(navigation image)
Home American Libraries | Canadian Libraries | Universal Library | Community Texts | Project Gutenberg | Children's Library | Biodiversity Heritage Library | Additional Collections
Search: Advanced Search
Anonymous User (login or join us)
Upload
See other formats

Full text of "Ogledalo književne poviesti jugoslavjanske Na podučavanje mladeži nacrtao ..."

This is a digital copy of a book that was preserved f or generations on library shelves before it was carefully scanned by Google as part of a project 
to make the worlďs books discoverable online. 

It has survived long enough f or the copyright to expire and the book to enter the public domain. A public domain book is one that was never subject 
to copyright or whose legal copyright term has expired. Whether a book is in the public domain may vary country to country. Public domain books 
are our gateways to the pást, representing a wealth of history, culture and knowledge thaťs often difficult to discover. 

Marks, notations and other marginália present in the originál volume will appear in this filé - a reminder of this book' s long journey from the 
publisher to a library and finally to you. 

Usage guidelines 

Google is proud to partner with libraries to digitize public domain materials and make them widely accessible. Public domain books belong to the 
public and we are merely their custodians. Nevertheless, this work is expensive, so in order to keep providing this resource, we háve taken steps to 
prevent abuse by commercial parties, including placing technical restrictions on automated querying. 

We also ask that you: 

+ Make non-commercial use of the filé s We designed Google Book Search for use by individuals, and we request that you use these files for 
personál, non-commercial purposes. 

+ Refrainfrom automated querying Do not send automated queries of any sort to Google's systém: If you are conducting research on machine 
translation, optical character recognition or other areas where access to a large amount of text is helpful, please contact us. We encourage the 
use of public domain materials for these purposes and may be able to help. 

+ Maintain attribution The Google "watermark" you see on each filé is essential for informing people about this project and helping them find 
additional materials through Google Book Search. Please do not remove it. 

+ Keep it legal Whatever your use, remember that you are responsible for ensuring that what you are doing is legal. Do not assume that just 
because we believe a book is in the public domain for users in the United States, that the work is also in the public domain for users in other 
countries. Whether a book is still in copyright varies from country to country, and we can't offer guidance on whether any specific use of 
any specific book is allowed. Please do not assume that a book's appearance in Google Book Search means it can be used in any manner 
any where in the world. Copyright infringement liability can be quite severe. 

About Google Book Search 

Google's mission is to organize the worlďs Information and to make it universally accessible and useful. Google Book Search helps readers 
discover the worlďs books while helping authors and publishers reach new audiences. You can search through the full text of this book on the web 



at |http : //books . google . com/ 




JUL17 1899 

THE SLAVIC COLLECTION 




ftarbarU College Hítjrarg 

GIFT OF 

Archibald Čary Coolidge, Ph.D. 

(Class of Z887.) 



Received i Júly, 1895. 



r 



í 

r- 



OQLEDA. 

;U(iOSLAVJA] 

NACRTAO 



KNJiCA 



»,. 



■^ 



^tL i*{ m Ki «4Sk*» 




ItltCC'MI 

UHilHJA M O H 01 
Ti^karski Komolí. Z4 



A 



i í 



^^- 



13 '' 



-"^' 




J} £LEDALO 



JUGOSLAVJANSKE 

NA PODUČAVANJE MLÁDEŽI 

NACRTAO 
Pruf. SIAlfi LJVBIC 



KNJIGA I. 




RlKCKl 

ENIDIJA MOHOVICA 

Tiskarski Kameň. Závod 
1866. 



'm,. 



h,(-^\ 



••"/£)'•. 




© 

OGLEDALO 

JUGOSLAVJANSKE 

r NA PODUČAVANJE MLÁDEŽI 

NACRTAO 

Pruf. sinB uniBié 



KNJICA I. 




RIBČH.1 

BMIDIJA MOHOVIČA 

Tislunki Kameii. KaTod 
1864. 



/: yu^ %Gooj 



Harvard Oollege Library 

Qift of 
Archibald Gary CooliJLge ,Ph. D. 
Juiy 1, \^^^^ 



PRBSVIBTLOMU I VI80K0UČBN0MU 
HUŽn 

ÍENED. BART. SMAICU 

TELIKOMU ŽUPANU ŽUPANIJE RIEČKE 

I 

GRADJANSKOSiU KAPETANU 

SLOBODNIH 6RAD0VA I KOTARA RIEKE I BAKRA 

VITEZU GVOZDENE KRUNE TREČEGA RAZREDA 

ITD. 

PRIJATELJU UČEČE läE MLÁDEŽI I NÁRODNE POUKE 

U ZNAK 

ISKRENOGA PRIZNANJA I OSOBITOGA ŠTOVANJA 

POSVETJUJE 

PISAC. 



ÚVOD. 



E 



O sadu najizvratnijih spisatelja učenje poviesti 
rasnih uauka i umstva mora da se staví medju 
^ikoristnije i najkrasnije stvari, kóje nam predsta- 
Ijaju napredak Ijudskog urna, i prikazujú nam, kako 
» dovječanski rod u izobraženju usavršava. Uesa 
idi yidimo, da su kod Bviuh národa ove misii 
otaknule plemenite Ijude, da se oroj vrsti dogo- 
Dvátine posvete. Posestrime iste ove naše zemlje^ 
elju Ruska, Poljska i Ceska, na tom polju hrabro 
1 i slavno radile, buduéi poznajemo ne malo njiho- 
íh muževa, kóji su vrlo osvietlali svoj zavičaj iz- 
ävanjem poviesti svoga književnoga napredka. I 
DÍsto krásni su vjenac svojoj otačbini savili i liepo 
i proslavili pred narodi slávni muževi Dobrovski, 
afarik, Bentkovski, Greč, Niemčevid, Ehesa itď. Hr- 
sitska, a rekao bi i ciela jugoslavjanska grana nije 
\sk do sada poviestnika svoje národne književnosti 



Pored takova pomanjkanja nakanio sam pin 
korak učiniti, i ako ne drugo a ono barem prokrči 
put ponježto nasljednikom u osnovanju cielokupii 
jugoslavjanske književne poviesti. Očito je pako, d 
u takovom radu nisam imao koga da sliedim, te zal 
morao sam se svrdati siemo tamo po put pčele, koj 
sisa med s ovog i s onog ovieta, da sakupi i pid 
nese sladkih sokova, bírajudi iz različitih knjiga 
časopisa i rukopisa sve ono, Sto na moj predmi 
spadá, slagajudi i uredjujudi sve po dúhu poduzef 
si diela. Njeke sam knjige naših narodnih spisatelj 
pred očima imao i razsudio, ko što sam mogao 
ostale sam ili samo naznačio ili príložio im dotiču 
sud, što je koi drugi odprije o njih izrekao. Izna^ 
de Stioc navedené i njeke knjige, kóje, da pravt 
rečem, od slabé su koristi za naSu književnost; n 
treba spomenutí, da kadSto iste oporuke mogu, na 
vlastito za prvú dobu, od veliké koristi biti, jer nan 
1 one pri bujnosti književne koljevke mogu éesti 
razjazniti put, da laSnje uppznademo, kako je napre 
dovao naS jezik u svom razvitku, i pod kojim upli 
vom. Treba da sliedimo národ i u ponajmanjih stvaril 
ako nam je stalo do pravoga njegova upoznanja; i 
književnost predstavlja nam najjasnije i najtoCniJ 
ogledalo njegovo. Jesam li tim Sta koristna izradio' 
Jesam li koprivu miesto metvice izsisao ? Národ moj 
a mládež naSa navlastito, za koju sam ovu knjigi 
napisao, neka me súdi, a namiere neka Bog procienj 



U Rteci 7ui Uskrs 1864. 



STARO -SLAVJANSKA KNJIŽEVNOST. 



PRVÍ DIO 

Jugoslavjanske Književnosti. 
Staro-slavenska književnost ('). 



* 1* 

Pi9mú ko4 simik Slaxjtmm i kod Uir: 

JL oviest pismenoBti npozni^e kod švih národa samo dvoje piamo, 
t J. slíkovno (íl|^ratíyno) i ^laaovDO (fonetično}. Prvo iiraiqje slika, oči- 
tigaéa misao; dni§o tcražiýe flas, ríec, kojom se misao ocítaje. Drží se 
ta stalno^ da f^lasovno Jest rasvitak elíkovnoga, i da Je s ovoga proizaálo 
flasoYoo pismo^ koje se veé a prastaro doba raxprostani amo tamo kros 
joŽQo i aapadnn Evropa, i porodí najpr^e staro-grčko, prenesene poslíe u 
Etniika, na kojem se vríemenom |;rčko í rimsko osnovalo. 

U stará Ilirsku í Panónska ráno predje g^ôko i rímske písmo. Po- 
Tiestníea nas učí, da veé od trojanskog doba naše sa semlje a tieRoom odno- 
šajn stijale sa Grékom i s Btrolkom. O tom ímamo spomenika í sriedo- 
éanstva kod ni^sftaríjili spisalolja. O ínobraieností da?níh Ilira^ da ostavím 
starie dokase, oTako nam betiedí éhnno Eío, ket je živio a trecem víekn 



1) Upotrebili smo navlastilo sliedeca diela : ŠaŕaKk Pavel Josef. — Památky Hlaholského 
Písennictví. V Praze 1863. 

Haoui Ignas Joh. — Zur Glagolioa-Fn«e. SlavÍMlM BibUoUiek. II Bánd. Wien 1868. 

Aački Dr. Fvaxýo. — Viek i Bjelovt^ie Sv. CyriOa i Methoda. U Zagrobu 1869. -« 
Pisfflo Slovjeoako. U Zagrebu 1861. 

hrán KukoJJevic Sakciaski. RazUcna diela. 



- 10 - 

prye Isnkrsta : IHo jih iiee po švojih mákonihy U kakm dm m eemna 
foboiniy i pravicnij i gostoljubivi^ da tu äruUjivi, i da te mnogo 9ta^ 
raju da bude nacin ujihova iivota i fonaianja iio ufjudniji i imobra- 
ieniji, (1). Skaska o Kadmovn dolaika v Enkelijn níje bei nikakvog 
temelja n prvašnjoj našoj povíesti. Cíklopióki ostancí lidina, kóje sám Ja 
prví opaiio a Dalmacijí, znak 8a nekadasDJe moéi, a tragovi feničkoga 
písma na nasih ostrovih (Motttf&ueon* Paíeógr, lAb. IL e. 1. — Appendini. 
L SóJ) sviedooe nam razprostranjeDJe tr^ovine azdaž naáíh obala od 
pamtivíeka. 

Veé barem od petoga Btofietja prije Isnkrsta imamo i naáth noTaca 
i napisa grckíb, te poslie i napísa f^čko-rimskih i rimskíh nasliedne dobe (Z), 
Galen sviedoói odprto (Medie. IL Geusr. c, i*)^ da An^st, poklem je 
sviadao palmacijo, opHeni njecinn národná kigižníoa, f^dje nadje prevelikí 
broj grckíh rukopísa, te joé dra^'h n nepocnatom jesikn porngstar^e^ 
vríemena. A Valej Paterknl (II. 110.) velí o Panonei: Hnguae quotme no- 
titia romanae, plerisque litterarum u*ut. 

AH sieverni pací pri Baltiku i Krpatú, kako se do danaska cnade, 
nísn imalí ní grčko ni latinské písmo u ono doba. Yíerojatno je ípak, da 
Feničani prenesose í na baltické obale svoje písmo, kad su se onamo vozili, 
da kupujú jantár od Veneda, i da su ga ovi primili i poslie uporabili, na 
samo poigesto, í u slikovnom smislu. I doisto po Eddi kod Venela bíase 
mudrost i piesničtvo 5 u njih pismo runir, odávle nasvato Wenda-runir, 
Ima njekoliko spomenika saôuvaníh, pisanih venedskimi runami, kojí ipak 
ne prelaze cetvrti viek poslie Isukrsta; ali nije dodanas posve utemeljena 
njihova vierojatnost. Poznato je zatim, da i Goti, kojí nješto poslie naselise 
pokrajinu, gdje su starí Venedi odprije stanovali, ímadjahu rune za písmo 
(do 17 lyili), i da Ulfilas (4* 388} pomoéu ovíh rana sastaví gotičko 
písmo. Takove rune lasno se pak ízvestí mogu íz feničkoga, t. j. staro- 
grôkoga písma. Venedske rune stoje u tiesnom odnosaju naprama gotíokim. 



(1) Segmni Chii PériegetiSj émemdMit Äug. Meinéke, Beroiim 
1849. f. 100. 4»Z: Beo^e^eT^ ^'aurob^ dSy^v xal a^óSpa Sixoíoo^ 9091 

TOTOV. 

(2) Vidi moja diela: Numogra^a Dalmata per Simeme GUubieh. Wien 1851. — 
Siudi areheologici suUa DalmaMa, memoria del Prof. Áb. SimeoM GUuMch. Wien_18S0. 
(Au8 dem XI und XXII Bande des von der kais. Akadémie der Wisaenschaflen herausgege* 
benen Archivs fur Kunde ôsterreichischer Geschichtsquellen beaonders ab^^druckt). 



- 11 - 

í ^jeke •▼ih priUÍMT«Ja ee Joa weémm oUik« dotiéiili písmena n fmiékon 
pravopíflo. 

Prví spimteijy km bmi stímIoôí^ 4ft so 81«TÍani imali nrae) jest 
Craeríesse Hraber, koi je síyío a deseton víeka Cprie god. 927). OVij u 
diela O nHCM6IICXl erako píše: HfllXj^e OfBtt CAOBtH€ N€HinxX 
Rlllll%, ■& Y^ITSIIH H piOflUH YkmOL N rSTAA;CA, HOrANN C&l|l€. 
(Šafárik. Pamdtky Dfévn, Pisem. Jihosl, str, 89J. Po Hrabra dakle syí 
Sla^jani i s ove strane kŕpatskíh gora ^a do Cirila nisu imalí písmena, 
na samo erte i riese, kojimi sa črtali i gatali. Črte sa jím slaiíle sa 
brojeye, a riese sa gatanje ; s tóga n í črte ni rieze neblahá knjíge t j. 
pismena, naime ^lasemi snaei, na samo slikovní. Te sa se riese éinile na 
drra i na kameao. U ta svrka flpotrebljavall sa drvo nasvano ^Ärea, adie- 
lane ma aaóín rabosa, rairaáa, dasaka (1), protova, stapa itd., kano 
abljabQena tvar sa aríesaige saakoTa, te odatle hikva — Hitšra — értm -^ 
rUm. Osoba, koja na dnra éiajaše érte, riese, ^^Jj í koja po njima Sarase, 
Traéaaoi gatase, bila je javJM^ aabeiaa^ spadajnda aa pohanska hierarkia, 
naime s prvá knes, koi biase i národní svedenik i knjižnik (2); posiie 
stareaine národa, a najskoli se ostroji posebni stališ, kóma na ôela oriek 
je bio knea. črte po svoj prilioi snameaovaha pojedine aríese, a riese vise 
črta Q kúpa, predstavQiúaéíh koi pojam, sto je gatalao morao odkriti i ta- 
maéiti. Imamo sviedoeanstva o gataiga kod dlaigana a Prokopm (IIL 14), 
a Porfiro^enUu (JX)^ a Tkieiwumm itd. 



S' 2- 

hmaiaiée fUma jfhsovnofa kod Juyoslavjana. — Braéa Ciril ť Metódy 
i glafolfiea pravo eiriliea, 

Poviest ači nas, da Hnrati i Srb^i dojdose ís satatranskih poljana 
a semlje, kóje i danas posiediga, aa Eraklija (610-641) bisantinskoga 
cára. Bes samnje je, da sa sobom doníeli črte i rane, kojimi sa se a 



(i) U LjubuáiDom sudu, jedan iimedj naijstarijih spomenika ieskog ugovora^ nava^jigu 
86 daske, na kojih biahu uríezani zakoni, po kojíh se pravica súdila. (KnUjoHv. nikop. Izdan. 
IX. y Praae i847. str. Hl. — detky pravdodatn/). 

(?> V, Palaéki. Dij. Če». I. m. 



— « - 

fnaUn daba sluUi ttjihoví pradiedlovi Veiiedi\ a f oalíe van 8laTf*Mki aarod 
na sieveni i na iitoka. 8 tiem bi se slagao i Perphyro|^enit, kai n pog* 
XXXL diela ^ De admkUttrundo imperio *< apkíjadi of ovor^ koi sklopíse 
Hrvati malo poftlie dolaika sa runakom atolieam kod svojega prvogaaKra- 
éa^ja na krdéanska viera, dadaje: et ekirograpkU jn'Ofriiš dalii, 8, Petr» 
Afosiolo Juraverunt^ nunquam 46 alienam tmrram armis úieatiirM, 
Hrvati sa dakle pri toj po^odbi dali svoje vlastite pisare, kóji sa podpisalí 
nviet n ime národa s pismeni svojimi osobítimi, sastojeéimi iz črta i rana. 
Da príje pokršéenja nísu uprav osobítoga glasovnega písmena imali^ svie- 
doôi nam Crnóriezao Hrabar navedenimi rieómi; a i malo poslie dodaje 
osobito o Jueoslavjanih^ da KpiCTHBUie SK6 CA» ^NUkCKAMII II r^SYkCKUMH 
QHCMeilbl NftSKAaaiUi CA INICATH €ll«B1tHkCN& pWh B6^% ovctpoeiiiii. 
Istí ear Mihailo o písma na Rastie maravskof^ kneia <»dprto tsIí, dk Btfg 
n ono tek doba: iaví Mtvi 9 V09 iemik, iéj/oie niékjé isff^a Mo. Ne 
im^néi dakle eeobitog glasovnoga písmena Hnrati i Srblji^ isten kako sú 
sa amo doselili, prímise gréko i ktínsko písma, koja nadjoée kod predi^lh 
stanovaika; ono ili ovo, kd sta naime dobise krst ia ^ekih lli rímakíh 
nikíL To nam potvr^joja domaét apomeaiei oae dobi. 

AH ni jedan ni dra^i pravi^, ^ki niti rímski, nije davoljan blo 
anaeiti flaanike, kojími obiliqe slavjaaskí jeaik vile ae|;o grčki i latin-' 
8Íú| í aato, da nkine smetnja i oered a písanjv stavjaiieko« asta Ko<* 
stantin mndrocnanac i CkTBO|lH nncuCHl^kako nam tvrdí Hrabar, sa SUvfane. 

Kostantin rodi se god. 826 ili 827 u Solanu (TeseUonied), gdje se 
▼eé onda bíase udomaéío slavjanski jezík QZit, 9V. Mefh. gL F.)* Otao ma 
se zvase Lav, onda drugar cárski, plemenita roda; a brat ma staríji 
biase Metod. Ova dva i petero drage njihove braée jos dieca is^abise otca. 
U svojoj zdrielosti Metod bode naimenevan od cára npraviteljem obližnje 
slavjanske koježevine, i ta je morao priviknati slavjanskim obíčajem. Ko- 
stantin, najmladji, izučiv prvé nanke a rodíteljskoj kaéí, prodje a Carigrad, 
da se ta asavrši a naaoih; Metod pako izsa ^Jekoliko lieta položí služba, 
i obuče haljine orkovne. 

Me^iatim Kostantin, vrio se proslaviv a borbi proti kipoboreem, po- 
avdjen bude veltkimí svíetovními časti $ na odrekav se njih ríeiite, obljnbl 
avedeaíéki stališi te malo kasnje bi naimenovan čuvarom patríjarske knjiž- 
DÍoe kod Sv. Sofije. Na krátko odatle ubíegne u samostan kod uxkoga mora, 
odkle ga izvedose s ponudom, da se primi učenja mudroslovja, kóje mu 
príbavi ime mudroznauca. U 24 godini svoga života Kostantin, na posív ser 
racínskog vladíke armenskog, odlazi onamoi^ da se s aécaimi Arapi borí 



- II - 

Q krséaMkoJ Tlertj ali «e fil»ro irati bet lutnof* nsijelift* Ead m n Oi^ 
rícrftd, sUoBÍ se tdoHkh a siundéo^ p« o Bamoaiaii mi Olímf k 0t«iiio %r»t« 
ll«to4a. Ub to KM«rÍ9 divUi D«rod nM«U«a rada oko MoeotídA i Ponto i 
Bft tavriokom polnotokn, želeé so okrotil no ovota vioni, i«]|io poolanOLo oo 
eoro iotoéoogo, do liprooo « i^ego miuo k^jÍBovoo> o otom odlnkon, dA 
ée krst prímití, oko mo so rokom po^je xad|ÍBko i sorooinske modrooo 
a yieroookonskoj borbi nodmadríti. Cor jim dode Kostontino, kot ooom 14 
dmsB oTOfo broto Metoda, prodjo nojprije n Korsoo, f^dio oaoéi kosarski 
i indÍDski jeiík, a pako m koiarako somQi. Kagao rado ga prini i liopo 
poeaoti. Tu se Kostantín aa dogo borío o iodystvooi i mohoaetotyoiDy I 
tako jíh strese i aadvlada, da Kofaoy odrlav ríeé, proglasi sloboda kridauko 
viere n sfoJoJ driavi. Polak toli 4<4*H»* ospjeha vráti sefiostantín o Ca- 
ricrad radostan i veseo. Tn Focif^ prognav Ii^ae^a, biase medjotiiii sp>ablo 
patríjarskn stolica i poóeo sijati krívonerstvo i raapra erkovaa. KostaBtla^ 
neg da ačeaik moy sad akorí aMteQa vwog radi takova ponaianja (ľ) ; bo 
opaaiy, da ma n^o oade obb otrovoa oholast poBisiti, oklosi so svakoj 
drogoj prepirei.i s bratom opot se vráti a samoéo. 

U OTO vrieme Rastid, meravski kasa, isvojovav saaMStalBost svo-» 
joj drsovi proti kra^a ijomaekoma Ljodevita, prisafíbaie k iitocaoma 
earstva, te sato k ÍBtooBoJ crkvi, koja sama ma je mogla dati siavjaaskoga 
svedeaatva eada, kad joo raskolao teioje ao postojaha med Carigradom i 
RÍBM>m. Us lakové okolnosti posla oa toéigem g. M2 poklisare a Caf tgrad, 
da mole tamo aa maša, koi bi pak moravskí raiamljivo podaôío i atvrdio 
n vierí (Trans. S. Clewí. e. f* Hd.), Gar of odi Eaotíéa, i odlaoi odaslati 
n Moravská braéa Kostaitina i Metoda, dobro vieita slavjanskomn je« 
aika CŽit, «r. jSoiwŕ. ť «9. Mét J, Kostantin aa oarevo presilu odfovori; 
Cb ^OetflW «X«Y TOHO, Ilf€ RUMBTb EO^NBIil Ib ^^IRIi CBOH; 
BO avidivai da nemiga, car ga ponoka, da on isti isami sa njih pismeoa; 
te tako Kostantin, veé dobro viest staroj pisdienosti, bIoU fisména^ i dade 
se na prevod sv. pisma a slavjanski Jesik (í. e, — pod. 86Z~S), Posatim 
stave se Kostantin i Metod na pat s carskimi darovi i preporačoom posla- 
nieom sa Rastíca (863-4). Na puta prolasise kros Bagarskn, gdje baveé 
se sa Bjekolíko a dvom knesa Borisa (Z), mnoge joste ne krsdene obra- 
tise, a droge a vierí ncvrstise. Odatle prolasise braéa, qjeg4je a lipoja g. 



(i) Vid. AnasUs. Pr»f. in GoncU. YDI. ap. Mansi XVI. 6. — Acta SS. Murtfi ton. n. 
p. iX Q. 29. 

(8) Palauzov. Vjek bolg. cára Simeona. S. Peteraburir Í8H2. str. 32. 



- 14 - 

BSé iliJoBteČBJem g. 8113, n Velifca Moravskn, gdje jíh a Veleg^do knes 
Rastie i Bav pak radoatno doéeka, osobito kad sačoi^^ da sobom nose moéí 
8v. Klementa t EvandjeUe po Kostantina na slavjanski prevedeno (Trans, 
c, r.). MoravQani veé su onda bili pokriéent ; zato se ona braéa požare 
aévrstítí taj národ n TÍeri, uôiti kqjí^ í poduearati ^ v erkovnom ôina^ 
ktríebití poganske pakosti, n. pr. . mnohoženstvo, i od^jiti narodno sve- 
éenstvo C^}* • 

U kolovosa iste godine kralj njemaoki Ijodevit s velikom vojskom 
navalí na Rastíca i obsiedne ga a tvrdji Dievinn, te ga prišili, da ma 
viernost priseže. Česa radi i njemačka orkva nastojase sad opet^ da nskrisi 
svoje njekadaánje pravomoéje na Moravskú. Ona je tada svoj jezik samo 
n podaôavanju crkovnom npotrebljavala, í sato joj se nípoito nedopadase, 
sto se Kostantin i Metod služaha narodnim jeslkom jos i u litnr^ji^ i sto 
prví bíase isamio posebna pismena, mimoisavsi stará naríeôja i písmena, 
sveta i Bogom objavljena^ t. j. žndinska, gréka i latinská. Uspjeh veliki 
Dasik apoštola u Moravskej doôavsi Papa Nikola I, rasveseli se, te jih 
pocva písmeno a Rím, da jih častí (^Žii, sv, Konšt, XVIL Sv, Meth. VI. 
itdt). Oni sa B|ekoliko svojth néeníka upntise se n Rím kros dolnja Pa- 
nonijo, spadajada tada politickí na knesa Kooela, a dnhovno na Adalvina 
Bolnogradskoga prvostolníka. Kooel prími onu braéa vrlo netivo í radostno 
(Zit* Sv» Kosimn, XV.). Iz Panoníje prolaseéi kros posavska Hrvatska (2), 
dojdose u Mletke, gdje se prepirahn s tamoénjim sveóetistvom sbog ave- 
denja narodnoga jesika u crkva. Kad oni n Rímu, Papa Nikola veé je bío 
amro (13 stndenoga 867), í seo na stolieu miesto njega Adrián. OvaJ čavsi, 
da ona braéa nose sobom tielo Sv. Klementa Pape, podje im isvan grada 
SA sveéenstvom i pukom na sasriet, da jih častno prími. Adrián posveti 
najpríje Kostantína jsa biskupa, zamí^ív mu ime Kostantfaa imenom Cirila. 
U istom Rímu bilo je ne malo protivníka slavjaQstini $ nu Papa isea duga 



(1) T učione otvoriše u národnom jezíku. Žitje Sv. Konst. pripovieda, da Rastislav: 
OI|Y6ilHKy ChB|iaKb Eh JiJBíCrh nSh OIIYHTH. isto veli o knezu Koccíu. 

(2) Kuku\ievié, držeó se poviestničkih dokaza (Arkiv. I. tir, 14. — Porphnr, o po- 
krs^enju), tvrdi, da su Gíril i Metod, putujuói u Rim, prošli kroz južnú Dalmaciju, tu njeéto 
naiíih pokrstili, í uveli slavenski jezik u crkvene obrade ; te odporu od strane svecenika 
dalmatinskih rimskim duhom opojenih, da se onaj jezik uporabi kod službe božje, prepiSuýe, 
áto se je joá za života sv. Metoda (878^ národ hrvatski sa svojim vladárom Sedeslavom od- 
vratio od Ríma k Garígradu ; dodav napokon, da Ivan VIU g. 880 ' umiri národ, kad za sve 
Slavjane izreče, da se mogu crkveni obredi í služba božja i u slavenskom jeziku obdržavati 
(Tísuénica. Úvod. 



- I* - 

pretresM^a ae samo paivrdli pravod IUargÍMÍh k^i%a, nego i é^inistí p«« 
nka slavjanskoga je«ka n boijoj skiU n íatíh rinekili crkavah. 

Cirď nmre 40 ilí 60 4iina poslie svaga pasveéenja la biaknpa (14 
veQaée S69y, Opielu sa pokoj nika hai9 dňaao takovom eji^BOstjii, k4 sta 
se éinilo sa samoga Papa. Metod nsmoli Papa, 4a ma 4opii8tí kratoTO tiela 
premetí a neki samosUa a istok po seUi igihoTe matere; alí m« se opra 
8?eéenBtyo rioisko, i kade sahra^jen a crkví Sv. Kleneata a Ríma, gó^ô 
H imiga nalasiti jgegoTe moéí (I). Evo krat*DÍh snamenitih rieéi, ko,ťuu 
■aé Tťlí Raékí aaTnwje Oirílov sivotopis (11. 236): „Ošvjedoeen,davj0rm 
tsM fronikmuti m^ekotíke odnoiaje iawmctffa i jmvnogm idvotu, ia onM 
tma hUi ieme^jem i promieúlom národne frošvjeie, mje m skréio jedine 
tm erkvene urédjenje fovjerenojfa H murodoj nefoima f^eyari* iMoára- 
meno9t folufúm wuttetrin»koga Jémikm. U tom Cerili stoji pofnt veHkanm 
i garootmsa u povjettniei cottSécmM^a^ on nnadjaie Mjo od%ko$a ^*6« 
dtsťft tj^ru š nmrodnošiju, erkvu s mmtorinMom JeMtkam, šiovú š d^h* 
homy neutriédiv ejélokupnošii i weobéénitooti kmioUétvrn, neoomnw ná- 
roda HoťjšnékOffa u IJudtkoj obiteUi^ foée svojiom frimjorom fokaitav 
mm fui — k otodotoéju pogmukoga i krotjmnskoga siňeU, ka kojemu 
še kjase naklonilo ove krštjmmsko SSovJenstvOy i to m ono koéno dokm, 
kod 90 foée trgoH ttoljeini oavev med mafodom i intokom, ^ 

Rekli smo osgo, 4a je dril ponio sobom o Moravská písmena, koja 
os sam shii istom kako se earakoj toIjí podcíní, vídeé dobro, da ní groka 
■i latinská nisa podobná bila ísrasíti sve glasove slavjanskoga jesíka. 
I doisto, da je Oíríl elvorio njeko písmo ťmioea, a ne fppravio kóje od- 
pnjje obstojeée, imamo viae dokasa. NaTesti ée mo samo ojekoje. Živo- 
topísac slavjanskih. apoštola, mosda istí Klement bugarskí biskup i njikov 
aéeník, kaše, da kad je Sv. Ciril ia Oarigrada namieravao odlasiti poÉ 
Moravské, ;obrati se Boga a molitvom : BbCKOpS »€ 6 eMOy SOrb BUUI, 

nocso^vae mokhtbm cBOiijitii i^abii. ii asle caoskn miciíCNa, h iiiiY€Tk 
£€€«AOY nncATH evarrexhCKoy : ircnphBii b« caouo (žit. So, Konst. XIV. 

19). Tako ima jos drogih spomenika devetoga i desetoga vieka, kojí 
nam isto tvrdé, da je Círíl složio nová písmena sa Slayjane, prípisajuc 



(i) Translatia i ŽUje Sv. Konštantína kážu, da je rakva s tielom sv. Cirila posta- 
vQena bila u grobni spomenik, podignut mu u crkvi Sv. Klementa o desnú oltára. Prema 
tomu sttvremenomu opisu Cúv. G. B. BotH starí se potražiti t^j grobni spomenik na miestu 
nacnačeuom, i nac^e ga tu uprav alTbes rakve. Na grobnoj ploci stoji sHka Sv. Girila s na-* 
dignutom í protegnutom desnieom vrhu Rastislava mdravskoga kneza, s nadpisom (jedno 
slovo pod drugim) : AGIRIL (Rački, KaM. List. br. 16, g, 4863. 



- 1« - 

Ji'h oMUtoJ blacmti i •IJatí MjvJ (1> Iití BeHfttteQi Gíriift MdJdinai 
BO gtk npray Ba to^ da Je oo shomio po sve ooto pitmo (ihid^y Solao^ 
gradsld pako protivnioi obtažÍTahn ga Papi, dla Je od/Bovs piameaa isnío: 
•ortl^r m«eii/w Mlartuts iiUeríš (Oiatf, Clôn, 7,6), U života S. L«dmil« 
itye oe: mvofi/tfftfo novtt apieihtš štve Utt$ri0; isto tako a peôatníei 
Pape Ivaaa VIII. od god. 880: littšroš ^elmoonioM a Oon$ta$^n» quodam 
fMloštfkú invéniaš (Ep. Z47. mp, Uann XVII ÍSÍ.); a Jos bolje koa 
atarof^ Panegiríste {BoéJQnški str. 49) : iiťe na f umom oifMvaniu svojé 
dielo pQi0§^iuita^ ni tonová fUménm vobraiia i w^rUšia u iamik nov* 
Xato ae Grei, a Bo^rskoJ naTlastito, opiraie silno eirílovisi pismonaM* 
goToreé : k éemu sUvJmnska fismena, foito jih nf sívšri ni kog ni •!•-« 
iiéUy niti niéšn »d počtškoy kako iidovška, UMníka i grikaf ali Jisi ae 
Jnnaôki opre Hrabar n btoih diela of tfmenJéA, dokasajaéi Jini, da oaa tri 
písma nisa najstarija, ni od boijo rvke proisasla ) a da Ciril mvk sretí t 
CliTBOpN MUl (X. J. Slayjanom) HNCMeHA T^H^eCATC H MUk, IMA W^m 
no YHMOf rfftlYhCKkl^n BN€M6I1^, •Bft »€ HO ClOIttBkCrai (t«YH , 
t J. da Jih )e ísredio po grôki a (lasovih^ a a oklíkn po slaTonski iaradio. 

Otí i mnogi dingi dokasi javno sWedoée, da Ciril atvorí Jedno pisaio 
ylastíto^ po STO raBliéno od dragih onda obstojedilL To pisnso Jest bes dvojke 
glaifoljioa ; Jer dragége, kad U se oselo, da Je tn fovor o sada tako bva- 
BoJ eiríliei, t J. o fréko-alavjaBBkih pismeníh, koja sa n uvasakoj oMioi 
po sve gréka krom ajekojih osobitih sa sla^vjanske glasore^ oada rieči ; 
jtvortN, obritsH, vobrastsiH, invenii$, reperiiš itd. ostale bi bea ikakvog 
alamenovanja, ili po sto protivnoga QS). • 

I davnoBt flagoijskifa spomenika, i njíhova veda mnoBÍna naprame 
eirOskim sa prvá dob, potvrdji^a nam Cirila kao sastavitelja glagoyioe, a 
ne niposto sad tako Bvane oirilioe. Nemá oirílskoi^a spomealka stavne dobi 
staríjega od XI viéka; a i ono, sto se nalasi eirilleon napisano « iBtom 
XI rieka n^e bas tolíko a broja, da bi nadvladati moglo, ato nam d^Je 
glagoljíca. Ostromirovo Evandjelje od goá, 1056-7 Jest Bigstarqi iš- 



li) Ivan Exarch bugarski: eT|k0lil UHCMeM CA0B«llhCK1kirE MUNTL 

(V. Kalajdovié. Ivan Exarch. Moskva 1824. str. i29.). Isto tako Žit Sv. Metoda, Vitá S. 
Glementia {ed. MikL c. //., italská i moravská le^nda (BoUand> p. 90), starí hrvatski lieto- 
pisac (Ark, L i4.), pop Duklijanski, i svi doti6ai synaxarí i menoIog\je. 

(8) God. 1047 sa rulkoga knen Vladimira Jaroslaviéa ix Novgoroda Pop Iptr Liohyj 
napitá kiýigu Proroka, u kojoj velí, da je oto knjigu preveo •%§ kuril^vieeB i, j. drilioe. 
Pigmo ipira pisano je círílaki po dosadaiiqeai aaivai^u; dakle prevod morao je poleél ia 
drugoga písma, naime \i glago^ice, onda pravo aaavane eirílice. 



- H - 

vMfltei spoMMik aírikiu. ft dMig* ubnmé úmm 4«i^«lik« isviMtftíli fflft- 
g»Q«kili Bfoaeiiika ^IsMÍh fríj* Ostrvmirovft Svu^JeUa, ilj tavrenMo. 
Navestí ée mo rngvažnye: 

1} Listina ^ika od ^d. 982, koja isnadje ;od. 1846 Arkimandrít 
Porfirij UspenskQ v samoBtana Iverí na 8v. Gorl. Isnosi pogodbo saBta- 
▼Qenv onda medjii Ivrskím monastirom i BtánoTiifci Hierfskiini. Porfirij bio 
bi aa ajoj proéitao ime Gor|^íJe popa od HlerÍBO b ^asolJBkimi písmen! 
(Jfilrl. Stav. Bikt. /. 148). U ^réke listine Cára Romana ÍL od g. 9<NI 
Tldí se^ da Je tada bíTo sbflja bogBrskih naselbina a Bierisa. Po Hanniii 
ŕSlar. BUi. ÍL M9): Hese Urkunde gäke aUo das áUest^ Dátum der 
Mfmr. GlagoliHeay daw Bndé d€$ »eknten Jahrhunderts, naeh dem ýo- 
genwartigen Zustande der LUeraiur Kénntniu.* Godine 1862 P. I. 8e- 
VBstjaDoy dade ja fotografirati, te yelí, da se n njoj nalasí i^ekolíko pla- 
^Ijskíh písmena, ali da Be ne daje n nJoJ rasasnatí ríeč Giorgií, kd što 
Porfirij tvrdí (1). 

t) Pražkí Odlomei, nadjeni dne 14 studenej 1865 od Prof. H5flera 
n knjižníeí kaptola prrostolne erkve n Zlatnem Praga kao xavoj Jedno; 
Praxapostola pnre poloyíne XI. stoHetJa. éafaŕik, koi Je ixdao ove od- 
lomke, ovako káže o njihoTom dobu : „ íeh trage kein Bedenken. ihren 
UršfTung innerhaU der eršten kundert Jahre naeh Cyrilľ š und Me- 
ihoď a Auftreíen in Mähren oder %tti8ehen die Jahre 862-900 «« eet- 
%em$^ i „afi die Sfitme der áiieeten fla$otíHšehen Sffrmehdenkmaie^ 
nimUieh dee Glagolita Oomimnwe und der drei Bvangelien mu itelien,jf 
Ovi odlomoi, kojí predoČQ|n njekim dilom Ktnrgiéne knjípe obstojeée n po- 
rabi prije obnove na eara Láva Qf 811), ne spadaja čisto ni na hrvatsku 
DÍ na bai^arskn obitelj mkopisa^ no boije obe ove obitelji n njih svoje po- 
četke nalaze. Pražkí spomenik daje nam dakle oblik slagoljskíh písmena 
B prvobitnoj forml, od koje vriemeňom sve to voée odstapise one dvie 
obiteUí na Jngn, sadržavsi ipak nvlek njekoje ixrase, koji sviedoée, da sn 
is Jednej te istoga vriela njegda potekle (Z). Pravopis se prikasiýe tek 
a kolievcL 



(1) Sevas^anov, no bez dovolinoga railoya» dvojí o istovietnosti OBih fkmeatf i 
tvrdi : c Bit dahin aber kánnen áU gUgoUti9Chm Buehttakef^ auf äem b/er 'tchm V«r- 
troQc bei Bčttitnmvng des AUert der GlagoUtica keine9W€§š im Btíraehí koamen (ZeUteh, 
f. Sláv. Ltíer. I Bá. IIL HefL p, 170). 

^ Glede davnotti Pnikiii Odlomaka vidi Haanieyi tvr^joBja (mv. BiU. il. 39f. 
Breič. Caireit. Ling. VetmtUn. p. XXL). 

2 



- 18 - 

Na as ovft dva atjstftrija, í pejedíne JaŽBO-istocne oMtellí slftyfanske 
iiBMla mnogo vaioih sl*l?olÍ<l^ib spomeníka prvog doba, kojih ée mo 0Td]« 
samo Djeke spomeniití. 

Glasoljíea is Veliké Moravské prodje u Hrvatskn, ako ne ca nje- 
mačkoga progonstva (886}^ kó sto Je víerojatno, a ono barém kadno 
Vgrí, navalivái na ona dŕžava, ved oslabjena dagotrajnimi ratovi, saQe- 
raáe ondasnje alavjanske stanovnike, koJih se ne malo a HrvatskoJ apui 
(905-6). Ovi bjeganei donesose sobom písmo po Cirila stvorene, te gs 
predstavise Hrvatom sa orkovna obslažavanja. Hrvati ga ashitjeno primise 
^a ta svrhu, kao sto nam potvrdjoja spomeniei a HrvatskoJ isnadjeni it 
ovom pismn^ i borba, koja igihovo sveéenstvo odmah s prvá odraa do života 
sa sp^etskim prvostol nikom, da ga si oshrani i obraní (1). Uprav sato 
Hrvati sa a naprieda posvali gUgoljioa harvatskom knjigom, 

Najstariji spomeniei glagoljski hrvatske obitelji Jesa: 

1) SoHnéki fsaUir, Rafael Levakovié god. 1634, kô sto on sam pre- 
povieda, dobi od Tomka Marnaviéa bosanskog biskapa sa porába a ispra^ 
vljenja tiska^ja crkovníh knjiga glago^ski psaltir, koi g. 1222 Nikola 
pop rabski bio bi prepisao is psaltira pisanog nalogom Teodora Solinskoga 
nadbiskapa, posliednoga s ovim imenom (880^890. V. FarL lUyr, Smct, 
HL 80J, OvaJ rakopís, ako se kad nadje^ sto nije mačno da bode, postat 
ée najstarijim spomenikoro glagoljiee a obée, te i hrvatske obiteQi (2). 

2) Elomav 0U$oImÍ, OvaJ rukopis petnaestoga stolie^a nalasio se n 
rakah Ivana Frankopana, posliednoga knesa krčkoga, a po njegovoj smrti 
dobavi ga se Loka dé RaynMit, kroki sveéenik, koi oko god. 1489 po- 
klôn! ga Markarda Breisaehera cárske ma poslanika a Mleteih. Izxa Brei- 
saohera (-f 1609) ovij komad poveéeg rakopisa, ved príje iagab^ena, 



(1) Kod HrVata nikad nije bila cirilica u crkovnoj po;^i, oviek sama |rIago|jiea; 
dakle piamo, kóje je tada po bieganci u Hrvatsku prineseno bilo ix V. Moravské, i za kóje 
se je borío Grgur Ninski biskup na sp^etskom saboru god. 925 nije drugo nego glago^jske. 
Oviý 2in, ito bexdvojbeno predstavlja nam glago^jicu veó u porabi kod nas na poéetku X. 
vieka, sviedodi u isto vrieme, da su izvomo na glagoUici bile iapisane ki^ige Sv. Cirila, ta 
napokon da Giril isti stvorí glagoQícu, a ne cirilicu. 

(3) Morda Papa Ivan VIII, kad je g. 879 opomiigao Dalmatince, da se ne drže Grka 
I Sla^a (Gkig. Om. 78. 6.), hteo jih je veé onda stegnuti od porabe glagoljiee u orkvi. 
Znato je, da Rim, kada ponovi panónsku metropolou sa sv. Metoda, biaše odlu£io pod&iníti 
joj sve one pokngine, kóje i njegda i4jabu u podru2je staré panónske Metropolge. Na ove 
pako spadaše sva posavska Panonya, u kojoj, naime u Sriemu, biaše sama stolica metropo- 
lite, kao takodje igeki dio, do nje dopinguéi, priekosavake zem^e (Rački, Odl, ÍS). Čega radi 
mogla se je lasno i ovim putem odmah u svom poatanku aavuéi glago^iea a cielu Hrvatsku. 



- 19 - 

garfcivem gném Mtrm-Steia kod Kalbteina ■ Tfrda áo^t m Mmfí kutnm 
SejHiria, % napokon knonn ParÍB» Kom C^fitmr. Gi, Clo. Or. VJ. Nn- 
protiv Donot Fakionié tvrdí, da Je OTaj isti kooMd ia k^Jiialoo maaaatira 
aa Kosijnna, ostrovu Uisa Erka, prosao , nopoaredno n rnko koesii Klosn 
(Cen. ištor. Venémia 184S, 4SJ. KopiUr natíska |^ s* 1^36 tako sva- 
aimi eirílskimi pismeai iapraTljeníní po vrlom jesikoslovon A. Vostokovn, 
dodav nm na konon bok var n matiénoj slikí. Ori^ spomeník scdriava: •) 
Dva odlomka ^ovora prípisairih 8v. Ivann Zlatonstnomn, naime aa ovietniea 
í o isdajstvn Jndínn; i eítav i^vor na velikí petak, isto 8v. Ivana prípisan, 
premda stojí ismed) diela 8 v. Atanas^e; éi) Predigi dio govora pripísaná 
Sv. Epífanijn o grohu Isnsova. Sve se ovo n isostavsem rukopísn sadriuio 
n 12 listovah prg amínskih. A giQe sada lese ostali listoví, do príeko tristo, 
kojí sn saôínjavali isvoma kqjiga, to se oprav nesna. 

3) Odlomak homUiara na prgamini u LjobljanskoJ knjiiniei; -^ 
Qdlomak erkvenojfm tfjeva na prsamíni o 2adni$ — Odloaak mtfslo 
■a prgaminí n Zagrebn; — Odlomak legende o Sv. Thekli na prganini n 
Zofrebn kod g. J. finknljevíéa; — Odlomak ftmorm na nsiekova^ie Sv. 
Ifaoa krsti tel ja na prfamíní n LjnbQanskoj knjiiníoí^ — i Odlomak 4o- 
foeluikene k^Jige na prsaminí a Zadrn. — Bvo sto kaše slávni éala* 
ŕik CPamät.Dŕef>.PÍ9em. Jihoelo, Hr, 00-08. i 6S) o doba ovihodloma* 
ka, kóje on isti natíska sa prví pat: Teehto eedwMro fmmdtek Modeme 
fodlé fľttvofisu o SŕfiaAtív foioeogrofiekýeh do prviho okéooi ehorvaíšké 
Uakolkiny (fred 1900)^ o oice prvni tri do nejotoroi dokff. 

I a Bugarskoj, kamo s íetog nsroka í savriemeno kô sto a Hrvatskn 
jos više cirilovih učeníka pred Ugrom nteôe i spasí se, podostaseglagolj- 
skih spomenika nadje, kojih ée mo os Híeriskn lístínn osfo spomenutá 
jos njeke najvažníje naznaéitíy naime: 

1) Čítava EtandjeUa sa oielo sodino, od Í60 listová na kviero. 
SlavDÍ Asseman g. 1736 dobi ovaj rukopis od fróko-slavjanskih kaladjera 
a Jerosolimu, í ostavi |;a Vatikánskej kojísoíei. Karaman í Kopitar drie 
sa od XI stolie^a, a Šafárik činí ga starijim od Cloaíova glagolasa (Po-' 
mái. VIL VUL^. Bi pisan kod Okrida. Odlomci kod Silvestra, Šafárika i 
Bréíéa^ a Raoki baví se sada o tiskaigu eieloga diela. 

2} Cetvevo^evondjeljej savriemeno Assemanovu rukopisu, na4jeoo 
od Prof. Orígorevíéa u Athosu u 172 lista na kvíera. Odlomoi kod Míklo- 
Bi^ Gríf^oreviéa, Šafárika i Bréíéa. Po Šafárika bío bi stargí od XI. stolíetja. 

3) Konsal Mihanovíé nadje a Athosu %. 1843 jedan starí rukopis 
od 308 listová, kojih 208 glagoUskí a ostoli eirilski^ u prvih imas 



4šit ma XIL viek, 4 Peikowié i Brea^JevriKi neée da Je mlMJi ed KloMft 
flAgelMHi. (MlomM kod ttríserevica, áaf»ŕíka i Bréíéa. 

4) Meúšéarium éufymŕicum n prídodstimi imenl na latinskí'^ na pr- 
ganini v e. knjížnici panskoj (6r. t»^. f. Lef.)- '<> Kopttaraje ix XI-XH. 
vfeka, a po sodii BenediktÍBaca Sv. Navra Turtain i TäSšin ^Nouvetm 
trnUé de áifUmtMqné Í7SO) od doM 850-9ft0. Istopis (facfimilé) OToga 
IvkTara toeiio sn obfelodaBili i rasJaBBÍH braéa Grimm (T. Wiener JaM, 
fa»S. 43 M.). 

iBia Jofite BB malo dragíh glagoIJiBkih spomeBÍka bngarBke obiteiji 
prre dobf i m XII. i XIII. víeka , skoro isBadjeflíh po MíhaooTÍéa i 
drigoroTiéa, pak isBOBada OBamo po Bve Bestajo. Poiag rnaožiBo ovih ra- 
kopísa ojeki sa počelí bili tražití a Ba|;arakoj obretBÍka gla^^Ijioe, iÍToéeg 
B IX. fli X. 6to1ie4" y tvrdeó pogrÍBÍBO bob to, da \% Bai^reko bi prcae- 
BBoa a Hrrateka krívavieroí (BofamiH), da Ja stave saproé greko-sla- 
▼JaBBkoJ, Baime tako reôeBoj eirílici. Oyb oirílioa teéajem trÍBaoBtoga TÍeka 
aadvlada gla^jiea a BagarskeJ. tVtd poÔBse Bagari prevatUatí rakepíse 
glageQBke a eirilíea, kd sto aarn svíedoée maogi rakepial ove vreti; te u 
te eiriliea prodUe tasM iikyacÍTO o svakdaaja porába. Alí treba Job ov4Je 
spomoBati, da íma mBOgo spomeaika oto obiteiji i dobi Ba oiriliel, kejí íi* 
Mwe ipak kadkad ae samo koje glagoljško slore, bo i eiele ríeôi í ÍBreke 
kad Bto glagoUske 5 sto po HaBosa dosiie oaa doba : „ťn der áié äite An» 
gettôhnung •» áU GUg.oiiem áie neue Úkung in der K^friUieanoehméii^ 
weim éim-wô^^ QSiav. mkl, IL MS) (1). 

Ib Boganke prodje malo poslie glagoQiea a Raska, te i od roske 
obhelji imano ae mak starik rakopisa prvog doba, isaied kejih ii XL vieka 
Bi^vaŽBijí sa slíedeci : 

1} Rakopís a carak^ kaJiŽBÍoi PetrogradskoJ sa 80 govora Sv. 
Qvfara NaiiaBBeoa CV. áafa#ik 1. o. XI.). 

ť) momak kod Pogodlaa a Moskvi (Ibid) ; itd. 

I2 gore Bavedeaoga sliedi, da je S v. Ciril stvorio po sve aova pi- 
smeBB xa SlavJaBo živaée a Velikej Noravskoj ; da to písmo od Cirila 



<i) Slsnii I. Grimm yeé je g. 4896 tvrdio: cfa eyrUUsdten Hanáichriften fínioí 
Jkft ufieQiA. Millokm éU fie^oi. Bmhaláken^ gŕtckeinm aUo %u dca eipiUUehm flut ta 
dnem analogm VeräUnistc, wie Uncialtn %itr MintuM, und da Minútka úberhauri nidUt 
anders ist alt verkUineste Majuskel, so mOchte eher die Glagolixa den Schein hôheres Attert 
fUr tieh haben, die CtfrilU%a eben aus ihr und dem griech. Mphabetfi henforgegangen be- 
tretíúet weréen m1kš»tn (Gôttíag. felefarte Anicifeíi, 4836. SKS). 



-« n - 

BtrérMO, Jmí beiévoJbMMi M*, kóje m bU s«v» pt&f^t/išm * frtlro M 
ímiJ* MTftli ckiUemj i d* se j« of» H^dstvoai CiriloWh vémikA, 
^enaoktgik |proSM»tm íli igarike Mttie n d«iMéa|« Ugsrikí, w ¥. H^^ 
rtmbe isfi^JMÍh^ ■ kraik* kros cielB j«giMl«yi«Mtvo ruprMÉPMÚlft t «4« - 

MéflH B* B4flMfai ^▼•ÍOg» BlBlie^Ift. 



S. 3. 
Do9mdMÍnjm muišnjm o ffUufolJiei. 

U prvftBDJa YiíemeBB vrlo rtslíéno se míslílo o SBstaTÍtelja ^lafoljioe. 
Nii ChruHUé (/» m^F. a/p*, ^^jr. Všnwt. t7W) tražaBo ^fes poČBtak kod 
Trak* i Frifa, a rasah fotekih i fetskik^ a BBftali DäítMHmei prípisa- 
nhfl ja adavaa Sy. JerolÍBiB, ayoMit BOBaradnikv. AUer ivméitAb Ja is 1»^ 
tíaskasit (HiseeUmneén. Wiem 1799)^ a LtMkmrd ís grôkaga piflaia (F«r«. 
Mii. íBesck. 19. Mrain. Laik, 1788-91. IL'), odkasav Jli V. ^ieka. Dwrieh 
staví ju ■ saveB a niaBkiai í oskin píattom, tvrdeé, da 8v. Metod na ie^ 
neljm or^f^ pisma preaatraji obo ava^a krata Ciriiat tá da ja (ako postala 
glasaljioa (JHš. dt flavt^A. #. C§d. vtm. Prmg 1777}. fVtipdl driao ja^ 
ia sa BB giai^o^ka písmeaa oialo po malo raayíla is eirílBkik (Oŕiff. éh&r* 
sUn. Berol. 1797;) ; i iato tako JTbAI, Vúiffi, i Schlômer. 

Dokntr bi prví, kol ae Baidi glagoijíoa prtplaati Sv. GíiíIb, doBÍai 
pa Bjeni bili ki Orci medj BÍBTJaae oTeli Bad taká kTBBtt eirilmi (Akktmé. 
4§r éôAm. Gm&L d. Wi$9$m8€h. Prmg 178S. L 101.}, Kmei Amšmí anMitrao ja 
l^a^iea kao starun od oiríHoo, te jai atarija ad Bv« Jerolion (BrHt Lmi^m 
0ts. Fer*. Leipmi^. 1789. ÍL 1990. I AttaiiMii bi aa abrt fáf. Oírila (^Mm^ 
len. eecL unw. IV. 408,y Mm DpkvwMki paéetkofli ovoga vieka m jedai 
p«t pokvari ava predaja istraiiya^Ja, tvrdad, da gtagaQiaa bi plod pobiiaB 
pierara is XIIL iU XIV. ylek% naime da bi inadioBa ^ «é tuMtié if«l* 
máta'* b» porába rimflko-^lavjaBBke iljeTne* {tíUufoUHem^ Praif \807 $ 
S^vin, Prag. 1898 iid.}, te očara ii prvá istoga Kopitara i éafaŕika. Ké^ 
fUar tiskaojem Klosiova gla^olftsa odstup! kaioje od DobroTsklegmnienja; 
BO Bije se ipak aendio odriesíto ÍEreéf, daOiril stvorí glapoljlca^ premda se 
je oko tóga vrtio (f. X, XL He$yeh. 99. 40,}, Njegove stope slíedise oôeni 
Rasi Vosiokov, Preis, Srenmjevski, Palaumav, Grigor^vic i BadJafMki; 



-- » - 

t* ]sme4 otíIi Bo4Mtki pomisli, éu Je Olríl mogao i^ageljira obretti^ « 
Grifororovié pak odriento reée, é% Ju os oprftv obrete. AK Šmfmfik Jot 
foslie isnaŠMéa pražkih odiomaka (1866), naine god. 1867, kad Jih obie- 
lodaai, ne osmieii se odprte profflaaiti Ciríla Bjenim obretnikom, aego poiTa 
iitražÍTaooe, da proače evaj vele ▼aini predmet (Oia^. Frmpiu dSZ.)* Odasva 
ma se Dr. Hmnuiy koi na temeljn ŠafaŕikoTÍh iitraživaiga iste sodiae 
OTii cagonetkn ríesi, s uklikom : „ Sv, dril niie fUao eíriUki, nô gftn 
90tíáki^ (1). 



8.4. 

Písmena glagolj^^ ^m flod Sv, Cirila, 

Po Hrabra Br. Ciril stvorí 38 písmena , i tolíka Jih oprav dijn 
Praski odlomei i Klozianov glagolas, najstaríji glagoljski spomenici. Hrabar 
tvrdí i to, da qjeka písmena stvorí Ciril po eínn grokih, a njeka pako po 
fovom slavjanskom, te napokon prispodablja Cirilova písmena s srčkíni 
samo glede glasa. Dakle poiag Hrabra grčko í oirilovo pismo bilo bi po- 
dobne po rasredn glasnikaipo nntmjoj slikí písmena j na i^lede isvanskosa 
oblika ni spomena-kod njega. Od ono 38 písmena, 35 potrebito Je bilo st 
posebne slavjanske glasove íirasítí, a tri grčka nime sa gréka imena. U 
tvorbí od ono 35 poslnži se obstojecimí pravopísí^ imenito feniokim ilití 
staro-grckim. To sn 24 písmena podobná grčkím po glosu, a 14 |;la- 
som vlastítím slavjanskoma Jeeikn, od kojih n knpn je 16 samoglasnika, 
a ostalo svflasnika. Od samoglasníka po glasv deset jih je čistí h, dva šs 
nosná, dva Jotovana, a dva nosná í jotovana. Od snglasnika po govoríln ee- 
tírí SV grlena, dva inbna, eetíri nstna, eetíri podnebná, a sedam Jih ims 
žviidi^aéih. Sravnivijaéi pako sva písmena medja sobom^ môže se lasno vi- 
diti, da od ono 38 písmena samo 20 je íivornih, t. J. koja se ne mogn nsa- 
jemno ínvadjatí^ naime ona óetiri samoglasnika jednostrana í 16 saglasniks* 
Od ovih potekose ostalíh 18 písmena (Z), Ono pak 30 invomih, kad bi so 
sravnalo s drogimi starodavními pravopis! , brso bi se opasití mo|^lo, da 



(1) KyrU nepíol kvriUky nei hkihoUky. V. Pn%e 1851. 

(2) Jer ovsý tiskurski kameň. Závod nemá glafo^skUi písmena, zato sam ov4je do- 
tična slova izpustiti morao. Istina bo tražio je ovsg závod, da si jih dobge iz Zagreba, no 
žaliboie zagrebački tiskar nije mu ni odgovora dao. Krásna ti naiega pobratimstval Iskrené 
uz^emností! Sláva mu. 



- » - 

mís fú MAm si fMÍéko«grékaga ^rietlft,* Mtelo 12 isto 8eis?o4e,«k« 
se liie Mkito i mtov* n svoje ipsiatks (F. Rmeku Pis. SUapJ. Hr, líS itíU) 

Imes* písmena simgeljskjh petnaU sn ii starih rnkopiss^ bsíms 
if skeeedsra bagarskes í rskepisa ki4>*Bi«® CoUertlssske ■ Psriis (\r, 
UläZ)} alí v tíli spomesieili ssmršena sa tako« da nitke n^e jik {osta 
•konéeno riešío; te istí éafaŕik issa iugh pretresivaiija vadi, da se imeaa 
glasoljskih písmena samim svejim glasom odaTaja* da sa ina slaijanskofa, 
ím tadje^a ísTora ; dodigaéi napokon : VMi dii jiek nefoekjfkne- fŕeneien 
od fohmnskýeh méíek m remék mm nové piimo : techio vmnik m fúvod 
fohrii^fe se v wwaku nevfftHMéy fŕedkistorieké doky* Nékierd m niek 
inad Jen ve nvukn cili výslove fridowuienenm. m fostovensma, tak ie 
fivodne neeo jiného mnamtenúUj jmkoi Jeme mam cmeíeji v fHéini U 
kt Jménúm rum foukdnmlL 

Naeela do sada u krátko smotrena proislase ia. Pražkih odlomaka, 
kojí nam daja nijstaríji oblik (typ) slagoyiee, naime pravih eíriloyih 
písmena. U onih je pismo nncíalno , alí s preyladaigem ravnofa potesa 
ttko, da slnži sa temelj tolí okrogloj glasoljíei, koja se opasqje a spome- 
sieih písanih a Bu|;arskoj, koli n^TastoJ lamanoj, koja vídimo a rakopisih 
brvatske obíteljí; priblížajaci se ípak Dješt<^ víse ovoj sadnjoj. Od oblíka 
pako pražkih odlomaka, i isto ízmedj sebe raslíkige se bagarska i hrvatska 
flagoijica, te ne samo podobom, nu i brojem písmena. Hrvatska a svojej 
podpanijoj obilatosti ima samo 32 písmena, kojíh tri, naime meto (s), tme 
(i da|;o), oiu (6), rabi samo miesto brojeva, osím drngoga, kóje kadkad 
dolaií na početka perióda íl í veétsg oddiela kano glasnik. Ova dvojaka 
railíkost dade pak lýekoma pôvod da misii, da hrvatska flafoljíca jest 
stirga od bagarske (1). 



g. 5. 
. PokUda HmvemiHtte nmd mjemitinom i ialiJmneHnom. 

Kako je gore spomenato , slagoljíoa , malo poslíe lýesina obreta po 
Ciríln, aslied njemaékoga prognaiga ilí agarske návale u Panonga, bi 
prenesená od bjesnnaea, eírilovih ncenika, v Hrvatska (886—906). Na iei 



(i) Hanu j ve)i : c und massen daher vortdulÍQ mit ŠafaHk bei der Erkenntniu 
Uehen bUiterit dats die kroatUche Glagolica wahr$ch£inlich älUr Ut alt dU ^ulgaruche, 
nidU aber die kroatitcK-glagoliiche LUertUw (Sláv. BiH. //. 2IX). 



- Í4 - 

nmnn u i^om 4«4e ■ HnrMsks i mrilkor fnvá Br. Pímm i Sliefrnee 
or]u»yii«. VÍ6roJfttDO }e, da je ovij prevod iira4jeii bio ■» piéki jMik oodMBJili 
stenoTiiikm Veliké Moravské, kolim je sa perabs alešití imao. S dmipe strane 
kiô sto i daaaska meravsko-panoDSko slayjsssko naríeôje i onda se je 
podostá raslikovalo od hrvatskosa, preada oba peblis^ fraae istog* 
panja. Hrvatska primi tada Círilova slova i prevody osa sa obéa pormVa, 
ovaj saato sa obvrsívaDJe erkovaih obreda. 

Reklí smo^ da je Sv. Clríl preveo fiv. Písmo na pnčkí jesik onda 
vladajaéi n Velikoj Moravskej. S prvá se držalo, da staro-slavenskí jezik, 
a kom je pisan bio onaj círilov prevod ,^jest izvor svijah slavjanskih sa- 
dasDJih nariečja. Na ostrá ísaéenja skomih spisatelja dokasala sa, da se 
enaj jesík. ne môže nikako smatrati ne|^ kao najstarija k^i obée matere, 
a da se je on najprvi na ízobraženost podignuo po avedenjn samom a orkovna 
obslaživanja. Ali gd]e se nijprije staro-slavenski jesik govorio , to joste 
Bije odriesíto rieseno. Veliká svojstva, koja se medj slovačkim i staro- 
slavenskim jexikom nalase^ i veé dobro posnata stvar, da a Velikoj Mo- 
ravskej za dngo sa Ciril i Metod živili i da sa za stanovnike ove dŕžave 
prevod orkovnih knji^ izraditi, óini vierojatnije, da- se je staro-sIaTcnslu 
jesik najpríje ^vorie a ovoj državi^ i da slovaéko naríeéje jest sada po- 
hliiii nje^ov pôrod. Ražka zahtievanja s ovog gledlsta veé sa dokaaana 
kao netemeQtta. Dobrovskí je tvrdio , ' da za Círila Bagari sa stvorili 
staro^slavenskim jezikom (Cyrill und Meth. Prag Í89Sľ), Njel&to poslie 
asta proti njema Kopitar (Jahrb, d. Liter, Wien 18SZ), koi ne samo po*" 
tnii oboríti Dobrovi^kieve razloge^ na joste dokazati, da pravá domovina 
staro-slavenskoga jesika bila je Kranjska^ njegda na Panónska spadignéa, 
Sdje sa Ciril i Metod svoje apostolstvo ovrsíli; te da odatle bi poslie a 
Bagarska i a Moravsko prenesen. Šafárik i Palački opriese ma se, držeó se 
dubrovskova mnienja, na jamsčno se Ropitar napoija održa (der Pannon. 
Urepr, der S^v. Liturg.y Medjatim težnje srbsko-hrvatskih jesikoslovaca, 
kóji sa u isto vrieme kani I i predstaviti sinovstvo svojega narieeja po staro- 
slavenstini , oprevrle éafaŕik svigíoi dielom „iSterétsdbe Jjéáékômer^^ ali 
malo kasige asta slávni Schleíeher, da jesikoslovnim prispodabljaigem 
obrasloži, da is Btaroslavenitine vierojatno nije proizaiao nQedan dra^, nego 
samo sadainji bagarski Jesik. Zatim Miklosid, avaslv Kopitarove f Schlei- 
oherove razloge, isreée, da sa starí Slovenei i Bagarí bili jedno te iste 
slavjansko pleme, sto je dokazati morao, i dotíéno da sa oni sami govoríli 
jednim te ístim staro-slavenskim jezikom , t. j. onim , koi nam ost^je n 
starej crkovnoj kigiai. Napokon n najnovije doba Prof. Jagié u svom na- 



- ti - 

erto • skiv«Mk«m prevada ■▼. •▼aa^MiA (Timté, Afov. Áfm$i* ér. K) 
pokoáft, da olkorí doaadaaDJa mníe^Ja, tvrátét d* jaaik praToda sv. avaa-* 
lyelja pa životopwea Metodova bio lii oa^ , koi ae Je govorío k9d Solnaa, 
naime atarobogarski, oaaj braéi pocnat, i koi je bía iati kod paaonakih 
oadašojila Slavjaaa; da oaaj prevod, dielom ved aéiigeaa Solnaa, bj poalie 
aaatavljen a Panonakoj^ te da tato ae a tekat kadkad promíóa i^jekoja 
rieéi Bjeaaackim aaaíedom odaaete; da Sloveaeí aadaa^jí ni'poato aian napo- 
sredaí potomeí paooDskih Slayjaaa, kô dokaaqjn friainaki adlomei^ i da 
se BÍ^dje aada aeeovori jeaikom Ciríla i Metoda^ aaato Ugri raayeraae 
živalj alavjanakí n Paaoaakoj, a a Bagarakoj teéigeni viekava atraaao aa 
iikTari. 

Ogled^mo aada^ kako ae kod nas. n porabi atvrdí ved avadeiio oiri** 
lovo píamo i sQeTBÍca erkovna, 

Odkad St. Ciríl atvorí piameaa , i na paeki jeaík oDdaaoje Veliká 
Moravské prevode Sv. Písmo i átjevnícn erkovaa, n isto doba a velikim 
ospjehom aapredovav n obraeaaja oao|;a páka na katoiiéka viera , Papa 
Nikola L, aaôadyen a preveliké njegove aaslnge i brata ma Metoda prama 
erkvi aapadnoj , posva oba a Rim , da jih čaatí. Kad oni a Rima C^'^) 9 
nadjoše yeé onda nadignata na OFkovaa stolíea Adriana H. Ovíg a abora 
rímskih Otoea apitav jíh^ aasto se asndise Sv. Písmo preveati na slavjan- 
ftki, Ciríl .tako odlačno i modro o svojem racloga probesjedi, da ne sama 
B^jedan abora onofa ae asta , da pobge njegove ríeci , , na svi jedao^ 
gUsno ga pohvaliáe^ i sve ma odobrise. Ciril amre malo poslie, kô sto 
osgo apomenqsmo, a Rima, i bi posve^en. 

Medjotira Kooel, knes panónski, ainoli Papo, dabi ma poslao Metoda 
Adrián, posvetiv Metoda miesto brata mo Ciríla aa bisknpa^ odpraví ga a 
Panoaija s poslanicom na Rastiéa Moravskoga i na istoga kneza Kocela, 
kojom opanovlasti slovenštína a crkvi. Ova nam se poslaniea aahrani a 
ŽUju Sv, M»tto4a (Šafárik. Památ. Drev. Pišem. Jihos. Žit, Sv. Meth. 
ttr. S, f. F///.}. Ta Papa velí jim, dajimsalje natrag Metoda sad recyena 
Msknpom, UO^Xa »6 ClB6^W6lia pOíTfiyuOWk m llfABM«|k«a, A* EU 

■aofyinrii, ncosBe ecTe a|»ociiiii, vaa^xm ¥mwh% n a^uri kah^l, no 
Kceuoy qe^ROKNOMOY nmoy Hcnoimb, h ci cbatoio iikneio, i^eKiiie 

Ck CIIOYSKBOIO, H K|k6l|ieHT6Mli. IIKOaKe €CrE ^HXOCO^l BOHbCTANbTHH'L 
RAYAAl BO»!€IO EflAfO^^TflO, H %^ CBATAFO BAHMeNTA MOAHTBhl..... 
C6H K6 %^Wk ?I|IANRTe OBblYAH, p RA MhlIIH nepbB06 YTOVrk AHO- 
CTOAl R €BArr€A!6 (IHMCKU, TAY€ CAOB€RbCBH . . . . AI|I6 X6 RIO.... 



- a« - 
■avMn Af%i;Mfn hhíiiio fMíhv^^m mm, ra^i Nimm n^hniii 

BSniero, A^ KO^Aení OTXOVYem itd. (na odmäku g. 869). Ovako jeprietio 
ondasnjí Papa sveéenstTn svoje dobi ; a to nek dobro smatraja naši sadaánji 
crkovni poglavari, kóji sa ovo neprocienjeno blago, ova divná sTetost 
naée národnosti veé malo da ne smielo i ražno porušili i pokopali (1}. 

Kocel primi Metoda velikom ôastja; no video, da Metod, kao po- 
krajínski biskap, biase odvisan od solnopradskog prvostolníka, malo kasnje 
posla ga a Rím k Papi s molbom , da ga uzvisi na stolica prvostolna , te 
da tako moravsko-panonska slavjanska crkva od njemaôke odciepi CF^~ 
lie<jem g, 870). Bas onda se biase Buj^arska odstránila od rímske orkve 
a sklonila k carihradskej. Da moravsko-panonske Slavjane sebi prídrzi, 
Papa asviši Metoda na prvostolna stolica, i odposla ga. Us ovo Rastie, 
knec moravskí , ixdajstvom svoga sinovca Svatoplaka ahvaéen je í a 
njeka bavarska tamnica bacen. Karloman, navalivsi na Moravská, pokorí 
ja, a Rastie bade očija lisen. Metod ipak započe a dvora Koccla svoja 
vlast ovrsivati po papinskoj odloci. Najpríje avede a crkva slavjanski je- 
sik. Solnogradsko sveéenstvo moralo je sada ili odstap'iti íz Panonije, íli 
se Metoda kao svoma prvostolnika pokoriti. Odstapí, i vrativ se a Solno- 
grád, veliká baka dígne proti Metoda i Kocela. Na to astase kao layovi 
solnogradski í pasovskí biskup proti Metoda, i a sabora za to držanom a 
Solnograda , tažitelji a isto vrieme i sadoí, odsade ga na zatvor. Metod 
nije mogao oóekŕvati pomoci s má kóje strane. Rastie a tamnicí možda 
veé poginao, Kooel bez snage. 

Svatoplak dasmana prodan , a malo "kasnje , s nevierstva obtasen, 
zatvoren je a Njemačkoj. Moravljani astaja na osveta, i tíeraja dasmana. 
Karloman pastja Svatoplaka iz tamnice, i proglasiv ga moravskim knezom, 
izraóaje ma svoja vojska, da s njom adari na braéa. No Svätopluk sad 
ma se iznevierí i porazí sobom dovedené njemačke eete. Pomirív se tako 
svojim národom, Svatoplak opet sjede na stricev stolac (871). Ratnapre- 
dova do g. 874, kadno sam njemaôki kralj ponadi Svatoplaka na mir, koi 
bi sklopí j en a Forchheima. 

Svätoplukova pobieda biase í Metodova. Veé g, 872 umri Adrián i 
nasliedi ga Ivan VIII. Teotmar, nasliednik Adalvina na solnogradskcj nto- 
li(;i, da od Pape dobije metropolítski plast, morao je pristat na odpast pa- 



(1) Moogi 8u sumi^alí o vierojataosti ove poveltie, nu skoro junácki obrani ju» na- 
vlastito proti navalam Dra. Ginzela, naá vrli Rački u Arkivu sa jugosl. poviestnicu (Ki^. IV. 
str. 381-396). 



- »l — 

Muke erkve, ta isto teko i patOTski kiskop íimo te e^ét pniTovo^* 
■a H«niv8k« Teé radla oslofco^jeRi od iiJemaékog» jama. OpíraT se aiita- 
aemanje njemaéki STeéeaiei paatiCi Metoda na aloboda, Ivan VlII. taf^ai 
jioi ae orkomon okostaTkoa, te.aad caaamo paatiio (dfS). Koool radoatno 
príaú STOfa metropolita, BO ga Je la malo oiivao, Jer f a malo kai^)e aemila 
Bmrt ote. Po KoeeloToJ amrti Paaoaija oata raakomadana na tím éeati, a 
aohiocradaki kiakap opet aa i^a protesae a^oja ▼laat To Bailova Metoda, 
da 80 D MoraTska riLloai (1). Badara hnm VIII. opomiaiaie Kariomaaa, d* 
piati Metoda alokodao v PaBOBakaJ onviTati kiakopako pravomoéjo. 8 drigo 
straDo • iato ▼riome po PbtIb av^m poalaaikn a NJemaôkoJ ianiéivaio 
poslaaieB aa Metoda, n kojoj mo atrogo aabraaiiraáo, da aeU litvrgfja éitao 
a aepoaToéoBom t. J. ■ ataro-aloveaakom Jeaika^ Taljda da tako pogodi po* 
miesto i NJemoem. Metod ipak ae preata alaiit ae aloveafttiaom a erkvi, 
oaloigeB sa poTlaatioB AdriaaoTB. Ta oa aada alobodaa b alokodaoj dr- 
iavi (2) Baatojaáo aa BToJínu BéoBiei, boíim Klimeatom (la Boganke)^ 
NaBBMm, Aagolarom, BoTom i Ooratdom (la MoraTake) podBoavati i akre- 
pQivati národ o kraéaBakoJ Tierí, i raaproatnu^ivati Je b oBaJedaB 6eak«, 
^4* pokrati iimedy dragih iatog kaeaa Borívoja i ieas mk Lodmila. 

To Metodovo napredovanje dade aad poToda aavidnomB lýoflMbékomB 
STeéeaatvB^ da ga opet progoBÍ. Badá pak adari dmgom ataaoin I to maogo 
takavyorn aato i maogo opaaBiJom ; atado aaíme da ga tait i okiedi a krl«* 
Torieija i a aepokoraoati kod rímske atoliee i kod morarakoga dvora, t. J. 
da B miai pjeva aíkojako-earigradako yiero-iapovldaaje kea dodatka i od 
ma, i da rabi ataro-rBlaTenaki jeaik b 8t|eyBÍei proti Bmíala pravo aapadae 
?iere. Svatoplak posti se aavesti od NJemaea, s kojimt se biaáe pomirio, 
te B prolie^n g* 879 odpraví poalaaika o Rim, da obaviesti PipB o éem so 
ebtaživao Metod, i da primi vrka tóga ríeiitba i saviet Ivaa VIII. aaÔBdi 
se veoam kad dpéo takove atvari, te 12. lip^ja iste godine Bapiaa ki^ign 
na Metoda, b kcjoj mB aapoviedaae, da odmah do4je.B Rim, da iatÍBÍto 
aposnati moae i alarátí ia igegovih .astija, Jeda It tako vioraje i pripovieda, 



(i) Ux tu pregoda Korontanci prímíie od Metoda crkovne kojige. To nam sviedoď 
Excerptum e libeUo de ConvertUme CararUanorum, kad veli o Metoda : c Slavice cdehravU 
iiiHnitm úffiéium et viUteere feetí UOinum ; tandem fugatut a Karantanie partibuf, in- 
inva Moiwtiam.» 

(^ Skoro g. Bnmdl, arkivar u Brna, ixda svoje 4jelo: Polúha starého VeUhradu, 
f^e je besdvojbeno dokaiao, da starí stolni grád Veliké Moravské, gdje je stan bío i naiik 
apoštola Giríla i Metoda; ležaie uprav, gdje sada stoji selo Staré Mesto (Altstadt) kod Uher- 
ské Hradiite na blizo sadaiigeg Velehrada a Moravskoj. 



kd «ta Je bi« eMM rioMkoJ stoiiei v^tneio i yl«B«M $ 

nx tOf 4a ma je veé bio lebruíe, d» pjeva misn n alevjÉeekem Jeskn, e 

dá ipak ói^e, d* ex prkea tekov^ sepovitdi napredtie. 

Meted, priniT m peiiv, da ikrii dasmanskô lakavetTe, proUe^iev 
g. 880 upetí ae n Rín. Ta oa sabora, ai priaotaoat Belgegraápkeg naébi- 
akopa kao obtoalteija, Meted n* papiaake pita^je petrrdi, da én vienje i 
ped mlaom pjeva ké i ríoiska erk^a; a na pitaaje, jeda M ae doiS v litn^ 
gQi aleFeaatíaoai proti rté i^av^noj m* aaperiediy Meted, da osbije ne- 
priateľské laži, dekana DiJpH{je vratneda aUyiaiiakoga Jeiika, satiti kake 
aloYenitíaa o liUursijI oe iano alje pegibeUna ili protivaa^ oepe paee k^ 
riatna, a vele poi^beljaa, kad bi je erkva odaadfla* Polaip takeve obraae 
Papa ne aane pref^laai gtk praTeirieniítty ne i pianeDa alavjauká pekvaK i 
lítargióke ki^ige odobrí. Ivaa Je pak aveéane ova berba ríeoJe a knjini po« 
slanoj dialo poalie aa Sveteploka, géi9 odríewte velí s ^ijišieruš démqué 
9eÍM9Ímcä9 c CantímnttHO ^q^imuktm fkUMOfk^ réfmrtMj fuikuš Déo Utm^ 
d0t dehite ret^ment, jure laudamm^^ et in emdtm linguu CMsti Datmhd 
W09tri prtBt0mmét opera enorrúmtur jubemuš'y nep»é émémtriémštamumt^ 
sed omiitétM iimjfuif Dominum iaudmré mmetarUmté šaorm momet^tur^^ 
Ne0 Mne fidei vH dodriiuíé oHquid oksi4U^ mve mteeae in emdem sela^' 
vtnioa liiipum ^mnere, #ťve Hurum evn0e(ium^ vel ieetionet divimtis néw 
ei 9eierii tesiamenti kene tran9UUm$ et interfretatmš h$ere uui kormrmm 
affieim omnim feaUere : quoniam qui féeii irst Un§um» frinoipales hm* 
Areanf wUi^et^ frmemm et UUinmm, if9é úréovU eí altat oaiiiee adlmuAem 
et $hriam eumm. „ 

íQemaeka beaobraiaost tako atraáne pebíeiQeoa, beiatidaa ipak ■»• 
predeva osaivati svakojake spletke proti Metoda. Navede dakle BTatoplvka, 
da staví biskapoma Nitri Wiektiaga, a Papa ga isti posvetí ped orietoai^ 
da Metoda pokuraa bade* Bio Wichting atade sad|i NetQda mríia plealL 
MedQeto amríyai Papa, saŕatt se Svatoplak a AraalfoM, eega radi Wiehtiag 
povaee se a NJemačka. Tako niáta viae aije príeéilo Metoda, da sto svojo 
sile posvett cieloj Svatoplokovoj državi, koja je sada obuiímala i Kocelova 
panónska, podíeljenu malo prije Svätopluka od Karia III n sabora kod 
Kônígsstattena, upoznav pravo stanje ondasnjíh stvarí. No i Metod veé 
ae priblisívae posliednoma ôasa, te odlaôi aa svofa nasliedaika a netropo- 
litíčkoj časti Goraada moravljanina, i svečano ^a posveti 4. travaja 885, a 
aa 6 premina. Sada ajemaéka stránku svoja ^lava ianova dígno proti Oo- 
razdo, da g% skine sa stolice. Svätopluk i tada pustí se zavestí. Wiohtínf; 
vráti v se opet na svoju stolica dade Goraada, Klementa, Lovra i Aadjelara 



I - íi - 

i éngš Metod^e wmiike kioH ■ tMmioey « I^Mlit faifoiM Jfli ti Mn^e 
« Basarriu i b Hrrftteka (mi). B«rift, biig*reki knlj^ nUto )ih pHtti i 
BUMcsAi ■ •▼OM dvani. QoFMd kade Bftdbwkijp^oB bogankim, té aved* 
fkvÍMckí jaiik n kogankn erk¥B, wAmw teko esa dntevii prediMdiiíeott 
o proavietí eíelom sUyJMistvQ. 

Haló patín obiMve se nwpvt ma^B STaloplakoai i AiubICíbi, sada 
ijemaekím kraljeoi (proik 887). Anialŕ, Banioinái ladvladatí avoea aeprgai* 
te^ty paava 9 poiaod div^Je acarske ôopara 4mda ataBBJíiée b podfaija m«* 
toMÍk Krj>aU. Na sva ma badava, i bade fiatBéaB. Tada M istiaran apel 
Wieidiig ÍB držaye, te Uko MatodaTJ Beeaioi naglí aa odakaflti. Mediatt 
nmre Svataplak (^04)9 i aaaUedí fB Majmir, staryi aÍB. OfbJ Baéíai mir a 
Njemci; BO ôetírí codtae podíe raidor Biadja aÍBaTi Svatoplaka daja povad 
Njemeam, .da opet aa^ale aa Moravakn. Arnalf, predobivál PaBonaka^isni^ 
ja BraalavB, kneaB poaaTakih Hrvato a po; adbom, da im pomaaa a rata 
(896). Tri fodina paslie Usrí udaro aa PáaonakB, porobo Ju i kroa Ftar- 
laaskB provale b ItaliJB. Vratív aa ia Itaiye kraa BavarékB aa^roBe ae aa 
MUDO Horavakojy bb i iatan aaratva. Sada aa NjaaMi adrataifl aa Mflära* 
tQuií proti obéemB dasoiaoB* ItforaTaka odrxB aa aa i^ekoUkoi bo marala 
je aapokoB pästi irtrom aaih divljiik ôopora (8M»6)* Oao ata )aoatalaBa*» 
rv^a a prediela Ugri aaaeUaoaBi, pobiag ae avaksd Baokob, ta i u Jfarvatska, 
16 sto istí PorflragaBÍt sTiedoéí: ^fiía«f«« smpererat wmititHda, éušApútmy 
fnfufit má fiuiHmM ^entet, nimimm: ad Bul$arQšy Twreoš^ Olroéola* 
U mi rmiiqumm umHoMem^ (Dm Adm. Imp- e* 41), Tako sada sa drogi pat 
dodyose B HrvatakB.Cirilo?i i Metodovi uóeiiieí, da ovano se spáse (1). 

Tada se Hrvatska vládala kako politiÔBo tako i erkovao kaao aeod«» 
▼i»Ba dŕžava. Ona je ímala svafa erkovBoga aastapaika o biskapa Nia* 
skom, doéím latíoskí živa(j a primorja dalmatiaskom aastnpase sp^etski 
aadbískap, Teodosíj^ otr^av se earigradske erkve, ka kojoj se bíasa 
lýešto pr^o skloaila Hrvatska i DalBta^ya^ opet se bío k riaiskoj povratiO) 



<l) Oto fllazenje bj«gunaea o Hnrataka potvrdjvije ne samo isti zemljopisni poloiaj 
Hwaiska napnuna pasonskoj MoravaJiflii i Porfirofeiiity n«gD i itarodavno predavaaje o Svť 
toploku, kóje ae u hrvatskom národu lučuvalo^ kaao takodje o Cirilu i Metódu, i koi9 aa 
je moglo jedlno tím putem u Hrvatskoj udomaciti. Hrvatski ^etopisac (a isto i pop duk^anin) 
nava^a znatne promiene, kóje se na jugu bíahu' dogodíle pošto se ondje bavio tfilosof 
nMSMi Kcnéttmc (Giril), kol u zemQi Badiraira tnaredi popoveiknjigu JiarvacHu, i utverdi 
Mmlgu % viru I9ukertí9vu (Arkiv. i. iJ'-Bi}. Oba nado tako^jav pripoinedati o lafconoanik 
kojigah €ke pri Hervatih oitaSe i pri njih te náhode, a %ovu u Metodiot* (L c. 24.); t. j. 
kóje doneaoSe Metodovi učeníci. Duk^anski pop smatra napokon Svetopíuka sa hrvatskoga 
kráya (Bom. ÍL 405), 



iim q^IJtftski nadJiiskap iift]iredoTMe oaríf^ft^vkoj ▼ierMi bití. B ottím «■•» 
TciiHlasy posli^ftBe sbílja vladíkom Hrvfttske i od SpQeta DeodYMM. 0éáÚ9 
one borbe, kóje poslie Mhitbnwe medlja Gk*garoiii hnratskini biskapon I 
stolioom spljetskom, rieiene napokon oôitnom nepravdom nn koríst spQetvfcoga 
prvostoloika. 

Dok je tako neodvisna stojala Hrrataka crkva do^Jose Metodovi n- 
éanici n Hrvatska s národnom knjígom, i nebivší odpora, ova se na mah 
prosa po národu i évrsto akoreni. Hrratski národ ncklikom pondravi i 
prími glaf oijien kao sposobnijn od grékosa i rimskoga pisma sa svoje g\tĽ^ 
sove, a jos oshKjenije slsyfanska orkovnn iätjevnioa, paseď velikim pono- 
Bom národní jesik nsdígant na tako častoí stepen. AH čim se Dalmatinski 
biskupi vratise a pokornost prama Papi, eto tí odmah nastane borba me^jn 
Bpljetskom i h'rvatskom erkvom, kd sto malo pri j e medja Solnogradskom i 
Moravskom Metodovom. Tada prvostolník spljetski obtoži Teodosíja ríoMskoJ 
stolici, a ova ga sato ukori i sapoviedí ma, da se podeinf starim sakonom. 
No hrvatski biskap, opnnovlaétjen a cieloj Hrvatskoj veé onda, kada se je 
spQetski vladika klanjao Carigrada^ nije zato natrag ni koraka ačinio, veé 
je sliedio opravljati po prvom pravou hrvatskom erkvom. Tako je isto 
éinio niegov nasliedník Adalfred, kó sto nam sviedoôi Motimirova povera 
od g. S9Z. Jos žeséa ta raspra napredova sa Gr^ra ninskoga biskapa, koi 
raspali je valjda, da si kooačno tieodvisnost iivojuje od Spljeta. No Ivan 
III, nadbiskap spljettiki, stavi se krepko na odpor, i pbdapren od podéinjenih 
si biskupa prímorskih, saprosi Papu, da u Dalmactju posaľje svoje po- 
klisare, kojí bi riešili ota borbu, naime glede uporabljenja slovenitíne u 
eikovnih obredíli i glede podložnosti ninske biskapije naprama spljetskoj. 
Papa, b^jeé se nestalnosti primorskog sveéenstva, uslísa lyana. Malo kasnje 
do4Jo&e dakle u Dalmaeíja kao papíaski povierenici, Ivata Jakinski i Lav 
Prenestinski biskap, i posto su proputovali državom, a povrsno da kako 
raimotrili obstojeée rasmiriee, posvase odmah na spljetski sabor sve ^r 
pomenute biskupe (925). Na ovom saboru, gdje su prisatni bili Tanislav 
hrvatski, i Mihaílo srbskí i Kulmski knes, bude odlúčene^ da se ima srna- 
trati ninska biskapíja kao podčinjena prvostolnoj sp^etskoj, a gtede sloven- 
stine u erkvi: ^ut nulltu Epišeojnts nostrae frovineiae audeaJt in quo- 
libet grádu Slavonica lingua quemlibet promovere', tamen is in clerieatu 
et monaeatu Deo deservire poterít; nee in sua Bcclesia rniššas faeeré 
tinat^ pfaeter si necéstitatem sacerdohtm haberent per suppiicationem 
« Romano Pontifice lieeníiam ei sacerdotalis ministerii slavoniee pera- 
$6ndi tribuat. 



- « - 

Ov« BesmotTMio i nepraTo ríeie4« ríiMko-MfliatiBskih kisk^p^ 
MSMiiea BMeg* Jesiks, probadi, kô áto Je BaraTiio, a Darodi ntAem to 
7fl^ Mju, é% ne svakojako v crkTÍ poiačova narodni jeiik i piimo. 2ato 
ae aadje aamah glagoljasa ne malo , kojí aiprkos papinske potrrde sabor- 
skog lakJjuoka nastaTÍfle n erkovnih se obredíh složUi sa Darodnom atjev-* 
lieom; sto je dosliedoo dávalo pôvod rímeko-dalmatiaskím biskopom , da 
M lepreatano a Ríma toie , biedeé alavensko bogoeliiiye krívovierstvom, 
■aime kao plod krivovierca Metoda , a Hrvatom , da a rasprí žive sa pri-> 
morakinii ^radoví. Ui to ojaéav ovi ■emiri eve to víie^ do^je god. 1059, 
la Kresimira Velíkoga, u Spljet Nainard pokliaar Nikole II., i ta obdrža 
drof^ dnavDÍ sabor, na kom bi aa dovo potvrdjea lakoa saboroki od god. 
I2&., Boime bi opet slavjaBeka é^evaíea hrvatekoj erkví aabraajena, i 
8 njom glasoljíea. Alekaander II. , Nikulov nasliednik , potvrdí o meh taj 
lakljačak spljetakoga sabora, i to: 9ub anathémmii intépf^iitioné (Arcid. 
T9WÍ. e. XVL Ivôn. dee. IV. 139. Zmriat. III. 197 J, 

Premda nelied tih oaredba sve orkve a Hrvatekoj biahu poiatvoreae, 
da se tako abilja ogaai národná aljevniea, i doelíedno obaatavljeno bi uée- 
oje a slafoljici, nístanemanje pnk^ koi veé naviknao biaáe erkovnim naôi- 
Bom na Baaki, enaino ae atade opirati i^avljenoj rieaítbi. Zato bi baa laano 
^jekomn Ulfki i Ceaedi malo kaánje proaarokovati golemn crkovnn raapra 
n Dalraaeijí. Da ju digne, posla Aleksander II. o Dalmaoyu Ivana stožer- 
BÍka kao svoga poklisara, koi istina bo pedepsa strog^o ooe buntovnike^ no 
B isto vrieme prosndi točno slavenskn stjevnica , i naaav ja adravn i čistá 
od svakoga meteža aríanske alotvoroosti, o éem sa je i naši dusmani, kao 
solnogradski , okrivljali, dade iatinopodobno svakoma po voljí, da s njom 
se slaži, (1} i tako ataži národ nas^ koi se veé klonao biase duhom k is- 
toČBoj erkvi (106i.). GrgurVII. malo kasnje potvrdí svečano svesakljačke 
ovogasabora (F. Farl Illyr. Sae, IIL 148. 699.^, 

6od. 1248. biskap Senjski, nalaaeé se a samnji,jeda li i lýegovoj bi- 
sknpíji, koja bi atemeljena posto sa prestala bila do sad navedená prepiraoja, 
pripadá pravo sa slavenskím se bogosloqem slažiti, dooim a cielom jago- 
slavjanstva onda je bilo a porabi, obratí se písmom na Inocenoa IV. aa do- 
posceige. Papa mu iste godíne dne 29. ožiyka pogodi: eelebrandi divina 



(1) Ova se stvftr ne dige točoo dokazati ix staríh spomenika, a i spísi ovoga sabora 
aúa do nas doprii; no ako dobro procienimo Aleksandrovu poslanieu od 16. ožiijka 106S. 
na duk^anskoga i barskoga nadbiskupa {Manti XIX, 948-4), g4je mu preporačoje: mona- 
tteria quoque tam Latinorum quam Gracorum tive Slavorum curet, moglo bi so reči, da 
se nye protívio slavenskoj átjevnici, bar tamo, gdje je veé obstojala. 



^ at - 

(a/JMO 9e€M$uh$m éUttnm liHérmm (t. J. gk«o\|ioMB) UmmHmm Hki ta 
ÍUi9 dumttupúi fortikuš, ubi de eanšuttudmé 9kéérvmUur frmminm, dum^ 
modo tetUeiíiia éx ip$iu9 veritai^ lUUrs n^n hdmtur , muetoritaée j»r«* 
MfOttiifi eoneedimu$ posiuUUmm „(Th^imer. Vei. Mon. SL Mer, L 78,), 
Istí Papa 26. sieónja Rodine iWt, dozvoli porába staroslaTenakoga jesika 
manastíra sv. Nikole od OmisUa na Erka: ut in Utteris éelmviciš seemn^ 
dum riium eceUšie Románe . divina effieia vaieani eeiekraré , pront 
iidem et predeeeuore* eui faeeré eonsuéveruni^ (1. e. p. 790 

IiostavUiUDci napokoa aaaliedBa potTrdJeDJa glafcljike s^evnioe m 
PalmaciJH i Hrvatskn od strane Urbana Vili. i InooeDea X. i XI., nek 
nam bude prosto ovo samo spoiaeaati , da istí nudrí Beaedikt XIV. , kad 
doča, da so ojeki od narodnih sveéenika srniono kadkad alagali koja rteé, 
te miesto u Sv« Misi iai^ovarali d packou jestka « osobitom pecataicoa 
od 17. kolovosa 1754. javí našim biskapom, da pase na takove STeéoDÍke, 
i da Jih na staro zákonito obslaživanje glede národne s^eTaioo povrate (1). 



s. «. 

Knjiievni rad Sv, Cirila i Metoda. 

Ostaje nam sada da naznačimo barem stogod o književnom rada 
Sv. Cirila i Metoda, naime sto sa ova dva aprav písala písmom po Ci- 
rila iznadjenim i staroslavenskím jezíkom. I ovaj yelemacni predmet biase 
a najnovíje doba od gosp. Račkoga potanko razmatran i obrazložen a „Ti- 
eudnici Slovjenskih Apoetolah** , te i ovdje cemo slíedíti njegoVe siapaje 
na korist naše mládeži. Biruó po starih spísateljíh Račkí je mogao nsta- 
noTÍti popis knjiga, kóje sa potekle iz pera one braée, i kojé sacinjaja 
prri plod icrkovne slavenstíne, a i temelj najgl4rnui slavjansko^a iaobraže- 
nja i ktijfi^eÝnosfi. 

Náj'starija svíedočenja, koja nam spominja crkovne knjige po Ciriln 
sastavljene, jesa sliedeéa: 



(1) Sravni uvierenja ove najsj^nije xviezde Pftpiaskogt prestoja sa onim, äto navádza 
gaivim protívnim naéelom uzor. g. stoieraik i nadhiakup Juraj Haulik FífroUyaM u odfo- 
voru si. županqi Poieikoj glede slavenske liturfije (Kat, Liet, br.i7. i864.). No g. Várally- 
aki nos to barem ňiato apoTÍeda, da mu je Boiya providnoit Hnratsku naanaJKla tutvom io- 
movinom: a tím veé dovo^jno snamo, gdje smo. 



1) Pfeíeiítjft s^.KoMtoBtiiM (Oirih), mwám KlioiMt, néraik dri- 
lov i potOBJi bískop Veliékí a Bagarskoj, povieda, da Je Ciríl m^prvo po- 
ceo prevadjati^ i to jo8 príje svofa odlaska Is Carísrada, evaiigjelja ne- 
dieljna k»o najpotrebitija koji^o la erkoToa porába, i da je, doiav a 
Morayska^ Dastavio tamo svoj knjiievní rad, i naaôío avoje uôenike erkveai 
éÍB^ t. j. časoslov, i tajná aložbo, naime složbenik ili líturciar (gl. XIV.) : 

■ Asíe cftoxH niicueia n Haven BCCtA^f bhmth ciarreaikCiiOY. — 

($1 XV.) BLCKOf« »€ BkCk T^bKOUUH YINHi O^TCUh, NAO^YH K 

mrifiiviii|ii N YacoBoiHi H leve^im h nAB6Ye|iMHi|H h Tamutii cxo^ske*. 

To isto svŕedoéi nam ptsae prenosa 8v. Klimenta , i dodaje , da je Círíl 
spray ponasio sve kojí^e „fnaé ad eeeiesime ministerium videhanH$r esse 
neeešMmría QAcša SS. MóUmdi- ÍL 90,). Iste tako se iirasaje Anonym 
SelaoBradaki QKopitar. Glay, Cton. 7A). 

Z) Pisae BÍQa st. Metoda , možda Gorasd , nasliednik Metodov na 
moravskoj stoHeí, spominje ote iste knjige i jos dnige, kóje su ona braéa 
preveli na staroslavenskí a prví mah kad sa se prímili isobraženja nasega 
isroda; naime: najpríje evangeQe, éine apoštolské i listové a kolíko se a 
erkvi éitaha kod slnžbé božje, ipsalttr is staroga savieta; satím is crkve- 
nih knjiga „siuibe bosaje*" (g1. XV.): nCAimi^k CO Et TOKUO N 6BAr- 
rCAÍe Ck AnOCTOAOUk h U^BpXHMklMN CAOfaBBAUH N l|6f»K0BkHklMI Gk 
^HSOCOfoUb npenoXH/ťB ncf BtC A možda je Ciríl preveo tada i stíhe- 
rare (slavospieve na ôast svetoem), čím nas to odmah opomínje ovaj isti 
písae, da je sa svojim sveéenstvom slavio a crkvi tigno aznešeiýe sv. Di- 
mitra biskupa Solanskoga. Prevod evangjelja i éina Apostolskih spominje 
veé Ivan exarh bagarski, koi je živio za Cára Simeona (/«ií. Kaiajdovic. 
MoAva 18Ž4, str, 199 J: CipOVk nHCMGIIS C2IOBtllkCB1Li;C*L KlNHri, H 

OTk eBarreAHn h anocTOXA np^Auran h:;bo(i*l. 

3) U písma Ivana VIII. (Iípnja 880.) na Svätopluka napomenut4 je 
inm zgor navedenih jos jedna droga knjíga kao rad sv. Círila i Metoda^ 
t. j. stivo is staroga savieta (lecHones veteris testamenti) ili paremejaík 
{if, ívon. ZIÍ7. f. im,), 

i) Hadrian IL n lista na knesove Rastislava i Kocela (Zit, 9V. 
Metoda VllĽ) nagovieséaje prevod trebnika ili obredníka (ritualaj, kao 
rad iste braée. 

6) Nestor^ najstaryi raski lietopísac, nadomeée, da sa oni preveli i 
•ktoieh (spievnik), a kom sa nedieljae piesne po Ivana Damaskenu 



— 84 - 

sMtaTQeiie, i m ôsmi glMOV* príre^Jene C^^» ^^' ^* ^' ^^* V* '^- ^ 
M%iao9. Vindoh. 18600. 

6) Napokon ima mnogo starih pisatelja, kóji se n opée izrasaja o 
Telikom kiyíževnoai rada nasíh apoštola 5 kako n. pr. Grnoricac Hrabar 
CŠafar. str. 91.'), ohrídski metropolít Teofllakt (Mikloš. Vindoh. 1847:}, 
latinská moravská legenda (Dobrov. Prag 1896.) , legenda sv. Ľudmile 
(Dobrov. Krít. Verš. Prag 180S. $tr. SO.), pop Dnkljanin (Schwandtner 
HL 476.) i lietopisao hrvatski QArkiv 1. 14) , bogarski líetopis (BodjanM 
1865. 9tr. 80.) , itd. Ovi nam pisateljí kážu i to , da su s vi ovi prevodi 
crkvenih knjiga potekli ponajvise is grékoga teksta, a iviesto malo i is 
latinskoga. 

Račkí , poklem je sva do sada naxnaôena sviedoéai^a potaoko i 
bistro iisveo i rassadio, ovako ti uva velevažna raipravn svrá^je (str. 
11.}: yfSta se napose sv. pisma Hée, neima dvojbe, dapo sviedoéanstvu 
suvremenikov , dril prevede t« novoga sMvjeta one éesH evangjetí^ 
éinov apostolshih i poslanie, kóje se cifaju u erkvi kod sluibe boijé. 
dril dakle uredi u slov jenskom jeziku: evangjelistar i praxaposiolar, 
/« starogm %avjeta prevede toli nuidan psaltir i perikope qstalih knjig, 
u koliko se éitaju u erkvi. U tom dakle ob»iru priredi u slovjenskom 
ie%iku psaltir i paramejnik. Sta se pako strogo erkvenik knjig tiéé 
dril prevede : sluiebnik (misál) , easoslov, ustav, trebnik, oktoieh iU 
osmoglasmk sa stiherarom i ostalimi spievniei^. 

Po Oirilovoj smrti Metod sa ono sestnaest godina (S69— 885), 
kojih ga preživi^ nastavi sam prevod lostalíh knjiga sv, pisma pomoéjo 
dvija brzopisaca. To nam sviedooí pisac žitja njegova n gl. XV. gdje velí: 
np6aKA6 sise otl ovveHHKí cbohxil nocasKb aba nonbi CKOponiici|A 
i^ftxo, npexosKH ki BOp:;« bgi KHurbi HcnoxNb, (kA^Bt MSKiKaBen, 

OTb rpeveCKA AI^blKA bi CSOBeNCK'E . . . nCAXTbipb BO Bt TOKMO ■ 
eBiirreilTe C<E AHOCTIOKOMI n H^BpSHNblMH CSOVABSMH h l|€pKOBbMUUll 
€1 ^HSOCO^OMl np€KOa!HA!b ncpB'Ke. I Ivan Ezaroh Bagarski , posto 
Davisti smrt Cirila, odprto káže, da brat ma Metod prevede poslie is gré- 
koga sestdeset astavnih t. j. kanoničkih kiýiga sv. pisma , nasloniv se na 
Sv. Ivana Damaskena, koi tolíko jih broji; te veli, da se je on sato odva- 
žío preva4jati sv. otce, posto sv. pismo biase veé prevedeno sv. Metodom: 
np«2lOflSH BCA OfCTABNlIA K*LNHrLI. ^. OTh ekuMbCKS AI^UKA , KSBC 
KCTb rfklYbCKlk Vk C2IOB«NCKl . . . OHbl BO ^ ll|l«ftOSHai KKAMC 



•fM uCMAfli, niOM Clkm/|;n, t J. od vienikA MetodoTih, doiavsili 
tod a Bn^rekn. 

Metod popnni dakle Ciríloy prevod tako , á% Je potomstva ostavio 
eielo s¥. písmo prevedene, isim ono devet devtero-kanoničkih ki^iga, nsime: 
Mndrosti, Jesasa, Siracha^ Makabeja Ctrí) , Bstere, Jadite i Tob^e. Živo- 
topísae njegov (g1. XV.) pripisuje mn joste prevod nomokanona ili knjife 
erkveníh sakona, i pateríka íli kratkth viesti o iivota najslavnijih pnstí- 
■Jaka: TOr/^S »€ H HOUOKXNONl, |k€Kne ^ANOROf n|lilBHRO, H OTeVk- 
OCkU KMHrkl npesoXH; a žívotopísae Sv. KonsUntina (^1. X.) prípovíeda, 
da je Metod preveo apologíja viere kráéanske , koja Je nje^ov brat Ciríl 
drsao kod Kazara proti mahamedanskim i židovskím ačiteljem ; poslie rassi- 
rena pod našlo vom KH|kHAl CXOnikCKklH , možda ona koja hrvatski 
lieiopísae i pop Dakljanío sovu mttodUš, 

Ima joste njekoliko knjíga, kóje so od njekih pripisqja sv. Ciríla; 
no iV bi se to prem mačno dokasati moglo , ili sa one bes dvojbe dielo 
inoga pera. Te sa knjige po Raókom sliedeée: 

1) Legenda o nasasija moéi sv. Klementa pape rimskoga na i^roki; 
n knjižniei moskovské dnhovne akademíje. Raôki pripisuje ovo dielo Kli- 
menta biskupa Veliékoma, od kopa nam ostaje a istom rakopisn y^fokvala 
$veiomu Klimentu pairiarhu rimskomu*^ (Bodjaneki L e. f, 2í, Šafárik, 
Čas. éuk, m««. tS^. L A); 

2) mnílcaNle o n^^nn Bft^«, n rakopisa sinodalske knjižniee 
moskovské is XIV. vieka. Šafárik (1. e.) i Raeki misie , da je ovo dielo 
Koostantina;, eirilova ačenika i biskupa bagarskosa; 

3) €AOBO BSUSeilHUrO OfyHTeAll MAuiero konctanthia ^hko- 
€0^ (Jiuak. kened. Moskva Í86S, av. /.), nadjeno od Orígorovióa n ni- 
kopisnom evangjelistara Hilandarskom, a od Hilferdinf a n Peékom evangjelja 
pisanom XIII. vieka kao predhovor. Raeki nensadjige se ovo slovo Cirila 
odríesito podvréij 

4) Molitva a stihovih pod naslovom: ClKAl^ANHIíl CBATAAFO 6BAHk- 
reANn, CVľEOpen KOCTAHTHHlUk, HUk SK6H n|^«A0SB6HHK BlICTk OTk 
rf kYkCKA n;;^INA K\ CKOB«Hk€m TOrOX^e CUOl^ANHn KBABrCAkCKAArO 
(Bodjanski f, S9,) , sastav^ena po sfor pomenatom cirílovom aôenika Kon- 
stantíno^ 

5) KH^HSA ^AOCO^A CAOBO HA COBtt^l A|IJCHCT|IATHrA MIXAHSA, 
obielodanjeno po A. Rosovn (Motkva 1847.) j i spadá po svoj prílioi na 
Kirfla episkopa Rostovskoga; 



6) I ^fflfíin^^ po sadu ísdavatoijft oMe Nincje, íedane a Bsbqí 
goá. 1 599.9 bilo ^í Oírílovo tvorenje Qhviesija išd. str. ďTÍ— ^0$ ^> ^® ^ 
težko, veli Raoki^ daje dokazatí. 

Najstarijí ruko^ísí evangjelja jesn: Ostromirov círiliconi, ísna-* 
djen u Rusíjí (1056 ---7.}, i Assemanov (VatíkaDski) gl&soliieoíú, ísnadjm 
n jažno*sapadnoj Bagarskoj (XI. vieka) itd.; •— ^postoia: PogodisoY a 
Moskvi (1195.}, Ochrídski a Qrigorovica itd«; ^ fsalHrai Posodínov 
s tamacem iz XI. vieka itd.j — paramejnika: a knjižnici Petrogradskoj 
od god. 1271.5 — nomokanona: iz XIII. vieka; — paterika: u knjižoioi 
Petrogradskoj iz XI. vieka; — sticherara: iz XI. vieka 11 istoj kiýižoici; 
— a cieloga svetoga pistna círilicom : u Moskovskej sinodalooj knjižnici oi 
god. 1499.^ na 1002 lista, prepisan iz vise rakopísa^ kadkad glagoljskih, 
ražne dobí n Novgorodv od djakona Vasilija, Gride i Klímenta, a knjige 
su tu istim redom poredane kako a vulgati. 

Rački napokon iz ove točno i bistro obrazložene razprave ízvadja 
sliedeéa nacela, t. j. 

a} da cielosv. pismo nije bilo n isto vrieme prevedene na slavenski; 

b) da sn bile mnogo prije prevedene kanonické knjige od devtero- 
kanoniokih| 

e) da pismení tragovi kanonŕčkih knjiga dopiru do XI. vieka; 

d} da kanonické knjige bile sa prevedene iz grékoga teksta, a 
devtero-kanoničke pod očevidnim uplivom vulgate; 

e} i da jezik u kanoničkih^ ákoprem izkvaren po raskom, nosí ipak 
znakové najdnblje starine. 

Ovo je književni rad sv. Círila i Metoda za 22 godine dielovanja 
njihova u kriin národa slavjanskoga, dÍ6leé ga sa svojimi učenid, Gorazdom, 
Klimenton, Nanmom, Angelarom i S&vom, kô sto nam naročito sviedoee 
nesamyíví spomenici one i poslíednje dobi. 



$.7. 

Olagoljska Hékanju kod Jugoslavtana, 

Malo godina po iznasasca tiská nstadose i naši narodnjaci, da svoje 
domaée pismo i staro-slavenski jezik tiskom n narodo^ a li svojoj crkvi 
oavlástito, to bolje ntvrde i od pokvarei^a sačavajo. Nám je sada u pre- 
gled samo izjaviti poglavite proizvode tako veledoéne tezije i dobroiaslviae 



- « - 

Mhftve, te nos to nMwméUA Iwém oao oá sniMrodatka atsíb, kojí sa érréée 
i BlftTiuJe ovom BtMom niili na koríst svoje míle domovÍDe , i víeiiite si 
nenmrli sláve sapleli. 

1} Prv» joi^oslftyianska knjíga peeatana s gla^ljfcom bi Misál ili 
SlíMenik rhnški, tískan bes miesta ^od. 1483. na malom Itstn; na bez- 
dvojbeno se dreí^ da se to prvo tískAiije n Mletoih savrSilo. Od ovdga 
misala, komu poradí aedostatka písmena, poéetna písmena manjkaja, ňalaze 
se dva íztĺska u Vatikanskoj knjižnící a Ríma, jedan još kod bastinika 
pok. Prof. Iv. Karare ii Spljeta, jedan n národnom maaea Zaf rebaskom, a 
jedaa ee je aénvao nje^da , kô áto Karaman tvrdí y kod Fratara n mana- 
stirn SV. Ivana « Zadm. Xa^ebaékí iztĺsak íma 210 strana n malom 
Usin; no prví í poslíe>lnjí list manjka. Na straní 209 stt^i sfiedeéi nadpis: 
Ijet gnih e. F. O. F. (1483.) mea pervara dni ib, (12) ti misii (núsalf) 
hiše Mvrienú Prví list poôimlje s kalendárom mieseca maréa. Vierojatno 
je, da ovaj mual bi tískan kod Andrie de Thore$anis od Ásuié, od ko^ 
se snade , da je (od. 1493. n Nletcih svoj éasoslov (horolog íom) ísdao 
círílicom, i da sa njegoví nasliednici nastavili tiskati naše knjige crkovne^ 
te god. 1662. na svietlo dali (laifoljski breviár, koga se jedan istisak 
nahodí n Kaknljevica (1). 

2) Prví národní gk^oljski kiýígotískar bi Or^vr Seiýanín. Vierojatno 
je, da je on n Mleteih tiskarstvo nanéio. Qodine lô07. Silvestar Bedríôió, 
vikár Seiýske biskopye^ i snjim po|^asite osobe onoga grada, posvase ga, 
da dodlje u svoje rodno miesto , i da ta nastaví tiskanie narodnih ki^>€<^ 
Grgor agodí želji svojih sogradjana , te 27. kolovosa iste godine a Bétjm 
dovrsi svoje prvo dielo pod naslovom. Naručnik (rttnal) flebannievy pro^ 
vedeno s latinskoga poUg 6uida de Monte Rotherii, Mamputue Cur«U(h- 
min. S traga ove knjige eita se: Ove knjigey ke ee movu nmrucnik 
flebanueevy biie etatnpane u Senni^ po nareje^iu poctevanogm gospodinm 
Silvestru Bedriéióe^ arhikakna i vikára Senekoifa na tlik. trud od mnogo 
redevnikov prosen i po mnogo gospode potoknenju dobro tomaéeney po- 
veée naiega ja%ika redovnikik i maistnu nikik miestar i doktorov kik 
imua neixriéu se sta uklonit se tasce stave* Ke ki^ige bie komponene 
i korekene po domini Urbani n Otoéca, i po Tomaiu Djakonu kanoni" 
eih erkve senske , i bi itampa svriena po miestru Oerguru Senaninu, 
ki navlas na to dielo pride ť« Benetak, i svrseuo biše v hiH rečenogm 



(1) Od poznatíh slayjanskih kiqiga, jediná je česká Biblia (Nov. zavieta) tískana god. 
143S. f t. j. osam godina slarija «d ovoga misala. 



- » - 

ffú9fo4inm ArkUuätma mišee argotta na dan i (MO) ier i (T) íeH 9f^ 
Htela naiego é, f. k, (lW,y UCisak ee nalasi a eanikoj kqjišniei 
a Beou. 

Or|;ar natíska iste godineo Seiga: Tran9Uu9 Hierongmi na hrvat- 
skom jeciku^ a goá, 1508. Kvmreiimal i Pottni Irosaní kraira Rokerta^ 
BYe troskom gorečenoga Bedričiéa. Brčié u diela ^Ckrestomatkia lAngum 
Veterosiovenieaŕ innosi komad is mistäa^ hrratskoga godine 1507. tískaaa 
II Senjn. 

3) God. 1528. bile sa peôatane ove knji|^e gla^o^ske: 

a) Bukvar ili Bukovnjak, n Mleteih kod Bíndona i Pasiaa n 4. i 
b} JUisal VL Mleteih kod Bindooa i Pasina n i.!, brínaéem Fra 

Pavla od Modrose icpravljen po Mtakon'kofie imi$aia hrtackoga ŕ®a/«rtfc 
Pamäth. 9tr, S9.), 

4) God. 1531. sla^oljskn tiskarna nalasimo n Rieoi. Mo^aée Je kô 
6to velí Kakaljevié , da se Je spor pomennti Gr{pir Se^jaDÍn pod svoja 
starost preselio a Rieka, ili da sa tamo njegova pismena prenesená bUa. 
Knjige, koje sn n Rieei tiskom na sviet isasle, jesa: 

a} Misál hrvaeki po obie^ju rimskoga dvora, troskom Modniikoga 
biskupa Šimana Kožíoiéa (v Riei 1631,, a 4. i). 

b) Simuna Koiieida Zadranina, biskupa modruakoga knjiiiee od 
miija rimskih Arehiereov i eesarov, od Petra i Juiija dome do aadmnik 
Kiimenia sedmoga i Karia petoga , let goepodnih 1531, S tra^a : '<S!raai- 
pano v riei v hiiah prebivanja gna, Simuna biskupa modruskoga^ vla» 
dajuéu vedrenomu gnu. Ferdinandu krayu rimskomu, ugarskomUf e«- 
«lroiittt i pre, na vrime vzveliéenoga gna, Mikule Jurišiea kapitána rié^ 
koga dan lô, moja leta od krstova rojstva IčSl, u 8, i, Ova Je knjiga 
naresena sa vise drvoresa. Pismena sa prekrásna. Istisak a e. knjisoíei 
n Beča i a VatikanskoJ a Rima. 

e) Bakyar, a Rieei, možda iste god. 1531. (Šafárik Památk. Sí.y 
6) Misál i Casoslov iplagoUski , natiskani oko god. 1540. a tvr^ii 
8t. Vitá po brinada Ivana VI. de Dominis, Senjskoga biskupa. 

6) Ivan barón Vngnadski in Kranjske, prigrliv reforma, god. 1547., 
kad se Luterov náuk svakojakimi naôini a Austriji prjeéio, icpusti služba 
i časti, i otide a Njemaéku. U Urahu vitembrskom skloniv se, prími pod 
svoja sastitu Príma Trubera, Antuna Jura Dalmaiina i Stjepana Konania 
Istrianina, i jos druge veé oglasene na polju novoga sakona i plavjanske 
knjíževností. Ungnad poskrbí se navlastito, da se ojemaôke knjige a pre* 
vodu tiskaju sa glago^skimí i oirilskimi pismeni. Godíne dakle 1560. búda,; 



- 3a — 

tnwkMi Uafulskofia , » pooM^B S4«r«Bik KoBsnU « gIftgoUslui písmeoft 
B RegoBsbarf B iiog»toTQeB», i bb BBhtíeTBi^e UBgBBdIa b NAraberg preae- 
seBB. Slíedeée godÍBe, pomoéJB ABtBBB Aieksmndrovidm DalmatínoB i reee- 
Boga KoB«Bla ba^B tako4Jer aUveaB b Uraha cirílska slova. Sad ae b ti- 
skarnah Tfibiaaluh i NArabrgakih poBOTlJeaÍBii aili poôe raditi o iadai^B 
kraigakíh i hrratakili kajiga. Taká iaajdoie aa bieli aviet od goá. 1560. 
do smrtí UBgBadoYO god. 1664., tradom Trabera, KobsbIb, Dalmatíaa^ 
Aleksaadrovii^, te i Petra Verftra Istríaaíaa, Jaré Jariéiéa Dalmatiacaf 
Hate Pofoviéa Srbyíaa, Ivaaa JUmUieviéa Bos^Jaka, Laoarda Mréeriém 
Dalmatiaca itd., krom moogobrojath dmgih aa eirilíoi í latíaátíBiei, i alie- 
deée slaj^oljske kajige (í): 

a) TMiem, luAukom glagoljakom, aa otée nmhm, jedaim fOjflav^ 
Ijem av. pisma, i aa 117 paalma; tiakaaa b NftraberfB god. 1560.^ 

b) Takla aa dieoa, aa f^lagoljakom mmhukom i kaieki^nnom^ bea 
tBmaéeaja; b TAbinsi 1561. b 8.i$ 

e) K«Uekmmu9; ednm mmUhna in^'t^a, u koi esu foiribni i fru^ 
imi nauki i mrtikM ftúvé kršUauške «era, # krmtkim imtomuíéet^em mm 
mUde i frifroMté Uudij i edna frediga od kreposfi i pioda prmve kr- 
itiatíške vere, kromi Siipanu Istrianinm a fomoéu doMh Hrvatov, šod 
najprvo tMtuwMcena, Stmmpanm u Tubingi $oduéé po Itukršiovim raj^ 
iivu 1591. B 8. i; 

d) iVof del 9tarogm tuimm^mim i vm tom juu ééiiri Ehorngélitie 
i dijmnje ApošíoUko, ím umogih jemikov v opcetU oudmimji i ramumni 
harvoiski jemik po Antunu Dmltnmtinu i Stiponu Ištrianinu š powMim 
irugih hratov sada prvo vomo stlnMcon* V Tuhingi ieio od krotovu 
roistva 1669, b 4. i; 

e) ArtikuH Ui deii prvo siare kroHanoko vore im sveíoga piomtrn 
redom pootavieni nm krátko rmmumno rmmtomeni i otumméeni: koi joou 
takaiše tako va 1330. godHéu nmoemu nmimUootivomu goopodinu Céomru 
Karolu Petoga imena^ bogoljubnm opomenutja, Ipotte vm 1562, godiiéu^ 
konmiliu ili mboriicu va Trentu od ednih velikih Hereegov i voivod, 
varoHf grádov , i predikméi ocito imroéeni i dom. Smdm v novjo im tm^ 
Hnskoga , nemaékoga i krainskoga jamika nm hrvatoki vemo tttmméeni. 
Po Antonu Dalmatinu i Stipmnu ištrianinu, V Tubingi 15SZ, b 4. i, aa 
dUroreai $ 



(1) V. Kokaljevié. Arkiv. knj. I. i43. 



o PoUiimy t J. knák9 wiimaéenie 9iik nédMkih Bvénfeiiov i 
fOfflavUék frumdnik&v ékrom sve ieto , sada tu^prvo hanmekimU Ham 
itampaua, V IVi6ťi»jp» ÍÓW. u 4Li, í tekodjer n ToUn^ g. 1602. a 4. i; 

g) Predike od ftice (gráda), u TaMiigi 1M2. u 4. í, knjemaôkoga 
»a hrvatekí; 

h) Loci eommunes verum theoiotfiearumy od MeUmhionay 4H edm 
krátki ra%umm nauei nt^fotreknei i fntdnei tniUtuii ťlt deH stďto 
fravo vere kt^Hamtko* U Tabmgi 1562. u 4.15 

i) Prvi dol novo§a Teotamonia. U Taliofi 1562. n 4. i, 8 liepimi 
drvorezi | 

k) Druffi djal Novoga Teotamonia , u Írom 00 madrio Apootolske 
Ofiotolo f o ordinu kako broj im drugoj otrani o«0 lutrto kaio itd. , 11 
Tubíngi 1568. n 4. í, sadnroreii. Predhovor je podpisaa po Sljepanu Kou- 
sólo, Antana Dalmatioa i Jarja Jarí cica. 

1) Benefieium Chrioti^ govor u kŕvatskom jesika, a Tabíngi 1663. 
n maloj osmíci; 

m) Virtonhoridn erkvoni rod, a Tubingi 1564. a 8.i$ 

n) Spovid i opomnanio pravjo kroijanško viré , ka Je fre%moi- 
nwnu eooaru Kariu Polomu Rimokoga oroaga ploditelju , u opraviiéu 
va Auguoti mruéena, u godiiéu loukrota 1630, oada najprvo %% latin- 
okoga i nimskoga jamka va hrvatoki f o Antunu Dalmatinu i Stipanu 
MotriatU»u wtlmacoma, U TubÍD|p 1564. a 8.i$ 

o) Bramka Auguotanoke ojtovedi, apológia imonorana, vemo fltiut- 
cona im latinokoga jazika va Hrvacki po Antunu Dalmatinu i Síipanu 
lotriamnu. U Tabingt 1564. a 8. i, s pred$ovorom Melantooa.. 

Sve ove knjige tískane sa isto tako s cirílioom sa odveó malo 
proniiena u Jesiko. Uo^nad premina dne 27. prosinoa 1564. a sela Vinte- 
rica a ČeskoJ. Po nje^voj smrti knjige njegove, odpravljene u pokrajine 
jngoslavjanske, bile sa veéím dielom a NoTom-Miesta zatečené i anistene^ 
ostaooi pako a Gradca í dragdie spaljeni. Izim do sad spomenatih, bilo je 
jos ne malo dru^'h knjíga za tisak pripravljeno, te éitavo sv. Pismo s gla- 
goljskimi, oirílskimi í iatinskimi pismeni, ali je sve ostalo radi nenadané 
Ungnadove smrti neatiskano. 

7) Casoolov hrvaeki izdan za prvi pat ož^jka god. 1561. u 8. í, a 
533 lista, a Mletcih kod sinova Jos. Pranje Turreoana, tradom Pra MLika- 
la^a Broxica plo vaňa a Omis^a (Castel Maschio) na Krka. Ovoma Bre- 
viára stojí B predá Misál tískan godinu pr^e kod istoga Ukara a Mleccih. 



~ 4i - 

VrMM Je ov4|« qMmeHtíf éň, ké ftlo Assenaiii pise, piň, 1696. o 
irimrmam Mfcora 0|^]«jskMi M BaredjeBo, dft ftit iUifricmn oram eoftml, 
Bflse^pi, in qum hreviúrium ét mUtalé linyua iUjftiea in U9u habetur^ 
ewenij mi iUa diiiffentér adkUUiš docHs ef fiiš viriš^ qui ilimn Unifuam 
eulUni, retidémnimr 9i em^ndéniur^ aliseBeeiia, jeda se ito onda nslied 
le iiaredbe oradilo. BTakojako Ukora flahtíeraBJa erkovnih sborova, šírenje 
proteetaBtičkih xgor poneaatíh prevoda í ttskaiija, te g«1ema naida kigisa 
tt národa sa porába ortLovna, i tím postiipao nagíbanjo nasíh obdina k iz- 
tooBoJ ci%vi, koja je medjotíiii a iBobilJa primalá aarodne knji^e sa erkvena 
porabo is Riske, potaknose napokon rímska stolica^ da se postará o ízda* 
Bjn njih, kô čto bi se izpravslje moglo (ť). S to^a usroka bio M potekao 

8} Breviár Brosiéey, tiskan, kô sto tvrdí Jakoy Le-Long (Bihh 
8ae, L 436), n Rimi god. 1621. n 4. i po Propagandí, I opet od Iste 
pretískan pod. 1629. n 8. i, alí sn ove viesti Jako somljive, posto im se 
soprotfve ríeči laocenoa X. a poslaBÍoi od tZ. ož^Jka 1648. ondje ^dje 
Teli^ da je narnéio LeTakoviéa, ut Brevtarium iUyrieum ante annos 
oentam imfre9šumy reeognoseerei, 

9) Ive A^lié, 8enj8ki biskup, sa svojimi svedenioi o Bribirskom sa- 
bom odredi satískanje mišmU i CMOslova slagoljsko^^ í amoli O. Fran* 
6laviaica ktríaBca , podosta aviežbana a glagoljiei , da bi se tóga posla 
latio. Ovaj prísta rado na molbtt, te ma i sa rakom podje isprositi od eara 
Ferdinanda II., da ma sa ta porába predaná badá pismena, koja sa se 
onda éavala a Grads^oj tvrdji jos od dobí Jaija Dalmatina í Stjepanft 
loBsolft. Alí po natkanja I v. Tomka Mamaviéa ta slova badá kasnje pre- 
nesená a Rim sa tamosnje tiskanje erkovnih knjiga, gdjje po naredbi sv* 
Skpapscine sa rasprostraqje viere njesin ôtan O. Rafael Levakovié rodom 
Hrvat ís Jastrebarske, fraaoiskanskog reda, a sada nairaenovan po Urbana 



(i) Kristofor Suríano, poslanik mletački u Rimu vec. 30. kolovoza 1614. javljaýuc svojoj 
Republid, da je u Rim došao Iv. Tomko Marnavic kanonik Šibenički, dodavaáe : tiSono an- 
úato desiramente indagando la cauaa deUa sua venuta et vengo asHcurato , ehe doven- 
dMi traéur et stampar U MíšmUí et Breviári^ daUa Unifua laHtia neUa schxavona per be- 
nefUio dei popoU delia Bostina, deUa Dalmatia ttesta nei luochi potti dentro il territmHo 
del Sigr. Turco, havendo la cnra ľlUuat. Sigr. Cardinal Serra di ordine di S. SarUitá di 
trovar soggetto atto a qwsť opera, gli fu raccordato da Monsgr. Verantio Vescovo di Cana- 
dia, ehe 'I detto pré Giovanni haveva giá fatta tal traduttione , et ehe veduta da lui et da 
éUri deUa lingv4$, Vera riuxita di sodisfattione, et in ttUte U parti perfetta. II Cardinaíe 
neterissesubUoaMonsigr. Nontioreiidenteappretto V. Serenitä, perchéprendeaseinfortna- 
tione del 8oggelto, et clie operaste. ehe venisse subito a Róma, come é seguito, ma per anco 
non é terminata aJcuna cosa quanto alla itampa, aUa quaU gli vorrebbono dar carico di 
(uHster*. 



- « - 

VIII., ▼elikoiD priatelia Dtieff* národa, reŕormatorom libr9rmm eeelen- 
Mtieorum Hngum iUyriemy odmah ae staví, da prema opravUenoma miaali 
i breviáru rímskom a ii vise mísala i breviára rakopisaih i tiskanih is Dal- 
macíje tamo prineseaih, popraví í sa tiaak príredí Mísal í časoslor gla* 
goljski. Tako trndom Levakoviéa, koga Papa sa na|;rada Daimenova nad« 
biskupom ohrídskim, agleda bieli sviet ni^prye (i;od. 1931.) mísal pod 
naslovom : Mistal Rímski va jemik slovemkij soMfd^n foveUnijem P, O, 
N, pape Urbana osmago. Na novo bi isdaa god. 1648. o istom Ríma po 
Propagandí. Stojí ma otisaat na čela breve Urbana VIII. od 20. travaja 
1631., gdje odriesito veli^ da ga je tiskati dao „ml usum 9i eommoéum 
éorumdem ChruH fidtUum, Eeclesiarum eie. ubi haeienut prmfato idio^ 
9Uííe celebratum fuU.**^ Zatím Levakovió staví se, da priredi sa tísak i 
glago^jski breviár^ i ved^g. 1636. dohotoví %tk. No nposnav on isti, da mm 
nije sadosta snanja sa taj posao^ navlastíto glede psaltira, koi mn nge aprav 
svada točno pododarao s valgatom^ samoli, da mo se pomoie. Sv, ákapscina 
dade ma dakle n porooó M. Terleekoga, Helmskoi; biskupa a orvenoj 
Rusiji, koi ispravi po ruskík rukopisíh i isdaojíh i naéíni sa tisak Levakovi- 
éev éasoslov glagoljskí pod naslovom : Casošlov RimM thviniMm je«t- 
Jkom, povelenijem Sv. O. P. InnoeeniiJa Í9dan po Rafaelu Levakoviéu 
1648. Istí Papa te iste godíne^ ZZ, ve^ače, s osobitom peoatníoom: Rúma^ 
Hum PotUifieem, o vo isdanje povladi i potvrdí; Ove Levakovíéeve knjige 
bilo su, naime Časoslov gA6dS., a Misál g. 1706.', na novou Ríma pría- 
tískane trudom Josipa Pastriéa Spljetskog svedeníka (-f 1708. a Ríma), koi 
slabo viest glagoljiei, sve prednje pofrieske Terleékove ostavi, a novík ne 
malo avede. 

Ostija nam joste sliededa Levakoviéeva diela: 

a) Náuk kärstianaki kratak od Beiiarmina, natískan u Rímu rirl- 
gari Hugua god. 1622. u 16. í, te opet isnova god. 1628. u 12. i $ 

b) Bukvar, pečatan u Rimu prem god. 1729. u 8. i 5 

c) Stisol ísdan na svíetlo u Rímu god. 1631. u 8.i; 

d) Impravnik ma erei impovidnici i «« pokomiei, prenssen nijfdm 
9 loHnskoga jamika na shvinski po papu Šimunu Budineu, a sada |»t- 
smeni glagoskimi ixpisan i napecacen O, Rafaelom Levakovicetn. Ronus 
typis S. Cong, de Prop. Fide 163S. u 8. i. OvakDJigapo Šimunu Budiníén 
Zadraninu s latinskog: Breve Direeíorium ad Confessarii Ivana Polaoka 
prevedená , veé je odprge natískaná bila sa latínskimi sloví (god. 1S82.) 
u Rimu kod Franja Zanetta u 8. i, a sada ju Levakovíé íspisa sa gla-* 
goljskimi, i dade ju tiskati. 



•- a - 

10) Bakw (AiMivUarinu) fU. 1CM. • Ríim. 

11) BKse ma umrU, a Ríma |^o<l. 1707. Bkrbjen]eiii Putrieieyim, a 
isBOTA príntískane po Antona Jaraníéa s Kerkn, dňavnika treée|^ reda 
BY. Franeiska (-f 1809.) s naalovom: Mise mm mmriné tamo im misaU 
rimtikoga imvaijéne tvojim makonom kdto «e n istím stuii ma sluiku Í 
naéin avih mrikov. Rim 1797 » a 4.1. 

12) Viako Zmajevié Perastjanin, velikí prijatelj narodno^a í staro- 
Blavenakoga jesíka^ posto bi prínesen s Antibarske na Zadaraka nad- 
biskapíja, podígnav na Zadarskom siemínÍBta pira stolica staroslavenskoga 
jesika, osíeti se aj8to Trieme potríbe, da so orkovne národne knjige poii- 
prave i na novo tiskaju. No i on se ialostno dade povestí od aprav po- 
^bne mislí^ da se je staroslavenstina nigcístija podržala a orkveníh kt^ífa 
rnske orkve^ a oa to je joste držao , da se a stjevnicí nesmie ni rieéi 
vvesti narodnoga fovora. Da onoj naždi dakle čim boije pomôže , posla on 
vriog O. Máta Karamana ii Spljeta^ da pataje kroieíelo slavjanstvo, da si 
tako nabavi potrebíta snanja sa ta radba. Karaman tiekom deset godina 
dovrsi svoj tec;, te éim se kaéí vráti, popraví i ca tísak spremí najprQe 
flRtfoly koi se sbílja poče tiskati god. 1711—45. s naslovom: Misál Rimskij 
slovsnskim jemikom povoleniem P. 6, N, Papi Urbana Ošmago irndan^ 
Rim 1T4Í, AH í Karaman^ lado se sanimiv sa raske načine, oekvrni to 
veée Levakoviéevo ísdanje, navlastito avedenjem ruskog naglaska, tako 
da nerado ga primise jasoslairjani^ a nmietniei tad (1) i poslie ostro |;a 
prosudise i izgrdise (Dobrovski, Kopitar, áafaŕik itd.). Časoslov i^egov, 
koi po njegovoj smrti osta jos a rakopisn, brinatjem vriog Iv. Petra Goci- 
níéa (Galsigna)^ Rabskog biskupa^ agleda bieli sviet a dva komada stoprv 
god. 1791. tt Ríma naslovom: Časoslov Rimski slavenskim Jemikom 
foveljeniem P, G. N, Papi Pia Šesiago imdan na dvje IJeta éasU ramde- 
y en J poslíednja knjíga glago^ska tiskana a Ríma pismeoi Propagade. 

13) Medjatím i poslie isi^dose na svíetlo i slíedeée glagoljske 
knjige: 

a) Bukvar slavenski pismeni veiié^Jsaga uéiielja B. Jeronima 
9tridenskago napeéaten u Rimu Hpom svjatago sabora oi rammnomenia 



(i) Proti Karamanovomu llisala ústa odmah snaioim oru^em sveéenik dubrovaďd 
S^an Rtt8i6 (Rosa^ o svom dielu tAnnota%Umi in ordine alia vertione ilava dd MUaU 
Bfímano* , kóje aa svojim prevodom iatoya lliaala na bosanako-dubrovačkom jexiku (1750.) 
pokloni papi Benediktu XIV. a molbom , da sve bode tiakano. K»raman napere proti Rasióu 
svoje ConHderaiúimi (173{f.) , g^je bráni svoj prevod ; a raspra se ta dokonôa s odbyeigem 
Rosiceva prevoda, koi se sada £uva u kjgiinici firanciskaDskoj u Dubrovníku. 



vjerís \jeto 1763. , a na MprotiTBoJ Blrani eirílinoi*:. Brnktar ÉtmvenslH 
fUmeni prepédobnago KiriUa Siavjanom éffiskopa nafeéatan Karamaoo* 
vim bríou^em^ a 4. í; te opet a flfleteih priatískan god. 1763. a 8.i ; 

b) Molitvi preide i poMlie misu glagoiimia im misala rimskmga i 
njehuae mjest imvedeneninje ie t« latinskago na slavinski jémik pri' 
vedeno po N. N. O, F, Antunu Juranicu éina S, Frmieeska (!> ¥, 
Venetii knjigopecatiem Dimitría Teodo»ia lieto 1765, u \9A\ 

c) Bukvar slovinskí mali, uMletcih (1769—80), u 8. i; 

d) Misál, brínutjem biskupa Koprskog í najposlíedojeg patriarha 
Oglejskog OamuKKÍ-a, u Rímu okolo god. 1774.5 

e} Bukvar, a Ríma kod A. Falgoni-a god. 1788.; 

f} Šafárik (Památh. str. LV.) veli: Gergur ĹJubanovic ss Pasmanu, 
preloiil do hlaholice malé pisemee (1790.) 5 

g} Čini svjatih slovenskim jezikom glagolimi po »apovjediu im- 
voleniem apostolskim u njekih mjesleh, po Qocinióa. Rím 1791.; 

h} O f fičia propria pro aliquibus locis, U Ríma 1791. u 4. í; 

i) Bukvar tropismeni, a Mlctcíh 1812. n 8.1, od Pavla Bolariéa ([2}. 

Osím do sada spomenutih sunarodnika nasih i dragih , kojí sa se a 
prosasta vremena jako tradilí o ísobraženju íjisoslavjanskoga národa po 
glagoljskoj književností sastavljenjem, íspravljeigem i natískaigem orkoTnili 
i ínih knjíga na glagoljicí^ vríedno je da spomenemo jos igesto dragih diela, 
koja su , ilí na ínostranskí jezík i písmena sastav^ena bila , ili se i dan 
danaska slavjanski tiskaju i na ístoj glagoljici , te sa , probadíy i obodm 
naačenje naše staroslaTenske knjíge , veliká joj korist dopriníela. Ic ovih 
moglo bi se crpiti sve sto je od potriebe za prímíerno isučenje povíestne í 



(1) Nalazim u Mletackom Arkivu (Riformatori aUo studio di Padova) izvornu mol- 
benicu beKimenoga tiskara ondieJnjoga, kojom prosi od nadsirate]|ja Padvanskog uéiJiäta» da 
mu dadu za preglednika ovo|r O. Ant. Joraniéa jta novu povlasíjenu tUkamuuíe%iHu ilir- 
skO'jeronimskom, hoju on diie u Mletcih, počimav napečatjenjem Brevijara Uirsk^ JerO' 
ninukoga. Sto se pako od te tiskarne sbilo, to mi je nepoznalo. 

(2) Od istog Solariéa imamo sliedeéii knjigu: Pomi$iak knji^ski o 9Uivn(Hsrltsk9m 
u Mletkah pečataniju vdikomu i blagosloveshomu Slaveno-srbskomu národu i mudrim jega 
svakoga %vanija predstatdem i prosvjetitelem ot Pavla Solarica. U Mletkah 4810, Pi^meni 
i iidiveniem Greko^IUiričeake Pečatije Pane Teodona. Ovd^e nabnga sve kiyige igema po- 

2 znáte, u Mleteih natískané; a na koncu dodige: Katalóg knjig álaveno^srhikih peéatanih u 

j JHmitriýa i Pane Zeodosia u Mleteih i po prUoienuju cienu prodaemih, naime popis ^d 71 

knjigu izdanu (i741— 1810.) Teodosievim tiskom. Ali bezobrazno, dapače i sebično u pred- 
, govoru napadá ňmsku stolicu, i nas Dalmatince, navlastito Duhrovoane, áto nismo se slúžili, 

\ niti služimo srbskim písmom. 



! — a - 

JMBkAsloTiie Btruie •▼• Bwe preitero IjiJišeTflostí , í saU éemt nasnaéiti 
ktrem BajvaBoy*: 

IJ /« originem et hi9f9riam AlfhabeH Selavoniei QlagoHHei, 
9UŠ0Ú Hieronymiimi, äišquitttio, antiqmitatU pofutorum aejftenirionaliumy 
nique Uiťerarim šimvoniem et rustiem studiošis. Oya kojf^ Klementa 
QniMéíéa MakaraDÍDa (1732—73.) bi natískaná a Mleteíh god. 1760. n 8.!^ 
kod Iy. Erat Pasqnaltsa. Qnibíjné ostaW sa sobom n nikopisa jos draga 
kDJígn nasIoTom: Tŕattato delíe origini eá analógia delta lingua sta^ 



2) U kňjižntci St. Šknpséine sa rasprostranje vtere n Rima leži 
rasna rasprava zgorpomeniitoga Mate Karamana, koja podnese god. 1753. 
Papí Benedikta XIV. pod imenom: Identita delia lingíM letterale elava, 
e neeeoHta di eoneervarla ne^HM saeri (^Aisem, Kal, Eecl, univ. IV, 
40$ J ^ a ostavi u rakopísn jos njekoliko dragih diela o istom predmetn, 
koja sa ostala pri njegoYom ro^jaka Anti Karamaaa Opáta Ro^vskom. 

3) Mate Sovie iz Cresa podpomagao je Karamana a íspravljenja 
erkovnih knji^ sa tisak, i preveo je na italijanski jesik slovnica Melesia 
Smotrínskoga, amnoživ ja za jugoslavjanska mládež, te se ovaj rakopis, 
i njesto dragih njegova pera sada nalazi a kojižnici Labljanskoj. Knez 
Rados Ant. Míchieli Víttari god. 1787. dade tískati sa njekoliko svojih 
opazaka u Mletcih a 8. i kod Iva. Mar. Baeeaglia Sovicevo dielo: Rifles- 
eioni sulľ ignoranta delia lingua sláva letterale in Dalmazia, posveéeno 
slavnoma Zadranína iTana Dominika Stratico, hvarskoma biskupa. 

5) Bartul Kofňtar Slovenac : - Gramm, der elaw. Spraehe in Krain^ 
Laibach 1808. a 8.1. — Glagolita Clo»ianu8. Vindohonm 18S6., fol. — 
Kleinere Sehriften^ po Miklosíca isdano a Beča god. 1857. 

4) DobroTskj Cehi^Glagolitica, Prag 1807. a 8. í; drugo izdanje od 
V. Hanke g. 1832. Q 8. i. — Slavin^ Prag 1808. a 8. i, dnigo izdanje od 
V. Hanke 1834. a 8. L — Slovanka, Prag 1814—5. a 8.1. — Institutio- 
nes tít^uw elaveniem, Vindakonm 1822. n 8. i. — Cyrill and Methodj 
Prag 1823. * 

•. Pav. Iy. áafarík. — Oesekiolite der slaw. Spraehe and Literatar. 
Ofen 1826. -- Slowanské Starožitnosti, a Praze 1837. — Památky DŕeYního 
Pisemníctvi JihosloYanÚY, y Praze 1851. — Pohled na prYOYék hlaholského 
pisemnictYÍ^ Čas. česk. mas. 1852. II. s. 81-108, III. s. 64-80. — Památky 
hlaholského Pisemnictvi, y Praze 1853. — Glagolitische Fragmente, Prag 
; 1857. — Ursprang nnd Heimath des Olagolitismus, Prag 1858. 



- 4« - 

7) Franjo Mikloiié, ~ 8. JoaiiBiB ChiyBostoiiii homilia in nunog 
palmaram sláv., lat. et greoe. Vindobonv 1846. — Vito Sanetonun. ^oeedut 
epímetra gramrnatÍGa. Vieno» 18i7. — Laatlehre der AlteloveDbohen Spra- 
che, Wíen 1850. ^ Lexioon lAngam Slovenios Veteris Dialeotí^ VíadoboM 
1850 (sad veé úlasí drago usinnoieno iidai^e). -^ Monameata lÍDSiin pa- 
]»oslovenioe e eodíce supraaílíeD^i , Vindoboow 1851. — Vergleíehende 
Grammatik der slaviechen Sprachen. I. Bánd. Laatlehre. WieD 1852. IIĹ 
Bánd. Formenlehre. Wien 1856. — Apostolas e codice monaaterii ŠisatovM 
AnOCTOil UlHUlATOBaqKH, Vindobonn 1853. — Chrestomathia Palasoslove- 
nica^ Vindobonv 1854* — Formenlehre der altslovenisehen Spraohe. Zweite 
Aufl. Wien 1854. — Slavisohe Bíbliothek, Wien 1851. 1858. — Evaas^ 
liam 8. Matthaei palaeo-slovenice e codícibns edidít. Víndobone 1856. 

8} P, Pre%9, — O glagoľskoj pis'mennosti, v Žarn. min. nar. prosf. 
r. 1843. SV. 3 (Bŕezen). 

9} / Sre»nevskiJ, — DreTnija písmena clayjanskija, a témže Žon. 
1848. SV. 7. (Červenec.) Tyž y Isvést. Imp. akad. nank. 8. Petro^. 1852. 
D. I. str. 102-104. 

10) F. Grigorovié, — Oôerk patežestvíja. Kažan 1848. — O drev- 
nej pis'menností Slavjan^ u Žuro. m. n. pr. 1852. sv. 3. (Bŕesea). — O 
drevnéjsích pam. cerk.-slav. v k v. Imp. ak. naak. S. P. 1852. T. L str. 
86-104. 

11) ScMeicher, — Vergl. Formen. des Kirchenslavischen et Sanskrit 

12) F. Hanka, — Ostatcí slovjenskago bogoslažeiga n Uehoy, Prase 
1859. — Poéátky posvátného jasyka slovansoého, v. Prase 1859. — Kyríl 
nepsal kyrilsky než hlaholský^ y Prase 1857. 

13) M. Haltala. - Mních. Chrabr. Čas. ôes. Mas. 1858.1. 117-129. 
Zyakoslovi jasyka staro-i novo-českého i slovenského, v Prase 1854. 

14) /t?e Beréid. — Chrestomathia línga» vetero-sloveníciey Pragv 
1850. — Bakvar staroslovenskoga jesíka, n Zlatnem Praga 1860. 

15) Franjo Raeki, Písmo slovjensko, n Za^eba 1861. — Viek i 
4JelovaDJa 8v. Oyrilla i Methoda slovjenskih apoštolov, n Zagrebu 1857. — 
Kigiževan rád s v. Círíla i Methoda, a Zagreba 1863. * 

16) Ivan Kuku{jemé Sok. — Povjestni Spomenici Jasníh Biavenah, 
n Zagreba 1863. — itd. 



! - 4t - 

s. 8. 

Sadainjň Mtanjé gUtgoliice kod Jugoslavjana, 

Do sada pokmasmo, akoprem a krátko, odgovoriti na ovavelevažna 
pitanja sa naia kojiževna poviest, naime kako i gdje je prvom postala 
glagoljíca^ kada i kako se je raspražila a jagoslavjanstvo, kolíko sa se 
Hrvati úavlastíto borílí za njezino podržanje, i kako se je napokon ona 
sanao kod ovih kroz tolika stolíetja do danas zíva pohranila. I doisto gla- 
^Ijica jos za droge polovine prosastoga vieka osieéase sva sila svoga 
mosestva, jer se za nju brinalo naročito naše sveéenstvo. Neka nam dopas- 
ceno bode izníeti jedínito sto je o njoj sndio Spljetski sabor od god. 1688: 
Cutn inter 30 parockiiu foraneas kujus diceeesis oeto tantum šint ritu9 
iatini, eeterw lUyricorum^ quoniam peeuiiari et speeiogissimo Sanetat 
Matris EäCeleHĺB prívilegio in idiomaie illyrico sacra habetur liturgia, 
VMucima habenda e9t ratio ejusdem idiomatis probé addiscendi et docendi. 
deriei noverint A»buquidarium atque a peritit saeerdotibuM erudiantur, 
qui in eam prwcipue euram incumbant, ut lUyricum litterale^ quod MiS'^ 
sále et Breviarium prwscripta sunty perfeete ealieant, alioquin sciantj 
se ad ordines non promovendos, quum apud Illyricos eadem sit ratio 
iUyriei idiomatis litteralis, qua apud nos tatini (Acta etc, cap. 94 
Paduw 1689 J. Zlatne, znamenite riečí, kóje bi trebovalo, kô sto je Ka- 
ranzinova Pievka Bogu u Pekioskoj í n Jedovej paláci, urezati na proČe- 
ýo Spljetske, niegda prvostolne, crkve a i ostalíh švih stolníh crkava jago- 
slavjaDskih, kao spomeň najdičníji i najkrasniji niegdasoje jugoslavjanske 
■arodne sjajností í prosviete n crkvi, da slúži nnz to za sramota sadasnjema 
a sa ogledalo i poticanje badncemn našema svecensti^a. Ooako niekad nasí 
erkovni glavari, akoprem n vecini talijanskoga i latinskoga naneenja, mú- 
dro vaše o narodnoj stjevnici, i štovase pučko pravo, ravnopravnost u jeziku! 
A kako sa od onda radili, te rade i dan danaska ? U tieku ovoga vieka mie- 
sto ova našu svetost to veée i bolje popraviti i znanstveno i stvarno 
podpríeti í azmnažati, ukinuse ovi dusroaoi ne samo národná naša nčilista a 
Omíšn i u Zadru, našom krvja podignuta i svakojako obogatjena, no tražili su i 
danas traže, da izeezne i istá uspomena národne s^evnice i glagoljiee. Veó 
odavna propade Omisko narodno siemeniste, a o Zadra ga satre g. 1829 
jedan Čeh, nadbisknp Josip Franjo Novák. Težka ma zemljioa a grobal 



- 4$ - 

Istioa bo namiestíse na isnova podi^ato latínsko-poDJemoeno sriedoeíljno 
siementiste Zadarsko njeka vrst stolice sa predavanje staroslavensko^ i 
počkoga jezíka , na su ja od tada u napríeda pretisnatu držali od tako 
besamnoga ačitelja (Benedikta Mihalievica} ^ da bi se naravno pomislití 
dalo, da so do tóga došlí yise s obsira, da se s národom našim pora- 
goja , nego da ma sveéenstvo izobraze. Po Mihalíevica sreéno po nas 
siedne na stolica staroslavenskoga jezika a siemenista zadarskom nas vrie- 
dni i dosta poznati príjatelj Ive BrčiÓ^ koi ačenjera i knjígami vec do sada 
dosta okoristi staroslavenska knjígu, osobíto pako zavičaj svoj^ milo naša dal- 
matinska mladez. Preaz. Slrossmayer, najsjajnijazviezda slavjanskog obzoija, 
zanesen po svojoj silnoj Ijabavi za národná prosvieta^ a Djakovačkom sie- 
menista podigna skoro osobitá stolica za ačenje slovenštine, í povíeri ja 
najboljema jagoslaVjanskomo jezikoslovco naše dobi Franja Karelca. A od 
Strossmayerove bra^^odatnosti ne bez temelja ocekaje národ i preatiskanje 
crkovnih knjiga. Sláva ma. U ovom pogleda nad Zagrebačkim siemeništem 
jos sadatamna magla obstojí, na ahvat je, da ce ja blagi yíetríci do skorá 
razpršati. I naša slávna Kancelaríja svečano je skoro pokazala, da se jako 
bríne za to veca národná prosvíeta^ čim je odrodilá, da se odmah zapečme 
kod srednjih učilísta a vísjíh razredíh slovenstina sastavno predavati. Živila. 
Što pako njeki od nasih crkovnih poglavara dan danaska misie o nasoj 
národnej prosvíetí, níje treba da poblíznje kážem, čím je svakoma poznato, 
sto je na skoro svečano izjavila Goäeasseva smielost Ovo nek nas oči, 
kamo bi nas svelo inostranstvo sried nas asíjano. Jeda H se neóe opet gd^e 
kamo kod nas objavití dah Zmajeviéev i Kačičev? Ele, Marko níje umro, 
spavá. 

A ipak bilo ma kako se hoce, Ví^ mladi djaoi i sveéenioí^ Vi, najbolje 
i bajplemenitije uhvanje mlajahne doísto na jezgrovíte naše JTvgoslavije, na 
noge se. Ne gledajte, gdje se o domovioí radi, na nitkoga^ a navlastíto na 
izrodjene i inostrane, kojí hoče da vam dígna i aspomena niekadasDJe ná- 
rodne sláve, da vas lasnje i boije iztrpati azmogna. Pazíte na duh^ s kim 
vas opaja i ukrepljaje májka vaša, Jagoslavíja; oprite oči na národ vas^ 
koi od mílínja kad čuje vas pjevati i slaviti božje milostí a národnom je- 
zika drhta i azhíta se^ te se i radije giba na vaša crkovna i svíetovna 
podačavanja^ promatr^jte veličina í dragocíenost ovoga pravá, kóje sa si 
badava tražili i danas traže pribavíti najsilniji i najisobraženíjí narodí. Ne 
zapaštajte, milá bračo, národná štjevnica, na svi složno i jednodusno aa- 
grlite Ja, i iz naračaja ne pastajte ju ma kakva vas sila popala, da tako 
iz daboke tamností, gdje sa ja namisljeno Bavidnici naéi, novi Solnogra^janíi 



MVBlili, Mém§M i tMaiJ* •pet se m% bieli svíet po4isBe$ d» •iivnéi 0li«, 
kjM Fénix iz pepela, noYiin se životom ytÁeg iiomo)jn1i8tv» ojaei, ntcgrani 
í ilvrilí. Ona jest nigsUvBÍje ilielo sveniaTJftnskoga národa^ M^at^rítíji biser 
Ba ruei aMgke myie Jagoslavye. Bj braéo ittgosUvJaaí, bndimo slavai (1). 



s- »• 

tmnaiaiét tako »vane eiriliee, bolje Klimeniiee. 

MoraTljaii fí&ramd « oáre^en sa Metodova nasliednika na panónskej 
stelíeí^ i njesovi drngovi Naam, Andjelar, Sava, sa joi drábmi Cfrilovimi 
í MetodoTÍnii naelíedníei atekose nslíed U^rskoga navaljenja i nutrnjih 
Tupra (886—906) a Banániku , ^áje n mah sabraie krásna kitQ vriih i 
unoíh néeníka. Becdvejbeno oni sa sobom ponesoie sv. k.njige f pismo 8v. 
Oíríla , kóje odmali Bagari , veé onda sasvim Slavjaui , prímíie rado sa 
crkvean i gradjanskn porába. 8 to^ Je nprav, sto se Je na skoro n švih 
strana onda&nje Ba^rske, a taavlastito a sadasnjoj ArbanaskoJ i a Bfake- 
denŕjí iinailo mnogo glagoljskíh spemenika prvé dobí. 

Alí njekoliko godina príje nego se tamo doselise onimaževi, veé se 
ta biase nastanío , i evrsto prlmio rasprostranja krséanske viere Sv. Kli- 
meat, i on Círílov oeenik. Metod, istom kad sedne na nadbiskapska stolica 
Moravské i Panónske, biase ga redio biskapom^ í a Bagarska odpravio, da 
tamo s pokrséeaimi puei dahovno npravlja. To nam svíedooi Klimentova 
legenda, gdjeveli: tmda pakói Kiiment huäe dijfnui na Hakupsku stolicu, 
i f o Métoém pošimvljen kiskupom ciele tlireke i bugar9ko$ národu tmmo 
vladajucega (Z), 

Kiiment običigno stolovase u Ochrida, i odatle upravljase erkvenimi 
stvarí onib dŕžava sa Borisa i njegova siná Simeona, prvog bogarskoga 
eara. Valjda da laenje ma doskoei na viera obratíti ostanak Bagara joé 



<1) Sláva VierovitiSkoj iapaníji, a i našoj Imotokoj Opéiní, koja je još njeito príje 
predložila Mborskonu odboru u Zadní, da se elavenitína n erkvi na$oj obnoví, i avukud kod 
au nvede i raxän. Mi mm je Zadartka Jnnta ne mati, iiti iirodjena maéeba! 

(S) ŠafaHk. Pamdth, mohol. Pisem, LVÍII.: tlQVtXíXura JJial KXlt{Jlir]( et^ TOV 

emoxoictxbv Bpžvov áváy^Tat, iíocnoq tou ^IXXufucou xal tou )ipoETOWTO^ 
^ X^^ BouXYAptxou lOvou^ uTcb MsSoBtou einaxoico^ yiMzaaxk;. 

4 



— 60 — 

Dekraéenih , i da iorve obraéene to boije atvrdi u vieri , naami Klimeat 
kako nam ísta legenda sviedoči, orkveni zákon i písma sveta í dra^ sCvari 
prevestí na bngarskí ondasnji jesík^ te da as to svojim podaj nikom oblaksa 
óitanje svoga prevoda , (sto po sUgoIjici , premda veé tada n porabi kod 
jažnih Slavjana, možda mu se činilo, da óe težko postignati moéi s náro- 
dom vec nayiknntím grčkomn pismu}^ staví se, da ovu (^lagoljioa to vecma 
približi (prokoma pravopisa, te u tu svrha sastaví on polak grčke i ^Mr- 
goljske nová azbuka, koja bi zatim pogriesno poznata pod imenom eiriliee, 
a mi éemo ju od sada nazivati klimentíeom po njezinu sastavitelja. 

Da je Kliment uprav ustro)io tada tako zvanú ciriliou , bezdvojbeno 
dokazige nam zgor pomenuta ^čka legenda f nadjena nemá pnoo od F. 
Chrigorovica u Ochridn u grékom rukopisu od XIII. vieka. Bvo sto nam 
ona káže o toj stvari (Šafárik K c. str. LIX. br. 1i.): .ť«ffm« joi druge 
siike (pismena) ^ koje bi vedu bistrost predocile od onih , ito Jih je 
múdri dril ixnasao (1). A koje písmo bilo je jasnije ovomu grekomu 
piscu Klimentove legende^ glagoljica ili sad tako zvaná eírilica? Nije dvojbe 
da ova zadnja, posto ova nije drugo nego grčko písmo uzmnožaao s nje- 
kojimi pismeni , kojimí se ízražuje njesto glasova vlastitíh slavjaDAkonni 
jeziku. Kliment dakle preustroji grčko písmo , i obratí u sad tako svani 
oirilicu, priuzdržav sva písmena grčka, uzam samo íz glagoljice sto s'*č^<> 
písmo nge ímalo, da dopuní ízraze švih slavjanskih glasova, i tako sa- 
staví svoj osobití pravopis, naime Klimenticu, od 43 písmena (2). 

To je Kliment uoinio, kô sto Rački dokazige, na slíedeéi naôín : 

1} Pridrží sva písmena grčkoga alphabeta, posto ili jím je jednaki 
glas sa dotičnimí slavjanskímí, ili služe za písanje grčkíh rieoi^ 

Z) Sve ostalo suglasnike^ kojih nemá u grókom pravopisu, prisvojí 
iz glagoljíce, preobrazív jih glede na oblik prema grékomu pravopisa, jedno- 
fitavngemu i prostgemu od nakitjenoga glago^skoga; 



(1) 'Eaof{(jaTO ik xal yapooíLvfipOiq hépo\>q ypafiíxáiíov tzph^ tb 
ao^éorepov -íj oG^ á^supev 6 ao<fbq KóptXXo?. 

(2) Veli Hanus (Sláv. Bibl, 11.211.); vmache ich darauf auŕmerksam, dass beimheil. 
Kyrín nur von einer Buchstabenentdeckung, á§-eupev, beím heíligen Klemens aber voo 
einer eigentlíchen Buchstabenerfindung é — aOf{aaTO, so die Rede íst, als ob der heil 
Kyrill ein älteres Alphabet vorgefunden und fur die Slaven adoptíert, etwa aus der runisehea 
Aufeinanderfolge der Buchstaben, aus der Futhork-Ordnung in die Ordnung des gríechischeii 
Alphabetes gebracht, und dieser neuen Ordnung die Zeichen fur die slavischen Laute ange^ 
hingt, der heilige Klemens aber erst ein deutlicheres , anwendbareres Alphabet den Slavra 
gegeben häUe, das auch wirklich die Glagolitica in jenen Gegenden allmíllig verdrángte.« 



1 - &1 - 

3) Pranift grékoma ou saslaví samoglMiiik Of, a prama iprékoma 
ot dvo^lasnik %i ; napokon , 

4) Upotrebí samoslasník grčki / o predglasju pred samoslasníeí 
kao J/ te B njim jotova «, e, ô, «^ e ovako: H, K, 10, K, Vk^Ja, je, 
J^iJ^, J f; 

Kliment pako nepodvripav, kd sto Ciríl, oyim noTÍm avrs^ením pís- 
menom brojne vrednote, veé preskociv ja, saóiiva grčkím písmenom njíhoYii 
stam vríednost Odavle railíka n brojnoj vriednosti písmena meiQa gUf^ljíeom 
i Uimentíôkom asbukom. Klímentíea radí svojeg savráeníjei^a jotovanja slovi 
ipak s veée savrseností; odkle se vidí, da ona sloji naprama slagoljící, 
kao napredak naprama poeetka , to da klímentíea kao savrseníja predpo- 
stavlja glagoljícn kao nesayrseníja. Klímentíea dakle se rasví i nsavrii po 
gla^óljíci. 

Oto UímentoTO popravljenje, mosda i íivedeno na u|;ladjenje prívr- 
šenika k Carí^radskoj Prvostolíoí , bi odmah prim|jeno s velikom radostjn 
a Bngarskoj, tako da ne samo ondje n mah proíslasí mnogo isvomíh spo- 
meníka sa klímentovimi písmení , kojí se a napredá to veée asmnožívaha 
novina plodoví, na se počese prípísivatí na njíh iste glagoljske staré 
knjípe, a ove na strana stavljati^ te glagoljíca na taj način do mala is 
javností a Bagarskoj iscezna. Ostaje nam ne malo takovih spomeníka po 
i'svora glagoljskíh a samom prepísa s~ klímentovimi písmení , te ne samo 
obítoljí bngarske, kako n. pr. isto Hrabrovo dielo O nilCll€ll6Xl , i mnogo 
dra^ih najstarijeg doba, na i srbské, kako n. pr. cetvero-evangjeUe Niko^ina 
manastiraa Srbijí písano oko goá, 1240— 50. 5 te isti Miklosié Qntm 6la- 
gol. Clo%. Wien 1860 J navadja jedan srbsko-slavenskí homíliar is XIII. 
stolíeija kod dvorskoga savíetaika Mihanoviéa, koi bi tako4Jer potekao ís 
glago^skoga vríela. 

h ove klímentiee proíslasíla je jedna droga asbaka, koja se a písma 
navlastito od ono ne malo odaleéoje, i od vise stolíeija nalaií a porabi 
jedinito a igekoj straní Dalmaeíje i a Bosní. U Dalmaoíji zovn je glagoQí- 
eom; na apravnye bilo bi nasvati ju hrvatsko-bosanskom klímentícom. £a 
pravo joj se nesna koljevka. Spomenieí ^jení do sada posnati slabo prolane 
petoaesti vlek. Vrli Prof. Afesíé odavna se latí ačenja ovoga písmena, te a 
Arkíva sa povíestniea jngoslavjanska (V, 2S4.), gdje ostro rassadjaje 
Poljícki StatiUj s takimí písmení napisan, obeóa nam, da ée do skorá svoja 
iatrasivanja obíelodaniti. 

GledjD rakopísa, kojí nam ostaja a klímentíoí iaprav^eni, joste 
jíflB se n^e našlo traga, da nam stavno dokaie pravá sliko klimentovíh 



- M - 

pismena prye dnif e poloTine Jedanaestoga stoKe^ja. éto se hoée da spadá 
na predaja doba^ to níje joste do danaska bilo tako biatro i stalno rasjasaeBO 
t 8 raxioaí podapreno^ kô sto bi trebovalo^ da ai podpana povierenja nadje 
kod biatroamniii púsatelja. Ní éemo ipak predočiti ovdje a krátka one 
klimentíčke spomeDÍke, kojí po njekih prelase droga polovina jedanaoBto^ 
TÍeka. To sa: 

1) Slika Sv. Pavla a blagajní Vatikánske crkve Sv. Petra klimen- 
tickim nadpisom. Ona , po mnenja njekojíh , dielo je rake Sv. Metoda , ili 
kosa njegovih učeníka (F. KukulJ, Putov. Arkiv. IV. S82—3. — Bai- 
tala, Neven 1858. str. 983.'), alí po sudu víestaka níje staríja od XIII— 
XIV. víeka (1). 

2) U zografskom manastira na Sv. Gorí (^Athos) UspetukiJ i Srbío 
Avraamovic bili bi vidjelí listina od god. 919. 28. travnja; na Miklohh 
(Monum. Serb. Hr. lÓé^S) s razlogom oj^t^zuje : ■ dolendum Demehrium 
Avramovid nonnotasse^ qua lingua hwc antiquiores scrifta sintlitterm; 
si sunt serbiciB, quod dubitandum, antiqissimw sunt omnium hucusfué 
notarum. 

3) Arhim. Makarius (Zafiski itnp. arhiolog. Obcestva. t. X, str. 
614. C. Petrog. 1857.') navadja slika staro korsanska májke božje s da- 
soícom srebrnom. na kojoj bio bi klímentíckí nadpis od god. 993.; alí je 
to po Račkom samo prepis iz ízvornika, koi je pod daščícom sasoia oste- 
tjen i slabočitljiv, pa se nezná, je lí je vieran. 

i) Píenezí íznadjenL a Ruskej s klimeiitíckimi písmen! , po Hattali 
bili bi od Vladimíra Velikoga (f 1014.); na mogU bi spadati i na Vladi- 
míra Vsevolodica, ínace Monomacha (1113—1125.); teipak nije dokaxaoo, 
da sa praví (Z), 

5} Pienezi kneza Jaroslava (f 1054.), šína Vladimíra Velikoga s kli- 
mentíékím nadpisom; alí se i ovi ne moga smatratí kao bezdvojbene isti- 
nítosti. 



(1) Prof. HatUila dtge velikú važnost ovoj sliki, i oini se, da s tóga navlastito on nece 
da pristane na Hanuäevo tvrdjenje, da je naime Sv. Giríl izumio glagoljicu. Besideéi o listíni 
cagraŕskoj, o i>vo| aliki i o novou Vladimíra i Jaroslava, veli Hattala, da sa sano aobon 
razumije, da je od ovih i ovim oalik^k spomanika eirílskih rímska slika aigsnataija; i da ako 
li podje komu vieltaku za rukom, te obistini, áto Kuku^evic o sliki sluti, to bi se tim jftsao 
dokázalo , da je cirilica bila za vriemena naáih Apoštola , pa onda s tóga i to , da ju oai 
tzumiie (HanuS. Krlt. BlOtt. f&r Liter, uná Kunst.). Ali je nai Ra&i dokazao , da je ta 
slika XIV. ni mgveée XIII. vieka. 

(8) Ovi pienezi bili su izkopani god. 18819. bJizu liQe£ina u Rusiji, s nadpisom : Vlor 
éimiru na tíoUe, t. j. na predstdu ;í a te jego srebro, U j. a ovo je tiiegovo srebr0. 



— ftS — 

hiVsUriji fák9 nfmMiel Btome úMy ■ klimiiacoH n^ftani, jesa: 

a) Bómn$jBtj», k«jt m^ím Qrigútii JKdJM god. 10ft6-*T. m 
OBtromira knei » noYO|^ildiog a RisiJi , VottokovíB a ^ak HaHkiaiai i»» 
dftBJem poiiuU« pod ineiioB llflromtr««« EvmíjiJélJm; 

h) SufTMUki rukopis , koi Badraava log^endo i homilio ijekili ftv. 
Oteoa u XI. TÍekft (MikUmé. Mtmum. Im. fmimeú. e cod, Sufrms. FmiMt 
Í85Í0', itd. 

Bvgaraka oWtelj n jiico«l«vjaii8tvn di^e asoa najdavnije sponenke 
kUmeBtíéke^ ali i ovi, krom aad apoaieaatoga Sapraalakoi^, ne prelMt áwm^ 
aaegti viek. Najxnaoieaiiíjí Jaso alíedeéí : 

1) Riikopía aad|eii n Br. Oorí od kooaola NihaBOTÍda, sdQe SpUH- 
xar oé 100 liatora na klíAiontlel. OregoroTÍé dni, da )e ia XII. TÍeka, m 
Petkovié i Sresnjevski od doba CIpiíaBova ^afolaia. 

Z) Saitir B tamacnikom, kô ste se misií dielo 8v. 4^thana8ye, pre- 
pisan is glafeljiee sa Cára bogarskog Asieaa (1186—1195.) od Josipa 
Tihota M Ravaa Míaa Ochrída. 

3) Prmmmposioimr na kievo ed 111. listová, ia flairoljskofa pr»- 
pisan. Nadje ga Oriforovid n Makedoniji kod Btrnmioe, i bode, da Je i 
ovaj rakopis is XII. stolietja. U njeia se ^e sto nalase glag^ljska 
písmena; itd. 

KodUrvata i Slovenaea, Talja na sapada, nemá ni tra|^ klimentfci 
barem do XIV. stolie^a; a nemá os to ni ríeéi a ondasnjih i naeliednih 
nasih spisatoijih, s éega bi se proísvesti moglo, da je i ma kada kod nas 
i ma a kojoj porabi bila. Najstaríji spomenik klfmenticom srbské obiteljf 
Mo bi nápis od god. 11U. n Banji bliso Kotara (F. Kukulievid, Iwiwi. 
o fui0V. 40.; MikUšU. Monum. Srh. /.> 



$. 10. 
KUmetUié^ tiška^ja. 

I klímeatiéko pisme, U sto i slapoijsko (pravo eirilsko), níjo sa 
d«^ ostaK) Q sabit po isnasaséa tiská. Spomenot éemo samo najvažnija 
diela, koja sa klimentioom natískaná bila n Jacoslavjanstva , navlastito 
tmdom nasih saaarodnika, kros prosasto stolie^a. 



- 54 - 

1) Andríja de ^TkorešanU ť« Ašule trinaestog^a ožojka goé. 1493. 
(1) isda n NIetoih svoj^ Časoshv (Horologium) a 8. í (Chr, Th. áe Murr 
in Memoräb, BibL Norimberg. 1786. P. L p. 299.). 

Z) Crnogorac JRfofcorte jeroroooak poée god 1493., kako se misli^ 
tískatí na Cetiojn a Crnoj-Gori svoj Oktoih ili Osmoghunik na oitavom 
liata od 269 strana s pomoéjn Jaré Crnojeviáa, onda gospodare one semlje, 
i svrši ga slíedeée godine 1494.^ naime jedanaest godina po tiskanja ^a- 
goljakoga misala (2). Sltedeóega lieta 1495. dogotovi svoj Psmltir a 4.bí 
sa 348 strana. Iztísak onoga diela stojí a Krosedolskom manastira, aoTog 
a Moskvi. Šafárik misii ^ da Makarie atíska a Cetinja i .fíoiitvenik ili 
BSnehologion (Čoiop. cesk. tmu. 1849. L 100.^$ a Kukaijeyié veli, da 
možda ic Makariere tiskarne proisaslo je Ehangjelje savrseno po naloga 
i o troska Ivana Basarabe goá. 1312. na éitavom lísto sa 288 strana (3). 



(1) Tiskom cárske akademije znaoosti u Petrogradu izaáta je god. 1864. važoak^jiga 
8 naslovom: X|^ON02IOrHY6CKaa (kOCnHCb C2IKKAMCKH,VK NHHri NAneYSTftMkllí 
KNpHSAOBCKHMH BVKBAMH. 1491-1730. COCTAKHiľE n. K2l|^aTA€8l. Sovevidise, 
da se je dvie godine prge po£elo kltmentícom tiskati na sieveru nego li na jogu. Ntýstarga 
knjtga tako natískaná bila bi ova : OCMOr^aCNHKl (OKTOHjVl , nieCTO/^Hes) , 
napečatan u Krákovju Švajnoljmom Fiolem v i491. god., in folio boije i67 Utí. — U Rusiji 
prvá knjíga napečatana. ÍJIhOCTOA u Moskvi^ jedva god. 1864. (Wuk, Primjeri. str. iO.). 

(2) Ovaj (DiCTOHlCb ovako svršuje: Tpoy^lHXb ÍR6 C6 fi> C6Ub H ^O^KO- 
p2lHCii;Vb Cie CM€p€HH CB6l|ieNNHKb MNH;Cb MAKApíe S l|(»bHbll6 rO|kll 
nOBeS6HlÍ6Mb rOCnOAHHA MH riO|krA l||»bN06BHKKI, ni^H BbC6CdCB€l|l6HHfi»Uk 

a|>xÍ6nHCK0Yki6 i^eibKOMb MHiponoiiNTe Hir|kb BaBvs€ .... cbBf^boiHBie 

C6 €16 KHUrH & BHTÍS Bb K«TO. fl^B.il £§ (^OSK^bCTBa JCfkHCTOBS THCOYi|ia. 
SYA,Kp»rb C2lbNbl|». B. K AOVNH. I. HNjJ^ÍKTlCdNb SI. •e>eM€KTCdNb. BI. CHĺlxn 

n. — Bbiie, ifiMo YHC2I0. BI. M«cei|a rieNBspa. ^ ^hm^, 

(3) Ovo nsgstarije tiskanje bugarsko ovako se naznačuje pod brojem 10. zgor pome- 
nuta hnmolog. Rotpita: £Baiir6ill6 IIAil|l€CTOilbilO€ itd. bez miesta, možda u Ter- 
goviStie u god. 1512. sviaknnoinokom MaXariem, po povdienju Iw. Basarabi velikago voe- 
vodi i gospodina v sei %emli Ugrovlahiskoj i Podunavja, in folio SB9 lis. čistí bugarsko- 
slavenski jezik nalazi se samo u n^jstarijih rukopisih. U XVI. vieku bilo je natiskano i^e- 
koliko orkvenih kqjiga bagarskih, osobito u karavlajkoj í u karabogdanskoj (za Vlahe , kojih 
je onda crkveni jezik bio slavenski), ali niujednoj nije sa svim oist, nego je več ouda g^ň 
manje gdije viáe pomieáan sa ruskim (V. Wuk. Primjeri.). 

Nfiýstarga tamo zgotov^ena tískanja po Rospisu jesu sliedcca : 
a) Trebnik u Válahii 1534—36. in 4. o; 



— 56 — 

8) Pahomié Cnogonc, rodjen v CrnoforakoJ Rieoi^ f^djo možda 
■Miéi tískaratTo od Nftkaríe, oko god. 1618—19. bi posvan od Boiidar* 
Vukamea o Hletke, i ta na Bosidarove troskove poóe tiskatí orkvena 
^^^S^9 'Ato Djemu pripadá naJYeéí dio one sla\e^ hvalo i sasloge, sto se 
protéze na ostale Božidarove pomoénike. Do sada sn nan potnate samo 
dvie kajige^ kóje sa a Mleteih aJesoTim tradom a troskom Boiidaro¥Íni 
lieli s¥Íet ogledale, a to sa: 

a) LUurffiam ili skMenik s eirangelianii^ god. 1619. a i. i, od 240 
listoya. Istisak a e. k^ kigisnieí Beôkoj itd. (1). 

b} PsaUir sa Ca$09loveemy tiskan isto (od. 1619. a 4. i, od 362 
lista, posveéeo Mletačkoma daida Lanarda Loredano. Iitisak a Kovílja, i 
kod ^osp. Stamatoviéa. 

4} Boindar Vukovid vojevoda, Hree|;o?ao is Podgoríoe^ losom od 
Vaka despota srbskog, posto Tarci one strane osvojise, ode a Mletke, 
gdje podigne prvá stalna slavenska kDJigotiskarna la istočna orkva, te s 
takim aspiehom, da istí slávni Dositej Okradovié nije ni malo dvojio ovako 
ga poôastiti: krepkim tvojim hlagoéjeteljnim ramenom podupre on i 
tacuva od pndm^a kako blagoéesije tako i imé roda $voga. Od godine 
1519. do 1529. radí o je Boží dar a svojej tiskarni a Mleteih , kad se po- 
vráti u Hercegovina, a grád Goraždíe na Drini, gdje ponose i svoja ti- 
skarnu^ te tamo izda pomocja tiskara Teodortk, IJubovica i Inoka Radoje 
god. 1529. i 1531. PsaUir i MoMvenik ili Trebnik. Ood. 1535. opet ga 
nalazimo a Mleteih a radnjí , valjda protjeran od Torôina , kóma je pro- 
svíeta a naša knjíga navlastíto aviek bila najgolemíjí nepríjatelj^ gáje 
dade na svietlo njekoliko podobro velikih knjiga.- Umre a Mleteih godine 
1540. Posnata Božidarova diela, krom osgo veé navedenih, jesu: 

a} Psaliir sa Sinammromi Cmalovcém, tiskan god. 1520. a Mleteih 
a 4. i. ktisak a manastíra Bogdjanskom a Fraskoj gori. 



b) Evangelie u Ugrovlahii u prvoj polovini XVI. vieka ; 

c) Evangelie m folio u Valahii oko 1837. ; 

d) ApotífA u Trgovilta god. i547. u 4. i. 

(\) Evo kako svráige: nOiB62l«NÍ6Mb rOCnO^HRA E0XÍ^|IA T|kVp;í C6 

m ceub a:;b cdKAaHhHCHoiH HULNkoiH sk NNOi|€;(k Í6|ikU0Ha;ick Ho^íoule 

d I||lkllf6 rO|IH ® P€K6 . . . CÍ6 CkR^bHlN Ce BI ll«T«. f^m. A & 

fOOBAkCTKa KI^HCTOBA. fA^m. N^fk. CllkNkl|S. KH. A AVHH. ^(I, fllhAlÍKT!lOHk.<e', 

eRAjCkTA. S MtCeilA Í8SIA. %. AkNk. 0^ BHei|V6;Ck. Ova je Litwrgija poslie pre- 
štanipana oiiamo više puta. 



— w — 

b) ShtiUmMkf n Metoih gttá. 1627. a 4. í, tradom éhôrjfja LJukh- 
«»M, a poslie vegove smrtí bnite ma Téoéora. Istísak • auMtini Bsf- 
4/anť i a Reméii, 

o) iral«At«t>, a Mleteih 1627. a 8. i. 

á) MolitvoHoVj u Mleteih %oá, 1627. a 8. i. 

e) Psakir^ m 6or«i4Ja aa BrÍBÍ ftd. 1629. « 4.i, tradom Teúdara 
IJukovida, 

f) Moiitvenik ili ^tféfitft, n Gk>rai4}a i^d. 1681. n 4.!, tradon 
Ttfoifora LJubovida i Diakona Radoja. 

g) Oktoih \\\ Osmoglaanik , n Mletoih god. 1630. na éitavom lista, 
tradom Teodeme i Oianadie , parajeklísjaroi a manastira Sv. Saye Srb- 
skoga Q Miljeseva, rodom pako is Priepolja. 

h) Okioih ÍH PeHglatmk^ tiskaii god. 1585—37. d BHetoili na éiU- 
vom lista sa slíkami^ tradom pomonatih sveócsika TeodoHe i Gienadis, 

i) Minéj pra»dniéni ili Skomik, n Bfleteilk ptú. 1688. na citavom 
lista (1), tradom ierodiakoia Maiéie is Badímlja; najreéa i najkrasnga 
kDJiga Boiidarova, s liepimi drvoresnimi slikami. 

k) MolUvenik ili Buehoh^iouj o Mletoih god. 1538—40 sa drvo- 
renimi aresi. 

Ove sadnje četirí knjige nalaze se a o. k. beekej knjiinici. 

5) God. 1537. (Sh 1I«T0 f^ue) napečatí a danasnjem Rajnu (ik 
«CHT6AII rKarOAlO |^8IíiIní|«h) a nahíji UžíčkoJ na pol tabaka oz^po spo- 
meaad Te^OCle jevandjeiie. U oitaToj knjisi ima 299 listOTS, ali slova sa 
vrlo veliká i tako roxoa , da po ajekojih morala je tiskana bití drveaiiai 
pismeni. 

6) God. 1544. aapomenoti Teodor LJubovié ode is Mletaka sa po- 
slanici, k njema poslaDÍmi od If iimaoa MílJesaTaókog, a MíUesevo* f^^e je 
joste iste godíne a drožtva Jeromonaha Mardarie tískao Psaltir, 

7) Vinko Vukovic , Boaidarev sín, nastayi radoja svo^a otca u 
Mleteih. God. 1546. rasposla na sve istoono STeóenstvo posiv, kaaeé mn, 
da je tiskarski savod oéev to veéma usrnnožio i polepäao , da ma posalje 
staré knjige srbski napísane, da ée jih tiskatí^ a da je Teé nai&tampao 
PšaUir. Po|;layita Vinkova tiskanja jesa sliedeéa: 



{{} Ovij Min^ složio je sa priinier igekomu Koreiu Monabu u ixdaigu SYOga nasle- 
vom Iftfu;; pra%dnični, poveUnjem Erde^jskoga Mitropolite Genadia, tiskan god. 1580. u er- 
deljskom grádu Šebeiu. Šafafk (Čat, Ces. Mui. 1849, L str. 104.). pripisuje mu joéte tri 
dnige knjige, t. j. PsaUir god. 1ST7. , EvanájelU god. 4319 , i Pottni Trioá. 



¥) JlfoiilvMlov ili i9fe»«fo pi^nhy « in«i«ii fo^ 1M7. M kJMBimi 

diToreinimi uresí^ b 8. i, od 304 strane. 

e) Sluibenik íli IMurgion , a Mletoíh god. 1564. a 4. i, od 240 
Btrana. Bi poslíe yisekrat s nová natiskan. 

d) MôHtiĎOMlov ili Se€t9 fisanje , n Meteih goé, t560. a S. i. 

e) Tripjé9ne íK Triéi&f^, m Mletoih g^d. 15C0., trndon SiJ^fmui 
SOuuíramna aa citaTom lista , s aova aatiskMi god. 166l.t a apat godina 
1M3. n Bkadra troákom Kamila 2anetti-a. kti SQepao god. IMa. isto um. 
ôítaTom liatu aapečati féuHkasimr: v étrmnah Makedúnškik v 4ťé$stV0 v 
fraáje Skenderi, naime i| Skadrn. 

f) Psaiiir sa Tropariom itd., a Hleteih god. 15«1. n 4. i, od 282 
strane; nreéen s krasním grobom istoga Vinka Yakoyiéa. Dve kqjige stoje 
a e. k. knjižníeí n Beca. 

e) Faritteovae n Mletcih |;. 1561. na éitavom listu, tradom Stje- 
pana od ^ada Skadra. latisak éova žnpnik Vlaske Kapele a KriževaokoJ 
Pokovníjí. 

8j Mardarie , rodjen iz njekoga sela na Drini , kao ieromonah a 
manastira Mi^esevskom a Hreegovini oko god. 1544. bi poslan od igumena 
Banila ■ HledLe, da tamo si príbavi sto treba sa tiskarna. Vratív se knéi, 
xajedno sa Teodorom IJubovidem priredi donesená spraTU, i oba sleino 
n Htlješovn pečatise god. 1544. « 4.i, PšaMr sa Sinäiaram daevnim i 
postaím , sa Troparom i sa Cashveem sadriav^jacim dnevan i noéaa. 
služba. Vierojatnoje, da su tada ixdali i Minej^ koi se nalaci u Krnsedoln 
na čitavom listu u dva stnpca, uprav od |;od. 1544, Godinu kasnje tu sa a 
Hiljesevu Damian i Milan , diakoni u M i^esevskom manastiru, tiskom na 
Bvietlo dali 3Iolitvenik u. áA, oá 360 strana, valjda pod Mardariovom 
upravom. Iztĺsak ove zadnje knjíge éuva se u manastiru Koviijskom. God. 
1552. knea Radiia Dnrítrovió posva Mardaría u Bíograd (po Kukuljeviéu 
Beratu Arbanaškoj, apo Vuku Bio§rad aknJeaeTÍni srbsko}}, da ts aredf 
aoTo tiskarna, nu Radila umri pr^e nego je Mardarie prvo svoje dielo 
savrsio, naime -Evandjelie. Radiševa tiskarna prodje u vlast Trojana (vim- 
duliéa vlastelina Dubrovačkog, te ovaj dade tu nesvršenu knjigu dokon- 
éatí po istom Mardaríju, na éitavom listu od 212 strana. Zatim Mardarie 
vráti se u Miljesevo, i tu Je opet tiskao god. 1557., troskoro ígomena 
Banila, PsaUir. Nahodeé se pako sva pismena, tu donesená is NIetaka, po 
sve iskvarena, naumi on istí po sve nová sa svojom rukom iaríesati is 
željesa i mjada, i sve ostala potrebite stvari ispraviti ili prígotaviii. ft ta«* 



— 58 - 

koYÍmi pismení Mardarie goá, 1562. Mvrsi ángo Mnait svogft velíkoga 
flielA TCTI^oieinilireilk « BMt$inoj erkvi u podkHlJe Crnegore (V. Glaa- 
nik X. 329). Četirí godine kasnje, naíme |;od. 1566. (k^^s) joá icda tamo 
neH^HKOCTiipb iiíti Triod evjetaja na óitaTom lista. 

9} God. 1547. Dimitrija logotet , unuk Božidara Vakoviéa, tíska ■ 
TlaskoiD f rada Trgovwta dielo s naaloTom Afoštol CSafarik. Wiéu. Jmhrk, 
B» 48, Í8S9.'), Medjatim Toreí aa svini obladaja srbskimt aemljama i náro- 
dom, manastíre popalo, i )inát cnatnije raatieraja. Onda prestane tiska^je 
ki^iga na slavjanskom joga. Od sada srbskí národ, neimajaéi svojih, stane 
kapovati ruské crkvene knjige, sastavljene na preinaôenum slavenskom 
jezíka , i tako malo po malo ne samo saboravi svoj crkvení jezík , nego i 
omrzne nanj prema sToma novoma (V, Vuk, Primjeri 9SJ).^ 

10} Vrli Ivan barón Ungnadski pomocja svojih dražbenika kako 
se Je briouo o glagot|ici isto tako i o kIimenticÍ5 te sve knjige glago^ske, 
sto smo osgo napomenali , dao je tiskati i s klimentíckimi pismení , s«uno 
s njekojimi malimi promienamí u jezíka. 

11} iakov s Kamene Rieke a Hrcegovini slacajno nadje a Mletcih 
klimentíoka slova Božidara Vokovica, í god. 1566. napečati s njími Caso^ 
slovac QHorolopium) u 8. í. 

12} Gk>d. 1597. kod Iv. Ant. Ramfanetio u Mletoih bila je tiskana 
na klimentíoi jedna knjiga sadržeéa sbor razlícníh stvaríh orpljeníh íz 
knjig^a orkvenih, brinuijem Sljepana íeromonaha hrama príčÍHte bogorodioe 
u Pastrovióíh, po ieromonaha Savi od manastira Deoanskoga. Káže Vuk 
(Primjeri str, ^í), da su listovi ove kiýižice tako malí, da bi jih in je- 
dnoga sada6DJega tabaka srednje veličine moglo iziéí 32, i da nemá vise 
do po petnaest vrsti na straní, í to pomlímí sloví (ízme4ja garmonta i pe- 
títa}5 a da a oieloj íma 152 lista. 

13} Ood. 1638. (f^Ifi\ gdíe je % po sada Vaka metnato nehotioe 
miesto s) Jerko Zagarevié , vlastelin kotorski pomoéjn Jakova Krajková 
íz Sofie natíska Psaltir a 4. í, od 274 strane; a slíedeée godíne 1575. 
Molitvenik a 4. í, od 282 strane. Ovím knjígam stojí naprvo slika Za- 
garíjeva. 

Ovi^e nam je uvrstí tiskanja, koja sa tíekom XVII. stolíetja i posiie 
na svietlo ísasla slovima í pravopisom bosanskim, sto óemo nazvatí hamrnm^ 



- w - 

«fe0m kŠiwMaiiúúm lalo sto se to pisno po njekojih pismenih rulikojo od 
pravé ixtoono<-Jaso8lav)«iiBke klímentieo (1). To bb: 

a) lam lia|»CTIIUCKH c UII0a;N6MII CTSSpMN JI(V]V0BIIH6MN h B6xe 
BOrok]IVBRH€MII , KOH HAVK G 2ieA€a;U0BA N B62lApMHHOBA HaSKA S 
H€AHO CTHCBS ■ CXOSBH BOrofcABBIIH BOrOCAOBAIf MaTH6 ^HBKOBHIí 

b; HCJunoK, fqifl cBcrers ^^m^chka b Macifac, ba. b;cyh. ([1696.) 
H« HimeAN ilcimAm;, BfcHNrAfiv v MAf ija^iiii no^ hbwcííhou xnanaha. 

v 8. i, od 28 i pol tafcaka. Ima dakle 415 stľana ne brojeé prvoga lista, 
na kom je oaslov^ i za njioi 15 lioCova^ na kojíh je miesečoslov. Po Stojač- 
koTÍ4$o ova kigi^ líla je pnro natískaná ^od. 1565. Pisae sam veli, da je 
bIožío ovn knji^ $lavi tarpskiemi} a jesik, a kom píse^ sove sad irbški, 
fiad iúsanški, sad tlovinški. Vnk tvrdi, da jesik Dívkoviéev boljí je od 
fioffltijeva. Isto hl se mo^lo reéí i od sliededíh plodoVa bosanske pobožno- 
sti, koj! sa íspisani bili prostonarodoim bosanskim jezikom bes i ma kojep 
Qpliva erkvene knjige. Evo sto kase ísti Vnk pako o pravopisa Divkoviéa 
(Primjeri str, Sí) : „od obiéníjih naiijeh erkvenijeli slova njesina se (t. j. 
bosanske klímeotice) osobíto odlikoja ova : B, B, Av X i Y. U ovoj Div- 
kovicevoj kojížíci nemá jerá ni debeloga ni tanková, nemá ni U, ni í, ní 
Of, ni %,m 10, ni H, ni A. Miesto U, i i svuda je H; miesto Of , V; 
miesto 11) MC; miesto IO9 NB; miesto B^ HA; tako je H od prílíke miesto 
j i poslije ovih slova ^ n. p. UON, ' /^I^BH. Slovo ti (kóje je n bosanskoj 
bôkviei ovako (S) ima tri službe : prvo je fc 9 drogo ^ , a treée kad A 
valja isgovarati kao IJ a H kao nj, onda je pred ovijem slovima metnuto 
<i, n. p. CHACHTeliA (spasíte^), OrAliH (ofaig); CnACHTetiAA (spasí tel j a) , 
Orkwi (o^iýa} itd. Odie je a jesiku nasemn |^ slog, OB(]je je a ovoj 
knjiiieí Ä pred njim (kao sto sa i Dobro véanl písali}, n. n. A MA^TBIie;^ 
SCBA^HBO ítd,^ 

b) Sto čudesa, od istoga pisea, a Mletcih god. 16 ti. 

e) Beside svarhu evangjelim nedilSnich^ od ístoga, a Mletcih god. 
1611, 1616, 1708. 



(1) Treba opomenoti, da rakopis bosanske bukvice mnoiro j« raxiičan od bakvioe 
natískanib bosanskih knjiga, nití da ga je moguce tako lasno iiau6iti. S njim se služe joj i 
éanas mnogi Ijudi po Bosni, Hrcefovini i Dalmaciji, a oavlasUto naii Po^jicani, kojim je bio 
rukopis ovaki dok su na.Príkom imali veliké jkole ta svecenike. I mi posiediigemo ne ma- 
leni kroj izvornih listina napisanih tom bukvieom počam od XVI. stolie^a. 



d) Pkíé kimšué éi»Ue Mmrie, od Mtofs, o Mktsih god. IMf, 
1698, 1728. 

e) RMliena sMtuéenJmj a Mleteä gml. 1740. 

f) Ispoviedavnik 9abran i% in'avo$lavnieh naueitéija po P, O. 
Mestru Jeronimu Panormitanu, reda Pripovjedalaea S. Dominika, pri- 
nesen u Jezik bošanski trudom P. O. P, Sijepana Matijévicm SoKnJth' 
ninm, itd. U Rina tiskom PropafMide Í999., a UA, od 103 stroBo. 

g) Naélaéjenje dukovno , kvi keH dokro iiviH p9tôm iofm éokn 
umriii itd. Bftstavljeno i ístooMÓono po Fra Pavla Posilovňa is Qkmoóa; 
Q Mieteíh (od. 1682. (po NikoU P^mnamm) a 8. i, od 28 í pol tabaku. 

h) Cptol od kripoofi, a latiatkofa na joaik UirM ili 9h9ÍnM 
provedeno, od iatoga Posilovióaj u Mletoih f od. 1647. 

i) hpovied kmrsiianska, Hiti náuk za pravo i dôstojná impovi^ 
diti 04 itd. sve složeno n jeaik šlovinoki po F. S^eptaa Ji|ičaBÍiiO) ■ 
MUtcíh god. 1701.9 8 latinicoiD opet n Mlotoih god. 17M. I a Splieta |^ 
1842. Od Í8tos» }o i aliedoda k^Jísa: 

k) Fala od ovoH, aiiti ffovoronija od ovoAovina zatiHiomi fríko 
godiiéa itd. sve istomaeeno im raslikih kojifa latinskih, i sloiono n jeiik 
iliriéki po bogolj. bohoslovca O. P. Fra Stjepana Jigóanína Markovca ilíti 
Marsísiéa is kraijevstva Bosanskoga; o Afletcih god. 1708. (po Nikoti 
Pezzani) n 4. i, a dva stolboa po strantea od 300 straoa. 

1) Zareaio istine utod Corkve iotoéno izapadno, od Jhm* Konta 
Peikica od Djiprovae. kanonika Poémjoko$a; a Mleteik god. 1716. (po 
Nikoli Pezzanú) a 12. i, od 5 tabaka. 

Klimenticka tískanja po akinatja Vukovíéeva vavoda sve sa to sla- 
bíje napredovala tja do polovine XVIII. stolietja, kadno se osbi^jno posve- 
tíie toma vole potrebitoma rada slávni maievi Dimttrije i Pan TeodosiJ, 
koji sa od god. 1741—1810. veliká mnoi ki^iga svojim tiskom i troikom 



(1) Iz do sada rečanoga jasno izilazi, da je mletsčka vloda alobodílo pu^éala , di 
86 národne kojige tiskou u lUetcih i Šíre po jufu. Naiíi gu 6esto istomu Duidn posveéivali 
svoja diela, a ov^j bi rado posvetu primao i liepo pisca obdarívao. No móram ovdje i to 
dodati na éast vele slavnoga jadranskoga lava» da mletaďto viece, kad se radilo o sakonih 
va\ianih sa národ naá uviek je te sakone izdavalo talijanski i hrvatski za dolnju , a srbskí , 
naime klimenticom , za gornju Dalmaoiju. U Arkivu MleCadkom aalaii se mnogo tih slu- 
itt>enib naredba i oglasa dvojakim tekstom natiskanih od 16 vieka ^a do god. 1196. Paft- 
talt su jíh osobití DuSdevi ttskari , koji su dakle posiedovali klimentiéka písmena. A da se 
je isto vieée staralo u Dalmaofji o izprav^eqju kliaoentidke knjige, imamo besdvfljbena dokasa 
u tom, sto je dopisom 8. veljaée 11SS. podieKlo skapléini grékoj u Skradinu na deriavBe 



- «1 - 

ki^iiévm o 9Uv€no^€rhtkom u Mleikak féšŔmnlju (n Mleteih 1810.)^ 
ínofií na kooen jjkattdo$ knjig shveno^ierbških feéaianih u Dimitrijm i 
Pšne Zeodo9Í4ŕ^, gdje veé ima jih na broja ilo 71. Njeáto kaanje di|pose 
se tiskaniíce kJimentičkínii pismeni a Beéa i a Badima. Tako natiskanih 
kijígah o Beca imamo Yté od fod. 1765.; a ta sa ni^veéa aaalaga sa 
nsFod naš šteklí Josíp Karoek (Korojbek) sa sTOJoni: e. k. Í9toéHO^illiri~ 
ééOtomHfogrm/iom, i Sljepan NoyakoTié (1795-1805.)* V Badlna poóe ti- 
skati klimeotiôke knjíse fpod. 1801. tiskarna pestanskoga sveaeilista. Okolo 
90 godíoa poslie poéese se siríti po slavenskom J aga národne tískame $ te 
8 Iboijooi pomoéa od tada tako Je nas národ í a tom' rada asietio, da sada 
se samo nije ma vise treba od drogoga, no mose se bes straha dovoljnos 
ospieha i ma sa kakWm bilo národom naQeeati i na ovom poija eyropejske 
prosviete. Ixmed rasnih diela naseg tiská sadasoje^a ta istina te javno í 
svecano sasviedočuja navlastito y^Po9Jt»tn% Spameniei Juinik Slavenak^ 
kóje a Za^eba isdaje Trli naš Ivan Kakuljeyié Sakoinskt na gla|;o]jiei 
liraotískom národne tískarniee Dra. IjodeWta Oaja. 



trolkove; un maeitro di Hngua iUiriea per neeetiorio e dovuto ammaettrametUo defeddi. 
Prvim učiteljem te skradioske javne učione na klimentici biaie Efirom Koreski munah iz Ki- 
landara na Sv. Gori. A Franjo Grimmani, verfaovni vladár a Dalmaciji, u svojoj depeJi od 
K. sieČDJa 17S3. svietovale svoju vláda » da Grkom Dalmatínskim dade osobitoga biskupa 
nidito probo e dotto tum ehe itUendente delia Hngua iUirica, i da podii^ne un Seminarió 
mirieo greco in aicuna di quette eiUä litorali; la tpesa di eňgerío e numtenerto riutei-' 
rObe oUremodo giovetfole, poiché in eteo H coUivarebbero i eenU delia buona dotirina e 
nonle per formame tacerdoti idonei a ben dirigere U coeeienxe, per il ehe mifiiorato il 
eoitume de fedeli col preeidio delia Religione, avrebbe anche U Prindpe mi(fiiori Mudditi. 



NOVA-JUGOSLAVJANSKA KNJTŽEVNOST. 



DRVGI DIO 

Jug osláv jánske Knjiievnosti. 
Nová jngoslavjanska književnost. 



Pnra Doba. 

Staige kqiženioftí kod JngodftTlaiia od sedmoga do 
konca cetrnaestoga yiéka. 



$ 1. 

JToTiestniea oei nas, d* Hrvatí i Srbljf^ ostavfv prostraoe prediele 
bia tatransUh Megortí, jeddí malo oakon druph dodjose a ove btrane, 
gdje sada pribiTajň, ca Braklíje istočaosa cára. Nije dvojbe, da sa ová 
dva polLolieua, kad sa se amo doseTila^ govoríla jednim te istím Jesikom 
lei i ma kakve promíene, ! da so tako napredovala^ dok se ne raslaéise 
fo TÍeri I po písmenlh, a to veée pa rasHonosti nase^jena položaja i na- 
Btevse^ politiékoga odnosenja. 

SrbQí po naseljenjn ostadose stráni svakoma oplívn lapadnlti národa 
I prosTÍete, Mtíí oda svake strane obastrti sla^janskim i gr^kim národom. 
feréka isobraienost i Jecík, s ktmi sn se « tiesnom saTesa nalasili, jedtnito 
Mgli sa dieloTatí na njiboTii korist No iMbraseaje í jesik kod Grka veé 
Mida propaďaae radt domaéíli í ícvaí^*^*!^ korba, te staao Jako slabiii i 



- w - 

isnenagati, dok Jih asiatska dívljaé |io nw9 ne satre. Hnratí Baprotív « 
odabranoj ai aemlji nadjoie rimako pleroe veé ájeáto ojaéeno ; s kim ae i 
príjateljakom odnoaaja obatojatí imali, da ae avriede iatoenofa eara, koi Je 
Joa onda aa ove atraae pri obalí aterao avoja Tiaat 8 takova dakle odao- 
Mja i odtod medjoaobaoi; obéeaja aa sto to veée se raavijajaéim Ha- 
akim plemeaom, kóje amo tamo aaaieeaáe n tíelo aJíhoTO driave, nararao 
norali on Hrvati malo po malo pastl pod apiír latÍBakoga jeaika, koi tedt 
aastopaae n sapadn evropojska proBvieto. StopÍTai pako odmah po dolaski 
n tiesai aavea sa rímskom štoHeom, prokréise pat latinakoma jesíks « 
erkovae stvan, kóje sa barem prostomo národa aajmnije, te xato aspiesiQe 
die1a]a nanjegoF racvitak. Za Karia Velikoga, s avedei^em latíaskili škola 
a Hnratska, latínstína prodre napokon i adržavne i diplomatické atvari; 
éesa radi n^jstariji národní spomeniei preostalí an nam n latínakom odieli. 
áto je ov<ye reéeno sa Hrvate^ to stojí sa dloveace, asto sa SrbQe, toia 
Bagare. 

Taj a praatari viek, isim njekih malenkosti naatavaíh tiekom vrie- 
mena, po sve isti hrvatsko-srbskí jesik í dan daaaaka obusima vaa oaij 
prostor, koi posTojíse Hryati i Srbljí kad se amo doselise. Govori se oa 
dakle o Srbskej kneževiní, u Staro-Srbskoj do preko Balkana, n sieTenoJ 
Arbanaskoj, n Crnojgori, n Hrce^ovini, u Bosni, n Dalmaoijí, a Istríjí, v 
jožno-istoónoj Hrvatskoj, a Vojníčkoj Granioi, n Slavoniji^ n Srbskej VoJTodiai 
i u Banatn; te s4Í®Sdje njegova med joi na dalje prodíra i dosiae. Oral 
hrvatsko-srbskí jesik íma pako s desne ba^rski a s lieve slovenskí; oba 
tako mu srodna i bliinja, da se sva trí kao trojei, naime plodoví jednog 
isto|;a poriekla, smatrati mog n. Odnoaaj dakle aemtiopisni i filolo^éni, i 
kom se nas hrratsko^srbski jesik nalasi naprama slovenskomn i bn^rakomn, 
i njegova mnogo veéa rassírenost i plemenitba postojanost na predjašnja i 
sadasnja prosvieta, mofpli bi, ako li ne dni|;o^ dovoljni raslosi bití, da akloae 
i ove dvie usoríte grane jngoslavenske obitelji^ naime Slovenee i Bogan, 
da ga prime za književni, kd sto primise italijanska plemena, toakanski. 
Prostí Mleoanín jos dan danaska slabije i manje razamieva snsíednop 
Lombardeza ilf Frinlanca, nego li Srbin Bagarína a Hrvat Slovenoa, aa 
ípak n písma sví se istím jezikom, naime toskanskim^ služe. Neka daUe 
i kod nas svakoma plemena ostane lýegovo posebno narieôje; ali aa poija 
ananja i amietností neka i nam bade jedan ístovietní jeaik gojen i oboga^es 
našom nkapnom vo^om í trndom. Po jedínatva a kigiaevností samo mogli 
bi smo mi Jngoslavjani malo po malo steéí i politíéka aadragn ; jer g4i« 
kiOiievBoga jedíastva nemá, ta badava des traaití praví národní aivat Osa 



impttti UidtjiMrtvo od Tiekov* nried ■»• imÍIao pasmene* k(4e kM ilo* 
k»M UiiU, davi ili tnqe iT«ki plod mi, otoTlMséi bm Joite kodkod m 
raglo , ToIJdft dft koUe é«tímo DjogOTo groidoM rako. I ta m é^frnm éidi 
•■o, g^e so if Mttk MkoaodftToih stolioa, od nooDolioa naiofa Jeaika koa 
drojko, sniolo i oaiioMo traktlo, da mm Josik bQo opotokMi ni m wmioyn^ 
a kako Ií sa pleaMsitijo porabo díplosMitiékofp i gra^anskoca MTOta. Ei 
SloTOBoi i Bogarí, kraéo i krila aaia, asiiraso prinito anoja rodoliiAM 
iskrená rieo, rioó naso^ i vaio^ spaseaja. Bloge ■ Josika knjiiovsosi, 
pak jodiostTO je gotoTO, a kadodBOSi ostSBraBB. 



8- 2- 

Ra%liénú$H obstojeée vmíju krvtätkim i 9rhikÍM §09orom. 

Rekli smo i^ore, da ijeke bo po sto slabo raslike okstojo sprsT 
me4ja* hrvatskim i srbskim govorom. Mnoipo so do sada o qjih písalo s 
rasliČBoi^ glediéta i eilja. Njeki so latíse pera, da jik sraTB^JB, svetom 
odlokoiD, da na taj naéio to veée príblíse ofb dva bratská plomesa bb 
polJB knjíževBe prosviete i ipra^jaBskof; pokreta, sto je sbílja BaJsposobBQo 
sredstvoy po kom bi so jednom JBgoslairjaBski národ nijeloviti mogao. Dmci 
BB žaliliože Bprav protivaom stasom adaríli^ b namieri naime, da jik to 
Teéma razdvoje i a rasdoni névrste. I ovi oesreénici, éesto todjim Bovoem 
podmi^eni, do sada sn pobieda održavali; a hoée U i od sada? Srbsko i 
Hnratsko pobratimstTo, b narodnih píesamah i običigih s osobitimi oti^stve- 
nimi načiai posYeéeno i oTÍenéaBO, veé se is dn|;a sna skros BsbarkasB 
proslost probadii^ey da isamrli život obnoví. Marko aijoflmro, spavá; aôe- 
sto se i sada kod našega národa éaje^ da se veé isdríema i na nof^e dĺže. 
A Marko sláva je hrvatska i srbská isto, po istom pravB ppsiedbina Hr- 
vata i Srbina, sves je oarobni njihovih dnša na otarn aarodnof^a prepo- 
rodjenja. 

No te raslike nisn ipak tolike kolike sn oae, kóje obstoje ismedj 

moogobrojnih isgovora talganskik. A ipak Italíja níje se niposto otimala, da 

Jedan samo sa kqjiževni prími; snadné dobro, da bes sjedinjenja a govoru 

Boma ni politickoga ni knjisevBoga života. Da sn pako saistA malenkosti 

. te raslike medju srbskim i hrvatskim tsfovorom, sviedoei aarn prvi sada 



MvmU dftiJMtU flioloi; skvui mm ftlwrMM J¥. MWMá^ ks^M pne] 4k 
fwin^ém Vm^ehUáenMUfU des eh&rvtOišekemišmdMm'Hs^tm^kmkemmkk 
késiémmi «ia unišr einšm mu kskmtdšln (LmUMuré f. /X) ; » i Imm 
bi ate • (oj atvurí osvÍMloôití mofM STftki, koi bi Jih hteo igešto pobliqt 
l^ačití i s- otim obsir íbm aa ono IuUa4« i évMto gadiaa, o4 kad« st m 
MM ^eoMBa ncdToJila po yiéri i f pismay i na paloii^* kai ■« po ^ 
lukn posTojUi, koi Jíh stavi odlmak a raaKéai ao tíoaai odaoMu, aaifM 
Hrvato aa RinQaai aaa Jadraaake obalo, SrbUe aa Grtí préko BaUuaa 
AU da ao noga toéoo prooioaití, trioba aajpríjo barem n krátko môv^^Ni^ 
te raalike oaaaaéiti. Bvo Jih: 

1. Mieoto ito i iŕa, s kojimi so SrbQi aviekslaio, Hnratí apotríeb- 
IJi^a viiekrat m (a gdje g od po voéíh varoiih , f 4ie Je talijanstiaa íbmIi 
yIóo DplívB^ i ca)\ te isto sa predloii, laosta^Ji^oé a, a. pr. maé, UMme iti 

2. Na kraja ajekojih rieéi Hrvati iii^oyarajn kadkada i I miest* 
arbskog o, a. pr. f o#alf ueinii itd. mieato foutOj uéinio. 

3. Míeeto dj, ^j, Hnrat ima éeoto j, a. pr. moja, f ové^'a itd. laieiti 

4. GdUegod n Hrvatokoj mieoto é rabi oe 0*9 b. p. hraijm^ fnájt, 
miesto irada, fruéé, 

6. Gdje Srbio ima i/, Hrvat govorí i ic, n. pr. ognjiiée miesto 
Ojfnjute. 

6. Hnrati mal da ne svadí is|;ovaraja ik (kao NJemei cA), Srb ne (1). 

7. U dnigom padežn viaebroja Hrvat kadkada pokraj i^e ovako : 
grádov^ ien itd. miesto gradoea, mena, 

8. Kóje se rieéi mažkoga spola a slavenskom Jesíkn svrai^a na ^ 
a onih Hrvati n rodíteljnom visebroja imaja kadkad aa kraj o t'A , n. pr. 
0olubihj frštenihf futik itd. 

9. Kao sto kod SrbaQa %\9^o{\ moéi^ hoHetiy veiiH i viditi imaja a 
ili em, i im u pnroj osobi sadasigega yriemeiia pokaanofa naeiaa, naime: 
vedu i ve/ťm, vidju i vidim itd., tako i kod Hrvata a svíh se glaf^oIA 
(;oTori i jedno i drugo, ali opet gdjefdje samo na ií. 

10. U neopredíelenom naéina Hrvati obiéno ne icgovaraja aadigi sa- 
moglasnik, n. pr. vué miesto vuéi itd. 

11. Ugla|;olih na ém i ťai n sadasnjem Tríemenn pokasivnofpi naéisa 
miesto na tf i e kadkada svrsaja na du n. pr. fiiedu, tnolidu itd. mieste 
fiiu, moU, 



(I) U rodite^nom viiebroja riedko se i kod nat éuje , te lato naíi starí pisitayi 
viiekrat ga iaostavlji^u ; čega radi i ja ga ne piáeuv 



ta. MkmU ktji, k^ ktjm gmrOTe Hrvati i kf^ ke^ kšy mkaŔé 

13. Na kottev rieéi miesto m Hrrat kMtú íngor^rtí n a. pr. rišH 
i&m gm, miesto etilo Mm ý«. 

14. Hrvati rabe i i e miesto ie flí Je, a. pr. vtra, dite, did itd. 
miesto vters^ dieie, ijedj a obieoo miesto a iisovanja o a. pr. fok m. 
jpoir^ vroHš m. vraíii. 

15. Miesto froi, Hnrati i;ovore frsé, i tako restem m. rsaŕem, 
vrehme m. vrazme iU^ te i kadkad #alri, te, «eŕty vaseN itd. miesto #eaAn, 
fM, tiaieŕt ; te joi Icamtlc m. kmmiem, vm au. «, itd. $ a imaja ne malo rieeiy 
kojih Srblji aemiga^ a. jf€. kruh, kriky odtowUmm itd. 

16. Hnrati oUéao ae iafovan^n t aa^koaea samostanuka treéa skla- 
aídba, m, p. lifos, mriSy miaala iÍ0fO9t^ mnut itd. 

17. NaiglayBya Ba|iokaa raalika média éakafMaom I atakavMaam 
jest fo ^jekojik aaglaaak ; éak : $im9m, 9odij §mrdakm^ aHosto fttok. fkhmy 
90dm. frézka} tako frijmiš^y H99riUlj mieato fr^jtátlj^ sivérit^U; a m 
DaWovaíka i iaa4fa $99f64i* m.. § é »f dj m$ a Motara éakrm mmf m. 
déírm moé, tvešsfé Luke m. «vô#efa Luk^* 

Dali sn pako ove do sada aaredeae rastike, f moxda koje dmge Joé 
slakye, apraT obstojale ismedj Srkalja i Hrvata sa Triemeoa, kad sa se amo 
doselilif mislim da aisa, ao'driim kolje^ da Je kod otlh plemeaa, samo po 
imeaa raclnéeaih, kd Íto sa sada Hree^OTei Í Crao^rei (t), Jedan te po 
sve isti Jesik oada Tladao. U tej misii to Teéma atTrfQaje me, sto ridim, 
da iata Kronika Dukljauškan aajstaryí spomeaík aasega Jesika pisaaa bes 
dvojbe od Srbiaa o Srbskej semQí CO, i diela aijstarijih pisatelja dabro*^ 
Tackíh i kotorakih rodom srbskih ili odgojeaih barem pod aplivom srbskog 



(i) S«0i spiMleOt drše Hirtte i 8rm« n Jedaa te istí atrod. GuropaUtes (aé an. 
1074i * 'iMl- ^' Servionuií geh9, quô$ OlamCarvaUu voeant, extU, iUBul§ariam in tervú- 
tvUm redaetura, » Isto Zonaras (V. Lueiut sír, 83} : • Taiio pam anno imperti ($e. Pa- 
tmpiMoU) §fiM Crobatvrunh gvM tumnulU Servioš voeant* itd. Zito Šafifik (Skw. AUer. 
n, 104.): •V9n Um Nemeň Serben iM éer NeméChorwetmin der aUdamitdien GaehiehU 
fiíttuMíerírennUch; úberatu oft weréen heiie VäUeer n^m eíntrnder §eiajstunderufeknt,» 
1 oai Raďti ovako tudi (Oél. ttr. 19) : c Neirod hrvattki i národ trbtki pokute i% jedne sa- 
karpatské pradomevine, nasdik se u tračko-Uirskom pduotoku jedan tik drugoga, govore 
jedan te ietijeaik, imajujednake običaje i jednu čud. Ova srodnost u svem, fto národe 
inaóe karakt€ri%vje, sada je privelika, a njekada bijaSe joS veča,» 

(S9 Ma l i tkan a ki ova kaiiga a ArkÍTu za poviestnieu juf oalaveaako (Knj. L), a u ojoj 
stoje i da, %ač, va%eie itd. polak ite, xako itd. 



- w — 

narieka, k«ko a. p. Šiška BíMeHém (1), OJoŕe Dériiéa iU. sadrniv^ii 
mal da ne sve sgor naredeBe railike. A i dan danas ▼eéiaa agor iiATe* 
deaih aaôma, koji se brvatokoinii plemeno prípisija kao i^egova ylastítost, 
ne samo se nahodí kod Blovenaea (2) i Bogara, no Joá veée kod SrMJa 
pri prostom pnko barom n njekojih stranah, g^e hrvatskoga npliya n^e 
igda bilo, kó sto se kadkada ne nsadjoje sanjekati isti slávni Vuk (S), a 
jasam se sam o tom osvjedocio patajnói kros oísto srbské prediele. Us i9 
dobro Je Joste napomeonti, da ako se pomojivo pronée mgstarije poTeQe 
srbské i drngi ma kakvi spoméniei srbské obitetji, lasno 6e se i a njih 
opasit! barem tra^ovi onih istih premieňa, koje se sada Jediníto hrratskomii 
plemeno pribri^ajo. S to^a mogao Je s raslogom pisati ĎtrnUtija Davidú' 
vié o SToJoJ srbskej poviesti (str. 5.) „ ť noiiMi Jé rwbtíéan Jemik u ^r«- 
á&ni od femikm po teli. ^ 

8 druge strane veema bi moôno bilo rieéiti temeljito, da so sgyir na- 
nnaoene raslike iivomi plod samo hrratske porodiče , da n^edna' ed 
nJih nije^opray obstojala o obéem hr?atsko-srbskom s^Toro sedoMga vieka, 
da o napredá nije se ígda ma kakva premieňa ovela kod Srbaija polak 
grokoga npliva ilí drogosa o narieejo^ i da prije isti narodi • o skori 
▼riemena isti srbski spisatelji |tiso istá pokrbjilí na novo. Zaito dakle ked 
igekojih sadasojíh Srbina toliko lelekaqja proti onim rasUkam? Zar nisa 
Jogoslavjani hrvatskoga portekla veé odavna ponigveéí dío onih promiena 
isostavili barem o k^jisevnom spiso , i oibilja primíli tako ivane srbské 
naéine i oblíke Jesiene, da tako se to bolje k svojoj braéi príblíže i s njom 
siyo? Nebi li oprav takovi tjodi boije svoje vrieme opotrebíli, kad bi se 
stavili da dokažosjedne strane Slovencem o Štajerskej, Koroskoj i Knuú- 
skoj, a s droge Bogarom^ kô sto sam ved napomenno, da sa JogosUvjane, 



(1) U spísih Šiáka Min2etíéa (Kukulj. St, Pjes. Sv. L) nalaxe w čo, %ač i što nä 
Miqjenice ^^6 i(o i u Hektoreviéu) ; te jój vdju, padiu, nebotgu, aluítu, čvéU itd. u prvoj 
o8obi Mdaéigefa pokasivlui; i tako éHovik miesto čoviek; eaiiéen'm, eetven; vannU miesto 
u%mi, lipot miesto liepotí itd. 

(2) N. pr. ná mfetH miesto na miettUt stoji u Gonduliéu, to isto tako dvge m a 
dalmatinskom primorju, i u St^jarskoj, Koiujkoj i Kraqjskoj (KopUar. Gram. der Slaw, Sfr. 
in Krain. Laibach 4808 ttr. 9B7) itd. 

(3) Velí Vuk, da i kod Srba^a govorí se u roditeljnom viäebroja cervi, mravt, a a 
Sriema i u Bačkoj púti u istom padeiu. U Graoj(rori izgovarigu i piáu uviek h u rodite^j. 
viieb.; gdje se govorí joSte lattoviea miesto lattavica itd. I kod sjevero-zapadnih Srbi^ 
govorí se : nitam, gdi, ovdi, ondi, gnji»do, prid (kuéom), priho (Dunava), niki (Ijudi) itd. Ni 
u naglasku pravo rekji nemá raslike. bto se jkqe kod Srbaiya kaio i kod Hrvata : rávniea 
i ravnUa, gbwri i gwM; ná verh i na vérh; ú Hérv i « kirv itd. 



í -n- 

tke h»ée dla stekí ikft4 mto^í iivot, trebt M^^rfie '• 00 poraiane i spoje 
M kigiieynom polja, te da Mto ^ kó ftto Je Itoiye Deatev Jeiik prímile le 
ebéa porabe bei oskvrae^c^ preve pojedíeth toiyeiiskih iifOTore, non^n i 
•BÍ •▼ekojako, a sto piíje (o koQe, primíti Bi^isebraieayi hnratsko-siiski 
sa k^iíievBÍ'i dotiéao sa Jscoslariaaski Jesikt (1) A aesu^a bas 81e- 
▼end Hepoga ísgle^a a Vrasa ŕ m ánifih aJihoTa plesieBa, a Joe koljesa m 
sadasijíli Hrratíh , keji aeoM pase oa Gi^ev peši? odlaÔBO odstapise od 
iToga pomiescBa poríeklyt, a prínise do eiela hryatoke-srMLO o aéeidav 
i ■ JavBOSi sivotB sa tolikom korisys aase JefosUTiJef (2) 

JvgoslavjaBÍ braéo! svrgoioio jedaspat s aas, i vrieme je ^ iBedjU"* 
sobse raspre i pbéa gríeseija, koja salibose.do daoas aas derase, i Jps 
BSB tani Ba koríst sasib dusmaBa, i sví JedBodosBO pri otani svcjedoe do-> 
biotíbo i prosvieie polagi^Déi sakletvo dicoB i sveta mediosobBe bratské 
Ijabavi i sloge, aaperísno sve Barodae sile asše aa to, da Jedaooi i Jufo* 
slavga m. sadasigí eTropejskí pokret steóe obo diôao sielo , koje joj od 
Boga bi odloéeBo, a ide joj po polosiýa i po vladiyoéeoi pravá (3), 

(i) l^U da to bo\|e kvare o joga bratfnMtvo i stojpi , beioéao tvrdé , da svi jto- 
katei su Srbi, a čakavci Hnralí; i takô jol da Katolih js Hrvat, t Grk Srbln , kad jasno je, 
da í Hrvati, veé od lu^iataniief vrivsieoa kako i danas , fovote iieiMDiee A t št», i da ina 
pnvoslaviiika ne malo po knginif u Bosni í u Dalmácii, kóji ae sovu Hrvatí, i tako katolíka 
i u istoj srfoskoj kneževini, kojí ge zovu Srbi. U Slavoniji bili ovoga ili onoga vierozakona 
obiéno se zova RaóĽ S druge strane njeki s istom namierom traie, ne ipak na poviestnič' 
iMn temene , g^je ne nalaw ni Irslike da jih podapre, no po jeiikv dokaiali , da Slavonija 
apada na arbako plene. No ako je istinn, da m je a Siavenqi naaeiilo teíiiiea ptoiastofa 
stolie^a uprav nmogo Srba^, i da se je tako razasulo amo tamo i ukoríenilo po ovoj lemUi 
Srbsko nariečje, to nilta drago nebi dokázalo nego samo to, da su Hrvati u Slavongi, pri 
noidi svoje braée, razéirlli joj svoja bratská krtia i prímili ju u svoja niedra, to posfie oba 
tako slhreníi plemena d<QÍIa aédljoaobno ivoj pored ittim ndiekem kao plod isto krvi. I abiyt 
Q istoj istoéaoj stráni ona driave» ff^je je srbskí iivay ja&i, desto se pojavya u govom 
krátki roditeljni padez kod prostog národa, ijol koje Ita fisto brvatskoga poriekla; ito jasno 
dokazuje, da se je on^je u hrvatsko uvuklo srbsko narieéiie, i da ovo nqe ipak kros više od 
slelietaog natiska satrti meglo prvai^ji brvatski znaéiij. 

(S) Treba ipak odprto izpoViediti, da su Slovend ve6 dosta napredovali ovon staiom, 
i da do mala bit éemo braéa pravá i po krvi. U ostalom Slovensko narieéje nnlo se odale- 
&ýe od nalega. Veli ŠafaHk (Slaw, Aiterth, //. 3i6): tDer UwniMi nach Hni ák ma- 
dm éU nOchtUn Síammver»a4ten der Chorwatm und Serbei^, mnd 4iet in $oUhtr WHte, 
dai$ die Mundarten áUur irei Stdmme gewitaermatten blo* ali Idiomc dendben Sprache 
ieUen Mnnen* ; te odatle izvodi, da su se ova tri plemena is isto pradomovine amo doselila. 

(^ Ovako pjeva nai slávni han MaíMnuíU (Otman Pjev. XV.) : 

O Slovinska zemljo liepa, Poliitoni tvi sinovi, 

Što sagríeii nebu gorí, Gospodiinoj niegda vlasti, 

Da te taki údes ciepa, Izrodi su, U' robovi, 

I jadom te viecoiem mori? Že^ni s ovcam' trávu pästi. 



sa 

Hrratfiko-firbskf Jeiík, ftko. i nQe d« sadtt Btignao, kd sto nam naši 
daimaai v oéÍ bacajv odo snanstvena {lobražeaost I sayrseoost a svakoj stniei 
kDJiievse porabe^ ôim se ponašajo ajekl drngi slayjanskí Jesief na sJeTeni, ito 
bi ipak triebalo svakojako dokasatí, jest bes dvojbe polak stoJo prostote, sneh- 
kosti, i^biJiTOsti ns sváko preobrasenje, i blapo^lasja n^jplenienltijl a eie- 
lom slayfaostTn, bafi kako toskaaskí a Itaf(ii. Ixostairiy mnoifobrojoa 
sTiedoeattstTa inostranaeá , Dapomiojem samo , da slavoi poQak stožmik 
a$iu9 OTako ga sIstí (AMI werifia. Tom. /, f. 444, Ootoniáf.^ : y^KoUko- 
§éd mi näi tmne IjmkUi , ifok iriebu impovi$4iH, 4a Je Jemik $lovinM 
iU daiwuOinški miogo krašmUi o4 naiega (t j. poljaekoga), tako 4m kmi 
ki triekalo wMiitve i sveia éHvenja frwaijMH na wMterinM jemik^ vo- 
Ijah kijik svakako u an^i frwo4Uu Vrii jsiiikoalovao Biekkog 0Tak« ti 
vioosi romonitost aaiosa ■aríeéja ŕ'^EKfé. 4é ia tanf. ei 4é la tíHar, 4št 
SiavéšJ : BrUkiJe9ik irngubtoje, kano H i ru9ki, njeke %naéaSne okonéké, 
ali 96 nije, kano H oiot^J^ okogatio f lienom tu4jin9kim'f nn ako aei naki 
mogao 9 njim okilnooiju i ramlieno9lju natieeaH^ to $a ipak nadkrHin^e 
9lm4kom row^anitoaijm^ koja ffa oMiknJe oa ioUko mmklika, i koja a4s9a9a 
na naro4no pJe9nietvo onu ma9i toH maniemivu i eieíu. A nai slavai 
Fau9i Veranéié VL predgovora svoga slovníka petJesÍ6no( oiklíkiiýe:'* od 
#vťA narieéja 9loroimtko§ jemka najp^o Je 4almaHn9ko , i to nrnto , ite 
Je n^Jéi9t%Je o4 evijmh kao imme4J taiiJimMh todkamoko. 



Ah, da je proklet, tko cieé vire Robovi ta tvi jiiiMiei, 

Na tvojega r^ii brata: Tvoji sebri, Ivi (oapoda: 

Jer nesri^ tvoja iivire Robovi su tvi vieiUiei, 

Samo ís tóga kalná blata. I svi, tvoga ki au roda. 

Tim istina rie6 bi^ páka, I robstvo ée tvoje is tmina 
Ku me nebo riet nadiie: Na gospodski dan iciti, 

n si mi\jka od jonaka , Kad paklenieh dno dubina 

Nu robova vele viie. Bratinska se mlnos bití. 



- f » - 



s. 4. 

Shmje iemikM kšd Jmf&dtnjtmm m ^fihoffm nMe(fenJm $ ove Hrane 

DmnaJ: 

Ako U Je dakle toli bbmiOba i oAočb* kríeposl BMeg» hrvBtsko- 
siiskoga BBriečga Bapruns ostBlim slafjaBBkini , vele yriedno bi sa bbb 
Ulo vposBatí ga a Bajstargem obllka^ te pi latim kroa yiekové pola|p spo- 
BieBÍka rasfiedátí, i tako vidietí, kako 1! se raaWb i isobraiío. No aa te-> 
BeQito tom staiom postapati tríebovalo bi Bi^pn|]e, da ímamo pri mol 
poirieatBik^ sviedocaBstYa o staaJB Baáega Jeiika ako lí bo n domadih a 
OBO barem u ÍBOstnuiih apisatelja prvé dobi, íli da aarn Je ostao gdjekoí 
apomeaik aa kamoBO fli aa koii ia praataro; vríemeBa, a aa BaJmaBJe od 
kada aa ae aaii pradjedovi b ove aCraae preselili. Na ialiboae oba ta Bij- 
Taiaija ariedstva a JesikoslovBom proačeajB po sve aani maBJkaja aa pnra 
éetírf TÍeka kod aviah JagoalavJaaBkíh pokoKeqJa. Krom odveé malo poVeQa 
kaeievDog doba aa latiaski i i^éki, i ajeito odyeé kratkih viestí a flraaae- 
kíh lietopiaih deyetoga atolieéa, prví koi ito^od obiiraye spomlije hrrat- 
dLO-arbaki aarod, te mimogred bafáraki i aloveaaki, Jest ear iatoÓBi Koa- 
BfaatiB Porphyrof eak , koi aToje dielo o aprayQa^jQ earatva Í joi t^eka 
dinga napiaa prem o polovial deaetoga yieka. AK i a i^em aema ai rieel, 
k^a bi aam i ma kakva fieat pražila o oadaaidem ataqJQ Jeaika Ja|;oflIa- 
^BBBkdga. A bÍ jBi^alayJaBskih apomeaiká a piama Ri aa ploéi a paikom 
goTora ae wUit aam do dvaBaestoga atoliedakrom Frfcraakog bb alovea- 
aU CW7-994). 

Rekli bbm, da Slayjani aa ^Jihoya pogaaatTa aiaa piaati aaali iaim 
^ieito értami i raaaaú, i dá ^a do Cirila aiaa imali oaobite glaaoYae aa- 
boka. Hrfatí i Srbi, doaaT Hekom aedmoga viek* a ove poknjiae, primiia 
a pnra latiBako ili gréko piamo , kd ato aa iatoÔBomv ili aapadaoma ear- 
Btra i Tieroaakoaa pripadali, iaoataviy érte i raae po áto aa pogaa- 
BtTO aa aebe lametalij te tako aa po knidaaakoj vierí i oa opliv rím- 
ske i frike iaobraieBoati atapili aa poaaríite evropejake proBviete. NQe 
dakle éada , ako aa a prra aaBemaríli 8?oJ Jeaik , po kom Bobi Jik bili 
raaamieli ai Grei ai EimlJaBÍ , b kimi aa oada a tieaBom odBOM^a atojati 
■onli. 8protÍTMi príaiyoBi bili aa aôíti Jeaik ayojlk aaaieda, da Jih to bo^e 
apaaaadB, i kroa príjateQako obdeige mimo si raayijaaje avoje aarodae 



— 74 - 

noci i materíalne koristí obeibiede. Nití se Je m bnniih vriemens fraMtékoga 
vladaoja a oTÍiíh stranah poéki Jeiik mogao nadatí bohému aspieha. Far- 
lat uci oas, da Karlo Velikí, eíin je Hrbaté pod svoj jaram spravio, posla 
Jim y^frmeeptores et mogUtrot latinof lingum lopundi ae šcríhendi^^ i 
da od tada u slažbenih stvariii oni „ termofiem laHikum mdhUere cm- 

Nití se Je 8 DasliedDim nvedenjem f^lagoljioe i staro-slavenskoga 
Jesika u HrvatskoJ i u Srbskej a orkovne obrode sta korístílo pučkoma 
SOToru. Radostne i dragovoljno prími Hryatski pnk slaso^ícn i staro-sla- 
venska riečj na obe je s prvá cíenío kao stvarí nábožne, aetaknive, i sato 
posveti jíh odmah iskijočívo orkovnoma obslaienjo, i snažno jíh obrani 
naproti napadanja rímsko-dalmatinskosa sveéenstva. 0?oni borbom naprie- 
dovase Hrvati slnžit se sa rimskim jesíkom i pismeni a sloabenih i prí- 
▼atníh stvAríh. kô sto nam Javno sviedoče listine i povelje one dobe. NJe- 
sto kasiye avedose pako i glagoljiou a svietovnu porabo. 8 dro|;e strane 
srbská obitelj, pobližnja earigradskomn nplivu, isostavív rimsko a obljubiv 
istoéno vieroispoviedanje, primi istina bo i ona ^lasoljioii i staro-slavenska 
rieo, ali ova ue samo posyetí crkovním obredom . no o vede ja i u sve 
svoje državne porabe$ a kad u Bugarskoj popraví Kliment po grékoj novn 
asbaka, isostavi glagoljica , a skloní se ka klimentíoi , da tako i rasnošéa 
písmena to bolje obsnaci rasnost svoje od hrvatske viere. Ovo je uprav 
ono doba^ a kom oye dv9Jačioe, Hrvatska naime i Srbska, kóje sa do sada 
lýale neograníčno na istom polja « kao nerasdiljene seke , sasíekose medje 
iimedj sebe, koje sa se vriemenona žalíbože pomnožavale i aévrstjívale, no 
ne tako ipak , da n^je lasno i dan danaska porasití jih o mah tako , da ne 
ostane ní traga njíhova dojakosnjiega obstanka. 

I uprav, kô sto rekosmo, nemáme do danas. barem na vidíela^ spo^r 
menika jesikoslovnog, koi bi nam mogao sasviedočiti , da pučki hrvatsko- 
srbskí jesik prije dvanaestoga stoUeóa proi^e- u knjige. No ipak ono maJo 
ato ostaje is najstarjjeg dojbi^y moxe nas obaviestití, d* jesik brvatako-srbaki 
dodje nam barem od XII. vieka bes promiene od koje vríedností. Oosp, A* 
Mažuranió prosadjavajup Vinodolskj sakoo pd g. 1280. sa narie^em, koja 
se danas govori u Vinodolu, ovako okonéava: „jsí ovoga- míega moare 
wM Mm lahko ra^íSudUi, sto je u Shkonu Vinodolskom domaéé^ ^ sto 
Je im drugoga narieéja. Vidiet e e évaki, da je lieta lSSQ,,4«Me frije 
663 lieta, bio u Vinodolu jemik, uf/raoo talfav, kao kto je i danoš^ jer 
4mo niekoliko Heéi * ito ja mišUm, da en ead u Vinodifiu nepomnmtef 
uišta necim (Kolo. kmj. UL str. 9/.). 



- »i - 

AU ne 8MII0 do »%é% uTedleDi rulogi, ■■ Joite osobité dlraitvene 
okoLiostí, v kojih s« se jogoolayloBsk* pleaeift nalaiila poslie nJihov» iia- 
seljeBJa na jasa Dan^ja prooírokoTaoe , im Jeaik i iiobraieaoat kod i^íh 
eata, aore se' reél slobodao , ^a do petnaestogm stolie^a a kolievei. Neée 
dakle bití saWsao ■posnati so, baren a proi^eda, s DarodDom povies^a 
oae dobi , da nan oéitoYaqjem raaaih gibanja oadasajih jogosIavJaiiBkili 
plemeaa kade . lassje prosaditi i staaje Jesika i a obée národne iaobraie- 
•osti oBÍh tamnih YÍekóva. 



Natelje^íe JugOMlmvjanMk pokoHenjm u šadminjé prédieU. 

Prímijeno Je sa staoovito od najboijih' sadaiajíh poviestníka straník 
i aarodniji, da je oď pamtivieka Pelaiki a ne Slavjansk! národ (k5 sto se 
od njekojík sanjaoea do sada nerasložno tvrdilo itmbiloijos tvrdí itmbí), 
stanoyao s ove strane Dnnaja, naime a poluotoka medja Damd^m^ emim, 
sredosemnim í jadraaskim morem i da sa IKrí bili jedno poglavifo pleme 
ovo^a pelasko^a národa. Posnato je joste , da vriemenom Grei , blíinje 
kolieno istoga pelažko^ národa, posvojise si naselbinami veéi dío ilirske 
obale í ta nieke toéke medjosemne. a da izsa njih Rimljaní osyojise i na-> 
selise mal da ne oielu Ilírska, koja je saasimala napadni dio spomenotofa 
polnotoka, i bas tako« da kros njekoja st^ielja svoga vladanja aprav, osím 
imena, nísta dnigo a njoj ne osta od pnrobitnoss staqja. Starí sptsatelji a 
i mnogovrstni spomenioí, ki^i sa nam ostal! od ono dobe, potrrdjaja pred- 
stavljena naôela. Na pelažko-ilirskn ísobraienost pritisne se dakle rímska, 
a na ovn veé ostarela í isnemogla navoče se slavjanska aslied obéep kre- 
ttnja BÍevero-istoônih národa prama sapado-ja^ a prroj dobí sried- 
Bjepi vieka. 

No prvo ne^Q se pastímo na krátko poviedanje dogadljaja* ko^ 
spadajn na pojedino jagOíslaTensko pleme, od dobe njihoTa naseljenja n ove 
strane do svrhe sriednje^ vieka, da fako se dooepamo ísvora njíhove sa- 
daši^e književnosti^ na krátko éemo najprtje kao a pregleda osnaciti stanje 
slavjansko^ naobraženja a vrieme, kada se je ovaj národ poéeo gíbatí 
8 istoka naprama sapada i Jnga. 



- w — 

$. «. 

■ Óu4 i oíiémH SUnjmm 9ednú$m viškm. 

Da toČDo poinamo, kakva je bila narav i kojí sa bili obíčiji slaTJan- 
skoga národa , kad ae je a ove strane nastaníó' , trieba najpríje da se o 
krátko rasvidí, sto sn nam o njih istoVriemenící ostaTili napísaná. AU se a njih 
▼eema malo viestí nalasí. Povíestniei carihradskí a obée nísa si tmda dali ■ 
obilnfiem opisivanja običaja inostranih národa, a níso bili nití xadosta dvhon 
naobraieni, da čisto opisu do^djaje í ostalo stvari, kóje na národe spa- 
d^ja, kao sto sadasigi poTÍestnicí í pntnici cíne. Jediná iiTÍeséao SlayjaDÍh, 
premda yeoma krátka, nalase se a Prokopu í n Jemúndu. Konsiantin 
Grimimorodni opisao je Slavjane sebi savriemene Teéom pomnjom , i po- 
snarao jih Je boUe. Ali slayjanske starodavností, toH iiTrstni T. Bugarin 
■ STOID sTeaka o Slafjaaih tiskanom n Danioi i^od. 1846. (s kojim éeao 
ne in napredá sliusitl), trieba tražiti ne n arktvih, ne o panetaieíh, ne|^ 
n nanih slavjanskih éadih i obioajih, 'saóavaT8Ík< svoj praobras kod ple- 
mena , do kojih je jedva evropejska nabbraaenost dopria v teôiOn trinaeat 
viekova, i kojí aa pri s?oj. svojoj premieni sačavalí. i^lavne biliege nieka- 
dan^e; svoga biéa. Tko ieli od naa apoanati, kakori an bili SlaTJaai n 
sedmom yiekv , B^bjk ee obráti k nanim goram a navlastito omo^rskim. 
I nas vrii, Petar fíišetié god. 1846. n listoyih narodnog éasopisa yJL* 
DaiwíaKia^ dade na sTÍétlo premudre opaake o obíôajili. atvaríh Slavjana. 

Prokof poTÍeda, da Slavjani nian poanayali nikada aamodriae vlanti, 
n« da aa aveje poslove oTnUvalí a narodnih aknpidinah po njekili atutk 
mkonib: „^Slaotnemm iMtlteiiet «en dk hornine aliquo uno regumimr^ 
Sšd ak šuUiquo fiekeim eomumifué iikeriate vwuni^ et ideiréo rtš ommé$^ 
qum véí utiUš vel forte diffeileo , md eomume eoneUium diferuntmr,^ 
In dosodo¥Btioe Uilvuda posnato je , da je n starih Slayjanah bio nakon, 
kejim ae je labrai^ivalo Slavjann imati róba ii svojega plemena. Káže ae 
jeé , Teli Bolgaria , da je a Blayjanah kao a švih poladivjih aarodab bie 
prví audae otae porodioe^ i pnro sadíite sabor starieiina rodbine, i da ve 
■e eada samo obrátili na aknpatina naeelnika národa, kad je bila atvar od 
prekoredae ▼aiaosti, i tioala se pravá porodioe. U alaóiú<i nvríede wmm 
v^eeali se sndn, nego sn se nmirivali sami. Osveta Je bila kod i^ik sveta 
dnžnost gra4janina, i onog so držali nepostením éoviekomy koi se nge 



- n - 

m¥9tím m vnném. Mnr m knr Uto Je kd4 i^A pmWlo %llm^ 9é iŤ^ah 
Bik«ML Mni J« n«fM kei p e J a p ée vbitf nevferM ieM« * dieyojkv. koj* 
Je príje vAje natermn p^stftk^ Murodl bUJkm kftme^em. Zakoa nife u^ 
Wujivmo SiafJMMin nBogvieBStro, ali Teéi broj MdlovoUmo m Je Jedinom 
ieaoa. Preasedse Ule Je ieittí ■• ■ reUBjamí, i vedKtí Jík ■ leiniee. Že* 
eik aegfto je etetí eeviestii, nuiamíeva ee po «geTera« O PMlienih ČMtík 
fok atliedi se. samo io , ék BMÍvm^a sUvJBBskih to^Jb biU sn koríeBitoy 
te i dB 8B B obée pogiBTBri BBroda bbbífbIí se ímobobi: vimimrf vMikm, 
fotfOéUur, "tojevoém, smdme^ mmfmm, fletMur, frvBii, vodj^j HturjéHma itd., 
Bto íaBde jBBni Bniseo a BlBfJBBskom Jeiika. 

GlavBoma boiBBstfa Uai^dBrBoaia SlByJsai en Btorí dávali MBOge- 
vntBB iaieBa. Poď BakloToa: Bú$tLj J9#lílef«, IMmeem^ Viímem, thmmié" 
vidm, Svetiviia poéitavali bb jedBOfa Boga tTorea manje, i gospodara STik 
Btrari. Velí Prokof (K^j, HL jMf . 14.') ^tnram enm Déum fulguriM 
Bfšeiúrem. dowmtmm kt^fuš umv9rsiiMii^ mIhbi m§noMemni.^ I kndaé Je 
OTij Be^ hlo ▼eéí aese da se baW b ar^oBJefli seaiaUakJh strarí, sato 
bM BBtaTÍ s^Nspodstve i apra^ya^Je aeha^ kake se Btye kod HelwkOldB 
(Ckrom, SUte. latj, L fm§, 8S.J: yfUtrnm Deum in eteiU emterii ťmjre- 
rmUém , t7/tim frmfoí&niem eeríésiim Unfum eurmré,^ Zato bb íbqiíbIíU 
dragih ¥oBaBBtveBÍh biéa pofplavitooiB Bo|pa podložoíh i po ajen rodjenih, 
koja sa imala svoja vlastíta drianstva, te sa se držala sa isyrstnija ona, 
kcja sa srodsíja bila vrhovBomB boxBBstya: ^iutŕikutU offieiU aésefneii- 
t€» de Manguime tju$ froee$9ÍUé , ei unuwtquetm^e frt^šimntiorem qu9 
froximiorem ilU déo déorum. MuMformia vero deorum nominaf fuibui 
mrvm^ jyŕrot, irisiiiias , tdfué veluftaies aiirHuunt*^ (Heelmold. L e.)- 
Bolvaacae, kojím se priktsivalo poglavito bosaastvoy bio je cetveroglay, s 
Ijnstarom n nioí, s rofpoai paBÍm píva^ i s áugom sabljom s boka (Helm. 
1. e. L^e Clere, HiH. de U Rus, «. M9.) , c4Í® «« vitUBse bojadisana slíka 
isdielana, predstavUajoci ovofa bo|;a, sadjesa a orkví ArkoBB. Môehien 
raBmislja, da se Je kod SlaTJaBB a Njemačkoj sievernoj nasivao poglavitl 
Bog Triglae^ i da sn na east njegova bili sasidali i^ekoliko orkvica. 
U Kranjskoj najvisji vrh alpínskih planina sove se sada Trglav, te i £#tn- 
hart hode , da ovo ioie spomínje ôaséenje onosa Boga a ovisih stranah. 
Érékerfeld vídio je slika njegovn , pod ímenom Flinea , stojeén vrh kli- 
sare a kabanicí savita stapom n rnci i s kosom medvie4joni na ramenih. 
Malo da ne isto príkasanje nahodí se íspísano, po sada Velvaeoray n krát- 
kom sasonskom líetopisn. 

Bos 9 ko|;a sa SlavjaBÍ imoBovalí R^degast , velí Anton (prevBrea 
■osda po imenoíshodn ríeéi} , slameBOvao je bosaastveBOst naslade, ilí 



- T8 - 

MagotTornoip inoetraDM. Ne LinhmH boQe to nsieide iMtnpa, 
je taj Bú§, íiBa4Íra o Retlirí PomoranskoJ , f4Í< ]• ún*o i avoj 
po t?rd)enja Helmolda braniteljno boiaostvo predatavQao. Bvo ti ga 
opiaana: alatni stop, na kom Btojaie ptioa raMiroaima kroljatíma, nsdríwé 
na prai desnom nogom ti étita slavn oniog baka, ato biaae saatava sla- 
vjanakof národa, a líevom otroperea. Venedi o MeklemborskoJ i Porne* 
ranakoj, i tako Varef i d Roakoj atOTali aa ovoga Boga. Kad bi se predči 
vierovati moglo, on se Je Joite éastío na niekom otoka Feldeeerako rieke, koje 
BO a Sava alieva. "Stará aaatava grada Radmanadorfa na knj Save inoa 
óovieka ejedeéeg , raséirenimi rakami , driedega a deaooj kolo , líevoM 
podapríeTsi kula , nápisom: S. DBR. STAŤ. RADMLANSTAT; te Lit- 
hart misii, da ovo skaia^Je dokaind^i ^^ sa stoTali * Radegasta a oaih 
stranah. 

Pod imenom 8ive éastío Je polabski národ boiieu života , a i sa- 
dasnji Kranjei, po sada Linkarim, o¥Ím imeaom naiiyi^n danien. bi« 
Boiiéa y Boiuka y BoMea , slamenovalo je kod Slavjána boga goaiítbe i 
kndnog mira. Kod nas se sove Badnjék^ a vierojatno Je , da se J^ a Ra- 
skoj švao ^erUHCIfl (jLo dére. Hiši. de la Ru99ié), Slika iskopaoa kod 
Klínjenfelsa a Kranjskoj . ísvedena na svietlo po BrékerfMu , príkaa^ie 
golo momée bielim pojasom opasaoo, stojede na snopa sita, s pasom s je* 
dne a s mačkom s dro^e strane, éašom ponom vina a desnej a a lie- 
voj tobolcem panim pienesa , a vtasí ma rožasti lara^jeni aigor obmiti. 
Ova siika po sada ovog prevriemenog spisa^elja kod kranjskih Slayjait 
nosi ime Bokiéa, 

átovalí sa joB boga viáinoslovja í vihara , imenovav ga Pokadé ! 
Pohôd, a kod Rasa BUhorh, Ona dva prvá imena iahode is glagola pe- 
Aaŕ, a treée íc samostavníka vikár, Ova ímenoislazja , predaja, té i sa4 
Helmoldovy koí spominje njeki kip imeaom Podaga^ ali ga ne opisije, 
potvrdjqja uam , da se taj Bog éastio kod Slavjana. Isto se more reéi o 
Boga pravde, nasvanoni Provo. Veli Heímold: „a/i't syivaš et tueoš íii- 
Jíabišant, ut e9t Provo. deu$ AUÍemhšrg, quibu9 nuUmtunt effyies tX' 
frosBW,^ Bog netriesnosti ivao sé Kurent ili Kurenet. I sada a Kranj- 
skoj, po sada LťnAorŕa, nactvaja se ^eŕť JKtireiií najsadnja tri daevi 
pokladaj a. Imeni Krod, Grod, Gruden (t j. prosinao) Slavjani sa alame- 
novalí božanstvo vriemena. Bog ala i tmina imenovao se Cmrt ili 
Cmibog, pisadí Helmold: y^malum Deum iua lingua Diabol 9ive Zcemé- 
koch id est nigrum deum apfeUant,^ Vierojatno ovoma Bogo podloaeao 
Je bilo ne malo dragih. Le CUre pise, da starí Rosí bili so iimislilí boga 



- It - 

na; a pMiMto }•, da n Slaijaai v Alaaikflj inenaai Mormwt Jkí^eim 
MnM snrti. Isin tih au inafl Joéte aloévdaa kofove aaii^ae: Hmdokm^ 
«MiM, fii{r«f «a, livátV, IfmNr. lliNiéé, TífMilIn, Jfocúŕ, kojin je vla- 
illta db^UuMiva frípadala. 

SlaTJaai , kadí sa am o dafrli aiao imali hramova , da u ajih áti^a 
kop»ve, ai la ajeko vrieme aTeéeaika. OaÍ an bogove običi^Do aa poljn 
ÍMtíli , flí o fajn , ilití aa plaaiaah y jer sa mialili , da jim je oa^je staa 
Mjpriatojaiji. Sraki pako atae porodiee , velí Bugmrin , priaosio je irtva 
pred STojom knáom ili kolibom , a pagtaTarí aaroda i nje|;oyi prr! saviet- 
tid bili sa a to Trieme vrhovai sveéeaiei , i prinosill sa irtve a obéeaa- 
rodaih skopatiaah. Obéeaito sn aa čast ajlhova pálili aa pievaaje sdraieno 
M sUsdaim roatoaom í aa avakojaka sala lomaée veliké drva i kakríke. 
Ttj sa obiéaj IJskooí imeaovali Eúieda (1). Vrhá posveéeae spražaioe 
obíéao igalt sa kosti mŕtvi Svojim bo^vom irtvovali sa volove i maoj^o- 
ffstae dnige irtve, kako piie Prokofi ^lovet ét etijut^ué generu Ao#- 
Hm immoianť*', ali veéi dio mesa jeli sa sveéeaiei. Oatali sa dojdaée 
ttvarí raagledavsi útroba artva. Sveéeaik , koi se s tim dielom aabavljao, 
luivao ae : Prorok, OudMŕ, Hnámr, Hudir, Imali sa dva posebaa praaaika, 
prvi i ladají dan godioe, koja se kod Slavjaaa počimala prvim danom pre- 
Bilieéa, a dospievala sadnjim danom jesení. Xima bila je isostav^ena^ kao 
vrieme' prípadajaée Craoboga, i sato aadnji daa aime svetkovali sa, noseéi 
okolo aa pievanje kletivih plesmiea obrase vra^ aepríjatelja , te so ga aa 
svrsetka svetkoviae lonííli i skoaéavidi. laa lietine éastili sa daa svetaôaji 
Ba éast Sveiovida. Sf odopisaik Dánski poaaat pod imenom y^Sošonški Pi" 
meajlvenťft^ , koi je trajao dne a XII. vieka, ispisiva orkovae aacine 
ovo|; blaedaaa kod Slavjana n Arkoai Pomoraoskoj. Napokoa bio je kod 
ataroga alafjanskos páka daa po»veéen Bomiéu, í to da se éim bolje ako- 
ríeni a srdeih mísao kaénog mira i gostoljabja. Od ovih svetkovina ostaja 
aam do daaaska javai biliesi a oekih Ba£íh obiéijíh , ali sa jih naši sve- 
éeaiei iaôistíH od svake sasieae kipoéaiéeaja , kako ti jos modro racmíšija 
KkkMem (Gošek, i. WtMenšeh, in d, Mmrek BrmtUÍJ. 

Slavjani sedmaga vieka bili sa pako po sviedoéaaja Prokopa krapai 
i krepki ; aisa bili saavim bielopatai , aeimajadi kože ai iote ai erae , veé 
pati maaate. Ej to je aa oiela abraa slavjanskoga aaroda i dan daaaaka! 
Veli oaaj jos^ da sa haIjiBe a ovog národa bile rabaee i plasii, ili da 



(1) Sto u nas Koleda , ugledaj str. 46 moje knjige tíNarodni oHčaji kod Vlahah u 
Ďalmaeiji. U Zadru 1846. 



- » - 

8tt se saBTÍm jediao ^dptom ovisli. AU to ae doluui^i« alfoéto, áa SlftiJMi 
iiísa Mto poznávali drif Ih oprovo isvoa rateoo j pkátovo. Nono 8ihh4«^ 
do 80 08Í n najdoli^oj 4ava08tí iioaíli oba^ , kojo ae i aadb aalpoáa kad 
aasih Vlaha, kod Crnosoraea i aeQaka n ajekoj 8traai PoQske^ i kadí Bta> 
ríh Malorasa u Ukrajíni. Jela sa J in bila prostá i aaka. Imall as maofa- 
krojna stáda, sato pecenke kod ^Jih age poma^ikavalo. 

áto so tíeo oboraáanja, poanato jo , yoU Bu§mrin ., is opíaaaih ds^ 
SatUaja? da sa SlavjaDÍ imalí mačeve^ stito dnrone obvaóoao kosom, i ta- 
kodijer lukovo i strielice otrovoni oaipasane, to da sa bili oieigeBi kao od<* 
liéai stríelci. Nisa srtali na nopryateUa a nearodnlh eotah, kako ojeki 
hoée , no a istíh Bizantinaca nalasi se primiera , da sa Slavjaai , bivii 
okraženi grčkim koBJaničtvonif caali sastaviti vrsta tvrdlo od kola, í st»- 
TÍvsi a sriedíaa robovo i plien , - sene i díeca, da sa se bránili kao bieaal 
Pa nemose se níkako dopastíti , da nisa poznávali boini rod , Jer nebi bili 
tako lasno bez tóga okrenali pod svoja vlast dobar dio rimskoga cars^ 
dapace ni smieli pokazati se arednoj vojei , a kamo lí Ja aabiti. Isto taká 
morali sa znati, kako se aredjiva vojnioki stan, kako vaQa straáo stavljati 
itd. Nisa se nikada dali vríedjati, da se ne osvete; i onda joste, kada sa 
morali astapití šili , nadržali sa národní ponos. Uviek . kada jim ao sanM 
desila prílika, Slavjaai sa rado a boj išli i prídroživali sa se svím rato?e 
vodeéim národom: zato se náhode napaigene stanke sgedopi^a ojihovin 
janactvom i hrabrosQa daha* I žene sa a vrieme pofibelji vojevalo* 

Prokop hvali prostoca slavjanske naravi, dobrodosje i ôista srdsé- 
nost Slavjana, sovoreéi, da sa bili dobrohotni, krotki i prostodaani. Upraví 
tako vi so s vada ostali Slavjaai i do sada. No ako li bi koi spisate^ koritl 
htio ov%i národ, sto Je i on bio kadkada okrntan, bezéovjeéan, grabežljiv, i 
sto Je rado pastosio dŕžave , nek pomísli malo , da Je to bilo onda n doba 
vríemena i n obíčaja kod sviah národa i kod istih Rim^jana i Qrka. 

U Slavjana bio Je obíéij IJabíti se kad sa se saatajali sa sapleme~ 
nioi i s istimi inostraaei , kóji 8a govorili alavjaaski.. Uvriede gosta svikf 
Je imao osvetiti* Pri zakljaée^Ja mira nopnlatalja dávali sa desníea ilsn* 
óivali sa ma stračié viásih iz i^lave , te sa sa a^edao sa sakom tráve 
baoali a voda. Kad sa se Bakliigali imonom Perúna^ bacali aa na atnui 
avoje oraiye, odkrivali aa ^ava, i oim sa sakletva ízreklí, izpili es sta* 
klo vode. 

Obieajno igre kod starih Slavjana sastojale sa a pokaziva^Ja hra-' 
brosti i hitrosti. Osobito se odlikige ples, kpga opisaje Liuhart a dielas' 
y^Versuch einer Geseh, von Krain n, SÍ8,^ Veli ovaj: okretanje, glasBO 



- M ~ 

■teru^* Btgfi> (yteika^e), BMirtdM skaku^fe, kMiM^e áfyfMBO, 
h&M •« alaTJftBtlMf fhatk. U Krm^jskoJ tokori mi Méini p»io •lakiMiL 
OvAe J<» piM prtiiv i prshilAT. ViiUetí J0, (U mai í ■•«» b» ímiímb jodM 
«i4ni9og»ki«ií. Obb se ilraiktnika btobíb oknéa ka4 •príedft, k«4 BtragB 
Utroiíóa, 4% je sa é«ilo. Mnš Ja slieéi, plesée B«gUMi, viée oé TMeUB* 
v vúÍBB skaée, Wj« s* íUImí , i b íbb, kad }« Me da bIbtí^ bbb ÍBBeaa* 
átim okfiBBJem BtM0 ■»• Nb BiBBkni aiovi JB i BlavodokitB* n visiaB 
4ÍM, vapijadí od veMija. U bvobi ae BposBi^e ttari oUéaJ dlaToJaika ot- 
■íet kad alafjaasko^ aarada (1). 

Zakljoaiflio daUe, da aa se b okde SlavJaBÍ Jei od ajihinra dalaaka 
M ere alrane odlikovali poateDJen, prostoéom aaravi^ i BOokHNiiBi jbbb-* 
čtfen; i sato da jili je s raxlogoai SBTriemoBi pavioatBSt Magao otaka 
sbvítí: ^SUpí fdtm imiš0rmm sempér oontervaiil^. 



A n t i. 



Prví slayjanfikí národ, koí se sUvdo naselio s ove atrane Dantja, 
fTM se je Anti, Ostavívsi si e verne strane nad crním morenij gdje sa 
•ilsToa Atanovalí (Prokop IIL J4. 40. IV, 4.J, dojdose Antí bes d?ojbe b 
énah'i s Hunni n Dacija ,. kad ovi sa prví pat navališe na rímske dŕžave. 
h prvá njeki njih dio barera osta mírno u saosetíh si sema^a ^ ostali bb 
pako s Hunni tamaralí po istoka, i na RimJjane vele oesto napadali Ono- 
$otí (Onegešios), vrhovni vo4ia Anta n hanskoj vojskí, držao je prvo 
nieslo za Atílom a viecu , kad sn se f^od. 449. rímski poslanici príkasali 
•Tomn vladaro , da ma inkasa čast i darove b ime oarígradske krnae, veé 
Mda jako Bskolebane i onemosene. 



(1) Do4ati 6eaio napokon eudoreini opig SkyýaMi tadmoffa vieka, kô ito nim |fa 
fiedaje vrú J. ÍL SekiUtMler u 4Mu: tU RuitU, la Poíofne et to Pinlandf <1. i.) : «lM 
$ki9e*, velí oa , iuUent iei hrnnmes fúfU, robtutet, ďas9e% haute talUe, moit repUU et 
átmuš, ayant Uš ftux petitt et ftteéi, lepeau tant $oit ptu bamnée, etiet ehevenx ďun 
ffrm Oair o» timnt ntr le rou§e. La HmpUcité 4e leur vie tígreeU, Viftwranee ^ Ut 
Hkient 4u luae, feaserciee eentinuH iane kqud la gwerret la ehošte, VaffriaOhtre, enire* 
Imaknt leurememítreš, et Uelimat f%%owŕeua, U eat vrai, maiiealuére, «ouš lequel U» vi- 
ttíent, ftrolongeaiefU leur existenee, et offraietU che% eux, comme encore de noe jourt, de 

6 



- 88 - 

Pa4ii«4«m hanske sile Aiiti opet nmm iieetiiojii •» povieBt«iek«|p ^- 
sorísia éo šesto^ft vieka, te Terojatno je, d« »■ oni krei to Trieaie mtrM 
^ríbívali n nedávno prisvojenlh si stanova pň Dvo^fn, i utažoo so sirili preko 
ove rieke do podnožia balkanokih f^ora. Is Antove porodiee, deisto tím na- 
čínom naaeljeae a Bederiarí (^Vedrmno) kod aadanjepa Kvstendjfla , rodí 
80 Justin oar istoôni, i njegov sinovao slayní JusHnimnj na krata Uprmciš. 
Jnstinian is poéetka jako seje držao s?oga národa, te.cato nalasimo ko- 
njaniétvo BelioaroTu (^Véliéar) a Italíji ▼eéim dielom sastevljeno is Anta; 
i Í8to tako njekoliko hrabrih mnieva anUko; pokoijona. kao Svmrmmt, 
DoktQ§o9tmy V9é$orda, H^tiUkuám itd., ^je na eeln svojih snplemeaika 
i ialih rimokih le^ija alavno ísnose pobiedo na koríst iifoéne krane proti 
okolpaCojeéím barbarom uviek prepravnim, da se apnste na rímsko oor- 
atvo. Po smrtí Hvalibada (po Prokopa CbtlHíMlfOt) , koi éovatie donavslie 
me4ie, osta slobodne Antom to veéimbrojem prebrodití Donaj, i selití se 
n MesiJQ. No kad se oni smielo nspese do b^lkanskih Trhová, da raagie- 
dajo južne predíele, raxabere se Carí|;rad i posŕabi. om^e (548.)* Usbijesi 
kadkad í potneeni Anti napokon sreéno si príbave pobieda protí traôkoj i 
ilirskoj vojski , poplíene Ilirijn i^ Trao(jn , i okreaov pod mao silnn tvr- 
(Uavn Topir pri e^jejskoj obalí , ísaa nove pobíede kod Jedren^ obsiedni 
istí Caríf^rad. 

Nedjntim Obrí, slaseé sa síevers, návale na prekodnnavske napadne 
Antske stanove. Bajan , obarski vodja , da se osveti nkloni y odasla odmäk 
svojo poslanike antskomo vladára Davraiu (po Menandra Lavrentiúš i 
LavritMj 8to]q]aéemo n istočnoj stráni (naíme n Vlaskoj i Moldavskoj), 
traseé, da ma se pokorí i na danak obveže. Davrat reče poslanikom : g4j^ 
Je taj Soviek , idvuéi na zemiji , 9uneanim «rakom umgrijen , koi U 
naht 9ilu fodJarmUi mogaot Naša Je navada druge podlapati a m 
drugomu se podvréi, i tako cemo postupati dokle bude na svieiu rateve 



fréquentM exempUi de Um§ivité, lU tuppoiiaient également bien le fnid et la chaUur, ä 
Uur corpt avait une ttíU soupUtše, qu'on rapporte iiu'iU pouvaitnt tereiterrtr datu oa 
etpace dámeturémerU átroit, et u cacher totu ľeau en respirant d travert Um roseans, 
lori(tu'Ut étaient pouratUvia par ľennemi, EndurcU anx fatigues, Ut še pa9»aient «Mľ* 
vetu dtUUf de tentet, ďuitentUes de cuisine et de tahU, et leur pauvreté égaiait Uwŕ 
manque aktolu de eivUieation, Ce qui lee dietinguat eurtout det Germaine, c'Oúit la msb^ 
propreté, (lue Uur rtprotíunt Ume Ue éerivaine earUempifrttine. Du reeU, Ue étaient br^ 
vee et redoutabUt á la guerre, bone, coneiliante et humaine en tempe de paix, fUéUe aa. 
lUn coniugal et hoepitaliere avec effueion, Proettpe, MaurUe et Adam de Bréme ťacM»< 
dent d Úmer Uur caract&e doux, jueU et Uyal. Une invariabU gait^ une (frande ineemi 
eiance, Ue dietinguaient cfmme aujourďhui; to mueUiue et U chant formaient déjá Ua0 
principál amutement*. 



gtvmrwije me^i* posluim I utiakíni velikdíi, ito uauii, U ■■ po«lul«i 
glftT«B iplatflk Boju M Uti% pomi sNibv, a41«éÍT, 4» ée se prrom prif o4oa 
Autom osvetití. I eto mo Je áo nala. God.69t. Antí BftTale Ttlíkon silon 
Ba ístoÓBo piArBJÍBo ríntko , i toda ■•lodovoUni plíoBom Trae^o i Mmo- 
ioBÍjo, prodni tja éo vlostito Grike. btoéiii ear « toj pofAoQi posva na 
poBoé Okre,, a ovi na krao dolete, i protisavT m kroi Meaila i aa^Jv SI- 
eQa (Dobraéa), adraiao poroke ave aatoke predUele. Dtío fodiae poilie 
aalanoM ipak Okre i Aate , f 4Í« aloiao roke í pale ialoôae driave. Po* 
Ueda, kojn eo b toj prigodi CarífradjaBi aad Bjimi isTojeTali kod JedreajOi 
dopasti íiBíiy da kadkad prebrode Dvaij i pohanov tamoM|o aBtake staBOve 
(M2. bBC. 601.)- Ali Ab4í wé tada MU aa rieáUí BTOja sadada^ a i^ihoro 
ee raka a to vrieme jorre aalaaila sva lem^a medy OoB^em i Balkaaom^ 
to aa ae jeato ^}ikoTÍ o^raBoi sterali do Solaaa i do Ohrída. £to ipak po 
OTO podiuMTBke Blavjaae « da ae aian odmah vatrojili pod jedBom oaried- 
i^om opravoBk Eaikomadaai aa oeam pokolieaa, jedao od dragoga Bood- 
vieao, pmžtae toko príliko dBamaaiBB, da jík avlada. Ood. W7. Car Koa- 
atoatío n. BBTali aá ajih i po4iarmi jih* 

Ost^e aam odveé malo vieaU o ^iihoTom dniitTOBom iivota do 
▼ríemeBa, kad sidje aa aievero-iatoka bagarski aarod, kói, predoUv GrkO) 
late po^tormi i aried ajik aaaeltT ae, a krátko atopi ae a ^Jimi oa ti^ 
aaéÍB , da poTÍeatm'ea Aate od aada je aa bagarakom po ave apojeaa i 
siediojeiia. 



Sloiíenei. 



Po raspadBB^n HoBskog kraljevetra iodseljeiOo Longobarda ia Pa- 
Booske, digne se jedno droge eUfjaneko kolieno ím GalieQe , pradomovíne 
Hrvata 1 Srbalja (1) , aatierano od Obara, i preko totraaskih briegOTa stade 
Bayaljivati na jog i obasimati pobliinje prediele aadaBige gon^e Ugarake. 



(4) ŠaíaHk (Slow. StaroUt. w Pra%e 18S9, itr. 116.) ovako tvrdí: Tito a gini 
tém podobnj d&wodowé, po4U mého %ddnj, potíaéugj k Umu, abyehom %a welmi podobné 
foMtili, ie dhumj winiick^ SUmme&w tjdla, wúbec mluwé, nikde ginde, leé we wUMi 
iútširanskýeh ChorwatSm a Sŕbúw, hUdána býti nemagi, wúbec praním, neboť ffednoiUwé 
99md9 owéem i % ifiných %mj, % Pioánip^, DaeU, Morawy, «* i mm^eb Čeeh, poeká%ai 



~ ©4 - 

WítiHé MK0á «Mlte4iio|C* MMiUBkop ii»tiikft dio nal» se monlo premiefttítf 
i 4*1)0 stdfmtiy te frebrodfvsi Hotia], n oiiii Be t>okrtJliiii slníeifi f Basteaf, 
kajv'iv do dAits pbtonei ovog^ trag^a sadriali foá fn^aan ňňovenmeé. 
Stará Movaaf]a plaaimka imala Je dakle slíedeée semlje: bvu Eoroska, 
Pastértkal a Tlrolskoj, D«lajv i vtélnn sriednje Stajarake , ^ornjv sajedaa 
a niemaékinii naaaUi (odtaleo to , ďa Jedna Heka il gora lore se nienaé- 
kká ^ dm^ aloTOBskiin ittenon) , svu Kranjekit , OoHéke onaj dio skoro, 
kiako sada (osin tješto malo poftirlaigeiiHi aela), a IstrfJI m'anje nepo sada^ 
prania Kvarneni nití do INstrioe, i aferero-sapadni dio. danailnje proTinoialae 
Hrratsko. 

Od Sloreaaea aemaiAo viosti tja do dro|^e poloviee iesto^ tíc^ 
kadao Obrí, preaavifi Tatro, posvojrae olela daaaftiija Usarakn f svoju tIiéI 
MWkríliio aa slavjaaska plemena, koja so se 'véé ta nalasfla. SHovenef, 
fx prvai globodai , ▼eéfm dilom na krátko padode pod obarskf Jaram , i el 
sada poetedo&e valjaao oradjo n obarskfh mkih proti BararskoJ I Ci^ 
rigrada. Páral Diakon, tadaiají spisatelj, spominje Jih aa pnrf pat godiaé 
5M. , u ito pripovfeda , da Tasil, franaéki vojvoda n BavarskoJ , dva paf* 
na njih navalí, da si jih podčiní, prvo naime kao poMeditelJ, a dmgo kál 
pobiodjen po obarskom vodjt, ko^ so oni* merali poNvati a takovoj pogi-* 
Mjí (Paul. Bime. Chrún* /K T, 11. y MoÉda sn onda ostali pod <»kriékmi 
Mwtítom^ te latim, ko íito prtjo' sami, sad s Obrí a^|edniékt robili i pafill 
fonja Italija, a latm imvlastito (600, «01, 611, 613), ^Je aa ae tada i 
nastanili iitk do Mirne (ffuieiaj, 

Slovenci bili sa is prvá raxciepljeni na dvie dŕžave, naime na sie* 
vema, po Pavla Diakona (IV. 40.) nasvana Zeiiia (da sanfje snnelo kla- 
siene ime Celejaf), sada Ziijska dolina od ríečíce Zi^e, a a ôsmom ste- 
lie^a poanata pod imenom Karantanum (»Íúŕ. V, 29.'), danas Gorataa iU 
Koraska (1), a obsepi starog Noríka, obasimav a svom naJYeéem pre- 
staní sadasija Koroaka^ Postfrthal a -Tírolskoj í vedí dio étajarake; i aa 
juifHU, koja se spomii^e ved aa osmoga stolie^a s naslovom Kurnioli}^ 
ilí Srqjna il Krmnjska. kao pogranióna Frialskoj vc^jvodini i leaeda aa 
Sorjúoj Savi i Soči (tM* V^ ^- SHnkm-d. An. Pertm. L ZOT.). 

Ali i za Slovenee dodje vrieme narodno|;a rasvitka i domaóe slobode. 
Složno sa Gesi i Noravoi astadose listom i Slovenei, da skrše divQI obar* 
ski jaram 5 te slavnoma Saf^a, eesko-moravskoma vodji po^e sreéao » 
rukom sdražiti jih a jedno kolo sa svojimi podlosnioi (oko (od. 627.)« íh 



(1) Ccratan je itmkiyeao ine , ilo ^olaai tebože od gora , kcjih Ebtlja imt. Ime je 
eeltiéko: Km— Kameň. Slovenee iz Carantania nčinio Koroäto. 



ti Bova elmwitmaku érimym oibrí bmiaIi sa MpM« frtp»>i kn^ Bagobrt^ 
i» tok* cranice «voJe kraljerÍBe pretegae ynm* «tok« (ffHOO* U if l9i 

ttresBÍcH , badí da Jim ae aavola , ato ^iibaTe jprijaMije navala aa 3la-« 
T«Bee nian bUe aikaila oknmjeaa dova^aiai appiehaai (jadaaai bila Mni Ja 
ciela TojakA ixaieôenai V. Liaharta). Na 8aipio atraáao tí pabíje Oa(obr«t 
tovH vojslui a trodoevaaj bitoi kod Wogaatísbarga , i taká príaiU Laifo^ 
Wde, da 08tave KoroaUaako, i da ae biia boUe kaéi vrato. 

NjeJÚTele, dajepiri aloyeaaU Apoštol bio Svetí iUa#fMÍ» UU«ŕlitaJtí 
biskop; no ako je i bio, vidiet jeípakt da je besnapieéao radlo ([oko|p9d0«)i 
litoseprípoTÍeda, da je ^jekolike kaii^e liapim plodom urodio trad n ovili 
ftnaah 8¥eto»a Bhmšrtmm i ajesovooia aloTeaakoqia tasMÔa svedeaikii VtMUf 
a pa još licfáím 8v. Rm^reektu solaof radakama biakapa .(f 718}* iolaa^ 
di&te ípak ae kaia aista isTÍestaa ai o d. Amaada , m a 8. .fimeitwm 
Kfióaoaka viera dosla je svakojako Sloreaeeai , kako je i aaravski , aij* 
§ríie is 0^ej% od ondiesnjík patriarba. Oflejoi a prepíra sa SolaocTad"* 
akimi biskapi vaida sa se na to posivali: aarod a prlmoija, Ooričkoj.i 
isptdaoj Kraojsko} snaUrao je n viek Oflej sa siemanište svoga krsóaastvs^ 
pttríarlie sa zato i tvrdpkorao sahttevali i sadrsali crkavaa oblaal 9va do 
jlrave. ^sci^iBka viera bavarakik apoštola nge bfla niato drago iMfP .ani<« 
#e bavarske polkike. 

AU se Saigovt kratieviaa ae odrxí aa das9 a evieto.. Vté se i^ 
govom amréa (oko god. 662.} po sve raspade ava sllaa i velik* slavjaan 
ska dŕžava, možda sbog raspra, kóje boknaso meiUa kaátíaioi 9aaiova ylaaitl 
2ato ja oalasimo odmah razciepljeoa na vise pokn^ína, kojimi apijavUalia 
rasličae obiteiji. To raspadnatje apotrebise Obrí malo kasoje na svoja ko-» 
rist^ navalivii oesto na Koratonska, da ja opet pod svoj jaram správe. 
Oko goá. 670. Slovenoi podpomagase Warnefrída\ Priolskog margrafa, 
proti Grimoalda, longobarskoma kralja (1}, ali jih oyaj asbi. Da mu se 
•Bvete, navalise do mala isnova na Príalske predíde , no opet sa pobgeni. 
6od. 705. Slovenoi poraze Ferdulfa . friolskog margrafa^ a god. 71d. po- 
točení sa a Istrí od Pemma, možda ondiesnjeg krajiskoga žapana, koi ipak 
B ojími na brso náčiní mir. Ratkis , Pemmov sín , malo poslie sbaoi otoa 
ipríestolja, aovaj pobiegne a Korutánska, da si tomopomoé potraží. čeg^ 
ladi Ratkis, i sto ma Slovencí nehtieše danka placati, navali odmah na Koru- 
tSBsko ; no badava ma svi napori (^Paul, Diae. IV. 4Ô, V. 99-25., VL SÍ-ffUJ). 



{{) Vec u íedfflom stolie^a na dvoru friaHkoga vojevode slovenskí iezik biaie veoma 
nzpros«raiúeo inavadan (V. ŠafahH. SImv. Siaroii, str. 713). . 



Ali 1^. 748. ifpoAi 06, da bo Obrí Batinlje nef^o ikada príle, 
ttavalili na sloveDske jnsne granioe, moida, 4a si prokrée pot v Itatyn i ■ 
lapad. U loj stiseí SloveasU národ fftabra siaa vojevoda orato BORVTA, 
koi nam dolaii n povíestnioi slovenskoj kao pnri koea o alovenskoj leaiQi. 
No Borat TÍdeé do mala^ da nemôže avojom enom odolíeti f^orostaanoma 
dnimanínn , saprosi pomoé n eňsíednth Bavara y obeéavsí jím , *da de jnt 
plaéati %^^\MÍ\ danak i da ée alorenskí národ prímiti krséanskn Tiem ; éía 
8Q SloTcncí ved tada ia|pibíli íaransko polítieko avTerenstro i domaéa sloMt. 
OyaJ éin sam ved bi nan podpnno nasTÍedočio j da se Je sloTensko . plene 
po razpadnalja Samora kraijevstva ostrojtlo odmah naposebni nacin, moi4a 
republikánski^ i da je do tada snao proti dnemanion po sebi saôovatí sr^ 
sloboda i samostalnost NadaIJe nvieraTa nas , da se Je slovenski naro4 
onda nalasio u príjáteljskon odnosajn sa snsiedi na sapado, i možda s iiJíhI 
v savesn y baduéi anademo , da sa Sloveneí ne malo • podpomagali bavar* 
sko|^ ToJeTodn Odona, kad se Je latio svrdi franaéki Jaram. Bavarí dakle 
prískoéise námah SloToneem na pomod, te oire tako sadrnžene sile noglt 
sa napokon oibiti návale obostranoga nepríjatelja. Na tom prívodom bavar* 
ska neviera tesko ti prevarí slovenskú pdnadanost. Bavarí , nalaaed se • 
príliei, da si bes odpora Slovenee poddine, prísile Jih, da se njíiiovoj vla* 
«ti podlože; a da tij osilno nametnnti jaram ne bade jim lasno sbaeilii 
nimn i sobom odveda a Bavarska mnofe talee^ te iame4ja njih GorasdSi 
Borntova siná, i sinovea mn Četimira (Oleftfmar-JKíV*tím«r). Ora dvoi 
dok BO ondie prebivšia, prímiée krst n Solneprada, i pod nplivom ondai^* 
napadne prosviete isobraiíie se. ' 

Po Borntovoj smrti bavarskí vojevoda dopusti 60RAZDV, da se 
kuéi vráti i otca nasliedi na kneževskom príestolu (750.)* A kad OorasI 
amrie O^O' Pipin> franaéki kra^, komu je onda Bavarska podložná bili^ 
na sahtievanje slovenskoga národa naimenova ČETIMIRA komtanakia 
knezom. 2a ovoga sve se to veéma raspruži kraéanska viera me4j Sloven^t 
nastojaiýem solnogradskih sveéenika; ali su se i onda njeki jako opinJf 
njezinomu napredku , te podigose dvojaku bunu , da ju odbijú. No sto it 
badava tada namieravali, podje jim sa rukom po Četimirovoj smrti (769.)| 
kadno in sve dŕžave protieri^u sveéenstvo i pokrséenike^ kano privrženiki 
despotisma domaée^ i gospodstva tndje^a. 

Po Cetímiru, s kóji m isnmre vladajuéa porodica u Korutanskoj sa* 
vladase dakle doma6i nemírí, u kojíh dohvatí se príestola VLHVN (Fdl* 
iftfft^tM-Va/cAtiiitM^ po uplivu bavarskofa knesa Tasila, kol se vf| 
Sod. 763 oteo biase firanačkomu pokroviteljstvu, te samostalno vladai« 



- « - 

YUhui m UvMvkv nititai é$Mr% o4mali kaéi odprQe preOMime tveéeBÍke 
í p^kraéMÍke, í m ■•▼• krs^astki viera nskrwi a 4riavi. Medjatím Ta- 
•3 ■MÍ«rMe, da KoratoMkn • BavarBkem prvom prí|;odom stopL Na Kario 
Vfliki prckise mv tíek, kad ga prišili, da se fraaaékoj krani opet pokorí. 
8 BaslMaiiii padan^en Tasila i Sloveaci morali aa se brie boije okloaití 
pod fraBaéki jaram, da so oá div^ik Obara spaoo. Da ooísara graaieo ovoga 
oorotva proti Obron^ Karlo Volíki g. 803. o Reson utroji ia ovih iitoônih 
i jaintk pokngina dvie markgroflljo, Jodaa na istoka, a dragv na jago. 
Prvoj podóiai fonja i dol^ja Paaooijn; dra^oj, kojoj hi Fnrlaoska Jesgrom, 
Koraiks. Kraajaka, latra i Hrvataka. Siayiaaaki kaesovi i aapaaí oatase 
aoodvianí n aaCnijoBi apravyeaja ovojik pokn^íoa; a ova odviaaoatod fra- 
•aéke vlastí Mase a tom^ da ja inaka prtaaatí aa svojo saaUtaioaf siatí joj 
ponoé o ratu i pläéat joj i^eki daask. U Biovoa^i tada nvodo so prvi pat 
desetíaa kaao a tragik fraaaôkik aosM^jak sa erkva. 

Posaato je, da sa sliedeéíh fhmačkih aavala na obarsku dŕžavu Slo- 
veaoi sa jako podspirali sapadao^ eara, da lak o ísbíegna pogibelj, koja 
ji« je s oae stmae príetila. Po savrsenja oto|^ rata í smrtí Karia Veli- 
koga C® f 4) do mala nemirí i raspro savladase koéom ajegova siná i na- 
sHedaika Ladovika Pobožnej. Tsda namiestnid oarskí v krajskih poknji- 
Bah, aeobasdaBÍ n svojej pnnomoéf, poéese obieraôke g^lobfiti i derstí 
podfoiae m národe. Lakomost i nasílje ftirlanskog margrafk Kadolaka n 
jaiacj Korotanskoj i a posavskoj Hrvatskoj dodje do najgadnije biesnoée. 
Bsdava se LJVDBVIT, kaes a posavskoj, veéekrat potaii eara, da nkrotí 
tako |»rekomierae neredností. Videé oaaj dobro, da dragéíje ma spase^ja 
•ema, asta aa oraije a savesa jainih Slovenaoa, da silom si Ísvoji||e svoja 
pravá ili svr^e s národa kletí firanaeki jaram. Slavno se Ljadevit odria 
sa dago (8t9<-823); aa napokon, kad ma se Istrosí snags, morao je a 
bieg, da si spasi život. U ovom rata Slovenei sa se hrabro aaprotí dasmsaa 
odrsaliy dok jik ajemačka j»oplav ne propnta. Kad sa aapokon oni predo* 
btveni, fhinačka se osveta protegoa na mal da ne sve Jogoslavjane. Miesto 
aarodnlk knesova narioe jim ear Ladovík i^emaoke; iaioviaa Bloveaaea 
obofatí cárska blagsjna i njemaeke crkve i porodice; nití je biloala i ne- 
voQe, sto od tada no pretrpí slavoaska narodnost kros viée aego devet 
dnigik atrasnih viekova. 

Ood. 828. Ladovik Pobožní radi nevíerstva svrgna Balderíka margrafa 
Airlaaskog. Njegova margroíQa bade podieijena na ôetírí kneževine podéi- 
^iene bavaskoma vojevodi, oigme: na Porlaaskn, Istra, Koražka i s<>rnja 
Paaavíaa ili Podravino (Varasdiaska žopanija), doôiai Hrvatska po svema 



M oslobodí. WM g. 848 po VohHiDilLOfli apovom LJvdoWi pootafte- kraVaí 
NíeiDoékin, tedopot Bootopi otoro rosdioljo^it iitoéiiUi aomay*, odniimýh 
od ooda B aJenMkoBi kranom, ko}» m oUvi ivon noéjo, da >l jik élo 
Q^e politíčno i orkveno otitlovi. F^rlaiokt kodo spojoDa s Itaiyon^ a ootaief 
U J. Ifltra^ Kraajaka, Korutka i PodraTÍoa ostaso pri NJenaókoJ | aes* iptk 
Je Kontoka i na dalje, ove do 16. Tfeka, ostala pogla^'ta issiod i^iiiy s ko- 
Jom kile sa ostalo istina n tanka alf ipak nepirekiiHila vosv. Héim^m, Ak" 
$wr i ^aha kilf so Koniiki knesOTi od g. 830 do 861. U isto vrioMO sa- 
lasimo li PodraTini knesa BáHminí. £a Karionana i Araalfii nore pronueM 
po svema preobaitso ove slavjaaske pokrajise, ôim sa oai J os Tiéo tí 
prodi^th nastojalt, da se niemstina ngnjeidi a oto strane, nakanon koaaé- 
Boga iséesnntja sloTonskoga žívtja. Od lada ova plemonita fBnm% jngosla- 
fjansko okiteiji is^nbi svojo prírodná sloboda i mal da ne svoj Darodsi 
anaoaj, a pošta stolíetaom robiojom nienaekof nasíQa isnrovstva. Od tada 
poviestniea kadkad bUiesi nam samo imena átijarske ^ Kornáko i Kraj- 
ské, ali o Slovenyí^ o domoviaí slobodnih Slovenseai ona maéi. Ipftk imada 
historíjn i oni, i to historija dosta 4<y>^v, premda samo pa^ivna. Príeko 
tisnée godina tnje veé igikova borba ili sa život ili sa smrt Ta borba 
Joste n\jo svrseoa, ali se vidí veé sada, da sa pobiedíU Slovenei neisorpi* 
vom snagom svojih kreposti i svog a doba ave toli brojne proti vnike. Morali 
«n se poklaiijati niemaékim earem, ali tí careví isôosnnli sn ia pasMtí 
i^lhove: propalo Je isto earstvo níemaôko, doéím knca daaas Joa sivo t 
eUo sila njihova narodnoga života. Morali sa primatí tvrdé sapoviedi nie- 
maôkik hreoga , margrafa i grófa, ali se s njími nikada spryateUili nist, 
veyó.jim prítisnali žig národne halbe a svojih piesamah i pripoviedkah na 
lýíhova nevríedna aapomena. Po JadnoJ Slovengi rasasole sa se niemačks 
nasedbine^ a,li sa bilo na steta samo na krijevih, a gorajoj KornskoJ i 
étajarskoj^ usriedini pako, a iirdoa slovenské sem^e, sagasio jíh je sdravi, 
módni dah slavenskoga življa. Njemačka gospoda prisvojila sa si slobodná 
nemUa slavenskoga kmeta , rasprostraniv abitačni , ta<Ui LekenMSÍ0tem po 
slovenskol bastíni, ali ta gospoda moradose stranom se isselíti^ straaom 
sa osiromasila; a márniví í strpUivi slovenskí se^ak daa danas opet je 
gospodar svoio prastaré diodine. Bas ta korieaita saag» slovenskoga koieta 
bila ]e isvor narodnoga preporoda novijíh vriemena* Od kmeta poteklo Je 
domotJabno a svákom obsira ogledno svedeostvo danasi^e Slovenge. Od 
njega potekli sa i márniví aanatljo, viesti obrtnici i trgovoi, k^ji sa veé 
isgabQene skoro gradove slovenskej narodoosti natrag vraiíU. Ovakav ná- 
rod ne éami a mrtviln , niti ma se níJe propastí bojati , koi si Je odarío 



sviň knimimm Mfrfolum mnko trrá Imm^ Mr«4a« ki^^^^ností 
prMfete, k*i Je dJM ei^ví Mskapa Avsmi, il mc mikmrm i ^VomíIm, ma« 
! Mstí Mit— Ittwoj K«jf«, pt»TMl«T«oJ DoUmttm ^ klMÍcaoíMi ptesnictrv 
Fnsenm i Mššukogm^ • g^EakoJ atraoi i«4« i tnidUí toliko stotÍBa nuM- 
MBÍk i^sv*. Eak* j«4B«é, sloji SloveMie Joi imn dMM nepomiÔBO n staraj 
rtmélm saojeai ■▼cjin a|ilodjMoJ dtonovini, kaao prvi straiar slaTiaBakl 
pnuDA jagasai^adMJ Bmpi' aa vratih klaaíéae Italíje, a sada tiesao na- 
sloBJen na svog* po krvi kraU, HrTBto í sto tieanije to la oba prokitaé- 
■ije; kako jediioé., dieli joi dao danaa Nacjara od Talíjaoa, Niemoa od 
Bora jadraB8ko|;a.f poaíedigo dan danaa joa Di^snamenitge klance i prevale 
isloenik Ala^ Tim je sadnao ai vašnosi uprav evropojfika , niti ga ngo 
▼o|}a ik*da to avojo mi^to konn drofoma ustapíti. Sada je vríenie i xa^} 
povoljau«> >SM dofo šime sasinaio je i njema sanee pramalietja, i sva je 
aada i prílika, da óe bití badnéa sadbisa i^egova as blagi npliv krvatsko- 
srbskoj^a pobratimstvs milíj* nef o li biase mo prošasta. Gdie je bilo toliko 
tnida i trpUeiga os toliko posteige ne smie se o najobilatijem bošjem bla- 
goslovn. ai pesom^jati, kamo li isdvojití ili dubom kloouti. 



H r v a t i. 



Glede prediela , kojie danas obusíma srbsko-hrvatski národ , ne> 
mamo viestí , da se je tu slávne naselilo kóje slavjansko pokoijeno prije 
sedmoga vieka. Istina je ipak, da njekoliko pr^e, navlastítosa Justíníanal., 
istoenoga Cára, veéekrat su slavjanske eete prodrle u Ilirsku i dosliedno 
n Dalmaviju (Prokof. knj, HL jfr. J9. M.); *lí «•>>•(> ^^^^ spísate^a, 
kóji nan to pripoviedajo, premda je íasa ovih prvífa navalB na sve strane joi 
drugih nasliedilo , aioflo bi se nista ne ma^je sa istioito drsati , dn 
SlairjanI svaki pat y bili oaí pobiediteljl ili pobijeaí , odmah so se k svomu 
doBiv vradali, svagda vodeéi sobom privelik plien. I ovo nam tvrdi isti naé 
veloaéeai ÍAUim9 , koi , poito je m svom dielu „He RBfnis DabnmHm el 
Crúoiútŕ^ pomnjivo iitimiío sve dokase, kóji nam ostajn o tom predmets u 
knjigah starík pfoviestnika , te satim potaako jih prometrío i prosodio^ 
ovako ti odprto i odriesivo veli: ŠMnuaimm Mšfiuš ab AhmrHmš et Seh'^ 
vi9 49fOfHÍmtmm 4wi ffšt , ceúufmtmn mmíem mf/hmmri non fOtéH. 

Prvi Blavjaoiy kóji en stalno naselili ove naše semQe, bili su Hrvatl 
i Srbi. 



- 90 - 

Pouatoje, d* BMloprye <loÓMé» HnratoiSrW, Okri bh Uli osvojili 
oíela ondftBiijii Dalmaeijo >, koj* se Je teda na sieTera áo Dravé i Huuýa, 
a aa jaga do DraÓA pružala. Naein pako, kako sa ja. oni predobili i a igej 
staloo se nastanili, pokaeiýe aam KosianHn Porfkyrogtnihu , istoéai ear, 
koí je pisao svoja rasliéita diela a polovioí desetoga víeka , í sato je Mj- 
klíži poviestnik vríemena^ o kom besíedímo. £vo kako nam on sve to pri- 
poTÍeda Q pogUvja XXX. svo|;a diela: De Adminisirando Imperio (Cúrf» 
Seríp. Bymmni. Bonm 1S40. VoL HL p. 127. tqqj. 

Josnstara vríemeDa Dalmacija se pražala od Draóke ili Antitiarske 
Sranice tja do planina istarskih, a n sirínu do Dunaja; isva ová pokrajtna 
bila je pod oblascu rimskíh Oareva , a naselnieí bili sa kmetovi rimslit. 
Bliza Splieta stoji grád Sblin y a kom trajaha dni plemenita gospoda f 
množtvo poka. Odkle se sgodí, da to miesto pošta sriedistem sve Daima- 
eije. Ovdíe sa se svake godine kopili konjanící a dalmatinskih ▼arosíli 
sapisani do híljade, te sa sek Dunaja siljaK, da tamo graniéu protí Obrom 
čayi^a. Ovaj puk onda stanovase s one strane Danaja, gáje danas Tarei 
(t. j. Ugri) prebivajo. Svake godine dohadjaj ad ta Dalmatinei, da čine straio, 
opase jednom s druge strane Danaja njekoliko osoba i stáda, i dopade 
im se, da prieko rieke prebrode i rasvide, kojí li Ijodí ta stanojo. Prebro- 
div dakle , najdose samo dieca i žene obarske , jer malo prije sve sto je 
muskoga bilo , otislo biaée , da boj bije njegdje daleko. Zato Dalmatíneí, 
navalívsi na njíh, pohvataja sve naokolo í odveda k Solina u soaanjstve. 
Obri, povrativ se doma (ís Tračiókoga rata god. 625.) , i ta nesgoda čuvsi, 
jako se prepadna, nit is prvá ne xnaja, odkle jím se ta rana sadala. Od- 
lače dakle sa igekoliko vriemena skrovna straža držati , da na tij naéín 
neanane i hude silníke aposnadu. 

Tri godine poslie dosav po obíôi^a is Solina na otu graaioa dalma- 
tinska éeta , da straža drži , i možda obaviestena od priašnje o golemom 
pliena, sto ona poôinila biase, pokasi prebrodítí Danaj, jeda bi joj sa ro- 
kom poslo poplienítí pobliinje prediele, i blaga koliko vede se dobavití. Alí 
se Ijato prevarí. Obrí, badad se toma domislili, skriju se, i tek sto opase, 
gdje sa se Dalmatínoi , - veé dobrodiv aa njihova ohala , spreniali , da se 
sveosdano spaste na,plien, a tren oka isadja jim na sasríet, obkole jih, i sve 
pod mač okrena i issieka, tako da jim se ni jedan ne ismakae. Ui to 
svokavsi tiele^ine smaknutik Dalmatioaea, igihova oprava na se navaka, 
te asamsi joste orai^e i sve ostalo bojne správe dalmatinske éete, posied^a 
na konje , i noseéi nos to o rakah ugrabljene sastave rímske , jakim se 
mahom apate pat Solina. 



- •! - 

IMtatrai je tel pris^ielo %i1o vriene oUeijiio|^ povratkt dftlnifttia- 
ske éeCe s f^rulea, i Wo Je 4*8 Biele Sotete. Ore mnoi Okant pako, pri- 
¥lnUjaé se vmreii, ekioiri se n groiye, d* tame ee ekrije, e samo hiljadá 
43k ^Imatínski odievena edQetdi napriek praná tvnUaví Rliskoj, keja 
je eaáa> kao predgradje, braaila pristúp k Belína (1). Klísani, spoanavai 
sreja sname^ja i odiela; i seadnéí, da ee m istí dan ima pe obíčajii dal- 
natiaska éeta kadi pevratíti s dunat ske graniee , odmah ti otvere yrata i 
radostao jih príme. No Obrí, éim sa u ^rado bili, poevoje vráta, i dadu are- 
ieai saaaieB enim, kojí sa njeste dalje a gmlfa sakríveoi stojali, da se 
dipív i da Jim sto prije aa pomoé do^iii. Ori, opaiivsi biljege, n treu do- 
liete tano, ísdražiy sloiao sre sile, proyale a grád, sve sakntke postedav. 
Tada ave aaleglo mtA do maéa, stríela do atríele , te u eas Klis padoe ■ 
O^arake mke. 

Čifli Obrí predobiie Kliš, i ta se otvrdise, sa svom snagem adare 
aa Solín. „SolÍBJaaí, velí, ^jegda tuuf, Aate Kasmanié, asasavsí na ograde 
i obside, bes prestaaka sa maogo daaa obaralí na aeprijatelja grdobe, ka- 
Beaje, striele, al ga nemogose nikako oibití. Na svake sa se make ma- 
eili; kojí se jako na orožje opríí, poginali; kojí su se hvalilí, da ^e ja- 
aaéki aa obras iiaéi , i da ée se održati , sad a se duša ; mlogí ixnemogli 
eavajaéi straža i branecí se, a oatala se svietína bes vojvode í opravitelja, 
sabanila, prestrašila. Obrí a toj smotaji grád pokríjo: ta se kose diža, 
^ece da kapa stoji aa glavi^ ta se, pobro , krói « maže, tese, poplav krvi 
teoe, tvrdá aeralja aemožo doli, visoko nebo nemôže goríj žene jaača, ba- 
baij gráde na prsim, stoji beijakanja i pomagaiya Ijadih: plač, žalost i 
na daleké se stere. Mlogi goli , bosí , kao gomile grntali , neznali , hoéelí 
k brda ali k strmá; jedao káže majko milá, adrago berijii! berija! Starci, 
kljasti, májke s dieeom a aaraéajtt nálada sa na koljena palí i rnke skla- 
pali ; sve to pod maé palo kao da si metlom položio. Što ne mogli izsieéi 
ni raxgrabiti, ono porobili i popálili , te se táko plemeníti grád Solín pre- 
tvorío a aglievje i a lag** (2). 



{i) Oro predobi^o Kliia na dogo opisuje isti Pwplifrogenitua u pag. 99. (dje o 
nwtju Solina dod:ge ovo samo: nee Mn etiam laudatam urbem SaUmam oecuparunt. 
Solioske jade s živimi bojami aacrta nam ipak naš slávni poviestnik Toma Arcidiakon Spliet- 
ski (Bitt. Sakm. cap. VIL). • 

(2; Ovo oiMrenje Sotiaa zgodi se g. 638. prípoviadajuä nam Porphpi)ffenitui upafjr* 
29., da posile kako sa se Obrí povratíli ic poduxetja Garígradskoga (god. 035.): permutatio- 
net duas instituentei Románi (naime od stráže godiinje prí Dunaju), a patcha ad pascha 
tuot permutabant, te da na treée lieto Obrí su na četu Dalmatinsku prebrodivšu udaríli, i 
zatim odmah navalili na Dalmadju. 



Katim su OI»ri i sve ostala pr«diele ondaii^e Dalittaeya jp^laviH, 
sve pod mao okrenalí íli iK»riúili $ a aapokoa fjdcéi, 4a preli«mi jciat aMn^tp 
steynose n ojoj naaeliáe , iaim njeJwliko prjmarakjh .ffra4»Ta i oUHuí^ 
kpji Dehtíedoae im so predfitiV to osMiéo i na da^o podloiaioi jstoóiidc C!|dna (t). 

AU nisa Obri sa dogo aživali na novo sadpbivono aomljo, Pvrfái^ 
ro0eniiu^f posto je n poglavju 30., opisao ohaiisio posypjoajo «íak Dat- 
maoijoy pripovieda na to nasUodno nasrnuye Hrvata n istá drsavn , i jkaka 
su ovi napokon issa dn^a napora iskorienilí is ^je národ i obapsku vlasty 
a potom se tu miesto njih stavno i mirno naselili. On naiQ pripovieda, 4a.SA 
Hrvati (2), prije svoga isaeljenja, pribívali issa Ba^barakOji t; j. a istoô- 
noj Qalioiji, gdje su joate sa igega iivíli njiJiovi.srodnioi» Siel^hrvati. Ka4 
ato jedno kolíeno ovof^a nsroda, naime >etero braéo, Klnkas (KXouxái;)) 
Lovel (Aó^eXo?), Kosenao (KoaivTÍT)?) , Mohlo (MouxXô)) i Arovat 
(Xpá^axóq) ^ i dvie sestre, Tuga (TouYa)' i Bugra (Boiŕfa), po nutkaiga 
Eŕaklíie iztočnoga cára, oďanie odlas'iv (3} sa svojimi pncí, dodja a Dal- 
macíju , da iz hje isgone OBre veé od njekolíko godíoa (628.) ta naše- 
Ijene. Medja Hrvati i Obri nastane visegodisnji rat; no napokon pobiede 
If rvatľ, te Obré stranom potoko, a stranom si podjarme ; i tako, velí Por- 
phyrogénitwtj ex Hlo tetnyore a'Chrobaiis passessa 'htec regio (t. j. Dal- 
macija} fuit. Taj rai poée i sav.rši se sa Eraklíje istočnog dara CŤ ^^' 
ózujka 641.}; te sato se môže bež dvojbe sa temeljito držati , da sa Hr- 
vati' oko>o gód. 634. prodrli do Dalmacije^ a da je hjihová borba s Úhň 
trajala tja do godíne 639. 

Isgonivisi Hrvati Obré is ondašnje Dalmaoije po Rrabrosti svoga 
OTOžja, iuslíed posiva ístočnoga dvora, koi'sato jim ja dao a vlastítost (4), 



(i) Aložda ffa 86 tada s Obri n pnri pol i Slavjaoi nasalili u Dahnaeqí, ako- H je po 
ava iatinito , tío maogi tvrdd , da je u obarakih vojskab bilo uviek viáo polovica SJayjaaa. 
3 tóga bi se onda laárýe dalo iztumačiti ono malo razlíke áto obetoji izme^j oaiih oto&uiskih 
i primorskih stanovnika sadaánje Dalmacije. Ali nam je a druge strane poznato, da je Kagan 
god. 0S5. morao poniývide zato dignutí obsadu Carigradaka, što mu še iznevieríäe Slavjani, 
kóji su rukovodili istú obsadu sa mora (Chron. pasch^ 396. T), 

(^ XfkSilT1i» JCOfBATIkl, Ghruuati, Cbroatc, Xp(i)^CCT6l, u n^atarijih hr- 
vatskib, lalinskih i grokih spomenidli, znameniguc zem^u l)regovitu, i odnosno stanovnika 
iqesiae. 

(3) De partibus Polonim, veli Toma arcidijakon Splíetskl fcap. VIL): isto Laonik 
fíhaU^okondyla (ed. Pári* I. i7.), itd. 

(4) Gapigradu vec odavna iznemoženu, mnogo su truda dávali iitočni poslovi, a snage 
njegpve na západu bile su po sve alabe i jako polomiene. S ove strane da si sačuva gra- 
fiice proti osvoti Kakana skoro uzbyena (0^.), nge Čaru drugo bilo nego pozvati na pomoč 
3)avjanc, kóji su se vec za obsade Garigradske, kó što smo ozgo spomenuli, Obrom ine- 



- w - 

MÍ 0K MJnnrito pdBtftU TlMtithiil gospodlari ei^e one lemlje, koja w éo 
l^e BojMie ^nišala. AK Hrvfttskl národ nfje tada toliko inoéaB %io e 
krájv, d* )« mogM ste ovda^Dje dalmatínske prediele napviití i tako si Jlk 
ndriati. Isti P9rfkjfrújfenihu (oa|i. 82) odprto Dam káže, da Joiai dio 
A lwM^ti iwke drííaT« fú BaaelJeDJii brvatskoin otta a pastosi mal da ne bes 
Élanovnika. Hrvati so dakle aamo bí poBvojili Ba sleTeni onoliko semQe, 
iŔ» M JB od potriobe Mlo , da bo B^dao BBBtaBe. Nije mogaéo oBnaéid 
tšimo Bve graBÍee pnraB^Je HrvalBke, kodséi Bomano BpomeBÍka oBdai^- 
liili; to í OBO nalo TÍoBtí v sptsateijih i povoljah pokliiBjih obobib rrfe- 
mmma atoji uBtad í BeodríoBivo. DAnler (í/é«r éie ití. Ošseh. dér 8I09, 
m D^im. Wien 1866. str, J2.) aa teme^ja obBtojeéih svíedoôaBstva tvrdi, 
da 86 jo prvá Hrratska pružala od jadraBskoga mora do Plíve, koja ntíéo 
a Vrkas, a od astí j o CetÍBO s okolicami Imoéakom i Hlievanskom na juga 
tja do Rase i do ísvira Kape na sievera. No na sievem navlastito ovo Dfimle- 
roTo osDaôenJo odveé kríto je, naito ob aiti aespominje Posavske Hrvat* 
Bke, bííí Io^ôbo Bezakljné^je , kad isvodi n oto^i ito Porfhj/rofftnUuš bo 
Bava4ja aikakora f^rada krvatakoga lešoéa med) Vrkasom, UBom i Savaa^ 
da OTi^j prodíel ago s prvá apadao Hrvatakoj, Mofade je, da ta oada Bfje 
bflo joste gradova dostoJBÍb napomene^ a mo^née je i to, da akp jih ja i 
bilo^ igie jih Porphifrogenitus posnavao tako ísviestno kô sto one poblíž- 
lye primorjn , kada se je sterala njegova cárska vlast. d dnige atraBO 
žapanija Pesentska oprav stojala je aa sievera Plievske, dakle a ovoj oko- 
lici^ te i amo mogla bi se možda po njekojíh namiestítí žapanija Bribírska 
(Bríbir bliža Gradiske), kad bi se htielo dopastiti. da medj Krkom i Zrmanjom 
▼eé se je na onom malom prostora dosta žapanija nalazilo. Na Rački, 
nas velecaslažni poWestník, posto je potaoko promotrio i daboko prosadio 
STO atare dokáže ticade se OTo^a predmeta, ovako tvrdi: novo ute~ 
VMljena driava Hrvaiska^ podigavia se pocetkom VIL stolietja ustaroj 
Dalmaeijiy Utri i Panoniji, itnaie »a graniee Bojanu, Drinu, Dunav, 
Dravú , Savu i planine Istarske ; ť«a hdja hrvatskoga národa naselio 
ie je národ . srbski } on posiede prostoriju med Drinom, Morovom i 
Mljavom s jedne strane , te med doinjom Drinom i%pod ustja Lima, 



vierili bili. Vierojatno i to iznevierenje osnova lukavost Carígradska podmiéenjem slavjan- 
ske éeto. IIoMb vec od tada se Slavjani podeie dobro paiiti s Ízto5aici i dogovarat! medju- 
flobno kaka 4a stoánáni iili okora obéeya nepríjatrija. áto •• pako lýekiiiii navadja proti 
ovomi] pocivu ôiai nam se, da aema dovo^noga povieslnlčkoga tema^ja. Ako su Siav}aQÍ do 
svrhe šestoga stolie^a neprijateyi bili Rimskoga carstva, nemôže se s tóga nikako izvodití, 
da su i u naprieda isto tako ostali; a Toma arcidjakon, smieSiguc Obré s Gothi, ove drži, 
kft ito i P^rpkyTogenitUí, a ne Hrvate za razoríte^e Solina i Epidaura. 



- w - 

Utístijimi dinaríékimi pUninamiy riekom Drineem, SUnieúm i Topiieom 
(pdhmci, «fr. 19.). S ovimi Rftôkiemi gnmioami ne álMeno se mubbo ■• 
i^K^ ť 64Je ée se kit doisto s prirs prvialo hryfttiko pravo možd* i frAš 
Bojane , ali ne hrvatskí národ iskijaéivo , ké sto smo ovgo vi4ni ^ i ntto 
ova jožna graníea po nas dopirala je samo do Jiiinoga me^iasft Cetíttsk^ 
ImoéHke i Hlíevanske žopange« t j. najdaije do natroje Nerotve í do atoka 
Cetine, gáje sa poéimali srbskí predíelí. To bi nan pptvrdio isti prostor, 
kosa SD v DalmatínskoJ Hrvatokoj causimále dotiéne iapaBÍje, kô sto nan 
jih sam Porfhyrogenitus opisiye. NJih.Je bilo ooda do éetrnaest, te sa st 
naši vale: hlievanska (XXs^iava - Lievno ii Bosni)^ cetin^ka Tl^évT^vjva- 
rieka Cetina), imoéska (*'H[X0Ta-Iinot8ko) , plievanska (IlXé^a- Plieva « 
Tarskoj Hrvatskoj}, vezentska (IlejévTa-na sievera od Jajca a Bosni), 
prímorská (IlapaôaXaaata-prímorJe med Cetínom i Krkom) , bríbirska 
(Bpe^épa-Ba sievera Skradina, s4Í® Bribír i rieka Bribirstiea, ako H nge 
ipak Bríbir prí Savi kod Oradiske) , nioska (Nova-Nin kod Zadra), knis- 
ska (TÔY)V^''Knin)< sidražka (2)(3paY<x-med Bío^radom i Skradínom), niji- 
ska (Niva- 8 obe strane rieke Zrmanje), krbavska (Kpt^a(T(ja - Krbava) , 
liéka (AÍT^a-Lika), i gadska (FouTÍTQxa-kod Otocca). 

Porphyrogenitus u pag. 30. dodaje napokon , da istom kad dojdose 
Hrvati a ove strane, jedna se stránka njih odciepi í ode se nasellti a njeki 
dio Ilirske i Panónske. Rački , sravnjivajaé kasnje zgode ove odstranjeoe 
hrvatske obíteiji . navlastito na temelja franačkih Iíetopisalaca , tvrdi , da 
ova se je dŕžava y^protensala od %afada focem od rieke Rase (Ar9e').u 
Istriji prama vrielu Kúpi u% Sutlu do Dravé, ntatim prediet med ovom 
riiikom i Savom'*; a da o ostalom j^granicifa Je 9 Dalmatinskom Brvai" 
skom^ (Arkív sa Jug. Povj. IV. 261). Mi bi smo ípak njesto pokratili ote 
granice Posavske Hrvatske, čim bi smo joj otelí na západu ciela sadasnja 
iopanija Varaždinsku i sievero'-zapadna strana barem žopanije Zagrebaeke 
í Križevačke, gdje se jos danas čisto označuje slovenski živalj. 

Obie Hrvatske, dalmatinska najme i posavska, imale su posebno od- 
mah s prvá neodvisnoga kneza íli velikoga župana (ap^ovrúc), i živile so 
izmedj sebe u ponajboijem sestrinskom odnosenjo. Dalmatinska, krom veli- 
koga župana, vrhovnoga gospodara ciele zemlje, imala je josto jednoga 
baoa, koi je knežev namiestnik bio, i svoja je mo6 sterao na ciele tri sie- 
▼erne žapanije, t. j. krbavska, lieka i gadsko. Za banom- sliedilo je jeda- 
naest žapana na čelu njihovih dotíčnih žopa. Veliki je župaii s prvá sto- 
lovao n Biaéo , tvrdji med Trogirom i Splietom , na miestu gdje jos danas 



- fft — 

se viée nje^ve ruvalia«. likirMe gm oadhi Wb i infum iimedj se^, » 
■»roá sa }e potvrdJÍTfto; te b tóga se Je vele cesto a naprieda o¥Íh íaW* 
rah ra4i Bemir dona^í lanetao. 

lyaan od Rarenne, prvoma nadbískopa , Splietskoma , saiska sree 
8 milosrdja í vieroiakoBske revností , da Hrvate na kršéanstro obratí. 
1 oprav podje mu la rakon malo poslie ajegova dolaska n Spliet pokr- 
stiti Dajprije njekoliko hrTatskih pogiayiea; te tiem b íati par i Hrva- 
tom pBkne aelja^ da katolíékfl viem prime. Zato Badbiakop Ivan odmah se 
obráti k VitalíjaBB, rÍBMkomB Papi, proaed, da bi n HrvatskB poslao rím- 
ekik svedeaika , ito mome viae , kojí bi oBdJe vaadleUe krstovo Bavieaéali. 
Ďogodív ae to na malo vríemeaa, istí Badbiakap pokrsti povedi dio hrvai* 
ako|;a aaroda, i amríe oko god« 680. Nemamo teeoe viestí o doba, kad sa 
se posavski Hrvati pokrstili $ ali Je vieroJatBO, da Je i njih barem vedí dio 
prífliio krst ia istih raka, kd sto i dalmatiaski Hrvati, ako li ga ipak ae 
príoiise, kakoBo Hrrati n Istriji í b Liborniji sievernoj i pobližqji Sloveael, 
od Oglajskoga svedeastva. Sto Je o toj straai Jos dremalo b pogsBstvn te- 
oijem devotoga stolietja, to pokratise Ciríl i Metod, kóji sb. kd sto Je po* 
aaato , pokrstili svb Paaoayfl b atorom smislB , dakle i Jos Bepokrséene 
Hrvate med Savom i Dravom. 

Istom kad sb Hrvati Obré svladali , i krséaaskoj vieri priosali, 
stnpise B prijateljska odaosenja sa ono malo stanovnika rimskoga poko- 
lieaa , sto se biase kros Obričko opastošenje na bližoje otoke spasilo i sa- 
hraailo , a sad se mirno na kopao povracalo b svoj saviéaj. Toma Aroi- 
diakon Splietski (1200—1268.) a pag. X. to aam odprto sviedoci kad pise 
o Splieta , da odkada sb se tamo igeki biegaBei Solinjaoi vrátili bili , po 
saptiviedi ístocnog Cára, inter eos (t. j. med Splietjani i Hrvati} paes 
e^mposita^ emferutU Spalaienses eum Slavis ptmlaiim eonversari, com- 
muniimum negotia exereere, eonuubia iungérB, ac paeaios eos^ sibi ei 
fmmUÚNres reddere (F. Lucius. L 100' Hrvati dakle miesto da aaprieóe« 
kd áto sa mogli , biegnacem povratak , oni sb im pastili , da slobodne se 
vrate n svoja prímorská sUništa, i da si ta po svoja kroje domada vladn 
pod Badaorniétvom istoénog dvora 5 sato veéinom njíhova je aaslnga^ sto 
so je oaako sjajno malo kasige raavio manicipalni astav a dalmatiBskih 
obdinah. 

Vierojatao Je, da Bajatarijí ismed oao petero brade doiavse na éela 
Hrvata u Dtalmaeíja, aaime RLVKAS, biaae axjprvi knea dalmatiaskih Hrvata, 
prem da ríMko starodavao kaaalo Splietokih oadbiskapa (FmrluH L 
MSJ apomiige aam samo petogU, t J. HRVATA. Ovaj Je bes dvojbe brata 



nasliodio. Za Hrvftton áoltM ntm PORGA, KlokMOv »íb, sak«g«Mi ^Bbh- 
vftti príonuli na krsóanaka viera, i tím ttapilí i saves sa Rimoai os po- 
goáhu , da óe mirovatí sa ausíedi , a s drnga ainuie , da ée jih Papa. bra* 
nití 9 kad bi naskočili na njíh Depríjateljí; U sa i písmeno ta po^odbu sa 
Papom naôinili ehirografhU frofriiš datit, 

Pónlie Porge neimamo tiesti et vise od at^ilie^a o knesovih , kóji 
stt Tladali Hrvati, ní o dogodjajih oTóga národa. Vierojatno je. da niso sa 
onda imalí vrhovnoga šopa na . no da se je pojédimioe sváka sapaaga 
vládala slobodnim naéinora pod aredbom svoga žapaSa, s poéetka s igekím 
prem slabim podaniokím odnoienjem prama Oarigradskoma stola , a malé 
kasnje sasvim neodvisno (Areid, Tom, X, Porphyr, 99."). To tn Tricaie 
Hrvati , strogo se držeé svojih graníea , apotrebili navlastito na Botar^ie 
aetrojenje svoje držase I sa to veée rasvíjanje poijodeijstva kod kaée a 
tr^ovine sa sasiedí ^ te sa nanoili se vinárstva, masltaarstva , vrtljarstva i 
navlastito brodarstvo. Od njihova dolaska a ove strane do Karia Velikoga 
Hrvati sa dakle gojili mir sa sasiedí, da tako si boije aévrste domaén sito. 
Niti bi se oní latili bili i ma kada ornica , da jih nisa na to pristlil* in- 
▼aiýska nasilja. Onda samo, kada sa vidili domada sloboda a pogíbcIJ, da 
se je inostrani dnsman agnjezdio a ^jiliove prediole i poéee gasíti ajiliove 
domaée svetosti, staro navade, milí jesik, stoprv.pnda svi slosno skočise 
na noge janaéke , da ga satra. 

Za Karia Veltkoga opet nsm se príkasaju knésovi na eela toliko 
dalmatinske kolike posavske lirvatske. Karlo , porosiv god. Ttéf, longo- 
bardska kraljevínu, podčini satinr Príalska i Istni, I tako se priblíži i ved 
dohvati hrvatske graníee. Kada je pako llryate podjarmfo, nemá isviestnosa 
dokaca, da nas besdvojbeno avieri. Vierojatno je ipak, da je Bnrík, friotaki 
krajiski žapan (markgraf)^ prví Hrvate nadvladao. No Bnrík godtne VOt. 
isdajoiókismaknatje, kôstofiranački Ketopisi prtpovied^ia, po Hrvmtili, ént-- 
cim je obsiedao Trsatu Líbarniji. Valjda sa se tada Hrvati, slavním oAi- 
janjem íranaéke vojske i smaknafjem njesina vodje , svrgaviŕ tadjf Jaram, 
opet svoje slobode dokopali. No do mala* isnova jih nahodimo pod sapad<» 
nom sastitom. 6od. 600. Karlo V. sam s vojskom prodre kros Isira i Lí* 
bamijn, Trsatcanom se težko osvetí, te tako Hnrate prísili. da se nj^gt*- 
voj vlasti pokore. U Salsa god. 803., sklopiv Karlo mir sa Carigradomy 
« dotionom agovora Hrvatska osta Karia, a en ja metne pod vlast frial- 
skeg iopana. Daiaosti Hrvatoke naprama lapadnoj krani snaliiiiaie a« tada 
a tom, da aaposnige vrhovna vlasi frialakog aapana^ i da plaéa krani ga* 
diénji danak. Clod. 812. poaovl se mir medjn Karlem i Nikiforom, istoWm 



« S7 — 

eireiii, igton pos*dbom gle4e Hiratske; bo njekolíko poslie BAlMimo dftl- 
■ttinske Hnrate a ^rU s* prímorekínii pradovl Bpadijnéinii Lftva , cani 
iitoénoroo, i^ruic* rftdL Kada i kako se je ta raspra ríeflila, neioa 86. 

AK je Dasulo vrieme , da se hrvatski národ opet m blagí plamea 
fomtée Blokode mg^ríja. Karia Venkoga ^od. 814. nasHedi sín Lodovik 
Mosni , odveé slai la dfvije í ratoborno ono doba. Njepovi namiestníeí, 
kurieniti Niemcí. v državah dož iitočne graniee počeée na svn rnka teiko 
globíti národe sebí podéinjene^ svada avadjatí níemaéke naselbine, a navlas 
v krMnom Sríemn {^por(^cr/0}pta^) i postopati nečoviečno , tako da na 
krátko STakod pŕobiie nemíri i bane. Takav bíase navIa«tíŕo Kadolaeh fH- 
■Iskí krajiski iapan. Nje^ovo nasílje nemoj^ie víáe trpíeti LJUDBVIT, 
onda yeliki žapan a Posavskoj Hrvatskoj. Pokoei dakle. da se po poslani- 
eih potúži earo na eahovskoni nabom god. 818. proti bessakonjo kadolaeh- 
»ke samovolje; a kada mn dodje viest^ da je nje^ova tnžba sabaéena, 
■epreosta ma dmgo, van da se osveti. Hrvati a Posavskoj na Ljadevitov 
glas digna se listom^ m njíh pristadoie sasíední Sloveneí na lapada a na 
istoka Tímoeani (n sadašnjoj baéko -bodroekoj žopanijí), skoro odoiepljeni 
•d Bogara okratooati Morta|;onove radi, i tako sváka poslnsnost Prankom 
•dkaca (819.). Car franaéki Lndovík, da satre taj pogibeljai' prevrat, siljao 
|e saproé Ĺjodevka mnof e vojsko, ali so ovaj sa svojim národom i svojimi 
savesnieí boriae tako viteski, da sa se one moraie vasdfk sramotno kaéi 
povraéati. Kad eto Ljodevita ímenada nepríjatelja od ibte svoje braée. 
Brat isdaiea brata, žaliboie stará rana naša! BORNA. veliki iapan a Hr- 
vatskoj Dalmatinskojy valjda ta sada ili malo prije postavijen po firanaékoj 
viadi, da jej svoja barnost i oddanost iskaže-, rased starí sves bratimstva 
med Dalmatinskom i Posavskom Hrvatskom, aenadano adarí na Ljudevita 
eetraf^a y dočim je franaeka sila napadala s lapada i sa sievera; ali ma 
leia sreéa. LJadevit sa ms ostaví Níemee, da róbe i pale, a ori se sa svom 
maf^in na nevleraof^ isdi^ien ; í tako Boma, osbgev i potaôen i radi od- 
Btapa ^Jekojih svejik • kojí nisa mof li trpiti ta neéivena vierolomnost, 
fwimm se kaéi vráti, lata sreda doóeka i Niemee; sasvim pobijeni, merali 
sa bríte bolje natrag povaéi se. Sad Ljadevit, proet dosmana, provali a 
lornUia dŕžava i sva porobi í popali. Na Boma, da ma se osveti, podje 
Bod. 820. na cárski dvor, da savietoje nepríjatelja svog^a národa, kako ée 
fauBflJe Ljadevlta í s njim hrvatsku slobost adositi. Ta dakle bode odluóeno, 
da se sliedeée i^odine sa tri vojsko a isti mah a is rasHcnih strana ima 
sdaríti na Ljadevíta. I aprav a pramalieéa Níemci návale strasno na 

^it^ ; najpríje ma Slovenee odeiepe, a potom ma pale okolioa. Na Ljadevit 

7 



-- 1» - 

neklona dahom ní lada, ní sUedeée |;odi'De, kad se' opet dasmani poyratise. 
Alí kad ma se treée ^odioe nove Jos stlnije Tojgke cagrosiée navlaatíto u 
Italye, a veé odoíkle níje ma nade bilo sa íkakvu pomoé, avídiV, da, ne- 
prestanem borbom iznemožen í oslabijen, neée jím moé odolíetí, osUtí 
Sísak, gdje se biase čvrsto atvrdio, te najprije pobieže a Srbya , gdje se 
akaza njesto nevíerom, pof^bivsi Bvo|;a dobrooínoa, pak onda a Dalmacgi 
ateoe , i predá se a rake IJutomisla dieda Bome , koi gt^ dade isd^BÍéki 
obití. Tako PosaVska Hrvataka dobi od sada la svoje upŕavíte^e kAeio?e 
xavisoe od Niema.eke. ^Ovo Je, uikliee naa vrlí Raoki, prví primier, d* m 
nas národ borase aa svoja neodvisnost i narodnost proti Niemaôtva, — 
prvi primier^ da ostanak planA a jedan tren na Draví, Saví^ Kopí, Krd í 
Sočí; — prvi pirimíer, da se oko Hrvátske bŕatja a Norika osriedoto- 
čise. Da sa se Hrvati o Dalmaciji ovoma astanko odločno pridraiíH, 
lasno bi se bilo od oíemačkoga upliva sve jugoslavjanstvo oslobodílo i 
atemeljilo Jedna dŕžava od i^oroje Dr^ve í Soôe <ja do Bojane. MedJBto 
ovaj , prem osvíefjeni astanak , olí a nepríjatelje veée stovaQJe hrvatskoia 
imena.'* 

U Hrvatskoj Dalmatínskoj po smrtí Borne imenovan bi nje^v sii 
LADISLAV vélikim sopanom (821.). No istom kad presta prevrat a Posav- 
akoj , Franoí , moida dvoieé o hrvatskoj viemostí , stana svakojakoni ta 
▼eéom opaôínom i Hrvate Balmatiaske maéiti do to^ da sa Jím , kd sto 
sviedoéí bA^enorodJeai pisae, sinove još sisajaée pobíjali. i psom baealL 
Tako neoovieeno nasilje dade pôvod do mala Dalmatioskim Hrvatoiii, di 
se iineviere. Skoóise Hrvati na oruiye aprav kada je biesnío rat medji 
Frankom i Bazárom na Draví (827.). Sedam Je godína trajao i dospÍM 
slobodom hrvatskoga národa. Niemci az ovo 'prosnovíte kolebanie bodi 
njesto smaknati a njeslo pretieraní. Istí knez^ po njih postavljen n Hrvat* 
skoj da vlada, imenom JSCototVťn, bade smaknat Hrvati^ tím naéioom oste" 
bo4jeni tadjinstva hrabrom misioom a ratno vrieme iaabranogra fii velikoga 
žapana PORINA^ pooeše opet se vladati neodvisao od avake onJaiaJe vlasti. 
Zato sam Porpkífrogenitus : f09t šeftem annúrum beUum mffte tamUm 
superioreš faeii ChroboH , omnet FraneoM ... r meiio ÉU9iíUerm(d, 
ei exhinde liheri et šui jurU faeti. 

Vlastita Dalmaeija, t. j. prímorská^ na koja je onda spadalo njettt 
malo sradova asdaž obale^ t. j. Zadar. Trogir, Spliet i Dabrovnik sa vela 
tiesnom okoHcom na kopna i s otooi na mora, od dosas^a Obara tj* ^ 
Karia Velíkoga nití Je sta vriedila, nití je tmala po|;lavito|;a grada itf 
obee^a nadzorníka; nego sa se oni gradovi, zabavljeni poíspravljeiuen 



tkéro podaeMilh MvoQft, mbií sobon Tladall, siMiiiav&i u to lUTratkogA 
Ešmrku la svog* |pogl»vftni i yrhoTsést istoéaofm dvora. U pnra korautí 
po^jesto od Hnrato oko njlh DAMlJenih, dokíjo pomoé od Cftrígr»da , ali 
kosoje kvdn s Hrvatí aa kratoki pomireni, íotí poôma ae aamo priJatoQao 
• ajíni trsovati, aofo i nalo po malo naata^jivati bo a iatih aiihovíh fra«- 
doTÍhy i p^aaake ôaati prímati. Poéetkom devetosa vioka ovi fradovi, 
Bf ida po hrratakom avikaajo y prígnaie pod fkraaaôki Jaran (800.) ; no 
aisa SA da|;o tako oatalL Sklopím ao mir god. 812. no^Ju Karlom Volikim 
i NikiroroM y Dalniaoija rímska bode ovomv ladajomn povra^^n** Notom 
pako pakae rat medjo Hrtati i Fraaoi, oni (rado vi prímoraki aa otoei, sl«- 
ieéi •€ ngodaom prívodom domaéih aoaklada i slakooti gri^og dvora, oalo- 
bode 80, i stavo bo na aeiaviaao vlada^jo. Na na to ao kadkad napadaní 
Mli po aosíednih Hrvatih i^raaiea radi, toko da sn Jim napokon morali pla- 
éati f^odíáaji daaak. Da ao i tomn nklono, na ísmakn dosotofa vioka ntokn 
80 mlotoékoj vladi molbom. da Jim proti enaiedn na pomoé do^io; to toko 
80 od sada n naprieda , isf^nbiv avojn alokodn , nekad Hrvatom , nokad 
. Carí|;radii a nokad Mloôanoni podloáni bili. 

Isgonom niemaôko vlastí sa Porína, narodno so vladárska svo to 
viso i čvrs^o ntomelji n HrvatokoJ.. Ovíg voliki žnpan návode sada Hrvate, 
kojí 80 joáto no kiaha krstili, da ao krsto, i tako svoja vrhovnn vlast nnd 
národom -to, bo^o ostanovi. Naslíédi pt 

MOISLAV, kbi god. 838. sklopi mir sa Potrom Tradooikom , dni- 
dom mletoókim poradi brodarenja na Jadranskom momj sto nam oéevidno 
sviedoôi, da an voé onda Hrvati aa mora Jako mogndi i snasai bili. Trpi- 
mirovn povalja od god. 862. spomí^Jo Moislava i kaso, da jo on liepo ob- 
daria erkvn 8v, Jnrja od PutmtiJ* (Saénras kod Solina), a prvoatoliei 
Splietokoj podielio desotion kra^ovakili semalja loiodih oko Kliaa; ato nam 
oôiti^je nje^ove prijatoljsko odaoa^o sa Splietam. Po smrti Moislava 
saaiede kaeševaki atolao 

LJUDBVIT, protí kóma pomeanti dnid mletoéki Tradoník odvode 
vojsko. JĹjndovit neprgatolje na mora potnée i sa tim dopustí Hrvatom, 
da so svojimi brodovi protísnn do mletaôkih moévara i poharijn Kaprno. 
2a njega Saraeiai porasiae Bndvn, Eosn i Kotor, no badava obaiodahn Dn- 
brovoik, kóma na pomoé doakoéi istoéao oaratvo (840.). Oni opet |;. 846. 
doploviie n ove straae Qa do Kvarnerskoga saliva i sanseso i popaliso 
Osor. A ai prímorská Hrvatoka i ostola Dalmaoija ne os to toda od i^ih 
aetoknnta. 2a 

TRPIMIRAy yndovitova aaaliedníka, stícne vrhnnao svoje qajaoatí 



- 100 - 

bojnft sila Hrratoke n* k^f^no i na mora. Ova Je veé oiida, kako bmii kai* 
stará knji^a , brojíla éo 60.000 konjanika , 100.000 piešaka , a nm mon 
5200 brodara, kóji oborožaha 80 velikih a 100 manjíh brodova. Trpimirova 
povelja od Rodine 852. « kojom dariva Splietskoj prvostolicí beaediktíBskí 
manaatir od nje^a sagradjeni bliso Splieta , te istoj erkvi potTrdjije dar 
oéínjetii joj pHJe po kneia MiroalaTu , jest nigstaríji diplomatíôki speme- 
nik, koi nam se saôuvao propasti vriemena. Za oToga kaésa, koi a pone- 
BOtoj povelji Bvoja driavo aasiva kraijevíaoro, doiQe u Hrvataka is fraaaôke 
lemlje (latrije) njeki svet éovlek imenom Martin, i oboovi aviet, ko|^ n 
sklopili bili Hrvati h rimskom stolícom kada sa prvi pat us krséanstre 
prionnli, t. J., da neée se s nikím bití, ako jih nitko ne napaataje. Ba- 
zári, s kimi je Brvatska tada sraníéila na vs^a Dravo, prvi pot íssa nji- 
hova naseljenja n Evropi , sa Boriseva i Trpimirova vladanja navalise oa 
Hrvate, ali badava; ovi ga snažno asbise, te aa tím Boris i Trpímir sti- 
pise Q tiesne príjateljstvo. Za Trpimirom dodje na krvatniki príestol 
njegov sin 

KRE8IMIR I. Ovíg se držao nviek n mím sa sastedními narodí na 
mom i na kopBa, te tako je mogao sve to vede nkríepiti i po veda ti dobro- 
stanje i moó svoje dŕžave^ koja ipak poôe slabiti pod lOe^ovim sinom i 
nasliednikom 

MIROSLAVOM (ílí Mihailora). Ovoga Je a éetvrtoj |;odini vladára 
orotom smaknao dosadasnji ban, a od sada hrvatski k'nes 

PRIBUNJA. Ovo doôinstvo baci n propast brvatska dŕžava. Donmdi 
rasdori I nemiri zavladase po eieloj zemIJi tako , da na krátko kloaa pe 
sve brvatska mod oa kopna i na moru. Za njim siede na hrvatski stolae 

DEMOGOJ njesto príje god. 86d.^-povíedaJaói aam»D%ndal n svojem 
Jietopisa, da istom kad bi oidipint Uršus Pmrieeifotius nm dazdeva ôasl 
(864), ovaj podje s vojskom proti Demogeju , da ga prišili na mi r. Sn 
nje^ova vladanja Hrvati sa podpomagali Ljadeyita, sapadnoga eara, 4m in* 
tiera Saraeine is dolnje Italge (869->871.). Ne da so nra i ma na íkoí 
naéin podloini bili, mego sato sa mn merali rado pražiti svoja pomoé, po- 
ste i oni , kao i Srblji , biaha kod mora sveadiljnoma nasrtanja Saracina 
isvrženi. Ali a sto sa se Hrvati borili sa krsdaostvo a Italiji, vierojatno pe 
papinskom naf ona , istosni Car Vasilija , mošda da svoja vlast oboovi naá 
njimi, posla jako brodovije u ove strane , da kasni tobeže Neretvane, kojí 
se malo príje biaha osadili oplíeniti i sasažigiti papinske poslanike vrada- 
juée se is Carígrada. Niketa, čím je pokoravao Neretvane, bi í na primoiíe 
hrvatsko protegnao svoja napadanja, no isím pliena bes drafaga ospieha. 



- 101 - 

1U1« «» tím Hrvatí sa DaloMtiaoí prímorskimi v káps nwvtíU m btrn i 
ta pohftnja četíri p^glavita grada (C/ÍM«fw», ^'fP«n»», JBaMUMiin cí ilw- 
k»ťirm3, <^* ^ Mleóaaom osvete » kojí sa tada traiíli posvojití si jadran- 
ské more, te nísa trpí tí htíeli, da Hrrati slo^odae krodare po ajen. Dsid 
Urgus skoéí odoMk na poaôé Istríaaoeai, i sríetíav saveaaiôke ladje kr- 
vatsko-dalmatíiske, doeím sn plovile protí Grad«, da fa poplíeoe i popale, 
potaée jih. Malo kssige Papa Ivaa VIII. (872—882) posla Demosoja kiýifii, 
1 kojoj sa je nolio, da skloai svoje podložoike od sasarstva. Fariat tvrdí, 
4a je Oemosoj prísostvevae n sabora Delmitanskom (oko f o^ 879.) ,. (dje 
se je radilo o preastrojenju erkovaoga i drsavQofa ostáva (Hfyr. iSKscr. 
Ui, 69.}. Deaiofoja aaslíediáe 

SJDOVí, kóje Biletaéki lietopisei sova ILLI7CU8, BONUS i INIKU8. 
Ovi sa i a oapríed ratovali sa Mleéaaí , i aa Istra éosto aapadali í ta 
Bjeke ^radové prisvojili $ no po Daadalu dožd Ursos jík Je toboie potakao 
i prisilio na ísmčenje tíh gradova i ^líeaa aarobUeooga, í na savesai air. 
2a krátko sa vládali Denogojovi siaovi. Ved trede godiao otiera jih sa 
.etôeva priestoia pomo^ju istoénosa Cára Vaailije 

8EDB8LAV, Trpinirova rod a. Osi, aslied skoro poaovljena savesa 
M Mleéani , atekav a Mletke , prosili sa toboie od dažda , da jim doskoéi 
sa pomoé a preosvoje^ja kneievae stoliee u Hrvatokoj ; ali je tada i daid 
kaô protospatar stajáo pod laititom istoéao; dvora. Sedeslav prišili hrvat^ 
ska a HBoida i daloiatiaska erkva , da se Pooija , prvostolaiku Carlgrad- 
skoma , podloži. Osti^e nam list , sto je god. 879. aa ajega apravío Ivan 
VIII. Papa, gdje pa moli, da DJe^ovim poslanikom pusti slobodno prodi kros 
svoje zemlje k Mihäilo, ba^arskomu kralja. Po Vasilijevej naredbi poéese 
od sada riiBsko^dalmatínski pradovi t. j. Splíet , Trogír , Osor , Rab , Krk 
itd. plaéatí hrvatskej kraai godišnji daoak ,' koga sa odpríje dávali bisan- 
tínskoflio dvom, odMjad samo ojeito malo sa grekop aamiestníka ili 
Stratéga a Dalmaeiji , a snak uiifaove odvisnosti od istočoos earstva. Tim 
80 oni gradovi stopili a tíesan odnosaj s hrvatskom krvnom i *<k- 
posoalí njesinn vrhovnost polag agovora hrvatskog i bisantínskog dvora. 
1 JMlečani , ako ne od prije , a ono od sada poeése plaéati kraní hrvat- 
fikoj godtsnjí danak , . da jim prosto bode hrvatskim morem sígarno plo- 
vití i vosití trgovino. Ali veliká podanost Sedeslavova naprsma istoônoma 
Čaro |íroazrokova ^ dá se do mala protí njema staresine. národa urote; te 
vec Q pramalieén g, 879. bi smaknnt po urotnicih, a na nje^ovo miesto siede 

BRANIMIR, po Farlata (I. 343.) sin Trpimíra. Ovaj, odmah čim se 
^ vlastí doóepa, sasma se odvratí od iztoénoga earstva í crkvu hrvatska pod 



~ 1(» - 

rimskv MpoTied vráti. Pri tom f» Je krepko podjpomagao Teodosij diakoa, 
dihoTsik Djegov * poslie Wsk«p NiBski; te oba liotOTÍ naviestise to dr^ 
iavoe promieno RimokoJ atolieí. Ivan VIII. }ako so asradova na takove 
giaoo, i odmah Jim odpiio (7. i 17. lipnja 879.) ooitnjaéi uklikom svoji 
ladovolJBOBt i Botki^aé, da so tvrdo drže obljobljone odlako. Isto tako v 
posebBoj poslaBtei aa sveéoBiétvo i oarod hrvatski , aagovarao Je bvo, dt 
UBtn^a B viorBosti prania rimskoj orkvt, moida da tako ntaíl SedesIavoTé 
priveioaiko i odvriiti Jih od sváko noposlnšnosti i protivnosti prama novoai 
kaosn. Rimsko-dalmatinsla orkva osta Jodí sa kojo vríomô s istoéaoBi 
sdraioBa. Ub to ToodosU , posvodea kisknpom Ninskiro n Rimn , traiio Je 
krvatBkn erkvn Boodvisoom néiBiti od Splietske; ali so tomn^opro Paps 
StiopoB VI., koi ga povrati svojoj dnioosti. BraBinir darova erkvi Sr. 
Dnjnia šolo Sroain i jos draga dobra $ sto nafn dokaiojo , da sa i la 
Bjega prímorski f radoví a ajekoj odvisaosti stojali od hrvatske kmoe. 
BraBimir nmrio god. 889 , i aasliodi ga 

MUTIMIR • Trplniirov sin , kako nam sviedoôí i^ofova ^ve^a od 
90. njna 892., kojom ríe&i borbo obstojeéa med Adslfredom hrvatskia 
biskupom n Nían i Petrom Splietskira prvostolaikom , o pravn do orkve 
Sv. Jurja kod Soliaa. Mutímir odsndi na koríst erkve splietske. In ove lí- 
stiao vidi so I to, da Hotimir oye prísnavao ai niemaôkof ni bisantinskoga 
vrhôvniétva (1), te so prosva knesom Jedine po bo^oj milosti; i da kac- 
Bovai dvor n HrvatskoJ ved tada biaie ndesoB prama inim evropejskinu 
Dvorskí dostojanstvoniei bili sn sHedeéi: 

1. Dvorski Bopaa (PmlaHi JupmíUš ili PmUHnui, dvomik ili aad- 
dfíomik^ aaime kseiev namiestnik) aa prvom miesto; 

2. Svedoaik kaeiov (CaftUanuš DueU) , koi bo príkaBiyo Jo« a 
TrpimirovoJ povelji (852.), kneievai pisár i blIJeŽBik ajedno (kmneélmr)^ 

3. Poste^aik dvorski (Cmmeranui ili CttkieuUiriu9 refius)^ isto 
Joi u TrpimirovoJ listini oavedoB, a sad n MntimirovoJ oBaaéoa 8a.triJos- 
te dm^ ajema podéioJoBai 

4. Pehamik (Pineemarius JufanusJ; 

5. Koijnsnik (CavaUaŕinš Jupanué)} 

6. Bnsdovanar ili basdovnik QJUaeeeehariuš Jupanuš) ; 

7. Oraianik ili átitonosa (Armiger Jupanui)', 

8. Nadsorník manastira (SuperpošUu^ Monošteriis). 



(i) Ovo vrhovni5tvo bilo je vaEda víšjb nefo problematiéno. Gréki eari ivali sa m 
gospodarí Hrvatske tako po prílici , kako imademo dan danas joi qjekolíko jeruaolimskik 
kraljeva t 



- I€8 - 

I MMi kieieva imftla Je sToJe ornUie dvoniike kd ito bmii kftie 
isto MntíaiiroTft poveQa, « k<4oj m Mtye^eiií: Bndimir Jupmíus CamifUte 
i Zéíiéne Maeeeekmríus Cómitiué, 

Neouft dIoTolJiiík dokasi, koji bi bas BTÍeríti mosli o f nm nasHed- 
8tva ■ hrvatekom dvoru' m koesevskili dôb*. Matímir veli, da sjedi n* 
•téiBskom' priestoln t J. Trpiaiini , kog» Je bio vesliedie ein etaríji Kresl- 
mir L. » oTogB sin ■« Míro*l«v; elí ii tog» ee bi odríeiito kliedile, d* 
je ksesevetTO Msliedie bilo ■ TrpiniroToJ koéí. NJeki trrde, d« Je « Hr*- 
votskoj Borod BB BTokB proBiioBB OBiírfto si BBelíedBika bb príestol , b dB 
bÍTsi m v obíIKIb TrptmiroTB obitelj , k otoJ ee Je ées^o obnéBo. To bi 
poirrdio Porpkjro^oitBB b ^b^. 2f., gdje prípoviedB, dB VbbíIíjo Car is- 
teÔBi dopBoti HnrBtom , kjU bv k Bjema priooali bili , da si sabera koosa 
ko|;B hoée, bío ob od kolioBa^ keje sa meof^ eioBÍli i nabili; i da o4 
obo|;b doba doBJef^ aabíralí bb Bprav kaosove íb TŕpimiroTa kolioBa (1). 
NÍBfB ne fliaige Jb bí biíbIíbi, da Je naoIiedBÍôtvo ipak bilo; drvgéQe doma- 
éim ratom ae bi bilo bi kooea bí kr^a; aei^o oe, da Je morao oprav Bij- 
staríjí 8ÍB otea Basliedovati. Kako ai Blaveaska Badrnga ismedj viée mo- 
ikih ^ava íiabere bb gošfoi^rm kos» hode, samo da Je elán iste Badrof^, 
tako mlBlim birali bb i Hrvati posve slobodoo bb kraija OBOga, koi Jim Je 
Bajveéma po éadi bio, bo pravilao i po običajo íb iste rodbioe. A grekoga 
eara lie bísb doisto pitali. 

Hod koeievB. biase ognMiiéoBa driaviim viedem i Barodaimi skop- 
stíBBmi. Žapafli sa Baéiajali to driavBO viede, koje a kapa sa ksesom rie- 
savase obde driavae stvarí , b glavaiJe blle bi doBoseBO i pred Barodaa 
skapBtiaa ilí sabor. Na sabordolasili sa ae samo velikaii, aa i pak. Na 
sabom Hrvati iBabirall sa veliké Bopaae íli kaose, bane i iapaae; ta bi 
se riešilo o mira i rata, sastavUalí so se sakosi, i najvaŽBije paraioe sa- 
dile. Brali sa se glasovi. Ovo bí išlasilu is oao malo listÍBa sto nam se 
SBcavalo do 'daaas od staro^B doba , prem da pojedini slaéaji bo saéinja- 
VBJB Jqb prayila. Žapanije pako i slobodoí ^radoví di*Baha svoje osobité 
skapsdiae. Državna dobra bila sn rasliéBa od dvorskíh. Vladár imaie samo 
pravo nadsiranja i Bastite narodno|;a ímetka; a dohodei složíli bi sa tro- 
škove dvorské i drsavne. Dohodei bili sa: nredaí, kao driavne semlje, ílí 



(1) Velí Porphyroffenitus : pHncipes, ipšii detignavit (t j. Vasilqe; quos veUent, 
eligerentque e ttirpe qwim maxime iúigeiŕitnt et amarent (i, j. Trpimira); atque ex eo tem- 
pere in hodiemum uique diem jtrineipei iptit ex eadem atírpe et non aliunäe eUguntur. 
^Wú bi potvrdiu Binhtrd ad an, 891. petente pojmio, imperatore e^msentienU , LadawUivu* 
swetšior ei (t j. Borni) conttitulu* eu. 



- 104 - 

ísvanrední. Drsuvniaii 4olnri obdarivftha se kaAada osobité smI«c«, i to 
s» život ilí sa n vieke, ta i tako so rasvi vlastelinatvo. Inoatraaei niam 
imali pravo posiedovanja o državi. Nijo bilo pravoga robatv*. Porota je 
yladala u sodovih. Bilo je evakojakili zákona, 'Matiuiirova povelja spomíiije 
nam priviiegii sialutumí pa ae obraéa na staré siAoae, juxtm frisemm 
eon0uetudinem ; indi saborske odredbe nasiva: ttaiuta nošíra. I hrvatski 
lietopisao káže, da na saboru hlievaDskom wMoge dokre makone po9ta^u€, 
ke bi mno$o goiforUi^ ia ako iko hoeé nupmno MtnmH mwedkuj ku uei'- 
nHe . . . v««mť knjigt^ ké pri Urvi$tih osím i pri njih m nmhode* 

Kod pojedinih obitelji Vládalo je pravo sadmge (1). Inetak obiteQi 
n^bí ničija svojína; on je bio dobro éitaVe obíteUif na kojje svaki élaa 
nJesÍD^ bio ain gospo/tara ili redjak u sadrasi živncí imase Jednako pravo, 
• koliko bi oest iste obitelji. Članovi obitelji odabírahn npravttelja tef 
obiteljnos imetka, koi bi joste riesavao raspre ine<ya éhtnovi iste obitelji ; no 
nQe mogao po sebi obíte^aí imetak predajom ili drofpéije amaliti (Z). 
Ústroj obitelji podá isg^led sa. ustrojeiýe obéina. Oncye domaéin šabran je 
bio od ksénih, ovdje stariesina od obéinara. Sdnižeije pako više obóína 
dávalo je župa (žapanijo} s županom na glhvL 

Veé sa Trpimira bilo je a Hŕvatskoj nanastira sapadpo^ vicrosa- 
koná, te sa sa Mutimira imali osobitoga dvorsko^a oadzornika. Splietski 
prvostoloik. protezao je svoju vlast cielom Hrvatskom , te mu je pedloias 
bio hrvatski biskup, koi je držao svoja stolíen u Ninu. Crkveni vl»darí n 
državi sabirali sa se od poka a pojedinih supah, a biskup od národa, pri* 
voljei\jem vladára i potvrdom Pape. Imetak crkve potiease |>d darova vla- 
dalaca i od sadožbína pučkili; biase oprosten svietskoga hospodárstva, i 
aiivase svakojakih povlastioá , i ss to bio je snatan. Svedenstvo je pako 
meralo ueiti dieou (V. Splietski Sabor od god. 924. can. IV. i V.), sto 
nam dokasnje, da su veé lada kod nas bile javne uóióne, bile makar sam^ 
sa odgoj sveéenika a ne poradi obée izobražeoosti. U primorju jesik favsi 
bio je latinski, koi po Farlato jako se pruži po národa sa KarU Velikoga, 
koi posla u Hrvatsku prfBcepiores ét magisiroš Uuinm Hnfum ioquemdi 



(1) Znameoít prímier zadruge su Frankopani, koexi kros i kros národní brvaftski. Oni 
su vládali zadružno , gva braéa i rodbíňa (dakako mužkí dospíele dobe) zvala su se kne%i. 
Vinodolski zákon napominje áest ovakovih knezova : Imetak privátni , gradovi itd. bilo je 
obdenito, a jedan bio je kako u svakoj drugoj zadruzi gospodar. 

f2) Mornarski, posve' individuálni život, donosio je svakako uínimerje veé itprvofa 
početka smrt zadrugam. Tako je u provincialnoj Hŕvatskoj uprav riečka županya. bez za- 
druge; a isto tako mal da ne ciela Dalmacija. Drugi uzrok njihovomu prestankú biaáe dni- 
govanje i pomieáavanje s Latini zadruge ne pozniguóimi. 



- 105 - 

m šerUemdL N4 k»paii pako sTakojako monio je bití narobili , hiratskí 
glugoijakiai finmúm^ a vi igega i UtÍDski; iMto da BÍie to bilo, «o biono 
inali toliko liotíoo, sakonika itd. a oarodlnoni jesika« ako í ís 4oba katoíja, 
ft ne kisno ai ai mogli amislití pojam hrvatakog aabora, akapaóiae^ 
tbéiBo. 

Posavaka hrrataka po amrtí Ljadevíta, velikoi; poaavsko|^ žapaaa, 
bila je ia prfa 8po}eaa% Niemaôkom a kaáajo opet je dobila svoje posebao 
vladaoee pod vrhoynostjo niemačke krune. Sadli je tano vladao kao kaei 
igeki BrmcUm^ i ajefgoTa se je kaeseviaa aa j«|^ proteaala bar do Kape, 
g4k j^ dopiraJa Dalmatiaaka Hrralaka, a oa etevora príeko Dravo do 
Blaftaa a krajiBom eeljskoai teptajskos. PoToéí dio te driaTe prími BniolaT 
1 léae . od kraija Araalfa (896.) , kof^a je oa jako podpomagao v ratovíh 
proti Sratopluka Moravakooia vladára. Ali je Bi^lavova dŕžava bila aaj- 
prvá artva bíeaaila ogarakoga, kad oai dlvljí eopori god. 899. adariso 
kros nja aa Italija. Oni ja amo tamo obratíso o paat<)8. Oao ato biaae s oao 
strana Dravo i Mare poevojíae Ufrí $ s vo ostalo s ove straao obijo rieka 
priklop! se k Hrvatakoj , koja sada a jedao stopí dalnatinsko i posavsko 
pokrftjiae. 

Pádom prije Paoonske a satim Veliké Moravské slavjansko žitelj- 
stvo o ovih državah rasbieže se kojekamo, imeaito pako a Hrvatska i o 
Bifaraka, da se aklooi biesnilo of^arskoma, i spasí (^JPorfhpr. e. 41,y, 
Haogo s%. osta ipak a Ugarskój , i njeraa í mája se aahvaliti Ug rí aa pr- 
vom aaneta vise iaobraaenosti. aa žapaaíjaliv oa poljodíelstva^ maogih obrt- 
Bostih , aarodaoj opraví , paôe i na istom krséaastvo. Tada Bceoiei Meto- 
dovi , ako li 00 veé godiae 886. , kad sa po napotka niemaeke skorpije 
WiehÍDsa iagoojení bili ía Veljke Moravské od Svätopluka ooda sdraieoa 
sa Níemeí, dojdose a Hrvatokii noseéi sobom Cirílove i Metodove kigige (1). 
1 tada liepo jim poslaci pregoda, da te kBJi|;e bes. odpora uveda u hrvat- 
ska erkva. Bas tada je sve^enstvo rímske Dalmacije jos stenjalo pod jar- 
,mom Carigradskoga patrijarhe, a s dro^e straae Teodosij, oíaski biskop, 
sad je ix petoih žila nastojao da protepae svojo vlast i oa ooe Hrvate, 
kojí sa prije spadali na prímorské biskape, i da se neodvisoim od spliet- 
ske atolíeo áéini. Teodosij dakle radostoo prími metodova kDJiga í brii- 
Qívo ja D hrvatska crkva avede, videé prem dobro, da kad bi hrvatsko 



(1) Što.hrtatski lietopisac veli, da sii amo donili kDJige, kóje pri Urvatih o$tafe i 
fri njih te náhode, a mvu te Metodios, to oa govori o zakonioih dakako državnih i privát- 
■íii. Ja miftlim da metodiot ([J.ed^ - 5§0^) znamenite to šlo narodjenje potanjih medja 
izmedj občine i občine. Ovakova kqjíga bila je dakako naijpofariebitijii. 



- ia« — 

sveéeMtvo n* ajo pnonolo, veé bi po tom riesivo iodeiepílo so od prímor- 
skili biskupa i po sebi se attrojilo* I nije se prÍFario. Hrvatski sTeéemei 
niklíkom poidravise metodovu knjígo , priiprlíse ja kao ^národní plod i 
pravo áieme národne prosviete, te odovle lapočeae ono crkoTae borbe^ "kóje 
napokon aspieae s našom pobiedom. Dusmani opotrebise medjatím svakojaks 
tamna omdja, da nam dif^na aye najdivnye svetosti; ali sloga narodst^ 
koja ae trpi odpora, a niti Joj sto môže najsílnija 4>iesno8t , nadvláda da- 
smane, i njihove spletke rssprsi. 

Pod Matlmirom Petar, Qofníkov sin, eavsí smrt svof^a stríoa Matí- 
mira, velikog župana srbskoga, pomoéjn Hrvatské, |;dje si biase atoétsée 
nasaoy provali goA, 891. u SrbQu >i pobiedi Štiepaná Mvtimirova naslíed- 
Bika> (koí sad ubie^pe u Hrvatsku) itakó si pribavi srbski priestol. Četíri 
godine kasnje^ Branko, Sliepanov brat, ndre is Hrvatské na Petra, lo 
losom sveéom^jer bude uhvaéen i očiju lisfen. Ovaj bi prVi rat, kô^ s« 
Hrváti imalí sa Srblji (1). 

Za ovoga kneaa , vradi^uói se Petar sin Mletaékog dnžda is Garí- 
grada u Mletke (912}, dočim Je uliesti htio u hrvatsku aemiju , bi uhva- 
den od Mihaila, vojevode huinskoga, i predan u ruke SImeona kraija bugir- 
sko^ (Jo. Diae. 9tr, ^ď.}. 

Oko j;od. 914. Mutimira nasliedi 

T0MI8LAV, od pokoliena Trpimirova. God. 925: prisustvova erkof- 
nomu saboru ú Splieta, sabranomu sato, da se ataloži nemir, koga biaha 
proosrokovali^ primorski biskupi sbog. uvedenja národne stíevníoe a hrvatska 
orkvu. Ova je imala tada sa syo|;a hrabrog i odlučnog braníteija,' Orsura, 
biskupa Ninskoga, koí seje starao, da se po njoj nebdvisnim učiní od splíetsko^^ 
metropolite (To, Arckid, e, 16.). Na tom saboru bi dakle odluéeno, da bade 
edsele sábranjeno upotrebljenje národne knjífpe u crkvi. Badava je tražio Tomi- 
sláv pri rímskej stolici, da ukíne nemir, koga bíase takovo riesenje prousrocílo 
medju. Hrvatí i Rímljani primorskimi. Ivan X. poveden lukavími splietkani 
prímorsko^á sveceníčtva, posla malo kasnje svoje poklisare n Spliet, ^je 
opet u crkovnom saboru bi potvrdjena ona zábrana po papinskoj odlueii, i 
nmaljena vlast ninskog biskupa. Alí se ovaj odmah uteée Papi proti otoj 
odluoi; koi sada , Grg:urovimi raslosí sderman , uskratí potvrdu 



(1) Ugrski beziraenjak tyrdí u pog. 42., da za Arpáda (t 907.) Ugrí so predobiU ae 
samo Srbsku i Rasku, nu joite i Dalmatinsku Hrvatsku, do istoga grada Splieta, i da su jo 
zadržali pod svoju vlast. Farlati i Dumler baciýu takovu viest u básne. I doisto Porpbyr»- 
genitus u pag. 40. ciepa Hrvate od Ugara. Dandul (str. 199.) veli, da su poplieaili tada 
Hrvatsku, a pa se kuci vrátili. Ovo je vierojatnije , ako je í áto bilo. 



- let - 

M^rakoMB ríeie^ia i lapoTledí , da oW slruke npnive mu pokíiwn , dn 
■e s ^iimi v kapv inoTa promidi ot% raBjpra i po praWoi rieši. U toj borbi, 
kojft sa Mida osta aeríeieBa, nork m tniiiti pnyi iirok koJekakTih sile- 
deéih raidToJeaja,'koJa sn peiatin kadkada prodirala raedja brvatskom i 
risiskoni DaloMeiJoBi , aád kejen Je tada svoja polítiéka vlast sterso istí 
Tomialav, kskooo aani sviedoée spisi istoga sabora: eamuUium ferm^&nie 
im frovimiim Cromi or mm si Dmiim&iimrum /lutkit Tamiflsvo rejré (FmH, 
IIL «9.). 

MedliotiM Bimeoa, Ug^nkl esr, aaráli aa Sriija, i prísilir Zakaríja, 
siiskoip kaesa, da Uežf ■ Hrratoka, dade Joj sa ksega Časlara, sisa Rio- 
aisiíroTa. Tada sMoge 8rte, da amakne ČaslavovoJ osretí^ nteée a Hnrat- 
ska, koja jin radostao rastrori pni da jib. primi. To ne sane kratíasko 
■a éoTÍe^e dielo raaQad Bimeoaa tako, da odmah odpraví vojska aa Hr- 
TSte. Ovi ja'hrabro doéekase ihaoietoni potakoie (3t. sviboja 937.) Ksie 
80, 4a |e B tej Utoí pao istí Car Sineoa Céúf. Comi. Vi. SO.)- Slíedede 
Sodiae papiôriLi poklisari, Madalíbert i Ivaa, isposlovaie roir medjo Hrvat- 
skoiB i Bogarskom. 

V Splietskom saboni, ko^ sabraie ovt poklisari po po vratko fs 
Bogarske, bilo Je odloéelio a prisotaestí kaesa Tonislava i dražili velíkasa 
hrvatskih (sto kl dokásalo ajeka vrhovnost iiŕvatoke kraae aad prímor- 
■kimi sradovi) , da niaskoj Uskapiji pripadá joéto okoliea aegda biskopije 
skradiaske, a biskapom priiaorskin bi odre^lea dotíéni prediel ajihove 
okolioe a HrvatokoJ. Od tada Splíetski aadbiskap prosva ee prvostolsikon 
Dalmaetje i Hrvatske. 

Da se je Tomislav i s BÍenackim Carem prtjsteIJskí i^ledso^ 
tvrdi aaš Kréelió ksd pike (str. 97.) , da je doiao na viteike igre, kóje je 
oko goá. 935. Enrik, niemački kralj, držao a Nagdeborgo. Ja míslím ípak, 
da se Kréelié jako vára. Viteike ip>e tada Jos nije bilo o onom emisia, o 
kom se ova rieé obiéno asimije. Krstaski ratovi i redovi istom ja donesose. 

Za Tomislavom sasíedné kneievski stolae 

KREŠIMIR Petar II., nasvan stariji, ko|^ spominje Kresimír Petar IV. 
o svojoj listiní od god. 1067. i 1069. Rimsko kasalo kod Parlata bilieži, 
^a Je poéeo vladati príje goá. 940. í napredovao do god. 970.; a njeki 
kasa , da je prímio vlast prem g^od. 958. Velí se i to, da je on predobío 
Bosna. Ovo je pak isviestno , da Je sa njefa Hrvatska liepo proevala na 
kopaa i na mora. Blondo kod Laeia tvrdi, da 0(o^ car niemački, kada je 
fod. 961. a Italíjtt proso, pokara Hrvatska i Dalmacgo, alí Monum, Ger~ 
man. o tom ništa ae snajav aiií novyi niemački písci. Darova mnof^o 



-• M8 - 

s«m»ljft erkvj Sv. Grísogoaa a Zftdra^ (V, mpwr fom9i»mt^ Ksímu od 5. 
tOBf.'), Osttvi SH solbom éetiri flimi, t. j. SvetosIftVa, DržisIftTft, Kréiiníra 11. 
i Gojslava. Od ftvih sMliedi ^ 

DRŽISLAVy koi po Tomi Areidíakoau (fog» XUl) yladaše veé 
(od. 9.70. $ a jedoft njegova lístína kaže^ da je jos (^od. 1000. n* inríeatola 
aiedio. Po Ivaau Diakonu (str. 31.)i Danduln (str. 227.) í De MoDaeia (etr. 
54.) dva od te bmée, Druslav i Kreéinír, Mla bi se otímala sa kroBe^ í 
napokon gradjanskim ratom Držislav bio bi se uspeo na otéev príestolf . ij»- 
i;oav brata i njegove prívrženike ix driav^, Obase ga ždQa^ da se Bakoaito 
kra\íem proi^lasí, i zato ismoli po poslaoieih od istoéaih oareva^ BasíUa H. 
i Konštantína, nárok i kraljevska. obilíeiya^ kím oní dodadoše jos ugledm 
óast Eparke (oko god. 9Í94.) ili Patricya,. koja po Farlata (III. ttl.) näe 
saao osobná bila , no je sobom .nosila 'ovrsujaén noé $ no tada ja mislis 
veó prašan nasloT. Ono ňam sve sviedoôi isti Toma Arcidiakon kad pise: 
oA isto Direišlavo cmteri tueeeé9ore$^eju» rege'$ DiUmotim oi Crootim 
affoiimti 0unij recifieboni enim digmto$i$ ituignia ak Imperatorikm 
Constantinopolis, et dicebantur eorum Eparchi oive Pašritii, Utocní dver, 
okruniv Držislava, predá mu daklem dominum Dalmatim et CroaiuBj t. j. 
ne samo npozna ga kraljem Hrvátske, kd sto se onda šírila^ 00 joto po- 
tvrdí mu isto. pravo nad Dalmacyom, akoprem pnda pod upravom hrvat- 
skoga vladára , kô sto smo oésto ôpasiíi , ipak jos obstijeóoj pod njekon 
vrbovnostja istoéne krane (1). 

Alí pnno prije kraljevski naslov nosila je hrvatska semlja. Veé 
Trpimír a svojoj poveljí od god. 852. sove svoju dŕžavu kra^evínona. Iste 
tako Mntímír a svojoj od god. S92. Splietski sabor gá gpd. 925. nasivii^ 
Tomíslava Croatorúm Rex} a papa Ivan X. kad mu píše, ovako ga osaa- 
čiýe: dilecto filio TamÍ9lavo reji Croatoru^m et Michaeli Duci C^iulwuH 
rum QFarL HL 92, 94.) Napokon Kresímir Petar IV. u listini od god. 
1069. sove kraljem svoga pradíeda Kresimira II. , otea Drsislava (^Ftai* 
V. 48,). 

Za Držíslava Hrvatska dŕžava, kô sto povieda Toma Arcidiakoi 
(pag. XIII.) , prožala se je od Koruske tja do preko Nerétve, obuzimigact 
na jogu neretvansko primorje í Zahomje; a u síríní od jadranskog mora 
sterala se j b sa Slovengom do Dunava. Síe verne graoíce te iste bile sa 



(i) To sviedoči isti Dandul kad veli (str. 227.)t da Orseol IL dobi dopust od íztočoih 
careva, da otmo brvatskim kraljem Dalmaciju, a quibus reges tíli tceptrum aniiqiuitus n- 
cognaverant. A jol tocnijo izrazuje se De Monacis (str. 54.). Da je Držislav god. 1000. vladao 
jiad Splietom dokazuje jedna Splietaka listina od god. iOOO. (Farl. HL 111.). 



wéé mm Matínira; te •ku K Boma Bij« so sra- spo|ila um KrešiMíra. a oaa 
baren sada bi sa elelín prínoijeín i ZahM^en Hnratokoj aiíelovijent. 

AH njeki prímoraki ^radoví a Dalmaeiji aeEadovoIjno prímise na- 
redbn istoeaíh eareva, kojom sa neposnedno pripadali hrvatskoj kroni. 
U Zadm aavlastíto astrojí se odmah protivná stránka, koja možda podpa- 
lifena po isa^nanih prívrienieih Kresimira , Držislavova brata , í po ovom 
istom živacem a Tro^m, potajnô odpraví poslanike a Mletke, da pozova 
ova vlast^ onda veé dosta snážna navlastito na moru, n pomoé. Orseol 11., 
nletaéki dažd , rado primi sadarské ponade. Veé smo spomeň dIí , da joi 
oddaToa Mleéani sa plaéali Hrvatom go^^íšnji danak , da jíoi prosto i slo- 
bodne bade Vociti trgovina hrvatskím morení. Orseol dakle najpríje ns- 
kráti Hrvatom taj danak; pa da Zadranom po volji oéíni í osveti se Hr- 
vatom^ kóji radi neplaéenoga danka napadaha mletačke brodove, stavi se 
na čelo sve svoje poiiiorske sile í odjedri pat Dalmacije (9B8.}. Hrvatf, 
isnenada nadskoéeni ťolikom sna^m, uzmaknose natraf,, da se za sada na 
kopnn brané, i zat4> dtžda podje za rokom bes odpora pod svojo vrhov- 
nost spraviti zapadne otoke, Zadár^ Bio^rad, Trogir, Spliet, Korčola^ La- 
stovo i Dobro vnik, a Neretvane prisiliti na mi r. Alí po nje^ovom odlazkn 
za krátko moé mletačka o ovih stranah izcezno. Orseol niti je ostavio n 
tíh gradovih svoje^a eínovniétva, niti jim naroetnao i ma kakvi danak, niti 
je 8 njimi koi nviet sklopío ; sto da se je do^odilo, bio bi doísto ostavio to 
o pismn Ivan Diakon, doždev tajnik o tom patovanjo, i najvažníji krontsta 
mletaeki. Zato ovo Orseolovo podosetje môže se slobodne naznaéiti kao 
jedan ízprazni posiet naše zemije od strane mletačkog vlastelstva. Ostaja 
nam dvie listine od god. 991. i 1000., kóje spominjo Briislava kao on- 
dašnjéga hrvatskoga kralja. Nezná se kada i kako li je omro. Naslíed! 
ea brat 

SVBTOSLAV (Soripia po Ivano Diakono), kd sto sviedoéi povelja 
Kresimira Petra IV. od god. 1069. Ob oTom kralja nista dmgo nemoiemo 
kanatí, nego to^ da je živio skladno sa Mleéani, sto nam dokazoje ženitba 
med njepovim sinom Štiepanom ^ í Hicelom kéerjn dožda Orseola II. , koja 
se s^odi prije goé, f008. Za njím se na kraijevski stolae popese prije 
god. 1015. C^om. Areid, e. 16.^ Svetoslavova braéa 

KREálNIR III. i GOJSLAV, a isto vrieme, kô sto odprto káže 
pomenota povelja i Cedren kad tvrdí, da g. 1019. padnotjem Bogarske pod 
istočno vlast, dva brata, vladajoéa o Hrvatskoj, stavise se pod vrhovniétvo 
carigradskof dvora, naime Basília II., i da sn od ovo|;a dobili honoreš ae 
ofBS amfloš. Kresimir dobi naslov Patricija (Tom. Areid. i. e.). Nije ipak 



- 110 ^ 

p«sni^to , H kom odnoMJa vla4ahii tedft reÓMA hnétk, AH je i ovdje s^*- 
kako trag sadrasne vláde, obiéi^a éisto i samo slovenskoca. Kreumlr ka« 
Patricij istooDÍ^ a í po právu odpríje stečenom htio je obnoviti krvatska 
vlast nad primorakimi gradovi, te goá. 1018. navalí na Zadar. Ovíg ae od- 
mäk obratí Mleôanom , da ma na pomod dodja. Mleeaní rado primiso tid 
poiiv, i na mah príbrodíae na ladarske obaíe pod upravom Ota avofa 
dožda, komn podje la rokom protjerati Hrvate iapod grt^tL^ edje 'se bíaha 
utáborili • í tako opet pod svoja sastíta sta vití sadarski f^rad. U povratka 
prišili i otoke Rab, Cres i Krk, da ma se obveža na t^eki slabí godisiii 
daaak. , ' 

Vidieti je , da sa se ova dva kralja oko |;od. 1024. savadili bili sa 
iztooním Carem, jer nam povieda Lupos Protospata, ^a sa ope iste i^odiae 
Bá.rani is Itaiye navalili na Hrvatska pod istoéoim vodjem Bajaaom 
(Bpux(a)v) (1), i robeé ulovili sena Kresimirovu CPiUrieÍ9$a, t. J. ieaa 
Patricija), i poslali ja o Carihrad. 

Kada sa óva dva kralja amrla to nUe tocno poinato. Po Tomi Arcí- 
diakona Kresímir živio je do poslie c;od. 1030. , a njesovim banpm bio je 
Godemir Q 029}. Po Ivana, areidíakona Goričkom, bio bi Krešimir pre- 
minao god. 1036. Naslíedi ga 

STIBPAN L, sin Svetoslavov. 6od< 998.. kada dašd Orseel M 
prodje kros Trogir, (dje je Svetoslav onda živio kao prognanik. ovaj dade 
duždu Štiepaná sa taoea, valjda s pocodbom, da ma pomose a pndobitja 
otcova priestola. Stíepan a Mleteih bode odgojen í poducan, i dobi sa žeai 
istá- dttždevú kcer Hicela. čim se pako kaéí povrati i siedne na otčeT 
stolao, ponajvise posveti se priastroje^ja natariúib drxaynih stvarih, te se 
na prijateljski gledao sa Nleéaoi i Carihradom , pod kim sa onda stojali 
prímorskí gradoví. 

Za Štiepaná Saraeini napadose (1040.) ístoéna obala jadntaskofa 
inora, i sve naokolo porobise. Ali jih potoka Dúbrovcani sdraseni s Niki- 
forom, vo4]em istočnoga brodovja. i satienúo* Toma Arcí diakon povieda, da 
kada je Benedikt IX. (1033—1046.) premíestío metropolitičku stolica ii 
Dioklíje a Bar, tad sa Osor, Krk i Rab podložení bili erkovno Prvostol- 
nika Splietskoma , a politično hrvatskoj krani. Kada se pako i us kija 
pre|;oda óni otoci podvrgose, to se oprav neana. Štiepaná godíne 1060. 
nasliedi sin 



(i) To ime nije grčko, nego uprav hrvatsko, znamenujoée voéju u obde. Grci pii« 
ga svakojako. Kostaniin Porphyrofrenítus na priliku: BoVjavOi^-bojan-bäii sada. 



- 111 — 

KmBámiR PBTAR i v. VBUKL btoM kU BMt ■• krmUerako 
ffriestoVe y {^•kerí iapMie i Mtale velmofte , koji sa m Taljda usteBali, la 
1^ BTojim vladUireni mpoMajo , íli kraiiili sUri usUv i olkiéaj proti Petiii, 
keí je níftUm teiío sa oUaé^a a^solBtoon (n mbUIh Mume sriedojefa 
▼íekaj. U aporaranUe^ja s iatoósím évorom 4a4e Palar paaio^ Zadraaaai, 
4a is gnd^ odtiertja Mleóaae, koji nalo priJe kíaha avaj grád ailom 
•avojili, i da ae pod ajesova aaatíln stave. Kao Zadar i ostali dalma- 
tiaski' ip^dovi i otoei prífaase se aa krátko pod KreáimiroTa vlast; te 
Petar , admiiv a mah eielo dalmatissko primoije , projclasi so HrvmUéim 
t BmlmaHm»kim krmijém, s prídioToni : slmem i Mvi^H, Dalmaeya mora 
dakle xahvaliti se igema aa éasti kraljevskoga aaaloTa. S takovia naalo- 
fom dolasi nain Petar Toé fod. 1052. n pnroj pove^i, koja aam Je do da- 
Bas osUla od Bjeea; i Papa AleksaBdar II. (1061—1073.) doíslo potvrdí 
Biu ga kad pisa: EfiteofU et Ŕefi Dmimtmtimrum, Istiaa k>,^da nstav 
Sradova DalmatÍBskih šije se ovím Basivom posiata promieoio , i da Je 
Petar i o aaprieda ajekia BaôiBoni flede Dalmaeíje saposBavao vrhovsoat 
istoÔBOga dvora; ali Je ipak to radi oBdaáiýe mlttavosti istoôoof • dvora 
vise Q pukom imean sofo li n eisa obstojalo. Biskupi ikoesovi prímorskik 
gradova i otoka, veéím dielom hťvatskoca ppkolieaja, allcdjsše |^a u sa- 
boríh i B skBpséiaah , g^t Je oa jamaÓBO rieiavao stvarí tiéo^e se istíh 
p*adova Ba isti Baéia kd sto i hrvatske. ^ - 

KroBika Martiaa da Caaale (Ar. ^. li. Viil. 29J.) tvrdi, da je 
OBdaMJi dažd Diako CoBtarÍBi god, 1062. ailom prioavojio Zadar. Deodol 
pako ovo príosvoJoBJe pripíšiýe drosoj fodioi stolovaaja ístof a dssda (1044.} 
i véli , da je oteo Zadar ae Kresimim^ bb Salomusu kralja Uf^arskomB, 
akoprem je ovaj poôeo vladati tok fod. 1063. 8 tofa se lasso dokaéiti 
more, kóje sa viere dostojai roletaéki pisatelji. VierojatBÍje je to, da sa 
Hleeaai jos sa Stiepaaa I. oteli Zadar iatocaoma earstvs, a da ga je pako 
Kresimir Bjím nseo i sebi prísvojío. No i ako je pako Zadar priosvojoB 
kio po Mleoaoih s* Kresimíra, svakako god. 1066. aalaaio se opet a hr- 
vatskoj vlasti , sasto Ba listisi ove godiae aa siboBičkom drsavaom sakom 
kraijem israéeBoj masastira Sv. Márie a Zadra aalase se podpisaoi meiUB 
hrvatskimi éastaieí i kiskopi Zadra, Splieta, Trogira^ Raba i Osora. U dm- 
goj pako od god. 1069. a Nisa' isdaaoj. s kojom isti Kresimir daruje 
Sv. GrísofOBtt ZadarskomB otôk Mauo, veé kaso svoje aasaaéiue ďalma- 
tinsko more. 

Da ,8i kraUeviaa i bb sievera rasáirí, aavali Petar god. 1059. aa 
KoniskB , vayda posvaa od oae braée , tesko i oada SBJetese aiemaékom 



- tu - 

: 

▼iMti. Opre mu se ponotéjn Nitmftoke krtljevtiie LeoiwM k«raiki vojToda' 
i potaée sa^ no patem Ugara nadvláda Niemoe, a Ufre liepo nadarí. Malo 
kaiaje opei mo Niemeí otese Koraáka. 

Ged. Í0b9, dríiao se a Splieta državni erkvení sabor n prisvtností 
Mainarda pokliaara Pape Nikole II. To kade odredjeno, da se nitko neasodí 
« naprieda elaiba božja slavenskim Jesikonr obavijati,- ne^ samo ^rékim 
ili latinsktm; t da nitko bez manja jednoga ovík jesika nebade od sada 
posveden. Národná stíevníea^ akoprem izagnana goá. 925. is kryatske 
erkve, bila sf je nistanemaaje ohranila n narodn, i nadá jako opet raspra'^ 
iílai í zato nije se éodití^ ako li je ova naredba, prem da a isti par Ni- 
kolom potvrdjena, proasrokovala smntnje i odpora n eielom národa. Nit pri* 
morskí biskapi, da opomike asbiju a svoje nepostene želje ispane, odnak 
odprave svoje tažbe na Aleksandra II., koi fod. 1064. posla Ivana sto- 
žerníka,da ukine razpre i mir astanpví. U Splieta Ivan saknpi opet dr- 
žavni sabor, pdje au bootovnici isobéenjem astrieljenij| a národná sttevnioa 
na novo zabranjena. Kresimir a tih erkovnih prepiranjih pustio je erkvi i 
národu sva slobost adíolovanjo| te zato liarod azprkos nesakonitoj sabraat 
briŽDo si sakrani národne svetosti a erkvi , dok sa ma opet zákonito odo* 
brene bile istím rímskím stolom. Tolíko môže sloga i odhiénost 

Kada Petar stapi na príestol, Hrvatska ntje imala ni jédnoga svoga 
biskupa. On dakle obnoví bíakupíju Nínsku, bivsa vec od isto godíná í vise 
bez pastira; i utemeiji dvie nove, u Knínu i a Blop*ada. Kninskí biskup 
veé^od. 1052., a Bio^adski god. 1059. nalaze se podpisani na Kreéimi- 
rovih poveljah. Ona} bíase prvi a državi po časti i po položaju zemi je. koi 
80 je po Tomi Areidiakonu pružao tja do Dravé ; slidjase nviek kraija , i 
kao njegov sveéenik ízvrsivase dvorské crkovne složbe, i zato sa ^ zvali 
bífikapom kraijevskim, Hi palatinskim, ili hrvatskim. Kao kraijevski parne- 
tar čavao je kraijevski peôat, državni novae, narodhi arkiv, i sastavljao je 
i podpisivao kraijevske listine. 

Za Krestmira razTÍ se i ustanoví to boije državno pravo i sjajnost 
dvora. Pravo nasliedstva na priestol, dvojbeno i nestalno za velíkih iapana, 
od Kresimira II. pošta uredno, te sada utvrdi se. Petar nije imao svoga 
poroda , i zato si odredi jos za života za nasliedníka sinovca sh Štiepaná. 
Ovaj se od tada zvao vojevoda (duxj s prídievom $viétU (iliusiriš), i 
njemu je pripadala prvá cast i dostojanstvo nad svimi u državi. Vlast 
kraijevska nije ni tada svemocna bila, veó ogranicena po narodnih skap- 
áéinah, na kojih biaha zastupaní s vi stalisí národa. Umre li kralj bez ba- 
attnika, národ ma je oaaliednikadavao^ tn je istim naoinom sabirao' baoove 



í npue; Ui 80 }• ríemrftto o mini i ntn; ta SBdUle RBftteQ* parniee: ta 
ststovljftli sakoBÍ m delo kraQevlfea itiL V ohétBvt ito 8d Je tíoálo koristí 
ciele senljey íomIo je spedeti ii podniéje M^ora. Bilo je jeiCe i žiipMij* 
fikih , gredslúh i obéÍMkíh ske|NiéÍDe . ne kojik pretreeef eke ee predoietí 
tiéoéi ee sepeDÍje, grede í obéiee. 

Peter tako ti doVrď I sjajiie eredf evoj dvor, kako ti íkoj a kŕ- 
iéteskoj proBvietjeBoj Bvropi ono^ doba. DToreki doBtoJanstvenioi, kóji sd 
lunIjeFsko vieée sastavljali i kraija >ratíli , kad je kros cemlja potoyao, 
bili so: dvorški knetf ilí ttdvomik (eurialis eomet ilí eomes eurim re- 
9im^ t. j. PalatÍB, mag}. uévár), kraljev poraoéeik n državeom v obée 
Ufr9,v];enju y dvorskí šudae (regalU eurim judex \\\ eatmdieus regiš), 
or^a kraijevske praTÍee ; dverški hUkuf (r€§ali» efišeofuä) j^ bi vsí ajedno 
ktíntíl&rom krti^Jevdcim (uulm refim eanestlurius) , komo sa pod- 
óiojesi bili kano bískopv: dvorskí kufnici (saeelUrii regio sueslis prm^ 
fsiíij íkwpeiani, t j. pomoéoíei (et^ellami)^ kóji se ajedne bili bilježnioi 
i pitarí^ e kae kaneilará: kitjekniei (notmriij i písmri (serikm) $ dvorskí 
M ili 4J^j naddvorsik. (starosta, mmjordomus); fostsijmik (eubieuiM-- 
riusreyius') HlkomuMrmk (cmmsrmriHs') $ mhrmsmr Onrisar, dMfňfherorum 
regaiium magísíer")^ fehkmih (fínesmu reflulis)$ voíar ilí konjuinik 
(eavailarhuj $ siiionosa (scutarius ili seuto kqýuius); vršiur, íefcij^ 
itd. Kraljevski dveroví imali sv biti a Bee^rado , kei sove se kraijevski 
end; ali í o inih poveéíh varosih bila sv kraljevska svratiáta.. Koda kra* 
Ijevska imala je kod Splieta svoju osobita rakva, sasidano krayieom Jele- 
lom, gdje je isti Kresímir pokopan bio. 

U 4lvora eôvala se je kraljevska blagajna (regalís fiscos). Dohodol 
Uaho uredni ili izvanredni. Urední bili sa daneí i nameti (ýrihuta) na 
lemlje darovane pojedincem ílí savodom , ilt dane na sakap i nžívanje, 
sastojeéi sto n semskíli proizvodih i marvi a sto n novea; iostále driavne 
temfje (territoríum rtgale) , kóje treba razlneiti od os^itoga posf eda 
kraljevske kuée i od osobitih dobara pojedine obiteiji, kojíní vlasttijfL n 
lirvatskoj opravljase po svojoj voljí. l%vanredni dohodei bili sa pako 
darorť (volvntariw honorificentim)i kóje a njekih prígodaii prikasivaha 
dríavUani kraiju a %nak svoga podaaiétva, i globe (muletm} lakonom 
samieojene prestupnikom obstojeóíh propisa. 

Isím dvorskih dostojanstvenika bilo je a Hrvatskoj sa ovoga kraija 
JoB inih driavnika^ i to sa : ban, koi se a demaéih listínah etavlja prvi u 
kraija, kao njegov namiestnik; í mupmni kao |;lavari kotara nanvatih «tipe; 

t pod ovinv podkujmni, sašniei i ostalo niiye éínovnietvo. Žapani apravljaha 

8 



— ííl - 

Birojom iapMiJnmi n ob^ slobodno i neodvÍMio , odgvvornf ^\eát doanée 
nprftve samo národa i kmljo. PravoBii<Uo biaie njíhoya osoViUv dožnost í 
brígft. Manje stvarí í raapre razsadjivaiie obéinski Btaresioa, od ko^ik pri- 
šívalo 80 na žapana. Porota biaae oajdragQcieoiji bíser javností i sadbeností 
hrratske. Da jo bilo pako i pisaoíh sakoda, po kojih se je pravda dielila, 
to nam svíedoče povelje ono dobi (iex , 9fatutuin) i hrvataki lietopisae 
fmetodioš), Njeki misie, da je za Kresímira bilo vUe banova savriemeno, 
kojí sa apravljali, sa vise žapanijaj ovo je ipak isviestno, da su se i za- 
panije onda bile ozmnožile. U svakoj bilo je f;radova ili varosí utvrdjeaih 
za obrana zemije i národa, kakono Nin, Biograd, Skradin^ Knin, Karin, 
Qlai^oč itd. 

U hrvatskoj državi ve^ za ovopa kraija obstojala sa tri raaliéna 
stalisa: sveéenstvo, piemstvo i ftUt. Prvostolnik Splíetskí bio je glavs 
biskapa eiele dŕžave, kojí sa sabraai bili dotičnim sveóenstvom i pakom, 
potvrdjenjem Pape i privoljenjem vladáoea. Bilo je az to mno^o samo- 
stana za mažke i za ženské. Plemstvo kod nas pdteoe iz samih zemskík 
odnož^ja. Visji vlastníci saéinjavabu narodno plemstvo, a od ovo|; bíraha 
se prví dostojanstvenici. Bilo je i tako^ da sa dostojanstveaici od kraija 
mno^o zemije dobivali. Gradjanski stalís prikazôie se sanio a onih gradovih, 
kojí sa proízlazílí iz.rímskih naselbina, i kím hrvatska vlast ostavi svoja 
i*tara samoaprava« Tako sa ípak astrojení bili i njeki po sve hrvatski 
f radoví, kano: Biograd, Nin, Skradin, Sibenikítd. Glede páka, kod Hrvata 
nije barem sada jos bilo Ijadí bez osobne slobode. Zvonimir a okronjeiga 
zaklinje se hominum venditionem eoníradieam. Bilo je uaravno sane 
kmetova na selih i imanjih vlasteoskih, ali sa i ovi aživali pravo iz- 
seljenja. 

Evo a krátko poglavitih potesa sjajnosti hrvatskoga priestola sa 
Kresímira Velikoga; sjajnost, kojoj nije bilo para onda a cieloj Bvropi a 
kamo li a Ja^oslaviji tada ležeéoj a pokoj tamnosti i a sažanjstvu. Ime 
Kresímirovo mora dakle da bade sveto za svako^a Hrvata, jer ono ma nosí 
najmilije aspomene národne veličanstveností idomaéega. dobrostanja. 

Kako smo reklí, Petar nije ímao svoga pôroda^ te je odlaôio bio^ 
da ga nasliedi sinovae Stiepan. Ali po smrti Petrovej god. 1074.^ aroton 
iztierav Štiepaná, prekrci si pot na stolac hrvatski 

SLAVIŠA , jedan kraljevskih dvoraníka ili najmogpiéljih velmoža 
hrvatskih, Imaroo aspomene o njera u dvih poveljah od god. 1072. Prvá 
nam káže, ^dje on í braéa ma Zovin, Dosímír^ Petar i Gromil daroja a 
Novoms<^o ■ prisatnosti kraija í dvorskih éastnika ijeke zemije maaastíra 



- lift - 

Bv. GrÍM|^Ma a Z»4ni b» MdwUBa^ipJim diedom; a drafft, f4je oni 
brat mi Peter> Ud xnpu Sidr»žski a sada bao, udi m Sv. Ladiskya kn^ 
hrratski, darojn istoma maoastira semljarÍDO, aebí prípadaja^a aa okoliei 
svanoj Bravimo. Ovo nam ^okasoje, da ta obítelj bila je oada jako bogato 
i mogoéa n Hrvatskoj. Treéa od god. 1080. (Carrara. Areh. Caf. di Sp, 
Hr* óí.) apominje ga kao kraija , kadoo ae nadje a Splieta i rieši ajekn 
raipra, koja se biaée porodila med njim i bratom mu Petrom banoraajedae 
strane , a s dnige crkvom Sv^ Petra v Omiáa sbo; darova istoj crkvi po 
•jik aéíigenih. 

Za krátko trajalo je Slavisevo vladanje q Hrvatskoj, Valjda je 
poéeo sa raaa grositi se primorskim gradovom, jer sa ovi veé iste fodine 
1074., možda sdniáeai s iaagoanim Štiepanom i Zvonimírom baoom i aji- 
hovími privrženíei, prisiljení bili posvati na pomoé proti njema Amika, 
vojvodo Normanskog ís jasne Italije. Oada sa Nprmaai držali pod svojom 
vlasca Apoliju, Kalabrijo i Síoilija, i veé sa prama isteku ■ ^erali asprkos 
siedinjenih sila Mletaôkih i Bísantinskib. Amik dakako oe htiede dago 
iekatí^ ndari na Slavisa, vojska ma porasi, ajef a uhvati sivá, a dŕžavu 
poplíeni. Ali je Mlečanom nepovoljno bilo ovo normansko umiesanje u ovíh 
stranah, kóje moglo ^je postati na veliká škodu njikovoma brodarenja na 
jadranskom moro. Zato dažd mletački Silvio, kad dvéa, sto se je a Hrvat* 
skoj poéinjalo, odmah sa velikom silom dojedrí na ove obale, pretiera 
Mormanska vojska^ i a aemirib, kóji sa tada bíesnili a Hrvatskoj. podje ma 
la rakom prisiliti ajekoje prímorské gradove , da se pod njegova sastita 
stave, i da ma obeéaja , da neée nigda vise uteói se normanskoj pomoéi 
(Z. veljaée 107ô.> 

Polak takovih domaéíh nesrieéa hrvatski národ triebovao je snažne 
mke , da ga azdiigoe do vižine * na koja ga popeo biase Kreiimir Veliki. 
2ato skope se malo kasaje (1) biskppi, plemstvo i pak ;ia sabor, da isaberu 
aovoga yladara. Oni dakle najprije poviere vrhovna vlast a kraljevíni ved 
bívsemo sa Kresimira Velikosa hrvatskoma baňa 

ZVONIMIRU ili Demetra, i proglase ga is prvá velikím županom 
krvatskim (duäp). Sada sedjase na stolici Sv. Petra Grgar VII.^ onaj veliki 
osnovatelj sveobcenite teokracije. Grgur vidivsi , da manjím dŕžavám a 
Evropi prietjase niemacki absolutisam í istoóni bizanlisam^ htiede okrtepití 
svojim aplílrom dŕžave stojeée medja obima earstyima, naime dipiuti papisam 



(1) Is povele Gerarda poklisara rímskoga od studenoga 1075. , i iz pogodbe dužda 
Silvia sa primorskimi gradovi od 2. ve^ače i076. ixlaii, da u to vrieme hrvatski priestol bio 
je prazan, možda s uhvanja, da ée se osuži\jeni Slaviia kudi vratiti. 



^ 116 - 

kfto Bveobóa vlast na svletn. Najprije dakle obratí pagled na Krvatskv, a 
pa na Srbsku (Y. MíhaiU}. Príliôno po avojíh bísknpíh .navedea hrraiski 
národ, miesto se obratíti istoénoma dvoro sa kraijevske makové, kojiní 
bi mn 80 oyfenéao novi kralj , prekina i onaj slab konáe , kojím ho je od 
Držíslavova doba driao sa Carifradom, i posla sada mol ba Papf, da ma }ik oa 
podiel i. Gr^r posla odmah svoje poklisare sa stosraíkom Oobisonom na ôola m 
Hrvatsku, koi, poéetkom list. 1076, n solinskom hrama Sv. Petra a ime paipiao 
i na prísotoostisnslasje sveéenstva(l) í národa velikom sjajooslí Zvoaimira 
okrani (2), te kraijevskim stiegom, mačem í žeslom na hrvatsko-dalmatiasko 
priestolje osvíst. U ovom okranjei^a^ ne bes povríede driavae samostalnosti, 
obeéavade Zvonimir papinskomn poklísarn, dá ée se nviek driatí apoštolské , 
stolíee i viere, da ée pravda vršiti, orkva í njesino dobro branítt, sveéeaatvo 
i siromaitvo stitití Itd., i da de po dosvolí evojih velikána rimskoma dvorí 
plaéatí svake godíne na nskrs dasak od 200 bisaotinskih dakata, kao iajav 
svoje viernosti i oddanosti prama istoj stoliei. Napokon prikasa papl aa 
Qsdaije samostan 8v. Qrf^nra n Vrani sa imetkom, da bode vaada pokliaaraa 
8v. Petra sa stan. Jednom riecjn: 6r|;ar dao si je ono kraijevske igraUje 
skapo platiti. 

Ovim ovienéaigem Hrvatsko-Dalmatinska kraijevina, poteksa ni^- 
prije is novota, satim is staroba Rima, stnpi kao odo medjiinarodneg 
evropeQskos pravá. Kad bi se dalo vierovati sve sto o Zvonimiroron doba 
pise hrvatski lietopisao^ imao bi se dpisto ôim diôiti naá národ pr^ i ma 
kojim drngim barom sa ono stolieQe. Ali prosajiéan éoviek mora se cadom 
saénditi i pitati: odkle sa Zvonimira toliko alata i srebra n semyi? Nege 
je tako pogoditi: pisao bio pop, a Zvonimir mal da ne papinski rob. Eve 
dakle kako nam opisnje taj hrvatski lietopisao ono sreéno doba: „Za 
doh'oga kraija Zvonimira biie ííuelm wa metnlja, Jere kUé puna d iire- 
Mena štfokoga dobra, i graäovi puni srobra ifUata. I nehojaié aa ukop, 
da ga imjodo hoyaii, i nejakij da mu 9a»me jaki, ni 9lu$a^ da mn uémi 
neprávo goapodin, Joro kraij avih kramiaiéy maito nišdm framprmvdam 



(i) Bili sa prisutni, ízim nadbiskupa SpIieUkoga, i biskupi Zadra, Raba, Osora i 
Trogira, íto dokazuje, da sve primoige zapozna odmah Zvonimirova krunu (V. liat. od 9. lisL 
4076. kod Farl. DL 147.). U pove^i od god. 1078. odprto SpUeéane sove svojimi podaaiei. 

(8) Grgur ktio je dokasati i pokazati ovom Ivunom , da ima on vrhovnu oblast i ■ 
tvietovnih stvaríh. Onamo smiera i tramatni daoak, ito su ga onda hrvatski i mnogi dnifi 
kra^i papám áiljali i ii^ati merali, ako su htieli od Hakupa i popovtke 9íranke u svoi<s 
zemlji mir imati. To su ona dva k^uoa sv. Petra, jedan crkveni nebeskí, drugi sema^ski 
driavni. U Hrvatskoj imali su se pape bojati i bizantizma duševnof^, to jest: razkola vier- 
skoga. Odtaleo ona veliká prijaznost ondaáiijih papa. 



- 111 - 

U foHdm séj Ud» mi mmm neiaéUé. I i0ko vtiiko h^gmUh^ Kif, téko 
• %0§9rju^ kmkú u fTHm&rJUy Hée mm frm^edmogm kroiim ZfDommirm. 
I kiéé funk m0mtím svmkogu Hofm, i Wi« v$é0 vriedma Mreha nm iem^ 
i mimdik Ijudih^ i nm ko^Jik, ners inmém sve iwimi\i€, I memtím Zvom-*. 
mrovm kiié oMnm svákom rmmkmiomy m' w nikéým hejmié^ ni im nii^ 
k§r$ mo^aie nmmdiii, rmmmú ft^iiv pomjfmäinm Bogm^ kóji dojdo swku 
uMkm ^/t'A, kmkm fismo pwori: Otti mobmio kišeh groiijo^ m tt'noooM 



Ali sTftkako i taj oviet nfie bio bei trna. God. 1079. i^ekí velmoža 
Veselin, nesDft se %\o%% rulosa, ínetíerí se Zvonínini^ iiistft na oraijf, 
Ai i;t 8 priestfla baci. Naravao iikorí ga Orgur VII. i laf rosi mu se 
siibem ríni«ke atoiiee^ ako se aebi okanío orasja i roirno m dlržao b ojiíidi 
kofft vlamt mpomtolska posUvi sa kralja a Dalaaoyi (1). Da proti viiike ei 
iríveže, dielio jim je svakojake poFiastiee, da a dobrim ílo nadvláda. 

Najsjajnije pako iskaaa dareá^ivost prama Splieta i onoj prvostalnoj 
erkvi, jer joj ne samo potvrdí starik povelja Trpimira i IMuéiniira i t^hovih 
MsIiedDÍka, no dodá tím novih još vriedayih; spietskoga nadbisknpa 
Lovríoca držao je aviek kod sebe i kao otoa svoga oaatio i siovao, 

Zaratív ae g. 1085. Róbert vojvoda Nonaanaki n Apalíji sa istoeníni 
Mrem, Papa pridraží se Robertn a Mleéaai iijave ae aa Komnenoa. Nor- 
•assko brodovje protiaoa se o jadranské nore i porasi llletaóko. Na poaiv 
pspiiiskí i Zvoaimir bi se krenoo k Róbertovej stráni , kié je proasroéile, 
^a 80 veé iste godine Blleôaoi i ístočníci napadali prÍMorake obale {Y.Difk 
•iffoi,108S. kod FmrLUL 1^5.> No ova borba meiUii Mleéani i Róbertom 
tavrái se te iste godine s osbijenjem í sa smrtja ovoga kra^a. 

Nemáme do sada isviestnog spomenika, kada i kako je amro 
Zvonimir. Looíob (Líb. Z, o. 10. p. 85.) tvrdí, da je joste iívío god. 1087., 
^doé je íate godine a Knlna íaraoio njeka listina opatieam Sv. Maríje a 
Zadm. O naôioa pako njef ove smrtí , pripovieda hrva^kí lietopisac , da 
poBvan Papám í iatoéním Carem, da ae s njimí adraži na krstaski boj aa 
OBlobodjenje svetih miesta, dooim je narodooj sknpdtihí ôitao na Kosova 
dotične listové, sametne se strašná baňa í bnde smaknat (Z). 



(1) Vidietí je, da su kojekakvi nemiri bili u driavi is povelje, koju f od. 4063. ixrucí 
nanasfira Sv. Štiepaná u Splietu, gdje o miru državnom govqri oaobitom xadovolijnoslju: 
<eum ňnfíulaTi 4ei benefUio quiet ä trinqíUUitai uHqiu vigeat in rtgno meo, nihil anti- 
ptius habui, qiiam ut erga meo9 fídeUt iubditos, seu potiut erga Dei cuUores beneftcere 
näperem, optimum faetu et»e exittimans, neminem a noitra bemfleentiA eaduAi*. 

(2) Velí nad RaČki (Kiýii. str. 281S.). da ovo iato, samo kraée, pripovieda se u ruko>- 
! pUa knjižnice Barberinske u Rimu br. 348i, komu je naslov: *incipU hittoňa stíMtifano- 



- 118 - 

U Hstini od g, 1078. spomeniita Je kao prísotna Jeleňa Zvonimirova 
snproga sestra Sv. Ladislava kraQa Ugarskoga^ a n drie dŕnge ú 
^d. 1083., i n oporoci Štiepaná sinovoa Kreiimirova neicviestnog doVa 
dolaei u podpisu kao snprapa Kvonimirova njeka Liepa i njihov sin Radovan. 
Ovo bi nas moglo nvierití^ daje Zvonímír imao dvíe saprnge, Jelenn i Liepa. 
Jednu izsa drnge. Ili po smrtí Jelene, koja mn Je neplodná bila^ ožení se 
sa Liepa; ili Jeleňa odstráni a nze Liepa, svrhom, da ostavi naslíedníka 
svoje krvi. Što se je pako do^odilo Radovanom kraljevím sinom ^ oQe 
poznato. Iz povelje Štiepaná II. izilazilo bi , da isti Btiepan do ^od. 1089. 
nlje se ačvrstio bio na hrvatsko-dalmatinskom priesiolo (1), te to bi dokasalo, 
da po smrti Zvonimirovoj do one godíne vTadali sa ňemíri a državi. U tik 
domaéih borbah ili je poginuo Radovan (2) ili je izagnan bio iz dŕžave. 

8TIEPAN II. izza doga gradjanskog kolebanja dočepa se god. 1089. 
stričeva príestola, koga mu ugrabio biase Slavisa po Kresímirovoj smrtí. 
1T ondasnjoj baní pobiegav on sa Grgorom ninskim bískopom , svrati se- u 
nianastír Sv. Štiepaná blízu Splieta^ gdje nadje pomoéi i dovoljnoga stana. 
Tu ga je za Zvonimíra dopala težka nerooé, u kojoj po nagonu nadbískapa 
Splietsko^ pomiri se s kraijem , í u oporoci , koju tada uóini , astnpi ma 
svoja pravá na hrvatsko-dalmatinsku kronu , te isti naslov i dast vojvode 
sa sebe od vrze (3). Osmoga rnjna 1089. bode okra n jen na Síl>eniékom 
saboru Lovrinoem nadbískopom splíetskim u prisutností velíkasa , župana i 
i;radjana ondie šakaplienih iz ciele zemIJe na takovu sveéanost. Tu se je 
radílo joste o državnih stvarih, i Stiepan potvrdí povelje za svojih pred- 
Jasníka izruéene, dodavší amo tamo kojesta od svoje strane, da si to veée 
obveže obdarené. 

Kada i kako Je svoje dne dovrsio Stiepan, u tmini jos ostaje. Sbog 
pretrpljenih nesreéa i težke nemoéi iznemogao u tielesnoj i dasevnoj 



rum pontifieum Thoma arčhidiaconi Spálatensis* na str. Í^0^U9; alí u isto vrieme drži, 
da ovo dielo nije poteklo ix Tomina pera, nego da je njetko Tominu poviest preradio poSet- 
kom XVI. vieka, i da je tsg isti pred o&ima imao hrvatsku kroniku. 

(i) Tu káže, da bi bio puno prije nadoknadio manastir S. Štiepaná u Splieta sa oovee 
od njega u zfgam primljene, ali da to do onda nije mu moguce bilo: «id quod nobis pre^ 
staré nondum licuU*. 

(8) Kô Ito bi se moglo izvesti iz riečih Tome Arcidiakona (pog. XVII.): tnullumqus 
jttCB potteritatis hosredem reliquit*. 

(3) Toj oporuci bez godine stoji podpisan Petar ítožernik, ppklisar rímske stolice. 
Ti|j Pelar god. 1078. nalazio se u dvoru Mihaila Srbskoga kneza, kô ito sviedoči listina Ger- 
gura VII. na istoga Mibaila (U. sieinja 1078.). Kréelió str. 115. tvrdi, da je ta oporuka sa- 
stav^ena bila god. 1083. ; iz tóga proizlazilo bi, da je Petar ove godine bio papinskim pokli- 
sarom u Dalmácii. 



- 110 — 

knefoAÚj hlo je odveé tiiwkj H sa ono bnrno vríeine odrii krmtie?iira « 
sv«joj sjajností, Ui Ibar dft ja saéiiva propasti. S tóga Toma Arei4iakoB niti 
ga oespomiige, no áodaje, da aada, saTadiv se driavní velikasi, otímahn se 
sa krann, te da n tíh preplrkah y^innum^rMles rmfinw^ frmdationéš^ 
cmdé9 et ommium fmeinarum seminarim Bmeršermní, alier enim 4Uterum 
tmequij invadere, truddare, quoHdiš non eets^ant.*^ U evih nemirik 
janaÔBo vmrí Siiepan bes odvietka, te tako po driavnoni i n okée slavjanakom 
pravn národa je pripadalo sabiranje novoga kralja. AH a onom meteža kako 
4a se. národ, raseiep^en na mnogo ntranaka^ slobôd no íqavi? Ovo iavanredno 
stenje kraljoTÍne, a navlnstíto pomaigluioje roda is kraljevske kaée, potaknav 
k6 sto prípovíeda Toma Areidiakon^ njekog farvatskos velmoža, da ponvdi 
brvateko-dalmatinska krana ofarskoma kralju Ladislava. Ladislav, spustiv 
se rado na takova podbadaiga, sadje námah s velikom vojskom prieko 
Dravé a Hrvatska, í satekavší Hrvaťe neskladné í pobunjene, dopre do 
modmske okolíce. Da je nesakonita bitá ta ngarska navala vídi se í s tóga, 
sto listina Zadarska od god. 1091., gdje.se o tom slazenju Ladíslavova 
kesiedi, ovako veii yfCroatim invadens re^num.*' No opiruci ma se poveéi 
dio národa^ nemogaše prodríeti dalje u srdce hrvatsko-dalmatinske dŕžave; 
a 8 droge strane dočov , da sa igekojí narodí- napáli na ii toône Ugarske 
strane, ostavi Alma, svoga sinovca, s nárokom voj e vode, da miesto njega 
kraljige a onom dielu Hrvatske^ koi ma se veé bíaše pokorio. 

Dok je Ladislav živio , Hrvati , kóji sa se hrabro održali bili proti 
savali agarskoj, opet se nemogaha složiti a í^oro novoga kralja. Vidíeti 
je ipak, da napokon, kad po smrti Ladislava (15. srpnja 1095.) opet j im 
se poee grositi njegov nasliednik Koloman, Almov brat, barem pove^tm 
dielom sdrožíse sen to, da bade hrvatsktm kraijem Petar, Slavisin brat, 
sidražki žopan i jos sa bratova vladanja drsavni ban. Ovoga nisa zaposnatí 
htieli primorski gradovi, kojí isza smrtí Štiepaná II. opet se bíaha vrátili 
pod iztocna sažtita^ k6 sto nam tvrdo njíhove listine onog .doba. 

Povíeda nam Toma Aroidiakon, da Koloman, pokle se ovienča i siednn 
na priestol svoga stríca^ odmah sasieéé u pameti^ prisvojití si ostali dio 
Hrvatske i Dalmaclja. Me<Uatim Petar ostavi gradove o míra, da n ovoj 
prigodi nastavse promiene agarskoga kralja sva moguéa sila opotríebi na 
predobitje hrvatske semlje, koja je stenjala pod tadjim jarmom. Petra 
po4je sa rokom, istietati Alma prieko Dravej no Koloman istom, kad se 
vtrrdi na stričeva priestola, odmah bes ikakvog pravá odasla silno vojska 
pod vodjom Ugrom (Palatinom) proti Hrvatom. Tada Hrvatska snaga joste 
je rasciepljena bila , a Petar , iznemogao u prednjasigoj borbi , nije sam 



tako no^Mi kio 9 da uUje nepryaieUBka Bftyals* Tim naoinora m kntiLQ 
Ufra nadvlád* eiela driaw do mora íatim stolaiii f^radom BiogradMi 
(1096}. Odatlo Btade VgtA nasrtatí aa prímorské gradovo t otoke, da i ova 
pod avojn sapovied apravi. Po kronioi Jorja, Ratokog; bíakopa (ÍZ9lť^í9i9^ 
Farl. V. 2SS.Jy Ugra aa trínaast Vrodova ndarí na Rab, no bode poralea, 
a brodovi popaljení. Sliedede sadiae Koloman sapita Baaila kócr tUfíara 
Normanakof; voje vode o Siojiyiy i ova nu ae dôvode na faliji n Bíograd, a 
adavde bi poslie icpra^ena aveéano i ajajno n Ugarakn (Gaufriduš Mém 
& Ben* lib, lY, o, Jtf.). Okolo ovog doba prolaaiáe kratasi dva puu kroa 
naao prediele pat istoka. Prví put, paled í robed ove aemlje^ bili an poraaani ; 
dnigí pako doxvolom Kolomana^ koí dade Jim.praliúa i braaoa do potríebe. 

AH sa malo trajaie mir n Hrvatsko]. Ugarska okrntnost proasrooi 
ove iate godine 1097., da se opet národ na noge digne, sada ípak sloano, 
pod Petrom ve6 oglaienim kraijem Hrvatskim, da siiavojoje staro sloboda ; 
te Ugre, koje smakne^ ko)e ahvati, a ojesto iztiera ^ preko Dravé. Hnrati 
dakle poslie odiazka kraija Ladislava opet saoaese zemija medja Dravom 
i Gaotdom. Koloman , koi . se sada naUzío u borbi sa bratom Almom za 
osigaranje svoje krone, nije mogao bavili se o Hrvatškoj. No Nlecaní, kóji 
godíne 1096. stopili bíaha kao adíoniei krstnog rata, sad az ovo kolebanje 
pokaiajo^ da si Dalmaoíja opet pod svoja záštita pritegna. áalja dakle 
svoje poslanike a Dalmaoíja; da one gradove k Mletačkoma opliva privežo 
i prigan na pomoé aa krataški rat. Naravno da o ovom meteza morali sn 
ae oai gradoví prignatí k Mlecanom, onda jako pretežaim na monL 
Oataje nam liatina, ic k<4« ae vfdí» da god. 1097. Bpliet obveza se^ dati a 
pomoé mletaôkoj vojski jedan velik brod (sapnm) ili dvie galije aa onig 
rat. Daadul (str. 256.) dodaje í to, da prolaceé malo kasnje mletaéko 
brodovje pokraj Dalrnaage, ponoviáe Mleéani atare .savese s oními gradovi, 
i naamai obeéaaa ai pouod, odjedriae pat Roda. 

Godine 1102. Koloman, po&to državne nemíre otaloli, digne silná 
vojska proti Hrvatom, da jih opet pokorí. Kad ovi dočase takova <o41aka, 
liatom natana i sloaao poteka k Draví na odpor. Koloman, izvieatjen o ailí, 
koja f a a bltaa oóekivaáe na mejdan, opozna, da težko bi ma poalo za 
rokom nadvladati jih; i zato odlaéi, da mirnim naoinom skloní Hrvate na 
pogodba. Poala j im dakle svoje poslanike pooodom, da ga príme aa kraija, 
a aviete pako da oni sami naóine. Hrvatí privole na to, i dalja 12 plemióa 
ic dvanacat porodíoa hrvatskth, da aviete aklope. Kralj prími jili raaaírenioii 
mkarna i aveóano jim se sakletvom obveže, da de bez íznimke atovati i braniti 
alobode í samostalnost hrvatsko krone, i da neée pobiratí danak ili vojsku 



■ Hnratefcoj, a s*no na DJé|;oTo yítMJe, da ée mm m pomoé priskoéiti bé 
Í90 koDJaaika éo Dravé na svoja a preko Dravé na njei^ove troske, kad 
\i nepríjateli aavalio na osarske prediele (1). Ovako Hrvati Bpaeise pravá 
■amostalaa svoje km&e^ posto je U|;ar8ka bila onda po sve odstranjena od 
Brvateke, jer saveia s U^arskom ne' biase, sama i jédino s kra^jeni. 
Hrvatoko kraljevstvo osta dakie i na dalje slobodno t suverenoo. 

Po sklopljenom mirv Koloman bude sveôano odvedeo u stolní Biograd, 
Sdje biase tada jes^ra í srediste dŕžave hrvatske, i |cdje ^ Hrvati okninise 
Svtiiinirovoni kronom sa hrtatsko^ í dalmatinskoga kralja. Tu opet na 
iliiavaoai sabont Kolonan pred eielim národom sveéano ee obvesa, da ée 
•tovatí í branítí starú slobodu dŕžave hrvatske (2). Koloman osta u Biogradn 



(í) B vo po nas znamenitoga Metn&riala Tome Arciditfkona, gdje au se saiuvala 
glavne točke ove pogodbe aaatavljene.iaeiiljuhrvatakiiii národom i krunom ugarakom: fCoio* 
manus, fílius Vladislavi regis Ungarís stana in ragno loco patrid aui, et quia muUa atrenuitate 
vigebat, proposuit totam Chroatiam usque ad mare dalmaticum sub suo dominío aubjugare. 
Yeoit cum suo exercitu Usque ad flumen Dravé. Crovates vero audientes do adveotu rcgis 
eoD^egaverunt exereitum anam et praaparaverunt ae ad pugnandum. Rex vero audita con- 
{regatioDo ipaorum miait suoe nuncioa volená ipaoa gratiose traotare et pacta cum eiadeín, 
otvoluerint, ordinare. Groatea vero audita legatione domíni regis inito consilio omnes in 
simul acceplaverunt, et miserunt XII. nobiles sapientiores de XII. Tribubus Crovatis, vídeli- 
cet: comiteiti Guran de genere Chacittorum , comitem Hugrinum de genere Ghucchaconim, 
comitem Marmogoiam de genere Subithorum, comitem Pribislavum de genere Guddomiroram, 
comitem Georgium de genere Suacittorum, comitem, Petrum de genere Githorum, comitem 
Paalom de genere Gusichorum, comitem Martinum áe genere Garinensium et de genere 
LapzaDorum, comitem Pribialavum de genere Politchorum, comitem Hobradum de genere 
Lasoizitorum, comiiem Joannem de genere Jaramomethorum, comitem Mirognum de genere 
Tugomirorom. Qui veniantea ad d. regam ei debitam revereatiam exhibuerunt. Dominus 
vero rex ad oseuluin' pacia eos recipiena et honorifice eoa tractana ad talem concordiam de- 
veoerunt: quod omnes prsedicti teneant auum pacifice et quiete, et quod non teneantur ali- 
qaa prasdictárum generationum nec eorum homines regis msýestati solvere censum, nisi tan- 
tum teneantur d. regi, quando aliqui invaderent sua confinia regalia, tunc si d. rex mittet 
pro ipsia, tuQO ire debeant adminua cum deeem armigeris equitum de qualibet generatione 
praenominata cum euis aumptibua et cxpenais usque ad flumen Dravé; inde veraua Ungariam 
ad expensa d. regis, usque quo exercitus duraverft, debeant permanere. Et sic extitit ordi- 
oatum de annonostrse redeinptíonis miilesimo C secundo.s Uj^pav ovih dana snažnim oružjem 
obraaivierodostojnostovoga Memoriala naá vrii Rački (knjiž. sv. III.) proti EngeluiSzalay-u 
i sličnim magjarorsagovicem. 

(S) To sviedoči aovriemeoi piaac u mletačkom Arkivu (Wen%el. Cod. Dip. Arpád. 
eoiU. 43.): cColomanuB rex veniens Jadram, ante civitatem convocavit curíam; ibique de 
Dalautiae libertate Integra perpetaaqoe aervanda communiter tractana, ipse rex inprimia au- 
per sancta quataor dei evuigelia . . . manu confirmavit propria, videlicet: ut antiquam Dal* 
BUttis libertatem in nuUo unquam deberet ŕraudare.* No iz ovih rieói ne sliedi niposto, da 
je Zadar bio tada tí Kolomanovoj vlasti. A to dokaztige dislo Kolomanova povelja od g. 1402. 
Q Biogradu podieljena Koludrícam Zadarskim. 



do sliedeée goáwe^ te opotríebi o vo vrieme, da si národ to bolje privrie 
a protívnike na mir apoti. Joate prkosio je orasjem Petar^ napomenati 
hrvátekí kralj. Koloman odpraví vojska proti njema, a ova ga sukobi koá 
Ovosda, porazí nit éete a njega abije. Da si pako prokrči put k vladaaja 
primorskíh ' gradova, kojí sa jos tada prisnavali njeko vrhovničtvo istoéne 
krone i stojali a savesa s mletaékom vladom, poée sa ojimi príjateyski 
obéiti , i potvrdí jím najprije povlastíce , kóje sn a Hrvatskoj uBÍvali la 
prednjasojíh kraljeva, kd sto je na pr. so^íbo 1(K)2. Zadarskim koladríeaa 
aóÍDÍo. Dok se Koloman bavío u Bio^ado, Mlečani po poslanicih nagovartlí 
sa ga na saves proti Normanom, kojí sa neprestane napadali na jadranské 
obale i plienili brodove po mora. Koloman pristane na volja njihovo, ali o 
pogodbí, koja tada s njimí sklopí, tražío je od dužda^ da ma dokáže, po 
kojem pŕava on se nasivao vojvodom Dalnutoije i Hrvatske. Hrvatska veé 
onda je on držao pod svojom vlastjn, a cnao je jos dobro^ da i Dalmaeija 
pripadala je hrvatskoj kŕani po državnom pravá i po prívoljenja samom 
iztočnoga í rimskoga stola. S drage strane veé onda ^jegova namiera biase 
i Dalmaeija si pored tóga pravá prísvojiti. S otim je dakle htio , da se 
Dužd okani svakoga sahtievanja prekomorske zemlje. Mletaéke i hrvatske 
ladje uslied one pogodbe , složno adanše dakle na Apalija , prídobíse 
Bríndiž i Monopol, i po trimieseónom roblienja onih krajeva, kadí se 
vratise. 

Svi spisatelji i spomenici slaža se a tom^ da je Koloman zatim sitom 
prídobio prímorské gradove; no sa neskladní kad píšu o doba i o redo, 
kada i kako sa oni gradoví pod agarskog kralja páli. 

Dva nadpisa onog doba a Zadra i jedna povelja zadarska (Fmrl. F. 
63. primo anno, quo triumphalUer Jadram ingrešsuš esí) tvrdé, da je 
Koloman stoprv podjarmio Zadar god. 1105., a Toma ilrcídiakon, í listina 
od 15. lipnja god, 1103. (ib. III. 164J, koja stojí a neposriednom savesn 
s Kolomanovím pridobitjem Splieta, kóje Toma prípovieda, tvrdili bi, da 
je Koloman dobio Spliet pramalícem još te iste godíne 1103. (I}. Ovom 
zadnjom listinom Koloman príznao je i potvrdio stará vlast i povlastíee 
crkve Splietske, kano prabískupske a Dalmacijí i Hrvatskoj. 



(1) Glede reda Toma Arcidiakon pije, da je Koloman godine 1103. najprije pnsilio 
Spliet izza duga odpora na prednú, pa Trogir, onda Zadar; i da jim je 8 prisegom potvrdio 
sve Blobosti, kóje su oní do onda užívali. Beximeni pisae života sv. Ivana Uraina povieda, 
da je Koloman iz prvá navalio na Zadar, onda nsýčvrétji i najnapučeniji gnid u doliýoj Dal- 
macijí, i da ga je dugo silno bio svakojakimi ústroji, fe nsýskoli, da mu se je predao ox 
dičnu pogodbu. Po njem ostali gradovi podvrgoie se bez odpora ugarskoj aili {Farl. /F. 
Si3.) A DandUi (str. 964.) odprto veli, da je kralj na^prge obsiedom prídobio Splíot, pa snažno 



— 123 — 

Is tih sponenikft ísAmIIo M dakle po ntAem iDiiienJo^ ď» nadvladanje 
primorskíh ^radoyft dogodi se od |^. 1103. do god. tlOft., i da Je Koloman 
najpríje osvojio Splíet, pak Trogír bnda Zadar, te tako oiela Dalmaoijn isim 
Ral^, koga ipak malo kasnje oalazirao pod brvatsko-agarBkoiii krnnom. 

Od sada počímljo vladatí našom državom namiestníei ngarskog 
kraija, nazvaní vojevode ili Bani, kóji bíaha stranom is kraijevske, stranom 
pako iz odliéníjih porodíca hrvatskih, kasnje kadsio í ugarskih, izabraní. 

Mleéani zavidnim okom opazise sve dalmatinsko primorje sada 
pridroženo u^arskoj kruoi^ tb s jedne strane bojeó se, da bi jim mogao 
bití astavljeo slobodní provoz trgovíne na jadranskom moru^ a s druge 
aemo^ói pozvali oatrag svoja glaynu pomorska sila iz iztoka, gdje je 
morala neprestane pazíd na Oenaveze i Písance , kojí sa tamo težilí , da 
be šíre na njihova skoda^ odluče odmah gradití nove brodovc. Pozqva ipak 
kací one ladje , kóje medjutim bíaha . odpremili proti fioemondu za obrana 
Carigrada « i o isto vrieme salja poHlanike na iztočni dvor , da mole za 
pomoc. No svi naporí a zalad. Njesto nastavse bane a Italiji po smrtí 
Enríka IV., kóje pritegnose sva pozornost one vlade, njesto pako odločnost 
i hrabrost.Kolomanova zapríeéise sváko neprijateljsko postapanje Mlečana 
a Dalmaeijí. 

Koloman, da Hrvate í Dalmatínce to boije a víerí atvrdí, god. 1108. 
sadje opet do primerja. Pred Zadrom skapi tada na sabor hrvatsko-dal- 
matinske stalise^ da ae s njími posavietjaje o državnih poslovih. To u 
prisatnosti svojíh dvoroika'zastapnikom cieloga národa svečano potvrdí sve 
povlastice, kóje je veó nžívao národ po prvoj pogodbi, i dade jíh sada 
(očoíje i obsirnije apísatí, da tako slože za víeóno naéelo državnoga pravá; 
gdje je opet prisegom azakonío : da necé Hrvatí plaéatí daoka ; da ce potvrdití 
za biskupa i kneza onoga, kojega duhovnictvo i pak ízabere; da jim dopusca 
vladatí se po starih zakonib; da od daéa na tudja trgovínn nametoatih 
dva diela pripadali ée kraljo, trecí županu- ili kneza, a desetína biskopu; 
da nijednoraa Ugra ílí inostrancu nece dopastití^ da stanuje u državi ili u 



na Zadar navalio; no da se je ipak ov<g ^rrad slavno održao, dok napokon nije ga istí kray 
obecanji k sebi privuko , a zatim istím Da5inom cielu Dalmaciju. AUinaska Kronika i ona 
Hertina da Canale spominju samo prídobitje Zadra; a Kronika Grgura bitkupa Rabtkoga 
{1292— Í3i5.) dodsge., da u ono, doba njeki ugarski naime hrvatski knez Sergiut, komu su 
•stali zapadni otoci a Dalmaoyi podložní bili, dodje na Rabski, da ga pridobije; ali da Rab- 
Ijani pomoéu Mleóana pdpaliJe mu brodovllje, i svu mu četu pohvataše ili izsiekoie (Farl. 
ľ. m.). 



— 124 - 

l^rado bes dopiúéeBJa earoda; d* kad on ili nasliedalot Djesoti prída aa 
naéfl strane, bilo to da ae ovíenôajn na príeatol ili da poslove državae 
obavljajn, nede nikojema gradjaninn nasilja aoraiti koňakom, a da co 
svakoma slobodne biti njega í dvornike primiti ili ne; i napokon, da neée 
nikomu azkratíti, čim bi se ma i u cem o6otio po njegovoj vlastí obtesen, 
da se bes pogibelji is dŕžave isselí sa svojom obitelja i imanjem (1). 
Isračiv pako svečano dotione povelje y da víekovita bode uzpomena ovoga 
čina, darova Koloman po jedan slatoi krst Splietskoj, Zadarskoj i Rabskoj 
orkvi i vráti se a Ugarsku. 

Tri godine zatím ópet sadje Koloman n primorje^ gdje na državnom 
sabora , na kom sa prisutni bili nadbiskap Splietski i biskupi Kninski, 
Trogirskí, Bíogradski^ Zadarskí, Krôki i Osorski, bode odlúčene popísanje 
bískupija, oglasí se crkovna izbava i uredi se pobiranje desetine. Godine 
pako 1114., kada se Koloman spremao, da opet dodje na ove strane, 
razstavi se životom, ostaviv kruna svomu sinú 

ŠTIEPANÚ II. Kad Mlečani dočaše, da je silni Koloman preroínoo, 
odmah začese odluku, osvojiti hrvatsko-dalmatinsko primorje, da takn si 
oslguraju vlast nad jadranskim morem. Správe se dakle, i pranaalicem 
sliedece godine isti dužd, Ordelav Falier, sdružív sve pomorske sile, odjedri 



(4) Ostl^e oam povera , koju je tom prífodom izruéio Kolomta' Trofiru, te ie dodt- 
jemo onako kô áto se nalazi kod Farlata {Ľlyir. Sacr. IV. S23.J: 

•Anno Dominice Incamationis MCVIII. mense V. die XXV. Anno XXI. pCII.) regni met. 
Ego Colomanus Rex Hungaríe, Chroatie, atqtíe Dalmatie juro super sanctam crucem voH$ 
Troffurinii meU fidelibus civibus firmám paeem. Mihi, etfUiomeo, áut successoribus meU 
tribútarii ne aitia; Episcopum veroaui Comitem, quem Ckrut et popolue etegerit, ^fdinaba, 
et lége arUiquitúa constituta voí uti permittam; preterqtiam introituf civitaíie de extraneis 
duas partes rex habeat, íértiam vero Comes civitatis, decimam atUem Episcopus. In civi- 
tate quoqtie vtstra neminem Hungarorum, vel alienigenarum habitare permittam, nťii 
quem voluntas vestra expetierit. Curh autem ad vos ccnmandus, aut vobitdum regni fU' 
gotia tractaturiut advenero, nemini vis inferatur domofvm suarum, nisi quem dileeti» 
vestra susceperit. Al si forte aliquando dominium meum aliquem agravare videbitur, d 
alias ire voluerit. secure cum uxore et fiUis, et família, et omnibus suis, quocumque sibi 
placuerit, eat. Hoc autém sacramentum a rege et Comitibus Hungarie conflrmatum est. 
Ego Joannes Palatinus Comes laudo et confirmo. Ego Appa Comes laudo et conflrmo. Ego 
Thomas Mbanensis Comes laudo etconfirmo. Ego Ugudi Wasuarienais Comes laudo et con- 
fírmo. Ego Sláviu Comes Novogradiensis laudo et confirmo». 

• Rieči: hoc autem sacramentum a rege et comitibus Hungarie eonftrmatum est, 
kóje nam jednu samo stránku označujú, vec očito kážu, da ova pov§\ja sadrži pog^odbu, 
koju je onda ugarska sa hrvatsko-dalmatiaskom krunom sklopila, i da su povlastíoe, kóje o 
ovoj trogirskoj poverí dolaze, iste bile i u ostalih povera podie^enih ovom prilikom držav- 
noga sabora ostalim gradovom i stališem tirvatsko-dalmatinske krune. 



— W6 - 

l^at DalBaeQe. Isaenadft n%rmH Bajprije a* ZaJar, gdje Hrvati, Jal slaki na 
broja, paste aia fprad a n tvrdji odrie ae. Falíer adari aatím oa Biof^rad, 
predobi ga i atvrdi; pak asamai taoee Tratí ae a Mleike. Na takovn viest 
odaiab dolietf hrvatska vojska a primorje; ao Falier, podpomoien sada 
iatoenÍM i lapadaim earatvom, brso priteče aa odpor jos veéom silom, i na 
kopao slazeé blisa Zadra , sjajna si poMedo ísTOJeva , protierav Baaa i 
prísilÍY otia i Zadarsku tvr4ja aa predaja. Navalí ■atím na éibeiiik, i 
snili nn bedeme; a Spliet I Trbpr bes odpora podvrio ma se. Polom 
Qsamií opet taoee i potvrdí vsi |;radovom ajíhove slobosti , kd sto sa jih 
inali príje sa ístoénih Careva a pako aa hrvatskih velikih iapana i 
kraijeva i aa Kolomaaa, kaéi ae vráti. Dvie podíne kašnje (1119.) 
Stiepaa U. odpraví sílaa vojska aa Mleéane, kojoj podje sa rakom ae 
samo hametom jíh porasítí, na smakaati i»toga doida. Sada Mleéani saistQ 
pľíroirje na pet podiaa, te osím Zadra sve prímoije opet saposna hrvatska 
krona. God. 1123. Saraeíaí, čím sa Mleéaai a Siríjí podpomai^alí krstase, 
návale na naée obale i rasore Trop'r. Sliedede godiae Stíepaa dodje a 
pľímoije i Splieéaaom i Trogiranom potvrdí staré slobode. No i^odina kasqje 
vratívsi se Diako Miehiel dai Mletački ís Síríje , icoenada navalí aa 
prímorské ^adove^ Splíet i Trogir predada mu se, a Biograd, koí ma se 
saaino odapre, rasorí. Biogradjaní ateka sa biskopom u Skradín. Njihovo 
lemljiste spoji daad sa sadarakim, a prebof^ti plien podíeli. Na Stíepanov 
príestol síedne igoA^ 1131. 

BELA n., sia vojvode Alme, aaavaa sliepí, lisen ocija joé po 
lapoviedi svoga striea kralja Kolomana. Možda sredstvom Gaodia prvostolnika 
Bplietskog skloní Bela pod svoje žezlo sve prímorské gradove isim Zadra 
i sapadnih otoka^ kojí ostaáe na dalje podložní mletackoj vladi. Ood. 1133. 
Bftvalise Hrvati na Krk , poplíeae |^ i ^ad iati poroie. Mleeani priteká 
no na pomoé i prišilo Hrvate na povratak. I jožna Bosna ilítí Rama, éím 
síevemo-zapadna veé je spadala na Hrvatska, g. 1138. laposna Bela ca svopa 
vladára. Iste godíne Bela obdarí Splietska prvostolna stolico orkvom í 
dotíôním imaijem Sv. Maryo a Solina í od Pape ísprosí plast (pailium) 
la splietsko^ nadbískapa. Bela umrie 2B3. veljaée godíne 1141. í naslíedí 
ga sin 

OBJZA IL Za ovo|^ kralja bade na novo «af radjen Trogír, koí, od 
kada ^ bíaha Saracíní rasoríli^ ležaže a svojíh rasvalínah. Tada obnoví 
mo Gejza staré povelje í pravá (1151); a malo kasnje na^je se ta tíelo 
Sv. Ivana Ursína, njegda trogírskoga biskapa. I Splieta, koi se je do 
sada nepríkidno vierno vladao prama hrvatskoj knini, Gejsa potvrdí staré 



- ÍZ$ - 

sloboflti (lUl. i 1143.) i dodá novíh (1), te potvrdí í BJes^toJ erkvi «▼» 
imanja í povlastice (1143. i 1158.3* 

Do ovoga dobasvi biskupi brvatsko-dalmatiaski sapoioavaha Splíetekof; 
nadbiskapa ca svoga, metropolita. No Zadar, nalaseé se sada pod níletaékoD 
•astitom, te sato poUtično od hrvatske dŕžave odirgoat, upotríebi ovo zsodim 
prilíka, da si pribavi nadbíekupaka atolíon neodvisou od Splietake. O ton 
Je oavlastito nastojao í^egov ondaánji biskop LanpridiJ, rodom Zadrania, 
pnn oholasti i svíetovMh strastí. PomoéJQ Mleôana, oada mo^acih aa 
rímskom dvora , dobi od Anastasija iV. godine 1154. nadbiskapskn ésat 
prvostolničkím pravom nad biskopí 06ora,'Raba, Krka i Hvara. Pe»- 
trana, knez Zadarski, biase medjutim ovaj aadnjt otok sa Bračom pomotá. 
Mleéana oteo hrvatskoj kroni i grada si rodnomo pridražio. Mlečaai ípak, 
vviek trgovci o svojih radojah, povisenjem aadarske stolice Damíeravahii 
samo osvelicavanje svoga Oradsko; Patriarbe. Zato početkom sliedeée 
i;odine tajno izposlaja u Rímo , da Zadarski nadbiskap podloian bode 
Patťíarha Gradskomu kao prvostolnika Dalmacije , t. j. ooe čestí 



(1^ Da se vidi u koliko su poveéana bila po Geizi pravá, koja je hrvatski národ uživao 
za Kolomana, ovdie éemo priložili povelju, koju je Geiza godine lli3. izručio Splietu. 
Bvo je : 

«Anno Dominioe incarnationis millesimo eentesimo qoadra|^esirao tertio, Indietione 
qcinta, eppata XXII. coacurrentibus tribus, meose maio, anao secaado Regni nostrí. Bgo 
Gorisa Rex Hungarie, Crobatie atque Dalmatie, juro super aanetam crucem vobis Spaleti 
Principiebus firmám pacem et líbertatem : mihi quoqtu et auccesaoribus meis tribtUarij aut 
angarieti ne aitis; Episcopum verq atU coímtem, quem cUrus et popvXus degerU, confir- 
mabo, et Uge atUiquitus constituta, cum vestro j udice tUi permitLam vot; pt^terea itUroi^ 
tu8 portus civiiatis de extraneis Rex dtuis partet habeat, inSertia vero comes civUatis; ta 
civitate dicta neminem ungariorum vel alienigenarum habitare permittam, niH quem 
volurUas vestra expelierit. Cum autem ad vos coronandus aut vobiscum regni negotia 
tractaturue venero, rumiii>,i civiam vii inferafur domorum suarum, nisi quem. diiectié 
veetra susceperit. Judicem inter vos et extraneos a me constitotum vobiscum in civitate 
sedulo commorari volo, nec eum extra urb^m alias proficiscentem sui precepto aut sigiUo 
a vobis causa placitandi sequendum concedd. Si quis vestrorum permeum Regnum, terram, 
mareque negotia exercuerit, mihi aut alícuí noslrorum hominum ex proprio commertio 
nuUum persolvat debitum ; obsides a vobis nuUo modo recipiam ; sed in nostrí curia servire 
volentibus rogam impendam, et morandi seu discedendi ad sui velle facultatem obtineant, 
nullamque super hoc molestiam ínferam; ac H forte aliqv^m dominium meum aggravare 
videbitur, et urbem vestram exhire voluerit eecure cum uxore et filiit ac família et omni- 
bue tuis bonie, quocumque sibi jdacuerit, eat. Hec autem omnia absque fraude et ingemo 
ad detrimentum civium vcl civitatis in aliquo detioente observabo. Sacramentum hoc a 
Bege et Archiepiscopo Machario confirmatum est» (sliede podpisi). 

Ova povelja nalazi se kod Farlata (lUyr. Sacr. III. Í74.), kod Fejera (God. Dip. R. 
H. n. il8.), i kod Kukuljevica (Jura. str. 29.); a mi je izd«jemo po starom rukopisu Mle- 
ta£koga Arkiva. Znamenite e navlastito, čto se u ovoj poveJIji izpuáciýe desetina biskupská. 



- 127 - 

«balej» koja so Uda baImíU pod mletaékom saBtitom, dooím ostali dio od 
sada dolasi Dam sIÍTen a hnratskim imeDom. Zadranf na takovo ▼iest jako 
80 rasjedo na Mleéaae , i opiroé ee odlačno Papínakoj ríeaitbí, odprave 
odmah svoga oadbiskapa a Rím^ da raamrai mlotačke spletke. No sto 
badava; te raidor tako napríed^va^ da bo Jo ved tada moglo opaiití kada 
ée stvari kroautí prvom prilikom. 

God.. 1159. SplioéaDÍ a vieéo Bastavé lakon, kojim so je sabranjívalo 
prodati^ darovati ili oporakom iaroóUi • orkvi ma kakvo dobro. Absalon, 
oadasají nadbiskop, opre se; no prísiljen, da so a Ugarsku vráti, svo 
javi Alekeaodra III., koi odmah aapoviedí Zadarskomo nadbisknpa, da 
prokane SplieéaoOf ako ne bi odostali od tóga -xakona. Na to se ovi pokore. 
Povelja Oeise od god. 1151. sa prvi put spomíiije aam banskú čast. Biase 
tada hrvatskím banom njeki BeluM, a god. 11 68. Arpa (1). Po Geisinoj 
smrti (31; svibnja god. 1161.) sasiedne na priestof njegov sin 

ŠTIEP AN III. . Malo sa tím Manoil , iztočni ear , sarati se sa 
Štiepanom^ da ga sbaoi s priestola^ a miesto njega ozvisí S^tiepana Belina 
siná ili iijegova brata Ladislava^ obojica biahu bo bieganci na iztoenom dvora ; 
namjerom ipak, da si tako pribavi koi dio ugarsko-hrvatske dŕžave, a ostalo 
pod svoj apliv spravi. Ugríbadu prísíljeni sbaoiti Štiepaná a dígnuti na pnestol 
najprije Ladislai^i^^ a po njegovoj smrti (siee. 1162.) Štiepaná Belina šína. 
No nemogav se ovaj održati proti pomnoženoj stranki sbacenoga kralja, 
zaprosi pomoé od Manaila, a to ma sasvim odtaji národ. Uputriebi Stiepan III. 
tu prígocia, navali na svoga takmaca, pobiedí ga i uhvati. Manail, nemogavši 



^ (1) Takodjer ostaje nam listina od god. Ii58^, koja ovako počima: Ego Geysa Dei 
gratia Hungarie, Dalmatie, Croatie Rameque Dux. Ovdie za prvi put u naäíh ppveljah do- 
laz! ime vojevode (Dux), ali ne za samé Dalmaeiju i Hrvatsku, no za sve dŕžave Ugarsko-hr- 
vatske krane. Lasno je ipak, da se je u prepisu ove listine uvela pogrielka, i miesto Rex 
oraetnula Dux. . Istina bo da je kralj Geiza imao i siná imenom Geiza, ali je ovíg bío naj- 
níladji od ono četiri , Ito mu je žena porodila , čim je najstargemu ta éast uviek u naprieda 
pripadala. Absalon, nadbiskup Splietski, u listu na splietsku obéinu napominje njekoga voje- 
vodu : not quidem per gratiam Regis quam Ducis in Dalmatia erimus. Ja cienim, da je 
to bio stariji sin Geizin Stiepan, koi bio bi tada prvi poznati vojevoda hrvatsko-dalmatinski. 
Opet imamo vojevoduzaBele IIL, naime Enrika njegova najstarijega siná; a za Enrika držao 
je tu čast Enrikov brat Andrija, poslie kralj. Svemocna je bila vlast vojevode hrvatsko-dal- 
matínskoga a svom području, kft što nam jasno potvrdjuju listine istoga Andrije. Evo na pr. 
kako počimlje jedna njegova odsuda od godine 1106. (Farl. lUyr. Saer. V. 66.): post félicem 
€t gUfriosum victoriose domiuationii ingrestum Illust. Aniree, tertii regia Bele filii, et 
triumphum, qttem sibi omnipotens Deus Ducatus sui proteetor et auctor de Dalmatia et 
Croatia magnifice conferre dignatus est» atque post habitam tam Chulmie quam Rascie 
taudabitem victoriam, cum ad Jadestinam eivitatem vietor rediret, ducatus sui jura dispo- 
nmsitd. 



- 1» - 

BÍI<HB, pokorá da ofovori natiera Stíepaaa Ilf. va cToJe namiere. Doiay 
Tejskom a Nis, predloží ma^ da posti Beli, Štiepaná Belina sinú, baren 
Dalmaeíja kao svojinn, a Bosna i Srbska da bodu n napríeda bitaDtinske 
pokr^jine. Stiepan in prvá privolí na to pogodbo, no malo.kajnje poreée, 
i sam podje Tojskoni o Hrvatako i o Dalmaeiio (1163.), da ove strane 
toboije o vien prama kroni otvrdí. U toj prigodi potvrdí Splietskoj erkvi 
ntara pravá i povlastice, i isto tako ostalim ^radovom kako svíedoéi Dandol 
jfiUošpíe larffifluiš privUegiiš inšipnivii^. 

Sliedeée godine (1164.) odari Maaoil na U^arsko , ali ga Stiepan 
potače i suzbíje. Malo kašnje , obratiy vojska , opet navalí Manoil na 
prediele ugarsko-hrvatske krane. Sad Stiepan prepľasen prísta, da si 
Mannil ozme' Dalmacíju o íme Bele. Čega radí napoviedi Manoil svomn 
vodjí Níkíforo Katofi, da si pridrží Sriem o nalogn dok mo Stiepan ne 
ínroči obeéane cemije. Rasijutív se Stiepan na takovo postnpanje carevo, 
odari na Nikifora i potoce ga. Manoil, da mo se osvetí, prodre odmah sa 
dvie vojsko kros Bosna o Hrvatsko i o Dalmaoijo, a Mleeani mo s mora 
jako podpomaj^ase^ namiérom, da si priskrbe i ma koi dio naše obale. Tím 
naéínom na krátko sve zemije hrvatsko-daTmatinske krone padose o ^rčke 
roke, a Stiepan morao je . sve to Manoílo ostopití í od nje^a ínprosítí 
primírje na godino dana. 

Medjotím Mlečani. bojeé se Manoílove prevahe o jadranskom mora, 
pridraže se Štiepaná, koi, predobiv Sríem, sam sadjes vojskom o Dalmacíjn 
i prisvoji Splíet (1166.). Sada i ostali gradovi odmah ma se predada^ a 
malo kasnje isti Zadar, veé o mletačkíh.rokah, iztierav MleČane^ prípozna 
gtL svojim vladárom. Badava pokasa Dužd, da ^a opet prídobíje. Ostaje 
nam povelja Stiepanova, kojom god. 1169. Sibeníka podielí istá pravá, kd 
éto 80 onda ožívali ostali prímorskí g^radovi. Ove iste godine iznova grôka 
vojska^ navalí na Dalmacíjn, í razbiv Dionízija baňa. prišili Štiepaná, da 
se konačno okání Hrvatske i Dalmacije. Tako bude napokon sklopljen mír 
metUa Štiepanom i Manoilom. 

Ali malo poslio posvade se Mleôani s Manoilom , a ovaj íznenada 
di^le pozatvarati sve Mlecane nalazeée se o iztočnoj državí i njihova imanja 
odazetí (12: ožojka 1171.). To nezakoníto i divljaôko postopanje carevo 
oroža na mah Mlecane na osveto. Rojnom iste i;odine odjadrí sam dožd Mickiet 
na silním brodovljem proti Manoila, i ploveé nažím morem, primi opet pod 
svojo zastito Zadar, í odpraví 30 galija na Trogír, kóje ga popliene i razore, 
čím on sam Dobro vník na predaja prišili. Ali zimi sva mletaóka siU bode 
o .Seťti kogom podavljena, te Dožd, po vráti v se koói s ostanoi svoje vojske. 



k^ javmi mftkaat (SS.Bvft^JallTO.). Qoi. ftiko 1174. MImmí m mbm 
Tro^IraDom povrate mt plies , b« joite Jim dj^piáma , da alobodno ploTe 
1^0 nora bes piaéaaja daaka íl i daée. 

U borW medja Teniplarei í bukapom Skradíaakiiii sa Vrasa, Jos 
Sod. 1076. darovano po Zvooimira rimskoj atoliei, a ujesto kaaige po ovoj 
MooiH viteskoma reda, Aleksaodar iil. god. 1169. ríesi pravda sa koríst 
pnrih, te bíakapa saredí, da Jih posti n míra niivati svoja dobra. 

Po smrti Stíepasovoj (1173.} sasiedse sa priestol 

iiBLA III., uBsk Bele II. po svona otos Štiepaná ^eisiaom brats« 
Odlaseé ís Carígrada, ^die je kao bie^nae pribi vao, morao je n Sriodioi 
istopiti Manuila sadasnjli Slavoojjs i Sriesi, i obeéati ma svečaso, da ós 
le a?iek sa prijate^ski poaasati s istoéoim earstvom. Za fielioa vladai^a^ 
■time 13. oiajka fod. 1177., brodiv se is Sipoata a Mletke oa sastasak 
8 earem Fridrikom, Papa Aleksasdar III. stígoe a Zadar, |;dje je sveéaDO 
prímljeo i poTedes a erkva Sv. átosije, immenMiš laudikut et cantieiš 
réioumUihu in éorum SeUviea linffua (si v. Alek. III. kod Barooia). 
Kad Nanoil |;od. 1180. omri, s sjím okonéa se vlast istočoa a naiih stranah. 
Toaa Areidiakoo do oeba dise vladaaje earevo a Hnratskoj i Dalmaeíjí (1). 

Kad doótt Bela Maouilova smrt, opasi, da oio je to oajssodoijo 
vrieme, da si Hrvatska i Dalmacija prisvoji. Zato na mah predobivsi 
SlaTonijo i Sriem, odpravi veliká vojska n primorje, kojoj na krátko podjs 
sa rokom , njesto silom a ojeito ogovori oteti jih grókoj vladi (1180.). 
U toj prigodí Splíet se iskasa ponajveóe oporan predaji , te Bela ma sato 
oehti is prvá potvrditi staro slobode, navUstito glede isbora novoga nadbískapa, 
prem da biase na to nutkan od Aleksandra III. (6. srp. UBI.}. 

Zadar se je joste držao pod mletaekom saštitom. No spasív, da 
HUéani is petnih žila nastojabo, da svakojako njegova nadbískupa podcine 
Gradskomo Patríarhi , i da brodarenje na jadranskom mora iskljacívo na 
Bvoje gradjane stenou, isoenada sbaoi ono nesnosno podkroviteljstvo otierav 
Dínka Maarocena, koga si veé odavna isabrao biaše sa svo|;a knesa, 
podčinjena ipak svojoj nadbiskapskoj vlastí , i predade se Beli kao kraUo 



(1) Velí Toma u pog. 20. : Tota autem Dalmatia tí pene Croatia univer$ä subieda 
trat principaíui ejus (Manuila). Ipte autem ercU benignisňmus circa omnes sibi iuhjectoa, 
non tribiUorum exactor, sed diviliarum suarum liberalisiimus distribtUor. Omnes ad se 
tenieníes honorabat, omnibus impensas ex ^sco Regio exhibebat. Recepta atttem computa- 
tume capitum civitatis Spalatcnsis, mittebat štipendia omnibus, infantibus etiam in cuna 
jaeentibus, singulos aureos dari faciebat. Mittebat autem duces suos (poznati su: Konštantín 
S^stes i Roger Slavo) eum magno apparatu armorum, portantes pro sumptibus pecuniam 
ttpiúsam, qtti veniebant et tenebant dvitatet maritimaSt et magnam, Croatia pasiem. 

9 



krvatokomii (poéetkom goámp I181.)- B«la sUvi odmah snažna pOMdt n 
Ztdar, i poili^av mu rasorene lidine, óvrsto s* utvrdí. Sliedeée godine 
dojedre Mleoaní sa jakom vojskom na ove strane, i podjarmiv poblíiaje 
otoke, obsíedna Zadar^ a)i j im se snažno oprú brvatski plemiôi ta skap- 
Ijeni pod Farkasiom, Palatinom Us^rskim (Farl. IV. 12.}, Ovaj rat 
prodaži se, te traja neprestane do godíne 1187., kóje Nleeani isprosise 
primirje na dÝie sodíne, da jim slobodno bode na taj naôín prebrodití 
krstai^e .v Siríja na prediobit|e svete aemije. Po prímírja ponoví se rtt 
veóom odlaónostja, te svibnja god. 1190. badá Niečani podponoma potaceii 
na mora blisu Zadra (in fMromontorio Trani), Ovojih prišili, da opet trase 
primirje na isti rok ; a kad se ovaj svrii. adaríse- Hrvati na bližnje otoke 
i strasno popliene jih. Dotrka jim Dusd And. Dandol na pomoé i obsíednn 
Zadar. Priletiáe tada na pomod Beli Pisanski brodovi i useflíe Pula, sto 
prišili Dužda, da posalje boiji dio svoje pomorske sile na predobitje ovogi 
i;rada, te tako í sada mu svi napori proti Zadru podju o zaman. U dojakoanjen 
rata jako je podpomagao Beline težnje u primorju Bartol Frankopan knei 
kroki, ôega radi g. 1193. Bela ma izročí Nodručka žopaaija kao nasliedao 
léno. Tiečftjem ove borbe jedine 1185. Petar nadbiskap Splietskí poseve 
sve bískupe sebi podcinjene na državní sabor a Spliet, gdje u prisatnosti 
Knínskoga^ Trogirskoga, Skrsdinskoga, Ninskoga, ' Senjskoga i Krbavskoga 
bttdu ustanovljene graniee pojedínih biskupa. Krbavska stolica bi na ovom 
saborn utemeljena, Bela amre 23. travnja godíne 1196. i nasliedí ga 
sín stariji 

EMERIK, ve6 odavna ovienčan na priestol. No do mala iznevíerí mo 
se brat Andríja, koi novcem po otcu skapljením za krížobojnu porába, 
razsípno žlveé^ privaée si dosta prívrženíka^ i tada potraží od brata, da 
ma dade Dalmacijo i Hrvatska kano slobodnú vojvodinu. Eroerik odlacno 
odbaci bratove zahtieve; no Andríja silom si prisvojí one dŕžave. Malo 
zatim navali na Zahumje i Rámu, nadvláda i ove pokrajíne, i po pobiedí 
vráti se a Zadar uz sveslavje ([i 198.}. Groženja Paplnska malo kašnje 
príklone ga , da mír sklopi s Eroeríkom , te ovaj mu tada odobri naslov i 
vlast vojevode nad Dalmacijom i Hrvatskom. Ali na krátko opet se posvade 
braca (1199), i Andríja sada morao je biežati u Austríja izpred bratovo 
vojske. Konrad; nadbiskup Mogucski, izposluje na novo mir medju braéom, 
želec da složno se príme vec onda proglasenoga krížoboja. Andríja opet 
postane vojevodom Dalmacije, Hrvatske i Zahumja. 

God. 1198. Splíetjani, da si pribave to veéi| Ijubav Emerika, koi jin' 
biase jos god. 1196. potvrdio staré slobode, složno imeniga svojim nadbiskopon 



- 181 - 

kraljeva QČíteQa i skrbaíkit Bernarda^ kóma po4ie sa rukom isasnati ti 
naše semije patariaske krivovieroe (1} , i na pravn viem svratití dva brata 
puljska, a Zadm odgojena^ vrlo viesta alikovanja í slatarstvu, í a latinakih 
i hrvatskih naoka ooda jako na glasa (Tom, Areid. pa|^. 24.). 

Dok se Emerik g. 1202. borío u SrbijI, da pretiera onoga velíkoi; 
Bopana teseceg za kraljevskom moéja, odjedri is Mletaka BÍlna križarna 
vojska prama ístoku na predobitje svete semije pod upravom Andrije 
Dandula. mletsékog dažda. Ovaj opaki maž svojimi spletkami do tóga 
dotjera tada krstaše, da so morali osprkos papínskoj sabrani. isnenada 
ndrití na Zadar, da ga otma hrvatskoj kroni. Zadar se ipak jako opre na 
orasje^ ne nemogaci najskoli odolíeti tolikoj silí^ predade se (19. stád. 
1202.). BUeéani opet ma porase sidíne i poplíene ga, te napokon sada sa 
prví pat podvrgoa ga svojej vladi. Križarí is Zadra odjedriše na pramalieée 
sliedece godine, i po Dandalovoj vahveností miesto se povesti a Mísir, 
adare na Carigrad (V. moj sastavak: Kriiobojnici u Zadru. Prog. Osie. 
6ím. 1861—2.}. Idocent III. a listu na krstase, težko ukorí jíh, a na 
Mletčane bací crkovno prokletstvo radi porusenja Zadra. Zadrani isbiegna 
Nletaékoj krvoločnosti i surovosti, i pomoéju svoga kralja Emerika stanu 
najprije po moru gosariti, da se tako Mleéanom osvete, pak naskoée 
NIetačka vojska tvrdo učvrstjenn na otoku ležecem prama Zadra, i tako 
jih poraze, da jím osta slobodne vratítí se u svoj savičaj i obnoviti grád. 
No pazeé sa žalostjo^ da domaóe bane u Ugarskoj zapriečivahu jim sváka 
pomoc s ove strane, a da Mleéani lasno bi jih mogli na novo podjarmiti« 
salju poslaníke u Mletke, da skope mir, sto í učinise. U dotícnoj pogodbi 
obvezivali su se Zadrani, da ce od sada sabirati knezove i nadbiskupe iz 
mletačkíh gradjana, priseci víernost svake godine mletačkomu dužda, 
pomagati Mlecane u ratovih na moru, primíti u grád izgonjene sugradjane^ 
placati njeki godísnjí danak, dati taoce, i da nece na novo obzidati grád 
bez duždeva dopuscenja. Tada pokusase Mlečaní, da prídobiju i Spliet, ali 
badava. No prigodom, kada je Toma Maurocen, potvrdjen za patrijarba 
Oarigradskoga (21. sieč. 1205.}, jakim brodovljem plovio pat Carigrada, 



(1^ Patarínsku ili Bogomilsku sliedbu sastavi i ústroji u Bugarskoj za cára Petra 
(997—968.) pop Bogomil, koga se sliedbenici Bogomili nazvaáe. Sliedecim stolíetjeni ti 
krivovíerci prodrieáe u Srbsku i u Bosnu te i još dalje, a glavna njíhova meiaphysíčna náuka 
sastojaáe u dualizmu, sto ipak su različno tumačili i predávali (V. Rački. Viek. i Diel. Sv. 
Cur. i Met. Sv. II. »tr. i65., i u Arkivu %a jugoslav. pov. lY. 72. CAOBO CBKlTiirO 

MiuM np€:;BHT€(^a m. epeimu np^npeiue h novYeiiíe orE KoxecTBeN- 

■k|]C1b KNIir'&). 



- 1« — 

prišili 0T»J Dqbraymky koi se hitAe nedjvtíai Mleéftnoni ímevierio i bUMo 
najprije pod mstí tu NormsBskoi; kraija a Apnlíji a poslie istoéno^a cára, 
da se podloží níletaékoj vlád í, avíetom, da de sabirati koesove i nadUskupe 
íe mletačkíh ^radjana, i da de podponagati republika o ratoVíh na monii 
s daida plaéatí sodisiyí danak. Od ovogm doba l|a do godíne 1358. osU 
DobroTRÍk podlosan mletaéko) vladí, te ostaje nam neprekiiiatí red knesova, 
kóje 010 je tiekom tóga vríemena, naíme svake droge godioe, Mletaéka vláda 
slala^ da tamo vMaja na Djecíoo íme. Pokosa Dobrovsik g. 1226., da smetne 
taj jaram, stisnav se o saves s Omisklmí gosarí, so badava, bode poniieo 
i morao je o saloga svoje viemostí predati taoee. Svrhom godíoe 1231. 
(í takodjer godíae 1235. i 1251.) ponoví te pokosaje, ali veé svibajen 
slíedeée opet ga nalasimo pod Mletoí. Pogodba tom prigodon sklopijeoa, 
svíedoči jasno, da se je Dubrovník tada í poslie nalasio s Mleteí u istih 
odnosajih kd sto i ostali naši prímorskí gradovi. 

Medjotim veliká oddanost Emeríkova naprama rímskej stolíei 
proazroknje isnevierenje velíkaša u državí. Ovira stopí sada za treéi pot 
na čelo brat njegov Andrija^ is tóga navlastito^ sto Bmerik biase si svop 
šína Ladislava proglasío svojím nasKednikom. Emerik krene sa ono malo 
svojih privrženíka k Dravi^ gdje se je skupljala buntovnička vojska. Ta 
dosav, vidí, da je odveé slab naprama neprijateljskoj silí, te samcat prodje 
n bontovnícki tábor, í moéja svoje časti i riečí razoroža desnice uzdígnate 
proti sebi, prasta svakomo, a brata si Andrifa nhvati í sobom odvede, i 
bací u grád Knjeginjec (Kene} blízu Varaždina. Varaždinci činjaho ma 
dobro í milo u poiaji, a on kasnje pokaza se zahvalnim, te učiní grád 
Varaždin najbogatijim n gornjoj Hrvatskoj, davší mu svu zemljo, sto jo 
oko okolo Knjeginca vídjalo, i jos mnoga druga pravá (1209.). Zatim 
dade okruniti svoga petolietnoga siná Ladislava III. ca kralja (Z6. kolov. 
1204.), a malo kasnje dopadne ga težka bolest. Tada si posva Andríja ii 
catvora, snjim se pomíri, predá ma skrbníčtvo nad sinom, te 30. stodenoga 
premino. No Andríja odmah se príkaza pohlepan za kranom; sto natjera 
udovu Emerikovn, da sa sinom ubiegne a Austriju, gdje Ladislav na krátko 
svrsi svoje dane. Tako ogarsko - hrvatskí priestol prípadne sada í po 
bastinskom pravú 

ANDRIJI II. (1205.). Nerednim življenjem oslabijen u duší í p tíelo, 
pusti da njím vláda žena mu Gertruda. Ova poaove Niemce, í na vise 
državne častí uzviží jih, sto povede ugarske velikaše na bezozpiesnu nrota. 
S poslaniei posovu na priestol sínove njekoga Geize i z kraijevskoga roda^ 
kojí sa tada živili kao bíeguncí u Grčkojj ali tí poslanící s listoví, sto sa 



- IM - 

pri se^í ímmIí, bmlit nhvmeiii a S|iliet« po Domfttdfi síbeni«kMi knetu i 
Aftdríjí predaní. Tom príso4oM Aadlrij* potvrdí Splieta etare pevlaetíee, a 
ÍBto takoFe poilieií i OmísB (1207.). Da pako te sealage kaeaa Donalda 
prífitojno naknaéí, Aodríja darova ma ^od. 1210. Cetlnskí í Tríljski koiar 
u prímorjtt Jiryatakora Vastittskim pravom. 

No malo kaénje, éim se Andríja bavio a Galioíjí, datamo si namícsti 
Koloraaoa, mladje^ síoa, sa kralja, ponovi s« urota proti kraljíei^ fcejom 
o?a bode smakaata (1214.). Za tím Andrija dobi ponoda na ictoéno ear<^ 
8tvo; na on se sahTalí na korist svoga tasta Petra Courtenmy^ekoi^tk. 
Napokon da iapani otcev laviet, óde a krížoboj^ te a ta svrha 23, kolov. 
1217. ea sjajnom dvorbom dodje a Spliet., gdje se imala skapítl sva vojska 
i brodov! potriebiti ^ da ja odveda a iztok. Da si osípara slobodní prolat 
morem njekolíko prije biase mír sklopio sa Mleéaní radi Zadra^ kojim^ 
okanív se svakoga pravá do ovoga grada. dobi samo njesto trgovačkih 
povlastiea i deset galíja sa novae. Is Splieta odjedríse krstaii k Palestini^ 
isreéoo se tamo prebrode; ali nesloj^a iamedju njih sasijana issa njekojih 
sjajnih cina skvari oželjeni aspieh. Začov da sa nemiri Ugarskom savladali, 
sliedece godioe Andrija vratí se kači po kopna, da mir povrati. No to ma 
De podje sa rokom; i veé g. 1222. prišili ga plemstvo araciti ma tako svana 
Ziainu Bulu , temelj poglaviti nasliednoma rasvijanja aristokratičkoga 
ogarskoga ostáva. 

Na skoro savadi se Aodríja i s Belom svojim staríjim sinom. Papa 
OnoriJ III. pomiri jih , te Andríja morao je goá. ÍZZ3. predati stna oitavu 
SlavoniJUj naíme Dalmacijo, Hrvatska i sadasnju Slavonija, da tamo vláda 
kraijevskom vlastjo. Tri godíne poslie miesto Bele dodje amo Koloman, 
drogi Andríjev sin, i^tjeran is Galicíje po Rasih. God. 1232. i Andríja, 
treéi kiaijev sin, potaknot od aviek nemirnih velmoža agarskih, stavi se^ 
da svalí s %'ojvodstva slavonskoga svoga brata Kolomana; no Hrvati ga 
sosbíju, a otac, da ga amirí, dade ma Erdelj. Medjutim poveden Andríja 
svojim Palatinom, da pogasi podieljene slobode, plemstvo opet ga tiera na to, 
da staré ma potvrdí, a k ovim da joä droge, sa krana pogibeljníje^ priloží 
(1231.). Nista ne manje nemiri trajaha tja do smrti Andrije^ koja se sgodi 
stodenoga 1235. Od treéega brata s Beatrícom od Ešte rodí ma se po 
smrti sin Stíepan. 

Andrija godine 1217. potvrdí Zagrebačkoj crkví sva pravá, koJa Je 
tada ožívala^ isto tako god. 1221. éíbenika staré slobode, a godine 1226; 
Turopo^oem podíeli plemstvo i Jos njekoje droge povlastíce. Medjatím o 
prímorja Omisani, oxoholjeDÍ éto sa od kra^a dobili istá pravá kó sto 



- 13i ~ 

i oBtáli prínorBki gná^yi, meéa se nxxaétMo na more da gasare, nepraééajoé 
aitkonm 1>ío od ma kakvoga národa^ yiere ili éaati. Da jíh a tiesno svede, 
poaU goA. 1221. Papa Onorij III. ayo^a poklisara Akoncíja u Splíet^ koi 
toko jím nakrátko ulomí snage pomoéja primoraea, da sa ma se morali 
bezttvietno predati i príseéi, da neée se víse igda asndíti tom elobom tíerati. 
a da 6e odmah sve slo do onda počínjeoo sa sviem namíHtú Do mala ipak 
poDove Omisaoi svoja gosarenja po mora. AtleóaDÍy proti kim so navlastíto 
iraperena bila^ badá tada prísiljení príkinati svaki trgovački odnosaj s pod- 
ložnici agarsko-hrvatske krane. Zato Andríja kolov. 1227. odpraví a NIetke 
svoga poklisara biskapa Gjarskos, nalogom, oekbi rasvidio stete prinesené 
Mlečanom od Omísana, i Duždo obedao sva škoda naknadití samo da bude 
opet prosto medjosobno obéenje i trgovanje. Vz to Omíšani nastave ipak 
svoje kradnje na mora; no sada Splíeéani i Trogírani složno oduzma jim 
Braó í tako jíh por^se (1240.), da sa jim se morali na novo sveéano 
obvesati^ mirno žívieti^ davsí pri tom taoce o salogu. Friderik car da obdarí 
Spliecane i Trogirane, sto tom pobiedom blaho osigurali i iztoô^ne obale 
njegove napuljske kraljevine^ 29. prosinca god. 1241. dopustí jim slobodno 
putovati i trgovati po njegovoj državi Napaljskoj. Andríja nasliedi (1335.) 
8in stariji 

BELA IV., koí posvetí prvé godine svoga vladanja uredjenja i pd- 
boljšanju svoje kraljeviné. Oži^kom godine 1241., porušív Ruska i Poljska, 
kros Vereozheersko tiesno na Karpatu provali iznenada u Ugarsku silní 
Batu s Mongoli í Tatári^ i poplavi 8ve naokolo do Peste. Bela sa ono 
Tojske , sto je na brzo ruku sakupíti mogao, srétne ga na rieci Bigovoj 
(Slana) kod Moha, nu Batu sasvim potoce ga. U toj se bitcí najhrabríje 
ponesose Hrvatí pod svojim vojevodom, bratom kraljevim, junackim Kolo- 
manom. Odlikovase se pako Ban hrvatski Dioníz Vialka, hrvatski kancelár 
Filé, i jos moogo drugih našínaca. Koloman, težko ranjen a bítci, ízsa te 
goleme nesreée^ koja se najvise pripisati mora bezumnosti i biesností ugar- 
skih velmoža, hrvatskom vojskom povoče se u svoja vojvodinu , gdje u 
Česmí preminu od dobítih rana. Bela uzbiegnu u Austriju, gdje ružno 
pokraden od vojevode Fríderika Ratobornoga, éalje ženu i díecn s kranora 
u Hrvatskn ^ o on vráti se u Ugarsku , da s ove strane Dunaja digne 
sveobei nstanak. Tatári medjutím, prebrodiv Dunaj (24. prosinsa 1241.), 
opustose i zapadnú Ugarsku; a Bela, nalazeé se odveé slab za izici jim 
na susríet, veé se biase natrag povnkao i prieko Dravé krenuo u Zagreb 
(svibiga 1241.), gdje se je bavio do deset mieseca i viecao s hrvatskimi 
▼elikasi kako da suzbíje neprijatelja. Doéuvsi medjatím, da Tatári s ove 



- 135 - 

straoe DaiMJa sve naokolo plíene i pale i da ae Dravi prAlliajo, posla éítavn 
porodíoD Q Dalnaeíja^ f;dje se naataaí n tvrdom Kliaa. Malo ka0ii)e sám 
kra^ 8 pratBJom i Tojskom staví se na isti pat. Tatári na to provale pri 
Sopju príeko Dravo n Mrvatska, i roaeé sto jím pred oôi padá, adare na 
Zagrek i opastose ^a, te sva s<>rnjn Hrvatska i Slavoníjn poplave. Jediní 
Kalník, knJjevskí p*ad a Krisevaékoj žapaníji^ odria se slavno proti ope* 
tovanim navalam tíh barkarskíh gomila. 

Kajdan, tatárski vodja, dočuv, da Je BeTa sa blagom pobíe^ao n 
Dalmacíja, staví ma se a potiera, te príeko Velebica provalí o primorje 
hrvatsko. Odatle glavnom silom odarí oajpríje na Klis, gdje mísijase, da 
se je kralj svratio, satím na Trogir, koga je tad branie slávni Stiepan 
Sabíé Bribírski, no sve ma badava. Na Kajdanov ocigled Bela akrca se a 
brodove, da si na pobližnjem otocióo Kraljevcu sigurniji stan osme. Nas 
to Kajdan avídivsí^ da nemôže bes brodova grád osvojiti, te da se je kralj 
vec spasío na otoke. a njesto i radi oskudice na hraní i sto mu je ta 
viest prišla o promienah a tatárskom carstva po smrti Ogotaja velíkoga 
tatarsko-mongolskoga kaňa, svrhom ožajka 1242. odlúči napokon, da ce se 
a Azíja povratití. Zato ostavivsi Trogír, krene sa svojimi čoporí putem, 
kojim veé sašao biase u primorje, da se s Bataom sdruži u Ugarskoj, 
koja, mal da ne sasvim porušená i opostošena, biaše tada bes vojsko^ bei 
kralja^ bez novca, bes oružja. Samo Hrvatí^ akoprem poniešto oslabljení 
ovom návalom, stojahu jošte nepobiedjeni, i praóaho malko podaleée vra- 
éajaéega se dušmanina us dalmatínsko primorje, jeda bi jim se sgoda 
prikázala, da ma se svečano osvete. Sto želielí, to do mala dóéekali. 
Docuja Tatári, da Bela svojím blagom vozí se na brodove azduz prímorské 
obale i da jíh paai; a oni iznenada pograbe sve ladjice i šajke, što se tada 
salazilo pri mora, a jos droge kojekakve napriešno osnuju, i smielo se 
pastaju na more, da ahvate kralja, a navlastíto njegovo blago, što je i po- 
glavíti cilj bio njihova slazenja a Dalmaciju. No loša jim srieca. Pri toj 
najgolemíjoj opasností Bele prítoku mu odmah na pomoé Hrvatí ia švih 
pobližnjíh miesta i otoka; sieka dušmana na sve strane a nješto dave a 
morskoj pacini í do skorá natierajú ga u bíeg; pak kô da jim níje dosta 
ta pobieda na moru, puštajn se za njím u potiera do prímorské obale^ 
gdje ohrabljení dolazkom svoje braée, sliedeée po kopna stupaje tatárske, 
sastave još žešdí boj. Sam kralj stupí sada na ôelo svojíh viernib Hrvata, 
da jíh hrabrí; no silná množ divljaka skoro príkrije ono malo našinaca: 
jfHírtva Helestty velí sam Bela u darovníci danoj bra<jí Kresu, Kupíší i 
Rako ia Sríema^ strieljami i uMcevi ttUarMmi ubijenih junakm^ leiahu 



- 18C - 

oko kroUm nagomiimw, kao mid i oifrada, i to n voiikom kroju, da kršlj 
níje mojfoo ni napried poéif ni nairay u%maéi, uhvoJwH #é potnoéi oi 
jodinoga Bo^a^ kad i»nenmdaj u vrieme najieiée kitke i nojveée oftti* 
nostij dolietHe íri krata, Mreo, Kupioa i Rak, $a trideoet i ooam hrtájt 
i rodjaka švojih t« ravnoga Sriemm^ kao ť« neba pooiani angjeii, te 
fokivH še $ tatarskimi éetami, prodrieie kromnaj^de gomile taíaräte 
do eamoga kralja, te opasiôe kraljevoku ftavu i kraijevoki harjäk, i 
dadose kralju i njegomm kraniteljem novu enagu. Junácki Kreš, emo- 
triv njekoga tatarekoga vodju, kako je potajno nanieanio lukom evojm 
na kralja, naperi evoju štreljicu proti istomu vodji, te mu i»tepe oka" 
dva oka, i odsiece mu glavu u nastoénoeti kraljevoj, a truplo baei u 
dubljinu morské pucine» Navali natim smiono sa drugovi svojimi na 
ostaté tatárske cete i na sanceve njihove, obráti se onamo, gdje biasé 
najkeaca bitka, te stane neprijatelje sieci macem, ga%iti nogama i be- 
eati trupla tatárska « sinje more, kao guske u ribnjak^ QKukuij. str. 4f), 
Ohrabljení Hrvatí jonačtvom te nepredobitne braée, složno sanadoslími če- 
tamí nasrna na asmícaja6e dívlje čopore, te nati;naja jih na siloi bíei;, 
8Íeku6 jih i tíerajoc bes prestanka po kopna i príeko mora do rieke Krke 
i do Bresča *}. 



*) Nai vrio zaslužni poviestničar Iv. Rukuljevic iz listina, Sto je priložio svojoj rax-' 
pravi pod naslovom : Borba Hrvata 9 Mtmgoli i Tatári (u Zagrehu 1863.) , navlastito iz pete 
i iestnaeate, izvodi, da su se na odlacku Tatára iz Dalmacije i Hrvatske dog odile dvie glavne 
bitke, jedna na moru a druga na morskoj obali, obe pako neprekidno jedna od druge *, ali n 
isto vrieme tvrdi, da se je prvá sbila kod Raba, a druga u kotaru Zadarskom. No tako ti on 
prikida savez, koi bi i po njem spajao te dvie bitke, dočím Rab leží odvec na daleko od Za- 
darskoga kotara. Dignuv se Tatári izpod Trogira , prímorskom obalom nasliedi jih hrvatska 
vojska, a Bela pra^aéa ju s brodovi ploveé uzduz obale. Gdje su se dakle sukobiti mogli 
Hrvati s Tatarí po moru i neprekidno po kopnú? Po Tomi Arcidiakonu Tatári, dočim su 
stali u primorju, quinque aut sex vicibus ad civiíates has (t. j. Trogir i Spliet) descende- 
batU, et postea ad sua castra redibant. S tóga mi sc činí, da su se one bitke sbili morale 
ne daleko od Trogira, gdje su Tatarí tako 6esto silazili. S druge strane listina Sestnaesta 
Kukuyevi4eva očíto veli, da su po drugoj bitei Tatári izagnani bili írans litut et ulíra usque 
fiuvium Kerka. Ovo bi nas uvierílo, da su se obe one bitke dogodile, akoli ne sove strane 
Rrke medju Trogirom i Šibenikom, na poluotoku Busuljinskom, pri kom ima dosta otoka, i 
gdje na západu leží podugački záliv áibeniSki, u koi se ona ríeka izlíeva, i gora jol sada 
nazvaná tatárska, a ono ns^da^e nigdje blizu staroga Zadra, gáje Mortrski otok raostam 
spája se sa kopnom. Kod Raba svakojako nikako i s tóga, jer otok blizu koga vojevalo m 
je, morao je ležati bliže kopna i biti neznatan, čim Bela u opisanju onih slavnik čioa niti ga 
spominja, a to se nebi moglo reéi nipoáto o Rabu, gdje je uprav tada prenesen bio iz 
Zagreba državni arkiv za učuvai^e. A da se je zbilja ta bitka zavrgla kod Raba, Bela ne bi 
se bie doi«to vre«io natrag ul^g> ne u Krk svratio, koi mu biaiei bliinii iviée pri raci,ig<H« 



~ 137 — 

SUvaem ovom poUedon Mui Talári oslobodle Hrratí btoJo bra^a 
SloYesee a i Ugaraka i Níemaeko od nove prapastí i moída ialu Italiju, 
koja, Uia jako ackolebaaa borbom ned Papom i oaren Fridrikoaa, na viest 
da joj diWji Tatár veé ato}i aa ipranioi, ailoo je atrepila i avoda aa okolo 
ponoétražilaj te povedaSela na príestolje, kóje ona Ufrí godina príje nisa 
laalí aiti aa kadrí bili obranití. Tatárski éopori Kajdaeovi, satíerani a bieg 
prieko Rrke, aavale sada. oa Bosna, Srbija i Raška^ i posto sd stranom 
ostetilí, stranom oplienili joá njeke joine naše gradove, kakono Dabrovaik^ 
Kotor, Drivast itd*, sjodiae se sa Bataevint a liagarskoj, te porobiv i grôka 
sesUje, vrate se napokoa a avoj asijatski saviôaj, 

Bela» po tatárskom odstopa kao is smrti ožtvljes, hrabro se prími, 
da aa brao dodje apomoé težkim potriebam svc^e jadae kraljevínef ipodjo 
ma sa rokom na novo ja nredití i podiéi. Nagradi najpríje sasloge njekik 
STOJik ▼iemih pratitelja a prímorskom rata. Dae 10, svibaja 1242. is Tro* 
gira podieli hvarskim í braékim plemiéem radí dáte ma pomoéi proti Ta» 
tarom osobité povlastice, medjo ostalimi da si isabíraja iapane is hvarsko 
porodiee Iviéeve, a liskape is podložoika ogarsko-hrvatske kraae. Baaa 
Dioaisa imenova Tojevodom čitave Slavonije itd. 

Ic Trogira ode Bela a Klis (U. svib.}, da posieti svoje dvie kéeri 
bolestne, kóje sa mu po odlaska (16. svib.j tamo i nmrle. I Splinéane, kojí 
no se sa nesrieóe biaho iskasali poniešto nevierni. skloní, da odstrano 
SToga knesa Gargana italíjanoa, a da si miesto njega osmu Ivana Franko- 
pana kneza krckog, modraskog t vinodolskoga (srpnja). I na cela Splíet- 
ske crkve stopí tada prevriemeno Stiepan biskup Zagrebaôki, Na povratka 
is prímorja vise mieseea bavio se je Bela u hrvatskih i slavonskih po- 
krajina, isdajoé mnogo listina gradovom, kao Zagrebn, Petrínji, Samobora, 
Varasdina itd., i porodícam sa nagrada ačinjenih ma složba^ te napokon 
pramaliéem sliedeée godine vratí se o Ugarsku us pratnja hrvatske vojsko (!}. 



ra stanovali Frankopani qe^vi odluéni prívrženici, kim malo dana prije u Trogira (42. oiqj. 4213.) 
huie sveeano potvrdio sve darovnine podieljena jini od svojih preddastatka. Da au se pako 
te bitke dogodile uprav ne daleko od Trogira, dokazíme i to áto Beia joj 18. ožujka nalasio 
se je u Trogiru (kako nam sviedoči povelja i^egova, kojom potvrdí Trogiru staro slobode) i 
ito poalíe odade smiesti se na otok Kraljevae vozec se iesto po trogírskom zálivu, kad 
i druge strane Toma Arcidiakon káže odprto, da su Tatári ostali u Dalmaciji samo per Mum 
fare Mariiwnf dakle odlatiie joi prije svrbe ožujka , te tako to krátko vrieme, kóje proteče 
ne^ju Belovim odlazkom iz Trogira i tatarskim iz Dalmacye ne bi nam dopustilo, da namie- 
fitimo one bitke tako na daleko od Trogira, kb éto je Rab. 

(i) PokríQ goleme množine listina i poviestniekih dokaza slávne pobiede Hrvata nad 
Tartari n eado je, kako joi danas niemački spisatelj ne samo mukom mu6e o toj pobiedi 



-- 198 — 

Čim je BeU is Zftgreba n Dalmscíja biežao pred Tatári, Zadraaii 
nemogav podnieti yím žestÍDn Jarma mletaókogp, isždenu kaeca Ivaaa Míchda^ 
i digu se hrvatakoj krnoi. Bela rado jíh prími^ i potvrdí jim ne samo staré 
listine Kolomana í Bele III., no jošte jim se obvesa, da ce jim na STOJe 
troskove podignati gradske zidine po daada Dandulu jos god. 1202. poro- 
sene, i ox to poveéa njihov kotar pogodbom, da ga slaže u kraljévskooi 
dvora (1242.). No tek se Bela a Ugarsko vráti, R. Zeae sa silnom voj- 
skom navali na Zadar. Ban Dionii Víalka, odvec slab proti tolikoj šili, v 
borbi ranjen, ostavi grad^ i sa eielim gra4jaDstvom svrati se u Nin (1243)4 
Mlečani ulieža a prazni grád (2. lipnja)^ i ta do mala navaka DftseljeailM 
is Italije, te jim rasdiele zadarska imanja. Zatim 30. lipnja 1244. Andrija 
sklopí mír sa Mlečani, kojim pusti Jim Zadar izim njekojíh pravá do grád- 
skih vráta, koja si pridrží. Biegoací pako, da jim prosto bude opet sevrt-* 
titi k svomu ognjístu, prisíljeni su datí se na milost i nemilost svoga 
dasmana, koi sad jíh pritisnú na nemilé pogodbe. dostatoo naio tvrdeée 
ondasnje nastlje í barbarstvo ovoga tudjínca na nasíh obala (1247). Bilo 
je i to Zadranom zabraqjeno ženíti se s hrvatícaini, íH udavatí svoje kéeH 
s Hrvatí (1). 



našoj, nu joä nam zlobno predbacaju , da Slavjani u učinu odvodjenja tatarskoga pram^ ú' 
toku nikakovih zasliiga neiraadu. Niti uam je zato i ma koj« bríge, stak) nam je do togt 
ftamo, da probudimo u naáem národu sviest o njoj po ovih krasnih rieSh naáega vrioga 
Kukuljevica, kojimi zaglavljuje svoju razpravu o borbi Hrvata s Mongoli i Tatári (str. 65.): 
•AH slávne pobiede nad Mongoli i Tatári imale su ipak %a národ hrvatski i dobrih i 
spasonosnih posliedica ; jer národ, premda biaSe jur tada politički ra%dieijen na vise dr* 
iava i Vlada, u%po%na. u skrajnoj opeísnosti i u borbi s a»iSatiskimi ordijami tajnt svoje 
sile, kóje su mogle počiniti čudesa, kada su biU sakupljenc i siedinjene. Sa svojim neo* 
bičnim junačtvom i poirtvovanjem %a svoga vladára i %a slobodu svoje %emlje i čitavogt 
krstjanstva, steče národ kod svojih, ako i inokrvnih kraljeva, odličho uvaíenje, te poslih- 
janu TMŠtitu svojih gradjanskih i narodnih pravá, kóje smrviti i uniStiti viiekrat %abadavé 
pokusavahu ra%ni ugarski silnici i domáci sebičnjaci, kao i onakovi Ijudi, kóji do ugar- 
ske vláde bliii biahu. Upo»navH národ hrvatski morálnu svoju snagu, branio je sve to 
veéom postojanostju sveta svoja driavna i národná pravá, a dočim u krvnih i duSevnik 
iforbah ojača u národu samosviest i narodni ponos, ukoreni se u njem joS viée i morabM 
óut národne sile, i neostarela Ijubav k národnosti svojoj, koja Hrvate tolikoputa, u teásj* 
kasnijih viekova, probudi i% opasna mrtvila, te podielivki im novi Uvot, potaknu ih na 
veliká diela i na pobiede ft%ične i duševne, radi kojih. stekoU u crkvenoj, gradjanskoj, rtí- 
noj i ktUtumoj poviestniei národa pristojno miesto*. 

(í) God. 1273. 20. lipnja bude primljeno u mletačkom viecu : tquod ragnerius U 
varicasso (Zadranin) possU maritari unam suam filiam, que est nata de una Domina ie 
Spalato in uno de Sclavonia cum istá condictione, quodde possessionibus, quas habet f^ 
ter in Jadra vel in distHclu, filia sua nichil habere debeat neque possit (Uber Gomunis. 
Arch. Veneto.). 



- 130 - 

V ovo vrieme s»poôe straéni i dogotrajni boj medja SplieéMi i Trosti^ni 
nii Ostroéa dfirorana Trosir«Donii od Bele (18. oiaj. 1242.) sbop VíerDoeti 
iskasane mu prílikom tatárske návale. Nír, god. 1243. sklopljen, bode do 
■tala poroseo. TrogiraBÍ potoka Splieéane na mom; no ovim sadje na po- 
noé ban bosanski í knes fahomekí. Díonix Vialka^ ban brvatski, ne trpeé 
takove smíese, porasi Splieéane (srpnja 1244.}, popalí j im koée, isvoée 
im do <tOO marka erebra, me taoce, í prišili jíh na mir sa Trogiraní 
(19. srpnja}. A Splieéani, da si pribave opet kraljevu Ijabav^ odbaei^a 
Terna Areídiakona veé po kaptola sabrana, a ímenaja Ugrina> Casmen- 
sko^ predstavnika i ogarskop plemiéa, svojim nadbiskopom, eega radi 
podielí Bela Splietskoj crkví Cetínjsko Xemijíste (2. lístopada. 1244.) sa 
Hviek podpaním pravom, a Ugrina prof^lasi knexom Splieta i pobližnjíh 
etoka. Ood. 1245. sadje kralj a Hrvatskn a s njim i Ugrio, i a Vraní pri- 
sastvova narodnoma saboru, gdje dopusti, da se Splietski taoci kači povrate* 

Medjatim i Šibenik se pobani. Andrija biase oddávna, ovaj grád 
B Templarci izmieDio sa KUs, i Bela, kad treéi pot sadje do Splieta i a 
KlobučcH medja Solínom i Trogirom skopí národ na skopština, odobrí ta 
xamiena (5. srp. ]2ô5.}, osprkos potvrdi veé god. 1245. i 1251. Šibeniku 
podieijenoj do tad uživanih pravá. No Sibenoaoi, nehteó se nikako saro- 
voma jarma templarskomu podvréi, silom ga odbíja. Ni Papinska grožeiýa 
ne doveda jih na pravo stasu. Doénije Stíepan, Belín nasliednik, od te 
opasnosti oslobodí jih, cim jim potvrdi staré slobode. - U ovo doba bode 
banom najprije primorskim a pak čitave Slavonije slávni Stiepan Subié, 
kaes bribirski i trogirski, koi, krepkom misieom sve naokolo podigav mir, 
Qsreéi dŕžava, i sagradi Jablanae. 

Valjda sto se Frankopani biaha prikasali a vrieme tatárske návale 
odlocni privrženicí Belini, bado isagnani ís Krka od Nleôana, kojí posta- 
vise svoga plemica sa koesa, da tamo vláda na njihovo ime. U naknadi 
tóga gubitja god. 1255. darova Bela sinovom kneza Gaidona, Fridrika i 
Bartala, grád Senj, a god. 1260. dodá Vinodol sa Riekom a ime sasluga 
iikasaníh ma prílikom tatárske návale, i a rato proti Fridrika Ratoborr- 
Doma, gdje Fridrik amrie od hrabre rake Frankopaoske (15. líp. 1246.}. 

U tom zavrže se razpra medja Belom i Štiepanom, starijim ojogo- 
▼im sinom, kóma nije zadostiva bilo vladanje nad Erdeljskom i Kuman- 
skom. Godine 1263. Papa jih amiri. Stiepan bode okranjen ogarskím 
kraljem^ a malo kasnje dodje a Hrvatska, kao vojevoda eíele Slavonije, 
Bela, mlaiyi sin kraljev, i mati ma kraljíca Marija, kcí grékoga cára 
F. Laskara. U Knina je kraljíca držala sabor, gdje sa njezinoma šína 






- 140 - 

hnrfttaki velikMi |N>loiilt prísega viernoBtl i MetA pokiM. Njeki Ugrí, íi 
Klíia fllaseé na Solfnska viníééa, posrabe Djeéto voéa, a dva njíh Mi 
■maknoU. Ovaj 4oso4jaJ dotiera Narija ii Knioa do Klláa, odkad dad«: 
aamah poharati Splietski koCarj a kad na kraijevskn ríeó prikaaa 
poalanioí Splieta, da jo vbiaže, napadnú jih igecína straža, te mnogi 
ra^jení, njeki pako, ismedju kih istifradski náčelník MiehaeiU, ntamaí 
kaéeni. Dvie godine poalie^ kada Je kraU s kraljieom dosao a Bikač a kľ 
tára Trosírskom (1265.), peariedovanjem baňa Rolanda, posti jih HtriM 
is Klióa, poito joj Spliedanj la taooe dadooe dvaaaest dieóaka ii boQJM 
porodioa. 

God. 1207. ponovi se rasdor medjv otcem í ataryiin Binom do ]»▼- 
nofa boja, koi STrsi se s porazom šína. Sada se na novo pomire, te Štiepal 
navali na Bn^rska, i sve naokolo poplíeni do Trnove. 

Bela nmre 3. svibnja 1270., í tako siedne na príestol isti 

8TIBPAN, koi odmah se pusti o pogobljiv ri^t s Otokarem eeskin 
kraijem. Veé god. 1252. bíase se sametnola raspra medjn Belom í Otolt- 
rem radi Stajarske, koja ^o smrti svoga voj e vode Fridrika Ratoborskogi 
nehteé Otokara, tad isabrana n Anstriji sa vojevodu, i sa svoga prísnsti, 
prívoli podložit se Ugarskoj krnni. Prví rat svr&i se mirom od 3. tnv. 
1254., po kom istočna strana Stajarske osta pod Ugarskom. Godine 1259. 
provali Stíepan, sin Belín, u Korusku. To nesakoníto postupaoje, i sto si 
Ugrí u Stajarskoj osilno vládali, pronsrokoje, da se étigaroi isnevíere Beti 
a Otokaru pridruže. Pramalíéem sliedeée |;odine lapoče rat; sokobe se obe 
vojsko, nairoe ogarska i česká, na moravské poije kod Kresenbruna (12. 
srpnja), gdje Uj^ri budo hametom potočení. Stiepan, u bitci ranjen, i Beta 
jedva se spáse. U miru tada skloplienom okani se Bela oiele étajarske, i 
prijateijstvo medju Belom i Otokarem obnovi se sasvim sjajnom Konitbon 
n Bečn Belina mladjef^a šína Bele s Kunígandom unakom Otokarevoa 
(5. listopada 1264.}. Ali se taj mir na skoro pokvarí po smrti Bele. 

Ana, sestra Stiepanova i poniea Otokareva na smrti Bele isnenaAi 
pobiej^ne ts Bodima k Otokaru, nosed sobom sve krunske dragocienosti i 
blago, da jih tamo čova. To i sto se Stiepan caoseo bíase za Filipa pa- 
tríjarha Oglejskoga, koi si je tražio zadobiti Korusku i Kranjsku po smrti 
svoga brata, tamosnjeg vojevode, dade pôvod god. 1270. ratu medju Štiepa- 
nom i Otokarem, koi se iste godine dokonca (16. list.) s primirjem da 
11. stndenoga 1072., iz koga osta izkljočen patrijarh Filip, te tako Otokar 
odmah si silom zaoze j os i Korusku i Kranjsku. No Stiepan povriedi jot 
sliedeoe godine primiije provalív u doloju Aostríju. Otokar, da mi » 



- 141 - 

9Sftii, áú mala sikom Tajskon proáre m UstrskQf prMobíJe JarÍMm Požvn, 
BCtraijoiiniKa míeata, tri päta potaóa StíepaaoTB vojaJio, pak radi oaku- 
^4iee «ireia bode prisiljea raspastíti éete í kaéi ae poyratiti. Sad Stiepan 
äi^Tali na Aastríjo i Moravská^ da rusi í robí. Napokon po oaatojanju bi- 
Mipa OtokareTÍh i Siiefaaovih mir ae aklopi 3. arpoja 1271. godíae n 
laMiiDa, po kom Stiepan paatí Otokaro kronako blago, a ovaj mn porrat! 
bitiobiTene aamije I obeéa^ da oeée atitití Štiepaná brata Bele IV. po otou* 
I "' Medjntim Jačím Petkari, ban hrvauki, žestoki nepríjatelj Otokarev, 
|%rabíy Andrija, mladjepi aina Stíepaaova, bieii a njím k eara Radolŕa 
Uvrhom sa ožeaiti ga a Rudolfovom kéeija^ í aebi príbaríti jedna od Oto- 
kapevik dŕžava. Stiepan podje ma a potíero; no putní napori na hodu i 
prípek. akončaja ma život 1. kolovosa 1272. Potvrdí Stiepan 29. arpnja 
1270. Splieta slobosti podieljeae ma ^d. 1207. Andríjom Ii«. a god. 1272. 
odobrí Nina staré medjaáe po otcovom propiaa od god. 1243. Na»liedi ga 
MO stariji 

LADISLAV IV. a dvanaestoj godini svo^a života pod .skrbničtvom 
flvoje matere Jelieave i drogib velmoža. Odmah s prvá nje^ovi dvorníci 
sporazamno, a i nje^ovo sloéesto ponaaanje prouarokojo veliko neeadovoljstvo 
a eielom národa. U tom raavi se borba medja Otokarom i Rudolfom skoro 
naímenovanim niemačkim earem. Sada Otokar apotríebi sva mo^uéa sred- 
stva, da si u' tom rata príbaví ngarska pomoé ; te sklopiv mír s Ladísla-> 
vom^ povráti mo dragocíenosti i blago, ato ma bíase Ana predala da čava. 
No Radolf malo kasnje po Petkaru izposlaje pri dvorníkom Ladíslavovím, da 
se Upiraka aa njept izjaví. Zatim Rodolf provali a Aastrija, i prišili 21. 
stndenoga 1276. Otokara, da mu postí Aastríja, étajarsku^ Koruska i 
Kranjska. Po tom míru Otokar povrati Ugarskoj sve sto joj oteo biase a 
desadanjem rata. No malo zatim obnoví se rat medja Rudolfom i Otoka- 
rom, a Ugarska osta i tada savezníca Rudolfova. Dvadestšestqga kotovoza 
1278. bade Otokar, ova najsjajoíja zviezda ceske krune, na moravskom 
polja izdajstvom potočen i gadno smaknat. Labka mu zemtjica ! 

Ladislav, smaknuv svoga brata Andrijo, bižecega a Poijsku da tamo 
8Í atočiste traži od bratove nemilosrdnosti, prisiljen od plemstva^ pozva si 
la Hletaka Andrija, unuka Andríje II., i odredivsí ga svojim nasliednikom, 
dade ma hrvatska dŕžavu, neka s njom vláda kao vojevoda. Ovamo razpre 
medja Trogíroro i Splietom napriedovase za čítava vladanja Štiepaná III. 
Ladislav, čim stupí na príestol^ naredí Baňu Nikoli Subíéu, da jíh dokonca. 
Nikola 14. travnja 1275. iz Nina napriesno izreče sud na korist Trogírana, 
te Splieéani uteká se kralju, koi, proučiv bolje te at?ari, aniati banova 



- U3 - 

odsadli i Belke pove^d Trog^rtnom podieljeae, i iste godíae dosadí Splict* 
skoj crkvi selo Oiroé. čega radi Trosíraai opet olbnove rat, koí aitea|a 
tja do 1277. Stránke iaaemožeDe spaste se na odabraaíke, a otí ríese, 
neka bi se sve uredilo kd sto bje pred tatárskom navaiom (90. lipoja)^ 
naíine Splietska crkva dobí natrag svoja njekadasoja ímanja, a ot«k 
S. SUíepana osta SplieóaDom, te í sa svoja imanja ležeéa a irogírskoin kottri 
oni pri mise primíerna naknada. Otroó pako bade povratjen staríni vlasteí- 
kom hrvatskim. 

U to doba a prímorja jako se biaha aaohoIiH Bribirski knezovi^ te 
kao neodvisni vladári državom razpola^ti xapocelí^ čím sa podpomagali 
Omíšane, da smíelíje gosare po mora. Proti tím lapežom 4. roj na 1274. 
sklopise savez Karlo napaljski kraij, Spliet i Šibenik. Odí ipak. plieneé 
mletacke brodove. pritegnu si napokon i mletacku vojska na osvíeta, te 
ona god. 1276. obsíedoe Omis, ali jedva ožujkom god. 1281. prisíK ga aa 
predaju. Mlečaní stave^ tade svoja posadá i načelnike, nek bi s njim vlá- 
dali, no god. 1283. prísiljeni sa, da ga ostave^ a Omisaní obnove gasarenja. 
Tom prilíkon Ban Paval Babie staví se, da to bolje si pritisne prímorské 
gradove, apotriebív zgodnu okolnest, sto sa ma pražale njíhove medjo- 
sobne razpre. Opirahu ma se ti gradovi po sto sa moglí, azkracajac mo 
kad vojake kad novac, avíek se držeé naždno a sporazamljeiýa s mletaé- 
kom vladom. Medjatim odlacnost mletačka a tieranja Omiáana prišili napo- 
kon Baňa Pavla i njegova braca kneza Gjorgja i Mladina na priadrje sa 
tri godíne (14. svib. 1290.), te Mlečani, da si bolje osigaraja ta pogodba, 
sklope savez (8. stád. iste godíne} sa Splíetom i Trogírom na pet godina. 
Prímírje s Bribirskimi knezovi ponovi se 6. veljace 1292, na godina; na 
Omisaní, asadiv se malo kasnje povriedit ga, Mleéaui na novo prídobíja 
Omis, te sliedece godíne opet ga pastaja Baňa Pavla az desetogodísoje 
prímírje i az jaká novčana zakladá. — U ovih borbah 3. travnja 1278. 
Hvar sa obližnjímí otocí> da si príbavi obrana proti Omísanom, prígne se 
pod mletačka zastítu; no to ípak ne zaprieči Omísane, da ga opet godíne 
1283. ne popale i porobe. 

Ladislav 19. srpoja 1290. bade nemilo smaknut a tábora kod Kôrôsa 
od svojíh dvoroíka kamanskih, kim se prodao bíase, a dvadesetosmoj go- 
díní svoga života. Sada se dvojica otímaha za agarsko-hrvatsku kruna; 
Andrija, vojevoda hrvatskí, posmrtní sín Stiepanov i Tomíce Morosíni 
mletacke vlastelice, rodjen u Mletcíh^ i Maríja, sestra Ladislavova, ndata 
za napaljskoga kraija Karia N. Hroma. No veéí dío Ugarske prizná 

ANDRIJU III. Mletaokoga. Ovaj a Stolnom Biogradu primi kmaa 



- 143 — 

LadislavOTB od Ostra^onftkog* Hadbmkvpa (28. srpiija.) Sad Pspa Nikola i 
Car Radolf isve sile aloie, da pod svoj apliv správe agarako dŕžava. Ru- 
dolf bez i ma kojep prava^ oo pod islikom, da iaoinrtjeín upravnog arpa- 
doTskoga kolieoa nslied Djeke listine Bele IV. morala je pripastí cárskej 
vlasti, asprkos opomena Nikole IV.> koi je ipak sahtievao, da se Ugarska 
pokorí papÍDskoj vlasti,, ôim Stiepan I. primi od Pape kraljevsko éast, posti 
se bas smiesiio i do tóga svesti, da je Ugarska prisadio svoma sinú Al- 
bertom éega se je ipak morao okaniti izsa kratkoga rata, te umrie 15. srp. 
1291. No čím se ova dva otimase oko tóga, Andrija si prisvojí velíkase i 
svecenstvo državoo, í salje u Hrvatskn sa baňa svoga ujea i savietnika 
Aibertina Morosina, da tako si nakloní Mleeane. kojí mu na to odmah 
edprave sjajno poslaničtvo s líepimí daroví sa kraljiou (23. rnjn. 1291.). 

Uc to Marija^ Ladislava sestra, uzdajoó se uPapinsku obrana, pro- 
glasi u Napaljo 6. siečnja 1292, svoga siná Karia Martela kraljem agar- 
sko-hrvatskim. Najprije navíestí primorskim gradovom i Hrvatskom národu 
svoju odluku 5 ali dalmatinski gradovi, akoprem su za Karia I. u savezu 
bili s Napoljcí proti Omíšanom í sada jos u tiesnom prijateljstvu, kô sto 
dokazuje Martelova povelja od 27. líp. 1292. na koríst tfplietskih trgovaca 
a napoljskoj kraljevini, ipak joj odgovore, da sa vec Andriji prisegli vier- 
nost i odanost, te za sada ne moga bez težka prikora od njega odstupítí. 
No Ivan biskap Zagrebački, Ban Hinko od Gussinga, i ješ njesto plemiéa 
hrvatskih odmah se izjave za Karia. Da jih na svoju privede Andrija dodje 
god. 1292. u Zagreb; ali sto je u toj prigodi u odsatju biskupa Ivana, 
podieliu njekoja pravá Zagrebačkomu Kaptolo, konéeno odstráni si ono 
gradjanstvo, I Bribírski knezori, uzprkos sto jím je Andrija godíne 1293. 
podielio prímorská banovínu nasliednim pravom^ prignu se malo kasnje na 
Harijínu stranu^ valjda da si pribave veéu moc u kraljevini hrvatskoj. 
Celestín V. pripozna Karia ca agarsko-hrvat^koga kralja god. 1295., no 
iste godine Karlo umrie, ostavivsi svoja pravá na ove dŕžave sinú si 
Kariu Robertu, komu jih njesto poslie potvrdí i rímska stolica. 

Medjotim nmrvsi Ivan biskup Zagrebačkí, Andrija postaví na njegovo 
miesto Sfíhaila, koi si preazme zadaéo skrsítt moc napuljske stránke. No 
dobi odvažnpga soparnika u županu Qarduna, koi u odsutností Mihailovoj 
jakom ôetom adari na kaptolsku strana Zagreba i vecim je dielom pohára 
i srasi.. Vratív se Mihdíl íz kraijeva dvora, obsiedne odmah Oarduna u 
Medviedgrada, i uhvativ ga živa, predade ga Andriji, da ga kázni. Za tih 
bona pomnoživ se stránka napaljska u Ugarskoj i Hrvatskoj, Andrija, da 
jos iednom pokoša, bili ju mogao k sebi pritegnati, sazove sabor na 



Rakoftkom ^oUa Uiia Pek^. Ali mu sprotivDÍoi, kim stojftie na iela Gte^ar 
nadbísknp Ostrogonskí, ae mmo Medojdoiie, ho soTrMineiio n Vespríma sa 
sastana i odlaée pojti po KarU RoberUu Ožajkom ^odíno 1900. Gjarge 
Bubié^ bríbirski knes, predje a Napulj^ da na íme ojíhovo í hrvatskih toI-* 
moia obodrí Karia na osvojenje agarako-hrvatskoga príestola. I uprav 
liatopadom iste godine vráti se Gjorgje o Karlom u Spliet, gdje s« M 
skoro dva mieseoa bavili, pa odprati ^a do Zagreba, gdje se papÍBskom 
dosvolom ovíenča prví pot, a malo satím dragi pot a OstrofOBu sa hrvat- 
sko-agarsko|;a kralja. U sto se Andríja spremao, da krene s vojskom proti 
Karia, bode otrovan (14. siecnja 1301.}, ostavív samu kéer saračena joé 
goá. 1298. s Václavom sinom kralja óeskofa. S Andrijevom smrtju isamre 
mužka losa Arpadovske porodioe, te tako se faktiôno srusi svaki medja- 
narodoi stvarni i duševní sves medju Hrvatskom i Ugarskom po avieto sa 
Kolomana medjusobno sklopljenom^ kad se hrvatska spojí s a|;arskoBi 
krunom« 

KARLO RÓBERT. Ugarska po smrti Andríje nehteé Karia kao narí- 
nota joj od Pape, posva napriestol Václava II. českoga kralja. Ovaj se sa- 
hvalí^ ali joj ponadí siná dvanaestolíetno^ Václava, koga Ugr! rado prímise 
i okranise u Stolnom Biograda (29.koU 1301.}. Sada nastade užasni rasdor 
a državi. Da ga ojače, Bonifacíj VIII., a sa njím Benedikt XI. i Clement V., 
pomoženi po Austrijanskom vojevodi Alberta, svu snagu í sva sredstva cr- 
kovna upotriebe na korist Karia Róberta, bestemeljno tvrdeé, da rimskoj 
stolici stojí pravo razpolagati ugarskom krunom, čim od nje dobi Ugarska 
kraijevska čast sa Sv. Štiepaná. Medjutim grosenja papinska isneviere 
Václava veéi dio privrženika, sto mu prišili otca, da sadje s vojskom u 
Ugarsku (lipnja 130i.}, í da si ozme šína i s krunom natrag povede u 
Česko. U tom nová stránka o Ugarskoj sove na príestol Otona Bavarskog, 
čim áastríjski vojevode Albert ! Rudolf po papinskom nalogu provale a 
Českú, i prímoraju Václava III. po otčevoj *smrtí na mir, koi bi sklopljen 
5. kolovoza 1305. U njem Václav odreče se.hugarsko-hrvatske krune aa 
korist Otona bavarskoga, komu je morao predati í kronske ugarske drago- 
eienoslí skoro prinesené a Prag. Oto bude satím ovíenčan sa ogarsko- 
hrvatskoga kralja ^ no malo kašnje padnuv a ruke se^migradskoga voje- 
vode, bíegom se spasí u Poljsku. Tako ugarskí národ na sabora rakoskon 
8. Iístopada 1307. priposnade napokon Karia Ro|»erta hrvatskoga i sa 
svoga kralja. Karlo, posto se utalosi Ugarka, iz Zagreba prodje u Bodim, 
gdje 15. lipnja 1309. pYimi svečanu í ugarsku krunu iz roku papinskoga 
poklisara kardinála Gentila, te opet 17. kolovosa slíedeée godioe la trecí 



— la — 

fmt iMe M oyíeiMUi ■ BtolMm Biograda Mmom krason Sv.fttiepftna, é9 
tMift ■ lapto kod Ladislava sedmigradakosa Tojevode. 

Medjatim a HrTatskoJ bíase si to veca moé prttegnao Pavao, brIMrekí 
knea, te proavao sebe i siná Mladina hnratskim i bosanskim banom. 2a- 
Tadív se us to Mletéani sa Papom, Pavao prístopi k papi, i dade pohvatati 
mletačke brodore ploveée duž Dalmatinske obale. Da se od Pavlova nasilja 
aklone, Zadrani ianenada tíeraja Mletčaoe is grada« imenoja svojim knesom 
Hladina, koí s e tada proava: BaňuM Croatie, Comes perpetnvs Jadre, 
Prineef9 Dalmatie et ieeunduit banus Bosne^ i predada se Karia Róberta 
kao hrvatskoma kraija (ozaj. 1311.). Karlo potvrdí Jím odmah (12. list.) 
povelje Bele IV. Mletéani, keji sn jako cieníli Zadar po slgamost jadran- 
skom brodarenja, badava sa a prví roah is petníh sila pokaSali, da si ga 
prisvoje. Meéa nove porese, disa tadje vojske pod novae, stiskaja s mora 
sto boije moga ovaj gná, éesto jartsaja na njega, mnogo jih gine, no sve 
bes nspieha. Desetoga listopada obráti se Karlo na Papa molbom, da jih 
prišili od Zadra odstapiti, te samím Mletčanom posla do tri lista natkanjem 
obsadn dí^ati. Odhovorí ma Dožd ÍZ, stadenoga: da je Zadar od prastará 
doba ado mletačke dŕžave, da se je njegovo stánje čadno asmnožilo sub 
no9tro feliei et suavi dominio, te da, ako ma se ne podvrže odmah, iz- 
naéi de naéina za primierno akrotíti njegova oholast i neviernost. No Zadar 
malo kasnje, kad noví razdori u državí preoteáe mah^ spaziv, da hrvatska 
kraaa nije vríedna pražlti mu dovoljno podporo, dozvolom Mladina, koí, 
premda po otčevoj smrti svemoéan a ovih stranah, jako se bojase razteée 
Karlove moci, opet se povrati pod mletacka vlast, sada ipak na razborite 
po^dbe (13. rojna 1313.}. Mletčaní naime doposéaha Zadra : da ma ostana 
sva imanja i pravá, sto je aživao prije rata; da si izabere kneza po volji 
*iz mletačkih plemida, koi bi skapa sa zadarskimi sadci dílio pravica po 
zakonih í navadah sastavljenih gradjanskim víeéem; da se na izmeníce po- 
vrate sožnjí i porobljene ilí azaptjene stvari^ i pozabe ovriede^ i da bade 
pažkim knezom onaj zadarski plemíé, koga bi zadarsko vieée izabralo. 
Mletcaoi pako nagradiée Mladínove zanlage mletačkim plemstvom i tako^jer 
za braéo mu Gjorgja i Pavla (131 4.). 

Tada Mladín, naslonjen na mletacka zastíta, drzeó se svemocním 
na ove strane, narina se asilníkom ciele hrvatske zemlje. Nuz to závade 
se Trogirani medja sobom, i pobieditelji iztiersja iz grada svoje protívnike, 
kojí se uteká Mladinovoj obrani. Zato koncern svibnja 1315. Mladín slazí 
s vojskom u primorje, da prišili Trogír otvorítí vráta njema odanim. Tro- 
gírani skoče listom na orosje, i Baija poslanika a Mletke, da prosí pomoé. 

10 



— U6 " 

Ovo odloóoo postapaoje Tro^íranft, t možda mletaéko ferodovje ovano |»ri'- 
tekse na prví pozov, prígna Mladina na pof^odbe^ po kojih obvein ma se 
Tro^irani, da ée ma na rokove ixplatiti lO.OfOO Htanu Sad ícgonjenieí na- 
tieraja Šibeníčane na rat proti Trogíra, koi aslied nesreéne bitke prisiljen 
je otToriti j im vráta gradska (.1317.). Iste ^odine dodje a Hrvatska m 
baňa Ivan Babonic. Opre ma se snažno Mladín, i valjda ga prišili da bíeii 
n Zadar, odkud 7. ožojka napísa list Doždo sa njeke novce ako ée da bode 
dopnséeno mletaokim trgovcem slobodno Hrvatskom patovati. Tim ipak ne 
presta nesklad medja Mladínom i Trogirom, no ogoréí se io večma, kad 
Mladin baoi a tamnicu poslaníke trofirske odaslane ma namierom, da s njim 
mir astanove. Malo kašnje i Sibenikom zavádi se Mladin, te ovaj i brat ma 
Gjorgj, gospodar Klisa, napra se sada, silom si podložiti ove gradove. Da 
jim to sreéno podje za rakom, aporave sve gorčilo svoje biesne naravi (t). 
Provali dakle Mladín sa snažnom vojskom u prímorské kotare, i pokusa? 
badava , da si prisvojí Šíbenik i Trogír, kojí ma se jako opra na oraiye, 
porobí i popalí sve naokolo, i vratí se kiici za hrvaiskCmi plemiéí dogo- 
voriti se. AH veéi dio njih i s njími sam Paval, Mladínov brat, nehteé víse 
trpíti to njegovo usilstvo i groznje, urote se sada složno s primorskimi 
ipradovi, da ga strmoglave, í skúpi v jako vojska, pomoéjo Baňa Baboníéa í 
njegovih sioova te i bosanskoga baňa, nápadná Mladina i tieraja ga do 
Bliske. 

Mletčani kroz te domaée bune dakako sa nastojalí, da daroví i po- 
vlastícami pritegna prímorské gradove pod svoja záštita. Na prošnja na- 
pokon ovíh gradova posalja najpríje M. Viktora, a pak tri draga plemíéa 
k Mladina, da ga prigna na mir, a u isto doba praže pomoé napadnatím 
varosím i spravljaju silno brodovje na njíhova obrana (síečnja 1319.}. Kad 
doča Mladin te stvari, odpraví odmah svoje poslaníke a Mletke, dá se tamo« 
táže tih preprava radí; no Dažd jim odgovori (14. vel. 1320.}, da nemôže 
mletaoko viece i ma komu dopostití dalmatinske gradove zasažnjiti, nek se 
dakle zadovoljí sa ono pravá sto u njih ima, i nek jih a slobodí i a mím 
živieti pusti. 

U tom, čím su knezovi l^rvatski tierali Mladina i kod Bliske tokli 
(svíbnjom}, Trogírani i Šíbeníčaní, pozabív svoje medjusobne razpre, sklope 
savez (siečnja), i pomoéju mlétačkíh brodova prisíle Škradín i Omiá na 



(4) VeliMi.Madius: *reddiíu» Ecclesiarum auferebant, matrimonia secundumDeum 
que erant facta, minime observabant, muLieres et puellas virgines violabant, mareatores 
depredabant, nec non terras et possessiones civium maritimMntm et dalmatinorum per 
vim accipiebant . . . obsides faciebant suspendi et nobiles- decapUari.* 



írMii^tty te Jih porobe i f fit. MkUlío po P^jieíh Jo4va bo spasí d Elii« 
s4jo skúpivší niesto voJslLey n^noai t9ZZ. pro^jo k Vraní, i posla brata si 
Gjorgja lia kraQu s darovi, dá ga pa pomoé noH. No Šiboničani i Tro|pi- 
raní, bojeéí se opet Nladina^ a snajoéi dobro^ da Jim nije sa sada oéekivatí 
doToIjao pomoéi od kralja, sabav)jena teskímí poslovi o Usarsko), predada 
se mletaékoj v!|idi sveosnim ipak ovietom: salvis ktmorificéntiu ei juri^ 
kus Domini Régi$ ňun^mri^ (áibenik, l.ož^jka, aTrofír, 17.1ipo]a 1322.)' 
S to^ oaslov Karlov osta na eela njihovíh listina. U isto doba, (2i. líp.) 
Trogír stapi o saveš s knesom Pavlom banovim bratom i takmacem. 

Karlo stresen napokon s tih nereda oHrvatskoj^ bojeó se víse mle- 
taéke lakavstine nepo li vreve svojíh velmosa a primoijo, rojnom 1329. 
posla nadbisknpa Ostrogonsko^ n MleCke, da tamo promotri toeno misií 
onoga víeéa glede pnmorskíh ^radová; a 3. kolov, is Tamis^rada obsnaní 
listom isto vieée o svom slaseiýo d primorje, da ^a na dovoljni poslah prí- 
vode. I doísto Karloy postó poplieni tamo njekoje srbské predíele, pospiesí 
se a Hrvatska, da barem stranom nkine ovdíesnje nerede. Blisa Knina do- 
dje mn na snsret ban Mladín^ a Karlo radi tnžba prineseníh ma proti 
njemo, po vede ga sobom do Zag^reba, ^dje ga dade n ase baciti i kao sožnja 
odvestí n U^srsko. U Knínra potvrdí Karlo Šibenicanom predjasqje slobostí 
(8. list 1322.), i takodjer stará pravá i slobode hrvatskím poslaníkom ta 
BukapIjeBÍm na državni sabor, í dade Jim za baňa Nikolu, soprunskoipa žu- 
pana* koí se je ipak sbog odpornosti državnih knesova morao malo kasnje 
ís Splieta, sá\e sra^janom potvrdí stará pravá u Róbertovo ime. prieko 
Vrane a Ufarsko vratiti. 

Zatlm to veéma bíesne domaée raspre cíelom državom. Splieéaní 
dižu se proti knesu Gjorgu od Kliša radi satvora kliske ceste, i róbe ma 
i pale Omis (oiuj. 1323.) ; ali jih on strasno bije kod Kliáa i sve naokolo 
hara i rosí. Zadar í éibenik bore se sbog njekíh otoka, Trogir í éíbenik 
ladi medjusobnih ipraniea ítd. te se napokon opet sa vade medju sobom í 
hrvatskí knesoví^ i k njekoj straní lýih pristaju prímorskí gradovi. Gjorgj 
Brebirski, knes kliéki, potacen í uhvatjen po Nelepiéo^ posriedovaiýem 
svoje žene, koja medjutim í Splietom sklopí mir (1325.), jedva je na slo- 
bodu puséen, te umrie i;oá. 1330. Splíet (1327.) i Nin (1328.), jos sdra- 
žení do tada s hrvatskom krnnom, da se ma kako uroaknu sroseéemu po- 
rasu; podlose se i oní mletačkoj vladí. Jedva god. 1332. poniesto se smiri 
hrvatsko prímoije, čím Mletóanom podje sa rukom sdružítí u saves sve prí- 
morské ^radovo sa veéim dielom hrvatskih knesova a.navlastíto s Nelepi- 
éem KaÍBskim, onda u ratu sa Štiepanom vojevodom bosanskim (15. vel.)* 



Ttká MTeisiei oWiedoM i Klié f prÍBÍIiie na nir QiMtd*vii adl«v« t bím 
njeiiaa NIadioa (28. BÍeé. 1333.), b ôtlm éň kliška éeBU bea na kakve 
xaprieke Vade nviek otvoreaa provoao trcovine u Spliet i n Trogir. 

Karlo, do sada a rasprí sa strícem Róbertom, napnyskím kraljem^ 
koi ma ag^abío biase aapuljska kranu, po smrtí Róbertova šína napokon 
se strícem pomiri pod uvietom, da ma se drugí sín Andríja víeiíéa s Ró- 
bertovom jedÍDÍcom Ivanícom. Uslíed te pogodbe kolovoiom g. 1333. Karlo 
i Andríja íx Senja prodja morem a Napulj, gdje se Andríja sbilja aaruéí 
8 Ivanícom bastínícom one krune. Na tom puta a Modrušo srícte Karta 
Splíetskí poslanie!. Karlo líepo jih prímí i počastí, alí nehtí jím potvrditi 
staríh povelja s uiroka, da tako jíh kázní íznevíerenja radí, i da Btleteanoin 
ne dade po voda boije orožatí prímorské graJove, te da mu bude laánje po 
obavljenja príekomorskíh poslova opet jih spraviti pod svoje žezlo. No ožujka 
slíedeée godíne^ kada se Karlo vratí iz Napulja, zauze ga želja^ šínu si 
Btaríjema Ljudeyítu príbaVítí poijsku krunu po Kasímírovoj smrti, te tako 
i sada sbaei s glave državne hrvatske stvarí. Zato bez zaprieke knezoví 
hrvatski nastavíše svoje medjusobne borbe, težeé pojedíni za neodvísnim 
vladanjem í razproženjem to veée svoje vlasti^ ôega radi dodje se napo- 
kon do javnoga rata medju knezoví Pavlom i Grgurom, sinoví Baoa Pavla 
Subiéa, i Mladinom iz Klisa i njegovom bracom í rodjací s jedne strane, a 
s druge medja knezoví Nelepiéem iz Kniha, onakom njegovim Kostantinom 
I Budislavom Ugrinícem, isto tako iz bribirske porodice, a kom Ostroviea 
bi otela kneza Pavlu. Mír bode ipak ponovljen medja njími posriedovanjem 
Splieéana, Trogirana í Šibeničana (travnja 1337.}. Nuz to godine 1338. 
aavade se Splíet i Trogír radi Bosiljíne; no malo kasnje doid mletačkí 
tn razpra rieši na koríst Trogtrana (5; listopada 1339.}. Kolovozem iste 
god. 1338. navalí Stiepan vojevoda bosanski na Klís. Trogirani, a sto je ta 
vojska prolazila po njihovoj zemiji poklone joj njesto jela, a biskop jih 
izobéí B tóga Bto sa tako imali posla s polovierci. Tada po Bobbí jako je 
biesnila patarínska slíedba, i premda je Papa traiio^ da joj se jednom staví 
kraj, Karlo nije ni pazio na to, a sam Stiepan bojao se je nje^ da ma na 
otme vlaBt. Pa sakoníeih primorskih gradova patarínci odsadjivalí sn se aa 
oganj, te zato nemamo ni traga, da jih je a prímoijn bilo. Bode napokon ona 
raspra trogirska pred papinskim poklisarom prinesená^ a ovaj kami bisknpa 
Uobéenjem (26. travnja 1341.}. Zatim droga ee jos ostrUa barba aaptete 
medja primorskimi gradoví podpomoženimí po njekojih hrvatskih knesovíh 
i medju Nelepidem knezom knjnskím, koi je tada sve droge hrvatske 
prednjaéiti í veé kao Mladín ponaáao se, radi Kljoéa sagradjeaa Nelepldevín 



- 149 - 

mk«iii ksesem EostantiBom na olbai4«DJ« primorj^, koJA se stoprv •vrel 
Miron oé á. lÍBtop. 1943., po ko« KlfQé kade racoren, i Nélepíé obvese 
M, da 6e Badoknaditi sve étete poeíajeae. Mladm í Psvae, kraéa í koesoyi 
Klfaa, OmvNt i Skradina, sto s« MletéaDom pomaf^alí q tom rat«, 4. pros, 
iste šedine bnda obdarení mletačkím ipradjanstfom. 

Karlo Róbert pnríe 16. srpnja 1342. Kroi eíelo svoje vladaaje 
Kario Be saiBo Morao je daéíti neprestane b«ne vcarskíh velipoža, no eesto 
ee je i bes dovoljna naroka miesao ú tadje poslove^ i tím sapnstao svoje, 
a navlas títo da ntaloží dalnatínsko-hrvatske pokraji ne. Kartová nebajstva 
radi savladaáe silno I sa dnf^o neredi, asílstva, opnstoseiija našom doaevi<- 
•om. Niesfovo je doba najtasaije n naioj povieetí. Tada se rasdvojí oíelo* 
kapaost naáe krane bes isvanskoga natíska , os eoi^led istoga kralja bes^ 
strastno paseéa, gdje hrvatskí velíkasŕ otímajn se sa nasílje, i dave tnini 
a«rod, i gdje lakav tndjioae os takove okolností trga m« ^ prímoiju naj- 
Uepse l»ísere is krone. Petí dan nakon Karlove smrti n Stolnom Biosradn 
evienéali je na príesti»l sa hrvatsko^-ofarskoga kralja «jegov staríjí sin 

LJUDEVIT velikí. Ovaj odlaéi odmafa, da svojim okom rasgleda 
i pronéi taxne stanje svoje dŕžave i da barem popraví, sto je najpriesAije 
lieka sahtievalo. Odpusti dakle Parkasa, vojevoda erdeijskoga, od svoje 
slaibe, a miesto njega .posla Nikolu Pečeíto. Nos to Besarab , knes mol<* 
davski, svojevoljno prígne se pod Ljndevítovo saétito. 

Medjntim nrotom bude smaknnt u Aversí (16. rójna 1345.) Andríja, 
Karlov brat, kralj napoljskí. Andríjina udova, sudíelnica u toj smrtí, malo 
kasnje porodí šína, ímenom Karlo Martet, Ljudevít na onu žalostnú viest 
obratí se námah Papí Klementu VI. sahtíevom, da njemu i bratú Štiepanú, 
onda hrvatskomu vojev<>di^ prisúdi upravljenje napuljske krune, í da krivce 
Andrijine smrti dade dovoljoo kacníti priekím sodom. Papa baci sbilja na 
urotDÍke crkovnu osudu, i naredí, da budú uhvatjeni^ no glede kratjiee 
nehti se izjaviti bes istrage i lisiti ju otčeve krune. 

Hrvatski knesovi, navlastito Šubici, is prvá nskratjivahu príposnati 
Ljudevita ca svoga kralja. MJetcí su jíh na to podbadali í oružjem porna- 
gali, da tako si osiguraju vlast nad primorskimi gradoví; te su se s njímí 
puséali u savese i dávali jim pravá mletačkoga gradjanstva. Da toj opôr- 
nosti konao uctnt^ posla Ljudevít godine 1344; Baňa Nikolu sa vojskom u 
Hrvatsku. Nikola dojde amo do Knina (kolovosa), gdje tako mu se opre 
Vladislava, udova kneza Nelepíéa skoro préminuta, da se je morao na 
krátko bez ikoga uspieha vratíti u Ugarsku. Sliedeée godine Ljudevít isti 
sftdje uBihač sa SOjOOO vojske; te tin knezpvi poplašení, brie bolje odoáe 



- lôO - 

mu tamo oa posiet, i prisnaáe ^a sa svo^a kralja. 9aiiio éobiéi, Paval 
fcoes Oatrvvioe, i sinovao njegov Mladto knec KliHa, Omisa i Skradiaa, 
eaYeznící Mlataôkí, te i prímorskí gradovi 8to|ééi pod mletaékóm sastitom, 
odkazu mu svoju pokornost. Zadrani, kojí su se u ovih domath'h nemiríh 
n Hrvatskoj i u borbah malo .príje sametnutih medju éíbeníčaBi i Nelepiéen, 
mal da ne neodvísoo vládali (1), te- i.god. 1343., bec traženja duždeve do- 
ivole pODudili kralju svoje brodove , da prebrode mu mater Jelísavu a 
NapuU , odprave takodjer svoje poslaníke na Ljudevita s molbom , da jíh 
primi pod svoja kríla i da jím potvrdí staré njihove slobostí. No ovi poslaaiei 
ne.iatekose kralja u Bíhoo, veé sn moralí sa njim poéí Au Višegrada, gdie 
napokon ispuni on Zadarsko želje. Alí ovaj po sve zákonití oin Zadarska^ 
gradjanstva na prvú viest usbudí Mletčane na osvetu. Na mah skúpe vojdLi 
i brodove, í jedre put Zadra. Veé kolo voza iste Rodine (1845.} Nletéaai 
tvrdo obsíedjahu ovaj grád s mora i s kopna. Badava se Zadraní posivljaha 
na zadiýu pogodbu^ po kojoj se blahu stavili pod mletaéku záštitu Mtdtk 
juribua RegU Hungarim, Mletcani sn sada od njih tražilí^ da se beknvletno 
predadtt, í da poruse gradske zidine. Na tako besobrazne zahtíeve Zadrani 
dižu se listom na odpor, uzbiju stolietnoga dusmana^ í prose pomod od 
hrvatske krune. Ljndcvit, uslisa v njihove molbe^ dade odmali sapovied 
Lackoviéu. baňu hrvatskomu, da brzo sa<ye s vojskom na pomoé Zadni.^ 
no onaj, podmi<jen po Mletéanih, aakasni, i tako osta ^rad bez potriebite 
posade, naslonjen samo na svoju snagu. S drnge strane nevierni Šubiéí, 
uslied svoga savezá sa Mletoani (13. rujna 1345.), ojaenju dusmanska silo. 
Zadar ípak ne kloou duhom , nadajué At svakako Ljudevitovoj podporí. 
U sto oni dakle junácki odbijahu neprestane návale Nletcana, ovi se to 
snažnije utvrdjívahu n Ninu> dižué na okolo Zadra saneeve i obkope, da 
ga sa švih strana i od kopna osame. Stoprv travnjom sliedede godine slasi 
I^judevít na pomoc Zadrn Jovoljnôm silom i priblíži se grado. Nu Alletčaní 
podmite mu baňa bosanskog i ogarske velmože; te kad prvog srpqja oíelom 
vojskom spusti se na ogradjenja mletacka^ da jih poruší, bude ízdajnieki 
uzbíjen golemom stetom. Po pobiedí Mlečani pokúšajú, da naklone Ljn- 
devita barem na to, da jim pusti jedinito Zadar u Dalmacyí uz nagrada 



(1) U kqjizi tproapetto Cnmologico deUa Storia delia Dálma*ia* itd. koja je laiqske 
godine u Zadru ugledala bieli sviet, i o kojoj se velí, da je potekla ix pera g. Afo«jMif-a 
prabiskupa Zadarskoga, kaie se, da su se Zadrani šmátrali tada takmaci mletački na mora, 
te da iz tóga je pronikauo ovsy rat medju njimi i Mletčani. Ne óudim se ni malo o takovoj 
povrsnosti, Sim nemá skoro točke u njoj, koja bi se primiti mogla käo istinita ili barem 
nepokvarena, nego se čudim naáemu Knjiievniku, koi ju je svoje pozornosti dôstojnom udinio. 



- 161 - 

904100 dUikaU; bo knlj, mHmít tve poaaii« ^Jihove, malo kaši^e vratí se 
« U^raka. Sad Zadar^ doVro paseé, da veé mo nije odkle oôekÍTatí po- 
moci, a da Deprastam Ibojovi Jarve kiahu mu sva sntígú [nirgnlij 16. pros. 
1346, bude prísíljen skloaiti se aa pogodbe, koje Mletcani rado príme, ao 
posiíe ae isvrse. 8 km^em tn^ao je rat tja do 6. kolovoia 1348., kadao 
80 sklopí primii^jo aa osam s<mIíb*> o l^om príkaanja se neTÍeraí áobiét 
kao saTesDÍoi primorskog dnimana. 

I^adevit oos to se spremao, da sa^je a NapnlJ aa osvete proti 
abojicam svoga brata. Veé stadeaoga 1347. velikom silom Jeadíie kros 
lombardake pláaíae. IvaBÍea, kraljics nspaljska^ čim doéa, da se on príbiíii 
Napäla, pobiesae o Proveaea, i tako se skoro bes odpora Ljodevit dohvati 
aapayskog priestola. Lípigom slíédeée godiae, ostaviv ta Stíepaaa Apdra 
sa svoga aamiestoika, vráti se kralj po moru aa Vraaa, i odavde a Ugar- 
ska. No oa krátko Ivaaiea papioskom pomoéjo nlieae o NapalJ, te prišili 
Apóra, da se kaéi kreae. Zato modevit god. 1360. opet provali a Napalj, 
i aa BO vo piidobi ga^ aa Papa malo satím isposluje primiije me^ja kra- 
Ijem i Ivaateom. i oba aa to tiera^ da se is dŕžave digoo, i da se besa- 
víetao paste na sad, sto bi on isrekao glede pravá na napoljska krana. 

I doisto Papa po dagoj istrasi isreóe gaBakorist Ivaniee, proglasiv 
ja Devinom Aadryevoj smrti (U.Hstopada 1361.). Ĺjadevit mírno primi pa- 
pinsko ríesenje, te dígnav vojska is Napalja, apotrebí ja proti Litaaooem 
a obrani Kasimira IV. kraija poijskoga, a satím proti. Tatárom, koje prišili 
na godisnji danak (1). Us to neastrpljívo oóekivase, da se okonca prí- 
mírje s Mletcani, nadigaéi se, da ée mu sada poéi aa rokom posvojiti si 
dalmatinsko primoije. 

Medjatím Mletčäni s posíaaici pokuse víse puta , jeda bi jim se dalo 
skloaiti kraija ponodom novaca na mirne pogodbe glede primorskíh gra- 
dova, ilí barem na prodnljenje prímiija; dočim s droge strane diso novu 
tvrdjava u Zadru, a ostala gradove oružajo í sto bolje mogu utvr«Uigu. 
Traže í to, da si sa veli novac prísvoje Kliš i Skradín, bívse onda u vlasti 
srbskog Cára, i s užjím savesom privesati si lirv^itske knesove. Alí sve 
jim badava. Veé 16. prosinea 1366. dočujo, da so Hrvatí navolili na Klis 
i oteli mo varos. Ljadevit, prosuv glas, da 6e udariti na Dušana, jurve 
biase skupio u Zagrebu veliká vojsku i sapoviedio Nikoli, baňu hrvatskomu, 
da kopí Hrvate u Kninu, i da napadne Klis i Skradín i prišili jih na pre- 



{i) U tom ugarskim historikom nije vierovati. U njih potuku Magjari Tatare svaki 
čas na papíru ; možda poradí osvete za sajskl poraz. Tatári bili su tada sbilja pridobivcni, nu 
rukom Dimitra Donskoga. 



- IM - 

4i^a. Bao ftkooi edmah na nogt^ i po krátkom oibsiodje^iQ preMú HIíb^ 
a ékradiii iimakne ma se po lukavstíni Mletaékoj y koja si la aorae pri* 
Yooe taj srad (10. sieéiija 1356.). Mleteaai sada se dobro doaietiée, da ée 
po ísagaaigo Srba^a istá vojska í na njik udariti, da jik istiera iz pri« 
moija, badoé je do mala sfrsivalo se osmogodis^Je prímírje, te sa mak 
odprace n Dalmaeija podosta vojaíka i brodova i druge bojoe správe m 
obrana svoje vlastí a ovih stranah. Šalja i osobité skrbníke paaomoéja, da 
rasg]edaja staqje oiele semy e, í vrhovoo^ aapovíednika nad onujem liovrinea 
CMm, naredivsi m«, da ma bude stan a Bkradina. U isto vrieme opravljaja na 
ijadevita kao poslanike Cornera i Grimana^ nalo^om, da ga na mir sklone 
as ponada> da de ma davatí svake godíne do 7000 ďakata i koaja krietam 
odievena^ a sa sami KIís, kad bi.jim ga pustio, hiljada. Inoeens VI. n dni|^ 
strane nagovarase jih íz Avi|^ona (1^* l^ol<^^- 1356.}, da se okane onisj% 
a da de on rieÄíti ova borba kad bi i oni kako Ljadevit htieli prixaati 
i^iegov sud. Mletaóko vieóe dobro je sňalo i odprto ispoviedalo q svojík 
t^jnih siednioah, da nemá nikakvoga pravá . na naše obale, í sato Je saní* 
ralo od papinske osade. S drage strane Ljndevit beaavietno je sahtievmo, 
da 80 na mab Mletčaoí issele is naše krigíne; te nato se oni poslaníoi vm- 
tise kadi bes obavljena posla, i odmah sapoče rat. 

Ijadevit iz Zagreba provali kroz Furlanska na mletaóke prediele, i 
pobiediv mnohokrát Nietčane, obsiedne Trevíz. Uz to Spliet i Trogir a istá 
noé digna se iznenada. i zasužnje mletaékn posadá, knezove dično odprave 
n Mletke (8. srpnja 1357.}^ te se predada hrvatskoj knini. I Zadar, ízim 
tvr4Jave, 17. raj na 1357. arotom predá se Hrvatom; te na ovaj izgied do- 
brovo^no vraéaju se k svojemu kralja Šibeník, Omis, Braé i H%'ar. ékra- 
diniNin malo zatim, tvrdo obsiedjení, morali sa opet razviti hrvatska za- 
stáva, a kralj svakomu potvrdí staré slobosti. 

Ove zgode i pogibelj^ koja se je na blíza grosila Trevíza, tvrdo obko- 
Ijenoma, pritisnú Mletčane, da mir zamole u Ljudevíta, ondA stojeéeg n 
Zadru; a ovaj jím ga dade 18. veljače 1358. .Ljudevit dobi sve zemlje t 
otoke^ kóje su Mletčaní posiedovali na iztooooj obalí jadranskog mora od 
Kvarnera tja do Draca^ Dužd Mletački ostavi se našlo va vojevode Dal- 
maoije i Hrvatske; a kralj vráti mu sve, sto bíase predobio do onda n 
Italíjí i u Istri. Medjusobno su pako svoje saveznike oprostili počiiýenog 
iznevíerenja, i zarobljenike povratíli. Ljudevit obveza se duzdu, da neée 
trpieti^ da se gusari po mora, í obratnej te bude i to ustanovUeno, da 
Papa, kao vrhovni sudae^ ríesi pojedíoe borbe, kóje bi se medju lyini a 
naprieda uzbudítí mogle. 



~ tftS - 

Pri odlaskn is ]liriiu«iíe LjMleTit (Nlpnvi njekoliko neTiernih kne* 
MTft JúrvtttBkih n UgarBka, Munlesii osoktt odb«r, mila^iii, da prítistroji 
■reilno vUdaaje u Hnratokoj i DalmMÍji , konn doga vríemena nije víée ai 
traga hi\9 po aailstya áabiéeve kuée; teatudaaoga 1360. posla svoja mater 
aAidar, da to poboljsaaje aaBtavi t savrií. Nai oto roje vaše í na dalje sa 
Srbskom^ a spreinao so^ da ndre aa Tarke, kóji se veé biahu prebrodilí, 
■a kopBo Envpe. U tam rata sa Srbiji bio je Ljadevít napokon nesredan, 
i aa riecí. Mariei, doUe je prodro bio, potakose ga 8rbi podpunoma, sma- 
aaT STB vi^skn ajegovn. Skoro sam sancat nteée Ljadevít, savieéav so 
Soga, i lagorodici, ako ga spáse, da ée aagradíti krasan erkvn. Ova^ oiiiTa 
je Mmrim^Celje n gomjoj Stajarskoj. Gad. 1d6&. velíkaáí bosasiki iatie- 
n^v ft^og* baaa TVrdka ís dňaTo, a Ljadevit malo kasqje opet ga silom 
príTode a slnžbo. flatim ^aplamti rat «e4l« Mletéani i Frai^m Kararom, 
▼•fovodom Padvaaskim. Ljadevit, istom kad vráti se is Poijske, gdje se 
pa smrti oaogakraUa Kasimíra ovienóa sa kralja poljaôkega, posla a pomoé 
Karari, svoma savesnika, ajesto vojsko i aovea; i namieravao je s mora 
odaríti na Mleteané, docim u ta svrha odpraví a is>to vrieme sa vojevoda 
n Hrvatska svoga netjaka Karia Drackoga, veó odredjena si za naslíednika. 
No Mletcani potoka Kararovo vojsko, sto prigoe kralja, da se okani rata, 
i da skloní istoga Kararo na mir sa Mletcani (21. rojna 1373.). Vojevoda 
jíarlo i sopraga ma Margaríta xatím ostadose njekoliko godina a Zadra, 
^dje sa dvorové držali na- načín kraijevskí, alí so kadkad í nasilno posto* 
páli a wvrsiva^ia svoje mo6í, Odavle se svibnja 1376. prebrodtse o Napolj- 
ske strane, a príazme vlast Nikola ban hrvatskí. U ovo se vrieme poóese 
iaseyívati \z priekodínarskíh strana Vlasí a naše aemUe, valjda ns poxív 
nemirnih éobiéa, ilí radi straha pred Tnrcinom, a možda i pred bogbmílskom 
bosanskom gospodom, sto s prvá nanese ne malo škode našim gradovom, 
kóji so jih zato cesto ozbíjali i tožili. kralja. 

lUo kasaje strašne «e raspre za veda ^edja Mletéani i Oennvesi « 
istokn radi trgóvanja, te se aa krátko pretvore a golem rat. Genavesi 
ne pristajo éasom podbadati Ljodevita, da adari na Mletcane, í da si pri- 
svojí jadranské more. Kralj, vrativ se god. 187a pobiedítelj iz Litvanske, 
4m si osignra prolaz o Napolj, gdje se je oadao novoj kroni. pogodi se 
napokon s Oenavezi^ i naviesti rat Mletéanom s tóga, sto so oni zapríeéa* 
vaK voženje Pažka soli po mora isto sa kadkad Padvaasko okolíca ozne- 
mirívali. Mletaeko brodovje pod Písanom pobíedi kod Aneía Qenaveze (30. 
svibnja 13T8.), pak adari na dalmatinske gradeve, predobi ni^prije Kotor 
(ti, kolo voza); dva pota^ preqi da badava, pokasa to isto ked JSadra, gdje 



, — IM - 

M ban Nikola 2eé hrabro odria, popali éíbeBik (24. listopada), nse Rab 
(10. studenoga), i navalí na Tro^ir (17. atadanoga), (dje geanveaka vai«- 
ska í Hrvati; prídoáli joj na pomo6 na pnri glas, potoka doamana í apaoe 
grád. Zatim se Písaní nkloní o Polo, da se oporavi od pratrpljenih škoda, 
ali mu 10 grdna nemoé polomí najboljo anaga. Na to viest odjedrí taao 
■ase i c^enuvecko brodovje í poraze gtk} pa tiengn napried í Bavaljaio na 
isto mletaéka obal a (kolov. 1379.), popale Grád í Kaprál, í prídobe Kíoia. 
U toj stisGÍ Mletóani. badava prose snosívi mir, te napriesno gráde brodove 
i svakojake bojne ústroje^ ďa si saôoviO*^ ist® MleCke. Sada jím sreéa pran 
rnke^ laprieée našim i Oemivesom islas is Kíose^ i u krátko obsiedjeso 
prišilo na predaja (31. srpňja 1380.}. Tim ohrabrení, opet se metna na 
more, napadajo na naše ipradove, te porobe i popale SenJ. No malo satím 
AmadeJ, Savojski vojevoda, skloai stránke veé isrvane na mir, koi bi 
sklopljen a Tnrina 8. kolovosa 1381., po kom Ljudevit primi natrag gra«- 
dove otete si a rata od Hletéana a Hrvatskoj í a Dalmaoiji , i obveaa ma 
se Biletéaniy da ée ma plaôati ^disqji danak od 7000 dakata. 

U to amiesa? se Ivanioa^ krabica napoljska, a tadasnji crkovnt rai- 
dor, proglasena je Urbanom VI. kao sbačena s priestola. Karlo Draékí, 
jnrve.vojevoda hrvatski^ pomoéja Ljodevita na mah predje a Napo^, bací 
kraijica a ose i prímí napóljsku krano. Malo kasnje premina IJadevit 
(12. n^na 1382.}; i posto níje imao maskoga odvietka, nasliedi ga a 
Ugarskoj sCarija kéi 

MARIJA pod skrbnistvom svoje matere Jelisave. S otim Hrvatí, 
oprostiv se prisege, po kojoj se biaho obvecali Karia Roberto, da ée ostat 
vierni njegovof ~ obíteiji dok ova bude imala maska potomka, ponade svoja 
krano Karia Dračkomo, sada napaljskoma kraljo; a Karlo o krátko na to 
pristane. 

S ovog kratkoga pregleda naše národne poviestnioe s vak se môže lasao 
osviedoéíti, da s padnatjem Zvonimirove krano omrkna veéim dielom i na^ 
rodná naša sláva; da la agarskoga dosadasnjega sažaigstva krvatska moé 
nlomi se u jesgri na kopnú i na mora; da istá eielokupnost državna ras- 
padne se s knesova, kóji us viečni ísgled ugarskoga plemstva malo sa kad 
svoja krnna pestovali, a éesto ja, a slosí s dosmani, podkopávali; da sa 
ti kneiovi sa svojim asilstvom, a krabovi ia nemamosti i slabosti svoje, 
vaada ipak a borbi sa jos niposto agladjenimi agarskimi velikasí, nepre- 
stane radeéimi o tom, da agnjeta krana i národ svoj, tierali bea pristaaka 
prímorské gradove, g4je se ipak saéava barom koja iskra naobraiei^a i 
slobode, na isnevíereige ; te< tako da ova prvá doba ogarske vlastí a 



- 1*5 - 

Hrvatskoj i IHilmaeyí, ítim ono malo. sjiJiiOBti^ sto á% kadkad áno tamo kad 
■as penolllo kroi prírodno na^Datje aaroilae sile, mogla bi m sloliodno 
Mlieaíti « naéoj pOTieataiei kao doba národne propastí; sto aaista bi aas 
moslo pameti vôiti i danas a nasih rasprah sa Magjari. Da je i naše pri- 
moije ostalo u naprieda, kd do oye dobe, sdrQBeao s arpadovimi eopori pod 
ielesaoni rakom of^arsko^ onda oa neviera i asilstvo oaviknnta pleinstva, 
bilo ki so i ono ili savilo o magla besnmstva i nealjudností, kô sto se 
igodďo s istom Ugarskom i s ostalim dielom hrvatske aemlje do sadasiýesa 
fieka, ili svalílo pod prokleti jaram dra^e jos divijie aaiatske skotine. 
Mletéaní sa ono malo obrane, sto sa nam pražili, kad..nam nije bilo čekati 
Ja od iste STOje bra^e, premda sa svrke njihoYe a ne namierom, da nas 
doševno okríepe, a čem sa dapaee vasda s nami protivné razdili, spasili 
sa nas ípak od bezdvojbene propasti stvarne i dasevne ; i tko bi se asudio 
ova sveta istina tajití, taj bi, smiem reéí, oka^ao díono hrvatsko ime zna- 
kom neharnosti i nepravde. 



S r k i. 



Porflrosenit a pa^. 92 prípovieda, da je jedna polovica srbskof; koliena, 
pod Bjekim bratom ondie gospodnjaéeg kneza, ostavivsi Biela Srbska svoja 
pradomovino iznad Taraka (Ugra), na iztoka Biele Hrvatske poóam od vriela 
Dniepra i Prata do Ustja Visle, a predielo, nazvanom Boika, prieko Tatra 
i Daoava prelazív, došla za Braklija, eara iztoenof «, do rimsko-íztoônih 
dŕžava (oko i;oá, 636.), i da j^ od ovofpa izprosila solanska okolica za 
svoje prebivanje. Dodaje isti okranjeni poviestnik, da njeste docníje ne 
dopadi^aé se Srbljem onig prediel, íxmolíse od ístof^aCara, nek njim do- 
pustí opet se vratíti u pradomovina, Braklg pristade, te jih odpastí. No 
tek sto Danav priedjose, pokaja se, i posríedovanjem carskog namiestnika 
o Beograda izprose si od Cára droge prostraníje zemlje za svoj stan. 
ErakKj aôíni jiraito, i podieli jim zemlje od mala opastosene po Avarih a 
jažnoj Dalmacijí,. naime Srbiju (stará i jažni dio sadasnje srbské knjese- 
vine), Pagauiju (Neretva), Zahumje, Travuniju (Hrcesovina), Konoúlje 



-T IM ~ 

(isapUtoka okolleo) i DiuMiJu (Cnmgora) 4« 4o Orač* (1). Si^yi m 
dakle ondft |;raBÍóiH na sieTero-istoka sa Basarí , na jagn b titoéiio-ríM' 
skeín državom tja do Draôa, k 8Íevero-iapa4a a Hrvaii; i« j. njthaTe aa 
Bé semlje airile medja Vrbasom, Rolabaron, ca|>adnoiii Moravan, IhrooM 
Dríníoom, Jadranskim morén i Nerotvon. 

S pnra Srbskí knesoví bili stí sa njekolifco po sve podložní istoe- 
Domu oarstva, kai^o nani sviedooí isti Porfirogenit : „cégterutn Serviat 
princeps ab ťittŕťo, idest ab imperio HeracUi, Rotnanorutn imperátori 
9uberat,/Sií kolíko županija biase rasdieljen prostor^ ko^a so tada Srb!)f 
sauselí, nedá se točno rasasnatí is onoga spisatelja. Naravno je ípak, da 
svaki od zgor nasoaôeníh prediela morao je imati na čela svoga Tiástita 
vladaoca, savisna od kncsa ilí velíkoga žapana, koi je s početka prebivae 
Q IXesníci; alj i pojedini prediel bit 6e se díelío ^a vise žapaníja. Zna se 
ípak, da onij ogranak Srbalja, koi staoovase kraj Nerette, malo'po dolaska 
ústroji se na neodvísoa državo^ koja nam od sada dolasi pod imenom 
Poganije, Ova obuzimase danasnja podruoja dalroatínska Vrgorca^ NeretvOt 
Makarske i Dubrovníka mal da. ne fja do Gruža, te i.otoke pri toj obali, 
navlastito Mliet^ Lastovo, Korčulo, Vis^ HvaríBraó ^Con^t.Porph, c,36J). 

Povíest Srbskoga plemena poslíe njegova naseljenja s ovc strane 
Dunava, ostaje nam za dngo zavíta gustimi tminamí. P^rfirogenit jediní 
daje nam njesto ízvíestnijih zraková sa rasjasnjenje prvé dobe. Velí on. da 
Srbí^ istom kad amo dodjose, nagonom Eraklija iztoónog cára primiae 
krst íz ruku rímskih sveéenika: „bapti»ati fuere per presbytero* Róma 
aeeersiios et pietatis opera edoeti antiqua fide aecepta.^ Dodaje Batídi 
aJekt>líko ríeči o njihovih knesovih, kojí su s prvá naá njfní vládali pod 
vrhovnom vlaá^o iztoénih Careva: y,8erviorum primeipe, f m' ad impeŕíH 
túrem e^nfugerat, vitá funeto, filius ipsius nteeeséit^ mox nopos, ^tsie 
omnes, qui ab eo deseenderunt, et poet aunos aUquol fuiš BoieestUmbme 
(Votslav}, a'quo RadošthMue (RadosUv), a pto Proeegoes (Vroot^í), 
« quo Biaetemarue (Vlaatimír), ad eujue usque tempera pmcem emm 
Bulfarie habuerunt Servii, utpoie vieini ae confineš/ inter éesé an 
tes, servientee romanis imperatoribuSy et «é ipeie bene/ieiis ommH**. 



(i) Gonst. Porph. De Adm. Imp. c. SS: teumque ea, quas nune Servie dieUur, tt 
Pagania, quatgue Zachlunorum íerra vocatur, item Terbunia et, Canalitarum reffio, qum 
Imperatoris Romanorum dicionis erant, propter Abarum excursiones desertx essent, ex- 
pulsis inde Romanis, qui nunc Dalmatiam atque Dyrrachium incolunt, regiones iUas Ser- 
vii8 habitandM imperátor dedit*. 



- IM - 

U 8TÍh MwIMMh NrUh mtHn Hmiti i Bogart, i medja iitoéiími 
i nfadÍDinii Carevi Srfcija osU nedotakiivta i Deoskvrajena , radeé o mím 
•ko ntemeljeaja svoje BQtraJe aiaéi. No aa Viasiimiťm kaaia, dodi^e Porfl* 
rogaait^ vdari Preajani, Ibagaraki kaea a ▼ojakom na Srbga (oko f. 836.), 
da ai Ja podUaraií; ali aakon trogodíiajega rata ne aamo da niata aenéíni, 
paée ttiaoge vojaka iagobi. 8in ma Mihail Boria, da poraa otôev oavetí, 
iaaenadi adarí aa Srbíja, eada jarve podíeljeaa íamed VlaatimiroTih aíaora, 
MmHmira, Strojmfrm i Oojnika$ ao Srbi ga tako janaéki doeekaja, da 
ana atoríjega Maa aarobljeaa odveda u okoTÍh i otna dvanaoBt velikih aa*- 
stroja. Ovaj slávni cin prišili Boríaa ni^ mir, i tako aíaa ai dobi natraf. 
Za krátko se aavade iamAdJii sebe ova tri brata 4M prveastvo nad eielom 
aemljom, te 

NUTINIR, pobiediv braéo, progna ju n Bagarsku^ pridržav kod sebe 
sÍBOvca si Petra, Gojnikova siná, koi mu ipak malo kasnje n Hrvatska 
pobiegne. Eô sto se vidí, velí nas slávni Racki *(If. 277.) , Mutimír kriep- 
kom rokom vladase ; ali za Srbíja Mase nesreéa, sto neímadjase tolí strogo 
asriedotočne vláde, koli Hrvatska. Sila i vlast velíkoga župana, síedeéega 
n grada Desnící (Aegtv{xa), njegdje n dolnjem Podrínju> ležala je n Srbíji 
a užjem rasamku^ t. j. a pokrajíni okolo rieka Bosne, Drine, Kdlubare, 
sapadne Morave i Kasíne, gdje bialia miesta: Desníca, Crnaboča (TCepva- 
Pouínts^), Medjarjeé (MeYupéxoix;), Drežník (Apeove^), Lesník (Asíjv^), 
Solíne (ŠaATivéc), Kotorsko (Kirepa), Desanj íH Tesanj bosanskí (Aeav^) 
i Rasa ('Piora). Župani ostalíh 'srbskíh pokrajína, t. j. Zahamja^Neretve 
ili Poganíje, Travnníje i Duklíje prísnavaha dodase velíkoga žnpana sa 
vrhovDOga glavara; ali éesto težaha aa podpunom samostalnos^o, koja 
navlas «a notrnjíh nemira lasno mogaha pestící. Ova težnja opaaíla se 
osobito n srbskth Eopaní)ah ležeéíh kod jadranskoga mora, te veé sada 
poče arbski živalj , odbíjajué se od nutrnjega kopňa , osíeéati privlakn od 
mora^ ove síroke eeste i promicala dasevníh i materíalnlh sila i potreba 
svíh národa. Imenito oko polovine ovoga stolíetja Travuníja s miesti: Trebinje 
(T6p3ov{a),Ormos, Risan ('Píacva), Luka (Aouxa^e), Cvietijiva (ZctXijPy)), 
pope se do neaavísne kneževine, odkada srbskí velikí žopan Vlastímír 
svomo setu Krajana^ síno Bele travunjskoga župana, sámostalnost i kne- 
ževska čast podíelí (^Porfir. c. XXXIV.'). Nití Neretvaní^ žiteljí duž mora 
medjo Cetíno'm i Dubrovačkom državom, a na kopnú do potoka Rame^ po- 
dieljeni u tri župe: raatocku (*Pa(rr(í>T^a), mokro (MoKpóv) i duvnanskn 
(AoXev), gdje sa bila míeata: Mokro (Makaraka), Vrúlja (B€po6XX{a), 
Ostrog COqpiňV,) i Labínao (Aa^{y8T2;a), nedadoše ise obaidati vlastju 



— 168 — 

Brbskoga lapana. Polosi^ njíhove kráovíte otoéUne, otod, kóje posMo¥a8«, 
DBime: Korčola (Koópxoupa), Nlíet (MáXeia), Hvar (^<ipO(;) i Brai 
(Bpáx^'^q)<f nčinise jih JadraDskíini NormaBnl, i to na toliko driovitíní, da 
se nici dižaéím so tada MleCkam pokloniti nektiedose. Oko g. 828. ataiia- 
ôise dodaie Neretraní mír a Mletei pod doždom Ivanom Partíeipatíenij 
ali nití oviô nití onaj, kpi obnovi .(839.) s daid<»ni Petrom Tradonikom no- 
retvanski žapan Drasko, dopo netrajase^ poato neretvaai htíedose sani 
gospodarití i gusarití po jadranskom mora — sto jim tiem slobodoije bode, 
poato a nastavšom rata pod sapoviedja ávo|pa iapaoa I^adevita podje jim 
sa rokom Petra Tradonika hametom potaéi.' 

TakoTO, nastavlja Raéki, biase po priliei stanje Srbsko o poôetkn 
Matimirov^ vladaqja, kad ovaj néestvovase u važnoj s^odi, sa oslobodjenje 
naÍRie južne Italíje od jarma saracinsko^a. Zapadni Oar I^adevit anadjase 
dobro, kako ée u toj prigodi ovažiti sudielovanje Hrvata i Srba^a, a Srbljí 
nemog^ahu ma.níposto podpore odŕeéi, jer ae o njihovoj takodje koží radilo, 
doGÍm bíaha kod mora sveudiljnofpo nasrtanja Saracina isvrženi. Tada ia 
Draca bes svake pratnje odposceni papinski poklisari padose u neretvanske 
nike; sto dade pôvod Vasilija, premda uhvaéenioi biaha uslíed papíaskQi i 
oarskih poslaníoa odmah na aloboda paséení, posiati o jeseň g, 870. patri- 
ega Niketn u jadranské more s jakom pomorskom silom, nalogom^ neka 
atroso kasni smiele Neretvane. Niketa okratno isvrsi prim^ena aapovied, 
golemi plíen primorskim Srbljem ote, i rasoriv jim njeke tvrdje, aiteUe 
odvede a robstvo (JUansi XVL 90ff). Car Ljadevit sgrosi se na takova 
viest i na mah potraži od istočnog dvora étetq naknadití, a sarobyeníke 
kaéí odpastíti. No iza saracinskoga isagnaiga nasílno ponasanje Ljudevitovo 
a jažnej Italgi žestoko ogorči, te se s tóga mnogí tamoánji gradovi dobro- 
voljno podvrgose Bisantineeni. Sada so merali í Srbiji, kô sto i Hrvatí, opet 
se povratíti pod bisantínsko pokroviteljstvo , nežrtvovav ipak ni n^jmaigí 
dio svoje notrnje badi . poljtíčke budí národne slobode. Samo erkovni 
odnosají oielovito su se tada promípnili. Do sada kako Hrvatska tako 
í Srbska erkva bila je podčíqjena Solinskoj prvostolnoj crkvi. Na sada 
Vasilij Ota splietsko s ostalimi njoj podložnimí odtrgne od rimske, te pod- 
vrže oarigradskoj 'Crkvi. Ali do onda u njeke prediele srbské, navlastíto a 
Neretvanske, slabo biase prodrlo i okorenilo se krséanstvo. Vasilij, da ga 
sve to veée rasproži i učvrsti, odmah odpremí a Srbija, navlastíto o nepo* 
krséenn Neretvanska duhovnike, da tamo národ obrate i pokrste. 

Jesa I i pako veó tada i Srbiji, kô Hrvati o Nino, imali giye svoga 
osobitoga biskupa, to se poviestno dokasati nedá. Istína bo da na národnom 



- 16© - 

erk?eiHMii saibora a Splieta od g. 936. na jednom spisa dolasí podpigan Itah 
hískop Dakljaeski, i da potonji Badlbískopi barski amatraha se sa sakoaíte 
Baaliedaike í baštÍDÍke dakljanakik bíakopa^ oaloniy se na stará písma 
(Luems //• /^}. Ovo bi aam doisto potvrdid moglo, da sn Srbijí, barem 
istočni. ímali svoga biskapa Joste pred f^. 926., i ako lí ne veé onda, kad ae 
ntekose pod biaantiosko pokrovíteUstvo, barem to da sa g^ dobili najkas^jo 
otom prigodora, kô sto nam potvr4jiýa iste kronake hrvatskoga lietopísca i 
popa DnkUanina. Kako daleko se je pako prostirala ova DaUjanska bísko- 
pija, to se nedá točoo opredieliti^ na imajoéi obiir na obsieg barske^ koja 
je dokljanska a eastí nasliedila, i koja nam obsirno opisoje Aleksander Il« 
goA, 1067. (Farl. VH. 17.), mogio bi se redí, da je obaaimala sve srbské 
prediele od Neretve do Drínoa. 

Tako Vasílija podje sa rokom dahovno t politióno Srbijo spojití 
8 Cari^adom. No malo kasnje najprije Hrvatska pa í Splíetska biskopija 
sa podcinjeními veé se biaho povratile k rímskej stolici; samo srbská osta 
earígradskoma patrijarha podéinjena. Badava Ivan Papa s osobitom poslaní- 
oom (874-6) nagovaraile Motímíra, da sliedeéí ntope svojih ^otaea, na 
kolíko ma možno, povrati pod Metodova panónsku biskapija barem onaj 
dio svoje držané medja Besnom i Kolambarom, koi je ve6 odavna spadao 
starej panonskoj metropoliji (Dumler, Die pan, Leg. Arkiv fúr Ô9ter, 
GmcH, XIIL 187,). Kanio je Papa, da tim sveže Srbije s Rímom ; no oni 
tada bili sa po sve prionali as dok^janska metropolíja, okolo kóje ležase 
Bva snaga srbskoga življa. 

Po smrti Motimíra (890.), od tríuh sinova, kóje sa sobom ostavi^ 
t. J. Pribislava^ Bránka i Štiepaná, Srbi okranise staríjega, naime 

PRIBISLAVA. t'etar, Gojoikov sin, cím doóu Motimirova smrt, is 
Hrvatske vráti se a Srbijo, gdje pomoéju svoje stránke bací s priestola 
Matimirove sinove; starijeg ahvati, ostali pobiegna q Hrvatsko; te tako si 

PETAR pnbavi srbská krana. Tri god. poslíe (896.) tražio je Branko 
saporaoéja hrvatskom put si prokréíti iía otčevo priestolje; nu Petar ga ahvati 
i osliepi. Dvie godíoe satím Klonímír, Strojmírov ^in, krenuv is Búgarske, 
prodre a Srbija; alí mu Petar porasi vojska i smakne ga (897.), te joste 
vladase dvadeset godina^ drseé se sa dogo n mira sa bogarskim kraijem 
Simeonom, kojega šína na krsta kamovase, a pod saštítom ístočnoga Cára 
Láva Modroga. Na oz ovo biesoeéí rat medju bogarskom i iztočnom krunom^ 
Lav Rabdok, Drački predstojník, dodje a Poganiju (Neretvanska) , da 
njfsto s Petrom probŕsíedí. Míliaíl Visevíc Zahamskí í Dokijänski vojevoda 



- idO - 

(velikí sapfto), is saviediiestí javí Simeoiitt Bngarekoiira krtlja, ém Gtr 
s 4aroví traií kleaatí Petra, da, vgrskom ▼ojri^om podprt. ndarí na Ba- 
garaka (!}. Česa radi Símeoa veoma raajareo, poala Pavla, Brankova 
aiaa, s vojakom proti Petra (911.}. No Bagari, nemogavai ga nadvladati 
ailom, iidi^oíčki nhvate ga, a i;voidje okaja i n Bagaraka odveda, gdjc 
■aglavi n tamníci. Mieato ajega ataví Simeon u Srbijn 

PAVLA, Brankova sína^ dasnjom vláda (911 — 920.). Tada je živio 
a iatoČDom dvom Zakaríja , ain arbskog kneaa Príbíalava. - Car Kostantíi 
Porfiro^nit god. 917. posla gtL a vojskom, da si Srbija osvojí; alí Pavto 
gtí pobije í oiivati, te o Bogarska odpraví, sa tamo ga ataroníciti. Poslie tri 
Sodiae Petar se s Bagarí navadí, a ovi mn na soproó šalja Zakaríja, komi 
na krátko podje aa rokom Srbíja si podeiniCí (920.}. 

ZAEARIJA námah se spomenav dobra njegda od istoČBOga eara 
primljeaa. predpostavi iatoénoj nego li bogarskoj krani podloáan bití. Zato 
Simeon , bai^arski kralj , pošije vojsko na Srbijo ; no Zakaríja potuée ja i 
pretiera príeko f^raniee. Sad opet aavali aa Srbíja dro^ jos sílnija basarska 
vojska pod Ceslavom, Kloirímírovím sinom. Zakaríja prepane se í pobiegae 
a Hrvatska. 

ČBSLAV primí Srbíja od Símeona, das njom vláda; ali ga malo aatin 
bniparski kralj dade ahvatíti, i s cieliro srbskim národom dovesti o Bagarska. 
Samo njefito malo Ijudíh sreéno pribtegne a Hrvatska; a Srbíja. sva opastosena, 
osta 8 Bogarskom spojená. Meiy atím Bazári návale í na Hrvatska ; na losa 
jim sreéa bíase. te sa hametom poiučeni. Tek sedme godine aatím Česlav 
pobie|;ne ia Bugarske i dodje u Srbijo, gáje- vrlo malo staoovnika nadje 
(931 --949.}. No najpríje odasla svoje poslanike čaro ístočnoma^ «eka ma 
njen^ova podanost ízraze; pa tako ma sreéa do mala agodí, da onj Srblji, 
kojí 60, po svojem razteranja od Bagara amo tamo žívíeli, sad sa se svi 
redom k njema vraéali, i -podÍEalí razorene gradove i sela (oko 93S.}. Ii- 
točni car spozná ga za srbskog kneza, i svakojako ga obdarí, a on ma 



(i) Piáe Rački, da jo Mihailo vladacŕ ne &amo Humom i Duk^om, negpo i primoijeni 
od Neretve do Dračke pokrsgine, kako se môže izvesti iz Konst. Poi*ph. pag. S8., Joan, 
Chron. Ven. str. SS., Epist. Ivan. X. (FaH. UI. 92. 94.y, Ann. Benev. ad a. 9Í6, (Peri% IIL 
175.) itd. Konst. Porph. zove ga 6 (Šp^b)V Ta)V Z(XxXo'J{XO)V, Ivan Diae. i AnntL 
Benev. od au. 9ä6. dux, rex Sdavorum^ a Ivan Papa u listini od g. 9£>. dux ChukHomm, 
On biaáe posvema neodvisau od srbskoga župana, átovan u Carigradu i Rimu, i savczaik 
bugarskomu čaru velikon^u Simeonu. Sa svojom vojenom pomorskom í kopnom silom dne 
iO. srpnja 996. osvojí grád Sípont u Apuliji kod sadaáiije Manfrcdonic (Joan. Diae. Aim. 
Benev. Luput Protosp. ad a. 9S6.). 



- 161 — 

olkeéa yíernost i poklôn. Do mala Česlav savadi se sa Ugrí, i pobiedí jih; 
alí njesCo kasnje vojajué a Sríema proti njini ízgabi život C^jegdje poslíe 
^od. 958.}* Potomka nije ímao, te se národ rasdieli medj tolíko glavara, 
kóliko je bilo župana. Na takovo komadanje državne moéi udari ístocni 
ear, te jíh oblada. No IJubomir^ raski žnpan, najmoéniji od onih glavara^ 
DZ takova nesríeéa svoga národa stade da Grke istiera ic Srbije, a sebe 
aaéifli vladárom ciele semlje. Najprye osvojí Tribinje, i proglasív se satim 
Sospodarom 8rbíje, nasrne na Grke, globeée i plieneée po državí. Medjutim 
národ se svidív^ listom ostane na omžje^ i posove na priestol 

PAVIilMIRA , od kneževskoga roda, onda žívuéeg a Rímu. Dodje 
Pavlimir, i dade se kruniti u Tribiojv. Svi ga bani i žnpaoi priposnaže la 
avoga vladára, davši ma pomoé proti Ljubomíra, koi mu se sam nehtie 
pokoriti. No Pavlimir razbi ga í ubije, te tako sva Srbija opet se spoji pod 
jednom te istom krunom. Pavlimir umrie malo kasnje, a žena mu rodi 
sedam daria po smrti šína 

TJESIMIRA. Na novo bani i župani stádu vladatí neodvisno sa 
svojimi predieli^ a samo Tribinjani spoznajú Tjesimira jta svoga vladaooa. 
Dorasao^ pokúša ipak osvojiti si diedovinu, alt ga u bitki proti igekomu 
bann nemilá smrt skonca. No njegov sin 

PRELIMIR pomoéju bosanskog baňa, dieda mu po majcl, pridobi 
otéev príestul. Za ovo vrieme samo su Bosanski i Raski bani neodvisno 
vládali sa svojimi kotari. Grcí, oz to pridobívsi Bugarsku^ udare na Rašku. 
Raski ban o toj pogibelji nteée se Prelimiru; a ovaj, uzamsi njegovu 
kéer za ženu, pohití mu ddmah u pomoé, i oba složno iztieraju sada 
dosmanske cete prieko granice. Prelímirov brat Krešimir ožení se skéerju 
bosanskog bana^ i tako si priskrbi nasliedstvo u Bosni. Prelímir pri smrtí 
razdieli svoju dŕžavu medj n četirí svoja siná: Hvalimira, Bogoslava, 
Brmgoslava i Sveslava. Ovi se do mala závade za krunu. U toj nezgodi 
■arod podigne na priestol 

SILVESTRA, neznana roda. Ovoga nasliedi sin Tihomir, pa Hvali- 
mir Tihomirov; koi podieli kraljevstvo medju svoja tri siná: Petrisíava, 
tHrmgatnira i Mirotlava. Vladimír, Petríslavov sin, opet skúpi pod svoj^ 
tlasi cielo dŕžavu. Samoil, bagarski kralj, nezná se zasto, navalí na Srb- 
ika^ i lukavo nhvati Vladimíra^ te u Bugarsku povede. Tude se oni pomire, 
i Viadímir uz to dobi jošte za ženu Kosaru, Samuilovu kéer. Godine 1014. 
I Ba^arskoj nasliedi Samuila sin njegov Radomir; nu sliedeée godine 
imakne ga stričevic Vladisláv po nalogu iztOenoga dvora. Vladisláv, bojeé 

11 



- 162 - 

se Kosarevc osvete, a hlepeé í nad Srbskom vladati, posove jedneé Vladimíra 
adogovore na graniea; i ta u Prespí dade ga ízdajnički smaknntí 22, gvib. 
1016. (!}, Tako Srbija bude opet b fiugarskom spojená. No Vladisláv malo 
kasnje adari na Draój ali ta na príeoac umrie, a vojska mu se rasbiegoe 
(1017.J. Sad iztoénjaci, da se Bngarom osvete radi Vladtsiavov'e návale, 
provale u Bugarsku, osvoje njn i Srbiju, pretvore jih u bízantinske pokrajine 
(1018.) ns vládu svojih naroiestnika. I uprav oko god. 1030—44. nalasimo 
njekog Latovísta u toj ôasti u Srbiji, koi. kao protospathar í stratéga Servw 
et Zachulmim^ daruje Petra opatu Lokrumskomu crkvu sv. Pankracije n 
Babinompolju na otoku Mlietn s dotíčnim eemijístcm (Farl, VI. 45,J. Srbija 
osta pod iztočnom krnnom do smrtí ratobornoga Romana 111. (-f 103i.), 
nu pod Mihaílom IV. opet páde pod istí jaram (1036.), kada s njom vls- 
dase kao namíestník cárski njeki TeofU Erotik, koi je Srbije težko globio 
' i gnjeoío. 

Medjutím DOBROSLAV (Stiepan Vojslav), strióeTÍé Vladimírov, 
dorasav u Bosni, ovíenóa se u Dubrovníku, pa ode u €arígrad, i tu se lá- 
kavo poprími nagovarati Grke, da strogo i okrutno postupaja sa Srbljí. 
U isto vrieme, árieé dogovore sa svojimi privrženící u Srbskoj o slobosti 
svoje domovine, pogodi se s njími, da óe tajno ia Carígrada íjsmaknuti i 
kuéi se vratití, a da oni svi u isti dan listom se podignu i pogube Grke 
nalazeée se u zemiji. Tako bi učinjeno^ te Dobroslav bude proglasen la 
cas srbskim knezom (1040.). Jedva je Teo61 izbieéi mogao srbskoj osveti. 
Car posla odmah silnú vojska na Dobroslava .pod Provatom, ali sva isgine 
nješto od maóa a njesto od oskudíce. Dobroslav poče od tada cesto navalji- 
vati na iztočne poblížnje zemlje, te mu podje za rukom zarobiti 10. eeotih 
zlata, ukreana za cára Níhaila Paflagona na njekoj ladjí od mora adavbV 
noj pri srbskoj obalí. Badava ga Car visekrst pozove, da mu ga vráti, 
zato opet se dígne í posla proti Srbskoj vojsko do 50.0Q0 glava. Ova pri 
valí u dŕžavu í poplieni ju ; nu Srbljí, kad se ona krtoz tíesnace kuéi vracal 
napadnú ju strielami i kamenjem, i tako ju poraze, da odveé slabá na brq 
brzo se u svoju zemiju povnóe. Kostantín Monomah, da jim se osve 



(1) U dielu tReichel Serbiens alte Múnxen. St. Petersburg 1848., na tab. Xm. 
br. í. nalazi 86 izobražen oovac, gdje siraga oko kralja dobro se čitati môže izvrout sliedi 
slavenski nápis : Bllil^MHf^'E NA CTOiľK. Reicbel pripisuje ga ovomu krayu Vladimif 
i fg. Šafárik u Glamiku IX. 280. pristsge na mnicnje Raihelovo Um radíje, dto so po njegov< 
znanju ovsg novac, ako je istinit, nemôže pripisati nikomu drugomu nego joS samo, izui 
kakvoga ruskoga Vladimira, čaru bugarskomu Viadímiru Borisoviéu, koi je vtadao od godl 
885. do 888. Ali iroamo joá drugoga vladára srbskoga imenom Vladimira (1106— 4ii5.). 



— 183 — 

isMvierí Dobroslavove bane, naime Raskoga, Bosanskoga i Zahaiqjskoga. 
DobroslaY adari na banove vojske, í pobíedi| alí o toj bitci sín ma Goi- 
sláv, siekoé Grke, slačajno sasíeée pleóa otca svoga, koga nije posnao a 
mraku, i od te rane Dobroslav umrie, ostavív ca sobom sest sinova od 
svoje súprave Nade. Nadá uime sada a svoje ruke kormilo dŕžave, a si- 
nove postaví sa bane (1050.)- Miesto nje malo kasoje postane vladárom 
Srbije 

MIHAIL (lO&O— 1060.}, stariji njeain i Dobroslavov sin. On se po- 
BÍri n^jprije sa iatočnim earem, i sa dugo se a miru održa^ sato dobi od 
eara protospatharsku cast. Nu god. 1073. savadí se on sa Orci u sto bi 
na pomoc pozvan od siná si Kostantina Bodina, kralja bugarskog, koga on 
biase dao Bojarom sa vladára na prosbu istih velikaša bagarskih (V, Zo^ 
naras i Curopaiates %a god. 1074, kod Lucia str. 8S.), Bodin bode tada 
poiučen i uhvaéen, pa prognan u Antiokiju, odkud su ga satim Mletčani 
isbavili i u Srbiju preveli. Mihail isprosi od Pape Grgura VII., da mu 
kraijevska slamenja pošije; a kada jih primi, nasva se kraljem (1). God. 
1079. proti Grkom osvojí Orac, i malo catím umrie, te nasliedi ga brat 

RADOSLAV (1081— 1082.)- P^^j se mirno držase s Groí; no kra- 
Ijevaše za malo, jer mu ote krunu sínovac njegov 

BODIN (1062—1106.), Mihaílov sin, koga on biase aješto prije 
oslobodio od grčkog robstva. ^odio progoa Radosava sa osam sinova i če- 
tiri kceri u Tríbínje, gdje i umrie. Ni ban Bosanski ní Raski ban nehtiese ga 
poznati za svoga vladára, a Bodin jih nadvláda, te smiesti svoje privrženike, 
nek bi tamo vládali. Žena mu Jakvinta, žudeé srbsko príestolje svomu sinú 
namaknatí, zavede Bodina, gotovo sve svoje rodjake na očigled Dubrovnika 
pogubiti, koga je on za sedam godina držao obsiednuta, jer se tu biahu 
spasili ostavéi članovi kraljevske obíteljt. Samo dvojica ili trojica njíh po- 
1>iegne li Carigrad. Bodin umrie poslie dvadeset seste godine kraljevanja 
a Skadro. Miesto njega stupí na priestol 

DOBROSLAV (1106.), sin Radoslavov. Národ nehtie prímt ti Mihaíla, 
Bodinova siná, no zatvorí ga, a on pobiegne iz tavníce u Dubrovnik. I Do- 
broslav do mala poče nasilno vladati, zato dosadi národu , koi dozva nje- 
gove rodjake za Bodina pretierané u Carigrad. Ovi, dosavsi u Srbiju, po- 
iDOCJu Vulkana, Raskog baňa, razbiju Dobroslava na Morači; no u krátko 
Bavade se s istim Vulkánom , te biehu prisiljeni biežati iz dŕžave ; a miesto 
njih lákavo se dobavi priestola sam 



(i) Grgur Vn. u listini dne 9. siečnja 1078. na Míhaila, vec zove ga Sdavorum rex, 
po svoj prílici stolovaSc u Dukliji (blizu Podgorice u Crnojgori). 



- 164 - 

VULKÁN ; alt národ nije gfk btíee príposDfttí m vift4ftr% vftijda nto 
sto nemof^av odolieti síIí oara ístoénosa, doôeka ga kod Lipljana i ataaaii 
B qjím mír, davsí mu sa Uooe Uroaa í Stiepaoa Volkana, svoje sídotoo; 
te isabere 

VLADIMÍRA 1106- 1II50> koi posva kaéí sve rastierane knesove 
od kraijevskoga kolíena, i liepo jih poeastí. Bodínova adova Jakviata dade 
gtL otrovati, te za njini prispije 

6J0RGJB, BodinoT i Jakvíotin sín; no malo kasoje protienýn ga 
Radoslavovi anoci, kóje je on htío posabití, sa pomoéja earske Tojske; 
te tím prevratom nastapi 

GRUBBáA(lll6-<-11220, Radoslavov anok^ sin Branislavor; Gjorge 
ípak ndarí na nje^a s raskom vojskom, porasi pi i pogobí, í opet preue 
vlast Sad dade on Dragann, Grubesinovoma brato^ Pod^orje í oblast da si 
prisvojí Rašktty sto ma i podje sa rakom. No Gjorgje na krátko aadrmt 
m takovn Drapmova srieéa, i sato posti is ose Urosa, raskopa baňa. a 
bae! a tamnioa dva siná Vladimirdva. Prestraéiv se Drafan na taj oín, po- 
biegne a Dubrovnik, i posva o pomoé Grke^ kóji na mah dodja. Sada sví 
slosno ustana proti Gjorgja, porase ga, i a Urmenioi ,prisile na prediga; 
bnde pako odpra^en n Carihrad, gdj.e umrie. 

DRAGAN vladase pod fprckim aplivom jedanaest ^odina. Nasliedi ga 
starfji sin 

RADOSLAV, ali ne Veé kao srbskí vladár, nego kao župan a Pri- 
moiju i Kotoru do Skadra. 

Za ovíh sadnjíh vladára raski su se bani kao neod višní gospodarí 
šmátrali, i veékrat otiroali s vladajnéim kolienom sa istú srbskú kmna. 
Prvi je takav bio Vulkán^ po Bodínu namiesóen u Raskoj. Nasliedi ga 
Uroi, njegov sinovae, sin Ĺjubomirov; i ostavi sa sobom tri siná i jedna 
kéer, koju dade Beli ugarskomu kraljo. Po Urosevoj smrti nastúpi stargí, 
Primislav, na otčev príestol. Medjotim ostali Srbiji di^nu se na Orke, da 
tako svrgnu tudji jaram sa sebe; no Grci jih porase i obladigu. Bmanail 
Komnenac, carigradski oar, issa te pobiede navalí í na Raskn. Primislav, 
bojeé.se Grka, ísruéi kneževsku vlast brata svoma Beli^ no í ovíg dOj 
mala nje se okani^ i israéi ju treéemu brata Deii. Ovaj pustí se 
govore s Ugri proti íztočnomu čaru, te na njega udari, vídiv ga san 
drogími ratovi. No Emannil, svladav ostalo svoje nepríjatelje, opet sevn 
n Srbiju, i Desa bade sada prísiljen poci k Čaru u tábore blisu Beog 
da mu se pokorí. Ali Desa, vratív se kači, isnova se Cára ísnevierí, al i 
ga Car dade uhvatíti i povestí u Carigrad. Njekoliko poslie pomirí 



- 1«6 — 

t eftrem , í opet se povniti n* btoj priostol. No b* boto bade protieran^ 
iftMkft Mta SMIDA pod úto«BÍm csrstvom. Deéft MtaTi tri siná: Nemanju, 
Miroslava í Kostaatína. 

Dok se to sbivalo a Rail^ko), rasdor i neslo^ deraho ostale srbské 
pokrajíae, Yeé odayaa agnjetene od eari^radskos biesnila. Nn sa krátko i 
sa oje ograna šance Iíepsih dana. 

STIEPAN NEMANJA, Tesov staríjí sín, rodí se (od. 1114. na 
Radnici bliza Dioklije o Crnojgorí, kamo njegova obitelj, ís Raske pro- 
tíerana, príbiegla bíase. Mladíéem sače plemenitu misao, svoj razprsení 
oarod siediniti í samostalnim nčíniti. Sa malo drogová prodre u Rasko, 
i dižoé národ odasvada na oražje í na sloboda, na krátko ízagna sve 
Grke, a žapanske častníke prišili, da ga sa svoga gospodara priznada. 
Cim je svoja žapanija príredio i akríepio , i tako si obéa Ijabav zadobio, 
odari na jažne strane Srbije, onda vlasti Radoslava velikoga žapana, Cára 
oddaná^ podčínjene, te ga sve primí s azklíkom, badac národ nije mogao 
vise trpiti Orka. Tako ti Nemanja, bijúci dusmana, n mah osvoji Zetu i 
Hrccgovínn; te se proglasi velikím županom Srbské dŕžave (]1 159.). Rado- 
slav i braéa ma, nemoguci odolíeti Nemanjevoj šili, pobiegna a Dabrovnik. 
l^abrovcani i Kotorani sad se sdrože, da jim na pomoc priskoče, i savez- 
ničkoj vojscí podje aprav za rukom pod zapoviedntčtvom Nikole Bobala 
potočí neroanióeva vodjenn od Radivoja Oporčanina. Ali se zatim Radoslav 
ae asadi ndaríti na istoga Nemanju^ koí ma se je približio bio sa glavnom oc- 
tom, nego apita pomoé od iztočnog dvora. Emanail malo kaanje odasla mn 
doToIjna silu pod Božídarom Padiatom. Srete se te vojsko kod Pristine; 
ao izsa iežkoga napora obijah strana i doga okrsaja Nemanja slavno ti 
rasbí sve savesníke, a Prislino obere za svoj stolní grád. Ugrom g. 1169. 
priasme Bosna, i one župane to vise nkroti. Kada pako car isti malo kažnje 
krene s dmgom vojskom da ga kázni, onda se Stiepan pokorí Cára i s njim 
se pomirí (117 J.) Sad Ugri opet nastojaha odvratití ga od Cára, ali éím 
M opasi, da ma je cárska vojska na blízo, pästi se na ngovore i dobi mir. 
Po Bmannilovoj smrti azbanív se Bogari, Stiepan adre na nje, i aze jim 
ijekolifco varosa. God. 1186. 27. rajna, okopno sa svojom braéom, Strací- 
mirom i Miroslavom, sklopí mír s dobrovaókim knezom Grvasíjom; te 17. 
ypnja 1190. Dubrovcani stopise a savea s istím knesom Miroslavom. Od 
•ada sa Dabrovéani pomagalí Štiepaná, a on jim s tóga podiel í mnoge trgo- 
vaoke pravice ■ svojoj zemlji (JäilUoéié. Mon. Srb, str. 9S,^. Poóasti niemaé- 
kaga oara Frídríka L, kad god. 1188. prieko Srbíje s križobojaicí a Sirija 
arodÍ€. GodiBe 1193. adari onet na fírk<> mnlif^ifAm firít^i^om. » malo satím 



— 166 — 

sklopí mír, po kom naliaví bíbu si Stiepano sa supru^ Bodi^sija kéerea 
Alekáe, brata oara Isaka Aosiela, Istíera is semlje sve, kojí nísa istoÔBU 
viero ispoviedalí. 

Pošte dakle , akinav samostalnost žapaDÍja , svojn dŕžavu obnoví i 
boije utvrdí božjoiii pomoéjn i svojom mudrosén, kako en isti spovieda 
cboreé o svojih číníh (Mikl. 1. e, 4.")^ odreče se vladanja na 25. ožqjka 
1195., pa 86 pokalndjerí, uzamsi ime Símeona, i preseli a Studeníce na 
Svetu Goru (2. stud. 1198.); anmríe na 13. veljače 1200, u Žilaodarskom 
manastiru, koga u dar primí od iztočnoga cára a on istí na novo sasída. 
Is Žílandara sin mu Sava prenese ga svečano 19. veljuce 120S. u Stade- 
níce, gdje ga još danas pravoslávni óaste kao sveta. Imao je od Anice. 
kéeri bosanskoga baňa Borisa, tri šína, naime Štiepaná^ Vuka i Raeka. 
Racko, poslie Sava, rodjen god. 1169. ode god. 1186.. na Athos, gdje se 
kaludjerom redi, i bode najpríje igumenom u Žilandaru (god. 1208.}, a 
napokon prvim srbskím nadblskupom (god. 1221.}. Sasvim pravo sove ga 
Dušan Silní npkBÍHMb OVYHTeAKMb HSUlHMk (fov, U. frosinca ÍS4f. 
Mikl, 1. e, 195*) f a Šafárik otemeljíteljem srbské crkve í národne prosviete. 
Šaya rasdieli Srbíju na dvanaest biskupstva, naime u Stonu, n Zeti, u Dabro, 
u Budímiju, u Rasi, u Studeníci, u Prizrenu, u Gračanih, u Toplioí, u Branieevo, 
u Bielgradu i u Moravíeí. Umrie u Trnovu kao svet na 1i. síečnja 1237. 

Joáte sa Nemaniceva života sapooe vladati staríji mu sin 

STIEPAN PRVOVIENČANI, kao velikí srbskí župan (11950 ^^' 
drija^ vojevoda hrvatski í dalmatínski^ usilova ga odpnstiti svomn brata 
Vuku Huroje i Hrcegovínu. Ali je Vuk težío pomoéju Pape svom Srbíjom 
savladati; te veé god. 1198. sbílja zamolí Papu, da mu posalje poklísare, 
kojí bi mu národ na katolíčku vieru navraéali, spovíedajuéi o dotíenom 
listu^ da želi rímsku stolicu kao matí super omnia post deum diH$ere et 
honoráre. Papa usliši Vukovu prožnju, odasla odmah svoje crkovnjake 
s knjigami na Vuka naslovom Regi Dalmatie et Dioeiie (2. síeč. 1 1 99.}, 
veleé u njíh, da mu šalje sto je prosio, í us to joste plast sa Dioklij- 
skoga nadbiskupa. Malo kasnje Vuk odgovorí Papí, izkasi^ué mu veliká 
sahvalnost svoju i národa svoga sa primljene knjige, dajuó mu u isto vrieme 
na znanje , da su njegovi poslanicí držali sabor u miestu , ubi anii^itue 
solitum fuit, i da ga Srblji veé svudje kao kralja časté i stujn y^augustaU siem- 
mate undique insignimur. Na ovom saboru bilo je prísotníh do ošam bi- 
skupa is samé srbské semlje ^ í tu se je mnogo riešilo ná korist katolič- 
koga íspoviedanja. Isti poklisari prodjose satím k dvoru Štiepaná, Vokova 
brata í velikoga župana srbskoga^ i predadoše mu papínske knjige^ a kojíh 



- 167 - 

ga je Papa pozivao , k Rinia se obrakíti. Stiepan rado pri'mí listové i po- 
slaaike, i iste godine odpísa Papi: no9 autem semfer eonnderamus in 
vesfiffia saneté Románe eeelesie, 9icut bone memorie foter meuSy et 
freceptum eanete Románe eeelesie semper euetodire, et in proximo le- 
$ato9 noetroe volemue tranemiítere ad saneiitaiem veeiram, Ove rieôí 
SiíepaDOYe sviedoce nain jasno, da isti Nemanja njegda se je dobro gledae 
sa Rimom fF. Theiner, Vei. Men. SI, Itter. I J, 

Na malo kasDJe težko se braéa savade. Ugarskí kralj Enrík skoči 
Vaka na pomoé, odtiera Štiepaná a stavi Vnka da nad Srbijom vláda 
(1202}. Papa je iste godine poticao Ugarskoga kraija, predobivenu Srbija 
s Rímom konacno prispojití, í a isto je vrieme zapoviedao koločskomu 
nadbisknpa, čim brže n Srbija projti^ tade národ, na viernost prama Rimu 
eapriseei a earígradske ga odvísoosti riešiti. To je Papa i Vaku, Maganip- 
pano Servie, javljao, te gtí potioao, da poklísare rímske liepo počíta i 
ponaogne o poslovih sto boije môže; a sliedeée godine (IZOQ,) isti je Papa 
aa^ovarao Ivanka, kralja ba^rskoga, da mi ruje s Vakom: eum dileeto 
fUio nobili viro WUo paeie etudeas federa reformare, ne oeeaeione 
dieeordie terra tua vel ejus ineurrant irreparabUe detrimentum; ali 
' besaspíesno, jer iz lista papina od 15. roj. 1204. iaviestno se snade, kako 
malo prije Ivanke biaše napao na srbské prediele i poharao terram Servie. 
Iste godíne odpravi Papa u Srbija za svoga poklisara stoiernika sv. Križa, 
preporačujuc ga národu srbskému, da ga veselo primiinaloge njegove sr- 
čano ízpani (^Theiner í, eJ). 

Medjutim čnvsí Sava, da mu braéá u Srbiji u velikoj razpri žívu, 
dotrčí tamo iz Sv. Gore, te jih u brzo pomiri. Vuk osta kao voj e voda hum- 
ski i hrcegovački (!}, a na srbski se pries*tol opet vráti Stiepan. Ovaj, da 
sa sebe svrgne sržbn Eorika Ugarskoga kraija, stavi se odmah pod zášti- 
tu rímske stolice, í zaprosi od Pape, da mu svoje poklísare posalje, kojí 
bi ga na priestol vienčali. Inoeeot lli. 'lô. rujna 1204. prijavi Enriku, da 
ga molí Stiepan: ut in terram euam dirigemue Legatum, qui eam ad 
obedientiam eeclešie Románe reducerei, et regium sibi diadema eon- 
ferrety ali da mu je tu milost zaniekao pošto bje srbská kruna veé od 
dvie godine odredjena Vaku, a čudom se čadio, sto nije joste koločskí nad- 
biskup ovréio ta naredba po vec onda mu podilienom naloga. Papa nije 



(i) Čiai se, da je Vuk za kralka svoga vladanja kovao národne novce na kliincnlici, 
i isto tako nje^ov unuk kralj Radoslav, ali ti novci nisu pu sve jasní {V, Šafaíňk. Glas. III. 
tlr, 200.). 



— 168 - 

dakle jos tada znao, sto se medjatim^ brinntjem Save^ bíase fibilo a srb* 
lakom dvoro. 

Njekoliko dooníje isstiera Stíepan svoju žena Badožija. Qsain kéer 
Eorika Dandala mletačkoga dužda, koja g* opet privede na kotoliéku viera. 
Sad Papa na nje^ovii prosnja svo^a poklisara odpravi, d* gtí ovienéa 
na srbskí priestol^ sto se je sbi^ja ovrsilo godine 1322. (1). Od rímske 
daklo stolice prími Srbska kraljevdko dostojanstvo. AU 8ava, StiepanoT 
brat, veé tada prví srbskí nadbiskup, malo kasnje opet prívode Štiepaná na 
iztočno ízpoviedaoje, te ga ísnova svojevoljno okruni na iztocni načim 
Sava^ koi je kao glavar srbské crkve rnorao prísustvovati í prvomu kronisanja 
Stiepanova, bit ée í on a toj prígodi sapoznao rímska stolica kao svoje 
vrhovna oblast, na se od nje odvrgao po nagonu ístočnoga patríjarbe, 
komu je dužan bio svoje častí prvostolníčke a Srbijí. 

Jos sa života í Stíepan se pokalodjeri, i predá vladanje síou si 

ŠTIEPANÚ RADOSLAVU (1224-1234.). IRadoslava okrnníše pa- 
pinskí poklisari. Po smrti Ivanka bagarskoga kraija Radoslav odarí na 
Bagarskn^ i velikí nje dío a njesto í grčke semlje osvojí. Za tí m pobije i 
Vgve, i istiera jíh ic Sriema^ gdje se biaha ,ma1o príje spostílí i utvrdili. 
No do mala jako ma oslabí pamet> i bade prisiljen biežati u Dubrovník (2), 
ostavívsí da Srbskom vláda brat mn 

STIBPAN VLADISLÁV (1234-1240.). Imao je za žena kéer Asena 



(1) U nadpisu, koi se štíje u Ži6kom hramu, s dotičnim manastirom po Stíepana 
sazídanom, ovako je nainaSen njcgov naslov: CT€4^2lHb, 110 B0SKÍÍ6 MH2I0CTH BCHb- 
YANH nfkhBH KpAAk BbC6 C|kknCKHI€ ^eUABy ^HCOKKHTHie H TpaBOyMNC 
H ^AlIkMAqHe H !^AXakMH€ H Ck np'KBbl^IlOYBlieNHMk MH CHHOMb f^^O- 
CMBOMb, no BOaSHeN MHHOCTH NAM'KCTbHHKOIIb MH Há. (MikloHČ.Mon.Serb. 
H.), ana poveljah stoji samo: BlUbVAHUbl K|l212lb H C2liyiOJ^pb»bl|b BCI€ CpiU- 
CK6 ^eUAie H nOMOpbCKie, íH samo KpMh CpbHCKH O- c. 40.). 

(2) U poverí, koju izru5i a toj pregodi Dubrovníku (Í254.J, veli: ll!^II1BI^0]Cb 
la^íLjíJh^ BflATOMb MH BSA^HG/IABOMb I^A n|IABOB«|^HIil MOKTS H S^S lerOU 
I^H B6KHKarO lip«KK6TbBbCTBa, n|^HJ^O;Kb Oy CH Tpjifijk ^OYBpOBbNNKb... 
CdAb MflAX H AO B6AHKI n|IHI6Uie MC Cb HOYbCTHW, H MHOfO M6 IMH 
YbTHUI6...H CHK OyYHHHBb HMb H OYTBf^b/^H^b , IIIK0p6 AKO MH BOFb 
AA, H BOYAOY rOCnOAApb, KAKO CbMb BblAb, p CH X0A6 Cb CBOHHH 
CH Tpbrn no BCKH IJCMUH a>BAACTH KpAACBbCIBA MH CBOBO^HO i td. 
[Mikl. L c. 19.). 



— 160 — 

oara bofpATskogft í vaforakoga (1). Najpríje nkroti domaée neininijake, a 
ntim Ivana Angjela knesa Draôkoga, koi ma je onoetrane |;raniee asDe- 
iDÍri?ao. S DabroTnikom sklopí saves, kojim ae ov^j gi-ad ístmo obveiao, 
da ée ga príinUi sa svoai Djegovom obítelja i častao postovatí, kad bi ma 
86 po aesreéi kóje nasilje dogodilo a Srbskoj. Za njegova kraljeTanja 
vladao je Bosnoin neodvísno Matía Stiepan (Ninosiav} naslovom TeKkoga 
baDa. Stiepan nalaced se godine VUO, o Dobrovníka sa svojimi velikast 
(vojevoda, iepcija, pekamikj kmmnie iknemj podieli ovoma grada mnoga 
trgovaéka pravá u svojoj državi. Vladisláv poiove njekoliko níemaca (Saksa}^ 
da ma rade kopajo o Novombrda (2) i srbské oovee kajo, čim se vrio 
obogatio. Sasldao je maBastir Mileievo a Bosai, g<ye je i pogreben. Umne 
bes odvietka (3}, i aasliedi ga brat 

8TIBPAN UROé I. VBLIKl (Dragoslav, 1240-1272.), Uros vladao 
{e kros pane 32 godine tako sreéno, da je a srbskej poviesti ime velikoga 
kralja sadobio. Oženi se s Jelinom kóerja Balduina Kartenejskoga, poslíed- 
igega latíoskoga cára o Carígrado, od kóje dobi dva šína, naime Dragotína 
i Miiatioa. Za njega so Tatári Srbíja ponjesto poplienili, prem da jim se 
OD na odpor stavi (1241.}. Visekrat se je borio sa sasiednimí vladári 
branec svoje zemlje. God. 1253. sarati se s Bagari i Dubrovníkom, te ovi 
15. lipnja iste godine sklopise saves proti Urosa. U dotičnoj pogodbi ob- 
vesavaha se savezniei medjasobno, da ée ímatí za svoga nepríjatelja Urosa 
i fijegove podanike; te Asen obeéavase Dabrovčanom da ée jim potvrdití, 
ako ma za rakom podje isagnati Urosa iz 8rbíje^ sva pravá, koja sa oní 
ožívali u Srbiji petnaest godína prije, i da ée dopostití dubrovačkoj orkvi 



(í; Nardi u dielu : Tre documcnti delia famiglia Morosini {Padova i840.), dokazuje, 
da je Konstaocija Morosini, sestra Tomazine, matere Andrijcill., kralja ugarskoga, bílaudata 
za Vladislava kralja srbskoga, siná Štiepaná Prvovien&anoga. 

(2) Novobrdo bilo je jedno od glavnih i najvažnyih rudarskih miesta carstva srbskog; 
ležalo je na južnoj straní Kopaontčkih planina, no sad mu se i miesto slabo zna ; vrlo utvr- 
4jen, zaáto Turci su bez uspieha udarali na njega kad je vas prediel obližnji u njihovih ru- 
kub bio. Občina Saksa znatnc je slobode u srbskoj državi uživala, te imala je pravo kovati 
Bovce pod svojim imcnom. Jedan od takih novaca nalazi se u muzcumu Biogradskom, na 
kom 86 6i ta: TO..ARGE NOVOTON; t. j. po J. Šafárika: moneta argentea novomontis 
(Glasnik. VIL str. 223.). 

(3) Vladislavov podpis u poveljah glasi : CTC^AHk BAAAHCKaEk C BOMOKHIO 
SeSKBéiBk KfAÄb BC«Xk |^2IHIKH;Cb ili C|^bECKi;Ck I^eilSh H nf^HUO^CKHXk. 
Od njega sc počeáce nalaze u Srbjji novci; svi su srebrni i imígu slavenski nápis, n. pr. 
ŕABb ?CCI ftilAAHCAAilb V. Glasnik ///. str. 201) , a jedan sami latinski (IX- str. 268.)' 



- 170 - 

svoje granioe tako razni«knati, kako Jíh Je odpríje imala, K tonm saveso 
pridraži se slíedeée Rodine (ZZ. svíb.} Radoslav humski žopan, koi se DabroT- 
čanoni savíeri^ da ée nepríjateljevatí s njihovím neprtjateljem kraljem Uro- 
sem , a príjateljevatí s prijateljem oarem bagarskím , dok se s jedoim ne- 
pomire a s dra^ini neraisinire. (Mikl, L e, Só. ééJ), Uros pomogoe Beli IV. 
kralju ugarskoma proti Otokara českomn, i nahodjaše se |^. 1261. a Bečo, 
kad 80 ova dva mir sklapali. Tom prígodom ožení Uros svoga siná Draga- 
tina s Katarinom kcerju Štiepaná siná Bele IV., obeéavsi mu tom prílikom, 
da ée ma jos za života svoga kranu nstupiti. Na a starostí Uros nehti ovo 
obeéanje izpunítí^ oega radí Dragatin silom ga sa príestola sbaci. Uros po- 
biegne a Dráč, gdje na skoro amríe od jada. Dao je kovatí í on srebne 
novce no latinskím govorom i písmom na način mletaékih metafana^ pri- 
cineci razlíva; s óesa ovako ga korí slávni' Dante (Par. XIX, 141.}: 

Cke malé aggimtb U eonio di Vinegia. 
Isto tako je rádio malo kasnje í kraíj Mílutin , čega radi Mletaôka vlada 
oglasom 3. ožajka 1282. progna njihove novee iz svoje dŕžave osim Do- 
bro vniká. Urosa nasliedi sin njegov staríjí 

ŠTIEP AN DRAGUTIN, Sriemski (1272-1275). Brzo se pokaja 
radi zloóe svoje proti otoa, izkopa njegove kosti ^ i svečano jib dade pri- 
nietí o sopocanski manastir, i díčno pokopatí. Materí odstopi njeka dobra a 
Skadra, a kasnje pozove k sebi brata Milutína, te ma predá istá svoja 
krana pogodbora, da ce ja on.pastíti siná njegovoma Vladislavu čim bode 
panolietan. Za se ostavi samo Mačvu i Sriem, gdje se nastaní; te se tamo 
nazívao sriemskím kraljem. Na malo kasnje pokaja se i odtiera Hilatioa, 
a ovaj stade zídatí manastíre, í tako si skloní svecenstvo^ kóje poče nago- 
varatí Dragutína, da se odreče vlasti i na pokora obratí. Dragutín napo- 
kon učiní tako, pokaludjeri se, i opet se nastaní u Sríemu. Umrie 12. ožoj. 
1316. QMikl. L c. TO^- Brat mu se dakle 

MILUTIN (Stiepan Uros II. od god. 1275. do god. 1321. 29. list.) 
iznova dohvati príestola god. 1275. Od Jelísave, kéerí Andríje III. agar- 
skoga kralja, imao je Mílutin siná Štiepaná Dečanskoga. Nadvladav domaée 
neprijateije , navalí na iztočne zemlje (1279.), i predobije njeke gradove. 
Badava sa ma se sliedeée godine Orci osvetít tra^'li. Cetiri godine kasnje 
(1284.) povede sam car na njega silnú vojsku^ no se morade vratiti^ po- 
sto Mílutin u planine zamače. Poslíe návale na Srbiju najprije Šíémai, 
náčelník carigradski u Vidina, a zatím tatárski Kan. Nadbiskup Daínilo pri- 
povíeda^ da }e Mílutin, pobiedív Šismana, samo poď tím uslovjem mír 
načinío, ako Šišman u brak stopí s kcerí kojega srb^kog velmože> a kad 



-^ 171 - 

je áisniAD Ba to prísUo, Miiatín mo je dao sa Ijuboveo kéer svoga 
iapana Draf^te. 8 ánge strane ísprosi mir od kaňa tatarskoga. Godino 
1296. Btade opet na ^réke prediele navaljivatt, al se umírí^ dobivší sa sena 
eareva kéer Simonida, koja ma šína Kostantína rodí. Símonidina matí 
earíea íxtoéna stane sada nagovarati Milatína, da ostavi krona kéerínim 
sínovom; na Stiepan, sln ma od prvoga braka, doéov takove spletke, naami 
oasilao krana otea oteti. Malo kasnje pokaja se Stíepan^ i predade otoo^ 
koi ga osliepití pustí. Dvorniei ipak ne osliepíse ga, da samo na ísliku oci 
ma saveša (1). U rata med ja ist(»énim Carem i Karlom Valoiskíro podpo- 
ma^ao je Milatín Karia, í postí se u dogovore sa Papom kako bi opet 
latÍQsko ispoviedanje a srbskú crkvu opeljao (Z). Mílutin tada odasla 
Papí svoje pbklísare, Marka Lukariéa í Trifona Michíela, poslaníoom*, a 
kojoj je molio, da ga prími sa siná i da mu pošaUe posle ačiteije kato- 
líčke viere, kô sto káže isti Papa u odgovora na Milutina od 1. traviýa 
1308: ut te tanquam devotum fiíium md grémium diéte ecele^ie (sc. ro- 
máne), et Mub proteetione ipitius benigne recifere dignaremur, tibique 
ttUquos viros ydoneos apoMtolice šedi* nuntios mitteremug, per quo* iu 
et Hli de regno tuo in fide catholiea et in via mandatorum domini 
possitis salubriter informare. Klement rado primi Milutinove prosnje, í 
nsradovao se s njim a onom odpisu, sto mu je Bog oči otvorio, i sto se 
tak plemenito stádo k svojemu oboro vraéaj ali mu je u isto vrieme opre- 
dieljívao, sto treba najprije íspaniti, da bode svečano u naručaj rímske crkve 
primljen. Predlagao mu je dakle načín vieroispovíedanja , kóma se morao 



(i) Ovaj dogocijaj živo nam opisuje isU Stiepan u svojej pove^i od god. i330., kojení 
je utemeljio Dečanski manastir. Káže tu, kako zli zavedoáe mu otca na takovu opačinu, kako 
bi liien ocgu i prognan u Garigrad , kako se napokon vráti i B'KNYSNk EblJKb NA KAA- 

IKBkCTBO Bb KAHHb ^íiMh €b CblHOUb MOHMb Bb 1I«T0 . f^COK-O* M«- 

€€i|2l reNApn . % . A^Nb . HHAHKTA . e . po nadbiskupu Nikodemu (Mikl. I. c. 90.). 

(^ Milatin i odprije se je držao dobro s Rimom. Martin IV. 23. studenoga 1282. 
napisa knjigu •čhariisimo in ehristo fílio nottro... Regi Serbie lUustri, gdje mu je preporu- 
ävao Mihaila Antibarskoga nadbiskupa skoro podignuta na onu stolicu. Nikola IV. 11. lipnja 
1291., uslied podnesené mu proánje od strane Carissime in Chriato filie nostre Elene Re- 
gine Sertfie, dopusti Antibarskomu nadbiskupu, da podigne novu biskupiju u Savi. Klement V. 
25. veljaoe 1307. mo^aáe Milutina, da átiti Andriju novo naimenovanoga nadbiskupa Antibar- 
skoga, te tako da si nabavi zasluga pred Bogom i Ijudmi, ac nos, qni personam tuam «tn- 
cera complectimur in domino caritate, devoíionem tuam possimus exinde merito commen- 
dare.» Klement iste godine 15. rujna podieli Petru, antibarskomu naddjakonu, uslied molbe 
kancelára claritaime in Chriato filie noatre Helene Regine Raaaie ÍUuatria, njeko crkovno 
imaiije. 



- 172 - 

sveéano oWeiftti, í iiqk to mo je BasnacÍTao oánwktQe, kóji bi oMoJati 
noralí medja Rimom i Srbuom bei astrba eari'cradeke stolíeo, kad bi 
i ova obnovila staré saveae aa Rimom i medío rímakím i erbakím ave- 
éeaatvom n ístoj Srbiji. Nafovarao ga Je napokon, da častno primi rímske 
poklisare, naíme Egidija Oradskoga patrUarha i fratrove Lnpa i Arte- 
mísíja, kóje ma slase s otom ^oslaníeom, i da jím postí priredití da- 
hovno srbská dŕžava. U isto vrieme dopustí Papa Fra Garguni is Kotora 
i Fra £nrika ía Rimina, da ostana a Srbyi sa podočavanje krm^a i poks 
oslied kraljevske žeUe, i da mogu ia dŕžave íshudjati pro exBquénéU fi«- 
gotiié eiuMdem Regis el Regni. AH sve ove težnje ostadose bea ikoje po- 
sliedice. 

God. 1313. adarí Milutín na Ugre, a svrsi ratovatí tada, kad ma je 
od potríebe bilo sve svoje sile skopítí i odaslati o pomoé Cára proti Per- 
sianeem a ístok. I s Dobro včani aavádi se radi otoka Lastova, a oni ma 
se tada obvežu na godísnji danak. Mati Uroseva Jeleňa^ koja i sa siná po- 
drži velíki npHv na državne stvarí , jako je bránila Dabrovčane i líepo jíh 
obdarivšia. Po nnkanja sveéenstva posove Milntin siná Štiepaná ís Cari- 
grada^ i stavi ga u Dioklíjo, da tamo vláda. Ood. 1319. adaríse Ugri sa 
sievera a Sicllíjanoi na Dráč, te oni ma otma Bosna. Umrie 29. Hstopada 
1321. (Mikl. I, e. 94.). Is svoje bogate blagajne dade sasidatí íli popraviti 
njekoliko manastíra i hramova a Srbiji, a god. 1319. dao je vrio sknpo- 
oieni od srebra napraviti krásni oUar nad grobom Sv. Nikole a orkvi Bar- 
skoj a Napaljskoj seml|í. Od silnoga otoga kraija imamo mnogo rasnih 
novaca, s nadpísi sto slavjanskimi sto latinskimi (F. Glasnik, ///. ZÍ4. 
VIL IX. 9tr. ^r.), Mnogo je ačínio sa. aredjenie svoje dŕžave a sve- 
éenstva navlastito. Uredi ponjesto i kraljevski dvor, te nara se príkažojn 
adrožbi njegovoj, čim se jednom bavio n Kotora (1305—7.}', sliedeéi east- 
nici kao dvornici: nadbiskap barski, kasnic, biskup hamski, bísknp setski, 
čelnik, djed, župan i biskup kotorski (Mikl. L c. SB,"). Po8lie smrti Mila- 
tinove sauseo je otečeski priestol 

STIEPAN DEČANSKI (Uroá III. 1321-1336.) vec tada ožeigen sa 
kéerom Smilca, kraija bugarskoga, s kojom je Dušana i Dušica rodio. Brat 
mu po otca Kostantin (t) odmah se dignu, da ga s priestola svali, no 
a bitki pogine. I Vladisláv, Dragatinov sin^ iz Sriema adarí na Štiepaná, 



(i) KosUntio dao je kovali u Skadru srobrni novac ; i\o sviedoä, da je on kroi 
njeko vrieme u i^okih predielih srbské dŕžave vladao, dočím n\}e g» Sliopan Decanski u boju 
vlade i živoU ľiÄio (Glasnik. III. 2/0. VII. IX. 271.). 



- 173 - 

■o.PTij g» Mtíen a Ugarska. Oodioe 1826. prískoét na porooé ▼laskomn 
Tojeyodí i fúWeái Vgre, Qoi. 1830. kralj bn^rski Míhail, protierav svojo 
iena Nada^ Milotínovii kéer, a asam drnso, s Ugri a saveín navalí na 
Srbgn. Stíepan staví tada na éelo svoje vojske siná si Dosana, a ovaj kod 
Strňme rasbi golemn dusmansko vojskn, í nsnžnjí istota Mihaila, kol 
anne éetirí dana pnslie od sadobívenih rana. Dečanski spominje ovn po* 
Ueda n svojej poveljí od goá. 1330. i dodaje: ^^pti UIVCANAA O^BN^k, N 
•TkKTCk II0IIOH6IIHI6 KrO, K HNMK l|2l)l€ IIOB«AH.Tk H pAI^keN^Ck, H 
Wtí^<eiCk AOCTOHHHH WJCh HA M«CTft ^KOM«Mk B€2lkBK0Y»Ak Bb 2l«T0 

.fSOAH. (6838 — 1330.) u^ceifii hioaiíi bl.kh. (28.) ^huh QmkL l e. 
100.'). Po bítcí otíde Stíepan n Bogarsku, i postaví tamo 8vo(ca sestríca na 
príestolje. Slíedeée godíne ote Stíepan čaro Androníkn íz os viete, sto je 
u to s Bagarí držao, njekoHko gradova bez odpora. Bogastvom saroblje- 
ním sazída Decanskí manastír, pozvav odasvud zanatijíe, kojím na čela 
bíase Fra Víta malobraéanín in Eotora. AIí prvo nego je stao zídati, 
skúpi državni sabor, da mu tn odloko odobri^ kô sto nam on istí po- 
vieda ii dotícnoj povelji, gdje, čim nam se oeítojn ondasnjí vrhovní čast- 
DÍei a srbskom dvom, odkriva nam se poníesto osnov državnoga ostáva: 
CbB|^aXb I^bBOpIk CpkEkCKklK I^eMkAK Apfk^CHKHHCKOYnX H lenHCKOVnHH 

B HroYueBH « Ba:;Biki|€ h TenbYHie h Boi6BOAb| h cxovry n CTaBHxiki|e, 

N :;brOB0(^IIXb ce Ck NHMH ítd. C^ikl. L e. 99 J. Qodíne 1309. Stíepan 
polazi Mletke, i bje líepo docekan i poéascen, a god. 1330. dopnšéa Mletča- 
nom, da slobodne trgoja po Srbíjí^ i da kros nja bez i ma kóje zaprieke 
n vas iztok, izim u Basarskn, trgnjn. 

Prvoga Iípnja 1331. Ivan XXIi. napisa list na Štiepaná, gdje ga 
moli kao preijobijena šína, da ob aposioliee sedis reverentiam obrani 
3erBJa iz Kotora, skoro naimenovana kotorskim biskupom, proti Kotorskoj 
obtiní. koja (oslied zákona od nje sastavljena, da nijedan Kotoranín ne 
smie kotorskim biskopom bití} težkom globom odbíjase Sergja iz kotorsko 
stolice, a rodjake mu bacase u uze i dobra si njíhova dosadjívase; pa da ja 
prišili, da taj neprikladni zákon nkine. Stíepan se je naravno nztraôavao 
papinske želje izpnniti, jer drngako bio bi rádio proti svojej koristi (1)« 



(i) Kotorani su tada tvrdili: Sergium et Marinum predietos (braéa) statuti pt^dicti 
pretextu ad solvendum Regi prefato duomilia perperorum, et ceteris of/ieiálibus , vidtíioet 
C4une»o milUf Sčvesto Cratorum quingentos, Wrinode (Vaivode?) quifigentos, Judúi dtícen- 
toi, Celiuto magno dueentot, Staniloxo ducentot, Communitati Colharmti miile et unieui- 
que eivium dicte civitatit quingentos perpero* pro pena teneri et deberi compelli ; a Papa 



— 174 - 

Ožení se Stíepan po drugi pat, i dobi is tóga braka jos Jednps^ 
8Ína, Kostantína. Tada poée mrsíti na Daáana tako^ da gh naomí pogobítí 
a bes ikojega osroka. Veé ma bíaae odpostío gornja i dolnja Zeto, da tamo 
vláda kraljevskom tlaséa; a sada isnenada dígne vojska na njega í navalí 
na Skadar. Dosan sa svojimi prvrženicí ukloni ae^ pa se sastane s otoen 
na dohovor, í tako se opet mir náčiní. AU malo kasnje poée otae još 
žeáée mrjBÍtí Dasana , a ovaj , da se ne kvári mir' a državi , odloéi ostaviti 
svoj zavíoaj. Na velikasi gtí asile, da ostane^ te^sa malom pratnjom otíde 
k otca. Ovaj pobiegne pred sinom a Petríc. Dasaa sa njim^ a Petric mi 
se predá. Kad Stiepan ísadje na poije, da moli siná sa sivot, bací ma se 
ovaj na koijena i pomire se. Otac bade satim odveden a Zvecan, gdje za 
krátko amrie od tuge, naime 3. studenoga 1336. (1). Novoi nje^ovi dosad 
posnati svi sa srebrni, i imaja srbskí nadpis. Veé 8. rajna 1336. metro- 
polita Danílo okraní na srbskí priestol a kraijevskom dvora Svrcinje 

ŠTIEPANÁ DUŠANA SILN06A (1336-1356.). Rodi se Dosu 
god. 1310. Díetetom ode s roditeljí a Carif^rad, gdje bade u diedovom 
dvora odgojen, te aze kasnje sa suproga Jeleňa kder ministra grckop 
Ivana Kantakasina. Prvá žena po národnom pripoviedanja bila je srbkinjai 
kéerka valjda Despota Ivanisa (Glasnik. XV, 315.), U dvadesetoj godíoí 



ih izobči kad ne bi odmah stavili u slobost Scrgjeve ro4jake, i vrátili jim sva dosudjena si 
imarga njihova. Utanini6ani budú napokon puáéeni, ali dobra ne budú jim nipoáto povraóeoa 
po istoj rieáitbi Skadarskoga biskupa (poslanica Benedikta 'Xn. od 17. kolov. 1336.). 

(1) Miklosic. Mon. Srb. str. 115., ali mniei^e, da je Dečanski god. 1336. umro osniva 
se jedino na nadpisu, koi so u dečanskoj crkvi nalazi. Taj nadpis bio je urezaa poslie smrti 
Dečanskovo. Spomii^e godinu 1355., kada je zidanje manastira dovráeno. Du Fresne i Hilan- 
darski lietopis kážu, da je Dečanski umro godine 1333., a drugi srbski lietopisci vele, da je 
umro god. 133S. Vrli Dr. Nik. Krstic u Glasniku VII. str. 101. navadja njekoliko razloga, ix 
kojih izlazí, da je godina 1332. najosnovanija, to jest da se naýbolje slaže sa izvorí srbské 
poviesti. Evo jih : 

a) Nadbiskup Danilo opisao je razpru porodiväu se izmedju Dečanskoga i Dušana, 
i samo krunisanje Dušanovo. Muáinski pako jasno je dokazao (Gtasnik VI. str. 25— SI.), da 
god. 1336. nije viáe Danilo živio, i da, sravnivajuci njegova kazanja s drugimi izvori, lasno 
je osviedoóiti se, da je veó 3. siečnja 1333. god. Joanikye postao Danilovim nasliednikom- 
Čega radi morao je Dečanski umrieti njelto prije i Dudan okruniti se. Dusanovo vienčaige 
na priestol dogodilo se je dakle 8. rujna god. 1332. 

b) Joá drugi spomenici, pohraqjeni u dečanskoj crkvi, kážu, da je Dečanski umro • 
na odmäku god. iSSA. 

c) U lietopisu hilandarskom i koprivničkom stoj i , da je Dečanski umro god. 133i 
d; Iz nadpisa Rilskoga izlazi, da je DnSan več godine 1333. siedio na príestolu 

srbskom. 



- 176 - 

potoée Bagare. Vodío Jo trínaest ratova sa Grei. Pnrí lapoee veé godine 
1337., čim povrati mir i red a državí, da se osveti Androníku^ sto je 
Bagarskoma kraljo Mihaila proti Srbíji pomasao. Osvoji tada Dasan veéi 
dío Maoedonije i Teaalíje, prodre do Cari^rada , a Cára ístoga obkoli 
n Solana í tako prišili^ da ga molí za mir, po kom osta mu veéi dio osvo- 
jeníh zemaija (1340.3* ^^'* ^^ slávne pobiede osilivsi se, ne bade sadovo- 
Ijan imenom kra|ja, te nasva se Dušan srbskim carem, uredi dvor i činov- 
ničtvo po običaju sapadnom, i racdieli dŕžavu na osam namiestničtva pod 
apravom dotičnih župana. Nikola Bokió (Bucehia} iz Kotora bíase mu za 
velíkoga komornika. 

U prevratu Carihradskom, Kantakuzin spasi se u Srbiju (1341.), a 
Cariea Anica zahtíevala je od Dušana, da joj ga izdade živa íli mŕtva, 
obeéav mu mnogo zemaija í kóje žta drogo na dar; no Dušan na protiv 
dade mu vojske proti Caríei. Kasnje Kantakuzin, zavadiv se s Dušanom 
radi njekojih miesta predobivenih na íztočnoj medji, pobiegne iz Srbije, a 
Dušan predje na Aninu stranu. O tom je ponajvise radila Mletačka repub- 
lika, 8 kojom je Dušan uviek u miru stajao i liepo se gledao, popuštajué 
joj njeka trgovačka pravá u državní, a ona mu je dávala oru^e sa vojsku. 
Hletci pako nisu nipošto želili, da Carigrad padne u srbské ruke, i zato 
na prosnju iztočnoga dvora god. 1343. odpraviše k Dušanu Marina Veniera 
kao poslanika, komu n taj par podje za rokom utanačiti mir i ženitbo 
medja Dašanovim sinom i earevom sestrom. Medjutim Kantakuzin, nezna- 
juci kamo ée, pozva Turke na pomoč i tim pôvod dade, što su se a 
Evropi utvrdili. Turci dakle priskoče i potuku Srbije kod Sofanijane 
(1344.)* Ali Dušan na brzo ponovi vojsku, i cesto navaijujué na grčke 
prediele, osvoji isti Serez (1346,), i tada se proglasi svečano carem srb- 
skim i grekim na saboru držanom a Skoplju, gdje ga Joanikije, srbski 
prvostolnik , . nasliednik jnrve príminuta Danila, okruni kao cára srbsko- 
bugarsko-carigradskoga (1). Sada si i^ajnije uredi dvor po grcku, i 



(1) U dušanovih povelja ^'a do siečnja i347. stojí podpis ovako : 6T€^ANh Bh 

X|^HCTA Bora EíL^pnn K|^AAik Bc«;ch cpbncKH^ik h noMO|^CKH;ck i^eMXh, 

ili prosto CtC^AHIL K|k2lAlk ; a u povelji od 12. prosínca iste godíne 1347. več se nalazi: 
CTe^ANh Eh XpHCTA BOra BKAfOB^I^IIkl l|a|^h H CIIM0Apik3RU|lk C|^hB2ll6 
(Ub) H ľ|^KOMB H BKBrai^OUB, te dodaje u drugoj od 26. travnja 1348. H Klep- 
BilKJ(CtdMB ^ ali vec ov« iste godine izpuáta dva ladnja dometka, ili miesto lýih meée: 
IIOMOpHlO H i^anS^^HOH CT|»AN<ft. (Mikl. L c). Na novcih dulanovih stoji samo: 
f CTC^AH BB ;C2l BA BArOB«plH l||^B. (V. Glasnik. Sve%. III. V. Vil.). 



- 176 - 

«6taaoTÍ red S, Štiepaná^ da tím usninožl naoine lasložne drsavljane bi 
Sradjívatí. Njekí vele^ da je to vojeni ordeu bío i za samé srbské vii 
stelCf no Dušan ga je podarío i poslanikom dubro^ačke republike, kojí i i 
se tom prilikom u carevom dvoru desili. Navieeti tu sgodu po poslanici {i 
MleCačkomu viecu, i pozove ga isto vrieme u dražtvo da predobíju Ci 
rigrad, no badava, jer su tada Mletčani veliké praTÍoe uiivali a iitokl ij 
i pod svojom vlastjn držali dobar dío samoga priestolnoga grada. Sinú 
Urošu malo kasnje dade stará Srbija^ da s njom vlada pod naplovoi r 
kraija srbskoga. 4á 

Nastaví uz to rat s iztocním dvoronr, koí mu se pomocja Tnrakt' 
snažno opre. Pobiedí zatím u garskoga kraija Ljudevita (1352.), koi zahtié 
vaše, da Dušan predje na kafoličku vieru ^ i da mu 8riem pusti; a dvi 
godine poslie ukloni se povecoj ugarskoj šili pomocju Pape, komu je laža 
medjutím obeéavao, da ée se katolíkom proglasíti. A poznato je dobro^ kak 
je nemilo progonio katolike^ i silom jíh tierao na pravoslavje (Acŕ. Arei 
Ven, str, 149.'). Pokorivší Bosnu, zaprosi od bosanskoga baňa Štiepaní 
kéer Jelisavu svomu sinú Urošu, zahtievajuéi uz snahu Zahumje a miraä 
no ban nebiaše tako lud i rat se- nastaví. Ova je borba za dugo trajala 
te Mletčani i Dubrovčani jako su oko cára poslovali na banovu korís 
Tcm prigodom pruži Dušan svoje lakomioe ruke i na srednji dio dalma 
tinske Hrvatske, nairoe na Skradin i na Kliš. Podje mu malo kašnje S{ 
rukom dobití od kraija Ugarskoga srbskí Biograd, te tako od sada ovij 
grád postane priestolnim- dŕžave ^rbske. Zatim sazida na Bistrici pod Pri< 
srenom velikoliepi manastir i hrám, i posvetí jih arhangjelu Nihailu i Gavríli 
kao pokroviteljem srbské vojske, te dade još ízobraziti lik Nihailov ni| 
svojoj zastaví s dvoglavnim orlom kao znakom carstva. 

Dušan nastojao je držati se uviek u príjaznom odnošenjn sa MletcL 
God. 1340. odpraví poslanike u Mletke molbom: nek bi ga mletačkim gra«) 
djaninom naimenovali; da mu u pogibelji bude prosto spasiti sebe, svojbioi 
i blago svoje na mletačke z«mlje; i da mu dadu d vie ladje, na kojih kí 
poslao u Jeruzolim novca, da se s njim tamo manastir i crkva podígne 81^ 
Srbe; obeéavši s druge strane, .da ce jím u svakoj prigodi u pomoé bit| 
8 vojskom $ dodav napokon i to, da jim pušéa slobodnú trgovinu krop 
Srbija o Garigrad. Mletcani privolise na sve. Godine 1345. izjavi jim 
jošte svoju žalost Zadarskoga radi iznevierenja, í prikáže jim se spravuj 
na pomoé tamo priteéí, a oni mu liepo zahvale. Dušanu bi dopušéeno Ví&e- 
krát ornžje nabavljati u Afietcíh, te mu Mletcani odpustíše četiri svoje Iadj6,i 
da jih octtža za obranu svoje obale (1348.), pišué mu uz to (10. traviya) 



- 177 - 

mnms 9ÍwUÍem yratiam ali^ibuš dé mundo mnifnam eoneedimus faeere, 
ífoHus eonira dieere. Ipak je Dasan lua svo to svoja careka besiedn do 
la dabrovaeke trsovee |;]obití stao^ akoprem oni tada pod zaititom Mletad- 
I gospodstva žívljahu. Zato Mletéaní námah aliedeée godine k igema na- 
ke poslaníka odpravíse, cahtievajaé, da takove sramoto víse neóíni, da 
iÍBJena ákodo nadoknadí, te da agovora neiaoiíée. Oodinu zatím oblitaka 
iprvipat Dušanovi odasUnioi Mleteane^ mameé jíh n zajednico proti oani 
larip^a* koi kad bi s mora svojimi ^lijami oteti pomogli^ n zamieňa 
ož dobili bi o\ Larska dŕžava QDespoiatue Lariae, na iztokn Arbanaske) 
Pera. Zalud sva moljakanja, Tadasoja mletaéka politika a iztoka i sadasiýa 
l^ska slíka sa i prílika. Jos se bíese i Papa god. 1345. dužda zagrosio, 
^ Dosanom neortakaje. Kad je |;. 1356. Dušan veé na päto silnom voj- 
^ bio, da Torke jurve a Galipolja naseljene iztiera, i da si sve iztoone 
^Ije do sama Carigrada spokori, ahvati ga a sela Djavoli groznioa, te 
^e 8. prosinca a ôetrdesetpetoj godíni. Osílío bíase Dušan, kako ma koi 
fi njím a Srbíjí^ no se- tom silom po njegovoj smrti nítko nekorístova 
^0 U Srbija napríedova, pace sve u nazad ode. 

Dasan je svojej vlasteli rasdavao svakojake našlo ve po običaja 
koga dvora, a ime kralja,- kô sto je rečeno^ zadržao je sinú svomn je- 
umn, Štiepaná Uroso, rodjenoma a braká s Jelenom kéerí Ivana Kan- 
bzina, míslec, da ée tim naéínom Urosa utvrdíti priestol, a to ga je 
ako opropastilo. Zaprosi mu i kéer franeuzkoga kra^a Ivana za žena; 
je oCaj zahtievao, da se nigpríje otae i sin podlože Pápi; na sto Dušan 
prísta, ter siná s Jelenom kéeija Vláde kralja Vlažkoga ožení. Godine 
•1. potvrdí Kotoranom slobostioe njihove, kóje su jim bili njegovi pred- 
tníeí dali. U srbskoj erkvi okonea Savov ustav, proglasiv goá, 1346. 
sabora a Skoplja svoga nadbiskupa Joanikija prostim od Garigradskoga 
Pqarhe, a imenovav ga n isto vrieme patrijarhom švih svojih zemana, 
ki patrijarh Kalist prokije na to i cára i národ i patrijarha i skopljan- 
sabor, te akoprem je Dušan pomiriti se nastojao, ipak mu za rokom 
Mje neg tekar knezu Lazaru i to jedva. God. 1349. skúpi sveéenstvo i 
Itelstvo, malo i veliko, na sabor, gdje bude sastavljen srbski zakonik 
805 clanova, a 21. svibiýa jednoglasno potvri^en. God. 1354. opet je 
labora popravljen, amnožen i odobren. Zakoní, godine 1340. ure^jeni, 
IJQ se poglavjem 65. ($. 115.'). Za njim je ovaj prosti nadpis: 
i«TO .fSO^^B . HlJkAHKTÍaiHL ceftMIH; i bez daljega pogovaranja od- 
i ide poglavje 66, (g. 116.) ^a do pog. 118. (g. 205. V. Safaŕik. Pam. 
i Pisem. Jihošl. 185í\)* Zakonik Dušanov je najstargi pismeni spomenik 

12 



- 178 - 

pravnoga života sibskoga. On nas aposnaje stužbenim jesikom ondašnjc 
Srbské, akoprem jesik o Bjem nije ni packí ni staroslavenskí , veó jedn 
smíesa jednoga i drofOf^a; od Je poviestníéki spomeň pravnoga oodasnjegi 
života Srbsko^, i káže nam, Ja Dušan nije se samo starao ratovi granioe 
siríti svoje dŕžave, no d a se je i trodío po dobrih sakonih svoj národ asre- 
éití. Uz to treba ipak opomenutí^ da a jsakoniko Došanovom níjedan pred- 
met nije dovoljno avažen^ a kamolí sasvim izerpljen ; da n njem nemá bí- 
kakve nntrnje svece^ jer ne samo nije po predmetih racdieljen, nega k 
kadkad pod jednim naslovom nalase najrazHčniji zakoní, aíma vise zakm 
jednota te istof^a sadržaja. 

Kad vec Dušanov zákon spominjemo, recímo koju í za državni usUs 
Srbije, o kom su nam dosta tóga Palacky í Dr. N. Kostic (n Glasniko IL 
VI. VII. IX.) napísali. Iz njihovih cemo spisa tolíko povaditi, koliko nui 
treba, da sto boije ona dŕžavu upoznamo. 

Forma viadanja u Srba <ja od njíhova dolazka na ove strane \h, 
je monarhíóka. Prvi vladári nažívali su se knezovi^ poslíe veiiki iufm\ 
(sam Nemanja), pako kraijevi (braóa Vuk i Stiepan Prvovienčani) , na- 
pokon earevi (Dosan). Urošem V., sinom Dosanovim, prestalo, je carstn 
Srbsko; Vukasin bio je samo kra{j; Lazár vise je podimenom knesM aegi 
cára ili kra^a poznat. Po Kosovskoj bítki Turci su Srbom dopustili vla- 
dare iz svoga roda, no samo naslovom despota. 

Pravo na priestoi biase nasliedno, nu ženské neimahu níkakom 
Príje Nemanje otao mogase razdieliti dŕžava medja svoje sinove; sa ^ 
maniéa tomu nemá primiera. Obicno nasliedio bi otca sin stariji; w k 
Milutína nije strogo opredíeljeno bilo naslie<ye na priestol , jer nalasíM 
gdje Dragutin^ osiecajuci se nesposoboim za dalje vladanje, daje sv^ 
krana brata Milutinu, akoprem imadijase tada siná Vladislava malolietnoi 
Vlastelstvo ímalo je iz početka njesto apliva na izbiranje vladateija; 
poslie Vladislava taj upliv pošta sve slabiji do Lazára. Uzviženi na vrhoi 
ylast, o prisatnosti državnoga sabora vienčavali sa se na priestol^ dal 
naéínom svoju vlast opravdigo i pozakone, i da bude svetkovina liep 
Stiepan Prvovienôani naredi zákonom, da se u orkvi Žíci krune kraljei 
sabíraju prvostolnioi. U aakoniku Dasanovom nemá ni rieoi o 
stvaríh. 

Pravá poglavita krune bila su sliedeéa: 

a) Zakonodavnu moé obavljao je vladár obicno skúpa 
stvom i sveéenstvom na saborih; ali kadsto je i on sam, va^da 
se svojimi dvorníci, izdavao zákone, naime u nagloj potríebí, 



- 179 - 

0tnT manje oiene kila. Pisaníh lakona bilo je i prije Dušana, oím zakonik 
HasaDov spomiaje sakone MilatiooTe. Posnato je pako, da je Radoslav za- 
jkottom postavio, da se baátiDÍei priestola nasivaja Siiepani; a nadbiskap 
Paailo odprto káže, da je Uros Velikí bio revnitetj oteéeskih fuikona, — 
Vladateija prípadaše pravo sazivatí sabor (sbor) kao načelniko zakoao- 
jdaTBeÍQpraTljateljne vlastí. NIje bilo opredieljeno vrieme sazivanja sabora. 
Xad bi se vladára činilo, da se kakva poslu dogovora hoée, onda bi g;a 
ikipio^ vierojatBO u priestolno miesto. Siednioe sa obično bile u crkvi. 
^ prvá vriemena nije bilo opredieljeno, tko ima pravo doéi na sabor, i 
sato je možda svakoma dopnsceno bilo ; ter sto bi vladatelj n dogovora sa 
prísatnimi nglavio, bilo je zákon za svakoga bez razlike. Dočnije sa si 
prisvojili to pravo dohovnioi i plemiói, te tako ostali národ bude iztisnut. 
ISakoD Dušanov pozakoni to bezzakonje, ôim ódredí. da imaju samo orkov* 
aiei i vlastela, mala i veliká, pravo na sabor. S prvá je sabor samo vieóao, 
ftl nista odločívao^ pod Deôanskim zadobio je veóa vlast, koja se je pod 

bDom to vise uzmnožila, kako nam sviedoôi njegov zakoník, a pod 
om V. sasvim ntvrdíia. U sabor spadaha dakle svi znamenitiji poslovi 
lakonodarstva i nprave, te kadštoísame sodačke vlasti* Sabora prlpadase: 

E' navanje i kranisanje vladateija i sabiranje prvostblnika a poslíe pa-^ 
irha; opredieljivanje načina potríebítih, da se sacuva čistoca pravo- 
ja; astopanje priestola; naredjivanje Velikih narodnih sveôanosti; pi- 
luje, Yíoée li se voditi rat ili ne, sklopiti mir ilí ne; ustanovijivanje kázni 
p čianove vladigaóe knée; predlaganje novih zákona i odobravanje po 
nadatelja ízdaníh; podarivanje bastina, sela, iz državnoga imetka uéinjeno 
kuwasUrom, crkvam i vlastelom itd. 

[ V) Yrhovna vlaat iudhena biase sasvim pri vladatelja. Sudové obar- 

|ibo Srbiji pravnimi obiéaji, kóji su se mal da ne sasma izgabili. Dubov- 
|ÍGÍ i plemici na svojíh imanjih imadíjahu pravo i)ad svojimi podanici 
psega sada; a svakomu slobodne biase prízvati na zadnju odluku oareva 
pda. Sadoví se vodjahu písmeno. Sudija moradíjaše o izviestno vrieme po 
Mastí STOJoj iéí, da sírotinji pravda. sodi. Porota ili sud po prísegi upo- 
llebljavase se vazda u svíh sudovih. U velikih uzimalo se 24, n pomanjih 
I, a a malih 6'porotnika, kojí nebijahu if srodníoi, ni javni neprijatelji; 
P bi ili opravdali ili okrivílí. Porota držala se u erkvi uslíed prísege. 
brotnici sabirahu se iz stalisa okrivljeníkova ; a za inoviernike i trgovoe 
^vica osimala se iz Srba a polovica iz njíhove družine. Kriví porotnieí 
|B sa kaŽDJívant vraždom od hiljadu prpera, i vise nije j im viere. Porota 
Ikse vÍBJi stepen sadbeno^a obiéaja sa veée stvari; a n manje važnih par- 



— 180 - 

níoah biaho duinieij dusevmei i sviedoei bes potriebe od lakletve. Bíe* 
gunci tz driaynih satvora, stí^vái samo a dvor earev ili patríjarhoF, bivalii 
slobodní*. Obtiuenik moradíjase kadsto ili osijani kotao rakom dirnotí, iií 
željeso 8 vatre pred crkveDimi vratmi aseti, i na otar ^a donieti. U karnib 
parnieah opredieljivaho dotíéne kainí eaŕeki eodíje. O glaví siidijase naa 
vladatelj. Ako ae je kóje zlo aóinilo u okoliei, a neiaa se aločinoa^ moraáe 
Ota okoltea za zloóinstvo opredíeljeno globa platiti. Najveda kazan o aako- 
nika Dasanovom jest ova: ako ko ubije čovieka duhovnoga^ da se obiesi; 
ako ko pak obije otea ili mater, ili brata, ili díete, da se spali na vatn. 
o} Vladatelji imadjaha svoje posékno imanje, a mogahii kadsto 
i sami razpolagati driavnim nepomienim imanjem. Oni so i po sakoaifai 
Dasanovom ovlas^ení bili bastine davati , da tím nagrade dobra i saslnias 
diela. Obdarivaha povlastica'mi Ijude i morálna tiela, kd sto nam sviedoée 
njihove mnosobrojne listine 5 no sve to ipak sporazomljeigem svojih vei- 
moža i obieno na saborih. 

d) Vladár nailiedjivaie dobrota koiya i orožje nmrloga vlasteliu. 
Kada je siná krsHo ili ienio^ davahu mu svi pomo6, da ma sin bade d<»- 
Voljno oskrbljen. Na potu njegovom po državi dožni biaha pratiti gh H 
miesta do miesta, primati ga na koňak i pristojno gostiti; 

e) Vrhovni vo^ja državne vojske biase aviek sam vladatelj, a nebje 
zato potriebito, da ja on glavom u rat vodi. U Srbiji nebje stalne vojske, 
nego ja plemiói sačínjavaha s oražanom silom, sto je svaki plemié u 
svojem imanju imao. Vierojatno je, da sa svi plemiéi za oražje sposobni d 
rat polazíli. Pravo navišcivati rat nepripadase samoma vladára 5 moradijasese 
on kadkad najprije s vlastelstvom a dvora ili na sabora sporazaraití, te 
zatim zapoviedio bi, da se vojska kúpi i da bude spremna na vojevanje. 
Velikäsi se mnogO pačahu u vodjenje rata. U potriebi azimala se je i na- 
jamna vojska iz stranih dŕžava. 

f) Pravo ugovore sklapatí sa stranimí dŕžavami pripadaie vladan 
dosta obilno i nestegnuto; Ovo pravo kadsto ponapose oživaha í srbski veli- 
käsi, kóji su upravljali s posraničimi pokrajinami; a kadkad i sam vladi- 
telj potvriyivase te njihove ugovore. Oni se éesto sami za nvríeda osve^i- 
vahn, te rat vo<Uaha i bez samo gospodareve dozvole. 

g) Sam vladár opredieljivase porezé driavne (oarske dohodke} 
te s njimi apravljase i razpolagase. Porezí ili nameti nebjeha doísto 
naôelth ustrojení i opredieijeni. Sastojahu u plodovih zemnih ili 
Plodovi se skupljahu n državna skladista. Novac davahu svi drzavQiil 
ísim duhovnictva. Biaáe i drugifa tereta, n. pr. prolazeéu vojsku 



- 181 - 

stnri OBkrUti ítd. Me^o driavDÍmí prihodi dolase Još: kopanje ruda, ko- 
Tuje Dovaea itd. 

h) Napokon vladatelj opravljase državom po svojih or^nih. Organí 
dňtyne aprave bjehn éínoTiiíeí, podlosni samonia vladára^ kao Dajvísjema 
driavoomo npravljatelja. Oni ímaha velíko díeloTanje; no |;ŕanica lAo se 
ae da točno opredielíti po osUvaih isvoríh^ a íz igihoTih naslova nísta 
stalDoga ne môže ae ísTesti , Jer sa ovi s vriemenom i^lede vážnosti svoje 
vrlo snatn^ promíene pretrpili. Čínovnicí . moga se rasdieliti na tri reda, 
aaime na. velikase, cinovnike dvorské i sema^ske. 

Velikaii ili velíkodostojaDStveníci raslikovaha sensvísenim stalisem, 
koi 80 van i a dvora nživalí; i stupljaha na to odliko ili po roda, t. j. 
po aasliednom pravo, ili po ivanjo. Sacinjavaho ovaj red : veliki knezotň 
i samo lnie«ovť, vojevode iiufänu Ovi obíčno opravljaho čitavimí pokraji- 
namí ili žopami ili po^anieoimi kotarí, držaho svojo vojska, mogaho se o 
flám rat sa stranimi opostati i s njími agovore sklapatí, a o dvora pristo- 
jaha jim prvá síela. Vojevode, s prvá vojniékí opravljateljí imaho o vojskí, 
■ odsatnosti vladateljevoj^ nestegnoto ^last, koja rátom prestajase. Samo 
sa kárne stvarí bjeho i o vojski osobiti sadoví po vladateljo nastavljení. 
U redu dvomika dolajse nam : despoti , sevastokratori^ kesari, protoseva- 
4Ú, protovistijarí, protospatarí, dvorodržice í stiegonose* kasnaci, peharnící, 
i logolheti. LfO^thet bjese navlastito o dvora snamenita osoba kao naeel- 
iiík drzavne písárnioe i éovar državnoga pečata i arkiva. — Cinovniei «6* 
Mšljski podložni bíjaho velroožam o njihovih oblastih, i izponjívaho manje 
iržavne složbe. Od tili se spominjo o starth isyoríh: kraisnici faviek vla- 
Btela, čovaho a pograničniK kotarih državne medje}^ primikoríje , veliki i 
nali éelnioi, kefalije, arkidiaoi í diaci (bilíežnieí), carinioi (pobírateiji ca- 
ríne na odre^jenih trgovih), slobari (os sodije, otieravaho globe os pismeni 
nalog sodija), príbíegari, priestajnicí , vladalci, sevasti, satnici i stavilaci, 
,sUrÍBÍci^ te í seoske i žopske staresine. 

Palacky dieli državljane srbské na četíri reda, naime: duhovniy 
jflemieki^ gradjanski i seljacki. Samo prvá dva ožívaho politíčná pravá, 
^tols dva nepaéaho se nista a državna oprava. 

Dahovnici dilili so se na veliké, naime patríjarhé, metropolite, vla- 
jHk^ esarhe i igomane, i na mala, naime proste sveéenike í kalo<yere. 
pma^jaha veliko vlast o državi i mnoga imanja bjeho njihova, jer so se a 
|kée ne samo starali o dosevnom spasenjo, nego i o stvarnom napredovaigo 
paroda. Veliki duhovnioi a svojih posiedih oživaho pravo vodíti |;ra4janske 
imice isto kao plemici; a to veliki to mali nit kakve glavarine plaéaho, 



~ 1«8 - 

DÍt kakvih iereta nosaho. Svakoga, nvriedio lí biase njíh kojega, težka 
kazna stí ga vaše, pa bío on líepo vlaatelin. Jedíno o složbi vlasteoskoj biaae 
popu manje slobode , jer doklegod onaj hranitelj ^ dotle ov«J složUelj. 

I plemíéi bili sa dvoji^ velíki i mali, naime vlastela í vlastelící. 
Veliki imadijahu istina veée pravice, nu sakone stvaraha i Jedni i drogí, 
ter državom Jednako vladahu i apravljaha. Dožnost jím bíase vladára da- 
vati: konje n boj, pa takodjer njekoliko žita i novca. Njihove xasloge po 
vojskah na^radjivase vladatelj bastinamí, na kih jim prosto biase svoja 
volJD vrsiti^ sad sadití i príhode azimatí. Drcavna dostojanstva biaha s?a 
njihova. 

Gradjani, kao takovi, veéinom tr|;ovcí, uživaho jos od starine oso- 
bité povlastice, zákone i sadové; te jinl ote ní sakoník Dušanov neotimUe. 
Neživljaho pod vlastelom^ nego slobodní. tJ polítiki biaha peto kolo. 

Seljački napokon red po Palaoka dieljase se na merofse, seire i 
otroee^ a po Rrstíéa ime sebr biase obécníto za gradjana roeropsa i otroca. 
Meropsi biaha zemljodielci, podložní robotám na zemlja, bila ona cárska, 
crkvena ili vlastelska, koja sa obdĺelavalí, naime dva dana svake nedieije 
raorali sa badava robotati gospodara zemlje, davatí ma svake godine pr- 
pera careva, i jedan dan isto badava síeno ma kosíti, a jedan dan jos ra- 
diti ma, gdje bi zapovíedío. Uživaho oni pravá ličnosti i imanja, t. j. nio- 
^ha imatí osím gospodareve i svoja bastina í kupljeníce, pravom naslied- 
stva i predaje. Sebri po Palaoka biaha njesto manje od meropsa, jer je. 
veli on, svaki merops bio sebr, ali svaki sebr níje bto merops. Otroci pako 
biaha tielom i imaigem sobstvenost drngoga. 

Po smrti Dosana dohvati se priestola srbskoga njegov jediní sin 

STIfiPAN UROŠ V. a devetnaestoj godini f«voga života. U njem je 
bez dvojbe sjala krásna dasa, samo ma je jedno nedost^jalo. naime od- 
lučnost i postoj anstvo , a bez tóga nije ma mogacno bilo pokazati svoja 
gospodarsku vlaslt a državi, koja se je pražala od Danava do Jadranskoga, 
Egjejskoga i Crnoga mora, i a kojoj velmože tako silno bili sa se na moé 
diglí, da sa mal da ne o svojih pokrajinah neodvisno vládali. S tóga dakle 
Uros izgabi carstvo po Dašann silom oražja al bez blagoslova boiyeg osno^ | 
vano. S prvá stao je pod aplivom svoje matere^ earioe Jelene, i patrijarh* 
Save, í dosta dobro sa državni poslovi aspíevalí. No malo kasnje nesreénd 
i proti savieta svojih privrženika povieri se žopana Vakasina, imenova 
krarjem srbskim, i predá ma viast a državi, te i njegove je saviete sliep 
slíedio. S otim avriedí ostale velmože i žapane, koji^ • iznevíerív mo 



- 183 — 

poénu Bvaki la sebesasvím samovUstBo gospodariti a svojih díržavah^ ime- 
4Jo sobom boj bití bes íkoje zaprieke o4 eareve strane. Tako aapoôe dioba 
earstva dasanova, koja je napokon cíelu dŕžavu opropastila. Vokasín pri-* 
8?oji si síevero-sapadae strane^ brat nm Uslesa, kao Despot. sadrži Roma- 
BÍjn, koei Gojko atvrdi se a Zentí^ a kne£ Lasar sa setooi svojim Vakom 
Brankovícem predosme sornja Srbíja sa Sriemom i semijamí duž Donava. 
Dok se tako svaki od ovih n svojej oblasti otrvdjívao, a frčkí oarevi me- 
4o sobom trli oko vláde i príestola, Tarei sa Bo^arsku harali í na SrbíJQ 
rokom roahalí, koja tek š(o se níje spastila. Me4jotim Simeon, brat Da- 
HDov is aeéake Andronika Paleologa, ís Kastorije navalí na Srbijo, i 
njekí si nje dio prtvace; no nemogav se održatí prama Urosu, akloni se i 
svoja vlast pruži, odbíjajaói Orke, u Tesalija i o Btolija, a ova sadnja 
doôníje izpostí (Glasnik. XIV. 234.). 1 fývkáevit velikí, kralj ugarski istom 
kad svrsi rat s.t Mletéaní, opotrebiv ova xgodnu prilika^ navalí na Urosa 
(1358.}, i Bosno mo ajsme. 8 Mletčani i s Dubrovčani Uroš mimo se je 
držao, te i DabrQvniko potvrdí stará trgovačka pravá a Srbijí i darova 
mu semIjÚBte od Ljate do Karíla ^1357.); no malo kasnje savadiv se ovaj 
(rad s knezom Voislavom í s Kotorom, ovríedi jako í Urosa, koí mu ípak 
aa krátko svoju mílost vráti í s Voislavom gm pomíri, utanačiv, da jedan 
dragomo otete zemlje i sažnje povrate (1362.}. Ostaje nam isto tako po- 
velja, kbjom potvrdjuje Uros Kotoru slobode^ kóje so mu njegovi predčí 
darovali bili (Nanú de Duok, Imp. Rat. numisj. 

Kraja konca opasi i sam Uros , da je Vakasinov sužaoj , te nebje 
droge, nego vierne jos njekoje dvornike poslusati i najopasníjeg tog supar- 
aika silom orožja odtisnutí. No je Uros jos nejačak premac bio, pa namíslí 
a DobrovDÍk prebjeci, i odtolen vatru gradjanskog prevrata podstriekavati. 
Medjutim ga Vukašín preteče. Na Kosovu blizu Nerodimlja ubi ga u lovu 
(2. prosinca 1367.). Tako prípovieda patrijarh Arsenjje. S njime nesta 
N<ímanióeva plemena (1}. Naslíedi ga sam nboica 

VUKAŠIN MRNJAVIČ (1367-1371) kraljevskim naslovom a ne 
earskim (2). Uz ta prigoda Baosa, župan u Zeotí proglasi se gospodarom 
ove zeoilje, a malo kašnje, da razpruží svoje granice, obsíedne Kotor. Vu- 



(1) Novco Uroáeve opisuje J. Šafafík u Glasaiku III. 23i. VIL 212. VIII. 268. IX. 275. 
Ima lu srebroih i bakrenih, slavjanskim i latíaskiin nadpisom. 

(2) Podpis Vukaäinov glasi : Bk jCpHCTA BOľA BAArOB'ftpNH H ;C(^HCT(d- 
aWBIIBH BilkKAUlHHk K^Ailk '^, fJtftfcr /«/J. Na novcih pako stoji: BiirOBtpHH 
KfA BKkKAiUH (Glas. V/, itr. 199.), 



— 184 - 

kMÍD, mAavQen ted« s isBevieraimi iufwni n díragih stranah Srbije, obráti 
86 na mah k Mleiaékoma vieéa molbom, da Baoáa protíera ii Kotorškos 
podrueja. Hletôani, medjatim aa to od istoga Pape potaknatí, odpraye od- 
mah SYOga poBlanika k Baosi nalogom, da bo 8 Kotorom pomíri, i b om 
stope BToje brodove odstráni í rasoruža, inaoe da ée mu jih porasití i p«- 
palití. Tíem se na voyo povratí mir. Stražimir Joraj í Baosa, kraéa i žo- 
pani u Zentí, tom prígodom syeeano se odrekose istoéne viere, povrativ w 
na katoličkn (Z9. sieónja 1369.^ sakletva ojihova kod Theinera), U Poreéi 
na Brodu 5. travnja 1370. (6878.) potvrdí Vokašín Dnbrovčanom staré po- 
ylastiee, sto sa n SrbskoJ za predjašnjíh yladara užívali. 

No pravda božja nije dopuBtila Vakasinu kao ni Dosana doge na- 
sladjivati se plodom svoga ísdajstva. Godíne 1370. sa prví pat Morat L, 
snltan tarski, navalí na Srbíja sa 70.000 svoje vojsko. Vokasin dočeka gt 
8 26.000 na Kosoya, i kad se prví pat yojske udaríse^ Vakasin odna po- 
bieda, posíekav trideset hiljada Turaka. Na malo kašige Vakasínova vojska 
kad Marice isnenada ob noé napadnata, sramotno biežeé, yeéím dielom b 
ríeci se podavi ilí od maéa pogina. Vakasin izmakne, í a biepi misleé da je 
yeé van opasnosti, sjase s konja i odoraža se da malo odpoóine; no slnga 
qjegov polakomi x se na slatni lanac víseéí o kraijevskom vratn , te da si 
ga prisvojí, odrabŕ hristoljabivoma kralja glava (26. rajna.1371.). Žena 
ma je bila Aljena, a sinovi Marko i Andríjas, toli proslavijeni o narodoih 
piesamah (1}. Marko je ved sa otóeva yladaoja nosio kraijevski naslov 
(Mikl. Mon, Ser, str, IdO—i,^; alí f a nehtiede po'otceyoj smrti eio ná- 
rod priznatí za svoga vladatelja. Tada se sva ta dŕžava razpade í svska 
valjda pakra}ina o sebí stajase. Zato vrieme, kóje. je poteklo od surti 
Vakasinove do Lazarová vienoanja (1377.}^ raože se slobodne nazyatí í«a- 
viada, V tom kolebaoja pribavi si napokon veda stránka národa Sríemskí 
žapan 

LAZÁR GREBLJANOVIÓ, rad tóga navlastito, sto je bio n rodbioi 
s Nemaniéeyom kaéom, imajuéi za žena- rodjakinja Dosanovu, Milioa. Po- 
moéja te stránke Lazár pohíti, da si podloží svoje takmace. Udari dakle 
na velíkase, kojí se aztraéavaha prípoznati njegovu yrhovna vlast^ i podje 
ma sreéno za rukom njekoje odmah spokoriti. Župana Nikola Altomanovióa 
pobiedi tok poslíe trogodíónjega boja, í osliepí ga (Šafárik, Pam^ Drw, 



(1) U spisih arkiva Mleta£kog (Senato. Mar. 22. svibnja 4444.) spominje se : (Hiveria 
filia Regis Volcassini, i káže se, da je per magittros condtuUos de Regno patris sui sagra- 
dila u Zenti crkvu Sancte Márie de Loren%o. * 



- 185 - 

Pinm. Jikos. sir. 74.y. AU n^golemijí i DaJBÍinijí i^egovi 6ii|>ariiiei bili 
BO sinovi VakasiooTÍ, Marko i Andrija, i bosanakí ban Stiepan Tvrdko. Na 
ka je straoo dŕžave Andrga svoja vlast sterao, to se joi do danas opre- 
dielití aemoKe. U pieneiíh dolaaí aani naslovom: De^poi Andrijm, Marko 
■tvrdí se o Prilipn Makedonskom, a čídí se, da je on po otóevoj smrti a 
svojej vlastí veéi dio joŽDo-istočne dŕžave pridržao, odkle je pómoéjn Baosa, 
žopana seotskos, a beadvojbeno í brata si Andríje, nspiesoo odbijatí mogao 
sahtíeyaDJa í sama oapadanja Lasareva (Lieí0p. Tronoé. V. Glos. V. gl, 
IX, g. 4í.'), Tamo je Marko neodvísao i kraijevskím naslovom vladao, kd 
Bto nam posviedocaviga novoí, sto je tada dao kovatí Imenom kralja. Vrlt 
Janko Šafárik príobei prví Markov novae ísnadjen od g. Vrkoviéa n Pirotu 
(Glas. VII. 917.}. Na njem se vidí spríeda Isukrst stojeéi, gdje daje bla- 
g;o8]ov, a 8 traga nadpis a eielom polja Bk ;ca « EA BAron^HH K^Kk 
lU^O (1). 

Poflto Lasar njekoje od srbskih velmosa spokori, g. 137t. u Prísrena 
prívoljenjem sveéenstva i sabora 'stavi si na glavu oarsko krann (F. Otas, 
IX. Z48.J\' pozva se samodržoem srbské í podunavske zemlje^ i dade se 
pomaxati na príestol. nadbiskupom Jefremom (Z), dajaé a dvora najveóa 
east zeta.si Vako Braokoviéa, koi je tada mal da ne neodvisno vladao u 



(1) Imamo i dnifih spomeoika, kóji sviedoée, da je Marko, sin Vukaiinov, kao kraiy 
aeodvisDiv vladao njekim dielom dŕžave. U nadpisu, koi ge yeé od onda 6uva u crkvi mana- 
stira Zer%e kod Prilipa ne daleko od Uhri'da spomi^je se Marko kao kralj i naslíednik Vukaáinov 
(h CMNh lerO KpAAk MApKO) , te se dodaje, da je Umo po5eo viadati poslie Marka 
velikí Amir Pagazit; iz tóga valjda, Íto lazárova vlast na one sírane ili se nije nigda sterala 
3i po sve slabo i za odveé krátko vrieme (Glos. VI. 186.). Marka kao kralja spominje joS 
drugi nadpis na crkvi prvostolnoj u Ohridu, priobcen po Miklosiéu (Hon, Srb. aŕr. i82.). 
U Ohridu pako káže národ, da je kraJ|j Marko sazidao crkvo sada razorenu s manastirom 
Sv. Arhanjela Mibaila, gdje se joá danas vidi s desne naslíkan Vukaäin krakovskom krunom 
i nadpisom kod glave KftAKk BAbKAUlHlIb y a s lieve isto tako u kraljevskom odieln 
kmnom na glavi i žezlom u ruci stojeci sin njegov Marko, nadpisom kod glave KĎAKk 
inaKO* Janko Šafárik, koi je u Glasoiku M. ovc spomenike bistro razložio, veli, da se 
môže sasvim pouzdano reéi, da je Marko bar u jednoj česti Duáanóva carstva poslie smrti 
svoga otca za kralja priznať bio. Pobija to mneoje Dr. Nik. Krstic u Glas. VII. 57., no slabo 
i sasvim neosnovano. 

f2) U podpisih Lazarovih ne nalazi se ipak cárski naslov, no uviek kneževski: 
Kk jCf^HCTA EOrA BliarOB«|^nklH KNe3k XA3A|^k — ili: Bb JCpHCTA BOrX 
BAArOBCpnMH H CAMpApSKABNblH rOCnOAHNb CpbBA6Mk H nOA^HABllO 
Cre^AHb KB63b AASA^b od god. i380. (V. Mikl. Mon. Serb. ttr. 195.). Na novcih se 
pako naziva samo knezom i kraljem (Y. Glat. III. 2SS. i V. 914.). 



- 18« - 

Prí«tíoí (l}y sto ga je najskoli apropaitilo. Taj vaini éín pri vede i ostale 
velmože, da ga prímu sa evoga gospodara^ isim pomenutih Marka, Aodríje 
i dakako Tvrdka, nadajúci ae sami príeaiolu. Lasar tek sada se pospieaí, 
da Bi^príje Marka oro^em 8a|;Qe. Navalí ^Me oa aje|;a í príailí ga god* 
1388. íli joa doéoije, da pribief^ne k tarskoma cára, Moraia. Sad Marko 
stade, da Lasara a rat s Turci úplete, i sato je dražie Mnrata proti lýenia^ 
a ujedno je i ostale Lszareve knesove knjí|;ami na svoju strunu prímani- 
Ijívao f r. Oias, IX, g- ^^0- Tiem pocima delijski život Markov í nje- 
i;ovo službe vanje kod turskoga oara; te po kasívanju tronoskof; lietopisca 
Marke i Andrija bili su od sada pratioci tnrskíh qeta. 

S droge strane Lacar ili se ne osudí, ilí mo Toreí vriémena neda- 
dose, da se svrgne na Štiepaná Tvrdka baňa bosansko|;a. Ovaj još sa 
Uroša V., edtri^nuv se pored ugarske sastite sasvim od Niemaniéa, stavio 
se biase veó onda na to, da raxsiri na sve strane svoju državo. Po Vuka- 
sinovoj smrti saželí si napokon srbski pŕiestol; te kada mo malo kasnje 
podje za rukom predobítí prímorje do Zente, proglasi se bosanskim i srb- 
skím kraijem, i priredi si odmah dvor na kraijevsko (1376.}. Sve to nan 
on sam pripovieda olístini, kojom u Trstívnici, us prisutnost svoje matere 
Jelene i žene svoje kraljíce Doro(íje i njekojíh dvorníka, potvrdí Dubrov- 
níku stará pravá, koja si stekao biase u Bosni i u Srbiji sa prediýih vla- 
daoca. Ta velí Tvrdko^ da mu je Beg dao d vie krune, najprije bosansko, 
pak srbskú j da nalazeé ae Srbíja bes pastira, podje tamo da ukríepí ono 
stolíou svojih prarodíteija, te da je n Srbskej . okrunjen bio na priestel 
imenom Štiepaná kralja Srbije, Bosne, Primorja i zapadnih strana. 

L&zar^ čim se ponješto osnažio, udari najprije na Biograd, i raaori 
ga, samo da se nemajú Ugrí odkod Srbiji groziti, kô sto su namieravali. 
Medjutím vec god. 1381. poému Turci nasróati na srbské zemlje, ali búda 
razbíjeni od Čerepa Vitomira na Dubravnici. Docníje pako udare na Bugar- 
sku, i prisíle kralja Šišmana na danak i vojničku pomoé. Nuz to ia Bugar- 
ske provale dalje u srbské, prediele i osvoje Nís (1386.). Sliedeée godine 
opet se povrate u Srbské prediele. Doéeka jíh Lazár, i kod Pločnika na 
Toplicí razbi (Šafárik Pamdt. Drev Pisem,Jih.str.74.) ydW spoznávajúc, 
da jim jos níje na oružju dorasao, morade jím obeéatí , sto i Bugarska. 
Odoše Turci, a Lazár stade svu snagu prísakupljati i sto dom'aéu to tudjn 



(1) Ovo bi nam posviedočila Vukova povelja od 30. sie6nja 1387., u kojoj veli, kako 
8U Dubrova£kí poslanici bili pred knezom l^asarom, gospodarom nje^ovím, i kako jim je 
Lazár potvrdio sUire povele; a zalinida su došli k njemu, fiek jim jili i on odobri, sto 
voíjno izvrái (Mikl. L c. str. mi.). 



fBSjioda o ' boj proti iieviero«niii Otmanoviétt mgovaratí. Čím to Marat 
dooa, ipíse troMoáki lietopis, díže vojske trístotine hiljul*, a pred njome 
janak Kra^evióa Marka í brata ma Andrijo, dva Vakasiaovica. Na Kosovu 
se Tojske sakobíse. la prvá bi dobituik Lacar sa svoje sto hiljada vojske. 
No velí se po ísdigstva Vaka Brankovida osta Tnrein slavodobitsn 15. líp. 
1389. (1}. Laaar, a bíegii od dosmana ahvatjen, bade ona ísta veóer 
smaknat; a i Morat o isto vrieme dokonca svoj život od desoíee Milo- 
seve (Z), Tiem padoe Srbíja o turske sake. 

Ko80v»kom nesrieéom to veéma se rasoiepa srbská driava^ i ohako 
rastr^nata smr^o Urosa V. Tvrdko prídria Bosna i veéi dío Primoija, pa 
sada Teéim pravom í oaslov kraija srbskoga, bosanskog i primorskoga. 



(1) Izdaju Brankovu Djekim naóinom potvrdjiýe nam pogodba, koju je isti Vuk sklo- 
pio 9. svibnja i390. s Dubrovnikom. Bojec se Vuk, da ga Ugri ili Turci s priestola, koga se 
u Srbskoj po kosovskoj Desrieéi nezakoníto dohvatio biale/ne svale, prígnu Dubrovdane na 
obvezu, da ce ga prímití^ te i cielu njegovu obítelj i imovinu, kad bi mu od potňebe bilo, 
u svoj jgrzá, i braniti i ne predati u ičije ruke itd.; te se tu veli: AKO 2IH BH /^OUIXO 

AO Toran s|»iíMeiiA, ma sorb ne aah, T6|>e jie ss^uosce rocnoAHNb KiiKb 
A^kaRaTH i^euAio cpbocKS, hv ra híkacnv wpn hkh tv|ii|h hxh tko hnh, 

itd. (Mikl. Mon Serb. Hr. 915.). 

(2) Živo nam je ova bitka opisana u rukopisu, koi se nalazi u knjižnici popečitellj- 
stva prosvíete u Biogradu (Daničic. Glas. X. 340.). — Republika Mletačka nije se onda nala- 
sila ni u ikojem Qdnoá^u sa knezom Lazárom, i zato u mletačkom Arkivu nemá viesti o 
kosovskoj bitki. Samo se u naputku, ito je ono viece dávalo svomu poslaniku na iztočni 
dvor i na Psýazita nasliednika Muratova (25. srpnja i589.), spomínje ovaj rat medju Muratom 
i knezem Lazárom, i Muratova smrt: QuUmt litteris presentatis, tí facta salutatione de- 
eenti et obUUione generáli (t. j. nasliedniku Muratovomu) cum illis verbis, que sibi utilia 
videbuntur, dicere debcat, quod tiibtus partUam gáUarum presetUium de Venetiií ad au- 
dientiam dominationis nostre veneral, sed non clare, beUum et novitas, quod ftierat inter 
magnificum Dominum Moraíum, qua patrem tuum, tí comitem La%arum; de quo diversa 
dkébanturj q^íbu8 fides bent preberi non poierat. Sed tamen dominatio nostra audierat 
de morte ipsius doinini Moraíi, de qua inaximam displicentiam habuerat, S tóga bi se 
dalo misliti, da prvé viesti prineiene u Mletke o kosovskoj bitki nisu bile bal najpovoljnge 
za Turke, kad se nije poslaniku naroéito naložilo, da se Sultanu raduje zapobiedu iznesenu. 
1 doisto bitka kosovska , akoprem od težkih poslicdica za Jugoslavjane , nije ipak bez naše 
sláve dokončala. To nam potvrdjuje, áto se je odmah Turska vojska kuci vrátila, i ono malo 
viesti, ito nam ostaje od one dobi. Stiepan Tvrdko u listu na Trogirane od prvoga kolovoza 
iste godine i389. odprto veli : Eya tandem inito cum eis bello die 20. mensis Junii pro- 
xime preíeriii Dei dextera adjtUrice et nobis propilia assistente, obtento penilus cum tri- 
vmpho campo confliximus, devicimus, et humi prosíravimus interemptos, paucU demum 
ex ipHs superslitibus remanentibus, Dei laus licet cum aliqua strage nostrorum, attamen 
non muUorum. Isto nam tvrdi odgovorni list, áto je 20. listopada i389. odaslala Florenza 
na istoga Štiepaná, gdje mu se raduje na pobiedi, koju je nad Turci održao na dan Sv. Vida 



- 188 - 

Vak Brankovié, opime se Miltoi, udovi Lasarevoj, i Pajacite 
Tarakoma o priavojenih si predielih, sklopí napokon a ovim sadnjim po- 
voljni mír, obvesajaé se na ^odisnji danak^ a Pajasit ma poati da pridrží 
prisvojené si zem]je t da bude skrbnikom Štiepaná Ijasareviéa do njogove 
arielosti. Dade si naslov sliedeéi: rOCno;^|kk ce^BSeUh H no^HMAlO (god. 
1392. Mik). M. S. str. 223.) (1). Za te tarske raapre dobi Vak od re- 
pablíke dnbrovaôke snatna poveljo^ kojom se je ova 9. svibnja 1390. obTO* 
sala, da ée prímití poklade njegove, i žene ma g. Mare Lasáre¥Íée¥e í 
njihovih sinova Oripira, Ojorgja i Lasara^ i vieroo eovati, pa tako da de 
jiffl jih po Tolji njihovoj povratíti $ i da ée jih- dra^ovoljno a svoj |;rad 
primiti í braniti proti svakoma kad bi došlo do tóga, da oni nebi mogU 
držati semljtt ňto sada imaju; niti ds de jih i ma kóma predati, do pri 
jačjoj šili badi tarska badi a(^rska ili koja droga, da ée jih sigarno od- 
pratíti do slobodne semije (Mikl. str. 215.). Ťada Vak Dubrovčanom nado- 
mieri ta saslago potvrdjenjem povlastíca, sto jim biase prvo zapisao. 
Vak veó pri smrti Urosa V. apravljase kao vojevoda sievero-istoenon 



na Košovom po^u. vTu se joite slávi ono 12 junáka, kóji su se lakleli biU, da ce probiti do 
carkoga áatora, a navlastíto onoga, koi je istoga cára Murata mačem ubio (Katona T. XI. 
str. 273,). Nije dakle uvrieda po Lazaru, no živi plameň domacega spása oružao silnu desnicu 
Miloša Ubiliéa i poveo ga do stana Muratova. Ove viesti suvriemene opisiyu nam dakle 
kosovsku bitku po sve različaim načinom nego áto nam jih je prediga sačuvala u narodnih 
piesamah. Ali ne sibiemo ovdie ni mukom mimoici Ferman, koi je sultán Bagazit, sprovodeói 
mŕtvo tilo na Kosovu poginuváeg sultána Murata Bniskomu Kadiji i Sulejmanbegu prvomu 
veéilaru pisao. Originál turski čuva se u Carigradu, a prevod srbskí u knezevskoj kancelargi 
Beogradskoj, odkle ga je dobilo družtvo srbské slovesnosti i priobcílo (Glas. X. 5S0.). Veli 
tu dakle Pajazit: kad ovaj moj visoki ferman prispie, %nano budi, da te je po oáriumj* 
bitke, koja seje po naredbi boijoj na Kosovskom polju dogodiU, moj otac, suUan Murat, 
koga je iivot bio srecan a smti mučenícka , pri svem tom íto se je on, pošle u snu vidje- 
nog sana sveviSnjemu tvorcu molix>, da ga mučeníctva udostoji, nevredim u podpunom 
%drav1ju s bojíka u čador, koi je do neba uxviíen, povratio; — pa ba$ kad smo najveéu 
radost i %adovólstvo uiivali, gledajuči kako se odsiečene glave' banova pod pločama konski 
nogu valjaju, kako neki s ve%anim vukama, a neki s ixprebíjanim mUicama sttfje, onda 
je i%nenada jedan imenom Miloš KopUič, doiavH s lukavstvom i pritvomoíču kaxao, da je 
islamskú vieru primio, moléči da se u red pobiedu odriavajtuie vojske primi. — / kad 
je po molbi njegovoj propuSčen bio, da noge svetloga cára eieluje, on je u miesto da to 
i%vrši, otrovni haniar, koi mu je u rukávu sakriven bio, neuxtraSivo na dično tido pre- 
svietloga cára upravio, i zadavH mu te&cu ranu, iíapojio ga je mučeničkom ' sladkom vo- 
dom . . . Poko je rečeni MiloS ovo dielo proi%veo, nagao je i%pred vojnika, kóji su se kao 
%vie%de na nebu blistali, begati, no od hrabrih vojnika bude stignut, inakomade i»siečeii, 

(i) Dva novca Vuka Brankoviéa slavenskim nadpisom izdao je Šararik (Glas VI. 
i2U4. IX. 278.). <ledan sazdaje samo ime njcgovo; drugi: jj^CCIiOTk BAbKk. 



- 189 - 

0tnuioiii srbskog^ ^nt^ií^ i pridŕža one predSele^a Vukftáína i kneza La- 
sára, koi mo dade isto svojo kéer sa ženo. Aii sve nje^^ove težqje smie- 
raha oa to, da si príbavi sasvim neodvísoo drsavo^ sto napokon i postigno 
kosovskom isdajom. I s mletaôkom repoblikom držao se Je Vak príjstelj* 
ski. Zapitá joj ipodíne 1393., da mo vráti dragoDÍenosti, kóje so . bile míras 
lýegove sestre, odate sa Gjorgja Topijo i^ospodara Dračkoga. koi predá 
Mletéanom Dŕač, a ona mo 26. rqjoa i. goá. odhovorí, kao iniimo amieo 
nostro, da ée mo po moéi po|;odíti, no da i on posti otvorene stase trgo- 
vaeke, da Mletački podanieí mogo slobodne i sí|^orno doéi in ioei$ ét 
terris suis os obiôoe povlastiee, kóje bi želiela da joj o pismo stavi* Vok 
pogodi joj, a ona podieli mo 9. tráv. 1394. sa nje|;a i sa nasliedníke nje- 
gove pravo na gradjanstvo mletačko, naslovom gospodara Raóke, Slovenge 
id. Dragocienosti ipak ne vráti mo ni njegovim sinovom, kóji su jih sah- 
tievali po ptôevoj smrti, no 4. stod. 1400. sapoviedi, da is Dráča se pri- 
aeso n Mletke. Vok omrie 6. list. 1398. (Míkl. str. 2310- Káže tronoski 
lietopis, da je Voka Pajasit po kosovskoj bitki skrbnikom jos nesriela 
despota Štiepaná Lasareviéa postavio, te napokon ga rad njeke ovrede o 
tamnico bacío; no podmietiv stráže^ da je Vok pobíegao o Bosna i tamo 
nedaleko Trávnika semlja ga poždrla i jesero se to otvorilo, kóje se i sad 
Klokot .Vakov nasívlje. (Qlas. V. str. 94.). 

U sápadnoj straní^ naime a Zenti í a Arbanaákoj^ po Lasarevoj 
smrti njekoji velmože proglasise se neodvisnimí vladári o svojíh kotarih. 
Ismedjo njih najmocnija biase Baoseva koča, koja si prisvojila bíase neo- 
graničeno moó veé sa Vakasiqa, i njezína vlast protesala se na Zenta i na 
sieverna Arbanasku. Ood. 1389. stajao je na čelu te obitelji Gjorgj Straci- 
mir Baosié. No Tarci malo kasnje navalise i na te strane, te oprivsí se 
Gjorgj, rojna 1392. páde o njihove ruke. To dade pôvod Mletcanom, da se 
tvrdo násade na srbskom semijista. 7. list, 1395. ponude pomoc Gjorgjevoj 
ženi samo da ne daje Ulcínja Tarkoro, a malo kasnje od Drag. Topije pri- 
majo Dráč na obrana proti Torkom^ kóji ga veé tada biaho obsielí; a isto 
tako Lesko (Alessio), od Radiéa Crnoje velmože Zentskoga; teoni si pri- 
svoje ta miesta os slabo novčano naknado. Hedjotim G)orgj, pastiv Skadar 
vodji Torskomo Saina, dobi sloboda^ a kad u slobodí, opet si prídobíje 
Skadar. No videči, da nemôže odolieti pretežnjoj šili Torskoj^ a da mo nije 
čekaci pomoé od Srbíje, ppsalje poslanike o Mletke, da ponude onoj vladi 
Skadar i Drivast s dotičnimi kotari. Senát mletački rado primi te ponade, 
i 14. tráv. 1396. bje sklopijen o Mletcih ugovor, po kom umah dade Gjorgj 
Daždo mletačkomo one gradove, ostaviv sa se Ulčinj, Bar, Sabojana i 



- 190 ^ 

Zenta, í nuknadno, da bode on I nje^oví naaliedoíei plemiéi mletaeki^ í da 
mu dado Mletčaní 1000 dak. na godino kao danak sa darovane jím xemije. 
Tada Gjogj navalí na Radľéa Crnoja^ koi mo se, čím je Ojnrgj sužnjeni 
Mo Tarskoga Saina, isnevierio bía&e, i 25. travnja 139cl. potvce ga i obije, 
te tako opet proží svojo vlast na Zentu. Po smrd* Ojorgja, njegova žena 
Jeleňa, kéer Lasara knesa srbskoga, í sin njihov Baosa Straoimír sapitase 
od Mletčana sve eemlje, sto jim Gjorgj biase darovao; al bes nspieha, te 
Baosa stane oražjem jih predobívatí i otine Skadar. Mletôaní pošalja tamo 
dovoljna sila, da ga sasbije, i o isto vrieme proglase, da ée dati 1000 dok. 
Bvake godine onomo, koi bi jim predao o ruke Jelenn i Baosa nje stna. 
zadnjega potomka ovoga plemena (7. koi. 1405.). Medjutim ne samo príde- 
bgu Skadar i protjeraja Baosa iz svoje semije , no osma ma Ulčinj , Bar 
! Badva; a da si osigarajo sva na novo pridobita dŕžava a Arbanaskoj, 
posalja 30. ožtýka 1406. poslanika na Saltana, kóma se obveia plaéati 
godisnji danak od 20(iO dak. sa svoje Arbanaske semije; Rat ipak trajase 
neprestano medjq Mletčaní í Baosem, i stoprvlip, 1407. kod Bara dodje de 
mira, po kom osta Baosi semijíéte Gospí od Rosaoa na sapada s Badvom 
na rooro, a Mletčanom od Bara do Leske í 8kadra, az godišnjí danak 
Baosi od 1500 dak., te Baosevi opunomoónícl jamcise sa mir ajcem Baose- 
vim Štiepanom despotom srbskim i njegovom tetkom Marom, ženom pok, 
Vaka Brankoviéa. AIí Baosa ustračavao se potvrdití taj mir opet obnovljea 
6. lípnja 1406, a Draóa, sahtievajoéí, da mo. puste Mletčaní jos barem 
Bar i njesto natrnjega semljiáta. Dä si to ísposlaje, posla Baosa srpnja 
1409. tt Mletke svoja Mater Jeleňa 5 na sve sahman, kó sto i molbe Štie- 
paná despota srbskog; i njegova brata Vaka. Medjasobna napadanja napre- 
dovaha to ostrije, te napokon posríedovanjem Sandala velíkog vojevode 
bosanskoga bje 21. stud. 1412. ugovoren mir, Mletačka Republika vratí Baoší 
Ulčinj i Budvu s njihovimi kotari i obeéa mu 1000 dak. na godína. No 
Baosa nije se zato dobro pasio s Mletčaní, a oni sa s droge strane svákom 
prílíkom gledali. da mu naskode, ili da ga sasvím izteraju íz oníh strana. 
Radí njeke razpre uzkratise mu najprije godišnji danak. Da jih na to pri- 
šili, navalí Baosa početkom god. 1419. na mletačke predíele, te svibnjom 
podje mu za rukom pridobítí Drivast, a malo kasnje Bar. Mletčaní, 
buduc drugdje zabavljení, slabo mu se mogose oprieti, ter naložíse svojim 
náčelníkom o Arbanaskoj, da zovo Turke na pomoc iz Skoplja í da Baosa 
gledajo svakako apropastiti i života Ušití pomocju novaca i noiene veé 
proglašene na njegovo glavu , koja je od 4000 na 8000 dukáta po- 
visena (8. travnja 1419.). čujué Baosa takove stvari, poplaší se i saprosí 



- 191 — 

mír od skadarskog knesa; alí malo poslie odreče se tóga O|^ovora, osvojir 
i tvrdjava Drivastsko, góie zasQŽnji sama knesa ovoga grada Jakova 
Korera i fos dnigíh pleroíéa mletaékih (kolov.).- Sliedeée godine sreéa se 
obratí na Mletéane, te osvojise mo sve gradove i istá Zenta gornjo, a Baosa 
saglavi (svib.— kol. 1421*), osCariv samo od sebe ženskoga a ne rooškoga 
spola ^ te tako njegova porodíca s njim se isp'na a iroanje prodje- na 
RUeteane. 

Napokon í Marko i Andrija. sínovi Vakašinovi, po kosovskom po- 
ráža opet se povratise o svoju prednja oblast, í o Prilipu sa kao vasali tar- 
ski yaljda í do svoje smrti ostali , jer se sna. da je Marko, vojujuóí sa 
svojinai srbskimí četami a vojskí Pajazitovoj proti Mírčí, vojevodi Vlas- 
korao n velikoj bitki kod Rovina g. 1394., gdje su Tarci krvavo razbijeni 
bili, poginao. Od tada Markova dŕžava osta u tarskih rakah, čim se pod- 
pano znade, da despotova vlast nije se nigda poslie na one strane raz- 
prostírala. 

Tim nacínom odvec malo '"zemljista srbskog osta za zakonítoga na- 
sHedníka Lazareva. Pajazit^ po otčevoj smrti na Kosovn, ubivší bracu i pri- 
svojiv si sva moé a Turskoj, poplíeni njekoje srbské predíele, aze njekoliko 
gradova i ode k Carigradu^ da si príestol atvrdi. Nalb kašnje posla ipak a 
Srbijo njeúto razbojničkih četa, da rase sve naokolo srbské^ bogarske i 
arbaoaéke kotare. Taj cín prišili Milieu^ udovu Lazárovu i njezína dva 
siná Štiepaná i Vuka^ kóji sa u svojej vlasti sadržali bili samo sriedu 
prvasójeg carstva srbskog, da zamole od silnoga dusmana mir i uživanje 
ostavse jim zemlje. Pajazit dopusti, da ostane na priestoln srbskom 

MILICA i nje sin Stiepan La%arevic, no pod takvom pogodbom^ 
da se vec sada Srbska njegovom sužojicom nazvatí môže. Stiepan morao 
je sliedíti Pajazita u bojeve sa svom silom svoje zem^e i plaéati mu težkí 
godišnji danak. Osim tóga Pajazit uze si za ženu Nilevu kcer Míličina. 
Njezínoj liepoti za Ijubav zaboravljao je Pajazit na svoj korán, a u njeje 
se pravoslavje nedirao. Brata nje Štiepanú pako povratí sve sto si pridr- 
žao biase zemije srbské. Milica malo poslie smrti svoga muža nedaleko od 
Erusevca sazida manastir Ljubostinje, gdje se i ona, pokle opazi Štiepaná 
vec zdriela za vladanje, zatvorí sa mnogo udovíca, svojih mužova lisenih 
na Kosovu, i tude umrie ll.stud. god. 1405. kao kaludjeríca. čim se Milica 
svoje vlasti okani^ stade 

STIEPAN LAZAREVIČ sam vladati svojom zemljom^ i posav u 
Bosna^ oženi se tamo s kcerom Tvrdka, kraija bosaoskoga, i odvode ja oz 
sjajoa pratnjo a svoj stolní grád Biograd na Dunaja. Stiepan, akoprem 



- 192 - 

pogodliom Pigasitu obvesAn, i po ojem obdarem, ne iÉkasa ma se ipak po 
Bve víeran i oddan. U bitki kod Nikopoija (26. rajna 1396^ on se Je tii 
Cára Sigmanda borio proti Tarkom, alí issa one goleme nesrieée sa eielo 
krséaostvo izkaža ma se Stíepan sa svíin pokoran. Po smrtí Vaka Braa- 
kovida (1398.) isagna Stíepan binove Vokove Gjorgja i Lasara ís Srbíje^ 
a oni prieko Dalmaoije otídose k Pajazita, nebi li jih nveoa otcove semlje. 
Ali Pajasit, rad Nilíeve, kceri Lacareve, svoje žene, ne prista na njihove 
aahtieve, te tako ona dva brata ostadose pri dvora Sultánovu čeksjoéi 
sgodnija doba. U ratu s Tamerlanom Stiepan í brat ma Vak odvedose do- 
voljnu sila a pomoé Turéina, i u bitki na angorskom polja (26,— "28. srp. 
1402.} Stiepan je s Bajazítovim sinom vodio predvojska í jaňaeki asmieao 
pred neismiernom silom tatárskom. Tamo se na^jose i oba brata Branko- 
viéa. Sva cetírí padose napokon o tatárske ruke. te i Stiepanova sestra 
Sultaníca Milíevaj no oni pobíegose íz tamnice i éudnovato se spasise, 
bižaé u Carigrad^ gdje jih car líepo primi, a poslíe u Metelín (iVaretaiM. 
Cod, 1402."). Tom prigodom dobi Stiepan od grčkog oara naslov i krunii 
despotska po vbíéajn starom^ kojom se godine 1406. vienéa na priestol. 
Národ ga je príznavao za Cära (JHikL str. 277.). Braéa Brankoviéi ostase 
tada u Carihradskom dvora, gdje Gjorgj primi poslie za ženu earevu kéer 
lerinu, te od tada je car tražio, da mu zet postane Despotom srbskím. 
Brat Ojorgjev Lazár, prodje k Solejmanu u Jedrene, da mu pitá pomoé 
proti Štiepanú, no sve badava. Stiepan iz Metelina s bratom Vukom po 
moru vráti se u svoje zemlje. Stiepan i Vuk, liepo su se gledali dokle jim 
je májka živila^ i kf^o braca priljubljena i ncrazdie^iva u Srbskej vlast 
dilila, sto bi nam javno dokázalo povelje srbské onog doba, na kojih oba 
su zajedno imenovana i podpísaná. Jedíno na pečatu stoji ime samo Stíe- 
panovo: Ý Bh ?CpHCTA BilArOBepNH A^CROTb CTe^ANb rOCnOAHHk Bb 
BkC6H CkpnCMé 7fiU\^ H nOASHABblO (V. Mikl. Mon. Serb.J. Po smrtí 
Milice Stiepan sam se podpisuje, kô sto na povelji u Boraču izručenoj 
2. pros. 1405. dubrovaékim poslanikom, kojom potvrdjuje onomu grádu sve 
povlastice, sto je ímao u Srbiji, te tu se naziva: gospodin svoj %ém^i 
srhskoj i pomorju i podunavskim stranám', ili samo gospodin Srbljem 
despot Stiepan. To bi nam veé dokázalo da su se braéa po smrtí svoje 
matere razdvojila. Uzrok, čega radi taj razdor pošta, bíase stranom sto je 
uda Stiepan svu vlast u svoje ruke stísnuo, a stranom sto su sada braéa 
Brankoviéi, kojí su ipak držali tada u svojoj oblasti njeku čest otôeve 
zemlje C F. povelju od Z9. prosinca god. 1405. Í9(datu u Vléem Tmu. 
Mikl, str. Z€9. ÍTT. 279.) upotrebili tu prigodu^ da navedú Vuka, da pitá 



B braU xa se 4io oléeve senlje. Stiepan od^MÍ bratove xahtíeve , a Vak 
oée a Jedrene k SulfúmaBu, gdje s4oživ se 8 Brankovíói, wprosi ▼ojsku 
od Tarciaa, i igom oavali oa Raška, koja u maio pridobi (1409.}* Sad 
fikiepan bi príailjea raadielití svoja driavu s bratom Vakom, kóma posti 
bmI da ae eiela stará Srbska. Od tada Vak jako se je drsáo Solejmana i 
podponagao ga a rata s bratom Asanbegom. No god. 1410. Mosa^ treói 
dfi Ai^jasítov, asta proti Sulejmaaa i pobiediv, smakna ga. U toj borbí Vak 
8 prvá prikaŽDJe se nakloiýen Mosi , te srpnja 1410. god. apravi poslanika 
MaríDa Stiepaaova is Dubrovníka a Mletke, da po nalogu Mase isprosi 
galije mletaéke, koj^e bi vojska Muséva is Asije a Gréka prevesle. Tom 
prígodom Vok samoii mletscko víe^e^ da ga imeiuge plemiéem mletačkim, 
da naloží svojim knesovom priekomorskim^ da ga prime aa snletacka zemlja 
sa svojbinom i imanjem, kad bi po nesgodi morao biežati ís svoje^ i da 
oprosti Baoši i sestri njegovoj Jelení i oskrbi pristojním žívežom. Ali malo 
k«Ánje Masa pro^ie a Gréka, te mletaéka republika odgovori poslanika 
8. kol. 1410.; da^ posto se véé Masa biase u Evropu prebrodio, od galQa 
oema víse govora^a Vaku podielí i^emstvo (o poveljí 10. kol. nasvan: comeš 
Helavonim) i Jist sa knezove, da ga príme s pratigom i s ímanjem u svoje 
gradove. Čiiii se ipak, da se je napokon Vak bacio na Sulejmanova 
strana^ sto prikini ojegove namiere na cíelu Srbijo^ čim i on i Lazár Brán- 
kovié padose a Mašine ruke, a Musa dade Vnka ubití. U tom gradjanskom 
rata i Stíepan se je držao Salejmana^ zato Musa po bitkí kod Smederova) 
gdje potače Sigmunda, vracajúc se iz Vidina, prolazi kroz Srbiju, pridobi 
Skoplje í popliení sve naokolo, kuda je stupao. No malo kašnje Mahumed, 
ostavší proti Musí, bude podpomožen od Štiepaná, te podje ma za rukom 
ahvatiti Musa. Tím Despot Stiepan primi u dar za izkazana viernost i pomoc 
Rasku í j 08 njekoje gradove uz njeki danak. No poslie njekoliko godína 
dogovarao se je Stiepan taj no s drugom Sigmundom proti Turoínu, te gledao 
protegnuti granice svoje dŕžave, ali ga Soltan ukrotí i ote mu Skoplje. U toj 
oroti ačestvova í íztoční Car, > jer je u početku god. 1416. po poslanika 
svom nagovarao Mletke, da stope u savez s njim i srbskím despotom i j os 
njekojimi vlastí (Ark, Mlet, Sec. Cons. Reg.). Sada nastade mir, a Stiepan 
oporavi to vrieme zidajuci manastire i čineci mílostinje svakojake. Neiroajnéi 
poroda svoga, pomirí se s Gjogjem Brankovíéem, pozva ga od Carigrada í 
očini svojim nasliednikom. 

Amorat, sin Bajasitov od Milieve, čim se dokopa carstva turskoga 
sklopí nurisaves sa Štiepanom svojím njeem, a Stíepaa dade ma za žena 
Mara sestra Gjorgia Brankaviéa. te tako se jako usnaži igihova Qabav* 

13 



— 194 - 

Uprav tada BaoM anri, i s ojim ijei^ova porodíoa Vladajvéa a Zeatt i ■ 
sapadDoJ Arbanyi^ koje sa odprije spadalo oa srbsko earstvo, a sada a 
iake mletačke spale. Da jíh opet prisvojí staroj oblasti, omah asta Stiepaa, 
potaknot od Ojorgia Braokoviéa i od Dobrovoana, í kolovosem 1421 • ^d. 
prodje svojskom o Arbanaska, i n ito navalí na mletaéke predíele, upraví 
n Mletke svoje poslanike sahtievom, da mo ono vieée postí Baoseve semUe 
kao svojina srbské krane. Mletóani^ sabrinuti s jedne strana rad Vojevanja 
Sigmondom u Dalmacyi^ a s dmge rad italijanskih nemira^ odmah ma 
posija Jakova Daodala, naí menovaná tada apravljate^em u Arbanaskoj, da 
s njím ugovara mír; aposlanikom Stiepanovim odsovore, da sa Baosí oteli 
semlje a sakonitom ratu, i da sa veó odabrali poslaotka^ da ide k Bjiho- 
voma gospodara dovoljnim naputkom, da amiri sve raspre (9. riýna 1421.). 
U tom napatka obvesavala se je republika obskrbiti kéeri Baoseve priatoj- 
nim mirazom i plaéati Štiepaná godíšnji danak od 1000 dtfkata. No Stiepaa 
tim se ne zadovolji, te, odbaoívéi primirje ponudjeno, sliedece godiae ote 
Mletčanom Drívast i Bar$ a ovi ma po Marka Barbadiku opet ponade 
Bar i Drívast i danak od 1000 dukáta. U isto vrieme ópetovano óblužiqa 
Štiepaná Muratu, tražeé, da ga prišili na mir po pogodbi, koja su s Tard 
imali. 

Medjotím Stiepaa tvrdo obkoli Skadar, da ga prigoe na predaju. 
Mletčaoi pošalju njekolíko galíja i drugíh ladja vojnící natovarenih n 
pomoó tomu grádu (4. list. 1422.); alí Srb^í s prvá uskrate jim prolaa po 
Bojani^ napokon budú strasno potučeni, a Skadar spasen. Sliedece godine 
provali n mletaóke prediele sa 8000 konjaníka Gjor^ Brankovic, i goneé 
Mletcane, obsiede sve ojihove gradove í opet zaprieči prolaz po Bojaai 
njihovim ladjam. Mletacko viece sada jos veéma sabavljeno talijanskimi 
poslovi, 2. kol. 1423. sapoviedi svojim náčelníkom u Arbanaskoj, da sklepe 
mir 8 Qjorgjem, koi bje uprav utanačen 12. kolovoza u Gjorgjevu taboni 
pri nasipih Sv. Sergja kod Bojane. Tom pogodbom Republika si pridrží 
Skadar, Ulcioj i Kotor s njihovimi kotari i rieku Bojanu, a za Despota osta 
Drívast, Bar i Budva sa solinami, veci dío Zabojane i ciela Zenta. Na 
ismeníce oprostíse uvriede í sužnje povratise. Dopusceno bi Gjorgju ■ 
potriebi oboružati u Mletci^ do šest galíja i spasiti se s pratnjom i s íma- 
njem na mlctačko zemljisie. Ovaj mir bude pako 22. traviýa 1426. ^d. 
na novo potvrdjen Qjorgjem. Brankovícem za se i za despota Štiepaná i 
Franjom Quirinom opanomocoikom mletaékim u Qjurgjevo dvoru a Vuéi- 
tmu, i tom prigodom nagodise se podpunoma rad igekih nesmirenih sahtíeva* 
Despot Stiepan odobri te ugóvore 26. srpnja a Zrebrnieí^ te 11. sUideaoga 



- IM - 

ki4a astanovljene i písmom onáéeiie ^raniee medja oblastí mi Srbskí m i Í 
Mletaélumí, i to boije objaspjeni ajekoji 61anei samé po^odbe míra. Gjorgj 
B toj pri'i^odi ponadí Mletéanom svoje posriedovanje medju njimí i Maratem 
radí SolBDa, koi Jim se bíaše dao pred strahom tarske sile. Repoblika rado 
primí ta pooada, i naloii kneu Skadarskoma^ da prieko Ojorgja obnoví 
mir 8 Toroi (2. mjna 1426.). 

Despot Vísoki Stiepan Laiarovié mno^o Je pisao i preyeo na srbskí 
jesik (F. Šafárik. Pdm. Drev. PUem. JihoM. 6ZJ). Žitje njegovo napísa 
Kestaatíii filosof ilí Kostenecki u prvoj polovini 15. stolie^a (K &/m, Äl. 
1^.). Umrie 19. srpoja 1427. f od. u Olavi bes odvíetka, a po njegovoj 
žeQi nasliedí ^ sestrié 

STIEPAN GJORQJ, kím stupí na príestol despotovíne srbské pleme 
Brankovicevo. Národ nije ga níposto Ijnbio, cim se je za njíro |;ovorí1o, da 
je násilník, da ne drži ni do viere ní do sakletve, i da se samo na svoja 
koríst osire. Bilo je o semíji i veímoža, kojí ga nehtieše prísnati sa svoga 
Despota. Ua to gospodovaha nad veéim dielom Arbanaške Tarei, a nad 
Eentom í Prímorjem Mleteani, te si tada í Ugri Maôva^ ZVornik i Sríem 
prisvojavahu. Nista ne manje nije mu manjkalo prijatelja i saveznika, jer 
inao je dobro k sebi privuéí Ijude blagom, kóje sa mu obilato prinášalo 
rude Novohradské^ í svojím velieanstvením í plemenitím stasom. Eanimivím 
javorom, segavostju i znanjem; sto bi a svákom^ koí bi ga vidio í ono, 
dívaost i sklonost prebudilo. Njegovo stanje biase ípak prevod dvojbeno, 
cim ma Tarci vasda na blizu prieťahu, a ugarskí ga kraijevi, kim se 
ôesto za pomoé utíesatí moraše, uviek kao nesakonita smatraha, samé sebe 
pako ca pravé gospodare srbské semlje držaha. 

Kada li Ifurat doznao bjese, da Štiepaná Lazaroviéa víse nélma^ pa 
da je njegovn stolicu Gjorgje sasjeo^ sakupi vojsku na despota, í razgia- 
sojaé, da za Štiepanom sakonitoga nasliednika ostalo n^e, te da je tako 
Srbija qjegova, prodje svom zemijom do Morave i grada Kavane, a kad í 
Košovom, sva si miesta i gradove pokorí, Prizren razorí^ samo Novog 
grada nesmose. jer se samo taj smíelo í upro i opro biase. Gjorgj u toj 
pogibe^i pustí ma grád Golobao, koi jos despot Stiepan Lazarovié nje- 
komii velmoži za 12.000 dukáta u zalog biase dao. No velmoža ga nehtiase 
Vgrom predatí, dok mu oníh 12.000 dukáta neisplate. Doéim pak s druge- 
strane Ojorgje tvrdjase^ da je Stiepanovo písmo ízmĺsljeno, navalí kralj 
Sigmand. na Golabac, a velmoža, nemogav mu odolieti, pozva Turke napo- 
Moé. Da priteee tamo, pomiri se sada IMurat s Despotom Gjorgjem, pusti 
mu mal da ne oielo Srbíjo, a despot dade mu u základ dva svoja starija 



- IM - 

siná, Orptra i Štiepaná^ I obeéa mo ^jeéto danka. Zatlm Mont ebntt k 
na U^re , kaji , oVaíedajaé Golabac , haraha nadané torake prcdíele, i yoijit 
ma aa rokom odatle jíh isa^natí. Sí^mond jedva si bielom spasí mét 
(1428.). Taroi stave sada Jaká posadá a Golnbae, i kvdí se vrate. 

Gjorgj ne osta ipak víeran Marata. On se bojao, da, kao GóIoUe, 
Tnreí ne OEmu mu na príe^^odn í droge gradoye , te stade dogovaratí se 
Bigmondom, kake da ae alože aa obéo obrano. U tíh dogovorih Sígminá 
akono Despota, da mo Bíograd iaroéi, ijoé njekoja poblížnja miesta, a éwh 
mo n aamieno njekoliko gradova o Ugarskoj. Ťorci na srbskoj gnm 
dočov te atyarí, obtoae GJorgja Norato, da je predao dio eemlje Ugron i 
8 njími o savez stoplo, i da tajno obavieséoje Sigmnnda o stanja tnrskil 
éeta, te da jíro tako preprieéoje pot o agarske aemlje. Morat, raasrdirse 
na to, proglasi ga íadajnikom i rosíteljem mira, i aapoviedi mo, 4a púti 
Srbijo o torske ruke. Gjorgj se na to aapovied strese, i odmah pokorí, 
svojo sestro Mam Soltano ponodí, veéi danak obeéa, njeke svoje predieii 
na iztočnoj straní nstopí , í jos obreče , da niti ée Ugre kros svojo seniljt 
poséatí, nití kr&éanom ikada víse ôesa dojavQívatí. Oko tóga doba ear ít- 
toéní posla Gjorgjo kneaevske bíesrnjake í pove^o, kojom ga potvHjíviM 
despotom srbskim, sto on rado j^imí; alí se ne pobríno posiati seitn 
Morato, kô sto ae blaáe obvezao. No iMUirat, poôekav za njekoliko, i ^^ 
vídeéí jo doéi, opet mo se aagrosi vojakomy proglasiv, da je Srbija tanko 
rob^e. To aada prišili Gjorgja^ da brže boije odpraví sestra velikími darí 
la Soltaoa, koja ga smíri i na milost prama brata i na povraéenje sloon 
igegovih prívode. Od aada Despot osta au njekoliko godiaa o miro sa Tani^ 
kim je god. 1433. podpomagao proti Škeadrbega. B Mletôani se Ojorg 
mirno i*yobezno držao, í 14. kol. 1436. god. o Smederovo obnoví nir 
8 qjimi sklopljen jos god. 1426., te sada bodá bolje naznačení í rutana' 
cení skopni pošli } a Repoblika 26. oži^ka sliedece godino podili nm a 
njeg í za naslíednike pravo na mletačko vlastelstvo. 

God. 1438. provalise Toroi o EidelJ, veéím ga dielom popKenÍMi 
do 70.000 dosanrobstvo odvedoae. Gjorgj í. Drakol, vojevoda Vlaáki, mánii 
so jim tada podpomagati po obstojedih pogodbah. No malo kaáiye Ogn 
samaéo o torske prediele na osveta. Tom prigodom Isak-beg, torskí saajik 
na graníci srbakoj, nagovarao jo Morata, da si oamo Smederovo, kóje kaá 
bi njegovo bilo, nebi viáe Ugri mogli navaljivati o torskn aemtja, a a ial* 
vrieme zapríeoio bi svaki aavea medjo Despotom í Ugarakom^ i pribaTÍa U 
si sigomi prelae prieko Donaja. Morat saiska odmah taj grád od Ojoif!*} 
na ovaj, prizivajoé obstojeée pogodbe, odprto odbi to nahtievanje. Aii 



HBŕtt dieáe^ega lieta (mrib^ia 1439.) TéSkém irojskoni provaK a Srbíju, 
i oksÍMloe Smederoyo, a prieko Daiii^a pMaIJe svoje koojamke, da fcora* 
«ýt 4a Temeavara (llp^ja). Čim Tarci na ^rMÍei srbskoj, Qjorgj, ostaviv 
dya starijaaiaa, Orgura i Štiepaná, da braae Smederovo. pobíeie 8 mla<yMi 
Lanrom i bla^m a Usarska, da tamo proeí pomoé. Albert ear nieiiiački i 
igu%ko-Iirvat8ki, kralj, akopren a Českej sabavljen gradjanskim raton, 
rrhBÍ ipak rade BJegoTe Aelbe, í sfcopiv 24.000 vojske. pohiti lipnja príeke 
8ege4ina de PetroTaradina; bo merae je ta sostatí, neaidajadi se malom 
•Mgom pred e^remoa neprijaté] ja. Željase Albert, dase ta DJe|;ova vojska 
prwakne o Bosdo i sdraži s éetami, koje sa se skupljale s ote strane; ne 
Verí, iviek nesložni medja sobom, a sada poplašení na vtestí^ da sn one oete 
I Bosni potôoene bilo, te i radí oskodiee i nemoéí, rasídjn se i tako na-* 
fríeMo, da sam Albert jedva si spasi aivot. VradaJDéi se Is Badima o Beô, 
yofpntn imrie 27. listopada 1439. n Nessmél-a. SoUan pako issa trímie^r 
seéne obsiede pridobí Smederovo (27. koIoTosa 1439.)^ í sve drugo. sto je 
l^espot van Ugarske posíedovao; oba siná Gjorgjeva, Orgara i Štiepaná, 
UMÍ^jena n Smederovn, dade osliepití i a Mala Asija prosnatí; a mnogo 
Brbalja raedjo Janičare ayrsti ili na trhové rasproda. Zatim pokaia Marat, 
^ i Biograd otroe Ugrom; obsiedne ^a í ôesto jarila na nje^a, no badava 
na 8TÍ naporí ^ braojase ga nas sivi sokol Ivan Talovic ic Dubrovníka, 
Príar Vranski í brat Matka baňa hrvatskoga, koí izza sedamiesečne obsiede 
prišili Tarke, da rasbíjenom glavom odstnpe. Tada sa prví pat apotriebise 
Verí a boja prah i topove. Marat is Bíograda krene n Bosnu , gdje potaôe 
U|re, a Tvrtka, kralja bosaoskogf, prišili, da ma miesto 20.000 dad^ od 
Mda 25.000 dak. na fl^odinu. 

Po smrtí Albertovej zapodje se o Ugarskoj svadja i buna medja 
Jelisavom, materpm Ladislava posmrtnoga^ i medju Vladíslavom kraijem 
poljskim, te Ojorgje vldeé, da ma odotod ni)e pomoéi čekatí, nakani se a 
prímorje, nebi H tamo národ proti dašmana di(^ao. Prosincero odpraví dakle 
pOfilaníke a Mletke, moleé^ da mo Uioinj za novao povrate, da mu slobo- 
ino bade s družbom i blagom proéi kroz zemije mletačke, ili a njih se 
BMUniti, i da ma izplate ono 1000 dnkata, kô sto ga ide po pogedbi 
od U26. U isto vrieme opomínjaše vieée mletaéko , da ga Ugri žele za 
kralja, i da, ako se to dogodi, ko sto ofa, imati ée u njem pravá prijatelja. 
^govorise mu 2. siečiga 1440. Mletéani, da mu Ulčinja pustiti nemoga, 
^m se toma grada biaha obvezali za se ga držati; da mu je aviek slo- 
bodno propatovati i pribívati kamogod hoée po zemljí mletaékoj; da je 
npovied posla na kneza Skadarskoga izplatiti ma sve sto nm se pristoji 



— If8 - 

po onoj posodU, i da mn se fíepo sakvaljajs oa víestí i na penaáe glele 
príesCola ngarakosa. Čím GJorgj primi taj odgovar. amah se digtae ii 
Ugarske Ba 1600 svoji h konjaDÍka^ i s ojímí i blahom kreae ptit MleUki. 
llleiôaDÍ, obavieaéeoí o dolasko Ojorsjeva po Nikoli w Rotora^ DJesoTon 
mnikn^ liepo gm doéekajo oa snniei, í crjajno pik pooaste i podvore po B?o]tli 
imaigih a Istri í a FurlanakoJ (svibnja 1440.) , to praže mn s<^Hjo i hra- 
dové, da prevode sebe i pratiija a Arbanasko. Is Mietaka prodje Despot 1 
Oobrovoík a odatle a Bar, da se oeima osvíedoéí o sUoja ondiesnjíh žitelja 
No videéí, da i 8 ote strane neima í ma kóje nado sa aspiesno ízvestí svt^ 
■amiere, povratí se u Dubrovník. Prije odlaska is Bara capoTÍedí svsjin 
namíestnikom u oníh predíelíh, da se u pogíbeljí stave pod saštítn mleteeke 
republike, držeé sa stalno, da ée mu ova kao príjatelja eve povratítí, eia 
bi se povratio n svojo oblast. I Dabrovôani rado ga prímíse í .počastise 11 
prkos turskih grožnja, a on jím povíeri sve g;olemo svoje blago, it* je 
sobom nosío, da ma pk čovaju n gradskoj blagajní (26. srpnja 1441.)é 
Pasee napokon, da ga Murat neprestane sahtievase od onoga víeoa, te ék 
bi mogao svojím postajanjem ne malo skodití tomu grádu, lipqjom odpatoia 
prieko Síbenika (1) u Ugarsku. 

čim 80 Gjorgj odaleéi od oníh strana, staví se Stiepan, velikí vo]e- 
voda bosanski (S v. Save). da si prisvojí Ojorgjeve semije n Zenti i o Pri* 
morju, í skopiv vojska, iznenada proyalí a gornjn Zentu. Republika mle- 
tačka, koja níkada nije dobrim okom pazíla a ni trpíti mogla osíljenje po-* 
graníckíh vlasti, naloží odmah (28. list. i 2. stud. 1441.) knezn Skadar- 
skomo, da pod svoju obrana uzme Budvu, Bar, Drívast i sva ostala miesta 
despotova, a da Štiepanú ísjavi, da je to dožna izpunítí po pogodbí obste- 
jeéoj medju njom i Despotom. Malo kašnje bojeé se njekoji od tih gradoTi 
despotovih Stiepanove sile. a sasvim bez nade, da bi jíh Gjorgj mogaoina 
kako od Turčina obranití, sami zamole Mletôane, da jih príme pod svoja 
vlast. Mletcaní dakako pogode jim, te 4. líp. 1442. póslaše tamo Marka (sena 
nalogom, da jih primi i s njimi upravlja. Stiepan, pokusav medjutioi, da 
prodre iz gornje u dolnju Zentu, bude potucen í odbijen. Uslied te pobíede 
mletačko vieée zapoviedí sada M. Génu (27. lípnja 1442.), da iztiera Stie« 
pána íz ciele Zente, a pomorskomu načeiniku da s mora napadne miesta 
Stiepanova u Dalmacijí. Budva veé se biaše predala Mletčanom (studenoga 



(1) 19. kolovoza 14M. mletačko viece odobri troáak od 120. litara, uíinjen od koexa 
Šibeniôkog Jakova Donata *pro horwrando lUustrem Despotum Rassie, qtU ibi fuU» (Ar^- 
Ven. Senato. Mar.}. 



- IW - 

1141)^ a 6. kolovraa 1142. predá se i DrívMt po pogodU. Ali Stiepan, 
ilfonsnmBO sa Štiepanom Crooeviéem (Jaraaeviéeni) , velmoieiii seotoklm, 
io nala épet provali a Zenta, i predobi Bar a Skadra se lagrof i ; no malo 
buBBJe poDudí Mletéanom primiije sa limey i oni pristanú. Premalidem 
8lie4eée godiae (1443.) oboovi se rat, Lípnjom Mletéaoi^ aovom vojskom 
olinbjeDÍ, otese ma Bar i syo drogo, ito jím malo prije oteo bjese u dolnjoj 
Zeití, te Uko PoUíOa (29. síeó. 1444.) í Omis (26. ožnj. 1444.) u Dalma- 
eijí) i privakose aapokon aa svojo samo|^a Štiepaná Oemoeviéa, ma tako, 
da Sft ostavise gospodarom svoje vlasti i imanja (n Skadro 26. oiiq. 1444.). 

Despot OjorgJ čim se vráti a Ugarsko, ode n Budím k Vladislavu 
knljo agarskomu, ali nenalaseé ga tamo, prodje n Beč. gdje se tada kralj 
ha?io, i stade se s njim i carem dogovarati o ratu proti Turkom. No pase6> 
h 0s odatle oéekívati níje dovoljna uspieha , na krátko vráti se n Budím, 
i Btaii se nagovarati Ivana Honjada (Sibínjanina Janka) , vojeyodu erdelj- 
skoga, naravnoga siná eara Si|;munda. koi je veé tada imao velikí uplív 
BI diia?ne poslove ugarske, te vrlo se brinoo o tom, kako bi moguée bilo 
Torke ís fivrope izagnati, da složoo na nje odare. Honjad obijubi te po- 
ii>de, te oba brižno se prime^ da dovotjnu siln sa to sakope. Medjotim 
Tarei (oa odmäku goá, 1441.) pod Mesid-begom provale u Erdelj , i sve 
uokolo popale i porobe, Honjad ne sakasni, i na prví sukob smeée jíh u 
kief i potiera prieko Vlaske i Dunaja do alpa. Murat. da opere otu sra- 
Mta, posalje ma nmah na suproé Belierbega romeijskoga sa 80.000 vojsko 
(tnvnja 1442.) 5 ali se sad spoje Ugrí i Srbi pod Despotom, i kod Vasaga 
■dare na tábore belíerbegove, i opet Turke hametom potuku. Sada mogahu 
Usrí gložno sa Srbi ns pomoé svojih saveznika, istoónoga eara i despota 
Boldavskoga, goniti kletog dnšmana do mora, i tu ga živa ugusiti^ ali jih 
ílobai odes sa krst i sloboda našu saostavi. 

U sto dopre glas o toj pobíedi n Budím, dolíeti tamo i poslaník 
lloratov (srpnja 1442.), nuded roir. Nurat sahtíevaše, da mu Vladisláv 
pUti godisnji danak i da mu isruči Bíograd. Vladisláv ta pítanja odríesito 
odUci; no sklonu se malo kasnje na primírje samo za njekoliko dana 
(24 srpoja— 21 rujna). Za tóga primiija kardinál Jolían, poklisar papin- 
Bki, sve naôine npotriebi, da vojska kriiarska to snažnija bude; te i De- 
*fot pokopi snaJKnu četa i svoje blago iztrosi na inostrane vojake. I prilíke 
Mog doba biJe sa ugodne za vojnu. Vladár Karamanski tada uprav navie- 
Mivase rat Turkom u Aziji, a Nurat biase mu isao na suproé. Krséanska 
vojska srpnja 1443. prebrodi Dunaj kod .Smederova. Hunjad sa 12.000 
konjaaíka zamase napried, i stigne Turke prví put pod Issa-begom kod Nise, 



- 200 - 

te jíh hametom potaóe (3. 8tiMÍeno(^a 144d.)« Sad vojska premiesti se na 
IJTV straiHi Morave, gáie osta kralj Vladisláv s polovicom vojsko^ a s ársgoni 
jmletí se Hnnjad proti Bse-begom , koi sa 20.000 konjanika ídjase amo is 
Bngarske. No éím Eite-heg Aoeji, da mu se príUiMge Honjad, vratt se 
natrag, a Hanjad nze Nisu silo m i sažga. Doletí joj na ponoó Víme~heg, 
ali kasDO, te Hunjad porasi f a, i tako jos d vie druge Pase tierajuc, pre- 
dobi Bofiju, kojn isto kao,Níšu saž^, i stigne do alpa. Tu opet potuôe 
Turke (24. prosínoa). Murat skapi vojska ked Filípopola, da anu do4jo aa 
sosriet. Stase na sorah bile su utvrdjene. Veé je bila nastala jaká simay 
ponestala tráva za kooje a hrana za vojsku, i nemoci se u vojskí pojavíle. 
Ali su jos Turci držali tvrdjave u Srbiji. Despot ponudjase 100.000 dok. 
s^mo da se nastaví rat í uzmu tvrdjave; no Vladisláv zapoviedi^ da se 
ide natrag, obeóav Despotu, da ce pramalicem svakojako opet saéi na 
polje^ da uzme one tvrdjave; te tako se vojska na Beograd vráti u Ugar- 
skn uz sveslavje. Sve sile zapadne s osobitim poslaníčtvom radovaha se 
Vladislavu za te pobiede, í ponudiše mu pomoé u novcu i u vojski. Papa i 
Burgundskí vojevoda dadu orožatí prieko zime igekolíko galija u AUetcih. a 
istá Republika obecavase pridatí njesto svojíh, i posiati u Galipol^ da Tur- 
kom zapríeče prelaz iz Azije u Evropu i obratne. Kardinál Julían predloží, 
da se ne gleda na srbské tvrdjave, nego da se odatle tiera uprav do 
Carígrada í skúpa s pomorskom silom navalí na Tiiróíaa te u jedanput skrsi 
moc njegovu u Evropi, Oprise se toj osnovi Hunjad i Despot Srbskí, kim 
je boije poznata bila jos ogromna moc Nuratova; no Vladisláv se pustí po- 
vesti na rat po Julianovom govoru, í stade u Segedinu skupljati vojsku. Muŕat 
u toj neprílici najpríje povrati Drakulu í Gjurgju njihove oslíepljene sinove 
te zadnjemu i tvrdjave srbské Kruševac i Smederovo, pak posalje posla- 
nika k Vladislavu u Segedín, da ogovara mír. Vladisláv vídeé, da su pred- 
loží turskí dosta koristni po njegovo dŕžavu^ poslusa saviéte Hunjadíjeve 
i Gjorgjeve, iprimi ih. Mieseca srpnja 1444. bude primirje na deset godina 
učinjeno i kraljevskom prisegom potvrdjeno. Despot morao je dobiti natrag 
sve srbské zemije a tvrdjave pnstit ce mu Turci do l.rujna; Vlaska pakor 
osta pod Vgarskom. 

Malo dana zatim dodje viest Vladislavu od njegovih saveanika, da 
je vladár Karamanski obnovio rat u Azíji, i da je pod Carigradom silná 
brodovlje i dosta vojske skopljeno^ te da je uz tu pomoc sada naJDgodnijfr 
priltka* izagnati Torcina iz Evrope. Vladisláv htio se držati svoje prisege^ 
ali kad mu kardinál Julían dokaza, da níje grieh nevierníka prevariti^ doôins 
je ísvise mir bez papínske i drugih savezníka dozvole učiajen, nakaaí 



- 201 - 

početkom rojoft Tarke lavojvtíti. No ona kukavíe* srbská Ojorgle, komn 
Honjad po segedÍDskoin primírja tretinu Srbíje dopitao a ostalo asarsko- 
hrvatskoj kmni pridriao biaše, javí Vladislava, da on na Tarke vojske 
dicatí nece, ne^ se segedinsko; of ovora držati. Dok je tako ta] ni prvi ni 
ladnji Vnk naé na jedna strana lieoroierio, na draga je Naráta, samo da 
ga nórska navala nesprávna nenájde, o Asiju dojavljivao, sto se sve proti 
Tarkom snaje. Sa svini tím prebrodi agarski kralj 20. rign. 1144. Duni^ 
kod Orsove, i s malom vojskom Bagarska prodje, nebi U onda kros 
Tračku do Oalipola. Us pat jos i Níkopol aseti htijase, na badava. Dok on 
tako, nije ni Murat (kojí se malo príje sa ^ubav jos nejaká siná Moha- 
meda vladan ja okanio bio) na despotove glase vojsku kod Elesponta sakupiti 
cknio. Akoprem je todjer krséanska vojska sabrana čekala, ipak si je 
Morat noveem prelas príeko tiesnaca siegurao. Od Jedrene krena on sa 
sto hiljad vojske, pa uxastopce za Vladíslavom i Hunjadom prama Vami. 
Tnj se stígose. Kardinál Julijan htiede, da se vojska utáborí i na Gjorgja 
Kastrioto is Arbanaske počeka, a galíje da se is tiesna galipoljskog u po- 
moé pozova. Al jedno zabavljase Kastríotu kod Pristine Despot srbski^ a 
dmgo mnijase Honjad^ da su i príje manje vojske Turkom odoljavale, 
pa onda da brasna slabo dotiče^ te tako bje slíedecí dan na varnskoj poljani 
bitka zametaata. Krséani os oajgolemíje jnnaotvo budú sasvim potuóení. 
Kralj í kardinál poginuse od dusmanskog maca i s njimi najkrasnija kita 
OBdasnjih junáka. 

Usa pobiede nagradi Norat Despota srbskog radi sasloga iskasanih 
■u teéajem ovoga rata mal da ne eielom Srbíjom, te stade Ojorgj odmah 
■isliti, da priotme Mletčanom, sto mu bíaho oteli d Zentí i o Primoiío. 
Najprije primi od Štiepaná, vojevode Sv. Save, tvrdjo Medon o gornjoj 
2enti, i sklopivsnjim saves, poôe kupiti vojsko. Doéuv to mletaôko vieée, 
písmom ga ponodi (t7. síeé. 1445.), da posalje IJude u Mletke, s kojimi 
bi se ta raspra umiríti mogla. Prista Despot na tu ponudu, i po svom po- 
slaníku aaiska, da mu Rep. povrati Zenta i prímorské gradove. Mletéani 
odgovoríée (14. svib. i 9. lip.}, da su oni ta miesta velikim treskom od 
vojevode hrcegovačkog obraníli, pa da nije pravedno, da jih sad puste. No 
vtdeci malo kašnje, da se Despot i vojevoda dogovarajn ^ napnljskim 
kraljem , s kim je tada Republika u rasdoru stojala , opet se obratí listom 
la Štiepaná (18. líp.), i spomenuv mu, koliko ga je ona pomogla o doba 
■jegove najgolemije nesreée, moljase ga^ da se te namiere okaní. Malo 
kasnje podje sa rukom Mletčanom utanačiti mir s vojevodom Štiepanom, te 
iako ta borba u Arbanaskoj za tada nedospievena osta. 

13* 



— 202 — 

U isto doba Skendrbei;^ vratív se ís Srbíje issa porasa varnskog o 
Kroju, etade navaijivati na poblížje Torke i goniti jíh ia oníh prediela, 
te na krátko pridobije mal da ne cieli Epir. Potraži on i od Nletcana^ 
da ma povrate Lesku i Dráč. Na ti opotriebe sve načíne, da ga aniste 
ili barem na mir privedú, paóe isto; Torčina proti njemu podmicivaha. No 
badava. On sve potoče, i jedva ne godíae 1448* primíri, kad sa ma dali, 
sto je htieo. 

Medjutim a Ugarskoj po smrti Vladisla vije voj svi stalisi jedno^asao 
prísnaju sa svoga kralja Ladislava posmrtnoga, šína Albertova, a Hunjada 
naimenuju skrbníkom kraijevim i upravljateljem ciele zemije. Ladislav, jedva 
pet godína star, bíase tada u rukuh Fridrika aastríjanskoga, cára niemac^ 
koga^ a ovaj nehtjase ga nikako Ugrom izručiti. Da ga na to prišili, pro- 
sincem 1446. navali Hanjad na Austriju i natiera Fridrika na pogodbo. 
Istim putem ukrotí Celjske knezove^ kóji kao hrvatskí bani nehtieše zapo- 
znati njegovu vlast, i oblada Hrvatskom; a sliedece godine opet stade mi- . 
sliti, kako da ustane proti Turkom. Pozva na taj pír najprije mletačke 
viece, no o vo 1^ svibnja 1447. odgovori njegovomu poslaniku, da ma aije 
moguée za sada na to privoliti^ čim se nalazase težko zabavljeno a Italiji. 
Početkom sliedece godine opet posla Hunjad poslanika k Papi, k Aragón- 
skemu kralju i u Mletke pomoc prošíti. Ona dva mu se doisto i obveaase, 
da ée mu dati novca svaki za 4000 konjanika^ a Mletčani izjavise ma 
(7. ožuj. 1448.)^ da ée se travnjom sliedece godine svakojako spremiti na 
boj. Tada Hunjad upotríebi sve načíne ^ da si Despota privnče na svoja; 
ali ovaj s droge strane ne samo odbaoi te ponude, no jako se pobrína, da 
lýega od te namiere odvráti; a video napokon, da uspietí nemôže, na vneme 
i potajno sve Muratu javí, koi baá u to doba obsiedjase Skendrbega a 
Kroju. Hunjad, uz samé svoje sile provali sa 50.000 junáka tja do Raske, 
i poplieni sve naokolo, da se osveti Srbom, kojí po zapoviedi despotovej 
nití se htiese s njim združiti, nití ga u čem . podpomagatí. Murat napriešaa 
na tu viest ostaví Kroju, i s vráti se na Hunjada sa 150.000 Turaka. Sre* 
tose se vojsko na Kosovu 17, listopada 1448. Tri dana neprestano trajaia 
bitka. Kršcáni stvaraho čudesa; ali sto ce naprama tolikoj doimansktj 
šili? od duga napora onemoženi, napokon porazení budú. Páde njih aa 
crnu zemijicu do 17.000, a do 50.000 Turaka. Hunjad bíegom jedva se ta* 
kopa íz Kosova. Peti dan ípak Srbí ga uhvatise i u Smederovo zatvoriše^ 
Jedva tri mieseca poslie Despot ga na slobodu pusti, i to pošto ma dada 
šína za taoca i jos njekoliko miesta u Ugarskoj. Despot staví se sada, da 
pomíri Murata i Hunjada; no Hanjad do mala posumnja, da ga Gjorgj opel 



- aos — 

ifdaje; éega ndi prosUnv ga icdajnikoin ngarsko-hrvatBke krnne í oie- 
ioga krséanstva, abla^rí STa iniaflja Despotova s one Btrane Dunaja, i 
hrabrom silom prbvali u Brbija, robeó i paleó semlja i otimsjaé pograoíéiie 
tvrdjave. A veé je nskaaio bio i nadalje tierati, kad Despot pustí Ladi- 
slava siná HuBJadova, da o de k otca, i posva se aa agarski sabor^ da ota 
razpro raedja ojim i Haojadoin rieši. Tako se ova dva opet pomire. 

Videc medjatim Despot, da ma oblast mletaéka nece na miru vratíti 
Zeote i Primorja, a da je i s one strane jako asnemirena po Skendrbega^ 
obnoví rat, í odpraví vojsku, da te strane nsme. Doóuv to Mletéani, upu- 
tise odmah pat Arbanaske Andríjo Veníera apravljatelja one pokrajine, 
Balogom (27. lipnja 1448.}^ da^ ako mu ne podje aa mkom kakogod poga- 
bití Skendrbega, s njim sklopí mír, a satím da prodje k Despota ili na- 
éelaíka ojegove vojsko, i da ma se potúži, sto je isnenada napao na njihove 
semije. Naruéíse ma jos, da atanaói mir í s Despotom pod avietom, da óe 
ma oni Budvu^ Bar i Drivast po vratíti, čim jim ísplati troskove uéinjene 
proti Štiepanú^ i da ée mu davatí 1000 dukáta danka, ako li se slnžío 
bude u naprieda mletačkom solju i pustio^ da se slobodne i sigorno trguje 
na ízmienice. Kad bi ga pako nasao odveó silna na oružju^ tada da mu 
israci ona miesta, i da mu se obveže í na to, da ce mu republika od sada 
davati svake godine 1000 dukáta^ a sa ono, sto ma nije ízplatila, da ce ga 
namírití sa 3000 dukáta. Medjatim vojska despotova pod Logofetom, ohra- 
brena po Crnoeviéih, biase navalíla na mletačke kotare, alí ju razbíjase 
Paval Loredan knez Skadarskí, i tieraše is semije. Uz te okolnosti mle- 
tačko TÍeée naloží sada Yeníeru, da ide k Despotu, í da s igim utanači mir, 
no pogodbom. da svaki ostane pri svom, a samo da ce ma placati Repub- 
lika do 1000 dukáta na godinu. Stíepan odbaci te uviete í stade kupiti 
vojska. Mletcani bojeé se, da se ne zdraží s njim i Skendrbeg, slobodan 
sada od Turčina^ naredi Veníera (10. list.}, da, nepazec na ono, sto mu je 
bilo odprije naložené^ ponudi Despota do 1500 dukáta, a sa Skendrbegom 
atanaéi mir. Učiní ga Veníer sa Skendrbegom 4. lístopada^ alí oe s Des- 
potom. Stiepan Crnoevic nastaví rat na íme despotovo, i bez prístanka 
navaljivase na mletačke predíele. Kotoraní navlastíto po njem osteceni pri- 
vedú ga napokon na mir sa Mletcani. Stiepan po kotoľskíh poslanicíh iz* 
javí víeču mletačkomo svoje zahtieve, a ono mu jih vecim dilom 2. srpnja 
1451. odobrí. Tím načínom i bez Despota povratí se mir u oníh stranah. 
Yeljaôe 1452. u Kotoru príroi Stíepan svečauo iz ruku onoga kneza sjajan 
busdohan i zástavu Sv. Marka kao vojevoda mletačkí u Zeoti, i podporom 
vlaha mletačkíli oblada Zupu kotoľsku i pod luletačku vlast vľuti. Sadjc 



- ao4 - 

tada Altoman^ Tojevoda srbskí^ snaanoRi óetom, da pomôže' Zapi; no 
míeseoa travaja potaóe ^a Stíepan i prišili natrafí i utvrdív stase a gor- 
dJoJ Zentí, nstavi tada Toma, seta Despotova, koí se doyoQnom silom pri- 
blisivaše, da s one strane provali a mletaóke prediele. No malo kaôaje 
opet se iinenada povrati, i naaav sada otvoren pat, prodre a Eenta. Sáe- 
pan Crnoeyié námah ma odo na sasriet, i li.rnjna hametom ga potaée. Te 
sjajne pobiede radi republika isjavi mu svojo radost i sahvala (28. rajaa), 
obdariv ga n isto vrieme slatnim soknom (200 dokata vríedností). 

U ovo doba savadi se Despot Štiepanom Tdmaseviéem, kraijem bo- 
sanskim, ôim ovi^ travnja 1451. po svojih poslanieih moljaae niletaéka 
víeée, da a rata, sto Je prišil] en vodí ti s Despotom, ne samo aakratí sváka 
pomoé njesovoma neprijatelja , no da i kod Tarcína po svojom poslaníM 
isposli^e, da ma je i on ne dad^. Mletčani rado privolise na te molbe 
Stiepanove (29. travnja), i k Turčina sato odpravíse Lovru Mora. Sliedeée 
godine pako porasame se i pomire. 

Marata, od razpastena života amrvseg^a a Drinopoljo, n86liedi goÓ. 
1451. staríji sin Mohamed If. Ovaj s prvá iskasa se po sve míroijobiv i 
posten, te s tóga obnovi pogodbe sa svimí okolostojeóimi oblastimi; no n 
srdca veé tada matrase, kako da pridobíje Carígrad. Treée godine svoga 
vladanja neini ma se, da je steklo vrieme sa te namíere. Stade naipríje 
graditi tvrdjavíca pri obali tisna carígradskoga , satím kadkad navaijivati 
na okolica ovoga grada. S tóga srpnja 1452. sapoče sadnji rat tarsko^bi- 
santioski. Mohamed, da Srbija a tom odločnom casa pridrží barem neu- 
trálna, žto je vise mogao njegovase Gjorgja; odpraví ma Maru, njegova 
sestra a adova Maratova. obdarená snatnim imanjem, í potvrdí mu sva po- 
síedovanja, sto mu bíase Murat podielio. Konštantín XI., sadnji istoéni car, 
oim sposna namiere Muhamedove, umah saprosi pomoé od sapadníh sila, 
obeéavsi jím, da ée se katolíkom proglasiti. Čega radí ove mu dadose riee, 
da ée ga dovoljno pomoéí, ali mu ju ne održase. Sam Papa i Mletčani, 
akoprem težko sabavljení ratom u Lombardíjí, poslase mu na vrieme nje- 
kolíko salíja i njesto bojne správe; te 13. prosínca 1452. u Sv. Sofijí bude 
svecano proglaseno siedínjenje íztočne sa sapadnom crkvom. Jedva 6. tráv. 
1453. dodje Muhamed glavnom silom (160.000 vojske, 86 galija, i prieko 
900 manjíh brodova) pred Carígrad, i odmah poče ga strahovitom vatrom 
is švih strana lupati i skončavati. Car í branítelji, akoprem na broju odveé 
slabí, vitežki ga ipak docekasfe i silno odbijahu; ali se od neprestanih na- 
pora do mala njihova snaga ulomí. Tad Murat udari svom silom na jaríš. 



— 205 - 

Tarei príkríja gradske eidine, i strahovitim trepetom srasiše iztočno carstvo 
(29. svíbnja). 

Po pobíedí Mohamed svrati svoju vojska na Gréka ^ onda razkoma^ 
dano na yise oblastí, i sliedece godíne oblada ju. Navalí pako na Skendr- 
bega, alí ga ovaj víse puta potače, í na bíeg prišili^ dok najskolí vídec se 
sama proti svoj ogromnoj sílí azíatičkoj, ízdana od svoga netjaka, zavadjena 
8 illetcaní, s Turci se pomirí^ í prodje u Italijn na pomoé Ferdinanda na- 
pnljskoma proti Angjovincem. Dodje sada red na Srbiju. Muhamed potraži 
od Despota, da mu sve zemije Štiepaná Lazarovíéa izruči, a obeca mu otčeva 
imanJA í Sofiju. Gjorgj upotriebí sada sve moguée načine, da tolíko pri 
sebí cadrží poslanika tnrskoga, kolíko mu trebovase za ubaviestíti o tom 
SDSÍedoe moói, príbaviti si njihovu pomoó^ i svoje tvrdjave vojníci i hra- 
nom oskrbiti; no Tnrčín, dosietív se privarí, ode. Despot, da nesrieéí iz- 
makoe, odmah svoje blago i najplemenitije obiteiji srbské odpraví o Ugar- 
ska, národ pako skúpi u tvrdjave, te napokon i on sam prodje u Ugarsku, 
da cim prije od Hunjada pomoé ízprosí. Pocetkom god. 1455. oba odpra- 
viac svoje poslaoíke (za Despota Juníj Gradíc Dubrovčanin) na sve oblastí 
evropejske, da jih mole za to vccu i napriesniju pomoé. Mletačko víece 
15. veljače odgovorí jím, akoprem je s Turci u míru^ ako pristanú druge 
oblastí na rat^ í ono da ée rado pristatí í svoje dužnosti ízpunítí. Muha- 
med medjutim navalí na Srbiju, i poslav k Carigradu do 50.000 zaroblje- 
BÍka, da si u onoj okolicí prirede stanove, stade otímatí njekoje tvrdjave, 
i obsíede Smederovo. No kad doču^ da se približuje vojska Hunjadova i 
Despotova, ode iz dmederova, i pobieže brže boije u Drinopoije, ostavlja- 
Jaéi sa sobom u Srbiji Kirus-bega sa 32.000 vojt^ke. Saveznící udare na 
Fírusa kod Rrusovca kraj Morave, te hametom mu potuku vojsku, a njega 
civa ulove. Sada prieko alpa provale u Makedoniju í u Tračiju, i zarobivší 
silni plien, kroz Bugarsku, posto uzeše i razorise Pirotu i Vidín, vrate se 
n Biograd. Despot ipak tako se malo pouzdavase u tu pobiedu, da malo 
kasDJe ponudi Muhamedu 30.000 dukáta danka samo, ako ga míma pustí, 
a ovaj poprímí tu ponudu í sklope mír (Hammer U,). 

Sliedeée godíne oastojahu brížljivo sve oblasti evropejske o silnom 
aaveso proti Turéinu; ali nutrnjí razdori o Ugarskoj sve pokvarise. Ulrih 
Celjskí najpogrdnijimi náčiní ískase Huiýada pogubití i pred kraljem ocrnití, 
■o raglo páde napokon na njega, a Ladislav, pomíriv se s Jankom, po- 
tvrdí ga vrhovním vodjom vojske ugarske. Medju to Mohamed pľodre u 
Srbija namíerom prieko Dunaja provatití o Ugarsku na osvíete, í nenalazec 
odpora od níkoje strane, osmiclí se sa 150.000 vojske i 300 topova sam 



Bio^rad obsíesU. Upravljatelj grada bíaáe Mihail Silagovié, iijak. Matíe Kor- 
▼ína. Prískočíse naoiah a pomoé ovoma iprada Hanjad i lyao Kapistraaski^ 
poklísar papínskí, krstaskom vojskom, doamana hanMtoai potokose i siloo 
brode vije njegovo popalue (21 — ZZ. srpnja t4ô6.}, i ia Srbije do čistá íx- 
tíerase Qľ), Alí njekoliko dana poslie te sjajoe pobiede, ato kros toliko 
vrieme nije mogao ogromni asijat, to učini nemilá nemoé, koja 11. kolov, 
svalí slavnoga Hunjada^ ota silná bedenu, koJQ ruka božja doisto ozdigla 
biaáe proti asilstvo í barbarstva. Malo kasnje umrie í Ivan Kapistranski 
(23. list.} i 8 njim mnogo vojske, koja se do mala sa svim razí4je. 

Sultán stade sada, da sabere novo jos silnija vojska sa dojdsée 
pramalíóe. Na tu viest uzdrma i prepade se Ojorgj, i umah caprosi pomoé 
od sosiednih dŕžava^ no pokvare ma račune njesto ondasnje- okolností 
evropejske, nješto nemiri nastavsi a Ugarskoj, a njesto pako í poklisari 
papinskí osvadom^ da mrzi katolike i javlja Tarčína ulogovore kršcanskih 
oblastí. Zahman pohití tada Despot do Badíma í Beča, da se kojim načinon 
opravda, i svoje svrhe postigné. Povrativ se u Srbgu, sa krátko od jeda i 
grižiýe umrie a Krievarící Q94. pro9. 1456,') , gdje je í pogrebeu. Ostavi 
za sobom od Jerine svoje saprnge tri sína^ naime Grgura, Štiepaná i La- 
zára, i dvie kéeri^ Maru i Kantakazina. Jan. Saŕaŕik káže (Glos, Hl. 239, 
VIL SZ6. IX. 279.)^ da „ovaj dogo vladavsi Despot srbski ostavío nam je 
pošle cára Dušana najvise raznoga róda novac^a^ te je i tu a Glasnikn 
njekoliko njih obielodanio. Svi su srebrni, a nadpis njihov klímentičkí. 
Malo kasnje Novobrdo^ gdje su se srbski novcí kovali^ páde a turske ruke, 
te 11. travnja 1467. prenesli su Turci novobrdske rudare u Carigrad i a 
pomorske prediele. Tim prestade kovanje srbskih novaca. 

Po smrti Gjorgjevoj vise jih se izjavíše kao bastinici njegova prie- 
stola. Medju njími bíase i Papa Kalíst III., koi pismom na oblasti evropej- 
ske netemeljito izjavi^ da je Gjorgje, umiruéi bez potomka^ darovao svoje 
zemlje rimskoj stolici (Rainald. XVIII. $od. Iiô8. 18.J. Ugarska pako 
zahtieyaše Srbiju valjda s toga^ sto ja branjase do sada proti Turčino. Ali 
Gjorgje na smrti bíaée svojo krunu ostavio starijemu od svojíh sinova, 
naime Grguru, tim uvietom, da^ posto je sliep bio^ a vlasti si prídroií 
svoju mater 



^i) Republika Mleta&ka, odgovarajuéi 12. kolovoza na písmo stožeraika Sv. Angjela, 
dodá mu uz zalivalu, da je jol druga písma istom veselom vieäéu primila od stožrnika 
Ostrogonskoga, od biskupa Šibeníokoga i od istoga Hunjada, nunciantibus felicissima now 
victorie 8ue de Imperatore turcorum turpiter in fúgam converso, dissipato robore gentis 
sue, ammissia tormentis et beUicis madiinis et navibus, quascwmiue in fluvio Danubij 
habebat, partim captis et partim combiMlis. 



- 207 - 

JERINU. Ovft pako pooe sama yladatí; alí malo kaánje, kad si pri- 
druží 8ÍDa Grgura po Toljí maževoj, 

LAZÁR, treéí njecín i Ojorgjey sín^ jediní zdravíh očiu, žudeé vla- 
ittí, ixtíera svoga brata Grgura iz zemlje, a ovaj ode u St. Goru, i po- 
ttriže se kaludjerom (Glat. XL tt6.). Káže se, da ga je njesto poslie 
Ltiar dao tamo otrovati (Oia», V. 17,'). Ostaví Grpír od sebe samo jednota 
riaa, imeoom Vaka ÍH Zmaja, Jerina prozva sada despotom Štiepaná, dra- 
goga siná GjorgjeTa^ koi je isto kao Grgur bio^ sliep. S tóga Lazár, na 
|J8 se raxsrdív, pogabi ja n Radníka 24. travnja, i bje pogrebena o Sme- 
deroYii. Sad braéa, Lazár i Stiepan, kojí o tom grado stanovahu, pomire 
le, i Lasar sam osta despotom srbskím. Sve to se je zgodilo prije 12. kol. 
1457., čím ova braéa dolaze oam, prvi pod naslovom Despota a drugt 
9oipodina v poveljí, koju Lazár taj istí dan izračí obciní dubrovackoj, 
giije káže, da su oba primili natrag poklad, postavljen od jurve priminotih 
svojih roditelja Gjorgjá i Jerine u rake kneza i vlastelstva dobrovačkoga, 
a da samo gosfodin Qrgnr, staríji brat njíbov, jožte níje svoje nzeo. 
U dragoj povelji od 29. stodenoga iste godíne prípovieda se , da sa Lazár 
íStíepan, onaj sam s despotovskim naslovom, sasvim nadomícreni bili glede 
•Boga pokladá. V treéoj pako povelji od 14. pros: iste godine iz Smede- 
toTa spovieda Stiepan, kot se samo gospodínom zove, da so on i brada ma 
gospodin Orgnr i despot Lazár príroili sve, sto je joste ostajalo a Dabrov- 
iika od istoga pokladá. Vidíet je, da je i sam Grgar zaposnavao brata La- 
sára za despota, éím isti njegovi poklisari, odaslani a Dubrovník po njegov 
iio onoga pokladá, zova Grgara gospodinom a ne despotom {MiM. 4T9.). 

Nahamed, oar torski, zabtievaže Srbíja za se. kaó ímanje darovano 
fo Marata Gjorgjo Brankovica dožívotno^ te se Lazára zagrozi, ako ma ju 
•dmah ne izruci. Lazár stade sada dogovarati se s Maharaedom; te obedav 
00 danak, dobi mir i na njega natrag grád Kovim i jos ine pobližje gra- 
dove, te tada se vienéa na priestol. No malo kasnje umrie (f o lietopiseu 
I M Šafárik TS.-iO, 8ie6, Í458,)^ možda iz straha od Taroina, í iz grižnje^ 
sto je od švih nenavidjen i príziran bio kao ubojíoa materin, Neostavi 
ploda svoga; a po njegovoj odlaói zasiedne priestol žena njegova 

, * JBLENA PALEOLOVKA, kéer Tome despota Morejskoga i rodja- 
kinja Ivana eara iztočnoga. Sultán odmah joj se vojskom zagrozi, ako ne 
i^sti sve zeralje o njegova oblast. Čega radi Jeleňa ode u Ugarsko, da 
lapita pomoó proti dosmana i potvrdjenje krane za se ili za svoga zeta 
Stiepaaa Tomaseviéa, kraljeviéa bosanskoga. No jave se sada za priestol 



- 208 - 

í Stíepan, brat Lasarov, i Kata njihova sestra, adova Ulrika kneza Celj- 
skoga. Matías^ kralj ugarsko-hrvatskí, na sabora a Segedioa {9tuieno$a 
Í4S8.) smirí tu borbu, dopítav Srbija 

ŠTIEPANÚ TONAŠEVIČU, a Štiepaná Gjorsievica doxoaôi ima^jt 
otceva a Ugarskoj. Sad Stíepan Gjorgjevíc, koi si medjatím useo biase u 
ženu Angjeliju, kéer Araníta knesa Valonskoga u Arbanaskoj, odeaSríem 
dopitan ma od Matíasa^ í s njim se preselí tamo mnogo Srbalja, a joa veée 
jih se a te strane u naprieda \z Srbíje premiesti. Stiepao Tomasevié pako, 
čim prímí u Segedina pravo na srbskú krunu. nastavi svoje namiestnike 
u Srbiji i u Raskoj, a punicí Jelení predá Smederovo, da s njim sa žiroU 
svoga upravlja. AU svojim nesmotrenim ponaáanjem do mala dojsadi Jeleot 
svojim gradjanom tako, da sn primorani bili ísabrati si za vojevodo Hi- 
haila Bogevica, po materi u rodu s kucoiu despojtovskom, uvietom, dasnjea 
sajedno upravlja Smederovom oz godisnji danak za Turčina. Jeleňa ociu 
se kao, da se je okanila svake vlasti bez i ma kóje nezadovoljnosti, i ode 
príeko Dunaja u njeku pogranicnu tvrdjavícu, í tu se nastaiii. No kad joj 
malo kasnje dodje na posiet Mihail, ona ga dade baciti u uze i u Bodín 
povestí, da tamo bude za uvíek u zatvoru čuvan. Sad Smederovlíani, bojeé 
se Jelenine srdžbe^ pozpvu Turke u grád. Na taj poziv doletí umah Mahmod 
Paša, brat Mihailov , velikom vojskom , staví svoju posadá n Smederovo, i 
obdarív gradjane, pridobi uz to Visesav, Golubac, Ríešavu, Žrnov i Bielo- 
stienu (1459.). Stíepan Tomasevic, ne nalazedi se jos u dovoljnoj snagi 
Turkom se opríeti^ pusti j im mimo sve te gradove, i s njimi ucini mir. 
Tim páde mal da ne. sva Srbija u tursko robstvo, čim od sada nemané 
vise ni jednoga despota na srbskoj zemijí. Matias na. takove viesti jako se 
razljuti na kraljeviča bosanskoga^ sto je iz nepomnje dao grád u nejaké 
ruke i tím ga upropastío; i prišili ga^ da prikine Bosna svakí odnoHi 
8 Turci, í da njemu pusti sve tvrdjave bosanske uzduž Save; te tako se 
opet ta dvojica pomire. Sliedeée godine Silagovié skúpi vojsku na svoje 
troskove, i pokusa^ da Turke iztiera iz Smederova, alí ga oní hameton 
potukose i živa uhvatise, te u Carigradu tielom razstavise. 

STIEPAN, drugí sin Ojorgja Brankoviéa, bude sada od Srbalja la 
despota, stanom u Sriemu^ pripoznat. On je pribivao u Šiklesu suprugom i 
čadom, naíme Gjorgjem, Marom i Ivanom ; a njegovi vodje za obrana 
Sriema bili su slávni Stiepan i Dimítrija Jaksíé i Vuk, jediní sin njegova 
brata starijega Grgura, kojí su se neprestane borili s dusmani, í pobíedo- 
nosno odbíjali jih. Stiepan pri starostí prodj e príeko Oalmacíje u Arbanaskn, 
valjda da vidí, bili mu moguée bilo s ote strane dígnuti národ pretí Torčínu; 



— 209 - 

00 vídeé za krátko, da ma sav tnid a láhmao, ode a Mletke, da kuóa i 
to oblast. Víeée mletaôko 10. ro>Du 1475. cakljací to samo, da ma se dade 
10 oekína oa mieseo la hrano a ajedanpat svota od pet míeseca la putne 
troskove do kače (^See. Cons, Rog."), Stíepan 1. liatopada 1476. napísa list 
obdiní dobrovačkoj, u kom se toži, da je silno boloyao, i da se nalasí pri 
konca svoga života, te da joj preporacaje svoja žena Angjelija i sinove 
Gjorgja, Mara i Ivana, jer da jím ne ostavlja ca so1>om ni ma kojeg imetka 
ni sama pokocstva (^]9§ikL JílS,^. Stíepan omríe van svoje semije, ali tíelo 
njegovo žena í sínovi prenesose a Sriem (veljaSé 1486,)^ í položise ga a 
erkví KrosedoUkoj, kô sto svíedoči povelja Ivana lýegoya šína od 4. svíb. 
1496., éím velí da: MHTponaiAÍTk UAlEHUk (t. j. Gjorgje, sin Stiepanov) 
...nOROXH Sk IIÍ€H (t. j. UOHACTH^S KpSUICAOAS) CBCTyie UOI|IH 
0Tkl|2l NAUierO BSArOYeCTHBArO Cie^ANA ByBUAKYI^l A^cnoTA Tor^A... 
BSn^aTCAb 36UAie C|klBlkCKÍ€. Stiepan sasida a Snema mnogo crkava í 
manastíra, od kih najkrasníjí Hopovo. — ^ Príje smrti Stiepanove bíase si 
oxeo naslov í vlast despotovska a Sriema (1471.) gorpomenati sinovae 
Stíepanov 

VUK GR6UREVIČ. I Natias,. kralj agarskíi prípoznavase Vaka za 
Despota srbskoga. Vak mo je liepo pomagao svojom četom a ratovih s Po- 
Ijaeí i 8 Turci, í tako na oružja biaše si osvíetlao liee, dá sa ga zvali: 
Zmaj Desffot Vuk ili Vúk ognjeni. Pomôže navlastito Ugrom azeti Sabao 
(20. veijaée 1476.), god. 1470. sagradjen od Torčina radi slobodná pro- 
laza príeko Save a Sriem i dalje, i tada povede svoje čete tja do Srebr- 
niee, kojo strasno popliení; a sliedece godine prodrivsi Turci príeko Bosne 
i Hrvatske do južne átajarske, doéeka jih na povratka Vak, potače jih, 
n bíeg stiera i veéi dio pléna jim oduze. Za te zasluge Matiai naimenova 
ga Despotom raskiro, i g. 1478. darova ma Slankamen (1). 0.1482. Pavao 
Kinižkí kod Golubca sazbi Turke; a kad jim dodje na pomod Skender, 
vojevoda Smederovski, polete i Pavla na pomoé Vladisláv Rozgoni zapo- 
viednik biogradski í Vak, i složno razbija Skeodera tako, da se je jedva, 
bížod a Smederovo^ spasio. I viece mletačko j ako je cíenílo bojna Viestina 
Vokova, éim ma je 2&. kolovoza 1478. nndio, da stupí svojom eetom a 
mletaéku službu (2). Umrie u boju proti Turkom, i ne ostavi ploda s že- 



{i) Mlet&iai, odgovarsgaéi Vlatku, hrcegu Sv. Sftve, joi zovu Vuka kraljem bosan- 

skim: tiobit videretur necessarium, quod excellerUia iptiua domini se inielligeret cum 

urenUnmo rege Bottine, iUutíri Boicho filio condam iUusíris despoti Servie (See. Cons. 

Rog.). 

(2) Evo tóga zaključka: Magnum est nomen et reputatio apud Turelios, et Uem 

iMgna ett virlus in re milUari Despoti Vuchi Servie, qui servire cupit nostro dominio, et 

14 



~ 210 - 

nom svojom Barbarom (.1485.}. Po smrti Voka povratise se is Erde^a ■ 
Sríem Aogjelija i aje sinovi Qjorgje i Ivan, te se 

AN6JELIJA odmah proplasi despoticom srbskom. UJedno s materom 
nosaha naslov despotovski i nje sínoví. To nam svíedoéi povelja iadana 
3. studenoga 1495, u Knpiníka, gdje je stolovala, kojom se ta desfoHem 
Aogjelija i despoti Gjorgje i Ivan obvezahn davati svake godine manastim 
Sv. Pavla na Sv. Gori 500 slatníka (MikL S40J). Gjorgje po smrti Matia- 
sevoj (1490.) cesto se je ínadio s Nikolom Ujlakom zapoviedmkom beo- 
gradskím, sto je ne malo prodilo Turčini^ kad je na Jajac posao. Vidiet 
je, da se je Gjorgje na svrhí goá. 1495. ilí početkom sliedeée pokaladjeri*. 
kô sto nam povieda. Iíetopisac kód éafaŕíka (Pám, Dŕev, Pisem. sír. 64.), 
te uzeo ime Mažíma^ čim a poveljí 4. svíbnja 1496., isdanoj u Brkasovo, 
kojom brat mu Ivan daruje njekolíko sela manastim Kniáedola, oyaj se 
sam 20ve : CAM0A6|^%ilBNÍH rOCHOANNk ;;€MAI6 C|)>*bBlCKÍ6 l<dANHk Jl^eCIIOTIi 
(^Mkl, ôéĽ). Od istoga despota Ivana ostaje nam jos jedna droga povelja 
od 23. srpnja 1499., kojom prinía a svoja saštítn manastir Syimenskl, obe- 
cavši mu, da ce ga za sada po svojoj moci podpomagatí. a u naprieda, 
ako postane gospodarom Srbljem, da ce mu sve dare i povlastioe^ sto ma 
je učínio died njegov Gjorgje^ obnovíti í potvrdíti (Mikl, 642^, Malo prije 
smrti AngjeMja pokaludjerí se; te ova u národu svom vrlo pestovaná žena 
bje poslie pokopana blizn mužaucrkvi Krusedolskoj. Despot Ivan pako rodi 
s Jelenom, kéerju Štiepaná Jaksíca, jedinicu Maríja (Glos. F, /r.}, koja 
se udade za Ferdinanda Frangipana, i s njim je rodila Štiepaná^ župana 
modruskoga i Katerinu suprugu Nikole Zrinskoga, baňa hrvatskoga. Ivan 
premínu 10. pros. 1502. (f o Mikl, Ô48, i Sa f. Pám* 89,^ a po iietop. u 
Glas, XL 154, 10, pros, 1S03.), Malo dana prije poslao biase svoga brata 
Mažima, da prosí pomoé od Mletcana proti Turkom^ s kojimi su tada rat 
vodili, ali sve badava (iRfar. Sanuto, stud. 1502. str. 222.). Od njegove 
žene Jelene^ koja se podpisuje A6CnOTIII|2l C|kbB2l6lllk, ímamo poyeljn od 
11. Iipnja 1502. iz Budima, kojom se obvezivase svake godine ^layati ma- 
nastiru hílandarskomu od svoga slabá imetka 100 dukáta, samo da joj se 
n06 HApAKlIHCIk H RyTOVI^bría í td. QMikl, 546iy ' Iz žitja arhiepiskopa 



per neminem-melius arceri et reprimi posgent incursiones hostium, quam per hune Ckipi- 
taneum cum bono et valido equorum rassionorum numero. Iccirco Vadit pars, quod Colle- 
gium per auctoritatem et jussum huius conňlij téneatur et debeat per illam viam et ine- 
dium, quod existimaverii accommodatius et mágii idoneum et aecreium tentari faeiat su- 
prascriptum dominum, et ingredi in practica conducte iUius. Et sciscitata iUius mente 
et intentione tam circa conductam, quam circa reliquas conditiones, cum eo quod habebi- 
tur, veniatur ad hoc consilium. -h 84— 2— i. (Sec. Cons. fíog.). 



Mas í ma (Glas* XL IM.), u svíetn Gjorgja, šína Štiepaná Gjorgjeviéa i 
Angjelije, vídi se^ da po smrti brata mu Ivana despota, akoprem kaludjer i 
metropolity stopi ipak na óast despotovsku isti 

MAŽIM, privoljenjem kralja ugarskoga i národa svog n Sríemu. 
Despotom ^ sove i nadpis od god. 1514. kod Miklosíéa (str^ 6Í9.y Pa- 
tová s roaterom a Vlásku k yojevodi Radula, i tamo se podago zabavljao 
na kori'st tielesna i dosevnu one semije. Prestaví se Mažim 18. sieo. 1516., 
i bnde pog^rebén kod otca. Po smrti njegovoj proglasí se despoticom 

JBLENA, žena Ivanova, i vládala je dio g. 1621.. kad Turci usese 
Bíop*ad (Glas. F. 17.^, Täda, racliegavsi se Turci po driemu, ostaví Je- 
leňa grád Kopiník, gdje je živila, í podá se biegu, te Sriem bes odpora 
bude etrahovito porobljen i popaljen, a Kupinik do temelja razoreň. 

Istá dakle sudbina srbskému národu is svoje nesložnosti u domoviní 
i van domovine! Isto želíesna roka polomi ga i snemože s jedne i s droge 
strane Dunaja, i kamogod je pred silnim dusmanem tražio spása! no ta 
roka, bila najsílnija i najasilnija, nije ipak kádra bila kros tolike víekove 
i toli grozna straďanja ugusiti mu životnú žilu, satrti n njem blagu sviest 
prednje svoje slave, hrábrosti í samostalnosli. Ova se sviest, premda krv- 
nim stolíetnim pepelom pritisnutá , u národu srbskom dapace uvíek- živa í 
jedra sveto pohranila, čekajuci, da se Marko ís duga sna zbudi i svojim ju 
junackim dahom oživí i ukriepi. A to se uživotvarati poče našim stolieijem 
s ozkrsnutím Markom,^ Karagjorgjem ; uprav onda, kadno jaká trulost 
obuze vec odavna mlitavo tielesinu njegova dusmana. Národe, kojí odlukom 
providnosti božje strádajú, da kroz patje ízperu griehe, ísta provídnost, 
nviek blaga i pravedna, na svoje vrieme diže iz pepela do najvece sjajnosti 
i slave. A to ona neée doisto uzkratiti i vec dosta kaznjenomu národu 
srbskému; te tomu se je bas nadati dosKora. čim postupne omrčanje pólu- 
miesečine na iztnku , a suvriemeno pomoljenje danice na západu veé nam 
kaže^ da ce do mala onamo sve tmíne obajati, a ovamo granuii najmilíji 
zraci šanca jagoslavjanskoga. Bog i viera. 

Po smrti Jelene i Srbi u Sríemu ostase bez despota íz do sada 
vladajnce porodice. No pet godina kasnje kralj Ugarski narinu j im za 
despota Štiepaná Berislova (1526-7.), a za njim i vaňa Cmovica (1527-8.). 
Naslíedi pako bezdespotstvo , tja do Jakova Vasilievica Iraklijskoga 
(1552-1563.), koi se je despotom srbskim proglasio u Vlaskoj i u Moldav- 
skej, gdje je stanovao. Medjutíro gdjesto se ppjavljaju njekoji pod imenom 
Brankovica, ali ne od despotovskoga srbskog plemena Brankoviceva, kojí 
si čast despotovsku prisudjaju, naimc 



— 212 - 

Dimitrije Brankovié (1561-63.), a sa njím 
Gjorgje Brankovié (1563-96.}^ pak Gjorgjev sín 
Avram Brankomé (1596-1630.). Od Daoíla, šína Avramova, rod 
86 Ivan; a od Ivana pako 

Ivan OJorgje Brankovid (1688-1715.). Car Leopold I. xa rata tor- 
Bko|^a, da 8Í Srbe príveže, prísna Ivana Gjorgja sa despota srbsko^; do 
malo kasnje (1689,) dade ga bací tí n tamníeu i od veští o E^rn, gdje je i 
nmro (1)* U njem se istrgne istí našlo v despota srbskíh. 

Padnaéem Smederova (1459.) Srbska í Raska ostadose robije tur- 
sko; samo njeke malene čestí carstva Dosanova na-sapadu jos sa njekoje 
vrieme as ni^prestaní bojak í golemo stradanje slavno sačovase uviek nt- 
petu sastava krséanskn proti nsílnomn barbarstva, sasloživsi tím naôínom, 
ne samo od národa svog, no od eieloga krséanstva najblažíje dívljenje i 
najískreníjo sahvalnost Te česti prepadáte sa Arbanaskoj pri moru jadran- 
skom. Tamo se o to doba serolja srbská, od kopíta turskog slobodná^ die- 
lila na tri poglavite oblastí, naime na mletačka^ na ona koée Crnoevica, í 
na ona kuce Kastríotíéa. 

Pbviest vladanja mletačkoga u stranah srbskih stojí uzho .svezana sa srbslcoín, tc 
nije (ú treba o njoj ponapose probesiediti. O Crnocvičih t Gruojgori podalje cemo poviedati 
u drugoj knjizi, gdje éemo nastavili i pregled poviesti Hrvalske i Srbské. Ovdie nam je samo 
dodati malb ríeči o kuéi Kastriotiča, koja, £im pranú, doleče najvccu slávu, no žaiibože i do 
mala izceznu. ' 

Čim je padala Baoseva a dísala se o Zentí Crnoevíceva kaéa, « 
istočnoj Arbanaskoj ojačívala se sve to víse porodíca Kastiríotíceva i na- 
pokon tako se osilila, da vec u.dragoj desetníci petnaestoga stolíetja. biaše 
sve drage tamo vladajaée obiteiji pretekla í podá se spravila. 

IVAN KASTRIOTIČ môže se sroatrati kao temelj, na kom se po- 
divnú onaj sjajni národne sláve hram» sto je malo kasnje, akoprem sa 
krátko, tako veleliepno osnuvatí snao njegov neumri í sín Skandrbeg, ovaj 
praví Herkul jogoslavjanskí. 

Ivan po nesríeéi Kosovskoj , gdje je junácki učestvovao , neprestane 
se s Turci borase, i slavno susbíjase tóga sveobceg dušmana; no napokon, 
od silnog napora isnemosen, bje prísiijen predatí ma u ruke siná najmla- 



(i) U Glas. XV. 262—3. nalaze se dva njegova pisma na cára ruskoga Petra Veli- 
koga; jedno od 19. veljače 1702. iz^Beca, u kom moli Petra, da izvoli CKOIO TfiAMOTV 
nfkHCilATH KA PhMCKA KeCiipS BeHHYACTBV pn^H CBOBOX^CNHEl MOCfO 
}ime (DT. n. neTHO S3íHÍIHI|1H0H KSCTOJ^HH , ; dm^ro od 29. rujna 1715. iz Egrc, 
u kom iste pomoč od istoga Pelra, da se oduži. 



« 213 - 

djega Gjor^ja i os to godisnjí danaky í samo tím načinom dobi mir. Vrieme 
pokoja upotríebi Ivao, da atvrdí svoje gradove, a Kroju navlastito, te da 
si priskrbi dovoljna silu kod koée a pomoi od ísvanjskih oblasti, jsnajuci 
dobro, da n dusmana ncma viere, i da ée opet prije ili poslie do okrsaja 
doéi. U ratove, sto je Repoblika IHletačka vodila szadnjlm Baosicem, Ivan 
■ije se niposto pačao; a onom pako, sto je imala sa Štiepanom Lasarevi- 
éem, Ivan stade na Stiepaoovo stranu, i svojom vojskom podpomagao je 
teŽDJe Lacarevíéeve , akoprem su Mletéani svc nacírie upotrebljivali, da gn 
podniite i na^ svoju stranu naklone. No malo kasnje osmieli se IvaA opríeti 
se 8ve to veéím zahtíevom dnsmanske neviere, te ova ga isnenada napadnú, 
^adove mu ote, a njega i tri ostala siná u sožanjstvo odvede. Ivan umrie 
god. 1432. Gjorgje, (rodjen 1404.) u mahumetskoj vieri odgojen i poturcen, 
hm stupí na zríelost, slavnimi se čifii tako odlikova, da prem osamnaest 
godioa star bje zdignnt na čast sanžakatskn imenom 

SKENDRBEGA ili kneza Aleksandra. Ali je Gjorgje u svom srdcu, 
akoprem tajno, otcovu vieru gojio i krscanska obsluživanja, po sto je mogaO;, 
oie^ovao i ovrsívao; sto ga je napokon potaknolo, da sa sebe skíne kleti 
jaram i da ostane na osvetu otca, viere i doma, prvé i najmilíje svetinje 
na svietu. On dakle za rata, sto je god. 1443. vodío Murat s Hunjadom, 
prišili tajníka Sultánova, da mu cárski nalog izroči na zapoviedníka u 
Kroji y po kom da mu taj grád bezodvlačno predá; pa cím Honjad razbije 
Torke u Bugarskoj, izmakne íz turskog tábora i ode u Kroju, gdje po 
onom nalogu ovaj grád u, svoju vlast primi. Sad, utvrdiv^ga po mogoé- 
Bosti. stade s malenom četom iz busija napadatí na Turke dolazeée da 
predobija Kroju; a kad si skúpi dovoljnu silu, pozva na vicce svoje rodjake 
i príjatelje, te zatim izvede vojsku proti dusmanu , i višekrat ga hamctom 
potuče. Tako si o trideset dana cielu iztočnu Arbanasku podloži (Hammer 
IV. 466.y Nenadna srieca Skendrbegova težko smúti Mletóane a još vece 
kad jih zapitá, da mu uz godísnji danak joste povrate njekoja otčeva mie- 
sta. To tako strese one lakomce, da nisu se niposto stidíli javno obecatí 
doživotno 100 duk. na godínu onomu, koi bi Skendrbega života lišio. U isto 
doba odpravise dosta vojske'u Skadar i galíja u Dráč, í strogo naložise 
svojím knezovom u onih stranah, da svoje gradove sto boije mogo utvrde, 
i nad njímí bdiju. S druge strane písmom se i poslaníkom obratise i na 
Sultána, tražcé, da uslíed medjnsobnih uvíeta kázní i iztĺera onoga nemír- 
Djaka íz Arbanaske (4. i 25. svíb. 1448.). Malo kašnje odpravise o Arba- 
naska Andríju Veniera nalogom, da zove Turke proti Skendrbegu, a kad 
to ne bi odmah izposlovatí mogao, da mu ponudi mírisnjím do 1500 duk. 



- tu - 

oa godina, ako Jim pustí Daoj^ sto Jim biase malo príje odaieo^ dragétje 
samo &00 duk.; a kad nebi ma ni to la nikom poélo. da traží novcem i 
darovt ÍEoevieriti ma Pavla i Nikola Oakajince, glavne stožere aile Skendr- 
begove. Tada i Oespot srbskí, obnovívsi rat s Mletóaoi, provaljívase a 
Zenta. I 8 ovim pokoaa Repablíka, da mír atanaci ostapajoé Bar, Drívast 
i Badva. Zato nalosí istoma Veníero, da kad bi se s despotom pogodío, 
novcem navede Brbe, da odmah návale na Skendrbega. U isto doba sapo- 
víedí Petra Loredana, knesu Skadarskoma, da svom silom odari na Gjoi^a, 
i kad nebi ga nikako mogao obladatí ili apropastiti, niti, bi nade bilo, da ée 
ma do skorá Turci o pomoé' priéi, da se s Skendrbegom a dohovore pästi, 
dok oni dodja (97. Hp. 1188.'), Eto ti makiavelisma a Mletoíh sto ^odio& 
prije. nei^o li ga onaj slávni Fiorentínac knjisom a sviet protorí. Torci 
rado prímíse ponade í novce mletačke, te lipnjom dohrlíse do Kroje, i 
arnebesora na grád adarise. Repoblíka naredi tada^ da se útočište oakrati 
ne samo Skendrbegu, nego i zetu mu Tobíjí, Dakajincem, i svim privrženi- 
kom Gjorgjevim. No Arbanasí kao bíesni lávoví izsiekn Torke na hiljade 
i na krátko prísile jih, da se brže boije natrag povuku (jsolovo^^ay. Ta 
slávna pobieda prišili MletCHne, da saprose roir od Skendrbcga.^ čemu ovaj 
privolí, te bude^ sklopljén a Gjorgjevih taboríh kod Lekse 4. list. Tím 
badá oprostene medjusobne nvriede; izplatíti ée na godina Mletcani Skendr- 
begu 1400 dok. za Danj; bit ée slobodne Mleiačkim podložnikom a nafam 
azimatí sela í bastine u Arbanaskoj . a Gjorgje moéi ée íz Dráča izt'ažati 
bez carine plaéatí do 200 tovara soli i sokna; jedna strana neée prtmati 
zločinec druge; svake godinc dati ée Republika Skcndrbegu odielo gri- 
mízko, a ovaj njojzi dva zečara (zečarska psa} i dva jastreba. K tomo 
obeéa Skendrbeg, da ée odmah krenuti na pomoé vojski. Honjadovoj, a Re- 
publika ma se obveza, da ée mu za to dati u zajam 1400 duk. Ali Hanjad 
poraní na Kosovo, i joá 17, list. udari na Turke, te bude poražen. Da je 
Hanjad Skendrbega počekao. doisto bi Túrčín bio otisao razbijene glave 
(Hqmmer IV. 458.). 

Od sada cesto su Turci na Skendrbega udarali, ali njhove sile nikada 
nisu kádre bile pokoríti ga. Po predobítju Carigrada (^1453.) na izmaka iste 
godine navaliée na njegove zemlje, í akopren^ ga Republika u tom časo 
sama i bez ma kóje pomoci posti, i uz to svojim zapoviedníkom na mom 
i kopna zapoviedi, da se strogO neutralností drže, Gjorgje ipak ne klono 
duhom ni mísícom, nego i tada jonački óbraní dom i vieru. Godine 1456. 
Mletcani se zavadise.s Lekom Dakaíocem, te ovaj, pomoéju kraUa napulj- 
sko^, ote jim Danj, í smaknu kncza mlctačkoga« Republika udari sada 



- 215 - 

istíoi patem kô iio príje proti Bao8i% CrDoevi($o í Skendrbegu, oglasiv 
acieQa od 1500duk. ca Leku živa, a 1000 sa mŕtva. Ali í sada ne podje joj 
n rokom to gadno i sramotno dielo. Arbanasí znali su svoje cíeníti i 2a 
todjím se nelakomiti. Napokon badá JHletôani po Skendrbe^u povedení s Lekom 
i braóom njegovooi aklopítí mir (19. veljaee 1458.). Dočim je ta borba tr»- 
jala, Tarci opet udarise na Sken^rbe^ i polukose ga, no on se spasí a 
Kroju, í odatle slavno odbíjajúci joríse, na krátko ís zemije jíh íztĺera 
{list Kalista IH, ad 10, ruj. 1457.^, U tom ratu Turoí otese Lekí goru 
Sati sa tvrdjavom, a Skendrbeg Turkom ju preote; no Mletčani, kím ju 
ueo biase Leka, sada ju potraze od Gjorsja kao dobro svoje (r. svibnja 
Í459J). Biedise ga i s tóga, da se ddgovara s kraijem napuljskim, kako bi 
mogli Mletcanom Arbanasku iznevieriti. No Skendrbeg, potrebojué mira, da 
86 od pretrpljenih škoda oporaví, dobro volj no ízruci Mletčanom ono miesto, 
ali jih u isto osviedoči, da ga je silom Turkom odtrgnuo, i da se ufa, da 
ée mu ga Republika povratiti istom kad se dobro obaviesti o pravú nje- 
(ovo. Zclecí pako pritecí na pomoé svoma príjatelju Ferdinandu, kralju napulj- 
skomu, proti Angjoiocem, priata sada na mir ponodjení mu od Mahmuda^ i ode 
a Italíju ; odakle se kasige vráti lovorom sláve okrunjen « da se pripraví 
la nove ratove s kletim gazíte^em viere i prosviete. 

Godíne 1463. Turci, pošto strovalise bosansku kraljevinu, provališe 
námah u priraorje. Mletóaní, da spáse svoje zemije, brížljivo su radili o tom, 
iía se sdruže svi vladári n tih stranah. No Turci svojom nenadnom návalom 
raitave jih, i to prišili Gjorgja, da se na novo s njími pomiri, obecav jím 
^omoé a ratu (kolovo%a). Ali se taj mir mpgao za 6as prikinoti. Dvanae- 
stoga rojna 1463. ugovorise sa vez Mletoani s Matíasem kraijem ugarskim 
proti Torčinu u Varadinu, te pozvase Gjorgja na taj obljubljení pír, obedavsi 
ma novéanu í vojničku pomoó (20, kolo voza, Í8,rujna^ 1S, froHnca), Da 
sa to lakše prímami, Republika mu 25. istoga rujna izruči povelju, kojom 
protegnn pravo na vlastelstvo mletačko podieijeno Ivanu njegovomu sinú, 
ué naimenovanu vodjom u Arbanaskoj proti Turčiou [nobilis cicia Veneti 
ie nostro maiori oonnlio, eapUaneus expeditiónis in pariibug Albánie 
eontra Teucros), i na nasliednike njegove. Čim se zametnu rat po kopnn 
i po moru, Skendrbeg stade skupljati sve svoje sile, da na ugodoo vrieme 
stapi u to bojno kolo. No Matias, posto pridobi Jajce i malo kasnje oslo- 
bodí od napadá turskoga, odvec malo se brínuo za stvari turske, a mnogo 
Tise za české i austrijanske. Mletčani s druge strane svu svoju silu uprav- 
Ijahu u íztok, gtye su jaké rane zadávali gorostasnomu dosmanu. Prem 
početkom god. 146f»., navabljen po ^iInih pripravah mletackih i papinskíh, 



- 216 - 

prekráí Gjorgje mir, sto ga tri godÍDe prije biade s Tarcí sklopio. Na 
proanje nadbiskopa Dračko^a Mletéaní oskrbljase ga tada noycem^ ▼ojskom 
i bojnoni spravom. Turci na tu viest sunuse odmah na Skendrbega, ali jim 
on dvíe vojske u malo dana hametom potuče, i potiera u bieg. Veé sed- 
moga lipnja Republika liepo mu se radovaše na te pobiede njenoro pooioéja 
isvojevane, í naredi mu. da poroogne vcdjam mletaôkim srusiti Valme, sto 
Stt Turci nad Bojanom sagradili^ da galijam prepríeče prolas po tej ríeoí. 
Ali malo kasnje dodje sam Mahmud golenom vojskom pod Kroja, i tvrdo 
ju obsiedne. Skendrbeg, da si proti toli silnomn dusmanu dovoljnu snaga 
priskrbi^ isruči Kroju Mletčaoora, da mu ju brané, a on ode u Italija pro- 
síti pomoó od Papa i od drogih ondiesnjih oblastí. Republika te njegove 
prosnje jako podupírase kod rimskoga dvora Q99. stuienoga), i u isto doba 
junácki branjase Kroju. Vrativ ne Gjorgje ís Italíje dovoljnooskrbljen, na- 
staví rat sve to veóim uspieham. Sliedeée godine Turci se obrate na Ska- 
dar. Skendrbeg odleti mu odmah na pomoc, i prišili dosmana a krvaví 
bieg. No od silnih napora sasvim onemožen, malo kasnje pobolí u Leksi, i 
tu preminu (jšieénja 1468.}, Smrtju Skendrbegovom utrnu se zadnji cvíet 
jugoslavjanskoga junaótva za prvo doba naše národne sláve; a mislim da 
je taj c viet od svíh naših i najkrasniji bío, čim nemamo u poviestníci na- 
soj junáka, koi se je tako dugo i pobíedonosno, a s toli slabimi sredstvi i 
mal da ne uviek bez íkoje pomoci, borio proti najsílníjoj oblasti onoga 
vriemena, i koi je tolíko pretrpio za krst slávni i slobodu svoje milé do- 
movine. Sláva mu i viečni u nurodu spomeň ! 

Republika, doéuv smrt Skendrbegovu, odmah odasla u Arbaiju Franjn 
Kapela nalogom. da podje k udovi i sinú Gjorgjevu Ivanu u Kroju, í da 
jtm reče, da, ako se ne uzdaju održati grád proti dusmanu, njojzi predadu 
ga za obranu, a da ce jim ga ona bezdvojbeno koncem rata povratiti (1S. 
veljace). U isto doba odpraví kuci í biskupa Draékoga, preporuéajuci mu, 
da do živa boga nastoji, da se Kroja i sve tvrdjave Skendrbegove sto boije 
utvrde i uóuvaju. Sada Mletčanom podje za rukom dignutí proti Turkom 
Usunhasana kralja prsiskoga, i tako sva šila tarska na onn se stranu 
obratí. G. Ii7i. udare Turci na Skadar; no Ante Loredan, knec Skadarski. 
í samí Skadrani, nečuvenim prímierom najsjajnijega jnnačtva odbíjajúc ne*- 
prestane dusmanske juriše, spáse grád. Prem travnja 1 477. sanžak Dobrí- 
ski pokusa, da si Kroju oblada. Gradjaní ga liepo doôekaju, í obnoé jurís 
na tábore turske učine, ali odbijeni budú, i sam knez mletački, u sto svoju 
družinu poplašenú hladnokrvno hoce da skúpi i na junácki odpor ohrabri, 
poginu od dusmanske vatre. U isto doba nasrnu Turci, jedni na Crnocvica 



a drogi h Bosne kros Hrvatska i Kranjska provale po dragí pat a Forlansku, 
sye naokolo robeé, paleé i taraó. U tom meteža potuka Crnoevíéa, is 
Porlanske silnim so plíenom povraie, a Kroja napokon prišila, da jim se 
ovietDO, od glada samo^ predade (ló. lipnja 1478.'). Nití se drže zadáte 
▼iere, bo sika posadá na komade. Sad sam Muhamed stade na ôelo svojih 
paklenih oeta, ode na Skadar, i 2. srpnja tvrdé ga obsiedne. Branjase ga 
tada Anton de Lége, jonak, kóma onda a plemstva mletačkom sbilja nijje 
bilo para. Dvadeset dragoga i treéega 'srpiýa Anton na oôigled Morato 
slavno odbi neprestane joríšanje golemím porasom neviemoga dosmanina. 
Sad- Turci, síreó se po Primorjo , Orivast i Leska predobijo , a Crnoeviéa 
íxtierajo \z zemlje. Repoblika^ i dvagdie težko osiolebana^ a na samé svoje 
sile naslonjena^ nezná vise kako^ da toj azíjatskoj sili odoli, te hoéeli neéelí 
prísí]jena bje od Torčína zaprosíti mir. I dobi ga, áli oz golemo žrtvo. 
Po tom mira (25. siecnja Í4T9.) o Arbanaskoj osta joj samo Kotor, 
Bodva^ Bar, Ulôínj i Drac, asve drogo Turkom. Draó izgobi pako g. 1501. 
a Uléínj i Bar g. 1571. Samo Kotor i Badva sačava do konca 8vega. 



8.11. 

Boanjaci. 



U obée misii se^ da je Bosna prímila svoje ime oA rieke, koja se 
tako nazivlje^ i sieče jo na dvoje iz joga prama sieveru, izvíroé izpod 
planine Igmana, kod Blazuja dva satá od Sarajeva, i otiecué napokon o 
Savo. Costantin Porphyrogenit jest prvi, koí jo spominje imenom Boeona^ 
í daj e joj odveé malo prostora s desne i s lieve strane one rieke, čím taj 
predíel nažíva X(i)p{ou. 

Kad so se o polovín! VII. víeka Hrvati í Srbi naselili s ove strane 
Danaja^ Hrvati prisvojise si sievero-zapadni dio te zemlje, gdje sbilja nala- 
zimo njekoliko hrvatskih žopaníja. Iztoeno-južni njezin dio zanzese Srbi. 
^o hrvateka Kronika i pop dukljanski píšu o prvoj dobŕ bosanske poviesti, 
to se ne daje nikako vierovatí^ čim se večim dílom protiví oodasnjim spo- 
menlkom hrvatskim í srbskim. 

Beia H, sliepí, Ugarski kralj, god. 1127. nze si za ženu Jelisavu 
kéer Urosa velikog župana rasko^, a ova doni mo za miraz onaj iztočno- 
joŽDÍ srbskí dio Bosne, koi se tada zvao Rama, od rieke istoga imena, 

U* 



- 218 - 

koja tsTÍre kod Varvare ispod pianíne Dragase i ntiée a Neretw. Belt 
prívoče Bosnn k rímskoj erkví^ i dade joj ca kískapa, stoHeom a Kresevn, 
lýekoi^a VladÍBlaTa, podôinjena nadbískupo Dubrovačkomo. Od tada aala- 
limo Bosnn na dvoje raidíe^enn, aaime na víéjn i na nížjo iiítí Ramn. No 
ngarski kraljevi a naprieda, odbaeÍTsi ía svo^ naslova ime Bosne, utc- 
doée onaj Ráme sa oieln na njih spadajuén cemljo, i stavise svoje basore 
nek bi tnde neograniéeno vládali. Naalíednik Bele IL, Qejsa, povierí Rum 
ili nižjn Bosnn Beii aenina strícii^ da s ujom upravlja kao ban, te do maU 
naimenova ga ugarskim palatinom. Za Belom dobi Ramn Gejsín brat Ledt- 
sláv, koi umrie god. 1162. Medjntim visjom Besnom vladase 

BORIC, koi se god. 1164. pusti o rat sa Dubrpvčani radi Mflovasa 
ondíesnjeg biskupa, koi je nastojao svom moéjn, izmaknuti se vrhovnosti 
nadbiskupa dnbrovačkog, a stavít se pod ono Splietskoga, komu je i prije 
ona dŕžava pripadala. Dubrovéani potuku Borlca, i tím ga prisile^ isnoTiee 
svoju orkvu dubrovačkoj podložiti (1). Emanuil^ car iztocní) pridobivsi Hr- 
vatsku i Dalmaoíju, natiera i Boríéa pod svoju vlast. Po smrti Emannila 
Bela III., ugarski kralj^ priuse Grkom ne samo Hrvatsku i Dalmacijn, do i 
Bosnu, i oielu dade ju^ 

KULINU šínu Boricevu, da s igom banuje (1180.). Odmahspm 
prikáže se Knlín kao vatreni stovatelj katolíčke viere ^ te sato Teobald, 
papínski poklísar n ovíh strana, u poslaníci na njega pisanoj od g. 1180.? 
UEveličoje y^magnitudinem liberalUatis et glória vestra^, Knlin liepo bo 
je gledao sa Dubrovčani^ i 29. kolov. 1189. obeéav jím^ nviek se pravo 
viere držati^ dopusti jím, slobodne i'síegurno po njegovcg sem^i trgovati. 
No god. 1191. Rímska stolica po nagovoru Petra III. prvostolnika Spliet* 
skoga skloní opet pod vrhovnost splietske crkve bosansku bískupyo. Ta 
9esgodna naredba težko smúti Eulina, te iste godíne posla n Rím BerDardi 
nadbiskupa Dubrovaekog s líepimi darovi sa Papu i nalogom, da tano 
isposloje ukínutje te naredbe. Možda sto níje uspio u svojej nakani^ ili da 
se je pustio s vešti od svoje žene> sestre Štiepaná Nemanída velikoga ža- 
pana srbskog^ koja obijubila biase bogomilsku (patarínskn) vieru, Knlíi 
primi se obrane bogomilske sliedbe, i s njim se u tom složi Daniel bískap 



(1) Gini sc, da je Boňc, jol prije rata medju Ugri i Grci, zauzeo bio ciela Boso^ 
cim veli Cinnamui (knj. III.— V. Lucius. De Beg. lib.IV.cap. 3.): Ad Savum cum vefUaA 
(naime Emanuil) ad iUv4 inde flumen defUctu nomine Drunatn (Drinum) quod tuperiori e 
loco factis oítiis Bostnam a reliqua Servia dividit, cceterum Bosthna itnperio non subeá 
Servie Archizupano (t. j. Štiepanú Nomanji), sed gens tum temporis moribus supque fM^* 
stratu agebát. 



- 319 - 

tosuiski i kéer Miroslava » kaesa sahaagskoga, bastíníca otéeva priestola 
(V.Thmner F. M. &, M. god. 1199.). Emerík, kralj ugarskí, čím síede 
■a otéev priestol, po nasovoro Bernarda, pn^ostolaika splíetskog, prišili 
Kalila ici a Rim k papi, da se tamo opravda od sta sa ga túžili, da Je 
bogomilom postao. Poboja se Kalín shog svoje vlasti, tím. veéma, sto o to 
éoU Andrija, Emeríkov brat, vojevoda Hrvatski i Dalmatinski, pridobi 
Hunje i jos njekoje na okolo ma ležeée prediele i pod svojo vlast spravio 
tsta Ramo, te ode a Rim , i potajiv svoja avierenja , iskasa se Papi kao 
pra?i katolík, í pod xakletvom obeéa, onaprieda niti sliediti bogomilskí naok, 
niti bogomile trpití a svojoj semijí. 

No čim se Kalín vráti ic Ríma a Bosno, za baňa, kóje nastadose 
nedjatim a Ugarskoj medja Emeríkom í Andrijom, ne bojec se vise nji- 
iiove vlasti, na skoro pošta jos žeséím braníte^em krivovíerDÍka , kojí se 
tada silno a Bosni nzmnožíse. Inocent IIL, razamíevsi ne samo od Vatkana 
(1199,} vojevode srbskoga, veó i od Splíetskog prvostolnika , da se je 
Kolín opet povratío na bogomílstvo, prokane.najpríje Daniela biskupa bosan- 
sko^, a i s njím sve njegove slíedbenike; aza dokončati taj metež, napísa 
list U. list 1200. na Emerika kralja, nek osílí Kulína, sve krívovíerníke 
protierati iz Bosne, i sama Kulína nek svrgne s časti, kad ne bi se 
odmah okanío iste slíedbe, ilí da ga na bol|i& natiera. Bernardu pako nadbí^ 
skúpa splietskomu dade ístovríemeníto oblast, lísítí Daniela biskupské 
éasti; ako se nepokorí, i u tom slučaju, da svake nedíelje javno u crkvi 
prokone Daniela biskupa bosanskoga. Emerik po papinskom nalogu zagrozí 
se Kolínu, da ce ga, ako lí ne ostavi krívovíerstvo, iz Bosne izagnatí ; sto 
prišili Kulína, na miesto Daníla vec mŕtva, postavíti biskupom Radogosta, 
i Dpatíti poslaničtvo Papi s daroví za ízjavít mu svoju podložnost prama 
^ma, í s molbom, upraviti svoga poklisara u Bosnu, koí bi se ovamo starao 
la obracenje bogomíla. Iste god. 1202. posla Papa u Bosnu u tu svrha 
Ivana CaseBmaria, koi obratí na vieru ne samo Kulína, no medju mnogími 
i njekakve kaludjere Sv. Vasílíe. U skupscíní na Bolínom polju kod rieke 
Bosne (30, tráv, 1203.") bosanski popoví, národní zastupníci í sam Kulín 
okvezase se papínskomu poklisaru prisegom, da če se držatí pravé viere 
po načelih, sto jim on propisa. Ivan zatím ode u Ugarsku k Emeriku, vodec 
Bobom dvojicu od Bosanskíh prednjaka, od iste skupscíne sabraníh nalogom, 
da na njezíno íme opet polože u kraljeve ruke jurve učínjenu prísegu. 

Bfedjutím Kulín premiňu (koncern god. 1J803.'), Za njegova uprav- 
tanja tako je bila plodnost i obilnost u žitu i u svačem, da se jos danas 
Q Bo8ní,>kad se naznačíti želí kóje srccno doba, káže niekim ponosom ele 



- 230 - 

KuUnova dobu. On prvi n vede državnu oprava i nredi ja po daho ondas- 
nje^ vríemena; mnoge inostrance pojsva a svoja cemlja^ opredielív jím 
miesta prasna, gdje se poslíe dígose liepe varosí i sela; dade kopatí o 
Jagodíni (Najnéí) i^vosdene i srebrae rade dvojici Da)»rovčana, kojí tamo 
BBgradise tvrdjavíca^ za dugo vriemena nasvana maU Dubrovník, NasKedi 
ga sin 

8TIEPAN, kô áto svíedoói papínska listina Ledana kolov. god. 1236. 
Ovaj «e nalasío a dvora Emerikova god» 1203., kad tamo prispí e poklisar 
Ivan sa ono dvojice bosanskih poslanika. U toj prigodi í Stíepan pod kal- 
nom ed 1000 marka srebrnih prisegom se obveže, da ce se aviek čvrsto 
rímske viere držati a krivovíerce tjerati iz Bosne na sve rake. Emerik od- 
mab obzDani Papi o tom srecoom poravnanju bosanskih stvari, dodav mo, 
kako se sam „Dominus iílius temB^, naime Stíepan, obveza rímske naloge 
točno izvršití. Poklisar pako savietova Papi, u Bosni vise biskupa nasta- 
viti^ kojí bi u naprieda kroz toli prostrana zemlju bo^je izvrsivati mogli 
svoje pastirske dužnosti^ pažiti na nepríjateljske zasiede i čovati neočkvrni- 
vost onoga plemenita národa^ na' sto se ipak ne nze opaz ni tada ní poslíe 
8 golemom skôdem zapadoo crkve. Za ovoga baňa nasta strasni križoboj 
proti Albigezom u <jožnoj Framsuzkoj, gdje se je proti toj sliedbi, koja je 
glede vieroizpoviedanja u tiesnom saveza stojala sa boôanskími bogomili, 
od strane katoličkíh crkovnjaka sváka nečovíeena okratnost i sila updtríe- 
bila. Naravno ogarski dvor nije mogao odobriti to nasilno i divlje ponasanje 
rimskih iztražitelja (1208.}, te zato je s prvá ozmieao pred papinskim za- 
htievom, da se i na bosanske bógomile križoboj digne. S tóga dogodi se, 
da se je broj njihov, kô sto inudje^ i ovdie od dneva do dneva pomnožavao, 
i tako^ da sa si do mala izbrali svoga osobitoga nadbiskapa ili papa. Čavsi 
to Onory III., prosinca god. 1221. obratí se na kraija Emerika i na sve 
nadbiskape i biskape agarske, a navlastito na Oátrogonskoga , naloží v jim 
stťogo, ustatí proti Bosni kao najgadnijemu gniezdu nevierstva, i listom 
svoje podanike dígnuti, te složno na te neviernike ndaríti. Ta neprestana 
podarkanja papínska navedoše napokon Emerika, da si prednzme izčistici 
Bosnu od Bogomila. Veé se bavio tada (od god, 1919i) u Bosni papinski 
poklisar Akoncij, aredjivajuó svecenstvo^ a kapeé krstase. Tri godine se 
latio on tóga posla asalad u Bosni, gdie i umrie god. 1222. od napora, ato 
je stavío u tu svrhu. Posto težnje Akoncijeve ostase bez dovoljna aspieha, 
Andrija, ugarski kralj^ povieri Ugrína, nadbiskupu Koločkomu^ preobŕaéenje 
ili satarenje bogomilske sliedbe, uvietom^ da mu bode ono zem^iéte^ ŠU> 
bi proti njim predobío. Ugrín, dopustom papinskim (sisibnja IZSô^)^ skapiv 



- 221 - 

krstaékii Tojska, jonaeki ndari na bogomile, i mnogo jih privede silom n» 
katoltéka vienii igekoje pako ostro kasní, a jos vine jih izagoa iz zemlje 
ili prišili izselit se; sto ma pribaví papinsku pohvalu^ i obodrenje, da to 
Blavno podnzetje sa svime do kraja dovede (ló. svib, 1295."). Iste godioe 
na^varase Onoríj bosanskog baňa Štiepaná i njegovn žena Jelísava, da 
Btrogo postapaja proti bo^milom. (^Ark. 17. ^.). U to doba nagrnnse i u 
Bosna Domíoikanci^ za svesti na pravá staza one krivovierce, te apav 
podje jim za rakom, príobratíti na viera katolíčka mnogo svietíne. I Kolo- 
man^ mladji sin kralja Andrije, prodre s vojskom višekrat a Bosna^ i pre- 
tiera mnoga bogomila iz te zemlje, a a istd doba tako prestraši 

MATIJU ŠTIEPANÁ NINOSLAVA (po Adama Bzovia Nikolu), kol 
se po smrtí baňa Štiepaná a nastavsíh banah proglasío biase bosanskim 
banom pomoeja bogomilskom a bez dozvole ogarskog kralja^ da se je na 
viem katolícka brže boije obratie. Listopada g. 1233. OrgarlX. uze Nino- 
slava pod svoja í Sv. Petra záštita, i obeéa ma^ da^ ako se vierno azdrží 
naprama rimskoj stolici, odsele neée smieti nítko diratí a njegovo pravo. 
U isto doba .Papa priporocí ga Kolomann, nek bi ga branie proti onim Bos- 
njakom, kojí iz jeda, sto je prosao natiera rímska , žele ma oteti one 
zemlje, sto sa imali njegovi predji QArkiv. knj, //. s, T.}. Ninoslav dade 
sagradití grád Bosna blízn Serajeva, i položí kod Domínikanaoa pečahskih 
Bovoe sa gradjenje stolife crkve katolíčke a Besní í biskapskog stana. No 
vídiet je^ da malo kasnje Ninoslav opet se povratí na bogomílstvo^ čim isti 
Papa u. lista od 8. kolov. 1236. na Sebislava, kneza usorskoga i siná pok. 
baňa Štiepaná, kóma Ninoslav ngrabi otčevi priestol) spovieda, da je ovaj 
sam n Bosni kao lier medja tŕnjem, i zato prípoznav veliké njegoVe zaslage, 
príma ga pod svoju zaštito. Badaci tím veóma osiliše Bogomili, obodri 
Qrgar IX. agarskoga kralja na rat proti njim i Baňa, a Ivana Ponzi 
Niemca, bísknpa bosanskoroa (od god. 1934ľ^ í od sada svoma pokllsam 
u Bosoi, naredí, da a istá svrho kaj^ vojska a Ugarskoj. Koloman, Belín 
brat, vojevoda slavonskí, provalí zatím a Bosna, i ponješto sloroí snagu 
bogomilske slíedbe, sto ma pribaví papinska zahvala Q12S8A 1Z39J), 

Ninoslav liepo se je pazio sa Dabrovnikom, te god. 1236. podieli 
mu Istá pravá trgovačka a Bosní, koja je uživao za Kalina, a 22. ožojka 
1240. bivsi a tom grádu opet mu obeéa, s njim vieke mirovati, te u pravdi 
živietí, i kako sto se činilo prije, da i od sada Dubrovčani slobodne putujú 
po njegovoj zemlji bez plaiSenja ikoja desetka ili kojeg drugoga nameta, i 
da ée jih on branití proti kraljn raskomu. Za ovoga baňa god. 1242. Ta- 
tári, presavái iz Hrvatske i Dalmacije, udare na Bosnu, i oplienívsi ju, 



nmogo národa satani i suuinje, pa patem Srbije prodni n Bai^rske aemlje. 
Po toj oavali bogomilí kao oporavUeni stanu se opet Jako sírití p« Bosaú 
Sada Benedikt^ koločki oadbiskop^ ponodi papí, da ée na lOili dignotí krs* 
tačka vojska^ ako podoiní njesoToJ bosansku crkvu. luoceat IV. priatane 
na tu xeljO) a Benedikt goá. 1246. navalí na Bobuo, junácki ndari na pa- 
tarene i raabije ih; mnogl poginn^ vi&e j[h se obratí, a njeki rasbíe^u se. 

Medjutím sarate se Spliet i Trogír s to^^ sto su si Trogirani prí- 
Bvojili bili Djekoje Splietu pripadajace semlje ležeée n kotaru Trogirskom. 
Izsa doga prepíranja neimajuéi Splíet dovoljne snage sa nadvladatí nepríja- 
telje^ pozva na pomoé baňa Ninoslava. Sadje ban u prímorje s vojskom^ a 
Splíet mu se obveže sa ízplaéenje bojníh troskova, i ízabra ga sa svoga 
kneza. Popalivsí Nínoslav Trogirski kotar, Trogirani úteku se Beli, ugar- 
skomo kraljn. za pomoó, a ovaj naloží odmah Dionizu Vialkí, vojevodí 
slavonskomu j Splíet pokoriti, te kaznítí. Dioniz \2. srpnja 1244. udarí na 
Splíet, í jurísem ga prišili na težke pogodbe (19. srpnjá), Nínoslav i An- 
dríja, hnmskí knez, saveznicí Splíetski bodu kao oeviemíoí kraljeví naro- 
cíto izkijočení íz pogodbe tada sklopljena míra. Iz lista Inocenta IV. na 
Belu od god. 1247. ízlazi^ da se je ovaj ugarsko-hrvatski kralj spremao 
nasrnoti na Bosna, ali slíedeée godine isti Papa naredí koiočkomo nadbi- 
skúpu, da nepostupa nepríjateljskí proti bosanskomu baňu Ninoslavn, posto 
se je ovaj držao za ístinitoga privrženika viere ríAske, a da je prije s raz- 
kolnicí samo radí tóga držao, sto su mu ovi pomagalí proti nepríjateljem. 
O NínOslavu nemamo vise povíestníčkíh viesti^ ízím povelje, koju kao velikí 
ban bosanskí ízroči ožujka 1249. obóíní Dubrovačkoj, kojom podielí joj joi 
vece trgovtfcke povlastíoe u Bosní, i gdie prikazuje nam se joste u velikoj 
moéí i banskim dvorom sjajno uresením CMiM, Mon, Srb. str. S2 — S4.)<, 
Kada lí je umro, to se nezná ízvíestno; no ipak sto Orbini i prudenihu 
píšu o Štiepanú Kotromanovién, to se uzeti môže kao puká ízmisyotina Q). 

Ood. 1271. spominje se Bela, Štiepaná kralja sestríé^ kao vojevoda 
bosanskí, naime Maekovim et Bosnm Dux; sto dokazuje^ da so kraljeví 
ugarsko-hrvatskí banovínu bosansku, kad su to učíniti moglí, svojoj poro- 
dící a niposto tudjinoem dávali^ ali kad onaj slíedeée godine umrie bez 
svoga odvietka, Ladislav, kralj ugarskí i naslíedník Stiepanov, predade ju 



(1) Humje pripoznaváe sada vrhovnost krune ugarsko-hrvatskc, čim u povelji, kojom 
se Radoslav, župan bumski, kune, da éo s Dubrovčani mir po starom %akonu čuvatit a rat 
s Urošem voditi, veli: 6CMh B'KphNh K^6TkB6IIHK rOCHOAHHS Kf^/IS Vrk^ 
CK0M8 {MilU. str. 44.). 



STojoj materi Jéiisavi^ aoTa miesto sebe posla n Bosna njekoga Štiepaná, 
koi ai odabra xa svoíe sielo grád Sateokn. Stiepan malo se brínno o bogo- 
milih, te M ovi tada kros Dotroje borbe i raspre jako pomnožíše, i slazeé 
s^ora, gdie se bíahii spasili, javno stadose svoja naoefa spoviedati i siriti. 
Papa Nikola III. capoviedí f^od. 1280. Jelisaví, kao yojvodkínji bosanskoj, 
i Bjesínoroa siná Ladíslavo, Dek jednom Bosna od bogomila isbave. Jeli* 
sava dodose odmah podieli stroga sapovied (rujna 1980.), da se o njeci- 
nih semaljah proti tím nevíernikom strogo postopati ima, naíme da se ob- 
rate ili ixsele; no čim je ona silom svoje namíere a Bosni isvesti tražíla 
u isto doba skrbniei Ladislavovi nespretnim svojím ponasanjem a dvoru í 
nasilnim npravljunjem dŕžave nsamoj Ugarskoj probadise obée nezadovolj- 
stvo i arote, a kih Ladislav posti Bosi^a ca noree Pavlu Subidu baňa hr- 
vatskomu i knesa Bribirskoma (J283.), V toj baní Stíepan, namiestník Jeli- 
savÍD, sa sinovi bade íatieran od velmoža, -valjda sto sa si ovi htíelí pri- 
draatí pravo isbora na príestol. Stíepan Stiepanov pobíeže a Dubrovník, 
braéa njegova Miroslav i Vladisláv a Hrvatska, a sestra Daníca a Rim, 
gdie brzo umrie. Oubrovčani liepo prímise Štiepaná i na nanke dadose, a 
kaánje privedose Boénjake, da ga sa baňa príme. Sad Milutín, kralj srb- 
skí, navalí na Bosnu, da si ju podloží, i podje mu uprav za rukom u krátko 
vecím ja dielom podjarmiti. No Pavao bríbírski god. 1302. otme ja Níla- 
tina, i iste godíne dopustí, da s njom vláda sín mu staríji Mladín naslovom 
dmgoga baňa. Pavao, koi se nazivase Banuš Croatorum et Dominua 
Boane (Lueius, de Reg. IV. ÍS. — Com, L 178 J , umrie na odmäku 
god. 1312. 

Miadin^ koi nasliedí otca u Hrvatskoj i u Bosni sad kao Croato^ 
rum et tocius Bosne banwt (Com, f, 21$ J, uz prkos papinskili nagovora 
bogomilom svaku slobodu dozvolí, no svojím usílním ponasanjem dosadí 
Hrvatom i Bosnjakom , kojí složno najpríje ga potuku kod Bliske, pa ga 
kraljn obtuže, a otaj ga lístopada god. 1322. svake častí lísí í sobom po- 
vede u Ugarsku. Sada Karlo, kralj ugarsko-hrvatski postaví za baňa 

ŠTIEPANÁ STIEPANOVA (1). Otaj si uze za ženu Jelisavu od 
vladajnce kuée poljačke, kô sto učinío bíase ugarsko-hrvatskí kralj, te 
zato ovaj mu dozvoli prisvojití si cíelu Bosnu i pridobití Humje (13J9Ó,), 



(1) Da Stiepan biaäe sin pok. baňa Štiepaná, namiestnika Jelisavina, sviedoči listina, 
ito je 18. srpnja 1519. upravio Papa Ivan XXII. Štiepanú, kojom ma po molbi Mladina baňa 
hrvatskoga i bosanskog^ dopušca, da si uzme za ženu njeku svoju rodjakinju kcer Menharda 
kneza od Orthenborch-A (Theiner). Iz te listine vidi se, dá je Stiepan vec tada u Bosni držao 
Djťku poveču čast, i da je s istim Iŕladinom u Ijubavi živio. Izvorna listina Petra Gradenika 



- »4 - 

eim Stiepan poistaví temelj kraljeviní bosanskoj, Ispovíedjase ÍBtoéaa vieniy 
no sato nije DÍkako smetao sirenje capadne. a poiéao ac Domioikaaoe i 
FranoiskanceiD ) kojí se bíalTu njesto príje tamo primiestni, svoja zadaé« 
oTrsivati proti bosomilom, kojí au se bHi sa Pavla Bribírako^ i Djegova 
šína MDadína jáko umDosili i osUíli. Ivaa XXIL god, 13^. iiapisa mu list, 
kojim ga nutkase, sirenju se bogomilstva a Bosoi opríeti a priamo prímití 
ísCraživaoce , osobito francískana Pabiana; ali se Stiepan jako bojase te 
sliedbe, čega radi níje se htio sa tada miesati u takove poslove^ a g, 1327. 
priiDÍ ípak Fabíana nljadno, i dovoljnn ma pomoé praží. Mletčanora dosvoli, 
slobodne po njegovih predielih trgovati. 

Vec god. 1324. pomogne Stiepan Gjorgja knesu Bribirskoma i Klis* 
kóma i drugim privrženikom ugarsko-hrvatske kraoe proti knesa Cetín- 
skomu i Djegovim savesnikom; alí'Bosojaci búda tada kod Knina jako pe- 
točeni. Isto tako god. 1326. dodje glavom a Hrvatska, da pomôže Mihaca, 
baňa hrvatskoma, na i tada bes ospieba. U toj mu se prihodí Nikala Ve- 
nier^ knes trogirski, pisraom pritaži, da njegovi Uodi pokradoée njekoga 
trogiranina, te je od njega sahtíevao, da po Iístovih, sto je Dažda Hletač- 
kóma i samoma Trogíra izruéio glede trgovačke slobode i sie^arnosti medja- 
sobne^ ostetjeníka naďokoadi. U tom pisma knei trogirski daje ma slíededí 
naslov: Magnifico et Potenti BD, Stefano libero Princifn et D, Bo«i»e, 
Vssore et Sále; et plurimorum aliorum loeorum, atque terre Chelmi 
Comiti (Lucio. Mem. str. 18S.— 12. líp. 1326.^. On sam pako u poveQi 
od 23. lipnja 1332. ovako si ga priredi hrvatski: MH €T€^2INk HO U«- 
ROCTH BOXHOH BSNK EOCHH H ScO|^H H CoilH H fOCnOAUNk ^COUCKOI 
36M21H (^Mikl. 105,'), Is ovih naslova jasno se vidí^ kako se je daleko airila 
oblast Stiepanova. 

S Dubrovníkom se je uviek prijateljski držao. S njiro 23. lístopada 
1332. agovori načín kako ce se u skapnih poslovíh sudíti í rat navíescivatí, 
a 15. ožujka slíedeóe godioe darova mu vas Rat, Ston i Príevlaka i otoke 



kneza Trogirskoga od 25. svibnja 135S., koja se u Arkivu Mletačkom čuva, káže doislo, da 
je raati baňa Štiepaná bila sestra Mladinova. — Jukid pako piše: Du Cange cap. 9. §. 16., 
Farlati i mnogi dntgi pisaoci ovog Štiepaná Linog mieHaju sa ovim diedečim (naime: 
Stiepan IV. Stipié-Stipocius—); sam spomenutí Du Cange i Lucius ra%tavljaju, ali oni 
mieSaju Činjenja jednog s drugima. No Jukié niti navadja rieci Lucicevc, niti svoje mnie' 
nje i ma kojim načinom opravda. Po nas Stiepan Stipié ilí Stipoeius, koi po Jukicu poče 
vladati poslíe g. 1330., istá je osoba sa Štiepanom, koi vladaáe od godine 4322. do g. iS30^ 
čim u listini Nikole Veniera kneza trogirskoga od 9. srpnja 1324., uprav- kod Lucica {Mem. 
str. 177.) , daje se nalog njekoniu vo^ji trogirskomu , da bložno sa saveznici udarí conira 
Comitem Steposium de Bosna et fratrem Steposij, et gentem suam itd. 



leieée pkolo RaU pogo4bomy d* ma platí godtti^i daiialL od fiOO prpenu 
Kolovosom sod. 13d8., nexna se éega radí, Stíepan stane obsíedati Klii, 
trnya Mladina Gjorgjeviéa kn^sa bribirekoga (Lucio» Mem. str. 234.); no 
^je^Gví i tada jaloví so kodi povrate. Tím ratogi osta sapríečena trgova^a 
oesta klíéka^ to sl|edede (odine 7r list. ban Btiepan písmom na Trogírane 
obnoví stari trf^ovackí savea ^edjn Bosnom J prímorskími gradoví aDalbia- 
eiji QLucio. Métu str. 224.). 

Uso si Stiopan sa velikoga ti^nika Domaaja Bobalíéa vlastelíoa i 
kanonika . dobro vaôkoga, a ovaj fgk prívedo ka katolíékoj vieri. 2ato Stíepan 
poéetkom god. 18Í0. éovsi , da dol asi k njema poslaní k papínski Gerard, 
npravljatelj reda franotskanskoga, ode ma na sasríet, príasno ga a dvor 
avéde í sveéano primí katolíčka viera, te ma se obvese, da ée proti bo|po- 
milom vojevatí, ako ma Papa i kralj avarskí pomogna. U ta svrho Stíepan 
je satím radío po sto je mogao^ a ňavlastíto je svom silom í ŕevnostja Fran- 
oiskanee a njíhovom nastojánja pomagao, samostane jim gradío í dobrí na- 
darivao, te god. 1947. po vladi mletaékoj isprosío od Pape mnóga pravá, 
i da si moga usetí pomoéniké kamogod bílo^ samo in fidei doetrina feri» 
to9 ei Hnyue eroatiee non ignarošy a god. 1348. tražío^ da Fra Peregrin, 
obéi vikár bosánski, bade prvím biskupom bosan'skím. 

Za borbe, koja se god. 1343ľ camétnola medja Nelepiéem knesom 
kninskím i primbirskími gradovi o Dalmaciji radí tvrdjavíce Kljoéa, sagra- 
djene po . Kostantina sinovoa Nelepiqeva na medji sibeníčkoj , Stíepan po 
svojib pôslanioih pooodi se Repoblikí mletaékoj proti Nelepíéa, nebi H 
valjda tako Jos dalje svoja oblast a prímorja razsírio; no JMletéaiii 7. líp. 
iste godine dopastíevaha , da samo pomenati grado'vi stupe a taj savea ad 
defensionem solummodo Bossine ei pariium Selavonie^ ali bez ní spo- 
mena o njem oblasti mletacke^ i da njegovi poslanici a Nletcth nakape sa 
baňa orožja as obiéne daée (^JtlisH, XXL 44.'), 

Po smrtí knesa Neíepiéa, koja se dogodila na odmaká te iste godíne, 
Nikola ban hrvatski do^je vojskom pod Knin, da ga aďoví Nelepídevoj 
otme; no ova mn se silno opre, a ban se je morao prasníh raka natrag 
povratití. Sliedeée pako godine 1345. sam kralj sadj e vojskom do Biséa i 
8 Djim Stíepan ban bosanski. To prestraší odevu Nelepléeva í prímora, da 
kraljn predade gra^, i da se as nja i ostali vellkasí hrvatski kraljii prí- 
klone QlMeio. Nem. str. idOJ). Malo k^oje Zadrani se ízjave sa ugarsko- 
hrvatsko krona^ kojoj su zákonito pripi^dali, čega radi Mletóaní jih tvrdo 
obsiednn. God. 1346. odlúči sam kralj Ljadevit s banom Štiepanom prítedí 
Zadrn na pomod. Mletčaní najprije po pjekojih fratrovih potraže Štiepaná 

15 



pUuátiÚ (V. Sse. Con. Rog. ÍS. ytiptéé ÍUB,^ 92, 9€ljMe 1Sé6., SL M. 
1S46J,. StiepM^nakloni iiho, i odasla svoje pdslaníke b Hietke, koJi U 
iilično dopoviedalí onoma vie^, da ée knilj pristatí na mir, ako ran re* 
pDblika svoje poslanike opravL Vieée oslied tajnih dogovora odiiiéi II. 
travoja .1349., da se sa sada danýe Stíepaan ÍOOO dak. a B|egovomii po<- 
slaaíkn lOÓ; javno mn pako odhovorí 18. travnja, réfr&eumdo si 4e km^ 
que feeit in honor em et eomodum huiu9 domifšii, ali dakraQ aeée <khi- 
stati od svojih aahtieva, kô sto se učitovao bíase po^voj^vodl Anatrijaa* 
skoin posríejloika nfiira, te sato.da sváko poslanietvo. kiio kí bes dvojbe 
besQspíeŠBo. Medjoto sadja KralJ i Stíepan silnom vojskom do Za4ra, da 
MlelcaDo íatíeraju. U toj pogibelji Mletcaui ponvde Stiepaaa i velmoiaa 
n^arskim do 20.000 dak. ssroo ako iaposloja. da ta v<ljska od Zadra otide 
(19^ Ufnifi ÍS46,').. Ovi prístana , te tako vojne arede pokvare^ ďa si je 
roo|;la sila mletaóka 1. srpnja sjajnu pobieda ísvojevati (See. Con*. Rog, 
4, 9rpnJ€^ 1S46J, Kralj príje odlaska^ s poslaaiei pokasa navesU Mletcaae^ 
da se Zadra ostave, no badava. S droge strane Mlétcani, éim doôoie, da se 
je kralj stavlo na povratak, držeé, da sa onom pobíedom igegove sahiíeve 
sasvim okrotíli) odlnče mu poslanike odaslati, nadom da ée jira sada os 
novae odpustíti Zadar i ostalo gradove^ sto sa imali u D^lmacíjí. Zato 26. 
kolovoca preporačivaho Štiepaná tanquam honorabili et freeipuo (fmieo 
nostrOf da^kod kralja podapíra ^njíhove želje,.a da éh gu dovoljrio sa nje- 
gove zasloge obdarítí. Takovo pooasanje Stiepanovo, i tôžbe pred kralja 
proti njemu 'prinesené od Zadrana, |ako aanemiríse Ljndevita, te Stiepan^ 
da se njegovoj sržbi ukloni, po Iliji, kanonika trogírskqm, ponadi se Mlet^ 
canom proti kralja. Mletóani, kóji sa tada s kraijem jos o dogovore bili i 
mislili, da ée jím sa novoe napokon gradove dalmatinske odpastiti, oďgo- 
vorisé ma 4, rigna^^da sa sada na savez pristáti nemoj^a absque nostro 
onere et infamia, da to verosimiliter fieri poterit in processu iemporiš 
cum reservatione konoríi nostri^ ali da sa správni i sada a sváko j nje- 
govoj potríebi podpomagati ga^ da ée a milost príroíti velmože hrvatske od 
njega priporačene, da ée lyegove želje pri kralja srbskom podopírati í opro- 
Btítí život i iroanje Zadranom, ako se na odredje?)! jim rok predada. 

- Me<Uatim Ljadevit odbije poslanike mletačke aabranjigaé> da ma se 
prikaža> dok se igíhova vojska ne dígne ispod Zadra. Na ta vieat Mlet- 
eani posaljn poslaoika do Štiepaná, da čajo^ pod kim ovíetom ktiee bi s i^lai 
a saves stopití, a veé 7. studenofa narede istoma poslanika, da ga^klopi. 
17 isto doba priporaéavaha knesa Mladina kliskoma, da ne kvári mira 
Štiepanom stoprv atanaôena^ nadajaci se oba sa svoje svrhe opotrí«bi(i. 



- «w - 

Slie^iui pako Sl.sUidleBOfft navieste, d% Jo kraUmki spr^vao nnira Utí, 
iko nn povratí i^eko miesto , sto na kíaše óteo , ilí da dobrí IJudí ríese, 
ege je po j^raviei, a ám medjatia kade prímiije. Stíepan, koí se os to biase 
I kraijem sasvim pomirie, oehtie pristatí na pooud^enrina 8aves,,te odgo^ 
von Hletéaiiom, neka kí ta stvar sa sada ostala in pendenti ét šeereta^ a 
di ée , ^ad bi to selteli , svakáko gledati, éím prge jih s kraUem pogo4áti 
i pemiriti. Odgovore ma Mletéaní po lliji 1. sieéqja 1347., da eonfid€ntB9 
4$ ifso flu9 qnmm mUquo frineipt veľ domino mundi, oberačko pristala 
■t Bjegove ^onode,' a da jím dn, kako ma se boije vi^i, isposlige m í r. No 
prem 5. kolovosa 1348. a Hleteib bje sklopijeno prímiije medju I4adeví- 

tom i Mletéanom na osam godma. 

__ . ,'■•., 

Malo kasnje Stiepan posti se a rat s Dašaoom^ earem raskím^ pra- 
■íea radi I sto je bao htío sa^i'^diti tvrdjavu blíso mora o Qnmja, a Da- 
ian ma to sabranjivao, tvrdeé, da je nje^ov taj prediel (Mfŕť. 16, srfnja 
Í349S), Čim se Dašao s vojskom o .Romanijí bavío, Stíepan isnenada navali 
I lealje raske^ susiedne kotare opliení i porobí, a i^jíhove gradove si prí- 
BTojí.- Vratjv se Dosan s boja, naami Bosnjakom vatiti žao sa šramotu. AH 
da odstráni najprije. sváka sapríeka od strane vieéa mletaoko^ a svom po- 
stapaiija proti Štiepaná^ ožojka 1350., ppoti svoipa poslaníka Mihaíla Ba- 
k|jo a Nietke porakoin, da je on spravan s basom bosanskim mir obnoviti 
samo ako ma, ban povrati ^radovo i semije , sto ma je oteo , i škode mo 
prinesené nadoknadí , dragéije da ée mo se silom osretiti. MietČani , kóji 
80 tada isto prijateljski s obima obéilí, 13. travina odgovorisé ma, nek bi 
M sada 8¥ako nasílje obostavio, a da ée oni sve mogoée naeioe apotrebítí, 
lebi U ma ban kako sve éim prije povritio, Dušan poceka^ no vídeé, da 
na Dije nado mimim pntem svoje pekijanije postíéi, navalí na Hanye. Sad 
Metéani oprave na obojícu dva svoja sveéanu poslaníka nalosom, da jih 
svakojako porasome i pomire Qíl. grpnjti) $ no sve badava, te 6. Hstopada 
viece mletačko naloží svojím poslaníkom, da ostanú u Dubrovníku, í da 
pase, da Srbljí ne naskode tomu grádu ilí Stonn, kamo se éioílo, dasmie- 
nja. Tada je Dasan trasie od Štiepaná sa naknadu ačínjene sebi štete 
Honge i kéer banoyu Jelísavu sa svoga siná Urosa, sto mu Stíepan srd* 
eano saniekál Čega radí Dušan nastaví rat, i ote Štiepanú veéí dio Bostoe, 
sHrvatom. kojí su ga podpomagati, njeke prediele n primoiju do sama 
Kliša i Skradisa, sto mn predade sestra igegova udova Ml|ulÍB0va (oíud. 
ÍS5S,y Veé čím Mietéani doču8e,,da udova kani te tvrdjave Srbljem pre- 
dati, odpravíse odmah tri skrbnika u Dalmacíju nalogom, da jo prígnu 
ônvati jih sa svoje sínove, ida joj snstítu mletačku í vojcnu pomoó ponudeí 



a kad Jini do^Ja flas, da av pale v ruke BrtFsk«, naloiive oalm skrbnikomi 
da traže avakojaka dobití Klii f Skradín Mlo i troikom od 109.000 malih 
litara, a kad nebi ai to mo^uée bHo, nek pomosaii Srbljem| samo da opet 
ne prosia u oblast h^atako. No Hnrati omah tvrdo obsiedaaae Klís í jako 
80 a pri^a^ju kliakom i n Opraka atTrdiée; a kad }im malo kainje aa 
pomod dolieti oam Nikola « baa hrratoki^ na predaja ^ príailíae. Napoklia 
Mlotoani i Dnbrovéaaf akloae eara arbakof^ i baoa boaansko^a na. dogo- 
Tore, to Jih pomire. Doáaa aadrža naalo? kraija boMookoga injekolíkopo-* 
graaieoih. mieata i Hamje.. 

Iste godíne, prestavii prímíije metljii IHIeteaDÍ i .Ugrí (kol, ISSS.), 
■aatapi rát. Medjntini Jaras Yieie, aapovíednik raski a Skradian, podaí- 
dea BOToem nletačkím, predadé Mletôanom ta tvrdjava ni pogodba, da po 
ntini opet jo 'kraoí arbskoj poyrate (^10^ iiééuja 1SS6.'),' Mňio kaioje nrorié 
Dasan. te aa buna, kóje tada Srbijom savladaše, lasno bíase Eítiepana, pomojy« 
agarfiko-hrvatakjpm , opet si prísyojŕtí predfele i gradove Doaaaa po aiira 
odpaadené, i aa to jos i^ekoje mHbske predobiti. U rata oiedja Nlcteaat í 
Ljadevitoni Velíkim . (/^tf —$.), Stíepan pomagaae kraija ugarskopay kama 
aaraóio biaae Jelisava kéer aWíja, aajedno a LjodeTÍtom odbraajeBa m 
dvora asarskom, U pota da podje kéeri na pír a ^farskú, nagla ^ amrt 
dopade (1S67,'), i bje pokopan n MileaeTu, a orkvi Sv.^ Nikole samostaaa 
franeiékanskof^, ato biaáe on sam aa ríeci Qosni sagradlo (1). Stiepan níje 
imao od aebe môakoga odvietka, te ga doa'vplom kraija agarakosa naslíedi 
aa príeatol aiaoyao ina 

8TIBPAN TVRDKO L, nia Vladíalavov i Jelenia, od 22. godpae dobi 
BTOJe, Po Orbina I Farlata Tvrdko bio je iaioône viere, bogonile Je braaio 
a Bvakojako progonio katolíka i samá brata svog Vaka, a krata Stíepaaa, 
ito se obratia biaae na katolíôko ispoviedanje. TJaoprot J.F. Jakid (Doffoi. 
9tr. 1&8.^ tvrdi, da njihova dokasa^ja nídta nevriede, i dokaa^je, da je oa 
katoKk bio, poveljom, kojn Isti Tvrdko iarači Andriji Oaaldii^ nadbiskopa 
aplietskooia QFarL Hl. JM), i gdle veli odprto: „attento igitar hoe^ eC 
qnod per eam regnamas, qai fidei Catholícs^ eujus plantuiam me reeoh 
fundaior, bapat et reotor eto, Njekoji bosanskl velmože nemogaé trpití, da 
8 njim vláda njegova mati Jeleňa, žeaa pametna I raaboríta^, proglaae ba« 
Bom bosanskim Pavla Kolísiéa baaa^od Usore^ a Tvrdka i Jeleňa protienga 
is aemlje. Tvrdko obratí ae sada na Ljadevita kraIja agarakoga aa pomoé^ 



(1) Štiepanú se pripísali moraiju srebrni novcí latinskim i hrvatskim nadpisom ito 
jo vrli Janko ŠafaKk obielodanio u Glasniku Hl 253. V. 248. 



— 229 — 

»t da Ja dobije, morao ma je najprije postití Usoro (^ISSé."), Sdruživ k toj 
IWffloéí svoje yieŕne bosnjake , Tvrdko ndari na Pavla i na nje^ve prívr- 
žeaŕke, potače jih^ živa nhvatí Pavla 'i baoí j^a o tamniea, gdíe je i smio*- 
Mst svoja glaronr platlo. a ostálim odase tvrdjave i iinanja. Njekoliko njfh 
pobief^ae ipak a Dabrovnik sa Dabisom sinom naravnim Miroslava stríea 
kasova, hospodárom neretranskim. Malo kašnje Dobrovéaní pomire jih 
8 Tvrdkom, a ovaj jím očiaí mílost, i povratí ímanja. Nehoteé ugarskoj 
kraQioi Jelísavi posttti Hamje, sto je sahtíevala kao prcija primijenu ôd 
•tca na adaji, ona ^a na islik, da ce se s njim radovatí^ sto je ponižio 
takmaee, poxove sebi n Ugarska. Tvrďko povíerova, i ode u Badim^ a Jeli- 
savasatvori ga, i nehtiedne f a prije pastítl slobodná, dok joj Humska ne- 
pokloni, a ona ma dade sa ozdarje njekoje kotare a Néretvi, Imocskom i 
Novom. Obvesa se toda Tvrdko. raskolničtvo íz Bosne protíerati, kŕaljli 
ostatí vieran i podpoma^ti gh proti dusmanom, te sam ili brat mu Vak 
tivietí nif dvora agarskom. I kraija Ljadeviia morao je silom pastiti Usora 
ilSôá.'), G. 1367.- biase a Dobrovnika, ^íe je imao svojo kuéo, i 1. lípnja 
potvrdí otoma grada povlastíce, sto ma podilio biase njegov «/rťc bah Stie- 
pan (Jlfifc. ir^.}. . Malo- kasnje bao opet ode a'Ugarsko, a miesto sebe 
ostavi a Bosni svoju mater Jeleňa. Velikasi, kqji nisu mpgli n je trpiti, niti 
ttboravití slobode^ koja sa uživalí aa prednjeg bana^ digha oražje^ protie- 
raja banica, te banom ačine Vaka, brata Tvrdkova. No Tvrdko doleti námah 
I Bosna, sakopí prijatelje, s njimí na buntovnike nasrne i njih rozbije, 
Djeke pohyata, a njeki se raabiegna. Vak jedva se spast u Ugaŕsku^ odkle 
lamoli' Papa, da mp Jsprosi pomoc od Ugarskoga kralja. >Papa pogodi Vaku 
listom tia Ljadevíta (ÍSCO,"), a ovaj naredi bana^ da jedan dío svoje -semlje 
pnstí brata. No Tvrdko odbaci bez oklievanja te zahtíeve, a Ljudevit, da 
ma se osveti, posalje vojska na baňa pod načelnictvom Nikole Kontha pa- 
iatíua, i Nikole prvostolníka'^ ostrogonskqg. Srete se braca pod S^ebrenikom,- 
gdie Ugri búda jiinački,potučeiii i rabijeni. Jediní Senko Mladinovió održa 
se jos za kóje vrieme, dok i njega prišili na bieg. Senko pobiegne u Du- 
brovník, a odatle, kad se ban zagrósi i toma grada, podje k županu užič- 
komu Nikoli- Altomanoviéu, koi ga liepo primi i Tvrdku ote njekoje po- 
granične zemi j e. No Tvrdko, praží v pomoó srbskomu Despotu Lazaru proti 
Altomanoviéu^ pritegne si tada one zemlje,'koje mu ovaj njesto prije biase 
Qgrabio; a malo kasnje prpvali a prímorje, i ote Baosi, zentskomu župana, 
Trebinje^ Dračevicu i Konavlje. ' 

Opojen tom sreéom, naumi^proglasiti se kraijem.' S prívoljenjem 
dakle kralja agarsko-hrvatskoga god. 1376. činí se svečano kruniti u 



- MO - 

Mfleievu hree^o vačkom oé A\e prvostolnika grôkoga, osamsi ime SHéfMm 
Mtrée-, í alieaeéí naslov: ClC^AIIh Tk^IiTKO Bk X|MieTX «!» npôffk 
Cf^bfiXieMk H EoCHt H lll^HMO^NIO, kd iííCo, stoji ppdptaaB na poveljí, kujtt 
ÍQ. traynja 1878. ii Trativntee podíelí Dnbrovniku, kojom potvHi raii sve 
povlastie? i trgovačke slobode^ koje je qiivaó sa teje^ovíh predjaáoiika v 
Rosní í n Srbsko}^ s pogodbom ipak, da ma plate svakeľgodiae 2000 perpera 
(F. 9ir. 186.). Ood. 1373. sa^radi Ťvrdko na utoka Neretveg^rad Trsteoik, 
no na prošnjit íalíh Dabrovčao«« kím je taj grád mneso smelao, araai ga. &tA 
pako g. 1379. aagradí draf i n Draôevieí kod mora, imenom Sv. SHeptm, a 
poslie Novo (Cmsíel Nuovo u bnoj kotorekoj) , g dio napraví slanioe i trg 
solí, ali i ta trgovínttykao protivná ugovorom sa Dabrovníkom, fo4.-1382. 
akiue. 

Po smrti Ljadevíťa Ugarskoga Tvrdko príoze si Humje; a da si gm 
sačuva proti udovi Jelísavi, s voj oj rodici, í Maríji njezínoj kéeri, krá^ie^oi 
ogarsko-hrviitskím, stavi se príjatejjski obéití s palatinofti Gorjanom, obeéay 
ma^ da ^e ga svom silom branitf proti svakomu van oníh kraijica .(Ž9. 
okujka Í385.y. Gorjan* pohííiri ga s kraljicamí^ koje nra tada darovaS« 
grád Kotor (Jfíisti, 3^. í 19.), Kad páko Jelisaya i Gorjan glayoro švo}* 
nsilstva platise , a Marŕja ' tamnicom , stúpi Tvrdko a saves s hrvats'kívf 
plemiél, I fsause svoje tvrdjave^ Usoru i Dobar, pa posla a prtmorje a po* 
moé svojím sávesnikom proti Ugrom vojsku, koja osvojí Kiis (Id8r.) t 
težko se primorskim gradovom cagrozi. Da si u toj prígodí odstráni Du- 
brovník, onda u ylasti ngarske krune, Stiepan 9. travnja 1387. sklopí s njm 
savez proti svakomu ízim Marije, kraljíce ngarske; alí tím snamenitiai 
uvíetoro^ ako bi se kad kraijíca Maria (onda ii Novom Grádu saivorona) 
u svoju oblast povratíla i od Dubrovčaiía zaiskala, da joj isruée Tvrdka, 
nalazeca se tada i| Dubrovníku, obveza se občina dubroyačka kraija í 
vlastelí njegovoj opredíelítí podobní rok kako do roka môže on i vlastel* 
slobodno poci iz grada kamo jim ugodnijeliude; íll kad nebi se násao a ^nidv, 
tada da Dubrovník níjé držan prijatí -ga, kad bi' tamo dosao. Medjatni 
Turci n Bosnu provale, a Tvrdko ic zasíeda na jih nasrnej, i do 15.00i 
smakne. U isto doba. sdružív se a savez s Vlackom, Rfoldayíjom i SrbíjoB 
isto -proti Turčinu kô «to proti Sigroundu, posla Laáaru^ knezu ^bskomt, 
vojenu pomoc od -20.000 vojníka, i pred njím svoga velíkoga yojeyoda 
Vlatka Hranica. 'Na Košovom poiju 15. lipnja 1389; zametne se bitka. Hra- 
nie lirabro se jodrža, lio spaziv Brankbvícevo izdajstvo, vojsku svoja natrag 
povuče. Turci sada nasrnu na Bosnu^ no Hranie junácki jih doô^ka í veii- 
kím njíliovím porazom od tosanskih granica odbije (^20, lipnja). Odmäk 



. 331 -r 

latím firÍMse TvHko 8Vo|e orai^e n primaije, potvée Ugre po4 Vranom, 
i sa malo .prisvojí si gotovo 8?e dalmatíasko gradoro a otoke , isim Zadra 
i DabroyailM, a on jim potvrdí sUra pravá. Obdarí saslogo Vlatka Hraniéa, 
poklonív ma svji semljn l^amska kao lono bosanske kmáe^ pravom naslied<^ 
stva dok bndo liranicova poroda. 

S Repablíkom míetackom Tvrdko ovíek se príjateljskí držao, i nje- 
line podanike branie í castio, te cato 7. rujná 1364. odíí darova pravo 
svoga gradjanstva njema í brata ma Vnka í materí Jelení. God. 1366. vicée 
mletatko zaíska od njega, da kázní njekoje pleroíée, sto só kovali, lažljíve 
BO?ce na načín mletačkíh í sbog ovríeda podanjkom ml'etačkím nanesenih; 
a Tvrdko mu odgovorí (99, oiujká), da se je sto))rv a svoje kra^jevstvo, 
Ucet non iň toto, povratio pomoéja ngarsko-hrvatskoga kralja, non valen^ 
tesMa sfibito ipsos nobiles pro nostra et etiam pro yettra injuria pii-^ 
HireM eareerarej alí da se afa sve to do skorá ovrsití, i da de aviek 
ustojatí, sveto isp^nít! medjasobno obstojece obvese, í o ta svrha ne samo 
Uafo poirtvovatí^ imo, ši neeešse fuerii^ nsque ad mortem e»rpori non 
fmreendo. Republika, éím so Tvrdko kraijem srbskím í bosaaskím proglasf, 
•dmah fa lá takova priposna, te ga i cesto oružjem oskrbí. Tada na novo 
podielí ma pravo na graďjanstvo mletačko sa njega í sa potomke (3Ú,3rp, 
MS,), a iste godíne (ó. iisť.") dopustí ma a Mletcíh dvíe galíje saf^radítí. 
Kad god. 1dS5. od kraijice Maríje dobí a dar grád Kotór, Tvrdko na pros- 
Bje Jakova de Rippa poslaníka mletaekog^a dof volí Mletcanom, da moga a 
Kot6ra po staŕoj pravici slobodno trgovati (93^ koĽ)', a. oni rado primíse 
iýegove ponude , da ga pomíre a Baošíéom vojevodom sentskím , te u ta 
svrha odaslase 6. list. dva poslanika na' obojíea. Samo posto Tvrdko stupí 
I Baves 8 velikáni hrvatskimi proti Mariji, poníesto oslabí to pryateljstvOf 
te 6. srpnja 1389. nehtiedose mu ll|letčaní dopustlti^ da ís Mlétaka oro^e 
isvaža kd áto pr^je bes plaéanja obiónih daé», niti mu gorpomenute dvíe galije do 
Kotora íspratiti, nití besnvietno dosvolltí, da bude mirítelj inmedju njih i 
Margerite kralitoe napaljske. God. pako 1390. po poslanioih navíesti Tvrdko 
Eepablíki svoje pobíedo a DalmaeUíy i da kani predobití i£adllr, to'moljaée 
od ^je íl tu svrhu s mora pomoéí ; da ée ju s Ladislavom, kraijem napulj- 
fkin i njegovom materom Margaritom pomirítí 5 a posto je odlaéío s voje- 
vodom Aastryanskim arodstvo stupíti, da ée staro Ijabav, obstojedu medja 
Hletcl i kódom Aostrijanskom tím óvrsée ustanovítí; i napokon da bi ielio 
• Djome podpnní saves sklopiti. No Mletéaní mu odgovoríso: da jim je milo 
éati sve sto se tico usvelíóavanja njegove krune i drsavej da mu glede 
Sadra pomoci nemoga, čim Ijubesno sívu s ogarsko-htvatskím kraijem i 



8 Kadrani^ A% kó ito b» kralj* K»rl», nifle, ^ tako i sada atoje n pri* 
Jateljstva a^ vladári aapoljakíinl ; da jim je'veoma dngo, da ée se aknéaa 
Aoatrýanakom urodbíti; a gléde savesa, da na to pristatí nemogn, eíoi 
8 pojsdiftími oUastí imaja pogodké, kóje níkako povríadití nede. 

Tvrdko Jos kao ban poée koirati aovee latínskiiii Dadpísom, a poslie 
kao kralj Uko isto nastavi lOias. ///. U6. VI. Í06.^. Nije imao porada 
niti od prvé žene DorotIJe, kéerí Stracimira vojoTode vidinskos, nití od Jeleae 
ís vlasteoske koée Vosaaske ; aego" samo od Vnkosave prilesaice daU 
TVrdka Seurus, koi je poslie kraijem bio.^ í Kateríaa, adata sa Ulriha 
knesa eeijskosa (Í899.^, Umrte 13. ožajka 1391., petdesetsestf fodiae 
svo^ BÍTota, trideset i óetvite svo^ vladanja (19, kao kau, 16, kao kraií). 
Ostré pameti i ôvrsta doha, znao je shvatíii političko staiije svoga viekt; 
te apotriebív modro ondasnje okoloosti , hrabrom mísícom prikloní jih aa 
to^ da kraljevlni* bosanskoj, od njega. podifnatoj, príbavi ne samo to boQi 
dasevni i stvarni rasvitak n natri, no i vani díôní ngled. Naslíedí ga 

STIEPAN DABláA, sin naravnl Miroslava, striea Tvrdkova, kog 
isabra vedina velikaša bosanskíh. Jos 1. lipnja te iste godine Republika 
Mletacka priposna ga aa kralj a srbskogja i bosánskoga, darovav nia pravo 
na svoje gradjanstvo. I Dabisa, kô stoj predjasnji kralj, naaivao sa: 
UHAOCTHIO rOCNOAA BOľA KfkAAb C|kkBkA€Ub , , EoCNII N HflIlUO^MÉ, 
kako se vidí is njegova podpísa na povelji, kojo 17. srp. 1302. íarncí Baľ- 
brovnikn, potvrdivsi mn sVe povlastiee, sto je imao od gospode srbská, 
raske i bosanske, a navlastito ona 10. travnja 1378. od kralja Štiepaná 
Tvrdka pod ugovorom, da ma placa obicni dauak QMikL 290,"), 

Tvrdko Seurué pokoša Dabian spriestola baeiti, i nadje si privrie- 
nika n prímofio. No Dabisa posla odmah a primorje sa baaa Vako Vaeida, 
brata Hrvojina, koi za malo s ove strane podí^o vlast Dabiseva, te ÍQ, 
listopada 1392. ^n ime kraljevo "dopustí nadblskopn splietakoma, da. maie 
sidatí ivr4ja Kokao ne^ daleko od Solina. V ban Vok i vojevoda Hrvojli 
biaha tada od Repablike obdarení pravom na gradjanstvo mletaóko (fJL 
srp* 1S9S.)i* čím su se pako ona dva medja sobom borila u primoiýi, a 
pojedini Sigmandom kraijem iigarskim, Tarôi neprestane i pod vodjem sa* 
mím Bajasitom návaijivaha na Bosnu , sto prišili Dabisa, Sigmundonk aa 
nravnati. Dabisa ma obeda, da ée ga podpomagati proti njegovira nepilíji^ 
teljem, a kralj ugarskô-hrvatski dopusti Dabisi, dok osživi, aadraati Dalma- 
ciju pod sobom ^ a poslie njegove smrti, da Ugarskoj pripadae. Také Je 
Dabisi sada^ khko bilo s jedne strane snsbiti Ťorke prieko graaíce, a 
s droge istierati Tvrdka is ph'morja, i predóbití sv^, sto je. aa Tyrdka 



~ 33S - 

spadalo oa kruna bosanska, i joite joj sto^od prídodati, ôím u poY«1ji, 
kojom 26. traTiija 1396. evojoj kéerí Stan i darova selo n im e Veljake^ 
im ser K^AXb C|llkB2l6Mfc, BOCITB, ll|HIUO(^IIIO, XJllkMlk€l|1k SeUMI, AOAk- 

wmk Kfaeuik, 3iHaAHtiiii €T|MUMb, Íic9p%, Coxh h Hoa^iiiihio. 

Ba agodi svbjoj ženi Jelení od plemena kaeaová Nelepiéevih puati se a rat 
• Orgurom i Ladislavom od plemena Karíakova, í pona jím ala počíní. Ii 
pevelje, sto dade Jeleňa n Sotiseí 13. avibnja 1397. (^Uikl. >9I9.) Dabrov« 
étaon, kojom jih oslobodí od earíne pred Stonom, aa Maslíoi i na Slaan, 
iilaii, da je tada Dabisa jos šívto, ali jako bolpvao, oim ja Jeleňa na svoje 
ine ísdtde. Dabisa níje imao poroda Bvog, te po smrti njegovoj doéepa se 
priestola ali sa čas (ori spomenatf 

STIBPAN TVRDKO 11. TVRDKOVIC (^curtiO- Na sa malo badoé 
fte prosao glas, da Tvrdkovié níje ni naravni sin kralja Tvrdka, veé pod- 
netnati sa šína u vrieme poroda, amah ma se veéi dio velmoza iznevieri, 
te bode kraljem proglasen 

STIEPAN OSTOJA is plemena Jablanova, Pavla Kristíca sín^ jedan 
9á prvih bosanskih veltkasa^ čim se n povelji Dabise od 26. travnja- 1395. 
po(lpi8o}e kao knes nsorski (Mikl. ItMS,^ Valjda je u rodbini bio s Tvrd- 
\om I. , čim a povelji 2&. vel. 1399. nasnaoen je Tvrdko I. kao prarodi* 
(elj Ostojin QlUikL 2S9,'), Ostoja axe si naslov kô sto Dabisa a najnoVijs 
Ma. Za pomenatih nutrnjth rasdora u Bosni Sígmond, sabavljen s Taroi, 
Borase sapustiti sve svoje prijainje nakane glede ove semije, te tako Ostoji 
pedje z» rakom^ Tvrdka II. is Bosne protíerati. Tvrdko, otisav k eara tarskema, 
ume od njepi pomoé, obe<$av ma veliki danak; te satím cesto asnemíri- 
Tase granice bosanske. Tom prigodom Stgmsnď svibnjom god. 1398. pro-* 
^\ s Bosno,' i prídobije sjekoje sieverne kolare. Čega radí Ostoja staví 
M sada od strane Ladislava napaljskoga^ koí se sa Sigmandom otimaše sa 
Vfarsko-hrvatsktt kranu, i posalje sa svoga namiestníka a primorje Hrvojm 
Vakeica, siná Vak«a Hrvatiéa, yelikoga vojevodu bosanskoga, š velikom 
•ilon na pomoé vettkaéen brvatskim prlvrienikom Ladislavovim , da jim 
pamože proti Sígmonda. Hrvoja sa krátko podloží županija Dobíeka, veéa 
Btraon Hrvatske, i sve prímorské gradove izim Splieta, koi mu jos ote 
Omiš (14$Ľ)) no «ialo kasnje prišili i ove gradove pod Ladiiäava. Ostoja 
•Uarí zasloge Hrvojine s grádom Híivnom sasvomžapom (8.proš,í400J)i 
a Ladislav, n Zadra se okraniv (1403.')^ naimenova ga vojevodom splíet- 
•Ubi i svojim namiestnikom a ovih stranab, 

U početka svoga vladanja Outoja prijateljski se držao s Dubrov- 
«aai; te 20. stndesoga 139§. obeéa jim vas dag kralja Tvrdka ŕsplatíti^ 

15* 



- 284 — 

ft 15. BÍečoJa 1399. darova jim sve semlje od Karila doli do Stoná, kto 
ttsknadn za složba, sto ma biaha néínilt, kad bje »a kraljevstyo povisen; 
5. veljače pako i. g. akapa kraljieom Kojevoni í ostalom vlastelom potvrdí 
Jim sve D^ovore i povlastíoe, sto bo odpríje imali od botfanskih vladára, a 
navlaBtito poveiju kraija Tvrdka I. od 10. travoja 1378. Zato Dabrovéaai 
26. ve^ace 1399. ijnenovaáe |;a svojím plemiéem, í liepom ga polaeem q 
grádu obdarise; a Ostoja sa naknada i,e odlíke 25. kolov, iste godíne jos 
viie rassiri njihovo imaoje, éim doposti, da jim Radió Benkovié dade liiste 
ba svojimi seli i zaselcí a primorjo. I s Republikom mletačkom Ostoja liepo 
se gledao, te ona mn podieli tO. Iípnja 1399. pravo sa njega i potamke 
njegove na svoje gradjanstvo. Godíne 1402. obaviesti ja, da misií pri mora 
sagraditi tvrctjavu, da premet trgovtne medja svojimi i njesínímí podanici 
boije osígura, ali ju moljase, da bi mu pomoé pružíla, kad bi se tko asadío 
to zgradjenje zasmetati. No Mleteani mu odgovorise (90. travnja) , da na 
svoje žida kad i kako ma drago, ali da oni tóga radi nebi se níkada i ma 
s kiem u rat upostili. 

No joi god. 1403. osvadi se Ostoja s Oabrovôaai, kako Jukié káže, 
iz íizroka^ sto sa ovi bez ^jegova znanjai dopustenja od Vandala, velíkoga 
vojevode bosanskoga, kúpili Konavlje i njeka sela n primorjo, te poée naj- 
prijli od njíh zahtievati proti obstojeéim ugovorom ^ ' da ma primorje i sve 
drpgo, sto malo prije biase jim pnstío, povrate. Dubroveani amah te zah- 
tieve odbacise, a Ostoja posla na njih vojska od 8000 i pred njom voje- 
voda Radié Senkoviéa, te silom si .uze ooe. predíele í istomu se grada za- 
grozi. Dubrovčani^ da mu se dovoljno osvete, na svoja priyoka Hrvoji, 
koga jos 25. veljače 1399. biaha darovali pravom na svoje vlastelstvo, i 
8 njim sklope 15. sieénja 1404. savez proti Ostojí^ te jiid se je hreeg 
splietski obvezao^ da ée dígnutí vojska i posiati ju prieko Neretve a aemlja 
Homsku, i da ée tu Pavla Radisiéa kraljem bosanskim proglasiti. S drnge 
strane Dabrovnik obeéa^ po mora i po kopnú ga podpomagati, i da de 
ma oprost izprositi od cára Sigmunda, koi mu vise od Ostoje mogase 
od koristi biti. Malo kasiýe saveznicí se pobjiju s Ostojom i pfbdobíja ga 
(Orbini Mr. 363,^ Medjutim opet provali u Bosna Tvrdkovíó s TareL 
U toj pogíbfiji Ostoja na brzo sklopí mir s Dubroveani^ j% Mletéanoai veliké 
pravice a Bosni podieli (j9, tráv. 1404f), |e napokon spoznav Sigmonda za 
svoga gospodína^ svom silom ode usuprot Tvrdkoviéu, ali ma losa srieéa, 
ovaj ga strasno potuče i iz Bosne odtiera. Tako se opet digne na priestal 
bosanski 

STIBPAN TVRDKO 11. TVRDKOVIČ (Seurus), Ovaj odnah ostaaovl 



_ asft - 

nir 8 DabroToani (M lifnfm 1405.) 9 gdíe saleé sla^ sto je roorao ojihov 
end pretrpití n rata a hivklm kraljem bosanakím Ostojom, koi biaée pobío 
kletye i obeéaoja svoja i svojih predjasnjika te mir s ajimí prívrso, sve 
jiu staré aakone, povelje, avíete i zápise potvrdí, sto sa ímalí s^ospodom 
bosaaskoai itd.5 dade jím joste, po savietu Hrvoje hroega splietskogá, koí 
bosojake s kraljem omirí, njekoja sela, t. j. Lisao, Imotioo í Troovion 11 
prímoijtt; te naredi napokon Hranica sa sodoa u onih stvarih, kóje j im voje- 
voda Sandál i knes Pavao Radinovié a reóenom rata otese (94, lip, 140óJ)» 
S droge strane Dubrovník, da ma svoja Uabav i privrienost ískaže, podielí 
ma pravo na svoje vlastelstvo, í darova ma polaoa a svom grada i njesto 
semalja u Primorja (J^. rvjna i. ^r.). Kros ta baňa Kotor po poslanieíh 
saprosj vjece mletaoko, da ga prímí a svoju oblast^ no Nletčani, tada 
» Kararom cabavyení, odgovoríse (S, hol. ť. ^.), da sa sada nemoga, alí 
da se astrpi, dok badá slobodnih rako.> Tvrdko, čím se opet príestola dočepa, 
savietom Hrvoje í Saodala, iiýavi se odmah sa Ladislava Napaljskoga, a 
ovaj kao za nagrada 26. kol. 1406. kraoi bosanskoj potvrdí pravá i medje, 
kô sto jih je za Rulínova doba imala, te í velikasem bosanskím sva njihova 
imaoja i povlastice, sto sa tada ožívali. Tvrdko, kad docu, da Mletčaiii 
misie si prísvojíti Kotor, po poslanicíh opomene jíh^ da a pravá njegova 
ne diraju^ a da Ulčínj, Budvu í Bar^ sto biahu Baosi í njegovoj materi 
Jelení otelí, Sandálu príjatelju njegova odpuste. No Mletóaní mu odgoyoríse 
{Í3. rujna 1405.)^ da glede Kotora Oni se ní malo pačati nece, a glede 
gradova na obalí arbanaskoj^ da su jih oni a dobrom ratu prídobili, niti da 
8U voljni í ma komu jih pustití, no u viek prípravní proti svakomu ucavatí 
jih i braníti. Isto tako malo kasnje odgovorise poslaníkom Ladislava na- 
paljskoga í hreega Hrvoje (8. Upnja Í406.'), 

God. 1406. Sigmund, kralj ugarski, da lasnje zatiera Napuljce ís 
Hrvatske i Dalmacije, navalí najprije na njihova príjatetja kralja Tvrdka, 
pridobí Srebmik^ Dobor i tvrdí Klísevac, i kod Dobre, koja se a Bosnu 
íslíeva, potuče Tvrdka, i njega sa 126 prednjaka živih ohvati, od kojíh 
mnoge dade smaknati í bez glave sa zídina Dobora u Bosnu bacítí, ostale 
pako sa sobom odvede, medju kojimi í kralja Tvrdka. Tvrdko osta za 
dugo u kraljevom dvoru. Sigmand god. 1414. sobom ga povéde na sabor 
ko8tn1ckí> niti ga je poslíe na slobodu pustio, dok mu ne obeóa vierno^t. 
Ono strogo postupanje Sígmundovo izza pobiede, í uz to sve to veée oslab- 
Qenje stránke Ladislavovo u primorja, prigne sada Hryoju i Sandala, da 
se Sigmundu pokore. Alí cím Tvrdko bje u Ugarsku odpratjen, opet se 
príestola bosaoskoga dokopa 



STIBPAN O0TOJA. OvaJ, koi se 8 frr% bias* jako oérUa n Bo-» 
boTOO proti Tvrdka, óuvsi peru Tvrdkov i áMv pomoé od TarôiDa^ pro- 
Tali unifth a jaiaa Boaaa, í pomoéja Saadala i Jablaaovíóa Toétai ja dilom 
prídokí. Oksíedae tada í Kotor a kopaa, a Ladislav aapaljski praží bau po«* 
moó po moru, da ga í tade to bolje atisae. To se ae dopadne Dobrovéaaoaii 
te ovi, kao prÍTržeaicí Sigmondoví, Napoljce potoka i protieraju od oaíb 
obala, Veé prosinoa iste god. 1406» Ostoja kao kralj bosaaaki obdarí airoje 
privraeDÍke vodjo Ojorgja, koeia Vačiéa i ojegove sinoTO Omisoai i pri* 
raorjem od Craovice do Neretve; a slíedeéega siečaja bade niir medje 
kranom asarakom i boaaoakom ntaaaéea. Ostoja sialo kaiiaje pomírí se i 
B DabrovDÍkom^ te 4. pros. 1409. sa svojom senom Kajevom i sinom štie- 
panom potvrdí mo do vieka ave povelje y listové , aapise , dobre zákone i 
alobodstiae, kóje je ímao fja od postanka dŕžave bosanske^ srbské i raskej 
a Dabrovéaai 31. prosinea 1410. obaovíse ma prijasaje darove í pravo sa 
lýega i aa potomke na vlastelstvo dubrovacko^ i obeéase plai^ati mo obiéai 



Medjatim astroji se a dvora ogarskom proti Hrvoji hada arota 
njekojíh velikasa^ kím sa na cela bili Ive Gorjan i Petar Capor ban hrvat- 
ski. povedení navlastíto Sandálom, vojevodom hamskim, koí si nakaaio 
biase prisvojiti časti i dobra Hrvojina. AIí do mala doču Hrvoja^ sto se 
o njem radi^ te čim se Sandál bavío na droga stranu, da ma se osveti, 
otme ma njekoja miesta. Na taj glas prijateljí Sandalovi a kraijevskom 
dvora prikážu Sigmandu, koi se tada borío sa Mletčaní u Furlanskoj, tij 
postupak Hrvojin kao isdajstvo, i napute ga^ da svake častí lisi Hrvoju i 
proglasí poremetníkom državnoga mira, te sato slobodno svakomu progonítt 
ga i sg^aknuti. Toj opadnosti da isbíegne^ bje Hrvoja prisiijen od Turčina 
oseti pomoc, i tada nasrnn na kraljeve predíele, posieče mu vojsko i sama 
Pavla Copora živa uhvati i dade sasíti a volujsku kožu, s kojom je Hrvoja 
Djegda u dvoru na porugu prilikovao, i baciti u rieka Bosnu. No videéi 
Turke izsa pobiede ugnjezdivse »e a semlji, te plíeneče i robeée njegove 
iste prediele, i otimajuce sa se gradove, a neočekivajuci od Sígmunda ni- 
kakova mira^ od jada rasstavi se na koncu god. 1416. u Kotoru, ostavivši 
sa sobom siná imenom Baosu i kéer Mariju, udatu sa knesa Stiepaaa 
Simrakoviča, na kog su tako<yer posiedovanja njegova prešla. 

Ostoja, premda se je o ovifa banah držao stránke Sigmandove, 
s jedno strane puséase, da se nerodí po semlji sire, držeé, da to vede 
oslabljenje boreéih se stranaka bit de napokon na njegova korist, a a droge 
stavi se , da a podložnih si kotarih svojevoljno i nečedno vláda. Na to 



- «S9 - 

•iegovo postnpa^ie sa mahí težko onni narodo, koÍ i^a na konen |^. 1418. 
laeí 8 ^eatola, a miesto njega naaya kraljem síaa ma 

ŠTIEPANÁ 09T0JIČA. Ostoja nemogav trpíti^ éto gň ísbacíse, uteče 
se k eam turskoma sa pomoé, obeéav mu, da ée ma, cim se opet docepa 
príestola. plaéatí reltki godiinjt danak i siná avoga RadiVoja a salog dati. 
Saltan prísta na ponade, t dade ma silná vojska. Medjotim ona stránka^ 
kofo) ponajvise bíaše omrsnao Ostoja, nehtŕaše ni njegova sfna primiti sa 
kralja^ úego posva natráp Štiepaná Tvrdka II. Tvrdkoviéa, koí se j os tada 
iialasas'e o dvoro Sigmandova. Tvrdko dosvolom kraljevom amah doletf 
Q Bosna i staW se na éelo svojih privrženíka, te issa krátka alí žestoka 
boja, Telmose, sa veée slo akloniti, medja sobom í národom pomire jih 
tako, da oba ^o smrti sadrže kraijevska moé i dostojaostvo, i da ne smie 
▼ise nitko Torke posivatí a pomoq, ilí se s njímí a ma kóje dogovore 
npnitatí. U to Ostoja s Torci navali na Bosna; no Ostojíó i Tvrdko složno 
dočekajn daémana, i rasMja. Malo .kasnje Ostoja amrie od jada (1). 

Bfedjatím Kotor, nemogav odolíetí nasílja Baose Zentskoga, po po- 
slanieíh opet saprosí od Mletčana^ da ga a svoju vlast príme, a oni mu 
napokon to dosvole 8. ožojka 1420., te tako se i ta j grád ismakne národnej 
oblastí kros 3agotrajne domáce ratove isnemosenoj, a bací se u ruke dus- 
manske, Stiepan Ostojic i Tvrdko Tvrdkovié, dok su sajedno vládali, svaki 
ipak a sebi odredjenom rosaga, mimo so roedju sobom živili. Stiepan 
5. ožojka 1419. potvrdí Dubrovnika povelje podieljene ma od Tvrdka I. i 
od pok. svoga roditelja Ostoje, a 4. pros. i. g. sajedno sa svojom materom 
Kaievom, darova mu polovicu Konavlja i Sokola, čim drugu polovicu veé 
ma biahu pustili vojevode Sandál i Pavlovíc. Usuprot Dubrovnik obecavase 
Štiepaná, da ée mu svake godine placati aOO prpera (jnikl, 294,^. Godine 
1421. Stiepan upraví poslanika u Mletke nalogom, da reče onomu víeéu, 
da ée se on tvrdo držatí ogovora, sto Je s njim, imao njegov pok. otao, 



(1) Zadnja povelja Ostojína, koju imamo, jest iz Bíléa od 25. ožigka 1818. (MikL 
9S0.). Jukic tvrdí (sír. ií5.), da je Ostoja umro prem god. i-i35. No mugao je lasno spaziti 
iz hrvatskih spomcnika, da vec početkom |^od. iM9. nije živ bio, čim na broju 96. tih 
spomenika (Mikl. ttr. 2S2,) nalazi se povelja od 5. oiujka i419., kojom njegov sin Stiepan 
potvrdí Dubrovníku povlastice darovane mu od njegovih prodjaáiýika, gdie Stiepan čisto spo- 
vieda, da je stupio na priestol svoga roditelja prísvitloga H CB€TO nOYHBaBklIiarO 
rOCnOjl^HNA MH Kf^AAA CtH^ANA (1>CT06. A da je bez svake dvojbe tada umro, 
jasno nam dokazuje pismo, što su 4. list 14Sä. poslali Mletčani na svoga poslanika u Bosni, 
gdíe nfu nalažu, da traži dobili od kra^á Tvrdka potvrdu privilegii alias obtenti... cum cori' 
éam aerenistimo Domino rege Hostoja (See. Con. Rog. Vili.). 



« 2W - 

i d« bi želio s Repablíkoin a Mvea stupítí, Odgovoŕi vieóe 7. tra^njA, 4t 
mu se liepo zahvaljuje sa to iskreaa Ijabav, kojom ga prijaleljskí okdaroie; 
da se pobrine utvrdí ti Neretvo tako , da tamo aísnrno trhovci dolaaítí us- 
iDogna^ gdie bi mof^la i sama Republika^ ako ma ugodoo bude^ skladiste 
soli la njegove podanike drsatí; a glede savesa, da je ooo uviek prípraTie 
na pogodbu pristatí, koja bi isto sa oboje korístna bila. 

I Tvrdko 16. kol. 1420. potvrdí Dubrovníku ooa semljísta, sto mm 
biase Sandál darovao. Republika mletaéka 5. sieč. 1421. nudjase mu savei 
tako^ da on braní njezine semlje n Dalmacgí po kopou, navlastíto protí 
Ivanu knesu cetínjskomu i Poljicanom, a da ée ona po moro njegovim ne- 
príjateljem dolas sapriečiti. 

(j^od. 1421. umrie Stiepan Ostojié, te tako dosvolom národa osta 
opet sam kao kralj bosanskí 

STIEPAN TVRDKO U. TVRDKOVIÓ QSeúrus^ (1). Čuvši Radíviy, 
sin Ostojín, bratovu smrt, usme pomoc od cára turskoga, i dodje a BosbOi 
da si otéevínu prisvojí ; a1 ga Tvrdko snažoo doceka í vojsku ma rasbije. 
Radívoj se u Dubrovník spasí. Dubrovčaní ga uóine svojím plemícem, i od 
Tvrdka mu oprostenje ísmole, a oyaj mu se kasnje smíluje^ í dade ma 
njekoje semlje okolo Kísele-vode. 

Svíbrga 1422. Mletčani, ležko streseni u svojoj vlasti po Srbljíh n 
Arbanaskoj a pa Hrvatih u Dalmacijí, da ga k sebí privuku, oiaslase ma 
poslaníka sjajními daroví, da ma se naraduje, sto je opet privoljenjem ná- 
roda podpunu vlast u cieloj kraijevíní bosanskoj stekao. Us tu prigoda 
poslanik morao mu je od strane Republike dodatí, da se pobrine trgovcem 
osíeguratí dolas u njegovu dŕžavu i odatle íslas du mletačke; da knei 
Ivan Cetínjski ruší neprestano to medjusobno obcenje, te da bi potrebíta 
bilo, slozno na njega udariti, a sto bi se dobilo, da bude krnne bosanske 
ízim Klisa^ Omíša^ Poljica í semalja, kóje knes Ivan oteo biaše prímorskim 



(i) To izlazi iz poveljc Tvrdkove od 18, kol. 4421. izrucene Dubrovníku, kojom ma 
potvrdí sve pove\je, kóje primi od otca mu Tvrdka I., i od kralja Ustoje {Miki. 316.). U igoj 
veli, da je seo na priestol kraljéstva kao car i vladika BCeUV €T€SKAIIHIO GBCTVCb 
MOHXb npH|kOAHT€ilb, iňj^lk BCG^b n|>H6Me YSCTk H CAilBS H A^pH MNOmC. 

Potvrdjuje to sjajnijc tu istú stvar naputak od 26. svib. 14^., áto su Mletcani dali svomo 
poslaniku odredjcnu na Tvrdka, gdie mu se zapoviedjaše, da refie kraiju; quoA notíra iomi- 
natin, audiens felicet successus suot, et creationem suam ad, regnunit cordialem cofucla- 
iionem et letiíiam habuit et habet... et audita creatiotie sua ad regnum suuín, in menU 
nostra fuit, ad preaentiam suam miltere nostrajn ambassiatam. S druge strane zadi^ 
písmo, što nam ostajc, gdie sc spominjc Slicpau Ostojié, jest gore spomenutí odgovor nt 
ujejfa od vieca mlctaukoga 7. travnja 1421. 



— «30 - 

gmdovom, što bi samo RepoMikft Eh se pridržala; da je Repablíka správna 
davatí ma do 2000 dok., ako Joj iskijaéívo posti prodaju soli a Neretví; 
i napokon da joj potvrdí povelja trgoVaôku, sto je odpríje dobila od kraija 
Oetoje, ili da joj barem taká Jzraéi , koja bi trgovce mletačke u Bosiri do- 
voljno osie^rala. Tvrdko odhovorí mu, da do Dove godine nemôže na taj 
rat pristatí az BUetéaae, no podieli mu povelja dosta k«irístna sa tr^ovce 
mletaéke (^1. ftros. 14ISZ^, Čím se ípak Republika dogovaraše s Tvrdkom, 
8 droge strane noveem nudjase kaeza Ivana na mir {9, IUi» 1429,') ; no 
paseó, da ovaj ga nece, opet se ponodi kraljn bosanskomo. Sad Tvrdko 
prísta, í bude 6. veljaée 1423. u Sotíscí sa ves utanaeen. Taj Tvrdko obeóa, 
da ée najdaije za Uskrs god. 1424. na kneza Ivana navalíti, da ce od pri- 
debivenih miesta Mleteanom postiti Klís i sto jíro oteo biasé knez Ivan/ a 
ostalo sa se pridržati, ako ga Mletéani n ratn dovoljno podpomagati búda. 
Republika, želeci ga sto voljníjega u toj nakaní, podieli mu 20. travnja i. g. 
pravo sa njega i za potomke na svoje vlastelstvo. Alí n sto se Tvrdko 
spravljao,, da tu pogodbu isvreí, iznenada Turci návale na Bosnu; sto on 
savisti odmah Republikí, a ova mu 27. lípnja 1424. odgovorí, iáleó taj 
■ezgodni slnéaj i bodreci. ga, da se snažno neviernomu dušmanu opré. 
Tvrdko s prvá suzbi Turke, ali vídec, da njihovoj pretežnjoj šili odolietí 
nemôže , izruči jím njekoje tvrdjave na granici , obveže jím se statí pod 
Bjihovom zastítom^ i pomnoži danak, sto jím je do sada plaéao (1424.). 

Slíedece godíne Tvrdko sklopí mír í s kraijem ogarskím ; te od tada 
nije imao vise jaké bríge s inostranskimi moci, ízím njekojih razpra s Iva- 
nom Cetinjskim. God. 1430. odasla poslanika u Mletke, da izjavi onomu 
vieén, kako ga Sígmund i Turci sile , da se s Mletcaní zaratí ; a tím se 
nadao, da ée mu Republika tóga radi ozajmíti 32.000 duk., s kojimí je 
mislio, od Torcína svoje zemlje^ sto mu po zadnjem miru biase predao^ 
odkupiti. No Mletcaní mu odgovorise (^S9. kol, i Ô. ruj.), da se oni' od 
Bjega i n budúce staromu príjateljstvu nadajú, ali da mu riovca nipošto za 
sada posndití nemogu. Posto Turci god. 1439. uzeáe Smederovo, i iztĺerav 
despota Gjorgja iz Srbije obsiednuše Bíograd, Tvrdko se jako preplasí^ te 
po poslanikn zapittt Mlétčane , bili mií dopustili , kad bi ga na to potríeba 
stiskla, spasiti se s obiteiju i s imanjem na njihovo zemljíste, a da bi jím 
dao svoje kraljestvo^ da s njim samovoljno vladaju« Na to primi Tvrdko 
sliedeéi odgovor (^/. veljaée 1442J), dá mu je prosto priti gdie i kad 
hoce u lyihovu dŕžavu; a glede kraljestva^ da mu se na takovo pouzdanje 
liepo zahvaljuju, í da mu žele, da se u svojoj vlasti i oblastí učuva. Do- 
pastise mu pako, da si nabavi oružja u Mletcih, koliko bi mu od potŕíebe 



-- 240 - 

bilo SA obrana Bvoje somlje. Mftlo sa tím odasla Tvrdko joft dni|^ poslMÍka 
p Mletke, po kojíh strooli ono vieée, ds. involi po syojih poklisarih nklo* 
niti Turóina, da s njim niroje; da ma dade jedart ^rad n Dalmacifi n n^ 
mlonn drososa u Bosní; da je apravan, kad bi htíelo, dodi ma n poaté 
proti Btiépano vojevodi liamskomn.i i posto mu «e Tarcin |;rosí , ám nw 
dopaati oroEj» ai priskrbítl o Dalmaegí; i da a Bosni svoga. plemiéa drií. 
Aii Weée odgovofí mu (ó, lip, 1449,^)^ da sa sada^ čim so Tiiréin borí n 
Ugarskoj, nije priliéno^ da ma se posiantoi ialja; da ma grada q Dalrnaeiií 
dati nemôže, a da ma je ipak aviék prosto kamogód hoée doéi a oblast 
mleCaôka; da 6e o potríebi njegove ponade glede vojeyede Štiepaná rada 
upotriebíti; da ma se nije níposto bojati Tarčina, čim bi ma mogií driafaí 
polosaj i dobro oskrbljena sila prožlit dovoijnih naoina sa odraatí se protí 
dasmana ; da si is Mletaka osme boj ne správe po voljí ^ i napokon dU nemá 
nsroka držati piemiéa a Bosni. 

Za Tvrdka dva se päta savadíse Radoslav PavloTté, velikí yojevoda 
bosanski i knes tríbínjski i popovskí, i Dabróvčaní. Jos 31. prosínea 1427. 
Pavlovič biase darovao Dabrovniku svoja imanja a Konavljíh s.Obodom i 
Captatom aa pogodbo, da mu dade liepo napravljeňu polačo a grada í sváko 
Heto 600 prpera; no po nagovum slíh Ijudí pusti se povesti na to, da tn 
pogodba srosi. Prem 25. listopada 1432. bode mir naoíojen, a Tvrdko ga to 
boije utvrdí svojom lístínom 2. ožojka 1433. Dabrovčani očuvaie svoja 
pravá. 

Jukié jasno dokaziýe. da je Tvrdko bio katoličkog vieroíspovieda- 
nja; no ipak za dosta búrna njegova vladanja bogomilci rasvise silno svoje 
snage, čim su jih poglaviti velmože, kô sto Sandál, Pavlovič itd., bránili 
i možda se iste sliedbe držali. Zato Franciskancí slabo sa tada mogli ovrsi- 
vati svoje poslove, sto je i usrokovalo, da sama biskupská stolica bnde 
prenesená u Diakovo (1436^^, Tvrdko izprósi od Pape, da Franciskancí a 
Bosni dobra i imanja držati i posiedovati slobodne mogo. Umrie Tvrdko 
god. 1443. (1), u 47 godini svoga vladanja, bes poroda. Ostavi krona 
svornú sestrica Hernianu Celjskomuy baňu slavonskomu; ali se po isbora 
velikasa bosaoskih dočepa priestola 

STIBPAN TOMÁŠ OSTOJlé, nesakeniti sin kraUa Štiepaná Ostoje. 
Vladisláv, kralj ugarsko-hrvatski, nastojanjem slavnoga Janka Sibinjanina 
▼ojevode sedmigradskog i vrfaovnog zapoviednika vojsko kraljeve, príposaa 



(i) Zadnja povelja, koju imamo od Tvrdkovica, jest od 2S. lipqja 1443. ix Sotiske 
(Mikl 499.); a prvá od Toinaáa ieat oá 26. ožujka 144^. is Jaica iCommem. Xin. i60.). 



- 241 ~ 

p %• krftija bosanskoi^; ft Tomaé 6. Iípnja 1444. líepo mv se sahvali. 
8 Dabrovčaní je i^rijateljskí obéio, te joé 3. rajna 1444. potvrdí jim stará 
pravá i príjaénje povelje (JHikl, 497,'), Ta u podpisu slíedeéí si naslov daje: 
I^Mb BOXHOUb UHAOCTkW C^LBA6Ulk , BOCNH , llpUMOllflO^ XoUkCIfl 

J^euAl, ^AAbMbi|H, XepkíaTOMk, AoNÍMk Kpaeiib, l^AnaANNUb Ct^- 

■AUk H R TOMS; a o povelji od 2?. kol. 1446. Jos dodaje: KcSflH, CoAH, 
■O^HHHIO ^MiM, 438.], S Nletôaní isto s? Je prijszno držao, te 26. ozaj. 
1444 is Jajca israoi jim povelja, kojom jim potvrdí sve predjasnje povla- 
sUoe kraijeva Ostoje i Tvrdkoviéa, i da moga bes ikoja pla^anja daéa i 
poreaa sigorao ovažatí i isvažati tr^ovíott ís rusaga bosanskogaj da de 
jim oviek atase, rieke í drage vode qjema podložné otvorene bíti bes troska, 
i da ée bíti branjeoí i sa stete toeno naknadjení, Siiedece godiiie odasla 
Toroas svoga kancelára a Nletke^ da reée Mletéanom: daje hreeg Stíepan 
Despota srbskomo predao tvrdjavo Nedao a Zentí, i da kani sad s njim složao 
a zemlje mletaéke provaliti^ da je Tomas spravan s ojímí na hrcega nda- 
riti; da siýednickimí troskovi sagrade tvrdjo o Neretvi; da mo dada grád 
■ Dalmacíji, gdie bi se o pogíbelji sa svojimi i s ímanjem skloniti roogao, 
a da ce jim on israôíti tvrdjavu blízo Poijíca koja hoée; .i da ma pošalju 
plemiéa^ koi bi uviek a njegovora dvora pribivao. No Republika ma se na 
te ponode liepo sahvalJ (4, oiujka Í44Ó,'), dodav samo, da u pogibeljí 
rado ée ga i diéno primítí na svoje semijište kamogod hoée. Tomas slíe- 
dece godine opet a Mletke svoje . poslaníke opraví, po kojih isjavi Mletéa- 
nom, da ma kralj Aragónski pitá Neretvu^ misleé tím si pat k ugarskO'- 
hrvatskoma priestola prokrčiti, ali da bi ja volío Republiki israôíti; da sa 
le Dabrovčaní s Bosnom obogatíli, a da bi ta koríst mogla sva pästi na 
trgovee . mletačke ^ kad bi se htíeU s Bosnom ba vití ; da ma s Torci mir 
isposluja; í da miesta, sto jim ban Petar ponodja^ krani bosanskoj pripa- 
dajú. Mletóani ma na to odgovorise (/r. oiuj. 144$,') : da si Neretvo pri- 
drží, jer dok a njegovíh bade rukôh, Repablika ée ju smatratí kao u 
svojih; da radi kralja aragonskoga ne kvári mira sa susiedi í príjateljí; 
da ée navesti svoje trgovoe s Bosnom obéiti; da sa s Turci a ratu; i na- 
pokon da u dogovorih s banom Pirkom neée niposto dírati a njegova pravá. 

Tomas bio je s prvá žestoki bogomilao; no malo kasnje brinotjem 
Tome biskupa hvarskoga, poklisara papinskog u Bosni, obráti se na kato- 
líčka vieru, i bude krséen od Ivana Karvajala, audítora rímske Rote, koi 
se tada u Bosni desio. i uzme ime Štiepaná. Veé u gor pomenutoj povelji 
3. rajna 1444. kune se Stiepan Dubrovcanom, postaviv ruke na sveto 
evangjelje í na ČMtni krii krstov, da ée se ^voje ríečí držali ; a 

16 



— W2 - 

29. svib. 1446. Bugjen IV. Papa napisa mu list, o kom mn se. radovaše, 
sto je primio pravú vieru katolíčku i pn'xnao stolicu rímsku, te zato, da 
mu ODu pogrieéku, sto je od nesakonite žene rodjen, sas^ím díže i unístiýe, 
oim mu daje pravo svn (lastiou svoga otca onako uiívatí. kao da je od 
sakonítoga braka, i dopusca mu za ženu si useti prostú díevojku, s kojom 
yeé imase sinova, i koju velmože nehtieie za pravú kraljicu priznati 
(Tkeiner), Dočníje Papa ponudi Tomasu kraljevsku krunu, í dopusti mo 
podígnuti tri ilí oetiri biskupské stolice; na sto mu se kralj zahvali, da 
Turčina nevríedi i pravoslávne i bogomílce nezbudí. Tím FranciskaBci ne- 
zadovoljní, u Rímu ga odmah obtužise, í zabranise mu svetotajstva prímati; 
alí se kralj pred poklisarom papínskím sasvím opravda. Tomas 24. lipnja 
1446. u Konjicu blizu Nerelve sakupi sabor državni, gdíe bude u prisut- 
Dosti poklísara rimskoga i mnogih glayara crkovníh i svíetovnih iztočne i 
zapadne viere sastavljeno mnogo zákona, a navlastíto bje odredjeoo^: da 
bogomiloi ne smiedu vise graditi hraniove, nití staré popravljati; da sto je 
Jedanput orkvi darovane, nemôže joj se víse oduzeti; da se ubojice ízruée 
kraljevskomu sudu, a njihova imanja polovicom kralju a polovicom rodja- 
kom ubijťooga dadu; da se vieénici, tajnioi, vojevode i knezovi, prímivsi 
služboy kralju prísegu; da hroeg Sv. Save nezakonít je, äko ga kralj ne 
potvrdí i ako mu se nezakune *, da se oskvrnitelji rodiča odsude na smrt, 
a isto tako izdajnioi tvrdjava i kovaéí lažljivog novca (1)1. Te naredbe 
svecano proglasí sam krulj 24. lipnja 1446. Ova listina QFarl. IV, 68.) 
jasno dokazuje, da je kra^eväki dvor bosanski isto tako kao prije Hrvatski 
sjajno uredjen bio, čim nalazímo u nje podpisili i kod drugih povera To- 
maševih sliedece častnike: veliki vojevoda bosanski ili starostUy hreé§ 
Sv, Save, 6anť, vojevode i prefectú knezovi, Judex curie, viecniei kra- 
IJevski, magister dapiferorum, magister fincernarum^ referendariorUm 
nostrorum magister, Aule secretarius, profovistar knens, pristav od dvora 
dvorski kne», dijak, God. pako'1450. Tomáš stavi se jos odvažníje, da 
jednom sasvim izkoreni krivovierstvo u Bosni. Oglasi dakle bogomilom, da 
se na katolíčku vieru obrate ili da se izsele. Do 2000 jih se obratí, ostale 
okolo 40.000 hrceg Štiepa n Vukčíé, koí, akoprem krséen kad i Tomáš, 
opet odkazao bíaše posluh rímskej crkvi i kralju, pod svoju záštita primí. 
Tomáš, morao je i tada hrcegove uvriede mírno podnieti, jer su mv se 
Turci na blizu grozili, a hrceg je i s njímí u dogovoru stajao Od Mletčana 
pako níje mogao proti neviernomu podložníku i ma kóje pomoci očekívati, 



(1) Tomrievi novci imíýu s traga: t GOS. TOMAS. CRA. BOSN. Svi su srebrni; 
a iraa jih i latinskim nadpýtoin (Y. Glns. 111. 255. V. 2i9. VI. 207.). 



- 243 - 

.posto ma Jos prosie godíne, kad jíh po posUnieih obavtesti, kako Stíe- 
pan radi o tom, da ga kralj aragónski hreef om splietskím naimenuje, i kako 
je spravan s njímí aložoo na njega odaríti, bíaha odgovorilí jedino to, da 
ma liepa hvala na toj- TÍesti, í da ée se pobrinoti, da tóga ne bode (T. trftv, 
1449,), Uistoj prígodi Tomas sapita Mletcane za savíet, bili primití mogao 
banovínu, sto ma Petar, ban hr^atski, nadja a samiena s njekom^ zemljom 
bosanskom 5 i kad bi ja primio, bili ma oni dopastilii da si iz Dalroacije do 
200 stríeljaóa uzme. Tada jíh joste zamolí, da kô sto i Štiepaná Vakčiéa, 
dado i Djema sol po 4 dukáta, a da ce se tada sva njegova dŕžava s nji- 
hovom solja složití. Mletčaní mu na to ízjavíse^ da bi jim radije bílo's njim 
nego H 8 Ugri graniéiti; da si uzme ono 200 strieljača na svoje troškove, 
ali da solí za ooe novee više ní Štiepanú davati nemogu. No Tomáš ^o 
mala okani se tih teznja, te ote iste godine a Dobara po baňu Mačvanskom 
Ivana Horagn s Ugri sklopi bratímstvo i savez proti Torskom. U to doba 
graníca.radi posvadí se s Despotom srbskim. Oba slozno po poslanicih ta 
pravda poviere saboru ugarbkoma, a ovaj priredi sod, koi ée onoj stranki 
pravo dosudití^ koja bude pravo ímala Qifnja 1449.')} no ta borba se ne- 
smíri. U pogodbi mira, sto Mletčani tada sklopíše s kraijem aragonskim^ 
stavíše i Tomáša, svoga savezníka, te ovaj ju potvrdi 24. list. 1450. u Jajcu. 
Sliedece godine po poslanicih Tomáš izkaže jim se veoma zahvalan za tu 
cast, i zapitá jíh, da ako li njim nije stalo do Ostrovice, koja se malo prije 
bješe iznévierila Petru baňu hrvatskomu, da je on novcem imati môže; da 
a ratu., j»to ce, kd sto se cini^ buniti medju njim i despotom srbskim, ne 
pružaja pomoci despotu,* i da mu to isto po svojih poslanicih izprose od 
Turčina;- i napokon, da mu izjave, koga od njíhoyih plemica mogao bi za 
svoga stalnoga poklisara u Mletcíh namiestíti. Odvrate mu Mletčani, da si, 
ako ce, Ostro vicu uzme, da se despotu nipošto pomoci neée, no po posla- 
nicih zamolití Turcina kô sto želi, a da medju plemici si odabere po volji 
(^, irav. 14ó1,), Za rata pako medju Dubrovčani i hrcegom Štiepanom 
Vokčicem, Tomáš sklopi savez s Dubrovčani proti Štiepanú (1$. prosinca 
1451.'), te je s njimi složno udarao na zemlje svoga neviernoga velmože. 
Tom prigodom Tomáš opet potvrdi Dubroveanom sve staré povelje i zápise, 
i darova jim jošte sve zemlje od Konavlji do medje kotorske. Hrceg, ne- 
moguc si primorje obraniti od saveznika, pusti ga Mletcanom , a ovi si 
Omiš i Krajinu prisvojíše. Tomáš odmah potraži od Mletčana, da mu te 
zemlje kruoe bosanske povrate ; no oni ga smire ponudom danka. 

Za te borbe, ponajvise domáce. Tomáš osta vieran rímskej crkví, te 
ne saiuo sagradi njekôlíko manastira za Franciškanoe , no još naredí po 



- «44 - 

eieloj kraljevinj osobití námet u i^íh, sto proosrokovs ne malo nemíra o 
drŽAvi. Ponuka Papa visekrat, da proglasi krstaskn vojnu na Toréiaa, 
koi se yeé silno grosio cíeloma sapado, a Papa nije s prvá na to.ní gie- 
dao, no samo da diže kriiare na Uši(e. Turoi a tom Carígrad pridobijo 
(145$,') i kros jožna Srbíja n Bosna provale. Tomas í despot Ojorgj iiisa 
imali dovoljne sile oprieti ma se^ to se sada vecím ňastojaiýem atekose 
Kalisto III. sa pomoé. .Papa proflasí napokon križoboj na Tarke, a staví 
mn na óelo Ivana Kapistrana í Janka Hunjada. No tom prilikom Liadislav 
i Hanjad savade se s Toroasem, i pohite, da ma kraljevina otma. Toma& 
potaží se Papí, a ovaj tóga radi jako ukorí kralja í Sibinjanina, i sapo- 
viedi j im, mirna ga postiti^ dapaée od Toreina gti branítí (JO. tráv* Í4S6,). 
A sam Kalist pako a listu na Tomasa (švib. ť, g.') íiýavi, da ga pod svoja 
sastítu príma, í da kraljestvo bosansko zavisno éiní samo od rímske stoJíee, 
te da salje Tomu, biskopu hvarskoga, o Usarska nalogom, sváko nespo- 
rasamljeiýe u toj stvari sasvím akinnti. Zatím Tarci budn porazení pod 
Biogradom; ali ta slávna pobíeda radí nastavée nealoge nge sa krséaae 
dovoljnih posliediea imala, 

Tomas, a sto se brinuo, da Tarôína odstráni od svoje semlje, s droge 
strane Je nastojao, da graníce svoje dižave protegne u Hrvatsku. Ovamo 
po smrti baňa Petra knes Celjski sve načiue upotrebljavase, da si prisvojí 
eielo Hrvatska, a sinove Petrove njihovih zemalja lisi. Tomas po poslanikn 
Nik. Testa samoli Mletčane, da ili uzmo oni Knin, tada glavno mieste n 
banovini, ili bastinike Petrove prignu, da ma ga izrače. Repablika odgovorí 
(8, okuj, 1455.), da si ga uzme. Slíedece godine prídobi Ostrovíca i ob- 
siedne Knin. Tomas udari iia k9eza i potiera ga, ali ne osme Knina^ nego 
po istom Tešta i biskupa hvarskomu ponudi se Mlétčanom proti knesa 
Celjskomu, hlepeéenn^i za primorskimi gradovi, ili barem, da ma pomoéi 
dadu , obeéavsi^ da óe samo Knin pridržati , a ostala miesta za baétínike 
Petrove, kóji su pod zastitom mletackom bili, braniti. Onda^ da Štiepaná 
Vukčíoa, koi knezu Celjskomu svomu rodjaku bfase pomoó obeéao a po ovom 
dobío od kralja ugarskoga našlo v hreega splietskoga, prísile, ne pačati se 
a ote poslove. U isto doba naviesti j im, da T^irčín cezne za Bosnom, da 
ga je do sada novcem sitio, a sada^ da pitá četiri tvrdjave i 20.000 vagana 
žita ili da ée rat; da ga dakle savietaju i da mu dadu oru^a i strieljaéa 
í útočište u pogibeyi. Odgovorise mu Mletčani (14. lipnja 1456.), da si 
prisvojí Knin i tako prikíne susiedstvo kneza Celjskoga s Vukčicem, a 
strteUaôa i hrane, da si pribaví koltko mu tretia iz rusaga mletaókoga; a 
da óe mu uviek prosto bití na zemlje mletačke doéi. Republika se tada 



— 246 - 

jako bojala, da se nedodiroa granice onih dvaja $ ie je 5. srpqja odredila^ 
da 86 Zadar oskrbi bojnom spravom i dobro atvrdi, akoprem n isto doba 
éestítase knezn Celjakona, sto je baDom hrvátskiin postao. 

Malo kasnje svím sveéenikom a Ugarskoj, Bosní i Dalmaciji zapo- 
fiedi Papa plaéati desetinu^ koja se na troje imase razdíelítí, naime jedan 
dío kraiju ogarskoma, dragí Skendrhega, treéí Tomasa. Ovaj sliedeée g:o- 
díne odpraví opet svoga Testa na JMletčane i na Papa. Kalísia moljase, da 
ma pomôže í da ma posveti zástavu í križ^ s kím bi mogao krstase dignutí 
proti Tarkom, sto mu Papa dragovoljno í nčini) a od Mletcana pitase, da 
ma izroée novce pobraoe a Dalmaciji za križoboj^ da krížarom dalmatin- 
skim dopaste a Bosna procí, i da ma bode prosto ondje si strieljača naba- 
vití i banovína hrvatska osvojítí. No oni ma sada odvratíse, da sa oní 
novcí, križarí i strieljaéi za njihove potríebe^ a da si azme samo Knín a 
Hrvatskoj, éim svc drago a banovini sinovom baňa Petra pripadá Q13,ruj, 
Í4S7.')» No sliedeéega siečnja í srpnja, posto Knin padne a rake agarske, 
dopaste ma, da^ ako ma je sile, í ciela banovína, izim Rlisa, posvoji. 

Medjatim amríe Ladislav, kralj agarski (Í3, stud. 1457,'), Sada se 
nizbiranja novoga kraija kraljevina agarska razciepi u dva protivná tábora; 
a domáci nemiri ni onda ne prestadoše , kada je Matija Korvin čitavom 
lemljom zavladao. Tomas tím načinom osta sam proti Turčina, to zato bje 
prísiljen, s njim so držati a mira i danak ma plaéati. A videpL pako, da je 
težko banovine se dokopatí, pripozna napokon vrhovnost Matijaseva, te 
studenoga 1458. ode na sabor a Segedin, gdie se pokloní kraija, a ovaj 
ma ob'eéa Srbija za siná i dade ma Smederovo, da ga braní. Za malo 
Mohamed silnom vojskom apatí se k Smederova, nebi li ga predobio. To- 
mas, neuzdajaci se a sama sebe a bez uhvanja pomoci agarske i mletačke^ 
posto Mletóani se izpričttvaha, da ée se na skoro ú sastanka Malitvanskom 
odtačíti, kako se proti obcema neprijatelja postapati ima (31, svib, i 10. srp, 
1459,'), tajno se staví a dogovore sa Turci, te ovi mu pustise njeke pre- 
díde srbské, a on jim predá Smederovo, í tako jih kuci odvráti. Težko 
ma zaprieti Matijas radí te neviere, obtuži ga Papi, sto mu je sin Stiepan 
bez veliké potriebe Smederovo prédao Turkom, í napokon prišili, da vojski 
Qgarskoj ízruči sve tvrdjave bosanske ležeée nz granicu tursku na íztoku, 
te tako sé pomire. I Stiepan 'Tukčic, još uviek u nevieri prama kraiju, 
krivljase ga, da mir narnsiva, dapace Turôína napusti u svoju zemiju, dajuó 
ma jaká tvrdju Oíosinu. Na te glasove Papa naredi svomu poklisaru n 
Bosní Tomí biskupa hvarskomu, da íztraži, jesu li istinite te túžbe. No 
Tomasu do mala podje za rukom i s Papom se poroirití; ali mu ovaj 



- 246 - 

B«níek» tada vUstite brakope sa Bosna i kruna, kô sto je po poslanieih od 
nje^ pridsio, jer se tomu sprotivio kralj a^arsko-hrvatski (okuj- 1460,'), 
Te ísle Rodine odasla Tomas svoje poslanike a Mletke, da ponade Daždo 
kraljevÍDU bosanska, ako ée ja braôítí proti Tarkom; ilí barem, da ga 
orožjem, vojaci í bojnoro spravom oskrbi, í da ma dade jedno miesto na 
cemiji mletackoj, gdie bi svoju obítelj sklonio i sačavao; no Dožd ma od- 
govori (ÍO. stud.')j da si pridrží i sam bráni svoja krono, da ma je prosto 
u Mletackoj po volji oražja si nabaviti i prioi, a da se jednom s Vakéiéém 
pomirí na oboja korist. 

Sliedeée i^odiue u sto je Tomas vodio vojska proti neviernoma baaa 
Vakmana. ataboriv se na polja bilajskom, nejsna se rad koga osroka, možda 
po nagovora kraija agarskoga ili is pohlepnosti za vladanjem, bude od brata 
Radivoja i naravnoga siná Štiepaná obnoc aduéen (kolov* 14€1.')(í'), Nje- 
govo tielo bje pokopano u Sutiski^ a samostanskoj crkvi Sv. Ive krstitelja, 
koju on sam sagradi. Žena mu Katarína, kéer hrcega Štiepaná Vukčíéa, óim 
doéa taj cločin, da osveti muža, pozva Turke a Bosou, kóji porobe ja i 
pepale; no video kraijica, da joj to 'nije od koristi a tnžnim i DeTÍDim 
podložnikom od goleme stete, pokaja se i mitom jih odvráti. Prvi nje sia 
umrie prie otca na- otoku Mlietu a dubrovačkoj državi^ gdie je i pogrebep. 
Nasliedi Tomáša sín njegov 

STIEPAN TOAlAŠEVIC od príložpicc Vojače. Uze si Stiepan slie- 
deci naslov: l|le^aNb CTCnAHh ToMAUlCBHlih KpA/lb C|»bBbS6Mb, BOCNH, 
n|IHIIO|kblO, XVMbCqn SeUIlH, Ä2l2IIIAl|HH,';(|^bBATOMh, j^OHHMb Kpaeub, 
3anii;^NHMb CTpAHAMb, VcOpU, CoilH, nOApilHblO H K TOMS Qmkl. 486.}. 
Čim stúpi na priestdi, najpríje se pomiri s Jelenom, kéerjú hrcega Štiepaná 
Vukčica,' udovom pok. kraija Tomasa svoga otca, pak s istím Vakéicem, i 
s ovim sklppi savez proti Pavlu Sperančicu baňu hrvatskomu , koi ma a 
smrti otčevoj silom oteo biase njeku tvrdjavu} zato Vukčic odasla ma siná 
Vlatka, da sudiciuje na njegovo okrunjenje, ko)e se malo kasnje u Jajco 
az prísutoost mal da ne švih velmoža bosanskíh po papin^kom poklisáro 
sjajno ovrsí. Toga radí Matijaš, kralj ugarsko-hrvatski , jako se sažali 
8 Papom; ali mu »pak obeca. Štiepanú sve oprostiti, ako tocno i vierne 
svoje dužnosti naprama ugarsko-hrvatskoi kruni ízpuni. No Stiepan 8 prvá 



{i) Jukic, í 8 njim mnogi drugi vclc, da je umro god. Í4(i0. ; ali da jo ove godine 
joá živio dokazuje listina Pia II od 3. kol. 1^1. (u Arkivu U. str. 32.). A da je uprav umro 
kolovoza 14C1., to odprto kažc zaključak Seiiata mfetačkoi/a od 'íň. kol. i. g., gdie stojí: 
quemadmodum iiotum est, serenissimus rex liossine anteactis diebus ab humanis sublrac- 
tu8 est (Scc. Con. Hog. XXL 54.). 



- 247 - 

na to nije ni ptnio, veé ertade kupiŕi vojska, da se Sperančiéa osveti. A da 
Mfletčane u tom rata ne povríedí , odasla na njih poslanika , da jim isjaví 
svoje namíere. AIí ga tamo preteká poslan'cí banovi ponadom na Nietčane, 
da pod svoje bkrilje Ostrovioa i K lis správe. Toga radi IMletčani, akoprem 
la tada oe privolise na želje banove, ipak 1. pros. 1461., odgovorÍHe Štie- 
paná, da B banorn radi po sto mu drago, a]i da ne dira a Ostrovica i u 
Elis, éím na prvú imaju pravo^ a droga, da so veó odavna pod svojom xa- 
stitom držali, te i sada drže. A na ostale se prosnje Stiepanove tom prigodom 
|>odnesene isjavise, da ce ga rado svojim plemicem učiniti (kô sto i jesu 
10.fros.i,gJ)» ali da ma kaée a Mletcih i a Zadra dati nemoga, ní grada a 
Dalmacíji^ kô sto pitá, čim koéa njema pristojníh ondje sa sada nema^ a da 
ce ma avíek ipak prosto bíti, kad bi ga do tóga nevolja stiskla, na zemije 
mletačke kamogod hoce, procí i spasiti se; da mu rado dopastaju iz nji- 
hove dŕžave za svoje novce uzeti si strieljača^ puškára i bojne správe po 
To]ji, i da ce mu nz prigodu svaku pomoc pružiti ; da ce Štiepaná Vakčíéa 
aagovoriti, vicrno uztrajati u Jjubaví i u oddanosti prama kruni bosanskoj } 
i da ma se radujú^ sto se jednodusnim privoljenjem i uzklikom sveéenstva 
i vlastelstva a i cíeloga národa na otčev priestol viencao. Ta razpra medja 
Tomaseviéem í kraTjem ugarskim uztraja jos kroz cielu god. 1462.^ te napo- 
kon po nagovoru strica si Radivoja i Nikole biskupa modruskoga^ poklisara 
papinskoga, Stiepan posla Matijašu svečano poslaničtvo, da mu svoju pri vr- 
ženost i Ijubav izkaže. Tada mu je Stiepan dozvoliti morao , da ugarske 
posade iz Maéve primakne u tvrďje bosanske na Savi, i obecati^ da ce mu od 
sada vieran bití i s Turci svaki savez prekinuti a snjim svoje sile sdružití, 
i složno proti obcemu neprijatelju vojevatí. 

S Dubrovčani obnoví Stiepan staré sveze bratinske Ijubavi obstojeée 
medja njími i krunom bosanskom , te jim ne samo potvrdí staré povelje i 
slobodštiné, sto su imali u Bosní Q93, stud, léSĽ) í svojím odlučno zapo- 
▼iedi^ da nitko ne smie trgovcu dubrovačkoma i ma koxu-novost ilí beza- 
koDJe nôiniti. i da se dinári dnbrovačkí po kraljevom rusagu tratiti moga 
kô sto za prednjih kraljeva^ no obeca jim joste, .vas dag otóev točno iz- 
platítí QZ6. stud, 1461. — Mihl. 485^910' 

Huhamed, čím doču sloga Stiepanova s iTgri^ naredí odmah vojka 
kapítí, a u isto doba dade proglas na Bosnjake, kim jih pozva na predaja^ 
a da ce jim dopastiti slo.bodno ízpoviedanje viere, i da nece danka plaéatí. 
Vise jih je bilo^ kojí su tajno. kralju neprijateljí bili, a mnogí još povíeró- 
vase na ríečí azijatske kače, premda su dobro poznavati moglí, daunjevíera 
i prosvíeta nisu drugo van puklo rugio. Rralj dakle, u sto sc obaviestí 



- 248 - 

o tih ^roŽDjah, odmth se po posltnieih obráti na Popa^ na Mafijuiay na 
Bkendrbega i na Mletéane, i ísjaTÍ Jim sve^ áto áe s ove strane sbÍTalo^ 
proseéi naprteana pomoé. Mletéane je navlatjtíto potíoao, da oni b naora a 
da ée on složno s Vokéiéem po kopno ndariti na Tareína; da ako to ne 
nétne^ lasno ée Toroína poéí sa rokom, najpríje nje^a i Vakôíéa satrti, a 
poslie, kô áto se reé isjavío, na njíh nasrnoti i sve osdas istoone obale 
Jadranské do sume Istre preobladatí; no ako se pako sa sada ne mogi 
javno proti obéema nepríjatelju ískasati, da mn barem pomo^o bojnom 
spravom ís krstaske desetíne a tu svrha po Papi naredjene n Dalmaeiji, i 
igekim brojem strieljaéa sa obrana njegovlli tvrdjara. Odgovorise mo Mlet- 
éani ZS. Teljaée 1403., da, akoprem so u tnira s Tarci, spravljaja ípak 
jaká poniorska sila proti njim, a kih viera i neviera sve Je jedno; da po 
poslanícih neprestane nagovaraju Papo , da čim prije sve krséanstvo sloši 
^iroti obéema dasmano 3 da so a tu svrha veé odredili odpravití na Matijasa 
svečanoga poslaníka, da' ga na obrano svoje i krane bosaneke obodri; da 
ma saljn a dar njesto bojne správe, a da si na svoje troskove is kotara 
mletačkíh asme stríeljača koliko ma drago. Preporakom mletačkom na 
Papa poslaníci Stíepanovi is Mletaka prodjose a Rím, gdie se sastavio 
bíase osobití odbor od 4 kardinála, da se o vojni proti Tareina skrbi. Ovaj 
jim dakle obeéa, da ée do mala tamo prispictí silná krstaška vojska na 
obranu, i da ée Ugre i Mletéane prtgnati, odmah se s njom sdmžiti, i 
složno s mora i po kopna adariti na Torke. I doisto Mletčani bili sa tada 
veé správni udaríti na Toroína y éim jos i. veljaée naredjivaha svoma vr- 
hovnoma kapetana pomorske sile a iztoka Ljud. Loredana, da kad bi bro- 
darnica torska iz tíesna isísla,. i vidío^ da bi ja lasno saťrtí mo^o, satare 
Ju. & druge strane napriesno npravljahu listové, najžívljím mastiloro boj- 
noga éuvstva oži^osane, na kraljeve francaskoga, éeskoga, poljskoga, na 
hree^ bavarsko^ itd., a svak čas na Papa Qoiujka)y nutkajué, da se 
Jednom svi sloano dígnn sa spas svoj a Ugarske naroéito; usimaha pod 
novae dosta vojske sa kopno, a nove galije spremahu sa more, i svibnjom 
veé se snažno borahu sa Turoi. 

Onim odgovorom ntíeseni^ vrate se umah poslanicí u Bosnu, i sve 
Isjave kralja , a ovaj nesavietno , nečekajué da se ta obeéanja ažtvotvore, 
i ne gledeé na rieéi svuje matere Vojace, koja ga neprestane nagovarUa, 
da tako naglo i nerasborito nerazmeée s Tarei prijateijstva í da ne siusa 
nerazamna poklisara papína, iznenada navalí na Torke, ote jim Šaroae na 
ustijah Bosne u Sava i razvali, a vojake sarobí. Medjutím Hokamed, da se 
opravda pred svíetom, sto je na Bosnu rat di^ao, odpraví Štiepanú svoga 



- «49 - 

poslaníka, neka prími od njepi obiéni danak od 25.000 dakata. Kad ovaj 
prispíje n kraijev dvor, Stíepan, po savíeta biskupa modraskoj^a, odriesito 
xabaeí nje^ove zahtíeve> a sa osviedočit ga, da to ne cini niposto abog 
06kadíce na novoa, no os prkos samo ískanja^ nesmotreno uvede gh a svoja 
bohato bla^ajna, a kojoj prieko dva miliana dakata biaše, i ponosíto reoe 
mn: evo vídis, koliko ja srebra i siata imam! no nedám Turóino ni jedne 
mrvice^ ne^o éa s otim vojska sakapíti^ a jedan dio a sigarnom miesta 
oéuvati, kako bi odatíe, ako bi me sríeéa vo)nicka isnevierila^ isvan -otaô- 
bine živíeti mo^o. 

Jako se Mohamed rassrdi na taj odgovor, te umah se dígne na 
noge, i 8 vojskom od 150.000 konjanika osím nebrojeníh piešaka t4. líp. 
1463. nečn venom hítrínom pod grád Bobovac prispije. Matijas joá sa vrieme 
savíetova kraija, da se povoče a gore, i da se odtad braní, doóim on dodje 
na pomoc. No kralj^ nepaseó niposto na te rasboríte saviete^ strícem Radi- 
vojem iJLraIjicom Mariom pobíegne a Jajce, gdíe se atvrdi, a Bobovac po- 
vierí svoma vojevodi Radi Radako, da ga víerno i odlačno bráni. AH Radak, 
tajno srdcem i dušom pravi bogomilac, ponadi odmah Mohameda, da 6e ma 
sa blago grád isdati. Car mo naravno obeéa, i tím načínom onidje a Bo- 
bovac, najglavníja onda tvrdjava na onoj granici, aísdající sa nagrada od- 
siece glavo. Covši Stiepan o Jajco, sto se od Bobovca sbilo, ni ondje se 
sigoran nevideéi^ pobíegne svojim blagom pot Dalmacíje. U tom car opremi 
sa njím Mehmeda svoga vesira k Jajco, gdíe je mislio^ d% se joste nalasi 
kralj. Mehmed kletim isdajstvom osme grád na predajo: no čavsi, da je 
kralj pobiegnao^ odmah pošalje sa njim konjaníke o potieri, kóji ga kod 
KIjoča stigno. Stiepan a toj opasnosti baci se o ta tvrdjava ležeéo na vi- 
sokom bríego pokraj Sane. No Torci ga obsiedna i stana grád bes pri- 
staoka straéno bíti. Kralj se tri dni jonački branjase^ ali nebodoé ma hrane 
o grada, morade se napokon četvrtí dan predati pod pogodbom: da on 
Bosnu čaro predade, a Car njemo í stríco da pokloni sivut, a gospodstvo 
i sapovied da jim a dragom kraja svoga carstva dade. Torska viera ko 
na vodí piena! Vesir na ime carevo podpise to pogodbo. ali jo car sabaci, 
nedržeé se dažna obsloživati ogovore svojih sloga. No selec si prisvojiti 
sva semljo bes odpora^ kra^o obecano sigornost pritvorno potvrdí^ ako jos 
raspise na sve sapoviednike gradova, da se dragovoljno predadoj sto kralj 
morade aéinití, i tako za osam dana vise od 70 gradova na viera se predá. 
Odveé malo jih se opre, ali i tih sa ponajmnosi napokon silom prisíljepi 
bili na predaja. 

6a vsi Mletčani te nenadoe nesriece. jos 14. lipnja obrate se na 

16* 



— 360 — 

Papa i na svoga poalanika a Ríma, kažaé jím, da je Tarcía ne samo 
osvojio Bosna, oo sama kralja casitžnjio i príeáao paleé i mrevareé sve 
naokolo a Krbavska do Senja; da je ve6 vrieme príespíelb sa obói ostanak 
proti duámanuj da aa a Mletke doali poslanici DabroYaéki moleé pomoé, i 
da jim se pomoói dalo í obodrilo na snažna obrana, obeéanjera jos Teóe po- 
moéi. No Pio II. u toj opasnoati sa oielo kraéanstvo vise se brinao sa 
SYOja^ nesolí sa obóu sveta koríst, čim je oprav tada svoje orožje obracao 
proti NaUteslom, obsíedajoói F«n a Rimina se groseó. Isto Uko i sa ta- 
társke návale. No Republika a toj pogíbelji stade jako oborasavati Oalma- 
ciju i Arbaníja; ponndi Matijaéo, da ée s Torei rasbití po mora ako H oa 
po kopnú Q29. lipnjá)} sapovíedi opetovano svojím galijam, da podja na 
obranu Kotora i Dubrovnika, komu se tada is bliza Turci grožahu (/. «r/».}; 
odpravi jednoga poslanika u Poijsku. Cesku í Niemačka Q28. lifnja)^ 
drugoga na gospodara Karamanskoga í na Usona Kasana u Asiji (M. koĽ) ; 
a treéega u Arbanaska, da čvrsto spoji na obéu korist hrcega Štiepaná 
Vukoiéa^ Vladislava njegova siná, Skendrbega í ostale vehnože a onih 
stranah, (/. koľ); Skendrbegn pak dade 500 píešaka í 500 koiganika a 
pomoc (90. koĽ) i dosta golega novoa í bojne správe (2S. kolS). 

Muhamed medjutim videé, da mu je prevara s kraljem seljnim plo- 
dom urodila, dade 10. lip. 1463. pogubiti Štiepaná, stríca mu Radi voja (1), 
i mnoge druge vojevode, knesove i plemice bosanske, kóji se nehtíese po- 
tarčiti. Srartju Stiepanovom prestaju kraijevi bosanski, i poéimlje robstvo 
besansko, kóje jos traje. No Stiepan sasluži svoju sudbinu3 krv otceva 
neoplakana jako ga je biedila pred viečnioi stolom. A národ? jadni národy 
osliepljen s krivovierstva i domacih nereda, i on privukao biaše sržbu božja 
na se; trebovalo i njega strestí i kosnuti, da si kros dovoljnu kasna dičngo 
buducnost pripraví. -Od kraljeve kuce spasí se kraljica Maria ^ kcí Lasara 
Brankovica, koju još sa vrieme s mnogím blagom odpravio biase kralj ix 
Kljuca u Hrvatskuj al dosav na koňak k baňu Pavlu, bje od njega a tam- 
nicu bacená i svega blaga lísena. Maŕija malo kasnje^ čim se Pavao bio 
8 Turci i nevieru glavom platio, isbíegne u Ugarsku, gdie umrie u Požana 
od tuge i žalosti 20. lípnja 1466. (Z). Katarína, kra^eva maceha^ prieko 



(4) U izvieSéu Antuna Vindgiterre tajnika mletackoga (Solitro. Doc. Stor. str. 69.) 
govúri se o Radiéu, bratú krai^a bosanskoga uhvacena i smaknuta od Turcina, koi, bižec sa 
svojom obitému izpred Turaka, spasí se naýprye na Rabu, pa na Krku, gdie ga knes Ivan 
Frankopan dade izdajníčki otrovati, a ímanje mu zarobí. 

(2) Ovako Jukic str. i29. U spisih arkiva mletačkoga nalazim dvie samo viesti o 
Hraijici bosanskcg. Ivaniá, vojevoda bosaiiski, po poslanicih zapitá lUotčano otok Bmô, gdie 



- Ä6I — 

Dubrovníka ode a Rím, gdie umrie 25. list liVS., ostatívfii a svojoj opo- 
rocí od 2i. istoga mieseea^ bog sna kojim pravom, kraljevína bosansku 
Svetoj Stoliei rímskoj ^ ovietom ipak , da ako se nje sin Sigmund opet na 
katolioka TÍem obratí, bude ea njega; ako 1t pako ne en, no kcer njeziná 
Katarína (oba bo se bíehu, nezná se pravo s ée^a, ali víerojatno po silí 
turskoj poturéíla}, da bode ca njn (Theiner). 

OsTojív Bosnu Bavali Mohamed na predlele Štiepaná Vokčt<Sa, hrcega 
Sv. 8ave í silno sapríetí Dubrovníku. Namíera Je nje^ova bila predobiti sve 
sapadne strane polnotoka balkanskoga do samé Istre^ da si tako prokréí 
pot k Italijí, sa kojom je jako hlepío. No Stiepan, dočuvsi nesríece bosan- 
ske^ napriesno otvrdt dobro svoje gradove^ í povoče se n primoije, da ga 
Turčín ne ulivati í kao Temaseviéa ne smakne. Dosad dakle Turci u Hrcego- 
vino, natdjoše na^ silní odpor, te zato stadoie plienítí semVjo i pálítí varoiše« 
U tom Dubrovcani , videéi pred vratih svojo pogibelj , odpravíše oniah svojé 
poslaníke na Papa í na Mletčane, moleó priesno pomoé. Republika jim ne 
samo dopustí, ozeti si íz Mletaka vojaka, orožja^ bojne správe^ žita i sto 
jim dr»go, dapaée obeéa jim jos vise^ ako se hrabro održe Q17,lip. 1463.^$ 
te malo dana poslie (^M8. iip,') odlnci zapovíedití kapetanu u moru Jadran* 
skom, da se s galijami Dubrovníku priblíži i u potriebi mu pomogne, sto 
se i dogodi. Tnrei medjutim predobivái silom njekoje tvrdjave Stiepanove, 
provale u zemlje hreega Radoslava Panioviéa. koi tada mal da oe neod- 
visno vladase u Popovu i u Tribinju tja do Zente, potuku ga i pogube, 
gradove mu porobe i obore, njive popale a stanovnike zarobe'. Videci pako 
Mletčane správne na moru odbití njíhove návale na prímorské gradove^ na- 
trag se povukn. To je, a ne drugo^ spasilo Dubrovčane. 

Dok ovamo Turci uspiešno napredovahu, Matijas, kralj ugarsko-hr- 
vatski, sknpív snažnu silu, prieko Save provalí u Srbiju, i zauzbiv Ali-bega 
vezíra srbskoga^ za krátko predobi tamo njekoje sieverne kotare. Rad doču 
pako, da je car smaknuo kralja bosanskoga, i da sn se Turci glavnom 



bi 86 on, njegrovi sudragi i kraljjica bosanska svratiti moglí. Republika 20. rigna {465. odgo- 
vori inu» da mu Brača dati nemôže, no da je uvíek správna dati útočište na svojih xcmaljah 
njemu, njegovim, ac etiam Serenissime Regine (Sec. Cons. Rog.). Jedanaestoga pako prosinca 
1466. pisa knezu splietskomu : accepimus superioribus diebus íiteras vostras, quibus inter 
teterA tangitis reginam olim bossine monasterium Sancti Stephani prope muros isiius ci- 
vitatis nostre inhabiUtre, eompluresque bosnenses nee non hungaros visitátionis gratia ad 
iUam accedere, qtte res nobii est suapiciosa, et perictUosa videtur. Quamobrefh vobis cum 
nostro rogatorum consilio respondentes, dicimus nos statuisse iUam omnino amovere : čega 
radi captato tempore, da joj čim prije áegavo i oprezno rcče , da u Splieta nemá za nju 
ugodnoga stanja, da prodje dakle u Sibenik ili na koi otok (L c). 



- 2»2 - 

■iloni kreBQli p«t CtrignUIft, sklopí stsei s Hletôani (1$. rvý.), i ís Petro- 
▼ariklma prodlre n Bobiiii, da si Jo prídobíje sa Mvojn kniaa, i da pomôže 
Vladislava Vakôeva, koi, isnenada Tarke, s kími je do sada složoo rádio, 
ostaviv, a nastojaajeni se mletackim s otcom icmiriv, ne samo njekoje južne 
tvrd||avo bosanske svojím janaôtvom proti dusmaaa oóiiva, ae^o mu joi i 
dmgo ote. Kros simo, naime lieem na Božie, velikim tmdom í pomoéja 
Štiepaná Vakéida, Mat^aô silom pri dobi Jigoe i j os do trideset dragík |^- 
dova, a isto toliko, ako ne vise, opet mirniro patom, medja kojimí snaUiíjí: 
Baiyalaka, Tesanj, Brebrenik i Sokol. Pod Jigoem (S. pro9. Í64SS) darova 
Matijas Vladislava Vukceva i siná mu Baoéi grád Veselo Strana sa žopon 
Ustopje i grád Pposor a BosOi , da qjimi onako yladiga kd sto sa vládali 
krabovi bosaoskíj a oni ma se obvesaže, da ceviemi ostatí krani agarsko- 
hrvatskoj) i igoj oviek i proti svakoma u pomoéí bití osím proti Mleteanom* 
8 kojimí stt a savesa bili. Sieenjem pako Matijas morao se u U^rska po- 
vratítí, da čoho odbije, kojí sa medjatim provalili bili u njesove sieverae 
semlje. Pri odlaaka ostaví a Bosni sa svoje namiestnike Emerika DedUui i 
Mirka Zapoja , da pase na neprijatelja í gradove cavaja. Mletéani malo 
kasnje odaslase ma svečano poslaniétyo, da ma čestitaja na održanoj po- 
biedi, i da prisastv^ja njegovo ovienéanja na príestol, te da ga potakaa, 
éim prge dígnatí vojska na Tarke,. a da ée mu oni, akoprem ovím ratom 
prisilj'eni na silne troskove, dati do 00.000 dak. í mnoga sprava bojaa ís 
Dalmaoíje (siee. U64,y, 

Premáliéeni Mohamed na novo dígna silná vojska na Bosna, i ob- 
siedne Ji^oe; ali čo vsi do mala, da Matijas ide na njega, topove pobaca a 
voda a s vojskom brže boije pobiegne, ostaviv sada samo njekoliko biljada, 
da na taj grád pase. I doisto Matijas rajna sa<ye s vojskom a Bosna, í 
potokov í istierav ostavse Tarke prvím mahom príeko graoíce, još si pri- 
svojí njekoje gradove. Obsíedoe iZvornik (stud.')^ ali ga oceti nije mogao. 
U isto doba Skendrbeg slavno odbijase Tarke a Arbanaskoj, a í sinovi 
Vakčiéevi a primoYja goleme jim rane sadavaha. Tada í Papa í Dožd Mle- 
taôki i Bargandskí sklepe a Rimu saves proti obéema dosmano, te se 
prvá dva sastase a Jakina , da glavom oda a ístok na boj , no nenadna 
smrt papína zapríeči svaki uspíeh sa ta godína (koĽ). Sliedeée godine 
Matijas, sabavUen a Ugarskoj, nije ni sasao o Bosou, dapaôe se on i Mlet- 
éani dogovaraha s Tarci o mira,' kóma se Papa sprotivio, dočím on sam 
nije snao nista dobra i ríesiva izposlovati proti obéema neprijatelja. S tóga 
kad Turci kolovosem provalíse n zemije Vakčióeve, nitko ma ne osta na 
pomoc, te Stíepan morao sam skrbiti za svoj spas. Qod. pako.1466., kad 



- «68 - 

86 Je bes dvojbe irialo, lU ée Mat^as saéi s vojskom n Bosna proti Taréina^ 
naprotiy kolovoza krene a Zagreb, i ndarí na baníca hrvatska udova 
Speranôídeya , kojoj ote tom prilikom sve Eemlje i sam Klis, sa kim sa 
Mletcani jako lakomí bili. 6od. 1471. podielí Matijaá bosansku krunu Lovri 
Ujlaky, žopaon Uoékoma n Sriemo, no ovaj Bosne ní vidio nijo. U spísih 
mletaôkih Jos nam dolasi kao kralj bosanskí Zmaj Vuk Brankovié despot 
srbskí^ éim n od|;oToni danom 15, sieô. 1474. Vlatku, hrceg;a Sv. Save, 
Republika nagovara (^a, da se sa predobitje svoje otčevine porazamí cum 
ššrenissimo rege Bossine, illustri Boieho filio eondant illustrii de^poti 
Servie (^See. Con, Rog. XXVI. 61. J, Jos jedanput, naíme goá, 1480., Ma- 
tíjas potnče Tarke medja Busovacom i Vítesom, kad sa se velíkim plíenom 
vracali is dŕžava priekosayskíh oBosno; alí níje mogao ni tada ui docnije 
nastavili svoja pridobitja; jer je uviek bío u boju s Niemcí, Česi i Poljací. 
Za Vladislava II. opet Tarcí obsíedose Jajce. Ivan Korvin ban hrvatskí, 
na koga su spadalo zemlje bosanske, odmah ma na pomoé priskočí^ i dus- 
mana porazí (ISOO.^: U ovoj sjajnoj pobíedi jako ti osvietlase narodno lice 
slávni Frankópan, Karlovic i. Zrinskí, a Korvin si steče junačko ime. 
U odlaxka Ivan povieri apravljanje ovoga grada Ivana Gjulana, koi ga i 
prie snao brižljivo čavati i snažno braniti. Primirjem, sto 20. kol. 1503. 
Vladisláv sklopí s Torci, osta a njegdvíh raka dosta gradova a Srbiji í a 
Bosní^ narocito Biop^ad, Sabac, Srebcenik í Jajoe. I godíne 1515., čim 
Torel potnkose Ugre^ Jajce obsiednuse; no do mala bado prisiljeni, jaloví 
se oatrag povratití. U toj prígodí badava je Papa Mietčane natkao, da ma 
na pomoé prískoce (Sanuto"). Ood. pako 1519. nevíerní Ugri izdada Sre- 
brenik, a Sokol i Tesanj úpale i ateka. Sliedeée godíne Toroi, otajno se 
prípeljavsí k Jajcu, budú lukavo sa malo jonaka od Petra Keglevíéa i od 
Blaža Keria obkoljeni^ hametom potočení í pohvatani. Opet god. 1524. ob- 
siednu Turci otaj grád. Zalete ma se na pomoc kao razjarení lavi hrvat- 
ski velmože, ízmedja kih zvie^da naša silní janak Petar Kružíé iz Klisa. 
Petar smielim načinom oskrbi grád hranom, a tri dana zatím zametnu se 
boj, a kom Turci opet sasvím porazení bjehu. Godinu dana pako ízza mo- 
haóke nesriece, n sto se Ferdinand Austrí jánski i Zapolja o ti mase za k rana 
i gospodstvo u Ugarskoj^ podje napokon Torčína za rukom, cieln si Bosnu 
posvojiti>. Ljudeyit 11. predao biaše Jajce Perdinandn, da ga braní, a ovaj 
ga povíerí niemcu Štiepanú Gorbunku. koí^ nenadajúci se pomoci od ma 
kóje strane, izza kratkoga obsiednutja. sramotno ga Turkom i^ručí. Cuvši 
to, ostali zapovíednicí popale sada svoje gradove, í prieko Save uzmaknu. 
(ÍSSTS). ' Hrvatske vojsko zatim mnogokrat preotese sad vise sad manje 



- Ä54 - 

kralJeTine bosanske; alí earevi Diemaéki, kojí sa zajedno biliikralji ogar- 
sko-hrvataki , nísu niposto amili prisvojené si semlje saôavati. Mletéaai 
samo, ono, sto hrabrom hrvatskom misícom malo po malo Torkom a pri- 
morjn pootímase^ snadíjahu u svojih rokoh pridržatí, te na koríst naše 
knji|;e i obée prosTÍete od kožné divljaonosti azíjatske obranttí í spasití. 



8. 12. 
Hrcegoveú 

Neée bíti savišno, akoli prozborímo ponapose í o kuci Hranicevoj, 
koja malo po malo taká si steče moé n sapadno-južnoi straní bosanske 
kraljevine, naime u Hrcegovíní, da za njeko vrieme i ova môže se doisto 
sraatrati kao samostalna dŕžava {1}. 



(1) Još iz x. stolietja imamo uspomena, ]coje nam ka£u, da je sadaSnja Hrcei^ovina 
onda Zahumje ili Humje, bila kao osobitá dŕžava, zapozniýuéi samo vrfaovnost sad hrvatske, 
sad raáke a sad bosanske krune. Vec de^etoga vieka nalazimo Mihaila Vi$evica» vojevodn 
humskoga, gdíe dolazi ua državno-crkveni sabor splietski (925.) na poziv velikoga župana 
hírvatskoga, što nam dovoljno očituje, da je Mihail zapoznavao po nieki način nadviänost prie- 
btola hrvatskoga. Papa u listu na oba ova vladára ovako jih ožna£uje : dilecto fUio Tamitíavo 
regi Croatorum et Michaeli Duci Chulmorum (Farl. III. 99. 94.). Sam Porfirogenlt u pof. 
33^ odprto káže, da su Zachlumorum terra imale onda svoga osobitoga vladára, i da sa to 
ime stekle a monU Chlumo nuncupato, a Mihaila zove 6^ áp)^(i>V T(i>V Za)^Xo6[JL(iiy 
(De Adm. Imp. III. str. 160.). Mihaila humskog spominje još Ivan Diakon mletačkt {Pert%. 
VII. str. ^,), nazivajuói ga Sclavorum Dux, i velí, da je uhvatio Petra siná Ursa dažda 
mlelafikoga (V. str, iJSO.—Rački. Odlomci. str. 15.). Vidiet je, da je Beli II. god. i438. donito 
Humje u miraz njegova žena kcer UroSa baňa raŠkoga. Stiepan Nemanja, veliki župan srb- 
ski, pridobi i Huiuje, i podieli ga svomu bratú Miroslavu, na koga 7. srpnja 118f. Papa 
Aleksandr III. napisa list naslovom: Miroslava comiti Tacholmitano (Theiner. — Mikl. M<». 
Ser.). Andrija II. kralj ugarsko-hrvatski , čim je bío vojevodom hrvatskim, priete SriiljeiE: 
Humje, kô áto bi izlazilo iz jedne njegove odsude od god. 1498. (FaH. Y. 66.). Stiepan pnro- 
V vienČani kralj srbski nazivaáe se í goepodinom JCKbMkCKS 3€M2II6 ili 3axSbMH€ 
(1222—1228. Mikl. 9. 11.). Cini se, da je on darovao Humj« svomu bratú Savi, prvomu me- 
tropolitu srbskému, od koga se je kaänje i prozvalo kneievina Sv. Save. Od godina 12S4— 
1249. iznosi Miklosic {str. 24. 34.) dvie listine Andrije, koi se zove KH63k K6AI ;C2lblfk- 
CKU , fiidie sklapa viekoviti mir i prijateTjski savez s Dubrovčani KUKO CH H UOI 

€T2ip« HMXilH C BAUIHIIH CTAp-SHIUHUH S CTApy SAKONh ; áto očito duka- 
zuje, da su i diedovi Andrijini vládali nad Humjem, i pogodbe s Dubrovčani sklapalí. Andrqi 
imáo je dva siná, naimc Bogdaua i Kudoslava, i zu njegova životu bili sú župani u Humju, 



~ 2&6 - 

Od oUteIji Hraniéeve prri, koí si steČe velikú moé a Bobdi, í koi 
se nsetí môže kao osnovatelj sreée svoje koče, l^iaée VLATKO HRANÍC 
inače Vukovié^ sín Vaka Hrane knesa od Rodina Qf 13S9.')^ velikí voje- 
voda bosanskí. Prvo dolazi kao ^Voevoda in partibué Dalmatie et Croaiie^ 
{13. okuj. 1388, i Z4. okuj, 1389. Lucio Mem. diTraú str. 335-^344.'), 
Daime bje sa náčelníka vojske bosanske o rata medju Tvrdkom í Sigmun- 
dom, pa 15. líp. 1389. na Kosora kao vodja pomocne sile bosanske, gdie 
8e hrabro održa^ te asmicajac ispried dnšmana^ pet dana poslíe one ne- 
srlecne bitke ňa granici bosaoskoj sjajno iznese pobieda proti cetam tar- 
skim, o sto su namieravale provaliti a Bosna. Tvrdko^ kralj bosánskí, liepo 
ga 2a te tako vážne zasloge proti Tarkom , i j os druge proti Ugrom í 
Baosícem^ obdarí, čim ma podielí prvé časti u ďržavi (jprotnva ga hanovfi)^ 
\ mnogo imanja u Homja i n Prímorja s velikimi praví za se í za naslied- 
níke. Od Anke banice ímao je Vlatko tri siná, naíme vojevodu Sandala, i 
kaezove Vakea i Vaka. 

SANDÁL, staríji sin, po smrti otčevoj stade odmah, da sve to veče 
podígne moč svoje kače o državí bosanskoj; a da se do tóga oilja uspne, 
Bvakojake načíne apotriebi. Eroz borbe^ kóje o Bosní nastadoše za príestol, 
DÍ jedne ni droge stránke nije se stalno držao^ nego ozjačajač to veče 
svoje sile^ sad se nagibase na jedna a sad na drago , kô sto bi ma se 
BÍnilo, da če ona ílí ova o svojih težnjah uspieti. Najprije prikazuje nam 
íe kao privrženik Dabisin. pak Ostojin, zatim složno s Hrvojem díže na 
príestol izagnana Tvrdka Tvrdkoviča Q14Ú5.') , i s ovímí ukupno podpomaga 
Hadislava Napuljskoga proti Sigmundu^ a kad Sigmand, kralj ugarski, 
potace Tvťdka Q1408,'), odmah se i on kô sto í Hrvoja, ízjavi ''za Sig- 
unnda. Iste pako godine pazeč, da Ostoja opet se k priestolu približaje, 
Vandal na mah mu pruži pomoč, í tím ga utvrdí u oblast. Oba sada, San- 
lal i Ostoja^ držeó se Sigmunda., ustana proti Hrvoji í ocrne ga pred 
iraljem agarskim; ali je slávni Hrvatič, hrceg Splíetski, znao^ dok je 
sivio, svím ne ^amo odolieti, no i težkíh jim rana zadati. U borbi nastav- 
loj^ pokle bje Ostoja kraljestva liáen (1418,'), staví se Sandál na strana 
lad šína njegova Štiepaná, sad Tvrdka Tvrdkoviča složno s Turci 3 te čím 



Í«ina podložni. Da su ova tri kao samostalni vladári KII€SRBCTBÍI Humskoga bili, iz tóga 
p. navlastíto vidí, što župan Radoslav 22. svib. i24ô, (MUd 44,) kune se Dubrovčanom, da 
e po šili svojej YHNUTH pUTb Kf^^}i SpOlll)( , dok s njim bude u ratu i Dubrov- 
ik, i da ée za to vrieme držati mir s Mihailom carem bugarskim. Stiepan, banbosanski, na 
Blini 25. list. 1392. dolazi kao gospodin svim zemljam bosansktm i ;cVMhCq€Mb (Sliklosié 
62. iOS,) ; a isto tako i njegovi nasliednici. 



— 366 - 

80 oni pomirise, prími od Bvakoga Iíepíh daroíra i semalja. sa Daknado BTOJíh 
sasloga. Po smrtí Štiepaná Ostojiéa Sandál aviek so s Tvrdkom Tvrdko- 
viéem liepo pasio. 

I B Mletcani Sandál tražio neprestano príiateljski obéití, anajaé, da 
sa n nje^ovih namierah jako podpomoéí mosoj a oni so, pako DJegoTab' 
rado njegove težnje sa samostaloostja, cIqi sa dobro posnavalí, da bmbo 
racdvojenjem naše národne sile mogli sa svoja príekomorska ímanja a svojoj 
oblasti saČQvati. Zato j os ZZ. srpnja 1396. darovase ma pravo sa lýega i 
sa potomke na gradjanstvo mletaóko, dajaé ma a dotičnoj povelji ovaj 
Bjajni naslov : egregius ae magnificus dominus Sandáli de Chosachi, flii- 
les, Raseie Bosneque magnus voyvoda, ae Budve et Zente Dowňnm*. 
Badva i dío Zente ote Sandál Radica od Crnoje , koi si sa sQŽaiijstva 
Ojorgja Straoímira Baoéiéa, gospodara sentskoga, biase te semlje i jos dmge 
prisvojio; ali jih poslie vráti ístoma Gjorgja, posto sloboda dobi. Kaaige 
Mletcani, pridobivsí Badva í jos k toroa a Zenti proti Baosi Stračimirovtéo, 
sa se jih azma. Sandál sada po Vladislavu kralja napuljskoro i po Hrvojí 
hroega splietskom^ akoprem badava, samoli Mletčane^ da ma odpuste oae 
semlje^ prije njegove i njegovih pradiedova (8. list, léOôS), Sliedeée go- 
dine po poslanícih opetova ta prcf^nja, no i tada bes ospíeha; a to sahtie- 
vanje sasvim presta, posto Mletcani s Baosem agovorise mir (6. lip, Í4&8), 
Mletcani su pako sňali blasniti to vise Sandala, da jim se tóga radi ne 
osveti, tim vecroa, sto je u svoja vlast držao Ostrovicu i Skradín na medjí 
kotara zadarskog i sibeničkog^ te 5. sieo. 1411. podielíse ma pravo sa se^ 
i sa nasliednike na samo vlastelstvo roletaéko. U naknada te odlike Saodal 
i panica ma Ana 13. tráv. 1411. prodaše jim sa MM)0 dak. Skradin i Ostro- 
vica, tim više, sto sa sňali, da nemogaha jih braniti proti Hrvoji, s kim 
se tada biase Sandál težko savadio. S droge strane a isto doba sahtíevase 
Sandál od Mletčana^ da ne primaja Kotora o svoja oblasti čim njeraa pri- 
padá. Mletcani, akoprem od Eotoruna ponadjeniy da ma ugode, tóga se 
posla sa tada odrekoše, ali ma predložise. da ée oni gledati sve rasprs 
sravnali, kóje medja njim i Kotorom obstoje (20, svib. 1411.'). Sliedeée 
godine po poslanicih samoli Mletčane, da Baosi radi njegove Desrielesti 
oproste. i da ga a milost prime, a da ée on sam sa mir jamoíti. Mletôaei 
mu odgovorise (99, tráv,"), da oba pošaljo opanomoéuike a Mletke, gáie 
bi se agovor mira ačinio. To se tím načínom i ovrsí !S2. studeno^ iste 
godine. U miru Sandál se obveza. da ako Baosa ne pristane na taj mir pe 
njem agovoren, bes oklevanja pristatí ée as Mletčane proti Baosi. Taj mir 
se prodalji do god. 1419., kad baňa rat jos šesci od prednjega. Sandál^ 



- 2W - 

Na laAaTljeB poslovi bosanskimi ai na to pMÍo nije ; no ilíodeéo godine 
Ud doča, da au Mletóaní Kotorane a svoja oblast prímílí, umah po posla- 
lieih saiska g^ natraf kao svojínn^ í é to oni samí prie 25 i^odína n sTojíh 
pisiiih biakn roa ga.príxnalí. No Mletcaot mo tada odsovorise: da sa Kotor 
ueli 8 toga samo, da no príde n roke torske, koje bi doisto i njím i njema 
•d veliké škode bíle^ a da ako jíh porao(^e proti Baoéí^ kô sto mora po 
■edjasoboih avietíhy davat ée ma i a naprieda ona korist, koja je do sada 
•d Kotora primao. Po smrtí Baose , Sandál opet apravi svoje poslaaike n 
Mletke istím nabtíevom, i jos da ma dada Bar, Bodvo í sornja Zenta; aií 
BO Nletôani 13. srpnja 1421. odf^ovorise, da sa to a dobrom rata dobili i 
da 8Q odlaóili sebi prídržati i oéoyatí. Istí odhovor dadose 28. tráv. 1422. 
í jos trecím poslaníkom Sandalovim^ kojí nahtíevaha samo Rotor, akoprem 
Srki tada ndaraha na Zenta í Sandala na'pomoó pozivahn. Ali a napntka, 
ito 8D 26. svib. svoma poslanika na kraija bosanskoga dali, biase i to, da 
pomocja kraijevom sa Sandálom radi Kotora aóini ogovor, obeéajuéi ma do 
2000 prperit danka, ako karovanom pästi slobodní prolaz do Kotora. Sandál 
^rígta na te ponade, te se 1. stnd. 1423. a BJagaja podveže, da óe dopns- 
kú karovanom kros svoju semlja prolasítí a Kotor as plaéanje obióne 
eiríne, da 6e Kotora dobro susíedstvo óínítí i podajnike mletaéke dobro 
Sledatí í branítí, í da ée pustiti na slobodu četirí kotorana prjje taoca í a 
t&mnioa bacená; a da ée Mletčaní njemu i naslíedníkom nje^ovim davati 
iOO dok. na godínu i povratítí mu knce, sto je u Kotora i u Zadru imao, 
Tada Mletčaní obnoviše mu povelju od vlastelstva mletačkoga .(/. teljače 
14Z2.^y i to pravo prote^nuse na braca njegovu Vukca í Vaka i sínovca 
Štiepaná Vukcíeva (/ď, veL 1424.')^ a kasnje obdarise jih kucom a JMletcih, da 
tako ízkažo Sandálu svoju harnost sa Ijobav, koju jim nosí, ac ojferum 
tfeetibus quamplurimis faUfecit, Jos jedanput odasla Sandál svoje po- 
slaaike u Mletke. kím 9. kol. 1425. udgovoríse Mletcani: da jim je milo^ 
>to je kralj bosanskí s ugarskim učínio mir; da ée rasvidítí dobro, jesu li 
doisto Poljica i solíne, kd sto velí> njihovo imanje^ i kad bi uprav bili, da 
^ jih zapitatí; da istom kad svrčí rat medju Mustafom i Muratom, od 
dobítnika ée mu isprositi povelju za njegove zemlje; da ako želitako, ob- 
■ovi prijateljstvo shrcegom mílanskím; da se naredjuje knezu kotorskomu 
najedno mu ízplaéivati danak, a da ée se njegovi íznevíernioí iz Dalmacíje 
iitieratí. 

S Dubrovníkom Sandál isto je tako do smrti skladno živio. Dvadeset 
i eetvrtoga lípnja god. 1419. odpusti Sandál s braéom í sinovoem ovomu 
frada pol KooavUa s dolnjom gorom i VítatjÍDom; a posto slíedeée godine 

17 



- 268 - 

od Sultána n dar prími i draga polovica, kojv Tareí medjatím biaha otelf 
Petni PavloTÍdu , Handal dade j i m' i to aa Sokolom , Obodom i Captaton 
(3, svib, Í4Z0.'), Joi 3. arp. Ii05. Dabrovčani bíaha mu podielíH s bratom 
Vnkcem í potomci Djihovimi ato bode po moákom kolieno pravo na via- 
BteUtvo, darovali polaóu a grado i njesto eemalja u prímoiío, í oboéalí, 
da kad bi jih nevolja prisilila ia svoga roaaga bíežati, rado ce jih o avej 
i;rad príffiitíy braniti f diéoo hraniti; a sada svu rodbino Sandalova prtmise 
la svoje vlastele i vieéaike) darovase joj jos droga polača, i obvesaae se, 
da de joj plaéati godisnji daaak^ nje novce o poklad primiti, i dati joj 
otočiste, kad bi ga triebovala (»9, lip, UÍ9, i 30. spib. Í490.}. Te darove 
jím pako najpríje kralj Stiepan Ostojié (4. frot, 1419,^, a poslíe í kralj 
Tvrdko (Itf. koL 1420.^ potvrdí. 

Sandál se oženio dva pata^ prvo s Katom, kcerom Voka, baňa bo- 
sanskog za Tvrdka I. a Hrvatskoj i a Dalmaciji (F. See, Con8, Rog, 13, 
tráv. 14ÍÍ., 29, atud, 1412, MikL 2T4,^^ a posHe s Jelenom^ kéerom knesa 
srbskoga Lasara Orebljanovida amrvsega na Koso vo, ndovom Gjorgja 
Stracimira gospodara aentíôkog (JSec, Cons, Rog, ô.koL 142S. Glos. Xin„ 
199.'), Od ove ostaje nam oporaka od 25. stád. 1442. (^MikL 415,^. Umrie 
bea odvietka, te ga naslíedi njegov sinovac. 

STIEPAN^ gin Vukca Hraníéa. Stiepan kad stapi na priestol, vec 
je imao dva siná od svoje žene Jelene Baošíéeve, Vladislava i Vlatka^ a 
aatim dobi i trecega imenom Štiepaná, kóji preživise ptca. Uae si stricevu 
vlast bes obzira jta kralja bosanskoga, i poče vladatf kao samostalni vlada- 
telj a svojoj semlji, kô sto hoce povelja. kojom jos 10. list. 1435. potvrdí 
Dabrovnika stará pravá i povlastice a Hamju (Jíikl, 381,^, čim tu veli 
Odprto: nOBeKlNIfeMh H CKAOlJk BOaSHMb nf»H«MUie APbaSABS H pBCArk 

s pvKe rocnoi|TBii mh h ci^ep v rocnoi|TBs po^Hiexb moh^cl, í do- 

daje^ da ga on obdaruje kao rOCnO^HNh pVCAlUKH , CTeANHKk MOH^Cb 
np^popreSB, jer O^b TnejICb IK^HMAC YACTÍi h CMKS. Zato 8 prvá 
Stiepan i kralj bosanskí ne biaha si sasvim voljni. 

S prvá Stiepan se prgateljski držao s Dabrovčani, kô sto sliedi is 
agor spomenuté pove^je, kojom jim doposti, da u vieke ožívajú ne samo do- 
sadanje slobodstine, no i župa konavljsko Sokolom, Vítaljinom, Captatom t 
Obodom^ stojím darovao biaše strie Sandál; te istoga míeseea, a posUe 
visekrat postaví poklad a njihova blagajno, da mu se tamo čova. Listine 
iadate sbog tíh i jos drogih pokladá Stiepanovih^ dokasqja nam jasno, da 
barem do ô. srp. 1450. Stiepan napriedova gojiti Ijobav s obéinom dabro- 
vačkom.. No do mala se taj mir pokvari i dodje do žestoka rata. 



- 8W - 

I glede Mletôana b prra Bvraa Stíepftn od one Btaie, kóje se iiepre- 
Stano ijesoT Btrío Suidal áňmo, poéto je ovaj snao, da mu lasno mo|;aha texko 
aaskodití, a i dosta koristi, n pogibelji navlastíto, doprinieti. Príčuvái 
Hletčaai, da je Sandál niiiro, pokaiase, da si Novo prisvoje, bojeé se, da 
ne padne n rake Dakrovaéke (11. trmv. 14S^J). AU vídoé do mala, da 
Stíepan miesto amaljiti, nestoj i svoj rusag to ve^e rassiriti i akríepiti, ote 
ae namiere ne samo okaniše, do joste 15. svik. 1436. potvrdise mu kuca 
n KotOraiono 600 dok. danka, sto je Sandál od qjih primao. Stiepan ípak 
ne nadoTolji se tím darom, te Baajad, da Kotor lúesda biase ige|;ova stríoa 
Sandala, čim se n svojoj oblasti utvrdí, odasla svoje poslanike u Mletke, 
tražed, da ma povrate Kotor, a da ée jím dati a samíeau Neretvu; alí mn 
Mleteani od^ovorise (15. tráv. 1489.') ^ da jím se Kotor sam predao po- 
l^odbom, da ga ma komu ae dajú. Sltedeée Rodine obnovi Stiepan tu molbu, 
i napitá od ajih o isto vrieme pomoó proti Matku baňu hrvatskomu, s kí m 
80 biane radí granioa težko savadio ; alí mu í tada sve badava (13. rvjnm 
1440.')^ Stíepao se ipak aaratí s Matkom, í silom mn ote jednu tvrdjavu. 
Matko 80 tada obratí na Mletôane, a ovi mu tajno pružise oružja i praha 
do volje (/. frot.). 

Medjntím Despot Gjorgj bude po Turcih isagnan íe Srbije. Stiepan, 
vided liepa príliku, da graníce svoje. dŕžave protegne, odlúči posvojiti a 
Sentí sve, sto je do sada despotovo bilo^ i dobovo riv se s braéom Crnoe- 
viéevom, list 1441. provali u sonýa Zentu. Mletčani, kojí tada posiedovahn 
u dol^joj Zenti Skadar, Ulčinj i Dráč, polakome se sa svom Zentom, te 
odredíse knezu Skadarskomu, da složno s kotorskim odari na Štiepaná, 
kad bi, nesadovoljan s gornjom, kanio navaliti í na dolnju Zentu. Oni su 
trrdilí, da u miru sklopljenom s depotom Gjorgjem biahu se obvesali po- 
moói mn u Zenti. Slíedeče pako godine pazeé, da Stiepan niposto se ne 
bríži o njihovih riečih, oboružaše svoje ^radové u Arbanaskoj, í odabraše 
sa nprayljatelja one zemlje Marka Gena (oiujka) nalogom, da svu dolnju 
Zentu s prímorskími grádov í u njihovu oblast primi, Štiepaná odbije, a 
Turke odstráni obecanjem 600 duk. danka. U to dodju n Mletke poslanici 
Stíepanovi, da Mletčane obustave u njihovih nesakonitih sahtievih ^lede 
Zente. Dogovorí svi badava, a Stiepan predobi Bar. Cega radi Mletčani 
odaBlaše Oena nalogom, ili da'se Štiepanom porazumi, puséajué mu sve, 
sto je despotovo bilo isim Drivasta i Budve, a na zadnju i to, samo 
da bude mír, koga su tada težko tríebovali; onda kad nebi mu ipak sa 
rukom poslo prívuči na stránku mletačlLu braéu Crnoeviéevu ponudom od 
600 dok. danka, tad staryi Stíepanica da bude náčelníkom u oníh stranah, 



í da 8i Badva prídiii. MepMi medjvtím bI^bbo BtiepAMOon nliie u dolnja 
Xentii, ali se malo kainje norade u Boana vratití. Sad Nletéaai Dajprqe 
■OToeiD pridobiée braéa Stíepaaičma; pa videé« da jím ae svi pmdoTÍ drag»-> 
▼•Uao oe predavajn, ndare s vojskom aa njih, i pítajo^ igilioTe Daôelaike 
darí íobeda^ji, traže si prokréití pat |^4)*nB^ÍB provratom. Tim naôiiiom 
ZS. srpnja 1ii2. prídobiše Badvn, a Drívast 6. kol. otvorí jím vráta pored 
dosta sa se povoljne po^odbe. Na ta viest pospieii Stíepan u Seatv, i pra- 
valív o dolnje strane, Skadra so aap*osi. Zato 8. sieénja 1443. sapoviedi 
Repablika svojim naéelnikom a Arbanaskoj, da sklepe mir Stiepaaom, 
ostavljajaéi mu (^oroja ZenCa osim Pastrovida i Gmoevida, í Bar s okoH- 
eom n doli^jej. Stíepan ni tada ne prísta na ponnde mletaéko^ bo posva 
Tnrke na pomoé. Da Jíh^ odstráni , Republika 10. svib. 1443, obráti se na 
oara^ moleéi ga, da naredi svojim sapoviednikom na onih ^anieah, tvrdo 
se držati medjasobníh ovieta. Us to Stíepan na novo bje prisiljen poTratit 
se n Bosna. Sada knee Skadarski obsiedse Bar^ i silom f^ prišili na po- 
godbtt (19, #i?ť4«). U isto vrieme sapoviedase Mletéani pomorskomn kape- 
tana, da ako se Stiepan jednom ne prígne na mir, ndarí na Omis, Neretvn 
i Novo. Poljicani i Omísani po nagovora kneza splietsko^ svojevoljao se 
tada pokloníée láva mletačkoma. Cavsí to Matko, ban hrvatski, i Tomas, 
kralj bosanskí, saiskase odmah od Mletčana, da jim ta miesta povrate, oba 
tvrdec, da pripadajú igihovoj oblasti. Republika odgovori jim 15. svibqja, 
da čim su u lyezine ruke, moga jih smatrati kao a svoje. Matko sadovo^i 
se tim odgovorom^ te po poslanicíh ponudi Mletčanom pomoé proti Štie- 
panú^ s kim se jos u ratu nalazio, i samoli, da ma dadu dvie galíje i sto 
strieljača ; no sve badava, buduc se izpričavahu Nletčani, da se Štiepanom 
o miro dogovaraju QÍ2, srpnja). Sliedeóe godíne Mletoanom podje za rokom 
na svoju stranu nakloniti Stiepanicu, pa i s njim zakijučiti ugovor (26, oivj, 
1444.'). Medjutim despot Gjorgje, priuzevsi vlast u Srbijí, čim se ponieste 
oporavi, porazumiv se Štiepanom, koi mu tada izruči Medun, odpraví voj- 
sku a Zentô, da priuzme^ sto ma je odpríje pripadalo. Tomáš, kralj bo- 
sanski, koi se jos tada nalazio u borbi sa Štiepanom, na vrieme sve javi 
Republiki, dodajué, da, ako če s njim stupiti u savez proti ^tiepano, on 
6e udariti na i^ega po kopnú a ona s mora. Republika^ čim doča te stvari, 
akoprem ne primí za sada kraljeve ponude, posto se tada sa Štiepanom do- 
govarase o mirn, ništanemanje odmah se prituži despotu (17. siec. 1445), 
a poslaniku njegovu, dosavsemu u Mletke, da traži miesta despotova na 
mirne^ odgovori, da če mu postiti rado gornju Zentu^ a prímorje^ da je 
njezino, čim ga je Štiepanú n ratu priotela. 



- Ml - 

17 ton pomirlT se Stiepaa s kraljem Tomasem^ ovaj, da ga odofepi 
od despota , do mala ga navede , da so s Mletčani pomiri. Btíepan daXlo 
posift ]ipn}a 1445. četlri poslaiíilLa v Mletke^ da iiiír ogovore. Po mirii^ 
sklopIjoBoin 23, kolovosa, Stiopao posti Repablíki Omís i sve sto jo imala 
■ 2enti, a Republika obvežo se, da éo ma i n naprieda davati ono 600 
dikata danka, sto jo í prije plaMa njemo í San dala radi Kotora, i vratiti 
na koée , kojo jv iraao a Kotora i a Zadro , a dati jedou i a Nletoíh, 
U fivoj pogodbí sa prví pot oalazimo o koéi hraníéevoj naslov hreega ham- 
skoga. Tu stoj i: Stefanuš de Soehói magnns vayvéia regni Bossine ae 
Dux ierre Huminiš, Sandál se nasivao velikim Tojevodom . bosanskim i 
nista drago. 

Sada Stíepan po nagoToro Mletčana, pomiri se svojím kraljem To- 
mašem^ i, kao ovaj, iz bogomílstva prodje na katolíčka viera. S tóga god, 
1446. prísastvova na državnom saboroo Roojíca, í 24. Iípnja podpisa svojom 
rokom riešenja saborska i tím osada sliedbe bogomilske (Farlatu IV, 68^ 
Mikl. éOO,"), Za rata, sto so Mletčani imali god. 1448. sa Skendrbegom a 
Arbanaskoj, i sa raspra njihovih sa Srbí a Zenti, Stiepan nemarno je pazío, 
gdie Mletčani, kóji so se a to doba hvastali kao da sa predvodje krséan- 
stva i isobraženja, nemogav ga isdajnički omoriti^ povuko Torke na onoga 
neumri oga janaka^ koga ipak nazivaho Turchum ef perfidum hominem. 
S droge strane pomirenje njegovo s Tomašem sasvim malo nztraja. Veó 
poéetkom god. 1449. Tomas zoye ga svojim nepijateljem, kada ga, ako- 
prem badava^ obtoživaSe Repablíki^ da si skrbi od kralja aragonskog pri- 
baviti naslov hrcega splietskoga. Čega radí, kad Tomas stade ostro stapati 
proti bogomílom, Stiepan dade jim otočíste o svoje predíele, i opet stnpi 
o njihovo kolo, da si tako to bolje atvrdí priestol. Tada si priredi sjajnije 
svoj naslov, čim od sada ovako počimaja njegove listine: MH rOCnO^HIIIk 

CrcnANb, BOXHfDMk MHHOCTS ?c6|ii|6rh cd^b CBeTOfA CaB6, rocnoAApb 

^ESMLCKH H npHMOpCKH H B6XHKH BDOBO^ pSCAFA BOCAHkCKOrS, KN€3h 
ApHHbCKn H K TOMS QMikl, 441.^. 

Do mala domaée razpre Stiepanove dadose ma ozroka, da se s Da- 
brovčani zarati. Pripovieda se, da Stiepan ote sino svomo starijemo Vladí- 
slavuy 'videéi da je liepa, njeka nemkinjo, kojo mo on sam odredío bjese 
sa žena, te tóga radi da ma sin s materom pobieže a Dobrovnik. Dabrov- 
éani primise jih pod svojo zastito^ tim vise, sto so vec tada s hrcegom o 
savadi bili radi povišenjá carine na soli, i sto on proti ogovorom od njih 
■ahtievase, da mo Sokol i Konavije povrate. Sad Stiepan zapitá, da mu 
siná i ženo izroče, a oní zaniekav ma to, jos mo na mora uhvatise poslanika 



- »6Í - 

vra<aj«éft se is Mletakt. Stiepan oltíži Dnbrovétne vieéa mletackonm tóga 
radi nasilja na i^esoYoiii mora, i poiva Nletcane n aavea protí DabroTaíkíL 
Hletôani 1. avib. 1451. odgovoriae ma, da.odinah nemofa, doéim av itaU-* 
jaBskímí poalovi tesko aabaYljeai; a da, cim badu alobodaí , rado ce aa 
f^egove ponade prijatí aho. Obe^aae mo ípak, da ée odmah aabraniti boj* 
nim ladjam dabroYaékim, koje mu plíenjahu obale, brodariti po monf, tvr- 
dej da more je ajihovo, i da hode^ da bude slobodao i ai^rao aa svakoga. 
Malo kaanje Stiepaa provalí n Konavije dabrovacko, to raabi ava 
aaasa dabrovačku vodjeaa od Marina Crvida, í poplieaiv i popaliv ave naokolo 
do Groža, obsiede eam ^rad (srpnja). Dobro včani n toj opaanoatí obrate 
ae aa pomoé Nletčanom, Papi, Haajada i Tomaso, a 15. kol. 1451. aklope 
aaYez s knezom Vladíslavom, sinom Stiepanovim, a Drínalevu, sdie se 
medjatím ovaj biese utvrdio, i oko sebe sakopio svoje prívrženike i nepri- 
jatelje otčeve (1). U dotičnoj pogodbi obeéayase Vladisláv Dabrovčanora, 
da ce ia švih sila nastojati oslobodíti jim konavljska župa. í da neée mira 
uéiníti 6 rodjteUem svojim bez njihove dozvole. AU jim NIetčani odgovo- 
rise, da se oni u toj borbi ni u jedna ni u drngu stranu pačatí neée, da 
neée zato ni trpiti oružanih brodova u svom moru bili njihovi ili Štiepa- 
novi, da jim savietajn čim príje nacinili mir, í da, kad bi htieli, oni ce 
drage volje svn skrb uložiti, da se do mira za oboje strane povoljna i 
dicna dodje (^ST, srp, 1461,'), Dobrovcani ipak ne pazeé niposto na te ríeči, 
iznenada udaríse malo kasnje s mora na prediele hrcegove. Toga radi 
Stiepan po poslanicih odmah se pritoži Mletčanom^ a ovi mu odvratise, da 
su od mala zabránili Dabrovčanom držati oruzane brodove na mora, s da 
ée jim umah tu zábranu obnovili (^93, {eol."). Medjutim Nikola V., pričnv 
molbe Dubrovcana, odbi od krila crkvenoga sve, kóji bi i ma koja pomoé 
a tom ratn Štiepanú pružiii (9. lipnja), a Mletcane zamolí, kô sto i Hn- 
njad, da pomognu Dubrovniku protí gaziteiju viere i Boga. No Mletôaai 
jim se izpríčavahu (9. 9tudenoga)^ da su isto prijateiji jedne i droge strane, 
da naoružanih brodova na svom moru trpiti nemogu, da su se Oubrovôa- 
nom ponodili za miriteije, a da ovi ne samo jim neodgovorise, dapace s bro- 
dovi napadoše proti, njiho voj zabráni na primorje Stiepanovo^ i da jih ipak 



(i) Evo, Sto sam Stiepan prípovieda M1et£anom o ovom ratu (Sec. Cons, Rog. 10, 
oiuj. 4466.) : tEt etiam quando feva gttera a Raguzi, la qual havevi eonduto a stretUwm 
ponto per forma, ehe i loro marchadanti non podevano insir un palmo cum loro merchA' 
dantie per modo ehe qualche boni pati cum loro non me haveŕebbe mancato. Vedando lui 
(t j. Vladisláv) questo a pošta de Ragusei acordandose cum eli lui et Ivanis Chumschi te 
revelono cum alchuni casteUi nostri cum grandessimo dano e obrobrio nostro per forma 
per lui me fuo guatto un boniiissimo desegno.it 



- 2«3 - 

|>astise^ dft náe sto jín drago. Tomač pako oi molbe dabrovaôke Dajpríje 
se težko sagroii Štiepanú, ako se ne ostavi tóga rata, a malo kašnje vídeé 
ga vtvrdnata a lýegovoj namieri, stapi u savez s Dabrovčani proti hroegu 
(tf Hoinom mieHu Bobovou Í8, fMros, 1451, y Tom prigodom Tomaá po- 
tvrdí opet Dobrovcanom í boije nkriepi sve sapise i povelje, sto sa imalí 
od vladára i goapode bosanske^ í~darova jim Vrsine i Dračevíca s grádom 
NoTÍm i Risnom sve do medje kotorske, dopastiv jim oseti i prímiti a svoje 
nike i « svoja oblast to bastine tUi 9 Portom turskom, alt ffine^om, alt 
« modju svojom, ali inih, alt po koi godire njim drago naein, i obvesa 
80, da ce na skoro dignati vojsku na hrcega, započeti rat bes svake od- 
vlake, i napredovatí bes prístanka sa svom mocja, neimajucí težkoóe do- 
maée ili vojske tarske na sebí, i da neóe ucinití mira ni skladá bez volje 
Dnbrovcana. Na taj sa vez prista i Ivanis Vlatkovíé vojevoda hamski 
B bracom i bratapedi (^5. oit^. 145Z.')^ a obéina dabrovaóka dade jim 
pravo na vlastelstvo i polača a grada , danak. od 600 prpera i td. {MikU 

461— eo- 

Da BÍ proti toli mnogoma nepríjatelja priskrbi dovoljnii pomoé, 
Stiepan ve^ače 1452, opet odasla poslanike a Mletke, predložeé onoma 
vieéa^ da se s njim sdraží na osvojenje Dabrovnika^ te da ce ma pastití 
taj grád, ako ma vieée po vráti Omis i Poijiea i dade' 2000 duk. iz pokladá 
dubroTačkih. A Nletčani ée na to : da za sada^ cim se u Italiji svadi o rata 
misii ^ nemoga se na to podazetje odločití, a da istom kad ta bieda pre- 
stane^ da ée ga se rado pohvatiti (as prkos papinskíh grožnja): qúontam 
ti quia eanstimamus juoiis et konoMtis de eausis posse una eum ipso 
Domino irUrare in diétam impresiám (11. i 31, oiujkaj. U tom savez- 
nieí^složno návale iz vise strana na zemlje hrcegove, i uspiesno. Stiepan, 
vídeé se odveé slabá tolikoj šili odolieti, a bojéó se, da neretvanski kotar 
ne proi^earake dabrovaéke, kojí sa se tamo svom silom napinjali^ ponuka 
meteane, da si ga prisvoje. Toga radi poslanici krajísníčki i neretvanski, 
od knezova mletačkih podmiéeni, odose a Mletke, da se poklone dužda 
kao svoma gospodaru, i da mu viernost prisegnu; a ovaj jíh rado primí 
v svoja oblast, i podieli jim tri zástave Sv. Marka, da jih onamo razvija 
(9^ svibnjay Tomas, kralj bosanski, éuv se povríedjen s tóga, sto sa si 
Mletčani bez lýegove dozvole pritegli tako prostrano dobro njegove krune, 
í isto tako Vladisláv, stariji sin Sttepanov i najblížniji bastiník, oba složno 
po poslanieih odmah potraže od vieca mletačkoga, da jim one zemlje po- 
vrati; ali jim vieée odgovori, da jih je u svoja oblast primilo jedinito po 
molbí Djihova vlastníka hrcega Štiepaná i sama Vladislava í stanovnistva, 



- 264 - 

8 (o(t navUstito, 4a ae paJna a rike dobrovaeke; a kraUn pako aapoae 
prílouée^ da bi se síetítí morao dobra, ato je jar prímio od Mletcaoa i sto 
bi a naprieda primiii mofao, a ne prialaskivatí Dabrovôane, avlek Beharae 
prama Mletkam (S. lipnja). U isto vrieme odpremiše Tomasn Karia 
Maoroéena Dovčaoom ponadom za te semlje í nalogon, da kad bi po pate 
OQO aa brodove dabrovaoke o NereUi, odjedri Umo i koéi jih svratí aaoioa 
ailom, kad nebi jih droffčye na to prisanti mogao. KrajiMicí s drage atraaei 
Radoiem i kacom Kaóiéeyom obodreni , . sve to veée ae k Mleťéanem atia- 
kaho, a Republika jini odobri njíhove povlaatioe i Kaéiée obdarí sennUamí 
uSuéarca Iwargkom (/I?, srp. t 10. 9šud.). Dubrovéani bodo prialljeai sve 
ladje raaorušatiy a samo jím- osta slobodao pioviti po moru trpovaékinú 
brodovi Dl plaéaaje desetine na enkno (97. oiujka Sen. Mar.').. I kraQ 
boBaoskí odaela svoje poelanike a Mletke, da ae s ooim vieóem porasome 
glede krajine^ doéiip Neretva osta a rokuh Stíepanovíh. 

Rat napriedova medjii Vukciceín i Dabrovčaoi. Vídeé ovi us .to, da 
ma silom odolíetí nemogu, obeóaja napokon 10.000 duk., imanje, kaéo i pravo 
na plemstvo (ele sa ^a prem malo oienili!} aa nje^ova glavu (Affend. h 
804.'). I po njihovom nutkanja aagrosi ma so Papa i Soltaa, ko^ je 
Stiepan avao goMfodarom velikim^ te tako bude napokon natiéraa na mir. 
Stlepan sklopi ga najpríje sa svojom ženom Jelenom i sinom Vladislavom 
i njíhovimi privrženíoi, obeóav se a ajem, da ée jos aa života raadieliti 
svoju, dŕžavu pravo na polí medja Vladislavom i drogim svojím siaam 
Vladkom, koi mu ostao bjese víeran^ te da svaki od njih svojím dilom 
vláda, DO uviek oba vierna^í podložná njegovoj vlasti, dok bade živ (u Piv4 
19. srpnja 1453.). Sliedeée godíne skúpa sa svojimi si novi utanaôí ga i 
8 Dubrovčani, i po njem potvrdí jim sve prednje aapise i povelje^ i bod* 
medjosobno aakljuôeno, da nitko ne smie u naprieda ni ospomeaati ava 
raamiije, ni iskati krvi ilí osvete íl vražde, dok svit stoji^ pod kaaaom ia- 
nevierstva; da je slobodne Dabrovčanom hodati trgom po rasagd hreegova 
01 plaéanje obiene earíne, i karovanom skrosí prolaaiti do Dubrovníka bes 
í ma kóje stete^ í da, ako bi se kada me<yu njimi opet rat dogodio, hrceg 
mora ga Dubrovníku opoviediti barem tri míeseca prije, da trgovoi dabra* 
vaoki aa tóga roka íi njegova rusaga otíéi azmogno. U naprieda Stíepaa 
liepo se je uviek gledao s Dubrovoani, te 13. list. 1461.* novom poveljaoi 
dopusti trgpvoem dabrovačkim, da ode í príhode slobodne i beasunMijeBa 
prieko njihova rusaga svojimi karvaní í s inim trgom, placajuéi samo «•* 
rine, gdíe sto pristpji^ po starom uvíetu^ í aapoviedi svojím eoJ«o««l0M> 
kneaíom, itipanofn, earinikow^ gMarom, katunarom, i avakoga sšajm^fm 



- 265 ~ 

9t4en, da jin f ma ko^ besakonja ili stete ne éíne (JVíIrl. ^dSiS.). Godíne 
íéS6, Stiepan se nalasío a DabroVníko (_9§iM. 493S), i.kao plemíé dabro- 
vaékí oboéeo a ojoha, kó sto strie ma Saodal pod. 1434., vieée polaai, i 
as knesa dabrovackoga prísastvova SYieóaností Sv, Vlaha f a inamo i to, 
da je Andríjí Bor^čiéa povíerio svoga siná Štiepaná, da ga oijndi QAppend. 
1. JÍK5,). Malo prije sTOJe smrti želeó Dabrovčanom iskazati svoje najblížje 
pryateljstTo i bexkrajno ponždaqje, posla jim svoja opornka i sve bla^o, 
kto je imao na pohrana. 

I s Mletéani napriedova Stíepan prijateljski se držati. Republika 
stod. 1455. darova ma pravo na svoje vlastelstvo i sa potomke^ Ali slie- 
deée godíne ti svezi poníesto popastise, kad Tomaá, kralj bosanskí, nasto- 
javsi^ f od izlikom da braní sinove Petra Talovíéa baňa brvatskoga, pri- 
Bvojíti si proií kneea Celjskoma njekí dio banovine^ obtnživaše Štiepaná 
pred Alletôanom tím, da kao rodjak kneza Celjskoga kani ga podpomagati 
Q Hrratskoj proti Taloviéem aamierom^ sloino sa tím adarití na njih n 
Dalmaeíjt, te da si je nprav s tóga od kralja ngarsko-hrvatskoga pribavío 
aasloT hrcega Splietskoga. Alletóani s prvá povierovase, te zato odmah 
oborožase svoje gradove dalmatínske (srpnja 1456.'). To stanje to yeée 
se ogorci godíne 1457.^ éím Stíepan stade graditi tvrdjava a Rodobiiju uz 
kraj Cetine i most na ova rieka. Mletéani po poslanika ga od tóga zidaoja 
advraéaha ; no on se potaži Tarôína , koi se odmah obratí na Mletôane 
aahtievom, da ga mirna paste. K\\ Mletéani 13. sieé. 1458. odgovorise čaro, 
da aapoviedi hreega rošití ona tvrdjavo, i da ne kvári mira. 

Posto Mohamed predobi Snyederovo (1459.) i s ojim mal da ne oielo 
fSrbijo, prišili Tomasa, kralja bosanskoga, na veéi danak í Stíepano se za- 
grozi, ako mo ne izraéi tvrdjavo Zavzíno, kojo biase Ugrom oteo. Stiepan 
odmah obaviesti Mletcane o toj stvari^ a ovi ga^ éim se je sada pobližje i 
o njih radílo, 8. veljače 1460. obodravaha na nje obrana> obeéav mo, da 
ée cim prije odaslati poslanika o Carigrad za njegove stvari, da ée o po~ 
gíbelji primití njega i njegove podanike na svoje zemijiste i pastíti , da si 
iz njíbovih kotara osme orožja, vojnika i bojne správe po volji. Stiepan 
obratí se i na Mat^asa,' kralja ogarsko-hrvatskoga, tada s česi jako ratom 
zapletená, aovaj zapoviedi Pavla, bano hrvatskomo, da ma pomôže. Pavao 
a ta avrho primi od Štiepaná 3000 dok.; ali kad malo kasnje Tarci nava- 
liae na zemije Stíepano ve, Pavao osta kod koée, da paži na svoje granice. 
Sad Stíepan, da Torke odvráti , morao se obvezatí na danak od 40.000 
dakata. Potoží se zatím Mat^aso radí neviere banove, a ovaj ma doposti, 
da se Pavla osveti. Poéetkom sliedeée godine opet Stíepan javí Mletoanom, 

17* 



úm ma m groie Tnrei^ sto Jín neée du dtde JSavswi n* Bjihove me^iíiuw, 
i samolí Jih, á% nm isntee Jedsn tvrdjavii ili koi ot6k i za noToe, gáie U 
ae a opasnoati Hklonitt mofuo; a oai éa na to^ da bráni avojo aemljii a 
navlaatíto Zavsina. Stiepan aa sada astavi Torke. podmiét^aéi Paša srfc- 
akoga. U to doba Stiepan opet bo težko saTadi la svojíni ainom Vladíala- 
vom , koi , poato ae dobí od otea Joa njekoja gradoTo aa ooo , ato ma ^eé 
Stiepan biaie pnstio aa prvé avadjej^ oteée ae'Tarôiaa aa pomoé proti afea 
aa obeéanje velikoga danka. 

Po smrti Tomaaa^ kraija bosanskoj^. Stiepan pomiri se s oovim 
kraijem Štiepanom Tomaseviéem, í s njím sklopi aavea proti Tarkoa i 
Pavla Speranéién baňa hrvatskoma. Po poslanicih aapita sada od Mletcaaa^ 
da ma pomognu proti bann, i da ma ne stave saprieka a ôavajanja gra- 
dova banovih i sama Kliaa, AH je Repablika aviek Oatrovica šmátrala kao 
svoja, a Klís kao pod svojom aastitoro, te ma je sato odvrátila, da ae a 
Ostrovica i a Klís ne paea, da se tvrdo drai savesa Tomaaeva, da alokodna 
pobira vojake po qjeainih kotarih, i da, kad bi ga nearieéa' od strane tar^ 
ako popala, pro4Íe na otok Hvar, gdie de éastno prímQen biti (l.prosinem 
146í.). U to doba Mahmad po nagovoŕa Vladis]ava> koi ma obeé&vase 
100*000 dak. danka, odpravi vojaka na hreei^a; ali čojad Taroi, da se 
Ufrí na Dunaja skap^^ja, aa tada sastaie a Srbgi^ da paae na Ugre; ae 
ear malo kašnje po poslanika aapoviedi Štiepaná, da ma se obvese na 
10Q.000 godisnjih dukáta, ili da mu ikruci tri tvrdjave, naime Klobak« 
Mioevao i Zavaína, da se ne dogovara s Mletéani i s Papom, i da ma proaí 
topova i vojsko proti Dubrovniku. Cega radi opet po poslanieíh hroeg javi i 
sve to mletaokomu víeéa^ proseé da ga savietuje^ bili se podvea&o TarciBal 
na danak. Odgovoríse mu Mletéani QU. stud. 1462, i 11. vel. 1468.) i da^ 
težko žale, sto mu se opet sin isnevierio, a da oní neée ma datí ai ma 
kóje pomoci; da odriesito odbge sve aahtíeve tarske, éim je dobre oade, 
da ée se skorá sve krséanske sile dígnuti proti obéemu dasmanu; i da aa 
tvrdo drží kraija bosanskof^a i ugarskoga. Dopustise. pako 26. travina ^ da 
mu Skendrbes prodje na pomoé príeko njihovih aemaljah a Arbaaaskoj. 

Me^jatim Turei, provaliv a Bosdo, prídobe ju, i sama kraija pogabe. 
Njihove rasuadane éete istím mahom poplače sve naokolo, i prodrn « pre- 
diele Stiepanove^ smierajuéi a Dubrovník. Stiepan aa pnra vieat iMBríeée 
bosanske, okríepiv svoje tvrdjave, pobiegne k moru, í ne drseé se sigaraa 
a Novom, ukrea se na galíje mletaéke, tamo upravljene na molba Dobrov- 
óana. Turoinu podje tada sa rukom lýekcje tvrdjave hreegeve priaíliti aa 
predaja, ali jih se mnogo opre na oru^u i tako spasi. Čím so Tavei 



|i»v«k*ie Mtfftg^ 9ti6pfttt ^t 8i prisvqji svoje gnAoté osin tri sftma, 
g^ie 80 dušmaii Uiie snaino vi^ies^io. fikda stade ?{eée mletaéka sve to 
Toéoín brigosB, da isposlqje siedfojeBJe švih sila kr&éanskih ne samo aa 
sapadn no i aa ittokv proti obéemu Qepríjatelju. Na proanja velmosa ^-> 
saaskih^ koji so vodin dielon spasili bialia m DalsMietjtt, odasla Aataiia 
Jhriuim kao poulaaíka n nafte strane, napotkom (96, kolovOMta)^ da n Splietli 
M^pr^e 80 dokro okaviestí o staqjn Bosne, i da vidi, sto bi sesote strane 
dielovati moglo na okdn korist; pa da prodje k Stiepann, i da mu se ra- 
diôe, sto je opet prioseo svoja iniaiija i daémana aatierao; da ga obodri, 
odmah bo, dok rane sa jos teple, odlaéno latiti predobi^a Bosne, i da de 
ga n tom po mogaénosCí podpomagati ; da rtuvidi, jesn li joi n neskladn 
Stiepan i sin nn Vladisláv, i kad bi to bilo, da se sviň dnhom pobriné 
éim príje pomiHti jíh. U isto vrieme Republika sklapase saves s krabom 
asarsko-hrvatskim (« Peirovarmdinu ÍZ, n^nd), i Jakom silom po mora 
ndaraae na Tarke, éim M^tijas po kopna provaijivaie a Bosou i obsiiUase 
Ji^ee* Us to Priola ne samo podje sa rokom Vladislava pomiriti s otcem, 
nego i vrnotl i;a proti Tnrkon, to tako do mala Vladisláv pomoéja Mlet- 
éana pridobi ^Jekoje padove a júšnoj Bosni. Ali videéi ovÍ> da Natgaé 
snmnja o njih, kao da si kane prívnéi koi dío dŕžave bosanske, sapovie* 
dise Prialo i knesa splietskoraa^ da se ne paôaja nimalo a stvari bosanske. 

Niti je kros to ní Stiepan stao skrstenih rnka. Posto predobi mal 
da ne sve svoje gradove, a sin mu Vlatko još ^jekoje droge jednom Ra- 
do8av» Pavlovida, ode sam snažnom ôetom do Jajca, da pomôže Matijasa^ 
to igeraa se mora navlastito pripisati, sto se je ovi fred na brso pre<- 
'dao (1). U isto doba po poslanicih naviesti Repoblikí, da se je sinom 
Vladislavom pomtrio, te ja amoli, da mu pomôže svoje semlje jos ostavse 
u Tarôina predobiti; da mo dade Omis, jednu gaígu oružanu sa ono 
4000 dok., sto mu je dužna od Kotora, žita^ vojnika i novoa, i da ga 
metne a pofodbd mira, kad bi ju s Turoi sklopila. Republika obeéa mu 
galijo. žita, vojsko, utoôiste na svoje semlje, i sto je tražio glede mira 
8 Taroi, ali mu sanieka Omis pogodbe radi sto je s njím imala (Í8. atud,"). 



(1) U pismu na vjeée mleUžko od 10. ožujkt 1466. to on sam odprto kaie : da poi 
tiando- vegnudo la tacra sua maUta a Jaice, andai da lui eum la mia %etUe, eU gt ftei 
alguni preäéttíi queUi se rechiedeva ala sua maiešta. Eli per dio e per mi háve Jai%e, per- 
ehe cum pccha %ente non podeva star a campo. Et om di d gran turco ha grandistima 
ira verso de mi per questa UU ca9(m, digando per el Ducha Stefano ha perto Jaiňe e non 
per a Be de hatigaria. 



81ied«é« goiine Í44é., dok «ii Tarei opet adarali b» J^ee, Stíe|»wi, 
|»o sto Je mofM, podpomai^o je U|^ni s Josno-capadne strane, te tako 
la tada Turci se natrag povokose i sa ta ^odina mirna ga ostavise. No 
fodino poslíe koIoYoseoi opet provalíse Torei n semlje StiepaDove i obsie- 
donse Noto. Od njíh naveden Ivan Croovié a isto dolba isnemírívase Mlel* 
eane a Zeotí, da j im tako ne bode lasso Štiepaná podpomasati. Alt hreeg 
sa sinovi jako se opre dasmana la tvrdjava« a národ se povaée « planina, 
i tn se tako snažno atvrdi, da ga Tnrcin níje ni émeo napasti, nego se 
opet stavi, da pliesí i páli semlja i gradove. Stiepaa se n toj epasnosCi 
utece Mletoanom i Matijaso sa pomoé, no badiiva. Istina bo Mletčani na 
prvá viest te návale tarske odpravise.galijn^ da bráni Novo, i naloiise 
knesa kotorskomn, da po moguénosti ovoj tvrdjavi pomôže; alí s dmge 
strane polakome se na semlje Stiepanove, i u svojo oblast prímu Krajina t 
Neretva, kóje jím se is straha tu oadoslili éeta tarskih samé predaju* 
I Klis sa tada tražili sa novoe ímati od baniee Sperančiéeve ^ alí jim naši 
raoune pokvare. Vlatko, drugí sín Stiepanov^ odpravljeo medjutini od otca 
k Matijašu, da ga sa príeson pomoé molí, akoprem isruói kralja njekoje 
tvrdjave na sieverooj granici i dosta novca, a joé vise obeéa. nije ga ipak 
mogao sklonití, da vojskom a Bosnu sadje(l). Viďeéí dakle Vokôió, da ma 
drngako spasenja nije od Turčina, nego se s njím porasomíeti, po posla- 
nícih sa mír ponudi mu dvostrnki danák. U stq sa tí dogovori trajalí, 
Stiepan morao je predati jos vise pred Jllatíjasevímí nego pred tarskimi 
grožnjami, cim kralj, doôuv namiere hi-cegove, odmáh stade silom ma oti- 
mati semlje i gradove. Stiépan i tada ne sakasní odpravíti poslanike u 
MletkCf po ko]ih javi Doždu sve dobro, sto je Matijaso očíoío sa njegovíh 
podusená a Bosni, i obeéanja kraijeva, od kojih ní ríečí neispaní, dapaee 
kako mu težko príeti i gradove otima. Dodavaše, da ée o pogibelji isručiti 
rado Repoblíki one dvie tvrdjave, - sto ima u salivo kotorskom, kad bi ma 
ona htiela a samíena dati saklon i pristojni žívež i obeéala, da ée ma jih 
povratití po nastavšem mini. Tužaše se us.to, dámu je JtAi, Uarcello, knes 



(i) Niäta ne maqje Matijaí zahtievaáe od Vlatka, da mu obečane novee, naime 37O0O 
duk., izplati, te zato je 9. list. i 14. pros. i466< zapoviedao Dubrovčanom, da mu jih dadu iz 
blaga, jto je kod njih stavio bio na pohranu hrceg Stiepan za svoje sioove. Istím Dubrov- 
2anom zapoviedi pako (4, pn)$. i466. %% Zrina) Ivan Tuc od Láka, ban dalm. hrv. bosan. i 
sláv., da se ne usude izručiti komu poklad hrcega Štiepaná, dokle kralj ne odlúči, komo 
uprav pripadá. S druge strane Matijaä smatrale tada zemlje Stiepanove kao dobro svoje kruae, 
čim 3. studenoga i^iôS. darova Fra Aleksandru Dubrovčaninu njekoja sela i imanja u rasagu 
Stiepanovu (Dipl. Reip. Rag.t áto ce mi tiskatí družtvo jugosiavj. poviestaice u Zagrebu). 



- 369 - 

■l^tski^ oteo Kn^wB I Neretva \w &(» ma jmU^ (Ui ma kiies kotorski 
■e átýt obíoDÍ daiiak; da ma Je knei barskí pograbío jedna ladju natova- 
fena žitom; i da ma aín Vladisláv ne d^je mira, čim naetojt o tom aamo) 
da ga prísili joé sa života iaraciti ma svu dŕžava. Oade joj napokon na 
inaiýe^ da fa je samolio Ivan Crnoevié is Zeote, ísposlovati mu mir sa 
RepirbHkoni , ali da se on ne asadjqje o tom ni dodati rieci, čím ma je 
dobro posnatOy da g^ Ivan ne saslažuje. Mletčani 10. ožajka 1466. prista- 
dose B» 8va njegova pitanja; a glede Neretve i Krajine odgovorise mu, da 
sa jih Qxeli as golema po^ibelj po njef^ovoij dosvoli, a da ňísu, da bi veé 
bile aasvim tarske. 

Stíepan, kros te patnje i biede onemožen, na krátko ainríe a Novom. 
Malo dana prije smrtí, naime 5. lipnja 1466., posla svje svoje blago í sama 
oporaka Dobrovčaaom^ da mu sve to príme na pohranu, te da jím tim na- 
éíttora avoja veliká Ijabav i beskrajno povíereiýe iskaže. Bilo je do 70.000 
eekina mletaékih, 33 litre i If onaea ková slatnoga a 1570 litara i dunce 
srebmoga, i mnof^o inih dragocienostih , ismedju kíh i JeHan organié 
9 ejevmi od srebra. Ostavi sa sobom žena Cecilíja í tri šína od prvé žene 
Jelene Baosiéeve, Vladislava, Vlatka i Štiepaná. Sada dva brata starija 
mimo se podiele sva ostavsu otčevina. VLADISLAVU dopade u dio síevero- 
istočna strana, VLATKU pako jožno-sapadoa; .no Cecilija si s prvá pri- 
dŕža kao njeka vrhovna moc^ cim si nse sliedeéi naslov: MH rOCnO/^HNh 

rocno« ;ice(ki|e!KHi|a I|hi)H2ih% . . . a ca 3NAHHeMh h ^OTtHbeMb chnoba 

UH BOrOMk jl^AHHeMk, rOCnO^HNA BilATKA H KNe3A CTinSHA i td. 

Čovsi Ferdinand napaljski srart Stíepanovo , stade se odmah dogo- 
varati s udovom i s Vlatkom, da ma paste Novo, a da óe jih on branití 
proti Tarčinu. Toma se opro JMIetéani, i odprave námah tri galije a saliv 
kotorski, da pase na Novo i na galije napoUske; te se.tako po njih i ta 
osnova žalibože razroši. Od sada hrceg Vlatko i brat ma knes Stiepan 
8 Jedne strane, a Lrceg Vladisláv s drage svom pomnjom nastojaho, s Taroi 
siviti a mira; no ovi jih paste, da jos vladajo s ono malo, sto jim.nisu 
B prvá oteti mogli, s tóga sto sa tada a Arbanaskoj^ u Hrvatskoj í inadje 
sabavljeni bili; sadovoljni medjotím dankom^ sto jim placaha. Ali početkom 
god, 1471. Tarci adaríse i na njih. Vlatko ospreda, te pusti jim tri tvr- 
djave^ i dade jim brata Stiepatoa sa taoca, obeóay jim joá veci danak. Sad 
stade Vlatka dogovarati se s kraljem napuljskim i s Mletčani^ ali mu nitko 
nevierova, dŕžeé ga sasvim Turkom podaná. Kralj Ferdinand, kol nije se 
svcjih namiera ostaviti snao na ovostrane semlje, prigne se docnije 



k VUtka, i obete nn Jo& svoju nanka ll«rg»rito ia ienn. NBvfsti Vlatkood* 
mah 1^0 poslanioih ta B|fo4n Nletóonon, ie i do se je po Qjíhorom 8»TÍetn 
snirio s Dobrovéani, skimi se leTadio bto r»dí otoeva pokladá, ftto biii se 
istraeaTahe povratiti; isaprooj Jih, da mn bodá kamom na ienidbi, da oni 
dadn aOOO dok. sa o*do , ito so flao daiai daaka sa Kotor^ i ponioé da si 
otôoTino pridobíje. Repoblika odgovóri nan 15. síeé. 1474. • da Joj Je mOoy 
sto ée Btopiti n rodstvo s kraljem DapoUskim, a da de oarediti svonn po* 
slanika ■ DapoIJskoni dvora, da bode sa kama miesto ^Je na tej ienidbi; 
da de ma a Neretvi iaraéiti soil do 1000 dnk.) a giede predobi^a svojo 
otéevine^ da se najpríje spora^omi s despotom srbskim Vokom Grgvrevi- 
éem kraljem kosanskimy koí isto tako ieli svoja imanja predohití, i da 
pitá 'pomoé od Ferdinanda, a da de ga i ona po mogudnosti podponagati 
Lipnja pako te iste godíne odpraví Repoblika svoga poslanika Alv. ds Jfosfo 
s darovi na Vlatka, i da ma se radíme na ovršenoj ženidbi, te da ^ po- 
taknoi čim pr^e príteéi na pouoó Skadra, onda od Taraka obsio^J^Bomo, 
obeéaigem, poslie pomoéi ga, da svoje semije predobiti osmogne. No osmoga 
kolovosa Tarôin odo is Skadra rasbyenom glavom. , "^ 

Čím dooa Soltan, da se Vlatko dogoyara s Ferdinandom i s Hlet- 
eani, odmah ma sapoviedi, da sve semije i gradove, ito jos ima, postí a 
^jegove ruke. Vlatko sada ne klonu duhom, no se dogovori s bratom Vladi- 
slavom i setom Ivanom Crooevídem, da složno adare na Tarke, i da jim 
príasma ona miesta, sto prije bíaha hrcega Štiepaná. I tako bode, te gra-> 
dovi jim se predase; no Crnoe vie na krátko pokigav se na to, sto je oeinío, 
isnenada prieko noéi svojom ôetom isbiegne, a Vlatko, neimajnéi dovoline 
sile da nspíešno napriedqje, asmakye a Novo, Tako do mala, sto tolikin 
tradom brada biaha predobíli, opet ps4o« a torske.iaké. Vladisláv vtdeé 
tom prígodom, da ma níje viie mogaée odolieti silnoma dasmanina, astapí 
Mletôanom tvr4javien Víseé pokraj Cetine, da si tako barom osíegara koi 
kotar a primorja QDu Cange. str, 17S.'), Ote smielosti radi groseéi ma se 
sada to vede Taroi, Vlatko potraži, da po brato Štiepaná, koi se biase « 
tarskom dvora potareio I taroo dobio odlióno dostojanstvo , dobije milosl 
od eara, sto se i dogodi, te odpraví amah svoje poslaníke a Carígrad, da 
mir naóine. Tom prígodom Tarôin obeda mu joste, da de mil dati natrag 
vodí dio imanja otéeva, ako iatiera is Zei^te Ivana Ornoevida. Isti poslanie! 
po naloga Vlatko va pokosase tada a Carígrada, bili se moglo nadi aaôiaa, 
da se Tarôin prígne i s Slletôaní se dogovarati o mira, i dobíja po Štie- 
paná o odgovor, da, ako de, posa^o opanomodnika a Garigrad; a sam 
Stiepaa obeda, da de se i sa tig mir syom dasom sauseti kao pravi ptemid 



- 271 - 

aileteôkf. P«8to m posUaiei povnttte, Vlfttko odMla sto|^ braU Vladi- 
BlftTft ■ Mletke^ da sto to iijavi RepoMikí, i da Ja lamoli, da se ne paéa 
■ rat, sto je aakanio dignotí aa Crnoeri^. Nletoam ma pako odf ovorise 
(14. trmv. 14TT,')^ da Jim je milo. sto je sTorei oéiiiío mir^ da piáe brata 
Štiepaná a Carigrad, da au oAí apravni a Toroí ae dog^ovarati, ako je nade 
doToljBoi^ ospíeha; afiede Crnoevi^, daaa Tvroi varalioe, da traiisnjim 
se pomirítí, te oba se sloino primiti me4jnsobne obrane proti obóemo das- 
■lanu, i ako de, da de oni posriedoYati taj mir. Vladisláv i poslaniei Vlat- 
kovi privole na to, te Mletéaai odpravise odmah Franju Contarína, da jih 
amiri, tím viáe, ato oprav tada Tnrei sa bili provalílí u Arbsnaska, obsielí 
Krojn, a p*OBÍli ae Skadru i Craoevíéa. Tim oata i ta raspra okinota, I 
Republika malo kainje poariedovanjem Vlatkovim dobi saatitni list earev, 
po koui nogla je odaslati avoga opaaomoénika u Carihrad, da asovara mír 
(M. iisi. 14T7,'). Tarei medjotim nápriedovaha obsiedati Kroja, i poéetkom 
Sod. 1478. adare na Crnoeyiéa, poraae ga, í stisna Skadar. Tada sq Tarci 
i Vlatka sililí, da posedné sa njíh, ali se ovaj na mnoge naeine ísprieca- 
vaáe ; oega radi oni ma sapoviede, da jím sve svoje sem! j e i gradove ía- 
rnéi. Vlatko sa sada preplaéi, te ponndi Mletóanom sve svoje imanje, samo 
da mu atogod a lamienä dada. Repablika brao klona uho na te ponade, i 
ponuka Vlatka. da joj. a ta svrha odpraví opunpmoénika, a kim bi se do- 
tiení ngovor sklopití mo|;ao (9, síud, 14T8,y Vlatko pogodi joj, ali je ona 
sada oklevala na ngovor príéi, éekajaói, hoéeli njesini poslanioí a Cari- 
gradn a Tnrei naéiniti mir. Ovaj bude do mala npravo ntanaoen, te po njem 
pusti Republika Toroiou sve, sto je imala a Arbanaskoj izim Dráča, Ulôínja, 
Bara, Budve i Kotora. Crnoevíé bude istieran, á Zenta robstvo tursko. 
Jedva po sklopljenom miru odgovoríse Mletčani poslanikom Vlatkovim, da, 
posto su se s Turci pbmiríli , i^e mogu se vise dogovarati sa one aemlje, 
eim bi drogčije pogodbe povriedíli; te jih odpaste (Z4. svib. 1479J), Tako 
je Turčinn sada poslo sa rokom u krátko predobrti sve sem^e Vlatko ve i 
Vladislavove i njeki dio rusaga dubrovackoga. Oba se spáse u Dabrovoik, 
gdie je Vladisláv ostao barem do goá. 1487.^ ôim te iste godioe u tom 
grado isdade listina o providbí, sto su mu Dobrovčani svake godine plaéali 
sa Konavlje. Ostavi šína Baošo, komo sa Dubrovôani isto tako dávali novao 
(10, liet, 149TJ), Margaríta, žena Vlatko va, po smrti muža* kô sto njeki 
kaču, u Rabu, prodje najprije u Pesar, pa u Feraru, gdie se i uda sa 
njekoga vlastelína mletačkoga, s kim napokon ode' u NIetke, vodeé so- 
bom i dieco Vlaikova. God. 1493. Stiepan brat Vlatkov, tada Achmeik 
Bassa AnatoHm Bsylarkeyj po poslanícih aamoH Mletčane, da mu dadn 



- 278 - 

gioA Vlfttkova, alí ma se Repobtika ispriea, veUé a odgOToni; essendo U 
diéta madre ei fioU MfentUhomeni nosiri, šotto šatvo conducfo et fede 
nošira, in que^ta eitía iibera, et e^eendo esH fioii per volanta dei fodre 
al governo delia madre , non potemo nuy diefoner del dieto puto , eke 
é anchora pieolo de anni eereha nuove^ áalvo tanto quantó e el voier 
de la madre eua. Stiepan %oá, 1503. samoli opet Repabliko. da se pobriae 
la oboeavanje njegova sínovea Ivana Vlatkoviéa; a Republika^ da ma 
ogodí, dade mu odmah (16, eriknjd) zapovíed na 20 Ijodih, í posla ga da 
se viežba pod njenim vodjem slavnim kDezom od PítilJaDa. Što se pako od 
nje^a dogodilo, to jos neznám. Činí se ipak, da se je napokon porodiea 
Hraniéeva preselila a Moldavska, éim Aleksandr, goRpodar moldavskí po 
poslanika 18. líp. 1d66. samoli Republiku, da se smiloje na braéu Or^ŕa, 
Pavla, Štiepaná, Kata í Mara, sve praonoke Štiepaná nje^da hreega 
Br, Save (1). 



(1) Opominjem ovdie uzogred, da sam se a epigivanju navlastito sadnjega doba OTOgt 
pregleda' poviestničkog Srbye i Bosne večim dielom služío s izvori, áto sam prepisao n Ar- 
kivu mletaikom iz službenih originalnih knjíga, te da sam po sve malo upotrebio UetoiMse 
dubrovačke i inozemske ; jer áto o tom kážu izvori mletaoki, bezdvojbene je va^anosti, a ktd 
bi se tko htieo s otimi lietopisi poslužiti, morao bi se svakčas upustili u goleme razprave» 
éega mi ne dopuiča ni prostor ovoga diela, niti ii)), za kim težim. Ali ne smiem ni to mo- 
kom mimoídif da ono od izvora mletačkih, áto bje tiskano uGla«niku droitva srbské sloves- 
nosti , dok se sasvim nepopravi i nepriredí, nije nl ma kóje porabe vriedno, čím oo^je so 
spomenie! mletački poredjeni sasvim nepravilno i višekrat pokvareno i manjkavo a glavníh 
Btvarih, a cesto i laživim datom. Foucard, koi je u Arkivu rádio za ono družtvo, nije ne 
samo predmeta poznavao, no ni sposoban bio za takav posao, akoprem učitelj paleogra^e. 
A neka mi se dopusti ovdie dodati joi dvie rie6i o stanju národne poviesti u naáih ákolskih 
knjiga. Prisiljen sam bez oklievanja izpoviedití, da uprav ono, áto se číta u ákolskih kiýigah 
dosadá natiskanib za porabu učeée se mládeži, uprav ono je ožigosano nagernijim mastilom 
duboke bezumnosti i kadkad samé nečednosíi. Ako si tko hode osviedočiti o toj stvarí, neka 
usme pQViettnicu Austrijtke driave V. Vla4. Toméka, prevod italganski PiU%a i td. Usu^ju- 
jem se dakle pozorne učiniti naáe domáce oblasti na tu stvar, i ponižno moju želju izrazílS, 
da se ne dopusta turati u ákole takove knjige ; jer djak, jednom napojen na blatastom vrielo, 
ne daje se poslie tako Jasno svratiti na pravi put, čim súdi in verba magittri, Ovo me je 
navlastito naklonilo, da ovaj pregled političke poviesti plemena jugoslavjanskih ponieáto ob- 
áimije, nego sam s prvá odlučio bio, izpiáem, namierom samo, da njekoje barem gUvne 
točke naáe proálosti to bolje označim i rozjasním. 



$. t«- * 

B u a r ť. . 

.Bagari, nralskí národ srodan s Hani i s Obri, a naročíto š Kutar- 
Sari, dolajso naiu a poviestnici kao naseljeii'ci prostora medjii Donom í 
Volgbm, n tako svanój Velíkoj Bugarskoj. (F. P. J. Šafárik, Slowanské 
UaroiitnoHi. Okr, H, Či, HL g- ^9,'). God. 487. pozva jih car Zeno na 
pomoé proti Gotoni^ te oní^ slaseé k sapada^ za prvi put prebrode Danaj; 
ali jíh Teodorski kralj ostrogotskí pomoéju Anta potace, í obije jim istoga 
kraija Buša. Posto Teodorík prodje d Italíja, god. 493. i 499. opét predja 
Danaj, straéno poplíene Tracka i potnka vojsku oarevu; i ta areéna po- 
bí^da dade jim pôvody da ostave pradomoTinu, te se to vece príbiíže dŕža- 
vám ictočnog carstva. Naselív se na sieveru Dunaja i Crnoga mora, do 
mala morali sn pod obriékí jaram pästi (S58.'). No i za njíh se blago 
sonce slobode brzo pomoli. Pod svojim hrabrijii knezom 

KUBRATOM, {634-^6 ií,') stresu obrički jaram^ i stave se u príja- 
teljstvo 8 carem Eraklijpm. Kobrat ostaví za sobhm pet sínova^ kóji si 
podíelise etéevinu. Treéí se od ovih sínova, imenom 

ASPARUCH, nastani u uglQ, sto Dniester s Dunajom tvorí (Besa^ 
rakia); četvrti svojom četom soidje u pbricku Panoniju, gdie se malo kasnje 
podloží obrickomu Kaganu; petí provali u Italíju| a- prvá dva ostadose u 
domovíní nad Dnieprom. odkle povukav se prama sieveru,' njesto za tím 
otemeijise tamo kansko-bngarsko oarstvo. 

Asparuchovi podaní ci, malo vriemena po svojem baseljenju o Be- 
sarabiji^ poéese príeko Dunaja navaljivati na pobližnje iztoone zemlje. Iztooni 
car Eostantin Pogonat god í ne 678. udari na nje s mora í s kopna. S prvá 
odtisne jih; no medjutim obolievsi^ vojska, mu klonn duhom, te stade nzmĺ- 
eati. Bogari s druge strane tím smielíji, naslíede ju, i presav Dunaj (JB7Í,'), 
pokore si námah i bez veliké krvi sedam koijena slavjanskih (naimé 
Anta) tu pribivajucih, u te se prediele nastane, í usilaJQ iztočnogtf 'para 
KoBtantina III.. Pogonata. da jim godísnjí danak platí (Cédr, L 440» Zonar. 
//. 91."). Radi mnoÁine naéih grieha, velí Teofan, morao te on obvevati 
i ieikim priekorom rítMkoga imena , da ée Bugarom plaéaii godiinji 

danak. I eudno je bilo «a wakoga, da oniy kóji si biahu podloHli sve 

18 



- Wi - 

fMroét švietm od imtokm do mapadu i od sievera do juga , Mi 9u foko 
nadvladani od ovog novota i mrtíkoga puká. Tím naéiBom obe Nešije 
pridose o bagarske ruke. 

Bug^ari, onda jos diviji, naselív se me4Jo ona slavjanska koIjeDa, 
veé tada grékímf aplívonif krséanskom vierom i 'asiied prírodnej nagnoéa 
k míru i k poijodíelstva podosta ieobražena^ teeajem dvajuh istolie^a 
(JB78—860.') malo po malo slíja. se i stope s njimí tako, da, ostaviv sroj 
oralsko-éudski govor i tatárske običaje, í obljabiv slavjanski jexik^ i obi- 
éaje. i krséaoska viera, postadose na krátko najslavníjím isfnedjo ondasnjth 
jasoslavjanskíh plemena. 

God. 686. car Jostinían II.. oskvrnuv uvíete mira, najprije navalí na 
Bagare, no ovi ga sosbíju, a on udari na Slavjane naseljene o Tracíji í a 
Macedoniji, da jih pokorí, alí veéí dío njegove vojske ne vráti se a Carí- 
grad. Bugari na brso pobite Slavjanom na pomoó príeko Balkana, snažno 
dočekaja cára. vraéajucega se is Macedonije, a gorskih klancih, í posieko 
ma svo vojska. Tako se poce razvijatí bugarska sláva, da istí Jastiníaa, 
kad malo kasnje bje po Leoncija s priestola bacen, ateôe se k bo^arskorao 
knezu 

TRVELU, naslíedniko slavnoga Asparaha, te s nje^ovom pomoéjo 
opet se na carstvo vratí (702,'). Buj^arsko-slavjanska 'vojska protísna se 
tada tja do zídina carígradskih , i Justinian bež prolievanja krvi bje opet 
proglasen íztočnim ^earem. U toj prigodi car isti bagarskog „Arne«a u car;- 
8ku haljinu obuééj ttapomedi da ga éaste, o«va ga ďe^arom^ i nagradi 
ga mnogimi darovii rímskom pokrajinomy kojoj jeime Zagorje CTkeoph, 
ŕíieeph, Cédren.)**, léžeóe raedjä Strumícom t Stromom. Trevel síedne na 
cárski priestol pored Jastibíana, a bizantínski pak pokloni mo se kao 
svoma gospodara , i obeca, da ée ma plaéatí godlénji danak. Važno je, sto 
pise Svida o bogastva i blagodarstva Trvelovom; bío bi naime na tie raz-> 
trio svoj plaét, kog;a je jasoé nósío, s asobrnfitim štítom po srfedí^ i sve 
Bovci napanio; isto tako bio bi a zemljo posadío kopije í Qa do seleia 
naokolo nagrnoo ga srilenim sakntfm; a vojakom bi dielío novee ponon 
rokom, azimajaé desnícom zlato a srebro lievioom. No do mala nehami etr 
neodrža zadatu ríeô, veé navali na Bogare, a ovi ga ípak azbtja, pa na- 
stave ^aranja tja do Carígrada (Tíí.'), Teodosije s Bagart ponevi mír, po 
kom grád Molena a Tračkoj osta kao medja ízmed obojíh dŕžava (oké 
716,'). Njekollko kaiftnje opet bugarska vojaka spasí iztoéno earstvc^, nalne 
kad Arapi golemem silom adariée na Carigrad (716.). Ovaj zadaji mir 
uztraja za nješto vríemena. A kad se 



- Wf - 

KORlUBdlOS íli KowmtHm Qipe na btgareki priestol, ovaj staví 
po4 haraé ^jekoliko gradova traékíh i 8V9 éo Cbrif^rada poplíeni (fS5»')\ 
alí ipa napokiNi ear Kostantín KoproDÍm prišili da mirige. Oodiae 769. aa 
Bovo Irtikne rat Car prodre do Balkaaaf no fiagarí'ga ■ oaih tiesaadh 
obkale i porasa, i oa ae aam jedva spaai. 

Malo sa tin aatrnje so Iboao samotaa n Buf^rskoJ , kros koje Ra- 
braliéora obitelj bodo sva satrto (^69), Tada so do 206.000 Slafjana isso- 
lOo is Basarako a Asija pokraj ríoke Arimnmš^ v^ljda sto so držali sa 
kaén Evbratiéovi. 

TBLEC, s^rabiv vrhovna vlast, navalí na ^éke susíedne semlje, 
da jih robi i plieni. Car Kostantin soažno udari na njega s mora i s kopna, 
i jako ma vojska potade. Telee, vraiiv se doma^ glavom p)ati taj oín svoje 
smielosti y a miesto njegpa Buf^ari isabem si sa vodjo 

SABINA^ seta Teleceva. No i ovaj, spastiv se o dogovore sa oarem, 
aa krátko bi svaljen sa priestola, i pobíe|;ne a Carihrad. Nastapi 

P06AN, koí ode a Carihrad, i tamo sklopi mír (T64.'), Na brzo 
ipak car Se pokaja, te vojskom prodre do Toée, da udari na Bugare, ali 
^ iznenada popade strah tako, da se je iste godlne na mah kuci povratio. 

TQKTUS, Poganov nasliednik, pogíoa a boja proti istočnomu oara 

TZERIG4 istí car Kostantin ís Varne navalí na Bogare (T74—6,')n 
ao bade na kopna potučen, a brodove ma olaja polomi. činí se, da se je 
Tzerig obratie god. 1777. na krséanska viera. 

Slavjani, kóji sa aa ovih ratova stanovali a Macedoniji, i otole se 
raasirivali na jago i sapad tja do o Grcka staro (^Comt. Porph^ de TAátn.}, 
avíek sa vierní savesnici bili bagarskoma plemenu i podpoma^li ga proti 
earU. Ali ovaj, ólm mu podije sa rukom s pobíedami oslabíti Bugare, svrna 
svoje sile i na te Slavjane, da jím 6e osveti. Odpraví dakle silou vojska 
s ote strane pod Staaraeijom, koi sve one veé sasvim slavjanske prediele 
podloží, poplíeni i staví pod težki danak. 

KARDAN god. 776. stupiv na kneževski stolao u Bugarskoj. nastaví 
raaniirje sa Kostantinom V., sríeéno ga dva puta, naíme kod Provata í 
Markela (991-^2,) potuče, i prišili na godíänji danak, te tako na novo 
podígne sjajnóst odavna oslabljene bugarske moci. No malo kasnje car ux- 
kráti ma taj danak, ôega radi rat se obnoví, ali se pako prekinu radí 
smrti Koataatinovo (79T,y Kardana naslíedí hrabrí i smiefi 

KRUN (806,}. Pod njim Bagari se popese dóvis^ke sláve. Njesova 
namiera nije samo bila poput svojih predhodaika , otimati plieno í dŕžave 



útoénomn oantvo, nego otemeljiti ériam, koja bi sepražala od Krpatá do 
Boafora. Cilj inn bje dakle Caríi^rad. Sad Bazári v Panoniji i Okri n Po- 
tiiJQ oalokode ae od franaékof Jarma i a priokodaaajskom braéom síedíoe. 
Kruni oa ti^ aaôío ohrabren, navalí na iatoÔBo oaratvo, osvojí Sredieit 
(Sardieaj iadSofia, god. 809,^, pa poéo prietiti istoma Carí^rado. Uata 
šbílja ear Níkífor, i aíloom vojakom prodre a Bogarska. Krom ga pästi 
napríed da osme Áut, knoževsko sielo (jfdi^ sada Šumia), pa ae staví 
8 Djim Q dogovore omiro^ samo da dobije vriemeaa; kada je pako sakapio 
sve svoje sile okolo ciarske vojske, koja sd bjaše a gorah utáborila, i go- 
milato sasiekao inme u klancih, kud je samo mogla' saéí ná polje, onda 
prikine dohovore í navalí strašne na dusmana. • Nikífor osta .kao od maiqe 
ndaren kad. shvatí. u kakvi ga tiesnac dovoče Krom, te n sto je tražio 
ialac, tužno vapijaše: jeda H smo ptice, da odavle prileHmo? (TeofanJ. 
8va iztocna vojska s istím carem bude- sto íssiečena sto sasažojena (J85. 
STfnja 811,"), MaJo kašnje ose Devlet í Semendriju, a22, lípnja 813. rasbi 
jos dragu vojska cára Míhaila kod J«drenje tako^ da ma je slobodoo bilo 
protísnúti se do Carígrada i obsiednatí ga; no Krom nemäjaéí tada dosta 
snage da ga osvojí, stane se opet mfrí tí. On isti bes orožja podje na sastanak 
a predgradska crkva tako svana prosjačka, ali a' sto se dogovarao sa 
oarevimí poslanicí, avíek nevierni Grci iz sasíede vrebaho na njega, nebi 
H ga živa uhvätilí ili smaknalí, nu on jím se čadnovato ixmakne. Roána 
icdája silno razsrdi Bagare; sve sto se nalazilo okolo grada, osta porob- 
Ijeno, razoreno i a pepeo obraceno, a isto tako i cíela Tracíja poharana i 
popaljena. Krum predbbi Jedrenju gladom, pa sé natrag poy'rati, vodeé so- 
bom u sožanjstvo nebrojéno stanovňičtvo grčko, kóje preseli n bagarske 
predíele príeko Dunaja^ naime u (Jgarsku. Taj rat ponovi se slíedece godioe. 
Car Lav Arménski prodre a Bogarsku i popliení ju ; na Krám ma se skorá 
osveti^ navalivsi snažno na gréke prediele^ a kad se opet pripravljase, da 
svom snagom, ndari na Carigrad i ta namíesti svoja stolica, nenadno ämríe 
(13, travnja 813,), Poviestnica prvi pat za ovoga koíeza bílíeži nam ne 
malo velikasa slavjanskoga roda az njega, te i spominje njekoga Drago- 
mira kao državnoga poslanika. Ovo nam dusta jasno dokazuje ^ da se je 
spojenje, a reéu slívenje bagarskoga u slavjansko pleme savršilo sasvim 
naravním a nlpošto nasilním načinom,' i da su se oba vec s prvá bratskí 
kamila i oz isto pravo držayne časti i iraanja dielíla, Naslíedí ga 

M0RTA60N (Omortatf), Ovaj sklopí odmah prímírje s Ľavom na 
trídeset godína (8í6,)^^te od íztoka svu poaornost svoju obráti aa sapad. 
Pri Dunaja prama Dravskoma usóa izneviere ma se Timocani, Kotôaai i 



— Ätt — 

iMríei, sUyjaaska plemeD* ta aasetjena, te se sapadnoj krnní pokoríse 
(818."). BadaTa Morta^ potraží viiekrat od sapadnog cára Lodevíka, da se 
ssafenmiiii agoTorom- astanove graniee obim sasiednim držaram. Cesa radi 
Bagarí god. 827. provale a Paaonija í o krátko ja nadvladaju; na njekoliko 
kaánje prístijení bodu natrag bieiatí, da ae spase^ sadržav pod svojom 
vlasca jedísito ^ríemska žopo i njeki dío íetočne Slavonije, a s Iteve Do- 
Baja oil Peate príeko Matre do ostija Tise, pa í predíel medja Srbskom, 
Meravom i Timokem. Príje Mortaga slabo biaae napríedovala krséanska 
viera medja Bapirí,-koje radi nepresťanih ratova sa Orci. kóje radí viero- 
sakonskih raspra a tatoka. Mortag bíase jedan od najokrotnijih progoní- 
telja krséanstva u Bofarskoj. Mortaga naslíedí 

PRESJAM Qoko god, 8S6,), koi se sa Vlaštímirom knezom srbskím 
caratí, no losom sreéom, jer mnóg:o vojskeiz^bí. Sin mo í nasliednik 

BORIS (BogoriSy u krstu Mihait) pokasa odmah, da osvetí otca; 
ali ga Srbiji poracey i, ahvativ ma siná Vladimíra, na mír prísile. Htíede 
po Kramovo radítí, ali se na. krátko prepadne i. s caricom Teodorom pe- 
noví niír (jjod, 843,"), Sa susíedními Frankí axdržao je isto mír. te ga jos 
vecma utvrdí svojím poklisarstvom na paderbonskom (845,') í mqgucskon^ 
(SSZ^"} saboro; na yeó sliedece godine prekrsi ga, prodrívéí a iztočnu 
marka, gdíe bi potačen í a'svojo zemlja f>rotíeran, te se opet smirí (86S,)^ 
Napokon god. 86i. bje medja Borisom í Ljadevitom utanaéen tollnskí mir. 
Do Boríseva vlaďanja. Hrvatí sa. s Bogarí u míra živili kao sosiedí a dol- 
Bjém PoBavjo. Boris prví,, aesna se zaáto (oko gód* 8SS.') lati se oražja i 
na Dje vojska digne. Na poste níje mogao nísta ospíetí , izmĺeni darove i 
otanaci mir. Podaéen a krscanskoj vierí od svoje sestre medju zarobljenioi 
Bjegda povedené u Carigrad í taj pokrscene, i od grčkog monaha Teodora 
Kafara evoga róba, a'koga se' vrio saljabio biaáe, doposti najprije, da se 
slobodno a Bugarskoj síri krséanska viera, i onako vec odavna avedena i 
dobro ukorenjena. Tad kroz Bagarska prolažahu Kostantin (CiriC) í Metod 
o Moravskú, te mímpgred baveé se ta za njeko,liko, nánoge - obratise, a 
mno^e poóetnike u vieri névrstise. Uvažavajucí narodnost na koríst na- 
príedka krscanskoga,. starali sa se, da si obrazuja ppmoénike na crkovnom 
poija, te sa sbog tóga jos tada zavelí učilísta u Bogarskoj, odkuda su ízašli 
prodožítelji' njibovog svetoga diela (KfkHTHYeCttOe H3CS«A<>B. OBlk HGTOpiH 
C0Ara|ľE. B6H62lNH1b str. 47.). Malo kasnje pokrsti se sam Boris (86í.). 
ftklona ga na to navlastito slika viesto íz vedená kístom njekoga monaha, 
ioieiiom Metódy ^ rodom Rimijanina a amietnostju slíkara, predstavljajuéa 
posliedoji sud. Na krsta primi ime Mihaila, cára bizantinskoga, kuma 



- ns - 

svoga t savemika, s kini se mtlo priJe kÍMe poníiio, i od kog^ tom pri- 
godom Zagorje, kniDÍ bn^^arskoj obeéano Joa |^d^ 704., dobí. NakneíoT is- 
fled pokrsto se Teéom Btranom bojari i mnogo proatoga národa. Tada 
Bagaraka biaae ne samo najmosníja i n^jkriopéija slaviaaska driaTa, nego 
takodjer aricdíite éítavomn'jniposlaTJanatva. Jengra Bnsarske, nasta^Qa nai 
Raéki, biaae medjn dolojhn Dunavom Í Balkánom a jedae, a riekami Tíbmh 
kom, íatoéooro Meravom i erním morom a dra^e atraoe, aavngdie naokolo 
protesale en ao granioe njeaine napried n Tracgn i n Maoedonijo, a Bpir 
i prieko Morave i 0anaja. Ovdie je ležala veliká Prealav (^Mm'eUmofoHä), 
atolíea bagarakih vladára. Pokraéon od grékoga ave^enstva, Mikail oate 
pod Focíjevím oplivom; te god. 866. VoeH napisa mn knjiga, Bobi li ga 
ntvrdío, i ajeke obéenite, naake o dnsnoetí kra^anskoga vladára podielío; 
nnkajaéi ga navlastito, da svoje podanike prívede k istocnoj erkvi, Mihafl 
stade sada, da silom narliie viera i onim, kojí nebjehu joste doata podn- 
iení í osviedoceni o krséanstva. 8 tóga se njekojí nesadovoljníci orotíse i 
pobanise . proti njemo; ali mu podje sa rakom baňa udusiti i to tolikom 
stregosti, da ne samo mnoge amori, nego takodje eiele j im obitelji ízko- 
rieni (äo St samo vlasieUke kuce unisit), neoprastajoéi ní nedožnoj dieci. 

No bodo6 do mala Mihaila grcka vuhveocst dosadí a navlaatíto 
Poegova n orkovnih stvarih^ odpraví poslanike a Rím i a Resno, pirosed 
od Pape i od Cára sposobníh propovíednika sa svoj národ (86$.'). Papa 
pak samoli sa narodnn hierarhio^ kojoj bi bio na celo patríjarha bngarski, 
eim bi se Bugarsfca sasma ísmsknala carigradskonia patríjarha; te {os da 
ma gradjanski aakonik posalje. Nikola sadovoljí zabtíevom knesa í národa 
bngarskoga a ato je mogao, te jím posla svete knjige i poklisare, da 
Bňgarska hierarhíéno nrede. Rímski sakonik neliti jím posiati, bojeé ae, da 
nebi dao povoda sloporabi a národu posve drogog odgojenje; no dodá 
njeke opomeoe a poslaníci, oslied kih je nastojao malo po malo jíh k pro- 
avieti krsóanskoj primaknoti. Mihailo primi papioe poslaoike veselo i s velí- 
kíito štovunjem. Oní stadoáe velikom revnosóa svoj posao obavljati i to 
takim napiehom, da niemačke popove, poslane tamo od kraija Ladevika, 
knes eastno natrag odpraví. Ovaj napríedak rimskíh poslanika u Bagarakoj 
jako sadre o oko Fociju, koí najprije pozva sabor o Carigrado, i isobéi 
rimskoga biskupa (867*'), pak se pobrioi, dapo poslanícihprivede Bngarska 
n svoj patríjarha t. Na s prvá badava, a malo kaanje novi ear Vaaílíje 
sbaei ga sä oarigradske stoliee, a na njo povrati Injaoija. Medjatim nemo- 
gaé se papa i knes bogarskí složítí sa budaéega metropolita bugarakoga, 
Mihailo videé se ne aslišan, opet obratí- svoje očí prania Carigrada, i I 



- 27« - 

■praví poslaoike, te odlmah príini pnrostolDÍkjt i i^réko sveéenstvo sa svajd 
iňmvu (S, oiujka 870.^ , a rimsko se n Rím vráti. Prvim metropolitoni 
bsgarBkim pošta Jaraj , koga Ivan VIII. nehtíe<le prissatí , Jer biase poslat 
is Cari^ada^ na koi níje opadala Bn^rska. Tada Míhailo' odredí, da os 
prvQstoUiika bude joáte aest bisknpa, a malo kasnje dade Jih redití, i odasla 
jíh oa odredjena miesta, da duhovno vladaja u svejih kotarifa, kojíh imen« 
algdie ee nasnačena nenalaze, nití se ix docnijih spísa opredíelHi ne mo|;a 
(Vitá S. Clem. CXXHL Theofhyl. ep. 17,^, Papa a vise poslaniea na 
Mihaila, ^díe %2i sove ^R«\x Vulgarúm (S78J)^ potraží svratít ^a od gréke 
k rímskej crkví. No te iste godioe, po smrti Injacija treéí dan, Focij opet 
posiede patrijarsku stolica. Tada primiáe í Bagari sa porába crkveníh óína 
slavjansko liturgija, ako i bila prvo ponjesto raslíčna od one, sto su savríe- 
meno Ciril i 'Metod po papinskom privoljenja pružali sta^iovnikom Veliké 
Moravské; tím naéínom postavljajoéi temelj knjisevnosti bagarskoj. 

Odmah po smrti Metodovoj {88ô,')y níemačka stránka h Velíkoj 
Horavskqj održa pobíedn nad národnom, te Metodovi učeníci badá is semlje 
isagnani. Kros d«lnja Panonija prieko. Orave Klíment, Naom, Angelar itd., 
dodjn a Biograd^ gdie jih ban Borit odpraví k Nihaílu, koí jíh vrlo Ijubesno 
primi, gostoljobívo o svom dvora namiesti^ í svoju jim crkvii isroči. Gorasd 
bade kasnje nadbiskopom bugarskim. Posla Klímenta a sapadna strana 
svoje zemlje QKuimicivica) , namíeštivsí ga tamo pokrajínskiiA biskupom* 
Klíment staví se odmah ucjti národ, a diecu navlastito „njekim pokavajué 
fismena, njekim tumaceá smisao 9V. pistna^njeke uputjivajuc u pi»a- 
^ju^'f te on istí „tVť moljaie^ Ui citaie^ ili pisase knjiye^ QVit. s. Clem.')» 
Isto tako je rádio njegov drug ^íaum. 

Metodovími učeníci AÍihailp sitatno ojaoa Bógarska, te ja učiní 
predhodDÍcom u prosvietl cielomo slavjanstvo ; i posriednícpm medja is- 
tokom i sapadom, kojí se s isobcenjem Focíja (SSl,") biahu pomíríli 
oprava ono doba, kad se a Bagarskoj crkvi tolika promiena acílii.^Mlhailoy 
veli Rački, veliké si dakle sasluge steče sa svoj národ, sto ga a kréóan- 
ski hrám ovede^ í sto je odbaciv bugarski, primŕo slavjanskí sa drsavni 
jesik; alí svojom nestalnos^a nesnadjase mu dati ni crkvenoga ni polítič- 
koga čvrsta temelja, doôím s droge strane nije se mogao míeríti s bísan- 
tinskim carem kriepkim i odvažním Vasílíjem (^Vjek, j diši* Sv, Cyr. i 
Met. Svev. ÍL}. Zapadni Hetopísci dajn ma sa nasliednika šína staríjela 

VLADIMÍRA (88Ó,), koi bi bio Jes god. 892. vladao, dočim bísan^ 
tíaski jurve god. 887. spomínju Síroeona kao knesa bugarskoga i Boríéeva 
nasliednika. Bugarski sívotopísac Klimentov (e«ŕ. MkL c. 19J) sviedocí. 



- MO - 

é% Borisa naslíedi VMínfr sa óetiri ^di'ne (886-- SSS."), á da je saUm na 
miesto ovoga stnpio ma brat Simeoo. VierojatDo Je dakle, da ova dva brata 
foaMe otoeva odlaska o masastir (j/die umrie god, 9&TJ)^ raadieliée B«- 
Sa'rskQ na dvoje, i da je ili po smrti Vladimíra god. 892. íii kad Je. od 
otea radi nasiIno|;a vlada^ja s priestolja svripnnt bío^sva bo^rska semlja 
yriposnala napokon sa svoga vladára 

SIMEONA. Jos dietetom bi poslan od otca n Cari^r&d na odgojenje, 
gdie se n knjíževi^osti, imenito u govorničtvo i mudroljabja grčkom tako 
aviežba, da gn suvríemenici pologrkom ('H(x(apYO<;) prosvase (JLuUf. 
Aniap, lib. S, c. 9.). Stapiv&í na príestof, sa krátko podivne bagarsko 
ime na najvisjí stepen sjajnosti í sláve. Zívotopisac Klímentov káže, da 
je bío krtepostna i blaga srdca kao otac. i da je željío dobro crkve bosje. 
8 prvá se nazva velíkim knesom. Iste godlne kad sapoče vladati^ Arnolf, 
niemački kral), samŕslí sklopítj s njím savez proti Svätopluka, moravskoma 
knesu, koi ma tri pota vojsko razbi, i s tom namierom odpraví ma svoje 
pos1anike« da obnove Simeonom tullnskí mir od ^od. 864., sklopljen medjo 
Borisom í Lodevikom. Poslaníci badá eastno primljeni, no bez nspíeha se 
knéi povrate. 

Početkom svoga vladanja zarati se s bízantinskím carem Ľavom, 
sto je težkp prítískao trgovce bugarsXe a Carígrada i u Solona (888."), 
Provalj dakle a Macedoníju, porazí Grke í dŕžavu poplieni. Gar, da ma se 
osvetí, pozva u pomoc Ugre, najožíviri jim, da'odare na Simeona sa síe- 
vera. a sto bi brodovlje njegovo s mora a vojska po kopna s joga prova- 
lila a Bugarsko. Ugrí. presav Dunaj, popli'ene sievernu Bugarsko. Simeon 
pospíesi proti njim, stigne jíh prieko Dunaja a Vlaško), nu losa ma srieéa, 
oni ga poraze, i opet se vrate i prodru do Prieslave, palec i plienec, te 
prodavsi sužnje grckoroď cára, kuci se povrate. Da odari svom silom na 
Ugre, Simeon sklopí mi r s carem, a savez s Pečenezi, s kímí odmah sIoždo 
navalí na Ugre, i svn jím eemija popali i porobí, te jih prišili odmaknnti 
se od dolnjega podunavjá k síeveru (890.'). Veéi dío príekodnnavske po- 
krajine bugarske osta ípak n agarskoj vlasti í peôenezkoj; no Simeon na- 
kani sada samo braniti se proti navalam ngarskim, dok okriepi i ojači 
svoja državtt natrnjím uredjenjem i. dusevnim rasvitkom. Te zato kad mn 
god. 892. dodjose poslaníci Arnulfovi, da bi s njim obnovili tullnskí mir í 
natierali ga na to, da ne bode visé Moravljanom dopasceno niposto kufNi- 
vatí sol a njegovoj zemlji,, Simeon ne pogodi jim, te oni se Jaloví knéi 
poyratise. 



- »l - 

Vrieme sliedeéega mira (j89S-^91í,^ apotríebi áakle SimeoB, dft 
nadopnoi i ispraví, sto ma otae nesavráena ostaví. Latio se mgpríje, da 
8 jedna strane prígne na kršiSanska viera i onaj dio národa 8vo|;, koi joéte 
a poganstva žívUaše, a s drage, da si pribavi naačenja, í da slavenska 
obijobljena knjíga to bolje ppdopre^ okriepi i rasprostrani. KUmenta pre- 
miesti a Drenovíca (Tiberiopoiis^, gáie ovaj nastaví svoje radnje na korist 
dosevnog i tielesnog dobrostanja svoga národa, a naimenova ga po Goras- 
dovoj smrtí metropelitom Bogarske a Obrídí (f 916J). I Kostantlna, Círí- 
lova učeníka, ^postaví sa biskapa. Okolo ovih sakapi se odmah liepo kolo 
mladíh Bogara, kako n. p. Ivan poslíednji exarh bngarskí, Teodor orno- 
ríseo ili redovnik sín Doksa, pop Grigoríj, črnorlsec Hrabar, ačeni satoéník 
slavjanske knjíge, í mnogi íní,^ kojí u krátko vrieme uévrstiv viera, podignav 
narodno književnost, Bagarskoj otvorise vráta slatne dobe. Isti Símeon 
jednakom viestinom kretase maéem i perom. Napisa sam Djekoliko kiýiga 
slavenskíh^ i zato Šafárik píše: í¥ histórii Sloicanstwa gméno geho 
weéné sláwy hodno gesi, eo podporowatele náuk slotoanských a prwnjho 
9pi»ou>mtele Ťne»i Slowany « rodu králewského [Slow, Staroi. w Praze 
Í837, štr. S$S.). 

God. 912. saželi ponovití mir s Aleksandrom, nasliednikom Láva V I.^ 
ali sa ma poklisarí samo šramote i prietoje doglasíti mogli. Da ma se osvetí 
na takovu smielost Simeon odlači latit se oražja. God. 913. adarí s velikom 
silom na Carigrad í obsiedne ga. U to omre Aleksandr, a nastnpi ma si- 
novao Kostantín VII. Porfirogenít, díečak od sedam godina. Na Símeon nije 
bio sada dosta pripravan, da odari na toli jako atvrdjen grad^ i s tóga 
pokasa, dti se s bisantinei pomiri. Ulise dakle u Carigrad^ gdíe ga s veli- 
kom častjn prime a dvor i pogoste. Ali mir ne bode atanaéen. Zato slie- 
deée godíne provali a Tracija, i osvojí JedreDo. Gar, da asbije Símeonova 
sila i poníži gaý pokasa si pribaviti pomoé od Peoeneg^, Srbalja i Ugra. 
Godíne 917. earska vojska krena po kopna az emo more a brodovlje dož 
istá obala, da joj na pomoé bade. Simeon dočeka ja kod Anhiala bliza 
Semendrije^ i sva ja a bieg natiera s takvím porazom, da ma nije bilo 
pametara (90, kolovoatd), Pečenezí dočavsi za tu pobieda Símeonova, vrate 
se kaéi, a brodovlje odjadrí a Carigrad. Símeon sada posla grkom a po- 
tiera Djesto odiela svoje vojske, kim se asrieéi kod Katasjrta potočí nocja 
BOTO grčka sila. Tada uvidi Símeon, da se veé bizantinska dŕžava približala 
k svojoj prppasti^ s tóga prozva se carem (BaatXeú^) bagarskim i'samo- 
držcem rímskim C92ľ), namieravajaé az to premiestiti svoja stolica a 
Carigrad. Dvor si aredi po cárska, a vojska ga pozdravljase kano oara 

18* 



grôkini ntklioí. Sam bíiavtínski om*, b kim sklopí mír god. 928., prípoxn 
Mrski bmIov n kof^rekoca Tladtra. Da si sakosito pridrží taj nasloT, 
obratí 86 oa Ivana X,, koi ma posla earska krano i svoj blagoslov. Če^ 
radi okori |;a Nikola patrijarha oari|;rad8kí, prijatelj inaôe rimskoj stoliei, 
da ma Je od dávna latajio sinovlja pokomost. Tim nacinom popne so Ba- 
garska na vrhnnao svoje sláve (F. Raéki I. eJ). 

No malo kasnje Simeon ÍEnevierí se Rímo^ ictiera rímske avecenike, 
a prihne se k ŕooíanskoma naoko. Tím tražio je joste, da si podčini Srbijo. 
i a to svrhu odpraví protí njoj česlava, Klonimirova siná, s velikom voj- 
skom. Zakarije, ondaénji srbskí velikí župan, nenalaseé se o dovoljnoj saaii, 
da ga doôeka, pobiegne a Hrvatska. čatílav na taj nacin lasno osvojí Sr- 
bija. Simeon s prvá namiestí f a srbskim knesom 3 no malo kasnje dade ga 
sa najmogaénijimi Srbljí a verige sapetí í dovestí a Bagarska; a da se 
osvetí Hrvatom, kojí sa primalí srbské bíeganoe, posla protí njíra g. 927. 
pod Alogobotarom silná vojska, koju mu oni po sve potoka QZT. *vib, 997,y 
Njekí tvrdé, da je ta pao istí bugarski kra]j, a drugi kaža, da je oprav ■ 
o vo doba omro o Bugarskoj (F. str, ÍOT.'), S ovom bitkom nastane pre- 
padnutí e bugarske moéí. Za 

PETRA ^ šína mu í naslíedníka, Hrvatí su veéekrat navaljívali na 
Bugarsko, da se osvete, podpomaganí od Ugra í od 8rba; na sa tim se 
amire nastojanjem poklísara biskupa Madalberta i vojevode Ivana (jg, 9Z8. 
V, FarL ÍIL 108.'), Petar ponoví mír s earem Romanom Lacapenne^ osamši 
sa žena carevu rodjaktnju Mariju (93i,'), í tako opet g. 963. s Níkiforom 
Focas; i snažno podusí bunu, koju proti njemu brat potaknuo bíaže, da ga 
svali, a sebe vladárom uôiní. Oviý oar, opasiv njekoliko poslíe, da se Ugrí 
spremaha navaliti na istočne semije, samolí Petra, da jim saprieči pot 
prieko Bugarske. Petar nije mogao ugodití oaru radi ugovora sa Ugrí; na 
sto se car rasljutí tako, da mu je odmah rat navíestío. Ali kros to nemo- 
guci Nikifor odolieti bugarskoj šili, posva si a pomoé god. 967. raskoga 
kuesa Sviatoslava, i (ako je prví bio, koi je Rusom pokasao pat a Cart- 
grád, te da jim bes njega nije veliké budúcností. Ovaj saiye s vojskom, í 
na krátko predobi veéi dío bugarske semlje, te sam stolní grád Preslavo. 
No Rusi, pazeé ugodnost predíela i podnebja, nakanise stalno se a prí- 
dobiveníh stranah naselití. To se čaru vrlo na žao dalo, í stade Ruse tie- 
rati ÍE Bugarske. Medjutím se Petar pomiri s Nikiforom i umre god. 968. 
Za igegova odveé slabá vladanja sam národ jako klona od prvasnje svoje 
hrabrostí í dielatností, posto isto manihejsko krivovierstvo , jos god. 752. 



^ 288 •- 

» Armeiiíje preneseno n Za^rje^ nadje sada a sTeéenlka lngarskom 
Bogoraíla svof a naisoleinijega satoénika. Petar ostaví sa sobom dva šína, 

BORISA i Romana. 8ad Rosí, prísiliv Bagare, da se s njimi sdrože, 
proTale a Traeiju, no badv potnóení kod Jedrene i kod Preslave (97í.'), 
Boris sasnžnjen^ a Svíatoslav obsednat n Dristri i natieran na težka po- 
i;odba. Zatim odredí car, da se Baparska sa carstvom spojí. Boris morao 
je sveéano a Carigrada u crkvi Sv. Sofije svréí cársku kruno bugarsku, 
s Roman bode vskopljen. Tako bje sada po Rusib svaljeno carstvo ba- 
l^arsko. Alí Bojari nemogose sa dngo trpítí grôke vlade. Po smrtí cára 
Ivana Zímísa listom se u Tmovu podígose' pod hrabrím alí okrutnim 

8AMU1L0M álŠMANOVIÓEN, i četvero njegovíh sínova na oružje, 
i na brao obladaju vecí dío Macedonge, Arbanaske í Tesalije (976,'), Prespa, 
a pak Okrida blaho siela Samailova. Ovaj se je neprestane borío sa Basí- 
lijem II. Bagarobijcem; vísekrat porasí ga, kadgodi bje ipak od oara potu- 
éen^ navlastíto malo príje smrtí. Samullu nastopí sín 

6AVRIL RADOMIR Q10Í4^Í01S.), koí nastaví rat sa Orcí; ali 
sliedeée godíne po cárskom nalogu isdajníôki bude smaknut na lovu od 
Bvoga sínovca 

IVANA VLADISLA VIÓA , koí se tím naôínom uipe na bugarski 
príestol. Ivan dade pogobiti í sama Vladimíra kneza srbskoga, seta Gavrílova, 
koga Tukavo biaše do svoga dvora navabio. Alí se í on do mala saratí sa 
Grei, Car Vasílije preteóe ga, navalí na Bugarsku, i teiko ju porobí. Ivan 
bode^ obsíedajoé Dráč, nbijen, í tako Bugarska opet spojená s ístoónim 
carstvom (JOÍS,'), Prvi namíestník cárski u Bngarskoj biaše Kostantin 
Dioyenes. Bogarí í sa njega disahu se cesto na oružje, nebi li si opet ís- 
vojevali sloboda (Doljan 1026—1041,, Kostantin Bodin sin Mihaila srb- 
átog knefM 1073-^1075. liáJ)} te napokon god. 1186,^ némogav vise pod- 
Bosíti veliké poríese od oara Isaka Angjela nametnute^ podje jim sa rokom 
OJB braco 

PBTRA 11. í ASIBNA I. (f 1196.) obnovití svoju kraljevinu medju 
Danajem i Balkánom. Trnovo sad pošta stolní m grádom. Asien prozva se 
opet carem bogarskim^ kô sto nam svíedooi njegova povelja, s kojom do- 
pustí Dubrovníku slobodne trgovanje po svojih semaljah, gdie se ímenuje 
sam c&rem Bugara i Grka (Afťfc/. ^.). I na njegovih novcih stojí naslov 
eara (fif/a#fitfc. ///. /«!.). Badava ístočnl car Isak II. (1185-1195.) vise- 
pota navalí na Bugarsku, da ju opet pokorí. Kad se kralj bugarski u Stri- 
novu xaklonío bjese, obsiednu ga tuj Isak, no lukavo bje sklonnt, da se 
■atrag povuce; a kad se prevarí dosieti i napried prodrieti htíede^ Bugari 



- »4 - 

ga o njekih ttesasoih hameton porase. Ddéim se Je opet spraTljao n Ba- 
garsko proTalid, brat Aleksija sbaoi ga aa priestola, i dade ga osiiepití i a 
tamnica cavati, Petra i Aaeea naatapi tredí brat 

IVANKO ^Giovannitius íli Calojannes, Kalíjan, a o povelji od 
god. 1379. Ivana éismana KSXHMXNk; 1196—1207.). čím je vlast prímio, 
odmah se etavi pod saátíta Inocenta III.; a ovaj ma napisa ne malo 
ostavsih nam listová, u kojíb ga je tražío a katolíôkoj vieri otvrdití. Ivanke 
g. 1202. po Vlaha, svojem poslaníka, omoli ga kao Uabíeni sin sa kmna i 
aa čast, „seeundum quod imperatores nostri veteres habueruni^; a Papa 
mu posla najprije Dinka, nadpopa Bríndiskog. a doonije svoga kapelana 
Ivana de Casamarís, da njegove namíere i ponasanje rasvidí i prosadi. 
U poslaníei od 27. stád. 1202., Inoeent III. káže Ivanka, da Je aa pape 
Nikole kralj bngarskí primio krst i nadbískapa od rímske stolice ; da je 
kralj íNihailo po poslaníoih aaprosio od Ríma za prvostolníka bogarskog 
jednoga stožemíka rímskogá^ alí da sa se poslíe Balgari slíepo aaníeti pu- 
stili od siata carigradskoga ; da ma za sada salje Ivana i po njem plaát 
za nadbiskopa bagarskoga, nalogom, da razvídí, jeda li sa ígda kraijevi 
bogarski prímili krona íz Ríma. Prolazeé kroz Bosna Ivana podje za rokom 
na katolíčka viera privaéí Kalina baňa í sve odmetnike kaladjere bosaaske 
(90, tráv, 120S, Theiner). Iztoóni car^ doéav za namíere Ivankove, olosi 
sve saage, isve načine apotríebí^ da od tih nakana svede cára bagarskoga, 
te da ga to boije sveže s carigradskom crkvom; eega radi Vlaha, posla- 
nika Ivankovo i nadbiskopo Jiagárskoma, kada je iz Dráča kanie prebrodit 
se a Italija, dade oteti darove, sto jih je nosio sobom za Papa. Ivanko se 
papinskoma poklisara očitova vrlim katolíkom; te po istom Ivana íijaví 
Fhfi svoju zahvalnost^ ponovi obeóanje vicrnosti prama rímskoj stolici, i 
joéte dopasti, da sam Papa rieši razpra, ka je onda iroao s kranom agar- 
akom radí njeke zemlje, koja kralj ogarski biaše za miraz dao svojej 
kéeri carioi iztočnoj, a Ivanko ja si nasilno prisvojio (1S, rujna ít&9, 
Theiner), Inoeent III. osviedočen tako o podaností Ivankovoj prama Ríma, 
odpraví odmah pat Bagarske Láva stožerníka Bv. Kríža s kranom i s ear* 
skimi znakoví i dozvolom^ da kaje novee svojím nadpisom, i da Trnovskí 
nadbiskap, kao pryostolník bagarski, knini a naprieda bagarske eareve 
(26, veljaée 1204. Theiner), Prolazeé jažna Ugarska, o Keva blísa 
Danaja Lav bade ahvatjen od iJgra, kojí ma se zagroze, da ga nede pa- 
fitítí prieko graníce a Bagarsku, dok ne rieši ^gor pomenata borlra izme<Q 
ogarske i bagarske krane. No asiied zapoviedi papínske, akoprero nijoon, 
Ugrí ga oprostíse; aon nastaví do Trnova^ te 7. stodenoga pomaza i posveti 



piTostolaika Vasílíja, oba metropolita i víso biskupa. Osmopt pako stade- 
■o^a sam Ivaoko bje sveéano oknuijen po istom Laya carem ba^arskim i 
Tlaakim, kô ato oje^a i njegovi predjaňnici Simeon, Petar i Samuil ; te tom 
pyífoilom STečano prísegom potvrdí, da sve eemlje, ito ima í sto bi a na- 
príeda prídobío, stavlja pod aastito stolice rímske. Trnovo bje dakle sielo 
prrostolníka cieloga carstva bu^rskoga, i njemu sa podložná bila dva 
metropolita (if Prišiavi i u Veibuidt) i éetiri biskapa (u Skopljn, u Pri'- 
vrenia, u Vidinu i u Branicevu), Ivaako líepo se cahvali Inooenta Ka 
prímljoDe éasti^ i pri odlasko dade Láva Iíepe darove sa Papa i dva mla- 
dtéa^ da a Rimu naaôe in 9eolÍ9 Utieraš latinas, quoniam hie gramaHeo8 
non hahemu9, qui fosšint litteras, quas mittitis, nobis transferre. Papa 
pako posla odmah Ivanka krásno sastava, i plastové sa ona dva metropolita, 
i osobitim písmom naviestí svedeostva a Ugarskoj i u Srbskej poyratak 
Bogarflke b krilo erkve katoHóke. 

Godíne 1205. Ivanko odputi se na pomoé Grkom^ kojí su se bili na 
Boge diglí, da se latinskoga jarma otresu. Obsíedne Filípopel, priteóe na 
obrano Drinopolja (Jedrene), kóje se malo prije iznevierilo biase carstva 
latinskoma, potuče latinská vojska dosavsa da taj grád preoblada, i živa 
ohvati sama cára istočnoga Baldoina (15. travnja IZOô."). U sto glas o toj 
nesrieci dopre do Ríma, Papa amah zapoviedi Ivanka^ da odpusti zarobijena 
eara i da se s Latinjani pomiri. No Ivanko na ricči papine ní pazio nije, 
veé uz prkos svake molbe i nagovaranja. malo kasnje dade ga, kô sto je 
tierojatno^ pogobití. U Carígrado miesto zasužnjena cára, nze si kormilo 
državnih poslova Enrik brat Balduinov, koi^ udarivsí odmah na iznevíerene 
gradove^ vecim jih dilem priote^ pa se u Carigrad povrati. No malo dana 
kasoje Bngari lákavo privabe na polje posadu latinskú íz njeke pogranicne 
tvrdjave, i svo ju posiku {siečnja 1206,"), Kad dočuše Orci o Filipopela, ~ 
da sa Latinjani razbíjeni, potierajú latinská posadu íz grada, i sklope mir 
8 earem bagarskim; ali malo kasnje bojeói se njegove^ neviere, proglase 
earem jednoga od svojih gradjana. Ivanko, da jim se osveti. námah udarí 
Ba Filipopel, koi ma se do mala predá, al ne bez pogodbe. Nu čim ulieze 
8 grád, eaboravt na pogodba, te posiekav sto je plemenítíjega bilo^ svietina 
odasla a Bagarska, a grád íz temelja srusi. Zatím sa 100.000 vojske pro- 
vali a istočne prediele, i sve naokolo oplieniv i popalív^ obsiedne Ditímotik, 
a težko se Drinopolja zagrozi. Ova dva grada, koja ma se bjeha malo 
prije podložila, oim docase jade fllipopeljske, odmah mu se iznevíere, te 
sada Eaprose pomoé od Enrika Carigrad skoga, obecojudi za u vieke vier- 
Bost latniskoj kruní. ESnrik povierova i brso snažnom vojskom ode tamo, 



- ÍW - 

dft neprytteUa odbUe; no Jankof éím doéa, d* se Latíijaiii príbiíivjv, brie 
bo^e kaéí se povrati. Bnrik podje am a potiera, i porobí v njekoje jasoe 
prediele semlje bofMvke, napokon se i oa vráti a Cari|;rad (pT* I^^O* 
AU do malo dana eto opet Ivanka príeko praní ee. Doéav Bnrik medjntiin, 
da je brat njegov Baldoin pofínoo, naprije na obéa želja prímí istoéna 
krano (JÍO, koiovo»a), a jedva tri daaa nakon to|;a vojakom se odpraví 
pat Drinopoija od Ivanka obsiednota. No Baparí i sada ne o^miele se doeekati 
ga, i napriesno povaka se a svoje semlje (Fofif, Rer. Autt. K^J, XUL 
Dio íl #/r. SS,"). Slíedeée podine Ivanko navalí na Maeedoníja t obaíedne 
Solun, í ta malo kasíne aaglavi. Bíase vrio iestoke éadí, cla srdca i ne* 
stalna cnačaja. Nasliedi ga 

BORIL (Fort7«o), Ivanko v sestríé £1^-1^15.). Ovaj si aae sa 
iena adova Ivankovo, í hrabro utasi natnije bane. Nemilo je pro^nio 
bogomilce pó napovora rimskoga duhovnístva. Vodío je rat s latinskim ear- 
stvom a Carif^rada, ali mo a tom losa srieéa, hametom bo potíicena, Medjn- 
tím sadje s vojskom ís Ruské, gdíe do sada kao bieganac življase 

IVAN ASIEN Hm sín Asiena I., í obkoli Trnovo, gdie se sam ear 
nalazio. Ta obsada bje produžena do sedam lieta (Í9Í0--12Í7,'). Napokon 
vídec Boril, da mu je snaga iscrpljeoa a pomoéi od nikle, staví se bíežat 
ís grada^ no bode nhvaéeo i očija lisen. Líetopísao bisantínskí Eufraimio9 
jako tí asnosi krieposti Ivanove. Evo pako sto o njem velí njeki národní 
Bboroik (K. &/a«. VIL str. 174.;): T(dANH*L SlctNl l|a|kk K6AHKUH I 
BRArOYbCTNBklií ChiHlk CTl^HTiň AcftNft IIApt, HSRe MNOFA AlOBOBk HMU 

K'h BoroY ni^ociiABN n n|^ocB«TH B2iikra(ftCKoe ifApcTBO navc KC«;(b 
qApeA B2iirA|^CKuxib bubiiiiíí;ci nj^ex^e ero, hx6 MONACTHpA c!L:^a 

H VK|»ACHB1k BeAMH a^XATCOMl . . . OBNOBNBh nATf^ÍApUieCTBO EXkrAflCKarO 
IIAfkCTBA. 

Prva ma sadaéa bjese na novo osnova nu dŕžavu óvrsto nkríepití i 
utvrditi. Use si na soprugu Marija k6er Andríje II. kralja ugarskoga. 
Medjntim Teodor Angjeo Komoeoao, proavav se istoôním oarera a Níkejí, 
poče podjarmljívati susiedne pokrajine i príeko mora navaljivati na prediele 
bagarske. Asien junácki mo se opre, i a boju bude napokon Teodor pora- 
žen í uhvaóen. Tom prigodom Asien rassiri graníoe svoje dŕžave ii Arba- 
nasku i a Tesaliju; te je sada Bogarska obnsimala onaj prostor, sto je 
imala aa slavnoga cára Simeooa. Jedna mu se kéi uda sa Štiepaná Vladi- 
slava kralja srbskog, s kím se je uvíek prijateljski držao, a draga sa 
Teodora Laskara II., siná Ivana Duke Vataea oara nikejskoga. Sporasumno 
s ovim sadiýim (feot «ooe Asiena : E|^ATk l|A|ICTBa MN H CBATk on 



WIH0rOSK€ Ifil^CTCa) i 8 DJefOTim patríjarhom , obnoví Asien patrijarsíju 
kigarska, proglast svojím prvím patríjarhom arkiepískopa Joakína^ sielom 
a Trnova, te tako osnova oeovísna crkvu bngarska (Glos. VIL str. ITS."). 
Tadft sa visilí o patríjaráíjí trnovskoj ove vladíke: Sierskí, Velbíždski 
(iiskup), Ohrídski (arkibiskuf s patrijarhekim sborom, te imao Je vlast 
nad deset mitrofoUta i sedam biskupa), Branícevskí (6t>.), Bielgradskí 
(6tt.), Nísevskí (^bisJ), Bdinskí (mitrop.'), Fílípopeijskí (mitropJ), i Misem- 
bríaki (mitrop.y Asíen složi se s istím Vataoem na Carihrad i carstvo 
iatÍDsko (ÍZ36.')n te síedínjeními silami predobe s vo carihradskú okolí ca i 
medju se ja podiele, ali na moro badá potnóeni od Mletôana, kojí sa tada 
a saveso bili s krunom earígradskoro, i sílna koríst prímali s njesína ob- 
stonka. Orgar IX. jako se je skrbio skloníti Bela^ kraija agarsko-hrvat- 
skoga, na rat proti odmetnika Asiena i Vateea, no badava. Ko sto se je 
tada slavenska književnost dízala a Srbiji po Štiepaná prvovienčana í po 
Sv. Savi, tako í sa Asiena a Bugarskoj na novo se pomoli po koí cviet 
knjíževDOga rada. God. 1237. vraóajoói se is íxtoka Sv. Sava pohodi Asiena 
a Trnovu, í bode liepo počaséen. ali nemilá smrt ta skonca život otoga 
najvecega maža crkve srbské. Vladisláv, kralj srbskí, dade poslíe prenietí 
stričevo tíelo n Níleševo. Asien umrie god. 1241., i nantupi ma sín 

KALIMAN (1941— Í24Ó.'), Za ovoga eara Kadan, vodja totarskí, 
posto bje od Hrvata potnéen, avidiv, da ma nije nade ni kraija Bele ni 
njegova se blaga, ca kim je jako čeznao, dokopati, is Hrvatske prieko 
Bosne i Srbije provali a Bagarska, gdie siedíniv se. s čoporí Batovimi, 
adari na xemije oarigadske krane. Baldain II. silno mu se opre i s prvá 
jako ga potoôe, ali a drugoj bitki bade rasbijen. Tatári^ oplieniv sada sva 
Tracíja í Bagarska osím tvrdjava, golemim se blagom povratise a svoja 
azijatsko domovina. Kalimana, koi se ne osudí te vrlo opadne í divlje goste 
aa javno dočekati, ote príestol sam njegov pol obrat 

MIHAIL ASIEN (194S-1938.). Čím siedne na stolica, Traoga i 
Hacedonija odtrgnuáe se od Bogarske, te Vatac, oar nikejski, pokazav se 
oražjena na Marící, pridobi Skopije i jos droge oblížnje gradove, í odtiera 
sasvim Bogare is josníh prediela. Od tada Bogarskoj o^tase na joga bal- 
kánski bríegoví, a na sapado Timok. Stiepan Uros I. ose Míhailovo kéer 
sa žena, a to ma prvá bila. Valjda so se docnge ova dva zavadíla, čím 
15. Iípnja 1253. Mihail s Dobrovčani proti Urošu sklopí ogovor (I}, ua koi 



(1) Ova pogodba od veliké je vážností za naSu domácu poviest, čím nje predmet 
duboko zasieca u ondašnji život politickí jiigoslavjanstva, te zato nece suvíáno bití, ako li 



- »8 - 

slíedeée fodine (J9. svihija) i lUdoslav žopan homski prifitor, 4a pome 
oho1a8t krftlja srbskoga; ali malo kasnje najprije nčíniše prímiije (ÍS.kok 
ÍSóé*')^ catim i mir (JtS. kolovo»d). Po smrti Vataoa (1255,') tro^odísDJim 
ratovanjem pokasa Míhailo prísvojít si Traôkn í Slacedooska, no badava. 
Zato se poboní oarod, i oo bode s príestola sbaéen í smakoat Q1ZS8,'), 
I od nje^a ostase nam novci srebrníy vrlo Hepo saéavaní latiaskimí i 
slavjanskimi sloví (Glainik. lU. 250."). Carev abojioa 

KAUMAN (Kalijan) s^rabi vlast i adoTv Mihailovii. No srtekl 
kralj Uros, nemoguéi podnieti tolika ílocinstva, pospíesi d Bagarska, imagna 
Kalimana, i staví ^ cára maža Aaíenove sestre, naíme 



nje osnovu ponješto obáirnge zabilježimo. >- Míhail obeéavaše Dubrovdanom ono isto prqt- 
teljstvo, áto je obstojalo medju njimi i Ivankom Asienom, carem KbC€ 36MX6 BlIlkrSih- 

CK6 H r|^kYhK€. Marsil Georgi, nOBeil€Hb6Mk CHABLNArO A^^A B6HeTkYK0ril, 

koez dubrovaôki, i njegovi sudije, i viecnici i sva občina obvczivahu se Mibailap da ée mu 
vierni prgate|ji bití; kuneci se, da ée mu držatí vieru proti Uroáu» njegpovoj rodbini i podá- 
nikom; da dok ovi budú neviernicí Mihailoví, do tada ce biti i pradú Dubrovniku, a kad bi 
86 8 njim pomirili, da ce jih i Dubrovnik u prijateljstvo primiti. Obratne se isto tako príse- 
laje Mibail Dubrovčanom. K tomu joáte da, ako bi Mihail iztierao Uroáa i rodbinu njepovuix 
Srbije, Dubrovnik nece jih nípoáto primiti u grád, dapače progoniti; da car nemôže sam 
učinili mira s Urosem bex Dubrovnika; da ce mu Dubreviani po svoj mogudnosU pomagati 
po moru i po kopnú, a kad bi jim Bog dao uzeti prímorské gradove srbské, da ée jih cára 
viemo izručiti; da kad stúpi car u srbskú zemlju, za dvio nedieije Dubrovčani da ce udariti 
na prímorské gradove srbské, ostaviv kod kuée samo onoliko Ijudih, koliko trieba za obranu 
grada; da trgovcem Mihailovim i njegova zeta Petra visokoga sevastokratora bude slobodne 
tt Dubrovniku po vo^ji kupovati i prodavati ilto jim drago bez placanja i ma koga dankí^ 

|^acbB« nbuieHHi|e, koio aa He HCBHOceTb HCb íf^JSJ^ BesB noBejieibt 

KN63ÍI y i obratne Dubrovianom u Bugarskoj ; dogodi U se smrt koga trgovca, i^egov ime- 
tak da se povrati, komu pripadá po baätinstvu; pravica neka se točno dieli po zakonih onih 
dŕžava, gdie obitava krivac; ako li car prídobge zem^u srbskú, da budú vatjane sve povla- 
stice, što veé od 15 lieta ondie Dubrovčani uživaju, neka bi se tim medju savezniei to vecatt 
ukríepilo prijateljstvo ; da onda ostane netaknuto i ono zemljište , što vec imaju, naime od 
crkve Sv. Gjorgja vrh staroga grada Epitaura, pa naokolo tja do gora, kóje su vrh Oradcado 
crkve Sv. Tekle, Sto je diedinje dubrovačko: da od rieke Drinske do Neretvanske solsld 
komerek {prodaia) bade jedine za Dubrovdane; da crkva dubrovačka opetzadobqeonapnv^ 
ito je njegda užívala u primoi^u, kft dto stojí u njezinih pove\jah; da óe se dubrovački 
knezovi, kojí budú po vriemenih u Dubrovniku, 00 XbTCHblO CXSBbNOrS A^'^ 
B£ll€T€KbKOrA, zaklinjati na ovu pogodbu; i kad bi ju prestúpili, da jih súdi Bog i da 

HMAUO Beaaiibe h rN6Bb &fijL BNcoKora nAn« (^HUbCKora v sexb , « da 

samo moraju i hoée držati CnACAlOqie KHeTbBIt H HOYbCTb H CSKRB6 , BOC 
CMO API^ANH YHNHTH rOCHOAHNV fi^VTRli H <OnbKHN« 66H6TkYK0H J^OKtX 
BSA€ CB«TO TH qS|kbCTBO H MH (Mikl. itr. 35.). 



MIHAILA NITČU (IJI59.), Oyij Um tiha i miroljokiia srdea, te 
Btto aialo kasnje ratoboroí Bogari dí|;o8e na príestol 

KOSTANTINA TOHU. Mitéa ateče a Carihrad, predá Mesembrija i 
ÁBohialoa n earake ruke, sa kóje |p-adove dobi Bt^rada n Asijí. Kostantín 
etaW Be odmah a aaves s nikejekíoi.eareiii Teodorom Laskari, i prími la 
iena Teodoŕovo kéer Irena. Malo kasíne Ivan, Teodorov brat i naslíednik, 
bade sa priestola Bbaéea i osliepljeo od Mibaíla Paleolo^a^ kóma ňa krátko 
podjo sa rakom osvojití sam Carígrad (í/tSíJ), Irena stade nagovarati musa 
Ba osveta svoga brata, a Kostantín njoj sa volja nava]i na paleologove 
dŕžave i sosbi Mítéa,^ koga je Paleolog na ige^ poslao bío. Po tom Isa, 
tin Vladislava kraija srbskogy uoíni mir roedja bogarskim i earigradskím 
earem, te tako po smrti Ireninoj Kostantin ožení Maríja rodjakinja Paleo- 
logovu, kom prígodom mo ear ÍBtoéní obeéa vratíti Mesembrya í Anchíalos. 
No Grk nehtl poslíe držatí svoje ríeôí, i rat se obnoví. Na kratko Kostan- 
tÍBB oalabl pamet (1), a Maríja, njef^ova saprosa, priose vladai^e, i dade 
ekmnití sa kraija sest^odís^jesa svoga šína 

MIHAILA. Medjatím asta njeki ooban, ímenom 

KORDOKUBAS (I^Ami) banítí národ proti kraljn, í a malo sakapí 
silná vojska, poraní KostaBtinovn, í smakna ístoga oara (1278.). Kordoka* 
bas, usamsí Maríja, Kostantínova adovu, ea žena, prokréí si pat do prie- 
stolja, te a Trnova svečano si postaví krana naglavo. No Paleoiog^, doéav 
f a takove promiene, proBva 

IVANA ASIBNA ÍII., svoga setaíMítéeva šína, kraijem bagarakim, 
t dade ma sílna vojska proti Kordokabasa, da si otéínskí pHestol osvojí. 
U isto vrieme nagovovi Mó^Iske éopore, da sasievera provale a Bagarako. 
Kordokabas pobíjen pobíegne a Vlásku. Maríja i njesín sin Mihaílo badu 
odvedení u Jedrenju (IZSOJ), Na to njeki 

JURAJ TBRTBR, jaká bo^arska velmoža, polakomŕ se sa priestoUem. 
Ivan, nebi li ga od te namíere odvratío, biase ma veé dao despotski našlo v 
i svojo sestru sa žena 5 sto ga to veéma uBobiesti. Medjntím Kordokabas 
isnenada snežnom silom provalí u Bogarska i obsiedne Trnovo. Ivan se 
prestraší i pobíegne a Carígrad^ aTerter, proglasivsí se bogarskim carem, 



{i) Imamo nadpis, koi nam sponiÍQJe ovoga cará, nacljen u crkvi Bojanskoj kod 
Sofije, gdie se zove: K0CT2IN/^HN% AČtNN. O cckvi toj se káže, da ju je dao sazidatí 
Kalojan sevastokrator, bratučed carev, i unuk Štiepaná kraija srbskoga. Da nqe to Kaliinaii 
(ovdie KuMilklIb), komu polubŕat Mihail >Asieii ote krunu? — Svakojako ov^j nadpis ne 

gpada na god. i2S5., kô ito tvrdi Janko ŠafaKk u Glas. VII. 190. čim eAHKTO 3S t. j- in- 
dikcija sedma odgovara godini i2Gi. 

19 



nim hnhro na KwdokabMa i porasí ga. tM i Ivan i Kordokabas aaíséa 
u Nogaja, tatarsko^^ kaesa. iramoé proti Tertern. Nogaj primi se te ponváe, 
i prodre b vojskom q Bufarako, protiera Tertera, a miesto ojega staví 

8N1LCA aa vladára (ÍZSô."), Ovaj oar bagarskí, ímao je, nesna se 
s čega, rat s MUutíooni, kraljem srbskím, o kom nam ovako pripovieda 
lietopis tronoski iplaš. V, atr, 68,^: MhaSTHIII CTe^ANl Kl ne|IKIQn^ 

mn B^uh €0 B02irii|^GK«uii KpaAiLUik CMHxiifMi H nosigMiAi^ cro h 

3a B0IIIU6 YK|t6nA6ll]Í6 CDCpVYNlIl AV^^^ er<» 321 CHHA CKO€r<il OYI^OIUS. 

NoiBmilo bode íatieran od Nogajeva nasliedaika, Ceha^ koí staví na prie- 
sto) bagarskí 

SV1.4T0SLAVA (^1294.^, Bugarskí velmože jako se bojeé sve to 
vode modi Sviatoslavóve, nteku se k earigradskomo dvoro^ molec^ da bi 
poslao s vojskom u Bugarsku Mihaila Kostantinova sioa. Sviatoslav, docav 
te stvari, navalí odmah na iztoéne prediele, í posvoji njekolíko gradova. 
Malo kasnje nasta mir (1^0$.)) í Sviatoslav iiamo aa senu Teodoru, eareva 
onuku. Umrie Sviatoslav oko god. 13^2. Na njegovíh noveih stojí nadpis: 
l)p BiinpOM CBKITCKAB (Olesnik. HL »49.y Nasliedi fa sin . 

JURE TERTER IL (l^j^d— ď.)* Ovaj na krátko aarati se s Andro- 
níkom U. istocním oarem i osvojí sve semlje (ja do Driaopoljaj no amríe 
prvé godíne svoga vladanja. Za njím pošta basarskím oarem njegoy strie 
a Sviatoslavov brat 

VOISLAV (Boeslav^ s pomo<íja cárske vojske* Ali istom kad se ta 
vojska vráti a Garigrad, Bugari yeéim dílpm odkaža ma svoju piislušnost, 
te tako vlast Voislavova osta stegauta do balkanskíh gora, čím se Zagoije 
podá iatoônomn oaru. Malo kaánje Bugari, nemogudí trpítí^ da njihov vladár 
bude podložan Carígradu, ízabern si aa cára (1ä2S,^ 

MIHAILA, sioa Straoimira ili Šísmaoa, despota Vídínskoga, velmoae 
bngarskoga (1). Ovaj despot po iaumrdu lóse Asiepske.pri éestíh prevratih 
í mienjaajo vladárske koče dostá je samovoljoo vladao u Vidinu. Koncern 
XIII. stolietja provali bes earev-e doavole nasílno u Srbyn, ali búde od 
kralja Nilutina susbíjen^ te u bíega prísilien, ako de mirá, uaeti aa žeao 



(i) Starí spomenici razliiito zovu ga ; n. pr. povelja Štiep. Vro$a III., kojom utemeyi 
manastir Dečanski: ||apb BAbrAphCKUH Mu^AHSh lUHUlkMaNHKb ; prví lietopis 
kod Šafárika str. 63.: MAYeSHHKb CKH<6>CKIilH , rAHrOAKMUH MHXAHAb YJp; 
drugi lietopis kod ŠaraHka str. 7i.: NHYClIbNUKb GKVTCNy , rMrOAlBUUII IMI- 
XAHAb, YA^b BAbrApbCKblH;Jietopis tronoáki (Glas. V. 59. 63. 64.) : MHJCAHA CIW 
CHM€a>HA KpAAA (?) BOArapCKArO HAH iuhiumana; itd. 



- »1 - 

k^r Dra^aiss^ veHkoga iopana srVskoga; Da se pako taj mir to boije 
iitTrií, MfltttÍB malo kainje dade Míhaíla, bídu Stťaoimirovu, Nado svoja 
kéer sa žena. 

Míhaiío a malo pomoéjo Bazarada^ kneza vlackoga, istíera Voislava 
i grčke posade iz ciele dŕžave. Alí njesto poslíe utanačí mir s Aodronikom, 
tražecím Mihailova príjateijstva i savezniétva proti Srbom i Turkom^ snaja- 
éim veé tada propast iztočnomu earstva. Po njegova nagovora protiera 
prvQ svoju žena Nedo, sestru Stiepaoa Decanskoga kraija srbskoga, a uze 
8Í miesto nje Teodoru, udovu svoga predjažnjika cára Svíatoslava, sestra 
mladjega Androníka carígradskoga. Nu mu Stíepan Dečanskí, komu se i 
onako zamíerío bíaže pomagajué njegova brata Kostantina u otmici za srbsko 
príe^tolje^ ratom zaprieti^ ako ne vráti Nede i sinova, sto je od nje imao, 
Bfihait pako, da ga preteče i nesprávna zateče^ odmah udarí na Srbiju 
8 íztočoe strane^ dočim mu je s južne na pomoc dolazila iztočna vojska. 
Ipak Srbi pod Dušanom pjoraze Bugare kod Zemijana (na Velbudiu) í 
ah vate sama Mihaila, kojí od rane u bítki primljene četvrti dan umrie (jS8. 
lipnja Í330, '- V, str, 17SJ), Grcí, docuvsi ta nesríecn^ brže bolje kre- 
oaše natrag. Poslie bitke - Stiepan Dečanskí provalí vojskom u Bugarsku. 
Bagarj, da ublaže gníev Stíepanov í svoja nezavisnost spáse, najpríje od-' 
pravé Teodoru i njeje sinove u Carigrad, te po poslanicíh zaprose kraljtt 
srbskoga, da jim povrati prvanju caricu Nedn s njezínom dieeom, a za eara 
dade Sismana, staríjega njezina i Mihailova siná. Dečanskí se sklonu na 
te prosnje, vídeéí, da bi mu 'težko bilo pod svoje žežlo spravíti tako silna 
dŕžavu kd tadasnju Bugarsku, te odasla Nedu s diecom í s vojskom, da 
jih braní dok se utvrde na priestel. Odredi, da bude, ko sto su žeTielí, carem 
bogarskim Sišman, komu dodá tada svoje íme Stiepan; ali u isto vrieme 
zapovíedí 9 <i& dol^ éisman dobí doraste zemijom upravlja velmoža srbskí 
Aleksandr, vodja one vojskp í skrbnik Šismanov, necak (á$áX(pi§0U(;) pako 
Híhailov (cim Je sesiru Mihailova udata bila va otca Aleksandrova, 
Voihne GreboBtreka'), 

Medjuto se zametna u Srbijí pravda, Stiepan bo Dečanskí htíede 
Dušana odtisnutí, a na príestol siná od druge žene Kostantina smestiti. Po 
tom se i velmože u zemlji razdvoje: njekí volíse otcu, njeki šínu. Braéa 
Alekaandreva, koja sa tada obnášala prvé častí a dŕžavi, pristanú as Do- 
saaa. Aleksandr upotríébí to zgodna prígodo domáce razpre a Srbijí, da si 
prokrčí put do príestola bugarskoga^ te se staví bez počinka zlostavljati 
Nedu í njezíne sinove. Nedá. napokon, nemoguói víse podnasati Aleksandra, 
po drugi pat pobicgne iz Bugarske sa svojim sinom Ivanom a Srbijtf, a od 



oM, gdie Jedan napMtBÍk drngoga progMjaie, n DabrovDÍki SteHii ^i« 
•in pako ateie Tatarskomu Eano, pa potraží od ajésa pomoéi proti sTom 
akrbaikn ; a kada so osviedoéi, da rao ni odatle koristi oéekíTati Bije, sklimi 
BO a Carígrad, gdíe malo kasnje dodje k i^ema i Nedá po Bmrtí 8¥0|^ siaa 
Ivana, koga medjatim dabrofački novi irak životom raaatavio bjese. 

ALEKSANDR so na ixlikn žalostio sa Nedom i molio Dabrovéane sto 
•am što prieko Daáana, da ja povrate na priestol. Ali a isto vrieme poňadl 
Dosanň svoja sestra Jeleňa, i adesi tako, da se ženidba tajno ovršt a Zrsevn. 
Tira spáde omraca me^Ju Deeanskim i Dušanom s oôia i s jeiíka na éake. 
AlelLsandrovom pomoéja nadjača. Dasan, í priestola se dokopa. Sada je 
i Aleksandra lasno bilo proc^lasiti se- oarem bnc^arskim. On dakle obeda 
Dasann, da ée priinavali nje|;a nad sobom i vojskom ga podpoma|;att' n 
ijecfovih ratovih, a Dasan pod timi avieti dopasti mn xasjest priestol b«- 
garski (1). Sam národ bagarski rado je privolío na tig 6in« pošto s jedno 
•trane biase pnknno glas, da sa sinovi Míhaílovi amrli, a s drose željaše^ 
da se jednom svrsi borba o priestol, jer je jako kvárila domaéí mír. Alek- 
•andr osta Qa do smrti prijatej i savesník srbskoga eara, akoprem sa 
Bisantinoi éestokrat svake načine rabili, da ga iane viere i na svoja strana 
privaka. Šisman, Mihailov i Nadin sin, nteée po smrti materinoj a Italga 
k I^jndevita od Taranta, i ngna se tako sržbi Aleksandrovoj, koí ga je 
visepat sahtievao od dvora earígradskoga. Po smrtí Aleksandrovoj pokosa 
doéíaSrbiia, nebi li si prevratom prisvojio otčevn kronn; no bade sposnat 
i otrovan (1S79,'), 

Aleksandr, jos prije svoga TÍenôa^Ja na priestol bogarskí, aarati se 
s Andronikom III. istočním oarem, a malo kasnje i s nasliednikom Andro- 
nikovun Ivanom Paleologoro, i raxbi vojska grčka, te se onda tek amirí, 
kad ma ovíg oar dade svoja kéer Teodora sa žena, s kojom je imao dva 



(1) Va\ida ui ta prigodu, áko li ne jod god. i330., kad porazi i pogubi cára Mihaih, 
Duéían si pridŕža qjeki zapadni dio Bugarske. To nam kaie Ketopia tronoiki (Gla*. V. tír. 66.) : 

BoeKAAi MNoro CL Eó2ira(kH, & nujone B3ARI MNorfs CTpaNH A^ixe AO 
^i^KN Ma|^Hi|u . . . . roilKa uupewk qecAps, erose nocTaBHKí bo ^hah- 

nonom^ NA^I BOXmi^IeiO. I doísto u naslovu lista, i'to 15. list. Í3fô. napisa Repiib- 
liki Mletaékoj, Duian se nazivye kraljem Servie, Diodie ,..nec non Buígarie imperii pariU 
non modice particeps, a to 'malo pr^a svoga okruqjenja za eara grčkoga. Pnri put pako do- 
lazi i naslovom eara bugarskoga na liatini od 12. pros. 1347., tako i na dvugoj od 98. tranr. 
1318., ali ved tri dana poslie, naime na listini Duianovoj od 29. tráv. 1348. nemá viáe tóga 
naslova, te ni udocnijih veé nikada. Možda u ovo vrieme spadá ovien&u^e Aleksaodrovo aa 
earski priestol, čim u listini od g. 1342. (imv. Bibl. L 158.) Joi se zove knezom lli 
darom bugarskim, a ne carem. 



- 2M - 

ama,. IvMia Asíeaa i Ivana Straoimira. 2atim je cesto podpomagao ieioga 
cára Ivaaa proti KaataknseQa; a OYti, da ma se oBvetí, posla Turke ňa 
Bflgare. U tíh borba a Turci číni »e^ da je pogínao Ivan Asien, stariji sío 
iJeksandi^v. Sva je prilíka, da je a driigím sinom Ivanom Straeímirom, 
pohlepnífli TaUda popat Doíiana aa earskim priestoljem xa BÍva j os otca, 
teakih makah imao, kad mo je najpoalie primoran.bío ustupiti ne mali dio 
sveje senUe a kraljevskím naslovom i atolicom n Vidina. Možda ato je 
lamo Iv. Sti^címir oanemírivao chrániče ugarake, ili, kô sto kase Kukuljevié, 
a vieroBakonskoga fanatisma god. 1366. Ljodevit Veliki, ogarsko-hrvatski 
kralj, adari a nenadá na Vidin i nse fa, te aarobiv kralja a ženom i s kóer- 
cem Doroslavom, liade sve troje aatvoríti a Kalnik. Ood. pako 1369. Vlajko 
Halda vakí, ain Alek. Baaarabe vcjevode Moldavskoga i brat iene Stracimi- 
raye, istiera Dgre is Vidina, i o miro, ato- je tom. prigodom s Ljudevitom 
■klo^Oy otaaaéi, da se Straeimir na aloboda pnatí. Tako i bje, te Straoimir 
opet saaiedne svoj priestol a Vidina, sapoanigvéi ipak vrhovnost ngarsko- 
hrvatske krone do god. 1397-^1398,, kad í njega Pajasit svojim vasalom 
léiai (1). 

Od droi^e avoje žene ándinkinje, isto imenom Teodoŕe, imaol je 
Aleksaadr jpa dva droga aina, naime Ivana Siamana i Míhaila. StaríJD 
kéer, svana Keracamar, dade xa cára Amorata. Umrie Aleksandr godiiíe 
1371. (2}, i nasliedí ga stn treéí 

IVAN áléMAN, koí je a prvá samo o Tŕne vo, Slavíci, Vraoi i 
Sredeea (Sofiji) Tladao. Straoimir, stn dnigi Aleksandrov, Vidinski kralj, 
éim doea otčeva smrt, pograbi veéi dio xem^e bogarske, a i sam nasíov 
oaraki si je prisvQJao. Sisinan pomoéja turskom,^ kim se obeéa danak pla- 
éati, malo po malo opet ai pojdložl mal da ne sva oteevina. Od Sismana 
estaje nam vele vážna povelja, koja 11. raj. 1379. a Sríedico dade mana* 
stira Rilskomo Sv. Ivana, na kojoj ovako se podpisuje: ICdBaNIk UIHIIIMAIIh 
Wk npHCTa BOrA EKiirOB«plNilH l|a|^b H C2IIIOAe|^SB6l|h B02ira|IOMh H 



(1) Ovomu se Ivana Straeimiru mongu prípisati novci srebrni, Sto je vrli nal starí- 
aar národní Ivan Šafárik obielodanio o Glasniku (III. SSi.}t na kojih se Číta: liň CHLf^" 
l|HIIII^ l||k B BArB|k., naime: Ivan Saracimir car blgara blagoviemi. A môže biti, 
da je i njegova ona poyelja od 1. pros. i347. (6856.), kojom Ivaa gospodar bugarski obdaruje 
manastir Sv. Nikole a Orehovu {Sláv. Bibl. I. 160.), 

(2) Rukopis vlaáki, skoro iznadjen i izdan g. Grigorovicem, káže, da je uprav umro 
n godini propasti Vokaáinove na Maríci: A TO^HYe UOy^U ÍIa63SAH(^V, AOMNO^Ak 
TpiHOBOVABH inl^V iNAOKk lUOYUlMAHK , t. j. táda (W1.) umre Aleksandr, go- 
spodar Tmovski, i nasliedí ga ŠiSman (Glas. XII. 407.). 



- M4 - 

rj^ROMk. Qvom tistinom potvrdf sva dobra i pravá darovaná manastfra ril-^ 
akoma od predJaAflJíh eareva boc^arakih (Ohš. Vil. str, 184,^. Is uje Bé 
Jaano vtdi, da pravo na príeatol a Bn|;arakoJ níje nlpoito bHo naalledno, }eŕ 
ae káže: OEflYexe N HO CMCpTH l|A|^CTKAMH KOrO H3K0XHn fÓcnOflk 
BOrb ^^fh BtTNlN H nOCSANTb RS ll|^eCT01l€ M06Uk . huh n^a3iiii»- 
BK<KNTH CHNk q^pCTKAMN . HXN Bf^ATfH H CpO^NHNh IfSflCTBMIII . M 

^ iienooririiTk en Auth yto mxh nofiBniiTH h non^ATM tsmôk /(AfMH 

BilNl€ l|a|l€TBAMIf. Nabraja car stra sela i droga Iroanja i povlastiee , kto 
80 darovali ovomu manastiro car ÁBieo i Kaliman i svi oarevi bogarakí, 
pradíedoví í dťcdovi i roditelji njegovt, i hoée da nm oatana H 321 KC« cra 
ueTOKH ; te sapovíeda^ da mo nitko n tom ne amíe diratí WSKtt C8Tk cen- 
CTH H npaXTOpH, H n|»HMHKIO|IH , RArArifTO(lH H CSfiB, HOTOUli M 
H6pnHpAK6, RH SRHTa|^e, RN BHHA(»6, RH fifiCeTH^pB nY61IRTH H CMIHIÍÍ 

H obyIh, hr anoAo;ciiYO|»H, rr cIr rh cY|iATO|ki, RR c6Ra|iH, MU um 

YATH, RH Bpar8A|^KiaR6, RH neCaAI|U, RR rpUJiJBípe, RH Bil|kHRYle, M 
nOEHpYfe H RAXOARYqU, RH HRk RHKYO ®- BCI^jni BOKH|lk H p2IC#THNRfc 
l|a|^CTBAMH B€AHKH;Ch H MflHH^CIi ; napokon dopaséa, da roogu Ijutfí , koff 
ovoma manastim pripadajo, kamogod jih volja po Bogarakoj rasprodavatí 
dohoJke manastirake i kopovati ato jim od potríebe, a 4a jím^se aa to ne 
ajsíma ntkod K«M€|^Kk RH ^Yamto, nt sta drv|fo. Ova naa dakle poveQa 
dpaéuje malko u život gradjanski ote alavne dŕžave, oanaéívajué nam ba- 
retu ijekoje stroke ajezínog opravljaiúa, staliae semaljake', doatojanstva í 
činovničtva, raane rodové danka, dužnosti podaaika prania vladí, od kojih 
se manaatir i podložnící njefovi saavim ízbavljajn i td« Žalibože, da je 
posve neaoatan broj povelja bosarskih do aada obielodaigenih, dočim aa 
eoeprví stožeríavakogpovíeatníčkoga radal Šišman, po aadu Jan, Šafárika, 
8a«idao je manastir Sv. Arfaangjela u Vitosu planiní oko Sredeea s one atraae 
rieke lakre. 

Godíne 1386. Tur.cí navalíse na Bagarska, ave naokolo poplieniae i 
prisiliie áiémana na danak i na voj ní oku pomoé, U isto doba avratív ae 
aa Srbijo i uzamsi Niá. na -ittte uviete nátieraae joa neapravaa Lazára 
Grebljanovica. Sada je bilo vrieme, da se ua tolika opaanoat ava arodaa 
plemena jugeslavjanska, joa dosta žilaata, spoje na obén obrana, i jedai» 
ardcem suna na kletoga neviernika. Alí žalibože zahman ées tražíti pravé, 
iakrene, jednodusne sloge u poviesti Jogoslavjana ! Odatle i^ikova propaat 
aa onda, njíhovo stolietno sužanjstvo! Porazom srbskim na Kosovu (ÍS89,} 
zaori smrtno zvon o í za Bugarsku. Pajazit sliedeóe gadiae obratí istina 
svoju silo na vladare azijutske. kóji su mu s ote strane uzneniirivalí ^anice, 



- 3M - 

•K posto jili pokorí íli oslab! teko, da mo nisa nauilití môipii, opet so 
fmtí a Bvropu, te lapoTiedi Ivana, eara istoénonm, da ma po veó obsto- 
jeéih pofpodbah umaJi daoak i vojenu pomoé dade , i da ee sasvim oatavi 
•UFrdJoBja stojifc gradova i traieaja ponM»ói od sapada, drogôije da ée iiko^ 
yatí oôi síaa iiiegoTo, koí se tada nahodjaao a iarskom dyera, da o mira 
dogovaro. Medjatím ear Ivan amríe od atraha (1^/.), a sín ma Maooil, 
wŔodao isbiecav is aomije tvrake, siodoe na otóev priealol. Pajaait saiska 
#dmah od Maaaíla, da primí sudije tarake a Carigrad^ i neéekajaé odg:o« 
vora, provali a gréke pŕedielo, te popalív jíh, obsiedne sa prví pat sam 
itolai grád. Malo kaaiúa di'i^oa se íspod Caríf rada, koga se dokopati asdao 
nije, obratí se na sapad, i provalív kros josna buiparska, udari na agarsko 
graaíce, predobiv Oolabac i oplieniv mačovska banovíno. Sigmond, ugarsko- 
hrvatskí kralj , ne samo ga natiera na povratak , no jos , priotev ma 
Oolabac, zaletí se za njim a Bagarsku, i mali Nikopolj prisílt na predaju. 
Videé pako, da ma nije dovoljne snage tíerati napried, a da mu se dasman 
spravlja čím príje golemom silom na sosríet^ vrali se u Ugarsku. Sliedeée 
godine opet Pajazít krene u Azíju^ da i s ote strane nastaví svoja predo- 
bitja. Godine pako 1393. dočuv, da se Hisman dogovara s okolnimí oblasti 
o savesu proti njemu, ísnenada udarí na Bugarsku, í \9, srpnja predobi 
Trnuvo i jos njekoja poblížnja miesta. Nastavsega lieta pokúša, da si po- 
korí í Nirčeta> vojevodu vlaskoga; no ovaj ga líepo dočeka kod Rovina, 
i pomoéja Ugra i Bugara hametom potuče. Sad Pajazít, da se konačno 
Bogarom osveti, god. 1395. skúpi v vojsko koliko je víse mogao, opet ja 
posla a Bugarsku, odlueiv sasvim skučítí ju pod svoje žezlo. Alí-paia ob- 
siedne najprije . Nikopolj, gdie se je tada nalazio ear Sisman sa svojimi 
sinoví. áisman izza junaékog odpora videé, da ma nije od nikudare čekati 
dovoljne pomoéi, predá se napokon Ali-pasí, koi ga odmah odpraví k Paja- 
litn sa sinom áismanom, medjn dto drogomu siná carevu, Pružinu, podje 
sreéno za rokom u metežu pobiegnuti u Ugarsku, gdie od Sigmunda prtmi 
la hrana njeko imanje u Tamiskom Banatu. ' Car oisman -bačen u tamnicn, 
valjdá je i tu na krátko svrsio svoje dne; sín mu pako Síšman poturôi se, 
i bude pasom dŕžave Slumsunske u Aeijt. Videé Sigmund, da su se Turci 
predobítjem Bugarske dokopalí njegove semije, stade svím náporom, da 
privede sve krséanske oblasti na križobo}. I doisto u tu svrhu dodje ma 
odmah dosta pomoéi íz ciele Evrope. a^ opet obnoví jos ožjí savez s tstoč- 
sin carem i s obližnjíiní oblastí proti obcemu nepríjateiju, uzdajuéí se, da 
ée i Bugari i Srbi listom ustatí az prvi mah njegova oružja. Sato rujnom 
Sod. 1390. zamase Sígmond golemom silom (TÚMO vojgké) prieko Srbije 



4o Nlkop*1Ja, géle se s Tnroi sikobi aS. istog* mieseoa, i ^le ajeto 
B nesloi^e i neposlnha a njeito s iidaje krséaDslLa vojska bode saaviai 
porazená. Sípnnod jedva se sa malo pratnje spasí na mletacke galije, koje 
Repoblika mletaéka odpravila bJeSe n te. strane na obrán* kHtasa, Ova 
golema nesreéa posve pohrebe Baf^rskn. Evo, velí nas Kaôié oprav oa 
ovom miesto, kud te okrenu 9ién»4t bu$*r9ka i otíalih kraija tlomntkik; 
nesklmdinemir mš4ín braéom bi kuéé Otmanoviéa umviienje^ a simwrik 
krttljm skaném^é, Nesklad i niemír^ pamti dobro jogoslavjaDÍae^ skoaoali 
so tvoje najmiiye svetosti, tvojo slavo^ tvoj krásni saviéig, tvoj sveti na- 
rodni hrám; ali sklad í mir mo|;1í bi ne samo to o tren oka oskrísiti, ao 
opet do neba dignati. Bog i srinéa jonačka. . 

Issa Nikopoijske bitke joá do g. 1486. gospodari vídínskí dosvolom 
Saltanovom prídržase si naslov samo vojevode ilí kneza bugarskoga. Kros 
to vrieme cesto su se ípak s Tarci biJí i s njimi ugovore sklapali, obve- 
žujúci jim se na sve to veci danak i vojenu pomoé. No istí Grcí bili sa 
tada njiliovi neprijatelji jos gorji od Toraka. Po predobi^u Carigrada sam 
njihov patrijarh podpaljívase Sultána, da jednom sasvim satare otaj zvier- 
ski i n ratu nepredobiyi národ, da do mravca opustoši semlja bagarsko a 
velmože i šveceastvo'navlastito poizsieče, ako ée i kad mira onamo ímatL 
Niti sa gospodari turski kasnili te lukave i nečoviečne saviete poslusatí. 
Patrgarhat bugarski bode noišten, i stolica njegova o Trnovu ís temelja 
srosena | a na miesto bugarskoga stúpi prvostolnik grčkí, podložan patrijarha 
carigradskomn, te naslovom : 1S^ap}^o<; TuaoiQi; BonX'^apiaq. Ono národa, sto 
bíase ízza duga stradanja ostalo živo, vecinom (a fUmétvo i sveéenttvo 
navlasHtó). morade se preseliti o droge strane earstva tnrskoga, í tamo 
ili se poturôiti ili se od násilne biede i patnje skončati; mládež pako bode 
medju Janičare ovrséeoa. Odveé malo jih biegom umakno tpj nečoveaoj 
divljaenosti, pribiegav navlastito u Vlásku, o Moldavska ía Ugarska. Nje- 
koliko jih se ipak skloní a balkánske gore, i odatte ajdóčkim četovanjem 
oznemirivaho neprestane kleta dosmana tja do konca 18 stolietja; a i 4a 
dneva danasnjega ima jih jos tamo, akoprem malo, kojí u onih nepróbítaik 
dolinah oviek živo goje sveta ospomena národne samostalností ^ i opreaaa 
ôavaja britke maceve svojíh pradiedova, da s lýimi na svoje vrieme íspero 
sramota, sto jim nanie idra azijatska. b>jih izidje trepet turski Marka 
Bočar Vodničanin, koi god. 1821. odletí na pomoé Grkom me^jo Saliote, i 
tako si neumrli vienac sláve steče u novoj.grôkoj povíesti. Samo se lýeka 
siena njegdasnje crkve bagarske sačuva. o Ohrida na íztoeaoj graniei Ar^ 
banije, dok i ovo velédavno i slavno arkibiskopijo napokon po zlobnosti 



pttrflapiM earíf^dlskoi^ MuBtafii III. 10. síee. 1767. neoniéti. Tím patem 
MJe do^ to^a, da isto ime laroda bvfparskosa íxôesao is aamih slaibeaih 
<opÍ6a vláde tarake. To mrtvilo ostnja tja do ^d. 1829. Rat, koi je tada 
lieanio medja Rase í Tarke podpáli Bogare tako, da ae opet díf^n ielja 
la sloboda. Sríediite bilo je a Traovn i ú samostaaih balkaaskih. Ni^slaT- 
•iji biaae Jaro Sofeli, koi n Varni popraví aídíne i okolo sebe skopi do 
40.000 daia. No gréki mitropolU ilaríoB aa vrieme odkrí Tarkom te na* 
miere, te ovi adnde prevrat sílnim prolidem krvi bngarske. Ništa ne manjo 
slíedeée i^diae bje Sollan prímoran opet javno prípoxaatí, da ipak o i^e* 
govom earstvn iíve národ, koi se bogarskim love. Krimejski rat poníe&to 
rasjasni pitanje ba^rako na iatoko, kóje si prokréi pat na polje politike 
evropejske. To povede ovo jadno pleme, da ai sa sada barem opet iivojaje 
erkvena aamostalnost Bona babráka od i;od. 1861. staví kraj o Bogar- 
skoj DAsilja greke cii^ve eariipradake, te od tega doba na novo si prírediée 
Bni^rf svoje hramove po aarodnom doha i jezika, i namiestiíe Ijude ia 
svoje krvi, da Jih dohovno poje i kríepe i po materinskom mlieka k bla- 
goma naoko i prosvíeti apute. Ovo, akoprem oklevno, no svakojako vele- 
važno napredovanje í ove naše obljobljene braée, veé nas dosta osviestiti 
môže, da se i sa ija približaje vrieme ngodnoga pramaliéa, narodnog^a 
spása. Živila. 



S. u. 
Spomenicl 

jugosiäpjan$koga jémika frvoga doha, 
naime od VII. do XIV. vieka. 

Vidilí smo os^o, da sa Hrvatí na odmäku devetoga stolíeija rado 
primili knji$6 Bv. Oirila i Metoda i njihovo fitmo, naime glag^ljica, ia 
rnkah njihovih néenika bianéih is Veliké Moravské , i da sa one iakljaeivo 
eikovDÍm ôbredom posvetili, ova pako doeatje apotrebili i u spisih na pné- 
kom jeaika. Jeaik paekí oata dakle kod Hrvata aa latinskí kao javni ĺ 
knjiaevní. Brblji pako, primivisí istím naeinom staroslavenske ki^is® i ffla- 
goljiea, oboje sa s prvá ne samo uveli u crkovne nego i a javne í knji- 
ževne poslove; te zato, ízosam njekoliko povelja pomiesanoipa (j^ovora i 
aarodnih piesama od doonijeg doba, a paokom jeziká arbskom nemamo ni 

jednoga spomenika (ja do koaea prosastoga vieka. 

19* 



- «w - 

s drn^ Btrane Bvgarí, tijihovi fiosíedi na ictokv i nft josn, pokle 
}itai Kliment, biskup Velíôki, poÍEpnivf novi pravopis po ^čkom i po g|a- 
go^loif múme onaj sto se dsnas neopravno sove cirflicom, a morao bi se 
oredno Mimšntieom Bacirati, ns nje^ prívedose glagoljske starosiaveaske 
kni\ge, te tako aapriedovaše svojim se staroslaveaskim Jesikom sinžiti i v 
•rkvi í Q javnih poslovih. Ovo njihovo nepomíÔDO staoje a sto se tioalo je- 
tika n dňavi i n erkm^ postopno i napriedno síreaje n onih straDah jos 
od prvih viekova krséaaske vieroi koja Je n viek i svnkiid a n ono doba 
navlastito sobom nosila bla^i loé pravé čovieôsnske ul]adno8ti; položignji- 
hov naprama Carigradu, gáie se samo sa ona tamna doba saôavala bjese 
barem u njekoj mieri stará isobraienost groka i rímska^ i s kim sa se osi 
n neprestanem obéenjo nalasili ; i napokon n{ihovo silno rasvijaoje na polí- 
tiókom poljn sa slavnih vladára Borisa i Simeona jos prvom polovicou 
devetoga stolietja^ kad sa ostala jogoslavjanska plemena kóje a mrtvih 
ležala, kóje steojala pod tadjim jarmom a kóje ga se tek tada stresala; 
sve to je pôvodom bilo, da Bogarska predhodoioom bnde jngoslavjauske 
prosviete. 

I doísto prvo dobá jogoslavjanske izobražeností i tim književnoga 
razvitka za cielo pripadá BugarskoJ, čim n njoj samo mi jagoslavjani nala- 
zimo za to vrieme, kóje se za nja u svákom obzíru zlatnim nazvati môže, 
sva svojstva, koja í danas iz državnoga gledišta čine savršenom jedno 
svíetovna oblast. Njezine sn se granice sirile tada od crnoga do jadran- 
skoga mora^ od egjejskoga tja do Krpatá. Iztočno earstvo cesto se avijalo 
pod žezlom silnoga vladára bagarskoga^ a zapadne nije se nipošto stidilo, 
prnžati ma bratská ruka i nuditi mu prijateljstvo i savez. Taj izvanski 
ngled, sto si pribavila biaše Bagarska, morao je svakojako ipíkati velíki 
npliv i na nutrnji život ovoga národa, te líepím plodom na stvarnom i dn- 
sevnom polja domaceg blagostanja i prosviete uroditi. Da je Bngarska apray 
tada jako materijalno ovietala^ to nás obSirno nči njezína politička poviest, 
a ostaju nam jos gdiekoji spomenici po onoj semlji, kojí sa nam živí do* 
kflzi te nepobitne istine. Ali glede daáevnoga njezína tadasnjega razvitka 
do ovih zadujih godina sve je obastrto bilo gustom tminom. Prví Kaiajdomé 
svojom knjígom o Ivanu Eksarhu (1824^) poniesto ja razprsa. Njegova 
sriecna odkrivenja docníje potaknose njekoje slavjanske vieétake, ponajvise 
ruské, dalje proniknatí u onu tamn, te njihove tradbe, veé obilno nagradjene, 
jos i sada svaki dan donose novih te mírisnih sokova ondaánjega knjížev- 
noga rada. Istina bo da ono, sto do sada u tom pogleda poznajemo, mal da 
ne sasvim spadá na dohovni predmet, ida vedim dilom sastojí u prevodih; 



- «»9 - 

BO mora se i na to uaeti obiir^ da Je ono doba sireobéa snanost o samom 
Cari^rado po nastaváih erkovnih borba bila jako saostala, i miesto oéinila 
bogoslovnomn sadmiidrivai^o, a čem so tada na]bo1ji nmoTÍ sve svoje du- 
ševne BÍle nla^li } i da íma prevoda, kao na príroír sv. pisma, kojí sa, U 
sto nas učí slsvi éafkŕík, stavím naždni i vrlo agodni^ i na kojíh veliká 
blagodat pečiva. 

Na čelo to^ dnsevooga pokreta a BngarskoJ stoj e becdvojbeno, kao 
poeetnlci i stožeri, braéa 

CIRIL i METOD^ rodom is Solana. a možda od čisto bagarske krvi. 
Veé smo n prvom diela ove knjíge podago govorili o zaslagah ovih slavnih 
prvoočitelja sveslavjanskoga národa. Níje sumoje, da príje njihova odlaska 
u Velikú Moravskú oni nisn prvo posíjalí u Bogarskoj i svud naokolo po 
južnih predíelih poluotoka balkanskoga blago síeme duševne národne izo- 
braženosti. Poznato je, da sa se oba, prvo nego su se na put stavili, za 
dogo bavili a raznih miestih južne Bugarske, da je Giríl joi tada stvorio 
svoje pismo i njekoje knjíge crkovne na staroslavenski jezik preyeo bío, i 
da sa na putu k Velikoj Moravskoj (864,') ta brača posíetila dvor Boríčev 
i u njem se za njekoje vrieme zadržala, učeéi i razprostranjivajuci sv. vieru. 
Nije dakle čudo, sto su njihovi učeníci, po svom izagnanju iz Moravské 
(886,), dobro primljení i počtisceni bili od Borisa, te tím lasno uspíelí a 
svojih radnjah, čim tamo iznadjose usiev Cirílov i Metodov vec tada podosta 
jedar í razgranjen. Uz to blago pronicanje siemena usijana od ote braée^ 
stadose dakle tí učenici njihovi, podpomoženi najprije hrabrom misicom 
kneza Borisa, koi, izbaciv po sve iz javnih poslova jezik praví bugarski^ 
zdigna tada slavenskí do priestola, koi se od sada prozva bugarskim (1), 
a pako njegova siná cára Simeoná Velikoga „knjigoljubca^, duševno sve 
to veée kriepiti i obradjivati zemiju bugarsku; te je tako mogla dati na 
krátko krasnih cvietaka i mírísna voéa. Tí poglavíti radinci na tom náro- 
dnom polju bili au: Klíment, Naum, Angjelar, Sava í Gorazd. kih spomeň 
počastí crkva bugarska osobitom službom, í zajedno s ono dva sveslayjanska 
prvoučíteljaý naime Círilom i Metodom, prozva sedmipočetníci (^i Sr(iOi 
éiCT0cpi6[Ji.0i). 



(1) Nemamo barem do sada na vidik nijedne uspomone bugarskoga národa iz doba 
dok je u poganstvu stenjao, i svojim so jezikom barbarskim služio. AU po sviedoí^anju Hra- 
brovu, kô álo Slaveni, medju kojimi su se sedmoga stolietja Bugarí naselili, i sva ostala 
jugoslavjanska plemena, tako isto i prdvi Bugari do Borisa, služahu se u pisanju grčktmi i 
iatinskími písmeni. 



- aoo ^ 

KLIMBNT, rodom hupaim, Jos • eiriota sToca života prOnii bo 
Mjodno to ODO ôoUrí droga k braéi Cirilo i Bletodo, i liepa Jim ponoá 
praží n opravljaajn moravské i paaonoko erkve. AU po omrtí Metodovej 
omah nota Wiehting, biskiip BÍtraaski, da opet privrže Moravská pod 
■aoiliio žezlo niemaôko orkve. Privnkav n^prije Svätopluka na svojo straao 
besstídoo laži i klevetomí, dade Goraada, a kom se bojao metodova daka, 
skiontí sa stolíoe metropolske^ i a ostoJimí drogoví okovatí i a tomnien 
baciti. Vídeéí pako, da ma sigaraosti níje, dok oai stoje oa moravakom 
lemljisto, odsadi jih na vieČDo progonstvo, i odredi, da jih vojnioi do jožae 
granice iaprate. U Biogradu Borit, zapoviedník gradski, primi veselo i liepa 
podvori Klímenta, Naama i Angjelara, i sjajnom pratnjom odpraví Jih do 
kneževa dvora, gdte se i ostali drugi oj í ho vi. naime ^orazd^ Sava i Laorea- 
tye dragim patem privedose. Boris pako nečavenom rados<ja doceka ove 
slávne maževo; i isto tako njegovi velmože, nadajudi se. razložito velikej 
koristi za svoj národ s dielateljnosti igihove, veé tada svadi na glasa po 
madrostí i nábožností. Ehao uze k sebi Klimenta i Naama^ Caslav Angjelara. 
Boris pako y^itljno i rado svaki dan se razgovaraie s njimi, uceci se 
od f^ih staré fOviesH i Uvotopise svetaca, i slušajuôi sv, fismo ť« iiji" 
hovih ustiju^ C^ita S. Clem, cap. XV^XVL), Od n jih, ako ne prije, primi 
tada crkva bngarska slavenska kojigu^ te ostavivsi se grckih nčitelja, aze 
národne, i njim izrači svoje crkve i manastíre. Uprav te godine bje Focij 
sbacen sa stolice, i Carigrad »e s Rimom pomiri^ te bngarska pošta po- 
srieditéljíeom medjn iztočoom i západnom crkvom. Medjatim obdariv Boris 
svoga velíkasa Dobeta zemljom tad sastavljenom od česti sadasnje Arbange 
i Makedonije, nazvanom Kutmióivíca^ dade mn sada za nčitelja viere Kli- 
menta, komn pako za stan i hranu podieli tri kaée u Diavoln, í kod Ohrida 
miesto Glavnicn za zabáva. Za krátko Klimeot imao je tamo do 3d00 
učeníka, od kojih je najbolje uzimao za svecenstvo i učiteljstvo, i slao n 
ražne krajeve da pastiruju i uče. U Ohridn sazida dvie crkve, naime jednu 
s manastirom na east sv. Pantelejmona, dragú poslie stolnú. Car Simeoii, 
koi ga je vrlo rado imao i j ako cienío^ čim stapi na otčev priestol, uzvisi 
ga najprije na biskupskú stolicu Veličku^ a po smrti Gorazda imenova ga 
nasliednikom Gorazdovim u metropolitsku čast QRaéki, Viek, //. 4/1.). 
Umrie Kfiment 27. srpnja 916.^ i bje pogreben u Ohridu u erkvi po njem 
sagradjenoj^ gdie se i sada moéi njegove čuvaju. Opis života Klimentova 
za vladíkovanja točne nam izrazuje n malo rieči njegov životopisac (cof, 
XXIIL^ ovako: y^nikad nije bio bevposlen; ved ili poducavaie diecUy 
njekim ukamí^juéi pistnenaj tijekim tumaéedi smisao sv. pisma, iii pako 



- »1 - 

motHaie, iU tUtiie, Hi fi$méé ki^nfeJ^ I doiBto od kftda prodje ■ Ohrld 
fék ijtí áo smrtí KlimMt revBO se sánimao spisivftDJero ki^íi^a nft Jesika 
tlftvenskom sa Bngare. Istí iivotopísso spomge kao od t^^giL ili spisaaa 
9í proredena sliedeóa diela: 

a) PokpMimm Miava (icaevi^i^, Xóyoq icaviQYuptxó^) aa prasnike 
•iele s^ÍB^I 

b) ŽUJa í diela UTÍseatli otaea; 

o) i oaa eest Tríoda, koja se Pentikottar ímeoaje. 
Oya písma bila so sa dogo pripísaná od knjígoslovaoa Sv. Klementa 
Papi, te éafaŕik Je prvi ístíní a trac^nsao. Od njih do sad nadjeao je: 

a) ijekoliko pohTalnih 9hva na east rasníh svetaoa^ n rukopísih ia 
XII. i XIIL stolíetja; 

b) pohvala Sv, Klemenia Pafe rimsko^ (91— 100.) > 

e} víerojatQO je, da je igegovo i i%vieiée o obrétenju Hela Sv. KU" 
meniíí, jer od ocevidna sviedoka; 

d) pohvala Sv, Konštantína i Metoda ^ 

é) valjda je njegovo í ono obsírno najstarije iitje Sv. Konštantína. 

Jur XI. stolíetja slávila se je aspomena Klímentova n crkvi bogar- 
skoj, kô sto nam jasno svíedoei Asemanov Evangjelístar. Najstaríja legenda 
o Klímentn^ spísaná od jedooga njegovih učeníka, bje tískana n Moskopo^a 
[1741.'), n Beoa od Paroperea (1S09.) i opet u Bečo od Miklosíca (184T.') ^ 
a dmga kratja i njesto mladja sa službom svíh sedmípocetníh svetítelja a 
Moskopolja (lT46.)'y te n ovoj se kaže^ da je Kliment íemíslio í droge 
snake (fismena") raxgovetníje nego sto sa oní, kóje je Sv. Círíl íxobreo 
(F. str. SO.). 

NAUM. Neana se jos, koga je roda bío. 8 Elímentom god. 886. 
prodje Q Bagarsko, i sajedao se s njíme odselí n Katmičivien^ gdíe je 
proveo ostatak svoga života, a aajvise n Djavata kod Ohridskoga jeaera^ 
labavU^jaéi se s dahovníckimi poslovi; gdie se u manastira igegova 
imeaa posveóenom jos ôuvaju qjegove moéí. Kliment spovíeda, da se je oa 
na natkanje Naamovo odvačío prednsetí prevo^jenja njekojih orkovnih 
kigiga; te ia tóga rasloaíto íivadja Šafárik, da onaj, koi je drage tako 
revnostno na spísívanje kqjíga nagovarao i poba<yivao, nge nisam na istom 
poQn lesíao. 

ANGJELAR. Ni njema se nesna roda; no samo se snade^ da je i 
on •& Klímentom god. 886. sasao d Bagarsku , gdie je kao gost pribívao u 
kaéi yelmoae Caslava, i malo kaésje amro. O njegovom knjíievnom rada 
nije DÍsta do sada poznato. 



- 808 - 

G0RA2D. Eodom Morftvfto^ i vrio latioskoma i grékomii Jesikm TÍest. 
Od Metoda bje sa Bvoga naslíedolka opredieQeii , te po smrti njegoTOJ aa«- 
aiedne oprar metropolitako stoliou a Velikoj Moravskej, ali i^a opaki Wíeh- 
tíng malo kasnje s oje svalí^ i prímora^ da se spasí a Bn^arskn, i^die je 
umro kao metropolít bac^arski (Hu Cange, Fam, ky9* aug, tír. Í74S)^ Moéi 
^Gorasdoye cúvaj a se a crkvi imena qjec^ova posveéenoj blixv Bielgrada 
QBeratá) u Arbaniji. Ní od njega do sada nemôže se isvíestao kaaati, sto 
je pisao. éafaŕik misií, da je najstarija legenda o Metoda, koja se panón- 
ska imenaje, potekla ii njegova pera. 

U žítjo 8v. Klimenta dolaní kao drog Klímenta, Nauma i Aňgjelara 
n biegaiga k Bujarom njeki Laurentije ili Lovrieta} ali je to sye, sto 
se do sada o njem znade. 

Us oapomenute prvopočetníke ide sada 4íepa kita njihovíh ucenika^ 
kojt sa tíelesno i dasevno a Bagarskoj na^avílí slávni rad svojih aéítelja, 
i bas dopeljali ga do najveée sjajnosti i savrsenosti barem za ono doba obcega 
mrtvíla dražtvenoga i knjíževnoga. To sa: 

KOSTANTIN, bískap bugarskí^ učeník Sv. Círila^ od koga, kô sto 
on sam káže (^Šafárik. Múzejník ^ rocn, XXII, D, J. sv, 1, 9tr, ZOJ), 
ime prími; a po smrtí Cirílovoj isto tako učeník njegova brata Metoda, te 
njihova diela nasliedova. Od njega ostaje nam: 

a) Prevod diela naslovom : Atanasija Aleksandrinskoga ceHri mIovm 
ffrotiv Arijanom^ sto je izradio god. 906. po nalogu oara Símeona na ba- 
garskí. Rukopis iz XV. stolíetja. Prví ga je spomenuo Kalajdovié Qlvan 
Eksarh, str, 14. 98, f r, 40, i str, V4, pr. ^.); 

b) Prevod diela naslovom: Izbor slova o nsdieljnih evangjeljik, 
naime 37 od fvana Zlatoustoga, a 5 od Isidora Peluzíotskog. Tu je Kostantin 
priložio jedno svoje izvorno slovo^ te i dodao ostalim svoje predhovore, 
úvode i aakijačke. Izradio je ovaj prevod jos za kneza Borisa po želji 
Nauma. U molitvi, u stíhovih písanoj, koja stojí spreda, govorí Kostantin 
o nedávno dogodivsem se kršcenju Slávená i o novosti je»ika , a kom 
pise^ I 

o) Po Šafaŕikn istomu Kostantínn íma se pripisatí dielo : Napisanije 
o pravej vferje, sačuvano u rukopisu od god. 1348. 

GRIGORIJ^ pop bugarski za cára Simeona pre veo je krátka istoŕiju 
svetskú i erkvenu ía grčkoga na bugarskí. U ojoj je osobito vasna čest 
o ramorenju Troje, uzeta iz grčkoga lietopisa Mal ale, i gdiesdie maego 
podpunija, Izpiske iz rukopisa prvé polovine XV. stolíetja u Moskvi iad«« 
je Kalajdovic. 



- ao8 - 

IVAN BKSARH kogarski, íli Btroftelj orkveni, dielovoditelj ilí poskník 
pttriJarhoT (ehorejňšeofuš, visiiator^ o^Aoiíntlr), biase jedan od najplodníjih 
spifiiateija bagarskih sa eara SimeoBa. Teodor Doksov probndi gtí na pisanje, 
a OD je pako na to droge nagovarao. O njem i o njegovih díelíh podao je 
▼rlo osoovno i važno izvíeáée Ralajdovié a knjíjsí: Ivan ESksarhy Moskva 
18Z4, Iz pera Ivanova potekla sa sliedeca diela: 

a) Sesiodnev (Heksameron} , naime obsirno tamaéenje prvih glava 
pnre knjige Moisíjeve o sCvorenju svíeta, po Sv. VaBilíja^ po Severijana 
Gabalskom i po svom sobstvenom mnienjn. Najstariji rakopís od g. 12I63, 
n Noskví; 

Jb} Boyoslovje od Ivana Damaekína, pod iroenom Nebesá; prevody a 
mkopisa is XI— XIL stolíetja a Moskví. Ovo je ved bilo tískano od e. drožtva 
Moskovskoga tradom Bodjanskoga; 

c} Dialektika ili filosofija od Ivana Ďamaskina^ prevod, a rnkopisn 
ii XVI. stôl., n manastiru Josifo-Volokolamskom; 

- d) Gramatika grcka od Ivana Damaskina; prevody ali jajegdíegdíe 
po potriebi slavenskoga jezika preinačio. Ostaje nam samo početak a skoro 
pomenatom rakopiso; 

e) Njekoliko slova na razue prasníke. 

NEIMENOVANI prevoditelj dva životopísa, sto je izradio za eara 
Simeona po nalogu Ivana Eksarha, naime: 

a} Zitja Antoníja velikog od Atanasíja; 

b} Zitja Pankratija, oóenika Petrova. 

TEOBOR (sin) DOKSOV ili Duks, redovnik; kogá Ivan Bksarh 
spominje kao revna podpomagatelja slavenske slovesnosti; te istoga Ivana 
na pisanje skloni. Sobstvena diela Teodorova nísa do sada poznata^ no 
samo se znade, da je god. 907. prepisao četiri slova Atanasíjeva proti 
Arijanom, na bugarski od Kostantína prevedená. 

HRABAR, redovnik bngarskí, napisa o ovo doba, naime jos za života 
neposríednih učeníka 8v. Ciríla i Metoda ^ vrlo zabavni članak o pismenih 
slavenskihy naslovom: skavanije kako sastavi* sviat, Kiril ^ Slovenom pi^ 
smena protivu Ja»iku. Ostaje a víse rokopisa počam iz XIV. stolietja, a 
bje sa prvi put tiskan u kaiihi»isu bez miesta i godine (po mnienju 
Dobrovskoga u Vilni meifju god. 1570^80.'). Ovdie, akoprem dosta tamno, 
i n» dmga svoja diela namienjiýe. 

Do sada smo naveli poglavite mnževe, kojí su za kneza Borisa í za 
siná mu eara Simeona probudilí u Bugarskoj i do moguée za ono doba 
savráenosti dígli izobraženost i znanost^ no sada treba nstupiti miesto í 



~ 30i - 

OMHBn, koi biftie naJglftTiíjí teme^J i revai podoplnitelj i rakovoditelj Coga 
dnseTooga pokrets. To Ije sam 

8IME0N, ear bngarski (jS88'~99T,'), o kom smo veé os^o dosta 
probesiedili (F. «fr. M80.^. Joi íi díetfnstva príona Símeon na naoke, i 
tako la mladosti svoje napredova, da sa ga veé tada sbog nje^ve Telíke 
oéeDosti poloprkom oasivalí. Velí Laitprant (M, HL e, 8.]: etenim 
Sytneonem i^{xiap)rov id est Semigrecum esse ajebant, eo quod m pueri- 
Ha Byzaniii Demostheniš rhetaríeam AristoteiUque Syllogismos didieerit 
átítío Je biskupa Klimenta i Ivana Eksarha n književnom rada, a t dro^'m 
vieátakom svogtL oarstva níje doisto svoje pomoéi kratío. Drží se, da je ii 
qjegova pera potekao prevod od 1S6. ísabranih slova Ivana Zlatoastos 
B njekiml dodatoi pod imoDom ElatostruJ^ t. j. zlatotok, sada a rokopisa 
is XII. stolietía a Petrograda. Víerojatno je, da ca ovoga eara sastavljen 
biaše í sakoník bagarski ilí po n jem íl barem njegovím nastojanjem í sa- 
díelovanjem, eim se u listtnah Cára Kalojana od god. 1197. i 1204. ôita: 
„sieat in libris nostris invenimas esse seriptam . . . inqaisivi in antí^aorom 
nostrorum soríptnras et libros, et bonae memorín imperátorom nostronui 
prvdecessoram leges*^ (Šafárik Siow, Star, IL ÓSOJ), 

Za eara Simeona bje još u Bagarskoj sastavljen Sbornik knjmmm 
Sfňatoslava, sad u rukopísa od god. 1073. saónvanu a manastira Novo- 
Jernsolímskom blíta . Moskve. Nezná mn se sačínitelja, a sove se kneia 
Bviatoslava, jer sa ovoga kneza rnskopa bje u Rasijí is bagarskoga roko- 
pisa prepisan, prekrojen i osposobljen. Sve to dokasoje jasno jedan dmgi 
rakopÍB istoga Sbornika, skoro íznadjen od Prof. Sttep. Šeríreva, bes 
vaÉnih premieňa prepisan teéajem XV. stolie^a ii bagarskoga. 

Us ovaj krátki pregled knjíževnosti bagarske za prvo doba, sto smo 
vecim dílom crpili iz sastavka slavnoga P. J. Šafárika: „Proevietanjš 
tlavenskoga knjiievstvä u Bugarskoj^ (Olas, //. sír. 43—83.), možemo 
sada slobodne uzkliknatí^ da sa Bogari ne samo izmedja jngoslavjanskih 
plemena, nego o oielom slavjanstva najprvi bili, kojí sa slayjanski národ 
otresli od staré hri^e, í protisnali ga jakím azhitom k drnžtvenoj í kitf!- 
ževnoj prosvieti evropejskoj. Zato s razlogom pise isti Safaŕik (Shw, 
Staroi. 9tr. Ô9Z.^ : y^Téehto a tém podobných muiáw i gegich néstuj^ 
eúw neunawenau fééj o näkoiné i mrawnj' 'w%delánj národu «lotMni- 
ského literatúra tlowamká, u> horegijeh Morawáeh, Ceekáeh, we SU^ 
wáejeh a Pol&té w tamém w»niku swém fotiaéoné, u Butharteh {'TfaraKn 
a Macedónii w to fogmue) a Srbeeh romfiônými opisy w oboru bohosšémj 
a histórie, preklady sw. pjsma, knih liturgických, dél sw. Ofetei 



pjrkewnjkú fréma, i^tofitém • Irf., iak .S0 okohatHm, ié i lMf% pri 
nemnokýeh iéeh •b^ejeh ^s^jek fo étifrgtolétujm iureekém mpuifei^ téch 
rég^kjfch kragin, fohled na m a nikdé$ij foklady $é$j kaidého fiMlran- 
neho tínmtele garykm a wsej néjfwyiéjm otdiwenjm noflnuge**, 

Veó Q posHeiino doba eara Simeooa, a još víóe za eara Petra ^je- 
gava sioa (997—968,^^ poéeáe lýeki aemirojací kaU^ti attogarskoj eistoóa 
aéeDJa, i tím još oaniáaTati domaéj mir. Naóelaioi topa tablndjeaja bili sa 
papovi biigarakí 

BOGOMIL i JBRBMIJ. Kojíge njihove ii oielosti oíso do aaa doéle; 
samo sa se pojediai komadi saéavali. Takove knjige bile su aaročlto: 
Äpokrifijska Evangjelija i Apošéoli, EvangjéliiB Ivana (oMobito óäkri" 
venje njikovoj ili pítaDJa k Hristu, i odgovorí njegovi (kóje su osobito 
ioffomiUi vrlo uvaiavaii) od -bogoipilskoga bískapa Nasarija (^cvietao je 
u Bugarskoj oko yod. íídO-r-1900,')^ po lapada rasprostranjení , bili sa 
ti8kani latinskí a Mletcih god. 1522., a a najnovije doba, naime god. 1832., 
od Giecelera o Getingi í od Eogelhárdta u Erlangí. 

Ovoga doba bile su joste napísane slíedece bogomilske kojige: 
Martoloj ili Fartolog (OstroiogJ^ Carevi snovidci, Čarovnih^ Qromnik, 
Molijanik, Kolednik, Jííislenik, Vlhovnik, Pútnik, Zvjendoetee i td. 

Po smrti eara Simeona (j9ÍT,^ pa tja . do padaoja > earstva bugarskoga 
sa eara Ivana Vladislava (1018,')^ postapice oslabljaše k6 sto politička 
moé tako i kajíževnost bogars^a. Ostalo Je istina dosta rnkopisa bugarsklh 
ip XI. i XII. stolie<ja, kih poéetak doisto n starije vrieme spadá, alí glede 
svoje vríedoosti oemoga se niposto natieeati s ono, sto je ondie ni^pisano 
bilo sa Borisa i Simeona. Ti rakopisí bili sa ponajveó.e prenesení a Rnsga 
joé sa Sviatoslava^ a navlastito sa Jaroslava, gdie sa se i saéuvali. Od 
ajih sa najvainiji: a) Mieieéni JHineJ is XI. stolíetjs, koí navodí Vostokov 
a avoda pri Ostromirova Evangjelju; b) Obiíi Mnej ili Obitnik iz XIL 
ili XIII. stôl. a Beóa$ c) Siihirar sa glasovi is XI -7 XII. stôl. a Petro- 
gradu, a drogi od god. 1167. a Moskvi; d) Četiri PsaUira is XI— XII. 
Biol. o Moskvi, o Petrograda, kod Pogodina, i a Bolonji^ e} od prevoda 
Sv. Otaea: Sbornik od god. 1076., rasličan od sbornika Sviatoslavljeva; 
Žitija Svjatih i slova Joanna Zlatousio$$ Grigúríja Namianskog propo- 
víedi 30, is XI. stôl. u Petregradn, i td. 

Padnatjem pako Bugarske pod grčki jaram (ÍOtS.'), sa samostal- 
noséu draavnom sasvim je propala i knjixevnost bngarska. Ova se je pako 
poBÍesto oporavila sa eara Asiena I. (11^^— Ií9li.), a Qpet se do njeke 
barem visíne podigla sa Ivana Asiena II. (ÍHÔ^Í94Í.') i sa Ivana Aleksandra 

20 



(ISSO^ISTĽ). I Áowio •0Uvsi amro moop rolLopís od ovega éokm a na- 
Baatíríh makedooskĺb, koí bosí sapise cára Aleksaadra, od koga imaBM i 
Djekoliko listioa, svíedoéí Jasoo, da'se Je sa oknovljenja earatva i samo- 
sUlse erkve bui^rske dosta radilo oa kiýíievBOiii po^Bj alí b tih spiaih 
sahnao ées tražítí oasj dah aarodsi, ona cistoéB i Bježaost slôga slavea- 
skoga^ sto tolíko odlikaje prvo doba kajiževoosU basarske. Svakako j« 
vriedso dt spomoBemo: 3iintJ oapisso gud. 1342., a kojižoioi bíogradskoj, 
i prevod Manassinog iietofisa is XIV. víeka^ a knjížnící vatíkaoskoj (tfi- 
ier Cod. lat. Nro. 7019., inter Si. il. ~ Cf. O n|ieBO;^« MabacchnoÍ 
ll«TOnH€H NA CA0K6NCKIh na^HKl. MOCKBA 1842.). Ali OTdie treba í tB 
opasití, da sa f^rôkoga sažanjsCva í za siloih i oeprestaoih ratova, sto je 
Bo|:arska po oboovljenju svoga carstva vodila, jesik slaveBO-bo^arski pre- 
trpí nalo po malo jakú iskvareoost, koja se veéoia strasom savrst u drag^ 
polovÍBÍ XIV. stolietja, tako da jesik oodasnjí jedva se ráslik^je od sa- 
dasnjega. 

KooaČBÍfli strovaljenjem carstva bo^arskoi^a po grabom biesBÍls 
asijatiskog barbarstva, i naslíedním zatarenjem sve one krasoe i svakia 
plodom po BogU nadarene zemlje, do mala sasvíni propade književnost 
bof^arska, i samo po koí slabí snak ojezín sačuva se medju sveceBÍci í B 
manastíríb, gdíe sreéno ^rabežljiva saka turska ne dopije. Alí čim sledae 
dvôrogatí vrag na slávni príestol Konštantína Velíkoga (1463.')^ Orci svojia 
Patríjarhom na éelu navedose Saltana, da ako mo je stalo do mira n Ba- 
garskoj, po sve satare národ bogarski, a Bavlastíto patríjarha ajihova i 
sveéeBstvo, Badajnéi se, da ce tím načinom prísílítí Bagare, da jednom sa- 
poznaja vrhpvoost erkve greke, te jesik i nje prosvietB prime. Naravat 
Toreín rado príhvatí te saviete, strovalí patrijarhiju bagarska, a miesto nje 
posadí n Trnovo metropolita grckoga saslovom ^E^ap^o^ ^ioT]^ BouXYa" 
p^fl^) naimeoovana po grékom Patri jarhd Carigradsliom, kóma je podlozai 
bio. Tím nacinom nmah poplavíse zemlja bagarska popoví grcki, kojí sa si 
tada za glavna zadaéu nzelí, javne í privátne knjížoioe srašiti, škole ba- 
garske akinutí, a naroeito narodno sveéenstvo satrti ili íz zemije íspeljati. 
Česa radi níje ostalo do danas iíí jedno knjige natískané na zeroUíata bn- 
garskom^ akoprem se znade, da je tamo gdiekoja tiskjarna bívala, aavlastite 
u Samokovu i u Solanik Sama nadbískúpija Ohridska, gdíe se odmah s prvá 
živalj bugarski njesto snažníje opre lisíci grôkoj, uénva jos sa njekoliko 
svoja samostalnost, i pridŕža u svQJoj vlasti do 48 eparkija poB^jvedím 
dilem n Arbaníji, u Epira, a Tesalijí, a njekoje samo a Hake4oBÍji. Ismedya 
mnogobrojaíh manastíra, kojí sa na sve strane ponosíto krasili ova slavaa 



- 807 - 

Bemlja, samo tri švt radi položaja D|ÍhoTa a bríesovfli oJbéoj propastí uibiegH, 
■aime Kilandarski i Zongraftki na sveioj ^orí i Rilski na Balkánu, gdíe 
86 p*aDÍcé Btieéa vlaatíte Bagarske i Makedoníje^ te ae Je n sadojem sa- 
evTsIo njekoliko vrlo vasníh i dragoeienjenih starina i rakopisa, ismedjn 
kih mDogo sanimifa pôvelja Ivana Sismana eadnjega cára bugarakoga (od 
$$d, ÍS79.'), A)i neprestaaim podbadanjem Patríjarha Grôkoga o Carihradu 
bvde napokon po NastafllI. 16. sieé. 1767. anisCena í nadbískupíja Ohrídska. 
Haló kasnje bje joste stroho cabranjeno sváko uporabljenje jesika bogar- 
Bko^ a slaibí orkvenoj i a ékoli, i jos tamo svakud aveden grôki po 
grôkih popovih i nčiteljíh, kojí niao si doísto askratili trnda i biesnila, da 
íriLoriene sasvím národní snaoaj í u tíh stránah, a miesto njega grčki po- 
sade. Tako se do mala dogodi, da je isto ime bog^arsko posve ícčeznnlo 
J08 in sama dvora sultánova. 

Kros to burno ŕ pesrecno doba po národ bugarski knjíževnost bu- 
garska iznadje si utoéiste ne samo u podunavskih dŕžava^ gdie osta tja do 
18 stolie^a jesik bugarski iskijoeivo kao crkvéňi i državni, nego i u Er- 
deija, ^díe se u, erkvi upotriebljavase. Ali pocetkom XVIII. stolie.tja lícu- 
míemost i vuhvenost Patríjarha grékoga snale sn navesti Portu, da í is 
podunaTskih dŕžava iitríebí ostánke bogarske prosvíete. ISnltan njegovím 
nagonom najprije izagna íc te zemlje vojevode tu vladajuée, kojí sn do 
tada bili od plemena bogarskoga, i postaví druge grékoga roda; a malo 
kasnje sfipoviedi, da u orkvu i u sve državne poslove miesto bugarskoga 
bude nveden jesik groki. Tako bje do god. 1820., u kojoj Rumunji, nemo- 
godi vise trpití tuc^e nasílstvo, odvažno silom ízgoniée begove turske í 
gréke^ no ipak osta tada u zemlji ne malo grčkih sveceníka^ i tako se 
gréki jezík veéim dílom pridŕža u crkví; Prem Kuza^ sadasnji vojevoda 
podanavski sasvim ga progna íz zemlje. Sláva mu. 

S druge strane n Bugarskoj napriedova najgolemije robstvo tja do 
god. 1830., kad nslied rata, sto so tada Turci imali s Rusi, biahu niipokon 
prisiljeni opet službeno spoviedití, da ipak ima n njibovoj državi joá národa, 
l^i BO Bugarskim zove. Tím cínom otvára se novo doba prosvíefe bugarske. 

U sto sn Bogari za Borisa i Simeona na iztoku jugoslavije tako 
silno uzpievali na poJítíékom i književnom polju, na západu národní doh 
jedva gdiesto se dízao i hrabrío, da si prokrói put k narodnoj prosvíeti. 
PrviÝ kojí su amo tom stazbm stupati i^očeli, bili su Hrvatí. Iz doba njí- 
hova poganlBtva óemamo barem do danas nijednoga spomenika, koi bi nam 
sasTÍedočiti mogao stanje njlhovo ondasnje izobraženosti. Kostantin Porphy- 
rogenit jest prví. koi bača nješto svietlosti na tu tamu. U poglavjo 31 



- ao8 - 

•▼•gft áieU • ufTévi érmm^ň^j pripovieda, da, éím ra Hrvtttt naselifi ^é 
■trane, fdie 4«iift« pribifsja, primiée odmah krát od rimskili popova^ i skla- 
piae vfoyor s rimakom BtoHoom tim avietom, da ée se aWek rnirno draatí 
9a bnaiedaími narodí. (• da a« ta pog^odko podpísali ehirographis fntfrm 
rfafff. Kaje lí Je to piamo kilo, jeaa U to Ule érte i raae; to se aaravBo 
toéno opredíelítí aonioie. Po tom aipovoro Hrvatí stopise ilakle o tiesao 
okdeaje a Rimom i latjinskoni prosYfetom, koja je tada okosí mala Dalnaeíjii 
í Paaoaija, gdie so oni bjehn naatonili. Ntje se aato endití, ako malo kasaje 
nalasimo medjo Hnrati javník snakova aapadooga apliva. 8äm craorísae 
Hrabar opomiiýe naa« da slavjanski narodí po naseUenja ajihovo e ote 
strane Dnnaja i pokn&éeiúa, ^HMkCIMMH H r^lYkCKUUH HHCIKMI mxmji^- 
a?e& CA nHCATH CSOB«lkCK& ^ftYb. Po Hrabrn dakle kílí bi ¥00 toda 
Hrrati nseli áa svoja porabu latinská písmena kao blížníí k sapado, Srbí 
pako i Bagarí (prčka, posto sa ovi s íatočnim carstTom a uakom odnoMJa 
stali i s njim graníčili; ali kod STÍh jezík, naíme podloga písma, bío bi 
ostao národní, sloTJeoskí. Nego ni od tofa doba ne ostaje nam nijedaa 
spomenik hrvatskí lafcínskimi písmení; dapaée prvé listine hrTatskíh vladára, 
kao ona Trpimíra (8St,^, Motimíra (^l.) í td. napísane sa ne samo latia- 
skimí písmení, noijeaikom latÍDskim, akoprem lasno se vidí, da sa hrratski 
misljene; sto bi jasno svíedočilo, da sa Hrvati primíli odmah s prvá latinskí 
jesik kao slažbeni, a samo sa domácu porába apotriebili svoj pnčki jeaik 
8 latínskimí písmení. 

AU kô sto, sa Bogare, takoisa ostala plemena jagosTavjanska iana- 
iadée glagoljiee po Oírilo bíase pôvod rasvítka národne ísobražeností^ a 
kajížestva navlastito. Kada je oprav Hrvatska prvo éutíla blagi opliv staro- 
slavenske knjigé^ to se ne daje isvíestno opredrelíti. Gornja Hrvatska ilí 
posavska a ovo doba sasiecala je bes dvojbeujožne panónske í a slovenské 
lemlje, sato nebi neosnovno btlo^ kad bi se prímílo^ da sa i Hrvatŕ kd sto 
i Blovenoi, odmab po dolazko braée Solanske a Veliká Norarskn t a 
Panonijv, osíetili koríst n|ik«va aéenja i prímili plodové ajíhova ona. 
S droge strane n^o bes temelja, &te po Parlata Knkaljevfé tvrdf, da sv 
Círil i Metod ged. 867., patiýaéí n Rím, proéli kroa dalmatiaske kotare, í 
ta aveli tom prigodom staroslavenski jesik a erkvene ebrede. Hrvak^ 
lietopisae, a i sam Dokljanao, odprto kažo, da se je amo 4oi^o bavia 
filpsof imenom Konštane (Ciril)^ koi a semljí Bodímira C^^kda JVroni- 
mira) naredi popove i ktijifu harvatéku i utvrdí memiju n mru Itukr- 
stovu. Oba prípovíedaja o sakooosnih kajigah, ké pri UmrvmHh oMmis t 
pri njih 9e nm/^de, a vovn se /Hetodios (Arinv, L 17—91,)' S (»tiro ata|i 



- 809 - 

■ BBkoa SATMa i UduiDJe sta^e polili^o « HrvAtekoJ. Mal» kaénje pekle 
em Cirfl i Meted preeli a Rím erkT* hrvaiske Migonoiii keesa SedeslAva 
•ápede od lepadne, a k ístoéeoj se prídroií. Noždaete so dalmattnski bi- 
skoft tada lahtierali od aveéeastva hnratakoga, da se oataví staroslayeB- 
■kik ki^ifa, kiaae f^lavei pôvody sto sa ae giká. 879. Hrvati opeť povratíli 
k. Rinn, éin dalmatíaako avedeastro oata Joa aa du^o sasliepljeno a Foôi- 
jeva kríio. . Teedeaij, dokevnik koesa Branimíra, iAieáeée godine odeiiEim, 
da tamo a?ojíin posveéeDJem sa prvoga biskupa hrvatskoga to boije stisne 
svoj národ k rímskej stolioí, te' se a Rímu bavio oprav onda^ kad Ivan VIII , 
poveden madroáén Metodovom í pravičnošdu namiere, opet sveeano potvrdí 
f orakn staroslavenskoga jesika n erkvi sveslavjanskoj. A da je Ivao, 
reéa ovdíe axogred, tada doísto svím Slavjanom to pravo podíelio, a ae 
aaaao MoravUanom í Panoneeb, dokasaje i to, sto kad su Bagarska i Sr- 
bua« Ipdíe je jepik' erkveni aviek bío staroslaveoski, iti se s Rímom držalo 
ili ae 8 njim dogovarale sa obnovíti atara ftadropa, níkad Rím nije ai 
dyojio o tom pravá ajíhova, a kamoli saktíevao, da ga se ostave. laviestao 
je pako, da je Teodosíj, apotríeb^ajnói agodnu prilíku odeiepljenja dalma- 
tíaske erkve od Ríma, tožío hrvatska ocíniti samostatnom ; a naôin to po* 
atiéí bes dvojbe najpodoboíji bíase t^j, naíme sadržanje staroslovenstine, 
koja je toliko mrsílo svedenstvo dalmatiosko, u svojej orkvi. Us tu prigoda 
bit ée se on dakle dofovarao sa Metodom a Rímu, í od Pape^ ako je ípak 
potriebito bilo, sto ja níecem, dosvolo primio^ da se i na njegovu orkvo 
pro^gne pravo, podíeijeno Morav^anom i Panonoem. Doaliednost moga mnienja 
potvrdio bi Nikola pop Rabskí, koi god. Í2ZZ. prepísa svoj psaltir is dra- 
goga napísaná nalogom Teodora solinskoga bískapa^^^— ^^-^^ Eto jos 
tada národná knjíga biase posnata a samom Splieta. 

ifad pako navedení raslosí nebi sasvím sadostiví bili uvieriti nas, 
da sa Hrvati veé sa Círilova ili sa Metodova života ožívali. divno blago . 
národne knjif e n erkvi, a ono je barom sasvim ísviestno, da je i a Hrvatokn 
kô sto Q Bngarskn i u Srbyo god. 886. prešlo s njom. njekoliko -ooeníka 
onih prvouoitelja sveslavjansko|;a národa^ i da su ja ovi to sve to više 
šírili i utvrdjivali. Nastav&e borbe nje radi u Hrvatskoj, i njesíno rasvijanje, 
Bsplodjenje í kooačno atvrdjenje mi smo podago opísali u prvom dilu eve 
knjige. Dodati éemo samo, da sa veliké aasloge o to doba a národa hrvat- 
skora štekli ona tri prvá národná biskapa ninska, naíme 

TBODOSU, ADALFRBD i ORGUR fSdO. do ok. 930.), a návla- 
attto sadajt, koí ako i nije, a to pooajvíse radi nenavidostí nasega Wíoktinsa, 
Midbiskopa Splŕetokofa, í sndraf ova njegovíb, veé onda, kao braéa soianskar 



— 310 - 

|»ovÍMii bio do svetlu i 4o otera, a odo bi ga barem morao národ hrírataki, 
a navlastito sveéeaatvo i^govo', u svojpj ospomení OYetom posretití^ í kao 
Bajgolemíjefa braoitelja iboritelja sa národne svetosti oje^ove osobitom 
alaibom počítali í poatovati. Istina nemamo do sada barem odkritih písanih 
spoiuenika^ ki^i so poteéi mof^li iz pera OYO^a slavnoga moža; ali tko so 
Je toliko živo sansímao sa prosvíetljenje svoga národa^ sa narodáa knjign, 
nije mogpce, da taj níje í s dieli svoi^a nma dao drugoma prímiera i na 
kujisevnom polja. 

Dočim se vodila ta raspra zä orkvení jezik a Brvatskoj, pnčki ostá 
posve pri prostom národu samo za domácu porabu. Vladári hrvatski. valjda 
iz politiôkog razloga, u svojíh državnih poslovih napriedovaha slažtt se 
jezikom latínskím; te zato tja do XII. stolietja nemamo spomeň ika a prosto 
hrvatskom jezíku napíéana. Samo n ostavsth listina latinskih od onoga doba, 
počam od najstarije Trpimirove (8S9J), dolazi gdíekoje ime vlastito ili koi 
slažbeni izrax, na pr. Trpimir^ Branimir i td. ifupany ded. po^te^nik, 
uh'usttTj iéitonosa i td., te se na temeljn tih riecíh i razmierih njekojíh 
glasova osobitom víestínom na skoro sauzeo nas vrli filológ Prof. V. Jagié 
osoovati sliko ondasnjega pnekoga jezika hrvatskoga^ a jos vise očekajemo 
od njegove vanredne sposobností, navlastito za takove predmete^ na to 
veóe pi'osvietljenje . one tamne dobe hrva'tske književnosti. Iz njegovih bistro- 
umnih izpítivanja môže 6e i to izvesti^ naime, da se je slika jezika hrvat- 
skoga najstarijíh vríemena/odlikovala bogaUtvom obiika, kako nam jih po 
priliei predocuje najstarija gramatika slov jenská (V, KnJiievHtk. God* 
L SV. 3.). 

Rekli smo, da se prem početkom dvanaestoga stolietja, a to a hr- 
vatskom primorjo^ prikazujú prví pismeni spomenici pučkoga jezika hrvat- 
skoga. Oni sn svi pisani giagoijicom, sto nam ocevidno dokazuje, da so 
Hrvati, od kada jim pridose cirilove kojíge, odmah o.dbaeili latinsko pismo 
i počeli se složiti círilovim. To je navlastito pôvod dalo uplívu pačkoga 
jezika na sama stovenstino, koja je sa Hrvate naravno bila mŕtvo slovo, 
te pisci i prepísníci crkvenih knjiga, neznajoói stároslavenskoga jezika, 
óesto su staro sliko nepoznatu mienjalf sa svojom poznatom. Tako sa po- 
tekli rukopisi staroslavenski upliva ili recenzije hrvatske, koja je svakako 
starija od srbské^ jer tada je Hrvatska barem o njekom cvieto svoje poli- 
tické . vážnosti bila i snažno se hrvala sa protivníci svoje národne prosviete, 
docim Srbíja o to doba jos je stenjala o svom prírodnom barbarstva pod 
íztoénim jarmom. I uprav s toga^ sto staroslavenski jezik biase sa Hrvate 
mŕtvo slovo, dogodí se, da nije ni ma kôga upliva imao na pnóki fovor. 



- 311 -^ 

pABto Sk je Dftrod smatrao kao ojeka Bvetniu^ o k oj o dirmti oije nmieo} 
éim s dni^e strane nplív poôkpgA na ntarosUvenski prnža ictrasivaoeo 
jesika hrvatekosa prvib yríemena to víée naéína sa sposnati mo prvo* 
bjtna aliko. 

AU akoprem do XII. stolíetja neroa ni jednoga spomeníka hrvatskoga 
n» paékom go?oni, sa takt se ipak držali môže í vzetí onaj jediníf koi 
nam tja do XV. atolíetja ostaje od alovenskoga plemena n StajarskoJ, tako 
sFant 

FRISINSKI ÍH MONAKOVSKI Rukopis od god. 957—994. Slávni 
Safaŕik n toj misii utvrdjuje nas čím píše (L c. str. 714 J i ^Ohledcm na 
náŕeéj to gisté snateldw gasyka slowanského nenj tagno, že Slowané win- 
díotj neybližsj j^saa pokrewnjci . Chorwatúw a Srbdw, s ntmiž i zemepisné' 
saaBod/, tak daleee, že nárecj téehto tŕj wétwj gen gako odliky gedné ŕeéi 
(idioma) powažowatí. dlažno, kteraaž neypŕjrosenégi ŕeéj illyrskau gmeno- 
watí Ize, pro rozdjl od ŕeéi mské a bolharské, tolíkéž na nékolíkero 
swldétojch aáŕeej rosdélené. Anis pak Damjtati slnsj, že tato pŕjbusnost 
aiŕeôj windiokého s ostatnjmi dwéma illyrskými (ehoncaiskjm a srbským) 
kaď to prwa w nowégsjeh ôasjch pawstala, buď to nepatrná a panse náhodná 
gest. Neystarsj . památky gasyka koratanskýoh. Sloweneúw; saehowané w 
rakopísQ Frisinském, asi 1.960—990. psaném (nyt^ w Mniehowé)^ néméné 
I gednotliwá slowa, rostraošená w listinách 8 ho a 9 ho stôl., dodwédéngj w 
plné mjŕe. že gíž tehdáž, t. w 8mém a 9 tém sto!., náŕeój windické w pod- 
statných wécech rownéž tak bylo od ostatnjeh náŕečj slowanských, gmeno- 
wité od cyrillského čílí starobalharského , rosdjlné a chorwatskému í srb- 
skému pŕjbozné, gakž ge podnes býti spatŕageme.^ Zatim napreduje isti 
spisatelj dokazivati .ta svoja načela iz filologíčkih príniiera. S druge strane 
poviestníca učí nas, da iz iste pradomovine zatatranske izajdose Slovenoi, 
Hrvati i Srbi kad su se amo dosdili, te 'da su pO krvi braca. 

Iz navedenih razloga po Šafárika môže se dakle bez dvojbe držali 
taj .Frisjnski spomenik kao plod istoga hrvatskoga plemena, kao prví drago- 
eienjeni oviet naše počke jagoslavjanske književnosti. Evo sto o njem píše 
▼rli g. Ante Janežic (Slov, Siov. Cehvac 1864. sír, 190.): yflHBrMnski 
rokopis^ naj starise písmeno posestwf Sloveneov^ Je bil wujden u nekej 
MonakovskeJ kniiniei L 1809'.. Obsega tri od dveh ramliénih mizienarjév 
fisane odlomke, ki ima však svoj poseben pravopis : 1. eno očitno spoved, 
ki jú ima srenja %a duhovnikom moliti, 2. homilío o greho in zvelíčanji, 
in 3, eno spovedno molitev. Imenuje se Brizinski, ker Je bil naj popred 
v mestu Freisingen na Bavarskem hranjen in séle potnej v Monakavo 



- 3» - 

prsnešen, Scsimvm Hk dragotenih špommiikov^ ki 90 $€ iicm v frefUik 
im ÄL m XIL «ŕo/é#f«, okralili sé j^fisuie ^rimiMkim mimianarjéw^ 
ki so WMd L 7$9. do ÍOOO koriéanoko voro karaníanokim Sioveneom 
omnanovali, Omilia Je neki oootavljewa f o Akrahamu KarafUmrnškomf- 
Briminokem oko f u od L 9ôT. do 994, Vna i<ea Ofioa ota^ po jemikm oodiH, 
oe otarejoa. Noo olavni rojok J. KopUar J$ H froimoniini rukopis 9 
svojej knjip Olagolita Chmanus notisniti dal ter pa uéeno ranloHL^ 
Ovi^ frísinski rukopis, koí sada se čuva u MonakovskoJ kojižaicí, bio je 
la prví put tískan u Petro|;rada (Pan^alniki olow. olowesnosH 1827,}^ 
a skoro ga stampa slávni Niklosíé na syrhi svoje Chrestomathia Polaeo^ 
sloveniea (1864.). 

Po frisinskoiD dolasi aarn ki^o naistaríji pravo hrvi^tski sponesik 
knjíievBi podnga iistinq glopoUska, "kojii Je g. J. Čméié prvo na svietlo 
dao 11 Kat. Listu (od. 18«0. br. 2P.y a opet Kakn^evié d diela: Pomesíui 
spomeniei juinik SUoveno (kaj. I. str. 315). Na. svrhi te listine káže nodmr 
Petar Petris: prekopijmh s lotin^opa na hrvatski Jom^ s je^no skmria^ 
face latinské pravo i verni. To nam Jasne sviedoói, da je mkopls, is 
koiCa Je crpio Petris, napisan bio latimkimí pisméní, a ne jesikooi. Nena 
pako dvojbe, da ova listina fkvorno bje napísaná slasoUiodm. U igej sjaje 
éista sKka paékosa jesika hrvatskoga najprvih vrienena. 

Ali najvažniji spomeník tóga pačkoga Jesika sa ovo prvo daba.jest 
bezdvojbeno 

KRONIKA HRVATSKA. Bila je isnadjena konoem petnaéstoga sto- 
Hetja od velikoga poljíókog knesa Dojma Papalíca SpUcéanina nKrajíní, n 
njekom miestu nasvaoom Markovic\ ležeéem medja jeserom Skadarskim i 
Barom (1). Papalié se spominje a Poljíčkom sakonikú godíne 1489. kao 
velíki knes. Godine 1444. podloživ se Ppljica svoje vqIJo MletaokoX vladi, 
merala sa ipak primiti za Yelikoga Kneza jednoga Spfietskoga plemiéa. 
Dojam bio Je sadnji od tih knezova; on bo god.- 1483. odpravljen je ia 
dŕžave, a Poijioa opet se stave u slobost. 



(1) U Arkivu Mletadkom ima sjaset službenih spisa, kojí spomtqja selo Markoviéf i 
prediel nazvan Krajina, ave leieée mcdju Baromijecerom Skadarakim. Na pr. i3. nq. 44ttL 
Fraiýo Quiríni knez i zapoviednik Skadarski povelom prima u oblaat mletaoku omnes M 
villa Merchoevictii ac Gerdoevichi, et confirmamus et ratificatnut eis omnia Hla que ienaU 
et po98idtnt itd., a vieée iqietačko ne samo potvrdí to písmo, no dodá mu joá drugíh povla- 
stíea (íi.iSO. trp. 4U6.—Senato Mar. str. 1ti8. 168.). Okolíca pako, i^ie je to seio ležalo, 
u iftlih apiaih dolazi pod imonom Crayna (See. Cans. Rog. i9, lijmja 1479. í td.> 



- 318 - 

Od ove staré knjtge, isvDrno piskne hrvat^tim pi9mom, nmmt 
^1sgolf}footD ilí bosttBBkoin bvk^eoiki, isvede Pap^líd prepis, i dade ga 
Marka Maraliéd, ^lasovitomit Splíetéaninu, da ga prevede na Utinski; iti^ 
MamtŕéeT prevod od god. 1610. Vi peslie tískan po slávnom Ivana Laeiéa 
TrogiranÍDa (De Reg. Dal. et Cro. Frank, 1666. str, \ 303,)* Godíne 1546. 
Jerkô Kaletid ís Papaliéeva prepisa izvede istn krodikv latlBieom. Ksletiéev 
prepis ovako svrá^je: yyfíoÉpodin dmine fúfaHé nájde ovoj fismo u 
Krajni u Míarkútňc, u j e dne knjige staré, pišane karvaekim piemom, 
itefnsa reéeni dmine rié po ric . a Ja Jeroiim Kaletié otfoj pripistA im 
reéenih knjiy na tisuéa i pet 9ai i éetardeset i seet, na dedam dan 
otuhra mieepa n emihi bogu hvaU, Od Kaletiéeve podje a mke Ivana 
Lveíéa, koi^. idué o Rím, tamo Ju ponese, te íssa Ivanove smrti osta t 
Vatikánskej knjiňifei, gdíe i danas stoji pod brojem 7019. 

Gos. J. Kakaljevíé, koí je ova kronika za prví pat tískao b Arkíva 
za poviestníca jagoslavenska C^nJ, /. str, 1—3T.), o njoj píše: u insda^ 
vanju ove kronike posľut^ili smo se sa dva rukopisa, Jedan od ovih 
prepisa u Vatikánu god. 1819. Matia Kapor ť« Korčule, i pokloni svoj 
prepis 24. svib. god. 1841, Gosp. Dru. Ljudevitu Gaju, koi ju našemu 
historickomu druztvu priateljski xa porabu pozajnii, Drugi prepis po- 
súdia nam je g. Stanko Vraz. koi ga i'ft Praga doni. U obádva rukopisa 
bilo je dosta pogriešakah, i mi smo mogli naš tekst samo tako ivpraviti, 
sto smo tocno prispodabljali jedan rukopis s drugim. AIí mnogo vise bio 
bi gósp. Kokoljevié za&lažíô íz filologiôkog pogleda, da je ozeo za tekst i 
vierno tiskao jedan od onih prepisa, a a opazakah íz drugog ízveo sve 
ráznosti i svoja popravljenja; tako bi smo barem znali, sto je u pojedínih 
prepisih bilo, i sto je iz njegova pera poteklo. 

Nemamo víestí , s kóje bi se razaznati moglo , kada je oprav napí- 
saná bila ova kronika. Alí ako se ja príspodobi s poznatom kroníkom popa 
Dnkljanina, koi je živio oko god. 11&0., doéi ée nam ipak koja svietlost. 
Dakijanín spovieda, da je on pod starost 6v.oJB kronika ed? selavonioa littera 
oa latinskí preyeo. Sad obe ove kronike, naime naša i Dokijanska, mal da 
ne od riečí do ríeči slaža se tja do smrti Caslava (t. j. do redka 93S.J, 
te vedim sa dilom ísta stvar. Odatle o napríeda Dukljanska po sve se 
odalečaje od Papaliéeve. Ona se baví o Srbíji i svrsaje sa knezovi Rado- 
savom f Dešom, Uroševimi sínovi, a ova pako o Hrvstskoj i okonôaje 
smrtja Zvonimíra. Njeki drže, da je isti Dakljanskí pop naša kronika naj- 
prge hrvatski napisao, a a starosti pako, da ja je oa latinskí preveo i 
ďodao joj dogodjaje, kojí se do onda biaha dogedilí, ili da je on sam 

20* 



- 314 - 

fnwto pnri ^ie dio li k<4«C storijecft rak»pi6», ie n« éúétM dio dnigi oi 
dob« VladisUya do Rado«l«v« i Beie. AH Je vieroJftUiíJe, d* ■« ova dva 
ftpífatelja npotriebíli njeko ataro písmo, kojo Jo dopíralo do smrtí Čaalava, 
a oatala do svrhe, da on mu oni iatí dodali, avaki ono, sto Jo spadalo aa 
svoj národ. 

Qledo národne povieotniee^ t. J. sadrsai^O) obe ove kronike imijn 
odveé slabn ako li ne nikakvn vriednost^ Jer n njíh stoj e sa svim smiesana 
i diela i imena, a svakvd proniôa sivari, koje niti se slaia sa spomenioí 
ono|p doba^ niti bi lo^ôno obstojati mof Ie. Nista ne mai^e i a lad^jih vrío- 
meníh njekoji srbski pisári osnovaše red svojib ondaanjíb knesova ili kra- 
(jeva po takovom kale, kd ito odprjje Llikarí, Orbiní, Katalinid, évoar, 
Pejaóevid i td. 

Vriednost poflavita nsae kronike sastoji a Jesíka. Ona Je najstaryi 
spomeník pncke brvaUke knjiievnosci, í svíedoéí nam stanje Jexika naaesa 
sa ono doba. Isnosi najočítíje trakove čakavskoga poriekla; o. pr. éa i vmé 
(miesto ito i naito)^ tmi i imile (m, tma i imalé), i*di {m. nadi ma 
ime) , jazik (m. je%ik) i td. Ima n njoj i okonôaka na staroslavenski, 
n. pr. kiéia, sritosia m, oknutie^ rodisim 9€y ottasša, frifravisia^ efcoM 
96^ nere^ ra%mi í td., te se promice amo tamo i koja riec italganska, n. pr. 
tkarttniuéahu^ karuni i td. U ostatom jesik je podosta ôíst i pravilan, a 
slog jak i jedar. 

ZÁKON VIN0D0L8KI, ^astavljen n Novom hrvatskoga prímoija 
jos god. 1280. n vece iivoroih istísaka; dakle je, osím Pravde RMíske^ 
najstarije posnato sabranje slaijanskili sakona písanih n oarodoom Jezíku (1). 



(1) Pravda Ruska, ure^jena najprije velikim koezom Jaroslavom Vladimirovicem oko 
god. 1090., pa umnoiena njegovimi sínovi god. 1054—68., n^jposlie u XIII. stolietju bje ix- 
nova ofoáirno priradjena i napísaná, te zatim do danas viiekrat tiskom izdana. Opomeauti 
cemo uz to, da príje Vinodolskoga bje složen zákon Rogozni6ki, naime S. traviga 1235. u 
Rogoznicí blizu Omiia. Ugledao je bieli sviet god. 1845. u 22. broju k^jiievnoga casopisa 
La Dalfna%ia u talganskom jeziku iz ruk'opisa XVn. stôl., ali se lasno d«ýe razumleCi, da ja 
izvornik bio bez dvojbe hrvalski napisan. Gdíe ovaj pako leii, neznámo. A reči cemo i to, 
da i zakonik Budvanski, kói spadá na doba careva srbskih, kd Ílo on sam káže, po svq 
prilicí biaáe izvorno hrvatski osnovan, ie osta nam samo u prevodu italijanskom. S droge 
strane nisu bez vážnosti za hrvatsku národnú knjigu onoga doba i svi ostali sakoniei naJIk 
primorskih gradova, akoprem su svi latinski ili talijanski sastavyeni bili: poSto biaha pri- 
redjeni joá tečajem XIII. ili XIV. vieka na temelju davnyíh rukopisa, te u igih ima sjasel 
slika slavjanskib. Cega radi ovdie éu jíli u krátko naznaČiti : 
Staluta Civitatis Fluminis. Rukopis iz XVI. stôl. u gradskoj pisamici Rio^oj. 
Srffru/a Civitatis SegntBj od god. 1388. Rukopis iz XIV. stôl. u Senju; izdan u Arkivil 

llí.141. 



ftadili sa o 08B«ir»iija ov.o^ sakoiiik« storeiiiie Visedola, koi je u oii» 
ioba obnstiDfto vaB predtel medju Sei^em i Rlekem, o príbitjo Leonarda 
ihrangipana koeia Krčkog, Vinodolskoe í Modroskoga; sastavIjajniSi aknpiio 
0ve prastaré xakone, kako sa ae do onda bili ostmeno ilí pismeno saéovalí* 
OTaj sakonik enamenit je i sato^ sto nas obaviesdoje o blagom srdoa i 
deiQokratiókom doho FraokapaBskcm oslobodí a jaTDom aivota ono|;a vrie- 
■dna. Na priniier; po ajem krívcí díbu se meéalí na make, lomace í tor- 
tare, kô sto se onda obicavalo i kod najísobražengih národa; ta sa se 
najveée kasní Boveanom flobom aamirívale, a s oními, kojí oisu a stanja 
bili iaplatití jíh, niogao je knearadití, bili popovi, plemióí ili kmetovi, sto 



Statuta Civitatii et inntlas Veglia, Rukopis is XVL stoh u Rabu i kod Kuku^evica, \z XVU. 

kod Gicogne u lUetcih, i u mene. 
StattUo di Cherso et Osteróf po dávnom rukopisu izdan god. 1640. u Mletcih; iztisak u 

Marcianl. 
Statuta Civitatit Arba. Rukopis is XV-^XVI. stôl. u Rabu i kod Gurafa. 
Statuta CommunitaHe Pagi» Natiskan god. 1837. u Mletcih; iztisak u Marciani. 
Statuta Jadaiina. Rukopis iz XVI. stoL u Marciani i u Malobračaninah Dubrovačkih ; natiskan 

god. 1S64. u Mletcih; iztisak u Marciani. 
StaťiUa Civitatis Scardonm. Rukopis iz, XIV. stol. u Marciani ; prejiis u mene. 
folumen Statutorum, Legum et Heformationum civitatis Šibenici. Rukopis iz XIV. stol. u 

Marciani; natiskan god. 1608. u Mletcih. ^ 
Statuta et reformationet civitatis Tragurii; izradjen 28. veljaoe 1322. na temelju rukopisa 

od god. 1286., i nätískan god. 1708. u Mletcih. 
Statuta Civitatis Spalati. Viáe rukopisa iz XIV. stol. i poslie kod Lanze, Malobracanina u 

Dubrovníku, Kukuljeviéa, Gieogne, Katana u Splietu, u múzeu Zagrebačkom, í u 

mene. 
Statuta municipalia ac reformationes magnif.Communitatis Brachiae; sastavljen g. 1305. 

Rukopis iz XVtl. i drugi iz XVIII. stot. kod Gieogne, NisetiiSa i u mene; natiskan 

god. 16S6. u Udini: 
Statuta Cammunitatisí Lesinae; sastavljen god. 1331 , a natiskan god. 1643. u Mletcih; izti- 
sak u mene. 
Uber legum et statutorum civitatis et instUae Cur%olae ; ' sastavyen god. 1214. Rukopis iz 

Xlli. stol. kod Kapora u Korčuli; natiskan god. 16^. u Mletcih (V. Wen%d. Árchiv. 

Jahrg. 4849. //. Bd.). 
Ubro ddi ordinamenti et dele utanae de la universitade et de la comuni de la intuía de 

Lagusta; sastavyen god. 1310. Rukopis iz XIV. stol. kod Kuku^evica, i kod Malo- 
. braéanina Dubrovačkih (V. Wen%el, L c). 
Liber de ordinamenti et de le usanxe de la universitate dd Comtrn de Meleda ; sastavljen 

god. 1343. Rukopis iz XIV. stol. kod Malobraéanina u Dubrovníku (V. Wen%el L c. 

Dubrovník III. 494.). 
Statuta Civitatis Cathari. Rukopis iz XVI. stol. u Marciani, drugi kod Gieogne; natiskan 

god. 1616. u Mletcih. 
Statuta Civitatis Buduae. Rukopis iz XVI. stul. u Budvl, docnija dva u Marciani, i u mene. 



■■ dff»fo$ MO* iTftniiea, mIbm ko}* inje (« ť (j«^< lafcopO' "^^ 9^^ 
100 litera ili d« m ••&(»» a iena 4obrA (Um mofl* J^ isto Uo eoviek 
iMvieioéití B 8«4<i$ labnuJMO je bilo re4iti bo popom ili monahem bes 
4oivolo knoM i obéino, a popovi moralí a« kó i dnicJi Ua4i atražn činití 
po Boéí* I OFakdan Ipak aloiíti misu ili isfabití vola$ kaoxa je slebodno 
biU avoMB 80 iadainika po wnlii oovethi i U. 

Ovaj sakoník bje sa prv! pat natískan po AotÍ IHažaraníi^ n Kolo 
(18tí. knj, tlL «ír. áO—fT,'), pdie Je s njega dodao kamenopísní snimak. 
Črpio je Mažoranié ís isvornika, koi ae danas čova o Arktvii Kaptola 
Modni&ko^ a Novom) no poi&to je na reée strana osteéen, sato na drogs 
stranu nastaví ma svoj prepis, naime kako bi |;a on čitao. Ovaj fsvoŕaik 
sastoji is sedam jedaakih komada kože, na sriedini previnati i sastveai 
tako, da éine 1i listová, od kojih 19 strana je samo písanih; a 486 redaka. 
Pismo Bvakod jednako, samo s pecetka so dva redka i pol aglasUmi slovi 
napisana. Početná so slova cesto jako naéarana, a na konca njekojih §. 
dodajú 60 njekakva slamená, koja na igeki naôín pokasaju, sto se ondie 
sadržava. U njem je narieéje hrvatsko^ kô sto se a Vinoílolo jos áanas 
éi^e, ali pod pretežkím uplivom staroslavenstine , is kóje se uvoee sjaset 
slika, n. pr. go9fodanj^ ot, fta, jetut, vse, ubo, v/Jk— vuk, vedeti-^sein^ 
a sa gošpodin kaie se velikí mui ; sa saerosaneia /so?, tiesan aakon ; sa 
Währani^y vernes; sa aut— aui« volja—voija. Ta/ sakonik svíedoči^ da so 
se sa ona vriemena o tih stranah talijanski novoi rabili. Ima jos ne malo 
itaiyanskih ríeôi, kô sto su: bánd. dupai, faU, impaeat i td. Koroadié 
ovoga sakonika slagoljicom natiska Šafárik (Paméi, Mäkol, pisém. v Fra%e 
1863. str. 92.') is rukopisa pxgamínsko^ sestnaestoga vieka, kot ae eova 
u knjísniei gosp. L. Gaja u Zagrebn. Oosp. J. Kuknljevie oakanío ga opet 
isdati ciela prvobitnom slikom glagoljskom u III. knjisi svoga diela: Po- 
viesini Spomeniei Juinih JSlavetM, sto je veliké hvale vriedno, 

RAZVOD medja posiedovanja pahrijarhe oghjskoya^ kne»a paa»fi- 
skoga, občine pazineke, vláde mletaóke i drugih vlaetelina ttemije istri- 
jofurJke; sastavljen dne 5. svibnja 1325.,, a a njem se spomiiga i vierojatno 
navadjaju listine spadajuóe n^ jedanaesto i dvanaesto stolietje. Imamo fs 
u glagoljskom prepisu od popa Levca Krížaniéa is Barbane, biliežnika. od 
god. 1546. Taj se prepis sada nalazi u g. L. Gaja, te is ojega je crpio 
Dr. Staréevió, i dao s*^ tískati latinskim pismom u Arkiva sa poviestoico 
jugoslavensku (knj. IL str. 99T- ^975.); a stoprv opet ugleda bieli sviet 
ízvornom slikom glagoljskom trudom g. Iv. Kokuljeviéa (Pov. Spom, Jui. 
Sláv. L str. 3—416.). Opisuje ustanovljeiýe granica medtjo posiedovaiyi 



AlberU knesa Metlíke i Púina, lUimiiada Poáreke Oflejskoi^a, Mletoéke 
Tlade i dnigíh vkcit^Iina zemlJQ istarske. Ic ovoga spomenika j«sn« se ?Ui, 
4» je onda jexik brvataki bio ne samo aložben nego i diplomatiéki ; }08 
owdtí, kad mno|;í zapadaí narodi nlso ni rniBlilí, da bi svoj na to veliéan- 
stveno iBÍesto uzneli. Po Starée?iéa jecik hrvatski d ovoín ragvodo bío bi 
puno eistiji. nego H su pisma mnojfih nttiih daiMUHJih fisaea^ i dodaje, 
da je písmo n rakopisa Qajefo éitio, krufno i dosta tíepej ali iareno, 
Jer Ute Heéi (pr^epísatdj) nemalo evaki fut drugéije pHe, a (ťm sh>ar 
tako Mfamriena po^Je^ da je drugda mueno^ a cesto, nemôžme pogaditi^ 
kako treba da se štije . . . pisae mesa ne samo sva tri hrvatska (i^ovora, 
naime stokavski, kajkavskú éakavski) nego i slovenM t. j, kramjski^ pa 
sav ovaj smes zove ie%ikom hrvatskim, sto je po sve pute stvor Jako 
%lamenita. U tom rnkopísa íma krasnih ríeéih: ca originál (t/ť podiinik') 
matica, sa plemici %tatopasa^ciy, sa sabor spraviste,. Velí se : dv^ju grádu, 
^a kase se i škof sa biskup y brUof sa Fríedhof, 

Na pleme liŕvatske spadá j os njekoliko kojisevnih spisa Is éetarna* 
estosa vieka, od kojíh sa najsnatníjí : ' 

RODOSLOVJB Bosanskoga oliti Ilirickoga i Srbskoga vladanja^ 
%ajedno postavljeno po Stanisiavu Rubéiéu popu» Na stavu SHepana 
Nemanjica^ cára Srbljina i Bosnjaka god. 1S^, Dakle jos šo<í>d<s 1340. 
natíska pop Stanislav Robôió grbove švih njegdašnjih takó svanih pokrajíná 
ílirskih, i moegih plemenitih obitelji bosanskih i srbskili, i prikasa na slávu 
Štiepaná Nemaoica, eara srbskog i bosanskog pod navedenim naslovom. 
Enjiga ísvorna nalasi se u samostaaa Pojnickom kod 00. Franjevaea, kóji 
ja čuvajo kano ti x.ei[i.t^Xiov \\l gyetí aroanet ^ svojih starina. Tako pise 
Ot. A. Knežévic Bosnjak a Zviezdi br. 18. 

NARRDBE KAPTOLA SENJSKOGA od godine 1380., sastavljene 
12. traynja a kaptolskoj siedniei, na tu sTrho posvanoj. da se po njih na- 
snaée i omejaše pravá i dožoostj pojedinih clanova pnoga orkvenoga tiela. 
Ove je naredbe crpio Iv. Kakuljevié is dvajuh starinskíh prepísa, od kojih 
jedan Je is XV. a dragi is XVI. stolíetja, i dao tiskatí u Arkivu sa po- 
viestnieu jagoslayensku (k^J, ÍL str. TTr-S5,'). Stariji od tih rakopíaa 
bolji je i savrseniji od mladjega, koi je i manjkav, Nije dvojbe, da je 
ataríji prepísan bio is glagoljskoga isvorníka, posto je dobro posnato, da 
so se još u ono doba u hrvatskom primorju sve listíne pisale jedinito 
glagoysklmi pismeni. 

STATUT OTOKA KRKA od godine 1388. — Prvá í glavna strana 
ovoga sakonika bje sastavljena jos sa krokib, se^skih i modruákili knesova 



- 318 - 

StíepABA i IvftMft (iliMNi), lirovs BftHnlm FniBko|Mina. Sliede drie naredbe 
mletačkoga obskrkitelja íli kneia na Krka, Petra Kalba od godine 1483. i 
1484. od drvge rake; pa opet od prvé krékí gakonik od podine 1470. v 
vrieme kaeia krékop Praaje Duke, i Mihatla i Ivana Mora, obskrbitelja 
Mletaékih na otom otoko. lasa njik elCedi krátka osada od god. 1599. sa 
saostavsem prašnom prostom; te se napokon dostavlja statat Vrbnika od 
fod. 13412—1498. Ovaj mkopis bfo je prepísan gfíá. 1529., k4 sto se stije 
na koneo: Ja fop Or$ur Zaikovié, to prefisak # harti bumkuUné «s 
kariu bergaminu, f o froinji šud%a; i po urdini vM ffrUeinieih, na 
1696, lavoKnik, krásno napísan (UsoIJskom bakvíooro, nalasi se n Vrbnikí 
na Krokom otoka kod g. Josipa Petrisa. Mno^ stroiijí dah vláda o o von 
negoli a aakonikn Rososniékom í Vinodolskom, sto Je Krk veé od X. sto- 
líeljá st^ao pod mletaékom vladom, te odovnd naslíedío ona strosost n 
svojík sakoníh, koja je vládala d Mleteth í n stranah, gdle it ova vláda 
svoj upliv raspraživala. Iv. Knkoljevíé sa prvi pat natíska kréki statnt 
latioskimí písmen i o Arkiva sa poviestaieii jo|^slav. (k^J. //. Hr. 977— >J07.); 
a opet de g% besdvojbeno nastampati isvomim odielom n III. sveska svoga 
diela y^Poviestni Sfomenici Juimik Slávená.** 

RAZVOP medja medja Moséenieami i Kožlakom o fstrí, od 2. stnd. 
1395. Isvornik ove listine, na podogaókoj prgamini písane, stojí a semalj- 
lAoj hrv. sláv. pismoshraní medja spismi rieckíh Jesavita^ sv. 11. br. 1. 
To íma í prepis porasderaní ove matiee^ kel ée bití ís XVI. stoHetj'a. Isdao 
ga je Iv. Kokoljevíé dva pnta, prvo a Arkívn sa povíestnioa jugoslav. 
(knj. íl 9tr. S&8^SWJ), gdíe je s njega dodao kamenopísní snimak, a sada 
opet jsvorním písmom sla^oljskím n diela f^Pov. Sfom. Jui, Slav.^ (log*. 
/. 9tr. 4^-47.). 

Vierojatno spadaja joste na XIV. viek slíededí hrvatskí spomeníeí: 

a) Zakonik Troaiaki (^Stätuia Tergaeiensia'), od koga rukopis joste 
neatiskan čuva g. Iv. Kakoljevié, koi tvrdí, da polasi is XIÝ. stolíetja; 

b) Život Aleksanära Vélikoga. — Zm, pisea se nesna; jaiiiaéno je 
ipak, da je prevod is grékoga. Stojí jos o rokopisii kod Dra. Gaja n bo* 
sansko-klimeotiékoj bukvíoí* Odliknje se osobíto po pravilností slika. Komad 
a ôitanki sa gornje gímnasije (knj. L ó.")) i 

Regule reda sv. Benedikta, písane a Rogova, manastíra ntemeljenom 
po hrvatskom kraija Kresimira Petra kod Biograda hrvatskoga. Rakopis 
po Račkom bio bi is XIV. vieka (tnedju g. 1369— Í400. Odlom. str.tXf.'), 
na prgamíní, glagoljskímí pismení, éovan a knjísníei Iv. Kakoijeviéa. Od- 
lomak kod Safoŕika y,Památ, Hlakol. Pieem str. 77.*^ 



— 3t9 - 

Od VIL d« XII. BtoUetJft, naime od doba, kada ea se Srbljí nasetili 
s ove atraae Danaja, pa tja do Štiepaná NeoianíiSa, nemamo nikakova badi 
apisatelja narodnoga' il stranová, budi sppmenika kniisevnoga, kpi bi nana 
predočítí roogao atanje ízobraaeaosti národa srbskoga aa to doba. Po 
Porphirogenittt Srb^i baftiasaii fuere per presbifíeroe Róma aeeersitos^ et 
fietati^ opera edoeti ifog. ^JíJ)s te s tóga bi se íavesti dalo, da so i oni^ 
kô sto Hrratí, bsrem sa prvá vríemena stali pod u pi i v sapadne cŕkve í 
prosviete. Ni o prvom orecUenjn týihove crkve ne osU^e nam ma koja 
nspomena do X. vieka, kad se prvi pot pnkasaje kao . dakijanski biskup 
(doisto tu najeiarija u národu erbekom stolica biekupska') njeki Ivan na 
jednom spiso crkvenoga sabora u Splieto, komu je prísnstvovao kao pod- 
ložan prvostolnj crkvi splíetskoj, na koja je' tada i sva Srbga spadala 
{925.')* Alí sosiédnost i svakdano obéenje s istočnim carstvom bit ée bei 
dvojbe jos 8 prvá naklonilo Srbe k Carigradu, komu sn onda i politíčki 
pripadali 5 te s tóga se kasnije, naime sa Focíjeva razkolniótva, dogodiio, 
da se je tada. veca ojih strana, navlastito na iatokn i na jogo^ odciepila od 
rímske a sdražija s istočnom crkvom. , 

Izagnanjem eirilovíh i metodovih aoenika fz Veliké Moravské i iz 
Panoníje i Srbí primise staroslavenske knjige i glagoljíca íz njihovih raku^ 
ali posto Klíment, biskup Velíčki sastavi písmo, kóje se sada ňepríkladno 
zove Oirílícom, oní, ostavivsi glagoljicu, uzeše si uz staroslavenski jezík 
klimentíeu za porabu crkovnu í svietovnu. No tada, se uprav sve to vise 
ogoréavase polítičko stanje dŕžave srbské , zapletajué se u neprestavne 
bane nutrnje i ratove s Bugarí i s Grci, kojí ju u najpríje yísekrat poro- 
bise i opustošíse, apakipod svoj jaram spravíse. Zato níje nam ni mogao 
a toj tami nícatí i slabíjí dabac na knjíževnom polju rbda srbskoga. Prém 
dragom polovíeom XIT. stolietja ogranu blago sunce samostalností i pro- 
STÍete i za ova plemenítu granu jugoslavjanskoga národa. AH ta samostal- 
nost i proBvieta nisu bíle plod postupnoga razvijanja narodnoga dúha. 
Srbija, za dugo earígradskom sužnjicom, bíase jako otupila svoju narav o 
bízantinizmu, koi joj prodro biase u žile, i do samé mozgre pokvarío. 
Srbskí vladári tvrdo so upirali svoje oči na Carigrad, tamo su si njihove 
nade svoj hrám načínjale, po sústava iztočnom svoj su si dvor i oprava 
državnu izredjivalí, iztpčne običaje rado udomacali, i grčki |ezík i književ- 
nost kao dvorské zanimivosti i samo za víse stalise prilicne bláznili I nje- 
govalí. Zato níje čudo, sto je pučki jezík i puôka izobraženost u Srbíji 
ostala u po voju te sasvim neplodná i onda, kad se je Srbija dizala do naj- 
veée političke sjajností. 



- 3t0 - 

Sterosla^6Mki Jesik ott» sino pri orkvi bvgftfskoj nepovriedjen €M 
to^ fstoônof^ nplira; a i erkoTiiJ««f srbskí opaiii&e na mierne, dansača-' 
ranja to^ {enika stojí njihoy spas od erkve grčke, koja je aviek budn< 
éokala ngodaii príllko, da poplavi Srki]a kd sto í Bagarsko, i da joj na-^ 
Bieioo svoj jesik. Kato podnésvaDJe sveéenstva srksko^ ponajvise sastojaši 
tada a fioéeoja slavenskoga jesika, kóje, kao mŕtvo sloVo i neproixttcaA 
íc domaéega života, nije ma mo^lo proBiknoti narav, no to víse omrtviti 
pi. Crkovni pako stalii ímao je n Srbijí sílbi opi í v i na državnn opravný 
te se kao jedioí, mose se reéí^ sastnpnik isobraženosti srbské ola^ao n sve^ 
sto se je a dvora taetmalo i osnívalo, i njema sa fskljaélvo povierene bllfl 
sve slaibe Í dostojanstva dvorské í driavne písaVnice. Toma se mora samo 
prípísati, sto so sakoai í dra^{ spísi tíh písarnica veéinom napisani bili 
staroslavenski a ne grčkí. No čim je viíekrat tríebovalo, da jih i prostí 
národ r^omije, koi níje víeiiit bío staroslavenóthit, s tóga je poteklo, da 
pisári éesto sa avadjali' u te spise koja slika obično^ .'^ovora, da tako 
prostí pak mtsao sakonodavoa lasnje prihvati ; a kadkada i bes odločne na- 
kane, navedeni samo po naravi, koja jih dakako peljaie na domaéi iBras. 
Us ta nedosliednost i nesnanje porodí se tako ona besobrasna smiesa staro- 
slavenskoga i puekoga jesika n javnih spísíh srbskih^ koja niti daje slibi 
staroslovenátine niti pučkopa govora, na mogla bi ipak a pomanjkanja sa- 
svím spomenika ondašnjíh od veliké pomoci bití revnomo filológa za na 
njoj osnovati slika pučkoga jesika sa ono doba. Ondie pako, gáie se nge 
neposriedno radilo sa prostí národy no samo za porába crkve íli crkvenofa 
stalisa^ ta se odlačno níje imalo obzira na packe potríebe, nego se je tra- 
žilo sto bolje stopati stazom staroslovenstine^ a čim je páko ova^ kô sto 
smo rekli, bila sa Srblje mŕtvo slovo, zg^adjalo se i a tom naravno, da os 
odveé krátki vidík obdasnjega podačavanja isto naučenje sta rosia venskopi 
jezíka slabo je ospievalo í po sve malo ozplodjivalo^ čim je s droge. strase 
sve to veée odtudjívalo národní značaj zapriečivanjem duáevnoga rasvitka. 
S tóga je postalo, da tí istí plodoví ili bolje pokosí na staroslavenštíni, 
kojí 80 proizasli iz srbské škole tja do XVIII. stôl ietja, nemogu se nikako 
k jednomo te istoma načelo podredíti, kao k jedinoma smiero ; bes čega 
doisto nemôže bití ní pravá značaja ní jedíostva knjízevnoga. Zato oti knji- 
ževní pokosí srbskí, ne imajoci nijedne notrnje sveze, te zato slabí í sa<- 
motniy ograiiičení so na životopise iliti žítja srbskih vladalaca í crkovnjaka, 
na ražne i odveé mrsave lietopise i slične toma zbírke^ o kojih cesto niý- 
vise sjaje podlost spisateljevS; posto se hvale i najgadnijí činí kraljevski, 
i onda, kad so sastavljene u samoj kraljevskoj koči) sve pako nadoveno 



- Ml - 

l^boinim mastilooi i mygtíeissioin i smatrano satvím la ôeat boftslaija, 
mm ni tra^a kritike, ni pravá života k^jiievnoga, dí glasa slobodná rasví- 
M>ÍA dvha narodnoga; $ve, kako dobro opasuje Ja|;íé, t ítpuda robéka 
\a^iedovanie i loia kof^ja loiega ori^inala. 

^ Mi éemo sada naanačití poslavite proisvode tóga književnoi^ rada 

frbskoga sa oto prvo doba; t činí smo slobodno icrekli naá sud o vríednoatí 
Ifihovoj u obi^e, neéemo ns^ed oakratiti nasoj mUdesi i proaa4Íeiúa, sto 
MS i za Djih gdiesto ísglaBili ajihovi iadavate^i^ tnmaôi i ianasaloi^. da si 
^%lío sama oprezno i srielo osoovati usmo^e pravo mnienje o vážnosti 
mdasnje kojiževnostl srbské. 

Po njekih najstaroi plod knjižestva srbskoga bio bi Hexameron 
Basilijev, naplsan koncern XII. stolietja 3 no svakako easlnžuje prvo miesto 
i po predmetu i vaQda po davnosti. 

2KHTHI6 H sKHi^hNk CB6TAro H cxssReiixra H n(»«noAOBiraro (DTqa 
■Ainero cyMefiiNii, n|>«xj^e BUBbuiAro HacTaBNHKA h ovyht6xri, rocno- 

^NHX 9R€ CaM0/(pii%bl|2l (DThYbCTBHRl CH BbCe CpkBhCKUni6 !;6MXe H 
nOMOpBCKblie. — Ovaj život Sv. Símeona bje napisan od njegova síoa 
Štiepaná kralja srbskoga. Šafárik natíska ga sa prvi putuknjizi: Památky 
Drevniho PUemnictťi Jihoilovanúv, u Praxe 185í, po rokopisa na prga- 
mini Í2 druge polovice trinaestoga vieka, koi se cúva sada u knjížnic! 
Parizkoj pod brojem 3537. 5 te dokazuje^ da je Stiepan Prvovienčani, 
Simeonov sin i ze't cára Grčkoga Alezija IIL, velíki žapan srbski od god. 
1195., a god. 1222. okrunjen kao prvi kralj srbski (umrie god. 1228."), 
veoma zaijubijen bio n národnú književnost, te i on sam na knjíževnom 
poija maryivo i uspiesno rádio, i razvitak domáce prosviete valjano podu- 
pirao. A da jeigrčkoj knjíževnosti viest bio, sviedoče nam lijekojanjegova 
Qpitanja liturgická upravljena na Dímitríja Chomatinskog nadbiskupa bugar- 
skoga, jos u rukopisu u Monakbvskoj knjižnici. 

Stiepan opisuje život svoga otca Símeona, u svietn poznata pod 
imenom Štiepaná Neroanje. Rodi se Simeon god. 1114. u Rubnici Crnogor- 
skoj blizu staré Dioklije, gdie su njegovi rodíteiji u progonstvu živili. 
U tridesetoj godíni preosvoji diedínske zemije, i n Račkoj se nastani, gdie 
se godíne 1159. proglasí velikím županom ciele Srbské. Vladf^o je tja do 
25. oži^ka 1195. D vie godíne poslíe preseli se u Studence na Sv. Goro, 
gdie umrie u Kilandaru 13. veljače 1200, (F. str, J6Ó,'). 

O vážnosti ovoga spomenika kážu nam dosta sliedeée Šafárikove 

ríeci: O nínamenitosti Sfúiu v fričiné histórie ^ drevniho xemépisu, i 

samého jamyka, doloHti byť slova nbyteéno, 

21 



I 



o ■acxftAOBaim cienro iioaacTH^a eero npum^wsmuuh mrh- 

l|eMk NMIHUb N }CTHTO|IOMb, rOCIIO^^NIIOUL CIIU6OR0UL, H (O aSHtfR ' 
ero, RAKOIO KyCTk np%]lijk BOrOUk h YXOBtKU. -. 8v/íäava, a svíetQ 
Rastko, mladjt bíb 8t. Simeona, Dnime Stíepalia Nemanje srbsko^ velíkog 
iapana, o kom smo stoprv govonW, napisa ovaj život avoga otea medja god. 
1208—1215., a sa prrí pat natíska ^a áafafík a ipor pomenatoj knjisí is 
rakopisa XVII. víeka (^1619.) na4]ena a Brbskoj (K Jahrkúeher der Li- 
teraiur ÍS3Í. Bi. SS. Ánm. BI. s. 91. N. fl.). 

8 v. Sava rodio se Je goá. 1169., a god. 1186. podje o Sv. Ooni, 
gdie 86 Je redío kaladjerom. God. 1208. pošta tamo i'ipameDoiii (do godimé 
ÍZIS.'), a god. 1221. (do $od. IJtSd.) prvim Dadbiskapom srbskim. Umrie 
1i. sieonja 1237. a Trnovo, í bude pokopan u Mílesew, odakJe Turci šoá, 
1696. prÍDCsose njefovo blaženo tielo u Bíojprad, í tu ga gadoo spalíse. 
Starí spomeniei BTÍedoóe, da je ovaj slávni osnovatelj srbské crkve dosta 
knjiga ne samo prepisao, no i napisao. Po Domentijana, osim nomokanona, 
sastavio je Sv. Sava po sahtievu sbora Sv. Gore pametar ili alnžba (offi" 
eium) Sv. Simeona Bvo|;a otca, koja je tako4Jer danas neposnata, čim ona, 
koja se nalaii tiskana u Míneji od god. 1638. i 1680. níje potekla is nje* 
f ova pera. Ostala posnata diela Savinajesu: a) Tipik manastira Stadeničkog 
pod naslovom: CKOBO . A • OB^AI^bHHKk CBCTArO CABU C^bBkCKArO; alomak 
na konca éafaŕikove knjige : Serbisehe Lesekamer (Pest, 1833.); b) Tipik 
manastira KilandarskoB, a rakopisa Xill. stolietja a istom manastira; 
c) Treéi manji tipik Savinim podpisom od g. 1198., složen sa sichastarija 
(i^JUX^on^piov) Orahovice (in Caryis) na Svetoj Gori, gdie se čava a 
rakopíso XIII. stolietja (V, Mikloiic Slon, iSerb, str. tf.); d) Listina od 
1. listopada 1193. (6701, Ind, /.} srbski i grcki, kojom kupuje aemijiste 
sa crkvicu Orahovičko. — Savini se spisi, po sódu Šafárikova (Památkji 
Drev, Pisem. Jihoslov,"), odlikoju vlastnostmiijesikaiduha. O Simeonovom 
života súdi pako na sliedeci naôin: y^Prostoca i neizpravnost sloga M 
oslabí jvj e niposto ufisak, kojim duievni dio ovoga njegova rada utiea 
u mislih i u* éuéenjih urna i»obraiena i be» predsuda. Pravo 9lato 
uviek je xtato, leialo makar medju grudami ili xemijom obgrnuto, 
OistorickoJ eieni ovoga diela mučim; ona se sama oéituje fovnavaieJju 
foviestniékih, cina budi svietskih budi erkvenih , navlastilo srbskih. Po 
njem se jedno od w^vainijih doba srbské poviesH obogatjt^e obilnimi 
ra%svietljenji ; navlastilo ono Štiepaná Nemanica, drugcije dvojbeno i 
tmasto , nala%i tu napokon svoj stalni temelj,** No ja misHm , da níje 



- 3Í8 - 

ípak Bl»t0 sve. sto tu, kao d* je oprav slato, sjige. Sinovlja IJaba? stofod 
I je htÁ odveé oakítUa, a dosta ja i potigila. 

■ i*Tk Y6CTH YiOA€Ck cnoBtAAHTfl MSK6 Eh CB6TMH;iek OTki|a Haiuero 
Cabu , npikRaro apjcIcnHCKona h o^ht€aiíi c^kEhCKAAro, ckOHcaNO uh 

np'tneAOBNMHMb ^OMeHTÍANOMk, lepOMIONAJCOMk MOnaCTMf k XNAANAfll^k 
liapill|ll6Maro; na avíet udalo drustvo srbské slovesností, tnidom Dj. Oaničióa, 
n Biop*ada 1860. — Dj. Daniéié, veleuéenl jogoslavjanski filológ, iipraví 
sa tisk ovaj snameoíti spomenik kiýiževiie prošlostí srbské po rnkopísa na 
hartilí u Turskoj íinadjenom, sada pako a národnej knjižnÍGÍ Bíogradskoj 
pod brojem 26., sodeéi po pismo i po pravopisa, ís XV. vieka. Nalazi se 
joé drugi rukopis is XVI. 8toIíe<jau c. knjižnicí Beokoj^ a Šafárik spomínje 
Djeki drngi rukopis is XIV. vieka. Žalibože icdanje Daničiéevo nye sasviin 
savrseoo, éiro rukopis biogradski niti je cieo, niti sasvim čitljiv. Griehota 
dakle^ da Daničíó nije posnavao barem rukopfsa bečkoga, — Domentijan, 
saéinitelj ovoga života Savina, žívljase XIII. vieka (oko g. 1263.}, možda 
uôenik istoga Sv. Save, i biase jeromonah hilandarski. Pavao J. Šafárik 
tvrdiy dá je Domentijan pisao ovo dielo godine 1264., i kase da je ein 
rúhmliches Denkmal seine* erleuehteten Gei9tes, so wie seiner autge- 
kreiteten Gelehrsamkeit , und, als ein serbiiehes, dureh Gehalt und 
DaršUllung gleich ausge^eieknetes Originalproduki^ eine dsr HawpMer^ 
den der gesammten äítern slavieehen Literatúr (Jahrkiíeker der Liter, 
183L Bd, S3. ilfi«. BI. Nr, 133.}. 

Ovamo ido jos njekoja písma srbská do danas netiskana, koja se 
nalase n c. kojížoiei Parískoj, ísnie<Uu kojih nigvažnija su sliedeéa: 

€B€Tkl6 CMflSKAAH, gdíe su istumaéeaa naéela mudreUubja skola- 
stiôkog; 

nOBtGTH CB6TUH^ lilTkl|k, pisa Teofan n Sv. Gori Atonskoj; te ne 
paši tolíko na pisanje žiéa kolike na prilasanje duhoyníh razmisljaiýa^ i 

CJI0B6A A)^IU6n02lk3Ha, t. j. orkvene besíede svetih otaoa. 

Ova tri diela stoje sada u rukopisih XV. vieka, ali po sudu g, Iv. 
Ristiéa, koi nam jih opisuje u Glasniku QVL etr. ISĽy^ prvo po snaéajn 
urostvovanja bilo bi is dvanaestoga, a ostala dva po silnom i vatrenom 
odosŕvljenju staríh vriemena krscanske viere is trinaestoga stolietja. Po 
njih, velí Ristic, môže se lasno nvidití prostrana medja^ koja dieli jesík 
ondašnji od jesika, kojim se danas crkva srbská služi^ te da sto su spo- 
meniči stariji, odieóa jim se sve vise svomu prvobitnomu stanju blíži, naime 
da jim je jesík prostiji i jednoobrasnijí, a ste su docniji. da jim je í ízraz 



Wgatfii, ruáovfdttQi, a «?fek np\W biMlm oéeviita. ali tako nejednak, U 
■e a dvie rasHóoe vrste raidTajaj te da sa anjih aaUci Baiterpiro bogal- 
atTO riaiih, iaraaa i alika, kaja au daaaa pravo gra^iaaalra isgabUe (I. e. 
9ir. Í76.y 

Četrnaaattm stolíeQem ave to yfie ae pomnoiavajn i apomeoíef 
arbaki, te sada i lietopisfi alt aani a aiih osti^a odved alabi traťoví pvá^ 
koga jeaíkay. poito ao se i tada arbaki spíaateljfi Ttta drialf erkveaih knjiga 
aegoli prostopt i pravilaijega f^ovora sroga aaroda. Ni^iDatBÍji an aliedeéí: 

TrniHlA KpOYCaXHMkCKyH CBCTArO CAiyn od god. 1319, s ^čkoga 
preveden po Nikodemu, ondasajem nadbiskopa srbskom. Covao ae ovaj 
rukopis aa koží od 180 lista a maBastiro n Stodeoíci, a sada se nalasí a 
narodDoJ biblioteoí pri popeéíteljstva prosviete o Bío|;rada. Ovo je dielo od 
yelíke vážnosti sa ondasnja knjíževnost srbsko, jer se ismedja dra^ih ove 
obiteiji odlikoje po bistrosti sloga i eistoéi jezika. Gosp. Daaiéíé, koi ga je 
u Glasníka (k^J. XL str. 189.') potaoko razmatrao^ Bavlastito íz gledista 
fllologiékog;, zove ^ dragoeienitn špomenikom srbské knjiievnosti, te is 
nje^a aavadja i cieli znameoiti predhovor Nikodemov, i ojekolíko aapisa 
važoih za poviest srbská. Veoma se od Bjega odalečoje po vriedoosti. 

Rodoslov Danila, aasHednika Níkodemova a Bad biskupskej častí 
Q132Ó—1S38.'), U dielu oaslovom : CKASAHK Q SRHTÍH . . . apxlenHCKOn<»n 
KCeA C6|^RCkTa h nOMOpKÍA 36MAH QGlas, VL str. 41.^ káže se o Danila 
ovako : Cefi n|keOCBill|l€HHUH OnHCAX'E XHTIA Kp21A€fi Ccf^BClOyVCl Yt^^""^ 

n6|kBiiro, ^(lATSTNNA H Mhxvthhíi N ^eqsŇCKAro H Ec%}Ch 2l|i?cfeniH 
CKoncdBi €e|iBCKMX% A nepBAfo {IpceilA CsAiiTAro ^o cKonjck b^- 
M€Ni, K|^OM« er& CBHj^tT6Aciir^ BI CefiBCKol HcTOpTn TvcL Kpeuen 

MI|UIArO ClIHCATailA ll«liM«€M% 3AIK . 9Wk OHNCAXIk N BCA, A«€ STAN 
BO ABO|^t;Cl K^AAtBCKHjie^ A^AAAOCH CAM0BHA6I|% BO E%. Nistanemaaje 
po aas tako je aadut i sebieau, da ae jež Bitko aasao oíje, a ai samo 
dražtvo arbake slovesaosti,' da ga iz zaslúžene zabití aa bieli sviet iaveda. 
Opisuje dakle životopise srbskih kraijeva Radoslava, Vladislava, Urosa I., 
Dragutíaa, kraljiee Jelísavoi Mtlutifla (f/roi« //.) i Štiepaná Deôauakoga 
(^Vŕ9sa ///.)» i az njíh životopise jedaaaest aadbiakvpa, srbakíh, pocam od 
Sv. Save I. do Save IV. 

npOAork cB6TAro reiaprfA noBeAt HcnHCATH HrofMeNb iďcAfkTon; 

aaime prológ mieseca ožujka-kolovoza u rukopisu na koži, koi se čava u 
biblioteci popeéíteljstva prosviete u Bíopradu^ iz prvé polovine XIV. vieka, 
a môže biti, po sudu Danioícevu, da je i starijí. Istí Daničid veli flede 



Iftnkfty 4a pHpmdm m»ijn n^iérm^šektijé de #«4 févnate erkvene knjifé 
timrih Srba. (GIm. X. str. 349.^. 

Otf Mlft^A delt* ksano joi B}ekoliko ijfpika, wnnokanona i pravil- 
nika, ali au odveé slabé cíene. To ae dodati môže i ftHOCTOHfc, ísdan eá 
Mtkloáica eodine 1863. n Beéa vaalevon: Apattolus e eodéce monasterii 
SUmiov0e, písaa f od. td!U, u Zrelo od Peéa po monaho Damiano, i td. 

Na drogu polovieú XIV. vieka (medju god. ISäS^-TôJ) spadá Du-* 
éanov iívot^ sloien po ujekom nastaviteljB Danilova Rodoslova, koi sa 
danas ôava o flMtaastiro Stndeníee. God. 1389. bje posrbljena kronika 
GJarffja Momaka Hamáriola^ i taj prevod sada se nalací o c. knjižniol 
beékoj. AbramOTÍé navodí liéíovnik od Gjorgja griema inoka^ vierojatiio 
•d istota vríemeiia. Jes jedali drogí HétúfÍ9 savriemem čova se o mana- 
atiro Kilandarskom By, Pavla, a o treéem íma víesti n časopiso Českoga 
MuAOft god. 1829» Dd sada pomenota diela jako premasoje po vážnosti 

TRniíe n SRirrex'cTBO seiíHKOMSYmíHKíi ri^ qa|»€?ck CTe^AHA 

CflBCKiirO mise n A^VA^Ch, napísan oko god. UOO. od Grigorja Zam- 
hlaka bogarina, s koga, kô éto í s drogih njegovih spisa, obilno jos danas 
razasotíh po Srbsko}, flogarsko] i Ruskej (V, Glasnik X. str. ^.)) l^sno 
se daje zakljaeiti, da je Qrigoríje bio vele očen i na ktijizi neumoran muž. 
Monah na Sv. Gorl Atonskoj , prodjé kao ígomea prije Dečanskog mana- 
Btira n Srbíjo, pak Pantakratorskoga o Moldavsko^ odakle otide u Rusko, 
gdie je malo kaénje^ kad so Litvanci južnoruske zemlje osvojili i kad mi- 
tropolija í« Kieva bje preiiedeaa o Moskvu i od Kíevske se otodjila^ zdignut 
bio na óast metropolite kíevskoga (1414.'). Karamein o svojoj roskoj po-* 
viesii prípovieda, da so ga jožnoraski nadbiskopi^ biskupi í velroože izabrali 
za STOga prvostolnika o Novgerodo dana 25. stodenoga 141& godine, posto 
se vratío biaée sa svoga potovanja o Carfgrad, gdie ga poslie nehtiaha 
potvrdltí. Nagoaom litvanskog velikoga kneza Vitolda jako se je brínuo, 
da se obe crkve, iztoéna naime i západná, opet štedíoe, i s tóga ozroka sa 
TÍše HtvaDskili velmoža potovao je o Rím i o Carígrad, no sav trod bez 
nspieha. Qrigoríje god. 1418. prisQstveva kostničkomo saboro. Vrativ se iz 
Niemaéke a Kiev, obwli t umrie sliedeée godine. Drží se, da je on pisae 
evaj život Deéanskoga bogarskim jezikom. Rukopis tóga diela, sto nam 
osi* do danas i éova se o narodooj knjížnioi u Bíogrado, srbské je obitelií 
iliti recenzíje. i zato po preďmeto i govoro spadá na srbská književnost» 
Btoji tiskan o Arkívo za jogoslav. poviestnico (knj. IV. str. 1^99.) p« 
rukopisu recenzíje bogarske, a viernije i podponije po rokopisu biogradskoni 
« Glasniku (knj. XI. str. 86-^94.) trndom Jan. Šafárika. Dj. Daniele u 



GlasBikn IX, priobéio Je u krttko idvot MVétPf RomiU, svete* sthékop^ I 
od Xm. TÍeka, napisan po iBtom Zamblaku. 

Alí me4jo Bpomeoicí kajiievDOSti srbské sa 0¥0 doba becdvojkeiio 
sassíma prvo miesto 

^AKOHk BMrOBtl^llArO l|a^a CTe^SHA Dušana Sílooga od g. 1349. 
i 1354. Oasan, ain Štiepaná Deeanskoga, nasliedi otoa god. 1336. na srbsko 
príestolje, í umrie god. 1366. Najprije povrati mir i slo^ a notaraje, pak 
pobiedi isvaoske nepríjateije, rasslri dŕžavu í proglasi se prvo earem srb* 
skim a poslie i grôkim. Pri koncu bvo|^ vladanja posva národne stariesinc 
na sabor, gdie je sastavljen óvaj sakooik, koi nas ne samo oposn^je s oa- 
dasnjim ústavom srbakim, no daje nam bas praví obras éudoredooga stanja 
srbskoga puká sa vladanja Ousanova QV. str. 177 S)* Ovi sakoni podosta 
disu ugodnim mirisom krséaoske viere, pravičooatt i gostoljnbja. Sgledišta 
staropravniokog predstavljaju oeevidoi dokas dovoljne zrielpsti srbské, a 
s gledišta književnoga zaslnžuju osobito atovanje, docim Je éafaŕik prem 
toliko oe potrudio u sravnjívanju ostavsih nam rukopisa, da mu isda^je 
ovoga diela podje to točnije i viemije (Památ, Drep, Pisem. Jihosl. o 
Practe 1861, str. 99—60.'). Prije Šafárika ovaj sakonik bio je tri puta 
natiskan, naime od J. Raiéa (Istor. IV. 249.")^ od J. Magarasevica (Lietof. 
Srb. 18Z8. SV. IIL i IV.) i od Kuoharskégo (Mon.jur, slov. 92.). Zadnje 
Je izdanje izaélo u Beču od Míklosiéa, a najstaríji rukopis jest Chodoski^ 
napisan oko god. 1390. na papiru n 4. Vriedoo je da se jos ovdie spomeae 

XflHCOlflia l|a|ia CTe^ana AY<"A"A' kojom isti ear osniva manastir 
8v« Arhangjela Mihaila i QavriJla u Prierenu (Í948S). Ova hrísovn^a is 
tóga, sto je od svijuh dosad posni^tih srbskih povelja i listina najveéa 
(V. Olasnik XV. str. 264—310.') i bes sumnje najdragoeienija, saslnauje, 
da je smatramo kao osobiti spomenik kojíževaostí srbské, i tim veée, sto, 
po sudu nje ízdavatelja vrioga Dra. [Janka Bafaŕika, osobito Je vasna t mm 
fomnavanje taäaénjega stanja narodnoga Jemika , jer Je ov^j prevmimm 
intvornik srbské istorije i starine gotovo sasvim govornim srbskim jemi^ 
kom wpisan; te to isto opetuje malo kasnje govoreé, da se ne samo odli- 
kqje s pogleda poviesíniókoga , zemljopisnoga í pravoslovnoga , nego i po 
svom je»iku i slogu, koi je osim uvoda sasvim srbski, kakvim se u 
vrieme Dusanovo govorUo^ sa premnogim redkim i lisfim. rieéimm i 
nazivima srbskim^ sad vec »aboravljenim. No ipak nam se oini, da je a 
ovom sudu gosp. Safaŕik malko premasio. Dodaje p^ko ovaj yeleeaslnsní 
starinar, da se isvornik te hrisovnlje sada čova u snvriemeoom prepisu, 
písanom na koží sa vrlo liepimí krupnimi ustavnimi slovi, u vidn kojige u 



- 327 - 

Mmiiií^ ftli nft žtlost mnogo se od Dje iegabflo, tako da sad manjka a 
poéetka bar jedan list, na svršetkn možda í vise listová, a u sriedí na četiri 
miesta bar po jedan liat, gdie se smisao prekida. Sad ima taj rukopis 91 
list prgaminski^. dakle 182 strane^ sasvím ísmieáano svesane. 

Kosovskom bitkom stroyaljeno bje silno earstvo Dosanovo 5 tad 
srbská se snaga do mozgre ulomi a stará slava jako pomrča kako na poli- 
tiékom tako i na knjisevnom poljo, ne bes nade ipak, da na svoje vrieme 
ogroinDÍje i sjajnije ograne. Zato nije čada, akoli na samom erkvenom i 
pobožnom predmetu, komu su se izključivo do sada Srbi posveéivali, na- 
filiedi do mala jos veéa tama, nego sto je do sada bila. Kao sadnjí valoví 
osbnrkana mora, kad se na tisinu obraoa, kadkada nam se i n naprieda 
prikasaju gdiekoji spomeniei srbské radinosti, u kojih se jos za ojekoliko 
doba sačova barem éisto izras staroslav^stine srbské. I tu prvo miesto 
saslužvýe za petnaesti viek ondasnji vladalac srbské dŕžave Despot Vúoki 

STIBPAN LAZAREVIČ, stariji sin nesrieénoga knesa Lazára 
(f 1389, na Košovú), koi, kô sto sviedooi stari lietopisao (^Šafárik Pam, 
Dŕev, Pisem, Jih, str, 69,) MMOrA nHCAMla ni^eK^j^t OT TflkYkCKUHXk 
nilCANlH, nave nkvsk nptaiRf^e BUKUm^k TOrO. Nezná se do sada, gdie 
se ta spisanja Stiepanova nalaze. Dj. Danicié izveo je samo njekoja krátka 
u Glasnik (X L 166,), is kojih se vriednost spisateljeva dovoljno spoznati 
nemôže, — Malo kasnje napisa kióe Stiepanovo Kostantin filosof Kostenski 
ili KoBteneeki, koi se rodio a varosiei Kostence nedaleko od Sofije i živio 
prvom polovinom XV. stôl. n Zeg^ligovskom manastiru blizu Skoplja^ gdie 
je jos plsao rasuudjenje ofismenih slavenskih, slota tvrhu Ehanffjelija 
i dra|;a. — Na XV. viek spadajú joste: foterik ili oieénik u Vrdnika 
(a dva druga Iz XVI., jedan n Remetih a^ drugi u Karloveih, ovaj od 
J« Mažima počet god. 1540. a n Krosedolu sgotovljen}; dve hvate (pane^ 
lyrika) raznih svetaoa u Erušedolu, gdie se jos cuvaju peniateuk Moisijev, 
Ontija i Sudeij pohvala kaezu Lazaru (Olas. XIIL 368—69.), a ďruga opet 
m Kil63€ ÚZCk^e n rukopisu XVII. vieka (Glos, XI, 108.) j odlomei La-- 
90VSki, zadržajuéi tumaô evangíe^a Sv. Matije i jos droge komade; dva 
ušíava erkvena (za miesee srpanj i veljacn), koja je godine 1419. pisao 
Djeki monah Anton ^ pa joste i treéi za miesee kolovoz, sva tri u Parížu 
(Glos. VI, 161.) J iivot %%abranih svetaea u Rovíljn ogarskom; iivotopis 
Aieksandra Velikoga srbské reoenzije ; lietopisi Ivana Zonare u Karloveih, 
a kih ima mnogo zanimíva; te amo tamo se nalazi jos ne malo íxvorno 
Barodnih lietopisa, kojí sn možda i stariji od XV. stolíetja, ali su nam došli 
« prepísih ovoga ili docnijega doba. Njesto jih je tiskao Šafárik u gorpomenutora 



éhíu (štr, 31—68.), skvi^lv jih i popinív » deaei ruAÍli mkoyfsa; m j«i 
vÍBe ]ih se ttahodi aGUsníkn, te oil ovili ii««liiža}Q igekojí osobití sfonen: 

PoAOCXOBIC Ct^BCNCM, prepisano godíoe 17P1. i'i otaroga rakopisa 
od Jeromonaha Jošifa Tronoie; Taj prepis sada ae ôova a kajizofeí 
dmžtva srbské slovesností (natískan n GUuniku F. tir. ÍT—ÍÍZ.'y; gdíe 
80 josto nalasi: 

nOK«CTk OT BnlA N o lISpCTKHjK BACfiX ^tt^OK^, O rakopisa aa 
hartiji XVI. stolietja (oatískaaa a OloMilm X. 9íí--ZTS.y Ovamo i4a: 

XlTOnnCk l|Sf€IM Cl^lBCKyMb, Dastampan Olasnika CXU44—1Ô9.} 

h rokopisa XIII. stôl.; i — CK&3AIII6 OsbntTii n|i€OCBAi|ieHii;ci npnU- 
nncnon^vh Bce« cepscKfi h neiiopcKfi scmxn, ís prepísa X vili. stôl. 

natískaao a Olasníkn (F/. ^—^T.). 

Ovdío se dodatí mogu jos i sliedeéa akoprem njesto docnija diela, 
naíme: ^ mkopis pisan Kipríanom jeromonahom god. 1692., koí se cova 
« kojižniei Biogradskoj, i o kom so erkvena franiia nta ramliSue dobe 
(V. Glmš, IX, JíéóOs to í — rukopis od jeromonaha Aleksandra peéaniaa, 
Baslovoa: IIOCACAOBAIIIK CTHKOZIOrilH UflCab BACe II6T0 GAABe H T^ 
U^n y KONAAIIH h DOilveieii; prepis od goá. 173«., o kom Daničió na- 
lasi dosta blaga sa srbská knjSževnost (1čr/M. IX. 206—67.}; a okonéajt 
ovaj rod slaTono-srbskih spisa o^bo\jí plod doondasoje srbské, kojísev- 
Dostí, koi se ipak jos u mkopisu éava u kojisnioí patríjarke srbakosa, 
Baine Histarija Srha JurJ^ JBrmnkovicm , aajsadnjega Despota srbskoga 
(V, str. 91IČ0> ^oJ" napisa doclm je a tamnioi earaao. 

Pošto se poóetkom druge polovioe petnaestoga vieka isiia4je tísk, 
nisH ni 8rbí ostali dogo bes natiskanih ki^iga, i rai smo veó n prvom diela 
ove knjige taj predmet sasvim iaerpili (Y, éir, SSJ» No kô sto sa Tarei 
jaée šíríH i utvrdjivali svojo moé po jiigoslavjanakih pokraMnah, tako so i 
naredae tiskarne ponestajalé. Sbog pomanjkanja tiská do mala norila je 
naravDO nastutí oskodíea erkvenih i bogoljubaih knjifa, o kojih sa iakljo- 
eivo one národne tiskarne radile. U tom llnsi, velí Vok, návale átampatí 
crkvene koji|;e na preinačenom slavenskom jesika {^miesa staroslavanitimé 
i ruskos^ gBVora), kóje 8rbi, neimajoci svojih, stanu kopovati i apotrieb- 
Ijivati, te tím se oôíti novomu orkvenoo^o jesiko; i tako ne samo nuilo pe 
malo saborave na svoj crkvení jesik, nego i omrsne jim prema otobi 
Dovoma. Tim načinom na krátko orkveoe knjíge srbské iagobíse oaa oso- 
bitú sliku^ koja je do tada oanaóavala srbskú reeoosija, te na taj veé 
odavoa u Srbiji vladajoói srki^smm nolegne jos blodaQt od nje^a rutÄtum^ 
koi a Srbyi okonea pokvarenost erkvenoga jesika i národne knjiievaostl 



|i« t«n kftU god. 17&&. a Rinnlka (u VUMáj') prooikne na po^a Ja|po-> 
•kvjanskoiii Nénvdiéevo iadaige éhvnice Smoiriskijeve^ a ípak na koríst 
Mrbske mladeii namieideao. Kao kolovodja pako te nove škole stúpi a osta- 
lem vele poanati i nnoge aaslaini mas la jnsoslavjanskn a navlastito 
•rbskB poviestníea 

IVAN RAIČ. Ivan rodí se g^d. 1726. n Karlovcih, primi prvé nanke 
kod Jesovíca a Komorann, í nastaví Jih n evangjelíôkíh skolah Šoprnnskíh 
a pako a Kíevskih (Í763.')^ pdíe próba vi tri godioé a Jedna n Moskví. 
Malo kasnje proputova Tracíjo i Sv. Gom, gdie sabra dosta gradíva ca 
svoja poviestaieu, akoprem oní monahi nehtíedose ma svojíh skrinja ni 
otvoríti. God. t758. vráti se a Karlovoe i postane očiteljem, te íst4> tako 
malo poslie a Tamísgrada. Bískvp Potnik ppzva ga doeníje a Novi Sad, 
gdie se je na istom ačíteljskom poija jako odlíkovao. Do petnaest päta 
ponodise ma biskapska čast, alt se on liepo sahvali. Umrie kao arkiman- 
drit a Koviiju %. 1801. Glavno dielo Raiéevo jest: Istorija ramnyeh,* sla^ 
vénskych' národov', naipaée Boigaŕ, Chorvátov* i Serkov\ tV tmy «ai- 
vonija itjaiaja i vošvét i^toriceskij proifsvedennajä Jo'annom' Réicem*, 
•rehimandritom* vo tvjato archangetskom* monaotyrie Kovilie (u Beén 
f.lTS^—S., 4, svedka J drugo wdaňje « Budimu god. 182SJ, Napisao je 
joéte : O grieinom éehvieku , i« moskovskago na staveno-serbskij je%ik 
(Met. 1764.); Kmteehišis (u Beéu Í774J; Boj ftmaja »a orlovi (1791 J $ 
Profoviedi C** rúsk, 1794.); tragéd í ja Uroi, poslíednji car od kaée Ne- 
manjíne (1798.'); i Piesne, bez íroena. éafaŕík joste navadja prevod ii 
Kanta o smrti, i |irepovíedke ojegove naslovom: Cvietnik (u Bud. 1809."); 
a a rukopisa nalazi se a Kovíljo njegovo OffisaniJ^ Srbov i drUga. — 
Poglayíti slíedbeníoi Raíéevi bíaha: 

ZAKARIJ ORFBLIN i STIEPAN* VtJJANOVSKI. Od prvoga ímamo : 
Kratkoje da prostoje o sedmych tainstvach ucitetskoje nastavljenije 
(u Miet. 176$. , a mozda joi prije v Beéu) ; te takodjer ovamo spadá 
Djegova: Oda na vospominanje viorago christova prišestvija, stihovi po- 
lak grčkoga (u Mlet. 1763,), í valjda: sietovanije naucennago mladago 
éelovieka (1764.) s raskoga. Vujanovskí, ravnateíj srbskih škola, prevode 
6 raskoga: Krátka ja cerkovnaja istorija (u Beéu 1793.); a j os príje 
napisa: Epitom^ ť/ť kratkaja ekazanija svjaiéennago chráma (liturg., u 
Úlet. 1741.)^ prvá gramatiku jezika nemackoga sa Srbe (u Beéu 177 2.) 'y 
i napokon: Rukovodstvo k pravoglagolaniju i pravopisaniju (1793.). 

Ali da se tomu konačnoma pokvarenja književnosti srbské jednom 
staví kraj^ asta slávni car Joeip IL^ koi polak svoje namiere, da se sve 

21* 



- no - 

strake drift^ne ■ynve u Jedna raTBoobrtseia sistemii sto príje doved^ 
a. yeljaée i 13. yrosinea god. 1781. naredí. da se miesto st»ro8laTeii»tíae fi 
klimentiee, sve mŕtvo oradje í ▼aQano samo sa erkveaa slažbn, a ékole 
prayôslavne avede ynókí siví Jesík srbskí i latioska pismesa, i da se ixtm 
katekisma i riečnika sve dmge knjífe školské tako prírede, isiakigvéi (o 
okéa korist. Srbi naravnó, a na celo njih biskup Temisvarski Moisija Pat- 
nik, odnsevljeni saliboie jos tada dahom srednjih víekova, amah jako se 
•priese tomu ishtieva. Medjotím 1. ožajka 1782. sastavi se a Poiana od- 
bor is ôlanova svíjah vieroispoviédanja, koi je iroao iaradíti sakoá o bn- 
doéem astrojei^a puokíh škola, te i otu raspru srbskú pretrestí i riesiti. 
Tu bude dakle odlueeno, da se starosiavenstina, i klimentiea ostave la 
samé erkvene knjige, a da se pucki jesik i latinská slova usmu sa škola 
i svíetoke stvarí. Prem 26. Iípnja 1784. Vlada se isjavi o toj radbi odbo- 
rovo], isdiguéi ovu anamenitu naredba: Obwrvaio eo, qtíod in otnnihu 
fere tekolU Non-UnUorum proleM in lingua duntaseat^ et eharmeierikut 
Cyrilliaeis, quae^ €x ineidenti eo, quod a \ernaeula diverta 9if, me non 
ni8i in LythurgiiM adhiberi eonšueverit^ fro inuHliy ae mortum re^ntmi 
debet, instituantur^ Saerati99ima Sna MajestM elementer resolvere di- 
gnata é9t: ut vigens in^tituii abusuM illieo abrogehtr, tanto quidem m 
fortiori, jjuod anno 1779, Hla emanflverit benigna He8oluHo : ui eharme* 
tereš CyriUiaei et Hlyriea Lingua Lyihurgieu in iibris. 9olum ad Rtíi" 
gionÍ9 ingtiiutióném yeriineniibtís, adhibeatur, aiii v'ero iibri éekolastid 
et profani dialeeto vulgari, Hlyriea euUiori, et ekaracteribus Latinis 
tyfie exeudantur. Quam proinde benignam Ordinationem RegiamBxe^ 
lentim Veetrm jtre debita ejus effectuatione intimandam' habet Consilium 
hoc LoeunUenentiale Regium. Národ se srbskí natusapovied vrlo strese, 
i po Metropolitu svom M. Potníku samolí, da klimentiea ostane f za porába 
školskú. Car Josip malo kasnje prista na tu molbu, te dopusti, da se kli- 
mentiea u javnosti, kô do sada, pridrží; ali ipak onom naredbom dakako 
sirovali zgradju Raíéevu i nje^ove sliedbe, pcsto prokrči put s njome na 
književno poije puckomu jesíku srbskomu í nastavšoj srbskej prosvieti, 
kojoj umah postavise nepobitni temelj one dvie najsjajnije sviesde srbskoga 
obzoija DositeJ Obradovié i Vuk Stefanovic Karadcic, s kójími zameén 
se doba pravé srbské knjíževnosti. 

Izím do sada naznacenih spomeníka od veéeg obsega, jošte nam 
ostfOe iz prednjíh viekova jngoslavjanstva počam od XI., a navlastito is 
ôetrnaestoga, silná množ raznih 

LISTINA i povelja, ogovora i darovnih spisa, od kojih dobar dio a 



- 3ai - 

pvo sadive dob* ofladao Je bieli svíet po Miklosiétt, áafaŕikn^ Kakuljeviéa, 
Fiiéiéfi i td. Srbskí podpis oo Utinekoj lÍBiini^od 27. rojna 1186., po kojoj 
fttiepaa Nemaoja sklapa mir b Grvasom, dobrovačkim kaesom, najstariji jo 
•pomcDik klimeniiékih listina srbskih, a sa njím sliedi povelja istota 
Štiepaná NemoBJe (sada SimeonaJ od |;od. 1198—9., s kojom obdariye 
Kilandarski inaoastír (Mikl, Mqn, Serb. str, /. 4.), Ovdie móram opasití, 
da srbské listine sa Jesikoslovje od mnof^ eu veée vážnosti negoli sa 
sgorpomenati spomenici srbské knjisevností , . óíih a njih jesik bo|ji je i 
narodníji, akoprem se očito is njih vidí, da je písac svakako kanio pisati 
erkvenoslóvenskim Jesikom. Bosansko-krvatskim listinám klimentickim 
stojí na čela ona baňa bosanskog Ealina od 29. kolovoza 1189., po kojoj 
dopušta Dubrovčanom, da trgaja o Bosni (/. e. str. í.). U Bosni se je 
hrvatski sa srbskim življem miesao, čega radi níje cada, sto so listine 
bosanske nejednake vriednosti. Najčistíje od svíh jesn bes dvojbe hrcego- 
vacke. Najstarija dubrovacka klimenticka (1) Jest od g. 1238., od Nikole 
Tonistff, kneza dabrovackog, na kraija srbskog Vladislava, kojom mn občina 
dabrovačka sasviedocaje , da se je ona nviek držala í da ée se tvrdo i a 
napríeda držati obstojeéih medjasobnih avieta [1. e^ str, 9í.), Akoprem so 
se Dnbrovčani u sastavljanja svojih listina obiéno prilagodjivali željam 
stránke, s kojom sa ngovore sklapali ili se dopísivali, nistanemanje njibovi 
spisí moga se smatratí kao pomanje pokvareni. Listina Asena kralJa bu- 
parskoga od god. 1186—1196. jest najdavnija, listina klimenticka bugar- 
skoga i»vora (1. c. str. 9.). Turske klimentiéke prem onda se očituja, 
kad sa se Turd protegli na näse seroije, i ta se nastanili. Najstarija je 
Marata II. od goá. 1490. f/, e. 369,) y kojom dopaséa Dabrovcanom trgo- 
▼atí po svojoj semlji.. Ima jih pako od Matijasa kraija ogarsko-hrvat- 
skoga (od god. léSS,), od Ivana Zapoíje (od god. 1537.) y od Aleksandra 
vojevode moldavskoga (1566.) í td. S droge strane ostaje nam takodjer 
listina ovoga vriemena, kóje so i na jr/a^o(;ťc* sastavljene, i sve sa hrvatske 
obiteljí. Najstarija od ove vrsti a Kokuljeviéem diela {Poviest. Spom. Jiíi, 
Sláv. str. 315.') jest od .1. sieénja ItOO., kojom Dragoslav nadaroje crkvu 
8v. Vída kod Dobrínja na Krka, koja je sam i sgradio. Listina hrvatskih 
latinskimi pismeni nemá do petnaestoga vieka barem do sada posnatih, 
ako H nije tako napiéana bila, kô sto je vienijatno, ona, sto ja |e na 
10. listopáda god. 1325. izdao Ivan Superancio Dažd mletački í dalmatinski, 



(i) MikloSic 1. c. str. 6—7. navodí listinu občioe Poppvake na Dubrovačku, gdie ja 
poziv^e na sastanak (íiOO—iSOO.), na kojoj straga jedva se čítajú njekoja imcna dubrovačkih 
gra4jana, šlo je poteci moglo iz dubrovačkog pera, možda kao odgevor na ona] poziv. 



- 8» - 

n kajoj prMévJe ektíni tro^nkoi i^eke naredbe i kasni po mleUiékon 
vieén •drevene proti bontovoíkoň i oerlerolkoiii švih syojíh ^rmémr% i 
■omalja « Dalmaeiji i tBo4Íe (1). Zo ovo doba treba opooneaiití i tó, da 
orboko listiae Jako oadilase po mooiiai sve droge a JogoslaTÍaBstTo. Alt 
padoB srbokoga oaratTa i nalo kaéqje bogaroke i boBaasko/ kraUeTÍoe 
preatija liatiao ovih driava, a medjotím pomnaiajo ae ailao glagoliske oa 
aapado kod Hrvata i klimeatiéke kod Toraka. 

Alio se pako stavímo motriti jogoslavenske lístioe od strane ajihove 
političke naime poviestničke vriednosti, lasno éemo opaziti, da srbské i 
bugarske o tom pogleda sa ovo yrieme jako nadilase hryatske, bosanske i 
dobrovaôke. Hrvatska ca svojih kraijeva složíla se je a diplomatiókih po- 
slovih latinskim jesíkom í písmom^ te zato nemamo ni jedae listine od onog 
vriemena n národnom jesika i pismn. Svrhom pako jedanaestoga vieka, 
idroživ se s Ugarskom, isgobi svoja samostalnost i s otim svoja diploma- 
tická slobost; óim ostalo igesine ietočne.posestrime razvise poslie to bolje 
svoja narodno zastáva slobode i neodvísnosti, navlastito Srbska. Samo 
Dabrovnik, odtrgav se god. 1368. od Mletackog podlozničtva, roogao se je 
pako malo po malo dignati do njeke politické samostalnosti^ Bosna je jos 
kasnje stupila a to kolo národne slobode; a Slovenija jar odavaa jecase 
pod niemačkim jarmom. Ali s pogleda književnoga listine hrvatsko-glagoU- 
ske i hrvatsko-bosanske i hrcegovačke i njekim dilom dnbrovačke klimea- 
ticom napisane, sto nam jos danas ost^ja od ovo prvé dobi kajiževae, bes 
dvojbe sa od pano veée ciene i vážnosti nego 1i sa spomenate istočne, zasto 
je na njih pano manje imao apliva crkveni jezik, i zasto jako se malo 
odalečaja od govora, s kojim se je pak ponajveée služio^ kada sa te listine 
sastavljene bile. Uzprotiv srbské i bagarske nisa ti drago uego jako pokva- 
rena smiesa staroslavenskoga i pačkoga govora. 



(1) Veli izvornik: eodie (96. listopada 1325.) Caveeoniu Prečo Comunit Tragurietuit 
bannivU et publicavil tub Logia Comunit in lingua Latina et Sclava in omnibug pro tU 
in ipsa commistione plenius eontinetur. -^ Die dominico ti. octub. Caveconus Prečo pred, 
bannivit, et pubblice prodamavitsub Logia Comunis in lingua Latina et Sláva in omnibut 
pro ut etc, (Lucio. Jfem. Itt. di Tragurio. str. SOS.). Ova listina Superancieva sviedoôi te 
jasno, da bedasto lazu svi, kóji vele, da je Mletačka vláda nastojala pruiatí talyanátinu po 
naáih obalah i davití narodni duh. Za mletadkoga vladaiga u Dalmaciji uviek je slobodno bilo, 
javno i alužbeno služit se narodnim jezikom i písmom, i obraéat se na kneiove i aa sama 
Dužda molbami í drugimi spisi na hrvatski latinicom i klímenticpm, i obiono je sama vtada 
tískala i izdavala svoje naredbe na^ talijanski i na hrvatski do njezina razasu^a. Tomu je iivi 
dokaz Arkiv BUetaeki. 



- 3SS - 

U srtekili lístínah ■•Iftiimo sa pnri pat fodfiš fi9em oa listiai 
Štiepaná Unwa od 15. om^ka ^áin^JSOb^-l. , sdie sloji: H CNN nuca 

lkT|llll|h j^nnRh M«cei|S UdíphVi . ei. QMikl. str, 69.), U onoj Štiepaná 
PrvoTÍenčano^ od god. 1222—1228., sam kralj velí^ da je on ta listina 
pisao i podpísao: cero pľLJíjn IIMCSRk íl no;!(LnHCaXk Ql. e. str. 10.), 
Listina Aeena Ba^arskog eara (/. e, str. S.) nemá bilježnikova podpisa. 
U najstaríjoj Hstini glagoljskoj od 1. síecnja 1100. {Kúkulj* L c, str. 316.') 
atoje podpísaní: Kirln sin radonin, pisao od komuna í: bonoto 
grabUa, nodar papUk. Na povelji Kalina, baňa bosanskog, od god. 
1189. (Mikl str. 2.) číta se: \ PilAO€ ^WMK EAHk HNCA^Ik CHIO KNUIV. 
DabroTaéke listine nemajú pisára Q. e. sír. 91, SO. i td.). 

Us listine stoje joste kao drä|:ocienjeni ^poménici za prvo doba 
jagoslavjanske kiýižeTnosti nafi$i, stari piene%i i pečati, Glede 

NÁPIS A na ^roboTih^ crkvah i dragih osobíto javnih e^radah, odveé 
malo ostaje nam is staríh vriemena. Najstariji bio bi slovenské obitelji, i 
evo sto o njem pise g. An<. Janežič (Slov* Slov. str. 190.) : Se starejH 
äli saj toUko.star Je f a slovenskí nápis na vojvodskem stolu, ki na 
Oosposvetskem polji bH%o pol drugo uro od Celovra na desnej stráni 
etšte stoji. Kakor sploh ftgodovinarji terdijo, je ti stôl in nápis ť« dobe 
Ingua, poslednjega vojvoda Slovencov proti koncu osmega stoleťje.^ Se 
dan daňasnji so sledeée besede brati: 

VBRI 

NA SVÉTI verí 

PRAVDO BraNY VDOVE 

Najstariji nápis klimenticom bio bi od ^od. 1114. a manastíra Banji 
kod Risna n kotorskom saliva. i stoji na petrahila (stoli)^ naime (Kukulj. 
/•v. o put. 40. Mikl. 1. e. str. 1.): 

TIbsmn €t|^0€ KecTOAUNio . asvn2iiiHi|K cro Chma. 

Kk X«TO . f^pjiji. 

ClO neT|»il5Hilk ^ EJSf^Blh MORil€TH(^« V CThN6l|IH. 
Za ovím dolazi po doba nápis saklade (po Štiepanú Prvoviencanom i sinú 
mu Radoslavu) manastíra a Žiei, i číta se ondie a crkví na mramornoj 
ploči. Sastoji a dva komada vele doga, od kojib prvi savrieihen je sídanja 
iste erkve (11^99—1298.). Napíš od godíne 1269. nadje Kakaljevié a selo 
Bogdasiéa bliza Eotora nastaroj crkví Sv. Petra; isto tako dragi na krížu j 

Štiepaná Urosa, pohranjenom u crkví Sv. Dominika u Dubrovniko od god. i 

1275—1321. í td. (Mikl. 1. e.). Bvgarske obitelji najstariji napíš bio bi onaj i 



- »4 - 

« erkvi Bojaftskoj koá SoAje, koi spád* « soéiia 12&5. (F. Glatnik. VIL 
9tr. ÍSB.y* -{* K3I1AWKK6 CA fi 36UA . H CliSASCA HfVYHCTU . jCfAMk . CKH- 
TArO H€(kA^7«l Xl^HCTOBA . NhkOAU . H CMTArO H BCAHKOCAABHArO UftYC- 
■HRA X^HCTOKA nailT6A6MM<DNA . T€YeilH€Mk H T|»OYAOMk . H AIOBOBHA . 
MNOrAAA KaAM«N« CeBA€TOKpATOf A . E|»ATSYAAA l|A|k6BA . BNŠBIi CBHTArO 
Cie^ANA Kf^AAt CpBCKArO . NAnHCASKC CA ll|»H l|Af^CTBO E2irA|ICK0€ . Hf^B 
EAArOBt^H«Ulh H BAarOYhCTHBtlIk . H ;C|IN€TOAIOBHBtMh qA|kN . KoCTAtt- 

AHN« ACtNH : : «AMNTO 3 . Bk AtTO : f S . y . 3í . 3. Od gla^oljskíh napisa 
na kameňu , prví je onaj , koi se oalaií na odradí crkve sv. Martina a 
Senja. Obielodaniie ga: Sohwandtner QSerip. rer, hung, UI. 473.') I 
éafaŕlk (j9er6.\Le«eÄcôr. Pest, 1833. 133,') íatinicom, a Btoprv Kuknljevíé 
a isvornom oblika QPoviest, Spom, Jui. Sláv, L í.). Glasí ovako : 

U imé božie . amen • leta gospodnja 1303, kada žida ilija pop ta 

crky rilač sin^ unuk tplihi a praunuk 

stavine kneza . na čast bogu gospodinu i svetomú maiiinu 

(u» kamenití kip sv, Martina s ďetna i 8 lieva) 

sveti martin. 

Bio bi igesto staríjí^ t J. od god. 1288. napíš na prgamini^ sto ga 
je ískopao Fraojo Glavínic god. 1614. u olovnoj skrinjíci na temelju pora- 
éene crkve Sv. Luke kod Trsata a prímorjii hrvatskom, í koi stojí na éeln 
Kukoljevíéevih poviestnih spomenika. Za ovími sliedi po dobi nápis na 
kapeli Sv. Petra u Retu blixa Vrbnika na otoka Krku (1} od 17. lipiýa 
1347. i td. 

PIBNEZI ne samo sa od veliké vasnosti sa poviest politíôka sva- 
koga narodaj čím sa ncdvojbeni dokas njegove samostalností, no. i sa knji- 
ževiHi, kad prednose národná sliko i rieč. U jogoslavjanstva samo Bagarska, 
Srbska i Bosna imaja. pienesa svojíh vladára nápisom a národnom jesiko 



(1) Uprav u Što se tiskao ov4J tabak dobio sam prvi svezak Knjiievnika za tekuču 
god. 188S., komu na čelu stoji čianak pod naslovom: Krčlx starine, od Dra. Ivana Crnčica. 
Tu ;. Crndid naviešcuje, da je stranom pročitao starí nápis, koi se nalazi u crkvi Sv. Lucye 
Balcanske na otoku Krku, s kojioi se je viáeput zaroan trudilo njekoliko oaäih vieäfaka, da 
ga razjasne. Gosp. Grn6ič dodá článku i snimak tos^ znamenitá napisa, koi bi spadao aa 
doba Zvonimirova (1076—4087.). Evo áto je od njega pročitao izviestite^ : 

1. A (.?) o(t)oa i 8(i)na i 8(ve)tago dúha. Ab' 

2. opati Brinžiha pisahí se 



- 336 - 

I samo klímentieom' ilí latínieom, » svi sn skoro srebrni (I)* Najstariji 
naši národní novei Jesn -bogarski od.eara Asienal. {^1186^1196,')^ ntíkojih 
se étije: AC€ fAsien} l| (oar)- BK (bl^ara); a imamo bagarskih nováca 
i o4 Mihaíla IL Aaieaa (1Í4S^Í9S8,^ , od Svetoslava (1S94^ÍSZg), i od 
Ivana Sraéimira Vdinskog iíSÍS—ISóS.-^ V. Glasnik UL 248. V. 313.)* 
U Srbskoj najstaríjí su od velíkoga župana, poslíe kraija^ Štiepaná Prvo- 
TÍencanoga (119S—Í2Í8,') latioíeoni, a klimentícom njegova brata Voka 
Njemaniéevica (1904—5,) i kralja Radoslava {Í2S4—ÍZ^4,^, tXo H níje 
istínít onaj novac Vladimíra Petríslaví^^a, o -kom smo ozgo govorílí (str, 
169,'); i sve to po suda Janka Šafárika a Glasnika (knj, UL i K), koi 
spovíeda ipak, da se ovi pienezí Viikovi i Radoslavovi starine radi pe dajú 
tocno razaznati. Jasní nápis íznose pienezi kralja Vladislava (ÍS34 — 1Z40,')} 
a oní Urosa Velikoga (Í2W—1279.') imaja latinská slova í mletački izraz. 
S Milatínom (ílroiom II.) počimaju opet srbskí pienezi klimenticoni 
(12Ť5—1391,'),, no i kadkad su latinskí (F. Nani, De duob, imper. Ros, 
Num. Vene%ia 17S9. — La^Kari. Le Mon. dei Possed, Ven. Vene»ia 
1851.). Nápisom hrvatskim i latinícom imamo píeneza bosanskoga baňa 
Štiepaná III., kralja Tomasa (1443t-^1461.) , í od njegova siná Štiepaná 
Tomasevíéa zadiýe^a bosanskoga kralja (f 1463.). Isto kao pienezi, i 

PBuATI su vele ▼ažni za književnu povíest. Kod nas nemá jíh doisto 
mnogo, a ono, sto se je na starih listina do danas saouyalo kroz toliko 
víekova, bilo je vecinom popisano í na svíetlo dano po Raicu, Avramoviéu, 
Solarién, Srbskom Lietopisu, Naou, i td. Miklosic u dielu y^Manumenta 
Serbiea^ navodí góle napíše srbskih pecata, a Kokuljevié u hrvatskik 



3. da Zívulimirik krslit HrKvatisky (v*) 

4. dni svoje vi svetnju Luc^ju i sv 

5. mi župani desi .....(.?) 

6 posl v 0- 

7. toce^ da iže to poreče (?), kluii ji bog (?) i b(lažen)a (dév)a, i IV. e- 

8. vanÚsti i staja Lncija amni, da iže e (?) dela . . . . „ 

9. ti, moii za nje boga. An opati Diroviti zíz- 

10. dahí crék(v)i b^u i avoeju bratijn(?)si dev- 

11. eti p VI dni kineza Eosimata oblad- 

12. ajnscago vi sn Kiráinn, i bese vi te dni H- 

13. ikola z Otočica(?) — (8v)etiijn Lticijn (?) viden — 

(1) Odtud valjda ona naša hrvatska poslovíca: hrani biele novcc za crnc dane. 



— 886 - 

títHtuih ní t*llk0. Nijstariji JogoflkyiMiBki ptUt bío bi AsieM Bnsmrsko; 
kmlja (1ia$--it960. ali Je propao (K HUtL I. c. *tr. ^.); »to M^ie 
kfto najdamiji OBtJ StiepMa NemaBJe Velikoga iopana srbsko; na. poTeQi 
od sod. 1198-1199. (tfťkf. «fr. 6.) i flasi: neVilT CTC^IA E€ämmm 

anmua ■ciMae. 

Do sad pomenote spomenfke prvo^a doba književno^a jako nadilase' 
po natrnjoj vážnosti svojoj i po uplívu na sadaŠDJn literatara 

NÁRODNE PIESMB, ppsloviee i' pripoviedke, Piesníčtvo, velí njeki 
gUsovítí pisaoo, Ijabí vise vedro nebo, oista I tihasnu zraku blaga sonea, 
nego li goste nia^le i žestokl led; vise blasníteljna polja, poniane i zelene 
brežnljke, ne^o doge i sapuséene ravnice i ogoijeoe pianíne, kóje víekovi- 
tím sníegom i mrazom obastrte', vrhunci oblake tiča. A jagoslavjanske 
pokrigíne užívajú doísto to^ blaga u izobilju, te naúí predielí bas sn se 
vasda ponosílí a í dan danas se dice navlasiilo vedrinom neba, tihími po- 
víetaroí, zelenímí í plodnimí polji, razkošnímí bregoví, veselimí ravnicamí, 
mirnímí riekami i jezeri; niti sa bes pianína, kóje jih brané, ni bez mora, 
kóje jih pere i hladí. Obdarení tolikim uresom lilagodarne naraví, nije óudo, 
ako su našinci jos s dietinstva zanesení za píesníčtvom, kad sve, sto jim 
na okolo stojí, dlha hladastím i krasním píesniiBtvom , kóje po Andresu 
jest navíestíva zviezda bla|;e uljudnosti. I doísto, ako uprem oci u orlastn 
zenicu moje brade, vídim, gdie iz nje sivá veleduinost hitra i živa. Krepka 
n kipu, slobodná i míla u ^vom, živahna n postnpanju, bla^oéudBOS* 
dúha, milostivá srdea, strahovíte srdítostí' do potriebe, odahuje n samom 
kretanju prírodná piesničkp mod) oko nje o jedna ríeo život je Ijubav, a 
Ijubav píesnícivo. Zato nije čuda ako pazímu neprestane uzlíetati medja 
našim pukom ono hitromastivo čuvstvo, kóje je poglavíto vríelo mnogo- 
brojnih i sasvim izvorníh plodová ízvrstna piesníôtva, svaki dan na svietlo 
iziazuóih, s jedne iste vocke pobranih, naime s dúha národa, koí adahnu 
jih i upeôati, svake hvale dostojnih i neízmĺerne ciene u po|;ledn poéko^ 
jezika^ te kóji, kad bi se nábožnom marljívošdu odsvuda skúpili i prooéílí, 
mofflí bi postatí kod nas temeljem obšírne knjíževnosti. Ove pučke piesme, 
akoprem su plod proste pametí, ucenjem neugladjene, malo kad ipak isostaju 
natrag a obíčno premasuju po prostodí i líeposti piesni mudroknjižnika, 
udíelane po mnogobrojnih pravílih, koja su kao vez, koí misao istom rodjenu 
davi, ilí joj díže kriepost í kalí ju. Ove piesme, vrntkajud iz bistra neízer- 
piva vriela plemeníta dúha, uz svaki uzlíet prosievaju kojim novím izrazom 
íli slikom , liz svaku stopu naki^aju se novom mastju . obe^Qujaé tím 



~ 83íľ — 

nftéioom národmi književQOSt dívDimi pojami saóetiini a čuYstTa oielogft 
národa, jer. nemá čovíeka, a kom ae ne sji^e i ma koja iskra pief^níčtva. 
Narodae píaame po C Cantú jeso najvierníja sHka jednota národa, 
adsiev njegovíE kríeposti i mana, míerilo igegova isobračenja, jer u qjih sa 
točne načrtane sve slike dobrih pa i alih diela, sve radostne i SRlostne 
slike proslostí, sadasnosti i badnéností ; tako da po Oärres^^Uj tko číta ove 
spomenike, taj národa pipa bila a poritka, i srče píesniétve in vríela. One 
sa, velí Herdery kigi^shraoa narodno poTÍestnice; a Monti nove jíh: 
Prime di naiura 
Verjfini fa»tasie, ehe in pianie i» fiori 
Sehemtano een%a legge, e son fiú heUe, 
Radjaja se nevine í sveToljno, kao voda \z točila, bes načinke^ koja po 
Winkeltnannu omejašoje i skoča mastiva moč; a obilnosti prijasni^ a 
vedroj i čŕstoj radosti^ a tihom uhvanja i a istoj žalosti nalaae neicorpiva 
hrana. Istina je ipak, da nije sve suho dato, sitoi biser^ drago kameiýe; 
ima narodnih piesma, kóje se po krasoti i ízvornosti do tolíke isvrstnosti 
dĺžn, da jedva se pomisliti môže, da su plod nenaučená páka; a ima i takih, 
kóje ti ne očitaju dra^ neg^o li neopriečiva potrieba^ ko>a osieóa svak, a 
prosti národ navlastito^ da si pievaojem oblakša tegoéa doga tmda. 

Medja svimi narodi aeielom svieta možda nemá nígdje ovoliko tóga 
bogaHtva, koliko a slavjanskom. To ma ide od májke prírode, tako da 
mogao bi se nazvati slobodne piesníčkim národom. Veé od najdaljih vrie- 
mena imamo aspomena, iz kojih se znade, da je slavjanski národ veoma 
Ijabio i gojio piesničtvo, no kakove sa bile njegove piesme, dokle je a po- 
ganstvu živio^ nije do sada poznalo, čim nemá spomenika onoga doba, koi 
bi nam ta stvar razjasniti mogao. Vierojatno je ipak, da sa te piesme 
ponajvise bile mitologičkog predmeta. Osím Edde, gdie se káže, da a 
Veneda' bíase mudrost i piesničtvo, Prekop pripovieda^ da jednom Slayjani^ 
od Grka naskočení, nisa se pogibeljí izmaknuli, budoc oz pievanje zaspali 
QDe bel. got L ///. c, 14.^, Karanzín sporoinje tri Slavjana, alovljena od 
Grka a sto so hodili k Obarskoma kaňa, i velí, da sa miesto oražja nosili 
tambure niz ramena^ spovíedajuc, da u njíh železa nemá, a da píevaige i 
glasba biahu poglavíta čest njíhova poslovanja. Zato uzklíce Šafárik: gdie 
Slavjanke^ tu pievanja (Geach. d. si. epr. str. 52.'}, Niti su se do danas 
u načem národa osušili oti vrujci pučkoga nadahoutja. Krasníh nam je 
primíera dala zadnja hreegovačka i crnogorska borba. 

Narodno piesničtvo naše, od koga imamo danas dovoljoih spomenika, 
moglo bi se razdielití na tri doba. Prvi dob^ koi bi se pozvati mogao 

32 



JdBMklm^ BvrsBJe LasaroTini poruoín na KosoTom polja (1S89.'), Piesrae 
tóga vríeineBa, DajkrasBÍJe i m^aplivnye na národ, poáto ga bade na nje- 
gdaaajn slavn, ponajvíie jaoaôkog predmeta, običajno nsTeliénja bojna diela 
NemanSéeve knée i Marka Kraijeviéa, aína Vnkasinova, koi je kao xnak 
(«ym6ol) vieéíta boja Bie4ia krséanstvom i mahametstvom, medja Slavjani- 
Dom i ToróiooiD. Ovdíe Marko, a kom so oielí aarod poôoTÍeéiúe, pokasuje 
ne nviek kao jnoak avakojakimi krieposti ureáen. Piesme nayUstíto, kóje 
80 tíoaJB padá na Kosovn^ aaôínjajn národní epos, oaíme niviseno naše 
piesníctvo, oega radí laano bi ae pretvoríti dale a velíéanstvena jagoslav- 
janska epopeja, koja bi nasemn národa, kô sto Omíroya Grókomn, besdvoj- 
beno príbavíla dícno sielo u dÍTnom hramo sveobée knjíževností. Ova prvá 
doba svráoja píeBmom: Obretenje gktve knena La»ara^ naime kad je národ 
Laaara medju svoje svetiteije avrstío. Drugi dob narodnih piesama, ponajvise 
tnžnoga predmeta, trige tja do poôetka 8ada8igeg;a atolie^a^ vrieme tarskoga 
robstva i národne nesríeée, pasívnojp^a odpora proti Bamosiljn, naíme hajduétva 
a smísla jagoslavjanBkom, gdíe dolase junáci, i neprestane se bíja sa dom 
i za odbíjeiýe kleta dnsmana. Tada nalazimo kadkad Marka kao sainja íli 
pianoa, žívoca po pot živine n bnsíjah í grmovíh, gdíe tadje bezpravlje 
bespravljem goni, nviek ípak správna, da iikaže koja iskra barem velíko- 
dnsja, posteoja i domaóe viemosti, da slabím a pomoó príde, a a dusí nikada 
turskimi obíčaji pok varená. Treci dob proslavlja sjajna diela srbské kne* 
ževine sa Miloša, i aadnje bojeve ornogorskíh orlova, pa i onoga nasega 
Henrika IV. neamrloga baňa Jelaoica. Marko, is daga sna sbadjen, goni 
kleta dusmanína, nit ée mu počinka datí, dok ga ne aguši i satare, i osveti 
stolietoje jade svoga národa. 

Od prvoga doba ostaje nam danas prem malo píesama, te se veéinom 
nalase u sbirci Vukovoj, i mogu se natiecati sa najboljimi dieli grčke epíke. 
Ali težko bi se dokazati dalo, da je i to malo najstarge piesoicke vríed- 
nosti nasega puká do nas došlo kroz tolike viekove nepokvareno, naíme n 
izvornom obliko. Filologička smatranja, akoprem kadkad opredíelití mogu 
viek, n kom su njekoje od tíh piesama sastavljene bile, ubavíestjigo nas 
ipak, da barem njeke riecí, izrazí, stihovi ne mogu se niposto kao isvorni 
prímítí. Od drugoga pako doba narodnoga píesničtva ima sjaset piesama, 
kóje jos danas lietajú od ústa do ústa nasega seljaka^ a od treéega od 
dana se do dana uzmnažaju. Evo pako načina, kako se to blago a nasem 
národu poradja. Zgodili se u njem sta sjajnoga ili od veliké vážnosti, piesma 
je gotova. Jedan ju začme i osnuje, pri veóerí u drožbi popravlja se, te 
nmah ode a sviet i širi se po okolící. Poglaviti radioci na tom poljo bíK 



- 889 - 

BO, a i sada sn, slíepei. Onjíido njíhovo Je ponajvise a krsovitih strana 
Dalmaoíje, Bosne, Hrcegovine i Crnegore^ gdie se dakle mieša pleroe hrvat- 
sko sa srbskím ; te i to veó jasno káže, da jim je i ovo neprocíenjeno bla^o 
sajedDÍéko, cadrožoo, nerasdieljívo, kô sto pradoniovina i jesík^ da sa jedno 
te isto pleme, krvná braóa. Slíepci ode od miesta do miesta^ od kuée do 
koóe, svada postovani i gostoijubívo docekani, pievajoéí píesme usf^sle; 
a ima jih, kojí jih znada na pamet do sto i vise. Njegda su knesovi i samí 
vladári držali na svom dvora njekoliko tíh píevaéa ili sliepaoa samo zato^ 
da pri svecanostíh i n bojevih, gdíe su jih pratíli, diela njihova i njihovih 
diedova opíevaja; jer je jogoslavjanskomn janakn to navlastito na srdca 
ležalo, da viečíto žive po piesamah a aspomeni svoga národa. On se ne 
borí ni za blajj^o ni za óasti , no samo 

tuk se pieva i nek se pripovteda, 
9to ucini Marko od Turaka, 

Piesme po predmetu diele se na Junácke i na éenske. Ženské se 
razlikujo od junačkih i metrom. One sa običnou osmrcíh, a ove u desetrcíh 
složene; ali jih ima jedne i droge yrsti, a kojih stih broji do tri stovke 
í do trinaest. 

Najstarija viest o narodnih piesamah potiče iz hrvatskoga pera (1}« 
Juraj SiagoriCn kanonikí godine 1469. namiestnik slavnoga diplomata Luke 
Tolentisa Sibenickog biskupa,' u poglavju XVIf.: de moribus quibusdam 
Šibenici, svoga diela yyDe situ lllyritB et cipitate Šibenici^ (rukopis u 
knjiktnici gospodina Cicogne u Mletcih pod br. 22Í8.') govori obširno o 
hrvatskih poslovieah. o národnom kolu, te i o puckíh piesama, sto pievajo 
naríkače na sprovodu. svatovi na ženídbi, i momci dievojkam prieko noci 
pod prozori (2}. U knjizí tiskanoj god. 1531. a Becu naslovom: Wegreise 



(i) Valja ipak napomenutí, da kada je knex Kievski Sviatoslav navalio na Bugare, 
i satierao njihova kralja iz zerolje, pridvorni pteva6i iáli su po národu, te ga nutkali pie- 
smanii, da osveti kralja i brant dom. svoj i milú svoju nezavisnost. 

(2) Dodajem uloraak iz tóga poglayja XVJI., Sto sam skoro primio od vrlo poznata 
moga prijatelja Cav. Em. A. Cicogna: *Mores haberU uttra leges nostri cives; quosdam 
pectUiares, et quosdam peregHnos, quos a finitimis imbiberunt. Siquidem proverbiis ÍUyri- 
cis utuntur, quae nos dicteria diximus, et ex lingtta vemacula in latinum vertimus cum 
Ja. Naupleo viro docto et diseretq. lUis namqiie nec leges Solonis, nec Numae Pompilii 
excoffitationeš , nec ipsa Picthagorica praecepta videntur acutiora. MtUieres praeterea in 
funerum luctibus reboant nenias, constantiumanimosvirorumpercutientes, etadlacrymam 
excitantes: ferventiores quam fletibus Thetidis, et minis Euriali, quos in filiorum per- 
ditionibus barbaro ululatu emitíebant. Et in nuptiarum die choreas ducentes, quaedam 
cantant epithalamia, qualia nec CatuUus, nec Claudianus cecinisse fuit av4itus. Petulans 
deinde iuventus, cupidinibusque capta, voce valens, amatorium carmen taie noclu decantat. 



- 940 - 

k» k, Mt^f, Bšišehíífl naeh KomttmHnofél na tri miesta spominjn se piesne 
o KosoToni pol}a. 

Ba^arska, kô sto je prvá stupila u kolo jogoslavjaoske prosviete za 
Borisa i Símeona, tako nam pruža i prví primíer narodnoga píesníctva. 
éafaŕík u diela: Slowansky Nérodopis QW Pravé 1849. str, ICO.') príobéi 
najstarijn narodnn píesmo Jogoslavjansku bogarske obitelji, crpljjena if 
rakopisa od godíne 1390. — Petar Ektorevíé, Hrvat is Staroga Grada aa 
hvarskom otoku, prví je dosao na otu mísso, da sknpjja národne janačke 
i ženské píesme (^Í487—16TZJ) , te n Ribanju i ribarskom prigovaranju 
nmetje tri hugarkinje i jedna pocasnicu (jsdrameu) bas kako jih je onda 
prostí národ píevao , is kojih síeva ona blaga prostoéa pačkoga dúha i ona 
prírodná divota, sto po nepravílností slika ako tí kolíevka spominje, po 
mirisa diže te van sebe. Da je Ektorevic one píesme ravno napísao, kako 
jíh je i£ astija národa erpio, vidí se í s tóga, sto oni stihovi imaja čas 
premalo a čas súvise slogova , í stu se ondje í po jesíka jako razlíkiga i 
po predmeta, čím se tu upaža^ da je Andrija, brat Kraijeviéa Marka, jos 
veci janak bío nego i sam Marko. Ektorevié sačuva nam i napíeve tíh 
piesama, kojí sa ístovriemenito najstariji spomenící naše národne glasbe 
(K moje izdanje Ekioreviéa, u Zadru god. 1846., i staro hrvatsko 
fiesnictvo od /r. Kukulj, Sak.y I Jaraj Barakovic ukrasí svoja Vilu 
Slomnsku (tisk. god. 1614.") cvíecem narodnoga piesničtva. Ód god. 1663. 
sačavala se je popíevka od Svilojeviča čisto hrvatska. 

Jos početkom prosastoga vieka lýekí našinci, da od propasti sača- 
vaja avo neismierno blago jugoslavjanske proslostí, svom pomnjom i dusom, 
8 kojom bi starinik kupío staré novoe i povelje a biljar cvietke, prioaase 
da ga pokape í obíelodane. Ostaje nam sbirka narodnih piesama sastavljena 
god. 1768., gdie 14. prvih sabra Juraj Matei Dubrovčanin (+ 1728.) a 
18. Joso Betondié (f 1764.), i. td. A, Fortis n kajisi: Putovanje fo 
Dalmaeiji (//. 99—106.') obielodani žalostná piesma plemenite Asanaginiee 
8 prevodom italíjanskim , odmah po 05tha na niemački prevedenú. Ova 
piesma, akoprem od slabíjih a nasem národa, toliko je tada učinila vike, 
da je sa iqa u krátko vrieme sva Evropa snala í na svod nebeskí me4ja 



quáU vix cultus TibuUus, aut blandus Propertius, aut lascivus Cichoridis GaUus, awt 
Zeboya, Sappho decantaret. Et molam vertentes pro confíeiendo oUot medUantur Eglogas 
altemas, diceresque Dametam et Menalcam coram Palemone modtUari. Pro modo praderea 
eantilenae in choreis terram feriunt, quam rem describens GaUottua Ifro. de Nomine, sic 
loquitur: apud Sdavinos nunc in usu est modus ille antiqtiorum, nam cum staticulos in 
chorea fecerunt, omnea uno eodemque tempore terram pede pulsant.n 



- 841 - 

tmeade kovala. Ali )e Bajteéo sláva na orom polju narodae pťosvieM 
stekao Blayni Vuk Stéfanotié Kaŕadéié. Joé mladiéem, obodren proslav-- 
lieBim piesníkom Lukíjanom Ma&ínckim i Kopitarom^ staví se ťfiráo, da po- 
kere ovaj diVni kisor ís ustij a národa, teved g. 1814, isda aBeôo prví svesak 
tvoje sbírke naslovoro y^Maia jMro9tonarodnja sloveno^srbaka pMmaHea^^ 
oiíenji^aé gdiegod isvornu slikn; a sliedeóe godíne dodá ma drogi besíkoje. 
yronoíene. Ove Vakove piesmo^ iim a^ledase bieli svíet^ bado prevedene na 
racoe Jeaíke. Tím sa se navlastito bavili slávni spisateljí i spisateljiee: 
Jaeobi, Veseii, Fogel^ Kaper, Gree, Puikin, Vostokov, Bovring i td. To 
potakna Vaka^ da si to yeée obogati prvá sbírka novími plodoví, te tako 
umnožena dade ju isnova tiskati d Lipska god. 1824—33. a éetiri sveska, 
predstaviv joj sanímivi úvod. Vratív se god. 1834. is Dalmacjje i Crnegore, 
gdie ma podje za -rokom nabratí nová kito pačko^ piesníčtva, staví se 
odmah^ da prígotovi trede isdanje narodníh piesama, poéeto godine 1841. 
B Beoo, joB nesvrseno. 

Po prímiera Vokovo i drogi našinci pobite da skape národne piesme 
B švih državah jagoslavjanskih. Šimun MiluHnovic QČubro Cojkovic') 
goá, 1833. a Badiroo a poslíe a Lipsku natíska „Pievanja Crnogorska i 
Hreegovacka^^ Stanko Vra» izda god. 1839. n Zagrebu: Národne f tesni 
ilirske. Petar L Vladika Crnogorski go^. 1845. dade tiskati u Bíogradu 
liepu kitu narodníh piesama pod naslovom ^Ogledalo Srbsko,^ Jukic i 
Martic pokupíli sa dosta tóga bísera po Bosní i po Hroegovini, ali se a 
isdavanju nisa oviek držali izvorne slike QBosanaki Prijaielj 1850— -62, 
Národne Piesme^ u Osieku 1858.^ Topalovié obieiodani slavonske piesme 
pod naslovom „Tatnburasi ilirski^ (Í842,')^ M, Valjavec kapi i izdaje one 
Varaždinskoga kotara; a Stiepan Popovic uatiskaoje u Biogradugod. 1858. 
yfirnogorake guale ili národne piesme, price, podskocnice i napijalice,^ 
Hrvatske národne piesme^ jos dosele nikad tiskom neizdane, sabrao je po 
goTDJoj Hrvutskoj Luka Marjanovic i tískao ove godine u Zagrebu (u 8. i; 
14. tabaka}. Mnogo jih se pako nalazi ucasepísík: Grlici, «Slr6. Lietopisu, 
Danici IlirskoJi KolUyNevenu, Magavinu, Zori Dalmatinskoj^ Bosanskom 
Prijateliu^ Obe, Zagr, Koledaru, Koledám Matice Dalmatinske, Glaso^ 
noéi, Zvievdi, i td. a možda jos víse u rukopisíh kod Kukuljevica^ Tomasea 
i td. Ijasam jíb do lOOivise skapio nahvarskom otokuípredao OUklosiéu, 
da jih tiská, a njesto u Zori nastampao. 

Od slovenskíh piesama narodníh poznata nam Je samo sbírka. ko)a 
sa na svietlo dali Vra9s i Korýtko naslovom: Slovenské pésni krajaskiga 
národa, vljubljani 1839^44, u pei svezaka, aima jih dosta po časopisih, 



- 34í - 

M pr. Sieíermirkišeké Znttekrift C'V. Jmkty, L Hefl. Ormi% IMT. 
VoikšUéder der Steiérwíirkisehém Wemdem v. Bm». v. Sekmiheim sir, 
t— 8,)^ i ta. — Pití FuJe obíelodui a BvojoJ piesmarief (fieé ÍStd—S.') 
^jekolíko komftda bag»rtkih pieaama, u otam godína poelie latíska doste 
oielíh a kajiži : Dodatok k SankífeteríurMm sravmteijuim rjeéimm smjmh 
jemikm i nmrjeéija t osoMim offledima ku$iir$ko$ jemikm (Beé 18X2—4^ 
Hr. 64.)* Ood, 1842. isasla }« oa bieli sviet a PesCi kojížiea, a kojoj ima 
\2. podopiékih piesama bngarskih i do prieko 200 poslovíea, naaloTom: 
Bblgar9ki národmi pesni i f09lovici^ obkra Ivan A. Bo$ojev, Eopíli sa 
Jib Arkiinaodrít Neofit^ Afrilov i Stojanoviéf a njekoliko jíh se Dalaxi n 
diela Cntelakowsky-a : Sammlunf slaw. VotkšHedsr aller Stámme mit 
ge$enúberstehender Úberset9un0 (knj. ÍIL Prag ÍSZZ-^ZT.J, i td. Stoprv 
brali sa to blago po národa bagarskom J, Sre%nj€véki i Vik. Grigorjevié, 
te ii ebirke 6rísorjevi6e¥e bilo Jih je njekoliko isvedeoo a Kolu (k^j. lY. 
9tr, ST.). U najnovíje doba Ste. J. Vrkovié Bosnjak sabra ranogo ovo^ 
blaga o Bagarskoj; njesto veé natíska godíne ÍS60^ a Biograda vladínim 
tiskom (ponajviie piesme ienške) o 8. i str. 373.; a sada prepravija sa tísk 
mažke, stolne i Junácke. Glede jezika ovíh piesama bugarskih evo sto pise 
dopisoik Kola (/. e, str. ď9.) : Värlo cei se ntacudity ako danas uffporedii 
najstarie rukofňse bugarske sa sadainjom iivucom buýarsHnom. Koliko 
ti tu neima ffroméne i rantlike ! Docim u starini nala%i* veliko bogatstvo 
formah, opavit cei u danainjoj bugarstini kukavno siromastvo osobito 
glede na sklanjanja. Docim u starinskom je%iku neima Jos gotovo ni 
traga tudjim récma^ današnji ti je pucki govor silom svakovárstnih 
inostranih récik (turskih^ karavlaskih, gärckih, arbanackih) iviaran 
kao prosjacka kabanica rafsnovärstnim kärpama. Neobhodní plod stolietnoga 
asíjatskoga sažanjstva ! 

Ismed oníh, kóji sa doboko í valjano proaéili i osobitom viestinom 
smotrili i prosadíli naše narodno piesniétvo saslosaje besdvojbeno odlieníje 
miesto nas slávni N. Tommaséo. Viekovíti ma je on Tjenao aapleo sa syojín 
sastavkom : o narodnih piesamah puká dalmatinskoga. Ta se nalase ove 
slatne riecí : iarko preporuci^Jem svakomu, koi Ijubi domovinu i «amt#- 
ijive radosti neoskvmjene liepote, preporucujem^ da se sa svik strana 
kupé piesme, poslovice, predaje^ obicaji i ť«ra«ť. Prvo nego se staviate 
tlaéiti puk^ upozni^mo ga^ a cim ga u^povnajemo (ako H fpak nisma 
od Boga prokletijy Ijubit cemo ga. i% puká i od onih, kóji su ga boije 
motriti, uzeU su veliki spisalelji mast^ Uvot i nadaknuto gibanje 



- 843 - 

fovera; U cim se viée knjiievnost odaieéuje od puká Um veée vene i 
šmmnjlsavéí. 

AU ne samo píesme se odlikuja medjo najstarijimí spomenicí naše 
književností , da joste divno se s njími rakajn národne poslovice i pripo- 
viedke, od kojíh ne malo od najdalníjega vríemena príde nam astmeno ilí 
pismeno, barem njekím dilom a ísvornom oblikn. U posIoTÍcah i prípovie-* 
dakah ostaje nam ne samo silno blago pačkoga jezíka, nu joste po njíh 
vpoznajemo éad, isobraženost í obiôaje naiega národa kros njegovo proslost. 
Velebrojne sa kod nas 

POSLOVIOE5 seljak cesto jih se síecaimudro jih spodablja s raz- 
Iíčnimi ôiní i okolnosti života. Do danas mnogí sa se požunli, da i to blago 
narodnog ama i jezika pokupe i obielodane. Najveco zaslago stekao si je 
i na tom poljo jogoslavjanskoga rada slávni Vuk, koi putajaó po Dalmá- 
cii , Srbiji, Hrcegovini i Crnojgori sabra jih na debelo, i dade jih tiskatí 
na Cetinjtt god. 1836.^ i opet o Beča god. 1849. J, A* Bogoev a veé 
pomenotoj knjizi nastampa liepa kita bogarskih poslovioa (Peet 1849."). . 
Mnogo jih se pako nalazi a slovnicah F. Appendina^ 8, Starcevica, J. 
Brliéa i td. a jos vise a ôasopisih : Danici, Zori DalmatinikoJ, Nevenu, 
KolUy Pravdonoii, Magansinu, Boeanskom prijatelju i td. Dodati éemo í 
to, da gosp, Mirko Bogovic bavi se veó vise godina 6vim predmetom , te 
namíerava na skoro izdati a jednej oveéoj knjizi ne samo te, nego i sve 
dosad bodi na pose íli po časopisih veé tískane národne poslovice i zago- 
netke. Ali po sve malo sa se našinci do sada bavili o sakapljenja i izda- 
vanJQ narodoih 

PRIPOVIEDAKA. Istina bo, prenesene astmeno od najdaljih vriemena 
do danas bez i ma kojeg izvanjskoga sveza, koi bi jih a prednje medjase 
sadržao , morale sa se kad vise kad manje pokvariti kroz tolike viekove, 
te sada težko ées i jedna sama naéi po cíelom národa a izvornom teksta. 
Ali ako i nisa pripoviedke nepomiôni spomenici davnoga jezikoslovja, od 
veliké 80 ipak vážnosti za nas kao spomeni prvogadoba naše književnosti; 
i zato 8 razlogom o njíh ovako pise IgfiJ. Brlié: y^ValJalo bi naiim knji^ 
ievníkom ovo neobradjeno poije naiega prvodobnoga knjiievetva ioplo 
preporuéiti^ dasabiraju, zapisujú i jia evietlo daju, éegano de %a50—60. 
godina rnoiiebiti sa svim nestatí^ a éega se jos «a sada u svákom ilir- 
skom miestu i miestaneu nalazi. Ove babské pripoviedke nisu bas iako 
taste i lude^ kako jih mnogi nadriiaobraienik eieni, ove u sebi mnogo 
od pueke starodavnosti sakrivaju, ť« njih se dosta nauciti moie, ako 
nam se u prvi trenutak bas i lude i taste éine. Na poziv Brlicev veé su 



- 3a - 

Djekí odsovorili ovth sadnjíh sodisa, i liepím ospiehom. 6. M. Vidjmvee 
od daga staví se, da pobere pripoviedke okolíce Varaždmske, te jih Je 
njeéto tískao |;od. 1858. troskom gosp. J. pi. Platoera u Varaždina pod 
Daslovom: Národne pripoviedke ekupio u i oko Varaidina Mat. Kraém, 
Valjavec^ a daoas ima veé g;ocova golema sbírko, íe kóje je crpio nas 
slávni sveslavjaoski flloloc; Miklosié i isdao dvanaest komada u knjíxi: 
Slavisehe Bibiiothek (IL Bd. 161—170.)^ dodav ove snamenite rieéi: 
Môehten aueh m anderen vom shvenischen Volkestamme bewohnten 
Gegenden nach diesem Mueíer Sammlun^en von Märehen veranstaltet 
iterden und mit der Zeit eine elaviéche Mythologie im Sinne der 
Grimmisehen ermdglichen! 



SVRHA PRVÉ KNJIGE. 



KAZAia 



strana. 

Úvod 1 

PRVIO DIO Jofoslavjaiiske književnosti. 
Stmro^lmvéi^a knjiieimošt. 

$, 1. Písmo kod staríh Slavjana i kod Ilíra .... 9 
g. 2. Ixnasasée písma glasovnoga kod Jogoslavjana. — Braéa Círil 

i Metod i glagoljíca pravo círílíca 11 

$. 3. Dosadašnja mnienja o glagoljící 21 

$. 4. Písmena glagoljska kao plod Sv. Oírílti .... 22 

%. 5. Pobieda slavenstíne nad njemstínom i talijanstínom . . 23 

g. 6. Knjíževiii rad Sv. Círíla i Metoda 32 

g. 7. Qlagoijska tískanja kod Jagoslavjana 36 

g. 8. Sadasnje stanje glagoljíce kod Juj^osluvjana . . . 47 

g. 9. IsDaiasée tako svane círílíce, boije klímentíce ... 49 

g. 10. Klímentiéka tískanja . . . . . . . . ^3 

DRV6I DIO Jagoslavjanske književnosti. 
Nová jugostavjantka knjvkevnost. 
Prvá doba. Stanje književnosti kod Jagoslavjana od sedmoga 
do konca četrnaestoga víeka. 

g. 1. Prostor hrvatsko-srbskoga jesika 65 

g. 2. Racličností obstojeée medja hrvatskím í srbskim govorom . 67 

g. 3. Vríednost hrvatsko-srbskoga jeisika . . . . . 72 
g. 4. Stanje jecíka kod Jagoslavjana jsa njihova naseljenja s ove 

strane Dunaja ......... 

g, 5. Naseljenje jugoslavjanskíh pokolienja a sadašnje predíele . 75 

••g. 6. Čad i običají Slavjana sedmoga víeká 76 

g. 7. Anti 81 

g. 8. Slovenci 83 

g. 9. Hrvati 89 

g. 10. Srbi 155 

g. 11. Bosnjaci 217 

g. 12. Hroegovoi 254 

g. 13. Bagari , 273 

g. 14. Spomeniei jugoslavjanskoga jecika prvoga doba, naíme od 

VII. do XIV. vieka 297 



AZBVKA 



Broj 


Písmena 


Glas 


I m e 


Brojna 
Vriednost 


1. 


Jl a 


a 


Az 


1 


2. 


E B 


b 


Buky 


— 


8. 


B 1 


v 


Védi 


2 


4. 


r r 


f 


aiagoľ 


3 


5. 


A Ä 


Dobro 


4 


6. 


6 e 


e 


Eeť 


5 


7. 


íK s 


ž 


Živéte 





8. 


S s 


z 


Zélo 


6 


9. 


% 1 


z 


Zemlja 


. 7 


10. 


H H 


i (i dugo) 


Iže 


8 


11. 


i 1 


i (i krátko 


I 


10 


12. 


- fc, ■ 


^h i 


Dérv', Jot 


— '- 


13. 


K K 


k 


Eako 


20 


14. 


A A 


1 


Ljudi 
MysUte 


30 


15. 


M u 


m 


40 


16. 


H ■ 


n 


Nag 


60 


17. 








On 


70 


18. 


n n 


P 


Pokoj 


80 


19. 


f l> 


r 


R'ci 


100 


2a 


C c 


s 


SlOTO 


200 


21. 


T T 


t 


Tvrdo 


300 


22. 


OVoT 


u 


Uk 





23. 


<P* 


f, ph 


Fert 


500 


24. 


X x 


ch 


Chér 


600 


25. 


(D • 


ó (6) 


800 


26. 


||| v 


št 


Šta 





27. 


M •* 


c 


Ci 


(900) 


28. 


Y Y 


č 


Červ' 


90 


29. 


Ul ■ 


6 


Ša 


— 1 


30. 


Ti % 


o/e 


Jer 


— 1 



KLIMENTIČKA. 



Broj 


Písmena 


G 1 a 8 


I m e 


Brojna 
Vriednost 


31. 


14 u 


7 


Jery 


_ 


32. 


h k 


e/i 


Jerek 


— 


33. 


-K « 


é, ja (é) 


Jeť 


— 


34. 


H) m 


j« 


Ju 


— 


36. 


K\ H 


-(j») 





— 


36. 


le K 


-(je) 


■ 


— 


37. 


A a 


^ e 


Es 


900 


38. 


U K 


J! 


Jes 


— 


39. 


;k s 


a 


Á^s 


— 


40. 


K H 


ja 


Jas 


— 


41. 


5 í 


-(k8) 


— 


60 


42. 


T f 


-(ps) 


— 


700 


43. 


e « 


th 


Thita 


9 


44. 


Y v 


y 


Ižica 


400 



Opaska* Ova je azbuka po Šafárika (Pamäš. Hla, Pis. 9tr, $,), a sto 
je u saponi, to je po Raôkom^ po kom je bojna vriednost 
ŕ'ľíf. Slovj.), Po Broiéa Y i A nemaja nijedne brojoe vríed- 
ností^ a & nosilo bi 90 (ChresL Ling. \eteroslov. str, SS.J, 
— Prídata za klimentíoi neviešte. 



Povere Peffrlelike. 



strana. 


Redak. 




Izpravi. 


M. 


23. 


sa 


za. 


39. 


5. 


gili 


silami. 


S8. 


30. 


u zabit 


u zabili. 


54. 


6. 


gospodaro 


gospodara. 


S8. 


33. 


úvrati 


u vešti. 


TO.- 


21. 


stvaríh 


starih. 


78. 


20. 


sita 


žita. 


83. 


12. 


u njihove se ruko 


u njihovih sc rukah. 


96. 


13. 


áriBie 


dflave. 


96. 


18. 


u pogibelj 


u pogibe^ji. 


96. 


57. 


zapoznaje 


zapoznaju. 


KM. 


5. 


arietiav 


sriotiv. 


ii6. 


1. 


svoobéa 


sveobču. 


i29. 


13. 


brodiv se 


brodeó. 


137. 


39. 


apiaatelj 


sptsateQ.. 


138. 


12. 


kojim pusti jím Zadar 


kojim pusti Zadar. 


140. 


24. 


na momvsko polje 


na moravskom polju. 


133. 


12. 


razdili 


radili. 


160. 


9. 


Pavao 


Petar. 


178. 


18. 


u državni 


u driavi. 


193. 


2. 


zduživ 


zdniživ. 


196. 


32. 


pustí mu 


pusti kralju Sigmundu. 


212. 


3. 


red 


rodi. 


227. 


17. 


vatiU 


vrátili. 


232. 


10. 


13. oiugka 


23. ožujka. 


242. 


9. 


nevriedi 


neuvrtedi. 


244. 


14. 


biakupu 


biskupa. 


247. 


38. 


puklo 


puko. 


260. 


22. 


u njezine nike...kao u svoje 


u qjezinih rukuIi...kao u njihovili 


278. 


27. 


odgojeqje 


odgojei^a. 


283. 


28. 


porieke 


poreže. 


2S4. 


3. 


tamnlcu 


tamniei. 


297. 


4. 


me^ju Russe i Turke 


me<j|ju Rusi i Turci. 


299. 


6. 


slávi 


slavoi. 



Spitatelj si pridriava pravo preštampanja i prevoda po obatojtčih propisih. 



kujitori BmldUa MohoTléa u Rlecl 
doblTaJn se sUcHleée KnMíge. 



for. nov. 
PGliubich Ab. Simeone. — Dizionario biografico 
degE uomini illustri delia Dalmazia. 
Vienna, 1856 i 8.« 2 — 

Gliubich Pro£ Ab. SinL — Gli nltimi succesai 
di Alberto di Waldstein, narrati dagli 
Ambasciatori Veneti. Vieimai Stamperia 
di Corte, 1862 in 8,» 1 — 

GUubich Ab. Sim. — Stadi Archeologici suUa 
Dalmazia. Vienna, Stamperia di CortOi 
1869 in 8.« 1 — 

Ljubié Simeone. — Risposta alľopuacolo del Sig. 

Vin. Duplandch. Venezia, 1861 in 8.® — 25 

Qliubich Ab. Sim* — Scritti intomo h questione 

dalmatíca. Venezia, 1861 in 8.* . . — 50 

Bazprava ostavštinah u Aostriji. Odviet za nje- . 
zino ukinuée, od Prof. Unghera. Preveo 
Fraiýe Pilepié, podbflježmk slávne žu- 
panije riečke, u Rieci 1865 . . . ► 1 — 



• lt»t»» » «I Í i f ••l«lt 



114 %AIf ft^HAfl. 



U Rieci kod sama izdavatelja i 

kod knjižara Emidíja Mohoviča^ 
^ „ C. W. Egera. 

U Zagrebu kod knjižara Lavoslava Hartmana, 

yj „ Svetozara Galca. 

U Zadru kod knjižara braée Battara 



OpOmena. Posto sam Be po nagovoni niojih prijatelJA msoipo vise^ nego 
sam nakanio bío, Eabavío a ovoj prvoj kojixi a polítiôkom po- 
víestjo dŕžava JngoslavjaDskíh, tako je í knjiga od 12 tabaka 
nxrasla na /SS.; čega radí eiena joj je sada sa predbrojntke 
/ far. SO nové, , a za droge 1 for, 80 nové, — Tko bi pako 
želio dobití ovu prvá kiijí(^a sa 1 for. 90 novô.^ ako se i 
predbrojio nije, te tím stupítí kao predbrojník, morao bi ii 
isto vrieme, kad bi primío ovu prvá knjí|;a sa 1 for. 30 nove. , 
predplatiti isto tako odmah 1 for« 30 nove. i sa dnig^ l^njí|;a* 
koja 80 vec tiská, i bití ée joá deblja od prvé. 

l^áavatelj. 



r^ 



L\