje staro. 
Tik mli^si sin pred njega stopi: 
»Jas sim opasan, dragi oee! 
»Dovoli , da grdm jas nad Torka !« 
Gorečo oteo ga objame: 
»Koleno moje, sladki sine I 
»Le pojdi, pojdi blagosloTljon! 
»8 teboj se oteo tvoj ponaša, 
»Ponašajo se dedje stari, 
»Ki 80 neverce tokaj tolkli c. 
Pripravil se je todi Torek. 
Isbral toTarsev polovico 
Ostalim na sidovji, vratih 
Odkaie slednja svoje mesto. 
Posebej ne nkase vodji: 
»Ako k preroko v raj odidem, 
>^llli pošlji ti nevesto saboj W 
Potem odpreti reee vrata. 
Na boj svihri ponosno v pelje, 
£a njim vihri tovaršev troma. 
Kak mo na glavi ealma sije ! 
Kak bliska v rooi damascioka! 
Kovani noži kak sa pasom ! 
Z rame visi mo sestoperec, 
Orožje strašno, hkt nesmeren, 
Bestero ima nob želesnih. 
Ki B njimi seka smertne rano. 
Naproti plane mladi knežio, 
Na Torka sabavljivo vpije; 
»Le sem , ponoono-hrabri vites, 
»Na looi solnca kaži serce! 
»Al mislim da si zadnjo devo 
»Jonastvem nočnim to agrabil!« 
Na smeh nategne Torek nsta, 
Odgovora na to ne dado, 
Al divje iz oei sabliska, 
Bposti po vraga damasčinko, 
Utne mo levo do komolca. 
Potem posti da k otea teoe. 
(Dalje sledi.) 

NaznaDlIo. 

Peti del »živinoBdravstva'< , pod imenom »naok, kaka 
pomagati živini o porodih, in kake po porodo rav- 
nati « staro in mlado živino in osdravljati popo- 
rodne bolesni, je dodelan. Naročniki ga tedaj samorejo v 
tiskamiei gospoda J. Blasnika vsaki dan prejeti; s 28 podo- 
bami vred, ki kažejo porodaisko orodje in naravne in napčne 
lege mladega, obseže 6 pdl. Ce so nam ktere bokve v 'sloven- 
skem Jezika potrebne , so gotovo t e , ki očd omno pomoč ob |po- 
rodih živine, da bojo pregnale — gospodarjem v prid — tisto 
strašno nevddnost, po kteri je dosihmal toliko živine konec vnelo, 
in kanale pravo pot, se škode obvarovati. — Za tem delom pride 
8. del živinozdravstva »nauk o živinoreji« na versto. 

Pogovori vredništva. 

Oosp. »ačiteljskemu prijatlo« na Notri^nskem: Če veekrai 
smo opomnili , da nemoremo nobenega sestavka v natis dati , o 
kterem nam pisatelj svojega im^na ne rasodene, ker vsak 
lahko rasnme, da saj vrednistvo mora moža poznati, za kte- 
rega todi ono poroštvo prevzame, kadar njegov spis pod kake 
čerko ali izmišljenim imenom po sveto pošilja. Važ spis bomo 
dali natisniti berž ko nam tisti gospod, v kteregn i m en v jo 
omenjeni sestavek pisan, dopišejo, da so oni porok reeenegA. 



Natiskar in založnik Jožef Blaznih v LfuUfljanu 



kmetijskih, obertnijskili in n&rodskili reči. 



TMk toden dTakrat^Bun- 
ee Y sredo in saboto. 



Odgovorni vrednik Ur* Jfanez Blelviels. 



I Ve^^o Meelo leto po pošti 
< 4 fl. 9 Bcer 8 fl. , M pel leta 
I 2fl. po poki,seer 1 fl.30kr. 



Tečaf XI. 



V saboto 19. marca 1853. 



IMt 23. 



Pod6k v hmeUoreji. 

(DaUe.) 

Obdelovanje hmeljnika v pervem letu. 

Hmeljne sadike odganjajo o treh tednih, če 
je vreme vgodno , če je pa mokro in merzlotno, ko- 
maj o šestih. 

Po hudem nahvu je treba pogledati, al se 
jEemlja nI slo sterdila, da mladike ne morejo skozi 
predretl, ampak da se lomijo^^ in pod skorjo rume- 
nijo 9 kar bi znalo veliko sadik poKvariti. Ti škodi 
v okom priti, je treba sterjeno skorjo pazljivo, da 
se mladiKe ne presekajo, zrahljati ali cio odpraviti. 
In druge rahle zemlje na sadike lohkoma nametati. 

Ko mladike toliko dolge zrastejo, da jih je 
moč okolj pahc ovijati, naj se to nemudoma stori, 
da se po tleh ležeče ne pohodijo in potareio. 

Ovijajo se pa mladike od desne proti levi roki. 

Koj po^ ovitju naj se jamči okolj palic večidel 
z zraven ležečo zemljo zasujejo. 

Tako je pervoletno delo v hmeljniku do 
jeseni dokončano, razun da se včasih poznejši mla- 
dike enako zgodnjim na palice ovijejo. 

Ker pervo leto hmey malo sence dela, sezni 
brez škode za hmeljne sadike po vmesnih pro- 
storih repa, kavlje, pesa, zelje^ tudi pritlični fi- 
žol, tode vselej v primerni daljavi od hmeljnih sa- 
dik zasaditi ali vsejati. Bodi naj pa med hmeli kaj 
zasajenega ali nič, vedno je treba skerbeti, da je 
hmeljnik čist vsega plevela. 

V jeseni je treba vse hmeljne mladike za 
en čevelj od t&l porezati in jih za klajo ov&c koj 
zelene ali posušene porabiti; na to količke izpuliti 
in pod štreno spraviti; na zadnje pa celi hmeljnik 
pognojiti ali saj na vsako hmeljno sadiko dve do 




jih raniti ali zrezati, ia da zemlja pade od vsih šti- 
rih strani verh gnoja na hmelj , in da v sredi med 
hmeljnimi verstami ostane razor. 

(Dalje ftledi.) 

Pomočki, 

kako bi se ladanjci (^kmetjel mestnjanom v 
omiki bolj približali. 

(DaUe in koaee.) 
Ljobi kmetje! slasajle tedaj svoje prijatle, ki le 
^an v korist evetujejo napravo sol; l>avnajte se po sve- 
tik, ki vam jih dajejo sa omiko vaeo naduseni dahovni, 
ID fotovo hote dobili dobre šole, kjer 'se bodo vasi otroci 
«čiU majkni, kar jim bo velikim v prid : peboinosti, vljad- 



nosti, poBtenoBti, »na^e, delavnosti in mno^h vednost, 
na ktere se opira umno kmetijstvo, ometno rokodelstvo itd. 

Sposnavši potrebo sol pa boste todi spoznali ko- 
ristnost branja dobrih časnikov, ki seznanjajo člo- 
veka z vsim, kar zadeva njegrovo posvetno in dasno 
srečo, — ki mo razodevajo skušnje zobraženih in raz- 
svitljeoih dežel, — ki nam naznanjajo kar se po sveta 
l^odf, da človek, ki je od velike drožine, ne ostane ne- 
veden divjak, ampak zveden, omen in pobožen deržavljan. 

Branje dobrih časopisov bi se droge blage nasledke 
imelo: mnoge nerodnosti bi se umikale koristnim podukom 
ob nedeljah; želja po branju bi se pri mnogih vnela; 
marsikdo bi zamadil kerčmo , poslašaje zanimive nauke 
in novice. 

Velik vtok na zobraževanje vašega uma In serca 
bi imele tudi knjižnice (bukvisa) po farah vpe- 
ljane, ker bi se po ti poti brez velicih stroikov sozoa- 
njevali z najboljimi bakvami, ki spadajo na blagor dose 
in prid gospodarstva v vsih razdelkih. Malopridnih bakev 
mi se v slovenskem jeziku nimamo; treba je le pacno 
čati, da jih tudi v napredek ne bomo imeli. Ker pa 
manj premožni kmet nI v stanu vsih bukev si omisliti, 
ki bi jih rad prebiral, bi se tem željam nar lože vstre- 
glo , ako bi se pri vsaki fari napravila iz majhnih done- 
skov ukaželjnih faranov primerne bok viša; dmžtvo sv. 
Mohora zaroore biti o tem važna pripomoč. 

Zopernikom pa kmečke prosvete bi se pri ti priči 
ugodno svetovati dalo: naj bi blagovolili podati se v 
kraje proti sončnemu izhodu; velike brasnje ali popotnice 
jim ravno sabo ne bo treba vzeti. TJi bodo zadevali na 
bajte, ki se 10 fl.^niso vredne« V teh kočah biva po 
10 moških glav, ki skope si narediti neznajočipo stres- 
nih letvah slame namečejo , kakor naši kdsci o košnji 
sena na svoje kolibe ; verh nje devajo veje in prekle de- 
bele, da je veter odnašati nemore. V stanice/ boljber- 
logom ko sobam enake, svetlo sparoma prihaja skozi 
lino, ki se ob večerih z lesenim ploskem zapiral Zavolj 
pomanjkanja nrostora pod streho sedi kuretina zunej na 
drevesih. Ž(vini i^e ne polaga v hlevih, ampak se na 
božji van izpušča k stogom , ki okoli koče stoje. 

Mislim, da večega mraka uma več ni treba. Ti 
se naj po sercu naslaj ujejo I Kobe. 

Zgodovinski pomenlii. 

IARM06I0. AVG. SACR. 
C. MARIVS. SEROTINVS EX. IVSSV. 

Ramloiil Davorin Teritet^ak. 
(Is rokopisa: »Kdo go bili Norieani in Panonci, Kelti ali Slovenci?«) 

Norioani ia Panonci 
Veselijo moj pogled. 

A. Krempl. 
Od zelene Pohorske gore se začne prodnasta rav- 
nina , kteri pravijo ptujsko polje. Vsaka stopinja, 



— 90 - 



ktero človok ta stori , j0 poBwitnw^ Na mao^ d« mt 
tukaj, kakor geotiB^Lum preiikova^la |dc^, Mknit 
fftraino nevihte rattaiftli ta je celi^fol^ v {mdnil^oU- 
rodavDosti) pod vode atalo , — ne ootto , da d je de- 
roča Drava po toM peijo vočkrat svoje rečiaee' ofreme- 
nila, todi na tej široki ravnici je tekla človečjakrl cor- 
koma in je terdi prod napajala. V rimako panonakik bo- 
jih ID pozneje v tarakih je to polje večkrat bilo poso- 
riiee kefvavih bitov. Plaino železo vsako loto Isorje 
nove naklad o stare nočL 

Afcv pota^ ponoči po tem poljo potvje In divji 
kric tičov hadooroikov posiosa, se ma zdi, da so to ne- 
mirni dohovl padsih predstarišev« Ako jo ktera zemlja 
klasi čka v pravem pomena besede, ipotovo )e tal 

Kar imenitnise mesto na tem polja pa je staro- 
slavni Peto vi a m. V svojem krila hrani jezeto dragih 
Starinskih zakladov. Skoro bi rekel , da nI je bilo hne-* 
nitoese^a v stari Panonii. 

Panonia je bila bogata zemlja polna dobrav (Pii* 
nkn m. Z6.)^ ceoar Galeri jih je dosti izoekati daf. 

Ko je Aufast, brez da bi ^a bili PanoncI raz- 
žalili nad nje planal, si je skoz same dobrave pot kor- 
citi moral, iz kterih so Panonci rimoke vojake napadali 
CAppum ttlfr. cap. Z9,) Ti Btaroslovenski narod so dozdaj 
nekteri z|:odovinarjizakeltički, nekteri pa za t rački 
deržali , čeravno že Dio Czosi (XLIX. 36) pravi, 
^da so jim nekteri Gerki po krivem Peonci rekli, — 
line, ktero je že dolg^o znano, pa naši Panonii ne 
šlisi, ampak tistema naroda, ktori kraj fore 
Rhodope polei: zdanjih Macedoncev živ{^» In 
Dio-Cassia je verjeti, ker jo on rimski namestnik t 
Panonii bil. Tadi ti prostodašni pisatelj piše, da je 
Aagast le zato, da so njegovi vojaki kaj dela imeli 
in na stroške drazih živeli , po svojem načela ^močnejši 
▼se, kar je njema ljubo in drago, slabejsema sm^ sto- 
riti^ mirne Panonce napadel. (J^io Cassius XLtX. 90.) 
Po spričevanja A p piana (Ul^r. c. 92.) bo zamoi^li Pa- 
nonci 100.000 junakov v boj poslati ; i^emu so Panonci 
nar hrabrisi narod na celem svetu. To so so zdaj. Oger- 
ska puntarska, in Italia nezvesta ste skusile. ^Strah 
Taljanov^ jih imenuje A p p i a n na več mestih (App. /%r. 
<p- ^^Oy in Mamertin CPanegyr. Vet. vol, IL pag. 49 J) 
imenuje Panonlo ^mater hrabrih junakov^. Panonci so 
radi živeli po rodbinah, kakor se Horvati dan današnji 
živijo patriafhalskL Vellej Patercul C^V. 99.) pravi, 
da so poznali rimsko slovstvo In rimski jezik. Dio 
Cassi pa svedoči, da so že pred rimskim prihodom 
stalo mesta in gradovi* 

Toti Izverstni in slavni narod, ktbri je mirno go- 
jil umetnosti mira, gri roparski August pobojevat. 

Stiskani narod se vzdigne, kteremu so Rimljani, 
kakor njihov vojvoda Bat o pravi (Dio Caišius LV. 88.)^ 
ne pastirjev cede temoc volkove pošiljali. Vojskovodja sta 
bila dfH Bat ona panonski in dalmatinski, in pa Pines, 
vsi umetni v vojskovanju (VtUtJ. Patere. IL). Vojska je 
stela 80.000 junakov samih korenjakov in veslih poznav- 
čev orožja. Eoa stran je sklenila čez mesto Nabor da 
(Nauportus, Verhnika) in Ter s t vitalioiti, druga skoz 
Macedonsko. Tretja je ostala za brambo u domovini. 
Rimsko stareirnstvo Je trepetalo. Po panskem boju pod 
Titeškim Hanibalomnl Rim takosnega straha prestal, 
kakor zdaj pred bližajočimi panonskimi Slovenci (V^Hej 
Pai. IL) Huda vojska seje vnela, dosti ker vi seje prelilo. 
In le se Tiberi je kervavemu boju konec storil. Nar 
peglavitnisa bitka je bila pri reki Bathynum CVelUj. 
Pattrc. n.),iu% mislim, na primorski Bednji. Panonci 
80 prosili za mir, tudi Dalmatinci so se vdali. Prekleta 
nesloga In izdajstvo (Dio Cm$š. LV. 9. 99S4) j« tudi 
^oknj, kakor večkrat t dogodivščini SlavjnnoT najdemo, 



v Wm^t pomagala, nto poje take žalostne slevaBoki 



»BaCo, Bi^i, ki4 «i BtorJl 

SModei Pantuii? 
Kji^ sUbaoeiBo si vaoril , — 

Ah, vsa stvornost to eerti! 
Dok panonske bo ravene 

Solnona lae obsijala, 
Doklar trate do celene — 

To oerti Paaoaja. 
(Konee sledi.) 



A. Mrmtfi. 



Slovensko slovstvo. 

Drobtnice %a leto 1853. Učiteljem in učencem, sta- 
risom in otrokom v pod&k in kratek čas. Na svetle^ 
dal Jožef Rozman, korar stolno Labudske cerkTO 
in vodja skolijnega semenišča pri sv. Andreju, 8. leta* 
V Celovcu natisnnl J. Leon. 

Z velicim veseljem smo vzeli spet letošnje ^Drob- 
tince^ v roke, in prebravsi jih ia serca rečemo: ^Tudi 
letošnje „Drobtince^ so kinč slovanskega aievsiva, s« 
skozi in skozi hvale vredna knjiga, blagodarjeaa s točn« 
hrano za Jjudstvo, za kterega omiko in blagor je pisana* 
Naj si jib omisli vsak Slovenec, kterega koli si 
bodi stand, ker, resnično mu povdme, vsak bo na- 
šel v njih, da bo zadovoljin ž njimi I^ 

Svitu knezo-skof Lavantinskijosnovajepervi 
tečaj, se po obilnih svojih skušnjah o potrebah našega 
naroda prepričani, pot pokazali, kako naj se v ljudskih 
bukvah druži ,,koristno s kratkočasnim^. Teedino 
prave potl^Drobtioce^ se nikdar niso zgrešile, in spet 
letosqji tečaj slavno spričuje, da, kakor mili oče skerbf 
za svoje ljubljeno otroke, z ravno tako žive ljubeznijo 
oskerbigfjo gosp, Rozman vredoistvo ^Drobtjnc^, Žive 
priče te Ijubavi ni le izverstno vredjena ki^ign, ampak 
prelepi obilni spisi, s kterimi so oni obdarovali a pre- 
slavnim g. knezo-skofom vred letosoje ^Drobtince^. 

Pervi del tudi letošnjih ^Drobtinc^ je pobožnega 
zapopadka j, pastirsko ogledalo, duhovskim bratom izro- 
čeno za pokus in popravo^. Spisovali so ti del g. kneze- 
ikof, g. vrednik Rozman, g. Tom. Rožanc, g.opatVo- 
dušek, g. kaplan J. Oresnik. Očitno jo vsim tem go* 
vorom, da so iz serca prišli; bojo tedaj tudi pot v serca 
našli. 

Za tem oddelkom sledijo življenjepisi podnaslo- 
vom ^ogledalo blaženih mož, nekdanjim v spomin, se- 
danjim v posname^. Nam nar bolj zanimiva sta življe- 
njepisa Leopolda Volkmera, slavnega pesnika slo- 
venskih goric, in Franca Hladnika, bivšega vodja 
Ljnbij. gimnazia. V življenjepisu leta 1764 za masnika 
posvečenega Volkmera, kterega ^fabulo in pesmi^ se 
Slovencom dobro znane, je tadasnji žalostni sten slo- 
ven sine tako resnično popisan, da se nemoremo zder- 
iati, ti popis z ozirom na, hvala Bogu I velik razloček 
sedanjega časa v „Novicak^ ponatisniti. Takole se glasi: 

^Žalostni časi slovensine bili so za rajnega Volk- 
mera; vsa v prahu in v mahu zarasona je slovensinn 
spala. Nemci in drugi ptuji sosedi so jo čertili in za- 
ničevali, vlastencl so se nje sramovali; kaj čuda, da ni 
bilo citati slovenskih knjig, niti bilo moža najti, kteribi 
jih bil po slovensko pisal. Na kmetih ni bilo sol; po 
tergih in naestih se je učila nemščina In latinščina ; oni- 
dve ste košato za roizoj sedelo, nji sestra je pa za vratmi 
pozablena medlela. Slavo slavni sini so znali verlo pi- 
sati nemško in latinsko, gočitl po iUliansko in franco- 
nko , v svojem jeziku maternem se niso dali siissti , ka- 
kar hitro so gosposko suknjo oblekli. V Oolovskej dn- 
hovsnici, v semenišču večidel slovenskih dušnih pastir* 
je v, ni bilo najti slovenskih knjig razuu Gazmana nem*- 
liko^slovenski besednik, in pa kri^tko premišUevai^e več^ 



— »1 — 



ttih ninic; aloniioe Umod jeser aianik SIovmmt ne 
«d6A posnal nU Pe tri doliOTiiije ali fare »i lehko prt* 
koda, pepni, ko si alovMakl avasfolj ali pa onih 68 
•v«Clh peaen najdal; in ea ja kda vedalavat paaioD(ttr* 
ple^ia KriatMava) citati, ali pa aw. arao^aU povedati, 
jo kil ^^Uak kakor prarok imoDitoii. Veliko dakovnikov 
jo kilo ttod SiovoMO paalanik , ktari ia niao alovenaka 
brati tnali; earkTonik (Hiainar) jik Jo ▼ aaMo naaeil 
0v. oTnofOlJ kiyrti, klerei^ ao t nadaio na lool IjnAto 
• teiavpj po?odalL Ni bilo deMi alovonakib pffidif ; jik 
pa todi dokovnikl piaali niao. Ia noMskik ali latinakik 
knjiiT no P^ Torkn mlatili; in lekko oa viy da jo bilo več 
plev ko pa sernja , kar f ovor sadoDO. Drof i ačeni ata- 
novi ae na ovoj materni Joaik ia zmenili nisou Tako sejo 
vbofa alovonaina kaala, pa tndf omika Slovencev jo toliko 
Baoatala, da amo bili narodom v zaam^h in oporoko. 
Taakojaake|:a aerca Je moral bttl torej mož, kteri al je 
vpal saničovanai^a materneica jesika lotiti in obaditi 
med svojim narodom dnino življenje. To ao storili na 
Krainskem rajni Jori Japol, Gonman na Koroškem in 
na Stajarskem nas slavni Voikmer**. 

V ravno tem žtvljenjopis« pa najdemo todi slat 
nank, kako naj slovenski pisatelji pišejo, da 
b^ prav, ki takole veU: ^Da domorodoi pisec kaj vo- 
lji, mora vae se|:e, dobre in slabe navado, vse čedne 
Id nečedne lastnosti svajai^a Ijadatva dobro posnati, po- 
Eoati žile domačih občatov ; kioc njei^ovo besede ima biti 
domač no knplen; mora pa tadi vedeti pravomero omike 
maternei^a jesika ^ da g'^ aamorejo njegovi rojaki v ra- 
namenja dokajati. Le kdor domače lepo posneti — verlo 
ptajo blag'0 pa čedno podomačiti nna , on saslnži slavno 
imd domorodDei:a nčenlka, kakor gtk rajni Volkmer po 
vsej pravici saslnžijo''« 

Močno DOS je racveselilu v versti življenjepisov tndi 
življenje slavnega HI a d ni ka popisano najti, ki med 
botanikarji aastrianskimi visoko čislan je kot j,pohlevna 
vijolica bival med droElmi cveticami*. 
(Konee »ledi.) 

Novičar iz slovenskih iin^ev. 

Is Černogore. ^Narod« Nov.^ nannanjajo pod na- 
aio vem ^n a j n o v i o^ aledečo novico : Čajemo , da je Omer- 
pasa vojskini davek (ratni peres} od 100.000 to- 
larjev kristianskim terf ovcem v Skadra (Scat- 
tari) naložil, svojb|:a stričnika Tefvika Beya v čast pol- 
kovnika povEdi|:nal In se s svojo armado vPod|:orico 
podal. V nedeljo (27. feb.) se je vojska cemoi^orska 
raspastila. Mertvik Torkov, kteri ležd pod milim ne- 
bom od Spnža do Berik nezakdpaol, je nek blisoaOOO. 
Černo|:orcl so vseli Torkom poslednjič se tri vosove 
smodnika, ktere so voli na vojsko peljali, In nekoliko 
binddr. Prepeva so narodna cabaviica, ktera med.dni- 
Sin pravi: 

»Zakleo se Omer na pos«6a, 
Da ve6' ne^e vojitit na Moraeo«. 
Daljo beremo v omenjenem časnika sastran Čorno- 
l^orsko-tarske vojske sledeče: Vojska je potihnnla — 
kako dolino, nikče no vd. Maraikda misli, da je lakko 
Cernogorce in Tarke pomiriti, ter pravi: ^le Tnrk naj 
naposU graoieo čornoi^orsko, ,in vse je opravljene. Ali 
močno so motijo, ki tako mislijo. Sedanji stan jeza 
Cernoi^oro lo Tarčijo hoji kakor vojska« To napopasti, 
J« treba voditi: kuj je aodanji atan (statas qao) 
Černogore. 

Cernoi^orci terdijo, da rasan Černogore in Berda 
je njik tndi Grakovo in Lčsko polje in da jim Tnrk 
iiaa staro ^Ivanbo/^ovino'' odstopiti, to je, celo Žeto, 
jmro in semljo od Bara (Antivari) in OI|:nna (Dnl- 
^gno) ta Toe od Aleša , kar je nostrto reko ]>rhio. 
Tnrk nasproti terdi: moja Je cela Černogora, lo3 



nabUe Cokolioo): Eatuaka, Reokn in Cenioicn ao U^ 
Mdlo, in poiuoffovi misli ao ta tri nabije aedanji aia« 
Oernoiporoov. 

Y tok nmrakriž mialik jo teako, sila tosko prnvo 
rassoditi. ^ Po našim maenjn je poalednja somljapisnn 
rasmera Cernoforo a 8 nakijami in Berdom aodunjf 
atan Cemo^oro. 

Če isvsamemo JažnepabijoCerničko in Ročko, 
ae ne moro na nobenesi seln Cernoircro , tndi v dobri k 
letinak no, več žita pridelati kakor da imajo prebivavoi 
k vočom na 4 meaco živeža kaj. Ostalik 8 mescev 
morajo ropati, da ai potrebni živež pridobd, aicpr jim 
ni moč živeti. 

Kdo pa jik jopaknnl v take revo in nadlofre. Edini 
tnraki jarm, ki jik jo ia rodovitno Zete in Ivaubeipovliio 
¥ pasto skalovje pre^aal, kjer, naj počod kar koli ko^ 
čejo, ai nemorejo več žita pridelati kakor le bo trot* 
jino leta. Ako ostanejo nesrečni Čerooi^orci v seda- 
njem atan a: al ae jo nadjati, da bi bil kadajmirmed 
Tnrkl in Como|:erci? Kdor vd, ki^ nn pravi glada 
(Inkoto) m od loti 9 bo napopadol, da Černogorci v se- 
danjem atann svoje dežele ne morejo mirni sosedje 
Tarcfi biti. Poprej ne bo miri in ne more biti , dokler 
se ne ranairijo moje Černogore ali pa ae pokonci 
Čemogora. 

Da ae tedaj ne ponovi nemir med Černogore in 
Tarčijo in da obstane sedanja pogodba , je neobkodno po- 
treba, da se dž Čeraogorcom saj proti majknema davka 
Ivanbecovina nasaj, ktera jo od leta i4fiB do 1616 
njik laatnina bila. Ta dežela bi jik redila, in omikal 
bi se sčasoma narod, ktoromn se sedaj oponaša divjoat. 
Torkom bi pa ta sgaba tadi nič ne. akod.ovala, ker bi 
mnozik atroskev treba ne bilo, ki jik aedaj leto zaletom 
imajo, varovati svoje granice napada Černogorcev. 

Ako ae to ne zgodi, je rana le alabo za^oljona^ 
ktera bo se nevarnisi, ako so iznovega odprč; 

To, mialimo, je bilo treba bravcem razložiti, dn 
bojo samogli pravično rassojevati to , kar bi ae ategnilo 
vpribodnje v teb krajib goditi. 

1% Štajarško^krajnike meje 14. marca. • Prt 
nas je v .dolini že en teden prijetna pomlad , po kribik 
pa posebne v zamedih so dosti snega. Po nasveta gosp« 
predsednika vase kmetijske dražbo ▼ 21. lista „Nov(c^ 
aim na av. Gregorja dan pervi krompir aadil, in mnoge 
aosede s svojim izgledom napeljal, da ao tndi nekaj že 
ga zemlji izročili. Še nekaj moram povedati : v- našem 
kraji hočejo presfce, ko poveržejo, od kraja vse ovoje 
mlade pojesti, tndi take, ki šolani avojih mladih dotaknilo 
niso, 00 letos ti(^ divjožertno^); — prerokovači baanajejo, 
da to strašno lakot pomeni. Kdo bi so ne smejal takim 
prerokačom! 

1% Der farjev se nam piše, da je 7. dan t. m. en 
moz iz dkofje Loke, ki je ael v Krajnj na terg in ondi 
polič žganja za popotnico spil, domi gredd v snega 
EmersnnK Koliko Ijadf je že žganje na tako vižo pod 
nemljo opravilo I 

1% Ljubljane. Z veseljem slišimo, d|i nank kme- 
tijstva v Ljubljani se bo po veliki noči začel, ki ga 
bo začasno gosp. Dež man nčil, dokler se ne bo ta 
stolica za prihodnjo leto po novem osnovala. 8adja- 
in^marvorejo bo ačil gosp. Flelsman. — Prosto- 
Ijadno razlaganje gosp. prof. Pavsič-a in gosp. ka- 
atoza Dežmana o naravoslo vskih znanstvih ob 
nedeljah in praznicih vabi dokaj poslašavcov iz mnogih 
stanov. — Za kovače, ki se ncd na podkovijski ačil- 
nioi amnega podkovstva po predpisa ministerskem pol 

*) NiO B« prasei amijejo po ciFoto s if^aajem, in i njim 
tadi sTinJa namaie okoli ^obea — ia poisrtaoBti bo skor^ 
vselej konee. Vred. 



— «6 — 



letft.boprihotejo sredo oiitn« preakninja* — Verli 
ud naae kmetijske dražbe in priden eadjorejic foeped 
fajmoster MosiD« is Vrenje na latrSanskem se 
nam spet poslali mnoi^o oepfčev ilahnih simskihhrosk 
in Dsspelj, in s tem msrsiktere|:a domačina osra- 
metd, ki ne da eepiča is STOje^a verta, čes, da bi kdo 
čmg kaj dobrega ne imeli Exempla sant ediosa. — V 
cetertek smo pokopali iresp. Franceta Galie-ta,biT- 
segs posestnika Bistriike frajsine na Notrajnskem in 
soposestnika Bevske papirnice pod Ljubljano , ki jo po 
skor Sletni bolesoi t 70. leta svoje staroeti ▼ Ctospod« 
saspal« Omenimo njegovo smerti ne sate, ker je bil 
eden nar premoinisih moi na Krajnskem, ampak nato, 
ker je bil veri demoljnb, ki je sraven svojih reči so 
tndi pridno trudil m občni blai^or svoje domovine; priča 
tei^a je nje^va posebna delavnost sa vstanovitov vsa- 
jemne poi^orolske dražba na Krajnskem, sa osnovo 
domače hranilnice^ sa napredek kmetijske 
družbe, sa ktero je ko večletni odbornik veliko delal, 
In aa veo dresih občnokoristnih reči. V s^odovini ome* 
njenih naprav njegovo imd nikdar posabljeno ne bo. Naj 
po veliki, hvalo vredni - dela vnoeti verli mož mimo počival 



Novičar iz mnogih iin^ev. 

Po tem, ko so se nnidsn cesar Is cerkve domi pri- 
peljali ; SO dali žnpana Dunajskega mesta k sebi pokli- 
cati in so pohvalili in sahvalili Danajčane savoij serčnega 
sprejema, rekoč: da so v tolikih soamnjih sveste vda- 
nosti nekdanje Dunajsko mesto spet sposnali. — Sliši 
se, da se mislijo cesar kmalo v Benetke podati in ondi 
več dni ostati. — Za Dunajsko cerkev se jo na Du- 
najl že nabralo 426.ai63 fl. 97« kr., 150 cekinov in 5 
20-frankov. — Zdravnika cesarjeva sta prejela po- 
fllavila : dr. Soeburger je prejel Leopoldov red, dr. Watt- 
mann pa je povsdi|:njen v žlahni stan barona. — Po ukasu 
cesarskem , ki je dosei vsim c. k. sodnijaro , ne sapadejo 
m II oda ri, ki jih kdo od svetlega cesarja ali cesarjevo 
rodovine prejme, nikakorsni sodniiki eksekuciK 
sato, ker so sgol milosina. — Danca bojo sosgaii i^a 
Dunaji spet sa 500.000 fl. papirnatih sestic in desetič^ 
htere so pri nas so slo redke. — V cetertek popoldne so 
pokopali Dunajskega nadškofa in knesa Vlnconča 
Edvarda Miide-ta, ki je nagle smerti umeri v 76. leta 
svoje starosti. Truplo visoko spoštovanega gospoda je 
neslo 6 duhovnov v stolno cerkev sv. Štefana, kjer jo 
pokopališče Dunajskih škofov, 12 duhovnov mu je sve- 
tilo; pogreb je bil slovesen. Oporoka (testament) nje- 
gova določi, da duhovni Dunajske škofije, ki so po ne- 
arečah obožali in so v svojem poklicu pridni , imajo občni 
dedniki (Universalerben) njegovega premoženja biti; ve- 
liko je sapustil tistim krajem, kjer je nekdaj 8kof in faj- 
moster bil, pa tudi učiteljev in ubozih blagi gospod ni 
posabil. — Dunajski časniki nasnanjajo , da se bojo pri- 
hodnjič posebno dubovni frančiškanskega reda v 
učiteljsko službo jemali. — Nckteri časniki pravijo, da 
bo konec tega mesca v Berolinu shod austrianskega in 
rusovskega cesarja , pruskega , belgiškega in holandskega 
kralja, vsih druzih nemških in več laskih vladarjev. •— 
Pravijo, da oe bode sv. oče papež, kterega bo več kar- 
dinalov spremljalo, nar manj 3 tedne v Parizu mu- 
dil, potem pa čes Kolonijo in Munakovo na Dunaj so 
podal in v vsem 2 mesca od doma ostal. — NaŠpanj- 
k em jenmerlo o enem letu 32 škofov. — Visoko učeni dr. 
Orfila, čigar m6 po tem nar bolj po svetu slovi, da 
je izvedel moč strupov do človeka« je v Parizu 
umeri. — Važno novico naznanja ^Terž. časnik^ is Ca- 
rigrada (Konstantinopla); prišel jo namreč od raskega 



eara poslan 28. februarja knos Meacikov tjČBoatriflsi 
terjatvami. Bros da bi so bil kaj menil s ministrom vm^ 
nanjth oprav in brez da bi se bil prsžno oblekel, ke ja 
bil pri predsedniku turškega ministerstva , je s suttaamm 
nek naravnost govoril, da: 1) mora sultan obljab^ 
naaaj vsoti, ki jo je storil Francosu savoij bos- 
Jega groba, ker car terja predpraviee sa gerike ee^ 
kov, in 2) terja 40 milionov plastrov sa večine str«^ 
ike v obsedi podunavskih knežij leta 1850. Pred ti dao^ 
ko je rusovski poslanec v Carigrad dosei, se je fran- 
coski spravil ia poti. 



Klepec« 

(DaUe.) 

Prtstraii se kris^aaska vojska 

Veseli hrnp seseae tarska. 

Al, ooj! na grada ki^ <aai plaee? 

C^j divje krohotaaje spodej! 

Sa brata plaeo sestra tamki^, 

Derhal kroheee torska spodcj. «- 

»Al ni med vami veo jnakac, 

£avpye asa v kne^t Ukor, 

»Ki bi se v dms« s maaoj skasil?« 

Is plahe trume sio stareji, 

Na Torka sadiO so poitne, 

£ besedo dersno ma aabavUa: 

»Ne babiOf Tare, se presfodiOl 

»Se ima brat desaioo sdrave 

»K esveti bratove leviee, 

»Le sem, da hitro jo poskusiš !c 

Na sobeh natefiie Turek usta, 
Odsovera na to oe dado, 
Al divje is oei sabliska, 
Bpusti po vrafu damasoinko, 
Utue mu desno do ramena, 
Potem pusti da k oteu ide. 
Odreveni kristianska vojska, 
Gromeei hrup saiene turška. — 
Na srsdu milo deva plaoe 
Derhal kroheee turška spodcj. 
Ko vidi sina stari otee. 
Ko vidi v ranah ju I kervi , 
Osvete selja sa sapali, 
Žareoa Jesa i sramota; 
Bpusti se v Turka sivi staree 
Posabi let i rok okornih. 

hvi na grada, enj plakanje, 
Kak milo britko, kak Je silno, 
Raslesa se na bojno polje, 

1 h^Je ie sapali knesa. 

Gerdo se Turek posmehiije; 
»Al si obnori), topi staree! 
»Al si se sli^ve naveličal, 
»Da tak hitiš u smert gotovo ^ 
»Al nimaš veo sisov poslati? 
»Qo8ti bom daaas Jas napravil, 
»Gosti sloveče vranim tioam, 
»Ki krok^o pod nebom studno, 
»Ni^ turške slave god posniO<^9 
>'NiO s knei^im truplom se gostjo.« 
Le bolje se pospeši starec, 
Grosi se Turku s to besedo: 
»9orje ti snjnsni aejeveree! 
»Se bdi nad nami Bog mesoeea, 
a Od tebe, Ture, gerdo ia^ea, 
»Ki tudi roko staro vkrepi, 
»Ko sa otroke se maščuje! 
To reče, ter se saprašita, 
Da semtja se sasiblje spodej. 
Ke v pervo mahne silni Turek, 
Mu meč na tri kesd rasb^e; 
Ke v drugo mahne silni Turek, 
Na travo pade rasa glava, 
I kerveo eema scmUa pUe. — 
(DaUe sledi). 



Natiskar in založnik Jožef Blaznih v Ljubljanu 




kmetijskih, obertnijskiii in narodskili reči. 



Novico ishiO*Jo ▼ Loobljaui 

{▼oak tedoB dvokrot , nam- ^ 

ree v sredo in soboto. 



Odgovorni vrednik Br* JTanes Blelif eU. 



Veljajo so celo loto po posti I 

U fl. , seer 3 fl. , ss pol leta 

2fl. popošti,8cerlfl.30kr. 



Tečaf XL 



V sredo 23. marca 1853. 



List 24. 



Poduk 



v hme^oreji. 

(Dalje.) 



Obravnava hmeljnika v drugem letu. 
Za drugo leto mora biti natič daljši, 9 do 12 
čevljev dolg, ia na debelem koncu do poldruziga 

Eavcadebeh Vsake sorte les je dober za to; smre- 
ov, jelov. mecesnov, brezov, jesenov itd. 

Ti koiiči naj bodo ali čisto ali saj na eni strani 
obeljeni, da se posušijo, in se pod kožo altljubom 
merčesi ne zaredijo. Špiči naj se pa tako. da so 
spice trivoglaste, namreč, da se kol na d ven stra- 
neh zaseka, tretja stran pa ostane, kakor je zrasla. 
Take špice tičijo terdnejši v zemlji, kot okrogle, in 
veter jih težje omaja. 

Natični koli naj se nasekajo, belijo in špičijo 
pozimi, da se do dobrega posuše^ ker sicer sirovi 
aii samo prevenjeni v zemljo pridsi, kar jih v tla 
pride, se zaduše in naglo zgnijejo. 

Pomladi, koj ko hmeljove sadike začenjajo iz 
tal bukati, to je, mesca malega travna, je treba 
zemljo, ki je bila jeseni na hmeljne sadike z dre- 
vesom veržena, na enako vižo spet stran vreči. Al 
prav marljivo naj se to opravlja, ne da bi se hmeljne 
sadike zrušile ali clo potergale. Iz tal moleče pri- 
rezane mladike kažejo oratarju, kako gre drevo 
brez škode peljati. 

Po tem pride na versto 

obrezovanje. 

Obrezovanje je nar važniši delo pri hmeljoreji, 
ker na tem je nar več ležeče, zakaj dobro obrezo- 
vanje je temelj požlahnjenja hmelja , brez kterega 
se ni nadjati dobrega pridelka, naj se druge dela 
še tako dobro opravljajo. Celo divji hmelj se da 
sčasoma po pravem obrezovanju požlahniti; pa tudi 
žlahni hmelj zdivja , če se nič aii ne prav ne obrezuje. 

Prav se pa obrezuje takole: 

Na verhu se mora prirezati do četerl pavca 
verh predletne sadike^ in odrezati se morajo vse 
korenine, kar jih je manj kakor pol čevlja pod-zem- 
Ijo. Tako obrezani štor napravi spet nove kore- 
nine, požene nove mladike, nastavi peresa in cvetje ; 
semena delati mu pa moči manjka ; namesto njega 
napravi veliko moke in hmeljove smole, kar mu 
ravno veliko vrednost d^ja. 

To obl-ezovanje se pa takole zdeluje: En de- 
lavec odkopuje zemljo proč od štora, da do spod- 
njih korenin pride; drugi delavec obrezuje štor, 
kakor je bilo gor rečeno s ^krivcom enakim vinske- 
mu nožu. Če je treba , dene tretji delavec nekoliko 
gnoja okoli štora in vse skup zagerne dva pavca 
visoko verh štora s perstjd. 



Manj persti verh štora stori ob suši, da štor kasno 
odganja, več persti pa, da se veliko mladik zaduši. 

Ako po obrezovanju pride hud naliv, stepe 
rahlo perst v skorjo , ktero je treba proč vzdigniti 
enako kot sadikam v pervem letu. Umerle sadike 
gre koj z druzimi nadomestiti, da hmeljnik ne ostane 
plešast, ker pozneje zasajene sadike v senci od- 
rašenih se ne zamorejo več krepko vrasti. Po oprav- 
ljenem tem delu naj se čisto čisto poberejo vsi ob- 
rezki , da ne odganjajo , in pravih štorov ne zatirajo. 

Nadomestiti se pa znajo suhe sadike tudi z 
grebenicami od bližnjih štorov, ako so zadosti dolge 
in močne. 

Odkopovanje al odkrivanje štorov pred obre- 
zovanjem je dvojno, namreč: ali je okroglo krog 
vsacega štora posebej , če je svet osušen in spodnja 
zemlja rahla, da naglo mokroto popiva, — ali pa 
gre grape napraviti od štora do štora, če je svet 
mokroten in spodnja zemlja gosta, deržeča, da 
mokrote naglo ne požira. 

Okroglo odkrivanje derži dlje časa potrebno 
mokroto pri štoru: grape odtegajo preveliko mo- 
kroto od štorov, cia ne gnjijejo. 

Posebne pazljivosti je potreba pri obrezo- 
vanju. Premočno obrezovanje zamore ventati sa- 
dike, premalo pa, da sadike zdivjajo, namreč če 
mladike rastejo iz lanjskega lesa, ne pa iz štora. 
Korenik od verha se ne sme preveč porezati, 
sicer štor opeša; pa jih tudi ne preveč pustiti, 
sicer ostale verhnje korenine začnHo samosvojno 
rasti, in spodnji štor enako opeša. Obreza naj bode 
vedno gladka, z ojstrim nožem opravljena. 

(Dalje sledi.) 

O zadevah poslov. 

Gospodarji in ircepodinje se dandanašnji vedno bolj 
zastran slabih in razajEdanih poslov pritožajejo. In gotovo 
je, da je pritožba o napakah pravična. Ni tedaj čuda, da 
po vsih deželah se razlega klic po novih ostrih ponelskih 
postavah. Al bojo pa same postave, ee se tako dobro 
osnovane, odvernile mnogo verstne napčnosti, o kterih se 
gospodarji in gospodinje pritožujejo? Bojim se, da ne I 
ker vzrokov pokvarjenih poslovni v samih pdsiih iskati, 
ampak v mnozih d razi h okoljsinah, is kterih izvi- 
rajo napčnosti njih. 

Kdor pa hoče rano celiti, mora nje natoro 
poznati. 

Kar bomo mi o ti zadevi odkritoserčno govo- 
rili, ne zadeva le slovenske dežele, kjer ta koga zares 
zlo hudo razsaja in krepkega zdravila potreboje, ampak 
dalječ sega tadi čez nase meje. Če tadi v nekterih der- 
žavah tji in tam že davoo ostre poselske postave imajo, 
se vendar vsaki dan prepričvjejo, da niso dostojne, ker 



— 94 - 



je vedno bolj očitno, da tiatemu atano , kteri Je dr«tim ravno 
tako potreben, kakor vaokdanji kruk» oo ne moro celo 
vsa pokvarjoDoat podtikati. Ne aniovio poslof ¥ prah 
tlačiti, ker tadi ooi ao IJadj^, kakor ini; 8okr«U«nAsi 
in seotro v tistem Gospoda, ki jo c:ospod vaik f oopodar- 
jev. če 80 olnžabnikl naši , da nam delajo in pomai^ajo, 
niso anžnji našo terme, da jih saničajemo, da divjo, 
noprffliiidoo in pr^vaotn^ i njimi ravnamo ! „Ne bodi t 
ovoji hiai , kakor lev , ter no preganjaj svojih domačih, 
in ne satiraj svojih podložnih^ — veli že Sirah. 

Nihče pa naj ne misli, da mi s tem hočemo ma- 
lopridne pdsie sa^ovarjati,— Bo^ nas obvarij tega I 
Nas namen je odkriti resnico, da se ne oponašajo vse 
napake* naravnost le poslom ; sato nočemo to reči le po- 
verh ofledoti, ampak globokeji jo hočemo preiskati, in 
pokasati, da ti sle^ svoje korenine se kje drofod Ima, 
n kterth popačenost naših poslov isvira« 

0«ti«io se nar poprej ▼ otarodavno čaae naaaj. 

Ža o oilao atarih časih so se gospodinje soper ovojo 
poolo prilonavalo« in v sv. pism« starega zakona pri 
očaka Abrahama najdemo , da jo njegovi sooi Sari on« 
njenih dekal slo oporna bUa, ter v vodnem prepira i 
njo živela. Preisimo le enmala vsrok , ia kterega je ta 
opof nost iavirala , in našli bomo , da že takrat je ravno 
taka bila, kakor jo dandanašnji. Ko je namreč Abra- 
ham s svojimi čodami nekaj let v Egipta prebival, jo 
egipeaneko deklo, ktera je, kakor sgodoviaa pravi, hči 
siala^ hUa« v slaabo vsot, ki je potem, kooejeAbra- 
hap oopot v Kaanan — svojo novo domovino — vomal, 
ž njim prosta, ne več snžnja sla. Hagar — tako jo 
šali dekli imd bita ^ jo dragoceno slat« ohane in za- 
pestnice imela; Siara jo večkrat nadležje, nigbljiahaM 
in zapeataico prodala, ker oaa, bogata ia imenitna pa- 
atirska kneginj«, nI tako lapfh, ko i^ena dekla imota. 
Hagor pa -r- al oa ji drag opomin bile, al le is svojo- 
glavnosti r-r- jih nI hotla prodali; in tal(o sojepervipr^ 
pir med njima pričel. Drngi in ae h^iak prepir pa oe 
jo vnel, ko je Abraham zalo Hagar v neko prednost 
po tadaanji oogi bil povsdignal, ktere aod je blllamael. 
Se v^, da se je Hagar potem se holj prevzela in avoji 
gospodinji esaki dan oMinj pokorne bila 9 dokler je Abra- 
ham prisiljen bil, Hagar in lanuiole is biaa odpraviti in 
T pasove odgnatL 

Naei bravoft bede morebiti rekli: čmo ^ tem 00- 
stavka oi starih sgodb av. pjsma govorimo? Nam se 
ta pvige4ba jako važna zdi, ker je deloma take rekoo 
eled, kUtega se je treba dtržati, ake nočooM eniH 
etraaoke napčnoati naših pealov ooditi Le sgodo^ 
▼ine nikdar v nemar pnsati, m ho^ pravični bodeoMi v 
Tsih svojih razsodbah. Kolikor 00 posli dan današnji slabji, 
toliko več so tega gospodarji in gospodinje krive; zato 
je treba postav za. posle, gospodarje in gospodi- 
nje, — zato je treba ppboljianja na obeh straneh. 

Skosili bomo imenituisi vzroke odkriti: od kod to- 
likanj majopridujji poslov dandonasoji? 
(Dalje sledi). 

Zgedavinski pomenki. 

IARMO6IO. AVG. SACR. 
C. MARIVS. SEROTINVS EX. IVSSV. 

Ramhiil Davorin Terite^jak, 
(Konee.) 
Pa za postimo to žalostno ddbo in podajmo so na- 
zaj v raslagaAje našega na čelo postavljenega napisa. 

Kamen je otirovogdast (Cippns) in je leta i9^7 v 
Dravi ni pri ev. Vida v Halozah najden, posnej pa v 
Ptnj prenesen bU. Mah ar CQe4eh.derSuierm.lit.409) 
piše: ^Nektori menijo, da imd ^Jarmogins^ jolaotaoim^ 
CEigeunamen) nekega glasevitega panonskega ptičogleda 



»1 vrečarja, kar pfameakeAVO aa Asgnr berd. Nem 
eo doadova, da to imd Jo lastno Und nekega celo nezne- 
Boge domačega panenekega boga, kakersnihjo vdrasik 
deželah rimake deriavo se več,^ 

In taka je. Kako na čela dobrih dnhov v Par- 
zlanstvn Ormozd stoji, in se stvarnik sveta Imennje^ 
tako je v Slavjanstva Belbog (^'^on Brete Limemeimes 
Vereuekee il|er den mit. elac. IHfmof etc. i^ei^mig U. Tk.J 
spočetoik oveta; sato je svetH njegov stvor, in loč in 
svet imata enako im^ svet — svetlo. Nar višji 
Belbog v slavjanstva pa je Svate vit — Sveto vi t. 
Helmold (C%renie. Slav. I e. 58, paf. 4) piie: ^Med ras- 
ličaim božanstvom Slavjanov; pervoje „Zwantewit^ pri 
čigar pogleda so vse drugo le za polbogove čislali. V 
iztočni mitologij se sol ne e zmiraj veli Jnnak^, „vi- 
tez^^ »nepremagljivi bojevnik^ ker je njeno bo- 
jevanje a temo pogodba nepesnoga semeljohega sivljont« 
(Crem»er S^k.) 

Rimci so našega Svatovita vsikdar v Mithro 
prestavljali, zato pridevek ^Deo invicto Mithrae** (Seli 
MytkragekeimnJ 

TadI V slavonski mkoiogit je S ve t o vi t popisan 
kot b e j e v n i k, kar njegove vlaaeitosti (attribnti) pričajo«). 

Kakor ga vao vla«titosti ollčnega storijo iztočaoma 
Mithri, take tadI njegove ime, ake je po etimologii 
preisemo. V njem je po pravem samo ena olovka, in 
eicor: nWit^, sveto je pridevek, kar eam Saxo si ov- 
ni čer poUrdi ^^\ Koreniks besede Wil pa je že pe 
Dobrovskem (Slavin, fag. 4iM) Usta, ktera je v be- 
sedi ,yVitezS Uke da Svetovit pomeni |,8vetega 
V i te s 0% den heiligen Sieger. Tako todi v eanskrit- 
skem jezika pomeni beseda: „džiS „vidžl<^, viacere 
expagnare, iz ktere je Visna nastalo, kterI je tadi 
hil nebeški bojevnik. Svatevitova priimena so bila Je ro- 
ali Jerevit CHamtiin.J kakor zmladletoo soince, 
in Rnjovit kot polletno soince, iz kterega imena 
je nastalo imenovanje mooca Rajon, Rajan, in Bo- 
revit — » simske eolnee, od beoede Bera, Wetter, 
sehleohteo Wetter, Sterm, bor, tosterer Wakl. ZaU 
najdemo e litvanski mitelogil bega strne ^Porevit^. Vse 
te rasličee priimena, ktere po pravici Svatov it a pri- 
Mep^e, imennjojo stari hronikarjl, kakor Sax. eramm. 
Grotooff« pisatelj Vitae s. (Htonis itd. 

V slovenskem jesiln pa se imamo drago soimi 
besede „Vit^ in ta jOi^mog^ od možem, moči, mo- 
gel sim, premogel, premagavec, smagavec, 
kar tndi toliko kot ^vit^, victor, Sieger, pomeni. 

Tndi v sanskrita (^opp glossarium pod keeedo 
„mmfur'') pomeni ^mahan^, ^mogočni^, „mnogi^9 
in |,magar% visoki. In ^mahat^, mogočni. 

Jarovit bi tedaj bilo severnoslovensko, Jar- 
^^S P* paoonsko-slavenoko in pomeni enako* Da 
jo Jarmog enak severno-slavenskemn Jarovitn in 
da ni kaj drnzega kakor S vato vi t, bog svltlobe — 
Bohiea (Slavjani so sonce pod imenom Svantovita častili, 
kar je dokazano v Hofmann y,Momtmenta Intrekoe. pag, 76. 
Hofm. i/, p. n.a) 0amo v poedini ddbi mladoletnega — 
jarnega soinca — pričata tadi imena častite^a , kteri je 
„ex jnssa^ taj spomenik postavili, Meri in Serotin. 
— Zahajočeira soinca Itni je bilo M a rovi t 6^"^ 
mamShfmik U. stran 89». in dalje.) Ker so stari mislili, 
(ta amira, kadar se loči, in brez dvombe je na taksni 
način tndi latinski izraz: „8ol occidens^ nastal. Zakaj 

*> »Baseem ssf ittarnn habebat« (Streiemšinf Smer. Morav. 
kiet. pmf^ 4T), d«lje »c^oapioa« groeditetis easisc (SajB. 
Oramm, MUstor. Damm lik XIV. paf. 819^ 880), »peos* 
liareie (Jbi ooloris e4|aam«, io roaeboo »lastavo« (Uietor. 
episo. Camin. //. vol. seript. rer. Germ. pag. S09) in 
»bodež«, kakor intooni Džemdžid (i^lej: Ulenker Zend 
Avesta trn Kleinen pag. 19 u>> 48). 

**) Affirmances se domestiee Vito oontentoa esse. 



— 96 



MaroTii m po tbIIi nčeDik sUvoDikik jttikoBlovcih ix- 
pdijAti ima od bonedo mar, mreti, aato Marena bo* 
X'mja amorti pri oeveroib Slavoaib. -Pa tadi imi Ser o« 
tiu j^ Tsoto i& boffočastja SFatovltovo/ra* Racaa 
proimoa JaravU, Bttjovit, Borovit je tadi Sve- 
to v U inial priHttO SerovU *> 

Jaa aa«lin> da boMda Soro ima koroaika v aaiH 
akrithi b«fedi,»9ar^ aovoalovenako aora, poroki c«ra» 
otrahlaa, claasoD, ktari jo tadi ipercka ffsiQ apodobaa ▼ 
koroaiki io pamoaa, ali pa v aaDskrttski booodi ^ar^ 
^tkoo, bowofffD. Bodi si ▼ edni ali dra^i, smira> aa 
Dasasa na ftveto^itK Da bo atari SloroDci, kakor 
mi sdaj pa avetaikik , imoaa avojim atrokom. pa ovojih 
bo^avih prilairaii, kažejo, rimaki apomiaki v Norika ta 
Paooaii. Na D>k aa aijdo: Veriaaa, po vara Via- 
natovom, Apiariaa po bojTioji aemljo Apia, V»- 
raaas, p» boraoa (0voa>iodotilaveooko|:abairaA«:ni 

SLamoaa, VeiaviaiaDao po Viinata, Amyaa- 

tka a (Amoalav} po Ami, čemi atrani žensko polovica 
l)ogiaiio Živa Ud. 

Tako orno ntsli pri aevomih Slavonih Lvaia» in 
pri jaŽDib Lvaaiia (i:lej ^Novice^ Nr. 16) in orno vi- 
•diii, da jo pomen amiraj jenak. Tempelj Mythra je 
etal na rogratcki irori, kakor najdeni kamni pričajo, 
in meato najdenja omenjenega kamna ni dalječproč. Še 
kersanska cerkva sv. Vida pomeni, da so katoliški maš- 
nlki v. ložjo odvajenje in pozabljenjo na paganskega Sva- 
tovita , kersanskega svetnika o siičaiia imenom podložili. 
ISicer zdanja cerkva nI tako stara , da bi njeni poče- 
tek so imel v rimskih časih iskati, — ali kdo nam moro 
dokazati, da ni draga na tem mesta stala, ktere sta- 
rost je višja od zdajne. Tako pa imamo nov dokaz, da 
amo starisi v naši zemlji, kakor nam nemaki historiki 
pravijo, In da smo prejo bili v versli omikanih narodov, 
kakor germanski* Dirjastva so oni prinesli v nase kraje; 
to niso moje besede, temoč svetega moža, kteri piše: 
^Dasa strepeče, če si pomisli na razdor nasib časov; 
več kakor dvadeset let okod Carigradom in jalskimi pla- 
ninami so kri preliva, v Skitbil, Trakii, Makedonii, Ba- 
cil, Thesalii, v Balmacil in vsA strandb Panonio; vso 
razdira in podira, ropa in pleni: Got, Sarmat, Qaad, 
Alan, Han in Markoman^ (Sv. Hironim v pismu do Heliodora,) 

Sloveosko slo\stvo« 

Drobtnice %a leto 186S. Učite^em in ačencom, sta- 
risem in otrokom v pod4k in kratek čas. Na svetlo 
dal Jožef Rozman, korar stolne Labadsko cerkve 
In vodja skofijnegs semenišča pri av. Andreja. 8. leto. 
V Celovca natisnol J« Leon. 
CKoDecO 
Tretji oddelk zapopade ^prigodbo žalostne in ve- 
aele mladim In starim v poduk in svar^. Spisala sta 
jih večidel slavni vrodoik in pa svitli osnovatelj ^Brob- 
tinc^. Križarske vojske so kaj mlčno popisano ra- 
sna mnozih drazih lepih povestnic. 

V četertem dela najdemo mnogo prav prijetnih 
In podačnih prilik in baain, spai le spisanih od ravno 
omenjenih dvA nevtradljivo pridnih gospodov. Kaj krat- 
kočasno je popisana povest ^hndič si sedeža ise , in kje 
ga najde ?^; prilika pod naslovom ^sončni mrak^jetako 
Upa in resnična, da ji jih jo malo para. 

Posebne vredaosti je v letošnjih ^Brobtincah^ 5. 
oddelk: ^ogledalo at šolo in domačo r^joetrok'^. Razan 
onega sestavka, ki so ga spisali slavnoznani mojster 
detovodstva, gosp. Rodmas, in enega, ki je podierkan 
s X F. , so vet spisi tega prelepega oddelka. La sok g. 
kn eaoikflfa. in. go ajju Rozmana. 

*) 8vaatovitu8, qm etiam apod alios mntato nonnihil dialeeto 
flrerovitiis est nomioatas (Stredoufsku šaer. Mor. hist. 



^Navod, kako bi se pervinci v nodoljakib 
šolah ob jodnom pisati in citati (brali) ali pi« 
aajo so citati ačili,^ je vreden, da postana vodila 
vsim ačlteljom , .kterim ni na tem ležeča^, da so otroci 
le več let v šola motijo, ampak da ao v kratkaai 
krati ia pisati nančd. Sedanji časi ao akos iaakcs 
bolj praktični ali djanaki po8taU; ▼ vsaki reči ao 
glada na djanako koriataast; priča tega ao tadi 
realne šale v prioMri n nekdanjimi tako imenovanimi 
čotertioii klasi, — dandanašnji gimnazij memo 
nekdanjih. Le očilo v ijadskih soIah, izjemsi vo^ 
like hvalo vredoo vpeljavo nazornega ačiia , je oklooieim 
BO v spone stsrtk časov ; nadjamo so, da ao tadi te bodo 
kmalo odpravile. Brati in pisati ni cilj in konecačo- 
nja, ampak je le sredstvo za sto drazik naakav po- 
trebnih za življenje. Kar je tedaj Io stopnica zadruge 
namene, naj se hitro doversi, brez pomade, ki je 
dolgočasna iskreni mladini. To se pa edino do- 
seže , ako se otroci ob enem brati In pisati nčj« Vaja ' 
branja lu pisanja terpi tako potem skoz več let. Ker 
smo imeli pretekle leta sami priložnost se pri odra se- 
nik možeh prepričati, da so se, ačivsi se le 2 dni v 
tedna, o enem leta dobro brati In pisati naočili , smo 
skoz in skoz prepričani o resnici tega , kar častiti gosp. 
Rad mas pravijo, ^da se bojoačenci podanem navodao 
dobi enega leta, samo o nedeljah in praznicih, s 
pisanjem vred tako dobro citati (brati) naučili, da bo 
pridnim ačencom za celo življenje vstreženo^. Kolikšni 
dobiček za učenec, ko se drugo leto že zamorejo mno- 
zih drozih za življenje potrebnih naukov učiti f »Kra- 
sopisje^ — pravijo gosp. Rudmas dalje — „naj se 
pusti krasopiscom ; otroci pa naj se uč^ pisati , kar in 
kolikor jim v življenju bode znati treba^. Kako resnične 
BO te besede! Kdor ve, da fantje, ki so se skozi 3 dolge 
leta ki^asopisja učili, večidel vse to pisje pokvarijo, ko 
v gimnacij pridejo, bo poterdrl a nami vred gosp. Rud- 
maseve besede. — Naj bi neprecenljivi ^navod^ rodil 
obilen sad, — naj bi bil vodilo vsim našim učiteljem! 

Kaj' lepi so v tem oddelka tudi sestavki g. knezo- 
akofa:^šiba za otroka ilahna roč^, ^pričkanje pobožnega 
mladinca ib modr^ana*', ^solarako blago sa nareke in 
predpise^, in ^sveto detinstvo^, kakor tudi sostavak gosp. 
J. E. „kervava šiba slabih starisov^, s ktorhnl so vredno 
dražijo soatavki gosp. Roamana: ^dojivko^, ^sola na 
voBto^ in „ Amerika najdena^. Sestavek pa ^kratka do- 
godivščina slavjanakega sveta^, ki soga tudi goop» Roz- 
man spisali, ja posebno krasna cvetlica tega oddelka, 
ki sa bo gotovo vsacema rodoljubu jako prikupilOr 

Poslednji oddelk zapopade pod naslovonr^^sf o ven- 
ska g orlica^ fO pesmic, med kterimi jo nam narbolj 
dopadla ^Zdravica^ gosp. VIrk-a. 

Oklnčane so letošnje ^Brobtince^ z zares krasnim 
jeklorezom sv. Metoda in Cirila, apostolov Slovanov^ 
h kteremn so svitli knezo-skof ravno tako krasen sosta- 
vek spisali. 

Omeniti merama se, da natis letos njik ,,Brob- 
linc^ v primeri s prejsnimi jo kakor dan in noč* 

Tako v vsem izverstno napravljeno ^Brobtlaice^ 
priporočamo živo vsim rodoljubom slovenskim. Slava na} 
jih spremlja po vsih slovenskih okrajnakl 



Novičar iz slovenskih krajev« 

1% TerHu 20i nmrcm. Že Štiri Mk >)udjo tukaj 
take buTjo na pomnijo, kakor je včeraj bila hi (udi da- 
BOS so t^pl , vondar se jo nekoKko bvlf olegla. Vso 
poste so aavolj nje zastalo, in ^Omnibos^, ki je bil v 
Ljubljano namenjen, je koj zunaj mesta prekucnila, da 
so danes na mestu leži. Pri novi cerkvi sv. Antona ja 



— 9e — 



Terffift necai^ft moža in mii je no|:o slomilo. RsmoUko 
kakor po sahem, je tudi na morja velika Dovihta, nobena 
barka ne naore ia loke, nobena v loko. Todi is Benetk 
ne more parobrod savolj velike nevihte odriniti. Barja 
piše tedaj od Reke, po celem Kraaa noter do Benetk; 
vpamo vendar, da bode kmalo potihnila, ker dol^o ni- 
kdar ne terpi, naj bode fie tako hoda. — 30 mladih, % 
do 14 let starih fantov is Krasa domi, lepo v domači 
obleki napravljenih in v novo osnovano mnsično kardelo 
Teržaske okolice izvoljenih, ja mosiciralo onidansvecer 
pod oknom sviti, nadvojvoda Maksa ▼ Tersto tako moško, 
da irosp. vojvoda in vsi ^poslosavci so jih a velieim ve- 
aeljem poslasali. Nadvojvoda jim je podaril vorh dobre 
fcaplice, s ktero so se okrepčali, se 100 fl. sate. 

1% Ljubljane. Danes samoremo veselo novfco na- 
znaniti, da tisto novo imenitno obdelovanje semljis s po- 
klado glinjaatih podzemeljskih cevf, kise dršnažaime- 
noje, se bo, ce vse po sreči i^re, todi naKrajnskem 
se letošnje leto začelo, ker vse trojno, kar je k sačetka 
tei^a dela potrebno, nam je se ^^otove. Umetnega 
mojstra v tem delo nam je is posebne prijaznosti slavna 
štajerska kmetijska dražba, hvala ji I sa nekoliko časa 
poslati sagotovlla, -^ verli podpornik vsake občuokoristne 
reči s:osp. Baomg^artner se je rad vdal prošnji kme- 
tijske dražbe in si bo naročil iz Merskega mas i no za 
cevi na svoji opečnici (ce|^elnici) , da se bojo po na- 
sveto Štajerske km. drožbe cevi.sa dr^nažo domi de- 
lale; — in že imamo v Ljobljani todi vse orodje sa 
grabne rezati in cevi pokladati, ki je pretekli teden na- 
ravnost iz Londona prišlo po naročila g. Terpinca, 
za vpeljanje novih in dobro poterjenih poprav vedno skerb- 
nefa predsednika nase kmetijske drožbe. ^Novice^ bojo 
začele kmalo prijatlom kmetijstva drinažo natanjke 
popisovati, da na to vižo pospešimo to važno reč od 
vsih strani. 

Novičar iz mnogih linueVt 

Preavitli cesar so prejeli te dni iz rok novo isvo- 
Ijenega kardinala in papeževega sporočnika gosp. Viale 
Prela-ta eif sob sv. Petra, kterega so sv. oče pa- 
pež s lastno roko iz' čelost tropla sv. Petra vseli in ga 
eesarjo v poseben spominek poslali. — Nabora za Do- 
najsko cerkev soesedosihmalna Dapaji čes 433.845» 
11., v Pragi čes 18.736 fl., ▼ Tersto čes 18.078 fl., 
v Ljobljani 2437 fl. 66kr. itd. — Mesca febroara 
se je peljalo po ces. železnicah 181.070 Ijodi, blaga pa 
1,470.424 centov; dohodki so znesli 793.670 fl. -^ 
Troplo fzm. Haynao-a, ki je bllzo poldragi milion pre- 
moženja zapostil , so pripeljali 18. t. m. iz Danaja v 
Gradec, kjer so ga s veliko svečanostjo pokopali. — 
Časniki nasnaojajo, da se bivsema ministra barono Brok-o 
služba aostrianskega poslanca v Carigrad o ponoja. — 
Na Laskom (v Ferari, Milani in Mantovi) so sred tega 
mesca spet 4 obesili, 3 pa vstrelili, ki so so prekocija 
6 febr. vdeležili; 19. dan t. iS. pa je maršal RadeckI 
▼ razglaso is Verone milostni razglas Njih veličanstva 
naznanil, da vsim tistim, ki so se v sodniški Mantovski 
preiskavi zapopadeni, se Ima popolnoma pfiaane- 
sti, da ne pride se več drožfn v nesrečo, kterih očetje 
so le zapeljani se velicega izdajstva vkrivičili; le tisti 
se nimajo pomilostiti, ki so pobegnili (33 jih je) in niso 
pred sodbo prisil. — Gradčki kneso-skof pride nek sa 
nadškofa na D o naj. — Hrabri vojvoda GrahoskiJa k ob 
Vajatič je nek v Kloboko (torski terdnjavi) po greš- 
nem terpljenjo amerU Vjete Černogorce močijo Torki 
grosovito. tipanje, da se bo kristjanom v Bosni pa 
dohodo Kiamila-pasata bolje godilo, je splavalo po vodi. 



Kdaj bo torske -roške pravde kopee, se ie sa gotovo^ 
ne yiy ker felegrafoo nasnanilo od 18. t. m., da ae 
Tark terjatvam rosovskega poslanca noče vdati iia^ 
da je angleško in francosko vlado na pomoe po-* 
klical, se ni popolnoma verjetno, kakor tadi to ne, d» 
je angleški sporočnik v Carigrado poveljnika (admi- 
rala) srednjemorskih bark v Arbipelag napotil, da bo 
bližji pri rokah. Zlo pomenljivo pa je, kar nek Var- 
žavsk časnik pod krilom rosovske vlade naznanja, da 
toriko-černogorska pravda je le na videz končana m 
da ao bojo kmalo važne reči naBospoto godile; posled— 
njič pravi , da rosovske in aostriaoske dežele se bojo 
proti jogo razširile , proska vlada pa bo za odškodnino 
en del krsljestva Poljifkega dobila. „Allg. Zeit.^ pravir 
kdor v^, da v Varšavi noben časnikar ne %mi nar manjsr 
besedice pisati , ki ni povoljna vladi , bo lahko prevdarll 
pomenljivest rečenega. — Nov predsednik amerikanske 
Ijadovlade, general Pierco, je bil 4. dan t. m. v Wa- 
singtono s veliko slovesnostjo na čilo vlada postav- 
ljen ; v pervem svojem govoro je obljobil , da si bo terdoo 
prisadeval mir in prijasnost s celim svetom ohraniti. 



Klepec. 

(Dllje.) 
Na f^rada strašno dova pisne, 
Do no^a se v nebesa čaje. 
8 tim hipom vse potihne sp^rej. 
Le bolj derhal krohoče spodej, 
Lo bolj Triščijo Turki spredej. 
Zastoka aroze knežji tabor. 
Na beg se tojskfi opoteee, 
I sdaj je bilo vse cgubljeno. 
Pa v hipa tem pred rerste blede 
Mladilieo nagloma prisope, 
Obstati jim akažo ostro. 
Do Turka se nkas rasleže — 
I vojska slasa ga osopna. 
Kdo Je mladeneo tako dersni? * 
Odkod priieno %% nesreča? 
AlJ Turkov U ne vidi spredeJ, 
Ki 80 se ko Volkovi glad m 
2a plašnimi kristjani vsuli? 
Pri Uni, na pokrajni turskej. 
Je sHsal snoci govorico, 
Kak se. ukrade turški aga 
8 tovarsi strašnimi ees reko. 
Začuti T serco bol nesnano. 
Ter se sa sledom idajci vsdigno. 
I že stoji na eeln vojske , 
Že se ko smertni Angal Turkom 
8 perntami viharja bliža. 
V desnici silen porat *) suee, 
Kervavega pomora orod. 
Po stegna se mu sablja vije, 
Ognjena kaea britkosoba; 
V^oe^h pa euden plamen bliska, 
8ovražnikom mertudi ^erea. 
Ko ga ugleda turška vojska, 
Je v hipu noga vsim SMtala. 
I sleherni tadaj osupne, 
8am ni osupnul Hat!an-aga, 
Timveč, psoviO® "jih sastanek, 
Tako tovarse plahe kara: 
»Strahljivei , rajk^in vi ste porod, 
»Ne pa sinovi turških mater, 
»Le nisko se stiskajte k zemlji, 
»Gledd plašno poi^bežisči, 
»Kjer je calajal pes pred vami. 
»Res materi v sramoto niste \< 
(Dalje sledi.) 



Porat je b&t, tolkaču podoben, s kterim so naši Slovenca 
nekdaj Torke mahali. Po Krnjnskem se to orožje sesčm* 
ter^i med šaro na isbeh najde. Upehan Je o^ besede 
»ratititf, kar Je toliko, kakor biti. 



Natiskar in založnik Jožef Blaznih v Ljubljani. 



-H 



t. 

i 
i 

^ 




kmetijskih, obertnijskili in narodskih reči. 



I Novice ishiOaJo ▼ Ljobljaui| 
VBftk teden dvakrat, 
reo v sredo in saboto. 



jobljauil 

t,nam-^ 



Odgovorni vrednik Dr* JImnmm Blelirels. 



I Velji^o sacelo leto po posti I 
<4fl., seer 3fl., ss polletaV 
I 2 fl. po po«ii, scer 1 fl. 30 kr. 



Tečaj XL 



V saboto 26. marca 1853. 



Ust 25. 



Poduk v hmeOoreJi. 

(Dslje.) 

Po obrezovanju pride na versto 
raznošba in stavba natiča. 

Koli ali rahle za natič po danem popisu po- 
zimi pripravljene se peljejo do hmeljnika in delavci 
jih raznesejo med hmeljne store dobro pazljivo, da 
jih vmes, ne pa na store ne^pokladajo, pa tudi. da jih 
ne preveč in tudi ne premalo ne nanese jo, ker po- 
znejši donasba ali odnašba veliko časa vzame« Vsako 
pot naj neseta dva delavca po 6 kolov, tako dolgo, 
da vse venste štorov dopolnita. 

Kadar začnejo hmeljove mladike iz zemlje bu- 
kati, je pravi čas kole poslavljati^ ker se vidi: 
kam natic zabiti, brez da hi se odskodovali hme- 
Ijovi štorL 

Kdor ima velik hmeljnik , in se boji , da bi ga 
post^vba kolov utegnila zlo muditi, jih zna tudi koj 
po doveršenem obrezovanju začeti postavljati, pa 
naj luknjo ravno zraven kupca napravi, kterihme- 
Ijov štor zakriva. Železni drog Cstan^al, s kte- 
rim se luknje delajo, naj bo 4 čevlje dofg;^ in pave 
debel , sicer okrogel , spodej špičast , in, od spice gor 
en čevelj visoko^ enak okrogli zagojzdi, zgor 3 pavce 
debel , naprej se 7)a spet do pav<ra c^belosti na 
zgubo stanjša , bre^ robica , da se lahko iz zemlje 
potegne. S tem luknjačem naredi delavec luknjo 
tikama vštric kupca , pod kterem hmeljov štor tici, 
v drugoletnem hmeljniku čevelj in 3 pavce, v več- 
letnem pa čevelj in 9 pavcov globoko, v ktero pride 
l(ol ali rahla terdno vsaien. Okoli Kola je treba 
zemljo dobro zabiti , da koI terdno stoji. 

'Je to storjeno, pride čez nmlo časa, kakor 
hitro mladike dva čevlja dolge odrasejo, 

napeljevanje in prive%6vaf^e mladik h kolom 

na versto. V ti namen se pripravi čevelj dolge re- 
žene slame , se preveže v dva do tri pavce debele 
sope, ki se dobro namočijo, da voljni postanejo, 
ali pa bičje poparjeno in spet osušeno. Vsak dela- 
vec vzame en tako pripravljen šop , ga vtakne za 
pas ali jermen, ki jezategnjen okoli života; odbere pri 
Tsakterem hmeljnem štoru zmed odgnanih mladik 
nar lepših in močnejših čvetero do petero, odterga 
posamezno vse druge skerbno^ iz ostalih se vza- 
me 2 do 3 nar lepših in debelejših , ki se po pedi 
narazen h kolu pri vežejo, vselej tako, da se mla- 
dike od desne strani proti levi po kolu ovijajo. Na- 
sproti navite mladike bi se odvile in padle na tla. 
Povoza mora biti ohlapno privezana, da se mladike 
ne pretisnejo. Povezovanje se pa tako opravlja, da 
se konci povdz ravno čez mladiko vkup zasukajo 



in proti kolu preganejo. Po pogodni privezbi se še 
na tleh ostale mladike spulijo, da štora ne slabijo. 
Kakor hitro so koli postavljeni , in mladike pri-^ 
vezane, pride na versto 

okopovanje hmeljnika. 

Narpred se ves še poverh ležeči gnojvjamce 
zmeče, in z zemljo polirije, potlej pa celi hmelj- 
nik prekopa^ da se plevel zatare in da zemlja bolje 
dežnico požira. Odrašene mladike, ktere se same 
ne ovjjajo, je treba še drugič, včasih tudi tret- 
jič za sfženj in tudi za poldrugi seženj visoko 
od tal privezovati. 

Doli viseče mladike, če so skup zapletene, je 
treba okoli poldne odplesti, kadar so prevenjene, 
ne pa zjutraj ali zvečer, ko so čverste, in se lahko 
odlomijo. Če se pripeti, da še pri narvečji mar- 
ljivosti verh kake mladike odleti, je treba na taki 
mladiki razun enega odrastelka vse druge odlomiti^ 
da ostali z vso močjo naprej .rastejo in lep hmelj 
donašajo.^ Več odrasejkov bi šibko raslo, veliko 
sence v škodo drugim mladikam delalo, pa nič hme- 
lja ne doneslo. 

Mladike, ko so verh natiča dos^fle, odga- 
« njajo stranske odraselke. To ^e zadnji čas vse mla- 
dike, ki so po pervemtreblenju odgnale, potergati\ 
in hmeljnik se enkrat okopati, da se plevel s pri- 
dom zatare. 

Po doveršenem tem deluje treba včasih hmelj- 
nik z lojtrami pregledati, kar je treba, še povezo- 
vati, in marljivo paziti, da se stranskih odraselkov 
kaj ne polomi in tako pridelk ne krati. 

(Dalje sledL) 

O zadevah poslov. 

(Dalje.) 

Tožbe cavolj slabih poslov se slišijo na kmetih 
ravno tako kakor po mestih, in irotovo je, da so na 
kmetih ravno tako ^resnične, kakor po mestih. Pa tudi 
vzroki 80 BI močno enaki, le s tem razločkom, kar 
00 sploh loei mestjansko življenje od kmečkeira. Napake 
00 ei med ljudstvom večidel močoo podobne, le v ana- 
njih oblikah , v stopnjah viBJih ali nižjih itd. najdemo 
razločke. 

Na kmetih se pa vendar manj nravne spačencati najde, 
kakor v mestih, ker na deželi je človeštvo vendar eo 
bolj na svoje zeniljise . navezano ; seg^e in navade so bolj 
enojne in proste. Akoravno že tndi na kmetih llsp in 
sopirnost — poplavna kngu sveta — med posli kraljuje^ 
vendar plačilo, priložnost in druge okoljsine ne pripu- 
sajo, da bi se posli tako prevzeli, kakor v mestih. 

Znano je pa tudi, da je nar veči del p6slov iz de- 
žele. In r6či smdmo, da ženski spol saj večidel nepo- 



98 - 



kvarjen od dom« t itiiU pri4«« 0I iUbbo iiltt Ne- 
vedno deklo, ki t nogie pride, im« p^tro etaito ve- 
čidel sa viilnice oelefft arojeira iMM^; kar ti sla- 
bega in malopvMvef« vM io aflif^ aa j| fleMwTaerce 
▼tione, lo ce je oMr^^f* ^ ^^ ^*^ "^"^ isdabh bo 
vse dro^e naprej po tem aerlln eeirfla , ker maloeka ae 
dobro no pozni, akoreTno v poetenih hiiak too dmgao 
Di^da^ hn prebttie ae 4ekle In fanti« donele voik apn- 
fcnoat AeaU navadita — - Sn navada je ielesaa arajca 1 
r- Hlapca popaiijo kmalo njej^ovi tovarai , ki 00 zo na- 
vdani nnonlli nvijac in napak ; Evinim kceram pa lepotnija 
vodna v oei b^de, ker lišpati ae jim je ne prirojeno; 
vcasib ae pa Udi morajo, ker tndi taeih alnžb ae ne 
manjka, ktorim proata kmečka obleka poalov nedopade; 
kmalo ae morajo v irospoako obleko preobleči; nameat 
jim otvratf, da bi celi zaslasek na nežimerne cape no 
■apmvliali, aefi"* ae vežbrat e kn oBo n o oMebe na dragi d»* 
MT pro4i|}iOia> tedaj nagib poalov k aopirnoati podpirajo, 
ktei*% aka laakižok ni doatojon, pe vaih pripemockib 
ifio, da bi ae aadoatilo liapa. — To je se eden tistih 
poglavnib vzrokov, da se posli apaoijo, ko pridojevme* 
sto. Slišali smo scer že marsikrat kakosno gospodinjo 
tožiti zoper nezmerno sopirnost sedanjih poslov, in zdiho- 
vati: da nekdaj so časi vsi drugačni bili, da ae kaj ta- 
cega ni tfdllo, da bi se bili posli čez svoj stan no- 
sili ! Res je, da se tacih nallspanib poslov kadsj niTi- 
4lhi; ar — ko bi marsiktera gospodinja, ki tako govorf, 
nama sebe, svojo svilnato krito, žametasto jopico, 
drage špfee ta zlate nbane pogledala in so spomnila 
svojega stana, kaj nek bi mogla po pravici rdčif Al 
ni ta nap6tmrt f6 vsih kotih ! Al taka nespodobna nosa 
gospodinje ni pohujšanje posta? 

Al tudi na kmete se je zatrosila ta knga iopir- 
Dosfl, M Je mati nestevihiih dmsUk aapak, tako, da tisto 
pismo , ki sam ga bnili lani v ^Novicah'', ktero so ^staro 
matere ta M6ga sveta pisale svojfm vnukinjam na svet^. 
Je bihi skor in skoz resnično. (Darje sledL) 

Iz cesarskih postav. 

Predpis ZMtran posesti arozfa. 

Po §• 17. v našem Iiata. že omeigenega cesarskega 
patenta od 24. oktobra 1858 je za posest orožja (»ro- 
žni list CW8ffenpass) potreben. C. k, ministerstvo je 
po nkazo od 2S9. jannara t. I. določilo obraz, pekterem 
naj se po rasnih kronovinah orožni listi v tistih dežel- 
skikjezteili sflsnjejo, v kterih se potovanske pisma dajejo. 
Predpisani obraz je pa sledeči : 

Oroini Ms/. 

Od NJegovejia e. k, ofostoUkega Velietuntva Cesarja : 
KršMija : 
da 

šo stanom v 

dovod et^Bf orokia nooiii, in tictr: 
do 
(Dan hi leto.) (Podpis kresijskega predstojnika.) 

Posnetek iz najvišjega patenta 24. oktobra 1852. 

Ti orožni list velja aamoza tisto orožje, tisto osebo, 
tisto namembo in za tiati čas, kakor je v i^em povedano, 
in se mora pred. pretekom tega časa zopet ponoviti. 

Orožni list velja v povernjenje sicer tndi znnej 
okraja, za kterega je bil dan; ako pa posestnik orožja 
se med tem, ko je ti list veljaven, svojo staaovaiise v 
kak drng opravni okraj preloži, mora orožni list v še- 
stih tednih oblastnii ondi pristojni podati, da ga vidira; 
ako tega ne stori, pride orožni list ob veljavo. 

Ako se ti list zgubi, se smd za dvojnik ali doplir 
kst pfositi. 

Imetnik tega orožnega lista ga more vaigdar pri 
sebi Imeti, kolikorkrat orožje nosi; ako ga nima in ga 



t a is n a j a, se mo oražie preči n df anms , in on je dolžan, 
taieta brez opova oMatL 

Oraini Uat fconiu druzama prapsisati je prepove- 
Aaaa, in zava^ tega prelomljenja patenta se knsnvja 
(Mrafuje) ti, U je orožni liat drogom« dal. In tudi mni, 
ki 00 ga je posiažil. 

(Is »dsie). vlad. liaU, X. del, V. teo^ 1853) 

Kmetijske zastavice. 

Dmga zastavica v 81. lista sereiilahkolz per ve 
takole: 105 vaganov rčžC vaga 8400 fantov; ti se pn 
(vsled perve vganjke} dsjo nadomestiti s 7140 fanti ali 
B 84 vsgani pšenice. Ali se vagžo fiii po 4 II« 
24 kr. , pšenice pa po 4 fl. 48 kr. rsjta, se prilirnnl 
a pseničnim krnhom blizo 147 fl. 

Tretja zastavica. 
Koliko bi imel vaadn (meeen') krompirja 
veljati, ako vagdn remi velja 4 fl. 24 kr. f 

(Za folajiat^o frorajta fovimo, da 100 funiao 
reii toliko tekne (ali hrane v eehi ima) kakor SSOfun- 
tov krompirja, in da t vagdn krompirja T 4 funtov vaga). 

Slovanski popotnike 

« Svitll Teržaski škof, gosp. dr. Jernej Legat 
80 drnžtvtt sv. Mohora 30 fl. iz obresti tistega kapitala 
poslaK, ki so ga rajni sksf Ravnihar za naknpovanje 
dobrih knjig določili; drnžtvo Jim bo za ti denar nekaj 
dražtvenih knjig poslalo. Tndi svitli keriki knezoskof, 
g. dr. A. Lidman8ky so se za poslane knjige lepo za- 
hvalili in drnžtvo 6fl. izročiIfw Gospod minister dr« B a ck 
In gosp. ban Jelačld sta se za jima poslane dmžtviM 
knjige zahvalHa in naznanila, da Iz sercu želita, da bi 
hvale vredno drnžtvo srečno napredovalo. Gosp. VacI. 
Hanka se je za českemn muzeja poslane knjige lepa 
sahTaltl in dražtva poslal vse knjige ondasDjegi si. mnzeja. 

^ Že o teh dn<ih bo prišel v Pragi pervi zvezek 
latinsko-českega in gerčko-českega slovnika na svltlo. 

* Ivan Takmanid je bil v poslednjej seji dra- 
itva za jogoslavensko povestnico sa tajnika Izbran. 

* Znana povest ^Stric Toma^ gosp^ 8(owove ima 
na svHlo priti v dveh prestavah československib, v 
Pragi hI v Bema, v prestavi horvaski v Zagreba, v 
prestavi aerbski na Dnnajn, kjer se že tiska, in vBef- 
grada v lepoznanskem dela Serbskih novin, v prestav\ 
poljskej v Lvovn, v prestavi slovenski v slovenski 
Bčeli v Celovca. 

^ Nekdanji Kanadski škof L o no vi 6 Je zagotovil 
obširno delo o stanja kersanskih prebivavcev na Tarskem, 
ki bo to leto na svltlo prišlo* 

^ Preteklega mesca je nmerl znani rnsinskl pisa- 
telj Balagyansky. 

^ Dr. Lanyi je spisal v cesko-slovenskem narečji : 
^Dojepis lidstva^ (zgodovino IJadfllva). Pervi del 
je že na svitle prišel na Dnnaja In velja 1 for. 24 kr. 

* Radolinsky jo v BadI izdal knjigo pod nasl«^- 
vem: j^Sobraaie rnskieeh propavledei^ (zbirka raskih 
pripovest). 

^ Drastvo matico sarbske oglašuje trt darila 
za najlepšo spisa aledačega obsežba: 1) Za zgodo- 
vine serbskega naroda; daiilo je poatavljeno na 60 
cekinov; spis se ima poslati najdalje do sv. Petra In 
Pavla 1864; darilo se bo v veirkeos abora naj boljemu 
dala spoznalo; 2) za stanja gospodarstva v vsih 
oddelkih; darilo znese 80 cekinov; čas spise posi- 
Jiiatt taspt da 7. jsnaara 1854; razsodile so bo darilo v 
glavaem zbora; in 3) kako bi se dale serbske nižje 
in višje iole najlepši vroditi in tako ohraniti; 
darilo znese 100 cekinov; spisi se imajo poalati do 7. 
jannara 1854. 



^r^^s^^^mm 



— 99 — 



in ptdacfl« liai u df^h listih v t«dn« UhiM«^*- F»f •* 
•tUa Ja aUro čcrks io fe p^pnivljonih ^^rijeli« T«Ui 
po poM a for. 

* V hntkem bode v Prai^i priiol no svttlo porvi 
STOsek iiovodk io Čornoirore od K.Horloi«,pro* 
stavljenih ▼ češko od dr. Pichl«. 

^ Snnnl oNksr Adam se jo t Černoi^oro podal, 
«ndi Ml alavno moža ▼podohHI. 

^ V flla^reba pri Žopaaa jo prišel na ariUo 
porfi Bvoaak ^Vienea sahavnof a kajiioTotva^ 
od Yoaioa. Obooao dfd veselo Ign^ ^Gospodioaa ia 
St Cyra^, in „čaša vode^ iz franoooko|;a prestav- 
IjonoL Vo^d 1 for., po posU pa 1 for. 14 kr. 

^ IHnsoga locaja pedai^of iske^a casopia« ^kola^ 
jo prtaol parvi dvooioseČDl zvoaek prod aektorioil daavi 
»a svUk>^ ki sapopado mnofo aamiaivih stslavkoT od 
dr. Čermaka, prof. Roaoma, dr. Čapraiha« 

^ V Viloi bo aaeelo skoraj Ishajali vorlo važno 
doU: Zfodovkia naukov prlrodoolovnih od najoiaraik oa- 
aov do 18. foka opisano po uatnom prednaianj« shivnog a 
Caviera Ik St. Agi In na poljsko prestavljeno od 6t« 
Btava Belkei^a In Aleksandra Kremera, pomnoženo s 
snanstvi ▼ poljskem jezlha. 

^ Leon Karicki je iloversil dol|^o povest: „Po- 
csiva szlachta (pošteno plemestvo^. 

* Fr« Knnjasic, ki je leta 1848 nmerl, je sapn- 
otil pesem Is 16 pevanj obstoječo pod naslovom ^Vrati- 
slav^ in več drosih manjših posom v iUrskom jealkn. 



Ozir po svetu. 

Deriavopiš Turškega car$tva* 
Tor&ko carstvo ▼ Eoropf, Asli rn Afriki obsežo 
43.500 stirjaskih milj. Tarsko earopejsko ima 15 
nilionov in pol, azi a tis ko 16,050.000, in afrikansko 
3,800.000 , skopej tedaj 35 milionov in 350.000 pre- 
bivavcov. 

Ozmanov je v Enropi 1,100.000, v Aail 
10,700.000, Slovanov 7,200.000« Ram on o v 4 mil. 
Arnantov 1,500.000, Gerkov 1 mil. v Eoropi, in 

I mil. ▼ AbII , Armenov 400.000 v Earopi in d mil. v 
Asii. Po Tdri je MobaroodanoT 3 miHono in 800.000 
▼ Earopi, 12 milionov in MO.OOO v Asli, 3 milione in 
800.000 v Afriki; Oerkov in Armencev v Earopi 

II milionov in 370.000, v Aui 2 miliona ki 366.000; 
rimskih katoličanov v Earopi 260.000, v Asii 
«40.000; jodov ▼ Earopi 70.000, v Aaii 200.000. 

Vojskina moč< deržoTna armada se doHnaOar- 
madnih oddelkov, polovica je je v slažbi, polovfca doma. 
Pri vsakem armadnem oddelka so trije pesni polki, dva 
polka konjikov in 1 polk dolootrelcov. Cela deržavna 
armada šteje 448.860 vojakov. Brodniotvo obstoji is 
74 bark in itejo 25.000 mož. 

Dohodkov ima tarska deržara 731 milionov pia- 
•trov (ali 44 milionov in 648.000 tolarjev), st roško ▼ 
pa na leto 731 milionov in SOOjOOO piastrov C<^li 44 
milionov In 871.000 tolarjev). 

Novičar iz sloveDSkib kri^ev. 

1% Prema na Notranjskem. V 8* lista ^dol- 
okega Prijatla^ naznanita dva iBolažena hobista (?), da 
ota popotvaje aa svojem krakom skoraj ▼ vaih farnih in 
podfarnih cerkvah po Gorenskem In Nofraejem pri očit- 
nih božjih slažbah bila, kjer sta or^avce in pevce pre- 
tehtovala; — nasledek teira pretresa je očitna pohvala 
deveterih, in obrekovanje dvtfh. Al bi ne bila Ime- 
novana hobista modrojsi storila, ako bt btfa, nam e st o pre- 
tresovati drn^^e^ roji za svoj krak j^odla, nočemo ta- 



koj raisojovatL Zod biti, da sta goibo oMjsCra «-- pni<* 
▼ieaa rassojovavca pa nista , ker ata, kolikor jo le na« 
■aano, pohvaljeami tadi or|rl*vea pritisnila, ktari ja, pa 
apričbi ravno tidio co do bolj kakor otaoaadn ▼ i^odU 
veljavnih omm^ manj hvalo vreden, kakor ocirlavoo v 
Prema na Notraajom, ktoroma ota breme očknofa aara<« 
motenja naložila, kar vae takajsae prijatlo iolo {j9Sg\%^ 
vee ja \k Udi ačilolj) močao žali. NI pam aoor amr^ 
al ata hobista hvalo vredno aH nevredna or|rl*v<)* po«^ 
vadiirovala, — žali naa pa močna ^ da ja od svojega g« 
figmoatra ia faranov apoitovanl orglavoo od dvdh a^a» 
ananih Ijvdi oeito ogerdjoa, v ktorih apian ao aaogadO'* 
brega namena, ki bi nja (|jaaje odobril, aacaati na mo« 
remo. Da vso oananovaajo kobistov (9) orgkivca na 
pokvarjenci orglo aiosoai agodno igrati prisiliti na 
moro, je jasno, ko boli dan, liar jo bilo hohtstomo ravno 
na Prema temno; da pa tako neprsmišljeno rasobčonia 
orglavca samega v soroo bode, da bhi vesolje .do oor« 
kvoaa godbo (ktoro akoraj aastoiu opravlja) ki vaseljo 
do aolo jemlje, jo istina, ktero tadi kahista ovroei no 
moreta. — No bi so bili nadjali, v naklada ^aolskega 
prijatla'' tako proderaao aabavljicii najti, ktera, asi jo 
obračamo kakor jo kočomo ^ od nobeno strani no dobrega 
nanMna » no dobrega vspoka no aagotovlja. — Tolika v 
imena častitega Promskoga goop. fajmostra in tamoaoHl 
faranov v nagovor orglavca v Prema na Notranjem. 

Učiteljski prijatoljt 

1% Senoieč 23. jmiea. S* Tod« pri nas smo 
vooeljo otetbo Njik veličanstva prosvitlega oosarja alo* 
voono obhajali^ Komaj se dan sv. Jožefa napodi, sob»« 
sliši tordi pok doli s starega grada , kamor oo sosesčani 
že poprejsni dan okolj 200 let stari top a velikim tra- 
dom pritU^alt Ob desetih jo bilo v cerkvi volka apror 
vilo z zahvalno pesmijo, k kteromn jo velika množica 
Ijadstva privrela. Ksj lepo so pridigovali gof«p. fajmo* 
iter, in močno jo v serce seglo popevanjo ^cesarsko 
pesmi'. Na večer eo bilo okna celo vasi oavetljene v 
veseli spomin slavnega praznovanje« Bog živi Franca 
Jožefa I 

1% Ljubljane. 15. dan t. m. je bilo v zahvalo 
srečnega ohranjenja prosvitlega cesarja Franc Jožefa 
todi v tokajsni oskerbnisnici malih otrokslovosno 
praznovanje. Bila jo namreč v omenjeno zahvalo pdta 
masa pri sv« Florjana z zahvalno pesmijo, pri kteri jo 
bilo raznn malih otrok in častitih gospd zavetnic, todi 
veliko drazih dobrotnikov imenovane oskerbnisnice pri- 
čijočih; po masi so otroci v oskerbnisnici prod krasno 
oklnčeno podobo premilega cesarja nalas za to praznovanje 
zloženo molitev molili , po molitvi pa so zapeli ^cesarsko 
posem^, ktero so so vsi pričijoči enoglasno vdeležili. Na^ 
tisnjena molitev je bila med pričijoče v opomin razdolj^nOi 
otročlčem pa so bilo razno darila podsrjene. 

Novič&r iz mnogih lin^ev* 

Razglao pomilostenja, ktero so nnidaa dodelili 
presvitli cesor vsim v Msntovoko preiskavo »aptateniai 
Lakom, je bil v Mantovi, Milani in Bresil a napopisljH 
vitai veseljem sprejet« — Za Dnnajoko cerkev aa je 
na Dnnaji nabralo že čez 457.070 fl. — Vijakom jo 
nar višji nkaz dosol, da eessr no želi, da bi rojaki k^ 
za napravo nove Dansjsko cerkve darovali, ker je njih 
plačilo tako odmerjeno, da ne morejo lahko kaj dati, in 
acer so vojaki že roaogokrat o drnsuk priložuostrk svojo 
vdanost cesarja skazali. — C« k. ministerstvo denarstva 
jo v polajsanje fajmostrom in kapUnam dovolilo , da vse 
plaoila, ktero jim Iz dohovokoga zaklada greje, 
■amorejo pol bUž^ii c. k. davkini vvadaii potogovatL «* 
Btvoi minister Brnk gre nek aares ko aastrianski po^ 
rocoik v C^arigrad, kjer je o sedanjih oliofjsinoa hI" 
verstnega zastopnika Aastrie potreba. — Železnico od 



— lUO — 



Ziduntgu noBta ▼ Zaifreb bojo beri caMi ^e^atl, 
kakor hitro bo Trome sa to ; veliko kannarjoT (ata»* 
carjoT) ia naTadnik ^elavcor bo oadi sa dol) oooa dola 
dobilo; kdor gm 'bočo, noj so oj^laoi pri dotiooi fioar- 
Biči na Zidanom mooto* — C. k. deriaTiiiiii pravd* 
ulja« Jo od e. k. deaoinih aadoodolj naolcas dosol, do- 
bro anano aal[otno piaace naravnoBt prod ka«enal[o 
aedbo poklioati« — Že gr6 hlmgo Is naooga ceaaratTa ▼ 
Taroke deželo brea cola čem mejo. — Strašno Tolilio 
onof a jo padlo to dai po spodnjem in si^ornjom Aa- 
strlanskem , 0|;erskOfli , Marokom itd. , tako da jo mnog^o 
eeat sametonih; na Dan a jI jo pretekli pondolk -* oamo 
▼ meata broa predmeatij — 1700 delarcov ia alieano|f 
kidalo, ktoregra so tiati dan 6800 r6% is meata peljali. 
— Za Tarči j o je nastopil te dni sila vasin čas; o 
pravdi s R asom jo sares poklical Tark Aniclosko 
In Francoako vlado na pomoč, ki ato nanai^lema po- 
stale več vojnik bark proti Tarčii. Vladni list fran- 
coski vendar opanjo dsje, da so bo tarsko-rasovska 
sadova broa vojske poravnala; kar pa pravdo o bož- 
jem i^roba vtiče, pravi liat aaatriauake vlado, so 
je nadjati, da se bo s lepo rešila, ker „nad i^robom 
Isveličarja bi ai imele vse kristiansko ljudstva bratovsko 
roko podati, no da bi v aveti reči kdo le priložnosti 
iskal, več dežele ai pridobiti^. O malo dn^k se bo svodilo, 
kako se bo ti klobčič izmotsl. -^ Spet pravijo nektori 
Dovičarji, da sv. oče no bo sel Napoleona sa cesarja 
blagoslovit, in če papež ne pridejo, |:a bo blai^oslovil 
nadškof Rolmski. — VJerazalemajeto simo tako 
malo deževalo, da na zadnjo ni bilo f^or nič vode; 
vorč vode, ki derži poltretji bokal, jo veljal 4 piaatro 
(22 kraje.) ; i^erski kloster je za velikonočno prasniko 
85.000 verčev vodo is daljolb krajev sa 36.000 pia- 
atro v (8600 11. srebra) kapil; pravijo, da so jo so po 
ceni kapili. 

Iz Černogore od i8. t. m. naznanjajo ^Narod. 
Novfne^ dnevni akaz, ktere£;a je Omer-paia 1. marca 
svoji armadi razposlal. Tako se ^lasi; ^.Neprestano de- 
ževje od tistega časa, ko smo v Belopavličo doili no- 
ter do včeraj, prosta meg^la in slana v visocih ^orah, 
primorali so me sa čaa mali astaviti vojsko proti pan- 
tarskim Čemog^orcem , in povratiti se v bližnje terdnjavo, 
da se armada jeliceg^a trnda odahoe. Vi ste mi priča, 
da bi morala Černo^ora danes moja biti , ako nam bil 
Allah le dva dni vedro nebo podaril (?) ; le gčrdo vreme 
je Černo/^orce do danes rešilo mojega ne premaglji vejica 
orožja (?). Ali jez vas zamorem nv^riti , da jo to so 
hojo za one panterje; ker, če dalje bodo tako razojzdano 
živeli, ie hojo se bo nad njimi razlila jeza slavnega 
nasog^a padiša , moja in vaša jeza.- Po tem . bojo oni naž 
trud plačali s glavami in premoženjem svojim. Vi sto 
mi priča, da je moje orožje vedno zmagovalo (?*) in da 
je nam bilo /srerdo vreme od večo škodo ko palos kerv- 
nički. Gotovo je , da so nas napadali Černogorci o nar 
hujšem vremena na našem marša, ker oni so prokleti 
tolovaji , ki nemorejo dražiti vredjene vojske. Do novih 
določil akazajem, da se vsa neredna armada razpasti ia 
T kače povrati, nizam (redna armada) pa najse razdeli 
po mestih in terdnjavah zanaj pontarske Černogore. Kadar 
BfgOvi dobijo moje nove akaze, naj se vsa raja in 
Ijadi (?) vzdignejo ko en mož , da sovražnike (dasmane) 
Base vero iztrebimo ali podložimo''. 

Tako so Omer baha sam sebi, in laže armadi in 
Arbanii. 

Iz ravno tistega dopisa sv^mo, da je Omer- paša 
silo vzel sebi za ženo neko kristiansko dekle iz Pod- 
gorico in jo šiloma potarčil. Takošne stvari nemo- 
rejo <lol^o (erpeti! „Ved previre kapa na sve strane*'. 



Vojvoda Vajatič jo aaros ameri 9. t. m. v Ber- 
cogovini tisto smort, s ktero jo amorll grusoviti Omer 
Ali-pasata. Milovaoja vredni Vajatič so jo preveč sa- 
nasal na sobe, na svojo kale in pečovjo, — in sa to 
jo oemilo poginal. Ko bi so bil on v Čornogoro preae- 
lil 9 kakor drogi Grahovljani, danes se bi soiiviaBdrav 
bojeval soper Torke. 

Gosp. Stratimirovič je osnoval v ČernogorI san- 
darmarijo po enakem načina kakor jo sandarmarija 
aastrlanska. Dosihmal je sapisanih 80 žandarjev in en 
četnik. Perjanci čomogorski, kteri so knesova straža 
(garda) imajo na kapi dri veliki (cirilski) pismeoki O. T.^ 
to jo. Danilo I. (pervi). ^^ 

18. t. m. so so sbrali v fiTotora knoa Daofle^ 
vojvoda JarI I Pero in mnogo veijavnisih Čomogorcev 
obiskati gosp. generalo Keloera, Mamala, Desimotna in 
polkovnika roškega JCovalevskega ; s njimi jo bil groap. 
Stratimirovič. 

Knes Černogorski je Grahovljanom akazal, nlka* 
ker napadati Torkov , ker bo vsako silnost ostro ksano- 
val ; 00 jih Tarki žalijo , naj se pritožijo pri atarasiostTa^ 
ki jih bo branilo. 

Klepec. 

(Dalje.) 
To reksi, sam Tersi naproti, 
Mladenou vp^e te besede: 
> Velika hvala, solobaadee, 
»Da si jonake tam ustavil, 
»Ki so se ho tli nmakoati, 
»Predno spoznase torske sabUe. 
»8aj celi svet eoaoih nima, 
>>Ne brnsenih ne tak kovanih, 
»I tako smertno ne kaljenih; 
»Pa tod junakov tacih nima, 
»Ko sokolovi Ijate Bosne — 
»Gorje ma, kdor jih derino skala !^ 
Mladeneo sliši sabavljioo , 
Eadela g% je v ilvo seree, 
Vendar od|;ovora ne dado; 
Al h^je se raspali jesa, 
Al huje ia ool sabliska, 
I boU korak podvisa |;romen. 
Kakor oblaka ob neori, 
Nasprotnimi vetrovi gnana. 
Na nebo srečata se eemem, 
Ko strela se sa strelo vtrit^a^ 
Gromeči žarek i^ane jese. 
Tako sdaj sreča silen silna. 
Ko vpervo mahneta janaka, 
I porat a Ijntjm lestopereem 
V jnnaskem boji se objame, 
Sta se oba rastreskatali. , 
Ko v drapo mahneta junaka, 
I sabljo sreča kruta sablja, 
Po tleh razvenkoti^o kosci. 
. Ko sta se v tretje saletela, 
Terdo sta se, strašno objela. 
Kosti jeeijo pod rokami , 
Podobno hrastu, kadar pada. 
Mladenču pa je Bog pomagal. 
Od tal visoko Turka dvigne, . 
Ter ga ob aemljo terdo tresel, 
Obedve vojske ste čutile. 
Tako je semUa dergetala. 
Tako je padel silni aga. 
Življenje sladko ga sapusti, 
Mladenee pa izferga nože, 
Izterga agu izza pasa, 
Od trupla Medo glavo loči. 
Tadaj za vriska knežji tabor, 
Popade Torke merzla groza, 
Brez uma so se zavertili , 
Beže brez uma proti gradu. 
Kjer je minulo krohotanje. 
• (Konec sledi.) 



Natiskar in založnik Jožef Blaznih v Ljubljani. 



kmetijskih, obertnijskih in narodskih reči. 



Tiiak. teden dvakrat , nam- ) 
ree v sredo in iiboto. 



Odgovorni vrednik 



JFameB Blelvfels« 



i Veljajo M eelo leto po posti 
i fl. , scer 3 fl. , sa pol leta'^ 
2fl. po posti, scer 1 fl. 30 kr. 



Tečaj XI. 



V sredo 30. marca 1853. 



List 26. 



Gospodo Davorinu TersteDJakn^ 

bistroumnemu ^pisatelju starin slovenskih. 

ZdraTfltvvj nam brate I Tako Te pozdravlja 
/Slovenec a veselja aerčnem vsak , 
Ker Ti od^panjas hrabro oCari mrak — 
Tvoj bistri duh mu novo moč pripravlja. 

Slovenca stara slava se isbavlja, 
In vidil bodo svet, kak l^il je jak, — 
Odnekdaj slavni — Eroiraj korenjak, 
Čeravno laž a blato |^ postavlja* 

Naprej! — s tim mečem, s kterim Ti bojuješ 
Premagal b*08,' — ker meč je ostri Tvoj 
Resnice bla^foslov posvetil svete; 

In ker Ti mater Slavo tak spostojes 
In novo vežo etavljas slavno njoj, 
Tak tadi za Te ona vence plete. 

. Slavas Ambidrtfvns. 



Od hišnih vertov. 

Veči del kmetov, celo tudi kajžarjev ima zra- 
ven hiše al dvorisa vertič, ki je zasajen s sadnim 
drevjem. Hvale in posnemanja vredna je ta 
navada okoli his verte imeti. 

Al kakošni so večidel ti vertje! v kakošnem stana 
je toto drevje! Vse rase križem, brez reda stoje dre-« 
vesa, večidel tako tesno eno pri drugem, da le 
verhe zamere obsejati sonce, pod drevesom pa je 
leto za letom senca in temota. Al je čuda, da 
tako drevje ne more dobrega in lepega sadja do- 
nasati, in da tako zemljise , prekleto v vedno temo, 
ne more roditi druzega sada, kot tacega, ki se 
s6vi enak boji sončne svitlobe! Namesto drevja 2 
lepimi košatimi kronami, kaj vidiš? — suhe z ma- 
hom^ obrasene rogovile ! Zemlja na tacih vertih, 
ker je lemež že veliko veliko let ni razgemul 
in je podnebni zrak ni navdal rodovitnosti , je že 
vsa preprežena s koreninami, vsa izpita, brez moči. 
I>a bi se ji kadai gnojilo, ni misliti; se tista mer- 
yita listja , ki odpade jeseni , da bi zemljo pogno- 
jila enmala — se pograbi berž ali za steljo ali za 
pičo živine. In čeravno vsak dan pred nosom, obi- 
rajo vendar spomladi in jeseni gosence drevje, 
brez 4a bi nekteri gospodarji kai druzega storili, 
kakor da s pipo v ustih drevd ogledujejo in se ču- 
dijo rekoč: „d£te, kaj je letos spet tega sentanega 
merčesa na drevji!^ 

Recite: al m taka večidel? Al niso hisni vertje 
večidel bolnišnicam (spitalom) podobni, kjer je 
večpokvek, hiravcov in bolnikov, kot zdra- 



vega, čverstega drevja? Gorie mladim drevescem, 
ki pridejo v tak spital! Ne hrane, ne zraka, ne ' 
sonca, ne prostora ne bojo imele; njih starisi to- 
Varši, sami vsi izstradani in gladni, jim bojo jemali 
vse, česar za veselo rast potrebujejo. 

In^ — namest lepega dobička — kolikšen in 
kakošenje pridelk v tacih vertih! Bog se usmili! 
Mervica slabega sadjit gor na drevesu , in komaj za 
pest trave pod drevesom. 

Je li bi se pa ne dalo pomagati takim revnim 
vertom ? Da ! če ima gospodar resno voljo za zbolj- 
šanje zanemarjenega verta , in če ravna takole : 

1. Pervo je, da se posekajo vse pok veke in 
na pol suhe ali starosti medle drevesa; za tako šaro 
ni škode , dobiček pa velik , akp pridejo druge dre- 
vesa na njih mesto. 

2. Razun teh mora v pregostem vertu se še 
toliko druzih dreves iztrebiti, da ostalo drevje za- 
mere svoje krone razširjevati, brez da bi se dotaknile 
bližnjih dreves. Med kronami dveh dreves mora 
vselej toliko prostora biti, da sončni žarki zamo- 
reio od vsih strani do zemlje. Več dobička d&eno 
zdravo drevd, kot deset zatuhllh. 

3. Gospodar naj dalje skerbi, da sčasoma pri- 
dejo vse drevesa lepo v ve rs to. Mahoma se scer 
ne da to storiti , ker stareji in žlahnejši drevesa se 
ne dajo brez škode presajati. Te naj tedaj osta- 
nejo, kjer so, za nove pa naj se zaznamovajo me- 
sta lepo v verstah. 

4. Vert naj se, kakor globoko more, preko- 
plje; kjer lahko gre, se zn& tudi preorati, se 
ve, brez da bi se korenine dreves oškodovale. 

ft. Ako gospodar vert preorje, naj naredi 
za novo drevje prav velike jame, v ktere naj se 
nameče dobre zemlje, kadar se drevje sadi. 

6. Če se vert spet s travo zarase in se neko- 
liko let ne preorje, naj se vsako leto saj okoli 
drevesa okoplje, da mokrota in zrak bolje moreta 
do korenin. 

7. Veje ostalih dreves naj se od zgor doli en- 
malo porezejo , da rastejo bolj na široko. 

Kdor bo tako delal, se bo v kratkem prepri- 
čal , da je za svoj dobiček delal. 

(Is »Tjdennika«.) 



Ka^ je cemiinte 

Navadna z apnam in peškam napravljena mavta 
se na zraku uterdi, kar je sploh znano. To se pa 
ne zgodi na vlažnih krajih ali u vodi. 

Ker je pa za stavitve pri vodi sila važno ' 
in potrebno, da zidarsko vezilo, to je, mavta se 
tudi uterdi in terdo ostane, navadna mavta pa 



— 10« — 



bi 



sa to Di ugodna , so ljudje se d^vMJ iskali in tudi 
najdli snovo (Material), ktera bi to lastoost ioiela. 
Ta snova se uDenuje Iras ali taraa. Je kamen, 
ki nahaja posebno na Neouikiai poleg reke Bajna. 
Glavni obstojni deli njegovi so kremenova kisuna^ 
apno in ilovca« 

Ako se tras u stopah na droben prahamelje, 
m apnam In vodo smeta, di isversftno nepokončy ivo 
mavto, ktera pod vodo se uterdL Začeli ao 
tedaj tras aamavtopri stavbah poleg vodira* 
biti, ter ga vodno mavto ali cement (to je, 
v o t) imenujejo. 

To je naravni cement. 
Nedavno so pa sačeli druge enake meša- 
nico napravljati, ktere bi lastnosti naravniga ce- 
menta imele. Tako so navadni apneni mavti še ne- 
koliko nepogaseniga apna, sdrobljeniga kremena ali 
kresavnika pridavali. 

Na prodaj se dobiva tako imenovani roman- 
ski cement, kteriga nar vec rabijo, ki večidel is 
apna in kremena obstoji. 

Na Laškim napravljajo cement is tam obilne 
sperstenine — pu<;olanska perst imenovane — 
ki je jako imenitna sa vodno mavto. 

Angleži so sledeči cement isnajdli, kteriga 
o več mestih, kakor u Hamburgu pogostoma ra- 
jjo , ter jako hvalijo. Napravi se takole: 

Vaame se po vagi 30 delov dobro apraniga in 

{resejaniga peska, 70 delov u prah rasmletiga 
eliga apnjenika in 3 dele smlete svinčene 
iladine. Vse to se prav smesa in prideoe se sa 
cent take mešanice 10 funtov laneniga olja, 
ktero se pred pdl ure prekuha. 

Preden se tak cement rabi, je se treba, da ti- 
sti deli sidovja, ktere ima cement vkup votiti, se 
m lanenim oljem namažejo. 

S tem cementam se dajo tudi vlažne stene 
ali mokri sidovi, ktere salnitar rasjeda, pre- 
vleči in pokriti. Prevleka naj je četert pavca de- 
bela; kmalo postane tako terda, da od saloitoija 
ni duha ne sluha. 

Dan današnji se mnogo sort cementa in pod 
rasnimi imeni prodaja; pa po imenih se ni treba 
ravnati, ker vsak gospodar zamere — po sgorej 
podanim predpisu — cement ali vodno mavto si 
sam napraviti. 

Poduk V hmeUoreji. 

Kakor hitro odrasliki spet na straneh odga^ 
njajo, se sačne 

ohirafsie perja j 

to je , perje vsih mladik se od tal 8 čevlja visoko 
obere, marljivo varovjge, da se mladfk nič ne od- 
lomi. Dva čevlja od tal rodi že hmelj. 

Od edej do pobiranja hmelja ni več druzega 
dela v hmetjniku , rasun da sd od vetra poderti koli 
sopet postavijo, in če mladice na kakem kolu doli 
s&derčijo, jih vzdigniti in privezati. Malo pred obiro 
hmelja popadli koli se ne postavljajo vec pokonci, 
privežejo se na bližnje kole s slamnato povoso. 

Hmeljepe mtadikti Mra jed. 
Spomladi, ko se bmeOovi stori odgrinjajo, se 
pokaže veliko odraslikov, enacih krompirjevim ci- 
mam. Te cime. dokler so še bele^ dajo kuhane is 
s o^em ia jesinom zabeljene, pryetno ied, ki se 
zdve hmeljeva solata. Nekteri pa jih več ob« 
rigtiyo , ako so napravljene kot špargeljni. 



Qrobanje hme^fa. 

d» v več kot dve leti starem hmelinika kak 
iter poriše, se pleše s grebenicami zapolnijo, kar 
se takole sgodi : Ob času postavljanja kolov se tudi 
na prašen krig kol postavi. 

Ob ovezovanju hmelja na) pusti delavec pri 
treh okoli pleše stoječih štoreh po eno mladiko vec 
kot drugod, namreč nar daljši na tleh ležati. Ka- 
dar te tri mladike toliko dolgo odženejo, da do 
praznega kola in še nekoliko ces sežejo, se od vsa- 
cega štora do praznega kola Hpavcov globoka grapa 
napravi, mladikam od tal tako dalječ, kar jih pod 
zemljo pride, perje poščiplje, jih v grape položi, 
saspe, sahodi in versiče h kolu priveze. 

Take grebenice rodijo že pervo leto, obilo ko- 
renik napravijo, in drugo leto od starih štorov od- 
rezane se same dobro obnašajo. Prevelike med- 
prostore je treba znovega s sadikami zasadItL Na- 
mesto drazega in zamudnega okopavaaja hmeljni- 
kov se znajo p r e o r a t i. Za to delo se ima pa drevi 
posebne naredbe. ip^\)e sledi.) 

O zadevah poslov* 

(Dtlje.) 

da httjsl je pa sa tako deklš, ktero ▼ mesto pridii 
l^rec v poiteni hiši slosbe ne dobi in ntsrečoo kakim 
svodniei v kremplje pade. Take bsbure, kterih je po 
mestib dokaj , oderajo ubogo z meotom eel6 Doznaoo de- 
kič, goljufajo rovso aa igegove krajcarje, In dostikrat 
jo — ko dušne prodajavke — s sladkimi besedami pre- 
govorijo, ako je dekle salo, da začne a svojo lepoto U- 
rantati, ali v kakoano službo stopiti, kjer duaa In tele 
pod slo grdete. 

Res je , da je se maraiktero zalo kmeeko dekl6 pe 
ti grešni poti b kakosai imeoHnoetI prišlo in v mestu go- 
spodinja poatolo; zatorej tudi sto in ste drnsih mika pe 
ravno ti peti hoditi, ako ravno — stoterim spodleti! 

Po tem ovinku, v kterem smo vidill, da se doiti 
senekih poslov r mestih ie po|cabf , preden v službo stopij«, 
se vememo k napakam sasaj , ki v službah pokvarjij« 
posle slasti ženskega sp61a. 

Ti ssspediiual ki se pri svojih pruatlicah prltii^ 
jes, da te tvoj posel goljufa, kadar ga na tergpoaU)iB^ 
Is da ti skrivd jedila Is hrama krade, ker ti stradati io 
s sar h^lsi simi v roersU kanriei pod slabo odejo ifiii 
mora, da se to male uro, ktere mu sa poeitek pnre- 
sia, komaj ogreti samore, med tem ke tvoj p^ ali aMcka 
nar beljai grisljoje od tvoio mise dobivata in noe in dan 
pri p6cl ali elo na tveji postelji počivata In leoobo pa« 
Mta -* povej: kdo je po tem takem vsrok, da se nar 
boljši posel v (veji službi pokvari In spridi? ako M 
ekoljsioe ne pripuatd ali če ga jo sram , da bi pred ča- 
som tvojo kise sa pustil. 

In ti gOHpodiDja! ki svojosa posla ža nar maoje! 
pregresok ali nerodnost s nar bojnimi in airoveimi bese- 
dami paujes, ali ga elo silovito napadaš, da mu ni mo- 
goče več ko kakih 14 dd pri tobi osUtl, — jeli, ti si 
tega že navajena , in saalužks ti tudi ni treba plačevati, 
ker je vaak poeel vesel , da se adrav is tvojik krem- 
pljev pri(^ in raji svojo kervavo zaslužene krajcarje ti 
na vesti pasti. Nazadnje že več posla no dobiš, ker se 
to vsak kot vraica boji; le se kakeano is kmetov v mesto 
se sgmbivsi dekič se bo na limaaee tistih babdr, ktere 
sa vsecega pihala, ki ti gs piipaljeje, dfajsetico dobi- 
Yiyo, vjolo Is o siU v tvojo službo stopilo. 

Ii| ti gospodinja! se pritožojee, 4a eporaega in ne- 
ubogljivega posla Imas, ki ti vse nasproti dela, ros si 
milovaiga vredna, ako «o ves od kod ta opornoet pride! 
Pasi pasi le bolj ss svojega moža in poalas snabiti da 



— 103 — 



n« bod« teako zapasiti: «11 kod in sakaj. Se ve, dekla se 
obnaia sa|:o0podiojoy ake glavarja hiae t sakij« ima. 

In ti jBoapodiDja! v tToji hisi ni dtha ne riaha do- 
*reo ceapodaraita , ^se gfi narobe ; pa rendar ces droge 
l^iitf TedM jesik braaia in jik priča posla bado oprav«- 
Ijaii tel obrakipes, da se. posten posel sramuje le dalje 
^ottlasatil Zakaj nek se serdis in toirotts, ake tvoj pe- 
•eA Tonsib dra|^ kersenci kaj ed t¥ejegn hisovaBja 
lMvd,kar le skosa tebe — gospodinjo — peenemovati 
ua opravljati ne le od tebe ueil 

la ti gsspediaja! ki bresbifaiega prijatla živeti ne 
aattras, ae cndls, da Ijndje to vedd in te aato opraTljajo, 
— In Tmdar si svojo kerseoco aa poTornieo svoje ekriv* 
UkomiJk izvolila; kake aamores le misliti » da bo oaa, kivd 
▼0a tvoje malopridiie skrivnosti « le po pervem prepira s 
tatej se molčala, ker ti sama sebi nič samolčati in 
BkrlTati ne BMree. 

la tt goipodarl ktoremn noben pri pooMČek predrag 
in preslab ni, 4a bi svoje botljive nsroane dosegel, -* 
ti «1 svcu^tfi^ streaeta ae tako dobro isaril, da ti t iraib 
takik raček le predobre postrsio in tvojo vosila akeroj 
prekosi; — ti se čadis, da on s tabo ze ko stevarsem 
ravna in vsakibart tndi svoj delež imeti hočol Ali nisi 
tiatema lovca enak, kteri je sokola navadil fgolobe lo- 
Titl , In ki je po dokončaneai lova mu todi golobovo be- 
-dro privosil! 

Mnogo izgledov bi labko se omenili, pokazati pot, 
is J&tere saj deloma spačenost poslov izvira; ali črna 
sa TOG odkrivati, ker smo prepričani, da že omenjeni 
Izgledi močno podpirajo resnico našega mnenja o napa- 
kah poslov. (Konee sledi.) 



Starozgodovinski pomenki. 

D. L M. 

(Deo invicto Mithrae') 

IN. HONORBM. DOMVS. DIVLV. EPIVS. 

ARIMINENSIS. FILIVS: 

(Eiehhorns Beitr. 11. 7i.) 
RamhiU Bovarin TerMte^jak. 
<Is rokopisa: »Kdo so bili Norioani i« Panonei, Kelti ali Slovenci?«) 
Indičko in parzičko basnoslovje (mylbas) je obojno iz 
adnega stebla zrastlo. Pesoaje sta se ločila v dvd veji 
s nasprotnim listjem In sadjem. Indička veja je zra- 
atlai v na tare in zemljo, in zato je indičko basno- 
slovje častjo natore (kalt natare), paraičko pa je 
segonlo v nebesa, in torej je parzičko basnoslovje 
castjelači, častjo svetlobe (^kolt Uči, kalt svet- 
lobe). Slavonski narod jo gotovo pred tem ločenjem* 
\t srednje Azie se v Baropo preselil, ker se v slaven- 
skem basnoslovji razunindičkih živijo v tadi čisti par- 
alčki najdejo — mythičko protislovje od svet- 
lobe in tčme. Zato ptse ačeni Rosenkranz (Naiurre- 
ii§UmlXj: ^Was die bintorische Stellaog betriiFt, so 
scheint mir die slavische Religion als Dienet des Lich- 
tes die nachste Beziebang aaf die parsische za ha- 
ben^, io visokoačeni nepristrani Jakob Grimm C^e^ 
Uehe Mfpik. pa^ S49): ^Einen darchdringenden idealiscben 
Unterschied zvvischen gatem and bdaem Oeiste kennt die 
tlenialia €5iterlabre nicht. Der slavische Glaabe 
etellt einen weisseo and scbwarzen Gott aas Bel bog 
nod Č e r n o b o g^. Tadi Š a f a f i k (Getchiehte der slav, 
«pr. u. hii. fi^g. iS) je to spoznal, in pa ^erli poljski zgo- 
davjnssUveQNaroszowicz (HUi, narod. foUk. IL Jt6J^ 

V iadiokam basnoslovja je bilo solne a božlačaai 
•boaaaa, kk js bilo kakor varh nebeški meljono if l^olisier 
pop. t46f}, Velf pa se v fndičkem jezika soince »arjs, 
in naša zora (znra) lepo opomeoi na Indičko srodoost« 
Da ^ pri noričkih in panonskih Slovencih solaoe ravno 



pod imenom Sarja časteao bile, to poterdi idiko iaab* 
aib imdn na iteskealoveaskib kamaih: Saras, 6aria<> 
aas, Sara, Sorella, ktera v lalinsko prestavijona se 
najdejo Tlmeiiib Aarallianas, Aarara, ▲araUa^> 

ladiofca Sarja je imela več priimen, med kterimi 
je veodar dvanajst nar imenitnisili. Tako na priklad se 
je velela: Aditja perva stvsr (prima creatara, das 
Urlicht) in po tem prUmena ao obljabile imena pri sU- 
rih Slovencih AdiatalUs 3), ktera večkrat na kam- 
nih najdemo, potem Arka, to je, jarke soince; nar 
imenitniae priime pa je bilo Mitra, kar po imenoslovja 
pomeni suluce in prijatel. 

^ Pri Parziancih se je častje Mitrata posebno izo- 
brazilo » pozneje so se skrivnosti v njega častje vpeljale, 
ktero so dovolj smešne bile. Predalječ bi nas peljalo, da 
bi hotli o njih tokej govoriti; — kteri se hoče boljevigih 
podačiti, naj bere izverstno delo: ^Mjrthrasgeheim- 
nisse von Sell^. Učeni so mislili, da je Mitra iz- 
virni paraičko solnčno častje, ali to ni res. Učeni Mei- 
'ners je v svojem spisa: „de variis Persaram religio- 
nis conversationibua^ dokazal, da častenje Mitrata ▼ 
Perzii nI pred Aleksandrom velikim vpeljano bilo, in da 
njegove slirivnosti niso ne v Perzii nastale , ne ondi 
vpeljano bile. 

Tadi to je laž, kar so neki oceni terdili, da so 
Mitratovo častenje Rimljani v Noril(ani in Panonio pri- 
nesli. Oni so že njegovo častenje v Norika najšU in 
rimski pisatelji so v noričkem Betona (Belboga) spo- 
znali ravooiičnost s častjem Mitrovim. Saj so isti 
Rimljani, kakor Platarh (Tomp. tom, ///. fag. 454,) 
terdi, to častenje še komaj ob časa Pompeja v Rima 
vpeljali, kteri je to vero v mali Azii, ko je ciličke ga- 
^are (Pirate) pobojeval, pervokrat spoznal. 

Iz predstoječega napisa se vidi , kakor se tadi na 
dragih kamnih na Štajerskem in Koroškem večkrat po- 
svečenje boga soinca najde, da je okoli starega Vi- 
ra na, kjer je po Eichhorna kamen najden bil, poseben 
tempel Mitra tov stal. V čast boga solnčnema , kte- 
rega ni nobeno drago božanstvo premagali moglo, in ki 
Je odtod priime i n v i c t a s ([nepremagan, nepremagljiv) imel, 
kakor bog teme se tadi najde na kamnih rimskoslo- 
venskib ko nepremagljiv bog ^invictas Deas Chartas^ 
(Čart, Crt), ker tadi njega ni mogoče preovladati, — 
in v čast svetlih svetih nebes (in honorem domns 
divini) je Epi Ariminenski ti spomenjk postaviti 
dal. Po vtfri starih Slovencov še doešnji radi molijo: 
»Svetli Bog nam pomagaj in njegova sveta nebesa^. 
Čndovitno je, da se na tem napisa najde nai Artmi- 
nensis« Ahrimaa je bil Perziancom to, kar sever- 
nim Slovencom Černobog. Ime parzičkega Ari mana 
se najdemo na dragem kamna sicer malo po latinski 
obliki popačeno Ariomanos Terti lil. C^nkershofen Oesch. 
v. Kanu. V. 674J Že v svojem prejšnem sostavka »Jar- 
DOgio Aagasto Sacram^ sem dokazal, da je pri sever- 
nih Slavjaaih bilo solnčno častje v običaja, in da je 
narvišjo božanstvo svetlobe imelo priime Sveto vit, 
to je: Invictaii Deas — Mythras. 
(Dalje sledi.) 

Novičar iz slovenskih \s^^s. 

1% Celja. Novica, ktero smo laui kot govorico 
naznanili, namreč da je cesarska vlada Novo celjsko 
grajšino bila nakapiJa, vojaško izrejališče ondi napraviti, 
ae je letos v res ni čil a. Lepo poslopje in 48 oralov 
okoljnega zemljiša je za 124,000 gold. lastnina derža- 
vina postalo. Ker pa nakapljeao poslopje ^akoravno ve- . 
like in prostorno, kakorsno je zdaj, vendar ni peipol- 
Bama pripravno za hranilišče vojaškim potrebam name- 

<) Mahar Oeoeb. d. 8teyorsi. I. 37^. — »)'*avao UsU, p«ff- 
38». 



— 104 — 



», je caMTtka Ttoda za mno prenartdbe tega p^a^a, 
iB sa prisidaDja novih pmtaT ie 190,000 i^old. odločila. 
InanoTala ao bodo ta naprava: drniro hrani* 
liscenaaiiajsco (nwoitea Kadeitan-Inotitnt.) Pri- 
praTlja aa ne Binog:o raanifa p^adira sa prihodnjo ota- 
vito v, fctora oe bo oe to pomlad pričela. J. 6. 

Novičar iz nnogih kn^evt 

Kakor ae t Danajokih časnikih bero, jo prooviCII 
eeaar potovaDje t Benetke na prijetnioi čao do konca 
prihodDjofa nesca odloail; is Bonetk gre ▼ lool. — 
Nabora aa Donajoko eerfcov ae je na D v naj I dooihmal 
naraola čes 460.268 il. in 165 cekInoT. — Ni reo, da 
bi bilo nar viaji arinadno povoljniatvo vej a ko m propo- 
Todalo oe Tdelesiti niloinje aa omenjeno eerker; lo ▼ 
nekem primorijejn je bilo izrečeno, da ao c. k. vojaki 
ovoje vdanoot Njih velicoDotva so tako živo rasodeli, da 
toga novega naznanjenja treba ni. — C. k. miniiteroki 
nkas od 15. t. m. sapovč, da $• 12 v leta 1851 15. 
maja rasi^ločesega predpioa sa vkvartiraoje voja- 
kov, ki govori od delitve povračila, volji le za 
take poelopja, ktere, naj se bojo laolna hiaa srenje ali pa 
najeta , oe tako velike , da oe samore nar manj 50 pescov 
ali pa 15 konjikov s ravno toliko konji vkvartirati ; k 
tema prostora v hisi se pa ne smejo prištevati stanova- 
nja oficirjev, magacini , stražnice itd. — Siisi se, da po 
novi postavi sa očitelje, se bojo le tisti sa priprav- 
Ijance (preparande) jemali, ki so pervo in drajra 
leto realne šolo skos in skos dobro doversili. V ači- 
teljokih ečiloicah se bojo preparandi* pervo leto ačili 
kersanski naok in cerkveno povestnico , občno in posebno 
metodiko, žtianstvo domovine, nemški jezik, računstvo, 
lepopisje , godbo , instrdmentalno maiiko , ritualno petje, 
geometrisko oblikoslovje In telesno vsje (Tarnon); — 
v dragem leta pride: občno detovodstvo s dososlov- 
jom, vaja v prostih govorih, praktična geometria in obert- 
nijsko risanje, kmetijstvo, sadjoreja in telesna vaja. — 
Pomonki katoljskih škofov v zborih Danajskih so v na- 
tis djani; oni bojo podloga sklepom v prihodnjih sborih. 
— Za C. k. vradnike pride sastran penzij (penzi- 
jonov} nova postava ; bere so , da so bo penzija tako raj- 
tala: številka 45 (kot sploh nsr dslji čas složbe) se vzame 
povsod za podlago prerajta; ti številki se dosteje šte- 
vilo službinih let vradnika; znesek po ti dostevi so po- 
atcva (mnltiplicira) o plačo, ki jo vradnlk ima, in od 
tako dobljenega zneska se zadnji dvd nič 11 izbrišete; 
ostavk je znesek penzije. — Po vsih časnikih se zago- 
tovijo, da se bo tnrsko-rasovska razpartlja z lepo 
poravnala, ker je nek saltan pri volji vso spolniti, kar 
Rns terja, ki s 100.000 vojaki in 170 topovi v južni 
Rosii pripravljen stoji; scer ima na černem morju ru- 
aovska vlada 13%elicih bark, 8 fregat, 6 korvet in 
več manjšega brodovja; če so pa barke, ki ste jih an- 
gleška in francoska visda tje pripravile, dostejejo 
turškim, jo vsih skupej 17 velkih bark, 16 fregat, 17 
korvet in 11 drusega manjeega brodovja. Cesar Napo- 
leon je nek so ukazal franconkim barkam se podati v 
Ton Ion nazaj. — Is gra niče čer nogo rske se ,,na- 
rod. no vin.*' piše, da je Omer-pasa naznanil konnu- 
lom v Skadra, da sultanova obljuba zadeva samo Čer- 
nogoro, ne pa Bor da, kjer hoče, berž ko vreme do- 
pusti, iznovega bitko začeti (?). Sodnija Berdska je dva 
alna Štefana Gjičina in štiri druge Berdčane, ki so se 
izdajstva svoje domovino vkrivičili, astroliti dala; tudi v 
Černogori jih bo več k smerti obsojenih , ki so se očitno 
izdajstva vdeležill. — Borz po velikonočnih praznicib 
bojo zaperli velko cerkev v Pariza, jo okinčati za kro- 
nanje Napoleona. 



Zmes* 

Kako todi IVellington brezimne pisaee. 

Nektori Ijodje, ki ne morejo ovojema bližnjem« 
eeitne škodovati, ga salosujejo^po poti tihotapstva^ io 
napadajo ga sa vrata o. V to versto Ijadi, ktere le 
atrast vedi, se štejejo vsi obrekovavci ■ besedo in m- 
plemi,fcterih cvet pa ao bresimni pioači , ktorih, svoje 
hudobne aamopridne namene doseči , ni sram beaede bli* 
■njega svijati po ovojem, bresvestne prevra-* 
čati reanico, in podtikati besedam in djanj« dni- 
sih ljudi gerdobo svojega oerca. Čeloma ovetm do- 
bro snani general Wellington, ki je na sveta mar- 
sikaj skasil, je dorhal tacih bresimnih pioačev Ulcole 
aodil: „Nar malopridnioi početje, ktorega so 
človek aploh akrivičiti samore, je: pisati 
bresimno piomo v hudobnem namena, — doio 
to ni človeka, ampak delo je satana.^^Die nie- 
drigetoHandlnng, dor sich fkberhaapt einMensch achol- 
dig machen kaon, ist: einen anonymon Brief in bdser 
Aboicht su schroiben; nicht eines Menschen Werk iot 
ea, aondern des Satana). Is saros poterdito tudi aha- 
anja Goronaka. 



Klepec. 

(Kosec.) 

Nastano teka pokoUsjo, 
Nastaie f lasen ium oroija, 
1 krik in stok petere Ijute. 
Odprd 8« širne f rajnka vrata 
Pa v oas neereeen tarakej vsjtki. 
£ajm6 s prijatli tadi vrage , 
I Hasaa-afevih tovarsev 
Le male v Bosno drago dejds. 
Postasta fid i dvor jim pare, 

V fomilah tam ležijo a^^stih, 
Med njimi vodja fri^oke atrase, 
Pasabil tarakej v grenki amerti 
Kar je naročil Haaan-aaa 
Gredd ii grada v boj janaaki. — 

Al kje ostaja lepa Zlata f 

Kaj se smagvavcem ne prikaže? 

V nedlevcah težkih so jo našli. 
Nerad se va-njo dah poverne. 

Potem ko tre^i daa sasije, 
8o deli knesa Radoslava 
Solsami arenkimi plakaje 
K sloveeim dedom v tiho rako. 
Bnnbaeem dori so odperli. 

Do leta dan žalile deva. 

Lepoto v černo tugo skriva, 

Nad rako otca milo plače; 

Al ko je leto tek konealo, 

I eas vjesele svatbe dojde, 

Je bila s smer tj o poročena, 

I k otca v rako tiho djana. 

Mladeneč pa, rešitelj drafi, 

Ki deklica je za-nj forela, 

Ki ji je otea sdaj esvetil, 

Na vojsko ide spet kervavs. 

Al sdiO povsod nje dnh fa spremlja. 

Nadnsen ojefa čadne sile. 

Vse huje zdaj po Tarcih kleplje 

Nesmertno slavo nabirajo 

Ponos slovenski, silni Klepec. Pod^artkt 



Zahvala. 

G. Valentina Leenik-a vPodknJo: 2a spako telečje 
l^lave in dlaeoo kepo, ki ste jo poslali živinosdrsvniski nčiliie!,. 
se aahvalimo lepo, in ker se nadjamo, da bi nam nteffniti vee- 
lirat kaj pošiljati, Vam bomo pošiljali vse se sledeče dele ,fii- 
vinosdravstva<*vsposnanje,da ste nam s poslanim dobro vstrefli^ 
Vodst?o podkov. in živ. nčilnice v Ljnbljtii. 



Natiskat in založnik Jožef Blaznih v Lfubijani. 



n 
n 

m 

T) 
t 
I« 

I* 
I 

I- 
f 



knetijskih, obertnijskih in narodskih reči. 



N«vfce ishiO<Oo ▼ Ljobljani 
[({▼rak t0den dvakrat , Baa- V)| 
rco v areda m rabata. |[ 



Odgovorni vrednik Dr* JTanes Blelwel». 



fVelJiJo M celo lato po posti I 
i fl. , eeer 8 fl. , aa pol lota V 
2 fl . po poati, Bcer 1 fl. 30 kr. 



Tečaj XI. 



V saboto 2. aprila 1853. 



List 27. 



Slava nmetnikul 

v čast domoroduema malarja gosp. M. Langus-^u. 

(Pešam ▼ veseli dmibiei prUatlov prepevasa). 

Naša dražf)ica obseže^ 

Dost čaatljivih ju^idnih mož, 
Mož 60 k moža res priležo. 
Kakor ▼ venca roža k rož'; 
Vendar — kar po semlji hodi, 
Spioini ne od|;re osodl. 

Eno cvetje le obstane: 

To je cvet ametnosti, 
Ki ok6 in serce ^ane 
lo k omiki duh bad(; 
Tako cvetje mi imamo 
lo mu čast in hvalo damo. 

Gospod Lan£;a8-a častimo, 

Ki med nami tii sedi, 
lo na zdravje ma napfmo 
Dokler glažek se deržf; 
Naj bi doliro se veseli 
V naši dražbi |^a imtfli! 

V mladosti se je tradil, 
Se v Rima dost ačil, 
Ondi dah ametoi badil, 
Ga jo bodil io bistril , 

Da v domovja , v lastno slavo 
Kaže vedno pot ina pravo ^). 

Marsikterg^a je obrisal 

Ko bi v špe^el g^Iedal se, 
Starše otrokom on opisal, 
Drag^ spomin zapastll je; 
Marsikteri spi že v irrobi, 
Vdndar se živi v podobi. 

Glejte! ondi v cerkvi sveti 

Dasa žalostna kleei. 
Mater' božji raaodoti 
Kaj tak serce ji teži; 
Malar serca nam odkrije. 
Da s očesa solsa lije. 

Cerkev tam stoji visoka 

Klostra frančiskanskei^a : 
Vidi se na zida roka 
Malarja izverstne^a: 
Dokler cerkev ta bo stala 
N j e ^ a slavnost bo spričvala. 



Vtihnalo med nam* bo petje, — 

Bo objedel časa sob 
Nam iz lie življenja cvetje, 
Nas objel bo hladni irrob: 
Malarja bo slava ostala , 
Živa stena na-nj kazala I 



*) Slavni Kakuljevld- Sakoinski v Za|;reba je lani ra- 
Bioiiv iivUeajopia naaefa Lan^as-a na avitlo dal. Vred. 



Podiik v hmeUoreJia 

(Dalje.) 

Hmeljove bolezni. 

Hmelj je marsikteri hudi bolezni podveržen, 
ktera pa ne stori velike škode , ker majhin prldelk 
se veci del drago prodaja. « 

Nar nevarniši bolezin , po kteri sna celi tigielj- 
nik pod zlo iti, je gaj il oba, ki se spervega po- 
kaže na štorih, po tem pa tudi na mladikah ali 
na perju. Če spomladi hmeljovi štori nič mladik, 
ali pa mladi le revne mladike odganjajo , so kore- 
ni k e bolehne ali vničene. Kakor hitro se to za- 
pazi, je treba urno gledati, da se reši, kar seda, 
ali pa da se svet dnigači v rabo spravi. Ta bole- 
zin izvira od starosti štorov, če že SO— 40 let 
stoje^ aliodpovodlnj ali poilzemeljskih stu- 
dencin, če ni voda v redi odpeljana. Tak svet 
ni za hmeljorejo, zato naj se opusti, ker hmelj ne 
terpi močvira. 

Gnjiloba se hmeljovih štorov tudi loti, če ke- 
brovi in tudi druge sorte čer vi korenike oglojejo 
ali ranijo, da štori oslabijo, umerjejo in gnjiti za- 
čnejo. Pa večidel Jih le malo pomerje, ker se rane 
rade zarasejo , in stori sčasoma se okrepčajo. 

Tudi vertnebolhe so hmelju nevarne in škod- 
ljive , one spijejo in preluknajo voljno perjiče mla- 
dik , in dostikrat pokazijo polovico pridelka. Ti nad- 
logi se nar gotovsf pride v okom, če se hmelj spo- 
mladi zarano, ali clo v jeseni obreze. NeKoliko 
pomaga in odvračuje bolhe tudi potresanje hmelja 
8 pepelom. 

Nar fikodljivši vsih bolezin ie pa rija, ktera 
včasi pridelk enoletni, včasi celo večletni močno 
zmanjša ali pa popolnoma vniči; kadar več let za- 
poredoma pride, se štore pokonci, in ob vso ro- 
dovitost pripravi. V tak okužen svet ni varno koj 
novih sadik vsajati , ker tudi te rada rija pokvari. 
K sreči se taka huda rija le malo kdaj pokaže ; po 
malem nak dostikrat, kar le malo škoduje. Rija 
pride oa manaste r6se, po kteri se drevesne uši 
brezštevilno pomnožijo, vse mladike napadenega štora 
od tal do verha pokrijejo. Se zgodi kaj tacega 
ob času, ko hmelj ravno začenja cvesti, gre 
ves prldelk pod zlo; pridejo poznejši, ko je hmelj 
že sterže napravil , ga scer ne pokončajo popolnoma. 



— 106 — 



pa vender pridelk ostodiio , in nm vrednost salsajo. 

Zoper bolesen hniey« •( poMo5i v ^veških 
rokah je popolnoBa odvemiti. Ifar bo^sl pooioč je 
kak mooen pia, da aaiaatlaolreae, potem pa hod 
aahV, da jih ▼ tla aabue in oe na perj« akale m 
neaaa^o gori puMeno iapere in to merčese c «aro- 
dom vred pomori. Po taki odpravi nadležnih mer- 
ieaov oe hmelj epet ošivi, in se tisto leto obilen 
pridelk donasa. 

de druge drevesne uši pridejo, če jim je vreme 
všeč. na hmeline stenike, jih poluknajo, da vsi 
plaUeki raepadajo. Tei bolezni je treba s tem v 
okom priti, da se oterski — zreli ali nezreli — na-> 
gloma poberejo in posušijo. Imajo malo moke v sebi^ 
80 Biqi vrednosti, pa vendar boljši kot nič. Ta bo- 
lezen se kliče požrežba (Frass). 

Hada snsa ali vročina, pa tudi mraz aH dolgo 
terpeče desevje v jeseni o času zorjenja sterškov 
napravijo, da s terski zbolijo, namesto hmeljovemoke 
in smole zadelovati, rudeekasti prihajajo inod- 
cepati začnejo. To bolezen imenujejo lisico. 

Lisici se pridelek otme na enako vižo kot riji 
ali drevesnim usim. (JDuljo alodi.) 



O Silvah postov. 

Kako hočemo to4»J dobre posle imeti, ake jim Je 
v 8 To zbali tolika priložnost daaa, pohajaati se in se 
mnozib napak naučiti! Kako se more od posla tirjati, 
da bi on postrežin, molčljiF, zvast, pohlevoa, zadovo- 
Ijin Id poCorpoz^iv bil, ako v toliko biaak ravno vao na- 
sprotno najde? Star prosravor zo pravi: |,kakor ^oapo- 
dar, tako alazabnik^, in ti pragovor se, žalibog , le pre- 
več pstordfli^. 

Naj bo tedaj poaelska postava so tako dobra« bo 
saom le malo zdala, kor zles:, kakor smo sedaj raz- 
ložili, če ne ravno vselej, vendar večidel kje drugod 
leži, kakor ga navadno isemo. 

Bodimo aami drngači, ia tudi posli bojo 
boljši, kterim je nase obDaaanje iialedl 

Ree je ecer, da todi pri hvale vrednih gospo- 
darjih 10 gospodinjah se najdejo slabi posli > ki ao žo 
sami po sebi, po slabi izreji od mladih nog popačeni, 
ali taki, ki so ao v prejsnjib službah popačili, ali 
pa med tem, ko niso službo imeli. Pervemu vzroku 
zaroore le boiji izreja mladine, drugemu pa p»- 
boljsanje gospodarjev in gospodinj izdatno v 
okom priti; zraven tega zamera ae le poaelska po- 
stava kaj koristiti. Obojno pa aene da v enem hipu 
doversiti; zdravila, ki secajo v korenino bolezni CE^- 
dicai^Coren), basnijo vedno le počasi. 

Kako bi se pa dala tista spačenost poslov odvra- 
čati, ki se prime poslov v mestih med tem ko ni- 
majo službe, čem v sledečem nasvete vati. 

Po naših mislih bi kaj koristno bilo, ako bi so zla- 
sti v večih mestih ena hiša po gosposki odkazala, v 
kteri vsi posU ženskega apola, ki iz deželo pridejo in 
vsi tisti, kteri so brez službe, bi mo^li tu noč in dan 
prebivati in ti službe čakati , namest da toliko nevrednih 
babčr so s takimi rečni peča in posameznim ubežiodo in 
prebivališče dajč, kjer se posli v tolikih reččh pokvarijo. 
Takih his smo v mnozib deželah več vidili in njih korist 
in dobroto spoznali, ker policijska vradnija nad takimi 
hišami lože čaje, in so oskerbstvo vedno le poštenim me- 
stjankam isročuje. V taki kisi imajo posli živež in prebi- 
▼aližčo po ceni od policije pregledani in poterjeni; ne- 
ben posel ne smd brez dela biti, ker vsakemu je po 
svoji moči in vednosti delo naukasano, za ktero tudi 
plačilo dobiva. Posamem ne umi nobedin hiše zapustiti, 



H toč skup fk smd z dovoljs^fem vaiblaje po dokenčs- 
asm M« sa ene uro m azreiHNi M. Kdor posla potre- 
te}^» ge >MNi le iz te Me vzeti ia v pričo varhinje m 
pMdom po g odbo naeodMi, kar so v Mini zapisnik za- 
zaamva. Po lom jo gosposki lože rav^urtije med go- 
epodarji in pošlem razsojevatib Kdor Ia atužbe grd in ▼ 
mestu ostati hoče, mora prec v to hišo priti, in ake- 
ravno no l^o drugod službo Ima, mon^e vendor pogodba 
v hisai aapisalk aapisane MU. 

To Je pravi peselski red, kteri zasluži, da bi ga 
povsod vpeljali. In tako bi dospeli važne atopi^o k pobolj- 
sanju naših poslov, ker bi se nevarno potopazjo lopo- 
kimra brozslunbnik poslov s tem overalo In se jim pri- 
ložnost jemala včasih na nesramno vižo se po prepove- 
danih kotih potikati in edin po drusem se pohujsati. 

Ena Mtl, da kdo porčče: to je lahko govoriti, pa 
tačko Izpeljati, Vem, da nI ravno lahko; čo palMČome 
tistemu zlogu resno v okom priti , zavolj kterega se raz- 
lega tolikaen hrup po mestih in kmetih, seniostra- 
siti ovdr in težav ! Vse je mogoče . če se le hoče I Saj 
Jo že tafcin naprav po aveto dokaj ! 

Zna biti, da se bo komu taka družina brezsluž- 
binlh poslov smešna zdela. Takemu le poksaem na drugo 
naprave, v kterih tudi po več ljudi enega namena in opra- 
vila skupaj živi Ia se skupej sprehaja. Rednost nI 
nikakor in nikoder smešna, čeravno se aboti In zijalona 
amesna zdi I 

Na vsake vižo pa se mora na tiste babire ostro 
pasiti, ktero, ko so same posli bile In se služb naveli- 
čale, ao ae zdaj v kakoano izbieo v pokoj vsedle in se 
velikokrat le s tem preživd, da peale po hišah ponujajo 
in jih tudi večkrat zvodijo. Takim, če niso skozinskea 
poštene znane, se mora njih rokodelstvo zatreti , ako ho- 
čemo boljši posle Imeti, ker take babčre slabim poaloni 
narveči potidio dajejo, in včasih clč, kar so posli vkradli, 
skrivajo in prodajajo ; take stanišča so večkrat pravi ber- 
logl za malopridne posle. 

Al še enkrat rečemo: bodimo sami drngači 
In tudi posli bojo boljši I Dobri izgledi poboljsa/e tudi 
razujsdanega človeka. Kdor se pa ne dd poboljetU, naj 
se v delavšnici uči drugo pesem peti! 

Zna biti , da smo sa komu zamerili s tem , kar sme 
odkritoeerčno govorili. Al zamera gor zamera dol, 
— naj nam kdo dokaže , da n i e m o reenfce govorili ? Bk, 

Koderčija in mletvina« 

Glad jo kej čuden kuhar, — on ume hrano tako 
pripraviti, da je brez zabele in brez soli vendar okusna. 
O polajšanju solne cene še zmiraj milo upamo. Kakošna 
se bo nam za zabelo godila? To* sam Bog vč; zakaj 
tudi v tej reči se svet obrača, pa za nektere njegove 
prebivavce kej nevgodno! Dokler se je podzemljic 
(krompirja) pridelovalo, je Ložka, Potočka in Bloška 
okolica dokaj opitanih prascev v Terst poprodala; 
pretočeno leto ao pa še nekteri odtod za svojo hišno rabo 
špeh (slanino) v Terstu kupovali! Scer se pri kak- 
šnemu mlinarju še najde, drifgod pa pri kmetih jetukej 
debel prasec skorej bela vrana. 

Več vaai je že td, kjer čez zimo ni v avinjaku 
kermaka. Pomladi praačarji Iz Dolenskega, dtajarskega 
in Horvaškega cele jate praseev priženejo , ki jih po jako 
visoki ceni in tudi na brado poprodajo. Kaj pa je kup- 
čija na brado? bi tisti naj ume vnlsi povedal, kijepri- 
moran se ž njo pečati. Medlo svinče na . brado kupiti, 
ao pravi , ga čez leto pridno rediti , da ae vendar v je- 
seni, ako se pitano po sreči prodi, prasčar odrajta. To 
se pravi kmetovati, da je gorjč! Bvčoska kupčija te- 
daj na brado že več let gerdo kmetu guli brado. 

Pa tudi neke pijavke v zdanjih airomaških okoljoi- 
nah dovolj zlega napravijo. Pa to niso pijavke tiste bažc. 



— 107 — 



M jik hM na vosickih % ••UvAko rpreir« is KArl#vea 
▼oz^Of kjer jih na imni atrani Kopa ^ moitirjo na mir- 
nike nakarajo. 

Ta pijavka a arojim aariuHijaai aa sa člavaikl ra4 
pfava dahrotaica; aaa naraktataaia kalaikn k sAravj« 
pripamorajab D mira pijavka pa, ki ▼ mlakah ili mač^ 
▼ii^a na itve, ee la pala^p tafcaeik vHi in kiatrih pa4a- 
kov zaijilejo, in aka ona iivotvarno nac, kaoiarkali ai 
kadi, briviano i« prenesniarno alabijo^^ja njih akadijiva 
■Hic (Iraka v prid akivaaka drnska oalajiti ia Emaajaati. 
Čoi take pijavka, ki jlk je traka naUajko posneti, t 
naradovitaik letih poaekna* ravesi pog^aaiama sdihojejo* 

V ^Novicah^ 26. aveiana aa bare i TarAiaa v Lj«« 
hijeni mernik 1 ipold* 40 kr. Al preden siromak svoj 
akarcen želodaa a iariiMai močnikoui naholSko vmiri,se 
mirnik tnrsice bliae 4 irold; valji. ^ Predrai^l bravoo , se 
11 savsames? Al dovoli mi, to rac nekolika racjaeniti. 

Nekteri sa več let, kar pred ni navadno bilo, mc^- 
rajo sives sa avejo dmsino knpovatl , in ao tako v dol£;eva 
aesakopali, da bi pridelk dveh rodovitnih lat, če bi ae oni 
B družino vred po medvedovako salisali, komaj smogel^ 
nekoliko apnikov otreati. Če ae tako reven človek mora 
Toak dan vendar koliko toliko hrane imeti , io ker do- 
atikrat ni nikakorane^a saainžka, on hribe In doHna pre- 
leta, da kaj sa sito na poaodo dobi. Nekteri, ki revesa 
poeojnjejo, ao pa tako bresveatni, da sa posojeno jajca 
hočejo kokos imeti, kar todi siromak privoli, kajti sila 
kola lomil 

Potem ko siromak jesik in petd ai obilno nabraai, 
on otovoren a polno vrečo slU v mlin prihrope. Nekte- 
remu mlinarja pa je malo mar mlin v dobrem reda imetij 
oekteri se pa tndi na-nj roalo' bolje kot sajic na baben 
castopi; le kar merico ali mlet vi na vtiča, ti mojster 
«kasa vsaktereira prave^pa mojstra prekosi , sakaj on č e- 
torti no ali pa se a k are j polovico sa mlevsiDo po- 
baae. In krivični mlinarji ao tiste škodljive pijavke, 
ki se jih je treba čuvati. — Aka tedaj krivične obresti, 
krivično merico in samadae pota v račun vsamemo, je 
vsakteremu rasvidno kot beli dan: kako visoka je sitna 
cena sa revesa! 

Marsikda bi snal r6či : Zakaj ae pa tisti , ki se 
mu taka akoda ^odi, ne pritoži? On acer okrog: zdi- 
huje, živo popisuje mlinarja, al tožba, kjer veat api, 
malo dobi. Sto sfovorov bo mlinar povedal, in posled- 
njic a9 99 priduseval , da je on včs pravičen , da ae nikdar 
če nihče ni soper njei^a pritožil. Za odškodovanje bi torej 
poškodovani imel prasne pota in huda mlinarjevo samero. 

Kdo drug^i bi snal avetovati , da je treba se tacegra 
mlinarja ogniti. Al včasi je kej nepriročno druzegm mli- 
narja iskati; pog^ostoma ae pa tudi tako g^odi, kakor La- 
tinec pravi: ^locidit In 6cyllam, qui vult vitare Charyb- 
dim^« ali po našem bi menda bilo: ^Kdor medvedu vbeži, 
v risove kremplje prileti^. 

Na Koroškem, aajv nekterih krajih, kakor je 
pisavca nek poštenjak sag otovil , je že stara navada , ki 
je (udi v naši sosedni Čubranski okrajni vpeljana, da 
mlinar vreče na vag o v mlin sprejemljo, In jih spet na 
vag^o odrajtuje, potem ko pravično mlevsino ali merico, 
kakor jo vsaki lahka prarajta, sebi priderži. 

Al bi ne bila vaga tudi pri naših mlinarjih pripo- 
ročavati soper krivice in tudi sa povišanje obertništva? 

Naj bi predstojniki, kterih dolžnost je sa srečo pod- 
ložnih skerbeti, kolikor oni samorejo, blag^ovoliii sapo« 
vedatt in očitno rasirlasiti: da naj mlinar sito na 
vag^o prejme, in najsopetnavag^otollkamenj 
moke, ^ kolikor se ja na mlevsino pusti, od- 
rajta* Koliko se pri dobro vredjenih mlinih od 5, 10, 
20, 30 itd. liber (funtov) smd na mlevsino postiti, bi 
moralo natanjka določeno biti. Tudi tista voda, a ktera 
ae nektero žito v mlini porosi, g^ird po svoji teži v račun. 



Mltear pa rMg\ prejme sita In g:a kat avajd iaat- 
nija enva, In ne bo lakka la serntea pa sanifcamaatl^ad 
Bla Mo. Miai, kokeal in druga frabljlfa roke g:a d# 
hoda lahko doaa|(le, ki laM^a potf oalama doslbmal v Maia 
tiategca, ki v aifin prinami) #a n)ai»a rgkijeaa pot. 

Tehtoloa (Taga) bi toraj maosioo krivic, na klora 
cal6 mlinarji neperajtajo, aatarla, 

Natanjko ki ačltna odločena amrica ha patidi sa- 
nikarna aifiaarja apredramlla aa boljai mline skar« 
beti. Dokler brasvastni mlinar aaid s mlateina poljubna 
ravaati, ma slabi mlin vdat lalaži, kar on pri merici na 
dolg^oat čaaa fleda, ne pa na to: kaiika in kako ja 
smlaK Ča jo pa merioa postavna, bo mlinar lakka spa« 
snal, da on le ■ dobrim mlinonft samora kapredovatl. in 
laha ha obartniatta ta« t ta| reč) tiator hiprinaaajo 
mlet) aarečtlo« 

Plaavec pa toga is sabavljivosti na piae , ampak is 
g:al dobregpa namena, da bi bo r tej reči tolikanj akod- 
Ijive napčnosti satarla. Tttdi on miaii, da g^a poate*i 
mlkiarji, ki morejo s AjliO v thj reči ona miafi biti, na 
bodo piaana g^ledall; tisti pa, ki ao bili .svojo vest na 
kljuko obeaiii, kjer ae jd sapraaila, naj ja ▼ svoj naj 
Tonji dobiček lepo očiatijo, ip tudi eni n« bodo gfotovo 
hvaležni ! Križnog^orskh 

StarozgodoviDSki pomenkh 

(Ddje.) 
Ravno na taksni način, kakor so severni ČIlavjani 
božanstvo luči in svetlobe častili, so tudi noric ki, kar 
nam poterdi sledeči rimski napis: 

M. OOOCfiO SVETVEDI FIL. QVINCTO 

BT BACA VCVCVNI TOGlONId 

P. V. P* 

(Biobhorns Beitr. I. 62.> 

Tukaj najdemo imena Svetved, B4ca,Ucucun 
in To^ion, ktera vsa v BTotovitovo častjo spadajo. 
Hočemo jih pa rodu msložHI. 

Cocceus se ispelja od slovoDske besede koč, 
die H&fCe; to ime najdemo na g^ofnjostajdršklh. kamnik 
ae s sanskritskiiki pomenom ^CA1XV^ ^), od saoskiltska 
beaede ^kuksas*', koč, kuk, die Hafte, In tla koroških 
kamnih v latinsko prestavljeno „Coxius^ in „CoziA^^}. 

Obitelji Crodoviiil) Koče in Koks se živite na 
Štajarskem. Lepsegra slovenskeg^a Imena pa Slovenski 
atarinoslovec nemore najti, kakor je'Svelvdd, der 
heilig^o Wisser. ŽeSazoOrammaticns C^iV. fa$. SM) 
piše.: ^In dcztera (Svaotevitus) cornu varib metalli g^e- 
nere ezcultum g^estabat, quod sacerdos sacroruitt ejus 
peritus anonatim mera* perfnndere consueverat ex Ipso 
liqnori8 habitu sequentis anifi copias prospectttrus^. 
Tako vidimo, da je S ve to vid prorokovanja daval (ora" 
cula edeMjHelmold U, IZ,), sate je Imel priime S vetvdd. 
Podoba rodovitnosti pa je bila pri IndiaDcih krava 
(v a C ca, na našem napisu stoji Baca, kar ne sme mo- 
titi nikogar, saj tudi najdemo pisano birrag^o ^) na- 
mesto virago), posvečena žival bogpinje B ha ven y^ ka- 
kor Paullin (Sy9iema pag, 199.') piie: ^Vacca mag:Qum 
lodiae numen Deae Bhavani est sucra foecnnditatis 
symbolum. Indorum tanta in vaccam religrio est, ut 
morti adjiciatur ille , qoi vaccam interficit^. Pa naj nl- 
kdo ne misli, da Iiidianec čast kravi skazuje, marveč 
bog^inji BhavaDy, kakor Wle«e Oi^i^n L 956) lepo. 
razlaga. Maloruski kolač ^Korowaj** Cgi^J: Holtethoff' 
/. pag. 816 , in Rakowitcki Prawda ruska L 84) bo svetlo 
opomeni, da je tudi pti severnih Slavjanih kl-ava Bha- 
wany Maje — Babe Mare v časti bila. 

') Mahar Oesch. d. Steierm. I. 88T. - ») Anherebofe« 

Geseh. K&rnt. IV. ^ ') Mahar G«8ch. d.»teyerm« L 383«. 



— 108 — 



' Bfmgt to^f kt«re je !iaiatjftMhi€M|:«h#f»TzetOy 
Je UevcvB, kar pemeni kokevce, peptici kak«? ici, 
kteri ee eUiri Sleveiici kakor se deeaBji deo prareke« 

▼ »Ta« nee pripisevalj. Ueeei X Orimm navedi ia 
ProkoasiTe kronike (M^nusek^ Mfpik. fm§. 991. )f da Je kn- 
kerlca bila preekraaenje narviijefa vladaTcaavela 
(tndi Belobei^B SreteTita), in da je nasnaneTala 
eaa uvljeaj« i„oi aenoBtiavU Thae tempera^). IiadUcn- 
enn ae naidome a oanokriUkim larasoaiCAVCAVVSOv 
ker T eanakrita ae knkevica toII kankilao. 

Kaj ioid Tei^ien pononi^ noBioremsageteTerMi; 
niolini, da jo imena Toi^ion korenika aanekriUka be- 
eeda ^tekja^, kar palico — batine pomeni. Med 
Jnnačkimi Waotitoatmi STetoTUoTimi najdemo tndi 
eroBja, kaker mei, paalce Itd. Ako je pa Te|:iea 
is tek j a ispeljaii, tako jo Bate na alovenak io Sei- 
pie latlnok isras. Obedre imeni ae najdete pegeatona 
riaukih kamnih. Večkrat ae te na rimakeelovonakih kam- 
nik najde, da polo|^ aanakritake^ atoji alovoneke, na 
prikUd: CACVSIVB «) OAPATIVS '), od aanakritake 
beaede ,»kak^» kar pomeni kopati, ali kapati, kakor 
ao atari SloTeoet isiroTarjal}. Da je čaatje loči poeebno 
daljec ▼ Nori k« In Panonii raitirjono .bilo, to pričnje 
edino imd ADNAMAT «), ktero ae na koroekik kamnih 
noter de aredine Tiroljskega , od Vindobone . do atarei^a 
Lavreaca in po grornjem in dolnjem dtajern aila dostikrat 
najde. Bila pa je Atma, Atna, dnhovno avetlo bitje 
PrakratoTOf daa ir«i8ti|:e Lichlwe8en dea Prakrat 
(i. e. Baroma Tia et potentia) kakor Plerer C^- ^- '^ ^' 
fmff. 966) piae. Ma, matar pa pomeni mater C^«cA- 
hojf fog. 194)^ Toto preetaro aanskritako imd najdemo 
▼ačkrat a alovenakim tiranom ^LEVCIMARA^ ^) od be- 
aede 9,1 a C*' aH ^leač^, kakor v aetih naroda okoli Ma- 
ribora 00 cnje, in ^Mara^ avet. In mati aveta, 
tadi Mater lacia, locI mati, ali pa lax mandi, 
lač mara — mira -- aveta. V aanakrita aoveli ^^laac^ 
i:1&naen , aehen j oraeheinen. (Konec eledf.) 

Novičar iz slovenskih lirajev* 

1% Tersta 30. marca. Perva potreba na Terat 
je železnica. Ako bi ae dalj časa do sčm no napravila, 
bi pri sdajnih okoljsinah moral Torst pešati , ker bi kop- 
cija zastajala. Že so vosi bla^^o in Hamburga na Da- 
naj in ae bolj proti jai^n, ker od Hamburga pelje želen- 
nica noter do Ljubljane In v serce O^erske^a. Kupčija 
t Tersttt je tedaj po snhem vedno bolj omejena, in to 
le cavolj pomanjkanja zelesnice. To čutijo tukajini kup- 
čevavci živo, In ee toraj vesele, da je visoka vlada, 
vneta za blagostanje Tersta, ukazala je spomladi železnico 
ed Ljubljano do Tersta na 17 različnih krajih s 

▼ ao marljivostjo začeti delati, da ae bode ▼ 
najkrajšem času 'dodelala. 

Velikonočni pondelik smo imeli zopet tako strašno 
burjo, kakor jo akoraj ljudje ne pomnijo. Metala je celo 
ljudi in pripoveduje se od več nesreč. Kuplo nove cer- 
kve sv. Antona je odkrila in bakrene plahte in lesene 
skodle raz nje ter^^ala In na ulice metala; k areči niso 
nobenega človeka poškodovale.— Znano je povsod, koliko 
ekerb imajo Teržačani za občne koristne naprave; krasne 
stavbe, v ti namen sozidane, so temu živa priča. Ven- 
dar le pogrešamo dobrega vretijenja ene naj imenitniaih 
naprav, namreč dostojno oenovanih učilnic za izrejo 
in omiko otrok. So s:cer take naprave, ali občni po- 
trebi niao zadostne, in ludi nlao tako obiskovane, kakor 
bi se imelo misliti v tako obljudenem mestu. Vzrok tega 

— ■) Bichhorn Beitr&se IL 63. — *) Ankershofen 
V. 518. — ») Idem I. c. — *) Mohar L 380. — *)Idem 
L SQl. 



je tit da prebivavei, aposnoTavel raznega rerozakonn^ 
ae tadl razdvojenih miaol, Ia ae toraj o Izreji otroiL oe 
morejo Bjediniti; pa tadi kupčija, ktera Tersta življenje 
daja in očete w mnoga opravila nakoplje, da manj mi- 
alljo na izreje arojih otrok In ae zadovoljni, da ae ojih 
aiaevi le brati, piaati in nokeliko račaniti nančd, da jili 
zamerejo petem pri kupčijatvu porabiti. Ker bo ravno • 
kapčijatva gaverim, omenim že, da nekdaj tako živa 
kapčija a dtajarakim In Koreakim želenem je 
poalednji čaa načela meene hirati, ker Švedsko nelesa 
ga nI le ▼ zunanjih deželah zavolj nižje cone prekosilo^ 
nmpak jele ae je celč že ▼ Teretu razkladati in žagm 
domače nolaze celč apedriniti. 



Novičar iz mnogih lirajev* 

Ceaarjev generaladjntant major KellnerKdllonatein- 
aki je prineael Njih vellčanatvu laatnoročno pismo knes« 
Černogorakega , ▼ kterem se lakrene zahvaljuje za pe- 
deljeno pripomoč v turški razpartfl. — Za nadškofa D a- 
najakega je knezoskofSekavski (Oradaki) gosp. vites 
Ranacher Izvoljen. — Sv. Petra zob, kterega ao ani- 
dan av. oče papež preavltlemu cesarju v spomin srečne 
otetbe poalaH, je okovan v demante In rubine ▼ podobi 
cvetlice, ktero cvet je omenjeni zob av. Petra, lite- 
rega obdajajo alavonosnl oblaki a tremi arebernimi an- 
gelji; Tse skupej je v krasul srebemi, z biseri in zla- 
tom okovani posodi, ktera a podnožjem vred je blizo 3 
čevlje viaoka. — Od 25. marca se smd po cerkvah r 
Milani spet zvoniti , kar je bilo od 6. februara prepo- 
vedano. < — Angleško kupčijako družtvo, ki volni Iz 
Australie hoče kupčijo v Europi odpreti, je poalalo 
te dni svojega poročnika na Cesko, pozvedit mesto, 
kjer bi ae Australska volna na prodaj skladala. — Novo 
znamnje, kako ee kupčija vedno bolj križem sveta raz- 
airjal — Kakoene laži se po svetu trosijo in kako ao 
nekteri Ijudjd pripravljeni jih verjeti, pričuje debela laž, 
ki soje unidan posebno mod gorjanci na Merskem razširila^ 
namreč: da nek bogatin na Donajl jo imel obešen biti 
zato, ker je denar ponarejal, vendar so ma prizaneš/i 
proti temu, da se mora kdo, drug namesto njega 
obesiti dati; na to je pomilostenl bogatin srečko (lo- 
terijo) napravil z 89 belimi in redečimi številkami, eno 
pa čem o, in je povabil vse, ki hočejo srečkat prjtt, z 
obljubo, da, kdor potegne belo ali rudečo številko, 
prejme 10.000 fl. , kdor pa čeme, dobi 30.00a fl., 
vendar ae mora namesto njega obesiti dlitl. To laž so 
nekteri kmetje na Merskem tako gotovo verjeli, da se 
prisil k okrajnemu poglavarstvu po potne liste, kjer 
BO bili BO le o neumnosti svoji podučenl. — Carigrad 
je sedaj mesto, komor se so zmiraj oči celega sveta 
obračajo, ker so se nič prav gotovega ne vd, kako se 
bo turako-rusovoki klobčič izmotal. Poslednji „Terž. 
čas.^ naznanja novico, da knez Menčikov prav umdreno 
ravni, da pa pogovori a turškimi minfatrl se niso skle- 
njeni, ki sosebno zadevajo božji grob in samolastno 
varstvo (protektorat) gorskih kriatianov, kterih je blizo 
15 miUonov v celi Turčfi. — Cesar Napoleon je spet* 
kronanje do augusta odložil, zato se bojo tudi priprave 
V stolni cerkvi opustile. — V Berolinu je 29. marca 
vlada zasledila prekucijsk naklep; zasačili so mnogo 
orožja' in streliva, in 40*tega početja sumljivih ljudi ao 
zaperli. — Velkikupčevavec Rotscbild jo kupil 10.000 
centov preklicanih naših starih krajcarjev za Francosko 
in Angleiko vlado, kteri kotlovfne potrebujete. — Vi- 
norejcom prijazna zvezda (planet) Saturn, ki je vla- 
dala v letih 1783, 1804, 1811, 1818 in 1846, vlada 
tudi letos; po tem, ako.se smemo na vladarja Saturna 
zanašati, so je nadjati letos dobre kapljice. Bog dajl~ 



Natiskar in založnik Jožef Blaznih v Ljubljani. 



kmetijskih^ obertnijskili in narodskih reči. 



iNeviee ishi^ajo ▼ Ljabljaiii 
{▼luik teden dvakrat, 
ree v sredo in saboto. 



f 



Odgovorni vrednik Br« Jmiies Blelvt els« 



Veljijo zveelo leto po posti 
< i fl. , seer 3 fl. , sa pol leta 
|2fl. po posti, scer 1 fl. 30kr. 



Teča%'XL 



V sredo 6. aprila 1853. 



Ijist 28. 



Poduk v hmeUorcji. 

(Dalje.) 

Kakoino škodo delajo vetrovi po hmeljnikih. 

Vetrovi omendrtjo mladike, jih otolcejo in žu- 
lijo ob natične kole, jim veršieke odbijejo, in tako 
hmeljnikam ob veči del nadjanega pridelka pri- 
pravijo. Ža tega voljo je bilo že spredej rečeno, 
naj se hmeljniki v savetnih krajih zaaajajo. 
Šuiivmce %a hmeljni pridelk. 

Hmelj se mora sušiti v senci pod streho na 
ilnem tlaku festerlihu} ali pa na dilah. line tla 
(ešterlih} dobro suhe brez opek so zato nar boljši; 
hmelj se na njih nar hitrejši in nar lepši posušu 
Opečni tlak (tlak iz ceglaj zapraši večidel hmelj, 
in mu kup zniža. Na dilah se kasno suši, ker se 



one nategnjene mokrote teško znebijo. 

Da sušilo spešno napreduje, naj ima streha 
na obeh straneh dosto linic, da sapa prosto čez 
hmelj vleče. 

Kdor ima malo prostora hmelj sušiti, naj si 
napravi stavnice (Stellagen} z več lesami eno verh 
druge. Na lesah ali tucu mrežah se hmelj narlepši 
in nar hitrejši suši, brez da bi treba bilo ga kaj 
mešati ali obračati. 



• » 



Tergatev hmelja 



je začeti, kakor hitro je polovica šterškov ra- 
mena. Hmelj je sploh zrel, kadar se hmeljna moka 
in smoU v šterških pokažete. Po tem naj se ter- 
gatev berž ko mogoče opravi, kar se takole zgodi: 

Vse mladike se odrežejo za čevelj visoko nad 
zemljo; terdno zataknjeni natič se z udom (dro- 
gomj nekoliko privzdigne, da rahlo v luknji tiči; 
potem se natič močno otrese , da mokrota doli ska- 
plja, pa tudi razni merčesi spod ^perja na tla po- 
čepajo , — zadnjič se natič s hmeljem polagama na 
tla položi, fia sterški ne odletijo. Položeni natič 
na spodnjem koncu z desno roko deržeči delavec 
prime z jfevo hmeljne mladike, potegne z njih na- 
tič, in ga nastran položi. Koj za tem delavcom 
reže drugi delavec hmeljne mladike na dva čevlja 
dolge kose, in poslednji obira šterške, kar se ročno 
zdeluje , dokler hmey ni zvenul. Za tega voljo naj 
se te dela vedno poredoma opravljalo. 

Terganje šterškov naj se pazljivo opravlja, da 
pecelj pri šteršku osti^a , sicer se steržek v veliko 
akodo razspe. Pecelj pa naj ne bode čez pavec 
'dolg, pa tudi naj se več kot troje majhnih ali dvoje 
velicih šterškov vkup ne derži; pazi naj se tudi, 
da nič perja vmes ne pride. 

Odtergani hmelj se meče v koše ali jerbase; 
napolnjeni koši in celijerbasi se proti nosijo na su- 



šivnico, kjer se hmelj tak na tanjkos^ese, da ster- 
žek pri šteršku leži. 

Tako razgerpjeni hmelj naj se po dvakratna 
dan, pri lepem vremenu skozi tri dni, sicer pa več 
dni rahlo obrača, da dobro prevene. Po tem se ga 
na štiri do pet pavcov na debelo vkup zgerne, in 
le po enkrat na dan premeša. Kakor nitro je hmelj 
tako suh, da se peclji lomijo, se ga čevelj na de- 
belo vkup spravi^, in včasi z lopato oberne, če bi 
kazalo, da odjenjuje, ali vbien postaja. KaVl^r je 
toliko suh, da se tudi notranji pecelj v šterških 
lomi, se spravlja na štiri čevlje visoke kupe. Te 
kupe je treba včasih pregledati , in če se zapazi, 
da je hmeli odjenjal ali se clovgrel, se takole pre- 
rahijA: kol se zarine pod kup, in se tresleje do 
verha kupa vzdigne, da se tako celi kup premeša 
in zrahlja. Močno ogreti hmelj naj se ročno spet 
na tanji razgerne. 

Dobro posušeni hmelj naj se spravi db prodaje 
na 6 čevljev visoke kupe. 

Ušiv hmelj potrebuje več časa, da se posuši, 
sicer dobi ostuden duh, kar mu ceno zniža. 

Po stavnicah na lesah ali mrežah na tanjko 
razgernjeni hmelj se brez vsega mešanja o treh 
dneh do dobrega posuši. (Konec sledi). 

Ni prav ne ^ da se možki kod nas sramu- 
jejo predfla« 

Gotovo se eiovekoljabn milo stori, viditi na več 
krajih po Slovenskem možkih, kterih ni sram rasterga- 
nih hoditi, presti pa — poštenega dela — jihjesram* 

Neki večer stopim v eno liiso, kjer bivata mož in 
žena s iestero le mozkiml otroci. Žena skerbf za ve- 
čerjo, in, kar more, priakakoma prede; mož pa s tremi 
odraslimi sinovi roke križem derži, akoravoo so bile jim 
srajce umazane In luknjaste , da so g erde bile po|:ledatL 
Pri ti priči poprimem za besedo vprašaje: „sakaj ne- 
predete tadi vi?^ Al bi ne bilo viditi in slišati krat- 
kočasno, ko bi petero kolovratov bčrndalo v stanici? Kako 
labko bi se spomladi dvoje srajc in svitic (irat) akrojilo 
za vsakeira zmed vas, pa bi |;otovo ne bili tako raz- 
teri^al, ko stol 

Na to ml gospodar nekaj rečno odi^ovori: „prinas 
nI te navado, da bi možki preli; to ni naše delo^. 

„Vendar bi radi cele in bele srajce nosili , kaj ne?^ 
— velim j*> — in ko vidite, da žena na vse dospeti 
nemore, pokaj bi ji raji ne pomaierall, ko tako križem 
roke deržeči birez dela sedeli; to bi vam bila koristna 
zabava^. 

„Bo io^ — veli mes — „ona lahko izprola, saj 
nemarno lana veliko^. 

„ZakaJ pa ne?^ *— velim jas — „ULn raste rad 



— 110 - 



na poirorisčib, m aUliUlk it«.; kuril %šgM U d pride« 
Ull obilo , da M i9ko iMdrapMi no fciW. 

Roo je, da ja v aatffili luUk la vala aiaiM, ia 
da ai pridin c^padar p a aia ii p ilpiaa i}a oro^a M leta, 
kakor: koleaa, aaMka« fnik^e, vBa, topariUa, aiati- 
kisča itd. , dra^rl teteje lac , ali ao lireBkavci pa iperda- 
iijo voloo ; Tondar je veliko kia , kjer je le malo aenakih^ 
▼elika pa možklh oaab, ktera, ako na pradige paaiaii, 
posebnega dela oeaiajo. 

Naie kvale vredne Vinlčanke, PrelečaDka in Ad- 
lesičaake veekrat na ^laviinopertivnoaijo, pase^rade 
pridaa reviee predejo, da aebe, moža In otroke a pert- 
njeno obleko obilno previdijo, in daoiravno ae tako bolj 
pocaai preda, kakar na kolovrat, ae vendar one med be- 
limi Kiajnicaml nar bolj čedno oblečene, kar oi nikali 
odmora ne dajo. Ko bi jib pa možki pri tem dela pe- 
nim! podpirali, bi jim ataoovito (fviioo) ne treba bMa, 
aa močiti baes adaaka. 

Čadno mi ae sdi , da jib nekdaDja Sfovanka v avo«- 
Jem prelepem ,y4opiaa is mnog^ aveta do avojib nanllaj^ 
nlae pobvaHvai v miaal vaela; aaj aa one aa adej aire 
dernijo tiate navade hi marijivoati, klora aa nne več ka 
MO lat pred Kriatnaam kila pridna avenaavalo. Kdo JU 
)ib ne posoal po oiib elavnib materah, ki nam jibflera- 
dot popisoje ▼ ovoji 4. kajigi na 12. paciavj« v na- 
aledoi a«r«ftbi: ' ^ 

)yP%refl in Mantia ata bila mola is Peanie. Dro«- 
jloa ta ala kaptiia (hrepenela} po goapodotvn nad Peonci, 
sate ae padata v Asia k Darin HTiotaap« (vladal je 6M 
Jat pred Kriat), ki jo andaj prebival v maota Sardaa-o, 
pa vsemati aabo svojo nootro, divioo lepe in viaoka po* 
ataveu Paslvai na kralja, ko ja v lidijoko predmestje priM, 
4eoaiota avaj namen na aledeei naoia : aaatra ata oblekla, 
karaUni^ lepee aamo^la, pa je poaljeta na vedo; kabel 
(okaf) je neola na ^^lavi , konja vodila na ogadi tn paljajegn 
je na praolioo prela. Diviea take mamogred^ namami 
na-ae kraljevo posornost, ker to^ kar je delala ena, ni 
bUa Peraknaka navada, tndi na Lidijeka, na oplob Asian- 
aka. Za tago volja paoljo on nakolifca bapojanikav, na- 
povedal jim, aajbi pasili dobro,' kaj ba ta ženoka o ko- 
njem počela. TI ji aa peUmi sledijo, tina pa pridaido 
potoka napoji konja, potem sajamai kabel, |:a dene na 
glavo, po se verne po ravno tistem potn nazaj konja 
palji^ in vretena aakaja. Darij osi^jen nad tem, kar 
je vidil, da deklico poklicati pred se. Pred-nj dopeljano 
ata prec brata odstopila, ker ata m blisi čakala na vse 
to, kar ae je agoditi imela. Vprašana od Darija: od 
kod ata? odgovorite, da ata Peonca, in 4m je ta ti 
njana sestra. Kralj, aeljin, kaj Teč posvediti o Poon- 
cih, vpraša na dlje: „kakoreni so to IJadjd? v kteri 
zemlji atannjejo? kaj jenjnna želja? in pokaj sU bila 
priala v Saades?^ Ooa mn odgovorita, da ata prišla se 
njema posebno priklonit, in da je Peonia ob Stmmi 
reki (fitrymon), Strnmapa ai deljee od Holeaponta. Kralj 
potem vpraša: „ali so pri njih vse ženo tako pridne?^ 
mu od|;ovorita, da so, in da sta ravno aato to reč tako 
osnovala. 

^ Dragi Slovenci pa Doleoskeml nikar se tedo| ne 
madite lotiti se rečenega lepoga in koristnega dela, in 
aačnite s veseljem deliti slavo s ženskim apelom, ki ae 
temn že daje od davnih caaav. Na i^oranokem in po 
Aastrianskem prede pri terdnik hiaah oboji apol,— pokaj 
bi ae potem d|i presti avamovali^ ki smo, s njimi pri- 
apodobljeni , le oaebeniki , kjer je večkrat volika mažkib 
otrok, pa sama maU pri biai, nemogoča si deklo dor- 
iati aavoJkJ revsine veliko. Koliko je veaelje ko sjotroj 
zgodej bčrndajo kolovrati, brenkajo gerdase in -aa maaa 
razlega aladkib pesem mili glaa, ki ae in «st obojega 
apola tako ngodno alaga sa alob. Kaka labko §• ti po- 
«abi na milo prepevanje apomladanakih pevčevi — Še 



1^0 M j*f 9ko js 4rasina praaidaaa a potrebnim pen- 
lam laka, A aa lafeka bolj jra «oatom v čedno in beU 
ffateblaol, iior iiani o anagi iaraan Uva orožen sopor 
Mmge bolasdL 8aatn — pravi pregaamr — je pol brane. 
Tadinestejto OMd ienaka dala teg^« kar ae agrabljami^ 
a aerpom In vilami opravlja, ampak ao marljive latajta 
Tsakaga dela odlog kahanja in pranja. Mož , ki ao o 
Irabaojem ra« poči, ni velike prida goopodara I Kobe. 

Kine(yske zastavice* 

Tretja zastavica v 25. listn se Ukola reai: lOO 
fantov rčžf toliko tekne kakor 660 fantov krompirja; 1 
vagan reži (aU 80 fantov) veljd 4 11. 24 kraje. , tedaj 
vdjž lOO fantov rčži 6 11. 30 kr. in ravna toliko bi 
imelo 650 fantov krompirja veljati. Vagdn krompirja 
vaga 74 fantov, tedaj je 550 fantov Aor ravno toliko 
kot 7 vaganov in pol , Codaj bi mogel v primeri z režjd 
vagan krompirja 44 kraje, veljali, — pri nas je pa se- 
daj veliko dražji. 



StarozgodoviDSki pomenkL 

RmioiH Iktvorm T§ntifi^0k. 
G^Mieo.*) 
Za nov dakaa našega Indickega pafcolonja ae bo- 
čem en napis oem postaviti: LEVCAMVjJD VETRANO 
CSehr^ttH de9' hištor. Verein$ in Sieierm, /. Heft fm§. 85). 
j,Leak^ pomeni v Sanakrita acceptns in ^malan^ 
Grand, Lage, Boden; — v svoje preveliko pročadonjo 
najdemo to sanskritsko irod latinsko nilovensko .. ACCEPTO 
MILALEG« Co) CBiehham n. rO). Vetra na pa pola- 
tinčenega j^Tnrbonias^' C^ehriften des hia. Vereims t» 
Sieierm. /. p. 81). 

Pa ne da bi kje Pražili gosp. prof. Scbleicber, 
ako bi ma niegnili moji spisi pred oči priU, Uko grešni 
in predersno o njihgovoril, kakor o spisih Dan Ir sr- 
ak o vi h, ktere on ,,verdlentermassen ignorirt^ M^o- 
lanskovlh, ^oren moostroae Abonthoneriicbkeil in s 
Unglanbliehe geht^ ioKollarovih, kterega opna po- 
atamnm „ltalia star«sk>vaoska^ se v tiska ne dokončano 
g. prof. Schleicher naravnost |,als eine von vomehareta 
verkehrte^ nasnamlja, in Kollarove pr ves nje dela 
^Prodocte wilder, ja oft ivahnwitziger Willkahr^ ime- 
naje ^^ , taka hočemo g. profesor« „dar vergloichendea 
6prachwisaanschaft^ sledeča dva napiaa sa razaodbo 
predložiti, in g. profesor bodo vidH, da naai apiai niso 
dola beane domislijo (^Prodokto wH4er wahnwitzigor 
WillktUir«), ampak ranaica, kakor tndiDankovakovi, 
Wolanskovl in Kollarovi apiai niaosa^ignoriranje^, 
marveč na neoi^e. 

Napiaa pa ae glasita takole: 

CVCE. BT. 8VRAE. COS. EIV8. V. F. 

(Eiehkam Beiir. H. 79.) 
Pervo imd najdemo polatinčono TVRPILIA C^^ 
kershofen F. 66$.), ravno Uko drngo AVRORA SVRA 
CAnkar$hofen V. S$$)f od iaiaim CTVCA pa najdemo §y' 
nonima BOTTIA in CACVRDA O t i^ikor tadi latisake 
sanskritako VLPIA 3), vniva, od sanskritakega „b1v«ii^ 
snatriz. 

MeroogrediS pa go^p. jimfesoro aamo pomisliti damo 
in vprašamo: 

^ i. kako jo to^ daiiae rimsko obitaljl Caaaioa aa 
noricfco-alovensfcjli kamnih je smimj prestavljeno 0ri- 
apinaia '3 od besede iLasa^ Jkoos, die Lacka? 

2. kako je ta, 4a JUstaričfco imd ^Bablnna lom 

*) Glej »Formenlehre der kirdheaokv. Sprache voa dr. 8 ok I e i* 

«her paf. KffV. in XW. 
') Mohor I. dM. - >) Hahar I. dOa. — O Aakorabotaiir. 



— 111 — 



Mnahritoki eede«, eoov^Bim«, domu, lu, r fik 
meri alovABiko ■aks, soba, avetlie«? 

S» iiak« jo (o, 4» isviriio »lovonaka koooda ^liioS 
Alaro iM4d«i»<* joBorokrat na aoriokik hMBiilb, •• t«4i 
iii44o M hotrvflkik ■oovnonlik? ») ^ 

4» kako jo to, 4% m pftinio Boga SvaU^Bh Ima'' 
Id iolieko kocanotvo ^llima^ ladi pajdo r laotaik ima^ 
nm Ifjma^ ^} te ^Daaiiaiiaa^ 7) aa rimaUh kaamik 
v Narikii in Paoaali io m Mrmicik AapisUi? s) 

5« teko >a to, da oo a* vec hotmakik moa««- 
maotik ravaa UoCe piamaaka w>ioja, kakm na ča^adak 
IHalman) najdenik ▼ Neirovi ') klimi Rad i:o na, Uara 
ad pffave da lave kraoa, knaja prav iraMialjir oiaTeaMk 



i6. kako je ta, da ae pod podobo paa aa a*am 
Iietni8kaii» moaameata aajde oapi« : ^Ti trni kokil^ ^o) 
ia keaada CaviA 'O (Kabin), ki v pomemi paa arta 
ae *adi aajde aa karoskih rimakaaloveoifcik kamaik? 

7m kaka je Ia, da v Jeaika atarib Sabkia^ pomeni 
keaada ^Herna^ ^*) toliko k«t pečina, ia ia besede v 
«Mma (iiiem pamea« poante atajoiabi le v ena i 9 

Ako mna g* prof. ^der vorgleicheadea Apre^bariS'- 
eonaobifii^ vae io vprašanja Eadovolina reai , pa itmi^fir 
IjjAe e ereditvi anadooti ne pa a atraotnka« ^^MMMapaO«' 
ebi^, po iom bomo radi odotepili od mnenja, da itaMu 
aavodi Sabidi, Hetraatl in Veneti aiee biUalaveni- 
alti. Ako je g^ profeeora Ijabo, ma bočoiSe i^veifm^ 
kih Tpraaaflj postaviti. Tmli «i»;,bebalten aaa ver^ njs- 
^ovo delo, ktoro Imenoje ^Formenlehre der kisohoDskh' 
viscbeu Bpracbe^ dra; okrat ^^sa besprecben^. 



. Za poduk in kratek čas. 

Očetovska Ijubezm Vn nehvaleinost otfoika. 
Neki bo|;at tergovee epoati kapčijstvo, in ker 
žeM sailnja leta svojeg^a življenja v mira preživeti, celo 
avoje lepo premoženje raadelf med dvd oženjeni hčeri 
svoje , in to tako, da si od premoženja svojega celo nič 
ne priderži; ^- le edino to si je j^fovorii od hčeri 
avojih, da pol leta bo pri eni, ^\ leta pa pri dregni 
noter do smerti prebivala 

Ni se dotekle eno leto, kar ie oče vidi, da nI 
nobeni hčeri kaj po vof^ In da ste se že obtf naveličale, 
očeta brea plačila rediti. Oče to ^idžl, da se ma dobro 
s hudim po vrača, sklene' hčeri zapustiti, pa brez da bi 
jima a čim pokazal nezadovoljnost svojo. Vso svojo 
žalost in nevoljo razodene le nekemu zvestemu prijatlu 
ter ga prosi : mg mu samor za en dan posodi tisuč Ctav- 
žent) cekinov. Ko prijatel zve, za kaj bc^o cekini, mu 
jih rad da. 

Žalostni oče drag^i daa bori napravi kosilo (obed) 
in povabi ebedvd ličerl. Komaj se dobro k mizi vsedejo, 
pride omenjeni prijatel k njemu, in kakor da bi bil v 
veliki sili, prosi starega očeta : ,ge li bi mu ne mogel le 
sa kratek čas posoditi tisuč cekinov?^ Oče odgovori: 
^ne le tisuč cekinov, Uubi prijatel ,-aampak ae več, če 
hočeš ti iz eerca rad daa^^, — gre v drugo sdbo in 
mu pri tira naproseni denar. 

Ko hčeri vidike, da Ima eie ae 4oliko gotovine, se 
b\poma premenite v vsem in nikakor nočete dovoliti, da 
bi oče bil pri tujfh Ijud6h. Oče se povemo spet k njima 
In ostane prr njima do smerti. 

— *) Uem I. C. — «) JanaBeo T»k. I. Nr. 42. — •) Mo- 
hor I. 387. - O Ankersborea IV. 5 12. — ') Momnsen 
333. - •) Wftfuiewiki M$. t Moker I. 446. 447. Jana- 
sen p«(^. 24 «4 Nr. 34% Bempster Btmri« rea. liber III. 
LXXVU. — '•) JaMsen HoBeon L«f d. llat. pac- M. - 
'7 Ankersfaofeft V. eav. — *«) tfleMir tam. ^ ■* ' ■' 
I. Th. pa(. 110. 



Ke amerje, Isote Ijabesajivi ngsa dvd hčerki fte^ 
po vsih ketik aapusčine ia ko ne aajdete aieesar , ai haaetip 
v jezi aaa dragi oči izpraskati, kar vsaka aiiaU, da jf 
aaa denar vzela In aktila, ka $q soo amarlj. Io Peg 
ve, kaj ki ae kila ee sgadjie, ake bi aa ae kilo m«d 
aeelaviBii piami niMo malo pisail^ nfsla, kj se je ta^ 
kala glaailofi ,)Jea aim od milosti fcčeri ai^al, in bi bil 
ad te Bulasti ped tajam plotom aiaari, ako bi se ae bM 
amaaiii jisu dati upanja, da boste pa moji smarlise dor 
bile vse pelim dinarja^ Zate, kffpri mt^\ ava^ean vaaiaf 
akeee kadaj postarate, ae dajta avojega pr&r 
seosenja dokler se aivite niMar etrekoai v 
roke, 4a vama se aa sgadi, kai^er se je meiil 
sgedilel^ -^ 

Zlata vredin nankf kterega naj hi ai yf j atariai 
dobro aapomnUL ^^CUisp^^d. nov^'' 

Slovanski popotnik* 

*^ Oimnazialni suplent v Zagrpbu, gospod Terbar 
je prestavil Smetanovo ^naravoslovje^ v horvaske. 
Ta prestava se bo po nalogi ministerstva v kratkem na- 
dela tiskati. 

^ Gosp. Anton Fogana je društva za povestnfea 
jugoslavensko oznanil, da ima stari glagelitlSki rokopla, 
ktere/rf drusivu v pregled poilje. O. pref. Kociančf^ 
v Ooriei je poslal dva važna prepisa jugoslovauske 
pismenosti iz 14. stoletja ; gosp. Berlič mu je darovat 
tnrsk ferman. 

* „Gwlazda Cieszynska^ je jela zopet v Te- 
ainu izhajati; vreduje in izdaje jo gosp. Btalmadi. 

^ J. Svoboda je izdal v Pragi čitanko za otroke. 

* Imenitno delo, ki je poslednji čas v Pragi aa 
avitlo prišlo, je slovnik dumavskega nemške^skf 
del. „Prazske Novinjr^ mu obilo hvalo dajo; veljdl le 
1 for. 30 kr. Česko-nemski del bo prišel z začetkom 
prihodnjega leta na svitlo* 

^ G. Lavrovaki aostavlja vSambora rusinskot- 
nemski in nemsko-rusinaki slevaik. 

^ Znam pisatelj gospod Je H nek je dobit dovefjeaje 
izdajati občasni časopis za mladoat s podobami. 



Novičar iz slovensktti krigevt 

1% Praga 27. marca. V književnosti češki loi- 
toeaega leta so opombe vredne samo: ^Djaetetiiia^ dr, 
Kodyma in „pisemnjca glagolltlčka^ ŠafaFIJta, h 
kteri sU tudi učena nase rojaka g. Miklošič^ in g. 
K a s t e 1 i C prispela vzajeamoj pomočjo. — Na vseučelisču, 
ktero nekako opehtja* ko a 8. leči^ aeslaro prednaskov 
homeopatii ; čudno pa resnično je , da na 6 predntškov se ne 
bo no jeden človek zapisal; in škoda samo, da tukej bi radi 
o homeopatijo učili, na Krajnskeln pa po homeopatii zdravijo, 
akoravno se je niso učilK — Na modroslovju se posebne 
jezikoriovje, na priliko: kebrejsko, staro in aovoslavjan- 
sko Cčesko, poljsko, rusko), litovsko, sanskritsko, grčfce, 
latinsko, taljansko, francosko, angličko itd. uči. V če- 
škem jeziku -se uči na bogoelovju dvoje predmetov; m 
pravniškem tudi dvoje , na lekarski troje , na medroslevju 
devetero. — Živinozdravnistvo, ktero v LJnbljanI 
za izgled dragim deželam služiti more, tukef v vslh od- 
delkih razlaga le en profesor in praktično uči v vojaiki 
kpnjobolnisnici. Al je mojtoče po takem načinu deželi 
pomagati in mazačtvo izkoreutnHt? Poslednjlc vam se 
naznanim, da učenega gosp. prof. Ter sten jalr a krepka 
postopanje v stari zgodovini se tukaj Ijubf. A. Z. 

Xq. 1% Ormš^ia 27. mar^a. že .s«e «e /ado- 
vali o prijetaosti mda jugredi, kar seje vapmpamapro^ 
Juicails ; pea^ail Jiam 4a.akijca iala in JttatapUa ja patra 
akna. Zelenelo livadi pokriva apet debela ledena odeji« 



— lis — 



U je nemile p^terlft gimiiet perriM mladin CTo«llcam; 
netvlj, ki sbojen po gorkih SMiciiili Mrkih j« me tmoIo 
farfrtl okoli, je pobofDol, in TtihDol je okoTjoncik, ki 
je me %TergoM nad DmmI. ViDeerji, ki eo nograde me 
pridno okopevali , se moraii opeC oToje delo opoatili , ker 
terde i^ime a ailnini ntgom jo od 19. na M. dan aaeea 
mnove^ oaatopila, kakerane me davno niome imeli. Ma- 
lokterikral je po atarem aloTenakoai pre|:ovor« „a«aoc m 
repom take maTihal' kakor letoa, in Toaole vpelje naaih 
nogradnikoT in kmetov močno potArL Gorki aonea marki 
naa vendar tolažijo, da poailjeni keli gost naa bo o male 
dndk mapaatil. — Ne morem vam povedati, kako ao ae 
tndi pri naa kmetje Tnrkaball In ai ao cdaj dopovedati 
ne dajo, da tnraki atrah je dan danaanji pramen atrah. 
Hrabrim Čemogo^com je too melelo dobro areče. — Pred 
14^oevi naa je Ka|»Qotil Latomeraki okrajni poglavar 
goap. Na|ry, poklican kot minlatcraki komlaar v novo 
flložbo na Erdoljako, ki al je pri naapoaoboo vtem velike 
maalnge pridobil, da ai je nevtrtdljivo primadovai ma%bolj- 
aanje in popravo cesta. Na njega mesto je macesne 
okrajni komlaar goep« AntonGlobočnik is voljen, kte« 
roma, vernema in marljivemn slnžabnikn coaarja patadi 
vorlemu prijatla Ijadstva In ma njega omiko iskrenem« 
goapoda, molimo im sorca stanovitno to mesto, na kte« 
rem so da mnoge dobrega storiti. — Polovica šolskega 
leta je pri kraji, In žalostnega eorca moram r£či, da 
mi nI mnano , da bi bilo v kakosoi IjodakI aoli našega « 
okrajnega dekanata nove bnkvo vpeljano bile, ki jih jo 
alavno miniaterstve nanka naakamalo In prečastljiv. ško- 
fijstvo namnanllo. Ker nam je pa mnano, da jo večidel 
težavno, novih bokov borz povsod« dobiti, se nadjamo, 
da v drogi polovici šolskega leta ae bodo ti madoržki 
4oBtojno odstranili in modri okasi slavnega ministerstva 
neokrajseno veljavnost sadobilil Kako in kaj je bilo v^ 
drogi polovici o tem, bodem bravcem ^Novfc^ že na- 
mnsnil ob ovojem časa. Danes so povem, da ljudska šola 
.pri av. Lenarta poleg Velke Nedelo je zgobila isverst- 

noga očitelja gosp. Č , ki jo sel ma ocitelja v faro 

hu Marjeti ni^ravskem polja ; al žolibog! da Št. Le- 
ntrtcaaiieoe cenijo te velike mgobe, Št. Marjetčanje pa 
n% Isverstno pridobitve po vrednosti. Vendar, verlf do- 
morodec I, naj Vas nikar ne žali mlačnost kratkovidnega 
Ijodstva; postopajte vorlo , kakor demdaj, na praktični 

ti, po kteri mladino očite, da Ima več prida od šolo. 

ko potreba nam je v Ijodskih šolah pravega dj en- 
ako ga pedaka t omiko prostega Ijodstva nam aprlčoje 
aledečn prigodba , ki so jo racsojevala onidan pred sodbo. 
(KoDee sledi.) 

Novičur iz mnogil^ krs^evt 

Poslednji deržavni makonik naanaoja cesarski okam 
..ed 19. marca't. L mastran davsln pri prepisih 
premoženja, po kterem so postave cesarskega patenta 
od 9. febroara in 2. aogosta 1850, kar mapoščine 
po amerti In dalritve itoed živimi vtiče ,y nekoliko 
drogači določeno. — Po razsodbi c. k* vojtfike sodnfje 
na Donaji od 31. marca jo bil Cesar žl. Bernard, rojen 
Oger, 26 let star, posledojič pomočni očitelj račAnstva 
na politehniki na.Dooaji, mavolj osnovanja nove preko- 
clje na Ogorskem In Donaji, obeaen; 6 drazib delei- 
DifcoT velike imdaje pa jo v ječo od 8 do 20 let dre- 
nih. *-^ Za Donajsko cerkev se je nabralo dosih- 
malna Donaji čem 476.243 fl. , na gornjem E stre j ho 
cem 82.228 fl., t Salcborgo 2372 fl., na Češkem 
čem 28.585 fl.,. na Marokom čem 10.049 fl., na dlo- 
ikem 3894 fl., t Gallcii 4130 fl., na Ogorskem 
čez 22.476 fl., na Erdeljskem 1281 fl., na Kore- 
gkem 4021fl.,naKrajnskem4531fl.,na6tajare%em 



14.957 fl,, TTeratn čem 86.498 fl., na Tiroljsfc^ 
5851 fl. — Spet ao en okel omerli, namreč 01 oma s k i IM 
akof In kardinal baron Some r a o-Bekh v 84. leta sw< 
ataroati; bili ao rajni akof nekdaj oflcir. — dkofjl %h 
na Donaji ae bo anidel oopet 5. dan t m.; važaiif 9i 
ki 00 aodaj e poavetovanje na versto pride, bo aalati 
^ Deželno poglavaratvo na Ogorskem jo okllcalo, i 
tleti, kdor glasovltega roparja Romaa Baador-ja i 
voga vjame, al če no more drogač mertvega pripel 
goapoaki, prejme 10.000 fl. — Na predlog aaatrianakeg 
poročnika v Bkadra je Omer-paaa vso vjoteČero« 
gorco, kterih je bilo 70, impostll in akamal, da M 
tleti, ki ae io v Hercegovini vjoti, ae imajo impaaCJb'; 
naeproti ao Černogorci Torkom pobasano topove , S5 vje- 
tih Torkov in vmeto živino čež Četinje v Kotarpoaliii, 
od kodar grd vae na mejo Torako nazaj. — Iz Caii- 
grada ae ae Todno nič gotovega no vd; gospodatro v 
Carigrada, ki je kljoč k dvoma stranema memljo, je 
v političnem in tergovakem ozira tako Imenitno, da jo 
resnega prevdarka vsim vladam potreba, ktere Imajo go- 
voriti e poelednji ooodi Torčije. — 28. marca jo bil v 
Parimo aloveeon pl^s, kteroga jo napravil tako Imeod- 
vani peaUvodajavnI zbor cesarja in ceafirici. — Vre- 
menaki prerok v Jo Is vi se je apet oglaail, pa prero- 
koje elabo letino ma aadje in žita; na mormlo In mokro 
epomlad bo po njem nestopllo sobo In ella vroče poletje, 
ki bo dalo nar boljši vina. O žito, od kteroga pnvi, 
da ga bo mlma pobrala, ae ježemmotil, ker -* kolik« 
je nam mnano — niso žita clč nič poneblo, marveč stoje 
prav lepo. Bog jih obvarljl 



* Življeoje. 

Dete milo gladko sptT«, 
Oa nebeški mir obdava; 
Med CTeticami 8ladk6 
RojeBiee mu peJ6. 
Pervo rosa perea cene, 
21ata rdaa jo hladi, 
Zvecda blazA 

V jntrn dneva sasvitH — 
Leta hitijo. 

BoUa eista v oko tlje, 
ToiBO ▼ pereih seree bije. 
Kaj mladenea nek teiif 

V lica mlade zaradi — 
Up veteli, sreea slata 

V vBih podobah ae amehljd, 
Bojnoo iarao 

£a zorami prijadral — 
LeU beiijo. 

Resno dela, vse prevdarja. 

Mož neutrudno imir se Tkvarja, 

8aqjs vmerle so slatd, 

Ga skerbi ia trod mor^ 

Čtia merslof a ne zdrami * 

Zdši mladosti srečni ples, 

Žarki vroee 

Zlivajo se rai nebds — * 

Leta hitijo. 

dvetje vse Je že svenelo; 
Dan poeiva, tmd in delo, 
Ave se eez plan ghni^ 
P)oe prih^a, vse pospi« 

V jamo vtroden vsak se vleie 
KdiO k pokoja, bren skerbi, 
Zveida sadnja 

Na veoern obledi — 

LeU minjjo. Jos. RadoalsvM. 



Današnjemu listo 

je pridjana 4> pAla ^občne povestnlco*^. 
Natiskar in zalosnik Jožef Blaznih v Ljubljani. 



(in 
H 




I kmetijskih, obertiijskili in narodskih reči. 



Novice ishiO>Oo ▼ Ljnbljabi 
VMak teden dvakrat , ■am- f^^ 



\\ rec v arado in »afcoto. ||^ Odgovomi vredoik »r* Janes Blelvfels. 



iVelJi^o ta celo leto po poati || 
i fl. ,v seer 3 fl. , m pol letay| 
3fl. po pošti, seer 1 fl.30kr. |p 



Tečaf XL 



V saboto 9. aprila 1853. 



Lisi 29. 



^^w- 



Po \|jjcah spoznati drevo. 




Malokdo pozimi drevje porajta; groie veje mole 
v nebo, vse osnšene; brez življenja stoje sa- 
motne med burjo in viharjem, ki jim polne kupe 
snega med veje natepa. Kmalo bi djal , da teh, ki 
nas tako blago obdarujejo, nam zlatega sadja polne 
kupe plodijo', da teh zdaj se poznali ne bomo, ker 
jih nobeno perje ne krije, nas med gostimi vejami 
noben sad ne vabi. 

„0 sej poznamov^, porečete, „8irokost j a* 
belka^ visoko, oboeno krono hruške, s vi tlo 
koio cesnje in tanjke všibljive vejice slive^. 
Pa kaj, če vam kdo male vejčice različnih sad- 
nih dreves domii prinese, če vam ni dano teh dre- 
ves, ki jih zdaj sneg in burja pretepa ^ iz svoje 
gorke izbe viditi , jih boste zdaj tudi poznali? bo- 
ste češnjevo vejico* od hruseve, od jabla-^ 
nove itd. razločili? Znabiti da, znabiti da ne ! Ho- 
čemo tedaj popisali razločke nekterih dreves že po 
vejah, in besedo fazjasniti po podobah. 

Na podobi, ljubi bravci, vidite osem vejic: 1, 



2, «8, 4, ft, 6, 7, 8 narisanih; niso izbrane, te- 
'muč od čveterih različnih sadnih in čveternih goj- 
jEdnih dreves vidiitio male veršiče prav, kakor jih 
lahko zunaj vidite, pnobražene. 

Perva .podoba nam kaŽQ veršič hruske,^ 
8 petimi popki, med kterimi bomo zgornjega kon- 
čnega imenovali, drugi štirje pa so stranski. 
Komaj bomo na tem veršiču med končnim in stran- 
skimi kaj razločka našli,~samo, da je končni veči 
del bolj izobražen, pa ne v ti meri, kakor pri ka- 
kih drugih drevesih^ kakor pri jesenu ali pri div- 
jem kostanju, kjer je končni popek memo stran- 
skih poseono razširjen in izobražen. , 

Hruševi popki so na dnu široki^ okrogljati\ 
gladki in bolj rujavkasti. STad peceljnievo gerčico 
vsi ravno stoje, in se zato s koncem dalječ od ve- 
jice ločijo ; lupnice (Schuppen} po popkih stoje v 
neradni okrožnici (Spirallinie) kakor tudi pdpkl po 
vejicah. Obraz a nam pokaže k^inčni popek hru- 
ške v večji meri, obraz 6ravnotopanapritlikovcu; 



— 114 — 



koliko sU U dvji razločna! eden nii^ pa siijl) drugi 
dalji« ožji, od pervega lepše izobražen. 

Če jablanovo vejctco na. iiodobi drugi 
vgledamo, se nam koj dva radooka ka£eiU: aa 
so popki kocasti, in stranski prav k vejici 
pritisnjeni; so todi, posebno navadna večji kon- 
čni, tumpasti in le nekoliko lupnusti. Spodnja 
popka d in e nista stranska, ampak končna. Po* 
sneje bomo zvedili, kako se ima to razumeti. Pe» 
celjnjeve gorčice so pri jablani kakor pri hruški 
oske. Včasih so tudi cele vejčice nekoliko kosmate, 
kar se pa pozneje kmalo pogubi, ko so med tem 
pri hruški popki in vejčice čez in čez gladke. Obraz 
a nam kocni, obraz b stranski popek v večji meri 
pokaieu 

Na- tretji podobi vidimo slivovo vejčico. 
Nje mali popki so rujavkasti, gladki, ostri pa 
nikdar oKrogljasti, z mnogimi lupnicami ob- 
djani , ki so v okrožnici nastavljene. Sliva ima s 
ternjem to enako, da večkrat nad eno gerčico po 
dvoje ali troje popkov stoji. Na naši vejici vidimo 
to na tretjem in četertem popku od zgor; tudi te so 
precej velike. 

Na zadnje še vglejmo češnjevo vejčico, ki 
jo na četerti podobi narisano vidimo. Nje ve- 
liki, ojstrovkasti popki so rumeno-rujavkaste barve^ 
gladki in z lupnicami gosto, neredno pokriti, stoje 
posamezni na geirčicah. Obraz a nam kaže končni, 
obraz b stranski popek v večji meri, kjer stran- 
skega še bolj izobraženega vidimo. 

Še se mora povedati, kaj pristavljene cerke 
c—f pomenijo. Kar na 2. , 3. in 4. podobi nad te- 
mi čerkami stoji, je v zadnjem letu zraslo, je 
tedaj naj novejši, naj mlajši vejčica; kar 
~e spodaj, je pred tem letom zraslo, tedaj že dve 
eti staro. Kar je na zadnji podobi s čerko g za- 
ssnamovano, je bilo v tem letu zadnja vejčica^ iz 
ktere so stranski izrastki d in e, kakor tudi letasnja 
glavna vejčica od c naprej izrasli. Bilo je to ravno 
tak konec, kakor je zdaj zgornji od čerte naprej 
tripopčni del ; na tem so stale kdaj vejčice ^ in e 
ko stranski, epa ko končni popek, iz zadnje vi- 
dimo kako je dolga vejčica, od pervih dveh pa, 
kako revni končki so izrasli. Zdaj bo lahko vsaki 
spoznal, kaj da narisani klobčik na vejicah ii. , 3. 
in 4. podobe pomeni, so namreč to znamnja pop- 
čnih lupnic, ki so pri izvitju popka v mladi vejčici 
njih materinske skerbi čez zimo stalni spomin za- 
pustile; kakor peceljni, tako tudilupnice na vejicah 
gorčice zapuste. Iz tega zdaj tudi vidimo, zakaj 
na jablanovi vejčici^ popka J in e nista stranska, 
ampak le iz poprejšnega leta od stranskih popkov 
pognale vejčice ; na takih vejčicah se nikdar pred 
rožnikom stranskih popkov ne najde« 

Navadno se iz, končnega popka vselej daljši 
vejčica izvije, kakor iz stranskih; pri nekterih dre- 
vesih, kakor pri divjem, kostanju stranski popki v 
izvitju celo nastanejo. Kaj pa cfa se bo iz teh pop- 
kov izvilo, ali perje ali cvet« ali oboje skupej, to 
se iz naprave in osnove pdpkov spozni, ki so ali 
cvetliški , ali perjiški , pervi navadno daljši in alrom 
kejši od dnigif]. 

Lepe, dobro znane drevesa vidimo v podobah 5», 
6., 7. in 8. Kdo ,se ne bo z veseljem na-hje spomnil, 
ki je enkrat .v njih hladni senci počival, kdo ne, ki 
je kdaj krog široke daljne goščave samotin potoval, 
kdo se ne bo spomnit teh prijaznih, zvestih tovaršev 
na desni in na levi , ki so ga obdajali v sveti tihoti, 
njegovo seree s čudnimi misli napolnjevali. Marsikteri 
se bo spomnil, da v tišini molčečih gojzdov so njegovi 



! 



slarnipreddedle bogoivom d*ri darovali, tukig so sta* 
Dovalenjih Vile, te gpjzde so preletevali njih sveti 
ka vrani, sokoli j večna narava jp tu v nje mogočni 
slavi kraljevala, tii je bil nje tempelj, kjer je tihi 
potok nje čudeže posestreoim cvetfčam žiiboril, hla- 
dni vetriček nje ljubezen v perji šumtjil, — o čigar 
čut ni s stoterim jeklom oklepljen, vsaki bo z nia* 
noj tužne misli delil — ojstra sekira je Vile pre- 
gnala, naravit s svojo svitlobo dalječ pobegnila za 
sive snežnike , kjer le nevtrudljivemu 'natoroslovca 
nje sladkosti, lepoto, nje čudotvore vgledati da. 

Pa vernimo se k našim drevesom, ki se zdaj 
vsamele znamnja , nekdanjih srečnih časov tii stoje 
ko grozovite priče, kako neusmiljeno so na njih 
ravnali otumpnjeni veki s pridoljubno roko. 

Oglejmo med temi četerto podobo, ki nam 
obraa bresta (Ulme), ali, kakor ga^ v nekterih 
krajih imenujejo, ulmovca, pokaže. Lepo ponosno 
drevo, dokler ga neusmiljena sekira ne oseka, in 
mu njegove lepe, široke krone ne polomi, dasiravno 
jo deblo do vej gerčasto in koža v globokih počih 
nabrazdena, vender rast njegova se ne vkloni na 
sličnosti vsakemu drevesu. Kar brest od lipe, ki 
ima veliko podobnosti ž njim, posebno oKnaouje, 
je gotovo le njemu prilično razvejenje, ki ima v 
nasadu popkov svoj uzrok; so namreč popki, ka- 
kor vejice in peresca pozneje, dvostransko indvoredno 
uverstene, in dasiravno bi pri lipi ali bukvi znamnja 
enake osnove se prikazovale, bo brest že vsaki na 
dolgih tanjkih šibkih vejah od imenovanih razločil. 
Na podobi ta nasad na glavni kakor tudi na dalječ 

fireč stoječi stranski vejici lahko vidimo. Da so 
upnice na popkih ravno tako osnovane, bo lahko 
vsaki spoznal, ker popek je mala podoba prihodnje 
vejice, na kterem so ze vse znamnja na prihodnje 
izvitje, na peresca in vejčice, natanjko zaznamovane, 
na ktere so lupnice v enakem redu kakor hraneče 
krila proti zimskemu dirazu prilepene, kar vse že 
zdavnej od narave pripravljeno le odrešivnega tre- 
nutka v gorkem solčnem žarku spomladi pričakuje. 
Kakor pri nekterih drugih drevesih stoje tadi tu- 
kaj popki nekoliko vegasto nad peceljnjevo gerčico, 
kar na stranskem popku obrazu b v večji meri vidimo. 
Pridemo k peti podobi — k hrastu(Eiche). 
Kdo ne pozni terdejra lesi, ki daljne morja zmo- 

fočnimi jadri prehodi vkljub valovom in viharjem, 
do ne pozni stoletnih orjakov, ki samotni semter- 
tje po gričih naše slovenske domovine stoje , po- 
nosno se oziraje na nižje drevesa v dolini, ki jih 
vesela družba, ples in radovanje obdaja; — ali, 
marsikteri viharjih je že izrul, ko med tem druge 
so že preddede v hladni senci krile in še vnukom 
mirnega počitka odrekle ne bodo! Po več popkov, 
orehove barve,, z lupnicami zakritih stoji na eni 
peceljnjevi gerčici. Na naši vejici vidimo lep ver- 
sič na koncu s štirimi popki, ki so krog petega 
končnega od drugih bolj izobraženega petoglatega 
uversteni; vidimo ga v večji na stranskem obrazu a. 
Sicer se tudi na stranskih popkih vidi, da so pet- 
oglati; ali nikdar ne tako natanjko. Tanjke pa go- 
ste lupnice ovijajo popke v petih verstah; prilicne 
petim voglom. Kakor popki so tudi, kakor se lahko 
razume, vejčice v talcem okrogu overstene, od 
kodar hrast take lepe krone ima, kjer je vsaka 
veja SUH, se vejastb dervd, med tem ko brest se 
le na širjavo razpenja* Koža mladih vejčic jesvitla, 

irladka in navadno zeleno-nijavkaste barve. Nar 
ožeji pa se hrastovo drevo spozni na mozgu debla 
ali vsake vejice že, ktera nam na prirezu petoglato 
evezdo pokaže, -< podoba 6. q. Petoglati mozeg 



-^ 115 — 






je tudi uzrok , da so popki bolj ali manj petaglafi, 
ker tudi v popku že počiva 8 celo prihodnjo osnovo 
mlada vejica. Celo na mladih vejicah včasih, česa 
posebno žive in krepke, se petoglati mozeg oe za- 
krije, temuč vejici to podobo da« 

Gaber in bukev na podobi 7. in 8. imata 
gladko kožo pepeinaste barve in perja enako ob4 
v občnem obrisu, ali perja gabrove sonasobljaae 
med tem ko so te od b u k v e na kraju cele. Prosto« 
stoječe drevo se lahko razloči, ker krona gabra je 
bolj visoka in redka za mnogimi izrastki, medtem, 
ko je krona bukve gosta, niska in okrogla. Po- 
zimi ste si obe drevesi zlo enake; njih popki so 
podolgasti, okrogli, obe imate jih z, mnogimi lup<- 
nicami odete. Pa popki gabra so vselej k vejici 
pritisnjeni in navpik čez peceljnjevo jrer« 
eico; glej obraz 7. Pri bukvi pa daljec od 
vejčice mole in stoje vegasto nadgerčico. 
Pri gabru so lupnice gosto volnaste, pri bukvi 
so gladke, le v verhu^z malimi, volntmi kosmati- 
nami obraieoi. 

Hia obrazu e. je končni popek bukve poobra- 
žen; je od drugih različno večji in lepši izobražen. 

Po easopiHa »Natar«. J. R. 

* PomogleJ zoper zelenca (GrUnspan). 

Bakrene ali kotlene posode, ki niso 
dobro pokositrene (po.cinjene), ali če kositar se u 
njib loči, postanejo silanevarne za človeško zdravje. 
Kislic namreč, ki je u zraku, ali ki po kislih 
jedilih z bakram (kotlovino) se združi, rodi u 
njem prehudo strupdto, kteri zelene4; ali zeleni 
volk (Griinspan) pravijo. 

Če se tedaj jedila ali pijače u tacih z zelen* 
cam prevlečenih bakrenih posodah pjripravljajo aK 
hranijo, ljudje, ki tacih reči kaj vzivajo, hudo 
zbole, strašne bolečine terpijo, ter — če nagle 
zdravniške pomoči ni *- velikrat žalostno smert 
storijo. * 

Ako se taka nesreča primeri, in ker ni koj 
zdravnika pri rokah, naj se stori, kar je nek fran- 
coski apolekar sam na sebi^ bil skusil in je po mno- 
aih druzih skušnjah poterjeno. On pripoveduje takole: 

^Ko sjm si bil nekiga dne čaja (Thee) u ba-t> 
krem sklenici napravil , ktera ni bila prav očiščena, 
ter ga vžil,^ so me nagloma napadli hud kerč u že- 
lodcu , strašne bolečine in bljuvanje tako silno, da 
sim menil o kratkim umreti. Prosim za mleka ali 
olja; k^r pa tega nisim mogel koj dobiti, pijem 
med tim veliko cukrene vode. Komfj sim je bil 
nekoliko' povžil, so bolečine ponehovale; to čuiivši, 
poskušam čist čuker ali sladkor jesti, brez da bi 
ga bil u vodi raztopil. Kmalo je bljuvanje popol- 
nama nehalo-, in po dristi, ki je 24 ur terpeiB,sTm 
mirno zaspal. Zbudivši se nisim nobenih bolečin 
več občutil, in tudi od tistiga časa nimam nobene 
težave več^. 

slavnih SlovaDwr« 

xyii. 
Ivan Popovič. 
A Učeni je^ffco- in rSstljitfosmln^c, rojak nas, 
Ivan Popovič, Celjslci imenovan, tito j« rodil ».fe- 
bruarja 1705 y 9tntfenlcab na spodnjem Štajar- 
skem. Bil je t&n revnih starisev slovenskib, V Gradcu 
je hodil v nižje latinske soie, kjer so pridnemu- pa rev- 
nem« mladenčn acitetji bukve poflojevali, da se je po- 
noči iz njih učil, ker si Je po dnevi živež slažil^ pre- 
pleovaje dra^m za plače. 



Življenje 



Pri vsem tem se je nauči! bietroierlavi mladeneonN 
zan nemškega, latinake|;a in gerčke^a jezik« Mimetei 
tudi l«ekega in fraocoskejra-tako dobro, d« se |p« v ime- 
nitne hiae za damačej^a učitelja jemali. 

Lepo , cvetličnato- pelje- okoli |:l«vnega mest« krasne 
dežele štejsreke je vsbadil# v njen veselje do rastljino- 
znanatva« Brez nčenika ae ga loti in se ga kmalo iz- 
verstno nančf. PA tudi s slovenščibe, ptedragim jezi- 
kom maternim, se je mdčno in z vestoljetit pečal. Spl- 
saval je tudi nauk Itega jezika ali slovnico, ktera p« nI 
bila natisnjena. Nekoliko rokopiiia je t^odnik imel. Sftm 
ogenj za slovenščino in za vsake ved*, je želel Popo- 
vič 8« voljo slovanskega jeaika in z|padovine \% vsega 
serea tudi po tistem kesu Europe popotovati, ki se na 
eni strani našega oesarstv« do černega morja, nedrtigi 
pa do merja jadranskega (Teržasko-Beneskega) razpro- 
stira. Imel je že pismeno dovoljenje v rokah , kakor tudi 
peterjenje, da je mož za* to; ali ni ga bilo človeka, k! 
bi bil učenemu, pa nepremožnemu rojaku nekoliko na 
pet pomagal. In zavoljo tega ni biloiz Popovičevega 
namisleka slovenstvu na škodo nič. 

Spolni vsi 96. leto se je odpravil s prihranjenim d«^ 
narjom na pot in obhajal pet let južn^ Auvtrio in Laske, 
skerbno rastlin Iskaje in podebnostt gevora Iji^dskega 
opozovaje. Pozneje je prevzel službo domačega učitelj« 
pri nekem imenitnem Austriancu, čez dve leti pa jo zo- 
pet popusti, in gre nojpred v Line, potem pa n« Dn<- 
n«j, kjer je tri leta stanovitne slažbe prosil, pa ne do- 
bil. Nevoljen zavoljo tega hoče na spomlad let« 1746 
austrlanske dežele zapustiti; ali gobe host austriansklh 
nad Aoižo, ktere bi bil Hid popihal, so ^ odbijale. 
Ostane v ti namen In prebiva ondi se tri leta ,' posebno 
v 8«ni0Btanu KremsmUnsterskem , kjer so mu vedd *- In 
gostoljubni duhovni živež z«hm«n dajali. 

Deželo austrisnske kasneje vendar le zapustivsi je 
potoval Popovič najpred na Parsko v Regensbarg, 
kjer je tudi parske rastline poznaval. V Norimbergu se 
je seznanil z družbo z« zemljopisje, posebno ž njenim 
svetovavcom Francem, kteri je' dk'užbt svetoval, da bi 
Po p o VIČ«, ki zn« dubl*o po slovenski, naprosila-, d« 
bi popravljal v neižskih zemljepisnih bukvah in obrazih 
imttna slovenskih krajev, ki so po takih bukvah zlo po- 
pačena. France v nasvet je pa brez vepeha ostal. 

Po pori ea» pokličejo let« 1754 v Adstrlo nazaj in 
mu izročijo v visoki soli Dunajski nauk nemškega je- 
zika in zgovornosti. 

Ta služba je pa možu, ki je bil doslej sam svoj, 
zavoljo velikih sitnost kmalo presedala. Prosil je leta 
1766, da bi gi^ v pokoj dali, kar se je tudi zgodilo. 

' Potem se je'upotll v terg Perchtoldsdorf blizo 
Donaja, kjer je v neki hišici od terga precej v stran s 
staro slažabnico sam po svoje živel. Veduo je tičal «11 
v hišici ali na vert«, pečajo se neprenehoma z jeziko- 
ia rastlinoznanstvom. Samo ponoči je hodil na polje 
rastlin nabirat In pa ob nedeljah in praznikih v cerkev; 
drugače ni hišnega praga nikdar prekoračil. 

Tako je doživljal , svoje stare dni ne marajo za druge 
ljudi v imenovani hišici, kjer je tudi svoj izverstni slov- 
nik ali ^besednjak narečja austrianskega in pra- 
vopisa nemškega zlagal. 

Oba rokopisa ima zdaj c. k. pridvorna knižnica 
Dunajska. Spisal je tudi imeniten spis: ^Uoterauchuiigen 
vem Meere" (prelukava morjal. 

Umeri je preučeni mož 21. novembra 1774 v 70. 
letu v Perchtoldsdorfn *), kjer tudi njegovo truplo po- 
čiva. Na prostem kamnu nad grobom vzidanem je v 
latinskem jeziku sledeči napis vsekan, kterega si je bil 

•) Pomita Je, da je I. iTSa na Dunaju umeri, Eakor Ša- 
farik pravi: »Gesch. d. slav. Spr. u. Lit.« str. 285, i« 
N. Najar XA ajim v Drobt. 1849, str. 207. 





— 116 — 



Popovič pred 0iiertjo mb napraTil : Popovicliii 
^••d fait, to je: kar je bile PepeTičeve^a. 

Proeti DapiB ti pravi, iialte prest je bil tadi ti včenl 
rojak nae, kar ae poavetDOira — miDljlTocra tiče. 

Ozir na stare čase. 

Stara rusarska pravlica zastran propada Turčije. 

Bilo je 26. najnika leta 1463, ko neke are po 
tem 9 ko 00 si Torki Ca r i |^ rad (Kooatantinepol) oare- 
jili, prijesdi Mohaflied II. ▼ irrosoTiti preTaetaoetl asi a t- 
skega smagoTaTca v Zefijao cerkev, ki je bila na- 
tlačeaa ienek, etr6k in etarekov, kteri eo t njo bežali 
pred eiiovitoetjo prihrale^a Tnrka. Makamed na Teli- 
kem iebca in Tai dragi jesdici i njim pekodijo neaami- 
Ijeno Tae , kar ae jim ogniti ne mere. Mabamed jeadi 
čes ▼pijočo Ijndstvo po cerkvi do velkega oltarja, kjer 
je klecal patriarh % monatrance ▼ rokah, obdan od več 
dahovnov, in je k Boga molii: naj bi se asaUiil njego- 
vega Ijadstva v etrasni nadlogi. Namest milost skesati 
obogi množici , ki je v cerkvi savetja Iskala , vseka eaabni 
Mohamed s mečem po akofo, da se mo kri po glavi 
vlije in ae svali na tla. Ko mo čes nekoliko časa to- 
liko odlese, da ae enmalo od tal vsdigniti samore, sa- 
kriči a strašnim glasom, ki se je po celi csrkvi raale- 
gal, takole: „Ta grosovitost se bo esvetila(ma- 
aevala)nad tabo in nad tvojem Ijndstvom, pre- 
kleti pagan (ajd)! Doh božji mi nainanja, da 
boste 400 let gospodovali to deželo; po tem 
pa beate rastergani na štiri kose in pokon- 
čani. O 400 letih bo lažnjivi prerok pregnan 
in poslednji malikevavski dohoven bo ravno 
na tem mesto konec storil, kjer jes sedaj 
o m roti moram^. Ko stari patriarh te besede Isgo- 
▼ori, pade mertev na tla, — Tarkl pa rasserdeni po 
tem govoro pokončajo vse, kar je v cerkvi živega bilo, 
brea milosti. 

Tako ae pripovedoje pravlica po Baskom , ki Je 
todi Torkom dobro snana. 

dtiristoletoa d6ba steče 26. mejnika tega 
leta, — pr»godbo poalednjih mescev plašno Torke, 
da bi se ne vresničilo tisto prerožtvo omirajočega patriarha. 

Novičar iz slovenskih tir^iev* * 

Xq. Iz Ormoia. (Konec). Neka stara bolebna 
sena, ki je' živela le bogajme, pride v občfDO O.... bliao 
nekega poseatnika, ki plane kot divja sver čez njo, ji 
palico, na ktero se je reva opirala, is rok potegne in 
jo tako pretepe, da reva vsa omamljena in kervava je 
komaj k mestnenia žapana pritavala, od kterega je je- 
dila, da pravfco skaže vsacema, ki je pri njem ise. Ža- 
pan saslisi pretepeDo revo, sapise pritožbo in jo podi 
sodnii. Zatoženec, pred sodbo poktfcan, obstoji kmalo 
ovoje gerdo ravnanje , ktero pa s tem sagovarja , da je 
ta baba njegovo dete, ktero že de )j časa vkljab 
vsema ozdra vljanjo .bolchva in hira, obralal 
Na vprašanje: kdo mo je tako neamno vražo, kije todi 
zoper kristisnskg vero, v glavo vtepel? odgov9rf resno: 
^to ni ne vraža; modra dohtarca S. v Terg.... mi je 
skrivnost razodela , da tista baba , ki pride perva v mojo 
hiso ali pred mojo hišo, je mojega otroka obrala , in le 
če jo do kervavega otepem, bo otrok moj so- 
pe t zdrav; na to vižo, je rekla, je pomagala že več 
mestnim otrokom. Zato sim coperuico pretepel, čeravno 
moram r6či, da pri meni ni to pomagalo, ker mi je dete 
pri vsem tem omerlo^. Ko ma sodnija napovd, da po- 
stava tako početje z zaporom in s povrsčilom v de- 
narja za prestane bolečine kaznoje, je pač debelo gle- 



dal. Kaj bo pa tiaU modra zdraviteljca , ki tadi pred 
sodbo pride, o svojem mazsstva rszodela, bomo svedili 
pri prihodnji kasenski obravnavi *^). 

Ali nI ta prigodba sopet dokas, koliko krivili v^r 
in vraž je se med prostim Ijadstvora! koliko tamote jo 
se pregnati, če neamnost celA tako deljec segs, do živ- 
ljenje bližnjega ni varno I Le šola in prižnicm »te 
tiste moči, ki zamorete take pomote polagama preg^oatK 
Za to pa mora Ijodska šola djanska biti, v domacena 
joziko; le taka koristi na več strani po nar krajai potf. 

Poslednjič dostavim se, pa vender popolnoma za- 
gotoviti ne morem vesele novico, da iskreni rodoljab^ 
gosp. Božidar liajč, kaplan v Slivnici, jeza ačiCelja 
slovenskega jezika na gimnasii v Maribora Isvoljen. 
Za tako iaverstne volitev zamoremo slavnemo mioiater- 
etvo iz serca hvaležni biti, ker k dvema svitlema ave- 
zdama domorodne verste se pridraži tretja nadepolna. 

1% Celovca piše ^šolski prijatel^: ^Presvitli La- 
vantinaki knezoskof, g. Antoji Martin Slomšek, bo 
pozdravili v pastirskem listo vse verne ovčice in jim ve- 
Holo sveto veliko noč v Gospoda Jezoso želijo. V tem 
pastirskem lista prav živo In goreče pokažejo, kam da 
peljejo ponti in prekacije, opominjajo svoje verne ovčice 
Bogo večno hvalo peti , da je nam našega veri. ccssrja 
Franca Jožefa I. take nevarnosti rešil, in jih milo pro- 
sijo in zarotijo, da naj zvesto Bogo dajo, kar jo božjega, 
in cesarja , kar je cesarjevega^. 



Novičar iz mnogili kngev* 

v spomin srečne otetbe iz smertne nevamoeti Njih 
, veličanstva presvitlega cesarja je dražba Mehitaristov ds 
Danaji sklenila v svoji tiskarnici knjigo na ovitie dati s 
pesmi v vsihjezicih našega cesarstva, v kterih se ima 
prepevAti veselje in zahvala o erečni otetbi; krtMii 30 
p61 debeli knjigi bojo pridjani obraz Njih re/lčan- 
stva in podobe gerbov in nds (oblčk^ mnogo- 
verstnih aostrianskih narodov; cena ji bo 10 f.; 
kar ae bo čez otroške natisa skopilo , pride nofi Donav- 
ski cerkvi na dobro; z dovoljenjem gosp. ministra no- 
tranjih zadev bojo povabili deželni poglavarji vmkekro- 
novine Iaverstne pesnike k skladanja gori omenjenih pe- 
sem. — Po nasveta odbora se bo razpisal oglasna' vse 
omotnike, da naj, kdor si opa posebno lep obris za 
Donajsko cerkev napraviti, ga posije odbora ; predvsimi 
bojo poklicani domači ometniki, pa todi ptojci seza- 
merejo vdeležiti. — Spet je nekaj ponarejenih bank- 
ndtov po 10 il. med Ijodstvom ; pozneje se po mehkem 
popirjo, v kterem se ne rszloči očitno vodeni nati«; 
glave podob so sisbo napravljene; natis sploh ni čiat. 
K lovski postavi (Jsgdgesetz) od 27. dec. 18511^ 
so dani se sledeči nkazi: Po žitih in na obdelanem 
poljO; kakor tadi v nogradih, kadar grojzdje 
seri, je lov (jag a) prepovedan; dovoljeno je pa lov- 
cem stopiti na njiveobssjene s krompirjem, repointorsico, 
kakor todi hoditi po pdljskih in nogradskih grivah. Kdor 
se pregreši zoper to prepoved, plača kasen od 5 do 
50 fl. , ali bo zapert na 1 do Sdoi. — Iz Carigrada 
se zvd, da pomenki rosovskega posisnca Menčikovs za- 
devajo sedaj (3ernogoro in osvobodenje kri^tia- 
nov na Torskem, pri kterih pomenkih se noben drog 
poslsnec ne vdeležva; tnrska vlada se Raso zlo vdaja. 

Tolažba tužoemu sercu. 

Tsk merile, tak ledene sine se, 
Ds ne pognal bi kje se kaki kal; 
Ni take bolečine, žalosti, 
Da v nji bi tiho mili mir ne spal! 



*) Lepo prosimo, da nam raiodetja slepariee nasnaniti bla- 
fovolite. Vred. 



Natiskar iu zalciiiik Jožef Blaznik v Ljubljani. 




liDetijskih, obertnijskib in nArodskib reči. 



rei ▼ arodo ia ss^ato. 



Odgovorni vredsik Br* JTanes Blelvi eis. 




»•cel« lAto p« postil 

Beer 3fl.,sa|»ol1«t4; 
poeti, soerlfl. 30 kr. 



TVca/ XI, 



V sredo 13. aprila 1853. 



List ao. 



Po(l<ik v hmeljoreji. 

(Kooet.*) 
Basanje hmelja v cehte. 
^ To delo se se le opravlja, dokler se hmelj na 
velicih scžinj visocih kupih ne vgreje, in se takole 
zdeluje. Na nezasiti konec cehte se priveze obroč 
tako Birok kakor je cehta; ea delavec stopi v njo 
z zavezano glavo j po tem se vzdigne odperti ko- 
nec cehte kvjško, da samo« nje spodnji konec na 
tleh sloni, in se terdno za strop priveze. Na to 
se hme^ po malem noter stresa, da ga delavec proti 
enakomerno po celi cehti zatlači, dokler ni cebta 
polna. 

Tako spravljeni hmelj je pripravno blago za 
prodaj , ktero eno leto svojo vrednost ohranf, potler 

J a čedalje več peša. Za tega voljo naj vsakter 
meljnikar gleda se ga znebiti, preden se nov pridela. 

Raba hmeljnega perja in mladik. 
Hmeljno perje in mladike ali tertice je gove- 
dom, posebno pa ovcam in kozam prav prgctna 
Kiča, ki pomnoži molžo. Za to rabo naj se hme- 
jo^e dobro posuši , spravi In do novega leta po- 
Klada, sicer postane pusto in neokusno, pa tudi ni 
vec tečno. 

Opravila v hmeljniku po tergatpi. 

Je hmelj potergan in hmeljovje iz hmeljnika 
spravljeno, se mora natič pobrati , iz hmeljnika zno« 
siti, in čez zimo dobro spraviti, da ne pognije, pa 
tudi, da ga ljudje za kurjavo ne pokradejo. 

Po zversenjtt tega dela naj se hmeljnik, če 
le potreba, dobro pogaoji in po tem kot prejšnje 
leta kl-izom preorje. 

Tako so dodelane letne opravila v hmeljniku* 

Vrednost hn%eljovega pridelka. 

l^ttle^jov pridelk je nektero leto obilen,. nektero 
pa clo majhen. 

Fo (fostoletnih skušnjah da s hmeljem zasa- 
ieni.oral (joh) sveta od leta do leta do 9 centov 
hmelja, kterega vrednost je, cent po nizki ceni 
na leto le po 30 fl. raeonjen, 270 fl.; hme- 
Ijovia za klajo ali naštel se sme rajtati 32 centov 

r ^."^""-V^*^ ^^""^^ *0 *• 40 kr.; skup8ina280 
fl. 4U kr. Tsi stroški enega leta znesejo do 210fl., 
ostane tedaj čist dohodek od orala 70 fl. 40 kr.! 
ktere« noben drug pridelek ne doseže. 

Kdor more, naj se nikar ne prenagli s pro- 
dajo hmeljnega pridelka, ker je^roti pomladf na- 
vadno drazji. Ce pa poleti nov pridelk dobro letno 
obeta, je^ varno, se starega hmelja pred ko pred 
znebiti, ker mu bode šla cena dan za dnevom nazaj. 



Sklep. 

Omenjene težave in nevarnosti pri hmeljoreji, 
verh teh še veliko preskakovanje cene ostrašijo 
marsikterega se ž njo pečati, pa vendar se je vsa- 
kter previden kmetovavec, kteri dohodke hmelja 
dobro pomisli, gotovo po malem loti. 

Kako s hmeljem ravnati, da bo prav, smo do- 
stojno razložih* v nazočem poduku. J. O. 

II kot gradivo. 

Ta snova je za zidarijo neobhodno potrebna. 
Z i lam namreč se morajo vsi zidavi zvezatf in uter- 
diti, ki so ognju in vročini izpostavljeni, kakor 
dimniki , ognjiša ia ognjopaži* 

Ravno tako potreben je il za napravo sušiv- 
nic in pečnic; navadno apneno mavto bitiiogen) 
kmalo pokončal. 

Nežgane opeke iz ilovice se zamorejo le z 
ilom zazidati; sploh, vse hišno zidovje se Ak m 
samiga ila napraviti, fh take staniša postanejo prav 
zdrave in prijetne: ker il gorkote skozi se ne 
spuša — torej so pozjmi gorke, poleti hladne, verh 
tega pa jako ognjovarne. 

Le škoda, da ilovje in tako zidovje prerade 
miši in podgane podrovajo , in da tako pohištvo raz- 
padljivo postane. * 

Tako imenovana varčna mavta (Sparkalk}, ki 
jo iz ila, peska in apna napravljajo, za zidanje ni 
prikladna. 

II se močno vsuši. To se vidi po tem, kerea 
kubiški čevelj vlažniga ila počez 109 funtov, ravno 
toliko vsušeniga ila pa le 100 funtov vaga. Za tega 
voljo se mora pri zidanju z ilam na to njegovo last- 
nost dobr-o paziti. 

StarozgodoiviDSki pomenki. 

Tt)SEG0. SACRVM. 

Hochar ex Orotero Gesch. i. Stei. I. |iAf. 409.) 
Razkmil Dmomin Tergtet^A 
U Pfkepisa.* »Kdo m bili Norieaaii ib Panonoi, JUlti ali Slovenj ?€) 
Za Brna rekli, da je podoba Visoata bila voda. 
Voda so stari aarodi imoli aa pervfoo , in vas 0f^anioko 
stvari m po njOiovih misHIi pkSbIo ib voda <). Zat» ▼ 
Vienatovem častna najdoBM^ dve vo4aiavatari: Bfat- 
aj»-avataro, ipreaieno v ribo, ia Ko^mat^ava- 
ta4ro, «preni««o v karm^o, krm«, to jo, ielvo; Mod 
Totfnfmf živali pa ne tocfl najdo kača, in od T lan nt a 
80 piše, da 00 na kači po morji polja *). 

O Creazer Symbo]. I. ptf. 394. — ^) >V1«iio d^aster piso 
PaoUin (8ysteiD Bram. 178. in 288) per serpeatem Bessea 
Tel Vas a (bi dietam soper qoo re^aiegeit adambratar«« 



— 118 — 



Gori DHTedeDi napi« ae irU»{ : ^Veaeirosaer« m^, 
io bres dvombo Vose^va d1 drs^a, kakorindička Va- 
••ffhi. 8aj aa je t alavenakem joaiko oatela in- 
dička beaeda i^vos^, poljaki f,rp%^,kmr kaeopomeoi. 
Ni aicer povaod pognaoa, ali a pridavkoai alepi vos, 
Hlapova ž, dia Blindachlaoge , jo posna vaakdo. Čarko 
i )a teako z latioakimi piamankami israsiti, caCo bo ao 
l^otoTo brati moflo Vosago. Beaedo Voaaitiia kakor 
laatne imi niaom ia dosdaj na rimskih kamnik nikjer na«> 
eel; al beaedo Soaalaa ^) večkrat, kar na indiiko 
Seaaea opoaiiaja. 

Pa bo kdo morebiti vpraaal: jeli ae najde v aa- 
veme-alovenakem baaooolovjl caatje kačje? Ne enkrat, 
temoč po^oato! V apominkih jotreboijih CJTontm. Iiura- 
k9e.fa9.77.) 06 fOTori od nekega boo Po t rimi a, kte- 
reira val ela venski baanoalovei aa Radegoata imajo, 
aame, da^ je to priime dobil, ker sa potrebe Ijvdf 
akerbi. Že Nemee Ekhard je \mi ^Potrimba^ is- 
pe^al is ^potreba^ ^). 

Da je indlčki Viano od otojo perve mladosti do 
nar viaje ataroati aa potrebe terpečen^ačlovečanatvaaker- 
kel, uči naa indičko bo|^oalo?je. . Ravno tako njemu pri- 
lični Rade|:oat Visokoačeni Creaier (Simboliki) 
reče, da je kača anamnje sraka, kteri avet obdaja in 
kteri je aa raat vae^ra, kar človeka aa žives alaai, ne- 
obhodno potrebin. Od bo^a „Potrlmba^ piše tadi 
Goairnini ^). Tudi Viana plava v mlečnem morja 
na kači aedeč «), In P a ali. (f^$. M9> pig«: ^Sorpen- 
tibas aacria lac in vaae apponant^. Nar bat litvanski 
historik ^ Taf, U, Fi^. 7.) navedi kačo a človečjo «lave 
in na glavi avetlo krono. Koma ne pridejo hitro nami- 
aol vae povesti od kronanih kač? Tako bi en rimak 
napia raalosili, kteri jaano priča nase indičko poke- 
lenje in atarobiloat v Norika in Panonii. 
CKosee sledi.) 



Slovanski popotnik« 

* v versti alovanakih časopisov v cesar- 
etva aastrianskem (glej list 15. in 16.) sta se ale- 
^ deča poljska: Wianki, čaaopis aa aenstvo, lahsja v 
Lvovu, vredaje ga goapi 6ocaalkow8ka; a časo- 
piaom ,9Biawatki<' akapej velja za četert leta 2 t. 
30 kr. , — in Blawatki, časnik aa mladino; vrednica 
goapi 6ocBalkowska; iahaje vssk mesec po polpdle 
v Lvova; po posti aa četert leta velja 1 II. 

Ceski čamUn so: l)«PraŽ8ke noviny^(vra. 
den list), vrednik gosp. Jas. Seat ik, iahajajo v Pragi 
vsaki dan po coli poli z oznanikom; poštna cena Id II. 
») ^SlovenHke no v i ny^ (vreden časnik za slovensko) 
izhajajo na D a naj i trikrat v tedna; vrednik jim je gosp. 
Daniei Lichard; postna cena 6 fl. 3) ^Moravski 
narodni list^ v Berni, vrednik gosp. L. Haas- 
man; postna cena 3 11. 44 kr. 4) „Cyrill a Method^ 
(katolisk \ut za cerkev inaolo), v Banski Bistrici, vred- 
nik gosp. M. Ch r i s t e k , postna cena 4 fl. 30 kr. 5) „H 1 a a 
Jednoty katolickd, v Berni, vrednik goap. Fr! P o i- 
mon, poštna cena 1 fl. 48 kr. 6) Katoiicktf no- 
viny pro obecny lid, v PeSti^ vrednik goap. J. Pa- 
ti ari k, poštna cena 3 fl. 7) ^omir^ lepoznanak 
liat, v Pragi, vrednik goap. J. B. Mikovec; postna 
cena 5 fl. 40 kr. 8) „Živa«, naravoslovsk časnik, v 
— ') Ankershofen IV. 505. - *) »eriv^tur aatem vox Po- 
fruabas a sorabieo nomine potreba sive potre]iny efe- 
■ns, iadifensaverbo treba m, ^aod ei^nifieat ef eo, indieeo 
(HoBam. Intreboc. pa|^. 77). — «) (Oaagniai SarmatiaBa- 
ropea fol. 64.) s »Bx altera parte erat coUoeatam Potrimbi 
idolom, oiUbs caltus erat in serpeote vivo retiDendo, (ker 
od siv^ei^a kaoe je po iiidiokem mjtha obderžai^e sveU 
vieiio), qai lacte se oommodias viveret aJebatar« — 'ICrea- 
aer Symb. I. Taf. IV. N. 8. ^ 



Pragi, vrednika ata ma goap. dr. Parkyne io Jmn 
Krejci, iahaja vsaki mesec na 2 polak, po poaU 3 II. 
»4 kr. 9) ^Tydennlk«, kmetijak list, v Pragi iz- 
daja ga kmetijska dniaba, vredue gosp. dr. Pr. S. Ko- 
dym, poštna cena 8 fl. 10) »Skoia^ iolsk čaanlk, 
T Pragi, vrednik gosp. Jož. Haveleo, lakaja v sve- 
akik 5 p6inik, volji 3 fl. 4 kr. 11) „Čaaopia k pro- 
apeka oprav na gymnaaiich, naši dobe pf ime- 
fenyck«, v Pragi, vredalk goap. J. Jaagmann, i«- 
haja v d vameaečnib aveakih po 3 p 6 1 e ; cona vaih 6 aveskov 
je 3 fl. 1«) „Praaaky pooel«, podačen in ^tkočaaes 
hat aa nared jeaika čeakega, v Pragi, vrednik goap. 
J. V. Hoaaka; vaak aveaek 13 kr. 13) ^Čaaopis 
Ceakeho Maaeam, Izdaja ga matica čeaka, vrednik 
goap. Vaclav Nebeaky, cena 8 fl. 

Vsik alovaaskib časnikov akap je t^daj 37, med 
ktariail raalnaki l,poljakih 10, jagoalavenakik 
13, cesko-alavenskih 13; — iahajajlfc v Pragi 8, 
v Lvovj 8, v Zagreba 5, na Danajl, Pošti- 
Badina, v Krekovi, Ljabljani, Berni, Celovca 
in Novem Sada po 3, v Zadra in Banski Bi- 
atrici po 1. 

^ * V Petrograda v ceaaraki akademii je nalo- 
aena istinga bogatega Demidova, ktere obresti ae vsako 
leto aa darila najiaverstoiših spisov porabijo. Daril je 
več po 1438 in po 714 rabljev. 

* Za ačenoat in ametnost toliko aneti Moskvičan 
Golabkov, ki je v poslednjih letih okolj 40.000 rab- 
ljev aa vodniške namene daroval, je 500 rabljev arbeo- 
loglškema draštva podaril aa najbolji spis: „ O pene- 
aik Samanidov«'. -^ ^ *- » P«"«" 

* Moskovski pisatelj Undolaky je najde! v nekih 
atarih bakvah starodavno, alo imenitno rasko pesem. Vaeta 
jeia časa Igor a in je sestrica prekrasno pesmi' vojne 
Igorove^. 

* Gregor Fridebarg izdaja v PetroiT«da ime- 
nitno delo pod napisom: ^Raaki ceaaraki dom Bo- 
manovcov.^ 

* »Nankovo drastvo« v Krakov! izdelajo v 7 od- 
delkik splošni imenoslovnl slovnik. 

* Kar se menda ni zgodilo, kar ao Tarči Carigrad 
v svojo pest dobili, se je letos pripetilo, namreč, daje 
ondi kapacinar postne pridige imel, in sicer ~ vtar- 
ikem jezika. 

^ ^ y Pragi se bo napravila prihodnje leto obert- 
nlskaškola, v kterej se bodo razni predmet! v če- 
akem jezika ačili. 

Ozir po svetu« 

Zgodovinski o%ir v sveto deielo. 

Gospodar svete dežele , kjer ae je Jezas rodil, kjer 
je živel in amerl, je zdaj Tark. 

Ker pa ao te avete meata poalednji čaa spet o 
politični zadevi tolikšno važnost zadobile, da ae, kakor 
naši bravci vedd, dva vladarja — Ras In '''raneoz — 
za več! oblast o njih potegajeta, podamo v aledočem 
Voplsj kako je o ravno ti zadevi kadaj bilo. 

Se le o 16. stoletja pod kraljem Francem I. ao 
Francozi veči oblast v teh krajih al pridobili. Leta 
1630 je francoski poslanec v Carigrada od saltana Os- 
ma na dosegel patent (h a t ti šerif po tarško), po kte- 
rem so bili sveti kraji frankiakim mnihom v last- 
nino dani. Stirnajst let pozneje pa so G reki C^taro- 
verci) saltana tako dolgo naganjali, da je njim ome- 
njene mesU v last dal. V leta 1673 je bilo varstvo 
a vetih krajev sopet Francozom očitno dogotovljeno, 
kar pa turške vlado ni motilo, da bi ne bila ravno ti- 
atlh pravic, ktere joFrancoaom dovolila, dovolila tadi 
Grekom. Kmalo pa je apet božji grob in cerkev 



— 119 — 



^ v Beti obe m o katolicanoiii ▼ iMt dala, kUri 00 baijt 
^rob 0kn% 14, Betlebemske cerkev pa 68 let ▼ poaeaU 
Imeli. Če ravne je ealtao ▼ leta 1757 vnovič v peaeb- 
nefli patenta poterdil katoličanom i^ib oblaet o eve- 
tih krajih, je vendar se v tiatem leta podaemeUsko 
kapelo matere boaje io njeni grob, kakor tadi 
malo kaplo nad božjem grobom, velko cerkev 
▼ Betlehemu in en kljač k rojatni jami Gro- 
kom isročil. V leta 1802 je dal aalUn katoljskim 
mol bom podsemeljako jamo (Grotte) v Getsemana 
T laaf. Ko je leta 1808 o|;inj velko kaplo pokončal, je 
taroka vlada v poaebaem patenta Grekora oblast dala, 
kaplo isnoveira napraviti in oskddovano cerkev popraviti« 
Čeravno je v leta 18fd francoski poslanec od soltana 
pisano poterjenjo doseirel, da katoličani savoljote^a, 
da so Greki cerkev popravili , niso svojih prejšnjih pra- 
vic zgablli, se opirajo Greki vendar na svoj patent^po 
kterem ao sveti kraji njim v last daril bili. 

Is te|:a se očitno vidi, kako je Tark moi beseda. 
Kar je daofs dal, je jater vael, kakor je kanilo, to je, 
kdor je sača«no v Tarčii bolj obrajtan bil ali več pla- 
čal, tlstema se je nov patent dal, — aa postavno 
lastninsko pravico do svotib krajev ni Torka nikdar mar bilo. 
Al je dandanašnji tadi Rasa in Francosa sa okri- 
lje (protektorat) nad omenjenimi častitljivimi mesti edino 
io resnično mar, — al je morebiti tisto okrilje okrilje 
drasih političnih namenov , bo prihodnost raiodela. 

Tergovec Sir Diemsici Dmiibhoj. 

Tema Imena se bode morebiti kdo nasmejal, al 
prebravsi, koliko je ti mož človeštva dobrega storil, 
gtk bode visoko spoštoval. Rojen je Džemaiei Dsisibhoj 
leta 1788 vBombaja v jatrovi Indii; on je ain prav 
abosega Parsa, ki se je aitil s kapovanjem i predava- 
njem stare|:a stekla ; bil je se fantič silno marljiv i pre- 
medeo tako, da gu je se le 18 let stare^ mladenča 
Fremdsi Nasirvandži, bo|;at tercrovec, vael v svojo ter- 
govino I ma lastno hčer xa ženo dal. 

Džisibhoj, kapčevavsi dvanafst let, postane najbo- 
gateji človek celih indij i največi dobrotnik človeštva, 
da ma v jatrovih deželah nikdar ni bilo para. Njegovo 
jedino prisadetjo je Ijadtfm dobrote skazovati , bros da 
bi iskal od njih slave ali hvale. V leta 1826 je plačal 
dolgove vsih dolžnikov v Bombaja, ki so zavolj njih 
saperti bili. V osemnajstih letih je podelil sa mnogo- 
verstne naprave 608.000 rapij, — ena rnpia je več 
vredna kot forint. Koliko da je pa med berače pode- 
lil, tega so celč ne vtf, Za cerkve je dal 170.000 
rapij, sa stavbe sodnisnic 50.000 rapij, pogorel- 
cem je poklonil 35.000 rapij, bolnišnicam je dal 
65.000 rapij, in 30.000 rapij je razdelil samo za to, 
da se Ijodj^ ne pravdajo, ker on tega ne more 
terpeti; 40.000 rapij je razdelil med poštene Ijadi, ki 
00 bili v zadregi za dnarjev voljo; fa naprkvo poko- 
pališča je daroval 30.000 rapij in za kopanje vod- 
njakov 15.000, za goativnico, ki bi bolj siromašne 
potnike brez plačila sprejemala, je poklonil 20.000 
rapij« 

Pa vse to je le en del dobrot, ktere je ti tergo- 
vec storil svojim bratom, in akoravno on največ dobrega 
otori Ijadem svojo vdre, vendar tadi Ijadtfm drage včre 
0voje mile roke ne odtegne, ktere taja krivica v nesrečo 
pahne. Hvaležni tergovci v Indiah so prosili kraljico 
Viktorio, da naj verlega dobrotneka v viteški stan po- 
vzdigne; bil je preglasen za viteza slovesno v Pazela 
v leta 1842, kjer stanaje opravnik Bombaja. K tej 
slovesnosti se je snidila velika množica ParsoV) Maha- 
medanov I Earopejcev, in Ijadjd njegove vdre so vsta- 
novill zavod, kterega n^amen je prestavljanje In iz- 
davanje dobrih knjig. 



Tisti dan, to je bil za viteza poalavljen, 00 am 
podali od 932 Parsov podpisano hvalno pismo , v kterem 
hvalijo njegovo poštenje, marljivost in Ijadoljabje, In 
pravijo, da so imenovani zavod atemeljili, misleči, da 
ma bodo s Um nsj bolj vstregli. Oo jim odgovori v an- 
gleškem jezika, se zahvalivsi za hvalo pošto vanja, ter 
reče: j^Vi se spominjate mojih dobrot; jez sim tako de- 
lal is notranjega nagiba, ki me sili, od obilnega blaga, 
ktero mi je sreča podarila, toliko svojim dati, kolikor jim 
je treba, da opravijo svoje potrebe in si olajšajo svoje 
težave; plačilo za dobrote mi je atvar sama. Drago mi 
je, da ste moji misli agodili in ste nabrani denar za tako 
žiahen namen obernili , ker jez ne želim drazega kakor 
da delate v korist i omiko naroda. Jez žo davno mi- 
allm, kako bi se dalo poboljšati stanja siromssnih Par- 
sov v Bombaja, Sarata in okolici. To vi sami v^ste, 
koliko oodi otrok odrase zanemarjenih v izreji in siro- 
mašnih. Danes bom osnoval zaklad, iz kterega se bo 
podpirala I v šolo pošiljala siromašna mla- 
dost. y ti namen je že odločenih 300.000 rapij. Ne- 
morem vam poslednjič drnzega rčči, kakor da mi nič 
tako na sercn ne leži kakor sreča I blagostanje mojih 
rojakov, kterim se lepo zahvaljnjem, da tako dobro o 
meni mislijo^. 

Od tega časa je Džemsiči Džisibhoj več dobrega 
storil, kakor se le misliti zamere. V leta 1843 je dal 
170.000 ropij za bolnišnico v gotiskem sloga po- 
stavljeno, v kterej zamore biti 300 bolnikov. Pozneje 
ma je angleška vlada dala po opravnika Jarja Artara 
slaio svetinjo z drsgimi kamniči adeljano za ^dobro- 
činstvo i rodoljabje^. V svojem govora je rekel oprav- 
nik, da je Džisibhoj za občnokoristne naprave izdal več 
kot 900.000 rapij, med posamne Ijndi pa čez 2 mi- 
liona rapij. 

Ti ladianec pač skor nima para na sveto. Tolikšna • 
dobrodelnosti in brez da bi o ti iskal hvale in slave, 
kakor toliko drazih Ijadf, ki mislijo, da mora celi svet 
svet njim hvalo I slavo prepevati , ako ao koma količkaj 
dobrega storili. 



Novičar iz slovenskih jtrs^jev. 

Od Satiuke doline. Prijetin kraj a lepim Posa- 
vinja so Braslovče, tri are od Celja, pol are od reke 
Savine oddaljen, poleg zeleniga berda ležeči terg. Pridni 
in pobožni Ijadjd bivajo tam. Polovica' tega terga 
aedaj a praha in peptfla ležil 

U četertek, to je, 7. aprila popoldne ob pM ene 
ae je bil nagloma iz neke aamotne bajte čem dim in 
plam vzdignil. Had veter, ki je ravno pihal, nesearno 
požrešni ogenj na bližnje hiše« in a enem hipa je pol 
terga strašnima bilo požara zapadlo. Devetnajst hia 
in blizo 30 kozolcov, hlevov, žitnic in drazih gospodar- 
akih pohištev z vsim živežem,' oblačilom in orodjem vred 
je o kratkim plen bilo grozovitiga ognja. Ponoči je za- 
čelo dežiti in snežiti, in drago jatro je pokrival beli 
Bn»g čerao požarišče. Le malo pogorelcov je za- 
varovanih« Bog se asmili milovanja vrednih revežev! 
Naj se pa tadi asmilijo in pomagajo — hitro in obilno 
— kterim človeško aerce a grodih bijel ^) J. d. 

1% Maribora 31. marca. Tadi pri nas je zim- 
sko vreme tako čadno bilo, da se le poredkoma, more- 
biti o ato letih komaj enkrat, Uko primeri. Kakor pra- 
vijo , je v leta 1784 enaka pomlad bila kakor letos. 
Hada zima s velikim snegom se je začela še le 18. 
marca, ki je deloma skopnnl , kar ga 27. in 28. apet ve- 

«) Ni^ bitikHoMdtfl seroa obilnih aobrotaikov, ki ni^ bi poslali 
nilodare do preeastitifft tehanto Brftšlovškif« fosp. 
Stojaoa; todi »N^vieec bojo rede sprojemde io odr^f- 
iovale revnim poforeleem namenjeno milosino. Vred. 



— 180 — 



lie pade, ki Je drog! dae poeoci (f#. tetree} smen- 
Bel. Poeetoe pa je bilo ti dan to, da sor ae o takem 
tremene ife akorei (Steare) k ilaai pritlekli, M ae 
ae Taedfll po traiieak , aa njih mlade na erehili priprav- 
ljene. — Za ecimino ae nI nič bati, d« M bila akode 
terpela ; Toejati pa tedi se niamo moglf ne jare rižf, ne 
ječmena , ne oTsa ; vendar to ae po|;oa(oma ▼ nekterik 
krajih primeri, bres da bi lato letina alaba bila; le te 
Mm akerb dela, da bo petem, ko bo tnralce in krear- 
pir aadfti Itt nofrade obdelovati treba , preveliko dela nm 
enkrat V vinskih goricah bojo Moa imeli ns|TAdnikl 
prHožnont ta nove akosnje. Na jeznih goricah, v kle« 
rfl^ je drvgi teden marca aneg popolnoma skopnal In ae 
terte obrotoveli, ae je na več tortah vidilo, da ae aa- 
čelo bera po obresovanja močno solaiti^ česar se p« nI 
capaailo v tacih nogradih, kerje ie sneg bil, akon vnose 
terte todi obresane bile. Vso obreaano terte pokriva sneg 
fla debelo; radovedni ame o prihodnjem pridelka, kterega 
M se imeli po svosdi Satoma obilnega nadjati. 

Iz Postojne zv^mo , da se je snidil 7. dan t. m. 
veliki abor aa oanovo droatva, kterega namen bode 
obdelovanje krajnskega Krasa lu dresih pa- 
štet na Notrajnskem. Z veseljem smo slišali , da se 
je abralo iz Postojne in vsih dotičnih podražoic kmetij- 
skih dek^ modrih in veljavnih mož, verlih domorodcev, 
kterim je bisgor domovino pri serca; od glsvnega od- 
bora kmetijsko drosbo ia Ljnbljane jo bil poslan odbor- 
nik gosp. Ferdinand Schmidt. Cilj in konce tega 
pervega velkega zbora, kterema je častiti gosp. Tom- 
aič, C. k. svetovavec deželne aodDijq v Vipavi, pred- 
aednik izvoljen bil, je bil: osnovati dražtfino po- 
stavo in pa občje določiti vodila za obdelova- 
nje Krasa in drazih postot na Notrajnskom. 
Zbora sklepi se bojo predložili viksi ctsarski oblasti, in 
ko ta poterdi družtviDo postavo, potem se bo začelo 
dražtvo in dela njegova. Iz serca želimo, dabiz^zdru- 
zeno pomočjo'' visoke vlade in Ijodstva začela se 
lesketati prijazna danlca zapesenema Krasa! 



Novičar iz mnogih lirj^ev« 

Vodnik in govornik Koroških poslancov, ki so 
4. t. m. sli na Donaji Njih vellčanstve presvitlemn co- 
satje veselje razodet nad srečno %tetbo iz smertne ne« 
varnosti , so bili preč. knezo-skof Lavantin»ki Slomšek, 
ki so ob ti priliki obiskali todi drttžtvo av. Severfna in 
drožtvo Dunajskih podmojstrov; povsod so bili z veliko 
častjo sprejeti. — 23. t. m. bojo v Benetkah spustili 
Aovo vojno barko „knez Schvvsrzenberg'' imenovano, t 
lO^r}^; govori se, da pridejo tadi cesar k ti slolesnostK 
— Konee majnika so pričakejeta praski kralj in raski 
car na Dunaj. — ^ Vsled poslednjega napada Lahov ne 
vojake na itrarždicah (vahtah) , se bojo stražnice po vsih 
mestih, kjer jo stanovitna vojaška posadka, obdale s 
železno ograjo. — Is Dunaja v GToggniz se bo 
ald^ila nova cssarska. železnica. ^ Vse cesarske 
poste so preteklo leto nesto 9* miHonov in 91^.46^ S., 
s t reško v pa jo bilo 8 mil. 444.37B. — V nase ca^ 
satstvo se Iz ptujih dežtl vsako leto vpeljuje žita. 
za 14 milionov 511^.000 fl. , izpeljuje se ga pa le za 
4 mil. 385.000 i. — Pervi mhlater knežije Ssrbske, 
BHiogozasložeoi Garašaninje odstavljen, kakor se sj^i, 
valed solje ruskega, čare, ker fierbin v vojski Čeme- 
geieki ni porsjtala klica Čeme|vorcov. ^ Hospedar Mol* 
dkvski, knez.CIhike, je spet nastopil vladaratvo. ^ Se* 
daj je gotovo, da sv. oče n^e pridejo Napoleona, hre** 
nat; naslednik pravedaega kralja grof Cham hord je 
nekproteatiral aoper to. Menda valed vsega tega je 



franeoaka vlada ekilcala, da ae miali civilnega mm- 
kaastva evroA. — Na jaanem Ruaevakein mm- 
petaaje vlada vae* vojaške shrambe o suhirom (Zwie- 
baek) , kterega v velieih počiMi pod milim nebom pek^ft. 
-^ V Falermf aa Laikom In ekolid tega mesta je dmisa 
vlada pealednji čaa več ato prekucije soailjivlk IfudI am- 
pieH. *-* Iz vaega smemo pričakovati, da T a rak a v«o 
ae be mirno reiHa. 



Nekaj čisto novega, 

V nemakom čaaaika ,,Augab. Allg. Ztg.^ je 
glaail dr. Kari Andree neke novioo, o kteri bi miaUli^ 
da je ^neziea^, če bi nam imanovmal dohtar reaaiee po- 
rok aa bil. Obstoji pa ta novica v akusaji: da ae 
okrogla miza eametez premikevati začač, ako 
ae eei Ijadi različne ataroeti in ebojegasp6ia 
okoli nje vaede*in ae zaderži, kakor bomo pove- 
dali. Dr. Andree popise omenjeno poabasojo takole: Okoli 
okrogle aiiae ia terdega leaa in štirimi nogami , ki ja 
bila a preprogo (tepihom) pokrita, ae je veedlo sred 
hiae 6 ljudi > troje molkih in petere ženskih od ataroati 
M de 40 let , vaak na avoj stol ^ ki je ed dmzega atal 
za dober čevelj aaksebi ; obleka in noga sedečih se ne 
smejo dolikati; vsak položi obd svoje reki rahlo na mizo, 
tako, da leži njegov mazinec na mazinou nje- 
govega aoseda aii aoa^ine* O pol are ali tudi po- 
zneje začnč aedeče po rokah nekako zbadati , in miza se 
začnč premikovati, od ko^oca malo in počasi , pozneje 
pa se cel6 suoa močneje. — Če jo ta skušnja gotovs, 
se ae more to promlkovanje drugae zgoditi , kakor da 
a» pe poipiaBni dodki okoli mize aedaeik ljudi m a gne- 
tlo na moč iabttdi, od ktore je znano, da je čudovito 
Slina meč. Če se pa ta skušnja petcrdi, bo fwt kazala 
mnogim aatoroaaanskim preiskavam. 

Prav bi bilo, da U to nuirsihtoni dražbiea* psaku- 
aila tal naznanila avojo akaanjo. Popeldanako kavoljabne 
družbice pod našim ^Roeenbaehom^ bi si poaebno lahko 
aamogle zaaluge pridobiti o tem naiosoznaaetvi, ako ni 
aeobkodao potrebno, da ae mora to v izbi agodiU in 
ne pod milim nebom. 

Smert, 

Solaoe ishija, o sston sshaja^ 
Ura la aro is življenja vb^a, 
Človek Da svatbo , ii lemlje dom% 
. U v^onost roma. 

Smert Je praTiena , iane slepo koso , 
Neprizanasa, Krete, rero boso, 
Kralje, beraee pred sabo tira, 
U prah podira. 

Krone se sl«<ia, ne fra^v blisoegib, 
Tence Jonakom mane s seoe Jeskeeih, 
Paha Nevtone šelesoo roko 

U grob flobeko« * 

JErela sa smert je vsak dan mlada koža, 
Pade pod koso vela, pade roia 
Pervi dan cvetja na sestrio frobe 
U perst trohsobe. 

Smert je mofosnaj^ vso iftiljenje sivere, 
^)o ss mftoa moe natersc 



Trese pred ^)o 

Le ddba, kreposti i4lobra dela 
m nikdar žela. 



V 



-^ Popravek. 

v Usta 28i v sostavk« »ataaoseodovinoki pomoski« 
ss ima 1. vproiaojo tokole flasiti: »Kako je to, da ima im& 
staro rimske obitelji Cassias smirig prestavek Mnski C orna* 
t as od slaveslke besede kaša, kosa, ooma, iie Locke, 



Naiiakar in zdUiMiik Jožef Blaznik v Ljubljani. 



^Tfa^.>/. 




knetijskib, obertirijsliili in narftdskili reči. 



T€Č t aredo in saboto. 



Odgovorni vrednlk Br« JTanea Blefvi eis. 



VelJ^o u celo letajo posti 

(ifl., Mtr 3f., flupolleta 

2fl. popoštifScerlfl.aOkr. 



T^č^f XL 



V saboto 16. aprila 1853. 



Lisš ai. 



Od grobanja v nogradih. 

Jf . Zakaj se terte grubajo 9 

Terta je rasiljina, ktera v divjem atanu ae 
po drevesih ovija, mnogo stranafcih iBraaliko^ po- 
ganja, 86 B roetckami povsod popeaja in v deblu 
sčasoma aa več pavcov široka poslane. V takem 
stanu ^ kakor naee adiviane brajde kažejo, sttrpt 
▼Inika vee let, al grojsaje, ki ga donasa,je redko 
in drobno , sladko scer^ pa mala izdatno aa most. 

Da si tedai v naših deželah pridelamo več 
dobrega vina. kakor ga dma terta rodi, jo sku- 
^šamo bolj niako (bolj pettiicnojf deržatu 

To se pa doseže na dvojno vižo. 

Eno je , da se za vinorejo pripravno ssemljise 
s tortami zasadi; te se potem, to so mladike po- 
gnale, vsako leto porezujejo do nekttfih očes in 
gn6jiti se jim začne in gnoji tako dolgo^ dokler so 
terte postarajo, to je, da ne rodijo vtč grojzdja. 
Po lastnosti zemlje terpi rodovitnost terte delj ali 
manj časa. Fomerle terte se potem izkopljejo, zemlja 
se, da k novi moči pride, več let zaporedoma gnoji 
in & kakim drugim sadooa obseje ali obsadi, potem 
se le pridejo terte spet na to mesto, ktera pa ka- 
kor pervikrat tudi sedaj še le v 3. ali 4. Isto ne- 
koliko rodovitniši prihajati začno. 

Ali tako se ne more povsod ravnati. Nektore 
vinske gorice so presterme in preskalnate, da bi se 
zamogel v njih medčasno kak drug sad saditi aU 
sejati. Tudi ^čidel naših vinorgcev nima toliba 
ka|^'tala v rokah, da bi zamo^li stare nograde iz- 
kerčili in jih namestovali z noviau, to je, 4 aU 
5 let čakati novega pridelka. 

Od starodavnih časov je tedaj , namesto da bi 
stare terte iz nogradov izkerčili, ta navada obve- 
zala, da vinorejci pomlajujejo staro tersje. To 
se zjspodi z grubanjem, ktero se tudi prekla- 
danja terte zdve. 

Ako se terta vsako leto do nekterih ooea per- 
reže in iz ostalih očes nove tertice požend, ki so 
za prihodnje obrezovanje že star les, ka| mora sča- 
soma v/s t^ga priti? Gotovo je, da je vsako leto 
več starega lesa. Umno obrezovanje scer zader- 
žuje to staričenje tersja, ali popolnoma vbraniti ga 
nikakor ne more. Če tada> vinorejic to reč tako 
delječ priti pusti , da letntf mladike iz starega lesa 
k večem 3 do 4 očke nastavijo ,• ni taka terta tudi 
za gtabanj« vtč pripravna, iCaipah izkopati se mora 
in z drago nadomestiti. Nar bolji je tedaj take 
terte pogrubati ^), ki so že -zlo pešati začele, 
■ ♦ 

*) ».Talil terti n^i se skopa floboka in prosUiva .jana, se 

, . popioji^ to je, dobre sperstenine namest skopane merCve' 

lemlje se ondi nsr prej nekoliko na dno dene, potlej se 



ktere pa vendar iz starega, 1 do 2 eevlfa vise- 
čega lesa se l^tne mladike z 10 do 12 očkov po- 
ganjajo. 

Dobiček , ki iz grubanja tert izvira, je pa dvojni r' 

1. Staro tersje se pomladi^ ker prigru- 
baniu se ne izkoplje terta, le zemlja krog i^e se 
toliko ograbi. da se ves stari lea z večidel vsimi 
očesi zadnjeietne mladike v zemljo položi. Jama 
mora tedaj biti dosto dolga in široka , da se potrebni 
gnoj pod in nad pogrubano tersje spraviti zamore« 
PogrubMii očki zadnjoletne mladike , kakor tudi spi- 
joče očesa starega lesa se kmalo okoreniči^o in pot^ 
lej močnejši ženo , in terta in vinograd ae tako po- 
mladf. 

2. Če ima staro tersje več zadmjoletnih mla- 
dik ali tert, se zraven tega, da se terta pomladi 
tudi pomnoži, ker iz vsake take zdrave terte iz- 
rase novo tefsje, zato je neobhodno potreba, lamoji 
kolikor je moc, široko' skopati, .da se mladike na 
vse strani razpeljejo in nove korenine pod zemljo 
se prostorno razširiti zamorejo. 

Ni koristno, preozkih jam za grubanje kopati, 
da bi se s tem gnoja prihranilo, — mlado tersje 
pride pretesno skupej, da eno drugo v rasti zati- 
ruje, m med jamami postanejo veliki prazni pro- 
stori , vinograd se vidi germovnat. (Konec sledi,) 



Km«tyske skošiuet 

(TerpeinoH ksm pod %emljoJ. Mafbni količi 
mnogoverstnega lesa poltretji pave dolgi in ravno 
toliko ŠTroRi so se zakopali en pave globoko pod 
zemlio , prepričati se, kteri les bo nek prejgnjiti 
začel. Skušnja je tole učila: lipa, a meri za n- 
ska breza, lelsa (oUti) in trepetlika so jele 
gnjiti v 3 letih, — navadna verba, divji ko- 
stanj in platan r 4 letih, — javor, bukev in 
navadna breza v 6 letih, — brest, jesen,^ 
gaber in laski topol v7letih. Akaeia^nrast, 
smreka in borovei so bili v 7 letih le za pol 
pavca nagnjiti. Meeesen, navadni brinov lea 
in virginska cedra so bili skoz 7 let še popol- 
noma celi. Les mladih dreves gnjije hitreje , ka- 
kor starih zdravih. Dobro preležan les terpi v zem- 
ljo zakopan dalje kakor novo sekan. 

*' (Sadno drevje « ne da po mladtkalt OtoM" 
eih") mnoiitt). Višji vertnar družbhiega verta v 
Gradcu gosp. Trummer -naznanja v časnilni „Wo- 
chenblatt der steferm. LW6.*, da po ve* ka de- 

0» to ▼s« tsrtasmroJIniisiftiMaBiivv^nJeTanie, da se ne 
sleni , poloii, in se mladike n«i vse alnani raspe^i^ in a 
dobro perstjo Mspd in mala f atfa ej jo.^ — J, Z al o k nr v 
rokopisu »nmnefa kmetOTanjR«. Vred. 



^ 122 — 



setletnih skušnjah je gotovo prepričan , da vse ti- 
ste priporočila so praene, ktere svetujejo; naj se 
mladika kakega sadnega drevesa vtakne v krompir 
ali jabelko. On je veekrat marljivo poskušal , pa 
nikdar mu ni po volji isslo, — nikdar se natič 
ni vkoreninil, čeravno je perje nastavil. „Naj 
nihče praznega ne poskusa — pravi posledniič Trum- 
mer — rasun kutinj se nobeno slanno sadno pleme 
ne da po natičih množiti. 



Živinozdravniška sknši^a. 

Kmetijska družba je prejela sledeči pomoček 
soper vnetje vimena s zeljo, naj bi se razglasil 
po ^Novicah^. 

Čeravno vredništvu scer niso nobene skušnje 
snane, ki terdijo zdravilno moč lipove ^obe, ven- 
dar razglasimo pomoček • ker nam je iz verjetnih 
rok došel; naj se poskusi! Takole se glasi: 

•Kmalo zaporedoma ste dve kravi pri meni 
teletile. Ko sim tele od perve oddal , je dobila tako 




let star mož veliko lipovo gobo na herbtu nesel, 
in ko ga nekdo vpraša: čmu mu bo leta goba? od- 

fovori: leta goba od lipoviga drevesa je močno do- 
ra zoper sajovic na vimenu molzne krave , če seji s 
kruham debeliga jabolka velikosti po malim je- 
sti daje. Poslal sim tedaj k temu možu , ker mi je 
krava že zavolj velike otekline na vimenu in spod- 
Djim vampu skorej poginila , po lete gobe , in dal 
sim ji ji toliko s kruham snesti, kolikor je bilo 
rečeno; krava je bila drugi dan popolnoma zdrava. 
Ravno tako sim tudi drugo Jiravo , ktera je kmali 
po tem , ko je tele povergla, močen sajovic na vi- 
menu dobila, ozdravil^. 

V Dolenji vasi Cpri Ribnici) 31. susca 1853. 
Janem Cigler j dahovni piistir. 



Ob kterim letoim čase d]^ se začoi nova 
hiša zidati} 

Ko se je gospodar bil določil , novo pohištvo 
si postaviti, za-nj si pripraven kraj bil omislil, na- 
čertje osnoval, ter potrebniga gradiva si bil pri- 
pravil, se vpraša: Ob kterim letnim času je 
nar bolje zioanje nove hiše začeti, da novosta- 
niše se po sreči izpelje? 

Odgovor je: Poleti. 

Sploh menijo scer ljudje, da je pomladanski 
čas nar bolji ddba, novo zidanje začeti; temu pa 
ni taka. Le za majhne malovažne stavbe bi bilo 
svetdvati, jih o pomladi začeti: če se dajo o pdl 
leta dognati. Za velike stavbe pa naj se iz volji 
poletje u začetek zidanja. 

Poletje je nar pripravniši d6ba, zidanja nove 
hiše se lotiti, ker 

pervič, in zlasti na kmetih, so ob tem času, 
ko je setev doveršena, delavci In podaj ači 
nar ložej dobiti , po večjim številu in boljši kup^ 
kakor pomladi ali o začetku jeseni, ko ti ljudje 
imajo sejati ali žeti: 

drugič se poleti ni ravno visoke vode ali po- 
vodnji bati ^ torej se zamore temeljna s ta vi te v lo- 
žej in cenejši postaviti, in 

zadnjič se da podsidje ali temeljna podlaga 
do konca poletja iz dna tako izpeljati, da potem ji 
dovelj časa ostane vsedati se. 



Ko je po takim načinu poleti temeljna zidina 
bila postavljena, se o pričetku neprijetniga vremena 
poverh s starimi dilami pokrije, ktere, da se ne 
premaknejo, se še s kamnjem obteže. 

Prihodnjo pomlad se tedai začne zvunaj te* 
melja zidati, in vse zidarsko delo, razun čeditve 
(Verputz), naj se tadaj dogotovi. Na Co zidovje 
se postavi krov, in scer koj tako, kakor imk po- 
kritev prihodnjič ostati. Pohištev ima tedaj čea 
zimo časa dovelj vsedati in zidovje pomerzovati se« 
Odpertije okinj ali lin se z opekami zamašijo^ ali 
s pripravnimi dilami zatvorijo , da znotranje pohištvo 
čez zimo proti dežju in snegu je obvarovano.^ 

Ko je tedaj ojster pomladanski zrak zidino bil 
posušil, je čas, da se njega znotranje izgotovljenje 
začne. Gospodar naj se ne prestraši, če po takim 
ravnanju obrest fčinž} eniga leta od svojiga na 
stavite v obernjeniga dnarja zgubi; ta zguba sepo- 
vrača mnogoterno po dobrim terpežu' pohištva. Hi- 
tro sezidane hiše razpokajo in oslabe, ostanejo 
dolgo časa vlažne, in v njih napravljene mizarske 
dela se spridijo kmalo. 

Za vse zidarije torej naj se izvoli, če le 
mogljivo, lepi gorki poletni čas, oikolj pa pervi 
nastop pomladi ali hladna jesen. O pozni jeseni naj 
se peč ne stavi, temoč, ako je nove potreba ^ naj 
se prihodno poletje počaka. 



Starozgodovinski pomenki. 

RamhkU Dmvorm Tmrst^t^uk. 
(Konec.') 
Pa se najdemo drugo iodloko žeosko \mi na rim- 
skoslovoDskih kamnih, ktoro tadi na kačje častje opo- 
minja in sicer sledeče : 

CALLIGEiVAE. FIL. DVLCIS. 
SVAB AN in. M. VI. DIB. XV. 

(V P taja, po mojem iipisa, tafi pri 
Mahara se nti^de I. 412.) 

„Visna deaster etiam adambratar per serpeniem 
Cali^a qaem Interfeeit^, piie sliivni Panllinat C^^^- 
178. 988.) V flanskritn pomeni „kali<< toliko kot beli, 
primeri slovačko besedo kaliti (Beroolak slav. pod be- 
sedo kaliti) beliti i), in latinsko ealz, apno, in 
%E^^ ga-da,kaeo. V čast te kaee, ktero jo Visna 
premagal, so staroslovenski otarisi svoje hčerke radi 
imenovali in imč Cali^ ena ^) oe najde na aostriaimkih. 
kamolh na mesta stare^ra Lanreaka po gornjem du- 
jeni in na tiroljskih spominkih , kar vse priča , da 00 
Slovenci ob čas« Rimljanov lo 'že pred njim i 
tam živeli, kakor Ime slovensko Drave in dosto drazih 
slovanskih iroda v Tiroljskem poterdnje. 

Zdaj sapopadem -vse slovenske poventi od belih 
kač, eakaj da se bele kače med nar hojse štejejo. Vse 
ta povesti se tekajo le paganskih časov. 

Todi Ime LITOGBNA 3) se najde pogosto na kam- 
nih okoli Gradca najdenih , ktero drasega ne pomeni ka- 
kor lati gad, ali lata gaja, kakor Horvati in Serbli 
izgovarjajo in v narodnih pesmah svojih Tarke imenojejo 
gate goje. Beseda |,lito^ se najde na hetraskih 
spominkih večkrat, kar je nov dokaz, da soHetraski 
bili Bfodno pleme vendičko. Tadi Latomar ^) se 
najde veekrat na koroških kamnih, kar pomeni ia- 

O Tadi Štajarski Sloveaei poin%|o besedo »kalitic a 
pomeaa beliti, ker pravdo : ieleio t ogi^a kaliti, te 
Je: rasbeliti. — '} ObiteU Kalif ar, Kali^ario so 
de ni^de v Ptqja ia slovenjem Gradca. — '} Litice Je 
tadi mitolofioko imd. Waeerad (N. V. oasop. oeskeho 
Mas. 1827. paf. 27. et 8eq.) prestavUa L i tiče 1 Eame- 
nides, Fariae, deae infernales, — ^) AnkerskofeB V. 622. 



— 123 — 



I<o«(ni, l«tt, to sni svet. Is beMde loto (lj«to) 
tniorii:, sobliann^ bdae, m poftsle imens več Teoi, ka- 
kor Latbreir o* Horvatokon , to jo, hodi brof^, ia 
Ljato Berda (Lottoowordo) , kakor najdono iauS tor^a 
I^attanberi: v liotinah napioaao, kar jo posaej« Ijod- 
•tvo, pomea Uvirni posabivst, v L o trn o r|: iQ noaiaka 
kanelia t LottoDberar oproobornila. Lotomir pioati 
pa jo eol6 nenaravno in no filolo|:icko. 

Na rimokoslovonskih apomiakih dosdaj so nisi« naool 
Tišnata pod podobo kače, drn^e njegove ava« 
tare pa vao; al na kaianih vsid^ornjo knngotoke 
cerkve bliso Maribora sosidanih najdemo dva leva (na- 
raainba-avatara Lavnra) s kačjimi repi, tode dve 
-^vatari v eni podobi sjedinjeni. 



Slovensko slovstvo. 

^Zgodovinski katekizem ali celi koriansko-katoloki naok 

v resničnih is^rledih is sgodovine za cerkev, šolo in 

dom. Is nemškega J. £. Schmida s pomoqfo ne- 

kterih olov. domorodcev poslovenil in isdal Jane a 

JanoiiiS. II. svesek. V Celovca v Sii^mandovi 

. bakvarnici, kakor tndi po voih olov. mestih dobiti. 

Ko smo por vi svesek ^s|^odovinskega katekisma^ 

'Dasnanill, smo gn s veliko pohvalo priporočili , ker v 

alovenskem slovstvo enake knjige dosihmal Imeli nismo. 

Kersanski naok se raslsjca ih tako mično in se rasjas- 

nnje po tolikšnih zgodbah in prilikah tako razomljivo, da 

samoremo to kDjif^e slavno izvzeti is množine drnzih na- 

Tadolh. Kdor jo je bral, bo polerdil nase besede. 

Vso hvalo, ki smo jo dali pervema zvezka, damo 
tndl drugemu, ki na 80 pdlah razlaga 3. poglavje ^od 
kersčanske ljubezni^. Gospodom prestavljavcem grtf hvala, 
da marljivo pišejo ▼ lepi in lahko razumljivi, čisti slo- 
Tonslni. Le tako naprej I in svesti si samorete biti , da 
•ho delo mojstre hvalilo. 



Še nekaj od mizopl^sa. 

Tisti čadoi prihasek , o kterem smo v poslednjih |,No- 
Ticah^ govorili, da okrogla misa so gibati in premi- 
kovati začnč, ako se več ljudi s masinci sklenje- 
nih k nji vsedo, se je po mnoslh skusojah popolnoma 
p o ter d II; na Duoaji se je eoa miza hitro ▼ okrog su- 
kala, druga je celč plesala po volji Ijodf. Miza pa ni 
bila s ničesar pokrita, kakor smo aadajikrat rekli, am- 
^ak je bila g6ia; scer je pa vse eno: al stoji na golih 
tleh ali na kakosoi plahti, al ima eno ali več nog, al 
je iz terdega ali mehkega lesa (nekdo pravi, da misa 
is jalovega lesa je za to nar bolj pripravna^« če je 
ložjl, 00 prej gibati začoč, kakor teška. Po nekterihskuB- 
Djah se je mizno gibanje že o pol uri, po druzih so le 
e poUretji url začelo, po nekterib celč ne. D vi zlo ob- 
čutljive gospd ste se zgrudile In zaspale kakor zamak- 
njene (magnetično spanje}, nekteriro se je vglaviver- 
teti začelo ; ena gospa pa , ktero je celi dan glava bo- 
lela , je čutila merslo sapo po glavi in bolečine so pre- 
dle. — Povsod se ponavljajo sedaj te skušnje s misami, 
na ktere se poprej nič porajtalo ni, ako ravno je nek 
Domok časnik i^National-Zeltuog^ so mesca eveoana 
por vi to čudovito reč nasnanjedaU Daljne skušnje boje 
učile bolj določno: od ktere strani In na ktero stran 
ae mize gibljejo , — kako se magnetična Igla (kompaa) 
o tem v6de itd., in se marsikteri drugi prikssek se bo 
rasjasnil po teh skušnjah. Dr. L5w, ki je na Dunaji 
pervi magnetične kopve vpeljal, razlaga misoplds ta- 
kole: ^Pri vsaki sivi stvari, tedaj tudi pri vsakem člo- 
veku je desna stran života nasprotno električna ali mag- 
notiena aMmo leve. Človek, ki ee a svoje desne ia leve 
roko ob enem dotikajo kakega elektromdra (.multipli- 



katorja), atori v (em to, kakor da bi bHa priala elek- 
trična baterija s eleklromdrom v dotike. Navadno jo 
desna človekova stran enaka cinkevemo toku^ZInk- 
atrom), leva pa bakrenemu ali ogeljnomo teko 
(Kupfer- oder Kohlenstrem). V bolnih osebah je tok 
mnogokrat ravno narobe, včasih bolj včaaih manj. — 
Po tem se tedaj da gibaigc mize takole rasjasniti: Če 
po masincih desne in leve roke vkup sklenjena rajdm 
^udi se dotikuje deU časa mize ali ksJiosae droge recf, 
ae miza po tem aklepo ali baterii magnotisira alt 
postane magnet, kakor se železo po posebnim erodjo 
magnotizira, to je, ena polevica mize kaže' polnočno, 
druga poloviea pa poldnevno elektrike in magnotič- 
Bost. Na to viso magnetizirana misa ae.soče tako dolge 
okoli ovoje osi, dokler peidaevna polovica ne pride proti 
polnočni strani, in v tem tiru tako dolgo neprenehoma 
naprej hiti , dokler se magoetične-električna moč ni ras- 
krojila". 

Časnik ^Presse^ vabi svoje bravce k enaki posku- 
sili s ključem, rekoč: „dvi osebi naj al nastavite ključ 
med masincaene desne in ene leve roke tako , da s ušesom 
visi na notranji plati teb dvčh vkup staknjenih, ma- 
sincov. V kratkemse bo sačel ključ sukati, dokler 
ne pade s perstov, kar se sa tollkaiy prej sgodi , kolikor 
močnejši ste bile osebi v stanu masinca tikama dersati^. 



Novičar iz slovenskih krsgev. 

Iz Maribora iS. aprila. Dne 8. tega meseca 
je veselja i radosti srce vsakega iskrenega rodoljuba 
poskakovalo, kteremu je areča dopustila gledati dve naj- 
uglednejši osebe na obzorji jogoslavskem , namreč : ju-* 
načkega pokrovitelja življa slavonskega, avetlega bana 
Jelačid-a, kteri je gredd is Zagreba na Dunaj preglo- 
daval konjike bivajoče v Mariboru i okolici jegovoj, I 
premilostljevega vladika Labudskega knesa Slomseka, 
kteri je pridsi is Danaja s odborom prosivsim Jogovo 
voličostve, da bi dovolilo zidati železnico tudi v Ko- 
roško, s svojo milo In občeljnbljenoj navzočnostjo po- 
častlL Vsied te poslednje nasočosti se nehotomice spom- 
nem in vedno ae ml ponavljajo besede , ktere je bivši nad- 
vladika Solnegradski (sedaj ksrdinal v Pragi) a prilož- 
nosti posvečenja rečenega vladika javno isuotil v tem 
smislu: ^da zanaprej ne bode več izbiren dušni pastir, 
kteri ne bi poznal glasa svojih vernih ovčic^. Vsakega 
pod Se kavo spadajočega Slovenca je živa 1 goreča 
želja, da bi po 633 letih samogel tudi take blagodar- 
nosti dočakati! 

Pred nekimi dnevi je bil začasni upravitelj ovde- 
oojega gimnazia gosp. ,Kurs izvoljen sa uči ličnega sve- 
tova vca v Sulnograd. Tudi o tej sadevi upamo, dabe- 
demo prihodnje tako srečni, dobiti vodja smešnega vsih 
jesikov, ki se UčiS.na gimnasii, tedaj tudi slovenskega. 

Konečno se sem dolžen v imenu ovojih učencev 
ae javno zahvaliti blagodarnemn g.Voncealavu Hanka-to 
sa poslane knjige, tretjino pod prodajno ceno, naime: za 
SO istisov „Ostromirova evangelija^, kteri služijo 
ko čitanke za staroslavensčino. Te je prava in 
siva vzajemnost, ktera seže od dalesnjega vedohrama 
alavenske Atene tja k slabim in mladim Jugovlčem. 
Slava mu! Vrlekov. 

%. Iz Maribora 1 3. aprila. Da domorodci zvedd, 
kako lepo pri nas sluvenseina napreduje, njim hočemo 
nekoliko verstic priobčiti. Posebno gimnazialna mlados 
je, ktera se je tega nauka sivo poprijela. Po odstopu 
gg# prof. Matjasiča in ^ Terstenjaka od tega nauka pred- 
nasa alo venski jesik g. Božidar Raič, kterega Slovenci 
pesnajo po spisu njegove ruske gramatike v ilirskem na- 
rečju in drugih spisih v slovenskih časopisHi. V 7. in 
8. soli so se v pervem polletju prodnasali p oče t ki 



^ ie4 — 



ik6fft wM g. ittttlj T— togiti •UrMloFOBflki je* 



pr«f» MiMfctte: naj Dan 
iija, kiimr ao aUjabili, trallia ataroalavaMka 
alovAico, aakaj alavanfllEa aiiades na naalh giMNiailh j/š 
iito ftlrataja. Za berila alailie ačeMeai ^Oalreailravii 
avangel^a' ~ 



Haaka elaTal eeaU apiaateV 
te^aj pri vaakam ii 



Noviiar iz mnogih kri^jev« 

Kaker ae alisi, keja pnka«^ maaeo preavitli eeaar 
apat aaaliaavati eaebe, ktere želije s Njiaii okakainl 
MdeTi ffeTersii. -*- Miniater haren Brock je ieisToljeD 
«• aaaIritMkeCft poaUaeteiica pri taraki vladi t Čari« 
irruda. Kakor ae ia pealedojih piaeni avtf, de M. marca 
ae ladi •nglaalia in fraoeeeka potrtanca oiato Ma 
▼ CarS^rrada. -* S 1. Ba>aikoai j«nja me^Dalaiaeia 
in Cernegere eadaj ae ebatejeei eel ed bla^a, lU 
ae akea te dežele tM« -^ Tarifa, pe kteri ae ima 
natarjam aa i^k epravila placib odiajlevati, ee ba 
na podlagi nevejefk akaaiDJ nekako prenare^ila. ^ 
Vnegm ceaarskega papirnega denarja Je bile pa 
naananii« c. k« arfoiaterelTa konea meeea anaea med 
^adeipem Id v ceaarakih kaaali akapej aa 148 milienev 
4S^.S90 i. J pe (am takem aa » roilioaa 7r6.6d» il. 
meaj kot prejaai meaee« -^ Zrn Danajako cerkev aa 
je doaibmal nabrale čea SOO.OOO *., pe draaih deielak 
eaaaratvii pal80.0tfOi. — 8ila važap novo anajdbo 
na natis različnih podobain je naananii naidan t 



ktere Je 
dijakom na 4# kr. ar. 

M kr podarM. Take dameredaa djaaje aaalaii eeitnn eer 
nahvnlo. 

Že perri pogled ▼ aveCe bnkveaiaalivradnfmlier« 
kami Je aaaa verte in demerodne dijake a avetim nadn- 
ienjem aapelall; kolike vee ie Jik bede krepoet kraenegn 
etarealevenafeega }eallca nanaaala in n n dn*eTaiaw 
UpaaM, da ae Jim bode atareatavenažlna ae bel^O' prikn« 
pHa, kakor eladbl glaaari HeaMrovega Jesika, ker al 
samo slovnicki atroj ravae tako iaveratni, kakor gerčlci| 
temne tndi aa fiieiegieke atndije korfatnial ia belje prak- 
tični , kakor Jenik atarih Helenev, Neravne tndi ger^ 
koga Jeaifca ne pemetavamo, aMirve^ ga voaltemn dijak« 
iakrene priperečnjemo. Ti atevenake ia ilirake čaaopiae 
naal dijaki marijive berejo. 

1% Terstm 13. aprila. Že nektore dai med nami 
prebiva Ia Riaui dospeli akivnoznani jngoslavenaki plaa- 
telj, frančiškan Jnkid Je v dolgo černo, talarjn po- 
dobno, obleke oblečen, aa pokrivale ima trivoglat kle- 
bnk ; mož Je aredlije taajke postave, bfatrega obraaa, na 
^legovem iien ae bere neka ateaooatlnterpljeaje, čemnr 
ae ni žnditl, ake ae premleli, kolike ae Jo trndil ia ter- 
pel v Boani in Carigrada od Tnrkev. — V peadeMk Ja 
takajine pnrobredake dmatve apnatile nepel en par^ 
bred t merje. Je to ne aedemin sUrdeea Up naeb a a d Us j NU 
drnatva, jpRema^ imenovan. — Tnkajani velki tergevi^ 
T— d, eden nnj Imenilniaik v Terain, je te dni nnlmmt 
priM. Bejd ae, da U ae veo takih degodb ne pripetilo 
Ti atrah ni presen. Je ia^ka veijetl, ker ae Je takih ne- 
aree letea in peetekio leto že vee dogodito, akoravae 
nlao. tolike pemembe, ker agnba nI take -velika bila« — 
Vedno belj ae teza o aila dragi najemnini (stantnini) 
iernnie in magnalnev, kakerine nikjer v anatrianskem 
aaaanitvn ni, in ki ae pri vaem tem ie vaako lete pe- 
vianje. fleaee bi biio ieletl , da bi se o tej redi postava 
dala in pvenapeteara thjanj« v oko« pilHo, ker hiaa, 
ki ni OT.OOd fin-, vredaa , neee ti na lete 7 de 8000 
far« atantnine* 



DmmijaU akadamtl vodja cea. dernavna tiakamiee 
A ne v« Ta saajdba, klora ee amd aerlamaltnlalmanajd- 
leh dib, kar jo Ontteiiberg tiekaratvo nmjdef, 
abpteji v tem, da se atvnr samn ^ ■»tia 
jemlje in in tega preprostega in negtegn penntianteka 
nniaBjine In lepe podobsine debd, da ja panntlanjeBa 
laike leiiti ed iaviraega. Goap. A nor Imeoltin ti natia 
aametia natnra (Natnrselbstdrnek); knsni je omo* 
i^jonemn abom take aametiae ed ekamnii , rnalftelk kraj- 
(spie), maeaih haamovin rastljin a cvetjeni fnbrea 
evetja, rlliiiih laakfa ia razliialh meržesev; — Tae ae 
je čndila nad vaaaa anajdbe, po ktM ba natmn aamn 
liaarje, auilarje in graverje nademestevala. •^ Praiekll 
teden sebile v Milani (iatim vojakom, Id aeee a pnaln 
6. fobmara hrabro obnaaali , slovesno častne svetinje po- 
deljene; od 11. tega mesca je MUanaiem daljao eeker- 
bevaaje vojakov odpasčeno, aa ktere ao nek t pekero 
pealediMegn pnnta bllao » miliona Ifr plačati megli. -* 
Okoli Slaka, piaefo ^Zagreb. nov.« 10. trn., >a ailna 
pnvadinj, ktere eCe Kopa In 0avn napravile. — Na 
Laikem (Lombardskem) se ae kaae tertna beleaio; 
iita pa prav lepo stojd. — Po nagotovlla fcaut sa k ega 
polvradnegn čaanika Je t a r i k a pravda končana. — 
AngleekI vojni berki v Malti je povelje doHe endi nirno 
esUU. •— NaavetI, ki Jih Je nnidan predležil angleški 
minister denarstva spodnji zbornici o zadevi dernavaih 
dolgov, 00 bMi v ti zboraici dobri spozDMil. 



Narodna pesmica« 

Iz Poliaa od Kape« 

P«ttr M J* ▼ draitTs hvalil: 
»Ni lepi« Unbe od mojo, 
Ni bele Vile od (oro«. 
Osla fft Vila fi fore, 
Planila Petro na dvore, 
Dosiva Petra s imenom: 
»Iiidi lesom, janace! 
IiTodi BTOjo Unbico, 
Katora lofia od meas. 
Od mene Vile ii f ore««—> 
Ko Peter Vilo raanmo. 
Popade Uobo sa roko. 
Lopo jo Peter obleeo; 
Svila Ji aofa do semUe, 
Rameni lasi d« Iredre 
A drobni biser do pasa, 

V nitaih slate nhanej 
Pa vodi Ijnbo pred dvore 
Trikrat je lepia od Vile. -* 
Ko vidi Vila istino, 

Onda m a Vila (ovori; 
»ntaba ti hvala, jaoaee! 
Ako ti lepia Ijabiea 
Od mene Vilo od g^ni 
A ^Jo je mati rodila, 

V svilen povoj povila, 

Zi mi^hinim mlekom dojila. 
Mene pa Vilo ia gort 
Mene jo ipora rodfin, 
U selen listek povila; 
Qd foro jo veter pihal 
Pa jo mene Vilo sikal , — 
Tako sim bila kojena«. 



Pogovori vredništva. 



b Kr... je prejelo vredaistvo pred nekim! dnevi dva nt- 
' sprotna dopisa v sadevi nekega sosUvka v »solsk. pr^.« Ker 
»Novioam« nidraao analedbo prepirov, ^raaodsa^etlh, v svojo 
Hsto- jemati, aam ipospoda ne bota sa slo vsolai, ako jima nemo-* 
temo vatreoi, in to toliko maig>, ker so nam ila vei;|stno «di, 
da omoBjeni sostavek v »solsk. prij.« je, si^ veoidol, res- 
nfeo f overil. In mi smo vselej na tisti strani, ker je resnica, 
domvne »voritas odinm parit«. 



Natiakar in nalonnik J azef ^Blaznih p Ljubljani. 



iiraTiTr 




kmetijskili, obertnijskih in n&rodskih rečt. 



(Novice iihiO^o ^ L^abljaui 
▼sak teden dvakrat, nam-^ 
ree ▼ sredo in saboto. 



Odgovorni vrednik Dr« JFames Blelvrels. 



I Velji^o saoelo leto po postil 
< 4'fl. , scer 3 fl. , sa pol leta ^ 
i 2fl. popo6ti,scerlfl.30kr.| 



Tečaj XL 



V sredo 20. aprila 1853. 



Lisf S2. 



Od grubaaja v DOgradih. 

(Konec.*) 
2. Kdaj naj se gruba? 

Tinorejci grubajo terfe v jeseni , nekteri tudi 
spomladi. 

Xar bolji čas je v jeseni: 

1. v j e s e n i grubana terta je v rasti memo take, 
ki se je pogrubala spomladi, za celo leto naprej; 
skušnja uči, da terte, če le niso bile pred gniba- 
njem že preveč oslabele, berž v pervem letu ro- 
dijo, kar se celo malokrat zgodi pri tacih, ki so 
spomladi grubane bile; 

S. v jeseni pogrubana terta je obvarovana 
poletja in zmerzline, ki žuga tertam pozimi; če 
namreč pozimi zgornje očesa pozebejo po poledju 
ali scer po hudem mrazu, se terta spomladi celo 
ne da grubati. 

Vsak umen vinorejic bo tedaj , če mu je le 
moč, grubal v jeseni, — spomladi pa le takrat, 
ko bi oilo vreme v jeseni tako gerdo bilo, da se 
ni mogel tega dela takrat lotiti. 

Redkokterikrat se grubajo tudi že zelene 
terte, če se to v jeseni ni moglo, spomladi pa 
ni h o ti o storiti, ker se ni vedilo: ali niso očesa 

{ozimi kaj preveč pozeble; v tacih okolišinah ča- 
ajo vinorejci do tistega časa, da terta začne po- 
fanjati in s tem naznanuje, da je zdrava. Al ta- 
emu prepoznemu grubanju je vselej to od škode, 
da nove mladike še le požend v začetku mesca rož- 
nika (^junia), v rasti zlo zaostajajo in so tedaj v 
jeseni v nevarnosti zmerzline. Le o veliki sili 
naj se tedaj terte grubajo že zelene (Grungruben). 
Terta pa, ki jo češ pogrubati, mora vselej 
biti zdrava. O jesenskem grubanju je sosebnona 
to paziti, da je g dd na ^zrela); to« se vidi, ko se 
od zgorej doli oko za očesom prirezuje; je tersje 
na odrezanem licu rujavo, je to znamnje, daterta 
ni godna ali da' je poškodovana po rani zn^erzlini. 
Vsak skušen vinorejic spoznd to napako že od zu- 
nej na terti. Od tistega mesta pa , kjer je odrezek 
lepo zelen^ je terta zdrava. Čeravno pa se terta na 
odrezkih kaze lepa zelena , če pa ima velike braz- 
gotine po toči, nikar je ne grubaj, ako niso tiste 
rane dobro z lesom zarašene, ker se ti bo sicer 
zgodilo, da bojo pod zemljo brazgotine začele trohneti. 
Hoče vinorejic spomladi grubati, mora terto 
tudi pazljivo/ pregledati: al je na odrezkih lepo 
zelena, al zgornji in srednji očki niso po zim- 
skem mrazu škode terpeli in da niso čemi. Če 
vinorejic ni tega natanjko preiskal, se bo kesal, 
ker vse delo je zastonj bilo ; take pogrubane terte 
ne bojo pognale več, (L. WochenblO 



Za kmetovavce^ živinorejce , mesarje itd* 

Lini smo v Novicah povedali^ da se zamere celo 
natanjko pri sivi^oveji živini po neki meri cve- 
diti: koliko bo zaklana imela mesa. Rekli smo, 
da bomo dali to tadi pri oas dobro poterjeno mero na- 
rediti, in da bomo napravili vodilo kako to mero rabiti, 
todi v slovenekem jezika. 

Sedaj je ta mera narejena, io zraven oje je na 
dragi plati traka tjadi mera napravljena velikost k5nj 
meriti. 

Trak z ob^na merama je s pridjanim podukom t 
pripravni skatljici shranjen, okoli ktere je se ena za go- 
spodarje in gospodinje prav dobra reč napravljena, nam- 
reč: hipoma zveditf: kdaj bo ta aH ani dan vbrejena 
živina vergla. Poduk je spisan prav določno in lahko 
razomljivo v slovenskem jezika, se, pa dobi todi v 
nemškem. 

J)oh6 se te. škatljice v Ljubljani v živino- 
zdravniški soli na Poljanah, pa todi v tiskar- 
ni ci gosp. Jož. Blaznika, kjer smo jih dali natis- 
niti. Cena je 54 krajo. 



Besedica o Krasa 

\s kratkim opisom Komenske fare. 

Nekteri pisatelji, kterim je zboljšanje Kraške 
zemlje pri eerco, tako pišejo, da bi človek; ki Krasa ne 
pozna, misliti otegnil, da se na Krasa zares drozega 
ne vidi kot zgol kamnita strašna posava. Tode Kras 
Ima todi zale, lepe dobro obdelane doline in rodovitne 
kraje. 

S tem pa nočem r6či , da niso nekteri kraji Krasa 
res žalostni, ponti in skalovlti, ali da bi pogojzdenje go- 
Ijav velika dobrota ne bila. Todi se ne bom pričkal o 
tem: al je Kras, kakor nekteri terdijo, ob časa nekda- 
njih Rimljanov res velik hrastov gojzd bil ali ne, in 
ali se je v njtm res toliko presičev redilo, da sta Oglej 
in Rim iz današnjega Krasa dovolj slanine in svinskega 
mesa in — klobas dobivala. O tem naj vsak misli, kar 
se mu Ijobo in drago zdf. Jez se te nekdanje obilnosti 
Kraških presičev ne morem nikakor prepričati, marveč 
menim, da so jih Oglejčani in Rimljani ravno od tam 
dobivali, od kodar jih se dandanašnji dobivamo, namreč 
Iz nekdanje Panonie, ali iz sedanjega Horvaškega , Sla- 
vonskega, Ogerskega itd. 

Redovno pogojzdevanje Krasa bi bilo brez vgovora 
sila dobro in koristno delo; al Kras pogojzditi, je treba 
denarjev. Naša fara in celi Kras, kakor sim rekel, ni 
prazna posava , ampak je poln velicih in majhnih vasi, 
Naj se zasadd kraji, ki niso še obdelani, z drevjem ka- 
koršnim koli — kod bomo pa Krašovci pasli? Pase pa 
nam je treba, ker piče zadosti ne pridelojemo, da biži- 



— 1S6 — 



▼ioo celo leto ▼ h\»wm redili. Naj «• nam pevpovejo 
dreveMi, ki ie raelejo in ki ee se nai i JI ti BiMltta, se- 
kati — a cen borna korilf, ker nam iarv prtaM^jksjo? 
Al no veato, da tndi ml Craaovel tooko isk^aaM, hidaT 
maraikteri komaj čaka, da mn kaj dorv priraalo, da jih 
prodi in avojim dolsoostlm in potrebam sadooti. Ako hočete 
tedaj Kras pogojsditi, morate nam Krasovcem saj ne- 
kofiko lot pičo sa sItIao in derva sa domačo kaijavo 
podeUti, da ne bomo pasti In mladih drevds sekali. IBa 
pičo in derra pa je denarjev treba — kdo jih bo dal? 

Podam Vam o ti priliki opis nase Komeoske fare: 
V sredi eelo fare, kakor kloča pri svojih pisčetih so 
rasprostira Komen, h kteri so štejejo manjši okrajne 
Mali dol, Tomačoviea, Vočjigrad, kjer je več 
prav ametaih kamnarjev; eno četert nro od Komna jo 
6nta. Cerkev tnkajsna sv. Tilna je prav umetno il- 
dana, pravijo, da fe malo tacih v našem cesarstva, ker 
tadi popotni jo radi obiskajojo. Eno dobro aro od Konuia 
je Pliskovica, ktera obsežo majhno vas Kosovela; 
tft se prideluje prav dobro čemo vino. Ne dolječ od tod 
je Veliki dol, in pol ure od Komna jo lepa vas Go- 
reanska, kjer ao tudi dobre Kraške vina doma, in ki 
Ima okrajne Bor j o In Klane. Pol dobre ure od tod 
je na i^ču Vojsica. Tri četert ure od tod je Lipa 
▼as, in pol majhne ure odtod je dkerbina % okrajno 
R ubija. Th oem pridejo večkrat laski kamnarji, 
kjer je prav lep čern kamen, skerlo, domd. — Po tu- 
kajsnih hribih je mno|;o jam^ kjer se najde kapnik 
CTropfsteln), kakor v Lipevneku, Šunki itd« Nar 
strasnejsi je na KomenskI irmajni, imenovana ^^jama 
na Komonsčeki^« Eno uro od tukaj je Gabrovlcai 
pol ure od Gabrovice pa je vas Kobilja glava u 
okrajno Tu p al če. Franc Bunc. 

Dostavek vrodnistva. Pričujoči dopis je pre- 
jela kmetijska družba v Ljubljani, ki gm je izročilu No- 
vicam T natis s sledečim dostavkom: „V občnih napra- 
vah je treba poslusovati vse mnenja in misli, ker lo 
tako se rasjasnijo vse dotične sadove. Gosp. pisa- 
telj želf od ene strani in za dobro in potrebno spozna, 
da se Kras zasadi z drevjem,— od dru|^e strsoi pa mi- 
sli, da se to ne bo dalo dovorsiti brez zgube živinske 
pičo in derv. Verjetno je, da je ifosp. pisatelj o|;1asnik 
mnozih svojih rojakov, ki so s njim edinih misel. Treba 
je tedaj, da v prid tisti važni napravi, ki se bo pečala 
E obdelovanjem Primorskega iaKrajnskecra Krasa, 
se porvič pove: da ptnji, ki Krasa ne poznajo, ne 
bojo imeli ž njim opraviti, ampak sami domači in taki, 
ki na Krasu živtf in gm na vse strani dobro poznajo; 
drugič: da pod pogojzdevanjem Krasa se ne za- 
popade to, da ima celi Kras gojzd postati in maho- 
ma brez vsega reda, razločka in prevdarka. Kaj ta- 
eega bi noben pameten ne poterdil. Zato pa, da se 
krivim mislim v okom pride, je bolje prihodnje početje 
obdelovanje Krasa (Karstcuitivira^g) , kakor edino 
le pogojzdevanje Krasa (^Karstb6waldnng) imeno- 
vati, kakor je tudi poslednji zbor v Postojni to mo- 
dro sklenil. Da se na Krasu da veliko zboljsati in 
veliko snovegavstvariti, bo vsak ondasDjih prebl vuv- 
cev poterdil, — da se pa da tako obširno delo s pod- 
poro deržave in domačega združiva Izpeljati, je 
menda tudi jasno kot beli dan; se ve pa, da je na pri- 
dnem vdeležtvu samih domačih posestnikov nar 
več ležeče, da bo vsak po svoji moči pomagal dover- 
juti sebi samemu koristno početje.'' 

»Bragi Krasovci I poglejte na Ljubljansko mo- 
čirje, 32.000 oralov veliko — kakosno je bilo se leta 
1826 in kakosno je sedaj I Kolikšna rodovitnost je 
sedal tam , kjer je pred malo leti čisto mah bil I In kdo 
je ti nov s v e t vstvaril ? Družba iskrenih mož, 
cesarska pripomoč in podpora dotičnib so- 



aoafc. KratkMridni Qudjd ao saamdiovali is sačetksa 
psrvo dala ia sa norca delali is rajnega Hradecki-g:«^ 
— ali malo let jo preteklo In aposnali ae hvaležno, kaj 
nevtrudljiva pridnost premore I Naj vam bo Ljubljansko 
moči rje, 8 oamske miljo obširno, iaglod in spedbadek!^ 



Slovanski popotnik. 

* Verlopridni učitelj And. Praprotnik bo isdmi 
pripovesti in pesmice za mladino podnaslovom: ^CveC- 
llčiee sa slovensko mladino^. 

. * Kersanski mladeneč ali oglodalo po- 
božnega življenja sa mladost je prišlo v Ce- 
lovcu pri J. Leonu na svetlo. Priporoča se kot prav 
primerna knjižica sa šolske darila; velja 16 kr. 

* Pridno drfižtvo sv. Afohora bo raspeolaio v 
kratkem udom avojim Kaffola ^domače ogovore^ io 
podučno povest „Božidar^; — v natisu pa ima: ^Bajta 
strica Tomaža ali živlenjo samorcov v Ameriki^ s lič- 
nimi podobami, in ^zgodovino stare zaveze^, tudi s mno- 
gimi podobami. 

* Slavni Miklošič jo zopet isdal verlo važno 
knjigo staroalovansko ' pod naslovom: ^Apostolus e co- 
dice monasterii dišatovac Palae-SIovenlce^. Obseže 17 
pol in volji pri gosp. isdatelju 2, v knjigoprodajavni- 
cah pa 3 for. 

* Ruski profesor lekarstva , doktorDobrowol8ky 
je poslan v nase cesarstvo pregledat živinosdravslre 
naprave. 

^ V Moskvi je na svitlo prišel : časopis carskega mo- 
skovskega društva sa sgodovino In starine ruske. 

^ Serbske narodne pripovedke od Vuka 
Ste fa novica bodo te dol iz tiska pridlo. 

^ Iz Dunajske deržavne tiskarnice je rame prišel 
kazenski zakonik v češkem jeziku os svitlo; 
pričakujejo se tudi se druge postave v česk^j prestavi. 

^ Kmetijska družba v Pardnbicah je razpisala da- 
rilo sa gospodarsko knjigo, in vprašanja je sama 
navedla, na ktera se ima odgovoriti. 

^ OdKodyma jeravno prišel drugi zvesek S t ock- 
hardtove ^kemije^ na svitlo. Gospod izdatelj je pro- 
sil ministerstvo uka, da bi se to delo češkim iolan pri- 
poročilo. 

^ PervI svezek pedagogiskega češkega časopisa 
^dkola^ je ravno na svitlo prišel. Obseže mno^e prav 
sanlmivih sestavkov. 

^ Gosp. Židlicky je izdal te dni mazur fz na- 
rodnih čeških pesem. 

^ Slavni Matija Ban bo isdal v nekoliko sveskih 
svoje „različne pesmi^. 

* Serbsko-narodni ^Vestnik^ je jenjal ishajatl. 

^ Društvo sv. Cirila in Metoda v Bernn se jo 
v matico spremenilo. Podperalo bo češko slovstvo s 
posebnim ozirom na Moravsko. 

^ dafarikova knjiga: „Pamatky (spominki) 
hlaholskena plsmenictvi^ je nedavno na svitlo 
prišla in velja 3 fl. 

^ V tiskarnici Haase-a v Pragi se je te dni is- 
dal že stirnajsti dostavek h glavnemu zaznamku češkega 
slovstva in obseže spet mnogo novih knjig. 

^ V Pragi jie ravno Iz tiska prišel pervi svezek 
latinsko-nemsko-českega ia gorsko- nemsko- 
českega slovnika za gimnazio. Pervi svezek 
velja 20 kr. 

^ Kvetna Slovenska od gosp. dr. Beussu je 
prišla v Ččavnini te dni na svitlo. 

^ Arhivar dr. D udi k se jo podal v Rim, ondasnji 
arkiv pregledat , kjer je mnogo zanimivega sa austrian- 
sko sgodovino, kar dozdaj se ni bilo znano, nascfl. 



— 1«T - 



* Č • 1 a k4i V.0 k o ff a f^rijnarjajt &• vf ealt^aoik« iJov- 
»^ j6 čeakA matica že Y»atk4aiii, Utov8M»« 

iatisik M SFitlo RTiala. 

** SiajaBOf(i< je avojo sbirke oaredaUi poveet 
predelal Id p ennesil. Priila liede b oekterimi naredjMmi 
peomi ia drosimi ^jefevlou isvirnimi deli ponoežeiia na 

0VttlO. 

^ Is CSaJeve tlekaroica bo priael 4« del narave- 
aloTja Partaseve^a ekeraj aa aviilo. 

* lliraka matica je TetaaoFila poseben edber, ro- 
Itofiee rajaofa Stanka Vrana pregledati in pneediti; 
poproeila je tadi dr. Gaja , da bi ji peame Ojorgie- 
▼ ičeve draetva poklonil ali na primerno ceno prepnatil. 
Matija Majarjev opis: ^Uaajemnoet slaven- 
skoi^a ifCTora^ je matica apisateljit nasaj poalala, 
Icer ji eedaj ekoijsine ne dopnsčajo, gu icdati. Pohvali 
aicer namen pisatelja z željo, da bi kdo drair deloizdaL 

^ Žaloiira ^Kaatriota Skenderbeg^ od elavno 
vnanen^ pieatalja gOBp. dr« 6por-a ee v drngo tleka. 

* V Zagreba v tiekarnie^ Žapana oe tiska Buri- 
pf dova saloigra ,,Hekaba% ktero je dabrovniaki pesmik 
Cavčia (Vetraoid) v iUraki jeaik prestavil, to j^diela 
Dominka ZlatariiSa^, od Ivana Knkaljevida tretji 
srenek , ki obaeže invime peame Ziataričeve. 



Novičar iz slovenskili krs^ev. 

1% Oradca 13^ aprila. Velki zbor nase kmetij* 
8ke družbe pod predsednistvom avetlega nadvojvoda 
Joana je bU 6. t m. Snidili bo oe is 41 podmžnie 
poslanci, in namestovaoe po poročnikih no bile tadi kme- 
tijske dražbe fdmsih deželž« 

Svetli predsednik so v svojem načetnSm govora 
važnisih opravkov omenili ^ ki Jih je doversil glavni od- 
bor po poslednjem lanskem nboni. 

Gospod Jan en vites A ca I a je naenanll dela na 
dražbinem konetijskem verta v leta 1862, is kterega 
80 je svedilu , da so se ačenci , ki so se na tem* verta 
aeili, prav dobro isnclli, in tadi berž po tem slnžbe na 
grajsinab dobili. Veliko dreves se je pocepile , in žlah- 
nih dreves in^tertnih sajenk veliko prodalo. Stroekitega 
Torta in nograda so bili scer veci kakor dohodki , alpo- 
niiiliti se mora, da take naprave niso teržisča, da bi se 
le aa dobiček barantalo, ampak so ačilnice, v kterih 
je na'nk poglavna reč, po kterem ee Sirijo boljši ved- 
nosti po deželi. — Ker ačenci kmetijskih sel še začasno 
niso prosti vojaštva, je grof. Kot n lin ski nasvetoval: 
naj ee drožba oberne s prošnjo do presvitlega cesarja, 
da bi ačenci kmetijskih sol saj začasno oprosteni bili 
' vojaščine. Gosp. dr. HI a bok je krepko podpiral ti pred- 
log in pristavil, da se Brni apati, da bojo mllostlji vi ce- 
sar to dobroto tolike bolj tadi očencem kmetijskih 
8ol nakloniti blagovolili , ker jo vži vajo tadi ačeociamet- 
D is ki h (tehniških) sol, ki se tadi le sa posamne ro- 
kodelstva in obartnijstva pripravljajo, in ker je kmetij- 
8tvo za nase cesarstvo nar važnisi obertnijstvo. Veliki 
abor je enoglasno poterdil predlog grofa Kotnlinskega 
in sklennl: naj glavni adbor Njih veličaaetva omenjeno 
ponižno prošnjo predloži. 

Gosp. dr. HI a bok je razložil delavnost štajerskega 
avllorejnega drnžtva, iz kterega se je z vodilo, da 
cd leta 1843, v kterem se je to dražtvo vstanovilo, se 
Je razposlalo po deželi že 293,200 marb, in da lani se 
je pridelalo že 30 centov kokonov (sviloih mešičkov). 
Gosp* Hoepfner je od leU 1847 po razločnem račana 
dokazal , da ma na svilorejo obernjeni kapital po 10 od 
100 11. dobička (obresti) donasa« (Konec sledi.) 

1% Viijega Verha na Staj. 16. aprila. Tndi 
pn nas je zimsko vreme tako čndno, da stari Ijadjd ne 



pemsiif f 4a bi se bilo kedaj pri nas toUko goric In aa- 
devnega drevja in gejzdov sprepadio, kakor to^ lete. 
V fari sv. RnperU v adoveosfcih goricah ae je pripetilo^ 
da ja ped hribcam nagorjaka Jožefa Karbes-a, od pre- 
velike mokroto nad ia spod hramom, hiše, stale in skednja 
zemlja tako sprepadla in so zidani hrami tako spodjedeni| 
da je 10. t. m. srenjoke predatojnistvo prebivsvcem to- 
tega stanovanja veleti moglo, ^velj nesreče ga zapn- 
etlti In se z živino vred v ptoje hrame preseliti, ki jih 
je srenjsko predstojnistvo eskerbeio; tadi vsega vkap 5 
oralov goric in njiv je čadoo spropadlo. Tadi v Bol- 
fanskl fari pri BJsI so vinogradi tako Hprepadli , da eo 
hrami pri vinogradih v veliki aevaršiaL Gomilšek. 

1% Celovca* Gosp, profesor pater Bainer Graf t 
Celovca ae je s pripomočjo gosp. preleta v 6t. Paala 
lotil popisa Koroškega rastlinstva (Flora) po Wal- 
fenovi nabori in spisa, ki ležita že od leta 1807 t 
ces. kr. dvornem naravoilovskem kabineta. Ti popis pride 
petam na avetle. 

1% Getenice na Kočevskim 14. aprila. Prav 
žalostno novice Vam naznanim. Pred nekinU dnevi jo 
mlada telica v Ravnah, Morovško podfare, nanagloma 
poginila. Revni lačni Ijodjd eo brez pomislika kraro is 
kože djali , meso razsekali , ga knhat djali in jedli. M 
— sm'ert je bila v mesa. Voč Ijndi je strašno zbolelo, 
gerdi mehnrji in cerne pike so ee jim na obraza, vrato 
id perslh prikazali, in dve ženski ste etrašoa 
amerti amerle. Drage, ki so od te merhovine jedli« 
ae gosp. Česnlk, Kočevski dohtar, z danimi zdravili 
amerti ' rešili« Gospod dohtar so precej po konjedorca 
dali meso in kožo iz hiše odnesti in zakopatL Gotovo 
je, da je krava na vrančnem prisadn ali čermn 
(Milzbrand) poginila. Rovšina v naših žalostnih krajih 
narsikterega zapelje, da meso poginjene govedi ohrani 
in jd; al ta žalostna prigodba vnovič spričzje, kako ne- 
varno je, meso poginjene živine vživeti ^). 

Al bi nam ne hotli v Novicah naznaniti kakošen 
pomoček zoper kervomok pri goveji živini, ker nam 
jih je jBO več na taki bolezni v nič prišlo ^). V kratkem 
ata v Gotenici tndi dva vola poginila, ker eta si bila 
črevo prevergla. Ljadje do z njima počenjali, karkoli 
je kdo svetoval; povezanega vola so eemtertje obračali, 
na glavo postavljali , ia Bog znž , kaj še vee , al — nič 
ai pomagalo. Ali je kakova pomoč zoper to nadlogo, 
ktera se tolikanj rada primeri? ^). O kako zlo je že- 
leti , da bi v naših krajih kaj živinskih zdravnikov imeli ! 

O ti priliki omenim nekega že večkrat skašenega 
pomočka za oteklo ali ovčičevo vime, ktero [se , posebno 
po pervem telečjem poroda dostikrat vidi, kteri v tem 
obstoji, da se dene eoo post lan^nega semdaa in 
eno pest snhih na drobno zrezanih repnih olapkov 
kahati, in s to mlačno jaho se vime večkrat zmiva, 
olapki pa z lan^afm semdnom , nekoliko eseljeni , se dajo 
kravi pojesti *), Namre. 

1% hfubljane. Gosp. Schmidt, ki je z nasim 
verlim r^akom nevtrndljivim misiooarjem gosp. Franc 
Pira-om vedno v zavezi,. ma pošlje te dni spet mnogo 
naših semen, pa tndi bakev v Ameriko. Gosp. Pire 

*) N%) Vi bild to žalostno naznanilo še tolikrat ponotrUeaih 
nesree resno svarilo nasim deielaaom! 

^ V 30. lUtn leta 1851 so »Novice« še nasnanilo oidravlja* 
ige krivavoaa scai^a vranonoprisadne naUre; kako pa so 
Binof overstni kervomoki osdravljajo , je rasloono popisano 
v 4. delo »iivinoidravstva« na strani 205. do 208* 
KmiriO bolj se rasodeva potreHa teh bafcev v vs#ki vasi. 

^) Ta bolesin Je ona nar aovarnisik, ker prevoržene in sa* 
dorz^one oova se teško kterikrat poravoajo in rasvoil^o^ 
Tadi ta bolosin je popisana v omenjenih bukvah no strani 
151. do 167. . ,r ^ 

*) To sdravilo se dobro vjema a našimi navadnimi. Vred,. 



— 128 — 



prižiga Ivč ar. katoljike T^r« sedaj Otčlpre-Iaila- 
nom. deravDO ža 18 let ned ifel ptojtei naredi, m 
je Tendar i^tgoT materoi jesllt ie amiraj talie pri eerct, 
da je «oidaD poalal eTeji eestri ▼ Pedbrei^e peeMiee, ▼ 
kteri popleaje svoje delaToost med divjimi lodlani, kte- 
rik revne življenje nam takole raeodeva: 

»Bno varno pokrivalo 

Lo pokriva le4Jo a^oU, 

Ib lo m^liao aagrii^alo ^ 

Ina t4 obojni spol; 

Probivalia ^Jih so bomo, 

Z Inbjon Je pokrit ootor 

8 koio v pootUi oo oferao, 

Lofar tordo tla ao sf o^J. 

Života Jim vedno nai^ka, 

Zvir in ribo Jih rodd«. itd. 
Iz Ijubljane. Tndi v Ljubljani ae posknaa mise- 
pMa, da je kaj. Kamor prideš, je pervo vprašai^: 
ste že plesali % miso ? V vei kisah je sknsaja pe srecl 
fssla , T nekterih pa tndi ne. Mi sme vidill v pendeljk 
Bvečer pri nekem prijailn stirivo|rlatno lahko milico take 
hitre ed desne na levo se sekati In po isbi okole dir- 
jati, da hi se bilo eni gespd v glavi svertile. akehine 
bila Is kroga stopila. Pospešila je pa te kolo neka 
mlada pestema, ktera je elektrlčnosti tako polna, da 
•e, ko poleži le sa malo minnt reke na miso, 
tako tresti sačni, kakor da bi jo meralioa tresla, kar 
terpi veliko ur se pe tem; pri nssi skainji je ni glava 
bolela, po pervi posknsnji pa ji je slabo bilo. Gotove 
bi bila ta dekliea sa ^zamaknjeno^ kakor nalas vstvar- 
jena. Kakor sa nektere natnre človeške veliko bo^ na- 
vdane cndovite magnetično-električne moči od driaih, se 
nektere nasproti take, da stopi vsi v kole gibanja, ga 
močno krotijo, ali celo aadasijo. Tndi pri nas ste se 
dvtf stranki na noge postavile: ena vernih, draga ne- 
vernih o tem; v yananjih časnikih so se eelč kade voj- 
ske vžgale. Naj že imenojeje nekteri vsetole ^igračo^; 
gotovo je, ako bi se po moosih gotovih skušnjah ta 
^igrača^ poterdila , da bo raajasnila marsikaj, pa pre- 
kncnila tndi marsikaj, kar so naravoslovci o elektriki la 
magnetiki dosedaj sa resnico pridigovali. (Poglej v da- 
našnjem ^novič. iz mnogih krajev'' mnenje dr. Hoffer-a}. 
— Za gotovo svdmo , da je vseačelise IVarcbarsko gosp. 
H.Costa-tn za njegove literarne dela v tergovskih, der- 
žavno-gospodarskih in deoarstvinih sadevah posebne redke 
peslavljenje določilo, tergasa dohtarja kameralnih 
in financialnik snanstev itvolllo* 

Novičar \% niDOgih krs^evt 

včeraj 19. aprila je praznoval presvitli cesar Fer- 
dinand svoj 60. rojstni dan, h kterema praznovanju 
se je več visocih os^b cesarske rodovine v Prago po- 
dalo. — Nadškof Milanski grof Romilli je došel na 
Donaj , se vdeležit škofjega zbora ; namest bolnega pa- 
triarha Beneškega pride kak drug dkof iz Benečan- 
kega. — Dunajskemu mestojanu in braniteljn Njih ve- 
ličanstva g*Ettenreih-uj6 podelil kralj Napolltanski' 
red Frančiška \. — Papež so poslali banu Jelačič-u 
red sv. Gregorja v brilantlb. ^-tMirko Petrovič, brat 
kneza Cernogorskega je dosel na Danaj in ž nj?m en 
starešina černogoraki. — Na Dnnaji premikujejo mize 
cele pe gostivnicah, tako da je nek kerčmar včs 
nejevolin svojim gostom rekel, da ne bo teh skusinj 
dalje terpel, ker mu le veliko Ijuci pogori, v mizo 
zamaknjeni gosti pa nič ne jedd in ne pijd. — Dr. 
Hoffer, vodjac. k. fizikalnega kabineta je v' seji 
<»bertniskega družtva razložil mizopitfs kot i- a b o t n o (me- 
kaniško) premikovanje, pri kterem se pa moč elek- 
tričnega toka (eleet. Fluidnms) v poskosajočih osebah 
popolnbma tajiti ne more. — Na Ogerskem so jeli posestniki 



velieib semljU manjši dele naselaikem prepvievatl. 
Tako je Cakevska grajiiaa, ki ima semljUa sa 2000 
eralov, naselistva malih kmetov osnovala; sa 45IL dmbi 
kmet 8 orale In pol proti temu, da ji skoz 10 le<ls^9- 
voijene dela opravlja; v 10 letih je kmet avoboden s»- 
epodar tega semljisa. — Pijančevanje in is njega isvl- 
raječe žalostne nasledke satreti, je županlja v Jolsvi 
na Ogevskem kerčmarjem prepovedala , da celemu ^rmn* 
tarju ne sm^ več kakor sa 8 11. , kajžarju ne več kc»ft 
sa 1 11. celo lotosa vino upati; brozganjepijičse kasnvje 
ed 100 de 50011. ^ Na Laškem , Dalmatinskem In v Fnr- 
lanfi se razodeva bolezin tertp; s tem, da pridno i s re- 
šujejo bolestne dele, upsjo bolesiu satreti. — Ko je 
▼ naših krajih tž In tam se po sežnju velik sneg, imajo 
na dpanjskem že poletinsko vročino; v Madrid« je 
bilo 8. in 9. tega mesca 18 stopinj gorkote po Rea«m. 
gorkomeru. — Plemonteska vlada se zoperstavljasekve- 
stracii, v ktero jo naša vlada posestva tistih Lakov 
djala, ki so kot deležniki laskih prekucij pobegn«li is 
Austrie in se vselili na Piemonteskem ; vendsr seje nadjati, 
da bojo Ssrdinci odstopili od te terjatve, do ktere pravfce 
nimajo. — Po mnozik. mestih Nemčije, slast ▼ Berobnu, 
so sasledili velike priprave k vstaji, ktere namen ima 
biti občna nemška Ijudovlada. — V Londonu so Kosa- 
te v o hišo preiskali in nek mnogo orožja našli; ako m 
to poterdi, sapade eodbii. ^ V knežfi Serbski nekJIff- 
ska vlada ni s tem zadovoljna , da je knez prcdoUrute 
Garasanina od službe odeta vN, ki ni bil prijaiel Bi- 
ske politiki , ampak knez mora tudi odstraniti vae tiito 
može, ki so z Garasaninom edinih misel. Starasinstvo i« 
knezu pismo poslalo, v kterem ga prosh, naj varjeustiv. 

— V Atistralii je po besedab ;,Terž. čas.^ tolikšno po- 
manjkanje za možitev pripravnih ženk, da vsaka, ktera 
tje pride 9 jih na vsak perst pet lahko dobi; v enem te- 
dnu jik je bilo nek enkrat 200 parov zaročenih. Če je 
to resnica, je Australla zares nam narobe sret — 

— 12. dan tega mesca so poskusili v Parizu na 
Montmartru električno svečavo, s ktero kocejo v 
prihodnje vse velke terge in ulice v Parizu razsvttte- 
▼ati. Poskusnja se je kaj dobro poterdila. Čeravno 
so le s manjši priprave poskusili, je ta luč, ki je s 
svitlobo bliska enake lastnosti, da se je nek t«rD(0L 
Denis), ki je poldrugo uro delječ, vidll kakor da hi gu 
bila nar svitlejsi luoa razsvetlila; s veči pripraro so 
razsvetili St. Germainski grad, ki je 7 ur delječ. Za- 
rea imenitna nova snajdba I — * 

Stari aovefe. 

(Polof Homokefo). 

Kot Btar denar so m^ stari olovek adli, 

Podoba so obriba Ido čerta ! — 

V spomina lo minulo radosti 

Olivi opet 80 n i^em podoba sterta. 

Usor mladosti v mislih mu igri, 
Prekrasni stari oaa pred i^im leakeče, 
O slaii ddbi mladih dni ne sni, 
No moro motoati oko želeoo: ^ 

O d6bi, ko v naroeja maternem 

Jo mirno spal, ko v lerolji roda slata. 

Ko pil je slast na seron IJnUjenem , 

I^nbesen nra odperla v radbiJ^ vrata; 

In kako f a nterdilo vroeo Jo 

Življeoje, Jik mn in podobo dalo, 

In kako geslo : »k oasti Bogu tso«^ 

Ga Bvesto v staro dni je spremljevalo ! 

Ted^ zaničevati ga nikar 

O fintf 6e todi svet ga ne postajo; 

Naj veoo oeno ima star denar, 

Kdor ga poind, marljivo ga shranjuje. %* 



Natiskar in založnik Jožef Blaznih v Ljubljani. 



«1:. 

^% 
)\, 

h 

ii 
Ki 

:•! 
1^ 
I« 

«• 

BT 
I 

I 

I 

i 




knetijskih, obertnijskili in narodskili Ttti* 



(N»Tice iBhiO<0« ▼ LJabljaiii { 
ree ▼ sredo in saboto. 



Odgovoru vrednik 



Jaoea Blelnels. 



tVelji^o sa mIo letopopoitil 
i fl. , 8oer 8 fl. , ^ po] letAV 
2fl. po po6ti, seer 1 fl. 30 kr. [ 



Tečaj XI 



V saboto 23. aprila 1853- 



List SS. 



Al je res dobro , globoko oralH 

Globoko orati je sltto Todflo sa T^aoega 
kmetovavca , in vendar ai je že več kmetij z glo- 
bokim oranjem za več let pridelke zmanjšalo, in 
kjer globoko oranje ni v navadi , se posmehajejo 



Jjad je takemu , ki jim ga priporoča. 
Kako je nek to V Kako je i 
vsem sveta poterjeno globoko 



včaaib prav slabo biti? 



mogoče', da po 
oranje zamore 



Res je taka! Al kdo je 'tega kriv? Napčno 
ravnanje: je moj odgovor. Narboljši reč se 
izide slabo^ ako se ne opravlja ^mno. Znana 
mi je velika kmetija , kjer so prej pol čevija glo- 
boko orali, po tempa v enem hipu za čevelj glo- 
boko; kaj se je zgodilo? Za več let so njive po-« 
kvarili. En drug^kmetovavec mi je znan, ki je le 
gnoj globoko podoi:al,.pognojil je njivo 10 paveov 
globoko zorano, z ravno tolikšnim gnojem, kakor 
poprej, ko jo je le za 4 pavce globoko izoral; za 
en vagan posetve je. namreč navoztl 6 voz gnoja 
na niivo , in ker se je o pričakovanem pridelku go- 
ljufal^ se je vemul spet k plitvemu oranju, rtekečt 
^lažnjivi so vsi.sv^ti, ki pripofočiuo globoko orati 
kmetu.^ 

, Vidil sim gnoj podorati*in mertvo terdo iloveo 
na dan izorati, ki se je sterdila na zraku kakor 
kamen« Te njive so bile pozneje z brano prevle- 
čene, se enkrat preorane in berž potem z ozimino 
obsejane« Oz/imina rež je pa- bila redka in slaba, 

f>ridelk majhin; lasteik je rekel: ^globoko orati jo 
e tam dobro, ker je močirna zemlja pod br^zdo^^ 

Teč taeega bi zamogel Se povedati , kar vse 
spričuje , kafaD -krivične so take mjsli , in da v tistih 
pKolišinah ni bilo ne sledii umnega kmetovanja; 
kmetovaveem globoko oravšini ni bilo mar za last- 
nost zemlje pod brazdo ali spodnjo mertvo zem- 
ljo, in tudi ne za sad*ali žito^ ki so ga v perva 
sadili ali sejali na globpkeji izorano njivo. 

In od tod^ prijatli moji, izvirajo vse tiste sku-* 
soje, Mf kterih se globoko oranje ni po sreči izšlo« 

O tem pa so tudi bukve, ki razlagajo nauk 
kmetijstva,^ večidel same veliko krive; vse hvalijo 
in priporočajo globoke razore ,'^-^ kako pa se 
pri tem ravnati,, tega ne razločujejo oatanjko. 
Kakosno reč pa le -samo hvaliti in priporočati, in 
ne povedati: kako se ima storiti, je nevarno, in 
pripravi dostikrat nar boHsi reč v slab«o ime. 

Po svojih in množin druzih sknsojah hočem 
jez fo reč do dobrega rdzjasnijti. 

Narprej povem , kar vsak zapopade, da brazda 
pol čevlja globoka za dobro ra«t kakorsnega koli 
sadu gotovo manj gnoja potrebuje, kakor brazda 
^el čevelj globoka, zlasti, kadar je spodnja zem- 



lja še zgol puhlica. Če tedaj na pol čevya glo-* 
boke k'azore se , postavfn , za en vagan posetve 8 
Voz gnoja potrebuje , se^ ga .bo izzačetka za se en^ 
kiki tako gloloko oranje še enkrat toliko potrebovalo. 

Žfta; kakor sploh vse bilčje, imigo tanjke, 
nježne koreninice, — da se dobro sponašajo, jim je 
dobro premešane, enakomerno močne, dobro 
Obdelane zemlje potreba. 

Ko se pervikrat globoko orje, pride voUko 
mertve perstj na dan, ktera se jiervo leto pre- 
malo z gnojem in živo perstjo zmeša; )abko je te- 
daj zUpopisti , da pri setvi veliko semena na mertvo 
ssemljo pade, ki tukaj v njč pride.' 

Druga pa les takimi sadeži, ki imajo kore^ 
nike ip se oKopujejo, kakor krompir, repa, 
turšica itd. ' Ti sadeži razprostirajo krepko svoje 
korenine na vse strani, in čeravno je tudi njim 
pridnega obdelovanja potreba/ pres^inejo vendar 
veliko lože vsaktero' globokeji oranje. Naj si tedaj 
kmetovavci sledeče važne regelce dobro zapomnijo* 
kdor je, svojo njivo glo^^okeji izorah na| 
sadi izpervega le take sadeže na njo, kieri 
se okopujejo. Z okopovanjem se pot^m zemlja 
zrahlji, bolje zraka in mokrote navda, in. še bolje 
pomeša o novem branju na jesen. Taka njiva je 
potemza vsako žito popolnoma pripravna, 
la Vsak. ki bo tako i^toril,. se,bo prepričal) velike 
v^ike aobrote^ globokega oranja. 

Pa tudi na zemljo pod brazdo, ali spodnjo 
zemljo (Unt^rgrund) je pri tem gledati. Je p6d- 
brazdina ilovnata, laporaata (soldanasta), 
iiovnate-pešena, ni varno, berž pervikrat za 
čevelj globoko oratu 1f ri taki zemlji je bolje per- 
vikrat la tako glpbjoko orati, da se ni škode na pri- 
delku bati; drugo leto.se gre spet globokeji, dasa 
.mertvic^ tako počasi zraka, mokrote in gnoja na^ 
vdaja, in kakor ;5emlja verh brazde rodovitna postane* 

Kaj bi se tedaj vsi kmetovavci poprijeU koli- 
kor moč globokega oranja, pa le po ti poti, 
kakof smojo tukaj jim naznanili. Hvalp nam bojo 
vadili. , 

Kakof je z glo))okim oranjem , tako je z mno- 
gimi dfuzimi kmetijskimi rečmi. Čeravno samo 
po sebi dobre in koristne, jih pripravi nespametno 
in napčno ravnanje ob dobro ime. In tako je 
marsiktero novo Majdbo, marsiktero dobro orodje 
že poderla okornost ali neumnost gospodarja ali 
poslov, kterim v roke pride. Globoko oranje ni 
scer nova reč, smpak toliko stara 9 k|ikor je umno 
kmetovanje staro, vendar papčno ravnanje je zader- 
žek, da ni sploh po svoj! vrednosti spoznano. 

F, W, Jmnii, veHke kmetje vo^Ua. 
(Is »tfdeiuiika«.) 



— 130 — 



Starozgodovinski pomenki« 

INVICTO. DKO. CHARTO. NBV10D. SVMM. 

(Vidca pri Sati m% steni starefa ffirovi«.) 

Is rokopisa: »Kdo so bili Norimi in Pasonei, Kelti ali Slovsnei ?c 
Kakor je Bfetorit na č^l« ■Iftvjanskik oTotlib- 
— dobri k boi^or stal, in Tse sname^j« aUr^ir* aolač* 
Befa Bo^a poaebno parsičkoj;:« Ormssdft') in iodič- 
ke|:a Ssrja, kteri je Udi priimo Ml t m imel, na aebi 
Doail, tako je slaTensko basnoslorje tidi imelo ene|^ 
nar Tlojefi Bo|^a teme — badef a — slei^ft, to je 
protivDika lici — oTetlobe. Parsianci so tem« bo- 
iaDstT« praTlli: A|rromayoi«e, to je, sli — b«di 
d«k, Is ktere beaede je posneje Abriman nastalo. 
Imeoa alavjaDsko^a oar v\i}t^ boi^a teme ao bile: 
Vrai^, der Verwlk8ter, der Haciser, der Feind; Hoa- 
dak, kar ▼ severnoelaTjaoakib narečjih pomeoi: der Ar- 
iiie (po nemiko), poToro diafolo (po talianako); Hn- 
die, kar ▼ joipoalareDskem narečja pomeni 39* lo^, dae 
B68e, In pa Črt, Čart, Černobof, der achwarse 
Oott *). Kakor Is besedo ],Tra^^ je postalo sovra- 
žiti, bassen, take Is „cert^ čertiti, kar ednako po- 
meni. Al IsvirnI pomtfn besedo j^vraic^ je vrasitl, 
verderbon, Tcrvirllsten, In besede ^žert^, čer nI, der 
€ekwarBe, der Finstere. 

V sanskrita se najde beseda Ura^a, kar pomeni 
gada, kačo, od besede i,ura^, prsi, vamp. In fla- 
gola 3,fa^ iti, od tod oraga peotore ienk, prso- 
bod, Tampoles. Lastna Imena aloTsnska Ur a k, 
Uranker Itd. se kasejo na sanskritsko koreniko. 

Vsi stiirl narodi so si pod okrasom i^ada aji kače 
badei^a diha predstavljali, od tod pravijo Indianci pekla : 
^rairastbana', to je, Vragov stan. (^/^' Jf i(/sr, 
Mjftk, U. foff. 176), Hadi dabi so se veleli pri Indlan- 
cik tadi Raksasas, in na Štajarskem se je dosti 
rodovlo s imenom Rak saj In tadi a astab naroda ae 
je ostala psovka: TI raki a I Nar bolje običajno 
\mi sa hadega daba pa je bilo črt, po noričko In 
panonsko slovensko Čar t, ker so „r^ pred glahem „e^ 
na večin dobrovačkib pisate^ev kot ^^ar^ Isgovarjali, 
kteri način Isf ovarjanja jo se pri fillo?encih na štajerskem 
P o k o r j a dandanašnji se obranil , — In pa Č e rn o b o g '}. 

V parsičkem jeslkn ho veli ^dscherd« {WieMr 
Jahrh. ier Liier. SO, Bd, Anmeig. Biatt 19, in 61. Bd. fag, 16) 
toliko kot čer ni. Da se v slavjanskem bogoslovja tadi 
parsički si vil najdejo, smo se opomenlll. Tadi smo 
▼Idili, da se na rimskib kamnih eelč imena, po Ahri- 
nana vsote najdejo. Symbol Abrimanov je bil kačji 
d rak, in tadi parsički Dewi (djavoli) se najdejo pod 
il?alskiml podobami kač, volkov, mnh (Oreumer 8ymk. 
1. pMg. na.) Tadi na obotritskib starinah (MošMiuš fy. 84. 
^. 9»0.) sp Dsjdo kačji drak, kteri na eni strani Ima 
napis Cernitra, na dragi pa CIca, od tod Cerni- 
traocla, derschwarseDrache,ali pa, če se^traclca^ 
ima Ispeljati Is besede trapiti, der scbvirarse Ooaler. 
Na enem rimskem kamna najdenem v Rogatca se 
najde vresan takosni kačji drak. Mi bomo svoji knjigi 
podobo prilosill , do tistih ddb pa sna vsaki dvomljivi či- 
tatelj ga v MaharovI ddgodovsčini Štajarske I. s vosek 
med obrasi pod besedo ^Rohitsch^ pogledati. 

') Aliai mesto Ormai aa ŠC^ierskem svojefa im^oa dobilo 
po sflneaem bopa Ormaida? Blii^ji KnradoT ham se 
tadi veli sveta gora. Imd Ormai aiO^l^mo tadi v in- 
diekem otoka Ormas. 

>) Haans Wiss. d. slav. lfyth. straa 183. 

O »Habebaat eaim Slavi Deos maltos« — »seilieet Sterao«* 
bob (te Je Ceraobof), ^aem appellabaat aipramDeam, 
sol ad ver sam fortaasm adseribebaat«, piso pissteU ba- 
kov; Oompiiatto ebroaoloftea a Carolo Mapao 
ad aaaam 1410 H. Fol. 66. 



Staroslevenske imd sa Čornobogovoga kačjegrs 
dreka je bilOj^San^ (Wmemrmd maimr verUrmm, eaM|Mr 
e€šk, Mmumm 18M7 štrmm 78 Ud.) in po tem Bilia mm 
•tari Slovend Imena davali svojim otrokom, satoaarfn* 
akik kamnik toliko ' laatnib Imdn Saanas, Saaaims^ 
Draconia Itd. (MMimr Oešeh. der Sieimm. I. fmf. 898 4t€.) 

Tadi pod podobo psa, leva in volka so si stari 
Slovenel predstavljali Črta (fi^ Ma$$m$ de DUs otof. fy^ 
17. ^ 178, fy. 44. (. 888) kakor tadi pod podobo k«- 
sla; sate se današnji dan prokliqjai^e: ,,Idi b kasiml^ 
toliko pomeni kot „Idi k vraga^. 

Lekko sdaj starinoslovee sspopade: sakaj da ae | 
toliko psov na rimskih kamnih v Norika In Panonii j 
mijde. Vsi ti psi so „ex voto^ v čast černema Bogrm 
Carta napravljeni. Tadi lastiTa Imena COVINEBTVS 
išnkšršhofen H^Muck d. OBtehiehtB Kimih. F. SBrj 
C0ND0LV8 (AMkeršhefem i. c. pay. F. 878^ kaseja mm 
pobosno častenje Čarta pri sUrib Slovencih. Booeda 
^kevin^, kobin, pomeni v staroslovenskim toliko kot 
o rt, ker t, der Wlndspiel. V raskem josika ae se lepo 
najde pod imenom ^kobil^, der ROde, cbien garde 
(fi^ ah9, mik. ilkad. fod kutde ,M^U**). p« tadi koo- 
dol ae je volil pri starih Slovencih ert, in ta beseda 
00 se najde v peiokem jesika. iON LkuU. SUm. fcL sv*. 
twes *kmdeU,)si treba opomeniti, da se se rodovine Her- 
lič, Kobin, Kondolln, Kandolln najdejo po Kr a ja- 
škom, štajerskem, Horvatskom in Čeekem. 
(Eoaee sledi.) 



Novinar iz sloveDSkih kr^^ev. 

Iz Gradca. (Konec.') Baron Msndel, pradatojnik 
Staj. gojsdnarske drasbe, je nasnanil, da to dražtvo 
aedaj 138 drasbenlkov stoje. V poslednjem sbori to 
drasbe jo gosp. dr. H I a bok važno reč sprožil: na; bi 
ae sa vse kronovfno, ktere so sediiyene v gojsdasrikem 
dražtva planinskih dežel , napravila velika gojsdnar- 
aka ačilnica (Forstakademie) ; sklenilo se je: lasfi- 
aati poprej misli dotičnik gojsdnarsklb dražb Id pa dar« 
savnega gojsd. dražtva. 

Gosp. Sohabats, ki je bil lani v sbor cbelar- 
ske dražbe v Arnstadt na Nemško poslan, je tmeIooI 
sbora ondasnje pomenke in pokasal nov panj, kijo5il 
v tistem sbora prlpordčan. Gosp. A. Jan t je poten oa- 
avetoval: naj bi se tadi na dtajarskem osnovala dražba 
sa čbelarstvo; svetli gospod vojvoda pa so menAl, 
da je sadosti, ako se pri glavnem odbora kmetijske dražbe 
le en poseben odbor sa čbelarske reči vstane vi, ki stopi 
v saveso s vsimi čbelarjl Štajarskega ; — sbor jo eno* 
glasno poterdll g. nadvojvodovo mnenje. 

V sadevah Graske asekaracije soper akodo 
oirnja je poročnik Mariborske podražnioe grof Vilkelm 
Attems v imena svoje podražolce naprosil: naj bi se 
k cenitvi pohištev saapljivi možje jemali, ker se je v 
Mariborski okolici že večkrat primerilo, daje prav slaba 
kajža sila visoko cenjena bila, ko je gospodar aeass- 
ktnrlrati dal, — in kmalo po tem je bajta pogo- 
rela; se vd, da na tako ^oljafao vižo ae nar bolje speči 
slaba kajža I 

Gosp. dr. Hlnbek je nasnanll, da posledice dvi 
leti se je na Štajerskem 8000 oralov senožet v dober 
stan pripravilo s tem, da so po inženirja Schmidi-abilo 
močimo na sabo djane, propast e sabo pa nmetno no^- 
cene. Gosp. S ch ml d t je popisal, kaj je letoa v B al- 
gi I sastran drčnaže vidll In skasil, kjer je se B8fa- 
brik, ktere žgd podsemeljake cevi sa drčnaso, In. kjer 
vlada na vso moč to novo, toliko koristno obddova^je- 
semljls podpira. 

Dražba je 80 Brabantskih In 80 skecljskib 
bran (sa teiko in lahko somijo , aa široke In oske ogoiie> 



^ 131 — 



^ in p* 40 C««riii«jerJ6Tili pIoffOT (eiMjoili io dvoj- 

- oih) oarodiii dmla, ki yh jo rttftdoliJa po podniinieoli. 

'* No prodlof : ol oo odjo kmeUjoko dražbe somorojo 

'^ primoroti k prejemaojn drožblooi^o kmetijokoiro 

^ čooDika (Wochooblatl) i|li no? oo oo sadoli sivi po- 

,' moDki. Voeioa podroinih nameotoikov Jo rekla, da, — 

'^ nektori pa 00 aiooilj , da 00 to laniorolood novo prioto- 

^ piToihodor terjati. fJoop. nad vej voda oo modro rekli; 

*<^ ^kako pa tioti, ki ^^Voekenblati^' brati ne snajo?^ Go^p. 

"i* Hoopfnor Cfotovo Io % oairomna nortski deldtajor- 

9ke#ra, ker maroikdo ana koriateo nd dražbo biti čeravno 

' ' nemoko^a no anio)jo od|rovoril oa to: ,, Od tacih dražbo- 

^ iilJiov, ki brati no snajo, nI tako nič pričakovati'', — in 

C ^rof K o t a 1 1 o ok i jo priotavfl : ^naj jim pa iiot ojik otroci 

^' bord^. Drai^i oo rekli: j^kdor nooe časnika proti pla- 

^ čila jooiati , iiaj p« plača 9 il. v dražbioo koso , ker 

f vendar v^ak ad moM o čim naananovati, da Je ad; ko- 

■ mor se Z a oraiiita^a občnokoriotoo namene , od taooi^a 

i ae no moro na nobeno otran kaj prida na^jati; tak naj 

'^ nikar dražbo ad no bo. Po dolaih pomenkih oo nasvo- 

p to vali ovetli gosp. nadvojvoda oledeče: 1) vsak nov 

č dražbontk Jo savesan ali oo na eaonik naročiti, alipanar 

^ manj 2 t. sa letoo plačilo odrajtovati; 2) otarojol draž* 

L boDiki naj oo naročajcjo na časDik ali pa naj na leto nar 

1 manj 30 kr. plačajejo; 8) podružnico naj ae poovet- 

I jejo o tem, in' v prihodnjem eborn naj naenanijo ovoje 

nasvete* Zbor jo ono^laono poterdil^oop. nadvojvodovo 

predlojco. 

Goop. vitea Acala je nasnanil, da oo tkav- 
B\ieg9i fladeža (Weberkarden) na Štajerskem oodaj 
pridela čes 7 milionovglavie, inda otaal tori^ovcaSaioo 
in Franc Rotaeh posebne zaslni^e o pridelovaqja toi^a 
korlfltnei^a ooata pridobila , od kCere^a je i^oop. HI a bok 
mDO|^ francoskoi^a oemena abora razdelil, ki ma 
^a je g. Rotoch Isročil« 

O hmeljoreji je i^osp. dr. Hlabek nasnanil, da 
00 gu na 130 oralib hllso 800 centov na leto pridelajo. 
Svetli nadvojvoda 80 čaotne dražbioo medaljo 
podelili aa kmetijsko dražbo mnoiro aaslaženim i^oopo- 
dom: I^. Doflsaaer-a, Jožef Hoopfner-a, Janes 
Manker-ja, žl. Bonazva-ta, in Jož. Saatnor-n. 
Izmed sadjorejcev oo bili s orebernimi svetinjami počaoteni 
g-ospodjo: Jak. Walkner, Juž.lVrnmen inKrajnc. 
V pribodojem zbora bojo o to svetinjo počasteni f ospodjo 
Bera. BIkttel, Andrej Frischenscfaiftf er in Jožef 
Derolč. 

Mno^l poolanci podrnžnic 'oo naznanili kme- 
tijske okninje. 

Oosp. frofa Fr. Warmbrand-ay ki jo že okoz 
34 let nevtradljivo priden predstojnik podrnžnice, jo zbor 
•noi^laono sporočil zahvalno plodi o. 

Po abora 00 oo snidili drnžbiniki h kosila, ktore^a 

šo tadi Ijndomili nadvojvoda o svojo nazočnostjo počaatili. 

(Is dopisa fosp. ^sb. sveto vai^ea Wa^ner-a, 

namestnika kri^asko km. drošbe pri tem sboro.) 

1% Braihve na Štajarskem 19. t. m. onio pre- 
jeli od pročaotitoga c^osp. tehanta Stojana sledeči dopia, 
ktore^a vse/i^ bravcem. „Novic^ a ponovljeno prošnjo 
naznanimo: nsj bi miloserčni Ijadjč po vsih slovenskih 
okrajnak hiteli revežem na pomoč. Dopio jo alodoiofa 
aapopadka : 

»Naža revshia jo zdaj po vsih ' okrajnah naseji^a 
cesarstvi znana; dobrotljivi dopisatelji v ^Novico, „Da- 
Hfco^ in ^Graokl časnik^ so jo v široki ovot oahanili. 
Beo nas je prišteti večim revežem; 90 his In 61 dra- 
jeira poslopja, voe žito, vsa kloja, veči del obleke, 
4»rodja je v prab in pepdl opremenjeno ! Škoda oo jo 
araJUla na 60.886 foldlnarjevv srebra, Infospod 
komisar Smole, kr so se z po|^relci toliko prijazno pe- 
čali ter jih tolažili, tadi .oklice v pomoč aoaaakam ti 



Okolj kitra razpioall, ao tordili, da oo {o od poraoioaik 
mož prod pronisko kot proviooko cenila, ker oo oiln# 
Tootno ravnali , in raji manj kol več izrekali. Kar jo io 
huje 9 Jo to, da vreme ni pripastilo, i^olo zidovje zaail# 
voaj z dilami pokriU. Porvi dan voi oplasenl pof orelci 
niso vodili, kam oo djati, kam oborniti; dra^co jatro pn 
00 prazni obodi , kjer so oo ostali , o analom naonti ali 
zaonti bili. Dosibmal jo so malo doevov bilo, v kterih 
bi 00 bilo kaj otoriti dalo, in tako oo le redko kje kaka 
irroblja z doekami pokriU vidi. Kar je bilo pa loseoofa^ 
je do tal po|^oi:elo , le ogorkov leži tam pa tam kak kap. 
Je pa naša nesreča silno velika in voo veči, ka- 
kor je bila po časopisih oznanjena, jo opet toliko tolaž- 
Ijivofa in fanljivep, kar nam milo previdnost Božjo 
očitno kaže. Vodili smo ojcer, kak mehko in milo je 
aerce naših sosedov: pa viditi hitro zaporedoma toliko 
prelepih lz|^ledov djanako Ijabezni, jo vsakeita, ki jo 
bil priča, do oolz i^anilo. Da oi tadi okolj 100 oseb 
po otrasnom požara ni imelo «:rizloJa v asta djati, 
mnoffi todi krojcarja ne, si kaj kapiti, že vender nobe- 
den do zdaj ni ^lada okasiL Kmalo v petek jater ao 
vozili dobrotniki iz bliži^ih vasi potrebnega živeža za 
Ijadi, klaje za živino, ki oo jo oooedjo v ovoje kleva 
prevzeli. Sosedje, ki niso poi^oroli, so si rodi hišo na- 
polnili z abofimi po^orelci, in jih k ovoji mizi vzeli; 
poeebno i^ospod ži. Klein, ki so poverh so vsakemu 
mernik žita poklonili, in sto velikih drovds za novo stavbo 
darovali, razan velikih dobrot tem drotam okazaoih. V 
potok in oaboto se je iz domačih ooseok : Malih Braslovč, 
Preoarji, Orle vasi, Kamene, dalej iz Vransko fare In 
Gomilske toliko žita, krompirja, fižola, zabele navozilo, 
da so v nedeljo popoldne it voi bili precej dobro obda- 
rovani. Ceič iz Celja so pročastiti gospod opat kmalo 
žita , eno celo posteljo , 80 ^goldinarjev in pa lepo tolaž- 
Ijivi.liot poslalL V nedeljo so dobri farmani tadi lep 
denar za svoje oooede darovali , ki Je bil hitro med nar- 
potrebnisi rafcdeUon. Pridni oosedjo iz Mozirja, Vransko, 
Sent-Pavla, iz Preboljsko fabrike do hitro z i^aoivnicaml 
prihiteli, in s pc^močjo naših pridnih iandarjev, mnogih 
razumnih in pogumnih farmanov z Božjo pomočjo vbra- 
nili, da nI ogenj celega ^orga požeri, oosebno pa, da 
naša lepa cerkev z vsim duhovskim posiopjem kar nič 
ni pookodovana. In tako oo pobito oerca kmalo v petek 
in potem v nedeljo obilno tolažbo našlo v kisi Božji. Pri 
vsaki kisi, kjer ni voo pogorelo, ali kjer se Jo ogenj 
▼stavil, imojo y, hvaležnem spominu kakega pogamnega 
brambovea , ki pravijo , da ga do smerti pozabili po boj^. 
Meni oamemu jo Bog ta strah prizanesol, ker nioim tisti 
doo demo bil, In le pisem od otrasne ure, kar sim zve- 
del. Pri Lihtonokerju 'so žandarji Povoden, PForovski 
in Roskor o pomočjo pridnih pomočnikov vbranili , da ni 
ogenj naprbj divjal. Korporal John so z enim naoih 
žandarjev. ota poznpje domd prišla, in z žandarji Iz Vran- 
skega in Celja tudi dobra pomočnika v otrasni sili bila« 
Na desai strani je Sternadov Florjan Kossrjovo kise btol, 
in ognju daUt pot proti cerkvi vstavil , daoiravnojezadej 
poslopje noter do cerkvenega ozidja prigorelo in pogo- 
relo/ in Brisnikovo hišo požerlo, ktero oama cesta od 
kaplanije, in viooko ozidjo od cerkve loči. Bo^ Vam 
plačaj voim, ki ste nao veče nesrečo oteli;— preveliko bi 
kilo prostora treba, vso Vaoo imena popisati, vender 
posebno zahvalo vzemite gospodje: Lipo Id, žapan Mo- 
airski, Zadnik, žopan Šent-Pavolski, danti, poseot-^ 
nik na Vranskem , Š v a b . usnjarski mojster v dentrPavlu. 
(Konee sledi.) 
. 1% Zaplane 16. aprila. Ravno omo oo že tudi 
pri oaa nadjali in veeelili, de bo dolgo gerde zimo ž» 
vender kraj, ker 13. t. m. je že tadi v senčnih otrančli 
Bomlja nekoliko svojo rebra kazaU začatu^ al naenkrat 
00 jo nebo zagrizlo in Jelo Je popoldne koomato onežiti. 



^ 132 — 



Mr M }• e%Vk SO vr tkorej neprenebaiift |r«dil#, fai mm 
^9i k9 čoTlja tal 10 fMlf^i debol saefr immI«! Kjer 
ira je »% dregi dan ee Mpe iieaieUe, ge je ee ce« ie« 

ies>. 

HtnbreBoJa je vreaifMkl prerok Is Jolere ea- 
del, aa kmale kteri tako! Po aaiih kribik, in meatm, 
de tadi po draaik, ao oaiaiiBe so t Toliki noranioati, 
ker jik aaef le prodolfo že pokrira ; 8e eoli notorile«, 
ki je Tonder tordnejai, ko ae žita, je takaj že peijice 
peffojilo, de jo bil pred le teai noTJm anegam le okoli 
aereil ae aeloa. Tadi aa oadje , pooobno po kribib , bo 
Bovarttoet velike , ker toliko sila anofa po Tiaoeik go- 
rek gotoTo ne bo kmale akopaola, in bo dolj časa ftočf 
kladlk. ColA pri naa ▼ fcribik ao ie ▼ aaofa otojece 
braioro dreveaa avojo cvetoče popjo že tako nočne na-* 
pole (ker čae Je priaol in aolaoe imk že tadi avejo meč), 
4a ae caa agoditi, de prifodnih kraeok ae evetja vldlli 
ne bottio, če pričijoči enog terdo amerane. 

Kar je goapod Križaogoroki v ^Novicah* od m al« 
s ar je v govoril, je pač res gola resnica in bolj Ime- 
nitna In važaa reč, kakor ao morda marsikakima mest- 
Bjan« adi. Ja skoraj, de bi dandanainji amoli malnaije 
aplok imenovati, kakor so nekdaj čolnarje Imenovali, in 
ie adej se atari pregovor peterdajo : 



nde malnarbeaad« 



nji lakote nmerl^; vendar ne amera rčei, de so čisto val 
krivični , kakor ao bili tadi med čolnarji ae nokterl apo* 
ateni, pa groano redki ao, ker priložnost rada tatž dolOi 
▼ kteri ao malnar amirej snajde, in vest se ma rada, 
kakor njegov klobak, v mlion feipiasf. Tadi jos sirn^ že 
več kotov dežele omedel, in skoraj povsod se je elisala 
tožba, de malnarji delajo, kakor je gospod KrižnogorskI 
^voril. Nikjer malnar ne pbzabi avoje mčrice od melje 
vaoti ; merico pa si marsikteri malnarji po svoji misli in 
volji napravijo, ker nikjer, kodar alm bodil, nisim vidil 
no slišal, de bi ee bila kdaj kaka gosposka aa to reč 
kaj pečala; aatoroj nekteri malnarji delajo po stari na- 
vadi, nektar! pa po svoji voljl^ Pa če bi tadi malnar 
pravične merico Jemal , je vondar dostikrat so drnga 
nadloga • namreč de ima marsikteri malnar piskavo drn- 
zine, otroke ali pčsle, kteri skrivej v mlina na ptaje 
reči rokč stegajejo la jih na skrivnim sa-se prodajajo, 
ker mlinar premalo pazi; včasih mlloar po dnevi spi, 
ali kam gri — in mlin odpert pasti , pride kak ptaj člo- 
vek z dolco roko in nagrabi moke , ali kašo , ali jespre-* 
Dja, in kdo ima zavoljo mlinarjeve Dovnemernostl škodo, 
kakor le abogi meljžj, ki je mogel žito drago pitčati, 
ali vsaj s tmdam pridelati! Meljžj (MUhlgast) je po 
Notrajnskim sploh v navadi, in mlinar mora tam svoje 
meljaje, ki od deljed v mlin prinesejo ali pripeljejo in 
melje čkkajo , tadi ta čas prerediti , kar endasnjiiA maW 
narjem posebno ob pomanjkanji vode dostikrat veliko eit- 
nosti prizadeva , ker marsikteri meljaj mora po dva do 
tri dsi čakati, de na versto pride, In mlinarja več pojd 
ali pri sadji škode stori , kakor je merica vredna ; v ta- 
kih okollBinoh se tedej skorej po pravici ni čuditi , če 
mlinar nekoliko globokejse eeže. Mlinar bi mogel pe pra- 
vici za njema izročeno melje in aa vnako storjeno akodo 
porok biti , kar pa do adaj nI bilo aploh , znnej če pe je 
vsa molja zgubila, ampak marsikteri siromak, če je mli- 
narja potožil, de melje preveč manjka, je mogel oeaben 
odgovor požreti: ^če nočež drngikrat prinesti, pa celo 
žito joj!^ Zatorej bi se aares nar ložej veim mlinar- 
akim krivicam v okom prišlo, če bi se po nasveta go- 
apod Križnogorskiga v vse mline z vso ojstroetjo v a ga 
vpeljala (ktera je v nekterih mlinih že navadna), de bi 
vsak mlinar na v a ga »^je aprejemal, in odrajtoval, in 
če bi on mogel kake krati po ptajik rokah storjene akode 
j^overniti, bi po tem gotovo bolje pezil, in čaval nad 



Tadt ped vage ae be že 
vlca agodila, ker auiraikterikrat be kdo premokra maoko^ 
aaaaj dobil , kar M ae pa anolo apeanatf in aleparjm ob- 
čolljive pečeaati« 

Oespod Križnegorakt te reč priporoča aoaeaki— 
nim poglavarjem, — al Jea debrevdm, de le ti amomi 
ae bedo nič epravIM, ampak ta reč je take ine* 
nitaa In važna in vredaa, de Je alftvn« de- 
želno peglavaratro v reke vaame, da 0e m 
amnimi možmi posvetova, de malaarski saslmžik 
ad melje deleči ia aa vage tarifo poatavl in sa vai^ 
dežele postavo iada, po kteri se mora vsak inml- 
nar aooglbljivo ravnati. Žapan aoaeaka pa naj bi pri- 
tožbe meljžjev sprejemal , in če bi treba bile, jik t«di 
aedaii edda^al. In ker ima ravne krajnska kaBetiJeka 
dražba blago naloge, aa povzdigo kmetijstva in m bla- 
gor kmetov aploh akerbeti, zatorej j^aprosim njene £aaClt» 
predatojniatvo , če bi morde meni in gospod Križno^ar- 
akim« v rečealm ae popelnama ne verjelo, de bi ae ae 
pe dragik atrendk dežele a opraaevanjem ebemile sa- 
velje eprežene reči, in po tem proinjo alavneoia de- 
želnima peglavaratva podalo ia rečeniga namens. 
neaielj. 

Novičar iz mnogih kri^evt 

Nova postava a a k o n s t v a^in postava za s^odMU 
praaoovaige nedelj in eretkov se bode kmale rai- 
glasila. — Dolgoat vaik telegrafov v nožem eemr- 
atvn , ko bo Ogersko-Erdoljski dodelan , bo feneda dkt- 
pej 661 7io >bIIJ. — dkofji aborna Danaji ae bo|»aft^ 
koval tndi o zadevah katoličanov na Tarakem.- 
Po razsodbi viksi sodnije se tadi stražniki in posebni 
žandarji štejejo v versto vradnikov (Beam(e). — 
Vodji višjega bogoslovskega semenisa za dohtarje sv. pisma 
na Daaaji bojo prihodnjič profesorji bogoalovskih 
žel. — Silnim nadlogam kmetov v nekterih goratih kra- 
jih Galicle na pomoč priti, je izročilo vis. mimaterstvo 
denarstva c. k. deželnema poglavarstva 60.000 fl. za 
razdelitev proti temu , da ima kot posojilo veljati , ki bo 
ima poverniti. — 6ovejakaga,kijev Galicli od lanske jca 
malega serpana pomorila 805 glav, jo zdaj popolnoma 
potihnila. — Znani vremenski prerok iz Jolevo pre- 
rekajo do It. mejnika mokro in merzio vreme. — ila- 
gleski poslanec Redciiffe Jo prišel 4. t. m. v Carigrad; 
Tarki so ga sprejeli kot mosiasa; 6. pa je prišel fran- 
coski poslanec Delaconr. Naj se zgodi, kar Mi ae 
hoče, na Tarskem, toliko je gotovo, da že zdaj kiiatitni 
ne verjamejo več na moč tarsko, pa tadi Turki so zo 
sami obupali. Nar novejši novica iz Carigrada — alja 
gotova, 80 ie ne vd — pripovedoje, da 12. t. m. je zlo 
vrelo v Carigrada; Torki so aa orožje popadli, kristiaoi 
ao zlo oimpnjeni; vlada Jo armado in vojne barko posta- 
vila na važolsi mesta; v Brusi so napadli Tarki kriatlano 
in jih 15 pomorili; Ruske barke so v Jemlek na pomoč 
hitele. — Se zmiraj je mizoples vsakdanja poskusnja, 
ki BO zmiraj bolj poterdaje, h ktert je zdejse ta nova 
prižta, da se tudi človek počasi okoli easače,ai[o 
več IJadi na herbet, rame In persi njegove mezinec ravne 
tako položi, kot na mizo. Znano je, da dosti nar vaz- 
niSfhrečf Je bilo le zgol po primeri je ja CZafalOznaj- 
denlh; tudi „možem ananstva^ se zlo skrita moč elek- 
trična in magnetična se bo po tem čudovitem mizopleau 
dokaj razjasnila. Še veliko reči je na aveta, o kterib 
se sedanji ^fiziki^ celA nič ne sanjal 



Gosp. 
V. N. 



Milodari za Brašlovčane. 

J. PoUakar, profesor v LjobUftzi 



Sfold. 
3 » 



Natiskar in založnik J4^ief BUumik v Ljublfani. 




knetijskih, obertnijskih in narodskih rečL 



N«vico iBhiO<Oo ▼ LJnkUaui || 

▼Mk te4«Ji dvrnkrat , Ham- 

ree ▼ sred« in saboto. 



Odgovora! vrednik "Dr* Jltunes Blelit eUi* 



iVelj^Joiaeelolet« 
411., McrSfl.^M 
2fl.popo6ti,soer 



M po] lete) 
lfl.30kr.j 



Tečaf XL 



V sredo 27. aprila 1853, 



iMt 34. 



Rodovitnost zemlje povzdigniti po dr^naži *). 

Le en glas je. da poslednje leta v kmetijstvu 
ni nič cnaj^nega bilo^ kar bi bilo take imenitno-- 
sti. take vrednosti kakor je drenaža. Našibravci 
vedo, na kakosno visoko stopnjo se je povzdigpilo 
kmetijstvo angleško zadnjih 10 let — in kaj je 
Tzrok^temu? Drenaža in tičjek gnano« 

Že vidimo se muzati može starega kopita, čes: 
,,vse ni za vse; kar je na Angleškem dobro, ni tudi 
za nas ; naša zemlja je drugac od an^leške^. Tudi 
mi smo teh misel, da ,,vse ni za vse^, in da ^an- 
gleško podnebje^ je razločno od našega. 

Al mi smo omenili tukaj le zato posebno An- 
gleškega, kjer Angleži so posebno močno po- 
spešili rodovitnost svojih zemljis po drfinaži, ktera 
pa tudi v dmzih deželah , ki niso angleški v pod- 
nebju clo nič podobne, tako hitro napreduje, da v 
50 letih bo drenaža povsod tako znana, kakor 
sta znana zdej detelja in krompir, za ktera 
tudi nekdaj pri nas noben človek ni vediL 

V našem cesarstvu se je jela poslednji dve leti 
že tudi drenkža močno razširjevati, v naavojvodini 
Austrianski, na Češkem itd. je že vpeljana, in 
na dtajarskem že tudi veselo napreduje, odco- 
dar se bo vpeljala tudi na Kraj ns ko, ker slavna 
dtajarska kmetijska družba je prijazno podala roko 
Krajnski družbi in ji bo za nekoliko časa prepustila 
tistega moža, kf je popolnoma izveden v tem delu. 

Kaj pa je drenaža? bo radovedno marsikdo 
vprašal, kteremu še ni znana, kaj pomeni ta ptuja 
beseda. 

drčnaža je angleška beseda in Je naprav- 
ljena iz besede dren Cpo angleško se piše drain), 
dr£n (^drain) pa pomeni podzemeljski rov ali 
graben, v kterega so cevi (rorij položene, ki so 
iz glina napravljene in po kterih se podzemeljska 
voda odteka. Drenaža (po angleško draining) 
pomeni po tem to delo, to umetnost, pokladati 
take cevi pod zemljo, to je , zemljišč drčnažiti 
(drainen). Ker je v tacih rečeh, ki so občinstvo ce- 
lega sveta, nar bolje, da ne kujemo svojih besed, 
ampak da ohranimo izvirno, ki je v vsih jezicih 
navadna, obderžimo tudi mi besedi drenaža in 
drenažiti toliko raji, ker se slovenskemu jezika 
dobro ^priležete. 

Ce se vam pa~, dragi fcmetovavci, nova be- 
seda podi,Dikar ne mislite, da sevam z novo be- 
s e d o tudi pop olnoma nova stvar posiliti hoče. 

*) 8laTB# oeak« knetijsko ^rislio iahy«linio th očitno, 
da aan je prvino prepvstiU podobe, ki lepo raijasna- 
Jejo prieqjoči podak, ker le tako smo ▼ 0taiii to noTo 
obdelovaigo somljis po »TydMukQ« tadi našim gospodar- 
jem lahko imevBO popisatL Vred. 



Kmalo hote vidili, da drenaža ni kaka čisto nova 
reč, ampak daje že stara, dobro znana, toda le 
drugac in bolj pametno izpeljana stvar. 

Da so si že od nekdaj naši umni kmetovavci 

I)rizadevalipreobilo mokroto iz zemlje sprav- 
jati po odpertih ali zadelanih grabnih, je 
vsacemu znano. 

Ko so pervi umni možaki se prepričali, daje 
preobila močirnost zemljišuvškodo, so skušali vodo 
odpeljati po odpertih grabnih, ker pervi začetek 
ni nikodar popolnoma. Al kmalo so se prepričali, 
da s takimi grabni se le vbrani zamok zemljiša, — 
škodljiva mokrota je pri vsem tem vstala v njem; 
kjer so se grabni rezali , se je veliko zemlje zgu- 
bilo, in obdelovanje zemljiša je bilo zavolj grabnov 
bolj zamudno, težavno in dražji. 




auhljado ga je začel ^adelovati , z mahom ali slamo 



ga pokrivati, in čez vse to pa zemlje nasipati; na<« 
redil je več tacih grabnov, ki so že bolje odpielje- 
vali vodo, brez da bi bil zemlje kaj zgubil in da 
bi na ravnem zemijišu obdelovanje njegovo mudivno 
in težavno bilo. Bilo je tako ravjianje — z a kri-« 
vanje grabnov — velika stopinja naprej. 

' Al pokazalo se je , da tuMli tako zadelani grabni 
še niso bili tako dobri in dostojni , kakor jih ie umen 
kmetovavec želel, zakaj kmalo se je zapazilo: 

iyda tako zadelani grabni so le malo časa 
ter peli', ker berž ko je šibje ali snhljad. mah in 
slama sognjila, se je zemlja med kamne vairala, je 
zaderževala vodotok^ in zem^jiše je bilo iznovega 
močimo ; 

2) večkrat take grabne iznovega delati, je 
prizadevalo veliko stroškov, kterih se kmetovavec 
na zadnje naveliča; 

3) tudt taki grabni za velike zemljiša niso 
bili pripravni; 

4) globoko obdelovanje zemlje po t! napravi 
aibJlo mogoče. 

Vsim tim napakam tedaj v okom priti, je bilo 
treba še ene stopnjo naprej storiti, ker vsak 
kmetovavec ve, da rodovitnost mokre zemlje se ne 
da po nobeni drugi poti povzdigniti, kakor s tem, 
da se , bolikor je moč , na suho dene. 

Imeniten napredek je tedaj ti bO, da so začeli 
vodotoke delati iz žlebnatih ceglov (kdrcov). Iz za- 
četka so mislili, da se dajo taki kdrci na dosti terd- 
nem zemljišu naravnost na zemljo postaviti, — al 
kmalo so se prepričali, da zemlja vodo izpere in 
da korci po tem križem pridejo. To jih je primo- 



— 134 — 



ralo, da so iz glina narejati dali ploie, ktere so v 
graben položili in na-nje potem po verati kArce. 

Al tndi to ni bilo doato atenovilno — in pred 
nekimi 10 leti so prišli angleški kmetovavci na mi- 
sel: namesto kdrcov raii cele rore ali cevi 
is glina napraviti, in tako je bila drenaža 
znajdena, ktera se 2 nepopisljivo na^lostjo siri po 
svetu, in ktera tako močno povEdigoje rodovitnost 
■emljis. 

Ker pa imamo o ti novi reči našim kmetovav- 
cem po Slovenskem veliko veliko povedati,^ da bojo 
sapopadli dobiček drenaže na vec strani^ bomo 
jim v ^Novicah^ podali popolen nauk v nji in ga 
razjasnili po podobah. (Dalj« sledi^ 

StarozgodoviDSki pomenki. 

INVICTO. DKO. CHARTO. NEVIOD. SVMM. 
(Vi Je m pri Š»vi n« tUii sUrep« farovia.) 
RM»toiil Davorin Tertteniak. 
(Komecl 
Na irori naTadeoera napisa sa ja rajni Mah ar slo 
bIo sagrasil. V avojem parvcm spita (Alirom. Noriknm 
JU. stran 81 , M.Jf je za bil na poti aposnati , da ao ob 
času Rimljanov kraj Save že Slovenci aUoovati mo^li, 
kar napis: ^Invicto Deo Charto^ na njihovega 
Čarta opominja,— al v poaladojem avojem Egodovinskem 
dola ^Geachicbta dar Ste3^ermarlc^, ktara bi jas rajal 
^Lehensgaschlchta dea Stiftas Admoot^ imeno- 
val , ga je oalepiia atara atraat in atara priatranoat , In 
v atiraha, da bi mn aa nebiio vae njegovo historioko pre- 
iskovanja podarlo, in „teoria Keltisma^ prevargla, je 
atoril gardo laž prod eelim svetom, in je rekel, da 
na Videnakem kamna ne stoji C h a r t o , temoo G h a r i t o. 
Pa cajmo njegova laatna besede: „Invlcto Deo 
Charito Nevlodanenaiam Sammano. Hier ba- 
dentet Dena CharKna ao vial als Deas Amor, Ca- 
pido paar, Amor Cbaria (f^r Charitos, la^io)^ Gratia, 
die Hnidgdttio. Dia Leaeart Deo Charito iat allein 
dle wahre , aod aaf einar von dem Verfaaaer absiehtlich 
sa diasem Zweeke aoternoramenen Reiaa nach Vidom 
aaibst abgesehrieben worden. Die frflhare gans falscha 
Peo. Charto hat«mieh bai Verfassani: dea rdmiaeben 
Norikams sn dan Irrigsten Varmathangen verleltat, 
lOosek. der SteišTM. I. fa§. 440,)^ Oj I to je kosmata laž; 
in jaano pokaže, kolikor v Maharovih spisih je hi- 
atoričke vera najti. 

Mi Imamo v rokah atari prepia tega napiaa, kta- 
raga je rajni prof. Zapančie v leta 1820 prepisal, in 
y ktarem očitno stoji ^Chartu^ ne pa „Charlta^. 

Pa niamo bili sadovoljni a tem iapisom, sata sma 
se na gospoda Videmskeg^a djDhanta pismeno ober- 
nili, naj nam Ispia poslejo. Za poroštvo resnice podamo 
svojim bravcem njihov list, in se jim sa jedoo pri tej 
priložnosti sa njihovo prijaznost lepo zahvalimo. Besede 
lista pa so sledeče: 

^Hochwnrdijcer, Hochgeehrtester Herr Professorl 
leh baantworta Dere achatzbarea Schreiban dda, festi 
SS. Apost. Slov. Cirilli et Meihodi mit vvahrem VergniL- 
s:en, indem ich Bner. Hochw. dahin berichte , dass Ibr 
Verdacht gegen den Prof. Mahar wegen geflieasentlicher 
Umwandlang des Charto in Charito vollkommen ge- 
grtiodet iat. An dem hiesigen alten Pfarrhofe , nanmeh- 
rigen Schalbaase, befindet aich ricbtig ein Rdmerstaiu 
eingemaaert, dessen Anfschrifi wort- ond bochstablich 
getrea folgende ist: 

INVICTO. 

DBd. 

CHARTO. 

NBVIOD. 

SVMM. 



Eaer HoehwftrdaB aehan, dasa von einem I ia 
Charto keine Spor vorhanden ist, and eln I iat wedMr 
IrUher noeh spater eingesehobea warden, da alle Baeh* 
štaben gleieh symetrisch von eioander atehen. Prof. 
Mahar maaa daher das I aaa der Laft gegriffan habeo^ 
Bine Relae eigena diasfalls wird ar aehwerJich naeh Vi- 
dem gemaeht habea, nnd wana ar je in diaaar Wei»- 
gegend war, wt hat er an dem Staine etwaa z« viel 
geaehan, waa andera nOehteroe Angen nieht aehen and 
finden. Herr Profeaaar kOnoen alch in Ihrem Aafaataa 
sichar daraaf borafen, denn daaa meine Angabe richtig^ 
lat, davon kann alch Jedermann tagt&gtieh aelbat &bar* 
seagen. leh habe die Ehre ate. Reiz m. p., Dehaiit. 

Vidam am 16. Marž IdSS.*" 

Basan debele laži ^) je tadi Mahar na znanje 
dal, da ni ne rasamel latinakl, In tadi ne latinake mi- 
tola^e. A<Ueotlva ^Charitns^ ne najdemo nikjer v alov- 
nikih barbarake Utinaeine, in ako bi Charto Chnris 
pomenilo, bi mogla atati v tretjem sklona Chariti na 
pa Charito. Pa tadi atarorimaka mitologia mo ni 
sla dobro od rok. Pristavek Sammanna, to Je, ann- 
maa Maniam ima edini Plato, kakor klasiki terdijo, 
na ktere se ja on tako močno opiral, in preiskovaDja 
slovenskih piaateljev imenoval ^Wahnwitz^ aH pa 
^nichtserweisende Machtaprtteha^. 

Cicaron (^« Divinit /. /. 10,), Ov\d\(Vm9t. VL F, 
TSl.) in a v. Aagostin C^^ cMtau Det L /F. e^. M9.) 
očitno povejo, da je Sammanas edino priime Pla- 
tona, kterema je alovenski Čart v oblaati in psdndi- 
een bil, in kakor protislovje svetlobe (Mitrata) ta^ 
imel pridevek invietaa, ker bobrova „svetlobe^ la 
pteme^ ni nikdor premagal (Creu^er Sf^mMik). 

Stari Neviodanam laejo nekteri zgodovinarji 
blizo Tarjaskega in okoli Kerakega, Naj nam to 
negotovost krajnak-i hiatoriki rešijo; naaa nalaga je 
aamo braniti ataro slovensko domovfno; ali tolika samo 
opomenimo, da so stari prebivavei Korake okolice bili 
poaabni eastitelji C ar t a, ker je po njem Kerk, Ker- 
sko nastalo. V staroslovanakem jezika pomeni beseda 
„kark^ (krk)* toliko kot čem, in mislim, da je ime 
terga ČernembI presta vek starosiovenskega Kersko. 
Imi Kara je indoearopejsko. Tadi v tarskem jezika 
pomeni i»kara^^ čern, kar dag, čer^a gora, Kara 
Gjorgje čemi Jari; aanskritski ^krsna', krisaa, 
niger (Bof p stran 49 J štajerdki Slovenci na o^^erski 
meji in Slovaei se poznajo besedo j^kar^, ki pomeni 
mertvo traplo iu^karmlne^ Traaermahlselt, Tadten- 
mahlzeit. 

. Mislim, da todi nemška beseda C h ar, Char- 
woche, to je, Bchwarze Wocbe, bode Imela svojo ko- 
reniko v indoearopejskl besedi kar, kara.« Gotovo je 
otok Krk (K ar k pri Dobrov. pisateljih Valja) dobil 
imd po če m i h oblačilih, ktere prebivavei ša današnji 
dan nosijo, in od kterih ao že znali rimski pisatelji po- 
vedati. 

V litvanskem jezika, kteri je alavenskemn nar 
bolje podoben, in iz tistega stebla zrastel, is kterega 
slovenski, se tadi k ar k o veli toliko kot čern o, in 
božanatvo neko zimsko se je velelo karko, ktero so 
kot protislovje solnca — svetlobe, od tod teme — 
černega — častili. C^arbut L 80 J Tadi nekteri sls- 
venski jezikoslovci iz vodijo iz kar, kar, glagol ka- 
riti« ker ao atari Slovenci mertve aožigali. 

Dozdaj smo domorodnema čitatolja prinašali kamne^ 

*) To Je pad ialostea dokai, da oeld kamni monjo la^ati^ 
oe je treba igodoviBO presekati! Oj , sg odovioo^loFcil 
oj! — Bofme! da je silo potreba, da so vstopgo tak 
moiije na noge, kakor je nas aosp. pisateQ, ki Tisokoa- 
cent v jeiioth in ccodovinoslo^ja, se aa boj6 posleao res- 
aice povedati, komar (rč. Vred. 



— 136 — 



J kUri 09 Mjdejo it sdaj v sIoTenikili metCili k«kor ▼ 

^ Ljabljanl, Cali, ▼ Ptijo itd. Bomo pm sapastiTii 

, 0i o vensko kraja atopili na ne m s ko senljo dujArska, 

^ in bama rasla^li napiaa aCsra Salva, ktara ja na iip- 

f Biikan palja ataio; alsvnefm Gradca, klari ja pred 
saktni leti tolika kriča napravil; patem frana v eaairaka 

^ Vindabaoa, ▼ imenitni Lanraaenm in nio|:ocnoJa« 

^ vavio; od ondot bomo pa sil prek na tiroljski A|cnn- 

* tnm (lonichen) in bomo aa mudili v stari Ra0ii(Raa- 
^ tli) io Viodelicli, aka Boc da i sreča jnoačka ^> 

^ Novičar iz slovenskili kr^es. 

^ Iz Braihvc na Štajqr9kem i9. t. m. (Kanec.) 

Y pondelek, 11. aprila, ae ja dobratljivoat nasih eo- 

* aedov ia spat toliko Ijabes^jiva akasala. Vse drafa 
> soseska domača fara so svoja dsrila vknp vosile. Kmalo 
^ sjatrej prinesejo g. den-Peterski kaplan L. 8 e vse k 
' svoj in nabrani denar, med kterem je bilo darilo gosp. 

Wolfa s 20 il.; popoldne pa blaf orodni g. ^aberoialni 
' svetovavec Scbmelser, naš ko oče Ijnbljeni poglavar, 
priQ*esd sami 345 i^oldinarjev , obleke in velike hlebov; 
med darmf je bilo 100 A. od blajrorodnega g. kresij- 
0ke|rii predsednika Ričelna, 168 fl. hitro po Celji na- 
branih , 45fl. v Žavca nlosenih, Veliki dodatek pa is njih 
lastne dobrotne roke. 8aj je se vsak vesel, da te|^a 
Ijobeira i^ospoda le vidi: koliko veselje sdaj rtfvnim po- 
irorelcom, ki so bili od njih tako obilno obdarovani/ 
Solne hvaležnosti se bile povračilo jim od vsakei^a ob- 
darovanih. V torek potem so bili darovi pripeljani is 
Reške fare, spet is Vransko; škofiv svetovavec g. 
Zdolsek 00 sami prinesli 93 |:old. Veliki ves darov 
Dam jo is Žavea dospel, od pridnega ^^.IVirth a pri- 
peljan , in kar nas je čes vse i^aniti moralo , je bilo 80 
hlebov komlea, ki ao gm poiteni vojaki reirimenta kneza 
Schwsrsenber|:a darovali, kterih kompanfja v Žavcn 
leži. fio|^ Vao opremljaj povaod, hrabri pa milooerčni 
vojaki! In Vasei^ vte^ricodninega ototnika g. Franca žl. 
GyarkovičaI Solse so se vtrinjale obdarovaoim z darmi 
vojakov, kf so si jih od net pritergsll, ds so nbogim 
pomagali , ki jih nikdar vidili niso ; asakajti vojaki so sami 
rojeni madžarl. G. Hansmann, grajaak v Novem Celji, 
010 obljabili velik vos slame. ^ 

Tri dni je le aneg oel In branil ispod otroke. Ko- 
maj pa 00 je vreme enmalo popravilo, in darove nam 
sopet vosijo; v saboto 16. aprila spet ie Kamene, is 
Cllin, velik vos is den-PavIa, z 48 gold. 8 kr. sr. 
med njimi 10 il. dar g. grajšaka Preboljakega Vogl-na, 
15 fl. is fabrike is Polsele, po poati od g. Raka, 
sodniokaga predaednika is Celja 14 fl«, včeraj is dent- 
^nrja p,o gosp. fajmostrn Schwarzn 10 fl., danea ae 
Telik vos žita, krompirja, nekaj obleke; iz Pake ravno 
tako. Povsod okolj naa ai dohovoi , žapsni in dmgi do- 
bri ljudje prisadevajo, nas nekoliko Is velike sile vzdig- 
niti. V Oomllskem 00 g. fajmpBter And. Stvarnik 
«amt celo faro od kise do hišo obhodili , in za naa poberali. 

V ^Graske navine^ v^e popis darov in vee kar 
je bolj važnega, po dobroti enega nasih dobrih prijatlov 
pride; tnkej bo le bolj po večem nekolike naznani. Naj 
mi ne- zamerijo dobrotniki, da jim svojo in svojih ubo- 
gih obožanih farmanov zahvalo tako Rlabo isrecem: jim 
bo že Bog povernal. 

Tako bi bili sirote za ene tedne s hrano oekerb- 
Ijeni: pa kje je se obleke, aosebno prazna? kako bodo 
živino ohranili? kako zopet pohištva in poslopje stavili? 
aSavarvanje iz Gradca ne bo kaj čes 5000 fl. zneelo, 
Iz Tersts dobita samo dva povračilo, več jih pa 
«el6 zavarovanih ni! Da se toplo poletje bliža, in 
4ls v peraih tndi nssih dsljnih bratov v pomoč ubogim 

•) Sreeno pot, verli domo]|jab? Radi Vas bojo spremljali na 
važnem pota vsi domorodci. Vred. 



tople bije, to je sdsj sa upanjem v milost Božje nas» 
nada! Zahvalim tedaj; kar narveč morem. Vam gosp* 
vradaik, stari prijatel mej, sa Vase dobrote, s ktere 
ste nsso pegorelce toliko krepko priporočili, rsvno toke 
ps tadi gosp. vradnikama ^Dsnice^. Ssj ni sercu kaj 
sinjega. Ko dobre storiti; ssj ni blago nikomur bolje po- 
sojeno, ko Bogu; torej ssupamo, da bo gUa čaatitib 
vrednikov Ljubljanskih nam tadi obilo pomoč od dalej 
prinesel , kor omo oe k eočutnim oercom v ovoji oili ober- 
nilil Darove že dane Bog obilno poverni!^ Stojan. 

Iz slovenske okrajne Sekovske škofije 20. 
aprila, —a— Dopis is Maribora v 31 . liatu ,,Novte^ 
me vabi tudi nektere veratice o tem napioati. Gotove 
bi 00 voim prebiva vcem fiekovoke okofije, ki 00 oloven- 
akega naroda , aerce radosti sirilo y kadar bi veselo no- 
vico saslisali , da njih novi knezo-skof tudi njih mile 
glase umejo in msrnijo. Tsko bi se besede Gospodove 
tudi pri nss epolnlle: *„Moje (ovce} poznsjo mene (pa- 
stirja) — in bodo moj glas slasale^. Omenim se tukaj, 
kaj 80 kmetje ob priliki govorili, ko so milostivi kneze- 
škof Lavsotinski ob pervih letih ovojega pastirstva v 
Rušah nad Mariborom pri ahodu pridigo vali 10 spove- 
davali. Rekli 00 nekteri nasih čndd : „kaj ekof tudi olo- 
vensko zoajo?^ — drugi pa: |,ohI da bi pa ti nas škof 
bili, da bi nam, ksdsr birmst pridejo, tudi »po slovensko 
pridigovsli^. Tako ai tndi prost človek želi svojega 
viksegs pastirja v domačem jesiku poslušati, — Čojemo^ 
in kar bi se rsdo imelo, se rsdo verjsme, ds bodo vi- 
soko častiti gospod Viri, preje Lavantinski , zdaj Sol- 
nograskikorar, naš prihodnji škof. Bog daj arečo! Ako- 
ravno alavnoznani gOHpod na nemškem Koroškem rojeni, 
vendar tudi olovensko govorijo ; in mi bi bili eerčno za- 
dovoljni. — Zna biti, da nekdajnim nadškofom Solno- 
gradškim, kteri imajo aamolastno pravico Se ko vske 
škofe voliti, ni znan bilo, koliko Slovencov v ti škofi! 
živi; gotovo bi bili pobožni in zs dušno srečo višjim pa- 
stirjem izročenih ovčič vneti gospodje pri voiitvsh novih, 
škofov se ns je ozirsvsii bili. Slovencov v Sekovski 
okofii pa je 170.000, ki v 10 dekanijah, 64 farah in 
lokalijah razdeljeni živd. Ni li to lepo število? Je več 
škofij, ki nimajo v vsem toliko prebivavcev! Raznnteh 
pa 00 še fare, ki se scer nemškim prištevajo, pa ven- 
dar veliko Sloveneov iifiajo, in kjer le slovenski mašniki 
popolnoma duhovno službo opravljati zamorejo , na pri- 
liko: mestna fara Radgonska, kjer 1500 Slovencov 
prek More rodovitno polje, že o^ersko zemljo krožeče, 
obdeluje. Tem ljudem se taka godi v malem , kakor vsim 
Sekovskim Slovencom v velikem. Pred dvema letoma se 
je prigodiio, da s& je od te fare govorilo, in eden na- 
ših korarjev se je čudil, da so Ura tudi Slovenci doms» 
Zadosti o tem. Prosimo, ds nas Bog nslisil In kakor 
so Teržačani pri vpeljavanji svojega eedanjega škofa 
bomo tudi mi veselo pesmico popevali: 

)>Dane6 tjodstvo vse obh%]a 

SToJepa vesela dan; 

Zveat Sloreneo 

Plete venec. 

Ki Očeta bo podan!« 
Končno še pristavim : Ako bi mi dano bilo kričati, 
da bi me vsi Slovenci culi , bi kričal in jim živo pripo- 
ročal: naj marljivo zlate ^Novice^ berejo. Rečem ^zlate^ 
Novice, ker toliko dobrega, lepega io izverstnega na 
vse strani nam donasajo. Zato se čudim, kako le more 
biti, da ijudj6, ki naš jezik razumejo, droge drage čas- 
nike z neizmerno dolgimi sostavki radi berd , na „No- 
vice^ pa, ki nam važniši reči vsake baze, pa tako lepo 
na kratko, česar se nišče ne naveliča , davajo, šo vse 
premalo porajtajof ^) 

♦) Ne radi Amo dali poslednje vcrstice tega sosUvka aatis- 
aiti) pa ker so od veUavnefa gospoda. Jih nismo hotli ii— 
brisati. Vred. 



-^1)6-* 



1% lonb^jane. Kdm CenMif oraU Danila aa ja m 
pati na Danaj , kanor b9 gre praovitla«« cataija aaabaa 
sakvalit aa pripaaMič t baja tarika«>eanio|^rakaBi , pra« 
Uklaaabaia in ntdalja madil ▼ LjaUjani, kar ja bil nalia- 
lika balaken, Ž njim 9q kili njaj^a atrie in aUraiinatva 
pradaadnik Patar Patravid, vajvada Iva Rakav ia 
aUraaioa Patar Stankav in dva adjatanta Biaiadi« 
navili in Vakovič. V Zadra št jim ja pridrniil tadi 



g. tmh karan Mamila. V nada^a avaear §• Ull, rm* 
aan jraap. kneaa, val v fledia« pri talianakl apav#i^rri^ 
kjar aa kila vaik prici^aaih oii aaaja aker^jaoa; ajik 
kraaaa naradaka ablaka Ja vaaeamn močna dapadla. — -• 
V aadalja ^ ja aknaaja alovaka taka BaankntI ka-i- 
kar mina, tadi v takajaal kaiinl patardila, faioal6 um 
nakam navamam Tamaia. 




fiernogord 

Ža v bta 1851 v lUtik 



Novičftr iz mnogih ki^ev. 

Grof Rechterg, ki ja bil poprej anAtrlanokl po- 
ročnik v Cariirrada, je aedaj sa deželeka oprava dolo- 
čen na Laško; viiji oblast v vaem pa oataaa vedno v 
rokab Radeokl-ga. Sliši sa, da slavni maršal bo to 
poletje, večidel na svojem ^rada pole/r Ljubljana sta* 
noval. — Ze perve dni majnika prida nek rnski car v 
Berolin In gf6 od tod s pruskim kraljem na liaoaj. — 
Nova vredba sa rokodelstva in obartnijatva (Ge- 
werbe|^esetz) aa pridno izdelajo, in le obsirnost dela jo 
vsrok, da se ni moftla na dan priti. w. Raspartije med 
našo vlado in med Sardinska In Švajearsko se niso po-* 
ravnane. — Ker v škofi! O lom a sk i prebiva večina 
Slovanav. in ker veči del dohodkov sa nadjMiofa izvira 
Is aporočll rojenih Slovanov, se sliši, da ob novi vo- 
litvi nadškofa se bo gledalo posebno na to , da prihodnji 
akof bojo popolnoma razumeli deželni jezik. — Tista no- 
vica, ki ae je unidan po svetu zatrosila, da so Turki 
v Carigradu se spnntali, je menda goia lož, ker po- 
soeje novice celo nič od nje ne vejo. — Minister Pal- 
merston je v deržavnem zboru naznanil , da tisto sum- 
ljivo orožje nI bilo najdeno v Kosutovi kisi, ampak v 
neki fabriki; v kakošni zavesi pa je Košut s tista fa- 
briko, bo daljno preiskovanje razodelo. 



49, 60, 51 M 

j^Noviee^ pad napisom: ^Pogled na Cernogoro^ 
pedala papia Čeroagara, i^a lega, natranjo dar- 
iavaa vredba, življenja fcrabrega narada Hd.^ 
fn letaa amo paplaali imenitna deržavloa sa balj 
nataajka. Danaa pa podamo čaatitim brmvcem 
pad o bo, na ktarf vidijo Čeraogoroa t aveji 
■aradaki' opravi. 

Svabodaljubni narod sa ja preganjan acer, 
pa nikdar premagan od Tnrkov, raji vasaknl 
T akalovita kraje, kakar da bi ae bil Tkfonil 
TarakI alll. Zavoljo tega , ker jim ja T«rk vzel 
rodovitne aala, In ker s oatalimi pridelki nika- 
kor živeti na morajo, sa da lahka sapapast/^ 
kar št jim ja nakdaj lastnina a aila vsala, da 
oni aedaj tadi a silo Turkom jemljejo, kar j/o 
▼zeti marajo. Zato je paska, p lito J a lo 
h a ni ar (nož, kratkemu meču enak) arasje, 
brez kterega Černogorec nikdar ni. Lb kidat 
greje a svojih gori v nase cesarstvo vkUžiil 
Dalmatinski Katar na semenj, Jiar aoTsakt^- 
rek , oetertek in saboto zgodi , morajo pred me« 
atom erežja od aeba djati, kterega pa spat sa 
pas vtakoaja ali puso ▼ roko vsamaja, kadar 
domi grajo. 

Zanimiva ja Is g. Kahlarega pttopiMi 
s voditi primero Krasa s Čemegoro. G. K o h I 
pravi: „kdor pozni goli Kras, si lahko m\A\ 
Čemegoro, ker celi svet od Krasa akesBaiaaa- 
eio noter do Albanle si je , če ne papakmna 
vendar močno podoben^. 

Ralc^ labnd in ščuita« 

Po KriloTO. 

V dhuini, kjer soglMja *) ni, 
Nikdar so delo ae Tapeši, 
To ni koristi, ampak maka. 

Biikrat ae rak, labad is aeoka 
Vai ▼ Jelea voa apres^o, 
Trudd, potd se, vlesojo^ 
Al voi le v Jednomer atoji, 
Če prav se tovor lahek sdi. 
^1 kt^f Navzdert je vlekel rak, 
Boaka v vodo, labod' pa v arak; 
Kdo bolje prav, ao aodino mi; 
Al — vos ao a mesta fanal ai. 

*) Soglasja = eAaatva, sIoBoosti. 

Milodari za Brašlovčane. 

Predsednik kmetijake droibe gosp. Terpiae 10 goM» 
— odboraiki: g. Pre^l 2 fold, , f. Samaaa 3 aold. , ([, 
dr. Stropi 2 fold., g. 8ehmi4t 3 gold., ^. Malio 3 gold.,. 
p. Ambrož 2 fold. — Oosp. Skale, oceoik podkovatva , 2 
cold. , g. Jose Pletwei8. ter^oveo, 2 goli,, g, Blasnik^ 
bokvotiskar, Z ^old., ^osp.. filrEon , posestnik, 2 gold., g. D. 
Deamaa, mus. kosCos, 2 gold., g. Las^os, malar, i gold.^- 
g. dr. Naaji C k. deielai sdravitelski avetovnvee, 2 goM.^ 
niogovm gOB^i i fold. , g, dr. Rodolf, e. k. dvorni ia sodaiski 
advokat, 2 gold.^ — skopej U fold., in ia poslediOo^a lista 
3 ^old. od i:, prof. Poklakarja, in od vrednika Novic 3 gold.^ 
je oela skopiina dosihnal 60 gold. -— Prosimo &e! 



Natiskar in založnik Jožef Blaznih v Ljubljani. 



liiBetijsbih, obertnijskih in oarodskih reči. 



]N«Yiee iihiOiOo ▼ LJobljaiii|| 
(thaIl todom dvakrat, nam- 
reč T sredo in saboto. 



Odgovorni vrednik l^r* Janea Blelit els. 



Velji^e sacelo lete po poitil 
i fl. , seer 3 fl. , se pol lota^^ 
|2fl. popo6ti,scerlfl.30kr. 



Tečaj XL 



V saboto 30. aprila 1853- 



List 35. 



Rodovitnost zem^e povzdigniti po drdnaži« 

(Dalje.) 

Velika dobrota drenaže je na Angleškem tako 
očitna in tako spoznana, da vsak najemnik pri zem- 
ijisu, ktero ima v najem vzeti, si to vselej izgo- 
vori, da mora drenaieno biti, scer ga ne vzame. 
Taka je tudi v Holsteinu, na Meklenbarškem in 
Hanoveranskem. 

Če pa drenažo tako močno hvalimo, ne smejo 
bravci misliti, dajo vsacema in cel6 za vsako 
zemljiše priporočamo. Tega ne! ker znano nam je, 
da drenaza ni ravno celo za vsako zemljo, in da 
kterikrat zamore cel6 v škodo biti. Al toliko je 
gotovo, da za večidel zemljiš je neizrečeno ko- 
ristna; za tega voljo serčno želimo, da bi kmetje 
z lastnimi očmi nje dobrote se kmalo prepričati za- 
mogli. 

Za male kmete posamno, bi res rekli, da 
drenaza ni, .ker bi jim preveč stroškov prizadjala; 
al več i kmetije ali za več kmetov skupej ali za 
celo sosesko ali občino pa že zasluzi živega 
priporočila. 

Le škoda , da redko kje ie najti prave sose- 
sčinosti, prave prijaznosti mea sosedi, da bi eden 
drazema radi pomagali In se ž njim združili, kjer 
velja kaj občnokoristnega vpeljati. Če bi pa 
treba bilo, kaj dobrega spodriniti in sosedu vodo za- 
preti, da ne more na njegovo senožet teči, ali mu 
vsake sorte overe delati, da ne more preobilne mo- 
krote iz svojega travnika odpeljavati, to se veli- 
krat vidi in sliši. 

Tendar upamo , da tako ne bo vedno ostalo. 
Pametni kmetje bojo spoznali, da v kmetijstvu se 

ta veliko reči lože zl^oljšati, če se jih več skup 
druži, kakor če le kdo samotež tudi vse svoje 
žile napenja. 

Po tem nredgovoru pbjmo k drenaži. 
Pervo, Kar nas bojo kmetovavci vprašali, je 
gotovo : 

Kako in zakaj ;e drenoma koristna ? 

Da na to vprašanje odgovor damo , je treba, 
da dokažemo poprej: zakaj je mokrota zem- 
lji šu škodliiva? 

Vsak icmetovavec ve, da je mokrota pridel- 
kom škodljiva, — na kakošno vižo pa overa 
rast, lega ne ve vsak,- in vendar je na tem spo- 
znanju veliko ležeče. Prosimo za posluh! 

Če mokro zemljiše bolj natanjko jpreišemo, 
bomo narpoprej zapazili, da je merzfejši ali 
hladnejši kakor suha zemlja. Merzlo pa postane 
zemljiše iz dveh vzrokov: 



l.Pervi vzrok je puhtenje mokrote. Vsaka 
reč, ktera se suši, se hladi in postaja merzlejši. 
Oblecimo mokro srajco , in čeravno smo na gorkem 
ali na soncu, nas bo vendar hladila ali celo mra- 
ziia, dokler se na nas popolnoma ne posuši, — 
zakaj? Za to, ker je gorkote treba, da setista 
voda, ki je v mokri srajci, zamore spremeniti 
vsopiihinv podobi sopuha izpuhteti ali izkaditi 
se iz nje. Od kod pa bo srajca tisto gorkoto 
vzela, ki je treba, da vodo segreje in jo spremeni 
T sopar? Iz života našega, na kterem leži. Ko- 
likor tedaj srajčina voda gorkote potrebuje, da se 
t osuši 2 toliko je nam vzame, in za toliko nam je 
ladneje ali celo mraz. 

Ravno taka je z mokroto zemlje, ktera v 
podobi sopara vedno v zrak puhti , če ni zrak tako 
merzel, da voda v zemlji zmerzne. Kolikor pa gor- 
kote h temu puhtenju zeroljišna voda potrebuje, to- 
liko je nar poprej zemlji sami vzame. Zatobodeš 
polje, kterega zemlja pod brazdo je mokra ^ vedno 
merzlejši zapazil, kot suho polje , in hladnejši bose 
cel6 poleti v veliKi vročini , ker takrat nar več vode 
iz zemlje puhti^ to je , takrat se nar hitreji suši. 

2. Merzlejši je pa zemlja po mokroti tudi za- 
voljo tega, ker voda gorkoto^nerada skozi 
se spusa. Napolnimo lonec z merzlo vodo, in 
skusimo jo od zgorej na pokrovu segreti s tem , da 
na pokrov žerjavice denemo; lahko se prepričamo, 
da gorkota sila počasi skozi vodo gre, ker zgorej 
bo voda že zlo vroča, na dnu lonca pa še merzla. 
Tega se tudi lahko prepričamo , če med merzlo vodo 
vlijemo vrele; če ne bomo obojne vode dobro po- 
mešali, se bo merzla le počasi segrela. 

Iz te lastnosti vode vsak lahko zapopade , da 
na mokrih zemljiših v podbrazdino le malo sončne 
gorkote priti zamore. (Dalje sledi.) 

Ogled pQ Austrii. 

1% kmetijskega ozira. 

Čo pogledamo po našem cesaretvu, da bi zvedili: 
koliko je rodovitne obdelane zemlje memo nerodo- 
vitne v mnoicoverstnih deželah, iz kterih Aaetria ob- 
stoji, bomo našli sledeče razmere : 

Na 10.000 oralih (ali na eni stirjaski milji) je stmljo 
rodovitne nerodovitne 

v doljni Aostrii 9557 443 oralov 

v zgornji Aastrii 9091 909 „ 

v Salcbari:! 8023 1977 „ 

na Štajaraken ...*... 9160 840 „ 

na Koroškem 8847 1153 „ 

na Krajoakem 9512 488 „ 

na Teržaskem in Goriškem 9432 568 p 

na Tiroljakem 6416 3584 „ 



,^ .^ tM>w*»«M i|[|ft) j« i« prišel fcM«nakl »«fc»afii ■• Daa^i ■• 

MdMkem 9541 ^ M*'*^ fffiMI*; aMr«4«j v X«rtM«« Msf; Mr*««*^lw^* 

na Marakem 966T 34} „ .,^«1, 1« ^Utt piMa, »•■• MPa aMvaili- Pričaka- 
na dleakem 964ft 9(^ » «•!• te^ 9»t»m mv Jeajali ir ,Nov<Mh« aasMMTanjo 

T Oalidi a Kr%k«Fff .... (N)69 980 « kasanak« pottet«, Uai dajana. 

T Bakovini 94T3 M7 , « NaUa darftavljanakesa sakaaika (btrsar- 

T Dalmadi 9736 264 , lickaa OaaatsbaA) v alovaoaka« jasik« prida« n«- 

V Lafi^NO 9434 1966 ^ fradaja; ia Je aak 1« p«i s<^irik| kar bo pablewdeK 

M Baaaakam . , 7949 8051 » 40 p«l abaa««!, ba ia kaka « aiaaca tarpoia, da ^4« 

T Vajvadini in Banata . . . 8647 1353 ^ n« sretla. Parva aanova ja taka pranarajena in papr»v- 

na Hontiknt in v Slnvanil 8677 1333 « Ijana, da •• ba aaiala akar čiato nara dala laMnevati. 

na Offarakaai 8477 1523 „ Inanitna in Tažno knjiiro ama ai pridabili: >»- 

na Brda^akan 7443 x557 j, niaraaa pateai tM , kadar bo to dalo iratoTo. 

m ▼ajuki firaniei ..... 7933 , 2067 » * Baaadnjak palitična-pravaaloTakib rečf 

Ifar vph palja je naMarakaai,Caakaai, Slaaka«, t naniika>alaTenakam, horvaaka« in aarbakeaa 

T Galleii, t Lombardii in Banaakem, t igar^ji indo|jnl jetfk«, ki ira bo tadi e. k. miniataratvo iadalo , jaareča* 

AnaMi, « VajaadM, Banat«, Ocarakaa, Horv«ikaain dodalan. Je ^ 48 p«l debel in prida aiarabiti i'a prf- 

M||fapa|f «. kadoji M«aae na prodaj. Ti beaadi\jak ba kaj lepa pri- 

])f«f ve^vinasradaT janaO(araka•,H»r'«ik•^^ ponoŠ vradnikoai in valm pisateljem, kteri doetikrat ta- 

n4^t|n^aiMi a* LaaiJkarda^Bdpaakafli , r daljni An^ii, cik baaad t Jnsaalavenakib narečjib patrebnjeja. Tndi 

Uti Tai(im>^"m <« Geriakam in j««aein TiroUaka«. ja TodHa k anaiični prarosloveki teraiiDolo(fi. —^ Kar ali- 

Tifjiljak«, 9al^rako, Stiuarako, Erajnaka, Ka» tima, da vaa ta vačna kiOlfa pridejo ii rok vrednika 

rfil^, Pfiaiorakai Bakaviaa, Palaiatipako io BpMfaka« deriavnaca sakanika i^p.Clf ala-ta na dan, aaaraiM 

Vqif o4^4 , Bani^ i« Tejaaka sraniaa »9 laralj abUnik r<ci , da k dovarienj« vnera tega Je sraven obaim« ved- 

apnaiat vatifi^jana fa iirinoraja. naati tndi zarea ielasne ncTtradiJIvaati potreba, da &»- 

% ^ajvdi 8« paaeba« obdaravani; Tiraliaka,9al«' vak ne opaia. Slava! 

kpraka, dt*^aka, $rwnaka, Koiaaka, wernjaAaatria, -— 

BvKaTlM. iH>Mak» eraplw, Hartnaka, $laTonaka topa- DrobtiAC OarodSkUl ObK&jeV. 

aabaa Erd^U^k« (»leba«k«rfe»3. Ravni «aja*»a aa Ba- Pri Braianlb na jainoiahodo^ atraoi Ter*ta, U 

9ečwi^o, I,ttnibafd(», V^^Tadina ia Banat. ^ p. ^^j j^ ,b,,y ^ ^^^^ Kraievca» raslačaiait, 

Zaloatna živa ptica, kako pa ja kaieH)»tva a n»; ,„,j„ j^ ,^„ j,, ^^ ^^„ navado, da aaninn ia neva**, 

aea peaaTatvf aaaatal« W amonimi dinauai Avi^nm, ^^^^ ^^ ^^ ,^^.j,j ^^.^^ ^„ ookorbnikov privolje^ 

ja abilaaat ifpaanik«^ (ra»»ji»> ^99 k* aad«l dfll ^ £,njt„ „dobiln, ia kader ae Ja ia na ve« tM«pe- 

radovitne nNnUfl, to ve« kel oa«i del vaa«aa»lj» Maad t^|,n, »ogovorilo, nevaaUn 9l», ak« pa on ne bi rac 

■ paaaiki! Na Palaattoakain , Taraaakam to Ooriaka« jj^^,^ p, ^.^ j^^ ^^ „„£ „j„, „,j bllioje ihkta, 

jlk ji( a«r vec. V «am^ deMtah ae aaar ne •*'«••»«* aagavalaia oi v roki. j« s vinom kriiem paiiv«, da vina 

teiU Iahk» dw»c v prid abarniU; vendar bi •• «»» p« ^ %^ip «VQra^: -Tabart bodita vidva eden ad 

t alavioa upnikov s vallk« vedi« pri4«m v paljA ali jrugaga, ko ae te vtoo pobere, v imd Boga »čato ta 

ami9li> pradeiaU, kav ae b« a aaaaai tadi gatavo ng«^ gj„^ ,. ^^^ »»»tega. Amen«. 

dile, ka b^ kmage, v k«eUJstv« bolja podnoan«, apa- y Llbamli svatja neveato do ženinova kiae |ri- 

snali, da jim paanik, ca prav prerajtoja vradnoattega, peij.vii j« uajdejo aaperta, v kteri domači poprej ad pira 

kar na njam nraae, celo nula dobička doneBO, agaba pa (Jenitovanja) pridal mnogotera rapat^joča raci vg«iuiO»- 

j« getava velika, ktara jik pa tam nadene, d«binapa»- „^ j^,^, (Handmtthla) malaja, k«aa kiapUeja, bacra 

Bik«, k» M Bjivn ali tm»mei bil, vec ali man) prida- nabijigo itd. Na to govorin sananjib avatav nakej oaaa 

lali ilU aU drosega aadesa ali aena in oinva. jerit«, bran da notranji kocejo aliaaU, ter proai agiaaivr 

V ravno tem papian, ki ga ja nannanU caaepto jj^, ,, natraiOagn govorina, da bi ga aprejal % ne- 

»Oeat. Corr.« borama tadi, da Mmljis« po najemnikik |t|„j ij^j popotniki na praapai^a, da je ptajie a ptmjimi 

CP&cktar, Polonnpn) obdelovati, avern napredek kma- ij,^}^ t,„j,p p^^ n,5 bH,,^ ^^^ ^ „a na kamo ae 

tijatvi^ na nniam Ln«ke» U aato, ker an najemniki ^^^^ j, j. ^^IbiA, da bo r tej biai dobri Ijndi, ki raii 

(coloni) večidel oila ravni to v kmatijatv« ala ,prejemlJejo popotnike oei noč. Al notrajni aa na vao 

nevedni. Za Uga voljo ae samore kakor na Angle- „06 togovarja, da nI proatora sa več ijadi, d* iamja 

Bkam vallk dobiček aa kmetljatvo po najemnikik ie gx\ang9 dela, da Jo nevarno tolik« ptnjik ljudi imeti po- 

tadaj pričakovati, da ae nmno obdelavanje lemljiaana- n^jj jt^. ^Miin ae pa doaU nagovoriU, odprč notranji 

jemntka predpise, po kterem ae mera ravnati, — ^„ta, da če vendar te Ijndi enmalo viditi. Na ta ia- 

da ae ne terja odrajtvil« najematoe v denaijn, ampak v ^In in neveata poklekneta na prag; avakerva pa, ali 

pridelkik, — daae najem za vec let oanaje, da .^o ^j« ne bi bilo, kakoina draga vladna aena ieni- 

davke odrajtovati lastnik semljtaa prevsame, to da on nove žlabte, atopi pred njn imajoč v desni roki kapo 

previdi najemnika a potrebnimi pripomočki za dobro kma- (gaiioo) z viaom ali z vedo, na levi pa ročnik ali ve- 

*•''•'«•• like mto. Na to nevesta raca: ^bvaljen Bog f Maria, 

SlAV»n«lri nnnnlnik m«l«eafcai«o«*vaatratollšlnameatomatl aUmajka). 

(»lUVanMU pvpumik« Svekerva ji odgovori: »vazda badi bvalian Bag i Maria. 

* GoBp. Juri Jenko je za c. k. ministerialnega hčerko I" Neveata praaa: „mil ca jo v toj kape?" 
koncipiot« in aovredaika deržavnega zakonika v aloven- Svekerva odgovAri: „vino i paeaioa«. Neveata da dar 
akemjezjicn na Dnnaji izvoljen. Mož bo na pravem roeatn. v k^pa, ter praaa: „mil 'ča je Joa v tej kape?" 

* Dabra misei c. k- miniateratva pravosodja je bila, Svekerva odgovori: aSind i kčerčica''. Navesta da dragi 
kazeneki zakonik (Strafgesetzboch) se posebej v dar v kapa, ter praaa tr«M*: »ca jajos vt«jknpa,aiaf<' 
pripravnih niajhnih baJ^vah (v oamerki) nasvetlodati, Svakervi^: »svaka dobra Ijnbav, čeat i sreča, da bi ra- 
fcer voditi: kaj je prepovedano in kake ae po- bito i plodil« tebi,, i svim tvojim vse dni življenj« d« 
atavi zoperne dela kaanajejo(8tra£>je), jevsaoemn velik« starosti vsa do kasna amerti''. Na to vai sva^a 

ttrebno. Tndi v slovenskem jezika (zraven nam- Taselja zavriak^o, nevesta da tra^i dar v kap«, ave- 



— 130 ~ 



% 

n 



r«to tal l0r» rok# fia Jo Torio kloMba« imAm in a«* 
▼Mil m Joiiio okdo mito, Ur nj« H^ffM ▼ kito, k« 
•TO^ vrlrioije in aUrelna itreUjn. 

(Bng«i«BiAMM tef« tegft kr^ M ▼ SiiCr«^- K o 1 ■ 1. ms.) 

•^. F, 

Ko sim pred nekimi tremi tedni v nemikem ctenilta 
^Allf •». Zeitanf ^ pervokrnt novico^ o nednj tako eloTe«> 
eem mlsopleen prebiral, se mi ie se dondevalo, da ho 
ta reč se dosto od sebe jrovoriti dala^ In res je taka. 
Po Nemškem in Anstrianskom ni f a skor mesta ne kraja, 
kjer bi ne poskušali is severne Amerike ▼ Baropo 
dpneeene snajdbe. In sares je ni loieji sknsnje memo 
t^^ — lesenih mis in mišic nikjer ne manjka, se manj 
pa radovednih Ijadf, ki selijo precadni pMs gledati. 

Čeravno je skasnja lahka, so vendar le nekteri v 
nji srečni, dro^i.Do; nekterinočojo vid]ti,kar je,— dmiri 
BO krisem roiM o vsroka misoplesa; ni tedaj čada, da 
po časBfkih in v f ovorik ačenih in prostih Ijadl se je 
Tnel silen prepir o tem 4^). 

Jas slm to reč dvakrat na tai^ko po nakasa dr. 
Andrd-a poskasil. Bokrat nas je sest, drai^ikrat se- 
dam osA rasnoi^a spAla blise osemdeset minat okoii prav 
pripravne mise sedelo, brea da bi "se bila le kolčikaj 
premaknila. Že se ml ta reč enmalo dvomljiva sdi, kome 
i|ek prijatel povabi se eno skasnjo is^iedat iti.* Greva te- 
daj preteklo nedeljo v hišo takajanoi^a targovca, goap. 
Krasovca, kjer najdeva sbrano drasico foopodoT, gospi 
in gospodičin, in mlado pestema, ktero so mi popisali 
posebno obcatljivo in polno tisto prečadne moči. Poata- 
Tijo v sredo isbe stirinogato mišico terdega lesa; dva 
gospoda in omenjena pestema, mlada deklica kakih 18 
let, se vstopijo okoli mišice, vsi trua položd roke na-njo 
po versti, da masioci eden drasega polcrivajo. Ml dragi 
debelo gledamo in čojemo kaj da bo. — Komaj preteče 
kakih 5 mlont , se sačne deklici desna roka silno tresti, 
kmalo komolc In potler cela rama, potem leva roka In 
celo tmplo, — pretečete se dvd minati, in misa ee 
sačnč gibati, premikovati, sakati, in sakaje 
po Isbi se plašiti, da nas je, ki smo to reč pervi- 
krat ▼idili , aares grAsa obšla. Deklica atopi Is verste, 
in pristopno tri j tf gospodje, potler sUrje in sklenejo verste, 
— al vse sasteiu, misaae ne gane več. Prinesejo' potem 
oa pol veči in tesji miso ; okoli nje ae vstopijo stiije go- 
apodje s deklico vred, dtejemo* komaj tri minate, sačnč 
misa že pokati, se močno gibati, naprej pre- 
mikovati; — gospodje odstopijo In deklica edioa s rahle 
na miso p^losenimi samimi persti po Isbi vodi teako 
mIso, al, prav sa prav rdel, ji sledi; misa pase tako 
sIIdo v steno saleti, da ji skoro ena noga odleti* Po na- 
vadnem slabo dekle ni v stana te miso s' obema ro- 
kama po IsbI tako sa seboj potegovati, kakor sa je 
lakaj s tremi perati sgodilo. Na -obrasn se ji se bere 
neka vasDa prememba o ti ddbi ; sdrasena kri ji bolj v glavo 
stopi, In trese se po celem trapla se delj časa po tem; 

*) Kdor hoeo ki^ posebno tto«UBOfo o tem brati, niO b^re 
612, list Lipskep čonika »ninstrirte -got«:«« kjte > «ek 
ftzikar v idroTitolsko raslaf^anje SBsel, in is iil- 
b«a* bitjo (PalssohUg) in ii miskineipo koren (Nno- 
kelkrnnpf) premik mise po mohaniški sili ratodova! Po 
Uraslafi imajo sila sila drobno kerriso žilico na perat- 
aih koaoih (!) in pa kere roke (!l) takomoe, da tirajo 
miso okrof. Goop. flsikar, ki fotovo no posnA meoi 
silnega bitja, ae manj paperstnoifa korea, bi bil 
boU pametno gtortl , ako bi oo ne bil spastil y railofanjo 
misoplesa po ti poti!--Kdor pa temn naeprot kaj pametno^ 
in snaminivega soii e raslagi misoplesa brati, n^ bero 
v 101. list« Onn^Jakeaa easntka (LokalUatt inr Wiener 
Zeiiung) is »Bohemiec vseti sestavek: »Das TisehrOokem 
SUndpnnkte der VVissessehaft«. Vred. 



•akrat ja akar amadiela. Pealaraa Je ie de^ čaaa w ttifl 
ildM , in nikdar poprej se ni kšj Ucega na nji kapaslle. 

Kar aim a lastitfmi e«arf Tidil, simtakaj pdpisal. 

Vendar ae jlk ne. manjka, ki vse to galo sleparija 
in pomota IJadf InMnaj^. Al pomislimo , da so aa ne- 
kdaj Ijadjd tndi Kolamba In Oallleja pasmehovafi! 
Cadevita moč ss abadi na to viso; kako In kaj: bo 
daljao prefskovanje ia premMijevanja nsodde. Porva 
ja, da sa skušnje degotoTlje, al, kakor scer pra<* 
▼ijo, da 00 ,,facta conatathrajo^. 

DrmfoHm Mšt e0r, ffttnasinki aiitsU. 

Novinar iz slovenskDi kri^evo 

Od sv. Petra poleg Radgone 23. aprila *). 
Vae jo sivo po vinogradih; čas in čea ae koplje. Revni 
kopači, ktorim ae revalna so na abrasa bdre, moakega 
in senskaga spola, mladi in stari dohajajo po navadi is 
blisnjega Ogerskega (se ve Slovenci), si krajcara aa- 
alaslt Kdor pomisli, da vinograd mnogo dnin potre- 
baje, pridela pa se v ebčja le arednje, akoravno am 
letos Ijadjd jako obilne sladke kaplice nadjajo, bo lahko 
sapopadel, da je dnbia sa kratek dan, to je, od osmih 
dapoldne in od ene do pčtih s pijačo po 9 groaav; sa 
dolg dan pa, to je, od šestih sjatrej do sedmih na r^ 
čer, tadi s pijačo, po Id grosev(sajna)sadoato plačano* 

Kakor nam aadnnosni popki dosedaj kasejo, imamo 
mnogo aadja pričakovatf, ker je mogoče, da cvetje drevja 
ekodljivega in neprijetnega vremena savarovano ostane* 
Zimske eetve povsod lopo stojijo. Toliko bolj pa ja 
popelavaoje sem^e poakodllo, ker so na več krajih njira, 
vinogradi, celo kise niso sleslo. 

Da se mise obračajo, kakor amo v predsadnjib 
i,Novicak^ čitall, je gola roanica; tadi člo^^ek, ako aa 
na njega na tako viso roke polosd, ee premiki va. Mi 
pa amo tndi (se snana reč) skasill, kako slata ara, 
lanček, rinčica, ako sa na sidano nit obesi In v časi 
(bokala) mirno viseča a dvema porotama dersi, preje ali 
poanejo sama po sebi ciogetati sačnč. Jančar. 

1% Leekovca na Dolenskem 23. aprila. * 
^Kaj bo 9^ — 00 allsl pogostoma med kmeti pa tadi med 
tersaoi gavarttl — ^elesnlco od Zidanega mosta proti 
Zagreba bojo veadarie gotovo napravili; nas saslasek 
na Savi, pa tadi po cestak pojde rakom svlsgat^. ,yKig 
bo? če bi oc bolesin grojsdja tndi v nase nograde pri- 
kradla, od kod bomo denar sa davke in sa ato drasik 
potreb jemali f ^ 

Pač res, da gospodarje v slabih letih težak jarm 
tare, pa s sdihlojem samim: ^kaj bof^ nI nič storje- 
nega, nič sboljsaaega. Novi časi, nove potrebe I Ka- 
dar po starem več ne bo hotlo iti, bomo mogli po 
dragih dohodkih gledati, in kar je mogoče si poma- 
gati. V izgled vsamem kmete IsKerikega polja 
med Savo In Kerko. Veliko al ti revesi na nobeni atrani 
pomagati ne morejo. Slabo gnojena, pasta, peščena 
semlja obilno roditi ne more. Travnikov je silno malo, 
lastnih som (kost, gojzdpv) pa celč najti nI; sato si 
tadi ondašnji kmetje ne morejo veliko sivine dersati,bres 
sivloo in gnoja je pa poljedelstvo reva. Imajo pa ne- 
koliko a pičlim od sivine objedenim germovjem sarase- 
nih spasoikov, po ktorih mersevo sivinče od perve spo- 
mladi do terde jeseni gloje tiste bilke, kterik solDČni 
žarki ne popalijo. Svinje, če je le kolikaj kopno,, vsa 
širim po polja rijejo, kmet pa ajdove pleve In draga 
take reči, kakor dober gnoj v vinograd sapelje. — 
Vasi so polne blata s kravjekom namesanega , al na to 
nobeden veliko ne porajta. Večkrat slm poprasevalt 
kmalo v tej, kmalo v ani vasi, sakaj da tako prostornih 
ograj pri hišah s sadjem, spasnikov pa s dmsim drev- 
jpm nesasadč? Vsak pa veli: »aa perata, slm se sku- 
šal , pa an čas raste in vsahne^. Pri vsim tem sa pa 
•) Take nasnanila so nam prav Ijnbe. Vred» 



— 140 — 



«0ator^ k$km l«po in kMftt* Midno drtv« vidi , otniTM 
le rediš«; sete je verjetne, da bi, alte hi ae aemlja 
pratr ebdelevala ia aa eajenje eadnib drer^a 
pripravila, v Itratlieai čaa« bi veillLe lepih vertevTi- 
diii btlo. Le resne volje In enaiale irada je treba. In 
aadje ae be geto ve lahlco oddajale pe blianji aeleanid« 

Komar ni avetovati , tndi ni pemafati. V aeU vati 
je prav velilta laia, v klere ae el deževnem vremonn 
tndi gnojnica otefca* Sploh v i^l alvine napajajo, če-* 
ravno ne deljoč proo voda teee. Vročina lanokoga po- 
letja je laso pepolnema poanaiia. Veliko voi do- 
brofa gnoja bi bili lablso pridobili, in prav potrebaje 
ga njih polje. Al nobeden oe je ne dotakne. Nek po- 
aestnik, kteri je vrednost blata ravno pred aotvijo ajde 
bolj ceniti vedli , memo gredd gleda vsaseno blato in po- 
iten denar aa-nj ebljabi. Al tndi prodati ga nioo hotlil 
In v kratkem ae je laia a vodo apet napolnila; kdaj bo 
apet oaka, kdo vtft 

Naj bi naii deselani posnemali alatl Itgled marljl- 
Toga gospodarja gosp. Velkovaskoga grofa Franca 
Ksav. Aaorspergs. Blizo VelkevasS med cestama, 
kteri po prijetni planjavi ena od Rake, dmga od Ko- 
atanjevice proti Kerskema peljato , se aagleda ▼ sredi med 
njivami atirlvoglatni gaj lepo vrodjenih , košatih germie- 
kov na precej velikem prostom. Lepo spomladi tam pe- 
Dica prepeva in drage tičice ae igraje po vejicah ska- 
klajo. Menil bi, da vse to je le aa kratek čas naprav- 
ljeno. — Pa glejl same mnrve so; od njih listja se 
preživi veliko, velike svilnih gesenc, a vesoljem se 
▼Idi alatommena svila v Velkovaskem grada motati, 
ktera lastnika lepe denarje donaia. Lepa vinska gorica, 
ob kraji ceste med Leskovobm in Velkovesjo je nepre- 
cenljivi kinč cologa ondotnega kraja. V tej gorici se 
tndi prostorni vinogradi VelkoTOSke grajsine. Prav lahko 
jih je najti. Povsod, kjer se drugih vinogradov doti- 
kajo, pa tndi ob koncu so nasajene lepe majčkino m a rve, 
ktere so stanovitni mejniki, in bojo v kratkem obilno 
listja dajale. — Lojte , Ijabi kmetje! tudi vam je kolike 
toliko ravno tapotodperta; začnite murvo saditi; svi- 
loreja, če ae je prav poprimete, bi vas v prihodnjih 
časih hnde revsine varovati enala. Kmetijeka dražba 
v Ljubljani Vam ponuja murbenega drevja in lepo pe 
domače spisani nauk, kako a morbami in aidonosniml 
gosenci ravnati. Zdramite ee, dragi mejil In aeiite po 
▼sem , kar vam v revnem stana boljši dohodke ponuja. Novi 
časi, nove potrebe! Le vedno ^po starem^ ne kaže več! 

Pod Sneinikom 20. aprila. Pervi dan aprila 
dobim po žapann neke zemljevide ia Beča. Radovedčen 
jih hipoma pregledujem, ker sim se nadjal, da bo med 
njimi narberžeje slovenski zemljovfd častitega Kočev- 
akega prijatelja v Tominu, pa žalibog — ni ga bilo zra- 
ven« Zemljovidi, ki smo jih dobili na deželo, po bili 
trije; eden Europe, drugi Austrie; tretji štajerske, ko- 
roške, krajnske, goriške in primorske dežele, vsi v 
nemškem jezika. Namen gospoda Rafeisberger-a , ia- 
dajatelja omenjenih zemljovidov, je za Nemce res pri- 
goden in hvalevreden, bor zemljovidi so obstojni deli 
omike vsakterega naroda. Al če se mislijo zem^ovidi 
tadi po slovenskih vasdh spečati, morajo biti v je- 
ziku narejeni, da jih tisti, ki jih kupi, tudi brati in 
ogledovati zamere; veči del županov ne razume nemškega, 
in marsikteri zna boljši križ narediti s sekiro kakor s 
peresom ; kaj pa se velika množina svetovavcov in ne- 
izmerno obilo izbornikov, kterim so bili tadi omenjeni 
zemljovidi poslani ? Ni tedaj čuda , ^ jo je gosp. Ra- 
ielsberger slabo opravil z nemškimi zemljovidi, ko bi 
nam bil nasprot močno vstrogel, on bi nam bilEuropo 
in Austrie poslal v slovenskem jeziku, ker bi bila po 



tem U dva aemljevMa aredaine lepe lapoInUamed semi- 
Ijevidem celega aveta(v dvdh polkreglak), ktereipa 
že Imamo v elevenekem jezika, in ned zemljevidoma 
slovenskih okraj in, kterega neUno pričakujemo. 
Ei(mljevidl, ki nam v domačem jeaika kažejo vča avot^ 
pe tem Buropo, aa to nase cesarstvo auatrian- 
ako, in aatem tistih dežel, kjer prebiva narod 
alovenekl, ae naiemn ljudstvu, ki se je jelo na viiji 
stopnjo omike povzdigovati , zlo potrebni pa za porvo po- 
trebe tndi Badostnj. Če se ne motimo, je ževletalM7 
dal gosp. Soljao zemljevid Europe in zemljevid Au- 
strie na ilirski jezit predelan iz tiskarnice Vase, g:o0p. 
Rafelsberger , na svetlo , — zakaj nam pisto poslali ti- 
stih ali napravili enacih v slovenekem jeziku , da bi tako 
omika postajala čedalje bolj občinstvo vsih naredoT 
austrianskih , za ktero je vsak jezik vgoden. Plonnuki^ 
1% Ljubljane. Za spominek Ettenreich-u na- 
menjeni se je na Krajnnkem nabralo čez 1900 fl.; nar 
veči doneeek je bil 50 fl., nar manjši pol krajcarja. Zo 
nabrani denar se bo dal srebern kozarec narediti. — Ke 
je bil nnidan knez Černogorski bolžn v Ljubljani, 
se je poklicani zdravnik (dr. ficbiffer) ž njim le sloven-^ | 
ako pogevaijal in doato dobro ata se razumela. 

Novičar iz mnogih Icrs^evt 

Oenova nove srenjske postave je de^srljfoa 
in pride nek kmalo v poslednjo posvetovanje. — Cesar- 
ake železnice so prepeljalo mesca marca 1^.927 
osdb, en milion in 919.879 centov pa blaga ; in as za- 
služile 869.966 fl. — Branitelja svojega o napada \%. 
februara so Njih veličanstvo povzdignili v auatriaadu 
vi težki etan. — Nas rojak sedaj vodja ninisterflko 
knjlgarnice na Dunaji, gosp. dr. Konstantin Wars- 
bach je prejel viteški križ kralj. Nizozemskega orosliL- 
novega reda. — Časnik Dunajsko kmetijsko dražbe je 
vstrasil unidan bravce a preroštvom , da letos oe bo nič 
sadja; na to se- je oglasil nek dobroznan sadjorejic, ki 
pravi, da ni se nobenega vzroka, da bi že obupali. — Zlo 
občutljivo esdbe naj nikar ne poskušajo mizopleaa, ker 
je mnogim po tem že hudo bilo. — Parska vlada je v 
poeebnem ukazu prepovedala poslom. nespodebol 
lisp^v obleki; to je storila zdaj tudi Pruska. — Is 
Turčije se ie nič ne vvii al je ruski poročnik Men- 
čikov že kaj dosegel ali nič; toliko je gotovo, čeravno 
je sila mogočen v Carigrad prišel, da Turčija se stoji. 
In seer tako, da je minister CIarendon Angleskema der- 
žavnemu aboru te dni razodel: „da od zunej se ni 
Tarči i nič bati, tedaj tudi vojske no za volj nje^. — 
Ker se je Ruska vlada tudi v zadeve Serbske kne- 
žije vtaknila, je nek ta pismo poslala čaru v Petrograd 
in ma želje razodela: naj bi se ruska vlada nikar ne 
vtikovala v notranje zadeve knežije. — PervI sneg le- 
tos je v Carigradu padel 17. dan t. m,, pa je berž 
skopnel; tudi griči okoli Rima so bili 15. in 16. t. m. 
s snegom pokriti. 

MUodari za Brašlovčane. 

v Ljabljaai.* Oosp. J. Baamgartaer, tergovee, &- 
gold.^ goap. Ilv«*y vnnhiik kmetUtke dražb«, 2 gold., aosp» 
Debevo, posestnik, 3 gold., gosp. Sapan, tergovee, 2 gold., 
fosp. Henrik Skodlar, tersoveo, 3 (old., gosp. J. Polliser, 
potoviO<»ei tergoveo, 1 gold., gosp. Malaar, terpoveo, 3 gold.^ 
gosp. Viae. Seaatg, posestaik, 3 fold., fesp. A. Sebmals, 
svefeovavee pri o. k. deželni sodait, 2 gold., gosp. V. Z oseb k o,, 
posestnik, 3 fold«, gosp. Jož. Kari afer, tergovec, 2 gold.^ 
gosp. L. Lnkman, predscdatk kvpčijake aboraice , 2 S<^1'*9 g<>8P> 
K. Holser, teraoveo, 3 pold., a«sp- Pr. Grenel, posestaik^ 
3 gold., gosp. Jož. Berabachor, tergoTeo, 2 S^I^Im gosp. M. 
Smole, posestaik, Z pold. (Da\je sledi.) 



Natiskar in zoloioik Jožef Blaznih v Ljubljani. 



kmetijskih, obertnijskih in nnrodskih reči. 



Novice islug^^ y Ljabljaiii 

vmJl todeo dvakrat, nam-} 

ree t sred« in sabo to. 



Odgovorni vrednik Dr* Jlaoes Blelif els. 



]| Velji^o sa celo leto po poiti I 
^Ufi,, scer 3 fl., sapo] letal 
^ pfl.popo8ti,8Ccrlfl.30|Lr.| 



Tečaf XI. 



V sredo 4. maja 1853. 



Li8t ae. 



Rodovitnost zemlje povzdigniti po dr6naži# 

(Dalje.) 

Mokrota zemlje izvira sosebno iz 3 vzrokov: 
Y nekterih krajih iz s ta d ene o v. Dežnica in 
anežnica na gorah in gričih tako dolgo razpok in 
lakinj pod zemlio isete, da zadenete na tak svet, 
ki mokroto popiva, ktera po tem v nižjih krajih kot 
studenec na dan pride. Za to najdemo pod go- 
rami povsod mnogo studencov , mnogokrat pa tudi 
mokrin zemljis. Če na tacih mestih svet ne visi, 
da bi voda ročno odtekati mdgla, se napije ves svet 
krog in krog mokrote, in če je to veliko let ter- 
pelo, postane močirje v taki okolici. 

Drugikrat se naj)ravi mokro zemljiše izde- 
žnice in snežnice, ce je lega takosna, da voda 
odtekati ne more, in je spodnja zemlja taka, da 
mokrote ne spnša rada skozi , ktere se po tem to- 
liko nabere , da je sončna gorkota nikakor posušiti 
ne more. , 

Še ^drugikrat' močimo zemljo napravijo po- 
toki in reke, če iz svojega toka ob po voanii sto- 
pajo, in je lega kraja taka, da delj časa voda od- 
teči ne more. V tacih okoljšinah je pervo • ^ se 
struga reke ali potoka popravi. Strugo reklU^o- 
praviti je pa drago delo; kaj tacega se zamore le 
dcržava (cesarj lotiti. Dosti potokov in hudo- 
urnikov pa Je, pri kterih bi se dalo brez velicih 
stroškov veliko storiti, ako bi se le soseske (ob- 
čine) tacega potrebnega in koristnega dela mar- 
ljivo lotiti hotle, s kterim bi se dale od ene strani 
povodnji zabraniti, od druge pa pomanj- 
kanje vode odvemitl. Ko bi soseske le to spo- 
znati hotle, daje njih lastni dobiček, če bi vza- 
jemno to popravile, bi jim dostikrat treba ne bilo 
zdihovati po vodi, da se jim je posušila, ali pre- 
klinjati povodinj, ki jim velike škode piizadevajo. 
Da je pa zemlja močima, se spozniL: 
i) iz nekterih a^eliš *), ktere se najdejo le 
na* mokrih zemljiših. Take zeliša so malo prida ali 
celo škodljive; žito na tacih zemljiših je slabo; ki- 
slo seno ni veliko vredno, živina ga ne je rada. in 
^« 2» je 5 ji nič ne tekne ; sadno drevje medli in 
se slabo sponaša; 

2) močimo zemljiše se spozniL dalje tudi iz 
barve zemlje; sosebno novo orana njiva je na 
mokrih krajih bolj tamae barve in se počasi suši ; 
ob suši je tako polje polno kep in gruč, ki se ster- 
dija na soncu kakor kamen, da jih brana in valjar 
komaj premagata; 

3) če na mokrem zemljišu le plitvo jamo 
•) Take zeli^ so na priliko; slatiee (meoirske in vodne), 

mooirska presliea, terstje, kioje, Ueje. 



hi 



8kop]ješ,kmalo jo bo voda zalila, kineodteka; 
4) cela okolica že kaže, da je zemlja 
močirna; kolovozi na potih sovderti; zemlja je raz- 
pokana; zrak je merzel in vlažen; zgodaj jeseni in 
pozno spomladi je slana (mraz}, če je se nikjer 
ni, je tukaj; sneg pozno kopni; poleti je v tacih 
krajih muh, brenceljnov in dmzega merčesa, daje 

{*oj za ljudi in živino; žaberagljajo, da je kaj; ovce 
lirajo, metljaji in vodenica jih morijo, in druzih 
bolezin je vec ki^or dosti. 

Iz tega je očitno, da je posebno ilovnata 
zemlja tista, ktera potrebige, da se po drenaži na 
suho dene, pa tudi za pes eno zemljo je drenaža 
potrebna, ako je podbrazdina mokrotna. 

Tudi je dosto tacega polja, ki je poleti či- 
sto suho in na kterem se ob prav vročih letinah 
še dokaj pridela; če je pa vreme navadno , nepre- 
suho, stoji sad na takem polji vselej veliko sla^ 
beje in ob deljčasnem deževju gre pod zlo. Marsi- 
kdo bo morebiti mislil, da takosna mokrota, ki pre- 
ide poleti, ni škodljiva sadežem, in da na tacih 
zemljiših ni drenažbe treba, — al možaki, ki tako 
menite, niste na pravi poti, zakaj rastljinam škodje 
posebno zimska mokrota, kadar zastaja pod brazdo, 
da je sonce osušiti ne more. In škodje toliko huji, 
kolikor bolj merzla in mokrotna je spomlad bila. 

Al pa ne bojo take zemljiša po drenažbi pre- 
suhe? al se ne bo po nji vsa voda pregnala, ktera 
je rasti potrebna? — bo morebiti marsikdo vprašal. 

O tacih zadevah mora kmetova vec le s ku š nj e 
pobarati: kaj one pravijo. Skušnja pa uči, da po 
podzemeljskih cevih, iz kterih drenaza obstoji, se 
le odpravi tista voda, ki je odveč, ki je tedaj 
škodljiva. Drenaža na pravem mestu in 

&rav speljana dela čudeže na zemljišu! 
a njivah, kjer poprej še ovsa ni bilo vamo se- 
jati, rase sedaj pšenica in repa, da je veselje vi- 
djti, in na senožetih, kjer je nekdaj le bičje in ločje 
raslo , se kosi sedaj po drenaži nar žlahuejši seno. 
Vse to niso le lepe besede, temuč so zlate 
skušnje! (Dalje sledi.) 

Gospodarslce slinšige. 

Platno ali pavola^ 

Ker je pavolnata preja veliko bolji kup kakor 
lanena, so jo jele fabrike med platno zlo mešati, 
in tako sedaj marsikdo misli platna kupiti, pa kapi 
zmes iz platna in pavole. Če fabrika to očitno na- 
znani, ni goljufija; če pa že vsako nit tako pre- 
sti d&, da je zmešana iz prediva in iz pavole, je 
to goljufija , ktere ne oko ne roka lahko ne zapazi. 
Pravijo scer, da taka goljufija se da izvediti^ ako 
se košček tacega platna v kakošni kislini neko- 



— 14« — 



liko časa namakva, ker kislina razje pavolnato nit, 
lanene pa ne. Al ta skušnja ni gotova, ker je 
pri tem veliko ležeče: ali je kislina bolj ali manj 
močna in kako se omenjena namaka opravi. 

Nar ložji in nar gotovsi pomoč, ktera nikdar 
človeka ne zmoti, je le tista, ktero oko dasprij^o- 
močjo tiste očalniee, ktera, če skoz njo kakosno 
reč ogledujemo, nam vsako se tako drobno reč ve- 
liko veliko poveksa, in se zato drobnogled (Mi- 
kroscop, Lupe^ imenuje. S tem drobnogledom je 
razsodna: ali je platno čisto platno ali namesano 
8 pavolo, tako lahka, da vsak otrok se to spozna- 
vati lahko o 5 minutah nauči, takole: 

Lanena nitka se pokaže skoz drobnogled 
kot ravna, okrogljata, enmalo ali celo nič 
votla nit. 

Pavolnata nit pa se vidi obstoječa iz vot- 
lih, tanjkih, skozvidljivih nitk, ktere so 
kmalo na levo kmalo na desno zasukane, 
kakor kupec posušenih, napihnjenih, zme- 
flanih in potlačenih cev. 

Tem tanjkim votlim nitkam se na pervi pogled 
vidi, da niso za terpež takosne, kakorsne so nolj 
debele in močne lanene niti. 

Kdor ima s platneno kupčijo veliko opraviti, 
naj si omisli tako poveksavno očalnico, ker le ona 
je edina in gotova pripomoč platno od pavole 
tudi takrat spoznati, kadar jo goljufija skriva. 

O ti priliko povemo zgodbo, ki sejenedavnej 
na Saksonskem zgodila: Dva juaa prodasta nekemu 
tergovcu veliko platna za pošteno čisto platno. Ter- 
govec se pritoži po tem pri gosposki, da platno je 
s pavolo zmešano; gosposka da zavolj goljufije juaa 
zapreti. Nek v razsoao poklican ^zastopen mož^ 
poterdi, da platno ni čisto. Juda se pritožita zo- 

Eer to razsodbo. Na to posije sodnija platno ne- 
emu profesorju vBerolin v preiskavo; profesor ga 
z drobnogledom preise in najde, da je čisto platno. 
In tako je tudi bilo, — ali uboga juda sta bila 
celo leto po nedolžnem zaperta, med tem, 
ko je ta pravda tekla. 

Starozgodovinski pomenki. 

Kaj pomeni ime ^^Panania^ ? 

HamloiU Dtmerin Teršiet^ak, 
IsrokopiB*: »Kdo so bili Norieani in PaiOBoi, Kelti ali Slovonet ?c 

Ptolomej in PIloij CU. ts. i$. m. M J praviu, da 
je Pano ni a bila obmejeoa na zahodu od Norika, na 
jo^ od Ilirika, na jagoistoka od Moezio, na sevrn in 
iztoka od Dunaja, kteri jo je od velike Gormanie in 
Dacie ločil. 

Obsegala ja tedaj proti izhoda ležeče strani Aaotrie, 
dtajarskei^, Krajnskeg^a, O/^erskej^a, Slavonie, Hor- 
vaškega to Bosne. Odločeno toto mejo pa je Pa n on i a 
ie le dobila po Aogasta, ko je prišla pod rimsko 
oblast. 

Ptolomej jo deli v gornjo in dolnjo. Od reke 
Rabe proti jaga do Siska , in v zapadni strani kraj ce- 
tinske gore (Moos Cetios), Karavankov prek čez He- 
roovo je segala gornja, in odondot proti jagoistoka do 
mežiške graniee dolnja Panonia. 

V stertem stoletja je ena stran dol nje P an on le, 
ktero 80 reke Raba, Donava in Drava zaklepale, od 
cesara Galeria ločena bila, io po njegovi ženi Vale- 
rii dobila im^ Valeria (Aurel. Sex. Vietor i9 Caešmri^ 
hu C. 40 J 

Tudi gornja Panonia je zdaj svoje imč spre- 
menila in postala Panonia „prima^ in ^seeunda^. 
Med Savo in Dravo ležeča zemlja pa se je velela In- 



teramnia (Medjirečjs) io krajina kraj Save Bmvlm 

Savia rlpeosia — Posavina (Se^i.Bmf.im^np^ šUmš^ 
rosi. e. li,) 

Ptolumej nam več gdr panonskih imenuje; jes t«- 
kaj samo omenim gore ^Okre^ (Struh^ Vil) BoaMiaa 
Okra je znamenita sa slavonskega jesikoslovea, ker v 
staroslovenskem jezika se je rabila pred vseim Io 
za pomen: „gore^. To nam poterdi toliko imča bre- 
gov „Okie«, ^Okreno«", ^Okreniea« po /Slovenskem Itd. 
V saaskrit« pomeni ^agran«', okra, hom, Gipfel. Ime 
enega Ilirskega kralja C^ffimm iX. 70 jo hllo A^reo. 
Lastno sanskritsko ime »Agran« na rimskoalovenokih 
kamnih večkrat najdemo s slovenskim izrazom Ce- 
t«s 1), Bregins >) in polaUnčeooMontisIns *}. Od 
staroslovenska besede „cet<< jo dobil im^monseetims 
CKahlenberg), mesto Cetinje v Čemigori, vea Pre- 
eetinee v fari male nedelo na dtajerskem, ktero pmv 
naravno prek oeta (hona ali brega) leži. 

Večidel so se nemški jezikoslovci 



nemški jezikoslovci tradill 
^^cot^^zaceltieko oglasiti In na-njo oo opiraje dake- 
zati, da so okoli gorecetinske Cel ti živeli. Pa ne bodo 
premagali. Ima coltiski jezik soer sorodno besed« sa 
brog, al ta se glasi ^kot*', torej toliko gor na Fran- 
coskem z imenom Kot, postavim: Cotd'or, dor Oold- 
berg, Co tarči, Ijadstvo galičko (Ca^mr 4» heiU ^mU. 
VUL SZ), AlpesCotiae (Taeii. hist. I. 6r) plaiinomed 
Francosko in Piemontom od Monte Viso do Most C^nis 



itd. Besedi „cet^ in „kot« ste iodoearopejiki, sa- 
mo s " 
.kot« 



pOet« indoslaveiska. 



tim razločkom, da je „« 
j,»v» pa indogermanska. 

Plinij f*w*«-. nai. ///. $8.) piJe, da v dežoll ai%- 
rih Karnov, to jo, Gorencov od sUroslovenske be- 
sede »kar«, sanskritsko „giris« (od glagola g4r), moas, 
Berg (Eiehhoff IZIJ^ je ležalo mesto ,,Okra^. SUroslo- 
vensko besedo »Kar^ se najdemo v imenih gor: Kar- 
pati, Kar vanki, innarodaKaranti, tadi mosta Car- 
nontam, kakor latinski, ali xa^ropg, kakor gerčkip/- 
Mteljt pišejo. Mesto Karnnnt postavijo zgodovinoiiorct 
v okolico dnesnjega Petronela. Jez mislim, da jo 
Petronela* v latinsko prestavljeno ime mesU Kar atnt. 

Severni Slavjani besede »kar« ne poznajo, aU pri 
Slovencih jo se najti v bosedi »čer*, „čr«, derF«/- 
sen. Da je čer iz k r nastalo, v6 vsak jezikosloroc ; 
glahl e prod r pa so norički Slovenci kot ar tedaj kar 
izgovarjali. Da Gorenci k radi kot č izgovarjajo, sim 
sam čnl, postavim: čevder, četna, to jo, keldor, kotna 
Itd. in slepi Jari mi je na bleskom jezera zeiraj pel 
^Otok blešči, kinč nebesči*, namesto: „Otok bleiki,kiiič 
nebeški«. Poznam vpiranje keltomanskih pisateljev na 
besedo ^fcarn«, ktera v keltlakem jeiika pomeni todi 
pečino, ali to vpiranje jih ne bode rešilo, ker beseda 
„kar* je indoearopejska , kakor je več tacih občloskik 
vindoearopejskihjezicih, postavim: silna s indički, sanna 
gotičkl, san estijski, sol latinski, solnoe, sunee slo- 
venski, Sonne nemški in tacih sila dosti. 

Bofieda Okra je tadi za tega voljo za starinoslovcn 
važna, ker se je gora Vesav v staroiUlskem jezika 
zvala Okra. Učeni L a so en (Deutung dir Bmgukim, Taf, 
trn Rluin.Mu9. 18az Hran 887 .) bere na engebinskih Ublah 
imč goro Vosa veke „Okr o Fisove« in proačeni Ham- 
boldt (Koamoš L 449) tordi, da je beseda »okra" prav 
staroitalska (Dalje sledi). 

Živ|jeiye v Carigradu« 

(Ii »Nevenac.) 
Ker se ravno sedaj toliko od poglavnoga tarskega 
mesta Carigrada govori, bi ategnilo našim bravcem všeč 

O Mohar I. 302. — ») Nohar 433. — ») Cariathia 18l9,lii«t 
33. Rodovine Četi, Getia ia Breg še iiv^o po 9U- 
Jerskem. 



— 143 — 



biti, Imj Tee od itgu meaU siiiati po popisa foop. Sto- 
janovi^-ft, ki se takole flaoi: 

Ko 00 čloTok sjatro probadi lo Is otonico otopi, no 
Td, zorno bi oo nojpoproj čudil, kaj bi poprod oirlodo- 
Tal: ali neamorDo morjo, ali voli&iDotToni vodotok, ali 
eadno in čarobno lako Cari|jaoko, ali orjaško nosto a 
▼iooeimi poslopji, prodmostji, corkvaml in mlnareti. Ka- 
mor kol so osroo, povsod vidiš voličansko poolopja, ka- 
kor da bi 00 bilo od človoskib rok oosidaoo. Ko sam- 
mtnl sloto solneo tor oo prikaio is globokoi^a morja in 
posijo na borda Sl^atarske^ sabliočd polomeocl na dsa- 
nljah in sarajik , da jik oko no moro pronosti. 

' Ako so osres na ulieo, so na sfodnjo jutro so 
Ijadotva napoligeno; ali kdo bi samoi^ol opisati množino 
ljudstva , ki iromasi po nlleah kakor baoolo okolj ulnjaka, 
Dviiniino 80 k laki, pa skos i^lavno mesto. Prostrano 
ulico, polno ljudstva so vljojo okro|r palač. Kjer bodis, 
ti dond nasproti molitve hodiov Is džamij, okro|: ktorik 
ee vedno bolj in bolj Ijudatvo nabira. Tarei oblečeni v 
otoeortni opravi, o čalmami vsako vorste in barve, pes 
Id na koHjib, s spremstvom in bres njo£:a, in vse loti v 
džamijo, opravit jutrajno molitve. Na drufej strani oo 
▼ald trumo Oorkov in Gerkioj, in prod igimi menihi v 
černt obleki s dolgimi bradami, da so jim komaj lice 
Tidi, s moniskimi kapami pokriti. In ti se vsi drenjajo 
T oerkev. Kdo pa oo uni bolj enako obloooDi s malimi 
kapami? Po obličja niso OerkI, no Turki, no Earopojci 
in čema brada jim obdaja sarujavolo obrase. To sp Jer- 
meni , tudi njim ukasujo vdra v cerkev hoditi s^odoj na 
jutro. Po božji elužbi, ko vsi Ijudjd sapustd Boga po- 
svečeno vežo, BO oživi celi veliki prostor rasslrjeooi^a 
mesta. Množina mul In kdig vleče sode po ulicah in 
poliva tlak. Odperajo se veternice in sai^rinjala okinj in 
vrata hramov In prodajavnic. Na hramovih oo prikasu- 
jejo Turci tobak pijoči , in služabniki velikasev hodijo po 
ulicah in nosijo sladkarijo. Oberiniki že delajo, rasbi- 
jajo in ropotajo po ovojih prodajavnicah In delavsnicah, 
In po ulicah ni manji sum In hrum, dir in daj. Dnevnl- 
čarji s svojimi oafi , konji , mulami , bivoli in deklicami 
00 so počeli svoje delo in i^nrajo sa Ijudnu po <ulicah tji 
in tam. TJi gonijo četo krav, tam kardelo kda in čodo 
ovžc, ki se plačljivo skos ljudi drenjajo. Zdaj so pri- 
kaže kak velikas na nlidah, kak vosir, pasa itd.; mno- 
žica služabnikov , kočjažev in sokolarjev, v bogati obleki 
napravljenih, pes in na konjih pred njim grd in sapo- 
vedi^o ljudstvu: naj se pokloni častitim gospodom njihovim. 
(Dalje sleaiO 

Slovanski popotnik. 

^ Gospod minister uka in bogočastja je češki časo- 
pis „dkola^ priporočil vsim učiteljem na Češkem, Mo- 
ravskem In Sleskem. 

* Ravno je prišel pervi svesok 98tega tečaja ča- 
eopisa ^češkega mnsea^ v Pragi na svitlo in sapo- 
pade prav sanimive oostavke. 

^ Vladimir F oder ov i č je ravno isdal v rusinskem 
narečji delo pod naoiovom: ^Biblioteka koristnega berila 
aa otroke^. 

* Gospod Hipolit Stapnicky oglasa semljo- in sgo- 
dovinosnansko delo pod naslovom* ^HaHč^, 4torom« bo 
pridjan semljopis Galicio s Krekovim in Bokovino. Gena 
tega dela snese 1 for. 80 kr. Isdano bode v nemškem 
io poljskem jeziku. 

* Na Ruskem ishaja letasoje leto 166 časopisov, 
in sicor lil ruskih, 80 nemških, 8 francoskih, 8 an- 
gleški, 2 polska in 2 litovska. 

* Nek bogat tergovec moskovski se je ponudil sam 
vso škodo povemiU, ki so je primerila velikemu gle- 
disuvMoskovi po pogoru. Škoda snese blizo mi- 
lion rubeljev. 



^ V poslednjem sberu Zagrebškega druživa SB 
poveotnico jugoslavensko ste so svellko radeotj« 
in sahvalo sprejele dve knjigi y,dvorcovio rasrjadl^ v 8 
svoskih , io ^pamjatnik diplomaticeskih saosonij drevoej 
Rossj<^ v 8 svoskih, ki ju je družtvu ruski ear Nikolaj 
isročil. 

Jezikoslovske drobtinicOt 

*Naj ^Novicam^ ovojo misel o besedi ^kusniti^ 
povdm, ker slovenski spisatelji boječi so, da bi ne 
nemčili, jo s čelovati ali poljubiti samonujejo, Dal* 
matini pa stari in mlaji jo rabijo, aa priliko: dr. Spor 
v i^Kastriotidu. 

Ako je beseda ^usta^, Mund, naša, bo tudi k-us« 
niti naša; pravo jednako skovana s latinsko os ^ 
(Mund)-culari; in talianska baciare pride gotovo 
od bocca. Na into kopito, mielim, so skovane: kos-ta, 
dio Kost, nemško k-osten (schmecken); latinsko 
g-ustare; k-os-ilo (kusilo, kusati, ilirsko, eo- 
oen), kjer se povsod slovanski predlog k C*d, su}^kaže, 
in stari koren os — us, Mund. Gelovati (od čelo) 
mislim , bo , kar sim nekdaj v Terotu vidil , kjer so Dal- 
matini sprovadjajoči svojega škofa na parobrod prijeval 
njegovo roko in pokloni vsi se pritisnuli svoje čelo, pa 
ne ust, na njo; to jo bilo nar beržeje sedanje polju- 
biti (osculari) , kakor tudi nekdanjo 1 o b o s a t i od ^1 o b^y 
cranium. — J. V. 

* »Človek^. Ni je gotoFO slavjanske besede, ktera 
bi se talce raslično Isgovarjala kakor človek. Rusi pra- 
vijo čelo vek, Malorasi čolovik, po staroslovensko, 
poljsko, češko in slovensko človek, po sčrbskoin her- 
vatsko čovek, čovek, čoviek, človik, pavnekte- 
rih krajih tudi čoek in čovo. Poljski pesnici okrajsu- 
jejo človeka tudi na člek« in Piperčani na černogor- 
sklh berdah pravijo tudi čok. Neven* 

Novičar iz slovenskib kri^ev« 

1% spodnje okrajne Ribniške doline. J. C. Dva- 
najst ur hoda od Ljubljane leži med Blokami in Hočev- 
jem od solnčniga sahoda prot izhodu lepa, ravna Rib- 
niška dolina. Ona jo dobre tri uro hoda dolga, in 
ima semtertje griče ali homce, po kterih sospasniki, ali 
lepe vasi, ali pa tudi kaka cerkev. V leti dolini so tri 
fare: Soderska s 8687, Ribniška s 6118 in Dolenska 
s 1735 ljudmi. V Sodorskl fari do njsne lepe podm- 
žinske cerkve -M. B., kjer so tudi svete stopnico, jo 
leU dolina večidel le kakih 800 sežnjev široka; daljo 
od lete cerkve, ki se ji Novsstifta pravi, se pa dolina 
tako odprč, da je debelo uro hoda široka. V sredi leto 
'široke doline stoji na lepi ravnini dost čedni Ribniški 
ter g s svojo staro že slabo in premajhno farno cer- 
kvijo , o starim gradom poprejsne gosposko vsih somljlo 
Ribniške doline, v kterim tergu jo sdaj cesarska sodna 
oblastnija, davkina in semljiskih bukev gooposka. Eno 
uro hoda pred Ribniškim tergam stoji na niskim griča 
Dolensko fare cerkev. Prebivavci cele Soderske fare in 
Ribniško nad tergom žive od obdelovanja polja so^ i>olj 
pa od isdelovanja lesenine v resčeta, rehte, okrožniko 
In keblo (škafe). Vse lete reči prodajajo na drobno po 
Krajosklm , Koroškim , Štajerskim , Horvaskim in po Pri- 
morskim , in sa-nje veliko dnarja dobd , pa ga tudi sa 
leskove palice, Ie kterih vitre delajo , Kočevarjem , kteri 
tacth palic vsak pondelk v Ribniški cerg več vos na 
prodaj pripelajo, in Horvatam sa obodi isdajo. 

Nas kraj je tedaj spodnji kos Ribniško doline do 
Kočevske meje. Okolj sgorej imenovaniga griča je ši- 
roko ravno, lepo polje, In na levo etran pod gričam jo 
Dolenjavas s 118 hišami, malo sgoraj nad leto vasjo jo 
Porgoriska vas s 78 hišami, na desno stran so po tri 
majhne vasi* Blato, Kot in Rakitnica s 77 hišami. 



» IM ^ 



V^Uvavei toh ▼••! bi tM«gli •« pridelk«T lepiga 
polja bW«U, ak« bi nai kr^ na iael aledMik akoil- 

IjiTCOV« 

1. Na deeiri stiani aaaica krafa Moji »Valka- 
gara^, ajanf aačeiik je pri Blokak in m ad naa pa Ka- 
caTskiai iatai^na do Horraskif a. Ona nam aapraTi vae- 
kratna vikarja, počno maralo opomlad in airadoo aimo; 
in a lam braal kmeta dTojna ooCva imeti. Tega akod- 
Iji^ea ^%^ '^i^ da nam ni moc adttraniti. 

9. Prilekd t nas oar niijl kroj Toa vodo Rikniako 
doline y one imaje po našim polja svojo strafo in ae ad 
▼ec let neiastrekljene rapo ali jama, po kterib pod 
■amljo tol[6. Al ob povodojik lota rape ne morejo vse 
▼ode poierati , sata aa roda vočkrat pa nasim polja je- 
aera enaka rasprostre, t ktori Toikrat spomladi aii joeeni 
sita patonojo, in tako slabo letino naredi. Tega akod* 
IjiToa bi aamoglo pridne roke idrasenik sosedov pregnati. 

8. Ker so t nasik krajik iroete in ▼olika vasi. pride 
bres stoTila veliko beračev od mejo Honraske is Ko- 
čevja, Čiskigra, Krasa in od vec drarih krajev, kteri so 
tako silni, da jim aavolj nadlegovonja vsalida kajmalii^a 
dati mora, in ker taeik večidel sa delo so dobrih, no« 
potrebnih škodljivcev večkrat aa dan po 80 pride, kmet 
po malim veKko iada« Ta nadlof^a bi se dala le taka 
odvernki, kakor aa nam ,|NoTice^ so od več krajev 
povedale, da berači, kadar pridejo, morajo delati 
na polji itd. In le kdor dela, kaj dobi. 

4. Za takojšno potrebe bi brli štirje ostirji (kerč- 
marji) prav sadosti , pa jik je celč stimajst. Vsi bi radi 
obo|fateli in sato abosiira kmeta k sebi vabijo, mu kar 
morejo piti poailljo in ko |:a s vinam ali pa s siranjom 
omamijo, |ra kvalijo, da le kaj več od nje|:a skapijo. 
Tadi obilni kerčmarji so škodljivci nasiga kraja. Te 
nadlog^e odverniti pa meoda, kakor skasojo povsod ka- 
žejo, nikjer ne morejo I! 

V nosim kraji todi^ kmet od samlica polJBki|:a pridelka 
živeti ne more; en oe pfoati mora EloačaHjo; lončarsko 
posodo predavaje po Dolooakim, Primorskim, po Krasa, 
Istriaaskim in oeič po Laškim. Eni smed tnkajsnih kme« 
tav ae pečajo s konjsko kapčijo in tem oe reče |,kobi- 
larji^; oni sknplajejo konje na Horvaakim, Oforskim In 
Štajarakim , ženejo jih na Laske in jih po vsih krajik 
Laike dežele, cel6 na Sardinskim in Romanskim proda- 
jajo. Veliko aasik kmetov aa po sveta pri svojih knp- 
čijak tako rasvadi, posobao kadar jim kapčija prav ne 
ffrtf , da v doli^va sabrcdejo In marsikdo na boben pride. 
In ta je tadi nadloga. 

1% lifubljane* Po postavi bi bil imel biti veliki 
sber kmetijske dražbo ti teden; irlavni odbor pa je 
preneoel sbor na prihodnji teden (10. mejnika) aa- 
volj dakovnik i^oepodov, ki ti teden bi oe no bili md^li 
sbora vdeiežiti. Prihodnji poodelefc (9. maja) dopoldne 
je na dražbenem vertn na Poljanah očitno ispraoe- 
vanje ačeaeov kmetijskih sol, h kterema samore voak 
prijatelj kmetijstva poslasat priti. — Namesto amerlega 
veitelja Kapas-a sa 8. razred Ljoblj. Ijadske šole jeis- 
veljen g. Miha Patre, bivsi ačitelj v Idrii. ^ Gosp. 
dr. Klan bo po sporočilu sf^odovinskera dražtva apisal 
j^apemenik svestobe Krajncov v leta 1868^. 

Novičar iz mnogih liri^evt 

Važno novico ravoo svtfmo , da je nek veljaven mož 
C. k. minieterstva notranjih oprav nasvčft predložil sarojo 
aekih posebnih i^ojsdnih drevje, k terih sad samore v 
žg^anjo-fabrikah popolnoma nadomestovati krompir* 
Ako je kaj na tem, bo dobiček velik sa kmetijstvo in 
^ejgdnarštvo ; zato smo radovedni: kaj več slišati o ti 



vaial aovfcL --* Pet, kedar iaM aeleaaica akoai Ko-- 
reško iti, se ni določena. — - Kaes Čornoi^oraki 0» 
>o paklanU na Danaji Njih veličanstva in Njofoviaa sta— 
piaam« obiokal je tadi aektore g. ministre: danes (v aredo> 
ali jatre aa bo aek peveraal domž. Čaja se , da tmdi 
aasirianska vlada bo Černof ore aa samastajiia in^ 
■eedvisBo od Tarčije apeanala, in f overi as, da kmem 
adsli v epamin Patra L vladika Čornoirorskeira, ki je 
alavne nad vladal JllakaMdpasa Basatllja, osaovati red 
sv. Petra, in častao anamaja to|^ reda aaDan^l delati 
dati. Ker Čerao|*ora dosdaj nobenih dohodkov nima , je 
■ek od raake^a čara dobila mi^Lion forintov srebra^ 
da vredi svoje notranje oprave. »^ Na Danaji so fa- 
hriba v veliki aadreiri, ker kapca manjka. — V Tabor m 
na Češkem je prenočilo 86. aprila 16 droain a 51 4me- 
bami, ki irrejo aroča iokat v Ameriko; po jesika la 
neži ao aek bili dtajarcL l>a ae bi ee kosali! — Is 
Milana avtfme, da 87. aprila ao mar ve so celo male 
seleaale; In da se sato kopel nočejo prehiteti o aklepa* 
Bja pagodb. — Nekdo na dleakem je aaajdel papir 
is lesa delati, ia seer peeeboo is omrekeve^a, pa 
tadi la Upeveir*« jelknei^ itd.; los ae naj pervo v eta- 
pah dobro sastolee, da jo kaši podoben. Znajdenlk že 
iadoloje tak papir , ki je acer dober kap , pa sla kerhljiv. 
Bog ne daj, da bi ae ta nesreča ffojsde sedela, keyrse 
tako povsod lesa posMinjkaje. — V Cariirradaje vse 
Biirno; aar več oe sdej irovorf od božjega |:robar 
kdo bo ondi veči pravice sadobil. Rasa je Is polt- 
tičnofa osira sila veliko na tem ležeče, da postane sadi 
ffeopedar, — cesar Napoleon (a aek tadi svajoterdl 
In pravi: da po nobeni ceni ne odstopi; kako se bo te* 
dsj ti klobčič amotal, ie nihče ne v4. Taroka vlada se 
natihoma sa vojsko orožaje. — Cesarico francosko je 
nesreča splava (abortas) sedela. 

Cesar Kari Vl.^ 

Oče krajnskim cestam. ^) 

') nasproti Jel Karel aa Era^asken 



Poriiai , _ , 

Kerk ') flavo moli, 
Po eahim fa poti 

Ne b' ohM tri M. 

Na cerma otoka 

Ni vidit voii, 
Nobeaima potoka 

Hrib toka oe di. 

Po skalah predejo 

Konjioi poeas, 
Mehove nesejo 

Žont ') v Kereana *) 

Tak dedi nam bili 
Pred stotino let, 

Tovori Bosili 
Brns, vino, sol, med. 



vas. 



Oživljat* knpee, 
Na Kraljevi oaaskem ^) 
Kidati dvor oe. 

Oorata dežela 

Tri ceste dob6, 
Verh TersU, Nobela, 

No v Eeko avoJ6. 

Ko cerkve vosovi 

V prah kremen drobe^ 
Gibati hribovi 

Prot meni se sdo. 

Ob ladjo iorpdti 

Nam Savo noil; 
Od clada amrdti 

Čas Krajni miail. 



Alfreda Britani, 

HvaP TiU Kiroljan, 
Henrika Galjani, 

Raj' Karla Krajan. 






Prof. Jaka ZufOL 
Is »llljr. Blatt« letu 1830. 

Porsina, Farezina, der ndrdliche Theil der Inse) Cres^ 
ital. Chorso. 

Kark, lat. Carlota, ital. Vof Ha. 
Zon ta, eeht slavisoh; pivo, Gotriake, hier ms Weio 
nnd halbor Sof^abe, ital. aiaata, von Wafaer. 
Kerean, Vcflianer. 

Kraljevioansko, die Gepend von Kraljeviča, PortoBe^ 
bei Reka, Finme. 



Današnjemu listn 

je dodaoa 6. p61a ,yobčno sf^odovioe^. 



Natiskar in založnik Jožef Blaznih v Ljubljani. 




kmetijskih, obertnijskili in nar odskili re ži. 

[ VelJiO<> ^^^'^l^' ^^^ po poku 
<4fl.y 8oer 3 fl., Ea polleU 
l2fl. po pošti, soerl fl.30kr. 



!Novk« iBhiOaJo ▼ I^JabU^ui 
TMk t«deD dvmkrat, nam-} 
ree v sredo in saboto. 



Odgovorni vrednik Dr* Janez Blelvt els. 



Tečaf XL 



V saboto 7- maja 1853. 



Ust 87. 



Rodovitnost zeinye povzdigniti po dr^oaži« 

(Dalje.) 
Orodje rezati drSnaine grabne. 

Povedali smo že, da po stari šegi Dapravljeni 
podeemeljski grabni so se radi vdirali , in ker je 
njih naprava tudi draga bila, je strašilo to posebno 
posestnike veiicih zemljiš tako, da so jih opustili. 

Če je treba bilo nekdaj vsak graben tako ši- 
rok narediti, da je zamogel kopač v njem stati, se 
delajo sedaj grabni 4 do 7 čevljev globoki, pa tako 
ozki, da so zgorei k večem dvanajst, na dnu pa 
le troje pavcov široki, to je, ravno tolilio široki, 
da le cevi v njih dosto prostora imajo, ktere se od 
zgor doli pokladajo, brez da bi treba bilo delavcu 
v graben stopiti. 

Take ozke grabne rezati pa je le mogoče 
s posebnim orodjem, ktero so bistroumne ^a ve 
znajdle in skušnje popolnoma poterdile. Je pa to 
orodje tole: *) ' 

Štiri lopate, s kterimi se grabni riežejo: 

Pod. 1. Pod. 2. Pod. 3. Pod. 4. 



Podoba 1. nam kaže široko lopato, s ktero 
se začne nar poveršnji in nar širii del grabna re- 
zati. Lopata sama je navadno 14 pavcov dolga in 
9 pavcov široka ; zato je tudi pervi izrezek zemlje 
14 pavcov globok in 9 širok. 

Ko je pervo delo storjeno, pride druga lo- 
pata na versto, ki se ožji lopata CStechschau- 
fel) imenuje in na 2. podobi vidi; je zgorej 8, 
spod 4 do 6 pavcov široka in 14 do 16 pavcov dolga. 

Ko je drugo delo storjeno, pride še ožji lo- 
pata na versto, ktero Dod oba 3. kaže; ta je zgor 
5 do 6 pavcov. spod š do 4 pavce široka in 18 
do 20 pavcov aolga, tako, da graben postane ž njo 
že 3 čevlje in 4 do 8 pavcov globok. S to lopato 
mora delavec nar bolj ročno v caker hoditi, ker ni 
dosto , da bi ž njo le zmiraj navzdol tišal , ampak 
mora zemljo tudi na straneh lepo gladko in čisto rezati. 

Lopata, ki jo podoba 4. kaže, seimenuje 
žlebata lopata (Hohlgra^bscheite) , s ktero se 
naj zadnje reže, ko je bil graben poprej s po- 
sebno zakrivljeno lopato počeden. 

Zraven lopat je treba še druzega orodja. 

Pod. 5. Pod. «. Pod. 7. 





*-) 



Podobe tega orodja nam je, kakor smo že omenili, slavna 
češka kmetijska dražba prijaino posediU) kdor pa seli 



I 

Na podobi 5. vidimo kramp (PikelbaueJ, 
kteri se potrebuje, če je spodnja zemlja bolj kam- 
nitna, da se ž njim terdina razruši. 

Če pa so v spodnji zemlji veliki kamni. Je po- 
sebno dobro tisto orodje ,* ki ga podoba 6. kaže 
in se s topni cepin (Fussnike!} imenuje. 

Podoba?. nam kaže žlebatomatik o(Rinn- 
hacke*), s ktero se izrezana zemlja iz dna meče. 

(Dalje sledi.) 

tako orodje viditi, ni^ (* V^ '^^ veri kmetijske dražbe 
na Poljane v Ljabljani ogledovat; prišlo je po eporoeila 
preeastitega naseda predsednika gogp. Terpinea naravnoRt 
iz Londona5 je tedaj isvirno angleško. Vred. 



— 44« — 



Žd^BL^t^te^j MM);! 



Od doe do Ateste vte revoMV, Hed^ MNhl >1iOBa- 
doToljnih Ijadi Tfdi« 

Ne /govorim od ftstiNi, ktM ^l^roMi pfoftijo*^ bioe 
do hise grede ; *T8t11i hTk91i ni niin9jkalo;Be m^bj^islia 
na «bozo^ kmeta , ktereir« ravno sdaj sa poredoma 
0labi lalni pridelki hi telike davBine slo ekčatljivo sa- 
ievaJo:'le neki erlh oa A v eooiekak hoiem olhenlti , ktere 
bi aoasoma celi deželi vtein^ite nadleioe biti, kakor oo 
■daj pokora aTejim aoeedoia. 

In to M tako smni bianiki na deželi (kajžaiji), 
kteri pod milim Bof^om nič nimajo, zunaj majhne baj- 
tice. V aekterih vaseh njih atovilo ni veliko manje, ka^ 
kor^ilvih^pcUBeatnikov. Kakor gobe ponočiliitro iaraatejo^ 
tako'0e v iiipa eemtertje vzdigajo hiaiče. Posebno se je 
pa njib Btvvilo množiti jeto od tlate dobe, kar ao nove 
inpanije oraovane. (To pa le terdim od nekterih 
žapnnij ;iia Dolbnjskem). Močen hlapec, ki ei je ene 
ma^ne icr/Ucarje p/islnžil, kapi od kmeta košček veria, 
napfavi ^hišico, *v kteri ae človelc so skloniti nemore^ 
si poiše ženske, in njo in samei^a sebe v revsino aalLo- 
pa, Vojik pride domik, in misleči, da bo bolj £:'otovo 
ddtna -diititi , i/itteii nk nUJiarje, ktere lažniVe pro^Snje sa 
nj'e^k \tAu'i^jf9 , ttkko ^bo namreč svoje stanje sboljsal, 
tirja b'd'tf^oj{h ^tViršev 'svoj del, napravi bajtico, ali 'pa 
kno podiirtrjo ftupi , Vkani premalo pazljivo aeželsko 
irV^^rfMb Mn "VoJMk^ prMftfldjntBtvo, di^bf privoljenje, in 
»vk t^difa pf6^pdnlki 'bb že Va Me«dm ^ptt^kk. Pa tttdi 
(«net<nhi -(fki lakih ^i mah> , obojtfe^ spola) )h Večkrat 
)[^riklatfjb,'itfrki]«jb V ^o^eski, kakor tfol|:o jim je ^fag^, 
ita nj?bčb jib -i^e tptala, po tiakdbi poslu '^o prisiit 
Blnžba Mklln de disi, delajo le včasi na Vides, > 
kerčMah se-po^^sto vidiJ9, --^ ifthhajlijo večidel v^kVko 
bajto. 

Inlikj ikVfrkl^ te^k? 

1. Pfrmsfnjkvnje )>osIbV. ]9o thiji,^ V ktbfib 
Bb >rkv "flOfKo hiiaijliv nlijdb, ffn pMv'te1ikb bbs i^o^fa 
iz domačeica kraja ttobil, in le Yedik Jb, 'da bi pridnb 
delati hotel. ^^Kaj bom služil, raji bom k temu kil une- 
mu flsa težak« hodil; več saslnžim , nobeden me ne kre- 
1^ in v nedeljah sim svoj i^ospodar, t tej bajti so že 
obljubili me v stanovanje vzeti ; tako od|:ovori marsika- 
teri hlapec ali dekla, če jih i^ospodar kaj posvari. Za- 
pusti pa posel službo kadar hoče , ker v več krajih po- 
alov nobeden ne popisuje, tako da se večkrat ne zna, 
od kod da so? Tudi se vsak, kdor z ljudstvom opraviti 
ima, lahko prepriča , kako radi da majhni in tudi odra- 
ieni sitoovi in hčere hisarjev in osebenkov nar boljši 
alužbe zapustd , ker pri svojih starših vsako dobo po- 
tubo najdejo. — Moramo pa vendar omeniti , da je tudi ve- 
liko skerbnih staršev in poštenih delavcev in rokodelcev 
med žtbvilom hisarjev in osebenkov,— taki, zlasti če so 
domači, so vsih dobrot soseske vredni, pa sploh tudi 
0oseskkm veliko hasnejo. 

S. Tatvine na polji, t hosti in po vino- 
f^radih. Njiv hisar nima, pa če tudi kakšen kosčik 
▼ najem vzame, ne zamere dovelj za dolg^o zimo st pri- 
delati; kkr sjiroti zaBlnži, večidel sprot potrosi. Pog:lej 
pa T jeseni v njegovo bomo bajtfco in najdel bos obitho 
koruze, krompirja l.'t. d. Odkod to prihe, jo po njivah prav 
očitno zkpisabo. fivtnče b kokos takih imajo pa povsod 
pravico. — Mfajdejose kraji, kjer je silno fiado za derva. 
Vsaka sčepica je pobraba, na tleh se nič ne najde. 
Kmetje jih s tesktm trudom iz g^rajBiDskih f^ojzdov, kjer 
190 poprej dervasnje imeli , dobd. Pičlo se jim bdkazu- 
jejo, prav varčno so prisiljeni ž njimi ravnati. Hisarji 
pa so primoraai (u rečem prei^eč') derva t^asti, 
brez ktcilk živeti ne morejo. Zaslužiti in kopiti jih 
niso v stanu, tedaj, ker se tudi aprositi ne dajo, kaj 



\i9J^l ^IfV ' pa ht^t , nMb ^>^ ^Uode varoTatf , in 
^llto se Ifi^ "ižb )>^h^i -^^f^čttb ^^tdot zaterll, ker 
Vib VPim i|[)'Ai. '^inAr^Je tMlrpnfAl Jhiso napraviti, je 
Va^ibem WdiJ^if<>il ilervli kfbsti.— ^Poa^lejmo po ▼!- 
k^irradib. maTSiMo. in ^IMidei^r^^Dar manjši po- 
trebe, polovico svojeira hrama v "prebTvaliae spreoaeof, 
ali pa, naj se tudi sooedje in mejiši ifetavjajo kar jimi 
"fk moiroče, s dbvdljdkijem ir<fc|fosife t sredi vinoi^adov 
Kajžieo taaVedi, po vioofi^dth žkeio Hoia, in is maj h- 
nof a vino^^rada velik aod napolniti vd. 
(Keaee sledi.) 



Starozgodovinski pomenki« 

'Kaj f omeni ime yyPanonia^9 

ilaaleiril l^seorta Tirsttn^tk, 

li rekofisa: »Kde &• bili NoriČMii in Paaoaei, Kelti ali Slovenoi ?» 

^BMJ«.) 

Med rekami panonskimi samo jedne hočem tukaj 
omeniti. Joroandes (&e^ e. 6MJ) omeni neko roko 
pScarniunir^a« In „A^tfa ii\gi^^. Al to Vil samo ona 
reka, in ^Scarnf^Ofa^ je popačena Čarnjuf a, černa 
vbda,!aqua niirrti. Mi smo vidili na rimskih kamnih, da 
se jo er pri atkrih Slovencih smirij kakor ar isfovar- 
jato-, te^aj iarn, ne pa črn, in 9C je veljalo v aiaro- 
horvatskem pravopisu zmiraj sa 6, Beseda Čar nju g a, 
Crnj'ujg:a 80 živi v ustih naroda sloveoskoi^a, m p#- 
medi kakosno žensko ali žival černe barve. 

Ha je lacuB ^Pelso^ popačeno p iVs o, kar vn- 
slitom jeziku sosebno pomeni jezero, je se visokoueeui 
6'afaf ik ttokacal. dShvanske tiaroiitnosH %. li. emf. $.) 

Is običajev naroda pandnskega tukej samo emeo/ni, 
da 'so sUrl Panonci ječmen in proso posebno ndige- 
jali in is ječmena posebno pijačo ^aabafa^ variU. (Oiej 
9io €š9š. KLIK. 86. ib moj š^U o jRnhidriiiik). Tud/ 
ih tMra bUiftija »etf^oU&a hitro fddlčka sof a(da««t aleven- 
ttih Tadbncov/ft^r tudi V 'radii, kakor Dap^tr p\6e 
CAmuu štr. $0, ječmen, riskaso in tursico naj raji se- 
jejo. ^Rabili so stari 9Wv^ni za živež preae^, piae 
Leo Saplens (C. 18.), ravno tako pravi Maurici 
CStrmta^ema U. e. 6,)s in slovaška prišlo vlea: ^^kosa mat 
nasa^ ^3 irre od ust do- ust 

Že irerčki in latinski spisatelji ao se trudili oponnati 
pomenimdna ,,Panonia^. Tako je Dio CmBalC^t^^-^O 
mislil, da je Panonia dobila Imd po nekaksnom obla- 
čilu „pannU8^, ktero so stari Panonei nosili. Beaede 
Dio Cassiove se tako a^lasijo: ^Nach meiner Statthalter- 
schaft (Dio Cm$$. XLIX. 86, fruttmek dr. Leonh. TtifoU) 
in Afrika wurdo ich n&mlich tlber Dalmatien , vvo frflher 
auch mein Vater Statthalter war, und fiber Oberpanno- 
nien a^esetzt, so, dass ich ven ihren Verh&ltnfssen suTs 
ffenauoBte unterrichtet bin. Sio heisBon aber Panno- 
n i e r , weil sle ihre mit Aermeln versehenen Kleider aus 
StolFen, dio sle nacb ihrer Landessitto znschneidon uod 
panni (Bann) nennen, zusammennihen.^ — Po mojih mi- 
slih oblačilo ;ypan^« „ban^ ni druge, kakor dnesnjii:«- 
ban, kaban, po pomanjšavni besedi kabanica, po- 
magjareno in penemčeno Kopenjek. Je pa i^aban do 
pet ^n\go fz kaline (;Wollstof) sešito oblačilo podobno 
plajflu po stari seg^l, ktero se štajerski Slovenci kraj 
oirerske in horvatake meje, horvatski kmetje inslovaslti 
platničkarji nosijo. Bode mi kdor morebiti rekel : da Dio 
Cassi piše pan, ne pa ban, ali kaban — gaban. Temu 
odgovorim na perW pemislik , da je dnMnje mehke b se 
v staroslo venskem kakor terdo p inri^ovarjalo, postavim: 
por, novoslo vensko b'or. Beseda ^^por^ je tudi san- 
skritska, in pomeni boriti, k&mpfen ; sate najdemo im^ 
horvatskega vojvoda Porin (Sofarik ttareiit, pa$. 886.) ia 



*) Tadi aa foreaskem Kn^nskem saaaa. 



Vred. 



— 147 — 



▼ eevernostavenskem narečja ravno to ime Boris, par 
aadskriteki horvorra|:eD, in borel aloveneki in slo- 
vaški ein liervorraf^ender Fels. Na drniri pomi- 
6lik, da Dib piše pan mesto kapan, odg^ovorimo sle- 
deče: V astih slovenskega naroda na ogerski meji sim 
večkrat to oblačilo sliial imenovati ban. Slovka ka jo 
posnejsi predstavefc, kakor se to v dro^rib slovenskih 
besedah večki^at najde, postavim: laza in kalasa, 
palas, Sninpf, Pflktze, — bor fn tabor, vel in voca- 
Ualfs obscoenis kar (diminot. karec) in makur, phal- 
las, kurda 'in cakard)a, valv^a, fata in cafata; 
primeri nemdko Lite in Antlitz. Tako je tudi is ban 
postalo kabun in ga ban« Da latinska beseda pan nas, 
Tooh, ni latinska, temoč staroitalska , terdi vsak do- 
ber latinsk slovničar. Seheller Ima pri besedi pan- 
nas pristavok apice, to je apalski. 

Ali Dio Cassi je na to izpeljanje imena Pan on le 
aam malo porajtal in sam si smislil , kar hitro vidimo is 
sledečih redkov: ,,00 heissen sle, mdgen sie nan aas 
diesem oder anderm Grande so genannt werden; 
einrge Griechen nanuten si aber irrthtimlich Pfio- 
Dier, was allerdings ein alter Name ist, der sich aber 
D i oh t hler fin'det, soodern oiner Vdlkerschaft 2U- 
kommt, die in der Gegend des BergesRhodope neben 
dem jetzigen .Macedonien bis aam Meere wobnt, viress- 
halbichdenn jene P&o,nier, diese aber, wie sie nn- 
ier sich selbst and bei den R6mern heissen, Pano- 
nier nennen werde^. (^^^ Cassi v omenjeni kt^igl) 

Učenim jezikoslovcem in povestničarotn predložim 
takej za razsodbo švoje mnenje, In ker jo reč važna za 
vterjenje stare dog</4lvsčlne, se smem nkdjati,'da je ne 
b^ido prebirali. 

Jez Ime ^^Panonfa^ izvodim iz sanskritske 
besede ^^pan'', kar se velf kepiti, kapčevati, ter- 
žiti, handeln, anterhandeln, panas, Geschift. 
{Biehhofšir. 986.), tedaj bi bili Pa n o n C i toliko kot k a p c i, 
tergovci. 

V mojih mtbiih me poferdi ta okolseina , ker na no- 
rickih in panonskih rimskoslovenskih kamnih najdem lastno 
ime Pa nam a s >), Panama, Pananica filia 
(BH$h&r Oeseh. der SUi, I. 412), Na drugih kamnih pa 
Bifa dostikrat ime Capitias, Capitianas (Muehar 
rm^ ondi str. 856.) in pa latinsko Mercator. C. Bo- 
thio Mercator. Edilicio Bothia Saxami Fil. 
CAnkeršhofen Oeseh. ManUh. K. €87). 

Panamas bi tedaj bilo indičko, Capitias *) 
alo vensko ime, Mercator pa prestavek sanskritHko slo- 
ven^tlcega. Toto ime se je Panoncom todi po resnici pri- 
djalo, ker njihovo kopčijstvo ni samo ie ob časa Rim- 
ljanov slovelo , temoč tadi še dnesnji den na Savi, Kapi, 
Dravi in v obojem Primerja slovenskem in horvatskem, 
lepo cvetč. Ve Hej Paterk^il (I^^ U. e. 110 J piie, 
da ko se pod Aagastom Panonci premagani bili, se je 
v tem nesrei&nem boja dosti Ijadf pokončalo („traeidati 
santnegotiatores^), — Herodian (LVUL Hran 871) 
pravi od starega Ogleja: „Ex qao factom .... at magna 
vis mercatoram eam fregaentaret^ ; — ravno tako 
hvali barantijo panonsko Plini (Lib, XXLe. r.)} Taci t 
lilMial. m,ll)j Solin (jPohfkist, e, 88.) |td. (Konee sledi.) 



Življeige v Garigradut 

(Dalje.) 
Že na zgodnje jatro se zbirajo na t er ga prodaja v'ei 
in prodsjavke, ki penajijo zelenje, sladko mlekt>,'eladkt 
vodo, sladkorno vddo, Mleto, maslo, med, liatbvje, vo- 

*) lil obar Oeseh. der Steierm. I. 387, 

^) Hodovine Kapio ae ae najdejo na Štajarskeai, Pan i 6, 
Panian, na Horvatskem; tndi dve rodovi ni poinam i 
imenom Panam, ii kterih je nemška kancelUa napravila 
Banman ! 



sek, in ti ponajajo svoje stvari memo bodečim, da člo- 
veka asesa gla^^, tako se defejo. Zdaj se navšestranf 
kopčaje, prodaja in kapajcEni kopajeje in pijejo Itavo, 
dragi sladoled, tretji ribe, četerti jagnjetino, peti.kroh 
itd. Že tadi hodijo patrole torskih vojakov pQ olicah, 
vsi sami Tard bradači s paskami In jatsganf. fini od- 
grejo, dragi pridejo, eni v niesto od Idke, drdgri fz Ihe- 
ata k laki. Th srečaš tramo mornaijev v thiribto idbčth, 
čii kapijo, k^r je koma treba; dragi h\U Iz 'ihbsta'k 
morja, kjer jih čakajo ladje. Razlega se po aficiili krik 
nebrojnih vekačev; na vsakem vogla so čaje ik vsega 
gerla krik: ^Zajterk za dv< paril sladke pitvioel čes- 
novce (baglamače) I maslenkel leda! sladoleda I medice! 
limoni mleka I sira I oljikl orehovi smbkov I laškega pire- 
nal laka I lubenici dateljnovl jajic! piseti fazanov! raci 
česinji višinji češpeljl in kdo bi vae našteti zamogel^ 
kar se ih ponaja; kdo li bi zamogel popisati, kako ae 
vekači to obnašajo v šaraa , vpitja , kričanja , hrama, 
ropota , smeha človeškem in peketanja in razgetanja konj- 
skem! TJi zapazi človek nekoliko tarških žen, ki naj- 
mejo čolnič se na aziaški breg prepeljati, ki je prekra- 
sen, poln naj mikavniših zagradov, kjer so rožni verti 
eden pri drazem , kakor na nit nabrano zemje biserov in 
koralj ; kjer je gaj pri gaja , dobrava pri dobravi ; kjer 
so mikavne berda pokrite z večnim zelenjem , kjer bistri 
potoki z obilne vodo namakajo cvetne poljane. 

Ondi spet na alicah se pokaže kaka odlična go- 
epi v pokriti kočfi, ktero arapi k vodotoča peljejo, da 
ide v vert zaoej mesta; Ijadstvo se iz pota ogne, in 
černci arroze z ognjenimi očmi vsacema , ki se ne ogne. 

Spet od drage strani se vozi draga Tarkinja po 
vodotoča v nvoji sajki, okinčani z ramenim lošjem ; bele 
in černe sažnje stoje krog nje pripravljene kakor napete 
paske ji streči , in kar ji le v očesa zaznajo , jI arno 
štori. 

Oodi plavajo laije, ondi jondole, ondi sajke, ondi 
spet čamci, čolpi, tambasi in se srečajejo In švigajo 
eden roem drazega kakor ribe v vodi. 

Po alicah gomazi Ijadstvo kakor mravlje po mrav- 
ljišča , peš , na konjih , na vozovih , na mezgih , ^na vel- 
blndih, na oslih. Siromaki hodijo ^kakor zamorejo, v 
društva in samci « ali premožni in visoki nikjer in nikoli 
brez spremstva. Prosti Ijudjč in siromašni kupujejo sami 
za svoje hišne potrebe in te turške ženske kupujejo, kac 
jim je treba za jesti in piti v biši; bolj imenitne Tnrki- 
nje pa ne delajo tako, ampak, oe kaj kupijo, je le za 
sladkanje; vse drugo kupujejo le moški služabniki. Žen- 
ske hodijo s pokritim obrazom, in moški jih ne smejo 
pogledati, ker to bi razžalilo ženske, ampak ko mož 
žensko sreča , mora oči k zemlji oberniti in iti svojo pot^ 
kakor da bi je ne vidil. Navadno nosijo Turkinje ze- 
lene haljine in obute so v rumene šoIne, Gerkinje in 
Armenke pa nosijo tamne, modre In timno rudeče ha- 
ljine. In rudeče in modre solne. ([Dalje sledi.) 



Novičar iz slovenskih kri^eve 

Iz Tersta. Mikalo bo gotovo ^marsikoga žvediti, 
kako je tekla kupčija v letu 1853 v Ter s tu« Is vred- 
nih naznanil zvčmo v tem toliko, da se je raznn dru- 
gih reči prodaflo 126.800 starov ovsa, 704.4b0 st. pše- 
nice, 1,015.000 st. turšice, 29.006 st. ječmena In 180.000 
st. rčži; potem rajža 101.000 centov, civeb 185;ld0 
centov, paprike 9000 centov, mandeljnov 16.970 cen- 
tov, rafiniranega cukra 578.600 centov, kave 103.000 
centov, smokev 48.900 sodov, in pomoranč 19.800 so- 
dov. — Unidan je naš civilni in vojaški poglavar pova- 
bil častnike c. k. armade in o» k. vradnike v Benetke, 
ktere je Llojdovo društvo na dvih parobrodih sčm ter 
tjč brez plačila prepeljalo. Bila je namreč 24. t. m. v 



— 148 - 



Beaetkab Tolik« sloTesnofit , kor se je velik«, ravno do- 
koDČana cesaraka vojaška barka ^SckwarseDberg^ v 
morjo apaslila. Ljadjtf, ki 00 avedoDi v barkoatavbi, pra- 
vijo, da je ona pravo mojatersko delo, kakersnih imajo 
drnif^e na morjo eleveče deriave le malo. 

Neverjeli bi vi na Krajnekera , da ee tvkaj (ndi o 
aneg^om knpčnje, da ee eneir prodaja; in vendar je 
tako. Tarske barke ao gu dokaj naloiile, kterega oe 
Kraiovci is Krasa navesilL Tako pride človek« vsak« 
rec v dobro. 

1% Denanje na Staj. 6. Hvala Bog« , d« smo 
prestali predolf« Eimo: nikdar nam ne bo i« spomin« 
prišel če« 8 čevlje debel sneg ob vasmi (veliki noči)! 
T«di sv« J«ri , kterem« navadno mila narava seleno eak- 
njo obleče, bi bil letos skoraj v beli opravi. Žita so 
vendar, rasan malih ramenih goljnv, lepe vlditi; s«dj« 
in vin« si obilo ebečamo , aadonosno dravje s preobilnimi 
evetnimi popki nasajeno se r«d«je sedsj dobrotljive sončne 
gerkote; tortni les je lep, čverst; škod« le, d« veliki 
posestniki so skoraj obnpali, svoje gorice okopati. Kar 
ne je letoa eeič pegostema pripetilo , so bile nenavadne 
pogrese semljii ; od počasi kopnečeg« sneg« se je nam- 
reč semlja tako naplla, da je mnogo vlnorradov, njiv 
in gojsdov se raspleale ali pogrezn«lo v veliko 
ikodo posestnikom. Čadne je bilo viditi, ko neki kmet 
svojega konj« n«p«j«t sposti, — - v tem hipu se vterg« 
cela gomil« in leti s konjem tred nnvsdol, d« so ga ko- 
maj rešili. 

Od Maribora 5 «r proti ishod« v slovenskih gori- 
cah je lepa blagoslovljena dolinica , v ktero priteka potok 
Dervanja , izvirajo bliso že sdavno minulega grada Der- 
▼ajnskega. V tej prekrasni dolinici steji na podnožja 
majhnega hriba neka starodavna aal« cerkvic« sv. Be- 
nedikt«, posvečena leta 868, gotovo tedaj ena naj sta- 
rejih na Štajarskem. Dočakali smo vesele Jene ro letne 
godovne slovesnosti, ktera se bo pričela v nedeljo po 
0v. Telovem , pa se bo večidel obhajala v prostornisi pod- 
farni cerkvi sv. 8 kraljev, kjer bojo t«di nove orgije 
Billhove pervokrat aapele. 

Ker se ^Novice' tndi v naših slovenskih goricah 
pogosto čitajo, bi ne bilo bres dobrega nasledka, ako 
bi enkrat tisto masačinjo Mico Žigsrtovo, sploh Ki- 
karce zvano, pri dtanavfa bliso Radgone , v misel vzele 
in ljudstvu razodele njeno početje« To ilobndravo ba- 
belo čislajo babjoverci, da je kaj, — dohtarcajim je, da 
ji ni para, za vse bolezni človeške in živinske; 
rččl se sme od nje , da nosi dva dohtsrska klobuka Da 
svoji prekanjeni glavi! Ima scer le dve mazili, enona- 
reja Iz masla , kterega mora vsak prnesti, in dru/?o is ocver- 
tega luka, zmes pobarva s kako barvo, zraven pa dž se 
neko zelinato vodo piti — in s tem slepari neumne ljudi. 
Sleparica ni neumna , ker v svojo mavho lovi tiče, ki se 
na limance vsedajo! Ker se pa na svetu dostikrat pri- 
meri, da 80 kaj zgodi, česar bi nibče mislil no bil, 
tako se tudi naključi, da se vselej ktera oseba ozdravi, 
naj jemlje smolo ali pasjo mast, gabesali čmeriko, meto 
ali voženk; in od takih naključb izvira slava Kikarce pri 
babjovercih. Pov^m bravcem le , kako je nekemu kme- 
tiču kilo vračila: s eno mažo se je možiček moral po 
herbtu mazati, da bi čevo k ledju potegnilo, — s 
drugo pa po trebuhu, da bi nova rorenica zrasla! Al 
ceva so bile svojoglavoe: se niso hotle k ledju poteg- 
niti, — mrenica pa jemerrorala, da ne more rasti. Svojo 
mošnjo si babura polni, — kile pa ostaDejo kile« In 
tako tUdI druge bolezni. Enkrat je bila Kikarca h kmečki 
deklici poklicana ; že zunaj hiše voha ,,prdDt^, tej ni po- 
mairati več — je rekla. Pa ni bilo „prdnta^ ne nevar- 



nosti, — deklica je sdrava in vesels. Sramota človeksa 
obide, viditi, da je se toliko neumnih ljudi na svetu, ki 
res mislijo, d« je z« toliko teževno zdravniško vedooat i o 
veliko učenost vsak cigan in veaka ciganka dobra, če le 
sna ljudi aleparitl. Bog daj norcom pameti 



Novičar iz mnogih lirs^eVt 

Presvitll cesar je dovolil, da tista imenitna saajd- 
ba, po kteri ee zamore vsaka stvar sama po sebi 
n a tiske vati (Naturaelbatdruck) in od ktere smo ▼ 
našem liat« že več govorili, sm^ v občno r«bo priti, 
brez d« bi bil« omejen« kakor druge znajdbe le na 
edino pravico znajdenika. Zoajdenika: gosp. A u e r, vodja 
deržavne tiskarnice na Dunaji, in faktor te tiskarnicot 
Worrlng, sta prejela v znsmnje velike važnosti te 
znajdbe cesarsko peslavila. — 29. aprila je preavitli ce- 
sar že poskusil peljati se po novi želesnici čez goro 
Semering (med Estrajhom in Štajarskem) od kolodvora 
v Glognici do postsje v Bayerbach-u; 18 minut jo 
vožnja terpela. — Izgotovljena osnova nove postavo 
sa sakonatvo je sa poterjenje tistih reči, ktere cer- 
kvene oblaat sadevajo, že sla v Rim. — Sveti oče pa- 
pež je poslal našemu cesarju sahvaloo pismo sa pripo- 
moč kristianom v Turčii. — Cesarske politične gosposko 
so prejele «k«E skerbeti, da vsak Is delavntanico 
ispuaen spokorjonec dobi dele, in čo bi ravos 
drusega dela ne bilo, naj ao m« nakloni delo na eear- 
ake otroške; za tega voljo bojo vai Izpušen! opokoiTMei 
okrajnim (kantonskim) gosposkam izročevani. — SUii 
ae, da železnica iz Poete jne v Reko je žo cesanks 
poterjenje dobila; goveii se pa tudi, da. ta Beoka že- 
leznica Ima ee pred Tersaako dodelana biti, — kar 
pa ni verjetno. — Fabriko za amodnik (pulver} v £»am- 
brati na Laškem (v Lombardii) bojo saperi/, namesto 
te pa novo amodoisnico bliso Kamnika oa Goreoskem, 
k)er so sedaj Andrioli-tove fužino bile, začeli. — 
Od 1. mejnika so ojstro pokori vne postave v Milana 
nekoliko polajsane. — VReskI županii so nadloge po 
slabi letini in druzih nesrečah take, da banska vlada 
kliče na pomoč Horvate inSlavonce: naj pomagajo svo- 
jim bratom , sicer mora veliko družin in celč sosesk glada 
(lakote} poginiti. — IsOgerskegase slisUo vedele 
novice savolj sadja in žita ; tudi terta ne more boljo 
biti. — Iz Angleškega C^oglendarskega) sejev 
letu lS5d v nase cesaratvo vpeljalo pavole za 
2,720.090 fl., pavolnate preje za 1,628.430 fl., 
masin za 239.990 il.,volnatega blaga Ba441.670ii. 
— Za gotovo 00 eliai, da je Ruaovska vlada zavolj 
božjega groba doaegia, kar jo želela^ — fraaco- 
aka vlada se je vdala. Drugi tegatvi Rusa pa, da bi 
namreč patriarh, kterem« imajo vsi staroverci v ver- 
akih rečžh podložni biti, po volji make vlade mogel 
biti, ae ustavlja Turk na vso meč; al mu bo obve- 
ljalo, se se 00 vd. 



Nilodari za Brašlovčanet 

(Dalje.) OoBp. dr. Bmeiit i). Lehmas, e. k. deri. fvav- 
dniks namestnik, 2 g«ld. , (OBp. Rautner, c. k. katast cenit. 
Inipektor, 2 fold. , (oap. Anton Galle, vlaatnik Biaterike 
(ngaine, 5 fold., gosp. f^rim Hadovernik, tersoToe, 1 f old., 
zosp, dr. Ahačie 2 fTold. , gosp. Jan. Mflhleisea, tergoTve, 
2 (old., g09p. Jos. Schreyer, tergoTec, 2 goM., gosp. Mate?« 
Fine, mestni sdravaik, 1 gold., gosp. Josef Kos, e. k. kre- 
sijski sdravaik, i gold., gosp. dr. Zhnber, vo^ja I^jnbU. bol- 
nišnice. 2 gold., gosp. IgnaciGnselli, e.k. 80(l.asesor, 1 gold., 
irosp. Treo, sidarski mojster 1 gold,, gosp. B. B. 1 gold., gosp. 
Clbašek Anton, fijmoster v Bkocianv, 2 gold. — Vvsamskn- 
pej 115 gold. 



/ 



Natiskar iji zalosnik Jožef Blaznik v Ljubljani. 




Icmetijsliili^ obertnijskih in narodskih reči. 



f Novice iihiO*Jo ▼ Ljobljani 
Tnak te4Mi ivakrat, nun 
reo ▼ aredo in sabot«. 



^ 



Odgovora! vredaik Dr. Janes Blelvf els. 



{Veljnjo sa eelo leto po posti I 
4 fl. , Bcer 3 fl. , sn pol leta^ 
2fl. popo6ti,scerlfl.30kr. 



Tečal XI. 



V sredo 11. maja 1853. 



Ust as. 



Rodovitnost zemlje povzdigniti po 
drčnažii 

(Dalje.) 

Kadar je graben izkopan, se mora 
Tivediii: ali je potočje dostojno, to 
je^ aH toliko visi, da se voda iztekati 
^aniore. To se pa zve na vec viž: 

1} kjer zemlja ni ravna , se to prav 
lahko zve. Ko je namreč dno grabna či- 
sto počedeno , naj se"* fiapravi v njem 
majhin jez, 3 ali 4 pavce visok, da se 
Toda zagradi; zajezena voda bo kmalo 
naznanila: ali je potočje dostojno ali ne. 
Tako naj se poskusa na več*krajih grabna. 
Je pa graben suh, naj se vlije več ška- 
fov vode va-nj za ravno tako skušnjo, ali 

2) naj se vzame Ivelj (nevel) 
CSchrottwage). Da pa Ivelj zavolj 
majhnih neravnin na dnu grabna ne bo 
napčno kazal, jfe dobro, da se na dno 
l>oloži letva (lašta), in na to še le Ive^. 
Če stopi kroglica iz svoje votline in se 
nagrie navzdol, je to znamnje, da gra- 
ben dosto visi. 

Če se da veliko zemljiše drenažiti, 
je treba, da izveden mož poprej osnovo 
celega z emljiaa načerta, ki se ima 
na suho djati . — potem se mora na^anjko 

Ereiskati, k]e, kam in kako zemlja visi, in 
ako je spodnja zemlja vstvarjena in 
zložena. "^ 

Ker ima skozi pokrite podzemeljske cevi voda 
iz zemljiša odtekati, je tolikanj bolji, kolikor bolj 
se zamorejo grabni nagniti, da je potočje veči/zato 
naj se cevi polože vselej po nar veči stermini, 
ki se najde na tistem zemljišu. 

Kadar se pa zemljiše na suho deva, je treba 
sledeče vediti. Da pa besedo razjasnimo s podobo^ 
naj se ogleduje sledieei obris. 

1} En stok je občni stok (Haupt-Sam- 
melort des Wassersj , kamor se stelui vsa voda im 
druzih manjših stokov. Tak velik stok zna biti, 
postavim , memotekoč potok , kakor je na ti podobi 
po sredi viditi, ali je kak bajer, kakor se vidi na 
prostoru D. Kjer ni ne unega ne tega, se morajo 
. dostikrat napraviti dolgi odkriti grabni, kakor se 
to vidi na prostoru D, kjer se oapeljana voda po 
odpertem kanalu Z naprej pelje. 

2") Razun tega občnega stoka so poglavne 
cevi ali nabiravnice ^Haupt- oder Sammel- 
drains), kt^re sprejemajo stranske cevi, ktere su- 




šijo zemljiše. Take poglavne cevi se vidijo na 
podobi ob krajih pri čerkah ^, dd, 6, in tako dalje. 
3) Zraven teh so stranske ali sušivne 
cevi ^Neben- oder Entwasserungsdrains), ktere 
vodo iz zemlje same sprejemajo in v nabiravnice 
peljejo. (Dalje sledi.) 

Župani glejte kd^ delate! 

(Konec') 

B. Sladko upanje kmali hisrco delati in v posest 
iiMti, in vsakdanji izgledi, da vaak lahko privoljenje 
dobi se ž-e o i t i , čeravno jo se le aiorebiti pred 8 ali 4 
mesci v eosfifko prišel, jih več na napčno pet pripelje. 
Prevelika in nepremišljena dobrota županov podpira 
tedaj tadi razojzdanost. 

4. Množi že tudi siromaštvo. Slabo izrejeni otroci, 
kteri do desetef^a leta in se delj easa se le aialo dela 
vadijo, se pridno okoli potepajo, po kerimah in plesisili 
vse oapčnoflti nabirajo; in tadi Iverjo šola, zato, ko 
atarii ali sami zanikerni ali pa od dela zadoržani, na- 
nje develj ne pazijo, ali prepozno v njo pridejo ali clo 
vuaok oposajo, redko dobro poratajo. Če pa etarsi Kbol6 



-^ 150 — 



ali elo p««merjejo, se sačoej« kro; klatiti in 00 pri- 
pniTljeDi sa vsako ojlli smasiMst noi^ooo 1i«d«bij«. Pa 
tudi starši sami so večidol čaerni, poTsod toiija oav 
pTojo Dadloire io vedoo fiavo po sCraoi obaiajo, kar ai 
pomoči ae vejo. 

To naj bo rečeno od Ustih lo , kteri snnej kise nic 
nianO® >D ^*^i Bobenoir<^ rokodelatva no snajo« slasti čo 
niso domažo srenje, in co fe hisarjev ie preveč v so- 
aaaki. 

Zato rečeni se enkrat: Žnpani, luidar privoljenje 
sa napravo novih kis in sa sonitev dajete, 
kadar ptajce v sosesko sprejemi jot o, pomislite, 
da ste prise|;1i za kasen in prid srenje skerboti. Glejte, 
kaj delate! 1» Loskofc 

Starozgodovinski pomenkL 

Kaj pomeni ime j^Panonia^ ? 

RmmhiU Dmvorm T«r«l«i|;«ir. 
(Keaee.) 

Da so stari narodi dobivali imena po teri^ovini, 
to nam poterdi edino imd primerja — od malo Asie do 
Egipta , kraj sredne|^a morja ležeče krajine , v kteri so 
Dsr imenitnisi knpei stareg^a sveta Feničani prebivali, 
in ktero se je velelo Kanaan, kar v hebrejakem je- 
sika pomeni deželo knpcov. Reko Kapo so tedaj 
oBobito stari Panonei kupčij sko imenovali, patadiča- 
doviino je, da ima Knpa v rečici karlovački Banli C^^^ii) 
avojo sestrico staroindičkim imenom! Se dnesnji 
den 00 v iatočni Indii najde posebna kasta knpče- 
vavcev(Handelskaste), ktera se veli Paniani. Neki 
semljopisci kakor Canabick (Atl^emeine Brdkumdš uHter 
dem Artikel »indiemftj in mitoiofi kakor Voli mer (Mith. 
hex, 967) pišejo Banlani, kar pa ni prav, kar se v 
aanskritn veli kupčovati: pan. Zvestost, pravičnost, 
dobroserčnost so lastnosti, ktere popotniki no njih hva- 
lijo. Sledovi njihovih naselbin so se uasli tudi v starih 
časih med divjimi Skiti, in adaj bomo lehko sapopadli, 
kako jemofoče, da Herodot i^ovori od indosloven- 
ake Apie med Skiti, kteri vendar v semitisko famllio 
spadajo {Bered. /F. 55.), kako Strabo (stroko I. XI) 
^ovod od poglavitneg^a mesta earopejskih Bosforanov 
Phanaforia, \o je, Panagorla, in ad Afrodite Apa- 
taros (eec o fesi siMf« tu t^ kogU^i gl^ KofUar Glagol, 
doma. Hrm XXX. ta LXXVf), ktoro RItter Otran 5r— 
M) sa ravno tisto z indlčko Maje spozna. Istočno in- 
dičkim Panianom se vsaki v Indio potajoči priporočf, ker 
g% oni na vse kraje, kamor si lo želi, srečno spravijo« 
Totih iztočno-indičklk Pan i a no v potomki so naši Pa- 
nonei — knpci — Sig^nni. Znamenito je, da so so 
00 treh indičkih kast imena pri Slovencih ohranile: Ime 
kasto Par las v psovki: „ti paral^ — im^ kaste Sa- 
dra, dnndra, v ktero so spadali slaževni in roko- 
delci 9 v lastnih imenih : ^Š a n d e r^ in v psovki : 
^ti sonder, ti sandravec^, — in- ime kaste Panianov 
v prečndenja: ^E Panel^ „ti panan til^ to jo, „ti bo- 
gateč ti!^ Pano dcno! Wie stattlich, kako po velikem! 

Tndi to je čndovitno, da ravoo pri Slovencih šta- 
jerskih, krajnskih in koroških se nar več nsjde indie- 
ke|^ življa, v jezika slovenskem sanskritskih korenih, 
v narodnih povestih pa spominkov na indičko mitolo|i;io. 
Severni Siaveni so se bolj odptnjiii, kar je velika da- 
lečina storila« 

Dalje me v mojem mnenju: da je Pan on i a toliko 
kot dežela kupcev, poterdijo se sledeče verste He- 
r odeto ve: ^Ali o tem, kar proti severu od te dežele 
(Tracije) je , ne ve nihče kaj ^otove^a povedati , kakšni 
ljudi tam prebivajo. Zakaj uokraj Dunaja je že neskončna 
puščava. Samo od eaeg^a edfn^i^a -naroda unkaj Dunaja 
aem zvedel ^ da je njegovo ime Sigynni, in njihova 



nosa modieka. Njihovi konji so po vsea aivoU 
in imajo dlako aa pet perstov dol|:o, araven te^a m» 
nali ia butastega nosa in niso sa ježanje (jakanjo) ^ pm 
h kelam pripreženi so sila borzi, torej se ljudi ▼ timti 
deželi vozijo na kolik. Njik meja segajo do HeoeCov 
(Venetov) na Adrii. Pravijo, da so nasledniki Med^v^. 
Kako pa so iz Modie sem prisil , ne morem izprmsmti ; 
vendar se vse zna zgoditi v dolgem teku časa. fili- 
gynni se velijo pri Sigurih, kteri nad Mazali i m 
(Marseilla) stanujejo, kupci, pri CyprianikpaLaBci^. 
(Herodot Mer V. e, 9.) , 

Mesto svojega komentara postavim tnkej o tej pm- 
vesti Heredotovi meoje bistroumnega spisatelja staro riosslEe 
dogodlvsčincNIebuhra: „Bs bietet sich die Erinnermog: 
an, dasa Herodot die fernsten V5lker am bister, jeaaait« 
der Veneter und Liburner, also wohl aus demMunde der 
Schiffor dleser Natlonen Sigynnen nennen hdrte, miiil 
wnsste, dasa Kaufloute auf ligurlsch ae genaant 
wflrden: wie wenn jene hfttten sagen wollen| aus jeoen 
Gegonden kennen sle nur Kanfieute?^ (Niebmkr^ 
rim. Oeedi. i. 176.) 

Kar nam modička nosa in pokolonjo znaeanjave 
dela, to se lehko resi, ker eden nar novejslk aomskik 
raslagavcev dr. AdolfSchdll pri besedi „Me do v^ opazko 
napravi ^Wehl der Indier. Aber der Medier blieb 
bel den Griechen immer die Haaptbezeiehanng 
Ar dieOrientalon^. 

Zastran omei^ene medičko nese pa je vredno mH 
besede učenega Jungmana (Motor, lit. Seoko 9trmfrj: 
j^Nosa starih Čehov je bila do 14. stoletja naetfieki 
zlo podobna, poljska še jo dno^njl den^. TuA mt 
slavni Safafik to izgovori. iAkkumft dor Slmoam, tkm, 
9 1 in nm drugih mestih). 

Že bistroumni Nemec Manert {fimmmmim 499^ 
90t) jo Herodotove Sigynne za Slavjane o^%u^^ če- 
ravno ni drugih temeljitih (positivnih) doksfov rmei, ka-> 
kor historičko primero. Ali on je mislil, da je ti pervi 
narod keltisko preselovaoje pregnalo, in sam lebe vpraša: 
^kam? ali nazaj čez Dunaj ali v planine BeUvl^ 

Jaz mislim nikamor, marveč je tnkej ostal do 
dnesnjega dneva. Po germanskem preselovanjn jo samo 
bil pritok od severa proti jugu velikega sla venskega na- 
Todskega morja , ktero je v predhistorički d6bi svoje va- I 
love od juga proti severu gnalo. 



Zivljei^e v CarigradDt 

CDaUe.) 

Vernimo se nazaj v središče mesta. Ti je med 
tem vse živo na delu. Skoz terg se ne more priti. Frak 
se dviguje kakor oblak na vsakem voglu. ŠkropivcI bite 
zopet tlak škropiti. Od ene strani se veleva, da naj se 
ognejo iz pota, iz druge se poganjajo In tišd naprej; v 
sredi ulic hodi oroženo vojaštvo , in rije , tira in raz- 
tira vse, kar mu je na potu. Tii grozi človeku velblud, 
da ga bode pogazil, ondi spet dirja čil konj, d6re se 
razljuten čornic in preti z golim nožem , s kterim varje 
svojo gospd, ki želi tk skoz iti; ondi dalej reži veliic 
pes in kaže zobd memoidočim. Razprejo se Ijudjtf na 
ulicah in zablisčd se Ijuti noži, udari termoglavec na pre- 
plravca, ali naglo priskočijo vojaki, ki prederejo i^kos 
množico z orožjem v roci, in srečno razorožijo protit- 
nike ter jih peljejo v (amnico. 

Med tem so se začele že vrad na opravila. Soi- 
dili so se svetovavci v seraju, sodniki sede v svojih sod- 
nicah. Turški velikasi ljubijo čezmerno lisp, sjajoost, 
nečimernost in blišečo slavo; zato tudi, kadar ^rejo v 
zbor , bi mislil človek , da grejo na svatbo , eden pelje 
ca sabo množico služabnikov in osedlanih kdnj tako, da 
zajezd cele ulice. 

Na vajisču dirjajo turški mladenči na izurjenih ko- 



— 161 — 



njih tu 00 vadij« • utreljanjo in moUieJ« kopij«. Is drng^ 
atronl Ivko m Top-hona 00 nislo^a grmm topov. Oddolk 
inrikofo topniitvo oe Vadi ▼ oroij«* 

V laki na brodovih je 00 bolj iivo, bi rekol, ka- 
kor v moota aanen; ti je eam, kram, ropot 9 roiianje, 
vpitje, krik in ekripanje • brea konca in kraja. 

Med tem je aolnoo viooko eplavalo in nje^rovi aarki 
pritiakajo na glti^o; sdaj ae ia neve|:acnjo i^las bodsev, 
ki Uieejo Mohamedane k molitvi; ko Torki to eajo, po- 
poBČajo delo in vaako sabavo in bitd v džamije. Kaj 00 
Tard tako pobesni in boiraboječi Ijadjd, bo maraikdo mi- 
0III, ki ao tako marljivi sa slnsbo bosjo in vernko ob- 
rede. Kakor povaod tako tadi o tem ni Tarka sa jedno 
in resnico, ampak sa ijadeko bvalo; sato ao tudi tako 
okrati, kervoločnl, posebno proti kriatlanom, kakor vi- 
-dimo is njib ravnanja v Bosni. 

(Daljo sledi.) 

Slovanski popotnikt 

* v drniri polovici solslceg^a leta bo profesor na 
pestanskem vaeaciiisča, g^ospod Ferenc, raciagal no- 
vejšo sgodovino slovanskej^a slovstva. 

* Ruski car je daroval knjižnici narudneg^a ceskeg:a 
innzeja več imenitnih knjl^ , ktere je poslanca na Danaj 
poslal. 

^ Pavlina Vilkonska, znana poljska pisateljka 
aaisli izdati povedko v dveh zvezkih pod naslovom: ^^Zda- 
dje ljudstvo**. 

^ Maria Pavlova je slavnem« češkem« pisatelju 
^osp. Hanka-ta prelepo zlato uro sa njegovo marljivoat 
v spisovanju poslala. 

^ Andrej Baludiunski, ki je cerkveno povest- 
-Dieo v rosinskem jeziku spisal, je umeri. 

^ Na Dunaju ae pripravljajo mladi umetniki Kra- 
Ijodvorski rokopis s podobami izdati. Trenkwald 
In Svoboda sta v ti namen podobe narisala. Češkemu 
originala se bodo tudi prestave v drugih jezikih pridjale. 

^ Slike Leucbtenberske galerije je ukazal ruski car 
iz Munakovega v Petro grad prenesti. 

* Gospod Babttkič .je spisal ilirako slovnico 
B skladoslovjem vred, ki bo te dni iz tiska prišla; gosp. 
MasuraničpreatavljaLanjevo zgodovino austrian- 
akega cesarstva; ravno ti pisatelj vreduje z gospo- 
dom Veberom po volji matice ilirske Gunduliče- 
vega Ozmana, kteremu bo slo vnik In razlaga pridjana. 
Mirko Bogovič pripravlja časopis „Kolo^ za tisk in 
M. Ban je dal na stroške matice tiskati delo pod na- 
slovom Dubrovnik. — duieka težko pričakovani 
slo vnik se ravno v Zagrebu tiska; časopisi ga močno 
hvalijo. — Gosp. Maznranič je predelal Dftnebierovo 
latinsko slovnico za latinske , in G o 1 u b je prestavil M o č- 
niko ve računico sa realne šole in algebro za visjigiiOnazij. 

^ Pravniško češko slovstvo se močno pomno- 
žuje; miniatoretvo pravosodja izdaja priročno knjige, ka- 
kor: kazenski zakonik, sodniški civilni red, deržavljanski 
zakonik. Od dr. Rieger-ja je prišel drugi zvezek 
^politiskega goapodarstva^. 

* Kolarov velki apis ^Staraitalia^ je se akoraj 
natisnjen. 

X ^ V Postu bo prižla skoraj na aviilo zgodovinska 
nemška povedka od našega rojaka, znanega pesnika 
Levičnika ped naslovom: uČernogorec ali ter- 
pijenje kristjanov na Turškem^. 

^ Na Češkem se jo izdala zbirka aailepaih pri- 
dig z razlago vred, sestavljenih od gg. Marka, Za- 
hradnika, Hoojka, Rehaka, Heiega, Hrona, Štulca in 
nekterib drugih. Pridjanih je tudi nekoliko najisverstnih, 
iz druzib jezikov prestavljenih pridig. 

* Na Ruskem in sicer v Moskvi ste prišle dvd 
imenitni knjigi nasvitlo; perva pod naslovom: sakladi 



ločbo s ogledom na gospodaratva, obertnižtva 
in domače sivljeaje. (Taka je tadi naža alovenaka 
^keailja^ rajnega Vertovca). Spiaal jo je Šmidt ▼ 
dvdh dolih; pretresovavci jo močno hvalijo. Drug« knjiga 
ae imenaje: nakladi botanika ali berilo sapopadajoča 
anatomie, fisiologio i« razverstenjo rastlin^. 
Sestavil jo j« po rasličnih. francoskih In nemikih pisate- 
ljih gosp. Božan in ji 200 obrasov prifUal. 

^ devyrev misli isdati tri znamenite epiae ia sa- 
paačine slavaeg« Gogola, namreč: Gogolovo spisateljsko 
spoved , mieli o litargii in pet oddelkov drazega in tret- 
jega Eveska ^mertvih dus<'. 

Novičar iz slovenskih kri^ev. 

Xq. Iz Ormoia 6. maja. Pomlad mila s vaimi 
svojimi veselicami ae nam je po dolgem mndenju ven- 
dar prikasala, saceliti rane, ki jih je predolga aima 
^rizadjala kmetom, in dvigniti up zlo slo se potlačeni. 
Živa priča ailnih simskib nadlog so vpadeni obrazi na- 
ših kmetov y slasti v vinskih goricah, pa tudi njih gla- 
dovnih sivinčet. Usmiljei\|a vredni so tudi šolski otročiči, 
kteri, le revno oblečeni, morajo doatikrat dolgo dolgo pot 
v soli^ iti in od sjutra do večera s krigcom suhega kraha 
zadovoljni bili. Ne biio bi tedaj čuda, ako bi ta 
majhna maosica o tacih revnih okolsinah veselje do žole 
sgubila, ker težave dolge poti ao tolikanj haji,' če uboga 
mladina mora že s prašnim trebuhom v želo in is žole 
Iti I BiageserčnI prijatU žolske mladine in ljudsko omike I 
ker vdmo, da vaa je doate, prevdarite enmalo; je 11 bi 
ae ne dalo ti nadlogi pomagati? je H bi se ne dala sa 
take otroke, ktere hvalevredna ukaželjnoet v želo vodi, 
mlloatna misa pogerniti , da bi opoldne saj kaj gorkega 
vsili, ker revčiki ne morejo domi? Če bi verli domo- 
radci složili le kaj malega sa to, bi se dala taka milo- 
daraa naprava osnovati, ki bi redila etoterni sad. Vdm 
acer dobro, da na kmetih se ne more tako bogato daro- 
vati , kakor v mestih ; vendar je marsikdo v stanu , in 
tudi pri volji, na oltar rodoljabja kak dar položiti. Dajte 
to reč premielitil 

Po tem ovinka, s kterim sim le sprožil gotovo po- 
trebno stvar, se vernem spet k popisu velicih nadlog 
letošnje sime. 

Kmet, ki je že komaj pričakoval, da bo samogel 
gladno živinče na pašo gnati, si ni vodil več pomoči, o 
čim bi živino redil, ko je iznovega debel aneg padel. 
Nar starejši možje ne pomnijo tacegs pomanjkanja žlvin- 
ake piče^ zlasti aenž in slame. Kaj je bilo početi? 
atrehe so začeli tergati in etresnlco in eibje rezati, da 
ao imeli medli govedini kaj pokladati, — sa to dosto 
atreh aedaj rebra kaže z medlo živinico vred. Koliko pa 
taka ^iča zdž — vsak lahko presodi. — Tudi pri nas 
ae je pogrezovala zemlja , sosebno v vinskih goricah ; 
vderlo se je semtertje po več oralov vinograda a kajžo 
vred na sosedno semljiso. Pri sv. Tomažu se je prime- 
rilo, da ae je ponoči, ko jo družina spala, cela kisa 
pogrezDila več sežojev navzdol, brez da bi bila, razun 
nekterih razpok, kisa scerkakosne škode terpela ; vsak si 
lahko misli začudenje stanovavcov, ko so zjulro vstali 
in čez prag na drugo mesto iz hiše stopili I 

Kar je narava po dolgem zimskem spanju zakas- 
nila, si prizadeva pa sedaj pospešiti. Kamor pogledaš^ 
vaa je živo, vse dela; z lepo zelenim pertom je pokrili 
zemlja, in sbndili so se veseli pevci po gojzdib in liva- 
dah, ki prepevajo pomladansko hvalno pesem. Narava 
je aopet zbujena in iz obilnega njenega zaklada se raz- 
vijajo že darovi njeni. Sadno drevje obeta bogati pri- 
delk , in poeebnega pomina vredno je letos , da breskva 
in češnja cvete hruško in jablano vred. Goseuce so 
večidel poginile, — da bi le pogostni vetrovi sadanos- 



— 15« — 



nle^m ne ikodili! Po wAik nofndih tm meiiroU ko«r 
pačtvy vendar seje beti, de bi 9110^0 vinerejcov, oeBebne 
TeeMi» perve kope deversili ee m«^, ker je v nofre- 
dik ie vee r oeopi in serelj dele ne voik krejik ekor po 
nobeni oeni kopecev ni dobili. Ne brejdek keie lerte 
kaj lepo. Bo£: dej I (Konec oledf.) 

iz Maribora 8. maja. ^ V fcrisovem tedon je 
nei ifimnazij obiokel e. k. solaki areCovevee %. Miroslav 
Rif ler in ae otiri dni tnkaj mvdll. Pek^^l je nčonja 
vaib neenikor is vaakeira aolakeira pradmete , ee ▼<, de 
tedi ncitelje elerenecine. Zio ae je cedil 9 kakeaoveenei 
Hodmege in oamei^e ranreda ie dabre et.arealoTon- 
8Čioo braii in analiairali, čeravno ni ae tri meace, ker 
ao ae je nčiti načeli. S pokvalo je sapnatil nea irimne- 
nijin ae v Celje podal , od ondot pa pride vLjnbljano. 
Mi eno se enkrat željo iarekll^ de bi nem kdo eolsko 
stovODtfke slovnico opisal. Veselilo bo alevenoke deaio- 
redoe svediti , da jo iroep. A. Jaoeilč, naa nevtrnd- 
\\\%\ alovcnski spisovatolj in verli nrednik ^elev. Bčole^, 
ktera v avojem Ittošnjeai tedeje seres sam sladki ned 
donaaa in podpore krepke od vsih rodoijebivik Sloven- 
cev seslani, slovensko slovnico v slovenskem 
jesikn po iresp. Metelkovlk pve vitik doveriil. Tej bo pri- 
djana Sf^edovine slovenske literatare, verbto^n 
tudi aterocirilska in ^^lagrolitiaka abecede, de 
ee bodo neii alov. dijaki obojib abeced lekke nevedilf. 
VeeeH nas, da viaokoposteveoi %. spisovetelj, kterema 
slovensko slovstvo ne več iererstnih in občekoristnik linjiff 
eahvaloje, ae Je te|^e posle lotil in po MotolkoTib pravi- 
lib slovnico sestavil, kteri ao nad valmi aloven^kimi ^rn« 
matikafji nar boljo na revni in fllosofički. Čojomo, 
de je spisovatolj svoj rokopis %. Metelkotn v ran- 
sodbe poslal , In npamo da inverstni mojater bo dele ver- 
le^a nčenca tisto doversenost dal , ktera bo slovnico pri- 
kladno storila se šolsko rablenje« ker %. Metelko keker 
večlet^ ečitelj s bistrim očesom nar loioj opeiljo mets- 
dičke pomanjkljivosti, v ktere mi mladi nčitelji, brcsde 
bi sami hotli, lebko zsf^azfmo. Želeti bi samo bilo, de 
bi visoko ministerstvo to knjif^o, kakor kitro bo leala, v 
šole vpeljati blagovolilo, o čemur ne dvojimo, ker vi- 
soko ministerstvo ponnsmo in vidimo zmiraj prevodno 
ponižnim željam Slovencev. 

Kakor iz Dunaja čojemo, je tudi naš slavni rojak 
g. dr. Miklošič že ^Berilo slovensko^ za f^ornjl gimna- 
zij izdelal in da ga do konca leta 1854 gotovo priča- 
kovati smemo. Kakor so glaef bode s šolskim letom 1865 
se po novi šolski postavi rn osnovi, ktera se zdaj izde- 
luje, ie vsfh predmetov učiti začelo, in v tisti dobi bo 
tudi nanfc slovenakega jezika na vsih slovenskih gimna- 
2jlh gotovo na tisto Mopnjo stopil, ktera mnjo potrebne 
in ktere se še na večih gimnazjik pogrešajo. Slovenske 
mladenče pa opomnimo : naj se pripravljajo v obilnoatl 
za učiteljski stan , zakaj zmiraj še na slovenskih gim- 
nasjih manjka slovenskih učiteljev. 

Od sv. Verbana v slovenskih goricah. S7. aprile 
je v gospode zaspal nadepolni gosp. Franc Tomanič. 
Bil je v slovenskih goricah skoz 8 lete podočitolj: po- 
tem je bil v Gradec v visi detovodnico poslan , — aH 
žalibožo ! prišel je pred 6 mesci s sušicoj k svojim lju- 
bim krušnim starišem : k častivrednemu nadučitelju gosp. 
Anton dmer-n v sv. Verbanu nazaj, kjer pa vse mile 
postrežba in pomoč ga nI mogla smerti oteti. Umeri je 
BI ster; spremilo ge je na pokopeliše lepo število Ijnd- 
skik učiteljev in šolska mladina s solznimi očmi. Vre- 
den je rejni spomine v naših ^Vovicah^, ker je lepe 
cvetlica slovenšine ž njim rasla — al prehitro le pove- 
nila. Teško ga bodo slovenske gorico pozebile. Lekke 
mu bodi žemljice 1 Jožef Majcen, učitelj. 



1% LJubUmne. V pendelk je bile očitne pr»akm* 
i nje 6 ečencov kmetUatve, kteri, resno eeegeslo pre^ 
plešenege , ao ae dobro ebneeli. — Včeraj je bil obeor 
zber kmetijske dražbe v Ljubljani, prikterena seje 
velike goep* družbenikov anidilo. Počeatil je mhar m 
avoje nazoČDoatjo tudi naš pročastitl deželni pogrlaTar 
geap. grof Chorinsky in ae vdsJeževal pomenkov« Tadi 
in bližnjege diajerakege ste prišle dve družbi prijasoa 
geep. fejmoštra. Popis nbernih sklopov v prihodnje. 

Novičar iz mnogih kn^ev* 

Nove cerkev, ki se ima na Dunaji zidati v spo- 
minek srečne otetbe Njih veličanstva , ae bo nek poata- 
vila na prost kraj mod mestno in predmestno planjava 
(glacls), ki jo mod mestnima vrstama j^Schotteatbor^ in 
^Fischerthor^. Na Dunaji ae je dosihmal za-ojo na- 
bralo 528.884 fl., 217 cekioov in še več druzega de- 
narja, — v drnzih deželah mustrienakege seserstva pa \ 
jo bilo do konca aprila nabranih čez 237.000 fl. — Praz- 
nih prevlic so nikodar ne manjka ne v govoru ljudi ne 
v spisih časnikov; eua taka goska je te dni plavala po 
nekterih časopisih, da jo aostrianska vlada od nemškega 
aboratva (Bundestag) tirjala 106 milionov fl. porrs- 
č(le za vojaške stroške v letu 1848 in 1849, — to 
pa nI res; v dopisu austriansko vlade do nemškega zbor- 
Btva je bilo le rečeno, da stroški v imenovanih 2 letih 
ao navadne vojaške potrebezalOGmilionovfl. preaegilL— 
Sliši ae, davprihodnje pomanjkanje sprednji! s6b 
ne bo fantov več rešilo vojaškega stanii , ker pri piUh 
po novem a kapicami ni ravno dobrih sprednjih z6b ^- 
troba. — V Dunajski škofii se kaplani ne bojo več med 
letom prestavljali, ampak le mesca augusta in septembra. 
— Na Laškem so začele murbe, ki so dolgo apale, 
sedaj hitro perje poganjati; med 15. in 20. tega mesce 
ae bojo že tudi gosenaco iz semena (jajicj izvaLlUe, Po— 
aobno dobro gosenčno seme se dobi pri Janeza Andreazza- 
tu v Vidmu (Udine}. — Vremenski prerok iz JoIbto 
(po naznanilu časnika Dunajske kmetijske druibe^ pravi, 
da v 100 letih sploh je 43 dobrih, 19 srednjih in 41 
slabih vinskih letin, scer pa v drnzih pridelkih 
66 dobrih , 24 arednjih in 21 slabih letin. — Ker je 
goveja kuga na Erdeljskem jenjala, se smdspet v Voj- 
vodini in Banatu po navadnih cestah živina goniti. — 
Če se od kacega človeka govori, da je umeri , brez da 
bi res bilo — veli pravlica — da bose dolgo živel; ako 
je ta pravlica resnična, bo Turčija še dolgo živela, 
ker je bila že tolikrat merličem prištevana. 

Jetnik« 

(Rasks narodna). 
Ne sumi mamka lelena doHraTica, 
Ne bran^ mi, dobremn mladenčn, misli misliti: 
Kak ae bom jaCri odf ovarjal pred aodsikem, 
9J pred stTMsIm sodnikom, samim earjem. 
Se me bo jel isprabcvati pravoslavni car: 
>/PoTej, povej janak, ti kmeoki sin! 
8 kim si ti kradel, s kim rsabojoval? 
Je mnogo li tovarsev bilo vas?'« 
»»Povem vse po pravici, pravoslavni ear! 
Da bilo naa tnvaršev Je eetvero: 
Tovarš moj pervi bila temna noo, 
Tovars moj drugi bil jekleni meo , 
Tovarš moj tretji bil je togi lok, ' 
Tovars eetverti bil moj vrani konj.^« 
ie mi poreoe pravoslavni car: 
»Prav dobro , moj junak , ti kmeoki sin , 
Prav dobro edsovarjaš; ker si kradel dobro, 
Zato te bodem tudi s lepim darom daroval, 
£ visokim domom v sredi ravnega polja 
Is dveh stebrov po konca, is jednega poees.c 



Natiskan io saJosnik Jožef Blaznih ta Ljubljani. 



I« 
dr 

\ 
n 

L 




kmetijskih, obertnijskili in nsrodskili reči. 



fN«vfce ishig^io v LJttbljaui|] 
tmOl tedea dTakrat, nam- 
Ttč ▼ sredo in saboto. 



Odgovorni vrednik Dr* Janez Blelviels. 



I Veljajo la celo leto po posti I 

1 4 fl. , Bcer 3 fl. , sa poJ leta^| 

2fl. po pošti, 8cerlfl.30kr. 



Tečaf XI. 



V saboto 14. maja 1853- 



List S9. 



Rodovitnost zemlje povzdigniti po drdoaži« 

(Dalje.) 

Poglavne cevi ali nabiravnice CSammeldrains) 
morajo, kakor ysak iz ravno rečene^a lahko spozna, 
vselej na^ naj nižjem mestu potočja ležati , — če 
pa zemljiše ni ravno in ima globine, je treba več 
tacih nabiravnic, to je, v vsaki globini ene. 

Pri napravi nabiravnic je treba, na to pa- 
ziti, da se te cevi polože za nekoliko sežnjev od 
drevja ali germovja proč, da korenine ne' silijo v 
cevi in jih ne zabasejo. Tudi za stranske cevi 
je dobro, da niso blizo drevja. Ako bi tedaj imel 
graben blizo drevesa priti, naj se mu ogne v do- 
stojnem ovinku. 

Drenažne cevi pa morajo biti napravljene po 
celem zemljišu, čeravno zna biti, da so nekteri 
kraji poverh manj močirni viditi^ — ali to je le na 
videz tako; na močirnem zemliisu je povsod mokro, 
čeravno na nekterih krajih je mokrota globokeje skrita. 

Kako globoko naj se pokladajo cevif 

Gotova postava se o tem ne more dati, ker 
na lastnosti zemlje je nar več ležeče, in po ti 
se ravni bolj plitvo ali bolj globoko pokladanje pod- 
zemeljskih cevi. 

Sploh zamore vendar tole vodilo veljati : n e 




a a 

Vsaka cev je čevelj dolga, po potrebi en 
ali več pavcov v notrajni svetlobi široka. Glavne 
cevi, se ve, morajo sirji biti. 

Ker se stranska cev v glavno cev izteka, se 
morajo cevi skleniti. To se zgodi na trojno vižo: 
al se v glavno cev tako velika luknja vreze, da se 
stranska cev va-njo vtakniti zamore, kakor kaže 
sledeča podoba: 




Cev zraven čerke a je glavna cev, cev za- 
znamovana s čerko 6 je stranska cev, vtaknjena vuno. 

Tudi se znajo take cevi izpervega že v takem 
sklepu narediti, in take so prav terdne in terpe dolgo. 

Za navadno je pa že dosti, ako se le pri po- 
glavnih ali velicih cevih na tistem mestu, kjer se 
ima stranska cev v poglavno istekati, med dvema 
velikima cevkama toliko praznega prostora pusti, ko- 



spod 4, pa tudi ne čez 7 čevljev globoko. Ukor gaje treba za vtok stranske cevi; to prazno 
Navadno se pokladajo cevi 4 čevlje glo- ' * ' — 

boko. 

Preplitvo drenažo napraviti ni dobro; skušnje 
so učile, da preplitve cevi veliko manj mokrote od- 
peljujejo kakor globokeji. Če se voda bolj iz glo- 
bocine odpeljuje, bolje je za koreninice trav, žita 
itd.; saj skušnje pričajo, da korenine mnogih rast- 
lirn veliko globokeje v zemljo segajo, kakor se je 
dosihmal mislilo. 

Na senožetih in sploh tam, kjer se ne orje, 
ali na vertih, kjer se globoko orati ne more, je 
dosto, če se cevi položijo 3 čevlje pod zemljo. 

Kakoine so drinaine cevi? 

Nar bolji so okrogle cevi, so tudi naj bol jI 
kup^ se dajo naj lože pokladati, so lahke in tedaj 
stroški transporta nižji; težo zemlje, ki nad njimi 
leži, nar bolje nosijo, potrebujejo le ozkih grabnov 
in se le redkokterikrat zabasejo, ker voda sama 
trebi vse ostanjke, ki zastajajo od peska ali persti 
v njih, kar pri cevih, drugač napravljenih, ni 
tako lahko. 

Sledeča podoba nam kaže dve take cevi, ki 
ste zaznamovane s čerkama aa^ ki ste z oklepom, 
Jkterega kaže čerka 6, skup sklenjene: 



mesto se s kamnjem , rušo , mahom ali ilovco tako 
oboka (ovelba) in zadela, da zemlja noter podati 
ne more. C^aije sledi.) 

Umetnljske in obertnljsice reči« 

Samotis natore. 

Našim bravcem je že znana Imenitna nova snajdba, 
ki ao imenaje samotis natore ( Natarselbstdrack), in 
ktera bo sa ametnije in obertnije, posebno pa za nato- 
roznaustvo, neizrečeno koristna. 

Danes mno v stana o ti važni snajdbi kaj več po- 
vedati in popisati , kako se dela , da po ti viži na pa- 
pir natisnjena stvar je pervotni popolnoma 
podobna: vsaka žiirca, vsaka nitka, vsaka drobtinčica 
je v natisa ravno takosna, kakor je stvar sama. 

Napravljajo se pa ti aamotfsi natore takole: 

Tista stvar , naj je rastljina ali kak merčes ali ka- 
kosno bla^o ali dra|:a reč, se položi med bakreno 
(kotleno) in svinčeno plosico; ti ploaicl so po 
tem med dva valjarja potisnete, ktera ploiiee 
močno akap stiskata. Silna moč te masfne vtisne stvar 
v svinčeno ploBo tako, da vaa podoba ostane na 
p los I do nar manjši pičica tako natanjko , kakor je stvar 
aama. Če ae sedaj tak vtla na svinčeni plosi s farbami 



— 154 — 



tok« oblici (ponala), l^akor m •likajoj« ali aalajo ba- 
krotiai (Kapfaratichdrack) , ae aapravi a eoim pana- 
iiaoBi BITO piaana podoba vtisnjene stvari. Ker pa Je 
avinec prenekek, da bi ae is svinčene plose sasM^la 
veliko ponatisov narediti, se podoba avincene plose aa 
drof o močno ploso po posebni nmetnosti preliie, ktera 
prelivanje tiskarji pod imenom ^stereotipiranja^ ali ^i^al- 
vanisiranja^ dobro poznajo. Taka stvar pa, ktera »e 
atiaoiti no amtf, ae prevleče a atopljeno i^toperčo in ie 
cea to ae namaze sreberna topUna (Silberldooo^:) ; po- 
aneta irataperčna podoba (oblika) ao rabi po tem ca ma- 
tico (Matrise) gralvaniskih ponatisov. 



Resnfea je daha (0| kar je očesa svitlaba. 

Človek brea prijatla je podoben osamljenemaatefelm I 
na poljih ki od vaih zapaseeno nima ničesar, na kar bi 
ae v težavi zamoglo nasloniti. Nabral ^^^ 



Zlati izreki. 

Boljše je a pravičnim pea boditi , kakor ae a krl- 
vičaim voziti. 

Učenost je velik besednik, ki se zamero a previd- 
nostjo prav dobro rabiti; aama na aebi pa ima |:otovo 
le malo vrednosti. 

Ni nam potrebno vselej kaj voditi; ali močno po- 
trebno je pa večkrat, ako ves, da nič ne vos. 

Več areče kakor pameti imeti, je krivica! Več pa- 
meti kakor sreče imeti, to je prava pravica! 

Sreča ima oči zavezane; norca naj večkrat objame, 
ker ji naj večkrat na pot pride. 

Večkrat je dobro , za korak nazaj stopiti , da je 
akok mogoče. Kdor prenai^lo naprej leti , lahko v jamo 
pade. 

Eno in dvtf je tri : tako računi pravični , krivični 
pa : ODO in dvi je — pet I ako se mu . se bolj ne narase. 

Nekdo piie: V moji hisi ste dvd skrivni stopalnici. 
Ko sim anidan v mislih zamaknjen po enih kvisko stopal, 
bi bil kmalo znak padel, in sicer zlo nevarno. Ko to 
nekoliko pomislim, sim najdel: da, kdor hoče postopal- 
Dicah kvisko hoditi, mora herbet lepo pripo|^ati, ako 
hoče, da nazaj ne pade; kdor pa po stopalnlcah navzdol 
gri , mora svojo g^lavo ošabno kvisko deržati , da na obraz 
ne pade. — 8 stopalnicami v življenja je ravno taka. 

Entgu prijatla Imeti, je prava človekova sreča. Al 
po več prijatlih hrepeneti, je zlo nenmno, in v naj ne- 
varnise zanjke aapelje. 

Ako popise slavnih mož beremo, ai vosimo le njih 
lastnost in del, pa njih osoda nam je zoperna. 

Ako hočeš kaj z res dobrim izidom storiti, moral 
nehati biti, kar ai, in so v to spreoberniti, kar delaš. 

Z volkovi smemo le tako dolgo taliti, dokler smo 
▼ nevarnosti od njih popadeni biti. 

Nesreča krasi ali olepšajo človeka, kakor raka 
krop ! — Nesreča je maraikoma edina šola modrosti in 
kreposti. 

Kar se deteta brani, to pijani Ijadje delajo. (Xeoophon.) 

Domovini, staršem, prijatlom in vsim Ijadem naj 
človek poma^^a kakor aam sebi. (PUtoo.) 

Kakor peklenska vrata tiste|;a sovražim, ki eno 
misli — drago pa govori. (Homer.) 

Raji te z resnico razjezim , kakor ti z lažjo astre- 
Žem. (Seneca.) 

Hadoboež se celo sence boji. (Seneoa.) 

Modri človek se ne sramaje spoznati svoje pre- 
grehe; samo badalo hoče biti brez krivde. 

Tadi sovražnika je treba poslušati, ako resnico 
govori. 

Naj veča radost na svetu je — Ijabezen; največe 
bogastvo — zadovoljnost, največe dobro— zdrav- 
ijo; najbolj! lek — pravi prijatel. 

Hudobni sin je očetova rana , ki se ne da ozdraviti 
dragač kakor s smertjo njegovo. 

Mnogo bolje je, biti pohvaljen od drazega, kakor 
eamega sebo hvaliti. 



ŽivUeiue slavnih Slovanov« 

xvin. 
Zlatarič. 

A Naj alavnejsim mož^m in alovečim piaavcooi 
Dobro vniskim prištevajo tudi Dominika Zlatarič a, 
leta 1666 v Dobrovnikn rojenega. V Padovi je alo- 
vtfl po modroznanatvn , kraoorečjo, pravozoanstva in pe- 
aništvn tako. da so ga za vladarja visoko aola Pado- 
vanake izvolili. To alažbo ja tako marljivo in modro 
opravljal , da jo je kmalj apet v čast pripravil, ktero jo 
biia pred njim zgubila ; tako stoji napisano na apomink«, 
ki ae mu ga v Padovi na čaat postavili. 

Vernivsi aa iz tega meata domu v Dokrovnik, ao 
ja na vso moč trudil, da bi ae matemega jezika tako 
izučil, da bi mogel tudi v njem kaj učenega naplaati* 
Odpravi se zato z bratom Mihelom In obhaja vao Dal- 
macijo in Horvaako, skerbno nabirajo ma^j znane bosede 
jugoslovanskega lepoglasnega jezika. Napiaal je petem 
rea v tem jeziku veliko izverstnega; akoda, da ao nlsa 
vsi spisi obranili ; veliko ae jih je pogoblle. Ohranili so 
aa pa razun spisa ^Ijubav Pirama I Tizbe^ izgorok^^ 
ki je bil pred amertjo tega pisavca natianjen,,io aletfeči 
spisi , ktero je imenovani brat Mihel po njegovi saMrti 
C1607), na svet dal: Sofoklesova Elektra, Ta- 
aov Amiota in izvirni spis: nadgrobna slova ne- 
kim znatnim Ijudma (nadgrobne beaode nekim oce- 
nim ljudem). Latinski pisavci so ga imenovali j^Aarina^ 
ali ^Cbrysaeas^, ktero oboje im6 je po slo vaoafcojm Zla- 
tar 16 polatinčeno in pogerčeno. 



Živ^eige v CarigradUt 

(DaUe in koaec.) 

Tudi v Carigradu opoldne počiva od dela in južna 
prosto ljudstvo. Ko prideš ti čas na terg, vidla, kamor 
koli pogledaš, ljudi obedovati. Po hldah in prodajavnl- 
cah čujea ropot in žvenk žlic in nožev, in po zraka se 
alri duh jedil in b6de v nos gladne sprehajavce. Ku- 
poma sedtf iJQdj6, zemlja jim je klop In miza, in oblaki 
atrop; nimajo ne noža, ne vilic, ampak jedd iz skled a 
por strni pogreto in vroče, pečeno in kuhano. Pred 
hišami, po tramovih in vežah, v vertih — povsod vi- 
diš ljudi jeati. Tork sedi mutast in skerčen pri jedi, 
Oerk pa kratkočasnice vgaoja. Po ulicah hodijo pe- 
aarji In mečejo psom kose mesa, ker po turaki v^ri ne 
am^ nobeden svojega lastnega psa imeti, je tedaj psov 
brez števila po ulicah , ki brez gospodarja živijo od tega, 
kar se jim jesti verze. 

Poldnevna vročina pritisne in večidel ao vlečeje 
prebiva vel apat, drugi se delajo in kapoujejo. Po uli- 
cah Itii Ijudjtf kakor snopje po njivah. Naenkrat ae 
čaje jok in zvonenje zvoncev v luki, na brodovjo se 
kličejo brodnarji k jiižni. 

Pri turških velikasih se tudi pri obedih vidi iztočna 
ošabnost. Pride na mizo po 30 do 50 skled in še več, 
loncev« koz, loflODih čas, plošč, loparjev, krožnikov itd. 
Tu se vidi kitajska in japanežka posoda, žlice in noži 
obloženi z zlatom, ali jedila so na enako vižo in presto 
pripravljene. Pečenje, perutnina In opresnik ae povsod 
vidi. Turk je zmern v jedi in po južni jo vso popolnoma 
tiho , samo žvenk posodja se čaje. 

Ko popusti poldanska vročina, se spet oživiS mestno 
ulico, setališča in verti, tramovi in krovi hia, povaad 



— 155 



vpet gU ljudstvo na delo, marsikdo (adi bres del« po- 
liaja. Spet se tirajo velbladi, mezgi ^ koDji in osli po 
aiieah, da se tlak trese pod ojihnimi nogrami; spet se 
kujejo vekaci po alicah in na novo ponnjajo svojo robo, 
sipet doni po eelem jnestn sum, ropot, rožlaoje, krik in 
brnin. Vvodotocn pokajo topovi, ker se saltan po morja 
▼osi , in kamor njeg^ov brod pride , povsod gm pozdrav- 
ljajo % i^romenjem topov. 

Doversijo se dnevni opravki, in svet hodi na ve- 
«eliee, samo ter^ovee se sedi v svoji prodajavnIcL Ko- 
pvo in kavane ho natlačene ljudstva, da se v njih ko- 
maj skoz adrenja. Nas ulicah in terg^ih se prikažejo i^^rači 
^oljofi, norci, piskači, seme in dragi dan^^abivei ; vrači, 
•čaravniki in prerokovavci se tadi najdejo io žepeljadčm 
oberajo. Th vidiš ciirane, ki vodijo medvede in opice; 
ondi sopet se poskašajo miadenči , kdo bo koga vžagal ; 
drogi Eopet jahajo konje In se ž njimi skasajo , kdo bo 
pred na odkacanem mesta, in tako so konci popoldan- 
inji čas. ^ 

Na večer aopet pokličejo hodže Torke v džamije. 
Solnce se skrije za goro in delavci se vračajo od dola, 
Goiničarji privesajejo svojo čolne na brege in sprehajavcl 
hitd nasaj v mesto na svoj dom. Tili je navada s g odej 
na večer k pokoja iti, ker po tihem mrako nastopi 
naglo temna noč in čorno zagrinjalo zakrije vsako reč 
očesu gledajočega , in po morju ečm začnejo na večer 
▼leči vetrovi. Povsod je smertna tihota , samo morje iz 
daljine se čaje s svojim sumom in zmed mornarjev se 
Bliiijo glasovi hodžev in naznanujejo četerto dnevno 
molitev, de dond pesmi brodnarjev, glasovi brodnarskih 
tromb in zvoneoje zvoncev k večerji vabljajočih. Ko čio- 
▼ek o tem času od loke v mesto gre, zapazi milione 
▼žganih sveč. Vse kavane so razsvitljeoe , lampe na 
hišah, tramovih in krovih gori in zdaj se zbirajo gospd 

▼ dražbe In smejo z odkritim licem gledati dolj na ulice. 
(Sužnjo strežejo svojim gospdm, in sužnje jih stražijo, 
da bi kdo ne nadlegoval gospi pri nočnih zbirališčih. V 
mestu so razsvitljene vse prodajavnieo z lampicami in 
svečicami, ker občne svečave ▼ mestu ni. 

Noč se pomika in postaja pozno. Posamesne sveče 
00 berM po hišah in krovih in samo kopve in kavane so 
se polne ljudi: Imenitni Turci so se že zaperil v svoje 
stanove in ni jih viditi na ulicah , kjer je vedno manj 
In manj ljudstva , dokler se posledojič poslednji k pokoja 
ne podi in ulice ostanejo prazne in puste. Okoli desete 
ure je vse tiho in pokojno po mestnih ulicah, tako tudi 

▼ luki, ako se ne čuje se pluskanje v6sel posamesnih 
čolnov. 

Nenadoma, ko je že povsod vse tiho kakor v grobu, 
zagromf votli grom topa , in se razlega skoz nočno tihoto 
kakor silen tresk po zraka. S tim se oglašuje sme rt 
tistih Turkov, ki so zaslužili smertno kazen, in 
jih o tem času posekajo ali zadavijo ali ustreld. Soince 
življenja jim je za goro slo, — belega dneva ne doča- 
kajo živi. 



Občni zbor kmetijske dražbe v I^nb^ani. 

10. mejnika je napravila kmetijska družba svoj 
letošnji velikr zbor, ▼ kterem se Je sntdtlo 78 gospodov 
družbenikov in večina gosp. predstojnikov družtvinih po- 
ilružnic. In kterega je poalaviltudi visokorodni grof Cho- 
rinski, nas prečastiti deželni poglavar. 

Predsednik družbe gosp. Fid. Terpiocje v za- 
četnem govoru veselje razodel o nazočnosti gosp. de- 
želnega poglavarja , in je prijazno pozdravil veliko mno- 
žico zbranih družbenikov, kteri s tem naznanjajo, da 
jim je mar za prizadevanje drožtva In za povzdigo kme- 
tijstva, ki je Imenitna podlaga blagostanja domovine. 
2ah valil se je gosp. predsednik dalje pridnim pred- 



stojnikom družtvinih podružnic, ker le z njfk 
pripomočjo zamore družba svoje namene vspesno do- 
flogovati. Omenil je potem , da na družtvinom ▼ertu nu 
Poljanah so spet no^e kmetijske masine io orodja na 
ogled postavljene in tudi nektero orodje, ki jo v pod- 
kovijski soli po izgledu vunanjega blaga izdelano bilo. 
Poslednjič je družbi naznanil gospode namestnike 
druzih kmetijskih družb, ki so se po izvoljenih poročni- 
kih vdoležile današnjega zbora. 

Pervo po začetnem predsednikovem govoru je bilo, 
da je tajnik kmetijske družbe, dr. Bleiweis, zboru na 
znanje dal Imenitnisi dela, s kterimi je opraviti imel 
glavni odbor po poslednjem občnem zboru. Razvidilo se 
je Iz tega, da predsednik z odborniki vred so si, kar 
je moč bilo, prizadevali, v korist kmetijstva pridni biti. 

Gosp. odbornik Malic je po dokončanem tem na- 
znanilu zboru razodel: kaj je glavni odbor dosihmal za 
▼ peljavo dr^nažona Krajnskem delal. Z vodilo se 
je iz te razodeve , da slavni odbor kmetijske družbe Šta- 
jerske nam je obljubil umetnega Inženirja poslati , -^ da 
orodje, s kterim se grabni režejo, jo že iz Angleškega 
prišlo, in da tudi gosp. Baumgartner je naročeno ma- 
sino že iz Merskega dobil, ki bo izdelovala drčoažne 
cevi. Povsem tem se smemonadjati, daže letos se bo 
začela drdnaža na Krajinskem. Slclenul jo gosp. 
govornik to naznanilo s tem: da bi ti važni zboljsek po- 
sebno bolj mokrih zemljis, kterega v druzih deželah kme- 
tovavci prehvaiiti ne morejo, tudi pri das tako se raz- 
sirjeval, kakor po svoji dobroti zasluži, in da bi gosp. 
družbeniki ne le svoje za drdaažo pripravne in drdnaže 
potrebne zemljisa drdnažiti dali, temuč da bi tudi pre- 
možne sosede ali srenje spodbadali za dr^oažbo, ktera, 
kakor tudi krompir izpervega, bo zadela na protivnike. 

Gosp. odbornik Schmidt je za tem zboru nazna- 
nil, da osnovo novega drožtva, kterega namen ima 
biti obdelovanje Krasa in druzih pustih kra- 
jev Notraj nekega, je glavni odbor že predložil vis. 
deželnemu poglavarstvu s prošnjo, da bi se predložene 
postavo poterdile in na njih podlagi smelo novo dru- 
žtvo v življenje in djanje stopiti. 
(Dalje sledi.) 



Novičar iz slovenskih krigev. 

Xq. Iz Ormoia. (Konec.) V svojem zadnjem do- 
pisu ▼ Z9. listu „No?ic^ slm obljubil povedati , kako je 
pravda zoper tisto ^čudodelno dohtarco^ iztekla, 
na ktere svčt je oče bolnega (obranega) otroka neko 
staro ženo do kervavega otopel. Danes spolnem svojo 
obljubo s sledečim : Marjeta S. , 64 let stara premožna 
posestnlca iz T., je obstala, da le po večkratni nadležni 
prošnji posestnika B. iz občine B., kterega otrok se ni- 
kakor ozdraviti ni dal, se je podala k njemu in pri otroka 
poskušala, kar jo je mnogokrat poterjena skušnja učila; 
svetovala je korenine In cvetice, kterih zdravilno moč jI 
je rajnki oče na smertni postelji skrivd razodel in kterih 
nobeni živi duši povedati no more, tudi sodnii ne. Ko 
mi povedd — pravi ona dalje — da neka sumljiva stara 
baba v hišo bolnega otroka zahaja , sim gospodarju res re- 
kla, naj je ne terpi pri hisi, ker zna biti, da je res 
otroke obrala in da se zavolj nje otrok ozdraviti ne 
more; — da bi mu bila pa velela babo pretepsti , je tajila. 

Gospodar vprašan: je li res, kar je „dohtarca^ 
ravno povedala , se dolgo dolgo obotavlja in si ne upa 
z resnico na dan, ker se boji, da bi tudi njemu ne na- 
redila; po dolgem prigovarjanju sodnika se vendar pre- 
derzne resnico pričo nje povedati. Tudi župan vprašan 
zastran mazastva ^čudodelne dohtarca^, noče (menda iz 
ravno tega straha) nič od nje voditi, akoravno je po ved 
farah dobro znana. Ona sama pa obstane, da že velika 



— 156 — 



^Irok, pri ktorih m sdravniki sastooj stojo vm