(navigation image)
Home American Libraries | Canadian Libraries | Universal Library | Community Texts | Project Gutenberg | Children's Library | Biodiversity Heritage Library | Additional Collections
Search: Advanced Search
Anonymous User (login or join us)
Upload
See other formats

Full text of "Ogledalo književne poviesti jugoslavjanske Na podučavanje mladeži nacrtao ..."

Google 



This is a digital copy of a book that was prcscrvod for gcncrations on library shclvcs bcforc it was carcfully scannod by Google as part of a projcct 

to make the worlďs books discoverablc onlinc. 

It has survived long enough for the copyright to cxpirc and tbc book to cntcr tbc public domain. A public domain book is one that was never subjcct 

to copyright or whose legal copyright term has expircd. Wbcthcr a book is in tbc public domain may vary country to country. Public domain books 

are our gateways to the pást, representing a wealth of history, cultuie and knowledge thaťs often difficult to discovcr. 

Marks, notations and other maiginalia present in the originál volume will appear in this flle - a reminder of this book's long journcy from tbc 

publisbcr to a library and finally to you. 

Usage guidelines 

Google is proud to partner witb libraries to digitize public domain materials and make them widely accessible. Public domain books belong to tbe 
public and we are merely their custodians. Nevertheless, this work is expensive, so in order to keep providing this resource, we háve taken steps to 
prevent abuse by commercial parties, including placing lechnical restrictions on automated querying. 
We also ask that you: 

+ Make non-commercial use ofthefiles We designed Google Book Search for use by individuals, and we request that you use these files for 
personál, non-commercial purposes. 

+ Refrainfivm automated querying Do nol send automated queries of any sort to Google's systém: If you are conducting research on machine 
translation, optical character recognition or other areas where access to a laige amount of text is helpful, please contact us. We encourage the 
use of public domain materials for these purposes and may be able to help. 

+ Maintain attributionTht GoogXt "watermark" you see on each flle is essential for informingpeopleabout this projcct and helping them lind 
additional materials through Google Book Search. Please do not remove it. 

+ Keep it legal Whatever your use, remember that you are lesponsible for ensuring that what you are doing is legal. Do not assume that just 
because we believe a book is in the public domain for users in the United States, that the work is also in the public domain for users in other 
countries. Whether a book is still in copyright varies from country to country, and we can'l offer guidance on whether any speciflc use of 
any speciflc book is allowed. Please do not assume that a book's appearance in Google Book Search mcans it can bc used in any manner 
anywhere in the world. Copyright infringement liabili^ can be quite severe. 

Äbout Google Book Search 

Google's mission is to organize the worlďs information and to make it universally accessible and useful. Google Book Search helps rcaders 
discovcr the worlďs books while helping authors and publishers reach new audiences. You can search through the full icxi of ibis book on tbe web 

at |http: //books. google .com/l 



¥ 



6u^8c^./ ,,--;, 



THE SLAVIC COLLECTION 



l^arbarU ^oUege l^ibtarg 

GIFT OF 

Archibald Čary Coolidge, Ph.D. 

(ClOH Ot 1887.} 



Received I Júly, 1895. 



r 



i 



1 



v 



o 



OGLEDALO 




JUGOSLAVJANSKE 



NA PODUCAVANJE MLÁDEŽI 



NACRTAO 



Prof. SlMi: LJIJBlť 



KNJICA ti. 




RlBČHl 

EMIDIJA MOHOVIČA 

Tiskariski Kanea. Zarod 
1869. 



k'' 



IIarv«rd . C >llcre Library 
./-j-*.^' "... '1í>..é:j ,Ph. D« 



- \ J. . J í^ »J <J . 



Drag^a Doba* 



Staige kiyižeTiiosti kod Jugotlayjana od petnaettoga do droge 

poloTíoe oiamnaestoga vieka. 



ODIEL L 

PregleJ političke povíesti J of^os lavjanskih saroda 

s* árugogu doba. 



g. 1. 

Jugoslavjani foéeikom XV, vieka. 

f rvo nego stanemo opísívati bmo kajižeToost sa dragoga nje doba, 
D kom 86 je 8 díetíostya eyestrano oe semo rasyíla i ojaóala, no baa do 
maW podígU do aa onde mognéef^ procvietanja i savrieaostí, dobro je, da 
malko promotrimo polítíéko stanje plemena jogoslavjanekíh kroa ova doba, 
sto ée oas svakojako uvíerítí^ de, ekoprem je nasema národa onda svokad 
puno teákíh aaprieka na päta stejelo , kóje sa mu jeko svakí nspriedak 
kratile, sreéno ma ípek po^e sa rakom us golema dakako natesaiga 
í odpore neprestane isvojevatí na aapada ako ne drago, a to kojiževno 
pobieda, i 8 ove se strane barem protísnutí dalje na polje isobražeností i 
prosviete na tolíko, da je prem malo doísto evropejskíh národa, akoprem 
nalasecib se u mnof^o boljih okolovínah, kojí moga dokasatí, da su tada 
nspored nieg^ poatapalí po staai snaností, kojo prvo prokrôila biaee Italíja, 
nxorita májka sveobée^a dasevnoga preporodjeoja, a kamo lí, da so ga oa 
to natiečanje pritekli i nadjačíH. 



— 4 - 

i 
Opasíli smo ozgor, kím su naéínom Slovenci mnogo pHje ovoga ' 

vriemena pod nemački jaram pritisnati ostali. Inostranstvo razkomada jih " 

najpríje^ a naselbinami i globamí tako jih razbrka í sgnjeôí^ da jim je ve6^' 

odsele ôesto nemoguce bilo í slobodno díhati, a kamo H na noge se dignutí ^ 

i svoja 81 milú narodnost i prírodjena pravá prísvojiti i razviti* '' 

Niti sa se Bagari početkom ovoga doba o botjem stanja od Slovenaea 
nalazilí. Izza Nikopoijske nesriece (ÍS96.') asijatski násilník ne samo da. 
popliení, popali i posvoji njihove zemlje^ no^ otev jim izim íme sve sto so 
imali, naseli se napokon sred njíh, da satre i ovo, te s njim í najmanji 
spomeň njegdasnje slave bugarske. 

Kosovskom bitkom (JS89.^ i Srbska se sila težko alomi , no ípak 
Joj osta toliko života, da je mogla barem jos za njekoliko godína svoje; 
vaje slobodno a zrak pusóatí. Jadi okríepljena, mogase se dakako malo po ^ 
malo oporaviti oz blagi spomeň slávne proslosti, da se je gdjegdje a 
srbskih %mA\\í pojavila tada i ma koja iskra Njemaníceva ili Dusaaova { 
daha. Alí smHju Lazárovom u srbskom se národa potijíy te atrno ono 
prírodjeno, iskreno, plemeníto čuvstvo naprama doma i slobodi^ komu je 
sve lasno i moéno^ možda s tóga, da se a zabití^ pod ostrím mrazom 
barbarstva i nasilja kroz viekove^ kao zlato a ognja^ to boije od kvara 
izcisti í ohrabri^ í tako na svoje vrieme uzmogne krepčije, odlučnije i 
slavníje prasnoti a sviet^ i jednim adarcem strovaliti divlji stolietoí jaram, 
i krvavo se osvetiti. 

S osvojenjem Smedereva (Í459!) srbská dŕžava izčezno i činom i 
imenom iz diplomatičkoga vídíka. Sada dodje red na Bosna. Oslabijena ova 
dŕžava kroz neprestane borbe za priestol í po neslogi svojih velikasa níje 
mogla doisto uz sva svoja hrabrost bez dovofjne pomoéi na dago o života | 
aztrajati pred slavodobitním gorostasom, komu je ovíek zemtje nedostajalo. 1 
Jos joj ga pokrati mlitavost i lakomost njezína zadnjega kraija Štiepaná j 
Tomasevíéa, koi si nagizdao biase krana bosanska i srbskimi bíseri, a nije 
znao ní svoje od očité propasti spasití i sačavatí. Po smaknutja Stíepanova 
(Í463!) a njekih skrajníh planinah srbské i bosanske zemije víjaše se jos 
za koja godino koi národní barjak srbskí i bosanski, alí i tíh je aza sve i 
slávne čine neumrloga Skendrbega do mala sasvim nestatí moralo, badaó 
se Evropa tada više zanimala gradjanskím ratom, nego se skrbila za svoj 
spas od avíek grozeceg si barbarstva azijatskoga. Samo u Crnojgorí, a i 
onom divnom, svetom brama jogoslavjanske slobode i nezavísností, a onom 
čarobnom gnjezdu sivíh í nepredobitnih sokolova i orlova, osta, ako i mnokrat 
težko krvlja napojená i raztrgana, ovíek ípak naperena národná zastáva. 



— 5 — 

8troTalÍT B08M, odtrtte Tirei na Hnratakn i Oalntefjtt s DiibnTDÍ* 
kom i Kotoron; ali ta aagasMe ■» bedea, koi ako proai éoato draialia I 
amo tamo krhaha, aikada ga ipak ua aay nápor í sílaa krv araaíti aemacaM. 
Brvati vaada aTojom aiiaieoniy Dalnatiací i Arbaaaai a Baki KolorakoJ kad 
i kada pomoéjo mletackom, a DabrovMai svojom díplomaliékom lakavitlaom, 
svagdaao se boreé Ulo ma kako a fonMtaeaim dívijakom aá krst i alokoda, 
ae sama ostadose aeoskvn^eaí od koge i dívljaéi aa^atske, ao joa aa prkoa 
tíh golemíh aeprestaaih aes^oda aaali so si aa blago povietaree^ ilo Jim 
ta príekomorske obale dolieteM, prokrčiti pat k prosvieti lako. da aa nikim 
OTO doba BÍsa aaostalí, au maoge, ni^paéo Niemoe, daleko aadmaéili. 

Mi éeaio dakle aastavici sada aijprro politiôka poviest Hrvatoka, 
gdje smo ostali n prvoj kajisi QV. sír. ISÔ,')^ te dodatí Jos ajoáto aa 
Dalmaeíja, Dobrovaík i Cransam, da tím okoaéamo i pregled politíéko 
poviestí jogoslavíaBske, sto amo oadje sapoéeli, aamierom samo, da aaáa 
aladea a isto doba apotna barom pregled aarodae polítiéko i kajítevae 
I ^viesti , te se tako sama latl posla oko tih dv^ja predmeta , doisto važaik 
í sanimívib po svakí národ, a po naš navlastito, koi jako trebaje posnaaja 
svoje Qvíek borae a cesto taane ako í sjajne proslostl, da s nje aaaôi 
lidati čvrste temene mirníjoj i sreénijoj badnéností. 



S. 2. 
U r v m i u 



Po smrti LJadevíta Velikoga, agarsko-lirvatskoga kraija nastaví 
svoffi seraljom apravljnti adova nje^va Jelisava kd sto aa ajegove nemoéí, 
no sada na íme svoje malodobne kéeri 

NABIJE, kojn sa odmah stalisi agarski jedaodoéno prof^lasilí í 
kraljem okruníli a stolnom Biof^radu (/r. rwjna 1S89»)» Ali na krátko 
ženská vláda omranu njekojím od ugarskoga plemstva, s (oga navlastíto, 
sto nisa trpíti mogli Jelisavíníb Ijubíniaca, kojí so od sada s njom po svojoj 
voljí vládali, te ju na svoje óesto násilne i nepostene svrbe opotrebijavali. 
Od te mržnje pošta javnó nesadovoljstvo, kad se prosa glas po driaví, da 
je Maríja veé laračena sa todjiaoem, Bigmandom vojevodom braniborskim, 
drogim sinom Karia IV. oara nemačkoga i kraija českoga. Hrvati s drage 
strane srartja Ljadevitovom smatraba kao sasvím prekinot onaj savea, koi 
jih jos od Kolomana sdmžívaše s Ugri 5 posto s mužkim potomstvom Karia 
Róberta aapuljskoga sváka sveaa roedjo brvatskom i ogarskom kraaom po 



. . I 

vgovoro de Jure et de faeto prestajase. Namiera dakle hrvatskih Telmosa. », ; 
biaše sada, posvema odciepiti svoja od of^reke krune, i na sroj príestol 
dignati takom osoba, na koja bi národ po starih obioajíh í sakoníh prívolío. 
Glava tih veledasníh Ijabimaca svoga pravá, príestola i savíčaja biase Ivan 
od Paližne, predstavník Vranskt, muž veliká snaóaja i janačke mišíee. 
Samo knesovi Korbavskí i njekoji prímorskí gradovi adarise protivním 
patem, navlastito Zaďar, koi veé 8. lístopada 1382. s knecom korbavskírai 
Botkom Badíslavíóem i braéom njegovom sklopí í priseže elogu, hratin>*tvOy 
viekovUo prijaietjetvo , t e isto iako framm kraijicam i kruni ugarskoj 
viekoviiu viemost i poeiojanoet u viernoeti (Pau, de Paulo, Metn, 
ádr. 423,"); a 11. list. odpraví svoje poslaníke a Rodím, da taroO iskažu 
kraljíoam njegova oddanost i pokornost. U tom snadose Jelísava í njesíní 
Ijobímoi dobro, da ée nagasiti a Hrvatskoj na silní odpor, i da ée jím 
B ove strane težka posla bítí^ dok príklone državne stalíse priposnati 
Maríja sa svog^a kralja. S tog» se stave odmah, da si n nasoj drcavi 
privaka jedna stránka, kojom bi moglí svoje namíere ažlvotvorití. Tada 
naši prímorskí ^radoví aživaha podpuna gradjanska samostalnost , kojoj je 
opasnija bila poblížja moé velmoža hrvatskíh negoli odaijena kraijeva. 
Jelísava obratí dakle svoje oči na te gradove, í 25. lístopada apoti jim 
blasno písmo í žapana Ivana Bisena, da jih i astmeno velíkímí obecanjí 
k príestola nakloní i a viernosti utvrdí. Zadraní veselo primise Bisena i 
písmo; no posto yeé bíaha tada svoje poslaníke a dvor odpremíli^ Bisena 
líepo natrag odaslase, a 2, veljace 1483. pred kraijevskími povierenici, 
velikim predstavníkom Nikolom í Ditrichom Rabiom, svečano Maríjí viemost 
prisegose. 

Malo kasQJe doouvsi kraijíce, da se nezadovoljstvo veé očíto kasaje 
a hrvatskíh velmoža, odpravíše umah u naše semlje miesto Mirka Bebeka 
sa baňa Štiepaná Lackovióa^ i u isto doba naložíse primorskím gradovom, 

v 

naime Zadru^ Sibenika, Trogiru, Splieta, Dubrovníku, Rabu i Ninu, da ga 
sa svoga namiestnika pripoznadu (i6. lipnja t383^'), Misleó pako, da ée 
jim lasnje strogim negoli blagim načinom po6í sa rokom tu odpornost 
brvatsko a povoja udusítí, proglase Ivana od Palížne, koi se jos ca živa 
Ljudevita iskasao biase ponjesto protívan Jelísavínoj vlastí, isto lísena 
predstavničtva Vranskoga, kô sto njesto prije njegova bratiéa Ivanísa Horvata 
banské časti. Na takav postupak kraijičin protivníci se ne samo sad složníji 
javise, no i oružja latíse. Jelísava u toj opasnosti neusdajoci se puno a baňa 
Laekoviéa, koi se veó 1. koi. 1383. u Zadru nalazio, ode sama sa kéercom 
i velikom pratnjom a prímorje. Kraijice prispiese a Zadar 2i. list. 1383., 



giie Jili Ztdnml \wf JoMuiit i psgoetíit. VWet Je, 4* m J«. éki m 
éMej poB^TÍo mir iM^Ja ■Jini í pre4st»TmkMi VniMkiaiy Jer \nmm 
položí po pre48taveikevej MpoTÍedi ftek éetíri étrnm peelie kreUiéíea dolesk* 
eruqe i Ugron otvorí Timto, a smi pre4oteveík i hntíé ne iTaeiia HervAi 
tom so prígodom oWessee kraUieseit ^ ^c éi« pr^o Tojskoei príleéi •• 
pomoé Karie Draôkoeie knUJe eape^skoeie, koi eo Jeé Uétí ieeteke 
korase sa svojím takmaoen l4Í«<Íevíiom Aecjovieskíei. 

Bndeé so dakle, ako lí eo iskreeo a oeo barem prirídeo raepre 
poraToale, i. sted, ostaviše kraljíeo Zadar i Tratíse se e Badim. Početkom 
sliodeée godíae po ealoge JelissTÍne prodje Ivaaisa s vojskom e NapuQ ee 
pomoé kraljo Karie. Prijo od láska kje tajeo epe^ee od predstaveika 
Vraasko^ í ^íegovík privrioBÍka, da pooedí Karie egarsko - hrvatske 
kreae. Tome Je opet esrok dala saaia Jelísava, peet^ed svorne Ijebimee 
Nikoli Goqaee, rodom Hrvate, da sada Joô svojovoljefio ee^ príje raspo* 
laie s lyesiaom riasQe e HrvalskoJ. Ivaeíei podjo sa rokom dobití Kerle 
sa hrvatsko-egareka kreee; te do mala vraéiged se doma s tím Karlovim 
prívoljeejen í s ojosovimi obeda^ji, stade odmäk predetaveik Vraeski ea 
Javne radití o HrvatskoJ sa Karia proti kraljieam, i pado me prítegeeti 
aa te strane i sama baea Stíepaaa Laekoviéa. Jelísavat docev te stvari, 
osplamti od jede, í aa mah odasla sa baňa o Hrvatsko miesto nevíerDOga 
Laekoviéa Tome 8v. Gjor£Ja knesa Zadarskog^a (svik, IJ94.). Tomi malo 
kasaje dolaska n Zadar podje sa rekom saéi a trag; erotí prívrseníka 
Karlovih smíerajnéíh prisvojítí si one g^radskn tvnyavn, i tako Zadar 
néinití glaveim síelom prevrate. Toma dade sve nrotníke pohvatatí, smrée 
kasoiti í Bjihova imanja rasprodati (/I. šrfnja 1384,')^ a Sadraní bede 
prímoraníy aa moél 8v. Krísogona obnovíti prisege viemostí naprama 
§09fodjmm kraijieamn i na liesnijí se saves obvesatí protí njihovím neprija- 
teljem QÍ8. srpnja^ To nasílje Tomíno nebje predne, pače jako stetno po 
kraijiee. Tím se stránka Paližnina na krátko tako rasgranl i ehrabrí, da 
sam Oorjan pred njom nepredá, éím dvojeé o svojem stanjo pobríno se 
6 darovi si pribavíti od Štiepaná Tvrdka kraija bosanskoga obeéanje, da ée 
ga ovaj braníti eonlrm quemlUet fersonam, loeis et iemporibus OftportunU 
. . . luque vitam uostram ^29. oiuj, Í385, Ark. //. S6,J samo ne protí 
kraljíeam. Medjutím 

KARLO DRAČKIy ísagnav n NapnlJa svog^a Ukmaca IjedeviU 
Aagjovinekog , brata Karia V. kraija Praoeaskoga, obodren Pavlom od 
Paližae bisknpom Zagrebaékím i dragimi velikáni hrvatekimí, koji ma 
neprestane dolaúke aa dvor^ odloôi éím prije prebrodit eo ovarao rad 



i 

pre^oVi^a brvatsko^ngArake knine. Sie^urav séo mu od potretá bjese í areáiv I 
•tvarí oadiesate dŕžave^ nkrea se Karlo u Apulji na dvíe galije, i 12. mj« '' 
1385. Btipae n Senj. Is Senja prodje u Zagreb, odakle malo kasDJe as 
aeprestaDa nagovaranja í prosaje TelmoKa ogarskíh pratajom hrvaťske 
vojsko odo o Budím, i bude odmah aa prísntnost mnogo^ plemsty* i 
STodoDStva ngarekof^ i hrvatokoga svočano okruajen kraijem agarafco- 
hryatskim. Sa Bvim tím prímoraki i^radoví dalmatinski nohtíoóe gň príanati 
aa kraija, to s tóga na čela lýihovih listioa nalaxi se aa to doba: impediía 
Regina Maria (Zadar IS, list, 1S8S.^. la Badina nagradi Karlo njekoje 
od svojih prívrženika hrvatskih, a navlastíto Štiepaná Frankapana kneaa 
krokoga í modruskoga, kóma 2Z. síeónja 1386. podielí milost, da kad bi 
umro bea maskoga odvíetka, nasliedi £a u svem kder njegova Jelísava i 
lýeaím potomci. 

Ali bje sasvin krátko stolovanje Karlovo. Kraljicam nesmotreno 
pästi sva sloboda a dvora, a ove se dadose sa vešti od svojih dvorntka, 
kojí nastojed opet se nzpeti aa ona mod^ koja sa aživali ea ženskoga 
vladanja, naamise Karia smaknati. Na čela te dvorské orote stojaha Gorjan 
i Porgaé, kóji ga po dogovora sa kraljicamí od 6. veljače 1386. sramotním 
aačinom a istoj polači, gdje jíh on liepo častio i prijázno dvorío. iždajníčkí 
smrtno osledise (-/- it6, veljaée). 

Taj Čín tako gadan i nečovíečan pravedno raspalí srčbom i osvetont 
sve prívrženike Karlove u Ugarskoj, a jos víse a Hrvatskoj, gdje se umah 
silno razvi zastáva asbane. Kraljíoam ipak do mala podje za rakom atalo- 
ziti Ugarsku, te po savíeta Gorjana i Forgáča, kóji sa sada a dvora opet 
Bve modnimi postali, stave se sa malo pratnje na put, da prodja kroa 
Slavonija u Hrvatsku; držec da, kô sto tri godíne prije, i sada ce svojím 
prisadem lasno razorožati desníce svojih naprijatelja, ilí pomočja primor- 
skih gradova prisiliti jih na pokornost oli íh strti. Iz Napronke 4. raj. 1386. 
potvrdí Marija písmom Mletčanom, da je od njíh primíla 7000 dak. običnog 
godisnjega danka. No Hrvatski velmože medja kimi bíaha Ivaniéa Horvat 
bivsi ban sa svojim bratom Vladislavom, Stíepan Lackovié^ Nikola Zeé, 
bivsi bani i Ivan od Paližne predstojník Vranskí a vrieme prímivsi viest, 
da se ono a dražbi s krvnicí Karlovimi priblížuja, apotrebe ta prilíka, da jím 
raoane pokvare i da im se osvete za svoga nemilo smaknatoga kralja, te tajno 
akape snažna četa svojih janaka, polete a Slavonija, postave zasiede, kada 
Je kraljioam poéi bilo, i a áto sa iz Oorjana patovale, da predja a Zagreb^ 
janenada jih nápadná, izsieka jim njeáto pratnje, abija samé Nik. Gorjana 
i Blaža Porgača, ostalo plemide bace a aze, a kraljiee kao sažnjioe povedo 



r 



- » — 



lI NoTÍgrad se daleké 2ft«lra, valida 8 Bftmierom odatlatí Jfh kainje 
u Nft^lj kraUiei Hargarití adori Kariovoj, kojoj odmah poslase glave 
knmika €U>rjaoa í Forgaéa. 

8IOMVND Braniborekty saničnik Narije, doôoT neariecu njecínn, Jos 

KsCepada 1386. ís Ceske jioleti a Ugarsko, í akupív kraljičine pridrž enike, 

admah se jakom éetom apatikDrari, ídopre do Koprívníre; ati ne morade 

krie boije pomét natráp, kad dobí víeat, da ma Hrvati s pretežnijom silom 

dolase na sosríet. Vrattv se u Bodiro , Vgrí ga, OTÍenčajn sa avoga kraija 

(St. oéujka 1387,^; a on tatlm stade knpíti vojsko sto môže .veéa na 

Hrrate, da kraljíee oslobodí, a Hrvatom se osveti. U isto Trieroe poknAa, 

da, bilo ma kojim načínom, raspaK raspre medja hrvatskímí plemíéí, a 

primorske gradove a vieroostí utvrdí, í proti njím jíh digne ; doisto s namíe- 

rom, da ma lasnje bode i jedne i droge^ ko sto je dobro snao, jedním hípom 

pod mac akrenotí. Sto naami^ to sbilja í postilo. Do mala Sigmandava mita 

i lasoa obeéanja raaeegoée silai požar medjo Hrvate, kojí, ako ikada, tada 

sa navlastito trebovali bratíostva i slope, la Badíma 4. lipoja 1387. isda 

Signnad proglas na Hrvate i Datmatince, baeajod sva krivnja na Ivana od 

Paližae predstavníka Vranskosa i bratiéa njeg^ova Ivanísa, poaivQaé eve 

ostale, da se okolo kraUeva barjaka skape proti tím neviemíkom, pa da 

ée jira bití sve oproateao. 

Tím načinom podje salibože sa rokom Sí^aada raadvojiti Hrvate, 
t dobrí dio njih k sebí nakloniti. Od najmoénijih sama Horvatova obitelj 
osta víeraa načala národne samostojnosti. U sto predstavník Vranski 
éavase kraljice o Novom Grada, Ivanisa po Hrvatskoj dizase národ na 
odpor, a 22. veljaée 1387. \% Zadra, koi s ostalími prímorskímí gradovi 
aagíbase sada na njegova strana {Ľueio, Mem, str, SSÍ.")^ odasla svoja 
braéa Tomasa í Pavla biskupa Zagrebačkog sa njekolíko plemica aadarskih 
k Margarití, kraijici napaljskoj, da prose priesna pomoé. Alí Mletcanom 
BÍje po volji bilo, da se Napaljei agnjeade na nasoj obalí, éim sa a tom 
slatíli jaká opasnost sa svoje brodarenje i trgovanje na jadranskom mora| 
ée^ radi odprave námah a naše more silno brodovlie pod íslikom, da 
upríeéi pat prevozu sasužnjenih kraljíea na apoijska obalo, i da jíh otme í 
spasí, kad bi to moguée bilo, al u istinu, da paši na dolasak Napaljskih brodova. 
U isto doba opreme svoga poslanika Pantaleja Barba o U^rsku, oeka nagovara 
Sigmunda i velmože u^rske, da oslobode svoje sasožnjene kraijiee. Sigmond 
veselo primi te poaode mletaeke, odasla nmah svoga poslanika u Mletke, 
da javí Republiki svoje okrunjeoje , svoju sahvalnost ca iakasann ma od- 
daaost i savíete, a s Barbom stade se dogovaratl o nacína, kako bi se 



- 10 - 

besopasno oslolioditi mopU krabica Maríja ii raka neprijateijskih, posto Jiur 
15. síecnja Jelísava sa dugih patnja i ocajnoatí bíaie u taniDici svoje ánm 

y 

okoncala. Zeljase Sigmand od vieóa mletačkoga pomoé s mora, čím bi oa 
s kopna proralio do Novog Grada, da gm silom otme. I Papa napovarase 
Mletčane, da se tóga posla azma. Napokon Republika, vise rad svojci 
koristi, negoli todjíh nagovora náloži Ivana Barbadikn kapetana svoje 
pomorske sile, da se sdruží s Ivanom Frankapanom knesom Senjskím, í 
da u sporazamljenju s ugarskom vojskom, kojo veé tada biase Sigmondl 
apatio u Hrvatsko, svi složno udare na Novigrad í prisíle Ivana od Paližne 
živú jim izručiti kraljicu Maríju. U isto vrieme Repablika nagovarase pri-* 
morské gradove, da se ostave velmoža hrvatskíh, a na viernost povrate 
naprama kruni agarsko-hrvatskoj ; oslíed čega se Spliet 30. travoja, Tro^r 
2. sviboja a Šibenik 3. svibnja 1387. za Maríja i Sigmonda očítovase. 

Hedjotím savezníci obkole i stisna Novigrad. Ivan od Paližne slavno 
8 prvá odbíjase odarce dosmanske. Napokon videé, da ma bratíé Ivanísa 
nemôže pražíti dovoljne pomoéi proti sílnomn nepHjatelja, posti se n 
pogodbe. Bude dakle otanaceno, da ízmĺenivsi taoce Ivan predade kraijica, 
a vojska se mírno na trag povuce. Ivan 4. líp. odpusti Maríju iz tvrdjave. 
Kraijica se odmah sklonu a Dolao, odakle taj isti dan napísa list oíbeníka, 
Trogiru i Splíetu, da jím svoje oslobodjenje navíesti, I a víernosti jth 
utvrdí. Iz Dolca prodje slíedeci dan u Nín, gdje osta do 15. Iípnja, í primi 
poslaníčtva príroorskíh gradova. Zatím na mletačkih ladjah odplovi u Senj, 
gdje ju 19. í. m. počasti do sest poslaníka mletačkih, kóje joj s líepími 
darovi tamo Republika biase nputila, a dva ju pratise do Zagreba. Is 
Senja 30. Iípnja, naíme dan príje svoga odlazka, opraví Maríja list 
Duždu mletačkomu, gdje mu se vruée sahvaijivase za svoje izbavljenjes 
nam pro vero dieere jfossumus, quod circa liberationem nosíram partem 
vestram habuerimus potiorem*, obecajuó, da ée se víekovito síecati takova 
dobročinstva. I Papa Urban VI. 14. Iípnja iz Luke zahvali duždu radi 
Marijína oslobodjenja. 

U to Sigmund sidje a Hrvatsku. Blízu Zagreba 4. srpnja sríeti se 
za prví put s Maríjom svojom zaručníoom , i to ženitbu ovrse. Sad videé 
se na čelu dovozne sile, ženom spasenom, i plemstvom hrvatskim rasdvo- 
jenim^ oslabijením, a ípak veéim dielom jos nevoljnim zapoznati ga svojim 
kra^em, nze mu se grozno osvetjivati. Njeke dade odmah barbarskí 
smaknuti, a njeke pozatvaratí i privesti a Budím , gdje jih ísta sudbína 
dočekaj a sto osveti njegovoj usbjegnu. tím ote imanja, a sela njibova dade 
popaliti i porosítí. Zatím iz Zagreba prodje Sigmund s Maríjom a Budím, 



~ II - 

MteYÍv M g^VTBQf; Yo^Ja svoje Tojske ■ HrvatokoJ Pavl« Karia kseia 
liTbavskoga, s nalogom da mume Vraaa, a Ivasa od Paliine ■levi íli ¥areai 
ii lemlje odtjera* Tada ae aa kraija auasno boraha ■ Slavoaijí Nikola 
fifliju ban rnaÔTanaki, paUtínoT sia, Vladisláv Laiaiôki baa sieveríaski* 
Btiepan Kasižkl, Ivan Mcrovié i jos ae malo iadajiea svo^ aaroda, proti 
Inaiši Horvata, koga, otevsi mn gradove, prisilise da bíeží ■ Bosaa. Sada 
nprofií Ivanisa ponio^ od Štiepaná Tvrdka, koi, akoprem prtmío bjeáa 
inljevskn krnna od Naríjina otea I^ude%'íta, po smrtí njegovoj ípak viáa 
M drsao Hrvata aegoli Uf^ra, aadajod ae, da ée ga aa svo^ kraija pro- 
Hitsiti. S ote nade odpraví Stiepan dovoljnu silo n Hrvatska, Hrvati, 
sárúiv 86 8 Bjom, udare aa gradove kraljevske stránke, i ved arp. 1387. 
frísvoje si KliSy i Omís, a malo kasnje i Kotor, a Splieta se sagroao, 
M»ríja, sa koja medjutím Barbadíko, pomorski kapetan mletaekí. oteo kiaáo 
Hrratom grád Skradia, imeoova Alberta Lackoviéa miesto njegova brata 
Wa Ladislava predstavníkom Vranskim, i posla g^ n Hrvatsko , da osme 
VrtoQ. Albert, podpomožen Tomom I Bodkom Bodislavíéi korbavsktmi 
koeiovi, Iístopada obsíedna Vranu, no 8. stadenoga 1387. bode od Hrvata 
odjeran í o Nín satvoren. U isto vrieme savesnici poplienise i popalíse 
(▼e naokolo sadarsko semljiste do gradskíh sídina, i takodjer Ostrovien 
predobiše. 

Prímorskí se pradovi aa tih bnna driaha vierno Nr^jine straake, i 
BJeiÍDe samiestnike podpomagaha i a potríebi Jih aa pomoé posivaho. AU 
Hnátom pnno stigase do tih g^radova, oim se prieko njih mo|;aha domova* 
nti 8 oapnljskim dvorom, odkle apaaonosan pomoé oéíkaba. čegaradí, pre* 
^bivéi notmje tvrdjave, stadoáe, da si privaka makar silom i prímorské. 
S>d oasta veliká smiesa a tih pradovíh, éim se stanovníeí raadvojiae aa 
>^kD kraljiéino i na bosanska. U Tro^'m veé 27. pros. 1387. osta pak 
pnti plemiéem, kóji sa držali aa Uf^re, te jih aila poaieoe. Videéi napokoa 
Wtttela tih i^adova, da jim pomoói nije od nikada, a da jim se aepríjatelj 
roti n knói i vaa pradskih sidiaa, odasalja poalanike o Ugarska , aahtie- 
^^, da jim se posalje aaprieino jaká pomod , drugéíje da nemogaéi ae 
^ dogo po sebí braoiti , morat de napokon aepríjate|jskoj prevagi otvoriti 
^ta. Sigmond 26. svíbaja 1398. odhovorí Trogiraaom is Poaege, kako je 
o'laéío 8 ose strane odariti na Boaaa, pa da ma poaalja o Dobioa sto 
Bitríje i víie mogu ústroja éím se sídovi rose, i Ijudi kojí bi análi ajimi 
ipravljadj a da ae drie évrsto svoje prisege, dok jih do mala od svojib 
i^ihovih iieprijatelja aaavim oslobodí. Tom prig^odom pokasa Nelepíd knea 
BKradioskí^ sjedioíti prímorské gradove na obdo obrana, te 6, list. 1388. 



- w - 

^Hde sklopijen sates a Skradína^ ali osta bez nspreha. ProsinGem ť 
aadje u primorje sa njekolíko vojske ban Ladislav Lackovíé; ini to níje kadrw 
bilo održati se proti Hrvatom, kóji se pod braéom Hrvojem i VoislaTOfli 
Jako biaha u Knino utvrdili. 

Po Kosovskoj bitkí Stiepan Tvrtko, slavno sazbiv Turke od svoje 
semije, apravi odraah novu vojsku u Hrvatsku pod Vlatkom vojevodom 
bosanskiin i Ivanom od Palížne. Ivan snažnom silom iz Klísa (jruj» Í3S9.') 
prieko Vrane samahnu do Zadra, nebili ga prisilío odstupíti od kraijeve 
strane. Gradjani se uteká odmah za vojenu pomoc Anžu, knezu Senjskoma 
i Modruskomu, Ovaj jím posla 400 konjaníka a veé su oní imalí 1000 
piešaka, te tom silom sozbija Ivana i obsiednn Vranu (^S2, studenóga). 
Dva dana kasnje udarise jnrísem na grád, ali budú odbíjeni; te nvidív, 
da nemog:o tvrdji nahuditi, vrate se 10. prosínca sramotno u Zadar. 

v 

Buduc tako sve to jadnije stanje Šibenika, Trogira i Splieta, odlu— 
čiše ^8. tráv. 1390. prvá dva grada upraviti poslanike u Bosnu, a 6. svib. 
i Splíet^ da se s kraljem sporazume o pogodbi. Tvrdko 8. lípnja n Sutíscí 
potvrdi Trogiru i Splietu sve poylastíce, sto sa uživali za Ljudevita kraija, 
a isto tako 11. líp. i Šibeniku. Na izgled tih gradova podvrgose se bosan- 
skomu priestolu i poblížnji otoci Hvar i Brač^ te jim budú puséene staré 
sloboštine. Preostajase Tvrdku jos sam Zadar i Nín, kóji se ustrucavahu 
igegovoj se oblasti podvrci. Da si i ove gradove pritegne, í tako svoja 
■amiern postigne, naime da miesto Srbije oborené na Kosova na zapadá 
podigne velikú neovisnu dŕžavu, kojoj osím primorskíh pokrajina^ morala 
bi se pridružiti i sva Hrvatija, Tvrdko po poslanicih najprije *obavie8tf 
17. lípnja 1390. Republiku Mletacku, da je pridobio hrvatsko primorje 
i dalmatinske gradove; na sto mu se ona 8. srpnja líepo naradova; a 
30. kolovoza i. g. zapitá u nje galija, dä pridobije joá i ona dva grada. 
Mletčani medjutim bjehu pokúsili, da si sve ona gradove prímorské naklone 
i správe pod svoje krílo. No nemogu<$í u tom nspietí, po poslaniku, koga 
sa držali tada u Ugarskom dvoru, potraže jih od Sígmonda za novoe. 
S druge su se strane tada u raspri nalasili s napaUskom kranom, za koja 
je tobože Tvrdko te krajeve osvajao. Sve to dakle povede Mletčane odgo- 
vorítí Tvrdku: da su oní a miru s kraljem i kranom ogarskom, i a Ijubavf 
sa Zadraniy te zato, da nemajú zasto s ojimi se zavadíti. U isto doba pako 
tajno obodravahu Sígmunda na predobitje primorja. Sígmund pokúša doísto 
slíedeée godíne, da to ízvrši, i uputí zato baňa Bebeka o Hrvatsku. Bebek 
obsiedne Knin, ali mu losa sríeéa! Ivan od Palížne i bratié mu Ivanisa 
odbiée ga i hamctom potukose. No sto nije Sigmand oru^em ízvojevatí 



- It - 

iv«gaoy to uôioi nemilá 6mH, ksja no najpríje pokosí ofeJsUvnije^ nepri- 
jMel|» Ivana od Palísoe ^16, V9ijmés ÍS9Í,') a malo kasnje i aama kraija 
Trrdka (J13, oiujkm i, ^.). .U Bosní baňa sada silná borba o príestol, to 
napokon oplÍTom Hrvoje, veliko^ vojevode bosanskog^a, bode Stíepan 
Dabisa prímijen za kraija. Meiyntím Vek Vočid, bao bosanskí o Hr^atskoJ 
í D Dalmaeíji^ ízjaviv se aa Sigmonda, jos svib. 1392. pouodjo Nelepíéa 
knesa cetinjskog obsiedne Klis^ a prímorskí g^radovi u tom metežo neana- 
jaéi kamo se obratití, viadaho se samí po sebí. Čega radí Ivan Frankapan, 
kaez Senjskí í teda ban hrvatskiy oznemírívaše jih po moru i po kopno; 
sto dosadí Zadní navlastito, koi 20. svibaja 1393. odasla svoje poslanike 
na Sigmunda o Djakovo, moleé, da svrgne Ivana s banské stolice, a drogoga 
od Qgarskog plemena miesto njepa postaví. Sígmand opomenú baňa, te 
12. studenuga dodjese u Zadar banovi poslaníci Nikola biskup Krbavaki í 
Ivan biskup Nínski^ s kimi Zadraní utanacise mir. 

Borba u tom napríedova medju Hrvatí, privrženicí Tvrdka II., koi se 
a BosQÍ takmacio s Dabisom aa príestel , i medju Vgr\. Uím Dabiát podje 
Es rokom svopa snparnika nadvladati i ía zemije protjerati^ odmah sklop! 
prímirje sa Sígmondom (1393.)^ a malo kašnje, grozeéí mu se na blízo 
Torei^ í sam mir (J2. »rf, 1934.'), po kom odpusti krooi ugarsko-hrvatskoj 
8ve zemije i |;radove« sto joj bjese Tvrdko I. u Hrvatskoj i u Dalmaeíji 
•teo. Hrvatí ípak, akoprem osamljeni, ne položise svoga eružja 5 a Sigmond, 
da jih napokon sasvím sviada, posla odmah u oase strane Nikola Ooijana, 
siná palatioova, sa baňa i kneza Splietskoga. Oprú ma se snažno nasí; no 
izdajstvom páde sada u ruke Gorjanove slávni jonak Ivaniaa Horvat, koga 
on dade kašnje u Pečuhu na konjske repové rastrgati. Premda tím Hrvati 
ostase bez najvriednije misíce^ ne klonuse níposto dohom, dapace silno 
odbíjahu vojske Sígmundove, koga na nijedan naéin nehtješe ni tada za 
SToga kraija zapoznati. Gorjan privuče joste na svoju vecí dio primorja, 
8 cega se i gradovi prímorskí opet za Sígmunda proglase. 

ho mala umrie Marija (17, 99%bnja ISSô.")^ a njezina sestra Edviga 
kraijiea poljska, koja je našla tada dosta privrženika u Ugarskoj, stade 
M se zahtievati ugarsko-hrvatsko krunu. U Bosni po smrti Dabíse (r. ruj, 
139S.) otímahn se tada za príestol Stiepan Ostoja Hrístid i Tvrdko II., 
akoprem se bosanskí velmože god. 1394. bíahu obvezalí^ da ée poslíe smrti 
Dabise Sigmunda príznati za svoga kraija (Luciut de Reg. V, 3."). 8 druge 
strane Hrvati, Joste nepobiedjeni, sada upro to stalníje svoje oči na napu- 
Ijski dvor a sporazumljenju sa Štiepanom Laokoviéem, nekada banom hrvat- 
skiffl, sada vojevodom erdeijskim. Da pako svoje naroiere izvedu^ óekaha 



~ u - 

samo uifodnii pri^odo. Osím togaSi^und odtndji nesmotrením postopanji 
saní Zadar, koi mu Je n primorjn do sada Dajvise prikloont bio. Jak 
f. 1393. Pa^ se biase odcíepio od ovo^ grada^ komu je od doga prípi»dae» 
Zadrani silom ga opet obladaju, i krvno mu se osvete. Pažani obrate 89 
kralju, koi radi tóga uailstva Zadranom Pag oduse. 

MedjQtim sa se Tarcí^ strovaliv Srbskí i Bagarski priestol, vec pro- 
tísnulí bili do graníca ogarskíh^ i ponješto Jih poplíeníli. Sigmand stade 
sada svom pomnjom nastojati, da se skúpi krížoboj proti njím, komu bi se 
00 na celo postavio. Akoprem si svukud tražio pomoci po Evropi, nastojao 
je navlastitO; da na to prigne Mleicane. kóji su tada najsilniji bili na mora 
í s Turci na široko medjasili u istoku. U tu svrhu posla početkom g. 1396. 
svoje postaníke u Mletke, ali veó 10. ožojka i poslie bude jim odgovereno^ 
da se za sada Republika^ drugdje sabavljena^ tóga posla dohvatiti nemôže, 
no da 6e ga svakojako porooéi i j os više, ako se s njim sdruže Francezki 
i Engleski vladári, dliedeée godine^ čim se spremao na to podusetje^ 
pokosa Sígmund, da prtje rata umiri konačno hrvatsku zemlju. Posva dakle 
Hrvate na državoi sabor, koi se 2. lípnja 1396. držao u Ninu pod presied- 
ničtvom njegovih povierenika, kancelára Ivana biskupa Zagrebaékog i baňa 
Nikole Gorjana. Na tom saboro bili su prisutni samo knezovi korbavskí, 
brat banov Ivan, i poslanici primorskih gradova Zadra, Skradina, Nina, 
Trogira, Splieta, Dubrovníka i Oresa. Tu se ízmedju drugih stvari riešila 
borba medju Zadrom í Pagom, ali proti Zadarskomu zahtievu, jer povíereniei 
kraijevski listinom od 24. lipiýa odredíse i i^avise, da Pag dé dietorum 
JadesHnorum manibus^ poíestatef dominio, liberm^ eseempta, absúlutm 
habeaiur, i da se uvrscuje u red jednak sa ostalími kraljevskimi gradoTt 
(Farl, V. 44B,'), Ovakovo riesenje raspali to vecma Zadrane, kojí se 
dakako opet na sama kralja prizvase. 

Uprav je tada Sigmund veé na putu bio s krstaskom vojskom , da 
kroz Bugarsku udari na Turke. Kod Nikopoija s njimi se sukobiv 28. ruj. 
1396, bude hametom potučen, i jedva se spasi sa malo pratnje na galíje 
mletačke, sto Republika biase tamo na lyegovu službu odpravila. Prosa v 
se medjotim gtas, da je Sigmund u bitki pogínuo, protivníci lyogovi to 
smielíji se digose^ da svoje namiere izvedu. Ali na čudo švih dodje kralj 
u Dubrovník, koi je tada priznavao vrhovno vlast krone ugarsko-hrvatske, 
i 21 pros. svečano uoidje u grád. Dočeka ga na vratih gradskih Mario 
Restic, tada knez dubrovačkí, sa senátom i plemstvom, i prikaza ma 
gradske kljuce u znak podložností. Tu se bavio Sigmund devet dana, sjajno 
počastjen i líepo nadaren, a on obdarí grád raznimí povlasticami. Dne dO. 



- 1* - 

•dfloTi a 8f liet Ml dvbrovftékoj Mji u prat^Ja galíja mlettékih, a odayfe 

a Kbíb. Na tom päta raaa^ra sre, sto so la qJegoTa odsaéa radílo a Ug^arakoJ 

iaHrvatskoj; éega radi se staví, da svoja vlast okríepi bilo i aajstreiijimi 

aaeiai. U Kaiaa sabra poslaoike primorskih gradova, gdje jim 6. veljače 

1397. potvrdí staré lístiae i povlastice, ali so na muralj, a i^ekoji i silom, 

sto je auio^^e jako avriedilo í poboaílot dosta aovca iabrojiti i darova pri- 

kasatL Ovdie je kaaío tada i kasaiti sve, kóji biabo pomagtli atamniéeaje 

kraljíca; ao nemogaéí jih o rake dobití, ote Jim dobra i po sto je mogao 

rasproda. U Zadar posla krbavske kaesove Pavla Karlovida i Dragatiaa, i 

podbaaa hrvatskoga Mihsjla, kojí 13. sieč. 1387, n gradskom vieéo sahtie- 

váha n ime kraijevo, da jim se icraée s vi sakrivci smrti kra^iee Jelisave, 

kaao í oni, kojí pomagaba avesti aiiud regimen o Dalmaeiji, i kóji a« 

ueestvovali bili a boai podí^atoj Ivaaom bratom Ivaaa od Paližae aeka- 

daaje^ predstavaíka YraBskosa, i bratiéa ma baaa Ivaaise; te as to deset 

plensiéa a talactvo, i kaao krivee reôeaih prekraaja ti i plemiéa ia porodíee 

GrisogoBOve. Zadraai odmah ma odpravise poBlaaíôtvo Bji^oimi darovi o 

lia, te ovi gti napokon amiríse. 



Doe 6, veljače Sipnand ostavi Knín, da prodje a Kríževoe, kamo 
biaše sazvao hrvatski sabor. Amo dodje i Stiepan Laekovíé sa svojimi 
privrženieí. Sabor biase veoma barany dodje i do omžja; kojom prílikom 
[ bje Lackovié sa svojim bmtiéem od pratnje kraijeve posíečen (^9^. veí.). 
Prístase Lackovíéevi pako vídeé, da jih krvoproliée nebi dovelo k svráí, 
ľasidoše se, a veéina npati se a Bosna, g^dje se os kralja Ostoja sakupljaha 
svi prívrženiei Ladislava kralja napoijskoga. Broj tíh privrženika rasao je 
svaki dan vise; a sada k njím prístopi vojevoda Hrvoja, Mirko Bebek 
predstavnik Vranski i td., te stapíse a dogovor s Ladislavom, koi si nasao 
biase aastltnika i u novom Papí Bonifáca IX. (Raéki, knjii, 9, God^ sv, /. 
9ir» 4SJ), Ua to i samo drsaqje dalmatinskíh |p*adova postalo je sa Sig- 
bmumI* veama samnjivim; če^ radi ía Temesvara 26. listopada 1397. posva 
jih n* dohovore sa Sv. Kata a Senj {Ľueio* Mem, p. SúS,"), sto se pAko 
■esbje. S drage strane trebalo je aovaea. Da do njih dodje, stade aalagati 
kraijevska imanja. Tako je 1. stodenoga 1398. Nikoli kaeso Krokoma i 
Modraákoma saloaio grád Oaalj sa 17.000 dakata i td. Ponadi Zadra otok 
Pag sa 40.000 dukáta, ali s . snažno opro Pažani da tóga ne bade i isvo- 
jaja. Dne 24. ožajka 1398. a Djakova darova otoke Oser i Cres NíkoU 
Qorjaaskomo baňu Dal. Hrv. i Sláv. i brata nio Ivana, i td.^ te obično je 
rádio viáe na korist njema oddanih porodiea nego svoja. Svibnjom i. g. 1398. 
Sigmond navali na sleverna Bosna, i tamo predobi lýekoje prediele; čega 



- 1« — 

radi kralj bosABski Ofttoja stoví se oilprto dog^Tunití • Hrvatí protí ii}< 
a na korist kralj a oapuljskoga. 

Kd sto Q HrvatskoJ, tako ae je 8ípmand i u Ugarskoj neanosno 
ponasao, gdje je tudjinoe na vrhovne časti diaao i državnínii dobrí obdarívao, 
a aemljake presirao. 8ve to asrokova, da se je sada vike velmoža i s ove 
i ooe strane Dravé javno proti njemo isplnsílo a za Ladislava Napnljsko^^ 
komu sa neprestano poslaníétva odpravljalí da ga prísna, da pospiesi 
ovamo. Ladislav nije ca tada mogao odmah na te ponade prívolitt, čím 
je dosta imao posla sa protivníci a svojej državí. Medjutim njegovi privr- 
žooiei u Hrvatskojy sklopiv savez s Ostojem, kraijem bosanskim, od ovog* 
dobíja vojsko y koja pod Hrvojeín sadje a Knin. Zarnao potraži Sigmund, 
da Í8 Slavooije navalí na Bosna i Ostojo od tóga odvráti saveaa. U Knína ae 
stránka Vladíalavova skúpi tada na sabor^ na kojí dojdose i poslanicí príroorskih 
gradova, nego so tu sa onda nista ne odluói, posto se ne mogaka Blositi 
a vedih nasorih, a bilo je í me^ju njekimi od tih élanova dosta osobitá 
raadora. U to se doba aprav biaho Spliet i Tro^r medjosobno tesko aava- 
dili. U Splíetu 22. lipnja 1398. prebi strašná baňa, ca kóje bade icagnaso 
mnogo gradjana^ a ovi pribiegna u Trogir, koi jíh rado primi. Cega radi 
navalí Sptíet na Trogír, i podpomožen podbanom, puno ma sla počíní. Jedva 
13. veljace 1401. bje u Splieta mír utanačen. 

U tom sadje sam bosanski kralj silnom vojskom a Enin, da si pri- 
morje sasvim predobije. Zadar, koi nije mogao pregorieti Paga, prvi ma 
upraví poslaníke, i poslie primi Pag. Dne 7. svib. 1400. i oibenik isto tako 
učiní, zatim Omis, kasnje Trogir, a Rlis se morao predati Ivana knesa 
Cetinjskoma (r. pros. 140í.'), Samo Dubrovník í Spliet jos su držali sa 
Sígmunda^ te prvi 12 travnja 1402, a drugi 16 i. m. prisegose viernoat 
pred kraljevím povíereníkom. (Lueio, Mem, f, S79.y 

U Ugarskoj je s druge strane nezadovoljstvo prama kralja ave 4o 
vise raslo, pa tako ojača, da ga na sabora od 28. travnja 1401 htiedose 
is dŕžave isagnati. Samo po zagovaranja baaa Nikole Qorjaaskoga.bade a 
grada Šiklosa zatvoren, dok Ladislav ia Napu^a príspije. No Nikola pustí 
se zlatom českim podmitíti, i početkom rujna oslobodí kralja, koi se 27. 
list. na saboru u Papi opet pomírí s agarskim plemstvom, podielivói ma 
skodom krane nová pravá (Palaéki HL L 1SSJ)., Sigmond nije ipak a 
stanja bío sací u primorje, da razvrgoe namíere svajih ovdíesiýíh neprija- 
telja, kojí neprestano podbadaha Ladislava napaljskoga, dajedoom prebrodi 
u Dalmaciju. Imao je dosta posla a Českej sa bratom Vaéslavom, koga 
tada sužujem učini i povede u Aostrijo^ da se tfimo čuva. Ladislav , koi 



- 1? - 

po|ii»tí4» hitme Qg^^BQ príg«4a, kad je Sígnuud u éiklolia o Mtvora moiío, 
pristo sada na poaade Hrraiskili TelíkaM, te n^príje posla pet galija n 
Base strane pod Alvisora Aldemariskom, koi si ase naslov : «ťcartu# ýeiié- 
rtUis régn&rum Bmngmriaej DmimmHat s# Croatiae lihuirimimi ršfi9 
Lmdišlam } a sa Bjim i Petra Aadríjaieva troglraBÍBa, knesa od Troje, 
j«dBoga od n^iglasovítijih kapetaaa onega doln^ da pripravi ^iegor doiek. 
Zadar dne 27. kol. 1402. otvorí rrata Aldemarisku^ a malo kaftojo isto tako 
Trogir C'^* 9tud.^y ŠibeBÍk i Spliet (Jift. «Hcif.)» komo kralj bosanski 

15. pros. 1402. odobrí staré poTel{e i pravá. I u Hrratskoj i o SlavoBiji il 
isto doba LadislaYova stránka niBO|^ je aapriedovala. Ondje Mirko Bebek 
i Hrvoja kod Bišca potaka novoga basa PbtIb Bisena, sninjem ačíae i 
a Zadar 6. vcl. 1403. odpeija aapnljakoma vodji^ docim a prinorjo podje 
n isto vrieme sa rakom Aldemariska pomodja Hrvata i Bošojaka predobiti 
VraBo. I otoei dalmatíoski rasviše tada Ladislavova sastavu, bojed so 
igegovih ladja. Sada se i sam 

LADISLAV okrca na brodove i doplovi a Zadar, gdje bje sjajno 
prímljen i 5. kolo voza 1403. svečano od nadbískapa Ostrogonskog^a u na- 
sočnosti poklisara apostolskog stožernika Angjela AeciajoH okranjen sa 
kralja agarsko-hrvatskoga nsklikom velmoža nsarskih i hrvatskili. Na 
sa dalja i oveéa diela níje bio taj neodvažni i slabi vladalac. U Zadro 

v 

potvrdí gradovom primorskim staré povelje (Braeanom Í4, koL, Sibeniku 

16. kol. i 4. r^j., Rabu 17. koly Sflietu 6. koLj Trogiru SI. kol. i tdJ), 
i tine sto jim biahu ačinili stoprv Bosnjaci i Aldemarisko, ali jíh u isto 
vrieme jako povríedí, naredjujuc, da sei unjih sagradi tvrdjava, kô sto je 
bila a Zadra. Uspíe a Splieto, ali Trogír i Šibenik, kojí te stvari radi 8. list. 
sklopiše savez na odpor, novcem znali sn se od tóga izbaviti. Vojevodu 
bosanskoga Hrvoja postaví za svoga namiestníka u Dalmaeijí i Hrvatskoj 
í naimenova ga vojevodom Splietskím, davsi mn da vlada otočí Bračom, 
Hvarom i Kor.éalom Q1403. 4. siud. Lucio. Mem. f, 384."), Vídeé pako, 
da a Ugarskoj njegova stránka yeéim dielom bíase prionala Sigmandu, a 
dvojeci í o vieri njekojih Hrvata, kóje, miesto da ntvrdi, biase sada nespretnim 
ponašanjem od sebe odalečio, pod izlikom, da ée ngasiti oastadse n Napatju 
nemire, 31. listopada odplovi íz Zadra. 

Mletačko je viei^e pomnjivím okom motrilo sve^ sto se ovíh sadnjfh 
gedina dogadjalo s ove strane jadranskog mora, da si «a prigodn opet 
ovamo Markova zastáva podigne. Ladislav g. 1401. biase ma pastio svoja 
pravá na lirf, da ma se smeta ono, sto je tada míslio izvesti a hrvatsko- 
■garskoj kraljovlaí. Mletéaní so dakle pastiii more otvorene Ladislavo do 



— 18 — 

DalmatÍBBke obale, te sa jos 8. kol. 1402 avieravsli njegOTa poslanika a 
Mletcíh, da ée se prijateijski ponašatí 8 njesovimi saltjami kad bade brodío 
n Zadarj ali su u isto vrieme 'odbaoalí ponnde savesa to LadislavOva to 
Síg^mundova^ nskraéali sváka pomoé Hrvoji i kralja bosanskoma, a sto sa 
s drage strane dalmatíoce^ isaf^ase ís prímorskih gradova, patUí, da oá 
Sigmanda iaprose dopašéenje staviti se pod okriije inletačko^ posto tím 
načinom samo j^nutlo modo posset dubitare de Rege Ladislao neque de 
toia 8ua poíentia,^ No videé malo kasnje, da jim sve te sptetke níšta ne 
vriede, te čo vsi, da Ladislav biaše prosao a Dalmacijo, i da ée se o Zadra 
krunití, odprave ma 28. srp. tri sveóana poslanika, da ma se naradaja 
novoj kroni 5 dobro pako znajaé, da on njje kadar izvesti poprimijeoi posao, 
sve svoje težnje sa Dalmacijom svrate na njega, a 8igmanda zanieôa 
godisnji danak od 7000 dok. pod izlikom, da jim veé nije mogao pogodbe 
držati, posto Dalmacija u drage rake prodje. 

Odlaskom Ladislavovím íe Dalmacije sve to veéma propadase a naših 
í agarskih stranah ngled njegov i moó na koríst Sígmundovu. Do mala Ivana, 
knezo Senjskomn i Modruskomu, predade se dragovoljno Krk, a Rab brínatjem 
Nikole Frankapana izjavi se za Sigmanda (veL Í405.^. Rečeni knez Ivan 
stade sada, da i na mora naskodi sto vise môže Napaljcem í Dalmatincem 
Ladíslaveem; cega radi^ da si osígura morskí prolaz, posla Ladislav a 
naše more njekoliko galija s Ivanom od Lusignana hrcegom od Barata. 
Ovaj, skopiv jos ladja i vojaka, kolovoza 1405. aze Rab, te vrativ se a 
Zadar, gdje ga knezom biaha nairaenovali, malo kasnje predobi Novigrad 
i Skrisn (I/, vel, 1^7.), i bude od Ladislava očinjen knezom Šibeniékím 
i Trogirskim, ali ga ovi gradovi, Hrvojem poduprti, nehtjese takim priznati 
ni primiti. Ivan nametase silne tegobe na gradove; ne samo da zahtievase 
vojaka i ladja ^ no i novca za vojska; sto jíh tim vecma skloni k Hrvoji, 
koi se cienio samím i svemocnim uptavljateljem dŕžave, te zato mrzio na 
Lusignana, koi se isto takvim gradio. Hrvoja video jedno, da mo nije 
oéekívati í ma kóje pomoéi iz Napnija, gdje se Ladislav zapleo a težkí 
rat, te god. 1407. i sam Rim obladao; drugo, da je Sigroundôva stránka 
od dana do dana to jača u samoj Hrvatskoj, a da Bosna uz nutrnje borbe 
sve to vise propada, stade (po savieta istih NIetčana, kóji tím to vecma 
mis^aha nasiliti Ladislava, da jim pusti za novce ono, sto je jos imao a 
Dalmaciji) u dogovore sa Bigmundom, koi, dalasnje iztjera Napuljce, g. 1408. 
biase navalio na Bosna i kod Dobre potukao i ahvatio Tvrdka II. (F. kr^ji, t, 
8ir. 236,'). Hrvoja mislio si tako pohraniti svoja imanja n primoijo, naime 
Spliet s pobližigími otočí. Sígmand prista na zahtieve Hrvojlne (1408 )» 



- !• - 

a ovaj prívnée na kraljeva strana ave kneiove boaanske i dalmatinake a 
príroorJD; tako da ^od. 1406. samo n Z«dni i n tvrcfjavicí Vranskoj ▼íjalft 
ee j 08 zastáva Ladislavova. Sí^mand poxva sada sve prímorské gradove 
(6. sieé. 1409^, da se oôito isjave la ojega^ í da ma poéalja poslanike, 
kojí bi ma ponovili prísega one viernosti, koja sa oviek, akoprem kadikad 
tajno, o srdeo gojíli. Na taj poaiv odgovorise sví, osím sama Zadra. 

Ladislav^ dočav nesadovoljoost f^radova s nespretna ponaianja 
Lasignanova í namiere tóga radi Hrvojine i tih gradova^ a videé, da nemá 
doFoIjne snage na dvie se strane a isto vrieme ospíesno orožja latití, 
odpraví srpnja 1408, svoje poslanike a Mletke, da ponade vieéu njekoja 
pravá a Dalmaeíjí, kóje bi ma ja pomoglo obraniti od neprijatelja (ftioif 
aecifiamus terra9 Dalmácie que ieneniur per eum et maxime civitatem 
Jadre 9uh deffensione et elifeo nostro), a sato ili da 6e jih oslobodití od 
danka, sto daja kroni agar.-hrv., íli da ée dopustiti njthevim galijam aliesti 
o láka Zadarsku^ ili primiti a svoja vlast Kotor. Mletčaní, kojí malo dana 
prije osvíedočavaha poslanike Sígmandove, da ée se sveto držati pogodaba 
od god. 1358. i 1381^ veselo prímise napoijske poklisare, ali se nehtiese 
ttípošto postiti na dogovore, ako se ne radi o predaji Zadra i Vrane, i 
Ladislavovíh pravá na Dalraaeiju. Cega radí poslanici Ladislavovi odose; 
ali se prosiocem vratiáe a Mletke novim napatkom, te íssa dagih rasprava 
bje 9. srpnja 1409. nacinjena pogodba medju Ladislavom í Repnblikom. Po 
njoj Ladislav, gasec prvé stožere državnoga pravá i pogodbe s prisegom 
potvrdjene a svom okrunjenja, proda Mletčanom sa 100.000 duk. Zadar i 
Vrana sa Novimgradom i Pagom, sto malo prije darovao bíase Guídona 
de Matafaris iz Zadra^ te jos omnia ei singula jura, aciiones et titulos 
eomjfetentia et competitura per et super tota Dalmatia samo^ ali ne a 
i vrh Hrvatske. Tako ti se Republika Mletačka opet dokopa naših obala 
po toj sramotnoj i nezakonitoj pogodbi, os kukavni trosak od 100.000 
dakatah. Treba ovdie opomenutí^ da po toj prodaji Republika na Hrvatska 
nije imala i ma koga pravá, nistanemanje ona se je nvíek gradila na tom 
temelja gospodaricom i te zemlje^ te ne presta níkada trgati ju po sto 
je mogla. 

Zadraní kad docuse, da so jih Napoljci prodali Mletčanom, i da se 
približaje pomorska sila mletačka, da po pogodbi primi grád, digose odmah 
baijak Sv. Marka, čim jim biase težko dosadilo nasiije Aldemariska tada 
podkra^a napaljskoga í njegove raspustene vojske, eatjerav ne bez krvi 
prolitja sve NapoJjce a tvrdjava; te na brzo odprave svoga kancelára 
k Proveditaroro a Cigale s nalogom reči jim, da Zadraní žele sami ixročiti 



jhú SVOJ grád veé globodan od Napnljaca, i svojevoljno stapiti a ylÉst 
Sv. Marka po pof^dbi, koja bi so príje njiboTa nlacka n grád atanaéíti 
nnala. Proveditorí doglasíée naprieéno te stvari a Mletke, ali jím 3. kol. 
bjo naloženo, da najprije príme ťrrdjavo od Napaljaca í ntvrde, a satím, da 
gledaja liepimí naóíni dobití í ^rttá u svoje roke, opaéajaé Zadrane, da 
BQ prínoraní ga prímiti od Napoljaca a ne od njíh, non quia voiumus eo9 
habere pro srJavU emptis^ ymo pro filijs, Med pro kahendo magi9 Juridiee 
et integraiiter Jura Dalmaiie^ a glede pogodbe, da apate poslaaíke a 
Mletke, kím ce se takva povelja ízrnčiti, koja ée jih bez dvojbe sadovoljití. 
Kasa jos vieée a tom napotka, kad nebi Zadraní pristatí btjeli na te 
sabtjeve, onda neka se pôdnemu besodvlačno y,ad eogendum vioienter et 
per omnem modum possibiiem, etiam armaia manu, Jadrenees ad eon^ 
descendendum et faeieudum voluntatem Domini regie et noetramJ* Ali 
do tóga došlo n^e, posto Zadrant ugodíée volji mletačkoj. Tada je bio baa 
Q Hrvatskoj knez Korbavskí. Ovaj, neimajuéi dovoljne snage javao se opríeti 
diišmanom, bje prímoraa zapitati u Mletóana primirje (ÍO. kolegova') ^ kojí 
24. kolovoza opanovlastiše tím svoje namíestnike u Zadra, zapoviedajaó 
jím, da do nove naredbe no otimajii ni ma kóje miesto nalazece se u vlasti 
Sigmundovoj. Vi^jet je ípak, da su se na brso s tóga pokajalí, jer trecega 
dana veé su jim nalagali, da kad bi jim lasno palo kóje miesto si prisvojiti, 
ne kasne i po pogodbí to učiniti. 

Sigmand netom primi viest o toj nasílnoj navalí, bez odvlake obratí 
80 Mleteanom, svečano prosvíedajuéi proti prodajt i nevierí njihovoj. A da 
se ogradi naprama národa, osobitím písmom a isto doba oglasi pred svietom 
Mletčane kao oskvrniteije i gazitelje obstojecih pogodaba, medjunarodnoga 
pravá í pravice kršóanske. Oni mu pako 21. kolovoza odgovoríse, da rou 
salju poslanictvo, kóje ée ga obaviestiti tocno o pravom stanju ote razprave. 
I doisto, da si po dogovaranjíh steku vriemena potrebita pružití se í otvrdítí 
u ovíh stranah^ siahu Sigmundu kadkad poslaníke svakojakimi ponudarai 
samo da jim pustí ^ sto su veó tada posiedovali^ a medjutím mu otese 
najprije Cres i Rab, pa Nín; obsíednuse Sibenik, ozamsi tornjeve na ulazu 
ove luke, akoprem ga snažno branjase Ivan Netepiéevic knez Cetínjskí; 
oznemirivahn Tregír, kupíse u Sandala, velikoga vojevode bosanskoga, 
Ostroviou i Skradín (íd, travnja Í4ÍÍ } , sto mu darovao bíase Ladislav 
Napnljskiy i obecase Ivano knezu Cetinskomu ili komu drago, koi bi jim 
predao Šibenik i Trogir, do 20.000 dukáta. Samo Dubrovoane, kóji su se 
bojali, da jih Mletčaai ne napadnú, te zato se oboružavali, osieguravaha 
(/5. siecnja 141í.^^ da 3U to lažljivi jezioí prosuli, ali da tale propo4tHmm 



- »l - 

munqumm Mumvm mU n99trmm mteniem hUrmiMij nego ém iela ÍMali 
ifsos et eomnnitmtem summ in moHro* šinpulmres uwUe0$ éi éMiM ftí^š 
et vidnos; a (9, vé{imé» ť. y.) K«tor»Boiii, kóji n Jím Bvdíli svoj grad^ 
odgovoriše , d» £« sa aada a oblaat príniti BMnofii, a lo. Jar M se kaJaU 
Bandala i bosaaske kriuie. 

Hrvoja, dvojeé sada o syojíh ímaBJih, apati a Mlatke aadbSskapa 
Splietskoga í još droge posUníke, da MlelcaBom ponode njegovo posriedo- 
vanje medja lýiiiiii Sigmundom; da jim iajave, kako seje on aotím kra^em 
pomirío, i kako mu jo ovaj potvrdio Spliet s pobliinjiini otoei, Omift, 
Krajina i Neretyu; da jih pitaja, da, pošto sa svo Dalmaeíja kopili, boMi 
ga mírna postiti o njegoyih inianjih; i da g% očine plemiéem mletaôkim 
8 naslovom, kô éto mo sada ide. Mleičani no na to od^^ovoríáe 8. travaja 
lélO., da ma liepa hvala na tom^ sto se bríne aa i^ihove atvarí; da ai 
syoja imanja o mím pridrží, samo da ne pomaže dalmatínskim i^radovon; 
a da ce ga novím nasloyom naimenovatí plemióem mletaókim os to samo: 
re€otfnoseendo terras et loea que ienei in Dalnuttia a nosiro domini0. 
Usprkos toma Hrvoja podpomagase Bíbeniko; čefa radi veé 12. sieô. lill, 
Repoblika ^ akoravaže kao mletackoga gra^Janina. 

Medjotim ozkraéojoé Zadraai svoje poslamke odaslati o Mletke, da 
prise^ vieroofit, bode ondíeaiýim aapoviednikom naloženo (J0. 9rfnjm i 
T. rujna 1411.), da čim prije ODaiao odprare o proganstvo Dija|;lednije i 
aajiplivnije plemíée i |:radjane. Si^mnod se tada jož nalaaío težko lapletea 
■ rat sa Poljaei, te ma aije bilo mogoce i s ove se strane baeíti na dosnaaiaa 
onako snažno, kd sto je stvar lahtievala. Vladisláv kralj poljski, da ga 
od svoje graaice odmakne^ ponodí savea Mletéanom, kojí mn 18. travi^ 
Ull. adpisase, da jim isjavi detíéne oviete. Kralj tom aamierom sieénja 
U12u opoti svoje poslanike ■ Mletke, a Repabllka^ dočov po ajifa miaK 
kraijeve, odmah odpraví mestra Pavla o Pollisko, da aa n|e íme tig savea 
ataaači. U tom smiriv se Poljska sa Ugarskom, Vladisláv predloží Mletčanom 
(travnja 1412,')^ da je spravan posriedovati mir medja ojimi i Sigmundom. 
illetéani dakako pristase na ta ponoda^ te ma bes odvlake a ta svrha 
odaslase svoje poslanike T. Meceaiga í A. Kontarina. Alí 8igmand nije ni 
éoti htjeo govora o astnpo Dalmacge^ dapaóe odyažno aahtjevase^ da se 
Mletéaoí, ako ce mira, brže bolje od naše obale odstrane; te znajoó dobro, 
da se oni na to oikada na mirne odlučiti neée, jos jesení 1411. opáti svoje 
vojske o Forlansko, o Istrijo i o naše primorje^ da jih silom na to navedú. 
U Forlanskoj páde Ugrom predobíti njekoja miesta i sve naokolo poplienitl 
Na ove pako strane sadje kao vrhovní vodja ban Petar od Míslina^ te 



prolaseé n Bibenik^ gdQe ^radjani bíaha is grada odierali njekoje plemíéci 
po poto ma podje la rokom oteti Mletóanom Skradin (tist. 1411,"), a kasnje 

v 

i Ostrovíon (tráv. 1412.), AH ban Petar na krátko silno omrsne Sibeni- 
éanom, koji, da so jednom oslobode od n|egova maéa í plíenitbe bjeha ísaa 
trogodišnjega obsiednntja napokon prísiijení ui jako koristno pogodba pre* 
dati se Mletéanom (ď. liat. 1412.'), 

Tím 6ve na gore padahu stvari Sígmnndove n prímorja. Da jih podivne, 
sadje sam kralj stád. MVA. do Bisca, odakle sapoviedi Hrvojí, da adari na 
Bibenik, a knesu Senjskoma na Istru^ a slíedeéega míeseca svrati se a 
Zagreb. Kanio je tada Sigmond pocí u Italiju í a Rímu se ovíencati sa 
eara niemačkoga, a päta mu nije bilo sto kros semlje mletačke. Mletčani^ 
alateéi te njegove oamiere, jako se bíahu u Forlanskoj utvrditi^ te su sada 
areéno í s ote strane odbijali návale ogarske vojske, u sto so na moru 
stískali Senj. 8 droge pako strane nudjahu, akoprem badava, Ladislava 
Napoijskomo saves proti čaro s rasloga, da nebi í sa njega bes opasností 
bio dolasak carev o Italíjo, te ga poticaho^ da os ovo povoljno prigodo 
kros Dalmacíjo prodje o Hrvatsko í u Ugarsku, a da ée mu oni prožiti svo 
mogoéu pomoé na te strane {10. pros. 1412.). Dne pako 17. veljace 1413. 
páde jim sklopití saves s vojevodom milanezkim. I doisto početkom g. 1413. 
sam Sigmond sadje s novom vojskom o Forlansko, da si prokrči pot do 
papinske dŕžave. No videé, da mo je silom sve šaman, posti se o dogovoro 
6 poslanie! mletačkimi^ te posriedovanjem stožernika Brande poklisara papín- 
skoga 17. travnja bode u Casteltetu otanaéeno prímirje na pet godina tam 
oeeasione imperij quam regni et Corone Ungarie^ i s uvieti: da svaki 
ostane medjotím o posiedo onih zemalja, sto je tada imao, da bodo prosto 
medjosoboo trgovanje, da se dogovori o koOacnom miro nastave posriedo- 
vanjem papinim; te da Mletôani neée ni ma kóje saprieke stavíti čaro, kad 
bi kros njihove semlje proci selio o Rim, da se kroni. 

Dočím se Sigmond bavio pri jadranskoj obali^ o Ugarskoj vladase 
njegova žena Barbara, knjeginja Celjska, pravá Mesalina onoga doba 
(Fugger str, 459.), Veé početkom g. 1412. Sandál, silni vojevoda bosanskí, 
prije neprijatelj a sada žestoki prívrženik Sigmondov, ponodami dovabljen, 
posietio bjese dvor bodimski. Us to prigodo da Hrvojo, svoga satočnika a 
Bosni i o primorjo, strovalí, i da se tim njegovih semalja i časti dokopa^ 
okrivío ga bíase pred dvorom neviernostjo starom i novom, porasomljenjem 
8 Torci i s Mletôani i td. Sada pako velmože ogarskí, kim na čelo biaha 
Ivan Goijan i Pavao Copor^ savidnici moéi Hrvojíne, opotrebe one osvade, 



)prikaia pi kraliici sasvím epasna la kniBi^ i aavadv Jv, da ga iidajnikon 
yro^asi. Ta mreža bje tako múdro spletená, da Sif^and na ženioe lah^eve 
Mi í sama HrvojÍDa opravdanja, akoprem se toma priseg em obveiao biais 
a pogodbi^ po kojoj stopí Hrvoja oa njegovo stranu. Us to dosmani HrvoJÍBÍ, 
da si to yece viere na^jo pred kraijem, ▼ojevodi isneviere Spliet, i povedú 
taj grád, da ga pred Sigmondom s nasilja i s nevierstva obtusi. Vieée 
Sp]ietsko odpraví dakle u tu svrbn svoje poslaníke kraljn. Ovi pako jos 
21. stud. 1412. odpisase svojim gradjanom, da sn líepo kraijem prímljeni 
bili, da njihoví poslovi aspiesno napredojo, da se pisma Hrvojína ne primajo, 
a da sa njihovi savieti proti njeroa kao bezdvojbeni ozetí i isvrsení ; dodav 
ipak, da se kod kralja sve za novce dobití môže, sto veé dosta dokaioje, 
da nisu o tom stopali posteno í pravično^ nego aplivom tudje nenávisti i 
opakosti (Ltfcťo. Mem, 394.'), 

Video pako Hrvoja, da mu nista ne vriede prosviedí, sto je nepre- 
stane kraljo, kraljíci i velmožam ogarskím opravljao, u kojíh obiirno i 
jasno dokasívaše svoju nevinost i todjn clotvoroost. navlastito Iv. Oorjana 
i Pavla Óupora i vojevode Sandala, a da mu droga puta nema^ tomo se 
svevoljnomn postapanju oprieti, odlocí napokon silom sazbití silo. Nakani 
se aajprtje osvetiti Sandálu, koi biase prví i glavní pobadítelj ove raspre; 
te éiffl je Sandál nalogom Sigmondovim podpomagao despotu srbskoma proti 
Torkom, Hrvoja napadne njegove zemije i ojekoje si prisvojí. Taj ôín Hrvojin 
bode sada crními bojami kralju prikazan, a sad i ovaj bes í ma koga oprav- 
daoja, kô sto se poslie radílo s našim slavním Utísinoviéem (ÍSÔÍ,') í óeskim 
Waidsteinom {16S4,'), 28, tráv. 1413. iz Polsana ne samo da ga proglasŕ, 
kd sto sena njegova malo prije o Bodirou, isdajníkom krane, no ješ zapo- 
víedi velmožam ugarskím i hrvatskim^ da se svale na njcga i da ga lise 
imanja) a gradovom naredi, da ma se íznevíere í pod krono povrate: fan- 
fttatn nosíri eulminis et sacrae nosirae earonae notorium reMlem et 
infidelem inmnifestmm , omnibus et singulis sui9 eastris, possesšionibušj 
tie quibuelibet euis honoríbus praesertim titulo Dueatís dignitaiis ftae'- 
naminaiae CMtatis Spaleti, quo titulo ueque modo fretus extitii atque 
funetus, deerevimus fóre frivandum^ destruendum et degradandum 
(Iaícío. de Reg, f. 269."). Dne 17. líp. 1413. íz Feltre dopitá Dubrovníku 
prívriemeno upravljaoje otoka Hrvojinih^ naime Brača, Hvara i Korčole, 
kóje isto tako 12. rajna 1416. iz Calmis^a prepisa Ladislavu Lakža od 
Enzala iz Neretve radi visekrat mo izkazanih sasluga; a 1. kolo voza 
napísa iz Polsana u Italiji list splíetskomn víeéu, gdje ma je javljao, da 
je Hrvoju s neviere častí hrcega splíetskoga lisio^ buntovnikom proglasío, 



i proti tiema i nj^govin prístaMUi vijako ddíredío; a da f^radii Splieta 
podiftlj^jft predJMnJe slolMde i prara^ te da ae smie viie Iriti nastav* 
voje vode SpUeUikoga. 

Malo kasoje sadje u prímorje proti Hrvoji silná vojska pod Eberardom 
liskapom sagrebačkim , Ivanom biskopom Pečohskíni , Ivanom Gorjanom, 
Petrom od Medwe banom dal. i hrv. i Pavlom Coporom banom slavonskím^ 
najgolemíjími neprijateiji Hľvojinimi. Hrvoja jedva sto slutí to opasnost 
(kolov* 1413.') javí po poslanicih Republiki mletackoj, da mu je Si^mand 
oteo Splíet^ i da trasi proti pogodbam dígnuti mu sve sto íma; da ma, kao 
gradjanina mletačkoma, dade galíja^ da taj grád priosvoji, a da ée joj on 
s kopna pružiti pomoé sa predobitje Trogira. Mletčani mu odgovorise 
25. kol. 1413., da jim je vrlo žao^ sto ga kao prijatelja ea sada ne mogu 
podpomoéi radi primírja sa Sigmundom otanačena. No približiv mu se malo 
kaánje neprijatelj, opet pokaia Hrvoja po poslanicih skloniti Mletčane, da se 
8 lúím sdrože proti Sigmondo) avjetiyud, da udare oni na ojega a nora, 
a da ée o isto doba on s kopna; da mu Turci pono^jaju do 30.000 vojake; 
ili barom neka osviedooe Sigmunda, da se on nge t ma kada miesao u raspre, 
kóje medjtt qjini i Sigmundora obs'toje, a da Sandálu poruóe, svojih se 
granica držati i mirovatí. AH mu i sada isto kao prije odgovorise Mletóani, 
da ne smíedu primiija nikako lomíti, a da ée ^jemu na volju odaslati poslanika 
Sandálu. Hrvoja a očajnosti bje sada prísiljen poivati Turke na pomoé. Po 
igih ojaoen ode suproé neprijatelju^ porasi gaiaasuanji Ivana Oorjanskoga, 
Ivana Moroviéa i Payla Cupora, te ladnjega dade lasttí u volovsku koin 
i baciti u rieku Bosnu s oaviete^ sto mu se jednom n dvom krakovskom 
rnéanjem Tolovskiro bíase narugao. Namjera mu je sada bila cieln si Bosnu 
prisvojítí; no Turci, po pobiedí uxbiesniv, poplave svu zemlju i oplione, sto 
ga tako strese, da okaniv se svakoga dalnjega podoaetja, vas se staví 
samo na to, da njegda svoje sem^e opet pod svoju vlast stegne. U tu 
avrhn travnja 1415. odpraví poslanika u Mletke, ponudom, da mu praie 
pomoé po moru da Splíet priosvoji, a da ée jim pustiti Omíš; da ga 
preponiôe kra^íeí napuljskoj , neka bi ga i ona a tom pomogla; da mu 
dadu solitra i konopa; t da, kad bi sklopili mirskraljem ogarsko-hrvatskiai, 
nvrste tu í igega, a da se on neée s njim pomiríti bes Republike. Odgovorí 
mu vieée mletaôko 10. svíbiga: da si pridriaje Omis, da mu u dar sa^e 
dvie tisttée solitra i njesto konopa, a da si tóga nabavi u Nletoih po volji, 
da ée pisati krabici napuljskoj sa pomoé alí da mu ladja dati nemoga radi 
primirja sa Sigmnndom, kóje povriediti ne smíedu^ a kada bi s njim došlí de 



jBÍn, im Bcéa bi ■» nJes* mbenvití. Ali aa o4mftka to isto godme Hnrojft 
■Mrie u Kotoni (1)> Mtovmí síiift ímeDoai BaMO. 

Medjatim IvAníša^ knei Cetrajski, držeé se tvrdo Sigmandove stránke, 
kíase si pribavio yelík apliy u prímoija. Tek doca sinrt HrvoJÍBn, Joi prije 
sego se Mletčani krenuše, da ga atmu, kô kto sn oakaoíK bílí^ ote p*ad 
Oais ndovi Hrvajinoj, to veé 3. svíli. 1416. potvrdí Omíšanom staré povelje 
i slobode. Ivaaisa sa prímirja vele cesto asnemirívase okoHea aibeniéka, a 
to je dávalo pôvod oepreetaaim tašbani od strane mletaôke na a|;arsko* 
hrvatski dvor, koi DÍje ípak kadar bío od te povríede svoga kaesa obosta- 
vití. Radi ODdasDJih okolaosti Mleteaní ísbjegavaho osveta, dapaee svim 
náporom nastojaha neposríedno ili po najvedíh silah evropejskih nakloniti 
Sígmooda, da se sa vieke íli barem sa njeko vrieme okani Dalmaeije, 
obeéajaéi mu silní novae, godišnji daoak í liepe darove; ali se kralj tvrdo 
držao saključka državnoga sabora, po kom zahtievase^ da Mletčani od naše 
obale svakako odsíape. Malo dana po primirju (S, tvibnjm 141 3 J) naložise 
svojim poslanikom kod Sigmunda, da skrbe s njím sklopíti mir bar sa 30 
godina, obvesnjoói mu se, ako j im samo povrati semlje, sto jim oteo biase 
n Farlanskoj, ísplatiti sa sest roieseca 160.000 dok. i jos svakegod. davati 
7000 dukatah po Tarinskom mira (1381.') i unum aeeipitrem vel unam 
cufam argenieam a znak prísnanja vrhovnosti ojegove, s uvietom pako, 
da kad bi prestao mir, obie strane ostanú. pri pravíh in quibus suni ad 
p'esens de faetis Dalmácie. Prosincem iste godíne odpraví Repobllka tri 
poslanika k Papí n Ltodi s istimi ponudami, dodavší jim i to, da kad bi car 
udario na Turke, oni ée ma pomoci sa deset galija. Zatim stupise sliedeóe 
godine kao posriedniei tóga mira vojevoda Feraresski, car iztočni, Martin V. 
i td., no sve šaman. Napokon Nletôaoi, prvo nego se primirje okonóa, 
odaslaáe a ta svrho na obéí erkovní sabor a Kostníc po naloga ístoga sabora 
éetiri svecana poslanika, da mir izposlojo. Ondje jih je Sigmond javno 
bíedio, da Tarkom pružaja pomoé proti njemo. Republika na te krivé 
osvade odgovori odmah proglasom na sve oblastí evropejske, gdje je uprav 
dokazivala, da je to poka kleveta (koL 1415.). Ali da si proti Sígmunda 
prikúpi i vani sto mognce pomoci, stade pribav^ati si saveznika i nutkati 
italské oblasti, da stupe s njome u savez proti čaru í njegovu dolazku a 
Italiju. Tom namíerom 10. ožiýka 1411. sklopí savez s Filipom Vieconti 



(í) Nezná se uprav dan, kad je Hrvoja umro; no svakojako koncern g. l-ilB, čim veó 
iS. siecDJa ÍMQ. u odluci, kojom je viece mletačko dopuScavalo od zapoviednika Omiševa kupiti 
tn varoš, spominje se kneg^nja žena Hrvojina kao udova i od kojc se vec govorilo, da se udaije 
za kraija Ostoju. 



vojevodom milaneskim, » 27. srp. 1416. s Ivanleom U. kraljioom napaljskom ; 
te 13. rojna 1417. dogovarala ae je a Fridrikom Aaatríjakíin i td. A nije 
medjutím stedila nt najgadoijih spletaka, samo da si ís očija ísbíje otoga 
krvnoga oepríjatelja; posto, akoprem bezuspíešno, podkapí éovieka, koi bi 
Sigmunda otrovao (Roinanin IV* 77,), 

Medjatím se Sigmand sa dogo bavio na Kosníčkom sabora rad 
crkovno-českih i nemaékih poslova, a malo se sasvim starao za svoje 
dužnosti aaprama ugarsko-hrvatskoj kruni. Príje odiaska u Kosnio naredio 
biase baňu Hrvatskomo, da se pobrine sakopiti dovoljoe sile za priinirja í 
da otvrdi grád Trogír, te da se ta pod sapoviedničtvom najprije UgoHná 
Dorije a kasnje Nikaoije Viktura trogiraoina^ kastelána bistričkog, gráde 
brodovi i oboružaja. 

Prímirje prestajalo je 17. travnja 1418. Republika a ratu sa Taroí 
i Ijubomorna radi rastuée moci u Loinbardiji Filipa Viskonta, koi a to 
najvažnije ondíesnje gradove u svoju vlast spravljase, nakani i sada povesti 
Sigmunda, da se na mir prigne. Najprije 6. ožujka odpraví četiri poslanika 
u Kostníc k Papi, s molbom, da joj on izposluje taj mir ílí barem prímirje 
sa oarem za pet godina^ a kad i taj pokus postráda, obratí se na sama 
Sígmunda í listom mu javí 1. list. 1418., da mu salje poslanike u Solnograd, 
gdje ée se s njím dogovorítí o miru. I uprav 20. stud. na púti mu Róberta 
Maurocena í Fantína Nichíela, kím naloží, da sklepe s njime prímirje za 
pet godina na statuquo glede posíeda, i da mu se obvežu, ako na to pristane, 
datí o zajam do 50.000 duk. , s uvietom ípak, da bi prímirje ovo trajalo, 
dokle joj nebi taj novac povratío ; da, kad bi proso u Orčku proti Turkom, 
ona ée pomoci ondje sa 10 galija; a da kad bi privoHo okončati mírom 
borbu glede mletačkíh posieda u Italíji, a samo ^rímirjem onu u Dalmacíjí, 
onda da mu dozvole do 60.000 duk. za zemlje italské bilo i bez gradova 
Feitre i Civiäalef sto joj biase oteo, a za Dalmacíjo 50.000 za prímirje 
od najmanje 30 godina, ílí 100.000 u zajam kad nebi trajalo víse od 10^ 
te u ovom slucaju da prímirje uztraje í na dalje, dok joj ne izplati novac^ 
a da ce mu pomoci u Grckoj proti Turóinu sa 10 galija. Poslanici se 
mletački sastase sa Sígmundom u Pásaví, ali joj svi naporí u zaludu, posto 
bez dozvole državníb sabora, kojí su se opíralí pohliepnosti mletačkoj a 
primorju, níje ní mogao glede Dalmacíje nísta odlučítí. 

S druge strane u tom biase buknuo rat na fríulske i na hrvatske 
graníce, i velikom srieéom mletačke vláde. Započe ga u Fríulu pomoéju 
Qgarskih četa Alviž Tech patrí jarh Oglejskí, komu NIetčaní bíahu otelí za 



prH^jeg rata igekoliko sapadnih miesta, ali ga MletéanI ae samo potako&e, 
sego do mala prísilise, da jim pustí sva Farlaaska i lemlje, ito je Joi imao a 
Istriy i feodalsko pravo nad Gorieom. 

Isto tako slo po Sígmanda nllrvatskoj. U obraní ove semije manjkao 
mn je najgolemíji i DajspssoQOsníjí bedem, junacko srdce hrvat8ko. Njegovo 
Bvevoljno i nasilno postopanje najpríje proti LadislaTJevim privrženikom, 
a pošite proti slaynomn Hrvojí, biase ma sasvim odtadjílo s^e najdičnije 
desníee hrvatskoga plemstya, kóje doisto nikada a sad joi manje nisa 
ískreno sa nje^a treptile. Mletéani sa to veé dobro snalí, te su to sada na 
STOJu korist obrátili. Oni su se dakle jos za prímírja tajno s našimi velikasi 
dogovaralí í liepe jim ponude i darove činili, da si jih naklone, na^lastito 
Senjske I Korbavske, kóji su jim mnogo jada sadatí mogli i po moru i po 
kopou. Si^mond, doéov kašnje te stvari, sagrosi se knesu Seojskomo, i 
labraní sváko vosenje trgovine o mletačke semije; no Nikola Frankapan 
ne zakasni sve to javiti JHIetéanom, í zamoli jih, da mu otvore luke, posto 
vísekrat mal da nije svoje semije ízgubio poradi svoje privrženosti vladi 
Bjíhovoj, i da mu úprave vierna čovieka, komu bi očitovatí mogao vážne 
stvari. Cega radi Nletčani, akoprem su s ladjami pozatvárali bili sve luke 
Sígmundove, privolise, da se íz Senja brodí drvlje po moru gdje se i prije 
obiéavalo (15, i 17. vet. 1421."), i dopustise, da Senjaní kupujú po volji 
ulja i vina o Istri i u Dalmaciji. Dvie godine poslie to se prijateijstvo još 
víse uzjačí, kadno Republika odasla dva svoja poslaníka u Senj, da na 
Djezino ime ncestvuju ženítbi kneževa siná. U isto je vrieme novcem 
nagradjivala Korbavske knezove, a ponudami njegovase bosanske kraijeve 
i vojevoda Sandala. Samo radi Kotora, koí se medjutím stavio biase n 
lýezínu vlast, Ostojié i Sandál s prvá digose túžbe u Mletcíh, ali JHIetčani, 
obeéav im danka, umah oba smirise i jos si jih tiesnije privezase, S Ostojícem 
pako obnovise pogodbe, kóje su imali s Ostojem njegovim otcem (7. tráv. 
1421.'), a Tvrdka II. sjajno pocastise na njegovo krunisanje poslanictvom 
i daroví (26. svibnja 1421.). 

Upotríebiv dakle te sgodne prilike Republika, jos prie nego presta 
primirje (21. okujka 1418.), naredi Nikoli Kapela, kapetanu od kulfa, da 
odlazi pat Dalmacije; ali Nikoli ne podje za rukom istá koristna te godine 
izposlovati. Miesto njega 15. sieč. 1419. odjedri pot Dalmacije podkapetan 
pomorski Marko JNíani. Nalog mu je bio loviti brodove trogirske i robiti 
obale, stedec samo otoke i Dubrovčane; SpHetéane po Poijiéanih uznemiri- 
vati obeéavatí velikí godisnji novao svakomo, koi bi mu predao Trogir ili 
Spliet > darovi podmiéivati njihove gradjane. Njekoji Splietéani, još za 



Hrroje kao njegovi privrženioí prevratom isagnaDÍ íi ^ada, sada príštaav 
uz Mletčane, i predobiv qjihovom pomoéju Solto, stana odatle teike sadavati 
ma rane po mora. S droge strane Mtkaoíje, kapetan Sígmandov, is Trogira 
8 Jednom galijom í lýekoliko manjíh brodova smielo se meéao na more, 
robeé i paleé mletačke ladje tja do apuljskíh obala. Republika, tada težko 
ratom zabavljena a Friolu i Istri proti Patrijarhn i Ugrom í a Arbanaakoj 
proti Baosi sentskomu, nije odmah mogla oborití svu sila na Trogir, gdje 
je tada^ kô sto po cielom prímorjo, kuga silno bíesnila i mrcvarila. N istá- 
nemanje posla ípak srpnja dosta vojske a naše strane i dva drvená bedena^ 
da bodu namiesóena us zidíne trogirske. Sliedece pako god., poniživ patríjarlui 
i primiv u svoja vlast otoke Hvar, Brač i Koróula, te 8. ožajka i Kotor 
u Arbaniji, koi joj se samovoljno predao (oni da se spáse od Omiskik 
gosara, ovaj da se izbavi Baoše, koi ga jako azn emiri vaše) ^ odpremí pat 
Dalmacije 30. ozaj. 1420. vecom pomorskom silom Petra Loredana kapetana 
od kalfa; koi, po primljenom napatku obrabriv svoja snaga brodov! i 
vojnici dalmatinskimi, početkom lipnja tvrdo obsiedne Trogir. Gradjani dago 
se janački branjaha^ i slavno ga odbijahu, ali po bedenih mletačkíh odciep- 
Ijeni od kopna, nije jim mogaée bilo bez izvanske pomoéí propasti abiegnatí. 
Uz neprestane lapanje í orenje zídina i zgradja trogirskih Loredan 22. Hpnja 
ndari jarisera na grád, te nješto pretežnom silom a njesto natrnjim prevratom 
prišili ga na predaja. Dne 28. istoga mieseca i Spliet ma se samovoljne 
predá uplivom nadbiskupa Diodata, koga Republika odmah obdarí s opatíjom 
Sv. Štiepaná splietskoga^ dočim slavnoga branitelja Trogira biskapa Simo 
de Dominis Rabljanina progna iz zemlje i dobra njegova zaglobi. Malo kaaoje 
í Nin pripozna mletačkoga láva, te se Repablika pobríní sada podielŕtí na 
novo predobitim gradovom povelje sa vise ili manje povlastíca kô sto se 
veé biaha izkazali prikloní ili protivni njezínoj vlasti, i cvrsto jih oborožati 
i atvrditi. Tako az one jarve podieljene Zadra (ô. rtij. 1409. i 10, oÁuj. 
1410.^, i Šibenika (30, list. 14Í1S.), izraéí osobité povelje i dragim, naime 
Kotoru (16. okuj. 14S0. i 98. tráv. USĽ), Splieta (9. srp. i SO. pros. 
18Z0.J, Trogiru (29. srp. i 17. pros. 1420.^. Korculi (19. ruj. 1490.')^ 
Brača (>», list. 1490.), H vára (13. okuj. 1491.') i Pastrovičem (4. tráv. 
149S.\ Sada apati a Dalmacíja dosta vojske na obrana predobitih miesta, 

v 

i odredi, da se diža tvrdjave kô sto u Zadru i a Šíbeniku, Trogira i Splieta, 
a poprave i atvrde gradske zidíne. Zakarija Trevisan i Pavao Aario kao 
Iztražíteljí (Sindiet) moralí sa proputovati Dalmaoíjom, í tu potriebito za 
obrana dŕžave proučiti i vieča predložiti. Gradjani opasni ili šamnjive vier- 
nosti badá iz Trogira i Splieta, kô sto prije iz Zadra i iz hílbenika, 



progBftBÍ a Mletke, alí j í m se dávalo mieseôno do pet dvkftta la hrana. Dne 
17. li'piga 1423 i to se odloéi a vieéo mletaékoBi, da od sada ii DalmaciJI 
■e smie nitko biakapon bití do samih Mletéasa. 

Jediní koi se kros te i^ode osmielí na brvatakom lemljíáta opríeti 
mletaékoma lávu, i to a glediita v'ise narodno|;a negoli državaoga, biaáe Ivaa 
Nelepicev knes Cetínjski. Po sto je niogao, najprge praži pomoc Sibenikv^ 
kad su ga Mletčani obsiedali, a kasnje Trogíra; ali poste ovi predobiše te 
gradove í Spliet, videc, da jim sam a snaai dorastao níje, dne 16. arpnjn 

1420. sklopí ponadjeno mu primírje^ ali samo do Sv. Gjorgja (ZS, tráv* 
í4Sl,')y 8 Petrom Loredanom, koí^ utvrdív barjak Sv. Marka a Jnrve 
savladaníh miestih, sa svom pomorskom silom odjadri sada pat Arbaníje 
proti Baosi. Iz te pogodbe izilasi da su tada Mletčani veé imali o avojoj 

v 

ylasti Zadar, Vranu ^ Nín, Novigrad, Bibenik, Trogir i otoke Braé, 
Hvar i Korculu, i da su na toj graníci pripoznavala vrhovnost Ivanova 
sliedeca miesta: Kljaé, Lavizar, Zvonigrad, Trávnik, Sinj, Zavzina, KliSy 
Offiis i Visic. Alí netom primirje ízmakne^ Ivan i Poljióani stadoše odmah 
soažno napadatí na zemlje splietske. Vided Mletčani, da ma po kopna 
mnogo naškodíti nemoga, tím veée sto so sada veé težko sabavljeni bili 
ratom s despotom srbskím u Arbaniji, 26. svibnja 1421 naloiíše Ivano 
Qjorgjn svomu poslaiiíku u dvoru Tvrdka bosanskoga, da ponudi ovoma 
kralju sayes proti Ivana, komu se u to doba joá težko grozío Sandál 
hrcegovački. Ivan u toj opasnosti privolí obratiti se Mletčanom željním 
míra, negoli se sa Sandálom^ čeznucim za vecu vlast, sporazumiti, te rujnn 

1421. za pomoéi jíh zamoli. Oni ma 2. listopada 1421. odgovorise, da de 
ma je rado pružiti, ako se najpríje s njimi pomírí, naíme da vráti Spliet- 
éanom sto jim biase oteo, a da če mu oni ne samo pomočí proti Sandala^ 
BO jos iijegove podanike primiti a svoje prediele i datí mu do 500 dukáta 
godiénjih, i kad bi jim Kiié pastío, izplatiti do 5000 dukáta* No Ivan ne 
pogodi jim, a oni, da mu se osvete, sklopíse 6. veljače 1423. savez proti 
Bjema s Tvrdkom, po kom je Klis morao pästí Mletčanom, a sve ostalo 
imanje Ivanovo bosanskoj državi. Ali Tvrdko na rok odredjeni sa boj nije 
odariti mogao na Ivana, posto Torei oprav tada biahu navalili na ajegove 
zemlje. Medjutim Poljičani neprestane napadahu Splietčane, robeé i paleó 
ona okolicu. Republika posla dosta vojske na ona graníco, í 7. srp. 1424. 
zamoli Saodala, da jih na mír prívode, te je 6. rujna í. g. obečavala do 
1000 dukáta za glavu Nikacija trogiranina, koí, obdaren po Sigmanda 
Vriikom, bez prestanka dogovarao se sa svojimi privrženici u Trogíru i a 
Splieta, i spremao na oslobodjeoje svoga zavíčaja. 



- 30 - 

Dočim 8a ma Mletéani raxtrgavAli oarsko i krtijevska krana a 
Dalmacijí i o Furianskoj, Sígmand, nemareé sa te strane svoga odveé težkoga 
^ospodstva, radje se zabavljao u Nemačkoj, o Ceskoj í na Turskoj granic! 
a Podanavjo. Nedjutim njegovo izdajničko ponasanje naprama Hasa na 
Kostníčkom saboro^ gáje se sa dngo bavio, biase iznenada probadilo a 
Ceskoj silní prevrat, sa koga ma amríe brat Venceslav ondieňnjí kralj 
(16. kolov, 1419.'), Po sakločenja sabora kostničkog vráti v se a Ugarska, 
sdraží se Sigmund s íztočnim carem t despotom srbskim proti Torčínu, i 
veé se spremao na rat, kad doca, hio se a Pragu dogodilo bjeáe i smrt 
bratova, koga je naslicdití morao na českom príestola. Sad miesto s otom 
vojskom adarití odmah na Hasíte^ i tako a povoja ugusití te nemíre. pro- 
glasí Sofija, udova Venceslavova apraviteijícom Ceske, a on s vojskom 
provali prieko Dunaja u Bagarska. Dne 4. lístopada 1419. medja Nísom i 
Níkopoijem sukobi se s Turci, ali bitka osta neodluôna. Čujué pako, da sa 
Husite štekli premah a Ceskoj, brzo se natrag povuée, te 15. prosinea 
dosav a Brno, pozva tamo českí sabor, a nemački a Vratíslavu. Ali nje^ovo 
surovo i nasilno ponasanje razpali a tom to veóma oganj a Ceskoj, i samé 
ma privrženíke veéím dielom odtadji. Iz Vratislave, gdje 17. ožujka 1420. 
poklisar papínski De Lucca proglasi križoboj na Hasíte, početkom svibnja 
provali Sigmund sa 100.000 vojske o českú, težko jim se grozec^ i pre- 
dobiv Kôniggrätíí (Králové Hradec), prieko Kuttembrga (Katná Hora), gdje 
poslaníke pražke opet izgrdi, prodre do Praga í 30. lip. tvrdo ga obsíedne. 
Dne 14. srpnja jarísem adari na grád, no bude strasno potučen i sazbíjen. 
Okranív se 28. ístoga míeseoa a pražkoj tvrdjaví, koja si izdajstvom biase 
privukao, jos 2 kolovosa, od križara ostavljen, morao je nazad azmaknatí. 
Listopada pokaša opet, da se dokopa Praga, ali 1. stadenoga bude opet 
potučen i na bieg prísíijen, te í Visegrad padne sada u hositske ruke. 
Sigmund zatim kros Moravská prodje a Ugarska, da ja bráni proti Turkom, 
napadsim na Erdelj, a a isto doba odpraví svoje namíestnike na nemački 
sabor, koí se 13. tráv. 1421 skúpia Norínbrgí. Ta se odredi nová križarna 
vojna proti Husitom; no križari budú i tada do noge pobijeni. S druge strane 
Sigmund, sklopiv savez s Albertom Austríjanskím, komu izruči tada svoja 
jedinú kčer Jelisavu za ženu (ruj,1491')t listopada 1421. prieko Moravské 
provali opet a Cesku, ali ga í sada kod Deutsch-Broda (Nemecký Brod) 
Česi potukose i na bieg prisilise (jsiečnja 142X.), Uzalad pozatím pokusa 
na saboru Norínbrskom, da opet digne Níemce proti Korybutu, koga si Cehí 
bíaha u tom izabralí za svoga kralja. Podje mu istina za rukom sklopití 
mir s Vladíslavom poljskím kraljem, ali mu í to ne pomôže, kô sto se afao, 



- 31 - 

akoprem m v se Češka, t«d» jako ranlToJena i a donméi'h borbah sapletM*, 
sama iadavaňe; dapače to veéfna ogoról svoje stanje kad 4. listopsda 1423. 
o Budímu podíeli svomu seto Allierta AostríjaDskoma bei dozvole dotíénih 
stalisa ne samo Moravská kto fead^ no i pravo naslíedstva na éesko 
priestore. 

Sígmond ^odine 1424. nakanio bíase adarítí na Mletčane n Fríala 
i Q Dalniaciji. Tom naiDÍerom odredí itakle, da ma se kapi vojska u Hrvat- 
skoj, ali ne nadje ovaroo nikoje odjave. Hrvatskí so ga velikast tada veéma 
nego príje prezíralí, a Mletčani sa jih cnalí na to pridržatí, i podieijenjem 
njekojih pravana moro, daroví í laskanjem pojedínce na prímírje i bratirostvo 
naklonítí. Tada je koea Nikola Senjski jako éesnoo sa banskom éastja , a 
Sigmand ma se príkasívase spravan podielíti jn az velík novao. Nikola 
dakle početkom ove godíne samoli Mtetčane, da ma zajme 20.000 dakata, 
a da ée jím o zalog dati Senj i Krk ilí njihove dohôd ke dok Jím sve ne 
izplati. OdgoYoríse ma Mletôani^ da so prípravní dati ma taj novao, ako 
jim se obveže^ da ée jim, čim bode banom, astopítí Knin, Ostrovica i Vriika. 
Nikola, možda da jíh lasnje stehne na svoje želje, taj no im dojavi sada, da 
se Bígmond sprema na njth adariti, a oni ma se 9. svíbnja 1424. liepo 
zahvalíse^ te odmah naredíse kapetana od kalfa, da pomno paží na Dal- 
maeija, í da na poraoé priskočí, gdje bi od potriebe bilo. Malo kasnje to 
se dogovaranje sasvim prekíne Nikolinim azdigno^em na banskí stôl. Tím 
se ípak ne promieni ni najmanje njegovo prtjateljsko stanje s Mletci. 
Nikola je na prošnju Mletčana Ijačo progonio Dekana trogiranina i njegove 
drogové^ kojí so napredovali srecno gosariti, pleneó i paleé mletačke ladje, 
a Republika od drsge strane dávala mu je veliké slobostí na mora i zapo- 
víedala svojim knezovom a primorskih gradovih, da se ne pačaja a njegova 
miesta í da se s njegovirai prijazno dvore i Ijube. Godine 1430. galíjom 
prebrodi ga a Loret. 

Medjatim je Sigmund nepomíčno držao svoje oči naperene na české 
poslove, te je sve načíne kasao, da si ma kojom stazom prokrči pat na 
bratovo priestoije. S prvá je mnogo držao do saveza s Albertom aastríjan- 
skim i Vladislavom poljskím, skojimí se a Krakova 5. ozaj. 1424. sastane, 

v 

no bezaspíesno. Po smrtí Zižke (11. listopada 1424.') badava si potraži po 
dogovorih naklonítí Čehe^ da ga za kralja prime 5 badava čestim napadanjem 
na ona dŕžava nakaní tomu ja prísiliti ; njegove čete badu aviek od sada 
složnih čeha pobijene i prieko graníca odbite, Badava ožujka 1426. pozva 
sabor a Beč, a svibnja o Norinbergi s namíerom navesti one knezove, da 
opet složno adare na Cehe^ badava vojska od TO.OOO Sasa provalí a 



- 3» - 

Česka^ bnde bo hametom potiôena (16, típt^a 1426J)} bailava malo kainje 
xet ma Albert Aastríjanski s dropom vojskom is juf^ odari na Lundenkur^ 
(Bŕeclaya), odkad ^a na brso n bieg natiera Prokop Velikí (19. Hudenagm 
1tí€.'). Hosíte, pobiedaroi to veéma aamieljení, poeese od aada to anasnije 
i oeaée napadati na okolo atojeóe dŕžave, straano robeé i paleé otvorená 
miesta í predíele. Ta nesgoda sbodi opet Níemce na rat, te 4. svíb. 1427. 
bude proglasen u saborn Frankofurtskom obéi astanak proti Ceskoj. .Ne- 
brojeoa vojska nemačka srpqja provali u ovu dŕžavu, ali 4. kolovoia bode 
kod Tachau-a (Dŕevnov) od Prokopa a bieg rasagnana, te čebí obnove 
sada bes straha svoja napadanja na pograniéne lemlje. 

Sigmaod, primivrojna g. 1426. Štiepaná Lasareviéa despota srbskofp 
pod svoju obranu, povieri Papí i Neroaókoj upravljanje českih poslova, m 
on stade ii Ugarske dogovarati so sa Azijatiékími vladári, kako bi s igim 
složno odarilí na Tnrke. Malo kasnje doôuv smrt Lasareviéa (19, srp^ím 
149T.')^ odroah sadje s vojskom n podunavje, da priteče u pomod nasliednika 
Stiepanovu Gjorgjo Brankoviéo, koga Mnrat htjaée baciti s priestola, Ivrdeé 
da Srbija njemo ide. Ojorgj morao mu Je tada postití Golobao i jon nje- 
koliko miesta bliso Dunaja, Zapoviednik Goluboa nehtje mu sada predati 
grada; čega radi Sigmund ode tamo s vojskom, da ga prišili na predišli. 
No onaj se obráti Turkom sa pomoó. Murat, koi n to vrieme biase mal d* 
ne cielom Srbijom savladao, da se sada sa svom silom isvrne na Ugro, 
sklopi mir sa Gjorgjem, i na brso krene pot Goluboa. Sigmund kad doča^ 
da se Turci grádu približujú, na brso udari u bíeg. Oni ga ipak stignu, m 
sto je prebrodio Dunaj, í njesto mu vojsko potuku, a sam kralj jedva ae 
spasí (14^.^, Tako Golobao padne u Turske ruke. Malo kašige vided 
Gjorgj, da je viera a Turčina puká žala, stade se opet dogovarati sa 
Sigmundom o savesu, te mu us tu prigodu morade isroôiti Biograd i jea 
njekoja miesta us Dunaj, a prímiti miesto njíh njesto imanja a Ugarskoj. 
Dok se Sigmund bavio pri Dunaju, Republika mletaôka odasla mu svoga 
poslanika Marka Dandula, da obnoví prímirje. Issa duga dogovaraiya na- 
pokon kralj po nagovoru Petra Guicciardina poslanika fiorentinskog priata 
8. ri^na 1428. u liíedu, no samo do buduéega travnja. Vrativ se u Budím, 
malo kasnje prodje u Poijsku, da smiri lítvanskog í poljskog vladára, 
uhvajué se, da bi mu mogli oba složno pomoci proti Cehom. Ožojka 1429. 
sadje u Požun, gdje se stade s Cehi dogovarati o miru, al lyegova tvrdo- 
kornost u sahtjevih pokvari mu svaki uspieh. 

. Odlazec put Nemačke ostavi Sigmund miesto sebe u Ugarskoj svoga 
tasta knesa Ciljskog, i náloži mu, da Nikoli knesa Senjskoma vráti novee^ 



I 



- 33 — 



sto ma biaše posudiio, a da od njega preasme f bíIoiii, kad drof^íje naU 
■legao, ona iníeBta, sto si sa taj dvg prídržso bfaie o HrvatskoJ. Príôvv 
to Nikola, pohiti n 2adar i ponodi oníni sapovíednikom mletaékim saves 
; proti kraijo. Repoblíka 6. srp. 1439. po tih sapoviednioih odgovori ma, da 
spraviaMletke TÍersa moia na dogovore^ a on posla miesooa rojna sTOga 
poslaníka , da se s ▼ieéem o toj stvari sporasami. Knei Celjski }ako Je 
tada éesano sa banskopi éastju, te se sliedeée godine spremao, da sadje a 
finratska. Nikola sve to jaTÍ Repablíkí, a oya 7. sWb. 1430. odpraví svoga 
podkapetana od kolfa GJorgja Valares^a jakom silom pat Dalmaeije s aalogom, 
da ja otvrdi i braní; na sto se knes Celjski sa tada okaní svojlh namiera. 

Medjatim Sígmand o Nemačkoj pokasav badava a saboríh Norím- 

lerskih, da opet dígne Níemce na Cehe, podje sam a Heb, da se s Cesí 

dogovori QSé. svib, Í4SÍ,), No videé, da ovi níso niposto skloní na njegove 

labtieve prívolití^ udarí na njíh íz Nemačke, Slezke i Anstríje. Alí Níemci 

14. ko). k.od Domažlíca {Tau8ä) bodá sasvím potočení, a ostali prísíljení na 

bieg. Uprav je tada bíesnio rat medju Mletčaní í Filipom Viskontíjero vojevodom 

nílanezkim. Pílíp^ nemogaéí pretežnosti mletačkoj odolietí, sapita pomoé od 

Sígmnnda, dopuséajoé mu príeko svoje zemije a Rím. Kralj privolí na te 

ponade, i naloží odmah knezo Celjskomo, da odarí na Mletcane. Ovaj, prvo 

nego se primi rata^ pokosa po poslaniku prígnoti Mletcane , da ma ísruče 

Hahnaetjo. Alí ma ovi odgovoríse VZ. nijna 1431. odríesíto: rffion videtur 

%okÍ8 eonveniens, quod dimitamua Dalmatiam, sed conveniens noiis 

\ videretnr^ quod deveniŕetur ad prpticam circa causam ittam. čega radi 

|> koncern Hstopada Ugrí^ obodreni patrijarhom oglejskím, provalíie a zemije 

[>mletaéke n Fríol. Knezovi hrvatskí, akoprem jim dodje tada sapovied 

i odariti na Dalmacija, ipak Mletčanom naklonjení, ostadose pri primírja, sto 

, sfl svojevoljno s njimí sklopili ; i sam Ivan Cetínjski, jarve Ban hrvatskí i 

dalmattnski, koi se malo prije savadío bíaše s kraljem bosaaskim, na mirne 

ise slíedece godine dogovarao sa Mletéani o pograničnih razprah, kojím se 

staví napokon kraj pogodbom od S^ svíbnja 1434. Rat a Priala ispade zla 

po Ugre. Dne 2. stadenoga 1431. Repablika zapovíedí svoma naoelafkn 

[Karmanjoli, da čim prije is Lombardije prodje o Farlansko proti Ugrom; 

I te ovaj o malo dana ne samo potače Ugre kod Opatfje od Rosaoa, no joste 

iza^na iz kemije. 

U tom skapí se obéi erkvení sabor u Basela {23, srfnja Í4SÍ.') 
16 Damíerom, dígnntí krívovierstva, izpraviti crkva a glavi í a čianovíh, i 
mír obnoviti medjo kršéanskími narodí. Videé dakle, da sila s Oesí ne 
vriedi, poknsa sabor, {eda bi jih blagí náčiní opet na pravá staza povratflt. 



- 34 — 

Sigmund, povierly saboru svoje éeske poslove, ix Norímberka pobití t 
Italija, da se krani. Dne 25. stád. 1431. stavi si na glavu selesna krm 
u Monsi, kojoj sveteanosti Filip Viskonti neprisatstyova, te tíme Sígmandii 
tako Qvriedi^ da je od sada poceo os Mletcane pristajati. Joé 25. veljae* 
8. g. ovi mu odpravise poslanike (D. Viktara i A. Maarooena) o Re^gh 
na dogovope o míra. U naputka, sto su jim tada dávali, naložíse jtm^ d% 
kad bi savietníoi Sigmandovi pítali natrag Dftlmftcíja, odgovore: quod nm 
loquantur de tali matéria, nee teneani eor ad hoc, quoniam dominmH9 
nosira nunquam eonsentiei tali petUionu A to je uprav zahtíevao SígoiQiid^ 
te veó 8. tráv. 1432. bude poslanikom naredjeno, da se koéi vrate. Si^miuid 
iz Píše. g4JG s® f^^SO bavio krene sliedeóe godine a Rím, gdje 21. svibnja 
1433. priroi cársku krano. Eugen IV. rodom NIeťoanín, stade sada mtríti 
njega i Mletčane, te mu jedva podje za rukom 4. lípnja 1433. prignotí jih 
na primirje tam ocoasione imperij quam regni et eorone futn^aria, 
sliedeéimí uvjeti: da uztraje za pet godína^ da svak pridrži ono, kto je 
tada posiedovao^ da bude alobodno í sigurno medjusobno obcenje i trgovaaje^ , 
da môže Sigmund udariti po voljí na svoje neprijateije n Italíjí ízím ako sa . 
saveznicí mletačkí, i proéí tamo vojskom po mletaôkíh predielih ; a napokon da 
bude razsudnikom u njihovoj razpri sam Papa, quitamen nonffoseit utsidé 
partium voluntate amieabilem finem^ paeem et eoncordiam faeere fCowL. 
XV. 99,). Malo kašnje Palatin Ugarski Nikola Gorjanski po svom poslanika 
Nikuli iz Trogira izjavi Mletôanom, da ée tako styarí okrenutí, da jím 
terre et loca Dalmatie Hbere remanebunt, ako mu izruče otoke Cres í 
Osor^ sto je i prije ímao. NIetoaní mu na to 10. prosinoa odgovorise, da 
mu otoka datí nemogu^ ali da ée mu plaéati, akoli to ovrái^ iz príhoda 
njibovih dovoljnu svotu. 

Sigmond probaví u Italíji dvie pune godíne, puštajué, da se tím neredi 
sire po njegovih državah. Kroz to basilejskí sabor pokusa vise puta, da 
Cehe privede u krilo rímske crkve. Oni se ipak tvrdo držahu svojih načela. 
Sabor morao je napokon prívoiití na prióest pod obíma spodobama; te bndn 
30. studenoga 1433. sastavljena n Pragu í državnim saborom potyrdjena 
prvá kompaktata česká. Ali nehtjeé jih Taborícaní priraití, zavlada Českom 
silní gradjanskí rat. Bitkom 30. svib. 1434. kod JLípna, gdje oba Proko^ 
zaglayiše, sasvim propade sila taborítska, te demokratizam ustúpi miesto 
aristokratízmu. Sigmund staví se sada, da si mirním putem prokrči stazn n 
Cesku. Iz Požuna pozva poslanike české na dogovore prvo u Brno Q2, srp. 
14S5.'), pa u Stolní Biograd (9í. proe.')^ a napokon, vrativ se iz Banata, 
kamo sasao biase proti Turkom napadéim tja do Temeévara, u Iglavo, gdje 



- 86 — 

se 8 BJiiBÍ konaéno sponxvmi, prítegom 6. srpnja 1436. u Telikv BveM* 

I Mwt poélasíei éeske kraijevme na temelja kompaktato viaraost katoliékoj 

I «rkví, a 14. kolovoia opet tako i Sismundv kao kraljv éeskoma. Qo4í*mi 

; dana^prije, doeíni se o Ugarekoj bavio, priblíži se «Te to ▼aéma Mletóanoaiy 

; aklopiy s ojími saves proti Filipa Viskoata obéemv neprijatelja (Tnutvm 

9t. koL 14SÁ.Jy po kom obstojeée prímirje medja ajim i Repablíkom bvde 

i prodaljeao do koaea rata s Filipom i }os ipodiaa daljo, i oi to ae 8í|^vb4 

Jiletéanom obveže, da ée Jim odmah, aetom ae poéme rat aa Filipom 

potvrditi 8ire earske lemlje, sto so tada a svojoj oblasti driali, aa prisog* 

viemostí aaprama nemačkoj krani i godiéqjí dar o Triedaoati od 2000 dok. 

S droge strane saaemarí Sigmaad tim aasvim poslove kral}eYÍB« 

igarsko-iirvatske. Kraljevinom slavooskom, najme sadasajom BlavoaQom 

i Hryatskom, vladase tada kao ban, tast Sigroaadov Brmaa CiQski i Zagorskl 

kaes, te se ondje sa ovo doba silní aeredi sgadjali radi naailja igekojih 

Telikasa í državnih dostojanstvenika^ aax to je veliko samovoljstvo vládalo 

i 1 atieravanjo porexa i a poredanja drugíh dršavnih tegoéa. Uslied taiba 

I državljanina naredi mieseca veljaée 1432. Sigmnnd svoma tastn, da atavi 

; kn^ toma roetežu, i po savíeta diôníjíh plemiéa naloii, da se svi teretl 

I driavní, a navlastito avene, panum, fullorum ei eeré daiio, ovrsajn 

teeundutn aniiquam ei limiiatam eonsueíudinem. Ermaa o Sv. Gjorga 

akapi sabor, gdje bje nstanovljeno, da se samo éetírí puta na godinn drite 

; sódoví po starí h sakooih t. j. o S v. Gjorgja, o 8 v. Jakovo^ o Sv. Míhovila, 

; i o Vodokrsta, i da se na tíh sodovíh raavíde i prosade sva nasí^a, koja 

i se poôiaila biahn od kraljeva odlazka íz Ugarske, labraigqjaé strogo, da 

•e sta takova obnoví do njegova dolaxka (1). Ermana 8. travnja 1434. 

mpoviedi Sígmond is Basela, da a sporasamljenja s plemstvom pobira 

Bovee po naredbí saborovoj za vojska proti Hasitom í vojake aa rat s Tarei 

t Devíerníci. 

U Hrvatskoj í o Dalmacijí banovaho tada Ivan i Stíepan stariji od 
devet sínova Nikole kneza Senjskoga, ^jegda baňa hrvatskoga. Ovi so bili 
tada u velíkoj razprt s Ulrikom Celjskím knezom. Ivan, banov djed, obvesao 
(e biaie izplatiti Jelísavi, kceri brata svoga Nikole^ odatoj za Frídríka 
kaeza Celjskoga^ 32.000 duk. , osíegurajoc ju za ta svota polovícom otoka 
Krka i dragih miesta i'íraanja na kopna a Hrvatskoj, ali ní Ivan ni sin 
■jegov Nikola^ otae banov, te obveze ni najmanje neíspaníše. Cega radi 

(1) V. Jura pars. I. vol. H. str. 179, gdje se dotiônoj listini daje god. 14-16—14-18., 
afi Ivan biskup kniaski, u qjoj napomcnut, stoprv 8. svibi^al4Š8. bje uzdignut po Martinu V. 
IM ODU biskupskú stolicu. (V. Farl. IV. S95.). 



— 36 — 

Ulrík, 8ia Jelisavin, po smrti materwoj poBva sve knesove Seiijske na s«4 
pred kralja^ koi 4. travnja 1435. a Požonu dosadí knexa Ulnko polovwt 
Krka^ Trsata^ Bakra, Bribíra, Bírkopaf a í njeko^ ímaDia u Vinodola, í 4a 
mu jos itptate 10.000 dukáta sa dohodke, sto sa si nasilao príBTojaTalL 
U ovo doba amrte iTaa NetepióeT kaes Cetíi^ski, a njegOTO imanje po4Mi 
SigfliHBd Matku Lakarevida íli Tatoviéa Dobrovéanína , i braéí njesovsi 
Fraigi, Petra i Ivana, kóji kao trgoToi a Bosni, kad je on. bježao is Golubea 
pred Tarei (J4Z8.) te spasio se.u Bosni, novoem ga líepo oskrbiwe i sjajno 
popratise a Ugarska. Sigmond pridŕža Matka kod sebe do svoje smrti^ í svo 
braéu nagradi svakojakimi dostojanstvi. Matko postane banom sve hrratske 
kraljevine i blagajnikom ugarsko - hrvatske krane, Ivan aapovíedoikom 
Beogradskim i nadstavnikom Vranskim, a Petar knesom Oetinjskim i banom 
brvatskim I dalmatínskim. Franjo umrie sa rana. 

Sigmund podje is Iglaye, posto éeskiro poslaníkom izroči povelja 
svoga pomírenja s otim narodora, n Prag, gdje ga primise ornebeskin 
slavjem (9S. kol, 1436,'). Ali se níje ni tamo naaživao míra, jer se českí 
statisf ne mogahu sporasumíti s basilejskini saborom o rastumačenju kom- 
paktata. Tamo ma Mletóaní, tada težko zabavljeni n ratu sa Viskontom, 
odpravise svoga po8t> nika Marka Dandula, s molbom, dajím potvrdí užívanje 
njihovih zemalja spadajuéih na cársku krunu, kd sto se obvesao biaáe o 
Trnavskej pogodbí (3í, kol, 1435.')^ i da prostí Ivana knezu Senjskomo, 
na koga se bíase Ijoto razsrdío. Dodase pako Dandula listom od 10. srpnja, 
da se potúži baňu Matku, te i samomu kraiju radí škoda počínfenih od 
kneza Pirka brata Matkova Splíetskoj, í od zapovíedníka Ostrovíékog 
Zadarskoj okolící, i da jíh nakloní naložití jím, ne samo sve nadoknadítí, 
no i sasvim odnstatí od takovíh Čína. Sígmund ízpuní svoju ríeč 20. srpnja 
1437. n Hebn, a svečano izruéi Dandulu dotíčnu povelju 16. kol. u Pragu. 
Tom se prigodom 29. srpnja obnoví i primirje glede Dalmacije „a4 uitima 
die mensis augusH proxime affuturi ad novem annos eontinue sequetUes^ 
ali se vec nigda u naprieda ne penoví. Sígmund do mala svojím nasílním 
postapanjem omrzne národu; cega radí It.studenoga ustaví Prag, da se u 
Ugarsku povrati. Dne 21. dodje u Znojmo^ gdje ga napadne težká nemoc, 
te 9. prosínca umrie. 

Is navedenoga lasno se daje zakijučítí, da ga kroz oielo nje^ovo 
vtadanje nísu Hrvatí nikad ukupno í iskreno, kô sto ní Česi^ svojim kraljeia 
zapoznalí, budué da se svakojakím nasiljem uspeo do nasega priestola, a 
ipak íz nemara pustio^ da ga Mletčani lise najsjajnijih bísera. Nasliedí ga 
njegov zet 



— 37 - 

ALBBBT^ ftostríjanski vojevoáa, mas Jelitave jediníee (SísMandove 
í BafteríBe. Albert i Jelísava po Mortí earevoj, da si najpríje 08Íeg«raJ« 
Hgarsko-lirTateka krann, bes odvlake prodjoie a Posoo, gdje na driaTBom 
aabiira, korao aa prisstai bili i poslaníoí hrvatskoga národa 0a svojím banon 
Jlatkom Taloviéen, dne 18. pros. 1437. bje Albert jednoglasno sa kralja 
tgarsko-brvatsko^a prisnat, te l.síeé. 1436. i svečano okmajen ■ Stolaosi 
Bi'ogmdii. Tom se príf^odom obveie Albert^ da neée oarske krane primití 
bes dozvole Qgarsko-hrvaiskíh stalísa. 

Bfedjatim í u Českoj se 26. pros. 1437. skapi sabor, da si iiabere 
kraija , Da kom so prísatní bili í AlbertoTÍ poslaoioi. Stránka Austríjanska, 
moéoija a brojo, jer sa na nja spadali s vi katolioi i anýereni Kalístínei 
dobí prevaha a glasovanja, te sliedecega dana bode Albert proglasen kraljem. 
Da dŕžavu od nesriece izbave, pobieditelji stana se sada dogovarati sa 
Taboricani, te se obe stránke porazome tim^ sto je Albert morao prije 
okranjenja českoma národa potvrditi igekoje zah^eTS a tíh dohovorili 
lakljočene. U ta svrha svi složno odprave sada svoje povierenike s Beč. 
ilbert, netom se íz Ugarske vráti (S. travnja)^ odobri jim poveéim 
4ielora one zahtjeve, i navíestí, da je carica Barbara, kô sto su trazili, u 
njegove težnje od protívnih joj stalísa ís catvora u Komoranu odpaséena 
bila, í d« ja je on obskrbio godisajim novcem i imanji dq zadovo^nosti. 
U Beéa primi tada Albert i poslanike nemačke, kojí ma uslied isbora ovršena 
18. ožojka ponadise cársku krona. Albert prijaví odmah ta stvar ugarsko- 
hrratskim stalisem, kojí dozvolise^ da ja prími^ te se jos 29. tráv. 1438. 
iroglasi i carem nemackím. Sliedeéega mieseca Republika Mletaóka odpraví 
■a svoje poslanike, Or. Jnstiniaoa i Fraigu Bona, da mu se radujú na 
prímljeníh krunah, s nalogom ipak, da kad bi jim se sto reklo o stvarih 
dalmatÍDskih, odgovore : quod nullum vobU dedimus mandtUum {16, svib,), 

AIí dočim se Albert zabavljao 11 Ugarskoj, protivníci njegovi u Českoj, 
valjda sato, sto se oklanjao odgovoriti na ojihove sabtiove prije svoga 
^>tvratka o Beó, ponude ôesku kronu Kazimini brata Vladislava polj^koga 
kraija. Albert, da te spletke raztepe, is Beéa prieko Iglave pospíoiH do 
^^S^^ gdje 29. lipnja sveéano uze kronu. Vladisláv^ potaknnt earíoom 
BarbaroDi, koja bjase k njema priblegla, mlsleé^ da ée ju ea senu ufltti, 
a^prije doavoli bratu^ da prímí českú kman, pak odpraví vojska a Ce«ku 
bratavoj strankí na pomoc ^ a on sam adari na Sienku. Albert kolovosa 
izadje proti neprljatelju pri Táboru ntvrdjenonu; no vided izza doga pokusa. 
da ga odatle nemôže ni odstraniti ni na boj navabití, svrati se u SloKku, 
dajú od poljskoga liaranja oslobodí; alí tu ne nadje dušnianina^ jor Vladisláv 



- 38 - 

malo prije dooav, da su Ugrí iz jaga navalílí na njegove semlje^ biase se 
natrag povukao. U Vratislaví Albert sklopí prímirje sa Poljaei na njekoliko 
mieseoa, te pozva sabor ogaraki a Požan xa 2. veljače 1439.^ koi se ipak 
DÍje sa to Trieme skapio, jer Albert oi to alacajno polomí noga. Prem 
oiigka 1439. prodje prieko Moravské u Posaa, aatim a Bec, a opet m 
Ugarska jos 25. travnja, gdje osta do smrtí. 

U ovo doba podígno se a Ugarskoj stará mržiija proti Níeroeem, 
Bve to veée hlepeéim sa častmí i imanji, tja do skrajností. Dne 21. lípnja 
digna se isnenada o Pestí na njih silna buna. a kojoj njekoji badá smaknací, 
a ostali líseni svojih časti ^ poplienjeni íli ís zemije isagnaní. Istomu se 
bojati bilo i a gornjoj Slavotiiji, gdje se nasiije celjskih knezova, kojí sa 
tada sva skoro veca ímanja s líevoga kraja Kape, Save í Dravé a svojih 
raka imali, bjese do najbíesnije smielosti uspelo. Glavni gradoví celjski bili 
80 : Krapina, Samobor, Varaždin, Čakovac, Koprívníca, Kalnik^ grád Zahreb 
i Medvedgrad. U tíh gradovih, velí Kukoijevié, držase Fridrík i Ulrík 
Celjski, brat i ne^ak rasasdane earioe i kraijíce Barbare, svoje sastanke 
8 i^omej tn se razsipavase, prilikom sjajnih gostba i svetkovina ono biago, 
sto siromasni podložníci krvavim tradom a ove gradove donasaha, i ta badá 
napokon skované one težke verige, a kojih stanevnici veée strane kraijevíoe 
naše po njekoliko godina robovaha. Vriemena ova zabílježena sa u lietopísih 
pod imenom nemačkoga opravUai^a, a sovríemene listine pane su opisiguó 
borbe í svadje s Niemci i s nemačkímí upravitelji celjskih gradova QArkiv, 
II, 4S.'), Niti je toma nereda mogao odmah staviti kraj Matko Talovió, 
koga Albert potvrdio biase za baňa oiele naše semije. Neprestane túžbe 
podignate na baňa i na kraija proti onim knesovom prísilise jih napokon 
nzpreéi svoje namiestnike a oníh krajevíh; a Matko, da mir i poredak 
opet poyrati a kra^evini^ 10. ožujka 1439. skapi državni sabor u Kríževcu, 
na kom sa prísotní bili braéa ma Petar, knes cetinjski i ban hrvatski í 
dalmatinski, í Ivan predstavnik Vranski, te jos Dim. Čapor biskap Knioski, 
sest podbana i mnogo velíkasa i plemiéa. Na tom saboro, pozvanom dakle 
pro e^mpescendu furibus, et alijg malefaetoribus^ ae unicuique JusHeia 
eomnmni impenäenda, tU quUibet Hmare quorumlibet malefactorutn et 
aliorum quorumliket eonfrarietate akieeta, in suia larikus in pacis 
trmnquiilitate possit residere (Jura IL^ Í7.)^ bje sastav^eno moogo 
zákona proti onim, kojí pravé nasilja i zloóinstva po zemlji i tadje silom 
grabe^ i odredjeno, kako da se od sada ti oini sade i kázne, a sto je veé 
za banovanja Matkova počiiýeno bílo^ kako da se popraví i doknadi. Matko 
vpovrati tada p]emi<Sem staro pravo, kóje si biahu bani od njekoliko godina 



- 39 - 

prísrojíli, gle4e sabiranja íli odaléčenj* dríwTiioipa nadbflíežníka t. J. iovtra 
WaBkoga pečata fro iuštiHa eomuni minísiranda (Jura f. 199.), 

U Hrvatskoj sa Alberta banovase Petar Talovíé, brat Matkov, knes 

Cetlajski. Petar jos iisa Síf^munda sahtjevase od Splietke obéine , da ma 

poTntí Bjekoje mtine o Solinu, sto su príje spadali na Ktíska tvri^avaj ali 

Mdobivéí jih natraf, silom si prisvojayase njekoja imanja Splíetska, i dosta 

škode cinjase toma grádu. Ogoréavase se ta raspra sa Alberta, jer Mletôani 

uprkos primiria primaha a svojo oblast Vlahe ^ podložnike Petrove. Petar 

dakle sahtjevaAe, da ma se bes odvlake natrafí povrate. Republika, tada u 

težki rat 8 Viskontom sapletena^ da tom neredn staví konac^ 26« veljaée 

1439. oputi a Dalmaoiju Petra Valeressa kao proveditora u toj semlji 

8 Balogom, da idekPetru na dohovore, i da p/okusa najpríje, bili ga novcem 

sUoniti mogao, da se odreče svojih. sah^eva, a kad nebi ma to dopalo, 

ooda neka mu se obveze sve natrag vratíti, samo da bode mir. I Valaresso 

foéje srecno za rokom otanaciti ga 6. svibnja 1439. pod sliedeéimi ovíeti: 

da Mletcani neée vise prímatí Vlahe o svoje semije dokle Matko i Petar 

injihova braca bado bani; da ée Petar svojim podložníkom strogo zabranití 

i m kóje zlo poeiniti Vlahom, kojí 8e prije primirja od 29. srpnja 1437. 

Uahu preselili na mletaôke zemije; da ée se čim prfje sastati tri plemiéa 

hrvateka i tri dalmatinska^ da razvide sve škode, sto so strane jedna drogoj 

uéinile, i odločiti kako da se sve namiri; da pogodbe, kóje obstoja medjo 

stanoToiei' oboje dŕžave bodo svete i valjane^ te da je slobodne vierovniko 

posvati dožníka pred njegova sodca; da mlinar o Solíno ne smie nikako 

Bilovati Ijode^ da o njega meljo, nego svakomo slobodne gdje mo vise po 

voljí; i napokon da se prohodíséa (pedaggio) izplate po običajo. U ovo 

doba, nezná se s cesa, a valjda sto je smatrao Dobrovoík kao odo, kô sto 

je opfavo bilo, hrvatske krone^ Stiepan Vokčid, zavadiv se s Matkom, 

kaDom ciele naše zemlje, zagrozi se ratom i Dobrovniko. Dobrovéani 

prítožise se odmah svomo kraljo Alberto, a ovaj no9tri regiminis debiio 

Baloži Matka, da u potríebi svom snagom pospíesi a pomoé onomo grado, 

Moé to zasI ožili servUiJ genus ei fidei preitaniia, po k oj i h se ovíek 

odUkovala ta eomunitas nostre eiviiatis Ragusii, joé ak ineunte íemfore^ 

í*9 eadem Saere Corone huius Regni safejectlone eknoxia fóre eepit. 

U tom silno se ogorcavaho odoosaji medjo Ugri i Torci^ kóji veé 
proeaste godine, provaliv a Erdelj ^ . strasno ga biaho poplíenili i porobili. 
Albert bojec se, da ga ne nadjo nepripravna na orožju, najprijc posriedovanjem 
Pape Eugena prodoiji primirje sa Poljaci , te odmah na zahtjeve saniíh 
Btalisa žorno stade kopiti vojsku na Turke. Morat, da svoje namiere proti 



- 40 - 

Ugarskoj ízvede, sapoviedi sada Despotu Brbskomo, da mu Si»edero%'e 
isruci. Gjorgj Brankovié na to ne prísta; no ostaviv dva svoja najsiarija 
siná, Grgara i Štiepaná, da ga brane^ ode s mladjim Lazárom a Uganska, 
da n Alberta izprosi pomoé. Do mala Marat udarí na Smederevo i tvrdo 
ga obsíedne, a čete turske jos Iípnja prieko Dunaja plienjahu ^a do 
Temisvara. Da jíh sazbíje i pomogne Smederevu, koncern srpiga sadje 
Albert sa 24.000 svoje vojske do Danaja; alí vídec, da je sasvím slab 
proti golemn nepríjatelju, malo kasnje povuče se k Petrovaradínu, da barem 
svoje očuva od dušmanskih navala. Sad Turci prisile Smederevo na predaja, 
razbíju na bosanskoj granici čete ogarske tamo namiestjene^ da graníca 
brané, i sagroze se Biogradu. Medjutím ponesta brasna u vojski ugarskoj 
a kužna nemod nagrne na nju tako silno^ da svi^ poplašení bjidi od pomora. 
budi od turskog na blízu se grozeéeg mača, u malo se razidju, ostavljajuc 
sama kraija, koi jedva navalí dušmanskoj ízmakne. U biego dopade 
Alberta ta bolest, te na putu u Beó u Nesmilu blízu Ostrigona 27. listopada 
1439. preminu. Albert nije puno držao do svoje vlastí, jer je stalŕéem 
državnim dosta starih pravá, sto jím njegovi predjasníci na príestolu biaha 
nztegli^ povratio, a i novimí obdario. Lietopiscí suvriemení opisujú ga kao 
vrlo postená i pra vedná, bojuiknjízi víešta^ aíi víeri svojoj tako prívržena^ 
da mu do krivovíerca nije bilo gorega dušmanina. 

Albert ostavi sa sobom ženu svoju noseéu i dvie kéeri. Jelisava, 
oslanjigudi se na otčeva pravá, naime kao jediníca SigmundoVa, i na svoje 
okrnnjenje^ po smrti moževtjoj u svojih ruko pridŕža svu njegovu vlast u 
Ugarskoj 9 te ju i umah npotriebi, posto ízruči igekoliko povelja kao 
samodržica, krunu si prisvoji, darova Ulriku, knezu oíijskomu, grád 
Kostanicu i td. Isto je kanila učiníti i u Ceskoj, jer 1. studenoga 1439. 
nalosi českim stalíéem, neka se skúpe na državni sabor, da priznajú njexina 
pravá. Ali u Ceskoi smrt Albertova porodi golem metez. U Pragu izsa 
dnga oklevanja združi se napokon državni sabor 6. siečnja 1440., gdje, 
posto se sve stránke medjusobno pomirise, bje sak^učeno, da je česká 
krnna sasvim izborna^ te se odredi dan, u kom ée se opet sabor sastatí/ 
da kra^a bira. Jelisavi bude odmah sve to izjav^eno ponudom, neka bi ea 
to doba jodaslala svoje povíerenike, kóji bi a toj prigodi obranili njezina 
pravá na priestol. U Austrijanskoj vojvodíni, kô sto mu po državnom 

v 

pravú pripadalo, stade upravljati onom zemljom Fridrík Stajarskí, kasige 
car (S. veljaée Í440,'), 

Osvojeige Srbije a'Smedereva oavlastito (27. kolov, Í4S9,') težko 
Igese ugarskom sem^om zadrmalo, te bojeó se svaki sedmo^lave zmy e 



r 



— 41 ~ 



uijatske, bíIdo reieée na jiiiooj fraiiicí, uvíili se svada, da Je teika 
potrieÍNi čim prije omieBtití aa príeatol masa, koi ki kadar bio braaiti ga 
i spaaíti. S poéetka nije ae laalo , aa kofa ki podobao kilo okratítí oéi $ 
te bilo Je i takvíh^ koji su držali í sa sama despota srbskosa OJorgJa 
Braakoviéa, stoprv od Taraka is Srbije iaagnana.* Sam GJorgj aavieati 
Repnblikí mleUčkoJ de prtUica quam ienet habendi regni Uunjfmríe, ta 
joj obeéaTaae, da ée i tamo uWek s ajome prijateljaki obéití; aa ato ma 
M oaa jos 2. síeénja 1440. líepo sahvalí. Ali poveéí dio velíkaáa a^arako* 
hrratskih odlači aapokon ponaditi svoja krana 

VLADISLAVU, kratja poljskonia, (e predlož! Jelisavi, da se ožeai 
8 Vladislavom , komu bi doisto, sdraživ poľská s ugarsko-hrvalakom 
kroBoiD, lasBo bilo oboje sačavati od bližaje propastí $ a kad bi siaa rodila, 
Teé bi ma dosta bila Aastrija i Češka, lasa dasotraJao|;a odpora Jelisava 
diide 66 najskoli aa to skloaati, te bade odmah sjiijno postaniétvo odprav- 
Ijeno a Poijska s molbom na Vladislava, da osme Jelisava sa svoja sapraffa 
i s ojome ogarsko-hrvatsku kranu. Tomo poslaniotva biaše |;lava slávni 
m Matko Talovic, bao citave hrvatske kra^evine, a os ajega Jos dva 
draga hrvata^ naime Ivan Gospodnetíé QDe Dominis) Rabljanin, njegda 
biskup Senjski a sad Jakinski (ail /. oiujka Í4S6.') i papíaski poklisar 
{oi 13, tiecnja Í4S8J) a UgarskoJ, i Rambald Frankapan is Seqja. 

Medjatim Jelisava^ a Komoranu 22. veljaoe 1440. porodív siaa 
iaeoom Lladislava^ amah po glasoaoši jade sapovied otoma poslaniotva, 
da ae natrag vratí. Qlasonosa stigne a Krakov a sto sa se poslaaici sa 
Vladifilavom dohovárali. Kralj sada h<jase s miesta prekínati svaki govor 
o toj stvari^ ali ma poslaaici pridodaže, da sa oponomotieni i onda, kad bi 
Jelisava mosko porodila, kronu ma ponaditi, trebujaé sto prvo Junácke 
^aice, koja bi vríedoa bila braniti jih od Tarčina. Tim se Vladisláv 
dozTolom svojih stališa pästi na njihove molbe, i 8. ožujka 1440. svečano 
prím! ponoďjena krano. Ban Matko i Mirko Marčali sadjose odmah do 
Komoraaa, da izjave Jelisayí, kako sa svoje naloge ovrsili. no badá od 
raijadjene kraljice a sapt baceni, sto težko Ugre i Hrvate povriedi, te jih 
oaa Da ojihovo zah(jevanje malo kasnje pästí na dluboda. 

U ovo doba poglaviti savietaioí i privržeaici Jelisaviní biahn Ulrík 
knes GÍljski, koi je^ kô sto smo rekli, posiedovao tada veliká imaaja a 
Sonijoj Slavoniji, i Ladislav Goijanski, koi Je isto tako a svojih ruka 
diiao veéi dio dolnje Slavonge i dosta vlasti nad onim stanovnictvom imao. 
Po aagovoro njihova baci se Jelisava sada a krilo Fridrika, voJevoAe 
^tajarskoga i cára aemačkoga, pľoglttsiv ga skrbníkow svoga skoro rodjeaoga 



- 4» - 

sioa, a s drnge strane stade on čas kapiti vojsku na U|^re, kojoj dade sa 
vrhovnoga vodju veé oglašenoga jnnaka českoga Jiskni od Brandejsa. No 
malo kašnje vídeé, da jo icar nemôže dovoljno pomoéí, n%e si miesto njega 
Alberta, Fridrikova brata í neprijatelja, sto cára težko razsrdí. Čajué pako, 
da se Poljací k Budimo približoja, priteče a Stolní Bíograd, dade okrnnítí 
svoje diéte po ostrogonskom nadkiakapu (ÍS, tvik,"), i brže boije s krnn^m 
T B dnrgímí dragooieností osmakna a Gjnr, a satim a Posan, da se tamo 
na odl učni boj pripraví. 

Dne 21. svibnja 1440. Vladisláv ulíze s vojskom u Budím. Pojsvav 
tamo prevarom us sastitni list poglavite Jelisavine prívrženíke, prišili jíh, 
da mu se na viernost zakono; no oni su poslie šmátrali to kao na sila 
oteto te nevriedno. Vladisláv u to doba prodje n Stolní Bíograd, gdje se 
dade samim nadbiskupom ostrogonskim ovienčati na ugarsko-hrvatski priestol 
pod ozklikom silnoga národa na tu sjajnn svečanost sakopljena, krDnom^ 
koja je ležala na tielu Sv. Štiepaná (srpnja), 

U tom metežu Jelisava nije mogla, kô sto se bjese obvezala, odaslati 
svoje poslaníke na českí sabor; čega radí českí stalisi, netrpeé odgode, 
15. svibnja 1440. izabrase si za kra^a Alberta vojevodu bavarskoga. Tím 
Jelisava video se zapuscenom í od české i od Ugarske, opet se s Frídrikom 
stajarskim pomiri; te mu malo kašnje nesavietno izroči kao skrbniku obe 
kóeri i sama siná Ladislava, neka jih odgoji i obrani (^ď. kolov, 1440,'), 
Oar dade jih od|Dah u Štajarskn čovati , a Alberta bavarskoga oputi , da 
ne príma české krune pripadajúce austrijanskoj kuči; čega radi Albert, 
kad pridjose poslaníci česki o Kamu, da mu ponude českú kronu, odgovoriy 
da bez cárske doKVole ne smie na njihove želje privolití. 

U Ugarskoj medjotím bilo je došlo do žestoka rata. Za Jelisava 
joste držahu poglayiti gradoví uzdnž gornjega Dunaja, a imenito Ostrogoo, 
Rab i Požun, gdje se samo u tvrdjaví, ak.oprem kroz neprestani bojak, 
vijaše Vladíslavov barjak. Na síeveru se vitežkí za nju borio slávni Jiskra, 
otimajuc gradove i goneé neprijatelje^ a na západu Ulrik knez celjskí, 
razbiv Ugre í Poljake kod Samobora (7. oiujka 1441.), tjerase napried 
porazamno s Ladislavom Gorjanskím, komu je iz dolnje Slavoníje bilo 
udariti príeko Osieka s vojskom uz Dunaj , i s njím složno napasti na 
Budím. U tom Vladisláv visepota iz Budíma udarí vojskom do Požona^ da 
oskrbi onu tvri^ava, te j«dnom prišili saro Ostrogon na prímirje^ a'kad 
pozná namjere kneza oeijskoga í gorjanskoga, on čas se sam syrati na 
eeijskoga, te vraéajaé ga u bieg i plieneé njegova vlastíta imanja, u krátko 
ga prišili, da mu se na viernest zakune, dočim s druge strane Hunjad 



• - 4$ - 

Tojeroda BedlmígnUlski i Ujlak ban macovski ko4 Batasiéfca GoijaBskogA 
pofcise tako straáao, da se jedva spaví ■ Oitros^^i"' 

U sto se sametnao ovaj (^radjanskí rat q Ugarskoj, TaréÍD, opotrebljo]oé 
Ota Bgodna príliko, digno se is Smedereva silnoni vojskom^ da poknia, 
nebi lí oio ispalo, Biograd osvojíti. Branjase tada taj ^rad silní nas janak 
Ivan TaloTÍé predstavaik Vraoskí sa njesto naše vojske. Wan osmíeli se 
poéi ma aa sosríet; no vídeé, da Je sasTÍm sUb prania ogromnoma 
dnšmaoina^ ixsa njekolíko krvavih okrsaja povaéo se sdravo í veselo a grád. 
Marat gtk, odmah po 4Lopaa i po vodi obsíedno, i stade ga neprestanom 
▼atrom, podkopí í éestímí Jorísí bití í rosití, alí mq sve šaman naprama 
janaekomo srdcu hrvatskoma. Po sedmomiesečnom obsíedaaja isgabÍT boiji 
dío svoje vojske^ morao se napokon Tnrcín dignati ispod grada, i opet 
sklonití a Smederevo jako rasbíjenom glavom. Slíedeée pako godíae kros 
Vlaska provalí u Erdelj; no sada mu raenne pokvarí slávni Huigad, kóma 
podje sa rokom ne samo u bíeg ga potjeratí príeko Vlaške í Dunaja do 
jaiaili alpa, no í više puta potuci ga i rasprsíti. 

U tíh podusetjíb podpomagase po sto je mogao Vladislava Natko 
Talovíé ban eíele naše semije. Netom Matko u Komoranu bje puséen na 
sloboda, morao se skrbiti i sa obranu svoje banovine ne samo proti 
celjskoma i gorjanskoma kneia, no i proti Štiepanú vojevodi 8v. Save, 
koí, potaknut svojím rodjakom Ulrikom, knesom eeljskim, navalio biase ía 
JBga na Hrvatsku, i oteo joj Omis í Poijioa. Vladisláv i Matko, prvo nego 
se saratise sa Štiepanom, pokosase prívoéi na svoju stranu vládu mletaéku, 
te studenoga 1440. odpraviée joj svoga poslanika Nikolu od Sv. Severina« 
Na~ kraljeva I banova pítanja odgovori Republika 17. prosiooa i. g. , da je 
správna mír obdržati i príjateijstvo po dosadanjíh pogodbah; da Matku 
nemôže pomoci pruxiti proti Štiepaná, jer ju veé biase i Štiepanú nskratila 
(ÍS, rujJ) n% obveso, da ée se u toj njihovoj borbí strogo držati nepristraoosti, 
rfa sa sada nemôže ni kralja porooéí proti Tureinu, nemogué bes usroka 
aarašití mira, no da i to cum tempore poterit fieri. Nistanemanje u isto 
to doba dopusti poslaníku, da za baňa is Mletaka nabavi orozja po voljí, 
šed eatUe et seereie, ut viäeamur neutrales, a da samo topove unese a 
Hrvatsku semlju putem kóje puste lnke$ i obeéa, da ée Matka kao svoga 
gradjaoina preporuciti knesovom Seojskim i Ce^skoniu, i da ée naloxiti 
svojim upravljateljem príekoraorskim , da kad bi po nesreéi prisíljen bío 
otoôiste si trašiti na mletaôkoj semlji^ neka ga prime kao svoga gradjaoina 
v sastíta. I s Tvrdkom Tvrdkovioem, kraljem bosanskim, Matko se bjese 
iste godine graniea radí težko xavadlo; no i ta razpra oije ímala ni kóje 



— 44 - 

posliedíoe. Repablika fcojeó se, áa Petar, brat Matkov, fcan hrvataki, ne 
podigne kóje trf^ovíšte prí mora, doivolí ma 10. travnja 1441., da kros 
mlatačke luke avede badava u svoja eemlju sve sto hoéej a 19. k^lovoza 
í. g. odobrí troskove ačinjene knezom sibeníčkim na čast Petra, deapota 
srbskomu, i careyiéu (urskomu, bíváim malo príje a Šíbenika. Petar, da 
Mletcanom vráti ta Ijabav, 31 svibnja 1442, naloží svojím podložnikom n 
oetinjskoj í klískoj okollcí od sada svake godine ízplaéivati desettoe 
nadbiskapu sptietskorou po starom obíčaja, kojíh mu dávali nisu veé od 
kada Spliet prodje u ruke mletačke, no državi na oskrbo hrvatskih tvrdjava. 

Seigski knesovi s prvá drsaho s knesom eeljskim za Jelísavn, a 
poslie i oní krenuae na Vladíslavova strana. Q, 1442. poajesto se skvari 
prijate^siyo njihovo s Mletcani, jer so se astroéavali njekoma Rabljanino 
diopitati dobra, sto so ma u Senja po naslíednom pravo pripadala. Badava 
jih Mletcani víšepata pozivaha ifa ta došnost i ppíetnjom, da ée toliko dol»ra 
njíhova zaglobítij a kad í to osta bez aspieha, Mletcani zatvoriae more 
k Senja. Ta se razpra napokon okonča 26. ožajka1443. ■ Mletcih po volji 
Mletčana. 

S drnge strane, da se jednom staví kraj a Ugarskoj gradjanskomn 
rata, i da se sve mogade site obrate proti obcema dusmanínu, koí se sve 
to síleíje grosio západu, Eugen IV. odasla početkom god. 1442. stožmíka 
Sv. Angjela Julíana Cesarina n Ugarsko s nalogom, da pomiri one stránke 
i svratí sve složno na Osmanlije. Težkom makom páde napokon JalianU 
skloniti Jetísava i Vladislava na primirje, kóje bje sklopijeno a Bodíma 
21. rojna 1442., a imalo je trajati do 24. lípnja sliedede godine. Nakon 
tóga ízposlova Jatian i sastaaak tih samth vladára a Gjoro, gdje njegovím 
uplívom bje medja njimi otanaéeno, da ce Vladisláv azeti sa žena starija, 
a brat ma Kazimír mladja kóer Jelísavina; da ce starija Ana dobití u miras 
sienku vojvodinu; da ce Vladisláv upravljatí ugarsko-hrvatskom zeraljom 
samo do panolietností Ladialava siná Jelísavina, te tada, da ée ma ju 
mimo izručítí, a samo kad bi medjotím umro Ladislav neka ostane za 
Vladislava; i napokon, da si Poijska uzme Zipsku žopanija na raôun bojníh 
troakova. Ugrí, a Honjad navlastito, nehtjese ní éuti o toj pogodbi ; no svali 
ja ■ zabit smrt Jelisavina, koja se dogodi 19. prosínca 1452. Na ta viest 
poveéi dío Jelisavíníh privrženika priono sada uz Vladislava; ostali pako, 
ímoníto Jiskra, Díoniž nadbiskop ostrogonski, Ladislav Goijanski i lyaa 
Forgač ban mačovski posvase umah cára Fridríka, da se složno s njimi 
zauzme za Ladislava Jelisavina. No Fridrik nije ní mogao, sve da mu je i 
od volje bilo. tóga se príjetí, te uplívom poklisara Julíana potvrdí u íme 



— 46 — 

Ladískvuvo gT p « waB te príntrje s* Vladískvom, i opet gt o^qovi «TÍtoJ» 
1444. aa dvie godliie. 

Českom eavladao biase strašní sered. U saborih, ito sa se a (o 
?ríeme ondje držali, stránke níkako se nemogahn sjedinití ■ osobi, koja bi 
Msiesti í mala kra^ev stolnej te tekar 25. stod. 1443. ■ českom Brodu od 
Btaltsa bade napokon Ladísla? slosno príenat éeskím kraljemy alí Jfm gtí 
Frídrík Dehtte israéítí, k6 sto poslíe ai Ufrom, akoprem sa gtí i prieti^ami 
ed njega velečesto tražíli. 

U tom Jnlian ia sve svoje sile sastojase o UgarskoJ, da Vladislava 

8 Tarci o rat saplete. . I bilo se tada doisto nadati dovoljnoma uspieha. 

Papa veé je proglasio bio svndi a sapada krížoboj ; despot srbskí ponodjavafie 

sve svoje sile; a Tarčin jnrve se opostío bjese a rat s karamanskim 

vladárom a Aziji. U saboni bodinskom od 9. lip. 1443. 8am národ jednoglasno 

privolí na Jolianove želje i dosvoli, da se a to svrlia pobira isvanredn! novae. 

Jos srpnja križarska vojska prebrodi Donaj kod Smedereva, í adarí kros 

Bogarska, no sasvim polagano. U sto se kralj glavnom silom držao líeve 

obaie rieke Morave, Hanjad sa predvojskom razbije Tarke kod Nise, pa 

prisiltv taj grád na predaj o i srosiv ga do temelja, pomoéjn Fraqja Taloviéa 

baňa hrvatskoga, poslaná ma od kraija golemom éetom nasíh sokolova, 

poijera a bíeg jedna nakon droge tri vojske tarske, i predobíje Sredee 

QSofiju) í popali. Ni ta ne stane, veé nakani, da ée príeko alpa. Tarci 

na sada pod^samim Maratom o klancíh zaprieóe pat; a kad jih on, asmie^jaé 

iziicno, kao da pred njimi bježi, na polje navabí, opet jih 24. prosínoa na 

sve strane príeko alpa do traéklh poljana porastjera í poíssieea. No kralj 

video, da biesni Ijata sima, i da nemá dovoljno brasna sa Ijade ni krme 

sa koDJe, a da Je od nemoéi dosta vojske izginalo, osprkos svim sahtjevom 

srbskog despota, koi ga i s novoi kanio navesti, da pro^era Tarko ia 

srbskih tvrdjava, naredi, da vojska udarí násad. Ve^jace 1444. Vladisláv 

onidje a Budím oz sveslavje. Svi mo se vladári evropejski azradovase na 

tik pobiedah, a Papa, vojevoda burgundskí i Mletoaní os to ma obedaie, 

da ée na lieto odpravití jakú pomorsku silu a Blespont, da Tarkom prepriecí 

prelas iz Azije a Evropn , ako se za to doba opet digne na sveobéeg 

dusmanina. 1 doisto bila je namiera Julianova, da se kralj na lieto protísoe 

vojskom tja do Carigrada, i da se odatle, grčkom silom ohrabren, uc 

pomoé gaHja svalí na Turčína, i jednim ga adarcem snisi u more. Toma 

sa se snažno protivili Hanjad í srbskí despot, kim je boije nego lí stoirnika 

poznata bila jos prejaka moé Sultánova, no sve badava. Kralj, popovskim 

nagovaranjem zatravljen^ skúpi sabor o Budímu, na koi príspiese í Ladislavovi 



- « — 

prWrieBiei, te i sam Júkra, • tím hrnie prvo primiije vgovoreiio. Na tom 
se sabora odlnci étn príje ndarítí na Tgrfce, te i sada stalísí driavni rado 
doBvolise^ da se amah dígae a to STrha iiTanredaí DOTao o ciefoj o^rsko- 
brvatskoj kraljevíní. 

Medjotiiii se bjeae o arbskom prímorja jaká vatra raxpalila medja 
MtetéaDi i Štiepanom^ TojeTodom Sv. Saye, la Zentu. Brača Matko í Petar 
Talovié htjese opotriebiti to agodno priliks, da se Štiepaná osvete radí 
Omísa i Poijíca, sto j im aepravedao biase i^rabio; te líp. 1443. odpraviac 
svoga poslaaika a Nletke, da Repobliki poaadi savea proti Štiepaná, i ila 
od nje pitá d vie galije, 100 strieljaca, praha i solitra po voljí, Jedno láka i 
igekoliko solina blizo Splieta. Mleteaai so tada kanili k sebi privoéí 
Oroisko primorje i Poljíéko^ a saajoé, da so i naši baní težili, opet si 
priosvojiti ta miesta, i da jíh je na to tjerao kralj bosanski, ali da nísa 
za sada o stanju bili, tof^a se latiti, čim je n to doba bolji dío hrvatsko 
vojske pod kraijem n podonavlja Ijoti bojak bio, te da jim se a njihovoj 
namieri nije bojati sa sada odpore od te strane, odbaeiše ponode banovo* 
doposéajoó jim samo, da si a Mleteíh prískrbe praha i solitra po voljí. 
I oprav dne 29. siecnja 1444. K. Marcello, knea splietski, míti i ^rožojami 
nakloniv si Omís i Poijíca, sklopí pogodbo s Radosem Petrovióem i Ivanooi 
Grguríéem poijickimí poslaníci, po kojoj Poijíca kao svoju pripozDose 
mletačku vlast (1). Malo kasnje i Omís morao se baciti u krilo Mietacko, 
a Mletčani mu 28. veljače 1444. potvrdíse sve povlastíoe i pravá, sto je 
dosele uživao pod domácom krunom. 

Netom Franjo Talovié ban hrvatski, dosav stoprv ia iitoka na 
mletaôkoj galiji, dočo te stvari, odmah knjif^om posva Mletčane, da ma 
iaroée ona miesta pripadajúca ugarsko-hrvatskoj kroni, Akoprem je tada 
o mletaókom vieéo bilo dosta pravednih duša, kóje sn savietovale, da se 



(i) U toj pogodbi, koju vieée mletačko potvrdí 28. veljače ii44., ovako se označuje 
oprava po]jičke dŕžave : f L« uxanfe de poli%a H e a tuor to Chonte xintilom de SpaUUú, 
to qual fňaxera ala Signoria et álor cum voUmta de miser to Chonte de Spalato, Ha lUU, 
e per un anno ehe el dito debia andar tre fiade fra de lor a far raxon, e de U condanaxon, 
ehe séra, la mitade sia al Chonte et a 3. %udezi, V aUra mitade e al prestaldo, ehe fra loro 
la decima parte. Al Chonte ogni anno castroni nonanta, ho per ogni castron s<Mi XXXII. 
e giieri%ar sen%a soldo inflna narenta e in Schiavonia inflna a fiume chiamado chercha, 
et in BosHna inflna hluina, queUo ehe non andara ai oste, quando U se dira, ehe pa^a 
livre quatro soldi quatro, E si bixognera ala Signoria ehe piu ananti andamo al osie, ehe 
se debia dar lo soldo, E se robassemo alguna cossa, ehe la ter%a parte sia ala Signoria, e 
H privilegij ehe havimo de U Signori per ananti ehe sia confermadi, modo ne ip»a 
privilégia sint contra jura et confinia conninis Spaleti.ii (Senato. Mar, L). 



- 47 - 

9ÁpnBie, veeina, koj« je dobro loola, itt nf^areko-hrratBlui kinaa, toiko 
iomaéiai ratom i s Torei satevUena, nije sada o stai^a btoJo oí pravo 
oraiyeiii ixvojátíti, ll.traT. 1444. od|;ovorí Franji, da Je ta miesta a dobrom 
rata silom Štiepaná otela; ako pak doisto íma koje pravo na ajih, neka 
■pravi poslanike a Mtetke^ da se ta pravá rasvíde i rassnde. Malo kaiojo 
i Hatko Talovió i kra^ kosaoski po svojlh poslanieih opetovaše to isto 
lahljeve, no sve sahman. RepaUika n napntka, sto je dala 6. I 23. osqjka 
1444. svomu tajnika Ivann de Reguardmtis, náloži vaQ, da, kad bado 
o agarskom dvora, pomoéja Joliaoa poklisara papiaskoga prjgao bane 
Matka i Franja i sama kraija, Aeka íh mirne paste a onih míestih. Ivan 
nije doisto, akoprem badava, lienio a toj radnji. Petar Talovid, o odsntnosti 
svoje braée jedíoi hrvatski ban, smatrase Poijicane kao svoje isneviernike, 
te jim skodo éinío sto je vise mogao i ratom jím se grosio. Cega radi 
MletéaDi ô. kolovoza 1444. apotíse mo Ben. Molina molboniy da pästi 
Poijicane a miro, dragčije^ da ée jih oni braniti. Velevaáni dogodjaji, kóji 
80 se tada u Ugarskoj sbívati, otrnoée onu raspro, koja bi a povoUngo 
doba bila bez dvojbe isagnaU todjinea is naše xeniije. 

U to doeim se Vladisláv a Segedina na rat spravljao, eto mn 

poslaničtva torskoga s ponodom mira. Vided kralj, da ma Poljaoi pomoé 

nskraéaja , da i sami savesniei ono , sto sa se svojevoUno obvesali bili^ 

isponiti oklevaja, te da bi se barem sa sada na samé svoje sile nasloniti 

Biorao, a da sa ponade torske dosta koristne sa njegova dŕžava, po savieta 

Honjadova i despotova srpiýa 1414. na mir s Torei privoli, po kom sa 

Turci morali do 1. ngna sve tvrdjave o Srbiji Despota povratiti i is te se 

semlje sasvim izselití, i Vlaska pastiti pod vrhovnost agarsko-hrvatske 

krane. Ta pogodba bje amah od oboje strane prisegom potvrdjena. No malo 

kasnje Vladisláv, Jolianom himbeno savedeo, gaseé viera tok prije Bogom 

sasviedoéeno, nesviestno krene vojskom is Segedina na Orsovo, g4je 

prebrodiv Dunaj 20. roj., odari n^pried desnim krajem te rieke, namierajoéi 

protisDUti se obalom crnoga mora tja do Oalipolja* i ta se sdrožiti sa 

saveaniôkimi galíjami jos od srpoja u onom tiesnu sasidranimi. Papinskimi 

i mletaékinii zapoviedjaše Alviž Loredan^ komu jos 8. srp. naloží Republika, 

da poialje do osa m njih uzduž Dunaja za krséansku vojsku prieko te 

rieke prebrodití. IHarat na vrieme obavieséen o tih stvarih po despota 

srbskom, umah iz Azije, gdje se po miro sklonio bjese, da mirno svoje 

dne okonca a pustío siná , da gospoduje, doleti u Evropu , i netom skúpi 

vojsku, pospíesi Vladislavu na susriet. Kod Varne obe se vojsko sukobe. 

U bitki, koja se 10. stodenoga dogodí, a svrsi oielovitim porasom krséana 



- 48 — 

i krftljevom soír^o, lievim kritom eapovíeájase nas Frasjo Talovié Ims 
hrvatski, Matkov i Petrov brat, koí bratom tTojím Ivanom predstavníkom 
Vranakím na cela svojih Hrvata éodeaa poéíni. Kao anopje padali sa Taroí 
od maóa krééanskoga; ali sto ée saka Ijadi proti nebrojeoomu dívIjaknV 
Kraeana bíase Jedva 26.000 a Turaka príeko 100.000. Br^éa Talovici bielom 
ae zdravo kači povratise, a Hunjad páde a roke vojevode Drakola moldarskogia, 
koi i^a bací a zapt, te njekolíko mieseca kasnje h'epo ga darova i odpustí. 
Njeki viah, u sto brodjaae Jaliana príeko Donaja^ polakomiv se na blagom, 
sto papinski poktísar uaa se imase, utopi ga. 

Jedva sto se Ugri osvíedočíse, da je kralj a bitkí kod Varne saglavío, 
obratíše očí na Ladislava, šína Albertova, koi se tada nalasio a carevih 
ruka. U saboru, držanom svib. 1455. u Pesti bnde dakle isabran í oglasen 
ca kralj a 

LADISLAV ALBERTOVIČ^ te se námah odpraví sjajno poslaničtvo 
na cára Frídrika u Bec molbom, da izraci još nejako díete í ngarsku 
krunu. Car zahtjevase, da ma Ugri predadu Požun sa tvrdjavom, gdje bi 
dao Ladislava izobražíti i krunu učayatÍ5 no Ugri, nehteé pristáti na tako 
sraniotnu. pogodbu^ odoset 

Medjatim, Hunjad, vrativ 6e íz Podunavja a Ugarsku , bude prímijen 
sa sveslavjem. Uredivsi državom, stati se najpríje, da kázni UIríka knesa 
celjskog, koi, upotriebljojuc neprilike ugarske, navalio bjese na Slavonija 
i Hrvatsku, i njeka jim miesta oteo, a veé se pripravljao^ da udari i na 
ostatá. Malo príje nemilá smrt ugrabíla bjese ovim zemijam baňa, slavnoga 
Matka Talovíca. Petar i Franjo, braéa Matkova, prídržase sbilja banská 
čast o Hrvatskoj^ ali Korbavski i Senjski knezovi, najmoéniji u zemiji, 
oklevahu pripoznati jtm to dostojanstvo , dapače ovi zadnji težahu za njím, 
te 6 tóga se vec očito prikazivaha naklonjeni celjskomn knezu. I Mletcaní 
tada drzaha za Frankapane, te jíh jos 25. lip. 1445. obodravahu po njihovih 
poslanicih, da se pobrinn i s novci banskú si oast pridobiti, a da ée jih o 
tom oni po mogocnosti podporooci. Petar i Franjo, kóji sa po smrti 
Vladistavovoj s ono drzave, sto sa u svojoj oblasti ímalí, sasyím neodvísno 
vládali, Tídeé napokon, da ce jim težko za rokom poéi az samo svoju sila 
proti eeljskomu se knezu održati^ a da jim od Ugra pomoéi čekati nije^ 
odprave sada biskupa Skradinskoga u Mletke, nudja|uc víeéu sve svoje 
tvrdjave i zemlje, a samo da jim dade potrebita za život i pravo na plemstvo 
mletaéko. Republika 6. siečnja 1446. odgovori banom, da si pridrže svoja 
imanja i brane^ a da ée jih ona dovoljnim novcem oskrbíti, ako joj dada 
u zalog Klis i njegovn okolifu. U tom dočuv Petar Hunjadove namiere 



- 4i -- 

ftoú eeljskomo kneín, i úé Hoi^*^ m poboja, (e Vfvri •dMah v MUtke 
i NÍBsk^i^ Uskiip*^ noleé aa fcModTlačaa poaioé. Ref iblika, bojeé sa sa^a 
i sa svoje semlje n Dalmaeíji, joi 8. tranija i. g. aaloií a voj im kaeiovoai 
sa oToj straní , ila dopaate Vaoaai bajaani se apraTon i stríeljaeí oakrbitl 
I prímorskih ipradaTÍh pa Talji aa aJilioTe aaTaa, i da prine ^JfhoTe 
rs<U««Mke, kAd W od aapnjateQa príailieai ¥íH aa nletaéki^ aeailjf atoéfite 
si tražití. 

Hnnjad, provalÍT a to HeTom obalom dravskom do Petaja, atade 

strasno harati celjske prediele. Ulrík, kaea eeijskí, koí je a to doba 

I Franka pani držao sabor e Zagreba , da ai samo otéiaake semUe aaeava, 

tje prísiljen sapUati mír od Hanjada, a kom prísaa vrhovnost afarako- 

brvatske kra ne, i odreée se SlavoBÍje, gdje Haajad malo kaiaje poatavi aa 

baoa svoga neéaka Ivana Sekala, koi aliedeée godine a Goijaaih akepi 

sabor, gdje atalíaí alavonski prímíáe Haniada í sa avoga apravIjateUa. 

Honjad satí m vratí se a Peat, poiya drcavni aabor na Rakoéa, f^d^a bi 

aaimenoTaB 5. lípnja 1446. aapovíednikom afaraka kra^evine kraljevoai 

Boéja. On se odmah odlacno prímí, da Ladislava oslobodí od earavíh raka, 

a držala, kojora so svestrano nemírí i naaíUft xavladali bili, aredi. Ta 

aerede podpaljivase ponajvise Alfonso kralj aapnUski, koi ai traiío tim 

prokrčiti pat na ogarsko-hrvatski príestol. Alfonso pokoia prisaail aa 

svoja i kraija Bosanskoga, te zapitá Neretva aa aovae, ut ftr eam ««/««# 

kabere aditum ad regnum Hungarie^ ad quod aifirai, Tomaa dakako na 

pogodi ma, no príjavi sve Repoblici mletaékoj i dodá, da ga opet molí, da 

pästi njegovim poslaníkom siegnrni prolaa n Ugarsku, eum kaktai eum 

aliquibus baronibu* intelligeniiam habendi regnum illud. NIetčani 17. osa). 

144ÍI. líepo se Tomasa sahvališe, sto je odriesíto odbio AlfoDŽeve aahtieva. 

U českoj, gdjo atranka kalialinska Ivana Podiebrada i katoliéka 

Ulríka Roseaberga ave dmge biaha k sebi pritegaale, obje aa, akoprem 

badava, ipak aloano radila isto tako, kô ato Haijad a Ugarskoj, da ia 

FrídrikoTa aapta iztegna Ladialava, koga aa aa avoga kraIJa prípoaaavali. 

' Ali Haajad, ato nije mogao aa mirne, odlaéí sada oraijem iavojevati. 

ZapoTÍedi dakle, da ae kapi vojska aa cára, i a iata vrieme te svoje 

aamiere iajayi Papi i Mleteanom, da aebí, aavlastita ovi, a samaji, da se 

^ ta aila na njih prípravlja radi Dalmaoije, s Fridrikom se sdmiili, ili ma 

■koia droga neprilika na pot atavili. Nletéani ne aakasniae za to ma ae 

r Ijabesno aahvalíti (S, sieénja 1447,'), No Honjad, kroa to doéav, da se ja 

Mnrat baeío na morejske vladare, iznenada svrati vojska aa Drakala 

vojevodo vlaakoga, i na krátko ga prišili, da opet príposna vrhovaaat 

4 



- ftO - 

BSftrsko-hrratske krvne. Vrfttív se satím o UgarekVy odari odnah so 
Austrya. Frídrik, koi ga sa šime ne éekase, brse boije a NoYoni se 
Miestu satTori. Ugri poplíene okolíoa i grád pritisna; no ostrína z raka do 
mala prišili jíh na povratak. Po nanovo m knesa eeljskeff 1* ^^W^ 1447. 
bje ngoyereao primirje, a stadenoga i. g. ■ Beéa mir, po kom Fridrík 
poTrati Ugrom Gjnr i obveže se, da de Jím ísraeiti i Ladislava tek a 18. 
lÚegevoj godinl. Malo kašnje í Česi vídeé^ da jim badava tražiti Ladislava 
od eara^ proglasise Podíebrada Dpravljateljem svoje kraijevine, a Ojorgio 
podje sa rukom 3. rujna 1448. predobiti Prag i svo semljn utalositi. 

Hnnjad, pomiriv se s earem, stade odmah spravljati se^ da udari 

na Turke. Jos travnja 1447. pokúša po poslaníku koeau Voka, da si 

pridobíje pomoé mletačke vláde, ali mu ova 1. svíboja odgovorí, da je sa 

sada težko ratom sabavljena n Italiji, te da joj mogaée nije, dok se ne 

povrati mir s ove strane, njegovím seljam sadovoljití. Poôetkom slíedeée 

godine eujné ptiko, da Turoi na jogu harajn tja do samé Hrvatske, o sto 

se dopremao, da na lyih sto moéníjom silom udarí, opet u istú svrhu 

odpremi poslaniôtvo u Rim, o Spanju i u Mletke^ no sví mu opet dadose 

liepih rieéi i nísta drogo. 2ahman pako sva sredstva upotrebí, da prigne 

na svojo Despota srbekog^ koi, nemogav ga odvratiti od tóga rata, tajno 

doglasi Muratu Hunjadove namiere. Bultan se tada boraše u Arbanaskoj 

sa okendrbegom, koi mu težkih rana aadavaée. Hunjad dakle us saroe 

svoje sile udarí prieko Dunaja na despotove semlje. Po putu pridruží mu 

se snasnom četom svojih sokolova Franjo Talovíd ban hrvatski^ te složno 

stadose harati i plieniti ono prediele, misleé silom si privuéi Brankoviéa 

na sajedniéki pir proti obéemu dušmanínu. Gjorgje se ípak ne dade sklonoti, 

no pozva Nurata, da mu bez odvlake na pomoé priskočí. Turci (Í50.00€ľ) 

se sa Ugri (49,000^ sukobe na Kosovu 17. Iístopada 1448. Prví dan bíika 

osta nenesená. Prieko noéi Turei obkole Ugre$ te na osviet jutra videé 

Ugri nepríjateija isza svojih ledja^ strasno se poplase^ i po krátkom odpom 

sví na bieg udare. Talovid i Frankapan, kóji su si u tom boju viečnu 

slávu sadobili, u sto potícahu svoje na odpor, padose od tnrskoga maca sa 

mnogo odlicnih ugarskih, hrvatskih í erdeljskih junáka. Hui^ad sríedno 

usmakne biesnomu dusmaninu; noubiegu peti dan bude isdi^niôki uhvadeo 

u Smederevn, a jedva tri mieseca kasnje na slobodu puséen od Despota 

po nagovoru Gjorgje Mrnjavída hrvata i poslanika dubrovaókíh , i to poste 

isruči Brankoviéo šína Ladislava sa taooa i obeda mu i^ekoja ímaiga u 

Ugarskoj. 



- &1 — 

u sto se Haajftd povnití a Us^rakn, sftkapt odmah, ito je yiie 
BOfAo Yojske, i adarív na Despota, popltení sve síeyenie prediele srbské, 
a Djekoje pograniéne tvrdjave predobí. Despot, da ga od semlje odstráni, 
snia ma povratí i posva se na sabor ogarskí, da njíhove raspre rieši. 
Ha^jad nôíni sada mir s despotom Brankoviéem i s Tonissem kraljem 
bosanskim, i naí menová miesto svoga rodjska Ivana Sekalo, koi Hryatoke 
ni yidio nije (npravljaáe samo dolnjom Slavonijom, a Ulrik i Pridrik eeljski 
gomjom), banoro hnratskím Níkoln Ujlaka. Petor Tslovié, kot si do sada 
saéayao bješe barem éast ako i ne oiela oblast bansko|;a priestola, kad 
doéa te stvarí, javí Hletéanom i saprosí pomoé, a ovi dopastiše Andríji 
TosIcaYÍco, poslaníkn Djegovo, da si osme strieljaea po voljí, í darovase 
raa mno|;o bojoe správe QZO, svU. 1449. ). Ujlak malo kasoje pokasa^ da 
silom svalí Petra s bosanske stolice; no Petar janaóki i;a n bieg baeí, to 
opet po Skradinskom biskupn sapíta od Mletéana novaea i bojne správe. 
Mletéani uskratise novee, no správe ma dovoljno prnxise. Sliedeée godine 
podje sa rukom Petrovim nepríjateljem oteti ma i\jekoja miesto, te napokon 
í Ostrovico mn isnevíeríti C'^^flBtfOý * ^^^ odavna knesovi Senjski^ 
prígnuti celjskím knesovom, i^^^H^ski bosanskoma kralja, biaha ma 
sváka pokornost odkázali, i as t^Važílí, da i;a atamane. Glavne tvrdjave 
Petrove biaha Knin, Skradío, Klis i Četinj. Videé Repablika, da njegova 
moc od dana do dana propadaše, polakomi se sa Klis, te 18. pros. 1460. 
naloží knesa Splietskoma i obodríti Petra na odpor i naklonití ga, da joj 
povieri obrann te tvrdjave; a kad bi ova u pogíbeljí bila pästi a tadje rake, 
pobrinoti se da ja od njesiníh sapoyiednika dobíja sa noyae. No bora promasi 
ca ta godína bes ikoje promiene a Hryatskoj. Početkom sliedeée Petar 
stayi se a dogovore s Honjadom glede syoje banské častí; a Repablika, 
II sto ga je medjatím natkala, da se hrabro drží proti Usarskoj, te ma 
opet pražala ornžja i bojne spraye, jamacno se saasimase, da ga pomíri 
8 bosanskim kraljem (Í6. grpnja 14S9.^, koi ma je tada sam kanio oteti 
Knin a pomoéja korbayskih knesoya Ostrovica. 

U tom Aastrijanski stalisí, Fridríkovim yladanjém nesadovoljni, pobite 
siožno sa prisiliti, neka jim Ladislava izraét. No Fridrik^ nepaseé niposto 
na njíhove tnžbe, početkom god. 1462. sadje s Ladislavom a Italijo, te 
19. ožojka prími a Ríma svečaoo cárska krana. U odsatja njegova Aostrijanci 
ma se isneviere, i 2. veljače 1452. sklope sa ves proti cani s Honjadom i 
Djekojimi českimi vodjami. Vrativ se Frídrík is Itolíje, savesnici odmah 
potraže, da jim Ladislava isrnči. Car jím í sada ne pogodi, a oni gtí siožno 
obkole a Novom Miesto i prisile napokon na to (4, ruj. Í4S9.^> Ladislav 



- w - 

Ibes odvlake pro^^ <> Beé, géje primí poB^DÍétTft svojih krnnoviiia, t sjajno 
o.bdari SAslage svojih vieroika. Hunjada nčíni Dasliedním velikím ža pánom 
bístríokioi i potvrdí i;a vrbovnini tapovíednikom ciele kraijevine ai^arske, 
a Ulríka Celjskoga, koí a niím kretase po volji, prvím svojim savíetnikoB. 
Ulrikove pooasaiye brzo omrsne Beéanom, te je morao joa 28. n^na 14^3. 
bježati is Beéa, Jedva Ustopada Ladislav krene a Ceska, í a Praga 38. list. 
1453. Bveóatto síedoe na priestol. 

Taroi medjatim predobija Carígrad. Honjad staví se odmah na njíh 
vojsku kupíti, to pramaliéem složno s Brankovíéem udari na Morata 
plieneéega po Srbskej ^ i ne samo ga potoče, nego ga í sasvím ís semlje 
isagna. Ladislav vratí se ís české u Beč jedva 31. sfečnja 1455., gdje se 
opet pomírí s oeijskím knesom. Ulrík (ražío je sada, da Hunjada ma kako 
utamani; ali mu í sada svi napori u zahman. Ladislav 22. sieč. 1456, prodje 
u Ugarsko, da se spremi na rat sa Tiírcí, kojí se silno orožavahu. U Budímo, 
gdje se je kralj sadržao do konca svíbnja, pomiri se Hanjad sa eeijskim 
knezom, i tu bude odlúčene kolovozem uda ri tí na Turke. No Turci preteku 
Ugre, í silnom vojskom po kopnú i i^^^^obsiednu srbskí Biograd^ gdje 
Je tada sapoviedníkom bío Hunjadov l^^^nhaílo Silagovié. Ladislav na ta 
viest pospieši u Beč^ odakle nmah pozva sve zapadne sile, aPapu i NIetčane 
navlastito, da mu bez odvlake za svoj i za njegov spas na pomoé prískoče; 
a Hunjad čvrsto se primi cim prije i silníje nasrnuti na dusmana. 

Dočim se to zgadjalo u Ugarskoj, Petar Talovic ban dalmatinski i 
hrvatskí, koi, veó od Matkove smrti mal da ne samostalno vladaáe s ono 
zemlje hryatske, sto se onda nalazilo u njegoyoj oblasti, okonča svoje dne 
(Í4ÔS,'), ostayíy za sobom dva nejaká siná Ivana i Štiepaná pod skrbníčtyora 
svoje udoye banice Edvige i kneza Pavla Kragulja zapoviednika Klískoga. 
Pavao stavi se odmah pod záštitu mletačke vlade^ razvi u Klísu nje barjak, 
í napokon sklopí s njome uviet na obranu onih sirotica. Za Petra baňa 
cesto su se s njíme, akoprem badava zavadjali senjski i korbavski knezovt 
s namíerom, da ga sa banské stolice strovale. Frankapanci navlastito česnjahu 
za njegovom časti, no svoje že^e nemogaba izpunítí, poéto su se tada sami 
medju sobom prcpiralí otčeva radi bastinstva. Republika po lyihovoj prosnji 
još g. 1444. posla Benedikta Molína^ da jih smiri, a sliedeče god. (ÍS. Hf^ 
nutkdse jíh, da si predobiju bansko diostojanstvo, i da če jih ona u tom p» 
mogucnosti podpiOBnagati. Ta bor ba prodre napokon do golema rata (1448*)* 
Republika opet pokusa, da jih istím načinom na mir prívede, no sve zahman ; 
te posto knez Stiepan iz petnih žila nastojaáe proti njezínoj voljí, da si sa 
ženu dobije sestru Estenskoga markeza, ona se sada staví braniti sama 



ksesft Ivmiia^ pnisi ma naoniiMa galija, i tialoši svojfni knetorom ii lUfca, 
Crten i Osora, da ga po mognénoBii pomocná. Ta se raapra skladno taostavl 
g. 1450. dioliom FliMikapanskopi Imetka. Kaei Ivan dobi Krk, a dobra n^ 
kepaa dopadoae ostala brada. Ivaa aaviesti aroah ta igodv niletaékomt 
▼íeéa, to po poalaaicth lamoK, da ga prím! pod svoja saitito, I da nt 
dopostí a Krko digaotí Markov baijak; aoao ma aa sve pohodí (SÍ,fro9. 
Í4SÍ.'), No Damíera braée Ivanove bíase ta^ da ga sasvim atamane. Tom 
svrhoiD Sigmand, pomodja njekih plemíéa krékĺb, tajno prebrodi a Kasioa 
blíxo grada krekog, da odatle ísnenada napadne brata í is otoka prosené. 
Ivaa oa vrieme dohíti sve, sto ma se od braée radílo, Sigmanda baeí a 
bieg i Djegove spletke rastepe^ no bojeé se ipak njih, 14. lipnja 1462. u 
llletcíh sklopí pogodbn s onom vladom , po kojoj ga je ova morala braniti 
proti svakoma, a on je igeBina vrhovnost prísnavao. Da pako svoje nakaae 
lasnje postígoe, 2. ožajka g, 1453. sa^taví oporoka^ kojom naimenova sa 
svoga lastínika, kad ne bi ma roda ostalo^ samé Mletóaae^ nfajnd se tim 
vise Djihovoj sastiti proti svojím dosmanom. 

U OTO doba gomja Slavonija s grádom 2agrebaékim jo& se nalasase 
a vlasti Ulríka eeljskoga, a doloja pod osobití mi baní, kóji so se éesto 
mienjali. U badinskom sabora godíne 1454. dobí banskú east Ivan od 
Oerebena, malo kasnje Nikola Ujlak i lyan od Koroga, pa i Ladislav od 
Bgervara, ali se nísa níposto te semlje naasivali. Traiílí sa doísto Í ovi 
i UIrík prožíti svoje éapetí a Hrvatska^ ali sa se ta sinove Petrove Jako 
sansimali Mletčani I Bosnjaeí^ oboji nadom, da si prívokn i ma koi dÍo 
brvatske aemlje. Mletôanom se tada protivio a Hrvatskoj knes Grgar 
Sorbavski^ koi poeetkom god. 1458., videéi jíh ratom sapleteník a Italiji i 
8 Taroi, staví se^ akoprem badava, oteti jím vransko tvrdjava. Mletéani 
nkinose aa tada i ta raspra pogodbom od 5. lipnja i. g., po kojoj dosvoliie 
knexa njekoja trgovaéka pravá po moru. OCí se neskladi ipak obnovi&e 
sliedeée godine, éim jos 13. líp. 1454. Republika naloii svojím upravljateljem 
1 2Uidrn, da obeéajn do 500 duk. onoma, koi bi joj u ruke predao Grgura 
knesa korbavskoga^ a kad nebi ni to ísposlovatl moglí, da tími novoi kape 
ponadjeau si Ostroviou. U tom knes korbavski nakloní na eeijska stránku. 
Mletčani I bosanski kraQ nisa podnesti mogli, da se ma tko snaží us 
njihova graníea, a radíje sa imali, da Hrvatska ostane rasciepljena ňa 
banove sirotiee i na knesove senjske i korbavske, ílí da bude njihova. 
čega radi poeetkom g. 1455. po poslaníku Tomas javí Mleiéanom, da j im 
je knen eeljBki golem neprijatelj, da kani ne samo hrvatske no í mletačke 
semije predobiti, da si usma dakle li:nin n^ufut ti princifolis hem 



- 64 - 

Crotttie^ \\\ da nai^ovore sínove Petrove njemn |^ ísrnéiti^ a kad bi tij 
l^rad slaô^ino proso a eeijske rake, da je aviek spravan s nji'mi n savesii 
isagnati Níemce is hrvatske semlje. Dne 8. ožiýka 1455. Mletcani mn 
odgovoriáe: da oni Knina useti neée, Jer tim bi se v rat s U|^rí upleati 
moglí^ a da ée sinove baňa Petra Talovíéa rado nag^ovarati, da mn |^ dadii. 

U tom knez eeijski složno s Grgurom korbavakim adari na Hryatska, 
te ma podje la rakom predobíti Ostrovíca, i sam Knín obsiednati. Tomas 
námah priskočí na pomoé tomu grada, i potukav Níemoe, ístiera jih is 
semije. Naviestiv ta pobieda Mletóanom^ dodá, da je kralj Ladislav skoro 
n Budimu podielio Ulrika eeijskoma hrvatska banovina, te da ovaj opet 
salje vojska a Hrvatska pod Šimonom Koporoiakom svojim namiestníkom 
a ovih stranah. Moljáse dakle Repabliko, da se s njim sdruží proti Ulrika 
na obrana sirotíoe Taloviéeve, stojeée pod sastitom nje|;ovom í njesinom, 
i da naredi Štiepaná vojevodí Sv. Save, rodjaka Ulrikova, željnu díelíti 
granica sa eeljskími ímanji, da a míra pästi sinove Petrove. Republika, 
akoprem as to primila biase list od knesa celjskoga (t« Budima 98, svU. 
liS6,^^ po kom joj javljaáe, da ma je kralj podielio hrvatska banovíau, 
odgovori ipak 3. lip. 1456. kralja bosanskoma, da si kad hoée asme Knin, 
da ée ostalo tvrdjave hrvatske hranom oskrbití, i da ée pisatí Stiepano 
8v. Save, neka se a Hrvatska ni malo ne pača. U isto je vrieme, bojeé 
se la svoje prímorské gradove, slala galíja a Zadar tada kagom i sladom 
opastosen, da paši na korbavske knezove í na Niemee slazeée na ove 
strane (5. srpnja 145$,'), Grgar, knez korbavski, nije sbílja u to doba 
propaséao prilike po mo^aéností skodíti Zadru, a oéito stade raditi protí 
Mletcanom, kad doca, da se oní bríne dobití Ostro vica sa ono 140 njezínili 
sela. Grgar poéotkom sliedeée godine, da spletke mletaéke razvrgne, obaiedne 
Ostroviea. Na ta viest Repablika 28. travnja 1457. zapovíedí svojim aprav- 
IJateljem a Zadra, da ja dobíja bilo pogodbom íli mítom^ a kad nebi ní to 
aplodilo, da tada traže navestí Grgara na odlazak najprije na mírne pa i 
silom. No Ostroviea hrabro se održa i proti Grgara í proti Mletoanom. te 
oni ja ostavise za sada a miro. U tom popasti njesto i oeprijateljstvo meiQii 
Mletcani í Ulrikom, te Repablika 16. koI. 1456. odgovorí kneza Celjskoma^ 
da ma se liepo radaje na prímljenoj častí baňa hrvatskoga, i da želi s njime 
a prijateljstva napredovatí. Malo kasnje videéi ípak, da se ovaj knez spravia 
silno odarití na Hrvatska, a da bi za nju jako opasno bilo njegovo sosíedstvo, 
5. list. 1456. prista na ponadc kneza Pavla Kragalja zapovíednika Klískoga, 
te ma se obveže, da ée braniti Klis proti svakoma, dokle Ivan, staríji sin 
baňa Petra, koí je tada imao samo jedanaest godina, ne dopre do osamnaeste. 



Park dareva Bjrato imtaití ■ Splieta , iO dak. f laée na godína ^ ■eini ga 
STijÍD vodjom u ODih straBali, te a toga p«dieii flia alatai Itaijak i itap po 
Imritskom okiéajo. Pavao s dni^ atrane obeda, da ée podp^tniafati Repablika 
into besplatno do Zadra aajmaaje aa 200 koajaaika i 1000 pieéaka^ da 
ée DpraT^ati Kiísom do oaamaaeate godiae aiaa Petrova ; da aeée na kóma 
^ 4losvole nletaôke predati Kliäa, ni Bamini aiaovon PetroTin i poalie 
■jibore osamnaeate godiee, ako K ae prvo ae aporasanie a Mleteatti; da 
urvái Petrovi aiaoTÍ, naslíedi Jík aam Pavao, a amrvai Pavao prQe ajih, 
h }ÍB Eepablíka atavi sa skrbnika dalmatíaea, koga vôli. 

Medjotim Tareí, aavladav mal da oe eielom Srbijom, ailníje udarahn 
M Bioprad. Haajad, ciai pobra ave drsavae aíle, aadje s vojakom i aa 200 
orezanih ladja a vojvodíao i s njime Kapistraa^ poklíaar paptaakí, koí mn 
'•reo biase a pomoc jako križarskn četo. U aoglaajo a obaednotim grádom 
ti. srpiga 1456. adarí najprije aa turake brodove i oaiatí jih. Proaav pako 
I Srad, 21—22. íatoga mteaeea ne aaroo alavao odbi torako Jaríáaojey ao 
q^Bom pobíedora pod gradakimí mírí aama Mohameda príaili aa aramotai 
kieg. Maio daoa kav^je golemom nearíeéom eíeloga krséanatva raaatave ae 
slávni HoDJad (11. Jtol.) i aeamrli Kapístran (Z3. lisQ od kage, koja 
iuenida biaae planala a vojakí i aila Ijodi pokoaila. Kralj Ladislav^ čim 
im smrt Hoi^adovo^ is Beéa prodje odmah v Ugaraka, i a Jakom ailom 
M^e do Biograda C^. JfíMf. I4dtf.). Zapovíednikom to tvrdjave biaáe tada 
itariji Haajadov ain Ladislav, kóma je dobro bilo poaaato^ da ma Ulrik 
ceijfiki, koi ae a droabí kraljevoj aalasio, radí o glayi. Ladialav prími dakle 
"fopi kraija prístojaom caaljB, alí ne dopastí^ da ^jegova dražba alíae 
wvkaa a grád, bojeé ae, da ma Ulrik ne otroe grada i života. U grada 
ladífila? navabi Ulríka na aaataoak n svojo sobn^ a kad mo onaj atade 
predbacati, sto ga neposteoo progoni, Ulríka popade samnja, da m o ae tn 
ndi o glavi, te námah ístrgnuv maô ia bedrice svoga draga Frankapana, 
*M oa Ladislava i težko ga raní. Na baka dotrca dvornicí Ladialavovi 
i sa&kaa Ulrika. Kad dooa te nezgode kralj , ne popasti ai malo uada 
Kvojoj Biibí, dapaée sveéano iareče, da mu je atrica dopala aaalažena 
^m; te ae samo javno oprosti Honjadoviéem, nn pismeno sasviedoôi, da 
jih to Tise Ijabi. Tím kralj namamí Honjadoviée, da ga prate do Badíma, 
fŔ^ jik malo kaánje po nagovoro Pavla BinlTy-a i Lad. Goijanskoga 
^^ iidaiaiéki aloviti (14. oiujkm Í4ST.'), Ladislava na prieéae javno 
pogvbití (16. oií^ka), a Matijaša sa mnogo njíhovih privraenika n sapt 
^iti. Tako je nagradio kralj Ijadíalav aasluge í pobiede Hunjadove , one 
>*J4AJBije aviexde agarakoga príeatola. To nasiUe probudi narayno silno 



- w - 

oforéeiýe n eiel«J UgurskoJ^ te kralj^ dÍToJeé o svom iivotn, hrie boije » 
Badima poletí a Beč. Ondje Je imao sada golemih raspra ealjskíii radN 
dobara sa carem Frídrikom, jer Ulrikom isamre oeljska porodíoa. Kasn^ 
upati se a českv. U Praga, gáje do<Ue '49, rujna 1467., odpraví sjajiio 
poslanictvo Da Karia VII. kralja francnskoga, da ma ísprosí HargHo, kéer 
Karlovo la žeon^ ali n to ícnenada 21. studenoipi tako silno oloK, da Jaé 
23. í. m. dosa mu se tíelom rasstavi. 

Po smrti LadislavUeToJ víse se stranaka pojavilo a Ugarskoj, kóje 
sa nastojale svoje Ijobtmee na ogarsko-lirvatski príestol podignati^ a isniedjo 
Djih navlastíto ona Cára Fridríka III., Kazimíra kralja poyskoga, i Matíjasa 
siná Hanjadova. Ovaj se sadnji jos od ožojka 1457. nalasío a Prago pod 
Podiebrodovom pažnjom. Na cela njegove stránke stojase ajac ma Míhail 
täílagovíé (JSzildffyi), koi si silom po kraljevoj smrtí prísvojio biase držayno 
upravljanje, prikapiv naime a Badima do 20.000 svoje vojske. Natískom te 
sile na Rakosa 24. síeô. 1458. bude isabran za kralja osamnaestogodis^ji 

MATIJAŠ^ a Silagovié potvrdjeo njef^ovím skrbnikom i apravljateljem 
cemije. Umah sveóano poslaníčtvo pobití do Praga, da dovede kralja; a 
Podiebrad, koi ga kao siná asdržavao, liepimí ga darovi i sjajnom pralojom 
Í2 Ceske odpraví. 

Dosav a Badím Matijas, da sam vláda, do mala otme qjoa sto 
vlast do naslova semaijskoga apravljatelja (wikíija). Najprvo obratí svoje 
misii aa Tarčina, te tóga radí posva sabor u Segedín; no sve te teánje n 
sahman, posto ma je bilo amah se borítí sa carevom strankom^ koja se a 
semljí sve vise disala i hrabrila. Nje kolovodje bíaho tada Palatín LadiaiaT 
Qorjan, Nikola Ujlak, Pavao Baoffy, knesoví Frankapaní, knes Sv. Ojorgja, 
Ivan Gerebié [Vitovec) i jos njekoji velmože. U tom Sílagovíé, da se 
Matuastt osveti, sklopí savei s Gorjanom í Ujlakom proti svakonra, makar 
bío sam kralj (96, srfnjaj. Matijas, dočav te stvari a Biograda, gdje ae 
tada bavío, da na blísu metri tarske namiere a granioe pregleda í otvrdi^ 
Bsvabi tamo s obedanji svoga ajca í baoi ga a tamniea^ a bio bi ga i 
soMkknatí dao, da ga oíje papinski poklisar astavio. Takvo našije to vise 
razsrdi iijegove protívníke, kojí sada na sastanka ponode kranu, najprije 
Podiebradtt sa lýegeva siná Eorika, a kad se ovaj sahvali, paste se 
a dogevore sa carem Frídrikom. Pristavší ear na ponade, neprgatetji 
Matijasevi opet se sdraže na dogovor a Oussinga^ gdje 17. veljaóe 1459. 
proglasise Fridríka agarsko-hrvatskim kraljem te ga jos 4. oxajka okranise 
a Novom Miestu krunom Sv. Štiepaná^ koja se tja od Albertove smrti 
a Fridrikovih raka nalasíia. Car navíesti odmah ta sgoda Papi Pija li. 



- 5» - 

(ímmo* SjfMuf), Bjttgdft 8?ott« tefniko, drieé ift bUIbo, da ée mn 
«BMÍMi divéí; a 20. travaja sklopí prtnirje s Podíebradom, obeéav mu, da 
ée gtk éetkim kraQem príiBati , ako mo pomocne ogarskn krono osvojití. 

Ali Papa neiigodno prím! careve glase, prevídeé, da ée to sapriečítí 
podiaetje proti Tnrôína, o kom je tada is petnih žila nastojao, pošto 
Toreí, predokÍT Srbíju i samo Smederevo na Donajn^ veé se težko grožahn 
jstomo Bíogradu. S tóga graded se rassodníkom medja Matíjasem i Fridrikom 
1 toj b«rki o Ofarsko-bnratskoj krvni, opáti bes odrlake svoga poklisara 
1 UganriLo s oalogom, da barem ustaví rat dokle on ne raivídí ta raspni 
i kooaéno ríeai. U ton Hatíjao, igrabíy oraije, ndari na Frídrika. CareTa 
▼flfska potaôe gtk kod Kôrmeada (Z. iravnjm íéSS.")^ alí |^ ta nesreéa 
■e soieie niposto, dapaée sada ito siľom nemôže to sf traží lukaTstínom 
predobití. Prími u syojv sastita nejaké sínove nmrloga palatína Ladislava 
ChHJaBskoga; s ajeem Sila^néem noini mir; a Ujlaka si pridobi, imenovav 
ga erdcljskim ▼ojevodoai i banom macovskm í slaYonskim, obeéav mn ui to 
i bosanska kman. Tako mo dopade eara lísíti najglavnijih t^egovih pristaša. 

U sto se te stvarí dogadjale a Ug^arskoj, naša se je kraijevína 
nálasila n stanja besviadja. S prvá o Matijasa nije ni grlasa bilo, akoprem 
si je on tražío i ovdje nstrojiti stranko. Tom namíerom 22. syíbnja 1458. 
n Stolnom Bíogrado potvrdí naredbu Ladíslavljevu prosle godíne, po kojoj 
n GHavoniji biaho porazí domiereni na godíšnji forint po kudi (Jura L Wô,). 
U gonijoj Slavooíjí (danainjoj Hrvatskoj} ban lyan Gerebíé sa rana se biase 
Ba eara ixjavio, te na toj se je straní samo kaptol Zagrebačkí nepristrano 
driaoi s dolnjoj pako Slavoníjí nplív Goijanov naklonío bíase nmah veéi 
Ho vlastele na earevn roku. U Hrvatskoj jedíníto Fraukapaní biaha pristali 
u Frídrika; banovina jos se tada nalasiU u oblasti Edvige ndove baňa 
Pílka Taloviéa I njihovíh sinova Ivana i Štiepaná , a za njom sa ginuU 
ne samo Frankapani i knesovi Korbavskí, no i sam bosanskí kralj. OvaJ 
jos prosínca 1457. zamoliv Republika mletačkn, zastitnicu sinova Pirkovih^ 
da ma ne stavi ni ma kóje zapríeke a predobítja banovine, dobí a odgovor 
20. sieÓDJa 1458.^ da radi ono, que sui honoris et repufationis eriU 
Nego saastavljen medjutím od Taraka, kojí sa ma aznemirivali granioe^ 
i^e nipooto mogao omah svoje oamiere iz vešti. S druge strane Grgur 
knez Korbavskí, a tom metežo nepoznajaéi nikoje vlasti povrh sebe, da 
si steče bansko čast obsiedne Ostrovieo. Opre ma se sada njegov zatočník 
StiepaB Fraakapan knes Senjski^ koi koncern veljaôe 1458. odpraví o Mletko 
svoga poslanika molbom, neka mo slebodoo bade kroz mletaôke zemijo 



- M - 

povesti vojska proti Grgnni, ds asme sa se ona tvrdjava. Mletésni m«Jo& 
6. ozaj k a odgovoríse, da mo je sasTÍm slobodno aa Gr^ura odarítí ksd 
ma dra|;o^ samo ne po njihovíh semijah, a to va^da s teg^a, sto €húger, 
aapoviedník Ostrovički^ oprav a to se je doba s ajimi dogovarao o prodi^i 
te iste tvrdjavo) eeg% se oni ipak malo kasíne okaníse, da bolje motre 
italíjanske poslove^ kóji se biaba tada isnenada teško aapleli i poi^be^nt 
ogorcilí. 

U tom Matíjaé odpraví a naše semlje, dovoljnom silom oskrbljene, 
Toma Sekula predstavnika Vransko^ i Ivana Laka^ kim na krátko podje 
sa rakom predobítí Koin^ jos onda glavni grád u Hrvatskoj. Na ta viest 
opet si kralj bosanski saželi banovínu hrvatska, te isnova apoti Testo a 
Mletke. Testa isjaví onoma víeéa: Corvati hano «a dado Tenina má 
hunýori sennta con$eio e sapuda dele F, ExeeUenme; i mo^ase^ dla bade 
kralj o dopaséeno barem jos ostali dío banovine od tih došmana spasitL 
Dne 17. srpoja 1458. Mietoani ma to dosvolise^ pogodbom samo^ da se ne 
paóa a Klis, miesto toli vasno sa lýihova posiednístva a Dalmacíji, i sa 
kím sa jako ginuli. Da sa tom prigodom Frankapani, onda niýmoéniji 
velmoxe a Hrvatskoj , medja sobom slosno postapalí , bili bi lasno eielom 
Hrvatskom savladati mogli, no sa voljeli svoje soage trositi a medjasobnih 
borbah. Skoro aviek prgateiji Mletoana, ovi sa se obíčno saasimali sa 
Djihove koristi, te so visekrat košali, da te njíhove raspre akína. Tom 
■amierom poslase i sada Mietoani k igim svoga poslanika Ivana Komora, 
komo se napokon prípeti pomiriti barom knesove Štiepaná, Martina, Sígmanda 
í Ivana, te nakloniti jih, da si mirno podiele otcova imanja, i da se cára 
okane a k Matiji pristana (94, rvj. i I. liet 14ô8.). Sliedeée se pako 
godine ohladí ponjesto to príjateijstvo , posto Mletôani 27. rojna odoseše 
Frankapanom Senjskim pravo, podie^eno jím jos g. t422., da si nabavitt 
moga a Marki sve sto jím treba sa njihove semlje, i bes daéa prieko mora 
privesti. Poôetkom god. 1460. odprave Frankapani tri poslanika a Mletke 
moleé: da ta naredba bode ukinata, i da se galija, koja paši na kriomôarenje 
a senjskih krajevíh, okani nasílja u lukah kneževih^ te tim odstrane smutoje, 
kojé bi se tóga radí porodití mogle. Repablika jim odgovori 24. sviboja, 
da im dopasóa isvesti na godinu do 600 baôvíca vina, a da ée sapoviedniks 
galije stroga naredití, da jim ne skodi niposto po lakah kad ma treba a 
Djíh uliesti, da kriomoare uhvatí. 

Matijas medjatím nastojaáe, da oslabí sto više moie eareva stránka 
a niisoj semljí. Posla dakle tom namierom a Zagreb Dimitra Capora aa 
bískopa; ali ga oi sveécnstvo ní gradjaní, kojí sa so joé dobro aieéali 



•krateosti QMpara Čapon^ prímití nehljeie. Čeg^ radi Sekal it dolnje 
mUirí na sorqja Slavoatjo, te ma a malo daaa podje sa nikam predobíti 
Basak, Kerolek i jos ajekoliko tTrdyaviea. Posto o ti'h oayalah veéim dielom 
fitradalia imaaja Kaptola Zaprebaékof, ovaj se po peôajskom kiskapa obráti 
kralja mm pomoé. Matgaé, da Kaptola agodí, amah to|^a biakapa oaataTi 
■pravtteljem i^raje Blavoníje. Biakap malo kaiaje predje aa eare?a atraaa^ 
alí ponajvise ajefovom skrbí bje oakopon medjo earem i kraijem atanačea 
mír. U to 80 doba kraijeve atvarí a HnratakoJ 8?e to bolje aapievale. Lak, 
baa hrratskí, oaatavi rat, i prívače aí Oatroríea i Klíé. Mletéani aeogodao 
doeose te vieati, te po kaeia Bibeaičkom obeéavaho Lako la Oatroviea 
odmah do 2000 dakata, 300 dok. f^odiánjili do amrti í koéo a éibeníka, a 
joó víše sa Kliá (1^. shuL 14S9.^$ oo sve badava. 81iedeée|^ traviOa bode 
bu ahvaéeo o Korbavakoj. Sad kralj boBaaakt i Stíepao vojevoda 8v. Save 
•pet si saiele banovioo hrratako, alí Jim Praokapaai pokvare raéone. Da 
iiai ae éto soažaije opro, ovi saproae pomoé od Mletôaoa (svibnjm i4$0,% 
at sahinao, jer ae Repoblíka Jako bojala tíh ametaja; étfs% radí lípoja poala 
1 Dalmacíjn dva Siodika, da bodoo pase oa Boaíede, i oskrbe dovoUaom 
obraDom ooo prímoije. 

U tom Torcí osvoje Smederevo í porase Poljake i Stiepaaa Moldavskoi^ 
Te nesrieée sklooe napokon Rím, da se pobrine aa spas kraéaostva. Papa 
skopí dakle obéi sastanak krséanskíh moéí o Mantoví, g4je bode odloceno, 
sto yedom silom i čím príje odarítí na Torčina. Ondje aa Natíjasa kao 
poslaDÍci neestTOvaho bískopí Se^edínski í Korbavski, Stlepaa Fraakapan i 
fíkar Oatrogonskí. Ovi, prolaseé tamo kroa Nletke, na^ovaraho Repoblíka 
jos 10. arp. 1459., da ae dígne proti Torkom, kojí se ved tada priblížavaho 
kBíogradn. Tom príg^odom Matijaa preporoči Mletčanom braéo Praakapane 
te i Dobro vo í k, koí ga saposoavaáe za svo|;a kraija, i od koga ožigka 1469. 
1 to ime primi po poslanicih do 2600 dukáta danka sa pet sadnjíh godina. 
Hletéani, kojí so dobro snalí, da ée i te kvaste mantvanske o bah odarítí, 
nek^ese na tom sastanko ní ocestvovati, da ne bi Turčina raxdraxilí, pa 
sami ostali na bojnom poljo. Kros to Torcí ostave Biograd. Sílagovid 
pokoéa, da jíh ia Semendrije proljera; ali je strasno potocen, ohvaden, o 
Carihrad odveden, í ondje nemilo smaknot (1460.^. 

8 droge strane napredovase rat medjo earem i kraijem, í ne malo 
dosadjivaae Matíjaso borba, kojoro Jiskra, privrženík Kazimíra Poljskog^a, 
aeprestano mo oznemírivaáe sievrne prediele; éega radi nemogaie oBbíQno 
SYoje misii obratiti na Toréina i na naae semlje. Nistanemanje o ovih njegoya 
stránka od dana se do dana osmnoiavaóe. Katarína, odova Ulrika Celjskos* 



t sestra Stíepaoa despota srbskog^ , vídeé to na^banje , da si spasi barem 
étogod od svojífa mno^íh dobara u gornjoj SlaYoniJI, proda jíh Ivana Vítovei 
baňu ondíesojemn i knesa zagorskomn u^- 62.000 duk. , éto nakloní sad í 
Ivana Maty ase voj straní. U Hrvatskn posla Natíjas sa baňa o polovín 
god. 1460. Petra Speranéiéa. Dosasée banovo nije povoljno bilo Mletoanon. 
Petar prídobi Klis i prímí se odmah, da ponamiestí graníee, kóje biahn ovi 
smeli na svoju koríst po smrti Pirka Ta1oviéa| í sabrani raietačkim podaníkoa 
radití na soliae splietske. Republika još konoem ove ^o^íno opoti vojske i 
brodove u Dalmaciju^ a kad joj po poslanioih naviesti bosanskl kraU, da 
joj Speranéié skrovno várke snuje ^ obtuží gtk svojim tajaikom Petron 
Tomasíjom u Budimu pred kraijem. Matijas jos veljaée 1461. naloží baňu, 
da miruje, na sto mu se Mleteaaí 23, oži^jka sahvalise. Ali ban Petar se 
osta sato prisvojavati si pravo na splietske solíne^ ée^ radí Republika 
■aredi 23. lip. 1461. knesu Trogirskooiu^ éibeničkomu i Splietskomu, da 
nastave raditi na otih solínah , i da jih spomsumno sa Po^íéaní obrane; 
a kralja sve javí po Tomasíjn. 

Još važníje od ovíh bíahu raspre, sto je u isto doba imao bai| Petar 
sa Štiepanom vojevodom Sv. Save, i sa kra^em bosanskím. Vojevodsi 
prosle godíne napadnut od Turaka^ utekao se bíase Matijasu sa pomoé; 
no ovaj, zapleten ratom u síeveru^ náloži baňu, da Štiepanú prípomogne. 
Ban se izprioavase pomanjkanjem snage ; i premda mu -vojevoda n tu svrha 
ízručí do 3000 duk.^ ban osta kod knée, a Stíepao tóga radi bje prísiljen 
s Turci se pomirití, obeéavši jim 40.000 duk. godišnjega danka. Vojevoda, 
po naraví nemiran, da mu se osveti^ u sto se oslobodí Turčina, umab 
ndari na banove zemije, í ote mu vážnu tvrdjavu Zavzínu sa ivjekolíko sela 
na jnžnoj hrvatskoj granicí, Ní tím zadovoljan, po smrti Štiepaná Tomasa 
bosanskog kralja^ učiní mir sa njegovim nasliedníkom Štiepanom Tomáša víéem, 
pa i savez s ovim í s knezovi korbavskimi proti baňu, koi si u tom prísvojío 
bjese njeku bosenskú pograničnu tvrdjavícu. Vojevoda jos kolovoza 1461. 
izjaví Mletčanom^ da ée dignuti rat na baňa i da ée mu najprije otetí Klis, 
da tako i njih oslobodí od neprilika banovih na onoj medjí. U sto Pavao 
prími viest o tih stvarih, najprije se poravna s knezom splietskím, pa po 
poslanicih izjaví mletačkomu vieéu svoju Ijubav í naklonost prama onoj 
yladi. Tím nblaženi, odgovoríse sada Mletoani Stiepanovím poslaníkom, da 
se ostavi Klisa, na koi ímajn pravo po sírotíoi Talovíéevoj, akoprem se 
nalazi sada u vlasti banovoj^ te da nebi moglí nikako dopustiti, da ga bije. 
A da si Pavao u toj opasnosti pribavi i samu pomoé mletaôku, rojna 1461. 
odpraví n Mletke poslanike s obedanjem, da ée do vieka prijateljskí obdĺti 



- ai - 

^ mieUikiml po4ftBÍei, í 8 molbvn, 4a ga Rej^lilika primi pod svajt iMlitif 
I tftko sre nje^ove senQe a BavlastU* Ostrovien i Klii. Dodá i to ^ da so 
«d sada nediusohae raspre ríese po debríh yndíh, i da mu praii doYoljno 
^íae sprava i hrane. Dae 9, listopada odgoyori na Repoblika, da joj vrlo 
godi obeéaiýe dohra sasiedstva; da si nahavi a Mleteih hojne správe po 
volji; da ga n sastíta primítí aemože^ no kad hi htieo odsvejítí Ostrovien 
i Klís, ona hi rado pristala na takeve dogovore. Nodjase ga pako, da vráti 
iibeaiks ona dva sela^ sto mn oteo híase, i da posti na slohoda osapdoae 
Poljiéane. 

U tofls vojevoda Stiepan 8v. 8a ve ponodja Bosnjaka listopada 1461. 

frovali do Elisa, i pokiisa omah, da ga jurisem ohlada. U toj opasaosti 

Vio Potar naloží svojim sapovíodDikom n Elísn i a Ostroviei, da kad aehi 

i|ihako dnšoiaaína edolietí mogli, iiroée Mletôanom te tvrdjaye. Repahlika 

}» la tim vprav éesnola^ to je jos 6. stndenoga ÍA9\, narodila svojiai 

hsssovom II Dalmaoijí, no samo da jih príme, no has da si ôim príje u njih 

Mroro pot hndi novoem ill dmgako, aego i tada n sahman. Hrvatí n Klisa 

liepo doôekaso Štiepaná i slavno ga odhíše. Ta sramota to vedma raspali 

9(iepana i bosanskoga kraQa, te stndenoga 1401. naviestise Mletôanom, da 

ée do mala opet ndarítí na hanove sem\je. Tom prigedom vojevoda sapita 

Mpose njekolíko stríeljaca i lamoli jih, da Baňa hranom ne pomain, a da 

■■ poste Klis ohladatí. Odgovorí mletaéke vieée 1. pros. 14C1., da eino 

s baaom sto jim drago, alí da n Ostrovion i n Klis ne dirajo, jer sn pod 

^ovom sastitem. Bojase so Repahlika, da Klis ne padne a rake Štiepaná 

■enima aosíeda, te kad doen, da se savesniei spremaja opet navaliti na 

Waa, sapovíedi knesa splietskomu (91. vet. 1 469.')^ da dade na Klis do 

10.000 dak. Stiepan Strísid, tadasnji sapoviednik Kliskí, hes hanove dosvolo 

fosti 60 B takove dogovore i tajno opoti Matijn knesa poijiékoga a Mletke, 

ia ondje otanaéi pogodbu. One 24. oinjka víede mletačko odobri Natijeve 

niete) ali na skoro také se evaj posao preokreno, da je jos 18. srp^ja 

ta odláka sasvim okinnta hiia« 

U to doha Tnrei silnom vojskom krennse pnt Bíograda. Bfatíjas po 
Tanasija nmah o tom ohsnaní Mletčane, kojí mo jos 5. svíbnja odgovoriso 
pa Bvom tajnikn, da ée mn pomoéi po mora proti dosmanioa ako i dragi 
vhUlarí stope a to kolo, a da ma sa sada salja novčaou podpora (90,000 duk. 
do trfnja), Tako so podpomagali ixobilno i Skendrhega a Arhaniji, a kod 
koée jako se na oru^e spravljali. S droge strane Matijas, sklopiv prímirjo 
Ba earem, i dohív na hadinskom saboro forint po kaéí, da iakopi ed cára 
^garskn kroaa, krenao hiase s vojskom do Segodina, da pani, na Torko i 



pomôže Bio^ríida. Na ta viest Tarei sklone s pota^ i prorsle n Vluko. 
Vlasi pobiegose a gore, s Matíjaá sa Turci n Vlásku (lisiop, Í462.'), 
1 prišili Jih na bieg. Drakul, vlaski vojevoda, tajno se tada dogovarao 
8 Turci proti kralju^ a ova| ga u sapt baci i krene s njím n U^rsks. 
Malo kssDJe bosaoski kralj , bojeé se i Bf atijasa i Torcina ^ oba snsieda i 
neprijatelja, stavi se, da s prvim ogovori mir; i tom svrhom odpraví a 
Uf^arsku svečano poslaDÍčtvo. Matíjas prista^ ali mn je Stiepan Tomasevié 
dOBvoliti morao, da metne posade ogarske u istoéno-bosanskíh tvrdjavah, 
i obeéati^ da ée s Turci sváko obéeoje prekínutí. 

Svali se tím godina 1462., a nastane nová, toli nesreéna sa ciele 
krséanstvo. Dočuv Muhamed^ da se je Bosanska s U^rskom pomiríla, 
tesko se razsrdi^ te odlučív da ée obe strovaliti^ kúpi vojsku sto veéu 
môže. Na tu se viest ugarsko-hrvatski i bosanski kralj umah po poslaaicih 
úteku Mletčaaom a Papi navlastito sa priesnn pomoé. Mleteani doísto ne 
sakasoise. Jos veljaoe 1463. mletačko víeée oaloži s^avnomu pomorskomu 
kspetanu Ljudevitu Loredanu, da kad bi mu do ruke došlo, unístíti tursko 
brodovlje bes svoje posibeljí^ to učiní; a 18. travnja odgovorí Matíjasevim 
poslanikom, biskupu Vesprioskomu í Štiep, knesu Senjskomu, da ce odmah 
udariti na dusmaoina, kad čuje, da se je njihov kralj n rat pnstio. Us to 
joste se obvesa, da ée mu davati na mieseo 3000 dok., í is petníh žila 
nastojatí u Rimu, da se Ugarskoj í Bosni sto veéa í presnija pomoé prosí, 
U tom Turci rasdraženi nespretnim ponasanjem Štiepaná Tomaseviéa, provale 
n Bosnu (ývibnja 146S.^. Pavao Sperančié, ban hrvatski, videéi da mu je 
neprijatelj na vratih^ da Bosna nije správna na odpor ^ a da mu ni nade 
oema dobití pomoéi od Ugarske^ uputí odmah svoga dvornika Gjorgja 
Lekoviéa u Mletke^ proseé: da ga Republika sa sínoví uvrsti u broj svojih 
plemiéa; da mn u nesgodi dosvoli s imanjem pribjegnnti na njesine semije; 
da ga primi i zemije njegove pod svoja sastitu; da se dosadasnje raspre 
pozabe, a nove bodu riešené po dobríh Ijudih; da ga braní proti svakomu 
osím kralja ugarskoga; da kad bi došlo do míra s Turci, uklopi i njega; 
i napokon kad bi po nesreéí svoje izgubio, da ga oskrbi dovoljnom hranom. 
Mletčaní 13. lípnja prívolise na ta pitanja i na ponude i druga obeéanja 
njegova, naime^ da ée točno i gotovo isvrsivati i^lhove naloge; da ée jih 
poroagati proti svakomu izim Ugarske, a u tom slučaju, da bi se ipak 
strogo neutralností držao; i da ée njihovi podaníci u Hrvatskoj najveéa 
siguroost uživati. 

Medjutim Turci obladajn Bobovac i Jajce í prísile n Kljuéu kralja 
Štiepaná na predaju. Republika mletacka 14. lipivja naviestí tu oesreéa Papi/ 



Mar, da so veé Tareí paleé i ro^é prodrli do Senja, to g% obodravase^ 
ih úigne sve kráéaae proti ofcéema daimaBina; docim s dro^e strane 
fQmAgtAe DubroTeaae, Štiepaná Sy. SaTO, Bkendrbe^ i td. voJBkom^ ora^eni, 
hojnom iipraTom i lirodovi, a sama se silno oružavasey Hatijasa najaviv, da 
ée ona s ffiora, ako on s kopaa ndari na Torke. Sto Je pako sasiedne oase 
JQgoslavjanske vladare i velmose, a i aapadne sile okodravala na slogn i 
na rat po svojíh poslanicíh sada napriesao isaslaníh iil veé stojedih pri 
dvorovih^ niti je propnstíla ma koje sredstvo na koríst svojo i naso. Za 
tíh Vosanskĺb smetnja kraljíea Marga, bieand ispried dasmanina, vlise a 
Hnratflka, da pre4je na mletaéke aem^e. Prenoéiv o banovoj kuéi, Pavao 
polakomi se za blagom, sto je sobom nosila, ote Joj ga i u tamnicu Ja 
bacL Čnjäé pako, da se Tareí priblížila k HrvatskoJ g^ranicí, podpomožen 
nletaekom óetom, ode jím na sosríet, a) ma losa sríeéa; dasmani g» 
obkole, sila ma rastier^a, i njega živa akvate, a kasnje smakna. Tom 
prilikom Bfaríja iabje|;no o SpHet, gájt osta sa njekoliko godina, dok Ja 
le odstranise Mletčani (frošinea 1466*"), te omrie o UgarskoJ. Poraaom 
bosanskim i banovím mo|;ao Je sad Tarôin slobodná provaliti kros banovinv 
ío Senja í kros Hrcegovína do Novoga i do Dubrovníka. U HrvatskoJ národ 
príbjegBe a gore i o tvr^jave. Baniea, čim doéo nesreéa masa, odmah 
apati poslaoika na Mletéaoe, proseé, da Joj posadá novaca sa odkap 
sapraga a da ée jim saložiti njekoje tvrdjave^ i da, kad bi po oesredi Taroi 
baaa smaknali, rado bi Jim postila svo banovína samo ako Ja sa sinovi 
•bskrbe dovoljoom hranom. Odgovorise joj Mletčani 9. n^oa, da ée Joj 
lovee prožítí, ako jim ísračí njekoje sa njih zgoáne tvrdjave, a a slučaja 
■oieve smrti, da sa správni primiti od nje KIís, Knín, Ostrovica i ostala 
níesta o banovini, i onako ja obskrbiti, kd sto pitá. Videé pako Mletčani, 
da Matijas slavodobitno napreduje u Bosni^ i da Je veé shvatio te njihove 
■amiere, iznenada se ostave tíh do|;ovora, i po svom poslanika Áymu 
lastojahn osviedočiti kralja, da jim nije nikada ni na kraj pameti bilo 
banovian si prisvojiti (29, iUt, Í46S.'), 

Dočím je na istoku kršéanski baijak ustupao miesto poganskoma 
polamieseco, Papa se na sapadu otimase sa Rimín Malatestov, i da to bolje 
saostri erkovne munje proti Podíebradu, českomu kralju. U toj opasnosti 
sama se Republika mletačka brinjase kako sa svoj, tako sa spas cieloga 
krséanstva najgolemijom žrtvom imanja i truda. Pomagase opet novoem, 
brasnom i spravom bojnom Matijasa a Bosoi, Hrvate, Dubrovník, Štiepaná 
Sv. Save i njegove sinove i ékendrbega u Arbanaskoj; odpravljase iznova 
poalanike svada i na samé asijatske vladare, da jih digne proti Tarčina, 



- «4 - 

Papu je neprestoBO sakli^Jala, da se okaai donaéega rata aayetoma pasvetí} 
a Matíjaaa nadjaše sve toplije na savei, ■ sto je sve svoje sile akapljda 
i apuéivala pnt istoka. 

Čim dočo Mati'las bosanske nesríeée, n sto se staví, da skapi sve 
svoje sile na Tarôina, pospieái sklopítí konaóni mir sa Carem, i podje ma 
itanaéití ga 19. srpnja 1463, Po njem dobi on natrag od Frídríka krana i 
sve ostalo kronske draKoeieností. Zatim sadje s vojskom do Petrovaradina, 
gdje 12, rajna prista aa saves sa Nieteaní proti Tarkom. Tada a Sríemn 
snsbi Alí-be^a yesíra srbsko^a, i tom si prílíkom osvíetlaie líce braéa 
Petar i Mihaír Sokol, naši janaeí, bíjaé se sa Ugre; pak provali n Bosna, 
te odarív na Jajee, gdje se do 7000 pod Haram-begom nalastlo^ n oôi 
Božida pomocjo vojevode Štiepaná Sv. Save predobi ga. Utvrdiv taj grád 
i ostavív, da i;a bráni, dovoljna silo pod sapoYÍedi Mirka Deáka í Nirka 
Zapolje, koga jos naí menová hrvatskim banom, sieénja 1464. nputi se pat 
Badíma. Otom prílíkom pruiise mn Mletčani do 200 strieljaoa i 100 bačvíea 
praha. Iz Dabrave a križevaókoj fiopanijí Matíjaé napísa list Pija H., kia 
gtí obavíesti potanko o vojoi, kako je naime velikim trodoro Jajoe predobio, 
te se morao s ratními teskoéaroí i simom neprestane boriti; a ípak kako 
je do trideset gradova ondje osvojio a isto toliko, ako ne vise, mímim 
opet putem a svoje rake primio. Malo izea po vratká umrie ma žena 
Konigunda Katarína, kdí Podiebradova, te se tom smrtjn strga svaki sves 
prijateljski me^ju Českom i Ugarskom. 

Njesto kašnje^ pokle se Ugri od Bosne odaleoise, Mahmnd isnenadí 
skoéi na noge, i opet velikom silom udarí na Jajce, a njegove éete jos 
lipnja harahn do splietske okolíce. Matíjas^ okruniv se 29. ožojka u Stolnom 
Biogradu, podboden Mletčani, kojí mu se jos 23. siečnja biahu obvezalí, da 
de mu do studenoga ízbrojiti do 60.000 duk., i Papom, koi se odvažío biase 
s Dnždom se ukrcati na brodove, i glavom poéi n iztok proti Turoinn, na 
brzo sakupi vojku, te lipnJa iz Badíma udarí pot Bosne. Mahmud doéuv, 
da se Ugri približujú, brže bolje ostavi Jajoe i pod njím silnú bojnn správu, 
sto sobom doveo bjese, í uzmakne u svoje zemije. Matyas tom prígodom 
uze Turkom u Bosni jos njekoje tvrdjave^ no Zvornika nemagase, akoprem 
ga za mieseo dana obsiedao, budí radi silnog i odlučnog odpora ogromae 
posade jako ntvrdjene, bud radi zle godine, koja ga u tom poslu saprieóivaáe, 
te se prosiaca vráti n Ugarskn. U to Republika Mletačka iz švih sila 
nastojase, da Klis u svoje ruke privuče, nagovarajué banicu Speranóíóeva, 
da joj ga prodade i nudjajué joj po Janku, nje djevern, do 20.000 dnk. 
Matijas, dočuv te spletke, zabráni Mletéanom, da se a to pačigu; a oni 



- 116 * 

■« ísJftTÍse po Aymn, ém so se iúg% latili samo nisleé, da tím ae hi 
■imalo poTriedíH kraljeve éastl, posto se radilo o nialeBkostí DevriednaJ 
■jegova opasa (éL lt«ŕ. 14$4,'), 

Slíedeée god. 1465. kolovosom adare Tarci na Štiepaná vojevoda 
Bv. Save. Národ se pOTuée a plaoíoe a junáci a tvrdjave. Stíepan nmah 
capíta poDioé od MleCéana, a n ta ístn svrha Matijaán odpraví Vlatka svoga 
aína s darovi i velíkími obeéanji. Hletóani bei odylake apnte ^lijo, da ma 
Irani Novo, a Matíjaš 9, listopada ii Badima krene 8 vojskom pat Save. 
Veé érugostí stodeno^a biase a Broda, i namieravase proéí napríed, te ne 
ii Bkradíoa prebroditi a Dnbrovnik. No a Broda dobi nalog od Pavla II., da 
icvrsí osada po rímskoj stolici aéinjena jos 6. kolovosa, kojom sa se CesI 
•prestali od sakletve i viernosti prama Podiebrada kao nesakonitoma i 
krivovíernomu kraljo; éega radi bítro se vratí a Badim i nepresav Save, 
■adon, da si i éeska krann prívače. li Broda 3. stodena napisa list 
Babrovéanom, javljajoó, da ée posiati tamo vojskom na njihova obrana čim 
príje Ivana od Rozgona i Ivana knesa Zagorskosa^ vrhovno^ kapetana 
slavonskog i hrvatskoga. Tako Stiepan mora de sam odolieti svoj silí 
torskoj^ od kóje nemo^v spasíti Krajine i Neretve radi njihove adaljnosti 
od NoToga^ dopusti Mletčanom, da si te pokrajine, ne samo kad bi se n 
po^'beljí nalasile^ osma i obrane. Ali Republika ne poceka do takove 
prílíke, vec amah si prisvojí one semlje. Dobrovčani, kojí se biaha na nje 
polakoroili, obtože' ju pred Matijasem, da kvári sayei, grabeé miesta 
a^rsko-brvatske krune. IMIetéani^ kóji sa glede prísyojenja onih kotara 
nngli za se navesti i želja onih stanovnika ixkasana jim sveéano po 
poslanieih u Mletcih, znali sa se sada dobro opravdati pred kraijem po 
Bvom poslaaika Veniera i tamo Dubrovcanom predbaeítí, da Tnrke pomasa 
•rnajem i brasnom samo^ da si tím koi novéíd priskrbe (9. lif, 1466.'), 

Medjatim MatíJas^ prosnv glas^ da ide na Turčina, sadje a Slavoníju. 
UKrizevoa skúpi národ na sabor (Jura, l,ltlO,ZZZ.'), gdje je strogo nalagac, 
da se Zagrebačkomu bískupu Osvaldu ízplaéati moraju desetine po starom 
obiČaja. Odatle rajnom odpraví vojska a Hrvatsko po Ivana od Rozgona i 
Ivana Tozu od Láka, baňa Dalmacíje, Hrvatske, Slavonije i Bosne^ nalazud 
jfm, da poniže Frankapanee i Korbavske knezove, kojí su se jos tada 
samovlastno držali^ i da banicu Pavlova iz nje iztierajo. Republika, koja 
jos 27. siečnja odgovorila bjese knezu Ivano, koi joj opet nadjase Klis^ 
da ce se onda o tom dogovarati^ kad joj pokaže pisma kraijeva, po kojih 
bje banica ovlaaéena prodati ga, te zatim ípak oeela baníca i nje šína a 
■voju záštita (25, kolov,"), dovoljno joj pražila za obrana bojne správe, 



- ee -- 

obodrila ja^ da 6e snažno braní, te i kralja omolila (1$. rujná), da paití 
baoieí barcro Klís uživati o mira^ kad áočn, da sa veé sasli Ugrí u Hrvateka 
í stali K1Í8 obsiedatí, naloží Iv. Mareellu kneen splicUkomn (JÍS. rn;.)? ^ 
86 strogo drží neutralností , a poelaníka Natijaseva oeiegoravase , da Be 
neée niposto miesatí u tc borbe. Baníca, tini načínom osamljena, bje da 
mala prímorana, sva svoja ínianja kraljevim namíestníkom ifrnčití. 

Iz Slavonije krene Natíjaž prieko Trnave a síevero-aapadue predíele 
svoje kraijevine, gdje mu páde sa krátko sasvim strpatí braóa česká, koja 
sa mo tada s one strane goleme rane sadavala (SO. fro9, Í466.'). U to 
ua predlog poklísara papina Fantina äeila VaUe trogiranina nemačkí sabor 
a Norimberku 23. prosinea 1466.^ proglasiv Podíebrada sbaôena s ceskog 
priestola^ dignu na njega, miesto na Tarčina, krížoboj, a sto je ceska 
kranu nodjao Kazimíra Poljskoma. Kazimír ne primi je (kolov, í4€7S)y a 
Pavao II. obráti se onda na Matijasa. Ovaj prista i stade odmah kapiti 
vojsku na Podíebrada miesto na Torke, kojí jos srpnja biahu prodrli 
glavnom silom a Arbanasku, a isto doba četovanjem silno asnemirojoái 
slavonske i hrvatske graníce. Arbanasi malo kasnje prisile jih natrag, a 
Slavonci aroah odprave poslanike na kraija, tražeé, da jím čim prije na 
pomoé sadje. Dne 18. list. 1467. iz Korneaburga ízprióa se Matijas tím, 
da za sada jim pomoéi nemôže, posto je na ono] straní prevažnimi poslovi 
zabavljen bio, ali da je veé naložio Ivano Tazu od Loka i Ladislava 
Egervaru baňu slavonskoma i hrvatskoma sakapiti národ na sabor, da 
odabere kapetana, koí bi porazamno s banoro opredielío naóín obrane, i da 
jih osím tóga na četiri godine od svakoga nameta opražda. 

U sto se dakle Matijas spremao, da udari na Podíebrada, buknu 
strašní prevrat u Erdeljo^ te je morao na ta strana sve svoje sile obratiti« 
Utaložíy Erdelj, provafi a Vlásku proti vojevodi Štiepaná, koi ma je svakv 
oddanost uzkraéao i erdeijske buntovnike pomagao. U Vlaákoj losa ma 
sreca I potučen i ranjen (/ď. pros, Í46T.'), bje napokon na povratak prisiljea. 
Ožujka 1468. pozva sabor u Jagar (Erlau') s namierom^ da ga prigne aa 
českí boj, no sve badava; cega radi svojím novcem sakopi nová vojsko, 
te 8. travnja naviesti rat Podíebrada, komu je toliko dužan bio. Veé srpnja 
sva Morava biase njegova. Sliedeée godine pokusa^ da prodre a sama 
Českú. Podiebrad ga obkraži kod Wílímowa, i u sto ga je satrtí mogao» 
dozvoli mu mir. No Matijas, skršiv prísega, dade se jos 12. travnja I469« 
u Olomucu od svojíh českih prívrženika proglasiti ôeskim kra! jem. 

Dok Matijas s ote strane bludjase samo, da svoju oholast nasiti» 

v , 

s ove Torci odare prieko Hrvatske do Senja, robeé satím i okoliee Šibeniekt 



- 67 - 

i Zadarske a Dalmacíji mletaekoj. Badava pa Hrvati covu, da jiiii sto pl*ye 
■a poiDoé príteče. Sama se Repablíka Mietaéka smílova na ^Jihove fade; 
<e srpBJa apoti svoga poalaníka Nik. BKcki$la na Senjske knemove bodreé 
jíh, da se medjasobníh borba ostave a slosoo svrate na dasmanína; k toina 
deda sa njih oe malo bojne správe, svoje semije jako uévrsti^ i sve to 
Papi oaTÍesti, nahováraj oé ga (8^ Ust, 1468.^, da se okaoi rata sa česi, 
a sve sile obratí na pravú korist eieloga krséanstva. Ted$t, dodavase, 
miseretque referre eedes, rafinoM et inaudiias erudelitates, quas nufer 
uUra predám abaetam ex offro no8tro himdertino imanUsimi Turci in 
a^o Croatie ad Seardďnam tuque exeursmUes^ iffni et ferro omnia 
vustatUes intulerunil AU samo kleti svek krívovierskíh kompaktata^ 
akopreiD od ciele katolíčke erkve priposnatih a obéem sabom basílejskom, 
mogtiÁe tada stresti papinske asi; sve drago sa ojega biase nista. Njje 
dakle éada^ sto Turci do mala obnovise svoje návale n naše semije > i to 
BTecnije, posto je sílni razdor savladao bío medju hrvatskim plemstvom, 
navlastíto medju braéom Frankapaoci i korbavskim knesom, a a baňa Ivana 
Tusa nfje dovoljno bilo ní dúha ní oblasti ni mísíee, da tu opasnost svrati. 
Samo Republika čvrsto se brínala o tom, da se Hrvati čím prije pomire, 
i čovajnéi sebe osíguraju njezina ímanja n primorju, te 15. síečnja 1469. 
■ajprije odpraví svoga tajníka Ljod. Manenta^ da jíh smiri i sdroží proti 
TarčÍDU^ obavíešéujoé snvriemeno rímski dvor, akoprcm i sad badava, da 
80 Tnrci veé uzeli Cetínj i do Senja, naime do italskih vráta, prodríi, da 
se dakle sto prije i mocoije Hrvatom na pomoé dígne. Dne pako 15. tráv, 
aputi opet Nik. Miehiela o naše strane s nalogom, da nf^prije velmože 
medju sobom pomiri, a zatim sdroží s Peéojskim biskupom na obcn obranu. 
Dade mu í sada za njih silu bojne správe, te i 1000 dnkatah za vojsku 
knezova Angjela i Nikole Frankapanskih i Payla í Karia Korbavskíh. 

Zgoái se u to doba, da Vlasi, usmioajué pred Turoi, is Hrvatske se 
spása váhu na mletaeko zem^iste. Ivan Toz držeé, da jih Mleteaní vabe, 
težko jim se zagrozi^ ako mu jih umeh ne povrate. Zahman mu oni odgovorise, 
da je nviek slobodno bilo prolazici iz jedne u drugu držayn. Ban 1. svibqja 
1469. udarí na mletačke prediele, i silno jih poplieni i popalí. Oprn mu se 
napokon Mletčani i dodje do krvavé bitke, koja svrsí cum utriusque partie 
eomplurium cede. Republika uputi odmah Q16, lip,") Ivana Aima k Matijasu, 
tužeé Bana^ da je u zahvalo svakojake podpore, sto mu neprestane pruža^ 
urednom vojskom na njo kao na neprijatelja udario^ i silno joj zlo počinío, 
da ga dakle strogo kázní i na naknadjenje švih škoda prišili. Tom zgodnom 
prílikom Turci iz Bosne kroz Hrvatsko bez odpora provale do južne otajarske 



- 68 - 

meéoé svada trepet i smrt^ pa mirno se príeko Kvpe neisreciyim plíenon 
natráp vrate. Repobtika na ta viest najprije asnaii fariaaske pranioe, odpraTÍ 
dosta Tojske n Dalmttcíjo, pniii 100 vojaka knesn Štiepaná Senjskonm i dopnsti 
da af Bsme íz Istre o potríebi kolíko ma drago, a Provídara Farlanskoga 
opáti u Modrai, da razvidi kako bi ée mosii oni klaneí otvrditi. A sto je 
radío Hatijas u toj opasnosti? Zabladjen éeskimi poslovi, a kih Je trosío 
novao, sto ma odobravase badíaaki aabor samo sa obrana jožoe graniee, 
aapoviedi oprav sada Majerblažo, baňu sláv. bos. i hrvatskomo, da sto 
snaiaije mose sadje o prímoije i kasni Frankapance, kojí se ostračavaho 
njeipove nesnosne aahtíeve ispuníti. Badava se Mletéaní pobríne, da sostave 
to kraljevska vojska, i da naklone Matíjasa na oprost (T, kol.^} badava 
ttjihovim posríedovanjem to isto od njega potraži sam Papa. Da je tada 
me4ja Frankapanci sklad vladao, bili bi doisto baňa susbili a svoje spasili; 
no starí nesklad, nsprkos svoj brisí mletaókoj da barem tri od njíh pomirí, 
biaše se bas a to doba to žesée ponovio. 

U tom eto s^asa, da se Tarci k Senju približuja (lUtOfoda í4S9.y 
Senjani ostave grád; no Mletcani umah priskece tamo i tvrdo ga posiedo^ 
a malo dana poslie opet ga predaja svojim vlastníkom, akoprem sa jim ga 
Frankapanci sasvim puséali. Matíjas, čim dobí viest, da sa Mletčani posieli 
Senj, stavi se a sumnju, da oni brané Frankapane samo s tóga, da si 
prísvoje njihove semlje, te hitro náloži Majerblažu, da bes odvlake udari 
na Senj i Nietéane protjera. Ali jih ovaj ne zatece, te nasav grád a 
kneževih raka, silom ga predobi. Sada se Najerblaž polakomi i sa ostale 
Frankapanske tvrdjave, te ízadje na poije, da jih usme. U toj se pogibelji 
oni knesovi napokon sdraže, odoáe ma a sosríet i strašne ga potakose. 
Pri tom Republika tajao jih je podpomagala sto je bolje mogla, i neprestane 
se za njih zauzímala po svom poslaniko I v. Ema pred kraijem, a u Ríma 
groiajom, da sa oni knezoví odlaoili, ako jim se nepovrati Senj, seáes 
dominutua sui et maiorum šuorum duleissima ineunabulaj predati se 
Taróino. Papa prosincem odpraví Fra Gavriia o Ugarsko, da skloní kralja 
na oprost, ali sve zahffian« No knezovi videé, da se dago održatí nemoga, 
apatise a Mletke knesa Martina i Dnjma, kojí a senata 3. veljaée 1470. 
čisto spovedajad, 9e, potiusquam passuros apoHari ab rege forHlieijÉ eí 
gtatu 9U0, eommissuros fidei turcorum^ iliisque eorum fortilieia tradituroi, 
zaprosise, da jih Repablika odlaéno i javno pomôže eonira oppressionem 
Regia Hungarie, Odgovoríse Mletčani 16. i. m., da de se i a napríeda 
aaasímati za njihovo dobro kô sto do sada, a da se oni late samé obrane, 
ponasajadi se erga regem reverentia et summisHone, sto de bea dvojbe 



■lasBÍtí koaaéoo pomireaje. Martisa pako 20* i. m. éoé^ke, 4* ée mn 
posaJBÍti 10.000 dsk. sa odkúp Se^Ja, tej ne správe po voiji a da Ja bplatí 
■a rokoTe; topova i hraae, da si nabaví fdje na drago^ alí da ma galije 
dati ne smiedu, da tím vise kraija ne rasijote. Malo kasnje Matíjas^ pošte 
se ovierí, da Mletcani aíso niposto tešili sa semijamí Frankapanaca, kneso 
Štiepaná poyrati sva imanja í sto ma je Seiýa pripadalo, i prikasa se 
DakloD isto tako s ostalom bracom postupatí. S Ivanom pako^ krčkim 
Inesom, liepo se pledao. Jos prosle godine, kad se novi neskladí biaha 
pojavilí medja Frídrikom í Matijasem, valjda sto ma car uskratio biase 
svoju kéer za žena, kralj dopusti Ivanu^ da ndari na oareve semije a Istri 
i da si preusme sve sto bi dobio, i naredi Najerblaža^ da ma a pomoó 
priteče. Ivanu podje sa rukom oteti eara tri tvrdjave^ a da si jih od kraija 
saéava^ posla a Bodim Angjela svoga siná u dvorskú službu, gdje ovaj 
Dalo kasnje saglavi. Car obtoži Ivana Republici kao njegovoj sastitnici^ 
I ova ma naredi^ da vráti sve sto si prisvojio bjese a Istri. No Ivan na 
to oi pazio aije, dapaée koneem pod. 1470. baci u tamnico Matíju Moisija 
kastelána earskoga. Na nove careve pritužbe 3. siec. 1471. ponovi Republika 
oaa sapovied, no sve badava; čega radí cárska vojska odarí na one tvrdjave, 
predobi jih i Krka se zaprosi. Malo kasnje Ivan, da se earo osvetí, nabaví 
i Markí do 600 vojnika pod Dionísom od RoneMfreda , i opet pokoia, da 
si ona miesta prívaoe. Republika tom prigodom ostro ga ukorí i na red 
prišili, a on joj obrnu pleéa í samoli Ferdinanda napuljskoga, da ga u 
BToJQ záštita prímí. Ivan ne pusti cára u miru. U pogodbí, koju god. 1472. 
Mr predloži M^itijasu po predstojniku Peéojskom o miru, staví i to: quod 
I Rex mandet Comiti Jokanni de Frangefanihtu, ut armoy quae contra 
imperíalem majesiaiem sumpsii, deponat et desistat a hello suae maiestati 
itkto. Ova se borba okonča mirom sklopljeoim medjo carem í Štiepanom 
fraakapanom n Oradcu stoprv 18. pros. 1479. (F. Jfottiim. Habs, Vind. 
ÍB55. U. Bd. /. Ahth. f, 12, 263.^. 

Medjutim Ladislav flbrko od Terriana ban hrvatski i podban ajegov 
Taopaad tezko nznemirívaha posiedničtva mletaoka u Dabnaoiji, aavlastito 
•koliea Šíbenieka. Te razpre budú napokon 7. vel. 1470. u Skradina skladno 
po dobrih Ijudih poravnane (Difl, SU.J, Malo kasnje Migerblaž isto je tako 
postapao sa Mletéaní, poplieniv pet sela njihovih a okolíci Vranskoj. Ovi 
u omah prítaže kra^u, koi naredi Migerblažn, da jih podpano nadokaadi. 
Majerblaž poslasa, te tako Republika još líp. U7a odpraví svoga poalaníka 
Fraojv Trona u Rieka, da se tu s njim i carevim poklisarom dogovorí o 
■ačina, kako bi se mogle turske návale prepríečití; no sve badava. Tako 



- w - 

osta slobodno Tarôínu, predobiljeín Ne^roponca osmieljena (^Í9. srpnjá), 
cetom od 6000 koojanika kros Hrvatska provalítí do Zadra, a s dmgoai 
od 8000 kros KranJBka do Videná^ i mírno se golemiiii plienom u Bobio 
poyratítí. 

Dok 80 to sbíjalo s ove strane, Matijaš nastavljase rat sa Podiebradon, 
lapnstigué svoje glavne dužnosti prama ugarsko-hrvatskoj krnni. Pošto 
Turoi nzese Negropont, ovaj silní beden evropejske prosviete í krsi^anstva, 
sahman se viéekrat Papa í NIetčani postaraáe, da ga napokon sklone na rat 
proti Torčína^ akopreín su ma veliké podpore obeéavalí. On je najprije 
cahtievao^ da mu Mletcani povrate Dalnoaciju, sto ovi ni čutí iiehtjese. 
Prem list. 1470. vráti se Natijas u Uf^arsku, gdje se veliko nezadovljstvo, 
oarem i kraljem Kazimírom podpaljeno, prebudilo bješe, a to ponajvise 
radí njegova nehajstva sa domáce poslove. Na čelu nesadovoljníka staptse 
nigviernijí do sada igegovi víeónici, naime Ivan Vitez, prvostolnik Ostrogonski, 
Matijašev podučavatelj i osnovatelj požnnskoga sveučílísta^ korvíníanske 
kiýižnice i jos drugib zavoda, í Janus Pannonius, Vítežev sestric^ Pecujskí 
biskup^ oba Hrvata. 

U to ZZ. ožojka 1471. umrie Podíebrad. a tím se poostrí borba za 
eesku krunu. Česi o saborn kutnohorskom 27. svibnja dífose na priestol 
Vladislava starijega siná Kazimíra Poljskoga. Istí pako dan u Iglavi poklisar 
papínskí Rovareila, proglasí Matijasa tu prísutna za pravoga kralja. U tom 
metežu Turci prodru lípnja do Ljubljane silno robeó í paleé, a opet se 
vrate studenoga, pozvaní valjda od kneza Ivana Krčkoga, da se tako osveti 
čaru, í Bve naokolo do Trsta i Kopra obraéajuó u pustoš, golemím plíenon 
kuéí se povrate. Ta i dmga turska haranja uzduž Save í Dunaja, i siloi 
tereti, sto je národ podnosití morao radí českoga rata, to vrieme podpale 
domaée nemire; čega radí Matijas koncern lípnja iz Iglave sadje n Budím, 
g4je líši svoje ôastí Ivana Víteza, a Nikolu Ujlaka, da si ga príveže, 
imenova bosanskim kraljem. Prem rujna na budinskom saboru podje mu za 
rukom ponješto utaložití zemlju. Vitez se ípak ne smiri, no, osvetom 
razpaljen, složno sa svojimi prívrženici ponndi ugarsko-hrvatsku krunu 
Kazimíra, drugoma sinú poljskoga kra^a. Kazimír doletí umah s vojskom 
do Jegra, ali se Matijas u toj opasnosti s Vitezom pomírí, sto prišili 
Kazimíra, da se brže boije natrag povrati. Do mala umrie Vítez radi 
llfatíjina zlostavljenja ($. koL 1479.'), te Janus Pannonius jedva se spasí, 
bježeé u Hrvatskn. Matijas nastaví rat s česi, Poljact i carem tja do 
8. pros. 1474. Tada ga Ugri prigoníše na primirje radi Turaka, kojí sii 



— TI — 

rrestaDo biesnili na JažnoJ granioi , te 6. vel. 1471. plienili i pálili osím 
^vrdjave sav Velikí Varadin. 

U Brvatskoj iDedjatím zlo na gore. Ovamo vetmože niedju sobom 

^^esložní, aapušcení od kraija o oblastí oajsílníje^ dusmanina^ banská pako 
st n ruko Tarpayla^ sa odlucne poslove sasvim nevríedna. NIetéani sa 
loisto í sada iskreno nastojali, velroože smírití a baňa si s daroví nakloniii ; 
te kad jih ovaj poéetkom god. 1472. po svom postanika samolí, da g^a u 

^/^Tojo aastitu prime í da mu pruže hrane i bojne správe. Republika privolt 

^a sve, darova mn 500 míra psenine a 200 žita i k tomn dosta bojne správe 

dmgoga za sama baňa (90, siecnja}, Ali se to prijateljstvo do mala 

^okvari. Ožiýkom Zarko Dražoevié, knes poijíčki, lukavo si posvoji Klía 

^agovorom i pomoéjn knesa Splietskoga, koi je míslio, da ée g^a odmah 

;pablioi izmciti. Ban lahko opazí n tom spletke mletaéke, te jim n^e 

Lftedio DZ pregoda nanosítí škode kd sto je mogao. Eepnblíka uvidí vší, da 
J^i se lasno radi KJisa pokvariti mo^ao lye saves s U^rskom, odpraví 

l-tialo kasnje svoga tignika Siellu n Dalmaegu s nalogom, da se sovriemeno 
dohovára sa obima, naime jeda bi Zarka natjerati mog^ao^ da mn izraéí 
Klis za Dovce, a baňa pritegnati na mír í na popodbu glede iste tvrdjave. 
Dm^oga pako tajnika apoti a Ugarskn , da ju a tom posla pred kraljem 
opravda (JSS, tvibnja), Odpremí a isto doba dosta vojske a naše primorje, 
da joj braní granice hrvatskimi napadanji cesto uznemirene. Ban je doisto 
pristajao na to, da Mletéani kape Klis n Zarka í da ga drie dokle bi jim 

v 

on izplatío taj trosak i nadoknadio predjasnje škode , ali se je Zarko 
ostručavao predati grád. Lipnja a tom posla dodjose a Hletke dva poslanika 
kao oratores universitatis erovatiey proponentes et fetentes eompositionem 
tt concoräiam eum Tarpauh, Odgovorí jim viede mletačko, da je uviek 
spravno na mir pristatí ; te je tom namierom još 22. i. m. naložilo zadarskim 
náčelníkom , da se s banom porazume i sklepe pogodba. U tom bosanski 
Turci na novo kroz Hrvatsko prodru do Kranjske, i na povratku strašne 
poharaju zemije senjskíh knezova. Alletóaní, naviešéiýuci tu nesreéu Papi 
(Í8, trp.^t dodaše : in perieuio constilute sunt res Croatie ob äissetuionem 
Dominorvm iiiius provincie inier sCy í moljahu ga, da pošalje čim prije 
n naše zemije takora čovieka, koi bi jih kadar bio pomiriií i sdružiti 
proti obéemn dašmaninu za spas samé Italíje. U isto sa pako doba ravno 
odpravijali svoga poslanika u Hrvatsko pro tollendis suprascriptorum 
dominorum intestinis discenHonibus et illie pacificandis, uniendis ei 
per9cadendis, tU in propriam defensionem ei conservationem ne excitent 
et imarganty et pro aiije adhibendie remedijj/, que ueceítsaria cidebuulur. 



- w ~ 

Bm nije sato odaf»U4*<> škodítí Mletéanom g4j« i koliko je mogae. 
a navlastito se starao^ da se knesa splietskoma osveti. U éto je daklf 
obsíedjao Klié^ pozove kDesa na sastaoak van Splieta. Knes ode s iíepoa 
kitom Bvojih janakaj no Gim se dogovarao aa banom, eto borbe medji 
Btražari. Knes pobježe n grad^ a ban sa qjim gólom sabijom a rueí; no t 
trka srno ga mletaôko smrtno pogodi í páde na crnu semijico. Jos 13. koL 
1472. Repablika isvíesti kraija o toj nesgodi. Rqjna pako opet do 12.000 
konjaníka Tarskih proTali kros Hrvatska i Kranjskn do Videná, i BÍlni 
plíen n Bosna sobom privooe. Cega radi odmah se upoti Petar Molia sa 
poslanici Pape i Ferdinanda Napaljskoga k Hrvatskoj, da se ondje dohovore 
B Frankapani, Korbavskimí knesovi, Petrom Zrínjskim i ostalími hrvatskimi 
velikasi i kraijevskim sapoviednikom Senjskim o načinu, po kom bi se 
Turkom saprieéiti mogla daljna napadanja (/úrŕ.). U sastanko a tu s vrhá 
malo kasnje držanom, receni poslanici obvesase se Hrvatom, da ée jím o 
pomo6 pružití do 1000 konjanika i toliko piesaka, s kimi bi mogli ne samo 
graníce branití, no i n Bosna proTalíti. U isto doba dodje a Mletke Petar 
knes Zrínjski, i u íme Nikole Ujlaka, kraQa bosanskoga, zamolí ono viece, 
da mu pomôže Bosna predobití. U odgovoro od Z6, pros. Repablika bodríla 
Je Ujlaka, da sada, dočím Je Torčtn a Asijí ratom sabavljen, odlačno udarí, 
a da ée ga ona a tom rado po mogaénosti podapirati í braníti. Ovo neprestane 
saasimanje Mleteana sa hrvatske poslove ojača u Matijasa snronjo, da si 
oní traže Hrvatska primamiti; s tóga se potoži njihovomo tajnika Sagundina, 
dade asapciti depeSe dolaseée ma is flletaka, i makom je propaséao nerede, 
žto sa njegovi počinjali na mletaokoj graníei u Dalmaciji. Knes Zarko 
složno sa Dabrovčani biase a to sagradio tvrdjava a Neretví, i po svom 
brata Ivana ponudio ja agar. hrv. kraija. Toga radi Vlatko, vojevoda 
8v. Save, po poslanicih sapita od Mletčana d vie ladje, da ja srosí, a oni 
ma 26. pros. obeéase jedna, da tím porasenjem odstráni kraijevo orožje is 
prímorja. Us to Vlasi hrvatski nastavljaha haranja po mletačkom seoiljista, 
akoprem sa sapoviedníeí tvrdjava obeéavali, da se tóga vise latití nece, ni 
sta takova dopaséatí. Da se od njih oslobodí, Repablika sabrani svojím 
podanikom obéítí sa Hrvatí, i 31. pros. sve to izjavi Matijasa i namiestnikom 
banskim, A da se pred kraljem opravda radi svoje nakloností sa obrano 
brvatskih graníoa, 4. veL 1473., písmom ga osvíedocavase, da se Je ona 
latíla te stvarí složno sa Papom i Ferdinandom Napaljskim, bes níjedne 
svoje namiere í posto je opasila one strane bez ma i kóje obrane í tím a 
pogíbeljí svoje semije í oiela Italijo, obodravajaé one knezove na sloga i 
snažni odpor proti Tarcina sveobéema dasmanina; í da je sada zgodno 
vrieme složno na njega^ a Asijí sabavljena, adarití. 



Malo k«Mje tadje la baňa • Hrratoks Damian^ kai vmah odaala 
paslattikc ■ Mletke a dare?i i obe^aaji, da ée a Mletéaai ne aaaio príjateljaki 
aWitíy ■« proti Tareiaa braniti jth i kd avoje atítíti. Repablika odgovorí 
■■ 4. líp. 1479^ da Joj je dobro poanata ajegova kriepoaC, te da je aprav 
lato Bastojala kod d?oi*a^ da dobije baoska stolica. Hvaleéí pako ajegove 
Baaiiere, obeéa ma na kojeato drogo svoke godioe do lOílO dok. a aoii í 
200 II DOTeu. S drage straae aaredí svojim kDesovom a Dalnaoiji, da ma 
i saoie Tojske a potríebi prose ; a po poBlaaicih posla mo odmah kao dar 
aakaa sa 200 dok. Nisa dakle Mletóani a ooo doba stedili ni trada ai oovea, 
istiaa bo sa svoja , alí vise sa oasu korist^ o sto oas je aasa maéeba, 
BÍeato poosagati, derala i dávila, i kao sirote saposéala o kleto tarske sake. 

Svíbnjem g. 1474. Tarci provale a Arbanaska i silno obsiedno Skadar. 
ftepublika se umah obratí sa pomoé Kazimíra Poijskoma, Matíjaso i Papí, 
dočim je bes odvlake sve sile obraéala na spasenje onopa grada. Po Seb. 
Badoem svom poslanika pooadi Mat^aša do 30.000 d u k., ako se saratí s Tarei 
í ako jíh ís Arbaoacke svrati. Ovi 19. srp. jarísem adarise oa grád, ali sa slávna 
odbijeni a malo kasnje prísiljení aa odstap (8. koi."). Dne ZB. kol. ovako se 
Mletóani sabvaljívase Ant. Loredaoa obraaitelja skadarskoma: aveteAntonio 
tuferati futti i meriti delt frogenitori vostriy dodávaj oéí: quešH fidelistimi 
eitadini et homeni dei paexe eomhaiidori robustissimi ei fortissimiy glória 
tí omamento de tnta la nation ei mente sua, ehe sempre per tal experienHa 
fara famoxa per tuto el mondOy tuti per nostra parte laudate e eonfortate 
a hen sperar de nujy a ua to sjaset darova í povlastíoa. Matijas tom 
prívodom odasla doisto ojesto vojsko na jog, ali ri^na bode to potačeno 
kod Bíograda, te Tarei provale a Slavoniju i strasno ja popHene. Stodenoga 
Matijas po biskopa Vesprímskom í Tam Jaoas-om naviesti Repoblíki, da 
radi nje^ovih' bojaih príprava, et MU ineepti eausa, turei ab Seutaro in 
regnum hungarie verši, magnas Hli intulerunt eladee, vastata presertim 
l^avonia et inter Savam et Dravam omnia igne ferropte eoneumentes, 
te zahtievase jaká podpora, a da ée s Tarčí rat nastavití. Ona mu odgovorí 
20. pros.^ da sa nje sile, kaga í glad odbili TarčÍDa od Skadra, da Taroí 
po starom obiôaja cesto napadaj a ogarsko-hrvatske predíele , kô sto í 
sadnjth dana, vraéajoéi se ís Azije provalise u Vlaska í prodríeáe do 
Varadína; da ée ípak brižno nastojati kod evropejskih dvorová , da joj na 
pomoé ma kako priskoče, a da ée se í ona po moguénosti to^ latíti i boj no 
omžanje nastavití. 

Poéetkom sliedeóe jedine 147d. Torci obrate sve svoje sile na 
Stiepaaa Moldavskoga voje voda; no jos 17. siec. budo hameton potaóeni. 



- 74 - 

Mletcasi, onenoieDi po dagom rata^ dobijú napokon sestmíesečno prímtrje. 
Matijaé s droge strane paseé očito, da s njegova nehajstva sa domaée 
poslove D kuéí ma nezadovoljstvo ojaéava^ a nepríjaCeljí vaojski to smíelíji 
postaJQ, Bvibn)a skúpi najpríje obéi sabor o Budím, na kom bude odluéeno, 
da neée zk godíno dana díjsati vojske osím proti Toroinu, ni poresa btratl 
van sa tu svrhu; pa se staví, da kúpi vojsku na Torčina. U isto se je 
doba Papa u iUmn dogo dogovarao sa poslanicí svíh kršéanskih sila o 
nacino, kako bi se složno ustatí moglo proti obéemo neprijatelja. Bje 
oapokon tu sakijnčeno pomoéi Ugarskoj sa 300.000 duk., od kojih 50.000 
pripadase na Nietčane. akoprem su sve njihove sile tada ratom upletene 
bile. Prosincem 1475. Matijas krenu najzad vojskom put Dunaja. Udarl 
nijprije na Šabac, koi Turci sasídali bjehu skoro na jožnoj obalí Save i 
jako utvrdili. Uz silní nápor, veljače podje mu napokon sa rokom predobítí 
tu tvrdjavu; a malo kasnje, potukav jíh kod Smedereva^ povrati se u Budím, 
da se bavi o svojej ženitbí sa Beatricom naravnom kcerí Ferdinanda 
napuljskoga kralja. Tím je Turkom slobodne ostalo opet se svalítí na 
moldavskoga vojevodo, te ga V6. srp. 1476. strasno potuko, a malo satím 
i Šabac na novo predobe, i provaliv kros Slayoniju u Kranjsku, kod Soee 
potuku sapoviednika mletačkog o Furianskoj Antuna od Verone. I po mora 
sada turske ladje težke su nam udarce davale, akoprem su kadáto i silo sa 
ognjílo primíle. Nikula Paladínió Hvaranin sa svojom galijom ove godine 
razbi i razagna do sedam turskih, te 8. srp. Republika učiní ga vitesom, 
obucc ga zlatním odielum i oprosti za uviek od švih osobníh tereta, a 
mornare njegove liepo obdarí. Tada Korčula bje strasno poplíenjeaa i 
popaljena; čega radi 13. rujna Mletóani zaključiáe, odpravití jedanaest 
manjih galija u Dalmacíju, da budú od onih gradova oboružane sa svoja 
obranu. 

Dne 10. pros. 1476. Beatríca dodje u Stolni Biograd, gdje bi svecano 
okrunjena i u Budím na pír povedená. Toga se míeseca pomirise kralj 
českí i car, te ovaj podiel í kralj u u Beču 10. lip. 1477. obiliežja ízbornoga 
kneza. Alatijas se tóga radí tesko uvriedi, te jos 12. Iípnja čaru navíesti 
rat, a 14. kolovoza obsiedne sam Bec, gdje osta sa njekolíko roieseca. 
Kašnje dodje do míra s oarem i sa samim Vladíslavom českím kraijem 
(^S8. okujka 14T8.'). Za, tóga ratovanja na síeveru, južná graníca opet osta 
bes kraijeve obraiie. Zato lístopada 1477. do 10.000 torskih konjanika 
iznenada kao ognjeni stup kros Hrvatsku i Kranjsku udarí prieko Boóe 
na mletačke predíele, razbi Mletčane kod Foglíana, i sve naokolo strašne 
pohára í poruší. Na povratku jíh dočekase najsilnyi naši junáci, despot Vuk 



- 76 - 

BnuilLOVíé, Matija Oerelkié kan slavonskí t knes Bernardín PranKbpan, le 
jih kod Dokíce akraj Une hametom potakose i sve j im robije odaseée. Na 
tvžbe, tada ma od nasib prenesene, Natijaš \z Kornenbarga 18. Imtopada 
naredí Ivana Tnsn od Láka i Ladislava od Egervara baňa slavonskomn i 
krvatakomo, da poaova obéí drsavní sabor, i da se to odlnéi sto treba sa 
•si^raDJe naaíh kranovina. Ladislav sknpí sabor 20. síeô. 1478. a Zdenea. 
Republika, g, 1477. težko s Tarci sabavljena a Arbanaékoj, ntje vele pasila 
na hrvatske stvari^ akoprem cesto od aasih knesovn, navlastito pako od 
Ivana korkavskopt, na to podbodena. Samo poeetkom alíedeée godine^ 
doisavsi joj poslanioi kneza Štiepaná i Martina Frankapana s molbom, da 
jih posavíetqje, kako bi svoje zemlje obranití mogli od Taréina^ i da jih a 
tom pomôže, 24. veljace odhovorí jim: da svoje svakojako brané, da na 
syema toma slo krívi sami velmože hrvatski, kóji, miesto složno radití 
proti dasmanina, sto bi jih bez dvojbe spasiti moglo, medjnsobno se bore í 
propast si snnjo; da se jednom dakle ostave domaée^a neskladá i jednodnsno 
správe na odločni odpor^ a da ée jim ona tada rado a pomoé prttedi í sama 
Papa na to pritegnati. Dodá í to^ da ée ôim prije odpravíti éovíeka, da 
rasg^leda hnratsko zemijiste, te kako bi se obrana onih sraníoa prirediti 
mogla n skapo. Matijas, dočov te dogovore, jako se razsrdí, te dade umah 
nhvatiti kneza Štiepaná i šína mn Bernarda^ odlaôiv oteti i Sttepanovoj 
Vraéi , knezn Dojmo i Angjelo sva imanja. Frankapanei se bez odvlake 
obratise NIetéanom za pomoé ^ a ovi jim tajno prnžise bojne správe i 
na^ovoríse, da se tvrdo brané (ir. trp. 14T8J), Ta borba dodje n prilog 
Turkom, te 15.000 njíh travnja, I opet srpnja^ provalí príeko Slavonije do 

y 

Jožne otajarske i Koroske, pa i n Farlanska mletaôka do trevizske okolíea 
i zaroki silnt plien. V isto sa doba Tarci n Arbanaakej izza godisnje obsade 
predobíyalí onaj slávni beden kastriotiéev , Kroja (1^. Hfnja), a zatim 
obsíedali Skadar, odkad sa se ipak roorali napokon razbijenom plavom 
odaieôiti. Ovim dag^otrajním ratom Republika sasvim iznemožena, bje najzad 
prísiljena ozbiljno se staviti^ da s Tarci og^ovorí mír, i to joj podje za 
rnkom jedva 25. siečnja 1479. 

Oslobodjena od Tarčina, sada se Republika primi jos odlucoye braníti 
Frankapanee, te i njihove túžbe javno primati i žaliti. Dne 29. ožqj. 1479. 
nutkala je kneza Angjela nalazeéega se tada u Mletcih, da se koéi povrati 
í tvrdo posveti obrani svojih zemalja^ te mu je dávala 200 dok. za patne 
troskove. S droge je strane svomo poslaniku u Budima Díedo jos 26. tráv. 
nalagala, ncprestano nastojati oko Natijaša^ da jim prosti. navlastito knezu 



- 7« - 

Anxa (1). Um to ksei Martm, Jako se poboliv, • opomoi, |»oiio je u nemiru 
8 braéom bío, ostavi sve svoje semlje sama kra^a; a njesto príje rnnro 
íHase í knes Bartul, neostaviy od sebe roda. Kaes Ivan krčkí, doévv 
Martinove odlake, odmah neoekajué igegove smrti, sa otočaní odari aa 
Martinove tvrdjavice^ i njekoje si predobije. Matijas a^jprye ma sapoviedi 
mirno pa grosno, da jíh odmah odpusti. No knes Ivan ne paži na to; a 
video, da ma pomoéi od ni kada níje, sad se opet skloní na mietacka 
strana. Kra^ pako, da ojegovu okornost kasni, naredi Najerblažo, da sa^je 
a primoije, i otme Ivana sve sto je jos imao. U isto vrieme, da ne bi 
Mletčani ní posamnjíti mogli, da se na njih spravlja, npati j im predstojnika 
Posanskoga, koi.jím naviesti^ da kralj nije sklopio míra sa Turci; da 
misii saói u Hrvatsku, da te strane acvrsti proti Torkom, da več lýeki 
odiel vojske patoje u Zagreb^ i da ma pomogno i brasna prože. Dne 
10. studenoga 1479. Republika odgovori, da ga poroagati ne smie^ posto je 
8 Tarci u miru, a da ée ga hranom oskrbiti po moguónosti. 

U sto stt Štiep. Batori i Paval Kinicsi sjajna pobieda održavali a 
Btrdelju nad Tarci, Majerblaž sadje u primorje, i a malo dana isagna knesa 
Ivana is kopna. Sad stade, da mu i Krk otme. Uepreda Ivan na te vieati, 
te omah odpravi Ijude, da Majerblažu ponude mir. Majerblaž se posti u 
dogovore, i eapita veliki novac. Ivan, da svoje stedi a tudje trosí, sapoviedi 
otočenom, da mu bes odvlake isplate 3500 duk.; no ovi, neimajaói sta dati 
ma, a on groseé jim se, da ée jih silom na to nagnati^ arote se proti 
njemu i tajno podboda Majerblaža^ da dodje na otok i da jih oslobodi od 
oeilnika, kakav je doisto bio ovaj nemirní, lakomi i alosrdni knes. Doéav 
te stvari Ivan, odmah samoli napresnu pomoé od Mletčana, a ovi 28. sieô. 
1480. naredise Providuru Venieru^ koi se tada nalasio u Zadrn, da posa^e 
tri galije i da on sam požuri do Krka, i saprieči Majerblažu prelas na otok; 
a Majerblažu opute tajníka Vinciguerra , neka ga odvráti od predasete 
si namíere, čim bi prelasom na otok povriedio mletačko pravo na more i 
na imanje knesa Ivana, plemica mletačkoga. Ali Majerblaž, skopiv sve 
ladje svoje i mletačke, tada se nalazece u Senju, 8. veljace prebrodi sva 



(4) Sec. Cons. Rog.: tum quia oh presentem oppressionem contra se magis regie 
benigniUiUi8 indiget, tum quia vir est strenuus et animo virtuteque predittu; te mu 
dodavaje: mémonUe insuper regie sublimttati antiquitatem et nobilitaíem huiu* domus 
fl4elit8ime et devotiísime corone hungarie , quam extinguere et nepoteš /idelissimorum 
servitorum Avictis patemis poUat domibus, preterquam quod indignum regia mansuetiidine 
reputari posset mali etiam exempli foreí apud unumquemque; ad hec omnia adiungite 
respectum et causam noslram intercedenlium, qui a regia Maieslate exaudiri in tam kúnesta 
petitione meremur. 



- w - 

▼lijsko nft otok príje dolftsks mleUičkfli ^HJa uklikom sTÍh staDoyaiks, I 
odarí odmab na tTrdjavíoa Omtskii. U tom príspija ^líje is Kádra v Krk^ 
a malo kaénje i sam Veníer, koí amah acvrdi ovaj |^d I saprieči prolai sa 
kopaa na otok. Hajerblas peti dan prišili OmisalJ na predaja, satim obsiedne 
grád KiÍL. Vinetgaerra^ doéavnKrk, pokasa najprge, da pripne Majerblaža 
Birno se na kopno prebrodíti; a kad nvidi, da ma 8?e zahman, a da Je o 
grada ave stanoTniótvo xa Ugre; predloží knezo, da se odreôe gospodstva 
na korist mletačke vláde, koja ée ga oskrbiti dovoljnom hranom, poúto U 
se samo tím načinom moglí ti opasni natrojí neprgateiji ntaložíti, i Ugri 
ispeljati. Knes dobro anajué, da mo spasenja nemá iaim tim patem, prívoli ; 
i posvav národ a SToja polaôa, to se odrekav svake vlastí nad otokom I 
ísničÍY ^ Veniera kao mletackomo opanomoéníka, povede sve prisatoe, 
da príse^ víernost í podložnost mletaokoj Repobliki. Gradjaní, osklikom 
Živio Sv. Markol polome ta prisega; te Veníer stade suda, da neodvísno 
riada na ime Republike. Taj glas prodje umah van a ugarske tábore, te 
se otoéani povrate na svoje stanove, ikd sto sa do sada pomagali Ugrom, 
od sada sa tražili sváko jim slo praviti. Us to dodju Veniera još 4 galije 
a pomoé. Majerblaž video se sada o pogibe|ji, napokon je prisiljen pristatí, 
da ga Mletcani mírno prebrode na kopno ^oi^jk^i), 

Sad knez Ivan, kako da se nije nigda odrekao gospodstva nad 
Krkom, odmah se diže, da poreže po oloko pobira; čega radi otočani jako 
se pobaae. Viece mletačko jedva doča te stvari, naredi Veniera (98. oiuj, 
1480.'), da odpraví kneza i njegove najodlačníje pristase a Nietke, a da 
žena i sin ostana pri kuéí. U tom prispíje u Mletke Matijin, poslanik 
sahtievajac otok Krk kao imanje agarsko > hrvatske krane. Republika 
odgovori mu Q28, oiuj.'), da sa se Frankapanci uviek za Krk šmátrali kao 
podložní Mletaékoj vlasti, a za dobra ostala na kopno ugarsko-hrvatskoj 
kroni í da je to lasno dokazati na temelja starodavnih povelja. A da o toj 
Btvari avieri kralja^ odpraví a Ugarska Alviža Landa. Kralj se je naslanjao 
la pogodbn od g. t358 t38t.^ kojom su Nletčani bili odpastilí i sam Krk 
Ljodevito Velikoma. Lando pobijase to pravo sa smiešnom predajom Ladislava 
Napaljskoga od 1409. Stvar se pako zamoéa, te Mletčanom osta Krk, a 
oní 20, kol. 1481. lakljaoíse, da se dade kneza Ivana do tOOO godisnjíh 
dok. sa hrana^ kéerí pako njegovoj 4000 dak. za m í raz, a 5000, ako se 
adade za mletaôkoga plemiéa^ í da se stavni apravljatelj odpraví a Krk, 
kím bi ylajdao na njíhovo ime. Knez Ivan čiijué, da ma nemá nade opet so 
dokopati svoje násilne vlastí, izbíegne íz Mletaka a Ugarsko. Nižta ne manje 
Repablika 29. kol. 1483. opet ma ponadi ono 1000 dok., i k toma sve, sto 



- »8 - 

je pokrotnof^a ímao na Krko. samo da žive na cárskom dvora; a 23. kol* 
1484. napokon Još mu jednom izjaví, da ée mu sve to odobríti, ako sft | 
nastani gdje hoée a okolíci Mletackoj do Treviea. Ivan pokasa Hstopada 
14S4. BÍlom si otvorítí pot opeč na kneževstvo Krčko, no MletéaBi mi 
pokvariáe račune (Co//. 4, Sec, Lett.^, te se vráti u Ugarsko. Matijaé g« 
trpio, dok je mislío, da ima dosta novca; a kad se osviedočí, da tóga nemá, 
odtjera ga. Biežeé dakle ix Bodlma, knez dopre do Zákona pri Dravi, gdjo 
ga isnenada dopade smrt (1486^, 

Majerblač , u sto se početkom god. 1480 borío s knezóni fvaoom 
Krčkim^ dobí nalog od Matíjasa, da i ostale velmože hrvatske okroti i 
poniií. Svréiv posao, akoprero sramotno, s Ivanom, Majerblaž naredi i 
knejBQ Ivana Korbavskoma, da sva svoja ímanja a Hrvatsko] odpustí, a da 
ée sa njíh naknada primiti a drugih kraljevih stranah. Ivan na ta zapovied 
ne kfona nimalo dahom; i akoprem je s Mletčani o svadji bío radi neprestanih 
haranja njepovih podanika po mletačkom primorju i radí njeke tvrdjave 
od n}ega sasidane na onoj granici azprkos medjasobním pogodam, (s óega 
Republika 6. list. 1479. bje prísiijena naložiti svojím kňazovom u Dalmacíjí, 
da sváko obéenje s njegovimí ukinu), nista ne manje uputí odmah svoje 
poslanike u Mletke s molbom, neka ga príme u njihoya záštita, a da jim 
nista drago ne pitá nego samo, da mu dopuste nabavíti si ondje oružja i 
bojne správe do potriebej eo quod per dei gratiam fer situm ntUuralem 
loeorum 9uorum sit sibi anitnus ah ipsius regis infestationibus Hla (ímaoja) 
suis viribus tueri. Odgovorise mu Mletčani 23. líp. 1480., da ga u sastitn 
primiti nemogu, posto se sada s kraijem u míra nalaze; a glede oružja, 
da si uzme po volji i da se hrabro drží. Sliedede se pako godine pomiri 
Ivan sa Natíjasem, a ovaj ga naimenova banom hrvatskíro. Malo ka«nje 
kralj primi i Frankapane na milost; te j os 25. rujna 1481. u Záhrebu 
potvrdí knezu Štiepanú i sino mu Bernardínu Trsat, Modruša, Bitím, Slasí, 
Klipceh s Bukaricom, Grobník s Vínodolom i Drivenikom u Hrvatskoj, i 
jos njekoliko tvrdjavica u županíji Zagrebačkoj (Kerc, 9tr. 925.'), Od sada 
u naprieda tja do Matijaseve smrti Hrvatska ponjesto opočinu od svojih 
jada, ako izuzmes koju manju návalu tursku i razpre s Mletčani graníoa radí. 

Matijaé, sklopiv s Turoi primirje, za njekoliko vriemena osta mirno 
a Budima, da se odmori i na rat sa carem pripraví, dočim se je Mletéanom 
prividao prijatelj príkazivao. Qod. 1481. njeki Kožul, katunar na MletačkoJ 
granici, opetovano prodre u zadarsku i sibenicku okolícu i porobí njekojs 
sela. Republika nmah ga obtuži baňu, a kad ovaj zabaci ojezine zahtieve, 
ona se obráti na sama kralja. Ovaj vec tada obnovio bíase rat sa carem, 



- 79 - 

éeg» radi, da Mlctéane odstráni od svojih neprijatelja, naredi bano^ da se 
tMio potrese BYe škode nedjasobao néínjene, i da se sve aadoknadi^ éto 
Inde praredno. Dne 26. yel. 1482. ís Badima samoli Mletéane^ da doposte 
Mpaviedníkom Djegovih gradova ■ prímorjn vodití brasao kô sto i príje is 
Marke i Apvljske^ na sto oni rado privolise. U tom se Mletéaoí sarate 
B Erkalom ferareakim vojevodom (9, svibnja Í48d.^, Ferdinand Napaljski 
■sta umah na pomoé Erkalo, a Papa Sikst V., koi apray sbndio biase ovaj 
ratf te s prvá i ns Mletčane prístao^ do mala Jim se ísneyleri^ í ne samo 
se sdroží s njihovimi nepríjateljí, no baei jos bes i ma koga naroka crkvenv 
obostava na njihove semije (29, lipnja 1483.) s grožiýoro, da óe jíh kao 
isobéene smatrati, ako a 15 dana ízpod Ferare, kojn sa tada tvrdo obsíedjali, 
ne odstupe. Republika sato ne klono niposto duhom, dapače se proti Papí 
Dteče sudu obéega sabora, a rat Jos odlacnije nastavi. U to doba napuljske 
galije prodrese u jadranské more do Korčule, i snažno ndarise na taj f rad 
(Iro/.}. Koréniani pod svojím kne^om Gjorgjem Viaro í biskupom Malumbra 
ne samo DJihove opetovane jurise slavno suzbise, no jih svestrano potukose 
í rasbise. Dne 12. ri^na mletaéko vieée odobri prosnje koréulanskih poslanika, 
i liepimí daroví i povlasticami obdarí one gradjane; a posto presta rat mirom 
a Bagnolu (T. hol. 1484,) , pomnosi to, te jos 19. ožujka 1485. sakTjuôi, 
da Korculani budú sví eives nostri Veneiiarum de inhi8. 

Kros to Matijas, težko aabavljen ratom sa earem, níje tada mogao 
■ikako, kd sto bi želío bio, pristáti us napuljskoga kralja; dapaôe poéetkom 
g. 1484. odasla svoje poslanike u Mletke, da Repoblíki ponnde saves proti 
eam i prose pomoé, s namierom pako, da ju od Frídrika, koi ju isto tako 
■a to mamio, odstráni. Ova se iisprióa tím, da je jos silnim ratom sapletena 
o Italijí, te da ja teiko boli^ sto ga sa sada pomoéi nemôže^ akoprem se 
B njim nalasi s najožjim príjateijstvom sdraxena. Sada Natijas to snašníje 
idari na eara, i otiroljnéi ma mnoga miesta^ napokon i sam Beč issa doga 
i slávna odpora prišili na predaj o (I. ity. 1485,'), Naviesti odmah NIetéanom 
to predobi^e, opetojad one ponude; ali ma jih oni i sada odbíse, oborosajué 
■8 to Airlanske granice kad doôose, da se Ugrí s ove strane približujú. 
Hletéaní sa jako dvojili o Matijasevoj vierí, pošto su ôesto napastovaní 
bili od hrvatskih graoičara a Dalmaeiji. Sbog haranja počínjena od Kosola 
sloino sa tri brata Visiéa katanara u okolíci Sibeníčkoj, 17. lipnja 1485. 
bje odloéeno n mletačkom vieéo pisati koesu Šibeníékoma, da ísruči za 
svakoga od njih živa do 500 litara, a za mŕtva do 400. Slíedeée godíne 
Klisani porobe okolica splietskn i trogirsku. Uslied tažbe, prinesené po 
poslanieih Koriolanu čipčicu iz Trogira i Andriji de Madijis iz Splieta, 



- 80 - 

Baíska Repoblflui od bftiia, d» sve nadoluiadi (I. iifnja Í486J), i n isto m 
doba kraija potaži* Ali Í podaoíoi mletaéki niau krátili as prtgoda isto 
oinitL Zato i asiied MatUaáeve prítožbe obo otrane opotise na ob« granm 
svoje opaaomodDiko s nalogom, da aložoo raavide medjuoobse steto i p« 
pravtei sude i poprave. Taj posao mirno se okooca jedv« svibniea sliedede 
godíne. 

Izgabív Beó, ear uebiagne o Nemačku, da si ondje prfbavi pomod 
proti Matijaéo; no losa mo sreéa! knesovi ma ja odrekose, posto se je ob 
ostroéavao ovestl njeke poprave n državi, kóje sa jim se eínile od veliké 
nožde za poboijsanje earstva. Rat se medjutím nastaví^ sa koga Trstjatti 
obsiednose i predobise Trsat a Hrvatskoj (Í487,')* Napokon carev srn 
Maksímílian na saboro Norímberzkom^ o^odív kneževiro sahtíevom, dobi 
novčana pomoé, te lipnja s ugarsko-hrvatskím kraijem obnoví prímíije mt 
sest mieseca, da si kroz to sakopi sve sile na odlačoi rat Repoblíki aQé 
po voljí bilo to koroesanje azduž njezínih graníea i sato, sto je raoog« 
trosila na vojsko, koja je ondje držati morala, da jih brané; cepa ni4i 
jako se brínula po svom poslanika Ant. Boidú, da jih smiri. Ali q sto se 
veé s vise strana radilo^ da se razdvojene stránke sastana na dogovor o 
mira^ Matijas umrie iznenada a Becu 6. travoja 1 490. 

Ugri označqja Matijasevo doba kao najsjajnije i najmocnije lyibove 
národne povíesti; ali po sve krivo. Ugarska je silno strádala za nje^vm 
vladanja, pošto miesto se latíti priosvojenja igezinih pravá na joga, íli j« 
barem tamo obranilí od aapadanja njesína stolietnoga krvníka^ zapusti j« 

B i^egove ruke^ trosec bez nemogucega aspieha národne sile na to sam*^ 

• 

da agodi ízgrednosti svoje razuzdane éadí. Ako je i kojom kriepos^u 8jal# 
njegova krona, vecim dielom potamni ja on sam mastilom oholasti, nemíloat^ 
neharnosti, prenaglostí,-8Anio1jabjai samosilnosti. Za Hrvatska se pako dobu 
Matijasevo prikazuje bez dvojbe kao najosilnije, najnesreénge, najopropastnijot 
jer da joj nije bilo tada pomoéi mictačke, nebi dan danas od nje osím aspomeat 
B i znaka ostalo. On ju, miesto otóevom brigom okriepiti, da ma ona barew 
za iýe|;ovih ludostí na sievera okrpa južne granice proti nevierstVQ, koje Ml 
tada najsilnij.e |;rozilo evropejskoj prosvieti, kao sirotieu zapusti na ntiloBl 
í nemilost du^' .^n, a poklem ja strasno zavadi, sasvim ju izôapa i ogidl 

i samé junač. $ misíce lisi. 

■•♦. . 

Posto Maiijas prije smrti ne biase opredielio zákonom^ tko da ga 
■asliedi^ akoprem se višekrat brinao, da svomu sino nezakonitoma, Ivaaa 
Korvina, naklooi národ, tóga radi se pojavi vise takmaca, kóji so trasili 
dobiti agarsko-hrvatsku kroni; naime Beatrica, udova Natijaseva, pomenati 



_ 81 - 

hrán KQrvÍD, MagíiDÍiy«ii sin oara Friirilui, Vlftdislftv éeski kn^, i hni m« 
íynm Albert poljski. 8 pnaa sa sve okolnosti bile sa ISgodi&i^ei^ Korvins, 
j|r je íniao dosta prijatelja, silno otéevo Mafo, i n svojih raka kraljevsku 
kraaa^ aii ma nedostajaše kríepke To^je i maseTne odvasaostí* Beatrioa 
•draah po kralievej smrti oslávi Beô, i po puta a Badim, is Komorana 
posva národ na sabor, da si ta kraija odabere. Doletise na odredjeni rok 
(í& svU.') na Rakos^ a pako a Pest, kolovoiUe švih stranaka a dražbi svojih 
silno oražanih pristasa^ te bno nasta veliko me4ja igimi komeéanje, ieleé 
sváka, da svoje na priestol podigne. Korvin bío bi bes dvojbe isvojevao 
pobieda, da ga nije isdala njegova maéeha B^atrica, koja» nadom, da ée 
ja Vladisláv osetí sa žena, isnenada sa svom svojom prista os stránka 
Vladislavovn. Bili sa ved došli a Bodim Korvinovi prívrseniei^ Sigmand 
bisknp Pečajskí^ Lovro Ujlak, ban Jijački, predstavnik Vranski i jos ne 
Bialo velfkasa i plemiéa is Hrvatske i Slavonije liepom kitom svojih jánska, 
i tvrdo 80 ta nastaoili, ali asprkos njihovomo naporn i šili vediaom prisatnih 
fo predloga Stiepan» ZapoQe, iipravijateija aastrijskih semalja, bje isabraa 
n kraija agarskog 

VLADISLÁV éeski. Taj nenadaní éin tesko pomati Korvína; no 
fpak^ skopiv odmah svoje pristaie, krene sa svojím blagom k Peéaja 
8 samierom^ ta sluipiti sve svoje sile, te orasjem si pribaviti ono, sto mu 
se bjese s kasne o.dvažnosti is raka iemaknnlo. AH ga na päta kod Sarvica 
(Kúfhwassery doeákbT isnenada nápade golema óeta njegovih protivníka, 
ksjej na . éela ' bjeha Séiepan Batori i Paval Kínisskí. Korvinova dražba 
lade asbtjona^ te se veéím dielom spasí o Peéaj, a sam Korvin pro4]e 
yrieko Dravé a Slavonija. Tom pobiedom stránka Vladislavova to veéma 
Bbodreaa, í badac Vladisláv medjotim primio predložené ma težke avjete^ 
^ kojíh si biskupi i velmože opet prisvojavaha naj veda državna prava^ 
15. srp. 1490. bje napokon kraljem progtasen a Badinskoj erkví Sv. Ojorgja. 
Vladisláv 9. kol. sadje n Bodim, gdje ga Ugri primiže arnebeskím živio. 
AH ma jos sliedeéega dana doletí kobna viest, da ma se brat Iv. Albert 
M 6000 Poljaka groši na blísa, da je Masímilíjan veé predobio aastrijske 
lenlje i da smiera dajje i na agarske po ogovora^ &to ma ga otae ear 
Vridrik aôinio biaée g. 14^3. sa Matijasem. 

Da se to boije ogradí proti svojim neprijateljem , stade Vladisláv 

sajpríje, da dŕžava smiri. U tom ma je niýveéa saprieka bila od strane 

Ivana Korvina, sa koga je držala tada jažna Ugarska, a navlastito Slavonija 

} flrvatska. Nesreéa kod Saryica biase sasvim pogražila i onako klonali 

dlh Korvinov ; eega radí podje lasno sa nikom agarskim stalisem na svoja 



6 






- 82 - 

g» prite^nti. Ovi mo písmeno odbbriie, da ma oetanu sva otčeva dobra, 
i da bude Tojevodom slavonskim i hrv. dal. banom. Vladisláv potvrdí tu 
pogodba 31. srp. a Farkashídí, a Korvin odmah se sahvali na prtestol í m 
sleske kneževine darovane ma od otca, i predá krona i ostale kranske 
dragoeieností. U istom sela ístoga dana podpísa i odasla Vladisláv napose 
na naše stališe inangaralno poveljo, alí bode od njíh hladnokrvno prímijena. 
Sada steda Vladisláv raditi samo o tom, da se čim príje okrunij i to mo 
podje za rokom 21. rojna a Stolnom Bíograda po Osvalda cagrebačkom 
biskupa. 

Malo kasnje, t, j. á.Jistopada, Hlasimilíjan sa 18.000 svoje vojsko 
provali Í2 Aastrije a Ugarskn, i predobiv éoprnn i joá nekoja miesta, 
17. stadenoga olise u sam Stolní Biograd. Namjeravase do Bodina, da ta 
strovali priestol Vladislava, koi se u tom premíestio bíase a Požan, a 
odatle u Trnava, da kopí vojska i pomoé dobije od českih stalisa. I liepa 
ma se pri tom nadá akazivase, jer i a Slavonijí i a Hrvatskoj iaza ostavke 
Korvínove sve se k njemu gibalo, navlastito pako Frankapanci, Berislaviéi, 
Taloviéi, Kanižki ijos njekoji od nasih najmoénfjih velmoža. Ali Mažimilijana 
poroanjka novao u sto je vojska ízplatití morao, s čega ova nehtie stapati 
napried. To ga dakle prišili odreéi se svojíh namieraj te, ostavivsi posade 
a predobitih tvrdjavah, krene pat Beča. Na ta viest VUdíslav vráti se a 
Badim, odakle se malo kasnje apati s vojskom proti brata ly. Alberta, koi 
tada Košice tvrdo obsiedao. Ondje bez krvi prolievanja 20. veLl491. dodje 
se medja braéom do mira, po kom Vladisláv dozvoli brata, da apravlja 
slezke kneževine. Nadvladav i ta zapríeka, i skapiv sve sile, oborí se da 
mala na Mažimilijana, i 29. srpnja predobi sam Stolní Biograd. Ta sreea 
ojača ma sada stránka a Ugarskoj, dočim se Korvin víerno za njega 
zaazímaše a Slavonijí í a Hrvatskoj. S drage strane videéi Mažímilíjaa, da 
ma nije ni nade nakloníti Nemačka na dovoljna pomod, pästí se a dogovore 
sa Vladislavám o míra, koi bje napokon sklopljen a Požana 9. stud. 1491. 
Vladisláv se zahvalí na Aastrija a Mažimilíjan na Ugarska, oyaj pako 
s avíetoro, da, izomrvsi Vladíslavovo koljeno, bude ma nasliednikom v 
Ugarskoj Mažímilijanovo. Vladisláv primi a milost sve prístase Mažimílijanove, 
í dopasti, da moga i slažbe obnasatí na Mažímilijanoya dvora. Hažímilijai 
vratí Vladislava sve tyrdjave, sto jos tada a syojoj oblastí držao, samo si 
pridŕža Trsat za života (1). 



(í; ôster. Archív ÍS-iQ. Vil. 466—547. Lorenz u Peltzu tvrdí, da su tu pog^odbu od 
7. stud. i49i. odobrili staliáí ugarski, hrvatski i slavonski, i da razlozi proti tomu navedeoi 
u Budapešti Szemle i858. 8 i 9. jesu sasvim slabí. 



Medjatín éorsi lyan Albert poljski, d« mu se Je hni VkUiislav jako 
pobolío^ Polotí, opet provali 8 vojskom n Ugarska; a kad se obavieatí, 
da je prebolio, nebtíe se natrag yratití, Uxdeé, da mu Je brat požoBskoni 
pogodbom povriedío pravá na ugarsko-hrvatsku krono. Vladisláv posla ma 
Bsoproé Štiepaná Zapoljo, da ga aaCjera a PoUska; ie a?aj ga kod Koaiea 
hametom potuče, a a Prešova živa nhvati i onda ga na sloboda pästí kad 
se svečano aabvali na agar.-hrv. priestol. Sada obratí Vladisláv sve svojo 
težoje na ^, da pr^e sve národe spad^Jaée na agar.-hrv. krano na 
odobrenje požonske pogodbe. Bode a tu svrhu posvan sabor 2. vel. 1492. 
o Bodím; ali pošte sa oní ovjeti doSinatí imali poglavito pravo agar.-hrv. 
plemstgli, kraija si po volji birati, sabor níje htieo ni éatí pradloga 
Vladislavova, komo ne osta droge oego napoae nastojati kod pojedínili 
velmoža, da na ono pogodba prisCana, kô sto sa to ijeki onda i aéinili* 
Ugri na tom sabura anistise sasvím kraljeva moé, koja Jím aa silnoga 
Hatijasa bjaáe jako dodgalai kraní odosese pravo a^erivati novi porea 
nveden aa onoga kraija; te tim badoé državni dohodei ama^eni^ nije ae 
TÍše mogla držati stojná vojska, koja je sada navlastito Uato potriebna 
bHa. To svestrano oslabljenje íavrsqjoée medi porodí do mala to vede 
razdvojenje medja plemstvom, a ovo otvorí vráta dasmanina aviek správna 
Da joga. 

Pocetkom ove borbe, k# sto sme osgo spomeoali, naše sa se lemQe 
tijavtle sa Ivana Korvina; ali kad se ovaj s Vladislavom sporaaamío, ne 
nalo nasih velíkasa prodje fla strana Mažimílíjanova. No i ovi pristadose 
u Vladislava požonskoro pogodbom, strenom éím Je aéii^ena bila, stranom 
pako po sabora bodinskom a svojej národnej skapsdini, koja sa 7, oaojka 
1492. držali a Badima pod predsiedníčtvom Ladislava Bgervara dalm. hrv. 
í Blav. baňa. Na dotíčnoj povelji, koja sa naši velmože tom prigodom kralJa 
izroeili, nalase se podpísi Bernardína, Nikole, Ivana i Mihaila Frankapana, 
Karia Korbavskoga, Mihaila Blagajskog, Petra i Pavla Erinjskoga, Ivana 
Heninga Sasjedskog, Balse voje vode Svetoga Save i td. QFimkak. Bmt. 
aar Geseh, Ung, str. tS7J)i a isto se tako napose iijavise Ivan Korvín 
vojevoda slavonski, Lovro Ujlak ban macovski i td. QIAehnov. Re§. VHL 
iv, $98,'), Vladisláv morao je tada svečano potvrditi našim stalisem sve 
slobode i praviee starodávne, sto sa aživali tja od Kolomana do onda, i 
levaljanimi ožígosíti sve novotarije avedene po Matijasa: Majettas Refim 
inier eaetera Sua regna dictum Regnum Slavoniae (tim oôito kase, da 
je dakle smatrao Slavoníja, naime Dalm. Hrv. i Sláv., kô sto Ugarska 



- 84 - 

i Češku) in anUptii eorum UbertatikuSy imnwnitoHbus, fMriviiegiis ef 
C0H9ueiudinibuš eoiuervare foUieetur í td. (F. Jura HL 9—12^. 

Dok bh još ti domaéi valoví aisbarkann držali sva agarsko-hrvatskn 
semljo^ Tarci pokosase^ ta zgodnn prilika na svoja korist odesítí. Travnja 

1491. adarise oní pri^ko Dunaja do Temísvara i na naše zemije, ali jih 
ovdje^ a sto se vraéahu^ dočeka i njegdje na Uuí potace ban Mirko Derenéio, 
pomožen hrvatskim plemstvom, plíen {im odoze, do 500 ahvatí a jos viáe 
smakna ili u rieci podaéí. Tada se naylastito odlikovW Beroardí# Frankapan, 
knez Krčki, Modruski í Senjskt^ i |íar1o Tork. Korbavski. Slíedece je 
godíne pako njíhova naniíera bila adaríti na Jajce^ Šabac i Biograd. U ta 
svrha skapí Bajasit premaliéem silná vojska n Safijí, kamo se saM opáti 
10. ožojka íz Carígrada. Na to viest Vladisláv proglasi odmah astanak po 
svoj zemlji^ obskrbí dovozne vojnici i živežom pogranične tvrdjave, i príredí 
odlačno í paroetoo sve, sto je moglo od potriebe biti za snažna obrana. Tim 
Taroi, krvavo sazb^eni o Vlaskoj í a Erdeljo, ostavíse se Babea i Bíogradbíf 
i do mala se na Kosova raztepose, te sam Bajazit vráti se n Carígrad. Is 
Bosne istina provalise te godíne prieko Slavonije kroz Kranjska do Btajarske 
i Koraske^ na í taroo bodá kod Bielaka sasvim porazení. No kolovosa tako 
silno porobise i okolica síbeníčka^ da se na lacye kreao národ i brodío a Marka 

v 

i a Apuljo. Repablika aputí odmah dosta soage a Bíbenik, í jos 23. kol. 

1492. zapoviedí onoma knezo, da^ kad bi se iarski brodoví osmielíli stavíti 
se na to, da procya onuda do Skradina, i silom jih odbací; a 5. listopada 
odasla Payla Kapela i Marka Dandala a Budím, da se s Yladislavom naradiga 
radí mira aeinjena sa Mažímilijanom, e čem jih po poslaniku biase obaviestío. 

U to Vladisláv sasvim se rieši ženítbe Beatríčine, koja ga je medjatim 
svakojakimi sredstvi na to privesti tražila. Dne pako 7. líp. 1492. amríe 
ma otae Kazimír kralj poljski, te kao najstarijí sin morao je dobití i ta 
krana. No Vladisláv videc, da bi se težko do nje dopeljati mogao, astupi 
napokon svoja pravá na nju brata si Iv. Alberta, koi 27. kol. stapi na 
poljski priestol. Brada 5. pros. i. %, sklopise savez proti svakoma, te i 
samim svojim velmožam neposlusním ili neviernim. 

U ovo doba opet se sbudise staré domaée borbe medja Frankapanci 
a naroéito med j o knezom Bernardinom Stíepanovim sinom i knezom Ivanom 
sinom Sígmundovim. Korvín kao vojevoda ciele kra^evíne stade, da razpravi 
omah te razmiriee, ali se oní nehtjedose pokoríti njegova sadu^ pozivajuéí 
se na saborskí zákon od g. 1486.^ po kom je samo kralj imao sadítí 
násliednim knezovom. Taj odpor Prankapanara í neposluh ostalih velmoža 
hrvatskih tako dodija Korvinu^ da se je napokon odrekao svoje častí. 



- 85 - 

MicBto Bje^ p4Nsl« kialj ovamo sa bane Mirka Derenéfna i Ivaaa Bota od 
Bájne. U tom Bemardín^ pomožen od avojíh rodjaka í od Karia KorVavsko^a, 
pohíti SYÍbiga 1493., da opet príbavi svojoj kodi grád 8ei4> koga s viáe 
drogih miesta bíaae ja Heaio kralj Matijaa. No ôaTsi do mala, da mu 
nsoproé dolaae baaí takom silom, kojoj nebi odolieti mogao, pocva Torke 
■a pomoé. Ta viest silno strese Mletôane, koji, j ako sa bojeé, da se Taroi 
■práv ne slože s Frankapanei, i sa se nsmu Se^j propastjn ^jíhova 
trgovaiya po mora a i samé Italije, jos 11. lipi^a naloiise svojím kaesovom 
poblisnjifp ODomn grádu, da, kad bi se osviedoéili, da Frankapaai rade 
slosBO sa Tarci, kao od sebe sapoviedaiku Senjskomn pmse javno braina 
fo volji. U isto doba ne prestajahn po svom poslanikn u Ríma moliti Papa, 
da se éím príje saonme smiríti Fraskapaace s Korvinom i s ogarskom 
kranom, da Seajn priskoéi omáh na pooioé, i da tamo npati bes odvlake 
is Jakína do 250 vojuika na svoje ime a na njíhove troskove, ne ad manu$ 
twrcorum devsmat CivUas ifsa (30.lip.')j a malo kasnje nastavljahn: da 
Papa éim prije opatf svoga poklisara i ono vojske n Senj, jer éaja od 
kaesa krčkoga de appulsu Turearum ad quemdam locum nuneufotum 
Goicha, da sa Tarci samo 15 mílja podaiece od onoga grada (1), te da 
bi sváko i najmanje otesftnje a ovoj stvari moglo i samu Italíjn atamaniti 
(9. šrpnjá), V isto je vrieme Republika oborosavala kvarnerske otoke, 
dala galije u onaj saliev a tajnika Barga u Krk, da na Misu rasgleda 
stanje Seiýa i umah joj predloží, sto bi trebalo sa njegoyo ucuvai^e. 
8 ánge strane Papa ne sakasní pogoditi sahtíevom mletačke vláde, te 
amah odasla poklisara i pomoé u Senj , tako da je jos 13. srpnja mogla 
Bepublika pisatí svomu poslanikn u Rímu, da su Seqjske stvari prignule 
^ b(|jye oh sapientissimag et eeištes frovi8iones faetas a Bf4gíitudine 
9uay í da sa sada nije treba vise ondje npravljati vejske oé certitudinem 
fnam hnbuerat (sapovíednik Senjskí) gtntiuín kungarcrum venienUum 
wi-^ftm exÍ9tenHum ad defemionem iUitts Civitatis, U tom satQu oba 
baoa snasnom silom do Senja, i prišite Frankapanee, da brže boije sapuste 
veé podígnute obkope, i natrag se povukn. Bani ^eraju sa njími, te u tom 
metežu prišite Bernardína, da se bací u tvrdí grád Brinje, gdje ga kríepko 
obsíadose. Tu páde lyan Bot, čega radi obsiedatije nastayi sam Derenčin. 



(i) Bonfln i Tubero (po Uesiču, knjii. I. 407.) osvadjuju Bernardína Um , da je 
poivao Turkc na pomoé, dok je obsiednut bio u Brinju, nebili tako prisilio baňa, da ga sc 
ostaví. Mcsic pako traží ga obraniti, i dodajc, da nijedan suvriemenik ne bača nanj tu ya{j:u. 
Ja držim sjaset spomenika mlctaikíh ote grodine, kojimi sc dokazati možc sa istinito, áto 
Bonfln i Tubero prepovicdajti. 



-sa- 
li to poletí svodí na okolo glas^ da bvl Turci opet kroz naša zemlju sad 
pod Hadnm-pasom provalilí n Kranjsko^ je da bi osvetili Melaéki porai, 
i da sve naokolo róbe i pale. Ústa na brso Jakov Seknlj^ vojevoda 
Mažímilijanov^ da Jih opet razbije; nu oni ma sada izmakno prieko Kope^ 
i tek prístann na Korbavskom polja blíza Udbíne. U toj opasnosti svoga 
zaTÍ6a|» stade Derenčin, da se s Frankapancí pomiri; i čim mo to podje 
la rakom^ složno s njimi poletí na Tarke^ da jim barem plien i robije 
otme. Ta se oko njega skapíse najsílníje naše desníce one dobí, pomenuti 
Bernardín í Ivan Frankapan, í rodjak njihov Nikola Bartulov, Karlo 
KrbaYski^ Petar Zrinjski, Juro Vlatkovié, i td., svega po prilící do 15.000 
po izbor jnnaka. Tarcí prestrašení, on éas ponude baňa sve robIJe i plíen, 
sto sa sobom vodili; no toma se oStro opŕe Bemardin, i prišili baňa, da 
tnrske ponade tflriesíto odbije í na njih bez odvlake adari. Ban poslasa, 
ali ma losa srieéa! množtvo došmansko nadvláda hrvatske lavove (//. ruj, 
léBS,"). Ta pogínaše od najboljíh Ivan Frankapan, Karlo Srbavskí i Jaro 
Vlatkovié^ a Derencin i Nik. Frankapan živí padose o barbarské sake; 
mrtvíh Í1Í zasnznjenih od krséanske strane osta na bojnom polja do 13.000, 
a joá vise od tnrske. Izza te pobiede dasmani se razlegoše po svoj ^rnjoj 
Hrvatskoj í strasno ja opastosíse. 

Na pnre glasove te nesrece Mletčani naložise svomu kapetana od 
kalfa; da sesbrodovi |H*ibliži k Seigo; tajnika Bnrga opet ízaslaše o Krk 
8 nalogom, sve motriti i javljati, a Hrvate po mo^ucnosti pomaf'atí. Dne 
pako 18. ri^na naviestise svomn tajnika u Rima^ kako sa složno Hrvad na 
Tarke adacfli, no losom sredom, posto sa stoprv primili listové^ trisHssitnum^ 
et acerbisítimum nuntium nuntianteš^ dictas omnes christianas cooias «, 
Tureis fuaas fuisse, et pro maiori parte trucidatas, Dodase ma i to, dm 
reče Papi^ da je sada uprav najzgodnije vrieme proti Snltann apotríebití 
Djegova brata Gjena stojeéega a papinskom dvora, koga se Bajazilbtežko 
bojaáe^ í dignati križoboj na Tarke. U isto doba na molbe Bernamoa, 
podbana, vieéa Kninskoga i ndove Karia Korbavskoga za priesna pomoé^ 
da moga obraniti svoja miesta, odlnčíše, da se njihovim poslanikom tajoo 
prnží ne malo bojne správe, a javno izreée njihovo sažalen^ radi pritr|^ljene 
nesreée (.^. rujnä). Dne 5. listopada neposriedno podbadahn Papo, da efm 
prije posalje Hrvatom jarve odredjena podporo^ i opáti poklísara a U^rskv 
eum fotestate imfonende erueiatei pn sa mu i oni slali 1000 dnk., da 
jih pruži Hrvatom na svoje íme; a tri dana kasnje odpravise ma kao poslaníka 
Ivana Písaná í odgovoriše na njegovo pismo^ da nisn správni námah s Taroí 
stupiti a rat, a da si slobodno ozme Seig i Knin, kojí ga za to mole. 



- 87 - 

poflto se dragako spasiti Deatga. Ref oblíka dakle níje ni nAu MMktAmU 
frva priteéi o pomoé hrvatgkomo národa, kloneé ae istina svake javnosti, 
no 8 bojaxní rata s Torei, k im sama nfje doisto odolietí mogla. Toga radi 
23. list. sapoviedi knesu Sp1íetsk4M^, da ne pomaže víse ni ma koga Javno, 
isím samíh Poljíôana. Medjotím na sastanka posla nika ítalijanskih vlastí a 
Rimn onde ríeseno, poklonití Hnratom sa obrana one granioe do 30.000 dok., 
odaslati poklísare na sve krséanske vlasti, da Jíh sdrase na obén obrano, 
i o ova syrho apotriebiti erko%'flti desetina. Repoblíka jos 7. si^d. prihvati 
iiplatiti, no tajno í na papínske roke, svoj dio onih novaca (fiOOO duk^ 
odredjenih sa obranu Senja^ Knina, Kliša i Skradina, i jos je oko Pape 
sastojala, da bes odvlake apoti onamo do 6000 mira sita^ te bi bila jos 
YÍse izradila na naša koríst, da jo malo kasnje nije tenko smotilo nenadno 
slasenje francuskoga kralja n Italija, i od nas odvrátilo. S droge strane 
norala je o isto doba pasiti i na svoje semije a Dalmaeiji^ gdje sa Turci ove 
iste godíne neprestane pálili i robili. Najopasniji a tom biaše Solejman-^pasa od 
Krajine, koi kolovoxa navlastíto strašno pohára okolíea ii^etskn í ^ogirsku. 
Na túžbe onih gradova Republika mgprQe se listom a pak po tajoiku 
Sagudioa obratí na sama Sultána, sahtíevajué^ da se škode poprave, robije 
povrati, a Sulejman od granice odaleci. Bajasit. posla omah Kosaim-ôaosa 
D Mletke, da ga opravda pred vieéem, i da mu ebcéa podpunu xadovoljstinu, 
sto poslíe ne ispuni. 

U Badioskom sabom, koi se držao 29. rqjna 1493., Vladisláv, duboko 

tronut Udbinskim porazom, badava pokusa navesti stalise, da se jednom rieši 

fiäJLO da se obrani semija od silnoga sosieda. Palatin Zapolja, malo prije 

Vraljev oajveéi prívrženik, sada mu odlučno pred baoi vaše , da je on sam 

kriv, sto je nered semljom zavladao, í po ujem se otvorio put u dŕžavu. 

Namjera je Zapoljina bila omrasiti kralja pred národom, da tako ne samo 

onisti požunsku pogodbu, nego í svojemu siná prokroi stana na ugarskí 

príestol. Kralj juoaôkí odbijaáe Zf^áljine osvade; a nemoguéi ipak nísta 

korístna ixposlovati sa obranu Ugarske, proglasi Ladislava Kanižkoga 

hľvatskim banom, i kaénje ga uputi u naše semjje. I Mažimilljan, koi je 

jos tada imao u Hrvaiskoj dosta pristasa, pobrínu se sa nas národ, naloživ 

svojím vojevodom u južnih stranah svoje dŕžave, da mu pohite na pomoé, 

éim budn na to posvani (Liehnow. Rsf. VUL $13,'), AH sve to nge nista 

vriedilo bes óvrsta ure^jenja domaée úprave. I n našoj, kô sto u Ugarekoj 

semlji, sve to víže sa se sirile í jačile tada domáce razpre; te čím su u 

ovoj veimože, navlastíto Štiep. Zapoija i Lovre Iloôki, tudja ínianja silom 

otimali, kod nas ismedjo mnogo drugih strážna je borba biesnila meiUu 



- 88 - 

KorriMNB i OsvmldiNn biskapom sftgrebftékim radi njdiih dobara, sto Je 
bísksp nepravedno xahtievfto sa svoja crkva, kojoj napokon staví kraj saA 
Vladisláv osobitom odlnkom QKeré, Not. äOúS), Čega radi Tarel ne prestajahtf 
ní sliedeée godíne 1494, u prílíka provi|yvatí u naše prediele. VriversitM 
nobUium CrovoHe^ videé se i sada sasvim sapaséena od Ugarsi^ i bes 
nade ma kóje badaée pomodi, po poslanieih travnja iqavi opet Republiki i 
Papi svoje tažno stanje, no bez dovoljna iispieha. Zato njeki velmože, da 
si dobíja m^9 bodá prisiljení^ Turôína se obvesatí na danak. To jako 
ožali Mletôane, to kad jih je pQ^Uník francaski Qerao na tiesni sa ves sa. 
njegovim kraljem^ oni ma 2. list. 1494. oddpovorise, da nemo^o, pošto jini«i 
Je pažiti na Taréina, koi nuovamente ha eonstreeto eum šuo easereko i 
quasi tute U terre et forteze de la povera et miserabite Crovaíia, I anuú , 
fosBoto da luy deetrueta et desolata, md darli tríbufo et reeognoecerlo per -. 
8U0 Signore, ei eum questo modo se ha eulnugata quella importanUissima , 
provinHaj da sa Tarei proslíh dana iznenada udaríli na Bío^ad i veé otelí ; 
bili dvíe kale, a napokon velikim tradom odbijeni^ i da sa tek dobili viest, 
ehe un aUro exercito turcheeeo era passato vereo la Lubiana et fueití 
altri luogi; da sa dakle ovi daimani na vratih Italije, gdje žalibože dostL 
ima smaije i nereda, kojí Ja Jar dávno krse i dave. 

I dois^ a ovo doba bili sa veé sapoécií silní bojeví a Italíji, te 
k njoj agibali najbolje sile evropejske, kada je oprav najvíse njih trebovale i 
za odbyanje sve to vede razteéega divljaka na ístoku. Taj zamrsaj evropejske ' 
politike silno naškodi i ag.-hrv. kruni. Repablika, koja je do tada badao 
pratila istoóne stvari, i na to sve soage kúpila, stupí sada u zapadne kol 
da se a Italgi te vece praži, í prevaga si u javníh poslovih prihvaí 
a pusti s oka í ona nignaždnije svoje i naše koristi. Oto njezino protuaaravno < 
nagibanje zaple ju a savez prge s carem a pako sa Francazkom, a to jej i 
doprini napokon rat sa Turci. 

Medjotim u Ugarskoj napried<Híaha svestrano neredi i razpre do 
sama Javna odmetniétva. Vladisláv osta za njeko vrieme neodlucan \ napokon i 
dogorí mu, te sam s jakom silom sa4je do Južne granice (etud. 1494,y^ 
da kasni Lovru Ujlaka Uoókoga, komu se spočítavalo^ da se je s Tard \ 
sporazumío. Tím primíerom mislio je kraU i ostalo na rod í yíernost i 
prípeljati. Tada pozva a Vírovitíca hrvatsko-slavonske stalíse na sabor, 
g4|e opet podpuním zadovoljstvem nasega plemstva Ivan Korvin preuze 
apravljanje naše kraljevine $ búda riešené qjekoje razpre pojedínih velmoža, 
odredjena novoana pomoó za 10.000 konjaoika^ da brané zemlju od Taraka, 
i odlačeno, da podbanom môže postatí samo domáci sín. Zatím Korvin složi 



« 



'. 



•sioje aa kraUevímí četemi, i Lovro huáe aaptkoB prisiljm kralja se ^0ritl« 
L*Tro Bv»]í 8V« krly^ia n» Petra Beríslavié*, predstaTvika Vnuiskoga, I 
Uko dobi kraljevQ milost i malo ka«BJ# svoja inanja, »»Petar avoje dne 
•kooM o salvora. Na kaaaje do^je a Bodim poslaDÍk tarski, da poaadi 

ipmiije^ koje bude nUnaéeao la tri godíne, i tím ng.-hnr. krana oata 

1 1 ote strane sa i^ekoje Yríeme a mira. 

AH kô sto n Ugarekoj radi fftrecanja, tako i a naso] semiji s TÍse 
|liroka odveé malo ae p^loljsa obée ataDJe, pokle se opet dohvati kormíla 
ÉiaTae ttprave Ivan Komn. OvaJ oxe sada aa senu Beatrioo kéer BernardÍDa 
lltBkapaBa^ i po poslanikti složno sa BeraardÍBom Bavíestí ta a^oda Repablíkí, 
Ma jÍBB ge 7. trav. 149<r. liepo naradova, i ponuka Jíh, da se ostave raipra 
la kralje^^ a da jíh za sada pomoéí nemôže, posto sila trosi a Italíji. Toga 
irtoga mieseca Sa^jak bosanski adarí aa trogirsku okoHco, i strasBo Ju 
f*ltar#i porobí. RepnMika posla nmah prieko Bosoe a Carígrad svoga 
I4uk# BagandiaBy da se taži i pitá cadovoljstino. Bajaait obeéa sve, a 
lite &ef£poBÍ. Malo kasoje i Hrvati za^díše'-se sa Mletoani a DalmaciJL 
KjekoJI od nasih odnáša a ISadar do 500 laživíh jaspra. Upravljatelji ovoga 
inda, doenv to, otma Jim novce i državi dosude. Da se Mletoaoom sbog 
topioBYete, Hrvati lípija pródra uzadarska okolico^ i sve naokolo poplíenef 
•ii a sto se meéa na sibeBÍčku, iz basije nápadná jib Mletčaai^ potaka i 
ilinte jim do sest poglavioa, koje bacaja aa viesala^ a 10. srpiga apate 
t^iíka Dolee Korvína^ Bernardína í adovi KaA Korbavskoga zahtiev^jaéí) 
^Jim sve škode poprave. Ali Korvio^ lisen veliké česti otôevih dobara 
Itnoom po sadaókih odsadah, stranom pako bezprávne i na sila, kô sto 
JiZapolJi, latio se vise svojih negoli državníh poslova, sto opet pronarokova^ 
h gn mu velmože do mala odkázali svaki poslah. Oto ga na novo po vede, 
ift se zahvali na svojoj časti, a miesto njega pošta banom još g. 1497. 
hni Kanižki. 

Akoprem tr^aée primirje sa Torei, BaBtanemanje aisa zato ni tada 
peatalí kad í ka4 navaQtvati na ogarske i nafte i na raietaeke zemlje, í 
■íesta otimatí. To je veé dosta kázalo, da sa Bjihove namiere na prigoda 
diQe ^erati, te je trebovalo složao í aa vrieme pripravití se na obraao. 
K6 sto aa ngarakih tako í aa nasih saborih dosta se je víečalo i zakljačivalo 
• toj stvarí , ali sve to ili je sasvim nedovoljno bilo , ili se je od velikasa 
•Waéalt na njihove aaobite koristi (1). Jaraj Kaniški níje dorasao bi» 



(1) Odluke slavonskíh stalíáa izda kralj kašoje svojom naredbom od 20. svib. 1409. 



— 90 — 

ovoom posla m dmo sealje. Listopads Tnroi ailartée o* Klis, i sva nt 
okoHea ogvliée, «í ehe queeto banadego, píše Sannt, hano disfato; * 
sliedeéega miese^ poplieníie oos t> í trogíreki prediel. U isto doba Kožoli^ 
Eapovíednik oslrovídki^ neprestaiio acneinirívase mletačke zemlje, te prišiť 
Repoblika, da mo staví naglaynica od 9000 litara (S, kal. 1498.}, S dnigt 
strane o boiiéa te iste godine pog^lavití Frankapani^ Bemardin, AmA, ívm$ 
pok. Karia, Hlihail i Nikola Cetinjsk^dogovaraiia se a Broianih, kako 11 
80 opet Seoja dokopatí mogli, oa nwidjose se, j^ se sloaíti Demosasey 4H| 
ko^a bi ostao kad bi f a predobíli, i jer sa dočulí bili, da ni Seigani nisa 
voljni bili, opet se pod njíhovo vlast povratití. U iom opet Vladisláv povi 
▼iadanje naše zemlje Iv. Korvino. OvaJ, a sto se dohvati kormiJ||, omak 
sa 7000 konjanika i nješto piesaka razdjeljenih na dvíe éete adari na TaribR; 
vraéignée se Í8 síbeníčke i knínske okolice, i 28. siečnja 1499. kod BistríofU 
n Bosni sasvioi jih porasi. U lista, kím 3. veljaôe is Knina na^sti tg 
sjajna pobiedu zadarskim zapoviednikom , goyorí, da jih je tako álDaia%J 
quod vix aliquie Tureue d$ dietis exercUihue SiUvue evaeit, et omnšš] 
eaidivoe eristitm^e ae universam aliam predám deliberavimue. \ 

i 

Krdz to italijanski poslovi sve to vede se zaplítahu. Nenadna smrl 
Karia VIII. franoasko^ (7. tráv, ITSSí') tako osmieli Lodevika Sforiil 
vojevodu milanezkoga, da nije dvojio povríediti Mletčane njegove savezniké* 
AH je Republika dobro znala, da s promienoiň osobe na priestolu nisa se 
nípošto promienile težnje íVaneazkoga dvora 5 te zato apati odmah svoja 
posianike na IJadevita XII., da ma se naradoju na zadobitoj kraní, i di 
ga obodre na izvedenje Karlovih namiera glede Italije. Kad dočo Sfori% 
4a su Mletóani ono, sto sa težilí, i postídpli, strasno se poplasi; i dobri 
videé, da ma sama nije mogaée održati se proti tolíkoj silí, a da ma n 
car ni kralj Napaljski nisa a stanja na vrieme a pomod prískoôiti, bei 
odvlake pokasa po poslanioih složno s Florentinci i Napoijoi navesti UgfS 
i samé Tnrke s obeéanjem veliké svote novčane, da aim prije adare na 
Mletéane (Seer, 113, Ouiceiard, IV,'), Vladisláv odbacf odriesito te opaka 
ponade, ali Bajazit rado jih se prihvati, i amah se čvrsto primí oborožanja 
vojske i brodova. Republika jos koncern g. 1498. dooa njesto o tarskik 
pripravah; te, da se boije osviedoôi, apati napriesno svoga poslanika 
Andrija Zaakana a Carígrad, da prouči sultánove namislí, i o svero ji 
cim prije obaviesti. Posto se dakle avierí, da se jamacno Turci spravUaja 
silno po moru i po kopnú, ni ona nezakasni spremati se na doček. JO0 
15. síeč. 1499. odlúči, da se oboroža do 30 galija, od kih 10 u Dalmacíji; 
a stade svuda a prímorské gradove siati vojske i bojnc správe do potríebe, 



- 91 - 

Murediv^ da se tTnl]e točno pregledajn í snaino ntvrJe. Traviija odabni 
ántoDa Orímana sa vrhovnoga kapetona na mora; te ovaj yeé t, svtbaja 
mljedri s galíjami pat istoka. Posla najpríje kao 8mdík» iutra Cuifnm 
Ser. Loredana i Nik. Dolflna^ da promotre stanje Jadranskih pokrajina^ 
a 22. srpnja^ posto joj prídjose glasoví, da sa yté Toreí na nogah (te i od 
tkMoe dobrovaeke 5. srp. po poslaniko Nik. Bonida)^ naloží tad iaabraaomtt 
froTidam sa Dalmacíjn^ da se sa tri dana npati na povierenn mn slniba. 
^ratí se tada i na krsdanske sile, nakajad^ da stope s njom n ovo kolo, 
[I da jíh obaviesti o Sforsieva postopanjo ; a Papa napose posove , da 
|Í«d^uka ízobéi. 

Tarei Iípnja zapoeese rat atamničenjern Andrije Oritta poslanika 
Bletačkoga u Carigrada i ostalíh Mletôana nalasedih se tada na torskom 
temijístu. U isto doba provali Skendr-pasa Í2 Bosne sa 2000 konjaníka a 
lidarsko i ninsko podračje, te popaliv Zemanik i sve naokolo, 27. lipaja 
Vrme prieko Ostro vice, kojo sahman pokaša jarisem pred obi tí, na Klíievao 
% Bosniy vakné sobom do 674 možkoga a 1314 ženskej spola Í djeee, 
i 37.967 glava man|§ Iz Ostrovíee odasla Skendr okolo 600 konjanika a 
Ubentekí kotar, da ga porobe, sibeničant pastíše jih príbližiti se k grada 
do éetvrt milje, pak >im Í8a4Joše na sosríet, i také jih potukose, da sn 
Mlm mrtTÍh do sto živih ohvatili (M. 9rftija). 

Alí torske težnje poglavito sa smierale na predobitje morejskoga 
felaotoka. Tamo Bajasit apraví sve svoje brodovije, kóje 22. srpnja o^jedri 
h tiesna. Kapetan Grímaní, kóma vieée mletaôko jos 6. srpnja bíase naložilo, 
da udiHL os Tarke kad bi se asadíK ízaci na široko more, poletí amah 
forkom na saprod, i sretiv jih kod Safnenze (otok naprama Modonu), 
sdarí na njih, alí zapoviedníkove radi neodlačnosti bez rtesiva uspieha 
(19 i 95, koW), Posliedak nevaljana opravljanja Grimanova biase propast 
Lepanta (ra^'iia). Zato Mletčani sbace Grímana, a miesto njega ímeniija 
28. mjna Melkiora Trivisana; 28. písa po tajnika Franjt a JudmUa 
Vladislava, da mu salja svoje poslanike ajedno s papínskím f fVaneazkim, 
je da bi ga odvážili na rat s Tarci, a da sa sada barem ne ponavQa 
prímiija, kóje je iida dospievalo. 

U Dalmacíji nisa za sada stvari zlo postapale za Mletčane. Jos 

v 

30. lipnja poglavití knesovi Krajine, Gornje Zope i Neretve, cielim národom 
epanovlašdeni , sdmživ se na sastanak o Kotisini s Ivanom lyanisevidem, 
kaezom poljiékim, i poslanikom kneza splietskoga, sastavise pogodbo, kojom 
se podložíse mletačkoj vladí, a ova jím 7. list ta pogodbu potvrdí. Tnrei 
81 raedjntim ponavljali ondje svoja haranja kad kada i prieko hrvatskoga 



^ 



- sa - 



, ali 8U 06 n tih luivalah jtko ôovali Hrvafom naakoditi , da ji 
tako ■írne prídrae. Mletéaai sa pako aTakojakimi oačíni o tom aaYlastil 
•aatojali^ da aa i Hnrati a Tnrci okrvave^ te njekiai aa od aaaíh praň 
oovea^ braaaa i bojae aprare samo^ da j im brané (jpranice i da jih o torsl 
ipiba^jih obavieééaJDy a ajeke au si nadom tih darova na avoja nagibtji 
lladja prvímí biaáe Žarko Dražojevié, vlastelia a Naéaka pri Cetíni, k< 
aplietakí knea Marin Moro ioto novim ákendrbe^om. Ovi^ a aoTci mletaekii 
aakapi odaiah do 100 ko^janíka, i Junácki obrant ona ^ranico. I Doi 
udova Karia Korbavskoga podpomagala Je^ po sto Je OMgla, aletačke 8( 
te isto tako Pavao étrbae Kosalié podban í knea Ostroíriôki, flll|ftín] 
podban u Knina, i Ana Frankapan Senjski. S drage strane a Bemardii 
Fraokapana njje ímala Republika ma koga pouadanja. On ju Joé Upi 
aamoli^ da kod Pape iaposloje Modrosku biskupiju aa njegova siná, i 
ma praží bojne správe. Ona mu pogodí, a on joj rojna iajavi, da se Tai 
spremigu provalíti n Forlanska, i da mu dade novac aa 2000 koajanil 
a da ée ju on osiegorati od svake njíhove aapasti, na sto ní odgovora 
dobi. Korvin pako vise je na to gledao dobro obéi|[^ sa Tnroi negoli 
Mletcaní; ovim Je dobríh rieči davao^ a onim Je pušcao, da po lýegoi 
aemijah slobodno se bafaju na mletačke prediele. Kolovoaa sadje a Bihi 
da pokrstí siná, sto mu rodila biase žena Beatrica^ i tu primi darot 
okendereve. Nedopusti, da mletačke stráže stoje na njegovoj granici, i 
se poca n anak^ da se Turci kreéu pot mora. Vise se naklon Mletcani 
prikasa Franjo Beríslavié^ ban Jajački, koi jím obeéa pomoé svoju i kraljei 
dopísívajuc o svem, sto bi Turci radili u Bosni. Jos 9. kol. naviesti jii 
da Skender-pasa kúpi vojsku s namíerom. prieko Urvatske ollríti 
Furianskoj a 16. rujna po njekom frátra izjaví jim, da se je Skender v^ 
stavio na put, i da bi želio, da se ostave vojevode mílanezkoga i sdri 
sa Vladislavom. 1 doisto Turci koncern rujna pod Skender-pasom prie] 
Hrvatske i I^tre provalise u Furlansku do Kordinjana, te okrenuv pod 
i oganj svi| dŕžavu, silnim plienom adravo se u Bosnu povratise. Beríslai 
držao je za stalno, da ée ga novcem pomoci 5 a kad vidí, da ma ai 
sahman, onda poplieni Jim sibenički kotar. I Dubftfvcani javno jím 
pritvarahu prijateiji, al íz potaje Turke podbadahu i pMHagahu. 

Videé Mletoaaiy da mal da ne sami neroogu odolieti turskoma^ 
ialijaaakomo rata^ pokaaaju za zime avojim tignikom Alvižom Naneal 
naklaaití Bajaaita na mír ili primirje. Ali au Turci aahtíevali nemoga^ 
naíme cíelo Morejo, te se dagovori prekina. Da si pako prískrbe k< 
pomoéi, obratise se na zapadne sile, a Vladislavu uputise ožujka 1500 svoje 



- w - 

ptBluike Vet Sorans* i Sek. Jastíníaiift, nadji^é mu, ak« se oénali 
•yastí a rat^ do 60X)00 dak. od svoje a 40.000 od papiaake strane; da ae 
9Í^lapa 8 Tarci príiDÍrja Uí míra, kad nebi isto to doivolili i sa RepaUika $ 
(4a sabraní Ivan Korvinu vojevodí^ bann Ji^aékoma i Bernardína Praakapann, 
lavatí prolas Toréioa kros one semlje. Da si pako Vladislava í njegovo 
ttalise to bolje naklone, a isto se doba obratise Papi, ooleé^ da kraljew 
leaitba, od kóje nebíase ploda^ rastavi^ i Bakaca, ostrogonskoga nadbiskapa, 
|0TÍ8Í na kardinálska east Papa privolí^ te Vladisláv ipodine 1502. ase si 
9» ženu Ano knjegiigu francaskn ^ koju iaprosi od onof a dvora po svom 
foslanika Felica Petančiéa is Šibenika, nadsornika budimske knjíxniee 
kervioianske. Mažimilijan živo je radio^ da se ne ovrsi ta žeaitba, pošto 
If mislio , da bi ga. mogla odmah po smrti Vladislavovoj dopasti ng.-hrv. 

r na uslied požanskoga mira. Mletčani sjajno ja tada prímiše i íspratíse 
Senja, a Bakaó malo kasnje bude stožernikom. 

Doéim se Mletčani dogovaraha s Ugri o saveza proti Tarkom^ zlo 
nje; ízgube naime Modon^ Korón i Navaria. Samo kad stnpi na éelo 
orske atíhove sile Benko Pesaro QkoĽ) i Spanjolci pridose u pomoé^ 
a pomorske stvari počese njesto iéi na bolje. U Dalmaeiji neprestajaha 
Ijatím haranja tarskk. Bodné jim zaprieôio pat po svojej semUí Ivan 
Korbavski, Tarci ga pocetkom lipnja l&OO tako potakose, da se je 
va spasio sa tri dmga. Osvetiše ga malo dana kasnje vojevoda Žarko 
podban Kninski, kóji prieko Cetine provaliv u tarske zemije, kod Bistriee 
ibise dasmane^ í vodjo jim olovise sa 18 drogová bez ikoje svoje stete. 
do mala Skender-pasa sa 2000 koqjanika opet provalí do zadarskih 
8ve naokolo robeé, siekaé í paled; dva puta jarisem ndari na Nín 
T i 18. srp,} i provaii u grád, ali bade napokon odbijen i na bieg prisiljea. 
povratka pokosa Skender^ da ozme Perosié, no badava. Kolovoza páka 
o s podbanom Kninskim, Kožoliéem Ostrovičkim i knezom Martinom 
siéom^ svega 300 po ízbor janaka, proletise a Hreegovioa na Rakitiaoy 
aa krátko silnim plienom zdravo koéi dohitise. A da se snažnije oprieti 
ogne tím navalam tarskim, podban Kninskí ngovori s mletaókimi kneaovi, 
ée od sada a tih sločajíh složití svoje s njíhovimi silami, i ojedno adarití 
Mtk dnsmanina. Opet 30. llat. nasrna do 1600 Taraka na zadarskn okoliea, 
i siloo popliení oko Vrane; ali jim se malo dana poslie janaôki osveti nas 
•aarko i podban Koiaski, robec i palec tarske zem^e^ í zdravo se kadí 
Atgatim plieaom povraéajoé* Prosinca Žarko pro^je n Mletke, da poaodi 
Sepiblikí svoja tvrdjavu Nndak; a ona mo poveda pladu, praží ma novea^ 



— 94 — 

4a most bftol nad Cetinom kod Naéaka, proglasi ga vitesom, i darova 
slatno odielo (18. šieé» iSOl,'), Tom prtgodom nadarí í podbana kninskags 
odíelom od grimisa. 

Do mala je iittcao rok primirja medja Vladtsiavom i Turci. Ovi sa 
se aklanjati rata, te ískali, da se prímírje obnoví; alí se sada Vladisláv 
otimaoy i tajno spremao na rat. Mletóaiií^ osa sva obeéanja od krscanskOi 
sila, još sa se samí nalasíH na bojnom polja. Istina jos srpnja 1500. Papa 
Alek. VI. proglasi krtsoboj na one neviernike i odredi desetína a Francosko], 
tJgarskoj í Mletačkoj sa bojne troskove; alí sve to napokon glas vapijaéega 
n pnstinjí, posto on sam stade te iste godíne pokoravati bespravíono todje 
semije n Romanji, da obogati siná, kd sto Ljadevít XII. slosno s Ferdioandoia 
Aragonskim predobivatí Napalj. Sva dakle nadá Mietčana biase a ug.-hrv. 
kranl, te ondje sa svim náporom radili, da si odlačne pomoéí steku. Us to ae 
sapostise sve to bolje se orosatí i sa potrebitim obskrbití svoje priekomorsk^- 
semije. A vídeé, da Tarcí neprestane nasróa na Dalmacijo, kô sto 27. síeé. 1501. 
porobív trogirski, sibenickí i kliški kotar, veijače sakljačíse odaslati amab 
onamo Ivana Dieda sa obéega apravljatelja one dŕžave. Diedo 22. vel. IdOl. 
dojedri u Zadar, rasgleda sve gradove, i narodí sto je trebovalo sa obraai* 

v 

Malo kasnje skopi se snasna četa mletackíh podanika pod Zarkom, i slosaf 
s Harinkom podbanom Kniaskím í s Kožuliéem Ostrovíčkim provalí 9 
Hreegovina i silno robije príhvata. Na povratka Tarcí ju isnenada obkoliat 
í tako potakoše, da jím jedva ízbjegose Zarko, Maríoko i Kosalié sa odvei 
malo drogová. Istina sila je tada i Turaka palo, te i sam glavní sapoviednik 
Bjihov Mostarski vojevoda. 

Me^jatím podje napokon sa rukom Gjorgju Pisanu poslanikn mletačkonift^ 
ntanaéíti savez sa Viadislavom i Papom (13, wihnja 1301,^. Obvesa sa 
Republika, da ée davati Vladislavu na godínu 100.000 duk. a Papa 40.00% 
sa tri godíne. Jedan bes drugoga nije smio sklopíti mira ili primirja. Dm 
pako 14. srpnja Vladisláv sdrosi se u saves sa Franoeskom i Poljskom. Sada 
se dakle očekivalo od Vladislava štogod kriepka i koristna sa krséanstv* 
a sa Mletčane navlastito; ali sve igegove príprave sa rat i obeéanja odlaéa% 
í sestoka postopanja udarise napokon o bah. Ožujka 1502. prodje Korvit' 
kros Mletke u Loret ad solver un suo voto, Mletčani, kóji ga jos 7. avik 
1497. biahu imenovali svojím plemiéem, liepo ga tada pocastise. Vraiív se 
is Italge, malo kasnje doču, da so Turci obsieli Jajee, i da ga tvrdo bij^ 
Ivan skopi umah najbolje naše desnice, í poletí Jajcu na pomoc 5 i wm 
dodje, udari na njih tako hrabro i odločno, da su si merali bíegom traaili 
spas. Do 4000 njih ipak obljuti tada crnu sem^ícu. U isto su doba í Mletcaii 



— w — 

iUpiMBo na graiuci dalttifttiiiBkati o4biJ«]í návale tarafce^ » kadkaila sloxno 
I Hrvatí TurcÍDa odvraéalí silo sa ognjilo. Jos srMoíje sa jim pako 
npriedovalí poslovi na nora^ navlastito od kada im prídoée na pomoé 
(huíciukí^ španjolskí í rodjaoBkí broduví, í koramaDski kra^ ratom a Asijí. 
fada otese dosmaDÍna Lesku í Sv. Mavro. Niata nemanje Jako sa šelili 
pr bad radí' neodlačnosti Vladislavovc, bad radi to veée bajnosti í samrsaja 
jfltalíji. Ponadi ga sam Bajaaít, a opi ne aakaanióe oaredítí Aodriji Gritta, 
Ipda ješ o satvoru a Carígrado, da ga agovori. Gríttí ovrsi svoj posao bes 
fdvUkeísto je boije mogao, te Saltan Još 14. pros. 1502. prisef^oni otvrdi 
^'éoD pogodbo. Vladisláv stoprv 20. kol. 1603. obnovi primirje na sedam 
|idÍDa. U pismu sa to uéinjenn navedose se pohraničná miesta s Jedne 
i 8 droge strane. Medja yiadislavoviroi stoje Dubrovník , Jajee^ áabaOy 

ebrenik i Biograd. U isto doba Republika se obveaa Vladísiavu^ da de 
do smrti Bajasitove pladati svake godine do 30.000 duk., uvietom ipak, 
H ianari sariano hen et fruetuMé dispensati in euttoHa deUa Crovatia 

\ See. 1Ô06, 19, feb, m, vj. Ali Je Hrvatska malo tih novaea uiila ! 

Akoprem se s Turoi obnovi mir^ zato nisu oni prestali kad i kad is 
iednih kotara najprije pomanjim éarkanjem a poslie i veéím ndaratí na 
i na mtetaeke zemlje. Negdje pod fesen 1504. provališe u kninske 
diele, le uéínise njesto plieoa^ a mal da ne ulovise Korvina^ koi pohitio 
tamo, da jih suzbíje. iste godine najprije Mehmet Agi, a pako Sanjak 
tarski silno poplienise sibeničko. i trogirsko okrnžje^ í smaknuse ne 
o poslanika sibenickog Baziéa iduéega ka Bkender-pasi^ da se tnži, no 
líeéníka zapltana od istoga Skendera, da ga Heéi. Badava se vieée mleteóko 
iib n Carigradu tóga radi nasilja (29. ftOM. tS04, i lÔ, «vtá. 14ÚS.). 
Koaaliéevi podanici nisu cknili napadati oa zemlje mletaéke. Toga radi 
bliká 29. svib. 1405. opet baei na Kožuliéa i na Pavla njegova siná 
aTÍnu od 3000 Htara, I proti njim prituži se Vladislava. Ovíg odpravi 
Hrvatskn Filipa Mora, da razvidi te stvari, i složno s opunomoénikom 
čkim rieši i naknadi {jny, 1S06J), Iznadje se do 12.000 duk. poéínjene 
> ali težko, da sn Mletéani i novčiéa dobili od kralja na tij raeun. 
tovahu oni i poslie visekrat svoje túžbe i zahtieve i radí novih skoda^ 
^da si Torčina na daleko pridrze, i o tom sn kralja oesto opominjali, 
iliaie da marljivije bráni hrvatske granice^ posto mu uprav sato svake 
pNine davaju do 30.000 duk. (29, oiuj. 1S07,^, Vladisláv nije ímao óim 
Iflivoljno osígnrati ni južno ugarsku graníou. Državnoga imanja^ sto podíeljena 
pto razprodana^ bješe ponestalo, a kraljev predlog, da mu pojedine županije 
[iaiToljavaja poreže, zabaéen Jos u sabom od 24. tráv. 1504. 



— w — 

Malo k«s9je umrie Ivan Korvin vojevoda Has i tai n 35 gaM 
(^11* li9t, 1é04.')y í- bode pakopan a Líepofslaví. Na krátko ga sliedílef 
grob í díeea njegova Krístofor í Jelisava. Dobra KorvínoTO prodje veAi 
dielom u ruke njegove adove BAtrioe FraokapaDske, koja se do mala adft 
sa Gjorgja braniborakog^, kraijeva fieéaka. Tako se jadno ískoreai slavm 
porodica Hunjadova! Mieato Korvína Vladisláv naimevova sa baae Andrei 
Bota Bajnanskog i Fraiqa Balasu Gyarmatskoga; ali jim se staví na pit 
iljeki Bernard Thuroe», te se jedva početkom %, 1506. dokopase úprava 
Malo kasoje na saboro n Križevoih nasI stalisi prisnase sama Bota^ s 
Balasn po drsavnom pravo odbacíse. Zato kraQ do mala miesto Balase 
posla ovamo va dmgoga baňa Marka Horvata Misljenoviéa. Malo dus 
poslie Korvinove smrti bíase se težko rasbolio j kralj Vladisláv. Dočav to 
Bernardín Frankapan^ pomisli na njegova smrt^ i stade odmah, da prokril 
pnt na o|^ar.-lirv. kninu svomu sestríéa Krištofom^ Korvinovn sinn^ tada jal 
živo. Pohiti i o Mletke, da na to nakloní ono víeóe, nadajaé se s ote strane 
sa ta svrhu jakoj novéanoj podporí. Ali ma Mletčani odgovoriše {JtS. lU^ 
ÍS04,')i da bi se oni rado sauseli sa tu stvar^ da nisa sapriečeni takviod 
okolnostmi^ kóje jim sabranjaju o tom i najmanje misliti. 

Medjatím a Ugarskoj Stiepan Zapolja/ teseé sa kcaljevom kéei^ 
i sa kronom, pomoéjo svojih prístasa isposluje na rakoskom sabiy^n 28. r^|. 
1505. odlnku^ np kojoj bude okinuta posunska pogodba Vladislavova sa 
Austrijom. Tu bje dakle ostanovljeno^ da kad bi kralj amro bes potomka 
moskoga ne sroiedu stalisi sa kra^a isabrati ma koga tudjinoa, nego samé 
sposobna Ugrina. Uslied tóga najmoéoiji velmose sklopise nmah saves, kojin 
se obvesase, me4Jusobno se branití, viemost prama kraní eavaií^ i branid 
Ju bes uátrba draavne slobode. K otoj odluoi pristadose samo doliýoslavosflU 
stalisL Hrvatska Jos oviek nagibase na strana Masimilijaoova. Vladisláv 
nye puno pasio na ta odluku; ali ga Ana njegova sena, vise opresi% 
napokon návode sklopiti ogovor s Masimilijanom, kojim se ustanoví senitla 
me4Ja Ferdinandom unukom Masimilijanovim i Anom kéeiju Vladislavovomf 
kad bi pako kraljica rodila sina^ da primi ovaj Ferdinandova sestra sa žeBt( 
a Masimilijan, da jim bude sa skrbnika, ako bi Vladisláv umro sa rast 
(90, JST, o«Hf. 1ô06.^, Uslíed tóga ogovora, sastavljena na temelju nesakoniitf 
Masimilijan 18. tráv. 1&06. odpraví pismo na ugarske stalise, sahtievaji^ 
da oím prije prisnadu njegovo pravo a ukinu svoju odluku. U isto dol» 
provali s vojskom u Ugarsku, i u brso predobi áoprun, Posun i Csallókéa 
U toj se je vojski nalasilo dosta Hrvata^ te se naročito spominju tri knem 
imenom Ivana, naíme Frankapanski, Kaníaki i Korbavski. A nije se tom 



- w - 

jý^to éadítí J jer Vgrl i teda iiÍbu pufli aft Hrvate i koiim Je bilo iftk 
jjj^resUiio bejak bití sa Tarei rvseéíni i^íliOTe Eemlje. I doisto UdM^ie 
Itradanje hrvatsko i sapai^aje od kraijeye strane dokasiye oam te jasao 
pďJjaéak brvatskosa sabora draana polovieom g. 1607., kadno, akoprem I 
Jsda badava, naši sUlisí odpravise svoje poslaníke na Vladislava (hA sto 
i la Mletčane), moleéi ga, da Jim pomôže, dmsčije da ée se predati 
7«r6Íno ili ma komu drogoma. HrraCi dakle oéekiirahn od Maíimilijana 
svakojako bolju badodnost Ľgrí i n toj opasaostí, kô sto nviek, nesloini, 
^Boradose napokon pristáti na dohovore. U tom kraijiea rodi šína i amríe» 
!l*a pospíesi konae ngovom n Beca (19. 9rf. 1Ó06.'), B qjira pretta sváko 
jpeprijateljstTo; stránke si na ismienii povratise predoUvena miesta; a glede 
ipasliedstva Ugri si pridržase svoja pravá, Mažimilgan svoja. Badava potraai 
^ladislav na saboru od 2i. tráv. 1507. , da ran litalisi kmse sinai oni 
j^ače ospregniise njegovn moé kad dočnse, da se s JMažimiliJanom po&da 
ji ti^oe dohovore. U tíh se prepirkah sve to vise osili sama 2apoUína 
l^nka. Kralj napokon osieti pogibelj svoje knde, te sato tajno najprQe 
jlbBovi 8 Mažimilijanom becki agovor šeoidbeni (12. štud» ÍSOT.% i poste 
•Bobitom lístinomy kojo napose iarnéi i hrv.-slav. stalisem, potvrdi stam 
frava i sve ostalo sahtíeve ogarskoga sabera, dade siná si I^ndevita Jedva 
^Ivogodisnjega okruniti na o|^.-hrv. (4, lif, ÍS08.') a pako i na éeski priestol. 
Va onoj listioi, kojo odasla hrv.-slav. kraljevini, nalase se podpisani kao 
Insi bani Ojorgje Kanižki i Ivan Ernnst Čakovacki, vierojatno imenoyani 
ntesto Bota i Misljenovica naklonih Mažimilijann. Ovi ipak pridržase, ako 

i silom, svojn éast 

• 

t U tom se razvi borba medjn Mletéani i Papom Jaliem II. radi 

yamaija, sto so oni oteli bili o Romanji yojevodi Valentínu, naravnomn 

ipan Aleksandra VI. ^ na kóje rimbki dvor nge imao dro^ga pravá osim 

fskroviteljstva (su»erenšivá) , a ipak jih sa se zahtievaše. Republika 

■pisnavaše Rimu sakonita pravá, a ne vise; čega radi Papa, da jn prikloní 

UH svoje izprasne požnde^ nije se stídío protí njoj apotriebiti svíetovna i 

Urovná oraija. Odoiepi ja najprije od Franeezke, pak ovn tajno sdrnži 

Jfii>tí njoj sa carem (Bloi$ ZS, lut. 1404.') y a napokon Vladislavu ponndi 

Jklmacgu, ako i on stupí u taj saves. Da toj opasnosti izbiegnu, Mletéani 

J^ savietu Petra Beríslavica poslanika Vladislavljeva, odpnstíse Papi njekoja 

l^esta, í tako se učiní mir (10, t>eL 1406.'). Do mala pobití Mažimilijan, 

I fr isQera Franeese iz Milana. Zapitá dakle od Mletéana prolaz sa svoju 

|-#oj^u po lýihovu zemljistu pod izlikom, da putuje u Rím na krunitbu. 

i^letčaoí^ saajsd debro, kamo on smiera^ odgovorise, da mu vojske pustiti 

7 



- 98 - 

■emoi^^ a njega 8 pratojom kad hoée. Oar, da jim se osYeti, ponodi Papí 
savei proti MletčaBom. Jolij, gaxeé pogodbe malo príje prisegom posveéeae^ 
prísto, te poéetkom g, 1508. započe rat. Mletôaní^ FraDcezi podpomožem, 
ereéao suibiju Niemce, i mnosa jim miesta otmu. Hedja ovtmi bila sa i 
dva nasa^ Rieka i Trsat. Proti Rieei dodje s galijami Ivan Navagjer, i 
26. svib. 1608. prišili ja na predaja. Ríeeani odpravise odmah svoje poslanike 
a Mletke, da príšera viernost, a Repablika 10. koK.i. g. dade jim pove^ 
njihovih pravá. Podložise se tom prigodom Repnbliki jos Eastav^ Moscenica, 
Crsam, Brsec, Lovran^ Novigrad i Lepoglava^ a vide4 Niemce a Trsata^ 
28. svib. Navagjer iiagna jih i odatle a svoje namiesti. Jedva ban Bot doôo to o 
Trsatu, omah glasníkom potrasi, da ma se vráti, no badava. Te nepogode 
nafnase eara, da s Mletéaoi sklopí primirje (€. lip, ISOSS). Ali Papa nije 
mogao trpiti mletačke sreée, te stade svom dosom nastojatí, da sdniii 
sobom a saves proti Republiki Cara« Franeoae i Španjolce. I to mu sreéoo 
podje sa rokom a Cambrai-u 4. pros. 1508. U toj pogodbi ostavi miesto i 
sa Vladislava^ obeóavajuéi mu^ ako stapi, Dalroacijo. A da s temelja strese 
taj stolietni stožer krséanstva naproti barbarstva, naíme Repablika, jas 
X7. tráv. 1509. svečano ^ prokone. Sada stadoše savesníei složno radítí, 
da saveda i Vladislava u to sramotno kolo. Mletčaní, da odstrane od sebe ta 
doisto najpogibelniju olojo, af^utise odmah na dvor agarski jarve odredjenoga 
poslanika Petra Pasqaaliga. 

Poéetkom ovoga rata bilo je o nasoj semlji dosta Mažimilganovíb 
privrženika, spravnih sato^ da Mletčanom naskode. Valjda su jim i gdjekada 
sto sla pooinili, te veé travnja 1508. tražíla je Republika od Vladislava, da 
kasni nemirnjake za izgled dragoma i prišili, da stete nadoknade. Kralj ja 
rado zadovolji s naredbom na baňa. No Mletčani nigveée se bojaha kneza 
Bernardiaa Frankapana i baňa Andrije Bota; te da jih od eara odstrane, 
odlooise 31. sieč. 1509. uzeti pod novac Bota^ Nihaila šína Bernardinova 
i Ivana Korbavskoga^ namierom, da ée se ovi baoiti na carevu Istra, i tako 
podpomagati vojska udarajaca íz Farlanske. Malo kasnje pridose Botevi 
poslanici u Mletke , kim odgovori vieée 2. ožujka , da je spravno primití 
baňa u služba sa 1000 konja, da ce mu plaóati 400 duk. na miesec sa 
njega i za poglaviee, a 4 duk. za pojedine konjanike, da dodje dakle óin 
prije sa barem 500 koiga, a da mu je prosto kad hoée prebroditi seas^ 
djeou i ímaiqe na njihove otoke. Ivan Korbavski jos ožujka priletí MletcanoBi 
a pomoé, a Bota prímami car, va)jda na vece mito, jer jos 7. srp. Republiki 
naloží kapetanu pomorskoma, da posto se Ivan Tetríko ponudio uhvatití 
Bota, neka ga uhvati i a Mletke odpraví. Ali sve badava ^ dapače Bot i 



lenuurdiio lipija adftríáe oa nletaékii Igtni do Labiaa i Plomiaa, odtjeraáe 
Mletôme ís Trsata I Rieke ^ a Krka se silao frosaha. Da stavi kraj toj 
■eaadaoj Dávali, malo kaáoje dojedri ii Zadra « Krk sa njekolíko fal^a 
Aagel Trevisan, pomorski yodja. Ovíg ni^príje po tajnika potočí se baňa 
radi počinjeaa aasílja. Bot isgrdi (aJBÍka, i aaprieti mu se, da de i a 
lapríeda do ala boga, gdjegod bude mo^ao, Mletôanom skodití. Na to 
TrerisaB aamoH dopost od vieéa Senj predobiti na raéaa krnne ngar.-hnr., 
poBto se jos tada nalasio Bot u svadji sa YladíslaTODi. Na ta viest teiko 
8e poplaší ban, te omah odpraví poslanike a Mletko, da ga ma kako 
opravdivo. Tada se síIdo bojala Repoblíka Vladislavljevíh dogovaraoja sa 
Mrem, a bade as to isviesdena, da se jadranskomo mora pribliiigo franeeske 
í spaojolske salije. Čega radi nalosi Trevísana (9. kolovo»a)j da se okaní 
Bota i Se^ja (1) i da pohiti s brodov! u Dalmaciju na obrana onih miesta. 
ili malo kaaoje, napriedojaéi sredno orožja eareva a Istri, opet sapovíedí 
Trevísana, da se pri mäkne k oniro obalam i |»omože aspre^nuti neprijatelja. 
Trevidan dojedri odmah o Omisalj, i skapiv sve sile, 2. list sa rana krene 
aa Rieka. Rieeani ^ prímíse pod silovitim fromom topova^ no Trevisan, 
kkreav njento vojsko, odari na jaris, i na krstko ga predobi. Rieka bje 
tada tako smasana, da je sam Trevisan mogao písati 5. list o Mletke: 
tt mai per íui non se dirra, qua eono Piume, ma qua f ono Finme (3). 
U to isto doba oko 1000 konjanika Torskíli provali o Hrvatska , počínív 
BBogo stete, navlastito na Frankapanskih semljah. 



(1) AH Ug predlog Trevísanov o Senju nije joj toliko mrsak bio, kft íto bi se iinilo, 
jer dva núeaeca kaánje, naime 9. list 1900., u naputku avoga poslanika Petra Pasqualiga 
aalagala mu je i to, da reče Uýno Vladislavu : voitndo Ui reaquUtar et in frittina potesta 
niiger la elta de Segna, ehe per tvrannide vien oceupata da Both andreat inimico et 
nMU de la Maetta ttta, tu offerischi noiíro nomine I armata noitra maritima ala 
€xpedUione predieta per queUo tempo ehe apparera a S. Maetta. (V. Sec. Com. Rog. per 

(S) V. obáirni moj nacrt o razorenju Rieke u i%viestju o k. Vliem Gimnazgu u Rieei 
koDcem godine školské I864/5. Ovdje cu dodatí, ito o tom piie Jer. Priuli suvriemenik a 
STojih lietopisih (rukopis u Marciani. H. s. 1!23.) : Adi 7 detto (listopada i509.) U Capitan 
General (Angj. Trivisan) ecrive, ehe per divertire i Tedetthi da maggiori progretii haveva 
itmato opportuno di ebareare le sne genti e eiurtne a marina aiľimpreaa di Fiume, ehe 
wtiíagU, V haveva reso in tuo potere. Li GaUotti al tuo eolito, eosi commesH dal suo 
tonaniante, saeeheggiarono ttuto U luogoeterritorio, abhruggiando, et incenerindo il tutto, 
*M pretervarono aUriprigioni, ehe <tueUi da<tuali potevano havere una groeHsHma taglia, 
^ äel loro poitibile, per altro havevarji ueeieo eino U fanciuUi in euna, deturpate le 
^ne, ttuprate le vergini, rubbate le Chiete, e tutte le eou eacre, talmente ehe in quel 
Huvo non vi restd ne meno una piccola festuca da rubbare. Che spiaeqne attai alla Pieta 
P«Mica, ehe non ama commettersi taU devattatumi etuccitioni, ne tacrilegij. E 'I Capitano 



Medy«tíin savesniei^ a sto mi eve to vike etiftlutii Mlletcftne, tak« 
dft OTÍiD ne osia drn^ na kopnú osím Trevisa, sve to veéim naporoni 
nastojaha oko VladÍBlaya^ da Jim navíesti rat AH na badimskom dvora 
jako 80 60 caiuímalí la Mletoane atožrnik Bakaô, koi je tada kraljem vladao, 
falatín Perényi, i joi njekoji drogí velmožo. Bilo Je istina sakljnéeno o 
Bgarskom saboro, da se digne vojska na Mletéane^ ako ne povrate Dalntegi) 
juslíed óega Vladisláv naredí is Praga, da se sa to éino príprave (1); ali 
opet malo kasnje do4je ta strar pred ostrogonski sabor^ gdje sa sastapaBÍ 
bili í brv.-slav. staltši po svojíh povierenioihy i osta bes konaônoga ríeBeBjo. 
Mletôaní sa sňali po Bakaoa, da ée sva ta sromoTÍna u bah ndariti radi 
nesloge mei^asobne ngsrskíh i hrvatskth velmoža, í sto nestaje oovoa • 
kralja. A da se to stanje prodoži, nísa doisto stedili n daroYih i mitíb na 
badínekom dvora; a i samoma poslaniku krajová ísroôise 14. vei. 1510l 
do 36.000 dak. a dragooienostih i u sakna na raoan obiénoga danks, 
poronožena sada sa 6000 dak. (19. Iťf . ÍÓÍC), Bakaéa sa pako njegovslí 
B otim aairlaetito, da de sva sredstva apotrebiti na to, da postane Papoa. 
I M*eda po Dalmaeíjo! jer da je tada prešla pod ogar.-hrv. krona, bila H 
bes dvojbe do mala, kô sto jožna hrvatoka^ í ona pala a tarske saks^ 
Samo Mletčani, jer jos dosta sílni na mora, mogose ja a to doba spasii 
od barbarstva, i doisto ja spasise. Kros to videéi Nletčani, da njihove 
aottvanje od konačne propasti visi o samom Papi, kóma bi, kad bi ga 
namirili, lasno bilo saves rasvr^ati, stadose, da ga na mir priveda; ste 
jim podje sreóno sa rokom 24. vel. 1510. Tim odmah jamačoo odahnaše, 
to do mala opet se boj na sreéa obráti na njíhova strana. 

U Hrvatskoj napriedovaha neprijateljski stopati sa Mletéani ban Bot| 
Bernardín Frankapan, a navlastito sin i^egov Krsto, jedan od najbo^fli 



General rťhebbe nota topra tma coti crudele permitHone. Tutti quei pošH convieini f0 
qtiesta sanguinosa depredatione H posero in fúga, et in grandissimo tpavento. A ^ 
spominje iztragu, ito se kaánje povela radi drugih gtvari proti Trivisanu, piáe i to (vdjačt 
1510.): ma ľuUima oppotUUme delľAvogador fuassai grande: chceraditantaitreUgiotiU 
et imprudenu crudetíä, ehe haveva potlo a tacco e ruvinate Quete e Tempij con tosti 
sacrileggi a Piume. 

{i) Pasqualigo 35. ve^jace 1510. ix Zagreba izviesti svoje gra^j^ne, da Je kr^j dii 
naiog, da se pozovu na sabor sada i tuti H tignori de Croatia et Stíiiavonia, mandandek 
U *íte lettere, ehe in efílcaee forma di quAiUí matéria a dascuno de loro havea ecripto, c 
aUigate a qwtte de Ha citä haver mandáto; da se je to sada obistinilo, et iudieio meo < 
ateai importanre, perché, come per diele nottre de XI. U significaetemo, non era eonn4 
in le diele de Hungaria chiamar U Signori de Croatia ^ et questa novita non po esser, a 
non, perché in quetta diéta te ha ad Iractar I impreea eontra turehi et I i$Urar ne lattf 
delt aUri principi coniuraii. 



~ toi - 

etRvíh Todja. Zato gi RepaMíka tražila naklooiti ostole tuAe veloMŽe, 
nij^a oanieroiBy da fo ovi h lategne one a qjiliove p*aDiee. Privolí daklo 
p» gavíeta Pasqimllf ova potiguéem a Bodim na poande Ferenea Beríslaviéa 
kani Jajačkoga prímiti ga u svoju alaiba sa deset drogíh velmoža (oaíma 
•U kna Jigaéka, dva brata Jaaíéa, dva krata Matrika^ Nikola Zriojskoga, 
Nik«li Svetaékoga, kneia blaf^jako^, kaesa Kadra^ i vojevoda Isnoikovoa) 
i 1500 konjaBÍka^ te prvím obeda nkopao 300 dok. sa miosee, a 4 dok. sa 
Bvakoga kofgaaika. U ta svrha posla 18. sieô. 1510. Alviža Badaera a Rab, 
di ti 8 opvBOModníkoiii Fereneovím atanaéi dotiéno pocodbo. Zato a^e h 
■Imalo ôodítí, sto Bot, kad početkom fodíne 1510. skopi državaí sabor a 
Otočea, ae nadje n ajem podpore svojoj asoiierí^ naime adariti na Dalmacija. 
liesreéDO a ístíno bíase ondasnje stanje n nasoj aemlji! Velmože medjv 
Mbom savadjení; jedni aa eara, jedaí sa Mletéaoe, a i o tom Dostaloi^ 
Hjedan sa svcj milí zavíčaj, akoprem cesto streseaí trepetom kletog 
éMBasína robeéega po semljíj pod upravom pako éovieka^ koga Je í san kral) 
sattno pravím bantovDÍkom. Istí su aeredi tada savladalí bili i prínorjeni 
krntskím. Bakarskí sapovíedDÍk srpoja 1510. dopnada Kréabom pod svojo 
neni^ da slobodno dodja na sajam^ al í h ipak dade sve aloviti í u tanaíea 
b«ití, pod íslíkom^ da sa vierí pomanjkali. No Kroani snali s« ma so do 
■•la pošteao oavetitL 

Akoprem se Papa smirío biase sa Mletéani, te nastojao, da Ugri i 
Hrratí s ajími mirajn^ zato ipak ne presta rat. Mažimilíjaa i Ljndevit XII., 
*teovív Bloís-ki SAves, nastave ga sada i proti samomu Papi, kao mletačkoma 
Mvesnikii. Trasio je Mažímíiijan dí^utí i Torke proti Repnbliki, no badava ; 
vvi 811 draalí sa Mletéane, te í dopuséali Jim, da i po torskih krajovih 
v«itke pobiraja i hrana kopaja. Sad Papa, smaéen s tíh sloóestih primiera^ 
frími se napokon maževno, da staví kraj o voj borbi toli opasnoj sa krséanstvo. 
Kiiprije se obráti na Vladislava (koL ÍStí,'), i po svom poslanika Ivana 
fttafliiéo Trogiranian návode ga akinuti svaki ugovor í dogovor sa earem 
'obeóati^ da de stopiti a saves sa Mletôaní. Toga radi Vladisláv, obnoviv 
fnairje sa Tnrci^ sklopí u njem i Repablika {rujna ÍÓIIJ), Zatlm pästi 
K Papa a dogovore í sa carem , koi , videdi jasno , da se bojna sreda ved 
^eée Ba strana mletaoka^ privolí napokon na priroíije, kóje se otanaéi 
*' travBJa 1512. 

Pocetkom rajoa 1511. umrie o Senjo ban Andríja Bot od Bajne^ a 
^Qda iste godine í drug ma Marko Horvat Misljenovíé. Vladisláv biasc 
Jttio Bota kao nevíerna svake časti i imanja u zemijí i miesto njega 
iHiiaieoovao banom Gjorgja od Kaniže, ali malo prije smrtí opet gu primío 



- 109 - 

biaie o milost. Umah po smrtí Andrijínoj Ivan Korbavski í Bernardio 
Prankapan po poslaoicih i^avise kralja^ da ako jíh bea odvlake ne pomôže, 
dnigo j im ne oataje nego de aeeordarse per mevo dei Voyvoda de la 
Boeeinu ei eapitutar enm ei Signor Tureo per faree suo eubditi et 
trikutarij (PaeqnaL Búda 90, oti, ISÍľ). Kralj jim obeéa pomoé, i valjana 
roaža aa baňa. I Quta Je potríeba bila barem njeato reda sta vití n nasík 
aemlljah. Govorkalo ae yeé odavna, da ée uprav i sam kralj saéí a ove 
strane ; a to po Pasqualíga (SI. oiujka lóíO, im Zagrehay, eiiam per 
proveder eum In presentia eua a molti desordeni ei bUogni de queeto 
Regno, nel qual mat é štata dapoy ehe Ihave la eorona, Tražío sada 
banská east Ivan Kapolja, vojevoda erdeyskí, sa syoga brata Gjorgja; alí 
ga Vladisláv odbí^ i povieri ja Palatína Mirka Perényi-Oy oprav aato, da 
tím astavi tiek yladohlepnim težnjam Zapoije, koí si je sa adatbom svoje 
sestre Barbara za Sigmonda kralja Poijskoga brata Vladislavljeya , sve to 
▼edi agled dobivao o kra^eyini. Perényi dogo je oklevao prímití to dostojanstvo^ 
tada odveé težko i stetno. Dne 26. tráv. 1612. Republika po svom poslaaikii 
Pasqaaliga naradova ma se, sto je napokon prijeo banská čast Príje 
odlaska, dobi Mirko nalog od badimskoga vieda, da dobro pregleda xem^B, 
i rasvidi^ ito joj treba sa ovrsta obraoo^ i da marijivo ascava sporasamljenje 
i príjateljstvo sa Mletčani. Hrvati^ neprestane uznemirivani od kleta sasieda^ 
veselo izóekivaha i^egov dolac, do eamoga Bernardína Fraokapana^ koí ga 
još onda, kada se uztmeavao, natkao^ da se príhvati stolice banské^ a da 
de £a bez dvojbe svi velmože naši rado entí i liepo pomodi. Perényi, dosav 
o Hrvatsko^ niyprije namiesti sa podbana Ivana Korbavskoga, zatim se 
pästí u dogovore s Anom, adovom Botovom, koja si je dávala ovaj našlo v: 
AntM de Zaehi Capitania di Segna ei baroneeea delli Regni di DalnuUia, 
Crovaiia ei Sehiavonia (Miehiel), neka mu izročí miesta spadiguóa na 
banovina. Ana aehtie na to prívoliti> zahtíevajué^ da joj príje izplati 
16.000 dok., sto je kralj dožan bio njezinu muža. Perényi a to trasio si 
pribavití naklonost mletaéke vláde, da ma tim lašnje bude banovina n re<l 
metnutí. Imao je sa sobom 3ft00 konjanika i 600 pjesaka^ a hrvatski velmoai 
k tomu dodase do 8000 svojih vojaka. Iz Zagreba posla mieseea n]gni 
600 konjanika u Bosna, da vide^ sto se tamo radi> a glavnom silom kreni 
k Seigu^ da otme i to miesto iz ruku Botove udove. Ova^ čim doču^ di 
se je na pat stavio/ uzpreda, te odmah mu posla Ijode na sasriet, da mi 
ponude mir. Ban prista^ i primiv Bihač i jos njekoja miesta, vráti se i 
Zagreb. Ta ga posietise naši velmože nadom> da de se on napokon^ k( 
sto je tvrdio^ odvaino latití nutrqjeg porcdka i priosvojenja izgubljeníl 



~ 103 - 

miestu^ ftli 86 jako preT»rise. Bio Je tada i glas probio, da de adaríti na 
Mmaeija, ili aa Krk, jer se Je Frankapana tiesne drsao; éega radí Mletéaoi 
tano sa odprav ^ali dosta saage, i naredjívali, da ee dobro paši na baaove 
Btopaje. Ali Mirko koneem godiae, predav saaUyn Ivana Korbavskoma, 
vratí se a Ugarskn. Tím opet nesloga savlada Benljom aa ave to veda 
propast Daše milé i ved dosta oesredne domovine. 

Golemo stradanje Republike mietačke a ovom rata, i glasovi is 
U^rske amo tamo raaneseni, da se Vladisláv sa earem i Franoaakoro draii 
i Dalroaeija si priosvojiti namierava, raanietise medjutim o gradih prímorskih 
Stano vniká, odavna stojedih pod železnim eapetoro mletaôkoga láva, aapretana 
al ne atrnata želja, opet se povratiti pod blago okriije n^ar.-hrv. krane. 
Oni su imali svoje aastopoike pri badimskom dvora a Petra Berislavida 
Trogiranina, tsda predstojníka Stolnobiogradskoga a poslie hrvatskoi^ baňa, 
i o Simana Divnida Zadraniaa, biskapa Modroskoga, kóji sa Jako nastojalí, 
da se čim prije odarí na Dalmacijo, obedajad Vladislava, da de se Dalmatineí, 
i pomocja njíhove rodbine, koja se je pono šírila po prímorskih fradovih. 
Ba prTÍ blíesk igegova orasja baoiti a naračaj svoje brade. To^a radí 
poslaník Slletački a Badima P. Pasqaalígo joé 17. srp. 1510. oporoena 
Repablika, da paži dobro na Petrove rodjake i da providi po potriebi. A da 
se je kralj tada doisto jako asdao a samé Dalmatince, to nam sviedoci 
isti poslaník, koi sedam dana kasiýe dodá, da Ugrí drže sa stalno, ehe 
%9n%€ndo de H ogni pieol quaniiia de jfente, dešuhito quetti populi U 
úfľirano U parte, et H fortartmo le ehiave, Savietovase dakle svoja 
▼lado, a voler eavar da fueUe terre per un poeho di tempo, et 
freeertim da Zora, Traku et SiHnieo tutti quelli, ehe son mai eontenti 
over suepecti, tanto videlieetj ehe pasei sta fúria, eum metter dentro 
delle terre qualehe preeidio. Ti dopisi i gradjanski nemiri, kojí se oprav 
tada počeše bodíti a tíh fradovih borbami medja plemstyom i počanstvom 
(ivib. u Hvaru, tip. u Cresu, srp. u Trogiru, kot, u Sibeniku i td.), 
na^eraše Mletčane, da si to cvrs^e osieguraja svoja posíedovanja a Dalmaoíjí. 
Dne dakle 21. osaj. 1511. bje najprije a víedu odluceno odpraviti a naše 
strane toliko snage, sto bi se ospiesno opríetí moglo ati ineonvenienti 
fotriano eequir dala eublevation deti antedicti populi; a posto se nsprkos 
tomu neredi pomnažaha, 13. raj. i. g. bje a istom vieda odredjeno, da se 
odabere obdi providur za Dalmaeíjo í bez odvlake posa^Je tamo s dovoljnom 
vojenom pratojom, i to per dar euor et animo a quelli nostri fideliesimi 
Dalmatini, et disturbar etiam qualehe pensiero de aleuni tristi de /ť, 
et tenerli in terrore, i da se naredi knesovom u onih gradovíh, da si od 
galija, kóje se tada vradaha iz istoka, pridrze koliko jim treba. 



- 104 - 

SebastMn J«tmiaDÍ^ odabran iiml« kaiiije be providnra, sto prv 
svib. 1613. n Istre prod]e n Krk. Tu se bía&e jos míeseoa travoja pebiiiii« 
národ pod Matíjom Prkovini^ traieé la exention deUm eolta et delli doni, 
et H 4 9oldi dMi qumria del vín, ehe H pa^a per la intraia de queUi 
vtnť, ehe nanno fuora de I ieola, et del meno etar de I ogie. U sto so 
ov^e bavio Justiníani, da kaaní poglavice te smatnje, dobi TÍest ís Zadra, 
eeeer aeguUo gran eeandali, Pospiesi daklo do Zadra, te prognav dva 
pooanina^ éetirí baoi n veroge i apati u Mletke sa vieée od X s preporokooi, 
da atamniči jos dva droga Zadrantna, tamo se tada deseóa kao po^a 
poslaníka. Is Zadra Jastiníani 27. srp. odjedri put Síbeníka, odknd Jos 
pros. 1510. pak prognao bíase ía grada njekoliko plemiéa, a roj. 1511. 
opet nstao te joi lýekoje dmge na bíeg natjerao i ajihova dobra poplienío, 
a os to 9 eihi legee ae magieiratus eonstituerat, Dosav tamo, posatvara 
vráta gradska, da laéoje ohvati kolovodje tog^a prevrata. Niti se asta vi 
pred vratmi manastira i erkava, eum ecelesia^ po njem^ nunquam lese 
majeetaHs reos tuiaia $it, OJorgja Pokíéa, náčelníka te nabune, preobaoona 
u ženské svite, istrgne \z manastira Sv. Klare; te strpav tako golemn kito 
najngledngih počana u galíje, njesto obiesi a njesto na veslo odsúdi^ pa 
na javnoin trgu nagovori národ, da mn eto vraéa ožadjenl mir, sloboda i 
imanja, sve do sada n razbojniôkih ruka bivse^ a da je spravan primati 
túžbe proti knesu i plemstvu, i krívoe, bili ma koji^ prímierno k&sníti. 
Pohite gradjani^ da mu se tuže; no tada mu se nije éekati dalo, í ode pitt 
Hvara. Kasnje nije ipak mogao, da ne toži vieéu onoga knesa Iv. Pr. Miana 
i s toga^ sto je smaknuo bio njekoga Bíbeničanina per eaxon di eerfm 
monaeha, eon la quale uaava et malo modo. Poviest knesova mletaékih 
Q Dalmaoiji pruža nam žalibože ne malo takvíh i jos gorih primjera. 

AU u Hvaru čekase Justiniana jos liepsa prilíka, da jasnie izkaže 
Bvu svoju mržnju plemičku proti ni^emu stalisa. Tím dohom opoj en, cím 
onamo dopre, veé mu se činilo vidietí, kô sto nam sam povieda u písma 
od 3. kol., tuiti gli ineulani esser dispoeti alla ruina de queeti nobili, et 
piú preeto voler esser Judieati eome rebélii et inimici delia illustriseitna 
Signoria nostra^ ehe voler far alcuna coasa centra la sua disposiiione, 
ne volerse contenlar delia sua eonditione, Sve puká laz, posto malo 
dana prije Ante Lippomano, knes hvarski, isviesti u Mletke^ eome erano 
cesse queUe diferentie tra nohili e populari, et assa quietaie, AU 
treba ov^jo malko se natrag obraniti, da nam jasnije bude Justiniaaovo 
postup anj e. 



- 106 - 

Foklem núi prínioraki gnJovi asIM VkJiglavQeve prodi^e (1499.') 
pre4oM stalao a hidj« ekiast, ov« se odmah prÍRii pestipno pretvarati jai 
padaata demokratickí ustav ajihov « avoj atro^ aristokratickí, sie^arajiié 
■ isto doba te svoje namjere nastaajivaDjeiii stranjskik porodíoa a naše 
aeailje. fHm se do mala o ajih prokadi earavno siloa f^djanska bdrka 
nedja plemstvom i pacanstvom, koja aíje prestala tja do nJesiDO propasti 
(iSOrj). U Hvaru se je valjda éestje nego íoadje ta borba poDav^ala, jer 
ta se vise stranjskosa smetlista avoklo bilo a plemstvo radi obíčajna 
prístajanja mletačkíh galija. Za Vladislava obiest plemstva na hvarskom 
otoko bíase jako osílila. Nemo^aéi je vise trpiti, poôetkom g. 1610. njekojí 
poglavíti gradjani a Novom Hvaru, kim su na glavi bili Matija Lukanid^ 
kanonik bvarski, i Toma Bevilaqaa, tajno se arotise proti plemstvu, i a 
sastanka držanom n kaéi Tomiooj 6. vel. 1510. prisegose na križ baš na 
BÍdn víseéi poraa i sator svim tmtovom plemíékim. Kad eto čas kašnje, 
pokle se raaidose^ velikí m ôodom proplaka kríž. Tim se oni sabnne, te se 
tóga posla za sada ostave. AH pravi osroci obéeg nezadovoijstva jos so 
sve isti ostajali; čega radí i manje nasilje od strane plemstva moglo je a 
éas proasrokovatí golem rasap. A to se dogodi 23. svibnja. Pet dana 
kasoje Aleksandr Viaro knez trogirski isviesti Repoblika dil easo seguito 
u Liesna per K nohiii eontra U populari, ei terive sopra di eib; et la 
etmsm e fMroeessa, perehe U noMi hanno voluto Mforvar e violar una 
pmfm pofulare, U Starom Hvaru, gdje sest plemiéa htjede očinití to gadno 
■asiije, sapoče bona; a valjda sto je djevojka bila rodom ís Vrbovské, 
ttplamti námah jos žesée n Vrbovskej, gdje se malo kasnje ataloží, posto 
u ondiešqjí plemiéí prisegom obvesoŔe na pogodbu^ kojom nižemu stalísa 
dosvoliše njekoja gradjanska pravá. Sad stadose bnntovnici, da prlsile i 
plemiée, kojí sa tada stanovali u Novom Hvaru ^ na tu pogodbu. Pohitiáe 
dakle 2000 na broju do grada, gdje jim do mala podje sa rnkom o kneževoj 
polaci príkloniti i tamosige plemstvo na to, naime : ehe al Consejo inirasse 
noétVť e fopulari, e ehe U nobili foeaero sotioposii ale angarie insieme 
een el populo. Oni, kojí se nehfjese podvréí toj pogodbí, pobjegose na 
Brač i na Korčulo, od kojíh pako njekí odletíse n Mletke tužit se. 

Doéay Mletčani od Ant Lippomana, knesa hvarskoga, ito se oadje 
dogodilo bjese ne bes krivnje plemstva, i príčov satím túžbe plemičkih i 
obrana pučkih nadoslih poslanika, 25. líp. odlučise, da se odpraví n Hvar 
jedan Provídur prúdenie et pratiehoj per la eauea predieta aolamente^ 
ptal vadi eum auctorUa de Sinico na troskove hvarskih plemiéa, a 
10. kol. podíelise mu dotični napotak. Bje dakle taj posao povíeren Ivana 



Nftvtgjern, koi mieseca roJD* prodje n Hvar, da povede istrai^a. Nayagjer 
na krátko ovrái jo i oputí na vieée desetoríee u Mletke, kóje ma malo 
kaonje naloii, da qjekoje od okríyljenika poiovo na sad i prinienio k«B% 
a da ostalo pomirí s plemstvom* Tim so imova poyrati mír na otokn, te 
Navaijer koncern avíknja odpvtí se o istok kao Sindik la one strane, te nw 
nyo bilo doata fríemena, da ovrsí prímy ene gledo okrívyeníka nalo|;e. 

Medjutim badoé se jaôe javili gradjaoski nemirí po dalmatínskík 
gradovih, odasla Repablíka u Dalmacijn Sebastiana Jastiniana s nalogom^ 
da ja svestrano utaloži. Sebastian, ovrsiv, kô sto je ozgo rečeno^ svoje po- 

v 

slove u Krko, Zadru í bibenika, stade sada, da sa svom naglošéa arístokraticke 
svoje nirŽDJe proti nižema stalisa okonca i zadaéa Navagjerova u Hvam^ 
akopreín ga nadje sasvím mirna. Stupiv na hvarski otok a dražbí njekojih 
oudiesnjih plemiéa i jaké vojničke ôete^ proglasom pozva odmah pred svoj 
sad do 40 pocana, nominati rei per domino Zuam Navajer in parief 
et parte eonosciuH per tne naíme po plemicih, kojí sa s njím bili^ želJDih 
igihove krvi. Dne 24. kol. 1512. dodjose sbílja proglaseoíoí a Noví Hvar, 
no az pratnja oagomilata národa, na sastanak, gdje ma se ipak izza dogog^a 
dogovaranja nehtjese predati^ znajoci ga od plemstva podmicena. Sad stade 
Jastíníani silom si stecí ono, sto nije mogao na mirne. Dne 28. kol. akrea 
svoje četníke na galíje i prodje na Bol, gdje se skopíla bješe na njegovn 
zapovied jaká sila dalmatinaca^ izmedjn kih 100 Trogirana pod P. A, 
Cipčiéem, 200 Bračana í 400 Poijíčana. Jediní Splietóaní odrekose ma 
svoje desnice, dapače, kad onamo príde viest o tom ad oreechio ad aleuni 
eapi del populo, qual eoncitato da loro, conclamavit ad arma dicendo: 
earne, carne, tagliamo a pettii »entUhomeni ; et questo, rieči sa sama 
Jastiniana, per evitar questi Lesignani. Iz Bola pozva Vrbovljane, da ma 
amah izrače proglasenike^ drugcije da ce s njimi postapati kao s iznevierniei. 
Ne primiv odgovora^ zorom prebrodí vojska na 70 ladja í dvíe galíje, i 
ndari na Vrbovská s vise strana, ali ja nadje bez živa dúha. Vrbovljani, 
skapiv sto sa sobom ponieti mogli, bíahn se na Gvozd povaklí, i ondje se 
čvrsto atvrdili. Varos bade najprije svestrano popljenjena, a zatím vedím 
dielom od hvarskíh plemióa za osveta popaljena, Sam Justíniani spovieda 
i to: ab ede 9aera non abstinuerunt manus; naute arcam^ ubi sacrorum 
vaša saerique amictus reposita fuerunt, sustulemni. Tom pobiedon 
nadut, pohiti Jastiniani u Spliet, i posto ahvati on^e i n tamnica baoi 
éetirí bnntovnika, svrati se prieko noói n Starí Hvar, vicum Fariensem 
celeberimum. 



- IW — 

Preplašeni Starogndjaiii s vi^ovIJASske aeigode^ prímlfie bei odviatie 
starljene j im a viete: Senatnm Venetnm fide eoiere inie^ra, magUtrtMuš 
parere, arma in noiiieM 9U9eepta defonere eaque iiiffif««m in €&» 
tumere nisi laeessitos, auetores ši prineipes eiviiium diseorditMrum 
trmis atque odio frosequi. Dne 5. rojna aa tom temelju bje napokoa 
vtanaéen mir medjo pačanstvom i plemstvom u stolnoj erkvi Novota Hvara^ 
gdje liskap^ diéte aieune farole in tehiavo ad exortationem de tal fuee, 
iipieva svecano misa Daha 8v. Pokusa eada iznova JuBtioíaní, da oloyi 
proglaBeníke^ te jih naskočí a Jelsi^ no oní ga pod Matijom Ivanícem 
Jiepo dočekaée, potokose í na bíeg prísilíse. Video dakle, da fiilom nemôže 
BÍéta, stade se s njímí dogovaratí na mirne, te oní napokon pristadoae na 
to, da ce proéi a Mletke pod avietom, non ester o/feei ne in hiu>er ne 
in fereona y ne danati ad earceres, Jostinianí , proti komu se veé tada 
dizala golema tažba a Mletcih radí našil noga postopanja^ savietovase viede 
Desetoríce, da j im to doavoli^ perche quesio $ara eausa de salvar queeša 
ixoU, et šedar ogni tumuUo. 

Alí se tím ne odmaknase praví asrocí ote nabane. Plemidi hvarski 
▼ídeé^ da jih vláda bráni ^ i njihova nasílja povlaidoje^ do mala stadoáe 
opet ^erati starím putem, í Jes bíesnije gnjesti puk. Ovaj, ovlas^en po 
gomavedeoíh nvietih^ onda samo kad ma uvríede sasiekose a živo, opet 
l.koL1514. skoei na oražje, voleé sasvím propastí, negoli vise plasíti kao 
rob pod kletiro jarmom groba nasilstva. Visko Malípiero^ doaav me^jvtim 
v Novi Hvar^ da varne vladati onom tvrdjavieom, jos 8. kol. javi Repnbliki^ 
da se je ta nová buna prípetila, perehe quesii nobeii havia foto ftan 
MMftt ai popola con eformar done e altro, ita ehe non volse piu eofprir 
Uada imtolentia, Počani, 6000 na broja, obeiedose grád, i sedmoga dana 
BÍlom ^ osese, posiekav do 24 plemida^ stedeé ipak njihova ímanja. 
Njekoji od plemíóa, kojí se tada bjegom spasise a pobližnja miesta, osvetom 
rupaljeni, amah pohitise a Mletke, da táže puôanstvo Tieéo Desetorioe, 
% ovo naloží Víska Capello , da bea odvlake s sf^lijami proi^e o Hvar i 
kaiBÍ krivee sto strožije môže. Akoprem se medjatim biase ponovio mir 
M otoka medja pocani i ostavšími plemiéí, nístanemanje Capello, dosav 
16. roj. a Novi Hvar sa 15 ^líja, amah se prími svoga posla i sapoée 
nnistenjem švih hvarskih í viákíh ladja. Poeetkom lístopada izkrea a Starí 
Hvar do 1500 vojaka, no ovi se ne osmielise adariti na Gvosd, s^je se 
naši biahu jako utvrdili. Podje ma ipak aa rokom njekolíko buntovnika 
vlovítí, te 16. i. m. obiesi 20 njíh na lantíni svoje galije, sestoriei dade 
odsieci po jedno roka í po jedno oko izkopati, a četvorici samo po jedno 



- 1« - 

oko, 4 vo pAo profao íi Dalmofiije. Don poolíe Moli|iiero íoTÍesti o ton 
ovojo vlodu, dodi^oé ipok: vorim sššér štm afiek&H 10 nobeii, ad kmoer 
ttstodéto qneUe eo9e, o to, Jor hanno ma caminmiato a minanuír et veUŕ 
meier ardine mi Uola^ ito veé dooto kaio, %iie je oprav krívaj a kik, 
» koko 80 Mletoani praviou otovali i díelilí. 

HedjaUm Papa pohití, da sniirí Mletcaoe sa earem; ali nehtjeé ooÍ 
primiti JuHjeve predlohe, o voj jih sapustí i oklono k oara. U toj opasnostf 
Repoblíkíy Q ito je prestajalo primirje, sreóno podje za rokoni obnovíti 
oaves sa PraDoeskom kranom (BloU. 23. okuj. ÍÓ1S.'). Veselo sa sada 
Nletčaní otímali čaro svoja miesta , ali po Novarskoj bitki (6, iip.') opet 
80 mooga iisobílí. Najvise jtm je hodío o Furianskoj Krsto FraDkapao, 
810 Beroardínov, glava Mažímilijanove sile oa toj stráni. Mletčaoí ga 
napokoo potokose kod Gradiske i ohvatíse (5. lip. 151i.'). Otac je a toiÉ 
pomagao síno o Istri, radí sta mletački brodoví, da ga koéi odvrate, 
udanie na Bakar i poplieníse ga (6^ /tf.). Ead pako doéo Beroardío 
sinovljo nesreéo, prívoli oa mir (30. koĽ), oadom va^jda^ da ce si sioá 
tako las^je sožaigstva izbaviti. Ali sve badava. Lav mletački dobro jo 
posoavao silu hrvatskoga omaja! 

Travnja 1612. ospeo so biase oa torski príestol Selím I. Sad Tard 
booanski iz viie strana odare na naše oemlje. U Besní osvoje Srebreník; 
m Hrvatskoj pako jos g. 1521. Blagaj, a lipnja slíedeée Savzino (CaOn), 
Noéak, 8inj i Vir. Zahman jorisajo na Klis i na Modroá; dva pota 
obsíodajo ákradin sa 20.000 vojsko, no tu so svestrano odbijenL Mleteane so 
iada stedili, akoprem 15. srp. 1513. knez Šibenički odlocno odbi njihove 
sahtievQ, po Krki se protisnnti s brodovi do Škradina, pogodiv jim samo, 
dignoti svojo v<jake iz Vrlike^ s4je uslíed molbe knínske oblasti baoio 
biase mlotačku posadá. U tom metežo Vladisláv^ neznajuó kako ai pomoéi, 
pokosa prívestí Turke na primirje^ a u isto doba zaprosi pomoc od Pape Í 
od Mleteana. Jako podupirase tada i^egovo molbe u Rimo Bernard Zano, 
nadbiskup splietski, i Šime Kožiéic^ biskup modroski, krvavom bojom 
opis^Jod o siedoicah Lateranenskoga sabora jadno stanje jog^slavjanskih 
krséana i crkve^ i nastojed, da se jednom digne sveobdi križoboj proti onej 
dooovnoj i tíelesnoj gobi. Medjatim miesto bolujuéeg Perényi-a primi 
kormilo naše zemijo Petar Berislavié^ Vesprímski biskup. Trebalo jo tada 
najvise banoviní junácke mlsioe, da stavi poredak i pravicu oživi, sve Jnr 
dávna poremedeao po samovolji vedega plemstva, i da g^anice navlastilo 
sto bolje osiegora. I nadje ju u Petra. Kad doču ovíg^ ^^ ^^ Turoí ndarílf 
medjo Unom i Knpom^ pa na grád BHiýn nedaleko od Petnije, umah skoci 



- lOi - 

■a M^e í kod Blhíje mstíid jih porai i (17. koL ÍStS.^, do 8000 ÍMieéo 
ili SBsasnji (F. fiScn. «ŕr. 404.^, Kooeen Teljaée 1514. ^fratise m Tartl 
M 20.000 pod Kniii, varos ma popalwe, alí |^d« oenBese, nego pod njim 
MlayíiBO 600 tíeiesinA. 

Papa Lav X.« oajné težke jade a^arale Irane, odredi, da se dígne 
kruoboj oa Torke. Sato Joi orpiija 1513. naimenova stoirnika Bakača 
tvojim pobo6DÍm poklisarom o istoko, a listom tieiio je Vladislava, da čím 
le rairedrí poHtieko staqje na sapadu^ a navlastíto a Italijí, neée ni easa 
pistiti prítedi ma na pomoé, sto boije bode mogao. Vrativ se kol. 1513. 
Bakač ís Ríma príeko Jakina i Senja na mletačkoj gt^íii, kamo posao bjese 
jas prošaste godíne^ da sadíelaje na Lateraneoskom sabora, prívoljenjem 
knljeva savieta proglasi odmah papina pečatníco o križoboju^ i naimenova 
i«je?odom križarske yojske Jará Dóža ís Erdelja. Sad poče vrvíti a 
yestanske tábore, gdje so imala sastati sva sila, reliko množtvo seljaka 
tt 8TÍh krajeva o^reke semlje. Kad eto , a sto se ovi spravljaja , da ée 
nTiirke, iznenada kralj s njími ačin% prímiije. To i ísf^redno nesnosno 
fOBasanje plemstva tada i prye tako ti rasjarí krstase, da sada miesto se 
Witi na Tnrke, svom silom se oborise na domade neprijatelje, mnogo jih 
iníekose, a imanja njihova poharaše i popaliie. Volmoie na prvi mah 
rilne olnje zapanjeni, níso ní sňali nadí si načina kako joj isbjecnuti^ 
Mpokon složno nstavsi pod Iv. Zapoljem^ na brso ja nadvladase ielesnom 
nkom. Na sabora pako od 18. list. 1514., miesto olaksati seljačko stanje, 
tBi ga na veéa osveto snížiše do robstya. Tim se poveéa tužoo stanje 
igarske zemi j e na éteta to veéa hrvatskoga národa, jer ma izčezna sváka 
lida ogarske pomoéí proti Tarčina. 

U to Turci, 4000 na broja ^ provale na zemlje Ivana Korbavskoga i 
■uiedne mletačke, i strasno jih poplieniv, vode sobom silno bla^o i do 
MOO duša a robstvo. Ivan i Kožulié pobite za njimi a Bosna, da jím se 
Mvete i plíen príotma, no Tarei jih sazbijo, i ^erajo do Vrane, sá}e jih 
■tpokon potoka (koncern rujna Í6Í4.^, Tom prívodom páde a torske sake 
Karia Ivana Hranovióa i g^rad Gjorgja Korlatovida, koi se spasi u Nadín; 
ali jim svi napori proti Pernsida a bah. Na povratka prióekase jih naši 
oko Kaina, i dosta jih izijekose. Videdi ban Berislavid, da tím aavalam 
■eaa kraja, a da ved knkavno stanje naie zemlje sasvim propada, stade 
poéetkom g. 1515. knpití vojska oko Bišéa. Ali sasvim malo mogla mu 
je tada prnžiti hrvatska zemlja. U koli tažnom stanjo ona se nalazila, to 
um jasno kase tadasiye postupaaje Ivana kneaa Korbavskogpa. Ovaj tráv. 
1M5. odasla svoje poslanike a Mletke, moleé, da ma Repoblíka dade jedno 



- 110 - 

Miesto^ g4i^ ^i 66 skloDÍti mo|^ s roéUBom i oDimi, kojí bi ga sliediti 
htíelL Mletéaní ma odgoyoríse, da braní svoje ^ i povisíše plaéa na 2500 
dok. la 160 konja, sto je držao la obrana i njihoíre i^raniee. U oto do^ 
i KIÍ8 se podveže Tarcina na godísnji danak^ a to aeínise tada i PoIjičanL 
No ipak se stave Mletéaní a soninja, da banova orvžja smíeraja na Dalmacija, 
snadoé dobro , da se on i prije o kraljeva dvoru ízkasao biase odlaénísi 
podapírateljem tóga podosetja. Osím tóga imalí sa tada prílicno í dragíb 
rasloga, da o tom dvoje (!}. Cega radí odmah odpravise a one krajeve 
dosta vojsko i bojne správe. No Petra nije to sada ní na am padalo^ 
dapace i na iqe same^ kô sto í na Papa^ apravljase svoje poslanike, jeda 
bi ma oím priteklí a pomoc. Lav X. ožajka 1515. posla ma žíta^ prah% 
topova i !S000 dak., a kasnje jos vise. Alí je Petar želío^ da í braéa a 
gornjoj í u doJnjoj Slavonijí praže raka Hrvatom a borbi s obcim dusmaninook 
Slavooskí stalisí odriesito odbacíse ta zadruga^ posivajaéi se na toboiiyi 
svoj starodávni običaj, po kojem nísu dažni bili rat vodíti príeko Savcb 
Da jih na posloh privede, ban se ateče kralja^ a ovíg jím 19. tráv. naloží 
ia Požana, da óím prije pobite u pomoó svojej braói (Jura L Z65^. 
I doisto jos svíbnja na državnom sabora te rasvratne namiere qjekik 
sebíonjaka badá svladane^ í slavonski stalisí príposnase svoje dužnosti. 
Uz to provalí ban sa 10.000 vojsko a Bosnu ^ i poste si nakopí dosti 
pliena, staví se na povratak. No u sto se utaborío biase kod njeke tursks 
varoši blízu Novoggrada, iznenada ga napadne bosanskí pasa^ i tako ga 
potaôe, da se je jedva spasio sa ne víše od 25 koiganíka (Diariu MiehieL 
Í8 svib. Í5ÍS), Zatím Turci odmah obsiedose Jajce. Lav X. y doeov ta 
golemu nesreéu^ jos 15. líp, obratí se na Mletčane^ jeda bi jih prígno% 
bes odvlake na ma koi načín porooéí Hrvatom, da asmognu barom spasíti 
Jajce, veó tada obsiednoto (Sanut, str. 456*'), Nisu Tarci tada stedilí ai 
mletačkih miesta, jer 12. líp. 1515. na no6 silno provališe u varos Cípčiéevt 
kod Trogíra, dosta plíena odnesose, a bili bi joj í tvrdjavícu oteli, da nísa 
joj odmah na pomoé priskočile trogírske ladje. 



(1) Piáe suvremeni M. A. Michiel {Mu%eo Correr. Cicogna. Cod. iOSS^Smano 1515i : 
tte sapevdt ehe I Ban de la Crovatia era mal inanimato contra Veneíiani, et era quéOo 
ehe pareva, ehe govemasse tutto l'Begno ďOngaria, perche el Cardinal de Strigonia, ehe 
soleva favorir Venetiani, era ttato privato vUimamente del Consiglio. Aggiungevasi a <tuetlB 
sutpitione, ehe ľ era venuto U giomi avanti a Venetia uno ambasciador ďOngaria, ä 
domandava danari del loro credito per i patti etc. manacciando se non se U dáva danari, 
de correr su la Dalmatia a danni nostri, stimtUandoli massime a questo VImperador, k 
qual cose erano de non piccolo dubito a Venetia.* (Sravni Sanutove vieHi str. 444,í. 



- 111 - 

8 dra^ strane MtiímníJAii, paseé a plerostw af^rskom sve to veée 
rasti i tsterati se aplív lv»Ba £apo1JBko|^, poboja se, da mq ovaj ne raivrgne 
dvsotrajna osbotii^ sto tolíkím loojeni i froskom složno s Vladíslavom 
spleo bíase giede oaslíedstva na ngar.-hrv. príestol ; te sato posva Vladislava 
■a sastanaky da se ta isyede veé odavaa ngovorena .rodbinska sveia. 
Tiadislav prísta na posiv, ode sa sinoví a Poian, gdje príspíje I brat njegov 
ftipnand kralj poljski, i pdje nakoo dngoga dogovaranja bje podpisan 
predbježni saraení ogovor medjo élanovi VladíslavljeTe i Masímilijanove 
kiiée (ZO. tvik, lólSJ). Is Požana prodje dražba k Cára n Beé, gdje se 
sasTÍm ovreí ova svesa, te i proglasi 28. srpnja; éim se tu odmah saraéi 
Maríja, nnaka Mažímílijanova^ s Ljvdevitom sinom Vladíslavljevíro ; a bade 
vstanoyljeno, da ée jedaa od nnnka Mažimílíjanovíh, Karlo ilí Ferdinand, 
■Beti Aoa kéer VladíslavIjeTO^ ili ako se to ne sbade sa f^odían daaa^ sam 
ear Mažímínjan. Tím iséesnn I najmanja nadá Zapoijína o ienítbi s Anom 
Vladislavljevom, te naslíedno bnde ma sapríeeen tako pat sakonito se protisnati 
do agar.<^br. priestola. 

Doéím se a Požana i a Beéa tako agovaralo o adeso a|^r.-hr. krane, 
•adyoroikPeréDyi na ime stalísa prosyjedovase a Badíroa pratí toma kra^eva 
leastavDoma postopanja^ i dotičoo proti ma kakva sakljaéka osnovanoma 
•a tom nesakonitom temelja (1)^ a Ivan Zapoija, osmíelív se adartti na tnrska 
tvrdjava Žrnov medj Biogradom i Smederevom, bježaše ispríed slabé taradi 
rasbíjenom glavom. U Beca bilo se i to sakljačilo^ da^ čím se povrati mír 
medy a krBéanskimi oblastimi dígnat ée se vojna na Torke. Alí se do mala 
to vise smnte italijaaski poslovi. Stopiv Franjo I. na franeaski príestol, 
amah provali a Italija, i svladav évajeare kod Harígnana (13*14 raj. 1515), 
pradobi, a sto sa i Mleteani proti Cára sreéno s drape strane napradovalí, 
svn milánska vojvodina. U to sa Taroi napradovalí obsiedati Jajee, kóje 
se tvrdo brenílo ns čvrsta nadá pomoéí od hrvatske strane. Ban Petar, tek 
se oporavi od nesrede pretrpljene kod Novo^lprada, amah sakapi sve jos 
ostavse sile, i poletí k ovoma bedema Hrvatske a i oielo^ lapada^ te podje 
ma sreéno sa rukom, dovoljno ga hranom i snagom oskrbiti. To napokon 
prišili Tnrke^ asmaéi a Bosna^ a Jajee bade spaseno našom desnioom. 

Selim se je tada príprav^ao na Misir^ éega radi jos kolovosa posva 
Vladislava, da privolí na mir^ ili barem na produieiýe prímírja. Kralj sapita 



(1) Marín Gavalli, poslanik mletački na dvoru Ferdinandovu, u svom izviel^u od g. 
1543 piie: t la qual convenMone (od 1515) fu ailora afiprovata da tuUi gli siati ďUngberia, 
come fu necessaHo ehe si facesse, perché quel regno ha voluto sempre, qwindo e accaduto 
U mancar ddla linea dť tuoi re senxa figli maschi, aver lui V autorita ďeleggersi un re » 



- \n - 

Ptpa, sta da radí^ a ovaj ga odvraóaáe í od mira í od prímiija, oBtegarayajiiét 
ga, da se voé odavoa bríae^ a da 6e od sada svom dvaom Dastojatí, di 
ma krséanskí vUdariy akoli ne voiskoni^ a ono barem novoem ponogai 
nastaviti rat sa Taroí. Nagovaraše Lav X. i baňa Berislaviéa, da i on ■ 
tom smiala poslvje kod kra)ja. U sto se pako a Bodímo skupljalo YÍedi 
državBO, da odlaoi^ sto da se ocíoi s obsirom aa spomenota písma papia^; 
Vladisláv páde a pogibelJDa bolest, i amríe 13 osiýka 1516, 8lab dosefA] 
i tielesnoy nije imao Vladisláv ní osebnih svojstva ni sposobností, k^| 
trebovase agan^hr. krana, sa ono doba jako osdrmana a kaéi i van kaé%| 
da se acovati asmogne od konaóoe propastí, na koja se veó docta lúM 
oagnula sa Matijasa. Vladislavtjeva smrt dogodí se oprav onda^ kada fft 
najvíse trebovalo snažne mtšiee agar.-hrv. kroní, a te nije doisto aasla ij 

LJUDEVITA, njegova siná i naeliednika, tada prem a desetoj sodi^^i 
svoga života. Cega radí nije čuda, da sa se stvari sa nas krenale na ta 
veca propast. Nesloga na badimskom dvora pojavi se aroah^ kad se poea^ 
vieéati kako da se apravlja semljom sa kraljeve malolietnosti. Zapo\ji^| 
prívrženíci radili sa o tom, da se medjatim povierí državno kormilo jedDOiBlil 
apravIjatelJQ, dočim su ojíhoví protivníci nastojalí, da se kralja dada skrbDÍOÍ| 
i da ovi do kraljeve srielostí na ime njegovo opravljaja semljom. Savie^i 
zadnjíh napokon nadvláda, i kraljevimi skrbnici badá naimenovani: Ci^ 
Mažimilíjan, Sígmand kralj poijski, Toma Bakaô Ostrogonskl nadbisklf 
i palatin Perény, ona dva samo po naslova^ ova pako po čina« 

Prví glasí o Vladislavljevoj smrtí amah probadise n Bernardittt: 
Prankapaao stará selja, da si priosvqji milí sayioaj svoje porodiee, naínil 
Senj. Bernardín stade najprije da Mletčane privede na svoja, ali ma sve badav%! 
jer ga u tom hrvatski Ban i Senjski sapoviednik, dočav nje^ve namjertf^^i 
pretekose s odpravljenjem svojih poslaníka a^Mletke. Joi 4 tráv. 15tÍ; 
Repablíka aapovíedi kneza Krókoma, Creskoma^ Rabskoma i Pažkoma^ da 
Q potriebi pomoga Senja^ a Krčkoma jos í to dodá, da obsnaní BaM 
Petra Beríslaviéa i sapoviednika Senjskoi^a, ehe in ogni easô, eh' eí diei$ 
Confé Bemardin faeesše movimenio aíeuno eeniro le eose di Segna, 
voz havete da noi et dal Senato nesiro espreno ordiné, et cuséí faret$ 
in effeeto, di freHarli ogni adiuto et favor aia defensione et eeeurta 
loro, et non solamente voif ma etiam tuti queUi altri Rectori noitri d$ 
Arhe, Cherse et OseerOy et U vioina^ i da a ta svrha oboraža dvoveslics, 
a da ée ma topova i bojne správe doskora odaslatí^ kô sto želí. Te namiert 
Beroardinove^ dojavljene o Badim, silno razsrdiie kraljeve skrbnike, kojí u 



- 118 ~ 

gft Í9g% radi inÁíM vpropastítí. Nemogaéi ipak to wm sada sami ovraíti 

radi ondjtéaijh poslova^ pokvsaáe s porooéjo Repablíke, koja sa sňali od Ber- 

•ardiaove dnovitootí dosta avriedjena. Eurdínal Oatrogonakí stade dakle 

lagovaratí Alvii» Bona^ posianika mletaôkopa o Badima^ n»?]a8tito kad 

dtee, da je oaaj oteo dva miesta Ivan o KorbATskomii, da Repablika pomose 

kralja liaiti Beroardina Bwih lemalja, sto je imao, i da ne poóéa siná ma 

Krata aa sloboda, bodaó oba isto silni nepríjate^i kraljevi i njeni. No 

Hletôani yike so držali do Fraakapanova neboli do ngarskoga sasiedstTa, 

te se po Bona iapriéase tim, da jim sa sada mofnée nije na to pristáti, 

lidoé od dugoga rata silno isnemoseni (koL ÍS1T}, Bernardína nísa se la 

lada nipošto bojali, jer sa jos držali a aatvora nje^^ova šína Krsta, ko|;a 

, Itoprv ixsa poaovljena mira sa Carem na pet godina (Si 9rp, Í6Í8) isračise 

i kralja Praneeskomn {5, »ieé, 1SÍ9'). Krsto bade pod stražom odveden a 

I Milan, odakle sliedeéega rojna isbjegna i sreéno se knéi Trati. 

Niti je naša semija sa Ljadevita pocinoti mogla na Jažnoj |;ranieí, 
•koprem se badimski dvor pobrini obnoviti primírje sa Tarci. Joá travqja 
: 1516 provali do 3000 konjanika ís Bosne a Hrvatskn, te se n Mletoíh 
aislilo, da smíeraja sajam Senjski poplieníti i satím prieko Istre na Fur- 
Uoska odariti. Početkom slíedeée godine otese Hrvatom njeka tvrdjava na 
graníei Zadarskoj, a malo kasnje obsíedose KIís, popališe ma varos, otvrdise 
Cetinj (1} i jos njeko miesto na onoj granící, i xapríetise Skradina, kóma 
so se í 6 mora grozili, gradec a Valooi njekolíko dvovesalica, mísleé as 
Krka protisnati se do onoga grada. Karlo knes Korbavskí, vídeé se odasvuda 
ibkoljen od silnoga dasmanina, a bes nade dovoljne pomoéi od ma kóje 
ftrane, stád. 1517 po poslaníeih ponadi Repobliki tri svoje tvrdjave, a da 
M na ismiena dada stogod zemijísta u Lombardskoj. Mleteani sa dobro 
inali, koliko vriedi njegova desnica na onoj granicí, éega radí želje ma 
leízpanise, ali ga obil no obskrbiše novcem i bojnom spravom. I prosinca 
i. g. obnovíée Turci svoje návale a Hrvatska, stedeé za tada mletačke 
lemlje, te tako isto i veljače 1516., kadno pokusase izdajom si osvojiti 
Bkradín. 

Zahman se starao ban Petar, da si pribavi pomoéi od badimskoga 
dvora. Velikasi ugarski nisa mnogo pazili tada na svoje a jos maqje na 



v 

(1) Cetinj kao znamenitá tvrdjava u Hrvatskoj primorskoj blizu Sinja bje sruSen 
početkom rata 1685-1699. Mletački obci províduri cesto ga spominju u svojih depeáah, n. 
pr. Dinko Moccnigo ovako píáe iz Zadra 10. líp. 1684: Scrive V llLmo Hg. Co. di Spalato 
qmnto VEE, VV. H degnaranno intender dalľuniía copia, ehe le eompagnie di Spahi e di 
Sámeni, esHtíevano a Cettina et a Sign, havevano alľ improviso abbandonate queUe pia%%e. 

8 



- 114 - 

hrvatske slvarí. Istina cesto sa se skapljali na sabore, no éim stt ta trosilí 
▼ríeme bes aspieha, s drage so strane sklapalí savexe proti Z»poljÍB«f 
strankí, koja se od dana do dana (o víše dísala í šírila, í proti Iv. Bomemisf 
kraijeva odgojítelja. Kralj dakle vídec Jasno, da po njíh nije ma nade 
saóavati si hrvatska krona, 31. ozaj. 1517. obratí se listom na Mletcane 
moleé jíh, da baňa hrvatskoma ízroóe ono 10^000 duk., sto se biaha obvesaR 
davati sa obrana Klisa i pobližnjih miesta. Republika, koja stoprv f 
pnmirjem od 3 pros. 1M6. biaée odahnnla po dagom rata sa Carem^ odgovorf , 
mu 20. kol., da je veé dala banovu poslaniku 2000 dok., a da vise ga sadil 

r 

nemôže radi velíkíh troskova^ sto jos ima. Zato kralj ne prista opet ja étl 
mala nagovarati po Filipa More biskupa Agrie, sa veéa svota s opomeoom; | 
da ne traži sada nagrade sa stete, sto joj poóinío biase Andríja Bot hrvatstíl 
ban, í da ne kasni a toj pomoéi, jer bi se lasno mogla kajatí, sto ofié! 
na vrieme izpunila svoje dužnosti. Republika proži i tada Filipa 3000 dok.ý 
alí ma dodá, da neée više ni novciéa isplatili, dok se racaní ne razvíde f^ 
ne arede. 

Ban Petar videó^ da ma i s ove strane nemá dovoljne pomoéi, * dft 
mu Turci sada to smielije rase granice, sakupi sve snage naše semije i 
provali a Bosnu na osvete (piuj, 1S18'), Dočuv bosanski Paša, da mo naM, 
róbe i pale dŕžavu, dodje Petra na susriet, nu ovaj ga razbi i smakoiL, 
Tom prilikom pokusa Ban, da otme Turkom njeku tvrdjava kod Skradiaa|j 
no a to mu pomanjka brašno za vojsku, te se morao kuéi povratiti. Taroi 
se sada stave kupiti vojsko^ da mu se osvete. Kad Petar dobi viest •! 
njihovih namierab, pozva si na pomoc Frankapance^ Karia Korbavsko^a ii 
Kožuliéa Ostrovičkog 0*ľ*U^)* ^Qvši Turci, da jih Ban čeka, umah $iá 
razidjoše i na svoje stanove povratise. U tom Skradinjani, silno iznemožcH 
po turskih navalah^ sdvojiv o spásu, budú prisíljeni obvezati se Turčina, éä 
óe ma davati 100. duk. na godinu, ako jih mirne pusti (srpJ). Turci am 
sada obratíše na Jajce, i otevái njeku tvrdjavu blizu grada, koncem koIovoM 
tvrdo ga obsiedoée. Kralj Ljudevit čim doču^ da su Turci pod Jajcem, založifi 
Prešov palatinu, í skupiv tim novcem 3000 konjanika, odpraví jih Bani 
Petru ^ nalogom^ da sdruži s njimi sve svoje sile i da čim prije pohiti JajeÉ 
na pomoč. Náloži tada i kaptolu Zagrebačkomu, da svoje oboružanike posa|k| 
baňa u Izdenc. Berislavič, sdruživ sve sile, sto je pokupiti mogao, odlH^ 
k Jajcn, i oskrbiv ga brasnom i vojaci, po sto mu trebalo, prišili Torl 
na povratak, te se zdravo i slavno koči povrati. 



- 115 - 

£a ovo vneme Ljndevitova vladaqja BÍBa boQega mira niivale ai one 
Base aeiDlje, kóje s« onda stojale a mletaékoj ylaati. Istíoa po smrti Ba- 
iuíta (96, svib. ÍS1S)y koí je dosta poma^ao Mletéanom a ratu Kambraí- 
•kom, Selim ojegoT sin 17. list 1513. potvrdí Repablikí mir, no samo da 
m bade slobodníje ísposlovati svoje namiere a Asiji. Baei se on dakle na 
Persíja i na Kurdistao, i posto ma podje sa rukom te driave nadjačiti^ 
adarí na Misir^ i na krátko strovalív priestol Mameluskoi^ Toamanbe|;a, vráti 
se u svojo dŕžavu. Mletčaaí ne pokasoíše po poslanioih (96, švib. ÍSÍT) 
íikaaati ma svojo radost na tíh pobíedah i daaak ma ponoditi, sto su príje 
Namelakom plaéalí sa Cipar, í sapítatí, da jim potvrdí slobode trgovaeke, 
sto sn do sada a Nisira ošívali. Selim ne oskratí jim novih povelja (8. 
f%}, ÍSÍT^y no ved tada jako željase i Cipar podvréi svojej vlasti. Zato 
doéim 8 jedne strane oastojaše, da se oporavi od do sada neprestane vodjenih 
ratova, i tako spremi na nove, propastao je, da njegovi ís Bosne po kopna 
a íl Arbanaskih luka po moru uznemiruja Mieteane. Prosioca 1516. udarise 
sa 400. konj. i 300. pješaka na Sudurao blixu Splieta steded Klisa^ od ko^^a 
sa tada primalí godisiýi danak. Soéarjani, poraožeoi po M. Míchíelo kneso 
Splietakom, slavno jih u bjeg prisilise. Poéetkom slíedeée i^odine obnoviše 
Tarei svoja napadanja na Splietsku i Trogírska okolicu^ te ovi gradoyi jos 
veljače odpravise svoje poslanike n Mletke s tažbom, da od Toraka ne 
•níedo ni gradskíh vráta otvoriti. Da Turske od tóga odustave, Mletčani su 
iadkad poknsali i s darovi jih od svoje grauiee odstranítí. Jos svíbnja 1516. 
adaslase 150. dok. bosanskomn paši po njegovu liecnikn tada boraveéem u Mlet* 
eih, a ožujka 1517. opet ístomu 300. duk., i 150. sanžaku. S drage strane nísu 
prepBŠtalí utvrdití svoja miesta i dovoljnom snagom ih providietí. Dne pako 14. 
líp. 1516. ponavljali su pogodbu s Karlom knezom Korbavskim, dajne mu do 
S500 dok. na godino, sato samo, da sa 150. konjanika bráni njihove graniee. 
Ko sve badava. 6. 1518. íz Valone odjedri do 8 dvovesaliea tnrskíh dobro 
aražaníh, pod Mustafom Valonskim Reisom, te se utisouse kradimice u 
jadransko more, i zarobise dosta Ijudih i plíena uzduž obale í po otoeih, 
« jos vise ostetise. Dne 30. svib. popalise Rogozníoo sibenióku i Kapofest^ 
i silno roblje odnesose. Potúži se umah Republika n Carigrado, no Selim 
se ogradi tím, da Mletčani primajo gusare u svoje luke (7. lif, 1ÔÍ8), 
kasnje pako, da mu róbe brodove po moru (8, ruj.')y a napokon odpraví sveóana 
poslanika n Mletke, da tóga radi prosviedoje (ňec, ISlff), To i spremanje 
Bjegovo na rat veé jih je moglo osviedočiti, da sn to predteče nedalečna rata. 

U tom prestajalo je do mala primirje, sto je imala Ugarska sa 
Turei. Kralj, akoprem zabavljen n dvorskíh zabludah po Ojorgja Braní- 



- 116 - 

borskom^ ajfgom odhruiíteljH, kaáito ohnMe SToje misii i na koríst 
svoje jrsave, te bojeé se Tnréina radi neskladá, koí je vladao eieleii 
driavon, npotí koacem g. 1518* svoje poslanike k Repnblíki i Papi, bodred 
jih, da se s qjia sdruže proti obéemn došmanínu, í tajno jih obaviescvjii^ 
da ma njekoji od nemačkih knesova nude carsko kranu. Republika, koja 
yeé biase dosegla Selimove namlere, 24. ozaj. 1519. odgovori poslaaikoa^ 
da nastave pat a Riin, da se dobro osviedoée o papinih mislih, í da ée i 
ona tek onda í svoje isjavíti } a glede cárske krane, da bi joj vrlo agodat 
bilo Ljadevítovo nsdígnatje na cárski príestol, posto bi onda lasnije mogai 
odolíeti sve to vise rasteéoj tarskoj silí. Lav X. primi rado Ljadevitoii 
poslanike, ali labavljen tada vise sapadnimi nego istoônimi posloTÍ radi 
nasliedstva n Nemackoj po smrti eara Mažimilíjana (^19 šiec, Í5Í9) i rtmn 
kosami dvorskimi, odpraví jih liepími ríeémi a prašnom torbom. Zato Ljadevi^ 
posto je vidío, da mu pomoéi nemá od nijedne strane, obnoví prímirje 8« 
Tarei, ískljočiv hrvatsku kraljevína; a to namierom, da bade slobodno i 
sapada provaliti a Tarsko bez povriede to^^a prímiija, jer po natkanja Lavg^ 
X* bili sa se dohovorili car i kraijeví Franoeski í opaigolski složno s* 
dignnti na Tareina, dali sa is vise ranlo^a otecali to námah isvráiti. 

Doôuvsi Hrvatf, sto jim se u U^^arskoj splelo sa njihova propas^j 
po savíeta Beríslaviéa amah upatíse o Rím svoga poslanika Tomu NígrrijJ 
namiestnika Splietskoga nadbiskupa, listom na Papu, n kom sa svoje ta« 
disali proti kralja i ugarskim stalisero. Toroa ÍZ. pros. 1519. u sbora pa« 
pinskom na íme banoyo i hrvatskíh stališa isjavi bes oklevanja, da ea HrvalH 
postoje Ljadevit javDO iskazao, da jih od sebe odbíja, izkijačiv jih is primiiji{ 
sa Tnreí, niti je prosvieda njihova, sto so ma syeóano po poslanieih d«tf| 
stavili, dovoljno odvratío, odlúčili dogovarati se sa Taroí, ako jih 
liea rímska ne azme pod svoje okrilje. Toma dobi a odgovor, da ée f 
medjatim Papa po mopíénosti pomoéi, i da ée odroah pisati kralja, da 
ne misii providieti dovoljno sa obrana Hrvatske, dosvoli barero, da se Hm 
stave pod záštita njegova ili koga dragoga vladára krséanskoga (Jurm, É 
9Tt). Toma is Ríma pohiti u Paríž i a Madrid, da pokasa, bili sta tasi^ 
izposlovati mogao na korist svoje domovine ; no ba dáva, posto so se tadd 
ti dvoroTÍ zava4jsli) te spravljali na goleme ratove. 

U tom Tarei, ovlaséeni Ljadevitovim príroirjem, íz vise strana pr»fl 
vale na hrvatske zemije, ne stedeé ni mletacke, jer je veé sada Selím kazaa 
silnim naoružanjem galija i vojske, da ée ndariti do skorá na Cipar in 
na Kandija. Jedna njihova óeta od 3000 konjanika udari pocetkom god, 
1520. prieko sieverne Hrvatske do Istre, a vise drogíh jos velj. kroi 




-^ 117 — 

Junn do lidina sibeníókíh i Badarskíh, sve oaokolo rokeé í paJeó. Na te 
gÍa«ove Republika zapoviedí Ivaoa Mora kapetana od mora, da rajB^^leda 
UmatÍD8ke ^radové. Moro joa 22. ožaj. is Zadra odhovorí, da sa Eadar, 
Vrana, Nadía i NoTÍ^^rad nalase a hrd javom stanjn, da bi dobro bilo opet 
itetí pod noTae Ivana Korba vskoga sa 100 konjaníkav ^<^9 ^*^^ M Kbíí 
dovolJBo oskrbljeo bío konjaničtirom, nofao bi spasití sva Dalmaoíju, i da 
M Tareí veé tolíko sla poéíoíli, da pocaostvo is očajnosti, ako ee ne podí|^n« 
•frade, gdje bi se nčavati moglo od tarskog mača, Jar kani svoj aavíôaj 
I iMvíiD ostaviti, te k moru bjeiati í na otoke. Dodá pet dana kasoje ts 
jBi^enika, da sa Tarci 25. tri ondjes^ja sela porobili, te da národ bježí k 
iMro, i da bi dobro bilo izprosití od Ljodevita ^rad Skradín, la ko^^a 
iípošto nemarí, a mo^ao bi lasno Bibenik izbavítí. U Splieta posietise ga 
qekoji iz Kliša, i rekoše, da poáto Ea kratja ne znada y,animo loro esser 
Mvenir soto I umbra delia Republica avanti vadino u le mano de infedeli^. 
To oiQ dodje i koez Dujam Zílíčic íz Kliša, i tajno ga obaviesti, da ce 
Iralja molití, neka Repabliki pusti Klis, kad bi ga ova htjeta. Nije doisto ni sada 
wa kasníla pritecí a pomoó tím gradovom, dočim se silno oboražavase, 
te 17. tráv. naloží vrhovnomu kapetana od mora, da se k Cípra priniakne, 
lamo su sve težnje Selímove naperene bíle, nego ma smrt račune pokvari 
(29. ruj. ISSOf). S droge strane Beristavic, nemognéi pregorieti te odveé 
(ňke nevolje svoje banovine, akoprem sada slabá zdravlja, opet skapív 
vqske sto je na brzo mogao, iz Otocca zamasi proti Turkom, i stigav jih 
i«d Korenice^ na njíh udari (90. svib, tSZO'). U sto je bitka žestitu, baňa 
te srosi konj, a Tarci ga obkole i ubijo (1). Bišcani, prispíev a tom na 
Hoo poije, síeka Turke na stotine i a bjeg meča. Banovo tielo bje kasnje 
sveéano pogrebeno a Bisca. Badava sa Tarci tom prigodom pokúšali, da 
lí predobíju 8enj; podje jím ipak za rukom nadvladati njeko miesto kod 
iijca. Odletí jim na suproé ban Jajačkí, no losom sreéoro, jer ga oní uhvatise 
1 vojsko mu potukose QHpS), Listopada provalíse na Frankapanske zemije, 
nkoé sa sobom natrag dosta roblja i pliena, a koncern godíne ne osta ni 
bita D Dalmacíji, gdje ne zabrazdí turski konj. 

Jadi dalmatinski i tužno opisivai^e njihovo po sibeničkih poslanieih 
B víeca oóÍBJeno taknuse do živa Mletčane, te bude napriesno odlúčene. 



k 



(i) Suvriemeni ^etopisae M. A. Michicl píše: Item s' havea havtUo, ehe in laCroatia, 
tf in qadli confini U Turchi havevano rotto ti Ban de Ongaria cap.o delia Crovalia et am- 
iMiTMolo; et dicevasi, ehe ľ havevano assassinato, cheda poi faíta la íriegua et affidatolo, 
io assaUarono. 



- 118 - 

da se Dalmaeíja sto snažníje obraoí. Jos 4. síeô. 1521. bje naloieno po- 
morskoma Providoro, da amab xi^edri pat Šibeníka; odprave tamo vojskey 
braáoa i bojoe správe do potriebe, í odabero 31. i. m. Angjela Goera m 
obéega Provídara dalmatísko^, ftiale immediaie se dMa eonferir ťa 
Dalmatia, a a Cari^^rado radi povriede obstojeóega mira po Bvom Baíli 
potaže se novomn saltana Solimana, komu 14. svib. apatiše svečaDoga 
poslanika Marka Mínia, da ma se naradoje glede na prímljeno carslFO, 
da sravna te na skoro sametnote raspre na i^ranicí dalmatinskoj, i da |>a- 
novi B Bjím Selímov mir od g. 1513. í 1517. Salíman, da Mletéane odstnai 
od Ljadevitova savesa, iskasa najprije Baila svoja žalost radi škode i 
Dalmaeiji učinjene, naloii nmah, da se s Mletôant mirqje í daj im serobljc 
i plien podpano povrati^ paša bosaoskoga lisi njegove častí, a s Miiíab 
1. pros. obnoví mir po igihoyoj želji (F. /Sfér. S, tráv. i San."), 

Suliraan, najsilniji od tarskih careva, čím se dočepa i^íestola (SO. ruj, 
1S20), po naraví silno zanesen sa ratovanje i predobitja, odlúči najprvo udarití 
na ug.-hrv. semije, a pako na Rodski otok. U ta svrha stavi se bes odvlake ke- 
pití sto veca sila, a nije kratio svojím a Bosni napadati na naše semlje. Jo8 23 
sieč. 1521. ovi pod Makat-Pašom adaríše na Kliš, te podje jim za rakom srošití 
Oprah i varoš popalíti 5 no nemogací grada prísíliti na predaju, natrag se 
povratiše robeé i paleé pobližiga miesta. Dočuv Ljudevit namjere i pripraví 
Sulimanove, odpraví poslaníke o Rim, u Mletke i a Worms, da mole u 
napriešnu pomoč. Papa posla mu nješto novca po stožrniku Kajetanu, a 
mnogo višemu obeéa; Mletčani ma dadoše liepih rieči, a Nemačka mu obreče 
dovoljna pomoč, akoprem sbog rata s Francezkom napokon sve uzkratL 
U što se yrati kralj iz Linca, gdje se medjutím ovršila bješe njegova 
ženitba sa Naríjom Aastrijskom i Ferdinandova s Anom njegovom sestroa, 
dodje na bodimski dvor Sulejmanov poslanik, da pitá danak. Ljudevit, m- 
dajač se o ona obečaoja, ne samo ga ízgrdi i zlostavi, no i a tamnin 
baoi. To nespretno ponašanje Ljndevitovo silno razjari sultána, koi omab 
krenu vojskom put Ugarske. Sad Ljudevit osta sam na bojnom polja. 

Medjutím Hrvatí videč, da se kralj za njih nípošto ne brine, i da 
još neskladí Ugarskom vladaju, složno odrede tražíti si záštitu od kóje dni{ 
krščanske vlasti, a kad nebi ja dobili, ugovoríti mir sa Tareí. Na ôi 
národa bili su tada Bernardín Frankapan, Ivan Korbavskí í Nikola Zríigs! 
dočim Zagrebačkí biskup i knez Petar, unuk stožrnika Ostrogonsko^, 
nastojahu, da se k svornú kraiju opet obrate. Ovaj, dočuv te namjere br- 
vatske, pokúša po poslanicíh privestí jíh na posluh, no badava. Toma Negro* 



smd biskup fikradinskí, velj. u potí se o Rím, da na íme hrvatskih stalisa 
Í£moli od Pape pomoé í lastíta. Dosav u M letke, ízruci í onomo vieéa 
listové hrvatskih stalíša, g«Ue sa ga prosili sa príesno pomoó, íli da ée se 
Turcína obvesatí sa danak. Mletéaai mn odgovoriše 22. ožujka, da podje a Rím, 
da ée ga oni vniée preponioiti Papi, te joste obodrití, da skloní sve sile 
krsdanske na ta pomoé, í da óe i oni aciniti, sto vede bado mogli. 

U toj opasnosti Ljadevit posva sabor o s v. GJorgja na Rakos, da 
se naredi, sto treba sa obrana proti Tarskom i sa omirenje Hrvata. Bude 
dakle sakijačeoo, da se svi plemíci dignu na orosje í a Bac skúpe. Malo 
kaéoje adare Tarci da a^r. tvrdjave u Bosoí, i asma Srebrenik, Tiesnu 
i Sokol, kóje nadjoše zlo oskrbljcne i atvrdjeoe. Namjernvaha adariti i na 
Jajee. Petar Keglevid, ban jajačkí, madro jih prevari. Skloní naime dosta 
vojske a zasiede, pa ÍE\eáe na polje njekoliko djevojaka, da igrajo kolo 
pred i^radom. Tarci jih zamiere í polete, da jih ugrabe, ali jih naši obkole 
i sve ízsieku. ^ to se s druge strane Saliman glavnom silom priblíži k 
Biogrado. Najpríje se baci na oabac i jarisem ga predobi, satim prieko Save 
provali n Sriem. Zeman se morao predatí velikoma Vezíra, te se sada sva 
tarska sila obratí na Bíograd. Ta golema grožnja ípak ne strese nemáme 
Ugre, i kad dodje Jtralj a Bac, da sadje a pomoé Biogradu, nadje tako 
malo vojske, da se ne osmíeli ní koraka ucínití, ne^ valjda is žalosti tu oboli. 
Kad Mletcani dočase, da sa Tarci obsieli Biograd, bojeé se za svoje semlje, 
«mah stadose s listoví i poslanici nutkaií krscanske sile, navlastíto pako 
Franjo I í Cára Carla V, medju kimi tada je biesnio rat radí Italije i 
Burgundské, da se ostave medjusoboíh borba, a da svoja oražja obrate na 
sveobcega dosmanina. Ovako sa 2. kol. Cára nagovaralí : La Maesfa 9ua hara 
itUeifo, el Signar Tureo %a fiú ftorni haver invato ei Regno di Hun- 
f ária eum grandUítime for%e et exercito formidolosoj et haverte fošto 
, ala Offugnation de Beigrado, fortem»a eelebratisšima et firmamento di 
I fuei Regno, qual exfugnata^ tuHo e perdut^ in un Kora^, S druge strane 
Filipa Mora, poslaoiku Ljodevitovu, izračíše do 20000 duk., a opet Ivana 
Stafliiéa 10000, akoprem sa puno trošili za ítalijanske poslove í na bro- 
dove, sto sa napríesno oboražavalí, da jih nebi Turci na golo našli. 

' Medjutim Biograd, prem da sa svim zlo oskrbljen, tvrdo se braigase, 

ľodbíjajac slayno do 20 turskih jurísa. No napokon vídeé, da ma pomoéi 
nije, a da sa gradske zidine veé strasno od turske vatre porušené, ponudi 
se predatí uz pogodbo, koja Sulimao dozvoli ali ne održa (99, kol, ÍSXÍ'). 
U to padose joste u tarske sake Sriemski gradoví Kupioik, Baŕic, Slankamea, 
Mihovica, Karlovcí i llok. Suliman, zadovoljen tím uspichom, ostavi posade 



B |;radovíh i vratí se a Carí|^ra4, ne da poôíne, ne^o da se pripraví, kako 
ée Rod osvojíti. Ljodevít^ kad doča ona neBrieén, oskrbi Petrovaradín, pa 
se vratí a Badim. Malo kaénje otidje a Pra^^, da tamo okrtrní žeoa. U 
Djegoyom odsatja opet velikasi u^arskí obnovíse syoje posebne savese, a 
to na veén neeríeda svoje semlje. Pokosa opet Ljadevít, da Láva X. p*t- 
dobije sa tarske poslove, no ovaj, silno tada italíjanskimi stvarí BapIcCen, 
amrie 1. pros. Mletcani se na ta viest obveselise, te se javno oiidje go- 
vorilo „é morto un eapUan generah del Tureho uno ehe rovináva ia 
eristianitä^ (SanJ), 

Dok sa se Tarci taklí sa Ugri, opoôlnuse Hrvatí; ali poJetkom g, 

v 

1522. stadose oni na novo i Jos silnije ne|;o príje rositi naše semlje. Cim 
dobi viest Bernardín Frankapan, da se veé u Bosni dižu, pohiíi u Mletke,' 
da isprosi pomod od onoga vieda. Mletcani ga líepo primise, nego ma želje 
ne ispaníse, íxpriéajaéi se Q18, oiuj.^y da mnogo trose sa Lombardeske 
poslove i sa oborožanje galija; a da^ kad bi ma poálo sa rakom naklonití 
cára na mir sa Franooskom, dobío bi bez dvojbe, sto uiu treba. Travnja 
provalise Taroi a Hrvatskn, da ée do Rieke. Ivan Korbaväki, ban hrvatskí, 
čim primi viest o toj navali, pričeka jih sa 2000 koojanika o njekom , 
klanjcu, te jih prišili, da ostave plien i bjegom se spáse. No do mala odari 
golema sila od 2S000 pod bosanskím pasom na Knin. Gra^janí, akoprem ' ; 
slabi na broja, silno sa ipak i dago odbíjali tarske jorise; no kad vidisey': 
da vise nemoga, predadose tvrdjava os pogodba, da jím se život pästi 

v 

{98. m6.). Na ta viest Skradinjani, ostavivéi grád, pobjegose a Sibenik. 
Sad paša, baciv posadá a Skradin, odasla veéí dio svoje vojske proti Kliša pod 
sanžakom hreegovačkim. U Klisu biaše tada samo 300 našíh branitelja. Ba- 
dáva pokúša Sanžak sve naóíne, da ga prišili na predaja. Klisani ne samo 
odbijaha neprestane jariše, nego sa još cesto ís grada islasili, topove i 
zástave ma otimalí, i napokon ga prímorali, da se na trag povače (18. Iťp.). 
U povratka Tarci pokašase, da otma Ivana Korbavskoma lýeka tvrdjava. \ 
Ivan prískoói joj a pomoc, i potukav jih, dočim jih tjerao, mnogo izsíeee i 
(srp,^. Paša je biedio Mletôane, da sa oni kriví, sto nije azeo Kliša, a oni sn ' 
ma slali liepe darove í tajnika, da ga od te misii odvráti. U tom Snliman 
adari silnom vojskom na Rod (98, érp."). Vitezovi Ro<yan6ki a obrani svoga 
grada obnovíse doíste slávna djela aajsjajnijeg doba grckoga, no od svíh j 
zapašdeni^ sve j im biaše badava az neizcrpivo množtvo barbarské. I sami ^ 
MUtoani naložiše (i6» STp,") svoma kapetana od mora, da paži samo na 
svoje, navlastíto na Oipar. Dne 20. pros. Rod so predá uz pogodbu, da 
svakoma bade prosto íči kad mo drago. Ali sto viera u Tareiaa? 



- 121 - 

VMeéí napokon Ljodevit, da mu os ovaj golemí rat nodost^je sile 
la obrana Hryatske, ZZ, |n*08. 1623. sklopí agovor sa Ferdinandom Aas- 
stryskim u Norímbrku, po kom je morala nemačka vojska priteéí u pomoé 
Hrvatskoj i posiestí lýedno njekoje kr. gradove (Jajee, Krupa, Liko, Senj 
í JOw), a poslie 4 mieseea opet ísíéí (1); alí onda je sliedila n Hrvatskoj 
i B Ugarskoj jedna katastrofa sa druhom, čega radi Niemoi ostadoáe ovamo, 
da BÍre tobože naša blagodat ntemeljenjem granioe, najkratje veríme naseká 
diiavnoga praya. 

Vb obéi trepet, koí sada obnze sve kráéanstvo, a navlastíto naše 
lemlje najbliže Taróínu, osmieli se ipak Bernardín Frankapan pokusatí sríedD, 
da si pridobije starí savtčaj svoje porodice^ Seoj. Početkom travnja 1523. 
skopív jako éeto, povoče se do ovoga grada, í stade ga obsiedati i bití. 
Seajani se poplašise i zapitase pomoé od Krčkoga kneza. Ovaj, bojeó se 
; i za SYOJ otok, ne zakasní oborožatí svoje brodove i namiestiti stráže, a 
glede Seoja omah se obratí na svojo vlado, da ma zapovíedí, sto da činí. 
Mleteani mu naložise 7. tráv., da se n toj borbi neprístrano drží, i da 
javi Senjanom, da kad bi oní, ko sto se velí, dí^li n grada linšegna det 
fhrioso froteetor noitro Messer San Mareo, Republika nebi jih mogla n 
sadasnjih okolnostítíh prímiti n svoju záštita, per la observantia ehe ha- 
kuano ala Regia Maesta di Hungaria et per aUri convenienti rispeUi. 
Naredi ipak Rep.a^ da dvie galije iz Kopra odjedre pat Krka^ no Bernardín, 
va]jda sto se poboja mletačkíh príprava, popalív njeku crkvn, do mala kuéi 
;fie povratí. Medjatiro uzprkos Solimanovoj naredbi Torci iz Skradína sa 
aapriedovali robiti mletačke zemije u Dalmacíji, a navlastíto sibenicku, 
prísvajajaéi si mline, sto je ovaj grád na Krčí imao. Svíbnja pako priletíse 
harajaé do Zadra. Jaraj Basic odari tada na njih iz busíje sa 40. konja- 
aika, ote jim plien, uhvati 4. zíva, a ostale na<jera u bjeg. 

Ovo je Mletôane sililo, da odprave vojske i 4 galíje u Dalmacíja 
pod kapetanom od mora (18. sieé. i 3, velj.J^ da narede sibenickomo kneav, 
azkratiti prolaz i silom kroz ono tíesno turskim ladjam^ kad bi se htjele pro- 
fisnnti tudado Skradína (10,trav,'), i da se opet tuže n Carígradu po svom Baila 



I (i) Ľioti%enblaU bečke Akademije 1856. br. 12. iznosi naredbu Ferdinandovu od II. 

Brav. 1823, gdjo se káže: Damit vnnsere Lannde desterpas, vor der Turkhen einzug verhuett, 
; Hni da9 Krabatisch Lannde das ain slUssel vnnserer Lannd ist, vor den Turfthn erhalin 
múg werden, w haben wir fúrgenwnen vnd mn vHUens von dem gelt 8o Ew jn den ge~ 
mttinen Áuslag des jr Ew, als vnser getrew Vnderthanen jiíngst wieder die Turkhn bewU- 
tigt gefallen ist oder noch gefallen wirdet, In Krabaten funffhundert pherdt auf»unemen 
vnd AuhaUten, i td. 



radi svakojakili nasilja (ÍO.travJ) Miesto Franja de cha Taiapiera poslase 
27. irav. aa providora dalmatínskoga Jerka de Canalj kóma prídružise Nata 
Bukonovíca iz Zadra kao míernika ^persona aasmi perita et suffieientej, 
s oalo^^om, da popraví i obskrbí tvrdjave navlasdto Nadín, Nín, Vrana i No- 
vigrad, da s Turci traži usgojiti mir a njíhove návale odbije i td. Sali- 
man zapoviedi hroegovaékoma Sansako, da povrati Mletóanom one mlíoe, í 
da s lýimi miruje; a oní sesada obrátená Hrvate. Petar Krasíé, capoviedDÍk 
KHskí, oemieli se sa malo drogová na njíh se bacíti kod Sinja, í bode potaéeo. 
Sada Turci, akoprem badava, pokusase predobíti Klis. Kolovoza Ferhatbeg 
sa íbOOO provalí a Srieni, i stade ga silno robíti i rusití. Poleti tada Sriem- 
cem na pomoc Pavao Tomori, nadbískop Koločki, nasliedník Gjorgja Fran- 
kapaoa na toj stolici, í složno udarív na dusmanina, tako ga porazí, da je 
do 9000 njíh ostalo na bojnom po^o a 4000 se potopilo u Saví. Malo 
kasnje razljegoše se i u Pokupje, robeé oko Ozija i Jastrebarskoga, alt 
jih Hrvati prisílíse na bjeg í oduzeše jim Krupu. No ípak ne zakasníse oní 
udariti na južnú granieu, te prosinca podje jim za rukom izza dogog na- 
pora ízdajom oteti Ivauo Korbavskomo Ostro vicu kod Vrane. Ta nesreóa 
natjera Republiku opet naložiti, da se one pogranične tvrdjave čim prije 
dobro oskrbe i utvrde. U tom dočuv Ivan Korbavski, da ce opet Turci na 
Klis í na njega, te znajoc, da jim odolietí nemôže^ po poslaoicih ponodi 
Mletcanom sve svoje tvrdjave. Republika ga obodri na odpor, i pruži ma 
5000 duk., da si n tu svrhu pribaví vojske. Dne 5. veljače 1Ô24. Mebmet 
Begovíc sanžak brcegovaóki golemom silom obsiedne Klis. Zapoviednik 
Kliski Petar Krusié, oskrbiv Klis sto je sa čas bolje niogao, i obecav ma, 
da ce se do skorá povratiti s dovoljnom pomocju, pohiti u Senj, da kapl 
vojske i bojne správe. Republika, dočuv te stvari, zapoviedi odmah Alviu 
de Canal, kapetanu od mora, da pospieši u Spliet na obrana ovoga gradaj 
a Mehmeto posla liepi dar, da ga ataži, jer se na nja srdio, sto Kltšm 
pomaže. Klisani medjutím tvrdo se držahu i turske jurise silno odbijahiu 
Krusicy skopiv u Senju liepa kita hrvatskíh sokolova, i okrcav ju na bro- 
dove, 10. traynja dodje a Solin sa 1500 piesaka i 60 konjaníka. Čim 
se iskrca, udari iznenada na turske tábore, i svestrano razbiv jih, otmc 
Jim sve topove í brašno, a mnoge izsieče i ahvati. Dobi tada a dar od 
Pape po Skradinskom biskapa dosta hrane is lakina, i sve to spravi a Kluk 
da mu bude za obranu. Sanžak osvadi Mletčane u Oarigrada, da sa ov 
pomagali Klisane i Krasíéa, í slobodno pustili po moru svoziti vojska éi 
Solina. Republika na pritužbe Sulimanove odgovori 23. srp. : questo p«- 
tetno con ogni verila affirmar alla Imperial Maesta Vostruj ehe U 



- 123 — 

fnforation áe queUi nmvilij eí genie dé Uungari ei CromH sono ifa 
fatte o Segna ei aliri luoehi del Re de Hongaria mUa marimm, eome 
dofpo si e inteeo, ei de notte fosšati eon te sne profrie kareKe de^ 
fmoniomo aiť improviša in ferra een%m favore de aieuno delii noetri^ 
i dft moseomili, ísTÍesti ^, daje oaloííla svojím knesovom pomoci brasnom 
■jegoye pograniČBe sapovíednike, te joé 6 í. m. naloii knesu Sibeniókomo, da 
dopasti dvoveslíeam tarskim prodi a Skradin kroz ono tiesno. DoÔBŠe 
SenjaDÍ te namjere tarskíh iadja, te oroxav njekolik* svojih, odletise dnimaii- 
skiiD na susríet, i kodZadra snjekojímí se snkobiäe í 8tra9no jíh potnkose. 
Togt radi Soltan okrivi Mletéane, da ne pase na more kolíko treba, a oni ma 
•dgovoríiBe 4. stud., da se ono sbilo prieko nodí i bez njihova znaaja od 
Benjana. Ovo je početak one borbe naše sa Toreí i po moru, kojo sii 
Hletčaoí krstili imenom Senjskih Uskoka, í šmátrali kao rasbojnioko, jer 
\m je niekala i krátila gospodstvo nad jadranskim morem. 

Torci se do mala osvetise Hr?atom radi oBoga napadanja po mom^ 
te do 12000 njih provalí koncern rujna a Hrvatsko, tja do Istre, porobí 
■odrasko okolIcD, sažga Serad i Dubovion, i potaoe i abije brata Krsta 
Praokapana, koí jim se nsadio biase statí na pat sa samo 400 koiýanika. 
Kroi ove bune i Mletéani dosta so škode propatili na svojih imanjíh u 
Dalmaeijí. Ivan Moro, koi ostavi svojo slažbo knezevsko u Zadra 26. pros. 
0. g.) izvieséívase svojo vlado^ da od 60000 doša ono podraóje sada nemá 
viáe od 5500 5 savietovase, da se sagrade jos tri tyrdjave sa obranu 
•ne granice, te da ée tím načinom opet se sve napačiti, i da ée se 
povratiti oni, kojí su pobiegli bili a Apoljo, u Abrus i n Marku } da se 
Wijeusnaže Vrana, Novígrad, Nadin i Nín; i žalio je napokon, sto je knez Kor- 
Uvskí povierio obranu Obrovca knezovom Posidarskim podložnikom mletá- 
taékim^ jer ne služe dobro ni jednoj ni drugoj straní, no boije bacaju cesto 
lesUad medj oboje. 

Ali še jos gora spravljase za Hrvate slíedeéa godína 1525. Ban 
Franjo Baéan nije dorasao bío golemu poslu, a Slavoncí nehtjese priznatí 
Ivana Taby-a, koga mu kralj Ljudevit biase dao za druga. Jos velj. Turci 
ii Skradina íznenada provalise do Skrise, koja porobise, i popališe^ a 
Bliedecega míeseca prodrese još dalje^ i okrenuse pod mac i oganj bakarsku 
okolícD, sažgase Modrus, í sve naokolo u pustoš obratiše. Senj se tada 
težko poboja, í zapitá pomoé od Krčkoga kneza, ali ma doletí Petar Krusíc 
ii Rliša i spasí se. Sad se Turci okrenuse na Jajce, i obsiednuse ga sa 
20,000 vojska, da ga gladom uzmu. Tvrdo ga branjaše naň slávni Petar 
Kegievic, no badava junačtvo, kad mu manjkalo dovoljne hrane. Ljudevit B. 
travDJa odasla ly. Statilica Šibcníčanina, prcdstavníka budímskoga, na Ba- 



- 124 — 

étha, da prisuRtvuje kao kraljev namíeBtiiik na sabora slavonskoni, odred- 
Jesom sato navlastíto, da se vieéa, kako da se brso pomôže Jajon. Pokaia 
Franjo, da uvede brašňa a Jajce, ali ma evi napori o zalad. Malo kaanje 
video Paaa, da je grád o|;1adnio, stade ga strasno bití, da ga sto prije prišili 
oa predaj o. U toj opasaosti skoéi na noge jonačke Krsto Prankapao, í 
skapív oko sebe do 6000 svojih sokolova, pohití do Jajca, í lukaviiii 
kretanjem svojih éeta ne samo suzbi Torke dosavse ma na sasriet, da 
ga odstrane, no oskrbi dovoljno veé sasvim ogladjeni grád. Na povratku 2(0,000 
Taradt obkoli ga a njekom tiesno (9-Í2 iipnja}. Krsto, raipaljeniroí rieemí 
oiu^brív svoje drogové, odarí na dusmanina i porast ga, te se adravo 
i slavno koóí povratí. Ljudevit, da obdarí ta golema sasloga, nazva ga 
braniteijém Dalmaeije i Hrvatske (^Hatnmer IIL 51.). Tarci ípak osta- 
doše pod Jajoem, da ga opet ogladne. Bojeói se dakle Ljodevit, da se 
s glada ne predade, nalozi 23« stud. baňu Franja^ da ga éím prije dobro 
oskrbi, no poznaj aé baoova neodločnost dogovarao se a isto vrieme i s 
Krstom, jeda bi opet se odvažio na taj posao, a da ce mu pražili vojske 
í grád Senj u dar. Cojad to Tarci, í s zime, koja je ostro stúpala, napokon 
se digose íspod grada, i u Bosna se povratise. 

Ove i drage pomanje návale torske a naša zemlja sad opet prísilise 
naše stalíse, da po poslanicíh zaprose od kraija, íli da jíh valjano pomôže iti 
da se s Tarci dodje jednom do míra za sve agar.-hrv. zemlje. Ljodevit 
odgovori, da ée j im do skorá sa svojimi namiestnící na hrvatskom sabora 
iigavíti svoje misii, te písmom od 19. pros. 1525. naloží baňu, da traži 
stalíse utaložítí, a a tom da oprezno postapa, ne illud Regnum, pene 
perditumy perdamus. U to Turci 2000 na broja sa 2. topa 15. pros. slegna 
pod Obrovac. Knez Ivan Korbavskt pohití odmah u gornju Hrvatsku kúpili 
vojska, da sadje cím prije na pomoé. U ojem je zapovíedao knez Vido 
Posedarski, ali je slabo obskrbljen bío. Tarci, bojeé se Ivanova dolazka, 
16. i 17. adarise jurisem na grád, no budú slavno odbijení, i vrate se u Knin. 
Sliedeéega siečoja Obrovóani, pomoženi njekojimi našinci iz zadarskog ko- 
tara^ provalíse a Tursku, i líepo se osvetise. Turci se bez odvlake pritožise 
Republíki proti tím qjezínim podanikom; čega radi da jih namiri, Andríja 
Civran, providur dalmatinskí, njekoje od tih podaníka pogubí, a ostalim 
oduze imanja i koée jim popalí. Mletčaní, silno tada zabavUeni italíjan- 
skimí poslovi, tražili sa bilo ma kojim načinom uzhraniti mir sa Tarci, te 
s tóga još 10. tráv. knez šíbeníékí prísta na predloge Celebíje emina 
turskoga a Skradinu gledc prodaje soli, a ovaj ma se za to obveže, da 
ce sa éíbeničaní prijateljski obciti i njíhova imanja sasvim štediti. Turci 



— 125 — 

ípak ne sakaMÍse odvratítí Hrratom silo »i o|;djíIo, le veljaoe prodrwe 
D VÍDoéol i strasao ga porobise, a u po vratko otese Ivana Korbavskamn, 
akoprem ne bes silne krvi, njeka tvrdjava. 

Medjatím a Ugarakoj sve je kretalo na gore. Na Rakoskom saborv, 
fosvaDom od kraija, da se víeca o obraní seialje, stránke Štiepaná Batora 
palatina i Ivana Zapol j e strasno se pograbise, te malo kasoje bode kralj 
frísiljeo o Hatvanu odstranití Batora i sve sahtjeve Zapol}íne stránke odo- 
brítí. Stiepan Verbdesí, najsilniji prívrženík Zapoljín, bude palatinom, te 
ovaj sve éasti podíeli medjo svoje, a ínostrance, navlastito Niemee, is semlje 
ftogú^ Silní neredi, kóji sada savladaše eielom semljom, povedose napokon 
kľftlja početkom sliedeée godine posvati sabor na Rako6, gáje Verbdesl bode 
prognat, a Bator na novo sasiedne na palatínsko stolico. Na tom sabom bje 
ntprvo sakijnčeno, da se kralj mora složití svoje kraijevske éastí, A to 
veé dosta kaže^ kako je bila kraljeva moé doboko pala. 

Dočuv Sttiiman sa te nerede ogarske, a snajoé dobro^ d a so sve 
sapadne sile medjasobnim ratom o Italíjí a víerosakonskiml borbami a 
Njemaékoj zapletene, te da ma se od njih níje nipošto bojatí, staví se 
avažití ta sgodna priliku, da si predobíje semlje spadajuée na a|;ar.-hrv. 
kmna. Jos ožujka odredi, da se kopí sto veéa vojska kod Biograda. Na 
to viest Ljodevit napriesno pozva sabor, na kom bje odluceno, da se sav 
národ listom dígne í sa 2 srpnja skopí kod Tolne. Obratí se umah na sve 
krééanske sile sa pomoé, sapita ja i českim stalísem^ i staví težke námete 
•a crkvena dobra í na židoye. Čajoé a tom^ da se Tarei približoja, dígne 
se is Badíma 24. srp. sa 3000. Po päta stigose ga i^ekoje cete^ ali dosav 
« Moháč, ne nadje víše okolo sebe od 20,000 vojsko í 80 topova, a to po- 
aajviáe Ceha. Nebíase ni valjana moža za vodja te vojsko. Čega radi obratie 
se bjeáe listom nješto prije na Krsta Frankapana, natkajaé ga, da se po- 
brine čím prije doči s austrijkom pomoénom silom, aUento ehe in lo eampo 
non era ordine alcuno ne era nissuno ehe lo 9apeva dar» Soliman s droge 
strane več 1. srp. bíase o Bíograda, a 11., baciv most nad Savom, pro^je 
8 vojskom kros Sriem do Petrovaradína, i omah svom silom s kopna i s 
vode stade, da si predobíje ova tvrdjavo. Naši sa se jonačkí držali i silno 
odbíjali torske jorise, te í jednom is grada prevalili o dosmansko tábore^ 
í mnogo issŕeklí i porosili^ no Taroi napokon s lagamí ôsmi dan strovale 
veél dio gradskih bedema, i tako o grád unidju ako í príeko golemih po- 
toka svoje krvi. Utvrdiv Petrovaradio, Turci se haranjem pruse do Požege 
í Velíoa^ niti jim se tko osudí na put statí ili oprietí. Kod Osieka^ koi tada 
bje sašgan^ na tri mosta prevode Soltan sva vojsko, 200,000 sa 300 topova, 



- 126 — 

DA v^rsko semijíste, i upnti se pat Mohaéa. U to kraljo dodjo glasnici 
od Iirana Zapoije vojevode erdeljskosa (akoprem se ovaj ni maknao nebjeée) 
í od Krsta Frankapana, da sa veá po patu jakom silom, i da se ne 
poséa u boj do ojihova dolaska. Ali nesTÍestní Ugrí i savidoí slaví Krsta 
Freakapana, komu Ljadevít oamíeravao povíeríti vrhovno sapovíed nad 
vojskom, pometu kralja, te ^a prisíle, da udari na dolaseée Taruke. U to 
doled Franjo Baéao ban hrvatski jakom četom naših janaka. Dne 28. 
kol. pobíjn se te vojsko. Usri, s prvá njesto sríeéni, napokon sa sve- 
strano od lakavih dusmana potučení (1}. Sam kralj, koí se protísnuo bjese do 
najžeséa ognia, kad se osviedočí, da je sve iisobljeoo, udari u bjeg, no 
ugresnuv mo konj u njeku jarugu, tu ostaví život. Od nasíh po|^inaše 
Matíja Frankapan Cetínjski, Petar Karlovié, Juraj Orlovid Senjski aapo* 
viednik í jos ne malo dru^íh na glasu vitesova. Suliman prodje sada 
napried s vojskom do Budima, koí mu otvorí vráta. Turci s desná porobe 
sve y a do Gjura, Balatona, Semoje i Pečuja^ badava pokúšajú predobiti 
Ostrigon, te se líevom síranom Dunaja, pleneé i paleé sve do Tise, vrate 
prieko Segedina natrag u Bíograd. Republika, koja se tada jako bojala ga 
svoje semije u Dalmacijí, malo k.asnje odpraví u Carihrad Marka Mínia, 
da se raduje Sultanu na slavno ovršenom podnaetju {^Í9^ pros,'), 

Krsto Frankapan, koi medjutim iz átajarske saiao bješe u Hryatskn 
í veé nlízao u Slavoniju, kad doču, da sa Ugri potučení í da národ sve- 
strane bježi od tarskog mača, prodre napried, í presav Dravo, odasla ôOQ 
konjanika u Stolní Bíograd, da ga okriepe na odpor. No videc, da ne bi 
mogao sta riešíva uspíeti proti tako silnomu neprijatému, udari natraf 
prieko Dravé, í u Koprivnicí ruj na skúpi naše stališe slavonske, kojí još ta 
proglasiše Ferdinanda Austrijskoga za svoga kralja, a Krsta (2} naimeno* 
vaše obcím upravljateljem zemlje, í poslaše ga skúpa s biskupom zagre- 
bačkím kraijicí u Požunu, da joj se žalujú radi kraijeve smrti. 



(1) Ost^je nam písmo Krsta Frankapana iz Zagreba od 5. rujna 1596. {Povij, Spam, 
Jui. Sláv. str. Si5,) na Franju Jožefica Senjskoga biskupa, u kom mu veli, da je ^uo, da ja 
kralj razbijen sbog nereda u vojski; te dodaj e: da bismo mi bili tamo k tomu boju prispití, 
mi bism^ bili morali biti ta najprvi, ki bi moral ubijen bUi, pri tom redu, ki mi sUiamú 
da je u toj vojtki bil : %ač sliiimo, da je však otel kapitán biti, i da su pre% vsakoga 
k boju Hi; a ovako jih oče ta raxboj učinili pokomije i posluSnije. Misli^ da je Kray 
Budimu, i ufa skúpili ovdje ove nedile na dvajset tisuč ludi, te da ce čekati kraijeve a 
poviedi, áta da radi. 

(2) Krsto joá preäle godine digao se biaŠe iz Budimskog dvora i preáao k Fei 
nandu, a to, jer ga Ljudevít bacio biaSe u zatvor radi njeke prepirke sa Zalkanom nadbiskupoj 
Ostrogonskim. Ferdinand ga sada biaáe stavio na čelu pomocne vojske; te s tóga sc 



— 12» — 

Za mohaéke bitke Ivan Zapoija joá ae nalaaío n Segedinu. Kail 
mo pako dodje viest, da je agarska vojska potacena a sam kralj ubijen, i 
da se SnlíiDan prieko Bodima i Peste vraéa k Donajo, krenn sa svojom 
ielom k Tokajo, í skopív ta okolo sebe svoje prívrsenike, apatí se a Badím, 
da se dokopa príestola, posto í Sultán Dagibase kraljem ga príposnatí i 
stitití. S tom namíerom posva oo sabor u Stoloi Btograd, gdje ga njegova 
stránka 11. stud. tbZ6, proglasi kraljem i bes odvlake okrani. U isto se 
doba skupise oko kraijiee n Požanu proti vnicí 2apoljini, kim su na cela 
bili Stiepaa Batori Palatin i Franjo Baéan dalm.-hrv.*Blav. ban. Ovi naji- 
príje proglasiše nesakonitim Stolno-biogradski sabor, jer ga ne biaée poavao 
Palatin, komo je po obstojeéih sakonih to pravo pripadalo, a satím jedno- 
glasoo ízabera za ogar.-hrv. kraija 

FERDINANDA I. Austrijskoga, veé tada dígnata na česki priestol, 
te ga i pozovu, da si odmah dodje ozeti knina (^t6. pros.J. Tim zapoce 
domáci rat. Istina pokusa tada kralj poljski na Olomackom sastanku ukloniti 
sa od veé dosta nesrieéne Ugarske, no sve badava. Zapolja, u sto se okrani, 
od|iraví bez odvlake svoje poslanike na izvanjske dvorové, da jim ta zgodn 
BSTÍeste. Mletéanoro apatí Franjo Sivkoviéa (Jožefica) biskupa Senjskoga 
8 listoví od 96, stod. íz Stolnog Bíograda, u kojíh jim ízjavi, eome de 
eomuni eonsensu de U ffrelaii, barom et signori del regno lera sta 
tUeto et eoronato Re de hungaria, offerendosi fereeverar ne la hona 
mnieitia et vieinita. Repablika, kojoj se opasno činilo spojenje ogar.-hrv. 
krone s aastrijskom radí ojezíníh ímanja a Dalmaciji, í koja se vec sdružila 
Ijese s Francezkom í Papom proti Karia Ferdinandova brata (^Angouiétne, 
ZS. lip, 152$)^ liepo prími Zapoijine ríeéi, te izjaví njegovu poslaníku svoja 
radost de tal stia eiectione et coronatione, cum le- eonveniente offerte 
(99. pros,'), Sivkovíc íz Mletaka prodje umah u Rím, a na povratku Mlet- 
éani ga obdarise sa 200 duk. u zlato (7, velj, 1^97"), i dadoše ma listové 



hsno, da je Krsto s prvá držao za Ferdinanda a ne za Zapoiju. Ovo nam sviedočí sliedeci 
alomak iz Sanuta ; i926. i3 ottobre dal altra parte de Crovatia e vegnv4o U Conte CHsto- 
ftro cum altri Signori Crovati, ed hanno facto diéta insieme, in la qiuil dicti Signori con 
éieti poptUi, %oe Schiavoni et Ongari hanno eUcto lo IU.mo Principe Ferdinanda per Re 
kro, e cussi Mnno facto ancor CapUanio il Conte Cripstoforo de tutti Ihoro contra el Turcho 
da queUa banda ». A to izilaží joS iz lista napisana 22. list. iz Semoje od Krstova namiest- 
mkalv. Ant. Dandulu, poSto se veliunjem, daje Zapolja poslao uzetiza se Budim, ufajué do- 
bití krunu, no da národ i plemstvo nameéii mu propast kraljevine, jer nge pomogao kraiju ; 
éegB radi sestraše gradjanskoga rata. Tako nebi pisao bez dvojbe namiestnik Krstov, da 
je tada Krsto držao za Zapoiju. SantUo zna í to, da je Krsto slao koncern list. njokoga Ga- 
špara Hrvata k Ferdinandu za novce, i da se Krsto tužio, da mu Ferdinand no izpunja 
obecanja, Íto mu biaSe odprye učinio. 



- 188 - 

la Zspoljtt (I. 9etJJ)j kóma su ovftko laskaH, naime: dá sn olmvíeséeiii 
bili po njegova poslaDÍko, feeunda et gravi oratione, Maiestatem Voširam 
m eeleberrimo Inelpii isiiuš Regni OpHnuUum ae NobiUum eonvéntu 
uno omninm ore in Sérenissimi Ludoviei Regis demortui loeum fvitn 
šuffeetumae deeiaratumy ae in Alha Regáli Regio Diadetnate inH^niinm ; 
einguiarem eerie ob id animi eeneimus ietišiam^ frofterea quod BkM" 
šiatem F. eo titulo deeoratam audivirnue, quo ob ffreetarisňniaš ejwš 
mnnm et eorporis dotee eemper a nobis dignissima Judieaia atqns hMtm 
Mŕ, eíe, S dnige pako atrane pros. i. 9. odf^ovorise Tomi Komariiéa, po- 
Blanikn Baéana, baaa hrvatskoga í privrženika Perdíaandoya, da sada nisi 
« BtanJB troéiti sa rat, sto Jim nudjase proti Zapoljí. 

Pono boije negolí u Ugarskoj uspievale so stvari Ferdinandove n 
Hrvatskoj. Ovdje níje imao Zapoija skoro nijednoga prívrženíka. Sam Krsto 
PrankapaD, koí ga sayíetovaše, da se amah bac! na semije Ferdinandove 
i tako ga prišili, da se odreče svakoga pravá na ugar.-hrv. krunu, videé, 
da igegovih savieta slíedití neée, ostavi Budím, í razsrdjen kuci se vratt 
U gornjoj Slavoniji veé s početka bili sa njekoji, kóji se astručavaha ÍEJaviti 80 j 
í sa Ferdinanda i sa Zapoija. Káže Sanut o lietopisa pod 17. stád. 1526, da se J#^ 
a Rieci govorilo, Zagabria e quelli altri lochi de la Ongaria se tenivau$ 
anome de colui, qualsara electo Re. Izmedjo poglavítih u toj stráni naše kra^* , 
Ijevine samo Šíman Bakač-Erdôdy javno se držase Zapoije. U dolnjoj Jt 1 
pako Slavoniji veci dio semije jarve barbarstvom prítisnat bío^ jer sa pa 
mohačkoj oesríeci Turci svu tu stranu bili silno porobili^ te i Požega sa 
mnogo manjih miesta oseli i utvrdili. 

U Hrvatskoj^ ko sto smo spomenuli, veé a Koprivnici bili su stališí 
naši proglasíli Ferdinanda sa svoga kralja; alí se to dogodi više ís ushita 
negoli is dobro promosgane odluke. Hrvatski je priestol smr^a Ljudevi^ 
tovom bío ostao sa svím prašan, i po državopravnoj pogodbí, obstojedij 
medj hrv. i ogar. krunom, bila se je tim ukínula sváka svesa medj Hp* 
vatskom i Ugarskom. S tóga níje čuda, ako su rasne vlasti trasíle sad* 
íli si pribaviti našu kra^evinu ili ju svietovati, kako da se ústroji po4 
njihovom sastitom. Ferdinand, koi si je prisvajao njeko pravo po pogodbak 
sklopijenih medj njegovom kucom i Vladislavom otcem Ljudevítovim, dobro jai: 
xnao^ da ono nemajú ni kóje vriednosti^ posto jim je maojkala potvrdb 
hrvatskih stalisa, te se sato íssa Ljudevítove smrti po poslanicih ponaái 
istim stalisem, da ga prisnadu sa kralja. To isto pokusa s poslanici sadí 
Suliman, obeéavajuó, da ée jim odobrití sva drsavna pravá i podpuno ís- 
poviedanje viere^ da jíh neée silom voditi proti krsdanom, i da óe kmeto^e 



- 129 -- 

«|rD8títí M 10 s*^B<^ o' pUé«i|ft ímém} íli ako mtée to, ondft im nn 
il0|Hi8te slobodní prolas knis ojihove semUe, o do de Jim on osiosaroti 
•a kakvo si vladanje nstroje. I Mletoani sa aiitkali aaso staliae, da se 
^^lase slobodoom dršaTon, osam si osokita vladára, i da stopo s ^jiini 
o saves^ a da éo Jih ooi ponagatí i braoiti. ZapoIJa pako nije doisto pro* 
paséio DÍ ma ko^a srodstva, samo da jih k soM oaklooi. No Hrvati odrie* 
sito odbaeise ne ^asso hudobne po nude asijatskog divljaka^ i Inkave pro- 
iití}iwog krilatog láva, no i sasiedoe ogarskog Tersíta $ a rado prígnuáe uii 
■a Ferdinandove^ jer jim se éínílo, da de baren nadi farabre misiee protí 
Taréiaa^ i valjda dovoQno viere, plemenitosti, pravíénosti í veledosnosti a 
veé tada dosia slávne absbarske porodiee. Upatise dakle nasí staltsi a 
Beé svoje fovomike, da predloie Ferdinanda aviete^ po kojih bi g9i prí- 
■ilí aa kralj»; no poste ne bjese njihovo pnnomoéje sasvím tako a reda, 
da se na ajem mofla stísaati neoboríva pof^odba, sato Ferdinand odvráti 
ajíhove, a s njimi posla jim svoje panoTlastníke^ Pavla Oberstaina pred- 
ttavnika beékoga, Nikola Jurísida, Ivana Koeiaoa i Ivana Poohlera. Naloii 

I)ÍB Ferdinand, da g9i predlože stalisem hrvatskím í slavonskim aa kraija, a 
lean ma Aon sa kraljiea ; i da se s njimi sporasame o avíetíh^ i skiope do- 
'tiéne pogiidbe, osíe^ravajaéi jih n njih, ^tiod omnia et singulm eorum 
Privilegitty Jura, Libertates et decreta Regno ilU eiusque ineoliš et 
inkaHtaioriéus a Serenistimis retro Ŕegibuš eorum tradita et eoneesša, 
itlva et iUeea eonsertsare et manutenere volumus et intendimus; da ée 
pako on ta písma svečano potvrdítí, ne aiiquid eontra ea vei eorum aliqua 
Milo mnqaam tempore uttentaturoš (u Becu S froe. 1S96'). 

Uslied te svečane savjemiee Ferdinandove 1 sieč. 1627 sakopise se 
• Cetinj (!} n raanastim Sv. Marge MalobraQanína nasí stalísi toliko hr- 
vatski kolike slavonski. Tu se oadjose: Andnja knínski biskup, Ivan 
Tor^aat Knes Korba vski, Nikola Subié Zrínjskí, Krsto i Vuk brada is 
Irinja, Gjorgj Fraokapan, Stiepan Blagaj, i jos mnogo dro^ih velmosa, 
plemida, poslaoika gradskih i narodnih. Ovi dakle nsamši o obsir i to, 
da glede pravá na priestol ugar.-hrv. u obée Ferdinand ad plénum et 
šuffieienter fuldtua et jtrovisue eety freeipue mgore plurium ineonvin^ 
eiéUium traetatuum , ., et postremo vigore eleetionis iuxta Decretm ei 
Stnutiones Regni Hungarie, in Generáli Statuum et Ordinum illius 
Ktgni Conventu die XVL menei9 decembris proxime elapsi in oppido 



{i) I slávni Štrosmajer u govoru držanom na saboru hrvatskom 5 srp. 4861 odlučno 
flpovíeda, da s u se tada Hrvati sakapili na Cetinju u Dalmaeiji. 

9 



— lao — 

P099niensi riié éš lé$UHmé faeie si ffuklieate, i sieéajaé so dobro pomoéí. 
koia veé od pono godÍDa príma hr^ateka cemija od kaée aostrijske, da ae 
obraníti môže od Turaka, jednoglasno odabraše i svecaoo prímase tada 
toliko FerdiaaDda in verum, legittimum^ indubitatum et nmtvralem no- 
Hrum Bt ioeiuš huius inelfli Regni Croatie Regem et Dominufnj kolika 
■jef^ovo aaproi^K ^nu ť» veram, iegitiimam, induUtatam et naturmlem 
nostram et toeiuš Regni Croatie Reginám et Dominám, te amah s^i 
akupa prisegoae jim Tiernost tanquam verie^ legittimie et naturaiHuš 
keredibuš et toeumtenentiéus eive gubernatori6u8» Po tom atalisí, prémie- 
atív ae a orkvu hie /tíonašterii S, Márie vieitationis fratrum minorum 
de observantia, to popi e vaše Tebe boga hvaiimo, i veselo se racBtaTÍse. 
Sad kraijevi punomoénieí proslasise pogodbo, po kojoj Hrvatska kraljeviaa 
primi Ferdinanda aa svo^a kralja. Oni sa se dakle po lýoj •obvesívali ná- 
rodu hrvatskomu na kraijevo íme: a} da ée kralj držati stalno a Hrvat- 
akoj na obranu semlje 1000 koajanika i 200 piesaka^ b} os to priliens 
vojnioku éetu u Kranjskoj na granioi hrvatskoj^ c} da ée rasgledati tvrdjavt 
i dovoljno jih oskrbití^ d) i da ée napokon stalise i redove naše pohraniti 
sveto i nepovríedQivo u uživanju švih dosadaanjih njihovih povlaatíca, pi^^*y 
slobodétioa i lakona {í'). 



{\) Evo tih glavnih toéaka naSega driavnoga pravá (Jura II. 23) : 

''Nos Sorenissimi et Polontissiini Principis et Domini D, Ferdinandi, Bohemie el 
Croatie eto. Regís . . . Gonsíliarii et Oratores, Paulus de Obersteín, Dei gratia Preposiloi 
Viennensia eto. Quod nos idoirco, ut aliquid inde boni iure roerito consequerentur, iilii^ 
vice et nomine prenominati Refris nostri, promisimus et poUiciti sumus, prout tenore pre* 
sentium Iíbere promittimus et policemur, pariter vi^rore dicti mandatí, hec que infra sequuntur; 

In primis, quod Serenissimus Eex nostcr pro tuitione sui Regni Croatie tenebit in 
ipso Regno raille Equites cum stipendio trium Ducatorum pro singulo Equite, et ducentot 
pedites, ita tamen, quod eosdem pedites et ducentos Equites Sue Regie M^jestatis Supreaiaa 
CapítaneuB aut quiscumque alius, cui Sua Maiestas id onerís demandabit, libere et sine omal 
dietorum venerabilium Statuum et Ordinum aut cuiuscunque alterius confcradictione condueera 
debebit, reliqui autem Octingenti Equites ínler diclos Status et ordines dividcntur secunduai 
honostam et conveníentem uniuscuiusque condítionem. Quodsi vnro Regia Maiestas eosdeoi 
Equites extra Regnum conduci iusserit, tcnebuntur illi scrvire cum stipendio pariter triim 
Ducatorum per primum mensero tantum, quo elapso státím illis tantum stipeadii dabitur 
quantum aliis sibi similibus equitibus. 

Secundo. Sacra Regia Maiestas condecentem bellatorum numerum ia coofinibua 
Duoatus Carniolo Croatiam versus tenebit. 

Tortio. Sua Maiestas aroes et fortalitia in hoc Regno revideri, et illis de rebos 
neoessariis provideri faciet. 

Quarto, assecuramus nos eosdem Status et Ordines, quod eadem Sacra Reg^ia Ma- 
iestas omnia et singula eorum privilégia, jura, libertates et decreta, Croatie Regno eiusqiM 



- 131 — 

Dne 3 sieé. í. g, staliii písmeBO m obratise n* liabranofa kffty% 
i MTJestíse mn sve, 0to ne bieie na sakom ovráilo i ogovorílo, rooleéi |^, 
ia jím poéalje pomoéi proti Tojevodí Krsto PraDkapaaa, koi ae Joa drsao 
Zapoljíoe straae ; da poapíeai aredití tvrdjave i predobití ona miesta a kra* 
Ijeviaí, koja sa TÍjala sastavu Zapoljina^ í da jím potvrdí la Trhovnogft 
8adca Nikola Jurísiéa nje^ova vrhovnoga vodja po njih isabrana sa ta čast^ 
í kóma sa pridrožili četiri plemiéa sa isvrsívaige dotičnih poslova. No Fer- 
dinand do mala saboravi na sve, sto se bjese onom pogodbom obvexao* 
Cega radi travnja í. g, naši stalísi opet se skopise na sabor a Cetinja, i 
Éi isabrase novo poslaničtvo na kralja^ kóma 28 tráv* dase napntak, naioM 
da nia spomene, quod eadem Maiegtaš Vesira nos qae«i¥lt sibi mé- 
ékosy fromiíténs nos eonyreyare erga ulim sum Regna hereditartoj 
MC m lihertatikus ^i eonsuetudinibms noštrU eonservare ; da jím je 
maogo stvari, navlastíto sa osie^aranje dŕžave, obedao, alí da o tom jos 
■spieha ni oiýmanjesa noš non vidimus, dočim se lýihova kranovina nalasi 
.■ veliko] opasnosti; da sn mo se oní dali libero arbltrio i aprav as 
teneljita nado, kô sto jim se jamaéno obvesao, da ée jíh pomodi eum 
9mni sua poieniia; da jos níje níkada bilo na svíetu ma koga, koi bi se 
kvalítí mo^ao^ da je Hrvatska silom predobio, jer post diseessum Regi9 
no8tri ultimi Zvonymer dicHj feliciš recordationiš, libero arbitrio 
se coftcliunxiinus eirea Saeram Coronam Regni Hungaríe, et post 
koe nunc erga Maiestatem Vestram, Dodase, da je yeé od 80 g^'^'ÍBa 
Brvatska štít okolostojecih dŕžava; da íz^bljenje njesíno bilo bi propast 
Btajarske^ Kranjske^ Koroske i Istre i dalje 5 da sa jim prosle ^odíne Torei 
Telíka obecanja činili, ako se stave a njíhova záštita, te tako i NIetčani í 
Zapoija, ali da su sve odbili i k njema prívolili; da národ silno stráda badi 
úog dasmanskih neprestanih navala, bodi radi glada oíkad ko sada a 
lemlji nevídjena; da sa í novei a svojoj vriednosti popastili; da sam ban 
fraojo Baéan^ qui adhue fitffifttam inier nos fuit. drží a Bíscu jedya 
|et vojaka^ čim sa svi bani do njej^a držali najmanje 100 konjanika i to- 
liko piesaka; da jim ne daje sa baňa maža, qui inier no9 manere non 



iocoUs et inhabítatoribus olim a Serenissimig retro Regibus illís tradita et concessa, una 
cam ipsorum veleribus laudabilibus consuetudinibus et observationibus salva et iilesa con- 
firmabit, conservabit et manutenebit, nec eo8 indefensos, uti optimum et maximum Prínci- 
pem decet, donec Hli vitá supersit, derelinquet, quin eos et hoc inclitum auum Regoum 
ttmper sub optima protectíone fovebit et tuebitur, harum testimonio litterarum sigillorum 
nostrorum munimine roboratarum. Dátum in generáli Venerabilium Statuum et Ordioum 
Regni Croatie conventu Oppidi Cetinensis, die príma mensis Januaríi felicis novi anni a Na 
tívitate domini Iheau Ghrísti Saivatorís nostrí iS37,,. 



- 182 - 

irntt^ dft oékrlbi tvrdijftve i poiftl)e dobre novee ml posftde, i ono 300 píe- 
8«fca^ í da Bamíesti na Jožnoj granieí Kraajske dosta vojske, jer se Tvrei 
kape o Bosni; da se po svojih yie^níoíh osviedoéi o Jadacni staiýn krt* 
tjevioe, fiíťa quis non videt has neeesšittiíés^ impossiHU šst, ut eredtrš 
f099ét\ i Dapokoii da potvrdí 9ui9 Utteris Liiteras íUm fromUHonis B* 
Uetionišy sto su jim isračili njefoví puoomoéniei. Ferdinand ne nakaní 
jim odgovorití quantum ad frMlegia, Mertaieš €t Jura regni . • . f tiod 
ú9mnia Hla iUtša et firmiter, šicui ak anHquo ei laudabiiitér haetemmš 
observata sunt^ šervare ei manutenere vellits da jim vojske sa sada po- 
•lati neneže, posto se sprema na ogarsko podusetje, a bojne správe da 
de jim pružíií po mosat^aostí j da ée bit primili plaée; da ma predloie 
nnsa sa dragoga baňa; da je naredio Jarísióo, Trhovnoma kapetana hr* 
▼atskoma, oeka rasgleda one tvrdjave i predlosi potríebite a njih poprayof 
da ma ímennja njekolíko Ijndih, od kih de oetiri sabrati, da slosno s kap* 
petaaom diele pravicu; da sa sada nemôže nista odlnéíti glede sdraiei^ 
fairiarum ausiriaearum et Croaiie i td. QJura IL 97^ť), Ovo sad^io 
dosta nam jasno syiedoči, da sa se Hrvati po smrti Ljadevitoyoj smaCrali 
kao sasvím nesení savesa s Ugri, te da so tada oprav po svojoj to$ 
raspelagaii državom. 

Ferdinand nije mo^o odmah po Ljadevitovoj smrti ndariti na Za^j 
poljo, jer su ^a sadržali njesto nemački poslovi a njesto njegovo okm^j 
njenje če^ko. (^94 velj, 1597), Sabravsí dovo^no vojske stranom u Cesk^l 
stranom u nemačkih semijah, 25 srp. 1527 stúpi na ugarsko semljÍ8t%! 
Na granici dočekase ga njegovi prístase ugarski, te jim se tu prísesookl 
obveže, nepovriedivo ucuvati njihove slobode i pravá. Sad odpraví Kranjeaí 
Kociana s jakom četom s Iíeve Dunaja, da mu predobije one semlje, a saakj 
se s glavnom silom upraví k Budímu. Gradoví, kóji su po putu bili, i)i nri^ 
odmah otvorise yrata ilí isza krátka odpora; te tako mu lasno bilo nliei 
n Budím (90. koĽ), Zapolja, čim docu, da se Ferdinand približuje, ostaí 
Budím i krenu k Tíši. Za njím podje n potjeru Nik. Salm. Zapoija pok 
príeko noéi udarití na Salma s víše strana, ali ga Salm kod Rogajita 
Tokajem sasvím potuče í prišili, da se brže boije povuóe a Erdelj. Tok^ 
satím páde u Salmove ruke, í još vise drugih miesta. U Budimu na sahofUj 
dade se Ferdinand opet isabratí sa kralja^ a po tom u Stolnom Bíogradlj 
okrunítí, Zapoija í Verbôtsi budú proglaseni neprijateljí domovine; ostaliiv 
sve oprosdeno ísím petorice, kojoj bje odredjeno, da se xa opredíeljewi 
roka podvrže kraijevoj oblastí. Is Stolnog Bíograda Ferdinand povrati 
malo kasnje u Bec. 



— IM — 

Medjatím Krsto Frankapaii, sniíriv m sa Zapoljeai) koí ga ímeoova 
brTttskini baaon i TrlM^BÍm kapetoBom, stavia ae biaáe na éelo njefovHi 
prínieBÍka d Slayoniji. K lýeina se anah prlinkike Waa Baboníé, éinaa 
Bikaé-EriMy kiskap Zafrebaékí, Ivaa Tahi predlstojník Vraaskí i Ivaft 
Bnait hhfii baa. S Bjíkovom p«moéj« sakupív aa Draví do 13000 vojska, 
itode Kreto po f^ornjoj BlavoBÍJi otinatí Ferdíaaodovoem ^radové i dra|^ 
liiffta, a Bjíhove prediele rosítí i palíti. Ban BaéaB pod j e na joé jačoo 
ftjskoB Ba suproé, ali so no luradi javBo se postíti s njim o bitku. To^ 
nii straaka Ferdinandova klonn aasvim dnhom. Varaidin Krstn otvori 
frtta^ BO B sto se latio^ da tvrdo stísBe gradskn tvrdjavu, smo gu 
k iýe po^di i smrtno raai (I). Po Krslovo] smrti vojska se rasídje, te 
■ti Bje^ovi prístase sada se Ferdinanda pokoríse ixím sama Iv. Baboniéa, 
k« se skiona u Virovitíeo, da ondje mimo opoétne. U Zagrebn gná io 
Ariao Ferdinanda, a bisknp i veéina kaptoia Kapoije. Ban Baéan posla tamo 
Tkraa sa 1000 yojske na obrana Ferdinandovaea. Turn popali kaptol, n sto 
tt bini Ba^an i Karlovíé robili Teplice i Zaóesan i njiheve okoliee, a ko- 
jä kaptol íroase síroka dobra. Koneem ove godine 1527 adari i na bískap-* 
Ai grád o Zaj^rebu, ali ga slavno odbíjase Ivan Vagerovíé. Do mala doletí 
ttn bisknp Šimon i satjera Tnrna n gomji srad, a bio bi ga na predaja 
K>8ÍHo> da aije bilo Raabera, biskupa Ijubljanskoga, koi a to sa4je Turou 
• pMBoé. Brdody morao je sada osmaknati prama Varaždina, a Turn i 
itober opet obsiedose biskapski grád (1S srp. ÍÓ98), Vagerovié hrabro 
'$» održa tja do raj na, kad dodje sapovied Tomu, da bes odvlake krene 
njskom put Beéa. To spasí biskapski grád. 

Nemire hrvatske i ngarske sgodno npotriebise Taroí, da si predobiju 
i ooe malo miesta, sto je kršéanom jos osjtajalo u Bosni. Petar Keglevié, 
)m Jigacki, stupiv na Ferdinandova strana, ísračí mu i Jajee, a Ferdinand 
I* saTÍeto Kocianovu predá Štiepaná Grabonku, rodom Niemen, da ga 
Inwi. Sad Kosrevbeg Paša bosanski jakom silom adari na grád, a ona 
Itikaviea sramotoo ga predá us slobodní odlas. Zatím Turci lasno si pri- 
Mise Banjaluku i jos njekolíko drngíh miesta na onoj straní. 

Početkom god. 1528 bje slo po Zapoyu. Kod Kosíca pokaša crpet, 
^ Bvlada Kociana, no bude tako potnčen, da se jedva spasí u Poľsku. 
O^tle po poslanícih nastojase^ da si nadje pomoó u Turčíoa i a Franoeskoga 



(1) Jako sa zanimTÍ listovi, sto je Krsto za ovo doba pisao naá4ii Frai^u Jožifiéa, 
iiiskupu Seajskomu, koj se tada nalazio na Zapoljinom dvoru (V. Poviest. Spornen. Jui. 
Step. sír. 224-232; 29 avib. 1527 u Kri%evcih; U tip. Í527 na Velihoj; i 31 srp. 1527 u 
tó»oftt koi haniéa). 



~ t34 — 

kralja. Franjo posla mn sbilja dovoljnu potnou a dovcb, tako da je mo^o 
■ovn vojska a Poljskoj skopiti í a gornja Ugarsku uputití. U Caríi^ada 
■jegov poslaoik Jerko Laskí znao si prívaéi na svoja novcem i obecanjí 
Aiviža Orittí-a oaravnoga šína dažda mletačkoga i srôanog príjateija ve*- 
likoga vecíra Ibraima, tada svemoénoga na tarskom dvoru. Ovaj skloní 
Bvitana, da primí Zapoija a svojo sastíto, i da ma obeéa, sto príje nm 
pohitíti Q pomoé. U tom príspija o Carihrad Ferdinandovi poslanieí, traxeé 
nesmotreno i nestasno od Saltana na iroe kraijevo, dti povrati miesta, sto 
oteo biase ogar.-hrv. krani. Soliman, povríediv se tím vece, poslanike baeí 
B tamnica, a sam se staví sto sílníje se prepravijati na rat. S droge strane 
2apolja provali sada glavnom svojom silom is Poijske príeko Karpata o 
Vgan^o, gdje si nadje dosta pristasa ohrabrenih po Ojorgjo Utíesinovién 
Martinazsi Tropranína pošije bískapu Varadinskomn 5 te ma podje sa ro- 
kom kod Kosioa poraziti slabo oskrbljena Ferdinadova vojska pod Stíep. 
Révajem (Jt5 rtfj.)* Ferdinand, težfco tada zabavljen a Nemaékoj, nije 
pasio, koliko je trebovalo, na ogarske stvari^ s čega sa sliedile težke po- 
sliedíoe po njegova osobitá i po agar.-hrv. dŕžava. 

Dne 10 svib. 1529 Saliman odpoti se iz Carígrada pat Biograda 
sa nebrojenom vojskom. Presav Sava i Dravo, kod Moháča primí Zapoljta 
poklôn, pa se oba k Badima oprave. Bodimska tvrdja, akoprem ju je Tonui 
Nádažd junácki branie (S-9 rujna), páde izdajstvom njemačkib vojnika. 
U Badima bje Zapoija umiestjen na príestol po sultánovu pobočniku, obve* 
zavsi se na godísnji danak (16 rujna), Odatle adari Suliman ravno pol 
Austríje i 26. rujna obkoli Beč. Hrabro se obrani Beoka posadá od jedva 
t6,000 pod Filipom Falaokim i Nik. Salmom ; cega radi vídivsi Sultán, da 
mu sva larisanja uzaludno, 15. list. udari natrag u svoju dŕžava. 

Republika Mlctačka ugodnim je okom pratila postupanje tarsko ■ 
Ugarskoj, jer, lisena svojih saveznika, jako se tada bojala cárske vojsko. 
Jos 18 kol. po Alvižu Gritti-u javí Sulimanu, sto se na západu proti njoj 
kovalo i kako o njem visi njezino spasenje^ 25 pako i. m. obodravase ga na (• 
presnije putovanje k Beču 5 a 2. stud. pisa istomu Alvižu, da su ju viesti, sto joj j* 
doglasio o Sultanu, jako omilile, dočuv la ineoluniiiä et prosperita del Ser.mté 
gran Signor et feliei progressi soi, havendo acquistato U regno di Hungarim, 
et quello liberamente consignato ál Ser.mo Re Zuannej operoHone im» 
vero degna del magnanimo imperátor, di haversi perpetuamente devineš^ 
dicto Ser,mo Re mediante tal incomparabile beneficio. No do mala, po 
miru a Bologni (9S pros. /589), sa svim se preokrenu politika mletačk% 
dapače stupí Rep.ka a savez sa Carem, akoprem je u isto doba nastojala |n» 



— 106 — 

•soliitom poslasikn Toní Močení^ avicrítí SniUna, koná Je liepe darove 
sUla sa 8ÍB0V0 obrezovaqje, da de se tvrdo drxatí míra (J frošJ), 

Po odlazka SolímanovD Ferdinandove čete opet se raslíegoie po 
Ugarskoj i uido^o miesta predokíse s jedne i droge strane Dunaja. Rogeo- 
dorf obkoli Badim, gáje se sam Zapolja nalasio^ ou kade velikom stetom 
vibíjen od prispievsih Turaka. Poknsa sada Ferdinand, da skloní Zapolju 
okanití se nórske krune, te n to svrho dopastiv mu prímírje, stopí s njim 
I raírno agovaranje po po]jskom kraljo Sigmonda. Tužno stanje, u kom su 
se radi gradjanskog rata nalasile sve semlje ogar.-hrv. krane, obodri kolovoiUe 
oboje stránke, da si pronadju naéin, kako se izbavíti od konačne propasti. Oni 
sedakle tom nakanom skupise u Belovar^ da víde, jeda li bi Ferdinanda ilí 
&po]ja složno zaposnali za svoga kraija ilí koga treéega jednoglasno odabrali, 
a ona oba za nezakonite proglasili. No riesenje te velevažne stvari odgo- 
dise do sastanka, sto sa do mala držati htjeli u Vespríma 5 ali jim ga zaprie- 
äse slosno Ferdinand i Zapoija, kóji se ipak na brzo opet zavadise. 

Za svoga navaljenja a Ugarsku í o Aastríjo Tarei pustiše mal 
da ne iz oka Hrvatsku i Slavonija.. Ali na prvá viest onostranih tur- 
íäih navala asta n dolnjoj Slavoníji Ivan Babonié na eela Zapoljaea, no bude 
potaeen od Ljud. Pevkria^ te i on kasnje, kad i Zapoljci, sklopí bojou sústava. 
U Hrvatskoj pako Tarcí provalise poéetkom g. lôdO, Veljače Biskup knioski 
•baviestí o tom Ferdinanda boraveéeg u Pragu, a ovaj 17 ožvý. náloži 
Koeiann, da iz Kranjske pohití Hrvatom a pomoé. Tom prigodom Turoi 
aisn stedili robiti i mletačke prediele; čega radi po zahtjeva baílovu Sultán 
irpoja zapoviedi Paši Bosanskomo, da to zabráni i da naknadi Mtetoane. Slíe- 
deée godine umrie Ivan Torqaat knez Korba vskí í ban hryatskf., Ferdinand 
povierí privremeno tu čast Andriji biskupa kninskomu, te 27 kôl. nayie- 
átjojnéí to hrvatskím staliscm, a da traží valjana muža za bansko sielo, 
■ntkase jíh, da Andríja vierno slusaju. 

Bodné beznspiesno proslo g. 1531 dogovaranje me<ya Ferdinandom i Za- 
poljem, i poslaniétvo Ferdinandovo o Carígradu (Kne» Lamberg i Nik, Juri^ 
éie) s ponudom od 100.000 dok. za Ugarsku^ Zapolja povede Sultána, da opet 
vdarí na Aastríjo. Ústa Suliman sliedeée godine^ i ndariv prieko Save í 
Brave sa 300.000 vojske, zamieri iznova na Beč. Po puta sve mu se pre- 
dávalo do Kisega (9, koĽ), gdje je tada zapoviedao nas slávni junák Nikola 
Jnrióié Zadraoin. U toj tvrdjavíoi nije bilo vise od 700 momaka, ali tako 
po Jorisiéu razpaljeníh, da uzprkos svoj šili turskoj i neprestaoom Jarí- 
sanja oni se održaše éitav miesee dana. Tim Jorísié spasí Beo i carevu 
vojsko, koja se pod Beôem tada skup^ala. U tom dosadí Soltanu obsie- 



— 136 — 

ám^^f te M vrtti prieko More i Dntve kros Sltfronya na Biop*«il, « oéalii 
iimIo kaé^je n Dríoopoije. Bve Bemlje, k«dft je tade torska vejska prešla, 
oatadoee eilno porobljene i porosene^ a naše navlaatíto. 

Doeím se to sbijalo príeko Save, poknnaju Zapoijcí s joga pomo^tf-^ 
tarskom otvoriti si pat n Ilrvatsku. Jos síeé, Tarei so opomínjali llffletéane, ! 
da se ne osude pmžiti i ma kóje pomoéi Petm Kmšíéa sapovíedatkv^ 
Eliskomo; a Mletéani so stroho nalaj^ali svojím knesovom u Dalmacíji. Ht 
se topí éavajo do ela bo^. Ožojka pako pride Nikola Qoeriní, rodeiŕ* 
Mletéania, na éelo torske vojske, da po nalof^o AWíža Oríttia, namíestnika* 
Zapoljina o Ugarskoj, Klis i Poijíea predobije. Kmsié blase tada van s>^^*t 
te stade Nikola, pokle ma se Poljíeaní podrrpise, da se dohovára í s Klí- 
saní o predaji. Klisani ma na te ponude odf^ovoríse, ehe voiuntieri si darumB- 
da foi pero U termine di giorni 90, nel qual dieeano voter far intender- 
ahune coee al Conte Pietro Crosieh, per non eseer notoH de perfidia,y, N«. 
Splietdani sve pokvare, nagovarajod Kltsaae, ehe lui (t. j. Níkofa} erä^ 
Tureh9^ ei ehe iutto fueito ¥ opermvm era a kenefieio del ISereniesim^ \ 
SipMr^, Nikola tóga radi odmah se potnsi víe^a od Desetoriee (/20i i 
frao.} i aamoli ga^ ad inšerpeneril nM90 ei auihorUä neetra eum eesi CCt*-^ j 
smni, evadendoli a tal deditione. Mletéani^ kóji sn sada želieli oepovrieditl* | 
ni Ferdinanda ni Sultána, naložiše 11 svib, svomn providura daUnatín^ ' 
skomn Grgoru Piaamann i kaesn a Splieta ísjaviti Nikolí, da, depemdendé 
eomé fa eseo loco de CU99a dalli Ser,mi Imperátor et Re di RomuÉ^ 
eum H qual eiamo in paee, eome a tutH é noto^ oifni euaeione et adkmrm 
tatione ehe noi faceeeimo ad eeei Ciiseani ad removersi daUa pr9%€^ 
tione, neUa qual hora sonoy ultra ehe saria uffieio devio dal hona»\ 

noetro, daria etiam matéria non solum ad esse Maeeta, ma a tutti 16 I 

i 

okri Prineipi ehrietianij eum ehi šiamo im pace di risentirei di iaL\ 
operation noetra; te da ga mole tim íspriéatí jih pred Orítti-om, koi é^i 
bes dvojbe sadoyoljan ostatí haeendo lui tratia la origine eua in questmt] 
eitia da padre ei famiglia benemerita del etato noetro, ei ehe pero nam^l 
H po se non ereder ehel desideri il eommodo et beneficio di queUo. Ujt^i 
to dodaše j im, da Klisaoom askrate sváka jfomoé, ali da jim ne saprie«i^ ' 
Toditi brasna ísvana príeko mletačke aem^e a tvrdjavuy kô sto sa a istili 
doba edobravalí poslaniku Krusiéevu. O svem tom obavíestise odmah svo^^ 
pofilaníka u Garigrada, da usmogne odbití, sto bi ma se s ote straae f$. 
tom pogleda predbaciti moglo. 

MeiUatím podje sa rokom 4. líp. Nik. Querian isdajom si predobiCi 
Klin, i atavítí Turke • ta Ivrdjava, da ja brané. Krušíé, doMv ta nesrMv^ 



tli^e i •■ t^ao se dtgovarsli sa KUbmu, étk jih afet piÍTeJe u Keff4wMiÍ*v« 
illMt KlÍMMii, tím 04bMih doMií (artki Jaram, ra4o prigrlíM Petrova 
aaaode. U sto ae daklo Qairioí aaKav^ao m Poljíoih aa liekom at^ma, 4o4ia 
|}Miic ia Jakiaa po nora sa 2000 vojake, i saasao adariv aa Kliáka 
Varos^ pomoéJB avojíh aatnýib prívraeaika laano si ja prodobí« Sto áto 
Íft4í« u 1^0 j turakoga roda, s vo poaieée do jodínoga Saaiaka, kofa bací a 
■M* Tvrdjava osta ipak a torakih raku, a a ajoj dva aíaa paaiaa. Nakoa 
mlo daaa morala so ipak i ova predati, noatav Joj hraae, te Kroaíé, po* 
•oiea po aapoviedaioih Rieke i Seiga^ 18. rqjaa ote Tarkom t Solia^ gdje 
ae kiahn j ako atvrdili. 

Po SalioMaova odlasko mof^li aa laaao Karlo i Perdiaaad ú<jerati 
Xapolfa is U^arske; oo Karlo poapieai a Spaajn, bojeé ae aovo^ rata aa 
Piaaceskoai^ a Perdiaaad, avieriv se, da sam aeaioae aaataviti rata, od- 
fiftvi k Saltaaa bes odvlake Jerka Jarísíéa Niko^ioa brata, kapetaaa 
Bícekoga, kao svo^ poalaaíka a Koraelíja Daplieíja (^Sekéfper) kao bratova, 
da ísposlfija oadje nir ili barom primiije. Ovían podje sa rokom Joa 14* 
•ieé. aklopítt primírie, a ZS, lip. mir. Bode ataaaceao, da ostaae svakema 
«ta je tko íaMO a UgarakoJ, a da de Saltaa potvrdítí pogodbu^ ako ae 
pMrdiaaad aa Zapoijem konaóao amiri. Alviáa Oritti-a bje pako aaloaeao, 
da aa sada opredíeli medjaaobae grantee. 

Akoprem je bío mír^ sato se ipak éesCo Perdiaandovi voiQe rvahn 
aa jnŠBoJ si^»Í0'9 ^^ ^^i^ ^^ navlastito bosanski Torcí cesto lapeski aa- 
valjtvali. Ní aasí aisa se doíato lieatli odbíjati jíh, osobito Petar Kmsid 
k Kfísa, akoprem sa mu Jerko Jurísié i Kor. Doplícías ía Zadra 28. kel. 
fb83. nalagali, da jih se ostaví, posto je mir (Oévatf Urk. u AetJ) ; dapaée 
Tespasian, Jerkov sío, obtaživao ga 25. list. í. g, Perdíaaodo, da plíeai 
farake kotare, i da jim je oteo jedao^ vojevoda, te da tím kvári mir i 
aakoB. I sam Jerko 27 velj. 1534 is Rieke nagovarao je kraija, da ga 
fin niákoga eapoviedaiétva, i da pokara joate OJargja Prankapaoa i Lovra 
Kaatariéa, kojí aa isto radili proti kraQevím aalogom. Dne 8. svib. i. g. 
JblTer, aapoviedoik u Livaa, provalí do Solina, i ta se atvrdí. Slíededeg 
pako lipBJa doletise tamo jakom silom Begovié sanžak bosaaskí i drog mu 
kreegovaekL Ovi obsiednase Klís, i topoví ga biae aa 28 daaa. Dosav n 
tom Alvia Orítti, posove Kraáíéa oa predaja, ao ovaj se ogradi tím, da. de 
ae predati aa sama oarsko sapovied- Gritti odpraví Tarke, í on sam predje 
a firdelj, gdje malo potia páde artvom osvete Ivaaa Mailátlia. B tóga 2a- 
pa^ ísgobi i OBO malo privraenika, ato je do aada Imao o Slavoaíjí, aa- 
vlaatíto éiDMiaa Bakaôa Uakapa xagrebačkoga i Ivana Tahy-a pradatavnika 



- IM - 

VniBBkog*. I g. 1535 polivMse Tnrei, da se dokopajv Klí&a. Potraže mitf 
■avabíti Máta Tvrdoslaviéa Kliskog a^koka, da jih n f^rad nvede sadajf 
noé pokladá. On j im se iskaie prípravan, no nmah obaviestl svoje drapoft 
• toj Btvarí, te ovi doéekaae Tarke na onižjo. Mato na uroéeni čas sposi 
liestve nii sidine, te do 90 Turaka neadje n grád. Sad skoée Klisani í 
Bve posíeka, dočim drvgi, provalív is grada na polje, Beéii a bjeg ajihavt 
draebn. Ferdinand se 23 ožnj. tóga radi potoži velikonm vesira lbraiiD% 
Bahtíevajné, da nkroti svoje, neka nekvare míra. U tom Krusié videé, da 09 
Mletoaní liepo dvore sa Tarei, a ajega prezim, oije kratio kadkada škodili 
Trogiranom^ a u isto je doba í sapovíedník Senjski dopaséao svojím Uskt^ 
kom, da i po mora napadajú Tarke. Mletéaní se sato obratise oa Ferdi- 
nanda, koi 29 velj. 1636 naloží Jerka Jarísiéo, da rasvidi to i ísvíesti 
Torci sa sada cesto i na gornja Hrvatska i Slavooija udarali i msili Osiek^ 
Posegu, Oriovac í Getin. Us to páde Turkom novoero sklonítí Ivana Bilid^ 
sapoviednika Sinjskog, da j im ísraci grád, a isto tako si prívokose Vriiktf 
í Nuéak. Tim osta Klis o sama. No video Tarei, da se ipak sile ne boji^j 
sagrade okolo njega tri tvrdjave u Solí no, Osriní i Kučiní, da ga tim gladoa i 
prísile na predigo. Krašíé, nemogoéí sam Turaka isgnjesdíti ís tih miestami 
aamoli Ferdinanda^ í Papu, da ma pruže pomoc. Pavao II. posla na 749 j 
a kralj 2000 vojnika pod knesom liei/a 7\»rre. Tek ovi dojedrise a Solínsk*! 
luka, Petar bes odvlake udari s njimi složno na Tarke u Soliou^ ao n sto i 
sa naši veé bili provalili a tvrdjavu, eto Turkom pomoéí od bosaaskag 
Pase. Sad se prosu glas, daje mnogo silníja, negoli je uprav bila, ta pome^ 
te nasí a bieg pat brodova. Badava se Krusic mučí ríeejo í misieom a* 
staviti jih í preobratíti na dušmanina. Mnogo jih pogine od mača, a joi 
vise potopí se u moru. I Krusié morao je napokon uzmaknuti na njekf 
ladju, koja ipak radí sílnog tereta sasiekav u blato, oije se odiiiakoQ|(| 
mogla, te sví u njoj izginuše, í sam Krusic, komu glavu odtrgose í of.! 
sveslavje odnesose pred Klísem, koi se za tim predá az pogodba (19. oit^ 
ÍÁ37, Dogiiont). Klisani ostaviše dakako tažnim srdcem onaj stolíetní trepať 
dívlje turadí, í ukrcav se o brodove, izselíše se u Seoj, ne ipak bez nade^ 
opet se dokopati svoje kolíevke. 

Ferdinand, doéuv, da sa Turci obsieli Kliš, obratí se na Salimaaay 
traieé, da odstráni onu vojska í da mu vráti, sto sa mu njegoví oteli u 
Slavoníjí. S druge strane pri Draví kod Koprívnice skúpi do 24000 vojsk* 
i 49 topova pod Iv. Kooíanom, koi prieko Virovitíce provali do Osíeka» 
Pohite omah Turci Osíeku na pomoé pod Mehmedbegom Smederevskioi i 
Koarubegom Bosanskím pasom. U tom našim pomanjka hrana, te se povoka 



— 189 - 

•ftlni^, a Tareí sa aJÍBi. Kooian sa noéí adarí n bíeg sa nleato vojifke, 
a •BO, sto osta, bode jatrom oé Toraka obkoijeao í sve posieéeno. Koeían 
fiatí tu sramota cayDÍoom, no kasige is nje ismakoa i príbjegna n Tarska. 
losaT poUa a Kostajoiea k Nikolí Zriqjskomo, h^ede i aje^ aayestí, da 
86 s Tnrei Bi>or»Eaiiii, ali ^a Nikola dade smakniiti', te glavn posla Pordi- 
aaiida o snak svoje vieroostí. 

Medjutím so se sTavooskí stalisí, sakopljení na saboni a Kríševcih, 
ÉBgoyaralí, kako da se nmirí dŕžava í osie^ara od dusmanina. Ta bje na- 
ftkon odlačeno pod kasnom ísdajstva: da nitko ne smie nikomu skoditi is 
ftBvete do Božiéa^ da do naimenovanja banova syi prísnadn sa ravnatelje 
feemlje biskapa Zagrebackog, Ljadevita Pevkría, Franju Baéana i Petra Ke- 
gievíca sporaznmno s kapetanom kraljevím^ da ova četirí sa to doba diele 
i pravica; da Ljadevit Pevkrí skopí umah radi blišne pogibelji do 800 
ioDJaníka i 200 oklopnika i da se dígna jos druge vojsfce i obéi astanak, 
kad bi to od potriebe bilo 5 i napokon da sváka kača ísplatí bes odvlake 
po jedan forint sa te í ostale drsavne troskove (S oiuj.^lS trmío. 1S37'), 
Ferdinand 2 svib. is Praga rado potvrdí te odluke, i jos obodri stalise, 
da se čim prije late obrane svoje dŕžave i sakape novce, profter ingru^ 
iMia mala^ a 27 sliedeée^ prosiaca posva sa tri kralja opet u Krísevcih 
iUlam gtneraUm Croatie et Slavonie, a to, ad deelarmndoB Bamoš 
Vostros ei ad eligendum MagUtrum frothonoiarium, V ovom dnigon 
•aborn bje sasvim toéno osakonjen naéin obrane semljske í narodaoga 
tttanka, I mnogo se dra^'h aaredaba sastavi glede miesta i semalja svojím 
vtastnikom agrabljeaíh, sudová, robova, poresa í td. 

Dočím se to dogadjalo a Hrvatskoj, erni se provakose oblaci i nad 
Ihilmaeijom. Franjo 1. Franceskí, g, 1536 obnovív rat sa Carem, stapio 
Bíase a saves sa Snlimanom, koí sve mogaée ocini, da a to kolo avede í 
lepablíka Mletačka. Nletčani odločno odbijahu takove ponude, a u isto se 
ioba siloo oražavahu na mora. To uvriedi Sultána, te ne pusti prígode^ 
la jih vríedja; a napokon naredi Kairadina Barbarosi, vrhovnomu kapetanu 
pomorskoma, da se protísne s brodoví do Krfa, i da ga predobije. Kolov. 
1^37 Tarcí ískrease ondje do &0,000 vojsko, te s kopna í s mora silno 
■darise na grád, KrQaní sato ne klonose níposto dubom, dapače tako se 
slavno održase^ da jos 15 ruj. badá Turci prisiljeni, sasvim se dígnatí sa 
•toka. Sad Mletčani stadoée suisbíjati Turke, kojí su u isto doba nasréivatí 
■a dalmatínske prediele a navlastito na Omís^ odakle se brže bolje dísose 
raxbijene glave. Gonec jih iz semlje, usese jim Skradin, koi kasnje sa- 
svim srusise, ali nemogoše Obrovcti. Da osuiognu pako uspiesnije radttí. 



- 140 - 

«l«piie n Mir«g s Cftrem, F^rdivaa^oBi í Pftpan, koi se «tan«éí S wtiHé 
1638 n RímB. Od to^ se savesa maogo oéekivalo, jer Je bilo •4redJeM^ 
da ée eeveiaíei dignoti na Taréína nebrejean vojakn, aaíiae do 570,MII| 
200 galijab i 100 Joi veéih Ía4ia$ on eve ndari n bah. Kario, la-i 
bavljea s ťraaeeaí i épa^jolei, lapnstí i NIetôaae i brata, te ale aa gere. 
Kairedín pokuaa srpiý*, da otme Repnblíki Kandfjn; no bade éestíto ad* 
byen. Ali u Dalmacíji slabé en bile posade. Eamil Orsiní, vrhovni vodfa, 
neprestane pítose pomoé, videé haranja, éto su svada Torei činili. Zatt 
odloci vieée posiati 12000 piesaka i 1600 konj., i isabra Alviža Badotra 
sa obées pro%'idara. Preteká jíh Tnreí; u Livnu skúpe vojsko, i sa 800Q! 
ndare u Zadarsku okolíca. Nadin, gá}e je bilo 150 Italíjaaaea, odmah jim 
se predá, Vrana isto po jednodnevnom odporuj samo Zemoník i Nin, od 
naaih obranjení, tvrdo se održase. Zagrose se í Sibeničanem, no ovi sa 
prisegom na javnom trgn obveža, braníti se do sla boga. Torei n tom os- 
maknu u Bosnu. Koneem ove godine dojedri savesnička brodarnica n saliev 
kotorski, i otme Turkom Novo, sdJe Doria stavi 4000 Spanjolaoa, da ga 
brané, akoprem u saveanoj pogodbi biase atanaéeno, da bade Hletóanom. 
Mletcaoí sami uzmu sad Ríaan. Te godine podje Turkom sa rukom pre- 
dobíti Dnbicu i Jasenovae, no sa malo, jer jih ban Nadasdíó opet osvigí^ 

Sliedei^e g. videéi Rtletóaní, da jih Gar vára, i da sami moraja pad« 
aaaití sav teret ovoga rata sa Tareí, stave se, da se a Tarei dai^avoffi 
a níru. Bude m^prye sklapijeno prímiije. U to vojska po kapna pod g^ 
ékim Be^erbegom, a Kairadin sa 150 galya po mora ndare aa Nová k 
predobiv ga, íssieku svn spanjolskn posadu (koL 1SS9), Sad prímiv iliaa* 
od Mletéana, osmteli se Raíradín, ne gledeé na prímirje, tražiti jim Í 
Kotor, a jer mu ga nehtiese datí, udarí na grád, nego ga obrani odluéa* 
Matía Bembo, ondiesnji aapovíedník mletacki, i tako se Kaii-adia 17 ko« 
lovosa odputí put Valone. Videéi napokon Republika, da sama níje doraalft 
Turčíno, ugovori s i^im mir 2 list. 1540. 

Dok je ovamo rat žestio, s drnge strane Ferdinand morao Je ■• 
jogu pastti badno na Turke, a na istoku bes prestaaka odbijati naartai4<^ 
Zapoljaca. Tim se ipak ne prekinnse dogovaraiga o mirn me^jn njiarf| 
dapaée 24 vel. 1538 bje napokoa tigno ntanaeen o Velikom Varadíaa, pm 
kom Ferdinand dobi Hrvatska i Slavonqa i ono, sto se tada nalaiaée « 
tqegovih roka u Ugarskoj^ sve ostalo sadrsa Zapolja, tim ipak, da fm 
ajegovoj smrti i to bude Ferdinandovo, ostavio iU neostavio potomka od aeboit 
Bilo je Jos aakljuéeno, da kad bi Ferdinand umro bes muškog odvjetka, 
sve aemtie agarske kruae badu Zapoljiae, i da Ferdiaand oskrbi ZapaU« 



- 141 - 



priBlojiMn mMgnimĎ<f 9k% M g» T«rei m% n% koi bmíb Miiilje Iwilf. N« 
ln» ip* ton ofOToni oimí se Sftpotjft ta Jelisavmn kéefja poQsk^gm 
knQs Sisnvo'ft (í^ valj. ÍSSSf)j od koje dioki bíbb fiiMaoni !▼•■» 
MgaivBdft^ ali malo duift k«A»je po aarodljeiijii tógu dlieteto amrío írtm 
Bftfolja kapyom ■dareo Q90 «rf . 1S4ff). 

U tom napriedovaha n Daioj semlji domaéi neskladí, koji an ceato 
pnižali nacín daamaninii, da provali graDÍee. Kol. 1639 Ivan Zríajski ndari 
■a miesta i semlje spadaj née na biskapa i na kaptol Zagrebaôki. Biakap 
piman skoéí jím odmah n pomoé, i tako Ivanova óetn rastepe, da aam 
fyan jedya se spasí. Zríiýskí sliedede god. saboraví na bisknpa, Jer sa a* 
daríli bili na Zrínj Paae bosanski i kliski. Ivan posteno jih potnee i poéer% 
a oni na to popale Dnbícn í Stieničnjak, pa se vrate n Bosna. Oprostiy se 
Taréina, Zrinjski obnoví g. 1541 borbn s bískaponi, no páde žrtvom samé 
svoje drasíne. Brat ma Nikola, da ga osveti, nastaví taj boj, kóma staví 
konac kralj Ferdinand, te se Nikola morao pomírítí s biskapom i kanonieí. 

Zapolja n smrtí ostavío bjese sa skrbnike svomn sinn Iv. SIgmanda 
G|)orgja Utíesínoviéa^ tada biskapa Velíkog Varadína, i svoga rodjaka Petra 
Petreyíéa. Odmah Jih poava Ferdinand po Nik. Salma na pogodba od M 
ToU* 1538^ a oni asprkos naklone Salímana, da priponna ono diéte na 
pravoga ugarskoga kralja^ i da odbije Ferdinandove poslaaike. Čega radi 
posla Ferdinand vojska pod F. L. Felsom n Ugftrskoy da ma silom ísvojajt 
prayo na ona knina. Fels osvojí Víšegrad, Vaeov, Stolní Bíograd i Pesta^ 
faee obsiedne i Badím^ na lahman (1540). Droge godíne odpremí jos yeén 
vojsko ped Rogendorfom, koja obkoli Badim; alí malo kasnje bje saavim 
poCvéeaa od nadoslíh Taraka. U to stigne i Salimaa a Badim, í ta ríeai 
kenaéno agarska sadbina. Namíestív svoje posade a grada i u tvnyí (S 
šTf, ló4í), ase sa se sve sem^e mei^a Tisom í Danavom i sto Je Zapolji 
prepadalo na desnom brega Donava; a ono, sto je ležalo Tíši na istoka, 
• Brdeljem dopitá I v. Sígmonda šína Zapoljina kao vojevodi sada pod apra- 
f vom Jelisave njegove matere i biskapa Utiesinoviéa. Poknša slíedeée g.e 
FerdínaBd po svom tajnika Tranqaila Androniku Trogiranioa, da nakloní 
Salímaaa pastíti ma Ugarska ua god. danak od 100,000 dok.; a kad vidí, 
da ma sve badava, opet odpraví vojska od 80,000 pod Joakínom Braníi- 
berskim. Oya se protisne do Pešte, alí do malo dana natrag nsmakna. 
To i neprestrano prevaljívMýe Uskoka í Senjana po mora u tarske gra- 
níee oko Obrovca asprkos ladjam mletačkím, kóje so s ote strane kríiarile 



more, da Jih odbijn (I), povede SoKmaBa, da se povratí a Ugarakii. Vn^ 
malieéem g. 1543 udarí príeko Save i Draye silnom vojskom. Valpovo, Sikloáf 
Peonh nmah ma se pokoríse, a issa 8Ílno|;a odpora morao mo se preéiii 
Ostrogoo QÍO. koĽ) i Stoloi Bio^ad (4. rt^j,'). Potom Saliman sadje tf 
Biograd, gdje raspasti vojsko, a sam se vratí n Oarigrad. Nastaviše ovi^ 
rat Pase Tarskí, kóji so sapoviedali os granico Ferdinandovo, kim po4io 
za rokom predobití vise miesta ne samo o Ugarskoj^ nego í o Slavosij^ 
ovdje navlástito Ocin, Stopôenico, Cakovae, Bielo Stino, a kasnje Veliko f 
Moslavino. Tomo je krivá bila ponajviše nesloga, koja je trajalajos oviek 
u nasoj semlji, sada ojačana tím, sto Ferdinand proglasio bjese ianeviereBiil 
Petra Kegleviéa, koi si prisvojavao njekoja miesta Kaspara Ernnsta od- 
Cakovca umrvseg bes odvíetka. Nikola Zrínjski, postavsi banom, dobí kasigt 
nalog kazniti Kegleviéa, i oteti mo sve, sto je imao, na račon kraijev. V 
tom Toroi provaie do Zagorja. Oprese jím se Nikola i Bilderstein vojevoda 

■ 

Kranjski, ali jih Torcí iadajom kod Lonske potokose, te se bes harafija 
povratise o Bosna. Nikola obsiedne poslie Kegleviéa o Cakovco i ahvati|,i 
te posla kraljo o Beč. Ovaj ga kasnje pomilova i odasla koéí^ gdje na svom; 
imanjo ovrsi svoje dne o pokoja. 

G. 1545 Ferdinand sklopí s Torci primirje, kóje 19 líp. 1547 bj#| 
prodoženo na 5 godina í oe godisnji danak od 38,000 dok. Torci podieKi^l 
sada svoje zemije o Ugarskoj na 12 sanžakata, od kojili dva, naime pm 
zeski i sriemski^ o naäoj kvaljevini. Akoprem je trajalo priraírje, ahrtl^ 
ípak Torci zaostavili svojih navala o naše zemije. Ban Zrinjski, PetarBakaéfi 
Gjorgje Frankapan cesto so jih o Bosna odvracali razbijenom glav<Mi|| 
doéim bi se Uskočí po mora bili protisnoli o njihove prediele prieko mletačkih 
strasno jih robili i pálili. To nije mogla níkako trpití Republika Mletaél 
budí jer je tada Iíepo dragovala sa Torci (2), bodi jer te návale smetal 

(1) Velí Ante de Mula knez Zadarski u svom izvicsiju od g. 1542. '*LtmagqiorfK^ 
Ústie ch'io habbia havtUo da loro (Turchi) sono state per causa di Segnani, i quaU t0e 
lúro barchi passando sotto la Murlachia verso Obrova%%0t smontano in tetra et fanno i^i 
gran danni a Turchi, i quali dicono, ehe V.a Ser.tä e tenutá a guardarli datti dal mon^ 
dimandano essere rifatti da noi. Et perciô io ho seguitati i Segnani et Uschochi predám 
quanto ho potuto. „ A Jakov Boldú knez Šibenički i. g. isto tako a izviestju svietiqe, 41 
se strogo kázne, jer da Tarci pnete, da ée udaríti na Se^j i na Rieku, g^je staniqtt;4| 
su i iijega čekali na moru, kad se vracao u Mletke "cum barche sue da n.o &0„ da ma si' 
osvete, áto je devet njíhovíh drugova dao pogubiti. 

(3) G. 4545. tražili su istina Sanžaki bosanski i kliékí, da se pometu ti dobrí odo** 
laji, da si ako ne drugo barem steku dobríh darova. Zahtjevaáe dakle od Mletčana veéi diK 
kotara zadarskog, kao prístojbina predobitih tvrdjavica Nadina i Vrane. Republika isza diigik 



- 143 - 

púu Tnraka ■ Mletke s irgoTÍBom. Čeg» radi 5 oivj. 1548 po ivoNi 
pMlsBÍkD Ijato 86 tužase Čaro i mo^jase ga^ da jih dígae ia prímoija, jer 
Inséye da ée prísíljena bíti, sama si síegarnost príbavítí. To isto opetova 
iroB. 1550 sa Ferdinandom po Morosinn i Badoera, kóji ma odprto isja<- 
fiie, ^ehe la Sijf.ria V,a non poteva ne doveva piú tolerar quesia «C0- 
krtía gente (t. j. Senja i Bakra) per ľ impedimento ehe la dáva alle 
pmgationi, et per la violation ehe faeeva a i porfi, et per ehe non 
4rf eosa honorevole aUa Ser, F. di tolerar piú šimili scelerati^f a da 
HKiopisi aapoviednika Senjsko^a, čovieka di mala fama^ páke laži (F. 
ä»f, Germánia /.). 

Medjatím n Brdeljn i a prínadležeéih agarskíh kotaríh vladaie na 
h» sejaka Zapoijea Ojorgje Utiesínovié modrom í opreanom rokom. Ma- 
i^irsko plemstTO, kóje nije oprav htjelo poznavati reda, do mala omrazi gtk 
• králičom Jelisavom, koja ga obcoží Soltano, komo tim proži zgodo, da 
h* 1 erdeQske poslove mieša. To njezino postupanje silno razjadi bískopa, 
<feUjno predloži Ferdinando, da dade mladomo Zapoljco jedno od svojih kéeri 
te žeaa s Opolskom i Ratíborskom koecevinom o fiíležkoj na oživanje, a 
itto da ée mo Zapoja vratití Erdelj. Ferdinand prista na te ponode (/BT, 
Mf, ISôľ), í odpraví Ivana Kaatalda s vojskom, da oti^ ogovor odíelotvori. 
^da i Jelísava bode prisiljena odobriti ga, i preéi o Sleako. Tim Utieií- 
ivne pošta namiestnikom Ferdioandovim o Erdeljo, i jos dobi čast sto- 
faikova {li9l.^. Torkom nebiase po volji taj posao, te se iznova di^no^ 
I tilno odare na srbski Banat, predobe Lipa i obkole Temisvar. Utiesinoyié 
pvgiasi odmah obéi ostanak, i složno s Kastaldom baeí se na Torke. No 
^ogav jih odtierati silom, paati se a njimi o tajne dohovore, samo da 
p nvara; éega radi obtoži ga Kastaldo kraljo, koi, nesmotriv dobro to 
i^r, aaloži Kastaldo, da ^a ^leda živa ili mŕtva o roke dobiti. Kaataldo^ 
^ Bije mogao trpiti nje^ove veliké modi, iz nenávisti dakle, 17 pros. 
^1 dade ga na samo Djegovo grado Alvineo izdajniôki od Špa^jolaca 
imkootí. Taj éin porodi zle posliediee, Kastaldo nije dorasao bio erdelj- 
IÉadb posla. Torci sad osvoje cio Banat i još k tomo, a Jelisava, vrativ 
iekasoje o Brdelj, tjera Kastalda, i oz torsko zastito opet diie tamo 
^ príestol svoga siná Ivana Sigmonda. Ovaj rat Ferdinandov s Toroi i 
^^Ijei svrsi g. XfMlZ, Ferdinand obnoví 1 líp. o Pra^ s Torei primiije na 



^vaniQja posla napokon Alviža Reniera za baila u Garí^ad, komu podje za rukom do- 
M sultánovo písmo, kojim ne samo osta Mletóanom ono 40 sela u priepirci. no još jim 
Na povra^ena : jeka druga prvo silom ugrabljena {ParuUi I. 



OBMi ^iaft os obioni godiräa}! danak úé 80,000 dok., iistiipiT Jm Z«p«^ 
fiSrdelJ i Bjeka čest Zatisja, a Turkom sve, sto srn za rata osvojili. 

I xa ove borbe Turci bosanski nepustíse u miru uasíb aemalja. 6. ISfil 
Uleman, paša Bosanski, predobi Virovitíoo i Začesanj, te ízdajstvom €||^ 
Brodanica i Dúbravu. Pokusa badava natjerati Krísevac i Kalnik na pn^ 
dajú, no poplieniy Varaždinski kotar, ndari natrag. Na topUčkoj čestí doM« 
kase ga Zrínjskí i Sekelj, i tako ga porazise^ da je jedva odnio živa glavč 
Tom prigodom Petar Bakac i Ojorgje Frankapan issiekose Turke n GradfiM 
I u Velikoj, a gradove rasorise. Sliedeóe ^.e Nalko-pasa, da osveti 
mana, porobí Kri^oice i Nutnicu, utvrdí veé zapuséene tvrdjave Boaié i 
Korbavi I Pernšíé o Líkt, da odatle nje^ovi róbe i poblísnje mletaéke sen! 
cesto sa jím tamo dolazílí na posiet Senjski Uskočí, í liepi jím plies 
mali usprkos mletačkim brodovom, kóje je Republika ípak na tursku obnM 
držala u Novohradskom salievn (F. Rel. di P, JusHniau Co, H EttraíSl^ 
Zrinjski nije za sada puno pazio na svoju banovinu, zabavljes s ob 
zapadao-južne Ugarske a navlastito Sigeta, giUe ga podpomasaáe i shMf 
nas junák fvan Lenkovié (Íô5ff). U to se doba dígose Turci iz Bossa 
pregaze Savn, te porobe Zagrebaóku okolicn. Zatím páde jim a sake i 
dajom sapovíedníka Lusthalera tvrdá Kostajnioa, gdje se odmah ognjes 
i odakle jim potia podje lasno za rukom sve naokolo porobí tí i popalit% 
mnogo si gradova i tvrdja osvojiti. Malo kasuje opet Turci pod Fi 
pasom provale prieko Save, da poruse í ono, sto leží medj Zagrebettr' 
Ivaniéem; ali kod Jelene doóeka jih Lenkovié, i tako jih porasi, da 
maéu umakne, to se u Draví podavi. Na to viest digože se malo kasína 
sanžaka ^f€r úendiearsi delia roitay eh' ebbero dtU Leneovieh^ 
odmah pozvase baňa, da jim na pomoé sadje. Toga radí Zrinjski 
kra^a, da mu dopusti ^di andar a diffender U suo, eš per aiutar 
altri ehe eono a quei eonfini.^ QDUp. Qerm. 8 liet, ÍSSľ'). U isto 
Uskočí Senjski budí s mora budí po kopnú silno su napadali Turke, í é 
jih na bjeg ^erali ili iz busija sjekli, a njihova imanja robili ili 
Mleteani, kojí su za njihova zadnjega rata sa Turci oase joste podpom 
tt tom posln, sada su jim svakojake zap rieke na put metali, te nap 
kudgod bi jih nalazili, kao neprijateije i morské gusare vieáali na laati 
njihovih gaiya. Ni to jim ne biase dosta. Faby da CaHol^ kapetan pomoi 
odjedri k Senjo, tražeé od onoga zapoviednika, da kázni Uskoke. Ovij 
odlučno odgovori, da Uskoci škode samo Turéinu, s kim su bili u nA^ 
To nezadovolji nimalo Fabija, te 2i stnd. 1557 zapriečí ulaz u Sei^sbl 
luku. Republika s druge strane obtuži kralju Seiýskoga zapoviednika, Uš 



- 14* - 

|i(iftTÍtos krivM. VardKMody labn^ljM težkini pmIotí n NeaiaékoJ, npo«- 

fiedí 8 •soj. 1558 n Fnutkobroda, oek» se smímiv n Rieei povieremd 

IpletMki i ■jegoTÍ, 4a ti stvar raxyide i proita4e. Da si ne príniée Jdí 

M> aevoljo na glava, morao je napokon poso4itt Nlotéanom, odpoativ sa 

idiibe sapoviednika Seajskoga i njesova poboénika, i obeéav BJihoTini 

pNUoikoiD Ivana Kapela i Beniardo Nayagjera, da de oím príje nalositl 

! *^ U Ušcochi non €$ehino per moáo mieuno per mtmr fuori déiii $oi 

Hw^' per dépredmr^ ehe sumo mnche kmeate fcieife bmrehe, ehe teniwuM 

ferquesio eontOj tenendo eoimmente quelie, ehe bišofnane per eondnr 

|ps 694$ nečešeme per uee áeUa terrn,^ iP^» Oerm, 9$ mj. 1SÔ8). 

|jbprie4i»Taba Tareí joá kad i kada unemirívatí aaie graaiee, ali sa to 

hrkt M »va Perdinanda biie sasvím nesnatae. 

v 

Zeiid je Ferdinand, da jos príje nje^ve smrti, kô sto se veé ispi* 
$ň9 tjeie n Českej, bade i a Ugarskoj prísnat staríjí ma sín Maiimtlfjan 
it iLralja. U ta s vrhá posla ga sa ženom 30 kol. 1563 ia Beôa a Požaoi 
!•■• j OD sam dodje 1 ri^jna, £dje ma napokon podje sa rokom nakloniti 
Mise sa svoje aelje. Za Hrvatska níje tada trebovalo vÍ9l, da se staliéi 
Iqave o nasKedstva, jer sa se oni bili jos g. 1527, kad sa di^li Perdinanda na 
jpVQJ priestol, odríesito prísegom obvezalí od sebe kao samostalní, bea i ma 
hfa obiira na Ugarsko, ^quod nuUo unqumm iempere deineepe miiquem 
eHem in Dominum aut Regem noetmm aeeepíere vel reeopioeeere ve^ 
', praeter Stajeeíatee suae earumqne liaeredea* 

Ferdinand amrie 25 srpnja 1564. Uslied njegove oponike (I Up, 

, š •mpiejem od 4 velj, I64r i kuénim redom od 2S ««(/• '^^ 

vft tri siná složno agovorom 1 ožajka 1565 (V, Moeere Siantreohi^ 

Xll g S99 f. Oporuka kod Buehhoitn~a, Geech. Ferd. e. 1.) po- 

')ÍM nedja sobom sve otéeve dŕžave. Masimilijan dobi nadvojvodina 

rij^D, a postane igedno oeskim i agarsko-hrvatskim kraijem i nemaékim 

. Karín dodje a dio Štajarska, Koraska, Kranjska, Goriea, Trst i 

) a Ferdinanda Tirolská s ijsvanskimi semijami. 

Ne samo ia polittókih okolnosti doba Ferdinandova, nego i ia aaDÚh 
osa i naredaba, sto sa staliéi hrvatsko-slavonski sa ovoga kraija sa- 
Hi, i kóje je on vtse pot syeéano i sveto národa naéema potvrdio, 
prem ih níje yazda ni sasvíme s víse kojekakvih raslo^ iapanjao, jasno 
■liií, daseje aa tada naša kraijevina samostalno vládala, i da joj je kralj to 
iMostalBost . i neprekidnost državnoga pravá rado príanavao. A tomn jo 
^bí dokaz navlastito to, bto joj ovmj vladár dozvoli, da ačestvnje kao 

t^sebno tielo i a samé njegove izvanske poslove, kô sto sviedoci sliededi 

10 



— 146 - 

elanak: Quoé denique, et eum ms »imui eHam ex Selavonia unum, quí 
sx foHoribuš ad id fuerii eUctuš^ UaJestoM Sua Regia non yravahihtr 
in traeiatUus faeiš 9uo Umfore admiUere (Jura IIL 20. Art. 48 Dee. 
HL an. lóSff), PerdinaDd pripozna hrvaCskim staliaem staro pravo opredieljí- 
vaiga poresa í drogih državnih tereta (Consí, Cris. an, 16S8. Jura ItL 
I f) i njihovs pregledanja i razpolagaoja novoa, pravo novačenja i sveol* 
éega ostanka sa obrana svoje zem^e, pravo na atvrdjeoje f raniee i Bjesiaa 
oskrbljeige (I); pi^^o n<L sadové i td., jednom rťeéí sve, sto na dŕžava! 
sivot slobodná národa i semije spadati môže. Jos éemo i to spomenati % 
Ferdinanda, da je on svojom naredbom od g. 1648 potvrdio velevazni sa-' 
borski cakijačak, naime da se dobra monastira í erkava od dosmunínA 
porasenih obrate ad alendoš doeto9 Paroeho^ ei verbi dei syneeros Prme* 
dieatores . . . nee non ad instauraiionem et ereetionem Seholarum j^ar^ 
Ueuiaríumj earundemque JUagišfcorum, f tiť docH eí proti nni, intet^ani^ 



{i) Njeki tvrdé, da je Granioa ustrojená bila joi sa MaigaSa Hunjadoviéa, drugi prica 
ju pripisujú Ferdinaadu I; te i to vele, da je joá ouda dobila osobitú vojniéku úpravu, naúaa 
da nije spadala ní na pravo saborovo ni na banovo, nego da je sastav^ala jedno osobitotielo. 
Takovo je mnenje sasvim pogrieáno. Pokle Turci uzele vecí dio Bosne (1463), Mat^aá uvede 
svoje posade u tvrdjave. éto oduze Turkom u toj zemlji, i stavi jih pod úpravu Baňa Jagad* 
koga. Dok su se navlaslito J^jce, Srebrnik, Šabao i Biograd nalacili u kriéanskih ruku. Hr* 
vatom nije trebovalo osobité granice za obranu, jer su jih ovi gradovi dosta átitili proti 
barbarstvu. Kainje kad se Turci izza preobladaqja tih bosanskih tvrdjava približiše k Sav^ 
onda se sami Hrvati latiáe tóga nužnoga posla, naime da učvrste granice ostavše jim zem^ 
i tako sústave duímansko napredovanje. Gega radi u državnih spisih nemamo ni spomeMI 
graniee ni u Hrvatskoj ni u Slavoníji ^a do Ferdinanda I. Za ovoga kra^ja prvi pul doM 
nam ta ríeó confinia ; no zaljučci Križevačkóga sabora od g. 4538 jasno nam kážu, kakova 
je ta granica bila. Ona je saóinjala jedno te isto državno tielo s ostalom xemljona, komu na 
2elu bio je brvatski sabor, koi je svomu baňu pripušcao ondje vojnu ali ne gradjansku o- 
pravú, a baňu je podéinjen bio vrhovni kapetan kraljevine, koi je nadzirao vojni6ke stvari Wt 
pogranii&kib gradovih. Ti pako gradovi bili su prvo svojina hrvatskih veiikaša. Kad páka 
f asta potrieba, da budú uviek dobro obskrbyeni i utvrdjeni, ond% njekoji od njih maaje vaioi 
biíe sasvim razoreni, njekoji ostadoáe i u naprieda pri velikaáih s obvezom. da jih dobn 
provide i u redu drže, a njekoji napokon, kóje vlastníci nemogoäe uzdržati a biahu dotli 
jakí, prodjoSe neposriedno u državnu vlast. (V. navlastito art. 43 Ferdinandova zákona oi 
1546). No Hrvati. oslabljeni gubitkom dolnje Slavonije i južne Hrvatske, nisu sami mogli od* 
bijati orgaákoga duámanina, koi je zato ^esto kroz Hrvatsku provaijivao u Krai\jsku i Sta- 
jarsku, i silno tamo robio i palío. To samo povede Austrijske vladare u Gradcu, da složaa 
8 njibovimi staliái prileku u pomoč Hrvatom, i tako sačuvsýu svoje zemlje. U tu svrhu aUB 
•u jim vojske njemaike i bojne správe. Zapoviednici te vojske u pograniókib tvr(|javah, g^ 
su namiestjeni bili, malo po malo navlastito za pogibelnih ratova podeáe si prísvajati pravá j 
nad dotičnimi gradjani, a u naprieda i nad okolostoječimi stanovnici, te su jih u tom austrq* 
ski nadvojvode rado podupirali, tražec si na tom temelju osnovati, kft sto cemo ka jnje vidieti, 
njéko právo vlastitosti na naJem zcm^ištu. 



- 147 - 

Hšnem : ei éemifue^ ad konme 9p§i mo tmtolit jwĎémum ei adúlueštUumt^ 
I tf homis HiertM oferwm dure fOšsinf, pr9WMtion€m ei imxiiium mffHeéniur 
I H eonvertéiniur ; quo iaii ratione boni ei doeti viri aimniur ei nutrianimr, 

i 

MAZfMILUAN, óim «e dohvati príestoU, morao se oražja Utiti 
ifnti Ivana Sígmonda ZapoIjÍDa, koi na TÍest Ferdinandove smrti provallo 
jkjeée ia Erdelja n U^rsko, da istíera Níeroee íz semlje, ilí da karen 
fSToji ODO, sto je ojegda Erdeljo pripadalo. Us prvi mah dobro ma posliiii 
iríeéa, jer oa krátko predobi ave naokolo n sornjo] Ugarskoj tja do Koiioa. Da 
|i nstavi i odtiera, npati mn Mašimilijan u soproé Lasara éveoda i AndrQi 
Batora dovoljnom silom, kim podje aa rukom predobiti Tokí^, Satmar i 
fkoro cielo Zatisje. Ta oesrieéa po vede Zapoljea, da se posti s earem ■ 
dogovore o mirn, no to^ se odmah okani, kad doca, da se Torei silno 
frífravljajn na rat po mora i po kopna. 1 doisto Saliman^ videé, da m« 
b Beôa vec drage ^odíne ne dolazi aroéeni danak, stade kopíti vojska na 
eesara, a medjatim odpravi svoje brodovlje na Malto, da otme taj tvrdi 
bedem spanjolske dŕžave, s kojom se veé dávna a rata nalazio. Svíbnja 
1&65 dojedri golema pomorska sila pod Píalen na Nalta^.ali svi nje naporl 
1 lanhan, te 11 roj. morala se je ražno povodí nditrag. Predhodnioi pako 
Htk u U^rskoj biaiia jos za ove iste Rodine torske návale na ondiesnjoj 
' i jttžooj granici, a navlasttto na naso zemljo. 

Ovamo sa rana adarise Torei na Kost^aiea, te i^o í sve naokolo 
lope porobiše i popalíse. Uzleti za lýimi podban Ivan Alapié, i napadniT 
jih iznenada, strasno jih potuče; no do mala oni se vratise pod Paiom 
lesaaskim Mostafom Sokolovicem, te predobiv i smasay Kropo, kojo do 
sadoje^a čovieka obrani slávni jonak Matija Bakid, a to o oôi^led Aoer- 
tperga državnoga kapetana, koi je kod Une sa sobom ímao do 7000 vojsko, pa 
i Novigrad, proyalise o gornjo Slavoniju, da ja staro i oposte. Ali jim na- 
pokon losa srieéa. Skočí jim sada na sosríet slávni nas baa Petar Bakao i 
sasvim jih porazí (1). Ova pobieda jako razveseli bečki dvor, te ga n isto 
doba obodrí na dovoljue príprave za rat, tím veéma, sto mo ne podje za 
rokom po poslanicih sadržati míma o Carigrado veé jako ostaríela 



(t) Tu nalu pobiedu naviesti S3 ng. iS65 svojoj vladi Lonard Contarini poslaoik 
MleUäi na bedkom dvoru, piiué, da ban hrvatski sa 8000 avoje vojska **andd ad attaUare 
U Basaá deUa Bo««tna, ehe fii era aceampato moUo vieino eon 4%000 cavalli, et dapol 
haver eombattuto seco per buon tpatio, lo mene in fúga con haver morti piú di due miUe 
delH tttoi, et fattone pregioni moUi altri, itringendo U detto Bateá ariíirortiinun piceolo 
eattOo, dove tíä tuttovia astediato, et per tmaiUo terive U iopradeUo Ban, spera di hav§e 
pretto la persona del Battä neUe mani con queUe genti ehe sono rettate ueo,„ > 



- 148 - 

MÍBMM. Če^* radi Masiflailijan staTÍ se, d» sknpi snaipe ato ▼ísa môže. O- 
■ujka I6M, kadté aam Babavljea a Níemaékaj, odpraví brata Karia oa sa- 
bor ■ PožuD, g(Ue se plemíéi obvesase dati ma svakí po 100 knetova 10 
koqjaQÍka i 10 píesaka, a ostali dva forinta od ^lave. I Niemački ma 
sabor obeóa pomoé od 40,000 pieaaka i 8000 koojanika sa oaam mieseeai 
a atalno pako 14,000 piesaka í 3000 koojanika, samo ako prvo poravsa 
vierosakonake raspre i smiri dŕžavu, a mnogo prge i oad voj voda Karlo m 
Bvojih pokraj inah jako se starase sa bratova obraoa ^havendo eomtman~ 
dato ehe 9Íano mlľ ordine tutti quelH coši a piedi eome a cavallo, ehe 
hanno obligo in tempo di guerra di andare aUa diffesa delia frontierMf 
8 namierom ipak, asnemirivati Torke ^anco daUa parte di Crovatia (Gerwk 
U kol. i 22 ruj, 1Ô6S). 

Premalicem kreoe Suliroao silnom vojskom pat Ugarske po sesti 
pot. U isio vrieme odpraví i pomorsku sila a jadranské more, s namieroHi 
ttdaríti na Trst, Rieka i Senj. Ova 26 srp. dodje o Dubrovník na broja od 153 je* 
dra, te ja ovaj grád primi velikim veseljem í obíloo sa svim obdarí. No badi 
sto se Nletcani biaha jako oružali na rooru, budí sto sa se o Carigrada 
túžili, da se tím kvári s njimi mir, do mala be Turci natrag povratíae. U 
to Salmo páde predobíti Vesprím, a Nikoli Zrinjskomu, zapovíednikn Sigeť* 
skomo, potaéi kod Siklosa Mohameda sanžaka od Tírale, iduceg sa 1000 
konjaníka u Pečob, da oskrbi brasnom onu tvrdjavu, te ga smakna í tábor 
mu saplíeni. Sulíroan \z Bíograda, gdje mu dodje na posiet Zapoija, naniie^ 
ravaie odariti prieko Petrovaradína na Jegar; no doéuy nesríeéa Maha- 
medova, promieni osnova, i prieko Osieka upraví se put Sigeta na osvete 
{kol). (Siget bíase tada na tri strane raadieljen, naime starí i novi grád 
! tvrdjava, a kojoj opet mali natrnji satvor. Bilo je istina u njem dosta 
brasna i bojne správe, nogradivo bíase mu sasvim slabo, a posadá mala na^ 
broju, jedva 3000 Hrvata. Jos travnja 1566 mislilo se, da ce Sultán adarítf 
na Siget (I), čega radi Mažímilijan naložío biase, da se čim prije oskrbi 
dOvoQnom silom, sto se pako ne ovrsi (2). Nísta ne manje slávni ajt 



(i) Contarini veé 27 tráv. 1566 iz Auguste javi Republiki, da je nadvojvoda Karío 
pisao Čaru "ehe dalla parte di Crovatia si trova insieme un gran n,o de Turchi eon éi* 
Hi»o, per iuantc 8'intendeva, di andare aU'astedio di Si(fiiet,luoffOdimoUaifnportantia^ 

{^ Isti Coatarini 6 riýna •bmani svoju vládu iz Gjura, da ae doznalo po lýekom bje<*' 
guoeu, koga Turci biahu lasužojili » Sigetu, da glede ovoga i^ada '*si potria Har atearC 
quiMdo vi foase dentro tna^ior numero di aoldati; et vengono tnoUo ripresi U miniMH 
éeU' Imperúiore, ehe per negligentia tanUueero ad etpedire miUe wldati ddtU ehe giániolH' 
fiorai Sua Maeatá comandd, obe fottero mandati a quel presidio, i qualinonhannopot«i9 
arrivare in tempo.,. 



— 14» — 

ufiovíedaik Nikola Zríiijski me klono liposto dahom, kad opaii sve naokela 
■Ukorenu neízbrojena Curska ▼ojsku, nego prímív prtsepi od svib, koj( •« 
• trrdjayi bili, da ée bolje isginoti ne^o li ja predati, oa taká se obrano 
ttovi, kakvoj nemá doisto para a poviestniei svib aaroda i švih TÍekova, 
Tireí odaríse juríiein najprije na novi ffrad, ali sa jonackí aveatrano od- 
iíjeoi. Zrínjskí, Wdeé pako ísza sedmová jariša, da ga dngo braniti nemôže^ 
fB sam zapáli ga (26 koĽ). Sad ce Torci na grád starí, te ga isza ope- 
tovana jorisanja primogna, i zatjeraja Zrinjskoga, kóma tada podje ipak 
lamkom ohvatítí sama zapoTÍedníkajaníéarskoga i zastáva njegovo, a tr^javo. 
Na to Turci opet odaríse na jaris 5 no vídec, da jih sila gine, ponadami po- 
traže sklonati Zrínjskoga na predaja. Sultán ma obeéayaae , ako poloií 
orožje, a dar cíelo Hrratsko i kojesta drago, ali je sve odbijeno s potoei 
dismanske krvi. Zato Turci metnu oganj o tvrdjavo, i nastave íaza sve 
lile jorisanja. Vídec Zrinjski, da ma ní nade pomoci nemá (1), a da se vatr» 
tve to vise pribi ižaje k skladisto praha, bací se napokon u natrnjí zatvor* 
Fríeko te noci (4 rujnd) ororie Soliman o svom šatoru, ali velikí vezír 
^taji smrt njegova, da bojnu žestino svoje vojsko nímalo ne oslabí. Joi 
se ipak Nikola tri dana tvrdo odrza u zatvoru; a kad mu napokon ponesta 
WasDa, te zapaží, da se je požar dohvatío í zatvora, ooda samo, izsiekav 
nrobijenike, zapaliv bojnu sprava, i obakav najsjajníje odielo i oruijo, 
futvorí vráta i sa ostarsom drožinom snna kao manja na dusmane. Gro- 
mlato padahtt Torci pred silom tíh nasih lavova; no napokon 4 ovi sa 
lilaa napora iznemogav, svi do zadnjega ízginuše. U tom se upali prah 



(i) Cárska vojska bila se medjutim skiipila medja Gjurom i Komoranom. Zríqjski 
dttviesti Gara za rana o svojo] opasností, a Gar pozva najodlícnije Niemce na bojni dogovor. 
No veéina njih izjavi se za to, naime da se za sada ostane na miestu, a samo po odlazku 
Tnréina iz Sigeta, da se udari na Oitrigon i na Budím. Njcki su ipak tvrdili "di fare ehe U 
I iciiti del Serjno Areid. CaHo et quelli del Svendi ti uniscano con ogni preste%%a possibiU 
'«•» fessereito di*é qui, et unitamente andare a toccorrer Zightí; ma a far questo vi H 
trovano due difUeoUä, ehe bitognando per andar in qutíU parti laaeiare U fiume, H la- 
teieria insierm la commoditá ehe 8i ha dette vittuarie, le quali vengono tutte per quetta via^ 
ä U condurle dietro per terra saria moUo difficiU, non vi efsendo ttata fatta la provisione 
iňle cou neees8€trie, ne ti pud tperar di trovare in quelle parti ettendo ttato abbmtcialo 
tuttol paete da Turchi; VaUra difficoUá é ehe Htognaria nel metier U toccorto in Zighet 
metlerti anco in manifetto pericolo di giomata, cota ch* é qui fiiggita topra tutte ľattre, 
perche te bene V ettercUo di S. M.tá é grande (bilo je samo kod Gjara Í6 nijna 27000 
kooianika, Í8000 pjeiaka i 100 topova pod zapoviedju lýekog *'AioÍo da Zara U qual aneora 
efte tia buon toldato, pur pare a moUi ehe ad un carieo taU si conveniva persona di 
naggior auttoritá), pero motto maggiore é queUo del Sr.mo Turco.,, 



— 150 — 

n tvrdjavi, satrv do 9000 Tarakaj sadnja posmrtná žrtva slavooga Zrínjskoga 
na otaru svoje míle domovíoe (I). 

Dok sa pod Sígetom naši, saposéeni od Niemaca í U^ara, siavno 
padali sa Krst i za todjí dom, njihova su braéa isto kod kuce janackí bránili 
i ▼iero i domaée svetostí. Za ono doba spominje nam poslanik mletačkí u 
STOJih depesah is Gjora dvie pobíede Zrinjeva druga, baňa Petra Bakača (Z), 
Podpomagali sa baňa s mora primorski Uskoci, napadajué turska miesta 
prieko mletačkih prediela. Mletčani, tada prijatelji s Turci, stavjali su jim 
na pot sye mogode sapríeke, da jih aklone s mora, te nísu ní krátili ní 
■ada javoo jih óesto napadatí, loviti, mukami močíti i vjesatí. Cega radi 
da jim se osvete, počese Uskooi bacati se i na mletačke ladje, onda na« 
Tlastito, kad bi obavieséeni bili^ da se na njih voze Turci ili njihova tr- 
Rovina. Najžesée u tom postopaho Uskoci is Lodenice, podložnici knesa 
Slaijskoi^a. Repablika se je neprestane po svoro poslaniku radi tóga tožíla 
Mažímilgano, a ovaj se obracase na nadvojvodu Karia, koí je tada i Senjem 
äpravljao, da okroti Senjane; a u isto doba nalagase Slunjskorou í Zrinj-> 



(1) Tiýnik mletaoki Albini 4 rujna 1S66 iz Gjura izvíesti Republiku mletačku, da ma 
je Car na žalovanje glede Sigeta odgovorio: "Questi sono i frutti delia guerra; bisogna 
itUender del bene et del mole; hodie mihietcrasHHftnaSighet sarä costaío čaro a TurckS, 
perché H fa cíhUo, ehe ne siano VMrti piú di 20000, et non deUi peggiori, ma giani*%a% 
tpachi ed aliri piú utili et piU cári Signori del Turco. Poi aggiunse, ehe non si potom 
laudare abastanxa U Conte di Serino, ehe havendo difesa la forte%7M per 38 giomi, sostenuli 
4B attaUi, una balteria da tre parti coú gagliarda, ehe la terra era tutía aperta, vedvUo 
a morir di tre miUe homini c'haveva due mille et Hnquecento, nondimeno sebene il giomot 
ehe hebbe ľ uUimo atsaUo, U fu promesso dal Turco sopra la testa Svm, ehe volendo uscir 
dal luogo, U faria gratia delia vitá insieme con ttUti U suoi, egli mandô a rispondere im^ 
trepidamente, ehe quella forte%%a era di S. M., et ehe voleva conaervarla fin ehe potesse, tí 
guando fússe astretto lasciarla, haveria deliberato lasciarvi insieme la vitá. Čosi venuti i 
nemici alľassaUo, sapendo il conte non poter far resistentia, perché giá la terra era tuttm 
aperta, et de suoi non si trovavano vivi piú di 500 tutti strachi perle fatiche fatte, ordiité 
ehe fosse tagliata la testa alli Turchi, ehe haveva prigioni, et ehe fusse messo U fuem 
nelle munitíoni, et poi arditamente egli medesimo diede nei nemici et čosi fecero i *uoi^ 
morendo tutti con V ármi in mano,,. 

(2) Dne 4 rugna jav^ale Albini svojoj vladi: *'É venuto aviso a S. M., ehe *l Ban 
di Crovatia ha combattuto con Turchi appresso Slon, i quali erano al n.o di 4000, et a»- 
cora tíie fússe di genti inferiore a loro, nondimeno U ha rotti et messi in fúga, preeo U 
Šansuicco con la sua insegna, morli piú di 500 di loro, et fattone pregioni aUri tatUL 
Turcld s* erano ritirati a piedi di un monte, et il Ban sopradetto scrive al Ser.mo AnňAM 
Carlo, ehe spera far in modo, ehe anche quelli non gli usciranno dalle mani,,, A 2i rqj^ 
isti Albini dostavljaáe, da je doila viest od nadvojvode Karia : **che il Ban di Croatia Aatwwt 
rotto a que*eonfini un San%acco con due mUle Turchi, deUi quali 300 ne restorono pri- 
gioni et altri tanti morti,,. 



tkoma kaesa, koji sn posiedovali ostala miesta n prímoija, da ne prlnajv 
•adje Uskoka, ne^ da jih tjerijo i aoiate. Toga radi knes Slu^Jski ísméi 
MažímílgaDa Ledeoiee, a Zrínjski skloní Uskoke is Bakra í Bukarioe^ te 
]«6 stade jíh progaojati, ahvativ glava ajihovn imenom Semrammeda, uprav 
pregoaBÍka mletačkoga, koga lipaja 1568 odpravi kraija, da ga kaani. 

Smr^o ZrinJeTom Tarci si prísvojise Sigetske rasvalíne, te stadose 
•dnah, da opet podígaa grád i tvrdo ačvrste. Za tim se njihova glavoa 
sila prímakno n Moháč, dočim pojedine čete poplavise sve naokolo s ove 
f 8 one strane Dunaja, i mnoga miesta predobise, a j os vise porobíse i po- 
palise. Za mnogo dana satají Sulímanovn smrt velikí vesír Nehmed Sokolie, 
te napokon krennv s vojskom put Carigrada, oglasí ju, i tim bude sada 
podignut na priestol Sulimanov sin, Selim. H druge strane eim doéo Na- 
símílíjan, da se Turci koéi vracajú, raxpusti vojsku^ i vráti se u Beč. U 
to Svenda podje sa rukom u gornjoj Ugarskoj predobiti Satmar, Mukačev 
i svn xemijo tja do Tise. AH je Nažimilgan želio čim pr^e okoncati ovaj 
lat U ta svrhn odpravi put Carigrada Antuna Vrančióa éibenioanina, biskupa 
Jegarskog^ i Krsta Tuffenbach-a átajarca s liepimi darovi za Sultána i s 
Balogom, da trase nakloniti ga na mir. Izza dugih dogovora páde jim na-» 
fokon 17 ve^ače 1568 utanačití prímirje za osam godina. Po njem oba 
pridržaée^ sto su tada imali u svojoj vlasti; Maiimilijan se pako obvesa 
i sadal j e isplacivati godisqji danak od 30^000 duk. ; a glede Zapol j e btde 
edlačeiio, da i on uživa mirno, sto je tada imao^ a po njegovoj smrti, aka 
Bebi imao potomka^ d a si Erdeijci ísaberu voje vodu po volji. 

Usprkos primirju Turci ne pristadose nimalo usmenirivati ugar.-hrv. 
Sraaíce. U Hrvatskoj po smrti baňa Petra Bakača Zriojeva druga, naime 
početkom g. 1567, Mažimilijan povierio biase banskú čast Ojorgju Draskoviéu, 
biskupa Zagrebačkomo, ambasciator di S, MJa al eoncilioy veli poslanik 
nletacki, prekUo frineijmlišsimo, et afpresso ogn' uno in granäissima 
rifutoHoneí te mu dosvolio, da si uzme za sudruga Frai^u kneza Sluiý- 
skoga Frankapanoa, ereato 9uo ei eome suo fyliolo, giovmne vatorosiutmo 
ii eome é nobilissimo (tíerm. 6 ag, 1667'). Ojorgje^ izasavái kol. 1568 
is Zagreba sa 150 konjanika, da rasvidi njeku tvrdjavu, kojoj sn Turci 
grozili, ovi ga tako iznenada napadose, da se je jedva bjegom spasío sa malo 
BToje dražbe. Ako je to bilo s banom, sto je meralo tada biti sa jadnim 
národom? Dne 20 sieč. ove iste god.e stalisi hrvatski ovako se tuisaha 
svomu kraljtt : neque pluribuš in loeis domos mixéri Coloni per Noetes 
iuhaintare audent^ šed exorto Sóle ex fortaiieijSj tanquam ex Ca~ 
vemisj frodeunieéy haris vesperarum a rapiu hostium, tamquam vnguihis 
aueturis formidantes, iterum in tuguriola in forialitije^ in arborikus 



- m^ 

e0n$irneH9j fro defennone vUme $t famiíime reeurrunt, «f šie mitemmmm 
in éies ducunt viimm (Jura H, 49). I sliedeée godine oboovise Turci k»- 
Miwki syoje oavale n Basu zemyo. KoDoem kolovoza 1569 páde jíni rasWti 
kneia Slu^Jskoca, oteti ma dvie zástave i njega sama sasažnjiti. Naiímí* 
lijan aroah se potaži Selímo, a ovaj zapoyiedi, da Nde bez odvlake kurz 
ztavljen oa slobodo $ te lisi časti Sanžaka, koi se osadío bjese povríediti 
prÍBiiije. Ali lipqja sliedeée ^od. 1570 opet provaiiše tja do Eranjsksy 
gdje sada í i^ekn tvrdjavn srosise. Ood. pako 1571 doéekase jíh ba» 
Fra^jo Slanjski, kaez Zrínjski i Aoersperg kod Belaiza, i strasao jih pa^ 
tokose. Malo dana poslie {^ ^f^O ^^'^ Fraigo isasav sa malo dražbe, d» 
paži na Turke^ ovi iz busíje izoenada ga obkole, te se bao jedva spasí; 
Osveií ga bao Draskovié, koi list i. g. aze Turkom Jedna tvrdjava po* 
franična, i o i^joj izsieče vise od 100 Toraka (Germ, Dišp.) 

Medjatím jako se biase diglo nezadovoljstvo o Ugarskoj proti Mažimilí- 
Jano, i to sto odazimase pravá narodnim staTísem, i sve visje časti, dostojanstviŕ 
i únanja državna podíeijivaie inostranoem, a navlastíto Njemcem, kóje so f 
tada svesrdno preziralt syi po oieloj kraijevini. Car ipak ne držeé ranogr 
do tih tažba, a znajué, da nebi mogao saborom ospietí a svojih namierab, 
■avlastito glede porezai^a i promieila^ sto je jos namíeravao izvesti u prie-' 
kolitayskih stranah, pozva poglavíte Hgre i nasinoe sieč. 1569 na sastaaal^ 
o Beô, da se o tom s njími sportMs^mi. No odveé malo jih dodje u Beč vé 
odre<yeni rok, **dei conšiglieri laici da doi o tre in poi, di fueUi doMľ 
forte di Croatia^ peršone di maneo autorita, et delli maneo importaniiní 
te se i ovi odprto izjavise proti njegova postopanja, svetojoé ga, da posove ' 
sabor o Požan, i da se sve rieši po nstavu zemije. O tom toroboom staajtfi 
izviesdaje is Beéa 8 ozaj. 1569 svoju vlado poslanik mletacki Míchiel do*"^ 
dijaé, da sa oni víeénicí odprto rekii kralju, da se je bojatí *^di una alit"^ 
naiione di tutto il Regno intieramente„ da je nezadovoljstvo svestram* zavla- ' 
dalo, eonfšssando tutti et dolendoši^ ehe non si froeede nel govamo dd 
Regno di quel modo ehe si doveria, et ehe é in tutto mutata la forma 
di quello ; da sa inostranci sve a zemlji, ^non restando a loro regmcoU 
ne grado, ne offitio, ne administratione alcvna^ i da oni na drogo ae 
paže, ehe ad eetorquere, espilare et eonsumare quanto fiú poasono lé, 
provineia^'y da je veéim dielom razprodao krunska dobra i td. Videéí pako*] 
Mažimilijan^ da napredi^aé po toj stazi moglo bi lasno doéi do skrajnosCí^^ 
■aredi napokon, da se pocetkom koloyoza sakopí sabor a Požun, kamo oij 
sam podje traiiti anapried za tri godine poreže, í od svakog desetoga jeá«i 
■oga momka za stalna vojska. Ba jih lasnje na to nakloni, 17 list proglasi 



— 1*3 — 

iatnw VnoméA tliée«iéMÍa»^ Je^arskog biskipa, prvostolotkom afarskin 
(1); ali jím Paiatísa, kd sto sn ielili, «jskratí. Iss« da|;o|; ^epiraDJ* 4o- 
fftlíše mn Mpokon staliéi pet forÍDta po koéí sa tri Rodine, a oo Jím se 
úvncj da ée od sada sve časti dielíti U^ron. 

Prímirje, sto 17 yey. 1568 sklopí Mašimilijan sa Tureí veé tada o- 
|MMoi Mletôane, da se na boj príprave. Selioi/ čim se rieši of ar.->hrv. rata, 
fbrati odniah svoje misii na otok Cípar, te stade da nadje pri liena uroka 
luprí sa Mletéaai. Ovi s dmse strane, dosnav i^egove oaroiere, svu s« 
pesiojn stavljali, da mo ^a ne prnže. Alí jim sve badava. Uskoei i sa pri- 
w'ija, uprkos sabraní kraijevoj i mletackim ladjam postavQenim da na 
t^ík pase, isto sn kadsto napadali s mora na tarske predíele i plienili. To i 
JM ajekoje sesnatne štete, nôinjene Turkom na mora od gvsara istoénih, 
iají sn otociste primalí a Ciprs, povede napokon Selima, da naviesti po 
fMlaaiks a Mletcih Repobliki rat (^ oivj. ÍJffO). Nadajnéi se toj nes- 
!|mU, Nletcaoi veé sn dovo|jno oskrbili bili oiparske gradove i dalmatinske^ í 
•k^tili se na napadne dvorové i na samota rasko|;a i persyskoga vládam 
i u pomoé. Jediní Papa i Filip opanjolskí odgovorise na i|)ihove molbe. 

Rat napoée a Dalmaeiji, kojom je tada nprayljao kao obéí providnr 
I Ivan Bm Le%%e. Jos 31 oži^* na noe odaríse Tvrci pod Eliškin saniakoni 
jjdi^om silom na Spliet, ali jíh Splietéani dosta ísstekose, te na bieg prisi- 
jlise. Veljaée provaliáe i n zadarski kotat, g|lje jhn po^je sa rokom silno 
piplieniti^ rasbiti i smaknoti Bernarda Malipíera, providnra nad konjanié* 
trom n Dalmacijí, koi s malom četom cesto iivi^jase one predjele, da braní 
•tasovnike i obodri na odpor. U tom se sa njekoje vrieme prekinase návale, 
í|ar sa molbu bailova bnde odprav^en a Mletke na novo poslaník, da pitá 
wno ízračenje Cipra. Tím Republika dobi vriemena ovrsiti svoje bojne 
friprave. Zabaciv Selimove sahtjeve, Mleteani upatise svu pomorsku sila 
« Zadar pod Jerkom Sane, gdje se sa dn^o sadrsa, oekajué na spanjolske 
I fipinske ffalíje, velikom svojom skodom, jer se nemoé ovuóe u vojskUi 



(i) Tu z|^odu naviesti umah poslanik mletački svojoj vladí, pi^ué 18 tíst., da kralj 
*td^omo ďhieri aUa presentia di ttUti loro (oaime usaboru) deelard et namind Arď 
taeovo et Primáte del regno U vetcovo ď Agria, domino Antonio Verantio con aplauso di 
iMttú 1 regno, havendoU la M. S. attribuite tutte qiuUe laudi, ehe H pottono maggiori; it 
fttk fu poi aecompagnafo a casa et viiitato da tutta la corU et da me^et ia /«tti H altri 
t»bateiat4nn ; havendo io fatta čerta S, S.ria R.ma delia moUa aUegre%%a, ehe teria per 
fieevere di quetta «tta honoratitsima atsontione la Serenitá V. a et tutta quella Ecc.ma 
liepjta, tenenäolo per suo legitima et natural figliolo, come tiene U frateUi et tutta la casa 
Ma ielie prime et principáli delia terra di Sebenico. 



- IM - 

h miiogo pokosí. Ix Zftdra proiQe Zaoe o Krf, gdje ma se 1 raj»a Bdraiiié 
spftiijolske i papinske galijo, a satím odjedrí pnt Kaodije. 

Medjotím Tarci bez odpora 1 srp. 1570 iskrease vojsko a Cípar, i 
ndaríse na Níkozíjo, i ísza 8Ílno|;a odpora ju osese (9 m/.) Sad Zane odtaéí 
poletití is Kandije na pomoé Pamagostí, ali se opre Doría, sapoTÍedaik 
spaiyolskí, koi, tyrdeé, da je yeé sírna nastala i kóje ito drngo, vráti so 
sa svojimi galijami a Sicílijo. Tako osta sasvim sapascen otok Cipar na 
raspolag^anje torsko. I o Dalmaciji zlo po Mletčane. Taroí neprestano ha- 
raha naše zemije, jer Jnlij Savorgnano, koi je zapoviedao vojskom, nQo 
dovoljoo oskrbljen bio^ da jim se na javno opre. Zemanik padne tada « 
njíhove sako ízdajom Ivana Kontarina, i Polísane^ ali a sto se Tnrci pri- 
bližise k Zadro, bodn iz basije napadnati, i svi na mačeve raznesent. Ove 
l^odine liepo si osvietlase lice žene Rogoznióke. U sto jim muzeví bjeh« 
pošli ■ Tarsku da pliene, eto se protisna do 100 Taraka na ladjieah, sple* 
tenih is sita a obavitih volovskímí kozami, prieko tíesna do otočíéa, e4i* 

v 

leží selo. Žene pobjegnu o ladje, i na brzo pozova galiju Písanovn tz 
Kavoeesta. Turcí^ hoteé pobjecí, pobacaja se u svoje plavčice, ali jim žene 
na mora saprieče pat, te mnogo jih podave, a ostale oní íz galíje issíeka 
po selo. Tada Tarci pokusase predobití í Novigrad, te sa ga pet dana ae- 
prestaneš bili íz oetiri topa ali badava. Ta se odlíkova pop Ojorgje ]IIata>* 
sovie, braneé sa \b nasih jedna kola. Kotoraaí malo kasnje priskoéíáe oa 
pomoé Lustieí sa dvie galije í njekoliko ladja; no Turci jih njesto issiekois^ 
a njesto zarobise. 

Prieko zime nastojahu BHetčani, da se šve krsóanske sile s njíni: 
sdrože a savez proti obcemo dasmaninu ; a jedva jim podje za rokom li^l 
nja utanačiti ga sa Španjolskom i s Papom. Car se otimrao, akoprem sa i UM\ 
Ugri želieli, da se s Tarci zaratí. Ali ní sada nevierni Spanjolci ae sje*: 
dinise a vrieme svojih galíja sa roletačkími, te 18 kol. 1571, padnoQett'i 
Famagošte^ Cípar prodje a tarsku oblast. S druge strane jos premalíées' 
ove god. provali tursko brodovlje pod Karajalom u jadranské more. Sek 
Venier, pomorskí kapetan mletačkí^ da dovoljno osíli, íz Krfa prodje • 
Sicilijo^ da se sdruži s Spanjolci, i složno s njími udarí na biesnoga da- 
smanina. Medjutíro Karajalí, porobtv Zant i Cefaloniju, adari na ArbaaaM^í 
pobanjene od Mletčana^ i stisnuv jih s mora i s kopna^ povratí na miiy 
a Mletčane prišili, da rou izruče Uléínj, Bar i Budvu. Tada Ulasali $$". 
buke kotorske sa 15 galija pohlti do Korčule, da ju porobi. Na prvo viesl^ 
da se Turci približujú^ Antun Balbi, knez mletački, s vojnici í veéím dioa* 
lom pučanstva izbjegnn u gorc. No Jerko Oabrielíc i Iv. Krst. Rosaaíé 



— 156 — 

M jedva 40 ostaysih cradjana í sa sesami na mmki odjeTeaiiiii, da se 

• 

JiisniaBina príkaan v veéoj soagi ne|;a sto sn oprav kíli, slavno obraBÍše sto) 
MTičajy odiséno odbijajoéí sTe neprgateljske jaríae. Ii Karénle Ulozali, 
tlutiWeB po patv joa a oekoliko galíja pod Earakosom, pro4JA a Hvar, 
giije sažga po morská orožnicn i varos per daffoeeaggine di ehi ne avevm 
k eura (Rel. Siná. ÍSTff)^ a mDogo ákode prÍDeae eíeloma otokn (^rfnjd). 
Ta viest jako strese samé Nletke, te stadoée, da ntvrde prolase a oae 
■oévare; ao Tarcí se malo kasaje povakoše o Valoaa ailnim plienom i 
feUjem, odakle do mala udaríae na Krf, a treéega dana beiaspíeáaa jarí- 
iaqa odjedrise pnt tctoka. Rod ostrova Korcolarskih sukobí so sva sila 

v 

ttrska sa kriéanskom pod D. Ivanom Špaigolskim, gdje n i^lavnoj bitki 
kda Toreiy poaajvíse od Mletčana, aveatrano poraseni (7 HudJ), Ta ae 
llavBO odlikovttáe navlastito naše galije, kô sto sam Veaier poaviedoéi m 
iiTtes^a na vioée mletacko. Ova sjajaa pobíeda osta ípak bea avakoga 

y 

Mpieha, jer opakí ŠpaDjoIcí í sada aaiah se kaéi povratíae. 

Medjatím u Dalmaeíjí aapoviedaae kao obéi providar Jakov Foaka* 
tíbí, 8 nalogom, držati se obrane. Tarcí 21 srp. dobise SoUd i Stíeno od 
tUje posade, a odatle svrnnse na daéorac, gdje jih Kastelanei Kepo do- 
iekase, í izsa dvodnevnoga jarisa na bjeg prisílise. Pokosa tada Bktor 
Trooy da azme Rlis, ali badava radi aepametí. Almorô Tiepolo, aapoviednik 
fomorskí, predobi Skradín, a Astor Viskonte, zapoviednik vojske a Sibenika, 
aIio porobí bliŽBJe torske prediele. Cetvrtoga rujna doletise Turci s go- 
lemom silom pod Zadar, i jako f a stisnase. Páde jim topovi srusití nješto grád- 
^eBÍdiae, te adarise na'jaris. Tu se na provali ickasase navlastito Ivan 
latié sa tri siná, i Antan Ralié. Dašmanin bje napokon prisiUen uzmadi 
lubijeae glave. Istoga mieseoa Tarei se opet protisnuše do Splieta, ali 
n i tamo pobyeni. Drogoga prosinca u Zadru dodje se u trag aroti^ kojoj 
I biase na eelu njeki pop Rotta, Urotníci sa btjeli upaliti prah, i la bake 
I iresti Tnrke u grád 5 nego n sto stvar dodje na vidik^ oni isbjegose. Isto 
fokosa o Kotom njeki Trojan Cilicijan, ali i on i drugovi platise glavom. 

Sliedeée god. 1572 miesto slavnoga Veníera oze kormilo mleiaôkog 
irodovlja pomenuti Foskarini. No i sada se malo ospiesna izradilo, jer se 
Bpanjolske galije prem kolo voza pridražise k Nletaékim. Savezniéko bro- 
dovije protisna se do Modona^ i tu obsiedne tnrsko. Ovo nije nikako ízadí 
Boglo iz lake bez boja na nengodnom položaja. Uza sva tu korist, koju 
tt imali saveznioi^ i sada Španjolcí^ kojí, akoprem u saveza^ isto su ipak 
ielieli oslabljenje mletacko kô i tursko, za tredí pot izdadu Mletcane, i 
•tidja 6 list. pot Sicilije. Foskarini nije mogao sam odolíeti Torcina^ te se 



— 166 ^ 

^v«ée • Mri. I o Dftimaeyi ■tvftrí MleUčke bisv ospíeyale. Poéetkoni ove 
f^dline pokaia Seimrm MMtinengo sa 5000 vojske, pomesen VeaieraTfaií 
filtjani, 4a otae Torkom Nová o salieTV kotorvkoni tve sabrnaa. Malo ka- 
•i^a Alvii Veadrania i Jerko Cipôíé, oba Splietéana, obnoé povvka so 4» 
Kliéa sa 1000 vojsko, to ona dva sa $0 dra^va sríeéno so ospoo aa ke* 
dome, otvors vráta vojski, í sto issieka, osim lýekojíh u koét Krožiéovof 
■trmyoBÍk. Na miesto i njib nadvladati i prerod ití gradsku obrana, voJdíoT 
poplioBO s vo, i baeiv o|psDJ, vrate se u Spliet. Sad í ooa dva búda prisí-' 
1||oaa Bsnadí is tvrdjavo. Viece Desetoriee kasni isdajiee. Pokle so sa- 
vosniei rastavfse, Foskarioí odasla aJekoHko galija ís Krfa pod Iv. 8o* 
imaso pat Bake, da isljera Torke ispod Kotora i rasorS tvrdjavo, kojn sa 
sagradíli bili na tiesna a osom salievo s namíerom, sa prieči ti prolas po mora' 
a Rotor. Soraaso srieéno ovrál taj nalog, bes odpora onidje u salíev, adari 
aa tvrdjavo, na oiaôevo raini nje posadá a njo srosí, te tako spasi Kotor* 
Z. Salomon, providar kotorskí, tada priosvoji Badva i otvrdí. Pohítisa 
Tnrei, da ja príotma, ali jih Badvani složno s Perašcani i Lustioaoí postená 
rasbíse, í mnogo issiokose. 

Videéi napokon Mletéaní, da jim pravé pomoéí nemá od níkada, da 
se Filip II ápanjolski i Karlo IX Franceski radíje bave domácim na- 
siljem, negolt spasom krséanstva, da ear íz slabosti neée rata s Turci, 
kim tpak saniekao biase prolaz kros Kvoje semlje a Forlanskn, a da a^ 
samo svoje sile nebi mogli odolíett preteinosti torskoj, brísijivo se priartN 
Ofovarati mir. I sam ga Solím željase, te bade otanačen 7 osojka 1579ľíÍ 
Po njem se Tnroi obveiase, povratítí dalmatinskfr i arbanaske ^raniee o^ 
nako, kako sa bite prije rata, a Mletcani jím odpostise Cipar. Alí se ^ranie^ 
ne aredise ni onda, kad Morat, Selimov naslíedník, obnoví s Mletcani iatí mM 
QIO koi. 1STS). Taroi si prídržase Zemanik i jos mnogo miesta i xemaDa,'^ 
sto sn po mirn merali povratití. -I 

Ove iste godíne 1573 nastane o gornjoj Slavoaijí, koja nam eŠ 
sada dolasi obiéno pod imenom Hrvatske, (^radjanski rat íliti seljačkar 
baňa. Bilo je jos tada dosta velmosa, kóji sn osprkos sakonom tesko s^o^ 
biii národ. Ismedj ovih o tom se navlastíto iskaxa Franjo Tahi kraljevski^ 
savietnik i naéelnik kraijevih konjosnika. Da jednom sta vi kraj tornrfl 
aasilstva asta plemié Stiepan Gregoríjanac, i nagovori národ, da svroe oéM 
se taj nesnosivi jaram. Buna poée jos prije g. 1567, jer se o ojoj obsirMÍl 
govori a spisih sabora ove g. držanog n Zagreba ( V, Jura U. 4T^, a gnjesd#n 
joj biase a Zagorjn. Vídeé pako bnntovnící, da kralj nípošto ne mísK 
akrotiti vsioiože, poôetkom ove g. 1573 pograbe orožje (do 9ú,000^y oflvoj#^ 



- 15T - 

IWriJevQ ttriljftva o dolnjoj Stsliíei^ i tv o Bkttpiéíti profkM BUáiin 
tíuiem svojím kraljem. Matija pridobi Stobíeu, i u bJoJ si príredli km^evska 
ftoU««. Podlieliv Beijtkoffi svakojake tlobode, napätí jih po Mnlií, 4a niio 
Tlasteliostva, í da dižo oarod u KranjakoJ í n Stajarskoj^ ali aa tano p»* 
biéeai. U toj opaanoati skoeí na noge Gjorgje DraakoTÍé, aknpí pieaiiéo i 
Mtavae a TÍerí, í pod M. Keglevícem í G. AUpiéeai poaia jih protí Gabeii. 
Meka jih Matija kod atobíékih toplica aa tO,000> no loaa ma arieda, bado 
p«raien i akvaéen. Sad ae plemíéi osvetiae na živiaaki aaéin, Gaboa aa 
kMDade issíekose n Zagreba, maogo aaroda obieaiae íl sadaviie, a aatalo 
kao roblje larobiše. U tom pohíte Tareí pod boaaankím Saaaakom, da oaveto 
troji braén poeeikom kolovoca poaiečena od Hrvata^ i obaoé jnríáaja aa 
Ifaaié, ali ga usetí nemogaáe. Franjo Filipovié, sagrebaôki kanonik, oa- 
w'elí 80 s malom četom oa njíh odarití, a oni ga poraae i ahvato. Franjo 
laprosi kaptol, da ga izkapí; a kad ma sve molbe o bah, potaréi ae í pro- 
én do Zagreba na osvete, ali ga naši potakoáe i na bje|; príailiae. Ove 
fodiiie umrie nas slávni semljak Ant. Vrančié prvostolník i namieataík 
kra^ev n Ugarskoj Q15 Uf.), Kolovosa Mažimilijan posva u Beé velikaio 
ai^arske i hrvatske, da se s njimi sporainmi o nasliedníkn Vranéidova, ali 
Msi do sama Draskoviéa neh^ese a tom aóestvovati (F. Qerm,'), 

Pomennte i joé droge pomanja návale torske na Hrvataka praiišé 
IMdiatím Úskokom prilika, da nastave svoja haraoja n torsko predtele; a 
fMto 00 jim Mletéani po sklopljenom mirn opet nasilno priooivali prolai 
Born, Z^ f ros. 157d oni ahvate dvie mletaôke ladje, natovareae bogatoai 

v 

ÍBom Taraka i Zidova, i odvedn u Senj. Gar naloii odmah, da se avo 
ratí, i da se krivci kaine. O aspíthn to naredbe jako je dvojio mletaôki 
laaik o Prago, jer se ovako tnžio svoj oj vi ad i (Qtrm, 90 oaia^\ 1SÍS) : 
fur H Useoehi eoniaminmno U Capitmnio ái Segna ei U Oen^rmi di 
Mtia et mkri dependenii da toro eon dmrli fortiont déiii éo#ftiM, m« 
ittesšo CmfUmmo di Segna et U Oenerai di Crevmtim eon U vie me- 
ime M tenffono qualifieati aicuni delU Principáli ministri di fuettm 
ifríe; onde quando oeeorray essi nen mmneano eon miiio invemtioni di 
Mfemderíi et eseusarli, Sliedede god. posto Mletéani satvoriio mort nadai 
fja, kralj náloži baňu Draškovíéo, da to raapro rieai, a malo kaá^jo 
óeiirí poviereníka o Senj^ da sve rasvide í rassode; oo avo badava. 
i bodo opnnovkuaceni Ijerati Torke ma koda jih našli ^ dapaôe Leopold 
aada sahtíevatí od Mletčana, da more bode sasvim alobodno trgovai^o^ 
I da ne meéo stíbre na prolaieéo ladje, kô sto so do sada obieayali (Qsrm, 
iS erf. lóTff), No malo kasoje videé, da so Mletéani satvoron mora i 




Huk primoijo latvorílí 4 mnogo mn DMkodili a trgomnjo, sbací IfíM 
FerenWrga kapeUna Seniskoipa, » ostro pokara kaeaa Zrinjskoga^ sta 
Bjagov zapovieaík kakarski Mího Deáíé nije veé vratío Mleteanom plíeB% 
te ma sa lagroii, da ée saavím raaoriti prímorská ajegova miesta Navt^ 
Hrolia i Bakar, ako Jos budn oskoéka pristanista. U to omríe Maíímttiju 
13 list. o Resau, te tako taj posao osta neovrsen. Malo príje eje^re smrti 
(lif.) ttdarise Tareí príeko agarske i hnratske granice na pHen. Docim wb 
kaei 2riajski korío prteko Dravé sa Ugre, ovamo naši sa Njemci pod In 
Aoerspergom í Josípom dmUm Torre saaioo se opíraha Ferhat-paai ba« 
saaskomv, koi jih napokon kod potoka Radonje strasno potuče. Torei asm 
popalise tom prigodom Boším, Casín, i ZriiiJ í Jos lýekoliko tvrdjayica oka 
Uoe. Ondjesají naselnict njesto prebjegnose k braéí, a njesto príeko Dravt 
« Ufarska í 4* ^^ Aostríje. 

Saborskí spísi sastavljení sa Mažimilíjana očitajo nam tažno staojc^ 
a kom se tada nalasíla naša zumlja, Torske návale biaha ju dotjerale sa 
tako preozke graniee, da príeko Save i Kape jedva je ímala, gdje se sa- 
klonítí, a sva 81avoníja s veéím dielom križevačkežupanije í vas jogs ove t 
s one strane Velebiéa sve je vec bilo a tarukoj vlastí. Bila sa joj tada po^ 
granična miesta: Koprivníca, Ivanié, Sisek, Hrastovíca, Cetin, Presek ko| 
OHae rieke, i Trsat. Tako ti je Maaimilijan íspanjavao svoje dožnosti, lÉ 
kojo ga vesana držala pogodba od 1 sieč. 1527, akoprem ga na to aar*! 
svake godiae opomí^jao barem s onimi jadnlmi rieci : Nos Staius ot OräkutU 
Reliquim videiieei exigwp, Regnorum Croatia ei Selavoniw. Us tu golesu^ 
propast aasega semljísta od strane dosmanina nastapi dapaée svetogrdii 
pohlepa o sama Mažimilíjana sa umaljenje i pravá í lemljíita naše ki 
Ijevíne. Kô sto a Ugarskoj, nastojao je on i a Hrvatskoj proti krunitbei 
sakletvi unistíti najvažnija državna pravá. Na pr. g. 1567 tražio aí pi 
avojiti pravo saiivanja sabora, kóje je od pamtivieka pripadalo jedine 
Baao. Naži stalíží nisu dakako ni ôasa propustili sveôaao prosvíedovil 
proti takva peatnpaigu^ te evo, sto sa ma iste god. is sabora javili, i áM 
jim je on 20 stnd. i. g. ii Beéa morao napokon potvrditi: inieiie^enuá 
frmeierem Staius et Oräines preseriptij fiäeies subditi Sumo Cesoreom MétŔ 
stmtis^ indietionem et fwblicationem Dietae eeu Conventuš horum Regnm 
rum insiar Regni Hungariae eibi reeervasee* Cum auiem Statíéuim 
OrdinHus Suae S, C. Maiestatis fidelibus libertati apertusime id dero^m 
videtur, neque korum Regnorum eondUio eum Hungaris eonfere94 
atV . . . ideireo tuppliemnt • . . huiusmodi Conventum Dominie Brnnis, taj 
eimr tUiorum Banorum temfore divorum Regum Hungariae • . . lib$tí\ 



Jmdúšfé it franmneiéuň fmeere eUwMnier mimUhtt . . . Quéwmiwíodum 
& einš HmuiMS C. ifSús Bmhús in veieri eontuétuäine, inéieendme re- 
fmieetís iUúrum Regnorum Suormm Diešašy eteménier eonšervmre véitš 
$šSB ienifne okhtlity dumwtúdo semper a Banis ip»is hme de re frius 
§dm9Heatur, ei quarumuam rerum trmetmndarum cau$m OmteraUš ifšm 
Bieic indieandm siij edoeemtur (Jura ÍL 4Sy, Slíedleée godíne pokoia 
Hažiaiflijan nvesti í o Hrvateku svoje porežéije, kóji so se vsadljalt conitM 
9f€rti$9ima* libertates dietorum Stmtuum ei Ordinum . . » insoHíM €i 
friuM itumditas Triesssimaš extorquere. Stalíší, da ga amah na tom |Nits 
■Btave, í. g. lahtjeTase: dignetur Srna S. MajeMíoM, hMta rationé Hk€r~ 
^ttis fidelium suarum, huiusmúdi insoiitM Exaetiones TnešHmmrmm 
téroffoias eommittere gratioše (Jurm ÍL óľ). I ogarska komora potraii 
$i tom stasoro alas a aaéu lemlju, kad poéotkom g, 1571 apntí dva svoja 
povieresíka, da ovamo prirede državno porennje. No nasí staliii proti 
tsoa nasílja odmah se o^radíse, prosvjedajoé oa kraija: n€ fidéles suoM, 
wmdiía kae novitate, eonira fraefaiom lUeriatem ei frMlegia fidéiium 
Mtarum sukdiiorum, mg^ratoari elea^ntuiimM fermiimt, a kralj na to 
frivoli 5 svib. í. g, (Jura //. 60}. Da je pako i sam Mažímílíjan inatao 
•milio naše lemljíate na korist svoje kuéo vidí se i s tóga, sto nije isvesti 
ktío odlnko saborska, od njega ipak potvrdjenu, da se rasvide i po pravú 
prirede graníee medju Hrvatskom s jedoe í medju Stajarskom s droge strana 
Uura ÍL 47,')'y i sto je svojevoljno svoma brata nad voj. Karín odpostio 
itiispodstvo nad Senjem; te kad su se Mletóani preporuéalí baňu Drasko- 
{í4d, da nstegne i na red svrati Seiýske Uskoke, ban jim je morao žalibose 
I list 1567 iz Zagreba odgovoríti: Quod Useoehorum attinet negotium^ 
^et tlie Capitaneafus Segniensis 9ub nosira eura non #tf, tamen apud 

E'íos ei S, C. ňlaiestaiem et Ser, Archidueem Caroíumy Dominos meoš 
lentissimoe, et diligenter et sedulo instabimus, ut licentia huiusmodi 
inum deineeps eoéreeatur et puniatur (Oerm. Z3 iist, 1S67') (1). 



|: (1) Ni za Ilaiimilijana Graníea nije jol imala osobita zem^jiíta u naloj državí, oíti 

IV vojni£ke oblasti bile vlastne i ma kako se mieiatí u gradjansku úpravu on^je, (fdje su 
Iríbirale. To nam jasno zasvíedočuju zaključci ondadnjih naiíh sabora, po llažímilijanu po- 
.ibi^eni. Saborski spisi od g. 1667 spominju neraaiku vojsku, koju je sam kray driao na 
lunie trolkove a njekojih samo po(raní£níh tvnljavah. i koja je žaliboie gore nego da je 
IMoianska zlostav^ala plemiée í gradjane iivuée u tlh istifa tvrdyavah; čega radi nali su 
iialiji zahtjevali, da se odsá^u onamo povierenicl, i da faciant veram et omnimodam, medio 
yieeeomitis et Judlium, inqiUsitionem de dúmnit, caedilnu, ttupris, vioUtUiit aliieque 
Me/ictij; ubicutnque factit et patratie, pa neka se kázne. Tražili su i to, da se ne meéu 
ttovi voi/nici u prograni6nih tvr4/avah spadi^ucih na državne plemiée nego onda, kad bi 



1 



- 1«0 - 



MftftiMÍmíiiJaa oiCavi sa solien éMt sinova, o4 kojih najatarqi 
RUDOLF naaiJMlí otôero príostoQe s Ugarsko-HnratakoJ t o Ocak*} 
kraljevíni i b Avstrflskoj BadvojvodiDÍ, kako Ukodjer i a nenaokoj earernt 
Raiolf, ôim sa dokopa kraoe, oiliiiah ae atavi, da ae s jedae straMi 
Ofradi u. UfarakoJ^ gdje ae bjeie nesadoveljatvo }ako oaílilo radi mlaik, 
Ureta éeato avojevoljao Dametnatih, i sadi turskih navala, sa kóje Je kraV 
alabo marío$ a a druge, da a Tnrci olraovi prímirje. U Ugarakoj iisMiií 
aemacke poaade, a « Carigrad odpraví svoje poalaaike a liepini darovt i 
B obíéflim daakom. SoUan, a Persijom doata sabavljeo, pros. 1676 desveif 
■m prÍBBÍrje opet sa oaam godÍBa j no sato ipal^ ae odBatase Torei kmá* 
kada napadali prieko graníee n Ugarakn i u Hrvatakn. Ovaino biakiif 
Draákovíé, badoó alaba sdravya, viackrát si saproaio biaae još sa MažW» 
lijana, da bode rieaen baaake éaatí. KralJ mn biaae doiato jor 27 rvimá 
íblA ebeéae vlaatoruôniai piamom, da ée nu aadovoljiti, éim ma tuu^ 
doatojna samieníka, i abilja dade mo kaánje droga Gašpara Alapióa pravsasÉ 
naaliedatva $ no Gaapar, posto ae dosieti Hodolfovim aanieram, Baíme «kí« 
dati pravá hrv.-ogar. krane osprkos saprísesenoj savieraící^ oklie 
príniiti ponodjenn aí baaskn oast (Jura L 282^. U tom sa se pomaoša 
tnrake aavale, navlastito koooem g, 1677 i poóetkom aliedede. Tada 
Turkom predobiti njekoliko tvrdjava oko Biáéa, (e napokon aam ZriaJ. 
Otroiac (sieé. 1678'), i robeé i paleé prodríetí napried do prieko Metll 

Isnemožení sa sílnih napora sa avojb i todja obrana, síeô. I 
npatiae Hrvati is avoga sabora (1) dya poslaníka kraija a Beé s nalo 
da mu tskaso te jade ; ehe gran forte di questi disordini frocede, 
im 0€nte di gnerra non rten pagaia, per U eke non fanno dife^m^ 
mUre voUe oeeorre, ehe volontariamente admeitono gťinimici$ da 
dakle Jednom odvasi, te évrsto osíegara granice Jakom i aredno plaée 
vojskom. Rudolf se tada obratí nadvojvodi Karlo a Gradae, kóma sto 



jih ovi ie^eli; a da ondje, gdje se vec nalaze, CapUanei vero praefaH et miUtei in hmiuw 
modi fínitímis locit ruidenUt, ne Dominit et Nobikhtu BegtU ae miserit Colonia iUarum^ 
dafíma infemU, ted ttipenäiU auis tint contenii, et onrnia neceiwria tiH iptis peeuniU < 
bte au túžbe ponovltjene u aaboru g. i569 i td ; a kra^j sve potvrdí. U episih pako aaboi 
od ff. 1867, 1668, 1S69. 1S71 i td. nareiljuge se, áto i kako treba, da vaa oarod t pU 
doprínesu za uadriavai^e i utvrdjenje tih pograniČnih gradova, gdje su nemaiki vojaci 
•voje ataaove; a Baňu je dopudceno bilo us oemačku i domaóu vojsku u tih tvidjavak 
vo\|i umiestíti. 

(1) Tko je joj tada u nas imao pravo pozi\ati sabor, i kada se običoo aabor 
p\|ao, to nam jasno káže písmo dvorské komore ugarske od velj. 16T7 uprav^eno nadvoj^ 
Bmestu prilíkom, kad je kra^ namieravao pozvati sabor prieko svojih baoskih namiei 



- Hl - 

povierío bjese apravljtfaje samo fojmckíh sivarí o Hnratskoj, priporuéi^né 
no, da éím príje odpraví onamo odredjene poskaree, ei far quel äi 
fiú ehe 8i eonviene fer la Mteurtä äi queila parte ^ esortanäo ei eon" 
9Í$liando S. A(ie9í9a, ehe imporiando fiie^ŕo grandemetUe alla eon- 
Hrvatione deUi eiati suoi, debbi in persona riveder queUa parte eon 
kuameni, ehe sappino ben risolver quel, ehe fara bisogno per la eua 
Mfeeay % da ée nv ca sve to troskoví točoo i nredno ixplaéeni bití {Di9p. 
Germ. 15 velj, 1678). Oiojka 1578 Rudolf ode u Požan na gabor mo- 
Qakat jo0 jedas, dakle tri talíra poreia na knéa^ pa da se sasvím odstrane sve 
riiedbe vierozakonske, isím jedine luteránske; í da prímí nadvojvodu Er- 
nesta sa kraljeva namíestnika u Ugarskoj, a Karia n Hrratskoj. Stališi o- 
Mríse mu samo dva talira; zahtjevaho pako, da evangjeličko vieroíspoviedaqje 
Inde podpnno slobodne, a ne samo trpljeno ; odrekose Ernesta potvrditi n 
taoj častí, per non pregiudiearei alla libera eleítion di nuovo Re in 
•ffN easo di dUgroHaj ehe poteese oeeorrer; a glede Hrvatske neh^ese 
4os?oliti, ehe al Areiduea Carlo reeti la superioritä el il governo di 
fueUa parte ď Hungheria et di Crovatia, ehe eonfina eolli suoi stati, 
U qual dal Imperátor giá H era sta deputala, parendoli ehe in tal modo 
ií smemkri troppo quel poeo di Regno, ehe rimane, et siano obligati 
ei ebedir a piu Signori (/. e, 17 oiuj, ISTS). No malo dana kasnje poslaník 
nletački javí i z Požana svojej vladi, da alV Areiduea Carlo resterá rae^ 
umodaia tutta quella parte, ehe a'estende di la daUa Dravá, i da je 
\uí Draskovié premestjen bío na Gjorska stolíeo, valjda zato, sto se je 
frije kadšto opírao kraljevoj svojevoljí n Hrvatskoj, a sada da ne smeta 
Itrlu B vojníčkom opravljanju ove semije (I, e, 7 trov, ÍÓ7S), I doisto 
Sarlo prími tada u svoje ruke sva vojnieku oprava n nasej državí, no mo* 
1M> je u tom ipak po zákonu postopati porasamno s banom^ ne quid se- 
fuiur ineonveniens et libertati Regni eontrarium (Jura HL 40). 

U to doba poknša Sigetskí Paša, da si predobije Bíhac; no vídeé 
ú mala, da mo sví naporí zahman, protísne se do Rapiea, ozme ga í vojskom 



nnjem se dakle veli: semper moris fúisse intettigamut, quod Diaeta getieralU, nonnin 
Atflo iuberUe, sit in Sclavonia haínta; Mvietujuó zato kra\]a, da pozove Baňa ad eapesceti' 
;|iMi Banatus OffUsium. Dodige se pako i to, da je do sada, prwU recordamWt bio obiéiq, 
tt prttt« in Hungaria Diaeta $U celetrata, ad quam Status Regnorum Oroatia et SciavonUe 
Mwx semper solemnes expedire soliti sunt oratores. Qua quidem Diaeta in Hungaria pe- 
Meto, Banuš tandem, et non prius, statibus Croatias et Stavania: indicčbat pttblicam Diae- 

|ii> ad quam Maiestas quoque Sua suos Commissarios expedire sciebat. Quod si itaque 
ne aliquid fieret eontrarij, verendum est, ne status ipsi, novitate rei moti, libertafes 
Bs labefactari conquerantur, et parum vel nihil apud eos efficiatw. 



- 162 - 

oskrbi, da tím £apríeéí pat k onoj tvrdjavi, i líepim se plíenom natráp 
povace. Nadvoj. Karlo na ta viest sadje u Ljabljana, i skupiv dosta vojske, 
poletí 8 njome do Btséa. Ne nasav Taraka, dobre atvrdi grád, te se vráti 
u Kranjsku; bojeé se za sada s topovi na Rapío adarítí, da tím ne povriedí 
primíija. Malo daoa kasnje manja upali džebaníca u Rišéu^ te veéom ga 
stranom srnsi i sažga. Karlo bez odvlake odpraví tamo 730 konjanika i 
1000 píesaka, da ga obrane 3 no po päta íznenada jíh Taroi, 2500 na broja 
pod Koinskím sanžakom, nápadná kod Koráne. Naši, video da nalrag ne- 
moga, janačkí jih dočekaja i tako poraze, da jih je do 800 ostalo na bojnom 1 
poiju, a víáe od 200 zasažnjenih, medja kojími dvíe age. Kad do mala eCo 
na njih sanžaka Banjalačkoga sa ôOOO konja, čega radí sa prísiljeni bili sklo- ' 
niti se a Bihac. Kolovoza opet krena sam Karlo do ove tvrdjave^ i posto ja sa 
svim oskrbi, na povratka preote Turkom Rapíe í još njeku tvrdjava. Na tu ' 
viest umah sadje Paša Bodimski a Hrvatsko, í sva ta miesta iznova si o-^ 
svoji; ôega radi tada si temeva per Bicchi, giacehe i Capi delF Arciduea^ 
erano discordi (/. e, 18 list, ÍST8), Kralj, da ta nesrieéa od nas odvratt,^ 
imenova naším banom Ivana Ungnada, koí povede nasinoe prieko Kape, ii 
preote Tarkom Bažin, Cazín í Zrinj, í još njekoja miesta na onoj graniei 
(JST9'), Tarci se malo kasnje povratiše í preuzeše jih; alí a sto sa kaniK 
dalje tjeratí, porazí jih najpríje Aaersperg a zatím í Vid Kislin bas a stď' 
su natrag azmicali (!}. ^ 
Razpra medja Mletčaní í Bečkím dvorom radi Uskoka, za Jllažini3i<-^ 
jana nesvršena, sada novom vatrom azplamti. Nadvoj. Karlo, da se osved 
Mletčanom, sto sa sváko obéenje po mora s njegovimi lukami bránili^ im 
i hvatali njegove brodove^ biaše dao uzaptiti sva dobra mletačka naiaseéjl 
se a njegovoj državi. S druge strane Uskočí znali su^ akoprem na blizi 
stisnutí od mletačkih galíja, skroz nje prodrietí u more, te od sada bvi 
jednako robiti í turska i mletačka ímanja; dapače 300 njih, izašavsí prol 
1577 íz Rieke, bili sa na novo podígli Skrisu i utvrdili, da jím tim bni 
8 one strane sigurnije prolazíti u turske zemije. .Mletčaní su se neprestane 
i 

(1) Evo áto je o toj pobiedi pisao 25 list. 1580 iz Praga Alb. Badoer poslanik mlel 
taéki svojoj vladi : Queati giomi é venuto aviso, ehe in Schiavonia doimiUe et 400 cavalU 
dei presidij di quéUe fŕontiere et de molti cavalieri et alíri gentilhuomeni particíOari 
insieme per andar a far danno in paese Turchesco, a Slatina «' incontromo in Scai 
bech principál San%acco in queUe parti, ehe con 4000 eavaUi veniva per C istesso efft 
nel paese di S M,, et ehe venuti aUe manif furono rotti H Turchi et buona parte di 
mmrti, et fra gľaltri ľ istesso Sanxaeco, al quale fu tagliata la testa, Fra U molti prigii 
äicono esseme forsi 900 persone principáli ehe si fanno gran riaeato, et un giovtne, 
dice ď essere genero di esso Seanderbech. 



- 163 - 

tttžiií Čaro, navlastito s tóga, da jih Torcí biede radi uskoôkih haranja. 
Radolf níje sbilja propastío nalagati nadvoj. Karia, da se s Mletéani sravnft 
& Uskoke okroti. Karlo poéetkom g. 1579 odpraví napokon svoje povie- 
renike a Senj, kóji sa pravé zloóínce doyoljno kainíli, a ostalim strogo 
aaložili^ da se sasvim okane oiletačke semije í imovine. Nego na brso 
Torci svojimi navalami sbudise prímorské Hrvate na oražje. Mletčani opet 
askrate naším prolas po mora^ a sto je do 4000 njih nakanilo provaliti prieko 
Zadarske okolice a Tarske predíele, da tim odstrane torska nasrtanja a 
|orDJa Hrvatsko (1S80^; te sam mletački sapoviednik AK Balbí dojavi 
Torcína, sto mu se iz Senja spravlja; al kad si naši silom ipak otvo- 
ríse pat kroa njegove ladje, on tí ahvatjenike pobaea na vjesala ilí na 
^lijah o verage pomeéa^ da ma vose. Sad nasí opet na osvete^ cega 
ladi Republika na novo dade s mora pozatvaratí jos lipnja 1581 sve a-> 
|ue o prímorské hrvatske loke (Ae/. Balbi ISSľ). Slíedeée godíne, docim 
Im s jedne strane nasí^ ohrabreni pobjedom Tome Bakača kod Crnika, is 
^oroje Hrvatske provalíli do Udbíne i do 40 sela popálili, a s droge Torci 
^robili Slonj (^Disp. Germ, T pros. 1589)} stave se hrvatski Prímorjani 
i dogovore sa Splietcani i Poljíéani, da otmo Torkom Solin i Klís. S prvá 
páde Splietéanom podmititi njekoje u KHso 5 no Uskočí zakasne doéí o 
$Mm na opredjeljeno vrieme, a Torci svemo odjo o trag, te naše doôektga 
iui orožje i sozbijo (S siec, ÍS8S). Da se opravda pred Torci, kóji so a 
f»m Mletcanc kao sokrivce šmátrali, jer se mnogo Splietéana i Poljičanft 
oji se bialio predali Mleteanom jos 5 tráv. 1580} bješe sdrožilo s Us- 
ci, Repoblika odpraví odmah o Dalmaoijo Ivana Kontarína s nalogoro, 
ogo kaznití sve podložné «Qdielate]je o onom čino. Kontaríní proglasom 
3 velj. 1583 staví naglavnico od 1000 dok. na Gjorgja Daníciéa, i od 
na Lobína Mílíčica, a od 200 po svakoga na Franjo Martina plemíéa 
ietskoga, Dimitra Arnera, popa Simo Urmanióa í jos sedam drogih 
lietcana, te jim i sva dobra zaglobi, posto jíh smatrao kao kolovodje 

Ciog žalibože nesríeénoga podozetja. Tim Mletčani omirise sanžaka Klis- 
Dga, koi jim izroči písmo, kim zasvíedoeí, da se oni o ono bono niposto 
^éalí niso QRei. N. Carrer. 13 lip. 168S), 

Pocetkom ove g. 1583 Radolf obnoyi primirje s Torci. Zato se nije 

ak na granici roíra ožívalo, tim veéma, sto je Car otezao odpravití o 

rígrad godísnji danak, zabavljen težko o Požono s ogarskími stalisi^ 

>jí so mo odricali poreže, dok jim ne izponi zahtjeva i povrati državnih 

Eava, kim doisto tada, poplesanim svabskim nasiljem, nije vise ondje ni 
ike bilo. Mala prije prímírja plienec Torci oko Kope^ izadje jim na sosriet 



- 164 - 

Jftka éota is Ktrlovea (I), i pro^av jih u bjeg, do 00 uhvatí; do vraéajiié 
ae kaéíy namieri se na droga četa tarsko, koja Ja raabt i sagna do Kar- 
lovoa, 8ve naokolo robeé í palec. Te návale pako okrotise íssa kesaspíesiiog 
pokasa Kliakoga^ a a tom sa rngvise Tarkom slúžili Licki Vlasi. Da staví 
kraj rajínoj smielosti Rudolf posla a Senj dosto vojaka, kóji sloino b Ua» 
koči pod Senjskim aapovíedníkom koncern koK 1583 íxnenada prieko iioéi 
provalivsi a one strane, predobiáe Listsko i Ostrvica, te Vlahe njesto ia- 
siekose a qjesto pohvatase. Na povratka galije mletačke dočekase jih na 
■lorn, i ne malo jim ala uéinise. Sliedeée g.e docim je s jedne strana 
Gjorgje Zrínjski kod Kra^jeve Veliké a bjeg bacío pasu poiežko|^a, s dmipe 
Toma Bakač, skoro stavljeo sa baňa miesto Unignada, (koi se morao sa- 
hvalití, omrsnov s krivovierstya národa), i pograniôní gjeneral Josip deUm 
Torre kod Slojna složno se iioenada baoíée na 8000 Turaka, pevradajaéih ae 
sílnim plienoro is Kranjske, i održase sjajnn pobieda nad njimi, 9en9a perditm 
mkuna, ma con strage et mortalita grande delii altri {DUf. Ger, IS 
nov, 1S84). 

Ove god. ogorôi se sve to veéma raspra s Mletôaní radi Uskoka. 
Ovi pod Gjorgjem Danici^m pograbe a Neretvi galija Fr. Prodiéa braéaniiift 
(jtrf. 1S84) natovarena tarskom trgovinom, te ja a Senj odvakn. JSahnaa ! 
potraže Mletcaní, da jim se a mah vráti; čega radí obsiedna Senj s mora! 
i pohvataja hrvatske brodove. Rodolf na njíhove pritažbe sbilja naredij 
nadvoj. Karia, da naberá Uskoke neka povrate onaj plien, i krivee kaaní ; «• ! 
Karlo malo je na to paiio^ sni^aé dobro, da se ona škoda ponajvise pre* i 
teže na Torke. Zato Repablika 22 ožuj. 1586 náloži kapetana od mora, d* 
•mah tvrdo stisne obsadom sve primorje od Senja do Rieke, a Rudolfa j^| 
po svom poslanika 91. Zane neprestane nagovarala^ da Uskoke iaseli isj 
Senja, a stricu si nadvoj. Kariu odaime ovaj grád i hrvatskoj vlasti po*'! 
vráti. Rudolf s prvá se ustručavao na to pristáti, da strica ne uvriedí, kal i 
je odprto Uskoke branio (Z)^ dapace srp. 1585 zah<jeva8e od MletéasSy! 
da svoje galjje od prímoija odstraae^ ako óe da bude mir, a da ée on tad%i 
naložiti, da škode budú popravljéne. R^jna pako i. g. po svom poslanifci! 
Dorímbergu u Mletcih iskase, da budú na slobodu puséeni svi nlovljesl' 



(1) Ovig grád bje sagradjen od Nadvoj, Karia, a Rudolf kao hrvatski kra^ podieK, 
mu 24 tráv. 188i qjeka pravá, no salvis semper arUiquii legibus et consuetudini^us Rč0d\ 
no9tri Hungarias et patiium ei subjectarum (Jura I. 285). 

(2) V. Disp. Germ. i9 oži^. 1885, gdje poslanik Zane kažo i to, da mu je 
rekao : ehe non pur U principáli Minittri di Segna et delia Provintia, ma parte di 
detía Corte deWArciduca erano grandemente intereseali, et pero fomentavano coH Iríelf 
huomini, onde bisognava, almeno sopra queUi, ehe la Maestá Sua haveva auUoritá, inqui" 
rire el far pagar loro la pena di tanta temeritá et inobedienza. 



— IM — 

ríecJu brodovi } na ito Mletéani Behtjefle privolítí, (e tako Úskokom nfla 
nnto príeôilo, d» se po voiyi baee ■« more, i na novo plíeoe, a sada i s 
^■ín railogom, mletacka imovino. Oní so se dakle osprkos galíjam mle- 
teékim i dabrovaekím príeko noéi i kad je vise bara bíessila b onom sa- 
Qem sa svojimi da^imi í lagabaimí ladjani baealí na more, i ploveé as 
obalil i skrosi tíesna, prehodili cíelo dalmatinsko prímiMJe í harali torske 
Kiolje nisdol do Tribínja. Cega radi aa opetovaoe tnsbe mletaéke Rudolf 
^éetkom g. 1586 obeéa, da ée omaijiti odo 1200 Uskoka Senjskíh aa 900 
aiJTÍse, i da ée te plaéatí kao uredan vojska a ostalo isagnatí, te je tom 
■anuerooi poslao sa kapetaaa u Senj Vitesa Molsa; ali se amaljei^a Us- 
koka odluéno opríese nad voj. Karlo í Eraest^ onda vpravljatellj Uf^arske* 
8 to^ se Rudolf nalasio n velikej neprílioi^ jer su n isto doba silní ne* 
nirí xavladali bili eielom Ugarskom, gdje se vise ne driabu sabori, jer se 
I sbUisi opirahu priinati Ernesta kao Rudolfova nasliedníka, kd sto je Car 
I tnžio, éssenäo ehe U Regno fretende a^soluiamenie d* esšsr in easo dš 
! ftiera eiettione sempre ehe U Re manehi senma UgiHmi figli (Oerm, T 
Utt, 1S8€>)j te se sve gíbalo k Poljskoj. I Turei sa tada adarali is Sigota 
t Kaaiže u Medjumurje (1)^ a is doluje Slavonije na Ivanié, gdje jih ban 
ŕavao Bakaé dočeka, silno poraii, i a poéeri veliki si plien zadobi. 

Borba Senjska novom silom usplamti sliedede g. 1587. Daniéid sa 
80O Uskoka isnenada udari 16 svíb. u Neretvi na dvie galije mletaéke^ 
t«Do poslane, da ga tjeraju i smažu, te jednu (Hoiia) porobi a drugu (€rrt- 
sumu) na bjeg prišili. Zato 23 stib. naredi vieée kapetanu morskomu^ da 
sto mose ostrije stisne hrvatsko primorje, i tamosnje ladje pograbí {Brera 
U. Cod, SJS6). Sve badava^ Uskoei isto su si znali otvoriti put na more^ 
sto povede Republiku rujna ld80 odpraviti provídura Fridrika Nania u Dal- 
aaciju sa 6 gaiija i jos drugih ladja s naroéítim nalogom, gonití Uskoke 
do zla boga. Naoi nije se doisto lieoio u tom posla 5 no su u Dalraaeiji 
nali bolje od mletackih trgoyaea eieniti junaôtvo Senjskih sokolova, na- 
pereno samo proti barbarstva, te su j im dostaví jal i, sto se ovamo proti 
ijim spravljalo, a kadgod su jim i pomoó pružali proti samoj svojoj vladi. 

v 

Dae 25 ožuj. 1589 prosuv se glas a Bibeniku^ da Uskoei kane a Turska 



{i) DUp, Gertn. 30 rty. 1S86: Haverá saputo la Serenitá V. ehe alli conflni ďOu- 

\ foria verso U stato deW Arciduca Carlo ti sono convocate diverte compagnie de Turchi al 

n^ de 10,000, et entrati nella giurisdittione del Conte de Srin, hanno aitbruggiate tre 

; tkUe, arsa la campagna et levate preše forse miUe anime ; et ha portato la sorte, ehe al- 

^hora il Sereniss, Areiduca Carlo con la Sereniss. Principessa sua moglie si trovava a 

eaccia nel medesimo terrilorio, non piú ehe due leghe discoslo dalla correria de Tiirchi, 

tento é siata improvisa la incursione, con s) gran pcricolo di Stui AltezM. 



— 166 ~ 

provftliti prieko ooe okolíce, ondieánji knes A. Malipiero umch zapoviedí 
Cra4JanoiD, da svi astanii na oražje i adare na odpor. No gradjani se oprn, 
a on dade baoíti a nze tri od najboljíh. To nasiije pomete sve^ te do 500 
Djih návale na kneževa polaca i prísíle ga, da- atamníčene oslobodí, a voj- 
níke bíeeneée po grada igeáto issieka a njesto a tvrdjava zatjerajo. Na tu 
viest pohlti bes odvlake Naoi iz Zadra u oibenik sa četiri a kapetan po* 
morskí Kontaríni sa dvie galije, i mir se povrati. Nani dade dva gradja- 
nina obíesítí, a pet izagna a Istro (Disf. Nani), U to doba pokúšame Tarei 
da si predobgu Seoj, no Uskočí jíh razbíše pod pianínom, a da jim se osvete, 
malo kasnje privoljenjem kraljevím porobíse tarske okolíce oko Obrovea 
(lip. 1689) i a Neretvi (srpJ), popalíše varos Klisku, a u Mortem isbje- 
gose obnoé mletaokím galíjam, kóje jih bíaho ta tvrdo obkmžíle. Síeé. 
1590 Car je tražio od Mletóana, da bade slobodne Úskokom po mora ae- 
posriedno prolazíti a tarske zemlje^ te je i poslao povíereníke a primorjef 
da se 8 Mletaókiroi sastana i o tom sporaznme. Mletčani nehtjese ní na 
sastanak docí ni pristáti na Rudolfove zahtjeve, bojeé se, da nebi to na- 
▼abílo tarske brodove a jadranské more 5 dapače sa nzmnožílí svoje sile 
oko Seiga i Rieke, i lapoviedali, da se tím gradovom sto yíse mogace naskodi. 
Dne 10 srp. 15d0 amríe nadvoj. Karlo, i tako se opet neposriedno pod 
kraljeva opravu poyrate ona miesta u nasoj kraljeviní^ s kími je Karlo do 
sada upravljao (1). 

S droge strane i u gornjih krajevih naše zemlje cesto se onda po- 
Diivljahu medJQsobne návale, te slíedeée g.- 1591 sve to víse ožestíse. Ha- 
san, bosenskí paša, dva puta provalí sa 25.000 vojske o Hrvatsku, no 
losom srecom, jer kol., porusív njekoje tvrdjavíce na graníci, a sto je 
kanio prebrodíti Kúpu, naši ga svestrano potnkoše, 5,000 mu izsiekoše i 
svu sprava bojnu carobiše. Malo kasnje ban Bakač, pohitiv do Hfoslaviaci 
razori ju, kô sto Uskoci a Lici Karín. Zato se Hasan do mala povrati joi 
silní j i nego prije, te sada Hrvatskom provalí u Kranjsko, odakle silno ro- 
bije sa sobom odvede. Na povratku razori Rapic, a Bíscu se zagroai. Slie- 
deéega travnja 1592 opet Hasan provalí sa 25,000 í niekolíko topova príeke 
Base granice. Tri dana je zahman bio Sisak^ no predobiv ízdajom Hrastovíeii 
utvrdí ju, i stade íznova zidatí Rapio i Petrovínu, da bolje stisne Bihaé, 
ka komu sa 40,000 krene poôetkom lípnja. Ovaj bíaše za onda ptUadium 



(1) Dne 2 list. 1590 poslanik mletački naviesti tu stvar svojoj vladí, dodajúc, da je 
Car nerado čuo sreéno navaljenje kapetana Štajarskoga u Tursku : et per la mala congion* 
tura de tempi, et perché havendo ripigliato in se stesso ľobligo di manUner quei presiOÚ 
ehe haveva giá U Serenitt. Arcidtica Carlo di buona memoria per accordi fatti tra laro. 



- 167 - 

naie okraie^ fortemma neUa Croaiia, pise mletoóki posUník ii Praga 23 
lip. 1592, ehe per qumuto mi vien detto da fereona di eonto et pr&tiem 
tí fmel ftiege, perdmim fmettm «mi e' e pim iuaco tUeuno in quei eonfini 
ehe H poesa tenere^ et earia eon notahile interesee aneora delta Serenitä 
V. per le eose del Friuti; aii se teda la naao oesrieéu, kô sto í Jajee, 
kad ga Tnrei predobíse, nalazio u (adjíh roka. Lamberf^, aapoviedník 
gradski, gadna kukavíea švábska, prestrasiv se na prví pojav turske pare, 
amah se predá, a Turci ma pogodbe neodržaše, jer nješto iisíekoše, a njesto 
n robije odvedoše (1). Malo dana kaánje (erp.') ísnenada napadoa Turci 
koeaa od Hardeka, Kapoyiednika na oašoj panici, i s vo mo éeta od 2000 
íxsieko, da se jedva on sam spasi sa malo drogová. Zatín Torci opet ob» 
siedno Sisak^ no nemogucí ga ni sada predobiti, provale napried, i dosta 
porobÍFy tt Bosna se vrate. Nadvoj. Ernest, dočov te nesriece, omah sadje 
n GradaCy da kopi vojska na odpor, te mo po^je sa rokom pobratí do 
ló,710 piešaka i 3,923 konjanika. Ta vojska krenu 29 list. iz Celja pot 
Hrvatske pod Marqoisom od Borgraos-a, sinom nadvoj. Ferdinanda Tírol- 
skoga, ali se jos 23 stod. rastepe, poéto nije ísplaéena bila* 

Icím tih nezgoda o Hrvatskoj, bilo je tada i drogih sa Rudolfa a 
Ugarskoj i na MleUckoj medjí, a naj veda te, sto se je sasvim nalasio bes 
Dovca. U Ugarskoj, gdje so Zrinjskí i Nadaždi slavno odbíjali Torke vise 
svojim negolí državnim treskom, nije se sabor aredno skopljao, te zato 
BÍso se poresi izplacivali^ a nemiri su jako preotimali mah s tóga navlas-* 
títo, jer sa í ondje više Níemcí nego domáci apravljali državnimi stvari. 8 droge 
strane Alletcani teko so tada nepryateljskí postupali a hrvatskom primorju, 
da se je vec u národa držalo, da so s Torci stopili a saves proti cára. 
Da se barem s ojimi sravna, travnja 1592 naredí Rudolf, da se odprave 
D Senj ízaslanici, kojí bi Mletčane zadovoljili i s njimí mír ogovorili. No 



(1) Mletački poslanik 30 lip. ovako iz Praga izviesti svoju vládu o toj nesrieci: nel- 
r MKir daUa cittá conforme alľ accordato, mentre Turchi vUaneggiavano et baUcvano queUe 
povere genti, f u tirrata urC arckibuggiata ad un di loro; onďesň preša occasiotie da taU 
aeddenle, hanno tagliato a pe%%i gran numero di persone sen%a riguardo ne a sesto ne a 
etä ďalcuna sorte con barbara crudeltá; moUi cUtadini fatti tchiavi, et il meglio di donne 
a ligliuoli mandati con teste de miiríi a Costantinopoli per trionfo Veli uz to, da se po 
skoro doäaváem D.ru Petzenu doznalo, ehe il danno é notabUissimo, perché oUre la perdita 
di quella ciítá, ch' é metropolitana di Croatia, pia»%a principalissima di quei eonfini, pošta 
in peninsvla del (iume Una, et ehe s' ha difesa da Turchi giá 150 anni, unUa con la 
perdita di Crastovitz, con doi altri castelli preši da loro, et Petrovina fortifícata et presi- 
iiala di novo, vi s'aggiunge aneora pericolo grande, ehe si corre di perder Slan, casteUo 
importatUissimo, et CaHost forte%%a nová et mal provisía, ehe soli resíano per haver il 
passo libero fino a Lubiana. 



— 168 — 

dočim sa ovi s jedno strano a Sen j u o tom poslo radili a s drage se Josip 
Rabata, poslanik Broesta kraljeva namiestnika a UgarskoJ i o Urvatsko], 
tožio n Blletoih proti Al. Tíepola kapetana od mora sbo^ njegova ponasanja . 
8 Uakoci, Mletcani, da agode Torčína, adare uprav kao oglaseni doBmaDl ■ 
na naše lemlje i svladaja Skrisu, stanovnike íssieku, turske robove oslobode, ' 
a lapoviednika i njegova namiestnika kao cločioce obiese (srpJ). Zatim ■ 
Tiepolo apali Zrno vien, s topovi ndari na Bag, i mnogo koéa i bastina po i 
Vinodola srasi. Car je sbi^a davao stroi^e xapoviedi proti Úskokom, di 
jednom ntaži Repabliku; no ondasnje so okolností težko zapríečivale, da 
60 ovrse. Taroi nisn za samé zime ni óasa pocivali niti na Ugarskoj niti 
na Hrvatskoj granici. Ovdje jím podje tada za rokom pobíti Turopoljce^ i 
vas onaj prediel porobiti i srasiti. Lipnja pako krene sam paša bosanski 
sa 40,000 iz Biséa k Siska, te predobiv po puto Trentsoto, tvrdo obkoK . 
ona tvrdjava. Pohíti ma umah na pomoó ban Bakac, i skapa sa nezvanimi 
cesarskimi zapoviedníei Ekembergom i Aaerspergom, suna iznenada na 
Tarke, a «to so prelazili Kapa kod Pieséenice, te sasvim jih porazi (/Sí 
lip. 1S9S'). Sve tarsko konjaničtvo osta ondje njesto izsieôeno a oješto a 
rieoi podavljeno, i sam paša sa sedam begova, med j a kimi saltanov sestríc. 
Naši izza te slávne pobiede, za kóje izgabise samo 30 j onaká, oteše Tur- 
kom Petrinja, ali ja na skoro radí nestaje hrane ražno ostavise. Tako eav 
trad a zahman (1}. Početkom kolovoza nasí se povratíse pod Petrinju^ no 
čojoé, da se grčki Beglierbeg silnom vojskom priblížaje, napriesno i sra- - 
motno se a Zagreb svrate, i ta se do mala razidja. S droge strane Tnrel 
ndare na Sisak, i bíjué ga iz 35 topova, napokon ga ízdajom azmu (99 
koĽ) i sve izsieka, te tako Hrastavícu i Gore, i sve naokolo porobe do 
Zagreba. A svema toma je poglavítí uzrok bila nesloga medja Ekembergom 
i Aaerspergom, queilo caitoHco e äi gran valore e quesio eretíeo. 



(1) Dne 27 srp. 1S93 o tom ovako izviesU poslanik mletački svoju vládu iz Praga: 
scoprendosi ogni giomo meglio, ehe la vitloria ottenuta é stata piú tosto miracolo dd Si- 
gnor Dio ehe valor loro, et ehe da essa non hanno cavato frutto alcuno, H va duMtando, 
ehe non siano per far altro ansti piit tosto, ehe con questi loro andamenti posaino correr 
qualche burasca, lamentandoíi moUo alcuni Ongari, ehe sono a questa Corte, ehe non ab- 
biano fln da principio seguitato la vittoria, et dieendo saper di cerlo, ehe tutto U presidio 
et U genti, ehe erano in Bagnalueca, residenxa del Bassä di Bossina, subito ehe intesero 
la morte sua et U danno delli loro, havevano abbandonato ú luoco, et se n' erano fiiggUi: 
di modo ehe dicono, ehe se H soldati TEDESCHI s' havessero voluto contentare di mangiare 
un giomo, e pot del pane et bever deU' aequa, et non voler star U giomi intieri a tavala 
ad inebriarsi, saria stato loro eosa facilissima acquistar tutť U perduto V anno pastato 
et prender ancora Bagnalueca istessa. 



, 



— 160 — 

Nedjatím Rudolf biase naimenovao nadvoj. Mažimilijana skrbnikom 
lÍBOva nadvoj. Karia, i povierio mo upravljanje švih semalja, s kími je 
Itflo ravnao, te sato i njekog diela jos nam oatavse kraljevine (koL 1693'). 
Doéim 80 sliedece godine pod aadvoj. Matijom aspievale stvari a Ugarskoj^ 
il tamo se dizali Srbi í teške jade Tarkom sadavali, Mažimilgan osta o 
íKovom Miesta čekajaó pomoc od Radolfa, a Turei sa me<yatím rosili sve* 
^ano naše semlje. Napokon Masimilijan staví se na pat {srfnjm ÍS94) 
^4000koDJ. i 7000 piesaka. Došav a Hrvatsku, skopi í naše sile i obsiedne 
ifetríiijo, a Lenkovíéa odpraví, da azme Hrastovíca í Gore. Lenkovíé srieéoo 
i«praví na brzo svoj posao í prodre do Biséa, opali ma varos í silu saiiýeva 
telobodí, pa se vratí pod Petrínju, da i tamo pomaže. Dočav Turci, sto se 
Igodílo, a nenadajaé se pomoci, in Petrinje pobiegno príeko Zrii^a u Ko- 

EJBÍcn, a na tu viest isto to oprave i Turci u Sisku^ jer posto ga popa- 
i, izbiegnuše. Mažimilijan satím do mala sbog nestaje novca raipnstl vojska 

ode u Pra^. U tom u Ugarskoj srieca po Torke tako se okrenn, da sa 

ň rajoa uzeti sam Gjur, í sagrozílí se Beču, akoprem su u isto doba 

krdeljei i Srbi (1} ^^ J^S^ í íztoku earu pomagali s velikim uspiehom. 

píeko zime pohití ban Toma fiakač u Prag, da opise tužno stanje svoje 

iBovine, i ízmoli napríešnu pomoc 5 no posto ne bje uslisan, odreče se 

roje častí, a Rudolf povierí ju kasnje I vanú Draskovicu í Gasparu Stan- 

itvaôkomu Zagrebačkomu biskupu. U tom ti velj. 1595 umrie sultán 

Hrat, a nasliedí ga Mehmet, koi nastaví rat. Hrvatska osta tako sasvím 

hpaséena^ I na saroe svoje snage naslonjena. Zato Zagreb posla u Prag 

iRadolfu svoje poslaníke, da ga obodre na obranu ''ostavsih podrtína„ 

raljevine hrvatske^ te jih je ondie podupirao mletaoki poslanik í papínskí 

iklisar, bojeé se za Italiju, kad bi Hrvatske ponestalo. Uskoci napríedo- 

Q, akoprem vazda s Mletéani u borbí, napadati Turke s mora i po kopnú ; 

Bvibnja jim podje za rukom sastati se s Turci, u sto su se ovi vracali 

velikim plíenom, raebití jih, te mnogo izsíeéi í zasužnjiti, í vas jim 

preotetí. Malo kasnje skúpe se cárski zapoviednici pod Herbersteínom 

.}, í udare na 10,000 Toraka pod bosanskím pasom, kojí su namieravali 

dríeti n Ugarsku na pomoé Ostrogonu, sa svim jih poraze, mnogo jim 



(1) Poslanik mletački 13 velj. 1596 pide : "Ha poi esso Princípe fra le militíe, cho 
» serve in questa ^erra on corpo de soldatí chĺamati Aiduchi... ľ opera dei quali s' é co- 
búuta utílissima et alľ ioimico spaventosa... delli detti soldati alcuni sono di Dalmatia, et 
p essi vi era uno nominato Marco Deli, il quale con 300 cavalli fece prove di gran valore 
Nra ľessercito Turchesco, come m' é stalo affermato da chi si rílrovó presentc a tutti 
{telli confliUi,,. Poslie ga višeput hvali. 



— 170 — 

bojoe správe otma i PetrÍDJu utvrde. Travoja 1596 dobí úprava naše senilje 
nadvoj. Ferdinand, sin stariji nadvoj. Karia. 

Početkom ove g.e odlooi Ivan Albertí, plemíé splietskí, Torkom otell 
Klis. Dobiv na svoja strana Pavla Paviéa knexa poljiékoga^ odpraví tajM 
vitesa jeruzolímskog P. A. Brtacíéa Hvaranina k Rudolfa a Prag, a Nik* 
Cindriéa k gjenerala Lenkovíca a Hrvatska, da ma ísprose pomoó. Kndíl 
rado privolí, i davsi Lenkovíéa, koí se tada nalazio a Pragu, dosta novaM^ 
naloží mo, da nástojí sto boije môže o tom podaaetjn. Albertí podmití qj^ 
kóje Torke a Klisa, te badué se 6 tráv. 1596 na vece tajno dovaklo doBte 
Uskoka oko Splieta, složno s njimi na noc alíse sa 40 drogová a tvrdjai 
u sto sa Uskočí í Poljíoaní predobivalí varos í Torke sieklí. čim se pi 
glaS; da sa nasí predobíli Klis, ciela se Dalmacíja razveseli, i stade 
pomôže svojoj brací. Mletcaní s drage strane, bojeó se, da jíh Tarcí 
okríve radí Klisa, sve sile napera, da rade Turkom n prílog a našim 
astrb. Tajno su doglasívalí Toréinu sve, sto se dogadjalo s naše strane, 
ma prnžalí ízobílno brasna í bojne správe, a naším ne samo sve oskra^ 
valí, dapace sa Jíh do cla boga progonílí i tjeralí, akoprem sa a Pi 
a isto doba po poslaníku ízkazivalí Rudolfn svoju radost sbog njegovíh pobil 
Ei pot dissi (t. j. Čaro), pisaše T. Contaríní 12 svib. 1596 Doždu íz Pi 
ehe gV aequisH di S, Maestä riuscivano tanto piú grati a V, a Sereni 
quanio erano maggior^ ei U vicini ai proprio staio le apportavano magj 
confento, percke tanto piú ť allontanava U Tarco dalli propri eonj 
i da je Republika dala zapovíed na sve glavare u Dalmacíji, da ne prí( 
prolaza hrane í vojsko a Kliš. AH u isto doba dodá, da dielovanja 
publike na onoj straní ^danno oceasione di ragionameníi diitpiaeevoH 
faetidioei, ei renäono il euo nome odioso appresso le náwioni christit 
ehe eoneorrono in quesia eorie^^, 

Medjulim Turci, veé silno pomnoženi, bez prestanka so iz više 
pova bacali vatra na grád, i odbíjali pokusaje nasih, da ga brasnom b 
provide, dok mu pomo6 dodje, koja se ocekivala od Senja. Dne 1 a í 
tako i 4 svíbnja adaríse Turci na jurié, ali jih Albertí svestrano odbi< 
dosta smakne. Sad se stave, da ga gladom predobe. Qj. Laskari i Jed 
Jeremija 10 svib. prieko Mosora pomocju 250 Kastelanaca i Trogirana, 
Vitez Brtucíc 20 í. m. silom prieko noéi ovedu njesto brasna o grád, 
sad ísací nemogoše, te još veéa o nutrí nastane oskudíca. Napokon 
dodje gjeneral Lenkovic íz Senja, í ízkrca jedno 1300 odločnih mom 
K njeinu umah poletí mnogo naáíh príaioraca í gradjana, a íz saiuíli lai 



— 171 - 

■letočkih dosta uteče, d a se s braéom sdroie na krstaški boj (I). Jotrom 

27 Lenkovié odvažno sana tom sakom na ogromnoga dašmanioa, te ga pri- 

I šili, da sva sprava ostavi i pobjegne. Sad Uskočí, miesto da ga bea opo- 

> 9i&ka tjeraJQ do konacoe pobjede, meón se na plien, a on spaziy taj nered, 

: Btane, te s?i*ativ se, ianenada baei se na nje í svestrano pokoije i posieée. 

I f adose tom prigodom Markes od Trmola, Ivan Gospodoetic biskup Senjski, 

I tri kanonika splietska, í dosta plemíca iz primorskih gradova, a i sam Alberti 

bje Bffirtno ranjen, a sto je iz tvrdje islasío na obrana bjeganaca. Lenkovié 

I $a 300 povace se a grad^ gdje namiesti sapoviednikom Alberticeva brata 

I Arkidiakona splíetskoga. Sliedeéega daoa na noé staví se sa 700 na po- 

! mtak, no bode íznenada napadnot od Taraka, te jedva on sa dva druga 

i bbiegne o Sncarae, a jedno 300 dragih o Omís. Uz žestoki okráaj janaóki 

lisgÍDiise slávni Cíndríó i Jeremija^ a izmedjo zasužnjenih bjese kapetan 

|Benjskí, Vítez Bertačié, Laskarí, N. Tartalja í jos ne malo sivih nasih 

[sokolova. Odatle Leokovié obznaní Klisane, da se hrabro drže, a da ée 

Jim oa krátko docí na pomoé dovoljnom silom. Papa je spravljao a Jakina 

Irasoa i orožja, a 25 galija napaljskih vec je plovilo pat Solina. No do mala 

Aevľiední Arkidíakon ostavi Klis, sto nagna ostale, da se predado. Bje 

jdftkle ngovoreno 31 svib. s Tarci: da svakomo bade slobodno poéi kad 

fm drago, i da se sažnji medjasobno povrate. Klísani kroz Kaštiele prodjose 

p Vittiéóe, gdje je Lenkovié jarve pobrao bio do tisuco jaoačkih misíca s 

Ramierom^ éim prije udarití na dasmanina, da grádu pruži, sto ma treba. 

IProvidar Moro naredi sada Lenkovicu, da se umah akrca i a Senj vráti, 

ft n isto se doba staví, da ízhita svoj do sada sagaseni jed na Dalmatince 

Usdielee a ovoj borbí: et hora conoseerano ehe ť haver taceiuto sin a- 

Um«o fu per necessaria ragion di stato (Disf, 13 giug. ÍS9ff). Silom 

predobi Sacarac, te ga porobí í sažga; mnogo nasih dade objesíti i u 

nora udosíti, pano víse progna iz zemije, a dobra njihova uze za dŕžavu, o- 

itale pako odsadi na veslo a galíjah za vise godina, íli u tamnico. To s prvá 

Ekrióansko a sada nasílno postupanje Mletčana dosadí tako našincem u 
ílmaciji^ da sa sví bez razlike plemící, gradjani i sebri zaželíeli hrvatsko 

(1) Tako se zvao po Dalmaciji, í popovi su ga takim proglasivali s oltára; crkve su 
w svodi prieko ciele noéí otvorene držale, veliké milostinje brale za bojne troákove, svečani 
pohodí činili i td. Pop Šime Urmanié, bračanin, piáe Moro (Disp. 30 srp. 1596), kolovodja 
ustala, nosio bi kudjelju i vreteno onomu, koibi kodkuče ostao, itakogakorío: "prendipol- 

ne, deponi ľarcobuso et la spadá e piglia, ehe queste sono le tue ármi. A te si conven- 
;fODo questi essercitij. Vestiti ľ abito di femina et statene vergognosamente a fllare. Non vedi 

le tutli gli tuoi coetanei sono alla guerra ct combattono per la fede, et tu con tanta viltá 
to ne stai in otio?.. 



- 172 — 

xastavu. Uc o vo xgodna priliku mogao je Radolf, ni puáke ne opáli v^ isnovs 
nakítití ZvoDÍmírova krana s n^ilepéím ^jesioím bíserom^ sto joj biaše okolo 
200 god. prije himbeiio i nesakonito íztrgao mletaéki lav (1). 

U to etrasDo je žestio rat a Ugarskoj, gdje se sam Saltan staTÍ 
na čelo vojske proti NažímilijaDU. Sokobe se napokon ova dya 23 listopada 
kod Eerestara, gdje se zametnu omah žeetoki bojak. Tri dana krédani sa 
junácki avestrano osbijali daimanína, i siekli ga na hiljade, ali jino na- 
pokon losa srieéa ! Niemci za rana puhite na plien, te Turci se isnenada 
zgrnu na krscane, i sve pod mač okrena. Dočim se to sbijalo, u Slavoniji, 
páde slávnom Eovačevica iztrgnuti Turkom Vrhovaoki grád. Doleti urnah 
sin pase Požežkoga, d& kasnje i sam paša, s velikom silom na osvetu* 
Ibtina svi naši izgíbose, no i oba ta dva sa mnogo dosmana. Ferdinand 
još travnja g. 1596 n Gradca pobrao bjese dosta vojske s odlukom adaritt 
na Kostignicu i Bihaó, dok bi Turci bosanski zabav^jeni bili Eliskom obsiedon, 
Nesrieca Klisa oborí sada í njegove namiere. Herberstein i ban Draskovié sbilja 
provalise sa 8000 vojske do Kostajnice, popalise ju í potnkoše Arpáda bo- 
sanskoga pasn, u sto joj dolazio na pomod (jgrpuja'), te jošte u tom podjt 
za rukom njekim svecenikom dignuti do 10,000 nasih na turskoj granioi 
s uamierom, provaliti u Liko i odatle izagnati Turkej no do mala se TuroL 
povratise, i prodriev do Karlovca, obsiednu Petrinjn (rujná). Draskovié f 
Lenkovic ne zakasníse skooiti na pomoé^ no na putu, ne daleko od Siski^^ 



(1) Sviedoci 8u nam sami Mletčani ondaánjega dúha u Dalmaciji. Obci proveditig^ 
Moro 26 ruj, 1596 izvíesti vládu, da jo$ na njegovu dolazku u Dalmaciji upozna "ľanim*, 
di quella nobiltá chiaramente rivolto a favor ď imperiáli, et alieno daUa Ser. V.a, ne ia ci^ 
si deve poner dubbio alcuno, essendo cosa certíss.a et da me locca colle mani; ci e 
pur restati li populi, li quali ancor essi ío scopo, ehe non possono lungamente durare nella 
soria infinita, in ehe s'attrovano al presente, ma conveniranno farsi un corpo med.o 
gľUscocchi,,, Jerko Moro knez Trogirski u svom izvies^u od g. 1598 spomiqje "la mi 
inclinatione ehe mostravano (t. j. u ovo vrieme Kliákoga predobitja) manifestamente le persoi 
verso ľ Imp.re, per il quale si adoperavano tanto volentieri, ehe non é possibile esplicarl 
te zato da u takvoj pregodi "non bisogna adoperar allro ehe il ferro et il laccío con 1 
come ho fatto io in alcuni, ehe mi sonovenuti perle mani, facendoli pubblicamente impíccar 
abbrucciar le čase per terror delli altri,,. Vetor Dolfin knez Šibenički u izviestju od g. 1 
povieda, da su Sibeničani uzklikom primíli predobitje Kliša, dodajué: ''credo ehe in tanto 
padrona (V. Serenitíi) di quella cittä, per non dir di tutta la provintia, quanto ehe U coroi 
di Ungheria h lontana ; perché sono molti di quei sudditi, ehe hanno quol Regno nel c 
come d^ suo natural Signore, et il dominio delia Ser. V.a Io sentouo come cosa, la (jual 
goduta da loro per sóla elettione,,. A Andrija Renier knez Splietski isto u izvies^u 
g. 1602 veli, da Splieléani *'per una čerta natural inclinatione verso ľimp.re ehe si cred 
esser slato loro natural Prencipc, desiderosi di novilä, non ccssano mai di discorrere 
traltare qualchc novo mudo, acciô Clissa possa vonir nclle mani di Ghristiani,,. i. td. 



- 173 - 

Sdje se la njíh most gradío, nápadná jíh ú traga jedno 9000 tarskíh ko^ 
BJMÍka. Naši jíh na brso svrate n bjeg, te nješto íssíeka, a mno^ jih 
rieka podavi. Cajaó pako Tarcí pod Petrínjom, da bo nasí približnjo, príeko 
loéi edmaknu topoTO i odoae. No ipak naéí satekose izpod Petriige torsko 
koRJaníétvo, te ga Ijato slostavise, i dva mu barjaka od najčastníjih otese. 
Tarei krenaše pat Kostajníee, a nasí srosise nasipe i la^me, sto sn veé 
lilí ovniní QDÍ9p. 4 lisi, 169$}. 

■ 

Sliedeée g. 1597, dočim se sva sila tarska zabavljala u Ugarskoj, 
kdava sa tražilí DraškoTÍé í Herbersteín predobítí Virovitíca. Godine pako 
l5d8 kreoav osyojenjem Gjara agarske stvari na boije, odloci nadvoj. Fer- 
dinand po savíeto Víteza Bertucica opet pokošatí sríeéu u Bosní, gdje je 
ovaj imao ne malo tajnih dogovora u poglavitih gradovih. I sbilja rajna 
, pohlti Herbersteín sa 4000 prieko graníce a Tarsko, kad njekí od nje- 
igo?ih, pobjegav k Taróina, sve rázštepe. Čega radi svrnav Herbersteín na 
énffi strana^ srieéno se namieri na Paša bosanskoga idoéeg sa njesto vojske 
I Badim, te ga razbi, 300 mu izsieóe a toliko zasažnji, i sve naokolo po* 
jfoM. Za sliedeée dvie godine osta Hnratska ponjesto mirna, a vise se 
TojcTalo a manjih borbah na slavooskoj granioi, gdje Toma Bakao porobí 
fakrae í Caklovac, a pa složno s Lakom Senéeviéem, koi si yeé dávna u 
I Snema biase stekao janaôko ime, apali Požežki grád, a paso sa 300 
Ittieée. Senčevié malo kasnje baei vatra i a Osiek, a bega^ biežeóega a 
Talpovo, uhvatí í na koiac natakna. Kad pako Toroi predobíse Kanižo, 
itredise Hrvatom, da jim se podéine, ako neée konačna propast svoje 
;teinlje. Naši bez snage i bes nade ma od kada ja dobití, odpravíse ipak 
fMlanike u Prag, s prosviedom, di aeeettar le offerte turehe, se non 
^ono mutmii, Radolf zato nge si razbijao glave, a a Gradea sve se o tom 
nidilo, da «e priotme Kaniža. Rojna 1601 sam Ferdinand pohítí onamo s 
|Uom silom, ali se studená sramotno natrag povratí, skodom velikom naše 
iriave, gdje se jako dvojilo o spaso Koprivniee, kojoj sa se tada Turci 
tňko grocili. U to se neprestane vojevalo na nasoj granici. Uskoei iz 
SftrÍBe paliJi so rojna 1<K)1 oko Obrovoa; Frankol zapoviednik Karlovaéki 
i Rabata Senjskí a isto sa doba robili Lika } veljače 1602 Slavonei iz Ko- 
frivniee razbijali sa Turke oko Kaniže; dočim sa s droge strane Torei 
le^ Požege obilí kapetana od Crnika robeéega u onoj okolici, silno harali 
#ko Karlovoa^ a svibnja 1602 sasvim skončali 4000 nasíh pleneéih prieko 
l^ve tarske prediele, te jos na joga kolovoza jako éeta karlovačka o 
ite se liepim plienom iz Bosne koéí vraéala. Ovo jako opasno i nasiino 
l^tanje a nasoj državi ogoréavalo se tím vise, sto nemaéke posade a granioi 



- 174 - 

nisa od daga primalé plaée, te sa oe samo gore nego da so dasmaBske- 
rosíle zemlja, no jos neprestano príetíle, da ée nepríjateljo ísdatí tvr- 
djave amah, čim se prikáže (Germ, S okuj, 1003), Ozojka ove iste go- 
dine íssiekose Tarci do 500 nasinaca izasavsih is Koprivníce na plieo, a 
traviga Tatári porobíse Medjamurje tja do Varaždioa. Kolovosa Koloiié^ 
Lenkovió i Solts doônv, da se je turska vojska veó opoiila k Osiekn 8 
namíerom prieéi n jasná Ugarsko, s janačkom četom poletíse tamo, da 
joj barem oteže pat; te a sto stade Solts rasiti osíedki most, Kolosié 
sa 100 svojíh pohlti napried, i nasav Tarke na spanjo, oko 000 ízsieée a 
ostalo o bieg natjera^ a kad svano^ morao je on sam bježati, te i jedva 
se spasi. Malo kasnje Radolf sklopí s Taroi krátko prímirje, a to vise 8 
toga^ da se narodí sílnih napora malko oporave i na nove príprave, nege 
da se dodje do mira. 

U to borba medjo Mletčaní í Uskočí sve se to silnije rasvijala. 
Uskooi sa, i ne bez rasloga, Republiki pripisívalí propast Klisa i njihove 
ondasnje biede i stradanja, te se sbilja nisn ustročavali as prigoda Mlet* 
canom se po moguónosti osvetítí^ tim vise sto veé svada po Dalmacíjí, de 
o samih monastírih i svecenskih sborovih, imali sa dosta prÍTrseníka t 
branitelja proti okrotnosti dapace krvoločnosti mletačkoj. Zato lipnja 1ô9f 
osobitim oglasom sabraniv Mletčani sváko obéeiga sa Trstom, Riekom i 
Senjem, Rudolf, koi je tada jako nastojao o tom, da skloní Republika ná 
saves proti Turčinu, odpraví rajna 1597 svoje povierenike u Senj s nalo* 
gom^ sporasumieti se s Ivanom Bembo providorom Dalmatínskim o načinn^ 
kako da se jednoc stavi kraj ovoj raspri, i Mletčanom ma kojom žrtvooi'i 
sadovolji. Lenkovic tom prigodom dade obiesiti do sedam Uskoka, a ostatej 
prišili donieti ma sve sto sa pliena imali, da ga Mletôanom vráti; te príj«^ 
odlaska sabrani jim, saéí na more, a bezposlene ís grada isagna. No svéj 
badava. Mletčani nisu ni sa tím stedilí uskočke krvi, čega radi malo kasnj^j 
o Krku do 600 Uskoka iznenada suno na mletaôke lai^e^ i to smakose im\ 
70 Arbanasa u mletačkoj slosbi (19 velj. 1698), Sad Bembo isto kao im' 
rat biva, udari na hrvatsko primorje, i obnoé okružív Novo, ricettOy veli 
on, ď Useocehi, silom ga predobí^ porobí i srusí. Malo kasnje istá sndbiaa 
dopade Ledeníce, sela oko Trsata i Moséeníoe, a Trst í Rieka bodu ^e* 
snije obsednutí. Ferdinand^ da ustaví ta nasilja, uputi a Senj svoje povie- 1 
renike And. od Ranoka i And. Paradaísera, no sve badava. Video tim Papa, 
da te nayale mogle bi lasno dotjeratí oprav do javnoga rata s golemom Be«" 
sriečom krsčanskih stvarí, posla koncem ove god. 1598 u Prag k Čaru slavnoga! 
M. A. Dominisa (Gospodnetiča) Rabljanina, onda ravnatelja Senjake i Medroáke 



- 176 - 

Inkopífe, da na ime rioi&ike stoliee nastoji o akÍDoéa (ih nemira. Dominís, 
koiDO su tí poslovi najbolje pOBnati bílí^ predloží Cára, neka se Senjskím 
Úskokom oskraie plaée, te tím da jíh se prísiií odatle se isselítí , a da jím 
te aasnaôe stanoví n Otoeca, Brinji i Prosoro na natmjoj žranici. Dodá i 
to^ da bi tad trebalo ta miesta vtvrdíti, m to novcem, sto bi se nabavíti 
voglo prodajom ondješnjih snma. Rodolf rado se ohvati te osnove, no je 
u to ielío, da more bode svakojako slobodne sa trgovino. Domínis prodje 
utim o Gradae k Ferdinanda, tada silno labavljenoma ondiesnjimi vierosa- 
konskimi raxprami, da i oje^a nakloní na te nviete, a napokon n Mletke, 
f4i® bje dično prímijen i líepo počas^en. Uslied tíh dogovora bode dakle 
•daslan a SenJ Josip Rabata kao sapovíednik one tvrdjave s nalogom, spo- 
rasamoo s provídorom Pasqoalígom sve sravnati i o red i mir povratití. 
Eabata, složív se na Ríeci s Pasqoalígom o naeinih, kako da se jednom 
dodje do kraja ovomo posla, predje u Senj (29 siee. lôOľ), gdje na krátko, 
tko í odvec okrotnim postnpaigem, kasni krívee, a mnogo Uskoka íe Senja 
ÍMgna o granieo. Tím osta Pasqoaligo sasvim sadovoljan, te radost svoja 
iikasa ponositimi israni o svom isvíestjo, sto je 9 stád. 1602 óitao o Se- 
lito. Po oprayljenom posla Rabata, otvrdív Skrisa i složno s Frankolom 
yorobiv Liku, ostavi sa malo Senj. No njegovi neprijateljí kod dvora opo- 
iriebise sada okratností, kojimi se ovom prigodom težko okalja jedíno da 
Hletéanom agodi, ne samo da ga ocrne kod Rodolfa í Ferdinanda, nego 
da mn opet saro Senj pobone. Uega radi, kad se malo kasnje vratí o Se^j, 
bje prisiljen baeiti a tamnieo Jorisu kolovodjo tih nemirnjaka. Na to Uskočí 
pofrabe orožje, sahtjevajoc, da ga posti na sloboda; a kad opase, da 
Sabata nsmíče I kráti, návale na tvrdjavo, silom jo ozmu, te ga obija 
{ií fros. 160í'). Tím slocinom, koi osta ben odsode sbog kraljeve slabosti, 
lovím se dahom nkriepi stará borba medj Mletóani i Uskočí. Ovi opet sví 
priletise a Senj, odatle nastaviac svoje návale s mora i po kopoo cesto prieko 
Aletacke semlje i dobrovačke o torske predíde. Mletéani sa jím sve 
■ognée saprieke na put stavljali, i mnokrat jih napadali, a ohvaéenike 
ka vjesala meéali ; ali i Uskočí niso doisto lieníli o osvetah (1). S droge 
Itriie njihovi poslanici o Prago os svaki slocaj niso pristajali Čaro se 
tižiti i od njega sadovoljnost tražití, da tim osakone svoja nasiija, a on 



(i) Ona znamenitá kakavica mletaika, pop Joso Gappelletti, koi je skoro pisao mle- 
taôku poviest u 13 debelih knjigah bedasto i sasvim neva^ano, ovdje káže i to (kig. IX* 289) : 
"oé piíi ebbero in seguito ľ audacia di molestare la repubblica di Venezia colle loro piraterie.„ 
Gusarslva nije doisto bilo nikada, ali osvete i obrane za slobodno trgovanje po moru, k6 do 
nda. bilo je i u naprieda ']oi vece. 




- 176 — 

jim sve^ i svasta obeéavao a níáta oe icvrsivao, jer se sprotivio nady«j« 
Ferdinand, koí je jako cíenío oskočke xaalage^ po kojíh 8o za borle • 
Turci, o sto 8U težko stradale Ugaraka i Hrvatska, igegove osobité dŕžava 
QŽívale mir. • 

To nesrieéno stanje agar.-hnr. kraijevine htjese sada apotrelnlŕj 
ápaqjolci na svoja koríst. Videéi, da se Torei od dana do dana to veé 
približujn Djihovim zemijana a Italíji, stadosé n Praga radití, ehe 
Maettä Cesarea cedesse iU Re la riviéra, eh* eila Hene in Sehiavom 
eon le fia%%e^ ehe vi sono al more delia Serenitä Vostra (nalme 
publíke Mletačke) eon quella rieomftensa, ehe foese stimata eonvenientéf 
moslrando, ehe eon queeia via ei leverebbe ľ hnperatore dalle molesHey 
ehe foseano per eonio ďUecoehi et dalle neeessitä di ependere in 
preeid%j. Radolf odbaci sbilja te bljatave ponude, a i s toga^ jer níje 
mogao na to pristatí bes dosvole hrvatskoga sabora, koí nebi bio bes si 
mnje nikada na takovn sramota privolio. Cielokapnost kraljevine bila 
uvíek naJBJajoijí ares brvatske zástave (Germ, 14 oiuj. Í69S), AH 

v 

Španjolci nennogose pogodbami, kasaje so tražilí izvestí silom. Stád 
dakle s jedne strane dogovarati se s Uskoci o naôíno, kako da dodjo n, 
hovom pomoéjo do predobitja kliske tvrdjave^ a s dmge po darovih i o1 
éanjih poticatí Arbanase, da se otresn torskoga jarma. A da te nakane 
dielo napokon stave, apotrebise zgodna priliku, kadno Pavao V nagonoi 
njihovím i bez doyoljooga temelja edarí naletačkn Republika, a tím i nas 
sasvim nevine dalmatinske zemlje, orkvenon obostavom. Spanjolsko b 
dovije srnu na Draé i popali ga (kol. 1606^, No spletke njihove os 
napokon bez uspieha. Kô sto Slletčani tako í Taroi za rana dodjose u t! 
orotí, te jim lasno podje za rukom sve to raztepstí. Dalmatinei so daki 
prezirali spanjolsko nasilstvo isto kao tarsko, a Mletéane sa odločno 
pomagali proti papinoj svojevoljností mačem i spisí. U to adari stramuŕ 
koga a Spliet i a pobližnja miesta, i tako pobiesní, da samo a tom gnié 
od 4227 stanovnika, sto je ímao 12 kol. 1606,^11 stod. sliedeée godine j 
jíh je 1605 ostalo. 

Oim steče s Turci prímiije (95 kol, 160ď)j ovi amah iz Bodii 
odarise na Ostrogon Q19 ftrj.}^ no malo kasnje, kad jim pride TÍest, 
careva vojska raste, natrag se povukose Qíl lieť), I nas ban morao 
tada sa 6000 Hrvata pohitití na pomoé Matyi, koi je ípak i za ratovaí 
neprestane po poslanicih o tom rádio, da se s Turoi dodje do konačoi 
mira, akoprem so se tomo jako sprotivili poklisari papinski i spanjolsl 
na pražkom dvora. Nová pako opasnost zaprieti sada RudolAi od straa 



— HT - 

rJMníka u gor^joj Ufftrskoj. Bndné Jim malo prije a PosMskoin saboni 
ida vierobfoviedADja níje dosveUena bila, aa saataaka a Koaieah pri* 
na Boéluija, koga sa ae veé driali i syi hajdaol, i koga sa 
ri pomagali í prísna valí erdeljskin vojevodom a kasojs i ogarskian kra« 
Nisto ne maiýe a Praga ^abo se na to pasilo^ badi ito Rudolf Toé aiie 
yri sdravoj svíostí bio, ao jedoví t i samosiv, badi sto njegovi saviotaioi 
BO aprav sato osadjali sta narediti sa državna koríst, ved bolje SM^in 
80 sava4|ali tako, da se je éinílo^ ehe šiano ďaeeoräú im qu€9t9 
a Í0seiar arndmr iuito in rovina ei in freeifitio (Oérm, 18 tra9» 



Osim to^ asmnožavahu veé dosta tažno stanje aostríjske kuée i 
isakonske razpre^ kóje so se uprav tada silno dísale a Ferdinandovih 
ížavah, te napokon probile do javnoga prevrata. Tamošnji bantovnici do- 
irahn se s Boékajeí, kóji so veé Upnja 1005 prodrli bili a ovostrana 
írskn^ te robili oko graníca itajarskih í hrvatskih. Samnjalo se tada a 
ifo i o vieŕnosti najpoglavitijih agarskih i nasíh velikasa, jer poslaník 

téki 13 lip. r605 javi i to svojoj vladi : U Nadasti et Botiani Ongari 

ifatissimi verso queUe parti s^intende, ehe eiano ribeilaSi, et ehé 
feseo habbia fatto il 0>nte di Sdrin, per šaive%%a delU paesi et dellé 

lorOj vedendo ehe tutto vien posto a ferro et foeo senza alcunn 

íe di riparo. I a Hrvaŕskoj ímao je tada Bočkaj dosta príyrženika, te 

tistrojíla biase arota, kojoj so na celo stojali njekoji plemiéi, kojf sa 

lieravali u oéi Sv. Ivana Krst. osvojití Zagreb. No sa rana sve dodje 

fidík, te kolovodje búda uhvaéeni i sudu isručeni (Germ» 11 srp, 10OS)* 

staví kraj onim navalam éesto ponovljenim a nasih i a Ferdinandovih 

iQah, ústa napokon Dávid Kislin zapoviednik a granicí, koi, sdruživ 

je i Ferdinandove sile, udari srpnja na domaée neprijatelje pomnožene 

fVnrei i s Tatarí, i tako jih porasi, da do 3000 ostade na bojnom polja. 

sto se tom pobiedom njesto barem poboljsalo Ferdinandovo stanje kod 

», n U^arskoj se Matijino, dolaskom turske goleme vojsko pod velikim 

rirom (kolj, sve to víše ogoréavalo. Sam Ostrogon, izdajom Njemaca, 

tada sa mnogo drugih miesta o turske sake. Te svakojake nesríeée 
mase napokon Rudolfa opunovlastiti Matiju, da se s Tarci í Bočkajem 
»var» o miro, Konoem godioe bje mýprjje a Beéa sklop^eno prímirje^ 

dogom i težkom agovaranju í mír, prvo s Boékajem u Beóa (91 liet. 

I, a satím i s Turoi a táboru na obalí Žitve prama Dorogo (9 stud.")* 

mirom Car se oslobodí od danka, no morao je ipak na jedno izplatiti 
PBtna 200,000 talira i sve mu ostaviti^ sto je u Ugarskoj posvojio bío^ 



- 178 — 

te i cíela bmu Slavoaija, a Bočkiga Erdelj, ZaCisje i jos njekoje if|MM 
iapange. Kasiúe Radolf, pokajav se, iUt Je dosTolio, da se nír aga 
ukratí potvrdo tim pogodbaoi; no Matij*) da ga aa to aa^era, a Paa 
tkem aakara (I koL í$OS) akloaí ataluíe agarske í aeatrtjake aa 
sabai aavea sa ajíhova aadraavaaje. Toma sabora nam aeh^ese aMStv 
dapaée baa Iv. Draakovié, koi se tada aalasio a Pra|^ da tndn siloi le^ 
ste OBU Radolf dof^vao, savietovaae dvor, da adarí aa Ugre (Qttwu 
v#0*. I^OSy Draikovid tooi prii^odom, aemo^dí aikako dobití svoje, 
se aa banskej éasti. Malo kaánje (r«^ft« ť. jr.} aa predlož Natyia 
atapístf i aaii atalísi a ooaj saves, prímívsi sve i sa se, sto se a 
bjeie medja Aostrijoni i Ugarskom, frmtér liéertmtém itoltftomt, 
usum et exéreiHum hit in Regnit, seeundum ténorem prmfi 
eoneiušionum Vi^nnenšium, liberum ešte nelunt (Jiir« IL tfT). 

Kad doéa Radolf a Praga, sto se a Poaaaa sbílo, sapoviedi 
da sve po Bjem ondje utaaaéeao i podieUeao bes odvlake akíae. Tíi 
do javno^ rata medjo braéom. Matíja, proglasíV brata kao aevríedu 
vladaaje, travnja 1606 adarí vojakom prieko Moravské a Češka. Ješ 
u Libna kod Praga bje napokon ai^ovoren mír, po kom Radolf astapi 
tíji UgarskOy Aastríja i Moravskú. Líslopada sa^ie Matija a Poaaa na 
gdije sa prísatní bili od aasih velikasa Toma Bakač, Nikola Istvaallé, 
skovié, Keglevié, Zríiýskí í bískap Zagrebaéki. Izmedj sah^eva, itt 
tada stališi dostavise, bíase i ovíg, naíme da j im israéi ne samo t 
Gjar I Komoran, ma aiteo quette di Sekimvonie et CrovMiioj I 
^vemo daiľAreiduem FerdinamdOj eome memM ďOngarim (j 
atuá. 1608). Matija traiio je sbí^a amaijiti sto je vise mogac te s 
agarskih stalísa, no napokon morao je mal da ae sve besavietno pri 
potvrditi, a i to, da toliko a kra^evíni Ugarskoj, eome neUi mUri 
éeUa Dalmatia, Croatut e Sehiavoniaj bití ée samo domaéi sinovi aa 
éasti i složbe državne asvišeni, i da ée povratiti Hrvatskoj sve, «(• 
Bjesina semljiita Ferdinand u syojíh roku nesakonito držao (&erai. L 
Samo prisegom te zavjernice (1} bje 



(i) Evo za nas n^jvažnijefa ulomka te zavjernice: SitnUiter etiatn in Dt 
Croatia ä Sciavonia, eduetU primo ex Pranidiit GeneraUbui CepUaneU, alUtqtu 
PMefeetii et miitttMM ; ratione Pnefecturas omnium Confiniorum eum SarenUt. D. 
Duu Ferdinando tíc. condudat (aadglaseno £1. 37 g. 1006), et Juxta oUatiouem 
Serenit*. Re^ Maje*Uu, poH 9ui coronatUmem, legatoi suos Gnecium expediat.—i 
iptum Banatum sub hac prasšertíi Diaeta, cum vetutta tua plenaria atUhoritate, a 
ítsque mate Adriaticum, betu mtritvR alicui personeg conferat (nadglaseno 61. 28.i( 



— 170 — 

NATUA II. 16 staienofSk 1006 oiltkraii s* ngar.-hrv. kralja i tri 
éiBi kftMje takvim na prieatol ovieDČaa. Dne pako 6 pros. i. (;. odolbrí 
pb^rstom i odluke qjíhova sabora od 5 arp. 1004, Rudolfom potTrdjene 
iMipnr 10 6ieč. 1008 n Prafv, ismedj kojih stojí í ova : ut univerH Hm-" 
hitii í ejteimmiury a da ob otoid aaatoji naylaatito biakop Zagrebački. 
I Po okinnJoDJii tesko sa Natíjn sabavljali avstryski stalisi, kojí stt 

feii^evalí, da sakone proti protestantom, malo príje po ajem samo odloiene, 
JBék mistí i proglasi slobodne víeroispoTÍedaaje i po gradovih, ako ée da 
^f k^ sto je trasie, viernost priseipa. Nakon dugoga opiranja morade na- 
bftoa pristatí na njíhove sahiJeTO (19 oiuJ» 16M')y jer sa fa ved tada 
|feM^ lapremale české stvarí. Ondje Radolf jos proile godíne obeéao biase 
|M»di viere, a sada se oatroéavao to isponiti. Čega radi stalisi sporá* 
iDo odreže sastatí se na sabor 27 travnja, í ta proglasití Natija 
LÍm kraijem (Oerm, 90 trmv. 1$09). Zahman se STom moéa pobriní Ra> 
r, da te Bjibove nakane rasmetne. Stalisí na sabora postave 90 oprav- 
ila da semljom ravnaja, i a isto vrieme odlnée, da 83 astroji vojska 
obrana driavníh sloboda. To odlaéno postopanje prišili sada Radolfa 
;1asiti tako svani Btajestat (tí srp,), po kom dopastí protestantom 
lao vieroicpovíedanje, i podíeli jím jos nfekoja pravá. Pripísi^ad pako 
te nesgode Matiji, stavi se Radolf a tajne dogovore sa svojim sínoveem 
tpoldom Pasovskim biskupom, koga je namíeravao postaviti svojim na- 
iíkom a českej. I sbilja Leopold pohíti vojskom do Praga, no bes 
lieka, jer bode usbijen. Sad na poži v stalisa Matija pohrli n česká (velj. 
III), 1 tako stíesna Radolfa, da ma je jos 1 1 tráv. odpostiti morao i éeska 
10, kojom se Matija okruni 24 svibnja. Malo kaénje pokaja se Rudolf, 
íst. 0tade raditi, da ma Nemaéka prasi pomoé proti brata ; ali ga veé 
sieé. 1012 suuUe smrt a Pragu. Tim 3 lip. i. g. pribavi si Matija i 
inkn krana. 

U savjerniei, prisegom atvrdjenoj, kad sa mu Ugri i naši podielili 

Iniôki priestoi, biaše se Matija obvesao, da de sto prije isvesti is naše 

kve, a Davlastito is Varaždina i jos is njekoliko miesta, koja nisa tada 

graaiei ležala, sve sapoviedoike i vojska inostrano, a glede oprave oje- 

{ih samo pograníčoih tvr<yava, da ée se sporazamítl s nadvoj. Ferdí- 

[om, neka on izplaéa dotične posade i sa svim dovoljno obskrbi. No 



kl7l5; ČI. S7.Í723; ď. 47.1741). — MiliUt autem Germanoi et aliot extemot, tam ex 
gree, quam etiam civitaU Varatdinenii ; nec non etiam ex Muran, Diven, Käs%egh, 
et Lipchej aliitque lodt (cum non tint confUiia Regni) quamprimwnedueifaciat.-^ 
vper Segniam quoque Civitatem in Dalmatia exietentem Majestát Sua Regia a Corona 
fefni minime avelli patiatur. „ 



- 18© - 



¥ideé sUlJii, dft je oa teiko latevIJM attstniekiiiii í éeskini p«sl«?i, 
M okratiae na Ferdínandla, saktíeTi^aéy éa ispaní Natíjiaa obeéaaja i 
povrati aamUe ngar.-hrv. kraae. To FerdiiMuiila dakako no prqa^ paôo 
okraino od|^vori, eké frpeurino di riempérar frímm ^eiiOy ehé €é 
ušurp^to dm Tureki^ eh* mlf kwrm foi fUrm ftnšmr U wiúdéj «•« U 
ši dover^nno aewwMdtar le eoM ean U Mtáú m« (fiftfrm. 9 oo(/. 
ávakaki m Ibesohraalak i iprdno to beisako^je teiko povriedi aaio 
le nalo kaa^Je oa aakora, ialeé poním praTom, ato ao kra^eva 
joite ispaníla nían, ísnova odlaéiae, da od aada na graniei aam Baa 
PrmfšetU flénm ti ommhmodm ae vUutlm muikoriimiš fršMitj da (i 
•Uvniei lada aamo aoniUaei» podloiai domaéiin aakonooi; a s^ede 
aanda, da aaataví íspladaije vojake i dragíh troákora, kd do 
graaieí, poato ova hraai i njegove aemyo, i neka povratí baňa 8ve,< 
ai Je od ajei^ve vlastí avojovoQoo i Doaakoaiio príay^ao. 8 drage 
Ferdiaand, da odf^di ato dalje ríeáeoje ove raspre, drsovito iakaae, 
nam najpríje iaplate, ato je njegoira kaéa onamo poUroóila, i da ae 
okToae aamioetití oadje aenaôke pooade i plaéatí jih (1). Da ao i •' 
dogovore^ staliaí opet odpravíée svoje poslaaíke na Ferdíaaada, koisei 
Joa sadaije isjavi: eké qumndo U Ongmri non fmeino la Múdisfé 
fiiello, eh* š fretéšo, intendé f Áreiduúa Ferdinande di foiier 
ftéMHOd fér f aoofitr eovM frofrie, et moji eome Govemmíor di 
«0M'é 9tnŠo fer il fmišaío QOerm, 90 my, 1609'). No do mal* boj 
da si agar.*hrv. staliaí ne isvojiga i ailom svojo pravo^ obratí se aa 
•doifa v Pragn C'Mt.) s molbom, da ta borba sravna. Radila ae 
strane ngarakili stalíaa, da sklone Ferdinanda n ojei^vih driavah 
atiti sloboda vieroizpovieda^ja, te sa ma oaí aa te kao naknada, i 
naie dosvo1e> pripaséali apravn naše sraníoe i ostala pravá, ito je 4oí 
evamo ažívao (Germ» í velj* 1610"), Ali Ferdinand znao je dobro, éa 
stalísi nebi níkada prívolili na takova sramotn ; te je i oa aan la< 
presirao do sla boga, i kvdagod niealo, nemilo ga skabao. Kad pako 
poôese i prietnjami traiiti svoje pravo, Ferdinand staví se dogovi 



(1) Piie poslanik mleUoki 11 svib. 1609 iz Praiga, da je Ferdiaand od^vorío: 
non poUva rettUuir le piaxste prtUu äa etH (t. g, od Hrvataj. te prima non U 
pagati H miglioramčnti fatti dalľ Arciduea Catio 9uo padre ed in tno tempo 
ehe non fate attieurato, ehe doveetero etter tenuU con preHáio Alemano, et 
Re; voUndo appreeto Uvar ďeeee íutte U munitioni et alíre coíe, ehe ťerano 
con U tuoi denári; cen la qual riepoeta et con la morte del Palatino potrá ú nefithi 
portato in lungo. 



- 191 - 

ipMýobkín poftlaailMM o |H^aji nasega priaoija i sama Trsta; no to mu 
pi fQÍ}9 sa rakom í« tím viroka (komesm g, í$it). lasa Joé ajekojih 
IpnapíeMÍh ipokaaaja t FordiBaadoni ísnova él. S9 %, 1618 na aaboru 
se staliin aa Natqn, i ialeé silno aovoo i^trosene na poslaniétva, 
^•▼aiia jos jodaapat, lia vcé jednom isvrai ovaj kniaítkoai vvjet; neipo 
kadava, jer je a to doba kralj Cosko sabavQea bío ordeyskími í mle- 
JBÍ stTarsii. 

Tnrei, sapletoai raton a Asijí, malo sa posla dali Natiji sa oielofa 
|||pva vladária. Pomaiýe njihove návale, kóje sa se kadkada dogadjale 
^ aišoj granieí, saalí sa opresno odbijatí nasí ondašnji bani Toma Bakaé 
^ipeako Taroe. Jediná Slavon^a jako je strádala sa ono doba \ te pokosaji 
isTedeni od njekojib ondiesnjih janaka, da kleti jaram strovale í svoj 
li BSTičaj oalobode, to više oslediée njihove rane. U Brdelju nadje si 
ia teske sabave asiiod agovora sklopUena %. 1612 o Tokaja s oní m 
ivodom Gabrielom Bátorom, kojí ma je nasliedstvo po svojej smrti obe- 
rte. Slíedeée bo god* Brdeijoi obtoše Bétora a Carigrada^ da silno gnjeéi 
Sad Sttltan i s tóga, éto mo neispladivase daaka, pro|flasi ^ sbaóena 
itola, a miesto njeipA predlosí jim Gabriela Betlena, ko|^ oni rado 
na Ealoékom sabora (Huá, 16ÍS). Natija sbilja aamjeravase po 
leaatom of^voni isvojevati si pravo proti Betlenn na ono driavn; ali 
najsad od tóga odvráti pomísao, da bi se tim mogao lasno i s Tarei 
saplestí. čega radí odprari najprije poslanike a Carigrad, da trase 
íli; A kad so obaviesti, da ma je sve sahman, posva poviereníke is 
svojih dršava na sabor (Í6i4)^ da énje, dali bi mo htjelí pomoci do 
VA právaj no oni mo sve odlaôno saniekase. To pôvode Matijo, da 
pästi a dogovore sa Betlenom^ a ogarskim stališem podjo napokon sa 
;en, sporaxomiti jih í skloniti na mir, koi bje 6 svib. 1615 otanaéen a 
lavi a opet 3 raj. 1617 obnovUen. Brdeij, kao éest ogarske knine, osta 
npravom Betlena, koga je kralj morao novoem i vojskom pomagatí, 
bi ga Tarei ratom napáli. 6. 1616 Matija í s Tnroí, a Asiji sabavlje- 
ií) obnoví mir na 20 godina, kojim se po nagovom mletaókoga pokliaara 
I Carigradn obvesa, da ce Uskoke od Seoja odaleéiti, a da ée škode od 
|ih nanesené Ferdinand podpono naknadití (Di$p» Práv, Gnal. Dalm, 9 

Viie nego erdeijski sanimali sa Matija mletaôki poslovi. Tada sa 
I éesto napadali Senjska okolíea; a sprotivno Uskočí nísa se doísto 
iHi odvracati jim ôast u zajam. Toga radí Porta se neprestano tušila, 
ío Mletčaoí puscaja, da f^e slobodne tobože gusari po moru, te se grosila, 



- 182 - 

da ée svoje brodove sa olbraaa avojih semtlja odpravíH a jadraaska 
Mletéaní, bojaé ae rata s Taroi, da Jim dokain « tom svoja aevíaost i 
4erali sa bes prestaaka Uskoke, i kao aaJi^leiníJe duamaae hvaédi, 
Ujali, obieaívali ilí na veslo u galijah odsa^iívalii doéim sa s droge 
éesto od Matije po svojíh poslanieih sahQevali, da Jih jednon s prii 
akloní, ako ma je stalo do mira. Da Uskoke epet aatjera o red, Ui 
Matija kol. 1611 svoje poviereaíke u Se^j, te ovi srasíse Djíbove 
dva poglavice bseíse o tamniea. Ali veé list. i. g. Uskočí so pliesili 
Naretve; sto prišili Veniera Dalmatioskoga providora sabraniti sváka 
deoje 6 hrvatskim primoijem, a stade hvatati sve brodove jedreée sa ose 
Da ma se osvete, Uskooi siee. 1612 o 27 ladja provale do GriMi 
postim se plieaom kodi vratej a 14 kol. a Baoki na Krka sasoinje 
Krékoga providora. Na ta viest poleti ís Zadra a Senjaki saliv A. 
vrh. providar, i prišili SenjaDe, da ma aarobljeaika israee (4 mj.). 
pako oslied oovih taaba mletaékih opet sadjoše kraijevi poviereaieí n i 
namiestise aapoviedníkom ovofa gnátí Nikola Fraakapana Trsatski 
stranim Úskokom strogo naloiise, da se o osam dana isselití mw 
Batrnja ipraniea. Ali so Uskoei slabo pasili aa te sapoviedí^ te si 
kroja pod Nik. Hreliaaoviéem tráv. 1613 robili Tarke oko Šil 
Neretvi i Qa do Tribinja. Iv. Dobroevié sa 12 oaorasaaih brodova 
Jih aa sjihova povratka kod Saéorca hvarskoga; te a bitki páde 
Bovié, a Uskoei isbjegoše a Peliesac, ostavtvai dvie ladje a aepriji 
sakah. No éim oai kaéi, do mala sgrna se iaaeaada aa galija Krsta 
aalaseéa se a laeí Mandre paikog otoka, i sve živo na ajoi issieka 
nemilost silno rasijati Repabliko, te amah aaloží F. Paaqaali^, vrh. 
vidara a Dalmseíjí, da tvrdo stisae hrvatsko primpije, a pred Perdiii 
ogradi se sveéanim prosviedom CO* ^ ^"^ ^^^ odlaôi, silom si iivi 
sto do sada dogovaraajem aije mogla postiéí, asime aaiste^je Uskoka. 
dínand, da ja na tom pota astavi, kol. i. g. odasla svoje poviereii 
Senj, da stvar rasvide i krivce kaane, no i ti Niemei podmiéeni, éi 
odobro Uskoôko postopaoje, tvrded, da je more obéa vlastitost S 



(i) Ovako a pismo od 18 koL na Ferdinanda: "qnetti ettere i fhUti éáU 
promeste, ^tusH i fatU. ehe H eseguUcono totto aW ombra di luij pigliando gU Ot 
fomento dai minUtri ncoi, t quali per tal modo tnottrano non avere inconto^akwM fl 
toritä «tui. o ďaveria eontenitienu ďloro mitfatti; non poterH siffatti eeeetti pt'i a 
sopportare; aver dato la RepubUca fínora prove piú ehe tvffíeienti di lontCMimiAi 
ritpetto alle terre di Sua AUe%%a; toUerare piú a lungo tarebbe vittá, aarebbe 
propri tudditi, tarebbe eaporre tutta la Christianitá ad una gtierra col Turco,,. Ali 
lada Ježuvite tvrdo držali Ferdinanda u svoje use. 



- 183 - 

iu(ft?e Nletôani hara»ja i plienjraja po hrTatokih obalah. Slie^eée g;. 1614 
íl KarioToa sadje a SeaJ Derehimpérg lafovíedaik na onoj graBiei, da 
ttiTÍ kraj 0T«iBe neredv. Davsí 10 Uskoka obíesiti, 60 iposatvorití^ te svef a 
•Jiiítí i ka^e nJilMve popálili, atvd. po kneto od Cesene pvsti se ■ do|^- 
W9n o BÍra s vrh. proTÍdvrom Veníeron, onda « Omiilja, No sve badava, 
j. |er so Mda Mletéani pano veée od nje^a Mhtjevali, aegoli jím on dosvo- 
iití nogao. Tim dodje do javnoga rata. 

Pros. 1614 doóím so Mletéani s jedne strane robili i pálili Lovrann 
' i Voloska, 8 droge sa isto tako radile Perdinandove óete a Furianskoj. U 
! ímb Bjekoji od aaiíb tiú*<* ponade Zorio kaosn Pažkoma grád Skriso. Ov^j 
i poTieraje, i odo onamo sa iest brodova, da Ja primi. Iskrcav se na kraj, 
^latfe amah obkoijen i nbíjen a veóím dielom njegove drošbe. Tom iidajom 
no recna se raspali bojna vatra, te 28 koK 1615 na noé Lov. Venier vrh. 
iproTÍdar, ohrabriv vojska, adari na Novo, tada poglavito gnjesdo raiboj- 
|iHko^ silom ga predobi, i stede^ samo hramove, sve ostalo smái i smaaa. 
^Peknsa 24 pros. obladati í Moséeniee, no sahman; ali mo páde Lovrana 
lopet porobití í popalíti. God. 1616 Repoblíka se pred svietom opravda sbog 
^tita ostrím proglasom na sve evropejske dvorové, a kom, pobrojiv sve 

ivríede nanesené joj od Uskoka, baoala je svo krivnjo ná nemačke Fer- 
naodove savietnike, kóji so sami podpaljivali Uskoke fta gasarstvo, da 

•í po njih steká koi oovae. Tu jíh je ona odprto i pravedno ovimi ríeémi 
sila: et di quésíé SfogHt fatta la sceUtty le fnú eccellenti erano mait- 
e ftr arriehire H principáli minishri delia Corte^ le $ioie predáte 

•t vedevano eopra le veeii di ehi eommanda e de corli^iani*^ dodavajnó, 

dl so jo po €skoeili tražiK saplesti n rat s Tnrei ; da so se samo islióno 
Mili poviereaici a Senj^ te da so se ovi vraéali u Gradae natovareni anj- 

flemenitíjiro dielom Uskoékoga pliena; da je n^prije dvor poôeo gasíti 
l^rísegom posvedene pogodbe medjosobno atanaéene a ovoj raspri a Ra- 

tisbooi, Linca, Bečn i td. A da ta sveôano isjavo to bolje podapre^ napi- 

ijila je sada, akoprem silno sabav^ena obranom Karia Bmannila Savojskoga 
^froti ápanjolcero, svoje sile veéom odvasnoslja o Furianskoj, a Istri i na 

noru, da borbi konae pospíesi. Hrvati, nesadovoljni s Ferdinandom, sto 
^Jin nasilao nsteiase povratiti njihove semlje, nisu ga htjelí a tom nimalo 

Hponiagati, dapaée so se radije poséali o mletačko služba. Koajaniétvo 
iBletaéko n Furianskoj biase sasvím hrvatsko, a Ia4je bile sa orožane 
lAJesto 8 Hrvati pod Dobroevidem iz éibeníka a ajesto s Arbanaai. 

i v. Jak. Kane, netom miesto Veníera stopí na óelo brodova, omah 

•bkolí Mošóenica (M oiuj. I6f^), te jo, sgrnuv u bjeg Jedno MN) vojníka 



h* 



- 184 - 

4«ltv8Íli.b Rieke, da ga asnemire^ BÍp«a}eiii iesloke vatre is vise tofofs 
i JariMi^em na predi^a prišili. Príniv lakletva vieraoati, atavi to aa pro- 
vidara Aat* Koatarína^ te adarív aa Bmeo^ isto ga také predo^i. Ztae^ 
koBio 6B í Tarei javae praiali Tojake is Bosne, tajao Je aastojao, po fluéa 
savaditi jíh s Uskoei^ neki lí na ajih s kopna navalilí. Ohrakren pako s 
kaadyanskik galija, stade opet do nala robíti i palití eielo hrvatsko prínerie, 
te 18 srp. pod j e ma za rokom natjerati i Skrísa aa predaja. Ta aansi Os** 
koei abise Iv. áiliéa sapoviednika te tvrdjaye, a sto jik bodrio aa odlnéii 
odpor. Zaae obráti Skriso a gromílo. Umirív pako baňa, koja se biese a 
njegovoj vojskí pojavila placa radi, i čavsi, da su veé Torei aa ajesava 
nagovaraija prevalili do Otočea, 20 koL na úoé pokasa, da si pridobíje Bakar. 
Obkoliv ga dakle s mora i s kopna, bío ga ]e cieli sjatrasiýi dan, ao ba* 
dáva. Bakrani, pomoéjo okolnih miesta tako ma se jaaaéki oprieše, da se 
Je na veoe morao Jalovo a OmisalJ svratíti. No Mletčani nastavíse haraaja 
po primorja, kao 19 list, medj Novím i Seloi, i i stád. pod Drevenikea^ 
a tako se radilo i a Istri s Jedne i s droge strane* Mletčani sa bili sa evt 
borbe pohvatali veca cest askočkjh ladja, te Ferdinand naredio bjese, da 
Jih se lýekoliko a Rieci sagradi. Sad sa se na svake múke maeilí, da te 
la4je saáega i aniste^ te se issa dagih pokosiga s tom namierom sa tím 
ladja o oči mladoga lieta kros mrak crne noci protisnase do riečke obale, 
ali na vrieme badá od stráže odkriti i na bjeg primeraní. Dne 16 siee, 
1617 mnogo sa sla pooinili oko Bakarca, a 13 velj. opet oko Dreveaika 
tako, da Je Zaae mogao veé sliedeóega dana izviestíti Repablika ovôni 
rieomi: é stato arso é distrutto tutto U tsrritoriOj et H ttetsi korghi 
satío '/ eoštello. S druge sa strane í Uskočí pod And. Ferieticem i lf» 
Granalovičem posteno Mleteanom odvraéali silo sa ogiýilo, akoprem vise 
aa škoda nasih Otočana negoli Repablike. No dolackem napaljskih brodova 
B jadransko more Jos očiy. i. g. okrenase Mletčani sve svoje pomords* 
sile na te nove nepríjatelje, te tako primorje opoeina. Medjatim a Paríia 
posríedovanjem Fraoceskoga kra^a badá napokon atanačeni avíeti mira i 
malo kasnje a Madridu podpísaní (26 ruj* 161T'), Ferdinand se ob- 
veže a SepJ metnatí nemačka posadá^ a Repablika obeča, da áe ma, kad 
krene Uskoke is primorja^ sva predobíta miesta povratíti. O slobodnom tr» 
govaojo po mora bje odlaeeoo kasiýe se porasamieti. 

U tom sa Mletčaaom sve to veée aeprilike snovali po naloga svoga 
dvora Osana í Toled^ aamiestnieí spaajolskí onaj a NapaQa, ovaj a Milaa% 
a to jer sa se oni najviac opirali épaqjoleem seleéim oíehí Italija previs- 
dati. dpaDjolei sa veé odavna savi4iali mletaékoj močí, i a Oradea aastajali, 



4ft jw Férdm«a4 pustí .8ve prinoije oé Trsta do deiij«; aii je í»i poM0 
upiiJM o silse Mprivke, te je Joé 6 velj. 14112 Jerke Sorsnuo ii Prafft 
iftjs vle4a aoiiriTfto oWmí rieém : im e^nelm^ions uštr môUo h»iMM ei 
äffcih ia #rctf«ffMi0. Kemv te dakle ápa^Joloi te aemo^aée eaBOvo, 
itiaiee Tornaa iaaeTÍorití Arbaaaika í Beaaa, a aaTlaatíto ekratíáeavoje 
NÍ M tvrdí KIm. Bečki i riroaki dvor rado privoiiée aa te aaniere. Kolo- 
*«4* ^ sn stoaraik Borfhešé i Torres, ápaaJuUki poaiaaik o Rima, a 
•jfliovi earadaieí Ataaaaíje Ojar^evié Dahreveaaia, tajaík bamkerákoga kis- 
kipt, pop Ceialíaié Zadraaia, Fra Aat. ia Beaae kiskvp skradiaakí, Fra 
larke Maralié Bplietéaaia i Aate Brtvéíé HTaraala, kojí an a ta svrho ia 
bilije i iaadje dopieivalí sa avojimi príjateiji a aaéib straoah. Splietéaaeni 
rt4e i tada aa rakom podmititi i sama Kliskofa saaaaka. O tom badá 
lOeiôuí sasvim obaTieadeai ísdajom Jak. Oriaogoaa Sadraoíaa, te Jos 24 
wk 1613 sve to doiflasiée bosaaskoma Paši, aeka bi dobro paaio aa svoje 
iM^je, a poaajyise aa Klia^ sadíelovateije pako a toj spletki baoise a aae. 
Sft STÍn tím OsBoa ne popustí aí aa dlaka od svojíh aamiera, te a ato aa 
lletéaai oéito poma|;ali aoveem Karia Emaaaila 8arojsko|fa proti Spaaji I 
• Ferdiaaadom otigarskim ratovali, stade i oa, da svoje teiaje íavede. Po 
Mnara deilm Caeva, poslaaiko épa^jolskom^ ostroji arota a samih Mlet^ 
<ä} a da podapre avoje privrieaike n aasih straaah odpravi ozaj. 1617 
tvoje brodovo n jadraasko more a aalogom, adarití aa mletaéke. Dabrovóaai 
Mi sa mu ohode protí Mletéanom | doglasivali sa ma avako í aijma^ie 
kretMiie ailetaékih galíja, a i|jef ovo sa prpvidjali braaaom i bojaom správam. 
Na prvá viest, da sa épai^olski brodov! aaluaaa aapali Hvar (^ÉMirmvJ) 
i ■ Kilamota ae avratíli, pobití Belepio, Dsimatiaski providor, sa njekoliko 
fiHja do Dabrovnika, da jíh sretí i smaae, ao oaí dao prije (97 frev.) 
Unakaa a siaje more. Malo kasaje jos jaéí so povratíse pod Reverom a 
Oikrovaik, te opet 12 lipi^ja sa 13 velikíb brodova i 18 gallja provalise do 
Hviia, $áio sa se tada aalaaiie saknpljene sve mletaéke pomorske sile 
p«d Iv. Jak. Zane pomorskim sapovíedníkom. Akoprem poxvan na mejdaa, 
Sine 86 ne maknu iz loke, te se Špaqjoleí vratise a Dabrovaik. Ali oní 
^H 13 srp. dojedrise do Hvara, da Mletčaaom poaade bojak, no i aada 
WdtVB. Sad Revera, da Mletôane prišili stopiti na more, provali napríed 
'o Bíbeniékoga salieva, i ta kod Vrgade podje ma sa rokom nagnati na bjeg 
•Bam mletaôkih galga, te jedno od tih saplíeniti i jos dvie droge tr^ovačke 
siliim blagom natovarene. Mletéaaí, čím docose tu nearíedo i aevaljalstíaa 
Kmievo^ amab postavise sapoviedoikom Lov. Veniera s nalogom (9ó 9rp.'), 
<U 01 oas adarí na Špaojolce ; no ti asmaknase o Bn'ndíž. Tada je silno 



— 186 — 

evftla trgovinoM splietska Inka, te joj jamaÔBo nije biie para a svoj áriaví 
mletaékoj (1). MletČAni, jako se oje bojeé, tvrdo ja iisaaiwe, a Veaiara 
aaložise, da se sa avom ailom protiane do Qruža, i odatle badiio prípasi 
na Špaigolee. Veaier jutrom 19 stád. opasi abilja íx Graaa ojihova jedra^ 
i joa te veóerí dodye do aestoka okrai^a na pomolo Oabrovaika. Sotradaa 
obaoví se bojak, te pet puta Mletóaoi udarise na juriš bes uspieha. Príeko 
aoéi Španjoloi ismaknuse. Veoier podje jim u poderú, ali ga noDadaa ol^Ja 
do mala svrati, te se snatoom skodom n brodovih spasí u Koréuln. 

ápaigoloi, dolaseó a Oalmsoíjn, proglasivali so^ da oni rade aa Ma- 
tiju ogar.-hrv. kralja, i tim sn potieali národ, da se Mletcanom isnevierí, 
a povrati k svoma sakoaítomu kralju. Toga radí Oalmatinoí, akoprem 

v 

mnogo ostedeni n brodovih i n ímaiýíh od Špaojolaoa, bili sa so ixkasali 
vrlo sanseti sa épai^olske stvari, navlastito Bplíetóani^ kim je na srdca 
ležalo oslobodjeige Kliéa (Dúp. Garmori Co, di Sp. 90 rt^. Í6Í7^$ te po 
odlasku ápanjolaoa Republika je naložila 8 sieé. 1618 svim knesoYon u 
Dalmaciji, da naijersju dotione gradjaoske stalise penoví ti sakletve vieraoga 
podanictvaj sto se je, ako i ae iskrenoy barom isliéoo áo mala dagoiHlo. 
Akoprem se madrižkim mirom okoneala bjeéa borba me^ia Perdi- 
naadom i Republikom, nisu se ipak bili do sada ispuníli svi avieti ; te Us- 
koeí, jos sasvim slobodai u Senja, nisu se niposto ostesali napadati mlotaôke 

v 

ladje i otoke. Toga radí Republika po odlasku Spaajolaoa \% jadranskog 
mora poava Ferdinanda na podpuno ovržeiýe ono pogodbe. One i iip. 16t8 
povíerenící Ferdinandovi Harraoh i Bldiog sastadose se s mletaékimi Jer. 
Justinianom i Ant. Príulom u Senju, gdje odredise, kako treba postupati a 
tom ovrsenjo, te líp. proglasíse konacni mír. Po tom bude nemaéka po- 
sadá u Senj uvedená, a Uskočí bes nepokretna imetka odatle odaleéoai, 



(1) Za dokaz onduinje vážnosti trgfovačke Splietske luke neka slúži ovaj sami ido* 
mak \% depeše, što je 14 srp, 1618 M. Garzori, Splietski knez, pisao svojqi vladi: Dopo Vet" 
serH presidiata di gente quetta cittá et muniía ď arteglierie, ridotta percib in ašsai huona 
diffesa, concorrono con tarUa sicurtá H mercanti a condur le robbe loro alla scalla, ehe é 
cosa di atupore et di giubilo insiemej sopra avan%ando U mercantie et H laxaretti per 
iborarle, et U magasUni per conservaHe Ubere, ridotto fw«i, la Dio gratia, quetto inporUM' 
HtHmo negotio a tatUo, ehe pud ricever eerto poco di piú augumerUo, ondenonbaHaramto 
ne due gáUe, ne moUe fregade insieme a levar U tutto per costä, sendo hormat fuori Uberi 
3600 coUi ineirca, et trovandosene alla scaUa fino 5800; restando io avisato et da Bagna 
luca et di Seraglio et da Mottar et da Fo»%a, luocM del paese turchesco, attrovarti lá 
aUra grandisHma quantitä di robbe^ ehe non aspettano per eondwHdiquä se non FaviM 
deWarrivo delte galee di mertantia; dodajúc 1$ kol., da Dubrovčani iz savidnosti namíe- 
rav8|ju infettar questa tcalla per divertir in parte la felicitä de'suoi progressi, i da eto 
šalje trgovačke galije sa mnogo drugih brodova natovarenib, con carico di 700Q e piú coOi. 



- 187 - 

giMrski broihívi saifaai, oAtevsiai ■ grmin proglMen obéi oprost, í s«- 
Mi^eniei uajeaiee poYraéeoi. Utkoeí, iiac««oi ix y rímorja, Bastevise ras- 
maíétyo n novo na^aljenih míeBtih, te s tóga mnogo ae tusba dtialo proti 
i^ím Q saborn od f. 1635 (Jura UL 75 i tdJ). Tako se okonéa ova 
•tolietaa borba nakoôka, sa kojn au Mletéaní avake goá. troailí do 200,000 
dok., i ayiek n straka aívilí, da Jík Tarei ne larate, a veliké akode pri- 
liali n trgovaaja, u imanja i a éasti. SenJ osta aada aasviin mírao, to a 
tóga je Molín, obéi provídar DalmatÍDakí^ odprto avojoj vladi iijavío n avom 
iiTiesIjii, da Be^jaDÍ iívo mi grtmdišsimm ^uiete, šenma affwtmr dmnno 
o wíolesiia ad aieunoj si šosientano eoi traffíeo, fassano a nosiri, e H 
noHri a ioro eon récifroeo negoHo di mareantia^ in modo eke il vivere 
tí H irattare ioro prBsente iuiio diverto dal passato, 

DoôiiD 80 se te stvari sbijale na jugn^ Matija a Bača samo se o 
ton starao, da aaklooi staliae české i Ugarske jos sa njegova života pri- 
niti Ferdíoaada sa ojegova naslíedoika, badaé ní on dí njegoya braéa nísa 
imala svoga odvíetka, te se biaha aahvalila na svom pravo kô sto i Filip 
III kao QBok Mažimílijaiia II. Ali je i o Ceskoj i o Ugarskoj imao Fer- 
dinand dosta neprijatelja, posto so ga šmátrali aa polotana gojenoa jeso- 
vítske sliedbe. Matijí ipak podje sa rokom veé 8 líp. 1617 o českej is- 
poslovati, da ga ondiesnji stalisí príme sa krafja i okrone. Više si je troda 
aasao o Ugarskoj } samo issa dogog dogovaranja priata napokon o Posono 
agarski národ, kô sto i naá, i oiiy. 1618 na selje Matijine, te tako 

FERDINAND II sasiedne i na ogar.-hrv. priestol, ali je morao na- 
pnro isrnôiti staliiem aavjernieo (16 tvik 1618), kojom priposnavase o- 
gdirskoj te i naaoj kroni ava atara njihova pravá, a navlastito saborske 
lakljooke od g. 1608 prije i poalie Matíjina okronjenja í one od g. 1600 
glede banské ôastt, graniee, i onih miesta, sto je o nasoj zemiji pod svo- 
jom vlastí držao, dok) e jos o Gradeo atolovao, koja nam je osprkos opetova- 
Bomo lahtjeTQ nasih poslanika povratiti oskraétvao. Obeéa i to, da ée po 
praviei napokon i aapadne medje naše dŕžave prama Stajarskoj i Kranj- 
skoj o red dovesti. Ali naši stalisi iiiso tom cair|ernieom sasvim sadovoljni 
bili, jer se sajednioki protesala na Ugarsko i na Hrvatsko, te so tóga 
radi od Ferdinanda lah^evali, da jim posebno potvrdí njihova pravá. Fer- 
dinand rado prívoli 17 lip. í. g. osobítim písmom is Požona, kojim potvrdí 
lakljoéke bečke od g. 1608 í 1609 i sve ostalo sliedeéih godina (1). No 



[{) Ferdinand tom prigodom 8ve£ano se obveza: tio» 8edulo curaturo8 ac dabora^ 
twroi, ul praemiiH ArticuU et Constitutioneg effetíuentur; qui si ante suseeptionem Regi- 
mintf JVoafrt Reqni Hungariat aliquo modo in effectwn deducti non forent. Nos statim 



- 188 — 

Jeiavito, kóji sa mu i tada podpono goapodovati, análi sa ^a lasno ríentí 
Bwmke priaefe í ab^éaaja. 

Dok 80 se Matíja i Ferdinand n Požunu aabavtjali s ag.-hr. stvarmi, 
protivníci njíhoví a Ceskoj saioTa u Prag veliká skapséioa, da ríeše dávno 
razpru o protestantskíh crkvah sagradjeníh u Broamova í u Hrobu. Matíja, 
aavietom Ferdínandovím, na prvi glas proglasí nezakonítom ta skupséínUf 
i naredí, da se one crkve posatvore. To nesmotreno postupanje težko raa« 
Ijuti českí národ, koi, kraljevími neprijateljí razpaljen, umah ndarí na 
prevrat. Buna sapoôe u Pra^u 23 svíb. 16t8, í do mala cielom aemljom 
savjada. Ovdje bíase praví rasvoj tako avano^a trideset^odísnjega rata. 
Bantovnikom, kím je na čelu bio En. Mat. gróf od Thurna, podje na rokom 
a malo vríemena prívoljenjem stalisa dígnntí veliká vojsku i astrojítí snaaao 
domácu oblast, koja se ipak post! oroah o dogovore s Matijom o mim. No 
dočlra se o tom radílo, umrie Natija od jada 20 ožoj. 1 61 9. Sada stalisí, 
siecajuc se dobro Ferdinandove neviere o Stajarskoj^ Koroskoj i Kranj- 
skoj, kim oteo biaše g. Id98 vierozakonska pravá podíeljena jím od nje- 
gova otca Karia, neh<jeé o njem ni čutí, akoprem jim nodjao Majeslat, 
izabero Fridríka Falačkoga za svoga kralja, i stope o savez s Aostrijskími 
stalíái, kojí 8 ístoga uzroka odkaživáho mu sváko pokornost, prízn^jocí 
za svoga zakonitoga nadvojevodo strica njegova Alberta, tada namíestnika 
spanjolskoga kralja o Nizozemskoj. Ugri odbise sbilja Thornove prvé ponode, 
da se s Česi slože proti kralja ^ alí se sabor požonskí bes konaénoga sa- 
ključka razidje^ jer se Katolíci í Protestanti nemogose složití u naéína, 
kako da se o tom poslu postopa. 

Medjotím Thorn, poraziv Oampierra í Bociaoi-a^ sadje prieko 8 njin 
sada sdrožeoe Moravské do Beca í obsiedne Ferdinanda 5 no do mala morao 
se n Česko povratití, kad roo do^je glas, da je Buqooí porazío Mansfelda, 
i da se Prago grozi. 8ad Ferdinand iz Beóa pohiti o -Frankobrod, gdje 9 
ruj. 1619 primí cársku kronu. Na povratkn sklopí Ferdinand tiesni savez 
8 Mažímílijanom bavarskim, kolovodjom katolíčke lige u Nemačkoj; alí ma 



temp&re appreheruionU regiminU dicti Regni Hungariae omnes modos et rationes inUurot ä 
adinventuros, ut tam praetUulatae Viennenses Con»tUutione» "et ArtictUi in effectwn dedw 
cantur, quam vero de certo et indubitato štipendia et restauratione Confiniorum BanaUum 
provisum sit. Interea tamen in conferendis Capitaneatibus, Praefecturis (Uiisque offiáis 
Confiniorum Croaliae et Sclavoniae aequalem Indigenarum eorundem Regnorum cum /¥o- 
vincialibus nostrií rationem habituros semper ; atque supremis Praefectis et alii9 Capitanäi 
benigne ac terio mandaturos, ne se in Jurisdktionem Dominorum Terrestrium et liberanm 
Civitatum intromittant; i Id. (Jura L i96). 



- 189 - 

»wá^ %%\en% neprOAttljft i » istokft. Česi si tnali a ton príviéi na bvoJi 
Gdbríela BethleM^ vojevo^o BrdelJBkogo, koí, poraauBiao s Tarei, ísBea«4a 
pr9T»]ív 8 velík«n silom kroi sioveraa Ugarskii, na krátko predobi Koéíeo 
(S nuO í víie dr«f ih tvnUara, te i saai Poino (90 Itff.)' í ^ ^^^ *® 
príUísi. Tamo opet ba4|e i Thara, í oba ataao alosao obaíedati ga, aego 
8o malo kaanje prísiUení bili budí radi aeigodDOsa vríemena badi tbog 
po^aôke provalo do Eoaioa, natrag se povnéí. U Posnan Bethlen akapi 
fiabor, koí s* prosl**> kraljem. Tamo sa i naáí atalisi poivaai bili, da o- 
éeatvqjv; ao oaí se po aagovom svoga baaa Nikole Fraakapana iapríéaae. 
Fordiaaody da mu alobodoije bnde • česi rat vodití, sieô. 1620 predloži Be* 
thlean primiije aa temeQa mH fouideHs (Ja do koaea r^|Ba, a ov^ ae* 
savíeiaa priata, akoprem au ma Tarci pomoé aa^jali. Sada ae sa Ferdiaaada 
isjave ápa^ja í Saska, a Nasimilijaa bavarski sa ailaom Tojskoaa prorali da 
Prafa, d» sa4*ra Pridrika Falaekoga (pkrmnjénm joi Si litt.'). U tom koi. 
pokasa Bethlea aa sabora a Baaakoj Bistriei a Ferdiaaadovimi poslaaioi a* 
govaríti koaačai mir^ ao otí ma stavQaha teike pogodbo ; éega radi stalísí 
opet ga prísaaae sa agarskoga kralja. U ihto sa doba i Hrvati drialí aabor 
a 2afreba« Na ajem sa odabraai bili biskap Zagrebaeki, baa Nikola Praa- 
kapaa i J os éetirí velikaia s aaJogom, da se saBtaaa s poyiereaíei Ferdi-» 
aaadovimi i stajarsko-*korosko-kraajskíh staliia, í da sklope medUasobaí 
eaves proti Taréioa, koi ae lada maošio as naša jasoa graatea, ao a a-* 
vietom : #«/«•# jurikus legitimi Aeyit Bun§mrim, Na tom sabora Jos so 
usakonilo, kako da se a potríebí sveobéi ostaaak digae; kako da se po- 
knpske granice obraaoy i td. 

U to doba prestalo bje primirje medj Ferdiaaadom i Bethleaom, i 
aapoéeo rat Dne 9 list adari Dampierre aa Poaaa, no losom sríedom, i 
sam saglavi. Sada pobití Bethlea, akoprem badava, í do hrvatske graaiee 
s namierom^ i ta si dríiava naklonili. Hrvati sa tada silno presirali late* 
ranísam, te to vede qjegoira obranite|ia a Dgarskoj. Bilo je istina i ovamo 
igekoliko pristasa Bethlenovih, ímenito Franjo Badanj al sve od slabo po-» 
moéi. Ban Fraakapan. adari na Baéanov grád Oreben, tada pod npravom 
Ojorgia Tarkoviéa, i jarisem ga svlada; no malo kas^je opet si ga Tnr- 
kovié predobi. U to Nažimilijan bavarskí, prodrioT a českn, 8 stád. 1620 
na Bielojgorí parasio bJe éeska vojska, i naljerao Frídrika Falaékoga, da 
se prenai^ím bjegom priako Praske spasi a Olandska. Tom slávnom pobie- 
dom okrene sa sasWm srieéa na FerdlaaadoTn straaaj te ovaj, Jesavití 
raspaljen, adari na osvete. Prag se nmah predá, i s njím sva Ceska, koja 
icgabi sada ne samo BUjtši^, nego i do nigmanje povlastise tako, da tka 



- 190 - 

se nehtje amah povr*títí na katoliôku vierO) morao se ii Čeake bes ^^ 
Tlako lelíti. Tada FcHiaaad dlade, kd sto n Austríji, í n čeakoj nooge 
povíeiatí i atanuBiéiti, í dobra ajihova laf^lobiti; a pogodlM vté aklopijeae 
a Ugri i Bethlenom labaei (10 fros, 1620")^ dapaée proti BethleBO npatí 
aoaiDU aílu. S prvá morao ae Bethlen natrag povaéí rad agarake BeTÍere; 
BO do mala, oporaviv se^ syrav ae k Požnon, a ajegove so óete ton prí-> 
likom atraano plioBÍle AoBtrija i Moravská. Svib. i list. 1621 slao je pe- 
slasike a Mletke, da pooude MletéaBom savei proti FerdiBaBdo, koi bje 
BapokoB príaíljeB s ojim ntattaéíti mir n Miknlovn (Si pros. Í69T), Be- 
thleo ae odreée oaslova kra^a egarskoga, ali prídrea Brdelj, Zatisje i 
vséo atraoo gorige Ugarske s Košicami i s Opavskom i Ratiborskom koje- 
ievÍBom. I j ako lapleteBe vieroiakosske stvarí u Ugarskoj bilo so tim nirom b 
red dovedese. Na Šopranskom saboro moogo se tada korístoa sakIJQÔilo. 
Tu bje sbaéeB s banské éasti Nik. Frankapaa, s nasílja obtažea od krvat*^ 
skih atalisa (8 stud.'), a miesto ojega malo kasoje dobi beaski stolae 
Gjorgje Zri^jski oé exeeUentétn eiuédem indoiem, et mmorum suorum 
imwMritUia in totam Ckrisiianam RempuUieam meritm (Jura ÍL), Ferdi- 
BBBd opet se do mala iskaaa aevierom prama Bethleoo, koi sato obaovi 
rat tQrskom pomoóju (list. 169S), Tada ban Zrinjski slosao s Iv. Draš- 
koviéem i s Keglevici porobi Kaoižko po^e, te svrativ se oa Turke Kos- 
tajničke, mnogo jih iisieée. I Toma Bakié sada a to doba mnogo raBa Tor- 
kom a Slavoniji. Mir se obnovi 2i tráv. 1624 skoro Miknlovskimí avjetí. 

Jos gori se jadi spravljaha sa Ferdinanda n Nemaékoj. Oadje sa 
Franeeai i Englesi g. 1626 oborusavali Krístíana IV danskog proti njema 
s aamierom, pooisiti aastríjskn knén, a Frídrika Falaókoga u otete ma 
xemlje povratití. U to kolo stapi i sam Bethlen. Oprie jim se ÍAga; bo 
videé Ferdinand, da ma nje pomoé nije sadosta, da bode i BeedvisaD a 
svojih odlakah, skloai A. Waidsteioa, premoéna novcem i aplivom velmoio 
Českoga, da skúpi vojsku na svoje troskove i adari na ueprijatolje. Walď 
stein agodi ma ns pogodbe i spasi kraija, koi mu pako pogodaba ne odrsa. 
Pomosen banom Gjorgjem Zrinjskim i liepom kitom nasih jaoaka^ porast 
Waldateio Mansfelda kod Desave^ i udari sa njim do Ugarake, g4je na- 
berá Mansfelda, Pasu Badimskoga i Bethlena, da se ostave oražja. Sada 
slávni Paaman, nadbiskop ostrogonski, ísposlova obnovyeiýe mira medja 
Bethlenom i Ferdinandom (Leutsekau 98 list 16M6'). U to i Krístian bode 
od Tilly-a porasen kod Lattera (16 hol. i, g."), te tom pobjedom í a Ne- 
maékoj bojna sríeéa stade na Ferdinandovu strana. 2a ovoga rata bJe baa 
Zrtnjski ii nenávisti povrtoieom (rokvieom) otrovan na päta kod Palanke, 



- 10t - 

v 

» na Bjegovo mieBto stupí Ziga Bakaé. I Nanafeld amríe na patu a selu 
Vrakovon (XB ruj. 1€9ff); trnplo bje 29 pros. dooeseiio u Splíet í tu pe- 
grabeno. Slíedeée g. na soprunskom saboru usprkos odporu Bethlenovíh 
poslanika primise stalísí sa STOga kraija joá nejaká Ferdinandova siná 
FenliBaoda. I n Nemaékoj se svrsi rat sasvim pavoljno sa eara mírosa n 
LA^kii (S stud, 1699). Sad se odluéno staví Ferdinand, da isvede refor- 
miraiýe svadi, kamo se sterala njegova moé. To mu jamaéno podje sa ro'- 
kom a nasliedfiih drsavah isim Ugarske^ ali nastavse okolnosti saprieéiie 
■ Neraatfkoj ušivotvoreoje njegova R99Htumionmlnú$aBiikia{6okHJ.t€99)^ 
Na saltíjev samé hi$B morade edpnstltí Waidsteina ia službe^ a ipak mu 
se U4» naispune želje^ da mu bude ain odabran sa nasllednika na cárskom 
príestola, 8 druge strane do mala saple ga slávni Riehelleu u novi rat s 
Gustávom Adoifom svedsktm kraijem, koí g. 1930 stupí u Nemaékn ko- 
lovo4jom švih aeprijatelja anstryskog doma. U toj golemoj opasnosti neharni 
Ferdinand opet se obratí svomn spasiteiju A. Waidsteínn; a ovaj víerni 
sluga, pokorív se bes odvlake željí svoga gospodara, ústa i isnova svlada 
njegove dnsmane; no is svejednake savídností svojih oevaljanih takmaea i 
po spletkah dosta opakog dvora spanjolskog platí napokon tu viernost 
svojam slavom (« Hébu Z& velj. 1634. V, moje imdanje: €(11 ttltiml 
wecessl dl älh. dl HVmldstolm, Arek. d, JTaťt. Akmd. d. Wisten. 
XXVIIL Bd.). Car je zatim morao nniátíti R0$tiiueionaÍHÍ Bdiki) a prije 
smrtí silní m náporom svoga orusia samo je to stekao, da su njekí od ne- 
maekih knesova príonuli na ojegovu stranu. 

Akoprem su Tnreí cesto nudili pomoé Bethlenu^ on ju ipak nenpo- 
triebi, jer jíh se va^da vise bojao nego Ferdinandove sile. Tim se odaleci 
sváka prigoda vece raspre medj Turci i Ferdinandom. Bilo je istina i ka- 
ŠBJe okréaja usduž graníce ugarske i naše, alí ne tako, da su mogli po- 
mesti mír. I sada su se Slavonoi cesto disali proti násilníka, navlastito 
pod Bakicí, i mnogo mu jada sadavali | a na hrvatskoj granicí najveée su 
si ta^la osvíetlall líce gjeneral Švarcenberg í Gašo Frankapan; onaj g. 
1033 kod Viija rasbi Turke dolaseée is Slavoníje na plien, i do 600 za- 
Buuijí; ovíg pako g. 163i porobí Prítinsku i porazí Bíhaókoga zapoviedníka, 
a sliede^e i Ouralj-bega. I Dalmacgn mletaôku za Ferdinandova vladanja 
usnemirívahu Španjolci í Turci. Osuna, spanjolski namjestnik n Napn^u, ne- 
dade si ni sada mira u snovanju svakojakih spetaka proti Repnbliki. Pod- 
boden i pomožen od Oubrovčana, kóji su mu, kô sto i Turoino, javljali 
svaki korak mletacke vláde, i od Uskoka ísgoigenih is Senja, kim je poslo 
bilo za rukom pod Ferletíéem zgrabiti mletacku ladju b teretom u vríednosti 



- Í9Z - 

od 200^000 dak. (vbU. 1$i9), trasio Je Osana uibiiaíti opet Arbutáka 
tnrako i inletaéka ; a tajoo ae dogovarao u to aa ajt kími n Splieta i a 
BosBÍ, badaé na glavaa avíek namiora, predobí<jem Klíéa pot aí a ote atraaa 
prokreiti na daliOa oavajanja. No Mletčani aaali sa dobro na Tneme aéí a 
traip avemay i sve so Taréíoa odkrili, da ga nespravoa Špaajalci nesateka; 
to au a Groia namiostilí dovoljna pomorako aila pod Jerkom Koatariaoaiy 
da paaí oa Španjoleo i na Dabrovéane, kojí aa morali ave bjegiiDce, taoio 
ia mlotaôkih ladja dovabljeae, iaraéití (tráv, Í$Í9), Oaaoovi prívreoDÍeí ■ 
Arbanaakoj í a Dalnaeijí iaplatiao pako avoja Dovíera glavom ili tamaieoBit 
Mletéaaí aa ae daklo dobro paaili aa Carihradom, do ipak niaa aato pro- 
atala haraoja i otimaaja aemalja na dalmatinakoj graniei a brodova aa 
mora. Najvaaaija povríeda obatojeéef mira od atraao tarake, kaja Jt 
mogla abadíti MletéaDO na rat, da aa tada kádri bili a oraijen si pra* 
▼iea íavojátití, dogodi so 91 líp. 1624. lanenada doploví a kotoraki saliof 
do 13 salíja aArikaoskih, to porobiáo i popaliée aav bohatí i snameníi 
grád Peraat, naam 450 osoba (t). Tom prigodom oatavai Peraadaai sa* 
moliáo Repablika, da jím bado slobodoo ao icaeliti i poéi po avíota ponod 
ai traiiti od krádana, da svakí aamogao svoja saaaaajooa rodbina iakapití| 
a ona Jim líepo odgovori : da ostana u alaToom svom aaviôajo^ poiekh te 
altro luogo, ehe non foise P§rasto, v0i,,non sareí€ PerašHmi, et 9tÍ 
nome si perdereébe ťfiaiomo la memoria et V honore delle efregie opé* 
raUoni et del vtUore de'voetri anteneti et di wn etesei aneora, ehe ti 



(1) Ta mlitavost mletačke vláde i nje nasí^je, kóje se radi Osunovih spletaka sve ta 
viie raivijulo u naiih primonkih gradovih, sve je to pomazalo, da se to veéiiia ojaôi 2^ 
u Dalmatiuskih grudih opet se povratiti u naručflý svoje braée. Fraqjo Molio. vriiovai |Mr»* 
vidur u Dalmaciji i u ArbanaŠkoj, u svom izvies^u^ áto je g. lO^ôitao u Senátu, veli: "osí 
Nobili, ehe alle rívolte delia fortuna ascrivono V an^pustia del loŕo presente stalo, tenacemeate 
si eonserva nella memoria la vanitá di čerta antica lorô pretesa forma di libertk, ehe vaňa 
dieendo fosse yodata giii dagľantiehi loro sotto una tal qual semplioe sopraoitii del R»d'Oiir 
garia; concetlo ehe dalle madri istesse viene imbevuto col latte a' i figíiuoli; onde eol raft- 
gurarsi ď esser altre volte stati aila stessa conditione de Ragusei loro vicini e compatriolí, 
non é meraviglia, ehe ad essi ancora venga desiderio di condursi nella qualit^ ď esser lore^ 
e ehe perció habbia voluto la sapienza de' nostrí maggiori ne luochi conosciuti de magipor 
bisogno, alľ hora ohe anoo piä frequenti enno per awentura quesli humori, dar prerogativa 
indistinte alli cittadini, ehe for^ stien coocorsida diversi luoehi, et per lo piii ď altre oiMb 
di questo Ser.mo Dominio, fermata nella Dalmatia la loro.habitatione. con eífetti siogolari ti 
fedellk e di devotione hanno servito et servono di sicurezza a pubblici interessi, e di perfettv 
antidoto contro tutto ei6, ehe ď alcuno d! quegľ altri potesse nascer di travaglioso, e percib 
gľ uni eon gť altri stano sempre discordi„. Eto u krátko poviesti naiih italqaša i plemenitostf 
mletačke politike u Dalmaciji! 



- 193 - 

tieue fre$9o ď gľ mUri Pofuii in Mlima et ánoiM faM«, et prešto di n&i 
9i rende molto meritevoli et eari, U isto j im je doba poslala u isobíljo 
krane i sve potrebito, da kaóe poprave; odlacoo se starala, da ickopi za- 
rabljeoíke; a napokon list. 16^ dosvolila svotn od 25,000 dak., da s ujom 
•slobode í one, kojí sa se još tada o Afríeí nalasílí. 

Ferdinand, u svojoj oporocí (ÍStí) i dotiénom sapisjn (Í63S) sa- 
kraíto astaaoviv pravo prvorodstva u svojoj kaéi, amrie Ift velj. 1637, te 
■asliedi %9k sin njegov 

FERDINAND III, yec davaa isabran sa óeskoga í agar.-hrvat. kralja^ 
a skoro i ca rímskoga {JS2 pros, ISSff). Ferdinand^ stapív na otčev priestol, 
abastiní od oje|^ i tridesetogedisnji rat a Nemačkoj; a nestalnost oje^ova 
saačaja ne dade mu ga na brso í uspiesoo okonôatí. S prvá poiýesto na 
•rašjo sreéao, níje si poslie coao od francecko-svedsko^ haraoja saénvati 
■i SAme svoje baštínske semlje, navlastito onda, kad Ojorgje Rakoosy 
proti Djemn stapi o savei s Franeeikom i sa Švédskom, kóje mn poslie 
bitke kod Jankova (95 velj, ÍS4S) pražise dosta novoa i vojsko. Tarkom 
aije ipak bilo po volji to Rakoccyevo postopanje, osobito od kada Ferdinand 
•bnovi s Djimi primiije na 20 godina, te ma se teako sagrosiie, ako lí se on 
éas ne rieši tóga savesa. Rakoesy morao se dakle pastiti a dogovor sa 
Ferdinandom o mira, koí bje sbiija atanačen a Linca 26 srp. 1645. Fer- 
dinand dozvolí, da ono sedam zapaoíja o istocnoj Ugarskoj^ sto sa ga po 
pogodbah dopasti imale jos issa smrtí Bethlenove, ostana doživotno pri 
Rakocay-n^ a dvie pako istimi avieti i sa njegove sinove, te ma podieli 
wa to ojekoliko gradova a Ugarskoj s nasliednim pravom, a agarskim 
protestantom jos bolje cajamči vierozakooske slobode. Tim se ipak ne pro- 
ineni niposto Ferdinandova bojna srieéa u Nemačkoj, giQe bje najskoli 
prísiljen na vrio škodní Vestfalskí mir, atanačen 24 list. 1648 a NAnstem 
i Osnabroka posriedovanjem poklisara papina F. Chighi-a i poslaníka mle- 
taékog A. Kontarioa. 

Dočim sa naši snažno pomagali Ferdinanda a tom kobnom rata proti 
•avesnikom i Rakoczy-a, Tarci sa s druge strane vísekrat pokasavali, da 
okma to vise vec dosta *sbog kra^eve nemaraosti oslabijeoa naša zerolja, 
akoprem je sveadilj s njimi prímirje trajalo. God. 1641 porobise Sisak^ 
■asi jih ipak na povratku oestilo potakose, i sve jim robije otese. Imbro 
Bakaé, zapoviednik Petrinski, da jim se osveti, adari tada na Kost^jnicke 
Tarke, i dosta roblja izbavi. Malo kasnje ban Ivan Draskovié, nasliednik 
Žige Bakaca Q1639'), isto tako se zgrna na Torke, a sto se vracaha iz 
karlovačke okolíce, porazi jih, i plíen jim odoze. U isto doba cesto sa se 



13 



— 194 — 

diiali i BMJ Slavonei proti oasiUa iurfetkoma; í ond|je si vele líepi vienae 
sláve savi GJorfje Matié sa svojimi hajdocí, siekué dosmane na stotine. 
God. 1642 Gasa Fraokapaon podje sríeéoo sa rakom Turkom snisiti Pe- 
rasíé, n sto sa ^a snažili, da si u ojem tvrdá obrana naéíne, ako bi do 
tiesna došlo, i tom prígodom rano^o jih íssieče^ ali nam se oni sliedeóe 
godine krvavo osvetise na 0|^aliocih pod Prjastíéem. Tím naši oslabijepi 
trebovaha pocinka, sto osmielí Turke, te g. 1645 srnu do Karlovca, da dem í 
pale. čim oni n»trag, Gaso odmasi na Cetinj, rasvali ^a i mno^o roblja 
oslobodi. G. 1647 Ferdinand podielí baňu Ivana Oraskoyiéa cast nadvornika 
ugarskoga, da tako obdari njegove liepe sasluge naprama kruni i narods. 

U tom se crna oliga víjala nad našim primorjem. Mletéaní sa tada 
svim náporom nastojali učavati mir sa Turci, jer jim je silnn koríst dopri- 
nasala skela splietska, gdje je veé odavna vryila sva trgovina podo- 
navska í turska. Mal da se ne pokvari to stanje g. 1&3S, kadno do 16 
galíja algjerskih isnenada dojedri a jadranské more. Vrhovni kapetan po- 
morski Marin Capeih umah poleti za njimí, i páde mu do mala tako jih 
stísnuti u Valoni, da sn mu sve napokon u ruke pale (T koĽ), Republika 
ipak kúpi si tada mir od Nurata sa 250,000 dukáta. Ibrahim, Muratov na- 
sliednik Q16S9'), sbilja potvrdí NIetcanom staré pogodbef nista ne manje 
stade ca rana mislití, kako da jím otme Kandiju, i tím osigura iitočno more 
proti Maltežkim vítesom, kóji su mu neprestane uznemirívali brodare^je is, 
Carígrada u Síriju i n Misir. Poslúži mu u tom srieéa, kad list* 164iy 
Maltezi, razbiv torskn brodarniou jedreéu put Aleksandrije, ulovise jedna 
prebogato natovarenu ladju. Na povratku vihar zanese gusare n Kandyu. 
Sad Ibrahim okrívi Mletčane, da jih oni stite, te pod íslikom, da ée nsi 
Maltu udarítí, 90 tráv. 1645 odpraví silno brodovlje vojskom nakreaoo palj 
Kandije. Znala je Republika, sto joj tajno dusmanin kuje, te se biase si^ 
vrieme pobrinula ohrabríti kandijskn obranu. j 

Malo kasDJe razpalí se bojna vatra i u Dalmaoiji. Ovamo još stadj 
i. g. miesto Andrije Vendramina stupí kao vrhovni providur slávni LunarM 
Foskolo. Tureí te godine provalíse (ruj.^ do Splieta i do Eotora^ no ondm 
jih razbi knez splíetski MinottOf a ovamo kod Plesevca Crnogorci, kóji ~~ 
bjehu na prvú bojnu viest podigli za Mletčane. Lístopada pane pako 
sanski paša sa 6000 vojsko u Drniš, sto silno strese Šíbeničane, kojí odm 
odpravíse dva poklisara providuru n Zadar, da mu jave, kud je paša 
pao, i da pomod íséu. AH jím brzo ta plasnja izčeznu, jer paša, posto }•' 
tamo posilimice mnogo novca ízbíjo, a i uéutio, gdje je veé zima zube stL 
snula, razpustí spahíje i natrag se povuce. Prosinca do 3000 turadi sgri 



- 195 — 

se na Ražanoe, sdje jih doéeka í sustavi oe Tise od 60 nasih Jnnaka. No 
do mala prispiev jím pomoé Í£ Zadra, svi složno ndaríse na dnšmana, te 
ga na bje[^ prisilíse. U cieloj Dalmacijí i Arbanaskoj n to doba bilo je samo 
4760 piesaka i 589 konjaníka nredne vojske, i to sa obrana atvrdjeníh 
miesta, a okolíoe su bránili jedino našinci. Ovi dakle, odpraviv svoje obi- 
teljí i imanje na otoke, skapa s Vlasí dolaseéiini iz Bosne i s Uskočí, slavno 
sa odbíjali torske návale usdož ciele [^raníce, i cesto na osvete i plien 
provaijívalí a dusmanske prediele. Tada i prímorcí pod M. Pavlovicem a- 
stadose na oružje za Mletčane; a nije jamačno bilo dase a zemljí, navla- 
stíto na otooih, koja nebi sta za obéa obranu dopriniela. Samí Zagareviéí 
íz Kotora pražise a dar Repablikí do 100,000 dok., a ena jím podielí pravo 
na mletacko plemstvo. 

Pooetkom g, 1646 dogodí se ne malo okrsaja, navlastito oko Orasa 
blizu Zadra^ gdje naši, pomožení mletačkím konjanictvom, vrgose Torke u 
rožan bjeg i moogo jih izsíekose. Lípnja pako bosanski paša, digouv se 
iz Lívna, grahovskim patem sa 10,000 spastí se prieko Knina a Ostrovícu. 
Odatle poturi jakú četu na Vodiče^ ali nješto varosani a njesto galíja Do- 
tova, koja na njih odapne topove, prinadi jih juriáa se proéi i k Ostrovíei 
se vratiti. Iz Nadína Paša pohiti do Draôevca bliza Zadra, i nadje ga bez 
stráže. Izadje ma tamo na sasriet M. A, Písaní, obói vojevoda konjanički, 
koí ne samo Dračevac prioze, no jos i Turke razagna. Sutradan Paša íz 
Nadína svali se s vojskom pod Novígrad (^9 /tp.}; ' ^^ mala stade nanj 
iz dva topa oganj sipati. Providor Novogradskí Taljapíetra tada se nalasío 
a Zadra, gdje se mačío dokasatí, da se ona tvrdjava održati nemôže. Fo- 
skolo miesto njega opraví amah Loredana^ a malo kasnje Gergara Detriéa 
s brodovi i piesačkom óetom na pomoé. Kad prije nego ovaj stigne, Lore- 
dan í koez Soardo, zapoviednik ondíesnje posade, asprkos varosanom, kojí 
sa volieli do zadnjega ízgínoti nego li se okanití svoga zavíéaja^ atanaóe 
predaja (S STf,"), Sad iz grada odri na bjeg a ladjice. Video Tarci to br- 
kanje^ ne pazeé na viera zadato, prodru prieko prizida a tvrdjava, te go- 
tovo svo stražarna vojska i njekoliko župe nemílice na komade ízkreáu, a 
ostalo sasužnje. Pasa^ utvrdiv Novígrad, 24 kolovoza, naime istí dan, kad 
sa ma Prímorci Daare otimalí, íz Islama, gdje mu knez Posedarski do 40 
glava na maceve raznío, prodje a Vranu. Sad njegoyi pokasaju, da uzmn 
Toranj i Biograd, no sve badava^ te sam Paša sadje s vojskom do Tornja 
í na4je ga prazna i u ognju. Turci popalíse tada Sokosan í Bibínje; ali 
jim oe páde ni sada smoéi Biograd pomožen galíjamí oz svu vatru njihovih 
topova, dok ga sami žitelji ne porusíse (& ruj.'), Iz Vrane poletí Paša o 



— IM — 

Klin, da udari na áibeoík. Na tu víeat i Poskolo s galijami pohíti ii álbe- 
aiéki lalieV) odakle 18 rnjna dade srnsítí Skradía. Turci aadjose pod Ši- 
beaík i listopada. Nasí jim bea odvlake ísadjoBe na susriet, i na širokom 
poUa íiia petosatnog bójka pod oéí ^rada junácki jíh odbise. Dne pako 
13 i. m. doletí i aam Paša, te íz topova amah stade silno Tatra oa grád 
sipati, oavlastíto na tvrdjavo 8v. Ivana; ali mu sve sahman^ te se morao 
napokon u Knin povratíti. Svrate se aatim Turci na Duare, da naše istie- 
raju, i 15 stád. tvrdo ga obkole. Tri sa puta is sve^ napora jnrisali na 
tu nejako tvrdjavo, í trikrát odbijeai bili; a aasi yideé dasebore aa p*oiiiíliiy 
22 í. m. na silní okrsaj namaknu a Primorje, i na pobližnje otoke. Paša, 
podigav s nová taj sraseni saklon í utvrdiv, pros. vráti se o Bosna. 

Srieénija po nas biase sliededa g. 1647. Jos síeónja Písaní potoée 
najpríje liôkoga sanžaka Halilbesa Vranskoga kod Sahovara. Foskolo pako 
li oiajka, skupiv do 6000 vojske^ odpraví ja is Zadra pod Pisaaoni, da 
predobije Zemunik; a u isto doba sapoviedi, da se ia više strana o Dal-- 
maciji adari na dusmanina, da tako pomoéi Zemunika ne bode od aikada. 
Písaní u prví treo, poraaiv 1200 Taraka ísasavsih odanie na boj pod Do* 
raóbesom sinom Halipovím, sapali varos^ i na brao si prisvojí prví obor 
gradski; a malo kasige prišili i dmgi obor na predaja. Sad se Halil aa*; 
tvorí u stublínn, po vrh prosióena a doli obkopanu, sa njekoliko ponajboyt^! 
rataíka, voljan prije poginuti neg predati se. Písaní ne presta sato obarall 
na njega is topova vatra; sto ga ipak sklonu napokon na pogodbo. DosTall| 
mu Písaní, da iaa4je ia kale i da bude sa sest Aga odveden a Zadar, gij0 
jo morao ostatí miesee dana, pa se koéi povratití. U to anidjose ansi m\ 
kula, al jedno 18 Taraka, pritajaníh u njekíh aerounieah, prípuoa na ^jibi 
te poubíja qjekoje, na nijedan od sasiednika ne odnese žive glave. Sa m 
neviere Halilbeg posve isgabi svoju slobodu, i amríe kasnje a Bresi kati 
sašaaj. Poskolo, osvojí v dakle Zemunik, i oborí v u bjeg Sínanbega, éolaf 
aeéeg mu a pomod ia Nadína^ silom príote Turkom Novigrad (S o«m'0 I 
raaorí ga; a travnja, doéím je knez Posedarski otimao Obrovac, B[aría ^ 
Hotísinu, a Sibenicaní Rakitnicu i Velin, Písaní glavnom éetom palie ja í 
ruaio Tíoj, Nadin i samu Vranu, s prvá snažno branjena, kašige saposéea«| 
Nadin bjaše tada na medjí dalmatinekoj srediste tnrskog oboraaavanja, 
se í sato odlaôno opro, ali se napokon morade predati na milost í d4 
lost PísanoTU. lacístiv tím Foskolo svu sadarska okoliea od dosi 
svibiýa pohíti a Síbenik, te mu jos 7 i. m. podje aa rukom pro^erati Ti 
is Skradina, i prísiliti jíh joste, da oa vrat na nos izbjegnu íz Oatroyii 
pa sve do semije na lagum razorí í unístí. Sad su gomilato aasi iai 



- 197 — 

Tsraka bjesalí mm. mletaéka sinmn, i sIoído sa bracSoni íz pHmorja po^ 
CÍTaleliéem í Posedarakim knesom na Tarke kidisalí, i la dogo robstyo 
jnnaôki se osve^ívalí. Ii BíbeDÍka amiestí se Foskolo u Splíet, i tamo mv 
páde ízpeljatí Deprijateija is Solína i Stíene, porvsiti ove tvrdjaTe, i Tarke 
dolaseée sa pomoé ii Kiwa aibíti. PoQíoaoi čnjiid, da Foskolo Bamjerava 
i KlÍB predobití, sa^jn mno|;obroJoi ii Splíet pod svojím velíkím knecon 
Gjorgjem Paviéeín, da mu viernost prísegu i svoju pripravsost prikasii 
podpomoéi no n tom poslo po mogaéaostí, a da jím on samo njíhove po- 
viastíee potvrdí. Foskolo rado jíh prími, i sve odobrí kôstosa seljelí. Lípnja 
siete se EIímbí do 000 konjaníka na broju nijpríje na Saéurae, a pako 
Ba Splíet, alí se ns našu silu brže boije í jaloví na trag povnkose. Tada 
i Civalelié na sadarskoj granicí satjera u bjeg jakn óetii torska, otev do 
96 BQBiúeva í golem plíen. 

U tom se novi bosanski Paša Hosein Tekelíja spremao a Drniso na 
osvojenje Sibeníka. Foskolo na prvn viest odpremi tamo is JSadra 800 čet- 
lika poslanih mu od Pape i mnogo krajine, a preporuči obranu grada Oe- 
l^enfelta^ koí se viesto latio prad, stracista i spoljašnje branike utvrdjivati, 
i sréeno se na odpor pripravljati. U sto je dakle knes Posidarskí robío po 
Liei i Graéac palio, a knez Splietski T. Kontarini onostrane dnsmane sa- 
isbijao, Tekelíja, sknpiv sve sile, naime do okolo 30,000 vojsko i 8 topova 
telikih a 12 malíh, krene sa svim k Sibeníkn, te 17 kol. prednja mu se 

'štraža blísu grada pomoH. Rasdíeliv svu vojsku na dva odiela, 21 priblíži 
be, i ís stavice 8v. Mihaila sve na sitno razabrav stanje grada^ sotradan 

\ osmielí se na Crnicn i na Plísivac. Namiestiv tu topove proti tvrdjavi Sv. 

: fvana, sve naokolo obkoli grád, pak šorom sa tríh naslona poče vatru na 
Bju krhati. Sibeničaní, videéi tu krsnu vojsku, námah odprave Foskolu po- 
slaníke a Zadar, da mu te tasne glase doprinesii. Usa to je dolasilo soage 
is Zmdra í Im Splieta; a Foskolo, tada sa teike bolesti sapríeóen ooamo 

' preéí, posla jim dosta jaspre ; sto n vojníoíh, bas radi oskudioe malo príje 
slovoljoih, bolje srdee povratí. Nasí su óesto is grada ísílasili^ da turske 
radnje, proti Sv. Ivaau naperene, sruse; a u tom su se odlikovalí navla- 

' Btito Vlasi pod svojim popom Štiepanom Soríéem. áto bi turski topovi da- 

^ Bom svalilí, to bi gradjani príeko noéí popravili. Pašina je poglavíta na- 
niera bila dobaviti se Klista, naime obkopa pri tvrdjavi Sv. Ivana, te vi- 
iekrat poknsa^ da nasince od tuda íctísne; videé pako, da mu sve badava, 
aakani se glavicí Oglavau pritisnutí, í a tu svrhu najvatreníje svoje vo- 
jaké pokrene. Nasí se do mala u rasCrk spuste ; no Draganic pohíti jim 
na pomoé sa njcsio krajine, i kríepko u Turke ugaziv, priete to miesto. 



— 198 — 

U isto se doba Tnroí gomilato nvale o Kliáta^ nemoguéí ipak odolíetí vatrí, 
koja se sa tvrdjaTe i ^ada na igih oríla, na polje se issaca i saklone, a 
pak se iznovice unatra aplakaju. S druge strane od silne vatre, koja sa 
na tvrdjava obarali^ yeé je siroka raivala virila, na koju se prodrietí moglo. 
Pokesa Paša 30 kol. udariti na jurís, í na lagam zidine rasnieti, ali ga 
nasí odluono suzbíja, í pomoéja falija, kóje su a luei bile, jos ga golemom 
skodom njegovom poríoa iz poblížiúe glavloe, gdje je dávna nalegnao bio, 
te odatle mnogo škode doprinío grado. Devetoga riýna obnovise Turci jaria 
na tvrdja 8 v. Ivana íz više strana, a na vlastí to is Klísta, a n isto se doba 
s^rnu i na íztoenn slavieo, gdje so opet junaékí od našíh odbití. Dva pnta 
80 naši iz braníka na polje ízaslí Turkom izsa ledja, i mnogo jíh na ma- 
éeve raznili íli osledilí. Napokon Tekelija víded, da je sila ízginula, a da 
mu se ni sada ne da tvrdjave osvojiti, morade popustití i n svoje se tábore poto- 
pou ti. Či^ué pako, da je Foskolo is Zadra s jakom pomoéjn stignuo (^íí 
ruj.^y naredí skinutí na Krížu í Plísevcn topove, a malo kasnje í sve na- 
slone razoružatí, te se malko odaleei od ^rada. Vídeci naši, da su Taroi 
dohom klonuli, razdíele se na tri čete, sve po izbor junáci čisté hrvat£ke 
krvi, i zorom četarnaesto^a pro tisnú se do torskoga tábora^ neprijateije 
u snu zatekuy te mnoge na komade izkresu. U súmrak petnaestoga Tekelija 
izza dvadeset i pet dnevnog obsíedanja cíelom vojskom krene u Drniš, i tn 
se OBviedočiv, da mu je isf^ínulo od nemoéi do 5000, a od vatre i mača 
do 4000, odpraví se put Bosne. Medjutím naši iz Splieta provale do Klísa i 
prigradje mu zápale $ nego n sto se bez opreza baoe na plien, napana jik 
Klisaní iz tvrdjave, te do 60 ubijú a njesto nhvate. Brzo se ipak osveti 
Turkom knez Posidarskí, koi, srosiv Radne í Benkovic, prodrie do Knlna, 
te se s golemím plienom veselo i zdravo kuči povrati. 

I sliedeéa godína 1648 po nas se rumením líoem pomoli. Jos sieénja 
do 29000 prostoga národa uzletí u Tursku, te popaliv Vakup, Srb, Batin- 
šticu, Strmicu í Plavno, i razbiv sanžaka, zdravo se i prebogato natrag 
povuče. Veljače Foskolo sa 6000 sve nasih í 700 konjanika iz éibeníka provali 
do Drnísaí sriečno si gaprísvoji; dočím je slávni pop Sorié s druf^ strane 
robío do Knina, i sanžaka u bjeg bacao. Pisné o tom Republiki 26 í. m. is 
Skradina, Foskolo velí: tal fine heMe ľaquisto di DemÍ8, antiea e pHnciftd 
eiitä di Provintia con nwlti eeniinaia di čase, eon assai Moichee e 
Torrij ehe per le conseguewiíe rendeti stimabile moUo, Zatim osletí njo* 
koliko nasih opet do Knína, i nasav ga zapnséena, popale ^a i razore, a Vrtiks 
predobe. U to su í Prímorjani robili i rušili Imosko i Duare i njíhove okolíce. 
Foskolo 8 ožujka savietova Republiki^ da utvrdí Knin; a u isto doba sav 



— 199 — 

ispieb svopi onižja odprto pripisivmse hrmbrosCí í odyaioosti nasih junáka. 
Mleteaai oísn Uda oíposto pMÍIí na taj Kaviet, oo kasoje ae toako poki0*^®9 
kaá ee o mím radilo. 

la éibenika odjedrí Foakolo ii Solín, da asme Klii, koi ae tada die- 
lio na tri obora, jedan povite dni[^o|;a, i ave isvijeno na savoj. Pobrav 
do 7000 vojake^ éiato ave naáe krvi, 19 oiiij. 1648 oajprije oéiati Gre- 
ben od Tarakay i tn namjeativ topove, 19 odapne jih proti ^ada. U 
sto b4 80 provale pomolile, adrí kros ojo ui vrlet na jnrii, pa opet 
do éetiri puta, to njoato ailomtoe a njoato lagnroi naaí ai napokon po- 
svoje dva obora. U tom aadje Tekelija sa 2000 da pomoie Kliao, ali ga 
pop Soríé i arambasa Nandaaid priôekajo na avinakoj stasí, i ^a do Dn- 
Sopoija nabíja. Sad atade Paaa akupljati ai mnogo dobra vojaka a namie- 
rom opet ae napried protíanotí i na naaa adarití. To kad Foakolo aasna, 
nmah ma odpraví na aaaríet anažno éeta pod sapoviedníkom ko^janiatva 
Sorsí-em, komn aríedno sa rokom podjo issa krvava boja rasbiti ^a i 
príeko Cetine baeiti. Sad ae pod Kliáem a naše strane jos atraáníja pne- 
nJAva poBOvi, i sve se spremalo na obéí jnriš. No aaniak vídeé napokon, 
da nasoj aili odolieti nemose^ 31 í. m. sklona se na predaju, te bude Tur- 
kom dosToljeno otiéi alobodno, ali bes orušja í prtljaf^a, i da íspaste sve 
eož^je i roblje. Za tím naši poletise napried, i popallse Naéak i Sínj^ te 
svibnja prodre SmíUanid do Vuooa a Mandusié do Kljoča. Lipi^a Tarci 
sadja do Makarske i aažegu ja. Sorié u to doba silno jih je síekao nis 
Likn ; ao o srpiú*^ sa druge návale do Ríbníéa, ísnenada naf aaiv na Turke, 
ovi mu drožba potaru, uhvate ga i sivá odrú. Tada se Boso Míglovié kros 
Bosna protari do Save, gdje oguáiv do 40 Turaka sa tri topa i mnogo 
bojne správe, príeko Ráme í Olamoéa dosta robtja i marve a Zadar dogna. 
Tako se s jedno í drnge strane na manje éeto naardalo i robilo do konea 
ove godíne. Da sa tada Mletôani bolje posnavali éud í hrabroat hrvataka, 
bili bi mogli jamaeno sva Bosnu pritisnutí. Na suproé Foskolo, ubavieééen 
od Arbanasa po poslanícíh, da su oni spremni na uetanak, nesavíetno o- 
dríéué ae sieguma sa dvojbeno, odluoi na onu se stranu s vojskom pri- 
maknuti. Sieénja 1949 pokuaa dakle predobítí Bar, ali mu sla arieda po- 
slúži. Arbaaasi, od Taraka pritisnatí, ne makna se, te on morade u Buku 
kotorsku, gdje sruaí Risan. Tada Nísíéí pod P. Gabrieloviéem sapališe 
Grahovo, i pomoéjn Vlaha predobise Meduo. Nesrieéi o Arbanaskoj sdrusi 
se sada silní glad i kuga, koja se pocetkom lípnja 1649 prvo u Sibeniku 
objaví, a pako se kros cielu dŕžavu rasturí. U Šibeniku tako pobíeení, da 
se je jos 18 srpnja brojilo do príeko 9000 mrtvih isim 500 vojsko^ a ko- 
lovosa. kad sasvim presta, bľoj mi'tvih poskoôi na 6000 budí od nemoci 



— aoo — 

budí od glada. Sad Turei mah ahvate, i liepo po primoiju u tri óete sadjv 
Ija do 2adra, Nina í Mortera robeé i paleé, no naai jih avada rasbija i 
satara, pak adri a Tarsku. U tíh navalah jako si oavietlí liee nas slávni 
jaoacija Ilija Bmiljaaié, koi sila taradi na kovade iskresa kod Karina í 
Zvonigrada, a sve do Bilaja porobi, q^olí i uoistí. Foskolo uloží svu briga, 
da pomôže jadnoma národu; a nije dana propuscao vládu podbadati BigžW«> 
Ijimí iarazí, da čím prije stradajnéim u pomoc priteče (1). 

Isto tako u oetovaigu prodje i g. 1650, a glad Je bec prestanka 
silno národ skonoavao, posto sa ^a Alletčani slabo hranom pomagalí, a te* 
žanja se latíti nije mogao radí boja. Ua to opet nalegne kuga u Dalmacgo, 
navlastíto a Splíet, gdje mnogo pokosí. Cega radi Turci rojna tamo se 
jakí prikážu, no naši jih u bjeg odvrate, a siecaja s. g. aapasiv jih n sa- 
siedah kod Solina, obkole jih, te dosta pod maô okrenu í pohvatigo. Zla 
medjutim po Dalmaciju, sto je u ovo doba Foskolo na vrhovno zapovied.<* 
ničtvo pomorsko dignut bio. Veljaoe 1651 samieni ga Jerko Foskaríní| kaí 
se morao savim pri obrani držatí, jer sa uevolje težko bile stisaule miet- 
ôane u Kandiji, kamo je najpreče i najgolernge pomoci trebovalo. Naaj 
sn ipak cesto oasrcali na turske predíele, smrt sipali i dosta pliena isbgalí* 
Glava jim je i sada bila slávni Smíljanié, koi pocetkom srpnja a Eorlate 
obkruži lukavo do ôOOO Turaka i strasoo porazí. Foskarini ii Splieta jan 
tu sjajnu pobiedu a Mletke 10 srpnja: que$ta deve HimarH fer la pté 
nobile e segnalata vUtoria^ ehe fin*hora Ha íeguita in ProvitUia neí 
corao delia presenie guerra per la qualitä del successo, per la rieekeníb^ 
delli bottini e per U riguardo delle conseguetute^ a 12 í. m., pobrojav 
najodličnge sužnjeve í silní plien, dodá, da je to bilo la Tarke una a«^ 
soluta disfatla. Obnoví Smiljanió návalu list. do Ubdĺne, a opet sieč. 19tt^ 
do Lívna, í uviek siavno i srieéno. Veljače Foskarini obsiede Oaare. Pohlti 



(1) Nagovarsýué viece mletaäco. da bez odvlake posalje živeža za aevo\jnike, aka 
neóe da svi pomrú, odprto mu kaza: U vantaggio, ehe sirChora i'é ricavato daUa lor fUA 
e dal loro valore é stato considerabUe ; il danno, ehe, guardi Iddio, si ricaverebbe daUa 
lor perditione, sarebbe notabilissimo {A pros. 1649). A uz to ée 25 sieč. 1650, da jadni pro- 
kliqju. áto su dojli u mletačku oblast, te nastavlja: a tre vniUe et pxii, 9i ridueono quetíe 
gerUi atte al maneggio delľ ármi. Han queste per lo passato partorUo tanti buoni effttíx, 
q^vXi é ben noto, perché han prima tanto faeilitati gV acquisU ; han con H petti loro mt- 
vito di scudo conlro V ingiurie inimiche ; han refrenato in gran parte V ardire temerwrkš 
di Turehi con la loro braura, H han tanť incommodaíi con ineendij con depredationi, di- 
minuiti di numero con abbondanti uccisioni. Che piú potevan fare qttetti meschini a to- 
stenimento di pubblid vantaggi, a comprobatione di lor fede et costan%a f ma che ntm 
farebbero, se fossero mantenuUi, m^diocremente contenti con una sóla libra di pane aZ 
giomo per testa ? Eto ti plače mletačke I 



wih Duiel DOsCarski paša, áa pomoie tvr4javi ^ ali mo aaéi polete na 
Bwntf i tako |^ odlaéno napaáoae^ da na krátko résió roiio^ fngato et 
ättéftío iuito ľ etMereito nemie& (!}. Daare so predá Z3 vel]. i bade 
nioreo. Nletéaai sa žalíhože sa ovofa rata mal da ne sve rosili, sto sa 
jia naši svojom krvi predobivalí. Dne 1 1 ožajka Foskaríni navíesti Repa- 
Uiki sova pobíedo Uije Smiljaaiéa i Janka Hítrovi^a Posídarukoga kod 
Ostraviee, te je sada iívo sahtjevao, da Jednom obdarí to janaetvo naštnaoa, 
í to M praaoimí rieómí nego dieli, posto se na njih esšenmiaímetUe naslan* 
jiift obrana eiele dr&ave (2). 

Dne 6 sieô. 16&3 miesto Foskarina dodje a Dalmaoija sa vrh. provi- 
tea liovre Dolfin. 1 ova |;odioa sa naše pronikno liepim lovorom. Smi- 
Quié svibiýa posteti Tarke ^a do Olamoéa, ^olem jim pi í en isvnée, mnogo 
fofiieée i sve naokolo a pastos obráti. Tada sa bili Toreí nakanili príeko 
Brntske adarítí na Farlanska; no tóga se posla óstavise, kadno osietise, 
h BO Hrvati diša na odpor. Srpnja ípak poplavise sve do Zadra í opot 
njaa; no Mítrovié oba jih pota prišili na bjeg. Malo kasoje provaliso a 
BagoljJBQ, nego sa í odtad asbijeni bili; docim Smi(janié, prodriev do Ud- 
Une^ tjerase jíh kros Krbava do Une^ gdje jih napokon sasvím porasi. 

OŽDJka 1654 stavi se Dolfin, da predobije Kninska tvrdjava, skoro 
•i Taraka isnova podignuto i prílično atvrdjena. Skupív dosta snage a 
SkradÍD, prodre do Koina, ali ma losa srieéal Torci snažni sadja amah 
Slada a pomoé, i sasyim ga porase. Sad ée Čengié, sansak hrcegovački, 
^ ume Perast, to fa stane biti í s mora i s kopna ; no Peraséani sve- 
ttrano ^ sosbiju i rasbija, i tri ma sastavo otmo. Medjutím Smíljanió s 
Hitroyiéem, sveadilj taraó po Tarskoj, težke sa dasmanina rane sadavali; 
•li riýDa doóím je Smiljanié kod Vacjka opoóivao, Tarci ga nenadno na- 
Hose i nemilo smakoase. Slava ma do yieka. Poéetkom g. 1655 Dolfina 
iimieni a vlasti provídorskoj Iv. Ant. Zen. Napriedovaha i sada návale s 
jedne i droge strane, i obicno našom pobiedom; ali to neprestane ôetovanje, 
koga, glad, i patnje veé biabo posobali veéí i boiji dio národa, a poijo- 
ťelstva i trgovini nije bilo vise oi snaka. Zenov nasliedník Ante Bernardo 



(1) U depeái 8 ožtjýka t. g. dodá ovako : "la vittoria fu veramente delle piú tan- 
pUnou, ehe mai H udisaerOt perché dopo la prima salva deW arme da fíioco diedero li 
^brlaedú mano alle table, et coU'arme Manche feeero atrage crudelisiima de nemici, m- 
ptítandoU per gran traUo di paese . . . con corraggio veramente meraviglioio,,. 

(^ Tu veli i to : '*re9ta da considerare appoHtamente, quanto tia grande la conve^ 
^*ien%a et ogni ragion cori di gratitudine come di publico servitto di retribuire a Morlae- 
*i non piH con parole, ma con verí e soUeciti effetti, i testimoni delia publica manifi- 
^^M, atti a stabiliiii e eempre maggiormente infervorarli nel progredimento di taňte loro 
valoroie benemeren%e„. 



— 202 — 

(#oťé. 1666^ Isnadje Dalmaeijo non gia piú, ehé un tempo er«, e9l\ 
ďkubitantif e molH aneo danarosi . , , ma é ridoiim « tal deelinatione, 
ehe quei poehi sepravvmnmati dtd eontaggio et daUa earrente guerrm 
non han modo di mantener se medesimi . . . non vi é traffieo piu ďU^ 
euna sorte, onde per le eitta tutte, la maggior parte diehahitaHie^ iiMi 
trova piú modo U euddito di campar la vitá, et di alimentar a ptmt 
ee medesimo da un giomo aW altro, tutti fatti mieerahili a eegno, ekš 
non ho ardire di esprimerlo (Dep. 16 srp. 16Sff) ; te je nagoTarao Re<* 
pablika, da se pobríne jednom prožití Heka toma stradanja, ehe non pmk 
eeeere maggiore (/85 erpJ). Ali í sada Mletôani nisn si paoo |;lave rasbi«> 
jalí, jer sa sve sna^e napinjalí, da spáse Kaadija. I srieéa jím «• ta»« 
ove godíoe ojesto blažija pokasivala sjaJBoni pobíedom Lovre Hlareella pii- 
Dai'danelíb, koja ponjesto oživí veé dosta klonali dah. Rojoa Paša bosanstt 
Máje o a Cetíoa sa 10,000 vojske, odakle se ^gnu. na Sibeník a kasoja 
na Klis^ no tako besaspiesoo, da se je norao napokoD povaéi o Lívac • 
simske tábore. 

Doóim 80 Hrvati u Daloiacíjí tako slavno za cielo knséanstvo, a sa 
Mletcane naylastito, svoju krv na potoke žrtvovalí^ nísu se doísto ni braéa 
njihova onkraj Kape i Dravé sladká sánka naaživala. Istina tada je niedji 
Beoeoi í Garígradom jos trajalo prímírje, ali ga se na granící kakono príji 
i sada níje nípošto pocnavalo. U borbah, kóje sa se a ovo doba i s OM 
strane ponavljale, osobito sa se odlikovali Petar Zrínjski i brat ma star^ 
Nikola ban lirvatski Qod g, 1649'), koi si i na pero stece u národa HepK 
zaslala. Petar g. 1649 razbi Paéa bosanskoga i abi ga na tarskom sem 
Ijista. Slíedeée god. Nikola načini mir s Tarcí u Legrada 5 a kad ga ofii 
malo kasnje povriedise, adarí ban na Tarke Kostajnicke, i pošteno jim sé' 
osvetí. I a Slavoniji za ovo sa se doba cesto naši dizalí na klete nasílnike^ 
í težke jim jade zadávali, navlastíto pod slavnim Ojorgjem Matiéem í Ní-» 
kolom Sariéem. Malo kasnje zaplamti seljačka vreva oko Siska í Novog* 
grada, koja na skoro adasi ban Nikola (F. Jura HL 104). Za te asbaat 
adare Turci na otočku okolícu, i ubijú onoga zapoviednika Andrijo Gušíéa 
i ne malo Otočana i Senjana. Na te glase prileti tamo Petar Zrínjski, f 
zatjerav Tui'ke, porobí Korenica, i sa silním se plienom kuci vráti. Skoet' 
sbílja Turci na osvete 5 no do mala páde Gjorgja Frankapana živo jíh ras« 
biti, i tim na mir prisiliti. 

Ferdinand na Požunskom saboru (16 lip, 1647) osobitom poveljoa 
potvrdi našim slalisem za sc i za svoje nasliedníke staro pravo, da ae 
bude u Hrvatskoj droge viere osím katolíčke (Jura HL 337); a posto se 



— ao3 — 

huÁt a semljo avaklo ijekolíko krivo víeraiks^ kojí so i dosta imaBja po<* 
dedovalí, na cahljev bíakapa Zagrebaôkog bili sa n* sabora od g, 1649 
•bnovyení starí sakoni, kóji su to otrogo sabranjivali. Na soproé a Ugar- 
Ékoj po Pannanovoj smrti bili sa protestanti opeC osilili, te sada podjejim 
Mpokon sa rokom svojimi prítusbami u saboríh nagoatí kralja, da jim do- 
■roli opet ona pravá, sto Jim odaseo bjese Ferdioaad II ojegov otae. To 
isini kralj s tóga oavlastito, da ma laáige bode nakloniti stalise, da prime 
ij^Sova starijega siná Ferdinanda IV sa nasliednika. Stalisí napokon pri- 
folise, no ovaj morao jim je oajprije ixraóíti saviernien, kojom potvrdí i 
otéeva í djedova. Ferdinand IV omrie ipak prije otea (9 9rp» 1664^, te se 
•Viý amah pobriní, da isti stalisí sada prime la svoga kralja dragoga oje- 
geva sioa Leopolda^ i da asakone pravo naslíedstva po prvorodstva. Stalísi 
prívoliée samo na ixbor Leopoldov (97 lip, Í65&'), 

fiojeé 80 Ferdinand, da osílí švédska krana, ocíni dne 30 ožqj. 1657 
laves 8 Ivanom Kaiimirom poijskim kraijem proti Kariu Gastava Šved- 
ikomoy pomoxenoma Ojorgjem II erdeijskim vojevodom, ali |^a isnenada 
Ím 2 traviýa nemilá smrt pokosí. Nasliedi |^ sin 

LBOPOLD I, jesavitsko gojence, prvo odre^jono sa sveéeníčki stalís. 
Itoprv 18 srp. 1658 dobi earska krana. Uslied oteeva savesa pomagao je 
llljskoraa kralja a rata proti svedskoma, koi se okonóa mirom a Olivi (S 
WU, ISW), U to doba težke so se osbane díiale a Erdeljskoj, gdje Je 
pe takmaoa, naime Ojorgje Rákooi, Fr. Rédaj, Akaeije Baréaj i Ivaa 
pieméoj, D isto vrieme nastojalo dokopati se vrbovne vlasti sve to vodím 
flitrbom domade slobode a samo koristja Tareínovom. Kemdnj napokon, 
iWaknav Bareaja i saníekav Tarčina povísení danak, potraží pomoé a 
Leopolda, nadjajnó ma xa nja sve prediele^ sto Je tada k Erdelja spadalo 
« gornjoj Ugarskoj. Leopold rado prísta na te ayjete, te navjesti Sultána, 
da ée smatrati kao narosenje obstojedof^a mira medja njím í sobom sváko 
peprijateljsko postapanje proti Erdelja. No Tarei^ ne paceé nimalo na te 
irožnje, bes odvlake provale a Brdelj, í ísljerav Kenienja, postave Mibaila 
Apafa 8a vojevodu (Jt66í), Toga radí Leopold na prvú viest naloží Mon- 
leknkolu, da amah pobití s vojskom Keméoja a pomoé. Montekukolu podje 
ikilja xa rokom, dobití u svoje ruke Kolos i Jos njekoje tvrdjave u Er- 
delja; ali malo kasnje (ZO 9%eé, 166Z) Keménj páde n slačajnoj borbi sa 
Toreí, te tako Apaf bode za vojevoda prímljen od oíele xemije. 

Leopoldovo umíesanje a erdeijske poslove uxese Turci kao íxjavljeoje 
nta, koí apravo xapoče stoprv kol. 1663. Tada Velikí vexir Ahmet óuprílí, pre- 
tav Dunaj kod Ostrigona, osvují Nove Zámke, Nitru í jos njekoja miesta 



- 804 - 

na toj straoi. U isto sa doba Turoí (jeralí Leopoldove posade ís Kolosa í 
is ostalíh tvrdjava a Brdelja. Samo so a Hrvatskoj proti iijím aspiesso 
yojevala braéa Zríojska, Nikola ban i Petar. Ta dvojíea, da spáse svoja 
jmaoja a Medjomarja, kamo sa cesto, veé od kako je Leopold na priestei 
sasíeo, oavaljivalí Toroi is Kaniže, akoprem aviek slavno sasbijeni, bjaha 
sasidala Novigrad 02 Maru kao sredíste svoje obrane i obratne napadanj* 
a tarske prediele. Dok je dakle Velikí Venir a gorojoj U^rskoj otíaat 
gradove, braca so se Zriajska is Novígrada neprestane bacala na sasiedoA 
Tarke, golem j im plien otimala i mno^o jih na komade iskresala i sasiii* 
njila. S tóga Kanižkí paša dobi sapovied, da adari na Novigrad i da fa 
srasi. Paša dakako pokosa jakom silom, ali ga ban Nikola posteno potiiM 
í snsbi, kd sto í Vesira, kojí je paši na pomoé dolasío. U isto je dob* ' 
brat banov Petar, kapetan Senjski, rasbijao Alípasa Cengica kod Gaéke | ' 
Siroka palío. 

Slíedeée g. 1664 sapoée Vesír rat s obsíedanjem Novoggrada. Naniy 
akoprem sa se jamaono proti svoj njegovoj silí sa dugo janaôki opimli 4' 
bránili^ moradoée ípak napokon pastiti grád a tarske sake. No malo kaé»! 
nje opet si ga preotese i s njím Bresnicn i Baboéa;.te Nikola pohiti sa-! 
tim u pomoó Tomí Sariéa Slayoncu, koí je tada obsíedao Vírovítíeo, i pr»* < 
doblv ja, popali Osíečkí most i osvojí Pečah. Sad Toroí, da se NikoK •* 
svete, adare na Zríi^; nego í oodje jíh banov brat Petar hametom potii««^ 
U sto je Nikola letio k Zrioja a pomoé^ staví Niemce da brané Novigra^j 
a ote hrdje í kakaviee do mala predado ga dasmanínn, koi ga on čas sraa&j 
U to se sgrna Tarcí pod Velíkim Vesírom oko Sv. Gotarda. Montekakol^l 
ojacen nemačkom i franceskom vojskom^ sadje jím na sasriet, í 11 ^laviH|í 
bítki svestrano jih porazí (ďí srp.-ikol. 1664). U isto je doba Soacheft! 
kod Levenca rasbio ostrígonskoga Paso. Te sjajne pobiede ne iiste^oaflt;| 
ipak Leopolda, da ne pristane na sramotni mir^ ponadjen ma od TureiiMii} 
W kol. u Vašvara, po kom Velikí Varadín sa óetirí žapaníje a EattsjS 
osta Tarčino, a Apaf bude prisnat erdeijskim vojevodom. Taj mír, atan**! 
čen na 20 godína savíetom Lobkovíoa í Montekakola, probadí obce nesadn-^i 
voljstvo navlastito a Ugarskoj i a Hrvatskoj^ jer je oziedjivao zavíerniea, m 
kojoj se Leopold obvezao bjeée, da neée mira s Turci sklapatí bes sadle* 
lovanja ugar.-hrv. stalísa, a najvise povríedi baňa Nikola, koga sa taál' 
slávili za najvíeétijega i najplemenitijega branitelja ag.-hrv. krone. Ban ji 
mrsio na Montekukala í radi propasti Novoggrada, jer ga je ovaj spasili 
mogao samo da je htjeo. Njeki pisu, da je Montekukoli početkom slied^^ 
god. íz osvete i jala dao smaknuti Nikolu na lova od podmícenog sla|^e; a 



- ao6 — 

Bjekí ktžv, da ^a je oadje vepar rastr^ao. Nikola naalíedi n banskoj časti 
hni Petar. 

Usprkoa Vasyarskoma míru Tarci, LeopoldoTom naklonosti osmíe- 
leoí, aÍ6U prestali kad kad provaljivatí príeko uf^rske i hrvatske graDÍee, 
ito Je to Tecma aBemirívalo národ proti kraljn. S dmge strane kraljeví 
ia?ietiiíci, navlastíto Lobkovio i Aoersperg, te sn nemíre pripisívali yiš- 
)eno plemstvu, te ne samo da sa ga sve to veéma stiskivali n njegoTÍh 
ri^bodah osobito ▼ieroaakonsklh, no i sve tvrdjave pritískali nemačkom 
jfoäadom, koja si sváko nasílje dopuséala. Car, xabladjen n rackosih, pos- 
^ je^ da oni rade po voljí, kô ste nam odprto sviedoči Qj. Cíornaro 
plánik mletaôki a Beco, pišac 5 raj. 16tf6: diteriiio in baili, nelieeaeeie 
« nella mtuiea, non pud conoseere ragiani di Oovemo e digerire affári 
a grave peso, Da se jednom riese nemačkoga nasilja, skúpe se poglaviti 
tJgrí D Požuno, i složoo stana zahtjevati od kraija, da se digne rat na 
Torčina, težko jos tada ratom sabavljena s Mletčani a Kandiji (1). Videé 
yitko, da Lepold niti ne paai na to, tajno se dohovore a Trentôína í a 
IbiDskoj Bistriei, imenito palatín Veseleoy, knes Nadasdy i mladi prins 
iakoccv, da mu odtrgna U^arska, i s tom namierom pocovu a svoje kolo 
i Apafa, erdeijskoga yojevoda. Apaf, da si boije osiegora konačni uspieh^ 
OB čas obráti se na Velikog Vesira a Kandyl za pomoé, koi ma je na 
lim ne askrati. U tom amríe Veseleny (oiuj. Í6€T)^ a Panajotti, veziroy 
fttDsdanik, Javí a Beó sve, sto se a Ugarskoj snovalo, da tím odstráni 
lieopolda od mletačkoga saveza, na sto sa ga tada Mletčani po svom po- 
tUnika o Bečn velikími ponadami o novca tražili nakloníti. 



(1) Poslanik mletački javi i6 sieé. 4667 is Beča svojoj vladi: Signor Ungaro 

itUUo espretaamerUe a vedermi, et in Htíta ugreU%%a m' ha affermato, eatersi uniti tutti 

• U frimi Ungheri in Possonia, et obbligati a procurar, ehe non msHsta la pace ddl' Impe^ 

fttore eol Tureo, di non haver qtuUsiasi rispeíto, Proppo dura e grave la conditione pre- 

ýtnte. U signori deWUngheria Superiore haver trattaticoW Abbaffi Princípe di Transilvania, 

ftierH aneo uUimamente radunati coUi TransUvani ttesti in Varadino. Alľ Imperatore 

i nurH parUuo altamente quando vennero uniti per occatione deUe nú%%e. Non haver mat 

; Kputo le conditioni delia pace. Rieonoicer daUi effetti esser venduti, perché ogni giomo 

ugueno pregiuditij. Lo steseo Ceeare non mantenerli H privileggi ; stimarsi la natione 

i angftera come ribelle, non esser tenuti in consideratione. Andd dal PakUino, Nadasti, et 

luui fii (Utri. Considerd U vantaggi, ehe la Republica riporterebbe da queste mosse ; assir- 

I t/wnnáMni, ehe ifi Ungheri sarebbero dipendenti daUa Republica. Quaranta mille cavalli 

tarebbero pronli a primavera ; e datto prindpio aUa mossa, non esser per mancarvi as- 

sislenta e fomento. La Franxa tener buona dispositione. Ľ elettor di Magonfta e Principi 

\ dtff Imperio conoscer, ehe la perdita loro sarebbe comune. Con Polacchi haver trattati e 

tperattM, ma con alcuna portione di denaro aneora promettersi egli a nome comune, ehe 

farebbe mossa tale, ehe si provocarebbe la guerra, et il Primo Visir chiamato alľ applica- 

tioru delle cose proprie. 



— 206 - 

Ban Petar Zrínjski s prvá níje sbílja mnogo držao do one arote, 
jer mu je víse od nemackoga srdce sledilo tarsko nasilje. Tarel so ma 
na franíei ^radili tvrdjaira. Badava zaprosiv pomoc od kralja i od Mleť 
Čaňa, sam se odváži napokon provalití do Kaníže, te ma páde raxbití doi- 
mane, i smaknatí paéína šína (list 1&66')* Us to se revno skrbío, da a 
UgarskoJ obostaví vierosakonske raspre, nadajué se, da ce po tom i kraij 
pristatí^ da se složno i ozbiijno adarí na Tarcina^ te s tom namierom i 
kraljevom dozvolom početkom $. 1668 pohlti o gorojo Ugarskn na do- 
l^ovore s ondíesnjim plemstvom (1). Ugarski nemirí sbudise napokon i 
Leopolda. Pros. 1668 pocva a Beó najodliónije Ugre, da se s njimi posa- 
víetqje, kako bi se mogla zemija utaložíti; ali sve to adari n bah, pošta 
se on astmcavao pristatí na njihov zahtjev, da se najpríe víeroaakonske 
stvari a prijasnje stanje povrate (Def. Z9 pro9, 1668'). Malo kasnje bíí 



(i) Liepo nam označuje stanje te ugarske razmirice depeša, koju je poslanik mle- , 
tački svojoj vladi upravio zabi^ežkom iz Beia i2 velj. 1668: ''É ritornato ďUngfaería Sup. 
il Sig. Co. Pietro di Sdrino, ehe fu ivi con permissione delia Maestá delí' Imperatore per ' 
componere alcune differenze di Religione tra quelli Protestanti et la Principessa RagozB^-l 
ehe professa la Gattolica, et non bavendo potuto deffenire totalmente quelľaffkrí, si é ap-- 
plicato a riconoscere li pensieri de gľ Ungheri, et le dispositioni de loro vicini ; ba volato 
al suo ritorno in Vienna subito vederme, e comunicarme con la maggior segretezxa lo state 
di quelľ interessi, facendomi premesse delia divotione sua verso la Serenitá Vostra, et dať] 
desiderio ďbaver qualche cosa di grande per la Cristianitá; tutto dirmi, percbé lo sigráiifi-^ 
cassi alla Ser. V. non ad allri; mentre sapendosi dalľ Imperatore ľintentione sua,. dubite*j 
rebbbe di esser frastornato dal bene, obe vuol procurare. Mi disse, ehe gľUngari cosi delia 
Superiore come delľ Inferiore si ritrovano nelle maggiori disperationi, per esser stati total- 
mente abbandonati da Gesare con ľ ultima pace fatta senza lor saputa ; esser ridotti in schia- 
vitik, oppressi da Turchi e maggiormente da Tedeschi, ehe ľ insidiano il viver loro ; haver i 
alcuni Ongari perció ricorso al primo Visir, persuaso a portarsi in Ungaria^toglieredeltutt*'^ 
alľ Imperatore il dominio di poche piazze per poter vivere in quiete ; haverli íl primo Visiŕ i 
stesso risposto, ehe non sarebbe mancate congionture di sollevarli e obe intanto gradiva la 
loro buona dispositione verso ľ imperio Ottomano ; símili ricorsi degľ Ungherí esser stali * 
communicati a questa Corte da Turchi per far conoscere la buona amicizia ehe mantdiij^oa»^ 
e per ridur forse a confidare delia loro fede e mantenimento di pace. Mi ha asserito lo ; 
stesso Sig. Conte haver ripreso ľardire di alcuni Ongari, persuadendoli, non dover 8eor-> 
darsi ď essere Gristiani, et non procurare la dominatione de Turchi stati lor sempre nemiei ; 
fossero costanti anzi in portarli danni maggiori a diífender la religione e la fede ; haveral 
egli eshibito di voler esserli buon amico e far il potere per sostenerli ; haver anco ridotta j 
molti a seguirlo, e fatte prattiche ancora con li eonfinanti delia Polenia e Valachia ; pro-^j 
mettersi una grande unione di gente sino sopra venti mille huomeni, ed in tempo ehe il i 
Turco si ritrova occupato in Gandia sperar poter far qualche gran bene alla Gristianitá. la ' 
caso disse delia sortita sua in campagna con considerabili forze, et ehe vedesse prineipie i 
di qualche operatione, desiderar sapere, quali assistenze potesse sperare dalla Ser. Repablica„. 
Ovo nam sviedoči, da se je ban do tada sasvim vieme prama kruni ponaáao. 



- ao7 - 

Dovoni sastanko a Beča isto se o tom radilo, do i sada badava. Napokon 
Leopold travDJa í. g. odpraví a Preéov kaesa Rotala í baoa Petra Zrinj- 
skof^ kao svoje poviereníke, da se s poslaníeí Apafa í protestantskih U- 
gara sporasome o konaóooj nagodbi. Tom prilíkom podje Zrínjskoma sa 
rokom sravnati yíerosakoDske rasmiríce obstojeée medja Rakoosy-em i 
medja Protestanti gornje Ugarske í Apafora, akoprem se tomn jako opi- 
raia Rakoccy-eva mati sanesena katolícka, í prignatí stránke na pogodbo, 
kojo asprkos papínskomo poklísara i Ostrogonskoma nadbískapa, kojí sa 
ja hndili, Leopold odobri (F. De f. 9 svib, i 10 hol ISSff) 

Medjatíro umrie Aaersperg xapovíednik o Varaždína. Leopold na- 
mieravase miesto njega postaviti Markvisa od Badena, dočim su Hrvati 
tvrdili, ehe per ontiehi prwiiegi äebba eonferirei (naime ta čast) ad uno 
delia loro natione, Ban Petar tada se nalacio a Prešova kao earski po- 
vierenik, ali je a Bečn po svom poslanika i samoj žení nastojao, da mo 
se to xapovíedničtvo ili barem ono tada praano a Kosicah podieli. Sve ba- 
dava. Varaždinskim sapoviednikom bude knea od Herbesteina (1). Do mala 
vráti se Zrinjskí u Beô s te nepravde silno na Níemce rasljutjen ; te stoprv 
sada stade motriti, kako da jim se posteno osvetí (2). U tom posva Leo- 
pold u Beč poglavite Ugre, da podpiéo Prešovskú pogodbu; ali jih malo 
dodje, te i ovi bíahn nesložni. Tom prigodom Gjorgje Sselepčsényi, nadbis- 
kap Ostrogonski i krvní neprijatelj Nadasdjev i Zrinjev kd sto i národa 
svoga, osvadi ova dva pred kraljem, da su veé osnovala urotu s namíerom, 
Bje|^ smaknati, Leopolda na lovo usužnjítí, te Ugarska pobaniti (3}. KraU 



(1) Ovako o njem poslanik mletaóki (8 lip. 4669) : U fiivori del Prineipe d'Auspergh 
piú čh*U 9U0 *ertfi»io U íuinno guadagnato un eonspicuo eonHderevoHaaimo posto; cH' 
étrá altamente U Co, di Sdrino al rtiomo ; li suoi adhererUi aUano la voce am U tnag- 
giori indoUn%e i td. 

(2) Istí (SS lip. 1669): Si trova il Co, Pietro di Sdrino piú atsai aUerato,»e ben disti- 
íMäa U 8U0 dispetto. Li Ministri se n' accorgono, ed non vorrebbero, ehe partisse con sto^ 
maco acerbo. Dubitano, ehe nelli confini promova novitá, ed accendi del fUoco, Egli é capace 
ďogni furiota riaoltUione, ancorché non tia dotato di (twlľinsigne talento, ch'adamava 
il ConU sna fŕateUo. 

(3) Isti (S7 lip. 4669): Ľ Arcivetcovo di Strigonia ha preteso di teoprir a Sua 
Maestá una grande congiura; interesa il Nadatíi principale soggetto, il ConU di Sdrino, 
et altri per ľadheren%e et cariehe rigtutrdevoli tutti. II concerto fosse, sorprendere Sua 
Maestá stando fuori alle caeie con poca tieure%%a et assitíen%a di guardie, eondueendolo 
in cerlo castello lontano prigione; aW Areivescovo levar la vila, et neUo stesso tempo con-' 
citár un grande tumuUo nelť Ungheria Superior particolarmente et da aUra moUitudine 
barbara. Di quesť importante acusa si chiamano altamente offesi, detestando U caluniator 
et la calunia ; accrescono pero le differen%e et gli odij con pregiuditio di tutti gli affari. 



— ao8 — 

mu 8 prvá De povíerovft, ali po njegovu savieto odbaeí xah^ev Ugan, 
da imenoje palatina í da sábor sasove. Taj ôín tesko povriedi Upre; t« 
86 laaoo Qvídítí moglo, kad ce Djihova aržba, kad ae kaéi povrate (1). 
Tada i Zrinjski ostaví Beó. Nadbískop príje odlaska opet oaglasí kraQi 
avoje osvade, do i sada bes oepíeha (li). Vídeé dakle Ugrí, da jim oe^ 
maoki savíetnici pred kraljem traja 8ve molbe, neka se stará sakoníta t* 
stavnost povratí o aemlji, pace da so jim Niemci veé pograbíli mal da bo 
svo domaée óasti í najlepaa imaoja, a da jih 8 drage strane Tarci pros(# 
dera i koljo^ najprije poómu svoja nesadovoljnost odkrívati a samom kra* 
Qevom dvora o Beéa, kô sto Forgač: ehe U suäito non é obliffato M 
fedey quando U Preneife non efsercita la earitä et tniserieordia patemš 
{^Dep, 31 kal. 1669'), Rasdražívase neprestano to jadno stanje nadbiskv^l 
Ostrogonski svojimi odajamí, mUtura di publiei et privaH interetsi; lty{ 
lUo egli sempre ď inealtnar V uno con ľ altro, per ritaere wtto U 
del melo U suo stesso servitio (/. e, T ruj. 1669)^ a to je dakako val 
Demačke savietnike, da sve to ostrije s Ugri postopajo. Cega radi ovi 
tim nagoaní^ da se opet obrate Torčino i&a pomoc; a Velikí Vesír ni 
jih i sada primi, te jim ja obreoe aa sliedeéa godiaa (/. e. 98 ruj, Í66SI)»\ 
Ta viest s prvá strese dvor, te se jedva sada nad propasfju aapooelo otvfr^j 
rati oči. Tom prigodom Fraojo Frankapan dobi zapoviedničtvo Senjske 
nadaornictvo o Granicí. 

Studenoga 1669 Nadasdy, hlepeé sa palatioskom éastju, pobití 
Beó, da se od Dadbiskupovih pritažba oprayda. Ondje ga osvadjaha, da 
dogovara s gorojo-agarskimi velikaši, kóji sa se tada veé očito Toréti 
držali; BO ípak ga paste, da se na svoja imanja povrati. U tom pros. 
nistar Aaersperg bode slažbe lisen sbog somaje, da sporasamno radi 
bontovnici. Svema biase dasa ministar Lobkovio. Si sospeita, velí o nj 
poslanik roletačkí Q18 siec. 1670% ch' U Princípe habbi leutciato eorrt 
al precipitio questo negotio, perché ľ Imperaíore comprenda et toí 
con mano la necessitä di diehiarar uno, ch' in veee di S. M., quat 



(1) Isti (3 hol. i669) : certo é, ehe gii animi delia natione 8<mo esacerbati attamt 
é pericolo, ehe diino luoco, se havessero tidherenxe et appoggi, a partiti strepitosi et est 

(2) Isti (iO kol Í66&J : Ľ Imperatore da una parte rifiette sulla gravitá dd 
tcorso, se é vero; daWaltra non vorrebbe promovere rumori, dar segno di difidenae, 
suggerir esca negli animi disposti agV incendi. Anco U principáli mtnistri ndle 
non vanno concordi. Locovit* con la maggior parte indina al rigor, Auersperg piÁ 
et effícace nelle persuasioni dissente dali' accreditare con immaginabile apparen%a gli 
fetti delľ Arcivescovo, ehe rafigura infetti di malignirá e di passione. Credibile, ehe 
irresolution svanisca il pensiere ďinquerire con la partenM deWAreiveseovo gid 



- 209 — 

soprmvenjfone aeúidšmH, invijfili, irm^m^H ei asšUia íU timone. 
ae|iríjateU nsar.-hrv. astava, da s<^ saavím satre, sve J9 sile na ta apirao, 
da potare i smaže najmoóníje velikaée; a posto je kralj oklevao toga se 
primiti, najopakyíD lakavstvom ^erase jth, da ee Bami a mreža baee i 
krvníka iidadu. Svojskí ga a tom podpomagaóe í sada isdajioa Sseleposd* 
nji, koi i£ osvete neprestajaáe kod dvora erniti Nadasdy-*a i Zríajskoga. 
I ta mrkla radnja urodí ožn^iením plodom. Oomjo-ugarski Protestanti vi» 
deé, da sa ojihove prosnje, po poslaoíoih kraija podoesene, prekomo od- 
baéene, i da drugo íaím osvete od kraljevih savietaika oôekivati aemo^a, 
odlaée napokon na sastanka a Presnovaji, da se kopí vojska i s Turoi 
stisne savei; te i to navieste Leopoldo po poslanioíh, sahljeviýaé^ ako de 
mira, odaleôeqje tadje vojsko ía xemije i sloboda víeroispoviedai^ja. Nad- 
bisknp i Niemoi savietovsha, da se ti sah^evi odbíja i bontovnioi maôem i 
o^njem a red priveda^ oo Leopold bojeé se, da se Taroi, slavodobítni ■ 
Kandiji i veé jako na graníci pomnošeni, ne ssľi><i Ba nje^ve semlje, od- 
hovorí sada^ da ée jíh rado i podpano nslísati, ako se ornica okaae, a da 
de jih on braniti proti dašmaniou (Hef. veU- 1S70')* 

U tom ban Petar Zrinjskí, dobro od svoga seta Rakoesy-a obavie- 
•ten o gornjo-ogarskih poblovíh, videé jasno^ da ma se Torcí na blisa 
groze, da mo se nije od kralJa nadati nikoje pomoéi, da sa sve ôasti a 
kraijeviní, na kóje je on najveée pravo irnao, Niemcí pritísnulí, i da ovi 
traže i to, foner mano sopra gV e/fetH del defunto Co, Nicoló šuo fra- 
tMo, a valjda i na njegova, veljaée 1670 odpraví i on svoje poslanike k 
Saltano, nadjajaé ma harač, ako ^a primi a svoja sastita (1). Saltan rado 
jih primi, i amah priata na njihove ponnde (Dep, 29 okuj, 1670'), Te 
▼ieatí i jos drage, kóje sa is Oradca dolasile, težko pomvtíše cárske sa-> 
vietnike. U tom prispíe o Beo bískap Zagrebački, i sve potvrdí, a is Gradea 



(1) V. Dep. Vrh. Prôv. u Dalmaoiji A. Barbara 12 osuj. i670. Poalanik mleta6ki u 
Beča javi Republiki (IIS i 83 oioj. 1670), da je poslanik Leopoldov \% Soluna isvietUo eara, 
kako sa onamo doili poílanici Zrinjevi, í na ime svoga gospodara ponudili Saltanu f odilcgi 
danak, a da "in ricorapenaa di beoefiiio si grande sperava (naime Zriojski) corrispoata la aaa 
devotíone con generositk uguale al meríto del suo servitio; ehe desiderava easer investíto 
4M>n la 8ua linea delia Provincie medesime con titolo di Sovranitk et di libero Priacipato; 
Vieeré, pero di ooírtínuo aotto la protetione deiľarmi poderoae del Gnn Sultano, con la 
dipendmisa dai suoi conunandi, et con la pontoalitk delia rioognitione commandata et im- 
potta.^ — Do početka ove g. 1670 Zrinjaki, ako i nakloiýen buntoTnikoni, nije se bio pastíe 
u ojihovo kolo; kft Ho aam sviedoée us ono, Íto smoozgor naveli, i dvie depe ie mletaikoga 
poalanika u Beiu (6 srp. i 19 list 1660), ix kojih ixilati, daje au4iao joi koncern proiasteg. 

Republiki dosta bojne správe na prodigu. 

14 



— 210 — 

knes. Nik. Brdody, poelaii od gradaéko|f vieéa, da obodri kraija, bes od- 
vlake udoBÍti ta arota. Níemoi oba oprave aatrag 8 nalo|fon, da traie svla 
náporom národ sadržati a ▼ieri, obeéav Níkolí, da ée ma podieliti sve 
Zriiýeve éaati. Zrínjskí se medjatim dogovarao s pasom Bosanskím í Ka- 
BÍžkim la pomoé, a atarao se, akoprem badava, da si nakloní brvatska 
plemstTO. Napokon se staví a dogovore sa njekojímí Slovenei, te bode ondje 
nsapden list knexa Brasíma Tatembaka, zemaljsko; kapetana n Stajarskoj, 
na ZríiOakog, kojim onaj obeéava^e Zrínjskomo oindjenn pomoé (^Dep> 99 
bíuJ, ÍGTOy To^a radi bje amah Tatembak sgrabljen i a tamnioa catvorea, 
te na make baóen, neka bi svoje sarotníke oôitavao. Lobkovio dokopa se 
lista kneginje ndove pok. Nikole brata banova^ a kom je sestrí o Beéi 
kazívala, da ja je djever ban Petar is Cakovea odtjerao^ badaé se spojíe 
8 Turci, i da se sklonila a Varaždin. Dodje ma roka í list sioa Zrínjeva, 
n kom je jako žalío otcovo postupanje. Sad Níemoí odrode, da se nmah 
silom proti baňa postapa, s aamíerom, svladati s<^ príje nego mu Tarci na 
pomoé dodju. Na glava Zrinjako^a stave naglavnico od 10,000 talíra, a od 
5000 na ona Franja Frankapana, nje^pova sadra^ a arotí i sarjaka (1); 
a sva njihova imaoja i njihovih drogová badá državi prisadjena (D9f, Práv, 
u Palmij 90 tráv. IBTOf), Us to skape vojsko a Btajarskoj do 6000 pod 
Spankavom, a a isto se doba spravljao na orožje i knez Iv. Jos. od Her- 
bersteína, aapoviednik graniee, te izdao oglas 20 osaj. na sve Zríajeve 
pristase^ naganjajaé jih, da se Zrinjskoga ostave a k njeron pridraže. I 
sbilja to ačíoise Fraiýo Beríslavié, Gašpar Kolníé, Lad. Krakooi, Ojorge 
Gottbal, Štiep. GereCey, Gjorgje Malínié, Bald. Pogledié i Iv. Kameiýai, 
kóje 10 síeé. 1671 kralj pomilova, povraéajaé jim joste ozapéena dobra 
(Jura L SS9) } a ojeki so se pako, kô sto Baéani, kralja nadili, da ée 



(i) Poslanik mletadki u Beču M. Zoni o Zrinjakom je i to pisao 29 oiutjka: "li 
motivi, ohe possono averlo spinto nella voragine di colpa tanto detestabile sono li diagosb* 
eontratti giá in queata corte. A V V. EB. ne'miei dispacoi non sono state aearse le notixie 
sopra ľamareaze del suo oaore per la repalsa de Posti, per le gratie non ottenute, et per 
li strapazzi, ehe li pareva riportare invece di stima alla sua qualitl et premij al suo meriio 
insigne,,. Na tóga pako ^erala njegova žena roda Frankapanova,kojaje8iýimkretalay kftitoja 
b^ela. Polaf e, kóje su pako Fraiýu Frankapana svalile u tii urotu, bíle su po istom poslaaika 
sliedeée : "U Govemo di Segna, ehe li venne ooneesso dalľ Imperátora oon la spedllione deHí 
Patente et delle circostance necessarie, in Grats hebbe opposttione. Quel Govemo negó mel* 
terlo nel possesso, se príma non rinuntiava le ragioni, ehe sopra la eittk stessa laCasa pie- 
tende. Egii non havendovi acconsentito, rimane defraudato delle gratie conseguite con tnti 
fatiea ľ anno deoesso. Ha stimato, ehe la novitk dal consiglio di Grats promossa, fosse a 
suggestione di questi ministri. Gonoepitone duiique il sentimento, dimenticatosi del proprís 
debito, si é gittato alla stráda di perditione,, (5 tráv. 4570). 



- 211 - 

na 2rÍBJ8ko|^ a^ariti (/. e. ÍZ irav. ÍSTÚ). S dra^pe strane videé Zríigski, 
áa ma Taroi tako na brso pomoéi nemogu, a da bi teiko odolieti mof^ao 
kra^evoj šili s ono vojske, sto bjeae oko aebe príkupio^ odpraví Fra Por- 
átala Angastinianca u Beó s listoví sa kralja i Lobkovioa (1), moleó milost. 
Lobkovic ma jo obeóa, samo ako se sam pasii a rake kraijeve í síoa 
amah a Bee posalje (Z), Ali se je a isto doba dvor Beoki obraéao na 
Saltana, obaviesóojaé |;a, da je veé Zrinjski xaprosío milost^ lažaé tako 
i Djema i svomu kralju; te sato da treba kazniti takovo nevierstvo, a da 
se mir drží (Def, ô tráv. Í670'), Saltan, koi i onako prama Zri^jskoBMi 
nífpiia iskren nebíase, n^e jošte ni naredio, sto je trebalo, da ^a pomôže, 
k6 sto ma se bjese obvesao; a Velikí Vesir jos se nalazio tada a Kandfji, 
da jo aredi. U tom se drzao sastanak a Banskej Bistrioi med ja poviereníoí 
eesarskími i protestantskí mi Gomje Ugarske, no sahman, jer nísa ovlasdent 
bili umah aživotvorití, sto bi se pogodilo. 

S drage strane Frankapanu na prví mah bjase poslo sa rukom na- 
kloBÍti Zagreb na svoju stranu. Samo se kaptol neodlučno držao; ali do 
malo pohlti tamo Herberstein is Karlovea, i caose ga. Frankapan staví se 
sada sa 300 konjanika, da diie národ po semlji, no i ta posrnu, jer ga 
rasbise karlovaéki konjaniei, te jedva spasí s^avu u čakovao (Déf. 12 



(i) Forstal je na ime Zrinjskoga izpoviedao : ch* egli incomincid U irattato con Tur- 
chi, quando la vitá déff ImpenUore, ridotta affii tUtinU eOremi, H conobbe in obbligo di 
pensar aUa ticutexata de'suoi Stati et delia sita casa; confetta ďettere tpinto al preď- 
pi%io dalľinfelice sua conditione, aggravato da pesantissimi dehiti per servUio di Casa 
ď AustriQp sen%a ricompense ne soventioni, avere incontraío disgusti, ricevuto riptUae, et 
essersi laicicUo partire pieno d*amare»%e, qtiasi senxa compatimento non čhe consola- 
tione ... ehe ad ogni modo non avea amdeaceso ad obbligationi strette, ne impegni asso- 
luti; voUr prima venir a nuove prove deWaffetto deU* Imperatore verso U suoi intereasi et 
persona; ehe s*offeriva di continuare interamente devoto nelV obbediensa et neUa fede, 
romper ogni fllo di maneggio.. . da če poslat siná u Beč; da ga je žena u nevieru bacila 
i td. A Lobkovic : diede tocchi di facilitá et eonfíden%a al perdono (Dep. 5 tráv. i670). Tako 
je Niemac znao vabitil 

{9j Dep. 12 tráv. 1670 : *'NeW indagatione mia topra U commitsioni di Locovist al 
Padre PorHol rUrovo, tíie tutte «t riducono a soavitá et cUmen%a; egli lo ha impresso 
delle maggiori speran%e, ch' U Conte riceverá perdono et altre aodisfationi vantaggiose, ma 
éoversi liberamente rxmtí,tere aUa benignitä delľ Imperatore, te ben offeso, ha ľanimo au- 
gusta, propenso ad eaaercitare in vece del caatigo generosissime gratie ; ehe lo awertiva di 
non perder tempo, et portare la rispoata immediata per non obbligare con la dilatione agli 
impegni et agV ettremi . . . mandi U flglio a Vienna, et etia con cuore allegro et mente 
serena. Doppo queste parole U consegnó la rispoela alla lettera, ehe ricevé dal Padre atesto. 
Intenäo, €he H eoneetti sono corrispondenti al decoro, insieme t*aggiu8tino agľinviti et 
aUeUamertíi di riiolvere con maniera costante et obedien%a et ratsegnatione pontuale.,, 



— tis — 

irtn.'). 2riti]«ki pftko, mimo se msvíib drieé, po liatovih se príkaBfto 4v9n 
0prftvftn Taréiiia se ríesítí, & kraljn m poklonítí. No savietníoi Beékí, doeím u 
mo s jedne strane dávali liepih ríeôí, da ga n obornianju obnatave, s drage 
an na vrat na aos naredjivalí, da vojska ndari ôim prije na njega. Da jíh 
•Uaní, Zrinjski posla jím s Foratalom šína kao taoea (19 trmf>, dodje u 
Beé), moleé sa se sastitniov, as kojn bi odmah i on doéao (1). Cn|n^ 
Lebkovíe^ da se Je Spankav veé . krenao pat Čakovea sa 14000 vojske, 
nanteka Forstaln sastitoícn. U to Spankav 14 tráv. dospie n Čakovae. Žeot 
2rinjeva bes odvlake posla ma kijoée srada, dodajaé, da joj mna isisao 
jor 13 tráv. s Frankapanom. Po tom Spankav alice a grád i sta^i Nienee, 
da ga Ottvija i brané, nn ti s* sasvim poplieae i ogole. Zrinjski, obodrei 
obeéanji Lobkovícievimi, isa&av 12 is grada, apati se s Frankapanom i sa 
•dveé nalo dražbe pat Beča; no nenalaseé sí^moga prolasa kros ota- 
jarska, odkod je slazio Spankav s vojskom, krenn prieko napadne Uf^rske. 
Da je naraieravao poéi n gornjn Ugarska, to ma je slobodne bilo adaríti 
kros tarske prediele. Na patu prenoée a tvrdjavici njekog magjarskog vi* 
tesa f menom Ckeri, kojí Jíh na tvrdo viera isda, posto jíh lasosnji i sve 
n Dei doglasi. Po naloga Lobkovíeíeva badá pako pod straíom n Bee do* 
vedení. Sada sva £rinjeva i Prankapanova imanja padnn n nemaoke sake. 
6a1, podkapetan Senjski, prisvojí si Novo, a Herberstein pritisnú Bríbir, 
Qrižaaei Drevenik, Hreljin, oieli Vínodol, Kraljevica^ Orobnik J Bakar, sve 
porobiv i rasoronav. Frankopanova žena i Orfej Frankapan tada usmakanse 
is Novoga na Bakar a Farlansko, odakle je Orfej srpnja inbjegnntí morM, 
jer ga je Lobkovio i tamo prieko Mletôana alovití tražio. Žena Zrii^eva 
osta a čakovoo, gáje težko oboli, te stoprv srpnja bje pod stražom od- 
vodená a Bmk, a kder ma baéena n manastir 8v. Dominika a Graden. 

U Beéo srôeno se saazimao pred Leopoldom sa Zrinjsko^ i Fras- 
kapana poklisar papinski, a i sam stožemik Barberini na ime papíno po o- 
sobitom posUnika opraví listové na Cára i Carioo, moleé jíh^ da j im oproste. 



(1) Forstal u ime Zrinjskoga iijavi Lobkovicu, da eto mu siná a da la se prosi mi- 
lost: ehe non iníendeva di venir a íratUUi ne a conditioni; piú confidare neUa demffMf, 
ehe ipaventarH deUa f ona; per quetto né U ármi deW Imperatore ineonírarebbero rwt- 
itenaa, né e§U mendicarebbe appoggi o favori per ester protetto tí sostenuto; ehe nitr 
mente per sua ^ieU et 8ieure%%a ruhiedeva im ealvo condoUo da venir alia Corte,,. Vn 
clozvoli mu 86 jEaititnica, ali bude uvieren, ehe U Conte, rimettendoH aUa Cesarea benignitit 
i per inconírare eieureiuta tí toUevo,,. — Malo kaiqje poslaaik mletaoki dodi^o i to : Ai 
oUima parte sono aetieurafo, ehe lo Zrino hebbe parola dal Padre Fortíol di venire tíkf* 
ramenu a Vienna, rimeUendosi aU' Imperatore eon tieureítM dtí perdono (Dep. 19 tm* 
1670). 



Sve ki4a¥A| te i písmo Xriigayo, a kom je sUIJa ofovíe^o^ da )• s^pnesio, 

•K d» se je d» prvá opomena svega okaaío, predao tvrdjjave bes odpore^ 

i dragovoIJBO ai aveta obeóanja a Beó dosao ; da ae krivoem ipak ne amatra, 

poste ako se a Taret dogovarao, bilo je to radi onistenih sloboda, a da po 

ilataoj peôatnicí Andrije II. pripadalo ma je pravo oružaaa odpora. Sad |;a 

aagna LobkoTie, da pise svoma seta Rakoesy-«, aeka ae kaní Tokaja í 

i Zaekmara, kóje je obaiedao, í kralja podloží. Rakoesy priata rado na 

laatove rieôi. Uaprkos tomn Niemot isto pod Sphorom provale a gomjo 

Ugarska. Ugrí asmakna a gore, a mati Rakoosyeva na oproat aina i aaea- 

vaDJe svoga imanja sve svoje tvrdjave isrnei Niemeem iaím Mohaóa. Bje 

malo kaénje i obée pomilovaige proglaseao, no snao ga je do mala Rotal 

eesArski víeéaik pakom sienom pretvorili. U Morano iaBa4je on mnogo listová 

Q raei odove Veseleny-eve, po kojih je i Nadasdy (Prodaaié), snkrivae a 

■roti gongo-ugarskoj i Zrinjevoj, tajno se dogovarao a Gremonville-om 

Araneeakim poslanikom a Beéa. 2ato i on bode rujna ahvaéea a Pottendorfo, 

i n tamniea baeen. Knec Tekelj obrani se a svojoj tvrdjavi Arvi, i samo po 

■je^ovoj smrti Aister ja prišili aa predaje. Silao Tekelijevo blago bade a 

Bee odvBÔeoo, a njihova neismiema imanja ava uapéena. U Poiana bje 

aanaiea^ea sod pod ravnanjem nadbisknpa Ostrogonskoga, privriemenoga pa- 

latina, komu sa obeéavalí stožeraiéki sesir, ako se prilagodi beôkim aah- 

tjevoffi. Tako se radilo, f»er auteniiear H giuditij eon U metodo ei eon ii 

requišiti, ehe etaiuieeeno U le$gi dei repM {Dtp* 9f pros. 1$70), Ra- 

koesj 8 obzira na viemost avoje matere, dobi milost, ao morao je isplatití 

■mah 400,000 for.^ a tvrdjave primití oemaéke posade i hraníti 600 ne- 

nMbékih kenjanika. Mnogo Ug^ira iabjegne tada a Brdelj, odakle aa diaali 

profivíed proti onoma sadu, tvrdeé, da pravo sodbeno stojí samo pri sabora, 

da je Leopold sve slobode ataman io, te da dri i Ugarska kao sainjica. 

LiObkovíe, skaéiv sasvim Ugarska, staví se omah, da dokoaéa i ia-> 
inígu Zrinjskoga i Frankapana, kojí sa jos od rajna 1670 jeoalí n gadaoj 
tamaíei Novogradskoj. Strpav dakle a snop sve njihove krivnje (1), dade 



{i) Dep. 2 8vib. 1674. '7< caso fúnesto delli trt principáli toggetti Ungheri, deea- 
piUUi Qioveäi mottifta, Nudasti, Zrino U Frangipani, ha daio fnoíivq aUa CorU piú di 
curioMttá ehe di compatimento . . . In atiecinto diró U colpe principáli, ehe hanno indotto 
a Yigorosa tenUnxa ed al tevero estremo suplitio senx'adito di perdono et di gratia. Tra- 
éimetUo eoníro la persona deW Imperatore medetimo, riatoluti in oeeašione di caecia o 
ď aUro viaggio fairlo eon imhotcata et torpresa nel camino prigione ; havuMo nelle mani 
emuuiiorono et eonebuero di levarli la vitá. SoUevarH per tcuotere ľulndien%a et eontti- 
ťuirH in qvíaUtä de* Signori indipendenti et eoitrani. Con piccdo triinUo goder iolo del^ 
ľcmära di gualche Prineipe grandCf ehe eoníro gľ Alemani Vimparíišee proUttUm et soe- 



jíh BapokoR od svojih svabskíh sadaea, asprkos okntojeéini zakononi n na- 
sih kraljevínah, kao krívoe veleíadale odandíti na rosnn amrt, naiine, da 
Jioi bode odsiečena najpríje ruka pa glava, I da iisnke sve éaati i ava í- 
manja. Pusti jim sbilja aaetí si braaítelje^ an oai sa jih odríesíto odbgali, 
sahtjevajaé, da jim se sad kroji po hrv.-agarskíh aakoaih. U devet satih 
prie podoe 30 tráv. 1671 o ^radskoj kaéí beékoi bje Nadasdy-a odsíeôeaa 
glava, a isti daa javno n Novom Miesta Zriajskoma i Fraakapana. Ova se 
tragedija nastaví pako a Požonn s knesom Bonis-em, koi na stratístn ad- 
prto iareôe^ da Leopold, kd sto nje^a, egualmente trúverm fuHť fH I7it- 
gheri rei et eolpevoli deiie eause, per U quali é eondmmfudo atia moríe. 
Lipnja 1671 i aena Zriajeva bje odyedeaa a Beč, da se sadi. Listopada i. 
i;. i Tatembak istom je smr^o na javnom trgn svoje dne okonéao. Us te 
krvne prixore axdrhta sada i njihov prví osroéník nadbiskop Ostro^naki, 
te poce trasiti, da jim se staví konae. Tím se omraii s Lobkovioen, koi 
gň od sada preairao^ te tako natjerao, da se okani namiestniôke caati a 
U|;arskoj, sto je do tada obnasao. Miesto nje^a staví Leopold Nieraea 
Gašpara Aabringera, veliko|;a ravnatelja njemackofra reda, te tim to jaôe 
njemaéko nasiije pritisna a^rsko kraijevina. če|^a radí Ugri na stotíae 
sa bjesalí íc aemlje a Erdelj, gdje jih rado prímaše Apaf. Na celo jim 
pako stapí Mirko Tekelj, koi, pomožen Franeeai, Poljaci í Tareí, provaií 
kaanje n istočna U^arska, i tamo si veéa éest aemlje posvoji. ZahoHui sa 
i tom prílikom U|;rí traaili a Poňana oakloniti Leopolda, da jim povrati 
starodávni astay^ Niemoi znali sa i tada sve jim pokvariti. 

Bojeé se ípak Leopold, da se Torei ne isjave oeito la Tekalja, 27 
tráv. 1680 obratí se na hrvatske stalise, bodreó jih, da po ataroj aavadi 
janaéki skoóe na onižje, i da se prídraže k lýe^oToj vojski, koja se pri 
Draví sknpljala pod Jak. Leslom; ali nenadje n ajih dovoljna odsíva. I 
kod nas sa kô sto a U^arskoj, njegoví savíetníci bili veé atrnalí í Bigmanja 
iskra národne slobode. Istina dase jnr 6 koi. 1670 biase obvesao kralj, éín 
prije naimenovati baňa í ríesiti saborske cahtjeve, ita ui pubUem qmeti 
et tranquillitati juribusque ae libertatibue Veetrie UlUate conservandit, 
paterno affectu a nobis provieum esse eerto eognoseatis ; no sve to vdarí 
n bah. Staví sa namíestnika bansko|^a Nikolu Brd5dy-a (Bakaca), ali ma 



cor«0. A tal effetto havere tentUo eonvmtieoU con CremoviUe secrai8Hme,rieevtUo promeste, 
denári, et stabilUo cancerti. Non baetanáo ľattttortíd delia Francia, o non eon/ídanäo c 
euflieien%a nelle aue asHsten%e Umtane, ricortero Mi Polaechi et Turchit eome U ftít 
ftronti et vicini. Sopra tali fondamenti ma deboUsHmi et vanamente fondati fabrieanäe | 
aeree grande%%e 9i 8ono precipitati neUa mosea itrepitosa, ehe cominciaronoľanno paetU. 



— 215 — 

u^rios molbam BMÍh stalÍM (1673^1677') ixríeiio askratí i naelov i ban- 
•kn moc, akeprem se je i todft obvesívao, Daia nam pravá nepQvríedno uôavati ; 
rašeó tako faktíôno^ sto je aa sveto dršao i spoviedao. Ta po|;abna politika 
Nlo ti poslaži Tekelju, da se je sam kralj napokon postarati morao a 
Nžuo sakapiti sabor í ta prívolítí na obéí oproet, i da se povrati barem 
po^esto starí utav. Paval Bsterhaxi pošta tada Palatinom agarskim, a Ni- 
kola B«kaé banom hrvatskim. Tom priiikom i protestanti a Ugarskoj opet 
ladobise njekoja vieroxakooska pravá, proti eema se ogradi Petar Aotoikic, 
poslanik hnratski na onom saboru, sveéanim prosvíedom, neve eadem ei 
tmiem de frrnnotéiie Regnie noetris Dalmmtim^ Croatim et Slavonim in- 
UIHfentuľj kóje xahtjeve sví rado primise i jednoi^lasno odobrise (Jura 
h $49y. TekeU ipak sabaci pooode mira, dobro avieren^ da bi ma ga 
liieflioi onako viemo obdržali, kd sto od skorá Rakoesy-u i Zrinjskomo ^ 
idtpaôe sada javno stopi o saves s Taret, kojí su veé kanili slíedece goil. 
\{t$8S)j naime konoem dTadesetogodísnjes prímirja, adaríti oa Leopolda. 

U sto se to u Ugarskoj i n Hrvatskoj dogadjalo, rat Kandíjski, sa- 
'pvéet jos sa Ferdinanda i II., sve to veéira náporom napriedovase medjo 
'llletéaoí i Taroi. Mietéaní^ sgrnav svo sila na Kandíja, sapaséali su sa- 
^m Dalmacíja, akoprem jim se ovamo liepa prílika prikasivala lasno se 
fliplatiti sa ono, sto sa onamo gabili. Obrana Dalmaeíje sva je poviereoa 

t la fflaloj saôící nadinaea, kóji sa jamaéno eadesa pravílí, samo da ja o- 
Me í spáse. Godina 1657 vrio jim se prosná navíeséala, jer su se Turci 
ibosanski prieko zime silno spremali na orasje. Bernardo, vrh. provídur dal- 

fcl(ÍBskí, oije doisto oblienío a Mletke javiti to, i tasno staoje tvrdjava i 
sada dago neplaéenih, te sato na bjeg ili na neviera spremnih, i moliti 
hla ga dovoljno í na vrieme oskrbe vojskom i hranom 5 a vieée miesto tóga 
lilúe ma otrovi, da jo opotriebi na torske poglavice (evib. 16ST}. U tom 
Nritre Tarci na Kotor i na Busaljino, ali sa oni^e i ovdje janaéki od na- 
lUb odbijeni bili. Malo kašnje provale í do Splieta, to ga obkole^ težke mo 
lide sadavajué. Bernardo bes odvlake Is Badve pohití tamo sa njekoliko 
ilrodova, i doi^e aprav a sto sa dasmani asimali tvrdjava Grippa (90 erp.). 
'Doletí tada Splieta na pomoó An. Orio knes hvarski sa 100 ladja i 600 
^•toéana, te svi složno sgrnav se oa neprijatolja^ svestraoo ga rasbijo i 
kros Rupotiea a bjeg potjerajo. Paša domala s topovi sadje do Busuijíne. 
Pobrli amah Bernardo 12 Zadra sa dvie galije^ i spasí njesto počaostva i 
Uskupa Trogirskoga to obsednata. Tvrdjavica páde napokon a tarske sake. 
'Od 180 Basuljinaca jedva se spasilo 60, a Toraka xavrsílo vise od 1000. 
SaDnše Uda i Skadarski a kasnje í Bosanski paša na Kotor ; no Bernarda 



^jaito mitom a ^jdíto misieom iiMÍsata i Ci*n»|pora€« podje tríkral Í9 li- 
•topada ta rnkon i ta ailae aloja rasprsati. AU jadva diisniaBÍ v sínudbe 
tábore, eto po saa gorega >aiia a koéí. Poaade^ dago neplatené, pakane se 
i stana trtí gradoye do sla boga (1). Usa to sadje lip^ja 1668 Paša bo* 
aanski sa 16,000 do SoUim i do Nevofiprada. Nena|;av ípak ai ondjo bi 
oydye sta israditi, sroši Posedarija i Venierov grád, í popb'eoiv ave prt«- 
moije, koncern srpnja natrag se povratí. Veljaée 1656 slavao se aáfíkavB 
na mora a Kotorakom salíeva FerletÍ4$, vodja mletaékíh ladjíea, a na 
Janko Mítrovíó i llija Milkovié, otbijajaé Tarke te robeé í pale^ /S» 
ľ istes9a einá del Seraglio QDep. 93 ruj. 1669}. 6, 1660 isniiení BenMvá« 
Andrya Komer, koi A líp. nije nimalo dvojia éista Repvblikí iapavíedKii • 
národa našem, da je U principál 90Mt€§nQ delia Provincia^ a da ifmh 
ne žive o drugom, eke quello ehé $1* e eonee$90 dalle^ prede, Sliadeée g* 
1661 a manjíh borbah yise se haralo po mora aegoli po kopna. €kid. 16412, 
1663, 1664 doísto nije bas manjkalo navala ní s jedne ni s dni^ surmme- 
(Z), ali poveéíh napadanja nye bilo. Cengid, bosanski paša, mitom ailetaékiai 
podkupljen, sve je svoje snage svraéao na Hrvatsku; a isxa mira sklopljesa 
sa Leopoldom ili je mírovao ili adarao kadkada samo na plíen, a naši sa 
ma dakako silo sa ognjilo odvraéali. I tada i kašnje sa Tareí i Mletčam.^ 
sve svoje sile napinjali a Kandíji raxliónom srie<$oin, doéím Mletcaní, a 4u^ 
goj borbi sasvim íxnemožení i bes nade pomoéí od nikoda^ bodá napokon 
prisiljeni s Tarci atanačiti mír (6 ruj, 1669^ Tím Taroí dobiáe f^rad 
Kandija i pove<$i dio onoga otoka, a Mletčani Klis i jos njekoja miesta m 
Dalmacíji^ ali a rasvoda medja isim Klisa mal da ne sve ostalo, nosom 



(1) To opisige Bernardo s iMýstraéngimi izrazi. U Dep. 15 pros. 1657 veli : U ^flrffttf 
de presidj rubbano et levano a viva for%a di M giomo ad ogni uno, ehe incontranc per 
le stradčt tuUo queUo ehe possono per non perir di fáme, nascendo percid molte conpusUmi 
e ditwdini eon oppresHone de tuddiíi a tutte ľore, ne pud la mia anima oggiustarH di 
cQiregifere questi eccessi, mentre an%i mi conviene toUerarli per tenir Umtani da eUiri pié 
pemiciMi acddenti; 4 tráv. i658 dodaje, da vojnici sliede plieniti, rubando a *%tdditi eU 
ehe possono, convenendo a questi starsene o serrati in casa coWarmi in mano per difen- 
der e preservar con ehe devono soslentar se stessi; k lip. i. g. nastavia, da vojaci, dove 
sino al presente la necetsitá U ha costretti di andar svaUeggiando di giomo e di notte U 
čase e le boUeghe de sudditi, hora si espongono disperatamente a saecheggiarancú le eštíeee, 
spogliando U AUari e le sacrestie loro ; a 1 list. káže : de homicidij, deflorationi de nergini, 
violen%e, furti commessi e per le botteghe de sudditi e per le chiese i td. Eto tí blag-odalí 
mletaike. 

(2) Kontarini, nasliednik Kornerov, u svom ízviestju od g. 4664 veli o naiih : cor- 
rággiosi e bravi quanto desiderar si possa, scorrono U paese, si cimentano, si insangui" 
nano, e servono ď antemurale a tutte le pia»%e, í to bez ma koga troška državnoga. 



- Zít - 



knrlj* steéeao, pVBtili ta a torske Mke (feffodha 90 tiši. tefť), Nasilstvo 
btrbtrsko opei prítítna Potjiôaiie, Prímorjafte i €rno|^ree. Skela ae u 
Splieta akaovi, no aa koríat aamíh Mlatáaaa. Ojorgje MoroaÍDÍ, vrh. pro- 
TMor, 20 avik. 1672 pre|;laai naredkv n Splieta, da aítko pod kasaom od 
900 dok., pro|;naaatva i smrti ne amie ingerirsi neiie meremniie, eké 
eafitaMero neltí lam^mretti, ne fer vim di eompreda, ne in quaišisim 
šUro modo per ee ne fer interposte persone, mm íuite senve dieiinHene 
véruna, ierminate le eomumuteie^ siene emrieete per Fenafta, a da ée 
flede tóga primati denuntie tu eeeeeítm • . . eol rito deU* inquieitiene. 
Tako aa ti Mletóani sňali obdarí vatí vieraost i poirtvovaaja Dalmatinaaa 
« dogám rato aaavim budí od qjih badi od doámana ismoéeaih i og o^enik ! 
Oapaóe ako jira i ata oata, i to ao Jím poalie oyoga rata doseliee atrgala 
i Bgrabile (1). 

Doôim ao fit Mletôaaí oporavUali a naatavaem miro ailnih ákoda 
pretrpUeníh aa Kandjaaakoga rata, TekaU jo >* petnih iila naatojao, da ae 
iwkvarí mir medja Toroi i Leopoldom. I igegove teanje arodiée aapokon 
ožeVemro plodom. Tarcí veé g. 1682 pobite, da ae ailna eboraiaja, I joa 
te íate god. predobe ^iekaja mieata a gornjoj Ugarakoj. Pobríai ae i Leo« 
poU valjano ae apremiti na doóek, te oaim obedane mu pomoól od Nernaôke, 
Blapi a saves a Ivaaom Sobieakim po^akím kraijem (äO okuj, Í68S'). Ta} 
isti dan velikí veair Kára Maatafa odpati ae is DríuopoIJa aa 200^000 
vojaka, te preaav Savu i Dravo, ravno aamieri k Beéu. U sto se približao, 
Leopold^ povleriv gradska obrana Staremberga, oatavi Beé (7 erpJ) i svrati 
se o Linao. Tarei do4joBe pod grád 13 srpiga. Tvrdo ga obkoHv, poóese 
nmah na njega obarati is vise strana ogromnu vatro, i óestim jorísanjem 
kasati, da ga predobe. AU sve sahman, jer jíh odbíjaše Staremberg, koí 
Uko pruží način savesnikom, da se skúpe i k grado pribi íže. Krsóanska 
vojska jedva od 84000 odari napokoa pod Sobíeskim i Karlom V Lotriiý- 
skim na dusmanina u očigled Beča, i hametom ga porasi (11^12 ruj, 168S). 
Tom pobiedom srieéa se sasvim obráti na Leopoldova stranu. Karlo Lotrinjskí 



(1) Jerko Griaaani, vrh. providur u DaJmaciji, sve je to čisto ispoviedao u svom 
izviestju, pro&itanom u Senátu 24 kol. i678: "non c' é beoefitio Ecciesiastico in Provintia, 
ooD v' h offitío, ehe possa sovenir una casa. ehe non sia da estranei posseduto. Non havendo 
il modo e non tenendo alcuna speranza ď avanzarsi in dignitá e fortune, non possono o non 
vogliono ben educarsi, onďaUevatl per lo piin nelľotio, riescono inotili a se stessi, e 
inabili ad essercitar poi quelľineombenze, ehe mirano al bene delia cittii; onde nasee il di- 
sfacimento de luochi pijj et la susseguente rovina alle famiglie stesse. Ghe sia neeessario 
harer fra sadditi competente portione di civilth e buon talente (i^k eh'il elima vi produce 
buonissimi ingegni^ a baitanca la publica maturita lo comprende,,. 



— 218 — 

joi te iste godíse predobi OstrigoD (1/ M J) i ^Jekoliko pomMiJili nieato; 
sCo nftpekon povedc i Mleteane, ila stnpe v savesníéko kolo. 

Hrvatí na prví samah ovoga ntta kili sa svi do sadaje|;a jedaodttrao 
■stali na orožje, da pobite Beéa na pomo^, i da svoj savíéaj sto boije e- 
krane i spáse. Moo|;o jih sbílja prískoéilo bjese k Dnnaja (1), a još vím 
se príkypilo na Draví pod banom Bakačem, da pase na prolaseée^ dns- 
manina i da ma os prigoda koja éeta okrhna i s|;mse. Ban sve to naviesti 
Leopolda po kapetana Stepka ielaéiéo, a kralj mu se 26 srp. íz Pásava 
liepo sahvalí, te |;a bodrase sada i posiíe, da odlaéno braní južne medje, 
i as s|;odna prilíka ndari na Torke. U isto je doba natkao na to i naše 
stalise, asveliéavi^aéi hrvatske starodávne saslage naprama krééaastTa: 
€fratuiamur . . . Foátf oá Vesiram fer omniš mtoHs memoriam i» Mo 
Ckristimno Orke deprmdteandam eotutaiUiam} a 28 i. m. opet jih je nags- 
varao, da se tvrdo víernosti drie, avUm virtuiiš vestra mémares, da o- 
driesito odbíja dasmanske ponade, naime isnevierenih U^ra i Baóana njí- 
hovih pristasa, a da ée jih on dovoljno pomodi i liepo povlastíeamí obdarili 
(Jurm /. SSO^T}. I naši sa sbilja amah issa porasa tarsko^ pod Beéeín 
prevalili a tarske príekodravske prediele ^a do Kanise, Pečaha i Onioé- 
koga mosta) í dasmanina težkih rana sadali, te ma i njekolíko tvrdih 
miesta otelí. Tada se í Baéaní odrekose neviere, a kralj jih rado pomílova 
iBrulif. /. e. 47S). 

U Kandijskom rata bili sa se Mletčaoí silno izprebijali, no ipak nisa 
lahko pregorietí mofli egabitka mal da ne oíeloga ínianja u istoko, a na- 
vlastito porasa svoje trikoví ne. Poojesto oporavljeni po dvanaeetogodisnjem 
mírn imali sa sada líepe prílike, posteno se osvetiti. No poznávaj aé dobro 
agarske okolností i slabost Bečkoga dvora, nísa se asadjívali a poóetkn 
rata amah se sklooiti na sa vez, sto j im |;a je Leopold neprestano nodjao. 
Posiíe bočke pobíede dobro po svom poslaníka izvieséení o nástupnom aspie- 
vaqja Leopoldova orožja, a vídeói i to, da národ a Dalmacíji silno na ratom 
gine, i da je ondje veé i do krvi doélo, izza dagoga pretresívanja a So- 
náta odlačise napokon 12 vel. 168A naviestiti rat Taróinn, te narediáe D. 
Kontarina, svoma poslaníka a Beča, da sklopí saveznička pogodba s Papom, 



(i) U vojski Karia Lulrinjgkoga bilo je vide tisuéa Hrvata, kô dto nam aviedoci su- 
vriemeni P. B. Brulig ^Archív fur Kunde Ost. G.-Q. I. Bd. 447): "DiosertageD ial dess o- 
briaten Riocardi Groatea regiment bei Wiena vorbey marchirel, ao achon zuaeheo war, ia 
deme dasa regiment halb rolh vnndt weiaa, unndl halb blaw unndt roth auf daaa zierlicbata 
gekleidet geweaen . . . Herr generál von Gariatadt aoUe annoch ehiatenaa SOOO Groaien i« 
bringen . . . auch Ladron * vnndt Kheriache Groaten regimentar,, i id. 



— 219 — 

LeopoMoD i Sobíeskím. Po toj pofodbí, b oti^. n Línoa podpisano), sa- 
TeiBÍei BÍsa sroíeli poMbiee atonaéiti mira^ a savet je imao i poalie míra 
aapriedoTati aa tenBeljv me^Jasotoe obrane. Qlede cemalja, koje bi se pre- 
4abile, ta ae isríéiio govorílo : Mio aepíisiia si9§ réhmkiia ex úbloHs fro 
jaré, fiiťátM «fi#0« fertinehrnmi^ fmrUkuš eedent; Repobliki aamo ae do- 
paaéalo: ad vindiemmda et recupéranda aé ho$ié ém qum férdidU (1). 

Níje jamaéno nedostajalo Repobliki osroka, da Turci na navieati rat. 
Torei SV i poalie mira éeato nsnemirivalí . nje i;raníee a Dalmaoiji, a od- 
laska ú Carigrada nje aa brodove iatraiivali í po mora hvaéali, a aaoia 
baila na ro|;]o meéalí. Uaa to r^jna 1682 stade Haaaambei;, brat liékoi^ft 
saaiakfty da proti avietom mira naseli Zemaaik bliia Zadra, a aase isždene 
if one ekolíeo, %^e ao na radnji bili aslied po^daba a iatim aaniakom 
Ihirakbegoviéem ataaaéenih. To naailjo povede naéinee, da aílom odbíja ailu, 
te n borbi pa#e Haaaan í ava iye|;ova dražba. To|;a radí na aahtjev Ve- 
nrev morao je Denato, poslanik mletaéki a Carigrado, isplatiti sila novae 
(Iror. 168S). Osím tóga joa Taroí liékí provale o aadaraki kotar na osvete. 
Repablíka, da obrani granioe i naáe satef^ne na mir^ odpraví omah lýeéto 
Tojske a Dalmacijaj a kad se stade a Lepoldom dofpovarati o savesu, sye 
to vise ojaôi one éete, i sapovíedí, da ae oniUeanje tvr4jave rasvide i a- 
BDaže. U tom naši, sve veiSma od svoje braée priekovelebitske niba^jivaní, 
nisn čekali, da se Mletčaní odprto íqave proti Turóinu; nego složno s lič- 
kimi nstasi i sa Senjani sa vise strana í bas tada proti mletaékím nared- 
bam adare na Tarke, te jos sa rijna í listopada l(i83 is^eraja jih na 
mt na nos ia Plavna, Ostrovice, Perasiéa, Benkovea, Skradina, Obrovea 
i Demisa. Veé 2 stád. Liovre Donat vrbovní providur jayi u Mletke : la 
mo9$a e univertale, da ja os ta vi tí nemôže, da ma se node bosanski krséaní, 
Za^ije^ i Poljicaní; a 2 sieó. 1084, da jedva Knin i Sinj s ove strane 
brehová jos ostija a tarskih šakah. 



^1) Ifletčani, tom odlukom nezadovo^ni, zamolije omah, da bude za i^ih, dto bi 
tedaijem rata u Dalmacgi (o Hrvatskoj dakako níje bilo ni govora^ predobili. Strattman, cár- 
ski mÍDistar, na to je odgovorio: **che ľimperalore non poteva lasciar né alienare gli ac- 
quisti delia Dalmazia senza conaenao del Retrno et ordini ďUngheria, come provincia di- 
pendente,, ; no ipak na zah^ev stožemika Bonvisia, poklisara papina, 20 ožiý. i. g. dozvoli : 
quod inter Provincias ad Regnum et Goronam Hungariae jure avito spectantes, aut ab eadem 
Tel nunc vel olim dependentes, solum in Dalmatia ea quae Sereniss. Reipublice Venete 
annis a Torca recuperabuntur, ejusdem Dominio reunientar et cvdent^,. (V. Diap. Gontaríni>. 
Zoao je dakle Niemac, da nije lýegovo, 6im je tada razpolagao, no saie o£i i lýde. Ali sváko okr- 
Djenje ug.-hrv. krune, da bude zákonito, meralo se ovrditi samo dozvolom ug.-hrv. staliia ; što niti 
ta tada niti bi bili ikada oni dopustili ; dapaée ovom odlukom Mletčani su svečano pripoznavali u- 
gar.-hrv. pravo i nad Dalmacijom. (V. što sam pisao o "Storía di Venezia,,. Romanin VIII. 406). 



u sto te sklopí MTM a Línev, Repablika náloži amah Dovata, 4a 
tajno proži oaroda bojne správe, i da mo odredi sataíke; a Doaat takWaí 
profplasi vitesa Mitroviéa, serdara Smiljaaíáa, koesa Posidanrkaga i Ber' 
tolaua, i stavi jíh pod vrhovBO epravo knesa í viteia Ive Radosa. U prví 
mah aasí silao blafo sapliene; jer karavaaí, koja Je is Bosne a Spllet 
sílasila, otma samo a ^lom novea do 200,000 dak. Sad se Tvreí sgma 
a prírooije, a aasi Jih ae samo svestrano potoka i rastjeraju, ae^o Jin 
oiprabe fod MariaDOViéem Daare, popale Glamoč, a Noria obladign, |;dje 
se i atvrde. A mnogo víse bili bi jamaéno opravili^ da sa Btletéaai sňali 
apotriebiti príhode, i da sa jíh dovoljno podopirali barem bnušnom í dobrom 
apravom. No oni sa I sada napiajali sve svoje sile k istoka, a Dalnaeytf 
sa i Arbanaska sasvim sapaséali. Lipnja 168i bilo je ovamo a gradovik 
jedva 9000 apravne vojske. Kolovosa vrh. kapetan pomorskí Fr. Morosisí 
predobi Sv. Mavra, a 29 raj na Prevesa, te satím se svrati a Krf na aimíate. 

Medjatim Cesareyoí a U^rskoj osvoje Vísegrad (18 Hf, Í68i)^ 
Vaoov i Pešta (J6? Hf^^ rasbíja Tarke kod Sv. Andríje i obsíedna Badím, 
a Tekela ia so>'BJe Uf^arske proljeraja o ístočne stoKee. I a Hrvatskoj 
issa bočke pobiede bilo je došlo do |;olema boja. Baňa Nikoli Bakaco sloaao 
8 karlovaékím sapovíedníkom a prví tren páde predobíti Bresnica i Bobovae. 
Srpiýa 1684 gjeneral Lesle obkolí Virovitioa, i na nja odapne topove. U- 
mah pohlti morački Paša sa 2&00 vojske, da naše odrene, alí mo losa 
srieéa, jer doéíra je éekau na jos 1400 svoje družine, odpraví ma Lesle 
na saproé do 4000 našíh pod Traatmannsdorffom, kojí ga 20 srp. kod Sla- 
tine hametom porasíse. Ta sai^lavi do 1000 Turaka^ a naši sadobísc mnogo 
sažnjeva, bojne správe i dvanaest xastava. Na to se Vírovítíca predá na 
po^odba. Isadje íx grada do 600 janlčara í oko 1000 droge vojsko, ali í 
od tih veéína pogina po potu. 

Početkom. g. 1685, dočím je Karlo Lotrínjski obsiedao Nove Zámke, 
Taroi se sgrna pod Ostrigon. Karlo pohíti amah prieko Danaja, da jih 
saabije, i medja Ostrigonom í Budimom sasvim jih porazí. Na to ae pre- 
4lado8e Nove Zámke í jos njekoja miesta a gornjoj Ugarskoj, sto pôvode 
Tarke, da Tekelja a tamnica baee. Usljed smntnje, koja se na to viest 
dignu medja Ugri, Níemei predobe Košice, gdje je Karafa samosílno davio 
i derao do ala boga. Teke^ bade do mala po naloga Sultánova na sloboda 
poséen. — U Hrvatskoj páde naším sa rana alovíti s one strane Dravo 
Kanižkoga pasu, a sto se vraéao a Torsko. Srpnja sapoviednik Karlovaékí 
knes J. Herberstein provali u Lika í a Korbavska, í prišili grád Vanie 
na predaju. Herberstein opet rojna saiye u Liku, silom predobi Grebenar, 



- «1 - 

« Bsdak •bkoliy fdje rubí 800 Tanka dolaseéih a pomoé; no ríéeé, da 
frada nenaie oavojiti adarí aa traf, i porobia po polo í popaliv Noyo í 
joi Bjekoja miesta, 18 i. m. atígne a Karlovao. U tom preaaT Vel. Vesir 
vajakom príeko Oaíeka ■ Ugaraka, poletiáe tamo jakom čelom Leale i Ta- 
naoTÍá, da mo iisa le^ja atrovale osíeékí most Tada Oaspar Balok pre- 
dobÍT Nilkolea, sa 600 našib provali do mosta. Ostala vojska sfrno se sa 
Bjím, te Tarke oa javno rasbi a most srusí. U isto so je doba baa Bakaé 
sa 400 protorao do Dabiee, i smasav Tarke prlhodeée joj na pomed, po-*- 
palio }9, te velikím se plienom kadi porratio. Malo kašnje s Djim se sdro- 
tise KarlovéaDÍ, te svi sloino na^nase a Bosnu, i silnn harajud sve naokolo 
do krayeve Veliké, a pepeo obratise í ova i mnof o drafih varosi i tvr- 
4JaTa, te napokon se, pustim blagom natovareai, dvanaesti 4an sdmvo i 
veselo svojih stanora dokopaše. 

Ove sn sod. i Mietaéki poslovi liepo aspievali. Morosiní, ratbiv 
IHirke a Epira, otrfna jim Korón i Kalamato, kojo sapalí, i sva si Maina 
pedloBÍ. U Dalmaeijí P. Valier, naslíedník Moeenigov (sfuil. 1684), stavi 
se aajpríje da Tarkom otme Novo; a kad afieda. da ma xlo vrieme ne 
daje jadriti do bnke kotorske, is Hvara svmo o Neretva, fdje, predobiv 
NorÍD, is nová ssfradi tvrdja na otoka Opos. Ožajka pako, skapív sve 
sile ÍB Splieta provali do Sinja, i 1 tráv. odapne topove, da ga na predaja 
skloní. Do mala eto ti tri Paše nis Prolof sa 10,000, kóje posiedna Otok 
B Cetini. Naši pod Jankom pohrle jim na sosriet s ono strane rieke, no 
Tarci jih raxbija, i a poderí silno se svale na Valiera i sva ma vojska 
FSBvrfna i ma bjof prísíle (1). Sad pohiti paša hreefovaekí sa 3000 do 
kastielft; ali ga naši pod Iv. Narkovidem liepo doéekajn i postené do tri 
pota odbíja. Lipnja vráti se paša bosanski a Cetina sa 3000 konj, i WOO 
pies.9 i adarí na Dnare, fdie gm janaeki prím í Ag. Tartalja. Uskoée naii 
is primoija pod Braéaninoro Vožidem, i foned Tarke do íspod frada, ta 
f a napokon svestrano rasbiju. Janko jih je pako tjerao do Citloka, i mnofe 
je na maéeve rasnío. Sad se naši raxiija a dosmanske predíele ^a do 
Bilaja, Vakapa i Imoskofa, smse Cetino, Nadak, i tomje nad Prológom, 
i neismiemo plieno sa sobom povaka. 



(i) Valier o depeši, kojom izviesti Senát o nesríeéí, da sebe opnivda, okrivi nale a 
ne svojo nezríelost ; no ka$nje u svom isvieiéu ovako se poreSe : "A questa natíone soffe- 
rente ne'dissagi, instancabile nelle fatiche, sprezzante la vi^lia et la fáme, gafliarda ne'piedi 
et aefle braceia, manea non ľ ardire ma la disciplína, non il euore ma ľ uso . . , Gianco ha 
|4á eoBcetto et fMik valore ; la mente pwb non si proponiona col euore; ad ofsi modo il suo 
nome é formidabile a Turcfai, el il piĎ acetto a ChrisUani,,. 



Karlo Loiriiiftki K líp, 1686 obkoli Badím m 60/NIO. Doletí amah 
VeK Vesír íz Biograda sa 80,000, ali ^ Karlo potače, i u oéi^led igesoT 
jarisem predobi frad. Vesír adari oatrag, a Gesarovei sa lýim, i oavoje 
skoro sve iia desnom bríepa Donaja í Sei^edin na Tisí. Karlo pohiti sada 
u Erdelj. Apaf umah se pokorí Leopolda, te n Kolos, a SíbinJ i a jes 
dmgih 12 poni^boljíh tvrdja?ah prímí nemačke posade. — U Hryatokoj jos 
travnja poknsa Fandak paša sa 3000 smo<$i ViroTÍtíou. Priskočí mu bes 
odvlake na susríet podban Janko Makar, í kod Orahovíee doôekav ^a a* 
sasiedah, silno ga porasí. U tom se bíase liepa vojska pokapila pri Draví, 
da braní svoj dom i nntrnje anstrijske zemlje. Odatle sa naši éesto prieke 
Save slasilí u Bosna, í folem plíen kaói vuklí. Svibnja knes Strasoldo i 
Gj. K. Hravilovíé, ogalinski podkapetan, porobise sve naokolo do Biséa, 
Makar is Koprivníce popali Katjevo, a draga naša óeta Bažim, docinn m 
Senjaní s drage strane pod pakovníkom Gellom kros Lika prodiralí de 
Novota, prispievse Tarke sasbílí i varos porobili i popálili. U tom dočar 
ban Bakaé, da sa bosaoski Tarci odmasilí k Bodima^ digaa sav národ aa 
orosje, i složno s Paradaiserom, sapoviedníkom Karlovačkím, provali do 
Kostajnice na Unl (Jíí fro/.), í osprkos silnoma odporu predobi ju i poroál. 
Samo tvrdjava na bríe(^a osta u tarskih sakah. Rigna pako naši pohítíse 
prieko Dravé na dooek torskoj eeti sprovodeéoj brasno i plaée a Kanižo, 
te jím podje sa rukom fiOO fi;]ava obrubiti, í sve, sto je sobom nosila, wm- 
plienítí. To se i u naprieda vele cesto opetovalo. 

S mletačke strane Morosíni ove fi;odine predobi Navarín, gdje Vad 
u hieg do 12,000 Turaka dolaseéih na pomoé. Modon mu se predá 7 srp- 
nja, satím Argo, a napokon románski Napnlj, glavno miesto u Noreji, te 
rasbiv prispievsega pasu, naijera i tu silnú tvrdjavu na predaju. — U 
Dalmacíji sn naši napredovali pod slavnim Jankom rusití pobližnje tnrske 
prediele, i mnogo blaga i národa sa sobom n prímorje vudí. Svibiýa paša 
hrcegovačkí pokusa sa 8000 obladati Norín u Neretvi, MaríaaoTÍé vídeéy 
da mu odolietí nemôže, srusi tvrdjn i sdravo se u Opus spasí, gdije je 
veé prispio bio Jerko Kornaro Valíerov naslíednik s galijami i s vojskom 
na pomoc. Lipnja uslete naši do Duvna, Županac rasore, í liepa si pliena 
nákupe. Srpnja sadju Tarcí na osvete u Poijioa i popale Dolac; no naši 
jih dočekaju na sasiedah kod Ljuta, te jih rasbiju i gotovo sve pobijú ili 
sasožnje (1). U isto doba Janko izvede do 5000 pies. i 1500 konj. prama 



(í) Tu 86 navlastíto odlikova nieki pop, "ehe dopo haver egU reeise con 1e propríe 
nuini quindeci teste degľ inimici, restb mortalmente feríto, e con ramarico universale tolto 
al mondo un suddito fedele e valoroso„. 



LívBv, i snkobiv se b Tareí po päta, 700 janjíéara na maéeve imsnese a 
5000 xftsošnji, í sto okolícn obrttí u pepeo. Tada je i Smlljanié sa 3000 
roMo tja do Najdana, i kod Kamín|;rada Tnrke rathío. Kolovosa pohití 
Kornaro o Bodva, ^dje si naai osvíetlíse lioe, sileé do 12,000 Taraka pod 
Snlimanoin, skadarskím pasom, da jakom štetom ostape natráp, amions 
degua di šingoUtr lode ftr la puniualiii e per U valare QDep. 14 hol. 
tíSff), Na povratko skapi Kornaro 1000 aredne vojske í 7000 nasíh pod 
Jankom, i s njími 25 nijna provalí do Sioja^ te |;a isti daa na joris pre- 
dobí, posiede í otvrdi. Malo kasnje sadje do 16,000 Tnraka n Knin, odakle 
se svale prieko Krke do Vrane i Pemsiéa, alí su na brso m oral í íspred 
nasih na vrat na nos natraf; nstupíti (1). 

O. 1687 Karlo Lotrinskí nastaví svoje pobjede a Ugarsko], porasív 
29 srp. do čísta Velikoga Vezíra kod Moháča. Taj silní udarac odjekna o 
Carihrady i strovalí Mohamedov príestol a dipna noví sa njegova brata 
Sulímana II. Na to Leopoldove vojske ocíste sva Ugarska od Taraka, í- 
lasam njekoliko utvrdjenih miesta, koja takodjer jedno sa drogim pa- 
dsha. Torci ísmakna is Osíeka, te tím se í Slavoníja otrese napokon njí- 
bova jarma. — U Hrvatskoj Strasoldo provalí svíbnja do Biséa, te popali 
Brekovieu i vise sela; a sa smetnje^ koja obuse Tnrke, kad dočuse, da 
njihovi na vrat na nos bježe ítpred Karia a Tarsku, ban Bakaó adari na 
Kostajnica, posadá issieče, a grád srasi. I Síéčani se tom prilíkom protís- 
BDse do Dabíce^ i strasno ja sapalise. — Na avarskom sabora ove godíne 
bje okranjen Josip, starfji Leopoldov sín, te riešeno : quod amodo impos- 
terum neminetn alium, quam altetitulatm suíb CtBsaretB et RegiiB 9ta- 
Jestatis propriie ex Lumbie suie deteendentium Maeeulorum Hmredum 
PrimogenUumj in perpetuum (idipaum eiiam statuentibus Ariieulo Ô, 
Anni ÍS4'7, aliisque superinde extatUibus) pro legUimo suo Rege et 
Domino šint habituri ^ a kad nebi bilo mažkoga od Leopolda, da pravo 
prodje in Sereniesimi quoque Hispaniarum Regis^ Domini Caroli IL 
färiforníiter Maseulinum Semen; a izamrvsí mažko í n o voj loiti, da tada 
opet padá na stalíse ngarske in eleetione et coronatione Regum (Jura 
ÍIL 13Z). Tom prígodom bje joste akínato pravo, kóje sa agar.-hrv. ve- 



(\) Bvo kako su Mletdani obdarivali te zasluge naše brace : "trattí con violenze da 
paesi pi& fertili ad faabitar disperai tra bosehi ; costretti alcuni a far denaro dei propri figli 
per aoatenersi, et altri venirgli búrbaramente tolti dai Morlaccbi, veocbi habitanti, per venderli 
a Segna, e di lá a medesimi Turchi ; e finalmenfe sono rídotti questi infelicí ad una mendicitá 
C08I deplorabile, ehe una senaplice schiavina convertir la devono in uso ď babitatione e di 
Yestíto,, ('Dep. 3 sieč. i687;. 



líkasi imalí, oprifti se kralja i omijem (f o éL Si fíokoum AndriJe Jh oé 
$. 19tS), kad bi osmíelio sta radití proti držaTiiíiii slobodám Qíb, IJ^,. 
Doposéeno bje takodjer, da se o eemlji nastane basoveí. Kn\} se pakt 
obveia oe diratí ni a banská vlast ni u naáa pravá i povlastiee; a os to 
doevolíy da samo katolíci nživajn pravo posiedovno o kraijevini i t. d. 

U tom nastaví Moresini svoja janaóka diela a Orékoj, te ntv sa 
srpnja pokorí Patras, a sa njim do mala Lepant, Korint i Atína. U Dal*. 
maciji pokusa Pnsa bosanski Ata|;lié, da priotme Sinj, i o to svrha 1 tra*. 
sii^e prieko Prolog na Cetíno sa 15,000 vojske i njekoliko topova. Badavs^ 
se sa svom silom sgrou na Korinty naši mu nedadose niti sek ianoo pri- 
kučiti, dapače ga azbise. Dočím sa Turci svestrano grád vatrom pokrívali|, 
Kornaro, skapiv na Konjskom snage sto je víse mog ao, pohiti do Dionia, Ip 
vatrom obavie»ti obsednuti frad, da ma na pomoé dolazi. Prosuv us ti^ 
glas, da i Hrvati slase na to strana, tako ti poplasi Torke, da jos l^j- 
trav. prieko nocí naglo se prieko brda u Bosnu vratíse. Janko usleti or^ 
mah Torkom o pocera, te do 2000 smakno na cetínjskom mosta. U iatm^ 
se doba i hrcegovački Paša sgrnu na primorje; no, ízueam Dreveník, g4iia 
onda onidje kad ponesta braníteija, svodi bode jonaôki odbijen. Konee^ij 
kolovosa prodje Kornero o kotorski salíev, da Torkom otme Noyo. DnH-^ 
goga rojna iskrca pod grád vojska í topove, i on cas stade nanj sipatíj 
silno vatro* Priskočí mo 15 i. m. Paša hroegovački na pomoé sa 4000, al|j 
ga naši potakose i do 700 ]inAi mo obise. Dočuv pako Kornaro, da se joi. 
sílníja vojska torska príbližoje, odari na joris, te 28 onídju naši o gnuá^. 
No prísiijení natrag usmaéí, sliedeci dan opet se otore í napokon slečnu s. 
njeko kuéu, g4je se dobro utvrde, te tako jutrom prisile Turke na predaja. 
Listopada is Kotora provali liepa četa od 5000 naših o Hreegovínn, ts 
srosiv Koríeníkl sa 79 tornja, stigne bježeée Torke kod Trebistice, mnogs 
issieče a jos vise jih se o vodi podavi. Dobrovcani so i sada bes prestank^ 
na skodo naso i mletaoka Torke tajno i javno sa svačíjem podporná^ 
sve jim dojavljali, šťo se na ovo strana sbivalo, i naše isdajniéki napadi 
i klali; a da se proti osveti ograde, veé sa bili po poslanicíh obnoTÍli é 
BeČD starí sves s ogar.-hrv. kronom (ÍO koL 1684^^ uslied čega ove god* 
posla jim Leopold svoga pokovnika Dinka Koradína, da |íh stiti, a osi 
so ma dávali 1500 for. godisnje plaée. 

G. 1688 stopi na čelo carevoj vojski ísborni kses bavarskí Msk^J 
Nanoil. Sagnav on Torke prieko Donsja, 6 r^j. os silní nápor predobi Bm-pJ 
grád. Tada se predá Ad. Baéano í Kaníža, a Hofkircheno Brod, i tíniJ 
koncern godíne na sapadnom brega Donaja í Save ne osta od Taraka viáf ^ 



- W6 — 

Bi maka. U HryaUkoj naii su sada Kosti^BÍoa saavim oUadalí; KoMmie, 
Buim i Otobo popálili, i Tarke ispod Karlovca nsbili (í 9rf,^$ at to sq 
▼ite pota a Bosna napadali í Turke na stotine siekli, a Posei^, od dus* 
nana sapaiéenn, dovoljno obskrkijivali. 

Morosini, odabran 8 tráv. sa dažda m!etaôko|;a, osta ípak na čela 
pomorskoj síli, te srpnja obkoli Negropont. To si osvietlaie lice navlastito 
DMÍ primorjaní, posto oni prví nsletise na bedeme i xaoseie njeki toranj 
{Bef. t S koĽ) ; no napokon osa svu hrabrost i odlocnost morali so so 
Mletôaní okaniti to|;a posla (J6Í li9í.^, a tin viso, sto sa se ajeniaôki na- 
ineniei astračavalí radi nastaváe xioie na dalje se oroi^a latiti. U Arba- 
■AŠkoj joi sieô. Soliman, paša Skadarski, Ijuto se takao s Croo|;oroí i 
Brdjani; no kad ovim prispije pomod od naše strane, otma Tarkom tvrdi 
Nednn i tako paso potoku, da se jedva prieko Podgoríee spasio o 8kadar« 
Na to uadaž eíele dalmatiaske pranioe napriedovaha nasrtaaja dosmanska; 
aaší sa jih ipak jonaéki odbíjali, i po Bosni i Hreeg^ovini sílao harali i 
plienili. U to doba osím tvrdopa Kaina i Vriike níje ostalo Tarkom ní ita 
drofo^a o primorjo. Kornaro, da jih i tóga líéi, skapi do 10,000 vojsko, 
ponajvíše naše krvi, i provaliv do Kniaa, 28 koi. tvrdo ga obkoli. U rojski 
se nalasio Kalepari, biskap síbeníéki, s liepom kitom ondjeii^ih f^raiUaaa. 
U Knína sapoviedjase sam Ataglié, paša bosenskí, a s njím dosta vojsko i 
bejne správe. Na krátko as silno ri|;anje topova jorisem onidja naši kros 
rssevÍDe a prví obkop, a a sto so veó stasa otvárali na dra|;om, Ataglíé, 
tdvoiv o spása, bexovietno se proda (li rvjna). Za te obsade i Vrlika 
padne o naše ruke. 

Ood. 1989 i niski Dar prtstapf k saveso proti Torkom. Carevoi 

prodra o Bosoo, Srbtja i Vlaska, i osvoje Vidin. Sad Taroi sažele mir, 

alí jim savesnioi stavise tako teike oviete, da sa |;a se okaniti morali. U- 

slíed posova Leopoldova krenu sada Peéski Patrijarh Arsenije Croovié sa 

99,000 obítelji ís Srbije prieko Danaja i Save, te naseli jažne prediele U- 

garske i istoeae Urvatske krane. Leopold jim podieli veliké slobode pod 

avíetoro, da brané |;raniee proti Tarkom. Obvosa se aaíme, da de aepo-' 

▼ríedivo ooavati i stttíti i^ihovu národnosti jesik i vieroispoviedaige^ da 

ée jim po ísaf nanja Turóina opredieliti osobité xemlji&te, vlastite éinovniko, 

i sUbodni isbor svoga vojevode dopastiti; te jim a ta svrha israéi dotiôno 

povelje (5 trov. i 9í hol 1690 ; 90 kol. tOBÍ ; 4 oinj. 169S), kóje sa 

idobreae bilo g, 1709, 1716, 1743, a nikad podpano isvrsene. — U Hr- 

ratskoj Tarei sa ove i;odiae kosali príoaeti Zriqj, alí jim pokvarí raioao 

lodban Orasluivid, koi jih dva päta rasbi, i teda jih so do 3000 a Uai 

15 



- 226 - 

podAvi. Draskovié posU LeopolJg «lo 20 mstava. Malo kasnje Karloféaí 
provalíée a Korbavskg, i UdWno osese. — Na mora slabo bo i sada mpíe* 
vale níletaeke stvarí. Morosini pokosa obsiesti Malvasija a Moreji, ali f0 
í ta sríeéa prevarí; te 13 rujna odjedri put Mletaka, da priestol sasíe^aeJ 
I u Daliuacíji, íiim obiéníh aviek po nas sriecníh okrsaja oa (^raníeí, ni)«' 
se nista vážna ove godine izposlovalo. Samo list. páde A. Molino, naslíed^ 
niku Kornerovu, pod mletačku vlast spraviti Tribinjskí kotar i Klek. Po«' 
kusí MolÍDovi u Neretví proti Gabeli adaríse u bab. 

U tom staví kraj napríedevaoja cesarske vojske a Tvrskoj Ljadei 
XIV., provalív u ajemačke dŕžave ležeée na lievom bríe^a Rajae. 
radi morao je cesar amah boiji dio svoje vojske odpravití íz Ugarake 
oae strane; a to dodje Turkom a dobar čas. Velikí Vesir Uuprili g. U 
priete Nišo, Smederevo^ Vidín, i Bio^rad^ a Tekelja jakom silom apatí 
Erdelj. Ljodevit Radenskí braaío je, kd sto je mogao, jožne |;raniee, i 
kelja eatjerao o Moldavska. — Docim sa ove godinc Hrvati pálili oba 
sarca, njihova sa braéa is Požege Savu prelaeila í sve naokolo do 
njalake robila í rušila. Sad Tarei, da jim se osvete, sgrnu se na Noi 
Umah pohiti ban^ da jih sosbije, ali jíh ne sateče. Srpnja ponoviae 
svoja haraqja po Bosni, i mnogo blaga is nje iavakose. No prosinea Toi 
prebrodív Sava silní na broju, prísiliie jíh, da jim opet poste Požega, W 
kove i Brod. — Ove Rodine Kornaru, nasliedniku Morosinovu, podje 
rokom iesa doga obsíedanja primorati Malvasiju na predaja (1^ ko/.),' 
tím svu Morejo očístiti od dasmana; a malo kasnje silom natjera Kaaii 
Valonu, da mu otvore vráta. Na to P. Duodo, providur Kotorski, trai 
rasbi a Nižióih Zina Aliju paša hrcegovačkoga i živa ga uhvati; a srpí 
opet potace Tribinjske Turke, i jako razsiri |;ranice na onu strana. 
Dalmaciji naši predobise Vrgorac. 

Početkom §;, 1691 opet su Turoí po poslanicih nudjali mír u BeM 
BO badava, jer sa jim se i sada činili odveé težki uvjeti, sto sa jín 
▼Ijali savesnioi. Ouprílí, presav Savu, udari 19 kol. na Ljadevita 
skoga blíen Slankamena, i bude nakon dage i krvavé bitke porasen i 
■bijen. Sad se stavi vojevoda od Croy-a, da opet Turke potjera ii 
vonije, Pohiti dakle list. is Osieka sa 1000 konj. k Brodu^ gdje sa 
merali na vrat na nos prieči rieku ; a to povede í ono 4000 njih n 
díski í 700 o Požegí, da on čas o Bosnu uzmaknu. Jos sieč. isnova 
Novo na Uní u turske sake. Veljače ode podban Jelačíé, da sagna doAi 
is Zrinjske okolíce, ali ga ovi prisíle natrag uzmaói. čega radi ban Bi 
proglasiv obci ustanak a semljí, adari líevim.briefom Une a ielačié d« 



m Tnrke, í tako sloino prisile dasman^ la bjegf, od kih do 340 na maéeve 
lUBesD, a maogo jih se u ríeoí potopí. — 8 drof e strane Mlotôani pod 
|Í«6eBÍ^oni knsali sa tada, da Kandijo príotma; ali sn bili do mala prisi- 
Ihií sramotno se aatrag poyuei. U isto so doba naši u Dalmaoijí janački 

Cijali paša Hreegovaéko^ od Vrsorea, a isto tako Crnof^orei í Bokeljani 
darskoga; te os to nisa zaostala s naso strane haranja i plienjenja 4ja 
h Kuprisa o Bosni i do Mostara i dal j e a Hree|;oTÍní. 

Rat s Francezí na Rajní prišili napokon Leopolda, da odpraví onamo 
odevita Badenskoga^ i tím osta ma vojska a Ugarskoj bes ôestita vodje, 
tóga se je morao od sada strogo držatí samé obrane. Hrvatí sa ípak 
dkada napadali tarske semije, i liepim se plíenom kaéi vraéalí. Q. 1692 
akovíc popali lMajdan5 paša bosanski bade izpod Dubice bacen a h}eg, 
tako naši srase Kropa, a otma Otoko. RiOn^ slíedece god. ban Ad. Baéan^ 
liedoik Bakačev, provali a Bosnu, i silno ja porobí i popali. Tada sa 
tačke styarí na mora j ako lebeéale. Da jih oživí, 29 s vi b. 1693 stapi 
t kao vodja pomorskí sam dužd Norosíni, no sríeca í sada ma odkaza 
, te 9 síeč. 1694 amrie a Morejí. Njegov naslíedník na moru Ant. Zeno 
oa predobi otok Scío, a da je amio, lasno je mogao nloviti sve tursko 
dovije. Turci ga napokon nzbise, te tako opet páde otok a njihove sake. 

t BO se a Dalmacijí dosta sriecno napriedovalo. Q. 1693 naši azletise do 
^PU*; S^}^ jini Pi^de na javno potací mo pasu, i dosta blaga zaplíeníti. 
a to nakane Turci, 2500 na broju, do Vrgorca. Naši jih prióekaja na sa- 
edah kod Zastraka, i vecinom izsíeku. Lipoja pako 1694 adari Dolfin, 
k providur, sa 8000 pies. i 4000 konj. na Cítlnk u Neretvi, í predobi 
> golemom žrtvom naše krvi 20 srpnja. Dolfin ga omah dobro utvrdí, i o- 
■vi u ojem snažnu posadá. To natjera Turke pastití Gabelu í pobližnje 
roje a naše roke. Malo kasnje sadjose tri pase, bosanski, hrcegovački i 
darskí sa 16,000 vojsko i njekoliko topova, da Mletčanom priotmu Cit- 
Tri puta udarise na juris, í do 1800 jih izgine^ a kad dočuse, da se 
Jfia približuje sa 12,000, omah se natrag povukoše Q4 koĽ), Rujna 
let se tamo zgrnuse cetirí pase sa 26,000; no í sada jih naši junácki 
llôekase, í ízza devetdnevnoga boja prisilíše na povratak (ÍO ruj.y U tih 
Rfalah Turci su silou krv iztrošili^ a naši su si neumrli víenac sláve sa- 
P^ navlastito vítez Nonkovic, pukovnik Fanfonja i podpukovnik Vuskovij^; 
jliim su Dabrovšaní iz nenávistí prama Mletéanom, došmaninu pomagalí, 
k krscanstvo í svoj národ grdno ízdavalí. Uzprkos ízdajstvn njihova sada 
|Mje ípak našim za rokom obladatí Zazabje, Popovo i vas Tríbínjskí kotar, 
)i|okon i tvrdí Klobúk (3í hol. 1694) ^ te tako ono kršnu njihova 



úrimwien tatvim rasttoTiti •A Taróina. Tin pfMttsi n taáa fUvBo fricb 
ilvbrovttéke trgoviao. 

Čim se MuUŕa II 4«ko|M príef tola, atopi aam na éela avajaj voJdAj 
Ourofir Lipo, poraaí oeaarevoe pod VetoraBom kod Lafoaa (Hšt. íM))f§\ 
la ma pokieda baci w áake Ti tel í . jaa njekoja pomaaja ntleata a Bi 
Sliedede god. opet daletí Maatafa, da odiera oeaarevca ispnd Taniti 
te Jib porasí kod Ba|;o (M rtiJO* ^'í *^ ' ■* Mletéane a ovo doba baj 
vatridi agodBO dahali. Alek. Molia, zapoviedaik pomorakí, alavao je •< 
Tarka od Moreje, í njibovo je brodovlje kod Scia aruaío. I a Dali 
toraka napadaaja opet na Ci'tluk i na Vi-liko bila ao tada Jaaačkí odbaôi 
(a ao aaáí í u napriedak ovdje kô éto a Hrvatskoj éeato prieko graiif 
provaijivali a Turska oa robiju i paljež (!}. 

G. 1697 eesareva vojska u Usarskoj dobi aa vodja alavBO(^a Eb| 
^avoJBkof:a. Bapea agrno se aa Torke, u ato su kod Zente Tisu preli 
i tada jih poraai kao aikad prije (II ruj,"), Soltao s konjaBÍčtvom Btoii 
prieko Temiavara a Bio(^rad. Jos lipiga poknsa ban Raéao, akoprem badal 
troatrukiiD oaartom predobiti Bihac; a kasaje je poroafi;ao Eugenu^ b 
je ovaj robío i palio Bosnu do Serajeva. I Mletéaní ao tada doata sríi 
vojevali. Jak. Kornaro 20 ruj. Itf98 rasbí Torke na moro kod Dardai 
doéím so i naaí na kopoo dosmanom o Bosni trista jada aadavalí. 

Poras kod Zente tako atdrina torsktm caratvom, da se je oi 
Soltan pobrÍBOo po eBi^leakom (^Pageť) i po olandeakom (Coliers^ pc 
BÍko osovoríti mir. Leopold, prevideč rat do mala s Franoeai radi •] 
i^olakofa oasliedatva, a éoteó se vrio isnemožen po dufj^om rato, pribi 
ae rado dogovora, te aklono na to i ostala savesnike. U Bečo bodo di 
joa 23 líp. 1698 podpísaní prvi oyjeli míra na teroeljo uti fouiií 
Ceaar ovíeravaae 7 roj. I. g. i kaánje visekrat ostmeno i písmeno 
bliko, koja je jako aomnjala o torskoj víeri, da oe joj po tom aačela 
ostatí, ato je oruájero dobila aa rata, inače da ée se rat nastavítí. Koic 
liatopada poalaBÍcí dotiónih vlasti sastaae se o Karlovoo, da po oaíh ai 
tih aaatave ogovor. To sada cesarski poslanieí Ottínipen i Sehliek í 



(\) Dolfln u tvom ixvies^u od y. i697 ovako píle: "Š formidabiU U eerpoii 
Utetítif ehe neUe tuperiori Provincie pasiano eol nome di Kaidueehi; * non ho 
dk« imUB fmente eo9tUu%ione U maggior nervo ddľefeta e delia diffeea non wntiMi 
Jtfft hnnio, eamanéoH in nmnere úi eireš. SOjOOO atíi áU'armi, Sono U Hmta 
nUura, 4i temperamento robutte, toleranti dtíU fatiehe, vigílie edincommodi^avesui od i 
vitá rustica e roíuta... maneggiano ugtuUmente a piedi et a cavaUo con bravúra et 
%ione lo schioppo e la eciabla, ed aUrettanío pronti di cuore qaanto veloci di gambe 
Mgiti neU' inseguire chi fugge e nel rMrärei »e rieevono dieeapilú,, i td. 



- 229 — 

sríediiíeí Pa^et í ColUrs iwU roiiio izdadoBe Republika, predav «i«Ué- 

kegm poslanlka Karia Rusiioa na milost i nemiloat tarekim pMluiikMii 

Eamí-ii i Maorokordato I dapaée so se ifltie dalmatinskík |;ra»M» keco- 

krásno sa Tarke aiimali, aamo da apoje Dabrovnik oepoariedna s tartkiM 

■Miljtitem, a U pako a raslopa, jor Dabrovčani ermne eomé 9udiiH dettm 

Porim (F. éep, 90 i 90 šieé, 1699), Zahman opotriebi Roisíni svo mognde 

aačÍBe, da jih svede oa pravíénost i na ízpanjenje medjuaobno sapriseienili 

pogodaba; lato napokon pmťló aUo 99n%a šimulamoné, o eou ekimrm do^ 

fUan%m meeennó, ehe ia Réfubliea éra a kuonm feáe ingmnnmim (JRM, 

Ílu*.}. Niemea staja&e samo do svoje korisii ; taj dakle ovréi napose svoja 

po^^dba s Tareí 26 sieé. 1tf99, a opet napose ona sa MleCôane po osnovi 

Maorokordatovoj, koja Mletóani, sada sasvím osamljeni, moradose napokon 

bes prifovora primiti, AH torska neviera pogasí kasnje, naime kad sa so 

rasvodíle graníee, i ta samu pofi;odbo, jer i tada^ dakako s dosvoloai Niemea, 

Turci u^rabise Republikí ne malo semljista na bosanskoj, bereesevaék<4 i 

arbunaékoj graniei (1}. Mletaóke 8U medje prolasíle pokri^ Knina, Vrlike, 

8ÍDJa, Duara, Vr|;orea, Citlaka do Kleka, s Novim i Riaanom a Kotorsken 

salievn^ a Hrvatske sa ae protesale od ostija Tisíníh opravne do Besa- 

tovib, pa kd sto teôe Sava i Uoa ( V, Brlie Ser. u. Kro. 9ir. 99S) (2). 

» 
Za tarskoi^a rata Leopold prišili Mihaíla II. erdeljskofj^a vojevodn^ 

da ma israéi Brdelj ux naknadu 10,000 for. na godína; a s Ljadevitom 

XIV. svrsi rat Rysviôkim mirom (SO tip. 199T). 8 Karlovaékim istina e- 

sie^ra ugarske semlje od turskos nasilja, ali si ne sadobi niposto Ija- 

baví i viemostí staoovnika ngarske krune. Leopold nije sada nimalo pasío 

na staré slobode ofj^arske kraijevine, dapače je Ugarska smatrao kao ora- 

ijeni predobitn semlja, te je sve éastí i koristi díelio ondje navlastito 

Niemeemy silne porese i dro|;e tegobe na jadni národ nametavao, a asprkos 



(\) Sve javoe i tsýne spletke ovog a zosimenitoga sMianka polanko aain i bes obaira 
na éu> ixim na iatino razložio u dielu, ito aain aaatavio po naloga preus. popečiteljstva o 
pravo mletačkom na Klek i na Sutorinu u Dalmaciji, i g. i86i prikaaao G. K. Gabiueto 
Reikomu u pet debelih sveaaka. — Valjda Leopold sato oije dao u Karlovou sastavití po- 
fodbii mira ukupno za sve aaveznike, k6 ilo ae običavalo, da nebi dnigóije llletčani a tóga 
icvelt, da jim je tim sada napokon ugar.-hrv. kruna potvrdila dalmatin<ki posied. Dapaée 
Hrv^ na atarooi pravú naalonjení, sada su nakanín bili oteti Mietianom sve akoro zadobivene a 
prijo hrvaUke zera^; ali isza grabeža Zvonigradskoga naidjole na čvrsto ure4jeni odpor. 

(% Kad se radilo o nastaviyenju granice kod Uue, videé naii, da ce ostat Turkom 
Novljanski kotar, iio su oni bili iolikom svojom krvju predobili, pograbiis orujge, i ne paseé 
sa zapoviedi kraljeve i banské, silu duámana izsiekoée. 



— 230 — 

laprísesenoj slobodí víermfl(»ovíedanja tjerao prolesUDte í nevaljanimi aa- 
éioi na katolícku yiera. To nepravno ponasanje do mala aebani Ugre dt 
JavBog^a iioeviereDJa. Na čelo bantovnikMu stade sada Fraojo Rakoesy IĹ, 
koí po prvih srieénih okrsajih nadje dosta prlstMa o švih redovih po eieJ«J 
Ui^arskoj; no bje napokon od Heiatera kod Tirnave, isdaJMB Niemaea, p*^ 
ražeň QS6 pros, 1704). Zato ipak ne oslabí niposto Rakoczyeva BtrvaJu^ 
dapaée osili í nastaví rat. Tražio je tada Rakoeey í Hrvate primamiti ■ 
svoje kolo. Ii Mískolea 18 sieé. 1704 upraví list na naše stalíse, hoinéi 
jíh) da svrgnu aostrijsku vlast, keja jih silno ^dJ^óí, te koja jim ote i 
Varaždin í Karlovao (1), odkud inostranka vojska nasílno vladase eiekm 
lemljom, trase ju í (^lobljase. Spomenú jím pravá ve6 raidvojene semlje saba-i| 
eena; pofi;lavíte obitelji kao Zrínjeva, Frankapanova a skoro i DraskoTÍcevane^ 
pravdom í nasiljem unístene. No uza sve njegove poaode ĺ nepraviéaaill 
Leopoldove hrvatskí národ osta uviek vieran svomu kralju, u nadí \u 
nostjo ga naijerati, da mu povratí starodávne slobode i pravá. Toga 
Rakocsy-evci udarise na Medjnmorje, alí jih naši pod Banom Iv. Palfff-J4 
a bjeg odvratise; a kada se ožojka 1704 príeko Dravé zgrnuse pod Vii 
vítíco^ sam sabor, tada u Varaždinn, proglasi obéi ustanak, te jih tiai 
eíli, da se sasvim okane naše semije (Jura IL 100). Leopold snao 



(i) Graníca na Kúpi i na Uni joj sada se nalazila vojnički í gra^janski pod 
sriednom banovom vlastju. Ban Adam Bačan 30 rtiý. i700, priznavaguci národne saslnge' 
obrani granice Kupske, Unske i Glinske, i staro pravo našib stalija na igu, naredi: da 
sada inostranci neée u njoj dobivati plače ili službe bez dozvole staliáa; da ce sve 
viáje od vojvodské podie^ivati ban samo na tcmeiju trojnice predložené mu od staliáa; 
6e u banovu odsutju upravljati granicom banov namiestnik i to držav^'anin porazumno 
staliSi ; da ée stati istim stali jem na volju svake godine odpravljati svoje poviereníke» da 
gledaju milUiam Con/iniariam et Praendia, Conflniaqne universa, da razvide bojnu spi 
i ra&une, i krivce povedú na red ; i napokon da ée ti poviereníci uživati u granici čast i 9Á 
blast immediate post Dominum Banum (Jura L 961). Leopold pako svojimi odlukami odl 
i i5 lip. i 703 iz Beča rieji, da ée ta južná griinica (intra ftuviorum Unat, Colaptt tíift^ 
Savi) spadali od sada quoad proprietatem et Dominium utile, quatenus ille fíwaU 
aut fieret, hujati Caes, CameríB Atdieas, quo vero ad JuňsdictionaUa et Spiritualia dt 
taxat Croatia: Regno et eiutdem Banali potestaH; te u isto doba ukinuv vrk. zapoviedi 
vojniéko u Varaždinu, náloži, da se i ova sieverna granica, kô jto južná, Regni JurisdU 
ac Gubernia constanter incorporetur, a obe pako quoad militaria da mongu Consilio 
atro Aulas BeUico ét iub ejusdem dispositione praefato Bano nottro ejuaque 
officieUibus perpetua et conttarUer subeste. Ukínu tada Leopold i vojničku oblast u Pc 
podvrgav i t^ grád s okolicom baňu i kraljevini {Jura L 366 II, 9i). AH jto se tu nai 
valo glede Varaždina osta joj za dugo puká želja. Vec 24 sieč. i704 izpríeéavao se Leof 
jto to za sada izpuniti nemôže radi ugarskíh buna, uvieravajuéi naJe stali Je. da ce čim] 
svoja obeéanja uživotvoríti. Petriqju pako, k6 Jto i slobodni grád Grkvenicu (joJ taki od 
sieô. i673) znali su kaánje Níemci opet u granicu strpati. 



- 231 - 

ne^jvtíoi bodrití národ nas oa Btoni vjeni, í hvalUi |^, sto je odbío dos- 
■laiiske ponade í maeeve (5 vélj» i 5 trf. 1704, Jurm L STO^S); ali 
■iesto da novimi povlastÍGami obdarí ta oje^OTa viernost, da ^a to boije 
I ajoj atvrdi, jedva se kad f íeéao i samo saprísesene Bavíerníee. 

Medjatím saple se opet Leopold n rat s Fraoceií radí spanjoUkosa 
iiéliedstTa. Po smrti Karia II. spaojolskoga kraija nslíed obiteljnih agovora 
norala je ona krana pasii na Leopolda; no Ljodevit XIV. pohiti umah a 
epaojolska, i dade bez odvlake s privoljenjem stalisa a Madrida ovienéati 
Bvoga anaka Filipa na priestol. Leopold ne doživi konca ovomu rata. Umrie 
5 svib. 1705. Nasliedi ^a staríji sin 

JOSIP L, vec dávna odabran za rimskoga kraija^ a a£ar.-hrvatskiiii 

í éeskim okranjen. Josíp abastíni od svoga otca rat o nasliedstvo spa- 

■jolsko, te ^ je odloeníje i aspiesnije nastavio, akoprem mo ni on ne 

vidi kraja. S istom je odvažnoBtjo i ostrím oprezom postopao b a^arskimi 

Inotovnici, kojí po Leopoldovej smrtí biaha vrlo osilili. U sto zasiedne 

priestolje, umah dade proglasiti o Budima, da mu je ta najprva skrb glede 

■gar.-hrv. kraljevíne évrsto se držati kronitbene prisege, te štovati i šti- 

titi državne slobode i astanove. Zato bi se bio Rakoczy bez dvojbe s njim 

sporazamio i pomirio, da ^ nísa njegove prístase silno zamele^ te silom 

aatjerale nastaviti rat. Rakocy-o podje s početka predobiti Prešov^ ali 

nalo kasnje kod Szibó-a bode tako potočen, da se je Erdelja okaníti mo- 

rao. Po tom dodje do ngovaranja a Trnavi; no zahtjevi bantovnicki bili 

[so sbilja tako smiali i bezobrazni, da je Josip morao dakako prekinoti te 

[dohovore i oružjem siegurati mir ogarskim zemljam. Da pako tim naše 

istalise to bolje atvrdi a vieri, i da jih obodri proti Rakoczy-eyim ponadam 

i četam, 14 svib. 1705 odpraví jím list, a kom naviestiv smrt otéevo í 

svoje zasiedanje na priestol, na^ovaraše jih Ijobko na starodávna víernost, 

06Íeguravaju6 jih az to, quod nos haecce Regna nostra Omnesque Eo- 

\rnndem fideles Siatus et Ordines in suis Juribus, Privilegijh, Liberta- 

Hbuš et ImmuniiatibuSf juxta etiam praeattactum benignum Diploma 

noitrum Regium Assecuratorium ipsis extradatum, ilUbate et inviolabi- 

\Uier obtervabimue et observari faciemus. Tim oduševljeni^ naši sa sve 

to odlačnije trgali javne i tajne spletke priekodravskih astasa, navlastito 

.pako domade^ njihova prístase Voinovica, koí se stavio bjese^ da na ne- 

.viera nagne pakovníka Delísímonovica^ í hrabrom sa jih misicom do zla 

boga proganjali i tjerali íz svoje zemlje i nadalje. Cega radi Josip, kóma 

Je sve to javljao Zagrebački biskap Martin Brajkovió od strane stalisa 

■viek spravníh žrtvovati i sam život za krana i dom, 25 svib. i 3 stád. 



^ 



- *w - 



U tom krenav bo sivarí ^Jaito bolje la baotoviiike od FrM( 
pomoiene, pohHi Rakoosy « Brdelj, f 41 e na aabora o Miros-VMrhely-i 
dade ae proglasíti erdeljskiiii Tojevodom. Malo kaaoje o Onodo aa ii|;arekoi 
aabora bode Josip lisen ofarakoga príestola. Proti toj odluci i^a?i se 
mah svedanini prosviedom avarskí paUtin Esterhasy, veéina ogarekih 
akqpa í velíkasa i oase kraljevioe QÍT&T), Josíp slíedeéo fod. odpra?i 
Ucarskn Heistera 8 jakom síloro^ da jednom staví kraj ovoj nabaní. Pi 
i tada a pomoó Niemeu nslied odluke aaaega sabora oai aUvni baa h 
Pilffj 8 liepom kitom oaiih aokotova, te si aa ôetn Djib ateéo aajve^ 
slo^e o slíedeéíh pobiedah i a konaónom rteaeDJo ove borbe. Banovo odi 
Ijeoje probadí o semlji njeáto smeóe, kóje radi saprosíée aasi staiiái 
kralja, da se povrati ban. Josip, da jih umiri, 21 stád. 1708 dade jÍB 
banskopi namíestníka s podpunom banskom moóju dotadašnjeg polbai 
Petra Ke£levica. S druge strane Heisteru í PilíTy-a podje medjotim sa 
kom do čísta rasbíti buntovníke, a sto sa tvrdo obsiedjali Trenôin. 1^ 
Rakoosj jedva spasí bjegom. Tom pobíedom bojna srieéa krena sasvín 
kraljeva strano. Badava si Rakoczj g. 1710 potraži pomoé od Torôiii 
Isgubiy jedaa oakon drugoga sve svoje gradove, i vise puta na ja^ 
polju poračen, morao je napokon pobieói u Poljsku. Na sastanka u Na( 
Kiroly-a bode napokon 29 tráv. 1711 medja Pilffv-om kraljevim opi 
moéníkom i Rakocsy-evími prístasami utanačen tako xvani Satmarski 
govor, po kom opet bode podieijen sveobói oprost i bodá potvrdjena l}| 
i Erdeijcem sya njihova dosadasnja pravá i slobode, te i samomo Rakoosy« 
podieljena sva priaénja njegova ímaoja í dostojanstva, ako aa tri tiedi 
svomu kralja viernost aapriseae. Rakocsy odbací te ponode i prodye 
Francesku a kasoje u Carígrad, gdje amríe g. 1736. 

Za Josipova vladaoja, akoprem sa a Ugarskoj silni domáci raidi 
biesnili, tražíli sa ipak Ugri sad sve to veéim náporom^ da si unistesji 
Djegovib starodavnih pravá i sloboda sasvím podčíne hrvatski národ, 
nam te jasno káže napotak, sto so ga hrvatski stalisi dali svojim opnnonM 
nikom, kóje so g. 1706 odpravljali na požonski sabor. U ojega isilasi, 
80 se do onda naée kraljevine slosíle dragim načinom í obiéigem bi 
Ugarska oko osdržanja katolíčke viere^ oko vojevaiýa, sodbene oprai 
dika, plaéaoja poreza, nadzíranja razbojníka í sločinaoBy pomagaaja 
nenadnih pogibeljih i javnih potrebodah (1), i da so sve te struke driai 

(1) h evoga naputka aliedi i t(s da so naie kra^ievine svojim vlastitim aoveen 
maofo proilih viekova, a i tada, uxdiiavale velik diel granice. 



i^r»ve obftvU»U iimí stAliši otodvisiio n bvojlh Mboríh kriaposIJQ svagtf 
4ra*vnof» pi^va, stvari^gé dotiône uttaBove í fakone, i a život jih nva-' 
4a.}«6 lA slQŽbu kraljeva i ba svoje aidríbavanje. Nasloigení dakle na svojo 
starodávne pravo i povelje prednjih kraljeva, naši so se naprama tím ne- 
pravednim težqjaio uf^arskíin ofradjivali prosviedom na kralja. od koga sa 
mIi0ota1Í9 da jih i a napríeda kô sto do onda Mdrii n njihovih pravíeab, 
povlastieah, oblastíh, ostanovah sakonskíh i obiôajih, a da okine prí- 
nqetbe učiojene po stalisih agarskih a sadigem saboru na nstrb nasemn 
Mavnomn pravú, i tako neka i od sada u napríeda ilsfii^ Bungárimé 
jmrm fmriieuiarim Dominiš Hungmris^ CrMHm croaiiem mmfleetendm ét 
mtrmmám; twmmuma vero uiriusqus nationiš, fro ntr^mé trmctmmám 
mmnémmi (F. Pomr. br. 1S4. 186$). 

Josip nsBrie jos sa ofovaranja satmarskoga oníra, naíme 17 tráv. 
1711, a 38 fodíní svoga sívola. Ta prerana smrt teiko rasžali sve njoma 
podložné narodo, jer udario bjese pravom stanom pametna i dosevna vla- 
dára. Ne ostavi mužkoga potomka, nego dvíe kéeri, Marija Jostpu udatn 
la Aagasta III poljiskoga kralja i saskoga knesa izborníka, i Marija A- 
nalijtt vienôanu sa Karia Alberta knesa isbomika bavarskoga. Nasliedío ga 
je dakle brat nje£ov 

v 

EARLO III, koi se tada nalasio a Spanji težko sabavljen sa svojím 
takmaeem sa oiidtesiýi priestol Vilipom Anžavinskim^ koi s pomoéjo svoga 
djeda Líudevita XIV fhanoeskoga kralja veé ga prisilío bjese pobjeói is 
Madrída a Barcelonn, koja sama sa jos njekoliko pomanjih miesta na onej 
straní n to doba saposnavase Karlova oblast. Karlo na glas, da mo je brat 
nmro, aredív sto je bolje mogao tamosnje poslove i povíerív oprava avojoj 
žení i vrloma Staremberga, 27 rig. 1711 akroa se na Génovo. Doéav n 
Nilanv, da je veé isabran sa nemaókoga eesara, pobití a Frankobrod, g^je 
Zt pros. pri mi sveoano eesarska krona. Odatle námah krena a Beé, gdje 
medjatím njegova mati a svoje roke prfjela bjese državoo kormilo. Is Beéa 
2 velj. 1712 sasva Karlo u Požan na 3 travnja agar.-hr. kronitbeoí sabor^ 
na kom najprjje ataloži agarskí národ, prisnav Satmarskí agovor, te bode 
ovienéan na priestol 21 svibnja. 

Karlo nastaví rat s Franoesi na Rajni i a Špaojí, alí mu napokon 
raéane pokvarise samí Eoglesi^ njegoví najboiji savesnicí. Videé oni, da 
bi jgegova mo6, kad bi sve semije španielske krune dobio, preveé nara- 

v 

sla, tajno se sporasame s Ljadevitom XIV., da Španja í njezini príeko- 
morski posiedi ostana pri Filipa Anžavinskom, a sve ostale spanjolske 
dŕžave n Bvropi da bodu sa Karia; i oa tom temelju posova sve vojojaóe 
sile na sastanak a Utrecht-a, gdje bjeha ta načela 13 tráv. 1713 od švih 



- 234 — 

isini od Karia prihvaéena^ te i dotiôní dfpovor vtaDačea. Karlo mo se s 
prvá opre; no malo kasnje po savieta slavnoga Bii^na prími ;a a prfej 
nagodbí RastaUskoj (6 okuj* ^^^^ ^^i^ poata napokon praví m agovoron 
tt Badema sa ave nemaéko oarstv^i (T mj. Í7Í4')* 

Pravo naslíedstva na ugar.-hrv. príestol Aastrijske kaée bjese JM 
od Ferdinanda I. ograničeno na maske potomke. Tek sa Leopolda I., naine 
%* 1687 bje stegnato na prvorodjene muéke odvjetke, te tím bade i od di- 
sih kraijevina pripoznat koóni red Ferdinanda II. od 10 svib. 1621. Mo 
Leopold 2 pros. 1703 ustaoovi joste, da kad bi svi maski odvjetcí isomrli) 
isto pravo i ma preói na ojíhove ženské potomke, ali tig zákon valjao je. 
samo aa tako s vane austrijske nasljedne aemlje, a ne nimalo aa agar.-hr. 
kraijevina. Od Josipa, starijega siná Leopoldova, nQe ostalo muékaéa, ns 
samo dvíe kéerí, kóje pri udadbi biaha se aahvalile na sváko nasliedno 
pravo. Karlo pako, kad se poprimi vladanja, ntje jos ímao poroda od svoje 
žene Jelísave Kristine (Breunšehweig-Lúneburg), Bojeci se dakle, da n* 
mrvsí bez odvjetka, ne ostane lisena njegova kaéa ugar.-hrv. kraljevtse 
po zákonu 1687, stavi se umah, da a švih svojih državah pribavi zakonska 
valjanost Leopoldova kocnoma reda od 2 pros. 1703 f^lede nasliedsčva i 
za ženské potomke. Posto se a Hrvatskoj morao sakopiti sabor Djesto prfje 
nego u t^ožonu, da izabere poslanike na krunitba, predloží ma tom prigo- 
dom Mirko Bsterh&zy, biskup zagrebaéki i banskí namíestnik i predsednikí 
víerojatno tako tajno napucen od beékoga dvora, nadajuéega se onda lasnjemi 
uspiehu u Ugarskoj (1), da príznade koéni red Leopoldov od g. 1703, a 
to navlaatico rad pogibelji, koja bi za obéi mir nastala, da Karlo umrt 
bez muskoga odvjetka, a da se pravo nasliedstva neprenese i na ženskí 
spol vladajuóega doma. Stalisi naši dakako rado í jednogiasno príhvatiše 
Esterházyev predlog, í zákonom umah utvrdtse, da prayo nasliedstva, kal 
bi mu muskíh . ponestalo, prodje i na ženské odvjetke doma habsburžkoga 
onda samo^ ako budú posiedovaii Austriju, Štajarsku i Kranjska i stolovali 
u Austríji, i ako krona príznade zajednička pravá ogar.-hrvatska, a pona- 
pose posebne pavlastice naše kraljevine (2}. Stalisi bez odvlake odpravise 



(1^ Kad doču Karlo, prvo tobože od nadbískupa Ostrogonskog, da su Hrvati príh^m- 
tili prag. sankcijj, zapitá svoje tajno viece, jeda bi dobro bilo odmah potražiti od ugarskof | 
sabora, da ju prísna. Ono mu odgovori : mučno da bi národ ugarski us odlučno postupaiqa'| 
Hrvatske odbacio carevo izkanje, dapaée gledat ce, miesto svu zaslugu u tom obsiru puslii^i 
Hrvatom, priteci ih s pospieánim primljenjem i izvedenjem. 

(2) Evo ti tóga znamenitoga saborskoga zaključka od 9 ožuy. 1712 (ČI. VII. - Jura II. 102^: 
SolicUudine atque %elo, quo Domini Status el Ordines ad assecurandam Patriam suam 



-. 286 — 

Kftrio Q Beé tu odlokn po posUoieih, kim naložise, d» si isposlajo od kra! ja 
ámedja dra^ih styaríh í Diploma seeuriiaiis perjfetuae super universiš 
omnium Dominorum Siatuum ét Ordinum horum Regnorum juribms, 
frivilegii*, praerogativis et recepiis eonsuetudinibus. U isto sa doba posla- 
likom odredjeDÍm, da príaaatvqjo kranitbenoma saboro u Požonu, nalapali 
n aapatka, da so stroho drzo prava^ slobostina ť povlastíca ngarskih, 
kóje 80 i hrvatske, i da ae smíeda odstnpiti od sakljaeka saborskoga glede 
Basliedswa pr i ja— t a«atrijake koée (Jura L Í04-S), Karlo, obavioMOfl 
ú Zagreba jos 15 osojka ob ovom povoljnom ríesenju sabora hrvatskoga (1), 
akoprem je početkom travnja morao proci a Požan, da se kraní, osta n 
Bečo, odakle je SFakojakimi naéíni aastojao, da povede agarske velikase, 



confideratis tot et tantis eiusdem praeteritis periculis, evenibili quo času Inter regni 
temporej revoltUionibuSt et praeterea ad promerendam ampliorem hoc suo facto Benigni- 
iatem atque benignum Regimen Angustitsimae Domua Atutriacae, cujus deficiente Matcu- 
Um (quem ut Divina bonitas in omne oevum superesse et florere admitat, optaní), fae- 
minini eiiam Sexus retinendum, in eosdem Regium- Jut, praerogativa, et Jure Regis et 
Regni exercendum subire cupient, eidemque se confidere, illius nimirum et talis faeminini 
Sexíis, Augtutissimi mnguinis Austriaci, qui videlicet noh modo Auttriae, sed Provin- 
eianun eliam Styriae, Carinthiae et Camioliae possettionem habebit, et in modo fota Au- 
tíria residebit: sinceris et unanimibut votis moti et dispositi, statuunt, declarant et re- 
iolvunt, sttosque Dominos Ablegatos ad Suam Sacm Mai. Caes. et fíeg. emmittendos, in eo 
etiam et prindpaliter se instrucíuros decemunt, imo protinus instruunt, vi nimirum 
hanc eandem praefatorum Dominorum Statuum et Ordinum, motu eorum proprio atque 
Uberi arbitrij sensu, expressam et manifestatam resolutionem ac fidudam Sac. Caes. et 
R. Maiestati, nomine Dominorum l^atuum et Ordinum presentent et offerant; et vicissim 
S. C. et R. Mai., suorumque Aug,m Haeredum Gratiam^ et pro tenore Clementissimarum 
resolutionum, promissionum et assecurationum, Augustae reminiscentiae Austriacorum 
Principum et Regum Hungariae, publicis Diaetalibus Regni Hungariae et Partium eidem 
annexarum Actis, et privatis quoque, pro parte mentionatorum Dom. Statuum et Ordinum 
emanatis Testimonijs insertis, benignam effectuationem, cum assecuratione Diplomatica, 
manutenendorum et conservandorum horum omnium, et quae praeterea pro bono et emolu- 
mento atque interesse securitatis, petenda ipsis occurrerint, petere et obtinere non intermittant. 

{í) U izjavi, koju mu tada upraviše poslanici izabrani, da mu prinesú saborski za- 
Ujučak, naime biskup Mirko Esterházy, knez Iv. Draškovlc, Fr. Kr. Delisimonovic vrh. za- 
poviedník u granici, i Dadbilježnik Gjorgje Plemic Otočki stoje ove znamenite rieči: Partes 
quidem sumus, uti leges loquuntur, annexae Hungariae, non aufem subditi ; et nativos 
elim habebamus, non Hungaros, Reges; nuUaque vis, nuUa captivitas nos Jiungaris ad- 
axit, sed spontanea nostra vUroneaque voluntate non quidem Regno, verum eorundem 
Regi nosmet subiecimus; ipsorum omninoetiamnumpro^temurRegemquamdiu Austriacus 
fuerit. In contrario autem eventu ne audiamus seducentem libertatis electionem, aut elec- 
tionis libertatem, neque necessitatem nostri, atque indissolubilem post Hungaríam seqt^el- 
lam. Liberi sumus non mancipia (Jura II. 106). 



4a isto talLO poBtnpMiJQ, kt ito Hrvati n •von velevauioiii preévetn (1). 
Iji Beóft iijftvi Karlo 10 svibaja svoja aahvaliioat hnratokíai ataliiaa sa 
poa rieienja, te jín iaposi nolbe gleée potvrde idihovih pravá, čí m a is- 
tom pisaitt primieti : Vokiš weUšim firmisšimé 9ponéemuš, non šôktm 
VéUrm Yob%9 Juraj PrivUégU si immuniintéš a Nokis mmeemmwmwi* 
liMo^Me Noširiš invioMiiitšr 9e$np$r eonsenvatumy 9éd nee j^met^e^ 
quiequmm otni$9um ťrt\ ^uod ad injfeniiam Austriaei iSafíguinis ^sm^ni- 
taiém Bi Clemeniiam demostrandamj Regnorumqme ofHme msrt^smsi 
comm^da ulttriuš provehenda faeere fnssí (Jmra L S8S}. 

Medjatím se o požunskom sabora víecalo o savíernicí. Zametaa se 
tím i govor, da se nasliedstvo protegne i na ženskí spol vladajnce knce. 
Bránili sa ti^ predlof; navlastito Ostrogonski stosernik, Palatin í hrvitski 
poslanie!) alt sve badava; te se a njoj pridŕža cl. 3. sabora od |;. 1687 
flede naslíedstva. Karlo dodje o Posun tekar 19 svibiija, priaii neprosNe- 
ojenu saviernieo svoga brata Josipa, i n nedielja ZZ í. m. bje aveôaao o- 
vienčan na príestol. Sabor nastaví svoje radnje; a tada sa si i nasí traiilí 
to veéma svoju samostalnost 08Íe£arati naprama ogarskoj vladí (2). Pe 
okronjenjtt pokúša sam Karlo, da sabor nakloní na svojo gUde naslíedstva, 
no i njegove brige udarise napokon a bah, te se koncern srpnja vráti i 



(i) Tom prigodom ovako je pisao zabi^ežkom svojoj vladí mletački poslanŕk a Beča 
(Dep, 14. svib. i719) : FinalmeiUe H sono traspirate U vere cause, per U quaíi la M. Sua 
ha differito U viaggio verso ť Ungaria, e Hn hora si proeurd di paUiare sotto differenti 
pretesti, Sara noto a W. EE., ehe tino in vitá deWlmp. Leopoldo ampliarono ^Ungari 
volontariamente i titoli del loro vastaUaggio, facendo ereditaria in casa d* Atietria qwUt 
Carona, ehe fu per tanti secoli elettiva. Nel rinonciare pero aU'aníica prerogativa, H ri- 
servarono il jus di ripigliarla nei casi possibili, col restringer la succestione aUa mHa 
linea mascolina. Vedendosi V Imperatore doppo tanti anni di matrimonio con sterile letti^ 
cerca di vantaggiare ľ Arôduchessei tentando ffl,*animi defi' Ungari, per dUaitar la tuc- 
cestione anco nella linea feminina. Impiegd a questo Hne ttUte le arti e tutta ľinduttria 
per aUeíarli, fatti pur comparire gV Ambasciatori deUa Croatia coWofferta epontanea detta 
Corona di quel Regno senxa alcuna restrUione. Finhora non si sa se Vesempio e H mtsi 
piú secreli, ehe ha adoperati, siano riuseiti valevoli a piegare la renitenna delU Ungari, 
o se ľ Imperatore, vedendo disperato il caso, tuibbia recedtUo dalľ impresa. 

(^ Poslanik mletaäki, javljajué svojoj viadi i8 lip. 4712 is Požuna irlavae Kah^jeve 
ugarskih staliáa, dodá: Sarebbe tedioso il riferir per mintUo alľ Ecc. Senato títri paati 
contenuti nel foglio esibito aW hnperatore relativi a leggi e staínti munieipali del AeyM. 
Čosi pare Vestenáermi sopra la eontesa de Croaši, dC amarebbero di eontinuar iipisi ibi- 
gľ Ungari, quando questi U vogliono annessi in virtú deWanliea lor dipenden%a. 



- WT - 

icô (1). To M M«]« kainje évrtto foprinií, 4% iivede Bvoje VAmtere ba- 
ren n ••talíh äriavah. Najpríje baita 19 trAV. 1718 Bve veliké dosto- 
JAMtvenike ba ▼ieée, i tn bje toéao aetAAOTljen red BA^líedstvA, pod irneBon 
dípkmatiékin Prm^WHOiéke Srnnkeijg, po prvorodeCvn bodí mniko^ bodi 
MBokogft Apola prra od BJegA, baCíbi od brAtA no Josípa, pA od BTOjih 
»eaibuľmj a BApokoB od blíčajih eTo}íh rodjakA, i odredi se BerABdielivost i 
BerABdroiiTost ABBtrijskib drŠAVA. Ui^reki BAbor od |p. 1714 opet BABÍeka 
tonv sakoBO syoje odabroBJe. U tom 13 trov. 1716 rod i mn se si b Leo^ 
pold, koi BAlibože aairíe to iete godíae (4 tÍ9iJ). Slíedeée pAko g. 18 svib. 
dobi Karlo pnrn kéer Maiíjo TereaíJB (kainje 14 ruj, ilIS Mmriju Anu, 
m 6 trmv, 1794 Mariju Ámmliju}. Std bo dAkle Job osbilBÍJe prími, da 
skloBÍ sve svoje senlje ba prífAAoJe prAgroAtiéke sAnkcije; te sAdA podje 
mo o krAtko sa rakom svoje želje ÍEpuBÍti. U Aastrijskíh Basliediiík drŽAvah 
AÍje aia sbiIJA to^A trebovelo (2), bo ipok i oadje ja dedo príposBAti i 
proglABÍtí (tra9.^9rf, 1790y U Českej prímise ja stAlísi 16 list 1720, a 
prisesoBi potvrdíse stoprv 4 rvý. 1723, Bsime dAB príje KaHova okroiýoBJA ; 



(i) Isti poslanik 25 lip. Í7i2 pije, da Ugrí ''se ne sono sin hora sottratti; ma stretti 
favorevolmenfe in questi ultími giorni, si rídussero a dichiarare, ehe avaDti ďassuroere im- 
pegno, era necessarío, ehe S. M. spiegasse, a qoal delle due linee, o delle sorelle o delle 
aipoti aspetlasse la suoeessioiie de' stati patri.i.oniali ; e deciso qiiesto punto. a qual de' Prin- 
dpi delľbnperío si meditasse di colloearle in matrímooio,,. 

(S) Vec Karlo V., kad je %. 1530 svomu brata Ferdinanda odpastío aasvim sve na- 
sliedne Aastrijske zeoilje, odredi, da. kad bi ponestalo muikih potomaka, "soU das Heraog- 
thum and das Land an seine Utešte Tochter fallen (Schrôtter, Osterr. Staatsrecht V. 248- 
SBSOJm* Isto tako Ferdinand I. u oporuci i lip. i543, i Ferdinand II. u oporuei 40 svib. i024 
(Du Mont C. D. T. Vni. P. II.). Zato s razlogom piie A. Wolf (Die Gesch. d. Prag. Sanct. 
1800. str. 9B) : "Das Brbrecht, so wie die Primogenitur wareii in den eigentlich ôsterreichi- 
sebeo Brbianden durdi Preiheitsbríefe festgestellt. Der Kaiser konnte uber diese Länder frei 
verfugen ; nach dem Au8tert>en seines Haases sie vennachten, verschenken nach ftreiem Wil 
len,^ — Na skoro se ipak pomolila njeka kukavíca u Zadarskooi "Dalmata,, tvrdeé, da je i 
Itieka prisnala i potvrdila ota prag. sankciju káo sasvim samostalna dŕžava, istím načinom 
\t ito na pr. Češka, Ugarska i Hrvatska. Ta dobro je poznato, da je bila Rieka, odkada su 
ja Frankapani nesakonito prodali, pa ^a do g. 1776, kad ju je Maríja Terezija opet pridružila 
svojej materí xemyi, udo natmje Austrije, a samo da je u ovoj uživala njekoja munieipalna 
pmva. Tomo je dokaz sjaset spisa izdanih od Gradaéke oblasti, a nam je jedino spomenutí 
proflas sama Karia o slobodnom brodareigo od 8 lip. 1717, gdje se odrieŠito káže, da nu- 
tniiii Attstríjo saatavyajo ''Stiría, Carintia, Gamio, Gorízia, Gradisca, Trieste, S. Vito di 
Fiame,, (Istria 1846 br. 70-3). Biekt dakle, kA Ito í ostalim éestim outmje Austrije, bila je g. 
IIH) priobéena prag. Sankejja s tom namierom, da ju uvrste u zákone, a to izílazi iz sama 
zápisníka rie6koga od 20 slad. 1785, gdje se jasno veli: "eademque nobis intimatUme gra- 
tio^asine fecta die Sionii 1780; nostram deínde O Oetobría díeti anni cam hamilima gratianim 
actiene Bxcelsis Dieasteriis inuriofii Auitriae transmísimus aeceptatUmem,, (Alman. Fiu. 



^ 



n Sleskoj 21 list 1720; u Heb« 23 srp. 1721; o Brdeljo 30 osoj. 1722; 
a napokon u Us*rakoj 30 líp. 1722 saborskim sakljnôkom, poivrdjeaim oá 
Karia 19 líp. 1723. Dne pako 6 pros. 1824 Earlo proglasí ju a Beeo kia 
vieóiti i neoposívDo-temelJDi državni jtakon ^lede pravá saitHedstva a Hab-* 
•baržkoj ka6i. Ugrí ja ípak ne prímtae kao Hrvatí beBOgranieno ; oní o-' 
medjasise pravo nasliedatva fiaroo oa potomko cára í kraija Leopolda I, 
pridrsijadi si pravo isabira^ja^ kad bi U isamrií. Hrvatska je dakle i a •- 
vom vele vážnom predmeta samostalno postnpala t ríešavala, te ndarila sasvim 
dragím pravcem nego sto Ugarska; jer bi se dakako moglo dogo4ití, da 
bi Ugarska opet stekla pravo slobodnoga ísbora, docim bi ostale pokrijine, 
kóje sa besavíetno primíle pragmaticka sankcija od 19 tráv. 1713, venne 
ostale na preostavše potomstvo habsburžko^ ako bi jim ovo sveto i aepo-* 
vriedivo učuvalo njihoya starodávna pravá. 

U tom Turci nísa níkako pregorieti moglí^ sto sa prísiijeni bili n. 
Karlovačkom miru odstapiti Mletcanom mnogo semljista a Dalmacíjí i B' 
iztoku, akoprem samo ôest onoga, sto jim je po pravici pripadalo. Prostf' 
raskoga rata stave se brodove graditi i vojska kapití, s namierom udaríd 
na Mletčane jako oslabljene po trínaestogodísnjem orožanom mira a ItalíjL 
S prvá níje se znalo, karoo ce ta sila. Nagadjalo se, da ée na Malta pt, 
moru a na Crnogorce po kopnú ili na Karia, koi je tóga radí omah i^ 
južnú Ugarsko odpremio do 60,000 vojske U tom Andrija Memo, poslaní!^ 
mletački u Carígradu^ dodje u trag istiní, te javí a Mletke, neka bi se 
vrieme dobro utvrdilo roorejske tvrdjave, jediní smier dnsmanskih príprava. 
Isto je tako iz Dalmacije ízviescivao vrh. provídur Emo glede sprava tor- 
skih u Bosní, dodajoc 28 stud. 1714: ánno VV, EE. in quéitte due provincii 



18S6. str. 45). "Acceptatio,, (pravo "accepUo,,) pako ne znaóÍDÍmaIo"approbatio., vec samo prv« 
manje onoga, što se izruČuje ; te onaj, komu se áto predaje da izvrái, nemá nikoje pravObi 
da o tom niti razglaba, niti da to, bilo mu i nepovoljno, odbije. N. pr. Cic. Verr. % % 
"imperat Agyrinensibus, ut decumas ipsi publice accipiant, „ i td. To nam potvrdjuje i i 
pisnik, Što je 9 rig. 1720 u tom predmetu sastavio trácanski municip, koi je va^da vriedia 
átogod vide od Rieke (Kandler St. del Con. di Tries. str. 121). U njem gradski zopoviedaik 
i sudci, dostavljigué na znanje (praevia notiflcatione^ gradskim staliiem prag. sankcgu, veia 
jim, da ée se oní bez dvojbe prilagoditi "alli voleri del suo Adorato Sovrano, soUoscriví 
dosi tutti con prontezza a quanto ci víene gratiosamente et patemamente impotto,,. A si 
ée na to, da grád "si dichiara prontissimo ď incontrare le Glementissime Sodisfationi, Voloi 
Gomandi e Providenze delia Maestá Sua... Ováje su se góle zapoviedi izpui\;avale, dočim 
Pragu, u Budimu i u Zagrebu uz pretresivaiye i glasovai^'e odobravalo se i umah prisegoi 
potvr4;iva1o. Koliko dakle nije zalutao ugarski sabor g. 1861 u ovoj točki i\;egova odgoTOi 
na kr. reákript : "Rieka je prye imala posebni i samostalni teritoru. Ona ;e i pragmatiékMl 
sankciu na poseb i samostalno prihvatila, mnogo kaánj'e nego Hrvatska, i dvie godine 
nego Ugarska,,. t. ;. pokle je zákonom postala 1 1 Praáčam rado udkomu čuku, no Deaku I 
Ferenczu . . . nemogu. 



- 289 — 

«• estese Dominio, é ^uanio forte per la feée e per ii valare 4i na- 
moni éeilieMej mUretanio foeo ressistente in 9é stesso per le Pia%%e 
ehe I0 eofrono. ZapIieDJenje tarske I ad j e prebogato na to varene poBpiesi 
oglasenje rata. Dne 8 pros. 1714 navíesti ga sám Ali veliki Vesir poelaníko 
Memo, koga dade bacíti n tamniea. Okrívljivase Repablíka navlastíto, sto 
se nstriiéavala íxročíti ma ernosorsko^ vladiku i jos njekoje ernogorske 
poglavíce, kojí se sa skoro ovréene torske návale a Crnagora (rffj.-/ť^.) 
bjeha spasili na mletaeko semljíste (1). Na te glase Karlo stopí posried- 
nikom mira, te se i sagrosi Taréina, da ée se s Mletéaní sdmžiti, ako 
odbaci ponade, po kojih ma se proža podpona sadovoljstina. Sve badava. 

Dočuv Mletčaní, da je zaorio rat a Carigradu, jedva se tada primíse 
oboražanja, i to ne doisto onako odlucno í srčeno, kô sto je pogibelj zah- 
tjevala. Zahman potraže pomoc o zapadnih vladára i u sama Karia, ako- 
prem se na to ovaj obvezao bjese pogodbom od 5 ozaj. 1684; samo Papa, vo~ 
jevod* toskanski i malteski vitezovi prožiše jim njekoliko galíja. Rat se 
sametna a Dalmacijí. Kô sto Moreja tako i Dalmacíja sasvim se je nalazila 
bez vojske, brašňa i bojne správe, a tvrdjave skoro zapaséene i a tažoom 
■eredu. No naši, čim se prosa glas, da je rat banuo, omah na noge, te jos 
11 sieé. 1715 morali sa Turci ostavití cetinjskí most. Tim podje jim za 
mkom pod 6j. Balbíom^ providorom Sinjskim, predobiti a prvi mah THlj, 
Zazvíno i Prolog, U isto je doba droga naša četa pod koesom Fr. Pose- 
darskim gonila dašmane iz Plavna i Strmice, dočim sa jih Vriíéani tjerali 
is 61a vaša. Liepo sa jih podpomagali uzdož Velebita braca Ličaní i prieko za- 
poyiedi svoje vláde, a i bosanski ustaši, te sa svi složno iz vise strana svoje 
návale cesto ponavljali u Bosna. U tom Mehmet, paša bosanski, skupiv o 
Kuprlso do 40,000 vojske, sadje prieko Prologa na Cetino s namierom, 
sva državo pod niaó í oganj okrenotí. Sgrna se dakle s glavnom silom 
na Sinjy a o isto je doba svoje čete odpravljao na više strana, da ruše 
okolíee. Emo na prvi glas omah odasla gjenerala Spaara s konjaničtvom 



(1) Andrv'a Memmo, bail mletački u Garigradu, 30 pros. 1744 j'avi Repabliki iz Ta- 
paoä, da ga Vezir dozvao k sebi, i da mu ;e navistio rat s otog : "ehe la Republika dí Ve- 
nezia aveva occupata la Morea per sorpresa ; ehe poi la Pace fú sempre dal canto suo 
inaidiosa ; ehe mai la Giustizia non si era resa a' sudditi delia Porta, sopra qualí si sono 
npite centinaia e oentínaia di borse ; ehe alle querele non si é risposto ehe fraudolentemente 
et eon aperte bugie; ehe finalmente si era ricoverato in Gattaro il Vescovo di Gettíne eon 
i Gapí del Alontenero, somministrate ármi, dati ricoveri, accomodato il trasporto alle rive 
opposte, esibito il ricovero ai ribelli delia Porta; e ehe il non essersi faUo il di piíi si do- 
veva ättribuire a mali tempi, ehe non hanno lasciato approssimarsi le genti e le munitioni, 
ehe ai erano preparáte in soccorso di quei seditiosí,,. Sve puke laži. 



- 940 -- 

■ EnÍR, é% braní fsni í i^rolai Krke^ a n%m ii Sadra pohrli « Kltt, kat 
•H ae veé akopijala po njagova nalo^ svt driavoa aila. U ftta so 
galamom a vojom akodan poBavIjalí Joriaa na Hinj, Emo i% Kliaa apnti 
a Tojakom k torakoma takora, i vatrom Javí Siajanon, dia ao príbliiai 
aeka ae dakla évrato braoe. Na ta ae paaa prepána, i prieko noéi umaki 
na vrat na noa n Boaao (1S Iro/.). Malo kaanjo pokaaa opát paaa, da 
aa 20,000 prokrôi pat medj Slrmloom i Kninom u dolnju Balmacíja; ni 
i tamo mn naai raéaao pok variac, i doeta mn Jada aadadaaa. Ali a« 
pobieda bila aa Mletéaoo alaba naknada aa ono, ito aa gabili « More] 
Ondje koaoem ove godiae Jedva oata napomeaa njihova vladanja, éln 
ne ava ona dŕžava padne u lurake iake. 

Ba je Karlo, k6 ato je morao po obatojeéih pogodbah, alíadío 
viete alavnoga Eugena, i omah s vojskom, koju je davao držaa aprai 
na JQsnoj graníei, adarío na Tarke, bio bi ne aamo apaaio Morejn, 
lanno predobío sve posavske i podaoavske aemije veé tada apremae 
■veobéi aatanak. Jedva pocetkom sliedeóe god. 1710 páde poalaníka mletaí 
komn Petra Grimana i Bageoo skloniti gh na svoje doňnoati, i to sai 
posto mo Mletéani dosvolise, da se starí savea prote|pie i na sve Kario! 

v 

dŕžave, kojih níje se afao sam braoíti od Spanjolaea. Bne 13 trav. 171 
bjedakle atim dodatkom obnovljen atarí savea od 5 í 30 ožqj. 1684 
Repablikom i Earlom, nego i sada bes doavole ugar.-lirv. atalíaa; nalii 
ôe|;a Eario amak iajavi Tnrôino, neka sé ostaví oražja i povratí n graaii 
Karlovaôkom pogodbom propisane, i neka naknadl odátetn ovim 
nepravedno Mleteanom nanesenú, ako ée da bude mír* Veair dakako bi 
te Bah^eve, a Karlo naredi Ea£eno, da provalí u Turska. 

Busen típnja 1716^ prebrodlv Dnoav kod Fotoka aa 62,000 vojskl 
adari pot Sríama, a ato je Vel. Veair aa 160,000 prelasío Sava. Na prví 
aakabn kod Karlovaca Bafpenova predstraža pod banom Pilíiy-jem aai 
tarsktt i težko ju alostaví. Rod Petrovaradina dodje se napokon 6 kol. 
glavoe bitke. To íssa petaatna žestoka boja búda Turci sveatrana 
raaeaí, í aam Veair smaknut. Malo kaóoje Eo|;en prišili Temisvar na pri 
daja QÍS IUť')j te se sav Banat otrese turskoga jarma. — U Dalmai 
ove i^odine malo se sta koristna ísposlovalo, posto je národ silno atradi 
od glada^ a Republika sasvim ga je sapušéala. Zahman je vrh. fn\ 
Brno opetovano a listoví naatojao nakloniti mletačko víede, da ae jednal 
pobríní sa dobro oskrbljenje ove dŕžave. Bje daklc prísiljen 2 ozaj. ai 
aiti lafumí tvrd Citluk u Neretvi pried sílnim dusmanom, i povuéi ae a 
Opna; a nije mopio radí nestaae galija uaprefnati alóí^jakíh foaan, kaji 



- 241 ~ 

M síioo po moru i po otocih robili i paUií. JedvA lipiija pi^mí lýftáto fcojno 
iprave i oajmljeoe oemacke vojska, no i ova so još 4 srp. atraaiio pomotí 
|i ZadrOy sto BÍje plače primalá $ a kad se pako staví, da sve sile sakupí 
tko Drniša í Klisa pod gjeo. Nosticem i Spaarom, da se epre bosaoskoma 
paši Jusufo, koí je tada slasio s i^olemom vojskom is LIvm na CetÍMiý 
«to mu sapoviedi^ da umah do 2000 po isbor jooaka npyti n Erf, kamo 
le veó dovesla bješe sva tarska pomorska sila pod strasaim Kojem, da g% 
predobije. Za Erfske vrio soamenite obsade, koja je trajala 22 dana, naj* 
TÍše 86 odlikovase našioei, aavlastilo odbijajué dosmaaa is bnega Abra- 
mova (S kol.') i cesto nasrtajaé na turske nasipe. Koja morao je napokon 
na vrat oa nos usmaci u brodove te na bje|^, ostaviv silní plieo í svu bcjna 
spravo. Sad Mletčani usese Sv. Mavro. U tom sa naši bes prestanka ée* 
tovalí.po BoMQÍ i težke jade dosmanina zadávali; a d^ sa jih Mletoaní i 
ma čím pomagalí, bili bi jamacno isza Petrovaradínske pobiede lako oíelom 
Bosnoin savladali. Tada se navlastíto odlikova vites Nonkovic iz Kleka, 
kóma podje za rokom predobití Metkovíc í Utovo (/I ttud.^y i sve naokolo 
do Motstara porobiti^ docim sa isto naši pod fimom í Riszom zaazeli Ca- 
ríoe i Popovo i ostale turske zemlje ležece medj Novim i Neretvom. U 
isto sa doba i síeverni Hrvatí |iod Rabatom Karlovačkim i Bakacem Ko-* 
stajničkim zapovíednikom ^ í podbanom Iv. Draškovicem janački odbíjali 
turske nasrte, oz Bosnu jíh tjerali, te varoší jím í sela robili i rušili) 
B. pr. Bielastino, Kropu, Starí Majdan, otok Novo í td. I Slavoncí sa tada 
cesto prelazilí Sava, i líepim se plíeoom kucí vracali. Tamo páde pakov- 
BÍka Petrašu svrci Turke u bjeg, i silu jih smazati, te predobití turski 
Brod i Gradísku, Kobac, Dobošic i još mnogo drugífa miesta, a napokon i Dobor. 

Slíedeca g. 1717 prosinu još sjajnije za Eugena. Skapiv síia brodova 

pri Panéeví, 15 líp. bací most nad Dunajom, í sva vojsku izvedo pod Bio^ 

grád, te ga 19 í. m* tvrdo obsiedna. Bilo je u grádu do 30,000 ízbrane 

vojske i 500 topova. Malo kašoje doletí í Vel. Vezír sa 200,000, i namiesti 

se krácanom izza ledja, Eugen se ipak ne poplaší, dapaôe sriecoo dočuv, 

4a ée ga dušmanin s oboje strane na noc 15 kol. napasti, a sumraka o-« 

dapne topove na grád, a sam pobití Vezira na susriet, te ga svestrano 

ppraci. 1 tu Turci ostavíše golem plieo í svu bojnn sprava, a sila jih a 

poceri od maca izgíno. Dva dana kašnje predá se sam Bíograd. -~ Us ovu 

prilika mogli sa sada Mletcaní^ da sa znali, lako oslobodíti Bosna, Hrce^ 

goviau i Arbanasku od stolietnog sužanjstva sa neizmiernom syojom i na* 

m koristjn, a i cieloga krscanstva; no oní so radije svoje sile skoncavali 

ístokii, gdje da sa i ospieli, bili bi si opet do mala bez dvojbe navaklí 

16 



— 248 - 

Bovih mož4a teijih iMprílIka. Naši su istina i sa te ^odioe napadali tnrske 
semlje^ no eato samo, da si pribave žíveža, jer jih je i sada RepoUika 
sasvim xapniéala^ te njekala jím do samé bojne správe. Inostranci, kojí 
80 nafte tvrdjave éovali, éesto sa se banilí, sto nisu na vrieme svoje pliée 
primalí. To tasno staoje Dalmaeije ponjesto oblaiÉí novi vrh. providar Alfíft 
Moeenigo. Njesovim náhonom lipnja nsletise nafti do Lívna, gdje jím pa4e 
na treéi Juris raxbiti pasn hroegovaékoga, mno^o mu vojsko na maée?e 
rasnieti, i silu plíena sobom prevnéí. Ta si navlastito osvietlase obraa po- 
kovnik Kakié i satnik Radnió. Dočuv a tom Moeenígo, da se mnopi národ 
iz Tnrske želi n Dalmaeija preseliti, sakapi srpnja pod Trílj dosta vojsko, 
i prodriv do Imosko^a, koneem kolovosa silom |pa naberá na predaju. Sad 
miesto se napríed protísnnti, da oslobodí od turske pare sva Hercegovina 
spremna na ustanak, vráti se u Spliet, i prodje u Novo s namíeromy Ar- 
banaéku napasti i obladatí; a]í us sva pomoé, sto ma tada praži Danílo, 
orno^orski vladika^ nije ni sama Bara predobiti mo^ao (Í4^Í9 listJ). Sreé- 
* nije sa vojevali Mletôani na mora. U vise okrsaja kod Dardanela QÍ9 Hf." 
id STf.') podje sa rukom najpríje Ljod. Fian^ina, a kasnje And. Pisau 
snsbiti dasraanina i otetí ma napokon Preveža i Vojníoo. — U Hrvatskoj 
Ivan Draskovíé, namiestník banskí, po dvodnevnom juriftanjo oblada Kosarae 
i srasi; ali ga Tarei ispod Noví^rada kod Une 19 rajna na bje^ prisilise, 
i dosta ma drožbe issiekose. 

Mcdjatim stožemik Alberoní, kolovodja spanjolskoga dvora, vídeé 
Karia težko s Torci zabavljena, da ápanjolskoj krani opet prisvojí oae 
semlje u Evropi, kóje sa na nja do skorá spadalo, kol. f. 1717 isneaada 
predobi Sardinija, a sliedeée azprkos savesa atanaeena a Londri medj 
Carem, Franeeskom i Bogleskom, po kom je Savojskí vojevoda iHirao 
Karia odpastiti Sioílija sa Sardinija, adari i na Sicíliju^ te kaftqje i tanw 
si prisvojí Palerm i Mesino. To nasiije Alberonovo nakloní Karia, da pri- 
hvati mír, sto sa mu Toroi nadili. Jar koneem g. 1717 pästí se Eai^n « 
dogovore s Vezírom, te tóga radi ni se sa tada nísta vážna na boJDom poija 
s one strane dogodilo. Samo Mletčani pod Schalemburghnm, oslobodíteijen 
Krta, pocetkom kol. 1718 htjese pokosati, jeda bi predobili Ulčinj; no i to 
badava, jer dočim sa i tamo nasí veé otvorili bili provaln, te se spremalí, 
da jarisem u grád anídjo, dodje sapovied Moceníga, da se okani boj* radi 
sklopljenog mira. I sbilja a to se bjese sastali a Požarevea poslanioi Kar- 
lovi, Mletaéki i Tarski, da mír konačno utanače. Isza tromieseénog dogo- 
varanja bude napokon a prvom sastanku primijeno sa Karia naôelo nit 
fOSšidetÍM, a sa Mletéane ne samo to, na joste, da ée jih Tarci naknadili 



- 243 — 

nil agrabQeae jim Moreje (1). I o oMtovieni dofovarai^ii tnraki sa po- 
$laiiieí príposnavali OEbiIjno svoje obvesa. Ead eto se prosa flas, da sa 
ápanjclci ndariJi na Sioílíju. Sad Niemoi is Beca nálože BogOBO, da étm 
prge barem sa se atanači mir. Torci, Ujao obavieséeni, va^da od posríed* 
sika eDfplesko^ i olandeskoga^ o tom nalofo, isnenada oskrate Mletčaoooi 
ne samo obeéane jím sadovoljstíne, no i samo uH fOsMetís, sahtjevajaé, 
da odposte sve semlje ležeée issa ledja Dabrovačke drsavi'ce, od Kleka 
aaíme do Novopi, sto naši biaha dávno sa ojih predobili, a oni pako veé ko* 
sačno aredílí i óvrsto asnažili. Zahman se sa ángo opirao Rnssini toj ipad- 
noj nevierí asijatskog divljaka; te napokon bojeé se, da se ne ponoví 
torobní prisor Karlovackoga saslanka, posto sa £a i sada Niemeí dakako 
sapaséali na tarsku milost í nemílost, morao se pnIa£oditi dusmanskim 
sahtjevom, í tako bje 21 srp. 1718 podpísaná Požarevaóka pogodba pona- 
pose i za Mletčane. Jos prosiaca í. g, sastadose se povierenici, mletački i 
torskí, n Sutorini, da graníce osnače. Republika merala je Tarčina odpa- 
stiti Zabee^ Carine, Tríbínje, Popovo i Ulovo; Klek joj osta, odakle se 

v 

Tttkla pograníčna stega do Zabske gore a sem]jí, pa naokolo povis Met- 
koviéa^ Vrgorca, Imoskoga, Sinja, Vriike i Knina tja do Strmice, uprav 
onako kô sto i danas stojí dalmatínska granica pram Bosni i Hroegoviní. 
U Hrvatskoj i Slavoníjí bile su tada primljeoe Sava i Una kao naravne 
medjnsobne medje, tím samo, da Novo na Uni bude za Hrvate. 

Karlov rat s ápaojoloí za malo ostraja. Englezi jíh potoka na mora, 
ťraneezi príeko Pireoeja provale a épaojo a Austrijanoi a Italijn. Filip je 
oiorao napokon odpastiti Alberona is slnžbe i sahvaliti se na sve evro- 
pejske dŕžave njegda spadajoée na spanjolsko kranu (9Z lif, 1720"). Sa* 
vojski vojevoda dobi Sardiniju i kraljev naslov, a Sieilija odpusti Karia. 
Malo kašnje Karlo se zavadi sa zapadnimi vlasti sbog trgovačkoga dražtva, 
žto bjese u Ostendi nstrojio; a ta se razpra samo onda ukino, kad Karlo 
privolí, d a se to drožtvo raztepe. Tom prigodom pomorske vlastí, a kasnje 
i sve uBtale osím Bavarske i Saske pripoznase valjanost pragmaticke šank- 
eije; alt je Karlo zato morao épanji odpvstiti Parmu, Piaeenca i Toskanu 
{Beéki mir od SO tráv. ÍTIČS), Karlovo oesaTÍetno sudíeloyaoje o poijskom 
tata o naslíedstva na korist Augusta 111. Saskoga proti Francezkoj doprini 



(1) "Cum pre onmibus restauralíonis pacis conditionibus Venetis satisfaciendi causa, 
ttt illi ad tractamdam pacem admítterentur ex parte Romanorum Imperatoris expeditum fuerít. 
quare ut Sj, sivé per restitutionem sivé per commutationem verbaliter et realiter contenti 
reddantur, promissum et accepturo sit„ (5 lip. 1718. V. Dep. Ruexídí 11 lip.). 



- 244 — 

Bio, da Je |»rÍ8ÍI}eii bío po u^oToni Beékom od 5 lÍBt. 1735 ustapití Str^ 
dinijí dio milftnesko driave ležeéi aa desnom briegn Tesina^ Napclj i 
Síeílijn Don Karloso španjolskoma kraljevidu, a ca sve to prímití saao 
Parma i Piaeenea. 

U tom 8 Tarci trajaše mír, akoprem se cesto na hrvatskoj graDiei 
četovalo í kadkada do jaká okrsaja salazilo, kô sto ožuj. 1721 kod fio- 
sarca; te se jos tada mislilo, da ée do skorá opet rat (F. Dutf, Diedo i 
Jura L 391'), Karlo je oprezno nastojao, da se nastaTŠe raspre s Torei 
mirno ríese í dígna. Uca sve to ípak saves^ sto je g. 1726 sklopío bio 8 
Ruskom, bací ga n rat s Turci. AIí sada nije mu víse bilo junácke misiee 
Eugenove (*]- 2í tráv. íTSô"), te ni valjana vodje ni novca potrebita za vojne 
stvarí. Ništanemanje 9 sieč. 1737 naviesti rat u Carihradu, jer mu se či- 
nilo, da mu sríeca pruža ugodnu priliku na južnoj si granici nadoknaditi 
gubitak, sto je pretrpio bio u Italíjí. Pokusa, da uvede u to kolo i Repa- 
bliku Mletacku, alí mu (»va na opetovane ponude odloéno odgovori, da jt 
obstojeci savczí na to ni najmanje ne svežuju, posto se svojevoljno togt 
rata prihvatio (F. Disp, 1737, 1738. Corti 60). Premalíéem %. 1737 Kar- 
lova vojska, oko 120,000 na broju, prebrodi Dunaj. Seckeodorf glavnim o- 
dielom provalí do Nise i ote ju 3 ali doéím je obsiedao i na predaju tjerao 
Usitsku, Nisa opet páde u turske sake. U isto se doba Valis drugim o- 
dielom protiskao do Bukuresta; no i on je do mala morao brže bolje u- 
maéi. Jos se nesrieónije yojevalo tada u Bosni. Ovamo vojvoda Hildborgs- 
hauaen i nas ban Escterhizy, obsíedajuó Banjaluku, budú težko potuéeii t 
prisi^ení natrag se povuói. Kašnje pohiti ban do Bučina i obsiednii ga, H 
napokon morao se dignati, jer mu ponesta bojne správe. Sliedeée g. miesto 
Seokendorfa stupí na čelo vojska Kônigseck. Srieéa í sada poslúži Turkov, 
te os voj e poglavite tvrdjave u Srbiji, kô sto Usitsku, Mehadiju^ Smederevt 
i Oreovu. Srpnja Hrvati na Zrinjskom poljn ízsiekoée četu tnrsku od 800^ 
od kih se samo osam kuéi po vráti. Malo kasnje Turoi obsiedose Zri^i 
Junácki su ga naši bránili pod Juríšióeatf te kad Turci dočuáe, da se bti 
Jos. Bszterhizy jakom oetom do Kostajnice protisnuo, usletise n Bosm 
(F. Jura IL 191). 1 Slavonci su ove godíne cesto provaljali a Turska, i 
liepa se pliena zadobili. Qod. pako 1739 dokopa se vrhovne vlasti nad vaj- 
skom jos gora kukavica knea Valis. Turci ga hametom potukose kod 
Grodskoga (^93 9rp.), i bez odvlake obkoliée Biograd. To prišili Karlt, 
da se stavi s Turci u dogovore o míru. I u tom neoprecnost i glapost di- 
plomatická Valisa, Grossa í Neipperga, cesarevíh povierenika, i vuhvenost 
franeezkoga poslanika Villeneuvea, koi se gradio posriednikom a aa Tarke 



- S45 - 

niíé, mdDJí adarae lAdadeie Karlovo kralJeTMijtt. Po mím 18 raj. 1789 
ifaiiÉÔena a tarskooi Ubora pod Biogradom Karlo is£abi ovaj fprad, glavní 
Mem jai^slavjanstva i Bajsjiýiiíji biaer Bofpeoovih pobieda, i sve ato je imao 
^ieko DoDava i Save, te ove rieke ostadoše od sada kao jasne fraaice 
Mprama Turskoj; na naéoj pako atrani níso se medje bí najmaBJe pro- 
DÍenile. 

Do aadnjíh godína Leopoldova vladanja morala se naša kraljevína 
kad sama kad složno s Ugarskoni boríti proti centraliEacijí nemačkoj. Cim 
pako prestade pogibelj od Turaka i eentralna sila oslabí, ohrabrt se U- 
garska, te amah, kô sto smo ozgo vidíeli, poée nasrcati proti naéelo slo- 
bodnog saveza nasega i proti našim temeljnim i historickím pravom. Naši 
le níso jamaéno olienili prosvíedovati proti toma nezakonitomo postopanja 
nsarskih stalíša, da jih s vedu na pravo stazu medjusobníh ugovora, te zato 
i prije í g. 1712 u napotku, sto su dávali svojim poslanikoro na Karia, 
Bosecim mu svoje samovlastno priznanje prag. sankcije, zahtjevaše od kraae, 
da jih osiegara od tegoba, sto su jím kanili nasilno nametnuti Ugrí^ s po- 
tvrdjenjem njihovih starodavníh pravá í povlastica (c/. S, ó. V, Jura L ÍOS). 
Kirlo bez odvlake ne samo jih potvrdí za se i nasliednike, verum quandoque 
U res jfOitiulatj etiam in majus augeantur et amplificeniur, Aii posto 
sa i nakon tóga Ugri nastavljali svoja napadanja, nas se národ svečano 
ogradi zakonskím élankom 120 g. 1715 tím, da naša pravá na ngarskom 
saboru n pretres nikad vise docí nesmíeda : siatuia eorundem municipalia, 
repa authoritate äpecifice confirmata^ in nuUam amplius de 9ui vali- 
iiiaíe veniant quaesiionem. To se protezalo i na zákone potvrdjene či. 66 
£. 1681. Samo za one zákone, kojí se nebi medju timi nalazili, a dávno bi 
vec a porabi bili, riešilo se^ da se za godínu dana kraija podnesú na odo- 
brenje. Napokon či. 5 tráv. g. 1725 naš se sabor ízríčno ízjavi, da naša 
kraljevína nití je niti ée kada znpoznati ogarsko víeée, dapače da se 
je véé vise puta kraiju utekla proti njegovim nezakonítím zahtjevom 
(Jura IL Í1S). 

Domáce bune u Ugarskoj navlastíto i neprestaní ratoví s Turci i 
krivovíerci držali su i u nas kô što i u ostalíh zemijah aostríjske drzave 
J08 tada surovostju zavíto kako stvarno tako i dnsevno ízobraženje. Un to 
nmovoljnost vlasteoska i nasílja sve obíestnija nepozvanihgostih o granící (1), 



(1) Karlo, uz goXeme zasluge našega národa, nijie mu se inogao dakako ne obvezatí 
* potvrd;en;cni sabqi>sko{;a či. 113 g:. 171o i ČL 88 g. 1723, da ce ukinuli čiin prije gra« 
oícu Varaždinsku, ulicloviti materi zoml,;i sve županije doluje Slavonye i Líkti i Krbavu, i 



- 246 - 

to veéma su iirila i og^oréavala ohée oslromaáenje. PoboIjMv 86 m Leo- 
polda poittíčko ofanje, Josip I. oibíijno nakanio bjeie doskoéití barem ponjeéto 
ovomn sla, nu nag^la snirt prekine njei^ovo nastojanje. Karlo ÍBtina DasUTÍ 
bratovo djelo, no mlitayo, te cato bes soatna aspíeha. Najvažnija jest b« 
dvojbe n tom pog^ledo njeg^ova naredba od 2 lip. 1717, kojom je namiereTM 
i a naa oiivieti trgovaoje i obrtnoat. Usprkos MletéaBom, kojí so jadreasko 
more šmátrali kao svojo imoviao, Karlo g^ tom naredbom pro^lasi slobodsa 
sa svakoga, te je bodrio primoijane, da g^rade brodove, a da ée jíh átitítí; 
inostranoem je oodjao semljista o Kraljevicí i o Vínodolo } obeéavao je pako 
i to, da ée nove ceste g^adití o prímorjo, da ée obrtnikom osobité povla- 
stioe dieliti i td. Uspomene vriedna jos je Karlova naredba, kojo nsliei 
saborskoga predloga od kol. 1723 izda 7 líp. 1725 o preastrojenja stse 
sodbene oprave (Jura L 39Z). 

Karlo oboli na lovo o Halbthormo, í malo dana kašnje premiaa i 
Beéo (90 list. Í740), 8 njím isomrie mužko potomstvo Habsburské poro4iee. 
Nasliedi ^ dakle na temeljo pra^atiéke sankcíje njegova starí ja kéí 

MARIJA TEREZIJA, veé od 12 velj. g. 1736 odata sa Franjo IR 
Štiep. Lotrínžkoga, tada Toskanskoga vojevodo. 

Cim se dohvati priestola, omah osobitím písmom (20 list. 174Ú) 
javí naším stalisem otóevu smrt, í posva jíh^ da joj prisego víeraosi, 
obeéav jim o isto doba, quod no9 haeeee No9tra Dalmatiae, CroaHat 
et Sclavoniae Regna, omnesque fidelis Status et Ordines eorundemf 
in auia Juribuš, Privilegiis, Libertatibus et immunitatibus iUibaté tt 
inviolabiliter conservabimus et conservari faeiemus, Staliái rado pri- 
volise na njene ponode, te jos prosinca i. g. o dotíčnom odgovoro prí- 
mietíše, da so oni od svíh dr.agih igesíne krone prví, naíme veé 9 oiiý* 
1712, priposnali igeno pravo na priestol, í da ée ono písmo o svoj 
arkív spremiti inter tpeeialia Regni hvjusce privilégia, kao tendi 
njihova drsavnoga pravá. U savíernioi pako, kojo ísrooí našim stalisem 



nadomieriti naie granice pram Šuýarskoj, Kraqjskoj i Ugarskoj ; i da ée izdati stroge zakoae 
proti nemaókim zapovíednikom, kóji su u naáih pogranickih tvrdjavah svákom opaéiiMNi 
gi^etali i gazili tužni národ. Sve to puke rie£i, i onda kad su nadi stalili opet tjerali, vt i- 
dem supra aUigati puHici Diaetates Articuli, qua apertitHmae eodem in merito conUUi 
tancitaeque Uget, cum adaequata justitiae satUfactionej tandem aliquando tuum, tet w* 
tpiriit desideratum, consequantur effecíum. (Velj, 1732, Jura II. 146) ; dapače g. 1736 jav- 
nom povriedom banské časti i vlasti povieri zapoviedničtvo u večoj straní naie zemlje voje- 
vodi od Hlldpurgshausena, proti čemu su se naši staliái dakako ogradili svečanim prosviedoo 
(V, Jura I. S99; II. 191). 



- 247 - 

bula se okroiif a^ar.-hrv. kraljem (jnik, Í74í^\ opet jim xfgamôí sva sta- 
rodavDa državna pravá i provlastíee («/. 8')'y te ove iste Rodine (él. íí) 
potvrdí staré aakoae naše o sabraní drugoga vierosakooa osím katoliôkoga 
o seinlji 5 povratí Baou dávna podponn moé ; obeéa sto prije sdružiti doloja 
Skvoníjn k materí semlji í povratítí Seoju igegove slobode í td.^ í napokon 
doivolí, da Dsar.-hrv, drxavni poslovi budn obavljaní toliko n Bečo kolíko 
B semlji od samih namljaka, dapaóe u tom se sasvim osbíijno i driavopravno 
iqaví, Daime kad bi se radil o o ngarskih poslovih wuigiM ardua, da ée 
posvati na saviet prvostolnika, nadvoraíka í veiikase ngarske, a Daimatiae^ 
Croatiae et Selavontae Banum, dum praesertim de Rébus, Seeuritateque 
eorundem Regnorum agendum foret, priposnavajaéi tako samostalnost 
Btse kra^evíne naprama agarskoj, t. j. kao osobíto tielo državno, sdrnseno 
samo s Ugarskom a osobi istoga vladaooa. I sada na isgled naše dŕžave 
i sve ostale aostríjske dŕžave prionose na želje Maríjine, te ju bes odvlake 
prípocnaže za svoja vladateljíoo. 

Ali amah na poéetko Marijína vladanja taká jo dasmanska oinja 
pritisna, da se jamačno dvojití moglo, jeda ée se ma kako konacne pro- 
pästi izbavíti moéi. Istina bo i sve isvanske vlastí, isíro jedinoga Karia 
Alberta vojevode bavarsko^, bile so jos sa Karlova vladanja svecano pri- 
posnale pragmaticka sankcija dakako nx golemo požrtvovanje habsbaržke 
bastíne. No sada potaknnt navlastito nevierom francezkoga i španjolskoga 
dvora digno se na Maríja Karlo Albert Bavarski, soprug droge kéerí Jo- 
sipa I., tvrdeé, da ma pripadá pravo na sve aostríjske zemije po Ani, sta- 
ríjoj kéeri Ferdinanda I., adatoj za njegova pradieda Alberta V., akoprem 
se Ana bjese na svoje vienéanje s Albertom sveôano zahvalila na sváko 
bastinsko pravo aastrijsko^ dok bi bilo odvjetka od Ferdinandove loze (1). 

Maria primí od otca aostríjske zemije veé težko oslabijene a ratovib, 
sto je Karlo ponajvise zato vodío, da joj to boije osiegara naslíedstvo. Ni- 
staseroanje obdarená ríedkim ornom, krepkom odvažnostja, zrielim razbororo 
i badnim oprezom, námah se ôvrsto prihvati kormila državne oprave^ jos 
21 stád. 1740 proglasí svoga maža Franja Lotrinsknga za sadraga a vla- 
danja, da bi ma tím prokrcila pat na nemaoko carstvo; i ne samo odlocno 
odbaci nezakonite zahtjeve bavarske, no i ozbiljno asta proti Fridríka II. 
Proskoma kralja, koi ja az ta za se povoljnu prilika bez ratne izjave i 



(i) U ženílbenoj pogodbi od 14 lip. 1546 stojí ovako : '*80 der männliche Stamm ab- 
ginge und ea au Tôchtem käme, dass cUsdann ste und ihre Erben alles dat %u erben 
Augelataen werden soUen, wat ihnen von Rechtes und BiUigkeits wegen %u erben %ustehe„* 
V. oporuku Ferdinandovu od 1 líp. 1543 í dotično zapísje od 4 vel. 1547. 



~ 34» — 

B«iiadno nft^M bjeét (j«i pro9. 1T4ff), tražeé od nje s maéem o ricí u 
temelja ostaríelih i Bejaaníh pravá Bjekoje sležke knesevine. Bojna sneéi 
Pridrikova u Sležko] potakaa aada Karia Alberta Bavarskoga i nje^ove 
aaveaoíke, da aipoóma rat o aastrijsko nasliedsvo^ te K. Alberto, pamo- 
ieaa Francesí i Sakei, do mala podje sa rokoiti predofclti Linao, a napokon 
i Praf (96 stud, ÍTéľ)^ dočim su Španjolel í Sardinjei napadali na Marí- 
jine itaUjaneke semlje. U toj g^olemoj opaanoatt Blaríja pohiti a PofU 
Qíí ruj. 17411% fikopi atalíse u grád, i raspaljeainu govorom aakloBÍ jíh 
na pomoé (90 mj.), Uslíed saborakoga sakijučka sto tisoóa vojske stofi 
OB čas na bojno poije, i spasí jaroacno anstríjsku driavo od konaéne pro- 
pasti. No zar to bila čisto magjarska krv? JHagjari, velí nas rrli Utjesi- 
Bovíd, spasili su svojim glasovitim Moríamur austrijansku dinústiju^ 
premda je u austri jánskom nmsliednom ratu deset futa viie Hrwité 
i Srha nego Magjara došlo na pomoc eurici Mariji Teresiji, Srkt t 
HrvaH prolivali su pod Ugarskom firmom rieke svoje krvi, i Vgardu 
je iela, sio su oni sijali, 

U to doba hrvatskí ban Josip Eszterliazy postao bješe dvorskim 
sudcem Ugarskím (Judex Ctfriae'). Naši stalísi, da ne ostano dugo bei 
bana^studenoga 1741 predložíše kraljíci vise odličnih osoba sa ta éast, 
iainedj kih dva navlastito, naíme Ljud. Bakača (Eirdôdy) i Alek. Patačiéa, 
qui patriae linguae et eonsueíudinum gnari, ex ratione eliam poneť 
sionis eomodius residere valerent. Marija dielom privolí na njihova molbo, 
proglasív banom Dragutina Bacana, jednoga od predloženih. Dosvoli jia 
joste 26 stád. 1742, da ízabera vojevodu hrvatske vojske, koja je tada u 
nju vojevala a Italíjí^ prípoznavajuc uz to authoritatem quoque Dominorun 
Siaiuum et Ordinum ad Confinia. Uslied tóga stalisí nmah odredise po- 
viereníke, da kupé novake i po granici^ kojí bi u pomoé pritekli sfojoj 
brací tada se borecoj o Italíji pod knezom Traanom. Isto tako sa za oíe- 
logá ovoga rata o nasliedstvo aastrijsko naée čete vojevale za Bfarija i > 
Bavarskoj; í a Oeskoj i a Nizozemskoj pod različitimí vodjami, a navlastitt 
pod saroim banom Bacanom (umrie 98 tráv. 1749 u NintOi&emskoí) i Ma- 
tijom Hacogek od Kleefelta, kóma so naši stalisi zaslaga radí rigna 1749 
podíelili pravo hrvatskoga gradjanstva (indigenatus'). Ovaj se rat okonôa a 
Bavarskom u Fussenu 22 tráv. 1745, s Pruskom í Saskom u Draždjanib 
25 pros. 1745, a s ostalími vlastí u Čaha tekar 30 tráv. 18 list. i 7 stád. 
1748. Marija morala Je ustupiti Pruskej veci dio Sleške, Španji Farma, 
Píacenzu i Guastaln, í još njekoja zemljista Sardinijí. 



- 24» - 

No Naríja níje tako lasno nogfa preg^orieti is^ubljenje Sleške; éega 
nUli malo poalie draádjaBskoga mira stisna savec s rnskom caricom Jeli- 
savom proti Pridríka Proskomo, ka kóma prístapi kasnje í Saska, a jos 
dooBije i Francezka Bastojanjem Ant. KaaoiUa Marijina poslanika na o- 
Dom dvora QVersailles 1 svib, 17Ó6), Praneeaka tada ae nalazila o rata 
8 Englezkom, koja, da si osiegora Anover, veé se sad raži la bješe s Fri- 
dríkom Praskim QWeštmúnsUr 16 šieé. 176$). Čim Frídrik odkri Maríjine 
tajoe SAvesie i aamjere, amah skoéí oa ooge i nenadno silnom vojskom adari 
prieko Saske a Češka. I sa ovofa vele krvaoga, mta, koi je rasnom srie- 
éom trajao paníh sedam godiaa i napokon dokonóao mirom a Hubertsbarga 
{16 veij, 17$S) polag draadjanskoga, naéa je kraljevina mnogo novca i 
krvi požrtvovala na obrana Aastrjskoga príestola. Jos s prvá ban Franjo 
Nadažd na čela Hrvata predobt tvrd Sehweidnits {11 stud, 1767'), te Ma- 
ríja, da iskaže nasira stalisem svoja sado%*o1jnost; odasla jim čeCiri barjaka 
oadje predobtveaa (odfrísom 94 siudJ) Isia strašná porasa kod Leothena 
sadje ban a Zagreb^ i na sabora velj. 1758 u ime kraijevo samoli stališe 
sa vojnička pomoc, neka bi se s njome ôete ag^arske popanile. Stalisi ée 
aa to, da jim je dažnost braniti samo svoje granice^ non alia Regiminm 
exfUrey no ipak da ée pražiti do 1403 mládenca sponte et benevole, alí 
jfro Kac duntaxeU viee ae sine uUa eaeinde nefort fortnanda conseguentia. 
Obnoví Marija istá molba i sliedeóe godíne^ no sada stalisi, spectato magno 
wnlitiae ex hoc Regno in caštra miss&e numero i td., odlaéno odgovorise, 
da se sa sada sadovoUí sa ono 130 roomaka a privaii» oblaios (Jura //. 
180, 194), Rqjna na sabora te iste god. pokasa opet Marija ispaoiti svoje 
želje, alí ée na to stalisi, da sa veé sila i novce sa nja sasvim íztrosili; 
da primi a dar sto joj daja biskup i kapto] í ono 20,000 for., sto se dŕ- 
žava adožila; a da omladine nemá, pošto i ono malo, sto je bilo, izbíeglo 
a goru ili o Turskii (/. c. 203), God. 1761 Marija pobra a granioi do 
3000 novaka; a sliedeée sahtjevala je, da i naši jamée skapa s ufarskimi 
stališí za noví dug od 10 roiliana. 8 prvá naši se opiraha s tóga navlastito, 
jer je tím dagom apravljati moralo Namjest. Viece Ugarsko, kóma ntsu 
h^eli niposto dozvolíti, da se i najmanje pača u naše poslove, í jer sa se 
bojali, da bi se tim mogle naše novčane stvari s agarskimi zamrsíti; no 
kasnje dozvoliše pod uvietom samo, kad nebi s tog ni ma kako povriedjena 
ostala banská vlast, ni dŕžava se ma kojim novim tcretom obtežila. Vriedno 
je jos ovdje spomenutí baróna Trcnka^ gospodara Požege, Pakraca i okolnih 
miesta, koi si za ovoga rata sa bvojímí Slavonci vieční lovorvienao steée 
na bojísta. 



- 250 - 

Poslíe niíra s Fridríkoni Naríja Je ia švih sila oastajala^ da odvrgie 
Bvakí lamriaj icvaoske politike^ a pa ae ava posvetl blagoetanjo svoje dr« 
žave. Samo sa malo vríemena joa so ja njesto sabavili poQskí i bavankí 
poslovi, kóji sa ipak bes ní poške opalítí dosta pomnožili semljiste Djenso 
kroae. Po isamr^a Jagelova kolíena Poljska, postavší ízbornom dršavov, 
umah pooe silno propadatí, a toma bjese f lavai osrok nevaljani asta? i 
nasilno poussanje plemstva, kóje se svemoéním gradilo. Tu ojesiDO bitá- 
oj o skoro apotriebíse Ruska i Praská, kóje se složiée o to, a jo okni 
i tím jos veóe oslabe. I Marija bje posvana na taj pogrebni pir, i M 
tada Galička i Vladimirsko kra^evina, i zipska žopanijo, veé od g. WZ 
po Sigmonda Poyskoj saloaena a sad opet agarskoj krooi povraéeno ^i$ 
$vih, Í77S), Stalisi poijski morali sa 18 raj. 1773 odobrítí to Dasiloo ru** 
deranje njíhova savičaja. S drage straae po smrtí Maž. Josípa vojeveáe 
Bavarskoga, koi o e ostaví od sebe níjeooga odvjetka, asprkos praskia 
spletkam, po Tiesioskom mira (Iď $vib. lT7ff) dobi Marija četvrt Ina-ove 
dolioe, i tako sveže Tirol s gornjoro Aostrgom. 8 Taroí je tražiia mir 
držati ; no g. 1773 nje sin Josip vec ja naklonío bjese, da protí ojím po-* 
roože Kateríni Raskoj, te je slíedeée godine Josip a tu svrhu kapío vojski 
na jusnoj f ranici. Jakov da Rivay providur mletački a Daliuaciji ovaka 
nam tamaói Josípove namjere: o eol manegifio o con ľ ármi si fretenit 
voler Cesare ampliare il suo StaiOj con ľ acquisto pure delia Bowm 
et EáTcegovinay te žali, da bi tim Dabrovník postao sríedištem pomorske 
sile Aastrijske, a da tako verebbe a spirare ť antica libertä delť AdrUf 
tieo (Dep, 99 lip, 177S), Rat se me^jutim okonoa mirom a Kotschok-Kai* 
nardge 1774, po kom Katarína oBtapí Mariji predobívena Bakovino, kojt 
joj konaÔDO potvrdí i sama Turska 25 velj. 1777. Ni s Mletčani Marija 
nije imala znamenitih razpra. Najvažnija bjese o posieJa Velebitske ^re. 
Tu su se často hrvali Ličani s Dalmatínci do samé krvi, da si sačavaji 
pravo na pastvina. Car Josip svib. 1775 sadje na tu granica, da sam rai- 
vidi ote stvari. Ta borba bje riešená s pogodbami od 24 list. 1776 i 21 
srp. 1777 a Novomgrada, te rajna i. g. búda složno medjaáí postavljeaL 

Marija barem stranení izpani uvjete, na kóje se njezin otac obveiaa 
bjese našim stalisem, kad ovi primise pragmaticku sankcija. Leopold I ízn 
stolíetnog sažanjstva preotev Turkom dolnjo Slavoníja, umah ju staví pol 
oblast Komore Bečke; no odredív kašnje, da se ondje naôine dvíe gra* 
niéne pakovníje, tíra se dogodílo, da je jos za njegova vladanja u toj zemlji 
zavladala dvostručna úprava, naime komorná i vojnícka. Neredí, kojí se aa 
skoro vojničkog radi nasilja u tíh stranah pojavise, prísilíse napokon istoga 



- 251 - 

krtQi, da m preiíog samé Komore povrati ísnovíee ta driava pod oblaat 
bua i hrvatalúh atalísii (odL 98 ruj, 1$9T). Istina nalied tog^a ríesenja 
sUdisi odpravme a one etrane baaskofa namieetnika, da jih opet ustavao 
vtrojí, ali se tomu ne dodje do kraja tja áo Maríjína vladanja. Ova najpríjo 
Mkorskím ôl. 1 \ 6 god. 1741 naredí, da se sve tri iapanije dolnje 81a- 
TOBÍje sporede a sveni s hrratskími, sto i sam ag^arski sabor él. 60 1. g. 
prípona^ a to opetova odpisom na Baňa od 27 ožuj. 1743 i listom vlasto- 
niéiiim na nas sabor tada a 2a^eba (travoja iste godine). 2ato, éím se po* 
ijesto bojno obsofje rasvedri, bje omah odredjeno osobito povierenstvo s 
Mtlogom, da n red metne dolnja Slavonija, í da one dvje krajine slavonske 
M samo rastavi od driavno^ tiela, nego i sa starinskimi tako sdrnží, da 
te medja njimi ohiti veéa ozajamnost, te se lasoje na joga pohraní mir. 
flada se poviereniei odvážne primise tóga posla, í na krátko ga do kraja 
Bvedose; te jos 27 tráv. 1746 Narija odobrí njihove radnje. Veé 9 pros. 
1745^ naime dan poslíe žapanske obnove^ prvá Osiecka sknpsóina opravi 
pÍBOio na sabor hrvatskí, kim se cahvali staliéem, da je po njihovih težnjah 
Hpokoo povraéena frvainjemu 9V0mu tieiu, bantkoj naime rolasti siavnih 
h'aljevina Dalmaeije, Hrvatske i Slavonije, Isto tako 12 pros. i. g. í 
Srieaska žopanija. No polag one radnje poviereníôke bile su ipak sve tri 
dolojo-slavoaske sapanije ostalo podčínjene ofarskomo namiestničkoma vieéa 
slede plaéaoja daée i vojničkih konaka. Stališí ne trpeé ni tóga amie- 
ianja ngarskog o naše stvari, nmah prosvíedose baou, sahtjevajué, da se i 
glede onih strnka državne oprave te tri žapanije sporede s hr\'atskími 
p6 ondje nasnaéenih sakonih, i jer nikad na njih vieée ogarsko nije imalo 
&oje povlasti. Sve badava, te glede daée jedva bodu nslísani g. 1773. 

I o prímoijtt opet se sa Margioa vladanja nakití naša krnna svojim 
starodavnim biserom, od vise stolietja s nje odtrgnotiro, grádom Riekom (1}. 
6od. 1746 Marija podígla bjese u Beča o. k. dvorsko trgovačko víeée^ a 
% Trstu trgovačku pokrajinska od vieca odvíslu oblast, te joj podvrgla sve 
prífflorje od Trsta do Baga. No paseó kasnje, da taj ostrej ne odgovara 
BÍfflalo nje svrham, da naši stalísi neprestane proti njemn prosviedujo, 
poste je vrie4jao živo naša državna pravá, i da se na n{ silno trosi bes 
prímierne koristi, 1 sieó. 1776 sve to ukina. Trst tom prigodom za trgo- 
vaéke stvari dobi posebooga ravnatelja QKne»a Zi^endorfa), podéinjena 
iivíestniko u Beóa, koí je od sada miesto onoga vieéa vodio sv« trgovaéke 
poslove. Tada í Rieka steče svoga ravnatelja samo za trgovaéke stvarí^ 

(1) V. moj sastavak u programu Riečke gimnazije od g. 1864-5. 



- Í6Í - 

Baime iotip* MajláCha^ koi bade í predsied nikom gradskoga TÍeca. Ostával 
pako dío priroorja bjo podvržen oblasti boJDOfa vieéa beôko^ (1). Std 
Marija sTojim odpisom 9 kol. 1776 naredi, da grád Rieka, obdarená ÍBiími 
povlastícami irgoTsôkimi kó i Trst, i njesina luka, te isto tako i ínasji 
Bakarska, koja idaé od Karlovea prama Rieei leže česti Karoliosksj ss 
desio, satím sam Karlovao (sada kao slobodní i kraljevski grád), imme-' 
dÍ0té refno CrooHae reineorporetur, i da se is ovih na novo atjelovljeaib 
strana imade sastaviti nová sopanija, podéínjena dal. -hrv. -sláv. namjest* 
niókomn viecu. Sliedeée fod. 29 kol. sapoviedí istá kraijioa, da se u sad- 
benih stvarih od gradskof^a víeéa rípčkoga prisiv npravi na banskí stal 
Zagrebački. Dne pako & ruj. i. g. asiíed Majláthove predstavke atielovi 
jošte neposriedno Hrvatskoj Bakar, Bakarae, Kraljeviou sa svimi nasdiM- 
nami uz Karolinskn cesto I s bívsim trgovačkím kotarom, i sve prídieli 
Severinskoj županiji; glede trgovine podloží Bakar, Bakarac i Kraijevioi 



(1) Evo kako nam poslanik mlelački u Beéu A. Kontaríni turaa£i razlof e tib proflriaai 
(Dep. 27 8ieč. 1776): "Le diligenxe, ehe io etereUo per rišchiarare pouibilmente gU offedi 
e U intemioni di questa Corte anche topra U delicato articolo d€Ue tUtime novitá risptílš 
aUa parte del Ĺitlorale Austriaco, e ehe contiene U porto di Fiume, Bucari e Portoré, mi 
rendono incerto per stabilire ticure le tmcde di un ingrandimento del loro commerdo, š 
cui tembrano perd etetiTkialmenU diretíe le vUte di quesíe uUime di9poH%i(mi. Rendeié 
conto a V. S. del modo, con cui ti ragiona in Vienna tu quetto articolo, e quali appariŕ' 
tcano estere ttati U prineipj di questi minitiri per persvadere la Sotrana a dichiaran 
que'porti altinenti al Regno di Ungheria, non ehe a cambiare ľordine di Govemo a qurílt 
ttetto di Triesle. Si tuppone in primo luogo, ehe la naturale potixione del porto di Fiumt 
ai renda piú sieura, piú commoda e per conteguenxa piú frequentata da tattimenti f^ 
rattieri in eonfronto di Trietle. Alcuni taggi di intertia navigaxione tu'/iumi fatta neUä 
primavera delľ anno deeorto ha promotto delle grandi lutinghe per U commercio nazionale 
di qu^tti Stati, U quale ti tpera di felicitare anehe eon quetto me%%o. La novHa di tca 
piceolo vatcelletto fabricato a Badi%%a in Croatia, poco dittanie da Carlittot, e giuttío «m 
alle mura di Vienna nel mete di maggio patsato animô vieppiú lo tpirito de Progetlanti 
e diede luogo a imagini grandiote diqu^sta interná navi ga%ione. Si ritvegliarono per que^ 
le propoti%ioni di vary capitalitti uniti in eompagnie, e tendenti a pertuadere la Cortt 
di impiegare una porxione del proprio errario neUe neeettarie operaxioni da farti m 
ftumi, ehe influitcono in varte parti del Danubio, e ehe da quello ttetto dipendono. U 
ttetto fiume tíiiamato Kulpa, ehe bagna una parte delia Croatia, e ehe corritponde ting 
alle vicinanxe di quel ĹittoraU, gValtri piú contiderevoli delia Sava e Dravá ti riguardan* 
come U principáli per la navigatione de prodotti di tutta ľ Ungheria, nonchi di gran pvr* 
%ione deWAustria, per cui pasta il Danubio. Le dif/lcotíá, ehe non eettano äi tficomrtnf 
da quetta Corte ti fitiche ehe politiche ritpetto alla piú volte tentata navigatione äel íta* 
nubio «tivO al Mar Nero ľ ha determinata di rivoglierti alle altre vie benché piú lun^ ei 
ineomode de' fiumi indicati, ma cfie potsono avere perd la communicaxione con un quaUdit 
suddito porto de* Stali Austriaci. A queste viste comparisce opportuno piú di qualunqitt 
altŕo qtiello di Fiwne^ al quale per facilitame maggiormente la condixione ai ha voluít 



- 253 - 

mfMteija Riečkoma, a njegda trfovaékí kotar kano komorsko dobro dvor- 
tkoj Komori ofarekoj; te aapokoo odredi HastaTÍDii žapanije Severinske, 
u kojo je spadala i Ríeka^ í njesÍDim žapanom naimeDora istoga Jo8Ípa 
ibjlátha. Opet 23 tráv. 1779 potvrdí taj položaj Rieke, i zabraoí, da sa 
^jeiin kotar inako nepomieša s oDim Bakra veé odlakom 13 svib. 1778 
j^nf^lašeDa slobodnim í kraljevskim grádom i obdareaa, k6 sto Rieka^ slo- 
WiÍBOBi lokom. 

U oro doba svojevoljnost bečkíb centralista potraži, da ukíne banská 
viftst Karlo III. jos g. 1723 ustrojio bjebe ugarsko k. namíestniétvo pod 
j^redsiedníčtvom nadvornika, komu tím jako stegnu starú vlast. Posto se tada 
trtiilo i našu dŕžavu svaliti pod oblast tóga namíestničtva, stalísí g. 1725 
osobitim článkom otvrdíše, da ono nemá sta činití s našom upravoni. No 
laríja odpisom 7 srp. i 31 kol. 1767 svojeyoljno, dapače proti volji národa, 
í Q nas ovede isti burokratízam, obecajuc 1 kol. i. g., da taj závod, u 
Bvem agarskomu osporedjen, neée ni najmanje povriedjatí pravá banská i 
stalisa, da ée od njega savísiti strane prímorské onda ovisne od bečkog 
vieéa trgovačkoga, te slavonske žopaníje í glede porezanja (Jura //. 2í4), 
Tím 86 namierayalo po sve odciepíti Hrvatsku od Ugarske, unistíti do čísta 
lasa državna pravá i sporedíti úpravu našu s onom naslíednih semalja. AU 
(▼e zahman. Uza sve blagodatí, sto jím je ízlíčno niemaéka lukavost nn- 
'ílu, nasí se nisu ni tada pustili svesti sa zákonite staze, dapace su jíh 
kd onda i kašnje uz svaku prigodu odlučno odbíjali i odprto joj svoje rane 
^redbaci?alí. Na pr. kad jim kraljica g. 1770 zapitá 150,000 for. godis- 
njíb samo za obdržavanje granice i td., stalisi odgovorise : Onera publiea 



4itíiiaraHo attinente alť Ungheria, onde non soggetío a quelle grave%%e, diňíti, impoii»ioni 
^uiali ed altre cireostanM, aUe quali é soggetta qualunque altra porzione di Síato di Casa 
iÁutíria, e come parimenti lo é pure Trieste tUsso. Si prevede nel tnedesimo tempo, tíie 
9UUU0 pitt H fďiBitane U Porto dt Fiutne, ne dovrebbe toffrire ľ altro di Triette, ma dô 
Ma impeditee, ehe se n< eontempli piú importanU il vanraggio del primo, ehe H imole in 
^dituú predUigere. É certo ehe non tarderanno pocM meei a preetarsi a deUe operaíUani 
av'qiM'/Sumi, ehe H pensa di aprire qualche canaU di piú facile communica%ione fta H 
*A^«imi, e ehe si miglioreranno le strade rolabili^ ehe corrispondono aUi fiumi ttesei,,. 
Veli a Dapríeda, da ovo te jasno dokazuje nozríelost vláde, koja se lasno spuéta na podu- 
a*ya príje nego jih dobro promozga ; čudi se, kako ju na to mogla zavesti jedna ladjíca 
Mko uzvedena do Beča, te misii, da ova stvar neée nikako uspieti radi silnib troikova i 
■adi golemih poteskoca naravskih ; i napokon zaglavljuje : *'8i dice tuttavia, ehe nelli eteeH 
tMiieri delia Croaxia H fabrieano presentemente alcuni bastimenti per questo oommerdo^ 
i iirati da qualche Genovese prattico di tali i»tru»ioni ed assistito dalla proUe%ione e eon 
9uikhe capitale deUa Corte medesima. Di quette uUime voči pero non potrei atsicurare 
y. s., riporlandomi a quei maggiori confronti, ehe cercherô in seguito di proeurarmi,,. 



mrngenlur, JurigiieHo š eanveršo foliHe^y ei m funáu eí sukéiiit cmh 
šrikuenHbuš in diét eúmreehir, i tá. Toga radí moraU Je DapokoD Maríjt 
90 srp. 1779 sama dokínatí Daríniito aam namíeatiiloko vieée, i aemlji st^* 
rodavno nprava povradti. 

No ito Niemcem ne pod^e aa rokom icvestí a provÍDoialo, to ftríecitt 
opravise o graaieí. Usprkos atarodavnomo pravo, maogim sakoDom i m- 
príaežeaim savieraíeam oni so sada okoočali ocKrojeiije vojnícke graom^ 
te jo podvrglí neposríedno bojnoj oblastí beékoj. Joa g. 1743 bje stalM 
uredjena granioa pokraj Uoe í Save, a g, Wib, kô sto s no veó osgo spo- 
meaoli, opredjeljeno prikladno zemijíste u dolnjoj Slavoníjí za podigaa^a 
graniee, gdje ée krajísníci staDovatS i službe vojoičke obav|jatí nepomi** 
aano od ostalih zemiaka. Nasí so stalísi dakako í tada odlaono prosTÍedonli j 
proti tomo bezakoDJo, te jím je Marija 17 síeč. 1750 izroéíti morala osobitá i 
poveljo, po kojoj osta baoova oblasl i semaljska u graníeah í nadaljej ifi | 
si o isto vrieme i dvorsko vieée od boja béčko pridŕža ondje obzimo ?M 
kako í príje. Baa je stekao pravo ímenovaDJa vojniókih ôastnika do pokov- 
nika, koga ée kralj ímenoyati na predlog banov; kraijevína ée naimeaovall 
vrh. vojevodu i povierenika za krajinu, a ban podvojvodoj oružje í sprent 
boj ne dat ée kralj i td. No god. 1753 stalis vojnički bje opet sasvím od- 
ločen od državnoga, te stalisem osta samo prayo razpolaganja državníh 
dohodaka u banskej granioi; a sliedeée god. bude napokon nametnut svo* 
jevoljno graníci 0ranit9~Reckte , koi skoro do čistá ngrabí nam ob4 
poveéi dío nasega zemljista, te od onda krajina ne salje ni poslanikf 
na sabor. Zahman svi prosviedi nasí proti tolí jasnej nepravičnoKti (1). 



(i) N^veéu nepravdu pretrpí Seiy*. Ovaj grád za Frankapanaca, kim ga podiali Bdi j 
IV. sbog snamenitib zasluga prama kruni navlastíto za tatárske návale, silno se biale tifS»i 
vlnom razvio, te si zadobio svakojakih povlastica. Matijai g. 1488 obdarí gačas^uslobodnali: 
i kra^jevskoga grada. God. 1638 ste6e si pravo zastupstva na ugarskom, a g. 16S1 i na 1^. 
vatskom saboru. G. 1652 Ferdinand III naredi, da se pravá Seqja i na olŕolicu njagova pr»>| 
tegnuti imadu. Vile kraJIjeva, a i sama Marija g. 1741 potvrdi sva qjegova pravá, te g. I74l| 
náloži joite, da se vojnici u Seuju nipoáto u gradske poslove mieáati nesmgu. Ali do mIi! 
ova zaboravi na pravice Senjske. Jakov Boldú providur Dalmatinski u svom ízviea^u od f.! 
1748 povieda. da su se Senjani pred dvie godine badava oprii kra^jevskomu povierenika, kal: 
pod nov zákon vojniéki strpa **le Craine delia Schiavonia, Generalato di Cariittot, dti 
tadi di Licca t Corbavia e de luoghi littorali, sicdU convenne a Segnani jnire Icro 
grado ratsegnarH a questa novitä. Ne si laeciô cader invendieatala loro ardiUsuia, 
per commando delC Imperatrice Regina furono quati per intero topreH i pritňleggi di 
naMone, abolite le paghe a suoi Capi, posto valido pretidio in Segna i td„. UsUed 
zabtjeva nadib staliéa Franjo I. se obveie či. 11 g. 1802^ da ée ríeiiti Senj vojnicke zapovietf 
po £1. S6 g. 1741 i 21. 60 g. 1790; ali malo kaánje u ito su Senjani kod dvora odvaino ai» 
slojali, da se ona odluka uživotvori, budú od narínutih jim siledžija pobaeani u tamnioe (A 
9. g. 1809 Jura U. 977). 



Gnníca obstojí jos danM iiepoiiiiétto u podobi, sto so joj tndUi nasiloo narinuH, 
tkvprem je ?eé dávno prestalo njeEÍno svaijoj valjda s tog^ samo^ da se 
■Miiva tobožnje blag^odati tudje kultúre, dakako jedan od poglavítih us- 
nka Djesioe sadaáaje dasevne i materiálne slabosti. 

Usa spomenate ratove s invanskimi dnsnianí, na kojih je národ iz- 
troéio sile í novee bes railoga i koristi, i neprestane borbe a semlji s í- 
lorodnimi gospodari na spas starodavnih pravioa slabo se jamačno kod nas 
fUTijatí moglo dobrostanje, te s tog^ dakako naša je dŕžava morala ne 
malo nostati naprama ostalim, kóje sn sbilja Marijn pripoinavale sa svoja 
bligodama vladateljíoo. Sporoenat ée mo samo, da radi smatnja, sto sa se 
M8to Q národu disale sbog nasílja plemstva na svojih imanjih, sabor se 
MS g. 1755-6 maogo trndio, da uredi urbariarske poslove, i tím stavi kraj 
iv«jevoljno6ti vlastelinskoj i preteraním sahtjevom asmjana páka. Kasnje 
i 6?akoj eapanijí bodu podíg^nuta po^jodielska drnžtva pod pokroviteljstvom 
bna, te staliáí usa to anese pod novao Josipa Legáta, Kranjca, da aóí go- 
jenje baba i síri pčelarstvo. Pokusaji na tvgovíni po Savi, s prvá ponjesto 
iríeéDi (1), do mala sapese budi ís neroara nametnate oblastí, budí is oe- 
tríelíh Qstanova ílí veé tada íz trséanske zavidnosti. 

Marija Terezija amrie 29 stud. 17Ô0, i nasliedi ju starijí sin 

J081P II., jos 29 ožajka 176i odabran za eara nemačkoga, a od 
23 roJDa 1765 njezioim sudrugom u vladanju aastrijske dŕžave. Josip bjase 
JMnačno čoviek velikoga duba i riedke izobražeností, ali mu je po sve 
nanjkala politička opresnost, ozbiljno izkustvo í múdro i izkreno sudružtvo. 

Netom se dohvati priestola, ôvréto se stavi, da na mah priredi svoja 
dŕžava po načelih, sto si bježe na svojih putovanjih u ínostranstvu osnovao 
po ondasnjoj filozofickej skolí franoezkoj, ne pazeó nimalo na sasvim oso- 
Víto navlastito državopravno stanje i na pravé potriebe svojih pojedinih 
Vmalja. čega radi nije čuda, sto sn veóím dielom njegove mnogobrojne 
dňavne ízprave kao nezriele i nepodobne za eielo oeuspiele, dapače baoile 
drža?a u to vecu propast; tako da njegovo doba a poviestnici austrijskoj 
iolasi zbilja zabilježeoo najveéim oasiljem í najbezočnijom nezakonitostju. 



(i) Poslanik mletački u Be£u A. Kontarini 27 ruj. 1777 javi svojoj vladi : "É giunto 
i fienna in quetta settimana un groato vaaceUo mercantUe fabbricato in Croazia e ap- 
ptrtenente alla nobile fami(fiia Batiana, ehe ti lusinga di ottenere per proprio conto un 
itrtíto commereio con Fiume, e per la vta déUa naviga%ione discendendo, e rimoníando 
U tre /tumi ňno al DanuHo... Egli é vero, ehe quetto vascello é U maggiore ehe abbia ri- 
Wmíato il Dantibio, e il di eui carico e formato di merci piú orientali ehe déUa naMone; 
9a retíerä sempre a vedersi, se il proffiuo regga al confronto del sommo dispendio, ehe 
^^uestariamente deve soffrire la qiuilitá e la lunghezxa di questo viaggio. 




n 



— 2ô6 - 

Usam za og^ledalo Fridríka Velikof a kralja Proskof a, nastaví se samoMi j 
cem, ozakoniv kao stožeroi temelj državnoga sastava eenÍraU%aeiJu i gw^i 
mani^aciju, te je oasilno gonio ave národe svoje kruoe, da se ovÍB] 
kľívim bolvanom slíepo poklone. I samu Ugarska i Hrvatsko, akopren ob^ i 
po pragmatiékoj sankciji spojene samo osobnim svesom s Djegovimí na- 
sliednimi zeroljaroi, kanio je svom daáom zatjerali a to nespotno kolo, t« I 
je sve sile napinjao, da i te od ,pamtivieka slobodne krayevine skaéi poi 
svoju samovoljnost i ponjemči. Toga radí smatrajuiS ogar.-hrv. kronu Klt 
puko ígralo nehtje se ovíenčati, da tako ízbjegne dužností savieroifion 
potvrdití ugar.-hrv. pravá ; no uprav zato Ugrí í Hrvatí ozkratíse mu i na* 
slov kraljevskí. To razpusteno nasílje probodí napokon ne samo u ovil 
nego í u švih ostali h njegovíh zemijah golemo nezadovoljstvo, tako da j« 
morao najposlie on sam udavíti svoje gojence^ da si barem u miru pripraii 
grob; te ne samo malo pried smrti nevaljaními proglasi sve svoje aarc4l(í 
zakonodavne í úpravne^ nego i samé darovnioe i povlastíee (el, 3Z g, 17l 

Nevaljano vladanje nutrnje pokvari mu i svakí nspíeh q ízva 
politici. Pomorske vlastí izkvarise mu trgovačke namiere^ sto je kanio i>«i 
vešti u Nizozemskoj^ a Frídrík Velikí staví mu se na put, kad se starMÍ 
svoju oblast protegnutí na Bavarsku. Videé se dakle zapriečena prama Ne^ 
mačkoj, u Krsonu g. 1786 pruži rakn Kateríni U Ruskoj Caricí proti Tai^ 
Čínu pogodbóm, da, s izagnanjem ovoga iz Evrope, njojzi bode Carigrad^ 
íztoôno earstvo, njemu pako Rím s Italíjom í carstvo zapadno QDok' 
Denkwúrd Thl, L S89 IL 963^; no í u tom težko zaluta, jer kô sto 
ostalom manjkalo mu je i tamo ízkrene pomoci od svojih nezadovolji 
národa, i vodja doraslih takovu poslo. Čím dočo Turcin, sto se bjese protf 
njemu osnovalo u Krsonu, umah po nagovoru Englezke í Pruské navíesi 
rat Katarini, tada zabavljenoj s Poljací a kasoje í Svedí^ a njezina posli 
nika u Carigradu bací u tamniou. Sad carica obratí se na Josípa za pom 
te ovaj po dávno utanačenom savezu uzprkos javnomu mníenju, kojo se sasi 
protivné ízjavljalo, bez odvlake skočí na oružje (9 velj. 1788'). Saka 
jakú vojsku u Sríemu, i pozvav krsčane u Torskoj, da se za njega 
noge dignu proti stolietnomu krvniku, i to velíkim uspíehoro, koncern 
Ijače sadje on sam do južne granice, da razgleda ondiesnje tvrdjave í voji 
upraví u Tursku. Lasi provali prieko Save, a Koburg prieko Ounajaj 
ovomu na prví mah podje sriečoo za rukom starú Orsovu, Jas (^travf^i 
i Kotim Q29ruj.) s vecom stranom Vlaške predobíti. Turci se medjutím sgraa 
Banat (srpnjá), i kod Sopanka potukav gjenerala Papilu (T koi,'), ob8Íedai| 
Teroisvar. Pohíti sada sam Josip na tu stranu sa 40,000 vojsko, da sagra 



- 267 - 

Torke íspod grada. Kod Haransebeéa samí sa Garevci obnoé jedni na dnige 
pacalí, mísleé, da neprijatelja pred sobom imaja, sto rastepe careve namíere. 
Na prví glas, da se je rat zameo, bila se u Srbiji ustrojíla liepa 
eeta ondiesnjih ustasa pod Mihaljeviéem, kóma páde dosta rana zadati. 
Toréina, i srbskiro bjeguncem obezbíediti prolac prieko Save u Sríem i u 
Slavonija. U tom carevoi 23 tráv. 1789 iz Sriema prebrode Savu i obkole 
Sabac, te samim carem odoáeyljeni, azmu ga na jaris, a tvrdjavu sliedeéí 
dan prisile, da se na milost í nemilost predade. Ťim badu Taroi primorani 
íz Banata povuéi se u svoje zemije. I oar, oboHv u nezdravih predíelih, 
morao se do ma]a povratiti a Beó, g^dje ga srietí viest, da ron se Nizo- 
zemska iznevieríla, i da ga je kao s priestola sbaeena prof^Iasila. 

U Hrvatskoj Josip povíerio bjese vrh. zapoviedničtvo nad vojskom 
Karia Líchtensteina^ ali ma losa sríeca. Pokovnik Kneževíó bude od Ba- 
bice uzbfjen^ a badava se pokasalo, Turkom oteti Berbír. Samo Lí- 
éanom uz prvi mah podje za rukom pod Kovačevíéera izagnati dosmane iz 
dolojeg Unca blizu Pobore. Travnja 1788 udarí sam Karlo na Dubiea, no 
tako se lošo izkaza, da se je po trosatnom boja morao na bjeg baoíti, o- 
stavív na bojnom polja izpod g:rada do 1800 nasínaoa. Miesto njega dodje 
ovamo početkom kolovoza slávni Laudon. S njim umah bojna srieéa krenu 
na boije. Laudon do mala provali do Novof^a i predobí ga Q17 rtfj.), te 
suzbív pasu Travníčkog sa 7000 dolazeceg^a grádu na pomoé, izza deset- 
satnoga jurísanja prísili i tvrdjavu, koja se žiyo bránila pod Oariéem, na 
predaja (4 list,). Sada, goneé Torke sve naokolo, pokusa Laudon obkoliti 
Banjaluku^ ali ga zla godina napokon primora, da se natrag vráti. 

U ovo doba pokusa Josip, da porazumno s ondieánjim biskupom Pe- 
troviéem uzbani Crnogorce, i s miti privuče na svoju í sama Nuhameda 
paša Skadarskoga, koi se dávno bjese svomu gospodaru iznevíerio, obeéav 
ma i to, da 6e ga neodvísnim vladárom sve Arbanaske prípoznatí. U ta 
svrho odpraví po moru u Crnugoru Vokasovica sa 380 graničara s naput- 
kom, da sdruži Crnogorce s Arbanasi, i da svi složno udare na Turke; 
no rojna Vukasovié^ izza njekolíko srieénih okrsaja, s izdaje crnogorske i 
pasine morao je napokon, da žive glave odnese, kradiraice iz onih yrletih 
azmací na Buku Kotorsku a Senj. 1 Mletéani su mu tom prilikom sve mô- 
žuce zaprieke na put mečali, samo da ne uspije^ jer su se jako bojali^ da 
se tóga radi s Turci ne závade. 

Dočim su sliedece godine 1789 naši Budislavičí, Vukasoviéi í Ko- 

vačevicí na vrat na nos gonili Turske uz Bosnu i rase jím glave na ma- 

čeve raznasali, i na Dunaju su bojne stvari sve to bolje uspievale, 

17 



— 268 — 

Dftvlastíto od kada Landon a svoje rake primí vrh. zapovíednictvo naá 
vojskom. Laudon najprije natjera Tarke ostavíd Berbir (10 07); ta 
s vojskom i 8 brodovi, na kih se nalazilo dosta primoraca, 12 rujaa 
sadje do Biograda i tvrdo ga obsiedna. Uzletí uoiah gľada na pomoc Abdi- 
paša, nego naídje na Srbe pod Mihaljevicem, kojí ga poéteno potakn i di 
bjeg prísile. U sto su si pako Koburg í Suvarov kod Foksana (1 koľ) i 
Martínjestíe Q29 ruj») lovor-víenoe savijalí, Laudon je jurisem grád Bio« 
grád predobivao, í malo kasnje prisilio í samu tvrdjavu na predaju (7 tíst,"), 
Sad ce oasi iz vise strana u tarske zemlje. U sto je Mibaljevtc oz Srbijft 
sve do Nise robío í plíenío, te se docnije u Krnsevcu uplakao i atvrdio^ 
Davídovió iz Broda tjerao je napried do Lipnice, gdje je dasmane razbijaO| 
te sve do Zvornika pod syoja vlast spravljao. U isto je doba gjen. Jelaôii 
8 naše strane odbíjao tarske návale, i barjaktara Alílagica, onda tií»> 
na glasu, siekao a četa mu a bjeg svraéao. U tom se iznenada zagrott 
našoj zemiji Alahmud, paša Skadarskí^ koi, smiriy se s Portom, prodro 
bjese jakom četom do Jajca, da pomôže Biograda. Dočav ondje, da se je 
grád predao, zamaknu napried, da ce u Lika na plíen. Sad mu se stan 
na pat našinci pod Lecenijom, i tako odvažno, da je napokon brže bolj 
uzmaci niorao. Na povratka Crnogoľcí 14 stád. tako ga potakose, da j 
prisiljen bío vecí dio ostavše si vojske svratiti a Dubrovník, te odatle 
moru kuéí odpraviti. 

Uspievanje Josípova oružja u Turskoj ne dopade se niposto Frí 
Vilelmu II kralju Pruskému^ jer se je jako bojao ojačanja austr^ske kai 
navlastito iz razloga, da mu ne pokvari namjere u Nemačkoj. Podbodi 
pako od Englezke, koja se i tada silno opirala smieru ruskoma na isto 
radí svojih Indija, Vílelm 31 síeč. 1790 utanači s Turci pogodbu, koj 
jím osiegura cieloknpnost njihova zemljista, a zatim čvrsto se staví kapii 
vojsku, da udarí na Josipa. Medjutim su se sve to jaoe vijali i domí 
nemíri navlastito u Ugarskoj í u Hrvatskoj, kóje, nemogav pregoríeti svo, 
starodavnoga ustáva^ grozljivo su zahtjevale, da se u život povrati i da 
njihovi sabori bez odvlake sakupe. Uza svu tu pogíbelj ízvana i nutar 
uzrujanost Josíp^ da kruní učuva te dragociene bisere^ odváži se napok 
28 siec. 1790 opozvati sve svoje naredbe ondje naôilno narinute i uroei 
dan za sabore; ali nevidí konca ní domácim razpram ni turskomu ra 
Umrie 20 velj. i. g. u pedesetoj godini svoga života. Nasliedi ga brat 

LEOPOLD If, dosele vojevoda Toskanski. Dohvati se državno{ 
kormila u vrlo kobno vrieme, kada se naime u Evropi radilo, da se p 
krene dosadasnja politička sústava, a sa&vim nová proizvede. Iskreni s 
vatelj mira i pravice, bez odvlake se odvažno stavi^ da častno okonča 



- 259 - 

s Tarcí, i da utaloží stranom usbanjene a stranom vec íenevíerene svoje 
dŕžave^ jeda bi opet svojoj kuci pribavío a nutrí i isvana starú moé, a 
dražtvenu borbu sveo na praví put zdravá i zriela napriedka. To lýegovo 
razborito postupanje dobi mu njemačkí príestol (30 ruj. 1T90), 

U sto je Leopold síloo snažío sievernu vojsku, da tím lasnje skloní 
Pruská n& príkladne pogodbe, a s Turci se dogovarao o miru, još se na 
oasoj granici živano vojevalo. Ovamo je Jelacíé slavno odbijao turske ná- 
vale^ í národne sile skupljao^ s kojímí tek lipnja udarí knez Valíš na Cetín. 
Prvoga srpnja doletí grádu na pomoc Paša Banjalučkí^ ali ga nasí do mala 
oa bjeg prisílíse, te pod gjen. Peharníkom^ nasliednikoro Valisevim, jurísem 
otese onu tvrdjavu (JS1 srp.'). Tom se pobíedom okonča rat, a mír bude 

v 

konačno utanaóen u Šistovi 30 pros. 1790 na temelju tadasnjega posieda 
(status quó). Po njem dobi naša zemija njeki dío Unskoga kotara, Cetín 
i Dresnik, sto joj jos Bíogradskim mírom pripadalo (V, Martens V, 18. 3ff), 

. U Isto se doba Leopold skrbío, po moguénosti zadovoljíti željam 
svojih národa s Josipove násilností svestrano potlaôenih i pritísnntíh. Naj- 
prije da ugar.-hrv. kraljevini povratí starodávne slobode, úročí sabor kru- 
nitbeni za dan ô líp. 17P0, gdje ízručí stalísem zavíernícu, svojom prisegom 
obezbíedjenu, obvezav sc u okrunjenju (15 stud.^, na víerno obdržanje nji- 
hovíh pravá í povlastica. Zatím držeé, da, ako ugodí Magjarom, bolje 6e 
si osieguratí obstanak príestola naprama nutrnjím i ízvauskím nepríjateljem, 
osobitím písmom zajamčí ugar.-hrv. kruni njezínu samostalnost i neodvís- 
nost (cl. 10 god, 1790")^ í dozvolí, da zákone, navlastíto o porezanju i no- 
vačenju, stvaratí samo môže kruna ukupno sa stalisi (cl, 19 i 19 i. g, 
Jura HL 17S). Tada nas národ, íznemožen Josipovom centrál izacíjom, 
bojec se živo nove násilnosti nemačke, a nepomenujúci se pogíbeljí, kojom 
mu se bjese vísekrat prije zagrozila magjarska centralizačka težnja, dapače 
vriedjajuc sam svoje hístorícko pravo, valjda da vece jamstvo dade svomu 
Qstavu s užjom svezom s Ugarskom, na njeki način či. 58 sdruži svoju s 
ogarskom politickom upravom, i dozvoli joj joste či. 59 svoje staro pravo 
razpísivanja i odlučivanja poreza, a ostalo državne poslove ostaví í nadaije 

v , , 

Bvomn saboru. Sto se tiče politické úprave Hrvatí su dakle dopuscalí, da 
se miesto Namjest. Víeca ugarskoga sastaví Senát ilíti državno vieée u- 
kupno za sve zemlje ugar.-hrv. krune pod predsiedničtvom nadyornika 
(Palatind)y a senatore iliti viecnike neka izberu sabori, naíroe ugarski í hrv.- 
slavonski^ da ti víecnicí budú odgovorní dotíčnomu saboru; í da Ban nas, 
kad dodje u Budím, dobije medju njímí prímierno síelo i glas. No Magjari 
ne prihvatíše taj predlog; osta i nadaije kod njih Namjest. Vieče, a samo 



— 260 — 

nám ostapisp a njem nJéko|a síela. Glede palio poresa, pravo naíme, á% 
■aie dŕžave plate od svakog^a selíéta (^porto) samo polovica noge (dieé) 
sto Ugarska plaéa (medietatem in regno suo Siavoniae^, dolaxi u él. Z, 
sak. g. 1492 kao ustarielo (Juxta ipsorum consuetudinem), te je trajalo 
Depovríedívo do g. 1790. Sad naši stalisí istina dozvolise, da se o poreti 
vieca akupno na agar.-hrv. sabora, ali pod avietom, da se to ovrsi i oadja 
ca nas napose í odieljeao od ogarsko^ poresa, í da po starom sakont 
naši plate samo polovica. Ovo sliedi oéevidno ts napotka^ sto sa staliii 
tadA dali svojim poslanikom, I is cl. 1. nasega sabora g, 1791. Po ton 
napotka cahijevali so pako, da se priatieloví materi semljl varaždiosko 
■apoviedoíotvo, ilí barem ona seroljista, sto državí bjese ístrgala vojnicka 
oblast sa Marije Terezije i Josipa II, odctepiv kríževaóka od požeske ža^ 
panije; i da se a Bodimo podígne vojnicko vieóe ca vojska ogarska i ia| 
graoioo pod ravnanjem jednoga drsavnoga vieéníka, koí ée prisega poIoBti| 
sa vojne stvari agarske ugarskorou sabora, a za granica hrvatskonii 
QJura n. »60). 

Akoprem je s otím odstopljenjem poveéa strana naše državne oprave; 
prenesená bila na sabore ukupno agar.-hrvatske, samostalnost naše kra- 
Ijevine bje ipak tím zajamčena, sto se njezino državno pravo nije smieloj 
ní najmanje promíenítí na oníh saborih bez privoljenja nasih stalisa, jerj 
zakijučci sabora ogar.-hrv. onda sa samo i sa nas valjanost dobi valí, kadí 
so a nasih saborih proglasení bili. Uzprkos tomu Magjarí^ kóji sa se dt 
sada silno borili proti nasilja Josípovu, yideé našu popastljivost, umah m 
stave stapati samom Josipovom stazom, da si s magjariziranjem izvedi{ 
sada premogocstvo (egemoniju) u Ugarskoj, kô sto Josip germaniziranjeaj 
a Attstrijí; naime se živo poprime, da si a nasoj državi privaka svo o»«; 
vlast, koju su a svojoj koéi imali, i tim izbrisa do samoga imena brvat* 
skoga národa (!}. Sad se dosietiáe naši svojoj slabosti, sad sažalise, st» 
su žalibože agar.-hrv. sabora ustúpili glavna svoja pravá; te da si obes** 
biede državni obstanak, umah svom silom pohite, da onoma zla sto prije I 
bolje doskoče, da ožive naime stari svoj odnosaj naprama Ugarskoj a nofi 
akinu. Odavde proizteče ona silná borba naša s Magjari za preotimanje p** 
pustjenih pravá, koja je trajala pako do g. 1848 i savrsíla napokon naši 
pobiedom, jer je pravo za nas atemeljeno bilo na zakonitost i na pravedni 



(1) God. 1817 písalo je jedno magjarsko pero: "u kraljevini ugarskoj «amt ifaflfl 
ftt narodí ne pako i Slováci. A tako Slovenskí národ u Ugarskoj jest samo sahlaxna sat 
m smieina misao. Ime národa ide samo gospodujuéim Magjarom, jer domovina je 
samih Magjara, te oni sami sastaju se na saboru, da zákone davaju,,. 



- 261 - 

0Bevoici ogarskih í xapísaioí OMÍh sabora sviedoče Jabdo, kolíkom íe- 
0tÍDom i kojím dasevaím oaporom moralí sa ae poalaníci naai na ogarskíh 
•tborih kros to doba hryati sa pravá svoja i sa oíelokopnoat naše aemlje. 
ŕrvo vatra plaaa radí poreza. Magjari sa h^eli, da Hrvad ravno kô í oni 
ladu poresani, a ne samo sa polovica po prastarom obicaja^ éega radi 
jHsi stftlísi jos lipnja 1791 odlačise, da se njíhovi poslaníci, a sto se tíóe 
poresa, sporasome ncposriedno s kronom. Uza to se žíyíja rasvi borba, kad 
se sapočelo raditi o tom, da se magjarskí jesik po svad avede. Do {;. 1790 
vladase u Ugarskoj národná ravnopravnost a jesíko, posto za sve národe 
avarské krane latinskí bjase dršavní jexík. Toj^a radi nasí so stalísi seijelí, 
da se pri tom ostane, te sa u naputku, sto sa svojim poslaaikom na ugar- 
skom saboro g, 1790 dali, prímíetilí, da je njihova želja, da ostane kod 
sjíh í nadalje latinski za slažbena porabu, izuzam exercitium milUare , 
mro quo naiionaU idioma Croatieum adMbeaiur, No Mugjarí či. 16 g. 1791 
Hvedoše najprije svoj jezik o škole. Naši či. 34 i. g. sbilja prívolíse, da 
Be i na Zagrebačkoj akademiji magjarskí predáva, ali so o isto doba tra- 
iili, da se i njihov jezík učí na svíh ugarskíh gimnazíjiih a navlastíto na 
BTenéilístu, posto se po svoj Ugarskoj dosta slavjanskoga življa nalazilo. 
Bad Magjarí, ne pazeé nimalo na te pravedne zahtjeve, pohite dalje, odred~ 
Jajuc ČI. 7 g. 1792, da í o prídroženih stranah búda kod svíh za voda o- 
čevnih podignote stolice magjarskoga jezika, a to^ ut hae ratione intra 
certam ietnporis periodum pedetentim publica munia intra regni limi- 
.Im nonnisi tales obtineant, qui penes reliqua rite absoluta studia cogni^ 
Honem eiiam linguae Patriac Professorum testimoniis edocuerint, Ni 
tím zadovoljiní^ dapače sve to smelije gazec najmilije svetosti švih si sa- 
drožnih národa^ nastaviše svoje težnje za premogacstvo tja do g. 1848^ 
kadno jíh političke okolnosti zavedose do najskrajnije obiestí, naime da 
proglase svoj národ í jezik izkljačivo gospodajuéimi a čitavoj Dgarskoj. 

Dočim je Leopold s ove strane Magjarom sve na volja puséao ís 
krivé pomisli^ da bez njihove pomoci nemá spása za austrijsku kucu, a isto je 
, doba 8 druge odvažno nastojao, da sto príje svede na posluh iznevierene 
Nisozemijaue. Toga radí upati onamo do 40,00 vojske pod Benderom, kóma 
podje za rukom Z pros. 1790 prisiliti Brfissel na predaja. To pospíesi mir, 
koí veó 10 ístoga prosinca posriedovanjem pomorskih sila i Pruské bje a 
Haagu otanačeo. Nizozemska, dobív na novo svoj njegdasnji ustav i po- 
vlastiee, povratí se pod aastrijsko žezlo. 

U tom silno zabaví Leopolda franeezki prevrat, ali se onda samo 
odváži na díelovanje^ kada kralj Ljudevit XVI badava pokasa izbjeci íz 



- 262 - 

Paric*. Leopold is Padve posva tada poveée evropejske vlasti, da se sIosm 
8 ojíme dogovore o načinu, kako da se obusda francezka asbana, koja je 
yeé sve naokolo prožala svoje pogobne capeti, í da se spáse oodje kraljevs 
moó í osoba, nalazeée se u skrajnoj opasnosti (6 »rp. Í79ľ), U ta svrhi 
najpríje 25 srp. a "Beča sklopí savec s pruskím kraljem, s kim pako 27 
kol. a Píllnitsa ustanoví naoin poFtopanja a tom poslu. Rad pako Franeesi, 
sve to bíesniji í smielíjí kod kuce, azese javno kopati jama nemaekoma 
feadalízma, í grozití se navlastíto nadbískupo trevirskomo, sto je bjegaaee 
primao i pomagao, Leopold izjavi se proti njíin i kao nemačkí car^ te stade 
da kapí vojsko na njih^ alí ga u tom izoenada sateée prerana smrt (í 
oi^j, 1792), Naslíedí ga stariji sín 

FRANJO. čim se dohvatí príestola, omah oreóe ogar.-hrv. kraaít- 
beni sabor za 20 svibnja, na kom pako 5 lip. ízrací stalisem zavíernica; 
te zajamčív prisegom ostav i pravá posebuo i naše krane, bode kraljem pro* 
glasen í okrunjen. Odlacno postupanje njegova ministra Kaanitza naproti 
francezkoma pokreta pruží Jakovljevcem prílika, da mo jos 20 tráv. i. g. 
navieste rat kao ugarskoma i českorao kralju; ali ma to pribavi ô srp. i 
cárska krono, jer su os te bujne okolností Niemci^ kao najprví dosmanskoj 
bíesností iziožení, ponajvíse trebovali odvážne míšice, koja bi jih od blížoe 
propasti sačuvala. Franjo s prvá pusti, da Pruská upravlja po svojej volji 
ratními poslovi; ali mlitavo i nesmotreno ponasanje vrh. vodje pruskoga, 
Ferdinanda Braunschweíg-skog bací Ljadevita XVI u to vecu propast, í 
natjera Jakovijevce, da proglase Francezka Republika (2í ruJJ). Istina bez- 
dosna odsuda Ljadevitova (21 siec, 1793') svede u bojno kolo Englezko, 
Olandsko, opanjolsku i jos njekoje pomanje vlasti, te se s početka nastaví 
rat srieéno po saveznike radi nastavših buna u Paríža; no do mala, kad 
se Carnot primí vojne úprave i obcí ustanak uredí, dobra sríeóa opet pri- 
skočí Francezom, í to uspjesnije, kad se po Robespierroyoj odsúdi umirenija 
stránka dohvatí državnoga kormila (28 srp, 1794). Us te okolnosti Pruská, 
da boije paži na poijske poslove Ruskom navlas podurkane, prvá íztopi íz 
saveza, í 5 tráv. 1795 s Francezi sklopí mír o Baselu. Tím se raztepe 
prvá koalicíja; dočim se Francezka svojim treéim ústavom (Direetoire 2$ 
list.) sve to yise okríepí í osmielí. Austrija, sada na bojnom polja mal da 
ne osamijena, ípak ne klono duhom, akoprem u isto doba težko zabavljeaa 
treéom diobom poijskom, po kojoj steče ostali dio Krakovské, Sandomirski 
i Lublinsku vojvodinu, Kelm i ostalo zemljiste do Buga, sve pod naslovom 
zapadne Oalicije. Ali ja veé dosta oslabljenu zatece slíedeée godíne 1791 
silní Napoleon, koi, stopív na celo fVancezke vojske u Italíjí, mnogobrojnini 



- 263 - 

yoUedami ne samo smaza ondje njesíoe Tojske^ no joite, provalív do Síra- 
■ierínga> napokon 7 tráv. 1797 prišili ja n Leobena na primíije. 

Doeím so u OTom rata Hrvatí silná krv í tada žrtvovali ca páke 
eemačke svrhe, braéa sa njíbova u Dalmaeiji mirno živarila pod jarmom 
todje vlasti, koja se tvrdo držala bezoružane neatralnosti. Kad se pako bojak 
dobvati njezina semijista, í Toji^aée stránke počese joj za svoje svrhe 
fttímatí ^radové i siliti jo, da jíh az los novac brasnom i drugom bojnom 
správou oskrbi, onda samo iz doj^a sna sbodjena pohiti, da barem obrani stolno 
miesto^ te naredi^ da se bojni brodovi iz ístoka kací vrate, í da se o prie* 
komorskíh pokrajinah kopí vojska i n Mletke vozí. Na prvi glas svoga obéeg 
providara, Andríje Qairina, Dalmatínci uniah skocíše nanoge janacke; te do 17 
líp. 17941^ akoprem žetveno doba, toliko jih bjese aavrvilo o prímorské gradove, 
da nije lilo vise brodova, kojí bi jíb krcali. E tale la vivacitä, javljase QDÍriní 
svojoj vladí, äel ttuddUo entusiasmo di aecorrere alU Publiehe esigentie^ 
ehe mal sofferendo ľ obbietto de baetimenti non alti ad un conlemporaneo 
traeportOj gareggiano di eolleeitar U loro rieapito ď queste rive con 
ficeiole barche, onde reetando addietro, non eeeere impulati colla taeeia 
ii suddUi een%a corraggio ed aitaeeamenlo a F. Serenitä (^Dep, Quir, Í7 
lip.^. U malo osta cicia Dalmacíja bez obrane, te se knez Rabski bojao 
Hrvata, kóji sa veó tada govorilí, ehe appena partiíe le Cernide^ verreb- 
bero eeei ad impadronirH di quelle situa*ioni eome di loro antiea pro^ 
prietä e dominio, 

U sto sa s jedne strane naši iz veledasja letielí u Mletke, da jih spáse 
od blížne propasti, a Mletčani se samí natjecalí, da si tvrdo svoje roočvare 
vcvrste i ograde proti poplavi francezke materiálne í duševne násilnosti, s 
drage sa Franoezí, stisnov Mantova obsadom, tja do Bologne tjerali, te 
silili Papi, Napalj i Toskanu na težke pogodbe, a Mletčane neprestane 
bíedili, áti vojsko kupé, drzava j im pako sve to silnije derali i na svake 
jih make mučili, da jih tim natjerajo s njiroi se sdružíti u savez. Republika, 
vec jako »traljena, a toj opasnosti nije znala kuda bi, jer su ju isto tako 
oapastovale Aastrija i Praská; a to ju napokon upropastí. Medjutim Na- 
poleon, pobjediv Wunnsera, Davidovica, Gvozdanovica i Alvinca, to vecma 
je stiskao JNantovo, Cispadansku Republika snovao, ítalijanske vladare na 
svoju volju gibao, Mletčane, a isto doba derane od Aastrijanaca, novimi jos 
težjimi globami tieštio. Papa OAginjao na Tolentinski mir^ te napokon 
Wormsera silio, da ma izraéi Mantova i da se konaono Italije okani. Sada 
jos jednom pokusa sam nadvoj. Karlo, bili ma bojoa svieca poslúžila u I- 
taliji kô sto u Nemaékoj; no sve zahman. Napoleon ožoj. 1797 uzlcti mu 



- 26i - 

na sosríet, i bací v gs príeko Soóe, udari sa aj im ^a áo éujarske, i sanii 
86 Beča caiprosi. No Tideé dobro, da ma níje sadosta sile a ruei do feée^ 
uspieha, da se njej^ovi n Tirolo jedva drže, da se Karlova vojska swgdaoo 
snaží, i da mo na blisa prieti ugar.-hrv. aatanak, te kad bi a boja ftradao, 
težko bi si mogao prokrčiti put kroz Mletacko zemlje veé tada ja&o as- 
banute^ skloni se napokon^ kô sto je oago rečeno, na primirje^ 18 tráv. 
utanaéeno u Leobena. 

U tom težke sq se stvarí doj^adjale a mletaokoj drsavi. Rtinetif 
bili sa veé posieli mal da ne sve mletačke ipradove na kopna, ti svnda 
stali áiriti francezka polítiéka naéela, i oca to tieratl staaovníke, da se 
svojej vladi izneviere. No videé Napoleon, da ti naéini ne rode ožadjenin 
plodom, dapaóe da ma se izza ledja díža na oružje podložnici mfetački s 
Qjegove násilnosti razijatjeni, í da sami Mletoani sve to odvažnije odraíéi 
B njim sklopiti opetovano im ponodjeni savez, 9 tráv. iz Jodembarp odasla 
Bvoga poboénika Junota k víeéa mletackomu sa zabtjevom, da bez odvlake 
naredi razorožanje na kopna^ da se svi azníci politíéki puste na sloboda 
i td. ili dragcíje da de ga smatrati za ocita neprijatelja. Zahman mi jos tft 
i. m. od^^ovori víece, da 6e se postarati čim prije izponiti njegúre želje. 
On veé dávno si zasikao bjese a pameti upropastiti Republika, amo ma 
manjkalo prilíke, da barem ízlíkom to ozakoni. Kad eto 17 travn|t Vero- 
noži astaja na oružje, da odbíja Pranceze, kojí iz slaba azroka bili sa tóga 
jutra stali sílna vatru na grád sipatí sa tvrdjave. Boj se nastaví do 24 
travnja. Verona merala se napokon predá tí uz težke pogndbe. U sto doba 
francezki brod, pod Laudier-om hoce da uzprkos zabráni silom anidje a 
mletačke močvare^ no svladaju ga bokeljske galíjíce pod Visko^icem. Te 
kasnje nezgode, navlas po njem sama prouzrokovane, bíle su zadosta Napo- 
leonu^ da se pred svietom opravda sbog nečuvena nasílja, sto le asadía 
bješe jos 18 tráv. počínití u Leobenu. Ondje, razpolagajuč mleta)kom dr- 
žavom kao svojom imovínom, ustnpio bjese $. i tajne strane prímiija Fraiyo 
kraiju Ugarskomu i td. Mantovu i uz nju vecu stranu mletačkogi kopna s 
Istrom i Dalmacijom, a da če za to Mletčane naknadíti papinskíni legaci- 
jamí; s ovietom ipak, da Franjo ne smie posiestí te zemlje do lonaonop 
mira, koí bi se za tri mieseca ugovorío. 

Uslied dakle Veronezke nabone i smrti Laugierove zapoviedi Na- 
poleon gj. Beraguey ďHílIiersu, da obkoli Mletke^ te stade zahlfevati od 
Mletčana, da mu izruče vrh. zapoviednike nad bojnimi brodovi i sva tri 
Inquisitora, da razorožaju močvare, da priekomorce odprave kuci, da swj 
astav preinače demokratično i td. S tib bezočnih zahtjeva težko zableouli, 



— M6 - 

■isu s prra oni sňali kada ée; a on, da jíh sve (o vise smete, 1 svíb. for- 
Balao jim navíentí rat. U isto je pako doba lajno rádio, da osbudí prevrat 
■ i^rada. Ta je bilo dosta izdajiea a samíh plemiéah, kojí eo nastojalí sva* 
kojakimi laži i potvorami dokaiati velikoma víeéa, da mu ae veca í precíja 
^Si^elj nego li od ft*anceEke groši od strane g^radske porade, navlastito 
•d priekomoraoa veé spravnih na plíen i posar. Us to napokon po národa 
nstmbe, da se po grada síri golema tajná urota proti vUdí, a našim vo- 
jakom Qxkraéoja plaóe, te jih hrvatskim proglasom traze badava osviedo- 
éiti, da jih vie4$e namierava ísdati franeexkoj osveti, ave to navlas, da se 
pobane (!}. Uslied tih krivíh glasova bode dakie jos 8 svib. sakljaéeno 
koči odpraviti sve príekomorce, te njesto jih se akrca sasvim mimo jos 10 
a ostalo 12 i. m. i odjedri. Taj isti dan a velikom vieéa bje sa 512 gla- 
sova proti 25 riešená sadbina aristokracije mletaéke, í nastúpi miesto nje 
prívriemeno vladanje demokratíéko. Nocjo 16 rodoisdajice u veda Franceze 
n grAÚ, jer je sav národ živo prezirao nová vládu, te se odprto grozío, 
da ée sve dušmane Sv. Marka pod maó okrenoti. Medjotim a Milana Na- 
poleon sklapao je mir s poslanici aristoki-acye mletaéke, zajamceiS joj í 
tada lažno cielokapnost zemljista samo ako preinači ostav (Itf jri?ť6.), ne- 
sadajúc se niposto, da ce se tako na brzo u Mletcíh sasvim preokrenoti 
ttvari na njegova; ali mu po obaviesti uzkrati potvrde. 

U Mletcih demokrata, óim se dokopaše vlasti, amah izjave svim 
Radovom na kopna sbivse se promiene u yladanju bratskimi izrazi, jeda 
bi jih u svoje kolo navabili^ a jos 18 svib. odlaéc, hrvatskim i grókim 
proglasom o tom obaviestiti i sve priekomorske pokrajine, te pozvati jib^ 
seká se s Mletci sdraže na ožíyanje nove slobode. U isto doba odrede, sto 
prije Dputiti dva poviereníka Qiv. L. Garanjina i Angj. JKalafata) u Dal-- 
maeija, a treéega (iVťAr. Zikovicd) u Arbaníja s naputkom, po novom jih 
dsha i pravou ústroj iti. 



(1) V. Árcb. Ven. Democ. Rel. M. Á. Bubic, i Cicogna Cod. 352. 9. Arcli. Gor., gclje* 
■toji: avevano i fa»io8i otUnuto di aceortamente dipingere coi piú neri colori ttUta la 
mtUsúa ichiavona, ed i piú onesti t fedeli di 8uoi uffi%iali, facendola credere desiderosa 
M dar U sacco alla cittá, sicché preao molti dei meglio inten%ionati erano giunti a farla 
Úmere farse piú degli stessi Francesi. No ipak Thiers u svojoj fíisL de la Révol. Fran, 
Telí o najih : Cette soldatesque harbare, éilrangére au peuple vtfnitien, et souvent en hotíi^ 
Utó avec lui, n' attendait qu' une occasion pour te livrer au pillage, tana le projet de servir 
aueun parti... En méme temps, Us Esclavons se livraieni á Vindisciplme et faisaient 
eraindre let plus hoíribles exces.., leur présence dans les eaux de Venise ne fit qu' en^ 
trtíenir U troubU et la terreur... Us Esclavons furent en/in enbarqués et renvoyés, aprés 
4e grands exces commis dans les villages du Lido el de Malamocco. Sve puká laž i klcŕ- 
Tela ; a tim je duhom mal da ne sve napisano, áto se u onoj povicsti Uče Republike Mle- 
Pčke 1 nas. 



L. 



— 266 — 

Taj pokret mletački a dobar čas dodje Franja agar.-hrv. kralja. U- 
líkom da sa s oj í m Franeesi povriedili Leobensko priniirje, í on ga stade 
rusiti B naredbom na 8voje vodje a primorju^ da sto brže mo^, po<- 
síedna sva Istra i Dalmaoija. Ojen. Klenaa početkom lipnja provaliv a Istri, 
a krátko ju podloží. Na prvú viest omah se dižu Mletčani prosviedom na 
Lallementa, ondjesnjeg poslanika franceskoga, koi jíh tiesio tím (13 Up.'), 
da ce bes odvlake obaviestíti svoja vláda o tom prestopku primirja. Booa- 
parte u tom nagovarase jíh íz Milana^ da on čas izdada proglas proti Ad- 
strijí na sve evropejske vlasti, da na to í Turke naklone, da se stave ds 
odpor, a da ce jim on i vojskom pritecí a pomoč. Oní ma još jednom po- 
vieraja, í 23 líp. sastave prosvied, no tekar ga ízdaja 1 srpnja (kô it9 
kašnje i Turci}, posto se osviedoče íz samih Napoleonoyih astija, da jib 
je OD sam ízdao u Leobenu^ ustopiv Franjí Istra i Dalmacijo, akoprem 
níje Imao na njih i ma koga pravá. 

Medjutím víestí o državnih promlenah sbívsih se a Mletcih i po- 
vratak nasinaca' a prímorské gradove, odkle se mirno svrate na svoja se- 
líšta, neazrokovBse u Dalmacíji ní najmanje smatnje [Def, Quirina JÍ6 svib.yf 
dapače pokret mletački mnoge azradaje, sluteé dobro s njega za dosta 
kakavnu domovina. AH kad se prosa glas, da je Franjina vojska posiela 
Istra í da se krece pat Dalmacije, eto meteža a gradovih, te njeki bi ra- 
dije s Mletčani a njeki s Franjom, koga sa za svoga kralja držali. I sam 
Andrija Quíriní, obci providar dalmatíiiski, gazeč naloge mletačkih manicí- 
palísta, staví se a dogovore s Franjínimi vodjami, da jim izdade Zadar. Kad 
eto jatrom spasova dne (15 Up.') njeki izaslanici ízvanski razture sve nao- 
kolo po zemiji bantovni proglas na národ (1), navlas da ga azbone proti 



(1) Taj proglas frátra Dorotida (V. Regio Dalmata 1807. br. iO), bje tiskan u Du- 
brovníku, i glasi : "Národe Slávni I Dvi izvrstite kriposti ti posidugeS, jedna jest hrabrenost 
tvoja naravna u dilovanju, a druga virnost tvoja u obecanju. Radi tvoje hrabrenosti svi oft- 
rodi boje te se i átuju tc dostojno, a poradí vimosti svi te žele i prilažati se dragovoljno. 
Ove tvoje kriposti mn^^gi narodi žele imati, dali neimadu, a mnogi nenavidu te i nastoje da 
j'izgubiš i potlačíš. Deh čuvaj dakle vitežki tvoje vlastite kriposti, kóje su dikai sláva imeoa 
tvoga. Národe Slávni ! Ti si podložan bio dosad Privedromu Duždu Mletackomu, komu si se 
bío povoljno podložio, da te vláda i upravlja po pravici i po Zákonu Isukrstovu, i da te ui* 
drží u Viri Katoličanskoj. Tvoga Duždu i svu Gospodu Vitníke služiti vírno, i braníU njihovo 
dostojanstvo, iztirali su te nepoáteno iz Mletaka, i ncharno izdali. Pak evo su Dužda odba- 
cili, Vitnike su i Gospodu razruáili, prilike su Svetoga Marka potlačili, i zákone prominuU. 
Na pristolje sada su postavili Jakovljevce i Cifute iliti Zudije, pak nastoje, da te opet k 
njima prilože. Lipa stvarl Oni istí, kojí su te izdali, sad opet daržeci te budalaáta, žele, da 
se s njima složíš. Národe slávni. Spomeni se tvoje sláve, i znaj da su Zudije nepryateyi 
tvoje vire, i najvecí izkopajnici tvoga Zákona. Nije dakle pristojno tvojoj( slávi, ni kortstao 



demokratom, i kros to olaksajo alas Franjinoj ▼ojskí u Dalmaoiju. Umah 
se straati raspale, te a isti čas plané po švih primorskíh gradovih ÍKÍm 
Zadra strahoviti prevrat. U Splieta sgrna se bíesna svietína na stan po- 
krajiskog pukovníka Gjorgja Matatinoviéa i smaknu ga sa ženom i slugom 
DZ 8va Djíhova janačku obrana; a isto bi se dogodilo bilo i Andriji KrU' 
sevíco, da ga poroogla oíje odlačnost besiede. Soéurcani ustrielíse tada 
▼riog arambaáa Marasiéa. U Trogíro poginoáe od bontovničke ruke Pet. Bo- 
kareo, 6il. Dragazzo i knes Kalifl sa svojím sobarom, a prebogata kuéa 
Garaojinova bje do čísta poplienjena. I a Šíbenikn, o Hvaro, u Makarski 
i td. nije poslo bez krvi ili kvara. Tím da odalecí konačnu propast a mír 
povrati asta odlacno na noge amírena národná stránka, te podigav o gra«- 
dovih privríemeno oblast i národní barjak, po poslanicih obodrí Franja kao 
ogar.-hrv. kraija, da si priduzme vrh. vlast a državi, koja ma i pripadala 
po starodávnom pravá ogar.-hrv. krone. 

U tom dojedre mletaéki povíereníci a Zadarska láka s tiskarom 
Bom. Fracassom, ali Quíriní nece da jih a grád primi (/r lip.'). Oni pako 
éajuc^ sto se pripetilo bjese na skoro a Dalmaciji, í da se hrvatska vojska 
pribliŽDJe da ja posiede, vrate se a Mletke. I sbílja tada Hrvatí bili sa vec 
zaazeli sve zapadne otoke, naíme Krk, Cres, Rab i Pag. Gjen. Matíja Bar. 
Rakavina 24 líp. iz Rieke proglasom naviesti Dalmatincero, da ga eto šalje 
k njim Franjo ogar.-hrv. kralj: si per manienervi U buon ordine^ come 
per eonservarsi i proprj diritti incontrastabili, Zadrani po savieta Qai- 
rina, koga sa zahman malo prije kanili zavesti, da se stavi na čelo nove 
neodvišne vlastí za Dalmacijo, prví odprave posianíke k Rakaviní s ponadom 



tvojoj Virí, da se k njíma ti priložia. Pri tebi jest sada. Národe Dalmatinski, tvoja prostnost, 
i moreS priložili se komu ti hoceá. Á moreá se i po tebi vladati, i zákone tebi postavíti, pak 
živíti u Katoličanskoj Virí, i oestitost izkazati. Obazdri se na stará vrimena, í vidil ées, kako 
8u tvoji Prvorodjeni vládali, tako i ti mores. Slávni národe Dalmatinski paži, da sada nesa- 
dješ i da se nepríložiš k Mletačkomu Vladanju. Nastojat ce sad tvoja nevirna braca Dalmatínci, 
da te opet k Mletcim prilože, i zato neviruj svakomu. Mnoge če ti svári prid oči raetnutí, i 
čestitost obeéati, pak ée te privariti í izdati kako su izdali tvoju bracu pod Veronom i u 
Mletcim. Zuaj istinito, da oni, kóji budú te nagovarati, da se priložíš k Mlečanom, neisču 
tebi čestitost, dali sebi koríst. I ovo su oni, kóji su do sada živili naopako, poležali plaču i 
vas národ gulilí gdi su moglí, a budúci sad izgubili po dopuátenju Velikoga Gospodara 
Boga, nasto/e. da te privare, i da oni povrate se opet s tvojom štetom na njihova prvašnja 
uživanja. A nika pak tvoja braca puni su želje za stupili aa zapovid i äetati po Mletcim, pak 
uživati na tvoje hrče, i tako nastoje, da te prilože za izpuniti bolje njihove izpraznosti i o- 
stále opačine. Promotri dakle, Slávni národe Dalmatinski, sve potanko, šlo sam ti sad prikaza, 
i zagrli svit, koga ti d^je tvoj brat i prijatelj, koi želí ti dobro i svaku čestitost,,. (Katal. 
IV. 31). 



- 2«8 - 

dobrovolJDa podloženja; a oa lOihov prímfer kašnje lo isto eiae i ob- 
talí {^radoví. D to je doba ve6 saála bila po kopna jaká ôeU hryataka s 
Velebiéa i posiela Knín Q96 /ly.}* ^^^'^ odiel vojake po moru od 1700glaTa 
dojedri a Zadar 30 líp. i 1 srpnja bje BvečaDO primljeD u grád. Rakaviiia 
i gjen. Lužiojan stigoae sa 5.000 tri dana kaánje (^Dep, Quirina Zt srp. 
ť« Rieke'). Rukavina primi amah od Zadraaa prísego viernosti sa Praaja 
kao agar.-brv. kraija^ te 6 arp. budú skiiinte mletačke sastave, e fra aii- 
litari aolennitä ereite quelle äel Ré ď Ungheria QStor. dei Í798. iim- 
burgo). Malo catim od púti se Rukavina ia Zadra na 17 oružanih brodova, 
i polased prímorské gradove bibenik, Trogir, Spliet i Makaraku, te otoke, 
Braó, Hvar i Koróulu, primi aveéano u stolnib í žapníh orkvah prí- 
•egu viernosti od švih gradjana^ obvesavii jim se a ime Franja kao ugar.- 
hrv. kraija na neporoéno ucuvanje svíh njihovih starodavnih pravá i po- 
vlastica (1). I na Bokeljane, kóji jos 8 srp. a národnom sastanka bíaho se 
isjavili sa Franja kao ogar.-hrv. kraija i a tu avrhn odpravili avoje po- 
slanike o Zadar, Rukavina 1 kol. isda osobití proglas, o kom jim Baviesti, 
da uslíed ponude njihovih poslanika, i s tóga da kraljn ugar.-hrv. učava 
u onih stranab ť suoi antichi diriUi ineonirastabili, dolasi medj nje, a da 
jim jamči ľuso inviolato di tutti i loro possMsi^ diritH ed immuniti 
(F. Raccol, di ear. pub. 1798), I bokcljaoi sbílja s naklikoiu primise hr- 
vatsko bracu, i rado prísegoáe viernost avomu ugar.-hrv. kraija (Z4 kol.y> 

Malo kaánje dodje a Dalmaciju knes Rajmand Thurn dvorskí po- 
vierenik, koi s proglasom 16 kol. javi Dalmatíneem, da mu je nalog a- 
fitrojtti na novo dŕžavu u ime Franja ugar.-hrv. kraija, kóma ona patii 
po starodávnom pravú. Thurn potvrdi tada našim gradovom pojedimíce ve- 
éom stranom njihove stolíetne slobostíne (/? pro9, Í797 i í siec. 1798'). 
U Zadru postavi sa oielu aemlju namiestníéko viece is vise osoba sastav- 
Ijeno, davsi mu ona oblast^ koju je do sada drsao saro obci providnr, a 
pridruží mu osobití sudbení odsiek kao prísivní sud u semijí. U gradovih 
miesto kneževo zause jedan ravnateljí sa dva prísiednika i s tajnikom, da 
budú sud prvé molbe sa sve struke javne úprave, gadna nakasa, koja jos 
iivi. Viaja eínovničtva, kao državni odvjetnik, računovodja í osriedna bla- 
gajna, ostala su u Zaru; dŕžava je činovnike isplaéívala; težaoí su od 
gospodskog pritiskanja olakšani bíli^ isti tereti usdržani kô sto sa mle- 
tačke vláde; javne radnje pravíônije porasJieIjene; ustegnuta svojevoljaost 



(1) Obiirn^e o tom u mom sastavku: Intomo la questUnu dalmatiea. ScrittL Vť 
H€%ia 1861. 



— 269 — 

v 

▼oJDÍékih po|:1avara ; eesta ie Like na Koín a Bibeoik i Zadar sagradjena ; 
ovedeno aeíepanje patala^ postarski oredí, aostrijskí gradjanskí i kazneni 
postopnik; ali si dŕžava prisvojí sve obcinske dohodke, ostaviv obóiní, dase 
borí sa íslíčna pravá; jsapas^&ena trgovíoa, škole; sodci plemiéí i podmitljívi (t) 
i td. Najveca pako mana Rakavine i Tharna bila je ta, da niso nmah kaz- 
bíIí zloéioce Spasova dne. U Arbanijt mletaekoj pošta dopisom 26 pros. 1797 
gradjaDskim i vojnickliii sapovíedníkom gjen. Tom. de Brady, koi ograníéi 
zákonom (18 i SS véL 1798) dosadasnja svojevoljoost brodarenja í trgo- 
vanja, nstavi sloboda zadrožja, govora i td. (98 velj, ť. y.), izda stroge 
kázni proti nbojstvo i palezu, igri í. td., odredi sudové da diele pravicu 
po starom zakonikn, te da ne smie nitko poci u Turskn bez putnih listová, 
da sa prevodi srbskíh písma onda samo valjaní, ako učinjeni od príznanih 
tofflača i td. 

Dočim su 8 jedne strane o Mletcih Munícipalíste nastojali utvrdítí 
demokratízam s pomoéjo Napaleonovom, koga su ozprkos čestíh dokaza 
vierolomnosti nje^ve i izdajstva držali ipak za izkrena prijatelja, te ma 
sliepo vierovali i na raka bili, ovaj se s dra|;e u Videnú i u Paserianu 
dogovarao s Cobentzelom, anstríjskim poslanikom, o konačnom míru, koi 
bje napokon atanačen 17 list. 1797 (Campo-Formio'). Ondje Napoleon, 
posto je po nalogu Direktoríja morao si pridržati Mantovu, nenalazeé čim 
bi shodno za nju nadoknadio Franja, ustúpi mu uz ostalo još Mletke i 
mletacke zemlje na kopnú tja do Adígja s Furlanskom, Istrom, Dalmaei- 
jom i Bakom Kotorskom, na sto níje imao ní najprívídnijega pravá. Fran- 
eezi amah ostavise Mletke, gdje nasta dvomieseooa bezvladnost. Staví joj 
napokon kraj austrijska vojska, koja 18 sieč. 1798 unídje o grád. 8 te 
se posilne nepravice iztrga najzadnji odihaj veleslavne Republike Mletaéke, 
ovoga jamacno silnoga puroorskoga gorostasa, koi si iztrosio snagu na u- 
éovanje zapadá od azijatske divljaéi, a nije napokon zoao sebe uouvatí od 
propasti, o koju ga bez uzroka, dapače hímbeno i nepravedno, oborí západ, 
valjda iz barností! 



(1) I prvá Austrijska vlada u Dalmaciji izkaza se golema ncprijateijica ondicšnjega 
slavjanskoga živija, valjda da tim lašnje odbije zahtjev našth stališa, naime da sc ta dŕžava 
po slarih zakonib pridruží k materi zemlji. U Lošinju vec od prastará doba svi su se cr- 
kovDi obredí obdržavali staroslavenskim jezikom. Kad eto g. 1802 njeki Fedrigo, župDik u 
Velikom Loáinju, podboden Osorskim biskupom Rekamaricem, iznenada prcokrcnu sve na 
latioski. Umah národ, smucen s te novostí, ústa sav i odlučno prosviedova proti bezako^ju 
tili gadnih kukavica, te potraži od vlade, da se sve povrati na starú. Zahman su ga u tom 
podpomagali slávni ondašnji biskupi Krčki i Senjski ; zahman nalog Sv. Skupšcíne za raz- 
prostranjivanje Sv. viere na Rekamarica, da se strogo drží starih navada u obsluživanjih cr- 
kovnih. 1 tada uzprkos pravici izrod nas nadvláda nas. 



— 270 - 

Ako li sad i poj^ledom samp prodjemp mletaôku proslost n nas, 
lasiio ée mo se nvieriti moéi, da sa Mletčaní veó bili dakako preživili mo- 
gtténost dalnjega vladanja u Dalmaoljí. Ooi sa veé od daga šmátrali ova 
jadnica samo kao bedem, koi jim osíegaravao stolní grád í gospodovaige 
nad jadranskím morem; cega radi samo sa a njoj razvíjall ono, sto je toj 
namieri godilo, a sto ne, to sa ili jos o pronicanja trli i skabali ilí taká 
progonilí i gnjelí, da mu nije bilo mogoée do cvieta a kamo li do vom 
dorasti. Rado sa oni paséali, da se a gradovíh plemiói i gradjani na ís- 
mienice bíja i dave, samo sto nisu do tóga tjeralí, da nam naša narina<jem svoje 
národnosti starú; dapače sa uz svaku prígoda bec oklevanja spoviedali, h 
smo sasvim drugi národ (^1}, s tóga jedíno, jer so dobro sňali, da jim naú 
narodnost silno orudje proti Turčina, posto po njoj samo jim bjese moguée ača- 
vati starú uzajcmnost medju njihovimi podanici i Turskimi, s vi isto želJBÍ 
i uviek na oružje spremní s njihovom dakako pomocja ili se konacno o- 
tresti seleznog jarma barbarskoga ili ma se sto boije ukloniti. Ti načiai 
mogli sa jim sbílja za kóje vrieme dobro uspievati; no istom kad poée 
zblíedati diviji polumiesec, i po Evropi duh francezke skoIe probijati i nová 
se aza to politická načela navlastíto odkrívati i razvijati, Alletcaní, miesto 
amah preokrenuti svojom veé prastarom i izobljenom politikom^ k6 sto so 
imali da sa dosta oprezní bili, í novu si prikrojiti tako, da jim zgodDin 
polakšanjem državnih tereta i poboljšanjem javne oprave sačuva socat i 
tim viernost svojili podložnika, ostase dangubni i za se í za svoje inorodne 
podanike, te tim se primakli k onoj propasti, koja jih i napokon uz prvi 
poveci stres konacno proguta. 



(i) Evo njekoliko crlica iz putopísa Iv. Kr. Justiniana (8 svib. 1553). O Zadru vdi: 
"nobili moUi poverissimi, i costumi dei quali sono quasi Italiani, perché la maggior parte 
de nobili vive, favella et veste aW usan%a ď Ralia, il ehe forse avien per la frequ^M ^ 
forestieri, nobili veneaiani, generáli ecc.. li populari veramente, te ben hanno quasi tvUi 
la lingua franca, vivono aW usan%a schiava tuUi,f. O Šibeniku : "/ costumi degli abitanli, 
il parlar, et le pratiehe di questi Sebenzani sono tutti alľ usanxa schiava, e vien, ehe quaň 
tutti hanno anco la lingua franca, e qualche gentiluomo veste alľ llaliana, ma sono raň; 
le donne tutte vestono alla s(^iava, e quasi niuna sá parlar franco,,. O Trogiru : "gli Or 
bitanri di questa cittä vivono con costumi schiavi; é vero, ehe alcuni di questi usa abiti 
italiani, ma rari ; hanno beň tutti la lingua franca, ma nelle čase loro parlano Un^ 
schiava, per rispetto delle donne, perché poche ďesse intendono lingua italiana, et si ben 
qualcuna V intende, non vuol parlare se non la lingua materna,,. O Splietu: "/ costumi 
Spalatrini sono tutti alľ usanza schiava, la cui lingua materna é čosi dolce et vaga, ehe 
come deW italiana la tosca é il fiore e la piit nobile et migliore, cosí delia Dalmazia quetía 
di Spalato lien il principato. É ben vero, ehe i cittadini tutti parlano lingua franca, ä 
alcuni vestono aU' usanza italiana, ma le donne non faveUano se non la lingua materna 
benché alcune delle nobili vestono secondo ľ usanza italiana,,. i td. 



- 271 - 

Rd sto smo na svojem miesto spomenalí, naši gradovi a Dalmaoíjí, 
iz^jegav Sigmandovoj Dasilnosti, propadose u capeti mletačkoga láva (^. 
1409-91'), Istina tím se a njih stalno agnjexdi tadjinstvo, no o vo j im ipak 
aa prvo dosvoli toliko pravá i povlastica, da jamacoo nebi jim bio tako 
lasno omrznulo, da jih je sveto uzdržalo, jer sa jím jamčili barem rasvoj 
gradjanskega života, sto je dakako najglavnija poluga pravé slobode i ma- 
teríalooga blagostanja. Doeím sa Hrvati roletački graničíli sa svojom bra- 
éom o Dalmacijí, Republika se neosmielí ní najmanje oziedítí povelje po- 
dieijeoe jim i Eaprisezene; alí posto se Turci, predobiv Klis zadnji brvatski 
bedem a prímorju (/^ okuj. 1537)^ sve to dobije protisnuse o naše zemlje^ 
i tim raztavise sasvim mletačke Hrvate od svoje braée, umah Mletčani, 
nebojeé se vise opliva narodnoga, pohítise, da ona pravá í povlastíce stegnu 
na krátko ili oníste, i o tom se tako napried opustise za nastayših ratova 
s Turci^ da za Posarevskim mirom veé od njih nije jamačno istá ostajalo 
do puke siene. Vise ipak nego li ti ratovi i vojnicka samovladnost, koja 
se s njími obično rokoje^ to poozrokova političke načalo divide et impera^ 
po kom so nas i oni vládali. O njem imamo vec traga amo tamo u služ- 
benih spisih XVI. stolietja (I), a kaénje se očituje sve to veéom obilno- 
stju o svakoj strúci državne oprave, kô sto ce nani jasno dokazatí i sliedeéi 
pregled. 

Za vladanja ugar.-hrvatskoga í mletačkoga, kóje se cesto izmien* 
jívalo o našem prímorju do g, 1409, primorski so gradovi užívali podpuno 
gradjansko slobodo. Sami so svoje poglavare bírali u svojíh viecih, gdje 
sa si po volji zákone stvárali, odkale so pako potekli njíhoví zakoníci, 
kóji so nam danas jasni dokaz njíhove političke zrielosti i modrosti. Jedino 
Ljodevít Velíki pokoša stegnuti tu slobodu^ namjestív o Zadro prizivni 



(1) Vec imamo tomu jasnog'a dokaza u izvieácu Ob. Providura Jakova Foskarina od 
lOIip. iS72, koi, govoreé o Šibenikii, odprto veli: "sonocome tutte le altre cittä fŕa cittadini 
et nobeli in divisione, ehe suol essere a veder mio la sieure%%a delli Itioght,,. U drugom 
izvieScu od g. 1577 káže se o tih zadavah : "H ehe é slimato essere la miglior arma, ehe la 
Signoria possa havere per difesa et sicure%%a di quelle terre,,. A Filip Pasqualigo Ob. Pro- 
vidar na povratku iz Dalmacije ovako je 9 stud. 1602 savietovao viece: "É necessario, ehe 
li Rappresentanti suoi pongano gran avvertimento aUe aílioni de Dolmatini, et per ma- 
téria di grandissima importan%a di stato vadano cautamente et destramente ntUrendo una 
naturale et non sose tne sia lecito de dire, dáta da Dio, discordia et odio, ehe vivetralino- 
bili et li popolari, per ehe eome in allro tempo eonferirebbe a moU» maggiori rispetti, čosi 
al presente giova, com' io ho esperimentato, per haver lume da una parte delli pensieri et 
per andar divertendo quesle tratta%ioni dai luochi di Vostra Serenitá per non ricevervi qual- 
ehe cíUtivo incontro,, i td. 



— W4 - 

bodi jer se vieée nije moglo za dago «acv«ti, akoprem su moskarci vec i: 
dvadesetoj godťni užívali pravo glana, sbog pomanjkanja propisanoga broji^ 
te s tóga avakojakih aloporaba, rassipnustí i DasílDosti. Cega radi Repo-L 
bifka najpríje skráti broj clanova za vieée potriebitih (u Zadru 24 miestm 
S6 i td,') \ obalí jim godlne (od 94 do 16'); a zatím je živo oastojalaJ 
da se iríeóa pomoože s prídraženjem obíteljí íz gradskoga reda^ te to jojj 
oesto o njekojíh gradovíh (na fr, u SpUetu g. ISTÍ-^^ u Hvaru g. 167Sj 
u Zadru g, Í697 i td,") podje za rakom, a kadkada ona jim sama naríoiL 
oe malo tnostranaca. Uza sve to ipak kooeem prošastoga stolíe^a naše sd 
plemstvo bjese opet jako amalílo, te se Angjel Diedo, obci provídur, gL 
1902 u Senátu tužío: quasi tutte le eittä delia Provincia inäieme coUai 
is&fe sono ridotU in iteheletri, íanto poehi quei del ceto nobiU, ehe ap*^ 
fšnm possono formar consigli, 

Tja do polovice XVIII stolietja u Dalmacíjí í u Arbaoiji mletaékili 
níje bilo druge osím kaloliéke viere. Pravoslávni strogo su se držali sa* 
padnoga víeroizpovíedanja uz íztoční obred, i neposriedoo sa spadali poA 
nadležnost katoltčkih biskupa, kojí su í ajihove župe uredao obhadjali, sve 
cenike njihove redili i uz ízpít i izpoviedanje viere po izrazki Urbana VIlLí 
pro Orientalibus stalno ili privríemeno u župe namieécivali i td. Prava«4 
slávni obiéoo su pohadjalí crkve katolíčke, gdje su jim katolícki popovi sra 
svetotajstva dielilí 5 no mnokrat katolíci bili bi jim odpustili kojo svojt 
crkvu za obavljanje službe božje, ali u tíh crk%'ah bili su uviek otari i la 
jedne í za druge. Pravo pogreba izključivo je spadalo na ka(oIičke popove. 
Grčko-sjedinjeni nadbískop Filadelfiéki, koi je u fttletcih stahovao, smatrao 
se vrhovním glavarom svega pravoslavja Alletcanom podóinjena, te je i naše 
pohadjao na putu kad se u Kaodiju vozío. Mletčaní u nasih stranah aisa 
trpíH droge viere osím katolíčke, isto kô Hrvatí o svojoj zemijí^ te sa 
strogo pazilí, da se izvanski kaludjeri ne ovuku u naše predíele, a da se 
glede viere točno izvršuju staré navadc í obstojeéi zakoní. Stoprv 24 kol. 
1754 Senát dozvoli pravoslavnikom Skradinskím, da se mogu slažití crk- 
vom, na skoro svojim treskom sagradjenom, Sv. Spíridíona, te njíbovoga 
župnika ríesi nadležností latinskoga biskupa pod uvietom samo, da se stroga 
drží grčko-katoličkoga obreda í zapadne viere. Obéí providor Grimani sa- 
vietovaše napokon svoju vládu, da podíelí pravoslavnikom i osobítoga bi- 
skupa, sto se ipak za NIetčana ne izpuní. 

Do početka XVII. stolietja sve su se gradjanske i kárne parniee 
vodile i riesavale na gradskih sudovili. Moglo se prizvatí od tih sandb aa 
sudové u Nletcih, ali se tu trošilo ízobilno, s čega ronogi se svojenin i 



- 876 — 

bajsvetíjeina pravá odrefcose za izbjeci nedvojbenoj propasti, Jedinp a Ar- 
baníjí Providor kotorski dfelío je pravica sa podložná mu miesta i kao 
prÍKÍvní 8odao. Republika 8 prvá iznímno dozvoli Splieti^ da se po povelji 
Ljudevíta Velikoga prízvati môže od míestnih sudaca na sud sbora Pad- 
vanskoga^ Bolonjsko^ i Peragjsko^a, do kasnje i to ma azkrati. Uslied 
neprestanih túžba odloči napokon 1 kol. 1604^ da prizívne osude obéeg 
Providura do 50 dukáta budú konačne, te í do 100^ ako se slažu s onimi 
prvoga suda, a kad ne^ onda slobodne od njega se prízvati na sud mle- 
tačkí. Glede parníca odabranici ríešenih prizivno so súdili knez í kapetan 
Kadarski za svu Dalmacíju; ako se ovi nesložíse, tad se parníca beztrajno 
otcgnola. Po naših prastarih zakonícih gradskih zloéiní su se nayadno 
kazoili s osakacenjem. Republika si pridŕža sve kárne poslove, sroanji na- 
kázne pedepse, no ostavi mučila za njezine politické svrhe, i pomnoži globe, 
kóje sve to vece ubožise prem tužni národ, í progonstva, s kojih zemija 
opustí i razbojnioí se napuní. Da tomu zlu doškoči, velečesto oživí u 
•utri aemlje ataru navadu narodnib sborova, na kojih obéinski pohlavári 
sa to sabrani od obéinara u isto su doba bili i sudci i sudovni ovr8Íte]ji(l). 
Gradjanski í kárni zakoní^ od gradskih vieéa poslie g. 1409 sastavljení, 
bili su bez vladine potvrde nevaljani. 

Cesto se govorkift í písmom trubi, da je Dalmacíja bila i IHIetčanom 
oa štetu. Mímojdemo lí mnoge jdruge koristí, sto su oní primalí s nje po* 
ložaja (2)j í samí dohodci državni dosta su nadílazílí obíčni trosak (3j. 



(1) To oam bezoklevno sviedoči Mocenigo u svoín izviešcu sieč. 1703: "Per estirpar 
frequentemente i fwti, con gľ assenai deW Ecc.mo Senato era stata ravivata la liga, arUica 
forma di giuditio, dove i lor capi sono i loro giudici, e loro gľ esecutori. Ancor'io n' ho 
fatto V esperiíHTta con frutto, e n' ho colto profltto e buon efftíto,,. 

(í2) Na pr. ^brodovi, kóji su »e vozili po nalem moru iz tudje u tudju luku, placali 
su deseiinu, koja je g. 1697 iznosila do 31,975 litara {Rel. Dolfin). 

(3) Prosudnici Diedo i Justinian u svom izviešcu g. 1553 spoviedaju odprto, da u 
Dalmaciji dosiže godiánji dohodak do 30,000 duk. a razhodak do 50,000 duk.. ma chi volesse 
cmnpular ľ tUilitá di sali di Pago, ť inirada saria moUo maggiore ehe di piú ascenderia 
a 66^0. — Prosudnik Lando g. 1580 káže, da príhod sastoji u 38,307 duk. oUre ľtUilUá 
del gal i ä8,000 duk.. éto se áa^e viecu od X, a razhod u 41,364 duk. — Obci Providur 
Naoi g. 1590 izviesti vieče, da Dalmacija donosí, izuzam soi pažku i áíbeničku (koja je tada 
dávala do 80,000 ďuA;.), do 36,000 duk., a odnosí, izuzam vojsku u gradovih (%a koju se 
troiilo do 54,000 duk.), samo 24,000 duk. — Isto tako Prosudnici Valier í Erizzo za iznimnu 
g. 1596 vele, da se tada utjeravalo do 37,574 duk. Cdavali su naime : Budva 282, Kotor 4892, 
Korčula 184, Hvar 726, Spliet 3671, Trogir 6549, Šibeník 5272. Zadar 10291, Pag 628, Rab 
T77, Krk 3140. Cres 1207), a od soli do 100,000 duk., dočím se troáilo 29,645, uz kíh joá 
^,232 za koDJaníčlvo, 38,304 za pjesaČtvo, 7741 za oružane ladje u ticsnu Novogradskom, i 



- 2t2 - 

Badbeni Btol dvora kraljevo podloian, í osriedoja blagajoii, ipdje se ska* 
pijala trideBetitiea, sto se plaéala na tr|;ovina; proglasív sol kao predmet 
državne vlastnosti; icdav ne malo naredba na steta domáce obrtDosti; i 
Bvojevoljno saniekav potvrda isabranim po národu knesovom i biskopon, 
a narinuv na miesto njih svoje Ijabimce. AU amah po Ljodevttovoj smrtí 
ponesta í najmanje^ traga te njegove nasilnoBti. Mletčaaí^ stalno sadobiv 
naše prímorje, mnogo sa s prvá gradovom propostili na volja. Istina oni 
jim narínuše svoje plemiée xa knezove^ ali so ovi s prvá a gradjasskili 
stvarih savisni bili od nasinaca, a a karníh merali sn barem njihov saviei 
primití i samo po domadem zakonika kasní primieriti. U napríeda se sve 
preokrenu, jer si knesovi prísvojise a tom svu vlast^ izim samo sto so i 
gradjanskib poslovih kad i kad uzimali sviet od gradskih vieénika, jedia* 
da jim oči sniazu QV, i»vÍ€S, Civrau, g* ÍSSSJ). Razpolaganje obéÍBskogt 
imetka, s poéetka pravo gradskoga vieca, prodje kašaje osím riedke ii- 
nimke (n. pr, u Hvaru) a ruke vláde, koja je sa prvá dva stolietja i 
svákom grado ponapose zastupana bila po knezovih, a samo u ojekih oeo- 
bitib slaóajih za sve ukupno po jednom obcem providuru. Ova sadoja obltst 
stalno se atvrdi stoprv koncem XVI. stolietja, te pošta sríediétem ciele 
državne úprave^ naíme gradjanske^ sudbene i vojnioke. Tim zavlada pod- 
puna samovoljnost. Od sada su se u razpravljanjn gradskih poslova sama 
prividno uzdržali stari náčiní ; volja ubéega providura, koi se veó dosta svejia 
ponasanjem, odorom i tielesnom stražom kraljevski ponašao, bjese sa svt 
lex supŕema, a u tom so ga gradski knesovi pomagali i za svoja koríBt, 
S tóga nije čuda, sto sa ovi vladári, velečesto uzeti od propadsih obiteljí) 
da si prikope blaga, kao násilníci postupalí (!}. To je Republika dobra 
poznávala, te da njihoya razuzdanost ozpregne, zákonom utvrdí, da se svakik 



(i) Obéi Providur Pasqualigo H velj. i61i' javi svojoj vladi: "Per cosa sopra tiittt i 
importantissima debbo rappresentare aaco alla Serenitä V. ľafQittiono de'suoi suddití, vm» 
aati et dilaniati non sólo da Uscoochi et da ingiiieti coníinanti, ma sia lecito perché é la 
veritii, da molti di quelli, ehe sono mandati a governarli,, te kneseve pisare zove "arpie^. 
Ant. Bernardo ob. prôv. i6 stud: 1856 izviesti, da Álviž Duodo knez Braiki uiprkos op»- ' 
menám napríed^je "nelli piCi reprobi operationi contro li steasi sudditi a segno, clie qaeHa 
communitíi é siata astretta per la commun difesa di quelľ isola ricorrere a me con scrittaraMi ' 
da je poveo iztragu, po kojoj su dokázané "molte intoUerabili oppressioni esercitatc dal 
detto Rappresentante contro ľ honor, vitá e sostanze de'medesinii sudditi, insidiaado c«a 
víolenze insopportablli di triorno e di notte le mogli de molti, penetrando a viva forza deatro 
i luochi delle loro abitationi, andandosene conlinuamente con ármi da fuoco, inseguendo coa 
quellí li marili et congiunti loro, lasciando in stato di morte, ferita di molte stilettale, una 
povera donna, ehe non ha volulo annuire di coaggiuvare ľ effetto delle sue sfreoatezze, of« 
fendendo pur colle proprie mani li stessi mariti piú volte, et in piči maniere ccreando et 



|iet ^dioA odprave íiUraikeijiii Rassadniot u Dalmaoijo s nalogoin^ racgle- 
dati stanje javne apr«ve í pričutí túžbe podaníčke proti samovoljnosti Wo- 
jMi predstojnika; no b jedne strane malo je koí i od tih sdusno svoje dož- 
nosti vrsio, a s druge i samo viece mletačko obíčno je odgadjalo Da puno 
godina odaslanje tih častnika, te napokon po Kaodijskom rata sasvím g« 
obastavilo. 

Srakí se p^d dielio na tri osobná reda^ naime plemíoki^ Sradjanskí 
i paéanskí. Plemstvo sa svojím vieóem užívalo je poveéi dio gradske vlastí ; 
ali H njekib ^radovih, kd filo q Zadra, plemiéi sa ju ravnopravno díeltli 
s ostalimi redoví. I ovi so imali svoje skopséine, isto kô sto plemíčke a- 

v 

strojene. Oastniei p*ad8kí, o broja više od 40, po zákonu, izim njekojili 
rnéne službe, niso dobívali plače (1). Plemstvo, odprije sjajno i svemocno^ 
za Mletčana težko oslabí. Republika malo je držala do njegove vieroosti, 
jer ga šmátrala jako privržena ugpar.-hrv. kruní. S droge strane iz više uz- 

v 

roka, a navlastito sbog kuge ($ koje §. 1649 ponesta u Sibeniku iešt 
oHtelJi ť prieko 60 piemiéä) í stiske u ženídbah, i sto su naši plemici 
cesto o strane semlje putovali, službe primalí i yojevali, s vriemenom 
Dnogo isumrie plemiékih koljena, a ostavsa, pri kojíh bjese pravo novih 
itbora, odlocno su se otímali u svoje kolo primiti proste ako i moogo od 
■jih bogatíje gradjane. jer su držali, da bi tím povriedíli prastarú sjainost 
STOga reda. Od 103 obitelji plemíčke, ikoje su g. 1409 sastavljaie viece 
Sadarsko, bilo jih je g. 1682 jedva IV, í od tih 4 nisu tada imale ni ^ed- 
Doga clana sposobna za viece (Grisogono^ Bertola%%i^ Fanfognay Begna^ 
Cal%ina^ Natai, Ljubavac, Spingaroli, Detrico, CivalelU, Fera). Mal da 
se isto tako g. 1695 i u Sibeniku (^Draganié, Semonic, Vrancic, Difnica, 
Ljubié, Sisgorié, MUetic, Zavoric, Dobroevic, Teodosic\ Aqtta, KoMtric) 
i td. Ta aestasica plemickih članova dosta je gradskoj upraví škode doná- 
šala, budí jer je cesto jedan čian više častí obnašao, ili s rodjaci skúpa 
išla east držao i više godina u njoj ostao, što je i proti zákonom bilo^ 



procuraodo di levargli la vila... sollcvando a voce alta la gente popolare ad uccidcr la no- 
bilta.. vendendo gli alti di giustítia e li suoi giudicij nclle causc criminali... vcndendo ílnal- 
uente egli medesimo e facendô tagliare carnaggi nella corte del proprio palazzo,, i td. V. 
Govor Poskarinievl7 pros. 17^7. 

(\) Daknatinci s prvá nisu zákonito uživati mogli i ma koje pravo na državne službe u 
svojej domovini; isto tako i inostranci s našinkamí oženjeni. Na pr. u naputku kneza Tro- 
girskoga od 43 sieč. HM stoji naloženo, da nijedan "habentem uxorem sclavaro, dalmatinam 
vel ungaram., nemôže javne platje uživati; a 15 kol. i465 iz milosti bje dopuSceno Síbeni- 
éanoiff, ''ut habeant Magistrum Artium et Sagittarum licet sit Dalmatinus, non obstantibus 
ordinibus nostris, in quibus cavetur, quod Dalmatini in istá civitatc štipendium habere possint. 

18 



— 2W — 

gPMiovih bile 8U topMéke škole, oa kojíh Je' vláda trošílft «*mo x» strdicvt 
I sa aéitelja. Konjaiiiétfo mleUéko bilo Je ponajvise od Hrvata sastavljest. 
Druhom polovieom XVIII stolietja bje a Zadro podt^nalo vojoiôko néilišief 
ali TÍse sa ínostrane De^ sa naše. 

Trg;ovína, obrtnost i poijodíelstvo, usprkos najpovoltnijem po1oža]ii 
i semijista Q), sve to je u nas ležalo u povoja. Dalmacija nije ímala ■! 
Jedne pravé ceste do skrajnih ^dína niletačke vláde. Sví sa se naši pro-« 
isvodi, osím vína, koje se bez troška karooj^od drago vaklo^ moralí vosítí 
n Mletke, gdje sa nasí kupovali, sto jím treboyati inog;lo, jer je strogo n- 
branjeno bilo izvažatí iz tadjíh gradova najmanje í najprostíje stvari (2). 
Samo iz milosti bje 10 svíb. 1412 dopusceno éíbenícanom, da njekoje pro- 
ízvode odvoze u Rieka^ Seiij í Bag, g;d]e sa si mogli nabaviti jedino ta 
svoja potríeba hrane i drvlja, í to ako najprije ízplate mítnicu, kojn bi na 
to í o Mletcíh dali. Isto tako 28 líp. 1452 dozvoljeno Raba, da si onilje 
nabaví njekoje potríebíte stvari, te í čismarom Zadarskím^ quod de Segnš 
et Flumine poisint habere coria pro usu suarum apotecharum QMtH 
Í437~4Ú), i td. Uz to bilo je jos zabranjeno svoziti trg;ovínu na torfjih 
brodovih (19 koL H3S). Njekoji sa gradovi ožívali a Mletcih osobtte tr- 
govačke povlastice za njeke samo predmete. God. 1592 bje po žida Daniela 
Rodríg;í otvorená skela Spíetska, te ua krátko silno se razví; alí malo 
kasnje bade naloženo, da se sva trgovina mora na javnih g;alijah svoxití 
a Mletke, i da se nasí ne smieda o nja ní najmanje pačati; tako da svi 
je nje korist padala jedino na Mletôane í na Tarke. Ob uvíh velí A. Pi- 
saní a svom izvíeséa od g. 1628: ^questa scala rende alla Porta tantú 



(1) To nam posviedočuju sami Mletčani : Lasciando indielro U glorioso dritto, eht 
per etsa antichisHma eonquista ne derivd stU mare Adriatico^ e qk^í piit tranquiUo am- 
mereio, ehe indi puoté ineamminare con lontane cotUrade, oUre la gdota tua ďlaoltMMi 
ehe rende piú distante la tíessa CapUale dai confini di due potenlissimi Prineipi, pocit 
altre provincie potrebbero estere ad un Sovrano piú proficue. Somma dolce»%a di clima. 
feconditá di suolo, atto per tre quarle parti almeno a dare i ptú desiderabili prodotti, tf- 
tesi i principj di fertiU vegetaxione, ehe le derivano da vapori selini del mare vidm 
convertiti in salutari meteori ncadenti suUa tua 9uperfL%ie, fonti perenni, laghi di petá 
moUo abbondanti, /iumť in parte navigabili ed in parte da ridurai tali 8en%a nudto tteuta 
o spesa, conteguente facililä de trasporti ai moUi e comodi teni del suo esteso mexxogiemo, 
e ad un mare pur da se ubertoso, ammirabile robuste%*a negl' indivíduí inclinatissim 
per nátura alV ármi, attiludine de suoi isolani al traffico i td. (Inquisit, ai Pub. fíolU 17901. 

(í) V. zákon 16 kol. íASii. — Dne 28 rujna iste god. bje zabranjeno kupovatí sukoo 
u Dubrovníku i td. pod kaznom od 500 duk. — Nedopuáčeno i jeslvinu od grada u grád 
vozili po samoj Dalmaciji, te Hvar, poáto je jedva imao žita od svoga za tri roieseca, molio 
je g. 1446, da mu ae iz milosti dozvoli nabaviti ga se u kojcm drugom grádu dalmaUnskom. 



- W9 - 

-^ffMrm éU 00k€ÍU, quanto kasta m fogmr tuiie le mHiŠié 4i Bosmnaf éi 
Crovatia et kuona parie ď Ongariayf. Svakojaki predmelí tr^avapki o 
Bfiliet sa MaxiK po kopao is dalaje Asije í Afrike (1). Allttoani au o- 
iavde dobtvali i žita a kolika trobovaho (Z), U Zadra je ob«tojala skeJ^ 
•a válove, kojí an dolazili U Tarske i Ugarske, to ae krcalí xa Mleike (3). 
Prihodile su íatiaa karované tarske u Sibenik^ Alakarska, Noto*, Kotor i 
td^ no ta pravoga prometa jamaéno aije bilo sbog nevaljaníb ce»ta i ne- 
Biforna dolac^a. Koréala ae odlikovala svojom brodosradnioom^ koJ4k ae a- 
prav^ala po oaobíiíh cakooihj ali kasuje ai to nfje bilo RHetčanom po yo^}]^ 
.to sa KoréaUaoni 30 tráv. 166P aabranjívalj ne saoio da ne grado brodoye 
sa inostrane^ oego da.jih ní vecih ne cíne od 500 vagana> éega radí oiajr 
Btoratvo se do mala rasadje i skloni navlaVtito o Dubrovnik, aada ato ae 
Valier živo žalío piáué ^imprigionaia ľ indtutria, prQcwra fuggir alhrove, 
portando seco U bene, a cui succede U danno et U pentimenio (Ae/. 
168ff). Perast o Buci bjese najbogatijí na brodove (^. 1622 do 60 korabljm, ' 
sváka od uajmanje 40Ú baeava. F. ReL Belegno')} a bilo jih je dosta i 
po drugih gradovih i otocih Hvaro i Braéu^ (kasnje o Lrisinju), ali ne onako 
obilato kd sto príje g. 1409. To bi naro lasno dokázali nasí zakonici, u 
kojih sjaset naredba o brodareajo nalaaiá (4}. S druge strane brodarstvo 



{i} Obcí Providur Civran u svom izvieácu g. 1653 piše: "to scalla di Spalato é un 
(ran punto, et la sua conservatione deve tanto stimarsi, quanto la maggior parte del ne- 
jp/io di questa cittä. Vi capitano mercanli ď ogni qualitá e religione, non pur delia Bos- 
ina, Servia, Bulgana, e Constantinopoli, ma anco dalla Persia e dalle piii lontane parti 
é^lľ Asia tutta con cere, conpellami, %ambelloíti, sede et con ogni altra sorte di mercantie, 
k quali trasportate qui, vendute e ridotte in altre robhe, et particolarfnetUe in panni di 
teda et di lana, le ricconducono ne* loro paesi, et con il negotio comm.odo a' i lor guadagni. 
rendono ubbertose le arti, et abbondanti H datij et le rendite delia Serenitä Vostra,,. Drugi 
ob. Providur Civran 28 kol. 1674 čisto je spoviedao, da je Spliet, una ddU piú abbondanti 
miniere per estrahere profttti connderabili al Pubblico erario. 

(2) Knez Splietski 15 Usl. 1618 javí viecii, da je vec odpravio o Mletke 15^000 vá- 
pna pšenice ; a sliedecega siečiýa dodá, da karovaoe neprestance dofaze *7tn di lá dai fiumi 
iiva et Danubio a centenera di cavalli per voUa... negotio, seben novo, di gran momento,,. 
^)ga^ tad se kupovao po 10-11 lilara, a 12 unuca kruha po 2 solda. 

(5) Knez Zadarski izviesti 21 lip. 1620. da se iz Zaďra svake g.od. odpravlja u Mletke 
dol6,000 volova, a da je meso u Zadru po 5 solda litra. 

(4) Kô áto znademo iz domáce poviesti još u junaéko doba brodarstvo je u Dalma- 
cijiliepo cvietalo. Iliri, kašnje Libumi, bili su bez dvojbe prvi brodari na zapvdu. Porfiro- 
geňt pako uvierava nas o golemoj siíi hrvatskoj na inoru vec za velikog župasa Trpimira 
(V,Ur. iOO Knj. I ). Ta síía nsjjsjíyuije dokaza svoju valjanosl za Branimu-a slávnom pobiedom 
uaiMíetčani. O njoj evo sto kažc sam tajuik Or»eola U. duždji mlelačkoga: Pelrus Dux,.. 
cof^ra Narrentanos Sclavos exercitum misit. Qui cum sine effectu reversus esset, (unc 



n 



■ileteék« ite stmo voi«o ne^ t (rf^oviéko BMtojalo je jumtlvise is 
iiftoa, kojt 80 ilakako toliko slavom OYÍeiiéali mletačko íne (l>. I b»- 
stalna vriednost u novcn mnoso nam ék^Mlo daprínese.. Mletéaní sn naa í 
tím došla deralí| a da bol[|e nzmognUy pro^njali «u ogar.-hrv. i dvbra* 
vaékí novao. Oaobití au se novei u Mlereih kavali sa IMinaeiJD. Saaa <e 
Kolom dop«ééalo, da po siarom pravú kojo ganneHa í groMetii (2)» 

Da sn obrt i easati dosta ováli u naéih gradovih prije god. Íi98f 
tó nam kašu gradakí sakonioi a t sami roletacki spomealeú^lledja Zadraaíy 
slo so Mleléani kao sumajive tierností 9 srp. 1415 prvgnalí n IBetfc« 
spomiojo se: bmrbier, drapiér, mar%er^ peitmer, sarior^ mrnnm^om^ i tdy 
a veé dávno po gradovih obstojahu bratovstine rasnth caaata, kóje, m m 
po osobitih eakonih vladale (3). Čim se Mletčani staloo agajecdišc, ■ 
krátko sve se Btrg;a. Naih' so morali po sakonih mletaškik^ ave si, sto jiii 



per iemet iptum cum 12 navibus mense Augusta (8S7} in mar e ňostiUter est egratus, et 
ad montem Sclavorum pervenient, in loco gui vocatur Muculet eaivit, licet cum faueit, 
Sed Sclavos sibi resisterUes primum in fúgam vertit, muUosque ex illis occidens, (tuinquc 
náves illorum, que ibi erant, securibus fregit. Sed demum irrtienlibus Slavis, ibidem intef- 
fectus est mense seplembris die octavo decimo. Taj doisto najbolji sviedok ni rieci ne dodaje 
koja bi očkvrnuti mogta brvatskt ponos ; no ipak skoro njeke kukavioe baoiše otrov i na 4a 
naáu svetínju, navlas da ju potamnc. I to izrod naá ! 

(1) Ncka mi bude dopuSčeno ovdje dodati njekoliko vrio za nas zanimivih redaka i 
diela *'Arkiv Mletački 1865,, Što je napisao dosta oglašeni moj prijatelj Rawdon Browii: f 
180 remiganti, ehe aveva ogni galea (ái FiandraJ erano per la maggior parte Schiavod 
dei possedimenti veneuahi : raxAa semplice e nivida, ma ardita e sen%a paura. Stabiliroi» 
essi una consorteria in InghUlerra simile a quella, ehe avevano a Vene%ia, afflne dt píh 
curarsi scambievolineníe i soccorsi temporali e spirituali, di cui potessero aver bisogno e 
soprattutto le ulíime cerimonie e consolaxioni religiose. Avevano la loro particolare sepi- 
tura nei dintomi di Southampton ; e sul pavimento deW ala settentrionaU delia Chiesa H 
Norlh Sloneham, a 4 miglia da questo posto, si puô leggere ancora un' iscri%ione, da cut 
gli antiquarl inglesi furono imbara»»ati (V. Notes et Queries, seconda Serie, vol. IX, fasc 
501). Intorno ad un' aquila con ali aperte si leggono scolpHe in caratleri lombardi quest 
parole 

SEPVLTVBA DE LA SCHOL A DE 

SCLAVOŇI ANO DNI MCCCGLXXXXl (Prev. Fúlin), 

(2) U Kotoŕu za úprave Morosinievo tkovalo sc tóga novca za 2000 duk. (Dep.fi 
lip. 1626). Zakarija Soranzo, providur kotorski, píle, da gradsko vieče izabire svake gOiOt 
"due Cechieri, gli quali assistono alla Cecca, poiché quivi per antica consueíudine e e*' 
cessione batlono gaxzette e bagatini cuniati colľ impronto di S. Trifone et di S. Mreo 
coW arma del Bettore di quel tempo,,. 

(5) Na pr. 31 ožuj. g. 1410 poslanici Zadarskog puŕanstva zamoliSe mIctaSko vsée: 
quod quilibet ars inter artiflces et laboratores sue ariis possint eligere unum vel dne ex 
artiflcibus, qui valeant decidere et terminare lite* a soldis centum infra,, i bje dorvocoo 
samo za one zanalc, kóji su to pravo i prije uiivali. 



- 2W — 

^bovttlo, nabavtjatŕ o Nlete^ih, a oJkratno str^^o {e sakranjeno bilo mle- 

Ciékim saDatltjam a aaile se strane preseijivati s tóga uprav, da n«bi tíiti 
aákodHi «brta ataln^^ grada. GVavni abrt a nas biase aarovo sakno. Taj 
lanat bío Je ^f ešéereitio déilB soie geniUdonne et eittadine, e parHea- 
krménié éetie áimféeiiš, ehe c<m gran rigore sono eusiodite e tentUe ri- 
'^tretie in ^ot^, in íanio ehe finú a itmpo äei mturiíarsi resiano prive 
Mta eonúeriaiiené 4e froprj fraiélH (Dtp, Daná 4 koi. 160&). Tkalo 
Biaralo se sve áiŕjati u Mletke, da se ondje masti, jer i jediná mastioDÍeu, 
ll^a se od starine a Bfteniku aalasila, vláda pozatvori. Ixvažanje tega sukňa 
« Torskn ili ma knda bilo je sakenom jsabranjéne (SO proš, ÍS99), a to, 
Ib si ga vláda asittogae jevtfníje nakopevaii za svoju pomorsku vojfirku. 
Flitéaki ga jedva í% nav. lakat. Te zapríeke do mala utrnuse i to kukavno 
l^ielo naše kuéne radinosti, te sa í sami Mletéani napokon príraoraní btlí 
Bkiiplje si nabavljati snkao za meraaricu. u Riecí i u Senju. Kasoje suknar- 
itvo a nas opet oiivi^ te nasí zamoliée vtado, neka ga npotriebi za svoju 
deljad (^Dep. 17 kol. ltT8). Obéi Providor Valíer savietovasc ju sbilja, da 
'8e ta ponuda prihvati, do^ajoá: ľ abéondanfsa di lane e la raecolta di 
egli aprirehbe U medo atla fmbhrica avantaggioea di earieee e basše 
fttnine {^Réš, Í68Ú). Stád. Itf62 dva naša trgovea ponudise joj do 30,000 
hkata, no ona sve odbaci, te tako opet do mala taj zanat klonu í mal da 
ne izeeznn. Mnogi se ňasinac zabavljao strojárstvom, navlasttto u Kotoru, 
aego i tu dosta zaprieka od vladine strane. Na pr. g. 1446 bje na Hvaru 
naloženo, ehe non ei púsH, chome šempre e sta uxilado, con^ar pelte 
per ť ixola^ ma ehe H eontadini debiano vegnir a convar le sue pelie 
in la ierra a la »ueeha. Národ hvarski umah ústa proti toj naredbi, oa~ 
tvav ju iniusta eí iniqua, a vieée roletačko malko popusti. Vidí 1 i smo, 
kiiko je u Korcnii zapínjalo gradjeaje brodova, í kako si dŕžava bjese sve 
Boline prisvojila, odpušéajué Pažanom samo cetvrt ploda i da ga razpačaju 
kroz hrvatsko primorje od Obrovea dó Rieke; nego i ova povlastíca udari 
tasnje na težke protimbe. Dosta se pa kline vadilo na Korculi iz borová, i 
ttada se s njoive slúžila, ali ju kukavno plai^ala. Na pr. líp. 1675 nakúpi 
nje do 60 tisuóa po jedva 80 íit. dalm. Ribarstvo osta uvíek pri starih na- 
éiník. Lovflo se istina dosta sardiela (najbolfe nit Visti), no do poloviee 
raJHa nije jih se moglo ma kuda vozítí osím u Mletke, gdjc su j im solni- 
eari po volji eíeoa nadievalí. Buba malo, i to lošavo^ jer odgojene crnom 
marvom; a o predíonicí kod nas ní govora. Slabo je pako nspievalo i ono 
malo tvorníca, sto je obstojalo za najgolemíje potriebe kucnoga života, 
kako na pr. lojeníh i vosteníh svieca u Zadľu í u Splíctu i td. Nije bilo 



pttko a HM t?oraioe Mpuna, papirft^ pasadja i iá.f a tUluiratvvy k^jisaratffl 
í td. ai traga. 8 čeaa laano ae vidiali moae, da aa avn aposobaost aaácga 
aeiuljiáte, poloaiÚ^^ > aviaati ava ie kod nas od atolie^a catraota leialo 
Uvojom vladiaom, kô áto je g. 1748 u víeóu mletackom odprio spoTÍedaa 
eam obói providur Boldik: a riservu di poche ra$ite inservieníi «íf v$gHt9 
de Morlaechi, fiit (tj. u palmaeijí} manea ofni manifaiiura íerrierafe 
queUe aríh ehe 9ono šparse per le ciuá Hišorifli, veffffongi tuUe eserei^ 
taie da sudditi aUieni, e eosi H mesfieri pertino di sarUy cmlssoUjo s 
barkiere. Jedva drogoni pol»vÍ60in XVIU aiolietja poée ae vlada laiiti aa^* 
aega poboljšaiga 5 no ave^ áto je 'i tada iisradila, bje iaUófio, poato aam tt»- 
krati potrjebita aredatva. Obdi Prôv. Karlo Kontaríoi £. 1701 predloží %%^ 
jeaje lana i konoplja^ ali m Dov«a ne potroái, da 'ga iavede. Lov koralii, 
ato M. Foskarifli promakott, amah predá vláda inoatrancu (Jorabbiami) aa 
aakup. Knez Dragiéevic platnenom tvoraieam a Dríoli ononn rožiilína o Za^ 
dru, Kíaletié í Vitarí uagojenjeín pamaka u Kaatieiíh, gdje je i vrlo dobro 
nspievalo, slávni Meller, predaíednik gtispodarskoga družtva u Splieta, i»- 
troéenjem svoga ímetka na goapodaratvene pokoáaje, Dr. Pínelli svojooi 
konopUonicom a 2adra í td. tražili au prokrôiti pat na boljak^ ali aisi 
naali onoUko pomoói u vlade^ koliko au ohvali i potriebovalj, te ave badava. 
Poglaviti naái proisvodi sa ailetačkoga vladanja bili au vioo i žíviaa} 
a usa to i rakija, vuiia, air, med i suJip voée. Vino ae svuda raznosilo, živiaa 
ne. Uzalud au naši g. 1678 po poalanícih prosili od vlade^ da 11. napríeda 
OHkrbi našim vínom svoje vojne brodove i pomorsku oružnícu, i tako praii 
način razprodaji ^Dep, 27 kol.y, Rakija se kašnje razpačavala po Tarafcaj 
i po Trstuj a uije se sve voziti moralo u Mletke. Do XVII stoJietja dar 
mace žito jedva je dostajalo za pet mieaeca (^Sindici lôT6)'y a da se 0- 
akudioi doskoči, dŕžava je prožala njeáto solí, s kóje se je w gradovik 
sastavljala glavnica za javno žítno skladíste. Kasnje pako, kada se aase 
granice protegnuse do Prologa i Strmice^ rodilo ga i za iavoz (Aa/. Delfn 
1697'). U nas se nije poznayaio oriza, kmmpíra, luka, kapule i tá,f a ka- 
molí plepieníta voca, naime lemuna, naranóe i td. U ubce poljodielstvo kad 
nas je ležalo u povojii, a í ono malo, stp sa Nletčaní gdjekuda pronaklff 
víse je poteklo iz njihove negoli iz pravo naše koristi (!}. Oni zapiiatíaa 
ne samo obšírne Neretvanske nego i moóvare kninske i imoóake do sad- 
njih dana njihova politiékog života, kadno započese gradití i prvú cesta ad 



(1) Na pr. vele Prosudnici u svom ixvieácu g, 1580: "commettessimo fo»se esejpilta 
la provision fatta 1575.27 sett. di redur li olivastľi delľ isola (t. j. Brača) a domestici, ed al- 
levarsi delli o\iv\„ a toizjedinoga uzroka: ''considerando il bisogno, nel quale h stafo qBcst* 
«iUä (t. j. Mletci)^. S tog;a i ka&nju bjo višckrat ta narcdba ponovljena (V. naputak Raoierov i765). 



•- 283 — 
iSftdrs na Ostrovieo. IsU takd gletfe roda, te ako j« i sto bito, sve bje ■ 

Zft Republike cttista nemá a nas ní trnf a postarskoma aredn. Stôprv 
80 tráv. 1770 Obéi Prôv. Gradehígo predloží vteéa, da se Jedoom í o tom 
što^od odredi, dakako viáe ís gledista slttžbesoga nego žiteljtikoga. 6o- 
Bpodarstvenvh i roilostivníh 2a?oda tada o Dalmacíjí fiasvim malo { to ku-^ 
iavno. Početkom XVII víeka Obéi Prôv. Molí n podígnu n éibenika prvá 
ialoxníca (Monte di Pieta), Písaní u Zadm 29 tráv. 1628, a Grímaní Z 
Bvtb. 1642 Q Splíeto; no sa nasliedníh tnrskíh vojna sami Mletéaní puro- 
btše jíh, te g, 1775 níje bilo víse od njih, osim njesto u Zadru, nt snaka. 
Qradski zakoníci i prvé nagodbe s Nleičant kažo nam jasno, da je obstajalo 
bolnŕca jos od prastará doba n nasŕh gradovíh, kojí sa jih na svoje troé^ 
kove ozdržavaH, kô sto i dottcne lieénike, ranarnike í líekare. Bívalo je 
jos gdjesto koje slabo sírotiste. Repoblíka níje si níkada puno ^lave tria 
sa njihovo poboljšanje í povecanje; te bací za pleéa saviet Obéeg Prôv. 
Qradeniga^ da se u Zadro podivne 6Írotiste za oskrb sirotčadi ciele zemije. 

Nered dakle, koi kroz tolíka stolietja bjese cíelom Dalmacijom za- 
vladao, navlastíto iz neraara vladina, polovicom prosastoga pohití do skraj* 
nosti. Sve se je o državi upravljalo na vojníéki; inostranci prítfsnali i- 
manja í častí; s nasílstva i nesnostvih tereta sve na konačnu propast n- 
daralo; desetéari si prívaklí samotržtvo ciele trgovine í td.. te da je jod 
to stanje za koja godtna trajalo, bilo bi se, veli sam Foskartni^ jamacno 
vidielo: i Rettori no piú regyer šudditi, ma custodir erode e sa9siy e 
un branca de mendiehe ftersone sofnravanttade alla eomun desolassion. 
Sad se napokon osvieste Alletčani, da treba stogod radíti í za svoja suž- 
BJÍCU5 te 6 í t7v pros. 1747 odluče odpravití u Dalmaciju iztražítcljne Pro- 
sudnike, da nje rane razvide í predlože liek. Zahman se toma opre stádo 
providara i knezova, kojí se pobojalí bjese, da njihove opačíne ne dodju 
na bieli svíet; no vrana vraní oči neízkapa. 

Na Ota čast bodu pozvaní Iv. Kr* Loredan^ Nik. Erízzo i Seb. Molin. 
Ovi so skoro tri ciele godíne po Dalmaoíji tumarali^ i gdjesto popravili, ali sa 
vise pazilí na svoja negoli na našu korist. Dne 2 list. 1751 slávili so svoj povra- 
tak a vieče mlelačko, izviešcajuč ga o svom dielovanju, a o tom navlastíto, da 
ée od sada iz Dalmacije iztjeravati un permanente annuo pubblico van- 
taffgio di Hre 418,624:5, ehe sono annui eecehini 11,628. Do mala i 
taj pokúšaj sasvim ovenu, a novi se jadi pomole; čega radí 6 ozaj. 1773 
bje izabrano a viecu novo ízvaiiredno iztražitcljstvo za stvari Dalmatínske 
sielom u Mletcih, miesto koga malo kasnje stupí iztražíteljstvo tako zvano 



Moprm i PukbHei RúUi^ komu 1 raj. 1780 naloBÍ vwéš, da mv predloíi ''m 
pťatto iŕt regolato sistema, onde garaníire i poverí suäditi áalU tno($$^ 
da ind$hiii aggravjy^. Ovi isti'ažitelji, prouciv teroeljiio svoju za4acu (1 j, 27 
ožuj. 1790 isvielíáe víece, da sa oavlasUto sposoali, prvo : ehe la formM^ 
con cui si governarono Min ora que*popoli, m inetta ed incapeee di 
fortar hr alcun bene^ okre e9sere incoerente e conirooferante aU^ 
Mtesse deeantaU fubbliche maesimdg drugo: ehe i( non esserti aUr§ 
9oUe fíroíDveduto, ehe al bieogno dei momento, eensia legar la parte d^ 
liberata al íuilo ineieme^ reee inetantanei e foree inteeguibUi gli orditf 
pubblicati (Z). Viece prísta dakako na njihov^ pr«dIog« o koreoiton pre«v 
braseDJu državne aprave u Daimaciji, i 1 svibnja odlupí, da se po pjikoWI 
načelíh ústroji naj prvo sadarsko podruôje. Bje dakle uslied tóga oroah a»» 
loženo mierniku Zavoricu, da sapoéme graditi cestu ís Zadra na Ostrovic|i| 
a Obcemu Pľoviduru, da Zadarskim podrucoikom badava opredieli miestei 
g<ye ce uskupa podígnuti sela us oprost poresa ^a pet godiua, da oglas4M|, 
iiaéki i talíjanski obeóa po tO oekioa obvioskim načelnikom i župnikom «f 
svaku desetu k-ucu, sto bi s ojihove brige ondje sazidali, i td. (^S lip.í790)» 
Republika bila se sada napokon izkreno stavila^ da sto prije svede Dait 
inaciju na nov put, i tím oplaka svoj stolietní grieh príed Bogom i svíetoi^l 
»Ii joj se do mala ulomí snaga u ručí. Kô éto smo spomenutí^ veé davm 
duh pokľeta fraocezkog veé si pritegnuo bjese. pogled syíh evropejelJj^ 
vlastí, te i roletačke; čega radí ova do mala sasvim zaboravi na Daimaeijl^ 



(1) Namiera je bila mletačka i ta, da izvede u Dalmaciji sústav hnatake fsntM^ 
austrijske, no bude odbijena po savictu našeg Gergura Stratika. "In tal cpoca (g. i7^, wŠ 
ovaj, ubbidindo al coinando, esposi il governo limitrofo attuale Austríaco col piu predsa 
dettaglío ; g-oyerno, ehe mirando ag:Ii og^etti delia guerra, mal saŕebbe convenuto É suddii 
di una Repubblica pacifica, dove la felicita e la eguaglianza sono le príme basi„. 

Ci) Uza to su dodávali : "que' popoli nol magg-ior numero sono abitalori, non giá dl 
čase o di capanne, ma di spellonche e di abituri posti Íra boschi ed altri dirupi peggioň é 
quelli dclie fieľo e tali da inoridire nel vederlí... sono sen/a alcun priucipio di religionfi^ 
senza idee, rozzí alľ ultimo grado, maneando per sine di previdenza, infingardi, e nello sies84) 
lempo feroci; aggregato spaventevole, ehe qualunque Sovrano, dopo averlo conoseiuto, ir 
vrebbe certamente, deciso di togUerlo a tulta sua possa,, i td. ; te uz grozoviti prizor upinj^ 
državne izrazivali su želju, da njihova devetogodišnja raduja urodi ožudjenim plodom. Glivti 
pomagatelj na tom po][ju javnih urcda bjese pomenuti naŠinacvrli knez Gergur Stratiko. Onf 
se dopisivao s And. Mcmmom glavnim članom iztražiteljnoga odbora, komu pokloni podu^ 
razpravu o sianju Dalmacije, u kojoj: "corraggiosamente esposi la serie di uo sisteoia coai>' 
pHeato e dlró fatto a mosaieo, lendente ad abbrutir gli uomini, onde inai conoscere potea- 
sero la propria perfettibilitä... Considcrai la venela dominazionc come un Capo Polilieo afr 
taccato da tabe consuntivu... Una Provincia coUocala sotto un clima felicc, con vaslissíMi 
estese di preziosi fondi altí alľagricoHura ed alla páscolazione delle groggi, bagnala éd 



- 385 - 

iíftsi ipak na nje amo»*n játomiee prileti&ŕ, dajú spáse; no ona jth nesharno 
idbi, tH se konacno razstavi i íeceznn. 

^ Doéím se Dalmaeíja za prte aastríjske vláde barem ponje^'to opi^ 

f^irljala, velikí sa 6e dogodjaji sbivali a svieto, kojí su napokon í nja í 
dte naše zemije u svoj kolovrat bacili. Po Kampoformiékom miru deroo- 
Ikratizŕranje Ríma i Švajcarske , i Napoleonovo predobice Mfsíra preže 
;fftt-a nacťn, da za dragí pot dígne poglavite evropejske vlasti na Pran-' 
tttkn. Franeezí s prvá badá sbilja gdješto potučeni; no do nnala, kad se 
Ihpoleon yrati iz Misíra, í kao prví kô^^ol opeč si pritegnu voj no kormŕlo, 
tríeéa se na novo po vráti na'francezka stranu. Uztrajno odľžanje Masenovo 
ti Svajearskoj, Napoleonova pobieda kod Alarenga (14 lip, 1800J^ i Mo- 
ŕ^Ku>eva kod Hohenlindena (ď pros.') pospješise mír, koí bje za nas sklo- 
Ifijen 9 velj. 1801 a Lúnetille na temeljih Kanipoformičkoga. AH na- 
ilfiedae silovítostí Napoleonove malo kasnje sklone Englezku, da mu na- 
Iffesti rat (^18 okuj. 1803y Napoleon, ovíenčav se carem na franeezkt 
^estol (18 9vih. 1804), najprije zgrabi nef>rijate1ja Anoverska, a za- 
tflD se staví, da kapí í prebrodí vojska o Englezku. Uz to pobojav se 
Ifranjo II car nemaéki, da bi lasno mof^ao caräki nasíov ízgubíti^ jos 1 1 
šň\. f 80i proglasi se Aastrijskfm Carem; alí a isto doba svečano ifljavl, 
ift tím ne smiera níraalo povríedíti dosadasnji položaj ustanove i pravá 
|lqjedínih dŕžava svoje krune: tituíum et dignitafent He&reditaríi Impera^ 
^túris AustritB,.. ea tamen ratione assumere et stabWre, ut universa Ité- 
^«, frrincipatus et provinciae nostrae Htulis, eonstitutionibuÉ, praerO' 
§ntívis, nexu ac juribus suis,, quibus hacHnus gaudebarU, in poslerum 
pioque eitra mutationem illibate fruantur. 



nare seminato di utili numerose isole, sopra cui la previdente nátura aveva sparso tuUi gli 
influssi benefíci, abítata da una nazione robusta, come prescnlava nella sua fisíca esistenza 
on piacevole oggctto, riguardata poí ncl suo morale e nella sua polilica esistenza diveniva 
^utlosto un' argomento di compassíone... Uoitainí didsoeiati e rozzi privi di qualunque edu- 
Mzione, abilatori come le fiere neU' orrore delie spelonche, agg7*avall da impOBte e peši op- 
priraenti, coperli dalľ^uguslo ma abusato nome Sovraqo^ sotto una foi'naa ďintrinseca dir- 
rezione e govcrno rappresentante un mosaico aspro e sconnesso, superstizione, pregiudizj, 
Q8i crudeli, orpori inlerni, generál abbandono, ncssuna cura dclle arti primitive, nessun svi- 
Ittppô dclle miglioratričí, qumiK nessun commercio e nessona speranza de) medesímo, nes- 
iuna en^gia eommunicata dalle campagae allc óUh e dallo ciUa alle campagne, numero 
ilBiDcnso di leggi strane e inconsiderate furoianli un iuestricabile labirinto, era certamenle 
una coramovcntc pitura, ehe, illustrala dal detíaglio e dal falto, scuoter doveva e inoridire 
la bontä dclľottimo Princípe... E indubitata cosa, ehe i popoli seno sempre qaali H fa es- 
íere il governo. guerricri, ctltadini, uommi quando egli lo voglia; popelô vile e canaglia 
^ndo cosi gľi piaccia; e qualunque IH^incipe, ehe disprezza o abbandona i pr»prj suddiii, 
disonora se stesso, faccndo vcdere alla gran luce dol mondo, ch* egli non ha saputo renderli 
degni di cstimazione i td.„ 



Na. krátko opet poifje Ba^leikoJ sa rakom Rosko i 8veika sklonití 
na Baves (1/ tráv, ISOS), komu se napokon Praská i AoBtrija pn- 
drože (S koĽ). Napoleon^ povierív Maseni Italiju protí nadvoj. Rarlu, san 
vdari glavnoin silom kros Nemačku do Ulme, gdje ma páde u tren Aostiv 
janee a grád nafnad i na predajo prígoniti. Tu ai naéi pod gjen. JeUéi- 
éem liepo oBvietlase líce i aríecno osmaknove a Tirol, gdje sa i oai na-^ 
pokon morali pried Ney-om i Aufereau-om oraiye polositi. Sada i saw 
Bee padne a franceske sake, te sahman usmiéu nadvoj. Karlo is Italijd 
i nadvoj. Iwn in Tirola^ da mu na pomoé priskoče. Marmoot i Maseaa 
kod Leobeoa svracajo jíh a Ugarsko, i Cim pružaju način Napoleono, di 
do éísta.smaže savesnike k.od Sladová (^ froš,')* Issa te goleme nesrie^ 
omah se Franjo prími, da s Franoesi Qsovorí mi r. Na posasskom sastaak^ 
Aastrijski su poslanici nastojali, da si pridrže Istni i Arbanačko, i da)Mi| 
bude slobodno predobítí Dubrovník kao ugar.-hrv. krane; no Napo]eeiifi| 
mir B Pruskom (ÍS proé.^ primora Aostríjo na poveée žertve. Po potst^ 
skom mini (J^ proš, IdOS') Franjo, krom dosta semljišta u Nemačkoj 
stopi joste talíjanskoj kraljevíni svn Nlet»»cku, Istru s Trstom, í Dalmi 
8 Rotorom. Pohiti umah gjen. Nolítor sa ôOOO vojaka prieko Hrvatske 
Dalmaciju, da kao gradjanski i vojnícki upravijatelj prími od Bamna 
Brady-a otu dŕžavu, á laqueKe Napoleon, veli Thiers, attachait beaueot 
de prixj parce qu' elle était vqisine de ť empíre íure, Molitor dodje 
Koin 12 veljace 1800 odkud odpraví nješto Tojske u Zadar, a sjl 

y 

sto pako u Sibeník í dalje. Dne 18 velj. Brady proglasom naviesti Di 
matinoem, da s jutra prestaje austrtjsko vladanje u semijí, a isto di 
dížué do neba njihovu viernost i xoačajoost. Ali Alolitoru ne podje sa 
kom Buke se kotorske dokopatí. Na prví glas Požonskoga mira us poi 
Crnogoraca dojedrío bjese u tu luku ruskí pomorskí vodja Síníavín sa mD0| 
brodova, í skrcav do 6000 svoje vojske pod Palkerom i Papandopolnro, 
tjerao austrijskoga povierenika a Arbaníji Marquisa od GhísiUería, akopi 
podosta vojskom oskrbljena, da mu israéi one tvrdjave. Ta viest jako smi 
Napoleona, jer je smatrao kotorskí zalív kao la plus importante des 
sitions de ľ Ádrialique, te se Austriji silno grozío, ako mu ga nepredi 
U tom su í Franoezí i Rusi tražilí, da si Dubrovník, u ovoj borbí sa j( 
i droge od rieši ve vážnosti, predobe. Dubrovčaní, dok so moglí, odlaá 
su odbíjali sve ponude i sahtjeve, nu nnpokon svestrano pritisnutí, prii 
svoj grád povieríti francezkomu gjen. Laoristonu, koí se bací u oj sa 1' 
vojske. Rusi na tu viest, složno sa 8000 Crnogoraca pod Vladikom i| 
engleskimí brodovi^ umah se sgrnu na Dubrovník, í rušec mu do čistá »\ 



okolíeo, težko ga s kopna í s mora obkole í bijú. Ta nesríeéa proguta 
tada Dubrovčanom samo u brode vih do 14 milióna franaka. Molítor, da is- 
baví Lauristooa od predstojece opasnosti, pohiti mu na pomoc samo sa 4000 
svojih i 300 nasih pod Nonkovicem, í susbiv Ruse kod Stone, opet pre« 

v 

varom razbí i nje i Crnogorce jako utvrdjene na Zrkovcu i na Srdju, i baci 
jíh u bjeg (S srp. 1806^. Malo kasrije miesto Molitora dodje u Dalmaeiju 
gjen. Narmoht sa 9000 vojsko* Ovaj h Dubrovníka sa 6000 proyalí do 
Sutoríne, gdje 30 rujna hametom potuée 6000 Rusa i toliko Crnogoraca^ 
a popali sve predgi'adjo No%'oga. I A ostri ja morala mu posiati u pomoé 
3000 vojníka pod Bellegardom ; no sve zahman^ jer su Rusi í Eng;lesí 
silno brodovije držali u kotorskoj buci. Dapaoe po Sutorinskoj bitkí sa- 
veznički brodovi obuzmu sve dalmatinsko more, i poému nasróatí na prí- 
morská miesta s namierom, da jih pobune ilí popliene. Uz prví mah Kor* 
čula padne u ruské sake. Istina do mala ju Francezi, dosav iz Peliesca, 
priusese; morali su ipak na brzo uskočití, da si život spáse. Travnja 1807 
udare dusmani na istoonu stranu hvarskoga otoka, ali jih Suéurjaní í Gdi- 
ojauí pod F. Fraoiéevícem i S. Bartulovicem pošteno uzbiju, kô sto i Hva- 
raní prosiaca i sada, dobiv pomoc iz Splieta. Brač, i tada bez utvrdjene 
varosí, morao je prímiti Ruse, kóji se u Mílni nastane. Odatle potraže, da 
uzbune pobližoje primorje; i páde jim sbilja podignuti Poljicaoe, razljut- 
Ijene na Franceze radi unistenja njihova ustáva. Umah iz Splieta sqažna 
franoezka éeta pohiti u Poljica proti buntovnikom^ i podje joj za rukom' n 
malo iz Balkuna, gdje se bjehu utvrdili, zatjerati i nje i Ruse, dolazeée 
jim na pomoc, u brodove (ľ Hp,), Tri dana sada se strasno haralo po 
Poljicib^ samo se pet sela spasi od konačne propasti s njíhove nepristra- 
nosti u tom prevratu. Rusi budú zatim izagnani iz Omisa, a malo kasnje 
kod Staze iznad Makarske od gjen. Delzoos-a razbijení. 1 tu pogine mnogo 
prímorskih ruskíh pristasa, a sela Podgora, Drasnice, Igrane u pepeo pre- 
tvorená. Kasnje trinacst od 300 uzapcenika odsúdi vojnički sud u Splietu 
na smrt. Alarmont učint jim milost, oo odpraví jih u Francezku, odakle su se 
lýekoji px>vratilí tek g. 1813; bjeguncem pako sva ímanja odoze (S list. 
1807), Mir medjotim utanačen u Tilsitu (8 srp. 1807') staví napokon kraj 
i oaóim jadom. Po ojem Rusi ustupišc Francezom i ono, sto su jos držali 
■ Dalmaciji í samu kotorsku Buku (/<? koĽ). 

Čím se Francezi stalno o Dalmaciji nastaníse, živo se primiše nje- 
zina preuztrojenja po načelih, koja su vec dobro ospievala n ítalíjanskoj 
kraljevini. U tu svrhu jos 3 srp. 1806 príde n Zadar kao obcí providor 
dalmatinski slávni Mletéanin Visko Dandolo. Navítssti on svoj dolazak 



liepioi proglftBom na Dalmutince, siie Jiis ee predstaví kao otac í prijateli, 
komi je prvá briga svegrdno »e bavíti, da iziiečí sto prije i boije usUriele, 
iijikove raae, dodav : Una politica timida^ barbara e sojtpetiosa potevm^ 
sóla per tanti uecoli, anche íh seno a iran^uilla pace<, tenerei oppn 
e nUseri. EUla sóla poleva sopra eost bel suolo^ sollo clima s% dola 
malgrado le voslre st favorevoli disposif&ioni morali, far §uerra al^ 
siessa nátura ed alľ umano inlellello per rendere sistematicatnená 
spopolata la provincia^ déstrti e squallidi i vostri eampi^ e le »«a 
eostre compresse ed inelte. Tempi di ianta calamitä non verran fiúj^^ 
Nití su te biU puke rieéi. Izdanje pr%'óga u jugoslavenstva politickoga Hs^ 
s naslovnom ^11 Uegio Dalmaia^ na italijanski i hrTatski bje prvá kiti^ 
Dandulove oprave i pravice^ kojoj ni on sam níje uzkracívao svojíh e\\^ 
taká. Prví broj tóga časopisa izadje na ovietlo jos 12 srpnja i. g. 1806. 

Dandólo, dobro ízvieséen o jadnom stanjn nasem za mletacko^ 
austrijsko^ vladanja, pohlti umah, da sve n Javhoj opraví mlítavo i iskva^ 
reno izčapa, popraví ílí novíro duhom oživí, azam za sodriige u toj rad^ji 
ponajvíse samé zemljake, posto je i tada Dalmaeíja brojfla ne maltt vria^ 
viestih i ízkosnih muževa. U Zadro bodn dakle ustrojení osríednji odboríj 
da uz pripomoé pododbora namjescenih a dragih gradovih prouče osobittf] 
stmke zemaljske oprave, i da mo odnosno na osobitostí položaja í roate-*^ 
rialnoga t doševnoga stanja nasega prcdlože odvezno, sto bi treboyalo 
sveobée državno poboijsanje. Takoví su bili: odbor za trgovaéke poslom 
(Ueka bi se trgovína, velí Dandolo, jednom razvita dopo quatíro sécí 
ď oppressione e ď avDtlimento — K. Reg. DaĽ) ; za milosti vne zaTode| 
za prikladno obdržavanje kazníca; za lučko-zdravinske stvarí; za uredjei 
javnih voda i cesta; za osusenje mocvara i td. Na miesto staroga rnuBiei" 
palnoga oreda, komu je kao temelj bío troj sthlis, naime plemíékt, gra-^ 
djanski i pučki, stopí o život gradsko viece, slobodním načinom od bvH 
gradjana odabrano^ komu je na čelu bio upravljajoci odbor sa sTojim pa«| 
glavarom (Vodesta). Jos 10 srpnja 1806 bje n Zadru takovo vteée m 
mjesceno, zatím po cieloj zemijt, áli dotícni obéínskí propis tekar 5 li| 
1807 ogicda bieli sviet. f sndbene stvaríy sada sasvím od polítíôkíh rmi 
cene, uzese novi pravac. Sve znatne varosi stekoáe syoj osobití sad 
mira } poveci gradoví joste i zborní sud kao prizivní za mírne; a n Zsdi 
osím tJh í posebni kárni sud, gdje veó od 5 siec. 1807 stolica bjese 
prizivnomu sudu za sborne, komu je presiedovao slávni Paško Wrachii 
KiOtoranín. Odsuda se sawtna ovrsivala samo odsiečeiýem glave; batíoai^^ 
i ožiiganje ukinuto i td.;,a u opredieljeDJu kaznih bez iznimke vládalo jf 



lliéelo: pried salíODom s vi jedni^ki. O sudkenoni predmciu mnofo se sakona 
MbJo, la ipr. 24 ru). 1607 o upraví sirotinskoj, 12 list. í. g. o pdvietai-* 
mk bilježnícili i id. Političke 8a poslove s prvá vodili osoUiti izaslauicí 
míesiati') síelom u Zadru, Sibeniku, Splieta i Makarski, neposriedno pod- 
peni obcemo providoroj alí g, lb08 bje razdjeljena sva zerolja na cetíri 
Mara, i namiescení dotíčni pohlavári o Krku, Zadru^,^p1íetu i Kotoru. — 
liredba o novačenja ugledu bieli sviet još 31 svib. \SOtS na temeijih dosta 
^bierenih; no u tolíko- se niotičadi uzimalo^ u koliko dobrovoljci nebi o- 
(redíeljeni broj popunili. Od nasih se sastavljala cárska tielesna straža. 
Inizba je za mtra tralala samo cetiri eodine: a ratno pako aol)a do konca, 
na. Biskupi svojimi pastirnícamí rado su o tom podupírali vládu. Sva se • 
bmnljska sjla dilila na četírJ pukovnine, a ove pako na vise kotara. Na 
hh su stojali pukovnicí i kotarskí načelnici. Povece sa varoši ímale 
dsku stražu. U Zadru je stolovalo vrh. redarstveno upraviteljstvo^ a 
mu zadaca pažiti na nemírnjake i učuvati mir. 

Dandolo, kao vrafcni strukovnjak, o tom je navlastito na stoj ao, da 

^Daimacíji oživí poljodielstvo i obrt. Naredbom 24 pros. f 806 ukiiui naj- 

fije mletaékí poljodielski zákon Grimanov^ i vlastníci proglasi u isto doba 

fňt kojí 6«a do aada i ma sto drzavoe zemlje oživali. Njegovim nastojan- 

spietska akademija za po|jodielstv<^, zanatc í obrt, jos g. 1767 ustro- 

a, dobi, odlukom podkraija Kagena od 2i stád. 1806^ 500 godišojili i-- 

íjanskih libra, da uzmegne odlačníje.se latiti svoga zvaeja< Pozva iz I- 

ije vieétake QDra, Curibona,- Lon»».nu i Oria), da nas uôe poijodielstvu 

rfarstvu, í ústroji osobití ured za \fi poslove, pfMJJto se po njih avieri as 

I pokúšaj na siadarskom zemljistu, da se ov9 môže az dobru radoja i 

ojenje natjecatt s ponajbo^im italijanakim CSUg* Dal., br. T). Izposlova 

dvora, da bude u nas proat4» SAdjenje duhi^na {Í6 list. 1807^'^ i o- 

^dieli, krom drugih odlika.i novéane Qagradi^ |ia 0ne, kojí bi aajviée na* 

idíli kruropíra (200^ 300 i 500 libra)^ najbolje uzgojíli sume (do 800 

\ra) i td. Nove je tvorníce s povlasticami pbilno nadarivao, í isto tako 

IfeKtva za oausenje močvara. Ukína zábranu o svozenju vina íz miesta a 

lléBto po Dalmaciji. Mnogo daéa uníšti^ a njekoje donapola nmali. U Splietu 

fada podignuta prvá trgovačka komora, a a Bošní konsalarski ured na 

k našega prometa; Zadar, Splíet, Síbenik i Makarska stekose svoje 

pbodne sajmove i td. Mnogo se je pako u to doba doticnih zákona izdalo, 

rfr. o ribarstvu, ob odgojívanju suma, o javnih žitníca i td. Isto se tako 

ibdalo í za ceste zauzimao. Uz ono malo, sto Mletčani na skoro bjehii 

Iva nacrtali, tolíko se onda sagradilo, da vec 15 svíb. 1807 bilo je u 

19 



rnifi dio 361 milja vómre ceste, Olavna, it Zadra a Oobrovsík, bje nasvaag' 
Napoleonova, a ona ís Splieta u Sttij, iMarmontova. Kolike Je pafco Daaátoltfi 
sa našu prosiríedi asradlo, to óe mo jednom malko obsírníje razIožUi (1 

» 

Dandbloto vladanje jamačno zaslužuje, da se a poviestníoí iia« 
cabilíeží Klatnímí slovi.' Njeinu se pónajvíse ímaino aahvalíti na ono mi 
dobra, sto danas uiii'anió u Dalmacijí. Liepo je pako nspíeo u svojih tes^ 
njah, jer je sdusho i posteno radío, bes ma kóje sebíčné svrhe, i jer 
snao ÍK'nai'oda dakakb vrstne pomagatelje sabirati. Mnogo je doprínio 
tako sjajnomú uspjeho í odbor, sto su nasí umáh issa dolazka Francesa 
Dalmaciju odpremíli na sama Cára a Pai'ís ľ na podkralja u Milan, da ja 
'opise tužiio slanje državno í na príesnu í ožbiijnu pomoc prigne. Clanof 
tóga odborá bjese Roko Sanfermo, fv. Lúka Garanjin, Josip Benja i U 
Kr. Sh'atiko. Car jíh líepu primí i' pomilova; te u odlazku iz Parisa aa^ 
kitív jih redom železné kľune (14' ruj. 1806"), óbeca jľm, 'da ce, posto 
mnogo držao do svoje Dalmacíje, 'l*ado njihové želje izpunŕtí. S ote namii 
poteée tiaredba, da.ma naši predleže povierénika, kaí bi jih stalno n N^ 
lanu- sastupao.' Na tu' čaiBt bjepako podígaut poménuti Stratiko cart 
dosvolom od 2^1 svJb. 1^7. 

v 

Stradanje Napoleonovo ■ Spunjí po Vede a tom Aostrija, 4a na net 
pokaša bojím Srieéii, nemogúéí'pregerieti velikí gubiiak, na koi ja bj4 
požunski -mir nagnao. U mtice dekle osnova dvjé veliké vojske, jedou 
nadvoj." Kai^lom za Nemaéka, u kojoj je bilo do 10,000 Hrvata pod 
Jeláóióem, a drirga pod nadvoj; Ivanom sa Italijn, gdje se nalasio sam 
Imjat Giulay sa više brvatskih' ceta. Napoleon, čim primi prvé vU 
o Franjínoj: nakani, umah náloži, da se kupí vojska u Nemackoj í o 
Uji^ pozva Rvsku, da mu po avietíh prípdmogne sa sievera; a JHarnu 
zapoviedí, neka posadom í ílivežom dobro oskrbi glavňe ' dalmatinske iví 
jave, te s óstalom - vojskom kroi Hrvatsku pohiti Eogenu na pomoc. Kt 



, v • -J 

(i) Sto je Dandúlo za naŠ boljak izposlovao samo za prvih äest mieseca njegava 1 
pravo, najme do kon<ca g. '1606y sam Ham osUvi zabitieženo u izvieäcu : "La Dalma&ia ai Si 
cembre 4806, opera economituf^politica, umiliaía a Sua Moettá Imperatore e Be„. U 
govorii velí o predjašnjoj vladi: Non ho accorciato vigílie, né fatto alcun conto di tac. 
ucreditare ľorribile Governo Austriaco. Ono orribile možda so bo\je prístojalo mli 
vladi, jer prvá austrijska nije básni vricmcna iinala, da u ostaríele rane dobro zasieee^* 
našom pako národu piée i to: Questo Morlaecú mi si presenta per altro sempre eome 
capace 4i grandi cose, quan,d' ei sia ben direUo. lo lo amo ; e allorché fece moti ď \ 
rtMone, to mi gettai in me%7M ad esso con tanta fiducia, quanta vi avrei avuio, 
domi in me%%o a fratelli, né m' ingannai. Questo popolo ha un' istinto ehe U fwrfáf] 
grande, al genéro'so; ma la poUtica ha contradetto e reso inoperoso si belV istinto. 



J 



- 291 - 

10 tráv. 1809 prebrodi Inn; no do mala • bode poražen (19-^8 irav.') 
sa^nan a Češku. Ivan fibilja zatece Eugena Joá nei^pravna na boj,' te g;a 
sacbi do Adigja, ali ga nesríeca Karlova prišili, da a^makne i tjera k 
Beču, jeda bi gtt od Franoesa obranio. Eugen, ohrabrív svoje sile í naloživ 
MftrmoniQ, neka mu oím príje u pomoc ■ pohítí, uisletí Ivanu a po4$epa s na^^ 
kanom, nzmak mu ótegotití i »itjera4i ga u Ugarska. XS toj opasnosti Ivari 
is Bielaka odpraví baňa Gialaya a Hľvátska, neka digne sveobói • ustanak 
te u pomoó priskoéi gjen. Stojcevtcu^ kóma je naleieno,- Marraonta aausta-t 
vití u Ualmacíji. U tom Alarmont, oakrbív dalmattoske . tvrdjaye, sa ItOOO 
vojske 83 tráv. ís Ostrovjce stavi se, da si prókrét pot kvos Hrvatsku do 
Eagena.' ' Pokusav badava kod kravljevog mosta i Palanke susbítí graničare, 
uz silni nápor 16 svíb. sa tjera j í b Is Kíte, gdje sakna Stojéevica zarobí, 
satím još is Gŕačca a pako is- Bilaja, te di svib. uz neprestaoe okršaje 
jedva stigne u Gospíc. PobeJAv se-sada gjen. Petar Kneževíóza Karlovao, 
lada glavno skladíste bojne správe, a cuvsí í to, da > so Torci boaanskíi 
MarmoDtom povedení, silom «am ugrabíli Cetínj i Dresnik i da smieraja 
dalje stupati, uzmakne na tu stranu, » Marmont ce umal) na Senj.u Lju- 
bljane, te pora«iv Aostrijce kod Marbargfr> dodje 5 srp. u Qradac. 

Medjtttifii doétm je Napoleon sa drugi pat u Beó ulasio, Eugen, ne- 
prestane tjerase ivanoy oltmao aipínske prelase, 'gdje-si naši osvictlase liee 
branec Nalborgiietto i Predile^ í kod Leobena razfeijao gjen. Jelaéíóa bje- 
zeéa It Tirola' sa 9000 yojske, a malo kasaje i Ivana kod Kismegjera na 
Rabn^ te ga> baoao n Ugarskn. U isto je doba Broossier^ sa.povíednik Gra-^ 
tlački, tokao baňa Giulaya, koi je priskočio sa tôOOO nasíh; da ohrabri 
Ivanovo vojsku. Te pobíede u dobar óas prídose za Napoleona, koi, u tom 
za prvi pot potučen od Karia kod Esslinga, bez priesoe pomoéi bio bi ja- 
naéno propao. 

Pó Marmontovu odlazku Kneževíé omah sadje o Dalmaciju, da skúpi 
národ pod hrvalski barjak a zemlju iztriebi od dusmana, te tvrdo s mora í 
kopna obkoli Zadar tada pod zapoviedí Legera. Za te bezuspjeéne obsade 
H vise strana Dalmacije naši so pokúšali Franceze ízagnati a národnú za- 
stavo opet podignuti. Uspomene vriedna su navlastito brada Vranjícauí i 
Botteri iz Staroga Grada, ktm podje za rukom silom si prisvojiti bvarsku 
tvdjavu i ízručíti ju austrijskomo pomorskomu zapoviedniku Lebensteino, 
te sozbiti Praneeze dolazeée iz Makarske na osvetu. Ali sve to u žao éas* 
Vojnički snd franeezki u áibeníko dosta jih dade s tóga kašnje pogobiti^ a bje- 
gnneem zaplieni ímanja. ákradin izplati svoje iznevíerenje sa 100,000 
(ranaka. 



- <02 — 

U tom prisav&A :IS«geiioVa pripomoc ríeii 'bojnu sadbiaa i smls m 
koríst Napoleonova. Kod Vasrama 5 í 6 srp. nadroj. Karlo bje apet h** 
metom potuéen, a tn Je i tada dosta nasih aaglayilo^ í ne jamačio aa aai^ 
svrhe. Uz noví okršaj a bjegunet kod Znojma bude ntanaéeoo priroirje (íl 
srf. 1809% a kafiiije (i4 list.') u Sclidnbrannu i dotiéni mír. Po sjel 
Franjo iiatupí Napoleona Bielačko okfažje, Kranjaku s desnim briegom Sai 
tja do bosansko graoíee. Tim dopade Franoezka do . sest naéih granicari 
pakovnija^ naime líóka^ otočka,' ogulinsk^, sluimka, banská I í II. Napolei 
Miruži sada ta eemije s Istrom í Oalmacijom, i odoiepiv ove d vie drxai 
od kraljeviae Italijanafce^ od svega 'coga sastavi Jedno državno tíelo s 
slovom ^llirsko dŕžave^ a pod iipravom 8vO|pa namiestníka atalainca 
Ljobljani í poilčiojenih mu nadstolniotvA (iniendenze)^ podnadsiojniévacj 
gradskih poglavarstva. Ta nová dŕžava bje mnah ustrojená na t«melja j< 
nolténesti sakona, ustanova, činovničtva, postupanja } . Napoleonova s«k( 
i nevaóenje uvedení, vlastelinstvo ukínuto, oslobodjena seralja od javí 
tereta i td.AIi nastavší ratovi lapríeéise, da taj ostav eiilavi. 

Po béčkom miru Turci se astfuoavaho tratíti éto nam bjeliii 
Koránu u^rabilí. To^' radi pohiti gjeň. Defeons, da jih šílom bací priel 
granice; ali ga oni kod Trsacajtepo doóekaáe í na- bje® prísilise. Kasi 
doletí Marmont sa 16,000 vojsko, te po palív Ifiació, prtovalt «lo BÍ8ca,-.Í 
natjera nevíernike na sramotni poklôn. Uca to morali sa TuroÍi.6ve sgi 
bljene povratitl, stete i bojne treskove namíriti i prisegom se obvesati, 
ét se strogo drsatí Sístovskaga míra. Ali turska viera , neviera. Dne 
tráv. 1813 opet se Turci ícaenada sgrnuse na Ueiinj, i svu mu posadá ii 
aiekose. Gjen. Janin 3 svjb. is Karie vca odpraví onamo naáega Ratalíaií 
sa 500 konjanika, komu podje za rukom naglo jih napasti í u bjeg baeif 
S jutra príde sam Janin sa 5000 vojske i obkoli Četinj. Jedva miesee 
kaénje Turci odstupiše, í to samo oslied naloga bosanskoga pase. 

Medjutím silno su naái strádali na moru ra<ii BAglesa^ s kimi 
Pranoesi jas uviek u rat zapletení bilí» Napoleon, da jih ''U živo oaU 
bjese veé dávno zabranío svaki uvóz englezke trgovine na evropcýsko ko| 
To silno pomnoží gusarstvo u aasem moru pod ohranom englezke sastai 
a glavno mu je gnjezdo bilo na Vísu^ koi se u krátko |ako napučí, te p4 
skela englezke trgovine u ovik straaaJi Listopada 1810 dojedrí iz Jakii 
u Yís iznenada sa njekoliko brodova francezki vodja Dubordieo^ pobval 
gttsarske ladje, a vaŕos porobí i popalí. Toga radi sami Bnglesi sada 
utvrdlse i oskrbise davoljnom posadám i upravom. Do mala opet pokúša 
bordíeu, da pohára Vis, te 13ožujka 1811, prodrív sa devet brodova aa 



J 



- 2»3 — 

I 

éo Vt8«, sttkobi se n hvarskoin zalíevu ná očigfed Vís» sa četirí engieska 
broda pod %apovi«diiictvt>ii] Hosta, koí ga sasma pot»ée. Englexí pako tek 
srp; tSlô isrttétee Austríji ovaj glavni pomorskí bedem jadraoskoga nMra. 
I činilo 80 u tom, da 6e ženitba Napoleonova s austŕijskom' naderoe- 

phjom Maríjom Lojzom iiitrgati svaku rasmíricu medj Austrijom i Pran* 
cezkom navlastíto, i tím víse, posto se ovc dvje krune 14 ožuj. 1812 sdra- 
žise u savcz. AK izza Moskovské nesríece odbív Napoleon uniírenc pred- 
loge, sto mu je Franjo u Pragu nadjao da ga s Prusi í Rusi poniiri, í 
Aostríja prista uz ove zadnje. Napoleon, do mala poražen kod Lipska (/ď 
ť 18 list. 18ÍS^ i <!o Pariza gonjen, bje napokon prisíljen na ŕrancezkd 
se priestoíje zahvafíti uz godíšnji novac za hranu i otok Elbu za stan,. 
Malo kašnje Austríjanci pod Bellegardom složno s Muratom, komu bje 
eato osiegurana napuljska kruna, prísilise Pranceze, da »e iz Itaiije izseie. 
No n hio je pozatim beéki sastanak svojevolno krojio novi evropejskí sú- 
stav politickí, tc tím dakako gradio uiuietni mir, još jednom pokúša Na- 
poleon, jeda mu takodjer sríeca priskače; te skrcav se iznenada u Franqezku, 
iHnah se dokopa svoga prŕestola. Sto dana kasnje na novo poražen (kod 
Waterloá 1S lip. tSÍS) i od Engicza zasužnjen, saveznicí izgone ga ko~ 
naéno a Sv. Jelenu (*j' 5 svib. ISSť) okoncav bečkí mir 8 uživotvorcnjcm 
toli po nas nesríecna nemackoga Bunda (8 lip* í8tS), 

Jos za lipské bitke austrijski gjen. Lattermann svojím proglasom od 
17 list. 1813 íz Ljubljane priuze si vladanje ilirskíh dŕžava, a Franjo jih 
ifako prispoji k svojoj kruni zákonom 23 srp. 1814 iz Schônbrunna. Tada 
lljen. Tomasic, pomožen engležkimí brodovi, obkoli Zadar. I Englezi pre- 
#obe kotorsko okružje uz prípomoé crnogorskoga Vladike, komu ga i malo 
kasnje ústupe. Izza dvomíesecne obsade krajišnici, kóji su uskupa s Fran- 
eezí Zadar bránili, prisilc francezkoga zapoviednika na predaju. Lipnja 
1614 podje pako za rukom gjen. Mílutinovicu osvojili Dobrovnik i silom 
fipeljati Crnogoree iz Kotora. S prvá u ilirskih pokrajinah osta franoezki 
SQstav, uo malo kasnje vísekrat se ízmieni. Glede naše kraljevine g. 1814 
Franjo sastavi od onih zemaija, sto od nje g. 1809 bješe Francezkoj ustupjo, 
dva okružja, naíme Riečko s primorjem i Karlovačko, a sliedece 1815 prí- 
áraži k Rieékomo jos otoke Krk, t^res i Losinj, te i Novo a Istrí (1). Te 



, (1) Glede Rieke uz ono sto suio ozgo písali (v. str. 3Í4) joŠ ce mo i ovo priniieliLi. 

losip I odlukom 20 ožujka 1786 dokiauv samovoljno severiosku županiju, nje ilio, sasU>je- 
či se Í7. kotara vinodolskoi^a, hrelijnskoga i rieckoga, podčini ncposriedno upraví rieókogva 
ttpravljatelja ; i to je bío obseg rieckoga guberuija ilí lako zvanoga primorja ugfirskoga. 
M\ malo kasnje sam Josip prizná dakako nevaljauust te svoje samovoljnosti. Odkuko 



— 294 - 

godine bje jošte uveden svuda Anstrijski /Akoník, s unnštenieiii naše |>ríít 
nam sajatnéene .maBÍoipaliie slobode. Pi'oglaaofn pako :i kol. 1816 otm dvt 
okriižja pridá kraijeviní llirskoj, uprav tada sastavljenoj. Dalmacija s Dv-r 
brovnikom i Kotororo dobí osobitofa opravtjatelja ukapno sa ^ŕadjanske i 
vojniéke stvari, i- bje rasdieljena na 4 okruEJa. Franjo posíetí ju g. \BÍ% 



je pako cl. 58 g. 1790 vlast ugarskoga Namiest. Vieca bila protegnuta i na Hrvatsku, s ti^ 
i Rieka dodje u užji savez s Ugarskom. No ipak ni lada nije još Bieka spadala neposriedati 
na ugarsku vlast, jer na predtog ugarskoga sabora i. g. "uí Flumen IMMEDIATE 
Hiingaríae incorpóretur,, odgovori kralj: quod antequam decretoria retolutio superií 
fddatur, et concementes Gerfnanicas Provincias et ipsum S. R. Impérium eatenu* m 
velit„ (V. ČI. 45 našega sabora lip, 1791. Jura II. 262). S druge strane naši su staliái i 
prigodoin zahtjevali, da Rieka ostane k6 do sada i nadalje sdružena "immediate 
Croatiae, per hanc vero mediate S. Regni Hungartae Coronae,,. valjda i kao naknadaza 
éto je HrvatS'ka merala u sroklu sama odpisa 5 ruj. 1777 u sanujeiMi odstúpili vojniSkoj 
jini. Kasnje pako kad Magjarí sloino s Niemci bečkimi uz za njiii prijatne oJkolnosti pritisi 
nasilno naša pravá i zeiuljište, onda i savez Rieke s Ugarskom pošta sve Uesaiji. Nist 
mánie i tada joá uviek Rieka se držala Hrvatske u njekili barem stvárili, na pr. ioiala jť 
stoga ákolskoga ravnatelja; banski je stôl rí«áavao parnice riečke u drugom stapnja, a 
sedmorice u trecem (V. Jura III. 189. 193.) i td. Da si Magjarí i ma kakovim sakf 
steku neposriedno pravo na Rieku, izjaviše či. 4 svoga sabora od g. 1907: grád Riekivj 
Marije Terezije "peculiari diplomate jam Regfio incorporata, praesenti arliculo ad 
regnum pertinere declaratur. I sbilja Marija T sdruži ju s Ugarkom krunom, no posric 
a ne neposriedno, tc uprav zato Magjarí (jer ju nisU niknda ni primili neposriedno, 
mav taká ni načina stečenja), nisu se osmielili u ovoj izreci uvesti rieč immediate, kh 
jim trebovalo da steku barem izlično pr^vo na Rieku. Uslicd tóga riešenja oni dakle 
dielláe sielo u svom saboru kô áto za Bakarskc tako i za Riečke zastupnike i upravlj 
Veljače sliedeče god. 1808 naši stališi, da razvrgnu sve sto bi Magjarí nepravnoga po 
zaključku u naprieda osnovati mngli, tumačeci onu oboenitu izroku či. 4 ugarskoga si 
na temelju iste diplome Marije T. od 5 stud. 1777 odprto ^. 8 izrekoáe, da oni ** 
et portum Fluminensem pro integrante Regni hujus parte considerant, opredieliie si 
saboru za riečke zastupnike i upravljatelja, i kraiju, koi jim sve to potvrdí svojim od] 
19 kol. i. g., liepo se zahvališe, Sto je i tu stvar sasvim u čin dovco (ČI. 4. g. 1809). 
iste g. 1809 i Rieka posla čest francezkoga carstva. Jédva 5 srp. 1832 Franjo Ijavi bantt»^ 
se imadu g. 1809 odcipljene strane {naxnačene pako u odpieu 2S3 ruj. i. g.) 1. 8tud< 
opet predali ugar. -hrv. obiastim. I sbiija 31 list. i. g. Joaip Majlath kao kr. povierenik 
tvorív prvú skupšcinu severiuske županije u Karlovcu, izjavi joj, da mu je po kr. nalogv 
novo ulielovifi našoj kraijeviní te njczlne česti, na'ime "priekosavske prediele, ugarsk* 
morje i luku riečku,, i da je naimenovan bio upravljateljem velikožupanske ôastŕ u u 
skom okružju. Toga radi naši stališi umah odpremiše poskničtvo kra^u u Veronu, da 
zahvalí, sto je napokon naŠoj kruni povratio te zemije ; a u tom poslaničtvu bili su 
Riečanínanaime Adamic, Scarpa i Massart (Jura II, 280). No dvorská kancelarga agarska 
pisom od 8 kol. 1823 akinu severinsku županiju, te primorje s Riekom osta onako k4 
ga Josip II bjeäe g. 1786 samovoljno osnovao. Ništanemanja Rieka je g. 1885 i kašiýe 
stupana bila na saboru trojedne kraljevine putem svojih poslaníka, te i u kazalu, sto j« 
ugarski sabor {r. 1827 osnovao od onih gradova ugar.-hrv. krune, kóji su šlo doprinu 
ugarskí niuzej, Rieka stojí medju našimi. 



j oheém J9j otčiiiska skrb, ali 9«8taváí bttPokmtÍKain znao je liobro sve 
uití na svoja korígt a njesína propast. Na aepreeiane sahtjeve hrvatskíh 
líáa Fraajo napokon 5 srp. ÍSZZ ii Beôa íf javí, da ie sto prije povra- 
(i oasoj kroní priekosavske zemlje í prímorské s pravom ato «« užŕvale 
íje g. 1809. Umah stalisí odpravme n Veroau poslaniótvo, da mti se na 
sahvale; no ipak U kraljeva odluka jedva so. mpiNií g. 1835. 

Za Franjina yladanja n nas sve to vige osili or^éenost uebadjena i 
ié dosta poostrena sa Le<^poida naprama MagJBrom* Popnstljivost naira 
Éa sabom g. 1790 tako ti jih bjese o»niielíIa, da se nisa nipošto sramiti 
mala joá ^re s nami posfnpatí negoli Niémci zá Josipove samovladnostf. 
se navlastíto nj2hova težnja íakaaa a'avedenjn magjarsko^ jezíka 
10 drxavnoga ne samo xa Ugardko nego í sa- Hrvotsku. Nai&í sn na njihove 
btjeve odprto odhovárali, da ké sto bi se imao njihov je«ík pťedavatí na 
demiji Zagrebaikoj, isto tako 4Ía ^e í |eňik nas n svth lijihovih jsavodíh 
i na samom sveaéiliétn pentanskj»m predaje', i to dakako veéfm raslo-^ 
: *^nm autem, quia idiútnaiie Uhfriei «umm<i neteš»Ué9 e^ei, tum 
d hujus idiomatis homines non tantum in his Regnis, sed ei in 
o Re^no Uungariw ŕnfinito numero eantinerentur, ^írm vero, quod 
mini Uungari in hujatibus Confiniis aceemôdari poš9Ínt ae debeanty 
hi9 autem idiomalie Wyrici potiifeimue usuš šit, idem'idioma iltýri- 
in omnibus Gi/mnasiis, Academiis ac ipea etiam Universiiate tpa^ 
«r (lip. 1791. Jura 11, i61^,y^ A kad pako -vidise^ da nastlnost iieóe 
logá da éoje, onda se svečano na saboťu g; 1805 ogradise, ízklaéujuc 
. V na ovieke \t svoje zemfje magjarskt jezik: *^ne in Regnis his eo*' 
detnqne negoiiie seu juridieis seu poiHieis ullo unquam tempore 
ngnm HUngaricw aut cujuscumque alieriuš prtBter solam latinám usuš 
(in sensu art. 190. «. 1T1S')„. Politickí zamrsaji u Evropi í na- 
vse uzkolebanje aostríjskih dŕžava za njeko doba usíkaile i tu razpru o 
iku) no éim blažijí vietriéi propoknnse, amak se pojavi i tako uzleti, 
DÍje mogla visje. God. 182(1 sabor ugarskí, gazed smielo sveta pravá 
^víh národa ugar.-hrv. krnní podloženíh^ odprto osudí, da su svi narodí a 
garskoj jedan národ, te U2 uaklík ^fifi« potest dubitare eonvenientissi- 
mm esse^ ul in Hungaria iingua hungarica sit eommunigy,, odredí« da 
u paékíh skolah i kod nas n národnom jeziku samo vjerosakon predáva, 
to dok svi ne búda triaipjarskí ■ znali; da se nitkoga ne propnsta u drugi 
sred, dokle nenaučí magíarski; da se podígnu preparandíje za magjarske 
citelje í stolice magjarskoga jezíka a síemenístíh í td- Kralj Franjo , 
bacív dakako te ludostí, 1 1 tráv. tô27 odgovorí^ da ^omňis in ptopaga- 
%inne lingnm patrím coactio ítbeime áebeat^* a dä se u tom poslu uziite 






- 296 — 



za pravilo ól. 67 g. I797|' URprkos tomu rftKpra se ta nfasfavi sa Ferdinaiii 
V, te promašŕ do najgoleitiije skrajnosti u magjarakíh sakoníh od g. 18^ 
kóji au to svoje ^ojence Janiaôno i aaiňí za o vieke udavílí viečnom 
bjedoiD naše^a narodno^ jesika* 

Za ITranja naša si krnna napokon steôe svoj najsjajníji biser, 6^ 
joj bjehu Mletčani ue sramotno lakomstro liapaljskíh Anžujevaca otrgal 
Dalmatinoi sa propasti Mltftačke, kô sto mo spasili, rado bíahu pristali 
poziv Franja kao ugar«-hrv. kralja> i po poslanieih kao tokvomu saprisei 
pódasícku viernost. Naslonjeni dakle na temelju tih ísjava, starodavi 
pravah, pogodbe g. 1527 s Ferdinandom Austľiiskim, pragmatieke 8ankei{ 
í Franjine caviernioe 5 lip* |792 ««8Í staliéí nalošiše g. 1802 svojim 
«lanikom ídueim na u^rski sabor, da Eabtjevaj.o od Franja^ neka bi oi 
uiielovío Dalmaoiju k materi semlji: Quouiam sub fflorioso Suw M^ieit^ 
ti9 regimiue Dfilmutiu^ per Hempublieam priu9 Venetam f999t9»a^ reei'i 
dieaia foret, et wunc ad Sflcram Regni Uung^rim Cktrotiam pro lem 
jurameuti inaugurationalis u \ Sua JH^js^faiň SaeratUéitna nunctt^ 
redire deberet : Domini Ablegati omni conatu adhibito agent, ut ínlegrä^ 
hwe regnorum part ii9dem Jure potUiminio 9ub legali ab authúrUt 
Baňatí . dependentia reapptíeetur, 9icque Saerw Hegni Hungarim Corei 
reuniaturp {Jura //. S70'), Ugarskí sabor úvrati ti^ predlog medj svc 
tegebe, a Fraajo svačano ga prizná, no samo odpisom 17 List. í. g. odgo 
utíelovljenje na zgodno doba* Da ga pospieée, opei su ožuj. 1807 
stalisi istím putem opätovali zahtjev : ut socium hoc regnum a Ba\ 
atUtoritate^ avulsum, eidem rur9U9 šubjieiaiur hoeque vinaulo S, Corot 
reuniatur. Isto se to ponovilo visekrat po roíru beckom navlastito sabc 
skinp ČI. ô od g. 1.830. Franjo ga rado potvrdia i bje tada odabran odb( 
da predloži, kakQ dase to jednom oživotvort; alí su dobro zaali niemačkí savit 
niei za Franjina vladai^a azkotryati naše brige í kraljevn rieé. 

U sto su nam tako s jed n e. strane Niemcí vríe^jalí cíelokupnost 
sega zemljista a s droge Magjari sve to víáe trgaií municípalna pravá, Fri 
oboli i umrie 2 ožuj. 1835. Nasliedi ga stariji sin 

FERDINAND V. S ovim aappéeše doba sasvim nová n nasoj 
viesti, jamačoo od riešive vážnosti za nas doéevnŕ i polítíčki životy i ki 
se još danas ore i izponjavajuf óega ra-di i mti sto prozboríti sada o ajj 
bilo bi isto kao trgati neznelo vode. Treba nam 4"^^'® malko poéekatí, 
se bujnost razvrgne i bieli dan ograne i za naso domovinu, a onda ée 
u trecoj knjízl nastavíti ovu i poviest srbskú; a pošto smo se jor u o\ 
drugoj dosta zabavili s politiékimi stvari Hrvatske i Dalmaoíje, ostavljal 
joste za tu trecu í pregled dubrovaékc í ornogorske poviestí (F. 9fr. 



ODIEL ÍL 

Pregled književne poyiesti jagoslavjanskih národa 

la drugoga doba. 



Radiiei na pol ju národne knjiievnoéH Jmfo^iavjanské •« cno^m doéa. 



iBTanredni í sbílja ôadnovati zamah bugarske književne radínosti 

la kneza Borisa i šína ma cára Simeona, oprav onda kada je a svietu sve 

ležttlo u mrivilu predoboko, poée veé jako zapinjati za oara Petra Síineo- 

i iiova 8Ína i nasliednika, te konaéno prestane, skooiv se sílomíce Bugarska 

; pod jaram carstya iztoénoga. Istina bo opet se malko zbadí tecajem XIII 

I i XIV stolietja sa obnovljena carstva^ alí sve to kao sttdnjí plameň umiraca 

; Bvietlila. Tai'sko kopíto tako ti zabrazdi bogarska zentljo, da joj do sama 

ímena sa njeko vrieme iztr^a. Isto se tako môže slobôd no reči i o srbskoj 

književností. Izim odveé malo povelja i kojekakvih neznatnih spisa obracenih 

mal da ne sasvím na crkveno porába, bude napokon i to po azíjatskoln 

barbarstvu do kraja zagušeno; te í ako se kasnje gdje kuda opet pojavi 

i ma koi bus na národnom polju, sievrni led, rusizam, do mala tako ga 

fikvarí, da oíje ni do cvietka a kamoli do síemena uzríeti niogao- Toga radí 

za ovoga drugoga doba jogoslavjanske knjíževnosti nemá dakako govora 

ai o bagarskom niti o srbskom radu, posto sve, sto se ondje narodilo, sve 

je usprkos narodnoj píesmi, koja se ipak po národu i s one strane nepre- 

y 

' Stano iz ustíjn do ustiju orila, osobité uspomene nevriedno. Što se pako 
slovenskoga plemena tíce, ove trece grane jugoslavjanskoga národa^ ni ovo 

' oprav reksi nemá za ovo doba, najme do nasega vieka, pravé národne knjí- 
ževností. Istina slovenski se jezík uspe tada do njekoga razvitka; no to 
se za cielo dogodilo polugom tudjinstva i %a císto víeroxakonske národu 
neprijatne svrhe. Nania je ipak u kiatko ponapose označili (o, ako i sUbučno. 



- 298 - 

kretanje sIovenHke braée, jer se je na tíh temeijih koBcem prosastoga 
stolietja sapočela díxatí í ondje národná ixobraženost, koja se veé sada 
bujním í krasním plodom oplemenila. 

Pravá kolievka národne jugoslavjanske prosviete bje naáa Hrvateka 
a osobito daluiatínsko primorje. Ovdje samo évrstí temelji, veé sa prvo^adoba 
narodnoga prokreta obtlno posadjeni^ neostase bes dovoljnoga gradíva la 
velíčanstvenu sgradju, dapaóe toliko ga bilo, da se je usprkos svakojakio 
saporom, kojí sn k njoj prístup príečili, do mala podignutí mogao narodBoj 
prosvietí tako sjajni í gorostasni hraní, da mu je sa onda malo gdje s 
svíeta bilo para. Nam se je dakle najprvo latiti opísanja národne hrvatske 
knjísevnosti, osnacití naime nje postanak i proživljenje, no samo pre^ledso 
a kolíko treba da sbadímo národnú sviest na stovanje narodnih svetosti, i 
na dalnje odkrívanje njihove sjajne proslostí, te na sve to veée njihova u- 
velíoivMije í proslavlíeiije B baduénosti. 



-ľxjcí^í^. ^^P^y^ ' 



Odsiek I. 

HrvaUka KnjižeTnost. 



S- 1- 

Kako se prvo promakla pravo-narodna jugoslat>jan»ka projtvieta i 

kniiievnosf. 



V eé od tfavna vrtemena tri su glavna národa f zato tri jezíRa o- 
pasivala jogoslavjanska plemena, naíme grckí s istoka i juga, látínBko-ita> 
lijanskí sa lapada a hemaéki sa sjerera. Mag^jari su í Arbariasl dakako za 
4lngo barbarftki san boravílí naprama obéoj prosvíetí^ 'dapače ni danas Jo6 
nemája praroga imena narodnoga pred knjíževnim 'svíetom (1}; a Rusi 
jedva su se zbudjati poéeli za Petra Velíkoga. Ona tri prvá samo mogla 
sa dakle djelo%'ati na raz voj naše národne prosvicte. No i Níemci za prvo 
i drugo doba naše književnosti slabo so se í samí kretall svojom národnom 
stazom, a kamo li da drogomu na pomoc dodju. Latínstína, na kojo se po- 
digla bjeie sveobéa ucenost, ostupiv u Italijí svoje miesto sjajnomu razvoju 
pučke knjíéevnosti, naime ítatíjanštínf, razlila se bjese kroz sve sjevero-za» 
padne strane evropejske, gdje je pakn zastnpala sveobcu prosvetu tja Jo 
prošastoga stolletja. Pádom Garigrada pod azíjatsko barbarstvo (1453) 
propa sasvím í grčkí národ, njegov politickí i književni život; a ono malo 
klica, sto preosta staro-gréke ízobrazenosti, presadjeno ponajvi&e u Italiju, 
bade na sve to veéú koríst ondíesnje veé tada jako ozriele t svestrano 



(i) Magjari az sav nápor lijihovih učevnih i književnih zavoda ostaju nu prvé sto- 
pené ispred knjifievnoga hrama. Na pr. Zrinjada Nikole Zrinjskofra Hrvacaiiina jo* je u njih 
i danas kao iiajbolji plod národne književnosti (Ferenc FoUy}), dočiin ju mi u bratovu prie- 
vodti bmalrarao kao naŠ najlosiji epos, Arbanaska pako književnosl brojt samo njekoliko knji- 
2ica pobožnoga predmeta, i njekoja djola, stn su inostranci o tom národu pis»li. 



-. 300 — 

rassplodjene pro6víete. Jagoslavjanskini plemenom ntje dakle moglo od nU 
kuda pravé pomoci doéi za ovoga doba njiho%'a knjíževnoga rada osím od 
samé kotíevke nove sveobóe ačeností, naime od priekomorske obale, s ko- 
jom 8U se naši vec dávno a dobrom odnosaja nalazilí prvo trgovíoom a kasDJe 
í obranom proti zajedniékomu dusmanína. Alí i od plemena nasih jedino 
hrvatsko-dalmatínsko, rekst pravo, u stanja bjese^ i radí svoga položaja i 
radí ondašnjih polítiékíh okolnosti 4 éto'Je Ía zemljísta stanovalo, gdje se 
jos níje bilo sasvím potrlo staro latinsko žívljc, italíjanskim se mliekom 
opojití. Bugarsko i srbsko pteme, 'k5 isto smo opasili, bilo se za prvo doba 
jugoslavjanske književností ponjesto razvílo, ali uz odluční npliv grecíima 
vec težko oslabijena ne samo u pogledu vierozakonskom i politickom nego 
í a književnom ; te tóga radí sví plodoví tih jagoslavjanskíh plemena, onda 
proniknati na književnom polja dakakb jugoslavjanskom, íií sa bili puki 
prevodi iz grčkoga ilí iztoónim duhom naduvení. Orci pako sve su svoje 
sile iztrosili bili na crkvene i domáce razpre^ na ízvanjske borbe, te jin 
tada dosta bilo^ da si sačttvaju ma kako samo sto dulje raoguce bareín | 
polítíčki život od propastí, koja jím pred očima lebdila. Iz tako nemoéaa 
življa nlje dakle nj moglo protecí zdravogfi upliva ni h Bpgarsku ni a 
Srbíju, a iz Italije jos m^nje radi njihova polož^i*^ jako odaijena' i jer jih 
golemim jazom od- nje razstavljalo Jztoéno. raakoloíčtvo. Rad pako (arski 
vrtlog strovalí grôko príestolje, veó si pr^gjotao bjese i $av jugoslavjaoski 
iztok. Slovenci bili. su dakako kao i Hrvati u stanju za rana se aapojiti 
na italíjanskom vrielu, ali i njihova .-sadbina ž^ilíbože malo je bolja bila od 
bugarske í srbské. Jos fX. stolíetja zahodom one presjajne predhodoice 
slovensko-lirvatske zadruge, Ljadcvita. posavskpga, sieverno barbarstvo bilo 
se ondje stalno ugnJQzdilo, te tako ti národnú svie&t otupilo, da se za da|0 
jedva znalo, da živí na onoj našoj zemjji kóje drugo pleme Qsim nernaé- 
l^oga, a i to se samo izdavalo syojom dívijacnosti í ^amosilnosti. Jedva o 
XVI stolíetju i ta se zcmlja ponj^što strede. i to protestantizmom, koi U- 
snje otvorí, vráta .^lovencem, da opet stupe na vidielu kao osobUo jq$o- 
slavjansko pleme<, no í tada više pukim imenom negoJi pravim naroduiin 
životom. Traberom prodje slovenskí jezik u pismo^ ali ne to oprav za aa-* 
rodne nego samo za vicrozakonske svrlie. Polugom slovenstine utorao je 
on nemačko krivovierstvo, a po njem, ako i nehotice, sve to dablje i njem- 
stinu,još dakako neotesanú, u Sloveníju, gdje se vec bjese oz sve to gor- 
číje samosiije nemacko latinstina u |ioducavanju pomolila. Tog« radi kad 
malo kasnje sama njemstína iz straha, da joj taj nadrislovenizam ne skuéi 
glave, uälu na nuge proti novotarenju Truberove skoIe u Slovcoiji. i 



• 
pomoca otte drage ^sienke sveobéega p(^kretB, relju jésifvítii^ma, izirga ma 
žívotDO bilo, opet se slovenská lerolja m«l da ne oiitatí a' nbftvtlo (1), niti 
še vise prena životno do dra^ polovtoe proéastoga rieka, kadno razlrV 
franeeske vreve aabvrka í slovenské grudi na domaél rad. 

Srieéa po jugoslavjanskn prosvíetu, da se je na odmaká sriednjega 
doba bareni Hrvatska s dalmatínskim primorjera nalazíla a sasvim radlici- 
tom polažaJD od svojih jagoslavjanskih posestríma. I ondje bilo je dakako 
dosta meteža o XIV stolietju navlastíto s nasilja Subídeve porodíce a kaš- 
DJe 8 neprestana brkanja azijatskoga divljaka, alí Hi'vatí, u sto su odlucno 
i slavno ovoga ozbíjali^ znali su, s oborenjem domacíh nemirnjaka^ nčuvatí 
si starú manicipalnu slobodu, te uz blagu pripomoc italijanske prosviete, 
koja se i u njíhovom primorju, gdje sc živ pohraoio bjese latinskí jezik i 
staro-rimska izobraženost, í gdje se mnogo nasinaca bilo vec dávna naše- 
Hlo i udomacilo^ ístim nacinom kô sto u Italiji bujno razvíjala, napriedovati^ 
bilo to 8 prvá i korak po korak, putem prayim narodnoga priporoda. Na* 

> 8uj daklé misici, našemu ostavu^ latinsko-italijanskomn življu, sto su nasí 
predjedovi našli i pnstili da stoji u nasem primorju kad su Obrom silom 
oteli rímsku Dalmaciju^ pripadá zasluga^ sto smu se veé puno prije od 
mDogih národa evropejskih otresli prírodné surovosti í za rana pustili u 
prosvietno kolo. Nití je tada ta pripomoc latinsko-ítalijanska sta naškodila, 
QÍti je ma kako škodítí mogla narodnomu znacaju. Hrvatska^ sdružena s 
Magjari samo zajedníčkom krunom^ latinstinom a pako italijanstinom tolíko 
be slúžila^ koliko joj trebalo za promak svoga narodnoga života. Nasilnoga 

' narínutja nije bilo s nijedne strane za dugo ni u samom primorju. Ovo do 
vladanja Sigmundova ponajvise pripoznavase ugar.-hrv. krnnu; a u starih 
listinah nemá ni traga da se je tu íkada zamela í ma koja prepirka o ná- 
rodnosti. I Mletčani^ pokle se ovdje stalno ugnjezdise, s pocetka barem 
vise su pazili na to, da si osieguraju prelaz svoje trgovine po moru, nego 
li na sebične političke syrhe, te su dozvolilí naším gradovom tolíko hrvat- 
skoga koliko latínsko-ítalíjanskoga porekla najsirju domácu autonomiju, 
priznajuci odprto u svojih slažbenib apisíh zsi slavjan&kc dapaée hrvatske sve 
Dovo si prispojene ovostrane zemije. S tóga vidíme u pogodbah, sto su ovi 



(1) Kad se e^od. i65i radilo o tom, da se ustanoví, kojí li Jugoslavjani, pohadjajuči 
Rím, imarfu pravo na odhranu u onôiti ikvúdá Sv. Jerolima, podignutu za Ilire, ravnateljstvo 
zavoda obavieáčeno, da cesto se tu svrai^ju i Kranjci, obratí b« na samé Ljubljanske staliáe. 
Deka mu jave. jeda U se i'oni šmátrajú za Ilire. Ovi mu odgovoriše 15 velj. i652, da se 
Kranjska neima nikako smatrati za ilirsku nego za nemačku zemiju. Isto tako g. 1654, te su 
odsele u Rimu držali Kranjce za góle Nicmce. 



* 

(r^d^ívi sKI^P^U o4 §. 1409-!^l, ^ajamiemh í t»kovíh iivíeta, kojí se smm 
aaáe národnosti tičq, a* pr. da bade os koeia mlotačko^a hrvatskí slai- 
hení tomač, a u (Maarni njefovoj oaobíH eaneelier di Uttere #/aee, koow 
bjese nadležno, da sakoue pohrvatí. i dopisuje sa stránkami, kóje dnigogt 
jesíka osím hrvatskoga nisa posnavale^ i td. 

To pravično í vele oprezno ponasattje mletaôke ylade, u sto je u 
nju samu od golemo koristí bíio is glcdíšta polítiéko^a, jer je trio i Daj- 
manju prevratná ÍAkra, í za nas pošta od riešive vážností, posto na krátko 
obezbíedí nas dosevAí prepórod. Od tada naši su odnosaji s protuležecom 
obalom a s Mletôani navlastíto sve to tíesnijí bívali ; promet i trgovÍDa s 
onimí kr'ajevi postali su živahaijí; íz Italtje naši so primalí učitelje, lieé- 
níke, biljéžiiíke i td. í obratne ; Italíja je dízala osobité tiskarne sa naše 
crkvene knjíge, njegovala dapače nas jezík, navlastíto Rím i Píorenca; a 
Italíjo naša je mládež putovala, da si na ondjesnjih očilístíh visje znaností | 
nabaví, gdje se bujno rasvíjao klasicízam ohrabren dolazkom grčkíh oée- ; 
njaka. Tím dohoiii opojeni, na povratku naši su g;a dakako šírili po svojoj i 
zemjji, aií'ne nímálo na ustrb dúha narodnoga, jer n svem tom níje bilo i 
ni nasíTja ni politíóke namjere, nego je sve teklo naravnim putem í svr- j 
hom samo, da se národ sve veéma k prosvieti primakne. A da je to gola 
istina sjajní nam dokaz pružaju najstariji naši národní spÍKateljí. Dosta 
nam pomenutí M. Marnliéa^ S. Menčetíóa, A. Lucíóa i P. Ektorovíéa, o 
kojih nalazímo izvaňjsku sa národnom učenosti krásnom zadrugom save- 
zanu, kaq da su pravé posestríroe. Ovi su isto izvrstno poznávali ítalíjanskí 
í latinski kao i národní jezík, a njekojí jos i grčkí, te se prikazujú isto 
ízvorni ma kojím se od tíh jezíka slúžili. Oní so dakle znalí upotriebiti 
tudju ucenost na korist svoje národne, svoj jezík po tndjcm ogladjívatí i 
usavrsivátí bez í najmanjega oskvrnjenja njegova značaja. 



S 2 

Latittsko-grčko živiye u Hrvatskoj. 



A. Latinski je%ik kao narodni u priitiorju daimatinskom i poslie doUmkä 

hrvatsko-arkékoya národa. 

Spomenuli smo stoprv, da je mnogo dopriníelo razvojo naše ná- 
rodne prosviete latinské živije, kóje se sačuvah) bjese ovíek živo u iiasen 



prímorju. Njeki jsanesenjací tako svane ílír»ke skolfe samo s polítíčkih a 
to DetemeljfHh razlo^ í ianaa trrde, dsje a naseni |^rim(H*ja po dofasku 
hrvatsko-srbske^ národa saSTÍm iscexnalb žívije latín^ko ako ^á i ma 
kada bilo. Nam je saila u krátko dokasati,* da ond, ito 6mt» reklí^ sfojí 
jamaôno kao neoboriva -pevíeslnioka istiini, tc samo pregledno oňiaéití ŕ 
rai^voj tóga življa^ pesto se na tijem navlastíŕo osniva f napríedak nadega 
dosevnoga preporoda í s nje^ mu najveéa svíeUost dofaň*. 

Poznato je, da su Rimljaní silíli podjarmljene národe na to navla- 
stíto, da si njíliov latinskí jezik adomace. 8v. Augustín velí o tom: ófera 
iata est, ut imperióna civitas non solum jugum, verum éíiam linguam 
9uam domitis gentibus per pacem šocietatis imponer'et (de Civ. Ďei 
XXX. 7. — F. Plul. in Temist. ; Givstin. XX. ; Yal Max. ÍL 2. ; TVt- 
fon. 48. /f. de re Judic. i td.^. To se dogoďilo onda í li ovih stránáh. 
Silní í dugotrajni ratoví, sto su Rimljaní najpríje s 'Ilírí a póslíe s Dal- 
matínci vodili, dflčim su jih sasvim podjarmilí^ te innogobrojne nasedbine, 
kóje sa nakon tóga u ovih krajevíh ponamíéstili, fžkorienusc sasvim ilir- 
sko živije ď Dalmacíji, gdje je' od parativíeka obstojalo, te ono malo," sto 
jedva isbjegnu njíhovomu nasiiju, iznadje si útočište u iztocníh briegóvíh, 
gdje osia do danas u arbanaskoni plemenu kao živí spomeň ilírskoga ži%'ota 
i rímske násilnosti. 

Da je sbiija od tada latinskí jezTk u svoj Augustovoj Dalmacíji po- 
stao sveobéi, imamo sjaset néoborivíh dbkaza. Rímski spomenicí pokrívaju 
Daobílato sve i najneznatije kntove ondasnje Dalmacije. Mi émo nakiipilí 
do 3000 nadpísa rímski u samom dalmatínskom primoiju. Velej Pateŕkol 
sviedoči jasno, da vec onda ne samo latinskí obíčaji bjehu navadni n ovih 
btranah, 'dapače UnguiB quoque nolitia Romanw^ plerisque etiam litera- 

\ rarum usns. Toga radí Stiepan Bízantinjanín (kô sto kašnje i Porflrogenit: 
de Themat. II.' str. 57) Dalmacíjn pripisuje Italijí : Datmatia ítalim est 
regio, Sv. Jerolím Dalniatinac odprto spovíeda u poslanici na Sofroníja, da 
je 8v. Pismo preveo za Ijude svoga plemena. Kasiodor ňaslovi četvrto 
písmo osme knjíge ovako: Universis Romanis per Itáliám et Datmatiam 
eenšHiuŕis. Prokopius, Jornandes, Ravenatskí zemljopisac i td.^ te sva no- 
vija skoIa poviestníéka, sví šmátrajú ondasnje Dalmafínce kao rímskoga 

' poríekla. 

AIí da í po hrvatsko-srbskom naseljenju barem u nasem prímorju 
nije sasvim ponestalo rímskoga življa, to nam sviedoce i ondasnje poviest- 
ničke uspomene í preostavsí nam domaéí spomenicí od one dobi. Eginard 

; povieda, du je car franački Ljudevit poslao g. 817 Albigara u naše strane 



í 



- 304 - 

nek rasViili njsku rafpru^ quia.res ad plurimos et Romano9 ef Selavo* 
fertinekat, Porflrogenit, koi mno^o vaaj sa nas, jer je ove predíele 4obro 
poxnavao, i njekoje u svojpj vlastí držao, opetovano se israsuje a naiem 
smislu ;. te vejí, da sn Obrí posíelí Dalmacíjo, 0xpul9i$ inde Rútnanis . . . 
manéfque Hm {t. J, palmflfinpem) cognomen Utud ad hodiernum usque 
diem*,.'Slam Romanom, deleverunt^ Mrumque loca tennerunty reliqui 
autem Románi in orae mcfritinuté Qffidi9 servati^ etiam nutic teueni,.. 
e f 8unt istá Rausium, Aspalathum, Tetran^urium, Diodora, Arbe^ Becla 
et OfSara ; eoriimque habitalores in hodiernum usque diem Románi 
nuncupanfur , . . Dioclea regio primitus occupata erat a Romanis . . . regio 
ilh, quam nunc Pagani incotunt, primitus a Romanis tenebatur i td, 
(De Adm, Jmp, c. 99^36), Gjigljermo biskup Tirski, koi je XI. stol. Dal- 
maciju posjetio i u Splieta sa dugo boravio, pí^e i to (knj. II. pog, 17 J: 
exceptis paucis, qui in oris marittimis habitant^ qui ab aliis et moribus 
et lingua dissimiles, latinum habent jdioma, reliquis sclavonico sermone 
utentibus„, Ivan Diakon^ tajnik Orseola, 11, povieda, da su se g. 998 toma 
daždu predstavili u Osom: cives omnes de finitimis tam Romanorum 
quam Sclaoorum, Papa Alcksander g. 1063 bodrio je Petra dioklejskof^ 
nadbískupa^ da. se skľbi za manastlre tam Latinorum quam Graecortim 
sivé Slavorum. Díoklejskí pop káže odprto, da sa delmítanskoma sabora 
prisastvovali tam latina quam et sclavonica lingua qui loquebauiur } a 
istím se načinom izrazuje q tom í hrvalska kronika: ť tacho ehragl sfe- 
tóga, pucha mapovidi sfim chogi latinschij gavorahu^ da se vnrate sfij v 
mista sfoia (Farl. HL S8. Ark. L r. 388J. 

S ovinií dokazi poviestníčkimi sudaraju naše najstarije listine. U 
njih écsto dolazí^ da se navlas Rímljaní od Hrvata razlikuju, na pr.-o za- 
darskoj od g. 1194 Vťli se: de Jadertinis fuerunt testes . . , de Sclavis 
vera fuerunt testes,,. (FarL lU. 2SS), a u drugoj. g. 1176 se káže, da 
sa sc pravdalí za njeko imanje quidam Sclavi Adrianikij videlicei Pre- 
danus cum parentibus suis sclavis, et quidam latini videlicet Jacítbus 
de aprimi, Pogodbe, kóje sa se u ono doba medj prímorskími gradovi sklapale, 
pisale su se oyiek lalinski^ a cesto i ui\e, kóje su ti gradovi činili 6 pobliž* 
njimi hrvatsko-srbskimi vladári. Pogodba, koju je 27 ruj, 1 1136 DabrovniK 
sa Štiepanom Nemanjom utanacío, latinská je^ a takova je í ona 17 líp. 
1190 sa Miroslavom 3 ona pako s Kolinom vojevodom bosanskim od 29 koi. 
1189 izvorno je latinskí i srbskí napísaná. Latinskí su dapače svi naši domaéí 
diplomatickí spÍHÍ. I pojedína miesta u primorju za dugo sa pridržala svoje 
staro lutínsko íme, ná pr. u lístíni g. 908 : vinea de Putalgo, et vinea de 



- 306 - 

Vcuh et atia vinea de Cúm&reto.,, terrs que eempmravi in Cabrowty et 
alr> in Áravivicia QLucius str, t9S')s o Hstíni g. 1062: m vmlle Qkeevra 
uiifue in vmilem Trassina (Furt. V. <SS97); o lístíní g. 1067: eH in eo hw 
valiie^ ^ne Rabiesa éieitur,.. ueque viam antiquam^ que esí eontr& SubUta,,, 
ueqme ad IS^mfilum.» in loeo^ qui antiquo nomine FUtmeo dicitur^ nnnô 
vero Postimana (Farl. V, 47^$ u listíní g. 1111: eonftrmamus ÁHenši 
Eeetesim Ju f f am eub Mpihus a eastro ialine Shrula voeiiato, ovanieš 
entem Síeniee {Farl. IIL Í6€i) \ td. Napokon ^e mo í to nap^nenati, 4a 
se UUnski jesik a ono mate i^radoTa, gdje se kod nas oviek živ Baéavao^ 
iprav fmékim nasivao. Na Eadarskoj líatini od g. 1067 stojí ovaj podpíš; 
Bge Siephanue Jadrensie Bpiseopus,., cyrographum koe ruetiee eermoné 
enneerípsi (Farl, F, 4r) i td. 

Taj latmskí jexik ne ízčesnu íe pnmorskíh gradova, neg^ se i ovdje 
iatím naéinom kô sto o Italijí, bes ikoga isvanjskoga natíska ilí oplíva, 
preobrati u ítalíjanskí (I). Da to dokasemo neoborívo, naveslí éemo samé 
nj«kolíko tsríeka íi starih latinskíh listina i spomeníka napisanih « prí- 
Dorskih i^radovíh ondje običnim govorom, te éemo se s njíb lasso osvíe- 
deéiti) da se je í ovamo isto kd sto a Italíji na temeijih latínštíne od dávna 
so postapioe preobrasívao starí paôkí n noví ítalíjanskí govor. 

Veé a rímskíh naiih napísih nalasímo prvé trapove njekog prostíjega 
hiÍRskoga govora. U jednom napíso solinskom dolasí slíedeéí isras: quisqv 
in eo vieo etercus non poeuerit, aut non eacaverit (Zac. Í9er, Sal, 1.15)} 
a Q dva dmi^a ískopana pri Cetiní jos ove: sibi et bvoni coťv^.-nvmmt 
maiesíaiiq, dn, ^ordiani aug. e genio logi {Neigeb, die Súď^Utv, Íf8 
F. Furlan, Lap, Pádov, 4ÍS i td.). Gesto pako n tih rímskíh napisíh 
ttaših dolase ríecí jako preioačene, na pr. dooeteí es miesto ť#^ ai n. «, 
et m. éy pa Oulue m. Áulue, eot m, quody eivites m. eivitatee^ quon eerva 
m. eonserva^ equom m. equmy vaconus m. diaeonue, vibi m. vivij fasrít 
n. feeií, oUis m. illiSy vieo m* vieUy mesor m, mentor, poeit m. ffoeuiíy 
refeeiie m. re/lcite, vergine m. virgine i td. Napíš Ivana I nadbískopi^ 
splietskofa (f 680) f^lasi: f hie requpsceí fragelis ei inutelie iohan^ 
nie peeeator Karehipieeofue {Farl, 1. 49), U opornei Qotrina Trto^'ranífia, 
mljda ís VI. stolietja óita se: tam in inevUis quam in firma terra,,, ée 
aur0 erueee tree, de argetUo unam, ealicee de argento tree (Lucius B, 



(4) Velí Lucius {Ed. Schw. IIL 447) : "adeo tU eonferre volenti, patebit, in Dalmatia 

Išänam linguain eé inatar Italim tniUaíi&nem pasaam, ipsamque Dalmaticam vulgarem, 

eirea annum 4300 prommiorem Picenorum et Apulorum lingua fuisse, qutím Yenetorum 

vel Longobardorum, prout ab anno 1490 Yenetorum similimam effectam.,, 

20 



L 



— 306 - 

di Tr, Sy V listuií kiitorskoj god. 609 : et duni ud patrem, fme 
eimuMur&m in S. Maria ad fartem deofíeram.., ei Judex poluii eam t9i^ ' 
lere- psr for%iam„. filia audivi, quia Judex in iUa nocte kaket te íol^ i 
Íere...^éi comfaravi illum per dueentos aolidoa et unam eúronam^. eH 
»unl. comprati in una eamrannía de S. Tripkonej et alia generatione d^l 
ZaroHUia nomiue Ganzu., portaverunf eam fori (FarL VL 82^, I tako> I 
iKÍh israfta ima dakako I u samíh pov«l|«h Trpiiiiira (SôS) i Mačiaiírft^ 
(JSB9y* U #p9roci zadarsl^oj g. OOB: prodifum est, ut omnis komo amié^ 
dišpensare et deliberare suus faeultate^ debeat,,, jubeo, ut domum enm^ 
iniroiiu et' exitu ďuo haéeat filio meo Andrea,., aliam domum Jt 
Saneto .Laurentio eius horto ikidem.,. istá domo mwa, que venit nM^ 
de socero meo,„ eenfum capita de pecora et uno panno de Siriea et 
tf no Savanno (se» habeat)... /n eancta AnoHaaia una eoppm de mtffento. 
Firmino Epiščopú dimitto cavallum meum^ Petro frátri meo una a 
argentea et selia .argentea, Odeléerti Abatia teethnentum de quiritM ťi 
viBStite de panno varioy et una léna eaprina et una butte de vina et 
no cavaliOf Janni diacono eoopertorio de leeto de quirino inve^títo 
eirieo et uno feltra parato eum eirico..* et nate venundetur C^^ueií 
Í99J. U Zadarskoj lístioi g. 1018: dedi in eam 16 panno de eeriee 
una eortina de aerioo, ó planetas de seričo et 4 paria de baeiio et 
manipuíos^ 4 etolai, € eamiso^ unam eupam^ unum eoelaarey uma 
Huta de argenio, uhum paaeionario, S omilia, emaragdum trnum, di 
antipkonaria, dua n^nícaié, psalterium 3, imnada duo^ berbiarium 
fUftfi, dmos cerestatay unam séllam, ttfit»m pario de bacili, S faeim 
Bedi etiam unam curtem, que cognominatur infula, et alia eurtm, 
vocatur nová sellm, eum duodeeim família, et tertia curte^ ^ue dii 
Butinaviso eum oeto familias^(id, Luoiuš), V ispiíetskoj listiní g. h 
eomparavimue de Žulo terra prQ tria stará de grano**. et éai» #i 
pen%e de terra supranominata de f rate ejus pro duo stará de sále 
/S|ie... pro septem galetas vini et meea pro fine,., et uno mtodie 
pro fine*.* coram predane nepus,, presbiter mareo teetes,,, vinea 
supra.ealtem sub ecelesia*,, pro uno staro de graho*,, quem furmvit 
liuinupriso.., de' Subbennani.,, comparavi médium mulinum pro Jtó et 
de lenzo.., vineám qnam .habuit impignatam..* eomparavi eurten^ 
braníssa,.. que est sita in monte grasso,., cepit unum mulum et 
vacee et quinque tele de sagis, et novem camise et una racana, et 
tuor spate et quinque para et duodeeim marre,,. ex parte borre i 
(Carrara, Árch. Cap. 54'). U listiní dubrovačkoj g. 1114: Boíeslavo Jut 



- 30T — 

éédit ad monaaterium S. BšHtdicH^ qui voeaíur Loeroma.,* sint adhue 

homiňeg senes, qui tm'unf 6ene iätam ťém, videlieet Lampr$dt Múnaei 

, eoffnomenlo Palmoneboj et Béila uxor ProcuU, Jndex 'Grubessa fitío 

Branialavš, Dra^o friore ftlioSlabe^ Zaňéllo Casnetbio Savatino, The^ 

tkoniro ^uŕcHó de Canalei tá. (Farl, VI. 69}. U liBtini krôko] g. 11^: 

I tf matéria vetere, que tenet tf fiajn eapud in catteilare*,* et - abbassus 

Éribus monticeUie euňdo eontinue usque ad locum de Morineaio,:, ego 

Védocha advocato i td. {^ari, F. 040"), U oporoei Orgsra nailbískupft 

barskoga od g. 1 194 1 et oaMiáum ei síolam el cinguium cum óeitta, de 

iikris etiam miesale firma donatiône volo haberi a jtredieio eenobio 

{Farl. VIL »TJ, 

Trínaestim stolietjem nepromakoáe se saaio takoW israií (1}, dali 
86 í ciele listine prikaznJQ napisaoe preobraxenim latinskitn govorom^ naine 
'ttalijanskím. Parlat (/K SS€} íznosi splietsko listinu od 13 sieč. 1218 
•na latinskí, alí dodaje, da ja prevadja ís ital^anskoga isviornika. Luoius 
'iJtIem. di Tratí 199} obíelodani rabsku listina latinskú od l8 kol. 1282. 
taa kojoj stojí ta primietba ód mbske ruke: ffó. fo venduie le altre. 90 
^(t j. anfihore víni) circa 128S — Fb partiti tuiti U souradetti denári 
iSeffondo so se scritto, et Arbe, et eo ai le segurtaše — Mo se venduté 
^4e altre á Ser Antonio Poscari per libre S e soL S de gress : de dum 
& pero guardo per lo pagamento da lo flume. I gradski ssakonioi, uredjeni 
XIII stolí^etjem^ pani sa. novih italijanskih óblika; na pr. u naredbi 13 tra^. 
1235 sakoníka dubrovaékoga^ konačno priredjena g. 1272^ dolase slíedeéi 
ifrasí (^Fart. VI, 96): non computatis fazeolis et zepeis.,, clamis de 
miarlato, pelis de fuinis, dipleis vel »uppa de »endato„, »epoqua de 
ieŕa... torta (jeloj... pasta levata vel ruta í td.^ dapaóe cieji korčulanski 
fakonik od g. ],2U bje italjjandki .napisan (2). Ovaj počima ovako: Nel 
Mame di Dio eterno Amen.- Omesti sono H Statuti et Ordinamenti del 
Úomun et komini delia Cittä et isola di Cur%ola^ fatti, dati in luce, 
fá^mppsti. et authenticati per il minor, ifia«or et generale Consiglio 
ýUlľ istessa .Citta et Isola, Nel Míle Doicento Quattordese, nelľ Inditione 
00eonda, nelli giorni infrďl detto anno eorrenti i td, 

!■■■ I ■■ '■ i n ■ 

^; (i) Novo-italyanskih izrieka ima takodjer u samom Tomasu Arcidiakonu, na pr. hic 

ftdt EccUiix unum calicem magnum cum sua patena de auro (pog. 13)... peíentes dari 
Abi passagium ex classe cónducHíia Venetorum (pog, 25) i td. * 

«■ (2) Veli Wéncdl {Arch. f. Kunde ôst. Gesch. Qwl. i85i. 59i): fch beräcksiehtige, hei 

jlen äUeren den Ualienischen Text, da dieser der uripriinglicfien ffsi^ctipn atiigehSrt, der 
$Ueinische aher alf eine %um Behufe der Rechtspraxis angefertigte spätere Ueber»et%ung 
pir die geschicMliche Forschung nur untergeordnele Bedeutung hat. 



L 



— 310 — 

IV dalnnatioae dao pobratí po Dalmacíji izsa obarske propastí (5^), na* 
domeée í to, da jínn s prfeda visi cestiea sokna, graeeanicum ornatneníun 
eum Sanetos istos Graeeos fuisse pniem, quoniam in DalmaHam ohiof' 
mierunt in Domino (9Ion. Vet. //. ÍS). Ivan VIII. a Hstu na biskape' 
gradjane u Dalmacijí (879), velí: forro si aílquis de parte Grmeorun 
vel Sclavorum i td. QFarl. V. 39"). Aleksander II. g. 106^ náloži nadbl 
fikopa dioklejskoma : monasteria tam latinorum quam graeeorum «i'in 
$lavorum eures. Dioklejski pop povíeda, da na saboro delmítanskom {S77 
releeta sunt mntiqua privilégia tam latina quam graeca] a kronika s 
hrvatoka isto tako o toj stvari israxuje. ; 

OsÍB to^ « siarfh epomesicíh éosto nám dolase po grekom omI^ 
imena, nasa^'i gora^ miesta i td. Na pr. a oporoei sadarskoj g. 908: éá 
mum que fuU dé TkeédoHo Trib. 9it Agapi fUie mee,.. que emi de 
anne fiUo Teudore.,. vinea de Putaigo et de Vculo (Yúic/ť, HycuUa\ 
Comareta, in Cabrona (^Lueinš Mem. 199Jyn listini trogirskoj g. 1' 
ierra de Carban, terra ad caput dttumeie^ terra ad Skerňipoii, item 
evš tfv« Paratinea (FarL IV. 33Z) \ td. U prastarotai životo Sv. Di 
káže se i to, da je tíelesa iDuôentka pokopavao tajno ad radiceín tni 
qui graece Tekron^ latine Massanm ^sada Mosop) dicitur (Farl. L 
Grckíh hramova ! drogíh spomeoika po čisto grčkoni slogu ima u 
prlmorja jos dosta is' sriednje^ doba. t). D. Farbt o tom misii oYal 
utriu^que Unguae usne ('naime latinskoga i grékoga) fertne usqu9'{ 
seeeulum octavum apud Datm'atas aeque viguit fioruitque, ex quú /Ef/ 
in Dalmaticis Divorum faetis ptures invenianiur, qui alias Grateh^ 
Ha* Latinis nominibus donaretur, Méni se ipak éiní, da je grôki 
poéeo slabití ža glopoga Míhajla 11. Amorejca {89(^9)^ a da je o napi 
isto onako propadao n oasih stranah kô sto i politička vlast bisaoiii 
te da je stoprv izaa smrti Nanoíla Koroneoca {1180') sasvim iicezi 



S. 3. 

SasToj latinsko-italijanftke učeností n danasnjoj Dalmao^^ 

Rekli smo gore, da se Italíja smatrati mora kao pravá kolld 
sadašnje evropej'ske prosvíete', í da snŕio í mi, kao najbližnji aasieM 
slávne temlje, najprvi oéatili nje blagi dpliv. Najvažniji proiahod te iM 
jánske prosviete bilo je dakako podignatje javnih svtetskih í crkveDÍftrl 



- 311 — 

iiona i iréeiňh áruitm, a naáí frirndrskl sradovi b itálijanaklmi' srodhiif ili 
.lialakí SYesant^ ako li Jih pretekli niBQ, (a ja mislim, dií }0ra}y nlso Ja* 
Maôno nakasaUI i na tom diénom pvta Italijanee ís petaíkisila naalitdoTatí. 



A. Javne svietske škole iatinsko-iialijanske.* 

Kada sn se prvo a ňas savele javne škole, to se iok danas riplravb 

jaeina. Njeki tvrdé, da je Karlo Velikí Qf 814) u Eŕvih nadvladanih dk<- 

iavih dao podignuti latinské aéione; a posnato je da je i Hrvat&ka pri- 

eioavala njegovn vlast. Oto je ipak ícviestoo, da je desetoga atoHetjk 
..é kilo javDÍh &koIa dakako latínskili \ a nadoj aemljí, )ér ae je g. 9SE5 
la splietskom državnom saborn článkom XIV. nalagalo roditefjeín, ut šUáš 
Meredes, servos suos liiterate ^-aroroj siudiis tradant, quieunque chri'^ 
JllHamiatem perfeťtam hakere euptunf, et Hli ('sc. maf istrí} eos instanur 
WortifiutUj et ipsi eos tíbenter exaudianl, non ut feregrinos sed ut pro*- 
ioi} naime da roditeljí dioo svojo i svoje sluge poéaljo a ' dčionu; ako 
le, da budú pravi krééaní ; uekelji pako da svoje ovemke svedjé nadsi^ 
jn í opominjo, a uČenici svoje učiteije dobrovoljno peslohna; ne kako í- 
lostrane i tndjioce, veó kako svoje. S to^a bi se razoiníeti dalo/ da ftu se 
^tÍDski biskupi, kojí so na tom saboro bezomno i opako ocísadílt staro- 
avenstíno, -obasríelí ponajyiée na hrvatskí národ, da su ga tfm tráaílí po-- 
tíniti, nala^joc mu prímíti latinské oeitéije ne kao tadjioce, 'nego kao 
Je 5 te napokon, da je veé tada bilo o primorskíh lattnskíh gradovíh 
sta javníh škola otemeljenih ako ne prije a ono barem sa slabota Mi- 
jla II. Amorejca, kad se u njih rasvíla manícípaliia sloboda. Uca sve 
nemamo ipák' starijih izvíestníh aspomena o javnih skolah oi u samom 
brímorja príje Xlli. stolietja. Nam je sada' dakle pregledno dznačití poje- 
llince, gáje je a nas takoVih škola bŕlo, i kako su napriedovale, 'jer je s 
|ljih ponajvise potekTo í naše narodno duseviio príporodjenje. 

Prvá viest o ZadarskoJ skolí dosiže po Ferrari-Cupílli-o g. 12S2. 

jSpominje ju i predgovor grradskoga zakonika g. 1305 uredjena. Bernard íz 

líúvarre bjese učiteljem a Zadru g. I3d6. Nagrodba zadarska s Mletčani 

d 5 raj. 1409 síeca se te aéíone, te 12 raj. 1410 Republika dozvoli place 

sto ostalím gradskim činovníkom i magistra seholarum, Imamo opo- 

ike od 30 ruj. 1409 Nikole íz Jenove rettor delle scuole di Z'ara. í 

Irngu Ljodevita Simonzi maestro di scuola (^í4ä3~B8). U listini 7 tra- 

nja 14dS govoľi se o Bernarda iz Kamerina gľamtuaticae prufessore in 



— 81« - 

J&áŕm. Repabfika TA ožsij. 1468 srt4l»komo víeéo o4i»«$ štart pr»v« mí* 
flMooTftDJa aéítelja, a podieli %h gradakíin eapovie^DÍkoiii, te da s<^ íbm>6« 
i od sluiie odpastitl O. 1621 uóío je a Zadru slávni Nardín éailé Cetímé 
ili äi Mandaeo. O. Noé Bianko a svom potovanju k Jerosolima, natísk. |;. 
1666, káže, da su Zadraní dedUi molfo alle ármi ed agli studi, e hanno 
molH maesiri di sewtla. Základe CiprianiM i Giovino bíle su XVI stôl. 
atemeljene namierom, da se njíhovími dohodcí naobrazí sadarska mladei n 
Pádoví. Koes Bktor Trón %, 1670 pn'iiiiesti školu sjrammaticae fy^tn^ 
giumj u svoju polacu^ a g, 1596 prodje u oiHi gradskoga sapoviednika. 
Plaéa QČiteljeva ixnosila je tada 840 m. libra, a 3 líp. 1603 bje uslied aolbe 
cadarskih poslaoíka povisena do 140 dukáta, e»$endo U šalario pre4eíU$ 
ptello di ZOO anni fä (Dep. N. Domotá obe. frov. i Hp, 160SJ. Z po- 
godbi 14 pros. 1600 sklopí jeooj s rimljaninoni JStella, ovaj se Jiasivyp 
preeettore di seola ďumanUä. Stella koncern g, 160*4 ís Zadra pobj$gaU| 
te plemícko vieée i počkí castopoicí eaniolise gradske upraví jatelje, da jw 
sa uoitelja doxvole sadarskoga kanonika Ivana Morea, Ooí 19 pros. i. gf 
prívoliše, da bude per anno uno in precettor$ di scoUa di humaniim im 
hco del detto Sx Giulio Cesare SteUa^ počam od 1. síeč. 1603. VladinMi 
odlukom 3 velj. í 3 líp. 1603 miesto Morea bude učíteljem pop Grgar U^ 
kovié hrvat. Uslied naredbe 6 lip. 1604 opet pravo isbora učitelja kô st* 
i liecnika i liekara prodje na gradsko vieée sastavljeno od 12 plesiióa 
i 12 gradjana, a pvo je veéinom glasova isabtralo te častnike ock9#j 
ma drago i oa d vie godine. Ood. 1616 ucio je u Zadru Gerg;ar ix Vlt*J 
dena, kašoje nadbiskup dracki. Ostaje nam naštampaní program sadai 
škole sa god. 1634-6, ix koga proisilasi, da je tada imala tri racreda gra^ 
matička (jpievodi i» latintkog na iteUiJanski i obratno), te Umanitet, Be^ 
toriku, Logiku, i Filoso^ju^ í usa to se je u švih tih rairedih predai 

v 

vieronaok. Škola se držala jutrom i po obíedu^ a učevni jexik bjese 
tinski. Činí se, da je n to vrieme ravnateljem bio Slavko Zaceariay 
darskí kanonik, od koga imamo vise spisa. Kasnje sadarska skoIa po| 
Sti, možda s turskih ratova í sto je vláda uzkraóivala novac sa gľadsl 
potriebe. Toga radi uéiteljí nisu se vise usimalí na dvie godine ne^o di 
životno. Takav bjese sadnjí učitelj Alek. Dezorzi, koi je do 40 |;od. 
sadarskom školom ravnao, te ororo početkom ovoga vieka. 

Republika jedva u oči svoje propastí pokaza se ponjesto bríxijif 
sa dusevno naše poboljšanje. Dne 11 ožoj. 1777 obéi provídur Jak. 
denigo predloží svomu vieóu, da se s imovínom petero senskih roanas^ 
ústroji u Zadru poveée javno učilište. Usprkos svakojakim spletkam koi«4 
dričkim odlúči vláda 18 ožuj. 1779^ da se taj závod ustanoví u maDastíi 



J 



- aia ^ 

0v. DImitra, alí Mm* m íso]^r»Mi4« Mdlarskih ^eniéa, % da dotíÓBÍa i-> 
atajtm opravia ona (radak^ víeé#. No 1 tvav* J. f. itii naaaatír {iomihnii 
n%ln^. Odlior odabraa o víaéa, da ae tím ban, i^íhvati a oi»v.a aidatl 
s^radjO) í predloží 080o%'u aa nčilíate, a RepaMíka ju odobrí (94§tud* 178ÍJ. 
Bilo je opredieljeoo, da bode o aarodo najmaige 24 odbranjenika, te iraalo 
se predavati osím fore oastaaéeoih predneta joá i pravo. Ali je do^otor- 
Ijeaje agrade jako aapíigalo. Is depeée 13 r^j. 17P5 obé. providora AW. 
Maríoa íaílasí, da oíje ae oí sam odbor aa igo pnno (láve raabíjao. Tako 
sve napokon ndarí u bah. 

Ovdje mi je joá i to prímietíti, da je 2adar « to doba dobio vojnička 
skohi. Veó avíb. 1771 odscí Senáty nek ae rasvldi, bili koríatiio bilo poJi- 
gaati a Zadra i u Erfo vojoíéki lavod na naéin Veroneskosa, ostrojena i 
nvanaa po nalom alavaom Loroji. Ualied to^a obé. provídar P. Boldi g, 
3781 podigan n Zadra vojoíéko ékola oíelom n orkví 8 v. Roka. Njo očí- 
toHem bjese ly« Aut Earara, a a prvá se predávalo raéonatvo, semijomieije 
i bojno praditeljatvo; kaanje pako (f o fredhffu 90 frot, ÍT89') i ríoaije, 
taktika, vieronank, te i /# timjfua iimiUma ed illiriea, God. 179Q bilo jo 
do 30 oôeaíka o tri raareda. 

Na prímier Zadrana i ostali prímorskí cradovi podignoše javoe škole, 

Najstaríja viest o Šikeniékej neíooí dolasi nam ís pogodbe 15 srp, 

lili« éibeoík s njom nstapí Repobliki sve svoje dobodke, a ova se ob* 

' Tesala isplaéívatí gradske eínovnike í davatí magÍMtro seolarum duemtos OC" 

I iuagitUa tt domum, kd sto je i prije ímao. Odtokom 27 kol. 1443 Šibeník 

l'dobi natrag svoje dobodke. Do tada se troáílo 400 dok. na dva líeônika 

si uuo Reetere Seolarum, a odsele igeslo víse, pod uvietom ipak^ da se 

najme samo aa jednu godino. V íavíeséo, sto je 26 ožuj. 1623 biskup »i- 

beníékí npravío papínskomn poklisaru u Mletcih, napomíaje se obóínska 

ikola, i da ju dapače polaae i sami klerici neímajuéi osobito^a podnéava* 

ielja^ a vieée šibeníčko 28 líp. te iste godine prosilo se gradskim uóiteljem, 

ako jse n podacavai\ju mládeži ne prilagode nje^ovu cahtjevu (FarL IV. 494)» 

U po^odbí, sto je 29 srp. 1420 Trogir s MletéanI otanaóio, dolaaí 
medj gradskimi éastníoí i mojfUtér seolmrum. Známo pako, da je tn néio 
Cmanitet i krásne naoke od g. 1462-1500 slávni Paladío Negri CFoseoJ 
ia Padove. In depese 12 svíb, 1596 obé. prôv. Nora snamo jos sa njekoga 
^ŕre Šimon dn Sebenieo mmentro da šcoia. V kasalu pako gradskib či- 
novníka od 24 roj. 1604 sabilíeženo je: maeetro delia šcola per antiea 
[eonšuefudine due. 100, Malo prije propastí Republike Trqgíraní samolise, 
da jím se dosvoli ostrojiti poveée néíliste u manastiru Sv. Lfszara per 



- 3U - 

Veéueamiéné di quellm jfiotfeníé, Utnui pŕkta 28 raj. 1786^ í sa ojegtvo 
vvdržanje bodá edredjéna četiŕi érkTena dobra i ono 600 dok., sto jé hi^ 
platicí noralo osam poi'odica ' skoro podí^nofih rta plemiéka cast. '^ 

Po Perrarí-Cupillŕ-ň Spliet za ' prví pot dobí javnoga oôíteija dii^ 
devim pismom od 21 kol. 1555. Škola je ta' traja) a do g. 1732, te ^reéftj 
8 novčane oskudice. Tékar g. 1745 opet iogledá bfeli sviet; Oataje u8pomea£J 
dá' je o Kotoru vie'ée ' gra^sko jos od XIII víeka običaválo ízablratí iV 
javnoga očítelja f'zá krásne fiaake. Dinko €rítti, provídur kotorski, velfll 
svom ízviestjn od g. 1528: medego, cancellier^ tnistro de scuola eť spé^, 
tiaU hano atť mnno irá $»P0 da duc. SOO; ti, Ahd. Venier u svom od 
1536: al maistro dé schola perpéri íl d. í a( mese. Paikim poslanik 
bje dozvoljeno, da si iz da<$a doplate Heénika i očitelja javne škole ; á 
L. Ruíó povieda^ da su Pažani 'g: 1466 uzelf' iaočiielja njekoga Baldal 
iz Sv, Ojenesí^a s plaéoitľ od 420 malih- libra i uz njeke darove. U 
^odbi, sto su Räbfjani sklopili s Mletéani 13 líp. Í4ÍI,' dolazí iiz d 
oiaovníke í magister 9colarum. U . izyiestju ;LoVre - Gisi-a knejsa 
od g. 1538 stojí : per ei galttrio de uno ^maistro^ de schuola due. i50. - 

Appendini po Gjorgjícu í Crevióu odprto spo^iéda (/. MOJ: w. 
delte ffriňctpali causé delia coltuta dei RaguM fu tk tenutá dei Co 
Venetiy a ovi su s Dubrovníkom neprekídno opravljali od g. 1204-I35& 
I sbilja prvä viest o javnoj skolí' n tom grada dolazi nam is XfV. stii 
Iíetja (Engel str^ Í94J. Dubrovcuni su veé tada dóbivalí za svoju skot| 
uz'liepe plaóe najvlestije ítalijanske učítelje (^App, II. S16), Njekí misia 
da je ondje u6ío glasoviti Ivan od Ravénne (Tirab. V\), Gód, 1333 bjďi 
dobrovaékfm tičíteljem Nikola ďé Vetenft uz gbdĺšiija placo od 10 perpera^ 
g. 1343 Anttin íz Ferma sa' 40 perpera: g.' 1346 njeki Abdríja sa 20 per*^ 
j)era; a g. 1347 njekí Petar sa 13 |íéŕpera. Odéele nemá pako rí traga t 
zapísnicíh' Vecega víeca 'ó uéiteljíh tja do g. 1434, k^^dno bje ozet Pílf^ 
de Diversis de Quártigianis da Ľucúa kao ucítetj rétorike i naslovodí 
Aŕtium DoctorÍ8\ Koncem XV stolietja dobi tu očiteljsko stolicu slávni 
grk Dimitrije Kalkondila, o kom ovako o onih zapísnicíh: Die IV. auguiti 
MCCCCXC' Cowt^ Rogi^Primit fkrs esi de conducendo pro magistra 
Seholärum ad docendum Htteras Groeeaiť et Latimfs fameisum viruú 
Demetrium ad praesens kabitantem Floŕentiae pro annis duohuM inci^^ 
piendis die, qua mtrabit harcam namgähtrus Ragusium cum éalari$i 
Hyperperorum quingentorum in anno^ Víerojatno posajviée zaslaga ja 
Dimitríjeva, sto Dubrovčani za rana príljubise grčki jeziki í knji^evnost 
tolikím uspieho'm i za našu národnú knjígo. Naslit;dnici Kalkondilevi bifí 



^0^ foniftti ki^ÍMVBMi: Mtrni BeeiekšWí» m 8ka4r» (i4$»* 

}SO0)^ Daniel Omrio ix Pmmíc, Slitpaa FtUeo, Jerolin €WI«o ía Vi^ 

nee, NíkoJa PBtesio^ Ivan Mmsouio, Naiímbeo ife iV«w«m^iii ís Perare 

tóg&^rO), Pnnjo Serd0nmio ia Pioreaee (Íô9í-m) i td. God. tMO ii 

Mítelj Ei placo 200 duk. alatnik i 10 škoda a» stan mm dro^e ísi 

)ht jiríliodke. U^oTor ae skUpmo aa d vie f odiae, ali •# je okiéao p«a^ 

Ijao od ^od, do god. Ua oéitelja kilí sa joite dva pdmoéoika malida sa 

iÍ€B i sa granatiko (1). Prekárali so se jotrooi i veé«ro«i po dva 

latinskí i grckí apiŕatclji oi doCicae ladaée (4ff« L i€7)^ Poétikon 

^n stolietja Marín Gnadolié osnova |ak« gUvoíea aa iiteaieljoaie jesii- 

sioga savoda; no atnpi o život jedva s* t<^84. Veéi dio te saklade (. 

bje položen u mletačke novčane cavode na dobitak. lasa jezuviuke 

fi^asti (ÍTTS) Dabrovéani samoliae Republika, da jim sve to povrati, posto aa 

lieravali colť invio de' nuovi ReligioMt in esso CoUfgio provedere ul 

^0 delťimmenso malé, ehe sofre questo popoio per.ia cesšanion^ 

fuhUieke Mcuole. Isto se tako obratise na kralja napuljskof^a, na 

IvQjevoda toskanskoga i na nemačkoga eara. Ovi jim želje izpuniáe, 

io se Mletôani za dogo otímase, te neznám, dali so jih konacno oami- 

|í. Jezavitske stolice zaozese malo kaánje Pieriste. U tom zavodv, osím 

^rooaeka, filologije i poviesti, predavale so se sve strake matematické 

Í8Ícke z Danosti. 

Uz te javne ékde za raaikaree bilo jih je po naaíh (^radovíh i za 
eki spol, no samo o roanastŕrib, i to najvise za plemiôke djevojke (2). Tií 
slabá hrana, a ospieh los. I moske škole bile sa s prvá odredjene 
mo za plemiée pojedinih gradova, kašnje pako i za ostalc fradoke sta- 
vnifce, ali ne za izvanske. Obéega uóilisu nije bilo u naaem primorju z« 
mletackoga vladanja. Istina g. 1639 ebé. prôv. Alv. Mocenlg«^ nagovaraa je 
iDletaéko vieée, da podigne osriednje učilište u Hvant ; priniietiv, da li^jé 
veé obstoji príkladná zgradja (náie^a Anibaia ÍAtcicaJ, i da je onaj grád 
o stanju opredielíti na to godisojo svolu od 2000 dok. iz svojih prijetaka; 
no badava^ doh Sarptev sve je raéío. Uz novi prokret sliedeéega stolie«ja 
obnovi Mocenigov predlog obe. providur Jak. Gradenigo. Ovaj 11 oziij. ľí^'^ 
javí vlodi, da u DaJmaciji non vi e nessun eollegia per la isttumone 



{i) U izvornom izviesljii Irod meno iz XVI. itol. o stanju Dubrovníka Citara : hanno 
duoi maegíH, ehe leggono le Uttere ď humanita, et sono salariati dal pubbliQO. : 

(2) U kazalu švih zadarskih stanovnika, áto je g. 1527 priložio zadarski zapovicdnik 
Zakanja Valeresso svomo izviestjii o Zadru, dolazi : Pť^usa maistra. Pi-eporučujem ovo ká- 
zalo aiitonomaSom zadarskim! 



- 31« — 

déiU tfiovéniú nobUé š eiwie; da kl oá veliké koristí bilo savedeitje ďnn 
C0Ííejfio íV««loiMi/e pér ľedučatfione delU t/te^entú n9hite e cwile MU 
eitta (i tada sa sane gradjane!}, the oo/eMe concorrsr « aqm9iar §um 
e «9ýitť«foiu; a da bi se uogla n ta s vrhá uftotriebiti crkvena dobVa. Re- 
fviitika, neioajiié ni sebi lieka, í sada sabaeí te |>raviéoe savíete wedj 
spise odbora ad Pias eausM. Isto se to sbílo s predle^on obé. prôv. Dieda, 
koi se 2b lip. 1791 usadí prisapnoti Senato, da naše žapníke oskrbi pri- 
stojnom hranom os aviet, da uce mládež nel létfgere^ serivere, fmr eonti 
é cmteohismo ofrarió^ ] da asa to «i promuova un qualehe piú ésttte 
menato mtV eduea%iane e atlú MtudtB. 

Naši sa dakle prímorski gradovi imali sa mletackoga vladanja samo 
početne í gdjekoda sriednje škole; visjim i osriednjim, te počkim na polja 
nemá ni traga. Gradjani, da si pribave podpano avíežbanje a naacih^ rao- 
raií sa sílnim treskom polasiti padovansko ÍH kóje isvansko aôilíste. Na 
padovanskom jedva 90 pros. 1163 naši so bili isjednačeni s ostalími narodí, 
kojí sa onde sastavljali právnickí odsiek. Za steéi si tu odliku trebalo je, da 
hode najmanje sest učeníka, kojí so kolovoxa bfrali svoga vieéníka^ da jih 
sastapa a svem, sto se njíh ticalo na tom zavoda, te sa za rojan oprost n- 
žívali. Kasoje naši sa radíje pohadjali vanjska ačilista, a ona navlastíto, 
na kojih sa Jezuvite, Mletčanom vrlo mrzki, predávali. Toga radi Repo- 
blika 24 list. 1625 strogo zabráni polazenje tadjih škola, ma kakove bíle; 
a svi^ kóji 80 se tada ooilí van državoi moralí sa se omah kadí povratíti 
Samo izza neprestanih molba 19 kol. IfSO dozvoli i nam, da možemo kod 
kače ízaciti pravo^ te sliedeée godíne bje to navii^čeno Dalmatineem a Pádoví, 
naime ne quinquennalU eurriculi tepe tenereniur, sed eum primum m- 
90nt idonei, statim ad gradus aeeademicos eveeti, trantmarinorum 6e- 
nefieio uterentur, Naučíteijske lovorike dobivale so se samo o PadovL 
Republika je irosíla svake g« 140 duk. na dva Kotoranina, kojí sa o Pá- 
doví visje náuke primalí Ci9 ^ud, Í6S4)^ Líeóníotvo ojje se moglo pri- 
vátne učíti, nego a Pádoví jedíníto. Jednom zamolí Or. Jak. Mirkovic, da 
mo bode dopašóeno javaím predavaajem na splíetskom siemeaišta pripra- 
vijatí mládež u Iíečnistvo, ali mu vláda docvole uzkrati. 

Uzprkos svím žapriekam, sto sa nam dakle Mletčaní í političke o-> 
kolností na pat stavljale, naša je ipak kraljevína tolikím blagom opojila 
Bveobee kVijiževno í znanstveno polje, da joj ješ danas níje jaroačno para 
u Austriji a razmĺerno možda ni o svíeto. Još XV. stôl., naime g. 1487 
mogao je pisati Gjorgje Sisgoríé o čisto hrvatskoro grádu Šíbeníko: Fue- 
runt in nostra memoria coueiveSj qui erudUione claruerunt theologiae* 






- ai7 - 



phi9iemé, foetieae, oraioriae, Juris fotOifieij et Juriš emétmrei, ptorum 
in$enia taepiut if$a ekiam fuU aämirata Itália, quae magitter siudio^ 
rum dieiiur et magistra morum (De 9it, lUy* et civ, Sih,*Cieogna eod. 
Z218^, Vťako Priboevió a svom govoni o SlarjaDÍh natiskano g, íb9Z a 
Mletoih askliée: sed nee Dalmatis, qummvis Mlorum wm^er fuerunt 
studio8Í9simii dulcia defuerunt litteraria obleetamenta, fuum famostšsi- 
mos iitterarum eultores hoc šolum edatj te nabnúa sila naiinaoa^ kojí si 
bjeho do onda svakojakom učeností slavno íroe sadoWli , i tň, A jako bi 
jamačno ova kiýíg^a odebelila, kad bi se apmtío ovdje nanísati sve vieoee, 
sto su sam samo inostrancí savili. Dosta mi oapomesoti Pavla Oiovio, 
Viska Monti^ Toma GargallOy i td. To si ipak sa dažnost stavljam, da 
osnačim barem ímeoa njekojih Dasih moževa, kóji sa si izvaDrcdnim ornom 
pred uéenim svíetom lice osvíetlilí, akoprero ▼eéinom čisto hrvatske km, 
samo polagom latínsko->ita1|janskoga ílí drogo|^ jexika^ posto ob onih, kóji 
so se po oarodoom í sajedoo kojím dro|r**m odlíksTali^ dalje óo obsirnije, 
kô sto je glavna namiera ove kigíge, probesiedíti. 

RavnatelJI na padoTanskom sveuelIiXtut 



Ranjiua Matija i% Dubropnika 

(1397) 
Matija i% Šibenika {148S) 
CivaMic Jerko Zadranin (Í4S9) 
Civalelié (vitez) Donat Zadranin 

(1490) 

y 

Roste (Rosa') Šimun moida Du- 

brovéanin (Í49Z) 
Krisalié Jerko Zadranin (Í49Z) 
Kasie Ivan Hvaranin (Í49ff) 
De Hungaris .fíarin Dalmatinae 

(1308-17) 
Paladinié Nikula Hvaranin (1S33) 
Giovino Ive Zadranin (163S) 
Cikuta Jakov Kréanin (IS4ľ) 
Fumati Nikula Zadranin (1Ô49) 



Andrijevié (Andreis") Iv. Nik, 

Trogiranin (137S) 
Zlataric Dinko ť« Dubrovníka 

(1579^ 
Rolica Nikula Kotoranin (1694) 
Krasso Franjo ť« Dubrovníka 

(1609) 
Pima LJudevit Kotoranin (163S) 
Mustac'elic Boiidar Dalmatinae 

(1643) 
Teta Melkior Šibenicanin (1666) 
Truié Inoeent Viianin (1699) 
Lantana Iv. Krst, Zadranin (1711) 
Kampanari Josif Zadranin (1793) 
Smakia Iv: Jul, Korculanin (1798) 
Dnbravéié ivan Hvaranin (1789) 



Hrofesorl na s ve uel Hit lli 

a) Bofsslovja i erkvenoga pravá. 



Iv«n iu Dnbrovnika^ n Padovi 
(14ÍS) 



Stojksvié Ivan Dubrovéanin^ na 
Sorboni (1491) 



- 318 ~ 



O,' Jmkov Mi JSpluta^ u Rimu 

(1445) 
Bunié jSerafin Dubrovcanin, u Pa-^ 

ámýi i Budimu (f 1468) 
Trala99o Leonard Dubrovéanin, 

u Padóvi (1480) 
■Gjorgic Domtt Dubrovcanin , u 

PitdoiH Cf 1492) 
Bondenalié JÉarin Dubrovéanin, 

u Paripu (15 stôl.) 
Ba98t$li Toma Dubravcanin, u 

Padovi i u Budimu Qf l&lí) 
Beukovic (Begna) Benedikt Dat^ 

matinac, na Serboni (1620) . 
Sta/ilié Ivan Tragiranin, u Rimu 

(f 1528) 
Solinjanin Natal Dalmatinac, u 

Padovi (1533) 
De Baculis Ant, Koioranin, u 

Padovi (1535) 
Petegrinovic Visko Hvaranin, u 

Padovi (1536) 
Yalentié Adrián Dalmatinac , u 

Padovi (1543) 
Antun ť« Kotora, u Padovi (od 



g. 1544) 
Frankovic Matija (Flaécus mki- 

cus) Dubr^ , tí Wittembergi 

(1544) 
Duimic m Dulmic ív, AU. Koto- 

ŕaňin, u Rimu (1545) 
Gucetic Petar Ifubrovéanin , n 

PaH«u i Lovanijn (f 1564) 
Qúiw&io Augustín tis Poljifia, u 

Rimu i Bologni (f 1611) 
Ferki Marin Krcanin u Padoti 

( 163U64) 
Vinkovic O. Bened, ť« Jaike, u 

Becu (f 1642) 
Búnic Matija Dubróvéanin, u 

Rimu (17 stôl,) 
PoMtriéic ive SfieiemniH, u Rimu 

(f 1708) 
Spader O, Oktavij Zadranin^ na- 

fokon n Bologni (ý 1715) 
Zumeric Bernard Dubrovcanin, « 

Rimu (f 1762) 
Dubravcic Ivan Hvaranin^ u Pä- 

dovi C1^S1'95). 



h) KniBmosIovja i Mudrojepaiga. 



Bedt^ (Becichetfio) Marin Skadra^ 
nin, u Padovi (f 1526) 

SUvio Visko Dalmatinac, u Pa^- 
éopi (1593) . ,^ 

Bieanti Trifon Kotomnin, m Bo- 
logni i Pari%u (f 1540) 

Valentió Adrián Dalmatinac j ú 
Padovi (1546) 

Kamil Slovko Duvljanin^ m BoIb- 
gni (f 1550) 



Andrijevié Tranquil Trogiranin^ 

u Lipsku .(145S) 
Andrijavic Nikola Trogiranin, u 

Padovi (1573) 
Jurqj Dubrovcanin, u Padovi (f 

1622) 
' F%rki Marin ' ÍĹrcanin^ u Padovi 

(1629) 
Cirevifi Ivan Jf^bropconin, u P«- 

dovi (1631) 



- 319 - 



Bolica Marijan Kotoranin, u Mo- 

deni (17 stoĽ) 
Albanio Ärbanas, u Padovi (Í6S6~ 

81) ' ' 
Zuxíeric Iv. Luk. Dubrovčanin, 

u Sieni (f iréS) 
Kunic Raimund DubrovSanin, u 

Fiorenci ť Rimu (ý ^^^^} 
Remedelic Dionisí Dubrovcanin u 



Bologni (iS stôl.) 

Sintié Iv. Krst, Krcanin, u Rimu 
(18 stoQ 

Stay Bened, Dubrovcanin, u Ri- 
mu (f 1801) 

Stratiko /r. Dom. Zadranin, na- 
pokon u Fiorenci (f 1803) 

Gjamanjic Bernard Dubrovcanin, 
u Sieni i Milanu (f '1890)\ 



o) QrA^janskoga pravá 



Draga%siiO Jakov Trogiranin , ti 
Arlesu (f 1499;) 

Andrijevic Matija Trogiranin, u 

. Padovi (1503) 

De Hungaris Nikola Dalníafinac, 
u Padovi (1SJS8) 

Solono Marin DalmatinaCy u Pa- 
dovi 1531) 

Oiovino ive Zadranin, u Padovi 
(1534) 

De Bákulis Ant. Kotoranin, u Pa- 
dovi (1537^ 

Fumati Franjo ŽadramUf ú Pa- 
dovi (^1538^) 

De Pascaliéi Pasko Spietcanin, u 
Padovi (1539} 



Peirovic (Petreo) Ivan Korcula- 
nťn, u Padovi (1543} 

Petrovic Pavao Korculanin , u 
Padovi (1545} 

Petris (Petrimio) Nikola f« Cresa, 
u Padovi (1546} 

Rosanic Ani. Korculanin, u Pa- 
dovi (1546) 

Nigoevic (Nikonifsio}' Alek, Kor- 
culanin^ u Padovi CÝ 1^7} 

Amerino Jakov Dalmaiinac , u 
Padovi (^1549} 

Erniolao Jerko Dalmatinac ^ u 
Padovi (1549) 

Kraiha Ipolit Dälmatinac, u Pa- 
dovi (155Z} i td. 



d} Matematike t Naravoslovja. 



Boikovic Bartul Dubrovcanin, u 

Rimu (f 1770} 
Boškovic Rugjer Dubrovcanin, u 



Rimu, Paviji i Milanu (f 1787} 
Stratiko Simun Zadranin, u .Pa- 
dovi i Paviji (f 1829} i td. 



e) LiecDÍétva. 



Galeotti :Rol, J)om. Bubrovcanin, 
u Bologni (1394-^14;^ 

Ameliú Gjorgje Liburnjanin, u 
Padovi (1532} 



Bfillea. Boiidar Dubrovcanin, .u 
Padovi (t oko 1600} • . . 

Baglivi Gjáfrgjj^ Dubrovcanin, u 
Rimu (f 1705}. i td. 



8)0 - 



Spisatelji, laim napomeniitlli, ii rasnlh straka STeobre 

učenosti i 



a) Bofoslovci i Eanooíste. 



KasoHé BL Augi*stiu Tro^irantn 

{^ÍS stôl.} 
Bankerié, krinski biskup (Iď stPĽ) 
Ranjina Matija Dukrovóanin (15 

stoL^ 
MUulic Benedikf Paianin (16 

Makinense Nikola Kotoranin (16 

stoQ 
Toma Ilirik ť« Osora (pocetkom 

16 stoQ 
Dohretié (Benigno) Gjorgje Bo- 

i»V«* (f Í^^O) 
Naljeikovic AuffU9tin Dubrovca-- 

nin (t 15^) 
Bukia Dominik i Visko Kotornni, 

brada (lÔdS) 
Araneo Klimeni Dubvovéanin (f 

1549^ 
Natálie Grgur Dubrovcanin (ISSff) 



Rai^ina Kliment Dubrovcanin (f 

1669) 
SkaHé Pavao Licanin (1660) 
Kaboga Mario Dubrovcanin (f 

168Z) 
Draikovic Gjorgje í« BtVťfi^ (f 

1687) 
Gucetic Nikola Dubrovcanin (f 

1610) 
Gospodnetié (De Dominis) Mar-' 

kantón Rabljanin (■/* 16Z4) 
Komnenovid Albert Dubrovcanin 

(f 1634) 
Boiidari Nikola Dubrovcanin (f 

1699) 
Boiidari Mih. Angj. Dubrovcanin 

(f 1729) 
Sjuljafa Stiepan Dubrovcanin (f 

1791). 



h) KrasnoBloTCÍ í ModrosloTCÍ. 



Medeovid Ivan Dubrovcanin (14 

etol) 
Benimeni Dalmatinae (14 štól.) 
O. Felie Dubrovcanin (16 itol.) 
Menéeiid Petar Dubrovcanin (16 

stoL) 
Siagorid Gjorgie éibenicanin (16 

stšt.) 



\ 



Paékvali Simun Zadranin (iS ^ 

štól.) 
Tolimero EUia Šibeniéanin (ÍS 

štoL) 
Martiniako Franjo i Jerko, braéšy 

Splietdani (16 stoL^ \ 

AlbérHd Nikola S^aiéanin (Í6\ 

štól.) 



- 821 - 



Selmbrié Šimun Splietéanin (f 

Wff) 
Pima Bernard Kotoranin (JSú8) 
Crevid Eiio Lampridio Dubrov- 

canin (f ÍÔW) 
Kierlo Mkola Kotoranin iíSSV) 
Gucetic Ivan Dubrevéanin Q1Ó26') 
Bunié Jakov Duhrovéanin (f 

1534J 
Beneéa Damiam Dubrovcanin (f 

U4ff) 
Beleo Karlo Dubrovcanin (f 1S80>) 
Paíricio (^Petris) Franjo i« Cresa 

Andrijevié Tranquil Trogiranin 

(16 štoQ 
Bobalié Matija Dubrnvcemin (10 

Bobaiic Franjo i Savko DubroV" 

cani (16 stol.^ 
Fortunio /». Fr. Zadranin (16 

stol.^ 
Bunié Marin % Mih, Dubrovcani 

(16 stoľ) 
Paskvali I^udevU Rotor. (16 štol.^ 
Petrovic (Petreo} Mkoia Koréu- 

lanin (16 stolj) 



Beneka Petar Dubrotčanin (16 

8toU^ 
Medevic (Medo") Ant, Dubrovcanin 

(16 9ton 
Quiwííio ÁU0U9tin Poljicanin (f 

1611^ 
Brauti Nikola Dubrovcanin (f 

163Z) 
Brauti Visko Dubrovcanin (f 

leSOľ) 
Gradié Stiepan Dubrov, (1683í) 
O. AJea Dubrovcanin (17 9tol.') 
Lukaric Ive Dubrovcanin (17 

slol^ 
Baljivi Jakov Dubrovcanin (f 

1712) 
Angjelovié (De Angelis) ív. Kr, 

Dubrovcanin (f 176JÍ) 
Basic Stiepan Dubrovcanin (17 6S) 
Veidin Iv. FiL Hrvat (18 stôl.) 
Ojamajic Savko Maria Dubrov^ 

canin (18 etol.) 
Marinovic Josip Perajséanin (f 

1801) 
Restic Gjore Ant, Dubrovcanin 

(f 1814), 



6) Líetopisci, PovíestDÍčari i Starinari. 



Melecio Dubrovcanin (1S stôl.) 
Katan Juvenk Ciciltj Dalmatinae 

(1» stôl,) 
Toma Arcidiakon Splietéanin (f 

1968) 

tíika atadij Splietéanin (14 stoL) 

Pavlovic (de Paolis) Pavao Za^ 
dranin (14 stôl) 



Aeuteis (Jeremija) Marin Spliet- 
éanin (14 stôl.) 
MeHciaka Kotoranin (14 stôl.) 
Barbetta Ivan Dalmatinae (ť« 

Šiška? 15 stôl) 
Barlecio Marin Skudr. (15 stôl.) 
Cipcié Koriolan Trogiranin (f 
147S) 

Martin D, Šibenicanin (15 stôl.) 

21 



I 

L 



- 3Í2 - 



Cipcid Jerko Sikénicanin (1S stoĽ) 
Paladinic Nikola Hvaranin {15 
ston 

v 

Petanéic Felie Sibeniéanin (15 

stoL) 
Crevic Ĺjudevit Dubrotpcanin ď 

1597) 
Priboevié Visko Hvaranin (16 

štolO 
Cindric Petar Spietéanin (ÍSstol.) 
Bukia Jerko Kotoranin (16 itoĽ) 
Zavorié Dominik Sihenieanin (16 

Hol.) 
Kahoga Eusebij Dubrovéanin (f 

1590) 
Orbini Mavro Dubrovéanin (Ť 

1614) 
Lukaric Jakov Dubrovéanin (f 

1615) 
Biondi Iv, Franjo Hvaranin (f 

1645J 
Mikelie JerkoPosiiranin(f 1666) 
Lucie Ivan Trogiranin (f 1679) 
Dondini Quljermo Dubrovéanin 

(17 stôl.) 
Divnié Franjo Šibeniéanin (17 

stôl,) 
Andrijevic Pavao Trogir. (17 st.) 



Ponte Valerij Zadranin (ITttol } 
Vite%ovié Pavao Senjanin QÍT 

stôl.) 
Rossigpoli ivan Trogiranin (17 

StoL) 
Boman Iv, Franjo Hrvat (ISstúL) '. 
Paulini Ante Karéulanin (18 st9Í.) \ 
Mikelié Nikola PosHranin Cf 

1791) 
Restié Gjorgje Dubravéamn (f \ 

1735) 
Banduri Anselm Dubrovéanin (f 

1743) 
Alelhy Ive Dubrovéanin CŤ 1743) 
Zuverió ív, Luk. Dubrovéamm 

(f 1746) 
Crevic Serafin Dubrovéanin (f> 

1759) 

Alethy Ante Dubrovéanin (f 1774ý 
Ferro Petar Bar. Koréulanin Cf 

i77r) 

Bogetié Pet. Alek. Splietcanin (f 
1784) 

Kréelic BaUasar Hrvat (18 «(ot| 

Kreljanovié ivan Zadranin (19t 

stôl) 



á) Díplomate i Pravoslovci. 



Bobalic Domanjtt Dubrov. (14 st.) 
Andrijevié Pirko Trogir. (1403) 
Lukarié Matija Dubrovéanin (f 

1444) 
Delia Valle Fantin Trogiranin 

(f 1474) 
De Tollentis Luka Koréulanin 

(f 1490) 



Kotrulji Benedikt Dubrovéanimi 
(15 stôl.) : 

Čudi Mihail Trogiranin (f lóí$l 

Statilic Ive Trogiranin (1S91) { 

Banisio Jakov Koréul. Qf 153M 

Frankapani Franjo TrMménnin(4 
1541) 1 



1 



i^emié (Nieanimio') Frm^o Kar-- 
éulanin (f 1649) 

IJubié IfSranjo Sihenicmtin (Í6$S) 

Gradié tvan Dubrovéanin (ya^ 
éetkom 16 stof) 

Yendramin Jerko Spiétéanin (^ 
leiT) 



Bmíuié PšUw DutrovéMmin (f 

1649} . 
Bukia Jerko Maíoranin (1^1) 
Boiidšri P6t9r Dúbrav, ď 1686) 
Vraéeu Trifun Koioranin (f 1T86) 
Boi^ovie Mihá DubrovSanim (f 

1839). 



é) Matamatttfiy Naravoslovei i LieČDÍoi. 



Nemira Anton Rabljanin'(Ji5 ttoL) 
Ga%oti Ivan Dubravémniu (Itf 

Hot.) 
Säffri NikolM Dubravémmm (f 

ISTS) 
ániriSamé Nikaia Tropr. ilSTS) 
A Híuiiia Donat Dubrovčanin (16 

étoL) 

Bettera Felician Dubrovčanin (16 
9tol.) 

Geialdie , JjSarin ShUravéanin (f 
1697) 

Odiema Iv, Krai. Dubrovéanin 
I (f 1660) 

Bartinovic Marko Peraicanin (f 

iri6) 

Vodopié MaHJa Dubrov^ (18atoL) 



Lomja A. Mar, iuKnina (f 1796) 
Bujovié Ive Peraaéanin (18 HoL) 
Bianki Paíar Dubrovéanin (18 

stôl.) 
Nutrieia Griaopon Tro$fŕ, (18 at.) 
Tomaaié (Tommaaeo) Pat, Ant, 

Braéanin (18 stoL) 
Bajamonti Jerko Splietcanin (18 

štól,) 
Bajamonti í^vko Splietéanin (18 

stôl,) 
Banovac ívan Zadranin (18 stôl.) 
Oaranjin Iv. huka Trogiranin 

(18 stôl.) 
Mikelié'Vitturi Bad, Ant. Splieť 

éanin (18 stôl.) 
dulic Toma Splietcanin (18 stôl.) 
MoUer Ivan Sptíeteanin (18síol,) 



tJmletiili^ 

a) Slikarí i Míníatorí. 



Matija i Aristodio u Zadru (19 

stoh) 
idravina Andrija Splietcanin, i 

drvoremaci (13 stôl.) 
Memimeni Kotoranin (1374) 



Antun Splietdanin (1394) 

Blai Zadranin (1447) 

DrkÁc Blai i sin mu Nikola Du- 

brovcani, jos bakrorea-ei i ki- 

porenci (1S48) 



- B24 - 



Saníúerow Jerko IS^ét. (1S49) 
Medulié (^Skiavoné) Andriju Ši- 

bšniéanin (f 1557) 
LwnM Nikúia Bruéanin (i$ 

f^iawne &rýii»% Oj^rsJB, Pňvašy 
Lúka i Stiepan (16 štoĽ) 

Felic Dubrovcanin (Í6 $tol.) 

Khvio Gjortfje Savko Vinodolae 
(t ÍST8) 

Vitez Ivan, 

Vprikovié OanrieL 

Franka ftan Nikoia. 

Cvitkovié Marin Vinodúlae. 

Pisbolica Jakov, 

Kavanjin Marko Sfiiššéanin. 

Uarielini Igniai Dmbrot. (fíSóB) 



RiamnU§9ié O. jBoimv. SpU éié a mim 

{1676) 
Poncum Matija Sfiisteamn, 
Si4^j Benko Dubrovéanin. 
Katogrosié Marko SpHetéanin. 
Vukovié Iv. Ani. Kotoranin (-f 

17U) 
Kokoijié Trifon Peraiéanin Cf 

171S) 
MaHši Petar Dukrov. (-f 17Z€r) 
Benkevié Federik Hvaranin^ i 

kakron^nae, 
Katuiic Petur Dubrovéanin, 
Ouéetic Pavao Dubrovéamn. 
De Vitá Janp SpliBtéanin. 
De Viia Sebastian SpHetéanuL 
IvkneUi O. ^r$nr Dnhr^fOi 



b) Bakrorežcí, Drvoresot, Lievaooí, 



Pavao (16 stolJ), Gjorgje, Martin, 
Ambroij Jakov, i Vlako Dn^ 
brovéanu 

Skiavone O. Sebastian Qi^^S), 



Rota Martin Sibeniéanin. ( íl?<f .) 
Nataiiš Bonifác Sibeniéanin. 
Franjo Lovranin. 
Profonovié Ivan Dukŕovemnšn* 



c) Kiporesoi. 



Radara Frmni^ Dubrov (HétH.") 
Mikelangjel Datmaiinae (16 štoĽ) 
DaWarea Nikola Dalmat. (16m.) 



Ivan Trogiranim 

Statilié Jakov Trojfiranin 

QJorgje Sibeniéanin. 



d) Gradítelji. 



Tvrdoj Nikola Splietéanin (1416), 
Lueian Martinov Í9 Vrane (f 

148Z) 
Miehaelis Pasko Dubrové, (14S5) 



GJorjfje Matiev Splieté, (1S «CtlL)i 
Oojkovié Matija (16 stoL) i 

Bojan Vencestav (16 «fol.) i 

Gjorgje Trofiranin, i kiparemm»\ 



-_ Ä» _ 



e) Tiskari. 



PaltoHé Andŕija Kotar. (í4T3-8r) 
Bemniš (VekreHé) Bomino Du» 
hrovémnin Q1478-90). 



SimuH Kotorrnnin (1^ 9foĽ) 
PaskvMUé Šimun Badr, Cíó $ioL} 
MarHn ť« úuérotnikm (í&8«). 



f) Strojníci. 



mic Petin- i^ Knina (W 

SlQĽ) 



Puiotié tíjorgje S^arQgra^jmn 



g) GljjisbQoicí. 



ÍŤUfnoH Secondo Dubrovéanin 

(16 stoL) 
fHmforiea Gmvriel Dubrovéanin 

(t 1Ó7S) 
Babie Benedikt Dubrovéanin (f 



Gaudeneio MkoU Dubropéanin 

(t im^ 

Guéefic Fravjo (^Pofrica) Du- 
brovéanin (f 1668) 

Uoijar O. Bonav. Koréulaňin (f 
1703). 



Potnfcl. 



.Bšmum Dalmmtimae {ílt síoľ). 
\D. Gu^ermo i% Cresa {Í99S) 
Polo Marko KorénUmim (ISttoi^). 



O. UonoíiHo Splieiéanin (t6 #íol.) 
Buno Viiko im Lopuda (f 161$} 
Vremanié Ivan Sfliet (f Itf A»). 



B. Javne trkvene^ ikoU latinoke. 



O javnfh crkveiríh ékolah u Hrvátskoj i ti primorja Dalmatinskom 
temano ntjedoe aspomene a stáríh spomeolerh sa cfeToga aríednjega vieka 
«síiii ono malo víestíh a ppisíh crkvenoga sabora 8plíet8koga(934}, gdjeako 
BQ bískopí nastojali sa ísobražeoje mládeži a obée, bit 6e se tim vecma skr- 
Ifli Ba fodaôavanje onih, kojí aa Bogom pozvaní^ da búda národa néítelji 
Isokrstova naaka. Kašnje dolasi nam kao navadno to f o nas, naime da sn 
popovi primalí mladiée u službu pod obrekom odhranjívati jih I podačavatí 
do popovstva. 8 tóga nije čuda, sto je í naše sveécnstvo onda bilo povccim 



- 326 - 

dielom surovoBti í misnanstvoiii obavito. Samo ímoéníjí , i to obíéno po- 
kle bi redove primilí, bili bi proslí a Italjja, da se ondje izviežbiga pri 
visjíh učilíštíh; dapaée to se kadkada za njeke crkvene častí svakako 
Eah^evalo. God. 130d nadbíakap sadaraki Natafarié naredi svomn k«ptoli« 
da na svoje troakove odpraví dva kanonika na sveuôiliáte, nek bi orkvena 
pravo i bugoslovje ianéíli (F(0rl. F. 106^, 

Prema nalo^a Trídenttnsko^a sabora, da se u pojedinih bískopijah o-> 
stroje síemenista ca klerike, a njekíti se { nasih bískopah pojaví želja, éim 
prije to dnžnosc ízpuniti. Ali i na tom pota Republika s politickoga railoga 
staví nam sve mo^ade capríeke. Jedva f;, 1579 nagonom Augustína Valien, 
pohadjatelja apostolskogá, poeese se n nas dizati aredne orkvene &kale 
(1}. Po njegovu nagovom bade o Hvaru podígnjnta osobitá škola sa kle-> 
rike^ dapače u lýegovoj prísutnosti bje 4 velj. 1679 odabran nadpop hvar- 
ski Nikola Oazaroríé in praeeeptorem^ qui grammaHeam doeebii sex CU- 
ríeos a Rev.mo Episeopo deligendos et älios Cieritos, í to separtOim • 
laiciš^ za kóje je obstojala javiia obdĺnska skoIa, a a isto doba pošta la 
te iste kleríke ťfi magiatrum Musiees kanonik Toma Baleilucié (2). BI** 
sknp pako Visko Mitani 20 stud. 1654 dosvolom vláde (6 pros* t. ý.) o- 
brati tu skolo u pravo siemeniste, te mu opreďíelí za stan kuén s perivojenii 
sto Luoija, udova Antuna LuciÓa siná slavnoga Hanibala, 4>stavila bjeée • 
svojoj oporuci 9 srp. 1584 za duhovne svrhe. Prvi uôitelj na ton sieme* 
nisto bje pop Toma Ginganovíé. Po nalofo Milanovú tu se, osim píevaqa 
i crkvenih obreda, predávala slovníca latínska, et quatUum pro tuUtí^ 
šibi (t, j. uéiteiju) a Domino credito poterii seripturam saeram ltftr«#t 
f tis EiceleHaotieoš ot bonarum artium discipUnam (99 svH. ISóSy Nafc% 
kanjem istoga Va1ier» g, 1581 Iv. Dihko MsieotH sadbiskup sflietski ■ 
stroji za svoju biskupiju prvo siemeniste; no budí sto níje mopio dobití 
Isusovaea za uéitelje, budi sto su mu pomanjkala sredstva sa asdriavasj* 
djaka s turske návale, po trinaestoj ^odini slabota života í taj savod i»« 
ceznu (1394)^ 

Oočím su tí poknsjgí.u primorja slabo nspievali, jedino vrielo pt* 
ve<$ega izobŕaženja za n^se svečenstvo u obée bjese zbor ilírskí, veé j^ 



(1) Pio v {iS66'1572) osnova u manasjiru Zadarekom Sv, Dominika obée aälUäai 
fratrove, i osj^ie u arkivu mleta^kom rukopis, na kom su aapisani učite^, kqji au ta 
predávali do g. 1708 (Mise. Cod,). 

(2) Takovih Škola za klerike bude í u Šibeniku, i u Trogiru, a ovdje je učite^ 
tinske slovnico dobivao za trud 90 duk. od crkve za 12 djaka (V. Parí. IV. 432. 486). 



1674 UagodarMskí Grgnn Xlll podignat n LioreCa pod apravom Unsovaoa, 
M kojení je do tríedeeet í iest nasih mladiéa slusalo naake, te se pri- 
pravQalo sa néíteQe Barods í sa visja dostojanstva. AH Djekoliko j^odÍDa 
ktaaje i to se osasí, te kade sa naén mltdež odredjeno samo dvanaest 
Biiesta na jesavitskom odhranilíšts klemeatinskom a Rímn. 

Usa tu Deetasica naše je sveóenstvo neprestance molílo, da se o- 
pet posove a život loretski sbor. Vieée Zadarsko, da si ma kako pomocne, 
lapíta 11 sTÍb. 1602, neka M se imanjem S v. Grísogona nstrojilo a Za- 
dní siemeníste, del quale ha ianto bisogno ta eUta per ľ educamione dei 
fiovanij ali ^radski náčelníci mletački rastepoSe te pravedne nakane s po- 
litíôkih rasloga. Niti se rímski dvor ne dade povesti od nasega O. Bar. 
Kasiéa Pažanína, koí, propatovav g, 1613 kao obhadjatelj apoštolskí jn- 
goslavjanske semlje, na povratkn svietovase gn, n Dnbrovniku pod ravnan- 
jem Isnsovaca, kq]i se ns g^lavnien od 15,000 skuda bjehn ondje nastaníli, 
podí^oti Jedno obée siemeniste sa Jagosla^ane^ i prímoratí sve naše bi- 
iknpe na godišnjn novéann prípomoé sa usdrsanje savoda i odhranjenje njí- 
bovíh fcleríka. Nasta dakle svestrano sanemarenje; te samo njekojí od i- 
moéníjíh prímoraca tražahn si podake u Rimu osprkos mletačkím kneso- 
vom, kojí sa jih od tóga odvraéali. Knes sadarski A. Zor%i 26 list, 1619 
Javi Repabliki^ da sn nsprkos njegova savieta prosli u Rim na naake /l- 
$HoH chierid di persone principáli di essa eitiá, et dui di easa Griso" 
$ona, et posti atla diseiptina di Cfiešuiti. Víded napokon dalmatinski kap- 

; IdIí, da jim svedenstva ponestaje, složno g. 1619 odprave a Rím dva ka- 

; Boníka, T. Marnaviéa Šibenicanína i Radovéíéa Splietcanína s napotkom , 
leka bi isposlovalí, da na novo oživí pod Isasoveem loretski závod. Oočuv 
to Mletéani, kojí sa tada i ne bes rasloga silno rezali na Jezavite, po svom 
posláDÍka pri rímskej stoHoi terna se iz petníh žila opirase ; dopaóe 16 stnd. 
i. g. nálože, da se i oni prímoroí, kojí sn se tada a Klementinskom odhra- 
lilista nalasili, araah i pod izbiegom težke kasni kadí povrate, a kaptole 
dalmatinske prisile, da ona dva kanonika natrag pozovo, i da se glede lo- 

tretskoga savoda svake pomísli i težnje sasvim okane. Kaptoli i sam vodja 
njihov Stéila sadarski nadbiskap merali sa se dakako tej naredbi prilago- 
diti, ali sa a isto doba odlneno zahljevali, da, posto tim gabe f onodvana- 
est miesta a Klementinskom závodu, vláda providi di opportuno rimedio 
ml neeešsmrío amautramento dei Chierici šeeondo meglio giudicherä con- 

' fsenirH per sastentamento aneo delľistesša fede, ehe ha bisogno di doť 
irina et di vera reliffione in questi luoghi tanto eongiunti ďgliinfedeli* 

\ Videc pako biskup Šibenički, da Mletčaní ni odgovora lie dajú , a da mu. 



- »Í8 - 

crkva 6ve vike stráda, poveden T. MftnuivíéeiD, obratí sc ZS •ioj. 14123 la 
poklisara rimskoga a MleU^íb s molbom, da íaposlaje kod vláde, Deka le a 
prímorju savede obée odhraoíliate aa kleríke, a da mo asedjatlm ona aa jame 
tro/ikove podieli očite^a sa podvéavaaje lúegovih klerika. I sadarski aad- 
biskup jako se sada saazímao na podigna^e ď uh coUe$iú iUirieo inM^' 
ma»ia per ammaesiratnento de* preti, te je kao apoštolskí obhoditelj na- 
miera vao a tu svrhu razpoložíti s njekojimi zadužbínami kotorskímí, ali ma 
se staví na put ondjesnji providur .Hichel^ te sve u bah (íl pros. Í6Z4), 

U tom Papa Urban VIII oživljavase jezuvitski sarod a Loreto (1 
líp. 1627} sa najmaige 20 miesta sa Ilire, od kojih 12 da bude za sane 
naée primorjane (äuodeeim videliceí Uttoralibut ValmattMe urhibus ak t9^ 
ordia dicti CoUegii destinata, perpetua adolescentium ejusdem previit^ 
tiae immutabilia censeunšur'). Zahtjevalo se, da pítomae bude rodjen fa- 
rentibus lllyricie, lUyricaeque linffuae, et si fieri poterit, LitteraturM 
quoque Illyricae peritue (ÍJ. Sada se na tom závodu mogla dobití í m- 
učíteljska lovorika. Ali vláda í sada nas lisi te duhovne odhrane, sto naai 
je pružala papinska blagodarnost Prognani dakle zakooom 16 pros. 1619 
iz ovoga í íz zavoda klementin^koga $ ízključeni takoi^er naredbom 24 list 
162ô od švih ioostranskíh sveuóilísta, od svake koristi ^ kojn su do sada 
užívali u odhranilistih padovaQskíh Campione i s v. Kataríne i a drugíh, a 
sve stegnoto na samé Mletčane; bez zavoda kod knée, a sasvím nejakí na- 
državatí svoje sínove van domovine na naucih, naši su se jako túžili aa 
tako bezsrarano vladíno nehajstvo i nasilstvo. Toga radí sam obci provídar 
Písaní u svom ízviešéu g. 1628 svietovase mletaóko víece, dajím pníži na- 
čina, kako bi mogti nutrire qualohe numero de'figliuolitieUo studiodeUe 
lettere, alí ne nadje ní ma koga odsiva. 

Medjutím se stave Dabrovoani ozbilJBfO radhí o tom* kako bi ae ■ 
ojíhavom grádu ústroj iti dalo jugoslavjansko aíemeniáte. Ta viest jako difiia 
mletačkoga poslanjka u Rímu, te 17 ožiy. 1635 aagovaraóe svoju vladii 
neka pohiti čim prije takav závod podigoutí u Dalmaeíjíy i tíoi rastepe da- 
brovačke namiere. Senát amah prihvatí taj predlog, te jos 24 osoj. í. f« 
naloží, da se razvídí , gdje bi se to dalo u nasem prifBorjo savesti; i 
malo kasnje, kad mo za rukom podje osnove dobro vačke rasvrgautí, op«l 



(1) Urban VIII odredi tada, da so i ooo šest mladí óa bogarakih učecth «e u Itiafl 
odgoji u Loretu, a to itl inUr eonnationaUt lUyricos in pieUOt et lUterit ma^s pnficíH 
possint. 



J 



- 8W - 

tve prodje a zftbít (I). Us nove iwkke podtgnste od nasíh proti (on ne-* 
h^stvn vUdíiD^ pokiua g, 1639 okéí provídur MBcenigOy da svoje c>'a<IJ<^Q« 
prene, te na svom pevratko o Mletke dokasa a Seoatu golema potriebao- 
nakova savoda n Daáeoi príioiiija^ ds ché moUi et moAí éfirUw in$egni 
rušmmo ď e$ereiiar$i virfuosamentéf ehe pur vé %€ sono qua$ttišé, et eke 
MU riušeiria sen$fa publico eervitio. Usa to je predlasao, da so ís obéia- 
ske Magajae hvarske odasme avake s<><l<ne do 2000 dok. sa jedno obée 
9ÍeoienÍ8te, kóje bi se ondje aavelo^ éim bi se í oklonilo ísbjegavanje mla* 
deži a tadje lavode jezuvitske. Sve badava. 

Videé n tom biakupii 4a vláda ne eanto nemarí sa nane dohovno us- 
pievanje, nei^o da naa navlas dnéevno daví, pobite y da al sami barem sto* 
god poroog^niL Sada sadarski nadbiakap Fierie savede svojim troákom un se* 
mnario di eei giovani etudénii nobili o eittadini een 800 due. ďentraUy 
•ade tuiti benedieono le rissoluíioni di Paetore eosi pio, oskrbiv ga sva- 
kojakimí potrieboéami (Zen, Dep, \ô veL Í6ô7^, Vlada et dakako on 
MS príaze npravljenje Vlorijeve saklade i podoeavaaja. Alviž Mocenigo y 
obéi provídur, 22 siee. 1703 izviešéivase u Seoato, da n Zadra vi fiorisee 
U ieminmrio onarato daiľmUa protettione de$ť Ekse.mi S.ri Precri di 
Suproy et era aesai ben dirette eem edifieetione e eon frutte, AH ka&nje 
ta qajnost potamni. Jakov Oradenigo 11 ožnj. 1777 jari viedo, da taj aa-** 
vod jedva životarí, te con motto scars^instru%ione. 

Na isgled Floríjev staví se i splietski nadbtsknp KovmU, da stogod 
uradi i aa svoja bíf*kapija. Jos 17 tráv. 1679 obéi prôv. Valíer obcnaaí 
vláda, da je u Spiíeto divnigatm F errettiene d*un eenUnario, i da ée ma 
i Papa prískočiti. Koami pripisa ma la odltrana opatije 8v. Štiepaná Spliet-* 
skoga í Sv. Ivana Trogirskoga, te «a dof vola Inoeenta Xil otvorí ga g, 
1700. Prvim ravnateljeki tdga savoda bje O. Iv. ťranjo Aleksandrinakí , a 
lastitnikom kardinál Ottoboní. U njem sa se makte odhranjivali s vi klenoi 
splíetske i jos pet ic ostalíh biskapija podéinjenih splietskoj prvoetoiící, a 
primalo se i droge as nagrado. Naokevni se teéaj vrsio po naéina italí- 
jaaskih škola. Flemenita nakana Kosmíjeva arodí Itepim plodom za ciela 
driava. To je nMrao spoviedití í saní ob. prôv. Alv. Moeenigo u vieéa mle«> 
taékom jos 22 sieč. 1703: U eeminario instituitovi tiet eoreo detia mia 



(i) Isto tako radili su lilletčani g. 1062, kadno je sam Papa nainíeravao u Dubrov- 
vika otemeljili siameniéie za Jugoslavjane, predlagajuc mu, da ga u Koturu zavede (Depeia 
9bc. prôv. Comera \8 sieč. 1669). 



earicm per ľ éduernmione dettm ffiovénté netta fiéti é neiie léttere,r%aee 
ftr ľ &S9Í9íenma indefetsa, ehé vi fresim quel ieifniuimo Prelato (Co- 
smi) un' opera melio ineigne et uHle mUa eiítá et mtta pfovinnňa, 6o<. 
1781 ovaj Je savod imao: ravnatelja^ ieat aéitelja, kaéaDÍka i 4 slose; a 
bilo je 12 pitomaoa í njekoliko odhranjeníka, kojí sn plaéali líbara dobríh 
297: 18 na ^dina. Moglo se í isvana polastti ákole, ali i to «s prílíéna 
náhrada. 2a vsdriaTanje cairoda trosilo seokapno 9411: 161ib. dob. Tri o- 
patjje, kóje en tada 8aGÍiO*le oiela imovjnasiemeoiitno, prídoDa&a1e8ii8686: 
16 líb. dob. 

U isto doba, kada se ra4ilo o favodenjn splietskoi^ siemeDišta, i Ši- 
beníôani pohitlse da astanove aíemeniste ca svojo mladeé; alí ojihoyamolW, 
á% j im se sa to dosvoli pribod eDdjeisjih solina, bude sabaceoa (i4lo. Jftf- 
tenigo, Dep, 9 hot, Íd99'). 



O. Uéenm drmittM Uatíjanškm. 

Osisi poneDotib fikola svíetskih í erkveaih pomasiJí sa rasvoj U- 
tinsko'ítalijaBske aéeností n naáem prímoijv neeaa drtiitT»9 ksja sa se i 
ondje po ondasQJoj aavadi, ako i slabo, kros oto doba disala i sa njeko 
vrieme podržala. 

U Zadm g, 1694 veé je obstojala kDJiievsa akademija pod imeiosi 
dejli inealorifi, Tada je brojila 18 élanova , medju kojimi í nas poňatí 
Ivan Tansling;1ier«Zanotti. Tada sn se bratskí moile bas a Zadra naia i !•' 
talijanska néenost na obéa korist Osti^a nam akaderaiôka prsvila (F. Lc 
Dalm, 1846, 943í), po kojíh oje podkrovite^í bili sn sami ipradskí naéelaíei 
nletaéki, a to veé dosta káže, koliko je ona slobode nživaJa, Ntje dabte 
oada, sto je slabo i odveé maJo proživila. Od nje imamo samo dvie kiqi- 
žíce, od kojíh jedna tiskana f^, 1700 a Mletcih snaslovom: t trumfí M 
merito, obe pako sastaVyeae a pohvala j^radskih naóelníka prívodom, kad 
sa se a Atlétke vraéali. Ohladív se do mala ^je žar, da ga ožive, osta pt* 
lovíeom 18 stôl. a istom grada novo aoeno drožtvo nasvano dei BMVvicatu 
OÚ koga ne do4je nam ipak ní vedela ní boijega ploda. Ostajn »aro i od 
njega dvíe knjížice tiskane g. 1755 i 1757. S prvom se slavi propovíedalae 
O. Pranjo ís Korčale (V. Valent Sup, Tď), a s drahom Pranjo Grimaii 
obéí providar a semljij 

Jedva drogom polovícom 18 stol. nalasimo a prímoija prva^dražtfa 
podígnuta sa ŕasvoj nasih materijalnih sila dos volom i pomaganjem 



- 331 - 

mleCaeke vláde. I na tom poljn prvi pronak poteče od slavnoga Dra. itaaa 
Mollera spHet<$aiitna, koi je i Bv4|e fmanje poírtvovad samo da potem a- 
éeiija rasvije matertjalna koriat svoje otačbine. Us pripomoé Joa. Ivelíéa, 
Siav. BajamoDta í Ejava Urbana g, 1767 osnova on dakle to dražtvo n 
Splietli, te 16 kol. *. ;. otvorí ga. Vlada potvrdí mu pravila stoprv god. 
1774. Bavilo se s gospodarsivom, obrtom i poijodíelstvom. Na icgled Mol- 
lerov kainje, naime g, 1787, ámgo bo dražtvo natroji a Zadra, a sliodeóe 
god. knes Rados Ant. Mikelié Vituri podivnú trede u tropirskili kastielih 
sielom a kastíelu Vituri 5 te budú ove iste godine i njihoví ustaví potvr- 
djení. Ova dva sadoja družtva bavila su se samo poljodielstvom, no aadar- 
ako osa to i uljudnom knjiguni^ te i ostavi oam koi. slabační pokos i na 
ovom polju. Splietekomu i Trogirskomu docvoli vláda 26 ruj. 1788 novčanu 
podpora od godisnjíh 150 dukáta, a toliko podieli i Zadarskomu 23 ožujka 
1791. Ta su družtva sbilja noiar^ivo nastojala umstveno í praktíčno o svom 
svanjuy te ostaje ne malo njihovjh radila italíjanski a í naskí ixdaoih na 
koríst materijalttoga promaka. 

U ovo doba hj^ Q Zadru daroyi podignnta i prvá u xemijí javna 
kqisnioa. Gr. Soranto knes sadarski navisti to Repoblioí 26 srp. 1788 o* 
vako: affiué di pramuovere H feiici frop'eui del provido stakUimento, 
H memkri delt' aeeademiem SBeieiá eoneorsero ad iiutiiuire eome feeero 
ean deile vohnhírie genéroée ohUmioni una fubhliea BiblioUem , oiide 
moltifiie€ure i mesvt, da ^uaii emmana la euria»itä^ é «t anima la forva 
eipansiva de$Vinge$ni, é per eon^ervarein un omUo consacrato allave^ 
ritä quei depošiti di lucé 9 fusUa moMa di eonoseenme tttiH ed ésaite y 
ehe dUepMHQ U ienetré^ perieohšB delľ ignoranta é del pre$iudi»io. 



$ 5. 

Basvq* latmtko- nemačke učeností u sadasiqoj Hrvatskoj 

i Slavoniji. 

Ono sto smo skoro reklí o promako naše prosvtete národne pomódju 
latinsko-italijanske protéze se samo na jožnu Hrvatsku í na ono orte nje 
prímoTJa, kóje su uz latínsko-ítalijanski govor saéuvale i zemijopisno ime 
staré Dalmaeije. fcSada nam je pako pregledati stanje tudje učeností kros ovo 
%oba i u síevero-zapadnih stranah naše trojedne kraijevine, naime u sadasnjoj 
Hrvatskoj i Slavoniji s vojničkom granioom. i ovdje je jamacno ké sto u ístočníh 



strtoftb latinská ai^nost bila palif^om diievooga rasvítka , ali ton mi» 
likoB aano , sto je n tom narodnv stvaripdveé slabo okoristilt. Bilo d«^ 
kako vue osroka, kóji sa ju vele óesto oa putu sadniavalo. Latiaitioa^we 
ov4Í0 mŕtvo sleme, te otti je ai oiilavati moflo a kamoli iaklíeati i ^oéí 
do OTÍetka* Naievi, pôiraní da ga sUa, bili so pooi^vise fh*atrori^ slsbe nt* 
oéoai i to obiéoo inostrani (Niemei), aarodoy jesiko ajegojra í njegQvim i%- 
vadam aeviesti^ éesto draoviti presiratoiji avega* ito níje padalo is ^jibow 
torbo. 

A. Javne svietske škole loHusko-nemacke. 

O jaVDlh škola svietsklh a sadainjoj Hrvatskol f Slavonijí aemam 
▼iesci do 16 stolíetja. Prvá nam dolasi \% spísa saborskíh od g, 1518, koja 
radi njesine vážnosti ovdje cicia prid^jemo. Te godine bje dakle od aanh 
stalisa zakijaóeno, a satím f kraijem potvrdjeno: Praeierea bona et fn^ 
ventuš Monasíeriorum ei Chustrorum ac CapUulorum desertorum (ex- 
eepta Belavar in Regno Sclavoniae ef eju9 periinentiis , qums MtjB- 
eros Re$iaj durante beneplaeito suo, Franeiseo Takí, ad sustentoHoném 
eJuSf ad fempuš coneeaHi') ad alendos doeiot Paroekoš eí Verki Dei lyii* 
eeroš PrmdieatorM: QhÍ fopnlum in véteri OrtkodooDa CaikoUeaque fás 
ét ReHffione eonšervare, et si qu4 ab ea dB9eÍ9erunš in koc Regno, ad 
eam redueere ttudeani : Ffee non ad inataurationam ei eroeHonem Sek$^ 
larum ftariieularium, earundemquš MagiMtrorum, qui doeti ei frokioiat. 
imerteniionem : Bi denique, ad honaé apei ae indolia juvenum ei ado^ 
ieeeenium, ui konio liieris operám dare poeeini, promoiionem ei auxi" 
lium: appUeeniur ei eoneervantur s Quo taii rationa boni ei doeti mri 
aianiur et nttirianšur QArt. Í2, - Jura III. J0). Iz ovoga elanka sabor- 
skoga isílasilo bi daklc, da je veé tada gdjekada po semijí javnih dakako 
poôetnih škola bilo, jer se ovdje ísrióno kase , neka se obstojfée poprave J 
a nove astroje; i da sa njekoji mladíéi polazilí ínostranske závode, pošta ; 
se ovdje još í to odrei^lvalo, neka se takim praší pomoé, da si aimogna | 
nabavití višja znanost. Clní se ipak, da je ta saborska odluka jako slabá j 
ospievala, jer još za dugo nemamo javne škole s dovoljnom obakom. 

Jcdva s* 1^^ Trnavin, pavlinski starešioa, otvorí a svpm naanastira 
a Lepoglavi pod ravoanjem O. Alartíoa Oobríne prvá sriednjo škola M 
svietsku mladez, koja je trajala do g, 17t3» Kašoje je samo složila za er< 

I 

kveno poduéavanje. Korist, koja je oya škola doprínašala, probadí žeUflt 
da se takova a Zagrebu ústroji, te sastojaigero Bened. Blažekovida hrvat-^ 
ski sabor g. 1001 ztimolí Isusovcc, da ja u Zagrebu zavedú. Godioe IM 



' Ifňáohš ú iSftgreb Jésuvíte !▼. Zftnté i PeC Vragovíé, a gntá, mprkos iikomi 
ifcskj^éeoitt o U^rskoj, ut ifši (Isasovei) nuUa in Htgno Bw^fériáe hon% 
MtkUia ét foš9e9sionttirim kabeani ti fosmdere vaUani; darova jim sa staa 
MaaastSr domínikaBski s erkviooín 8v. Kataríne , tada sapaaéeoí , a njeéta 
ímaBja Í keje ita drogo aa hraau. Na daa Duhova g* 1607 svtčaoo se o<*> 
tvorí ova ékola as prisotnost hrv.-slav. stalisa í redova, te umah ae na^ 
kapí do 300 aôeníka. Bode rasdíeljena na šest rasreda, od kojíh posiíednjí 
ivao se rétorika. Učevní jesík bjese latinskí, te i ^lavní predmet latinskí 
jesik. 

Na toj srednjoj skolí poce se g, 1622-32 predavatí bogoslovje^ za- 
úm g, 1666, madroljubje po dvih a g. 1666 po tríh tečajíli sa tri profesora. 
6od. 1671 Leopold I azdignu ju na akademíju s praTom ďieliti učíteljske 
stapnje (jfradus acadetnieos')^ kojim se ipak nije níkada slúžila (1). Tím 
ee aavod rasdvoji na dolnju školu ílití gímnaxíju (ono sest rasreda) i na 
gonga ílití akademgu, gdje sa se predávali visjí naučí, kako modroijubje, 
lakoní í bogoslovje (academia šcientiarum), Tekar g, 1724 crkveno pravo 
dobí 8V0£a acitelja, a g, 1747 spekulativno bogoslovje dva. Jedna je osoba 
ravnala obe škole (locališ direeíor academicuš , poslíe prodirector aca-^ 
iemicus^ skúpa s profesori akademickimi i starijim uóiteljem Uumanitatiš, 
koi je a tom víeéu sastupao gimnasiju. Ovdje je mládež ciele kraljevino, 
koja je do sada polazíla ponajvise nemaéke škole, da si vÍRJu snanost pri- 
lavi, na aaoka dalasila. Dne 19 stod. 1753 dosvolí . Marija Tereaíja: qua~ 
Umus atíno futuro ad funduiionem Viennmsém ne diétam Chao»ianam 
tZ Juvenea NoMes Uungari et Croaiae , oetavum attingetUes et unde-^ 
šimum aeUitis afintim haud eweeätntas, auseifiatUur (.Jura II. 167^, 

Odpostom IsiMovaoa g, 177S krene na boQe rasToj I sústav sa(^re<* 
baékogii lavoda. Bogoshvni odaiek na akademijí dobi pet profesora, alí 
f. 1784 bude premiešteb o siemenisto bíakapako, skodom dakako isvanskoga 
svedenstva a cemljí ^ právni ceitrl, a g, 1780 jos dva ; mudroljubni cetirf, 
k g, 1780 Jos jedan. Kasnje bje prídodat t jedan Bkskortator sa sva tri od* 
aieka; a g. 1777 akadenuja dobi svoj pecat. late g. 1773.1 j^imnasíja ateôe 



{í) Dotiôna povelja bje odúžcta, niti se sada zna, gdjc je. U saburskom zápisníku 3 
Aud. 1671 číta 86 ovo: Porro privilégium neo (niját crectat Ui fundadúe) Acttdemiae Za- 
pekientis, a Sua Sacratisíima Caet, et Reg. Maietíate dátum, publice in "Regno perlectum, 
fnuentatum et acceptatum est. V. Krčelic str. 456, koi veli : UrgebaiU Jesuitae et Slatua 
^inetqiie Hegni Sdavoniae a Generáli illorum orent con^rmari Privilégium Regium. QurOd 
fttja in Regiae Majestatis praeýudiciuk Status noluissent, Gradus non conferuntnr. Eto tí 
Uagodati i ponizností Jezuvitske! 



- 384 — 

M sTAki 0i Mst rasred* Mobites* voiteljft. Nogo g. tT76 o4ielí se pn ^ 
raiŕe^ giinmuiije, i poste tš ajec^ft poóetaa sko1» sa tri nisreda, a g. 1779 
• prídan|em Jos jedaoga sa ôetirí 5 a bilo je sedaai oóitelja sa sve raire^e. 
GÍBBasija oste tada sa pet rasreda í sedan oóite^a, naime po jedansasviki 
racred, pa jedan ekshortator ili katekete, i jadan oamiestaik sa švu gin- 
nasfin* 

One 19 8vib. 1790 a|fravÍ8e uclteljí zagrebačke ak&demije složno s 
ravnateljem na sabor predstavka, neka se sauzme *^da te ttagrebackoj c- 
kademiji ne moida istom dopusii^ ne$o « isivot prtvede fovlatt neuH- 
Hitna^ koja joj bjese podieljena od njegdainjih slavnih ugarskih kra- 
Ijeva^f osobitom poveljom , oa koja primíetjaho , da sa jo njeki , kojí Jm 
živa, vidjeli a rokah Jezavíta prije njíhova odposta , a da ja je valjda v- 1 
zeo sobom dvorskí povíerenik prigodom, kad sa ma izročena bila jeiovit- ' 
ska ímaiýa. Uz to dodavaho vise razloga, da dokaža potrieba te povlastiee, 
a í to, da de slažit za Bosna í Srbíja, kóje se kani od tadjeg jarma oslo- 
boditi. Sabor zakijact, da povíerenicí ta stvar na agar.-hrv. saboro u Bo- 
dima podapíro; ali se nista dakako ízposlovalo nije, dapace g. 1792 na- 
gjarska smielost atara u akademija stolica magjarskoga jezika, a sliedeée 
godíne to isto í a gímnazijo, dočím nas narodni bjese i nadaije basvim ii- 
kljačen. 

U ostaloj kraijevini jos kadnje nego li a Zagrebn stupise o život 
sriednje ikole lliti gimnasije. U Rieoi bje podtgnata základom kuosaTbea- 
haasena oko g. 1690 pod apravom Isosovaca, kóji sa aza nja držali ei* 
hraniliste. Isto tako i a Varaidina njeáto prije f. 1949 (F. Kre, 4Í9.'), a 
11 Požegi g. 1699 po iv. Babiéa, davsi Jezavitom iTiiOet'^) ^<^P^e kpoieg- 
skoj skolí Marija Teresija prída stolicu raadroljablja i éadoredstva. Pavliiii 
uvedeni ozaj. 1634 a Seoja od bisk. Iv, Krst. Agalida, a Ferdinandom IH* 
3. pros. 1646 potvrdjení, amah podigose srediga skola. I a Križevoih Ptc- 
lini zavedose prvá četiri glmBazg8ka rasreda za i^íhova dolaska (1666)r 
a sam grád asli^d Leopoldove polvrde od g« 1679 itoda teóiý aUodnih ná- 
uka. Kasiýe dobi i Osiek nižja gimnazíja, a Marija Terezija obogati ja kra- 
snoslovnim tečajem. Ova je kraijiea i a Petrovaradina zavela sred^ja škohu. 
Za njezina vladanja Pieríste podigose iste škole a Belovaru (1765) i ■ 
Karlovča (1764). Nastavni jezik u tih zavodih bjese latinskí osim saM 
Karlovačkoga^ gdje Njemci kô sto svojevotjno gospodstvo narinase í sv^ 
jezik, naravno da granico prosvíetle, pa zato i sjaje ! A môže se í to pri* 
niíetiti, da gor pomenati frátrovi bili sa obično goli Njemci, te ako i 1 



- 835 - 

inffh kavodíh níje bilo pravé stoliee njemétíní, oni sa joj dobro znalí rae> 
tvoríti pat i po semljí jt liirítí oa ékoda domaéega jesika, koi so sréftao 
presirali. 

Usa ove sredqje škole bjle sa po semlji j^dje koda í poéetne obéin- 
ske škole, činí se , da je na njih nastavni jesík bío barem gdjé kuda 
národní. To níje dakako bilo povo^oo Petra Mariana Ríeéanina, bískopa Senj* 
skoma (ý 1665}, koí, kd štq prípovieda Farlat (IV. 143), Magistris 
9ehúlarum quod taiU estét etipendii (dakako iz obéínskih dohodaka) Mt 
Hgnmviiy simuique Hedem tnethodum rationemque pueroa latinis Jitterie 
erudiendi tradidit* Vídeé nasí^ da je zadiví smíer njegov tím malo po malo 
izpeUatí íz skoIe staroslavenskí, te tako i íz samé crkve, obtuží ga a Rí- 
ma. Sv Skapséina težko ga akorí, i zapovíedí ma, da se strogo drží sta- 
ríh navada (14 trap. 1654), Sad Petar, tajeé svoje pravé a podlé namíere, 
5 roj. í. g. iz Rieke apatí písmo na isto Sv. Skopséino, nad a veno sváko- 
iakimi lazmi i potvorami^ samo da se ma kako izpriéa (1}. 

Ali sve početne ili packe ékole do Maríje Terezije, troškom obéína 
zavedene, slabo sa ospievalo. Ova kraijica obratí svoja pozornost í na to 
te sieé. 1774 bade astrojen a Požana osobití odbor pod Iv. Fekete Judex 
CuriáB. da predloží, sto treba za poboijsanje javno^a podučavanja. Te iste 
godine agleda bieli sviet propís za početne skoIe, a tri godine kasnje bje 
izdan zákon školskí i za vísje závode pod naslovora : Ratio educationis 
fublieae totiusq. rei literariw per Regnum Hungaria et provincias eidem 
udnexas* Tím prepisom bje naredjeno ^ da se a švih skolah ogarskíh 
zemaija predavatí mora doticno a domaéem jezika^ gdje sa pako dva je- 
tiká, a obojih 5 a a sve napokon joste í nemački kao treéi. S tóga se do 



(i) Tu dodige i ovo: iUud veto non intícior, me horum mearumque Sacerdotum 
niUaU et suprema litUrarum inscritia, qua laborant inductum, ut scholas parvulorum 
latina9 in HngtUia parochiis erigerem (kao da znanost teče s jezikal Budala), quatenushoc 
tiäjumento deinceps potsint tantiaper ad majorem rerum fpiHtualium cognitionem hi ru- 
ies H úmni cognitione divinarum rerum privati aacerdotes et populi, ad Dei et ecclenae 
fitniam, propriamque salutem aesurgere. Non incongruente aiUem, qtuintum mihi quidem 
videtur, existimavi et latinám linguam et Illyricam, earumque exercitia simul in iiidem 

! hominUus et ecdesiie staré, et »e mutuo compati posse ; nam et in hac ipea civitate Flu- 
minentit ex qua seribo, olim mea memoria, omnes sacerdoti lUyricis . solum, et vix aliis 
exercitiis utebantur; nune ntriuaque adeo laudate et glorioee excellunt, ut et lUyrici.eí «i* 
mul sunt Latini ; ipsaque lUj/rica exercitia prorsus musice et ad concentum numerose 

' iecantent, cum glória gentia et civitatis omamento. Navadja napokon viSe razloga, da obraoi 
latinátinu; a svoje glagolaáe silno izgrdjuje: hi nunquam assuerunt discere , nec habitum 

yMtcenäi habent; utpote qui post assecutionem simplids lecturae BrexHariiet Missalis, totos 
se agricoUurae, vineíis et hvjusmodi aliis rébus dederunt. 



■^ 



mulft i^foái^o, útL Je na pnno miesta nemaéki liadvladao Í iKtlsnno is ÍMe 
dofliaéi jesilc, navlastito a SlaTentJí de Semana, gdje veé g, 1779 neouMkí 
jelik sve je škole izkijaoívo obasimao. j 

Za iste kraljíce osvano doba I Oranicf, te f tade otrorísejaTneskolei 
a g. 177^ ísadje na svtetlo doticni napotak. la svakoj^a koŕara prodje n 
Beč po jedao mladlé, koí je enao svoj i nemaéki jesík, da ísiiči ondje te- 
čaj ueiteijstva , a tako bode naTÍeátíteIjem i siriteljem nemačke prosvete 
o granící. Tim { Graníea dobí ízgledne fikole, dakako nemackím jesikom 
kao nastavnim, no losím uspiehom, jer ucíep ne prija, dapače iskvari i oio 
malo, dto' dru(^čije naravno bilo bi proklíealo. 

B. Javne erkvene ikole iatimke, 

Uslíed Trídentínskoga naloga Ojorgje Draskovíé, btskap xagrebaekiy , 
utemelji oko g. 1564 u Zafrebu prvá javnu skoIu aa hrvatske i slavonske 
klerike. I ovamo je do tada í poslie ísta navada vládala kô sto o gomjoj 
Hrvatskoj i a primorju, naime da so popoví os dažnost slazbovanja klerike 
izobražavalí, ilí da sa ovi kod sbornih í stolníh orkava privátne najpotre- I 
bítíje náuke primalí od cako zvanih Canonici magistri, Draskovídev ^Se~ \ 
minarium Clericorulny^ fcrna škola) stezao se na úzke granioe , poste sn 
se tu učili samo početci književnosti, latinská slovnica i rétorika. Svedeaict á 
bili 8u učiteiji. Iz njega polazilo se na sliedeée závode : a} Collegium tl-» J 
tyrieum Bononiense, utemeljen po Pavla Tondínu predstojniku zagrebaékeK-J 
(1553-6), obično za 8 klerika zagrebačkih, da svrse náuke bogoslovne; b) i 
CoUégium Romanum S, Appolinaris, osnovan po Grgnra XIII (1572-^)* 
gdje je sagreb. biskopija slala tri klerika ; i e) CoUegium Croaticum Vien- 
nenše podignnt (oko g. 1624) po Baltazára Napuli predstojniku lagreb. la i 
20 klerika, da slusajo filozofiju i teologíju špekulatívnu. 

Stoprv g. 1622-32, kô sto je gori pomenato, poéelo se na sredaiid 
skoli zagrebaókoj predavati bogoslovje po osobitom ueíteljo^ a s ostrojenjea 
akademije (1671), k njoj se pridruží í taj predmet. Crkveno pravo dobi 
ta svoga učitelja jedva g. 1724, a špekulatívne bogoslovje g. 1747 dva. 2aj 
preostrojenja akademije g. 1773 bogoslovni je odsiek brojio pet nčitelja, 
no g, 1784 bje ovi^ odsiek premiesten a siemeniste* 

O njekoj crkvenoj skolí imamo uspomene u predgovoru knjige ^D$ 
agno paaehaliyf tiskane g. 1587 u Varaždínu od Vlaha Škrinjarida, g^j^^ 
vaj velí: eum nuper explieaiioneš de Agno Patchali in duodecimum cmi 
put Exodi^ oHm per tne conseriptas^ et tu Kae súkola Varatdinensi, esM 



-^ 337 - 

fm99em ejMsdem sekotae Reetor, mídii&rUus meis pubHee dietaimt^ tutB 

rfstaniim easu aliquo in douto mea osiendissem. To je ipak isviestno , 
je veé g. 1649 obgtojalo a Varaxdínu sjemeniste sa kleríke pod apra- 
iPOBi Jesarita, kojí sa njeáto takova držali us svoje odhraoilíste i a Ríecí, 
f Posedí podígna ^ pod njihoTÍni ravnanjem Fraojo Taaoi (Thaus»y) , 
hu umrie g, 1769« Za pravoslavae sjediojene atemeljí Leopold I siemcDÍste 
I 2a^ebu. Ovo je prestalo g. 1737, ali fa Marija Teresíja opet obnoví. 

I n orkveníh škola Bastavni jezik bjese izkljucivo latinskí , bile one 
privátne ilí javne, osim samo a senjskoj biskopijí, gdje se apotrebljavao na- 
Nklni i na sakrovnoj skoli crkvenoj í a crkvenoni slažbovanju i obreda. 
JhU} žalio je a izvjestju na Papu Martin Braikovié senjski biskup (1699- 
|1704), sto je njegovo područje MacerdoHbus docHs et Laiini idiomatis pe- 
f lane destitutum. Bodala 1 iv. Ant. Benzoni, senjski biskup (1731- 
45}, dakako i on Rieeaoin, primío je od Karia VI základu sa sest pitomaca, 
Fluminej velí Parlat, m Seminario apud RR* PP, SocieioHs Jeau sta- 
vit^ te izda naredbu, po kojoj sví popovi moralí su znati latinskí. Na* 
lednik nje^ov Iv. Volf. Kíolic premiesti pitomee iz Rieke u Gradao. 



b uéenih druitvah za ovo doba na sieveru trojedne kraljevine ne 
ije nam ni najmanje uspomene, ako se izozmn njekí pokusaji slabačkí 
putem učinjeni koncern prošloga vieka^ i to samo, da se materíjalno 
Bje i ma kako u zemljí pobo^sa, a me nimalo na korist dusevnoj^a p ro- 
ja. 



8. *• 
Basvoj hrvatskoga jezika. 



^ 



Brvatški je»ik postaje domaei i u primorakih gradovih latinako-Ua- 

lijanskoga porekla. 



Da se |e i ma koi slavjanskí jezik govorio u rímskej Dalmacíji príje 
íl stolietja, to je^ kô sto sroo i drogde opazili, puká sanjarija veé staré 
ipale skoIe tako zvane ilirske, kóje povrsnost zoalo bi danas í nebradato 



- 896 - 



iBomče oprovrgivti. Pryi, kóji sa ovumo ta| Jaiik doDieli, bili aa lei 
Hrratí í Serbí. Hrrati, iiagiav Obré is oíele rímske DaloMcije, sasel 
samo nje sapad, dočim a nje istok SMle kasDJe Srbi se mimo oi 
Rímsko žiteijstvo preiivi samo u Trogírn, možda a Zadm, i aa oti 
Nješto kasflje dosvolom hrvatskih primoraea bjeganoí seli&ski i epiduii 
tanskí oapucise SpHet, a Oabrovník s sova podigose. To su dakle jedii 
miesta, gdje se^ po dolasku Hrvata í Srba a Dalmaoíje, sačavao predaji ni 
rod latinsko-grčkoga porekla; sve ostalo semijiste od jadraoskogs mc 
do Donaja, pa od Orave do Oríne, sto je malo príje sacinjalo ogromoa 
žaya dalmatinsku, sve od sada osta napaceno Hrvatskim i ^bskío nai 
dom, hrvatskim naime do nutrige Necetve, do Orača i daUe srbskim. 

AH do mala milacimo, gdjo národ i jesik nas postvpao prodica U 
ta latinsko-gróka miesta i stalno se namiestioju. Toma Aroidiakon a 
10 velí odprto, da óim sa se Hrvati ovamo doselili, omah sa počeltsast 
riroi žitelji drogovati, eomunionum negoHa exereere, eonnubia jt 
ae faeatQM eoš, Mi et familiares redderé, Ivaa Oiakon, tajník Dažda 
seola II, povieda, da as doždev dolas a Cres (998.) prídose mo a sosi 
ne samo gradskí stanovnící, verum omnes de finiíimis tam Romanort 
quam Sclavorum eaateUU; sto čisto sviedocí, da po tih zapadnih oto< 
bili sa se veé tada Hrvati stalno naseliti. God. 1177 dosav Aleksaadro 
a Zadar, sveéenstvo ga sadarsko sjajno primi i sveéaao od^'ede a stôl 
crkvQ, immen8is laudibtiš et eantieit resonantikus in eontm selaviea 
ffua (V. knj. L 139). A da je tada a Zadra navadan bio hrvatski jesik^ 
nam jasno dokasoja ona dva ondje odgojena i vrlo ma víesta Apaljca 
c. 131). 

S druge strane a najstarijíh lístinah tih miesta latinskí napisanihi 
njihovíh činovníka cesto se pomaljaja ímena gradskíh porodíca plems^ 
čisto hrvatskoga porekla. U Zadarskoj g. 908 dolase : Dobroeia, Prieit 
filio Bribina, Zremilo i td. (Lucius Mem^ Í93^; a Trogirskoj g. K 
Dabro, Dabrana, Vitaza, Mirce Bogobayae í td. (Í6, 1S,'); a Splietskojj 
1069: Valila, domna Chatena eum šorore Stana, Domna Vera, Du^ 
Dragoviti eum Marcula nxore et filiis Pedrana et Drago , Maeea Pt 
Formino Busiee í td. QLuciue de Heg. II. 16,)/ a Rabskoj g, 1166: 
bregna, Dobroblavo, Grube, Dimigna i td.; u Dobrovaókoj g. 1114: 
slavo Jttdex, Gerdo Judek, Grubesea filio Branislave^ Drago filio 
Casnevio, Thechonira i td. (^FarL Vi. 39). U pogodbí, sto sa Dabrovflj 
3 svib. 1169 otanačíli s Pisancí dolasí konsul Oabrovački imenom 
sláv; p onoj s Omisaai 3 velj. 1190: Desimirus judex, Dobre Ste\ 



- 339 - 

Serffha Bladimiri, Petrus Bubanne, Lampridiuš Dabraninse ; a sjaset ta- 
ijUik prídíevaka ima u onoj, sto en Dubrovčaní sklopili 17 líp. 1190 sa žu- 
^aoín Miroslavom, gdje sa svi njíhovi ondasnjí plemiéi podpísaní. U na- 
yrieda ta se inseoa sve to vise pomnožavaju, te a Krčkoj listín! god. 1189: 
Meneo de Drasi, Johanes de Cupana , Bina de Stoi, Vulcinna, Cerne^ 
MadosH, Radip Dragimo y Bunna de DabrOj IDompa, Berco, Staeogna, 
fGrubo de Kerpo, Pif a de Dresle, Cossula, Grampipa, de Seehira, de 
iSnega, Maricca*\ td. (Arch, Ven. br, 1SS5J; u Zadarskoj god. 1247 kao 
podpisi na pogodbí sMIetčani: Gube de Lisima, Bognelanus de Segla, Ni- 
eola de Sconila, Micha de Posit, Mreslao, Cosa de Peírogna, Marinus 
de Dobreraia, Ve Grobegna, Ma%o Scherbese, Petrigna, Sergius de Go- 
.vernich, Dobro de Clabelle^ Micha de Dosiisay P, de Laure, Čariac^ de 
Moruiísa i td. (Pact. L /SOd.) Sve o vo nam káže ocito, da sa Hrvatí vec 
jSa rana oélí a te gradove, te štekli pletnstvo í víšje častí. To se níje ipak 
:8vagdje í avíek s dobre volje dogodílo, jer nalazímo, gdje se g. 1339 Pa- 

žaní težko táže na Zadrane, sto su njekoje izagnalí de eonsilio Pagi, et 

i • 

\$Uo8 sukrogaverunt, qui sunt de Crouatia (Misti X VI I L T9^. 

L Naravno da sa Hrvatí, naselív se stalno a ovih stranah, dali svoja 

IJmena bregovom, riekam, okolícam i td., gdje sa pribivalí; alí iste nas naj- 
^ríje listine gradske osyiedočavaja, da a samih kotarih^ gdje su stanovali 
i^tancí rimo-grčkoga življa, vec se za rana počese apotríebljavati za to í 
iXasa imena. Uz gori navedené prímiere stoje i ovi: u Trogirskoj listíni g. 
L1189: terra sub via de Spilano apud Stiniísam i td. (FaW. IV. S3Z); u 
Bplietskoj g. 1200: super territorio, que est in Dilato super Viperam , 
fttod vociiatur Lugo perscina i td. (Farl, IIL 233.) ; a Splietskoj god. 
Ú397: ad Staculos sivé ad Loque; ad meridiem est Lapidosum, quod 
flavice dieitur Plochita\ in ArcusiO ubi slavice dicitur na Lu^ai&; que- 
dam 9tampa que slavice dicitur Chameniza i td. 

I I hrvatski obioaji malo po malo prokrčise si pat a te gradove, jer 

pMlasimo za rana a njih naša vravdu kao stvar vec prosia a običaj , kao 
jM pr. a pogodbí míra medj Trogirani 22 siec, 139ô, medj Splietóani 24 
1^8. 1402 í td» A móram joste prímietiti, da sve to, sto do sada navedoh 
Iffre Teéma obíluje u nasih zapadoíh otocíh, navlastíto u Krka, gdje staro- 
sitelJBtvo bade tako od nadošloga nadvladano, da je do mala nas jezik u- 
feljan bio i a samé javne poslove, kô sto kréke liatine i drogi ondješnji 
Remenici sriednjega doba Jasno dokazoja. Toga radi pravo píše Lucie: ab 
išnno vero JiCC in Chroatia et Dalmatia variw mutationes evenere, ita 
fihroati cum dalmatis moribus et lingua misceri cepere (de Reg, VI. 9,y 



- 340 - 

a opet malo kainje (VÍ. 4) : ied et vieišsiiudine rerum, htUU, mmihui, 
almque eauM, defieientihti DalmatiSf, Stavij in eoutinenti et intulU, 
sensim irrepebant, in ipsisque civiiaHbut reeepíi fueruni; ita ut Dď-^ 
matíB, quamvis in eivitutibui lingua latina eorrupta ad instar ItaUetB 
uterentur, Slavieam quoque ex neeesHtate digcere et loqui eoacti, biU»z 
gues effeeti sunt, retenta tantum in scripturis lingua latina. 

I sbilja do mala nalasimo i ta miesta latinskoga porekla sasvímpo- 
hrvatcena. U Trogíru početkom XIV. stôl. tolíko je bilo nasínaca, da je 
vec trebovalo í sakone jim naékí proglasivati. Lučié (Mem, ITS,") oavadj* 
trof^irskí sapisnik od 12 lipnja Í3ZZ, u kom se veli : Cane^frus ffreeoé<h 
munút de mandato D, Comitis alta voee preeonia proclamavit, quoiom' 
nes tam Cives quam Selavi et alU habitatores Tragurii 9int et esseiť^ 
beant prtBSto et parati cum tuis armis (t, j. da polete proti Bano). Dal]» 
primecQJe dnždeva dopisnica (str, IČ03^ % proglasom na njeke izdajice tr»" 
gírske od 10 list. 1325, a asa njih komad sapisnika ovako : Eodem di», 
(naíme 26 list} Caveconus Prečo Comunis Tragurii bannivit et puUi'* 
eavit 8ub Logia Comunit in lingua latina et selava in omnibus pro nŕ 
ťft ipsa eommutsione pleniu$ eontinetur^ te iz sve^^a tóga icvodi: íafta-; 
gua sláva era la piú eommune sino dali* ora (naime a Trogira} e topír 
volgare delľaltra latina eorrotta (t, j. ed J0sika italijansko^}. I zbiU*; 
XV. stôl. a Trogira nas jesík tako bjeée zavladao^ da je napokon po pl^'-j 
mičih izdan zákon, da od sada nítko nesmije u víeéa dragako govoriti negt 
latinskí ili italíjanskí, ito je, kd sto se ondje dodaje , f« obicaja ímí^. 
(Ref. IL 10 J Poznato je pako íz starih listina, da sa vec dávno svi pH* 
morski gradovi imali slažbenoga tomača (turcimanus^ navlastíto n poofl^ 
knezu inostranu, qui fideliter et legaliter in litibus interpreiet; te joátti 
i osobitoga cancellier delia lettera sehiava et serviana, nek bi naski po«< 
slove gradske i izvanske obavio. To sa si oni dali zajamčiti kasnje n p<N 
godbah. kad su došli u mletačka vlast (1409-21), Trogirani sa na pr. « 
svojoj 2 kol. 1421 zah^evalí od vláde, neka dozvoli Djíhovoma knezal^ 
Frana posto neseit idioma iUudy propter quod pauperes non poterwš 
dieere jura sua, uzeti za se tomaca stanovničtya povoljna sa 40 dok. {•*< 
diénjih, kó sto je veé bilo Zadra i éibeníka dopaséeno. Tako i Hvar 14 
velj. 1503 zamoli, da ma bade odobreno staro pravo imati pakom a skop- i 
stíni odabrana svoga ti/maóa pri kneza. Sibenioani 12 svib. 1454 tražili sn 
od vláde, da bode kapetanom njihove galije Gjorgje delia Calee , a K»r» 
mileem Iv. Testa, a to jer znada la lingtM schiava, Vieée Dabrovaéko g.' 
1472 ízda uaredbu, da barem odluke i zakijaéci búda napisani ítalijanskí) 



- 341 - 

a da i|t arenghis eonsiliorum nottrorum uti lingua Sláva nequeunt, nec 
šíia ni^ Latina Ragusaea f En^^el}. Crevíc Dubrovčanín (rodj. 1460) love 
hrvatski jesik : nobis vemaeuius et peeútiaris, a dodaje, da njegovi pra- 
diedoví publiee et privatim romána lingua quae nunc pehitus obsolevit, 
loquebantur. Tomu níje čuda, jer prostí národ i gospodje uisn ní slovca 
Mali italijanskoga, dapaée gospodjam bjese sabraojeoo í uôíti ga ; nemmeno 
gH é permesso di saperla^ píše Or^ur Leto u avojoj Itália Regnante, gáje 
govori o Dubrovníku (Dub, L $}« U ÍKvornom iivíescu o Dubrovníku ís 
XVI stol. stojí : la lingua loro nativa e schiava, eon la qnale parlano U 
šltri Dahnatini^ a tako u putopísn Sanutovu g, 1575 í tá, Splíetski knez 
g. 1574 javí Republící, da^ u sto je puku díelío poslane nau vladíne darove, 
Bjekí vojnik zapieva písmu o Kraijevíéu Marku^ e tutto U popolo e circo' 
9tanti hanno eantato eon lui eome per un aeeordo fatto, per ehe tulti 
9anno questa ean*one (Solitro S44), Iv. Krst Justínían, síndík u Dalmacíji 
S. 1533, píše u svom ísvíeséu o Zadrn, da ondje sbog množine ínostranaca 
prolasecíh ili naseljeníh plemiéí žive na ítalíjanskí. ali da gra^jani vivono 
šlCusanza sehiava tutti; isto tako o Hvaru; o Bíbeníku pako: t eostumi 
degli abitanti, il parlar et le pratiehe sono tutti alľ usan*a sehiava ; o 
Tropírn: gli abitanti di quesia eittä vivono eon eostumi schiavi ; a na- 
pokon o Splietu: t eostumi spalatrini sono tutti alV usanza sehiava, la 
cui lingua materna é eosi dolee et vaga^ ehe eome delľitaliana la toseana 
U fiore e la piú nobile et migliore, eosi delia Dalmatia questa di Spalato 
Hen il prineipato, te da žene non favellano se non la loro lingua ma- 
Urna, kô sto í u Trogíru, Dínko Zavoric Šíbeničanin u syojoj poviesti dalm. 
(1603} yelí u obée o nasem prímoiju, da se in privatis domibus govorí 
aaski, da presímena, italos imitantes, detorquemus, a da s odíce itali a /f- 
nitimis nostriSy quamvis falso, appellati sumus, Iv. Pav. Garsoní Mlet- 
éanin, trogírski biskup, u isvíescu na rímski dvor ri6633 o Trogiru velí : 
In Adventu singulis diebus festis materno* hoe est Slavo sermone 
fU eoneio ; u korísroi svaki se dan propovieda na izmieníce hrvatski i ita- 
lijanski, naime lingua italiea pro Episcopo et civltatis Recto- 
rlbus Venetis^ a da sa nedieljne veliké mise u stolnej crkví leetiones 
epistolarum et evangelia toto anno Illyriee interpretantur, i td. 

Ovo sve nam jasno dokazuje, da i ona miesta n primoiju, gdje se 
kros sríednja doba sačuvalo bjese latinské poreklo, veó XV. stol. bila su 
sasvim pohrvaéena. 



- 842 — 



Sarodne škole svietske t erkvene i ucena druiiva u hrvatskoj 

kraljevini. 



Starí spomenici ne pnižaju nám ní najmaoje viesti o narodnih sko- 
lah u hrvatskoj kraljevíní. AH se niože držatí sa stalno , da jih je s?ako- 
jako bilo poslie dolaska Metodovih uôeníka, naíroe ssa prvih hrvatskih bi- 
skupa Teodosija, Adalfreda i Grgura; jer bez njíh nebi se bila onako bne 
i tvrdo ukoreníla staroslavenstina a národu. Usa to nalasimo í kasajeost- 
ttioj crkví odličnih osoba, kóje osím národne knjíge nisu ni ma kóje drige 
poznávali, a za nje ne smie se reči, da nisu se n skoli izobražili. ImaM 
na príroier listinu latinskú napisanu lip. 1188 u Mletcíh, u kojoj nahoáii 
sliedeci podpis : ;S^ (ignum) JohannUt Primiceri Veglensis Eicclesie 
scienie scribere naíme latinicom fro 9e rogavi scribere (FarL F. 64t^ 
Jesu li te škole javne bile, te samo erkvene ili n isto doba i svietske, ti 
se radi pomanjkanja ondasnjih ízvora nemôže opredíeliti. Da nisu s vrie* 
menom sasvim izceznule, to nam sviedoči ono, sto smo gori reklí o biskapi 
Senjskom Petrn Marianu, koi je tražio polatíniti í ono malo ako i snkroflH 
nih svakako narodnih škola u svojej biskupiji. Republika Mletačka , aki 
prem je službenn važnost dávala hrvatsko-srbskomn jesiku, zákone naa 
ízdavajuó latinicom i klímentícom, prímajuc pisma hrv.-srb. napisana, 
po njih ríesavajué dotíčne predmete, níje se ipak nikada ni najmanje brí 
nula, da se u primorju nasem ma. kóje škole zavedú ^ dapače tomu se 
dugo navlas opirala iz zlo shvacena polítičkoga ui^roka, da naiiue nebi tti 
odvec .promakla razvoj jugoslavjanske národností, akoprero ova sama m< 
ju spasiti, kô sto i jest, od najopasnijega njezina dusmanina. Samo n laá' 
njih éasovih ige žitja ponjesto popusti. Obci providur Grimani joá g. 1 
zanjeka njekomu Srbinu iz Ugarske osnovati u zadarskom kotara «i 
di lingua illirica (Def, Í$ siec, 1753), Jedya g. 1754 bje dozvoljeno Sk 
dinu, da si uzme un tnaestro di lingua illirica per necessario e do 
ammaestramento de' fedeli. Prví je bio njeki Eŕrem Koreski. Ost^e b» 
benica, kojom sn g. 1767 Skradinjani tražilí, da j im vláda potvrdí sa 
telja njekoga Sífkovida monaha brda Sv. Cirila, dosavsa ís Kilandara, 
komu í latinskému dobro víesta. U vojniókoj skolí zadarskoj, kô sto 
spomenuli, učio se i nas jezík, posto su se í naski po natískanú propi 
vojnička viežbanja obavljala. U Dubrovníku jedva Píeríste, Basliedii 



- 343 — 

iMSYÍta (1773) nvedosé u školu kao predmet hrvatski je;&ik , te nam ostaje 
jedao pĎkns tóga podoéavaiga u kojižiei natiskanoj u Dabrovnikn g. 1797 
ifed iiaeiov#m : EseretM tuseademico ^ulla Hnguä slaiva^ ienulo dagli aco- 
Utri dá reitwica* 

Prvi biskup, koi se odvažiH^ í sdusno. staví, da strese hrdju is na- 
iega sve^eostva prírodnom polugom^ bjese slávni Vis. Ant. Zmajevid nad- 
liskop Sadarrski (t713>*45). Zamísli on stemelja podtgnuti u Zadru prvo 
nrodno síemeniste, gdje bi se naši klerici na sve veén koríst svoga ná- 
roda materínskim mliekom odgojili. O tom iaviesti najprije Benedikta XIII, 
kl»i mu g. 1729 u tn s vrhu doavoli opatije S v. Grisogona Zadarskoga i Sv. 
Petra Osorskoga ; a zatim i sbor kardinálski, pišué mu : ultra vires ag- 
tgrediúr opus erigendi JSeminarii ilíyriei, in quo Clfirua Stavonicus pau~ 

PŕkUiš vineutis adsiŕieius, 9éli8 charitatis nberibus educaius ét doctri^ 
9 instrtictU9, murum se opponat pro domo Israel; primeéué napokon : 
^mid divina auspieante C^ementia propriis sumptibus incepi, satago per- 
feere^ nee manum amovebo, dones msíis, quae a fundamentis ad su- 
pema eonsurgii, absolvatur» Zmajevic^ akoprem ne doživi dokončanja svoje 
Igrade^ jos za života ústroji ípak dotíčne škole, té obznani Papi: magi^ 
^Mros aliwnde evoeavi^ gratnmaiieaey philosôphiae ae moralis theologiae 
šeholas aperui, esitaiiene Casuum eonseientiae magistralis ínethodi in- 
Mui, Zgrada se stoprv dovrsi za nadbtskupa Karamana, koi ju svečano 
otvorí 11 sieč. 1746. 6od. 1791 bilo je u siemenistu sedam* pitomaca, i pet 
odhranjenika, osim fzvanskih, kojí su samo predävanja polazili. Odhranje- 
ilíei plaéali su na dan dvie libre i deset soMa dalmatinskoga novoa za stan 
J hranu. Svi su bili, káže slusbeno izviesde, del Clero illirico, ed in quel- 
Ifidioma viene ioro insegnata dal maestro la teológia ed il modo dian- 
•tffi«úire frutíussamente la divina parola. O vo je siemeoiste dalo národu 
i orkvi nažoj dosta mužova, kojih uspomena neée minuti do vjeka, dočím 
^éemo se vazda trepotom i grožajom siecati ODOga odpadnika, koi nam ga 
g. 1829 nemilo strga, dajud ga tudjínott, da nas bolje opogani. 

Uspieh Zmajevíéeva podhvata na vede malo kasnje slavnoga nadbi- 
; skapa spHetskoga Ljubimíra J9ť««a, da n Prikn blizn Omisa nstroji narodno 
siememste za sveéenstvo svoje bisknpije (1750). Ovo je s početka imalo 
faoio 12 pitomaea, ali se kasnje taj broj pomnoži do pedeset. Tu se na- 
jViastito predávalo bogoslovje éudoredno Antnna Kadčica Ljubimirova pred- 
:ňistoíka. I njega je početkom ovogá vieka satrla kleta ruka tudjinska go-> 
lemom stetom naše knjige i prosviete. 



- 34i - 

Drai^e fo naioj knlJevÍBi nije Wlo ni ma ko|;» Barednog^ uiTodt 
la STeéenstvo. Obíčno i a gamíh moBMtirih , te i a bosanskih (Fíni. /F. 
8ďi 8ve se predávalo aa latinaki. Zavoda la pravoalaviio sveéeastva a le- 
nílji n^e bilo, Jer ní vláda nije iitoénof^ vieroispoviedai^a prísnavala ^ 
do kaanje dobe. Da pomoie pravoalavatvn a primorja mletackom , kóje Je 
dakako doboko a Beinanstvii dremalo, pokasa g. 1763 obéi providor Ori* 
maní aavietovati víeée, da Baoniesti oadje bíaknpa mvdra i Barodnoma }6^ 
liko viesta, i da podicpoe la pravoslavBe pod apravom biskopa aa javne tro- 
skove oaobito aiemeBiste ilirako-ipreko, gdje bi ae a BsaBostí i a éad^red- 
ností odgojíli, posto jíh nalasi aaavim Beananatvom i avetoprodajom sanr- 
Ijane; ali ne dobi ma koga odaiva. 

Najstaríje oaponeBe dniBtveoo|^ rada aa kajižovBOBi polja Barodaoa 
nalaze se u Dabrovaíku joá aa XVI vieka, Baíme aa prvi promak aarodie 
knjige a oBom gi^^do. Osím obíoBih aborova aa kaaalícBe predstave dn«M 
pri kBeževH dvom í aa domaée aveéaBoatí i aa pírovaBJa, bilo je endje i 
književoo druxtvo Shinih (de' Cfmieordf) aavedeao po Savi Bobaliéo (t 
1S8S% Míha Monaldióa, Božtt Tudiao. i Maroja Mažibradiéa, aa kóje n 
spadali i aaái BajalavBUÍ ondasigi piesoici dabrovaékí. Síedaice je drxale a 
paláci Dogaoe a Baaivora Sfon*a^ a oamiera ma bila ajesovaBJe kdstoat^ 
rodnoga tako i latÍBsko^a, iUlijanskoga i grčkega jeajka. Počelkom XVlL 
stôl., valjda amrtja njesovih osnovateľa, to ae draatvo raastepe, te bmÍs 
kasivje aa istom se miesta astroji drogo tako svaBÍh Drnnffubnih (degUi^ 
isiosi), Ovo se poBajvIse bavilo narodaom kigí|;om. Bio ma njekoô sa rav- 
natelja slavoi Igijat Ojorgjié. Povieri osobitoma odbora (Iv. Aletkj, GjM!. 
niattei i Iv. Bonié), da sastavi ilirski slovník. 

Na odmaká 17 stoliefja i Spliet dobí nóeao drnstvo snaslovooi: i* 
kademia lUyrika iliti vam slovinská. Glavai Bje^ov osBOvatelj i preeiei* 
nik bješe knes Iv. Petar Marki Splíetéanin ; a sa tajnika je imalo Fre^ja 
Kritona. Težilo je za to navlaatito, da proeisti, nreši i obogati iian»dai jeiík ^ 
í da podpomogBe ai^j Barodae knjige i raavoj packo^a ísobraženja. Ta 
nara svíedoói sam Marki a predgovora svoje knjižíoe: Misii ksrstjsMks 
tískane u Mletoih 1704, te se oada, da ova akademija f o naéinu sladíA^ 
noga siahla^ ako bude ttalivana syrieinjenim znojsm od IJudih uéstl^ 
i pomnjivih, podali de na svoje vrime mirisno i ugodno voce* Btiepai 
Cufilli nadbiskap splietski a svom iavieséo, sto je %. 1713 odpravia nRÍ0f 
velí ob ovom aavodo : uHlitalem quoque et sj^lendsrem iUyrieo sermséi 
non nihil ex sua purilate ilašiei sermonis admioitione ae usu in M 
amitlenii, ae in eivitatibus pene absoleseenli, Aceademia illtfríca nufft 
instituta donabit (Farl. UL 648). 



— 345 — 

Gori pomenaU sospAdarsko-obrtniéko-poIJodieljska drostva ustrojená 
ingom poloTÍeom proéloga sto^etja n Splreta^ a Zadra i u Kastielih po- 
giavito na korí s t driavnoga dobrostanja, pomädli sa a isto doba i rasvítak 
■aáega jesíka, poato sa i po nalogo vláde njekoje svoje radaje na hrvatski 
prevadjali í tískalí. U dragth pako krajevih aaae kraijevine la ovo doba 
B%dje ačenomo dmžtvo nenia traga. 



Oi Qlmvne zofriekty koje su nmoštavljale ramviiak niirodne knji- 

ievnosii u trojednoj kraljevini* 



Političke slosretne okolnosti, a kojih se neprestano nalaxíla trojetlna 
kraljevína sa ovo doba, bjese ponajglavníji usrok, sto je národná knjížev- 
Bost navlastíto u nje zapadníh stranah proklícati xadoenila. Kleti barbar, o- 
trgav joj, najvise s neraara igeníh nevaljanih vladalaca, najbolji dío njesina 
lemljíšta, nije joj ní éasa puscao, da odahne sa sílnoga napora, sto je a- 
poraviti morala, da si barem ostanke spasí ; docím sa ja a natri sveadílj 
todjinei, íslíôní dakako nje prijatelji^ velja Niemcí, Magjari i Mletčani , ne 
Manje galilí í davíli. Veé si víekovití víenac sláve tíera samo zaslúžila, sto 
Je kroz te goleme biede bar preživieti ozmogla, krst oastni i zapadnú pro- 
•vietu od bližnje propasti uôuvav. 

Samo u primorju bjese njesto boije za Hrvate. Mletóani^ stalno se 
itvrdiv na nasoj obalí, da si tvrdo osiegoraja i gospodstvo nad jadranskím 
norem, o sto je visíla njihova moé i čestitost^ nisn* sada, kd sto príje (1), 
preziralí vise našu narodnost, koja se jurve i a samih gradovíh latínskoga 
isvora a prevag:i nalazila, dapaóe nisa joj ní ozkraéívalí barem za njeko 



(i) Za prednjega njihova vladanja Mletčani su is petnih žila nastojali, da u primor- 
lUii gradovih naáu narodnost smažu. God. 1243 u Zadru umiestide čisto italijanska nased- 
biou ; a i kaáiýe neprestaoee su turali u yradove tudje porodice i (trAdsko jim plemstvo die- 
fili. List. 1343 nalagali su svojim knezovom u primorju, da odstrane gradove a qtMlibet u- 
niene, in qua cognotcerent ipiot vdU eue cwn Sclavii. U pogodbi sa Zadraní od i. kolov- 
1247 umetnude i to: item Jadratini parefUelaa de cettro non contrahent cum Sclavit, nec 
Aff inter se recipiant ad habitandunit niH teeundum voluntatem Domini Dtieis Venetia- 
mm; a i^ velj. 4269 priloiiáe: qtiod decetero alicui persone de Jadra non potsit concedi 
afio modo vd ingenio, quod perentellam sivé matrimoniwn eontrahat cwn aliquo sclavo 
teeundum formám pacti Jadre (V. hvj. L str, 138), Po zakoni '^u Zadarskom (III. 49;. Tro- 
(Írskom (IH. 86) i Sibeničkom (IV. 28) bilo je gradjanom zabranjeno jamčíti za Hrvata sta- 
oujuéa u grádu, i td. 



- S4< - 

vrieme, da ee dakako ds svoje atle raivíja i iirí , samo da to nebnde aa 
ustrb dali na korist i^íhovíh težnja. Toma se samo ima iirtpisatí, sto Je 
▼eé sa rasa prímorská éest naše zemlje stopiíla a isobraseno evropejska 
kolo ali ne sato, da sa si tiem niletóaní i ma kako aaslnžili aaée zahval- 
nosti. Na to jíh stisaole samo okolnosti Yriemena, politíóka opresnost, a ne 
nimalo čovstvo pobratímske IJabaví^ vladate^ske skrbi i pravice. Te aQe 
čuda, sto se í sa te njíhove ízlíčne sroíernosti i popnstljívostí pomoli ípak kad i 
kada s(ara mržnja. Na pr. 24 tráv. 148t nalapali so Fr. Balbo providani 
Krôkomn. da is on aga otoka is(|era fraire$ seiavi, qui taerifieant^et ee- 
iebrant divina offieia more siuvo ; te iieka paši, da ostali frátrovi eélé- 
brent more nosiro latino. Kasnje, kad se politíôke okolností povoljnije o- 
krenase na njihova stranu, nisu sbilja ni oíii glede na nas sanemarili Sar- 
pi^vih savieta, nairoe nasiljem í ^fobljenjem opet trgati í ^asiti svaki i naj- 
manjí pojav naše dnsevne i materiálne snage. 

Kad Tarci, kô sto vidísroo a preg^ledu hrvatske poviesti^ haranjem 
i grabežom razstavÍHO primorje od natrnje naše kraljevine, Mletčaní, stal- 
nim Qmieséenjem obéega provídara u primorja, unistise munícipalna slobodo 
i nariniise nam svoje zákone, a medja ovími neod^ovorno samosílje provi- 
durovo kao najglavniji. Ovo se nije dakako glave razbijalo , da ožívi i ma 
kóje vrielo domfiéega dobrostanja, da zavedenjem i ma kakve škole i ma 
kolíko promakne obée izobraženje ; samo je na to sve svoje sile napiralo, 
da si kroz ono dvíe samé godíne svoje oprave napani kesu na razkosih 
iztrosena, da naroetanjem sve to poraxljivijíh tereta poranoží javne dohodke 
da našim živežoro krvlja stečenom prihrani vojska i tvrdjave a desnicom 
našom badava graniee ôbrani i t.d. Takovo ponasanje nije raoglo jamacoo 
ni najmanje pomoéi razvoju naše knjíge, dapače, da nas nesaoava provid-' 
nost bo^a, bili bi sa svim i dasevno propalí. Ovoj samo te i postojanosti , 
koja nam je prírodná, imamo pripisati i sav uspieh, sto smo za mletackoga 
vladanja šteklí a primorja na knjíževnom polja. Naši napori bili bi se da- 
kako a tom podvostruéíli, da je vláda barem to dopustila , da nas obacja 
blagodat tiskarstva i knjižarstva, ali je ona aviek šmátrala ovo najpovelj- 
nye sriedstvo dusevnoga i materialnoga promaka najubitačnijím orožjem la 
svoju samovoljnost. Toga radí g. 1603 pod stroga kaznu zabráni tiskarom, 
knjižarom i slievaleem písmena drngdje osím a Mleteih svoga se sasata 
latiti, Koneera XVIII stôl. za turskoga rata valjda bjese za óas pomíslila 
na dopust. jer se i srp. 1693 riesavalo, da njekí prievodi zadarskoga as- 
dijakona ^iano siampaH nella ProvinHa delia DalmaHa, Nn i to se neob- 
ístiní. Malo kasnje pokusa Stiepan |Kapílí, nadbiskup splietskí (1708-14 



-. 347 - 

sklonítí vláda da popustí, samoliv, neka mu bode slobodno u 8voin síeme- 
DÍstu podlgnuti tískarna^ a to uavlastito per imprimere i libri in Hngua 
Uliriea per benefi%io di quetie Provincie e di ianti aUri popotí, ehe 
parlano o inteudono presto linguaff^io , dovendoei per altro mendicare 
da Róma eon molto dispendio, Knes je splietski tu molbu i rad javne ko- 
ristí podupirao, posto bi ta tiskarna shižíla sa službene potriebe , i jer bi 
si ooa prívakla iz ciele dŕžave le čarte ehe hoggidt s'imprimono in Ra^ 
$U8Í, cittä ehe unieamente in questo LUtorale ha un tal eommodo (1). 
Dodavaée, da ce závodom upravljatí Nikofa Sekondi Mletoanin, da ce po- 
manje stvari on saní pregledavAti i nadbiskup -splietski kao apostolski 'iz- 
tražitelj, a da ce se povece spraWjatí u Mletke, kd sto se vec salje a tu 
Bvrhu rukopis splietskoga zakoníka. Sve badava. 

Medjuzemne strane naše kraijevíne, akoprem su se u nepovoljníjih 
okolnostih politlckih nalazile, bile su ipak srieéníje od primorskih u sto se 
tískarstva tiée. No i ondje su plodoví bili i na to dosta shibačni. Piše Kr- 
éelié: Ortellius habet: Hermagoras Craft ah Obenhnrgo edidit tabulam 
Peregrinationis D, Pauli Zagrabiae 15JČ7, iestis Bibliotheea Gesneri (/Vor. 
456}. Jcdva oko g. 1690 Paváo Vítezovié (^Ritfer^ Senjanin kao podžupan 
kagrebački dobi dozvolu i 1000 for. podpore za stalnu tiskarnu a Zagrebu, 
no dodaje isti Krčelié : eiero obsitíenU, progrešsum non habuit. Vatra ja 
napokon proguta g, 1706. Obnoví jo Ivan Weítz g. 1724 5 te jih se od sa- 
da u Za^ebo vtše pomolilo, kóje su ístodobno radile, naime tiskara Jak. 
Vene. Heivela CITIS^, I v. Bar. Pallasa (ÍTSS}, Alb. Vil. Veselá, Jezuvit- 
Bka fír4«), Ant. Ratnera CITÔd), Kaj. Per. i Fr. Härla C17ó9^, Fr. Ze- 
ranseka (1764)^ Ant, i And. Jandera (1769)^ Iv. To. i T. J. Trattnera 
{t777)y Jos. K. Kotce ÍÍ780), Noveselska (179S), Biskupská (1796^ U 
Osíeku ee tiskalo g. .1765 kod I. M. Dívalda, a g. 1774 kod Iv. Tom. 
Trattnera u Varaždinu. 

Uza to i naše visje sveéenstvo, miesto nas kríepíti materinskim 
mliekom, jer vecinom tudjinsko i glapo (2} i silom narínuto, nastojase 



(1) U nestaáici spômônika mogla bi se ova viest obezbieditt knjlgom^ koja je ovako 
naznačená u Kukuljeviéevoj BibHografijt str. 133: Pravovierttvo slarih. U Dubrovníku i704, 
u 4. ttr. i72; i opet drugom, koju spominje Šafárik (Gesch. der Siidslav. Liter. (IT, 254) o- 
vako : íiíjetec djevice Márie razmišljanja poboina, U Dubrovníku i734, 8. 84 str. te i pre 
d^jom, po kojoj bili bi Mlelčani jednom dali ugrabiti njekoga tiskara, koi se bješe u Dubrov^ 
niku nastaaio. 

(2) Republika bojala se najinaca radi tvrdoga značtja njihova, te je turala tudjínee. 
Po smrti nadbiskupa sadarskoga Jer. Koroer obéi providur 14 list. 1688 javi vladi, da mnogi 



- 348 ^ 

sponiamno 8 vUom, Ja nu sve veémm opogani. Bilo je i takih vladikí, 
kojí 80 se tíeiB dapaée hTalísali, sto Jim je poile la rnkom alaveastínt 
latinstÍBom ognáítí. Vídíli smo, kako se poaaáao Petar Maríaní a Seajsktj 
Mskopíjí ; a ovdye éemo do4ati joi jedaa prímíer. Visko ArígMÍ Brosíaaae, 
kiskop éikeaíéki, tida aa pavied, da nitke ne smie ai ma keja éaat okaaMti 
a stolaoj nrkri^ ftiť Uišme e^nmituiiuš n^n résponderii, attí redove doUtí* 
aka prije ne isaéí latiaaka škola i ne prínese sviedočba a lMéiwuifUir9y 
da sna latinská sloTaiea ; da se glafolasem^ askrate redoví, fttst per fnea- 
nimm in hae noHra urhe vsi mUm sšudiis (na latinskí dakako) ei hmi 
nufrikus operám umvmverint; te prišili národne sapnike, da dodja a srad, 
i da se latinsttni née. Ta|;a radi obtnaeo, da se opravda, 26 osnj. 1(B3 
javí ponosno no Uino poklisani papinskomn ■ Mletoih : erano detii Parechi 
delia lingua itíiriea mllevmH nelle ville senftM leltere, religiouA e eostumi; 
ko fetio ailevarme wmíH qum nellm eitim^ e ve ne x^9tane soli cinfue 
delím lingua illiriea medieeremeiUe instruiti^ kako da snanost visí o je- 
sikn í to o latinskom. Ta kokavioa nije ní ríeei sňala hrvatski a kamo li 
glagolJBki, mnde irae, Jedva XVIII. stôl. edprto oplaka to golema neprtvda 
slávni nas Vis. Ant Zmajevíé a listovíh na samoga Papa (Cicog. Cod, 139i)* 
Jednom ^a savietovase, da Trogiranom dade sa biskupa muža ia narod8,a 
to jer plures aeeedentee ad Populum ignotae linguae, ejue non pomud 
audire eermoneSy nee Wgrieis exsubiis Italiea adorafione providere, h 
loquela tabii iatUum^ ei lingua altera loquntur ad populum iatum^ sei 
nepue loquentie inlelligeniia aitiugitur, nee audientie reeponsio perei* 
pitur. Hine mutuo inter se digladiuntur dohre, f iiťa Paetor ovium et- 
ees^ ei ovee Paeioris oraeula, ianquam alienae aumma animae amariia' 
dine ignorani. Drogi pat sa rabskof^a biskupa predloží ma semljaka, jer 
lilgriea géne eei iialieae ignara linguae^ Illgrieie i^ntum aeeueia dietie- 
nihus, í (d. 

Niti sa ae o Oabrovaíka, osa svn samostalnost sto je sa ovogi 
doba nsívao, národne stvari a mnogo boljem poloaaja nalasile. Dabrovôtni, 
da su shvatilí xadaco, koja jim providnost božja bješe na slavjanskon jogt 
opredieliia, uprav onda, kada sa svojom prostranoro trgovinom velikí ufWt' 
imalí na eielo jngoslavjaastvo, mogli sa si sadobiti aigvede sasln^e ake i 



dalmatinac želi otu Čast, ma come quetíi per ordinario riticono atsai torbidi, facili e jmv- 
muover deUe novitá e a far intorgere dti iconcetii (a to jer su znali braniti národ. er> < 
kvena dobra i pravá proti nasiiju kneževu), coti crederei non fotte perriutcir ďintero 
yUio alla Patria ia promotione aUa medesima dignitá di aleuno di esH, 



■e n oslobodjenja nasega Baroda od todje^a robstva, a ono barem o pro- 
svíetljenja ojegova. AU i a ijih narodnost bjeae ladnja bríga. Národná 
kiýtga šmátrala se kao ngodna labava pojedioíh, a ae kao državni pred- 
met Vieóe dubrovacko nije se níkada mnogo glave razbíjalo la skoIe; a ono 
malo sto je osradilo, sve tadjínstvo u korist. Arístokraeíja bila je sto^ 
svoja moé s nikim nedielila, ni na to voljna^ te národ presirala. Nadbiskapí 
obíčno tudjínoi, narodnoma jesiktt neviestí. Ní ovdje tiskarni izviestnoga 
traga ija do g. 1789, kad ja stalno savede Kar. Ant. Ocehi Mletčanín. 

Uza sve te gol^mc zápore i mnoge droge pomanje, sto joj vele barne 
okolností političke i tudje nasiije na pat staviše^ zar se je mogla národná 
kojiževnost u nasoj kraijevíní bajno razvíti í díono nakitití? Postojanost i 
odlačnost dakako mogu sve ; a naa národ, komu so te krieposti prirodjena 
svojstva znao si je po njih sbílja, kô sto vísekrat na politickom tako i na 
knjižovnom polju najsjajnija pobjeda ízvojevati. 



D. Spliet sa Starimgradom na Hvaru (1} ti jugostavjanstvu kolievka 

ffrave národne knjiievnosH. , 

Dočim sa Bagarska i Srbska kroz ovo drogo doba naše književnosti 
jadno čamili a čeljustih divlje toradi a Slovenska nemačke násilnosti, sami 
Hrvati, akoprem i oni, izim Dabrovnika, tadjínstvom pritisnati, znali so 
ipak nz neízmiemo blago svoje manicipalne slobode i uz primier i pripo- 
moé sosiednoga národa italijanskoga, te blagim uplivom zapadnoga viero- 
izpoviedanja stapici prvi od Slavljana na novo prosvietno polje evropejsko, 
i tiem prokrčití pat pravej národnej jogoslavjanskoj književnosti. To nam 
priznavaja dakako svi spisateiji národní i inostrani, kojí sa se jogoslayjan- 
skimi stvari bavili, a to ée postopioe ooevidno dokazati i ova kiýiga 

Ali ti spisateiji jos danas nisa slpzni a tom, gdje je pravo bila ko- 
lievka toj knjížeTnosti. Obíčno ae í ta sláva pripisqje Dobrovnika, ovoma 
divnoma gnjezda i ponosa jogoslavjanske prosviete, vaQda s tóga, sto je 
on dao veéi broj spisatelja i jer je vise od dragih nasih gradova primor- 
skih političke slobode za ovo doba aživao. No i ako s jedno strane zabo- 
ravimo na ono, sto se je do droge polovice XV. stôl. narodilo u ostalom 
primorja dalmatinskom na polja znaaosti i pačkoga piesničtva, a to je 



(i) Ovo prastaré gnjezdo narodnih sokolova, moje žalibože rodno mjesto, ovih dana 
staví si víecni spomeň šramote, iznevieriv se svojoj národnosti imenovanjem najprije tobôž 
oglaáena Lapeune a skoro njegove siene, proletara Matkovica za svoga poslanika na saboru. 



1 



i^ak od iieismienie vriednoBti. os sveobéa temnost oaofjpft doba, kada n Du- 
brovníka toma nemá skoro oi tra^a, te s droge jedino razgledamo i odno- 
sno príkladímo národne plodové^ kóje je oitalo dalmatinsko prirooije dalo 
o drngoj polovici istoga vieka s onimi, sto je o isto doba Dobrovnik na- 
rodio, lasno écnio se oyíerití, da se Dalmatínskomo primoijo a osobito 
SpHetu í Staromo Grado na Hvaro a ne Dobro vníko prístoji najprva ôast 
u pogledo sacetja í rasvijanja pravé ja^slavjanske knjižcvaosti. Ovo ée 
nam sasviedooiti i sami najstaríji dabrovaôki spisateiji. Dinko Ranjina od- 

v 

prto káže, da so Šísko Menoetic i Gjore Držié bili najstanijí piesníci o 

v 

Dobrovníko, te otoi národne književnosti o onom grado. O Sísko pieva 
{fiea 164): 

S njim fiesan imieés i é njitne xapade^ 
Sffinutif sto reée, nece mu nikade, 

Tiem spievci piesnima spievaoeu stvorte cas, 
Ki vam put svojima otvoru «a steč glas\ 

a o posvietí na Miba Hlenčetíóa govori o Šíska í o Gjoro : naiť prpi (i. j. 
najstaríji) pievaoei videci^ er* je jezik potrehan i ubog^ nasliedvjuéi 
staré pievaoce grcke i latinské^ í td. S Dinkom se posvema slažo i ostali 
sovreroení i posliednji spisateiji Dobrovačkí, kako na pr. Marín Držié 
(\ 1S8Ú), koí o predslovjo svojíh igrokaza zove vrieme ^iška Menéetica 
kao staro o dabrovačkoj knjížeyno8ti| kao da bi rekao, da je ova prem 
onda pronjekla o onom grado, sloveé: 

Množí 80 jos bili, po vodah ki tokoj 
S vílam 80 obóili o vrime staro toj; 

V 

a to so bili jedino Šiškoví savríemeníci, a ne níposto od njega starijí, sto 
bi on bio beadovQJbeno rekao, da je i ma koi kraz ondje prosinao prqe 

V 

Siéka. I Hanibal Ločié Starogradjanín o Piesni od pohvale Dubrovrnku 
éini nam prividjetí, da prem za njegova doba ovaj grád sapočeo bjese ná- 
rodnom se knjigom zabavljati, nespominjajoci s ote strane nikakove nje- 
gove zasloge prijasnje, nego samo tadašnjo i došavso, jer pleva: 

Dobrovníée, časti našega jezíka, 

Ka ovateé í cvasti vazda des do vika. 

U toj ga piesní nznosí samo trgovíne radi i zákona, po kojih se slobodno 
vladaše, a ne nípošto s knjíževnoga rada. 

v 

I sbilja prije Šíska í Gjora nemarao uspomene od nijednoga spisa- 
telja narodnoga o Dnbrovniku. Istina Dolcí o dielu : Fasti titterario-rs- 
gusini, napominje njekoga Marina Krístíčevica^ koi bio bi igesto prije áiška 



í Gjora^ aftime oko s* l^iSO, bIovio u o DakrovnikOi te tako jim prokréío 
piesnički pfitj 110 í bilo to istínito^ nebi saslažilo osobité ospomenA, poota 
8B' ga sami Mjenoelté i Držié mimoísli. 

S árage strafte nalazímo aarodaa knjíževnosl 11 naiem príinorjn van 
DabroTDÍka jos prije Menčica i Driiétk dosta raivíta a gf^ekoda i koreňom 
ntvrdjeno. Próza se bjese jar dávno ovdje krasním voéem obogatila^ te joé 
p. 1495 i tiskom po národu prosola. Ovo Je onaj dragí bíser naše književ- 
nosti, naime misalié O. Bernardína, koi je živio pooetkom XV. stôl. a 
Splieta. Bartnl Kasic Pažanin káže i to, da jos prije Bernardína njeki An- 
drialic, valjda í on splíetcanin^ preveo bjese isti epistoiar i napeoatio. AH 
osim národ noga í nmietno piesničtvo vec se bjese a istom Splieta i u 
Hvara podiglo njesto prije nego u Dubrovníka. Marko Maralié Splieteanin 
(14ô0^1SS4'), ona prejasoa zviezda svakojake znanosti za cieli ondasnjí 
sviet, zaslužcýe bez dvojbe, da bude pripoznat ooem Jogoslavjanskoga u- 
mietnoga piesaíčtva. Njegov je glas dobro poznan bio u národu kadno tek 
prví zraci knjíževni zapoóeše sivati iz Dubrovníka. P. Hektorovic (Í4S6- 
13TS'), velikí štovateU i príjatelj Dobrovčana, pripisuje ipak samu Marku 
nresenje slavjanskoga, naime zaslagu, sto ga je prvi izcistio i podigao na 
cast književnoga: 

Svu naéu okruni sipanu mnogom dikom, 

I casíju napuni, i hvalom velikom; 
Kim je uresen bil i jemik slovinskí, 

I kim se je dicil takoje latinskí, 
Tako í Bar$kovic u VII. píevanju svoje Vile Slovinské^ govorec o propa- 
danju národne knjíge, spominje Marula i ondašnji vec golem uzlet národ- 
noga piesničtva kada slovi: ^ 

Bih nigda doparla na vrime Marula 

Latinkám do garla, glas njih taknula, 
Opet sam padnula, »ač jatsik slovinskí 

Vas náuk od skula promini u rímski, 
Marulió ímao je oko sebe liepu kitu splietskih umova, kojí sn s njím ra- 
dili složno na promak národne knjíževnosti, naime Dajma Banístríliéa (Hekt. 
/r.}, komu je g. 1501 posvetio svoju Juditu; Dinka Papalica kneza Poljičkoga 
iznasatelja hrvatske kronike 5 Jeťka Papalica po Dnmaniéu vrloga narodnoga 
piesnika, Jerka Martinčíca kao piesnika proslayljena Hanfb. Lucicem i td. 

U isto doba. kada je Marulic píevao u Splietu, ^uglasno mu odgo- 
varase líepi sbor učenih narodnjaka iz otoka Hvara^ a to su: Grgur Anti- 
quario , Jerko Bertučevíc, Fľanjo Božičevic^ Franjo Paladínovié^ Mikáa 



Istobodoih Lvciéa i Hektoroviéa, koji Jih dm sa svoje predhodwke, i sá 
Viska Priboevíéa a diela: De erigine sueeešnbusque Shvorum, g. 18tt 
dovrsean a g. 1532 tiskom isdaan. Usijasmost medj Bplietoin i Hvarsa 
Qočaje nam ismedU dnigih istí Hektorovid, gdj® pieva Vis. Vanettia dpliet- 
éaaisa: 

C$mis quatUu tuae virtutié šigna dedisHj 
Te vult noštra PkaruSj te eupit AspakUum. 

Hasibal Laoié dije nam pako nesamljívi dokaz^ da je príje nje^a obstoJM 
običaj n národa dornaéimi se ígrokazí rasveseljÍTatl, jer a predgovoro svoje 
Robinje kase odprto Franju Paladtooyíéu, da je složio o vo dielo namíerom, 
da bude príkasaso az pokladne dneve, te í da iakove bo te piesni u prid- 
nje vrime imnaetene biie i obiéahu »e puku prikaiivati samo na konae: 
da raxlike drunih kripostih i pomanjkanja eliit^uéi i gledi^uét^ svaki 
eam eebe i iivot svoj umiH bude bolje prociniti i sredifi. A i sam 
Marolic čisto spovieda, da je príje igega bito ondje narodníh piesnika, kaá 
pise : Ovu históriu (ý, j, Judite") evedoh u vereih po obiéaju nasik sw- 
éinjavae. I tako je meralo biti, jer, veli Kukaljevié, inaée nebi mogU 
dokuéití, odkuda je ono bogatstvo je%ika, odkuda ona veda ili manje 
pravilnosi u slogu i u Hhnuj koja se u piesnih Maruliéevih vidi (^Piu. 
Hrv. //. 4.) 

Reéemo konaono i to, da ni o Maroliéu ni a njegovíh saTríemesieib 
nemá ni ma kóje viesti o dubrovačkíh spisateljih; to nam se za prvi pat 
očitoje za Lucica i Hektoroviéa (1). S tóga bi se izvesti dalo, da škola '^ 
Maruliéeva níje ostala bez upHva i na Dubrovník, i da je valjda ondJe pre* 
budila učenost i IJabav za narodnim piesníetvom. A da su sbilja Dabrovoaai 
ačili i Ijubilí naše knjige vidi se íz poslaniee Hektorovieeve na M. Pele- , 
grinoviéa, a kojoj, opisujué mu svoje putovaqje u Dubrovník, veli, da a 
onom grada njegovo je ime na glasu poznato, jer izpitovan bih dosH as 
tebOj i vele mi pohvaijena bi Ijubka tvoja^ kakono škvar zamirita i t«- 
verstna, koju ti nikad u pridnja vremena sloki naredno i upisa, 

Oním pako, koji hoée, da prvenstvo národne knjige pripísa Dabrev* 
niku i s tóga, sto je ovi^ grád veó onda i a drugíh znanostih predi^jaéíe 
sve ostalo prímorské, odgovaramo, da neznadu sto vele, jer ovi sa tada pe 



(1) Visko Priboevic Kvaranin u pomenutom dielu (15fo), dočim veli o Tro(tru: niť'^ 
ttra autem tempestate peritorum glória virorum darum, káže o Dubrovníku gamo to ; Uvi" 
Uja ac navibut et libertate contpicuumj te prolazi na Spliet: nataU Marci MarvU M<tu». 



— 368 — 

MMVih aMilLriljftli ne samo Dabroviiik, no i mňi*ge sada vrio icobražene 
nrode.' Niti lu toliko sjajníh éokasa, feaji naše mníenja* pdvladoju, Easla- 
Koje ^sobito^a eprovňenja vwo, s(o pide g, M. Ban QDub^ #. ISľ), naime 
U Gjore Driié livalí n ojelLoni úlomku Jedne piesme stthave svoje Ijabov- 
niee, te da g^je 9Hk0tV4frnicay tu je »*Uto i stihotvorstvo od dávna i 
u obce Hobicojeno^' 

Moiemo dakle Eaglavítí, da se Spliet i sttsiedm mu Starigrad na 
Hvani ímaju sniatratt kao pravá kolievka, gé^e se saceo i razgojio prvi 
plod pravé jugoslavjanake kiýíseviiostí. 8 tojj^a píevajtuo sa starogradskiin 
labadom : .4, : 

O Splíte čestití, ku si srícu ínMl, 

Da 8 vazda gnizdo ti razuinnijn Ijudem bil. 
U tebí knjížnioi mnoii se rodíse. 

Velí rasumníci, kóji slávni bise; 
Ljudi vridoa broja, kojih glas mnkal ni, 
Vazda družba tvoja bili su po sve dni^ 
Kí kríposti biée svake napunjeni, 
Kako sami htise, i vele hvaljeni. 

£• iVa«io jetíika knjiievnoga u irojednoj kraljevini, i njegot^a 

pismenost. 

Jeaik, kim sa se slusili najstarijí naši spísateljí, praoei pravé ja- 
foelavjanske knjíževBosti, bješe caka^'ski budí u prozí budí o píesnictvu^ 
te ne samo u primoiju Dalmatinskom nego i u samu Dubrovníku. 

Taj Ciikňveki jexik prvo se zvao hrvatski. To na m potvrdjiiju naj- 
starijí spÍDmeníoi naée národne književnosti. Veé u poljickom isakoniku 
od g. 1400 káže se ddprto: ovo neka se sna, kako pripisasmo ovi po- 
itovani staiui Í9t etaroga u ovi virno i pravo, ni U9maknuv ni pri" 
maknuo, uego da 9e Mje ratsňmi hervacki i latinskí, Senjani Pet. Ja- 
kovéié í Síl. Bedricié u iztuma^enju Kori%menaka dodajú, da su to izradiH 
na hervaeki (téO&^, Biarulté u naslovu svoje Judite pise: ístoria svete 
udoviee Judite, u versih hervatskih sloiena (íóii), Uanib, Lucie spo- 
vieda Jerktt Martiuoíctt, da je Ovidgeva kigigu ť« latinské odice svuksi, 
u naiu harvaeku prsohukao. Hortens Brtucevié s poslaníci na Bernardína 
Karnarutiea ovako ga slávi: 

Á Segetom si steč hotíl xlatu krunu, 

Kom ée Harvatj veé časlní bit na punu. 

23 



- 3M - 

Pelar Siormnie éiM se •vojím HmrvMInm jesíkom, sali, élo ■{ekoji fi^i 
nadviiaja wisa kaJiieviioBt ; bo ipak n perívoja od sláve aia dmge víir 
nalasi i Härvtaiem narcMon f o MémJ» kmrvaÍMkom, Níko NuyeUf^mé" 
brojí se ncdj Hrrate, éia veli ■ poskníei •» Petra Hektoroviéa : 

Motim te tofaj rad, nemoj, ští Harvaii 
Da ne l« flacH, 9a4 koifej ga parjmti} 

ODoJ pako na Hor. Brtdéeviéa: 

Heriense fokeni^ tlavo 9vih Hareaia^ 
Pravo ti 9lameni ime trak od mlata $ 
a a liato na Ivana Vidala Korčolanina: 

Tim národ Harrata vafie i viée^ 

Da 8 kmna od Mlata, kojom se wti diée, 
Vidali mo pako odvráti: 

Časti i%ahrana^ Niko, hvata veliká 
Harvatskoga diko t sláva je^ika; 
dodav o Dubrovníku ovako: 

Svuda ga jes slava^ svud on slove^ 

HarvatsMk ter kruna grádov se švih ftove, 

1 Dínko Ranjina spovíeda, da je Elektru Sofoklovu hrvatskom vémftf 
Benedikt Zboravcid káže, da je harvatskim ya%ichom protuntačío evaa^ 
gelístar (1586), a isto tako u evojih prevodih riformatorí Stiepan Koaiaľ 
Istrianin, Antun Aleksandrovié i Gjor. Joríeié Dalmatínei (iSSi^)* Civ 
pako stoka vstina X Vi I. stoL sve víse si prokrôi pot u prínoije, ekdeaili 
iKrajB slovinskí, veé upotríebljen od M. Vetraniéa, P. Hektorovíéa, 8. I«- 
diniéa i A. Koniulica ondje preote mah o kajixi, a krvatski oslabí. V XVIIi 
stôl. rabise ga jos Iv. Ton. Maraavié, Fr. Glavínié i Iv. Taasliosher (Ár* 
notti), a o XVIII. Iv. Filipitvic Lov. Silovíé, B. Pavlovié, D. Paviéídy 
Banovac, N. Palíkuca, A. Delia Costa i malo koi drugi, U prÍMOija 
dakle u obieaju naziv slovinskí, íiusaoB joste F. Vrasétéa i P« Radov 
kojí se sloie ísrazom dalmatinskí, i M, Orbína, n koga se iialw 
krovacki. Naši v ílírski ilí iliricki, veé odavna obdeníto rab^s n lati 
i u italijaoskih koj/gah, oadje se naski pomoli jedva XVIII. stal^ aK 
tada ne dobí odsiva. 

Prví bosaaskí spísateiji, kd sto P. Kanísíé (f ÍS0r:) 1 1. Bi 
víé (l^lď), svali sn svoj jeiik slovinskí j 8. Matíjevié (i Kaéié) ^>8a 
M. Radníc slovinskí-bosanski (16^); M. Divkevid (f ISSI^ sad ím. 
sad srbskí, sad slovinskí ^ P. PosiUvié iliricki, alíH slovinskí $ C'^ 
St. Margetic bosanski ilití ilínéki (ÍT08'), a M. Pavid iUriéki ili dalmatl 



{tf$S)t Nisii Be ni SMonoi siahali o nasivii ftvo|^a je«ika. P. PosíIotíc 
Miva «a #lo«Mi#irá il$4T)^ a I. ^ariiei^J éoiantki. PoJovícom XVIII stôl. 
M se iagonjei^em dttflMMiiiina poée kríepiú ona oppatena serolja te i knjí- 
IWD bavftiy •nfU« se «)Í4)ii*éi tiiras Uiťiéki, Samo. aa i^ekojí, kd a to M. 
A* Relkoi^íÄ, I, Jablfnei, ' J* S. Relkovi^ I M. Lattoaovió rabilí riec #/a- 
fHMuki, A. KanlIHó pakQ.tJfťn'ôM ilí #Aioiiifi«M, P. -KaUnóié iliriéki Í9tgo» 
Mra hManšk0ff€, a A. Tomikovié Uiriéki iiat^nskL U Hrvatakoj sa- 
Mojoj^ koja. ae joa XVI stôl. sornjom SlaToníjom na^iívala, Bajatarijt 
spiaateljí, ké álo Pr^šii) {ISfď) \ Vrani«e (/^$) svoj au jeiili imenovali 
UôvjtMki i ^hvenskif no kaáaje tij aasiv nadje si maJo odxiva a spiaa- 
Uljili. XVil atoK Ň. KrHiaéMem i Katom Prankopanieom ondje preote mah 
itraa koromtiki^ i ta} .kaéiiju aasvim aadvlada. Opomenat nam je ipak, 
da Petrelíé rabi Mlfwen^o-tnägréMki (1$SÍ)\ q iij«kom evangjelístaru 
$. 169i í poalie doJaci 9hv€m9kO'*hrp0Uki ^ a H* Gaaparoti ima jos í kor~ 
wttM um ^hvemtki. 

Qlede na fiamenoat pučka književnost, u áto ae poce na xapadn 
casv4iati, osiavi crkvi porabu gJag^oljakih slova, koja au se do sada rabila 
t « svielovnJh stvarth^ a mjesto nje tt«e si isključivo latiníca, iausam nje- 
kalíko spisateya. bosanskih i njim pograníékih n primorja, kojí su se í 
aadalje sa njeko vrieme slasiJi njekom osobitom- óiriUoom, koju sada vie- 
šlaci sovQ hrvatsko-bosanskom cirilicom, da ja Uem od srbské rasluce* 
pQsto je i sbíya od ove podosta r^aJióoa, 

F. Zumith nmradue uéenotti hrvattke* 

Ako Qpremo oči k vrelú naše pravé knjjsevnosti^ nací cemo vec u 
prvom Dje raxvoju liepa kíta piesnika í prostopisalaca, kojí su joj umah ^ 
tako tvľd temeJj udarili, da joj níje bilo jamacno víse dvojití ní najmanje 
o. igesinom obstanka í o dalnjem rasvijanju i usavrsenju. Ovi prví promica- 
teljí nasega dusevnoga priporoda, praví praoci národne prosvíete, ftvoje su 
Smotvore^ kô áto smo gori napomenulí^ snovali na temelja číste éakavštíne, 
koja bjese nj^Sda obceníta kudgod je hrvatsko-srbskoga šivlja bilo s ovu 
stranu Dunqa, te se smatrati roogo a nasoj knjizi kao praví nje zastúp- 
DÍei i prví ixdavatelji. I sbílja najstaríji hrvatsko-srbski spomenící a li- 
stine navlastíto lasno bi nam dokázalo, da je cakavátina staríja od štokav- 
Btine^ da se je ova u ju(^o-íztoka iz nje rasvila, na joga postavší je- 
kavštinom a na istoku ekavstinom^ te da se je malo po malo k síevero- 
lapadu primakla, i agusiv čakavsiina, ovdje narinnla gospodaricom národne 
knjíževností. 



— 356 — 

étok«v8Cíii« 4od}e A%kU k«o ii«tí «r|p1emellj«ll^ pl«d^ 4a's\i>joni iSi- 
nosti í tftmamijirostí émékiw f )iolepia lAíka 8t«Pé«"«k«prein Jet^rovilel 
prebogate, )08 tpak dosta neotesane éakavsttiM. Bttkrdvnik thúg svoga f»* 
losaja i tiesnih otfnosaja 8 oními istočno-južniml 8traiiamty prví v aaáNi 
prlmofjo osieéa taj blag4 upllv étokavfttine ľ to yeé pH kohc« XVI »t#^ 
lietja. Spist Dinka Ratijinle (f leOT) I Dtnka £lfttaríóft (f i60f) m^ 
86 smatrati kao Baatitpm^f ohdj^njf prelacno^a dob*, Jer Wf 'u iiJHi pn« 
príkazajn čvrsti trtg^ri étokttTatine, G«fa radi aahman cew u nfíh tnlM 
točne pravíffnoatí. I 08taloniff prímofjv, kóje se hio ka« Dobroviúk mio^ 
gom svesoiA 8pajalo b oaéfm istokom i jtfgom, étmkavatíitay ako doiAiiJef 
teže, ípak omili; jer doéim a Barakovídá (f fS98) «ak«v8tfittii )o«'bU$íí 
prevasi, veé v KáiMTeltda (f 1699J i o Vitaljiéa (f nZô) preteiaija )«^ 
étokavstma (1). Ova XVII. stôl. ■ Dubrovníku aésvfni nadvláda, te je yt 
njoj Ivan Gondalid dÍEao na6a knjiievnoat do najveée 8Jajno8tÍ. U isto dak# 
Bartol Kasié Pažanín svojom slovoíeoni čvr8(e joj je temolje Mdarao ■ «^i 
stálom primorjn, svoja naéeJa praktíôno isvadjigoé o svojih mnogotmjaíl! 
spisHi, n kojih sjaje podpéna pravilnost s gtedistn budí ŕon^tíénos bnd «m| 
blíénoi^, í prepornčvýnd; du ne bosanski ingovor Jekavnki iwme n* jedía» 
pravilo o najioj književnonti. Istina enkavétína j on í nak«n' lo^ f^djekndn, 
se pomoli Q spisilt, navlastito po otoeíh^ alí ju i ovdj« nntro napokon E#« 
éiéeva Piesmarica. Ona od tada osta samo u živom sovom, doéim iHokifM^ 
sko naríeéje cesto ns.íkavski izgovor nnóknpí sve nato veén korist i slnl^l 
naše národne kojí^e. .i 

Jon kasnje neg^o u prímoije stókaviéthKí si pmkrei pot n Slavonqnj 
i ovdje os ikavskí isi^ovor, naime teóajem prosJoga stolíe^a, í to po ii 
gnanju Toraka doselenjem Srba i Bosnjaka^ a níje čuda, sto sn pU 
na knjíževnom poTjn sada i ondje slabo uspieli. Ovo sn bila dakako di 
svoda po nasoj semljí najnepovoljnija za promak národne knji^e. Ne| 
stani ratoví za Karia VI., M. Terezije i Josípa II, u kojih su se pod 
djom flrmom i za tndje svrhe naše sile trosil*; ; nasilstvo, da tarsko 
taknem, s jedne strane magjarsko^ kóje je o isto doba za tím težilo, 
najmanji biljeg hrvatske samostalnóstí ' ízbrísa, a s drnpe mletaéko, 
je oroietno naše prtmorje do živa deralo^ jezavitizam, svudi samost&laft' 



(i; Doba prelazna u primorju predoči nam Tanzlingher u predgovoru svoga pi 
Virgilyeva (i5 vH, 1668) : ne íoariih svitovnu p<Ávalu radi Čiitoée liesida, jere koliko 
dova u ovoj kraini jett, mogu riti, da toliko vrtti je%ikova ili govorenja jest i tvaki, 
jim %akúHom cto&ito gamri, íak» (ta- švi Hrvaii jenno, a jedan drugomu wakm besidu 
ra»umimo, i svaki tvoj jt%ik procinjtije i hvali. 



J 



•rfliraiiiH?«lij« qil&deii, slje|o omdia nitva klasíoliinH) m safcleti Beprijatelj 

svakos* foiava aarod^o^aj itoliianáli^a i ^iemétíaa* sto sa naši sospodari 

•au sa sapada ova aa aí^vera^ medy naa ave bjeaaye rivali sada opakom 

Hainjerom, da.aas opogaoe i tako sve tíeanije svomu kola priveia (l)$ no- 

Totareiga fraqeaake ákole, kt^ími sa ja ialiboie i a^iagí aas aílao saní«- 

maa ; besboino ntamaseniia staroalavaoske stjevaice po sajnih crkvenih sta- 

rieaJQa, i td..; a sa Dabrovaik jas i ovo^ aainia le.ike posliediee silno tresnje 

9á s. 1607, Qslalfljesjo trcovinq, doge í vrlo ékodoe aatrnje rasmírioe glede 

pranatrojs^va driaviM oprave, i napol^on siloa stradanja oa moro^ sve se 

to i Jos |l . $omii složilo Igese Uekooi prosastoffa fstoiietja, da. dojakosnjt 

Fsle sji^oí nsjHeh sase národný . kigice obostavi i oslabi. A va|jda joj i 

Irebovalo odinora, UsprKos šio se neprestano boríti moraU sa svakojakimi 

ŕprotivnostiDÍ a ivaakiice,! bes pomoci odníklet ona se ipak bjese dakako 

toli vísoko uspiela, da joj naravski trebalo sa njekolíko stanuti, da si od- 

rooront sve sile na fiie||urníji i pravilníji uslet prikúpi, príredí i okríepi. 

I qa sbilja bjese doprU ^o skrtijne mogocnosti sa ono doba^ to ce nam 

dokasatí jaspo samah ajes.iiM^ cada biMií na piesniptvu budi u prosi. 

. IHoi^Q raaataM • vriitmi, kojfmí ao naia kajiševaosť pravo ponosití 
More, boadkojbeno pírvo > miesto sa oÍ(Éia iiHlía. Veo o prvom ras^oja na* 
sosa knjiíaevaalpa života< lovat do takove aJi^Basti dvpre, da joj onda, krom 
Italije nijo btio para n atléta^ iNití Je n aaprieda ma i sta popustila, da- 
paée pocetkom XVIII. slaí. poseao do o^eée savrsenosti* Prvi obraditeljí 

y 

«a .tom poija bili aa M. 3§arulie\ 6j. Driien Šiá. JHenéeiié^ Han, Lueié 
4 •M. Vešršmicy a kojíh deá istina kadgod. sakmaiv iraaiti naravoo odmo- 
faaje pojama I portd^nje i^elMva "smieromaa skiadao jedinstvo^ a to se o* 
JUéao s raavitkoro sdruaaii^* ali ées na auj^roó tiadi a isobilja velieanstve- 
•Mk antsli, j«ídrih israsa^ živik alika^ krepkib i sanimivíh treoutaka kao 
lesdvojben dokaa n}ihova isi^aorcdnoi^ urna, Obilno klasíeísmom opojení, 
odŕ sa iravDO oa vis lelielí, nepaseó na poraaiôs sadjeve, a ostavUajaé svo- 
{lÉi nasliédníkofi^ da ataaa -od Aijíh prokréonu sve fiše rasplosne i uglade. 
A to i ačinise njihovi učenidi N. N0ljeékovié^ N* JfíaMie, N. Dimitríé, 
Wav. Drm4^ AK Me/fo, M. Hnnic-Bab., I. O. KoHéid, », Bahalié M. Ma- 
éiérmdicy P. Divnic, O* H^njina i SI. Alkertic, Na igihov su primier 

'' (4) Vec Klivailjid 'Sali mredan 'pokvarenost dudevnu i'^el«8au {Piev, IX,): 

'■' Bviet je otii) na opako Žene muzki, muži ienski, 

t HarvaA.eíve jurvoiQÍdin«ki, I u fraoački način nose 

• , A gardije áto'e tu tako. Ženskí obQrac, ženské kose. 



VEiiftpríedorftlI XVII stol. I. MrM^ Jer. OnééUé Rafkelév, M. Úhľimrtvié* ^. 
Primúvie, Iv. Buniié SeraiiiiOT, P. KrnnaveHé^ V. Budan í nm«gi dra^r 
asBvriivaJQ^t gvoje nUlnje ax bhig^ apltv Petmrktve ikoYt t cisteé jenk 
od prírodjeae otreMne do najreée ttgUdJettosti i mHíiie tj» 4o sílavnih Ifi^ 
Gjorgjiéa i And. ir«c*tc«, kojí in ttaéa linka do toliko di^í, dii abtlja ae- 
nna drog^e n avietn, koj» bi Ju kila do onda nndmaéHa. 

I Bfika Je plemenito sastupana n násoj knjtževnoatí. Ošman Oia- 
duliéev ne samo u narodo, nego i van našik grantca fíepih }e pohTfcia 8ÍÍ- 
l^ao ; a jamačao ne maiýíh sasložain Osiam Bokje F^tAani Andrtjé VitaQílk 
i U%daši JUandalJene Ignjala Gjorgjféa. Fono jim ee prilŕtižoje Uŕimkit 
Kanavelíóeva í e tóga, sto sloví naše národne svetosti ; te KHšiimda Gjaai 
Palmotiéa, premda po todjem kroja oknarodjena. Truklja iSl^rtiwIra Vial 
Meučetíéa I Oisiéda Si^eiékm Pet. 2rJnskog;a osa *pomenatíh jedva sa t^ 
spomene vríedne. 

Obiittje pako naša književnost krasnimi piesankamí, predmeta pA^ 
najvise liriékoga ili junackopa, no tnkva j{m osnova, da se stamo bm4 
prtpoyiesti u stihovih ovrátití dajo. To se odlikojn dakako s rasnoga gle* 
dtsta: Jndíim M. iMarnliéa; Puinik i Remétm M. Vetraniéa; RAanje P* 
Hektorovtéa; Umeije Sigéia i Smri š^mma i TMe B. Knniar^tíéa; FAl 
Stovinska, Qjarula i Rabskm ftMirieu Gj. Barafcoríóa; Mi i G9Udm%\ 
Bro Oj. Palmotiéa; ^irovnik fone^yen Jak. Palmoltéa; JUmr^ariíM f9^\ 
korniea Iv. Boniéa Beraliaova; PrifoviéSi FiimMiH€'\ MalUmki raí A^ 
Ivana Zadranina^ Brodimdm^ Orad Dukroenik iíltuíeUm u trei^ji i JN^ 
di^nnlje Dukrovn^u Nik^liee Bmiíéa; Kak9 nmm sé nmuéio pelt Iv. Ha^ 
nisevióa; Vrhu freinjé BukrovnUta, Otlok9dJtnJ9 M^ém, Živmt Tok^i 
Tatétenko P. Kanavelióa $ O treinji Dukrovnikď t Úronim im Ciffrm m 
Betere; Vkoiivú Jer, Kavanjina; Bemtumttn9ltv9 Fr. Lalida; Žbcoš Jfaydlff 
léne I. T. Marnavióa ; LiepoH Duée Iv. Drasiéa; f/aef/e Oétdtwm 4Í 
FeHca; Otiva kruljiem K. Ivanovida; ^, JowftA P. Maeukata; Hc. Jto* 
rija Egjifoiška Nik. Maréa; Hamkek I. A. Nanadida; Prine ¥kt$em 
Fr. Sorkoceviéa; i J^eif prmvtdni P. Volettéa. 

Gdje se prvo d nas rasvíla drámatikm iz obstojeóib sp^meníka 
se toéno opredíeliti. Appendiní tvrdí, da je najprvi pokns n toj sa 
učtnjen u Dubrovníku od Gjorgja Driica^ od kofa nam, veli, ostaje 
starijí igrokaz (drm$M) pastirskoga predmeta, sastavyea sa pírnn svi 
nost. No traf a mu danas nemá ^ a on sam pako spovieda, da je ta 
dosta slabaôna, te tóga radi da nije joste ní bíeloga svieta ufledala, d 
imamo Rokinju Han. Lucica, istodobnofa píesnika Starogradjantna, 



U 4o dltBask* veé tri |^«ta iiMUimpftla^ te ne samo ^ starim, dali i po 
VÍée dragih osroka 0a«laÍH}e, da ee Driiéevoj prodpostavi, navlastíto i s 
t»ga, sto je Reliínjí sa predmet domáca pOTtest. Po Laeiéo ipak snamo, 
^ ješ II fridnjg vrime po niisem primorju ígrokasi úkiéavmhu te ptUtu 
frätmmwaiú I Lveiéev kô ito Driióev jediao je s namiere potekao, da za 
Mbava kade narodv os domaóe eveeaností, te et i do sadnjih vriemeDa 
frikaairao od našfnaea javao na gradakih trgovHi n pokladah, Joá onda u 
lasem pHmorjo, a kaénje i o Dtt^revniko, obatojale bu druitne kasaliátne (!}, 
tMije s« se vtadale po gvojih aakoatk, te sa imale svoga spisatelja, koí bi 
m njih tfrokaae sastavljae i predstavami ravnao, óema cei sa onda težko 
mét primlera i a samoj luiiji (Z). 

Sleme Loeiéem i Draíéera posíjano ne osta bezplodno. Za Laeícem 
(te povede P. Bektorovié (3) a sa ttrstéem M. Ýetŕanic i IHaroje Driic, Ovi 
ueée sa predmet svojih i^rokaza prípoviesti is Sv. Písma, a posto sa se 
jjth tvrdo držali s pobožné nakloBOSti^ zato sahman éeá ondje tražití jedinstvo 
rliiesta i vriemena^ na sto se i danas malo paži. Mjesto dvanaestrca Hek- 
Isrovié apotriebí osmerae, jer se ovaj boije slagao s pievanjem posto je 
i Bjegwoj ígri sváka osoba svoj zadatak osobitim spievom izgovarala, a 
Ml Je t mnzikí dobro viest btb, kd sto zasviedoéavaja nam ostavší njegovi 
l^evi. Malo kainje Dinko Zlátané pohrvatí ^nttAfic Tasova a F. Lakare*- 
^ i P. Kanavelté Vimo^a Pmetirm Gveriníjeva, i tiem si líepí vienac savíse* 

' Najveca sláva pako i na ovom poija književnom pribavi si Ivan 

%wnduUé. S^astavi Ivan do jedanaest ígrokaza^ kóje je on sam pomagae 

|1 dražinah predstavljati. Žalibože od njili nam samo njekoji ostaju^ da nam 

liásvíedoee i nje^ova dramatickú viestínu. Mnogo se Ivana pribliiio Gjono 

Ta/moŕic, navlastíto glede nježností i ok.retnosti stopa. I Gjono, kô sto I- 

%kUy uze iz starih klasika osnovo za svoje ígrokaze^ ali nije zato ní svoga 
h 



(1) Imena starijih nísu nam pozoata. U kazalu Guliceve knjižnice dolaze sliedeca: 

Hruiina tzpraxna {Hi9i), Orlova (/6S9), Raxbornieh (/d90), Smetanih {1700), Nedobitnieh i td. 

f2y Pak ée nan reéi na ji CitítufUnIlgeri, da smo barbari, da nam treba njihove civilixa' 

glK. Slaveo je u&ivao bitgo prosvjete joá kada su te naie gusienke barbarskí saa boravile. 

Kkajibl 

^' <o) Od Hektorovica ostaju nam dva melodrama S. Lovrinac i Po8ve<ilište Abramovo 

f$ deti£niiDÍ Splevŕ, a to tu valjáa najsiarijí pohvale vriedai proizvodi í te vrstt piesničtva. 
jjl^ itp 4tama (ako .i melodrama prem. kainje se spominje u samoj italijanskoj kiyíievnosti, 
la sve druge predqjači. Velí slávni Iv. Gherardini: **Nato U inelodramma sul finire dd 
Ao XVI per opera tpecialmente ď Ottavio Binuccini, H tírateinb per quasi íutto U se- 
lú 8e§uente in una mediocritä da nom creder*i cggidi, te U fatto deUe produ%ioni usctte 
-quel tempo nen H tfonatte a ptirtuaáerceiu,,. 



n 



AArod* siMiiMirío, Jer • PavliiDÍra pr»ik?i posteMk DiArevoilui, u 2g^- 
•Uvi JBMiótTo slaviAiiBko, a a Daaici boaaiiaki dror Ostojia. IvaMM i 
Gjaean poéipku ae aaaa dnuBaiika 4a mgveéa aavraenoati, láka ia 99 m 
boji n í malo n«jal{asije kritike, i kaa oada, kada ae italija^aka k^ptaevaeit 
dávila Maľiaavim ^etrevom. Ua oje i aa qjimí aa po iatoj aiexi empeH aii 
ave to alabíjim kerakom Vr» Raim^ja^ V'wko Soiimngvief Aate MrwmtM^ 
Maria Qamaroviét Babe StUdinié, Iv. OuéeHé Jerkov, Iv. Toa, ihrmarié, 
Iv. Gundufié Slákov, Visko Poéid SolUa, Siako Uenéetíe, i Aate 620- 
ffjevic. Oaobite okolaoett gorl pomenate^ a kojih ae aalaaile aaae prímeijc 
aa odmaká XVII i početkom XVIII atol. acamaaiae i ova aaaaost kad imi 
bas onda kad ae u ostaloj Eyropí stoprv diaala. Kaaaje ee od ajekib pa* 
kuáalo oživietí dramatiko po prevodih, te nísa abilja bea vríednosti eai if 
Italíjanskosa i frflinceakoga jesíl^ Iv. BÚfíica mladje|^, Tiw. Giega i U. 
Fr. ^orkoéevica, 

Isvornih tragédií^ ima odveé nalo a aaaeín kaaaliata. AppeadwM 
niti pe spomiiýe Eluridicu Bim. jSlatariéa. Didona Jak. Palmotiéa djele i| 
doata slabaéao; puoo je boija Manumlu Fr. Lakareviéa, ako Je iavonia, í 
Múka liukrslQva P. Kaaavelióa. Tu nam OMuia poajeato dopnaiae prievadl 
Najboiji au ia ^rckoga. JU. Vetranie pohrratí Uekuku Eurípidevu, D. ZW» 
taric EUelUru Sofoklevu, M. Buoié Babnl. Jokttsiru ŕ^ain, da Je k6 Mp 
Atamanta, prievod i|s (j^rčkoga, all jjro se neaaa iavoraika, te i a te^a # 
od neproeíenjeae vriednostijy i Gj, Palmotié Edipa Sofokleva, 

1 komedija ímala je u aaroda vriedaih aacojitelja, NaJatarQi Ije 
Nikola Naljeékovie'f koi nam ostaví tri pastirake a éotiri ia domaéega »** 
vota. latina níso saavím po pravilih omiereae, ali éeá o lýih aaä iífft 
masti i ostré šibe. Tírena Maroja Driiea stoji kao ni^bolji proizvod eip^ 
vrsti; a od nje^a imamo osam drogih komada u proai gdje sa aai 
viesto bojadisani. Petar Kanavelié i ovi^e si saaluaio lovor-vienae^ 
nevehne. Koroedije Antona S4uida i Lake Aniiee veéiňom propadose. 
sastim stolietjem i iavorna komedya aasvím usmaujka. Oostojai sa 
ospomene prievodí Jeaipa Bétondiéu i Marina Tudisiéay a tóga aavlai 
sto sa tudje radnje viesta obnarodjivali, davsi jim aaredaa naénjn. 

Častno miesto o nasej kqjiževaosti aasloivja joste ia^ive i 
eave piesni, n kojih se éeato odbija pravá alika naradnoga iivota i 
čaja. Prírodná je u naáem národu sala i okor do potriebe, alt te oa m 
tako upotriebití, da bode ne uvriedom nego poboijsanjem. Ovo nam aaa' 
doeavaju í sami knjiievni proixvodí, sto nam n toj struoi ostiýo od p 
viekova. I ovdje M. Marulió stoji kao poôetnik svojom piesmem korim fi 
Írov. Jegjufka And. Cobranoviéa i Mikše Pelesrinoviéa, Drviéimda Bútf 



Otteetid*, Viitkinjm U. PwMétí i JKhrunke l^j. OJ^rgjMi tako sa Tleéto 
liradjefte, da ve taknaóM mtfpBí s najboljlini p1o<loví itvanjskimi ofe ttmi. 
O tom predifneto' Jaé m se nao^e ailtíkoTAH sa svojhnl tnaskaratanií, isa- 
éiabimi í satirami M. V«traiifé, Nik. Nafjeskovíé, Mar. Kaba^, Val. Vla^ 
fcavié, P. Prímovié, Qj. Palmotic, P, Kanaveiié^ VI. SqnadrF, lv«' Mrsié, 
Im. BetoDdié, A. CHegjaTié, W« Pr« Sarkocarié í Marko Braére«*Dávirea«x, 
* kafih se plemanítost smien^ i sivallnast fovara tak* skfaMlBo rukiiju, da 
•ka te I f ekii, abonika jih ipak hvataé i k sren príviiaé. 

I 'bukolika našla je Q nas vr)íh radnika. Krom pomenotíh íf^rokasa 
i komedíja pastírštkfh posíedaje oasa knjí^a dosta egioga i idílaf kojí ja 
Képo krase i uxvelícoja. Planine Petra JSoraniéa'sieéaju nas na divota Ar- 
kldíje Sannzarove. Liepe sa pastírske f tesni Dínka Ranjine« I^ubimir 
IKaka Zlatariéa, Viia ustarena 6im. 21atariéa^ SSarka i Hadonja Vlád. 
Neaéetica; alí sve nadmasaja ra%fOVori pastirskí Ír. Bonlca Serafinora i 
%fl0ýs Ignj. Ojor^íéa, medj kojími navlastítô sjaje isrornom' masti ženitba 
lUmenka \ 9HHne. 

Naša je knjlievnost dosta bohatá i na 9oslänieah o stíhovih, kóje 
ta liam a isto doba sítí sviedoet darno obstojeée medj hasím! spísateiji 
tMmsevene usajemností. One teka la^ahno i bistro, a mog^e bi i dana s 
stixtti nsorom' iskrenosti I sdusiiosti. Najboije sa P. Hektororiéa^ Dinka i 
lUrtolíee Ranjina. Najkrasa^e fiokemM&e i núdyrééniee potekle sa is 
para Hao. Lueiéa, Díaka Ranjtne^ N. Oamrorida, Dioka KUtartéa, a aa- 
•riastfto Ig^j. Gjorgjiéa; kd sto i priéiee N. Bimitňét^ i Gj. Feriéa, Piesme 
m fuuhdne kapNi P. HektoraWé^ M; OrbhN^ Oj. Barakorio, Oj. Malteí í 
ias. Betoadíéj fošloviee Btiep. Beiieéa,' OJ. Bisgorió, Ber. Ojorg3Íé í Oj. 
Varié^ a ostaja aam liepa igih kita J4mb 9. 1«97 a Oabrornika nabraaa^ 
iMi joj se no aaade osn^Tatolja. 1 «oiié sa a nas mBogfm víeaeem vkra<o 
bile národnú knjiievnost sa draf^o nje doba. To sa : Oraeiooa - Lovrinéeri* 
^va, Jalga i Sporanea Baaiéera, Flóra 2aioriéeva, Nikolota Rastiéeva, 
Harija Ouodalióeva, Marija Betera-DíaMtriéeva, A«a BoškovióevAt Lokreoí|a 
jNfanlBió-Bodmaniéeva, Marija Faeeonda-RifhideTa,*Alka BiriliaBJora, Kata 
ftorkoôevíMassosli^va i Bara VnéoYiéeva. 

r Prebogato Je pako naše piosaiétvo na prevodih, i to ne samo is kla** 

■iékíh noso i ía slméih jepíka. Provodí, kod sa vlaéto. is? edetii^ naima. kad 
pliovfMliiolj tako 81 ta4io misii navodí, da jik kao svojo eitato^a predotavlja, 
9alo»« savriedoostí) a oioga dapaéo i s*ima isvorna predtedi. Takovjh ima 
pw malo a nasíd kn|ižoyaos4i. Odlikqja so , navlastito . provodi OayidQvili 
j^lma. Pokorao pohrvatili sa: Nik. Dimitri^^ Iv^ Gnndulió FraiMin, Btiepo 
Ojorgjió i Baro Betera, i svi isvrstnoj pojedine isto sa modro ponasili M. 



IL KaUc», Z. Liksrevid, P. Pría^vM, Iv. WMiiitWé, 6&. múM 
i J«s. Betoodié ; • pMlIir cieli Aué. Vitoljíé i ígtt^ ti|i«rgj>^ l^^ji t^« •• 
sv«Jo« savráaasti « vis acporedoe 4iÍH, d« neki smiIí, kóma se aiinív pnrei- 
stvo pri«t«ji, iwmAt m» fkm tve dnii^e prevo^telje dalek« miMtovljiji. 

Veé «Bo g»ri KaiMMeavli viée drsmatiékíh kMi«4a m i^ékoga ve- 
leamno i^revedmih, * iaianio iste taká «d Diiika Ráajine ^rievod Filcnmn 
i Moaka, IjnWvi Príaaia I Tis^e 94 Dioka JElateriéa i ajesto od L. BniM 
Mího¥a. Heroíde Ovtdijave kraMo t« bteiMaéili Bain Haa. Lveid, Josif ■<<• 
tondié, Peter Boákevíé, l^nj. Gjor|di^i C>J* ^^ňé, P. Baáié í Iv. Alteatí. f. 
Hektorovié víeéto je ponaaío apíev Ovtdijev de remediú mmpris, a íp^ 
Qjorgjíé ■aogo ii njefovih i^reobraieaja. Katoaove isreke divno an aa«tí 
if píevali M. Narylié i N. Boreaié ; piesni Tibala, Properoija i Marrijala < 
Oinko Raajiaa; njeka pjevaaja is Bnejide Iv. Taaxlíasher i Ignj. 6jorgji4$ 
a Gj. Hisja čiteva liríka Oračka i Virfjila. Dobar Je joa prievod Kempi* 
éave kiýice o aasliedevanja Isvaova od áUnaage Qjorfjiéeviéa, í rad^ja 
Bara Betere o rasmiéljaiýili 8v, Aof^vstina. Taáov Jerniolíro osloMjca 
nasao je vria tnmaéa a Ivaaa Gandaliéa i a Víaka Petroviéa, a idili 6et- 
nerovi m Mara Zlatareviéa Dinkova i m Iv. Salatida. 

Ui ove, sto sme o naaeoi píeaaiétva reklí, aeka naai joé a Mš 
opaaití, da aa ae aterí naši pieaoiei jako držali klaaioisaia. Bjeganei Cári- 
l^radaki í a aaáih atraaah veé aa raaa prakadíie sanimívasC aa ^ka aaa* 
noat, a tiraai iMnoéiýi tja ad paaativieka ekatejedi a Itelijom prívuJLoäe aas 
i aada latinakn knjisa. Diake lUajIna eiate apovieda^ da Šiaka Meaéctíé i j 
GJore Držíé tvrdo aa aliedili 9t»0 fUtméCé ^tiréké -.ť UUinské* I apnv | 
Šiako teko ae saljakio kjeie a Ptatoaova djela, da kad kad njegave m \ 
l^ieaaí aeaiego iao amatratí nego f«ki prevodi is Platoaa. Njeáte kaiM# | 
oalabi k4aaieíaani a i^aéi sa itelgaaátioa, kaja s prvá koriatea, peslie wtM \ 
ne mdo oaudi* 

Piesaíkah poHtlôkih « pravom smiala nije imala aada kajiga sa tm : 
doba; «li da se Je avtlslavjaimka pojtma a jaf^oslavjanaka aavlsstite arill| 
po nasem primorja fjd od samotka naéo kajtievnosti, tom« so dokasi asSj 
aarodni omotvori. Na pr. P. Hekterovíé m postaaíei aa N. Pelei^riaovidi,! 
raslikojaé so éisto od prímorskíh Latinjana^ veli da kako ovi drie istor(it{ 
sa ríé istiaii, trnke i mť, š9e etrmne fuufe$u jemikn (koi ee med smmi ^ 
stalimi na eniiu najveéi kfji i nmhodi) drie i eiene km$rekiee — afMfll 
istine. Maogo Je pako politiékoga dúha aarodsaga a igrokasih OJ. Paima» 
(iéa, a aavlaatito u njef^va pienja GtM; iate toko • dlelih JEoraaiéa, Oa>» 
dalíéa, Kaaaveliéa i td. Sveslftvjaaska idea balje se rasvila Ceéijeai pi«i 



- »«3 - 

iMtKe4jii. Píesma Lj. Oradí^ Pian éiewerm^ k«íoin slávi Petra Velíko^a I 
ťeríóevo Zmu9etJ0 O(émk09a, po aebi hé% oaobite pleaničke cieae í poleta, 
qfasni sa s to^Sy i^r sa tspjevaní a sv^slavjaaskom dubu* Gjorgjiéeve i 
Braereviceve pjesne jasao oéiioJH mjsao slayjaaske usajemRosií ; i td. 

Olede srikotvorja, i ovdje nan dokasa samostalnosti naše književ- 
f^utu Najstarijí 9tsí piesníeí slase se dvaRacstereom, kóma nemá traga ní 
J grčkoj ni n latiaskoj knjigí. MaraHé, Drsic, MenčeCic nemajú druf^oga 
jnierila osioi ovoga. Ovdje odmor na srtednií i na krigq, a stihovi se slí'- 
Ijbjn dva po dva na sriedioi í na koncu. Maralic, koi |;a valjda nveo, pieva 
sypko: . 

Stvoritelj ki si svtA, -^ o tebi postaef/am 
Ufanje ríči sťA, ^ ke petí piipruvljam, . 

Xenéetíé íma i petnaesteraea s odmorom na osmn slovku, na isti pako 
•aéín na dvoje spojenih i slikovanih^ na pr. 

Angjelski tanea meo nami ~ jedna mladjahna vtYa, 
koja medjo svini vílami — gixdáv je lov dobtVa. 
Tfem sudara piesan XV. Han. Lncíéa^ koja ovako počiina: 

Netiarnn sloiím j^ospojtf^ 

Zamani danke tracti, 
JSa virnu službu jer moju 
Nede ini datí plac^. 
Bržié intá kiHea i od tri stiha, na ovi načín slikovanih: 

Pri mose bíti Ice - bes lova od svťri^ 
' Neg- mene da Qnbaô — bes víle samtW. 

^ Oió kóje nsiiem ^ i željno nzdťiem. 

Ií Lnetéa se napokon nalasi sa prví pnt i osmerac u kitíei ovakp sllkovanoj : 
■Jnr niodna na svit vťla Ni ée bití ni je bt7a 

Lipotoni se veé nestart, Njoj takmena, ka se pravi. 

. Jer jo hvale sve skop/f^ Lipotom se veé neslooť 

Vila, ka raí sarce travt, Jar niedna na svit vito. 

9rva dva stĺka a viek su preokronnta na konca kitice. Vetranie íma éetvr- 
4ioa n oamrcih na ismienn slikovanih, i peliea isto n osmrcih> gdje sn 
iprva éettri stika ismieniee sKkovami. a peti stoji o ssbi* Ouéetié u Drvi- 
«hmII sluái so šesticami n osmrcih^ to sn prvá ôetiri stiha slikovaoa na 
.•Sflúcan, n sadnja dva mtAj sobom. 

Is. do sada recenofn jasmo sevidK; da je piesničtvo usvakoj strooí 
ya od XV stôl. obiiato t slavno ii< aa&oj književnosti sastapano. AU nemo-r 
Jemo o obée isto tako aatvrdití sá prosa. Istina imamo i a proci síaset 



knjif» tiekaoih f « rakopmli; ■• Ttéi se 4to »}ih Wvi tamo 8 pokaiMri 
predmett, te mbUIc sfiaMtvene alnike la «?• 4oka }eiNa |k» ka|« pMÍcdiq«i 

Jestkaalevte imalo )e ^e4e arietovae prose najvise oknvdi<felJB^ ali 
8u njihove radnje «s eielo poinanjkanje' narodnih ékola oilTeé slako liela* 
val« oa kajíievno okrasovanj^ nafte. Medj slovaicani aaj^lja jejamaéae 
ona Bar. Kastéa, a medlj ríeénioi TasKngherov, Delta^Betlor i Stoliéev. 
Narodlao sa povíest nast obíéno pisalt lalinski ili italflanski, te isíai Hr- 
vatske kroaike (F. knj, I. S19J nemaino povfestaíékth sptsa iiaéki aapí- 
saaik áo XVf. víeka. Líelopisi éiro. KlemeHovíéa, érm. Olavica i Ani. I- 
stríanína jedva sa ospomene vríedai; doéim osí Andrije Zmajeviéa sasli- 
ŽBJB, da bodu sto prije oa obéu koríst obfelodaajeBi. Na tom poljo joá sa 
se njekí javili, Balme Baldasar Sptíetéanio. Štiep. Rnsié^ Pavao Vítesoviá, 
Filip Grabovac, Noriaíé Noretv^nin, . Aoio 2orióié, Maria Boréié í td., ali 
sve slabacai pokúsi. Rm%$ovor . Uf^dni i Karmkfjiea Aad. Saeiéa , « šls 
sn i najuBorityi isfled národne prose, nisu sbilja ni bes pQviestaiéke vried-* 
aosti. Imamo us to vise životopísa i pripoviestíh, i takodjer sbirka ntrod* 
nih posJovíoa. Posnat je i jedaa semyopís f. 1779 n .Mleteih naôtanipaik 
Zakonarstvo valJaBo sastupa ustanova kBešeyinj» poijicke, i sjaset drapli 
poraanjih sakonika i listina, Aate Zoríótc. pi^pisa sa oarod računico. Vŕba 
liekarstva i naravopisja isdali so ajesto Luka Viadimirovíé, Petar Bartalo- 
vió i Luka Stulíé. O poljodíelstvu í gospodarstvu aapísalo se vise knjižiea, 
ali Bu veéinom prevodi. U obce rekué i glede ovíb straka mnpso joá \m 
netiskano u zabití. 

Ako je i slabo sastupana svietska proaa^ ova bi se dala sadosla 
nsmnožití, kad bi sqio os gori pomenats komadiée pobrali i ono, sto sa 
prostopísBo nalasi umetauto a kiýigah naáih piesnika. Na pr^ medj. Sfisf 1Í 
Hektorovica nalasi se njecova poslanica o prosi na M. Pelegrino.vicAy kuli 
bi sa usor služiti mog la u citpnki sa sredige škole ; a to se .moie re^ a 
rttsgovorih pastirskíh, kojí toli, divno akrasigu Zc^aniéeve Piamme. Tgikt, 
sa posvetipe o kiti Ivanisevicevoj i td. 

8 dmge strane proca nabésaa i orkvéna f nas tako oliiiiyo, da M 
se za ovo doba nsalo koga takmaea jamaéao bojati' aiogla. Maogí sa 'Mi» 
aiaae sabavljao S v. Pisanoai^ sto ■ je sTiedokadr národne na^aností^ klag^ 
sroa i t iesae éodi. Njeki a« pojodíms straaa poaasiliy a eielo &v. Wmmm 
prevelí sb^ osím onih, kojí su poloviconi XVI stoL na ton potia radili ■• 
Urahu sa protestantské svrlie^ joale Bart Jút^V,. Štiep.. JiHate i pa|i Bmr^ 
ffmáéUi. fivaogjelíatar sa pohrvatili : M