Skip to main content

Full text of "Ogledalo književne poviesti jugoslavjanske Na podučavanje mladeži nacrtao Šime Ljubić"

See other formats 


Google 


This  is  a  digital  copy  of  a  book  that  was  prcscrvod  for  gcncrations  on  library  shclvcs  bcforc  it  was  carcfully  scannod  by  Google  as  part  of  a  projcct 

to  make  the  worlďs  books  discoverablc  onlinc. 

It  has  survived  long  enough  for  the  copyright  to  cxpirc  and  tbc  book  to  cntcr  tbc  public  domain.  A  public  domain  book  is  one  that  was  never  subjcct 

to  copyright  or  whose  legal  copyright  term  has  expircd.  Wbcthcr  a  book  is  in  tbc  public  domain  may  vary  country  to  country.  Public  domain  books 

are  our  gateways  to  the  pást,  representing  a  wealth  of  history,  cultuie  and  knowledge  thaťs  often  difficult  to  discovcr. 

Marks,  notations  and  other  maiginalia  present  in  the  originál  volume  will  appear  in  this  flle  -  a  reminder  of  this  book's  long  journcy  from  tbc 

publisbcr  to  a  library  and  finally  to  you. 

Usage  guidelines 

Google  is  proud  to  partner  witb  libraries  to  digitize  public  domain  materials  and  make  them  widely  accessible.  Public  domain  books  belong  to  tbe 
public  and  we  are  merely  their  custodians.  Nevertheless,  this  work  is  expensive,  so  in  order  to  keep  providing  this  resource,  we  háve  taken  steps  to 
prevent  abuse  by  commercial  parties,  including  placing  lechnical  restrictions  on  automated  querying. 
We  also  ask  that  you: 

+  Make  non-commercial  use  ofthefiles  We  designed  Google  Book  Search  for  use  by  individuals,  and  we  request  that  you  use  these  files  for 
personál,  non-commercial  purposes. 

+  Refrainfivm  automated  querying  Do  nol  send  automated  queries  of  any  sort  to  Google's  systém:  If  you  are  conducting  research  on  machine 
translation,  optical  character  recognition  or  other  areas  where  access  to  a  laige  amount  of  text  is  helpful,  please  contact  us.  We  encourage  the 
use  of  public  domain  materials  for  these  purposes  and  may  be  able  to  help. 

+  Maintain  attributionTht  GoogXt  "watermark"  you  see  on  each  flle  is essential  for  informingpeopleabout  this  projcct  and  helping  them  lind 
additional  materials  through  Google  Book  Search.  Please  do  not  remove  it. 

+  Keep  it  legal  Whatever  your  use,  remember  that  you  are  lesponsible  for  ensuring  that  what  you  are  doing  is  legal.  Do  not  assume  that  just 
because  we  believe  a  book  is  in  the  public  domain  for  users  in  the  United  States,  that  the  work  is  also  in  the  public  domain  for  users  in  other 
countries.  Whether  a  book  is  still  in  copyright  varies  from  country  to  country,  and  we  can'l  offer  guidance  on  whether  any  speciflc  use  of 
any  speciflc  book  is  allowed.  Please  do  not  assume  that  a  book's  appearance  in  Google  Book  Search  mcans  it  can  bc  used  in  any  manner 
anywhere  in  the  world.  Copyright  infringement  liabili^  can  be  quite  severe. 

Äbout  Google  Book  Search 

Google's  mission  is  to  organize  the  worlďs  information  and  to  make  it  universally  accessible  and  useful.   Google  Book  Search  helps  rcaders 
discovcr  the  worlďs  books  while  helping  authors  and  publishers  reach  new  audiences.  You  can  search  through  the  full  icxi  of  ibis  book  on  tbe  web 

at|http: //books.  google  .com/l 


¥ 


6u^8c^./  ,,--;, 


THE   SLAVIC   COLLECTION 


l^arbarU   ^oUege  l^ibtarg 

GIFT    OF 

Archibald  Čary  Coolidge,  Ph.D. 

(ClOH  Ot  1887.} 


Received  I  Júly,   1895. 


r 


i 


1 


v 


o 


OGLEDALO 


JUGOSLAVJANSKE 


NA  PODUCAVANJE  MLÁDEŽI 


NACRTAO 


Prof.  SlMi:  LJIJBlť 


KNJICA  ti. 


RlBČHl 

EMIDIJA    MOHOVIČA 

Tiskariski  Kanea.  Zarod 
1869. 


k'' 


IIarv«rd  .  C  >llcre    Library 
./-j-*.^'  "...  '1í>..é:j  ,Ph.  D« 


-  \  J.    .  J  í^  »J  <J  . 


Drag^a  Doba* 


Staige  kiyižeTiiosti  kod  Jugotlayjana  od  petnaettoga  do  droge 

poloTíoe  oiamnaestoga  vieka. 


ODIEL  L 

PregleJ    političke    povíesti   J  of^os  lavjanskih    saroda 

s*   árugogu   doba. 


g.  1. 

Jugoslavjani  foéeikom  XV,  vieka. 

f  rvo  nego  stanemo  opísívati  bmo  kajižeToost  sa  dragoga  nje  doba, 
D  kom  86  je  8  díetíostya  eyestrano  oe  semo  rasyíla  i  ojaóala,  no  baa  do 
maW  podígU  do  aa  onde  mognéef^  procvietanja  i  savrieaostí,  dobro  je,  da 
malko  promotrimo  polítíéko  stanje  plemena  jogoslavjanekíh  kroa  ova  doba, 
sto  ée  oas  svakojako  uvíerítí^  de,  ekoprem  je  nasema  národa  onda  svokad 
puno  teákíh  aaprieka  na  päta  stejelo ,  kóje  sa  mu  jeko  svakí  nspriedak 
kratile,  sreéno  ma  ípek  po^e  sa  rakom  us  golema  dakako  natesaiga 
í  odpore  neprestane  isvojevatí  na  aapada  ako  ne  drago,  a  to  kojiževno 
pobieda,  i  8  ove  se  strane  barem  protísnutí  dalje  na  polje  isobražeností  i 
prosviete  na  tolíko,  da  je  prem  malo  doísto  evropejskíh  národa,  akoprem 
nalasecib  se  u  mnof^o  boljih  okolovínah,  kojí  moga  dokasatí,  da  su  tada 
nspored  nieg^  poatapalí  po  staai  snaností,  kojo  prvo  prokrôila  biaee  Italíja, 
nxorita  májka  sveobée^a  dasevnoga  preporodjeoja,  a  kamo  lí,  da  so  ga  oa 
to  natiečanje  pritekli  i  nadjačíH. 


—  4    - 

i 
Opasíli   smo   ozgor,    kím   su   naéínom   Slovenci   mnogo   pHje   ovoga  ' 

vriemena  pod  nemački  jaram  pritisnati  ostali.    Inostranstvo  razkomada  jih  " 

najpríje^  a  naselbinami  i  globamí  tako  jih  razbrka  í  sgnjeôí^  da  jim  je  ve6^' 

odsele  ôesto  nemoguce  bilo  í  slobodno  díhati,  a  kamo  H  na  noge  se  dignutí  ^ 

i  svoja  81  milú  narodnost  i  prírodjena  pravá  prísvojiti  i  razviti*  '' 

Niti  sa  se  Bagari  početkom  ovoga  doba  o  botjem  stanja  od  Slovenaea 
nalazilí.    Izza  Nikopoijske  nesriece   (ÍS96.')   asijatski  násilník  ne  samo    da. 
popliení,  popali  i  posvoji  njihove  zemlje^  no^  otev  jim  izim  íme  sve  sto  so 
imali,    naseli  se  napokon  sred  njíh,    da  satre  i  ovo,   te  s  njim  í  najmanji 
spomeň  njegdasnje  slave  bugarske. 

Kosovskom   bitkom   (JS89.^  i  Srbska  se  sila  težko  alomi ,   no  ípak 
Joj   osta  toliko   života,   da  je  mogla  barem  jos  za  njekoliko  godína  svoje; 
vaje  slobodno  a  zrak  pusóatí.  Jadi  okríepljena,  mogase  se  dakako  malo  po  ^ 
malo   oporaviti   oz   blagi   spomeň    slávne   proslosti,   da   se  je   gdjegdje   a 
srbskih   %mA\\í  pojavila  tada  i  ma  koja   iskra  Njemaníceva   ili   Dusaaova  { 
daha.   Alí  smHju  Lazárovom  u  srbskom  se  národa  potijíy  te  atrno  ono 
prírodjeno,   iskreno,   plemeníto  čuvstvo  naprama  doma  i  slobodi^  komu  je 
sve  lasno  i  moéno^   možda  s  tóga,    da  se   a  zabití^   pod  ostrím   mrazom 
barbarstva  i  nasilja  kroz   viekove^    kao  zlato  a  ognja^   to  boije   od  kvara 
izcisti   í  ohrabri^   í  tako   na  svoje  vrieme   uzmogne  krepčije,   odlučnije    i 
slavníje  prasnoti  a  sviet^  i  jednim  adarcem  strovaliti  divlji  stolietoí  jaram, 
i  krvavo  se  osvetiti. 

S  osvojenjem   Smedereva   (Í459!)  srbská  dŕžava  izčezno  i  činom  i 
imenom  iz  diplomatičkoga  vídíka.  Sada  dodje  red  na  Bosna.  Oslabijena  ova 
dŕžava  kroz  neprestane   borbe  za  priestol  í  po  neslogi  svojih   velikasa  níje 
mogla  doisto  uz  sva  svoja  hrabrost  bez  dovofjne  pomoéi   na  dago  o  života  | 
aztrajati  pred  slavodobitním  gorostasom,  komu  je  ovíek  zemtje  nedostajalo.  1 
Jos  joj   ga  pokrati   mlitavost  i  lakomost  njezína  zadnjega  kraija   Štiepaná  j 
Tomasevíéa,  koi  si  nagizdao  biase  krana  bosanska  i  srbskimi  bíseri,  a  nije 
znao  ní  svoje  od  očité  propasti  spasití  i  sačavatí.  Po  smaknutja  Stíepanova 
(Í463!)  a  njekih  skrajníh  planinah  srbské  i  bosanske  zemije  víjaše  se  jos 
za  koja  godino   koi  národní  barjak  srbskí  i  bosanski,   alí  i  tíh  je  aza  sve  i 
slávne  čine  neumrloga  Skendrbega   do  mala  sasvim   nestatí  moralo,  badaó 
se  Evropa  tada  više  zanimala  gradjanskím  ratom,    nego  se  skrbila  za  svoj 
spas   od   avíek   grozeceg   si   barbarstva  azijatskoga.    Samo  u  Crnojgorí,  a  i 
onom  divnom,  svetom  brama  jogoslavjanske  slobode  i  nezavísností,  a  onom 
čarobnom  gnjezdu  sivíh  í  nepredobitnih  sokolova  i  orlova,  osta,  ako  i  mnokrat 
težko  krvlja  napojená  i  raztrgana,  ovíek  ípak  naperena  národná  zastáva. 


—  5  — 

8troTalÍT  B08M,  odtrtte  Tirei  na  Hnratakn  i  Oalntefjtt  s  DiibnTDÍ* 
kom  i  Kotoron;  ali  ta  aagasMe  ■»  bedea,  koi  ako  proai  éoato  draialia  I 
amo  tamo  krhaha,  aikada  ga  ipak  ua  aay  nápor  í  sílaa  krv  araaíti  aemacaM. 
Brvati  vaada  aTojom  aiiaieoniy  Dalnatiací  i  Arbaaaai  a  Baki  KolorakoJ  kad 
i  kada  pomoéjo  mletackom,  a  DabrovMai  svojom  díplomaliékom  lakavitlaom, 
svagdaao  se  boreé  Ulo  ma  kako  a  fonMtaeaim  dívijakom  aá  krst  i  alokoda, 
ae  sama  ostadose  aeoskvn^eaí  od  koge  i  dívljaéi  aa^atske,  ao  joa  aa  prkoa 
tíh  golemíh  aeprestaaih  aes^oda  aaali  so  si  aa  blago  povietaree^  ilo  Jim 
ta  príekomorske  obale  dolieteM,  prokrčiti  pat  k  prosvieti  lako.  da  aa  nikim 
OTO  doba  BÍsa  aaostalí,  au  maoge,  ni^paéo  Niemoe,  daleko  aadmaéili. 

Mi  éeaio  dakle  aastavici  sada  aijprro  politiôka  poviest  Hrvatoka, 
gdje  smo  ostali  n  prvoj  kajisi  QV.  sír.  ISÔ,')^  te  dodatí  Jos  ajoáto  aa 
Dalmaeíja,  Dobrovaík  i  Cransam,  da  tím  okoaéamo  i  pregled  politíéko 
poviestí  jogoslavíaBske,  sto  amo  oadje  sapoéeli,  aamierom  samo,  da  aaáa 
aladea  a  isto  doba  apotna  barom  pregled  aarodae  polítiéko  i  kajítevae 
I  ^viesti ,  te  se  tako  sama  latl  posla  oko  tih  dv^ja  predmeta ,  doisto  važaik 
í  sanimívib  po  svakí  národ,  a  po  naš  navlastito,  koi  jako  trebaje  posnaaja 
svoje  Qvíek  borae  a  cesto  taane  ako  í  sjajne  proslostl,  da  s  nje  aaaôi 
lidati  čvrste  temene  mirníjoj  i  sreénijoj  badnéností. 


S.  2. 
U  r  v  m  i  u 


Po  smrti  LJadevíta  Velikoga,  agarsko-lirvatskoga  kraija  nastaví 
svoffi  seraljom  apravljnti  adova  nje^va  Jelisava  kd  sto  aa  ajegove  nemoéí, 
no  sada  na  íme  svoje  malodobne  kéeri 

NABIJE,  kojn  sa  odmah  stalisi  agarski  jedaodoéno  prof^lasilí  í 
kraljem  okruníli  a  stolnom  Biof^radu  (/r.  rwjna  1S89»)»  Ali  na  krátko 
ženská  vláda  omranu  njekojím  od  ugarskoga  plemstva,  s  (oga  navlastíto, 
sto  nisa  trpíti  mogli  Jelisavíníb  Ijubíniaca,  kojí  so  od  sada  s  njom  po  svojoj 
voljí  vládali,  te  ju  na  svoje  óesto  násilne  i  nepostene  svrbe  opotrebijavali. 
Od  te  mržnje  pošta  javnó  nesadovoljstvo,  kad  se  prosa  glas  po  driaví,  da 
je  Maríja  veé  laračena  sa  todjiaoem,  Bigmandom  vojevodom  braniborskim, 
drogim  sinom  Karia  IV.  oara  nemačkoga  i  kraija  českoga.  Hrvati  s  drage 
strane  srartja  Ljadevitovom  smatraba  kao  sasvím  prekinot  onaj  savea,  koi 
jih  jos  od  Kolomana  sdmžívaše  s  Ugri  5  posto  s  mužkim  potomstvom  Karia 
Róberta  aapuljskoga  sváka  sveaa  roedjo  brvatskom  i  ogarskom  kraaom  po 


.     .  I 

vgovoro  de  Jure  et  de  faeto  prestajase.  Namiera  dakle  hrvatskih  Telmosa.  », ; 
biaše  sada,  posvema  odciepiti  svoja  od  of^reke  krune,   i  na   sroj  príestol 
dignati  takom  osoba,  na  koja  bi  národ  po  starih  obioajíh  í  sakoníh  prívolío. 
Glava  tih  veledasníh  Ijabimaca  svoga  pravá,  príestola  i  savíčaja  biase  Ivan 
od   Paližne,   predstavník   Vranskt,   muž   veliká  snaóaja  i  janačke   mišíee. 
Samo    knesovi    Korbavskí   i   njekoji    prímorskí    gradovi    adarise   protivním 
patem,  navlastito  Zaďar,  koi  veé  8.  lístopada  1382.   s  knecom  korbavskírai 
Botkom  Badíslavíóem  i  braéom  njegovom  sklopí  í  priseže  elogu,  hratin>*tvOy 
viekovUo  prijaietjetvo ,  t  e  isto  iako  framm  kraijicam  i  kruni  ugarskoj 
viekoviiu   viemost  i   poeiojanoet  u  viernoeti   (Pau,   de   Paulo,   Metn, 
ádr.  423,");   a  11.  list.   odpraví   svoje  poslaníke  a  Rodím,  da  taroO  iskažu 
kraljíoam  njegova  oddanost  i  pokornost.    U  tom  snadose  Jelísava  í  njesíní 
Ijobímoi   dobro,   da  ée  nagasiti  a  Hrvatskoj   na  silní  odpor,  i  da  ée  jím 
B  ove   strane  težka    posla  bítí^    dok   príklone    državne   stalíse    priposnati 
Maríja  sa  svog^a  kralja.    S  tog»  se   stave   odmah,  da   si  n  nasoj   drcavi 
privaka  jedna   stránka,   kojom   bi  moglí   svoje  namíere  ažlvotvorití.   Tada 
naši  prímorskí  ^radoví  aživaha  podpuna  gradjanska  samostalnost ,  kojoj  je 
opasnija   bila    poblížja   moé    velmoža   hrvatskíh   negoli    odaijena    kraijeva. 
Jelísava  obratí   dakle   svoje   oči   na  te  gradove,   í  25.  lístopada  apoti  jim 
blasno  písmo  í  žapana   Ivana   Bisena,  da  jih  i  astmeno   velíkímí   obecanjí 
k  príestola   nakloní  i  a  viernosti  utvrdí.   Zadraní   veselo  primise  Bisena  i 
písmo;   no  posto  yeé  bíaha  tada  svoje  poslaníke  a  dvor  odpremíli^  Bisena 
líepo   natrag  odaslase,    a  2,   veljace  1483.    pred  kraijevskími   povierenici, 
velikim  predstavníkom  Nikolom  í  Ditrichom  Rabiom,  svečano  Maríjí  viemost 
prisegose. 

Malo  kasQJe  doouvsi  kraijíce,  da  se  nezadovoljstvo  veé  očíto  kasaje 
a  hrvatskíh  velmoža,  odpravíše  umah  u  naše  semlje  miesto  Mirka  Bebeka 
sa  baňa  Štiepaná  Lackovióa^  i  u  isto  doba  naložíse  primorskím  gradovom, 

v 

naime  Zadru^  Sibenika,  Trogiru,  Splieta,  Dubrovníku,  Rabu  i  Ninu,  da  ga 
sa  svoga  namiestnika  pripoznadu  (i6.  lipnja  t383^'),  Misleó  pako,  da  ée 
jim  lasnje  strogim  negoli  blagim  načinom  po6í  sa  rokom  tu  odpornost 
brvatsko  a  povoja  udusítí,  proglase  Ivana  od  Palížne,  koi  se  jos  ca  živa 
Ljudevita  iskasao  biase  ponjesto  protívan  Jelísavínoj  vlastí,  isto  lísena 
predstavničtva  Vranskoga,  kô  sto  njesto  prije  njegova  bratiéa  Ivanísa  Horvata 
banské  časti.  Na  takav  postupak  kraijičin  protivníci  se  ne  samo  sad  složníji 
javise,  no  i  oružja  latíse.  Jelísava  u  toj  opasnosti  neusdajoci  se  puno  a  baňa 
Laekoviéa,  koi  se  veó  1.  koi.  1383.  u  Zadru  nalazio,  ode  sama  sa  kéercom 
i  velikom  pratnjom  a  prímorje.    Kraijice  prispiese  a  Zadar  2i.  list.  1383., 


giie  Jili  Ztdnml  \wf  JoMuiit  i  psgoetíit.  VWet  Je,  4*  m  J«.  éki  m 
éMej  poB^TÍo  mir  iM^Ja  ■Jini  í  pre4st»TmkMi  VniMkiaiy  Jer  \nmm 
položí  po  pre48taveikevej  MpoTÍedi  ftek  éetíri  étrnm  peelie  kreUiéíea  dolesk* 
eruqe  i  Ugron  otvorí  Timto,  a  smi  pre4oteveík  i  hntíé  ne  iTaeiia  HervAi 
tom  so  prígodom  oWessee  kraUieseit  ^  ^c  éi«  pr^o  Tojskoei  príleéi  •• 
pomoé  Karie  Draôkoeie  knUJe  eape^skoeie,  koi  eo  Jeé  Uétí  ieeteke 
korase  sa  svojím  takmaoen  l4Í«<Íevíiom  Aecjovieskíei. 

Bndeé  so  dakle,  ako  lí  eo  iskreeo  a  oeo  barem  prirídeo  raepre 
poraToale,  i.  sted,  ostaviše  kraljíeo  Zadar  i  Tratíse  se  e  Badim.  Početkom 
sliodeée  godíae  po  ealoge  JelissTÍne  prodje  Ivaaisa  s  vojskom  e  NapuQ  ee 
pomoé  kraljo  Karie.  Prijo  od  láska  kje  tajeo  epe^ee  od  predstaveika 
Vraasko^  í  ^íegovík  privrioBÍka,  da  pooedí  Karie  egarsko  -  hrvatske 
kreae.  Tome  Je  opet  esrok  dala  saaia  Jelísava,  peet^ed  svorne  Ijebimee 
Nikoli  Goqaee,  rodom  Hrvate,  da  sada  Joô  svojovoljefio  ee^  príje  raspo* 
laie  s  lyesiaom  riasQe  e  HrvalskoJ.  Ivaeíei  podjo  sa  rokom  dobití  Kerle 
sa  hrvatsko-egareka  kreee;  te  do  mala  vraéiged  se  doma  s  tím  Karlovim 
prívoljeejen  í  s  ojosovimi  obeda^ji,  stade  odmäk  predetaveik  Vraeski  ea 
Javne  radití  o  HrvatskoJ  sa  Karia  proti  kraljieam,  i  pado  me  prítegeeti 
aa  te  strane  i  sama  baea  Stíepaaa  Laekoviéa.  Jelísavat  docev  te  stvari, 
osplamti  od  jede,  í  aa  mah  odasla  sa  baňa  o  Hrvatsko  miesto  nevíerDOga 
Laekoviéa  Tome  8v.  Gjor£Ja  knesa  Zadarskog^a  (svik,  IJ94.).  Tomi  malo 
kasaje  dolaska  n  Zadar  podje  sa  rekom  saéi  a  trag;  erotí  prívrseníka 
Karlovih  smíerajnéíh  prisvojítí  si  one  g^radskn  tvnyavn,  i  tako  Zadar 
néinití  glaveim  síelom  prevrate.  Toma  dade  sve  nrotníke  pohvatatí,  smrée 
kasoiti  í  Bjihova  imanja  rasprodati  (/I.  šrfnja  1384,')^  a  Sadraní  bede 
prímoraníy  aa  moél  8v.  Krísogona  obnovíti  prisege  viemostí  naprama 
§09fodjmm  kraijieamn  i  na  liesnijí  se  saves  obvesatí  protí  njihovím  neprija- 
teljem  QÍ8.  srpnja^  To  nasílje  Tomíno  nebje  predne,  pače  jako  stetno  po 
kraijiee.  Tím  se  stránka  Paližnina  na  krátko  tako  rasgranl  i  ehrabrí,  da 
sam  Oorjan  pred  njom  nepredá,  éím  dvojeé  o  svojem  stanjo  pobríno  se 
6  darovi  si  pribavíti  od  Štiepaná  Tvrdka  kraija  bosanskoga  obeéanje,  da  ée 
ga  ovaj  braníti  eonlrm  quemlUet  fersonam,  loeis  et  iemporibus  OftportunU 
.  .  .  luque  vitam  uostram  ^29.  oiuj,  Í385,  Ark.  //.  S6,J  samo  ne  protí 
kraljíeam.    Medjutím 

KARLO  DRAČKIy  ísagnav  n  NapnlJa  svog^a  Ukmaca  IjedeviU 
Aagjovinekog ,  brata  Karia  V.  kraija  Praoeaskoga,  obodren  Pavlom  od 
Paližae  bisknpom  Zagrebaékím  i  dragimi  velikáni  hrvatekimí,  koji  ma 
neprestane   dolaúke  aa  dvor^   odloôi  éím  prije  prebrodit  eo  ovarao  rad 


i 

pre^oVi^a  brvatsko^ngArake  knine.  Sie^urav  séo  mu  od  potretá  bjese  í  areáiv  I 
•tvarí  oadiesate  dŕžave^  nkrea  se  Karlo  u  Apulji  na  dvíe  galije,  i  12.  mj«  '' 
1385.  Btipae  n  Senj.  Is  Senja  prodje  u  Zagreb,  odakle  malo  kasDJe  as 
aeprestaDa  nagovaranja  í  prosaje  TelmoKa  ogarskíh  pratajom  hrvaťske 
vojsko  odo  o  Budím,  i  bude  odmah  aa  prísntnost  mnogo^  plemsty*  i 
STodoDStva  ngarekof^  i  hrvatokoga  svočano  okruajen  kraijem  agarafco- 
hryatskim.  Sa  Bvim  tím  prímoraki  i^radoví  dalmatinski  nohtíoóe  gň  príanati 
aa  kraija,  to  s  tóga  na  čela  lýihovih  listioa  nalaxi  se  aa  to  doba:  impediía 
Regina  Maria  (Zadar  IS,  list,  1S8S.^.  la  Badina  nagradi  Karlo  njekoje 
od  svojih  prívrženika  hrvatskih,  a  navlastíto  Štiepaná  Frankapana  kneaa 
krokoga  í  modruskoga,  kóma  2Z.  síeónja  1386.  podielí  milost,  da  kad  bi 
umro  bea  maskoga  odvíetka,  nasliedi  £a  u  svem  kder  njegova  Jelísava  i 
lýeaím  potomci. 

Ali  bje  sasvin  krátko  stolovanje  Karlovo.  Kraljicam  nesmotreno 
pästi  sva  sloboda  a  dvora,  a  ove  se  dadose  sa  vešti  od  svojih  dvorntka, 
kojí  nastojed  opet  se  nzpeti  aa  ona  mod^  koja  sa  aživali  ea  ženskoga 
vladanja,  naamise  Karia  smaknati.  Na  čela  te  dvorské  orote  stojaha  Gorjan 
i  Porgaé,  kóji  ga  po  dogovora  sa  kraljicamí  od  6.  veljače  1386.  sramotním 
aačinom  a  istoj  polači,  gdje  jíh  on  liepo  častio  i  prijázno  dvorío.  iždajníčkí 
smrtno  osledise  (-/-  it6,  veljaée). 

Taj  Čín  tako  gadan  i  nečovíečan  pravedno  raspalí  srčbom  i  osvetont 
sve  prívrženike  Karlove  u  Ugarskoj,  a  jos  víse  a  Hrvatskoj,  gdje  se  umah 
silno  razvi  zastáva  asbane.  Kraljíoam  ipak  do  mala  podje  za  rakom  atalo- 
ziti  Ugarsku,  te  po  savíeta  Gorjana  i  Forgáča,  kóji  sa  sada  a  dvora  opet 
Bve  modnimi  postali,  stave  se  sa  malo  pratnje  na  put,  da  prodja  kroa 
Slavonija  u  Hrvatsku;  držec  da,  kô  sto  tri  godíne  prije,  i  sada  ce  svojím 
prisadem  lasno  razorožati  desníce  svojih  naprijatelja,  ilí  pomočja  primor- 
skih  gradova  prisiliti  jih  na  pokornost  oli  íh  strti.  Iz  Napronke  4.  raj.  1386. 
potvrdí  Marija  písmom  Mletčanom,  da  je  od  njíh  primíla  7000  dak.  običnog 
godisnjega  danka.  No  Hrvatski  velmože  medja  kimi  bíaha  Ivaniéa  Horvat 
bivsi  ban  sa  svojim  bratom  Vladislavom,  Stíepan  Lackovié^  Nikola  Zeé, 
bivsi  bani  i  Ivan  od  Paližne  predstojník  Vranskí  a  vrieme  prímivsi  viest, 
da  se  ono  a  dražbi  s  krvnicí  Karlovimi  priblížuja,  apotrebe  ta  prilíka,  da  jím 
raoane  pokvare  i  da  im  se  osvete  za  svoga  nemilo  smaknatoga  kralja,  te  tajno 
akape  snažna  četa  svojih  janaka,  polete  a  Slavonija,  postave  zasiede,  kada 
Je  kraljioam  poéi  bilo,  i  a  áto  sa  iz  Oorjana  patovale,  da  predja  a  Zagreb^ 
janenada  jih  nápadná,  izsieka  jim  njeáto  pratnje,  abija  samé  Nik.  Gorjana 
i  Blaža  Porgača,  ostalo  plemide  bace  a  aze,  a  kraljiee  kao  sažnjioe  povedo 


r 


-  »  — 


lI  NoTÍgrad  se  daleké  2ft«lra,  valida  8  Bftmierom  odatlatí  Jfh  kainje 
u  Nft^lj  kraUiei  Hargarití  adori  Kariovoj,  kojoj  odmah  poslase  glave 
knmika  €U>rjaoa  í  Forgaéa. 

8IOMVND  Braniborekty  saničnik  Narije,  doôoT  neariecu  njecínn,  Jos 

KsCepada  1386.  ís  Ceske  jioleti  a  Ugarsko,  í  akupív  kraljičine  pridrž enike, 

admah  se  jakom  éetom  apatikDrari,  ídopre  do  Koprívníre;  ati  ne  morade 

krie  boije  pomét  natráp,  kad  dobí  víeat,  da  ma  Hrvati  s  pretežnijom  silom 

dolase   na   sosríet.  Vrattv  se  u  Bodiro ,  Vgrí  ga,  OTÍenčajn  sa  avoga  kraija 

(St.  oéujka  1387,^;   a  on   tatlm    stade  knpíti    vojsko  sto   môže  .veéa  na 

Hrrate,    da  kraljíee  oslobodí,    a  Hrvatom  se  osveti.   U  isto  Trieroe  poknAa, 

da,    bilo  ma  kojim  načínom,   raspaK  raspre  medja  hrvatskímí   plemíéí,   a 

primorske  gradove  a  vieroostí  utvrdí,  í  proti  njím  jíh  digne ;  doisto  s  namíe- 

rom,  da  ma  lasnje  bode  i  jedne  i  droge^  ko  sto  je  dobro  snao,  jedním  hípom 

pod  mac  akrenotí.  Sto  naami^  to  sbilja  í  postilo.  Do  mala  Sigmandava  mita 

i  lasoa  obeéanja  raaeegoée  silai  požar  medjo  Hrvate,  kojí,  ako  ikada,  tada 

sa  navlastito  trebovali  bratíostva  i  slope,    la  Badíma   4.  lipoja  1387.    isda 

Signnad  proglas  na  Hrvate  i  Datmatince,  baeajod  sva  krivnja  na  Ivana  od 

Paližae  predstavníka   Vranskosa  i  bratiéa   njeg^ova  Ivanísa,    poaivQaé   eve 

ostale,   da  se  okolo  kraUeva  barjaka  skape  proti  tím  neviemíkom,   pa  da 

ée  jira  bití  sve  oproateao. 

Tím  načinom  podje  salibože  sa  rokom  Sí^aada  raadvojiti  Hrvate, 
t  dobrí  dio  njih  k  sebí  nakloniti.  Od  najmoénijih  sama  Horvatova  obitelj 
osta  víeraa  načala  národne  samostojnosti.  U  sto  predstavník  Vranski 
éavase  kraljice  o  Novom  Grada,  Ivanisa  po  Hrvatskoj  dizase  národ  na 
odpor,  a  22.  veljaée  1387.  \%  Zadra,  koi  s  ostalími  prímorskímí  gradovi 
aagíbase  sada  na  njegova  strana  {Ľueio,  Mem,  str,  SSÍ.")^  odasla  svoja 
braéa  Tomasa  í  Pavla  biskupa  Zagrebačkog  sa  njekolíko  plemica  aadarskih 
k  Margarití,  kraijici  napaljskoj,  da  prose  priesna  pomoé.  Alí  Mletcanom 
BÍje  po  volji  bilo,  da  se  Napaljei  agnjeade  na  nasoj  obalí,  éim  sa  a  tom 
slatíli  jaká  opasnost  sa  svoje  brodarenje  i  trgovanje  na  jadranskom  mora| 
ée^  radi  odprave  námah  a  naše  more  silno  brodovlie  pod  íslikom,  da 
upríeéi  pat  prevozu  sasužnjenih  kraljíea  na  apoijska  obalo,  i  da  jíh  otme  í 
spasí,  kad  bi  to  moguée  bilo,  al  u  istinu,  da  paši  na  dolasak  Napaljskih  brodova. 
U  isto  doba  opreme  svoga  poslanika  Pantaleja  Barba  o  U^rsku,  oeka  nagovara 
Sigmunda  i  velmože  u^rske,  da  oslobode  svoje  sasožnjene  kraijiee.  Sigmond 
veselo  primi  te  poaode  mletaeke,  odasla  nmah  svoga  poslanika  u  Mletke, 
da  javí  Republiki  svoje  okrunjeoje ,  svoju  sahvalnost  ca  iakasann  ma  od- 
daaost  i  savíete,   a  s  Barbom   stade   se  dogovaratl  o  nacína,   kako  bi  se 


-  10  - 

besopasno  oslolioditi  mopU  krabica  Maríja  ii  raka  neprijateijskih,  posto  Jiur 
15.  síecnja   Jelísava  sa  dugih  patnja  i  ocajnoatí  bíaie  u  taniDici   svoje  ánm 

y 

okoncala.  Zeljase  Sigmand  od  vieóa  mletačkoga  pomoé  s  mora,  čím  bi  oa 
s  kopna  proralio  do  Novog  Grada,  da  gm  silom  otme.  I  Papa  napovarase 
Mletčane,  da  se  tóga  posla  azma.  Napokon  Republika,  vise  rad  svojci 
koristi,  negoli  todjíh  nagovora  náloži  Ivana  Barbadikn  kapetana  svoje 
pomorske  sile,  da  se  sdruží  s  Ivanom  Frankapanom  knesom  Senjskím,  í 
da  u  sporazamljenju  s  ugarskom  vojskom,  kojo  veé  tada  biase  Sigmondl 
apatio  u  Hrvatsko,  svi  složno  udare  na  Novigrad  í  prisíle  Ivana  od  Paližne 
živú  jim  izručiti  kraljicu  Maríju.  U  isto  vrieme  Repablika  nagovarase  pri-* 
morské  gradove,  da  se  ostave  velmoža  hrvatskíh,  a  na  viernost  povrate 
naprama  kruni  agarsko-hrvatskoj ;  oslíed  čega  se  Spliet  30.  travoja,  Tro^r 
2.  sviboja  a  Šibenik  3.  svibnja  1387.  za  Maríja  i  Sigmonda  očítovase. 

Hedjotím  savezníci  obkole  i  stisna  Novigrad.  Ivan  od  Paližne  slavno 
8  prvá  odbíjase  odarce  dosmanske.  Napokon  videé,  da  ma  bratíé  Ivanísa 
nemôže  pražíti  dovoljne  pomoéi  proti  sílnomn  nepHjatelja,  posti  se  n 
pogodbe.  Bude  dakle  otanaceno,  da  ízmĺenivsi  taoce  Ivan  predade  kraijica, 
a  vojska  se  mírno  na  trag  povuce.  Ivan  4.  líp.  odpusti  Maríju  iz  tvrdjave. 
Kraijica  se  odmah  sklonu  a  Dolao,  odakle  taj  isti  dan  napísa  list  oíbeníka, 
Trogiru  i  Splíetu,  da  jím  svoje  oslobodjenje  navíesti,  I  a  víernosti  jth 
utvrdí.  Iz  Dolca  prodje  slíedeci  dan  u  Nín,  gdje  osta  do  15.  Iípnja,  í  primi 
poslaníčtva  príroorskíh  gradova.  Zatím  na  mletačkih  ladjah  odplovi  u  Senj, 
gdje  ju  19.  í.  m.  počasti  do  sest  poslaníka  mletačkih,  kóje  joj  s  líepími 
darovi  tamo  Republika  biase  nputila,  a  dva  ju  pratise  do  Zagreba.  Is 
Senja  30.  Iípnja,  naíme  dan  príje  svoga  odlazka,  opraví  Maríja  list 
Duždu  mletačkomu,  gdje  mu  se  vruée  sahvaijivase  za  svoje  izbavljenjes 
nam  pro  vero  dieere  jfossumus,  quod  circa  liberationem  nosíram  partem 
vestram  habuerimus  potiorem*,  obecajuó,  da  ée  se  víekovito  síecati  takova 
dobročinstva.  I  Papa  Urban  VI.  14.  Iípnja  iz  Luke  zahvali  duždu  radi 
Marijína  oslobodjenja. 

U  to  Sigmund  sidje  a  Hrvatsku.  Blízu  Zagreba  4.  srpnja  sríeti  se 
za  prví  put  s  Maríjom  svojom  zaručníoom ,  i  to  ženitbu  ovrse.  Sad  videé 
se  na  čelu  dovozne  sile,  ženom  spasenom,  i  plemstvom  hrvatskim  rasdvo- 
jenim^  oslabijením,  a  ípak  veéim  dielom  jos  nevoljnim  zapoznati  ga  svojim 
kra^em,  nze  mu  se  grozno  osvetjivati.  Njeke  dade  odmah  barbarskí 
smaknuti,  a  njeke  pozatvaratí  i  privesti  a  Budím ,  gdje  jih  ísta  sudbína 
dočekaj  a  sto  osveti  njegovoj  usbjegnu.  tím  ote  imanja,  a  sela  njibova  dade 
popaliti  i  porosítí.   Zatím  iz  Zagreba  prodje  Sigmund  s  Maríjom  a  Budím, 


~  II  - 

MteYÍv  M  g^VTBQf;  Yo^Ja  svoje  Tojske  ■  HrvatokoJ  Pavl«  Karia  kseia 
liTbavskoga,  s  nalogom  da  mume  Vraaa,  a  Ivasa  od  Paliine  ■levi  íli  ¥areai 
ii  lemlje  odtjera*  Tada  ae  aa  kraija  auasno  boraha  ■  Slavoaijí  Nikola 
fifliju  ban  rnaÔTanaki,  paUtínoT  sia,  Vladisláv  Laiaiôki  baa  sieveríaski* 
Btiepan  Kasižkl,  Ivan  Mcrovié  i  jos  ae  malo  iadajiea  svo^  aaroda,  proti 
Inaiši  Horvata,  koga,  otevsi  mn  gradove,  prisilise  da  bíeží  ■  Bosaa.  Sada 
nprofií  Ivanisa  ponio^  od  Štiepaná  Tvrdka,  koi,  akoprem  prtmío  bjeáa 
inljevskn  krnna  od  Naríjina  otea  I^ude%'íta,  po  smrtí  njegovoj  ípak  viáa 
M  drsao  Hrvata  aegoli  Uf^ra,  aadajod  ae,  da  ée  ga  aa  svo^  kraija  pro- 
Hitsiti.  S  ote  nade  odpraví  Stiepan  dovoljnu  silo  n  Hrvatska,  Hrvati, 
sárúiv  86  8  Bjom,  udare  aa  gradove  kraljevske  stránke,  i  ved  arp.  1387. 
frísvoje  si  KliSy  i  Omís,  a  malo  kasnje  i  Kotor,  a  Splieta  se  sagroao, 
M»ríja,  sa  koja  medjutím  Barbadíko,  pomorski  kapetan  mletaekí.  oteo  kiaáo 
Hrratom  grád  Skradia,  imeoova  Alberta  Lackoviéa  miesto  njegova  brata 
Wa  Ladislava  predstavníkom  Vranskim,  i  posla  g^  n  Hrvatsko ,  da  osme 
VrtoQ.  Albert,  podpomožen  Tomom  I  Bodkom  Bodislavíéi  korbavsktmi 
koeiovi,  Iístopada  obsíedna  Vranu,  no  8.  stadenoga  1387.  bode  od  Hrvata 
odjeran  í  o  Nín  satvoren.  U  isto  vrieme  savesnici  poplienise  i  popalíse 
(▼e  naokolo  sadarsko  semljiste  do  gradskíh  sídina,  i  takodjer  Ostrovien 
predobiše. 

Prímorskí  se  pradovi  aa  tih  bnna  driaha  vierno  Nr^jine  straake,  i 
BJeiÍDe  samiestnike  podpomagaha  i  a  potríebi  Jih  aa  pomoé  posivaho.  AU 
Hnátom  pnno  stigase  do  tih  g^radova,  oim  se  prieko  njih  mo|;aha  domova* 
nti  8  oapnljskim  dvorom,  odkle  apaaonosan  pomoé  oéíkaba.  čegaradí,  pre* 
^bivéi  notmje  tvrdjave,  stadoáe,  da  si  privaka  makar  silom  i  prímorské. 
S>d  oasta  veliká  smiesa  a  tih  pradovíh,  éim  se  stanovníeí  raadvojiae  aa 
>^kD  kraljiéino  i  na  bosanska.  U  Tro^'m  veé  27.  pros.  1387.  osta  pak 
pnti  plemiéem,  kóji  sa  držali  aa  Uf^re,  te  jih  aila  poaieoe.  Videéi  napokoa 
Wtttela  tih  i^adova,  da  jim  pomoói  nije  od  nikada,  a  da  jim  se  aepríjatelj 
roti  n  knói  i  vaa  pradskih  sidiaa,  odasalja  poalanike  o  Ugarska ,  aahtie- 
^^,  da  jim  se  posalje  aaprieino  jaká  pomod ,  drugéíje  da  nemogaéi  ae 
^  dogo  po  sebí  braoiti ,  morat  de  napokon  aepríjate|jskoj  prevagi  otvoriti 
^ta.  Sigmond  26.  svíbaja  1398.  odhovorí  Trogiraaom  is  Poaege,  kako  je 
o'laéío  8  ose  strane  odariti  na  Boaaa,  pa  da  ma  poaalja  o  Dobioa  sto 
Bitríje  i  víie  mogu  ústroja  éím  se  sídovi  rose,  i  Ijudi  kojí  bi  análi  ajimi 
ipravljadj  a  da  ae  drie  évrsto  svoje  prisege,  dok  jih  do  mala  od  svojib 
i^ihovih  iieprijatelja  aaavim  oslobodí.  Tom  prig^odom  pokasa  Nelepíd  knea 
BKradioskí^   sjedioíti  prímorské  gradove  na  obdo  obrana,    te  6,  list.  1388. 


-  w  - 

^Hde   sklopijen    sates  a  Skradína^   ali  osta   bez  nspreha.    ProsinGem  ť 
aadje  u  primorje  sa  njekolíko  vojske  ban  Ladislav  Lackovíé;  ini  to  níje  kadrw 
bilo  održati  se    proti  Hrvatom,    kóji  se  pod    braéom  Hrvojem  i  VoislaTOfli 
Jako  biaha  u  Knino  utvrdili. 

Po  Kosovskoj  bitkí  Stiepan  Tvrtko,  slavno  sazbiv  Turke  od  svoje 
semije,  apravi  odraah  novu  vojsku  u  Hrvatsku  pod  Vlatkom  vojevodom 
bosanskiin  i  Ivanom  od  Palížne.  Ivan  snažnom  silom  iz  Klísa  (jruj»  Í3S9.') 
prieko  Vrane  samahnu  do  Zadra,  nebili  ga  prisilío  odstupíti  od  kraijeve 
strane.  Gradjani  se  uteká  odmah  za  vojenu  pomoc  Anžu,  knezu  Senjskoma 
i  Modruskomu,  Ovaj  jím  posla  400  konjaníka  a  veé  su  oní  imalí  1000 
piešaka,  te  tom  silom  sozbija  Ivana  i  obsiednn  Vranu  (^S2,  studenóga). 
Dva  dana  kasnje  udarise  jnrísem  na  grád,  ali  budú  odbíjeni;  te  nvidív, 
da  nemog:o  tvrdji  nahuditi,  vrate  se  10.  prosínca  sramotno  u  Zadar. 

v 

Buduc  tako  sve  to  jadnije  stanje  Šibenika,  Trogira  i  Splieta,  odlu— 
čiše  ^8.  tráv.  1390.  prvá  dva  grada  upraviti  poslanike  u  Bosnu,  a  6.  svib. 
i  Splíet^  da  se  s  kraljem  sporazume  o  pogodbi.  Tvrdko  8.  lípnja  n  Sutíscí 
potvrdi  Trogiru  i  Splietu  sve  poylastíce,  sto  sa  uživali  za  Ljudevita  kraija, 
a  isto  tako  11.  líp.  i  Šibeniku.  Na  izgled  tih  gradova  podvrgose  se  bosan- 
skomu  priestolu  i  poblížnji  otoci  Hvar  i  Brač^  te  jim  budú  puséene  staré 
sloboštine.  Preostajase  Tvrdku  jos  sam  Zadar  i  Nín,  kóji  se  ustrucavahu 
igegovoj  se  oblasti  podvrci.  Da  si  i  ove  gradove  pritegne,  í  tako  svoja 
■amiern  postigne,  naime  da  miesto  Srbije  oborené  na  Kosova  na  zapadá 
podigne  velikú  neovisnu  dŕžavu,  kojoj  osím  primorskíh  pokrajina^  morala 
bi  se  pridružiti  i  sva  Hrvatija,  Tvrdko  po  poslanicih  najprije  *obavie8tf 
17.  lípnja  1390.  Republiku  Mletacku,  da  je  pridobio  hrvatsko  primorje 
i  dalmatinske  gradove;  na  sto  mu  se  ona  8.  srpnja  líepo  naradova;  a 
30.  kolovoza  i.  g.  zapitá  u  nje  galija,  dä  pridobije  joá  i  ona  dva  grada. 
Mletčani  medjutim  bjehu  pokúsili,  da  si  sve  ona  gradove  prímorské  naklone 
i  správe  pod  svoje  krílo.  No  nemogu<$í  u  tom  nspietí,  po  poslaniku,  koga 
sa  držali  tada  u  Ugarskom  dvoru,  potraže  jih  od  Sígmonda  za  novoe. 
S  druge  su  se  strane  tada  u  raspri  nalasili  s  napaUskom  kranom,  za  koja 
je  tobože  Tvrdko  te  krajeve  osvajao.  Sve  to  dakle  povede  Mletčane  odgo- 
vorítí  Tvrdku:  da  su  oní  a  miru  s  kraljem  i  kranom  ogarskom,  i  a  Ijubavf 
sa  Zadraniy  te  zato,  da  nemajú  zasto  s  ojimi  se  zavadíti.  U  isto  doba  pako 
tajno  obodravahu  Sígmunda  na  predobitje  primorja.  Sígmund  pokúša  doísto 
slíedeée  godíne,  da  to  ízvrši,  i  uputí  zato  baňa  Bebeka  o  Hrvatsku.  Bebek 
obsiedne  Knin,  ali  mu  losa  sríeéa!  Ivan  od  Palížne  i  bratié  mu  Ivanisa 
odbiée  ga  i  hamctom  potukose.    No    sto   nije    Sigmand    oru^em   ízvojevatí 


-  It  - 

iv«gaoy  to  uôioi  nemilá  6mH,  ksja  no  najpríje  pokosí  ofeJsUvnije^  nepri- 
jMel|»  Ivana  od  Palísoe  ^16,  V9ijmés  ÍS9Í,')  a  malo  kasnje  i  aama  kraija 
Trrdka  (J13,  oiujkm  i,  ^.).  .U  Bosní  baňa  sada  silná  borba  o  príestol,  to 
napokon  oplÍTom  Hrvoje,  veliko^  vojevode  bosanskog^a,  bode  Stíepan 
Dabisa  prímijen  za  kraija.  Meiyntím  Vek  Vočid,  bao  bosanskí  o  Hr^atskoJ 
í  D  Dalmaeíji^  ízjaviv  se  aa  Sigmonda,  jos  svib.  1392.  pouodjo  Nelepíéa 
knesa  cetinjskog  obsiedne  Klis^  a  prímorskí  g^radovi  u  tom  metežo  neana- 
jaéi  kamo  se  obratití,  viadaho  se  samí  po  sebí.  Čega  radí  Ivan  Frankapan, 
kaez  Senjskí  í  teda  ban  hrvatskiy  oznemírívaše  jih  po  moru  i  po  kopno; 
sto  dosadí  Zadní  navlastito,  koi  20.  svibaja  1393.  odasla  svoje  poslanike 
na  Sigmunda  o  Djakovo,  moleé,  da  svrgne  Ivana  s  banské  stolice,  a  drogoga 
od  Qgarskog  plemena  miesto  njepa  postaví.  Sígmand  opomenú  baňa,  te 
12.  studenuga  dodjese  u  Zadar  banovi  poslaníci  Nikola  biskup  Krbavaki  í 
Ivan  biskup  Nínski^  s  kimi  Zadraní  utanacise  mir. 

Borba  u  tom  napríedova  medju  Hrvatí,  privrženicí  Tvrdka  II.,  koi  se 
a  BosQÍ  takmacio  s  Dabisom  aa  príestel ,  i  medju  Vgr\.  Uím  Dabiát  podje 
Es  rokom  svopa  snparnika  nadvladati  i  ía  zemije  protjerati^  odmah  sklop! 
prímirje  sa  Sígmondom  (1393.)^  a  malo  kašnje,  grozeéí  mu  se  na  blízo 
Torei^  í  sam  mir  (J2.  »rf,  1934.'),  po  kom  odpusti  krooi  ugarsko-hrvatskoj 
8ve  zemije  i  |;radove«  sto  joj  bjese  Tvrdko  I.  u  Hrvatskoj  i  u  Dalmaeíji 
•teo.  Hrvatí  ípak,  akoprem  osamljeni,  ne  položise  svoga  eružja  5  a  Sigmond, 
da  jih  napokon  sasvím  sviada,  posla  odmah  u  oase  strane  Nikola  Ooijana, 
siná  palatioova,  sa  baňa  i  kneza  Splietskoga.  Oprú  ma  se  snažno  nasí;  no 
izdajstvom  páde  sada  u  ruke  Gorjanove  slávni  jonak  Ivaniaa  Horvat,  koga 
on  dade  kašnje  u  Pečuhu  na  konjske  repové  rastrgati.  Premda  tím  Hrvati 
ostase  bez  najvriednije  misíce^  ne  klonuse  níposto  dohom,  dapace  silno 
odbíjahu  vojske  Sígmundove,  koga  na  nijedan  naéin  nehtješe  ni  tada  za 
SToga  kraija  zapoznati.  Gorjan  privuče  joste  na  svoju  vecí  dio  primorja, 
8  cega  se  i  gradovi  prímorskí  opet  za  Sígmunda  proglase. 

ho  mala  umrie  Marija  (17,  99%bnja  ISSô.")^  a  njezina  sestra  Edviga 
kraijiea  poljska,  koja  je  našla  tada  dosta  privrženika  u  Ugarskoj,  stade 
M  se  zahtievati  ugarsko-hrvatsko  krunu.  U  Bosni  po  smrti  Dabíse  (r.  ruj, 
139S.)  otímahn  se  tada  za  príestol  Stiepan  Ostoja  Hrístid  i  Tvrdko  II., 
akoprem  se  bosanskí  velmože  god.  1394.  bíahu  obvezalí^  da  ée  poslíe  smrti 
Dabise  Sigmunda  príznati  za  svoga  kraija  (Luciut  de  Reg.  V,  3.").  8  druge 
strane  Hrvati,  Joste  nepobiedjeni,  sada  upro  to  stalníje  svoje  oči  na  napu- 
Ijski  dvor  a  sporazumljenju  sa  Štiepanom  Laokoviéem,  nekada  banom  hrvat- 
skiffl,   sada  vojevodom  erdeijskim.    Da  pako  svoje  naroiere  izvedu^  óekaha 


~  u  - 

samo  uifodnii  pri^odo.  Osím  togaSi^und  odtndji  nesmotrením  postopanji 
saní  Zadar,  koi  mu  Je  n  primorjn  do  sada  Dajvise  prikloont  bio.  Jak 
f.  1393.  Pa^  se  biase  odcíepio  od  ovo^  grada^  komu  je  od  doga  prípi»dae» 
Zadrani  silom  ga  opet  obladaju,  i  krvno  mu  se  osvete.  Pažani  obrate  89 
kralju,  koi  radi  tóga  uailstva  Zadranom  Pag  oduse. 

MedjQtim  sa  se  Tarcí^  strovaliv  Srbskí  i  Bagarski  priestol,  vec  pro- 
tísnulí  bili  do  graníca  ogarskíh^  i  ponješto  Jih  poplíeníli.  Sigmand  stade 
sada  svom  pomnjom  nastojati,  da  se  skúpi  krížoboj  proti  njím,  komu  bi  se 
00  na  celo  postavio.  Akoprem  si  svukud  tražio  pomoci  po  Evropi,  nastojao 
je  navlastitO;  da  na  to  prigne  Mleicane.  kóji  su  tada  najsilniji  bili  na  mora 
í  s  Turci  na  široko  medjasili  u  istoku.  U  tu  svrhu  posla  početkom  g.  1396. 
svoje  postaníke  u  Mletke,  ali  veó  10.  ožojka  i  poslie  bude  jim  odgovereno^ 
da  se  za  sada  Republika^  drugdje  sabavljena^  tóga  posla  dohvatiti  nemôže, 
no  da  6e  ga  svakojako  porooéi  i  j  os  više,  ako  se  s  njim  sdruže  Francezki 
i  Engleski  vladári,  dliedeée  godine^  čim  se  spremao  na  to  podusetje^ 
pokosa  Sígmund,  da  prtje  rata  umiri  konačno  hrvatsku  zemlju.  Posva  dakle 
Hrvate  na  državoi  sabor,  koi  se  2.  lípnja  1396.  držao  u  Ninu  pod  presied- 
ničtvom  njegovih  povierenika,  kancelára  Ivana  biskupa  Zagrebaékog  i  baňa 
Nikole  Gorjana.  Na  tom  saboro  bili  su  prisutni  samo  knezovi  korbavskí, 
brat  banov  Ivan,  i  poslanici  primorskih  gradova  Zadra,  Skradina,  Nina, 
Trogira,  Splieta,  Dubrovníka  i  Oresa.  Tu  se  ízmedju  drugih  stvari  riešila 
borba  medju  Zadrom  í  Pagom,  ali  proti  Zadarskomu  zahtievu,  jer  povíereniei 
kraijevski  listinom  od  24.  lipiýa  odredíse  i  i^avise,  da  Pag  dé  dietorum 
JadesHnorum  manibus^  poíestatef  dominio,  liberm^  eseempta,  absúlutm 
habeaiur,  i  da  se  uvrscuje  u  red  jednak  sa  ostalími  kraljevskimi  gradoTt 
(Farl,  V.  44B,'),  Ovakovo  riesenje  raspali  to  vecma  Zadrane,  kojí  se 
dakako  opet  na  sama  kralja  prizvase. 

Uprav  je  tada  Sigmund  veé  na  putu  bio  s  krstaskom  vojskom ,  da 
kroz  Bugarsku  udari  na  Turke.  Kod  Nikopoija  s  njimi  se  sukobiv  28.  ruj. 
1396,  bude  hametom  potučen,  i  jedva  se  spasi  sa  malo  pratnje  na  galíje 
mletačke,  sto  Republika  biase  tamo  na  lyegovu  službu  odpravila.  Prosa  v 
se  medjotim  gtas,  da  je  Sigmund  u  bitki  pogínuo,  protivníci  lyogovi  to 
smielíji  se  digose^  da  svoje  namiere  izvedu.  Ali  na  čudo  švih  dodje  kralj 
u  Dubrovník,  koi  je  tada  priznavao  vrhovno  vlast  krone  ugarsko-hrvatske, 
i  21  pros.  svečano  uoidje  u  grád.  Dočeka  ga  na  vratih  gradskih  Mario 
Restic,  tada  knez  dubrovačkí,  sa  senátom  i  plemstvom,  i  prikaza  ma 
gradske  kljuce  u  znak  podložností.  Tu  se  bavio  Sigmund  devet  dana,  sjajno 
počastjen  i  líepo  nadaren,  a  on  obdarí  grád  raznimí  povlasticami.    Dne  dO. 


-  1*  - 

•dfloTi  a  8f liet  Ml  dvbrovftékoj  Mji  u  prat^Ja  galíja  mlettékih,  a  odayfe 

a  Kbíb.  Na  tom  päta  raaa^ra  sre,  sto  so  la  qJegoTa  odsaéa  radílo  a  Ug^arakoJ 

iaHrvatskoj;  éega  radi  se  staví,  da  svoja  vlast  okríepi  bilo  i  aajstreiijimi 

aaeiai.    U  Kaiaa  sabra  poslaoike  primorskih  gradova,   gdje  jim   6.  veljače 

1397.  potvrdí  staré  lístiae  i  povlastice,  ali  so  na  muralj,  a  i^ekoji  i  silom, 

sto  je  auio^^e  jako  avriedilo  í  poboaílot  dosta  aovca  iabrojiti  i  darova  pri- 

kasatL  Ovdie  je  kaaío  tada  i  kasaiti  sve,  kóji  biabo  pomagtli  atamniéeaje 

kraljíca;    ao  nemogaéí  jih  o  rake  dobití,  ote  Jim  dobra  i  po  sto  je  mogao 

rasproda.  U  Zadar  posla  krbavske  kaesove  Pavla  Karlovida  i  Dragatiaa,  i 

podbaaa  hrvatskoga  Mihsjla,  kojí  13.  sieč.  1387,  n  gradskom  vieéo  sahtie- 

váha  n  ime  kraijevo,  da  jim  se  icraée  s  vi  sakrivci  smrti  kra^iee  Jelisave, 

kaao  í  oni,   kojí   pomagaba  avesti   aiiud  regimen   o  Dalmaeiji,   i  kóji  a« 

ueestvovali  bili  a  boai  podí^atoj  Ivaaom   bratom  Ivaaa  od  Paližae  aeka- 

daaje^  predstavaíka  YraBskosa,  i  bratiéa  ma  baaa  Ivaaise;  te  as  to  deset 

plensiéa  a  talactvo,  i  kaao  krivee  reôeaih  prekraaja  ti  i  plemiéa  ia  porodíee 

GrisogoBOve.   Zadraai  odmah   ma  odpravise  poBlaaíôtvo  Bji^oimi   darovi  o 

lia,  te  ovi  gti  napokon  amiríse. 


Doe  6,  veljače  Sipnand  ostavi  Knín,  da  prodje  a  Kríževoe,  kamo 
biaše  sazvao  hrvatski  sabor.  Amo  dodje  i  Stiepan  Laekovíé  sa  svojimi 
privrženieí.  Sabor  biase  veoma  barany  dodje  i  do  omžja;  kojom  prílikom 
[  bje  Lackovié  sa  svojim  bmtiéem  od  pratnje  kraijeve  posíečen  (^9^.  veí.). 
Prístase  Lackovíéevi  pako  vídeé,  da  jih  krvoproliée  nebi  dovelo  k  svráí, 
ľasidoše  se,  a  veéina  npati  se  a  Bosna,  g^dje  se  os  kralja  Ostoja  sakupljaha 
svi  prívrženiei  Ladislava  kralja  napoijskoga.  Broj  tíh  privrženika  rasao  je 
svaki  dan  vise;  a  sada  k  njím  prístopi  vojevoda  Hrvoja,  Mirko  Bebek 
predstavnik  Vranski  i  td.,  te  stapíse  a  dogovor  s  Ladislavom,  koi  si  nasao 
biase  aastltnika  i  u  novom  Papí  Bonifáca  IX.  (Raéki,  knjii,  9,  God^  sv,  /. 
9ir»  4SJ),  Ua  to  i  samo  drsaqje  dalmatinskíh  |p*adova  postalo  je  sa  Sig- 
bmumI*  veama  samnjivim;  če^  radi  ía  Temesvara  26.  listopada  1397.  posva 
jih  n*  dohovore  sa  Sv.  Kata  a  Senj  {Ľueio*  Mem,  p.  SúS,"),  sto  se  pAko 
■esbje.  S  drage  strane  trebalo  je  aovaea.  Da  do  njih  dodje,  stade  aalagati 
kraijevska  imanja.  Tako  je  1.  stodenoga  1398.  Nikoli  kaeso  Krokoma  i 
Modraákoma  saloaio  grád  Oaalj  sa  17.000  dakata  i  td.  Ponadi  Zadra  otok 
Pag  sa  40.000  dukáta,  ali  s .  snažno  opro  Pažani  da  tóga  ne  bade  i  isvo- 
jaja.  Dne  24.  ožajka  1398.  a  Djakova  darova  otoke  Oser  i  Cres  NíkoU 
Qorjaaskomo  baňu  Dal.  Hrv.  i  Sláv.  i  brata  nio  Ivana,  i  td.^  te  obično  je 
rádio  viáe  na  korist  njema  oddanih  porodiea  nego  svoja.  Svibnjom  i.  g.  1398. 
Sigmond  navali  na  sleverna  Bosna,  i  tamo  predobi  lýekoje  prediele;    čega 


-  1«  — 

radi  kralj  bosABski  Ofttoja  stoví  se  oilprto  dog^Tunití  •  Hrvatí  protí  ii}< 
a  na  korist  kralj  a  oapuljskoga. 

Kd  sto  Q  HrvatskoJ,  tako  ae  je  8ípmand  i  u  Ugarskoj  neanosno 
ponasao,  gdje  je  tudjinoe  na  vrhovne  časti  diaao  i  državnínii  dobrí  obdarívao, 
a  aemljake  presirao.  8ve  to  asrokova,  da  se  je  sada  vike  velmoža  i  s  ove 
i  ooe  strane  Dravé  javno  proti  njemo  isplnsílo  a  za  Ladislava  Napnljsko^^ 
komu  sa  neprestano  poslaníétva  odpravljalí  da  ga  prísna,  da  pospiesi 
ovamo.  Ladislav  nije  ca  tada  mogao  odmah  na  te  ponade  prívolitt,  čím 
je  dosta  imao  posla  sa  protivníci  a  svojej  državí.  Medjutim  njegovi  privr- 
žooiei  u  Hrvatskojy  sklopiv  savez  s  Ostojem,  kraijem  bosanskim,  od  ovog* 
dobíja  vojsko  y  koja  pod  Hrvojeín  sadje  a  Knin.  Zarnao  potraži  Sigmund, 
da  Í8  Slavooije  navalí  na  Bosna  i  Ostojo  od  tóga  odvráti  saveaa.  U  Knína  ae 
stránka  Vladíalavova  skúpi  tada  na  sabor^  na  kojí  dojdose  i  poslanicí  príroorskih 
gradova,  nego  so  tu  sa  onda  nista  ne  odluói,  posto  se  ne  mogaka  Blositi 
a  vedih  nasorih,  a  bilo  je  í  me^ju  njekimi  od  tih  élanova  dosta  osobitá 
raadora.  U  to  se  doba  aprav  biaho  Spliet  i  Tro^r  medjosobno  tesko  aava- 
dili.  U  Splíetu  22.  lipnja  1398.  prebi  strašná  baňa,  ca  kóje  bade  icagnaso 
mnogo  gradjana^  a  ovi  pribiegna  u  Trogir,  koi  jíh  rado  primi.  Cega  radi 
navalí  Sptíet  na  Trogír,  i  podpomožen  podbanom,  puno  ma  sla  počíní.  Jedva 
13.  veljace  1401.  bje  u  Splieta  mír  utanačen. 

U  tom  sadje  sam  bosanski  kralj  silnom  vojskom  a  Enin,  da  si  pri- 
morje  sasvim  predobije.  Zadar,  koi  nije  mogao  pregorieti  Paga,  prvi  ma 
upraví  poslaníke,  i  poslie  primi  Pag.  Dne  7.  svib.  1400.  i  oibenik  isto  tako 
učiní,  zatim  Omis,  kasnje  Trogir,  a  Rlis  se  morao  predati  Ivana  knesa 
Cetinjskoma  (r.  pros.  140í.'),  Samo  Dubrovník  í  Spliet  jos  su  držali  sa 
Sígmunda^  te  prvi  12  travnja  1402,  a  drugi  16  i.  m.  prisegose  viernoat 
pred  kraljevím  povíereníkom.  (Lueio,  Mem,  f,  S79.y 

U  Ugarskoj  je  s  druge  strane  nezadovoljstvo  prama  kralja  ave  4o 
vise  raslo,  pa  tako  ojača,  da  ga  na  sabora  od  28.  travnja  1401  htiedose 
is  dŕžave  isagnati.  Samo  po  zagovaranja  baaa  Nikole  Qorjaaskoga.bade  a 
grada  Šiklosa  zatvoren,  dok  Ladislav  ia  Napu^a  príspije.  No  Nikola  pustí 
se  zlatom  českim  podmitíti,  i  početkom  rujna  oslobodí  kralja,  koi  se  27. 
list.  na  saboru  u  Papi  opet  pomírí  s  agarskim  plemstvom,  podielivói  ma 
skodom  krane  nová  pravá  (Palaéki  HL  L  1SSJ).,  Sigmond  nije  ipak  a 
stanja  bío  sací  u  primorje,  da  razvrgoe  namíere  svajih  ovdíesiýíh  neprija- 
telja,  kojí  neprestano  podbadaha  Ladislava  napaljskoga,  dajedoom  prebrodi 
u  Dalmaciju.  Imao  je  dosta  posla  a  Českej  sa  bratom  Vaéslavom,  koga 
tada  sužujem  učini  i  povede  u  Aostrijo^  da  se  tfimo  čuva.  Ladislav ,   koi 


-  1?  - 

po|ii»tí4»  hitme  Qg^^BQ  príg«4a,  kad  je  Sígnuud  u  éiklolia  o  Mtvora  moiío, 
pristo  sada  na  poaade  Hrraiskili  TelíkaM,  te  n^príje  posla  pet  galija  n 
Base  strane  pod  Alvisora  Aldemariskom,  koi  si  ase  naslov :  «ťcartu#  ýeiié- 
rtUis  régn&rum  Bmngmriaej  DmimmHat  s#  Croatiae  lihuirimimi  ršfi9 
Lmdišlam }  a  sa  Bjim  i  Petra  Aadríjaieva  troglraBÍBa,  knesa  od  Troje, 
j«dBoga  od  n^iglasovítijih  kapetaaa  onega  doln^  da  pripravi  ^iegor  doiek. 
Zadar  dne  27.  kol.  1402.  otvorí  rrata  Aldemarisku^  a  malo  kaftojo  isto  tako 
Trogir    C'^*    9tud.^y   ŠibeBÍk   i    Spliet   (Jift.  «Hcif.)»   komo    kralj    bosanski 

15.  pros.  1402.  odobrí  staré  poTel{e  i  pravá.  I  u  Hrratskoj  i  o  SlavoBiji  il 
isto  doba  LadislaYova  stránka  niBO|^  je  aapriedovala.  Ondje  Mirko  Bebek 
i  Hrvoja  kod  Bišca  potaka  novoga  basa  PbtIb  Bisena,  sninjem  ačíae  i 
a  Zadar  6.  vcl.  1403.  odpeija  aapnljakoma  vodji^  docim  a  prinorjo  podje 
n  isto  vrieme  sa  rakom  Aldemariska  pomodja  Hrvata  i  Bošojaka  predobiti 
VraBo.  I  otoei  dalmatíoski  rasviše  tada  Ladislavova  sastavu,  bojed  so 
igegovih  ladja.    Sada  se  i  sam 

LADISLAV  okrca  na  brodove  i  doplovi  a  Zadar,  gdje  bje  sjajno 
prímljen  i  5.  kolo  voza  1403.  svečano  od  nadbískapa  Ostrogonskog^a  u  na- 
sočnosti  poklisara  apostolskog  stožernika  Angjela  AeciajoH  okranjen  sa 
kralja  agarsko-hrvatskoga  nsklikom  velmoža  nsarskih  i  hrvatskili.  Na 
sa  dalja  i  oveéa   diela    níje    bio   taj   neodvažni  i  slabi   vladalac.   U  Zadro 

v 

potvrdí  gradovom  primorskim  staré  povelje    (Braeanom  Í4,  koL,  Sibeniku 

16.  kol.  i  4.  r^j.,  Rabu  17.  koly  Sflietu  6.  koLj  Trogiru  SI.  kol.  i  tdJ), 
i  tine  sto  jim  biahu  ačinili  stoprv  Bosnjaci  i  Aldemarisko,  ali  jíh  u  isto 
vrieme  jako  povríedí,  naredjujuc,  da  sei  unjih  sagradi  tvrdjava,  kô  sto  je 
bila  a  Zadra.  Uspíe  a  Splieto,  ali  Trogír  i  Šibenik,  kojí  te  stvari  radi  8.  list. 
sklopiše  savez  na  odpor,  novcem  znali  sn  se  od  tóga  izbaviti.  Vojevodu 
bosanskoga  Hrvoja  postaví  za  svoga  namiestníka  u  Dalmaeijí  i  Hrvatskoj 
í  naimenova  ga  vojevodom  Splietskím,  davsi  mn  da  vlada  otočí  Bračom, 
Hvarom  i  Kor.éalom  Q1403.  4.  siud.  Lucio.  Mem.  f,  384."),  Vídeé  pako, 
da  a  Ugarskoj  njegova  stránka  yeéim  dielom  bíase  prionala  Sigmandu,  a 
dvojeci  í  o  vieri  njekojih  Hrvata,  kóje,  miesto  da  ntvrdi,  biase  sada  nespretnim 
ponašanjem  od  sebe  odalečio,  pod  izlikom,  da  ée  ngasiti  oastadse  n  Napatju 
nemire,  31.  listopada  odplovi  íz  Zadra. 

Mletačko  je  viei^e  pomnjivím  okom  motrilo  sve^  sto  se  ovíh  sadnjfh 
gedina  dogadjalo  s  ove  strane  jadranskog  mora,  da  si  «a  prigodn  opet 
ovamo  Markova  zastáva  podigne.  Ladislav  g.  1401.  biase  ma  pastio  svoja 
pravá  na  lirf,  da  ma  se  smeta  ono,  sto  je  tada  míslio  izvesti  a  hrvatsko- 
■garskoj  kraljovlaí.   Mletéaní  so  dakle  pastiii  more  otvorene  Ladislavo  do 


—  18  — 

DalmatÍBBke  obale,  te  sa  jos  8.  kol.  1402  avieravsli  njegOTa  poslanika  a 
Mletcíh,  da  ée  se  prijateijski  ponašatí  8  njesovimi  saltjami  kad  bade  brodío 
n  Zadarj  ali  su  u  isto  vrieme  'odbaoalí  ponnde  savesa  to  LadislavOva  to 
Síg^mundova^  nskraéali  sváka  pomoé  Hrvoji  i  kralja  bosanskoma,  a  sto  sa 
s  drage  strane  dalmatíoce^  isaf^ase  ís  prímorskih  gradova,  patUí,  da  oá 
Sigmanda  iaprose  dopašéenje  staviti  se  pod  okriije  inletačko^  posto  tím 
načinom  samo  j^nutlo  modo  posset  dubitare  de  Rege  Ladislao  neque  de 
toia  8ua  poíentia,^  No  videé  malo  kasnje,  da  jim  sve  te  sptetke  níšta  ne 
vriede,  te  čo  vsi,  da  Ladislav  biaše  prosao  a  Dalmacijo,  i  da  ée  se  o  Zadra 
krunití,  odprave  ma  28.  srp.  tri  sveóana  poslanika,  da  ma  se  naradaja 
novoj  kroni  5  dobro  pako  znajaé,  da  on  njje  kadar  izvesti  poprimijeoi  posao, 
sve  svoje  težnje  sa  Dalmacijom  svrate  na  njega,  a  8igmanda  zanieôa 
godisnji  danak  od  7000  dok.  pod  izlikom,  da  jim  veé  nije  mogao  pogodbe 
držati,  posto  Dalmacija  u  drage  rake  prodje. 

Odlaskom  Ladislavovím  íe  Dalmacije  sve  to  veéma  propadase  a  naših 
í  agarskih  stranah  ngled  njegov  i  moó  na  koríst  Sígmundovu.  Do  mala  Ivana, 
knezo  Senjskomn  i  Modruskomu,  predade  se  dragovoljno  Krk,  a  Rab  brínatjem 
Nikole  Frankapana  izjavi  se  za  Sigmanda  (veL  Í405.^.    Rečeni  knez  Ivan 
stade  sada,  da  i  na  mora  naskodi  sto  vise  môže  Napaljcem  í  Dalmatincem 
Ladíslaveem;   cega   radi^   da  si   osígura   morskí  prolaz,   posla   Ladislav  a 
naše   more   njekoliko   galija  s  Ivanom   od  Lusignana  hrcegom   od  Barata. 
Ovaj,   skopiv  jos  ladja  i  vojaka,   kolovoza  1405.  aze  Rab,   te  vrativ  se  a 
Zadar,   gdje  ga  knezom  biaha  nairaenovali,   malo  kasnje  predobi  Novigrad 
i  Skrisn  (I/,  vel,  1^7.),  i  bude  od  Ladislava  očinjen  knezom  Šibeniékím 
i  Trogirskim,  ali  ga  ovi  gradovi,  Hrvojem  poduprti,  nehtjese  takim  priznati 
ni  primiti.    Ivan  nametase  silne  tegobe  na  gradove;  ne  samo  da  zahtievase 
vojaka  i  ladja ^  no  i  novca  za  vojska;    sto  jíh  tim  vecma  skloni  k  Hrvoji, 
koi  se  cienio  samím  i  svemocnim  uptavljateljem  dŕžave,   te  zato  mrzio   na 
Lusignana,  koi   se   isto   takvim   gradio.    Hrvoja   video  jedno,   da  mo  nije 
oéekívati  í  ma   kóje   pomoéi   iz   Napnija,   gdje   se  Ladislav  zapleo  a  težkí 
rat,   te  god.  1407.   i  sam  Rim  obladao;   drugo,  da  je  Sigroundôva  stránka 
od  dana  do  dana  to  jača  u  samoj  Hrvatskoj,  a  da  Bosna  uz  nutrnje  borbe 
sve  to  vise  propada,   stade    (po  savieta  istih  NIetčana,   kóji  tím  to  vecma 
mis^aha  nasiliti  Ladislava,   da  jim  pusti  za  novce  ono,  sto  je  jos  imao  a 
Dalmaciji)  u  dogovore  sa  Bigmundom,  koi,  dalasnje  iztjera  Napuljce,  g.  1408. 
biase  navalio  na  Bosna  i  kod  Dobre  potukao  i  ahvatio  Tvrdka  II.  (F.  kr^ji,  t, 
8ir.  236,').  Hrvoja  mislio  si  tako  pohraniti  svoja  imanja  n  primoijo,  naime 
Spliet  s  pobližigími   otočí.    Sígmand   prista  na  zahtieve  Hrvojlne  (1408 )» 


-  !•  - 

a  ovaj  prívnée  na  kraljeva  strana  ave  kneiove  boaanske  i  dalmatinake  a 
príroorJD;  tako  da  ^od.  1406.  samo  n  Z«dni  i  n  tvrcfjavicí  Vranskoj  ▼íjalft 
ee  j 08  zastáva  Ladislavova.  Sí^mand  poxva  sada  sve  prímorské  gradove 
(6.  sieé.  1409^,  da  se  oôito  isjave  la  ojega^  í  da  ma  poéalja  poslanike, 
kojí  bi  ma  ponovili  prísega  one  viernosti,  koja  sa  oviek,  akoprem  kadikad 
tajno,  o  srdeo  gojíli.   Na  taj  poaiv  odgovorise  sví,  osím  sama  Zadra. 

Ladislav^  dočav  nesadovoljoost  f^radova  s  nespretna  ponaianja 
Lasignanova  í  namiere  tóga  radi  Hrvojine  i  tih  gradova^  a  videé,  da  nemá 
doFoIjne  snage  na  dvie  se  strane  a  isto  vrieme  ospíesno  orožja  latití, 
odpraví  srpnja  1408,  svoje  poslanike  a  Mletke,  da  ponade  vieéu  njekoja 
pravá  a  Dalmaeíjí,  kóje  bi  ma  ja  pomoglo  obraniti  od  neprijatelja  (ftioif 
aecifiamus  terra9  Dalmácie  que  ieneniur  per  eum  et  maxime  civitatem 
Jadre  9uh  deffensione  et  elifeo  nostro),  a  sato  ili  da  6e  jih  oslobodití  od 
danka,  sto  daja  kroni  agar.-hrv.,  íli  da  ée  dopustiti  njthevim  galijam  aliesti 
o  láka  Zadarsku^  ili  primiti  a  svoja  vlast  Kotor.  Mletčaní,  kojí  malo  dana 
prije  osvíedočavaha  poslanike  Sígmandove,  da  ée  se  sveto  držati  pogodaba 
od  god.  1358.  i  1381^  veselo  prímise  napoijske  poklisare,  ali  se  nehtiese 
ttípošto  postiti  na  dogovore,  ako  se  ne  radi  o  predaji  Zadra  i  Vrane,  i 
Ladislavovíh  pravá  na  Dalraaeiju.  Cega  radí  poslanici  Ladislavovi  odose; 
ali  se  prosiocem  vratiáe  a  Mletke  novim  napatkom,  te  íssa  dagih  rasprava 
bje  9.  srpnja  1409.  nacinjena  pogodba  medju  Ladislavom  í  Repnblikom.  Po 
njoj  Ladislav,  gasec  prvé  stožere  državnoga  pravá  i  pogodbe  s  prisegom 
potvrdjene  a  svom  okrunjenja,  proda  Mletčanom  sa  100.000  duk.  Zadar  i 
Vrana  sa  Novimgradom  i  Pagom,  sto  malo  prije  darovao  bíase  Guídona 
de  Matafaris  iz  Zadra^  te  jos  omnia  ei  singula  jura,  aciiones  et  titulos 
eomjfetentia  et  competitura  per  et  super  tota  Dalmatia  samo^  ali  ne  a 
i  vrh  Hrvatske.  Tako  ti  se  Republika  Mletačka  opet  dokopa  naših  obala 
po  toj  sramotnoj  i  nezakonitoj  pogodbi,  os  kukavni  trosak  od  100.000 
dakatah.  Treba  ovdie  opomenutí^  da  po  toj  prodaji  Republika  na  Hrvatska 
nije  imala  i  ma  koga  pravá,  nistanemanje  ona  se  je  nvíek  gradila  na  tom 
temelja  gospodaricom  i  te  zemlje^  te  ne  presta  níkada  trgati  ju  po  sto 
je  mogla. 

Zadraní  kad  docuse,  da  so  jih  Napoljci  prodali  Mletčanom,  i  da  se 
približaje  pomorska  sila  mletačka,  da  po  pogodbi  primi  grád,  digose  odmah 
baijak  Sv.  Marka,  čim  jim  biase  težko  dosadilo  nasiije  Aldemariska  tada 
podkra^a  napaljskoga  í  njegove  raspustene  vojske,  eatjerav  ne  bez  krvi 
prolitja  sve  NapoJjce  a  tvrdjava;  te  na  brzo  odprave  svoga  kancelára 
k  Proveditaroro  a  Cigale  s  nalogom  reči  jim,  da  Zadraní  žele  sami  ixročiti 


jhú  SVOJ  grád  veé  globodan  od  Napnljaca,  i  svojevoljno  stapiti  a  ylÉst 
Sv.  Marka  po  pof^dbi,  koja  bi  so  príje  njiboTa  nlacka  n  grád  atanaéíti 
nnala.  Proveditorí  doglasíée  naprieéno  te  stvari  a  Mletke,  ali  jím  3.  kol. 
bjo  naloženo,  da  najprije  príme  ťrrdjavo  od  Napaljaca  í  ntvrde,  a  satím,  da 
gledaja  liepimí  naóíni  dobití  í  ^rttá  u  svoje  roke,  opaéajaé  Zadrane,  da 
BQ  prínoraní  ga  prímiti  od  Napoljaca  a  ne  od  njíh,  non  quia  voiumus  eo9 
habere  pro  srJavU  emptis^  ymo  pro  filijs,  Med  pro  kahendo  magi9  Juridiee 
et  integraiiter  Jura  Dalmaiie^  a  glede  pogodbe,  da  apate  poslaaíke  a 
Mletke,  kím  ce  se  takva  povelja  ízrnčiti,  koja  ée  jih  bez  dvojbe  sadovoljití. 
Kasa  jos  vieée  a  tom  napotka,  kad  nebi  Zadraní  pristatí  btjeli  na  te 
sabtjeve,  onda  neka  se  pôdnemu  besodvlačno  y,ad  eogendum  vioienter  et 
per  omnem  modum  possibiiem,  etiam  armaia  manu,  Jadrenees  ad  eon^ 
descendendum  et  faeieudum  voluntatem  Domini  regie  et  noetramJ*  Ali 
do  tóga  došlo  n^e,  posto  Zadrant  ugodíée  volji  mletačkoj.  Tada  je  bio  baa 
Q  Hrvatskoj  knez  Korbavskí.  Ovaj,  neimajuéi  dovoljne  snage  javao  se  opríeti 
diišmanom,  bje  prímoraa  zapitati  u  Mletóana  primirje  (ÍO.  kolegova')  ^  kojí 
24.  kolovoza  opanovlastiše  tím  svoje  namíestnike  u  Zadra,  zapoviedajaó 
jím,  da  do  nove  naredbe  no  otimajii  ni  ma  kóje  miesto  nalazece  se  u  vlasti 
Sigmundovoj.  Vi^jet  je  ípak,  da  su  se  na  brso  s  tóga  pokajalí,  jer  trecega 
dana  veé  su  jim  nalagali,  da  kad  bi  jim  lasno  palo  kóje  miesto  si  prisvojiti, 
ne  kasne  i  po  pogodbí  to  učiniti. 

Sigmand  netom  primi  viest  o  toj  nasílnoj  navalí,  bez  odvlake  obratí 
80  Mleteanom,  svečano  prosvíedajuéi  proti  prodajt  i  nevierí  njihovoj.  A  da 
se  ogradi  naprama  národa,  osobitím  písmom  a  isto  doba  oglasi  pred  svietom 
Mletčane  kao  oskvrniteije  i  gazitelje  obstojecih  pogodaba,  medjunarodnoga 
pravá  í  pravice  kršóanske.  Oni  mu  pako  21.  kolovoza  odgovoríse,  da  rou 
salju  poslanictvo,  kóje  ée  ga  obaviestiti  tocno  o  pravom  stanju  ote  razprave. 
I  doisto,  da  si  po  dogovaranjíh  steku  vriemena  potrebita  pružití  se  í  otvrdítí 
u  ovíh  stranah^  siahu  Sigmundu  kadkad  poslaníke  svakojakimi  ponudarai 
samo  da  jim  pustí  ^  sto  su  veó  tada  posiedovali^  a  medjutím  mu  otese 
najprije  Cres  i  Rab,  pa  Nín;  obsíednuse  Sibenik,  ozamsi  tornjeve  na  ulazu 
ove  luke,  akoprem  ga  snažno  branjase  Ivan  Netepiéevic  knez  Cetínjskí; 
oznemirivahn  Tregír,  kupíse  u  Sandala,  velikoga  vojevode  bosanskoga, 
Ostroviou  i  Skradín  (íd,  travnja  Í4ÍÍ } ,  sto  mu  darovao  bíase  Ladislav 
Napnljskiy  i  obecase  Ivano  knezu  Cetinskomu  ili  komu  drago,  koi  bi  jim 
predao  Šibenik  i  Trogir,  do  20.000  dukáta.  Samo  Dubrovoane,  kóji  su  se 
bojali,  da  jih  Mletčaai  ne  napadnú,  te  zato  se  oboružavali,  osieguravaha 
(/5.  siecnja  141í.^^  da  3U  to  lažljivi  jezioí  prosuli,  ali  da  tale  propo4tHmm 


-  »l  - 

munqumm  Mumvm  mU  n99trmm  mteniem  hUrmiMij  nego  ém  iela  ÍMali 
ifsos  et  eomnnitmtem  summ  in  moHro*  šinpulmres  uwUe0$  éi  éMiM  ftí^š 
et  vidnos;  a  (9,  vé{imé»  ť.  y.)  K«tor»Boiii,  kóji  n  Jím  Bvdíli  svoj  grad^ 
odgovoriše ,  d»  £«  sa  aada  a  oblaat  príniti  BMnofii,  a  lo.  Jar  M  se  kaJaU 
Bandala  i  bosaaske  kriuie. 

Hrvoja,  dvojeé  sada  o  syojíh  ímaBJih,  apati  a  Mlatke  aadbSskapa 
Splietskoga  í  još  droge  posUníke,  da  MlelcaBom  ponode  njegovo  posriedo- 
vanje  medja  lýiiiiii  Sigmundom;  da  jim  iajave,  kako  seje  on  aotím  kra^em 
pomirío,  i  kako  mu  jo  ovaj  potvrdio  Spliet  s  pobliinjiini  otoei,  Omift, 
Krajina  i  Neretyu;  da  jih  pitaja,  da,  pošto  sa  svo  Dalmaeíja  kopili,  boMi 
ga  mírna  postiti  o  njegoyih  inianjih;  i  da  g%  očine  plemiéem  mletaôkim 
8  naslovom,  kô  éto  mo  sada  ide.  Mleičani  no  na  to  od^^ovoríáe  8.  travaja 
lélO.,  da  ma  liepa  hvala  na  tom^  sto  se  bríne  aa  i^ihove  atvarí;  da  ai 
syoja  imanja  o  mím  pridrží,  samo  da  ne  pomaže  dalmatínskim  i^radovon; 
a  da  ce  ga  novím  nasloyom  naimenovatí  plemióem  mletaókim  os  to  samo: 
re€otfnoseendo  terras  et  loea  que  ienei  in  Dalnuttia  a  nosiro  domini0. 
Usprkos  toma  Hrvoja  podpomagase  Bíbeniko;  čefa  radi  veé  12.  sieô.  lill, 
Repoblika  ^  akoravaže  kao  mletackoga  gra^Janina. 

Medjotim  ozkraéojoé  Zadraai  svoje  poslamke  odaslati  o  Mletke,  da 
prise^  vieroofit,  bode  ondíeaiýim  aapoviednikom  naloženo  (J0.  9rfnjm  i 
T.  rujna  1411.),  da  čim  prije  ODaiao  odprare  o  proganstvo  Dija|;lednije  i 
aajiplivnije  plemíée  i  |:radjane.  Si^mnod  se  tada  jož  nalaaío  težko  lapletea 
■  rat  sa  Poljaei,  te  ma  aije  bilo  mogoce  i  s  ove  se  strane  baeíti  na  dosnaaiaa 
onako  snažno,  kd  sto  je  stvar  lahtievala.  Vladisláv  kralj  poljski,  da  ga 
od  svoje  graaice  odmakne^  ponodí  savea  Mletéanom,  kojí  mn  18.  travi^ 
Ull.  adpisase,  da  jim  isjavi  detíéne  oviete.  Kralj  tom  aamierom  sieénja 
U12u  opoti  svoje  poslanike  ■  Mletke,  a  Repabllka^  dočov  po  ajifa  miaK 
kraijeve,  odmah  odpraví  mestra  Pavla  o  Pollisko,  da  aa  n|e  íme  tig  savea 
ataaači.  U  tom  smiriv  se  Poljska  sa  Ugarskom,  Vladisláv  predloží  Mletčanom 
(travnja  1412,')^  da  je  spravan  posriedovati  mir  medja  ojimi  i  Sigmundom. 
illetéani  dakako  pristase  na  ta  ponoda^  te  ma  bes  odvlake  a  ta  svrha 
odaslase  svoje  poslanike  T.  Meceaiga  í  A.  Kontarina.  Alí  8igmand  nije  ni 
éoti  htjeo  govora  o  astnpo  Dalmacge^  dapaóe  odyažno  aahtjevase^  da  se 
Mletéaoí,  ako  ce  mira,  brže  bolje  od  naše  obale  odstrane;  te  znajoó  dobro, 
da  se  oni  na  to  oikada  na  mirne  odlučiti  neée,  jos  jesení  1411.  opáti  svoje 
vojske  o  Forlansko,  o  Istrijo  i  o  naše  primorje^  da  jih  silom  na  to  navedú. 
U  Forlanskoj  páde  Ugrom  predobíti  njekoja  miesta  i  sve  naokolo  poplienitl 
Na  ove  pako   strane  sadje   kao   vrhovní   vodja   ban   Petar  od  Míslina^  te 


prolaseé  n  Bibenik^  gdQe  ^radjani  bíaha  is  grada  odierali  njekoje  plemíéci 
po  poto  ma  podje  la  rokom  oteti  Mletóanom  Skradin  (tist.  1411,"),  a  kasnje 

v 

i  Ostrovíon  (tráv.  1412.),  AH  ban  Petar  na  krátko  silno  omrsne  Sibeni- 
éanom,  koji,  da  so  jednom  oslobode  od  n|egova  maéa  í  plíenitbe  bjeha  ísaa 
trogodišnjega  obsiednntja  napokon  prísiijení  ui  jako  koristno  pogodba  pre* 
dati  se  Mletéanom  (ď.  liat.  1412.'), 

Tím  6ve  na  gore  padahu  stvari  Sígmnndove  n  prímorja.  Da  jih  podivne, 
sadje  sam  kralj  stád.  MVA.  do  Bisca,  odakle  sapoviedi  Hrvojí,  da  adari  na 
Bibenik,  a  knesu  Senjskoma  na  Istru^  a  slíedeéega  míeseca  svrati  se  a 
Zagreb.  Kanio  je  tada  Sigmond  pocí  u  Italiju  í  a  Rímu  se  ovíencati  sa 
eara  niemačkoga,  a  päta  mu  nije  bilo  sto  kros  semlje  mletačke.  Mletčani^ 
alateéi  te  njegove  oamiere,  jako  se  bíahu  u  Forlanskoj  utvrditi^  te  su  sada 
areéno  í  s  ote  strane  odbijali  návale  ogarske  vojske,  u  sto  so  na  moru 
stískali  Senj.  8  droge  pako  strane  nudjahu,  akoprem  badava,  Ladislava 
Napoijskomo  saves  proti  čaro  s  rasloga,  da  nebi  í  sa  njega  bes  opasností 
bio  dolasak  carev  o  Italíjo,  te  ga  poticaho^  da  os  ovo  povoljno  prigodo 
kros  Dalmacíjo  prodje  o  Hrvatsko  í  u  Ugarsku,  a  da  ée  mu  oni  prožiti  svo 
mogoéu  pomoé  na  te  strane  {10.  pros.  1412.).  Dne  pako  17.  veljace  1413. 
páde  jim  sklopití  saves  s  vojevodom  milanezkim.  I  doisto  početkom  g.  1413. 
sam  Sigmond  sadje  s  novom  vojskom  o  Forlansko,  da  si  prokrči  pot  do 
papinske  dŕžave.  No  videé,  da  mo  je  silom  sve  šaman,  posti  se  o  dogovoro 
6  poslanie!  mletačkimi^  te  posriedovanjem  stožernika  Brande  poklisara  papín- 
skoga  17.  travnja  bode  u  Casteltetu  otanaéeno  prímirje  na  pet  godina  tam 
oeeasione  imperij  quam  regni  et  Corone  Ungarie^  i  s  uvieti:  da  svaki 
ostane  medjotím  o  posiedo  onih  zemalja,  sto  je  tada  imao,  da  bodo  prosto 
medjosoboo  trgovanje,  da  se  dogovori  o  koOacnom  miro  nastave  posriedo- 
vanjem papinim;  te  da  Mletôani  neée  ni  ma  kóje  saprieke  stavíti  čaro,  kad 
bi  kros  njihove  semlje  proci  selio  o  Rim,  da  se  kroni. 

Dočím  se  Sigmond  bavio  pri  jadranskoj  obali^  o  Ugarskoj  vladase 
njegova  žena  Barbara,  knjeginja  Celjska,  pravá  Mesalina  onoga  doba 
(Fugger  str,  459.),  Veé  početkom  g.  1412.  Sandál,  silni  vojevoda  bosanskí, 
prije  neprijatelj  a  sada  žestoki  prívrženik  Sigmondov,  ponodami  dovabljen, 
posietio  bjese  dvor  bodimski.  Us  to  prigodo  da  Hrvojo,  svoga  satočnika  a 
Bosni  i  o  primorjo,  strovalí,  i  da  se  tim  njegovih  semalja  i  časti  dokopa^ 
okrivío  ga  bíase  pred  dvorom  neviernostjo  starom  i  novom,  porasomljenjem 
8  Torci  i  s  Mletôani  i  td.  Sada  pako  velmože  ogarskí,  kim  na  čelo  biaha 
Ivan  Goijan  i  Pavao  Copor^  savidnici  moéi  Hrvojíne,  opotrebe  one  osvade, 


)prikaia  pi  kraliici  sasvím  epasna  la  kniBi^  i  aavadv  Jv,  da  ga  iidajnikon 
yro^asi.  Ta  mreža  bje  tako  múdro  spletená,  da  Sif^and  na  ženioe  lah^eve 
Mi  í  sama  HrvojÍDa  opravdanja,  akoprem  se  toma  priseg em  obveiao  biais 
a  pogodbi^  po  kojoj  stopí  Hrvoja  oa  njegovo  stranu.  Us  to  dosmani  HrvoJÍBÍ, 
da  si  to  yece  viere  na^jo  pred  kraijem,  ▼ojevodi  isneviere  Spliet,  i  povedú 
taj  grád,  da  ga  pred  Sigmondom  s  nasilja  i  s  nevierstva  obtusi.  Vieée 
Sp]ietsko  odpraví  dakle  u  tu  svrbn  svoje  poslaníke  kraljn.  Ovi  pako  jos 
21.  stud.  1412.  odpisase  svojim  gradjanom,  da  sn  líepo  kraijem  prímljeni 
bili,  da  njihoví  poslovi  aspiesno  napredojo,  da  se  pisma  Hrvojína  ne  primajo, 
a  da  sa  njihovi  savieti  proti  njeroa  kao  bezdvojbeni  ozetí  i  isvrsení ;  dodav 
ipak,  da  se  kod  kralja  sve  za  novce  dobití  môže,  sto  veé  dosta  dokaioje, 
da  nisu  o  tom  stopali  posteno  í  pravično^  nego  aplivom  tudje  nenávisti  i 
opakosti   (Ltfcťo.  Mem,  394.'), 

Video  pako  Hrvoja,  da  mu  nista  ne  vriede  prosviedí,  sto  je  nepre- 
stane kraljo,  kraljíci  i  velmožam  ogarskím  opravljao,  u  kojíh  obiirno  i 
jasno  dokasívaše  svoju  nevinost  i  todjn  clotvoroost.  navlastito  Iv.  Oorjana 
i  Pavla  Óupora  i  vojevode  Sandala,  a  da  mu  droga  puta  nema^  tomo  se 
svevoljnomn  postapanju  oprieti,  odlocí  napokon  silom  sazbití  silo.  Nakani 
se  aajprtje  osvetiti  Sandálu,  koi  biase  prví  i  glavní  pobadítelj  ove  raspre; 
te  éiffl  je  Sandál  nalogom  Sigmondovim  podpomagao  despotu  srbskoma  proti 
Torkom,  Hrvoja  napadne  njegove  zemije  i  ojekoje  si  prisvojí.  Taj  ôín  Hrvojin 
bode  sada  crními  bojami  kralju  prikazan,  a  sad  i  ovaj  bes  í  ma  koga  oprav- 
daoja,  kô  sto  se  poslie  radílo  s  našim  slavním  Utísinoviéem  (ÍSÔÍ,')  í  óeskim 
Waidsteinom  {16S4,'),  28,  tráv.  1413.  iz  Polsana  ne  samo  da  ga  proglasŕ, 
kd  sto  sena  njegova  malo  prije  o  Bodirou,  isdajníkom  krane,  no  ješ  zapo- 
víedi  velmožam  ugarskím  i  hrvatskim^  da  se  svale  na  njcga  i  da  ga  lise 
imanja)  a  gradovom  naredi,  da  ma  se  íznevíere  í  pod  krono  povrate:  fan- 
fttatn  nosíri  eulminis  et  sacrae  nosirae  earonae  notorium  reMlem  et 
infidelem  inmnifestmm ,  omnibus  et  singulis  sui9  eastris,  possesšionibušj 
tie  quibuelibet  euis  honoríbus  praesertim  titulo  Dueatís  dignitaiis  ftae'- 
naminaiae  CMtatis  Spaleti,  quo  titulo  ueque  modo  fretus  extitii  atque 
funetus,  deerevimus  fóre  frivandum^  destruendum  et  degradandum 
(Iaícío.  de  Reg,  f.  269.").  Dne  17.  líp.  1413.  íz  Feltre  dopitá  Dubrovníku 
prívriemeno  upravljaoje  otoka  Hrvojinih^  naime  Brača,  Hvara  i  Korčole, 
kóje  isto  tako  12.  rajna  1416.  iz  Calmis^a  prepisa  Ladislavu  Lakža  od 
Enzala  iz  Neretve  radi  visekrat  mo  izkazanih  sasluga;  a  1.  kolo  voza 
napísa  iz  Polsana  u  Italiji  list  splíetskomn  víeéu,  gdje  ma  je  javljao,  da 
je  Hrvoju  s  neviere  častí  hrcega  splíetskoga  lisio^    buntovnikom  proglasío, 


i  proti  tiema  i  nj^govin  prístaMUi  vijako  ddíredío;  a  da  f^radii  Splieta 
podiftlj^jft  predJMnJe  slolMde  i  prara^  te  da  ae  smie  viie  Iriti  nastav* 
voje  vode  SpUeUikoga. 

Malo  kasoje  sadje  u  prímorje  proti  Hrvoji  silná  vojska  pod  Eberardom 
liskapom  sagrebačkim ,  Ivanom  biskopom  Pečohskíni ,  Ivanom  Gorjanom, 
Petrom  od  Medwe  banom  dal.  i  hrv.  i  Pavlom  Coporom  banom  slavonskím^ 
najgolemíjími  neprijateiji  Hľvojinimi.  Hrvoja  jedva  sto  slutí  to  opasnost 
(kolov*  1413.')  javí  po  poslanicih  Republiki  mletackoj,  da  mu  je  Si^mand 
oteo  Splíet^  i  da  trasi  proti  pogodbam  dígnuti  mu  sve  sto  íma;  da  ma,  kao 
gradjanina  mletačkoma,  dade  galíja^  da  taj  grád  priosvoji,  a  da  ée  joj  on 
s  kopna  pružiti  pomoé  sa  predobitje  Trogira.  Mletčani  mu  odgovorise 
25.  kol.  1413.,  da  jim  je  vrlo  žao^  sto  ga  kao  prijatelja  ea  sada  ne  mogu 
podpomoéi  radi  primírja  sa  Sigmundom  otanačena.  No  približiv  mu  se  malo 
kaánje  neprijatelj,  opet  pokaia  Hrvoja  po  poslanicih  skloniti  Mletčane,  da  se 
8  lúím  sdrože  proti  Sigmondo)  avjetiyud,  da  udare  oni  na  ojega  a  nora, 
a  da  ée  o  isto  doba  on  s  kopna;  da  mu  Turci  pono^jaju  do  30.000  vojake; 
ili  barom  neka  osviedooe  Sigmunda,  da  se  on  nge  t  ma  kada  miesao  u  raspre, 
kóje  medjtt  qjini  i  Sigmundora  obs'toje,  a  da  Sandálu  poruóe,  svojih  se 
granica  držati  i  mirovatí.  AH  mu  i  sada  isto  kao  prije  odgovorise  Mletóani, 
da  ne  smíedu  primiija  nikako  lomíti,  a  da  ée  ^jemu  na  volju  odaslati  poslanika 
Sandálu.  Hrvoja  a  očajnosti  bje  sada  prísiljen  poivati  Turke  na  pomoé.  Po 
igih  ojaoen  ode  suproé  neprijatelju^  porasi  gaiaasuanji  Ivana  Oorjanskoga, 
Ivana  Moroviéa  i  Payla  Cupora,  te  ladnjega  dade  lasttí  u  volovsku  koin 
i  baciti  u  rieku  Bosnu  s  oaviete^  sto  mu  se  jednom  n  dvom  krakovskom 
rnéanjem  Tolovskiro  bíase  narugao.  Namjera  mu  je  sada  bila  cieln  si  Bosnu 
prisvojítí;  no  Turci,  po  pobiedí  uxbiesniv,  poplave  svu  zemlju  i  oplione,  sto 
ga  tako  strese,  da  okaniv  se  svakoga  dalnjega  podoaetja,  vas  se  staví 
samo  na  to,  da  njegda  svoje  sem^e  opet  pod  svoju  vlast  stegne.  U  tu 
avrhn  travnja  1415.  odpraví  poslanika  u  Mletke,  ponudom,  da  mu  praie 
pomoé  po  moru  da  Splíet  priosvoji,  a  da  ée  jim  pustiti  Omíš;  da  ga 
preponiôe  kra^íeí  napuljskoj ,  neka  bi  ga  i  ona  a  tom  pomogla;  da  mu 
dadu  solitra i  konopa;  t  da,  kad  bi  sklopili  mirskraljem  ogarsko-hrvatskiai, 
nvrste  tu  í  igega,  a  da  se  on  neée  s  njim  pomiríti  bes  Republike.  Odgovorí 
mu  vieée  mletaôko  10.  svíbiga:  da  si  pridriaje  Omis,  da  mu  u  dar  sa^e 
dvie  tisttée  solitra  i  njesto  konopa,  a  da  si  tóga  nabavi  u  Nletoih  po  volji, 
da  ée  pisati  krabici  napuljskoj  sa  pomoé  alí  da  mu  ladja  dati  nemoga  radi 
primirja  sa  Sigmnndom,  kóje  povriediti  ne  smíedu^  a  kada  bi  s  njim  došlí  de 


jBÍn,  im  Bcéa  bi  ■»  nJes*  mbenvití.  Ali  aa  o4mftka  to  isto  godme  Hnrojft 
■Mrie  u  Kotoni  (1)>  Mtovmí  síiift  ímeDoai  BaMO. 

Medjatim  IvAníša^  knei  Cetrajski,  držeé  se  tvrdo  Sigmandove  stránke, 
kíase  si  pribavio  yelík  apliy  u  prímoija.  Tek  doca  sinrt  HrvoJÍBn,  Joi  prije 
sego  se  Mletčani  krenuše,  da  ga  atmu,  kô  kto  sn  oakaoíK  bílí^  ote  p*ad 
Oais  ndovi  Hrvajinoj,  to  veé  3.  svíli.  1416.  potvrdí  Omíšanom  staré  povelje 
i  slobode.  Ivaaisa  sa  prímirja  vele  cesto  asnemirívase  okoHea  aibeniéka,  a 
to  je  dávalo  pôvod  oepreetaaim  tašbani  od  strane  mletaôke  na  a|;arsko* 
hrvatski  dvor,  koi  DÍje  ípak  kadar  bío  od  te  povríede  svoga  kaesa  obosta- 
vití.  Radi  ODdasDJih  okolaosti  Mleteaní  ísbjegavaho  osveta,  dapaee  svim 
náporom  nastojaha  neposríedno  ili  po  najvedíh  silah  evropejskih  nakloniti 
Sígmooda,  da  se  sa  vieke  íli  barem  sa  njeko  vrieme  okani  Dalmaeije, 
obeéajaéi  mu  silní  novae,  godišnji  daoak  í  liepe  darove;  ali  se  kralj  tvrdo 
držao  saključka  državnoga  sabora,  po  kom  zahtievase^  da  Mletčani  od  naše 
obale  svakako  odsíape.  Malo  dana  po  primirju  (S,  tvibnjm  141 3 J)  naložise 
svojim  poslanikom  kod  Sigmunda,  da  skrbe  s  njím  sklopíti  mir  bar  sa  30 
godina,  obvesnjoói  mu  se,  ako  j  im  samo  povrati  semlje,  sto  jim  oteo  biase 
n  Farlanskoj,  ísplatiti  sa  sest  roieseca  160.000  dok.  i  jos  svakegod.  davati 
7000  dukatah  po  Tarinskom  mira  (1381.')  i  unum  aeeipitrem  vel  unam 
cufam  argenieam  a  znak  prísnanja  vrhovnosti  ojegove,  s  uvietom  pako, 
da  kad  bi  prestao  mir,  obie  strane  ostanú. pri  pravíh  in  quibus  suni  ad 
p'esens  de  faetis  Dalmácie.  Prosincem  iste  godíne  odpraví  Repobllka  tri 
poslanika  k  Papí  n  Ltodi  s  istimi  ponudami,  dodavší  jim  i  to,  da  kad  bi  car 
udario  na  Turke,  oni  ée  ma  pomoci  sa  deset  galija.  Zatim  stupise  sliedeóe 
godine  kao  posriedniei  tóga  mira  vojevoda  Feraresski,  car  iztočni,  Martin  V. 
i  td.,  no  sve  šaman.  Napokon  Nletôaoi,  prvo  nego  se  primirje  okonóa, 
odaslaáe  a  ta  svrho  na  obéí  erkovní  sabor  a  Kostníc  po  naloga  ístoga  sabora 
éetiri  svecana  poslanika,  da  mir  izposlojo.  Ondje  jih  je  Sigmond  javno 
bíedio,  da  Tarkom  pružaja  pomoé  proti  njemo.  Republika  na  te  krivé 
osvade  odgovori  odmah  proglasom  na  sve  oblastí  evropejske,  gdje  je  uprav 
dokazivala,  da  je  to  poka  kleveta  (koL  1415.).  Ali  da  si  proti  Sígmunda 
prikúpi  i  vani  sto  mognce  pomoci,  stade  pribav^ati  si  saveznika  i  nutkati 
italské  oblasti,  da  stupe  s  njome  u  savez  proti  čaru  í  njegovu  dolazku  a 
Italiju.    Tom   namíerom   10.  ožiýka  1411.    sklopí  savez  s  Filipom  Vieconti 


(í)  Nezná  se  uprav  dan,  kad  je  Hrvoja  umro;  no  svakojako  koncern  g.  l-ilB,  čim  veó 
iS.  siecDJa  ÍMQ.  u  odluci,  kojom  je  viece  mletačko  dopuScavalo  od  zapoviednika  Omiševa  kupiti 
tn  varoš,  spominje  se  kneg^nja  žena  Hrvojina  kao  udova  i  od  kojc  se  vec  govorilo,  da  se  udaije 
za  kraija  Ostoju. 


vojevodom  milaneskim,  »  27.  srp.  1416.  s  Ivanleom  U.  kraljioom  napaljskom ; 
te  13.  rojna  1417.  dogovarala  ae  je  a  Fridrikom  Aaatríjakíin  i  td.  A  nije 
medjutím  stedila  nt  najgadoijih  spletaka,  samo  da  si  ís  očija  ísbíje  otoga 
krvnoga  oepríjatelja;  posto,  akoprem  bezuspíešno,  podkapí  éovieka,  koi  bi 
Sigmunda  otrovao   (Roinanin  IV*  77,), 

Medjatím  se  Sigmand  sa  dogo  bavio  na  Kosníčkom  sabora  rad 
crkovno-českih  i  nemaékih  poslova,  a  malo  se  sasvim  starao  za  svoje 
dužnosti  aaprama  ugarsko-hrvatskoj  kruni.  Príje  odiaska  u  Kosnio  naredio 
biase  baňu  Hrvatskomo,  da  se  pobrine  sakopiti  dovoljoe  sile  za  priinirja  í 
da  otvrdi  grád  Trogír,  te  da  se  ta  pod  sapoviedničtvom  najprije  UgoHná 
Dorije  a  kasnje  Nikaoije  Viktura  trogiraoina^  kastelána  bistričkog,  gráde 
brodovi  i  oboružaja. 

Prímirje  prestajalo  je  17.  travnja  1418.  Republika  a  ratu  sa  Taroí 
i  Ijubomorna  radi  rastuée  moci  u  Loinbardiji  Filipa  Viskonta,  koi  a  to 
najvažnije  ondíesnje  gradove  u  svoju  vlast  spravljase,  nakani  i  sada  povesti 
Sigmunda,  da  se  na  mir  prigne.  Najprije  6.  ožujka  odpraví  četiri  poslanika 
u  Kostníc  k  Papi,  s  molbom,  da  joj  on  izposluje  taj  mir  ílí  barem  prímirje 
sa  oarem  za  pet  godina^  a  kad  i  taj  pokus  postráda,  obratí  se  na  sama 
Sígmunda  í  listom  mu  javí  1.  list.  1418.,  da  mu  salje  poslanike  u  Solnograd, 
gdje  ée  se  s  njím  dogovorítí  o  miru.  I  uprav  20.  stud.  na  púti  mu  Róberta 
Maurocena  í  Fantína  Nichíela,  kím  naloží,  da  sklepe  s  njime  prímirje  za 
pet  godina  na  statuquo  glede  posíeda,  i  da  mu  se  obvežu,  ako  na  to  pristane, 
datí  o  zajam  do  50.000  duk. ,  s  uvietom  ípak,  da  bi  prímirje  ovo  trajalo, 
dokle  joj  nebi  taj  novac  povratío ;  da,  kad  bi  proso  u  Orčku  proti  Turkom, 
ona  ée  pomoci  ondje  sa  10  galija;  a  da  kad  bi  privoHo  okončati  mírom 
borbu  glede  mletačkíh  posieda  u  Italíji,  a  samo  ^rímirjem  onu  u  Dalmacíjí, 
onda  da  mu  dozvole  do  60.000  duk.  za  zemlje  italské  bilo  i  bez  gradova 
Feitre  i  Civiäalef  sto  joj  biase  oteo,  a  za  Dalmacíjo  50.000  za  prímirje 
od  najmanje  30  godina,  ílí  100.000  u  zajam  kad  nebi  trajalo  víse  od  10^ 
te  u  ovom  slucaju  da  prímirje  uztraje  í  na  dalje,  dok  joj  ne  izplati  novac^ 
a  da  ce  mu  pomoci  u  Grckoj  proti  Turóinu  sa  10  galija.  Poslanici  se 
mletački  sastase  sa  Sígmundom  u  Pásaví,  ali  joj  svi  naporí  u  zaludu,  posto 
bez  dozvole  državníb  sabora,  kojí  su  se  opíralí  pohliepnosti  mletačkoj  a 
primorju,  níje  ní  mogao  glede  Dalmacíje  nísta  odlučítí. 

S  druge  strane  u  tom  biase  buknuo  rat  na  fríulske  i  na  hrvatske 
graníce,  i  velikom  srieéom  mletačke  vláde.  Započe  ga  u  Fríulu  pomoéju 
Qgarskih  četa  Alviž  Tech  patrí jarh  Oglejskí,  komu  NIetčaní  bíahu  otelí  za 


prH^jeg  rata  igekoliko  sapadnih  miesta,  ali  ga  MletéanI  ae  samo  potako&e, 
sego  do  mala  prísilise,  da  jim  pustí  sva  Farlaaska  i  lemlje,  ito  je  Joi  imao  a 
Istriy  i  feodalsko  pravo  nad  Gorieom. 

Isto  tako  slo  po  Sígmanda  nllrvatskoj.  U  obraní  ove  semije  manjkao 
mn  je  najgolemíji  i  DajspssoQOsníjí  bedem,  junacko  srdce  hrvat8ko.  Njegovo 
Bvevoljno  i  nasilno  postopanje  najpríje  proti  LadislaTJevim  privrženikom, 
a  pošite  proti  slaynomn  Hrvojí,  biase  ma  sasvim  odtadjílo  s^e  najdičnije 
desníee  hrvatskoga  plemstya,  kóje  doisto  nikada  a  sad  joi  manje  nisa 
ískreno  sa  nje^a  treptile.  Mletéani  sa  to  veé  dobro  snalí,  te  su  to  sada  na 
STOJu  korist  obrátili.  Oni  su  se  dakle  jos  za  prímírja  tajno  s  našimi  velikasi 
dogovaralí  í  liepe  jim  ponude  i  darove  činili,  da  si  jih  naklone,  na^lastito 
Senjske  I  Korbavske,  kóji  su  jim  mnogo  jada  sadatí  mogli  i  po  moru  i  po 
kopou.  Si^mond,  doéov  kašnje  te  stvari,  sagrosi  se  knesu  Seojskomo,  i 
labraní  sváko  vosenje  trgovine  o  mletačke  semije;  no  Nikola  Frankapan 
ne  zakasni  sve  to  javiti  JHIetéanom,  í  zamoli  jih,  da  mu  otvore  luke,  posto 
vísekrat  mal  da  nije  svoje  semije  ízgubio  poradi  svoje  privrženosti  vladi 
Bjíhovoj,  i  da  mu  úprave  vierna  čovieka,  komu  bi  očitovatí  mogao  vážne 
stvari.  Cega  radi  Nletčani,  akoprem  su  s  ladjami  pozatvárali  bili  sve  luke 
Sígmundove,  privolise,  da  se  íz  Senja  brodí  drvlje  po  moru  gdje  se  i  prije 
obiéavalo  (15,  i  17.  vet.  1421."),  i  dopustise,  da  Senjaní  kupujú  po  volji 
ulja  i  vina  o  Istri  i  u  Dalmaciji.  Dvie  godine  poslie  to  se  prijateijstvo  još 
víse  uzjačí,  kadno  Republika  odasla  dva  svoja  poslaníka  u  Senj,  da  na 
Djezino  ime  ncestvuju  ženítbi  kneževa  siná.  U  isto  je  vrieme  novcem 
nagradjivala  Korbavske  knezove,  a  ponudami  njegovase  bosanske  kraijeve 
i  vojevoda  Sandala.  Samo  radi  Kotora,  koí  se  medjutím  stavio  biase  n 
lýezínu  vlast,  Ostojié  i  Sandál  s  prvá  digose  túžbe  u  Mletcíh,  ali  JHIetčani, 
obeéav  im  danka,  umah  oba  smirise  i  jos  si  jih  tiesnije  privezase,  S  Ostojícem 
pako  obnovise  pogodbe,  kóje  su  imali  s  Ostojem  njegovim  otcem  (7.  tráv. 
1421.'),  a  Tvrdka  II.  sjajno  pocastise  na  njegovo  krunisanje  poslanictvom 
i  daroví   (26.  svibnja  1421.). 

Upotríebiv  dakle  te  sgodne  prilike  Republika,  jos  prie  nego  presta 
primirje  (21.  okujka  1418.),  naredi  Nikoli  Kapela,  kapetanu  od  kulfa,  da 
odlazi  pat  Dalmacije;  ali  Nikoli  ne  podje  za  rukom  istá  koristna  te  godine 
izposlovati.  Miesto  njega  15.  sieč.  1419.  odjedri  pot  Dalmacije  podkapetan 
pomorski  Marko  JNíani.  Nalog  mu  je  bio  loviti  brodove  trogirske  i  robiti 
obale,  stedec  samo  otoke  i  Dubrovčane;  SpHetéane  po  Poijiéanih  uznemiri- 
vati  obeéavatí  velikí  godisnji  novao  svakomo,  koi  bi  mu  predao  Trogir  ili 
Spliet     >  darovi    podmiéivati   njihove    gradjane.    Njekoji  Splietéani,   još  za 


Hrroje  kao  njegovi  privrženioí  prevratom  isagnaDÍ  íi  ^ada,  sada  príštaav 
uz  Mletčane,  i  predobiv  qjihovom  pomoéju  Solto,  stana  odatle  teike  sadavati 
ma  rane  po  mora.  S  droge  strane  Mtkaoíje,  kapetan  Sígmandov,  is  Trogira 
8  Jednom  galijom  í  lýekoliko  manjíh  brodova  smielo  se  meéao  na  more, 
robeé  i  paleé  mletačke  ladje  tja  do  apuljskíh  obala.  Republika,  tada  težko 
ratom  zabavljena  a  Friolu  i  Istri  proti  Patrijarhn  i  Ugrom  í  a  Arbanaakoj 
proti  Baosi  sentskomu,  nije  odmah  mogla  oborití  svu  sila  na  Trogir,  gdje 
je  tada^  kô  sto  po  cielom  prímorjo,  kuga  silno  bíesnila  i  mrcvarila.  N  istá- 
nemanje  posla  ípak  srpnja  dosta  vojske  a  naše  strane  i  dva  drvená  bedena^ 
da  bodu  namiesóena  us  zidíne  trogirske.  Sliedece  pako  god.,  poniživ  patríjarlui 
i  primiv  u  svoja  vlast  otoke  Hvar,  Brač  i  Koróula,  te  8.  ožajka  i  Kotor 
u  Arbaniji,  koi  joj  se  samovoljno  predao  (oni  da  se  spáse  od  Omiskik 
gosara,  ovaj  da  se  izbavi  Baoše,  koi  ga  jako  azn  emiri  vaše)  ^  odpremí  pat 
Dalmacije  30.  ozaj.  1420.  vecom  pomorskom  silom  Petra  Loredana  kapetana 
od  kalfa;  koi,  po  primljenom  napatku  obrabriv  svoja  snaga  brodov!  i 
vojnici  dalmatinskimi,  početkom  lipnja  tvrdo  obsiedne  Trogir.  Gradjani  dago 
se  janački  branjaha^  i  slavno  ga  odbijahu,  ali  po  bedenih  mletačkíh  odciep- 
Ijeni  od  kopna,  nije  jim  mogaée  bilo  bez  izvanske  pomoéí  propasti  abiegnatí. 
Uz  neprestane  lapanje  í  orenje  zídina  i  zgradja  trogirskih  Loredan  22.  Hpnja 
ndari  jarisera  na  grád,  te  nješto  pretežnom  silom  a  njesto  natrnjim  prevratom 
prišili  ga  na  predaja.  Dne  28.  istoga  mieseca  i  Spliet  ma  se  samovoljne 
predá  uplivom  nadbiskupa  Diodata,  koga  Republika  odmah  obdarí  s  opatíjom 
Sv.  Štiepaná  splietskoga^  dočim  slavnoga  branitelja  Trogira  biskapa  Simo 
de  Dominis  Rabljanina  progna  iz  zemlje  i  dobra  njegova  zaglobi.  Malo  kaaoje 
í  Nin  pripozna  mletačkoga  láva,  te  se  Repablika  pobríní  sada  podielŕtí  na 
novo  predobitim  gradovom  povelje  sa  vise  ili  manje  povlastíca  kô  sto  se 
veé  biaha  izkazali  prikloní  ili  protivni  njezínoj  vlasti,  i  cvrsto  jih  oborožati 
i  atvrditi.  Tako  az  one  jarve  podieljene  Zadra  (ô.  rtij.  1409.  i  10,  oÁuj. 
1410.^,  i  Šibenika  (30,  list.  14Í1S.),  izraéí  osobité  povelje  i  dragim,  naime 
Kotoru  (16.  okuj.  14S0.  i  98.  tráv.  USĽ),  Splieta  (9.  srp.  i  SO.  pros. 
18Z0.J,  Trogiru  (29.  srp.  i  17.  pros.  1420.^.  Korculi  (19.  ruj.  1490.')^ 
Brača  (>»,  list.  1490.),  H  vára  (13.  okuj.  1491.')  i  Pastrovičem  (4.  tráv. 
149S.\    Sada  apati  a  Dalmacíja  dosta  vojske  na  obrana  predobitih  miesta, 

v  

i  odredi,  da  se  diža  tvrdjave  kô  sto  u  Zadru  i  a  Šíbeniku,  Trogira  i  Splieta, 
a  poprave  i  atvrde  gradske  zidíne.  Zakarija  Trevisan  i  Pavao  Aario  kao 
Iztražíteljí  (Sindiet)  moralí  sa  proputovati  Dalmaoíjom,  í  tu  potriebito  za 
obrana  dŕžave  proučiti  i  vieča  predložiti.  Gradjani  opasni  ili  šamnjive  vier- 
nosti   badá    iz   Trogira  i  Splieta,    kô    sto    prije    iz    Zadra  i  iz    hílbenika, 


progBftBÍ  a  Mletke,  alí  j  í  m  se  dávalo  mieseôno  do  pet  dvkftta  la  hrana.  Dne 
17.  li'piga  1423  i  to  se  odloéi  a  vieéo  mletaékoBi,  da  od  sada  ii  DalmaciJI 
■e  smie  nitko  biakapon  bití  do  samih  Mletéasa. 

Jediní  koi  se  kros  te  i^ode  osmielí  na  brvatakom  lemljíáta  opríeti 
mletaékoma  lávu,  i  to  a  glediita  v'ise  narodno|;a  negoli  državaoga,  biaáe  Ivaa 
Nelepicev  knes  Cetínjski.  Po  sto  je  niogao,  najprge  praži  pomoc  Sibenikv^ 
kad  su  ga  Mletčani  obsiedali,  a  kasnje  Trogíra;  ali  poste  ovi  predobiše  te 
gradove  í  Spliet,  videc,  da  jim  sam  a  snaai  dorastao  níje,  dne  16.  arpnjn 

1420.  sklopí  ponadjeno  mu  primírje^  ali  samo  do  Sv.  Gjorgja  (ZS,  tráv* 
í4Sl,')y  8  Petrom  Loredanom,  koí^  utvrdív  barjak  Sv.  Marka  a  Jnrve 
savladaníh  miestih,  sa  svom  pomorskom  silom  odjadri  sada  pat  Arbaníje 
proti  Baosi.    Iz  te   pogodbe  izilasi   da  su  tada  Mletčani   veé  imali  o  avojoj 

v 

ylasti  Zadar,  Vranu ^  Nín,  Novigrad,  Bibenik,  Trogir  i  otoke  Braé, 
Hvar  i  Korculu,  i  da  su  na  toj  graníci  pripoznavala  vrhovnost  Ivanova 
sliedeca  miesta:  Kljaé,  Lavizar,  Zvonigrad,  Trávnik,  Sinj,  Zavzina,  KliSy 
Offiis  i  Visic.  Alí  netom  primirje  ízmakne^  Ivan  i  Poljióani  stadoše  odmah 
soažno  napadatí  na  zemlje  splietske.  Vided  Mletčani,  da  ma  po  kopna 
mnogo  naškodíti  nemoga,  tím  veée  sto  so  sada  veé  težko  sabavljeni  bili 
ratom  s  despotom  srbskím  u  Arbaniji,  26.  svibnja  1421  naloiíše  Ivano 
Qjorgjn  svomu  poslaiiíku  u  dvoru  Tvrdka  bosanskoga,  da  ponudi  ovoma 
kralju  sayes  proti  Ivana,  komu  se  u  to  doba  joá  težko  grozío  Sandál 
hrcegovački.  Ivan  u  toj  opasnosti  privolí  obratiti  se  Mletčanom  željním 
míra,  negoli  se  sa  Sandálom^  čeznucim  za  vecu  vlast,  sporazumiti,  te  rujnn 

1421.  za  pomoéi  jíh  zamoli.  Oni  ma  2.  listopada  1421.  odgovorise,  da  de 
ma  je  rado  pružiti,  ako  se  najpríje  s  njimi  pomírí,  naíme  da  vráti  Spliet- 
éanom  sto  jim  biase  oteo,  a  da  če  mu  oni  ne  samo  pomočí  proti  Sandala^ 
BO  jos  iijegove  podanike  primiti  a  svoje  prediele  i  datí  mu  do  500  dukáta 
godiénjih,  i  kad  bi  jim  Kiié  pastío,  izplatiti  do  5000  dukáta*  No  Ivan  ne 
pogodi  jim,  a  oni,  da  mu  se  osvete,  sklopíse  6.  veljače  1423.  savez  proti 
Bjema  s  Tvrdkom,  po  kom  je  Klis  morao  pästí  Mletčanom,  a  sve  ostalo 
imanje  Ivanovo  bosanskoj  državi.  Ali  Tvrdko  na  rok  odredjeni  sa  boj  nije 
odariti  mogao  na  Ivana,  posto  Torei  oprav  tada  biahu  navalili  na  ajegove 
zemlje.  Medjutim  Poljičani  neprestane  napadahu  Splietčane,  robeé  i  paleó 
ona  okolicu.  Republika  posla  dosta  vojske  na  ona  graníco,  í  7.  srp.  1424. 
zamoli  Saodala,  da  jih  na  mír  prívode,  te  je  6.  rujna  í.  g.  obečavala  do 
1000  dukáta  za  glavu  Nikacija  trogiranina,  koí,  obdaren  po  Sigmanda 
Vriikom,  bez  prestanka  dogovarao  se  sa  svojimi  privrženici  u  Trogíru  i  a 
Splieta,  i  spremao  na  oslobodjeoje  svoga  zavíčaja. 


-  30  - 

Dočim  8a  ma  Mletéani  raxtrgavAli  oarsko  i  krtijevska  krana  a 
Dalmacijí  i  o  Furianskoj,  Sígmand,  nemareé  sa  te  strane  svoga  odveé  težkoga 
^ospodstva,  radje  se  zabavljao  u  Nemačkoj,  o  Ceskoj  í  na  Turskoj  granic! 
a  Podanavjo.  Nedjutim  njegovo  izdajničko  ponasanje  naprama  Hasa  na 
Kostníčkom  saboro^  gáje  se  sa  dngo  bavio,  biase  iznenada  probadilo  a 
Ceskoj  silní  prevrat,  sa  koga  ma  amríe  brat  Venceslav  ondieňnjí  kralj 
(16.  kolov,  1419.'),  Po  sakločenja  sabora  kostničkog  vráti  v  se  a  Ugarska, 
sdraží  se  Sigmund  s  íztočnim  carem  t  despotom  srbskim  proti  Torčínu,  i 
veé  se  spremao  na  rat,  kad  doca,  hio  se  a  Pragu  dogodilo  bjeáe  i  smrt 
bratova,  koga  je  naslicdití  morao  na  českom  príestola.  Sad  miesto  s  otom 
vojskom  adarití  odmah  na  Hasíte^  i  tako  a  povoja  ugusití  te  nemíre.  pro- 
glasí  Sofija,  udova  Venceslavova  apraviteijícom  Ceske,  a  on  s  vojskom 
provali  prieko  Dunaja  u  Bagarska.  Dne  4.  lístopada  1419.  medja  Nísom  i 
Níkopoijem  sukobi  se  s  Turci,  ali  bitka  osta  neodluôna.  Čujué  pako,  da  sa 
Husite  štekli  premah  a  Ceskoj,  brzo  se  natrag  povuée,  te  15.  prosinea 
dosav  a  Brno,  pozva  tamo  českí  sabor,  a  nemački  a  Vratíslavu.  Ali  nje^ovo 
surovo  i  nasilno  ponasanje  razpali  a  tom  to  veóma  oganj  a  Ceskoj,  i  samé 
ma  privrženíke  veéím  dielom  odtadji.  Iz  Vratislave,  gdje  17.  ožujka  1420. 
poklisar  papínski  De  Lucca  proglasi  križoboj  na  Hasíte,  početkom  svibnja 
provali  Sigmund  sa  100.000  vojske  o  českú,  težko  jim  se  grozec^  i  pre- 
dobiv  Kôniggrätíí  (Králové  Hradec),  prieko  Kuttembrga  (Katná  Hora),  gdje 
poslaníke  pražke  opet  izgrdi,  prodre  do  Praga  í  30.  lip.  tvrdo  ga  obsíedne. 
Dne  14.  srpnja  jarísem  adari  na  grád,  no  bude  strasno  potučen  i  sazbíjen. 
Okranív  se  28.  ístoga  míeseoa  a  pražkoj  tvrdjaví,  koja  si  izdajstvom  biase 
privukao,  jos  2  kolovosa,  od  križara  ostavljen,  morao  je  nazad  azmaknatí. 
Listopada  pokaša  opet,  da  se  dokopa  Praga,  ali  1.  stadenoga  bude  opet 
potučen  i  na  bieg  prísíijen,  te  í  Visegrad  padne  sada  u  hositske  ruke. 
Sigmund  zatim  kros  Moravská  prodje  a  Ugarska,  da  ja  bráni  proti  Turkom, 
napadsim  na  Erdelj,  a  a  isto  doba  odpraví  svoje  namíestnike  na  nemački 
sabor,  koí  se  13.  tráv.  1421  skúpia  Norínbrgí.  Ta  se  odredi  nová  križarna 
vojna  proti  Husitom;  no  križari  budú  i  tada  do  noge  pobijeni.  S  druge  strane 
Sigmund,  sklopiv  savez  s  Albertom  Austríjanskím,  komu  izruči  tada  svoja 
jedinú  kčer  Jelisavu  za  ženu  (ruj,1491')t  listopada  1421.  prieko  Moravské 
provali  opet  a  Cesku,  ali  ga  í  sada  kod  Deutsch-Broda  (Nemecký  Brod) 
Česi  potukose  i  na  bieg  prisilise  (jsiečnja  142X.),  Uzalad  pozatím  pokusa 
na  saboru  Norínbrskom,  da  opet  digne  Níemce  proti  Korybutu,  koga  si  Cehí 
bíaha  u  tom  izabralí  za  svoga  kralja.  Podje  mu  istina  za  rukom  sklopití 
mir  s  Vladíslavom  poljskím  kraljem,  ali  mu  í  to  ne  pomôže,  kô  sto  se  afao, 


-  31  - 

akoprem  m  v  se  Češka,  t«d»  jako  ranlToJena  i  a  donméi'h  borbah  sapletM*, 
sama  iadavaňe;  dapače  to  veéfna  ogoról  svoje  stanje  kad  4.  listopsda  1423. 
o  Budímu  podíeli  svomu  seto  Allierta  AostríjaDskoma  bei  dozvole  dotíénih 
stalisa  ne  samo  Moravská  kto  fead^  no  i  pravo  naslíedstva  na  éesko 
priestore. 

Sígmond  ^odine  1424.  nakanio  bíase  adarítí  na  Mletčane  n  Fríala 
i  Q  Dalniaciji.  Tom  naiDÍerom  odredí  itakle,  da  ma  se  kapi  vojska  u  Hrvat- 
skoj,  ali  ne  nadje  ovaroo  nikoje  odjave.  Hrvatskí  so  ga  velikast  tada  veéma 
nego  príje  prezíralí,  a  Mletčani  sa  jih  cnalí  na  to  pridržatí,  i  podieijenjem 
njekojih  pravana  moro,  daroví  í  laskanjem  pojedínce  na  prímírje  i  bratirostvo 
naklonítí.  Tada  je  koea  Nikola  Senjski  jako  éesnoo  sa  banskom  éastja ,  a 
Sigmand  ma  se  príkasívase  spravan  podielíti  jn  az  velík  novao.  Nikola 
dakle  početkom  ove  godíne  samoli  Mtetčane,  da  ma  zajme  20.000  dakata, 
a  da  ée  jím  o  zalog  dati  Senj  i  Krk  ilí  njihove  dohôd ke  dok  Jím  sve  ne 
izplati.  OdgoYoríse  ma  Mletôani^  da  so  prípravní  dati  ma  taj  novao,  ako 
jim  se  obveže^  da  ée  jim,  čim  bode  banom,  astopítí  Knin,  Ostrovica  i  Vriika. 
Nikola,  možda  da  jíh  lasnje  stehne  na  svoje  želje,  taj  no  im  dojavi  sada,  da 
se  Bígmond  sprema  na  njth  adariti,  a  oni  ma  se  9.  svíbnja  1424.  liepo 
zahvalíse^  te  odmah  naredíse  kapetana  od  kalfa,  da  pomno  paží  na  Dal- 
maeija,  í  da  na  poraoé  priskočí,  gdje  bi  od  potriebe  bilo.  Malo  kasnje  to 
se  dogovaranje  sasvim  prekíne  Nikolinim  azdigno^em  na  banskí  stôl.  Tím 
se  ípak  ne  promieni  ni  najmanje  njegovo  prtjateljsko  stanje  s  Mletci. 
Nikola  je  na  prošnju  Mletčana  Ijačo  progonio  Dekana  trogiranina  i  njegove 
drogové^  kojí  so  napredovali  srecno  gosariti,  pleneó  i  paleé  mletačke  ladje, 
a  Republika  od  drsge  strane  dávala  mu  je  veliké  slobostí  na  mora  i  zapo- 
víedala  svojim  knezovom  a  primorskih  gradovih,  da  se  ne  pačaja  a  njegova 
miesta  í  da  se  s  njegovirai  prijazno  dvore  i  Ijube.  Godine  1430.  galíjom 
prebrodi  ga  a  Loret. 

Medjatim  je  Sigmund  nepomíčno  držao  svoje  oči  naperene  na  české 
poslove,  te  je  sve  načíne  kasao,  da  si  ma  kojom  stazom  prokrči  pat  na 
bratovo  priestoije.  S  prvá  je  mnogo  držao  do  saveza  s  Albertom  aastríjan- 
skim  i  Vladislavom  poljskím,  skojimí  se  a  Krakova  5.  ozaj.  1424.  sastane, 

v 

no  bezaspíesno.  Po  smrtí  Zižke  (11.  listopada  1424.')  badava  si  potraži  po 
dogovorih  naklonítí  Čehe^  da  ga  za  kralja  prime  5  badava  čestim  napadanjem 
na  ona  dŕžava  nakaní  tomu  ja  prísiliti ;  njegove  čete  badu  aviek  od  sada 
složnih  čeha  pobijene  i  prieko  graníca  odbite,  Badava  ožujka  1426.  pozva 
sabor  a  Beč,  a  svibnja  o  Norinbergi  s  namíerom  navesti  one  knezove,  da 
opet   složno   adare   na  Cehe^   badava  vojska   od   TO.OOO   Sasa   provalí    a 


-  3»  - 

Česka^  bnde  bo  hametom  potiôena  (16,  típt^a  1426J)}  bailava  malo  kainje 
xet  ma  Albert  Aastríjanski  s  dropom  vojskom  is  juf^  odari  na  Lundenkur^ 
(Bŕeclaya),  odkad  ^a  na  brso  n  bieg  natiera  Prokop  Velikí  (19.  Hudenagm 
1tí€.').  Hosíte,  pobiedaroi  to  veéma  aamieljení,  poeese  od  aada  to  anasnije 
i  oeaée  napadati  na  okolo  atojeóe  dŕžave,  straano  robeé  i  paleé  otvorená 
miesta  í  predíele.  Ta  nesgoda  sbodi  opet  Níemce  na  rat,  te  4.  svíb.  1427. 
bude  proglasen  u  saborn  Frankofurtskom  obéi  astanak  proti  Ceskoj.  .Ne- 
brojeoa  vojska  nemačka  srpqja  provali  u  ovu  dŕžavu,  ali  4.  kolovoia  bode 
kod  Tachau-a  (Dŕevnov)  od  Prokopa  a  bieg  rasagnana,  te  čebí  obnove 
sada  bes  straha  svoja  napadanja  na  pograniéne  lemlje. 

Sigmaod,  primivrojna  g.  1426.  Štiepaná  Lasareviéa  despota  srbskofp 
pod  svoju  obranu,  povieri  Papí  i  Neroaókoj  upravljanje  českih  poslova,  m 
on  stade  ii  Ugarske  dogovarati  so  sa  Azijatiékími  vladári,  kako  bi  s  igim 
složno  odarilí  na  Tnrke.  Malo  kasnje  doôuv  smrt  Lasareviéa  (19,  srp^ím 
149T.')^  odroah  sadje  s  vojskom  n  podunavje,  da  priteče  u  pomod  nasliednika 
Stiepanovu  Gjorgjo  Brankoviéo,  koga  Mnrat  htjaée  baciti  s  priestola,  Ivrdeé 
da  Srbija  njemo  ide.  Ojorgj  morao  mu  Je  tada  postití  Golobao  i  jon  nje- 
koliko  miesta  bliso  Dunaja,  Zapoviednik  Goluboa  nehtje  mu  sada  predati 
grada;  čega  radi  Sigmund  ode  tamo  s  vojskom,  da  ga  prišili  na  predišli. 
No  onaj  se  obráti  Turkom  sa  pomoó.  Murat,  koi  n  to  vrieme  biase  mal  d* 
ne  cielom  Srbijom  savladao,  da  se  sada  sa  svom  silom  isvrne  na  Ugro, 
sklopi  mir  sa  Gjorgjem,  i  na  brso  krene  pot  Goluboa.  Sigmund  kad  doča^ 
da  se  Turci  grádu  približujú,  na  brso  udari  u  bíeg.  Oni  ga  ipak  stignu,  m 
sto  je  prebrodio  Dunaj,  í  njesto  mu  vojsko  potuku,  a  sam  kralj  jedva  ae 
spasí  (14^.^,  Tako  Golobao  padne  u  Turske  ruke.  Malo  kašige  vided 
Gjorgj,  da  je  viera  a  Turčina  puká  žala,  stade  se  opet  dogovarati  sa 
Sigmundom  o  savesu,  te  mu  us  tu  prigodu  morade  isroôiti  Biograd  i  jea 
njekoja  miesta  us  Dunaj,  a  prímiti  miesto  njíh  njesto  imanja  a  Ugarskoj. 
Dok  se  Sigmund  bavio  pri  Dunaju,  Republika  mletaôka  odasla  mu  svoga 
poslanika  Marka  Dandula,  da  obnoví  prímirje.  Issa  duga  dogovaraiya  na- 
pokon kralj  po  nagovoru  Petra  Guicciardina  poslanika  fiorentinskog  priata 
8.  ri^na  1428.  u  liíedu,  no  samo  do  buduéega  travnja.  Vrativ  se  u  Budím, 
malo  kasnje  prodje  u  Poijsku,  da  smiri  lítvanskog  í  poljskog  vladára, 
uhvajué  se,  da  bi  mu  mogli  oba  složno  pomoci  proti  Cehom.  Ožojka  1429. 
sadje  u  Požun,  gdje  se  stade  s  Cehi  dogovarati  o  miru,  al  lyegova  tvrdo- 
kornost  u  sahtjevih  pokvari  mu  svaki  uspieh. 

.    Odlazec  put  Nemačke  ostavi  Sigmund  miesto  sebe  u  Ugarskoj  svoga 
tasta  knesa  Ciljskog,  i  náloži  mu,  da  Nikoli  knesa  Senjskoma  vráti  novee^ 


I 


-  33  — 


sto  ma  biaše  posudiio,  a  da  od  njega  preasme  f  bíIoiii,  kad  drof^íje  naU 
■legao,  ona  iníeBta,  sto  si  sa  taj  dvg  prídržso  bfaie  o  HrvatskoJ.  Príôvv 
to  Nikola,  pohiti  n  2adar  i  ponodi  oníni  sapovíednikom  mletaékim  saves 
;  proti  kraijo.  Repoblíka  6.  srp.  1439.  po  tih  sapoviednioih  odgovori  ma,  da 
spraviaMletke  TÍersa  moia  na  dogovore^  a  on  posla  miesooa  rojna  sTOga 
poslaníka ,  da  se  s  ▼ieéem  o  toj  stvari  sporasami.  Knei  Celjski  }ako  Je 
tada  éesano  sa  banskopi  éastju,  te  se  sliedeée  godine  spremao,  da  sadje  a 
finratska.  Nikola  sve  to  jaTÍ  Repablíkí,  a  oya  7.  sWb.  1430.  odpraví  svoga 
podkapetana  od  kolfa  GJorgja  Valares^a  jakom  silom  pat  Dalmaeije  s  aalogom, 
da  ja  otvrdi  i  braní;  na  sto  se  knes  Celjski  sa  tada  okaní  svojlh  namiera. 

Medjatim   Sígmand  o  Nemačkoj   pokasav  badava  a  saboríh  Norím- 

lerskih,  da  opet  dígne  Níemce  na  Cehe,  podje  sam  a  Heb,   da  se  s  Cesí 

dogovori  QSé.  svib,  Í4SÍ,),  No  videé,  da  ovi  níso  niposto  skloní  na  njegove 

labtieve  prívolití^  udarí  na  njíh  íz  Nemačke,  Slezke  i  Anstríje.  Alí  Níemci 

14.  ko).  k.od  Domažlíca  {Tau8ä)  bodá  sasvím  potočení,  a  ostali  prísíljení  na 

bieg.  Uprav  je  tada  bíesnio  rat  medju  Mletčaní  í  Filipom  Viskontíjero  vojevodom 

nílanezkim.  Pílíp^  nemogaéí  pretežnosti  mletačkoj  odolietí,  sapita  pomoé  od 

Sígmnnda,    dopuséajoé  mu  príeko  svoje  zemije  a  Rím.  Kralj  privolí  na  te 

ponade,  i  naloží  odmah  knezo  Celjskomo,  da  odarí  na  Mletcane.  Ovaj,  prvo 

nego  se  primi  rata^  pokosa  po  poslaniku  prígnoti  Mletcane ,   da  ma   ísruče 

Hahnaetjo.    Alí  ma  ovi  odgovoríse  VZ.  nijna  1431.  odríesíto:  rffion  videtur 

%okÍ8  eonveniens,   quod   dimitamua   Dalmatiam,   sed   conveniens   noiis 

\  videretnr^  quod  deveniŕetur  ad  prpticam  circa  causam  ittam.  čega  radi 

|>  koncern  Hstopada  Ugrí^  obodreni  patrijarhom  oglejskím,  provalíie  a  zemije 

[>mletaéke    n    Fríol.    Knezovi   hrvatskí,   akoprem   jim    dodje    tada   sapovied 

i  odariti  na  Dalmacija,  ipak  Mletčanom  naklonjení,  ostadose  pri  primírja,  sto 

,  sfl  svojevoljno  s  njimí  sklopili ;  i  sam  Ivan  Cetínjski,  jarve  Ban  hrvatskí  i 

dalmattnski,  koi  se  malo  prije  savadío  bíaše  s  kraljem  bosaaskim,  na  mirne 

ise  slíedece  godine  dogovarao  sa  Mletéani  o  pograničnih  razprah,  kojím  se 

staví  napokon  kraj  pogodbom  od  S^  svíbnja  1434.  Rat  a  Priala  ispade  zla 

po    Ugre.    Dne   2.  stadenoga  1431.   Repablika  zapovíedí   svoma    naoelafkn 

[Karmanjoli,    da  čim  prije    is  Lombardije  prodje  o  Farlansko  proti  Ugrom; 

I  te  ovaj  o  malo  dana  ne  samo  potače  Ugre  kod  Opatfje  od  Rosaoa,  no  joste 

iza^na  iz   kemije. 

U  tom  skapí  se  obéi  erkvení  sabor  u  Basela  {23,  srfnja  Í4SÍ.') 
16  Damíerom,  dígnntí  krívovierstva,  izpraviti  crkva  a  glavi  í  a  čianovíh,  i 
mír  obnoviti  medjo  kršéanskími  narodí.  Videé  dakle,  da  sila  s  Oesí  ne 
vriedi,  poknsa  sabor,  {eda  bi  jih  blagí  náčiní  opet  na  pravá  staza  povratflt. 


-  34  — 

Sigmund,  povierly  saboru  svoje  éeske  poslove,  ix  Norímberka  pobití  t 
Italija,  da  se  krani.  Dne  25.  stád.  1431.  stavi  si  na  glavu  selesna  krm 
u  Monsi,  kojoj  sveteanosti  Filip  Viskonti  neprisatstyova,  te  tíme  Sígmandii 
tako  Qvriedi^  da  je  od  sada  poceo  os  Mletcane  pristajati.  Joé  25.  veljae* 
8.  g.  ovi  mu  odpravise  poslanike  (D.  Viktara  i  A.  Maarooena)  o  Re^gh 
na  dogovope  o  míra.  U  naputka,  sto  su  jim  tada  dávali,  naložíse  jtm^  d% 
kad  bi  savietníoi  Sigmandovi  pítali  natrag  Dftlmftcíja,  odgovore:  quod  nm 
loquantur  de  tali  matéria,  nee  teneani  eor  ad  hoc,  quoniam  dominmH9 
nosira  nunquam  eonsentiei  tali  petUionu  A  to  je  uprav  zahtíevao  SígoiQiid^ 
te  veó  8.  tráv.  1432.  bude  poslanikom  naredjeno,  da  se  koéi  vrate.  Si^miuid 
iz  Píše.  g4JG  s®  f^^SO  bavio  krene  sliedeóe  godine  a  Rím,  gdje  21.  svibnja 
1433.  priroi  cársku  krano.  Eugen  IV.  rodom  NIeťoanín,  stade  sada  mtríti 
njega  i  Mletčane,  te  mu  jedva  podje  za  rukom  4.  lípnja  1433.  prignotí  jih 
na  primirje  tam  ocoasione  imperij  quam  regni  et  eorone  futn^aria, 
sliedeéimí  uvjeti:  da  uztraje  za  pet  godína^  da  svak  pridrži  ono,  kto  je 
tada  posiedovao^  da  bude  alobodno  í  sigurno  medjusobno  obcenje  i  trgovaaje^ , 
da  môže  Sigmund  udariti  po  voljí  na  svoje  neprijateije  n  Italíjí  ízím  ako  sa . 
saveznicí  mletačkí,  i  proéí  tamo  vojskom  po  mletaôkíh  predielih ;  a  napokon  da 
bude  razsudnikom  u  njihovoj  razpri  sam  Papa,  quitamen  nonffoseit  utsidé 
partium  voluntate  amieabilem  finem^  paeem  et  eoncordiam  faeere  fCowL. 
XV.  99,).  Malo  kašnje  Palatin  Ugarski  Nikola  Gorjanski  po  svom  poslanika 
Nikuli  iz  Trogira  izjavi  Mletôanom,  da  ée  tako  styarí  okrenutí,  da  jím 
terre  et  loca  Dalmatie  Hbere  remanebunt,  ako  mu  izruče  otoke  Cres  í 
Osor^  sto  je  i  prije  ímao.  NIetoaní  mu  na  to  10.  prosinoa  odgovorise,  da 
mu  otoka  datí  nemogu^  ali  da  ée  mu  plaéati,  akoli  to  ovrái^  iz  príhoda 
njibovih  dovoljnu  svotu. 

Sigmond  probaví  u  Italíji  dvie  pune  godíne,  puštajué,  da  se  tím  neredi 
sire  po  njegovih  državah.  Kroz  to  basilejskí  sabor  pokusa  vise  puta,  da 
Cehe  privede  u  krilo  rímske  crkve.  Oni  se  ipak  tvrdo  držahu  svojih  načela. 
Sabor  morao  je  napokon  prívoiití  na  prióest  pod  obíma  spodobama;  te  bndn 
30.  studenoga  1433.  sastavljena  n  Pragu  í  državnim  saborom  potyrdjena 
prvá  kompaktata  česká.  Ali  nehtjeé  jih  Taborícaní  priraití,  zavlada  Českom 
silní  gradjanskí  rat.  Bitkom  30.  svib.  1434.  kod  JLípna,  gdje  oba  Proko^ 
zaglayiše,  sasvim  propade  sila  taborítska,  te  demokratizam  ustúpi  miesto 
aristokratízmu.  Sigmund  staví  se  sada,  da  si  mirním  putem  prokrči  stazn  n 
Cesku.  Iz  Požuna  pozva  poslanike  české  na  dogovore  prvo  u  Brno  Q2,  srp. 
14S5.'),  pa  u  Stolní  Biograd  (9í.  proe.')^  a  napokon,  vrativ  se  iz  Banata, 
kamo  sasao  biase  proti  Turkom  napadéim  tja  do  Temeévara,  u  Iglavo,  gdje 


-  86  — 

se  8  BJiiBÍ  konaéno  sponxvmi,  prítegom  6.  srpnja  1436.  u  Telikv  BveM* 

I  Mwt  poélasíei  éeske  kraijevme    na  temelja  kompaktato  viaraost  katoliékoj 

I  «rkví,    a  14.  kolovoia   opet  tako  i  Sismundv  kao  kraljv  éeskoma.    Qo4í*mi 

;  dana^prije,  doeíni  se  o  Ugarekoj  bavio,  priblíži  se  «Te  to  ▼aéma  Mletóanoaiy 

;  aklopiy  s  ojími  saves   proti  Filipa  Viskoata  obéemv  neprijatelja   (Tnutvm 

9t.  koL  14SÁ.Jy  po  kom  obstojeée  prímirje  medja  ajim  i  Repablíkom  bvde 

i  prodaljeao  do  koaea  rata  s  Filipom  i  }os  ipodiaa  daljo,  i  oi  to  ae  8í|^vb4 

Jiletéanom   obveže,   da  ée  Jim   odmah,  aetom  ae  poéme   rat  aa  Filipom 

potvrditi  8ire  earske  lemlje,  sto  so  tada  a  svojoj  oblasti  driali,  aa  prisog* 

viemostí  aaprama  nemačkoj  krani  i  godiéqjí  dar  o  Triedaoati  od  2000  dok. 

S  droge   strane  saaemarí   Sigmaad   tim   aasvim    poslove   kral}eYÍB« 

igarsko-iirvatske.   Kraljevinom  slavooskom,   najme  sadasajom   BlavoaQom 

i  Hryatskom,  vladase  tada  kao  ban,  tast  Sigroaadov  Brmaa  CiQski  i  Zagorskl 

kaes,  te  se  ondje  sa  ovo  doba  silní  aeredi  sgadjali   radi  naailja   igekojih 

Telikasa  í  državnih  dostojanstvenika^  aax  to  je  veliko  samovoljstvo  vládalo 

i  1  atieravanjo  porexa  i  a  poredanja  drugíh  dršavnih  tegoéa.    Uslied  taiba 

I  državljanina  naredi  mieseca  veljaée  1432.   Sigmnnd  svoma  tastn,    da  atavi 

;  kn^  toma  roetežu,  i  po  savíeta  diôníjíh  plemiéa  naloii,  da  se  svi  teretl 

I  driavní,    a  navlastito   avene,   panum,   fullorum  ei  eeré  daiio,   ovrsajn 

teeundutn   aniiquam  ei  limiiatam  eonsueíudinem.   Ermaa  o  Sv.  Gjorga 

akapi  sabor,  gdje  bje  nstanovljeno,  da  se  samo  éetírí  puta  na  godinn  drite 

;  sódoví  po  starí  h  sakooih  t.  j.  o  S  v.  Gjorgja,  o  8  v.  Jakovo^  o  Sv.  Míhovila, 

;  i  o  Vodokrsta,  i  da  se  na  tíh  sodovíh  raavíde  i  prosade  sva  nasí^a,  koja 

i  se  poôiaila  biahn  od  kraljeva  odlazka  íz  Ugarske,   labraigqjaé  strogo,  da 

•e  sta   takova  obnoví   do   njegova  dolaxka  (1).   Ermana  8.  travnja  1434. 

mpoviedi    Sígmond   is    Basela,   da  a   sporasamljenja  s  plemstvom    pobira 

Bovee  po  naredbí  saborovoj  za  vojska  proti  Hasitom  í  vojake  aa  rat  s  Tarei 

t  Devíerníci. 

U  Hrvatskoj  í  o  Dalmacijí  banovaho  tada  Ivan  i  Stíepan  stariji  od 
devet  sínova  Nikole  kneza  Senjskoga,  ^jegda  baňa  hrvatskoga.  Ovi  so  bili 
tada  u  velíkoj  razprt  s  Ulrikom  Celjskím  knezom.  Ivan,  banov  djed,  obvesao 
(e  biaie  izplatiti  Jelísavi,  kceri  brata  svoga  Nikole^  odatoj  za  Frídríka 
kaeza  Celjskoga^  32.000  duk. ,  osíegurajoc  ju  za  ta  svota  polovícom  otoka 
Krka  i  dragih  miesta  i'íraanja  na  kopna  a  Hrvatskoj,  ali  ní  Ivan  ni  sin 
■jegov  Nikola^    otae  banov,    te  obveze    ni   najmanje   neíspaníše.    Cega  radi 

(1)  V.  Jura  pars.  I.  vol.  H.  str.  179,  gdje  se  dotiônoj  listini  daje  god.  14-16—14-18., 
afi  Ivan  biskup  kniaski,  u  qjoj  napomcnut,  stoprv  8.  svibi^al4Š8.  bje  uzdignut  po  Martinu  V. 
IM  ODU  biskupskú  stolicu.  (V.  Farl.  IV.  S95.). 


—  36  — 

Ulrík,  8ia  Jelisavin,  po  smrti  materwoj  poBva  sve  knesove  Seiijske  na  s«4 
pred  kralja^  koi  4.  travnja  1435.  a  Požonu  dosadí  knexa  Ulnko  polovwt 
Krka^  Trsata^  Bakra,  Bribíra,  Bírkopaf a  í  njeko^  ímaDia  u  Vinodola,  í  4a 
mu  jos  itptate  10.000  dukáta  sa  dohodke,  sto  sa  si  nasilao  príBTojaTalL 
U  ovo  doba  amrte  iTaa  NetepióeT  kaes  Cetíi^ski,  a  njegOTO  imanje  po4Mi 
SigfliHBd  Matku  Lakarevida  íli  Tatoviéa  Dobrovéanína ,  i  braéí  njesovsi 
Fraigi,  Petra  i  Ivana,  kóji  kao  trgoToi  a  Bosni,  kad  je  on.  bježao  is  Golubea 
pred  Tarei  (J4Z8.)  te  spasio  se.u  Bosni,  novoem  ga  líepo  oskrbiwe  i  sjajno 
popratise  a  Ugarska.  Sigmond  pridŕža  Matka  kod  sebe  do  svoje  smrti^  í  svo 
braéu  nagradi  svakojakimi  dostojanstvi.  Matko  postane  banom  sve  hrratske 
kraljevine  i  blagajnikom  ugarsko  -  hrvatske  krane,  Ivan  aapovíedoikom 
Beogradskim  i  nadstavnikom  Vranskim,  a  Petar  knesom  Oetinjskim  i  banom 
brvatskim  I  dalmatínskim.  Franjo  umrie  sa  rana. 

Sigmund  podje  is  Iglaye,  posto  éeskiro  poslaníkom  izroči  povelja 
svoga  pomírenja  s  otim  narodora,  n  Prag,  gdje  ga  primise  ornebeskin 
slavjem  (9S.  kol,  1436,').  Ali  se  níje  ni  tamo  naaživao  míra,  jer  se  českí 
statisf  ne  mogahu  sporasumíti  s  basilejskini  saborom  o  rastumačenju  kom- 
paktata.  Tamo  ma  Mletóaní,  tada  težko  zabavljeni  n  ratu  sa  Viskontom, 
odpravise  svoga  po8t>  nika  Marka  Dandula,  s  molbom,  dajím  potvrdí  užívanje 
njihovih  zemalja  spadajuéih  na  cársku  krunu,  kd  sto  se  obvesao  biaáe  o 
Trnavskej  pogodbí  (3í,  kol,  1435.')^  i  da  prostí  Ivana  knezu  Senjskomo, 
na  koga  se  bíase  Ijoto  razsrdío.  Dodase  pako  Dandula  listom  od  10.  srpnja, 
da  se  potúži  baňu  Matku,  te  i  samomu  kraiju  radí  škoda  počínfenih  od 
kneza  Pirka  brata  Matkova  Splíetskoj,  í  od  zapovíedníka  Ostrovíékog 
Zadarskoj  okolící,  i  da  jíh  nakloní  naložití  jím,  ne  samo  sve  nadoknadítí, 
no  i  sasvim  odnstatí  od  takovíh  Čína.  Sígmund  ízpuní  svoju  ríeč  20.  srpnja 
1437.  n  Hebn,  a  svečano  izruéi  Dandulu  dotíčnu  povelju  16.  kol.  u  Pragu. 
Tom  se  prigodom  29.  srpnja  obnoví  i  primirje  glede  Dalmacije  „a4  uitima 
die  mensis  augusH  proxime  affuturi  ad  novem  annos  eontinue  sequetUes^ 
ali  se  vec  nigda  u  naprieda  ne  penoví.  Sígmund  do  mala  svojím  nasílním 
postapanjem  omrzne  národu;  cega  radí  It.studenoga  ustaví  Prag,  da  se  u 
Ugarsku  povrati.  Dne  21.  dodje  u  Znojmo^  gdje  ga  napadne  težká  nemoc, 
te  9.  prosínca  umrie. 

Is  navedenoga  lasno  se  daje  zakijučítí,  da  ga  kroz  oielo  nje^ovo 
vtadanje  nísu  Hrvatí  nikad  ukupno  í  iskreno,  kô  sto  ní  Česi^  svojim  kraljeia 
zapoznalí,  budué  da  se  svakojakím  nasiljem  uspeo  do  nasega  priestola,  a 
ipak  íz  nemara  pustio^  da  ga  Mletčani  lise  najsjajnijih  bísera.  Nasliedí  ga 
njegov  zet 


—  37  - 

ALBBBT^  ftostríjanski  vojevoáa,  mas  Jelitave  jediníee  (SísMandove 
í  BafteríBe.  Albert  i  Jelísava  po  Mortí  earevoj,  da  si  najpríje  08Íeg«raJ« 
Hgarsko-lirTateka  krann,  bes  odvlake  prodjoie  a  Posoo,  gdje  na  driaTBom 
aabiira,  korao  aa  prisstai  bili  i  poslaníoí  hrvatskoga  národa  0a  svojím  banon 
Jlatkom  Taloviéen,  dne  18.  pros.  1437.  bje  Albert  jednoglasno  sa  kralja 
tgarsko-brvatsko^a  prisnat,  te  l.síeé.  1436.  i  svečano  okmajen  ■  Stolaosi 
Bi'ogmdii.  Tom  se  príf^odom  obveie  Albert^  da  neée  oarske  krane  primití 
bes  dozvole  Qgarsko-hrvaiskíh  stalísa. 

Bfedjatim  í  u  Českoj  se  26.  pros.  1437.  skapi  sabor,  da  si  iiabere 
kraija ,  Da  kom  so  prísatní  bili  í  AlbertoTÍ  poslaoioi.  Stránka  Austríjanska, 
moéoija  a  brojo,  jer  sa  na  nja  spadali  s  vi  katolioi  i  anýereni  Kalístínei 
dobí  prevaha  a  glasovanja,  te  sliedecega  dana  bode  Albert  proglasen  kraljem. 
Da  dŕžavu  od  nesriece  izbave,  pobieditelji  stana  se  sada  dogovarati  sa 
Taboricani,  te  se  obe  stránke  porazome  tim^  sto  je  Albert  morao  prije 
okranjenja  českoma  národa  potvrditi  igekoje  zah^eTS  a  tíh  dohovorili 
lakljočene.  U  ta  svrha  svi  složno  odprave  sada  svoje  povierenike  s  Beč. 
ilbert,  netom  se  íz  Ugarske  vráti  (S.  travnja)^  odobri  jim  poveéim 
4ielora  one  zahtjeve,  i  navíestí,  da  je  carica  Barbara,  kô  sto  su  trazili,  u 
njegove  težnje  od  protívnih  joj  stalísa  ís  catvora  u  Komoranu  odpaséena 
bila,  í  d«  ja  je  on  obskrbio  godisajim  novcem  i  imanji  dq  zadovo^nosti. 
U  Beéa  primi  tada  Albert  i  poslanike  nemačke,  kojí  ma  uslied  isbora  ovršena 
18.  ožojka  ponadise  cársku  krona.  Albert  prijaví  odmah  ta  stvar  ugarsko- 
hrratskim  stalisem,  kojí  dozvolise^  da  ja  prími^  te  se  jos  29.  tráv.  1438. 
iroglasi  i  carem  nemackím.  Sliedeéega  mieseca  Republika  Mletaóka  odpraví 
■a  svoje  poslanike,  Or.  Jnstiniaoa  i  Fraigu  Bona,  da  mu  se  radujú  na 
prímljeníh  krunah,  s  nalogom  ipak,  da  kad  bi  jim  se  sto  reklo  o  stvarih 
dalmatÍDskih,  odgovore :  quod  nullum  vobU  dedimus  mandtUum  {16,  svib,), 

AIí  dočim  se  Albert  zabavljao  11  Ugarskoj,  protivníci  njegovi  u  Českoj, 
valjda  sato,  sto  se  oklanjao  odgovoriti  na  ojihove  sabtiove  prije  svoga 
^>tvratka  o  Beó,  ponude  ôesku  kronu  Kazimini  brata  Vladislava  polj^koga 
kraija.  Albert,  da  te  spletke  raztepe,  is  Beéa  prieko  Iglave  pospíoiH  do 
^^S^^  gdje  29.  lipnja  sveéano  uze  kronu.  Vladisláv^  potaknnt  earíoom 
BarbaroDi,  koja  bjase  k  njema  priblegla,  mlsleé^  da  ée  ju  ea  senu  ufltti, 
a^prije  doavoli  bratu^  da  prímí  českú  kman,  pak  odpraví  vojska  a  Ce«ku 
bratavoj  strankí  na  pomoc  ^  a  on  sam  adari  na  Sienku.  Albert  kolovosa 
izadje  proti  neprljatelju  pri  Táboru  ntvrdjenonu;  no  vided  izza  doga  pokusa. 
da  ga  odatle  nemôže  ni  odstraniti  ni  na  boj  navabití,  svrati  se  u  SloKku, 
dajú  od  poljskoga  liaranja  oslobodí;  alí  tu  ne  nadje  dušnianina^  jor  Vladisláv 


-  38  - 

malo  prije  dooav,  da  su  Ugrí  iz  jaga  navalílí  na  njegove  semlje^  biase  se 
natrag  povukao.  U  Vratislaví  Albert  sklopí  prímirje  sa  Poljaei  na  njekoliko 
mieseoa,  te  pozva  sabor  ogaraki  a  Požan  xa  2.  veljače  1439.^  koi  se  ipak 
DÍje  sa  to  Trieme  skapio,  jer  Albert  oi  to  alacajno  polomí  noga.  Prem 
oiigka  1439.  prodje  prieko  Moravské  u  Posaa,  aatim  a  Bec,  a  opet  m 
Ugarska  jos  25.  travnja,  gdje  osta  do  smrtí. 

U  ovo  doba  podígno  se  a  Ugarskoj  stará  mržiija  proti  Níeroeem, 
Bve  to  veée  hlepeéim  sa  častmí  i  imanji,  tja  do  skrajností.  Dne  21.  lípnja 
digna  se  isnenada  o  Pestí  na  njih  silna  buna.  a  kojoj  njekoji  badá  smaknací, 
a  ostali  líseni  svojih  časti ^  poplienjeni  íli  ís  zemije  isagnaní.  Istomu  se 
bojati  bilo  i  a  gornjoj  Slavotiiji,  gdje  se  nasiije  celjskih  knezova,  kojí  sa 
tada  sva  skoro  veca  ímanja  s  líevoga  kraja  Kape,  Save  í  Dravé  a  svojih 
raka  imali,  bjese  do  najbíesnije  smielosti  uspelo.  Glavni  gradoví  celjski  bili 
80 :  Krapina,  Samobor,  Varaždin,  Čakovac,  Koprívníca,  Kalnik^  grád  Zahreb 
i  Medvedgrad.  U  tíh  gradovih,  velí  Kukoijevié,  držase  Fridrík  i  Ulrík 
Celjski,  brat  i  ne^ak  rasasdane  earioe  i  kraijíce  Barbare,  svoje  sastanke 
8  i^omej  tn  se  razsipavase,  prilikom  sjajnih  gostba  i  svetkovina  ono  biago, 
sto  siromasni  podložníci  krvavim  tradom  a  ove  gradove  donasaha,  i  ta  badá 
napokon  skované  one  težke  verige,  a  kojih  stanevnici  veée  strane  kraijevíoe 
naše  po  njekoliko  godina  robovaha.  Vriemena  ova  zabílježena  sa  u  lietopísih 
pod  imenom  nemačkoga  opravUai^a,  a  sovríemene  listine  pane  su  opisiguó 
borbe  í  svadje  s  Niemci  i  s  nemačkímí  upravitelji  celjskih  gradova  QArkiv, 
II,  4S.'),  Niti  je  toma  nereda  mogao  odmah  staviti  kraj  Matko  Talovió, 
koga  Albert  potvrdio  biase  za  baňa  oiele  naše  semije.  Neprestane  túžbe 
podignate  na  baňa  i  na  kraija  proti  onim  knesovom  prísilise  jih  napokon 
nzpreéi  svoje  namiestnike  a  oníh  krajevíh;  a  Matko,  da  mir  i  poredak 
opet  poyrati  a  kra^evini^  10.  ožujka  1439.  skapi  državni  sabor  u  Kríževcu, 
na  kom  sa  prísotní  bili  braéa  ma  Petar,  knes  cetinjski  i  ban  hrvatski  í 
dalmatinski,  í  Ivan  predstavnik  Vranski,  te  jos  Dim.  Čapor  biskap  Knioski, 
sest  podbana  i  mnogo  velíkasa  i  plemiéa.  Na  tom  saboro,  pozvanom  dakle 
pro  e^mpescendu  furibus,  et  alijg  malefaetoribus^  ae  unicuique  JusHeia 
eomnmni  impenäenda,  tU  quUibet  Hmare  quorumlibet  malefactorutn  et 
aliorum  quorumliket  eonfrarietate  akieeta,  in  suia  larikus  in  pacis 
trmnquiilitate  possit  residere  (Jura  IL^  Í7.)^  bje  sastav^eno  moogo 
zákona  proti  onim,  kojí  pravé  nasilja  i  zloóinstva  po  zemlji  i  tadje  silom 
grabe^  i  odredjeno,  kako  da  se  od  sada  ti  oini  sade  i  kázne,  a  sto  je  veé 
za  banovanja  Matkova  počiiýeno  bílo^  kako  da  se  popraví  i  doknadi.  Matko 
vpovrati  tada  p]emi<Sem  staro  pravo,  kóje  si  biahu  bani  od  njekoliko  godina 


-  39    - 

prísrojíli,  gle4e  sabiranja  íli  odaléčenj*  dríwTiioipa  nadbflíežníka  t.  J.  iovtra 
WaBkoga  pečata  fro  iuštiHa  eomuni  minísiranda  (Jura  f.  199.), 

U  Hrvatskoj  sa  Alberta  banovase  Petar  Talovíé,  brat  Matkov,  knes 

Cetlajski.   Petar  jos  iisa  Síf^munda  sahtjevase   od  Splietke  obéine ,    da  ma 

poTntí  Bjekoje  mtine  o  Solinu,  sto  su  príje  spadali  na  Ktíska  tvri^avaj  ali 

Mdobivéí  jih  natraf,  silom  si  prisvojayase  njekoja  imanja  Splíetska,  i  dosta 

škode  cinjase  toma  grádu.  Ogoréavase  se  ta  raspra  sa  Alberta,  jer  Mletôani 

uprkos  primiria  primaha  a  svojo  oblast  Vlahe  ^  podložnike  Petrove.  Petar 

dakle  sahtjevaAe,  da  ma  se  bes  odvlake  natrafí  povrate.  Republika,  tada  u 

težki  rat  8  Viskontom   sapletena^   da  tom  neredn  staví  konac^  26«  veljaée 

1439.   oputi    a    Dalmaoiju    Petra   Valeressa   kao   proveditora  u  toj    semlji 

8  Balogom,  da  idekPetru  na  dohovore,  i  da  p/okusa  najpríje,  bili  ga  novcem 

sUoniti  mogao,   da  se  odreče  svojih.  sah^eva,  a  kad  nebi  ma  to   dopalo, 

ooda  neka  mu  se  obveze  sve  natrag  vratíti,  samo  da  bode  mir.  I  Valaresso 

foéje  srecno  za  rokom  otanaciti  ga  6.  svibnja  1439.  pod  sliedeéimi  ovíeti: 

da  Mletcani  neée  vise  prímatí  Vlahe  o  svoje  semije   dokle  Matko  i  Petar 

injihova  braca  bado  bani;  da  ée  Petar  svojim  podložníkom  strogo  zabranití 

i  m  kóje  zlo  poeiniti  Vlahom,   kojí  8e  prije  primirja  od  29.  srpnja  1437. 

Uahu  preselili  na  mletaôke  zemije;   da  ée  se  čim  prfje   sastati  tri   plemiéa 

hrvateka  i  tri  dalmatinska^  da  razvide  sve  škode,  sto  so  strane  jedna  drogoj 

uéinile,  i  odločiti  kako  da  se  sve  namiri;  da  pogodbe,   kóje  obstoja  medjo 

stanoToiei' oboje  dŕžave  bodo  svete  i  valjane^  te  da  je  slobodne  vierovniko 

posvati  dožníka   pred  njegova  sodca;  da  mlinar  o  Solíno   ne  smie  nikako 

Bilovati  Ijode^  da  o  njega  meljo,  nego  svakomo  slobodne  gdje  mo  vise  po 

voljí;  i  napokon  da  se  prohodíséa  (pedaggio)  izplate   po   običajo.    U  ovo 

doba,  nezná  se  s  cesa,  a  valjda  sto  je  smatrao  Dobrovoík  kao  odo,  kô  sto 

je  opfavo  bilo,  hrvatske  krone^   Stiepan  Vokčid,  zavadiv  se  s  Matkom, 

kaDom  ciele   naše   zemlje,   zagrozi   se   ratom    i   Dobrovniko.    Dobrovéani 

prítožise  se  odmah  svomo   kraljo   Alberto,  a  ovaj    no9tri  regiminis  debiio 

Baloži  Matka,  da  u  potríebi  svom  snagom  pospíesi  a  pomoé  onomo  grado, 

Moé  to  zasI  ožili  servUiJ  genus  ei  fidei  preitaniia,  po  k  oj  i  h  se   ovíek 

odUkovala  ta  eomunitas  nostre  eiviiatis  Ragusii,  joé  ak  ineunte  íemfore^ 

í*9  eadem  Saere  Corone  huius  Regni  safejectlone  eknoxia  fóre  eepit. 

U  tom  silno  se  ogorcavaho  odoosaji  medjo  Ugri  i  Torci^  kóji  veé 
proeaste  godine,  provaliv  a  Erdelj  ^ .  strasno  ga  biaho  poplíenili  i  porobili. 
Albert  bojec  se,  da  ga  ne  nadjo  nepripravna  na  orožju,  najprijc  posriedovanjem 
Pape  Eugena  prodoiji  primirje  sa  Poljaci ,  te  odmah  na  zahtjeve  saniíh 
Btalisa  žorno  stade  kopiti  vojsku  na  Turke.  Morat,  da  svoje  namiere  proti 


-  40  - 

Ugarskoj    ízvede,   sapoviedi    sada   Despotu    Brbskomo,   da    mu    Si»edero%'e 
isruci.    Gjorgj  Brankovié  na  to  ne  prísta;    no  ostaviv   dva  svoja  najsiarija 
siná,  Grgara  i  Štiepaná,  da  ga  brane^  ode  s  mladjim  Lazárom  a  Uganska, 
da  n  Alberta   izprosi  pomoé.    Do  mala   Marat  udarí   na  Smederevo  i  tvrdo 
ga   obsíedne,    a   čete   turske   jos    Iípnja    prieko   Dunaja   plienjahu    ^a    do 
Temisvara.    Da  jíh   sazbíje   i   pomogne   Smederevu,    koncern   srpiga   sadje 
Albert   sa  24.000  svoje  vojske   do   Danaja;   alí  vídec,   da  je   sasvím    slab 
proti  golemn  nepríjatelju,  malo  kasnje  povuče  se  k  Petrovaradínu,  da  barem 
svoje  očuva  od  dušmanskih  navala.  Sad  Turci  prisile  Smederevo  na  predaja, 
razbíju  na  bosanskoj  granici   čete  ogarske   tamo   namiestjene^   da   graníca 
brané,  i  sagroze  se  Biogradu.   Medjutím  ponesta  brasna  u  vojski  ugarskoj 
a  kužna  nemod  nagrne  na  nju  tako  silno^  da  svi^  poplašení  bjidi  od  pomora. 
budi  od  turskog  na  blízu  se  grozeéeg  mača,  u  malo  se  razidju,  ostavljajuc 
sama    kraija,    koi    jedva    navalí    dušmanskoj    ízmakne.    U    biego    dopade 
Alberta  ta  bolest,  te  na  putu  u  Beó  u  Nesmilu  blízu  Ostrigona  27.  listopada 
1439.  preminu.   Albert  nije   puno   držao   do   svoje   vlastí,  jer  je  stalŕéem 
državnim  dosta  starih  pravá,  sto  jím  njegovi  predjasníci  na  príestolu  biaha 
nztegli^  povratio,  a  i  novimí  obdario.  Lietopiscí  suvriemení  opisujú  ga  kao 
vrlo  postená  i  pra vedná,  bojuiknjízi  víešta^  aíi  víeri  svojoj  tako  prívržena^ 
da  mu  do  krivovíerca  nije  bilo  gorega  dušmanina. 

Albert  ostavi  sa  sobom  ženu  svoju  noseéu  i  dvie  kéeri.  Jelisava, 
oslanjigudi  se  na  otčeva  pravá,  naime  kao  jediníca  SigmundoVa,  i  na  svoje 
okrnnjenje^  po  smrti  moževtjoj  u  svojih  ruko  pridŕža  svu  njegovu  vlast  u 
Ugarskoj  9  te  ju  i  umah  npotriebi,  posto  ízruči  igekoliko  povelja  kao 
samodržica,  krunu  si  prisvoji,  darova  Ulriku,  knezu  oíijskomu,  grád 
Kostanicu  i  td.  Isto  je  kanila  učiníti  i  u  Ceskoj,  jer  1.  studenoga  1439. 
nalosi  českim  stalíéem,  neka  se  skúpe  na  državni  sabor,  da  priznajú  njexina 
pravá.  Ali  u  Ceskoi  smrt  Albertova  porodi  golem  metez.  U  Pragu  izsa 
dnga  oklevanja  združi  se  napokon  državni  sabor  6.  siečnja  1440.,  gdje, 
posto  se  sve  stránke  medjusobno  pomirise,  bje  sak^učeno,  da  je  česká 
krnna  sasvim  izborna^  te  se  odredi  dan,  u  kom  ée  se  opet  sabor  sastatí/ 
da  kra^a  bira.  Jelisavi  bude  odmah  sve  to  izjav^eno  ponudom,  neka  bi  ea 
to  doba  jodaslala  svoje  povíerenike,  kóji  bi  a  toj  prigodi  obranili  njezina 
pravá   na  priestol.    U  Austrijanskoj   vojvodíni,    kô  sto   mu   po   državnom 

v 

pravú  pripadalo,  stade  upravljati  onom  zemljom  Fridrík  Stajarskí,   kasige 
car  (S.  veljaée  Í440,'), 

Osvojeige  Srbije  a'Smedereva  oavlastito    (27.  kolov,  Í4S9,')    težko 
Igese  ugarskom  sem^om  zadrmalo,   te  bojeó  se  svaki  sedmo^lave  zmy  e 


r 


—  41  ~ 


uijatske,  bíIdo  reieée  na  jiiiooj  fraiiicí,  uvíili  se  svada,  da  Je  teika 
potrieÍNi  čim  prije  omieBtití  aa  príeatol  masa,  koi  ki  kadar  bio  braaiti  ga 
i  spaaíti.  S  poéetka  nije  ae  laalo ,  aa  kofa  ki  podobao  kilo  okratítí  oéi  $ 
te  bilo  Je  i  takvíh^  koji  su  držali  í  sa  sama  despota  srbskosa  OJorgJa 
Braakoviéa,  stoprv  od  Taraka  is  Srbije  iaagnana.*  Sam  GJorgj  aavieati 
Repnblikí  mleUčkoJ  de  prtUica  quam  ienet  habendi  regni  Uunjfmríe,  ta 
joj  obeéaTaae,  da  ée  i  tamo  uWek  s  ajome  prijateljaki  obéití;  aa  ato  ma 
M  oaa  jos  2.  síeénja  1440.  líepo  sahvalí.  Ali  poveéí  dio  velíkaáa  a^arako* 
hrratskih  odlači  aapokon  ponaditi  svoja  krana 

VLADISLAVU,  kratja  poljskonia,  (e  predlož!  Jelisavi,  da  se  ožeai 
8  Vladislavom ,  komu  bi  doisto,  sdraživ  poľská  s  ugarsko-hrvalakom 
kroBoiD,  lasBo  bilo  oboje  sačavati  od  bližaje  propastí  $  a  kad  bi  siaa  rodila, 
Teé  bi  ma  dosta  bila  Aastrija  i  Češka,  lasa  dasotraJao|;a  odpora  Jelisava 
diide  66  najskoli  aa  to  skloaati,  te  bade  odmah  sjiijno  postaniétvo  odprav- 
Ijeno  a  Poijska  s  molbom  na  Vladislava,  da  osme  Jelisava  sa  svoja  sapraffa 
i  s  ojome  ogarsko-hrvatsku  kranu.  Tomo  poslaniotva  biaše  |;lava  slávni 
m  Matko  Talovic,  bao  citave  hrvatske  kra^evine,  a  os  ajega  Jos  dva 
draga  hrvata^  naime  Ivan  Gospodnetíé  QDe  Dominis)  Rabljanin,  njegda 
biskup  Senjski  a  sad  Jakinski  (ail  /.  oiujka  Í4S6.')  i  papíaski  poklisar 
{oi  13,  tiecnja  Í4S8J)  a  UgarskoJ,  i  Rambald  Frankapan  is  Seqja. 

Medjatim  Jelisava^  a  Komoranu  22.  veljaoe  1440.  porodív  siaa 
iaeoom  Lladislava^  amah  po  glasoaoši  jade  sapovied  otoma  poslaniotva, 
da  ae  natrag  vratí.  Qlasonosa  stigne  a  Krakov  a  sto  sa  se  poslaaici  sa 
Vladifilavom  dohovárali.  Kralj  sada  h<jase  s  miesta  prekínati  svaki  govor 
o  toj  stvari^  ali  ma  poslaaici  pridodaže,  da  sa  oponomotieni  i  onda,  kad  bi 
Jelisava  mosko  porodila,  kronu  ma  ponaditi,  trebujaé  sto  prvo  Junácke 
^aice,  koja  bi  vríedoa  bila  braniti  jih  od  Tarčina.  Tim  se  Vladisláv 
dozTolom  svojih  stališa  pästi  na  njihove  molbe,  i  8.  ožujka  1440.  svečano 
prím!  ponoďjena  krano.  Ban  Matko  i  Mirko  Marčali  sadjose  odmah  do 
Komoraaa,  da  izjave  Jelisayí,  kako  sa  svoje  naloge  ovrsili.  no  badá  od 
raijadjene  kraljice  a  sapt  baceni,  sto  težko  Ugre  i  Hrvate  povriedi,  te  jih 
oaa  Da  ojihovo  zah(jevanje  malo  kasnje  pästí  na  dluboda. 

U  ovo  doba  poglaviti  savietaioí  i  privržeaici  Jelisaviní  biahn  Ulrík 
knes  GÍljski,  koi  je^  kô  sto  smo  rekli,  posiedovao  tada  veliká  imaaja  a 
Sonijoj  Slavoniji,  i  Ladislav  Goijanski,  koi  Je  isto  tako  a  svojih  ruka 
diiao  veéi  dio  dolnje  Slavonge  i  dosta  vlasti  nad  onim  stanovnictvom  imao. 
Po  aagovoro  njihova  baci  se  Jelisava  sada  a  krilo  Fridrika,  voJevoAe 
^tajarskoga  i  cára  aemačkoga,  pľoglttsiv  ga  skrbníkow  svoga  skoro  rodjeaoga 


-  4»  - 

sioa,  a  s  drnge  strane  stade  on  čas  kapiti  vojsku  na  U|^re,  kojoj  dade  sa 
vrhovnoga  vodju  veé  oglašenoga  jnnaka  českoga  Jiskni  od  Brandejsa.  No 
malo  kašnje  vídeé,  da  jo  icar  nemôže  dovoljno  pomoéí,  n%e  si  miesto  njega 
Alberta,  Fridrikova  brata  í  neprijatelja,  sto  cára  težko  razsrdí.  Čajué  pako, 
da  se  Poljací  k  Budimo  približoja,  priteče  a  Stolní  Bíograd,  dade  okrnnítí 
svoje  diéte  po  ostrogonskom  nadkiakapu  (ÍS,  tvik,"),  i  brže  boije  s  krnn^m 
T  B  dnrgímí  dragooieností  osmakna  a  Gjnr,  a  satim  a  Posan,  da  se  tamo 
na  odl  učni  boj  pripraví. 

Dne  21.  svibnja  1440.  Vladisláv  ulíze  s  vojskom  u  Budím.  Pojsvav 
tamo  prevarom  us  sastitni  list  poglavite  Jelisavine  prívrženíke,  prišili  jíh, 
da  mu  se  na  viernost  zakono;  no  oni  su  poslie  šmátrali  to  kao  na  sila 
oteto  te  nevriedno.  Vladisláv  u  to  doba  prodje  n  Stolní  Bíograd,  gdje  se 
dade  samim  nadbiskupom  ostrogonskim  ovienčati  na  ugarsko-hrvatski  priestol 
pod  ozklikom  silnoga  národa  na  tu  sjajnn  svečanost  sakopljena,  krDnom^ 
koja  je  ležala  na  tielu  Sv.  Štiepaná  (srpnja), 

U  tom  metežu  Jelisava  nije  mogla,  kô  sto  se  bjese  obvezala,  odaslati 
svoje  poslaníke  na  českí  sabor;  čega  radí  českí  stalisi,  netrpeé  odgode, 
15.  svibnja  1440.  izabrase  si  za  kra^a  Alberta  vojevodu  bavarskoga.  Tím 
Jelisava  video  se  zapuscenom  í  od  české  i  od  Ugarske,  opet  se  s  Frídrikom 
stajarskim  pomiri;  te  mu  malo  kašnje  nesavietno  izroči  kao  skrbniku  obe 
kóeri  i  sama  siná  Ladislava,  neka  jih  odgoji  i  obrani  (^ď.  kolov,  1440,'), 
Oar  dade  jih  od|Dah  u  Štajarskn  čovati ,  a  Alberta  bavarskoga  oputi ,  da 
ne  príma  české  krune  pripadajúce  austrijanskoj  kuči;  čega  radi  Albert, 
kad  pridjose  poslaníci  česki  o  Kamu,  da  mu  ponude  českú  kronu,  odgovoriy 
da  bez  cárske  doKVole  ne  smie  na  njihove  želje  privolití. 

U  Ugarskoj  medjotím  bilo  je  došlo  do  žestoka  rata.  Za  Jelisava 
joste  držahu  poglayiti  gradoví  uzdnž  gornjega  Dunaja,  a  imenito  Ostrogoo, 
Rab  i  Požun,  gdje  se  samo  u  tvrdjaví,  ak.oprem  kroz  neprestani  bojak, 
vijaše  Vladíslavov  barjak.  Na  síeveru  se  vitežkí  za  nju  borio  slávni  Jiskra, 
otimajuc  gradove  i  goneé  neprijatelje^  a  na  západu  Ulrik  knez  celjskí, 
razbiv  Ugre  í  Poljake  kod  Samobora  (7.  oiujka  1441.),  tjerase  napried 
porazamno  s  Ladislavom  Gorjanskím,  komu  je  iz  dolnje  Slavoníje  bilo 
udariti  príeko  Osieka  s  vojskom  uz  Dunaj ,  i  s  njím  složno  napasti  na 
Budím.  U  tom  Vladisláv  visepota  iz  Budíma  udarí  vojskom  do  Požona^  da 
oskrbi  onu  tvri^ava,  te  j«dnom  prišili  saro  Ostrogon  na  prímirje^  a'kad 
pozná  namjere  kneza  oeijskoga  í  gorjanskoga,  on  čas  se  sam  syrati  na 
eeijskoga,  te  vraéajaé  ga  u  bieg  i  plieneé  njegova  vlastíta  imanja,  u  krátko 
ga   prišili,   da   mu  se   na   viernest  zakune,   dočim  s  druge  strane  Hunjad 


•  -  4$  - 

Tojeroda  BedlmígnUlski  i  Ujlak  ban   macovski  ko4  Batasiéfca  GoijaBskogA 
pofcise  tako  straáao,  da  se  jedva  spaví  ■  Oitros^^i"' 

U  sto  se  sametnao  ovaj  (^radjanskí  rat  q  Ugarskoj,  TaréÍD,  opotrebljo]oé 
Ota  Bgodna  príliko,  digno  se  is  Smedereva  silnoni  vojskom^  da  poknia, 
nebi  lí  oio  ispalo,  Biograd  osvojíti.  Branjase  tada  taj  ^rad  silní  nas  janak 
Ivan  TaloTÍé  predstavaik  Vraoskí  sa  njesto  naše  vojske.  Wan  osmíeli  se 
poéi  ma  aa  sosríet;  no  vídeé,  da  Je  sasTÍm  sUb  prania  ogromnoma 
dnšmaoina^  ixsa  njekolíko  krvavih  okrsaja  povaéo  se  sdravo  í  veselo  a  grád. 
Marat  gtk,  odmah  po  4Lopaa  i  po  vodi  obsíedno,  i  stade  ga  neprestanom 
▼atrom,  podkopí  í  éestímí  Jorísí  bití  í  rosití,  alí  mq  sve  šaman  naprama 
janaekomo  srdcu  hrvatskoma.  Po  sedmomiesečnom  obsíedaaja  isgabÍT  boiji 
dío  svoje  vojske^  morao  se  napokon  Tnrcín  dignati  ispod  grada,  i  opet 
sklonití  a  Smederevo  jako  rasbíjenom  glavom.  Slíedeée  pako  godíae  kros 
Vlaska  provalí  u  Erdelj;  no  sada  mu  raenne  pokvarí  slávni  Huigad,  kóma 
podje  sa  rokom  ne  samo  u  bíeg  ga  potjeratí  príeko  Vlaške  í  Dunaja  do 
jaiaili  alpa,  no  í  više  puta  potuci  ga  i  rasprsíti. 

U  tíh  podusetjíb  podpomagase  po  sto  je  mogao  Vladislava  Natko 
Talovíé  ban  eíele  naše  semije.  Netom  Matko  u  Komoranu  bje  puséen  na 
sloboda,  morao  se  skrbiti  i  sa  obranu  svoje  banovine  ne  samo  proti 
celjskoma  i  gorjanskoma  kneia,  no  i  proti  Štiepanú  vojevodi  8v.  Save, 
koí,  potaknut  svojím  rodjakom  Ulrikom,  knesom  eeljskim,  navalio  biase  ía 
JBga  na  Hrvatsku,  i  oteo  joj  Omis  í  Poijioa.  Vladisláv  i  Matko,  prvo  nego 
se  saratise  sa  Štiepanom,  pokosase  prívoéi  na  svoju  stranu  vládu  mletaéku, 
te  studenoga  1440.  odpraviée  joj  svoga  poslanika  Nikolu  od  Sv.  Severina« 
Na~  kraljeva  I  banova  pítanja  odgovori  Republika  17.  prosiooa  i.  g. ,  da  je 
správna  mír  obdržati  i  príjateijstvo  po  dosadanjíh  pogodbah;  da  Matku 
nemôže  pomoci  pruxiti  proti  Štiepaná,  jer  ju  veé  biase  i  Štiepanú  nskratila 
(ÍS,  rujJ)  n%  obveso,  da  ée  se  u  toj  njihovoj  borbí  strogo  držati  nepristraoosti, 
rfa  sa  sada  nemôže  ni  kralja  porooéí  proti  Tureinu,  nemogué  bes  usroka 
aarašití  mira,  no  da  i  to  cum  tempore  poterit  fieri.  Nistanemanje  u  isto 
to  doba  dopusti  poslaníku,  da  za  baňa  is  Mletaka  nabavi  orozja  po  voljí, 
šed  eatUe  et  seereie,  ut  viäeamur  neutrales,  a  da  samo  topove  unese  a 
Hrvatsku  semlju  putem  kóje  puste  lnke$  i  obeéa,  da  ée  Matka  kao  svoga 
gradjaoina  preporuciti  knesovom  Seojskim  i  Ce^skoniu,  i  da  ée  naloxiti 
svojim  upravljateljem  príekoraorskim ,  da  kad  bi  po  nesreéi  prisíljen  bío 
otoôiste  si  trašiti  na  mletaôkoj  semlji^  neka  ga  prime  kao  svoga  gradjaoina 
v  sastíta.  I  s  Tvrdkom  Tvrdkovioem,  kraljem  bosanskim,  Matko  se  bjese 
iste  godine   graniea  radí  težko  xavadlo;   no  i  ta  razpra  oije  ímala  ni  kóje 


—  44  - 

posliedíoe.  Repablika  fcojeó  se,  áa  Petar,  brat  Matkov,  fcan  hrvataki,  ne 
podigne  kóje  trf^ovíšte  prí  mora,  doivolí  ma  10.  travnja  1441.,  da  kros 
mlatačke  luke  avede  badava  u  svoja  eemlju  sve  sto  hoéej  a  19.  k^lovoza 
í.  g.  odobrí  troskove  ačinjene  knezom  sibeníčkim  na  čast  Petra,  deapota 
srbskomu,  i  careyiéu  (urskomu,  bíváim  malo  príje  a  Šíbenika.  Petar,  da 
Mletcanom  vráti  ta  Ijabav,  31  svibnja  1442,  naloží  svojím  podložnikom  n 
oetinjskoj  í  klískoj  okollcí  od  sada  svake  godine  ízplaéivati  desettoe 
nadbiskapu  sptietskorou  po  starom  obíčaja,  kojíh  mu  dávali  nisu  veé  od 
kada  Spliet  prodje  u  ruke  mletačke,  no  državi  na  oskrbo  hrvatskih  tvrdjava. 

Seigski  knesovi  s  prvá  drsaho  s  knesom  eeljskim  za  Jelísavn,  a 
poslie  i  oní  krenuae  na  Vladíslavova  strana.  Q,  1442.  poajesto  se  skvari 
prijate^siyo  njihovo  s  Mletcani,  jer  so  se  astroéavali  njekoma  Rabljanino 
diopitati  dobra,  sto  so  ma  u  Senja  po  naslíednom  pravo  pripadala.  Badava 
jih  Mletcani  víšepata  pozivaha  ifa  ta  došnost  i  ppíetnjom,  da  ée  toliko  dol»ra 
njíhova  zaglobítij  a  kad  í  to  osta  bez  aspieha,  Mletcani  zatvoriae  more 
k  Senja.  Ta  se  razpra  napokon  okonča  26.  ožajka1443.  ■  Mletcih  po  volji 
Mletčana. 

S  drnge  strane,  da  se  jednom  staví  kraj  a  Ugarskoj  gradjanskomn 
rata,  i  da  se  sve  mogade  site  obrate  proti  obcema  dusmanínu,  koí  se  sve 
to  síleíje  grosio  západu,  Eugen  IV.  odasla  početkom  god.  1442.  stožmíka 
Sv.  Angjela  Julíana  Cesarina  n  Ugarsko  s  nalogom,  da  pomiri  one  stránke 
i  svratí  sve  složno  na  Osmanlije.  Težkom  makom  páde  napokon  JalianU 
skloniti  Jetísava  i  Vladislava  na  primirje,  kóje  bje  sklopijeno  a  Bodíma 
21.  rojna  1442.,  a  imalo  je  trajati  do  24.  lípnja  sliedede  godine.  Nakon 
tóga  ízposlova  Jatian  i  sastaaak  tih  samth  vladára  a  Gjoro,  gdje  njegovím 
uplívom  bje  medja  njimi  otanaéeno,  da  ce  Vladisláv  azeti  sa  žena  starija, 
a  brat  ma  Kazimír  mladja  kóer  Jelísavina;  da  ce  starija  Ana  dobití  u  miras 
sienku  vojvodinu;  da  ce  Vladisláv  upravljatí  ugarsko-hrvatskom  zeraljom 
samo  do  panolietností  Ladialava  siná  Jelísavina,  te  tada,  da  ée  ma  ju 
mimo  izručítí,  a  samo  kad  bi  medjotím  umro  Ladislav  neka  ostane  za 
Vladislava;  i  napokon,  da  si  Poijska  uzme  Zipsku  žopanija  na  raôun  bojníh 
troakova.  Ugrí,  a  Honjad  navlastito,  nehtjese  ní  éuti  o  toj  pogodbi ;  no  svali 
ja  ■  zabit  smrt  Jelisavina,  koja  se  dogodi  19.  prosínca  1452.  Na  ta  viest 
poveéi  dío  Jelisavíníh  privrženika  priono  sada  uz  Vladislava;  ostali  pako, 
ímoníto  Jiskra,  Díoniž  nadbiskop  ostrogonski,  Ladislav  Goijanski  i  lyaa 
Forgač  ban  mačovski  posvase  umah  cára  Fridríka,  da  se  složno  s  njimi 
zauzme  za  Ladislava  Jelisavina.  No  Fridrik  nije  ní  mogao,  sve  da  mu  je  i 
od  volje  bilo.    tóga  se  príjetí,    te  uplívom  poklisara  Julíana  potvrdí  u  íme 


—  46  — 

Ladískvuvo  gTp«waBte  príntrje  s*  Vladískvom,  i  opet  gt  o^qovi  «TÍtoJ» 
1444.  aa  dvie  godliie. 

Českom  eavladao  biase  strašní  sered.  U  saborih,  ito  sa  se  a  (o 
?ríeme  ondje  držali,  stránke  níkako  se  nemogahn  sjedinití  ■  osobi,  koja  bi 
Msiesti  í  mala  kra^ev  stolnej  te  tekar  25.  stod.  1443.  ■  českom  Brodu  od 
Btaltsa  bade  napokon  Ladísla?  slosno  príenat  éeskím  kraljemy  alí  Jfm  gtí 
Frídrík  Dehtte  israéítí,  k6  sto  poslíe  ai  Ufrom,  akoprem  sa  gtí  i  prieti^ami 
ed  njega  velečesto  tražíli. 

U  tom  Jnlian  ia  sve  svoje  sile  sastojase  o  UgarskoJ,  da  Vladislava 

8  Tarci   o  rat  saplete. .  I  bilo  se   tada  doisto   nadati   dovoljnoma   uspieha. 

Papa  veé  je  proglasio  bio  svndi  a  sapada  krížoboj ;  despot  srbskí  ponodjavafie 

sve    svoje   sile;    a  Tarčin   jnrve  se   opostío   bjese   a   rat  s  karamanskim 

vladárom  a  Aziji.  U  saboni  bodinskom  od  9.  lip.  1443.  8am  národ  jednoglasno 

privolí  na  Jolianove  želje  i  dosvoli,  da  se  a  to  svrlia  pobira  isvanredn!  novae. 

Jos  srpnja  križarska  vojska  prebrodi  Donaj   kod  Smedereva,  í  adarí  kros 

Bogarska,   no  sasvim  polagano.    U  sto  se  kralj  glavnom  silom  držao  líeve 

obaie  rieke  Morave,    Hanjad  sa  predvojskom  razbije  Tarke  kod  Nise,   pa 

prisiltv  taj  grád  na  predaj  o  i  srosiv  ga  do  temelja,  pomoéjn  Fraqja  Taloviéa 

baňa  hrvatskoga,   poslaná  ma   od   kraija  golemom   éetom   nasíh  sokolova, 

poijera  a  bíeg  jedna   nakon   droge   tri   vojske  tarske,   i  predobíje  Sredee 

QSofiju)  í  popali.    Ni  ta  ne  stane,    veé  nakani,    da  ée  príeko  alpa.   Tarci 

na  sada  pod^samim  Maratom  o  klancíh  zaprieóe  pat;  a  kad  jih  on,  asmie^jaé 

iziicno,  kao  da  pred  njimi  bježi,   na  polje  navabí,   opet  jih  24.  prosínoa  na 

sve  strane  príeko  alpa  do  traéklh  poljana  porastjera  í  poíssieea.   No  kralj 

video,    da  biesni  Ijata  sima,   i  da  nemá  dovoljno  brasna  sa  Ijade  ni  krme 

sa  koDJe,   a  da  Je  od  nemoéi  dosta  vojske  izginalo,  osprkos  svim  sahtjevom 

srbskog   despota,  koi   ga  i  s  novoi  kanio  navesti,  da  pro^era  Tarko  ia 

srbskih  tvrdjava,  naredi,   da  vojska  udarí  násad.    Ve^jace  1444.  Vladisláv 

onidje  a  Budím  oz  sveslavje.   Svi  mo  se  vladári  evropejski  azradovase  na 

tik  pobiedah,    a  Papa,    vojevoda  burgundskí  i  Mletoaní  os  to  ma  obedaie, 

da  ée  na  lieto  odpravití  jakú  pomorsku  silu  a  Blespont,  da  Tarkom  prepriecí 

prelas   iz   Azije  a  Evropn ,   ako  se  za   to   doba   opet  digne  na  sveobéeg 

dusmanina.  1  doisto  bila  je  namiera  Julianova,  da  se  kralj  na  lieto  protísoe 

vojskom   tja  do   Carigrada,    i  da  se  odatle,    grčkom   silom  ohrabren,    uc 

pomoé  gaHja  svalí  na  Turčína,   i  jednim  ga  adarcem  snisi  u  more.    Toma 

sa  se  snažno  protivili  Hanjad  í  srbskí  despot,  kim  je  boije  nego  lí  stoirnika 

poznata  bila  jos  prejaka  moé  Sultánova,  no  sve  badava.    Kralj,  popovskim 

nagovaranjem  zatravljen^  skúpi  sabor  o  Budímu,  na  koi  príspiese  í  Ladislavovi 


-  «  — 

prWrieBiei,  te  i  sam  Júkra,  •  tím  hrnie  prvo  primiije  vgovoreiio.  Na  tom 
se  sabora  odlnci  étn  príje  ndarítí  na  Tgrfce,  te  i  sada  stalísí  driavni  rado 
doBvolise^  da  se  amah  dígae  a  to  STrha  iiTanredaí  DOTao  o  ciefoj  o^rsko- 
brvatskoj  kraljevíní. 

Medjotiiii   se  bjeae  o  arbskom   prímorja  jaká  vatra  raxpalila  medja 
MtetéaDi  i  Štiepanom^  TojeTodom  Sv.  Saye,  la  Zentu.  Brača  Matko  í  Petar 
Talovié  htjese   opotriebiti  to  agodno  priliks,    da  se  Štiepaná   osvete   radí 
Omísa  i  Poijíca,  sto  j  im  aepravedao  biase  i^rabio;   te  líp.  1443.  odpraviac 
svoga  poslaaika  a  Nletke,  da  Repobliki  poaadi  savea  proti  Štiepaná,  i   ila 
od  nje  pitá  d  vie  galije,  100  strieljaca,  praha  i  solitra  po  voljí,  Jedno  láka  i 
igekoliko   solina    blizo    Splieta.    Mleteaai   so   tada   kanili   k   sebi    privoéí 
Oroisko  primorje  i  Poljíéko^    a  saajoé,   da  so  i  naši   baní   težili,    opet   si 
priosvojiti  ta  miesta,   i  da  jíh  je  na  to  tjerao  kralj  bosanski,   ali   da  nísa 
za  sada  o  stanju  bili,    tof^a  se  latiti,    čim  je  n  to  doba  bolji   dío  hrvatsko 
vojske  pod  kraijem  n  podonavlja  Ijoti  bojak  bio,   te  da  jim  se  a  njihovoj 
namieri  nije  bojati  sa  sada    odpore  od  te  strane,    odbaeiše  ponode  banovo* 
doposéajoó  jim   samo,    da  si  a  Mleteíh   prískrbe   praha  i  solitra   po  voljí. 
I  oprav  dne  29.  siecnja  1444.  K.  Marcello,  knea  splietski,  míti  i  ^rožojami 
nakloniv  si  Omís  i  Poijíca,  sklopí  pogodbo  s  Radosem  Petrovióem  i  Ivanooi 
Grguríéem    poijickimí    poslaníci,    po   kojoj    Poijíca    kao   svoju    pripozDose 
mletačku  vlast  (1).  Malo  kasnje  i  Omís  morao  se  baciti  u  krilo  Mietacko, 
a  Mletčani  mu   28.  veljače  1444.    potvrdíse  sve  povlastíoe  i  pravá,   sto  je 
dosele  uživao  pod  domácom  krunom. 

Netom  Franjo  Talovié  ban  hrvatski,  dosav  stoprv  ia  iitoka  na 
mletaôkoj  galiji,  dočo  te  stvari,  odmah  knjif^om  posva  Mletčane,  da  ma 
iaroée  ona  miesta  pripadajúca  ugarsko-hrvatskoj  kroni,  Akoprem  je  tada 
o  mletaókom  vieéo  bilo  dosta  pravednih  duša,    kóje  sn  savietovale,   da  se 


(i)  U  toj  pogodbi,  koju  vieée  mletačko  potvrdí  28.  veljače  ii44.,  ovako  se  označuje 
oprava  po]jičke  dŕžave :  f  L«  uxanfe  de  poli%a  H  e  a  tuor  to  Chonte  xintilom  de  SpaUUú, 
to  qual  fňaxera  ala  Signoria  et  álor  cum  voUmta  de  miser  to  Chonte  de  Spalato,  Ha  lUU, 
e  per  un  anno  ehe  el  dito  debia  andar  tre  fiade  fra  de  lor  a  far  raxon,  e  de  U  condanaxon, 
ehe  séra,  la  mitade  sia  al  Chonte  et  a  3.  %udezi,  V  aUra  mitade  e  al  prestaldo,  ehe  fra  loro 
la  decima  parte.  Al  Chonte  ogni  anno  castroni  nonanta,  ho  per  ogni  castron  s<Mi  XXXII. 
e  giieri%ar  sen%a  soldo  inflna  narenta  e  in  Schiavonia  inflna  a  fiume  chiamado  chercha, 
et  in  BosHna  inflna  hluina,  queUo  ehe  non  andara  ai  oste,  quando  U  se  dira,  ehe  pa^a 
livre  quatro  soldi  quatro,  E  si  bixognera  ala  Signoria  ehe  piu  ananti  andamo  al  osie,  ehe 
se  debia  dar  lo  soldo,  E  se  robassemo  alguna  cossa,  ehe  la  ter%a  parte  sia  ala  Signoria,  e 
H  privilegij  ehe  havimo  de  U  Signori  per  ananti  ehe  sia  confermadi,  modo  ne  ip»a 
privilégia  sint  contra  jura  et  confinia  conninis  Spaleti.ii  (Senato.  Mar,  L). 


-  47  - 

9ÁpnBie,  veeina,  koj«  je  dobro  loola,  itt  nf^areko-hrratBlui  kinaa,  toiko 
iomaéiai  ratom  i  s  Torei  satevUena,  nije  sada  o  stai^a  btoJo  oí  pravo 
oraiyeiii  ixvojátíti,  ll.traT.  1444.  od|;ovorí  Franji,  da  Je  ta  miesta  a  dobrom 
rata  silom  Štiepaná  otela;  ako  pak  doisto  íma  koje  pravo  na  ajih,  neka 
■pravi  poslanike  a  Mtetke^  da  se  ta  pravá  rasvíde  i  rassnde.  Malo  kaiojo 
i  Hatko  Talovió  i  kra^  kosaoski  po  svojlh  poslanieih  opetovaše  to  isto 
lahljeve,  no  sve  sahman.  RepaUika  n  napntka,  sto  je  dala  6.  I  23.  osqjka 
1444.  svomu  tajnika  Ivann  de  Reguardmtis,  náloži  vaQ,  da,  kad  bado 
o  agarskom  dvora,  pomoéja  Joliaoa  poklisara  papiaskoga  prjgao  bane 
Matka  i  Franja  i  sama  kraija,  Aeka  íh  mirne  paste  a  onih  míestih.  Ivan 
nije  doisto,  akoprem  badava,  lienio  a  toj  radnji.  Petar  Talovid,  o  odsntnosti 
svoje  braée  jedíoi  hrvatski  ban,  smatrase  Poijicane  kao  svoje  isneviernike, 
te  jim  skodo  éinío  sto  je  vise  mogao  i  ratom  jím  se  grosio.  Cega  radi 
MletéaDi  ô.  kolovoza  1444.  apotíse  mo  Ben.  Molina  molboniy  da  pästi 
Poijicane  a  miro,  dragčije^  da  ée  jih  oni  braniti.  Velevaáni  dogodjaji,  kóji 
80  se  tada  u  Ugarskoj  sbívati,  otrnoée  onu  raspro,  koja  bi  a  povoUngo 
doba  bila  bez  dvojbe  isagnaU  todjinea  is  naše  xeniije. 

U   to    doeim   se   Vladisláv  a    Segedina    na   rat   spravljao,   eto    mn 

poslaničtva  torskoga  s  ponodom  mira.   Vided  kralj,   da  ma  Poljaoi   pomoé 

nskraéaja ,    da  i  sami   savesniei   ono ,    sto  sa  se  svojevoUno  obvesali  bili^ 

isponiti  oklevaja,    te  da  bi  se  barem   sa  sada  na  samé  svoje  sile  nasloniti 

Biorao,  a  da  sa  ponade  torske  dosta  koristne  sa  njegova  dŕžava,  po  savieta 

Honjadova  i  despotova   srpiýa  1414.    na  mir  s  Torei   privoli,    po  kom  sa 

Turci  morali  do  1.  ngna  sve  tvrdjave  o  Srbiji  Despota  povratiti  i  is  te  se 

semlje   sasvim   izselití,   i  Vlaska  pastiti   pod   vrhovnost  agarsko-hrvatske 

krane.  Ta  pogodba  bje  amah  od  oboje  strane  prisegom  potvrdjena.  No  malo 

kasnje  Vladisláv,  Jolianom  himbeno  savedeo,  gaseé  viera  tok  prije  Bogom 

sasviedoéeno,    nesviestno   krene    vojskom    is    Segedina    na    Orsovo,    g4je 

prebrodiv  Dunaj  20.  roj.,  odari  n^pried  desnim  krajem  te  rieke,  namierajoéi 

protisDUti    se    obalom    crnoga  mora   tja  do   Oalipolja*    i  ta   se  sdrožiti  sa 

saveaniôkimi  galíjami  jos  od  srpoja  u  onom  tiesnu  sasidranimi.  Papinskimi 

i  mletaékinii  zapoviedjaše  Alviž  Loredan^  komu  jos  8.  srp.  naloží  Republika, 

da  poialje   do   osa  m    njih   uzduž    Dunaja  za   krséansku   vojsku    prieko  te 

rieke   prebrodití.   IHarat  na  vrieme    obavieséen   o   tih    stvarih   po    despota 

srbskom,    umah  iz  Azije,    gdje  se  po  miro  sklonio  bjese,    da  mirno  svoje 

dne  okonca  a  pustío  siná ,    da  gospoduje,    doleti  u  Evropu ,    i  netom  skúpi 

vojsku,    pospíesi  Vladislavu  na  susriet.    Kod  Varne    obe  se  vojsko  sukobe. 

U  bitki,  koja  se  10.  stodenoga  dogodí,   a  svrsi  oielovitim  porasom  krséana 


-  48  — 

i  krftljevom  soír^o,  lievim  kritom  eapovíeájase  nas  Frasjo  Talovié  Ims 
hrvatski,  Matkov  i  Petrov  brat,  koí  bratom  tTojím  Ivanom  predstavníkom 
Vranakím  na  cela  svojih  Hrvata  éodeaa  poéíni.  Kao  anopje  padali  sa  Taroí 
od  maóa  krééanskoga;  ali  sto  ée  saka  Ijadi  proti  nebrojeoomu  dívIjaknV 
Kraeana  bíase  Jedva  26.000  a  Turaka  príeko  100.000.  Br^éa  Talovici  bielom 
ae  zdravo  kači  povratise,  a  Hunjad  páde  a  roke  vojevode  Drakola  moldarskogia, 
koi  i^a  bací  a  zapt,  te  njekolíko  mieseca  kasnje  h'epo  ga  darova  i  odpustí. 
Njeki  viah,  u  sto  brodjaae  Jaliana  príeko  Donaja^  polakomiv  se  na  blagom, 
sto  papinski  poktísar  uaa  se  imase,  utopi  ga. 

Jedva  sto  se  Ugri  osvíedočíse,  da  je  kralj  a  bitkí  kod  Varne  saglavío, 
obratíše  očí  na  Ladislava,  šína  Albertova,  koi  se  tada  nalasio  a  carevih 
ruka.  U  saboru,  držanom  svib.  1455.  u  Pesti  bnde  dakle  isabran  í  oglasen 
ca  kralj  a 

LADISLAV  ALBERTOVIČ^  te  se  námah  odpraví  sjajno  poslaničtvo 
na  cára  Frídrika  u  Bec  molbom,  da  izraci  još  nejako  díete  í  ngarsku 
krunu.  Car  zahtjevase,  da  ma  Ugri  predadu  Požun  sa  tvrdjavom,  gdje  bi 
dao  Ladislava  izobražíti  i  krunu  učayatÍ5  no  Ugri,  nehteé  pristáti  na  tako 
sraniotnu.  pogodbu^  odoset 

Medjatim,  Hunjad,  vrativ  6e  íz  Podunavja  a  Ugarsku ,  bude  prímijen 
sa  sveslavjem.  Uredivsi  državom,  stati  se  najpríje,  da  kázni  UIríka  knesa 
celjskog,  koi,  upotriebljojuc  neprilike  ugarske,  navalio  bjese  na  Slavonija 
i  Hrvatsku,  i  njeka  jim  miesta  oteo,  a  veé  se  pripravljao^  da  udari  i  na 
ostatá.  Malo  príje  nemilá  smrt  ugrabíla  bjese  ovim  zemijam  baňa,  slavnoga 
Matka  Talovíca.  Petar  i  Franjo,  braéa  Matkova,  prídržase  sbilja  banská 
čast  o  Hrvatskoj^  ali  Korbavski  i  Senjski  knezovi,  najmoéniji  u  zemiji, 
oklevahu  pripoznati  jtm  to  dostojanstvo ,  dapače  ovi  zadnji  težahu  za  njím, 
te  6  tóga  se  vec  očito  prikazivaha  naklonjeni  celjskomn  knezu.  I  Mletcaní 
tada  drzaha  za  Frankapane,  te  jíh  jos  25.  lip.  1445.  obodravahu  po  njihovih 
poslanicih,  da  se  pobrinn  i  s  novci  banskú  si  oast  pridobiti,  a  da  ée  jih  o 
tom  oni  po  mogocnosti  podporooci.  Petar  i  Franjo,  kóji  sa  po  smrti 
Vladistavovoj  s  ono  drzave,  sto  sa  u  svojoj  oblasti  ímalí,  sasyím  neodvísno 
vládali,  Tídeé  napokon,  da  ce  jim  težko  za  rokom  poéi  az  samo  svoju  sila 
proti  eeljskomu  se  knezu  održati^  a  da  jim  od  Ugra  pomoéi  čekati  nije^ 
odprave  sada  biskupa  Skradinskoga  u  Mletke,  nudja|uc  víeéu  sve  svoje 
tvrdjave  i  zemlje,  a  samo  da  jim  dade  potrebita  za  život  i  pravo  na  plemstvo 
mletaéko.  Republika  6.  siečnja  1446.  odgovori  banom,  da  si  pridrže  svoja 
imanja  i  brane^  a  da  ée  jih  ona  dovoljnim  novcem  oskrbíti,  ako  joj  dada 
u  zalog  Klis   i   njegovn  okolifu.    U  tom   dočuv   Petar  Hunjadove   namiere 


-  4i  -- 

ftoú  eeljskomo  kneín,  i  úé  Hoi^*^  m  poboja,  (e  Vfvri  •dMah  v  MUtke 
i  NÍBsk^i^  Uskiip*^  noleé  aa  fcModTlačaa  poaioé.  Ref  iblika,  bojeé  sa  sa^a 
i  sa  svoje  semlje  n  Dalmaeíji,  joi  8.  tranija  i.  g.  aaloií  a  voj  im  kaeiovoai 
sa  oToj  straní ,  ila  dopaate  Vaoaai  bajaani  se  apraTon  i  stríeljaeí  oakrbitl 
I  prímorskih  ipradaTÍh  pa  Talji  aa  aJilioTe  aaTaa,  i  da  prine  ^JfhoTe 
rs<U««Mke,  kAd  W  od  aapnjateQa  príailieai  ¥íH  aa  nletaéki^  aeailjf  atoéfite 
si  tražití. 

Hnnjad,   provalÍT  a  to  HeTom   obalom  dravskom  do  Petaja,    atade 

strasno    harati    celjske    prediele.    Ulrík,   kaea    eeijskí,   koí  je  a  to    doba 

I  Franka  pani  držao  sabor  e  Zagreba ,  da  ai  samo  otéiaake  semUe  aaeava, 

tje  prísiljen    sapUati  mír  od  Hanjada,   a  kom  prísaa  vrhovnost  afarako- 

brvatske  kra  ne,  i  odreée  se  SlavoBÍje,  gdje  Haajad  malo  kaiaje  poatavi  aa 

baoa  svoga    neéaka  Ivana  Sekala,  koi   aliedeée  godine  a  Goijaaih  akepi 

sabor,    gdje    atalíaí   alavonski    prímíáe    Haniada  í  sa   avoga   apravIjateUa. 

Honjad   satí  m   vratí  se  a  Peat,    poiya  drcavni  aabor  na  Rakoéa,    f^d^a  bi 

aaimenoTaB    5.  lípnja  1446.   aapovíednikom  afaraka   kra^evine  kraljevoai 

Boéja.  On  se  odmah  odlacno  prímí,  da  Ladislava  oslobodí  od  earavíh  raka, 

a  držala,    kojora    so    svestrano  nemírí  i  naaíUft  xavladali  bili,    aredi.    Ta 

aerede   podpaljivase   ponajvise  Alfonso   kralj  aapnUski,   koi  ai    traiío  tim 

prokrčiti    pat    na   ogarsko-hrvatski   príestol.    Alfonso   pokoia  prisaail   aa 

svoja  i  kraija  Bosanskoga,  te  zapitá  Neretva  aa  aovae,  ut  ftr  eam  ««/««# 

kabere  aditum  ad  regnum  Hungarie^  ad  quod  aifirai,  Tomaa  dakako  na 

pogodi  ma,  no  príjavi  sve  Repoblici  mletaékoj  i  dodá,  da  ga  opet  molí,  da 

pästi   njegovim   poslaníkom  siegnrni  prolaa  n  Ugarsku,   eum  kaktai  eum 

aliquibus  baronibu*  intelligeniiam  habendi  regnum  illud.  NIetčani  17.  osa). 

144ÍI.  líepo  se  Tomasa  sahvališe,  sto  je  odriesíto  odbio  AlfoDŽeve  aahtieva. 

U  českoj,   gdjo   atranka   kalialinska   Ivana   Podiebrada  i  katoliéka 

Ulríka  Roseaberga  ave  dmge  biaha  k  sebi  pritegaale,    obje  aa,   akoprem 

badava,    ipak   aloano  radila  isto  tako,   kô  ato   Haijad  a  Ugarskoj,    da  ia 

FrídrikoTa  aapta  iztegna  Ladialava,  koga  aa  aa  avoga  kraIJa  prípoaaavali. 

'  Ali   Haajad,   ato    nije   mogao   aa   mirne,   odlaéí    sada   oraijem   iavojevati. 

ZapoTÍedi    dakle,    da  ae   kapi   vojska   aa  cára,   i  a  iata  vrieme   te  svoje 

aamiere  iajayi  Papi  i  Mleteanom,  da  aebí,  aavlastita  ovi,  a  samaji,   da  se 

^  ta  aila  na  njih  prípravlja  radi  Dalmaoije,  s  Fridrikom  se  sdmiili,  ili  ma 

■koia  droga   neprilika  na   pot  atavili.    Nletéani  ne   aakasniae  za  to   ma  ae 

r  Ijabesno  aahvalíti  (S,  sieénja  1447,'),  No  Honjad,  kroa  to  doéav,  da  se  ja 

Mnrat   baeío    na    morejske    vladare,    iznenada   svrati    vojska    aa    Drakala 

vojevodo    vlaakoga,   i  na   krátko   ga   prišili,   da   opet   príposna  vrhovaaat 

4 


-  ftO  - 

BSftrsko-hrratske  krvne.  Vrfttív  se  satím  o  UgarekVy  odari  odnah  so 
Austrya.  Frídrik,  koi  ga  sa  šime  ne  éekase,  brse  boije  a  NoYoni  se 
Miestu  satTori.  Ugri  poplíene  okolíoa  i  grád  pritisna;  no  ostrína  z  raka  do 
mala  prišili  jíh  na  povratak.  Po  nanovo  m  knesa  eeljskeff  1*  ^^W^  1447. 
bje  ngoyereao  primirje,  a  stadenoga  i.  g.  ■  Beéa  mir,  po  kom  Fridrík 
poTrati  Ugrom  Gjnr  i  obveže  se,  da  de  Jím  ísraeiti  i  Ladislava  tek  a  18. 
lÚegevoj  godinl.  Malo  kašnje  í  Česi  vídeé^  da  jim  badava  tražiti  Ladislava 
od  eara^  proglasise  Podíebrada  Dpravljateljem  svoje  kraijevine,  a  Ojorgio 
podje  sa  rukom  3.  rujna  1448.  predobiti  Prag  i  svo  semljn  utalositi. 

Hnnjad,   pomiriv  se  s  earem,    stade  odmah   spravljati  se^    da   udari 

na   Turke.    Jos  travnja  1447.    pokúša    po    poslaníku   koeau    Voka,    da   si 

pridobíje  pomoé  mletačke  vláde,    ali  mu  ova  1.  svíboja  odgovorí,    da  je  sa 

sada  težko  ratom    sabavljena  n  Italiji,    te  da  joj    mogaée  nije,    dok  se   ne 

povrati  mir  s  ove  strane,    njegovím   seljam  sadovoljití.    Poôetkom    slíedeée 

godine  eujné  ptiko,   da  Turoi  na  jogu  harajn  tja  do  samé  Hrvatske,    o  sto 

se  dopremao,   da   na    lyih   sto    moéníjom    silom   udarí,   opet  u  istú    svrhu 

odpremi  poslaniôtvo  u  Rim,    o  Spanju  i  u  Mletke^    no  sví  mu   opet  dadose 

liepih  rieéi  i  nísta  drogo.    2ahman  pako   sva  sredstva  upotrebí,    da  prigne 

na  svojo  Despota  srbekog^  koi,   nemogav  ga  odvratiti   od  tóga  rata,    tajno 

doglasi  Muratu    Hunjadove  namiere.   Bultan    se   tada   boraše  u  Arbanaskoj 

sa  okendrbegom,    koi   mu   težkih   rana  aadavaée.   Hunjad   dakle    us  saroe 

svoje  sile  udarí   prieko  Dunaja  na  despotove  semlje.    Po  putu  pridruží  mu 

se  snasnom  četom  svojih  sokolova  Franjo  Talovíd  ban  hrvatski^   te  složno 

stadose   harati  i  plieniti    ono  prediele,    misleé  silom    si  privuéi  Brankoviéa 

na  sajedniéki  pir  proti  obéemu  dušmanínu.  Gjorgje  se  ípak  ne  dade  sklonoti, 

no  pozva  Nurata,  da  mu  bez  odvlake  na  pomoé  priskočí.    Turci  (Í50.00€ľ) 

se  sa  Ugri  (49,000^  sukobe  na  Kosovu  17.  Iístopada  1448.  Prví  dan  bíika 

osta  nenesená.    Prieko  noéi  Turei    obkole  Ugre$  te  na   osviet  jutra    videé 

Ugri  nepríjateija  isza  svojih  ledja^  strasno  se  poplase^  i  po  krátkom  odpom 

sví   na   bieg   udare.    Talovid  i  Frankapan,   kóji    su   si  u  tom    boju  viečnu 

slávu  sadobili,  u  sto  potícahu  svoje  na  odpor,  padose  od  tnrskoga  maca  sa 

mnogo    odlicnih   ugarskih,   hrvatskih  í  erdeljskih  junáka.    Hui^ad  sríedno 

usmakne  biesnomu  dusmaninu;  noubiegu  peti  dan  bude  isdi^niôki  uhvadeo 

u  Smederevn,   a  jedva   tri  mieseca  kasnje   na  slobodu  puséen   od  Despota 

po  nagovoru  Gjorgje  Mrnjavída  hrvata  i  poslanika  dubrovaókíh ,  i  to  poste 

isruči  Brankoviéo    šína  Ladislava   sa  taooa  i  obeda   mu  i^ekoja    ímaiga  u 

Ugarskoj. 


-  &1  — 

u  sto  se  Haajftd  povnití  a  Us^rakn,  sftkapt  odmah,  ito  je  yiie 
BOfAo  Yojske,  i  adarív  na  Despota,  popltení  sve  síeyenie  prediele  srbské, 
a  Djekoje  pograniéne  tvrdjave  predobí.  Despot,  da  ga  od  semlje  odstráni, 
snia  ma  povratí  i  posva  se  na  sabor  ogarskí,  da  njíhove  raspre  rieši. 
Ha^jad  nôíni  sada  mir  s  despotom  Brankoviéem  i  s  Tonissem  kraljem 
bosanskim,  i  naí menová  miesto  svoga  rodjska  Ivana  Sekalo,  koi  Hryatoke 
ni  yidio  nije  (npravljaáe  samo  dolnjom  Slavonijom,  a  Ulrik  i  Pridrik  eeljski 
gomjom),  banoro  hnratskím  Níkoln  Ujlaka.  Petor  Tslovié,  kot  si  do  sada 
saéayao  bješe  barem  éast  ako  i  ne  oiela  oblast  bansko|;a  priestola,  kad 
doéa  te  stvarí,  javí  Hletéanom  i  saprosí  pomoé,  a  ovi  dopastiše  Andríji 
TosIcaYÍco,  poslaníkn  Djegovo,  da  si  osme  strieljaea  po  voljí,  í  darovase 
raa  mno|;o  bojoe  správe  QZO,  svU.  1449. ).  Ujlak  malo  kasoje  pokasa^  da 
silom  svalí  Petra  s  bosanske  stolice;  no  Petar  janaóki  i;a  n  bieg  baeí,  to 
opet  po  Skradinskom  biskupn  sapíta  od  Mletéana  novaea  i  bojne  správe. 
Mletéani  uskratise  novee,  no  správe  ma  dovoljno  prnxise.  Sliedeée  godine 
podje  sa  rukom  Petrovim  nepríjateljem  oteti  ma  i\jekoja  miesto,  te  napokon 
í  Ostrovico  mn  isnevíeríti  C'^^flBtfOý  *  ^^^  odavna  knesovi  Senjski^ 
prígnuti  celjskím  knesovom,  i^^^H^ski  bosanskoma  kralja,  biaha  ma 
sváka  pokornost  odkázali,  i  as  t^Važílí,  da  i;a  atamane.  Glavne  tvrdjave 
Petrove  biaha  Knin,  Skradío,  Klis  i  Četinj.  Videé  Repablika,  da  njegova 
moc  od  dana  do  dana  propadaše,  polakomi  se  sa  Klis,  te  18.  pros.  1460. 
naloží  knesa  Splietskoma  i  obodríti  Petra  na  odpor  i  naklonití  ga,  da  joj 
povieri  obrann  te  tvrdjave;  a  kad  bi  ova  u  pogíbeljí  bila  pästi  a  tadje  rake, 
pobrinoti  se  da  ja  od  njesiníh  sapoyiednika  dobíja  sa  noyae.  No  bora  promasi 
ca  ta  godína  bes  ikoje  promiene  a  Hryatskoj.  Početkom  sliedeée  Petar 
stayi  se  a  dogovore  s  Honjadom  glede  syoje  banské  častí;  a  Repablika, 
II  sto  ga  je  medjatím  natkala,  da  se  hrabro  drží  proti  Usarskoj,  te  ma 
opet  pražala  ornžja  i  bojne  spraye,  jamacno  se  saasimase,  da  ga  pomíri 
8  bosanskim  kraljem  (Í6.  grpnja  14S9.^,  koi  ma  je  tada  sam  kanio  oteti 
Knin  a  pomoéja  korbayskih  knesoya  Ostrovica. 

U  tom  Aastrijanski  stalisí,  Fridríkovim  yladanjém  nesadovoljni,  pobite 
siožno  sa  prisiliti,  neka  jim  Ladislava  izraét.  No  Fridrik^  nepaseé  niposto 
na  njíhove  tnžbe,  početkom  god.  1462.  sadje  s  Ladislavom  a  Italijo,  te 
19.  ožojka  prími  a  Ríma  svečaoo  cárska  krana.  U  odsatja  njegova  Aostrijanci 
ma  se  isneviere,  i  2.  veljače  1452.  sklope  sa  ves  proti  cani  s  Honjadom  i 
Djekojimi  českimi  vodjami.  Vrativ  se  Frídrík  is  Itolíje,  savesnici  odmah 
potraže,  da  jim  Ladislava  isrnči.  Car  jím  í  sada  ne  pogodi,  a  oni  gtí  siožno 
obkole  a  Novom  Miesto  i  prisile  napokon  na  to   (4,  ruj.  Í4S9.^>    Ladislav 


-  w  - 

Ibes  odvlake  pro^^  <>  Beé,  géje  primí  poB^DÍétTft  svojih  krnnoviiia,  t  sjajno 
o.bdari  SAslage  svojih  vieroika.  Hunjada  nčíni  Dasliedním  velikím  ža pánom 
bístríokioi  i  potvrdí  i;a  vrbovnini  tapovíednikom  ciele  kraijevine  ai^arske, 
a  Ulríka  Celjskoga,  koí  a  niím  kretase  po  volji,  prvím  svojim  savíetnikoB. 
Ulrikove  pooasaiye  brzo  omrsne  Beéanom,  te  je  morao  joa  28.  n^na  14^3. 
bježati  is  Beéa,  Jedva  Ustopada  Ladislav  krene  a  Ceska,  í  a  Praga  38.  list. 
1453.  Bveóatto  síedoe  na  priestol. 

Taroi  medjatim  predobija  Carígrad.  Honjad  staví  se  odmah  na  njíh 
vojsku  kupíti,  to  pramaliéem  složno  s  Brankovíéem  udari  na  Morata 
plieneéega  po  Srbskej  ^  i  ne  samo  ga  potoče,  nego  ga  í  sasvím  ís  semlje 
isagna.  Ladislav  vratí  se  ís  české  u  Beč  jedva  31.  sfečnja  1455.,  gdje  se 
opet  pomírí  s  oeijskím  knesom.  Ulrík  (ražío  je  sada,  da  Hunjada  ma  kako 
utamani;  ali  mu  í  sada  svi  napori  u  zahman.  Ladislav  22.  sieč.  1456,  prodje 
u  Ugarsko,  da  se  spremi  na  rat  sa  Tiírcí,  kojí  se  silno  orožavahu.  U  Budímo, 
gdje  se  je  kralj  sadržao  do  konca  svíbnja,  pomiri  se  Hanjad  sa  eeijskim 
knezom,  i  tu  bude  odlúčene  kolovozem  udari  tí  na  Turke.  No  Turci  preteku 
Ugre,  í  silnom  vojskom  po  kopnú  i  i^^^^obsiednu  srbskí  Biograd^  gdje 
Je  tada  sapoviedníkom  bío  Hunjadov  l^^^nhaílo  Silagovié.  Ladislav  na  ta 
viest  pospieši  u  Beč^  odakle  nmah  pozva  sve  zapadne  sile,  aPapu  i  NIetčane 
navlastito,  da  mu  bez  odvlake  za  svoj  i  za  njegov  spas  na  pomoé  prískoče; 
a  Hunjad  čvrsto  se  primi  cim  prije  i  silníje  nasrnuti  na  dusmana. 

Dočim  se  to  zgadjalo  u  Ugarskoj,  Petar  Talovic  ban  dalmatinski  i 
hrvatskí,  koi,  veó  od  Matkove  smrti  mal  da  ne  samostalno  vladaáe  s  ono 
zemlje  hryatske,  sto  se  onda  nalazilo  u  njegoyoj  oblasti,  okonča  svoje  dne 
(Í4ÔS,'),  ostayíy  za  sobom  dva  nejaká  siná  Ivana  i  Štiepaná  pod  skrbníčtyora 
svoje  udoye  banice  Edvige  i  kneza  Pavla  Kragulja  zapoviednika  Klískoga. 
Pavao  stavi  se  odmah  pod  záštitu  mletačke  vlade^  razvi  u  Klísu  nje  barjak, 
í  napokon  sklopí  s  njome  uviet  na  obranu  onih  sirotica.  Za  Petra  baňa 
cesto  su  se  s  njíme,  akoprem  badava  zavadjali  senjski  i  korbavski  knezovt 
s  namíerom,  da  ga  sa  banské  stolice  strovale.  Frankapanci  navlastito  česnjahu 
za  njegovom  časti,  no  svoje  že^e  nemogaba  izpunítí,  poéto  su  se  tada  sami 
medju  sobom  prcpiralí  otčeva  radi  bastinstva.  Republika  po  lyihovoj  prosnji 
još  g.  1444.  posla  Benedikta  Molína^  da  jih  smiri,  a  sliedeče  god.  (ÍS.  Hf^ 
nutkdse  jíh,  da  si  predobiju  bansko  diostojanstvo,  i  da  če  jih  ona  u  tom  p» 
mogucnosti  podpiOBnagati.  Ta  bor  ba  prodre  napokon  do  golema  rata  (1448*)* 
Republika  opet  pokusa,  da  jih  istím  načinom  na  mir  prívede,  no  sve  zahman ; 
te  posto  knez  Stiepan  iz  petnih  žila  nastojaáe  proti  njezínoj  voljí,  da  si  sa 
ženu   dobije   sestru  Estenskoga  markeza,   ona  se  sada  staví  braniti  sama 


ksesft  Ivmiia^  pnisi  ma  naoniiMa  galija,  i  tialoši  svojfni  knetorom  ii  lUfca, 
Crten  i  Osora,  da  ga  po  mognénoBii  pomocná.  Ta  se  raapra  skladno  taostavl 
g.  1450.  dioliom  FliMikapanskopi  Imetka.  Kaei  Ivan  dobi  Krk,  a  dobra  n^ 
kepaa  dopadoae  ostala  brada.  Ivaa  aaviesti  aroah  ta  igodv  niletaékomt 
▼íeéa,  to  po  poalaaicth  lamoK,  da  ga  prím!  pod  svoja  saitito,  I  da  nt 
dopostí  a  Krko  digaotí  Markov  baijak;  aoao  ma  aa  sve  pohodí  (SÍ,fro9. 
Í4SÍ.'),  No  Damíera  braée  Ivanove  bíase  ta^  da  ga  sasvim  atamane.  Tom 
svrhoiD  Sigmand,  pomodja  njekih  plemíéa  krékĺb,  tajno  prebrodi  a  Kasioa 
blíxo  grada  krekog,  da  odatle  ísnenada  napadne  brata  í  is  otoka  prosené. 
Ivaa  oa  vrieme  dohíti  sve,  sto  ma  se  od  braée  radílo,  Sigmanda  baeí  a 
bieg  i  Djegove  spletke  rastepe^  no  bojeé  se  ipak  njih,  14.  lipnja  1462.  u 
llletcíh  sklopí  pogodbn  s  onom  vladom ,  po  kojoj  ga  je  ova  morala  braniti 
proti  svakoma,  a  on  je  igeBina  vrhovnost  prísnavao.  Da  pako  svoje  nakaae 
lasnje  postígoe,  2.  ožajka  g,  1453.  sa^taví  oporoka^  kojom  naimenova  sa 
svoga  lastínika,  kad  ne  bi  ma  roda  ostalo^  samé  Mletóaae^  nfajnd  se  tim 
vise  Djihovoj  sastiti  proti  svojím  dosmanom. 

U  OTO  doba  gomja  Slavonija  s  grádom  2agrebaékim  jo&  se  nalasase 
a  vlasti  Ulríka  eeljskoga,  a  doloja  pod  osobití  mi  baní,  kóji  so  se  éesto 
mienjali.  U  badinskom  sabora  godíne  1454.  dobí  banskú  east  Ivan  od 
Oerebena,  malo  kasnje  Nikola  Ujlak  i  lyan  od  Koroga,  pa  i  Ladislav  od 
Bgervara,  ali  se  nísa  níposto  te  semlje  naasivali.  Traiílí  sa  doísto  Í  ovi 
i  UIrík  prožíti  svoje  éapetí  a  Hrvatska^  ali  sa  se  ta  sinove  Petrove  Jako 
sansimali  Mletčani  I  Bosnjaeí^  oboji  nadom,  da  si  prívokn  i  ma  koi  dÍo 
brvatske  aemlje.  Mletôanom  se  tada  protivio  a  Hrvatskoj  knes  Grgar 
Sorbavski^  koi  poeetkom  god.  1458.,  videéi  jíh  ratom  sapleteník  a  Italiji  i 
8  Taroi,  staví  se^  akoprem  badava,  oteti  jím  vransko  tvrdjava.  Mletéani 
nkinose  aa  tada  i  ta  raspra  pogodbom  od  5.  lipnja  i.  g.,  po  kojoj  dosvoliie 
knexa  njekoja  trgovaéka  pravá  po  moru.  OCí  se  neskladi  ipak  obnovi&e 
sliedeée  godine,  éim  jos  13.  líp.  1454.  Republika  naloii  svojím  upravljateljem 
1  2Uidrn,  da  obeéajn  do  500  duk.  onoma,  koi  bi  joj  u  ruke  predao  Grgura 
knesa  korbavskoga^  a  kad  nebi  ni  to  ísposlovatl  moglí,  da  tími  novoi  kape 
ponadjeau  si  Ostroviou.  U  tom  knes  korbavski  nakloní  na  eeijska  stránku. 
Mletčani  I  bosanski  kraQ  nisa  podnesti  mogli,  da  se  ma  tko  snaží  us 
njihova  graníea,  a  radíje  sa  imali,  da  Hrvatska  ostane  rasciepljena  ňa 
banove  sirotiee  i  na  knesove  senjske  i  korbavske,  ílí  da  bude  njihova. 
čega  radi  poeetkom  g.  1455.  po  poslaníku  Tomas  javí  Mleiéanom,  da  j  im 
je  knen  eeljBki  golem  neprijatelj,  da  kani  ne  samo  hrvatske  no  í  mletačke 
semije   predobiti,   da  si   usma   dakle   li:nin    n^ufut  ti   princifolis   hem 


-  64  - 

Crotttie^  \\\  da  nai^ovore  sínove  Petrove  njemn  |^  ísrnéiti^  a  kad  bi  tij 
l^rad  slaô^ino  proso  a  eeijske  rake,  da  je  aviek  spravan  s  nji'mi  n  savesii 
isagnati  Níemce  is  hrvatske  semlje.  Dne  8.  ožiýka  1455.  Mletcani  mn 
odgovoriáe:  da  oni  Knina  useti  neée,  Jer  tim  bi  se  v  rat  s  U|^rí  upleati 
moglí^  a  da  ée  sinove  baňa  Petra  Talovíéa  rado  nag^ovarati,  da  mn  |^  dadii. 

U  tom  knez  eeijski  složno  s  Grgurom  korbavakim  adari  na  Hryatska, 
te  ma  podje  la  rakom  predobíti  Ostrovíca,  i  sam  Knín  obsiednati.  Tomas 
námah  priskočí  na  pomoé  tomu  grada,  i  potukav  Níemoe,  ístiera  jih  is 
semije.  Naviestiv  ta  pobieda  Mletóanom^  dodá,  da  je  kralj  Ladislav  skoro 
n  Budimu  podielio  Ulrika  eeijskoma  hrvatska  banovina,  te  da  ovaj  opet 
salje  vojska  a  Hrvatska  pod  Šimonom  Koporoiakom  svojim  namiestníkom 
a  ovih  stranah.  Moljáse  dakle  Repabliko,  da  se  s  njim  sdruží  proti  Ulrika 
na  obrana  sirotíoe  Taloviéeve,  stojeée  pod  sastitom  nje|;ovom  í  njesinom, 
i  da  naredi  Štiepaná  vojevodí  Sv.  Save,  rodjaka  Ulrikova,  željnu  díelíti 
granica  sa  eeljskími  ímanji,  da  a  míra  pästi  sinove  Petrove.  Republika, 
akoprem  as  to  primila  biase  list  od  knesa  celjskoga  (t«  Budima  98,  svU. 
liS6,^^  po  kom  joj  javljaáe,  da  ma  je  kralj  podielio  hrvatska  banovíau, 
odgovori  ipak  3.  lip.  1456.  kralja  bosanskoma,  da  si  kad  hoée  asme  Knin, 
da  ée  ostalo  tvrdjave  hrvatske  hranom  oskrbití,  i  da  ée  pisatí  Stiepano 
8v.  Save,  neka  se  a  Hrvatska  ni  malo  ne  pača.  U  isto  je  vrieme,  bojeé 
se  la  svoje  prímorské  gradove,  slala  galíja  a  Zadar  tada  kagom  i  sladom 
opastosen,  da  paši  na  korbavske  knezove  í  na  Niemee  slazeée  na  ove 
strane  (5.  srpnja  145$,'),  Grgar,  knez  korbavski,  nije  sbílja  u  to  doba 
propaséao  prilike  po  mo^aéností  skodíti  Zadru,  a  oéito  stade  raditi  protí 
Mletcanom,  kad  doca,  da  se  oní  bríne  dobití  Ostro vica  sa  ono  140  njezínili 
sela.  Grgar  poéotkom  sliedeée  godine,  da  spletke  mletaéke  razvrgne,  obaiedne 
Ostroviea.  Na  ta  viest  Repablika  28.  travnja  1457.  zapovíedí  svojim  aprav- 
IJateljem  a  Zadra,  da  ja  dobíja  bilo  pogodbom  íli  mítom^  a  kad  nebi  ní  to 
aplodilo,  da  tada  traže  navestí  Grgara  na  odlazak  najprije  na  mírne  pa  i 
silom.  No  Ostroviea  hrabro  se  održa  i  proti  Grgara  í  proti  Mletoanom.  te 
oni  ja  ostavise  za  sada  a  miro.  U  tom  popasti  njesto  i  oeprijateljstvo  meiQii 
Mletcani  í  Ulrikom,  te  Repablika  16.  koI.  1456.  odgovorí  kneza  Celjskoma^ 
da  ma  se  liepo  radaje  na  prímljenoj  častí  baňa  hrvatskoga,  i  da  želi  s  njime 
a  prijateljstva  napredovatí.  Malo  kasnje  videéi  ípak,  da  se  ovaj  knez  spravia 
silno  odarití  na  Hrvatska,  a  da  bi  za  nju  jako  opasno  bilo  njegovo  sosíedstvo, 
5.  list.  1456.  prista  na  ponadc  kneza  Pavla  Kragalja  zapovíednika  Klískoga, 
te  ma  se  obveže,  da  ée  braniti  Klis  proti  svakoma,  dokle  Ivan,  staríji  sin 
baňa  Petra,  koí  je  tada  imao  samo  jedanaest  godina,  ne  dopre  do  osamnaeste. 


Park  dareva  Bjrato  imtaití  ■  Splieta ,  iO  dak.  f  laée  na  godína  ^  ■eini  ga 
STijÍD  vodjom  u  ODih  straBali,  te  a  toga  p«dieii  flia  alatai  Itaijak  i  itap  po 
Imritskom  okiéajo.  Pavao  s  dni^  atrane  obeda,  da  ée  podp^tniafati  Repablika 
into  besplatno  do  Zadra  aajmaaje  aa  200  koajaaika  i  1000  pieéaka^  da 
ée  DpraT^ati  Kiísom  do  oaamaaeate  godiae  aiaa  Petrova ;  da  aeée  na  kóma 
^  4losvole  nletaôke  predati  Kliäa,  ni  Bamini  aiaovon  PetroTin  i  poalie 
■jibore  osamnaeate  godiee,  ako  K  ae  prvo  ae  aporasanie  a  Mleteatti;  da 
urvái  Petrovi  aiaoTÍ,  naslíedi  Jík  aam  Pavao,  a  amrvai  Pavao  prQe  ajih, 
h  }ÍB  Eepablíka  atavi  sa  skrbnika  dalmatíaea,  koga  vôli. 

Medjotim  Tareí,  aavladav  mal  da  oe  eielom  Srbijom,  ailníje  udarahn 
M  Bioprad.  Haajad,  ciai  pobra  ave  drsavae  aíle,  aadje  s  vojakom  i  aa  200 
orezanih  ladja  a  vojvodíao  i  s  njime  Kapistraa^  poklíaar  paptaakí,  koí  mn 
'•reo  biase  a  pomoc  jako  križarskn  četo.  U  aoglaajo  a  obaednotim  grádom 
ti.  srpiga  1456.  adarí  najprije  aa  turake  brodove  i  oaiatí  jih.  Proaav  pako 
I  Srad,  21—22.  íatoga  mteaeea  ne  aaroo  alavao  odbi  torako  Jaríáaojey  ao 
q^Bom  pobíedora  pod  gradakimí  mírí  aama  Mohameda  príaili  aa  aramotai 
kieg.  Maio  daoa  kav^je  golemom  nearíeéom  eíeloga  krséanatva  raaatave  ae 
slávni  HoDJad  (11.  Jtol.)  i  aeamrli  Kapístran  (Z3.  lisQ  od  kage,  koja 
iuenida  biaae  planala  a  vojakí  i  aila  Ijodi  pokoaila.  Kralj  Ladislav^  čim 
im  smrt  Hoi^adovo^  is  Beéa  prodje  odmah  v  Ugaraka,  i  a  Jakom  ailom 
M^e  do  Biograda  C^.  JfíMf.  I4dtf.).  Zapovíednikom  to  tvrdjave  biaáe  tada 
itariji  Haajadov  ain  Ladislav,  kóma  je  dobro  bilo  poaaato^  da  ma  Ulrik 
ceijfiki,  koi  ae  a  droabí  kraljevoj  aalasio,  radí  o  glayi.  Ladialav  prími  dakle 
"fopi  kraija  prístojaom  caaljB,  alí  ne  dopastí^  da  ^jegova  dražba  alíae 
wvkaa  a  grád,  bojeé  ae,  da  ma  Ulrik  ne  otroe  grada  i  života.  U  grada 
ladífila?  navabi  Ulríka  na  aaataoak  n  svojo  sobn^  a  kad  mo  onaj  atade 
predbacati,  sto  ga  neposteoo  progoni,  Ulríka  popade  samnja,  da  m  o  ae  tn 
ndi  o  glavi,  te  námah  ístrgnuv  maô  ia  bedrice  svoga  draga  Frankapana, 
*M  oa  Ladislava  i  težko  ga  raní.  Na  baka  dotrca  dvornicí  Ladialavovi 
i  sa&kaa  Ulrika.  Kad  dooa  te  nezgode  kralj ,  ne  popasti  ai  malo  uada 
Kvojoj  Biibí,  dapaée  sveéano  iareče,  da  mu  je  atrica  dopala  aaalažena 
^m;  te  ae  samo  javno  oprosti  Honjadoviéem,  nn  pismeno  sasviedoôi,  da 
jih  to  Tise  Ijabi.  Tím  kralj  namamí  Honjadoviée,  da  ga  prate  do  Badíma, 
fŔ^  jik  malo  kaánje  po  nagovoro  Pavla  BinlTy-a  i  Lad.  Goijanskoga 
^^  iidaiaiéki  aloviti  (14.  oiujkm  Í4ST.'),  Ladislava  na  prieéae  javno 
pogvbití  (16.  oií^ka),  a  Matijaša  sa  mnogo  njíhovih  privraenika  n  sapt 
^iti.  Tako  je  nagradio  kralj  Ijadíalav  aasluge  í  pobiede  Hunjadove ,  one 
>*J4AJBije  aviexde  agarakoga  príeatola.   To  nasiUe  probudi  narayno  silno 


-  w  - 

oforéeiýe  n  eiel«J  UgurskoJ^  te  kralj^  dÍToJeé  o  svom  iivotn,  hrie  boije  » 
Badima  poletí  a  Beč.  Ondje  Je  imao  sada  golemih  raspra  ealjskíii  radN 
dobara  sa  carem  Frídrikom,  jer  Ulrikom  isamre  oeljska  porodíoa.  Kasn^ 
upati  se  a  českv.  U  Praga,  gáje  do<Ue  '49,  rujna  1467.,  odpraví  sjajiio 
poslanictvo  Da  Karia  VII.  kralja  francnskoga,  da  ma  ísprosí  HargHo,  kéer 
Karlovo  la  žeon^  ali  n  to  ícnenada  21.  studenoipi  tako  silno  oloK,  da  Jaé 
23.  í.  m.  dosa  mu  se  tíelom  rasstavi. 

Po  smrti  LadislavUeToJ  víse  se  stranaka  pojavilo  a  Ugarskoj,  kóje 
sa  nastojale  svoje  Ijobtmee  na  ogarsko-lirvatski  príestol  podignati^  a  isniedjo 
Djih  navlastíto  ona  Cára  Fridríka  III.,  Kazimíra  kralja  poyskoga,  i  Matíjasa 
siná  Hanjadova.  Ovaj  se  sadnji  jos  od  ožojka  1457.  nalasío  a  Prago  pod 
Podiebrodovom  pažnjom.  Na  cela  njegove  stránke  stojase  ajac  ma  Míhail 
täílagovíé  (JSzildffyi),  koi  si  silom  po  kraljevoj  smrtí  prísvojio  biase  držayno 
upravljanje,  prikapiv  naime  a  Badima  do  20.000  svoje  vojske.  Natískom  te 
sile  na  Rakosa   24.  síeô.  1458.   bude  isabran  za  kralja  osamnaestogodis^ji 

MATIJAŠ^  a  Silagovié  potvrdjeo  njef^ovím  skrbnikom  i  apravljateljem 
cemije.  Umah  sveóano  poslaníčtvo  pobití  do  Praga,  da  dovede  kralja;  a 
Podiebrad,  koi  ga  kao  siná  asdržavao,  liepimí  ga  darovi  i  sjajnom  pralojom 
Í2  Ceske  odpraví. 

Dosav  a  Badím  Matijas,  da  sam  vláda,  do  mala  otme  qjoa  sto 
vlast  do  naslova  semaijskoga  apravljatelja  (wikíija).  Najprvo  obratí  svoje 
misii  aa  Tarčina,  te  tóga  radí  posva  sabor  u  Segedín;  no  sve  te  teánje  n 
sahman,  posto  ma  je  bilo  amah  se  borítí  sa  carevom  strankom^  koja  se  a 
semljí  sve  vise  disala  i  hrabrila.  Nje  kolovodje  bíaho  tada  Palatín  LadiaiaT 
Qorjan,  Nikola  Ujlak,  Pavao  Baoffy,  knesoví  Frankapaní,  knes  Sv.  Ojorgja, 
Ivan  Gerebié  [Vitovec)  i  jos  njekoji  velmože.  U  tom  Sílagovíé,  da  se 
Matuastt  osveti,  sklopí  savei  s  Gorjanom  í  Ujlakom  proti  svakonra,  makar 
bío  sam  kralj  (96,  srfnjaj.  Matijas,  dočav  te  stvari  a  Biograda,  gdje  ae 
tada  bavío,  da  na  blísu  metri  tarske  namiere  a  granioe  pregleda  í  otvrdi^ 
Bsvabi  tamo  s  obedanji  svoga  ajca  í  baoi  ga  a  tamniea^  a  bio  bi  ga  i 
soMkknatí  dao,  da  ga  oíje  papinski  poklisar  astavio.  Takvo  našije  to  vise 
razsrdi  iijegove  protívníke,  kojí  sada  na  sastanka  ponode  kranu,  najprije 
Podiebradtt  sa  lýegeva  siná  Eorika,  a  kad  se  ovaj  sahvali,  paste  se 
a  dogevore  sa  carem  Frídrikom.  Pristavší  ear  na  ponade,  neprgatetji 
Matijasevi  opet  se  sdraže  na  dogovor  a  Oussinga^  gdje  17.  veljaóe  1459. 
proglasise  Fridríka  agarsko-hrvatskim  kraljem  te  ga  jos  4.  oxajka  okranise 
a  Novom  Miestu  krunom  Sv.  Štiepaná^  koja  se  tja  od  Albertove  smrti 
a  Fridrikovih  raka   nalasíia.    Car   navíesti   odmah  ta  sgoda  Papi  Pija  li. 


-  5»  - 

(ímmo*  SjfMuf),  Bjttgdft  8?ott«  tefniko,  drieé  ift  bUIbo,  da  ée  mn 
«BMÍMi  divéí;  a  20.  travaja  sklopí  prtnirje  s  Podíebradom,  obeéav  mu,  da 
ée  gtk  éetkim  kraQem  príiBati ,    ako  mo  pomocne  ogarskn  krono  osvojití. 

Ali  Papa  neiigodno  prím!  careve  glase,  prevídeé,  da  ée  to  sapriečítí 
podiaetje  proti  Tnrôína,  o  kom  je  tada  is  petnih  žila  nastojao,  pošto 
Toreí,  predokÍT  Srbíju  i  samo  Smederevo  na  Donajn^  veé  se  težko  grožahn 
jstomo  Bíogradu.  S  tóga  graded  se  rassodníkom  medja  Matíjasem  i  Fridrikom 
1  toj  b«rki  o  Ofarsko-bnratskoj  krvni,  opáti  bes  odrlake  svoga  poklisara 
1  UganriLo  s  oalogom,  da  barem  ustaví  rat  dokle  on  ne  raivídí  ta  raspni 
i  kooaéno  ríeai.  U  ton  Hatíjao,  igrabíy  oraije,  ndari  na  Frídrika.  CareTa 
▼flfska  potaôe  gtk  kod  Kôrmeada  (Z.  iravnjm  íéSS.")^  alí  |^  ta  nesreéa 
■e  soieie  niposto,  dapaée  sada  ito  siľom  nemôže  to  sf  traží  lukaTstínom 
predobití.  Prími  u  syojv  sastita  nejaké  sínove  nmrloga  palatína  Ladislava 
ChHJaBskoga;  s  ajeem  Sila^néem  noini  mir;  a  Ujlaka  si  pridobi,  imenovav 
ga  erdcljskim  ▼ojevodoai  i  banom  macovskm  í  slaYonskim,  obeéav  mn  ui  to 
i  bosanska  kman.  Tako  mo  dopade  eara  lísíti  najglavnijih  t^egovih  pristaša. 

U  sto  se  te  stvarí  dogadjale  a  Ug^arskoj,  naša  se  je  kraijevína 
nálasila  n  stanja  besviadja.  S  prvá  o  Matijasa  nije  ni  grlasa  bilo,  akoprem 
si  je  on  tražío  i  ovdje  nstrojiti  stranko.  Tom  namíerom  22.  syíbnja  1458. 
n  Stolnom  Bíogrado  potvrdí  naredbu  Ladíslavljevu  prosle  godíne,  po  kojoj 
n  GHavoniji  biaho  porazí  domiereni  na  godíšnji  forint  po  kudi  (Jura  L  Wô,). 
U  gonijoj  Slavooíjí  (danainjoj  Hrvatskoj}  ban  lyan  Gerebíé  sa  rana  se  biase 
Ba  eara  ixjavio,  te  na  toj  se  je  straní  samo  kaptol  Zagrebačkí  nepristrano 
driaoi  s  dolnjoj  pako  Slavoníjí  nplív  Goijanov  naklonío  bíase  nmah  veéi 
Ho  vlastele  na  earevn  roku.  U  Hrvatskoj  jedíníto  Fraukapaní  biaha  pristali 
u  Frídrika;  banovina  jos  se  tada  nalasiU  u  oblasti  Edvige  ndove  baňa 
Pílka  Taloviéa  I  njihovíh  sinova  Ivana  i  Štiepaná ,  a  za  njom  sa  ginuU 
ne  samo  Frankapani  i  knesovi  Korbavskí,  no  i  sam  bosanskí  kralj.  OvaJ 
jos  prosínca  1457.  zamoliv  Republika  mletačkn,  zastitnicu  sinova  Pirkovih^ 
da  ma  ne  stavi  ni  ma  kóje  zapríeke  a  predobítja  banovine,  dobí  a  odgovor 
20.  sieÓDJa  1458.^  da  radi  ono,  que  sui  honoris  et  repufationis  eriU 
Nego  saastavljen  medjutím  od  Taraka,  kojí  sa  ma  aznemirivali  granioe^ 
i^e  nipooto  mogao  omah  svoje  oamiere  iz vešti.  S  druge  strane  Grgur 
knez  Korbavskí,  a  tom  metežo  nepoznajaéi  nikoje  vlasti  povrh  sebe,  da 
si  steče  bansko  čast  obsiedne  Ostrovieo.  Opre  ma  se  sada  njegov  zatočník 
StiepaB  Fraakapan  knes  Senjski^  koi  koncern  veljaôe  1458.  odpraví  o  Mletko 
svoga  poslanika  molbom,  neka  mo  slebodoo  bade  kroz   mletaôke  zemijo 


-  M  - 

povesti  vojska  proti  Grgnni,  ds  asme  sa  se  ona  tvrdjava.  Mletésni  m«Jo& 
6.  ozaj  k  a  odgovoríse,  da  mo  je  sasTÍm  slobodno  aa  Gr^ura  odarítí  ksd 
ma  dra|;o^  samo  ne  po  njihovíh  semijah,  a  to  va^da  s  teg^a,  sto  €húger, 
aapoviedník  Ostrovički^  oprav  a  to  se  je  doba  s  ajimi  dogovarao  o  prodi^i 
te  iste  tvrdjavo)  eeg%  se  oni  ipak  malo  kasíne  okaníse,  da  bolje  motre 
italíjanske  poslove^  kóji  se  biaba  tada  isnenada  teško  aapleli  i  poi^be^nt 
ogorcilí. 

U  tom  Matíjaé  odpraví  a  naše  semlje,  dovoljnom  silom  oskrbljene, 
Toma  Sekula  predstavnika  Vransko^  i  Ivana  Laka^  kim  na  krátko  podje 
sa  rakom  predobítí  Koin^  jos  onda  glavni  grád  u  Hrvatskoj.  Na  ta  viest 
opet  si  kralj  bosanski  saželi  banovínu  hrvatska,  te  isnova  apoti  Testo  a 
Mletke.  Testa  isjaví  onoma  víeéa:  Corvati  hano  «a  dado  Tenina  má 
hunýori  sennta  con$eio  e  sapuda  dele  F,  ExeeUenme;  i  mo^ase^  dla  bade 
kralj  o  dopaséeno  barem  jos  ostali  dío  banovine  od  tih  došmana  spasitL 
Dne  17.  srpoja  1458.  Mietoani  ma  to  dosvolise^  pogodbom  samo^  da  se  ne 
paóa  a  Klis,  miesto  toli  vasno  sa  lýihova  posiednístva  a  Dalmacíji,  i  sa 
kím  sa  jako  ginuli.  Da  sa  tom  prigodom  Frankapani,  onda  niýmoéniji 
velmoxe  a  Hrvatskoj ,  medja  sobom  slosno  postapalí ,  bili  bi  lasno  eielom 
Hrvatskom  savladati  mogli,  no  sa  voljeli  svoje  soage  trositi  a  medjasobnih 
borbah.  Skoro  aviek  prgateiji  Mletoana,  ovi  sa  se  obíčno  saasimali  sa 
Djihove  koristi,  te  so  visekrat  košali,  da  te  njíhove  raspre  akína.  Tom 
■amierom  poslase  i  sada  Mietoani  k  igim  svoga  poslanika  Ivana  Komora, 
komo  se  napokon  prípeti  pomiriti  barom  knesove  Štiepaná,  Martina,  Sígmanda 
í  Ivana,  te  nakloniti  jih,  da  si  mirno  podiele  otcova  imanja,  i  da  se  cára 
okane  a  k  Matiji  pristana  (94,  rvj.  i  I.  liet  14ô8.).  Sliedeée  se  pako 
godine  ohladí  ponjesto  to  príjateijstvo ,  posto  Mletôani  27.  rojna  odoseše 
Frankapanom  Senjskim  pravo,  podie^eno  jím  jos  g.  t422.,  da  si  nabavitt 
moga  a  Marki  sve  sto  jím  treba  sa  njihove  semlje,  i  bes  daéa  prieko  mora 
privesti.  Poôetkom  god.  1460.  odprave  Frankapani  tri  poslanika  a  Mletke 
moleé:  da  ta  naredba  bode  ukinata,  i  da  se  galija,  koja  paši  na  kriomôarenje 
a  senjskih  krajevíh,  okani  nasílja  u  lukah  kneževih^  te  tim  odstrane  smutoje, 
kojé  bi  se  tóga  radí  porodití  mogle.  Repablika  jim  odgovori  24.  sviboja, 
da  im  dopasóa  isvesti  na  godinu  do  600  baôvíca  vina,  a  da  ée  sapoviedniks 
galije  stroga  naredití,  da  jim  ne  skodi  niposto  po  lakah  kad  ma  treba  a 
Djíh  uliesti,  da  kriomoare  uhvatí. 

Matijas  medjatím  nastojaáe,  da  oslabí  sto  više  moie  eareva  stránka 
a  niisoj  semljí.  Posla  dakle  tom  namierom  a  Zagreb  Dimitra  Capora  aa 
bískopa;   ali  ga  oi  sveécnstvo   ní  gradjaní,   kojí  sa  so  joé  dobro  aieéali 


•krateosti  QMpara  Čapon^  prímití  nehljeie.  Čeg^  radi  Sekal  it  dolnje 
mUirí  na  sorqja  Slavoatjo,  te  ma  a  malo  daaa  podje  sa  nikam  predobíti 
Basak,  Kerolek  i  jos  ajekoliko  tTrdyaviea.  Posto  o  ti'h  oayalah  veéim  dielom 
fitradalia  imaaja  Kaptola  Zaprebaékof,  ovaj  se  po  peôajskom  kiskapa  obráti 
kralja  mm  pomoé.  Matgaé,  da  Kaptola  agodí,  amah  to|^a  biakapa  oaataTi 
■pravtteljem  i^raje  Blavoníje.  Biakap  malo  kaiaje  predje  aa  eare?a  atraaa^ 
alí  ponajvise  ajefovom  skrbí  bje  oakopon  medjo  earem  i  kraijem  atanačea 
mír.  U  to  80  doba  kraijeve  atvarí  a  HnratakoJ  8?e  to  bolje  aapievale.  Lak, 
baa  hrratskí,  oaatavi  rat,  i  prívače  aí  Oatroríea  i  Klíé.  Mletéani  aeogodao 
doeose  te  vieati,  te  po  kaeia  Bibeaičkom  obeéavaho  Lako  la  Oatroviea 
odmah  do  2000  dakata,  300  dok.  f^odiánjili  do  amrti  í  koéo  a  éibeníka,  a 
joó  víše  sa  Kliá  (1^.  shuL  14S9.^$  oo  sve  badava.  81iedeée|^  traviOa  bode 
bu  ahvaéeo  o  Korbavakoj.  Sad  kralj  boBaaakt  i  Stíepao  vojevoda  8v.  Save 
•pet  si  saiele  banovioo  hrratako,  alí  Jim  Praokapaai  pokvare  raéone.  Da 
iiai  ae  éto  soažaije  opro,  ovi  saproae  pomoé  od  Mletôaoa  (svibnjm  i4$0,% 
at  sahinao,  jer  ae  Repoblíka  Jako  bojala  tíh  ametaja;  étfs%  radí  lípoja  poala 
1  Dalmacíjn  dva  Siodika,  da  bodoo  pase  oa  Boaíede,  i  oskrbe  dovoUaom 
obraDom  ooo  prímoije. 

U  tom  Torcí  osvoje  Smederevo  í  porase  Poljake  i  Stiepaaa  Moldavskoi^ 
Te  nesrieée  sklooe  napokon  Rím,  da  se  pobrine  aa  spas  kraéaostva.  Papa 
skopí  dakle  obéi  sastanak  krséanskíh  moéí  o  Mantoví,  g4je  bode  odloceno, 
sto  yedom  silom  i  čím  príje  odarítí  na  Torčina.  Ondje  aa  Natíjasa  kao 
poslaDÍci  neestTOvaho  bískopí  Se^edínski  í  Korbavski,  Stlepaa  Fraakapan  i 
fíkar  Oatrogonskí.  Ovi,  prolaseé  tamo  kroa  Nletke,  na^ovaraho  Repoblíka 
jos  10.  arp.  1459.,  da  ae  dígne  proti  Torkom,  kojí  se  ved  tada  priblížavaho 
kBíogradn.  Tom  príg^odom  Matijaa  preporoči  Mletčanom  braéo  Praakapane 
te  i  Dobro  vo  í  k,  koí  ga  saposoavaáe  za  svo|;a  kraija,  i  od  koga  ožigka  1469. 
1  to  ime  primi  po  poslanicih  do  2600  dukáta  danka  sa  pet  sadnjíh  godina. 
Hletéani,  kojí  so  dobro  snalí,  da  ée  i  te  kvaste  mantvanske  o  bah  odarítí, 
nek^ese  na  tom  sastanko  ní  ocestvovati,  da  ne  bi  Turčina  raxdraxilí,  pa 
sami  ostali  na  bojnom  poljo.  Kros  to  Torcí  ostave  Biograd.  Sílagovid 
pokoéa,  da  jíh  ia  Semendrije  proljera;  ali  je  strasno  potocen,  ohvaden,  o 
Carihrad  odveden,  í  ondje  nemilo  smaknot  (1460.^. 

8  droge  strane  napredovase  rat  medjo  earem  i  kraijem,  í  ne  malo 
dosadjivaae  Matíjaso  borba,  kojoro  Jiskra,  privrženík  Kazimíra  Poljskog^a, 
aeprestano  mo  oznemírivaáe  sievrne  prediele;  éega  radi  nemogaie  oBbíQno 
SYoje  misii  obratiti  na  Toréina  i  na  naae  semlje.  Nistanemanje  o  ovih  njegoya 
stránka  od  dana  se  do  dana  osmnoiavaóe.  Katarína,  odova  Ulrika  Celjskos* 


t  sestra  Stíepaoa  despota  srbskog^ ,  vídeé  to  na^banje ,  da  si  spasi  barem 
étogod  od  svojífa  mno^íh  dobara  u  gornjoj  SlaYoniJI,  proda  jíh  Ivana  Vítovei 
baňu  ondíesojemn  i  knesa  zagorskomn  u^-  62.000  duk. ,  éto  nakloní  sad  í 
Ivana  Maty ase voj  straní.  U  Hrvatskn  posla  Natíjas  sa  baňa  o  polovín 
god.  1460.  Petra  Speranéiéa.  Dosasée  banovo  nije  povoljno  bilo  Mletoanon. 
Petar  prídobi  Klis  i  prímí  se  odmah,  da  ponamiestí  graníee,  kóje  biahn  ovi 
smeli  na  svoju  koríst  po  smrti  Pirka  Ta1oviéa|  í  sabrani  raietačkim  podaníkoa 
radití  na  soliae  splietske.  Republika  još  konoem  ove  ^o^íno  opoti  vojske  i 
brodove  u  Dalmaciju^  a  kad  joj  po  poslanioih  naviesti  bosanskl  kraU,  da 
joj  Speranéié  skrovno  várke  snuje  ^  obtuží  gtk  svojim  tajaikom  Petron 
Tomasíjom  u  Budimu  pred  kraijem.  Matijas  jos  veljaée  1461.  naloží  baňu, 
da  miruje,  na  sto  mu  se  Mleteaaí  23,  oži^jka  sahvalise.  Ali  ban  Petar  se 
osta  sato  prisvojavati  si  pravo  na  splietske  solíne^  ée^  radí  Republika 
■aredi  23.  lip.  1461.  knesu  Trogirskooiu^  éibeničkomu  i  Splietskomu,  da 
nastave  raditi  na  otih  solínah ,  i  da  jih  spomsumno  sa  Po^íéaní  obrane; 
a  kralja  sve  javí  po  Tomasíjn. 

Još  važníje  od  ovíh  bíahu  raspre,  sto  je  u  isto  doba  imao  bai|  Petar 
sa  Štiepanom  vojevodom  Sv.  Save,  i  sa  kra^em  bosanskím.  Vojevodsi 
prosle  godíne  napadnut  od  Turaka^  utekao  se  bíase  Matijasu  sa  pomoé; 
no  ovaj,  zapleten  ratom  u  síeveru^  náloži  baňu,  da  Štiepanú  prípomogne. 
Ban  se  izprioavase  pomanjkanjem  snage ;  i  premda  mu  -vojevoda  n  tu  svrha 
ízručí  do  3000  duk.^  ban  osta  kod  knée,  a  Stíepao  tóga  radi  bje  prísiljen 
s  Turci  se  pomirití,  obeéavši  jim  40.000  duk.  godišnjega  danka.  Vojevoda, 
po  naraví  nemiran,  da  mu  se  osveti^  u  sto  se  oslobodí  Turčina,  umab 
ndari  na  banove  zemije,  í  ote  mu  vážnu  tvrdjavu  Zavzínu  sa  ivjekolíko  sela 
na  jnžnoj  hrvatskoj  granicí,  Ní  tím  zadovoljan,  po  smrti  Štiepaná  Tomasa 
bosanskog  kralja^  učiní  mir  sa  njegovim  nasliedníkom  Štiepanom  Tomáša víéem, 
pa  i  savez  s  ovim  í  s  knezovi  korbavskimi  proti  baňu,  koi  si  u  tom  prísvojío 
bjese  njeku  bosenskú  pograničnu  tvrdjavícu.  Vojevoda  jos  kolovoza  1461. 
izjaví  Mletčanom^  da  ée  dignuti  rat  na  baňa  i  da  ée  mu  najprije  otetí  Klis, 
da  tako  i  njih  oslobodí  od  neprilika  banovih  na  onoj  medjí.  U  sto  Pavao 
prími  viest  o  tih  stvarih,  najprije  se  poravna  s  knezom  splietskím,  pa  po 
poslanicih  izjaví  mletačkomu  vieéu  svoju  Ijubav  í  naklonost  prama  onoj 
yladi.  Tím  nblaženi,  odgovoríse  sada  Mletoani  Stiepanovím  poslaníkom,  da 
se  ostavi  Klisa,  na  koi  ímajn  pravo  po  sírotíoi  Talovíéevoj,  akoprem  se 
nalazi  sada  u  vlasti  banovoj^  te  da  nebi  moglí  nikako  dopustiti,  da  ga  bije. 
A  da  si  Pavao  u  toj  opasnosti  pribavi  i  samu  pomoé  mletaôku,  rojna  1461. 
odpraví  n  Mletke  poslanike  s  obedanjem,  da  ée  do  vieka  prijateljskí  obdĺti 


-  ai  - 

^  mieUikiml  po4ftBÍei,  í  8  molbvn,  4a  ga  Rej^lilika  primi  pod  svajt  iMlitif 
I  tftko  sre  nje^ove  senQe  a  BavlastU*  Ostrovien  i  Klii.  Dodá  i  to  ^  da  so 
«d  sada  nediusohae  raspre  ríese  po  debríh  yndíh,  i  da  mu  praii  doYoljno 
^íae  sprava  i  hrane.  Dae  9,  listopada  odgoyori  na  Repoblika,  da  joj  vrlo 
godi  obeéaiýe  dohra  sasiedstva;  da  si  nahavi  a  Mleteih  hojne  správe  po 
volji;  da  ga  n  sastíta  primítí  aemože^  no  kad  hi  htieo  odsvejítí  Ostrovien 
i  Klís,  ona  hi  rado  pristala  na  takeve  dogovore.  Nodjase  ga  pako,  da  vráti 
iibeaiks  ona  dva  sela^  sto  mn  oteo  híase,  i  da  posti  na  slohoda  osapdoae 
Poljiéane. 

U  tofls  vojevoda  Stiepan  8v.  8a ve  ponodja  Bosnjaka  listopada  1461. 

frovali  do  Elisa,   i  pokiisa  omah,   da  ga  jurisem  ohlada.   U  toj   opasaosti 

Vio  Potar  naloží  svojim  sapovíodDikom  n  Elísn  i  a  Ostroviei,  da  kad  aehi 

i|ihako  dnšoiaaína  edolietí  mogli,  iiroée  Mletôanom  te  tvrdjaye.   Repahlika 

}»  la  tim   vprav  éesnola^   to  je  jos   6.  stndenoga  ÍA9\,   narodila  svojiai 

hsssovom  II  Dalmaoijí,  no  samo  da  jih  príme,  no  has  da  si  ôim  príje  u  njih 

Mroro  pot  hndi  novoem  ill  dmgako,  aego  i  tada  n  sahman.  Hrvatí  n  Klisa 

liepo  doôekaso  Štiepaná  i  slavno  ga  odhíše.   Ta  sramota  to  vedma  raspali 

9(iepana  i  bosanskoga  kraQa,  te  stndenoga  1401.  naviestise  Mletôanom,  da 

ée  do  mala  opet  ndarítí  na  hanove  sem\je.   Tom  prigedom  vojevoda  sapita 

Mpose  njekolíko  stríeljaca  i  lamoli  jih,  da  Baňa  hranom  ne  pomain,  a  da 

■■  poste  Klis  ohladatí.   Odgovorí  mletaéke  vieée   1.  pros.  14C1.,    da  eino 

s  baaom  sto  jim  drago,  alí  da  n  Ostrovion  i  n  Klis  ne  dirajo,  jer  sn  pod 

^ovom  sastitem.  Bojase  so  Repahlika,  da  Klis  ne  padne  a  rake  Štiepaná 

■enima  aosíeda,   te  kad  doen,    da  se  savesniei  spremaja  opet  navaliti  na 

Waa,   sapovíedi  knesa  splietskomu   (91.  vet.  1 469.')^   da  dade  na  Klis  do 

10.000  dak.  Stiepan  Strísid,  tadasnji  sapoviednik  Kliskí,  hes  hanove  dosvolo 

fosti  60  B  takove  dogovore  i  tajno  opoti  Matijn  knesa  poijiékoga  a  Mletke, 

ia  ondje  otanaéi  pogodbu.   One  24.  oinjka  víede  mletačko  odobri  Natijeve 

niete)    ali  na  skoro  také  se  evaj  posao  preokreno,   da  je  jos    18.  srp^ja 

ta  odláka  sasvim  okinnta  hiia« 

U  to  doha  Tnrei  silnom  vojskom  krennse  pnt  Bíograda.  Bfatíjas  po 
Tanasija  nmah  o  tom  ohsnaní  Mletčane,  kojí  mo  jos  5.  svíbnja  odgovoriso 
pa  Bvom  tajnikn,  da  ée  mn  pomoéi  po  mora  proti  dosmanioa  ako  i  dragi 
vhUlarí  stope  a  to  kolo,  a  da  ma  sa  sada  salja  novčaou  podpora  (90,000  duk. 
do  trfnja),  Tako  so  podpomagali  ixobilno  i  Skendrhega  a  Arhaniji,  a  kod 
koée  jako  se  na  oru^e  spravljali.  S  droge  strane  Matijas,  sklopiv  prímirjo 
Ba  earem,  i  dohív  na  hadinskom  saboro  forint  po  kaéí,  da  iakopi  ed  cára 
^garskn  kroaa,  krenao  hiase  s  vojskom  do  Segodina,  da  pani,  na  Torko  i 


pomôže  Bio^ríida.  Na  ta  viest  Tarei  sklone  s  pota^  i  prorsle  n  Vluko. 
Vlasi  pobiegose  a  gore,  s  Matíjaá  sa  Turci  n  Vlásku  (lisiop,  Í462.'), 
1  prišili  Jih  na  bieg.  Drakul,  vlaski  vojevoda,  tajno  se  tada  dogovarao 
8  Turci  proti  kralju^  a  ova|  ga  u  sapt  baci  i  krene  s  njím  n  U^rsks. 
Malo  kssDJe  bosaoski  kralj ,  bojeé  se  i  Bf atijasa  i  Torcina  ^  oba  snsieda  i 
neprijatelja,  stavi  se,  da  s  prvim  ogovori  mir;  i  tom  svrhom  odpraví  a 
Uf^arsku  svečano  poslaDÍčtvo.  Matíjas  prista^  ali  mn  je  Stiepan  Tomasevié 
dOBvoliti  morao,  da  metne  posade  ogarske  u  istoéno-bosanskíh  tvrdjavah, 
i  obeéati^  da  ée  s  Turci  sváko  obéeoje  prekínutí. 

Svali  se  tím  godina  1462.,  a  nastane  nová,  toli  nesreéna  sa  ciele 
krséanstvo.  Dočuv  Muhamed^  da  se  je  Bosanska  s  U^rskom  pomiríla, 
tesko  se  razsrdi^  te  odlučív  da  ée  obe  strovaliti^  kúpi  vojsku  sto  veéu 
môže.  Na  tu  se  viest  ugarsko-hrvatski  i  bosanski  kralj  umah  po  poslaaicih 
úteku  Mletčaaom  a  Papi  navlastito  sa  priesnn  pomoé.  Mleteani  doísto  ne 
sakasoise.  Jos  veljaoe  1463.  mletačko  víeée  oaloži  s^avnomu  pomorskomu 
kspetanu  Ljudevitu  Loredanu,  da  kad  bi  mu  do  ruke  došlo,  unístíti  tursko 
brodovlje  bes  svoje  posibeljí^  to  učiní;  a  18.  travnja  odgovorí  Matíjasevim 
poslanikom,  biskupu  Vesprioskomu  í  Štiep,  knesu  Senjskomu,  da  ce  odmah 
udariti  na  dusmaoina,  kad  čuje,  da  se  je  njihov  kralj  n  rat  pnstio.  Us  to 
joste  se  obvesa,  da  ée  mu  davati  na  mieseo  3000  dok.,  í  is  petníh  žila 
nastojatí  u  Rimu,  da  se  Ugarskoj  í  Bosni  sto  veéa  í  presnija  pomoé  prosí, 
U  tom  Turci  rasdraženi  nespretnim  ponasanjem  Štiepaná  Tomaseviéa,  provale 
n  Bosnu  (ývibnja  146S.^.  Pavao  Sperančié,  ban  hrvatski,  videéi  da  mu  je 
neprijatelj  na  vratih^  da  Bosna  nije  správna  na  odpor  ^  a  da  mu  ni  nade 
oema  dobití  pomoéi  od  Ugarske^  uputí  odmah  svoga  dvornika  Gjorgja 
Lekoviéa  u  Mletke^  proseé:  da  ga  Republika  sa  sínoví  uvrsti  u  broj  svojih 
plemiéa;  da  mn  u  nesgodi  dosvoli  s  imanjem  pribjegnnti  na  njesine  semije; 
da  ga  primi  i  zemije  njegove  pod  svoja  sastitu;  da  se  dosadasnje  raspre 
pozabe,  a  nove  bodu  riešené  po  dobríh  Ijudih;  da  ga  braní  proti  svakomu 
osím  kralja  ugarskoga;  da  kad  bi  došlo  do  míra  s  Turci,  uklopi  i  njega; 
i  napokon  kad  bi  po  nesreéí  svoje  izgubio,  da  ga  oskrbi  dovoljnom  hranom. 
Mletčaní  13.  lípnja  prívolise  na  ta  pitanja  i  na  ponude  i  druga  obeéanja 
njegova,  naime^  da  ée  točno  i  gotovo  isvrsivati  i^lhove  naloge;  da  ée  jih 
poroagati  proti  svakomu  izim  Ugarske,  a  u  tom  slučaju,  da  bi  se  ipak 
strogo  neutralností  držao;  i  da  ée  njihovi  podaníci  u  Hrvatskoj  najveéa 
siguroost  uživati. 

Medjutim  Turci  obladajn  Bobovac  i  Jajce  í  prísile  n  Kljuéu  kralja 
Štiepaná  na  predaju.  Republika  mletacka  14.  lipivja  naviestí  tu  oesreéa  Papi/ 


Mar,  da  so  veé  Tareí  paleé  i  ro^é  prodrli  do  Senja,  to  g%  obodravase^ 
ih  úigne  sve  kráéaae  proti  ofcéema  daimaBina;  docim  s  dro^e  strane 
fQmAgtAe  DubroTeaae,  Štiepaná  Sy.  SaTO,  Bkendrbe^  i  td.  voJBkom^  ora^eni, 
hojnom  iipraTom  i  lirodovi,  a  sama  se  silno  oružavasey  Hatijasa  najaviv,  da 
ée  ona  s  ffiora,  ako  on  s  kopaa  ndari  na  Torke.  Sto  Je  pako  sasiedne  oase 
JQgoslavjanske  vladare  i  velmose,  a  i  aapadne  sile  okodravala  na  slogn  i 
na  rat  po  svojíh  poslanicíh  sada  napriesao  isaslaníh  iil  veé  stojedih  pri 
dvorovih^  niti  je  propnstíla  ma  koje  sredstvo  na  koríst  svojo  i  naso.  Za 
tíh  Vosanskĺb  smetnja  kraljíea  Marga,  bieand  ispried  dasmanina,  vlise  a 
Hnratflka,  da  pre4je  na  mletaéke  aem^e.  Prenoéiv  o  banovoj  kuéi,  Pavao 
polakomi  se  za  blagom,  sto  je  sobom  nosila,  ote  Joj  ga  i  u  tamnicu  Ja 
bacL  Čnjäé  pako,  da  se  Tareí  priblížila  k  HrvatskoJ  g^ranicí,  podpomožen 
nletaekom  óetom,  ode  jím  na  sosríet,  a)  ma  losa  sríeéa;  dasmani  g» 
obkole,  sila  ma  rastier^a,  i  njega  živa  akvate,  a  kasnje  smakna.  Tom 
prilikom  Bfaríja  iabje|;no  o  SpHet,  gájt  osta  sa  njekoliko  godina,  dok  Ja 
le  odstranise  Mletčani  (frošinea  1466*"),  te  omrie  o  UgarskoJ.  Poraaom 
bosanskim  i  banovím  mo|;ao  Je  sad  Tarôin  slobodná  provaliti  kros  banovinv 
ío  Senja  í  kros  Hrcegovína  do  Novoga  i  do  Dubrovníka.  U  HrvatskoJ  národ 
príbjegBe  a  gore  i  o  tvr^jave.  Baniea,  čim  doéo  nesreéa  masa,  odmah 
apati  poslaoika  na  Mletéaoe,  proseé,  da  Joj  posadá  novaca  sa  odkap 
sapraga  a  da  ée  jim  saložiti  njekoje  tvrdjave^  i  da,  kad  bi  po  oesredi  Taroi 
baaa  smaknali,  rado  bi  Jim  postila  svo  banovína  samo  ako  Ja  sa  sinovi 
•bskrbe  dovoljoom  hranom.  Odgovorise  joj  Mletčani  9.  n^oa,  da  ée  Joj 
lovee  prožítí,  ako  jim  ísračí  njekoje  sa  njih  zgoáne  tvrdjave,  a  a  slučaja 
■oieve  smrti,  da  sa  správni  primiti  od  nje  KIís,  Knín,  Ostrovica  i  ostala 
níesta  o  banovini,  i  onako  ja  obskrbiti,  kd  sto  pitá.  Videé  pako  Mletčani, 
da  Matijas  slavodobitno  napreduje  u  Bosni^  i  da  Je  veé  shvatio  te  njihove 
■amiere,  iznenada  se  ostave  tíh  do|;ovora,  i  po  svom  poslanika  Áymu 
lastojahn  osviedočiti  kralja,  da  jim  nije  nikada  ni  na  kraj  pameti  bilo 
banovian  si  prisvojiti  (29,  iUt,  Í46S.'), 

Dočím  je  na  istoku  kršéanski  baijak  ustupao  miesto  poganskoma 
polamieseco,  Papa  se  na  sapadu  otimase  sa  Rimín  Malatestov,  i  da  to  bolje 
saostri  erkovne  munje  proti  Podíebradu,  českomu  kralju.  U  toj  opasnosti 
sama  se  Republika  mletačka  brinjase  kako  sa  svoj,  tako  sa  spas  cieloga 
krséanstva  najgolemijom  žrtvom  imanja  i  truda.  Pomagase  opet  novoem, 
brasnom  i  spravom  bojnom  Matijasa  a  Bosoi,  Hrvate,  Dubrovník,  Štiepaná 
Sv.  Save  i  njegove  sinove  i  ékendrbega  u  Arbanaskoj;  odpravljase  iznova 
poalanike  svada  i  na  samé  asijatske   vladare,  da  jih  digne  proti  Tarčina, 


-  «4  - 

Papu  je  neprestoBO  sakli^Jala,  da  se  okaai  donaéega  rata  aayetoma  pasvetí} 
a  Matíjaaa  nadjaše  sve  toplije  na  savei,  ■  sto  je  sve  svoje  sile  akapljda 
i  apuéivala  pnt  istoka. 

Čim  dočo  Mati'las  bosanske  nesríeée,  n  sto  se  staví,  da  skapi  sve 
svoje  sile  na  Tarôina,  pospieái  sklopítí  konaóni  mir  sa  Carem,  i  podje  ma 
itanaéití  ga  19.  srpnja  1463,  Po  njem  dobi  on  natrag  od  Frídríka  krana  i 
sve  ostalo  kronske  draKoeieností.  Zatim  sadje  s  vojskom  do  Petrovaradina, 
gdje  12,  rajna  prista  aa  saves  sa  Nieteaní  proti  Tarkom.  Tada  a  Sríemn 
snsbi  Alí-be^a  yesíra  srbsko^a,  i  tom  si  prílíkom  osvíetlaie  líce  braéa 
Petar  i  Mihaír  Sokol,  naši  janaeí,  bíjaé  se  sa  Ugre;  pak  provali  n  Bosna, 
te  odarív  na  Jajee,  gdje  se  do  7000  pod  Haram-begom  nalastlo^  n  oôi 
Božida  pomocjo  vojevode  Štiepaná  Sv.  Save  predobi  ga.  Utvrdiv  taj  grád 
i  ostavív,  da  i;a  bráni,  dovoljna  silo  pod  sapoYÍedi  Mirka  Deáka  í  Nirka 
Zapolje,  koga  jos  naí menová  hrvatskim  banom,  sieénja  1464.  nputi  se  pat 
Badíma.  Otom  prílíkom  pruiise  mn  Mletčani  do  200  strieljaoa  i  100  bačvíea 
praha.  Iz  Dabrave  a  križevaókoj  fiopanijí  Matíjaé  napísa  list  Pija  H.,  kia 
gtí  obavíesti  potanko  o  vojoi,  kako  je  naime  velikim  trodoro  Jajoe  predobio, 
te  se  morao  s  ratními  teskoéaroí  i  simom  neprestane  boriti;  a  ípak  kako 
je  do  trideset  gradova  ondje  osvojio  a  isto  toliko,  ako  ne  vise,  mímim 
opet  putem  a  svoje  rake  primio.  Malo  izea  po  vratká  umrie  ma  žena 
Konigunda  Katarína,  kdí  Podiebradova,  te  se  tom  smrtjn  strga  svaki  sves 
prijateljski  me^ju  Českom  i  Ugarskom. 

Njesto  kašnje^  pokle  se  Ugri  od  Bosne  odaleoise,  Mahmnd  isnenadí 
skoéi  na  noge,  i  opet  velikom  silom  udarí  na  Jajce,  a  njegove  éete  jos 
lipnja  harahn  do  splietske  okolíce.  Matíjas^  okruniv  se  29.  ožojka  u  Stolnom 
Biogradu,  podboden  Mletčani,  kojí  mu  se  jos  23.  siečnja  biahu  obvezalí,  da 
de  mu  do  studenoga  ízbrojiti  do  60.000  duk.,  i  Papom,  koi  se  odvažío  biase 
s  Dnždom  se  ukrcati  na  brodove,  i  glavom  poéi  n  iztok  proti  Turoinn,  na 
brzo  sakupi  vojku,  te  lipnJa  iz  Badíma  udarí  pot  Bosne.  Mahmud  doéuv, 
da  se  Ugri  približujú,  brže  bolje  ostavi  Jajoe  i  pod  njím  silnú  bojnn  správu, 
sto  sobom  doveo  bjese,  í  uzmakne  u  svoje  zemije.  Matyas  tom  prígodom 
uze  Turkom  u  Bosni  jos  njekoje  tvrdjave^  no  Zvornika  nemagase,  akoprem 
ga  za  mieseo  dana  obsiedao,  budí  radi  silnog  i  odlučnog  odpora  ogromae 
posade  jako  ntvrdjene,  bud  radi  zle  godine,  koja  ga  u  tom  poslu  saprieóivaáe, 
te  se  prosiaca  vráti  n  Ugarskn.  U  to  Republika  Mletačka  iz  švih  sila 
nastojase,  da  Klis  u  svoje  ruke  privuče,  nagovarajué  banicu  Speranóíóeva, 
da  joj  ga  prodade  i  nudjajué  joj  po  Janku,  nje  djevern,  do  20.000  dnk. 
Matijas,  dočuv  te  spletke,  zabráni  Mletéanom,   da  se  a  to  pačigu;   a  oni 


-  116  * 

■«  ísJftTÍse  po  Aymn,  ém  so  se  iúg%  latili  samo  nisleé,  da  tím  ae  hi 
■imalo  poTriedíH  kraljeve  éastl,  posto  se  radilo  o  nialeBkostí  DevriednaJ 
■jegova  opasa  (éL  lt«ŕ.  14$4,'), 

Slíedeée  god.  1465.  kolovosom  adare  Tarci  na  Štiepaná  vojevoda 
Bv.  Save.  Národ  se  pOTuée  a  plaoíoe  a  junáci  a  tvrdjave.  Stíepan  nmah 
capíta  poDioé  od  MleCéana,  a  n  ta  ístn  svrha  Matijaán  odpraví  Vlatka  svoga 
aína  s  darovi  i  velíkími  obeéanji.  Hletóani  bei  odylake  apnte  ^lijo,  da  ma 
Irani  Novo,  a  Matíjaš  9,  listopada  ii  Badima  krene  8  vojskom  pat  Save. 
Veé  érugostí  stodeno^a  biase  a  Broda,  i  namieravase  proéí  napríed,  te  ne 
ii  Bkradíoa  prebroditi  a  Dnbrovnik.  No  a  Broda  dobi  nalog  od  Pavla  II.,  da 
icvrsí  osada  po  rímskoj  stolici  aéinjena  jos  6.  kolovosa,  kojom  sa  se  CesI 
•prestali  od  sakletve  i  viernosti  prama  Podiebrada  kao  nesakonitoma  i 
krivovíernomu  kraljo;  éega  radi  bítro  se  vratí  a  Badim  i  nepresav  Save, 
■adon,  da  si  i  éeska  krann  prívače.  li  Broda  3.  stodena  napisa  list 
Babrovéanom,  javljajoó,  da  ée  posiati  tamo  vojskom  na  njihova  obrana  čim 
príje  Ivana  od  Rozgona  i  Ivana  knesa  Zagorskosa^  vrhovno^  kapetana 
slavonskog  i  hrvatskoga.  Tako  Stiepan  mora  de  sam  odolieti  svoj  silí 
torskoj^  od  kóje  nemo^v  spasíti  Krajine  i  Neretve  radi  njihove  adaljnosti 
od  NoToga^  dopusti  Mletčanom,  da  si  te  pokrajine,  ne  samo  kad  bi  se  n 
po^'beljí  nalasile^  osma  i  obrane.  Ali  Republika  ne  poceka  do  takove 
prílíke,  vec  amah  si  prisvojí  one  semlje.  Dobrovčani,  kojí  se  biaha  na  nje 
polakoroili,  obtože' ju  pred  Matijasem,  da  kvári  sayei,  grabeé  miesta 
a^rsko-brvatske  krune.  IMIetéani^  kóji  sa  glede  prísyojenja  onih  kotara 
nngli  za  se  navesti  i  želja  onih  stanovnika  ixkasana  jim  sveéano  po 
poslanieih  u  Mletcih,  znali  sa  se  sada  dobro  opravdati  pred  kraijem  po 
Bvom  poslaaika  Veniera  i  tamo  Dubrovcanom  predbaeítí,  da  Tnrke  pomasa 
•rnajem  i  brasnom  samo^  da  si  tím  koi  novéíd  priskrbe  (9.  lif,  1466.'), 

Medjatim  MatíJas^  prosnv  glas^  da  ide  na  Turčina,  sadje  a  Slavoníju. 
UKrizevoa  skúpi  národ  na  sabor  (Jura,  l,ltlO,ZZZ.'),  gdje  je  strogo  nalagac, 
da  se  Zagrebačkomu  bískupu  Osvaldu  ízplaéati  moraju  desetine  po  starom 
obiČaja.  Odatle  rajnom  odpraví  vojska  a  Hrvatsko  po  Ivana  od  Rozgona  i 
Ivana  Tozu  od  Láka,  baňa  Dalmacíje,  Hrvatske,  Slavonije  i  Bosne^  nalazud 
jfm,  da  poniže  Frankapanee  i  Korbavske  knezove,  kojí  su  se  jos  tada 
samovlastno  držali^  i  da  banicu  Pavlova  iz  nje  iztierajo.  Republika,  koja 
jos  27.  siečnja  odgovorila  bjese  knezu  Ivano,  koi  joj  opet  nadjase  Klis^ 
da  ce  se  onda  o  tom  dogovarati^  kad  joj  pokaže  pisma  kraijeva,  po  kojih 
bje  banica  ovlaaéena  prodati  ga,  te  zatim  ípak  oeela  baníca  i  nje  šína  a 
■voju  záštita  (25,  kolov,"),   dovoljno  joj   pražila  za  obrana   bojne  správe, 


-  ee  -- 

obodrila  ja^  da  6e  snažno  braní,  te  i  kralja  omolila  (1$.  rujná),  da  paití 
baoieí  barcro  Klís  uživati  o  mira^  kad  áočn,  da  sa  veé  sasli  Ugrí  u  Hrvateka 
í  stali  K1Í8  obsiedatí,  naloží  Iv.  Mareellu  kneen  splicUkomn  (JÍS.  rn;.)?  ^ 
86  strogo  drží  neutralností ,  a  poelaníka  Natijaseva  oeiegoravase ,  da  Be 
neée  niposto  miesatí  u  tc  borbe.  Baníca,  tini  načínom  osamljena,  bje  da 
mala  prímorana,  sva  svoja  ínianja  kraljevim  namíestníkom  ifrnčití. 

Iz  Slavonije  krene  Natíjaž  prieko  Trnave  a  síevero-aapadue  predíele 
svoje  kraijevine,  gdje  mu  páde  sa  krátko  sasvim  strpatí  braóa  česká,  koja 
sa  mo  tada  s  one  strane  goleme  rane  sadavala  (SO.  fro9,  Í466.').  U  to 
ua  predlog  poklísara  papina  Fantina  äeila  VaUe  trogiranina  nemačkí  sabor 
a  Norimberku  23.  prosinea  1466.^  proglasiv  Podíebrada  sbaôena  s  ceskog 
priestola^  dignu  na  njega,  miesto  na  Tarčina,  krížoboj,  a  sto  je  ceska 
kranu  nodjao  Kazimíra  Poljskoma.  Kazimír  ne  primi  je  (kolov,  í4€7S)y  a 
Pavao  II.  obráti  se  onda  na  Matijasa.  Ovaj  prista  i  stade  odmah  kapiti 
vojsku  na  Podíebrada  miesto  na  Torke,  kojí  jos  srpnja  biahu  prodrli 
glavnom  silom  a  Arbanasku,  a  isto  doba  četovanjem  silno  asnemirojoái 
slavonske  i  hrvatske  graníce.  Arbanasi  malo  kasnje  prisile  jih  natrag,  a 
Slavonci  aroah  odprave  poslanike  na  kraija,  tražeé,  da  jím  čim  prije  na 
pomoé  sadje.  Dne  18.  list.  1467.  iz  Korneaburga  ízprióa  se  Matijas  tím, 
da  za  sada  jim  pomoéi  nemôže,  posto  je  na  ono]  straní  prevažnimi  poslovi 
zabavljen  bio,  ali  da  je  veé  naložio  Ivano  Tazu  od  Loka  i  Ladislava 
Egervaru  baňu  slavonskoma  i  hrvatskoma  sakapiti  národ  na  sabor,  da 
odabere  kapetana,  koí  bi  porazamno  s  banoro  opredielío  naóín  obrane,  i  da 
jih  osím  tóga  na  četiri  godine  od  svakoga  nameta  opražda. 

U  sto  se  dakle  Matijas  spremao,  da  udari  na  Podíebrada,  buknu 
strašní  prevrat  u  Erdeljo^  te  je  morao  na  ta  strana  sve  svoje  sile  obratiti« 
Utaložíy  Erdelj,  provafi  a  Vlásku  proti  vojevodi  Štiepaná,  koi  ma  je  svakv 
oddanost  uzkraéao  i  erdeijske  buntovnike  pomagao.  U  Vlaákoj  losa  ma 
sreca  I  potučen  i  ranjen  (/ď.  pros,  Í46T.'),  bje  napokon  na  povratak  prisiljea. 
Ožujka  1468.  pozva  sabor  u  Jagar  (Erlau')  s  namierom^  da  ga  prigne  aa 
českí  boj,  no  sve  badava;  cega  radi  svojím  novcem  sakopi  nová  vojsko, 
te  8.  travnja  naviesti  rat  Podíebrada,  komu  je  toliko  dužan  bio.  Veé  srpnja 
sva  Morava  biase  njegova.  Sliedeée  godine  pokusa^  da  prodre  a  sama 
Českú.  Podiebrad  ga  obkraži  kod  Wílímowa,  i  u  sto  ga  je  satrtí  mogao» 
dozvoli  mu  mir.  No  Matijas,  skršiv  prísega,  dade  se  jos  12.  travnja  I469« 
u  Olomucu  od  svojíh  českih  prívrženika  proglasiti  ôeskim  kra! jem. 

Dok   Matijas  s  ote  strane  bludjase  samo,    da  svoju  oholast  nasiti» 

v  , 

s  ove  Torci  odare  prieko  Hrvatske  do  Senja,  robeé  satím  i  okoliee  Šibeniekt 


-  67  - 

i  Zadarske  a  Dalmacíji  mletaekoj.  Badava  pa  Hrvati  covu,  da  jiiii  sto  pl*ye 
■a  poiDoé  príteče.  Sama  se  Repablíka  Mietaéka  smílova  na  ^Jihove  fade; 
<e  srpBJa  apoti  svoga  poalaníka  Nik.  BKcki$la  na  Senjske  knemove  bodreé 
jíh,  da  se  medjasobníh  borba  ostave  a  slosoo  svrate  na  dasmanína;  k  toina 
deda  sa  njih  oe  malo  bojne  správe,  svoje  semije  jako  uévrsti^  i  sve  to 
Papi  oaTÍesti,  nahováraj oé  ga  (8^  Ust,  1468.^,  da  se  okaoi  rata  sa  česi, 
a  sve  sile  obratí  na  pravú  korist  eieloga  krséanstva.  Ted$t,  dodavase, 
miseretque  referre  eedes,  rafinoM  et  inaudiias  erudelitates,  quas  nufer 
uUra  predám  abaetam  ex  offro  no8tro  himdertino  imanUsimi  Turci  in 
a^o  Croatie  ad  Seardďnam  tuque  exeursmUes^  iffni  et  ferro  omnia 
vustatUes  intulerunil  AU  samo  kleti  svek  krívovierskíh  kompaktata^ 
akopreiD  od  ciele  katolíčke  erkve  priposnatih  a  obéem  sabom  basílejskom, 
mogtiÁe  tada  stresti  papinske  asi;  sve  drago  sa  ojega  biase  nista.  Njje 
dakle  éada^  sto  Turci  do  mala  obnovise  svoje  návale  n  naše  semije  >  i  to 
BTecnije,  posto  je  sílni  razdor  savladao  bío  medju  hrvatskim  plemstvom, 
navlastíto  medju  braéom  Frankapaoci  i  korbavskim  knesom,  a  a  baňa  Ivana 
Tusa  nfje  dovoljno  bilo  ní  dúha  ní  oblasti  ni  mísíee,  da  tu  opasnost  svrati. 
Samo  Republika  čvrsto  se  brínala  o  tom,  da  se  Hrvati  čím  prije  pomire, 
i  čovajnéi  sebe  osíguraju  njezina  ímanja  n  primorju,  te  15.  síečnja  1469. 
■ajprije  odpraví  svoga  tajníka  Ljod.  Manenta^  da  jíh  smiri  i  sdroží  proti 
TarčÍDU^  obavíešéujoé  snvriemeno  rímski  dvor,  akoprcm  i  sad  badava,  da 
80  Tnrci  veé  uzeli  Cetínj  i  do  Senja,  naime  do  italskih  vráta,  prodríi,  da 
se  dakle  sto  prije  i  mocoije  Hrvatom  na  pomoé  dígne.  Dne  pako  15.  tráv, 
aputi  opet  Nik.  Miehiela  o  naše  strane  s  nalogom,  da  nf^prije  velmože 
medju  sobom  pomiri,  a  zatim  sdroží  s  Peéojskim  biskupom  na  obcn  obranu. 
Dade  mu  í  sada  za  njih  silu  bojne  správe,  te  i  1000  dnkatah  za  vojsku 
knezova  Angjela  i  Nikole  Frankapanskih  i  Payla  í  Karia  Korbavskíh. 

Zgoái  se  u  to  doba,  da  Vlasi,  usmioajué  pred  Turoi,  is  Hrvatske  se 
spása  váhu  na  mletaeko  zem^iste.  Ivan  Toz  držeé,  da  jih  Mleteaní  vabe, 
težko  jim  se  zagrozi^  ako  mu  jih  umeh  ne  povrate.  Zahman  mu  oni  odgovorise, 
da  je  nviek  slobodno  bilo  prolazici  iz  jedne  u  drugu  držayn.  Ban  1.  svibqja 
1469.  udarí  na  mletačke  prediele,  i  silno  jih  poplieni  i  popalí.  Oprn  mu  se 
napokon  Mletčani  i  dodje  do  krvavé  bitke,  koja  svrsí  cum  utriusque  partie 
eomplurium  cede.  Republika  uputi  odmah  Q16,  lip,")  Ivana  Aima  k  Matijasu, 
tužeé  Bana^  da  je  u  zahvalo  svakojake  podpore,  sto  mu  neprestane  pruža^ 
urednom  vojskom  na  njo  kao  na  neprijatelja  udario^  i  silno  joj  zlo  počinío, 
da  ga  dakle  strogo  kázní  i  na  naknadjenje  švih  škoda  prišili.  Tom  zgodnom 
prílikom  Turci  iz  Bosne  kroz  Hrvatsko  bez  odpora  provale  do  južne  otajarske 


-  68  - 

meéoé  svada  trepet  i  smrt^  pa  mirno  se  príeko  Kvpe  neisreciyim  plíenon 
natráp  vrate.  Repobtika  na  ta  viest  najprije  asnaii  fariaaske  pranioe,  odpraTÍ 
dosta  Tojske  n  Dalmttcíjo,  pniii  100  vojaka  knesn  Štiepaná  Senjskonm  i  dopnsti 
da  af  Bsme  íz  Istre  o  potríebi  kolíko  ma  drago,  a  Provídara  Farlanskoga 
opáti  u  Modrai,  da  razvidi  kako  bi  ée  mosii  oni  klaneí  otvrditi.  A  sto  je 
radío  Hatijas  u  toj  opasnosti?  Zabladjen  éeskimi  poslovi,  a  kih  Je  trosío 
novao,  sto  ma  odobravase  badíaaki  aabor  samo  sa  obrana  jožoe  graniee, 
aapoviedi  oprav  sada  Majerblažo,  baňu  sláv.  bos.  i  hrvatskomo,  da  sto 
snaiaije  mose  sadje  o  prímoije  i  kasni  Frankapance,  kojí  se  ostračavaho 
njeipove  nesnosne  aahtíeve  ispuníti.  Badava  se  Mletéaní  pobríne,  da  sostave 
to  kraljevska  vojska,  i  da  naklone  Matíjasa  na  oprost  (T,  kol.^}  badava 
ttjihovim  posríedovanjem  to  isto  od  njega  potraži  sam  Papa.  Da  je  tada 
me4ja  Frankapanci  sklad  vladao,  bili  bi  doisto  baňa  susbili  a  svoje  spasili; 
no  starí  nesklad,  nsprkos  svoj  brisí  mletaókoj  da  barem  tri  od  njíh  pomirí, 
biaše  se  bas  a  to  doba  to  žesée  ponovio. 

U  tom  eto  s^asa,  da  se  Tarci  k  Senju  približuja  (lUtOfoda  í4S9.y 
Senjani  ostave  grád;  no  Mletcani  umah  priskece  tamo  i  tvrdo  ga  posiedo^ 
a  malo  dana  poslie  opet  ga  predaja  svojim  vlastníkom,  akoprem  sa  jim  ga 
Frankapanci  sasvim  puséali.  Matíjas,  čim  dobí  viest,  da  sa  Mletčani  posieli 
Senj,  stavi  se  a  sumnju,  da  oni  brané  Frankapane  samo  s  tóga,  da  si 
prísvoje  njihove  semlje,  te  hitro  náloži  Majerblažu,  da  bes  odvlake  udari 
na  Senj  i  Nietéane  protjera.  Ali  jih  ovaj  ne  zatece,  te  nasav  grád  a 
kneževih  raka,  silom  ga  predobi.  Sada  se  Najerblaž  polakomi  i  sa  ostale 
Frankapanske  tvrdjave,  te  ízadje  na  poije,  da  jih  usme.  U  toj  se  pogibelji 
oni  knesovi  napokon  sdraže,  odoáe  ma  a  sosríet  i  strašne  ga  potakose. 
Pri  tom  Republika  tajao  jih  je  podpomagala  sto  je  bolje  mogla,  i  neprestane 
se  za  njih  zauzímala  po  svom  poslaniko  I  v.  Ema  pred  kraijem,  a  u  Ríma 
groiajom,  da  sa  oni  knezoví  odlaoili,  ako  jim  se  nepovrati  Senj,  seáes 
dominutua  sui  et  maiorum  šuorum  duleissima  ineunabulaj  predati  se 
Taróino.  Papa  prosincem  odpraví  Fra  Gavriia  o  Ugarsko,  da  skloní  kralja 
na  oprost,  ali  sve  zahffian«  No  knezovi  videé,  da  se  dago  održatí  nemoga, 
apatise  a  Mletke  knesa  Martina  i  Dnjma,  kojí  a  senata  3.  veljaée  1470. 
čisto  spovedajad,  9e,  potiusquam  passuros  apoHari  ab  rege  forHlieijÉ  eí 
gtatu  9U0,  eommissuros  fidei  turcorum^  iliisque  eorum  fortilieia  tradituroi, 
zaprosise,  da  jih  Repablika  odlaéno  i  javno  pomôže  eonira  oppressionem 
Regia  Hungarie,  Odgovoríse  Mletčani  16.  i.  m.,  da  de  se  i  a  napríeda 
aaasímati  za  njihovo  dobro  kô  sto  do  sada,  a  da  se  oni  late  samé  obrane, 
ponasajadi  se  erga  regem  reverentia  et  summisHone,  sto  de  bea  dvojbe 


■lasBÍtí  koaaéoo  pomireaje.  Martisa  pako  20*  i.  m.  éoé^ke,  4*  ée  mn 
posaJBÍti  10.000  dsk.  sa  odkúp  Se^Ja,  tej  ne  správe  po  voiji  a  da  Ja  bplatí 
■a  rokoTe;  topova  i  hraae,  da  si  nabaví  fdje  na  drago^  alí  da  ma  galije 
dati  ne  smiedu,  da  tím  vise  kraija  ne  rasijote.  Malo  kasnje  Matíjas^  pošte 
se  ovierí,  da  Mletcani  aíso  niposto  tešili  sa  semijamí  Frankapanaca,  kneso 
Štiepaná  poyrati  sva  imanja  í  sto  ma  je  Seiýa  pripadalo,  i  prikasa  se 
DakloD  isto  tako  s  ostalom  bracom  postupatí.  S  Ivanom  pako^  krčkim 
Inesom,  liepo  se  pledao.  Jos  prosle  godine,  kad  se  novi  neskladí  biaha 
pojavilí  medja  Frídrikom  í  Matijasem,  valjda  sto  ma  car  uskratio  biase 
svoju  kéer  za  žena,  kralj  dopusti  Ivanu^  da  ndari  na  oareve  semije  a  Istri 
i  da  si  preusme  sve  sto  bi  dobio,  i  naredi  Najerblaža^  da  ma  a  pomoó 
priteče.  Ivanu  podje  sa  rukom  oteti  eara  tri  tvrdjave^  a  da  si  jih  od  kraija 
saéava^  posla  a  Bodim  Angjela  svoga  siná  u  dvorskú  službu,  gdje  ovaj 
Dalo  kasnje  saglavi.  Car  obtoži  Ivana  Republici  kao  njegovoj  sastitnici^ 
I  ova  ma  naredi^  da  vráti  sve  sto  si  prisvojio  bjese  a  Istri.  No  Ivan  na 
to  oi  pazio  aije,  dapaée  koneem  pod.  1470.  baci  u  tamnico  Matíju  Moisija 
kastelána  earskoga.  Na  nove  careve  pritužbe  3.  siec.  1471.  ponovi  Republika 
oaa  sapovied,  no  sve  badava;  čega  radí  cárska  vojska  odarí  na  one  tvrdjave, 
predobi  jih  i  Krka  se  zaprosi.  Malo  kasnje  Ivan,  da  se  earo  osvetí,  nabaví 
i  Markí  do  600  vojnika  pod  Dionísom  od  RoneMfreda ,  i  opet  pokoia,  da 
si  ona  miesta  prívaoe.  Republika  tom  prigodom  ostro  ga  ukorí  i  na  red 
prišili,  a  on  joj  obrnu  pleéa  í  samoli  Ferdinanda  napuljskoga,  da  ga  u 
BToJQ  záštita  prímí.  Ivan  ne  pusti  cára  u  miru.  U  pogodbí,  koju  god.  1472. 
Mr  predloži  M^itijasu  po  predstojniku  Peéojskom  o  miru,  staví  i  to:  quod 
I  Rex  mandet  Comiti  Jokanni  de  Frangefanihtu,  ut  armoy  quae  contra 
imperíalem  majesiaiem  sumpsii,  deponat  et  desistat  a  hello  suae  maiestati 
itkto.  Ova  se  borba  okonča  mirom  sklopljeoim  medjo  carem  í  Štiepanom 
fraakapanom  n  Oradcu  stoprv  18.  pros.  1479.  (F.  Jfottiim.  Habs,  Vind. 
ÍB55.  U.  Bd.  /.  Ahth.  f,  12,  263.^. 

Medjutim  Ladislav  flbrko  od  Terriana  ban  hrvatski  i  podban  ajegov 
Taopaad  tezko  nznemirívaha  posiedničtva  mletaoka  u  Dabnaoiji,  aavlastito 
•koliea  Šíbenieka.  Te  razpre  budú  napokon  7.  vel.  1470.  u  Skradina  skladno 
po  dobrih  Ijudih  poravnane  (Difl,  SU.J,  Malo  kasnje  Migerblaž  isto  je  tako 
postapao  sa  Mletéaní,  poplieniv  pet  sela  njihovih  a  okolíci  Vranskoj.  Ovi 
u  omah  prítaže  kra^u,  koi  naredi  Migerblažn,  da  jih  podpano  nadokaadi. 
Majerblaž  poslasa,  te  tako  Republika  još  líp.  U7a  odpraví  svoga  poalaníka 
Fraojv  Trona  u  Rieka,  da  se  tu  s  njim  i  carevim  poklisarom  dogovorí  o 
■ačina,  kako  bi  se  mogle  turske  návale  prepríečití;    no  sve  badava.    Tako 


-  w  - 

osta  slobodno  Tarôínu,  predobiljeín  Ne^roponca  osmieljena  (^Í9.  srpnjá), 
cetom  od  6000  koojanika  kros  Hrvatska  provalítí  do  Zadra,  a  s  dmgoai 
od  8000  kros  KranJBka  do  Videná^  i  mírno  se  golemiiii  plienom  u  Bobio 
poyratítí. 

Dok  80  to  sbíjalo  s  ove  strane,  Matijaš  nastavljase  rat  sa  Podiebradon, 
lapnstigué  svoje  glavne  dužnosti  prama  ugarsko-hrvatskoj  krnni.  Pošto 
Turoi  nzese  Negropont,  ovaj  silní  beden  evropejske  prosviete  í  krsi^anstva, 
sahman  se  viéekrat  Papa  í  NIetčani  postaraáe,  da  ga  napokon  sklone  na  rat 
proti  Torčína^  akopreín  su  ma  veliké  podpore  obeéavalí.  On  je  najprije 
cahtievao^  da  mu  Mletcani  povrate  Dalnoaciju,  sto  ovi  ni  čutí  iiehtjese. 
Prem  list.  1470.  vráti  se  Natijas  u  Uf^arsku,  gdje  se  veliko  nezadovljstvo, 
oarem  i  kraljem  Kazimírom  podpaljeno,  prebudilo  bješe,  a  to  ponajvise 
radí  njegova  nehajstva  sa  domáce  poslove.  Na  čelu  nesadovoljníka  staptse 
nigviernijí  do  sada  igegovi  víeónici,  naime  Ivan  Vitez,  prvostolnik  Ostrogonski, 
Matijašev  podučavatelj  i  osnovatelj  požnnskoga  sveučílísta^  korvíníanske 
kiýižnice  i  jos  drugib  zavoda,  í  Janus  Pannonius,  Vítežev  sestric^  Pecujskí 
biskup^  oba  Hrvata. 

U  to  ZZ.  ožojka  1471.  umrie  Podíebrad.  a  tím  se  poostrí  borba  za 
eesku  krunu.  Česi  o  saborn  kutnohorskom  27.  svibnja  dífose  na  priestol 
Vladislava  starijega  siná  Kazimíra  Poljskoga.  Istí  pako  dan  u  Iglavi  poklisar 
papínskí  Rovareila,  proglasí  Matijasa  tu  prísutna  za  pravoga  kralja.  U  tom 
metežu  Turci  prodru  lípnja  do  Ljubljane  silno  robeó  í  paleé,  a  opet  se 
vrate  studenoga,  pozvaní  valjda  od  kneza  Ivana  Krčkoga,  da  se  tako  osveti 
čaru,  í  Bve  naokolo  do  Trsta  i  Kopra  obraéajuó  u  pustoš,  golemím  plíenon 
kuéí  se  povrate.  Ta  i  dmga  turska  haranja  uzduž  Save  í  Dunaja,  i  siloi 
tereti,  sto  je  národ  podnosití  morao  radí  českoga  rata,  to  vrieme  podpale 
domaée  nemire;  čega  radí  Matijas  koncern  lípnja  iz  Iglave  sadje  n  Budím, 
g4je  líši  svoje  ôastí  Ivana  Víteza,  a  Nikolu  Ujlaka,  da  si  ga  príveže, 
imenova  bosanskim  kraljem.  Prem  rujna  na  budinskom  saboru  podje  mu  za 
rukom  ponješto  utaložití  zemlju.  Vitez  se  ípak  ne  smiri,  no,  osvetom 
razpaljen,  složno  sa  svojimi  prívrženici  ponndi  ugarsko-hrvatsku  krunu 
Kazimíra,  drugoma  sinú  poljskoga  kra^a.  Kazimír  doletí  umah  s  vojskom 
do  Jegra,  ali  se  Matijas  u  toj  opasnosti  s  Vitezom  pomírí,  sto  prišili 
Kazimíra,  da  se  brže  boije  natrag  povrati.  Do  mala  umrie  Vítez  radi 
llfatíjina  zlostavljenja  ($.  koL  1479.'),  te  Janus  Pannonius  jedva  se  spasí, 
bježeé  u  Hrvatskn.  Matijas  nastaví  rat  s  česi,  Poljact  i  carem  tja  do 
8.  pros.  1474.    Tada  ga  Ugri  prigoníše   na  primirje  radi  Turaka,    kojí  sii 


—  TI  — 

rrestaDo  biesnili  na  JažnoJ  granioi ,   te  6.  vel.  1471.  plienili  i  pálili  osím 
^vrdjave  sav  Velikí  Varadin. 

U  Brvatskoj   iDedjatím  zlo   na  gore.    Ovamo  vetmože  niedju  sobom 

^^esložní,  aapušcení  od  kraija  o  oblastí  oajsílníje^  dusmanina^  banská  pako 
st  n  ruko  Tarpayla^  sa  odlucne  poslove  sasvim  nevríedna.  NIetéani  sa 
loisto  í  sada  iskreno  nastojali,  velroože  smírití  a  baňa  si  s  daroví  nakloniii ; 
te  kad  jih  ovaj  poéetkom  god.  1472.    po  svom  postanika  samolí,   da  g^a  u 

^/^Tojo  aastitu  prime  í  da  mu  pruže  hrane  i  bojne  správe.  Republika  privolt 

^a  sve,  darova  mn  500  míra  psenine  a  200  žita  i  k  tomn  dosta  bojne  správe 

dmgoga   za  sama  baňa  (90,  siecnja},    Ali  se  to  prijateljstvo   do   mala 

^okvari.    Ožiýkom  Zarko  Dražoevié,   knes  poijíčki,   lukavo  si  posvoji  Klía 

^agovorom  i  pomoéjn  knesa  Splietskoga,   koi  je  míslio,   da  ée  g^a  odmah 

;pablioi   izmciti.   Ban  lahko  opazí  n  tom  spletke  mletaéke,   te  jim  n^e 

Lftedio  DZ  pregoda  nanosítí  škode  kd  sto  je  mogao.  Eepnblíka  uvidí  vší,  da 
J^i  se   lasno  radi  KJisa  pokvariti    mo^ao  lye  saves  s  U^rskom,   odpraví 

l-tialo  kasnje  svoga  tignika  Siellu  n  Dalmaegu  s  nalogom,  da  se  sovriemeno 
dohovára  sa  obima,  naime  jeda  bi  Zarka  natjerati  mog^ao^  da  mn  izraéí 
Klis  za  Dovce,  a  baňa  pritegnati  na  mír  í  na  popodbu  glede  iste  tvrdjave. 
Dm^oga  pako  tajnika  apoti  a  Ugarskn ,  da  ju  a  tom  posla  pred  kraljem 
opravda  (JSS,  tvibnja),  Odpremí  a  isto  doba  dosta  vojske  a  naše  primorje, 
da  joj  braní  granice  hrvatskimi  napadanji  cesto  uznemirene.  Ban  je  doisto 
pristajao  na  to,  da  Mletéani  kape  Klis  n  Zarka  í  da  ga  drie  dokle  bi  jim 

v 

on  izplatío  taj  trosak  i  nadoknadio  predjasnje  škode ,  ali  se  je  Zarko 
ostručavao  predati  grád.  Lipnja  a  tom  posla  dodjose  a  Hletke  dva  poslanika 
kao  oratores  universitatis  erovatiey  proponentes  et  fetentes  eompositionem 
tt  concoräiam  eum  Tarpauh,  Odgovorí  jim  viede  mletačko,  da  je  uviek 
spravno  na  mir  pristatí ;  te  je  tom  namierom  još  22.  i.  m.  naložilo  zadarskim 
náčelníkom ,  da  se  s  banom  porazume  i  sklepe  pogodba.  U  tom  bosanski 
Turci  na  novo  kroz  Hrvatsko  prodru  do  Kranjske,  i  na  povratku  strašne 
poharaju  zemije  senjskíh  knezova.  Alletóaní,  naviešéiýuci  tu  nesreéu  Papi 
(Í8,  trp.^t  dodaše :  in  perieuio  constilute  sunt  res  Croatie  ob  äissetuionem 
Dominorvm  iiiius  provincie  inier  sCy  í  moljahu  ga,  da  pošalje  čim  prije 
n  naše  zemije  takora  čovieka,  koi  bi  jih  kadar  bio  pomiriií  i  sdružiti 
proti  obéemn  dašmaninu  za  spas  samé  Italíje.  U  isto  sa  pako  doba  ravno 
odpravijali  svoga  poslanika  u  Hrvatsko  pro  tollendis  suprascriptorum 
dominorum  intestinis  discenHonibus  et  illie  pacificandis,  uniendis  ei 
per9cadendis,  tU  in  propriam  defensionem  ei  conservationem  ne  excitent 
et  imarganty  et  pro  aiije  adhibendie  remedijj/,  que  ueceítsaria  cidebuulur. 


-  w  ~ 

Bm  nije  sato  odaf»U4*<>  škodítí  Mletéanom  g4j«  i  koliko  je  mogae. 
a  navlastito  se  starao^  da  se  knesa  splietskoma  osveti.  U  éto  je  daklf 
obsíedjao  Klié^  pozove  kDesa  na  sastaoak  van  Splieta.  Knes  ode  s  iíepoa 
kitom  Bvojih  janakaj  no  Gim  se  dogovarao  aa  banom,  eto  borbe  medji 
Btražari.  Knes  pobježe  n  grad^  a  ban  sa  qjim  gólom  sabijom  a  rueí;  no  t 
trka  srno  ga  mletaôko  smrtno  pogodi  í  páde  na  crnu  semijico.  Jos  13.  koL 
1472.  Repablika  isvíesti  kraija  o  toj  nesgodi.  Rqjna  pako  opet  do  12.000 
konjaníka  Tarskih  proTali  kros  Hrvatska  i  Kranjskn  do  Videná,  i  BÍlni 
plíen  n  Bosna  sobom  privooe.  Cega  radi  odmah  se  upoti  Petar  Molia  sa 
poslanici  Pape  i  Ferdinanda  Napaljskoga  k  Hrvatskoj,  da  se  ondje  dohovore 
B  Frankapani,  Korbavskimí  knesovi,  Petrom  Zrínjskim  i  ostalími  hrvatskimi 
velikasi  i  kraijevskim  sapoviednikom  Senjskim  o  načinu,  po  kom  bi  se 
Turkom  saprieéiti  mogla  daljna  napadanja  (/úrŕ.).  U  sastanko  a  tu  s  vrhá 
malo  kasnje  držanom,  receni  poslanici  obvesase  se  Hrvatom,  da  ée  jím  o 
pomo6  pružití  do  1000  konjanika  i  toliko  piesaka,  s  kimi  bi  mogli  ne  samo 
graníce  branití,  no  i  n  Bosna  proTalíti.  U  isto  doba  dodje  a  Mletke  Petar 
knes  Zrínjski,  i  u  íme  Nikole  Ujlaka,  kraQa  bosanskoga,  zamolí  ono  viece, 
da  mu  pomôže  Bosna  predobití.  U  odgovoro  od  Z6,  pros.  Repablika  bodríla 
Je  Ujlaka,  da  sada,  dočím  Je  Torčtn  a  Asijí  ratom  sabavljen,  odlačno  udarí, 
a  da  ée  ga  ona  a  tom  rado  po  mogaénosti  podapirati  í  braníti.  Ovo  neprestane 
saasimanje  Mleteana  sa  hrvatske  poslove  ojača  u  Matijasa  snronjo,  da  si 
oní  traže  Hrvatska  primamiti;  s  tóga  se  potoži  njihovomo  tajnika  Sagundina, 
dade  asapciti  depeSe  dolaseée  ma  is  flletaka,  i  makom  je  propaséao  nerede, 
žto  sa  njegovi  počinjali  na  mletaokoj  graníei  u  Dalmaciji.  Knes  Zarko 
složno  sa  Dabrovčani  biase  a  to  sagradio  tvrdjava  a  Neretví,  i  po  svom 
brata  Ivana  ponudio  ja  agar.  hrv.  kraija.  Toga  radi  Vlatko,  vojevoda 
8v.  Save,  po  poslanicih  sapita  od  Mletčana  d  vie  ladje,  da  ja  srosí,  a  oni 
ma  26.  pros.  obeéase  jedna,  da  tím  porasenjem  odstráni  kraijevo  orožje  is 
prímorja.  Us  to  Vlasi  hrvatski  nastavljaha  haranja  po  mletačkom  seoiljista, 
akoprem  sa  sapoviedníeí  tvrdjava  obeéavali,  da  se  tóga  vise  latití  nece,  ni 
sta  takova  dopaséatí.  Da  se  od  njih  oslobodí,  Repablika  sabrani  svojím 
podanikom  obéítí  sa  Hrvatí,  i  31.  pros.  sve  to  izjavi  Matijasa  i  namiestnikom 
banskim,  A  da  se  pred  kraljem  opravda  radi  svoje  nakloností  sa  obrano 
brvatskih  graníoa,  4.  veL  1473.,  písmom  ga  osvíedocavase,  da  se  Je  ona 
latíla  te  stvarí  složno  sa  Papom  i  Ferdinandom  Napaljskim,  bes  níjedne 
svoje  namiere  í  posto  je  opasila  one  strane  bez  ma  i  kóje  obrane  í  tím  a 
pogíbeljí  svoje  semije  í  oiela  Italijo,  obodravajaé  one  knezove  na  sloga  i 
snažni  odpor  proti  Tarcina  sveobéema  dasmanina;  í  da  je  sada  zgodno 
vrieme  složno  na  njega^  a  Asijí  sabavljena,  adarití. 


Malo  k«Mje  tadje  la  baňa  •  Hrratoks  Damian^  kai  vmah  odaala 
paslattikc  ■  Mletke  a  dare?i  i  obe^aaji,  da  ée  a  Mletéaai  ne  aaaio  príjateljaki 
aWitíy  ■«  proti  Tareiaa  braniti  jth  i  kd  avoje  atítíti.  Repablika  odgovorí 
■■  4.  líp.  1479^  da  Joj  je  dobro  poanata  ajegova  kriepoaC,  te  da  je  aprav 
lato  Bastojala  kod  d?oi*a^  da  dobije  baoska  stolica.  Hvaleéí  pako  ajegove 
Baaiiere,  obeéa  ma  na  kojeato  drogo  svoke  godioe  do  lOílO  dok.  a  aoii  í 
200  II  DOTeu.  S  drage  straae  aaredí  svojim  kDesovom  a  Dalnaoiji,  da  ma 
i  saoie  Tojske  a  potríebi  prose ;  a  po  poBlaaicih  posla  mo  odmah  kao  dar 
aakaa  sa  200  dok.  Nisa  dakle  Mletóani  a  ooo  doba  stedili  ni  trada  ai  oovea, 
istiaa  bo  sa  svoja ,  alí  vise  sa  oasu  korist^  o  sto  oas  je  aasa  maéeba, 
BÍeato  poosagati,  derala  i  dávila,  i  kao  sirote  saposéala  o  kleto  tarske  sake. 

Svíbnjem  g.  1474.  Tarci  provale  a  Arbanaska  i  silno  obsiedno  Skadar. 
ftepublika  se  umah  obratí  sa  pomoé  Kazimíra  Poijskoma,  Matíjaso  i  Papí, 
dočim  je  bes  odvlake  sve  sile  obraéala  na  spasenje  onopa  grada.  Po  Seb. 
Badoem  svom  poslanika  pooadi  Mat^aša  do  30.000  d  u  k.,  ako  se  saratí  s  Tarei 
í  ako  jíh  ís  Arbaoacke  svrati.  Ovi  19.  srp.  jarísem  adarise  oa  grád,  ali  sa  slávna 
odbijeni  a  malo  kasnje  prísiljení  aa  odstap  (8.  koi.").  Dne  ZB.  kol.  ovako  se 
Mletóani  sabvaljívase  Ant.  Loredaoa  obraaitelja  skadarskoma:  aveteAntonio 
tuferati  futti  i  meriti  delt  frogenitori  vostriy  dodávaj  oéí:  quešH  fidelistimi 
eitadini  et  homeni  dei  paexe  eomhaiidori  robustissimi  ei  fortissimiy  glória 
tí  omamento  de  tnta  la  nation  ei  mente  sua,  ehe  sempre  per  tal  experienHa 
fara  famoxa  per  tuto  el  mondOy  tuti  per  nostra  parte  laudate  e  eonfortate 
a  hen  sperar  de  nujy  a  ua  to  sjaset  darova  í  povlastíoa.  Matijas  tom 
prívodom  odasla  doisto  ojesto  vojsko  na  jog,  ali  ri^na  bode  to  potačeno 
kod  Bíograda,  te  Tarei  provale  a  Slavoniju  i  strasno  ja  popHene.  Stodenoga 
Matijas  po  biskopa  Vesprímskom  í  Tam  Jaoas-om  naviesti  Repoblíki,  da 
radi  nje^ovih' bojaih  príprava,  et  MU  ineepti  eausa,  turei  ab  Seutaro  in 
regnum  hungarie  verši,  magnas  Hli  intulerunt  eladee,  vastata  presertim 
l^avonia  et  inter  Savam  et  Dravam  omnia  igne  ferropte  eoneumentes, 
te  zahtievase  jaká  podpora,  a  da  ée  s  Tarčí  rat  nastavití.  Ona  mu  odgovorí 
20.  pros.^  da  sa  nje  sile,  kaga  í  glad  odbili  TarčÍDa  od  Skadra,  da  Taroí 
po  starom  obiôaja  cesto  napadaj  a  ogarsko-hrvatske  predíele ,  kô  sto  í 
sadnjth  dana,  vraéajoéi  se  ís  Azije  provalise  u  Vlaska  í  prodríeáe  do 
Varadína;  da  ée  ípak  brižno  nastojati  kod  evropejskih  dvorová ,  da  joj  na 
pomoé  ma  kako  priskoče,  a  da  ée  se  í  ona  po  moguénosti  to^  latíti  i  boj  no 
omžanje  nastavití. 

Poéetkom    sliedeóe  jedine   147d.    Torci   obrate   sve   svoje   sile   na 
Stiepaaa  Moldavskoga  voje  voda;   no  jos  17.  siec.   budo  hameton  potaóeni. 


-  74  - 

Mletcasi,  onenoieDi  po  dagom  rata^  dobijú  napokon  sestmíesečno  prímtrje. 
Matijaé  s  droge  strane  paseé  očito,  da  s  njegova  nehajstva  sa  domaée 
poslove  D  kuéí  ma  nezadovoljstvo  ojaéava^  a  nepríjaCeljí  vaojski  to  smíelíji 
postaJQ,  Bvibn)a  skúpi  najpríje  obéi  sabor  o  Budím,  na  kom  bude  odluéeno, 
da  neée  zk  godíno  dana  díjsati  vojske  osím  proti  Toroinu,  ni  poresa  btratl 
van  sa  tu  svrhu;  pa  se  staví,  da  kúpi  vojsku  na  Torčina.  U  isto  se  je 
doba  Papa  u  iUmn  dogo  dogovarao  sa  poslanicí  svíh  kršéanskih  sila  o 
nacino,  kako  bi  se  složno  ustatí  moglo  proti  obéemo  neprijatelja.  Bje 
oapokon  tu  sakijnčeno  pomoéi  Ugarskoj  sa  300.000  duk.,  od  kojih  50.000 
pripadase  na  Nietčane.  akoprem  su  sve  njihove  sile  tada  ratom  upletene 
bile.  Prosincem  1475.  Matijas  krenu  najzad  vojskom  put  Dunaja.  Udarl 
nijprije  na  Šabac,  koi  Turci  sasídali  bjehu  skoro  na  jožnoj  obalí  Save  i 
jako  utvrdili.  Uz  silní  nápor,  veljače  podje  mu  napokon  sa  rokom  predobítí 
tu  tvrdjavu;  a  malo  kasnje,  potukav  jíh  kod  Smedereva^  povrati  se  u  Budím, 
da  se  bavi  o  svojej  ženitbí  sa  Beatricom  naravnom  kcerí  Ferdinanda 
napuljskoga  kralja.  Tím  je  Turkom  slobodne  ostalo  opet  se  svalítí  na 
moldavskoga  vojevodo,  te  ga  V6.  srp.  1476.  strasno  potuko,  a  malo  satím 
i  Šabac  na  novo  predobe,  i  provaliv  kros  Slayoniju  u  Kranjsku,  kod  Soee 
potuku  sapoviednika  mletačkog  o  Furianskoj  Antuna  od  Verone.  I  po  mora 
sada  turske  ladje  težke  su  nam  udarce  davale,  akoprem  su  kadáto  i  silo  sa 
ognjílo  primíle.  Nikula  Paladínió  Hvaranin  sa  svojom  galijom  ove  godine 
razbi  i  razagna  do  sedam  turskih,  te  8.  srp.  Republika  učiní  ga  vitesom, 
obucc  ga  zlatním  odielum  i  oprosti  za  uviek  od  švih  osobníh  tereta,  a 
mornare  njegove  liepo  obdarí.  Tada  Korčula  bje  strasno  poplíenjeaa  i 
popaljena;  čega  radi  13.  rujna  Mletóani  zaključiáe,  odpravití  jedanaest 
manjih  galija  u  Dalmacíju,  da  budú  od  onih  gradova  oboružane  sa  svoja 
obranu. 

Dne  10.  pros.  1476.  Beatríca  dodje  u  Stolni  Biograd,  gdje  bi  svecano 
okrunjena  i  u  Budím  na  pír  povedená.  Toga  se  míeseca  pomirise  kralj 
českí  i  car,  te  ovaj  podiel  í  kralj  u  u  Beču  10.  lip.  1477.  obiliežja  ízbornoga 
kneza.  Alatijas  se  tóga  radí  tesko  uvriedi,  te  jos  12.  Iípnja  čaru  navíesti 
rat,  a  14.  kolovoza  obsiedne  sam  Bec,  gdje  osta  sa  njekolíko  roieseca. 
Kašnje  dodje  do  míra  s  oarem  i  sa  samim  Vladíslavom  českím  kraijem 
(^S8.  okujka  14T8.').  Za,  tóga  ratovanja  na  síeveru,  južná  graníca  opet  osta 
bes  kraijeve  obraiie.  Zato  lístopada  1477.  do  10.000  torskih  konjanika 
iznenada  kao  ognjeni  stup  kros  Hrvatsku  i  Kranjsku  udarí  prieko  Boóe 
na  mletačke  predíele,  razbi  Mletčane  kod  Foglíana,  i  sve  naokolo  strašne 
pohára  í  poruší.  Na  povratku  jíh  dočekase  najsilnyi  naši  junáci,  despot  Vuk 


-  76  - 

BnuilLOVíé,  Matija  Oerelkié  kan  slavonskí  t  knes  Bernardín  PranKbpan,  le 
jih  kod  Dokíce  akraj  Une  hametom  potakose  i  sve  j  im  robije  odaseée.  Na 
tvžbe,  tada  ma  od  nasib  prenesene,  Natijaš  \z  Kornenbarga  18.  Imtopada 
naredí  Ivana  Tnsn  od  Láka  i  Ladislava  od  Egervara  baňa  slavonskomn  i 
krvatakomo,  da  poaova  obéí  drsavní  sabor,  i  da  se  to  odlnéi  sto  treba  sa 
•si^raDJe  naaíh  kranovina.  Ladislav  sknpí  sabor  20.  síeô.  1478.  a  Zdenea. 
Republika,  g,  1477.  težko  s  Tarci  sabavljena  a  Arbanaékoj,  ntje  vele  pasila 
na  hrvatske  stvari^  akoprem  cesto  od  aasih  knesovn,  navlastito  pako  od 
Ivana  korkavskopt,  na  to  podbodena.  Samo  poeetkom  alíedeée  godine^ 
doisavsi  joj  poslanioi  kneza  Štiepaná  i  Martina  Frankapana  s  molbom,  da 
jih  posavíetqje,  kako  bi  svoje  zemlje  obranití  mogli  od  Taréina^  i  da  jih  a 
tom  pomôže,  24.  veljace  odhovorí  jim:  da  svoje  svakojako  brané,  da  na 
syema  toma  slo  krívi  sami  velmože  hrvatski,  kóji,  miesto  složno  radití 
proti  dasmanina,  sto  bi  jih  bez  dvojbe  spasiti  moglo,  medjnsobno  se  bore  í 
propast  si  snnjo;  da  se  jednom  dakle  ostave  domaée^a  neskladá  i  jednodnsno 
správe  na  odločni  odpor^  a  da  ée  jim  ona  tada  rado  a  pomoé  prttedi  í  sama 
Papa  na  to  pritegnati.  Dodá  í  to^  da  ée  ôim  prije  odpravíti  éovíeka,  da 
rasg^leda  hnratsko  zemijiste,  te  kako  bi  se  obrana  onih  sraníoa  prirediti 
mogla  n  skapo.  Matijas,  dočov  te  dogovore,  jako  se  razsrdí,  te  dade  umah 
nhvatiti  kneza  Štiepaná  i  šína  mn  Bernarda^  odlaôiv  oteti  i  Sttepanovoj 
Vraéi ,  knezn  Dojmo  i  Angjelo  sva  imanja.  Frankapanei  se  bez  odvlake 
obratise  NIetéanom  za  pomoé  ^  a  ovi  jim  tajno  prnžise  bojne  správe  i 
na^ovoríse,  da  se  tvrdo  brané  (ir.  trp.  14T8J),  Ta  borba  dodje  n  prilog 
Turkom,  te  15.000  njíh  travnja,  I  opet  srpnja^   provalí  príeko  Slavonije  do 

y 

Jožne  otajarske  i  Koroske,  pa  i  n  Farlanska  mletaôka  do  trevizske  okolíea 
i  zaroki  silnt  plien.  V  isto  sa  doba  Tarci  n  Arbanaakej  izza  godisnje  obsade 
predobíyalí  onaj  slávni  beden  kastriotiéev ,  Kroja  (1^.  Hfnja),  a  zatim 
obsíedali  Skadar,  odkad  sa  se  ipak  roorali  napokon  razbijenom  plavom 
odaieôiti.  Ovim  dag^otrajním  ratom  Republika  sasvim  iznemožena,  bje  najzad 
prísiljena  ozbiljno  se  staviti^  da  s  Tarci  og^ovorí  mír,  i  to  joj  podje  za 
rnkom  jedva  25.  siečnja  1479. 

Oslobodjena  od  Tarčina,  sada  se  Republika  primi  jos  odlucoye  braníti 
Frankapanee,  te  i  njihove  túžbe  javno  primati  i  žaliti.  Dne  29.  ožqj.  1479. 
nutkala  je  kneza  Angjela  nalazeéega  se  tada  u  Mletcih,  da  se  koéi  povrati 
í  tvrdo  posveti  obrani  svojih  zemalja^  te  mu  je  dávala  200  dok.  za  patne 
troskove.  S  droge  je  strane  svomo  poslaniku  u  Budima  Díedo  jos  26.  tráv. 
nalagala,  ncprestano  nastojati  oko  Natijaša^  da  jim  prosti.  navlastito  knezu 


-  7«  - 

Anxa  (1).  Um  to  ksei  Martm,  Jako  se  poboliv,  •  opomoi,  |»oiio  je  u  nemiru 
8  braéom  bío,  ostavi  sve  svoje  semlje  sama  kra^a;  a  njesto  príje  rnnro 
íHase  í  knes  Bartul,  neostaviy  od  sebe  roda.  Kaes  Ivan  krčkí,  doévv 
Martinove  odlake,  odmah  neoekajué  igegove  smrti,  sa  otočaní  odari  aa 
Martinove  tvrdjavice^  i  njekoje  si  predobije.  Matijas  a^jprye  ma  sapoviedi 
mirno  pa  grosno,  da  jíh  odmah  odpusti.  No  knes  Ivan  ne  paži  na  to;  a 
video,  da  ma  pomoéi  od  ni  kada  níje,  sad  se  opet  skloní  na  mietacka 
strana.  Kra^  pako,  da  ojegovu  okornost  kasni,  naredi  Najerblažo,  da  sa^je 
a  primoije,  i  otme  Ivana  sve  sto  je  jos  imao.  U  isto  vrieme,  da  ne  bi 
Mletčani  ní  posamnjíti  mogli,  da  se  na  njih  spravlja,  npati  j  im  predstojnika 
Posanskoga,  koi.jím  naviesti^  da  kralj  nije  sklopio  míra  sa  Turci;  da 
misii  saói  u  Hrvatsku,  da  te  strane  acvrsti  proti  Torkom,  da  več  lýeki 
odiel  vojske  patoje  u  Zagreb^  i  da  ma  pomogno  i  brasna  prože.  Dne 
10.  studenoga  1479.  Republika  odgovori,  da  ga  poroagati  ne  smie^  posto  je 
8  Tarci  u  miru,  a  da  ée  ga  hranom  oskrbiti  po  moguónosti. 

U  sto  stt  Štiep.  Batori  i  Paval  Kinicsi  sjajna  pobieda  održavali  a 
Btrdelju  nad  Tarci,  Majerblaž  sadje  u  primorje,  i  a  malo  dana  isagna  knesa 
Ivana  is  kopna.  Sad  stade,  da  mu  i  Krk  otme.  Uepreda  Ivan  na  te  vieati, 
te  omah  odpravi  Ijude,  da  Majerblažu  ponude  mir.  Majerblaž  se  posti  u 
dogovore,  i  eapita  veliki  novac.  Ivan,  da  svoje  stedi  a  tudje  trosí,  sapoviedi 
otočenom,  da  mu  bes  odvlake  isplate  3500  duk.;  no  ovi,  neimajaói  sta  dati 
ma,  a  on  groseé  jim  se,  da  ée  jih  silom  na  to  nagnati^  arote  se  proti 
njemu  i  tajno  podboda  Majerblaža^  da  dodje  na  otok  i  da  jih  oslobodi  od 
oeilnika,  kakav  je  doisto  bio  ovaj  nemirní,  lakomi  i  alosrdni  knes.  Doéav 
te  stvari  Ivan,  odmah  samoli  napresnu  pomoé  od  Mletčana,  a  ovi  28.  sieô. 
1480.  naredise  Providuru  Venieru^  koi  se  tada  nalasio  u  Zadrn,  da  posa^e 
tri  galije  i  da  on  sam  požuri  do  Krka,  i  saprieči  Majerblažu  prelas  na  otok; 
a  Majerblažu  opute  tajníka  Vinciguerra ,  neka  ga  odvráti  od  predasete 
si  namíere,  čim  bi  prelasom  na  otok  povriedio  mletačko  pravo  na  more  i 
na  imanje  knesa  Ivana,  plemica  mletačkoga.  Ali  Majerblaž,  skopiv  sve 
ladje  svoje  i  mletačke,    tada  se  nalazece  u  Senju,   8.  veljace  prebrodi  sva 


(4)  Sec.  Cons.  Rog.:  tum  quia  oh  presentem  oppressionem  contra  se  magis  regie 
benigniUiUi8  indiget,  tum  quia  vir  est  strenuus  et  animo  virtuteque  predittu;  te  mu 
dodavaje:  mémonUe  insuper  regie  sublimttati  antiquitatem  et  nobilitaíem  huiu*  domus 
fl4elit8ime  et  devotiísime  corone  hungarie ,  quam  extinguere  et  nepoteš  /idelissimorum 
servitorum  Avictis  patemis  poUat  domibus,  preterquam  quod  indignum  regia  mansuetiidine 
reputari  posset  mali  etiam  exempli  foreí  apud  unumquemque;  ad  hec  omnia  adiungite 
respectum  et  causam  noslram  intercedenlium,  qui  a  regia  Maieslate  exaudiri  in  tam  kúnesta 
petitione  meremur. 


-  w  - 

▼lijsko  nft  otok  príje  dolftsks  mleUičkfli  ^HJa  uklikom  sTÍh  staDoyaiks,  I 
odarí  odmab  na  tTrdjavíoa  Omtskii.  U  tom  príspija  ^líje  is  Kádra  v  Krk^ 
a  malo  kaénje  i  sam  Veníer,  koí  amah  acvrdi  ovaj  |^d  I  saprieči  prolai  sa 
kopaa  na  otok.  Hajerblas  peti  dan  prišili  OmisalJ  na  predaja,  satim  obsiedne 
grád  KiÍL.  Vinetgaerra^  doéavnKrk,  pokasa  najprge,  da  pripne  Majerblaža 
Birno  se  na  kopno  prebrodíti;  a  kad  nvidi,  da  ma  8?e  zahman,  a  da  Je  o 
grada  ave  stanoTniótvo  xa  Ugre;  predloží  knezo,  da  se  odreôe  gospodstva 
na  korist  mletačke  vláde,  koja  ée  ga  oskrbiti  dovoljnom  hranom,  poúto  U 
se  samo  tím  načinom  moglí  ti  opasni  natrojí  neprgateiji  ntaložíti,  i  Ugri 
ispeljati.  Knes  dobro  anajué,  da  mo  spasenja  nemá  iaim  tim  patem,  prívoli ; 
i  posvav  národ  a  SToja  polaôa,  to  se  odrekav  svake  vlastí  nad  otokom  I 
ísničÍY  ^  Veniera  kao  mletackomo  opanomoéníka,  povede  sve  prisatoe, 
da  príse^  víernost  í  podložnost  mletaokoj  Repobliki.  Gradjaní,  osklikom 
Živio  Sv.  Markol  polome  ta  prisega;  te  Veníer  stade  suda,  da  neodvísno 
riada  na  ime  Republike.  Taj  glas  prodje  umah  van  a  ugarske  tábore,  te 
se  otoéani  povrate  na  svoje  stanove,  ikd  sto  sa  do  sada  pomagali  Ugrom, 
od  sada  sa  tražili  sváko  jim  slo  praviti.  Us  to  dodju  Veniera  još  4  galije 
a  pomoé.  Majerblaž  video  se  sada  o  pogibe|ji,  napokon  je  prisiljen  pristatí, 
da  ga  Mletcani  mírno  prebrode  na  kopno  ^oi^jk^i), 

Sad  knez  Ivan,  kako  da  se  nije  nigda  odrekao  gospodstva  nad 
Krkom,  odmah  se  diže,  da  poreže  po  oloko  pobira;  čega  radi  otočani  jako 
se  pobaae.  Viece  mletačko  jedva  doča  te  stvari,  naredi  Veniera  (98.  oiuj, 
1480.'),  da  odpraví  kneza  i  njegove  najodlačníje  pristase  a  Nietke,  a  da 
žena  i  sin  ostana  pri  kuéí.  U  tom  prispíje  u  Mletke  Matijin,  poslanik 
sahtievajac  otok  Krk  kao  imanje  agarsko  >  hrvatske  krane.  Republika 
odgovori  mu  Q28,  oiuj.'),  da  sa  se  Frankapanci  uviek  za  Krk  šmátrali  kao 
podložní  Mletaékoj  vlasti,  a  za  dobra  ostala  na  kopno  ugarsko-hrvatskoj 
kroni  í  da  je  to  lasno  dokazati  na  temelja  starodavnih  povelja.  A  da  o  toj 
Btvari  avieri  kralja^  odpraví  a  Ugarska  Alviža  Landa.  Kralj  se  je  naslanjao 
la  pogodbn  od  g.  t358  t38t.^  kojom  su  Nletčani  bili  odpastilí  i  sam  Krk 
Ljodevito  Velikoma.  Lando  pobijase  to  pravo  sa  smiešnom  predajom  Ladislava 
Napaljskoga  od  1409.  Stvar  se  pako  zamoéa,  te  Mletčanom  osta  Krk,  a 
oní  20,  kol.  1481.  lakljaoíse,  da  se  dade  kneza  Ivana  do  tOOO  godisnjíh 
dok.  sa  hrana^  kéerí  pako  njegovoj  4000  dak.  za  m  í  raz,  a  5000,  ako  se 
adade  za  mletaôkoga  plemiéa^  í  da  se  stavni  apravljatelj  odpraví  a  Krk, 
kím  bi  ylajdao  na  njíhovo  ime.  Knez  Ivan  čiijué,  da  ma  nemá  nade  opet  so 
dokopati  svoje  násilne  vlastí,  izbíegne  íz  Mletaka  a  Ugarsko.  Nižta  ne  manje 
Repablika  29.  kol.  1483.  opet  ma  ponadi  ono  1000  dok.,  i  k  toma  sve,  sto 


-  »8  - 

je  pokrotnof^a  ímao  na  Krko.  samo  da  žive  na  cárskom  dvora;  a  23.  kol* 
1484.  napokon  Još  mu  jednom  izjaví,  da  ée  mu  sve  to  odobríti,  ako  sft  | 
nastani  gdje  hoée  a  okolíci  Mletackoj  do  Treviea.  Ivan  pokasa  Hstopada 
14S4.  BÍlom  si  otvorítí  pot  opeč  na  kneževstvo  Krčko,  no  MletéaBi  mi 
pokvariáe  račune  (Co//.  4,  Sec,  Lett.^,  te  se  vráti  u  Ugarsko.  Matijaé  g« 
trpio,  dok  je  mislío,  da  ima  dosta  novca;  a  kad  se  osviedočí,  da  tóga  nemá, 
odtjera  ga.  Biežeé  dakle  ix  Bodlma,  knez  dopre  do  Zákona  pri  Dravi,  gdjo 
ga  isnenada  dopade  smrt  (1486^, 

Majerblač ,    u  sto   se   početkom   god.  1480    borío  s  knezóni  fvaoom 
Krčkim^    dobí   nalog  od    Matíjasa,    da  i  ostale   velmože  hrvatske  okroti  i 
poniií.    Svréiv    posao,    akoprero    sramotno,   s   Ivanom,    Majerblaž    naredi  i 
knejBQ  Ivana  Korbavskoma,  da  sva  svoja  ímanja  a  Hrvatsko]  odpustí,  a  da 
ée  sa  njíh  naknada  primiti  a  drugih  kraljevih  stranah.  Ivan  na  ta  zapovied 
ne  kfona  nimalo  dahom;  i  akoprem  je  s  Mletčani  o  svadji  bío  radi  neprestanih 
haranja   njepovih   podanika  po   mletačkom   primorju  i  radí   njeke   tvrdjave 
od  n}ega  sasidane  na  onoj  granici  azprkos  medjasobním  pogodam,  (s  óega 
Republika  6.  list.  1479.  bje  prísiijena  naložiti  svojím  kňazovom  u  Dalmacíjí, 
da  sváko  obéenje  s  njegovimí  ukinu),    nista  ne  manje    uputí   odmah    svoje 
poslanike  u  Mletke  s  molbom,   neka  ga  príme  u  njihoya  záštita,  a  da  jim 
nista  drago  ne  pitá  nego  samo,    da  mu  dopuste  nabavíti  si   ondje  oružja  i 
bojne  správe  do  potriebej    eo  quod  per  dei  gratiam  fer  situm  ntUuralem 
loeorum  9uorum  sit  sibi  anitnus  ah  ipsius  regis  infestationibus  Hla  (ímaoja) 
suis  viribus  tueri.  Odgovorise  mu  Mletčani  23.  líp.  1480.,  da  ga  u  sastitn 
primiti  nemogu,    posto  se  sada  s  kraijem  u  míra  nalaze;    a  glede    oružja, 
da  si  uzme  po  volji  i  da   se  hrabro  drží.    Sliedede  se   pako  godine    pomiri 
Ivan  sa  Natíjasem,    a  ovaj  ga  naimenova    banom  hrvatskíro.    Malo   ka«nje 
kralj    primi  i  Frankapane    na   milost;    te   j  os    25.  rujna  1481.    u   Záhrebu 
potvrdí  knezu  Štiepanú  i  sino  mu  Bernardínu  Trsat,  Modruša,  Bitím,  Slasí, 
Klipceh  s  Bukaricom,    Grobník  s  Vínodolom  i  Drivenikom   u  Hrvatskoj,    i 
jos  njekoliko  tvrdjavica  u  županíji  Zagrebačkoj  (Kerc,  9tr.  925.'),  Od  sada 
u  naprieda   tja   do   Matijaseve   smrti   Hrvatska   ponjesto  opočinu   od  svojih 
jada,  ako  izuzmes  koju  manju  návalu  tursku  i  razpre  s  Mletčani  graníoa  radí. 

Matijaé,  sklopiv  s  Turoi  primirje,  za  njekoliko  vriemena  osta  mirno 
a  Budima,  da  se  odmori  i  na  rat  sa  carem  pripraví,  dočim  se  je  Mletéanom 
prividao  prijatelj  príkazivao.  Qod.  1481.  njeki  Kožul,  katunar  na  MletačkoJ 
granici,  opetovano  prodre  u  zadarsku  i  sibenicku  okolícu  i  porobí  njekojs 
sela.  Republika  nmah  ga  obtuži  baňu,  a  kad  ovaj  zabaci  ojezine  zahtieve, 
ona  se  obráti  na  sama  kralja.    Ovaj  vec  tada    obnovio  bíase  rat  sa  carem, 


-  79  - 

éeg»  radi,  da  Mlctéane  odstráni  od  svojih  neprijatelja,  naredi  bano^  da  se 
tMio  potrese  BYe  škode  nedjasobao  néínjene,  i  da  se  sve  aadoknadi^  éto 
Inde  praredno.  Dne  26.  yel.  1482.  ís  Badima  samoli  Mletéane^  da  doposte 
Mpaviedníkom  Djegovih  gradova  ■  prímorjn  vodití  brasao  kô  sto  i  príje  is 
Marke  i  Apvljske^  na  sto  oni  rado  privolise.  U  tom  se  Mletéaoí  sarate 
B  Erkalom  ferareakim  vojevodom  (9,  svibnja  Í48d.^,  Ferdinand  Napaljski 
■sta  umah  na  pomoé  Erkalo,  a  Papa  Sikst  V.,  koi  apray  sbndio  biase  ovaj 
ratf  te  s  prvá  i  ns  Mletčane  prístao^  do  mala  Jim  se  ísneyleri^  í  ne  samo 
se  sdroží  s  njihovimi  nepríjateljí,  no  baei  jos  bes  i  ma  koga  naroka  crkvenv 
obostava  na  njihove  semije  (29,  lipnja  1483.)  s  grožiýoro,  da  óe  jíh  kao 
isobéene  smatrati,  ako  a  15  dana  ízpod  Ferare,  kojn  sa  tada  tvrdo  obsíedjali, 
ne  odstupe.  Republika  sato  ne  klono  niposto  duhom,  dapače  se  proti  Papí 
Dteče  sudu  obéega  sabora,  a  rat  Jos  odlacnije  nastavi.  U  to  doba  napuljske 
galije  prodrese  u  jadranské  more  do  Korčule,  i  snažno  ndarise  na  taj  f  rad 
(Iro/.}.  Koréniani  pod  svojím  kne^om  Gjorgjem  Viaro  í  biskupom  Malumbra 
ne  samo  DJihove  opetovane  jurise  slavno  suzbise,  no  jih  svestrano  potukose 
í  rasbise.  Dne  12.  ri^na  mletaéko  vieée  odobri  prosnje  koréulanskih  poslanika, 
i  liepimí  daroví  i  povlasticami  obdarí  one  gradjane;  a  posto  presta  rat  mirom 
a  Bagnolu  (T.  hol.  1484,) ,  pomnosi  to,  te  jos  19.  ožujka  1485.  sakTjuôi, 
da  Korculani  budú  sví  eives  nostri  Veneiiarum  de  inhi8. 

Kros  to  Matijas,  težko  aabavljen  ratom  sa  earem,  níje  tada  mogao 
■ikako,  kd  sto  bi  želío  bio,  pristáti  us  napuljskoga  kralja;  dapaôe  poéetkom 
g.  1484.  odasla  svoje  poslanike  u  Mletke,  da  Repoblíki  ponnde  saves  proti 
eam  i  prose  pomoé,  s  namierom  pako,  da  ju  od  Frídrika,  koi  ju  isto  tako 
■a  to  mamio,  odstráni.  Ova  se  iisprióa  tím,  da  je  jos  silnim  ratom  sapletena 
o  Italijí,  te  da  ja  teiko  boli^  sto  ga  sa  sada  pomoéi  nemôže^  akoprem  se 
B  njim  nalasi  s  najožjim  príjateijstvom  sdraxena.  Sada  Natijas  to  snašníje 
idari  na  eara,  i  otiroljnéi  ma  mnoga  miesta^  napokon  i  sam  Beč  issa  doga 
i  slávna  odpora  prišili  na  predaj  o  (I.  ity.  1485,'),  Naviesti  odmah  NIetéanom 
to  predobi^e,  opetojad  one  ponude;  ali  ma  jih  oni  i  sada  odbíse,  oborosajué 
■8  to  Airlanske  granice  kad  doôose,  da  se  Ugrí  s  ove  strane  približujú. 
Hletéaní  sa  jako  dvojili  o  Matijasevoj  vierí,  pošto  su  ôesto  napastovaní 
bili  od  hrvatskih  graoičara  a  Dalmaeiji.  Sbog  haranja  počínjena  od  Kosola 
sloino  sa  tri  brata  Visiéa  katanara  u  okolíci  Sibeníčkoj,  17.  lipnja  1485. 
bje  odloéeno  n  mletačkom  vieéo  pisati  koesu  Šibeníékoma,  da  ísruči  za 
svakoga  od  njih  živa  do  500  litara,  a  za  mŕtva  do  400.  Slíedeée  godíne 
Klisani  porobe  okolica  splietskn  i  trogirsku.  Uslied  tažbe,  prinesené  po 
poslanieih   Koriolanu    čipčicu    iz  Trogira  i  Andriji   de  Madijis   iz  Splieta, 


-  80  - 

Baíska  Repoblflui  od  bftiia,  d»  sve  nadoluiadi  (I.  iifnja  Í486J),  i  n  isto  m 
doba  kraija  potaži*  Ali  Í  podaoíoi  mletaéki  niau  krátili  as  prtgoda  isto 
oinitL  Zato  i  asiied  MatUaáeve  prítožbe  obo  otrane  opotise  na  ob«  granm 
svoje  opaaomodDiko  s  nalogom,  da  aložoo  raavide  medjuoobse  steto  i  p« 
pravtei  sude  i  poprave.  Taj  posao  mirno  se  okooca  jedv«  svibniea  sliedede 
godíne. 

Izgabív  Beó,  ear  uebiagne  o  Nemačku,  da  si  ondje  prfbavi  pomod 
proti  Matijaéo;  no  losa  mo  sreéa!  knesovi  ma  ja  odrekose,  posto  se  je  ob 
ostroéavao  ovestl  njeke  poprave  n  državi,  kóje  sa  jim  se  eínile  od  veliké 
nožde  za  poboijsanje  earstva.  Rat  se  medjutím  nastaví^  sa  koga  Trstjatti 
obsiednose  i  predobise  Trsat  a  Hrvatskoj  (Í487,')*  Napokon  carev  srn 
Maksímílian  na  saboro  Norímberzkom^  o^odív  kneževiro  sahtíevom,  dobi 
novčana  pomoé,  te  lipnja  s  ugarsko-hrvatskím  kraijem  obnoví  prímíije  mt 
sest  mieseca,  da  si  kroz  to  sakopi  sve  sile  na  odlačoi  rat  Repoblíki  aQé 
po  voljí  bilo  to  koroesanje  azduž  njezínih  graníea  i  sato,  sto  je  raoog« 
trosila  na  vojsko,  koja  je  ondje  držati  morala,  da  jih  brané;  cepa  ni4i 
jako  se  brínula  po  svom  poslanika  Ant.  Boidú,  da  jih  smiri.  Ali  q  sto  se 
veé  s  vise  strana  radilo^  da  se  razdvojene  stránke  sastana  na  dogovor  o 
mira^  Matijas  umrie  iznenada  a  Becu  6.  travoja  1 490. 

Ugri  označqja  Matijasevo  doba  kao  najsjajnije  i  najmocnije  lyibove 
národne  povíesti;  ali  po  sve  krivo.  Ugarska  je  silno  strádala  za  nje^vm 
vladanja,  pošto  miesto  se  latíti  priosvojenja  igezinih  pravá  na  joga,  íli  j« 
barem  tamo  obranilí   od  aapadanja  njesína   stolietnoga  krvníka^   zapusti  j« 

B  i^egove  ruke^   trosec  bez  nemogucega  aspieha   národne  sile  na  to  sam*^ 

• 

da  agodi  ízgrednosti  svoje  razuzdane  éadí.  Ako  je  i  kojom  kriepos^u  8jal# 
njegova  krona,  vecim  dielom  potamni  ja  on  sam  mastilom  oholasti,  nemíloat^ 
neharnosti,  prenaglostí,-8Anio1jabjai  samosilnosti.  Za  Hrvatska  se  pako  dobu 
Matijasevo  prikazuje  bez  dvojbe  kao  najosilnije,  najnesreénge,  najopropastnijot 
jer  da  joj  nije  bilo  tada  pomoéi  mictačke,  nebi  dan  danas  od  nje  osím  aspomeat 
B  i  znaka  ostalo.  On  ju,  miesto  otóevom  brigom  okriepiti,  da  ma  ona  barew 
za  iýe|;ovih  ludostí  na  sievera  okrpa  južne  granice  proti  nevierstVQ,  koje  Ml 
tada  najsilnij.e  |;rozilo  evropejskoj  prosvieti,  kao  sirotieu  zapusti  na  ntiloBl 
í  nemilost  du^'     .^n,  a  poklem  ja  strasno  zavadi,  sasvim  ju  izôapa  i  ogidl 

i  samé  junač.  $  misíce  lisi. 

■•♦. . 

Posto  Maiijas  prije  smrti  ne  biase  opredielio  zákonom^  tko  da  ga 
■asliedi^  akoprem  se  višekrat  brinao,  da  svomu  sino  nezakonitoma,  Ivaaa 
Korvina,  naklooi  národ,  tóga  radi  se  pojavi  vise  takmaca,  kóji  so  trasili 
dobiti  agarsko-hrvatsku  kroni;  naime  Beatrica,  udova  Natijaseva,  pomenati 


_  81   - 

hrán  KQrvÍD,  MagíiDÍiy«ii  sin  oara  Friirilui,  Vlftdislftv  éeski  kn^,  i  hni  m« 
íynm  Albert  poljski.  8  pnaa  sa  sve  okolnosti  bile  sa  ISgodi&i^ei^  Korvins, 
j|r  je  íniao  dosta  prijatelja,  silno  otéevo  Mafo,  i  n  svojih  raka  kraljevsku 
kraaa^  aii  ma  nedostajaše  kríepke  To^je  i  maseTne  odvasaostí*  Beatrioa 
•draah  po  kralievej  smrti  oslávi  Beô,  i  po  puta  a  Badim,  is  Komorana 
posva  národ  na  sabor,  da  si  ta  kraija  odabere.  Doletise  na  odredjeni  rok 
(í&  svU.')  na  Rakos^  a  pako  a  Pest,  kolovoiUe  švih  stranaka  a  dražbi  svojih 
silno  oražanih  pristasa^  te  bno  nasta  veliko  me4ja  igimi  komeéanje,  ieleé 
sváka,  da  svoje  na  priestol  podigne.  Korvin  bío  bi  bes  dvojbe  isvojevao 
pobieda,  da  ga  nije  isdala  njegova  maéeha  B^atrica,  koja»  nadom,  da  ée 
ja  Vladisláv  osetí  sa  žena,  isnenada  sa  svom  svojom  prista  os  stránka 
Vladislavovn.  Bili  sa  ved  došli  a  Bodim  Korvinovi  prívrseniei^  Sigmand 
bisknp  Pečajskí^  Lovro  Ujlak,  ban  Jijački,  predstavnik  Vranski  i  jos  ne 
Bialo  velfkasa  i  plemiéa  is  Hrvatske  i  Slavonije  liepom  kitom  svojih  jánska, 
i  tvrdo  80  ta  nastaoili,  ali  asprkos  njihovomo  naporn  i  šili  vediaom  prisatnih 
fo  predloga  Stiepan»  ZapoQe,  iipravijateija  aastrijskih  semalja,  bje  isabraa 
n  kraija  agarskog 

VLADISLÁV  éeski.  Taj  nenadaní  éin  tesko  pomati  Korvína;  no 
fpak^  skopiv  odmah  svoje  pristaie,  krene  sa  svojím  blagom  k  Peéaja 
8  samierom^  ta  sluipiti  sve  svoje  sile,  te  orasjem  si  pribaviti  ono,  sto  mu 
se  bjese  s  kasne  o.dvažnosti  is  raka  iemaknnlo.  AH  ga  na  päta  kod  Sarvica 
(Kúfhwassery  doeákbT  isnenada  nápade  golema  óeta  njegovih  protivníka, 
ksjej  na  .  éela  '  bjeha  Séiepan  Batori  i  Paval  Kínisskí.  Korvinova  dražba 
lade  asbtjona^  te  se  veéím  dielom  spasí  o  Peéaj,  a  sam  Korvin  pro4]e 
yrieko  Dravé  a  Slavonija.  Tom  pobiedom  stránka  Vladislavova  to  veéma 
Bbodreaa,  í  badac  Vladisláv  medjotim  primio  predložené  ma  težke  avjete^ 
^  kojíh  si  biskupi  i  velmože  opet  prisvojavaha  naj  veda  državna  prava^ 
15.  srp.  1490.  bje  napokon  kraljem  progtasen  a  Badinskoj  erkví  Sv.  Ojorgja. 
Vladisláv  9.  kol.  sadje  n  Bodim,  gdje  ga  Ugri  primiže  arnebeskím  živio. 
AH  ma  jos  sliedeéega  dana  doletí  kobna  viest,  da  ma  se  brat  Iv.  Albert 
M  6000  Poljaka  groši  na  blísa,  da  je  Masímilíjan  veé  predobio  aastrijske 
lenlje  i  da  smiera  dajje  i  na  agarske  po  ogovora^  &to  ma  ga  otae  ear 
Vridrik  aôinio  biaée  g.  14^3.  sa  Matijasem. 

Da  se   to  boije   ogradí  proti    svojim  neprijateljem ,   stade   Vladisláv 

sajpríje,   da  dŕžava  smiri.   U  tom  ma  je   niýveéa  saprieka  bila  od   strane 

Ivana  Korvina,  sa  koga  je  držala  tada  jažna  Ugarska,  a  navlastito  Slavonija 

}  flrvatska.   Nesreéa  kod  Saryica   biase  sasvim    pogražila  i  onako  klonali 

dlh  Korvinov ;  eega  radí  podje  lasno  sa  nikom  agarskim  stalisem  na  svoja 


6 


-  82  - 

g»  prite^nti.  Ovi  mo  písmeno  odbbriie,  da  ma  oetanu  sva  otčeva  dobra, 
i  da  bude  Tojevodom  slavonskim  i  hrv.  dal.  banom.  Vladisláv  potvrdí  tu 
pogodba  31.  srp.  a  Farkashídí,  a  Korvin  odmah  se  sahvali  na  prtestol  í  m 
sleske  kneževine  darovane  ma  od  otca,  i  predá  krona  i  ostale  kranske 
dragoeieností.  U  istom  sela  ístoga  dana  podpísa  i  odasla  Vladisláv  napose 
na  naše  stališe  inangaralno  poveljo,  alí  bode  od  njíh  hladnokrvno  prímijena. 
Sada  steda  Vladisláv  raditi  samo  o  tom,  da  se  čim  príje  okrunij  i  to  mo 
podje  za  rokom  21.  rojna  a  Stolnom  Bíograda  po  Osvalda  cagrebačkom 
biskupa. 

Malo  kasnje,  t,  j.  á.Jistopada,  Hlasimilíjan  sa  18.000  svoje  vojsko 
provali  Í2  Aastrije  a  Ugarskn,  i  predobiv  éoprnn  i  joá  nekoja  miesta, 
17.  stadenoga  olise  u  sam  Stolní  Biograd.  Namjeravase  do  Bodina,  da  ta 
strovali  priestol  Vladislava,  koi  se  u  tom  premíestio  bíase  a  Požan,  a 
odatle  u  Trnava,  da  kopí  vojska  i  pomoé  dobije  od  českih  stalisa.  I  liepa 
ma  se  pri  tom  nadá  akazivase,  jer  i  a  Slavonijí  i  a  Hrvatskoj  iaza  ostavke 
Korvínove  sve  se  k  njemu  gibalo,  navlastito  pako  Frankapanci,  Berislaviéi, 
Taloviéi,  Kanižki  ijos  njekoji  od  nasih  najmoénfjih  velmoža.  Ali  Mažimilijana 
poroanjka  novao  u  sto  je  vojska  ízplatití  morao,  s  čega  ova  nehtie  stapati 
napried.  To  ga  dakle  prišili  odreéi  se  svojíh  namieraj  te,  ostavivsi  posade 
a  predobitih  tvrdjavah,  krene  pat  Beča.  Na  ta  viest  VUdíslav  vráti  se  a 
Badim,  odakle  se  malo  kasnje  apati  s  vojskom  proti  brata  ly.  Alberta,  koi 
tada  Košice  tvrdo  obsiedao.  Ondje  bez  krvi  prolievanja  20.  veLl491.  dodje 
se  medja  braéom  do  mira,  po  kom  Vladisláv  dozvoli  brata,  da  apravlja 
slezke  kneževine.  Nadvladav  i  ta  zapríeka,  i  skapiv  sve  sile,  oborí  se  da 
mala  na  Mažimilijana,  i  29.  srpnja  predobi  sam  Stolní  Biograd.  Ta  sreea 
ojača  ma  sada  stránka  a  Ugarskoj,  dočim  se  Korvin  víerno  za  njega 
zaazímaše  a  Slavonijí  í  a  Hrvatskoj.  S  drage  strane  videéi  Mažímilíjaa,  da 
ma  nije  ni  nade  nakloníti  Nemačka  na  dovoljna  pomod,  pästí  se  a  dogovore 
sa  Vladislavám  o  míra,  koi  bje  napokon  sklopljen  a  Požana  9.  stud.  1491. 
Vladisláv  se  zahvalí  na  Aastrija  a  Mažimilíjan  na  Ugarska,  oyaj  pako 
s  avíetoro,  da,  izomrvsi  Vladíslavovo  koljeno,  bude  ma  nasliednikom  v 
Ugarskoj  Mažímilijanovo.  Vladisláv  primi  a  milost  sve  prístase  Mažimílijanove, 
í  dopasti,  da  moga  i  slažbe  obnasatí  na  Mažímilijanoya  dvora.  Hažímilijai 
vratí  Vladislava  sve  tyrdjave,  sto  jos  tada  a  syojoj  oblastí  držao,  samo  si 
pridŕža  Trsat  za  života  (1). 


(í;  ôster.  Archív  ÍS-iQ.  Vil.  466—547.  Lorenz  u  Peltzu  tvrdí,  da  su  tu  pog^odbu  od 
7.  stud.  i49i.  odobrili  staliáí  ugarski,  hrvatski  i  slavonski,  i  da  razlozi  proti  tomu  navedeoi 
u  Budapešti  Szemle  i858.  8  i  9.  jesu  sasvim  slabí. 


Medjatín  éorsi  lyan  Albert  poljski,  d«  mu  se  Je  hni  VkUiislav  jako 
pobolío^  Polotí,  opet  provali  8  vojskom  n  Ugarska;  a  kad  se  obavieatí, 
da  je  prebolio,  nebtíe  se  natrag  yratití,  Uxdeé,  da  mu  Je  brat  požoBskoni 
pogodbom  povriedío  pravá  na  ugarsko-hrvatsku  krono.  Vladisláv  posla  ma 
Bsoproé  Štiepaná  Zapoljo,  da  ga  aaCjera  a  PoUska;  ie  a?aj  ga  kod  Koaiea 
hametom  potuče,  a  a  Prešova  živa  nhvati  i  onda  ga  na  sloboda  pästí  kad 
se  svečano  aabvali  na  agar.-hrv.  priestol.  Sada  obratí  Vladisláv  sve  svojo 
težoje  na  ^,  da  pr^e  sve  národe  spad^Jaée  na  agar.-hrv.  krano  na 
odobrenje  požonske  pogodbe.  Bode  a  tu  svrhu  posvan  sabor  2.  vel.  1492. 
o  Bodím;  ali  pošte  sa  oní  ovjeti  doSinatí  imali  poglavito  pravo  agar.-hrv. 
plemstgli,  kraija  si  po  volji  birati,  sabor  níje  htieo  ni  éatí  pradloga 
Vladislavova,  komo  ne  osta  droge  oego  napoae  nastojati  kod  pojedínili 
velmoža,  da  na  ono  pogodba  prisCana,  kô  sto  sa  to  ijeki  onda  i  aéinili* 
Ugri  na  tom  sabura  anistise  sasvím  kraljeva  moé,  koja  Jím  aa  silnoga 
Hatijasa  bjaáe  jako  dodgalai  kraní  odosese  pravo  a^erivati  novi  porea 
nveden  aa  onoga  kraija;  te  tim  badoé  državni  dohodei  ama^eni^  nije  ae 
TÍše  mogla  držati  stojná  vojska,  koja  je  sada  navlastito  Uato  potriebna 
bHa.  To  svestrano  oslabljenje  íavrsqjoée  medi  porodí  do  mala  to  vede 
razdvojenje  medja  plemstvom,  a  ovo  otvorí  vráta  dasmanina  aviek  správna 
Da  joga. 

Pocetkom  ove  borbe,  k#  sto  sme  osgo  spomeoali,  naše  sa  se  lemQe 
tijavtle  sa  Ivana  Korvina;  ali  kad  se  ovaj  s  Vladislavom  sporaaamío,  ne 
nalo  nasih  velíkasa  prodje  fla  strana  Mažimílíjanova.  No  i  ovi  pristadose 
u  Vladislava  požonskoro  pogodbom,  strenom  éím  Je  aéii^ena  bila,  stranom 
pako  po  sabora  bodinskom  a  svojej  národnej  skapsdini,  koja  sa  7,  oaojka 
1492.  držali  a  Badima  pod  predsiedníčtvom  Ladislava  Bgervara  dalm.  hrv. 
í  Blav.  baňa.  Na  dotíčnoj  povelji,  koja  sa  naši  velmože  tom  prigodom  kralJa 
izroeili,  nalase  se  podpísi  Bernardína,  Nikole,  Ivana  i  Mihaila  Frankapana, 
Karia  Korbavskoga,  Mihaila  Blagajskog,  Petra  i  Pavla  Erinjskoga,  Ivana 
Heninga  Sasjedskog,  Balse  voje  vode  Svetoga  Save  i  td.  QFimkak.  Bmt. 
aar  Geseh,  Ung,  str.  tS7J)i  a  isto  se  tako  napose  iijavise  Ivan  Korvín 
vojevoda  slavonski,  Lovro  Ujlak  ban  macovski  i  td.  QIAehnov.  Re§.  VHL 
iv,  $98,'),  Vladisláv  morao  je  tada  svečano  potvrditi  našim  stalisem  sve 
slobode  i  praviee  starodávne,  sto  sa  aživali  tja  od  Kolomana  do  onda,  i 
levaljanimi  ožígosíti  sve  novotarije  avedene  po  Matijasa:  Majettas  Refim 
inier  eaetera  Sua  regna  dictum  Regnum  Slavoniae  (tim  oôito  kase,  da 
je  dakle   smatrao    Slavoníja,    naime  Dalm.  Hrv.  i  Sláv.,   kô   sto  Ugarska 


-  84  - 

i  Češku)  in  anUptii  eorum  UbertatikuSy  imnwnitoHbus,  fMriviiegiis  ef 
C0H9ueiudinibuš  eoiuervare  foUieetur  í  td.   (F.  Jura  HL  9—12^. 

Dok  bh  još  ti  domaéi  valoví  aisbarkann  držali  sva  agarsko-hrvatskn 
semljo^  Tarci  pokosase^  ta  zgodnn  prilika  na  svoja  korist  odesítí.  Travnja 

1491.  adarise  oní  pri^ko  Dunaja  do  Temísvara  i  na  naše  zemije,  ali  jih 
ovdje^  a  sto  se  vraéahu^  dočeka  i  njegdje  na  Uuí  potace  ban  Mirko  Derenéio, 
pomožen  hrvatskim  plemstvom,  plíen  {im  odoze,  do  500  ahvatí  a  jos  viáe 
smakna  ili  u  rieci  podaéí.  Tada  se  naylastito  odlikovW  Beroardí#  Frankapan, 
knez  Krčki,  Modruski  í  Senjskt^  i  |íar1o  Tork.  Korbavski.  Slíedece  je 
godíne  pako  njíhova  naniíera  bila  adaríti  na  Jajce^  Šabac  i  Biograd.  U  ta 
svrha  skapí  Bajasit  premaliéem  silná  vojska  n  Safijí,  kamo  se  saM  opáti 
10.  ožojka  íz  Carígrada.  Na  to  viest  Vladisláv  proglasi  odmah  astanak  po 
svoj  zemlji^  obskrbí  dovozne  vojnici  i  živežom  pogranične  tvrdjave,  i  príredí 
odlačno  í  paroetoo  sve,  sto  je  moglo  od  potriebe  biti  za  snažna  obrana.  Tim 
Taroi,  krvavo  sazb^eni  o  Vlaskoj  í  a  Erdeljo,  ostavíse  se  Babea  i  Bíogradbíf 
i  do  mala  se  na  Kosova  raztepose,  te  sam  Bajazit  vráti  se  n  Carígrad.  Is 
Bosne  istina  provalise  te  godíne  prieko  Slavonije  kroz  Kranjska  do  Btajarske 
i  Koraske^  na  í  taroo  bodá  kod  Bielaka  sasvim  porazení.  No  kolovosa  tako 
silno  porobise  i  okolica  síbeníčka^  da  se  na  lacye  kreao  národ  i  brodío  a  Marka 

v 

i  a  Apuljo.   Repablika  aputí  odmah    dosta  soage  a  Bíbenik,    í  jos  23.  kol. 

1492.  zapoviedí  onoma  knezo,  da^  kad  bi  se  iarski  brodoví  osmielíli  stavíti 
se  na  to,  da  procya  onuda  do  Skradina,  i  silom  jih  odbací;  a  5.  listopada 
odasla  Payla  Kapela  i  Marka  Dandala  a  Budím,  da  se  s  Yladislavom  naradiga 
radí  mira  aeinjena  sa  Mažímilijanom,  e  čem  jih  po  poslaniku  biase  obaviestío. 

U  to  Vladisláv  sasvim  se  rieši  ženítbe  Beatríčine,  koja  ga  je  medjatim 
svakojakimi  sredstvi  na  to  privesti  tražila.  Dne  pako  7.  líp.  1492.  amríe 
ma  otae  Kazimír  kralj  poljski,  te  kao  najstarijí  sin  morao  je  dobití  i  ta 
krana.  No  Vladisláv  videc,  da  bi  se  težko  do  nje  dopeljati  mogao,  astupi 
napokon  svoja  pravá  na  nju  brata  si  Iv.  Alberta,  koi  27.  kol.  stapi  na 
poljski  priestol.  Brada  5.  pros.  i.  %,  sklopise  savez  proti  svakoma,  te  i 
samim  svojim  velmožam  neposlusním  ili  neviernim. 

U  ovo  doba  opet  se  sbudise  staré  domaée  borbe  medja  Frankapanci 
a  naroéito  med  j  o  knezom  Bernardinom  Stíepanovim  sinom  i  knezom  Ivanom 
sinom  Sígmundovim.  Korvín  kao  vojevoda  ciele  kra^evíne  stade,  da  razpravi 
omah  te  razmiriee,  ali  se  oní  nehtjedose  pokoríti  njegova  sadu^  pozivajuéí 
se  na  saborskí  zákon  od  g.  1486.^  po  kom  je  samo  kralj  imao  sadítí 
násliednim  knezovom.  Taj  odpor  Prankapanara  í  neposluh  ostalih  velmoža 
hrvatskih    tako   dodija   Korvinu^   da  se  je   napokon   odrekao   svoje   častí. 


-  85  - 

MicBto  Bje^  p4Nsl«  kialj  ovamo  sa  bane  Mirka  Derenéfna  i  Ivaaa  Bota  od 
Bájne.  U  tom  Bemardín^  pomožen  od  avojíh  rodjaka  í  od  Karia  KorVavsko^a, 
pohíti  SYÍbiga  1493.,  da  opet  príbavi  svojoj  kodi  grád  8ei4>  koga  s  viáe 
drogih  miesta  bíaae  ja  Heaio  kralj  Matijaa.  No  ôaTsi  do  mala,  da  mu 
nsoproé  dolaae  baaí  takom  silom,  kojoj  nebi  odolieti  mogao,  pocva  Torke 
■a  pomoé.  Ta  viest  silno  strese  Mletôane,  koji,  j  ako  sa  bojeé,  da  se  Taroi 
■práv  ne  slože  s  Frankapanei,  i  sa  se  nsmu  Se^j  propastjn  ^jíhova 
trgovaiya  po  mora  a  i  samé  Italije,  jos  11.  lipi^a  naloiise  svojím  kaesovom 
poblisnjifp  ODomn  grádu,  da,  kad  bi  se  osviedoéili,  da  Frankapaai  rade 
slosBO  sa  Tarci,  kao  od  sebe  sapoviedaiku  Senjskomn  pmse  javno  braina 
fo  volji.  U  isto  doba  ne  prestajahn  po  svom  poslanikn  u  Ríma  moliti  Papa, 
da  se  éím  príje  saonme  smiríti  Fraskapaace  s  Korvinom  i  s  ogarskom 
kranom,  da  Seajn  priskoéi  omáh  na  pooioé,  i  da  tamo  npati  bes  odvlake 
is  Jakína  do  250  vojuika  na  svoje  ime  a  na  njíhove  troskove,  ne  ad  manu$ 
twrcorum  devsmat  CivUas  ifsa  (30.lip.')j  a  malo  kasnje  nastavljahn:  da 
Papa  éim  prije  opatf  svoga  poklisara  i  ono  vojske  n  Senj,  jer  éaja  od 
kaesa  krčkoga  de  appulsu  Turearum  ad  quemdam  locum  nuneufotum 
Goicha,  da  sa  Tarci  samo  15  mílja  podaiece  od  onoga  grada  (1),  te  da 
bi  sváko  i  najmanje  otesftnje  a  ovoj  stvari  moglo  i  samu  Italíjn  atamaniti 
(9.  šrpnjá),  V  isto  je  vrieme  Republika  oborosavala  kvarnerske  otoke, 
dala  galije  u  onaj  saliev  a  tajnika  Barga  u  Krk,  da  na  Misu  rasgleda 
stanje  Seiýa  i  umah  joj  predloží,  sto  bi  trebalo  sa  njegoyo  ucuvai^e. 
8  ánge  strane  Papa  ne  sakasní  pogoditi  sahtíevom  mletačke  vláde,  te 
amah  odasla  poklisara  i  pomoé  u  Senj ,  tako  da  je  jos  13.  srpnja  mogla 
Bepublika  pisatí  svomu  poslanikn  u  Rímu,  da  su  Seqjske  stvari  prignule 
^  b(|jye  oh  sapientissimag  et  eeištes  frovi8iones  faetas  a  Bf4gíitudine 
9uay  í  da  sa  sada  nije  treba  vise  ondje  npravljati  vejske  oé  certitudinem 
fnam  hnbuerat  (sapovíednik  Senjskí)  gtntiuín  kungarcrum  venienUum 
wi-^ftm  exÍ9tenHum  ad  defemionem  iUitts  Civitatis,  U  tom  satQu  oba 
baoa  snasnom  silom  do  Senja,  i  prišite  Frankapanee,  da  brže  boije  sapuste 
veé  podígnute  obkope,  i  natrag  se  povukn.  Bani  ^eraju  sa  njími,  te  u  tom 
metežu  prišite  Bernardína,  da  se  bací  u  tvrdí  grád  Brinje,  gdje  ga  kríepko 
obsíadose.    Tu  páde  lyan  Bot,   čega  radi  obsiedatije  nastayi  sam  Derenčin. 


(i)  Bonfln  i  Tubero  (po  Uesiču,  knjii.  I.  407.)  osvadjuju  Bernardína  Um ,  da  je 
poivao  Turkc  na  pomoé,  dok  je  obsiednut  bio  u  Brinju,  nebili  tako  prisilio  baňa,  da  ga  sc 
ostaví.  Mcsic  pako  traží  ga  obraniti,  i  dodajc,  da  nijedan  suvriemenik  ne  bača  nanj  tu  ya{j:u. 
Ja  držim  sjaset  spomenika  mlctaikíh  ote  grodine,  kojimi  sc  dokazati  možc  sa  istinito,  áto 
Bonfln  i  Tubero  prepovicdajti. 


-sa- 
li to  poletí  svodí  na  okolo  glas^  da  bvl  Turci  opet  kroz  naša  zemlju  sad 
pod  Hadnm-pasom  provalilí  n  Kranjsko^  je  da  bi  osvetili  Melaéki  porai, 
i  da  sve  naokolo  róbe  i  pale.  Ústa  na  brso  Jakov  Seknlj^  vojevoda 
Mažímilijanov^  da  Jih  opet  razbije;  nu  oni  ma  sada  izmakno  prieko  Kope^ 
i  tek  prístann  na  Korbavskom  polja  blíza  Udbíne.  U  toj  opasnosti  svoga 
zaTÍ6a|»  stade  Derenčin,  da  se  s  Frankapancí  pomiri;  i  čim  mo  to  podje 
la  rakom^  složno  s  njimi  poletí  na  Tarke^  da  jim  barem  plien  i  robije 
otme.  Ta  se  oko  njega  skapíse  najsílníje  naše  desníce  one  dobí,  pomenuti 
Bernardín  í  Ivan  Frankapan,  í  rodjak  njihov  Nikola  Bartulov,  Karlo 
KrbaYski^  Petar  Zrinjski,  Juro  Vlatkovié,  i  td.,  svega  po  prilící  do  15.000 
po  izbor  jnnaka.  Tarcí  prestrašení,  on  éas  ponude  baňa  sve  robIJe  i  plíen, 
sto  sa  sobom  vodili;  no  toma  se  oStro  opŕe  Bemardin,  i  prišili  baňa,  da 
tnrske  ponade  tflriesíto  odbije  í  na  njih  bez  odvlake  adari.  Ban  poslasa, 
ali  ma  losa  srieéa!  množtvo  došmansko  nadvláda  hrvatske  lavove  (//.  ruj, 
léBS,").  Ta  pogínaše  od  najboljíh  Ivan  Frankapan,  Karlo  Srbavskí  i  Jaro 
Vlatkovié^  a  Derencin  i  Nik.  Frankapan  živí  padose  o  barbarské  sake; 
mrtvíh  Í1Í  zasnznjenih  od  krséanske  strane  osta  na  bojnom  polja  do  13.000, 
a  joá  vise  od  tnrske.  Izza  te  pobiede  dasmani  se  razlegoše  po  svoj  ^rnjoj 
Hrvatskoj  í  strasno  ja  opastosíse. 

Na  pnre  glasove  te  nesrece  Mletčani  naložise  svomu  kapetana  od 
kalfa;  da  sesbrodovi  |H*ibliži  k  Seigo;  tajnika  Bnrga  opet  ízaslaše  o  Krk 
8  nalogom,  sve  motriti  i  javljati,  a  Hrvate  po  mo^ucnosti  pomaf'atí.  Dne 
pako  18.  ri^na  naviestise  svomn  tajnika  u  Rima^  kako  sa  složno  Hrvad  na 
Tarke  adacfli,  no  losom  sredom,  posto  sa  stoprv  primili  listové^  trisHssitnum^ 
et  acerbisítimum  nuntium  nuntianteš^  dictas  omnes  christianas  cooias  «, 
Tureis  fuaas  fuisse,  et  pro  maiori  parte  trucidatas,  Dodase  ma  i  to,  dm 
reče  Papi^  da  je  sada  uprav  najzgodnije  vrieme  proti  Snltann  apotríebití 
Djegova  brata  Gjena  stojeéega  a  papinskom  dvora,  koga  se  Bajazilbtežko 
bojaáe^  í  dignati  križoboj  na  Tarke.  U  isto  doba  na  molbe  Bernamoa, 
podbana,  vieéa  Kninskoga  i  ndove  Karia  Korbavskoga  za  priesna  pomoé^ 
da  moga  obraniti  svoja  miesta,  odlnčíše,  da  se  njihovim  poslanikom  tajoo 
prnží  ne  malo  bojne  správe,  a  javno  izreée  njihovo  sažalen^  radi  pritr|^ljene 
nesreée  (.^.  rujnä).  Dne  5.  listopada  neposriedno  podbadahn  Papo,  da  efm 
prije  posalje  Hrvatom  jarve  odredjena  podporo^  i  opáti  poklísara  a  U^rskv 
eum  fotestate  imfonende  erueiatei  pn  sa  mu  i  oni  slali  1000  dnk.,  da 
jih  pruži  Hrvatom  na  svoje  íme;  a  tri  dana  kasnje  odpravise  ma  kao  poslaníka 
Ivana  Písaná  í  odgovoriše  na  njegovo  pismo^  da  nisn  správni  námah  s  Taroí 
stupiti  a  rat,    a  da  si   slobodno   ozme  Seig  i  Knin,   kojí   ga  za  to  mole. 


-  87  - 

poflto  se  dragako  spasiti  Deatga.  Ref  oblíka  dakle  níje  ni  nAu  MMktAmU 
frva  priteéi  o  pomoé  hrvatgkomo  národa,  kloneé  ae  istina  svake  javnosti, 
no  8  bojaxní  rata  s  Torei,  k  im  sama  nfje  doisto  odolietí  mogla.  Toga  radi 
23.  list.  sapoviedi  knesu  Sp1íetsk4M^,  da  ne  pomaže  víse  ni  ma  koga  Javno, 
isím  samíh  Poljíôana.  Medjotím  na  sastanka  posla nika  ítalijanskih  vlastí  a 
Rimn  onde  ríeseno,  poklonití  Hnratom  sa  obrana  one  granioe  do  30.000  dok., 
odaslati  poklísare  na  sve  krséanske  vlasti,  da  Jíh  sdrase  na  obén  obrano, 
i  o  ova  syrho  apotriebiti  erko%'flti  desetina.  Repoblíka  jos  7.  si^d.  prihvati 
iiplatiti,  no  tajno  í  na  papínske  roke,  svoj  dio  onih  novaca  (fiOOO  duk^ 
odredjenih  sa  obranu  Senja^  Knina,  Kliša  i  Skradina,  i  jos  je  oko  Pape 
sastojala,  da  bes  odvlake  apoti  onamo  do  6000  mira  sita^  te  bi  bila  jos 
YÍse  izradila  na  naša  koríst,  da  jo  malo  kasnje  nije  tenko  smotilo  nenadno 
slasenje  francuskoga  kralja  n  Italija,  i  od  nas  odvrátilo.  S  droge  strane 
norala  je  o  isto  doba  pasiti  i  na  svoje  semije  a  Dalmaeiji^  gdje  sa  Turci  ove 
iste  godíne  neprestane  pálili  i  robili.  Najopasniji  a  tom  biaše  Solejman-^pasa  od 
Krajine,  koi  kolovoxa  navlastíto  strašno  pohára  okolíea  ii^etskn  í  ^ogirsku. 
Na  túžbe  onih  gradova  Republika  mgprQe  se  listom  a  pak  po  tajoiku 
Sagudioa  obratí  na  sama  Sultána,  sahtíevajué^  da  se  škode  poprave,  robije 
povrati,  a  Sulejman  od  granice  odaleci.  Bajasit. posla  omah  Kosaim-ôaosa 
D  Mletke,  da  ga  opravda  pred  vieéem,  i  da  mu  ebcéa  podpunu  xadovoljstinu, 
sto  poslíe  ne  ispuni. 

U  Badioskom  sabom,  koi  se  držao  29.  rqjna  1493.,  Vladisláv,  duboko 

tronut  Udbinskim  porazom,  badava  pokusa  navesti  stalise,  da  se  jednom  rieši 

fiäJLO   da  se  obrani  semija  od  silnoga  sosieda.    Palatin  Zapolja,   malo  prije 

Vraljev   oajveéi  prívrženik,   sada  mu  odlučno  pred baoi vaše ,   da  je  on  sam 

kriv,   sto  je  nered  semljom  zavladao,   í  po  ujem  se  otvorio  put  u  dŕžavu. 

Namjera  je  Zapoljina  bila  omrasiti  kralja  pred  národom,   da  tako  ne  samo 

onisti   požunsku  pogodbu,   nego  í  svojemu  siná   prokroi  stana   na  ugarskí 

príestol.   Kralj  juoaôkí  odbijaáe  Zf^áljine  osvade;    a  nemoguéi  ipak  nísta 

korístna   ixposlovati    sa   obranu   Ugarske,    proglasi   Ladislava   Kanižkoga 

hľvatskim  banom,   i  kaénje  ga  uputi  u  naše  semjje.    I  Mažimilljan,   koi  je 

jos  tada  imao  u  Hrvaiskoj  dosta  pristasa,  pobrínu  se  sa  nas  národ,  naloživ 

svojím  vojevodom  u  južnih  stranah  svoje  dŕžave,   da  mu  pohite  na  pomoé, 

éim  budn  na  to  posvani  (Liehnow.  Rsf.  VUL  $13,'),  AH  sve  to  nge  nista 

vriedilo  bes  óvrsta  ure^jenja  domaée  úprave.  I  n  našoj,  kô  sto  u  Ugarekoj 

semlji,    sve  to  víže  sa  se  sirile  í  jačile  tada   domáce  razpre;    te  čím  su  u 

ovoj  veimože,   navlastíto  Štiep.  Zapoija  i  Lovre  Iloôki,  tudja  ínianja  silom 

otimali,  kod   nas   ismedjo  mnogo   drugih   strážna  je   borba  biesnila  meiUu 


-  88  - 

KorriMNB  i  OsvmldiNn  biskapom  sftgrebftékim  radi  njdiih  dobara,  sto  Je 
bísksp  nepravedno  xahtievfto  sa  svoja  crkva,  kojoj  napokon  staví  kraj  saA 
Vladisláv  osobitom  odlnkom  QKeré,  Not.  äOúS),  Čega  radi  Tarel  ne  prestajahtf 
ní  sliedeée  godíne  1494,  u  prílíka  provi|yvatí  u  naše  prediele.  VriversitM 
nobUium  CrovoHe^  videé  se  i  sada  sasvim  sapaséena  od  Ugarsi^  i  bes 
nade  ma  kóje  badaée  pomodi,  po  poslanieih  travnja  iqavi  opet  Republiki  i 
Papi  svoje  tažno  stanje,  no  bez  dovoljna  iispieha.   Zato  njeki  velmože,  da 
si  dobíja  m^9   bodá  prisiljení^   Turôína  se  obvesatí   na  danak.    To  jako 
ožali  Mletôane,   to  kad  jih  je  pQ^Uník  francaski  Qerao  na  tiesni  sa  ves  sa. 
njegovim  kraljem^  oni  ma  2.  list.  1494.  oddpovorise,  da  nemo^o,  pošto  jini«i 
Je  pažiti  na  Taréina,   koi  nuovamente  ha  eonstreeto  eum  šuo  easereko  i 
quasi  tute  U  terre  et  forteze  de  la  povera  et  miserabite  Crovaíia,  I  anuú , 
fosBoto  da  luy  deetrueta  et  desolata,  md  darli  tríbufo  et  reeognoecerlo  per  -. 
8U0  Signore,  ei  eum  questo  modo  se  ha  eulnugata  quella  importanUissima , 
provinHaj  da  sa  Tarei  proslíh  dana  iznenada  udaríli  na  Bío^ad  i  veé  otelí ; 
bili  dvíe  kale,  a  napokon  velikim  tradom  odbijeni^  i  da  sa  tek  dobili  viest, 
ehe  un  aUro  exercito  turcheeeo   era  passato  vereo  la  Lubiana  et  fueití 
altri  luogi;  da  sa  dakle  ovi  daimani  na  vratih  Italije,  gdje  žalibože  dostL 
ima  smaije  i  nereda,  kojí  Ja  Jar  dávno  krse  i  dave. 

I  dois^  a  ovo  doba  bili  sa  veé  sapoécií  silní  bojeví  a  Italíji,  te 
k  njoj  agibali  najbolje  sile  evropejske,  kada  je  oprav  najvíse  njih  trebovale  i 
za  odbyanje  sve  to  vede  razteéega  divljaka  na  ístoku.  Taj  zamrsaj  evropejske  ' 
politike  silno  naškodi  i  ag.-hrv.  kruni.  Repablika,  koja  je  do  tada  badao 
pratila  istoóne  stvari,  i  na  to  sve  soage  kúpila,  stupí  sada  u  zapadne  kol 
da  se  a  Italgi  te  vece  praži,  í  prevaga  si  u  javníh  poslovih  prihvaí 
a  pusti  s  oka  í  ona  nignaždnije  svoje  i  naše  koristi.  Oto  njezino  protuaaravno  < 
nagibanje  zaple  ju  a  savez  prge  s  carem  a  pako  sa  Francazkom,  a  to  jej  i 
doprini  napokon  rat  sa  Turci. 

Medjotim  u  Ugarskoj    napried<Híaha   svestrano   neredi  i  razpre  do 
sama  Javna  odmetniétva.  Vladisláv  osta  za  njeko  vrieme  neodlucan  \  napokon  i 
dogorí  mu,    te  sam  s  jakom  silom  sa4je  do  Južne  granice   (etud.  1494,y^ 
da  kasni  Lovru  Ujlaka  Uoókoga,   komu  se  spočítavalo^   da  se  je  s  Tard  \ 
sporazumío.   Tím   primíerom    mislio  je   kraU  i  ostalo   na   rod  í  yíernost  i 
prípeljati.   Tada  pozva  a  Vírovitíca   hrvatsko-slavonske  stalíse   na  sabor, 
g4|e  opet   podpuním  zadovoljstvem   nasega  plemstva   Ivan  Korvin  preuze 
apravljanje  naše  kraljevine  $  búda  riešené  qjekoje  razpre  pojedínih  velmoža, 
odredjena  novoana  pomoó  za  10.000  konjaoika^  da  brané  zemlju  od  Taraka, 
i  odlačeno,  da  podbanom  môže  postatí  samo  domáci  sín.  Zatím  Korvin  složi 


« 


'. 


•sioje  aa  kraUevímí  četemi,  i  Lovro  huáe  aaptkoB  prisiljm  kralja  se  ^0ritl« 
L*Tro  Bv»]í  8V«  krly^ia  n»  Petra  Beríslavié*,  predstaTvika  Vnuiskoga,  I 
Uko  dobi  kraljevQ  milost  i  malo  ka«BJ#  svoja  inanja,  »»Petar  avoje  dne 
•kooM  o  salvora.  Na  kaaaje  do^je  a  Bodim  poslaDÍk  tarski,   da  poaadi 

ipmiije^  koje  bude  nUnaéeao  la  tri  godíne,  i  tím  ng.-hnr.  krana  oata 

1 1  ote  strane  sa  i^ekoje  Yríeme  a  mira. 

AH  kô  sto  n  Ugarekoj  radi  fftrecanja,  tako  i  a  naso]  semiji  s  TÍse 
|liroka  odveé  malo  ae  p^loljsa  obée  ataDJe,  pokle  se  opet  dohvati  kormíla 
ÉiaTae  ttprave  Ivan  Komn.  OvaJ  oxe  sada  aa  senu  Beatrioo  kéer  BernardÍDa 
lltBkapaBa^  i  po  poslanikti  složno  sa  BeraardÍBom  Bavíestí  ta  a^oda  Repablíkí, 
Ma  jÍBB  ge  7.  trav.  149<r.  liepo  naradova,  i  ponuka  Jíh,  da  se  ostave  raipra 
la  kralje^^  a  da  jíh  za  sada  pomoéí  nemôže,  posto  sila  trosi  a  Italíji.  Toga 
irtoga  mieseca  Sa^jak  bosanski  adarí  aa  trogirsku  okoHco,  i  strasBo  Ju 
f*ltar#i  porobí.  RepnMika  posla  nmah  prieko  Bosoe  a  Carígrad  svoga 
I4uk#  BagandiaBy  da  se  taži  i  pitá  cadovoljstino.  Bajaait  obeéa  sve,  a 
lite  &ef£poBÍ.  Malo  kasoje  i  Hrvati  za^díše'-se  sa  Mletoani  a  DalmaciJL 
KjekoJI  od  nasih  odnáša  a  ISadar  do  500  laživíh  jaspra.  Upravljatelji  ovoga 
inda,  doenv  to,  otma  Jim  novce  i  državi  dosude.  Da  se  Mletoaoom  sbog 
topioBYete,  Hrvati  lípija  pródra  uzadarska  okolico^  i  sve  naokolo  poplíenef 
•ii  a  sto  se  meéa  na  sibeBÍčku,  iz  basije  nápadná  jib  Mletčaai^  potaka  i 
ilinte  jim  do  sest  poglavioa,  koje  bacaja  aa  viesala^  a  10.  srpiga  apate 
t^iíka  Dolee  Korvína^  Bernardína  í  adovi  KaA  Korbavskoga  zahtiev^jaéí) 
^Jim  sve  škode  poprave.  Ali  Korvio^  lisen  veliké  česti  otôevih  dobara 
Itnoom  po  sadaókih  odsadah,  stranom  pako  bezprávne  i  na  sila,  kô  sto 
JiZapolJi,  latio  se  vise  svojih  negoli  državníh  poslova,  sto  opet  pronarokova^ 
h  gn  mu  velmože  do  mala  odkázali  svaki  poslah.  Oto  ga  na  novo  po  vede, 
ift  se  zahvali  na  svojoj  časti,  a  miesto  njega  pošta  banom  još  g.  1497. 
hni  Kanižki. 

Akoprem  tr^aée  primirje  sa  Torei,  BaBtanemanje  aisa  zato  ni  tada 
peatalí  kad  í  ka4  navaQtvati  na  ogarske  i  nafte  i  na  raietaeke  zemlje,  í 
■íesta  otimatí.  To  je  veé  dosta  kázalo,  da  sa  Bjihove  namiere  na  prigoda 
diQe  ^erati,  te  je  trebovalo  složao  í  aa  vrieme  pripravití  se  na  obraao. 
K6  sto  aa  ngarakih  tako  í  aa  nasih  saborih  dosta  se  je  víečalo  i  zakljačivalo 
•  toj  stvarí ,  ali  sve  to  ili  je  sasvim  nedovoljno  bilo ,  ili  se  je  od  velikasa 
•Waéalt  na  njihove  aaobite  koristi  (1).   Jaraj  Kaniški  níje  dorasao  bi» 


(1)  Odluke  slavonskíh  stalíáa  izda  kralj  kašoje  svojom  naredbom  od  20.  svib.  1409. 


—  90  — 

ovoom  posla  m  dmo  sealje.   Listopads  Tnroi  ailartée  o*  Klis,  i  sva  nt 
okoHea  ogvliée,  «í  ehe   queeto  banadego,   píše  Sannt,   hano  disfato;  * 
sliedeéega  miese^  poplieníie  oos  t>  í  trogíreki  prediel.  U  isto  doba  Kožoli^ 
Eapovíednik  oslrovídki^  neprestaiio  acneinirívase  mletačke  zemlje,  te  prišiť 
Repoblika,  da  mo  staví  naglaynica  od  9000  litara  (S,  kal.  1498.},  S  dnigt 
strane  o  boiiéa  te  iste  godine  pog^lavití  Frankapani^  Bemardin,  AmA,  ívm$ 
pok.  Karia,   Hlihail  i  Nikola  Cetinjsk^dogovaraiia  se  a  Broianih,    kako  11 
80  opet  Seoja  dokopatí  mogli,  oa  nwidjose  se,  j^  se  sloaíti  Demosasey  4H| 
ko^a  bi  ostao  kad  bi  f  a  predobíli,  i  jer  sa  dočulí  bili,   da  ni  Seigani  nisa 
voljni  bili,  opet  se  pod  njíhovo  vlast  povratití.  U  iom  opet  Vladisláv  povi 
▼iadanje  naše  zemlje  Iv.  Korvino.   OvaJ,   a  sto  se   dohvati  kormiJ||,  omak 
sa  7000  konjanika  i  nješto  piesaka  razdjeljenih  na  dvíe  éete  adari  na  TaribR; 
vraéignée  se  Í8  síbeníčke  i  knínske  okolice,  i  28.  siečnja  1499.  kod  BistríofU 
n  Bosni  sasvioi  jih  porasi.    U  lista,    kím  3.  veljaôe  is  Knina   na^sti  tg 
sjajna  pobiedu  zadarskim  zapoviednikom ,  goyorí,   da  jih  je  tako  álDaia%J 
quod  vix  aliquie  Tureue  d$  dietis  exercUihue  SiUvue  evaeit,  et  omnšš] 
eaidivoe  eristitm^e  ae  universam  aliam  predám  deliberavimue.  \ 

i 

Krdz  to  italijanski  poslovi  sve  to  vede  se  zaplítahu.  Nenadna  smrl 
Karia  VIII.  franoasko^  (7.  tráv,  ITSSí')  tako  osmieli  Lodevika  Sforiil 
vojevodu  milanezkoga,  da  nije  dvojio  povríediti  Mletčane  njegove  savezniké* 
AH  je  Republika  dobro  znala,  da  s  promienoiň  osobe  na  priestolu  nisa  se 
nípošto  promienile  težnje  íVaneazkoga  dvora  5  te  zato  apati  odmah  svoja 
posianike  na  IJadevita  XII.,  da  ma  se  naradoju  na  zadobitoj  kraní,  i  di 
ga  obodre  na  izvedenje  Karlovih  namiera  glede  Italije.  Kad  dočo  Sfori% 
4a  su  Mletóani  ono,  sto  sa  težilí,  i  postídpli,  strasno  se  poplasi;  i  dobri 
videé,  da  ma  sama  nije  mogaée  održati  se  proti  tolíkoj  silí,  a  da  ma  n 
car  ni  kralj  Napaljski  nisa  a  stanja  na  vrieme  a  pomod  prískoôiti,  bei 
odvlake  pokasa  po  poslanioih  složno  s  Florentinci  i  Napoijoi  navesti  UgfS 
i  samé  Tnrke  s  obeéanjem  veliké  svote  novčane,  da  aim  prije  adare  na 
Mletéane  (Seer,  113,  Ouiceiard,  IV,'),  Vladisláv  odbacf  odriesito  te  opaka 
ponade,  ali  Bajazit  rado  jih  se  prihvati,  i  amah  se  čvrsto  primí  oborožanja 
vojske  i  brodova.  Republika  jos  koncern  g.  1498.  dooa  njesto  o  tarskik 
pripravah;  te,  da  se  boije  osviedoôi,  apati  napriesno  svoga  poslanika 
Andrija  Zaakana  a  Carígrad,  da  prouči  sultánove  namislí,  i  o  svero  ji 
cim  prije  obaviesti.  Posto  se  dakle  avierí,  da  se  jamacno  Turci  spravUaja 
silno  po  moru  i  po  kopnú,  ni  ona  nezakasni  spremati  se  na  doček.  JO0 
15.  síeč.  1499.  odlúči,  da  se  oboroža  do  30  galija,  od  kih  10  u  Dalmacíji; 
a  stade  svuda  a  prímorské  gradove  siati  vojske  i  bojnc  správe  do  potríebe, 


-  91  - 

Murediv^  da  se  tTnl]e  točno  pregledajn  í  snaino  ntvrJe.  Traviija  odabni 
ántoDa  Orímana  sa  vrhovnoga  kapetona  na  mora;  te  ovaj  yeé  t,  svtbaja 
mljedri  s  galíjami  pat  istoka.  Posla  najpríje  kao  8mdík»  iutra  Cuifnm 
Ser.  Loredana  i  Nik.  Dolflna^  da  promotre  stanje  Jadranskih  pokrajina^ 
a  22.  srpnja^  posto  joj  prídjose  glasoví,  da  sa  yté  Toreí  na  nogah  (te  i  od 
tkMoe  dobrovaeke  5.  srp.  po  poslaniko  Nik.  Bonida)^  naloží  tad  iaabraaomtt 
froTidam  sa  Dalmacíjn^  da  se  sa  tri  dana  npati  na  povierenn  mn  slniba. 
^ratí  se  tada  i  na  krsdanske  sile,  nakajad^  da  stope  s  njom  n  ovo  kolo, 
[I  da  jíh  obaviesti  o  Sforsieva  postopanjo ;  a  Papa  napose  posove ,  da 
|Í«d^uka  ízobéi. 

Tarei  Iípnja  zapoeese  rat  atamničenjern  Andrije  Oritta  poslanika 
Bletačkoga  u  Carigrada  i  ostalíh  Mletôana  nalasedih  se  tada  na  torskom 
temijístu.  U  isto  doba  provali  Skendr-pasa  Í2  Bosne  sa  2000  konjaníka  a 
lidarsko  i  ninsko  podračje,  te  popaliv  Zemanik  i  sve  naokolo,  27.  lipaja 
Vrme  prieko  Ostro  vice,  kojo  sahman  pokaša  jarisem  pred  obi  tí,  na  Klíievao 
%  Bosniy  vakné  sobom  do  674  možkoga  a  1314  ženskej  spola  Í  djeee, 
i  37.967  glava  man|§  Iz  Ostrovíee  odasla  Skendr  okolo  600  konjanika  a 
Ubentekí  kotar,  da  ga  porobe,  sibeničant  pastíše  jih  príbližiti  se  k  grada 
do  éetvrt  milje,  pak  >im  Í8a4Joše  na  sosríet,  i  také  jih  potukose,  da  sn 
Mlm  mrtTÍh  do  sto  živih  ohvatili  (M.  9rftija). 

Alí  torske  težnje  poglavito  sa  smierale  na  predobitje  morejskoga 
felaotoka.  Tamo  Bajasit  apraví  sve  svoje  brodovije,  kóje  22.  srpnja  o^jedri 
h  tiesna.  Kapetan  Grímaní,  kóma  vieée  mletaôko  jos  6.  srpnja  bíase  naložilo, 
da  udiHL  os  Tarke  kad  bi  se  asadíK  ízaci  na  široko  more,  poletí  amah 
forkom  na  saprod,  i  sretiv  jih  kod  Safnenze  (otok  naprama  Modonu), 
sdarí  na  njih,  alí  zapoviedníkove  radi  neodlačnosti  bez  rtesiva  uspieha 
(19  i  95,  koW),  Posliedak  nevaljana  opravljanja  Grimanova  biase  propast 
Lepanta  (ra^'iia).  Zato  Mletčani  sbace  Grímana,  a  miesto  njega  ímeniija 
28.  mjna  Melkiora  Trivisana;  28.  písa  po  tajnika  Franjt  a  JudmUa 
Vladislava,  da  mu  salja  svoje  poslanike  ajedno  s  papínskím  f  fVaneazkim, 
je  da  bi  ga  odvážili  na  rat  s  Tarci,  a  da  sa  sada  barem  ne  ponavQa 
prímiija,  kóje  je  iida  dospievalo. 

U   Dalmacíji  nisa  za  sada   stvari   zlo   postapale  za   Mletčane.    Jos 

v 

30.  lipnja  poglavití  knesovi  Krajine,  Gornje  Zope  i  Neretve,  cielim  národom 
epanovlašdeni ,  sdmživ  se  na  sastanak  o  Kotisini  s  Ivanom  lyanisevidem, 
kaezom  poljiékim,  i  poslanikom  kneza  splietskoga,  sastavise  pogodbo,  kojom 
se  podložíse  mletačkoj  vladí,  a  ova  jím  7.  list  ta  pogodbu  potvrdí.  Tnrei 
81  raedjntim  ponavljali   ondje  svoja  haranja   kad  kada  i  prieko  hrvatskoga 


^ 


-  sa  - 


,   ali  8U  06  n  tih  luivalah  jtko  ôovali  Hrvafom  naakoditi ,   da  ji 
tako  ■írne  prídrae.    Mletéaai  sa  pako  aTakojakimi  oačíni  o  tom  aaYlastil 
•aatojali^   da  aa  i  Hnrati  a  Tnrci  okrvave^  te  njekiai  aa  od  aaaíh  praň 
oovea^  braaaa  i  bojae  aprare  samo^  da  j  im  brané  (jpranice  i  da  jih  o  torsl 
ipiba^jih  obavieééaJDy   a  ajeke  au  si  nadom  tih  darova  na  avoja  nagibtji 
lladja  prvímí  biaáe  Žarko  Dražojevié,  vlastelia  a  Naéaka  pri  Cetíni,  k< 
aplietakí  knea  Marin  Moro  ioto  novim  ákendrbe^om.  Ovi^  a  aoTci  mletaekii 
aakapi  odaiah  do   100  ko^janíka,   i  Junácki  obrant  ona  ^ranico.   I  Doi 
udova  Karia  Korbavskoga  podpomagala  Je^  po  sto  Je  OMgla,  aletačke  8( 
te  isto  tako  Pavao  étrbae  Kosalié  podban  í  knea   Ostroíriôki,   flll|ftín] 
podban  u  Knina,   i  Ana  Frankapan  Senjski.    S  drage  strane  a  Bemardii 
Fraokapana  njje   ímala  Republika  ma  koga  pouadanja.    On  ju  Joé  Upi 
aamoli^   da  kod  Pape  iaposloje  Modrosku  biskupiju  aa  njegova  siná,   i 
ma  praží  bojne  správe.  Ona  mu  pogodí,  a  on  joj  rojna  iajavi,  da  se  Tai 
spremigu  provalíti  n  Forlanska,    i  da  mu  dade   novac  aa  2000  koajanil 
a  da  ée  ju  on  osiegorati  od  svake  njíhove  aapasti,    na  sto  ní  odgovora 
dobi.   Korvin  pako   vise  je  na  to  gledao   dobro   obéi|[^  sa  Tnroi  negoli 
Mletcaní;   ovim  Je  dobríh  rieči  davao^   a  onim  Je  pušcao,    da  po  lýegoi 
aemijah  slobodno  se  bafaju  na  mletačke  prediele.   Kolovoaa  sadje  a  Bihi 
da  pokrstí   siná,   sto  mu  rodila   biase  žena  Beatrica^    i  tu   primi   darot 
okendereve.   Nedopusti,  da  mletačke  stráže  stoje  na  njegovoj  granici,  i 
se  poca  n  anak^   da  se  Turci  kreéu  pot  mora.   Vise  se  naklon  Mletcani 
prikasa  Franjo  Beríslavié^  ban  Jajački,  koi  jím  obeéa  pomoé  svoju  i  kraljei 
dopísívajuc  o  svem,  sto  bi  Turci  radili  u  Bosni.   Jos  9.  kol.   naviesti  jii 
da   Skender-pasa   kúpi   vojsku  s  namíerom.    prieko    Urvatske   ollríti 
Furianskoj  a  16.  rujna  po  njekom  frátra  izjaví  jim,  da  se  je  Skender  v^ 
stavio  na  put,   i  da  bi  želio,    da  se  ostave  vojevode  mílanezkoga  i  sdri 
sa  Vladislavom.   1  doisto  Turci    koncern  rujna   pod  Skender-pasom   prie] 
Hrvatske  i  I^tre  provalise  u  Furlansku  do  Kordinjana,  te  okrenuv  pod 
i  oganj  svi|  dŕžavu,  silnim  plienom  adravo  se  u  Bosnu  povratise.  Beríslai 
držao  je  za  stalno,    da  ée   ga  novcem   pomoci 5    a  kad  vidí,   da  ma  ai 
sahman,   onda  poplieni  Jim    sibenički  kotar.    I  Dubftfvcani   javno  jím 
pritvarahu  prijateiji,  al  íz  potaje  Turke  podbadahu  i  pMHagahu. 

Videé  Mletoaaiy   da  mal   da  ne  sami  neroogu  odolieti   turskoma^ 
ialijaaakomo  rata^  pokaaaju  za  zime   avojim  tignikom   Alvižom  Naneal 
naklaaití  Bajaaita  na  mír   ili  primirje.   Ali  au  Turci   aahtíevali  nemoga^ 
naíme  cíelo  Morejo,   te  se  dagovori  prekina.  Da  si   pako  prískrbe   k< 
pomoéi,  obratise  se  na  zapadne  sile,  a  Vladislavu  uputise  ožujka  1500  svoje 


-  w  - 

ptBluike  Vet  Sorans*  i  Sek.  Jastíníaiift,  nadji^é  mu,  ak«  se  oénali 
•yastí  a  rat^  do  60X)00  dak.  od  svoje  a  40.000  od  papiaake  strane;  da  ae 
9Í^lapa  8  Tarci  príiDÍrja  Uí  míra,  kad  nebi  isto  to  doivolili  i  sa  RepaUika  $ 
(4a  sabraní  Ivan  Korvinu  vojevodí^  bann  Ji^aékoma  i  Bernardína  Praakapann, 
lavatí  prolas  Toréioa  kros  one  semlje.  Da  si  pako  Vladislava  í  njegovo 
ttalise  to  bolje  naklone,  a  isto  se  doba  obratise  Papi,  ooleé^  da  kraljew 
leaitba,  od  kóje  nebíase  ploda^  rastavi^  i  Bakaca,  ostrogonskoga  nadbiskapa, 
|0TÍ8Í  na  kardinálska  east  Papa  privolí^  te  Vladisláv  ipodine  1502.  ase  si 
9»  ženu  Ano  knjegiigu  francaskn  ^  koju  iaprosi  od  onof a  dvora  po  svom 
foslanika  Felica  Petančiéa  is  Šibenika,  nadsornika  budimske  knjíxniee 
kervioianske.  Mažimilijan  živo  je  radio^  da  se  ne  ovrsi  ta  žeaitba,  pošto 
If  mislio ,    da  bi  ga.  mogla  odmah  po  smrti  Vladislavovoj  dopasti   ng.-hrv. 

r  na  uslied  požanskoga  mira.  Mletčani  sjajno  ja  tada  prímiše  i  íspratíse 
Senja,  a  Bakaó  malo  kasnje  bude  stožernikom. 

Doéim  se  Mletčani  dogovaraha  s  Ugri  o  saveza  proti  Tarkom^  zlo 
nje;  ízgube  naime  Modon^  Korón  i  Navaria.  Samo  kad  stnpi  na  éelo 
orske  atíhove  sile  Benko  Pesaro  QkoĽ)  i  Spanjolci  pridose  u  pomoé^ 
a  pomorske  stvari  počese  njesto  iéi  na  bolje.  U  Dalmaeiji  neprestajaha 
Ijatím  haranja  tarskk.  Bodné  jim  zaprieôio  pat  po  svojej  semUí  Ivan 
Korbavski,  Tarci  ga  pocetkom  lipnja  l&OO  tako  potakose,  da  se  je 
va  spasio  sa  tri  dmga.  Osvetiše  ga  malo  dana  kasnje  vojevoda  Žarko 
podban  Kninski,  kóji  prieko  Cetine  provaliv  u  tarske  zemije,  kod  Bistriee 
ibise  dasmane^  í  vodjo  jim  olovise  sa  18  drogová  bez  ikoje  svoje  stete. 
do  mala  Skender-pasa  sa  2000  koqjanika  opet  provalí  do  zadarskih 
8ve  naokolo  robeé,  siekaé  í  paled;  dva  puta  jarisem  ndari  na  Nín 
T  i  18.  srp,}  i  provaii  u  grád,  ali  bade  napokon  odbijen  i  na  bieg  prisiljea. 
povratka  pokosa  Skender^  da  ozme  Perosié,  no  badava.  Kolovoza  páka 
o  s  podbanom  Kninskim,  Kožoliéem  Ostrovičkim  i  knezom  Martinom 
siéom^  svega  300  po  ízbor  janaka,  proletise  a  Hreegovioa  na  Rakitiaoy 
aa  krátko  silnim  plienom  zdravo  koéi  dohitise.  A  da  se  snažnije  oprieti 
ogne  tím  navalam  tarskim,  podban  Kninskí  ngovori  s  mletaókimi  kneaovi, 
ée  od  sada  a  tih  sločajíh  složití  svoje  s  njíhovimi  silami,  i  ojedno  adarití 
Mtk  dnsmanina.  Opet  30.  llat.  nasrna  do  1600  Taraka  na  zadarskn  okoliea, 
i  siloo  popliení  oko  Vrane;  ali  jim  se  malo  dana  poslie  janaôki  osveti  nas 
•aarko  i  podban  Koiaski,  robec  i  palec  tarske  zem^e^  í  zdravo  se  kadí 
Atgatim  plieaom  povraéajoé*  Prosinca  Žarko  pro^je  n  Mletke,  da  poaodi 
Sepiblikí  svoja  tvrdjavu  Nndak;  a  ona  mo  poveda  pladu,  praží  ma  novea^ 


—  94  — 

4a  most  bftol  nad  Cetinom  kod  Naéaka,  proglasi  ga  vitesom,  i  darova 
slatno  odielo  (18.  šieé»  iSOl,'),  Tom  prtgodom  nadarí  í  podbana  kninskags 
odíelom  od  grimisa. 

Do  mala  je  iittcao  rok  primirja  medja  Vladtsiavom  i  Turci.  Ovi  sa 
se  aklanjati  rata,  te  ískali,  da  se  prímírje  obnoví;  alí  se  sada  Vladisláv 
otimaoy  i  tajno  spremao  na  rat.  Mletóaiií^  osa  sva  obeéanja  od  krscanskOi 
sila,  još  sa  se  samí  nalasíH  na  bojnom  polja.  Istina  jos  srpnja  1500.  Papa 
Alek.  VI.  proglasi  krtsoboj  na  one  neviernike  i  odredi  desetína  a  Francosko], 
tJgarskoj  í  Mletačkoj  sa  bojne  troskove;  alí  sve  to  napokon  glas  vapijaéega 
n  pnstinjí,  posto  on  sam  stade  te  iste  godíne  pokoravati  bespravíono  todje 
semije  n  Romanji,  da  obogati  siná,  kd  sto  Ljadevít  XII.  slosno  s  Ferdioandoia 
Aragonskim  predobivatí  Napalj.  Sva  dakle  nadá  Mietčana  biase  a  ug.-hrv. 
kranl,  te  ondje  sa  svim  náporom  radili,  da  si  odlačne  pomoéí  steku.  Us  to  ae 
sapostise  sve  to  bolje  se  orosatí  i  sa  potrebitim  obskrbití  svoje  priekomorsk^- 
semije.  A  vídeé,  da  Tarcí  neprestane  nasróa  na  Dalmacijo,  kô  sto  27.  síeé.  1501. 
porobív  trogirski,  sibenickí  i  kliški  kotar,  veijače  sakljačíse  odaslati  amab 
onamo  Ivana  Dieda  sa  obéega  apravljatelja  one  dŕžave.  Diedo  22.  vel.  IdOl. 
dojedri  u  Zadar,  rasgleda  sve  gradove,  i  narodí  sto  je  trebovalo  sa  obraai* 

v 

Malo  kasnje  skopi  se  snasna  četa  mletackíh  podanika  pod  Zarkom,  i  slosaf 
s  Harinkom  podbanom  Kniaskím  í  s  Kožuliéem  Ostrovíčkim  provalí  9 
Hreegovina  i  silno  robije  príhvata.  Na  povratka  Tarcí  ju  isnenada  obkoliat 
í  tako  potakoše,  da  jím  jedva  ízbjegose  Zarko,  Maríoko  i  Kosalié  sa  odvei 
malo  drogová.  Istina  sila  je  tada  i  Turaka  palo,  te  i  sam  glavní  sapoviednik 
Bjihov  Mostarski  vojevoda. 

Me^jatím  podje  napokon  sa  rukom  Gjorgju  Pisanu  poslanikn  mletačkonift^ 
ntanaéíti  savez  sa  Viadislavom  i  Papom  (13,  wihnja  1301,^.  Obvesa  sa 
Republika,  da  ée  davati  Vladislavu  na  godínu  100.000  duk.  a  Papa  40.00% 
sa  tri  godíne.  Jedan  bes  drugoga  nije  smio  sklopíti  mira  ili  primirja.  Dm 
pako  14.  srpnja  Vladisláv  sdrosi  se  u  saves  sa  Franoeskom  i  Poljskom.  Sada 
se  dakle  očekivalo  od  Vladislava  štogod  kriepka  i  koristna  sa  krséanstv* 
a  sa  Mletčane  navlastito;  ali  sve  igegove  príprave  sa  rat  i  obeéanja  odlaéa% 
í  sestoka  postopanja  udarise  napokon  o  bah.  Ožujka  1502.  prodje  Korvit' 
kros  Mletke  u  Loret  ad  solver  un  suo  voto,  Mletčani,  kóji  ga  jos  7.  avik 
1497.  biahu  imenovali  svojím  plemiéem,  liepo  ga  tada  pocastise.  Vraiív  se 
is  Italge,  malo  kasnje  doču,  da  so  Turci  obsieli  Jajee,  i  da  ga  tvrdo  bij^ 
Ivan  skopi  umah  najbolje  naše  desnice,  í  poletí  Jajcu  na  pomoc  5  i  wm 
dodje,  udari  na  njih  tako  hrabro  i  odločno,  da  su  si  merali  bíegom  traaili 
spas.  Do  4000  njih  ipak  obljuti  tada  crnu  sem^ícu.  U  isto  su  doba  í  Mletcaii 


—  w  — 

iUpiMBo  na  graiuci  dalttifttiiiBkati  o4biJ«]í  návale  tarafce^  »  kadkaila  sloxno 
I  Hrvatí  TurcÍDa  odvraéalí  silo  sa  ognjilo.  Jos  srMoíje  sa  jim  pako 
npriedovalí  poslovi  na  nora^  navlastito  od  kada  im  prídoée  na  pomoé 
(huíciukí^  španjolskí  í  rodjaoBkí  broduví,  í  koramaDski  kra^  ratom  a  Asijí. 
fada  otese  dosmaDÍna  Lesku  í  Sv.  Mavro.  Niata  nemanje  Jako  sa  šelili 
pr  bad  radí'  neodlačnosti  Vladislavovc,  bad  radi  to  veée  bajnosti  í  samrsaja 
jfltalíji.  Ponadi  ga  sam  Bajaaít,  a  opi  ne  aakaanióe  oaredítí  Aodriji  Gritta, 
Ipda  ješ  o  satvoru  a  Carígrado,  da  ga  agovori.  Gríttí  ovrsi  svoj  posao  bes 
fdvUkeísto  je  boije  mogao,  te  Saltan  Još  14.  pros.  1502.  prisef^oni  otvrdi 
^'éoD  pogodbo.  Vladisláv  stoprv  20.  kol.  1603.  obnovi  primirje  na  sedam 
|idÍDa.  U  pismu  sa  to  uéinjenn  navedose  se  pohraničná  miesta  s  Jedne 
i  8  droge  strane.    Medja  yiadislavoviroi   stoje  Dubrovník ,  Jajee^   áabaOy 

ebrenik  i  Biograd.  U  isto  doba  Republika  se  obveaa  Vladísiavu^  da  de 
do  smrti  Bajasitove  pladati  svake  godine  do  30.000  duk.,  uvietom  ipak, 
H  ianari  sariano  hen  et  fruetuMé  dispensati  in  euttoHa  deUa  Crovatia 

\  See.  1Ô06,  19,  feb,  m,  vj.  Ali  Je  Hrvatska  malo  tih  novaea  uiila ! 

Akoprem  se  s  Turoi  obnovi  mir^  zato  nisu  oni  prestali  kad  i  kad  is 
iednih  kotara  najprije  pomanjim  éarkanjem  a  poslie  i  veéím  ndaratí  na 
i  na  mtetaeke  zemlje.  Negdje  pod  fesen  1504.  provališe  u  kninske 
diele,  le  uéínise  njesto  plieoa^  a  mal  da  ne  ulovise  Korvina^  koi  pohitio 
tamo,  da  jih  suzbíje.  iste  godine  najprije  Mehmet  Agi,  a  pako  Sanjak 
tarski  silno  poplienise  sibeničko.  i  trogirsko  okrnžje^  í  smaknuse  ne 
o  poslanika  sibenickog  Baziéa  iduéega  ka  Bkender-pasi^  da  se  tnži,  no 
líeéníka  zapltana  od  istoga  Skendera,  da  ga  Heéi.  Badava  se  vieée  mleteóko 
iib  n  Carigradu  tóga  radi  nasilja  (29.  ftOM.  tS04,  i  lÔ,  «vtá.  14ÚS.). 
Koaaliéevi  podanici  nisu  cknili  napadati  oa  zemlje  mletaéke.  Toga  radi 
bliká  29.  svib.  1405.  opet  baei  na  Kožuliéa  i  na  Pavla  njegova  siná 
aTÍnu  od  3000  Htara,  I  proti  njim  prituži  se  Vladislava.  Ovíg  odpravi 
Hrvatskn  Filipa  Mora,  da  razvidi  te  stvari,  i  složno  s  opunomoénikom 
čkim  rieši  i  naknadi  {jny,  1S06J),  Iznadje  se  do  12.000  duk.  poéínjene 
>  ali  težko,  da  sn  Mletéani  i  novčiéa  dobili  od  kralja  na  tij  raeun. 
tovahu  oni  i  poslie  visekrat  svoje  túžbe  i  zahtieve  i  radí  novih  skoda^ 
^da  si  Torčina  na  daleko  pridrze,  i  o  tom  sn  kralja  oesto  opominjali, 
iliaie  da  marljivije  bráni  hrvatske  granice^  posto  mu  uprav  sato  svake 
pNine  davaju  do  30.000  duk.  (29,  oiuj.  1S07,^,  Vladisláv  nije  ímao  óim 
Iflivoljno  osígnrati  ni  južno  ugarsku  graníou.  Državnoga  imanja^  sto  podíeljena 
pto  razprodana^  bješe  ponestalo,  a  kraljev  predlog,  da  mu  pojedine  županije 
[iaiToljavaja  poreže,  zabaéen  Jos  u  sabom  od  24.  tráv.  1504. 


—  w  — 

Malo  k«s9je  umrie  Ivan  Korvin  vojevoda  Has  i  tai  n  35  gaM 
(^11*  li9t,  1é04.')y  í- bode  pakopan  a  Líepofslaví.  Na  krátko  ga  sliedílef 
grob  í  díeea  njegova  Krístofor  í  Jelisava.  Dobra  KorvínoTO  prodje  veAi 
dielom  u  ruke  njegove  adove  BAtrioe  FraokapaDske,  koja  se  do  mala  adft 
sa  Gjorgja  braniborakog^,  kraijeva  fieéaka.  Tako  se  jadno  ískoreai  slavm 
porodica  Hunjadova!  Mieato  Korvína  Vladisláv  naimevova  sa  baae  Andrei 
Bota  Bajnanskog  i  Fraiqa  Balasu  Gyarmatskoga;  ali  jim  se  staví  na  pit 
iljeki  Bernard  Thuroe»,  te  se  jedva  početkom  %,  1506.  dokopase  úprava 
Malo  kasoje  na  saboro  n  Križevoih  nasI  stalisi  prisnase  sama  Bota^  s 
Balasn  po  drsavnom  pravo  odbacíse.  Zato  kraQ  do  mala  miesto  Balase 
posla  ovamo  va  dmgoga  baňa  Marka  Horvata  Misljenoviéa.  Malo  dus 
poslie  Korvinove  smrti  bíase  se  težko  rasbolio  j  kralj  Vladisláv.  Dočav  to 
Bernardín  Frankapan^  pomisli  na  njegova  smrt^  i  stade  odmah,  da  prokril 
pnt  na  o|^ar.-lirv.  kninu  svomu  sestríéa  Krištofom^  Korvinovn  sinn^  tada  jal 
živo.  Pohiti  i  o  Mletke,  da  na  to  nakloní  ono  víeóe,  nadajaé  se  s  ote  strane 
sa  ta  svrhu  jakoj  novéanoj  podporí.  Ali  ma  Mletčani  odgovoriše  {JtS.  lU^ 
ÍS04,')i  da  bi  se  oni  rado  sauseli  sa  tu  stvar^  da  nisa  sapriečeni  takviod 
okolnostmi^  kóje  jim  sabranjaju  o  tom  i  najmanje  misliti. 

Medjatím  a  Ugarskoj  Stiepan  Zapolja/ teseé  sa  kcaljevom  kéei^ 
i  sa  kronom,  pomoéjo  svojih  prístasa  isposluje  na  rakoskom  sabiy^n  28.  r^|. 
1505.  odlnku^  np  kojoj  bude  okinuta  posunska  pogodba  Vladislavova  sa 
Austrijom.  Tu  bje  dakle  ostanovljeno^  da  kad  bi  kralj  amro  bes  potomka 
moskoga  ne  sroiedu  stalisi  sa  kra^a  isabrati  ma  koga  tudjinoa,  nego  samé 
sposobna  Ugrina.  Uslied  tóga  najmoéoiji  velmose  sklopise  nmah  saves,  kojin 
se  obvesase,  me4Jusobno  se  branití,  viemost  prama  kraní  eavaií^  i  branid 
Ju  bes  uátrba  draavne  slobode.  K  otoj  odluoi  pristadose  samo  doliýoslavosflU 
stalisL  Hrvatska  Jos  oviek  nagibase  na  strana  Masimilijaoova.  Vladisláv 
nye  puno  pasio  na  ta  odluku;  ali  ga  Ana  njegova  sena,  vise  opresi% 
napokon  návode  sklopiti  ogovor  s  Masimilijanom,  kojim  se  ustanoví  senitla 
me4Ja  Ferdinandom  unukom  Masimilijanovim  i  Anom  kéeiju  Vladislavovomf 
kad  bi  pako  kraljica  rodila  sina^  da  primi  ovaj  Ferdinandova  sestra  sa  žeBt( 
a  Masimilijan,  da  jim  bude  sa  skrbnika,  ako  bi  Vladisláv  umro  sa  rast 
(90,  JST,  o«Hf.  1ô06.^,  Uslíed  tóga  ogovora,  sastavljena  na  temelju  nesakoniitf 
Masimilijan  18.  tráv.  1&06.  odpraví  pismo  na  ugarske  stalise,  sahtievaji^ 
da  oím  prije  prisnadu  njegovo  pravo  a  ukinu  svoju  odluku.  U  isto  dol» 
provali  s  vojskom  u  Ugarsku,  i  u  brso  predobi  áoprun,  Posun  i  Csallókéa 
U  toj  se  je  vojski  nalasilo  dosta  Hrvata^  te  se  naročito  spominju  tri  knem 
imenom  Ivana,  naíme  Frankapanski,  Kaníaki  i  Korbavski.   A  nije  se  tom 


-  w  - 

jý^to  éadítí  J  jer  Vgrl  i  teda  iiÍbu  pufli  aft  Hrvate  i  koiim  Je  bilo  iftk 
jjj^resUiio  bejak  bití  sa  Tarei  rvseéíni  i^íliOTe  Eemlje.  I  doisto  UdM^ie 
Itradanje  hrvatsko  i  sapai^aje  od  kraijeye  strane  dokasiye  oam  te  jasao 
pďJjaéak  brvatskosa  sabora  draana  polovieom  g.  1607.,  kadno,  akoprem  I 
Jsda  badava,  naši  sUlisí  odpravise  svoje  poslaníke  na  Vladislava  (hA  sto 
i  la  Mletčane),  moleéi  ga,  da  Jim  pomôže,  dmsčije  da  ée  se  predati 
7«r6Íno  ili  ma  komu  drogoma.  HrraCi  dakle  oéekiirahn  od  Maíimilijana 
svakojako  bolju  badodnost  Ľgrí  i  n  toj  opasaostí,  kô  sto  nviek,  nesloini, 
^Boradose  napokon  pristáti  na  dohovore.  U  tom  kraijiea  rodi  šína  i  amríe» 
!l*a  pospíesi  konae  ngovom  n  Beca  (19.  9rf.  1Ó06.'),  B  qjira  pretta  sváko 
jpeprijateljstTo;  stránke  si  na  ismienii  povratise  predoUvena  miesta;  a  glede 
ipasliedstva  Ugri  si  pridržase  svoja  pravá,  Mažimilgan  svoja.  Badava  potraai 
^ladislav  na  saboru  od  2i.  tráv.  1507. ,  da  ran  litalisi  kmse  sinai  oni 
j^ače  ospregniise  njegovn  moé  kad  dočnse,  da  se  s  JMažimiliJanom  po&da 
ji  ti^oe  dohovore.  U  tíh  se  prepirkah  sve  to  vise  osili  sama  2apoUína 
l^nka.  Kralj  napokon  osieti  pogibelj  svoje  knde,  te  sato  tajno  najprQe 
jlbBovi  8  Mažimilijanom  becki  agovor  šeoidbeni  (12.  štud»  ÍSOT.%  i  poste 
•Bobitom  lístinomy  kojo  napose  iarnéi  i  hrv.-slav.  stalisem,  potvrdi  stam 
frava  i  sve  ostalo  sahtíeve  ogarskoga  sabera,  dade  siná  si  I^ndevita  Jedva 
^Ivogodisnjega  okruniti  na  o|^.-hrv.  (4,  lif,  ÍS08.')  a  pako  i  na  éeski  priestol. 
Va  onoj  listioi,  kojo  odasla  hrv.-slav.  kraljevini,  nalase  se  podpisani  kao 
Insi  bani  Ojorgje  Kanižki  i  Ivan  Ernnst  Čakovacki,  vierojatno  imenoyani 
ntesto  Bota  i  Misljenovica  naklonih  Mažimilijann.   Ovi  ipak  pridržase,  ako 

i  silom,  svojn  éast 

• 

t  U  tom  se  razvi  borba   medjn  Mletéani  i  Papom   Jaliem  II.   radi 

yamaija,   sto  so  oni  oteli  bili  o  Romanji  yojevodi  Valentínu,   naravnomn 

ipan  Aleksandra   VI.  ^   na   kóje  rimbki  dvor  nge  imao  dro^ga  pravá  osim 

fskroviteljstva  (su»erenšivá) ,   a   ipak  jih  sa   se   zahtievaše.    Republika 

■pisnavaše  Rimu  sakonita  pravá,  a  ne  vise;  čega  radi  Papa,  da  jn  prikloní 

UH  svoje  izprasne  požnde^  nije  se  stídío  protí  njoj  apotriebiti  svíetovna  i 

Urovná  oraija.   Odoiepi  ja  najprije  od  Franeezke,   pak  ovn  tajno  sdrnži 

Jfii>tí  njoj  sa  carem   (Bloi$  ZS,  lut.  1404.')  y   a  napokon  Vladislavu  ponndi 

Jklmacgu,  ako  i  on  stupí  u  taj  saves.  Da  toj  opasnosti  izbiegnu,  Mletéani 

J^  savietu  Petra  Beríslavica  poslanika  Vladislavljeva,  odpnstíse  Papi  njekoja 

l^esta,  í  tako  se  učiní  mir  (10,  t>eL  1406.').   Do  mala  pobití  Mažimilijan, 

I  fr  isQera  Franeese  iz  Milana.    Zapitá  dakle  od  Mletéana  prolaz  sa  svoju 

|-#oj^u  po  lýihovu  zemljistu  pod   izlikom,   da  putuje  u  Rím  na  krunitbu. 

i^letčaoí^  saajsd  debro,  kamo  on  smiera^  odgovorise,  da  mu  vojske  pustiti 

7 


-  98  - 

■emoi^^  a  njega  8  pratojom  kad  hoée.  Oar,  da  jim  se  osYeti,  ponodi  Papí 
savei  proti  MletčaBom.  Jolij,  gaxeé  pogodbe  malo  príje  prisegom  posveéeae^ 
prísto,  te  poéetkom  g,  1508.  započe  rat.  Mletôaní^  FraDcezi  podpomožem, 
ereéao  suibiju  Niemce,  i  mnosa  jim  miesta  otmu.  Hedja  ovtmi  bila  sa  i 
dva  nasa^  Rieka  i  Trsat.  Proti  Rieei  dodje  s  galijami  Ivan  Navagjer,  i 
26.  svib.  1608.  prišili  ja  na  predaja.  Ríeeani  odpravise  odmah  svoje  poslanike 
a  Mletke,  da  príšera  viernost,  a  Repablika  10.  koK.i.  g.  dade  jim  pove^ 
njihovih  pravá.  Podložise  se  tom  prigodom  Repnbliki  jos  Eastav^  Moscenica, 
Crsam,  Brsec,  Lovran^  Novigrad  i  Lepoglava^  a  vide4  Niemce  a  Trsata^ 
28.  svib.  Navagjer  iiagna  jih  i  odatle  a  svoje  namiesti.  Jedva  ban  Bot  doôo  to  o 
Trsatu,  omah  glasníkom  potrasi,  da  ma  se  vráti,  no  badava.  Te  nepogode 
nafnase  eara,  da  s  Mletéaoi  sklopí  primirje  (€.  lip,  ISOSS).  Ali  Papa  nije 
mogao  trpiti  mletačke  sreée,  te  stade  svom  dosom  nastojatí,  da  sdniii 
sobom  a  saves  proti  Republiki  Cara«  Franeoae  i  Španjolce.  I  to  mu  sreéoo 
podje  sa  rokom  a  Cambrai-u  4.  pros.  1508.  U  toj  pogodbi  ostavi  miesto  i 
sa  Vladislava^  obeóavajuéi  mu^  ako  stapi,  Dalroacijo.  A  da  s  temelja  strese 
taj  stolietni  stožer  krséanstva  naproti  barbarstva,  naíme  Repablika,  jas 
X7.  tráv.  1509.  svečano  ^  prokone.  Sada  stadoše  savesníei  složno  radítí, 
da  saveda  i  Vladislava  u  to  sramotno  kolo.  Mletčaní,  da  odstrane  od  sebe  ta 
doisto  najpogibelniju  olojo,  af^utise  odmah  na  dvor  agarski  jarve  odredjenoga 
poslanika  Petra  Pasqaaliga. 

Poéetkom  ovoga  rata  bilo  je  o  nasoj  semlji  dosta  Mažimilganovíb 
privrženika,  spravnih  sato^  da  Mletčanom  naskode.  Valjda  su  jim  i  gdjekada 
sto  sla  pooinili,  te  veé  travnja  1508.  tražíla  je  Republika  od  Vladislava,  da 
kasni  nemirnjake  za  izgled  dragoma  i  prišili,  da  stete  nadoknade.  Kralj  ja 
rado  zadovolji  s  naredbom  na  baňa.  No  Mletčani  nigveée  se  bojaha  kneza 
Bernardiaa  Frankapana  i  baňa  Andrije  Bota;  te  da  jih  od  eara  odstrane, 
odlooise  31.  sieč.  1509.  uzeti  pod  novac  Bota^  Nihaila  šína  Bernardinova 
i  Ivana  Korbavskoga^  namierom,  da  ée  se  ovi  baoiti  na  carevu  Istra,  i  tako 
podpomagati  vojska  udarajaca  íz  Farlanske.  Malo  kasnje  pridose  Botevi 
poslanici  u  Mletke ,  kim  odgovori  vieée  2.  ožujka ,  da  je  spravno  primití 
baňa  u  služba  sa  1000  konja,  da  ce  mu  plaóati  400  duk.  na  miesec  sa 
njega  i  za  poglaviee,  a  4  duk.  za  pojedine  konjanike,  da  dodje  dakle  óin 
prije  sa  barem  500  koiga,  a  da  mu  je  prosto  kad  hoée  prebroditi  seas^ 
djeou  i  ímaiqe  na  njihove  otoke.  Ivan  Korbavski  jos  ožujka  priletí  MletcanoBi 
a  pomoé,  a  Bota  prímami  car,  va)jda  na  vece  mito,  jer  jos  7.  srp.  Republiki 
naloží  kapetanu  pomorskoma,  da  posto  se  Ivan  Tetríko  ponudio  uhvatití 
Bota,   neka  ga  uhvati  i  a  Mletke  odpraví.   Ali  sve  badava ^    dapače  Bot  i 


lenuurdiio  lipija  adftríáe  oa  nletaékii  Igtni  do  Labiaa  i  Plomiaa,  odtjeraáe 
Mletôme  ís  Trsata  I  Rieke  ^  a  Krka  se  silao  frosaha.  Da  stavi  kraj  toj 
■eaadaoj  Dávali,  malo  kaáoje  dojedri  ii  Zadra  «  Krk  sa  njekolíko  fal^a 
Aagel  Trevisan,  pomorski  yodja.  Ovíg  ni^príje  po  tajnika  potočí  se  baňa 
radi  počinjeaa  aasílja.  Bot  isgrdi  (aJBÍka,  i  aaprieti  mu  se,  da  de  i  a 
lapríeda  do  ala  boga,  gdjegod  bude  mo^ao,  Mletôanom  skodití.  Na  to 
TrerisaB  aamoH  dopost  od  vieéa  Senj  predobiti  na  raéaa  krnne  ngar.-hnr., 
poBto  se  jos  tada  nalasio  Bot  u  svadji  sa  YladíslaTODi.  Na  ta  viest  teiko 
8e  poplaší  ban,  te  omah  odpraví  poslanike  a  Mletko,  da  ga  ma  kako 
opravdivo.  Tada  se  síIdo  bojala  Repoblíka  Vladislavljevíh  dogovaraoja  sa 
Mrem,  a  bade  as  to  isviesdena,  da  se  jadranskomo  mora  pribliiigo  franeeske 
í  spaojolske  salije.  Čega  radi  nalosi  Trevísana  (9.  kolovo»a)j  da  se  okaní 
Bota  i  Se^ja  (1)  i  da  pohiti  s  brodov!  u  Dalmaciju  na  obrana  onih  miesta. 
ili  malo  kaaoje,  napriedojaéi  sredno  orožja  eareva  a  Istri,  opet  sapovíedí 
Trevísana,  da  se  pri  mäkne  k  oniro  obalam  i  |»omože  aspre^nuti  neprijatelja. 
Trevidan  dojedri  odmah  o  Omisalj,  i  skapiv  sve  sile,  2.  list  sa  rana  krene 
aa  Rieka.  Rieeani  ^  prímíse  pod  silovitim  fromom  topova^  no  Trevisan, 
kkreav  njento  vojsko,  odari  na  jaris,  i  na  krstko  ga  predobi.  Rieka  bje 
tada  tako  smasana,  da  je  sam  Trevisan  mogao  písati  5.  list  o  Mletke: 
tt  mai  per  íui  non  se  dirra,  qua  eono  Piume,  ma  qua  f  ono  Finme  (3). 
U  to  isto  doba  oko  1000  konjanika  Torskíli  provali  o  Hrvatska ,  počínív 
BBogo  stete,  navlastito  na  Frankapanskih  semljah. 


(1)  AH  Ug  predlog  Trevísanov  o  Senju  nije  joj  toliko  mrsak  bio,  kft  íto  bi  se  iinilo, 
jer  dva  núeaeca  kaánje,  naime  9.  list  1900.,  u  naputku  avoga  poslanika  Petra  Pasqualiga 
aalagala  mu  je  i  to,  da  reče  Uýno  Vladislavu :  voitndo  Ui  reaquUtar  et  in  frittina  potesta 
niiger  la  elta  de  Segna,  ehe  per  tvrannide  vien  oceupata  da  Both  andreat  inimico  et 
nMU  de  la  Maetta  ttta,  tu  offerischi  noiíro  nomine  I  armata  noitra  maritima  ala 
€xpedUione  predieta  per  queUo  tempo  ehe  apparera  a  S.  Maetta.  (V.  Sec.  Com.  Rog.  per 

(S)  V.  obáirni  moj  nacrt  o  razorenju  Rieke  u  i%viestju  o  k.  Vliem  Gimnazgu  u  Rieei 
koDcem  godine  školské  I864/5.  Ovdje  cu  dodatí,  ito  o  tom  piie  Jer.  Priuli  suvriemenik  a 
STojih  lietopisih  (rukopis  u  Marciani.  H.  s.  1!23.) :  Adi  7  detto  (listopada  i509.)  U  Capitan 
General  (Angj.  Trivisan)  ecrive,  ehe  per  divertire  i  Tedetthi  da  maggiori  progretii  haveva 
itmato  opportuno  di  ebareare  le  sne  genti  e  eiurtne  a  marina  aiľimpreaa  di  Fiume,  ehe 
wtiíagU,  V  haveva  reso  in  tuo  potere.  Li  GaUotti  al  tuo  eolito,  eosi  commesH  dal  suo 
tonaniante,  saeeheggiarono  ttuto  U  luogoeterritorio,  abhruggiando,  et  incenerindo  il  tutto, 
*M  pretervarono  aUriprigioni,  ehe  <tueUi  da<tuali  potevano  havere  una  groeHsHma  taglia, 
^  äel  loro  poitibile,  per  altro  havevarji  ueeieo  eino  U  fanciuUi  in  euna,  deturpate  le 
^ne,  ttuprate  le  vergini,  rubbate  le  Chiete,  e  tutte  le  eou  eacre,  talmente  ehe  in  quel 
Huvo  non  vi  restd  ne  meno  una  piccola  festuca  da  rubbare.  Che  spiaeqne  attai  alla  Pieta 
P«Mica,  ehe  non  ama  commettersi  taU  devattatumi  etuccitioni,  ne  tacrilegij.  E 'I  Capitano 


Medy«tíin  savesniei^  a  sto  mi  eve  to  vike  etiftlutii  Mlletcftne,  tak« 
dft  OTÍiD  ne  osia  drn^  na  kopnú  osím  Trevisa,   sve  to  veéim  naporoni 
nastojaha  oko  VladÍBlaya^   da  Jim  navíesti  rat   AH  na  badimskom  dvora 
jako  80  60  caiuímalí  la  Mletoane  atožrnik  Bakaô,  koi  je  tada  kraljem  vladao, 
falatín  Perényi,    i  joi  njekoji  drogí  velmožo.   Bilo  Je  istina   sakljnéeno  o 
Bgarskom  saboro,  da  se  digne  vojska  na  Mletéane^  ako  ne  povrate  Dalntegi) 
juslíed  óega  Vladisláv  naredí  is  Praga,  da  se  sa  to  éino  príprave  (1);  ali 
opet  malo  kasnje  do4je  ta  strar  pred  ostrogonski  sabor^  gdje  sa  sastapaBÍ 
bili  í  brv.-slav.  staltši  po  svojíh  povierenioihy  i  osta  bes  konaônoga  ríeBeBjo. 
Mletôaní  sa  sňali  po  Bakaoa,   da  ée  sva  ta  sromoTÍna  u  bah  ndariti  radi 
nesloge  mei^asobne  ngsrskíh  i  hrvatskth  velmoža,   í  sto  nestaje  oovoa  • 
kralja.   A  da  se  to  stanje  prodoži,  nísa  doisto  stedili  n  daroYih  i  mitíb  na 
badínekom  dvora;   a  i  samoma  poslaniku  krajová  ísroôise    14.  vei.  1510l 
do  36.000  dak.    a   dragooienostih  i   u  sakna   na   raoan    obiénoga   danks, 
poronožena  sada  sa  6000  dak.   (19.  Iťf .  ÍÓÍC),   Bakaéa  sa  pako  njegovslí 
B  otim  aairlaetito,  da  de  sva  sredstva  apotrebiti  na  to,   da  postane  Papoa. 
I  M*eda  po  Dalmaeíjo!  jer  da  je  tada  prešla  pod  ogar.-hrv.  krona,  bila  H 
bes  dvojbe  do  mala,   kô  sto  jožna  hrvatoka^    í  ona  pala  a  tarske  saks^ 
Samo  Mletčani,  jer  jos  dosta  sílni  na  mora,  mogose  ja  a  to  doba  spasii 
od  barbarstva,   i  doisto  ja  spasise.   Kros  to  videéi  Nletčani,   da  njihove 
aottvanje  od  konačne  propasti  visi  o  samom  Papi,   kóma  bi,   kad  bi  ga 
namirili,   lasno  bilo  saves  rasvr^ati,  stadose,    da  ga  na  mir  priveda;  ste 
jim  podje  sreóno  sa  rokom   24.  vel.   1510.    Tim  odmah  jamačoo  odahnaše, 
to  do  mala  opet  se  boj  na  sreéa  obráti  na  njíhova  strana. 

U  Hrvatskoj  napriedovaha  neprijateljski  stopati  sa  Mletéani  ban  Bot| 
Bernardín  Frankapan,   a  navlastito  sin   i^egov  Krsto,   jedan    od  najbo^fli 


General  rťhebbe  nota  topra  tma  coti  crudele  permitHone.  Tutti  quei  pošH  convieini  f0 
qtiesta  sanguinosa  depredatione  H  posero  in  fúga,  et  in  grandissimo  tpavento.  A  ^ 
spominje  iztragu,  ito  se  kaánje  povela  radi  drugih  gtvari  proti  Trivisanu,  piáe  i  to  (vdjačt 
1510.):  ma  ľuUima  oppotUUme  delľAvogador  fuassai  grande:  chceraditantaitreUgiotiU 
et  imprudenu  crudetíä,  ehe  haveva  potlo  a  tacco  e  ruvinate  Quete  e  Tempij  con  tosti 
sacrileggi  a  Piume. 

{i)  Pasqualigo  35.  ve^jace  1510.  ix  Zagreba  izviesti  svoje  gra^j^ne,  da  Je  kr^j  dii 
naiog,  da  se  pozovu  na  sabor  sada  i  tuti  H  tignori  de  Croatia  et  Stíiiavonia,  mandandek 
U  *íte  lettere,  ehe  in  efílcaee  forma  di  quAiUí  matéria  a  dascuno  de  loro  havea  ecripto,  c 
aUigate  a  qwtte  de  Ha  citä  haver  mandáto;  da  se  je  to  sada  obistinilo,  et  iudieio  meo  < 
ateai  importanre,  perché,  come  per  diele  nottre  de  XI.  U  significaetemo,  non  era  eonn4 
in  le  diele  de  Hungaria  chiamar  U  Signori  de  Croatia  ^  et  questa  novita  non  po  esser,  a 
non,  perché  in  quetta  diéta  te  ha  ad  Iractar  I  impreea  eontra  turehi  et  I  i$Urar  ne  lattf 
delt  aUri  principi  coniuraii. 


~  toi  - 

etRvíh  Todja.  Zato  gi  RepaMíka  tražila  naklooiti  ostole  tuAe  veloMŽe, 
nij^a  oanieroiBy  da  fo  ovi  h  lategne  one  a  qjiliove  p*aDiee.  Privolí  daklo 
p»  gavíeta  Pasqimllf  ova  potiguéem  a  Bodim  na  poande  Ferenea  Beríslaviéa 
kani  Jajačkoga  prímiti  ga  u  svoju  alaiba  sa  deset  drogíh  velmoža  (oaíma 
•U  kna  Jigaéka,  dva  brata  Jaaíéa,  dva  krata  Matrika^  Nikola  Zriojskoga, 
Nik«li  Svetaékoga,  kneia  blaf^jako^,  kaesa  Kadra^  i  vojevoda  Isnoikovoa) 
i  1500  konjaBÍka^  te  prvím  obeda  nkopao  300  dok.  sa  miosee,  a  4  dok.  sa 
Bvakoga  kofgaaika.  U  ta  svrha  posla  18.  sieô.  1510.  Alviža  Badaera  a  Rab, 
di  ti  8  opvBOModníkoiii  Fereneovím  atanaéi  dotiéno  pocodbo.  Zato  a^e  h 
■Imalo  ôodítí,  sto  Bot,  kad  početkom  fodíne  1510.  skopi  državaí  sabor  a 
Otočea,  ae  nadje  n  ajem  podpore  svojoj  asoiierí^  naime  adariti  na  Dalmacija. 
liesreéDO  a  ístíno  bíase  ondasnje  stanje  n  nasoj  aemlji!  Velmože  medjv 
Mbom  savadjení;  jedni  aa  eara,  jedaí  sa  Mletéaoe,  a  i  o  tom  Dostaloi^ 
Hjedan  sa  svcj  milí  zavíčaj,  akoprem  cesto  streseaí  trepetom  kletog 
éMBasína  robeéega  po  semljíj  pod  upravom  pako  éovieka^  koga  Je  í  san  kral) 
sattno  pravím  bantovDÍkom.  Istí  su  aeredi  tada  savladalí  bili  i  prínorjeni 
krntskím.  Bakarskí  sapovíedDÍk  srpoja  1510.  dopnada  Kréabom  pod  svojo 
neni^  da  slobodno  dodja  na  sajam^  al  í  h  ipak  dade  sve  aloviti  í  u  tanaíea 
b«ití,  pod  íslíkom^  da  sa  vierí  pomanjkali.  No  Kroani  snali  s«  ma  so  do 
■•la  pošteao  oavetitL 

Akoprem  se  Papa  smirío  biase  sa  Mletéani,  te  nastojao,  da  Ugri  i 
Hrratí  s  ajími  mirajn^  zato  ipak  ne  presta  rat.  Mažimilíjaa  i  Ljndevit  XII., 
*teovív  Bloís-ki  SAves,  nastave  ga  sada  i  proti  samomu  Papi,  kao  mletačkoma 
Mvesnikii.  Trasio  je  Mažímíiijan  dí^utí  i  Torke  proti  Repnbliki,  no  badava ; 
vvi  811  draalí  sa  Mletéane,  te  í  dopuséali  Jim,  da  i  po  torskih  krajovih 
v«itke  pobiraja  i  hrana  kopaja.  Sad  Papa,  smaéen  s  tíh  sloóestih  primiera^ 
frími  se  napokon  maževno,  da  staví  kraj  o  voj  borbi  toli  opasnoj  sa  krséanstvo. 
Kiiprije  se  obráti  na  Vladislava  (koL  ÍStí,'),  i  po  svom  poslanika  Ivana 
fttafliiéo  Trogiranian  návode  ga  akinuti  svaki  ugovor  í  dogovor  sa  earem 
'obeóati^  da  de  stopiti  a  saves  sa  Mletôaní.  Toga  radi  Vladisláv,  obnoviv 
fnairje  sa  Tnrci^  sklopí  u  njem  i  Repablika  {rujna  ÍÓIIJ),  Zatlm  pästi 
K  Papa  a  dogovore  í  sa  carem ,  koi ,  videdi  jasno ,  da  se  bojna  sreda  ved 
^eée  Ba  strana  mletaoka^  privolí  napokon  na  priroíije,  kóje  se  otanaéi 
*'  travBJa  1512. 

Pocetkom  rajoa  1511.  umrie  o  Senjo  ban  Andríja  Bot  od  Bajne^  a 
^Qda  iste  godine  í  drug  ma  Marko  Horvat  Misljenovíé.  Vladisláv  biasc 
Jttio  Bota  kao  nevíerna  svake  časti  i  imanja  u  zemijí  i  miesto  njega 
iHiiaieoovao  banom  Gjorgja  od  Kaniže,   ali  malo  prije  smrtí  opet  gu  primío 


-  109  - 

biaie   o   milost.    Umah   po   smrtí   Andrijínoj  Ivan   Korbavski  í  Bernardio 
Prankapan  po  poslaoicih  i^avise  kralja^  da  ako  jíh  bea  odvlake  ne  pomôže, 
dnigo  j  im  ne  oataje  nego  de  aeeordarse  per  mevo  dei  Voyvoda  de  la 
Boeeinu  ei  eapitutar  enm  ei  Signor  Tureo  per  faree  suo  eubditi  et 
trikutarij  (PaeqnaL  Búda  90,  oti,  ISÍľ).  Kralj  jim  obeéa  pomoé,  i  valjana 
roaža  aa  baňa.    I  Quta  Je  potríeba  bila  barem  njeato  reda  sta  vití  n  nasík 
aemlljah.   Govorkalo  ae  yeé  odavna,  da  ée  uprav  i  sam  kralj  saéí  a  ove 
strane ;  a  to  po  Pasqualíga   (SI.  oiujka  lóíO,  im  Zagrehay,   eiiam   per 
proveder  eum  In  presentia  eua  a  molti  desordeni  ei  bUogni  de  queeto 
Regno,  nel  qual  mat  é  štata  dapoy  ehe  Ihave  la  eorona,   Tražío  sada 
banská  east  Ivan  Kapolja,  vojevoda  erdeyskí,   sa  syoga  brata  Gjorgja;    alí 
ga  Vladisláv  odbí^  i  povieri  ja  Palatína  Mirka  Perényi-Oy  oprav  aato,   da 
tím  astavi  tiek  yladohlepnim  težnjam  Zapoije,  koí  si  je  sa  adatbom  svoje 
sestre  Barbara  za  Sigmonda  kralja  Poijskoga  brata  Vladislavljeya ,  sve  to 
▼edi  agled  dobivao  o  kra^eyini.  Perényi  dogo  je  oklevao  prímití  to  dostojanstvo^ 
tada  odveé  težko  i  stetno.  Dne  26.  tráv.  1612.  Republika  po  svom  poslaaikii 
Pasqaaliga   naradova   ma   se,   sto  je   napokon    prijeo   banská  čast    Príje 
odlaska,  dobi  Mirko  nalog  od  badimskoga  vieda,  da  dobro  pregleda  xem^B, 
i  rasvidi^  ito  joj  treba  sa  ovrsta  obraoo^  i  da  marijivo  ascava  sporasamljenje 
i  príjateljstvo  sa  Mletčani.  Hrvati^  neprestane  uznemirivani  od  kleta  sasieda^ 
veselo  izóekivaha  i^egov  dolac,  do  eamoga  Bernardína  Fraokapana^  koí  ga 
još  onda,  kada  se  uztmeavao,  natkao^  da  se  príhvati  stolice  banské^  a  da 
de  £a  bez  dvojbe  svi  velmože  naši  rado  entí  i  liepo  pomodi.  Perényi,   dosav 
o  Hrvatsko^  niyprije  namiesti  sa  podbana  Ivana  Korbavskoga,   zatim    se 
pästí  u  dogovore  s  Anom,  adovom  Botovom,  koja  si  je  dávala  ovaj  našlo  v: 
AntM  de  Zaehi  Capitania  di  Segna  ei  baroneeea  delli  Regni  di  DalnuUia, 
Crovaiia  ei  Sehiavonia  (Miehiel),  neka  mu  izročí  miesta  spadiguóa    na 
banovina.   Ana   aehtie   na   to   prívoliti>   zahtíevajué^    da  joj    príje    izplati 
16.000  dok.,  sto  je  kralj  dožan  bio  njezinu  muža.    Perényi  a  to  trasio  si 
pribavití  naklonost  mletaéke  vláde,  da  ma  tim  lašnje  bude  banovina  n  re<l 
metnutí.  Imao  je  sa  sobom  3ft00  konjanika  i  600  pjesaka^  a  hrvatski  velmoai 
k  tomu  dodase  do  8000  svojih  vojaka.   Iz  Zagreba  posla  mieseea    n]gni 
600  konjanika  u  Bosna,  da  vide^  sto  se  tamo  radi>  a  glavnom  silom  kreni 
k  Seigu^  da  otme  i  to  miesto  iz  ruku  Botove  udove.    Ova^  čim  doču^    di 
se  je  na  pat  stavio/  uzpreda,  te  odmah  mu  posla  Ijode  na  sasriet,  da  mi 
ponude  mir.    Ban  prista^   i  primiv  Bihač  i  jos  njekoja  miesta,    vráti  se  i 
Zagreb.   Ta  ga  posietise  naši  velmože  nadom>   da  de  se  on  napokon^    k( 
sto  je  tvrdio^  odvaino  latití  nutrqjeg  porcdka  i  priosvojenja  izgubljeníl 


~  103  - 

miestu^  ftli  86  jako  preT»rise.  Bio  Je  tada  i  glas  probio,  da  de  adaríti  na 
Mmaeija,  ili  aa  Krk,  jer  se  Je  Frankapana  tiesne  drsao;  éega  radí  Mletéaoi 
tano  sa  odprav ^ali  dosta  saage,  i  naredjívali,  da  ee  dobro  paši  na  baaove 
Btopaje.  Ali  Mirko  koneem  godiae,  predav  saaUyn  Ivana  Korbavskoma, 
vratí  se  a  Ugarskn.  Tím  opet  nesloga  savlada  Benljom  aa  ave  to  veda 
propast  Daše  milé  i  ved  dosta  oesredne  domovine. 

Golemo  stradanje  Republike  mietačke  a  ovom  rata,  i  glasovi  is 
U^rske  amo  tamo  raaneseni,  da  se  Vladisláv  sa  earem  i  Franoaakoro  draii 
i  Dalroaeija  si  priosvojiti  namierava,  raanietise  medjutim  o  gradih  prímorskih 
Stano  vniká,  odavna  stojedih  pod  železnim  eapetoro  mletaôkoga  láva,  aapretana 
al  ne  atrnata  želja,  opet  se  povratiti  pod  blago  okriije  n^ar.-hrv.  krane. 
Oni  su  imali  svoje  aastopoike  pri  badimskom  dvora  a  Petra  Berislavida 
Trogiranina,  tsda  predstojníka  Stolnobiogradskoga  a  poslie  hrvatskoi^  baňa, 
i  o  Simana  Divnida  Zadraniaa,  biskapa  Modroskoga,  kóji  sa  Jako  nastojalí, 
da  se  čim  prije  odarí  na  Dalmacijo,  obedajad  Vladislava,  da  de  se  Dalmatineí, 
i  pomocja  njíhove  rodbine,  koja  se  je  pono  šírila  po  prímorskih  fradovih. 
Ba  prTÍ  blíesk  igegova  orasja  baoiti  a  naračaj  svoje  brade.  To^a  radí 
poslaník  Slletački  a  Badima  P.  Pasqaalígo  joé  17.  srp.  1510.  oporoena 
Repablika,  da  paži  dobro  na  Petrove  rodjake  i  da  providi  po  potriebi.  A  da 
se  je  kralj  tada  doisto  jako  asdao  a  samé  Dalmatince,  to  nam  sviedoci 
isti  poslaník,  koi  sedam  dana  kasiýe  dodá,  da  Ugrí  drže  sa  stalno,  ehe 
%9n%€ndo  de  H  ogni  pieol  quaniiia  de  jfente,  dešuhito  quetti  populi  U 
úfľirano  U  parte,  et  H  fortartmo  le  ehiave,  Savietovase  dakle  svoja 
▼lado,  a  voler  eavar  da  fueUe  terre  per  un  poeho  di  tempo,  et 
freeertim  da  Zora,  Traku  et  SiHnieo  tutti  quelli,  ehe  son  mai  eontenti 
over  suepecti,  tanto  videlieetj  ehe  pasei  sta  fúria,  eum  metter  dentro 
delle  terre  qualehe  preeidio.  Ti  dopisi  i  gradjanski  nemiri,  kojí  se  oprav 
tada  počeše  bodíti  a  tíh  fradovih  borbami  medja  plemstyom  i  počanstvom 
(ivib.  u  Hvaru,  tip.  u  Cresu,  srp.  u  Trogiru,  kot,  u  Sibeniku  i  td.), 
na^eraše  Mletčane,  da  si  to  cvrs^e  osieguraja  svoja  posíedovanja  a  Dalmaoíjí. 
Dne  dakle  21.  osaj.  1511.  bje  najprije  a  víedu  odluceno  odpraviti  a  naše 
strane  toliko  snage,  sto  bi  se  ospiesno  opríetí  moglo  ati  ineonvenienti 
fotriano  eequir  dala  eublevation  deti  antedicti  populi;  a  posto  se  nsprkos 
tomu  neredi  pomnažaha,  13.  raj.  i.  g.  bje  a  istom  vieda  odredjeno,  da  se 
odabere  obdi  providur  za  Dalmaeíjo  í  bez  odvlake  posa^Je  tamo  s  dovoljnom 
vojenom  pratojom,  i  to  per  dar  euor  et  animo  a  quelli  nostri  fideliesimi 
Dalmatini,  et  disturbar  etiam  qualehe  pensiero  de  aleuni  tristi  de  /ť, 
et  tenerli  in  terrore,  i  da  se  naredi  knesovom  u  onih  gradovíh,  da  si  od 
galija,  kóje  se  tada  vradaha  iz  istoka,  pridrze  koliko  jim  treba. 


-  104  - 

SebastMn  J«tmiaDÍ^  odabran  iiml«  kaiiije  be  providnra,  sto  prv 
svib.  1613.  n  Istre  prod]e  n  Krk.  Tu  se  bía&e  jos  míeseoa  travoja  pebiiiii« 
národ  pod  Matíjom  Prkovini^  traieé  la  exention  deUm  eolta  et  delli  doni, 
et  H  4  9oldi  dMi  qumria  del  vín,  ehe  H  pa^a  per  la  intraia  de  queUi 
vtnť,  ehe  nanno  fuora  de  I  ieola,  et  del  meno  etar  de  I  ogie.  U  sto  so 
ov^e  bavio  Justiníani,  da  kaaní  poglavice  te  smatnje,  dobi  TÍest  ís  Zadra, 
eeeer  aeguUo  gran  eeandali,  Pospiesi  daklo  do  Zadra,  te  prognav  dva 
pooanina^  éetirí  baoi  n  veroge  i  apati  u  Mletke  sa  vieée  od  X  s  preporokooi, 
da  atamniči  jos  dva  droga  Zadrantna,  tamo  se  tada  deseóa  kao  po^a 
poslaníka.  Is  Zadra  Jastiníani  27.  srp.  odjedri  put  Síbeníka,  odknd  Jos 
pros.  1510.  pak  prognao  bíase  ía  grada  njekoliko  plemiéa,  a  roj.  1511. 
opet  nstao  te  joi  lýekoje  dmge  na  bíeg  natjerao  i  ajihova  dobra  poplienío, 
a  os  to 9  eihi  legee  ae  magieiratus  eonstituerat,  Dosav  tamo,  posatvara 
vráta  gradska,  da  laéoje  ohvati  kolovodje  tog^a  prevrata.  Niti  se  asta  vi 
pred  vratmi  manastira  i  erkava,  eum  ecelesia^  po  njem^  nunquam  lese 
majeetaHs  reos  tuiaia  $it,  OJorgja  Pokíéa,  náčelníka  te  nabune,  preobaoona 
u  ženské  svite,  istrgne  \z  manastira  Sv.  Klare;  te  strpav  tako  golemn  kito 
najngledngih  počana  u  galíje,  njesto  obiesi  a  njesto  na  veslo  odsúdi^  pa 
na  javnoin  trgu  nagovori  národ,  da  mn  eto  vraéa  ožadjenl  mir,  sloboda  i 
imanja,  sve  do  sada  n  razbojniôkih  ruka  bivse^  a  da  je  spravan  primati 
túžbe  proti  knesu  i  plemstvu,  i  krívoe,  bili  ma  koji^  prímierno  k&sníti. 
Pohite  gradjani^  da  mu  se  tuže;  no  tada  mu  se  nije  éekati  dalo,  í  ode  pitt 
Hvara.  Kasnje  nije  ipak  mogao,  da  ne  toži  vieéu  onoga  knesa  Iv.  Pr.  Miana 
i  s  toga^  sto  je  smaknuo  bio  njekoga  Bíbeničanina  per  eaxon  di  eerfm 
monaeha,  eon  la  quale  uaava  et  malo  modo.  Poviest  knesova  mletaékih 
Q  Dalmaoiji  pruža  nam  žalibože  ne  malo  takvíh  i  jos  gorih  primjera. 

AU  u  Hvaru  čekase  Justiniana  jos  liepsa  prilíka,  da  jasnie  izkaže 
Bvu  svoju  mržnju  plemičku  proti  ni^emu  stalisa.  Tím  dohom  opoj  en,  cím 
onamo  dopre,  veé  mu  se  činilo  vidietí,  kô  sto  nam  sam  povieda  u  písma 
od  3.  kol.,  tuiti  gli  ineulani  esser  dispoeti  alla  ruina  de  queeti  nobili,  et 
piú  preeto  voler  esser  Judieati  eome  rebélii  et  inimici  delia  illustriseitna 
Signoria  nostra^  ehe  voler  far  alcuna  coasa  centra  la  sua  disposiiione, 
ne  volerse  contenlar  delia  sua  eonditione,  Sve  puká  laz,  posto  malo 
dana  prije  Ante  Lippomano,  knes  hvarski,  isviesti  u  Mletke^  eome  erano 
cesse  queUe  diferentie  tra  nohili  e  populari,  et  assa  quietaie,  AU 
treba  ov^jo  malko  se  natrag  obraniti,  da  nam  jasnije  bude  Justiniaaovo 
postup  anj  e. 


-   106  - 

Foklem  núi  prínioraki  gnJovi  asIM  VkJiglavQeve  prodi^e  (1499.') 
pre4oM  stalao  a  hidj«  ekiast,  ov«  se  odmah  prÍRii  pestipno  pretvarati  jai 
padaata  demokratickí  ustav  ajihov  «  avoj  atro^  aristokratickí,  sie^arajiié 
■  isto  doba  te  svoje  namjere  nastaajivaDjeiii  stranjskik  porodíoa  a  naše 
aeailje.  fHm  se  do  mala  o  ajih  prokadi  earavno  siloa  f^djanska  bdrka 
nedja  plemstvom  i  pacanstvom,  koja  aíje  prestala  tja  do  nJesiDO  propasti 
(iSOrj).  U  Hvaru  se  je  valjda  éestje  nego  íoadje  ta  borba  poDav^ala,  jer 
ta  se  vise  stranjskosa  smetlista  avoklo  bilo  a  plemstvo  radi  obíčajna 
prístajanja  mletačkíh  galija.  Za  Vladislava  obiest  plemstva  na  hvarskom 
otoko  bíase  jako  osílila.  Nemo^aéi  je  vise  trpiti,  poôetkom  g.  1610.  njekojí 
poglavíti  gradjani  a  Novom  Hvaru,  kim  su  na  glavi  bili  Matija  Lukanid^ 
kanonik  bvarski,  i  Toma  Bevilaqaa,  tajno  se  arotise  proti  plemstvu,  i  a 
sastanka  držanom  n  kaéi  Tomiooj  6.  vel.  1510.  prisegose  na  križ  baš  na 
BÍdn  víseéi  poraa  i  sator  svim  tmtovom  plemíékim.  Kad  eto  čas  kašnje, 
pokle  se  raaidose^  velikí  m  ôodom  proplaka  kríž.  Tim  se  oni  sabnne,  te  se 
tóga  posla  za  sada  ostave.  AH  pravi  osroci  obéeg  nezadovoijstva  jos  so 
sve  isti  ostajali;  čega  radí  i  manje  nasilje  od  strane  plemstva  moglo  je  a 
éas  proasrokovatí  golem  rasap.  A  to  se  dogodi  23.  svibnja.  Pet  dana 
kasoje  Aleksandr  Viaro  knez  trogirski  isviesti  Repoblika  dil  easo  seguito 
u  Liesna  per  K  nohiii  eontra  U  populari,  ei  terive  sopra  di  eib;  et  la 
etmsm  e  fMroeessa,  perehe  U  noMi  hanno  voluto  Mforvar  e  violar  una 
pmfm  pofulare,  U  Starom  Hvaru,  gdje  sest  plemiéa  htjede  očinití  to  gadno 
■asiije,  sapoče  bona;  a  valjda  sto  je  djevojka  bila  rodom  ís  Vrbovské, 
ttplamti  námah  jos  žesée  n  Vrbovskej,  gdje  se  malo  kasnje  ataloží,  posto 
u  ondiešqjí  plemiéí  prisegom  obvesoŔe  na  pogodbu^  kojom  nižemu  stalísa 
dosvoliše  njekoja  gradjanska  pravá.  Sad  stadose  bnntovnici,  da  prlsile  i 
plemiée,  kojí  sa  tada  stanovali  u  Novom  Hvaru  ^  na  tu  pogodbu.  Pohitiáe 
dakle  2000  na  broju  do  grada,  gdje  jim  do  mala  podje  sa  rnkom  o  kneževoj 
polaci  príkloniti  i  tamosige  plemstvo  na  to,  naime :  ehe  al  Consejo  inirasse 
noétVť  e  fopulari,  e  ehe  U  nobili  foeaero  sotioposii  ale  angarie  insieme 
een  el  populo.  Oni,  kojí  se  nehfjese  podvréí  toj  pogodbí,  pobjegose  na 
Brač  i  na  Korčulo,  od  kojíh  pako  njekí  odletíse  n  Mletke  tužit  se. 

Doéay  Mletčani  od  Ant  Lippomana,  knesa  hvarskoga,  ito  se  oadje 
dogodilo  bjese  ne  bes  krivnje  plemstva,  i  príčov  satím  túžbe  plemičkih  i 
obrana  pučkih  nadoslih  poslanika,  25.  líp.  odlučise,  da  se  odpraví  n  Hvar 
jedan  Provídur  prúdenie  et  pratiehoj  per  la  eauea  predieta  aolamente^ 
ptal  vadi  eum  auctorUa  de  Sinico  na  troskove  hvarskih  plemiéa,  a 
10.  kol.    podíelise  mu  dotični  napotak.    Bje  dakle  taj  posao  povíeren  Ivana 


Nftvtgjern,  koi  mieseca  roJD*  prodje  n  Hvar,  da  povede  istrai^a.  Nayagjer 
na  krátko  ovrái  jo  i  oputí  na  vieée  desetoríee  u  Mletke,  kóje  ma  malo 
kaonje  naloii,  da  qjekoje  od  okríyljenika  poiovo  na  sad  i  prinienio  k«B% 
a  da  ostalo  pomirí  s  plemstvom*  Tim  so  imova  poyrati  mír  na  otokn,  te 
Navaijer  koncern  avíknja  odpvtí  se  o  istok  kao  Sindik  la  one  strane,  te  nw 
nyo  bilo  doata  fríemena,  da  ovrsí  prímy ene  gledo  okrívyeníka  nalo|;e. 

Medjutim  badoé  se  jaôe  javili  gradjaoski  nemirí  po  dalmatínskík 
gradovih,  odasla  Repablíka  u  Dalmacijn  Sebastiana  Jastiniana  s  nalogom^ 
da  ja  svestrano  utaloži.  Sebastian,  ovrsiv,  kô  sto  je  ozgo  rečeno^  svoje  po- 

v 

slove  u  Krko,  Zadru  í  bibenika,  stade  sada,  da  sa  svom  naglošéa  arístokraticke 
svoje  nirŽDJe   proti  nižema  stalisa  okonca  i  zadaéa   Navagjerova  u  Hvam^ 
akopreín  ga  nadje  sasvím  mirna.  Stupiv  na  hvarski  otok  a  dražbí  njekojih 
oudiesnjih  plemiéa  i  jaké  vojničke  ôete^  proglasom  pozva  odmah  pred  svoj 
sad  do  40  pocana,   nominati  rei  per  domino  Zuam  Navajer  in  parief 
et  parte  eonosciuH  per  tne  naíme  po  plemicih,  kojí  sa  s  njím  bili^  želJDih 
igihove  krvi.    Dne  24.  kol.  1512.    dodjose  sbílja  proglaseoíoí  a  Noví  Hvar, 
no  az  pratnja  oagomilata  národa,  na  sastanak,  gdje  ma  se  ipak  izza  dogog^a 
dogovaranja  nehtjese  predati^  znajoci  ga  od  plemstva  podmicena.  Sad  stade 
Jastíníani  silom  si  stecí  ono,  sto  nije  mogao  na  mirne.  Dne  28.  kol.  akrea 
svoje  četníke  na  galíje  i  prodje  na  Bol,    gdje  se  skopíla  bješe  na  njegovn 
zapovied   jaká   sila  dalmatinaca^    izmedjn   kih    100  Trogirana    pod   P.   A, 
Cipčiéem,    200  Bračana  í   400  Poijíčana.   Jediní   Splietóaní    odrekose   ma 
svoje  desnice,  dapače,  kad  onamo  príde  viest  o  tom  ad  oreechio  ad  aleuni 
eapi  del  populo,  qual  eoncitato  da  loro,  conclamavit  ad  arma  dicendo: 
earne,  carne,  tagliamo  a  pettii  »entUhomeni ;   et  questo,  rieči  sa  sama 
Jastiniana,  per  evitar  questi  Lesignani.  Iz  Bola  pozva  Vrbovljane,  da  ma 
amah  izrače  proglasenike^  drugcije  da  ce  s  njimi  postapati  kao  s  iznevierniei. 
Ne   primiv  odgovora^   zorom   prebrodí    vojska  na   70  ladja  í  dvíe  galíje,  i 
ndari  na  Vrbovská  s  vise  strana,  ali  ja  nadje   bez  živa  dúha.    Vrbovljani, 
skapiv  sto  sa  sobom  ponieti  mogli,  bíahn  se  na  Gvozd  povaklí,  i  ondje  se 
čvrsto  atvrdili.    Varos  bade  najprije  svestrano  popljenjena,   a  zatím  vedím 
dielom  od  hvarskíh  plemióa  za  osveta  popaljena,    Sam  Justíniani  spovieda 
i  to:  ab  ede  9aera  non  abstinuerunt  manus;  naute  arcam^  ubi  sacrorum 
vaša  saerique   amictus  reposita  fuerunt,   sustulemni.    Tom   pobiedon 
nadut,   pohiti  Jastiniani  u  Spliet,    i   posto   ahvati   on^e  i  n  tamnica   baoi 
éetirí  bnntovnika,   svrati  se  prieko  noói  n  Starí  Hvar,    vicum  Fariensem 
celeberimum. 


-  IW  — 

Preplašeni  Starogndjaiii  s  vi^ovIJASske  aeigode^  prímlfie  bei  odviatie 
starljene  j  im  a  viete:  Senatnm  Venetnm  fide  eoiere  inie^ra,  magUtrtMuš 
parere,  arma  in  noiiieM  9U9eepta  defonere  eaque  iiiffif««m  in  €&» 
tumere  nisi  laeessitos,  auetores  ši  prineipes  eiviiium  diseorditMrum 
trmis  atque  odio  frosequi.  Dne  5.  rojna  aa  tom  temelju  bje  napokoa 
vtanaéen  mir  medjo  pačanstvom  i  plemstvom  u  stolnoj  erkvi  Novota  Hvara^ 
gdje  liskap^  diéte  aieune  farole  in  tehiavo  ad  exortationem  de  tal  fuee, 
iipieva  svecano  misa  Daha  8v.  Pokusa  eada  iznova  JuBtioíaní,  da  oloyi 
proglaBeníke^  te  jih  naskočí  a  Jelsi^  no  oní  ga  pod  Matijom  Ivanícem 
Jiepo  dočekaée,  potokose  í  na  bíeg  prísilíse.  Video  dakle,  da  fiilom  nemôže 
BÍéta,  stade  se  s  njímí  dogovaratí  na  mirne,  te  oní  napokon  pristadoae  na 
to,  da  ce  proéi  a  Mletke  pod  avietom,  non  ester  o/feei  ne  in  hiu>er  ne 
in  fereona  y  ne  danati  ad  earceres,  Jostinianí ,  proti  komu  se  veé  tada 
dizala  golema  tažba  a  Mletcih  radí  našil noga  postopanja^  savietovase  viede 
Desetoríce,  da  j  im  to  doavoli^  perche  quesio  $ara  eausa  de  salvar  queeša 
ixoU,  et  šedar  ogni  tumuUo. 

Alí  se  tím  ne  odmaknase  praví  asrocí  ote  nabane.  Plemidi  hvarski 
▼ídeé^  da  jih  vláda  bráni ^  i  njihova  nasílja  povlaidoje^  do  mala  stadoáe 
opet  ^erati  starím  putem,  í  Jes  bíesnije  gnjesti  puk.  Ovaj,  ovlas^en  po 
gomavedeoíh  nvietih^  onda  samo  kad  ma  uvríede  sasiekose  a  živo,  opet 
l.koL1514.  skoei  na  oražje,  voleé  sasvím  propastí,  negoli  vise  plasíti  kao 
rob  pod  kletiro  jarmom  groba  nasilstva.  Visko  Malípiero^  doaav  me^jvtim 
v  Novi  Hvar^  da  varne  vladati  onom  tvrdjavieom,  jos  8.  kol.  javi  Repnbliki^ 
da  se  je  ta  nová  buna  prípetila,  perehe  quesii  nobeii  havia  foto  ftan 
MMftt  ai  popola  con  eformar  done  e  altro,  ita  ehe  non  volse  piu  eofprir 
Uada  imtolentia,  Počani,  6000  na  broja,  obeiedose  grád,  i  sedmoga  dana 
BÍlom  ^  osese,  posiekav  do  24  plemida^  stedeé  ipak  njihova  ímanja. 
Njekoji  od  plemíóa,  kojí  se  tada  bjegom  spasise  a  pobližnja  miesta,  osvetom 
rupaljeni,  amah  pohitise  a  Mletke,  da  táže  puôanstvo  Tieéo  Desetorioe, 
%  ovo  naloží  Víska  Capello ,  da  bea  odvlake  s  sf^lijami  proi^e  o  Hvar  i 
kaiBÍ  krivee  sto  strožije  môže.  Akoprem  se  medjatim  biase  ponovio  mir 
M  otoka  medja  pocani  i  ostavšími  plemiéí,  nístanemanje  Capello,  dosav 
16.  roj.  a  Novi  Hvar  sa  15  ^líja,  amah  se  prími  svoga  posla  i  sapoée 
nnistenjem  švih  hvarskih  í  viákíh  ladja.  Poeetkom  lístopada  izkrea  a  Starí 
Hvar  do  1500  vojaka,  no  ovi  se  ne  osmielise  adariti  na  Gvosd,  s^je  se 
naši  biahu  jako  utvrdili.  Podje  ma  ipak  aa  rokom  njekolíko  buntovnika 
vlovítí,  te  16.  i.  m.  obiesi  20  njíh  na  lantíni  svoje  galije,  sestoriei  dade 
odsieci  po  jedno  roka  í  po  jedno  oko  izkopati,    a  četvorici  samo  po  jedno 


-  1«  - 

oko,  4 vo  pAo  profao  íi  Dalmofiije.  Don  poolíe  Moli|iiero  íoTÍesti  o  ton 
ovojo  vlodu,  dodi^oé  ipok:  vorim  sššér  štm  afiek&H  10  nobeii,  ad  kmoer 
ttstodéto  qneUe  eo9e,  o  to,  Jor  hanno  ma  caminmiato  a  minanuír  et  veUŕ 
meier  ardine  mi  Uola^  ito  veé  dooto  kaio,  %iie  je  oprav  krívaj  a  kik, 
»  koko  80  Mletoani  praviou  otovali  i  díelilí. 

HedjaUm  Papa  pohití,  da  sniirí  Mletcaoe  sa  earem;  ali  nehtjeé  ooÍ 
primiti  JuHjeve  predlohe,  o  voj  jih  sapustí  i  oklono  k  oara.  U  toj  opasnostf 
Repoblíkíy  Q  ito  je  prestajalo  primirje,  sreóno  podje  za  rokoni  obnovíti 
oaves  sa  PraDoeskom  kranom  (BloU.  23.  okuj.  ÍÓ1S.').  Veselo  sa  sada 
Nletčaní  otímali  čaro  svoja  miesta ,  ali  po  Novarskoj  bitki  (6,  iip.')  opet 
80  mooga  iisobílí.  Najvise  jtm  je  hodío  o  Furianskoj  Krsto  FraDkapao, 
810  Beroardínov,  glava  Mažímilijanove  sile  oa  toj  stráni.  Mletčaoí  ga 
napokoo  potokose  kod  Gradiske  i  ohvatíse  (5.  lip.  151i.').  Otac  je  a  toiÉ 
pomagao  síno  o  Istri,  radí  sta  mletački  brodoví,  da  ga  koéi  odvrate, 
udanie  na  Bakar  i  poplieníse  ga  (6^  /tf.).  Ead  pako  doéo  Beroardío 
sinovljo  nesreéo,  prívoli  oa  mir  (30.  koĽ),  oadom  va^jda^  da  ce  si  sioá 
tako  las^je  sožaigstva  izbaviti.  Ali  sve  badava.  Lav  mletački  dobro  jo 
posoavao  silu  hrvatskoga  omaja! 

Travnja  1612.  ospeo  so  biase  oa  torski  príestol  Selím  I.  Sad  Tard 
booanski  iz  viie  strana  odare  na  naše  oemlje.  U  Besní  osvoje  Srebreník; 
m  Hrvatskoj  pako  jos  g.  1521.  Blagaj,  a  lipnja  slíedeée  Savzino  (CaOn), 
Noéak,  8inj  i  Vir.  Zahman  jorisajo  na  Klis  i  na  Modroá;  dva  pota 
obsíodajo  ákradin  sa  20.000  vojsko,  no  tu  so  svestrano  odbijenL  Mleteane  so 
iada  stedili,  akoprem  15.  srp.  1513.  knez  Šibenički  odlocno  odbi  njihove 
sahtievQ,  po  Krki  se  protisnnti  s  brodovi  do  Škradina,  pogodiv  jim  samo, 
dignoti  svojo  v<jake  iz  Vrlike^  s4je  uslíed  molbe  knínske  oblasti  baoio 
biase  mlotačku  posadá.  U  tom  metežo  Vladisláv^  neznajuó  kako  ai  pomoéi, 
pokosa  prívestí  Turke  na  primirje^  a  u  isto  doba  zaprosi  pomoc  od  Pape  Í 
od  Mleteana.  Jako  podupirase  tada  i^egovo  molbe  u  Rimo  Bernard  Zano, 
nadbiskup  splietski,  i  Šime  Kožiéic^  biskup  modroski,  krvavom  bojom 
opis^Jod  o  siedoicah  Lateranenskoga  sabora  jadno  stanje  jog^slavjanskih 
krséana  i  crkve^  i  nastojed,  da  se  jednom  digne  sveobdi  križoboj  proti  onej 
dooovnoj  i  tíelesnoj  gobi.  Medjatim  miesto  bolujuéeg  Perényi-a  primi 
kormilo  naše  zemijo  Petar  Berislavié^  Vesprímski  biskup.  Trebalo  jo  tada 
najvise  banoviní  junácke  mlsioe,  da  stavi  poredak  i  pravicu  oživi,  sve  Jnr 
dávna  poremedeao  po  samovolji  vedega  plemstva,  i  da  g^anice  navlastilo 
sto  bolje  osiegora.  I  nadje  ju  u  Petra.  Kad  doču  ovíg^  ^^  ^^  Turoí  ndarílf 
medjo  Unom  i  Knpom^  pa  na  grád  BHiýn  nedaleko  od  Petnije,  umah  skoci 


-  lOi  - 

■a  M^e  í  kod  Blhíje  mstíid  jih  porai i  (17.  koL  ÍStS.^,  do  8000  ÍMieéo 
ili  SBsasnji  (F.  fiScn.  «ŕr.  404.^,  Kooeen  Teljaée  1514.  ^fratise  m  Tartl 
M  20.000  pod  Kniii,  varos  ma  popalwe,  alí  |^d«  oenBese,  nego  pod  njim 
MlayíiBO  600  tíeiesinA. 

Papa  Lav  X.«  oajné  težke  jade  a^arale  Irane,  odredi,  da  se  dígne 
kruoboj  oa  Torke.  Sato  Joi  orpiija  1513.  naimenova  stoirnika  Bakača 
tvojim  pobo6DÍm  poklisarom  o  istoko,  a  listom  tieiio  je  Vladislava,  da  čím 
le  rairedrí  poHtieko  staqje  na  sapadu^  a  navlastíto  a  Italijí,  neée  ni  easa 
pistiti  prítedi  ma  na  pomoé,  sto  boije  bode  mogao.  Vrativ  se  kol.  1513. 
Bakač  ís  Ríma  príeko  Jakina  i  Senja  na  mletačkoj  gt^íii,  kamo  posao  bjese 
jas  prošaste  godíne^  da  sadíelaje  na  Lateraneoskom  sabora,  prívoljenjem 
knljeva  savieta  proglasi  odmah  papina  pečatníco  o  križoboju^  i  naimenova 
i«je?odom  križarske  yojske  Jará  Dóža  ís  Erdelja.  Sad  poče  vrvíti  a 
yestanske  tábore,  gdje  so  imala  sastati  sva  sila,  reliko  množtvo  seljaka 
tt  8TÍh  krajeva  o^reke  semlje.  Kad  eto ,  a  sto  se  ovi  spravljaja ,  da  ée 
nTiirke,  iznenada  kralj  s  njími  ačin%  prímiije.  To  i  ísf^redno  nesnosno 
fOBasanje  plemstva  tada  i  prye  tako  ti  rasjarí  krstase,  da  sada  miesto  se 
Witi  na  Tnrke,  svom  silom  se  oborise  na  domade  neprijatelje,  mnogo  jih 
iníekose,  a  imanja  njihova  poharaše  i  popaliie.  Volmoie  na  prvi  mah 
rilne  olnje  zapanjeni,  níso  ní  sňali  nadí  si  načina  kako  joj  isbjecnuti^ 
Mpokon  složno  nstavsi  pod  Iv.  Zapoljem^  na  brso  ja  nadvladase  ielesnom 
nkom.  Na  sabora  pako  od  18.  list.  1514.,  miesto  olaksati  seljačko  stanje, 
tBi  ga  na  veéa  osveto  snížiše  do  robstya.  Tim  se  poveéa  tužoo  stanje 
igarske  zemi  j  e  na  éteta  to  veéa  hrvatskoga  národa,  jer  ma  izčezna  sváka 
lida  ogarske  pomoéí  proti  Tarčina. 

U  to  Turci,  4000  na  broja  ^  provale  na  zemlje  Ivana  Korbavskoga  i 
■uiedne  mletačke,  i  strasno  jih  poplieniv,  vode  sobom  silno  bla^o  i  do 
MOO  duša  a  robstvo.  Ivan  i  Kožulié  pobite  za  njimi  a  Bosna,  da  jím  se 
Mvete  i  plíen  príotma,  no  Tarei  jih  sazbijo,  i  ^erajo  do  Vrane,  sá}e  jih 
■tpokon  potoka  (koncern  rujna  Í6Í4.^,  Tom  prívodom  páde  a  torske  sake 
Karia  Ivana  Hranovióa  i  g^rad  Gjorgja  Korlatovida,  koi  se  spasi  u  Nadín; 
ali  jim  svi  napori  proti  Pernsida  a  bah.  Na  povratka  prióekase  jih  naši 
oko  Kaina,  i  dosta  jih  izijekose.  Videdi  ban  Berislavid,  da  tím  aavalam 
■eaa  kraja,  a  da  ved  knkavno  stanje  naie  zemlje  sasvim  propada,  stade 
poéetkom  g.  1515.  knpití  vojska  oko  Bišéa.  Ali  sasvim  malo  mogla  mu 
je  tada  prnžiti  hrvatska  zemlja.  U  koli  tažnom  stanjo  ona  se  nalazila,  to 
um  jasno  kase  tadasiye  postupaaje  Ivana  kneaa  Korbavskogpa.  Ovaj  tráv. 
1M5.  odasla  svoje  poslanike  a  Mletke,  moleé,  da  ma  Repoblíka  dade  jedno 


-  110  - 

Miesto^  g4i^  ^i  66  skloDÍti  mo|^  s  roéUBom  i  oDimi,  kojí  bi  ga  sliediti 
htíelL  Mletéaní  ma  odgoyoríse,  da  braní  svoje  ^  i  povisíše  plaéa  na  2500 
dok.  la  160  konja,  sto  je  držao  la  obrana  i  njihoíre  i^raniee.  U  oto  do^ 
i  KIÍ8  se  podveže  Tarcina  na  godísnji  danak^  a  to  aeínise  tada  i  PoIjičanL 
No  ipak  se  stave  Mletéaní  a  soninja,  da  banova  orvžja  smíeraja  na  Dalmacija, 
snadoé  dobro ,  da  se  on  i  prije  o  kraljeva  dvoru  ízkasao  biase  odlaénísi 
podapírateljem  tóga  podosetja.  Osím  tóga  imalí  sa  tada  prílicno  í  dragíb 
rasloga,  da  o  tom  dvoje  (!}.  Cega  radí  odmah  odpravise  a  one  krajeve 
dosta  vojsko  i  bojne  správe.  No  Petra  nije  to  sada  ní  na  am  padalo^ 
dapace  i  na  iqe  same^  kô  sto  í  na  Papa^  apravljase  svoje  poslanike,  jeda 
bi  ma  oím  priteklí  a  pomoc.  Lav  X.  ožajka  1515.  posla  ma  žíta^  prah% 
topova  i  !S000  dak.,  a  kasnje  jos  vise.  Alí  je  Petar  želío^  da  í  braéa  a 
gornjoj  í  u  doJnjoj  Slavonijí  praže  raka  Hrvatom  a  borbi  s  obcim  dusmaninook 
Slavooskí  stalisí  odriesito  odbacíse  ta  zadruga^  posivajaéi  se  na  toboiiyi 
svoj  starodávni  običaj,  po  kojem  nísu  dažni  bili  rat  vodíti  príeko  Savcb 
Da  jih  na  posloh  privede,  ban  se  ateče  kralja^  a  ovíg  jím  19.  tráv.  naloží 
ia  Požana,  da  óím  prije  pobite  u  pomoó  svojej  braói  (Jura  L  Z65^. 
I  doisto  jos  svíbnja  na  državnom  sabora  te  rasvratne  namiere  qjekik 
sebíonjaka  badá  svladane^  í  slavonski  stalisí  príposnase  svoje  dužnosti. 
Uz  to  provalí  ban  sa  10.000  vojsko  a  Bosnu  ^  i  poste  si  nakopí  dosti 
pliena,  staví  se  na  povratak.  No  u  sto  se  utaborío  biase  kod  njeke  tursks 
varoši  blízu  Novoggrada,  iznenada  ga  napadne  bosanskí  pasa^  i  tako  ga 
potaôe,  da  se  je  jedva  spasio  sa  ne  víše  od  25  koiganíka  (Diariu  MiehieL 
Í8  svib.  Í5ÍS),  Zatím  Turci  odmah  obsiedose  Jajce.  Lav  X.  y  doeov  ta 
golemu  nesreéu^  jos  15.  líp,  obratí  se  na  Mletčane^  jeda  bi  jih  prígno% 
bes  odvlake  na  ma  koi  načín  porooéí  Hrvatom,  da  asmognu  barom  spasíti 
Jajce,  veó  tada  obsiednoto  (Sanut,  str.  456*'),  Nisu  Tarci  tada  stedilí  ai 
mletačkih  miesta,  jer  12.  líp.  1515.  na  no6  silno  provališe  u  varos  Cípčiéevt 
kod  Trogíra,  dosta  plíena  odnesose,  a  bili  bi  joj  í  tvrdjavícu  oteli,  da  nísa 
joj  odmah  na  pomoé  priskočile  trogírske  ladje. 


(1)  Piáe  suvremeni  M.  A.  Michiel  {Mu%eo  Correr.  Cicogna.  Cod.  iOSS^Smano  1515i : 
tte  sapevdt  ehe  I  Ban  de  la  Crovatia  era  mal  inanimato  contra  Veneíiani,  et  era  quéOo 
ehe  pareva,  ehe  govemasse  tutto  l'Begno  ďOngaria,  perche  el  Cardinal  de  Strigonia,  ehe 
soleva  favorir  Venetiani,  era  ttato  privato  vUimamente  del  Consiglio.  Aggiungevasi  a  <tuetlB 
sutpitione,  ehe  ľ  era  venuto  U  giomi  avanti  a  Venetia  uno  ambasciador  ďOngaria,  ä 
domandava  danari  del  loro  credito  per  i  patti  etc.  manacciando  se  non  se  U  dáva  danari, 
de  correr  su  la  Dalmatia  a  danni  nostri,  stimtUandoli  massime  a  questo  VImperador,  k 
qual  cose  erano  de  non  piccolo  dubito  a  Venetia.*  (Sravni  Sanutove  vieHi  str.  444,í. 


-  111  - 

8  dra^  strane  MtiímníJAii,  paseé  a  plerostw  af^rskom  sve  to  veée 
rasti  i  tsterati  se  aplív  lv»Ba  £apo1JBko|^,  poboja  se,  da  mq  ovaj  ne  raivrgne 
dvsotrajna  osbotii^  sto  tolíkím  loojeni  i  froskom  složno  s  Vladíslavom 
spleo  bíase  giede  oaslíedstva  na  ngar.-hrv.  príestol ;  te  sato  posva  Vladislava 
■a  sastanaky  da  se  ta  isyede  veé  odavaa  ngovorena  .rodbinska  sveia. 
Tiadislav  prísta  na  posiv,  ode  sa  sinoví  a  Poian,  gdje  príspíje  I  brat  njegov 
ftipnand  kralj  poljski,  i  pdje  nakoo  dngoga  dogovaranja  bje  podpisan 
predbježni  saraení  ogovor  medjo  élanovi  VladíslavljeTe  i  Masímilijanove 
kiiée  (ZO.  tvik,  lólSJ).  Is  Požana  prodje  dražba  k  Cára  n  Beé,  gdje  se 
sasTÍm  ovreí  ova  svesa,  te  i  proglasi  28.  srpnja;  éim  se  tu  odmah  saraéi 
Maríja,  nnaka  Mažímílijanova^  s  Ljvdevitom  sinom  Vladíslavljevíro ;  a  bade 
vstanoyljeno,  da  ée  jedaa  od  nnnka  Mažimílíjanovíh,  Karlo  ilí  Ferdinand, 
■Beti  Aoa  kéer  VladíslavIjeTO^  ili  ako  se  to  ne  sbade  sa  f^odían  daaa^  sam 
ear  Mažímínjan.  Tím  iséesnn  I  najmanja  nadá  Zapoijína  o  ienítbi  s  Anom 
Vladislavljevom,  te  naslíedno  bnde  ma  sapríeeen  tako  pat  sakonito  se  protisnati 
do  agar.<^br.  priestola. 

Doéím  se  a  Požana  i  a  Beéa  tako  agovaralo  o  adeso  a|^r.-hr.  krane, 
•adyoroikPeréDyi  na  ime  stalísa  prosyjedovase  a  Badíroa  pratí  toma  kra^eva 
leastavDoma  postopanja^  i  dotičoo  proti  ma  kakva  sakljaéka  osnovanoma 
•a  tom  nesakonitom  temelja  (1)^  a  Ivan  Zapoija,  osmíelív  se  adartti  na  tnrska 
tvrdjava  Žrnov  medj  Biogradom  i  Smederevom,  bježaše  ispríed  slabé  taradi 
rasbíjenom  glavom.  U  Beca  bilo  se  i  to  sakljačilo^  da^  čím  se  povrati  mír 
medy  a  krBéanskimi  oblastimi  dígnat  ée  se  vojna  na  Torke.  Alí  se  do  mala 
to  vise  smnte  italijaaski  poslovi.  Stopiv  Franjo  I.  na  franeaski  príestol, 
amah  provali  a  Italija,  i  svladav  évajeare  kod  Harígnana  (13*14  raj.  1515), 
pradobi,  a  sto  sa  i  Mleteani  proti  Cára  sreéno  s  drape  strane  napradovalí, 
svn  milánska  vojvodina.  U  to  sa  Taroi  napradovalí  obsiedati  Jajee,  kóje 
se  tvrdo  brenílo  ns  čvrsta  nadá  pomoéí  od  hrvatske  strane.  Ban  Petar,  tek 
se  oporavi  od  nesrede  pretrpljene  kod  Novo^lprada,  amah  sakapi  sve  jos 
ostavse  sile,  i  poletí  k  ovoma  bedema  Hrvatske  a  i  oielo^  lapada^  te  podje 
ma  sreéno  sa  rukom,  dovoljno  ga  hranom  i  snagom  oskrbiti.  To  napokon 
prišili  Tnrke^  asmaéi  a  Bosna^  a  Jajee  bade  spaseno  našom  desnioom. 

Selim  se  je  tada  príprav^ao  na  Misir^  éega  radi  jos  kolovosa  posva 
Vladislava,  da  privolí  na  mir^  ili  barem  na  produieiýe  prímírja.  Kralj  sapita 


(1)  Marín  Gavalli,  poslanik  mletački  na  dvoru  Ferdinandovu,  u  svom  izviel^u  od  g. 
1543  piie:  t  la  qual  convenMone  (od  1515)  fu  ailora  afiprovata  da  tuUi  gli  siati  ďUngberia, 
come  fu  necessaHo  ehe  si  facesse,  perché  quel  regno  ha  voluto  sempre,  qwindo  e  accaduto 
U  mancar  ddla  linea  dť  tuoi  re  senxa  figli  maschi,  aver  lui  V  autorita  ďeleggersi  un  re  » 


-  \n  - 

Ptpa,  sta  da  radí^  a  ovaj  ga  odvraóaáe  í  od  mira  í  od  prímiija,  oBtegarayajiiét 
ga,  da  se  voé  odavoa  bríae^  a  da  6e  od  sada  svom  dvaom  Dastojatí,  di 
ma  krséanskí  vUdariy  akoli  ne  voiskoni^  a  ono  barem  novoem  ponogai 
nastaviti  rat  sa  Taroí.  Nagovaraše  Lav  X.  i  baňa  Berislaviéa,  da  i  on  ■ 
tom  smiala  poslvje  kod  kra)ja.  U  sto  se  pako  a  Bodímo  skupljalo  YÍedi 
državBO,  da  odlaoi^  sto  da  se  ocíoi  s  obsirom  aa  spomenota  písma  papia^; 
Vladisláv  páde  a  pogibelJDa  bolest,  i  amríe  13  osiýka  1516,  8lab  dosefA] 
i  tielesnoy  nije  imao  Vladisláv  ní  osebnih  svojstva  ni  sposobností,  k^| 
trebovase  agan^hr.  krana,  sa  ono  doba  jako  osdrmana  a  kaéi  i  van  kaé%| 
da  se  acovati  asmogne  od  konaóoe  propastí,  na  koja  se  veó  docta  lúM 
oagnula  sa  Matijasa.  Vladislavtjeva  smrt  dogodí  se  oprav  onda^  kada  fft 
najvíse  trebovalo  snažne  mtšiee  agar.-hrv.  kroní,  a  te  nije  doisto  aasla  ij 

LJUDEVITA,  njegova  siná  i  naeliednika,  tada  prem  a  desetoj  sodi^^i 
svoga  života.  Cega  radí  nije  čuda,  da  sa  se  stvari  sa  nas  krenale  na  ta 
veca  propast.  Nesloga  na  badimskom  dvora  pojavi  se  aroah^  kad  se  poea^ 
vieéati  kako  da  se  apravlja  semljom  sa  kraljeve  malolietnosti.  Zapo\ji^| 
prívrženíci  radili  sa  o  tom,  da  se  medjatim  povierí  državno  kormilo  jedDOiBlil 
apravIjatelJQ,  dočim  su  ojíhoví  protivníci  nastojalí,  da  se  kralja  dada  skrbDÍOÍ| 
i  da  ovi  do  kraljeve  srielostí  na  ime  njegovo  opravljaja  semljom.  Savie^i 
zadnjíh  napokon  nadvláda,  i  kraljevimi  skrbnici  badá  naimenovani:  Ci^ 
Mažimilíjan,  Sígmand  kralj  poijski,  Toma  Bakaô  Ostrogonskl  nadbisklf 
i  palatin  Perény,  ona  dva  samo  po  naslova^  ova  pako  po  čina« 

Prví  glasí  o  Vladislavljevoj  smrtí  amah  probadise  n  Bernardittt: 
Prankapaao  stará  selja,  da  si  priosvqji  milí  sayioaj  svoje  porodiee,  naínil 
Senj.  Bernardín  stade  najprije  da  Mletčane  privede  na  svoja,  ali  ma  sve  badav%! 
jer  ga  u  tom  hrvatski  Ban  i  Senjski  sapoviednik,  dočav  nje^ve  namjertf^^i 
pretekose  s  odpravljenjem  svojih  poslaníka  a^Mletke.  Joi  4  tráv.  15tÍ; 
Repablíka  aapovíedi  kneza  Krókoma,  Creskoma^  Rabskoma  i  Pažkoma^  da 
Q  potriebi  pomoga  Senja^  a  Krčkoma  jos  í  to  dodá,  da  obsnaní  BaM 
Petra  Beríslaviéa  i  sapoviednika  Senjskoi^a,  ehe  in  ogni  easô,  eh' eí  diei$ 
Confé  Bemardin  faeesše  movimenio  aíeuno  eeniro  le  eose  di  Segna, 
voz  havete  da  noi  et  dal  Senato  nesiro  espreno  ordiné,  et  cuséí  faret$ 
in  effeeto,  di  freHarli  ogni  adiuto  et  favor  aia  defensione  et  eeeurta 
loro,  et  non  solamente  voif  ma  etiam  tuti  queUi  altri  Rectori  noitri  d$ 
Arhe,  Cherse  et  OseerOy  et  U  vioina^  i  da  a  ta  svrha  oboraža  dvoveslics, 
a  da  ée  ma  topova  i  bojne  správe  doskora  odaslatí^  kô  sto  želí.  Te  namiert 
Beroardinove^  dojavljene  o  Badim,  silno  razsrdiie  kraljeve  skrbnike,  kojí  u 


-  118  ~ 

gft  Í9g%  radi   inÁíM  vpropastítí.   Nemogaéi   ipak  to  wm  sada  sami  ovraíti 

radi  ondjtéaijh  poslova^  pokvsaáe  s  porooéjo  Repablíke,  koja  sa  sňali  od  Ber- 

•ardiaove  dnovitootí  dosta    avriedjena.   Eurdínal  Oatrogonakí  stade  dakle 

lagovaratí  Alvii»  Bona^  posianika   mletaôkopa   o  Badima^  n»?]a8tito  kad 

dtee,  da  je  oaaj  oteo  dva  miesta  Ivan  o  KorbATskomii,  da  Repablika  pomose 

kralja  liaiti  Beroardina  Bwih  lemalja,  sto  je  imao,  i   da  ne  poóéa  siná  ma 

Krata  aa  sloboda,    bodaó  oba    isto  silni   nepríjate^i   kraljevi   i  njeni.  No 

Hletôani  yike  so  držali  do  Fraakapanova   neboli  do  ngarskoga  sasiedstTa, 

te  se  po  Bona  iapriéase  tim,  da  jim  sa   sada  mofnée  nije  na  to  pristáti, 

lidoé  od  dugoga  rata  silno  isnemoseni  (koL  ÍS1T},  Bernardína  nísa  se  la 

lada  nipošto  bojali,  jer  sa  jos  držali  a  aatvora   nje^^ova  šína  Krsta,  ko|;a 

,  Itoprv  ixsa  poaovljena  mira  sa  Carem  na  pet  godina  (Si  9rp,  Í6Í8)  isračise 

i  kralja  Praneeskomn  {5,  »ieé,  1SÍ9').  Krsto   bade  pod  stražom  odveden  a 

I  Milan,  odakle  sliedeéega  rojna  isbjegna  i  sreéno  se  knéi  Trati. 

Niti  je  naša  semija  sa  Ljadevita  pocinoti  mogla  na  Jažnoj  |;ranieí, 
•koprem  se  badimski  dvor  pobrini  obnoviti  primírje  sa  Tarci.  Joá  travqja 
:  1516  provali  do  3000  konjanika  ís  Bosne  a  Hrvatskn,  te  se  n  Mletoíh 
aislilo,  da  smíeraja  sajam  Senjski  poplieníti  i  satím  prieko  Istre  na  Fur- 
Uoska  odariti.  Početkom  slíedeée  godine  otese  Hrvatom  njeka  tvrdjava  na 
graníei  Zadarskoj,  a  malo  kasnje  obsíedose  KIís,  popališe  ma  varos,  otvrdise 
Cetinj  (1}  i  jos  njeko  miesto  na  onoj  granící,  i  xapríetise  Skradina,  kóma 
so  se  í  6  mora  grozili,  gradec  a  Valooi  njekolíko  dvovesalica,  mísleé  as 
Krka  protisnati  se  do  onoga  grada.  Karlo  knes  Korbavskí,  vídeé  se  odasvuda 
ibkoljen  od  silnoga  dasmanina,  a  bes  nade  dovoljne  pomoéi  od  ma  kóje 
ftrane,  stád.  1517  po  poslaníeih  ponadi  Repobliki  tri  svoje  tvrdjave,  a  da 
M  na  ismiena  dada  stogod  zemijísta  u  Lombardskoj.  Mleteani  sa  dobro 
inali,  koliko  vriedi  njegova  desnica  na  onoj  granicí,  éega  radí  želje  ma 
leízpanise,  ali  ga  obil  no  obskrbiše  novcem  i  bojnom  spravom.  I  prosinca 
i.  g.  obnovíée  Turci  svoje  návale  a  Hrvatska,  stedeé  za  tada  mletačke 
lemlje,  te  tako  isto  i  veljače  1516.,  kadno  pokusase  izdajom  si  osvojiti 
Bkradín. 

Zahman  se  starao  ban  Petar,   da  si  pribavi  pomoéi   od  badimskoga 
dvora.  Velikasi  ugarski  nisa  mnogo  pazili   tada  na  svoje   a  jos  maqje  na 


v 

(1)  Cetinj  kao  znamenitá  tvrdjava  u  Hrvatskoj  primorskoj  blizu  Sinja  bje  sruSen 
početkom  rata  1685-1699.  Mletački  obci  províduri  cesto  ga  spominju  u  svojih  depeáah,  n. 
pr.  Dinko  Moccnigo  ovako  píáe  iz  Zadra  10.  líp.  1684:  Scrive  V  llLmo  Hg.  Co.  di  Spalato 
qmnto  VEE,  VV.  H  degnaranno  intender  dalľuniía  copia,  ehe  le  eompagnie  di  Spahi  e  di 
Sámeni,  esHtíevano  a  Cettina  et  a  Sign,  havevano  alľ  improviso  abbandonate  queUe  pia%%e. 

8 


-   114  - 

hrvatske  slvarí.  Istina  cesto  sa  se  skapljali  na  sabore,  no  éim  stt  ta  trosilí 
▼ríeme  bes  aspieha,  s  drage  so  strane  sklapalí  savexe  proti  Z»poljÍB«f 
strankí,  koja  se  od  dana  do  dana  (o  víše  dísala  í  šírila,  í  proti  Iv.  Bomemisf 
kraijeva  odgojítelja.  Kralj  dakle  vídec  Jasno,  da  po  njíh  nije  ma  nade 
saóavati  si  hrvatska  krona,  31.  ozaj.  1517.  obratí  se  listom  na  Mletcane 
moleé  jíh,  da  baňa  hrvatskoma  ízroóe  ono  10^000  duk.,  sto  se  biaha  obvesaR 
davati  sa  obrana  Klisa  i  pobližnjih  miesta.  Republika,  koja  stoprv  f 
pnmirjem  od  3  pros.  1M6.  biaée  odahnnla  po  dagom  rata  sa  Carem^  odgovorf , 
mu  20.  kol.,  da  je  veé  dala  banovu  poslaniku  2000  dok.,  a  da  vise  ga  sadil 

r 

nemôže  radi  velíkíh  troskova^  sto  jos  ima.  Zato  kralj  ne  prista  opet  ja  étl 
mala  nagovarati  po  Filipa  More  biskupa  Agrie,  sa  veéa  svota  s  opomeoom;  | 
da  ne  traži  sada  nagrade  sa  stete,  sto  joj  poóinío  biase  Andríja  Bot  hrvatstíl 
ban,  í  da  ne  kasni  a  toj  pomoéi,  jer  bi  se  lasno  mogla  kajatí,  sto  ofié! 
na  vrieme  izpunila  svoje  dužnosti.  Republika  proži  i  tada  Filipa  3000  dok.ý 
alí  ma  dodá,  da  neée  više  ni  novciéa  isplatili,  dok  se  racaní  ne  razvíde  f^ 
ne  arede. 

Ban  Petar  videó^  da  ma  i  s  ove  strane  nemá  dovoljne  pomoéi,  *  dft 
mu  Turci  sada  to  smielije  rase  granice,  sakupi  sve  snage  naše  semije  i 
provali  a  Bosnu  na  osvete  (piuj,  1S18'),  Dočuv  bosanski  Paša,  da  mo  naM, 
róbe  i  pale  dŕžavu,  dodje  Petra  na  susriet,  nu  ovaj  ga  razbi  i  smakoiL, 
Tom  prilikom  pokusa  Ban,  da  otme  Turkom  njeku  tvrdjava  kod  Skradiaa|j 
no  a  to  mu  pomanjka  brašno  za  vojsku,  te  se  morao  kuéi  povratiti.  Taroi 
se  sada  stave  kupiti  vojsko^  da  mu  se  osvete.  Kad  Petar  dobi  viest  •! 
njihovih  namierab,  pozva  si  na  pomoc  Frankapance^  Karia  Korbavsko^a  ii 
Kožuliéa  Ostrovičkog  0*ľ*U^)*  ^Qvši  Turci,  da  jih  Ban  čeka,  umah  $iá 
razidjoše  i  na  svoje  stanove  povratise.  U  tom  Skradinjani,  silno  iznemožcH 
po  turskih  navalah^  sdvojiv  o  spásu,  budú  prisíljeni  obvezati  se  Turčina,  éä 
óe  ma  davati  100.  duk.  na  godinu,  ako  jih  mirne  pusti  (srpJ).  Turci  am 
sada  obratíše  na  Jajce,  i  otevái  njeku  tvrdjavu  blizu  grada,  koncem  koIovoM 
tvrdo  ga  obsiedoée.  Kralj  Ljudevit  čim  doču^  da  su  Turci  pod  Jajcem,  založifi 
Prešov  palatinu,  í  skupiv  tim  novcem  3000  konjanika,  odpraví  jih  Bani 
Petru  ^  nalogom^  da  sdruži  s  njimi  sve  svoje  sile  i  da  čim  prije  pohiti  JajeÉ 
na  pomoč.  Náloži  tada  i  kaptolu  Zagrebačkomu,  da  svoje  oboružanike  posa|k| 
baňa  u  Izdenc.  Berislavič,  sdruživ  sve  sile,  sto  je  pokupiti  mogao,  odlH^ 
k  Jajcn,  i  oskrbiv  ga  brasnom  i  vojaci,  po  sto  mu  trebalo,  prišili  Torl 
na  povratak,  te  se  zdravo  i  slavno  koči  povrati. 


-  115  - 

£a  ovo  vneme  Ljndevitova  vladaqja  BÍBa  boQega  mira  niivale  ai  one 
Base  aeiDlje,  kóje  s«  onda  stojale  a  mletaékoj  ylaati.  Istíoa  po  smrti  Ba- 
iuíta  (96,  svib.  ÍS1S)y  koí  je  dosta  poma^ao  Mletéanom  a  ratu  Kambraí- 
•kom,  Selim  ojegoT  sin  17.  list  1513.  potvrdí  Repablikí  mir,  no  samo  da 
m  bade  slobodníje  ísposlovati  svoje  namiere  a  Asiji.  Baei  se  on  dakle  na 
Persíja  i  na  Kurdistao,  i  posto  ma  podje  sa  rukom  te  driave  nadjačiti^ 
adarí  na  Misir^  i  na  krátko  strovalív  priestol  Mameluskoi^  Toamanbe|;a,  vráti 
se  u  svojo  dŕžavu.  Mletčaaí  ne  pokasoíše  po  poslanioih  (96,  švib.  ÍSÍT) 
íikaaati  ma  svojo  radost  na  tíh  pobíedah  i  daaak  ma  ponoditi,  sto  su  príje 
Namelakom  plaéalí  sa  Cipar,  í  sapítatí,  da  jim  potvrdí  slobode  trgovaeke, 
sto  sn  do  sada  a  Nisira  ošívali.  Selim  ne  oskratí  jim  novih  povelja  (8. 
f%},  ÍSÍT^y  no  ved  tada  jako  željase  i  Cipar  podvréi  svojej  vlasti.  Zato 
doéim  8  jedne  strane  oastojaše,  da  se  oporavi  od  do  sada  neprestane  vodjenih 
ratova,  i  tako  spremi  na  nove,  propastao  je,  da  njegovi  ís  Bosne  po  kopna 
a  íl  Arbanaskih  luka  po  moru  uznemiruja  Mieteane.  Prosioca  1516.  udarise 
sa  400.  konj.  i  300.  pješaka  na  Sudurao  blixu  Splieta  steded  Klisa^  od  ko^^a 
sa  tada  primalí  godisiýi  danak.  Soéarjani,  poraožeoi  po  M.  Míchíelo  kneso 
Splietakom,  slavno  jih  u  bjeg  prisilise.  Poéetkom  slíedeée  i^odine  obnoviše 
Tarei  svoja  napadanja  na  Splietsku  i  Trogírska  okolicu^  te  ovi  gradoyi  jos 
veljače  odpravise  svoje  poslanike  n  Mletke  s  tažbom,  da  od  Toraka  ne 
•níedo  ni  gradskíh  vráta  otvoriti.  Da  Turske  od  tóga  odustave,  Mletčani  su 
iadkad  poknsali  i  s  darovi  jih  od  svoje  grauiee  odstranítí.  Jos  svíbnja  1516. 
adaslase  150.  dok.  bosanskomn  paši  po  njegovu  liecnikn  tada  boraveéem  u  Mlet* 
eih,  a  ožujka  1517.  opet  ístomu  300.  duk.,  i  150.  sanžaku.  S  drage  strane  nísu 
prepBŠtalí  utvrdití  svoja  miesta  i  dovoljnom  snagom  ih  providietí.  Dne  pako  14. 
líp.  1516.  ponavljali  su  pogodbu  s  Karlom  knezom  Korbavskim,  dajne  mu  do 
S500  dok.  na  godino,  sato  samo,  da  sa  150.  konjanika  bráni  njihove  graniee. 
Ko  sve  badava.  6.  1518.  íz  Valone  odjedri  do  8  dvovesaliea  tnrskíh  dobro 
aražaníh,  pod  Mustafom  Valonskim  Reisom,  te  se  utisouse  kradimice  u 
jadransko  more,  i  zarobise  dosta  Ijudih  i  plíena  uzduž  obale  í  po  otoeih, 
«  jos  vise  ostetise.  Dne  30.  svib.  popalise  Rogozníoo  sibenióku  i  Kapofest^ 
i  silno  roblje  odnesose.  Potúži  se  umah  Republika  n  Carigrado,  no  Selim 
se  ogradi  tím,  da  Mletčani  primajo  gusare  u  svoje  luke  (7.  lif,  1ÔÍ8), 
kasnje  pako,  da  mu  róbe  brodove  po  moru  (8,  ruj.')y  a  napokon  odpraví  sveóana 
poslanika  n  Mletke,  da  tóga  radi  prosviedoje  (ňec,  ISlff),  To  i  spremanje 
Bjegovo  na  rat  veé  jih  je  moglo  osviedočiti,  da  sn  to  predteče  nedalečna  rata. 

U  tom  prestajalo   je    do   mala   primirje,   sto   je   imala   Ugarska  sa 
Turei.  Kralj,  akoprem    zabavljen  n   dvorskíh   zabludah   po   Ojorgja  Braní- 


-  116  - 

borskom^  ajfgom  odhruiíteljH,  kaáito  ohnMe  SToje  misii  i  na  koríst 
svoje  jrsave,  te  bojeé  se  Tnréina  radi  neskladá,  koí  je  vladao  eieleii 
driavon,  npotí  koacem  g.  1518*  svoje  poslanike  k  Repnblíki  i  Papi,  bodred 
jih,  da  se  s  qjia  sdruže  proti  obéemn  došmanínu,  í  tajno  jih  obaviescvjii^ 
da  ma  njekoji  od  nemačkih  knesova  nude  carsko  kranu.  Republika,  koja 
yeé  biase  dosegla  Selimove  namlere,  24.  ozaj.  1519.  odgovori  poslaaikoa^ 
da  nastave  pat  a  Riin,  da  se  dobro  osviedoée  o  papinih  mislih,  í  da  ée  i 
ona  tek  onda  í  svoje  isjavíti }  a  glede  cárske  krane,  da  bi  joj  vrlo  agodat 
bilo  Ljadevítovo  nsdígnatje  na  cárski  príestol,  posto  bi  onda  lasnije  mogai 
odolíeti  sve  to  vise  rasteéoj  tarskoj  silí.  Lav  X.  primi  rado  Ljadevitoii 
poslanike,  ali  labavljen  tada  vise  sapadnimi  nego  istoônimi  posloTÍ  radi 
nasliedstva  n  Nemackoj  po  smrti  eara  Mažimilíjana  (^19  šiec,  Í5Í9)  i  rtmn 
kosami  dvorskimi,  odpraví  jih  liepími  ríeémi  a  prašnom  torbom.  Zato  Ljadevi^ 
posto  je  vidío,  da  mu  pomoéi  nemá  od  nijedne  strane,  obnoví  prímirje  8« 
Tarei,  ískljočiv  hrvatsku  kraljevína;  a  to  namierom,  da  bade  slobodno  i 
sapada  provaliti  a  Tarsko  bez  povriede  to^^a  prímiija,  jer  po  natkanja  Lavg^ 
X*  bili  sa  se  dohovorili  car  i  kraijeví  Franoeski  í  opaigolski  složno  s* 
dignnti  na  Tareina,  dali  sa  is  vise  ranlo^a  otecali  to  námah  isvráiti. 

Doôuvsi  Hrvatf,  sto  jim  se  u  U^^arskoj  splelo  sa  njihova  propas^j 
po  savíeta  Beríslaviéa  amah  upatíse  o  Rím  svoga  poslanika  Tomu  NígrrijJ 
namiestnika  Splietskoga  nadbiskupa,  listom  na  Papu,  n  kom  sa  svoje  ta« 
disali  proti  kralja  i  ugarskim  stalisero.  Toroa  ÍZ.  pros.  1519.  u  sbora  pa« 
pinskom  na  íme  banoyo  i  hrvatskíh  stališa  isjavi  bes  oklevanja,  da  ea  HrvalH 
postoje  Ljadevit  javDO  iskazao,  da  jih  od  sebe  odbíja,  izkijačiv  jih  is  primiiji{ 
sa  Tnreí,  niti  je  prosvieda  njihova,  sto  so  ma  syeóano  po  poslanieih  d«tf| 
stavili,  dovoljno  odvratío,  odlúčili  dogovarati  se  sa  Taroí,  ako  jih 
liea  rímska  ne  azme  pod  svoje  okrilje.  Toma  dobi  a  odgovor,  da  ée  f 
medjatim  Papa  po  mopíénosti  pomoéi,  i  da  ée  odroah  pisati  kralja,  da 
ne  misii  providieti  dovoljno  sa  obrana  Hrvatske,  dosvoli  barero,  da  se  Hm 
stave  pod  záštita  njegova  ili  koga  dragoga  vladára  krséanskoga  (Jurm,  É 
9Tt).  Toma  is  Ríma  pohiti  u  Paríž  i  a  Madrid,  da  pokasa,  bili  sta  tasi^ 
izposlovati  mogao  na  korist  svoje  domovine ;  no  ba  dáva,  posto  so  se  tadd 
ti  dvoroTÍ  zava4jsli)  te  spravljali  na  goleme  ratove. 

U  tom  Tarei,  ovlaséeni  Ljadevitovim  príroirjem,  íz  vise  strana  pr»fl 
vale  na  hrvatske  zemije,  ne  stedeé  ni  mletacke,  jer  je  veé  sada  Selím  kazaa 
silnim  naoružanjem  galija  i  vojske,  da  ée  ndariti  do  skorá  na  Cipar  in 
na  Kandija.  Jedna  njihova  óeta  od  3000  konjanika  udari  pocetkom  god, 
1520.    prieko  sieverne   Hrvatske   do   Istre,   a   vise    drogíh  jos   velj.    kroi 


-^   117  — 

Junn  do  lidina  sibeníókíh  i  Badarskíh,  sve  oaokolo  rokeé  í  paJeó.  Na  te 
gÍa«ove  Republika  zapoviedí  Ivaoa  Mora  kapetana  od  mora,  da  rajB^^leda 
UmatÍD8ke  ^radové.  Moro  joa  22.  ožaj.  is  Zadra  odhovorí,  da  sa  Eadar, 
Vrana,  Nadía  i  NoTÍ^^rad  nalase  a  hrd javom  stanjn,  da  bi  dobro  bilo  opet 
itetí  pod  noTae  Ivana  Korba vskoga  sa  100  konjaníkav  ^<^9  ^*^^  M  Kbíí 
dovolJBo  oskrbljeo  bío  konjaničtirom,  nofao  bi  spasití  sva  Dalmaoíju,  i  da 
M  Tareí  veé  tolíko  sla  poéíoíli,  da  pocaostvo  is  očajnosti,  ako  ee  ne  podí|^n« 
•frade,  gdje  bi  se  nčavati  moglo  od  tarskog  mača,  Jar  kani  svoj  aavíôaj 
I  iMvíiD  ostaviti,  te  k  moru  bjeiati  í  na  otoke.  Dodá  pet  dana  kasoje  ts 
jBi^enika,  da  sa  Tarci  25.  tri  ondjes^ja  sela  porobili,  te  da  národ  bježí  k 
iMro,  i  da  bi  dobro  bilo  izprosití  od  Ljodevita  ^rad  Skradín,  la  ko^^a 
iípošto  nemarí,  a  mo^ao  bi  lasno  Bibenik  izbavítí.  U  Splieta  posietise  ga 
qekoji  iz  Kliša,  i  rekoše,  da  poáto  Ea  kratja  ne  znada  y,animo  loro  esser 
Mvenir  soto  I  umbra  delia  Republica  avanti  vadino  u  le  mano  de  infedeli^. 
To  oiQ  dodje  i  koez  Dujam  Zílíčic  íz  Kliša,  i  tajno  ga  obaviesti,  da  ce 
Iralja  molití,  neka  Repabliki  pusti  Klis,  kad  bi  ga  ova  htjeta.  Nije  doisto  ni  sada 
wa  kasníla  pritecí  a  pomoó  tím  gradovom,  dočim  se  silno  oboražavase, 
te  17.  tráv.  naloží  vrhovnomu  kapetana  od  mora,  da  se  k  Cípra  priniakne, 
lamo  su  sve  težnje  Selímove  naperene  bíle,  nego  ma  smrt  račune  pokvari 
(29.  ruj.  ISSOf).  S  droge  strane  Beristavic,  nemognéi  pregorieti  te  odveé 
(ňke  nevolje  svoje  banovine,  akoprem  sada  slabá  zdravlja,  opet  skapív 
vqske  sto  je  na  brzo  mogao,  iz  Otocca  zamasi  proti  Turkom,  i  stigav  jih 
i«d  Korenice^  na  njíh  udari  (90.  svib,  tSZO').  U  sto  je  bitka  žestitu,  baňa 
te  srosi  konj,  a  Tarci  ga  obkole  i  ubijo  (1).  Bišcani,  prispíev  a  tom  na 
Hoo  poije,  síeka  Turke  na  stotine  i  a  bjeg  meča.  Banovo  tielo  bje  kasnje 
sveéano  pogrebeno  a  Bisca.  Badava  sa  Tarci  tom  prigodom  pokúšali,  da 
lí  predobíju  8enj;  podje  jím  ipak  za  rukom  nadvladati  njeko  miesto  kod 
iijca.  Odletí  jim  na  suproé  ban  Jajačkí,  no  losom  sreéoro,  jer  ga  oní  uhvatise 
1  vojsko  mu  potukose  QHpS),  Listopada  provalíse  na  Frankapanske  zemije, 
nkoé  sa  sobom  natrag  dosta  roblja  i  pliena,  a  koncern  godíne  ne  osta  ni 
bita  D  Dalmacíji,  gdje  ne  zabrazdí  turski  konj. 

Jadi  dalmatinski  i  tužno   opisivai^e   njihovo  po  sibeničkih  poslanieih 
B  víeca   oóÍBJeno  taknuse    do   živa  Mletčane,    te  bude  napriesno  odlúčene. 


k 


(i)  Suvriemeni  ^etopisae  M.  A.  Michicl  píše:  Item  s' havea  havtUo,  ehe  in  laCroatia, 
tf  in  qadli  confini  U  Turchi  havevano  rotto  ti  Ban  de  Ongaria  cap.o  delia  Crovalia  et  am- 
iMiTMolo;  et  dicevasi,  ehe  ľ  havevano  assassinato,  cheda  poi  faíta  la  íriegua  et  affidatolo, 
io  assaUarono. 


-  118  - 

da  se  Dalmaeíja  sto  snažníje  obraoí.  Jos  4.  síeô.  1521.  bje  naloieno  po- 
morskoma  Providoro,  da  amab  xi^edri  pat  Šibeníka;  odprave  tamo  vojskey 
braáoa  i  bojoe  správe  do  potriebe,  í  odabero  31.  i.  m.  Angjela  Goera  m 
obéega  Provídara  dalmatísko^,  ftiale  immediaie  se  dMa  eonferir  ťa 
Dalmatia,  a  a  Cari^^rado  radi  povriede  obstojeóega  mira  po  Bvom  Baíli 
potaže  se  novomn  saltana  Solimana,  komu  14.  svib.  apatiše  svečaDoga 
poslanika  Marka  Mínia,  da  ma  se  naradoje  glede  na  prímljeno  carslFO, 
da  sravna  te  na  skoro  sametnote  raspre  na  i^ranicí  dalmatinskoj,  i  da  |>a- 
novi  B  Bjím  Selímov  mir  od  g.  1513.  í  1517.  Salíman,  da  Mletéane  odstnai 
od  Ljadevitova  savesa,  iskasa  najprije  Baila  svoja  žalost  radi  škode  i 
Dalmaeiji  učinjene,  naloii  nmah,  da  se  s  Mletôant  mirqje  í  daj  im  serobljc 
i  plien  podpano  povrati^  paša  bosaoskoga  lisi  njegove  častí,  a  s  Miiíab 
1.  pros.  obnoví  mir  po  igihoyoj  želji  (F. /Sfér.  S,  tráv.  i  San."), 

Suliraan,  najsilniji  od  tarskih  careva,  čím  se  dočepa  i^íestola  (SO.  ruj, 
1S20),  po  naraví  silno  zanesen  sa  ratovanje  i  predobitja,  odlúči  najprvo  udarití 
na  ug.-hrv.  semije,  a  pako  na  Rodski  otok.  U  ta  svrha  stavi  se  bes  odvlake  ke- 
pití  sto  veca  sila,  a  nije  kratio  svojím  a  Bosni  napadati  na  naše  semlje.  Jo8  23 
sieč.  1521.  ovi  pod  Makat-Pašom  adaríše  na  Kliš,  te  podje  jim  za  rakom  srošití 
Oprah  i  varoš  popalíti  5  no  nemogací  grada  prísíliti  na  predaju,  natrag  se 
povratiše  robeé  i  paleé  pobližiga  miesta.  Dočuv  Ljudevit  namjere  i  pripraví 
Sulimanove,  odpraví  poslaníke  o  Rim,  u  Mletke  i  a  Worms,  da  mole  u 
napriešnu  pomoč.  Papa  posla  mu  nješto  novca  po  stožrniku  Kajetanu,  a 
mnogo  višemu  obeéa;  Mletčani  ma  dadoše  liepih  rieči,  a  Nemačka  mu  obreče 
dovoljna  pomoč,  akoprem  sbog  rata  s  Francezkom  napokon  sve  uzkratL 
U  što  se  yrati  kralj  iz  Linca,  gdje  se  medjutím  ovršila  bješe  njegova 
ženitba  sa  Naríjom  Aastrijskom  i  Ferdinandova  s  Anom  njegovom  sestroa, 
dodje  na  bodimski  dvor  Sulejmanov  poslanik,  da  pitá  danak.  Ljudevit,  m- 
dajač  se  o  ona  obečaoja,  ne  samo  ga  ízgrdi  i  zlostavi,  no  i  a  tamnin 
baoi.  To  nespretno  ponašanje  Ljndevitovo  silno  razjari  sultána,  koi  omab 
krenu  vojskom   put  Ugarske.  Sad  Ljudevit  osta  sam  na  bojnom  polja. 

Medjutím  Hrvatí  videč,  da  se  kralj  za  njih  nípošto  ne  brine,  i  da 
još  neskladí  Ugarskom  vladaju,  složno  odrede  tražíti  si  záštitu  od  kóje  dni{ 
krščanske  vlasti,  a  kad  nebi  ja  dobili,  ugovoríti  mir  sa  Tareí.  Na  ôi 
národa  bili  su  tada  Bernardín  Frankapan,  Ivan  Korbavskí  í  Nikola  Zríigs! 
dočim  Zagrebačkí  biskup  i  knez  Petar,  unuk  stožrnika  Ostrogonsko^, 
nastojahu,  da  se  k  svornú  kraiju  opet  obrate.  Ovaj,  dočuv  te  namjere  br- 
vatske,  pokúša  po  poslanicíh  privestí  jíh  na  posluh,  no  badava.  Toma  Negro* 


smd  biskup  fikradinskí,  velj.  u  potí  se  o  Rím,  da  na  íme  hrvatskih  stalisa 
Í£moli  od  Pape  pomoé  í  lastíta.  Dosav  u  M  letke,  ízruci  í  onomo  vieéa 
listové  hrvatskih  stalíša,  g«Ue  sa  ga  prosili  sa  príesno  pomoó,  íli  da  ée  se 
Turcína  obvesatí  sa  danak.  Mletéaai  mn  odgovoriše  22.  ožujka,  da  podje  a  Rím, 
da  ée  ga  oni  vniée  preponioiti  Papi,  te  joste  obodrití,  da  skloní  sve  sile 
krsdanske  na  ta  pomoé,  í  da  óe  i  oni  aciniti,  sto  vede  bado  mogli. 

U  toj  opasnosti  Ljadevit  posva  sabor  o  s  v.  GJorgja  na  Rakos,  da 
se  naredi,  sto  treba  sa  obrana  proti  Tarskom  i  sa  omirenje  Hrvata.  Bude 
dakle  sakijačeoo,  da  se  svi  plemíci  dignu  na  orosje  í  a  Bac  skúpe.  Malo 
kaéoje  adare  Tarci  da  a^r.  tvrdjave  u  Bosoí,  i  asma  Srebrenik,  Tiesnu 
i  Sokol,  kóje  nadjoše  zlo  oskrbljcne  i  atvrdjeoe.  Namjernvaha  adariti  i  na 
Jajee.  Petar  Keglevid,  ban  jajačkí,  madro  jih  prevari.  Skloní  naime  dosta 
vojske  a  zasiede,  pa  ÍE\eáe  na  polje  njekoliko  djevojaka,  da  igrajo  kolo 
pred  i^radom.  Tarci  jih  zamiere  í  polete,  da  jih  ugrabe,  ali  jih  naši  obkole 
i  sve  ízsieku.  ^  to  se  s  druge  strane  Saliman  glavnom  silom  priblíži  k 
Biogrado.  Najpríje  se  baci  na  oabac  i  jarisem  ga  predobi,  satim  prieko  Save 
provali  n  Sriem.  Zeman  se  morao  predatí  velikoma  Vezíra,  te  se  sada  sva 
tarska  sila  obratí  na  Bíograd.  Ta  golema  grožnja  ípak  ne  strese  nemáme 
Ugre,  i  kad  dodje  Jtralj  a  Bac,  da  sadje  a  pomoé  Biogradu,  nadje  tako 
malo  vojske,  da  se  ne  osmíeli  ní  koraka  ucínití,  ne^  valjda  is  žalosti  tu  oboli. 
Kad  Mletcani  dočase,  da  sa  Tarci  obsieli  Biograd,  bojeé  se  za  svoje  semlje, 
«mah  stadose  s  listoví  i  poslanici  nutkaií  krscanske  sile,  navlastíto  pako 
Franjo  I  í  Cára  Carla  V,  medju  kimi  tada  je  biesnio  rat  radí  Italije  i 
Burgundské,  da  se  ostave  medjusoboíh  borba,  a  da  svoja  oražja  obrate  na 
sveobcega  dosmanina.  Ovako  sa  2.  kol.  Cára  nagovaralí :  La  Maesfa  9ua  hara 
itUeifo,  el  Signar  Tureo  %a  fiú  ftorni  haver  invato  ei  Regno  di  Hun- 
f  ária  eum  grandUítime  for%e  et  exercito  formidolosoj  et  haverte  fošto 
,  ala  Offugnation  de  Beigrado,  fortem»a  eelebratisšima  et  firmamento  di 
I  fuei  Regno,  qual  exfugnata^  tuHo  e  perdut^  in  un  Kora^,  S  druge  strane 
Filipa  Mora,  poslaoiku  Ljodevitovu,  izračíše  do  20000  duk.,  a  opet  Ivana 
Stafliiéa  10000,  akoprem  sa  puno  trošili  za  ítalijanske  poslove  í  na  bro- 
dove,  sto  sa  napríesno  oboražavalí,  da  jih  nebi  Turci  na  golo  našli. 

'  Medjutim  Biograd,  prem  da  sa  svim  zlo  oskrbljen,  tvrdo  se  braigase, 

ľodbíjajac  slayno  do  20  turskih  jurísa.  No  napokon  vídeé,  da  ma  pomoéi 
nije,  a  da  sa  gradske  zidine  veé  strasno  od  turske  vatre  porušené,  ponudi 
se  predatí  uz  pogodbo,  koja  Sulimao  dozvoli  ali  ne  održa  (99,  kol,  ÍSXÍ'). 
U  to  padose  joste  u  tarske  sake  Sriemski  gradoví  Kupioik,  Baŕic,  Slankamea, 
Mihovica,    Karlovcí  i  llok.  Suliman,  zadovoljen  tím  uspichom,  ostavi  posade 


B  |;radovíh  i  vratí  se  a  Carí|^ra4,  ne  da  poôíne,  ne^o  da  se  pripraví,  kako 
ée  Rod  osvojíti.  Ljodevít^  kad  doča  ona  neBrieén,  oskrbi  Petrovaradín,  pa 
se  vratí  a  Badim.  Malo  kaénje  otidje  a  Pra^^,  da  tamo  okrtrní  žeoa.  U 
Djegoyom  odsatja  opet  velikasi  u^arskí  obnovíse  syoje  posebne  savese,  a 
to  na  veén  neeríeda  svoje  semlje.  Pokosa  opet  Ljadevít,  da  Láva  X.  p*t- 
dobije  sa  tarske  poslove,  no  ovaj,  silno  tada  italíjanskimi  stvarí  BapIcCen, 
amrie  1.  pros.  Mletcani  se  na  ta  viest  obveselise,  te  se  javno  oiidje  go- 
vorilo  „é  morto  un  eapUan  generah  del  Tureho  0  uno  ehe  rovináva  ia 
eristianitä^  (SanJ), 

Dok  sa  se  Tarci  taklí  sa  Ugri,  opoôlnuse  Hrvatí;  ali  poJetkom  g, 

v 

1522.  stadose  oni  na  novo  i  Jos  silnije  ne|;o  príje  rositi  naše  semlje.    Cim 
dobi  viest  Bernardín  Frankapan,  da  se  veé  u  Bosni  dižu,    pohiíi  u  Mletke,' 
da  isprosi  pomod  od  onoga  vieda.  Mletcani  ga  líepo  primise,  nego  ma  želje 
ne  ispaníse,  íxpriéajaéi  se   Q18,  oiuj.^y  da  mnogo  trose  sa  Lombardeske 
poslove  i  sa  oborožanje   galija;  a  da^  kad  bi  ma  poálo  sa  rakom  naklonití 
cára  na  mir  sa  Franooskom,  dobío  bi  bez    dvojbe,    sto  uiu  treba.    Travnja 
provalise  Taroi  a  Hrvatskn,  da  ée  do  Rieke.  Ivan  Korbaväki,  ban  hrvatskí, 
čim  primi  viest  o    toj    navali,   pričeka  jih   sa   2000  koojanika  o    njekom    , 
klanjcu,  te  jih  prišili,  da  ostave  plien  i  bjegom  se  spáse.  No  do  mala  odari 
golema  sila  od  2S000   pod  bosanskím  pasom  na  Knin.   Gra^janí,   akoprem  ' ; 
slabi  na  broja,  silno  sa  ipak  i  dago  odbíjali  tarske  jorise;  no  kad  vidisey': 
da  vise  nemoga,  predadose   tvrdjava   os   pogodba,   da  jím    se    život    pästi 

v 

{98.  m6.).  Na  ta  viest  Skradinjani,  ostavivéi  grád,  pobjegose   a  Sibenik. 
Sad  paša,  baciv  posadá  a  Skradin,  odasla  veéí  dio  svoje  vojske  proti  Kliša  pod 
sanžakom  hreegovačkim.  U  Klisu  biaše  tada  samo  300  našíh  branitelja.  Ba- 
dáva  pokúša  Sanžak  sve  naóíne,  da  ga  prišili  na  predaja.  Klisani  ne  samo 
odbijaha  neprestane  jariše,   nego   sa  još  cesto  ís  grada  islasili,   topove   i 
zástave  ma  otimalí,  i  napokon  ga  prímorali,  da  se  na  trag  povače  (18.  Iťp.). 
U  povratka  Tarci  pokašase,  da  otma   Ivana  Korbavskoma  lýeka  tvrdjava.  \ 
Ivan  prískoói  joj  a  pomoc,  i  potukav  jih,  dočim  jih  tjerao,   mnogo  izsíeee  i 
(srp,^.  Paša  je  biedio  Mletôane,  da  sa  oni  kriví,  sto  nije  azeo  Kliša,  a  oni  sn   ' 
ma  slali  liepe  darove  í  tajnika,  da  ga  od  te  misii  odvráti.  U  tom  Snliman 
adari  silnom  vojskom  na  Rod  (98,  érp.").  Vitezovi  Ro<yan6ki  a  obrani  svoga 
grada  obnovíse  doíste   slávna  djela  aajsjajnijeg  doba  grckoga,   no  od  svíh  j 
zapašdeni^  sve  j  im  biaše  badava  az  neizcrpivo  množtvo  barbarské.   I  sami  ^ 
MUtoani  naložiše  (i6»  STp,")  svoma  kapetana   od   mora,  da  paži   samo   na 
svoje,  navlastíto  na  Oipar.  Dne  20.   pros.    Rod   so   predá   uz    pogodbu,  da 
svakoma  bade  prosto  íči  kad  mo  drago.  Ali  sto  viera  u  Tareiaa? 


-  121  - 

VMeéí  napokon  Ljodevit,  da  mu  os  ovaj  golemí  rat  nodost^je  sile 
la  obrana  Hryatske,  ZZ,  |n*08.  1623.  sklopí  agovor  sa  Ferdinandom  Aas- 
stryskim  u  Norímbrku,  po  kom  je  morala  nemačka  vojska  priteéí  u  pomoé 
Hrvatskoj  i  posiestí  lýedno  njekoje  kr.  gradove  (Jajee,  Krupa,  Liko,  Senj 
í  JOw),  a  poslie  4  mieseea  opet  ísíéí  (1);  alí  onda  je  sliedila  n  Hrvatskoj 
i  B  Ugarskoj  jedna  katastrofa  sa  druhom,  čega  radi  Niemoi  ostadoáe  ovamo, 
da  BÍre  tobože  naša  blagodat  ntemeljenjem  granioe,  najkratje  veríme  naseká 
diiavnoga  praya. 

Vb  obéi  trepet,  koí  sada  obnze  sve  kráéanstvo,  a  navlastíto  naše 
lemlje  najbliže  Taróínu,  osmieli  se  ipak  Bernardín  Frankapan  pokusatí  sríedD, 
da  si  pridobije  starí  savtčaj  svoje  porodice^  Seoj.  Početkom  travnja  1523. 
skopív  jako  éeto,  povoče  se  do  ovoga  grada,  í  stade  ga  obsiedati  i  bití. 
Seajani  se  poplašise  i  zapitase  pomoé  od  Krčkoga  kneza.  Ovaj,  bojeó  se 
;  i  za  SYOJ  otok,  ne  zakasní  oborožatí  svoje  brodove  i  namiestiti  stráže,  a 
glede  Seoja  omah  se  obratí  na  svojo  vlado,  da  ma  zapovíedí,  sto  da  činí. 
Mleteani  mu  naložise  7.  tráv.,  da  se  n  toj  borbi  neprístrano  drží,  i  da 
javi  Senjanom,  da  kad  bi  oní,  ko  sto  se  velí,  dí^li  n  grada  linšegna  det 
fhrioso  froteetor  noitro  Messer  San  Mareo,  Republika  nebi  jih  mogla  n 
sadasnjih  okolnostítíh  prímiti  n  svoju  záštita,  per  la  observantia  ehe  ha- 
kuano  ala  Regia  Maesta  di  Hungaria  et  per  aUri  convenienti  rispeUi. 
Naredi  ipak  Rep.a^  da  dvie  galije  iz  Kopra  odjedre  pat  Krka^  no  Bernardín, 
va]jda  sto  se  poboja  mletačkíh  príprava,  popalív  njeku  crkvn,  do  mala  kuéi 
;fie  povratí.  Medjatiro  uzprkos  Solimanovoj  naredbi  Torci  iz  Skradína  sa 
aapriedovali  robiti  mletačke  zemije  u  Dalmacíji,  a  navlastíto  sibenicku, 
prísvajajaéi  si  mline,  sto  je  ovaj  grád  na  Krčí  imao.  Svíbnja  pako  priletíse 
harajaé  do  Zadra.  Jaraj  Basic  odari  tada  na  njih  iz  busíje  sa  40.  konja- 
aika,  ote  jim  plien,  uhvati  4.  zíva,  a  ostale  na<jera  u  bjeg. 

Ovo  je  Mletôane  sililo,  da  odprave  vojske  i  4  galíje  u  Dalmacíja 
pod  kapetanom  od  mora  (18.  sieé.  i  3,  velj.J^  da  narede  sibenickomo  kneav, 
azkratiti  prolaz  i  silom  kroz  ono  tíesno  turskim  ladjam^  kad  bi  se  htjele  pro- 
fisnnti  tudado  Skradína  (10,trav,'),  i  da  se  opet  tuže  n  Carígradu  po  svom  Baila 


I  (i)  Ľioti%enblaU  bečke  Akademije  1856.  br.  12.  iznosi  naredbu   Ferdinandovu  od  II. 

Brav.  1823,  gdjo  se  káže:  Damit  vnnsere  Lannde  desterpas,  vor  der  Turkhen  einzug  verhuett, 
;  Hni  da9  Krabatisch  Lannde  das  ain  slUssel  vnnserer  Lannd  ist,  vor  den  Turfthn  erhalin 
múg  werden,  w  haben  wir  fúrgenwnen  vnd  mn  vHUens  von  dem  gelt  8o  Ew  jn  den  ge~ 
mttinen  Áuslag  des  jr  Ew,  als  vnser  getrew  Vnderthanen  jiíngst  wieder  die  Turkhn  bewU- 
tigt  gefallen  ist  oder  noch  gefallen  wirdet,  In  Krabaten  funffhundert  pherdt  auf»unemen 
vnd  AuhaUten,  i  td. 


radi  svakojakili  nasilja  (ÍO.travJ)  Miesto  Franja  de  cha  Taiapiera  poslase 
27.  irav.  aa  providora  dalmatínskoga  Jerka  de  Canalj  kóma  prídružise  Nata 
Bukonovíca  iz  Zadra  kao  míernika  ^persona  aasmi  perita   et   suffieientej, 
s  oalo^^om,  da  popraví  i  obskrbí  tvrdjave  navlasdto  Nadín,  Nín,  Vrana  i  No- 
vigrad,  da  s  Turci  traži  usgojiti  mir  a  njíhove  návale    odbije    i    td.    Sali- 
man  zapoviedi   hroegovaékoma  Sansako,  da  povrati  Mletóanom  one  mlíoe,  í 
da  s  lýimi  miruje;  a  oní  sesada  obrátená  Hrvate.  Petar  Krasíé,  capoviedDÍk 
KHskí,  oemieli  se  sa  malo  drogová  na  njíh  se  bacíti  kod  Sinja,  í  bode  potaéeo. 
Sada  Turci,  akoprem  badava,  pokusase   predobíti  Klis.  Kolovoza  Ferhatbeg 
sa  íbOOO  provalí  a  Srieni,  i  stade  ga  silno  robíti  i  rusití.   Poleti  tada  Sriem- 
cem  na  pomoc  Pavao  Tomori,  nadbískop  Koločki,  nasliedník  Gjorgja  Fran- 
kapaoa  na  toj  stolici,  í  složno  udarív  na  dusmanina,  tako   ga  porazí,  da  je 
do  9000   njíh  ostalo  na  bojnom  po^o    a   4000    se    potopilo    u    Saví.    Malo 
kasnje  razljegoše  se  i    u   Pokupje,   robeé   oko  Ozija  i  Jastrebarskoga,  alt 
jih  Hrvati  prisílíse  na  bjeg  í  oduzeše  jim  Krupu.  No  ípak  ne  zakasníse  oní 
udariti  na  južnú  granieu,  te  prosinca  podje  jim  za    rukom   izza  dogog  na- 
pora  ízdajom  oteti  Ivauo  Korbavskomo   Ostro vicu   kod   Vrane.   Ta   nesreóa 
natjera  Republiku  opet  naložiti,  da  se    one    pogranične   tvrdjave   čim    prije 
dobro  oskrbe  i  utvrde.  U  tom  dočuv  Ivan  Korbavski,  da  ce  opet  Turci   na 
Klis  í  na  njega,  te   znajoc,   da   jim  odolietí    nemôže^  po    poslaoicih  ponodi 
Mletcanom  sve  svoje  tvrdjave.  Republika  ga  obodri  na  odpor,    i  pruži    ma 
5000    duk.,  da  si  n  tu  svrhu  pribaví  vojske.  Dne  5.  veljače  1Ô24.  Mebmet 
Begovíc    sanžak  brcegovaóki    golemom    silom    obsiedne    Klis.    Zapoviednik 
Kliski  Petar  Krusié,  oskrbiv  Klis  sto  je  sa  čas  bolje  niogao,  i  obecav  ma, 
da  ce  se  do  skorá  povratiti  s  dovoljnom   pomocju,  pohiti   u  Senj,   da  kapl 
vojske  i  bojne  správe.  Republika,  dočuv  te  stvari,  zapoviedi  odmah  Alviu 
de  Canal,  kapetanu  od  mora,  da  pospieši  u  Spliet  na  obrana  ovoga  gradaj 
a  Mehmeto  posla  liepi  dar,  da  ga  ataži,  jer   se  na   nja   srdio,   sto  Kltšm 
pomaže.  Klisani  medjutím  tvrdo  se   držahu   i  turske  jurise   silno  odbijahiu 
Krusicy  skopiv  u  Senju  liepa  kita  hrvatskíh  sokolova,  i   okrcav  ju  na  bro- 
dove,  10.  traynja  dodje    a   Solin    sa    1500  piesaka    i   60    konjaníka.  Čim 
se  iskrca,  udari    iznenada    na  turske  tábore,  i  svestrano  razbiv  jih,  otmc 
Jim  sve  topove  í  brašno,  a  mnoge  izsieče  i   ahvati.   Dobi   tada   a    dar    od 
Pape  po  Skradinskom  biskapa  dosta  hrane  is  lakina,  i  sve  to  spravi  a  Kluk 
da  mu   bude  za  obranu.  Sanžak  osvadi  Mletčane  u    Oarigrada,    da   sa   ov 
pomagali  Klisane  i  Krasíéa,  í  slobodno  pustili  po    moru    svoziti   vojska  éi 
Solina.  Republika  na  pritužbe    Sulimanove   odgovori   23.   srp. :  questo  p«- 
tetno   con  ogni   verila  affirmar   alla   Imperial  Maesta    Vostruj   ehe  U 


-  123  — 

fnforation  áe  queUi  nmvilij  eí  genie  dé  Uungari  ei  CromH  sono  ifa 
fatte  o  Segna  ei  aliri  luoehi  del  Re  de  Hongaria  mUa  marimm,  eome 
dofpo  si  e  inteeo,  ei  de  notte  fosšati  eon  te  sne  profrie  kareKe  de^ 
fmoniomo  aiť  improviša  in  ferra  een%m  favore  de  aieuno  delii  noetri^ 
i  dft  moseomili,  ísTÍesti  ^,  daje  oaloííla  svojím  knesovom  pomoci  brasnom 
■jegoye  pograniČBe  sapovíednike,  te  joé  6  í.  m.  naloii  knesu  Sibeniókomo,  da 
dopasti  dvoveslíeam  tarskim  prodi  a  Skradin  kroz  ono  tiesno.  DoÔBŠe 
SenjaDÍ  te  namjere  tarskíh  iadja,  te  oroxav  njekolik*  svojih,  odletise  dnimaii- 
skiiD  na  susríet,  i  kodZadra  snjekojímí  se  snkobiäe  í  8tra9no  jíh  potnkose. 
Togt  radi  Soltan  okrivi  Mletéane,  da  ne  pase  na  more  kolíko  treba,  a  oni  ma 
•dgovoríiBe  4.  stud.,  da  se  ono  sbilo  prieko  nodí  i  bez  njihova  znaaja  od 
Benjana.  Ovo  je  početak  one  borbe  naše  sa  Toreí  i  po  moru,  kojo  sii 
Hletčaoí  krstili  imenom  Senjskih  Uskoka,  í  šmátrali  kao  rasbojnioko,  jer 
\m  je  niekala  i  krátila  gospodstvo  nad  jadranskim  morem. 

Torci  se  do  mala  osvetise  Hr?atom  radi  oBoga  napadanja  po  mom^ 
te  do  12000  njih  provalí  koncern  rujna  a  Hrvatsko,  tja  do  Istre,  porobí 
■odrasko  okolIcD,  sažga  Serad  i  Dubovion,  i  potaoe  i  abije  brata  Krsta 
Praokapana,  koí  jim  se  nsadio  biase  statí  na  pat  sa  samo  400  koiýanika. 
Kroi  ove  bune  i  Mletéani  dosta  so  škode  propatili  na  svojih  imanjíh  u 
Dalmaeijí.  Ivan  Moro,  koi  ostavi  svojo  slažbo  knezevsko  u  Zadra  26.  pros. 
0.  g.)  izvieséívase  svojo  vlado^  da  od  60000  doša  ono  podraóje  sada  nemá 
viáe  od  5500 5  savietovase,  da  se  sagrade  jos  tri  tyrdjave  sa  obranu 
•ne  granice,  te  da  ée  tím  načinom  opet  se  sve  napačiti,  i  da  ée  se 
povratiti  oni,  kojí  su  pobiegli  bili  a  Apoljo,  u  Abrus  i  n  Marku }  da  se 
Wijeusnaže  Vrana,  Novígrad,  Nadin  i  Nín;  i  žalio  je  napokon,  sto  je  knez  Kor- 
Uvskí  povierio  obranu  Obrovca  knezovom  Posidarskim  podložnikom  mletá- 
taékim^  jer  ne  služe  dobro  ni  jednoj  ni  drugoj  straní,  no  boije  bacaju  cesto 
lesUad  medj  oboje. 

Ali  še  jos  gora  spravljase  za  Hrvate  slíedeéa  godína  1525.  Ban 
Franjo  Baéan  nije  dorasao  bío  golemu  poslu,  a  Slavoncí  nehtjese  priznatí 
Ivana  Taby-a,  koga  mu  kralj  Ljudevit  biase  dao  za  druga.  Jos  velj.  Turci 
ii  Skradina  íznenada  provalise  do  Skrise,  koja  porobise,  i  popališe^  a 
Bliedecega  míeseca  prodrese  još  dalje^  i  okrenuse  pod  mac  i  oganj  bakarsku 
okolícD,  sažgase  Modrus,  í  sve  naokolo  u  pustoš  obratiše.  Senj  se  tada 
težko  poboja,  í  zapitá  pomoé  od  Krčkoga  kneza,  ali  ma  doletí  Petar  Krusíc 
ii  Rliša  i  spasí  se.  Sad  se  Turci  okrenuse  na  Jajce,  i  obsiednuse  ga  sa 
20,000  vojska,  da  ga  gladom  uzmu.  Tvrdo  ga  branjaše  naň  slávni  Petar 
Kegievic,  no  badava  junačtvo,  kad  mu  manjkalo  dovoljne  hrane.  Ljudevit  B. 
travDJa  odasla  ly.  Statilica  Šibcníčanina,  prcdstavníka  budímskoga,  na  Ba- 


-  124  — 

étha,  da  prisuRtvuje  kao  kraljev  namíeBtiiik  na  sabora  slavonskoni,  odred- 
Jesom  sato  navlastíto,  da  se  vieéa,  kako  da  se  brso  pomôže  Jajon.  Pokaia 
Franjo,  da  uvede  brašňa  a  Jajce,  ali  ma  evi  napori  o  zalad.  Malo  kaanje 
video  Paaa,  da  je  grád  o|;1adnio,  stade  ga  strasno  bití,  da  ga  sto  prije  prišili 
oa  predaj  o.  U  toj  opasaosti  skoéi  na  noge  jonačke  Krsto  Prankapao,  í 
skapív  oko  sebe  do  6000  svojih  sokolova,  pohití  do  Jajca,  í  lukaviiii 
kretanjem  svojih  éeta  ne  samo  suzbi  Torke  dosavse  ma  na  sasriet,  da 
ga  odstrane,  no  oskrbi  dovoljno  veé  sasvim  ogladjeni  grád.  Na  povratku  2(0,000 
Taradt  obkoli  ga  a  njekom  tiesno  (9-Í2  iipnja}.  Krsto,  raipaljeniroí  rieemí 
oiu^brív  svoje  drogové,  odarí  na  dusmanina  i  porast  ga,  te  se  adravo 
i  slavno  koóí  povratí.  Ljudevit,  da  obdarí  ta  golema  sasloga,  nazva  ga 
braniteijém  Dalmaeije  i  Hrvatske  (^Hatnmer  IIL  51.).  Tarci  ípak  osta- 
doše  pod  Jajoem,  da  ga  opet  ogladne.  Bojeói  se  dakle  Ljodevit,  da  se 
s  glada  ne  predade,  nalozi  23«  stud.  baňu  Franja^  da  ga  éím  prije  dobro 
oskrbi,  no  poznaj  aé  baoova  neodločnost  dogovarao  se  a  isto  vrieme  i  s 
Krstom,  jeda  bi  opet  se  odvažio  na  taj  posao,  a  da  ce  mu  pražili  vojske 
í  grád  Senj  u  dar.  Cojad  to  Tarci,  í  s  zime,  koja  je  ostro  stúpala,  napokon 
se  digose  íspod  grada,  i  u  Bosna  se  povratise. 

Ove  i  drage  pomanje  návale  torske  a  naša  zemlja  sad  opet  prísilise 
naše  stalíse,  da  po  poslanicíh  zaprose  od  kraija,  íli  da  jíh  valjano  pomôže  iti 
da  se  s  Tarci  dodje  jednom  do  míra  za  sve  agar.-hrv.  zemlje.  Ljodevit 
odgovori,  da  ée  j  im  do  skorá  sa  svojimi  namiestnící  na  hrvatskom  sabora 
iigavíti  svoje  misii,  te  písmom  od  19.  pros.  1525.  naloží  baňu,  da  traži 
stalíse  utaložítí,  a  a  tom  da  oprezno  postapa,  ne  illud  Regnum,  pene 
perditumy  perdamus.  U  to  Turci  2000  na  broja  sa  2.  topa  15.  pros.  slegna 
pod  Obrovac.  Knez  Ivan  Korbavskt  pohití  odmah  u  gornju  Hrvatsku  kúpili 
vojska,  da  sadje  cím  prije  na  pomoé.  U  ojem  je  zapovíedao  knez  Vido 
Posedarski,  ali  je  slabo  obskrbljen  bío.  Tarci,  bojeé  se  Ivanova  dolazka, 
16.  i  17.  adarise  jurisem  na  grád,  no  budú  slavno  odbijení,  i  vrate  se  u  Knin. 
Sliedeéega  siečoja  Obrovóani,  pomoženi  njekojimi  našinci  iz  zadarskog  ko- 
tara^  provalíse  a  Tursku,  i  líepo  se  osvetise.  Turci  se  bez  odvlake  pritožise 
Republíki  proti  tím  qjezínim  podanikom;  čega  radi  da  jih  namiri,  Andríja 
Civran,  providur  dalmatinskí,  njekoje  od  tih  podaníka  pogubí,  a  ostalim 
oduze  imanja  i  koée  jim  popalí.  Mletčaní,  silno  tada  zabavUeni  italíjan- 
skimí  poslovi,  tražili  sa  bilo  ma  kojim  načinom  uzhraniti  mir  sa  Tarci,  te 
s  tóga  još  10.  tráv.  knez  šíbeníékí  prísta  na  predloge  Celebíje  emina 
turskoga  a  Skradinu  gledc  prodaje  soli,  a  ovaj  ma  se  za  to  obveže,  da 
ce   sa   éíbeničaní    prijateljski    obciti  i  njíhova  imanja  sasvim  štediti.  Turci 


—  125  — 

ípak  ne  sakaMÍse  odvratítí  Hrratom  silo  »i  o|;djíIo,  le  veljaoe  prodrwe 
D  VÍDoéol  i  strasao  ga  porobise,  a  u  po  vratko  otese  Ivana  Korbavskamn, 
akoprem  ne  bes  silne  krvi,  njeka  tvrdjava. 

Medjatím  a  Ugarakoj  sve  je  kretalo  na  gore.  Na  Rakoskom  saborv, 
fosvaDom  od  kraija,  da  se  víeca  o  obraní  seialje,  stránke  Štiepaná  Batora 
palatina  i  Ivana  Zapol  j  e  strasno  se  pograbise,  te  malo  kasoje  bode  kralj 
frísiljeo  o  Hatvanu  odstranití  Batora  i  sve  sahtjeve  Zapol}íne  stránke  odo- 
brítí.  Stiepan  Verbdesí,  najsilniji  prívrženík  Zapoljín,  bude  palatinom,  te 
ovaj  sve  éasti  podíeli  medjo  svoje,  a  ínostrance,  navlastito  Niemee,  is  semlje 
ftogú^  Silní  neredi,  kóji  sada  savladaše  eielom  semljom,  povedose  napokon 
kľftlja  početkom  sliedeée  godine  posvati  sabor  na  Rako6,  gáje  Verbdesl  bode 
prognat,  a  Bator  na  novo  sasiedne  na  palatínsko  stolico.  Na  tom  sabom  bje 
ntprvo  sakijnčeno,  da  se  kralj  mora  složití  svoje  kraijevske  éastí,  A  to 
veé  dosta  kaže^  kako  je  bila  kraljeva  moé  doboko  pala. 

Dočuv  Sttiiman  sa  te  nerede  ogarske,  a  snajoé  dobro^  d  a  so  sve 
sapadne  sile  medjasobnim  ratom  o  Italíjí  a  víerosakonskiml  borbami  a 
Njemaékoj  zapletene,  te  da  ma  se  od  njih  níje  nipošto  bojatí,  staví  se 
avažití  ta  sgodna  priliku,  da  si  predobíje  semlje  spadajuée  na  a|;ar.-hrv. 
kmna.  Jos  ožujka  odredi,  da  se  kopí  sto  veéa  vojska  kod  Biograda.  Na 
to  viest  Ljodevit  napriesno  pozva  sabor,  na  kom  bje  odluceno,  da  se  sav 
národ  listom  dígne  í  sa  2  srpnja  skopí  kod  Tolne.  Obratí  se  umah  na  sve 
krééanske  sile  sa  pomoé,  sapita  ja  i  českim  stalísem^  i  staví  težke  námete 
•a  crkvena  dobra  í  na  židoye.  Čajoé  a  tom^  da  se  Tarei  približoja,  dígne 
se  is  Badíma  24.  srp.  sa  3000.  Po  päta  stigose  ga  i^ekoje  cete^  ali  dosav 
«  Moháč,  ne  nadje  víše  okolo  sebe  od  20,000  vojsko  í  80  topova,  a  to  po- 
aajviáe  Ceha.  Nebíase  ni  valjana  moža  za  vodja  te  vojsko.  Čega  radi  obratie 
se  bjeáe  listom  nješto  prije  na  Krsta  Frankapana,  natkajaé  ga,  da  se  po- 
brine  čím  prije  doči  s  austrijkom  pomoénom  silom,  aUento  ehe  in  lo  eampo 
non  era  ordine  alcuno  ne  era  nissuno  ehe  lo  9apeva  dar»  Soliman  s  droge 
strane  več  1.  srp.  bíase  o  Bíograda,  a  11.,  baciv  most  nad  Savom,  pro^je 
8  vojskom  kros  Sriem  do  Petrovaradína,  i  omah  svom  silom  s  kopna  i  s 
vode  stade,  da  si  predobíje  ova  tvrdjavo.  Naši  sa  se  jonačkí  držali  i  silno 
odbíjali  torske  jorise,  te  í  jednom  is  grada  prevalili  o  dosmansko  tábore^ 
í  mnogo  issŕeklí  i  porosili^  no  Taroi  napokon  s  lagamí  ôsmi  dan  strovale 
veél  dio  gradskih  bedema,  i  tako  o  grád  unidju  ako  í  príeko  golemih  po- 
toka svoje  krvi.  Utvrdiv  Petrovaradio,  Turci  se  haranjem  pruse  do  Požege 
í  Velíoa^  niti  jim  se  tko  osudí  na  put  statí  ili  oprietí.  Kod  Osieka^  koi  tada 
bje  sašgan^  na  tri  mosta  prevode  Soltan  sva  vojsko,  200,000  sa  300  topova, 


-  126  — 

DA  v^rsko  semijíste,  i  upnti  se  pat  Mohaéa.  U  to  kraljo  dodjo  glasnici 
od  Iirana  Zapoije  vojevode  erdeljskosa  (akoprem  se  ovaj  ni  maknao  nebjeée) 
í  od  Krsta  Frankapana,  da  sa  veá  po  patu  jakom  silom,  i  da  se  ne 
poséa  u  boj  do  ojihova  dolaska.  Ali  nesTÍestní  Ugrí  i  savidoí  slaví  Krsta 
Freakapana,  komu  Ljadevít  oamíeravao  povíeríti  vrhovno  sapovíed  nad 
vojskom,  pometu  kralja,  te  ^a  prisíle,  da  udari  na  dolaseée  Taruke.  U  to 
doled  Franjo  Baéao  ban  hrvatski  jakom  četom  naših  janaka.  Dne  28. 
kol.  pobíjn  se  te  vojsko.  Usri,  s  prvá  njesto  sríeéni,  napokon  sa  sve- 
strano  od  lakavih  dusmana  potučení  (1}.  Sam  kralj,  koí  se  protísnuo  bjese  do 
najžeséa  ognia,  kad  se  osviedočí,  da  je  sve  iisobljeoo,  udari  u  bjeg,  no 
ugresnuv  mo  konj  u  njeku  jarugu,  tu  ostaví  život.  Od  nasíh  po|^inaše 
Matíja  Frankapan  Cetínjski,  Petar  Karlovié,  Juraj  Orlovid  Senjski  aapo* 
viednik  í  jos  ne  malo  dru^íh  na  glasu  vitesova.  Suliman  prodje  sada 
napried  s  vojskom  do  Budima,  koí  mu  otvorí  vráta.  Turci  s  desná  porobe 
sve  y  a  do  Gjura,  Balatona,  Semoje  i  Pečuja^  badava  pokúšajú  predobiti 
Ostrigon,  te  se  líevom  síranom  Dunaja,  pleneé  i  paleé  sve  do  Tise,  vrate 
prieko  Segedina  natrag  u  Bíograd.  Republika,  koja  se  tada  jako  bojala  ga 
svoje  semije  u  Dalmacijí,  malo  k.asnje  odpraví  u  Carihrad  Marka  Mínia, 
da  se  raduje  Sultanu  na  slavno  ovršenom  podnaetju  {^Í9^  pros,'), 

Krsto  Frankapan,  koi  medjutim  iz  átajarske  saiao  bješe  u  Hryatskn 
í  veé  nlízao  u  Slavoniju,  kad  doču,  da  sa  Ugri  potučení  í  da  národ  sve- 
strane  bježi  od  tarskog  mača,  prodre  napried,  í  presav  Dravo,  odasla  ôOQ 
konjanika  u  Stolní  Bíograd,  da  ga  okriepe  na  odpor.  No  videc,  da  ne  bi 
mogao  sta  riešíva  uspíeti  proti  tako  silnomu  neprijatému,  udari  natraf 
prieko  Dravé,  í  u  Koprivnicí  ruj na  skúpi  naše  stališe  slavonske,  kojí  još  ta 
proglasiše  Ferdinanda  Austrijskoga  za  svoga  kralja,  a  Krsta  (2}  naimeno* 
vaše  obcím  upravljateljem  zemlje,  í  poslaše  ga  skúpa  s  biskupom  zagre- 
bačkím  kraijicí  u  Požunu,  da  joj  se  žalujú  radi  kraijeve  smrti. 


(1)  Ost^je  nam  písmo  Krsta  Frankapana  iz  Zagreba  od  5.  rujna  1596.  {Povij,  Spam, 
Jui.  Sláv.  str.  Si5,)  na  Franju  Jožefica  Senjskoga  biskupa,  u  kom  mu  veli,  da  je  ^uo,  da  ja 
kralj  razbijen  sbog  nereda  u  vojski;  te  dodaj  e:  da  bismo  mi  bili  tamo  k  tomu  boju  prispití, 
mi  bism^  bili  morali  biti  ta  najprvi,  ki  bi  moral  ubijen  bUi,  pri  tom  redu,  ki  mi  sUiamú 
da  je  u  toj  vojtki  bil :  %ač  sliiimo,  da  je  však  otel  kapitán  biti,  i  da  su  pre%  vsakoga 
k  boju  Hi;  a  ovako  jih  oče  ta  raxboj  učinili  pokomije  i  posluSnije.  Misli^  da  je  Kray 
Budimu,  i  ufa  skúpili  ovdje  ove  nedile  na  dvajset  tisuč  ludi,  te  da  ce  čekati  kraijeve  a 
poviedi,  áta  da  radi. 

(2)  Krsto  joá  preäle  godine  digao  se  biaŠe  iz   Budimskog  dvora  i   preáao   k  Fei 
nandu,  a  to,  jer  ga  Ljudevít  bacio  biaSe  u  zatvor  radi  njeke  prepirke  sa  Zalkanom  nadbiskupoj 
Ostrogonskim.  Ferdinand  ga  sada  biaáe  stavio  na  čelu  pomocne  vojske;  te  s  tóga  sc 


—  12»  — 

Za  mohaéke  bitke  Ivan  Zapoija  joá  ae  nalaaío  n  Segedinu.  Kail 
mo  pako  dodje  viest,  da  je  agarska  vojska  potacena  a  sam  kralj  ubijen,  i 
da  se  SnlíiDan  prieko  Bodima  i  Peste  vraéa  k  Donajo,  krenn  sa  svojom 
ielom  k  Tokajo,  í  skopív  ta  okolo  sebe  svoje  prívrsenike,  apatí  se  a  Badím, 
da  se  dokopa  príestola,  posto  í  Sultán  Dagibase  kraljem  ga  príposnatí  i 
stitití.  S  tom  namíerom  posva  oo  sabor  u  Stoloi  Btograd,  gdje  ga  njegova 
stránka  11.  stud.  tbZ6,  proglasi  kraljem  i  bes  odvlake  okrani.  U  isto  se 
doba  skupise  oko  kraijiee  n  Požanu  proti vnicí  2apoljini,  kim  su  na  cela 
bili  Stiepaa  Batori  Palatin  i  Franjo  Baéan  dalm.-hrv.*Blav.  ban.  Ovi  naji- 
príje  proglasiše  nesakonitim  Stolno-biogradski  sabor,  jer  ga  ne  biaée  poavao 
Palatin,  komo  je  po  obstojeéih  sakonih  to  pravo  pripadalo,  a  satím  jedno- 
glasoo  ízabera  za  ogar.-hrv.  kraija 

FERDINANDA  I.  Austrijskoga,  veé  tada  dígnata  na  česki  priestol, 
te  ga  i  pozovu,  da  si  odmah  dodje  ozeti  knina  (^t6.  pros.J.  Tim  zapoce 
domáci  rat.  Istina  pokusa  tada  kralj  poljski  na  Olomackom  sastanku  ukloniti 
sa  od  veé  dosta  nesrieéne  Ugarske,  no  sve  badava.  Zapolja,  u  sto  se  okrani, 
od|iraví  bez  odvlake  svoje  poslanike  na  izvanjske  dvorové,  da  jim  ta  zgodn 
BSTÍeste.  Mletéanoro  apatí  Franjo  Sivkoviéa  (Jožefica)  biskupa  Senjskoga 
8  listoví  od  96,  stod.  íz  Stolnog  Bíograda,  u  kojíh  jim  ízjavi,  eome  de 
eomuni  eonsensu  de  U  ffrelaii,  barom  et  signori  del  regno  lera  sta 
tUeto  et  eoronato  Re  de  hungaria,  offerendosi  fereeverar  ne  la  hona 
mnieitia  et  vieinita.  Repablika,  kojoj  se  opasno  činilo  spojenje  ogar.-hrv. 
krone  s  aastrijskom  radí  ojezíníh  ímanja  a  Dalmaciji,  í  koja  se  vec  sdružila 
Ijese  s  Francezkom  í  Papom  proti  Karia  Ferdinandova  brata  (^Angouiétne, 
ZS.  lip,  152$)^  liepo  prími  Zapoijine  ríeéi,  te  izjaví  njegovu  poslaníku  svoja 
radost  de  tal  stia  eiectione  et  coronatione,  cum  le-  eonveniente  offerte 
(99.  pros,'),  Sivkovíc  íz  Mletaka  prodje  umah  u  Rím,  a  na  povratku  Mlet- 
éani  ga  obdarise  sa  200    duk.  u  zlato  (7,  velj,  1^97"),  i  dadoše  ma  listové 


hsno,  da  je  Krsto  s  prvá  držao  za  Ferdinanda  a  ne  za  Zapoiju.  Ovo  nam  sviedočí  sliedeci 
alomak  iz  Sanuta ;  i926.  i3  ottobre  dal  altra  parte  de  Crovatia  e  vegnv4o  U  Conte  CHsto- 
ftro  cum  altri  Signori  Crovati,  ed  hanno  facto  diéta  insieme,  in  la  qiuil  dicti  Signori  con 
éieti  poptUi,  %oe  Schiavoni  et  Ongari  hanno  eUcto  lo  IU.mo  Principe  Ferdinanda  per  Re 
kro,  e  cussi  Mnno  facto  ancor  CapUanio  il  Conte  Cripstoforo  de  tutti  Ihoro  contra  el  Turcho 
da  queUa  banda  ».  A  to  izilaží  joS  iz  lista  napisana  22.  list.  iz  Semoje  od  Krstova  namiest- 
mkalv.  Ant.  Dandulu,  poSto  se  veliunjem,  daje  Zapolja  poslao  uzetiza  se  Budim,  ufajué  do- 
bití krunu,  no  da  národ  i  plemstvo  nameéii  mu  propast  kraljevine,  jer  nge  pomogao  kraiju ; 
éegB  radi  sestraše  gradjanskoga  rata.  Tako  nebi  pisao  bez  dvojbe  namiestnik  Krstov,  da 
je  tada  Krsto  držao  za  Zapoiju.  SantUo  zna  í  to,  da  je  Krsto  slao  koncern  list.  njokoga  Ga- 
špara Hrvata  k  Ferdinandu  za  novce,  i  da  se  Krsto  tužio,  da  mu  Ferdinand  no  izpunja 
obecanja,  Íto  mu  biaSe  odprye  učinio. 


-  188  - 

la  Zspoljtt  (I.  9etJJ)j  kóma  su  ovftko  laskaH,  naime:  dá  sn  olmvíeséeiii 
bili  po  njegova  poslaDÍko,  feeunda  et  gravi  oratione,  Maiestatem  Voširam 
m  eeleberrimo  Inelpii  isiiuš  Regni  OpHnuUum  ae  NobiUum  eonvéntu 
uno  omninm  ore  in  Sérenissimi  Ludoviei  Regis  demortui  loeum  fvitn 
šuffeetumae  deeiaratumy  ae  in  Alha  Regáli  Regio  Diadetnate  inH^niinm ; 
einguiarem  eerie  ob  id  animi  eeneimus  ietišiam^  frofterea  quod  BkM" 
šiatem  F.  eo  titulo  deeoratam  audivirnue,  quo  ob  ffreetarisňniaš  ejwš 
mnnm  et  eorporis  dotee  eemper  a  nobis  dignissima  Judieaia  atqns  hMtm 
Mŕ,  eíe,  S  dnige  pako  atrane  pros.  i.  9.  odf^ovorise  Tomi  Komariiéa,  po- 
Blanikn  Baéana,  baaa  hrvatskoga  í  privrženika  Perdíaandoya,  da  sada  nisi 
«  BtanJB  troéiti  sa  rat,  sto  Jim  nudjase  proti  Zapoljí. 

Pono  boije  negolí  u    Ugarskoj   uspievale    so    stvari    Ferdinandove  n 
Hrvatskoj.  Ovdje  níje  imao  Zapoija  skoro  nijednoga  prívrženíka.  Sam  Krsto 
PrankapaD,  koí  ga  sayíetovaše,  da  se  amah   bac!   na  semije  Ferdinandove 
i  tako  ga  prišili,  da   se   odreče  svakoga  pravá  na  ugar.-hrv.  krunu,  videé, 
da  igegovih  savieta  slíedití  neée,  ostavi  Budím,    í  razsrdjen   kuci    se  vratt 
U  gornjoj  Slavoniji  veé  s  početka  bili  sa  njekoji,  kóji  se  astručavaha  ÍEJaviti  80  j 
í  sa  Ferdinanda  i  sa  Zapoija.  Káže  Sanut  o  lietopisa  pod  17.  stád.  1526,  da  se  J#^ 
a  Rieci  govorilo,  Zagabria  e  quelli  altri  lochi  de  la  Ongaria  se  tenivau$ 
anome de  colui,  qualsara  electo  Re. Izmedjo  poglavítih  u  toj  stráni  naše  kra^* , 
Ijevine  samo  Šíman  Bakač-Erdôdy  javno   se  držase  Zapoije.    U  dolnjoj  Jt  1 
pako  Slavoniji  veci  dio  semije  jarve   barbarstvom  prítisnat   bío^  jer  sa  pa 
mohačkoj  oesríeci  Turci  svu  tu  stranu   bili  silno  porobili^  te  i   Požega   sa 
mnogo  manjih  miesta  oseli  i  utvrdili. 

U  Hrvatskoj^  ko  sto  smo  spomenuli,  veé  a  Koprivnici  bili  su  stališí 
naši  proglasíli  Ferdinanda  sa  svoga  kralja;  alí  se  to  dogodi  više  ís  ushita 
negoli  is  dobro  promosgane  odluke.  Hrvatski  je  priestol  smr^a  Ljudevi^ 
tovom  bío  ostao  sa  svím  prašan,  i  po  državopravnoj  pogodbí,  obstojedij 
medj  hrv.  i  ogar.  krunom,  bila  se  je  tim  ukínula  sváka  svesa  medj  Hp* 
vatskom  i  Ugarskom.  S  tóga  níje  čuda,  ako  su  rasne  vlasti  trasíle  sad* 
íli  si  pribaviti  našu  kra^evinu  ili  ju  svietovati,  kako  da  se  ústroji  po4 
njihovom  sastitom.  Ferdinand,  koi  si  je  prisvajao  njeko  pravo  po  pogodbak 
sklopijenih  medj  njegovom  kucom  i  Vladislavom  otcem  Ljudevítovim,  dobro  jai: 
xnao^  da  ono  nemajú  ni  kóje  vriednosti^  posto  jim  je  maojkala  potvrdb 
hrvatskih  stalisa,  te  se  sato  íssa  Ljudevítove  smrti  po  poslanicih  ponaái 
istim  stalisem,  da  ga  prisnadu  sa  kralja.  To  isto  pokusa  s  poslanici  sadí 
Suliman,  obeéavajuó,  da  ée  jim  odobrití  sva  drsavna  pravá  i  podpuno  ís- 
poviedanje  viere^  da  jíh  neée  silom  voditi  proti  krsdanom,  i  da  óe  kmeto^e 


-  129  -- 

«|rD8títí  M  10  s*^B<^  o'  pUé«i|ft  ímém}  íli  ako  mtée  to,  ondft  im  nn 
il0|Hi8te  slobodní  prolas  knis  ojihove  semUe,  o  do  de  Jim  on  osiosaroti 
•a  kakvo  si  vladanje  nstroje.  I  Mletoani  sa  aiitkali  aaso  staliae,  da  se 
^^lase  slobodoom  dršaTon,  osam  si  osokita  vladára,  i  da  stopo  s  ^jiini 
o  saves^  a  da  éo  Jih  ooi  ponagatí  i  braoiti.  ZapoIJa  pako  nije  doisto  pro* 
paséio  DÍ  ma  ko^a  srodstva,  samo  da  jih  k  soM  oaklooi.  No  Hrvati  odrie* 
sito  odbaeise  ne  ^asso  hudobne  po  nude  asijatskog  divljaka^  i  Inkave  pro- 
iití}iwog  krilatog  láva,  no  i  sasiedoe  ogarskog  Tersíta  $  a  rado  prígnuáe  uii 
■a  Ferdinandove^  jer  jim  se  éínílo,  da  de  baren  nadi  farabre  misiee  protí 
Taréiaa^  i  valjda  dovoQno  viere,  plemenitosti,  pravíénosti  í  veledosnosti  a 
veé  tada  dosia  slávne  absbarske  porodiee.  Upatise  dakle  nasí  staltsi  a 
Beé  svoje  fovomike,  da  predloie  Ferdinanda  aviete^  po  kojih  bi  g9i  prí- 
■ilí  aa  kralj»;  no  poste  ne  bjese  njihovo  pnnomoéje  sasvím  tako  a  reda, 
da  se  na  ajem  mofla  stísaati  neoboríva  pof^odba,  sato  Ferdinand  odvráti 
ajíhove,  a  s  njimi  posla  jim  svoje  panoTlastníke^  Pavla  Oberstaina  pred- 
ttavnika  beékoga,  Nikola  Jurísida,  Ivana  Koeiaoa  i  Ivana  Poohlera.  Naloii 

I)ÍB  Ferdinand,  da  g9i  predlože  stalisem  hrvatskím  í  slavonskim  aa  kraija,  a 
lean  ma  Aon  sa  kraljiea ;  i  da  se  s  njimi  sporasame  o  avíetíh^  i  skiope  do- 
'tiéne  pogiidbe,  osíe^ravajaéi  jih  n  njih,  ^tiod  omnia  et  singulm  eorum 
Privilegitty  Jura,  Libertates  et  decreta  Regno  ilU  eiusque  ineoliš  et 
inkaHtaioriéus  a  Serenistimis  retro  Ŕegibuš  eorum  tradita  et  eoneesša, 
itlva  et  iUeea  eonsertsare  et  manutenere  volumus  et  intendimus;  da  ée 
pako  on  ta  písma  svečano  potvrdítí,  ne  aiiquid  eontra  ea  vei  eorum  aliqua 
Milo  mnqaam  tempore  uttentaturoš  (u  Becu  S  froe.  1S96'). 

Uslied  te  svečane  savjemiee  Ferdinandove  1  sieč.  1627  sakopise  se 
•  Cetinj  (!}  n  raanastim  Sv.  Marge  MalobraQanína  nasí  stalísi  toliko  hr- 
vatski  kolike  slavonski.  Tu  se  oadjose:  Andnja  knínski  biskup,  Ivan 
Tor^aat  Knes  Korba vski,  Nikola  Subié  Zrínjskí,  Krsto  i  Vuk  brada  is 
Irinja,  Gjorgj  Fraokapan,  Stiepan  Blagaj,  i  jos  mnogo  dro^ih  velmosa, 
plemida,  poslaoika  gradskih  i  narodnih.  Ovi  dakle  nsamši  o  obsir  i  to, 
da  glede  pravá  na  priestol  ugar.-hrv.  u  obée  Ferdinand  ad  plénum  et 
šuffieienter  fuldtua  et  jtrovisue  eety  freeipue  mgore  plurium  ineonvin^ 
eiéUium  traetatuum , .,  et  postremo  vigore  eleetionis  iuxta  Decretm  ei 
Stnutiones  Regni  Hungarie,  in  Generáli  Statuum  et  Ordinum  illius 
Ktgni  Conventu  die  XVL  menei9   decembris  proxime   elapsi  in  oppido 


{i)  I  slávni  Štrosmajer  u  govoru  držanom  na  saboru  hrvatskom  5  srp.  4861  odlučno 
flpovíeda,  da  s  u  se  tada  Hrvati  sakapili  na  Cetinju  u  Dalmaeiji. 

9 


—  lao  — 

P099niensi  riié  éš  lé$UHmé  faeie  si  ffuklieate,  i  sieéajaé  so  dobro  pomoéí. 
koia  veé  od  pono  godÍDa  príma  hr^ateka  cemija  od  kaée  aostrijske,  da  ae 
obraníti  môže  od  Turaka,  jednoglasno  odabraše  i  svecaoo  prímase  tada 
toliko  FerdiaaDda  in  verum,  legittimum^  indubitatum  et  nmtvralem  no- 
Hrum  Bt  ioeiuš  huius  inelfli  Regni  Croatie  Regem  et  Dominufnj  kolika 
■jef^ovo  aaproi^K  ^nu  ť»  veram,  iegitiimam,  induUtatam  et  naturmlem 
nostram  et  toeiuš  Regni  Croatie  Reginám  et  Dominám,  te  amah  s^i 
akupa  prisegoae  jim  Tiernost  tanquam  verie^  legittimie  et  naturaiHuš 
keredibuš  et  toeumtenentiéus  eive  gubernatori6u8»  Po  tom  atalisí,  prémie- 
atív  ae  a  orkvu  hie  /tíonašterii  S,  Márie  vieitationis  fratrum  minorum 
de  observantia,  to  popi  e  vaše  Tebe  boga  hvaiimo,  i  veselo  se  racBtaTÍse. 
Sad  kraijevi  punomoénieí  proslasise  pogodbo,  po  kojoj  Hrvatska  kraljeviaa 
primi  Ferdinanda  aa  svo^a  kralja.  Oni  sa  se  dakle  po  lýoj  •obvesívali  ná- 
rodu hrvatskomu  na  kraijevo  íme:  a}  da  ée  kralj  držati  stalno  a  Hrvat- 
akoj  na  obranu  semlje  1000  koajanika  i  200  piesaka^  b}  os  to  priliens 
vojnioku  éetu  u  Kranjskoj  na  granioi  hrvatskoj^  c}  da  ée  rasgledati  tvrdjavt 
i  dovoljno  jih  oskrbití^  d)  i  da  ée  napokon  stalise  i  redove  naše  pohraniti 
sveto  i  nepovríedQivo  u  uživanju  švih  dosadaanjih  njihovih  povlaatíca,  pi^^*y 
slobodétioa  i  lakona  {í'). 


{\)  Evo  tih  glavnih  toéaka  naSega  driavnoga  pravá  (Jura  II.  23) : 

''Nos  Sorenissimi  et  Polontissiini  Principis  et  Domini  D,  Ferdinandi,  Bohemie  el 
Croatie  eto.  Regís . . .  Gonsíliarii  et  Oratores,  Paulus  de  Obersteín,  Dei  gratia  Preposiloi 
Viennensia  eto.  Quod  nos  idoirco,  ut  aliquid  inde  boni  iure  roerito  consequerentur,  iilii^ 
vice  et  nomine  prenominati  Refris  nostri,  promisimus  et  poUiciti  sumus,  prout  tenore  pre* 
sentium  Iíbere  promittimus  et  policemur,  pariter  vi^rore  dicti  mandatí,  hec  que  infra  sequuntur; 

In  primis,  quod  Serenissimus  Eex  nostcr  pro  tuitione  sui  Regni  Croatie  tenebit  in 
ipso  Regno  raille  Equites  cum  stipendio  trium  Ducatorum  pro  singulo  Equite,  et  ducentot 
pedites,  ita  tamen,  quod  eosdem  pedites  et  ducentos  Equites  Sue  Regie  M^jestatis  Supreaiaa 
CapítaneuB  aut  quiscumque  alius,  cui  Sua  Maiestas  id  onerís  demandabit,  libere  et  sine  omal 
dietorum  venerabilium  Statuum  et  Ordinum  aut  cuiuscunque  alterius  confcradictione  condueera 
debebit,  reliqui  autem  Octingenti  Equites  ínler  diclos  Status  et  ordines  dividcntur  secunduai 
honostam  et  conveníentem  uniuscuiusque  condítionem.  Quodsi  vnro  Regia  Maiestas  eosdeoi 
Equites  extra  Regnum  conduci  iusserit,  tcnebuntur  illi  scrvire  cum  stipendio  pariter  triim 
Ducatorum  per  primum  mensero  tantum,  quo  elapso  státím  illis  tantum  stipeadii  dabitur 
quantum  aliis  sibi  similibus  equitibus. 

Secundo.  Sacra  Regia  Maiestas  condecentem  bellatorum  numerum  ia  coofinibua 
Duoatus  Carniolo  Croatiam  versus  tenebit. 

Tortio.  Sua  Maiestas  aroes  et  fortalitia  in  hoc  Regno  revideri,  et  illis  de  rebos 
neoessariis  provideri  faciet. 

Quarto,  assecuramus  nos  eosdem  Status  et  Ordines,  quod  eadem  Sacra  Reg^ia  Ma- 
iestas omnia  et  singula  eorum  privilégia,  jura,  libertates  et  decreta,  Croatie   Regno  eiusqiM 


-  131  — 

Dne  3  sieé.  í.  g,  staliii  písmeBO  m  obratise  n*  liabranofa  kffty% 
i  MTJestíse  mn  sve,  0to  ne  bieie  na  sakom  ovráilo  i  ogovorílo,  rooleéi  |^, 
ia  jím  poéalje  pomoéi  proti  Tojevodí  Krsto  PraDkapaaa,  koi  ae  Joa  drsao 
Zapoljíoe  straae ;  da  poapíeai  aredití  tvrdjave  i  predobití  ona  miesta  a  kra* 
Ijeviaí,  koja  sa  TÍjala  sastavu  Zapoljina^  í  da  jím  potvrdí  la  Trhovnogft 
8adca  Nikola  Jurísiéa  nje^ova  vrhovnoga  vodja  po  njih  isabrana  sa  ta  čast^ 
í  kóma  sa  pridrožili  četiri  plemiéa  sa  isvrsívaige  dotičnih  poslova.  No  Fer- 
dinand do  mala  saboravi  na  sve,  sto  se  bjese  onom  pogodbom  obvexao* 
Cega  radi  travnja  í.  g,  naši  stalísi  opet  se  skopise  na  sabor  a  Cetinja,  i 
Éi  isabrase  novo  poslaničtvo  na  kralja^  kóma  28  tráv*  dase  napntak,  naioM 
da  nia  spomene,  quod  eadem  Maiegtaš  Vesira  nos  qae«i¥lt  sibi  mé- 
ékosy  fromiíténs  nos  eonyreyare  erga  ulim  sum  Regna  hereditartoj 
MC  m  lihertatikus  ^i  eonsuetudinibms  noštrU  eonservare ;  da  jím  je 
maogo  stvari,  navlastíto  sa  osie^aranje  dŕžave,  obedao,  alí  da  o  tom  jos 
■spieha  ni  oiýmanjesa  noš  non  vidimus,  dočim  se  lýihova  kranovina  nalasi 
.■  veliko]  opasnosti;  da  sn  mo  se  oní  dali  libero  arbltrio  i  aprav  as 
teneljita  nado,  kô  sto  jim  se  jamaéno  obvesao,  da  ée  jíh  pomodi  eum 
9mni  sua  poieniia;  da  jos  níje  níkada  bilo  na  svíetu  ma  koga,  koi  bi  se 
kvalítí  mo^ao^  da  je  Hrvatska  silom  predobio,  jer  post  diseessum  Regi9 
no8tri  ultimi  Zvonymer  dicHj  feliciš  recordationiš,  libero  arbitrio 
se  coftcliunxiinus  eirea  Saeram  Coronam  Regni  Hungaríe,  et  post 
koe  nunc  erga  Maiestatem  Vestram,  Dodase,  da  je  yeé  od  80  g^'^'ÍBa 
Brvatska  štít  okolostojecih  dŕžava;  da  íz^bljenje  njesíno  bilo  bi  propast 
Btajarske^  Kranjske^  Koroske  i  Istre  i  dalje  5  da  sa  jim  prosle  ^odíne  Torei 
Telíka  obecanja  činili,  ako  se  stave  a  njíhova  záštita,  te  tako  i  NIetčani  í 
Zapoija,  ali  da  su  sve  odbili  i  k  njema  prívolili;  da  národ  silno  stráda  badi 
úog  dasmanskih  neprestanih  navala,  bodi  radi  glada  oíkad  ko  sada  a 
lemlji  nevídjena;  da  sa  í  novei  a  svojoj  vriednosti  popastili;  da  sam  ban 
fraojo  Baéan^  qui  adhue  fitffifttam  inier  nos  fuit.  drží  a  Bíscu  jedya 
|et  vojaka^  čim  sa  svi  bani  do  njej^a  držali  najmanje  100  konjanika  i  to- 
liko  piesaka;  da  jim  ne  daje  sa  baňa  maža,  qui   inier  no9  manere   non 


iocoUs  et  inhabítatoribus  olim  a  Serenissimig  retro  Regibus  illís  tradita  et  concessa,  una 
cam  ipsorum  veleribus  laudabilibus  consuetudinibus  et  observationibus  salva  et  iilesa  con- 
firmabit,  conservabit  et  manutenebit,  nec  eo8  indefensos,  uti  optimum  et  maximum  Prínci- 
pem  decet,  donec  Hli  vitá  supersit,  derelinquet,  quin  eos  et  hoc  inclitum  auum  Regoum 
ttmper  sub  optima  protectíone  fovebit  et  tuebitur,  harum  testimonio  litterarum  sigillorum 
nostrorum  munimine  roboratarum.  Dátum  in  generáli  Venerabilium  Statuum  et  Ordioum 
Regni  Croatie  conventu  Oppidi  Cetinensis,  die  príma  mensis  Januaríi  felicis  novi  anni  a  Na 
tívitate  domini  Iheau  Ghrísti  Saivatorís  nostrí  iS37,,. 


-  182  - 

irntt^  dft  oékrlbi  tvrdijftve  i  poiftl)e  dobre  novee  ml  posftde,  i  ono  300  píe- 
8«fca^  í  da  Bamíesti  na  Jožnoj  granieí  Kraajske  dosta  vojske,  jer  se  Tvrei 
kape  o  Bosni;  da  se  po  svojih  yie^níoíh  osviedoéi  o  Jadacni  staiýn  krt* 
tjevioe,  fiíťa  quis  non  videt  has  neeesšittiíés^  impossiHU  šst,  ut  eredtrš 
f099ét\  i  Dapokoii  da  potvrdí  9ui9  Utteris  Liiteras  íUm  fromUHonis  B* 
Uetionišy  sto  su  jim  isračili  njefoví  puoomoéniei.  Ferdinand  ne  nakaní 
jim  odgovorití  quantum  ad  frMlegia,  Mertaieš  €t  Jura  regni .  • .  f tiod 
ú9mnia  Hla  iUtša  et  firmiter,  šicui  ak  anHquo  ei  laudabiiitér  haetemmš 
observata  sunt^  šervare  ei  manutenere  vellits  da  jim  vojske  sa  sada  po- 
•lati  neneže,  posto  se  sprema  na  ogarsko  podusetje,  a  bojne  správe  da 
de  jim  pružíií  po  mosat^aostí  j  da  ée  bit  primili  plaée;  da  ma  predloie 
nnsa  sa  dragoga  baňa;  da  je  naredio  Jarísióo,  Trhovnoma  kapetana  hr* 
▼atskoma,  oeka  rasgleda  one  tvrdjave  i  predlosi  potríebite  a  njih  poprayof 
da  ma  ímennja  njekolíko  Ijndih,  od  kih  de  oetiri  sabrati,  da  slosno  s  kap* 
petaaom  diele  pravicu;  da  sa  sada  nemôže  nista  odlnéíti  glede  sdraiei^ 
fairiarum  ausiriaearum  et  Croaiie  i  td.  QJura  IL  97^ť),  Ovo  sad^io 
dosta  nam  jasno  syiedoči,  da  sa  se  Hrvati  po  smrti  Ljadevitoyoj  smaCrali 
kao  sasvím  nesení  savesa  s  Ugri,  te  da  so  tada  oprav  po  svojoj  to$ 
raspelagaii  državom. 

Ferdinand  nije  mo^o  odmah  po  Ljadevitovoj  smrti  ndariti  na  Za^j 
poljo,  jer  su  ^a  sadržali  njesto  nemački  poslovi  a  njesto  njegovo  okm^j 
njenje  če^ko.  (^94  velj,  1597),  Sabravsí  dovo^no  vojske  stranom  u  Cesk^l 
stranom  u  nemačkih  semijah,  25  srp.  1527  stúpi  na  ugarsko  semljÍ8t%! 
Na  granici  dočekase  ga  njegovi  prístase  ugarski,  te  jim  se  tu  prísesookl 
obveže,  nepovriedivo  ucuvati  njihove  slobode  i  pravá.  Sad  odpraví  Kranjeaí 
Kociana  s  jakom  četom  s  Iíeve  Dunaja,  da  mu  predobije  one  semlje,  a  saakj 
se  s  glavnom  silom  upraví  k  Budímu.  Gradoví,  kóji  su  po  putu  bili,  i)i  nri^ 
odmah  otvorise  yrata  ilí  isza  krátka  odpora;  te  tako  mu  lasno  bilo  nliei 
n  Budím  (90.  koĽ),  Zapolja,  čim  docu,  da  se  Ferdinand  približuje,  ostaí 
Budím  i  krenu  k  Tíši.  Za  njím  podje  n  potjeru  Nik.  Salm.  Zapoija  pok 
príeko  noéi  udarití  na  Salma  s  víše  strana,  ali  ga  Salm  kod  Rogajita 
Tokajem  sasvím  potuče  í  prišili,  da  se  brže  boije  povuóe  a  Erdelj.  Tok^ 
satím  páde  u  Salmove  ruke,  í  još  vise  drugih  miesta.  U  Budimu  na  sahofUj 
dade  se  Ferdinand  opet  isabratí  sa  kralja^  a  po  tom  u  Stolnom  Bíogradlj 
okrunítí,  Zapoija  í  Verbôtsi  budú  proglaseni  neprijateljí  domovine;  ostaliiv 
sve  oprosdeno  ísím  petorice,  kojoj  bje  odredjeno,  da  se  xa  opredíeljewi 
roka  podvrže  kraijevoj  oblastí.  Is  Stolnog  Bíograda  Ferdinand  povrati 
malo  kasnje  u  Bec. 


—  IM  — 

Medjatím  Krsto  Frankapaii,  sniíriv  m  sa  Zapoljeai)  koí  ga  ímeoova 
brTttskini  baaon  i  TrlM^BÍm  kapetoBom,  stavia  ae  biaáe  na  éelo  njefovHi 
prínieBÍka  d  Slayoniji.  K  lýeina  se  anah  prlinkike  Waa  Baboníé,  éinaa 
Bikaé-EriMy  kiskap  Zafrebaékí,  Ivaa  Tahi  predlstojník  Vraaskí  i  Ivaft 
Bnait  hhfii  baa.  S  Bjíkovom  p«moéj«  sakupív  aa  Draví  do  13000  vojska, 
itode  Kreto  po  f^ornjoj  BlavoBÍJi  otinatí  Ferdíaaodovoem  ^radové  i  dra|^ 
liiffta,  a  Bjíhove  prediele  rosítí  i  palíti.  Ban  BaéaB  pod  j  e  na  joé  jačoo 
ftjskoB  Ba  suproé,  ali  so  no  luradi  javBo  se  postíti  s  njim  o  bitku.  To^ 
nii  straaka  Ferdinandova  klonn  aasvim  dnhom.  Varaidin  Krstn  otvori 
frtta^  BO  B  sto  se  latio^  da  tvrdo  stísBe  gradskn  tvrdjavu,  smo  gu 
k  iýe  po^di  i  smrtno  raai  (I).  Po  Krslovo]  smrti  vojska  se  rasídje,  te 
■ti  Bje^ovi  prístase  sada  se  Ferdinanda  pokoríse  ixím  sama  Iv.  Baboniéa, 
k«  se  skiona  u  Virovitíeo,  da  ondje  mimo  opoétne.  U  Zagrebn  gná  io 
Ariao  Ferdinanda,  a  bisknp  i  veéina  kaptoia  Kapoije.  Ban  Baéan  posla  tamo 
Tkraa  sa  1000  yojske  na  obrana  Ferdinandovaea.  Turn  popali  kaptol,  n  sto 
tt  bini  Ba^an  i  Karlovíé  robili  Teplice  i  Zaóesan  i  njiheve  okoliee,  a  ko- 
jä  kaptol  íroase  síroka  dobra.  Koneem  ove  godine  1527  adari  i  na  bískap-* 
Ai  grád  o  Zaj^rebu,  ali  ga  slavno  odbíjase  Ivan  Vagerovíé.  Do  mala  doletí 
ttn  bisknp  Šimon  i  satjera  Tnrna  n  gomji  srad,  a  bio  bi  ga  na  predaja 
K>8ÍHo>  da  aije  bilo  Raabera,  biskupa  Ijubljanskoga,  koi  a  to  sa4je  Turou 
•  pMBoé.  Brdody  morao  je  sada  osmaknati  prama  Varaždina,  a  Turn  i 
itober  opet  obsiedose  biskapski  grád  (1S  srp.  ÍÓ98),  Vagerovié  hrabro 
'$»  održa  tja  do  raj  na,  kad  dodje  sapovied  Tomu,  da  bes  odvlake  krene 
njskom  put  Beéa.  To  spasí  biskapski  grád. 

Nemire  hrvatske  i  ngarske  sgodno  npotriebise  Taroí,  da  si  predobiju 
i  ooe  malo  miesta,  sto  je  kršéanom  jos  osjtajalo  u  Bosni.  Petar  Keglevié, 
)m  Jigacki,  stupiv  na  Ferdinandova  strana,  ísračí  mu  i  Jajee,  a  Ferdinand 
I*  saTÍeto  Kocianovu  predá  Štiepaná  Grabonku,  rodom  Niemen,  da  ga 
Inwi.  Sad  Kosrevbeg  Paša  bosanski  jakom  silom  adari  na  grád,  a  ona 
Itikaviea  sramotoo  ga  predá  us  slobodní  odlas.  Zatím  Turci  lasno  si  pri- 
Mise  Banjaluku  i  jos  njekolíko  drngíh  miesta  na  onoj  straní. 

Početkom  god.  1528  bje  slo  po  Zapoyu.  Kod  Kosíca  pokaša  crpet, 
^  Bvlada  Kociana,  no  bude  tako  potnčen,  da  se  jedva  spasí  u  Poľsku. 
O^tle  po  poslanícih  nastojase^  da  si  nadje  pomoó  u  Turčíoa  i  a  Franoeskoga 


(1)  Jako  sa  zanimTÍ  listovi,  sto  je  Krsto  za  ovo  doba  pisao  naá4ii  Frai^u  Jožifiéa, 
iiiskupu  Seajskomu,  koj  se  tada  nalazio  na  Zapoljinom  dvoru  (V.  Poviest.  Spornen.  Jui. 
Step.  sír.  224-232;  29  avib.  1527  u  Kri%evcih;  U  tip.  Í527  na  Velihoj;  i  31  srp.  1527  u 
tó»oftt  koi  haniéa). 


~  t34  — 

kralja.  Franjo  posla  mn  sbilja  dovoljnu  potnou  a  dovcb,  tako  da  je  mo^o 
■ovn  vojska  a  Poljskoj  skopiti  í  a  gornja  Ugarsku  uputití.  U  Caríi^ada 
■jegov  poslaoik  Jerko  Laskí  znao  si  prívaéi  na  svoja  novcem  i  obecanjí 
Aiviža  Orittí-a  oaravnoga  šína  dažda  mletačkoga  i  srôanog  príjateija  ve*- 
likoga  vecíra  Ibraima,  tada  svemoénoga  na  tarskom  dvoru.  Ovaj  skloní 
Bvitana,  da  primí  Zapoija  a  svojo  sastíto,  i  da  ma  obeéa,  sto  príje  nm 
pohitíti  Q  pomoé.  U  tom  príspija  o  Carihrad  Ferdinandovi  poslanieí,  traxeé 
nesmotreno  i  nestasno  od  Saltana  na  iroe  kraijevo,  dti  povrati  miesta,  sto 
oteo  biase  ogar.-hrv.  krani.  Soliman,  povríediv  se  tím  vece,  poslanike  baeí 
B  tamnica,  a  sam  se  staví  sto  sílníje  se  prepravijati  na  rat.  S  droge  strane 
2apolja  provali  sada  glavnom  svojom  silom  is  Poijske  príeko  Karpata  o 
Vgan^o,  gdje  si  nadje  dosta  pristasa  ohrabrenih  po  Ojorgjo  Utíesinovién 
Martinazsi  Tropranína  pošije  bískapu  Varadinskomn  5  te  ma  podje  sa  ro- 
kom kod  Kosioa  poraziti  slabo  oskrbljena  Ferdinadova  vojska  pod  Stíep. 
Révajem  (Jt5  rtfj.)*  Ferdinand,  težfco  tada  zabavljen  a  Nemaékoj,  nije 
pasio,  koliko  je  trebovalo,  na  ogarske  stvari^  s  čega  sa  sliedile  težke  po- 
sliedíoe  po  njegova  osobitá  i  po  agar.-hrv.  dŕžava. 

Dne  10  svib.  1529  Saliman  odpoti  se  iz  Carígrada  pat  Biograda 
sa  nebrojenom  vojskom.  Presav  Sava  i  Dravo,  kod  Moháča  primí  Zapoljta 
poklôn,  pa  se  oba  k  Badima  oprave.  Bodimska  tvrdja,  akoprem  ju  je  Tonui 
Nádažd  junácki  branie  (S-9  rujna),  páde  izdajstvom  njemačkib  vojnika. 
U  Badima  bje  Zapoija  umiestjen  na  príestol  po  sultánovu  pobočniku,  obve* 
zavsi  se  na  godísnji  danak  (16  rujna),  Odatle  adari  Suliman  ravno  pol 
Austríje  i  26.  rujna  obkoli  Beč.  Hrabro  se  obrani  Beoka  posadá  od  jedva 
t6,000  pod  Filipom  Falaokim  i  Nik.  Salmom  ;  cega  radi  vídivsi  Sultán,  da 
mu  sva  larisanja  uzaludno,  15.  list.  udari  natrag  u  svoju  dŕžava. 

Republika  Mlctačka  ugodnim  je  okom  pratila  postupanje  tarsko  ■ 
Ugarskoj,  jer,  lisena  svojih  saveznika,  jako  se  tada  bojala  cárske  vojsko. 
Jos  18  kol.  po  Alvižu  Gritti-u  javí  Sulimanu,  sto  se  na  západu  proti  njoj 
kovalo  i  kako  o  njem  visi  njezino  spasenje^  25  pako  i.  m.  obodravase  ga  na  (• 
presnije  putovanje  k  Beču  5  a  2.  stud.  pisa  istomu  Alvižu,  da  su  ju  viesti,  sto  joj  j* 
doglasio  o  Sultanu,  jako  omilile,  dočuv  la  ineoluniiiä  et  prosperita  del  Ser.mté 
gran  Signor  et  feliei  progressi  soi,  havendo  acquistato  U  regno  di  Hungarim, 
et  quello  liberamente  consignato  ál  Ser.mo  Re  Zuannej  operoHone  im» 
vero  degna  del  magnanimo  imperátor,  di  haversi  perpetuamente  devineš^ 
dicto  Ser,mo  Re  mediante  tal  incomparabile  beneficio.  No  do  mala,  po 
miru  a  Bologni  (9S  pros.  /589),  sa  svim  se  preokrenu  politika  mletačk% 
dapače  stupí  Rep.ka  a  savez  sa  Carem,  akoprem  je  u  isto  doba  nastojala  |n» 


—  106  — 

•soliitom  poslasikn  Toní  Močení^  avicrítí  SniUna,  koná  Je  liepe   darove 
sUla  sa  8ÍB0V0  obrezovaqje,  da  de  se  tvrdo  drxatí  míra  (J  frošJ), 

Po  odlazka  SolímanovD  Ferdinandove  čete  opet  se  raslíegoie  po 
Ugarskoj  i  uido^o  miesta  predokíse  s  jedne  i  droge  strane  Dunaja.  Rogeo- 
dorf  obkoli  Badim,  gáje  se  sam  Zapolja  nalasio^  ou  kade  velikom  stetom 
vibíjen  od  prispievsih  Turaka.  Poknsa  sada  Ferdinand,  da  skloní  Zapolju 
okanití  se  nórske  krune,  te  n  to  svrho  dopastiv  mu  prímírje,  stopí  s  njim 
I  raírno  agovaranje  po  po]jskom  kraljo  Sigmonda.  Tužno  stanje,  u  kom  su 
se  radi  gradjanskog  rata  nalasile  sve  semlje  ogar.-hrv.  krane,  obodri  kolovoiUe 
oboje  stránke,  da  si  pronadju  naéin,  kako  se  izbavíti  od  konačne  propasti.  Oni 
sedakle  tom  nakanom  skupise  u  Belovar^  da  víde,  jeda  li  bi  Ferdinanda  ilí 
&po]ja  složno  zaposnali  za  svoga  kraija  ilí  koga  treéega  jednoglasno  odabrali, 
a  ona  oba  za  nezakonite  proglasili.  No  riesenje  te  velevažne  stvari  odgo- 
dise  do  sastanka,  sto  sa  do  mala  držati  htjeli  u  Vespríma  5  ali  jim  ga  zaprie- 
äse  slosno  Ferdinand   i  Zapoija,  kóji  se  ipak  na  brzo  opet  zavadise. 

Za  svoga  navaljenja  a  Ugarsku  í  o  Aastríjo  Tarei  pustiše  mal 
da  ne  iz  oka  Hrvatsku  i  Slavonija..  Ali  na  prvá  viest  onostranih  tur- 
íäih  navala  asta  n  dolnjoj  Slavoníji  Ivan  Babonié  na  eela  Zapoljaea,  no  bude 
potaeen  od  Ljud.  Pevkria^  te  i  on  kasnje,  kad  i  Zapoljci,  sklopí  bojou  sústava. 
U  Hrvatskoj  pako  Tarcí  provalise  poéetkom  g.  lôdO,  Veljače  Biskup  knioski 
•baviestí  o  tom  Ferdinanda  boraveéeg  u  Pragu,  a  ovaj  17  ožvý.  náloži 
Koeiann,  da  iz  Kranjske  pohití  Hrvatom  a  pomoé.  Tom  prigodom  Turoi 
aisn  stedili  robiti  i  mletačke  prediele;  čega  radi  po  zahtjeva  baílovu  Sultán 
irpoja  zapoviedi  Paši  Bosanskomo,  da  to  zabráni  i  da  naknadi  Mtetoane.  Slíe- 
deée  godine  umrie  Ivan  Torqaat  knez  Korba vskí  í  ban  hryatskf.,  Ferdinand 
povierí  privremeno  tu  čast  Andriji  biskupa  kninskomu,  te  27  kôl.  nayie- 
átjojnéí  to  hrvatskím  staliscm,  a  da  traží  valjana  muža  za  bansko  sielo, 
■ntkase  jíh,  da  Andríja  vierno  slusaju. 

Bodné  beznspiesno  proslo  g.  1531  dogovaranje  me<ya  Ferdinandom  i  Za- 
poljem,  i  poslaniétvo  Ferdinandovo  o  Carígradu  (Kne»  Lamberg  i  Nik,  Juri^ 
éie)  s  ponudom  od  100.000  dok.  za  Ugarsku^  Zapolja  povede  Sultána,  da  opet 
vdarí  na  Aastríjo.  Ústa  Suliman  sliedeée  godine^  i  ndariv  prieko  Save  í 
Brave  sa  300.000  vojske,  zamieri  iznova  na  Beč.  Po  puta  sve  mu  se  pre- 
dávalo do  Kisega  (9,  koĽ),  gdje  je  tada  zapoviedao  nas  slávni  junák  Nikola 
Jnrióié  Zadraoin.  U  toj  tvrdjavíoi  nije  bilo  vise  od  700  momaka,  ali  tako 
po  Jorisiéu  razpaljeníh,  da  uzprkos  svoj  šili  turskoj  i  neprestaoom  Jarí- 
sanja  oni  se  održaše  éitav  miesee  dana.  Tim  Jorísié  spasí  Beo  i  carevu 
vojsko,  koja  se  pod  Beôem  tada   skup^ala.  U  tom  dosadí   Soltanu   obsie- 


—  136  — 

ám^^f  te  M  vrtti  prieko  More  i  Dntve  kros  Sltfronya  na  Biop*«il,  «  oéalii 
iimIo  kaé^je  n  Dríoopoije.  Bve  Bemlje,  k«dft  je  tade  torska  vejska  prešla, 
oatadoee  eilno  porobljene  i  porosene^  a  naše  navlaatíto. 

Doeím  se  to  sbijalo  príeko  Save,  poknnaju  Zapoijcí  s  joga  pomo^tf-^ 
tarskom  otvoriti  si  pat  n  Ilrvatsku.  Jos  síeé,  Tarei  so  opomínjali  llffletéane,  ! 
da   se  ne    osude    pmžiti  i   ma  kóje  pomoéi   Petm  Kmšíéa  sapovíedatkv^ 
Eliskomo;  a  Mletéani  so  stroho  nalaj^ali  svojím  knesovom  u  Dalmacíji.  Ht 
se  topí  éavajo   do  ela   bo^.   Ožojka   pako    pride   Nikola    Qoeriní,    rodeiŕ* 
Mletéania,  na  éelo  torske  vojske,  da  po  nalof^o  AWíža  Oríttia,  namíestnika* 
Zapoljina  o  Ugarskoj,  Klis  i  Poijíea  predobije.  Kmsié  blase  tada  van  s>^^*t 
te  stade  Nikola,  pokle  ma  se  Poljíeaní  podrrpise,  da  se  dohovára  í  s  Klí- 
saní  o  predaji.  Klisani  ma  na  te  ponude  odf^ovoríse,  ehe  voiuntieri  si  darumB- 
da  foi  pero  U  termine  di  giorni  90,  nel  qual  dieeano  voter  far  intender- 
ahune  coee  al  Conte  Pietro  Crosieh,  per  non  eseer  notoH  de  perfidia,y,  N«. 
Splietdani  sve  pokvare,  nagovarajod    Kltsaae,   ehe  lui  (t.   j.    Níkofa}    erä^ 
Tureh9^  ei  ehe  iutto  fueito  ¥  opermvm  era  a  kenefieio  del  ISereniesim^  \ 
SipMr^,    Nikola  tóga  radi  odmah   se  potnsi    víe^a    od   Desetoriee    (/20i  i 
frao.}  i  aamoli  ga^  ad  inšerpeneril  nM90  ei  auihorUä  neetra  eum  eesi  CCt*-^  j 
smni,  evadendoli  a  tal  deditione.  Mletéani^  kóji  sn  sada  želieli  oepovrieditl*  | 
ni    Ferdinanda   ni    Sultána,   naložiše  11    svib,  svomn    providura  daUnatín^  ' 
skomn  Grgoru  Piaamann  i  kaesn  a  Splieta  ísjaviti  Nikolí,  da,  depemdendé 
eomé  fa  eseo  loco  de  CU99a  dalli  Ser,mi  Imperátor  et  Re   di   RomuÉ^ 
eum  H  qual  eiamo  in  paee,  eome  a  tutH  é  noto^  oifni  euaeione  et  adkmrm 
tatione  ehe  noi  faceeeimo  ad  eeei  Ciiseani  ad  removersi  daUa  pr9%€^ 
tione,  neUa  qual  hora  sonoy   ultra  ehe   saria  uffieio   devio   dal  hona»\ 

noetro,  daria  etiam  matéria  non  solum  ad   esse  Maeeta,  ma  a   tutti   16  I 

i 

okri  Prineipi  ehrietianij  eum  ehi  šiamo  im  pace  di  risentirei  di  iaL\ 
operation  noetra;  te  da  ga  mole  tim  íspriéatí  jih  pred  Orítti-om,  koi  é^i 
bes  dvojbe  sadoyoljan  ostatí  haeendo  lui  tratia  la  origine  eua  in  questmt] 
eitia  da  padre  ei  famiglia  benemerita  del  etato  noetro,  ei  ehe  pero  nam^l 
H  po  se  non  ereder  ehel  desideri  il  eommodo  et  beneficio  di  queUo.  Ujt^i 
to  dodaše  j  im,  da  Klisaoom  askrate  sváka  jfomoé,  ali  da  jim  ne  saprie«i^ ' 
Toditi  brasna  ísvana  príeko  mletačke  aem^e  a  tvrdjavuy  kô  sto  sa  a  istili 
doba  edobravalí  poslaniku  Krusiéevu.  O  svem  tom  obavíestise  odmah  svo^^ 
pofilaníka  u  Garigrada,  da  usmogne  odbití,  sto  bi  ma  se  s  ote  straae  f$. 
tom  pogleda  predbaciti  moglo. 

MeiUatím  podje  sa  rokom  4.  líp.  Nik.  Querian  isdajom  si   predobiCi 
Klin,  i  atavítí  Turke  •  ta  Ivrdjava,  da  ja  brané.  Krušíé,  doMv  ta  nesrMv^ 


tli^e  i  •■  t^ao  se  dtgovarsli  sa  KUbmu,  étk  jih  afet  piÍTeJe  u  Keff4wMiÍ*v« 
illMt  KlÍMMii,  tím  04bMih  doMií  (artki  Jaram,  ra4o  prigrlíM  Petrova 
aaaode.  U  sto  ae  daklo  Qairioí  aaKav^ao  m  Poljíoih  aa  liekom  at^ma,  4o4ia 
|}Miic  ia  Jakiaa  po  nora  sa  2000  vojake,  i  saasao  adariv  aa  Kliáka 
Varos^  pomoéJB  avojíh  aatnýib  prívraeaika  laano  si  ja  prodobí«  Sto  áto 
Íft4í«  u  1^0 j  turakoga  roda,  s  vo  poaieée  do  jodínoga  Saaiaka,  kofa  bací  a 
■M*  Tvrdjava  osta  ipak  a  torakih  raku,  a  a  ajoj  dva  aíaa  paaiaa.  Nakoa 
mlo  daaa  morala  so  ipak  i  ova  predati,  noatav  Joj  hraae,  te  Kroaíé,  po* 
•oiea  po  aapoviedaioih  Rieke  i  Seiga^  18.  rqjaa  ote  Tarkom  t  Solia^  gdje 
ae  kiahn  j  ako  atvrdili. 

Po  SalioMaova  odlasko  mof^li  aa  laaao  Karlo  i  Perdiaaad  ú<jerati 
Xapolfa  is  U^arske;  oo  Karlo  poapieai  a  Spaajn,  bojeé  ae  aovo^  rata  aa 
Piaaceskoai^  a  Perdiaaad,  avieriv  se,  da  sam  aeaioae  aaataviti  rata,  od- 
fiftvi  k  Saltaaa  bes  odvlake  Jerka  Jarísíéa  Niko^ioa  brata,  kapetaaa 
Bícekoga,  kao  svo^  poalaaíka  a  Koraelíja  Daplieíja  (^Sekéfper)  kao  bratova, 
da  ísposlfija  oadje  nir  ili  barom  primiije.  Ovían  podje  sa  rokom  Joa  14* 
•ieé.  aklopítt  primírie,  a  ZS,  lip.  mir.  Bode  ataaaceao,  da  ostaae  svakema 
«ta  je  tko  íaMO  a  UgarakoJ,  a  da  de  Saltaa  potvrdítí  pogodbu^  ako  ae 
pMrdiaaad  aa  Zapoijem  konaóao  amiri.  Alviáa  Oritti-a  bje  pako  aaloaeao, 
da  aa  sada  opredíeli  medjaaobae  grantee. 

Akoprem  je  bío  mír^  sato  se  ipak  éesCo  Perdiaandovi  voiQe  rvahn 
aa  jnŠBoJ  si^»Í0'9  ^^  ^^i^  ^^  navlastito  bosanski  Torcí  cesto  lapeski  aa- 
valjtvali.  Ní  aasí  aisa  se  doíato  lieatli  odbíjati  jíh,  osobito  Petar  Kmsid 
k  Kfísa,  akoprem  sa  mu  Jerko  Jurísié  i  Kor.  Doplícías  ía  Zadra  28.  kel. 
fb83.  nalagali,  da  jih  se  ostaví,  posto  je  mir  (Oévatf  Urk.  u  AetJ) ;  dapaée 
Tespasian,  Jerkov  sío,  obtaživao  ga  25.  list.  í.  g,  Perdíaaodo,  da  plíeai 
farake  kotare,  i  da  jim  je  oteo  jedao^  vojevoda,  te  da  tím  kvári  mir  i 
aakoB.  I  sam  Jerko  27  velj.  1534  is  Rieke  nagovarao  je  kraija,  da  ga 
fin  niákoga  eapoviedaiétva,  i  da  pokara  joate  OJargja  Prankapaoa  i  Lovra 
Kaatariéa,  kojí  aa  isto  radili  proti  kraQevím  aalogom.  Dne  8.  svib.  i.  g. 
JblTer,  aapoviedoik  u  Livaa,  provalí  do  Solina,  i  ta  se  atvrdí.  Slíededeg 
pako  lipBJa  doletise  tamo  jakom  silom  Begovié  sanžak  bosaaskí  i  drog  mu 
kreegovaekL  Ovi  obsiednase  Klís,  i  topoví  ga  biae  aa  28  daaa.  Dosav  n 
tom  Alvia  Orítti,  posove  Kraáíéa  oa  predaja,  ao  ovaj  se  ogradi  tím,  da.  de 
ae  predati  aa  sama  oarsko  sapovied-  Gritti  odpraví  Tarke,  í  on  sam  predje 
a  firdelj,  gdje  malo  potia  páde  artvom  osvete  Ivaaa  Mailátlia.  B  tóga  2a- 
pa^  ísgobi  i  OBO  malo  privraenika,  ato  je  do  aada  Imao  o  Slavoaíjí,  aa- 
vlaatíto  éiDMiaa  Bakaôa  Uakapa  xagrebačkoga  i  Ivana  Tahy-a  pradatavnika 


-  IM  - 

VniBBkog*.  I  g.  1535   polivMse  Tnrei,  da  se  dokopajv  Klí&a.  Potraže  mitf 
■avabíti  Máta  Tvrdoslaviéa  Kliskog  a^koka,  da  jih  n  f^rad  nvede  sadajf 
noé  pokladá.  On  j  im  se  iskaie  prípravan,  no  nmah  obaviestl  svoje  drapoft 
•  toj  Btvarí,  te  ovi  doéekaae  Tarke  na  onižjo.  Mato  na  uroéeni  čas  sposi 
liestve  nii  sidine,  te   do   90  Turaka  neadje  n  grád.  Sad   skoée    Klisani  í 
Bve  posíeka,  dočim  drvgi,  provalív   is  grada  na  polje,  Beéii  a  bjeg  ajihavt 
draebn.  Ferdinand  se  23    ožnj.  tóga  radi   potoži  velikonm  vesira    lbraiiD% 
Bahtíevajné,  da  nkroti  svoje,  neka  nekvare  míra.  U  tom  Krusié  videé,  da  09 
Mletoaní  liepo  dvore  sa  Tarei,  a  ajega  prezim,  oije  kratio  kadkada  škodili 
Trogiranom^  a  u  isto  je  doba  í  sapovíedník  Senjski  dopaséao  svojím  Uskt^ 
kom,  da  i  po  mora  napadajú  Tarke.   Mletéaní  se  sato   obratise   oa  Ferdi- 
nanda, koi  29    velj.  1636    naloží  Jerka  Jarísiéo,   da  rasvidi   to   i   ísvíesti 
Torci  sa  sada  cesto  i  na  gornja  Hrvatska  i  Slavooija  udarali  i  msili  Osiek^ 
Posegu,  Oriovac  í  Getin.  Us  to  páde  Turkom  novoero  sklonítí  Ivana  Bilid^ 
sapoviednika  Sinjskog,  da  j  im  ísraci  grád,  a  isto  tako  si  prívokose  Vriiktf 
í  Nuéak.  Tim  osta  Klis  o  sama.  No  video  Tarei,  da  se  ipak   sile  ne  boji^j 
sagrade  okolo  njega  tri  tvrdjave  u  Solí  no,  Osriní  i  Kučiní,  da  ga  tim  gladoa  i 
prísile  na  predigo.  Krašíé,  nemogoéí  sam  Turaka  isgnjesdíti  ís  tih  miestami 
aamoli  Ferdinanda^  í  Papu,  da  ma  pruže  pomoc.  Pavao  II.  posla  na    749 j 
a  kralj   2000  vojnika  pod  knesom  liei/a  7\»rre.  Tek  ovi  dojedrise  a  Solínsk*! 
luka,  Petar  bes  odvlake  udari  s  njimi  složno  na  Tarke  u  Soliou^  ao  n  sto  i 
sa  naši  veé  bili    provalili   a    tvrdjavu,  eto  Turkom    pomoéí    od    bosaaskag 
Pase.  Sad  se  prosu  glas,  daje  mnogo  silníja,  negoli  je  uprav  bila,  ta  pome^ 
te  nasí  a  bieg  pat   brodova.   Badava  se  Krusic   mučí   ríeejo   í  misieom  a* 
staviti  jih  í  preobratíti  na  dušmanina.  Mnogo  jih    pogine  od   mača,   a  joi 
vise  potopí  se  u  moru.  I  Krusié    morao  je  napokon    uzmaknuti    na   njekf 
ladju,  koja  ipak  radí  sílnog   tereta   sasiekav   u    blato,    oije   se   odiiiakoQ|(| 
mogla,  te  sví  u  njoj  izginuše,  í    sam  Krusic,    komu    glavu    odtrgose    í  of.! 
sveslavje  odnesose  pred  Klísem,  koi  se  za  tim  predá  az  pogodba  (19.  oit^ 
ÍÁ37,  Dogiiont).  Klisani  ostaviše  dakako  tažnim  srdcem  onaj  stolíetní  trepať 
dívlje  turadí,  í  ukrcav  se  o  brodove,  izselíše  se  u  Seoj,  ne  ipak  bez  nade^ 
opet  se  dokopati  svoje  kolíevke. 

Ferdinand,  doéuv,  da  sa  Turci  obsieli  Kliš,  obratí  se  na  Salimaaay 
traieé,  da  odstráni  onu  vojska  í  da  mu  vráti,  sto  sa  mu  njegoví  oteli  u 
Slavoníjí.  S  druge  strane  pri  Draví  kod  Koprívnice  skúpi  do  24000  vojsk* 
i  49  topova  pod  Iv.  Kooíanom,  koi  prieko  Virovitíce  provali  do  Osíeka» 
Pohite  omah  Turci  Osíeku  na  pomoé  pod  Mehmedbegom  Smederevskioi  i 
Koarubegom  Bosanskím  pasom.  U  tom  našim  pomanjka  hrana,  te  se  povoka 


—  189  - 

•ftlni^,  a  Tareí  sa  aJÍBi.  Kooian  sa  noéí  adarí  n  bíeg  sa  nleato  vojifke, 
a  •BO,  sto  osta,  bode  jatrom  oé  Toraka  obkoijeao  í  sve  posieéeno.  Koeían 
fiatí  tu  sramota  cayDÍoom,  no  kasige  is  nje  ismakoa  i  príbjegna  n  Tarska. 
losaT  poUa  a  Kostajoiea  k  Nikolí  Zriqjskomo,  h^ede  i  aje^  aayestí,  da 
86  s  Tnrei  Bi>or»Eaiiii,  ali  ^a  Nikola  dade  smakniiti',  te  glavn  posla  Pordi- 
aaiida  o  snak  svoje  vieroostí. 

Medjutím  so  se  sTavooskí  stalisí,  sakopljení  na  saboni  a  Kríševcih, 
ÉBgoyaralí,  kako  da  se  nmirí  dŕžava  í  osie^ara  od  dusmanina.  Ta  bje  na- 
ftkon  odlačeno  pod  kasnom  ísdajstva:  da  nitko  ne  smie  nikomu  skoditi  is 
ftBvete  do  Božiéa^  da  do  naimenovanja  banova  syi  prísnadn  sa  ravnatelje 
feemlje  biskapa  Zagrebackog,  Ljadevita  Pevkría,  Franju  Baéana  i  Petra  Ke- 
gievíca  sporaznmno  s  kapetanom  kraljevím^  da  ova  četirí  sa  to  doba  diele 
i  pravica;  da  Ljadevit  Pevkrí  skopí  umah  radi  blišne  pogibelji  do  800 
ioDJaníka  i  200  oklopnika  i  da  se  dígna  jos  druge  vojsfce  i  obéi  astanak, 
kad  bi  to  od  potriebe  bilo  5  i  napokon  da  sváka  kača  ísplatí  bes  odvlake 
po  jedan  forint  sa  te  í  ostale  drsavne  troskove  (S  oiuj.^lS  trmío.  1S37'), 
Ferdinand  2  svib.  is  Praga  rado  potvrdí  te  odluke,  i  jos  obodri  stalise, 
da  se  čim  prije  late  obrane  svoje  dŕžave  i  sakape  novce,  profter  ingru^ 
iMia  mala^  a  27  sliedeée^  prosiaca  posva  sa  tri  kralja  opet  u  Krísevcih 
iUlam  gtneraUm  Croatie  et  Slavonie,  a  to,  ad  deelarmndoB  Bamoš 
Vostros  ei  ad  eligendum  MagUtrum  frothonoiarium,  V  ovom  dnigon 
•aborn  bje  sasvim  toéno  osakonjen  naéin  obrane  semljske  í  narodaoga 
tttanka,  I  mnogo  se  dra^'h  aaredaba  sastavi  glede  miesta  i  semalja  svojím 
vtastnikom  agrabljeaíh,  sudová,  robova,  poresa  í  td. 

Dočím  se  to  dogadjalo  a  Hrvatskoj,  erni  se  provakose  oblaci  i  nad 
Ihilmaeijom.  Franjo  1.  Franceskí,  g,  1536  obnovív  rat  sa  Carem,  stapio 
Bíase  a  saves  sa  Snlimanom,  koí  sve  mogaée  ocini,  da  a  to  kolo  avede  í 
lepablíka  Mletačka.  Nletčani  odločno  odbijahu  takove  ponude,  a  u  isto  se 
ioba  siloo  oražavahu  na  mora.  To  uvriedi  Sultána,  te  ne  pusti  prígode^ 
la  jih  vríedja;  a  napokon  naredi  Kairadina  Barbarosi,  vrhovnomu  kapetanu 
pomorskoma,  da  se  protísne  s  brodoví  do  Krfa,  i  da  ga  predobije.  Kolov. 
1^37  Tarcí  ískrease  ondje  do  &0,000  vojsko,  te  s  kopna  í  s  mora  silno 
■darise  na  grád,  KrQaní  sato  ne  klonose  níposto  dubom,  dapače  tako  se 
slavno  održase^  da  jos  15  ruj.  badá  Turci  prisiljeni,  sasvim  se  dígnatí  sa 
•toka.  Sad  Mletčani  stadoée  suisbíjati  Turke,  kojí  su  u  isto  doba  nasréivatí 
■a  dalmatínske  prediele  a  navlastito  na  Omís^  odakle  se  brže  bolje  dísose 
raxbijene  glave.  Gonec  jih  iz  semlje,  usese  jim  Skradin,  koi  kasnje  sa- 
svim srusise,  ali    nemogoše   Obrovcti.   Da  osuiognu  pako  uspiesnije   radttí. 


-  140  - 

«l«piie  n  Mir«g  s  Cftrem,  F^rdivaa^oBi  í  Pftpan,  koi  se  «tan«éí  S  wtiHé 
1638  n  RímB.  Od  to^  se  savesa  maogo  oéekivalo,  jer  Je  bilo  •4redJeM^ 
da  ée  eeveiaíei  dignoti  na  Taréína  nebrejean  vojakn,  aaíiae  do  570,MII| 
200  galijab  i  100  Joi  veéih  Ía4ia$  on  eve  ndari  n  bah.  Kario,  la-i 
bavljea  s  ťraaeeaí  i  épa^jolei,  lapnstí  i  NIetôaae  i  brata,  te  ale  aa  gere. 
Kairedín  pokuaa  srpiý*,  da  otme  Repnblíki  Kandfjn;  no  bade  éestíto  ad* 
byen.  Ali  u  Dalmacíji  slabé  en  bile  posade.  Eamil  Orsiní,  vrhovni  vodfa, 
neprestane  pítose  pomoé,  videé  haranja,  éto  su  svada  Torei  činili.  Zatt 
odloci  vieée  posiati  12000  piesaka  i  1600  konj.,  i  isabra  Alviža  Badotra 
sa  obées  pro%'idara.  Preteká  jíh  Tnreí;  u  Livnu  skúpe  vojsko,  i  sa  800Q! 
ndare  u  Zadarsku  okolíca.  Nadin,  gá}e  je  bilo  150  Italíjaaaea,  odmah  jim 
se  predá,  Vrana  isto  po  jednodnevnom  odporuj  samo  Zemoník  i  Nin,  od 
naaih  obranjení,  tvrdo  se  održase.  Zagrose  se  í  Sibeničanem,  no  ovi  sa 
prisegom  na  javnom  trgn  obveža,  braníti  se  do  sla  boga.  Torei  n  tom  os- 
maknu  u  Bosnu.  Koneem  ove  godine  dojedri  savesnička  brodarnica  n  saliev 
kotorski,  i  otme  Turkom  Novo,  sdJe  Doria  stavi  4000  Spanjolaoa,  da  ga 
brané,  akoprem  u  saveanoj  pogodbi  biase  atanaéeno,  da  bade  Hletóanom. 
Mletcaoí  sami  uzmu  sad  Ríaan.  Te  godine  podje  Turkom  sa  rukom  pre- 
dobíti  Dnbicu  i  Jasenovae,  no  sa  malo,  jer  jih   ban   Nadasdíó   opet   osvigí^ 

Sliedei^e  g.  videéi  Rtletóaní,  da  jih  Gar  vára,  i  da  sami  moraja  pad« 
aaaití  sav  teret  ovoga  rata  sa  Tareí,  stave  se,  da  se  a  Tarei  dai^avoffi 
a  níru.  Bude  m^prye  sklapijeno  prímiije.  U  to  vojska  po  kapna  pod  g^ 
ékim  Be^erbegom,  a  Kairadin  sa  150  galya  po  mora  ndare  aa  Nová  k 
predobiv  ga,  íssieku  svn  spanjolskn  posadu  (koL  1SS9),  Sad  prímiv  iliaa* 
od  Mletéana,  osmteli  se  Raíradín,  ne  gledeé  na  prímirje,  tražiti  jim  Í 
Kotor,  a  jer  mu  ga  nehtiese  datí,  udarí  na  grád,  nego  ga  obrani  odluéa* 
Matía  Bembo,  ondiesnji  aapovíedník  mletacki,  i  tako  se  Kaii-adia  17  ko« 
lovosa  odputí  put  Valone.  Videéi  napokon  Republika,  da  sama  níje  doraalft 
Turčíno,  ugovori  s  i^im  mir  2  list.  1540. 

Dok  je  ovamo  rat  žestio,  s  drnge  strane  Ferdinand  morao  Je  ■• 
jogu  pastti  badno  na  Turke,  a  na  istoku  bes  prestaaka  odbijati  naartai4<^ 
Zapoljaca.  Tim  se  ipak  ne  prekinnse  dogovaraiga  o  mirn  me^jn  njiarf| 
dapaée  24  vel.  1538  bje  napokoa  tigno  ntanaeen  o  Velikom  Varadíaa,  pm 
kom  Ferdinand  dobi  Hrvatska  i  Slavonqa  i  ono,  sto  se  tada  nalaiaée  « 
tqegovih  roka  u  Ugarskoj^  sve  ostalo  sadrsa  Zapolja,  tim  ipak,  da  fm 
ajegovoj  smrti  i  to  bude  Ferdinandovo,  ostavio  iU  neostavio  potomka  od  aeboit 
Bilo  je  Jos  aakljuéeno,  da  kad  bi  Ferdinand  umro  bes  muškog  odvjetka, 
sve  aemtie  agarske  kruae  badu  Zapoljiae,  i  da   Ferdiaand  oskrbi   ZapaU« 


-  141   - 


priBlojiMn  mMgnimĎ<f  9k%  M  g»  T«rei  m%  n%  koi  bmíb  Miiilje  Iwilf.  N« 
ln»  ip*  ton  ofOToni  oimí  se  Sftpotjft  ta  Jelisavmn  kéefja  poQsk^gm 
knQs  Sisnvo'ft  (í^  valj.  ÍSSSf)j  od  koje  dioki  bíbb  fiiMaoni  !▼•■» 
MgaivBdft^  ali  malo  duift  k«A»je  po  aarodljeiijii  tógu  dlieteto  amrío  írtm 
Bftfolja  kapyom  ■dareo  Q90  «rf .  1S4ff). 

U  tom  napriedovaha  n  Daioj  semlji  domaéi  neskladí,  koji  an  ceato 
pnižali  nacín  daamaninii,  da  provali  graDÍee.  Kol.  1639  Ivan  Zríajski  ndari 
■a  miesta  i  semlje  spadaj née  na  biskapa  i  na  kaptol  Zagrebaôki.  Biakap 
piman  skoéí  jím  odmah  n  pomoé,  i  tako  Ivanova  óetn  rastepe,  da  aam 
fyan  jedya  se  spasí.  Zríiýskí  sliedede  god.  saboraví  na  bisknpa,  Jer  sa  a* 
daríli  bili  na  Zrínj  Paae  bosanski  i  kliski.  Ivan  posteno  jih  potnee  i  poéer% 
a  oni  na  to  popale  Dnbícn  í  Stieničnjak,  pa  se  vrate  n  Bosna.  Oprostiy  se 
Taréina,  Zrinjski  obnoví  g.  1541  borbn  s  bískaponi,  no  páde  žrtvom  samé 
svoje  drasíne.  Brat  ma  Nikola,  da  ga  osveti,  nastaví  taj  boj,  kóma  staví 
konac  kralj  Ferdinand,  te  se  Nikola  morao  pomírítí  s  biskapom  i  kanonieí. 

Zapolja  n  smrtí  ostavío  bjese  sa  skrbnike  svomn  sinn  Iv.  SIgmanda 
G|)orgja  Utíesínoviéa^  tada  biskapa  Velíkog  Varadína,  i  svoga  rodjaka  Petra 
Petreyíéa.  Odmah  Jih  poava  Ferdinand  po  Nik.  Salma  na  pogodba  od  M 
ToU*  1538^  a  oni  asprkos  naklone  Salímana,  da  priponna  ono  diéte  na 
pravoga  ugarskoga  kralja^  i  da  odbije  Ferdinandove  poslaaike.  Čega  radi 
posla  Ferdinand  vojska  pod  F.  L.  Felsom  n  Ugftrskoy  da  ma  silom  ísvojajt 
prayo  na  ona  knina.  Fels  osvojí  Víšegrad,  Vaeov,  Stolní  Bíograd  i  Pesta^ 
faee  obsiedne  i  Badím^  na  lahman  (1540).  Droge  godíne  odpremí  jos  yeén 
vojsko  ped  Rogendorfom,  koja  obkoli  Badim;  alí  malo  kasnje  bje  saavim 
poCvéeaa  od  nadoslíh  Taraka.  U  to  stigne  i  Salimaa  a  Badim,  í  ta  ríeai 
kenaéno  agarska  sadbina.  Namíestív  svoje  posade  a  grada  i  u  tvnyí  (S 
šTf,  ló4í),  ase  sa  se  sve  sem^e  mei^a  Tisom  í  Danavom  i  sto  Je  Zapolji 
prepadalo  na  desnom  brega  Donava;  a  ono,  sto  je  ležalo  Tíši  na  istoka, 
•  Brdeljem  dopitá  I  v.  Sígmonda  šína  Zapoljina  kao  vojevodi  sada  pod  apra- 
f  vom  Jelisave  njegove  matere  i  biskapa  Utiesinoviéa.  Poknša  slíedeée  g.e 
FerdínaBd  po  svom  tajnika  Tranqaila  Androniku  Trogiranioa,  da  nakloní 
Salímaaa  pastíti  ma  Ugarska  ua  god.  danak  od  100,000  dok.;  a  kad  vidí, 
da  ma  sve  badava,  opet  odpraví  vojska  od  80,000  pod  Joakínom  Braníi- 
berskim.  Oya  se  protisne  do  Pešte,  alí  do  malo  dana  natrag  nsmakna. 
To  i  neprestrano  prevaljívMýe  Uskoka  í  Senjana  po  mora  u  tarske  gra- 
níee  oko  Obrovca    asprkos  ladjam  mletačkím,  kóje  so  s  ote  strane  kríiarile 


more,  da  Jih  odbijn  (I),  povede  SoKmaBa,  da  se  povratí  a  Ugarakii.  Vn^ 
malieéem  g.  1543  udarí  príeko  Save  i  Draye  silnom  vojskom.  Valpovo,  Sikloáf 
Peonh  nmah  ma  se  pokoríse,  a  issa  8Ílno|;a  odpora  morao  mo  se  preéiii 
Ostrogoo  QÍO.  koĽ)  i  Stoloi  Bio^ad  (4.  rt^j,').  Potom  Saliman  sadje  tf 
Biograd,  gdje  raspasti  vojsko,  a  sam  se  vratí  n  Oarigrad.  Nastaviše  ovi^ 
rat  Pase  Tarskí,  kóji  so  sapoviedali  os  granico  Ferdinandovo,  kim  po4io 
za  rokom  predobití  vise  miesta  ne  samo  o  Ugarskoj^  nego  í  o  Slavosij^ 
ovdje  navlástito  Ocin,  Stopôenico,  Cakovae,  Bielo  Stino,  a  kasnje  Veliko  f 
Moslavino.  Tomo  je  krivá  bila  ponajviše  nesloga,  koja  je  trajalajos  oviek 
u  nasoj  semlji,  sada  ojačana  tím,  sto  Ferdinand  proglasio  bjese  ianeviereBiil 
Petra  Kegleviéa,  koi  si  prisvojavao  njekoja  miesta  Kaspara  Ernnsta  od- 
Cakovca  umrvseg  bes  odvíetka.  Nikola  Zrínjski,  postavsi  banom,  dobí  kasigt 
nalog  kazniti  Kegleviéa,  i  oteti  mo  sve,  sto  je  imao,  na  račon  kraijev.  V 
tom  Toroi  provaie  do  Zagorja.  Oprese  jím  se  Nikola  i  Bilderstein  vojevoda 

■ 

Kranjski,  ali  jih  Torcí  iadajom  kod  Lonske  potokose,  te  se  bes  harafija 
povratise  o  Bosna.  Nikola  obsiedne  poslie  Kegleviéa  o  Cakovco  i  ahvati|,i 
te  posla  kraljo  o  Beč.  Ovaj  ga  kasnje  pomilova  i  odasla  koéí^  gdje  na  svom; 
imanjo  ovrsi  svoje  dne  o  pokoja. 

G.  1545  Ferdinand  sklopí  s  Torci  primirje,  kóje  19  líp.  1547  bj#| 
prodoženo  na  5  godina  í  oe  godisnji  danak  od  38,000  dok.  Torci  podieKi^l 
sada  svoje  zemije  o  Ugarskoj  na  12  sanžakata,  od  kojili  dva,  naime  pm 
zeski  i  sriemski^  o  naäoj  kvaljevini.  Akoprem  je  trajalo  priraírje,  ahrtl^ 
ípak  Torci  zaostavili  svojih  navala  o  naše  zemije.  Ban  Zrinjski,  PetarBakaéfi 
Gjorgje  Frankapan  cesto  so  jih  o  Bosna  odvracali  razbijenom  glav<Mi|| 
doéim  bi  se  Uskočí  po  mora  bili  protisnoli  o  njihove  prediele  prieko  mletačkih 
strasno  jih  robili  i  pálili.  To  nije  mogla  níkako  trpití  Republika  Mletaél 
budí  jer  je  tada  Iíepo   dragovala  sa  Torci  (2),  bodi  jer  te  návale  smetal 

(1)  Velí  Ante  de  Mula  knez  Zadarski  u  svom  izvicsiju  od  g.  1542.  '*LtmagqiorfK^ 
Ústie  ch'io  habbia  havtUo  da  loro  (Turchi)  sono  state  per  causa  di  Segnani,  i  quaU  t0e 
lúro  barchi  passando  sotto  la  Murlachia  verso  Obrova%%0t  smontano  in  tetra  et  fanno  i^i 
gran  danni  a  Turchi,  i  quali  dicono,  ehe  V.a  Ser.tä  e  tenutá  a  guardarli  datti  dal  mon^ 
dimandano  essere  rifatti  da  noi.  Et  perciô  io  ho  seguitati  i  Segnani  et  Uschochi  predám 
quanto  ho  potuto.  „  A  Jakov  Boldú  knez  Šibenički  i.  g.  isto  tako  a  izviestju  svietiqe,  41 
se  strogo  kázne,  jer  da  Tarci  pnete,  da  ée  udaríti  na  Se^j  i  na  Rieku,  g^je  staniqtt;4| 
su  i  iijega  čekali  na  moru,  kad  se  vracao  u  Mletke  "cum  barche  sue  da  n.o  &0„  da  ma  si' 
osvete,  áto  je  devet  njíhovíh  drugova  dao  pogubiti. 

(3)  G.  4545.  tražili  su  istina  Sanžaki  bosanski  i  kliékí,  da  se  pometu  ti  dobrí  odo** 
laji,  da  si  ako  ne  drugo  barem  steku  dobríh  darova.  Zahtjevaáe  dakle  od  Mletčana  veéi  diK 
kotara  zadarskog,  kao  prístojbina  predobitih  tvrdjavica  Nadina  i  Vrane.  Republika  isza  diigik 


-  143  - 

púu  Tnraka  ■  Mletke  s  irgoTÍBom.  Čeg»  radi  5  oivj.  1548  po  ivoNi 
pMlsBÍkD  Ijato  86  tužase  Čaro  i  mo^jase  ga^  da  jih  dígae  ia  prímoija,  jer 
Inséye  da  ée  prísíljena  bíti,  sama  si  síegarnost  príbavítí.  To  isto  opetova 
iroB.  1550  sa  Ferdinandom  po  Morosinn  i  Badoera,  kóji  ma  odprto  isja<- 
fiie,  ^ehe  la  Sijf.ria  V,a  non  poteva  ne  doveva  piú  tolerar  quesia  «C0- 
krtía  gente  (t.  j.  Senja  i  Bakra)  per  ľ  impedimento  ehe  la  dáva  alle 
pmgationi,  et  per  la  violation  ehe  faeeva  a  i  porfi,  et  per  ehe  non 
4rf  eosa  honorevole  aUa  Ser,  F.  di  tolerar  piú  šimili  scelerati^f  a  da 
HKiopisi  aapoviednika  Senjsko^a,  čovieka  di  mala  fama^  páke  laži  (F. 
ä»f,  Germánia  /.). 

Medjatím  n  Brdeljn  i  a  prínadležeéih  agarskíh  kotaríh  vladaie  na 
h»  sejaka  Zapoijea  Ojorgje  Utiesínovié  modrom  í  opreanom  rokom.  Ma- 
i^irsko  plemstTO,  kóje  nije  oprav  htjelo  poznavati  reda,  do  mala  omrazi  gtk 
•  králičom  Jelisavom,  koja  ga  obcoží  Soltano,  komo  tim  proži  zgodo,  da 
h*  1  erdeQske  poslove  mieša.  To  njezino  postupanje  silno  razjadi  bískopa, 
<feUjno  predloži  Ferdinando,  da  dade  mladomo  Zapoljco  jedno  od  svojih  kéeri 
te  žeaa  s  Opolskom  i  Ratíborskom  koecevinom  o  fiíležkoj  na  oživanje,  a 
itto  da  ée  mo  Zapoja  vratití  Erdelj.  Ferdinand  prista  na  te  ponode  (/BT, 
Mf,  ISôľ),  í  odpraví  Ivana  Kaatalda  s  vojskom,  da  oti^  ogovor  odíelotvori. 
^da  i  Jelísava  bode  prisiljena  odobriti  ga,  i  preéi  o  Sleako.  Tim  Utieií- 
ivne  pošta  namiestnikom  Ferdioandovim  o  Erdeljo,  i  jos  dobi  čast  sto- 
faikova  {li9l.^.  Torkom  nebiase  po  volji  taj  posao,  te  se  iznova  di^no^ 
I  tilno  odare  na  srbski  Banat,  predobe  Lipa  i  obkole  Temisvar.  Utiesinoyié 
pvgiasi  odmah  obéi  ostanak,  i  složno  s  Kastaldom  baeí  se  na  Torke.  No 
^ogav  jih  odtierati  silom,  paati  se  a  njimi  o  tajne  dohovore,  samo  da 
p  nvara;  éega  radi  obtoži  ga  Kastaldo  kraljo,  koi,  nesmotriv  dobro  to 
i^r,  aaloži  Kastaldo,  da  ^a  ^leda  živa  ili  mŕtva  o  roke  dobiti.  Kaataldo^ 
^  Bije  mogao  trpiti  nje^ove  veliké  modi,  iz  nenávisti  dakle,  17  pros. 
^1  dade  ga  na  samo  Djegovo  grado  Alvineo  izdajniôki  od  Špa^jolaca 
imkootí.  Taj  éin  porodi  zle  posliediee,  Kastaldo  nije  dorasao  bio  erdelj- 
IÉadb  posla.  Torci  sad  osvoje  cio  Banat  i  još  k  tomo,  a  Jelisava,  vrativ 
iekasoje  o  Brdelj,  tjera  Kastalda,  i  oz  torsko  zastito  opet  diie  tamo 
^  príestol  svoga  siná  Ivana  Sigmonda.  Ovaj  rat  Ferdinandov  s  Toroi  i 
^^Ijei  svrsi  g.  XfMlZ,  Ferdinand  obnoví  1  líp.  o  Pra^  s  Torei  primiije  na 


^vaniQja  posla  napokon  Alviža  Reniera  za  baila  u  Garí^ad,  komu  podje  za  rukom  do- 
M  sultánovo  písmo,  kojim  ne  samo  osta  Mletóanom  ono  40  sela  u  priepirci.  no  još  jim 
Na  povra^ena  :  jeka  druga  prvo  silom  ugrabljena  {ParuUi  I. 


OBMi  ^iaft  os   obioni  godiräa}!  danak  úé  80,000  dok.,  iistiipiT  Jm  Z«p«^ 
fiSrdelJ  i  Bjeka  čest  Zatisja,  a  Turkom  sve,  sto  srn  za  rata  osvojili. 

I  xa  ove  borbe  Turci  bosanski  nepustíse  u  miru  uasíb  aemalja.  6.  ISfil 
Uleman,  paša  Bosanski,  predobi  Virovitíoo  i  Začesanj,  te  ízdajstvom  €||^ 
Brodanica  i  Dúbravu.  Pokusa  badava  natjerati  Krísevac  i  Kalnik  na  pn^ 
dajú,  no  poplieniy  Varaždinski  kotar,  ndari  natrag.  Na  topUčkoj  čestí  doM« 
kase  ga  Zrínjskí  i  Sekelj,  i  tako  ga  porazise^  da  je  jedva  odnio  živa  glavč 
Tom  prigodom  Petar  Bakac  i  Ojorgje  Frankapan  issiekose  Turke  n  GradfiM 
I  u  Velikoj,  a  gradove  rasorise.  Sliedeóe  ^.e  Nalko-pasa,  da  osveti 
mana,  porobí  Kri^oice  i  Nutnicu,  utvrdí  veé  zapuséene  tvrdjave  Boaié  i 
Korbavi  I  Pernšíé  o  Líkt,  da  odatle  nje^ovi  róbe  i  poblísnje  mletaéke  sen! 
cesto  sa  jím  tamo  dolazílí  na  posiet  Senjski  Uskočí,  í  liepi  jím  plies 
mali  usprkos  mletačkim  brodovom,  kóje  je  Republika  ípak  na  tursku  obnM 
držala  u  Novohradskom  salievn  (F.  Rel.  di  P,  JusHniau  Co,  H  EttraíSl^ 
Zrinjski  nije  za  sada  puno  pazio  na  svoju  banovinu,  zabavljes  s  ob 
zapadao-južne  Ugarske  a  navlastito  Sigeta,  giUe  ga  podpomasaáe  i  shMf 
nas  junák  fvan  Lenkovié  (Íô5ff).  U  to  se  doba  dígose  Turci  iz  Bossa 
pregaze  Savn,  te  porobe  Zagrebaóku  okolicn.  Zatím  páde  jim  a  sake  i 
dajom  sapovíedníka  Lusthalera  tvrdá  Kostajnioa,  gdje  se  odmah  ognjes 
i  odakle  jim  potia  podje  lasno  za  rukom  sve  naokolo  porobí  tí  i  popalit% 
mnogo  si  gradova  i  tvrdja  osvojiti.  Malo  kasuje  opet  Turci  pod  Fi 
pasom  provale  prieko  Save,  da  poruse  í  ono,  sto  leží  medj  Zagrebettr' 
Ivaniéem;  ali  kod  Jelene  doóeka  jih  Lenkovié,  i  tako  jih  porasi,  da 
maéu  umakne,  to  se  u  Draví  podavi.  Na  to  viest  digože  se  malo  kasína 
sanžaka  ^f€r  úendiearsi  delia  roitay  eh'  ebbero  dtU  Leneovieh^ 
odmah  pozvase  baňa,  da  jim  na  pomoé  sadje.  Toga  radí  Zrinjski 
kra^a,  da  mu  dopusti  ^di  andar  a  diffender  U  suo,  eš  per  aiutar 
altri  ehe  eono  a  quei  eonfini.^  QDUp.  Qerm.  8  liet,  ÍSSľ').  U  isto 
Uskočí  Senjski  budí  s  mora  budí  po  kopnú  silno  su  napadali  Turke,  í  é 
jih  na  bjeg  ^erali  ili  iz  busija  sjekli,  a  njihova  imanja  robili  ili 
Mleteani,  kojí  su  za  njihova  zadnjega  rata  sa  Turci  oase  joste  podpom 
tt  tom  posln,  sada  su  jim  svakojake  zap rieke  na  put  metali,  te  nap 
kudgod  bi  jih  nalazili,  kao  neprijateije  i  morské  gusare  vieáali  na  laati 
njihovih  gaiya.  Ni  to  jim  ne  biase  dosta.  Faby  da  CaHol^  kapetan  pomoi 
odjedri  k  Senjo,  tražeé  od  onoga  zapoviednika,  da  kázni  Uskoke.  Ovij 
odlučno  odgovori,  da  Uskoci  škode  samo  Turéinu,  s  kim  su  bili  u  nA^ 
To  nezadovolji  nimalo  Fabija,  te  2i  stnd.  1557  zapriečí  ulaz  u  Sei^sbl 
luku.  Republika  s  druge  strane  obtuži  kralju   Seiýskoga  zapoviednika,  Uš 


-  14*  - 

|i(iftTÍtos  krivM.  VardKMody  labn^ljM  težkini  pmIotí  n  NeaiaékoJ,  npo«- 

fiedí  8  •soj.   1558  n  Fnutkobroda,  oek»  se  smímiv   n   Rieei    povieremd 

IpletMki  i  ■jegoTÍ,  4a  ti  stvar  raxyide  i  proita4e.  Da  si   ne  príniée  Jdí 

M>  aevoljo  na  glava,  morao  je  napokon  poso4itt    Nlotéanom,  odpoativ  sa 

idiibe  sapoviednika   Seajskoga   i    njesova   poboénika,   i    obeéav  BJihoTini 

pNUoikoiD  Ivana  Kapela  i   Beniardo  Nayagjera,  da  de  oím    príje  nalositl 

!  *^  U  Ušcochi  non  €$ehino  per  moáo  mieuno  per  mtmr  fuori  déiii  $oi 

Hw^'  per  dépredmr^  ehe  sumo  mnche  kmeate  fcieife  bmrehe,  ehe  teniwuM 

ferquesio  eontOj  tenendo  eoimmente  quelie,   ehe  bišofnane  per  eondnr 

|ps  694$  nečešeme  per  uee  áeUa  terrn,^   iP^»  Oerm,  9$  mj.  1SÔ8). 

|jbprie4i»Taba  Tareí  joá  kad  i  kada  unemirívatí  aaie  graaiee,  ali  sa  to 

hrkt  M  »va  Perdinanda  biie  sasvím  nesnatae. 

v 

Zeiid  je  Ferdinand,  da  jos  príje  nje^ve  smrti,  kô  sto  se  veé  ispi* 
$ň9  tjeie  n  Českej,  bade  i  a  Ugarskoj  prísnat  staríjí  ma  sín  Maiimtlfjan 
it  iLralja.  U  ta  s  vrhá  posla  ga  sa  ženom  30  kol.  1563  ia  Beôa  a  Požaoi 
!•■•  j  OD  sam  dodje  1  ri^jna,  £dje  ma  napokon  podje  sa  rokom  nakloniti 
Mise  sa  svoje  aelje.  Za  Hrvatska  níje  tada  trebovalo  vÍ9l,  da  se  staliéi 
Iqave  o  nasKedstva,  jer  sa  se  oni  bili  jos  g.  1527,  kad  sa  di^li  Perdinanda  na 
jpVQJ  priestol,  odríesito  prísegom  obvezalí  od  sebe  kao  samostalní,  bea  i  ma 
hfa  obiira  na  Ugarsko,  ^quod  nuUo  unqumm  iempere  deineepe  miiquem 
eHem  in  Dominum  aut  Regem  noetmm  aeeepíere  vel  reeopioeeere  ve^ 
',  praeter  Stajeeíatee  suae  earumqne  liaeredea* 

Ferdinand   amrie  25  srpnja  1564.   Uslied  njegove   oponike  (I  Up, 

,  š  •mpiejem  od  4  velj,  I64r  i  kuénim  redom  od  2S  ««(/•   '^^ 

vft  tri  siná  složno  agovorom  1  ožajka  1565  (V,  Moeere  Siantreohi^ 

Xll  g  S99  f.  Oporuka  kod  Buehhoitn~a,  Geech.  Ferd.  e.   1.)  po- 

')ÍM   nedja    sobom   sve    otéeve   dŕžave.   Masimilijan    dobi   nadvojvodina 

rij^D,  a  postane  igedno  oeskim  i  agarsko-hrvatskim  kraijem  i  nemaékim 

.  Karín  dodje   a  dio   Štajarska,  Koraska,  Kranjska,   Goriea,  Trst  i 

)  a  Ferdinanda  Tirolská  s  ijsvanskimi  semijami. 

Ne  samo  ia  polittókih  okolnosti  doba  Ferdinandova,  nego  i  ia  aaDÚh 
osa  i  naredaba,  sto  sa  staliéi  hrvatsko-slavonski  sa  ovoga  kraija  sa- 
Hi,  i  kóje  je  on  vtse  pot  syeéano  i  sveto  národa  naéema  potvrdio, 
prem  ih  níje  yazda  ni  sasvíme  s  víse  kojekakvih  raslo^  iapanjao,  jasno 
■liií,  daseje  aa  tada  naša  kraijevina  samostalno  vládala,  i  da  joj  je  kralj  to 
iMostalBost .  i  neprekidnost  državnoga  pravá  rado  príanavao.  A  tomn  jo 
^bí  dokaz  navlastito  to,  bto   joj   ovmj   vladár  dozvoli,   da  ačestvnje  kao 

t^sebno  tielo  i  a  samé  njegove  izvanske  poslove,  kô  sto  sviedoci  sliededi 

10 


—  146  - 

elanak:  Quoé  denique,  et  eum  ms  »imui  eHam  ex  Selavonia  unum,  quí 
sx  foHoribuš  ad  id  fuerii  eUctuš^  UaJestoM  Sua  Regia  non  yravahihtr 
in  traeiatUus  faeiš  9uo  Umfore  admiUere  (Jura  IIL  20.  Art.  48  Dee. 
HL  an.  lóSff),  PerdinaDd  pripozna  hrvaCskim  staliaem  staro  pravo  opredieljí- 
vaiga  poresa  í  drogih  državnih  tereta  (Consí,  Cris.  an,  16S8.  Jura  ItL 
I  f)  i  njihovs  pregledanja  i  razpolagaoja  novoa,  pravo  novačenja  i  sveol* 
éega  ostanka  sa  obrana  svoje  zem^e,  pravo  na  atvrdjeoje  f  raniee  i  Bjesiaa 
oskrbljeige  (I);  pi^^o  n<L  sadové  i  td.,  jednom  rťeéí  sve,  sto  na  dŕžava! 
sivot  slobodná  národa  i  semije  spadati  môže.  Jos  éemo  i  to  spomenati  % 
Ferdinanda,  da  je  on  svojom  naredbom  od  g.  1648  potvrdio  velevazni  sa-' 
borski  cakijačak,  naime  da  se  dobra  monastira  í  erkava  od  dosmunínA 
porasenih  obrate  ad  alendoš  doeto9  Paroeho^  ei  verbi  dei  syneeros  Prme* 
dieatores . . .  nee  non  ad  instauraiionem  et  ereetionem  Seholarum  j^ar^ 
Ueuiaríumj  earundemque  JUagišfcorum,  f tiť  docH  eí  proti  nni,  intet^ani^ 


{i)  Njeki  tvrdé,  da  je  Granioa  ustrojená  bila  joi  sa  MaigaSa  Hunjadoviéa,  drugi  prica 
ju  pripisujú  Ferdinaadu  I;  te  i  to  vele,  da  je  joá  ouda  dobila  osobitú  vojniéku úpravu,  naúaa 
da  nije  spadala  ní  na  pravo  saborovo  ni  na  banovo,  nego  da  je  sastav^ala  jedno  osobitotielo. 
Takovo  je  mnenje  sasvim  pogrieáno.  Pokle  Turci  uzele  vecí  dio  Bosne  (1463),  Mat^aá  uvede 
svoje  posade  u  tvrdjave.  éto  oduze  Turkom  u  toj  zemlji,  i  stavi  jih  pod  úpravu  Baňa  Jagad* 
koga.  Dok  su  se  navlaslito  J^jce,  Srebrnik,  Šabao  i  Biograd  nalacili  u  kriéanskih  ruku.  Hr* 
vatom  nije  trebovalo  osobité  granice  za  obranu,  jer  su  jih  ovi  gradovi  dosta  átitili  proti 
barbarstvu.  Kainje  kad  se  Turci  izza  preobladaqja  tih  bosanskih  tvrdjava  približiše  k  Sav^ 
onda  se  sami  Hrvati  latiáe  tóga  nužnoga  posla,  naime  da  učvrste  granice  ostavše  jim  zem^ 
i  tako  sústave  duímansko  napredovanje.  Gega  radi  u  državnih  spisih  nemamo  ni  spomeMI 
graniee  ni  u  Hrvatskoj  ni  u  Slavoníji  ^a  do  Ferdinanda  I.  Za  ovoga  kra^ja  prvi  pul  doM 
nam  ta  ríeó  confinia ;  no  zaljučci  Križevačkóga  sabora  od  g.  4538  jasno  nam  kážu,  kakova 
je  ta  granica  bila.  Ona  je  saóinjala  jedno  te  isto  državno  tielo  s  ostalom  xemljona,  komu  na 
2elu  bio  je  brvatski  sabor,  koi  je  svomu  baňu  pripušcao  ondje  vojnu  ali  ne  gradjansku  o- 
pravú,  a  baňu  je  podéinjen  bio  vrhovni  kapetan  kraljevine,  koi  je  nadzirao  vojni6ke  stvari  Wt 
pogranii&kib  gradovih.  Ti  pako  gradovi  bili  su  prvo  svojina  hrvatskih  veiikaša.  Kad  páka 
f  asta  potrieba,  da  budú  uviek  dobro  obskrbyeni  i  utvrdjeni,  ond%  njekoji  od  njih  maaje  vaioi 
biíe  sasvim  razoreni,  njekoji  ostadoáe  i  u  naprieda  pri  velikaáih  s  obvezom.  da  jih  dobn 
provide  i  u  redu  drže,  a  njekoji  napokon,  kóje  vlastníci  nemogoäe  uzdržati  a  biahu  dotli 
jakí,  prodjoSe  neposriedno  u  državnu  vlast.  (V.  navlastito  art.  43  Ferdinandova  zákona  oi 
1546).  No  Hrvati.  oslabljeni  gubitkom  dolnje  Slavonije  i  južne  Hrvatske,  nisu  sami  mogli  od* 
bijati  orgaákoga  duámanina,  koi  je  zato  ^esto  kroz  Hrvatsku  provaijivao  u  Krai\jsku  i  Sta- 
jarsku,  i  silno  tamo  robio  i  palío.  To  samo  povede  Austrijske  vladare  u  Gradcu,  da  složaa 
8  njibovimi  staliái  prileku  u  pomoč  Hrvatom,  i  tako  sačuvsýu  svoje  zemlje.  U  tu  svrhu  aUB 
•u  jim  vojske  njemaike  i  bojne  správe.  Zapoviednici  te  vojske  u  pograniókib  tvr(|javah,  g^ 
su  namiestjeni  bili,  malo  po  malo  navlastito  za  pogibelnih  ratova  podeáe  si  prísvajati  pravá  j 
nad  dotičnimi  gradjani,  a  u  naprieda  i  nad  okolostoječimi  stanovnici,  te  su  jih  u  tom  austrq* 
ski  nadvojvode  rado  podupirali,  tražec  si  na  tom  temelju  osnovati,  kft  sto  cemo  ka jnje  vidieti, 
njéko  právo  vlastitosti  na  naJem  zcm^ištu. 


-  147  - 

Hšnem  :  ei  éemifue^  ad  konme  9p§i  mo  tmtolit  jwĎémum  ei  adúlueštUumt^ 
I  tf  homis  HiertM  oferwm  dure  fOšsinf,  pr9WMtion€m  ei  imxiiium  mffHeéniur 
I H  eonvertéiniur ;  quo  iaii  ratione  boni  ei  doeti  viri  aimniur  ei  nutrianimr, 

i 

MAZfMILUAN,  óim  «e  dohvati  príestoU,  morao  se  oražja  Utiti 
ifnti  Ivana  Sígmonda  ZapoIjÍDa,  koi  na  TÍest  Ferdinandove  smrti  provallo 
jkjeée  ia  Erdelja  n  U^rsko,  da  istíera  Níeroee  íz  semlje,  ilí  da  karen 
fSToji  ODO,  sto  je  ojegda  Erdeljo  pripadalo.  Us  prvi  mah  dobro  ma  posliiii 
iríeéa,  jer  oa  krátko  predobi  ave  naokolo  n  sornjo]  Ugarskoj  tja  do  Koiioa.  Da 
|i  nstavi  i  odtiera,  npati  mn  Mašimilijan  u  soproé  Lasara  éveoda  i  AndrQi 
Batora  dovoljnom  silom,  kim  podje  aa  rukom  predobiti  Tokí^,  Satmar  i 
fkoro  cielo  Zatisje.  Ta  oesrieéa  po  vede  Zapoljea,  da  se  posti  s  earem  ■ 
dogovore  o  mirn,  no  to^  se  odmah  okani,  kad  doca,  da  se  Torei  silno 
frífravljajn  na  rat  po  mora  i  po  kopna.  1  doisto  Saliman^  videé,  da  m« 
b  Beôa  vec  drage  ^odíne  ne  dolazi  aroéeni  danak,  stade  kopíti  vojska  na 
eesara,  a  medjatim  odpravi  svoje  brodovlje  na  Malto,  da  otme  taj  tvrdi 
bedem  spanjolske  dŕžave,  s  kojom  se  veé  dávna  a  rata  nalazio.  Svíbnja 
1&65  dojedri  golema  pomorska  sila  pod  Píalen  na  Nalta^.ali  svi  nje  naporl 
1  lanhan,  te  11  roj.  morala  se  je  ražno  povodí  nditrag.  Predhodnioi  pako 
Htk  u  U^rskoj  biaiia  jos  za  ove  iste  Rodine  torske  návale  na  ondiesnjoj 
'  i  jttžooj  granici,  a  navlasttto  na  naso  zemljo. 

Ovamo  sa  rana  adarise  Torei  na  Kost^aiea,  te  i^o  í  sve  naokolo 
lope  porobiše  i  popalíse.  Uzleti  za  lýimi  podban  Ivan  Alapié,  i  napadniT 
jih  iznenada,  strasno  jih  potuče;  no  do  mala  oni  se  vratise  pod  Paiom 
lesaaskim  Mostafom  Sokolovicem,  te  predobiv  i  smasay  Kropo,  kojo  do 
sadoje^a  čovieka  obrani  slávni  jonak  Matija  Bakid,  a  to  o  oôi^led  Aoer- 
tperga  državnoga  kapetana,  koi  je  kod  Une  sa  sobom  ímao  do  7000  vojsko,  pa 
i  Novigrad,  proyalise  o  gornjo  Slavoniju,  da  ja  staro  i  oposte.  Ali  jim  na- 
pokon losa  srieéa.  Skočí  jim  sada  na  sosríet  slávni  nas  baa  Petar  Bakao  i 
sasvim  jih  porazí  (1).  Ova  pobieda  jako  razveseli  bečki  dvor,  te  ga  n  isto 
doba  obodrí  na  dovoljue  príprave  za  rat,  tím  veéma,  sto  mo  ne  podje  za 
rokom    po    poslanicih   sadržati    míma    o    Carigrado    veé   jako    ostaríela 


(t)  Tu  nalu  pobiedu  naviesti  S3  ng.  iS65  svojoj  vladi  Lonard  Contarini  poslaoik 
MleUäi  na  bedkom  dvoru,  piiué,  da  ban  hrvatski  sa  8000  avoje  vojska  **andd  ad  attaUare 
U  Basaá  deUa  Bo««tna,  ehe  fii  era  aceampato  moUo  vieino  eon  4%000  cavalli,  et  dapol 
haver  eombattuto  seco  per  buon  tpatio,  lo  mene  in  fúga  con  haver  morti  piú  di  due  miUe 
delH  tttoi,  et  fattone  pregioni  moUi  altri,  itringendo  U  detto  Bateá  ariíirortiinun  piceolo 
eattOo,  dove  tíä  tuttovia  astediato,  et  per  tmaiUo  terive  U  iopradeUo  Ban,  spera  di  hav§e 
pretto  la  persona  del  Battä  neUe  mani  con  queUe  genti  ehe  sono  rettate  ueo,„ > 


-  148  - 

MÍBMM.  Če^*  radi  Masiflailijan  staTÍ  se,  d»  sknpi  snaipe  ato  ▼ísa  môže.  O- 
■ujka  I6M,  kadté  aam  Babavljea  a  Níemaékaj,  odpraví  brata  Karia  oa  sa- 
bor  ■  PožuD,  g(Ue  se  plemíéi  obvesase  dati  ma  svakí  po  100  knetova  10 
koqjaQÍka  i  10  píesaka,  a  ostali  dva  forinta  od  ^lave.  I  Niemački  ma 
sabor  obeóa  pomoé  od  40,000  pieaaka  i  8000  koojanika  sa  oaam  mieseeai 
a  atalno  pako  14,000  piesaka  í  3000  koojanika,  samo  ako  prvo  poravsa 
vierosakonake  raspre  i  smiri  dŕžavu,  a  mnogo  prge  i  oad  voj  voda  Karlo  m 
Bvojih  pokraj inah  jako  se  starase  sa  bratova  obraoa  ^havendo  eomtman~ 
dato  ehe  9Íano  mlľ  ordine  tutti  quelH  coši  a  piedi  eome  a  cavallo,  ehe 
hanno  obligo  in  tempo  di  guerra  di  andare  aUa  diffesa  delia  frontierMf 
8  namierom  ipak,  asnemirivati  Torke  ^anco  daUa  parte  di  Crovatia  (Gerwk 
U  kol.  i  22  ruj,  1Ô6S). 

Premalicem  kreoe  Suliroao  silnom  vojskom  pat  Ugarske  po  sesti 
pot.  U  isio  vrieme  odpraví  i  pomorsku  sila  a  jadranské  more,  s  namieroHi 
ttdaríti  na  Trst,  Rieka  i  Senj.  Ova  26  srp.  dodje  o  Dubrovník  na  broja  od  153  je* 
dra,  te  ja  ovaj  grád  primi  velikim  veseljem  í  obíloo  sa  svim  obdarí.  No  badi 
sto  se  Nletcani  biaha  jako  oružali  na  rooru,  budí  sto  sa  se  o  Carigrada 
túžili,  da  se  tím  kvári  s  njimi  mir,  do  mala  be  Turci  natrag  povratíae.  U 
to  Salmo  páde  predobíti  Vesprím,  a  Nikoli  Zrinjskomu,  zapovíednikn  Sigeť* 
skomo,  potaéi  kod  Siklosa  Mohameda  sanžaka  od  Tírale,  iduceg  sa  1000 
konjaníka  u  Pečob,  da  oskrbi  brasnom  onu  tvrdjavu,  te  ga  smakna  í  tábor 
mu  saplíeni.  Sulíroan  \z  Bíograda,  gdje  mu  dodje  na  posiet  Zapoija,  naniie^ 
ravaie  odariti  prieko  Petrovaradína  na  Jegar;  no  doéuy  nesríeéa  Maha- 
medova,  promieni  osnova,  i  prieko  Osieka  upraví  se  put  Sigeta  na  osvete 
{kol).  (Siget  bíase  tada  na  tri  strane  raadieljen,  naime  starí  i  novi  grád 
!  tvrdjava,  a  kojoj  opet  mali  natrnji  satvor.  Bilo  je  istina  u  njem  dosta 
brasna  i  bojne  správe,  nogradivo  bíase  mu  sasvim  slabo,  a  posadá  mala  na^ 
broju,  jedva  3000  Hrvata.  Jos  travnja  1566  mislilo  se,  da  ce  Sultán  adarítf 
na  Siget  (I),  čega  radi  Mažímilijan  naložío  biase,  da  se  čim  prije  oskrbi 
dOvoQnom  silom,  sto  se   pako   ne   ovrsi   (2).    Nísta  ne   manje   slávni   ajt 


(i)  Contarini  veé  27  tráv.  1566  iz  Auguste  javi  Republiki,  da  je  nadvojvoda  Karío 
pisao  Čaru  "ehe  dalla  parte  di  Crovatia  si  trova  insieme  un  gran  n,o  de  Turchi  eon  éi* 
Hi»o,  per  iuantc  8'intendeva,  di  andare  aU'astedio  di  Si(fiiet,luoffOdimoUaifnportantia^ 

{^  Isti  Coatarini  6  riýna  •bmani  svoju  vládu  iz  Gjura,  da  ae  doznalo  po  lýekom  bje<*' 
guoeu,  koga  Turci  biahu  lasužojili  »  Sigetu,  da  glede  ovoga  i^ada  '*si  potria  Har  atearC 
quiMdo  vi  foase  dentro  tna^ior  numero  di  aoldati;  et  vengono  tnoUo  ripresi  U  miniMH 
éeU' Imperúiore,  ehe  per  negligentia  tanUueero  ad  etpedire  miUe  wldati  ddtU  ehe  giániolH' 
fiorai  Sua  Maeatá  comandd,  obe  fottero  mandati  a  quel  presidio,  i  qualinonhannopot«i9 
arrivare  in  tempo.,. 


—  14»  — 

ufiovíedaik  Nikola  Zríiijski  me  klono  liposto  dahom,  kad  opaii  sve  naokela 
■Ukorenu  neízbrojena  Curska  ▼ojsku,  nego  prímív  prtsepi  od  svib,  koj(  •« 
•  trrdjayi  bili,  da  ée  bolje  isginoti  ne^o  li  ja  predati,  oa  taká  se  obrano 
ttovi,  kakvoj  nemá  doisto  para  a  poviestniei  svib  aaroda  i  švih  TÍekova, 
Tireí  odaríse  juríiein  najprije  na  novi  ffrad,  ali  sa  jonackí  aveatrano  od- 
iíjeoi.  Zrínjskí,  Wdeé  pako  ísza  sedmová  jariša,  da  ga  dngo  braniti  nemôže^ 
fB  sam  zapáli  ga  (26  koĽ).  Sad  ce  Torci  na  grád  starí,  te  ga  isza  ope- 
tovana  jorisanja  primogna,  i  zatjeraja  Zrinjskoga,  kóma  tada  podje  ipak 
lamkom  ohvatítí  sama  zapoTÍedníkajaníéarskoga  i  zastáva  njegovo,  a  tr^javo. 
Na  to  Turci  opet  odaríse  na  jaris  5  no  vídec,  da  jih  sila  gine,  ponadami  po- 
traže  sklonati  Zrínjskoga  na  predaja.  Sultán  ma  obeéayaae ,  ako  poloií 
orožje,  a  dar  cíelo  Hrratsko  i  kojesta  drago,  ali  je  sve  odbijeno  s  potoei 
dismanske  krvi.  Zato  Turci  metnu  oganj  o  tvrdjavo,  i  nastave  íaza  sve 
lile  jorisanja.  Vídec  Zrinjski,  da  ma  ní  nade  pomoci  nemá  (1),  a  da  se  vatr» 
tve  to  vise  pribi ižaje  k  skladisto  praha,  bací  se  napokon  u  natrnjí  zatvor* 
Fríeko  te  noci  (4  rujnd)  ororie  Soliman  o  svom  šatoru,  ali  velikí  vezír 
^taji  smrt  njegova,  da  bojnu  žestino  svoje  vojsko  nímalo  ne  oslabí.  Joi 
se  ipak  Nikola  tri  dana  tvrdo  odrza  u  zatvoru;  a  kad  mu  napokon  ponesta 
WasDa,  te  zapaží,  da  se  je  požar  dohvatío  í  zatvora,  ooda  samo,  izsiekav 
nrobijenike,  zapaliv  bojnu  sprava,  i  obakav  najsjajníje  odielo  i  oruijo, 
futvorí  vráta  i  sa  ostarsom  drožinom  snna  kao  manja  na  dusmane.  Gro- 
mlato  padahtt  Torci  pred  silom  tíh  nasih  lavova;  no  napokon  4  ovi  sa 
lilaa  napora  iznemogav,    svi  do   zadnjega   ízginuše.   U   tom   se   upali   prah 


(i)  Cárska  vojska  bila  se  medjutim  skiipila  medja  Gjurom  i  Komoranom.  Zríqjski 
dttviesti  Gara  za  rana  o  svojo]  opasností,  a  Gar  pozva  najodlícnije  Niemce  na  bojni  dogovor. 
No  veéina  njih  izjavi  se  za  to,  naime  da  se  za  sada  ostane  na  miestu,  a  samo  po  odlazku 
Tnréina  iz  Sigeta,  da  se  udari  na  Oitrigon  i  na  Budím.  Njcki  su  ipak  tvrdili  "di  fare  ehe  U 
I  iciiti  del  Serjno  Areid.  CaHo  et  quelli  del  Svendi  ti  uniscano  con  ogni  preste%%a  possibiU 
'«•»  fessereito  di*é  qui,  et  unitamente  andare  a  toccorrer  Zightí;  ma  a  far  questo  vi  H 
trovano  due  difUeoUä,  ehe  bitognando  per  andar  in  qutíU  parti  laaeiare  U  fiume,  H  la- 
teieria  insierm  la  commoditá  ehe  8i  ha  dette  vittuarie,  le  quali  vengono  tutte  per  quetta  via^ 
ä  U  condurle  dietro  per  terra  saria  moUo  difficiU,  non  vi  efsendo  ttata  fatta  la  provisione 
iňle  cou  neees8€trie,  ne  ti  pud  tperar  di  trovare  in  quelle  parti  ettendo  ttato  abbmtcialo 
tuttol  paete  da  Turchi;  VaUra  difficoUá  é  ehe  Htognaria  nel  metier  U  toccorto  in  Zighet 
metlerti  anco  in  manifetto  pericolo  di  giomata,  cota  ch*  é  qui  fiiggita  topra  tutte  ľattre, 
perche  te  bene  V  ettercUo  di  S.  M.tá  é  grande  (bilo  je  samo  kod  Gjara  Í6  nijna  27000 
kooianika,  Í8000  pjeiaka  i  100  topova  pod  zapoviedju  lýekog  *'AioÍo  da  Zara  U  qual  aneora 
efte  tia  buon  toldato,  pur  pare  a  moUi  ehe  ad  un  carieo  taU  si  conveniva  persona  di 
naggior  auttoritá),  pero  motto  maggiore  é  queUo  del  Sr.mo  Turco.,, 


—  150  — 

n  tvrdjavi,  satrv  do  9000  Tarakaj  sadnja  posmrtná  žrtva  slavooga  Zrínjskoga 
na  otaru  svoje  míle  domovíoe  (I). 

Dok  sa  pod  Sígetom  naši,  saposéeni  od  Niemaca  í  U^ara,  siavno 
padali  sa  Krst  i  za  todjí  dom,  njihova  su  braéa  isto  kod  kuce  janackí  bránili 
i  ▼iero  i  domaée  svetostí.  Za  ono  doba  spominje  nam  poslanik  mletačkí  u 
STOJih  depesah  is  Gjora  dvie  pobíede  Zrinjeva  druga,  baňa  Petra  Bakača  (Z), 
Podpomagali  sa  baňa  s  mora  primorski  Uskoci,  napadajué  turska  miesta 
prieko  mletačkih  prediela.  Mletčani,  tada  prijatelji  s  Turci,  stavjali  su  jim 
na  pot  sye  mogode  sapríeke,  da  jih  aklone  s  mora,  te  nísu  ní  krátili  ní 
■ada  javoo  jih  óesto  napadatí,  loviti,  mukami  močíti  i  vjesatí.  Cega  radi 
da  jim  se  osvete,  počese  Uskooi  bacati  se  i  na  mletačke  ladje,  onda  na« 
Tlastito,  kad  bi  obavieséeni  bili^  da  se  na  njih  voze  Turci  ili  njihova  tr- 
Rovina.  Najžesée  u  tom  postopaho  Uskoci  is  Lodenice,  podložnici  knesa 
Slaijskoi^a.  Repablika  se  je  neprestane  po  svoro  poslaniku  radi  tóga  tožíla 
Mažímilgano,  a  ovaj  se  obracase  na  nadvojvodu  Karia,  koí  je  tada  i  Senjem 
äpravljao,  da  okroti  Senjane;  a  u  isto  doba  nalagase  Slunjskorou  í  Zrinj-> 


(1)  Tiýnik  mletaoki  Albini  4  rujna  1S66  iz  Gjura  izvíesti  Republiku  mletačku,  da  ma 
je  Car  na  žalovanje  glede  Sigeta  odgovorio:  "Questi  sono  i  frutti  delia  guerra;  bisogna 
itUender  del  bene  et  del  mole;  hodie  mihietcrasHHftnaSighet  sarä  costaío  čaro  a  TurckS, 
perché  H  fa  cíhUo,  ehe  ne  siano  VMrti  piú  di  20000,  et  non  deUi  peggiori,  ma  giani*%a% 
tpachi  ed  aliri  piú  utili  et  piU  cári  Signori  del  Turco.  Poi  aggiunse,  ehe  non  si  potom 
laudare  abastanxa  U  Conte  di  Serino,  ehe  havendo  difesa  la  forte%7M  per  38  giomi,  sostenuli 
4B  attaUi,  una  balteria  da  tre  parti  coú  gagliarda,  ehe  la  terra  era  tutía  aperta,  vedvUo 
a  morir  di  tre  miUe  homini  c'haveva  due  mille  et  Hnquecento,  nondimeno  sebene  il  giomot 
ehe  hebbe  ľ  uUimo  atsaUo,  U  fu  promesso  dal  Turco  sopra  la  testa  Svm,  ehe  volendo  uscir 
dal  luogo,  U  faria  gratia  delia  vitá  insieme  con  ttUti  U  suoi,  egli  mandô  a  rispondere  im^ 
trepidamente,  ehe  quella  forte%%a  era  di  S.  M.,  et  ehe  voleva  conaervarla  fin  ehe  potesse,  tí 
guando  fússe  astretto  lasciarla,  haveria  deliberato  lasciarvi  insieme  la  vitá.  Čosi  venuti  i 
nemici  alľassaUo,  sapendo  il  conte  non  poter  far  resistentia,  perché  giá  la  terra  era  tuttm 
aperta,  et  de  suoi  non  si  trovavano  vivi  piú  di  500  tutti  strachi perle  fatiche fatte,  ordiité 
ehe  fosse  tagliata  la  testa  alli  Turchi,  ehe  haveva  prigioni,  et  ehe  fusse  messo  U  fuem 
nelle  munitíoni,  et  poi  arditamente  egli  medesimo  diede  nei  nemici  et  čosi  fecero  i  *uoi^ 
morendo  tutti  con  V  ármi  in  mano,,. 

(2)  Dne  4  rugna  jav^ale  Albini  svojoj  vladi:  *'É  venuto  aviso  a  S.  M.,  ehe  *l  Ban 
di  Crovatia  ha  combattuto  con  Turchi  appresso  Slon,  i  quali  erano  al  n.o  di  4000,  et  a»- 
cora  tíie  fússe  di  genti  inferiore  a  loro,  nondimeno  U  ha  rotti  et  messi  in  fúga,  preeo  U 
Šansuicco  con  la  sua  insegna,  morli  piú  di  500  di  loro,  et  fattone  pregioni  aUri  tatUL 
Turcld  s*  erano  ritirati  a  piedi  di  un  monte,  et  il  Ban  sopradetto  scrive  al  Ser.mo  AnňAM 
Carlo,  ehe  spera  far  in  modo,  ehe  anche  quelli  non  gli  usciranno  dalle  mani,,,  A  2i  rqj^ 
isti  Albini  dostavljaáe,  da  je  doila  viest  od  nadvojvode  Karia :  **che  il  Ban  di  Croatia  Aatwwt 
rotto  a  que*eonfini  un  San%acco  con  due  mUle  Turchi,  deUi  quali  300  ne  restorono  pri- 
gioni et  altri  tanti  morti,,. 


tkoma  kaesa,  koji  sn  posiedovali  ostala  miesta  n  prímoija,  da  ne  prlnajv 
•adje  Uskoka,  ne^  da  jih  tjerijo  i  aoiate.  Toga  radi  knes  Slu^Jski  ísméi 
MažímílgaDa  Ledeoiee,  a  Zrínjski  skloní  Uskoke  is  Bakra  í  Bukarioe^  te 
]«6  stade  jíh  progaojati,  ahvativ  glava  ajihovn  imenom  Semrammeda,  uprav 
pregoaBÍka  mletačkoga,  koga  lipaja  1568  odpravi  kraija,  da  ga  kaani. 

Smr^o  ZrinJeTom  Tarci  si  prísvojise  Sigetske  rasvalíne,  te  stadose 
•dnah,  da  opet  podígaa  grád  i  tvrdo  ačvrste.  Za  tim  se  njihova  glavoa 
sila  prímakno  n  Moháč,  dočim  pojedine  čete  poplavise  sve  naokolo  s  ove 
f  8  one  strane  Dunaja,  i  mnoga  miesta  predobise,  a  j  os  vise  porobíse  i  po- 
palise.  Za  mnogo  dana  satají  Sulímanovn  smrt  velikí  vesír  Nehmed  Sokolie, 
te  napokon  krennv  s  vojskom  put  Carigrada,  oglasí  ju,  i  tim  bude  sada 
podignut  na  priestol  Sulimanov  sin,  Selim.  H  druge  strane  eim  doéo  Na- 
símílíjan,  da  se  Turci  koéi  vracajú,  raxpusti  vojsku^  i  vráti  se  u  Beč.  U 
to  Svenda  podje  sa  rukom  u  gornjoj  Ugarskoj  predobiti  Satmar,  Mukačev 
i  svn  xemijo  tja  do  Tise.  AH  je  Nažimilgan  želio  čim  pr^e  okoncati  ovaj 
lat  U  ta  svrhn  odpravi  put  Carigrada  Antuna  Vrančióa  éibenioanina,  biskupa 
Jegarskog^  i  Krsta  Tuffenbach-a  átajarca  s  liepimi  darovi  za  Sultána  i  s 
Balogom,  da  trase  nakloniti  ga  na  mir.  Izza  dugih  dogovora  páde  jim  na-» 
fokon  17  ve^ače  1568  utanačití  prímirje  za  osam  godina.  Po  njem  oba 
pridržaée^  sto  su  tada  imali  u  svojoj  vlasti;  Maiimilijan  se  pako  obvesa 
i  sadal  j  e  isplacivati  godisqji  danak  od  30^000  duk. ;  a  glede  Zapol  j  e  btde 
edlačeiio,  da  i  on  uživa  mirno,  sto  je  tada  imao^  a  po  njegovoj  smrti,  aka 
Bebi  imao  potomka^  d  a  si  Erdeijci  ísaberu  voje  vodu  po  volji. 

Usprkos  primirju  Turci  ne  pristadose  nimalo  usmenirivati  ugar.-hrv. 
Sraaíce.  U  Hrvatskoj  po  smrti  baňa  Petra  Bakača  Zriojeva  druga,  naime 
početkom  g.  1567,  Mažimilijan  povierio  biase  banskú  čast  Ojorgju  Draskoviéu, 
biskupa  Zagrebačkomo,  ambasciator  di  S,  MJa  al  eoncilioy  veli  poslanik 
nletacki,  prekUo  frineijmlišsimo,  et  afpresso  ogn'  uno  in  granäissima 
rifutoHoneí  te  mu  dosvolio,  da  si  uzme  za  sudruga  Frai^u  kneza  Sluiý- 
skoga  Frankapanoa,  ereato  9uo  ei  eome  suo  fyliolo,  giovmne  vatorosiutmo 
ii  eome  é  nobilissimo  (tíerm.  6  ag,  1667').  Ojorgje^  izasavái  kol.  1568 
is  Zagreba  sa  150  konjanika,  da  rasvidi  njeku  tvrdjavu,  kojoj  sn  Turci 
grozili,  ovi  ga  tako  iznenada  napadose,  da  se  je  jedva  bjegom  spasío  sa  malo 
BToje  dražbe.  Ako  je  to  bilo  s  banom,  sto  je  meralo  tada  biti  sa  jadnim 
národom?  Dne  20  sieč.  ove  iste  god.e  stalisi  hrvatski  ovako  se  tuisaha 
svomu  kraljtt :  neque  pluribuš  in  loeis  domos  mixéri  Coloni  per  Noetes 
iuhaintare  audent^  šed  exorto  Sóle  ex  fortaiieijSj  tanquam  ex  Ca~ 
vemisj  frodeunieéy  haris  vesperarum  a  rapiu  hostium,  tamquam  vnguihis 
aueturis  formidantes,  iterum  in  tuguriola  in  forialitije^  in  arborikus 


-  m^ 

e0n$irneH9j  fro  defennone  vUme  $t  famiíime  reeurrunt,  «f  šie  mitemmmm 
in  éies  ducunt  viimm  (Jura  H,  49).  I  sliedeée  godine  oboovise  Turci  k»- 
Miwki  syoje  oavale  n  Basu  zemyo.  KoDoem  kolovoza  1569  páde  jíni  rasWti 
kneia  Slu^Jskoca,  oteti  ma  dvie  zástave  i  njega  sama  sasažnjiti.  Naiímí* 
lijan  aroah  se  potaži  Selímo,  a  ovaj  zapoyiedi,  da  Nde  bez  odvlake  kurz 
ztavljen  oa  slobodo  $  te  lisi  časti  Sanžaka,  koi  se  osadío  bjese  povríediti 
prÍBiiije.  Ali  lipqja  sliedeée  ^od.  1570  opet  provaiiše  tja  do  Eranjsksy 
gdje  sada  í  i^ekn  tvrdjavn  srosise.  Ood.  pako  1571  doéekase  jíh  ba» 
Fra^jo  Slanjski,  kaez  Zrínjski  i  Aoersperg  kod  Belaiza,  i  strasao  jih  pa^ 
tokose.  Malo  dana  poslie  {^  ^f^O  ^^'^  Fraigo  isasav  sa  malo  dražbe,  d» 
paži  na  Turke^  ovi  iz  busíje  izoenada  ga  obkole,  te  se  bao  jedva  spasí; 
Osveií  ga  bao  Draskovié,  koi  list  i.  g.  aze  Turkom  Jedna  tvrdjava  po* 
franična,  i  o  i^joj  izsieče  vise  od  100  Toraka  (Germ,  Dišp.) 

Medjatím  jako  se  biase  diglo  nezadovoljstvo  o  Ugarskoj  proti  Mažimilí- 
Jano,  i  to  sto  odazimase  pravá  narodnim  staTísem,  i  sve  visje  časti,  dostojanstviŕ 
i  únanja  državna  podíeijivaie  inostranoem,  a  navlastíto  Njemcem,  kóje  so  f 
tada  svesrdno  preziralt    syi  po   oieloj   kraijevini.  Car  ipak  ne  držeé  ranogr 
do  tih  tažba,  a  znajué,   da  nebi  mogao  saborom  ospietí  a  svojih  namierab, 
■avlastito  glede  porezai^a  i  promieila^  sto  je  jos  namíeravao  izvesti  u  prie-' 
kolitayskih  stranah,  pozva  poglavíte  Hgre  i  nasinoe  sieč.  1569  na  sastaaal^ 
o  Beô,  da  se  o  tom  s  njími  sportMs^mi.  No  odveé  malo  jih  dodje  u  Beč  vé 
odre<yeni  rok,  **dei  conšiglieri  laici  da  doi  o  tre  in  poi,  di  fueUi  doMľ 
forte  di  Croatia^  peršone  di  maneo  autorita,  et  delli  maneo  importaniiní 
te  se  i  ovi  odprto  izjavise  proti  njegova  postopanja,  svetojoé  ga,  da  posove ' 
sabor  o  Požan,  i  da  se  sve  rieši  po  nstavu  zemije.  O  tom  toroboom  staajtfi 
izviesdaje  is  Beéa  8  ozaj.  1569  svoju  vlado  poslanik  mletacki  Míchiel  do*"^ 
dijaé,  da  sa  oni  víeénicí  odprto  rekii  kralju,  da  se  je  bojatí  *^di  una  alit"^ 
naiione  di  tutto  il  Regno  intieramente„  da  je  nezadovoljstvo  svestram*  zavla- ' 
dalo,  eonfšssando  tutti  et  dolendoši^  ehe  non  si  froeede  nel  govamo  dd 
Regno  di  quel  modo  ehe  si  doveria,  et  ehe  é  in  tutto  mutata  la  forma 
di  quello ;  da  sa  inostranci  sve  a  zemlji,  ^non  restando  a  loro  regmcoU 
ne  grado,  ne  offitio,  ne  administratione  alcvna^  i  da  oni  na  drogo  ae 
paže,  ehe  ad  eetorquere,  espilare  et  eonsumare  quanto  fiú  poasono  lé, 
provineia^'y  da  je  veéim  dielom  razprodao  krunska  dobra  i  td.  Videéí  pako*] 
Mažimilijan^  da  napredi^aé  po  toj  stazi  moglo  bi  lasno  doéi  do  skrajnosCí^^ 
■aredi  napokon,  da  se  pocetkom  koloyoza  sakopí  sabor  a  Požun,  kamo  oij 
sam  podje  traiiti  anapried  za  tri  godine  poreže,  í  od  svakog  desetoga  jeá«i 
■oga  momka  za  stalna  vojska.  Ba  jih  lasnje  na  to  nakloni,  17  list  proglasi 


—  1*3  — 

iatnw  VnoméA  tliée«iéMÍa»^  Je^arskog  biskipa,  prvostolotkom  afarskin 
(1);  ali  jím  Paiatísa,  kd  sto  sn  ielili,  «jskratí.  Iss«  da|;o|;  ^epiraDJ*  4o- 
fftlíše  mn  Mpokon  staliéi  pet  forÍDta  po  koéí  sa  tri  Rodine,  a  oo  Jím  se 
úvncj  da  ée  od  sada  sve  časti  dielíti  U^ron. 

Prímirje,  sto  17  yey.  1568  sklopí  Mašimilijan  sa  Tureí  veé  tada  o- 
|MMoi  Mletôane,  da  se  na  boj  príprave.  Selioi/  čim  se  rieši  of  ar.->hrv.  rata, 
fbrati  odniah  svoje  misii  na  otok  Cípar,  te  stade  da  nadje  pri  liena  uroka 
luprí  sa  Mletéaai.  Ovi  s  dmse  strane,  dosnav  i^egove  oaroiere,  svu  s« 
pesiojn  stavljali,  da  mo  ^a  ne  prnže.  Alí  jim  sve  badava.  Uskoei  i  sa  pri- 
w'ija,  uprkos  sabraní  kraijevoj  i  mletackim  ladjam  postavQenim  da  na 
t^ík  pase,  isto  sn  kadsto  napadali  s  mora  na  tarske  predíele  i  plienili.  To  i 
JM  ajekoje  sesnatne  štete,  nôinjene  Turkom  na  mora  od  gvsara  istoénih, 
iají  sn  otociste  primalí  a  Ciprs,  povede  napokon  Selima,  da  naviesti  po 
fMlaaiks  a  Mletcih  Repobliki  rat  (^  oivj.  ÍJffO).  Nadajnéi  se  toj  nes- 
!|mU,  Nletcaoi  veé  sn  dovo|jno  oskrbili  bili  oiparske  gradove  i  dalmatinske^  í 
•k^tili  se  na  napadne  dvorové  i  na  samota  rasko|;a  i  persyskoga  vládam 
i  u  pomoé.  Jediní  Papa  i  Filip  opanjolskí  odgovorise  na  i|)ihove  molbe. 

Rat  napoée  a  Dalmaeiji,  kojom  je  tada  nprayljao  kao  obéí  providnr 
I  Ivan  Bm  Le%%e.  Jos  31  oži^*  na  noe  odaríse  Tvrci  pod  Eliškin  saniakoni 
jjdi^om  silom  na  Spliet,  ali  jíh  Splietéani  dosta  ísstekose,  te  na  bieg  prisi- 
jlise.  Veljaée  provaliáe  i  n  zadarski  kotat,  g|lje  jhn  po^je  sa  rokom  silno 
piplieniti^  rasbiti  i  smaknoti  Bernarda  Malipíera,  providnra  nad  konjanié* 
trom  n  Dalmacijí,  koi  s  malom  četom  cesto  iivi^jase  one  predjele,  da  braní 
•tasovnike  i  obodri  na  odpor.  U  tom  se  sa  njekoje  vrieme  prekinase  návale, 
í|ar  sa  molbu  bailova  bnde  odprav^en  a  Mletke  na  novo  poslaník,  da  pitá 
wno  ízračenje  Cipra.  Tím  Republika  dobi  vriemena  ovrsiti  svoje  bojne 
friprave.  Zabaciv  Selimove  sahtjeve,  Mleteani  upatise  svu  pomorsku  sila 
«  Zadar  pod  Jerkom  Sane,  gdje  se  sa  dn^o  sadrsa,  oekajué  na  spanjolske 
I  fipinske  ffalíje,  velikom  svojom  skodom,  jer  se  nemoé  ovuóe  u  vojskUi 


(i)  Tu  z|^odu  naviesti  umah  poslanik  mletački  svojoj  vladí,  pi^ué  18  tíst.,  da  kralj 
*td^omo  ďhieri  aUa  presentia  di  ttUti  loro  (oaime  usaboru)  deelard  et  namind  Arď 
taeovo  et  Primáte  del  regno  U  vetcovo  ď  Agria,  domino  Antonio  Verantio  con  aplauso  di 
iMttú  1  regno,  havendoU  la  M.  S.  attribuite  tutte  qiuUe  laudi,  ehe  H  pottono  maggiori;  it 
fttk  fu  poi  aecompagnafo  a  casa  et  viiitato  da  tutta  la  corU  et  da  me^et  ia  /«tti  H  altri 
t»bateiat4nn ;  havendo  io  fatta  čerta  S,  S.ria  R.ma  delia  moUa  aUegre%%a,  ehe  teria  per 
fieevere  di  quetta  «tta  honoratitsima  atsontione  la  Serenitá  V. a  et  tutta  quella  Ecc.ma 
liepjta,  tenenäolo  per  suo  legitima  et  natural  figliolo,  come  tiene  U  frateUi  et  tutta  la  casa 
Ma  ielie  prime  et  principáli  delia  terra  di  Sebenico. 


-  IM  - 

h  miiogo  pokosí.  Ix  Zftdra  proiQe  Zaoe  o  Krf,  gdje  ma  se  1  raj»a  Bdraiiié 
spftiijolske  i  papinske  galijo,  a  satím  odjedrí  pnt  Kaodije. 

Medjotím  Tarci  bez  odpora  1  srp.  1570  iskrease  vojsko  a  Cípar,  i 
ndaríse  na  Níkozíjo,  i  ísza  8Ílno|;a  odpora  ju  osese  (9  m/.)  Sad  Zane  odtaéí 
poletití  is  Kandije  na  pomoé  Pamagostí,  ali  se  opre  Doría,  sapoTÍedaik 
spaiyolskí,  koi,  tyrdeé,  da  je  yeé  sírna  nastala  i  kóje  ito  drngo,  vráti  so 
sa  svojimi  galijami  a  Sicílijo.  Tako  osta  sasvim  sapascen  otok  Cipar  na 
raspolag^anje  torsko.  I  o  Dalmaciji  zlo  po  Mletčane.  Taroí  neprestano  ha- 
raha  naše  zemije,  jer  Jnlij  Savorgnano,  koi  je  zapoviedao  vojskom,  nQo 
dovoljoo  oskrbljen  bio^  da  jim  se  na  javno  opre.  Zemanik  padne  tada  « 
njíhove  sako  ízdajom  Ivana  Kontarina,  i  Polísane^  ali  a  sto  se  Tnrci  pri- 
bližise  k  Zadro,  bodn  iz  basije  napadnati,  i  svi  na  mačeve  raznesent.  Ove 
l^odine  liepo  si  osvietlase  lice  žene  Rogoznióke.  U  sto  jim  muzeví  bjeh« 
pošli  ■  Tarsku  da  pliene,  eto  se  protisna  do  100  Taraka  na  ladjieah,  sple* 
tenih  is  sita  a  obavitih  volovskímí  kozami,  prieko  tíesna  do  otočíéa,    e4i* 

v 

leží  selo.  Žene  pobjegnu  o  ladje,  i  na  brzo  pozova  galiju  Písanovn  tz 
Kavoeesta.  Turcí^  hoteé  pobjecí,  pobacaja  se  u  svoje  plavčice,  ali  jim  žene 
na  mora  saprieče  pat,  te  mnogo  jih  podave,  a  ostale  oní  íz  galíje  issíeka 
po  selo.  Tada  Tarci  pokusase  predobití  í  Novigrad,  te  sa  ga  pet  dana  ae- 
prestaneš  bili  íz  oetiri  topa  ali  badava.  Ta  se  odlíkova  pop  Ojorgje  ]IIata>* 
sovie,  braneé  sa  \b  nasih  jedna  kola.  Kotoraaí  malo  kasnje  priskoéíáe  oa 
pomoé  Lustieí  sa  dvie  galije  í  njekoliko  ladja;  no  Turci  jih  njesto  issiekois^ 
a  njesto  zarobise. 

Prieko  zime  nastojahu  BHetčani,  da  se  šve  krsóanske  sile  s  njíni: 
sdrože  a  savez  proti  obcemo  dasmaninu ;  a  jedva  jim  podje  za  rokom  li^l 
nja  utanačiti  ga  sa  Španjolskom  i  s  Papom.  Car  se  otimrao,  akoprem  sa  i  UM\ 
Ugri  želieli,  da  se  s  Tarci  zaratí.  Ali  ní  sada  nevierni  Spanjolci  ae  sje*: 
dinise  a  vrieme  svojih  galíja  sa  roletačkími,  te  18  kol.  1571,  padnoQett'i 
Famagošte^  Cípar  prodje  a  tarsku  oblast.  S  druge  strane  jos  premalíées' 
ove  god.  provali  tursko  brodovlje  pod  Karajalom  u  jadranské  more.  Sek 
Venier,  pomorskí  kapetan  mletačkí^  da  dovoljno  osíli,  íz  Krfa  prodje  • 
Sicilijo^  da  se  sdruži  s  Spanjolci,  i  složno  s  njími  udarí  na  biesnoga  da- 
smanina.  Medjutíro  Karajalí,  porobtv  Zant  i  Cefaloniju,  adari  na  ArbaaaM^í 
pobanjene  od  Mletčana^  i  stisnuv  jih  s  mora  i  s  kopna^  povratí  na  miiy 
a  Mletčane  prišili,  da  rou  izruče  Uléínj,  Bar  i  Budvu.  Tada  Ulasali  $$". 
buke  kotorske  sa  15  galija  pohlti  do  Korčule,  da  ju  porobi.  Na  prvo  viesl^ 
da  se  Turci  približujú^  Antun  Balbi,  knez  mletački,  s  vojnici  í  veéím  dioa* 
lom  pučanstva  izbjegnn   u   gorc.  No  Jerko   Oabrielíc   i  Iv.   Krst.   Rosaaíé 


—  156  — 

M  jedva  40   ostaysih    cradjana   í   sa   sesami  na  mmki  odjeTeaiiiii,  da  se 

• 

JiisniaBina  príkaan  v  veéoj  soagi  ne|;a  sto  sn  oprav  kíli,  slavno  obraBÍše  sto) 
MTičajy  odiséno  odbijajoéí  sTe  neprgateljske  jaríae.  Ii  Karénle  Ulozali, 
tlutiWeB  po  patv  joa  a  oekoliko  galíja  pod  Earakosom,  pro4JA  a  Hvar, 
giije  sažga  po  morská  orožnicn  i  varos  per  daffoeeaggine  di  ehi  ne  avevm 
k  eura  (Rel.  Siná.  ÍSTff)^  a  mDogo  ákode  prÍDeae  eíeloma  otokn  (^rfnjd). 
Ta  viest  jako  strese  samé  Nletke,  te  stadoée,  da  ntvrde  prolase  a  oae 
■oévare;  ao  Tarcí  se  malo  kasaje  povakoše  o  Valoaa  ailnim  plienom  i 
feUjem,  odakle  do  mala  udaríae  na  Krf,  a  treéega  dana  beiaspíeáaa  jarí- 
iaqa  odjedrise  pnt  tctoka.   Rod   ostrova  Korcolarskih   sukobí   so  sva  sila 

v 

ttrska  sa  kriéanskom  pod  D.  Ivanom  Špaigolskim,  gdje  n  i^lavnoj  bitki 
kda  Toreiy  poaajvíse  od  Mletčana,  aveatrano  poraseni  (7  HudJ),  Ta  ae 
llavBO  odlikovttáe  navlastito  naše  galije,  kô  sto  sam  Veaier  poaviedoéi  m 
iiTtes^a  na  vioée    mletacko.   Ova    sjajaa   pobíeda   osta  ípak  bea   avakoga 

y 

Mpieha,  jer  opakí  ŠpaDjoIcí   í   sada  aaiah  se  kaéi   povratíae. 

Medjatím  u  Dalmaeíjí  aapoviedaae  kao  obéi  providar  Jakov  Foaka* 
tíbí,  8  nalogom,  držati  se  obrane.  Tarcí  21  srp.  dobise  SoUd  i  Stíeno  od 
tUje  posade,  a  odatle  svrnnse  na  daéorac,  gdje  jih  Kastelanei  Kepo  do- 
iekase,  í  izsa  dvodnevnoga  jarisa  na  bjeg  prisílise.  Pokosa  tada  Bktor 
Trooy  da  azme  Rlis,  ali  badava  radi  aepametí.  Almorô  Tiepolo,  aapoviednik 
fomorskí,  predobi  Skradín,  a  Astor  Viskonte,  zapoviednik  vojske  a  Sibenika, 
aIio  porobí  bliŽBJe  torske  prediele.  Cetvrtoga  rujna  doletise  Turci  s  go- 
lemom  silom  pod  Zadar,  i  jako  f  a  stisnase.  Páde  jim  topovi  srusití  nješto  grád- 
^eBÍdiae,  te  adarise  na'jaris.  Tu  se  na  provali  ickasase  navlastito  Ivan 
latié  sa  tri  siná,  i  Antan  Ralié.  Dašmanin  bje  napokon  prisiUen  uzmadi 
lubijeae  glave.  Istoga  mieseoa  Tarei  se  opet  protisnuše  do  Splieta,  ali 
n  i  tamo  pobyeni.  Drogoga  prosinca  u  Zadru  dodje  se  u  trag  aroti^  kojoj 
I  biase  na  eelu  njeki  pop  Rotta,  Urotníci  sa  btjeli  upaliti  prah,  i  la  bake 
I  iresti  Tnrke  u  grád  5  nego  n  sto  stvar  dodje  na  vidik^  oni  isbjegose.  Isto 
fokosa  o   Kotom  njeki  Trojan  Cilicijan,  ali  i  on  i  drugovi  platise  glavom. 

Sliedeée  god.  1572  miesto  slavnoga  Veníera  oze  kormilo  mleiaôkog 
irodovlja  pomenuti  Foskarini.  No  i  sada  se  malo  ospiesna  izradilo,  jer  se 
Bpanjolske  galije  prem  kolo  voza  pridražise  k  Nletaékim.  Savezniéko  bro- 
dovije  protisna  se  do  Modona^  i  tu  obsiedne  tnrsko.  Ovo  nije  nikako  ízadí 
Boglo  iz  lake  bez  boja  na  nengodnom  položaja.  Uza  sva  tu  korist,  koju 
tt  imali  saveznioi^  i  sada  Španjolcí^  kojí,  akoprem  u  saveza^  isto  su  ipak 
ielieli  oslabljenje  mletacko  kô  i  tursko,  za  tredí  pot  izdadu  Mletcane,  i 
•tidja  6  list.  pot  Sicilije.  Foskarini  nije  mogao  sam  odolíeti  Torcina^  te  se 


—  166  ^ 

^v«ée  •  Mri.  I  o  Dftimaeyi  ■tvftrí  MleUčke  bisv  ospíeyale.  Poéetkoni  ove 
f^dline  pokaia  Seimrm  MMtinengo  sa  5000  vojske,  pomesen  VeaieraTfaií 
filtjani,  4a  otae  Torkom  Nová  o  salieTV  kotorvkoni  tve  sabrnaa.  Malo  ka- 
•i^a  Alvii  Veadrania  i  Jerko  Cipôíé,  oba  Splietéana,  obnoé  povvka  so  4» 
Kliéa  sa  1000  vojsko,  to  ona  dva  sa  $0  dra^va  sríeéno  so  ospoo  aa  ke* 
dome,  otvors  vráta  vojski,  í  sto  issieka,  osim  lýekojíh  u  koét  Krožiéovof 
■trmyoBÍk.  Na  miesto  i  njib  nadvladati  i  prerod ití  gradsku  obrana,  voJdíoT 
poplioBO  s  vo,  i  baeiv  o|psDJ,  vrate  se  u  Spliet.  Sad  í  ooa  dva  búda  prisí-' 
1||oaa  Bsnadí  is  tvrdjavo.  Viece  Desetoriee  kasni  isdajiee.  Pokle  so  sa- 
vosniei  rastavfse,  Foskarioí  odasla  aJekoHko  galija  ís  Krfa  pod  Iv.  8o* 
imaso  pat  Bake,  da  isljera  Torke  ispod  Kotora  i  rasorS  tvrdjavo,  kojn  sa 
sagradíli  bili  na  tiesna  a  osom  salievo  s  namíerom,  sa  prieči  ti  prolas  po  mora' 
a  Rotor.  Soraaso  srieéno  ovrál  taj  nalog,  bes  odpora  onidje  u  salíev,  adari 
aa  tvrdjavo,  na  oiaôevo  raini  nje  posadá  a  njo  srosí,  te  tako  spasi  Kotor* 
Z.  Salomon,  providar  kotorskí,  tada  priosvoji  Badva  i  otvrdí.  Pohítisa 
Tnrei,  da  ja  príotma,  ali  jih  Badvani  složno  s  Perašcani  i  Lustioaoí  postená 
rasbíse,  í  mnogo  issiokose. 

Videéi  napokon  Mletéaní,  da  jim  pravé  pomoéí  nemá  od   níkada,  da 
se  Filip   II  ápanjolski    i   Karlo  IX  Franceski   radíje   bave   domácim    na- 
siljem,   negolt   spasom    krséanstva,    da  ear  íz  slabosti   neée   rata   s  Turci, 
kim  tpak  saniekao  biase  prolaz   kros   Kvoje  semlje    a   Forlanskn,  a  da  a^ 
samo  svoje  sile  nebi  mogli   odolíett  preteinosti  torskoj,   brísijivo   se  priartN 
Ofovarati  mir.  I  sam  ga  Solím  željase,   te   bade   otanačen   7  osojka  1579ľíÍ 
Po  njem  se  Tnroi  obveiase,  povratítí  dalmatinskfr   i   arbanaske  ^raniee  o^ 
nako,  kako  sa  bite  prije  rata,  a  Mletcani  jím  odpostise  Cipar.  Alí  se  ^ranie^ 
ne  aredise  ni  onda,  kad  Morat,  Selimov  naslíedník,  obnoví  s  Mletcani  iatí  mM 
QIO  koi.  1STS).  Taroi  si  prídržase  Zemanik  i  jos  mnogo  miesta  i  xemaDa,'^ 
sto  sn  po  mirn  merali  povratití.  -I 

Ove  iste  godíne    1573    nastane    o    gornjoj    Slavoaijí,    koja    nam  eŠ 
sada  dolasi    obiéno    pod    imenom    Hrvatske,   (^radjanski   rat  íliti    seljačkar 
baňa.  Bilo  je  jos  tada  dosta  velmosa,  kóji  sn  osprkos  sakonom  tesko  s^o^ 
biii  národ.   Ismedj  ovih  o  tom  se  navlastíto  iskaxa  Franjo  Tahi  kraljevski^ 
savietnik    i   naéelnik   kraijevih    konjosnika.    Da    jednom    sta  vi  kraj    tornrfl 
aasilstva  asta  plemié  Stiepan  Gregoríjanac,  i  nagovori  národ,  da  svroe  oéM 
se  taj  nesnosivi  jaram.  Buna  poée  jos  prije  g.  1567,  jer  se  o  ojoj  obsirMÍl 
govori  a  spisih  sabora  ove  g.  držanog  n  Zagreba  ( V,  Jura  U.  4T^,  a  gnjesd#n 
joj   biase  a  Zagorjn.   Vídeé  pako   bnntovnící,   da   kralj    nípošto    ne    mísK 
akrotiti  vsioiože,  poôetkom  ove  g.  1573  pograbe  orožje  (do  9ú,000^y  oflvoj#^ 


-  15T  - 

IWriJevQ  ttriljftva  o  dolnjoj  Stsliíei^  i  tv  o  Bkttpiéíti  profkM  BUáiin 
tíuiem  svojím  kraljem.  Matija  pridobi  Stobíeu,  i  u  bJoJ  si  príredli  km^evska 
ftoU««.  Podlieliv  Beijtkoffi  svakojake  tlobode,  napätí  jih  po  Mnlií,  4a  niio 
Tlasteliostva,  í  da  dižo  oarod  u  KranjakoJ  í  n  Stajarskoj^  ali  aa  tano  p»* 
biéeai.  U  toj  opaanoati  skoeí  na  noge  Gjorgje  DraakoTÍé,  aknpí  pieaiiéo  i 
Mtavae  a  TÍerí,  í  pod  M.  Keglevícem  í  G.  AUpiéeai  poaia  jih  protí  Gabeii. 
Meka  jih  Matija  kod  atobíékih  toplica  aa  tO,000>  no  loaa  ma  arieda,  bado 
p«raien  i  akvaéen.  Sad  ae  plemíéi  osvetiae  na  živiaaki  aaéin,  Gaboa  aa 
kMDade  issíekose  n  Zagreba,  maogo  aaroda  obieaiae  íl  sadaviie,  a  aatalo 
kao  roblje  larobiše.  U  tom  pohíte  Tareí  pod  boaaankím  Saaaakom,  da  oaveto 
troji  braén  poeeikom  kolovoca  poaiečena  od  Hrvata^  i  obaoé  jnríáaja  aa 
Ifaaié,  ali  ga  usetí  nemogaáe.  Franjo  Filipovié,  sagrebaôki  kanonik,  oa- 
w'elí  80  s  malom  četom  oa  njíh  odarití,  a  oni  ga  poraae  i  ahvato.  Franjo 
laprosi  kaptol,  da  ga  izkapí;  a  kad  ma  sve  molbe  o  bah,  potaréi  ae  í  pro- 
én  do  Zagreba  na  osvete,  ali  ga  naši  potakoáe  i  na  bje|;  príailiae.  Ove 
fodiiie  umrie  nas  slávni  semljak  Ant.  Vrančié  prvostolník  i  namieataík 
kra^ev  n  Ugarskoj  Q15  Uf.),  Kolovosa  Mažimilijan  posva  u  Beé  velikaio 
ai^arske  i  hrvatske,  da  se  s  njimi  sporainmi  o  nasliedníkn  Vranéidova,  ali 
Msi  do  sama  Draskoviéa  neh^ese  a  tom  aóestvovati  (F.  Qerm,'), 

Pomennte  i  joé  droge  pomanja  návale  torske  na  Hrvataka  praiišé 
IMdiatím  Úskokom  prilika,  da  nastave  svoja  haraoja  n  torsko  predtele;  a 
fMto  00  jim  Mletéani  po  sklopljenom  mirn  opet  nasilno  priooivali  prolai 
Born,  Z^  f  ros.  157d  oni  ahvate  dvie  mletaôke  ladje,  natovareae  bogatoai 

v 

ÍBom  Taraka  i  Zidova,  i  odvedn  u  Senj.  Gar  naloii  odmah,  da  se  avo 
ratí,  i  da  se  krivci  kaine.  O  aspíthn  to  naredbe  jako  je  dvojio  mletaôki 
laaik  o  Prago,  jer  se  ovako  tnžio  svoj  oj  vi  ad  i  (Qtrm,  90  oaia^\  1SÍS) : 
fur  H  Useoehi  eoniaminmno  U  Capitmnio  ái  Segna  ei  U  Oen^rmi  di 
Mtia  et  mkri  dependenii  da  toro  eon  dmrli  fortiont  déiii  éo#ftiM,  m« 
ittesšo  CmfUmmo  di  Segna  et  U  Oenerai  di  Crevmtim  eon  U  vie  me- 
ime  M  tenffono  qualifieati  aicuni  delU  Principáli  ministri  di  fuettm 
ifríe;  onde  quando  oeeorray  essi  nen  mmneano  eon  miiio  invemtioni  di 
Mfemderíi  et  eseusarli,  Sliedede  god.  posto  Mletéani  satvoriio  mort  nadai 
fja,  kralj  náloži  baňu  Draškovíéo,  da  to  raapro  rieai,  a  malo  kaá^jo 
óeiirí  poviereníka  o  Senj^  da  sve  rasvide  í  rassode;  oo  avo  badava. 
i  bodo  opnnovkuaceni  Ijerati  Torke  ma  koda  jih  našli  ^  dapaôe  Leopold 
aada  sahtíevatí  od  Mletčana,  da  more  bode  sasvim  alobodno  trgovai^o^ 
I  da  ne  meéo  stíbre  na  prolaieéo  ladje,  kô  sto  so  do  sada  obieayali  (Qsrm, 
iS  erf.  lóTff),  No  malo  kasoje  videé,  da  so   Mletéani  satvoron  mora  i 


Huk  primoijo  latvorílí  4  mnogo  mn  DMkodili  a  trgomnjo,  sbací  IfíM 
FerenWrga  kapeUna  Seniskoipa,  »  ostro  pokara  kaeaa  Zrinjskoga^  sta 
Bjagov  zapovieaík  kakarski  Mího  Deáíé  nije  veé  vratío  Mleteanom  plíeB% 
te  ma  sa  lagroii,  da  ée  saavím  raaoriti  prímorská  ajegova  miesta  Navt^ 
Hrolia  i  Bakar,  ako  Jos  budn  oskoéka  pristanista.  U  to  omríe  Maíímttiju 
13  list.  o  Resau,  te  tako  taj  posao  osta  neovrsen.  Malo  príje  eje^re  smrti 
(lif.)  ttdarise  Tareí  príeko  agarske  i  hnratske  granice  na  pHen.  Docim  wb 
kaei  2riajski  korío  prteko  Dravé  sa  Ugre,  ovamo  naši  sa  Njemci  pod  In 
Aoerspergom  í  Josípom  dmUm  Torre  saaioo  se  opíraha  Ferhat-paai  ba« 
saaskomv,  koi  jih  napokon  kod  potoka  Radonje  strasno  potuče.  Torei  asm 
popalise  tom  prigodom  Boším,  Casín,  i  ZriiiJ  í  Jos  lýekoliko  tvrdjayica  oka 
Uoe.  Ondjesají  naselnict  njesto  prebjegnose  k  braéí,  a  njesto  príeko  Dravt 
«  Ufarska  í  4*  ^^  Aostríje. 

Saborskí  spísi  sastavljení  sa  Mažimilíjana  očitajo  nam  tažno  staojc^ 
a  kom  se  tada  nalasíla  naša  zumlja,  Torske  návale  biaha  ju  dotjerale  sa 
tako  preozke  graniee,  da  príeko  Save  i  Kape  jedva  je  ímala,  gdje  se  sa- 
klonítí,  a  sva  81avoníja  s  veéím  dielom  križevačkežupanije  í  vas  jogs  ove  t 
s  one  strane  Velebiéa  sve  je  vec  bilo  a  tarukoj  vlastí.  Bila  sa  joj  tada  po^ 
granična  miesta:  Koprivníca,  Ivanié,  Sisek,  Hrastovíca,  Cetin,  Presek  ko| 
OHae  rieke,  i  Trsat.  Tako  ti  je  Maaimilijan  íspanjavao  svoje  dožnosti,  lÉ 
kojo  ga  vesana  držala  pogodba  od  1  sieč.  1527,  akoprem  ga  na  to  aar*! 
svake  godiae  opomí^jao  barem  s  onimi  jadnlmi  rieci :  Nos  Staius  ot  OräkutU 
Reliquim  videiieei  exigwp,  Regnorum  Croatia  ei  Selavoniw.  Us  tu  golesu^ 
propast  aasega  semljísta  od  strane  dosmanina  nastapi  dapaée  svetogrdii 
pohlepa  o  sama  Mažimilíjana  sa  umaljenje  i  pravá  í  lemljíita  naše  ki 
Ijevíne.  Kô  sto  a  Ugarskoj,  nastojao  je  on  i  a  Hrvatskoj  proti  krunitbei 
sakletvi  unistíti  najvažnija  državna  pravá.  Na  pr.  g.  1567  tražio  aí  pi 
avojiti  pravo  saiivanja  sabora,  kóje  je  od  pamtivieka  pripadalo  jedine 
Baao.  Naži  stalíží  nisu  dakako  ni  ôasa  propustili  sveôaao  prosvíedovil 
proti  takva  peatnpaigu^  te  evo,  sto  sa  ma  iste  god.  is  sabora  javili,  i  áM 
jim  je  on  20  stnd.  i.  g.  ii  Beéa  morao  napokon  potvrditi:  inieiie^enuá 
frmeierem  Staius  et  Oräines  preseriptij  fiäeies  subditi  Sumo  Cesoreom  MétŔ 
stmtis^  indietionem  et  fwblicationem  Dietae  eeu  Conventuš  horum  Regnm 
rum  insiar  Regni  Hungariae  eibi  reeervasee*  Cum  auiem  Statíéuim 
OrdinHus  Suae  S,  C.  Maiestatis  fidelibus  libertati  apertusime  id  dero^m 
videtur,  neque  korum  Regnorum  eondUio  eum  Hungaris  eonfere94 
atV . . .  ideireo  tuppliemnt  • . .  huiusmodi  Conventum  Dominie  Brnnis,  taj 
eimr  tUiorum  Banorum  temfore   divorum  Regum  Hungariae  • . .   lib$tí\ 


Jmdúšfé  it  franmneiéuň  fmeere  eUwMnier  mimUhtt . . .  Quéwmiwíodum 
&  einš  HmuiMS  C.  ifSús  Bmhús  in  veieri  eontuétuäine,  inéieendme  re- 
fmieetís  iUúrum  Regnorum  Suormm  Diešašy  eteménier  eonšervmre  véitš 
$šSB  ienifne  okhtlity  dumwtúdo  semper  a  Banis  ip»is  hme  de  re  frius 
§dm9Heatur,  ei  quarumuam  rerum  trmetmndarum  cau$m  OmteraUš  ifšm 
Bieic  indieandm  siij  edoeemtur  (Jura  ÍL  4Sy,  Slíedleée  godíne  pokoia 
Hažiaiflijan  nvesti  í  o  Hrvateku  svoje  porežéije,  kóji  so  se  vsadljalt  conitM 
9f€rti$9ima*  libertates  dietorum  Stmtuum  ei  Ordinum . . »  insoHíM  €i 
friuM  itumditas  Triesssimaš  extorquere.  Stalíší,  da  ga  amah  na  tom  |Nits 
■Btave,  í.  g.  lahtjeTase:  dignetur  Srna  S.  MajeMíoM,  hMta  rationé  Hk€r~ 
^ttis  fidelium  suarum,  huiusmúdi  insoiitM  Exaetiones  TnešHmmrmm 
téroffoias  eommittere  gratioše  (Jurm  ÍL  óľ).  I  ogarska  komora  potraii 
$i  tom  stasoro  alas  a  aaéu  lemlju,  kad  poéotkom  g,  1571  apntí  dva  svoja 
povieresíka,  da  ovamo  prirede  državno  porennje.  No  nasí  staliii  proti 
tsoa  nasílja  odmah  se  o^radíse,  prosvjedajoé  oa  kraija:  n€  fidéles  suoM, 
wmdiía  kae  novitate,  eonira  fraefaiom  lUeriatem  ei  frMlegia  fidéiium 
Mtarum  sukdiiorum,  mg^ratoari  elea^ntuiimM  fermiimt,  a  kralj  na  to 
frivoli  5  svib.  í.  g,  (Jura  //.  60}.  Da  je  pako  i  sam  Mažímílíjan  inatao 
•milio  naše  lemljíate  na  korist  svoje  kuéo  vidí  se  i  s  tóga,  sto  nije  isvesti 
ktío  odlnko  saborska,  od  njega  ipak  potvrdjenu,  da  se  rasvide  i  po  pravú 
prirede  graníee  medju  Hrvatskom  s  jedoe  í  medju  Stajarskom  s  droge  strana 
Uura  ÍL  47,')'y  i  sto  je  svojevoljno  svoma  brata  nad  voj.  Karín  odpostio 
itiispodstvo  nad  Senjem;  te  kad  su  se  Mletóani  preporuéalí  baňu  Drasko- 
{í4d,  da  nstegne  i  na  red  svrati  Seiýske  Uskoke,  ban  jim  je  morao  žalibose 
I  list  1567  iz  Zagreba  odgovoríti:  Quod  Useoehorum  attinet  negotium^ 
^et  tlie  Capitaneafus  Segniensis  9ub  nosira  eura  non  #tf,  tamen  apud 

E'íos  ei  S,  C.  ňlaiestaiem  et  Ser,  Archidueem  Caroíumy  Dominos  meoš 
lentissimoe,  et  diligenter  et  sedulo  instabimus,  ut  licentia  huiusmodi 
inum  deineeps  eoéreeatur  et  puniatur  (Oerm.  Z3  iist,   1S67')  (1). 


|:  (1)  Ni  za  Ilaiimilijana  Graníea  nije  jol  imala  osobita  zem^jiíta  u  naloj  državí,  oíti 

IV  vojni£ke  oblasti  bile  vlastne  i  ma  kako  se  mieiatí  u  gradjansku  úpravu  on^je,  (fdje  su 
Iríbirale.  To  nam  jasno  zasvíedočuju  zaključci  ondadnjih  naiíh  sabora,  po  llažímilijanu  po- 
.ibi^eni.  Saborski  spisi  od  g.  1667  spominju  neraaiku  vojsku,  koju  je  sam  kray  driao  na 
lunie  trolkove  a  njekojih  samo  po(raní£níh  tvnljavah.  i  koja  je  žaliboie  gore  nego  da  je 
IMoianska  zlostav^ala  plemiée  í  gradjane  iivuée  u  tlh  istifa  tvrdyavah;  čega  radi  nali  su 
iialiji  zahtjevali,  da  se  odsá^u  onamo  povierenicl,  i  da  faciant  veram  et  omnimodam,  medio 
yieeeomitis  et  Judlium,  inqiUsitionem  de  dúmnit,  caedilnu,  ttupris,  vioUtUiit  aliieque 
Me/ictij;  ubicutnque  factit  et  patratie,  pa  neka  se  kázne.  Tražili  su  i  to,  da  se  ne  meéu 
ttovi  voi/nici  u  prograni6nih  tvr4/avah  spadi^ucih  na  državne  plemiée  nego  onda,  kad  bi 


1 


-  1«0  - 


MftftiMÍmíiiJaa  oiCavi  sa  solien  éMt  sinova,  o4  kojih  najatarqi 
RUDOLF  naaiJMlí  otôero  príostoQe  s  Ugarsko-HnratakoJ  t  o  Ocak*} 
kraljevíni  i  b  Avstrflskoj  BadvojvodiDÍ,  kako  Ukodjer  i  a  nenaokoj  earernt 
Raiolf,  ôim  sa  dokopa  kraoe,  oiliiiah  ae  atavi,  da  ae  s  jedae  straMi 
Ofradi  u.  UfarakoJ^  gdje  ae  bjeie  nesadoveljatvo  }ako  oaílilo  radi  mlaik, 
Ureta  éeato  avojevoljao  Dametnatih,  i  sadi  turskih  navala,  sa  kóje  Je  kraV 
alabo  marío$  a  a  druge,  da  a  Tnrci  olraovi  prímirje.  U  Ugarakoj  iisMiií 
aemacke  poaade,  a  «  Carigrad  odpraví  svoje  poalaaike  a  liepini  darovt  i 
B  obíéflim  daakom.  SoUan,  a  Persijom  doata  sabavljeo,  pros.  1676  desveif 
■m  prÍBBÍrje  opet  sa  oaam  godÍBa  j  no  sato  ipal^  ae  odBatase  Torei  kmá* 
kada  napadali  prieko  graníee  n  Ugarakn  i  u  Hrvatakn.  Ovaino  biakiif 
Draákovíé,  badoó  alaba  sdravya,  viackrát  si  saproaio  biaae  još  sa  MažW» 
lijana,  da  bode  rieaen  baaake  éaatí.  KralJ  mn  biaae  doiato  jor  27  rvimá 
íblA  ebeéae  vlaatoruôniai  piamom,  da  ée  nu  aadovoljiti,  éim  ma  tuu^ 
doatojna  samieníka,  i  abilja  dade  mo  kaánje  droga  Gašpara  Alapióa  pravsasÉ 
naaliedatva  $  no  Gaapar,  posto  ae  dosieti  Hodolfovim  aanieram,  Baíme  «kí« 
dati  pravá  hrv.-ogar.  krane  osprkos  saprísesenoj  savieraící^  oklie 
príniiti  ponodjenn  aí  baaskn  oast  (Jura  L  282^.  U  tom  sa  se  pomaoša 
tnrake  aavale,  navlastito  koooem  g,  1677  i  poóetkom  aliedede.  Tada 
Turkom  predobiti  njekoliko  tvrdjava  oko  Biáéa,  (e  napokon  aam  ZriaJ. 
Otroiac  (sieé.  1678'),  i  robeé  i  paleé  prodríetí  napried  do  prieko  Metll 

Isnemožení   sa  sílnih   napora  sa  avojb   i   todja  obrana,  síeô.    I 
npatiae  Hrvati  is  avoga  sabora  (1)  dya  poslaníka  kraija  a  Beé  s  nalo 
da  mu  tskaso  te  jade ;  ehe  gran  forte  di  questi  disordini  frocede, 
im  0€nte  di  gnerra  non  rten  pagaia,  per  U  eke   non  fanno  dife^m^ 
mUre  voUe  oeeorre,  ehe  volontariamente  admeitono  gťinimici$   da 
dakle  Jednom  odvasi,  te  évrsto  osíegara  granice  Jakom  i  aredno   plaée 
vojskom.  Rudolf  se  tada  obratí   nadvojvodi  Karlo  a   Gradae,  kóma  sto 


jih  ovi  ie^eli;  a  da  ondje,  gdje  se  vec  nalaze,  CapUanei  vero  praefaH  et  miUtei  in  hmiuw 
modi  fínitímis  locit  ruidenUt,  ne  Dominit  et  Nobikhtu  BegtU  ae  miserit  Colonia  iUarum^ 
dafíma  infemU,  ted  ttipenäiU  auis  tint  contenii,  et  onrnia  neceiwria  tiH  iptis  peeuniU  < 
bte  au  túžbe  ponovltjene  u  aaboru  g.  i569  i  td ;  a  kra^j  sve  potvrdí.  U  episih  pako  aaboi 
od  ff.  1867,  1668,  1S69.  1S71  i  td.  nareiljuge  se,  áto  i  kako  treba,  da  vaa  oarod  t  pU 
doprínesu  za  uadriavai^e  i  utvrdjenje  tih  pograniČnih  gradova,  gdje  su  nemaiki  vojaci 
•voje  ataaove;  a  Baňu  je  dopudceno  bilo  us  oemačku  i  domaóu  vojsku  u  tih  tvidjavak 
vo\|i  umiestíti. 

(1)  Tko  je  joj  tada  u  nas  imao  pravo  pozi\ati  sabor,  i  kada  se  običoo  aabor 
p\|ao,  to  nam  jasno  káže  písmo  dvorské  komore  ugarske  od  velj.  16T7  uprav^eno  nadvoj^ 
Bmestu  prilíkom,  kad  je  kra^  namieravao  pozvati  sabor  prieko  svojih  baoskih  namiei 


-  Hl  - 

povierío  bjese  apravljtfaje  samo  fojmckíh  sivarí  o  Hnratskoj,  priporuéi^né 
no,  da  éím  príje  odpraví  onamo  odredjene  poskaree,  ei  far  quel  äi 
fiú  ehe  8i  eonviene  fer  la  Mteurtä  äi  queila  parte  ^  esortanäo  ei  eon" 
9Í$liando  S.  A(ie9í9a,  ehe  imporiando  fiie^ŕo  grandemetUe  alla  eon- 
Hrvatione  deUi  eiati  suoi,  debbi  in  persona  riveder  queUa  parte  eon 
kuameni,  ehe  sappino  ben  risolver  quel,  ehe  fara  bisogno  per  la  eua 
Mfeeay  %  da  ée  nv  ca  sve  to  troskoví  točoo  i  nredno  ixplaéeni  bití  {Di9p. 
Germ.  15  velj,  1678).  Oiojka  1578  Rudolf  ode  u  Požan  na  gabor  mo- 
Qakat  jo0  jedas,  dakle  tri  talíra  poreia  na  knéa^  pa  da  se  sasvím  odstrane  sve 
riiedbe  vierozakonske,  isím  jedine  luteránske;  í  da  prímí  nadvojvodu  Er- 
nesta sa  kraljeva  namíestnika  u  Ugarskoj,  a  Karia  n  Hrratskoj.  Stališi  o- 
Mríse  mu  samo  dva  talira;  zahtjevaho  pako,  da  evangjeličko  vieroíspoviedaqje 
Inde  podpnno  slobodne,  a  ne  samo  trpljeno ;  odrekose  Ernesta  potvrditi  n 
taoj  častí,  per  non  pregiudiearei  alla  libera  eleítion  di  nuovo  Re  in 
•ffN  easo  di  dUgroHaj  ehe  poteese  oeeorrer;  a  glede  Hrvatske  neh^ese 
4os?oliti,  ehe  al  Areiduea  Carlo  reeti  la  superioritä  el  il  governo  di 
fueUa  parte  ď  Hungheria  et  di  Crovatia,  ehe  eonfina  eolli  suoi  stati, 
U  qual  dal  Imperátor  giá  H  era  sta  deputala,  parendoli  ehe  in  tal  modo 
ií  smemkri  troppo  quel  poeo  di  Regno,  ehe  rimane,  et  siano  obligati 
ei  ebedir  a  piu  Signori  (/.  e,  17  oiuj,  ISTS).  No  malo  dana  kasnje  poslaník 
nletački  javí  i  z  Požana  svojej  vladi,  da  alV  Areiduea  Carlo  resterá  rae^ 
umodaia  tutta  quella  parte,  ehe  a'estende  di  la  daUa  Dravá,  i  da  je 
\uí  Draskovié  premestjen  bío  na  Gjorska  stolíeo,  valjda  zato,  sto  se  je 
frije  kadšto  opírao  kraljevoj  svojevoljí  n  Hrvatskoj,  a  sada  da  ne  smeta 
Itrlu  B  vojníčkom  opravljanju  ove  semije  (I,  e,  7  trov,  ÍÓ7S),  I  doisto 
Sarlo  prími  tada  u  svoje  ruke  sva  vojnieku  oprava  n  nasej  državí,  no  mo* 
1M>  je  u  tom  ipak  po  zákonu  postopati  porasamno  s  banom^  ne  quid  se- 
fuiur  ineonveniens  et  libertati  Regni  eontrarium  (Jura  HL  40). 

U  to  doba  poknša  Sigetskí  Paša,  da  si  predobije  Bíhac;  no   vídeé 
ú  mala,  da  mo  sví  naporí  zahman,  protísne  se  do  Rapiea,  ozme  ga  í  vojskom 


nnjem  se  dakle  veli:  semper  moris  fúisse  intettigamut,  quod  Diaeta  getieralU,  nonnin 
Atflo  iuberUe,  sit  in  Sclavonia  haínta;  Mvietujuó  zato  kra\]a,  da  pozove  Baňa  ad  eapesceti' 
;|iMi  Banatus  OffUsium.  Dodige  se  pako  i  to,  da  je  do  sada,  prwU  recordamWt  bio  obiéiq, 
tt  prttt«  in  Hungaria  Diaeta  $U  celetrata,  ad  quam  Status  Regnorum  Oroatia  et  SciavonUe 
Mwx  semper  solemnes  expedire  soliti  sunt  oratores.  Qua  quidem  Diaeta  in  Hungaria  pe- 
Meto,  Banuš  tandem,  et  non  prius,  statibus  Croatias  et  Stavania:  indicčbat  pttblicam  Diae- 

|ii>  ad  quam  Maiestas  quoque  Sua  suos  Commissarios  expedire  sciebat.  Quod  si  itaque 
ne  aliquid  fieret  eontrarij,  verendum  est,  ne  status  ipsi,  novitate  rei  moti,  libertafes 
Bs  labefactari  conquerantur,  et  parum  vel  nihil  apud  eos  efficiatw. 


-  162   - 

oskrbi,  da  tím   £apríeéí   pat  k   onoj   tvrdjavi,   i   líepim   se  plíenom   natráp 
povace.  Nadvoj.  Karlo  na  ta  viest  sadje  u  Ljabljana,  i  skupiv  dosta  vojske, 
poletí  8  njome  do  Btséa.  Ne  nasav  Taraka,  dobre  atvrdi   grád,  te  se  vráti 
u  Kranjsku;  bojeé  se  za  sada  s  topovi  na  Rapío  adarítí,  da  tím  ne  povriedí 
primíija.  Malo  daoa  kasnje  manja  upali  džebaníca  u  Rišéu^   te  veéom  ga 
stranom  srnsi  i  sažga.  Karlo   bez   odvlake   odpraví   tamo  730  konjanika  i 
1000  píesaka,  da  ga  obrane  3  no  po  päta  íznenada  jíh  Taroi,  2500  na  broja 
pod  Koinskím  sanžakom,  nápadná  kod  Koráne.  Naši,  video  da  nalrag  ne- 
moga,  janačkí  jih  dočekaja  i  tako  poraze,  da  jih  je  do  800  ostalo  na  bojnom  1 
poiju,  a  víáe  od  200  zasažnjenih,  medja  kojími  dvíe  age.    Kad  do  mala  eCo 
na  njih  sanžaka  Banjalačkoga  sa  ôOOO  konja,  čega  radí  sa  prísiljeni  bili  sklo-  ' 
niti  se  a  Bihac.  Kolovoza  opet  krena  sam  Karlo  do  ove  tvrdjave^  i  posto  ja  sa 
svim  oskrbi,  na  povratka  preote  Turkom  Rapíe  í  još  njeku  tvrdjava.  Na  tu ' 
viest  umah  sadje  Paša  Bodimski  a  Hrvatsko,  í  sva  ta  miesta  iznova  si  o-^ 
svoji;  ôega  radi  tada  si  temeva  per  Bicchi,  giacehe  i  Capi  delF  Arciduea^ 
erano  discordi  (/.  e,  18  list,  ÍST8),  Kralj,  da  ta  nesrieéa  od  nas  odvratt,^ 
imenova  naším  banom   Ivana  Ungnada,   koí  povede  nasinoe   prieko  Kape,  ii 
preote  Tarkom  Bažin,  Cazín  í  Zrinj,  í  još  njekoja   miesta  na  onoj  graniei 
(JST9'),  Tarci  se  malo  kasnje  povratiše  í  preuzeše  jih;  alí  a  sto  sa  kaniK 
dalje  tjeratí,  porazí  jih  najpríje  Aaersperg  a  zatím  í  Vid  Kislin  bas  a  stď' 
su  natrag  azmicali  (!}.  ^ 
Razpra  medja  Mletčaní  í  Bečkím  dvorom  radi  Uskoka,  za  Jllažini3i<-^ 
jana  nesvršena,  sada  novom   vatrom  azplamti.  Nadvoj.  Karlo,   da  se  osved 
Mletčanom,  sto  sa  sváko  obéenje  po   mora  s   njegovimi   lukami   bránili^  im 
i  hvatali  njegove  brodove^  biaše  dao  uzaptiti  sva  dobra  mletačka   naiaseéjl 
se  a  njegovoj  državi.  S  druge  strane  Uskočí   znali   su^  akoprem  na    blizi 
stisnutí  od  mletačkih  galíja,  skroz  nje  prodrietí  u  more,   te  od   sada    bvi 
jednako  robiti  í  turska  i  mletačka  ímanja;  dapače  300  njih,  izašavsí  prol 
1577  íz  Rieke,  bili  sa  na  novo  podígli  Skrisu  i   utvrdili,  da  jím   tim  bni 
8  one  strane  sigurnije  prolazíti  u  turske  zemije.  .Mletčaní  su  se  neprestane 
i 

(1)  Evo  áto  je  o  toj  pobiedi  pisao  25  list.  1580  iz  Praga  Alb.  Badoer  poslanik  mlel 
taéki  svojoj  vladi :  Queati  giomi  é  venuto  aviso,  ehe  in  Schiavonia  doimiUe  et  400  cavalU 
dei  presidij  di  quéUe  fŕontiere  et  de  molti  cavalieri  et  alíri  gentilhuomeni  particíOari 
insieme  per  andar  a  far  danno  in  paese  Turchesco,  a  Slatina  «'  incontromo  in  Scai 
bech  principál  San%acco  in  queUe  parti,  ehe  con  4000  eavaUi  veniva  per  C  istesso  efft 
nel  paese  di  S  M,,  et  ehe  venuti  aUe  manif  furono  rotti  H  Turchi  et  buona  parte  di 
mmrti,  et  fra  gľaltri  ľ  istesso  Sanxaeco,  al  quale  fu  tagliata  la  testa,  Fra  U  molti  prigii 
äicono  esseme  forsi  900  persone  principáli  ehe  si  fanno  gran  riaeato,  et  un  giovtne, 
dice  ď  essere  genero  di  esso  Seanderbech. 


-  163  - 

tttžiií  Čaro,  navlastito  s  tóga,  da  jih  Torcí  biede  radi  uskoôkih  haranja. 
Radolf  níje  sbilja  propastío  nalagati  nadvoj.  Karia,  da  se  s  Mletéani  sravnft 
&  Uskoke  okroti.  Karlo  poéetkom  g.  1579  odpraví  napokon  svoje  povie- 
renike  a  Senj,  kóji  sa  pravé  zloóínce  doyoljno  kainíli,  a  ostalim  strogo 
aaložili^  da  se  sasvim  okane  oiletačke  semije  í  imovine.  Nego  na  brso 
Torci  svojimi  navalami  sbudise  prímorské  Hrvate  na  oražje.  Mletčani  opet 
askrate  naším  prolas  po  mora^  a  sto  je  do  4000  njih  nakanilo  provaliti  prieko 
Zadarske  okolice  a  Tarske  predíele,  da  tim  odstrane  torska  nasrtanja  a 
|orDJa  Hrvatsko  (1S80^;  te  sam  mletački  sapoviednik  AK  Balbí  dojavi 
Torcína,  sto  mu  se  iz  Senja  spravlja;  al  kad  si  naši  silom  ipak  otvo- 
ríse  pat  kroa  njegove  ladje,  on  tí  ahvatjenike  pobaea  na  vjesala  ilí  na 
^lijah  o  verage  pomeéa^  da  ma  vose.  Sad  nasí  opet  na  osvete^  cega 
ladi  Republika  na  novo  dade  s  mora  pozatvaratí  jos  lipnja  1581  sve  a-> 
|ue  o  prímorské  hrvatske  loke  (Ae/.  Balbi  ISSľ).  Slíedeée  godíne,  docim 
Im  s  jedne  strane  nasí^  ohrabreni  pobjedom  Tome  Bakača  kod  Crnika,  is 
^oroje  Hrvatske  provalíli  do  Udbíne  i  do  40  sela  popálili,  a  s  droge  Torci 
^robili  Slonj  (^Disp.  Germ,  T  pros.  1589)}  stave  se  hrvatski  Prímorjani 
i  dogovore  sa  Splietcani  i  Poljíéani,  da  otmo  Torkom  Solin  i  Klís.  S  prvá 
páde  Splietéanom  podmititi  njekoje  u  KHso  5  no  Uskočí  zakasne  doéí  o 
$Mm  na  opredjeljeno  vrieme,  a  Torci  svemo  odjo  o  trag,  te  naše  doôektga 
iui  orožje  i  sozbijo  (S  siec,  ÍS8S).  Da  se  opravda  pred  Torci,  kóji  so  a 
f»m  Mletcanc  kao  sokrivce  šmátrali,  jer  se  mnogo  Splietéana  i  Poljičanft 
oji  se  bialio  predali  Mleteanom  jos  5  tráv.  1580}  bješe  sdrožilo  s  Us- 
ci,  Repoblika  odpraví  odmah  o  Dalmaoijo  Ivana  Kontarína  s  nalogoro, 
ogo  kaznití  sve  podložné  «Qdielate]je  o  onom  čino.  Kontaríní  proglasom 
3  velj.  1583  staví  naglavnico  od  1000  dok.  na  Gjorgja  Daníciéa,  i  od 
na  Lobína  Mílíčica,  a  od  200  po  svakoga  na  Franjo  Martina  plemíéa 
ietskoga,  Dimitra  Arnera,  popa  Simo  Urmanióa  í  jos  sedam  drogih 
lietcana,  te  jim  i  sva   dobra  zaglobi,   posto  jíh   smatrao   kao   kolovodje 

Ciog  žalibože  nesríeénoga  podozetja.   Tim  Mletčani   omirise  sanžaka  Klis- 
Dga,  koi  jim  izroči  písmo,  kim  zasvíedoeí,  da  se  oni  o  ono  bono  niposto 
^éalí  niso  QRei.  N.  Carrer.  13  lip.  168S), 

Pocetkom  ove  g.  1583  Radolf  obnoyi  primirje  s  Torci.  Zato  se  nije 

ak  na  granici  roíra   ožívalo,   tim   veéma,   sto  je   Car  otezao   odpravití  o 

rígrad   godísnji   danak,   zabavljen   težko  o  Požono   s   ogarskími   stalisi^ 

>jí  so  mo  odricali  poreže,  dok  jim  ne   izponi  zahtjeva  i  povrati  državnih 

Eava,  kim  doisto  tada,  poplesanim  svabskim   nasiljem,  nije  vise  ondje  ni 
ike  bilo.  Mala  prije  prímírja  plienec  Torci  oko  Kope^  izadje  jim  na  sosriet 


-  164  - 

Jftka  éota  is  Ktrlovea  (I),  i  pro^av  jih  u  bjeg,  do  00  uhvatí;  do  vraéajiié 
ae  kaéíy  namieri  se  na  droga  četa  tarsko,  koja  Ja  raabt  i  sagna  do  Kar- 
lovoa,  8ve  naokolo  robeé  í  palec.  Te  návale  pako  okrotise  íssa  kesaspíesiiog 
pokasa  Kliakoga^  a  a  tom  sa  rngvise  Tarkom  slúžili  Licki  Vlasi.  Da  staví 
kraj  rajínoj  smielosti  Rudolf  posla  a  Senj  dosto  vojaka,  kóji  sloino  b  Ua» 
koči  pod  Senjskim  aapovíedníkom  koncern  koK  1583  íxnenada  prieko  iioéi 
provalivsi  a  one  strane,  predobiáe  Listsko  i  Ostrvica,  te  Vlahe  njesto  ia- 
siekose  a  qjesto  pohvatase.  Na  povratka  galije  mletačke  dočekase  jih  na 
■lorn,  i  ne  malo  jim  ala  uéinise.  Sliedeée  g.e  docim  je  s  jedne  strana 
Gjorgje  Zrínjski  kod  Kra^jeve  Veliké  a  bjeg  bacío  pasu  poiežko|^a,  s  dmipe 
Toma  Bakač,  skoro  stavljeo  sa  baňa  miesto  Unignada,  (koi  se  morao  sa- 
hvalití,  omrsnov  s  krivovierstya  národa),  i  pograniôní  gjeneral  Josip  deUm 
Torre  kod  Slojna  složno  se  iioenada  baoíée  na  8000  Turaka,  pevradajaéih  ae 
sílnim  plienoro  is  Kranjske,  i  održase  sjajnn  pobieda  nad  njimi,  9en9a  perditm 
mkuna,  ma  con  strage  et  mortalita  grande  delii  altri  {DUf.  Ger,  IS 
nov,  1S84). 

Ove  god.  ogorôi  se  sve  to  veéma  raspra  s  Mletôaní  radi  Uskoka. 
Ovi  pod  Gjorgjem  Danici^m  pograbe  a  Neretvi  galija  Fr.  Prodiéa  braéaniiift 
(jtrf.  1S84)  natovarena  tarskom  trgovinom,  te  ja  a  Senj  odvakn.  JSahnaa ! 
potraže  Mletcaní,  da  jim  se  a  mah  vráti;  čega  radí  obsiedna  Senj  s  mora! 
i  pohvataja  hrvatske  brodove.  Rodolf  na  njíhove  pritažbe  sbilja  naredij 
nadvoj.  Karia,  da  naberá  Uskoke  neka  povrate  onaj  plien,  i  krivee  kaaní ;  «• ! 
Karlo  malo  je  na  to  paiio^  sni^aé  dobro,  da  se  ona  škoda  ponajvise  pre*  i 
teže  na  Torke.  Zato  Repablika  22  ožuj.  1586  náloži  kapetana  od  mora,  d* 
•mah  tvrdo  stisne  obsadom  sve  primorje  od  Senja  do  Rieke,  a  Rudolfa  j^| 
po  svom  poslanika  91.  Zane  neprestane  nagovarala^  da  Uskoke  iaseli  isj 
Senja,  a  stricu  si  nadvoj.  Kariu  odaime  ovaj  grád  i  hrvatskoj  vlasti  po*'! 
vráti.  Rudolf  s  prvá  se  ustručavao  na  to  pristáti,  da  strica  ne  uvriedí,  kal  i 
je  odprto  Uskoke  branio  (Z)^  dapace  srp.  1585  zah<jeva8e  od  MletéasSy! 
da  svoje  galjje  od  prímoija  odstraae^  ako  óe  da  bude  mir,  a  da  ée  on  tad%i 
naložiti,  da  škode  budú  popravljéne.  R^jna  pako  i.  g.  po  svom  poslanifci! 
Dorímbergu  u   Mletcih  iskase,   da   budú  na  slobodu  puséeni   svi   nlovljesl' 


(1)  Ovig  grád  bje  sagradjen  od  Nadvoj,  Karia,  a  Rudolf  kao  hrvatski  kra^  podieK, 
mu  24  tráv.  188i  qjeka  pravá,  no  salvis  semper  arUiquii  legibus  et  consuetudini^us  Rč0d\ 
no9tri  Hungarias  et  patiium  ei  subjectarum  (Jura  I.  285). 

(2)  V.  Disp.  Germ.  i9  oži^.  1885,  gdje  poslanik  Zane  kažo  i  to,  da  mu  je 
rekao :  ehe  non  pur  U  principáli  Minittri  di  Segna  et  delia  Provintia,  ma  parte  di 
detía  Corte  deWArciduca  erano  grandemente  intereseali,  et  pero  fomentavano  coH  Iríelf 
huomini,  onde  bisognava,  almeno  sopra  queUi,  ehe  la  Maestá  Sua  haveva  auUoritá,  inqui" 
rire  el  far  pagar  loro  la  pena  di  tanta  temeritá  et  inobedienza. 


—  IM  — 

ríecJu  brodovi }  na  ito  Mletéani  Behtjefle  privolítí,  (e  tako  Úskokom  nfla 
nnto  príeôilo,  d»  se  po  voiyi  baee  ■«  more,  i  na  novo  plíeoe,  a  sada  i  s 
^■ín  railogom,  mletacka  imovino.  Oní  so  se  dakle  osprkos  galíjam  mle- 
teékim  i  dabrovaekím  príeko  noéi  i  kad  je  vise  bara  bíessila  b  onom  sa- 
Qem  sa  svojimi  da^imi  í  lagabaimí  ladjani  baealí  na  more,  i  ploveé  as 
obalil  i  skrosi  tíesna,  prehodili  cíelo  dalmatinsko  prímiMJe  í  harali  torske 
Kiolje  nisdol  do  Tribínja.  Cega  radi  aa  opetovaoe  tnsbe  mletaéke  Rudolf 
^éetkom  g.  1586  obeéa,  da  ée  omaijiti  odo  1200  Uskoka  Senjskíh  aa  900 
aiJTÍse,  i  da  ée  te  plaéatí  kao  uredan  vojska  a  ostalo  isagnatí,  te  je  tom 
■anuerooi  poslao  sa  kapetaaa  u  Senj  Vitesa  Molsa;  ali  se  amaljei^a  Us- 
koka odluéno  opríese  nad  voj.  Karlo  í  Eraest^  onda  vpravljatellj  Uf^arske* 
8  to^  se  Rudolf  nalasio  n  velikej  neprílioi^  jer  su  n  isto  doba  silní  ne* 
nirí  xavladali  bili  eielom  Ugarskom,  gdje  se  vise  ne  driabu  sabori,  jer  se 
I  sbUisi  opirahu  priinati  Ernesta  kao  Rudolfova  nasliedníka,  kd  sto  je  Car 
I  tnžio,  éssenäo  ehe  U  Regno  fretende  a^soluiamenie  d*  esšsr  in  easo  dš 
!  ftiera  eiettione  sempre  ehe  U  Re  manehi  senma  UgiHmi  figli  (Oerm,  T 
Utt,  1S8€>)j  te  se  sve  gíbalo  k  Poljskoj.  I  Turei  sa  tada  adarali  is  Sigota 
t  Kaaiže  u  Medjumurje  (1)^  a  is  doluje  Slavonije  na  Ivanié,  gdje  jih  ban 
ŕavao  Bakaé  dočeka,  silno  poraii,  i  a  poéeri  veliki  si  plien  zadobi. 

Borba  Senjska  novom  silom  usplamti  sliedede  g.  1587.  Daniéid  sa 
80O  Uskoka  isnenada  udari  16  svíb.  u  Neretvi  na  dvie  galije  mletaéke^ 
t«Do  poslane,  da  ga  tjeraju  i  smažu,  te  jednu  (Hoiia)  porobi  a  drugu  (€rrt- 
sumu)  na  bjeg  prišili.  Zato  23  stib.  naredi  vieée  kapetanu  morskomu^  da 
sto  mose  ostrije  stisne  hrvatsko  primorje,  i  tamosnje  ladje  pograbí  {Brera 
U.  Cod,  SJS6).  Sve  badava^  Uskoei  isto  su  si  znali  otvoriti  put  na  more^ 
sto  povede  Republiku  rujna  ld80  odpraviti  provídura  Fridrika  Nania  u  Dal- 
aaciju  sa  6  gaiija  i  jos  drugih  ladja  s  naroéítim  nalogom,  gonití  Uskoke 
do  zla  boga.  Naoi  nije  se  doisto  lieoio  u  tom  posla  5  no  su  u  Dalraaeiji 
nali  bolje  od  mletackih  trgoyaea  eieniti  junaôtvo  Senjskih  sokolova,  na- 
pereno  samo  proti  barbarstva,  te  su  j  im  dostaví  jal  i,  sto  se  ovamo  proti 
ijim  spravljalo,  a  kadgod  su  jim  i  pomoó  pružali  proti  samoj  svojoj  vladi. 

v 

Dae  25  ožuj.  1589  prosuv  se  glas  a  Bibeniku^  da  Uskoei  kane  a  Turska 


{i)  DUp,  Gertn.  30  rty.  1S86:  Haverá  saputo  la  Serenitá  V.  ehe  alli  conflni  ďOu- 

\  foria  verso  U  stato  deW  Arciduca  Carlo  ti  sono  convocate  diverte  compagnie  de  Turchi  al 

n^  de  10,000,  et  entrati  nella  giurisdittione  del  Conte  de  Srin,  hanno  aitbruggiate  tre 

;  tkUe,  arsa  la  campagna  et  levate  preše  forse  miUe  anime ;  et  ha  portato  la  sorte,  ehe  al- 

^hora  il  Sereniss,  Areiduca  Carlo  con  la  Sereniss.  Principessa  sua  moglie  si  trovava  a 

eaccia  nel  medesimo  terrilorio,  non  piú  ehe  due  leghe  discoslo  dalla  correria  de  Tiirchi, 

tento  é  siata  improvisa  la  incursione,  con  s)  gran  pcricolo  di  Stui  AltezM. 


—  166  ~ 

provftliti  prieko  ooe  okolíce,  ondieánji  knes  A.  Malipiero  umch  zapoviedí 
Cra4JanoiD,  da  svi  astanii  na  oražje  i  adare  na  odpor.  No  gradjani  se  oprn, 
a  on  dade  baoíti  a  nze  tri  od  najboljíh.  To  nasiije  pomete  sve^  te  do  500 
Djih  návale  na  kneževa  polaca  i  prísíle  ga,  da-  atamníčene  oslobodí,  a  voj- 
níke  bíeeneée  po  grada  igeáto  issieka  a  njesto  a  tvrdjava  zatjerajo.  Na  tu 
viest  pohlti  bes  odvlake  Naoi  iz  Zadra  u  oibenik  sa  četiri  a  kapetan  po* 
morskí  Kontaríni  sa  dvie  galije,  i  mir  se  povrati.  Nani  dade  dva  gradja- 
nina  obíesítí,  a  pet  izagna  a  Istro  (Disf.  Nani),  U  to  doba  pokúšame  Tarei 
da  si  predobgu  Seoj,  no  Uskočí  jíh  razbíše  pod  pianínom,  a  da  jim  se  osvete, 
malo  kasnje  privoljenjem  kraljevím  porobíse  tarske  okolíce  oko  Obrovea 
(lip.  1689)  i  a  Neretvi  (srpJ),  popalíše  varos  Klisku,  a  u  Mortem  isbje- 
gose  obnoé  mletaokím  galíjam,  kóje  jih  bíaho  ta  tvrdo  obkmžíle.  Síeé. 
1590  Car  je  tražio  od  Mletóana,  da  bade  slobodne  Úskokom  po  mora  ae- 
posriedno  prolazíti  a  tarske  zemlje^  te  je  i  poslao  povíereníke  a  primorjef 
da  se  8  Mletaókiroi  sastana  i  o  tom  sporaznme.  Mletčani  nehtjese  ní  na 
sastanak  docí  ni  pristáti  na  Rudolfove  zahtjeve,  bojeé  se,  da  nebi  to  na- 
▼abílo  tarske  brodove  a  jadranské  more  5  dapače  sa  nzmnožílí  svoje  sile 
oko  Seiga  i  Rieke,  i  lapoviedali,  da  se  tím  gradovom  sto  yíse  mogace  naskodi. 
Dne  10  srp.  15d0  amríe  nadvoj.  Karlo,  i  tako  se  opet  neposriedno  pod 
kraljeva  opravu  poyrate  ona  miesta  u  nasoj  kraljeviní^  s  kími  je  Karlo  do 
sada  upravljao  (1). 

S  droge  strane  i  u  gornjih  krajevih  naše  zemlje  cesto  se  onda  po- 
Diivljahu  medJQsobne  návale,  te  slíedeée  g.- 1591  sve  to  víse  ožestíse.  Ha- 
san,  bosenskí  paša,  dva  puta  provalí  sa  25.000  vojske  o  Hrvatsku,  no 
losom  srecom,  jer  kol.,  porusív  njekoje  tvrdjavíce  na  graníci,  a  sto  je 
kanio  prebrodíti  Kúpu,  naši  ga  svestrano  potnkoše,  5,000  mu  izsiekoše  i 
svu  sprava  bojnu  carobiše.  Malo  kasnje  ban  Bakač,  pohitiv  do  Hfoslaviaci 
razori  ju,  kô  sto  Uskoci  a  Lici  Karín.  Zato  se  Hasan  do  mala  povrati  joi 
silní  j  i  nego  prije,  te  sada  Hrvatskom  provalí  u  Kranjsko,  odakle  silno  ro- 
bije  sa  sobom  odvede.  Na  povratku  razori  Rapic,  a  Bíscu  se  zagroai.  Slie- 
deéega  travnja  1592  opet  Hasan  provalí  sa  25,000  í  niekolíko  topova  príeke 
Base  granice.  Tri  dana  je  zahman  bio  Sisak^  no  predobiv  ízdajom  Hrastovíeii 
utvrdí  ju,  i  stade  íznova  zidatí  Rapio  i  Petrovínu,  da  bolje  stisne  Bihaé, 
ka  komu  sa  40,000  krene  poôetkom  lípnja.  Ovaj  bíaše  za  onda  ptUadium 


(1)  Dne  2  list.  1590  poslanik  mletački  naviesti  tu  stvar  svojoj  vladí,  dodajúc,  da  je 
Car  nerado  čuo  sreéno  navaljenje  kapetana  Štajarskoga  u  Tursku :  et  per  la  mala  congion* 
tura  de  tempi,  et  perché  havendo  ripigliato  in  se  stesso  ľobligo  di  manUner  quei  presiOÚ 
ehe  haveva  giá  U  Serenitt.  Arcidtica  Carlo  di  buona  memoria  per  accordi  fatti  tra  laro. 


-  167  - 

naie  okraie^  fortemma  neUa  Croaiia,  pise  mletoóki  posUník  ii  Praga  23 
lip.  1592,  ehe  per  qumuto  mi  vien  detto  da  fereona  di  eonto  et  pr&tiem 
tí  fmel  ftiege,  perdmim  fmettm  «mi  e' e  pim  iuaco  tUeuno  in  quei  eonfini 
ehe  H  poesa  tenere^  et  earia  eon  notahile  interesee  aneora  delta  Serenitä 
V.  per  le  eose  del  Friuti;  aii  se  teda  la  naao  oesrieéu,  kô  sto  í  Jajee, 
kad  ga  Tnrei  predobíse,  nalazio  u  (adjíh  roka.  Lamberf^,  aapoviedník 
gradski,  gadna  kukavíea  švábska,  prestrasiv  se  na  prví  pojav  turske  pare, 
amah  se  predá,  a  Turci  ma  pogodbe  neodržaše,  jer  nješto  iisíekoše,  a  njesto 
n  robije  odvedoše  (1).  Malo  dana  kaánje  (erp.')  ísnenada  napadoa  Turci 
koeaa  od  Hardeka,  Kapoyiednika  na  oašoj  panici,  i  s  vo  mo  éeta  od  2000 
íxsieko,  da  se  jedva  on  sam  spasi  sa  malo  drogová.  Zatín  Torci  opet  ob» 
siedno  Sisak^  no  nemogucí  ga  ni  sada  predobiti,  provale  napried,  i  dosta 
porobÍFy  tt  Bosna  se  vrate.  Nadvoj.  Ernest,  dočov  te  nesriece,  omah  sadje 
n  GradaCy  da  kopi  vojska  na  odpor,  te  mo  po^je  sa  rokom  pobratí  do 
ló,710  piešaka  i  3,923  konjanika.  Ta  vojska  krenu  29  list.  iz  Celja  pot 
Hrvatske  pod  Marqoisom  od  Borgraos-a,  sinom  nadvoj.  Ferdinanda  Tírol- 
skoga,  ali  se  jos  23  stod.  rastepe,  poéto  nije  ísplaéena  bila* 

Icím  tih  nezgoda  o  Hrvatskoj,  bilo  je  tada  i  drogih  sa  Rudolfa  a 
Ugarskoj  i  na  MleUckoj  medjí,  a  naj  veda  te,  sto  se  je  sasvim  nalasio  bes 
Dovca.  U  Ugarskoj,  gdje  so  Zrinjskí  i  Nadaždi  slavno  odbíjali  Torke  vise 
svojim  negolí  državnim  treskom,  nije  se  sabor  aredno  skopljao,  te  zato 
BÍso  se  poresi  izplacivali^  a  nemiri  su  jako  preotimali  mah  s  tóga  navlas-* 
títo,  jer  sa  í  ondje  više  Níemcí  nego  domáci  apravljali  državnimi  stvari.  8  droge 
strane  Alletcani  teko  so  tada  nepryateljskí  postupali  a  hrvatskom  primorju, 
da  se  je  vec  u  národa  držalo,  da  so  s  Torci  stopili  a  saves  proti  cára. 
Da  se  barem  s  ojimi  sravna,  travnja  1592  naredí  Rudolf,  da  se  odprave 
D  Senj  ízaslanici,  kojí  bi  Mletčane  zadovoljili   i  s  njimí  mír  ogovorili.   No 


(1)  Mletački  poslanik  30  lip.  ovako  iz  Praga  izviesti  svoju  vládu  o  toj  nesrieci:  nel- 
r  MKir  daUa  cittá  conforme  alľ  accordato,  mentre  Turchi  vUaneggiavano  et  baUcvano  queUe 
povere  genti,  f  u  tirrata  urC  arckibuggiata  ad  un  di  loro;  onďesň  preša  occasiotie  da  taU 
aeddenle,  hanno  tagliato  a  pe%%i  gran  numero  di  persone  sen%a  riguardo  ne  a  sesto  ne  a 
etä  ďalcuna  sorte  con  barbara  crudeltá;  moUi  cUtadini  fatti  tchiavi,  et  il  meglio  di  donne 
a  ligliuoli  mandati  con  teste  de  miiríi  a  Costantinopoli  per  trionfo  Veli  uz  to,  da  se  po 
skoro  doäaváem  D.ru  Petzenu  doznalo,  ehe  il  danno  é  notabUissimo,  perché  oUre  la  perdita 
di  quella  ciítá,  ch' é  metropolitana  di  Croatia,  pia»%a  principalissima  di  quei  eonfini,  pošta 
in  peninsvla  del  (iume  Una,  et  ehe  s' ha  difesa  da  Turchi  giá  150  anni,  unUa  con  la 
perdita  di  Crastovitz,  con  doi  altri  castelli  preši  da  loro,  et  Petrovina  fortifícata  et  presi- 
iiala  di  novo,  vi  s'aggiunge  aneora  pericolo  grande,  ehe  si  corre  di  perder  Slan,  casteUo 
importatUissimo,  et  CaHost  forte%%a  nová  et  mal  provisía,  ehe  soli  resíano  per  haver  il 
passo  libero  fino  a  Lubiana. 


—  168  — 

dočim  sa  ovi  s  jedno  strano  a  Sen  j  u  o  tom  poslo  radili  a  s  drage  se  Josip 
Rabata,  poslanik  Broesta  kraljeva  namiestnika  a  UgarskoJ   i   o  Urvatsko], 
tožio  n  Blletoih  proti  Al.  Tíepola  kapetana  od  mora  sbo^  njegova  ponasanja  . 
8  Uakoci,  Mletcani,  da  agode  Torčína,  adare  uprav  kao   oglaseni   doBmaDl  ■ 
na  naše  lemlje  i  svladaja  Skrisu,  stanovnike  íssieku,  turske  robove  oslobode,  ' 
a  lapoviednika  i  njegova  namiestnika  kao  cločioce   obiese   (srpJ).  Zatim  ■ 
Tiepolo  apali  Zrno  vien,  s  topovi  ndari  na  Bag,  i  mnogo  koéa  i  bastina  po  i 
Vinodola  srasi.  Car  je  sbi^a  davao   stroi^e   xapoviedi   proti  Úskokom,  di 
jednom  ntaži  Repabliku;  no  ondasnje  so   okolností  težko  zapríečivale,  da 
60  ovrse.  Taroi  nisn  za  samé  zime  ni  óasa   pocivali   niti   na  Ugarskoj  niti 
na  Hrvatskoj  granici.  Ovdje  jím  podje  tada  za  rokom   pobíti   Turopoljce^  i 
vas  onaj  prediel  porobiti  i  srasiti.  Lipnja   pako  krene   sam   paša   bosanski 
sa  40,000  iz  Biséa  k  Siska,  te   predobiv   po   puto   Trentsoto,   tvrdo   obkoK  . 
ona  tvrdjava.  Pohíti  ma  umah  na  pomoó  ban  Bakac,  i  skapa  sa  nezvanimi 
cesarskimi   zapoviedníei    Ekembergom   i    Aaerspergom,  suna   iznenada   na 
Tarke,  a  «to  so  prelazili  Kapa  kod  Pieséenice,   te  sasvim  jih  porazi  (/Sí 
lip.  1S9S').  Sve  tarsko  konjaničtvo  osta  ondje  njesto  izsieôeno   a   oješto  a 
rieoi  podavljeno,  i  sam  paša  sa  sedam  begova,  med  j  a  kimi  saltanov  sestríc. 
Naši  izza  te  slávne  pobiede,  za  kóje  izgabise  samo  30  j  onaká,  oteše  Tur- 
kom Petrinja,  ali  ja  na  skoro  radí  nestaje  hrane  ražno  ostavise.  Tako  eav 
trad  a  zahman  (1}.  Početkom  kolovoza  nasí  se  povratíse  pod  Petrinju^  no 
čojoé,  da  se  grčki  Beglierbeg  silnom  vojskom  priblížaje,  napriesno   i  sra-  - 
motno  se  a  Zagreb  svrate,  i  ta  se  do  mala  razidja.  S  droge   strane  Tnrel 
ndare  na  Sisak,  i  bíjué  ga  iz  35  topova,   napokon   ga  ízdajom   azmu  (99 
koĽ)  i  sve  izsieka,  te  tako  Hrastavícu  i   Gore,   i   sve  naokolo   porobe  do 
Zagreba.  A  svema  toma  je  poglavítí  uzrok  bila  nesloga  medja  Ekembergom 
i  Aaerspergom,  queilo  caitoHco  e  äi  gran  valore  e  quesio  eretíeo. 


(1)  Dne  27  srp.  1S93  o  tom  ovako  izviesU  poslanik  mletački  svoju  vládu  iz  Praga: 
scoprendosi  ogni  giomo  meglio,  ehe  la  vitloria  ottenuta  é  stata  piú  tosto  miracolo  dd  Si- 
gnor  Dio  ehe  valor  loro,  et  ehe  da  essa  non  hanno  cavato  frutto  alcuno,  H  va  duMtando, 
ehe  non  siano  per  far  altro  ansti  piit  tosto,  ehe  con  questi  loro  andamenti  posaino  correr 
qualche  burasca,  lamentandoíi  moUo  alcuni  Ongari,  ehe  sono  a  questa  Corte,  ehe  non  ab- 
biano  fln  da  principio  seguitato  la  vittoria,  et  dieendo  saper  di  cerlo,  ehe  tutto  U  presidio 
et  U  genti,  ehe  erano  in  Bagnalueca,  residenxa  del  Bassä  di  Bossina,  subito  ehe  intesero 
la  morte  sua  et  U  danno  delli  loro,  havevano  abbandonato  ú  luoco,  et  se  n' erano  fiiggUi: 
di  modo  ehe  dicono,  ehe  se  H  soldati  TEDESCHI  s'  havessero  voluto  contentare  di  mangiare 
un  giomo,  e  pot  del  pane  et  bever  deU'  aequa,  et  non  voler  star  U  giomi  intieri  a  tavala 
ad  inebriarsi,  saria  stato  loro  eosa  facilissima  acquistar  tutť  U  perduto  V  anno  pastato 
et  prender  ancora  Bagnalueca  istessa. 


, 


—  160  — 

Nedjatím  Rudolf  biase  naimenovao  nadvoj.  Mažimilijana  skrbnikom 
lÍBOva  nadvoj.  Karia,  i  povierio  mo  upravljanje  švih  semalja,  s  kími  je 
Itflo  ravnao,  te  sato  i  njekog  diela  jos  nam  oatavse  kraljevine  (koL  1693'). 
Doéim  80  sliedece  godine  pod  aadvoj.  Matijom  aspievale  stvari  a  Ugarskoj^ 
il  tamo  se  dizali  Srbi  í  teške  jade  Tarkom  sadavali,  Mažimilgan  osta  o 
íKovom  Miesta  čekajaó  pomoc  od  Radolfa,  a  Turei  sa  me<yatím  rosili  sve* 
^ano  naše  semlje.  Napokon  Masimilijan  staví  se  na  pat  {srfnjm  ÍS94) 
^4000koDJ.  i  7000  piesaka.  Došav  a  Hrvatsku,  skopi  í  naše  sile  i  obsiedne 
ifetríiijo,  a  Lenkovíéa  odpraví,  da  azme  Hrastovíca  í  Gore.  Lenkovíé  srieéoo 
i«praví  na  brzo  svoj  posao  í  prodre  do  Biséa,  opali  ma  varos  í  silu  saiiýeva 
telobodí,  pa  se  vratí  pod  Petrínju,  da  i  tamo  pomaže.  Dočav  Turci,  sto  se 
Igodílo,  a  nenadajaé  se  pomoci,  in  Petrinje   pobiegno  príeko  Zrii^a  u  Ko- 

EJBÍcn,  a  na  tu  viest  isto  to  oprave  i  Turci  u  Sisku^  jer  posto  ga  popa- 
i,  izbiegnuše.  Mažimilijan  satím  do  mala  sbog  nestaje  novca  raipnstl  vojska 

ode  u  Pra^.  U  tom  u  Ugarskoj  srieca  po  Torke   tako   se   okrenn,  da  sa 

ň  rajoa  uzeti  sam   Gjur,   í  sagrozílí  se  Beču,   akoprem   su   u   isto   doba 

krdeljei  i  Srbi  (1}  ^^  J^S^  í   íztoku  earu  pomagali   s  velikim   uspiehom. 

píeko  zime  pohití  ban  Toma  fiakač  u  Prag,  da  opise   tužno   stanje  svoje 

iBovine,   i   ízmoli   napríešnu  pomoc  5   no   posto   ne  bje   uslisan,  odreče   se 

roje  častí,  a  Rudolf  povierí  ju  kasnje  I  vanú  Draskovicu  í  Gasparu  Stan- 

itvaôkomu    Zagrebačkomu    biskupu.    U    tom   ti    velj.   1595   umrie   sultán 

Hrat,  a  nasliedí  ga  Mehmet,  koi  nastaví  rat.  Hrvatska  osta  tako  sasvím 

hpaséena^  I  na  saroe  svoje   snage   naslonjena.  Zato  Zagreb   posla  u  Prag 

iRadolfu  svoje  poslaníke,   da  ga   obodre   na  obranu   ''ostavsih  podrtína„ 

raljevine  hrvatske^  te  jih  je  ondie  podupirao  mletaoki  poslanik  í  papínskí 

iklisar,  bojeé  se  za  Italiju,  kad  bi   Hrvatske  ponestalo.  Uskoci  napríedo- 

Q,  akoprem  vazda  s  Mletéani  u  borbí,  napadati  Turke  s  mora  i  po  kopnú ; 

Bvibnja  jim  podje  za  rukom  sastati  se  s  Turci,  u  sto   su  se   ovi  vracali 

velikim    plíenom,   raebití  jih,  te  mnogo   izsíeéi   í   zasužnjiti,  í  vas    jim 

preotetí.  Malo  kasnje  skúpe  se  cárski  zapoviednici  pod  Herbersteínom 

.},  í  udare  na  10,000  Toraka  pod  bosanskím  pasom,  kojí  su  namieravali 

dríeti  n  Ugarsku  na  pomoé  Ostrogonu,  sa  svim  jih  poraze,  mnogo  jim 


(1)  Poslanik  mletački  13  velj.  1596  pide :  "Ha  poi  esso  Princípe  fra  le  militíe,  cho 
» serve  in  questa  ^erra  on  corpo  de  soldatí  chĺamati  Aiduchi...  ľ  opera  dei  quali  s'  é  co- 
búuta  utílissima  et  alľ  ioimico  spaventosa...  delli  detti  soldati  alcuni  sono  di  Dalmatia,  et 
p  essi  vi  era  uno  nominato  Marco  Deli,  il  quale  con  300  cavalli  fece  prove  di  gran  valore 
Nra  ľessercito  Turchesco,  come  m' é  stalo  affermato  da  chi  si  rílrovó  presentc  a  tutti 
{telli  confliUi,,.  Poslie  ga  višeput  hvali. 


—  170  — 

bojoe  správe  otma  i  PetrÍDJu  utvrde.  Travoja  1596  dobí  úprava  naše  senilje 
nadvoj.  Ferdinand,  sin  stariji  nadvoj.  Karia. 

Početkom  ove  g.e  odlooi  Ivan  Albertí,  plemíé  splietskí,  Torkom  otell 
Klis.  Dobiv  na  svoja  strana  Pavla  Paviéa  knexa  poljiékoga^  odpraví  tajM 
vitesa  jeruzolímskog  P.  A.  Brtacíéa  Hvaranina  k  Rudolfa  a  Prag,  a  Nik* 
Cindriéa  k  gjenerala  Lenkovíca  a  Hrvatska,  da  ma  ísprose  pomoó.  Kndíl 
rado  privolí,  i  davsi  Lenkovíéa,  koí  se  tada  nalazio  a  Pragu,  dosta  novaM^ 
naloží  mo,  da  nástojí  sto  boije  môže  o  tom  podaaetjn.  Albertí  podmití  qj^ 
kóje  Torke  a  Klisa,  te  badué  se  6  tráv.  1596  na  vece  tajno  dovaklo  doBte 
Uskoka  oko  Splieta,  složno  s  njimi  na  noc  alíse  sa  40  drogová  a  tvrdjai 
u  sto  sa  Uskočí  í  Poljíoaní  predobivalí  varos  í  Torke  sieklí.  čim  se  pi 
glaS;  da  sa  nasí  predobíli  Klis,  ciela  se  Dalmacíja  razveseli,  i  stade 
pomôže  svojoj  brací.  Mletcaní  s  drage  strane,  bojeó  se,  da  jíh  Tarcí 
okríve  radí  Klisa,  sve  sile  napera,  da  rade  Turkom  n  prílog  a  našim 
astrb.  Tajno  su  doglasívalí  Toréinu  sve,  sto  se  dogadjalo  s  naše  strane, 
ma  prnžalí  ízobílno  brasna  í  bojne  správe,  a  naším  ne  samo  sve  oskra^ 
valí,  dapace  sa  Jíh  do  cla  boga  progonílí  i  tjeralí,  akoprem  sa  a  Pi 
a  isto  doba  po  poslaníku  ízkazivalí  Rudolfn  svoju  radost  sbog  njegovíh  pobil 
Ei  pot  dissi  (t.  j.  Čaro),  pisaše  T.  Contaríní  12  svib.  1596  Doždu  íz  Pi 
ehe  gV  aequisH  di  S,  Maestä  riuscivano  tanto  piú  grati  a  V, a  Sereni 
quanio  erano  maggior^  ei  U  vicini  ai  proprio  staio  le  apportavano  magj 
confento,  percke  tanto  piú  ť  allontanava  U  Tarco  dalli  propri  eonj 
i  da  je  Republika  dala  zapovíed  na  sve  glavare  u  Dalmacíji,  da  ne  prí( 
prolaza  hrane  í  vojsko  a  Kliš.  AH  u  isto  doba  dodá,  da  dielovanja 
publike  na  onoj  straní  ^danno  oceasione  di  ragionameníi  diitpiaeevoH 
faetidioei,  ei  renäono  il  euo  nome  odioso  appresso  le  náwioni  christit 
ehe  eoneorrono  in  quesia  eorie^^, 

Medjulim  Turci,  veé  silno  pomnoženi,  bez   prestanka   so  iz  više 
pova  bacali  vatra  na  grád,  i  odbíjali  pokusaje  nasih,  da  ga  brasnom  b 
provide,  dok  mu  pomo6  dodje,  koja  se   ocekivala   od   Senja.   Dne  1  a  í 
tako   i   4   svíbnja   adaríse  Turci  na  jurié,  ali  jih   Albertí   svestrano  odbi< 
dosta  smakne.  Sad  se  stave,    da  ga  gladom    predobe.  Qj.  Laskari  i  Jed 
Jeremija  10  svib.  prieko  Mosora   pomocju   250  Kastelanaca  i  Trogirana, 
Vitez  Brtucíc  20  í.  m.  silom  prieko  noéi   ovedu   njesto   brasna  o  grád, 
sad  ísací   nemogoše,   te  još   veéa   o   nutrí   nastane   oskudíca.  Napokon 
dodje  gjeneral  Lenkovic  íz   Senja,   í   ízkrca  jedno  1300  odločnih    mom 
K  njeinu  umah  poletí  mnogo  naáíh  príaioraca   í  gradjana,  a  íz  saiuíli  lai 


—  171  - 

■letočkih  dosta  uteče,  d  a  se  s  braéom  sdroie  na  krstaški  boj  (I).  Jotrom 

27  Lenkovié  odvažno  sana  tom  sakom  na  ogromnoga  dašmanioa,  te  ga  pri- 

I  šili,  da  sva  sprava  ostavi  i  pobjegne.  Sad  Uskočí,   miesto   da  ga  bea  opo- 

>  9i&ka  tjeraJQ  do  konacoe  pobjede,  meón  se  na  plien,  a  on  spaziy  taj  nered, 

:  Btane,  te  s?i*ativ  se,  ianenada  baei  se  na  nje  í  svestrano  pokoije  i  posieée. 

I  f  adose  tom  prigodom  Markes  od  Trmola,  Ivan  Gospodoetic  biskup  Senjski, 

I  tri  kanonika  splietska,  í  dosta  plemíca  iz  primorskih  gradova,  a  i  sam  Alberti 

bje  Bffirtno  ranjen,  a  sto  je  iz  tvrdje  islasío  na  obrana  bjeganaca.  Lenkovié 

I  $a  300  povace  se  a  grad^  gdje   namiesti   sapoviednikom    Alberticeva   brata 

I  Arkidiakona  splíetskoga.  Sliedeéega  daoa  na  noé  staví   se  sa   700   na  po- 

!  mtak,  no  bode  íznenada  napadnot  od  Taraka,  te  jedva   on   sa  dva  druga 

i  bbiegne  o  Sncarae,  a  jedno  300  dragih  o  Omís.  Uz  žestoki  okráaj  janaóki 

lisgÍDiise   slávni   Cíndríó   i  Jeremija^   a   izmedjo  zasužnjenih  bjese  kapetan 

|Benjskí,  Vítez  Bertačié,   Laskarí,  N.   Tartalja   í  jos   ne   malo   sivih  nasih 

[sokolova.  Odatle  Leokovié   obznaní  Klisane,   da  se   hrabro   drže,   a   da  ée 

Jim  oa  krátko  docí  na  pomoé  dovoljnom  silom.  Papa  je  spravljao  a  Jakina 

Irasoa  i  orožja,  a  25  galija  napaljskih  vec  je  plovilo  pat  Solina.  No  do  mala 

Aevľiední   Arkidíakon   ostavi  Klis,   sto   nagna   ostale,   da   se   predado.   Bje 

jdftkle  ngovoreno  31    svib.    s   Tarci:   da   svakomo   bade   slobodno   poéi  kad 

fm  drago,  i  da  se  sažnji  medjasobno  povrate.  Klísani  kroz  Kaštiele  prodjose 

p  Vittiéóe,  gdje  je  Lenkovié  jarve  pobrao  bio  do  tisuco  jaoačkih  misíca  s 

Ramierom^  éim  prije  udarití  na   dasmanina,   da  grádu  pruži,  sto  ma  treba. 

IProvidar   Moro  naredi   sada  Lenkovicu,  da  se  umah  akrca  i  a  Senj  vráti, 

ft  n  isto  se  doba  staví,  da  ízhita  svoj  do  sada  sagaseni  jed  na   Dalmatince 

Usdielee  a  ovoj  borbí:  et  hora  conoseerano  ehe  ť  haver  taceiuto  sin  a- 

Um«o  fu  per  necessaria  ragion  di  stato  (Disf,   13  giug.   ÍS9ff).  Silom 

predobi    Sacarac,  te   ga   porobí   í   sažga;   mnogo   nasih   dade   objesíti   i   u 

nora  udosíti,  pano  víse  progna  iz  zemije,  a  dobra  njihova  uze  za  dŕžavu,  o- 

itale  pako  odsadi  na  veslo  a  galíjah  za  vise  godina,  íli  u  tamnico.  To  s  prvá 

Ekrióansko   a  sada  nasílno   postupanje   Mletčana   dosadí   tako   našincem  u 
ílmaciji^  da  sa  sví  bez  razlike  plemící,  gradjani  i  sebri  zaželíeli  hrvatsko 

(1)  Tako  se  zvao  po  Dalmaciji,  í  popovi  su  ga  takim  proglasivali  s  oltára;  crkve  su 
w  svodi  prieko  ciele  noéí  otvorene  držale,  veliké  milostinje  brale  za  bojne  troákove,  svečani 
pohodí  činili  i  td.  Pop  Šime  Urmanié,  bračanin,  piáe  Moro  (Disp.  30  srp.  1596),  kolovodja 
ustala,  nosio  bi  kudjelju  i  vreteno  onomu,  koibi  kodkuče  ostao,  itakogakorío:  "prendipol- 

ne,  deponi  ľarcobuso  et  la  spadá  e  piglia,  ehe  queste  sono  le  tue  ármi.  A  te  si  conven- 
;fODo  questi  essercitij.  Vestiti  ľ  abito  di  femina  et  statene  vergognosamente  a  fllare.  Non  vedi 

le  tutli  gli  tuoi  coetanei  sono  alla  guerra  ct  combattono  per  la  fede,  et  tu  con  tanta  viltá 
to  ne  stai  in  otio?.. 


-  172  — 

xastavu.  Uc  o  vo  xgodna  priliku  mogao  je  Radolf,  ni  puáke  ne  opáli  v^  isnovs 
nakítití  ZvoDÍmírova  krana  s  n^ilepéím  ^jesioím  bíserom^  sto  joj  biaše  okolo 
200  god.  prije  himbeiio  i  nesakonito  íztrgao  mletaéki  lav  (1). 

U  to  etrasDo  je  žestio  rat  a  Ugarskoj,  gdje  se  sam  Saltan  staTÍ 
na  čelo  vojske  proti  NažímilijaDU.  Sokobe  se  napokon  ova  dya  23  listopada 
kod  Eerestara,  gdje  se  zametnu  omah  žeetoki  bojak.  Tri  dana  krédani  sa 
junácki  avestrano  osbijali  daimanína,  i  siekli  ga  na  hiljade,  ali  jino  na- 
pokon losa  srieéa !  Niemci  za  rana  puhite  na  plien,  te  Turci  se  isnenada 
zgrnu  na  krscane,  i  sve  pod  mač  okrena.  Dočim  se  to  sbijalo,  u  Slavoniji, 
páde  slávnom  Eovačevica  iztrgnuti  Turkom  Vrhovaoki  grád.  Doleti  urnah 
sin  pase  Požežkoga,  d&  kasnje  i  sam  paša,  s  velikom  silom  na  osvetu* 
Ibtina  svi  naši  izgíbose,  no  i  oba  ta  dva  sa  mnogo  dosmana.  Ferdinand 
još  travnja  g.  1596  n  Gradca  pobrao  bjese  dosta  vojske  s  odlukom  adaritt 
na  Kostignicu  i  Bihaó,  dok  bi  Turci  bosanski  zabav^jeni  bili  Eliskom  obsiedon, 
Nesrieca  Klisa  oborí  sada  í  njegove  namiere.  Herberstein  i  ban  Draskovié  sbilja 
provalise  sa  8000  vojske  do  Kostajnice,  popalise  ju  í  potnkoše  Arpáda  bo- 
sanskoga  pasn,  u  sto  joj  dolazio  na  pomod  (jgrpuja'),  te  jošte  u  tom  podjt 
za  rukom  njekim  svecenikom  dignuti  do  10,000  nasih  na  turskoj  granioi 
s  uamierom,  provaliti  u  Liko  i  odatle  izagnati  Turkej  no  do  mala  se  TuroL 
povratise,  i  prodriev  do  Karlovca,  obsiednu  Petrinjn  (rujná).  Draskovié  f 
Lenkovic  ne  zakasníse  skooiti  na  pomoé^  no  na  putu,  ne  daleko  od  Siski^^ 


(1)  Sviedoci  8u  nam  sami  Mletčani  ondaánjega  dúha  u  Dalmaciji.  Obci  proveditig^ 
Moro  26  ruj,  1596  izvíesti  vládu,  da  jo$  na  njegovu  dolazku  u  Dalmaciji  upozna  "ľanim*, 
di  quella  nobiltá  chiaramente  rivolto  a  favor  ď  imperiáli,  et  alieno  daUa  Ser.  V.a,  ne  ia  ci^ 
si  deve  poner  dubbio  alcuno,  essendo  cosa  certíss.a  et  da  me  locca  colle  mani;  ci  e 
pur  restati  li  populi,  li  quali  ancor  essi  ío  scopo,  ehe  non  possono  lungamente  durare  nella 
soria  infinita,  in  ehe  s'attrovano  al  presente,  ma  conveniranno  farsi  un  corpo  med.o 
gľUscocchi,,,  Jerko  Moro  knez  Trogirski  u  svom  izvies^u  od  g.  1598  spomiqje  "la  mi 
inclinatione  ehe  mostravano  (t.  j.  u  ovo  vrieme  Kliákoga  predobitja)  manifestamente  le  persoi 
verso  ľ  Imp.re,  per  il  quale  si  adoperavano  tanto  volentieri,  ehe  non  é  possibile  esplicarl 
te  zato  da  u  takvoj  pregodi  "non  bisogna  adoperar  allro  ehe  il  ferro  et  il  laccío  con  1 
come  ho  fatto  io  in  alcuni,  ehe  mi  sonovenuti  perle  mani,  facendoli  pubblicamente  impíccar 
abbrucciar  le  čase  per  terror  delli  altri,,.  Vetor  Dolfin  knez  Šibenički  u  izviestju  od  g.  1 
povieda,  da  su  Sibeničani  uzklikom  primíli  predobitje  Kliša,  dodajué:  ''credo  ehe  in  tanto 
padrona  (V.  Serenitíi)  di  quella  cittä,  per  non  dir  di  tutta  la  provintia,  quanto  ehe  U  coroi 
di  Ungheria  h  lontana ;  perché  sono  molti  di  quei  sudditi,  ehe  hanno  quol  Regno  nel  c 
come  d^  suo  natural  Signore,  et  il  dominio  delia  Ser.  V.a  Io  sentouo  come  cosa,  la  (jual 
goduta  da  loro  per  sóla  elettione,,.  A  Andrija  Renier  knez  Splietski  isto  u  izvies^u 
g.  1602  veli,  da  Splieléani  *'per  una  čerta  natural  inclinatione  verso  ľimp.re  ehe  si  cred 
esser  slato  loro  natural  Prencipc,  desiderosi  di  novilä,  non  ccssano  mai  di  discorrere 
traltare  qualchc  novo  mudo,  acciô  Clissa  possa  vonir  nclle  mani  di  Ghristiani,,.  i.  td. 


-  173  - 

Sdje  se  la  njíh  most  gradío,  nápadná  jíh  ú  traga  jedno  9000  tarskíh  ko^ 
BJMÍka.  Naši  jíh  na  brso  svrate  n  bjeg,  te  nješto  íssíeka,  a  mno^  jih 
rieka  podavi.  Cajaó  pako  Tarcí  pod  Petrínjom,  da  bo  nasí  približnjo,  príeko 
loéi  edmaknu  topoTO  i  odoae.  No  ipak  naéí  satekose  izpod  Petriige  torsko 
koRJaníétvo,  te  ga  Ijato  slostavise,  i  dva  mu  barjaka  od  najčastníjih  otese. 
Tarei  krenaše  pat  Kostajníee,  a  nasí  srosise  nasipe  i  la^me,  sto  sn  veé 
lilí  ovniní  QDÍ9p.  4  lisi,  169$}. 

■ 

Sliedeée  g.  1597,  dočim  se  sva  sila  tarska  zabavljala  u  Ugarskoj, 
kdava  sa  tražilí  DraškoTÍé  í  Herbersteín  predobítí  Virovitíca.  Godine  pako 
l5d8  kreoav  osyojenjem  Gjara  agarske  stvari  na  boije,  odloci  nadvoj.  Fer- 
dinand po  savíeto  Víteza  Bertucica  opet  pokošatí  sríeéu  u  Bosní,  gdje  je 
ovaj  imao  ne  malo  tajnih  dogovora  u  poglavitih  gradovih.  I  sbilja  rajna 
,  pohlti  Herbersteín  sa  4000  prieko  graníce  a  Tarsko,  kad  njekí  od  nje- 
igo?ih,  pobjegav  k  Taróina,  sve  rázštepe.  Čega  radi  svrnav  Herbersteín  na 
énffi  strana^  srieéno  se  namieri  na  Paša  bosanskoga  idoéeg  sa  njesto  vojske 
I  Badim,  te  ga  razbi,  300  mu  izsieóe  a  toliko  zasažnji,  i  sve  naokolo  po* 
jfoM.  Za  sliedeée  dvie  godine  osta  Hnratska  ponjesto  mirna,  a  vise  se 
TojcTalo  a  manjih  borbah  na  slavooskoj  granioi,  gdje  Toma  Bakao  porobí 
fakrae  í  Caklovac,  a  pa  složno  s  Lakom  Senéeviéem,  koi  si  yeé  dávna  u 
I  Snema  biase  stekao  janaôko  ime,  apali  Požežki  grád,  a  paso  sa  300 
Ittieée.  Senčevié  malo  kasnje  baei  vatra  i  a  Osiek,  a  bega^  biežeóega  a 
Talpovo,  uhvatí  í  na  koiac  natakna.  Kad  pako  Toroi  predobíse  Kanižo, 
itredise  Hrvatom,  da  jim  se  podéine,  ako  neée  konačna  propast  svoje 
;teinlje.  Naši  bez  snage  i  bes  nade  ma  od  kada  ja  dobití,  odpravíse  ipak 
fMlanike  u  Prag,  s  prosviedom,  di  aeeettar  le  offerte  turehe,  se  non 
^ono  mutmii,  Radolf  zato  nge  si  razbijao  glave,  a  a  Gradea  sve  se  o  tom 
nidilo,  da  «e  priotme  Kaniža.  Rojna  1601  sam  Ferdinand  pohítí  onamo  s 
|Uom  silom,  ali  se  studená  sramotno  natrag  povratí,  skodom  velikom  naše 
iriave,  gdje  se  jako  dvojilo  o  spaso  Koprivniee,  kojoj  sa  se  tada  Turci 
tňko  grocili.  U  to  se  neprestane  vojevalo  na  nasoj  granici.  Uskoei  iz 
SftrÍBe  paliJi  so  rojna  1<K)1  oko  Obrovoa;  Frankol  zapoviednik  Karlovaéki 
i  Rabata  Senjskí  a  isto  sa  doba  robili  Lika }  veljače  1602  Slavonei  iz  Ko- 
frivniee  razbijali  sa  Turke  oko  Kaniže;  dočim  sa  s  droge  strane  Torei 
le^  Požege  obilí  kapetana  od  Crnika  robeéega  u  onoj  okolici,  silno  harali 
#ko  Karlovoa^  a  svibnja  1602  sasvim  skončali  4000  nasíh  pleneéih  prieko 
l^ve  tarske  prediele,  te  jos  na  joga  kolovoza  jako  éeta  karlovačka  o 
ite  se  liepim  plienom  iz  Bosne  koéí  vraéala.  Ovo  jako  opasno  i  nasiino 
l^tanje  a  nasoj  državi  ogoréavalo  se  tím  vise,  sto  nemaéke  posade  a  granioi 


-  174  - 

nisa  od  daga  primalé  plaée,  te  sa  oe  samo  gore  nego  da  so  dasmaBske- 
rosíle  zemlja,  no  jos  neprestano  príetíle,  da  ée  nepríjateljo  ísdatí  tvr- 
djave  amah,  čim  se  prikáže  (Germ,  S  okuj,  1003),  Ozojka  ove  iste  go- 
dine  íssiekose  Tarci  do  500  nasinaca  izasavsih  is  Koprivníce  na  plieo,  a 
traviga  Tatári  porobíse  Medjamurje  tja  do  Varaždioa.  Kolovosa  Koloiié^ 
Lenkovió  i  Solts  doônv,  da  se  je  turska  vojska  veó  opoiila  k  Osiekn  8 
namíerom  prieéi  n  jasná  Ugarsko,  s  janačkom  četom  poletíse  tamo,  da 
joj  barem  oteže  pat;  te  a  sto  stade  Solts  rasiti  osíedki  most,  Kolosié 
sa  100  svojíh  pohlti  napried,  i  nasav  Tarke  na  spanjo,  oko  000  ízsieée  a 
ostalo  o  bieg  natjera^  a  kad  svano^  morao  je  on  sam  bježati,  te  i  jedva 
se  spasi.  Malo  kasnje  Radolf  sklopí  s  Taroi  krátko  prímirje,  a  to  vise  8 
toga^  da  se  narodí  sílnih  napora  malko  oporave  i  na  nove  príprave,  nege 
da  se  dodje  do  mira. 

U   to    borba  medjo    Mletčaní   í  Uskočí  sve  se  to  silnije    rasvijala. 
Uskooi  sa,   i  ne   bez  rasloga,  Republiki    pripisívalí  propast  Klisa  i  njihove 
ondasnje  biede  i  stradanja,  te  se  sbilja  nisn   ustročavali   as   prigoda  Mlet* 
canom  se  po  moguónosti  osvetítí^  tim  vise  sto  veé  svada  po  Dalmacíjí,  de 
o  samih   monastírih   i   svecenskih  sborovih,  imali   sa  dosta  prÍTrseníka  t 
branitelja  proti  okrotnosti  dapace  krvoločnosti   mletačkoj.  Zato  lipnja  1ô9f 
osobitim   oglasom    sabraniv   Mletčani  sváko    obéeiga  sa  Trstom,  Riekom  i 
Senjem,  Rudolf,  koi  je  tada  jako   nastojao  o   tom,  da  skloní  Republika  ná 
saves  proti  Turčinu,  odpraví  rajna  1597  svoje  povierenike  u  Senj  s  nalo* 
gom^  sporasumieti  se  s  Ivanom  Bembo  providorom  Dalmatínskim  o   načinn^ 
kako  da  se  jednoc  stavi   kraj  ovoj  raspri,  i  Mletčanom  ma  kojom   žrtvooi'i 
sadovolji.  Lenkovic  tom  prigodom  dade  obiesiti  do  sedam  Uskoka,  a  ostatej 
prišili  donieti  ma  sve  sto  sa  pliena  imali,  da  ga  Mletôanom  vráti;  te  príj«^ 
odlaska  sabrani  jim,  saéí  na  more,  a  bezposlene  ís   grada   isagna.   No  svéj 
badava.  Mletčani  nisu  ni  sa  tím  stedilí  uskočke  krvi,  čega  radi  malo  kasnj^j 
o  Krku  do  600  Uskoka  iznenada  suno  na  mletaôke  lai^e^  i  to  smakose  im\ 
70  Arbanasa  u  mletačkoj  slosbi  (19  velj.  1698),    Sad  Bembo   isto  kao  im' 
rat  biva,  udari  na  hrvatsko  primorje,  i  obnoé   okružív  Novo,  ricettOy  veli 
on,  ď  Useocehi,  silom  ga  predobí^  porobí  i  srusí.  Malo  kasnje  istá  sndbiaa 
dopade  Ledeníce,  sela  oko  Trsata  i   Moséeníoe,  a  Trst  í  Rieka   bodu  ^e* 
snije  obsednutí.  Ferdinand^  da  ustaví  ta  nasilja,  uputi   a  Senj  svoje  povie- 1 
renike  And.  od  Ranoka  i  And.  Paradaísera,  no  sve  badava.  Video  tim  Papa, 
da  te  nayale  mogle  bi  lasno  dotjeratí  oprav  do  javnoga  rata  s  golemom  Be«" 
sriečom  krsčanskih  stvarí,  posla  koncem  ove  god.  1598  u  Prag  k  Čaru  slavnoga! 
M.  A.  Dominisa  (Gospodnetiča)  Rabljanina,  onda  ravnatelja  Senjake  i  Medroáke 


-  176  - 

Inkopífe,  da  na  ime  rioi&ike  stoliee  nastoji  o  akÍDoéa  (ih  nemira.  Dominís, 
koiDO  su  tí  poslovi  najbolje  pOBnati  bílí^  predloží  Cára,  neka  se  Senjskím 
Úskokom  oskraie  plaée,  te  tím  da  jíh  se  prísiií  odatle  se  isselítí ,  a  da  jím 
te  aasnaôe  stanoví  n  Otoeca,  Brinji  i  Prosoro  na  natmjoj  žranici.  Dodá  i 
to^  da  bi  tad  trebalo  ta  miesta  vtvrdíti,  m  to  novcem,  sto  bi  se  nabavíti 
voglo  prodajom  ondješnjih  snma.  Rodolf  rado  se  ohvati  te  osnove,  no  je 
u  to  ielío,  da  more  bode  svakojako  slobodne  sa  trgovino.  Domínis  prodje 
utim  o  Gradae  k  Ferdinanda,  tada  silno  labavljenoma  ondiesnjimi  vierosa- 
konskimi  raxprami,  da  i  oje^a  nakloní  na  te  nviete,  a  napokon  n  Mletke, 
f4i®  bje  dično  prímijen  i  líepo  počas^en.  Uslied  tíh  dogovora  bode  dakle 
•daslan  a  SenJ  Josip  Rabata  kao  sapovíednik  one  tvrdjave  s  nalogom,  spo- 
rasamoo  s  provídorom  Pasqoalígom  sve  sravnati  i  o  red  i  mir  povratití. 
Eabata,  složív  se  na  Ríeci  s  Pasqoalígom  o  naeinih,  kako  da  se  jednom 
dodje  do  kraja  ovomo  posla,  predje  u  Senj  (29  siee.  lôOľ),  gdje  na  krátko, 
tko  í  odvec  okrotnim  postnpaigem,  kasni  krívee,  a  mnogo  Uskoka  íe  Senja 
ÍMgna  o  granieo.  Tím  osta  Pasqoaligo  sasvim  sadovoljan,  te  radost  svoja 
iikasa  ponositimi  israni  o  svom  isvíestjo,  sto  je  9  stád.  1602  óitao  o  Se- 
lito.  Po  oprayljenom  posla  Rabata,  otvrdív  Skrisa  i  složno  s  Frankolom 
yorobiv  Liku,  ostavi  sa  malo  Senj.  No  njegovi  neprijateljí  kod  dvora  opo- 
iriebise  sada  okratností,  kojimi  se  ovom  prigodom  težko  okalja  jedíno  da 
Hletéanom  agodi,  ne  samo  da  ga  ocrne  kod  Rodolfa  í  Ferdinanda,  nego 
da  mn  opet  saro  Senj  pobone.  Uega  radi,  kad  se  malo  kasnje  vratí  o  Se^j, 
bje  prisiljen  baeiti  a  tamnieo  Jorisu  kolovodjo  tih  nemirnjaka.  Na  to  Uskočí 
pofrabe  orožje,  sahtjevajoc,  da  ga  posti  na  sloboda;  a  kad  opase,  da 
Sabata  nsmíče  I  kráti,  návale  na  tvrdjavo,  silom  jo  ozmu,  te  ga  obija 
{ií  fros.  160í').  Tím  slocinom,  koi  osta  ben  odsode  sbog  kraljeve  slabosti, 
lovím  se  dahom  nkriepi  stará  borba  medj  Mletóani  i  Uskočí.  Ovi  opet  sví 
priletise  a  Senj,  odatle  nastaviac  svoje  návale  s  mora  i  po  kopoo  cesto  prieko 
Aletacke  semlje  i  dobrovačke  o  torske  predíde.  Mletéani  sa  jím  sve 
■ognée  saprieke  na  put  stavljali,  i  mnokrat  jih  napadali,  a  ohvaéenike 
ka  vjesala  meéali ;  ali  i  Uskočí  niso  doisto  lieníli  o  osvetah  (1).  S  droge 
Itriie  njihovi  poslanici  o  Prago  os  svaki  slocaj  niso  pristajali  Čaro  se 
tižiti  i  od  njega  sadovoljnost  tražití,  da  tim   osakone  svoja  nasiija,  a  on 


(i)  Ona  znamenitá  kakavica  mletaika,  pop  Joso  Gappelletti,  koi  je  skoro  pisao  mle- 
taôku  poviest  u  13  debelih  knjigah  bedasto  i  sasvim  neva^ano,  ovdje  káže  i  to  (kig.  IX*  289) : 
"oé  piíi  ebbero  in  seguito  ľ  audacia  di  molestare  la  repubblica  di  Venezia  colle  loro  piraterie.„ 
Gusarslva  nije  doisto  bilo  nikada,  ali  osvete  i  obrane  za  slobodno  trgovanje  po  moru,  k6  do 
nda.  bilo  je  i  u  naprieda  ']oi  vece. 


-   176  — 

jim  sve^  i  svasta  obeéavao  a  níáta  oe  icvrsivao,  jer  se  sprotivio  nady«j« 
Ferdinand,  koí  je  jako  cíenío  oskočke  xaalage^  po  kojíh  8o  za  borle  • 
Turci,  o  sto  8U  težko  stradale  Ugaraka  i  Hrvatska,  igegove  osobité  dŕžava 
QŽívale  mir.  • 

To    nesrieéno    stanje    agar.-hnr.    kraijevine   htjese   sada    apotrelnlŕj 
ápaqjolci  na  svoja  koríst.  Videéi,  da  se  Torei  od  dana  do   dana  to  veé 
približujn   Djihovim    zemijana    a   Italíji,   stadosé  n   Praga   radití,   ehe 
Maettä  Cesarea  cedesse  iU  Re  la  riviéra,  eh*  eila  Hene  in  Sehiavom 
eon  le  fia%%e^  ehe  vi  sono  al  more  delia  Serenitä   Vostra  (nalme 
publíke  Mletačke)  eon  quella  rieomftensa,  ehe  foese  stimata  eonvenientéf 
moslrando,  ehe  eon  queeia  via  ei  leverebbe  ľ  hnperatore  dalle  molesHey 
ehe  foseano  per  eonio  ďUecoehi  et  dalle  neeessitä  di  ependere  in 
preeid%j.  Radolf  odbaci  sbilja  te  bljatave  ponude,  a  i   s  toga^  jer  níje 
mogao  na  to  pristatí  bes  dosvole  hrvatskoga  sabora,  koí  nebi  bio   bes  si 
mnje   nikada  na  takovn  sramota  privolio.  Cielokapnost  kraljevine   bila 
uvíek  naJBJajoijí  ares  brvatske  zástave  (Germ,   14   oiuj.   Í69S),   AH 

v 

Španjolci  nennogose  pogodbami,  kasaje  so  tražilí  izvestí  silom.  Stád 
dakle  s  jedne  strane  dogovarati  se  s  Uskoci  o  naôíno,  kako  da  dodjo  n, 
hovom  pomoéjo  do  predobitja  kliske  tvrdjave^  a  s  dmge  po  darovih  i  o1 
éanjih  poticatí  Arbanase,  da  se  otresn  torskoga  jarma.  A  da  te  nakane 
dielo  napokon  stave,  apotrebise  zgodna  priliku,  kadno  Pavao  V  nagonoi 
njihovím  i  bez  doyoljooga  temelja  edarí  naletačkn  Republika,  a  tím  i  nas 
sasvim  nevine  dalmatinske  zemlje,  orkvenon  obostavom.  Spanjolsko  b 
dovije  srnu  na  Draé  i  popali  ga  (kol.  1606^,  No  spletke  njihove  os 
napokon  bez  uspieha.  Kô  sto  Slletčani  tako  í  Taroi  za  rana  dodjose  u  t! 
orotí,  te  jim  lasno  podje  za  rukom  sve  to  raztepstí.  Dalmatinei  so  daki 
prezirali  spanjolsko  nasilstvo  isto  kao  tarsko,  a  Mletéane  sa  odločno 
pomagali  proti  papinoj  svojevoljností  mačem  i  spisí.  U  to  adari  stramuŕ 
koga  a  Spliet  i  a  pobližnja  miesta,  i  tako  pobiesní,  da  samo  a  tom  gnié 
od  4227  stanovnika,  sto  je  ímao  12  kol.  1606,^11  stod.  sliedeée  godine  j 
jíh  je  1605  ostalo. 

Oim  steče  s  Turci   prímiije  (95  kol,  160ď)j  ovi   amah  iz  Bodii 
odarise  na  Ostrogon  Q19  ftrj.}^  no  malo  kasnje,  kad  jim  pride  TÍest, 
careva  vojska  raste,  natrag  se   povukose   Qíl  lieť),  I  nas   ban   morao 
tada  sa  6000  Hrvata  pohitití  na  pomoé  Matyi,  koi  je  ípak  i   za  ratovaí 
neprestane  po  poslanicih  o  tom  rádio,  da  se  s  Turoi   dodje   do  konačoi 
mira,  akoprem  so  se  tomo  jako   sprotivili  poklisari   papinski  i   spanjolsl 
na  pražkom   dvora.  Nová  pako   opasnost  zaprieti  sada  RudolAi  od  straa 


—  HT  - 

rJMníka  u  gor^joj  Ufftrskoj.  Bndné  Jim  malo  prije  a  PosMskoin  saboni 
ida  vierobfoviedADja  níje  dosveUena  bila,  aa  saataaka  a  Koaieah  pri* 
na  Boéluija,  koga  sa  ae  veé  driali  i  syi  hajdaol,  i  koga  sa 
ri  pomagali  í  prísna  valí  erdeljskin  vojevodom  a  kasojs  i  ogarskian  kra« 
Nisto  ne  maiýe  a  Praga  ^abo  se  na  to  pasilo^  badi  ito  Rudolf  Toé  aiie 
yri  sdravoj  svíostí  bio,  ao  jedoví  t  i  samosiv,  badi  sto  njegovi  saviotaioi 
BO  aprav  sato  osadjali  sta  narediti  sa  državna  koríst,  ved  bolje  SM^in 
80  sava4|ali  tako,  da  se  je  éinílo^  ehe  šiano  ďaeeoräú  im  qu€9t9 
a  Í0seiar  arndmr  iuito  in  rovina  ei  in  freeifitio  (Oérm,  18  tra9» 


Osim  to^  asmnožavahu  veé  dosta  tažno  stanje  aostríjske  kuée  i 
isakonske  razpre^  kóje  so  se  uprav  tada  silno  dísale  a  Ferdinandovih 
ížavah,  te  napokon  probile  do  javnoga  prevrata.  Tamošnji  bantovnici  do- 
irahn  se  s  Boékajeí,  kóji  so  veé  Upnja  1005  prodrli  bili  a  ovostrana 
írskn^  te  robili  oko  graníca  itajarskih  í  hrvatskih.  Samnjalo  se  tada  a 
ifo  i  o  vieŕnosti  najpoglavitijih  agarskih  i  nasíh  velikasa,  jer  poslaník 

téki  13  lip.  r605  javi  i  to  svojoj  vladi :  U  Nadasti  et  Botiani  Ongari 

ifatissimi  verso  queUe  parti  s^intende,  ehe  eiano  ribeilaSi,  et  ehé 
feseo  habbia  fatto  il  0>nte  di  Sdrin,  per  šaive%%a  delU  paesi  et  dellé 

lorOj  vedendo  ehe  tutto  vien  posto  a  ferro  et  foeo  senza  alcunn 

íe  di  riparo.  I  a  Hrvaŕskoj  ímao  je  tada  Bočkaj   dosta  príyrženika,  te 

tistrojíla  biase  arota,  kojoj  so  na  celo   stojali  njekoji  plemiéi,  kojf  sa 

lieravali  u  oéi  Sv.  Ivana  Krst.  osvojití  Zagreb.  No  sa  rana  sve   dodje 

fidík,  te  kolovodje  búda  uhvaéeni  i  sudu  isručeni  (Germ»  11  srp,  10OS)* 

staví  kraj  onim  navalam  éesto  ponovljenim  a  nasih   i  a   Ferdinandovih 

iQah,   ústa   napokon   Dávid  Kislin  zapoviednik   a  granicí,  koi,  sdruživ 

je  i  Ferdinandove  sile,  udari  srpnja  na  domaée  neprijatelje  pomnožene 

fVnrei  i  s  Tatarí,  i  tako  jih  porasi,  da  do  3000  ostade  na  bojnom  polja. 

sto  se  tom  pobiedom  njesto  barem   poboljsalo  Ferdinandovo  stanje  kod 

»,  n  U^arskoj  se  Matijino,  dolaskom  turske  goleme  vojsko  pod  velikim 

rirom  (kolj,  sve  to  víše  ogoréavalo.  Sam  Ostrogon,  izdajom  Njemaca, 

tada  sa  mnogo  drugih  miesta  o  turske  sake.  Te  svakojake  nesríeée 
mase  napokon  Rudolfa  opunovlastiti  Matiju,  da  se  s  Tarci  í  Bočkajem 
»var»  o  miro,  Konoem  godioe  bje  mýprjje  a  Beéa  sklop^eno  prímirje^ 

dogom  i  težkom  agovaranju  í  mír,  prvo  s  Boékajem  u  Beóa  (91  liet. 

I,  a  satím  i  s  Turoi  a  táboru  na  obalí  Žitve  prama  Dorogo  (9  stud.")* 

mirom  Car  se  oslobodí  od  danka,  no  morao  je  ipak  na  jedno  izplatiti 
PBtna  200,000  talira  i  sve  mu  ostaviti^  sto  je  u  Ugarskoj  posvojio  bío^ 


-  178  — 

te  i  cíela  bmu  Slavoaija,  a  Bočkiga  Erdelj,  ZaCisje  i  jos  njekoje  if|MM 
iapange.  Kasiúe  Radolf,  pokajav   se,  iUt  Je  dosTolio,  da  se  nír  aga 
ukratí  potvrdo  tim  pogodbaoi;  no  Matij*)  da  ga  aa  to  aa^era,  a  Paa 
tkem  aakara  (I  koL  í$OS)  akloaí  ataluíe  agarske  í  aeatrtjake  aa 
sabai  aavea  sa  ajíhova  aadraavaaje.  Toma  sabora  nam  aeh^ese  aMStv 
dapaée  baa  Iv.  Draakovié,  koi  se  tada  aalasio  a  Pra|^  da  tndn  siloi  le^ 
ste  OBU  Radolf  dof^vao,  savietovaae  dvor,   da   adarí   aa  Ugre  (Qttwu 
v#0*.  I^OSy  Draikovid  tooi  prii^odom,  aemo^dí  aikako  dobití  svoje, 
se  aa  banskej  éasti.   Malo   kaánje   (r«^ft«  ť.  jr.}  aa  predlož  Natyia 
atapístf  i  aaii  atalísi  a  ooaj  saves,  prímívsi  sve  i  sa  se,  sto  se  a 
bjeie  medja  Aostrijoni   i  Ugarskom,  frmtér  liéertmtém  itoltftomt, 
usum  et  exéreiHum  hit  in  Regnit,  seeundum  ténorem  prmfi 
eoneiušionum  Vi^nnenšium,  liberum  ešte  nelunt  (Jiir«  IL  tfT). 

Kad  doéa  Radolf  a  Praga,  sto  se  a  Poaaaa  sbílo,  sapoviedi 
da  sve  po  Bjem  ondje  utaaaéeao  i  podieUeao  bes  odvlake  akíae.  Tíi 
do  javno^  rata  medjo  braéom.  Matíja,  proglasíV  brata  kao   aevríedu 
vladaaje,  travnja  1606  adarí  vojakom  prieko  Moravské  a  Češka.  Ješ 
u  Libna  kod  Praga  bje  napokon  ai^ovoren  mír,  po  kom  Radolf  astapi 
tíji  UgarskOy  Aastríja  i  Moravskú.  Líslopada  sa^ie  Matija  a  Poaaa  na 
gdije  sa  prísatní  bili  od  aasih  velikasa  Toma  Bakač,  Nikola  Istvaallé, 
skovié,  Keglevié,  Zríiýskí  í   bískap  Zagrebaéki.   Izmedj  sah^eva,  itt 
tada  stališi  dostavise,  bíase  i  ovíg,  naíme  da  j  im  israéi  ne  samo  t 
Gjar  I  Komoran,  ma  aiteo  quette  di  Sekimvonie  et  CrovMiioj  I 
^vemo  daiľAreiduem  FerdinamdOj  eome  memM  ďOngarim  (j 
atuá.  1608).  Matija  traiio  je  sbí^a  amaijiti  sto  je  vise  mogac  te  s 
agarskih  stalísa,  no  napokon  morao  je  mal  da  ae  sve  besavietno  pri 
potvrditi,  a  i  to,  da  toliko  a  kra^evíni  Ugarskoj,  eome  neUi  mUri 
éeUa  Dalmatia,  Croatut  e  Sehiavoniaj  bití  ée  samo  domaéi  sinovi  aa 
éasti  i  složbe  državne  asvišeni,  i  da  ée  povratiti  Hrvatskoj   sve,  «(• 
Bjesina  semljiita  Ferdinand  u  syojíh  roku  nesakonito  držao  (&erai.  L 
Samo  prisegom  te  zavjernice  (1}  bje 


(i)  Evo  za  nas  n^jvažnijefa  ulomka  te  zavjernice:  SitnUiter  etiatn  in  Dt 
Croatia  ä  Sciavonia,  eduetU  primo  ex  Pranidiit  GeneraUbui  CepUaneU,  alUtqtu 
PMefeetii  et  miitttMM ;  ratione  Pnefecturas  omnium  Confiniorum  eum  SarenUt.  D. 
Duu  Ferdinando  tíc.  condudat  (aadglaseno  £1.  37  g.  1006),  et  Juxta  oUatiouem 
Serenit*.  Re^  Maje*Uu,  poH  9ui  coronatUmem,  legatoi  suos  Gnecium  expediat.—i 
iptum  Banatum  sub  hac  prasšertíi  Diaeta,  cum  vetutta  tua  plenaria  atUhoritate,  a 
ítsque  mate  Adriaticum,  betu  mtritvR  alicui  personeg  conferat  (nadglaseno  61.  28.i( 


—  170  — 

NATUA  II.  16  staienofSk  1006  oiltkraii  s*  ngar.-hrv.  kralja  i  tri 
éiBi  kftMje  takvim  na  prieatol  ovieDČaa.  Dne  pako  6  pros.  i.  (;.  odolbrí 
pb^rstom  i  odluke  qjíhova  sabora  od  5  arp.  1004,  Rudolfom  potTrdjene 
iMipnr  10  6ieč.  1008  n  Prafv,  ismedj  kojih  stojí  í  ova :  ut  univerH  Hm-" 
hitii  í  ejteimmiury  a  da  ob  otoid  aaatoji  naylaatito  biakop  Zagrebački. 
I  Po  okinnJoDJii  tesko  sa  Natíjn  sabavljali  avstryski  stalisi,  kojí  stt 

feii^evalí,  da  sakone  proti  protestantom,  malo  príje  po  ajem  samo  odloiene, 
JBék  mistí  i  proglasi  slobodne  víeroispoTÍedaaje  i  po  gradovih,  ako  ée  da 
^f  k^  sto  je  trasie,  viernost  priseipa.  Nakon  dugoga  opiranja  morade  na- 
bftoa  pristatí  na  njíhove  sahiJeTO  (19  oiuJ»  16M')y  jer  sa  fa  ved  tada 
|feM^  lapremale  české  stvarí.  Ondje  Radolf  jos  proile  godíne  obeéao  biase 
|M»di  viere,  a  sada  se  oatroéavao  to  isponiti.  Čega  radi  stalisi  sporá* 
iDo  odreže  sastatí  se  na  sabor  27  travnja,  í  ta  proglasití  Natija 
LÍm  kraijem  (Oerm,  90  trmv.  1$09).  Zahman  se  STom  moéa  pobriní  Ra> 
r,  da  te  Bjibove  nakane  rasmetne.  Stalisí  na  sabora  postave  90  oprav- 
ila da  semljom  ravnaja,  i  a  isto  vrieme  odlnée,  da  83  astroji  vojska 
obrana  driavníh  sloboda.  To  odlaéno  postopanje  prišili  sada  Radolfa 
;1asiti  tako  svani  Btajestat  (tí  srp,),  po  kom  dopastí  protestantom 
lao  vieroicpovíedanje,  i  podíeli  jím  jos  nfekoja  pravá.  Pripísi^ad  pako 
te  nesgode  Matiji,  stavi  se  Radolf  a  tajne  dogovore  sa  svojim  sínoveem 
tpoldom  Pasovskim  biskupom,  koga  je  namíeravao  postaviti  svojim  na- 
iíkom  a  českej.  I  sbilja  Leopold  pohíti  vojskom  do  Praga,  no  bes 
lieka,  jer  bode  usbijen.  Sad  na  poži  v  stalisa  Matija  pohrli  n  česká  (velj. 
III),  1  tako  stíesna  Radolfa,  da  ma  je  jos  1 1  tráv.  odpostiti  morao  i  éeska 
10,  kojom  se  Matija  okruni  24  svibnja.  Malo  kaénje  pokaja  se  Rudolf, 
íst.  0tade  raditi,  da  ma  Nemaéka  prasi  pomoé  proti  brata ;  ali  ga  veé 
sieé.  1012  suuUe  smrt  a  Pragu.  Tim  3  lip.  i.  g.  pribavi  si  Matija  i 
inkn  krana. 

U  savjerniei,  prisegom  atvrdjenoj,  kad  sa  mu  Ugri  i  naši  podielili 

Iniôki  priestoi,  biaše  se  Matija  obvesao,  da  de  sto  prije  isvesti  is  naše 

kve,  a  Davlastito  is  Varaždina  i  jos  is  njekoliko  miesta,  koja  nisa  tada 

graaiei  ležala,  sve  sapoviedoike  i  vojska  inostrano,  a  glede  oprave  oje- 

{ih  samo  pograníčoih  tvr<yava,  da  ée  se  sporazamítl  s  nadvoj.  Ferdí- 

[om,  neka  on  izplaéa  dotične   posade  i   sa  svim  dovoljno   obskrbi.  No 


kl7l5;  ČI.  S7.Í723;  ď.  47.1741).  —  MiliUt  autem  Germanoi  et  aliot  extemot,  tam  ex 
gree,  quam  etiam  civitaU  Varatdinenii ;  nec  non  etiam  ex  Muran,  Diven,  Käs%egh, 
et  Lipchej  aliitque  lodt  (cum  non  tint  confUiia  Regni)  quamprimwnedueifaciat.-^ 
vper  Segniam  quoque  Civitatem  in  Dalmatia  exietentem  Majestát  Sua  Regia  a  Corona 
fefni  minime  avelli  patiatur.  „ 


-  18©  - 


¥ideé  sUlJii,  dft  je  oa  teiko  latevIJM  attstniekiiiii  í  éeskini  p«sl«?i, 
M  okratiae  na  Ferdínandla,  saktíeTi^aéy  éa  ispaní  Natíjiaa  obeéaaja  i 
povrati  aamUe  ngar.-hrv.  kraae.  To  FerdiiMuiila  dakako  no  prqa^  paôo 
okraino  od|^vori,  eké  frpeurino  di  riempérar  frímm  ^eiiOy  ehé  €é 
ušurp^to  dm  Tureki^  eh*  mlf  kwrm  foi  fUrm  ftnšmr  U  wiúdéj  «•«  U 
ši  dover^nno  aewwMdtar  le  eoM  ean  U  Mtáú  m«  (fiftfrm.  9  oo(/. 
ávakaki  m  Ibesohraalak  i  iprdno  to  beisako^je  teiko  povriedi  aaio 
le  nalo  kaa^Je  oa  aakora,  ialeé  poním  praTom,  ato  ao  kra^eva 
joite  ispaníla  nían,  ísnova  odlaéiae,  da  od  aada  na  graniei  aam  Baa 
PrmfšetU  flénm  ti  ommhmodm  ae  vUutlm  muikoriimiš  fršMitj  da  (i 
•Uvniei  lada  aamo  aoniUaei»  podloiai  domaéiin  aakonooi;   a  s^ede 
aanda,  da  aaataví   íspladaije   vojake   i    dragíh   troákora,   kd   do 
graaieí,  poato  ova  hraai  i  njegove  aemyo,  i  neka  povratí   baňa  8ve,< 
ai  Je  od  ajei^ve  vlastí  avojovoQoo  i  Doaakoaiio  príay^ao.  8  drage 
Ferdiaand,  da  odf^di  ato  dalje  ríeáeoje  ove  raspre,  drsovito  iakaae, 
nam  najpríje  iaplate,  ato  je  njegoira  kaéa  onamo  poUroóila,  i  da  ae 
okToae  aamioetití  oadje  aenaôke  pooade  i  plaéatí  jih  (1).  Da  ao  i  •' 
dogovore^  staliaí  opet  odpravíée  svoje  poslaaíke  na  Ferdíaaada,  koisei 
Joa  sadaije  isjavi:  eké  qumndo  U  Ongmri  non  fmeino  la  Múdisfé 
fiiello,  eh*  š  fretéšo,   intendé  f  Áreiduúa  Ferdinande   di   foiier 
ftéMHOd  fér  f  aoofitr  eovM  frofrie,  et  moji  eome  Govemmíor  di 
«0M'é  9tnŠo  fer  il  fmišaío  QOerm,  90  my,  1609').  No  do  mal*  boj 
da  si  agar.*hrv.  staliaí  ne  isvojiga  i  ailom  svojo  pravo^  obratí  se  aa 
•doifa  v  Pragn  C'Mt.)  s  molbom,  da  ta  borba  sravna.  Radila  ae 
strane  ngarakili  stalíaa,  da  sklone  Ferdinanda  n  ojei^vih  driavah 
atiti  sloboda  vieroizpovieda^ja,   te  sa   ma  oaí  aa  te  kao   naknada,  i 
naie  dosvo1e>  pripaséali  apravn  naše  sraníoe  i  ostala  pravá,  ito  je  4oí 
evamo  ažívao  (Germ»  í  velj*  1610"),  Ali  Ferdinand  znao  je  dobro,  éa 
stalísi  nebi  níkada  prívolili  na  takova  sramotn ;  te  je  i  oa  aan  la< 
presirao  do  sla  boga,  i  kvdagod  niealo,  nemilo  ga  skabao.  Kad  pako 
poôese  i  prietnjami  traiiti  svoje  pravo,  Ferdinand  staví  se   dogovi 


(1)  Piie  poslanik  mleUoki  11  svib.  1609  iz  Praiga,  da  je  Ferdiaand  od^vorío: 
non  poUva  rettUuir  le  piaxste  prtUu  äa  etH  (t.  g,  od  Hrvataj.  te  prima  non  U 
pagati  H  miglioramčnti  fatti  dalľ  Arciduea  Catio  9uo  padre  ed  in  tno  tempo 
ehe  non  fate  attieurato,  ehe  doveetero  etter  tenuU  con  preHáio  Alemano,  et 
Re;  voUndo  appreeto  Uvar  ďeeee  íutte  U  munitioni  et  alíre  coíe,  ehe  ťerano 
con  U  tuoi  denári;  cen  la  qual  riepoeta  et  con  la  morte  del  Palatino  potrá  ú nefithi 
portato  in  lungo. 


-  191  - 

ipMýobkín  poftlaailMM  o  |H^aji  nasega  priaoija  i  sama  Trsta;  no  to  mu 
pi  fQÍ}9  sa  rakom  í«  tím  viroka  (komesm  g,  í$it).  lasa  Joé  ajekojih 
IpnapíeMÍh  ipokaaaja  t  FordiBaadoni  ísnova  él.  S9  %,  1618  na  aaboru 
se  staliin  aa  Natqn,  i  ialeé  silno  aovoo  i^trosene  na  poslaniétva, 
^•▼aiia  jos  jodaapat,  lia  vcé  jednom  isvrai  ovaj  kniaítkoai  vvjet;  neipo 
kadava,  jer  je  a  to  doba  kralj  Cosko  sabavQea  bío  ordeyskími  í  mle- 
JBÍ  stTarsii. 

Tnrei,  sapletoai  raton  a  Asijí,  malo  sa  posla  dali  Natiji  sa  oielofa 
|||pva  vladária.  Pomaiýe  njihove  návale,  kóje  sa  se  kadkada  dogadjale 
^  aišoj  granieí,  saalí  sa  opresno  odbijatí  nasí  ondašnji  bani  Toma  Bakaé 
^ipeako  Taroe.  Jediná  Slavon^a  jako  je  strádala  sa  ono  doba  \  te  pokosaji 
isTedeni  od  njekojib  ondiesnjih  janaka,  da  kleti  jaram  strovale  í  svoj 
li  BSTičaj  oalobode,  to  više  oslediée  njihove  rane.  U  Brdelju  nadje  si 
ia  teske  sabave  asiiod  agovora  sklopUena  %.  1612  o  Tokaja  s  oní  m 
ivodom  Gabrielom  Bátorom,  kojí  ma  je  nasliedstvo  po  svojej  smrti  obe- 
rte. Slíedeée  bo  god*  Brdeijoi  obtoše  Bétora  a  Carigrada^  da  silno  gnjeéi 
Sad  Sttltan  i  s  tóga,  éto  mo  neispladivase  daaka,  pro|flasi  ^  sbaóena 
itola,  a  miesto  njeipA  predlosí  jim  Gabriela  Betlena,  ko|^  oni  rado 
na  Ealoékom  sabora  (Huá,  16ÍS).  Natija  sbilja  aamjeravase  po 
leaatom  of^voni  isvojevati  si  pravo  proti  Betlenn  na  ono  driavn;  ali 
najsad  od  tóga  odvráti  pomísao,  da  bi  se  tim  mogao  lasno  i  s  Tarei 
saplestí.  čega  radí  odprari  najprije  poslanike  a  Carigrad,  da  trase 
íli;  A  kad  so  obaviesti,  da  ma  je  sve  sahman,  posva  poviereníke  is 
svojih  dršava  na  sabor  (Í6i4)^  da  énje,  dali  bi  mo  htjelí  pomoci  do 
VA  právaj  no  oni  mo  sve  odlaôno  saniekase.  To  pôvode  Matijo,  da 
pästi  a  dogovore  sa  Betlenom^  a  ogarskim  stališem  podjo  napokon  sa 
;en,  sporaxomiti  jih  í  skloniti  na  mir,  koi  bje  6  svib.  1615  otanaéen  a 
lavi  a  opet  3  raj.  1617  obnovUen.  Brdeij,  kao  éest  ogarske  knine,  osta 
npravom  Betlena,  koga  je  kralj  morao  novoem  i  vojskom  pomagatí, 
bi  ga  Tarei  ratom  napáli.  6.  1616  Matija  í  s  Tnroí,  a  Asiji  sabavlje- 
ií)  obnoví  mir  na  20  godina,  kojim  se  po  nagovom  mletaókoga  pokliaara 
I  Carigradn  obvesa,  da  ce  Uskoke  od  Seoja  odaleéiti,  a  da  ée  škode  od 
|ih  nanesené  Ferdinand  podpono   naknadití   (Di$p»  Práv,  Gnal.  Dalm,  9 

Viie  nego  erdeijski  sanimali  sa   Matija  mletaôki  poslovi.  Tada  sa 
I  éesto  napadali  Senjska  okolíea;  a  sprotivno  Uskočí  nísa   se  doísto 
iHi  odvracati  jim  ôast  u   zajam.  Toga  radí   Porta  se  neprestano   tušila, 
ío  Mletčaoí  puscaja,  da  f^e  slobodne  tobože  gusari  po  moru,  te  se  grosila, 


-  182  - 

da  ée  svoje  brodove  sa  olbraaa  avojih  semtlja  odpravíH  a  jadraaska 
Mletéaní,  bojaé  ae  rata  s  Taroi,  da  Jim  dokain  «  tom  svoja  aevíaost  i 
4erali  sa  bes  prestaaka  Uskoke,  i  kao  aaJi^leiníJe  duamaae  hvaédi, 
Ujali,  obieaívali  ilí  na  veslo  u  galijah  odsa^iívalii  doéim  sa  s  droge 
éesto  od  Matije  po  svojíh  poslanieih  sahQevali,  da  Jih  jednon  s  prii 
akloní,  ako  ma  je  stalo  do  mira.  Da  Uskoke  epet   aatjera  o  red,  Ui 
Matija  kol.  1611  svoje  poviereaíke  u  Se^j,    te  ovi  srasíse  Djíbove 
dva  poglavice  bseíse  o  tamniea.  Ali  veé  list.  i.  g.  Uskočí  so  pliesili 
Naretve;  sto  prišili  Veniera  Dalmatioskoga  providora  sabraniti  sváka 
deoje  6  hrvatskim  primoijem,  a  stade  hvatati  sve  brodove  jedreée  sa  ose 
Da   ma  se   osvete,   Uskooi   siee.  1612  o  27  ladja  provale  do  GriMi 
postim  se  plieaom  kodi  vratej  a  14  kol.  a  Baoki  na  Krka  sasoinje 
Krékoga  providora.  Na  ta  viest  poleti  ís  Zadra  a  Senjaki  saliv  A. 
vrh.  providar,  i  prišili  SenjaDe,  da  ma  aarobljeaika  israee  (4  mj.). 
pako  oslied  oovih  taaba  mletaékih  opet  sadjoše  kraijevi  poviereaieí  n  i 
namiestise  aapoviedníkom  ovofa  gnátí  Nikola  Fraakapana  Trsatski 
stranim  Úskokom  strogo  naloiise,  da  se  o  osam    dana  isselití  mw 
Batrnja  ipraniea.    Ali  so  Uskoei  slabo  pasili  aa  te  sapoviedí^  te  si 
kroja  pod   Nik.   Hreliaaoviéem   tráv.    1613   robili  Tarke  oko  Šil 
Neretvi  i  Qa  do  Tribinja.  Iv.  Dobroevié  sa  12  oaorasaaih  brodova 
Jih  aa  sjihova  povratka  kod  Saéorca  hvarskoga;  te  a   bitki  páde 
Bovié,  a  Uskoei  isbjegoše  a  Peliesac,  ostavtvai  dvie  ladje  a  aepriji 
sakah.  No  éim  oai  kaéi,  do  mala  sgrna  se  iaaeaada  aa  galija  Krsta 
aalaseéa  se  a  laeí  Mandre  paikog  otoka,  i  sve   živo  na  ajoi  issieka 
nemilost  silno  rasijati  Repabliko,  te  amah  aaloží  F.  Paaqaali^,   vrh. 
vidara  a  Dalmseíjí,  da  tvrdo  stisae  hrvatsko  primpije,  a  pred  Perdiii 
ogradi  se  sveéanim  prosviedom  CO*  ^  ^"^  ^^^  odlaôi,  silom  si  iivi 
sto  do  sada  dogovaraajem  aije  mogla  postiéí,  asime  aaiste^je  Uskoka. 
dínand,  da  ja  na  tom   pota  astavi,  kol.  i.  g.  odasla  svoje  poviereii 
Senj,  da  stvar  rasvide  i  krivce  kaane,  no   i   ti   Niemei   podmiéeni,  éi 
odobro  Uskoôko  postopaoje,  tvrded,  da  je  more  obéa  vlastitost  S 


(i)  Ovako  a  pismo  od  18  koL  na  Ferdinanda:  "qnetti  ettere  i  fhUti  éáU 
promeste,  ^tusH  i  fatU.  ehe  H  eseguUcono  totto  aW  ombra  di  luij  pigliando  gU  Ot 
fomento  dai  minUtri  ncoi,  t  quali  per  tal  modo  tnottrano  non  avere  inconto^akwM  fl 
toritä  «tui.  o  ďaveria  eontenitienu  ďloro  mitfatti;  non  poterH  siffatti  eeeetti  pt'i  a 
sopportare;  aver  dato  la  RepubUca  fínora  prove  piú  ehe  tvffíeienti  di  lontCMimiAi 
ritpetto  alle  terre  di  Sua  AUe%%a;  toUerare  piú  a  lungo  tarebbe  vittá,  aarebbe 
propri  tudditi,  tarebbe  eaporre  tutta  la  Christianitá  ad  una  gtierra  col  Turco,,.  Ali 
lada  Ježuvite  tvrdo  držali  Ferdinanda  u  svoje  use. 


-  183  - 

iu(ft?e  Nletôani  hara»ja  i  plienjraja  po  hrTatokih  obalah.  Slie^eée  g;.  1614 
íl  KarioToa  sadje  a  SeaJ  Derehimpérg  lafovíedaik  na  onoj  graBiei,  da 
ttiTÍ  kraj  0T«iBe  neredv.  Davsí  10  Uskoka  obíesiti,  60  iposatvorití^  te  svef  a 
•Jiiítí  i  ka^e  nJilMve  popálili,  atvd.  po  kneto  od  Cesene  pvsti  se  ■  do|^- 
W9n  o  BÍra  s  vrh.  proTÍdvrom  Veníeron,  onda  «  Omiilja,  No  sve  badava, 
j. |er  so  Mda  Mletéani  pano  veée  od  nje^a  Mhtjevali,  aegoli  jím  on  dosvo- 
iití  nogao.  Tim  dodje  do  javnoga  rata. 

Pros.  1614  doóím  so  Mletéani  s  jedne  strane  robili  i  pálili  Lovrann 
'  i  Voloska,  8  droge  sa  isto  tako  radile  Perdinandove  óete  a  Furianskoj.  U 
!  ímb  Bjekoji  od  aaiíb  tiú*<*  ponade  Zorio  kaosn  Pažkoma  grád  Skriso.  Ov^j 
i  poTieraje,  i  odo  onamo  sa  iest  brodova,  da  Ja  primi.  Iskrcav  se  na  kraj, 
^latfe  amah  obkoijen  i  nbíjen  a  veóím  dielom  njegove  drošbe.  Tom  iidajom 
no  recna  se  raspali  bojna  vatra,  te  28  koK  1615  na  noé  Lov.  Venier  vrh. 
iproTÍdar,  ohrabriv  vojska,  adari  na  Novo,  tada  poglavito  gnjesdo  raiboj- 
|iHko^  silom  ga  predobi,  i  stede^  samo  hramove,  sve  ostalo  smái  i  smaaa. 
^Peknsa  24  pros.  obladati  í  Moséeniee,  no  sahman;  ali  mo  páde  Lovrana 
lopet  porobití  í  popalíti.  God.  1616  Repoblíka  se  pred  svietom  opravda  sbog 
^tita  ostrím   proglasom   na  sve  evropejske   dvorové,   a   kom,  pobrojiv  sve 

ivríede   nanesené  joj  od  Uskoka,  baoala  je  svo  krivnjo  ná  nemačke   Fer- 
naodove  savietnike,  kóji  so  sami   podpaljivali   Uskoke   fta  gasarstvo,   da 

•í  po  njih  steká  koi  oovae.  Tu  jíh  je   ona  odprto   i  pravedno  ovimi  ríeémi 
sila:  et  di  quésíé  SfogHt  fatta  la  sceUtty  le  fnú  eccellenti  erano  mait- 
e  ftr  arriehire  H  principáli  minishri  delia  Corte^  le  $ioie  predáte 

•t  vedevano  eopra  le  veeii  di  ehi  eommanda  e  de  corli^iani*^  dodavajnó, 

dl  so  jo  po  €skoeili  tražiK  saplesti  n  rat  s  Tnrei ;  da  so  se  samo  islióno 
Mili  poviereaici  a  Senj^  te  da  so  se  ovi  vraéali  u  Gradae  natovareni  anj- 

flemenitíjiro  dielom  Uskoékoga  pliena;  da  je  n^prije  dvor  poôeo  gasíti 
l^rísegom  posvedene  pogodbe   medjosobno   atanaéene   a   ovoj   raspri  a   Ra- 

tisbooi,  Linca,  Bečn  i  td.  A  da  ta  sveôano  isjavo   to   bolje   podapre^  napi- 

ijila  je  sada,  akoprem  silno  sabav^ena  obranom  Karia  Bmannila  Savojskoga 
^froti  ápanjolcero,  svoje  sile  veéom  odvasnoslja  o   Furianskoj,   a  Istri  i  na 

noru,  da  borbi  konae  pospíesi.  Hrvati,  nesadovoljni  s  Ferdinandom,  sto 
^Jin  nasilao  nsteiase  povratiti  njihove  semlje,  nisu  ga  htjelí  a   tom  nimalo 

Hponiagati,  dapaée  so  se  radije  poséali  o  mletačko  služba.  Koajaniétvo 
iBletaéko  n  Furianskoj  biase  sasvím  hrvatsko,  a  Ia4je  bile  sa  orožane 
lAJesto  8  Hrvati  pod  Dobroevidem  iz  éibeníka  a  ajesto  s  Arbanaai. 

i  v.  Jak.  Kane,  netom  miesto   Veníera  stopí  na  óelo   brodova,   omah 

•bkolí  Mošóenica  (M  oiuj.  I6f^),  te  jo,  sgrnuv  u  bjeg  Jedno  MN)  vojníka 


h* 


-  184    - 

4«ltv8Íli.b  Rieke,  da  ga  asnemire^  BÍp«a}eiii  iesloke  vatre  is  vise  tofofs 
i  JariMi^em  na  predi^a  prišili.  Príniv  lakletva  vieraoati,  atavi  to  aa  pro- 
vidara  Aat*  Koatarína^  te  adarív  aa  Bmeo^  isto  ga  také  predo^i.  Ztae^ 
koBio  6B  í  Tarei  javae  praiali  Tojake  is  Bosne,  tajao  Je  aastojao,  po  fluéa 
savaditi  jíh  s  Uskoei^  neki  lí  na  ajih  s  kopna  navalilí.  Ohrakren  pako  s 
kaadyanskik  galija,  stade  opet  do  nala  robíti  i  palití  eielo  hrvatsko  prínerie, 
te  18  srp.  pod  j  e  ma  za  rokom  natjerati  i  Skrísa  aa  predaja.  Ta  aansi  Os** 
koei  abise  Iv.  áiliéa  sapoviednika  te  tvrdjaye,  a  sto  jik  bodrio  aa  odlnéii 
odpor.  Zaae  obráti  Skriso  a  gromílo.  Umirív  pako  baňa,  koja  se  biese  a 
njegovoj  vojskí  pojavila  placa  radi,  i  čavsi,  da  su  veé  Torei  aa  ajesava 
nagovaraija  prevalili  do  Otočea,  20  koL  na  úoé  pokasa,  da  si  pridobíje  Bakar. 
Obkoliv  ga  dakle  s  mora  i  s  kopna,  bío  ga  ]e  cieli  sjatrasiýi  dan,  ao  ba* 
dáva.  Bakrani,  pomoéjo  okolnih  miesta  tako  ma  se  jaaaéki  oprieše,  da  se 
Je  na  veoe  morao  Jalovo  a  OmisalJ  svratíti.  No  Mletčani  nastavíse  haraaja 
po  primorja,  kao  19  list,  medj  Novím  i  Seloi,  i  i  stád.  pod  Drevenikea^ 
a  tako  se  radilo  i  a  Istri  s  Jedne  i  s  droge  strane*  Mletčani  sa  bili  sa  evt 
borbe  pohvatali  veca  cest  askočkjh  ladja,  te  Ferdinand  naredio  bjese,  da 
Jih  se  lýekoliko  a  Rieci  sagradi.  Sad  sa  se  na  svake  múke  maeilí,  da  te 
la4je  saáega  i  aniste^  te  se  issa  dagih  pokosiga  s  tom  namierom  sa  tím 
ladja  o  oči  mladoga  lieta  kros  mrak  crne  noci  protisnase  do  riečke  obale, 
ali  na  vrieme  badá  od  stráže  odkriti  i  na  bjeg  primeraní.  Dne  16  siee, 
1617  mnogo  sa  sla  pooinili  oko  Bakarca,  a  13  velj.  opet  oko  Dreveaika 
tako,  da  Je  Zaae  mogao  veé  sliedeóega  dana  izviestíti  Repablika  ovôni 
rieomi:  é  stato  arso  é  distrutto  tutto  U  tsrritoriOj  et  H  ttetsi  korghi 
satío  '/  eoštello.  S  druge  sa  strane  í  Uskočí  pod  And.  Ferieticem  i  lf» 
Granalovičem  posteno  Mleteanom  odvraéali  silo  sa  ogiýilo,  akoprem  vise 
aa  škoda  nasih  Otočana  negoli  Repablike.  No  dolackem  napaljskih  brodova 
B  jadransko  more  Jos  očiy.  i.  g.  okrenase  Mletčani  sve  svoje  pomords* 
sile  na  te  nove  nepríjatelje,  te  tako  primorje  opoeina.  Medjatim  a  Paríia 
posríedovanjem  Fraoceskoga  kra^a  badá  napokon  atanačeni  avíeti  mira  i 
malo  kasnje  a  Madridu  podpísaní  (26  ruj*  161T'),  Ferdinand  se  ob- 
veže  a  SepJ  metnatí  nemačka  posadá^  a  Repablika  obeča,  da  áe  ma,  kad 
krene  Uskoke  is  primorja^  sva  predobíta  miesta  povratíti.  O  slobodnom  tr» 
govaojo  po  mora  bje  odlaeeoo  kasiýe  se  porasamieti. 

U  tom  sa  Mletčaaom  sve  to  veée  aeprilike  snovali  po  naloga  svoga 
dvora  Osana  í  Toled^  aamiestnieí  spaajolskí  onaj  a  NapaQa,  ovaj  a  Milaa% 
a  to  jer  sa  se  oni  najviac  opirali  épaqjoleem  seleéim  oíehí  Italija  previs- 
dati.  dpaDjolei  sa  veé  odavna  savi4iali  mletaékoj  močí,  i  a  Oradea  aastajali, 


4ft  jw  Férdm«a4  pustí  .8ve  prinoije  oé  Trsta  do  deiij«;  aii  je  í»i  poM0 
upiiJM  o  silse  Mprivke,  te  je  Joé  6  velj.  14112  Jerke  Sorsnuo  ii  Prafft 
iftjs  vle4a  aoiiriTfto  oWmí  rieém :  im  e^nelm^ions  uštr  môUo  h»iMM  ei 
äffcih  ia  #rctf«ffMi0.  Kemv  te  dakle  ápa^Joloi  te  aemo^aée  eaBOvo, 
itiaiee  Tornaa  iaaeTÍorití  Arbaaaika  í  Beaaa,  a  aaTlaatíto  ekratíáeavoje 
NÍ  M  tvrdí  KIm.  Bečki  i  riroaki  dvor  rado  privoiiée  aa  te  aaniere.  Kolo- 
*«4*  ^  sn  stoaraik  Borfhešé  i  Torres,  ápaaJuUki  poaiaaik  o  Rima,  a 
•jfliovi  earadaieí  Ataaaaíje  Ojar^evié  Dahreveaaia,  tajaík  bamkerákoga  kis- 
kipt,  pop  Ceialíaié  Zadraaia,  Fra  Aat.  ia  Beaae  kiskvp  skradiaakí,  Fra 
larke  Maralié  Bplietéaaia  i  Aate  Brtvéíé  HTaraala,  kojí  an  a  ta  svrho  ia 
bilije  i  iaadje  dopieivalí  sa  avojimi  príjateiji  a  aaéib  straoah.  Splietéaaeni 
rt4e  i  tada  aa  rakom  podmititi  i  sama  Kliskofa  saaaaka.  O  tom  badá 
lOeiôuí  sasvim  obaTieadeai  ísdajom  Jak.  Oriaogoaa  Sadraoíaa,  te  Jos  24 
wk  1613  sve  to  doiflasiée  bosaaskoma  Paši,  aeka  bi  dobro  paaio  aa  svoje 
iM^je,  a  poaajyise  aa  Klia^  sadíelovateije  pako  a  toj  spletki  baoise  a  aae. 
Sft  STÍn  tím  OsBoa  ne  popustí  aí  aa  dlaka  od  svojíh  aamiera,  te  a  ato  aa 
lletéaai  oéito  poma|;ali  aoveem  Karia  Emaaaila  8arojsko|fa  proti  Spaaji  I 
•  Ferdiaaadom  otigarskim  ratovali,  stade  i  oa,  da  svoje  teiaje  íavede.  Po 
Mnara  deilm  Caeva,  poslaaiko  épa^jolskom^  ostroji  arota  a  samih  Mlet^ 
<ä}  a  da  podapre  avoje  privrieaike  n  aasih  straaah  odpravi  ozaj.  1617 
tvoje  brodovo  n  jadraasko  more  a  aalogom,  adarití  aa  mletaéke.  Dabrovóaai 
Mi  sa  mu  ohode  protí  Mletéanom  |  doglasivali  sa  ma  avako  í  aijma^ie 
kretMiie  ailetaékih  galíja,  a  i|jef  ovo  sa  prpvidjali  braaaom  i  bojaom  správam. 
Na  prvá  viest,  da  sa  épai^olski  brodov!  aaluaaa  aapali  Hvar  (^ÉMirmvJ) 
i  ■  Kilamota  ae  avratíli,  pobití  Belepio,  Dsimatiaski  providor,  sa  njekoliko 
fiHja  do  Dabrovnika,  da  jíh  sretí  i  smaae,  ao  oaí  dao  prije  (97  frev.) 
Unakaa  a  siaje  more.  Malo  kasaje  jos  jaéí  so  povratíse  pod  Reverom  a 
Oikrovaik,  te  opet  12  lipi^ja  sa  13  velikíb  brodova  i  18  gallja  provalise  do 
Hviia,  $áio  sa  se  tada  aalaaiie  saknpljene  sve  mletaéke  pomorske  sile 
p«d  Iv.  Jak.  Zane  pomorskim  sapovíedníkom.  Akoprem  poxvan  na  mejdaa, 
Sine  86  ne  maknu  iz  loke,  te  se  Špaqjoleí  vratise  a  Dabrovaik.  Ali  oní 
^H  13  srp.  dojedrise  do  Hvara,  da  Mletčaaom  poaade  bojak,  no  i  aada 
WdtVB.  Sad  Revera,  da  Mletôane  prišili  stopiti  na  more,  provali  napríed 
'o  Bíbeniékoga  salieva,  i  ta  kod  Vrgade  podje  ma  sa  rokom  nagnati  na  bjeg 
•Bam  mletaôkih  galga,  te  jedno  od  tih  saplíeniti  i  jos  dvie  droge  tr^ovačke 
siliim  blagom  natovarene.  Mletéaaí,  čím  docose  tu  nearíedo  i  aevaljalstíaa 
Kmievo^  amab  postavise  sapoviedoikom  Lov.  Veniera  s  nalogom  (9ó  9rp.'), 
<U  01  oas  adarí  na  Špaojolce ;  no  ti  asmaknase   o   Bn'ndíž.  Tada  je   silno 


—  186  — 

evftla  trgovinoM  splietska  Inka,  te  joj  jamaÔBo  nije  biie  para  a  svoj  áriaví 
mletaékoj  (1).  MletČAni,  jako  se  oje  bojeé,  tvrdo  ja  iisaaiwe,  a  Veaiara 
aaložise,  da  se  sa  avom  ailom  protiane  do  Qruža,  i  odatle  badiio  prípasi 
na  Špaigolee.  Veaier  jutrom  19  stád.  opasi  abilja  íx  Graaa  ojihova  jedra^ 
i  joa  te  veóerí  dodye  do  aestoka  okrai^a  na  pomolo  Oabrovaika.  Sotradaa 
obaoví  se  bojak,  te  pet  puta  Mletóaoi  udarise  na  juriš  bes  uspieha.  Príeko 
aoéi  Španjoloi  ismaknuse.  Veoier  podje  jim  u  poderú,  ali  ga  noDadaa  ol^Ja 
do  mala  svrati,  te  se  snatoom  skodom  n  brodovih  spasí  u  Koréuln. 

ápaigoloi,  dolaseó  a  Oalmsoíjn,  proglasivali  so^  da  oni  rade  aa  Ma- 
tiju  ogar.-hrv.  kralja,  i  tim  sn  potieali  národ,  da  se  Mletcanom  isnevierí, 
a  povrati    k   svoma   sakoaítomu   kralju.    Toga    radí    Oalmatinoí,   akoprem 

v 

mnogo  ostedeni  n  brodovih  i  n  ímaiýíh  od  Špaojolaoa,  bili  sa  so  ixkasali 
vrlo  sanseti  sa  épai^olske  stvari,  navlastito  Bplíetóani^  kim  je  na  srdca 
ležalo  oslobodjeige  Kliéa  (Dúp.  Garmori  Co,  di  Sp.  90  rt^.  Í6Í7^$  te  po 
odlasku  ápanjolaoa  Republika  je  naložila  8  sieé.  1618  svim  knesoYon  u 
Dalmaciji,  da  naijersju  dotione  gradjaoske  stalise  penoví  ti  sakletve  vieraoga 
podanictvaj  sto  se  je,  ako  i  ae  iskrenoy  barom  isliéoo  áo  mala  dagoiHlo. 
Akoprem  se  madrižkim  mirom  okoneala  bjeéa  borba  me^ia  Perdi- 
naadom  i  Republikom,  nisu  se  ipak  bili  do  sada  ispuníli  svi  avieti ;  te  Us- 
koeí,  jos  sasvim  slobodai  u  Senja,  nisu  se  niposto  ostesali  napadati  mlotaôke 

v 

ladje  i  otoke.  Toga  radí  Republika  po  odlasku  Spaajolaoa  \%  jadranskog 
mora  poava  Ferdinanda  na  podpuno  ovržeiýe  ono  pogodbe.  One  i  iip.  16t8 
povíerenící  Ferdinandovi  Harraoh  i  Bldiog  sastadose  se  s  mletaékimi  Jer. 
Justinianom  i  Ant.  Príulom  u  Senju,  gdje  odredise,  kako  treba  postupati  a 
tom  ovrsenjo,  te  líp.  proglasíse  konacni  mír.  Po  tom  bude  nemaéka  po- 
sadá u  Senj   uvedená,  a  Uskočí  bes   nepokretna  imetka  odatle  odaleéoai, 


(1)  Za  dokaz  onduinje  vážnosti  trgfovačke  Splietske  luke  neka  slúži  ovaj  sami  ido* 
mak  \%  depeše,  što  je  14  srp,  1618  M.  Garzori,  Splietski  knez,  pisao  svojqi  vladi:  Dopo  Vet" 
serH  presidiata  di  gente  quetta  cittá  et  muniía  ď  arteglierie,  ridotta  percib  in  ašsai  huona 
diffesa,  concorrono  con  tarUa  sicurtá  H  mercanti  a  condur  le  robbe  loro  alla  scalla,  ehe  é 
cosa  di  atupore  et  di  giubilo  insiemej  sopra  avan%ando  U  mercantie  et  H  laxaretti  per 
iborarle,  et  U  magasUni  per  conservaHe  Ubere,  ridotto  fw«i,  la  Dio  gratia,  quetto  inporUM' 
HtHmo  negotio  a  tatUo,  ehe  pud  ricever  eerto  poco  di  piú  augumerUo,  ondenonbaHaramto 
ne  due  gáUe,  ne  moUe  fregade  insieme  a  levar  U  tutto  per  costä,  sendo  hormat  fuori  Uberi 
3600  coUi  ineirca,  et  trovandosene  alla  scaUa  fino  5800;  restando  io  avisato  et  da  Bagna 
luca  et  di  Seraglio  et  da  Mottar  et  da  Fo»%a,  luocM  del  paese  turchesco,  attrovarti  lá 
aUra  grandisHma  quantitä  di  robbe^  ehe  non  aspettano  per  eondwHdiquä  se  non  FaviM 
deWarrivo  delte  galee  di  mertantia;  dodajúc  1$  kol.,  da  Dubrovčani  iz  savidnosti  namíe- 
rav8|ju  infettar  questa  tcalla  per  divertir  in  parte  la  felicitä  de'suoi  progressi,  i  da  eto 
šalje  trgovačke  galije  sa  mnogo  drugih  brodova  natovarenib,  con  carico  di  700Q  e  piú  coOi. 


-  187  - 

giMrski  broihívi  saifaai,  oAtevsiai  ■  grmin  proglMen  obéi  oprost,  í  s«- 
Mi^eniei  uajeaiee  poYraéeoi.  Utkoeí,  iiac««oi  ix  y rímorja,  Bastevise  ras- 
maíétyo  n  novo  na^aljenih  míeBtih,  te  s  tóga  mnogo  ae  tusba  dtialo  proti 
i^ím  Q  saborn  od  f.  1635  (Jura  UL  75  i  tdJ).  Tako  se  okonéa  ova 
•tolietaa  borba  nakoôka,  sa  kojn  au  Mletéaní  avake  goá.  troailí  do  200,000 
dok.,  i  ayiek  n  straka  aívilí,  da  Jík  Tarei  ne  larate,  a  veliké  akode  pri- 
liali n  trgovaaja,  u  imanja  i  a  éasti.  SenJ  osta  aada  aasviin  mírao,  to  a 
tóga  je  Molín,  obéi  provídar  DalmatÍDakí^  odprto  avojoj  vladi  iijavío  n  avom 
iiTiesIjii,  da  Be^jaDÍ  iívo  mi  grtmdišsimm  ^uiete,  šenma  affwtmr  dmnno 
o  wíolesiia  ad  aieunoj  si  šosientano  eoi  traffíeo,  fassano  a  nosiri,  e  H 
noHri  a  ioro  eon  récifroeo  negoHo  di  mareantia^  in  modo  eke  il  vivere 
tí  H  irattare  ioro  prBsente  iuiio  diverto  dal  passato, 

DoôiiD  80  se  te  stvari  sbijale  na  jugn^  Matija  a  Bača  samo  se  o 
ton  starao,  da  aaklooi  staliae  české  i  Ugarske  jos  sa  njegova  života  pri- 
niti  Ferdíoaada  sa  ojegova  naslíedoika,  badaé  ní  on  dí  njegoya  braéa  nísa 
imala  svoga  odvíetka,  te  se  biaha  aahvalila  na  svom  pravo  kô  sto  i  Filip 
III  kao  QBok  Mažimílijaiia  II.  Ali  je  i  o  Ceskoj  i  o  Ugarskoj  imao  Fer- 
dinand dosta  neprijatelja,  posto  so  ga  šmátrali  aa  polotana  gojenoa  jeso- 
vítske  sliedbe.  Matijí  ipak  podje  sa  rokom  veé  8  líp.  1617  o  českej  is- 
poslovati,  da  ga  ondiesnji  stalisí  príme  sa  krafja  i  okrone.  Više  si  je  troda 
aasao  o  Ugarskoj }  samo  issa  dogog  dogovaranja  priata  napokon  o  Posono 
agarski  národ,  kô  sto  i  naá,  i  oiiy.  1618  na  selje  Matijine,  te  tako 

FERDINAND  II  sasiedne  i  na  ogar.-hrv.  priestol,  ali  je  morao  na- 
pnro  isrnôiti  staliiem  aavjernieo  (16  tvik  1618),  kojom  priposnavase  o- 
gdirskoj  te  i  naaoj  kroni  ava  atara  njihova  pravá,  a  navlastito  saborske 
lakljooke  od  g.  1608  prije  i  poalie  Matíjina  okronjenja  í  one  od  g.  1600 
glede  banské  ôastt,  graniee,  i  onih  miesta,  sto  je  o  nasoj  zemiji  pod  svo- 
jom vlastí  držao,  dok)  e  jos  o  Gradeo  atolovao,  koja  nam  je  osprkos  opetova- 
Bomo  lahtjeTQ  nasih  poslanika  povratiti  oskraétvao.  Obeéa  i  to,  da  ée  po 
praviei  napokon  i  aapadne  medje  naše  dŕžave  prama  Stajarskoj  i  Kranj- 
skoj  o  red  dovesti.  Ali  naši  stalisi  iiiso  tom  cair|ernieom  sasvim  sadovoljni 
bili,  jer  se  sajednioki  protesala  na  Ugarsko  i  na  Hrvatsko,  te  so  tóga 
radi  od  Ferdinanda  lah^evali,  da  jim  posebno  potvrdí  njihova  pravá.  Fer- 
dinand rado  prívoli  17  lip.  í.  g.  osobítim  písmom  is  Požona,  kojim  potvrdí 
lakljoéke  bečke  od  g.  1608  í  1609  i  sve  ostalo   sliedeéih  godina  (1).   No 


[{)  Ferdinand  tom  prigodom  8ve£ano  se  obveza:  tio»  8edulo  curaturo8  ac  dabora^ 
twroi,  ul  praemiiH  ArticuU  et  Constitutioneg  effetíuentur;  qui  si  ante  suseeptionem  Regi- 
mintf  JVoafrt  Reqni  Hungariat  aliquo  modo  in  effectwn  deducti  non  forent.  Nos  statim 


-  188  — 

Jeiavito,  kóji  sa  mu  i  tada  podpono  goapodovati,  análi  sa  ^a  lasno  ríentí 
Bwmke  priaefe  í  ab^éaaja. 

Dok  80  se  Matíja  i  Ferdinand  n  Požunu  aabavtjali  s  ag.-hr.  stvarmi, 
protivníci  njíhoví  a  Ceskoj  saioTa  u  Prag  veliká  skapséioa,  da  ríeše  dávno 
razpru  o  protestantskíh  crkvah  sagradjeníh  u  Broamova  í  u  Hrobu.  Matíja, 
aavietom  Ferdínandovím,  na  prvi  glas  proglasí  nezakonítom  ta  skupséínUf 
i  naredí,  da  se  one  crkve  posatvore.  To  nesmotreno  postupanje  težko  raa« 
Ijuti  českí  národ,  koi,  kraljevími  neprijateljí  razpaljen,  umah  ndarí  na 
prevrat.  Buna  sapoôe  u  Pra^u  23  svíb.  16t8,  í  do  mala  cielom  aemljom 
savjada.  Ovdje  bíase  praví  rasvoj  tako  avano^a  trideset^odísnjega  rata. 
Bantovnikom,  kím  je  na  čelu  bio  En.  Mat.  gróf  od  Thurna,  podje  na  rokom 
a  malo  vríemena  prívoljenjem  stalisa  dígnntí  veliká  vojsku  i  astrojítí  snaaao 
domácu  oblast,  koja  se  ipak  post!  oroah  o  dogovore  s  Matijom  o  mim.  No 
dočlra  se  o  tom  radílo,  umrie  Natija  od  jada  20  ožoj.  1 61 9.  Sada  stalisí, 
siecajuc  se  dobro  Ferdinandove  neviere  o  Stajarskoj^  Koroskoj  i  Kranj- 
skoj,  kim  oteo  biaše  g.  Id98  vierozakonska  pravá  podíeljena  jím  od  nje- 
gova  otca  Karia,  neh<jeé  o  njem  ni  čutí,  akoprem  jim  nodjao  Majeslat, 
izabero  Fridríka  Falačkoga  za  svoga  kralja,  i  stope  o  savez  s  Aostrijskími 
stalíái,  kojí  8  ístoga  uzroka  odkaživáho  mu  sváko  pokornost,  prízn^jocí 
za  svoga  zakonitoga  nadvojevodo  strica  njegova  Alberta,  tada  namíestnika 
spanjolskoga  kralja  o  Nizozemskoj.  Ugri  odbise  sbilja  Thornove  prvé  ponode, 
da  se  s  Česi  slože  proti  kralja  ^  alí  se  sabor  požonskí  bes  konaénoga  sa- 
ključka  razidje^  jer  se  Katolíci  í  Protestanti  nemogose  složití  u  naéína, 
kako  da  se  o  tom  poslu  postopa. 

Medjotím  Thorn,  poraziv  Oampierra  í  Bociaoi-a^  sadje  prieko  8  njin 
sada  sdrožeoe  Moravské  do  Beca  í  obsiedne  Ferdinanda  5  no  do  mala  morao 
se  n  Česko  povratití,  kad  roo  do^je  glas,  da  je  Buqooí  porazío  Mansfelda, 
i  da  se  Prago  grozi.  8ad  Ferdinand  iz  Beóa  pohiti  o  -Frankobrod,  gdje  9 
ruj.  1619  primí  cársku  kronu.  Na  povratkn  sklopí  Ferdinand  tiesni  savez 
8  Mažímílijanom  bavarskim,  kolovodjom  katolíčke  lige  u  Nemačkoj;  alí  ma 


temp&re  appreheruionU  regiminU  dicti  Regni  Hungariae  omnes  modos  et  rationes  inUurot  ä 
adinventuros,  ut  tam  praetUulatae  Viennenses  Con»tUutione»  "et  ArtictUi  in  effectwn  dedw 
cantur,  quam  vero  de  certo  et  indubitato  štipendia  et  restauratione  Confiniorum  BanaUum 
provisum  sit.  Interea  tamen  in  conferendis  Capitaneatibus,  Praefecturis  (Uiisque  offiáis 
Confiniorum  Croaliae  et  Sclavoniae  aequalem  Indigenarum  eorundem  Regnorum  cum  /¥o- 
vincialibus  nostrií  rationem  habituros  semper ;  atque  supremis  Praefectis  et  alii9  Capitanäi 
benigne  ac  terio  mandaturos,  ne  se  in  Jurisdktionem  Dominorum  Terrestrium  et  liberanm 
Civitatum  intromittant;  i  Id.  (Jura  L  i96). 


-  189  - 

»wá^  %%\en%  neprOAttljft  i  »  istokft.  Česi  si  tnali  a  ton  príviéi  na  bvoJi 
Gdbríela  BethleM^  vojevo^o  BrdelJBkogo,  koí,  poraauBiao  s  Tarei,  ísBea«4a 
pr9T»]ív  8  velík«n  silom  kroi  sioveraa  Ugarskii,  na  krátko  predobi  Koéíeo 
(S  nuO  í  víie  dr«f  ih  tvnUara,  te  i  saai  Poino  (90  Itff.)'  í  ^  ^^^  *® 
príUísi.  Tamo  opet  ba4|e  i  Thara,  í  oba  ataao  alosao  obaíedati  ga,  aego 
8o  malo  kaanje  prísiUení  bili  budí  radi  aeigodDOsa  vríemena  badi  tbog 
po^aôke  provalo  do  Eoaioa,  natrag  se  povnéí.  U  Posnan  Bethlen  akapi 
fiabor,  koí  s*  prosl**>  kraljem.  Tamo  sa  i  naáí  atalisi  poivaai  bili,  da  o- 
éeatvqjv;  ao  oaí  se  po  aagovom  svoga  baaa  Nikole  Fraakapana  iapríéaae. 
Fordiaaody  da  mu  alobodoije  bnde  •  česi  rat  vodití,  sieô.  1620  predloži  Be* 
thlean  primiije  aa  temeQa  mH  fouideHs  (Ja  do  koaea  r^|Ba,  a  ov^  ae* 
savíeiaa  priata,  akoprem  au  ma  Tarci  pomoé  aa^jali.  Sada  ae  sa  Ferdiaaada 
isjave  ápa^ja  í  Saska,  a  Nasimilijaa  bavarski  sa  ailaom  Tojskoaa  prorali  da 
Prafa,  d»  sa4*ra  Pridrika  Falaekoga  (pkrmnjénm  joi  Si  litt.').  U  tom  koi. 
pokasa  Bethlea  aa  sabora  a  Baaakoj  Bistriei  a  Ferdiaaadovimi  poslaaioi  a* 
govaríti  koaačai  mir^  ao  otí  ma  stavQaha  teike  pogodbo ;  éega  radi  stalísí 
opet  ga  prísaaae  sa  agarskoga  kralja.  U  ihto  sa  doba  i  Hrvati  drialí  aabor 
a  2afreba«  Na  ajem  sa  odabraai  bili  biskap  Zagrebaeki,  baa  Nikola  Praa- 
kapaa  i  J  os  éetirí  velikaia  s  aaJogom,  da  se  saBtaaa  s  poyiereaíei  Ferdi-» 
aaadovimi  i  stajarsko-*korosko-kraajskíh  staliia,  í  da  sklope  medUasobaí 
eaves  proti  Taréioa,  koi  ae  lada  maošio  as  naša  jasoa  graatea,  ao  a  a-* 
vietom :  #«/«•#  jurikus  legitimi  Aeyit  Bun§mrim,  Na  tom  sabora  Jos  so 
usakonilo,  kako  da  se  a  potríebí  sveobéi  ostaaak  digae;  kako  da  se  po- 
knpske  granice  obraaoy  i  td. 

U  to  doba  prestalo  bje  primirje  medj  Ferdiaaadom  i  Bethleaom,  i 
aapoéeo  rat  Dne  9  list  adari  Dampierre  aa  Poaaa,  no  losom  sríedom,  i 
sam  saglavi.  Sada  pobití  Bethlea,  akoprem  badava,  í  do  hrvatske  graaiee 
s  namierom^  i  ta  si  dríiava  naklonili.  Hrvati  sa  tada  silno  presirali  late* 
ranísam,  te  to  vede  qjegoira  obranite|ia  a  Dgarskoj.  Bilo  je  istina  i  ovamo 
igekoliko  pristasa  Bethlenovih,  ímenito  Franjo  Badanj  al  sve  od  slabo  po-» 
moéi.  Ban  Fraakapan. adari  na  Baéanov  grád  Oreben,  tada  pod  npravom 
Ojorgia  Tarkoviéa,  i  jarisem  ga  svlada;  no  malo  kas^je  opet  si  ga  Tnr- 
kovié  predobi.  U  to  Nažimilijan  bavarskí,  prodrioT  a  českn,  8  stád.  1620 
na  Bielojgorí  parasio  bJe  éeska  vojska,  i  naljerao  Frídrika  Falaékoga,  da 
se  prenai^ím  bjegom  priako  Praske  spasi  a  Olandska.  Tom  slávnom  pobie- 
dom  okrene  sa  sasWm  srieéa  na  FerdlaaadoTn  straaaj  te  ovaj,  Jesavití 
raspaljen,  adari  na  osvete.  Prag  se  nmah  predá,  i  s  njím  sva  Ceska,  koja 
icgabi  sada  ne  samo  BUjtši^,  nego  i  do  nigmanje  povlastise  tako,  da  tka 


-  190  - 

se  nehtje  amah  povr*títí  na  katoliôku  vierO)  morao  se  ii  Čeake  bes  ^^ 
Tlako  lelíti.  Tada  FcHiaaad  dlade,  kd  sto  n  Austríji,  í  n  čeakoj  nooge 
povíeiatí  i  atanuBiéiti,  í  dobra  ajihova  laf^lobiti;  a  pogodlM  vté  aklopijeae 
a  Ugri  i  Bethlenom  labaei  (10  fros,  1620")^  dapaée  proti  BethleBO  npatí 
aoaiDU  aílu.  S  prvá  morao  ae  Bethlen  natrag  povaéí  rad  agarake  BeTÍere; 
BO  do  mala,  oporaviv  se^  syrav  ae  k  Požnon,  a  ajegove  so  óete  ton  prí-> 
likom  atraano  plioBÍle  AoBtrija  i  Moravská.  Svib.  i  list.  1621  slao  je  pe- 
slasike  a  Mletke,  da  pooude  MletéaBom  savei  proti  FerdiBaBdo,  koi  bje 
BapokoB  príaíljeB  s  ojim  ntattaéíti  mir  n  Miknlovn  (Si  pros.  Í69T),  Be- 
thleo  ae  odreée  oaslova  kra^a  egarskoga,  ali  prídrea  Brdelj,  Zatisje  i 
vséo  atraoo  gorige  Ugarske  s  Košicami  i  s  Opavskom  i  Ratiborskom  koje- 
ievÍBom.  I  j  ako  lapleteBe  vieroiakosske  stvarí  u  Ugarskoj  bilo  so  tim  nirom  b 
red  dovedese.  Na  Šopranskom  saboro  moogo  se  tada  korístoa  sakIJQÔilo. 
Tu  bje  sbaéeB  s  banské  éasti  Nik.  Frankapaa,  s  nasílja  obtažea  od  krvat*^ 
skih  atalisa  (8  stud.'),  a  miesto  ojega  malo  kasoje  dobi  beaski  stolae 
Gjorgje  Zri^jski  oé  exeeUentétn  eiuédem  indoiem,  et  mmorum  suorum 
imwMritUia  in  totam  Ckrisiianam  RempuUieam  meritm  (Jura  ÍL),  Ferdi- 
BBBd  opet  se  do  mala  iskaaa  aevierom  prama  Bethleoo,  koi  sato  obaovi 
rat  tQrskom  pomoóju  (list.  169S),  Tada  ban  Zrinjski  slosao  s  Iv.  Draš- 
koviéem  i  s  Keglevici  porobi  Kaoižko  po^e,  te  svrativ  se  oa  Turke  Kos- 
tajničke,  mnogo  jih  iisieée.  I  Toma  Bakié  sada  a  to  doba  mnogo  raBa  Tor- 
kom  a  Slavoniji.  Mir  se  obnovi  2i  tráv.   1624  skoro  Miknlovskimí  avjetí. 

Jos  gori  se  jadi  spravljaha  sa  Ferdinanda  n  Nemaékoj.  Oadje  sa 
Franeeai  i  Englesi  g.  1626  oborusavali  Krístíana  IV  danskog  proti  njema 
s  aamierom,  pooisiti  aastríjskn  knén,  a  Frídrika  Falaókoga  u  otete  ma 
xemlje  povratití.  U  to  kolo  stapi  i  sam  Bethlen.  Oprie  jim  se  ÍAga;  bo 
videé  Ferdinand,  da  ma  nje  pomoé  nije  sadosta,  da  bode  i  BeedvisaD  a 
svojih  odlakah,  skloai  A.  Waidsteioa,  premoéna  novcem  i  aplivom  velmoio 
Českoga,  da  skúpi  vojsku  na  svoje  troskove  i  adari  na  ueprijatolje.  Walď 
stein  agodi  ma  ns  pogodbe  i  spasi  kraija,  koi  mu  pako  pogodaba  ne  odrsa. 
Pomosen  banom  Gjorgjem  Zrinjskim  i  liepom  kitom  nasih  jaoaka^  porast 
Waldateio  Mansfelda  kod  Desave^  i  udari  sa  njim  do  Ugarake,  g4je  na- 
berá Mansfelda,  Pasu  Badimskoga  i  Bethlena,  da  se  ostave  oražja.  Sada 
slávni  Paaman,  nadbiskop  ostrogonski,  ísposlova  obnovyeiýe  mira  medja 
Bethlenom  i  Ferdinandom  (Leutsekau  98  list  16M6').  U  to  i  Krístian  bode 
od  Tilly-a  porasen  kod  Lattera  (16  hol.  i,  g."),  te  tom  pobjedom  í  a  Ne- 
maékoj bojna  sríeéa  stade  na  Ferdinandovu  strana.  2a  ovoga  rata  bJe  baa 
Zrtnjski  ii  nenávisti  povrtoieom  (rokvieom)  otrovan  na  päta  kod  Palanke, 


-  10t  - 

v 

»  na  Bjegovo  mieBto  stupí  Ziga  Bakaé.  I  Nanafeld  amríe  na  patu  a  selu 
Vrakovon  (XB  ruj.  1€9ff);  trnplo  bje  29  pros.  dooeseiio  u  Splíet  í  tu  pe- 
grabeno.  Slíedeée  g.  na  soprunskom  saboru  usprkos  odporu  Bethlenovíh 
poslanika  primise  stalísí  sa  STOga  kraija  joá  nejaká  Ferdinandova  siná 
FenliBaoda.  I  n  Nemaékoj  se  svrsi  rat  sasvim  pavoljno  sa  eara  mírosa  n 
LA^kii  (S  stud,  1699).  Sad  se  odluéno  staví  Ferdinand,  da  isvede  refor- 
miraiýe  svadi,  kamo  se  sterala  njegova  moé.  To  mu  jamaéno  podje  sa  ro'- 
kom  a  nasliedfiih  drsavah  isim  Ugarske^  ali  nastavse  okolnosti  saprieéiie 
■  Neraatfkoj  ušivotvoreoje  njegova  R99Htumionmlnú$aBiikia{6okHJ.t€99)^ 
Na  saltíjev  samé  hi$B  morade  edpnstltí  Waidsteina  ia  službe^  a  ipak  mu 
se  U4»  naispune  želje^  da  mu  bude  ain  odabran  sa  nasllednika  na  cárskom 
príestola,  8  druge  strane  do  mala  saple  ga  slávni  Riehelleu  u  novi  rat  s 
Gustávom  Adoifom  svedsktm  kraijem,  koí  g.  1930  stupí  u  Nemaékn  ko- 
lovo4jom  švih  aeprijatelja  anstryskog  doma.  U  toj  golemoj  opasnosti  neharni 
Ferdinand  opet  se  obratí  svomn  spasiteiju  A.  Waidsteínn;  a  ovaj  víerni 
sluga,  pokorív  se  bes  odvlake  željí  svoga  gospodara,  ústa  i  isnova  svlada 
njegove  dnsmane;  no  is  svejednake  savídností  svojih  oevaljanih  takmaea  i 
po  spletkah  dosta  opakog  dvora  spanjolskog  platí  napokon  tu  viernost 
svojam  slavom  («  Hébu  Z&  velj.  1634.  V,  moje  imdanje:  €(11  ttltiml 
wecessl  dl  älh.  dl  HVmldstolm,  Arek.  d,  JTaťt.  Akmd.  d.  Wisten. 
XXVIIL  Bd.).  Car  je  zatim  morao  nniátíti  R0$tiiueionaÍHÍ  Bdiki)  a  prije 
smrtí  silní  m  náporom  svoga  orusia  samo  je  to  stekao,  da  su  njekí  od  ne- 
maekih  knesova  príonuli  na  ojegovu  stranu. 

Akoprem  su  Tnreí  cesto  nudili  pomoé  Bethlenu^  on  ju  ipak  nenpo- 
triebi,  jer  jíh  se  va^da  vise  bojao  nego  Ferdinandove  sile.  Tim  se  odaleci 
sváka  prigoda  vece  raspre  medj  Turci  i  Ferdinandom.  Bilo  je  istina  i  ka- 
ŠBJe  okréaja  usduž  graníce  ugarske  i  naše,  alí  ne  tako,  da  su  mogli  po- 
mesti  mír.  I  sada  su  se  Slavonoi  cesto  disali  proti  násilníka,  navlastito 
pod  Bakicí,  i  mnogo  mu  jada  sadavali  |  a  na  hrvatskoj  granicí  najveée  su 
si  ta^la  osvíetlall  líce  gjeneral  Švarcenberg  í  Gašo  Frankapan;  onaj  g. 
1033  kod  Viija  rasbi  Turke  dolaseée  is  Slavoníje  na  plien,  i  do  600  za- 
Buuijí;  ovíg  pako  g.  163i  porobí  Prítinsku  i  porazí  Bíhaókoga  zapoviedníka, 
a  sliede^e  i  Ouralj-bega.  I  Dalmacgn  mletaôku  za  Ferdinandova  vladanja 
usnemirívahu  Španjolci  í  Turci.  Osuna,  spanjolski  namjestnik  n  Napn^u,  ne- 
dade  si  ni  sada  mira  u  snovanju  svakojakih  spetaka  proti  Repnbliki.  Pod- 
boden  i  pomožen  od  Oubrovčana,  kóji  su  mu,  kô  sto  i  Turoino,  javljali 
svaki  korak  mletacke  vláde,  i  od  Uskoka  ísgoigenih  is  Senja,  kim  je  poslo 
bilo  za  rukom  pod  Ferletíéem  zgrabiti  mletacku  ladju  b  teretom  u  vríednosti 


-  Í9Z  - 

od  200^000  dak.  (vbU.  1$i9),  trasio  Je  Osana  uibiiaíti  opet  Arbutáka 
tnrako  i  inletaéka ;  a  tajoo  ae  dogovarao  u  to  aa  ajt kími  n  Splieta  i  a 
BosBÍ,  badaé  na  glavaa  avíek  namiora,  predobí<jem  Klíéa  pot  aí  a  ote  atraaa 
prokreiti  na  daliOa  oavajanja.  No  Mletčani  aaali  sa  dobro  na  Tneme  aéí  a 
traip  avemay  i  sve  so  Taréíoa  odkrili,  da  ga  nespravoa  Špaajalci  nesateka; 
to  au  a  Groia  namiostilí  dovoljna  pomorako  aila  pod  Jerkom  Koatariaoaiy 
da  paaí  oa  Španjoleo  i  na  Dabrovéane,  kojí  aa  morali  ave  bjegiiDce,  taoio 
ia  mlotaôkih  ladja  dovabljeae,  iaraéití  (tráv,  Í$Í9),  Oaaoovi  prívreoDÍeí  ■ 
Arbanaakoj  í  a  Dalnaeijí  iaplatiao  pako  avoja  Dovíera  glavom  ili  tamaieoBit 
Mletéaaí  aa  ae  daklo  dobro  paaili  aa  Carihradom,  do  ipak  niaa  aato  pro- 
atala  haraoja  i  otimaaja  aemalja  na  dalmatinakoj  graniei  a  brodova  aa 
mora.  Najvaaaija  povríeda  obatojeéef  mira  od  atraao  tarake,  kaja  Jt 
mogla  abadíti  MletéaDO  na  rat,  da  aa  tada  kádri  bili  a  oraijen  si  pra* 
▼iea  íavojátití,  dogodi  so  91  líp.  1624.  lanenada  doploví  a  kotoraki  saliof 
do  13  salíja  aArikaoskih,  to  porobiáo  i  popaliée  aav  bohatí  i  snameníi 
grád  Peraat,  naam  450  osoba  (t).  Tom  prigodom  oatavai  Peraadaai  sa* 
moliáo  Repablika,  da  jím  bado  slobodoo  ao  icaeliti  i  poéi  po  avíota  ponod 
ai  traiiti  od  krádana,  da  svakí  aamogao  svoja  saaaaajooa  rodbina  iakapití| 
a  ona  Jim  líepo  odgovori :  da  ostana  u  alaToom  svom  aaviôajo^  poiekh  te 
altro  luogo,  ehe  non  foise  P§rasto,  v0i,,non  sareí€  PerašHmi,  et  9tÍ 
nome  si  perdereébe  ťfiaiomo  la  memoria  et  V  honore  delle  efregie  opé* 
raUoni  et  del  vtUore  de'voetri  anteneti  et  di  wn  etesei  aneora,  ehe  ti 


(1)  Ta  mlitavost  mletačke  vláde  i  nje  nasí^je,  kóje  se  radi  Osunovih  spletaka  sve  ta 
viie  raivijulo  u  naiih  primonkih  gradovih,  sve  je  to  pomazalo,  da  se  to  veéiiia  ojaôi  2^ 
u  Dalmatiuskih  grudih  opet  se  povratiti  u  naručflý  svoje  braée.  Fraqjo  Molio.  vriiovai  |Mr»* 
vidur  u  Dalmaciji  i  u  ArbanaŠkoj,  u  svom  izvies^u^  áto  je  g.  lO^ôitao  u  Senátu,  veli:  "osí 
Nobili,  ehe  alle  rívolte  delia  fortuna  ascrivono  V  an^pustia  del  loŕo  presente  stalo,  tenacemeate 
si  eonserva  nella  memoria  la  vanitá  di  čerta  antica  lorô  pretesa  forma  di  libertk,  ehe  vaňa 
dieendo  fosse  yodata  giii  dagľantiehi  loro  sotto  una  tal  qual  semplioe  sopraoitii  del  R»d'Oiir 
garia;  concetlo  ehe  dalle  madri  istesse  viene  imbevuto  col  latte  a' i  figíiuoli;  onde  eol  raft- 
gurarsi  ď  esser  altre  volte  stati  aila  stessa  conditione  de  Ragusei  loro  vicini  e  compatriolí, 
non  é  meraviglia,  ehe  ad  essi  ancora  venga  desiderio  di  condursi  nella  qualit^  ď  esser  lore^ 
e  ehe  perció  habbia  voluto  la  sapienza  de'  nostrí  maggiori  ne  luochi  conosciuti  de  magipor 
bisogno,  alľ  hora  ohe  anoo  piä  frequenti  enno  per  awentura  quesli  humori,  dar  prerogativa 
indistinte  alli  cittadini,  ehe  for^  stien  coocorsida  diversi  luoehi,  et  per  lo  piii  ď  altre  oiMb 
di  questo  Ser.mo  Dominio,  fermata  nella  Dalmatia  la  loro.habitatione.  con  eífetti  siogolari  ti 
fedellk  e  di  devotione  hanno  servito  et  servono  di  sicurezza  a  pubblici  interessi,  e  di  perfettv 
antidoto  contro  tutto  ei6,  ehe  ď  alcuno  d!  quegľ  altri  potesse  nascer  di  travaglioso,  e  percib 
gľ  uni  eon  gť  altri  stano  sempre  discordi„.  Eto  u  krátko  poviesti  naiih  italqaša  i  plemenitostf 
mletačke  politike  u  Dalmaciji! 


-  193  - 

tieue  fre$9o  ď  gľ  mUri  Pofuii  in  Mlima  et  ánoiM  faM«,  et  prešto  di  n&i 
9i  rende  molto  meritevoli  et  eari,  U  isto  j  im  je  doba  poslala  u  isobíljo 
krane  i  sve  potrebito,  da  kaóe  poprave;  odlacoo  se  starala,  da  ickopi  za- 
rabljeoíke;  a  napokon  list.  16^  dosvolila  svotn  od  25,000  dak.,  da  s  ujom 
•slobode  í  one,  kojí  sa  se  još  tada  o  Afríeí  nalasílí. 

Ferdinand,  u  svojoj  oporocí  (ÍStí)  i  dotiénom  sapisjn  (Í63S)  sa- 
kraíto  astaaoviv  pravo  prvorodstva  u  svojoj  kaéi,  amrie  Ift  velj.  1637,  te 
■asliedi  %9k  sin  njegov 

FERDINAND  III,  yec  davaa  isabran  sa  óeskoga  í  agar.-hrvat.  kralja^ 
a  skoro  i  ca  rímskoga  {JS2  pros,  ISSff).  Ferdinand^  stapív  na  otčev  priestol, 
abastiní  od  oje|^  i  tridesetogedisnji  rat  a  Nemačkoj;  a  nestalnost  oje^ova 
saačaja  ne  dade  mu  ga  na  brso  í  uspiesoo  okonôatí.  S  prvá  poiýesto  na 
•rašjo  sreéao,  níje  si  poslie  coao  od  francecko-svedsko^  haraoja  saénvati 
■i  SAme  svoje  baštínske  semlje,  navlastito  onda,  kad  Ojorgje  Rakoosy 
proti  Djemn  stapi  o  savei  s  Franeeikom  i  sa  Švédskom,  kóje  mn  poslie 
bitke  kod  Jankova  (95  velj,  ÍS4S)  pražise  dosta  novoa  i  vojsko.  Tarkom 
aije  ipak  bilo  po  volji  to  Rakoccyevo  postopanje,  osobito  od  kada  Ferdinand 
•bnovi  s  Djimi  primiije  na  20  godina,  te  ma  se  teako  sagrosiie,  ako  lí  se  on 
éas  ne  rieši  tóga  savesa.  Rakoesy  morao  se  dakle  pastiti  a  dogovor  sa 
Ferdinandom  o  mira,  koí  bje  sbiija  atanačen  a  Linca  26  srp.  1645.  Fer- 
dinand dozvolí,  da  ono  sedam  zapaoíja  o  istocnoj  Ugarskoj^  sto  sa  ga  po 
pogodbah  dopasti  imale  jos  issa  smrtí  Bethlenove,  ostana  doživotno  pri 
Rakocay-n^  a  dvie  pako  istimi  avieti  i  sa  njegove  sinove,  te  ma  podieli 
wa  to  ojekoliko  gradova  a  Ugarskoj  s  nasliednim  pravom,  a  agarskim 
protestantom  jos  bolje  cajamči  vierozakooske  slobode.  Tim  se  ipak  ne  pro- 
ineni  niposto  Ferdinandova  bojna  srieéa  u  Nemačkoj,  giQe  bje  najskoli 
prísiljen  na  vrio  škodní  Vestfalskí  mir,  atanačen  24  list.  1648  a  NAnstem 
i  Osnabroka  posriedovanjem  poklisara  papina  F.  Chighi-a  i  poslaníka  mle- 
taékog  A.  Kontarioa. 

Dočim  sa  naši  snažno  pomagali  Ferdinanda  a  tom  kobnom  rata  proti 
•avesnikom  i  Rakoczy-a,  Tarci  sa  s  druge  strane  vísekrat  pokasavali,  da 
okma  to  vise  vec  dosta  *sbog  kra^eve  nemaraosti  oslabijeoa  naša  zerolja, 
akoprem  je  sveadilj  s  njimi  prímirje  trajalo.  God.  1641  porobise  Sisak^ 
■asi  jih  ipak  na  povratku  oestilo  potakose,  i  sve  jim  robije  otese.  Imbro 
Bakaé,  zapoviednik  Petrinski,  da  jim  se  osveti,  adari  tada  na  Kost^jnicke 
Tarke,  i  dosta  roblja  izbavi.  Malo  kasnje  ban  Ivan  Draskovié,  nasliednik 
Žige  Bakaca  Q1639'),  isto  tako  se  zgrna  na  Torke,  a  sto  se  vracaha  iz 
karlovačke  okolíce,  porazi  jih,  i  plíen  jim  odoze.  U  isto  doba  cesto  sa  se 


13 


—  194  — 

diiali  i  BMJ  Slavonei  proti  oasiUa  iurfetkoma;  í  ond|je  si  vele  líepi  vienae 
sláve  savi  GJorfje  Matié  sa  svojimi  hajdocí,  siekué  dosmane  na  stotine. 
God.  1642  Gasa  Fraokapaon  podje  sríeéoo  sa  rakom  Turkom  snisiti  Pe- 
rasíé,  n  sto  sa  ^a  snažili,  da  si  u  ojem  tvrdá  obrana  naéíne,  ako  bi  do 
tiesna  došlo,  i  tom  prígodom  rano^o  jih  íssieče^  ali  nam  se  oni  sliedeóe 
godine  krvavo  osvetise  na  0|^aliocih  pod  Prjastíéem.  Tím  naši  oslabijepi 
trebovaha  pocinka,  sto  osmielí  Turke,  te  g.  1645  srnu  do  Karlovca,  da  dem  í 
pale.  čim  oni  n»trag,  Gaso  odmasi  na  Cetinj,  rasvali  ^a  i  mno^o  roblja 
oslobodi.  G.  1647  Ferdinand  podielí  baňu  Ivana  Oraskoyiéa  cast  nadvornika 
ugarskoga,  da  tako  obdari  njegove  liepe  sasluge  naprama  kruni   i  narods. 

U  tom  se  crna  oliga  víjala  nad  našim   primorjem.  Mletéaní   sa  tada 
svim  náporom  nastojali  učavati  mir  sa  Turci,  jer  jim  je  silnn  koríst  dopri- 
nasala   skela   splietska,   gdje  je    veé   odavna   vryila   sva   trgovina  podo- 
navska  í  turska.  Mal  da  se  ne   pokvari   to  stanje  g.  1&3S,   kadno  do  16 
galíja  algjerskih  isnenada  dojedri  a  jadranské  more.  Vrhovni  kapetan  po- 
morski  Marin  Capeih  umah  poleti  za  njimí,  i   páde  mu  do  mala  tako  jih 
stísnuti  u  Valoni,  da  sn  mu  sve  napokon  u  ruke  pale  (T  koĽ),   Republika 
ipak  kúpi  si  tada  mir  od  Nurata  sa  250,000  dukáta.  Ibrahim,  Muratov  na- 
sliednik  Q16S9'),  sbilja   potvrdí   NIetcanom  staré  pogodbef  nista   ne   manje 
stade  ca  rana  mislití,  kako  da  jím  otme  Kandiju,  i  tím  osigura  iitočno  more 
proti  Maltežkim  vítesom,  kóji  su  mu  neprestane  uznemirívali  brodare^je  is, 
Carígrada  u   Síriju   i   n  Misir.   Poslúži   mu   u  tom   srieéa,  kad   list*  164iy 
Maltezi,  razbiv  torskn  brodarniou  jedreéu   put  Aleksandrije,   ulovise  jedna 
prebogato  natovarenu  ladju.  Na  povratku   vihar  zanese  gusare  n  Kandyu. 
Sad  Ibrahim  okrívi  Mletčane,  da  jih  oni  stite,   te   pod  íslikom,  da  ée  nsi 
Maltu  udarítí,  90  tráv.  1645  odpraví  silno  brodovlje  vojskom  nakreaoo  palj 
Kandije.  Znala  je  Republika,  sto  joj  tajno   dusmanin   kuje,   te  se   biase  si^ 
vrieme  pobrinula  ohrabríti  kandijskn  obranu.  j 

Malo  kasDJe  razpalí  se  bojna  vatra  i  u  Dalmaoiji.  Ovamo  još  stadj 
i.  g.  miesto  Andrije  Vendramina  stupí  kao  vrhovni  providur  slávni  LunarM 
Foskolo.  Tureí  te  godine  provalíse  (ruj.^  do  Splieta  i  do  Eotora^  no  ondm 
jih  razbi  knez  splíetski  MinottOf  a  ovamo  kod  Plesevca  Crnogorci,  kóji  ~~ 
bjehu  na  prvú  bojnu  viest  podigli  za  Mletčane.  Lístopada  pane  pako 
sanski  paša  sa  6000  vojsko  u  Drniš,  sto  silno  strese  Šíbeničane,  kojí  odm 
odpravíse  dva  poklisara  providuru  n  Zadar,  da  mu  jave,  kud  je  paša 
pao,  i  da  pomod  íséu.  AH  jím  brzo  ta  plasnja  izčeznu,  jer  paša,  posto  }•' 
tamo  posilimice  mnogo  novca  ízbíjo,  a  i  uéutio,  gdje  je  veé  zima  zube  stL 
snula,  razpustí  spahíje  i  natrag  se  povuce.  Prosinca  do  3000   turadi  sgri 


-  195  — 

se  na  Ražanoe,  sdje  jih  doéeka  í  sustavi  oe  Tise  od  60  nasih  Jnnaka.  No 
do  mala  prispiev  jím  pomoé  Í£  Zadra,  svi  složno  ndaríse  na  dnšmana,  te 
ga  na  bje[^  prisilíse.  U  cieloj  Dalmacijí  i  Arbanaskoj  n  to  doba  bilo  je  samo 
4760  piesaka  i  589  konjaníka  nredne  vojske,  i  to  sa  obrana  atvrdjeníh 
miesta,  a  okolíoe  su  bránili  jedino  našinci.  Ovi  dakle,  odpraviv  svoje  obi- 
teljí  i  imanje  na  otoke,  skapa  s  Vlasí  dolaseéiini  iz  Bosne  i  s  Uskočí,  slavno 
sa  odbíjali  torske  návale  usdož  ciele  [^raníce,  i  cesto  na  osvete  i  plien 
provaijívalí  a  dusmanske  prediele.  Tada  i  prímorcí  pod  M.  Pavlovicem  a- 
stadose  na  oružje  za  Mletčane;  a  nije  jamačno  bilo  dase  a  zemljí,  navla- 
stíto  na  otooih,  koja  nebi  sta  za  obéa  obranu  dopriniela.  Samí  Zagareviéí 
íz  Kotora  pražise  a  dar  Repablikí  do  100,000  dok.,  a  ena  jím  podielí  pravo 
na  mletacko  plemstvo. 

Pooetkom  g,  1646  dogodí  se  ne  malo  okrsaja,  navlastito  oko  Orasa 
blizu  Zadra^  gdje  naši,  pomožení  mletačkím  konjanictvom,  vrgose  Torke  u 
rožan  bjeg  i  moogo  jih  izsíekose.  Lípnja  pako  bosanski  paša,  digouv  se 
iz  Lívna,  grahovskim  patem  sa  10,000  spastí  se  prieko  Knina  a  Ostrovícu. 
Odatle  poturi  jakú  četu  na  Vodiče^  ali  nješto  varosani  a  njesto  galíja  Do- 
tova,  koja  na  njih  odapne  topove,  prinadi  jih  juriáa  se  proéi  i  k  Ostrovíei 
se  vratiti.  Iz  Nadína  Paša  pohiti  do  Draôevca  bliza  Zadra,  i  nadje  ga  bez 
stráže.  Izadje  ma  tamo  na  sasriet  M.  A,  Písaní,  obói  vojevoda  konjanički, 
koí  ne  samo  Dračevac  prioze,  no  jos  i  Turke  razagna.  Sutradan  Paša  íz 
Nadína  svali  se  s  vojskom  pod  Novígrad  (^9  /tp.};  '  ^^  mala  stade  nanj 
iz  dva  topa  oganj  sipati.  Providor  Novogradskí  Taljapíetra  tada  se  nalasío 
a  Zadra,  gdje  se  mačío  dokasatí,  da  se  ona  tvrdjava  održati  nemôže.  Fo- 
skolo  miesto  njega  opraví  amah  Loredana^  a  malo  kasnje  Gergara  Detriéa 
s  brodovi  i  piesačkom  óetom  na  pomoé.  Kad  prije  nego  ovaj  stigne,  Lore- 
dan  í  koez  Soardo,  zapoviednik  ondíesnje  posade,  asprkos  varosanom,  kojí 
sa  volieli  do  zadnjega  ízgínoti  nego  li  se  okanití  svoga  zavíéaja^  atanaóe 
predaja  (S  STf,"),  Sad  iz  grada  odri  na  bjeg  a  ladjice.  Video  Tarci  to  br- 
kanje^  ne  pazeé  na  viera  zadato,  prodru  prieko  prizida  a  tvrdjava,  te  go- 
tovo  svo  stražarna  vojska  i  njekoliko  župe  nemílice  na  komade  ízkreáu,  a 
ostalo  sasužnje.  Pasa^  utvrdiv  Novígrad,  24  kolovoza,  naime  istí  dan,  kad 
sa  ma  Prímorci  Daare  otimalí,  íz  Islama,  gdje  mu  knez  Posedarski  do  40 
glava  na  maceve  raznío,  prodje  a  Vranu.  Sad  njegoyi  pokasaju,  da  uzmn 
Toranj  i  Biograd,  no  sve  badava^  te  sam  Paša  sadje  s  vojskom  do  Tornja 
í  na4je  ga  prazna  i  u  ognju.  Turci  popalíse  tada  Sokosan  í  Bibínje;  ali 
jim  oe  páde  ni  sada  smoéi  Biograd  pomožen  galíjamí  oz  svu  vatru  njihovih 
topova,  dok  ga  sami  žitelji  ne  porusíse  (&  ruj.'),  Iz  Vrane  poletí   Paša  o 


—   IM  — 

Klin,  da  udari  na  áibeoík.  Na  tu  víeat  i  Poskolo  s  galijami  pohíti  ii  álbe- 
aiéki  lalieV)  odakle  18  rnjna  dade  srnsítí  Skradía.  Turci  aadjose  pod  Ši- 
beaík  i  listopada.  Nasí  jim  bea  odvlake  ísadjoBe  na  susriet,  i  na  širokom 
poUa  íiia  petosatnog  bójka  pod  oéí  ^rada  junácki  jíh  odbise.  Dne  pako 
13  i.  m.  doletí  i  aam  Paša,  te  íz  topova  amah  stade  silno  Tatra  oa  grád 
sipati,  oavlastíto  na  tvrdjavo  8v.  Ivana;  ali  mu  sve  sahman^  te  se  morao 
napokon  u  Knin  povratíti.  Svrate  se  aatim  Turci  na  Duare,  da  naše  istie- 
raju,  i  15  stád.  tvrdo  ga  obkole.  Tri  sa  puta  is  sve^  napora  jnrisali  na 
tu  nejako  tvrdjavo,  í  trikrát  odbijeai  bili;  a  aasi  yideé  dasebore  aa  p*oiiiíliiy 
22  í.  m.  na  silní  okrsaj  namaknu  a  Primorje,  i  na  pobližnje  otoke.  Paša, 
podigav  s  nová  taj  sraseni  saklon  í  utvrdiv,  pros.  vráti  se  o  Bosna. 

Srieénija  po  nas  biase  sliededa   g.  1647.  Jos  síeónja  Písaní   potoée 
najpríje  liôkoga  sanžaka  Halilbesa  Vranskoga  kod  Sahovara.  Foskolo  pako 
li  oiajka,  skupiv  do  6000  vojske^  odpraví  ja  is  Zadra  pod  Pisaaoni,  da 
predobije  Zemunik;  a  u  isto  doba  sapoviedi,  da  se  ia  više  strana  o  Dal-- 
maciji  adari  na  dusmanina,  da  tako  pomoéi  Zemunika  ne  bode  od  aikada. 
Písaní  u  prví  treo,  poraaiv  1200  Taraka  ísasavsih  odanie  na  boj   pod  Do* 
raóbesom  sinom  Halipovím,  sapali  varos^  i  na  brao  si  prisvojí  prví   obor 
gradski;  a  malo  kasige  prišili  i  dmgi  obor  na  predaja.  Sad  se   Halil  aa*; 
tvorí  u  stublínn,  po  vrh  prosióena  a  doli  obkopanu,  sa  njekoliko  ponajboyt^! 
rataíka,  voljan  prije  poginuti  neg  predati  se.  Písaní  ne  presta  sato  obarall 
na  njega  is  topova  vatra;  sto  ga  ipak  sklonu  napokon  na  pogodbo.  DosTall| 
mu  Písaní,  da  iaa4je  ia  kale  i  da  bude  sa  sest  Aga  odveden  a  Zadar,  gij0 
jo  morao  ostatí  miesee  dana,  pa  se  koéi   povratití.  U  to  anidjose  ansi  m\ 
kula,  al  jedno  18  Taraka,  pritajaníh  u  njekíh  aerounieah,  prípuoa  na  ^jibi 
te  poubíja  qjekoje,  na  nijedan  od  sasiednika  ne  odnese  žive  glave.   Sa  m 
neviere  Halilbeg  posve  isgabi  svoju  slobodu,  i  amríe  kasnje  a  Bresi   kati 
sašaaj.  Poskolo,  osvojí  v  dakle  Zemunik,  i  oborí  v  u  bjeg  Sínanbega,   éolaf 
aeéeg  mu  a  pomod  ia  Nadína^  silom  príote  Turkom  Novigrad   (S  o«m'0  I 
raaorí  ga;  a  travnja,  doéím  je  knez  Posedarski  otimao  Obrovac,  B[aría  ^ 
Hotísinu,  a  Sibenicaní  Rakitnicu  i  Velin,  Písaní  glavnom  éetom   palie  ja  í 
ruaio  Tíoj,  Nadin  i  samu  Vranu,  s  prvá  snažno  branjena,  kašige  saposéea«| 
Nadin  bjaše  tada  na  medjí  dalmatinekoj   srediste  tnrskog  oboraaavanja, 
se  í  sato  odlaôno  opro,  ali  se  napokon   morade  predati   na  milost  í  d4 
lost  PísanoTU.   lacístiv   tím    Foskolo    svu    sadarska    okoliea    od    dosi 
svibiýa  pohíti  a  Síbenik,  te  mu  jos  7  i.  m.  podje  aa  rukom  pro^erati  Ti 
is  Skradina,  i  prísiliti  jíh  joste,  da  oa  vrat  na  nos  izbjegnu   íz  Oatroyii 
pa  sve  do   semije   na  lagum   razorí   í   unístí.   Sad   su   gomilato    aasi  iai 


-  197  — 

Tsraka  bjesalí  mm.  mletaéka  sinmn,  i  sIoído  sa  bracSoni  íz  pHmorja  po^ 
CÍTaleliéem  í  Posedarakim  knesom  na  Tarke  kidisalí,  i  la  dogo  robstyo 
jnnaôki  se  osve^ívalí.  Ii  BíbeDÍka  amiestí  se  Foskolo  u  Splíet,  i  tamo  mv 
páde  ízpeljatí  Deprijateija  is  Solína  i  Stíene,  porvsiti  ove  tvrdjaTe,  i  Tarke 
dolaseée  sa  pomoé  ii  Kiwa  aibíti.  PoQíoaoi  čnjiid,  da  Foskolo  Bamjerava 
i  KlÍB  predobití,  sa^jn  mno|;obroJoi  ii  Splíet  pod  svojím  velíkím  knecon 
Gjorgjem  Paviéeín,  da  mu  viernost  prísegu  i  svoju  pripravsost  prikasii 
podpomoéi  no  n  tom  poslo  po  mogaéaostí,  a  da  jím  on  samo  njíhove  po- 
viastíee  potvrdí.  Foskolo  rado  jíh  prími,  i  sve  odobrí  kôstosa  seljelí.  Lípnja 
siete  se  EIímbí  do  000  konjaníka  na  broju  nijpríje  na  Saéurae,  a  pako 
Ba  Splíet,  alí  se  ns  našu  silu  brže  boije  í  jaloví  na  trag  povnkose.  Tada 
i  Civalelié  na  sadarskoj  granicí  satjera  u  bjeg  jakn  óetii  torska,  otev  do 
96  BQBiúeva  í  golem  plíen. 

U  tom  se  novi  bosanski  Paša  Hosein  Tekelíja  spremao  a  Drniso  na 
osvojenje  Sibeníka.  Foskolo  na  prvn  viest  odpremi  tamo  is  JSadra  800  čet- 
lika  poslanih  mu  od  Pape  i  mnogo  krajine,  a  preporuči  obranu  grada  Oe- 
l^enfelta^  koí  se  viesto  latio  prad,  stracista  i  spoljašnje  branike  utvrdjivati, 
i  sréeno  se  na  odpor  pripravljati.  U  sto  je  dakle  knes  Posidarskí  robío  po 
Liei  i  Graéac  palio,  a  knez  Splietski  T.  Kontarini  onostrane  dnsmane  sa- 
isbijao,  Tekelíja,  sknpiv  sve  sile,  naime  do  okolo  30,000  vojsko  i  8  topova 
telikih  a  12  malíh,  krene  sa  svim  k  Sibeníkn,   te   17  kol.   prednja  mu  se 

'štraža  blísu  grada  pomoH.  Rasdíeliv  svu  vojsku  na  dva  odiela,  21  priblíži 
be,  i  ís  stavice  8v.  Mihaila  sve  na  sitno   razabrav   stanje   grada^  sotradan 

\  osmielí  se  na  Crnicn  i  na  Plísivac.  Namiestiv  tu   topove  proti   tvrdjavi  Sv. 

:  fvana,  sve  naokolo  obkoli  grád,  pak  šorom  sa  tríh  naslona  poče  vatru  na 
Bju  krhati.  Sibeničaní,  videéi  tu  krsnu  vojsku,  námah  odprave  Foskolu  po- 
slaníke  a  Zadar,  da  mu  te  tasne  glase  doprinesii.  Usa  to  je  dolasilo  soage 
is  Zmdra  í  Im  Splieta;  a  Foskolo,  tada  sa  teike   bolesti   sapríeóen   ooamo 

'  preéí,  posla  jim  dosta  jaspre ;  sto  n  vojníoíh,  bas  radi  oskudioe  malo  príje 
slovoljoih,  bolje  srdee  povratí.  Nasí  su  óesto  is  grada  ísílasili^  da  turske 
radnje,  proti  Sv.  Ivaau  naperene,  sruse;  a  u  tom  su  se  odlikovalí   navla- 

'  Btito  Vlasi  pod  svojim  popom  Štiepanom  Soríéem.  áto  bi  turski  topovi  da- 

^  Bom  svalilí,  to  bi  gradjani  príeko  noéí  popravili.  Pašina  je  poglavíta  na- 
niera  bila  dobaviti  se  Klista,  naime  obkopa  pri  tvrdjavi  Sv.  Ivana,  te  vi- 
iekrat  poknsa^  da  nasince  od  tuda  íctísne;  videé  pako,  da  mu  sve  badava, 
aakani  se  glavicí  Oglavau  pritisnutí,  í  a  tu  svrhu  najvatreníje  svoje  vo- 
jaké  pokrene.  Nasí  se  do  mala  u  rasCrk  spuste ;  no  Draganic  pohíti  jim 
na  pomoé  sa  njcsio  krajine,  i   kríepko   u  Turke   ugaziv,   priete  to   miesto. 


—  198  — 

U  isto  se  doba  Tnroí  gomilato  nvale  o  Kliáta^  nemoguéí  ipak  odolíetí  vatrí, 
koja  se  sa  tvrdjaTe  i  ^ada  na  igih  oríla,  na  polje  se  issaca  i  saklone,  a 
pak  se  iznovice  unatra  aplakaju.  S  druge  strane  od  silne  vatre,  koja  sa 
na  tvrdjava  obarali^  yeé  je  siroka  raivala  virila,  na  koju  se  prodrietí  moglo. 
Pokesa  Paša  30  kol.  udariti  na  jurís,  í  na  lagam  zidine  rasnieti,  ali  ga 
nasí  odluono  suzbíja,  í  pomoéja  falija,  kóje  su  a  luei  bile,  jos  ga  golemom 
skodom  njegovom  poríoa  iz  poblížiúe  glavloe,  gdje  je  dávna  nalegnao  bio, 
te  odatle  mnogo  škode  doprinío  grado.  Devetoga  riýna  obnovise  Turci  jaria 
na  tvrdja  8  v.  Ivana  íz  više  strana,  a  na  vlastí  to  is  Klísta,  a  n  isto  se  doba 
s^rnu  i  na  íztoenn  slavieo,  gdje  so  opet  junaékí  od  našíh  odbití.  Dva  pnta 
80  naši  iz  braníka  na  polje  ízaslí  Turkom  izsa  ledja,  i  mnogo  jíh  na  ma- 
éeve  raznili  íli  osledilí.  Napokon  Tekelija  víded,  da  je  sila  ízginula,  a  da 
mu  se  ni  sada  ne  da  tvrdjave  osvojiti,  morade  popustití  i  n  svoje  se  tábore  poto- 
pou ti.  Či^ué  pako,  da  je  Foskolo  is  Zadra  s  jakom  pomoéjn  stignuo  (^íí 
ruj.^y  naredí  skinutí  na  Krížu  í  Plísevcn  topove,  a  malo  kasnje  í  sve  na- 
slone  razoružatí,  te  se  malko  odaleei  od  ^rada.  Vídeci  naši,  da  su  Taroi 
dohom  klonuli,  razdíele  se  na  tri  čete,  sve  po  izbor  junáci  čisté  hrvat£ke 
krvi,  i  zorom  četarnaesto^a  pro tisnú  se  do  torskoga  tábora^  neprijateije 
u  snu  zatekuy  te  mnoge  na  komade  izkresu.  U  súmrak  petnaestoga  Tekelija 
izza  dvadeset  i  pet  dnevnog  obsíedanja  cíelom  vojskom  krene  u  Drniš,  i  tn 
se  OBviedočiv,  da  mu  je  isf^ínulo  od  nemoéi  do  5000,  a  od  vatre  i  mača 
do  4000,  odpraví  se  put  Bosne.  Medjutím  naši  iz  Splieta  provale  do  Klísa  i 
prigradje  mu  zápale  $  nego  n  sto  se  bez  opreza  baoe  na  plien,  napana  jik 
Klisaní  iz  tvrdjave,  te  do  60  ubijú  a  njesto  nhvate.  Brzo  se  ipak  osveti 
Turkom  knez  Posidarskí,  koi,  srosiv  Radne  í  Benkovic,  prodrie  do  Knlna, 
te  se  s  golemím  plienom  veselo  i  zdravo  kuči  povrati. 

I  sliedeéa  godína  1648  po  nas  se  rumením  líoem  pomoli.  Jos  sieénja 
do  29000  prostoga  národa  uzletí  u  Tursku,  te  popaliv  Vakup,  Srb,  Batin- 
šticu,  Strmicu  í  Plavno,  i  razbiv  sanžaka,  zdravo  se  i  prebogato  natrag 
povuče.  Veljače  Foskolo  sa  6000  sve  nasih  í  700  konjanika  iz  éibeníka  provali 
do  Drnísaí  sriečno  si  gaprísvoji;  dočím  je  slávni  pop  Sorié  s  druf^  strane 
robío  do  Knina,  i  sanžaka  u  bjeg  bacao.  Pisné  o  tom  Republiki  26  í.  m.  is 
Skradina,  Foskolo  velí:  tal  fine  heMe  ľaquisto  di  DemÍ8,  antiea  e  pHnciftd 
eiitä  di  Provintia  con  nwlti  eeniinaia  di  čase,  eon  assai  Moichee  e 
Torrij  ehe  per  le  conseguewiíe  rendeti  stimabile  moUo,  Zatim  osletí  njo* 
koliko  nasih  opet  do  Knína,  i  nasav  ga  zapnséena,  popale  ^a  i  razore,  a  Vrtiks 
predobe.  U  to  su  í  Prímorjani  robili  i  rušili  Imosko  i  Duare  i  njíhove  okolíce. 
Foskolo  8  ožujka  savietova  Republiki^  da  utvrdí  Knin;  a  u  isto   doba  sav 


—  199  — 

ispieb  svopi  onižja  odprto  pripisivmse  hrmbrosCí  í  odyaioosti  nasih  junáka. 
Mleteaai  oísn  Uda  oíposto  pMÍIí  na  taj  Kaviet,  oo  kasoje  ae  toako  poki0*^®9 
kaá  ee  o  mím  radilo. 

la  éibenika  odjedrí  Foakolo  ii  Solín,  da  asme  Klii,  koi  ae  tada  die- 
lio  na  tri  obora,  jedan  povite  dni[^o|;a,  i  ave  isvijeno  na  savoj.  Pobrav 
do  7000  vojake^  éiato  ave  naáe  krvi,  19  oiiij.  1648  oajprije  oéiati  Gre- 
ben  od  Tarakay  i  tn  namjeativ  topove,  19  odapne  jih  proti  ^ada.  U 
sto  b4  80  provale  pomolile,  adrí  kros  ojo  ui  vrlet  na  jnrii,  pa  opet 
do  éetiri  puta,  to  njoato  ailomtoe  a  njoato  lagnroi  naaí  ai  napokon  po- 
svoje  dva  obora.  U  tom  aadje  Tekelija  sa  2000  da  pomoie  Kliao,  ali  ga 
pop  Soríé  i  arambasa  Nandaaid  priôekajo  na  avinakoj  stasí,  i  ^a  do  Dn- 
Sopoija  nabíja.  Sad  atade  Paaa  akupljati  ai  mnogo  dobra  vojaka  a  namie- 
rom  opet  ae  napried  protíanotí  i  na  naaa  adarití.  To  kad  Foakolo  aasna, 
nmah  ma  odpraví  na  aaaríet  anažno  éeta  pod  sapoviedníkom  ko^janiatva 
Sorsí-em,  komn  aríedno  sa  rokom  podjo  issa  krvava  boja  rasbiti  ^a  i 
príeko  Cetine  baeiti.  Sad  ae  pod  Kliáem  a  naše  strane  jos  atraáníja  pne- 
nJAva  poBOvi,  i  sve  se  spremalo  na  obéí  jnriš.  No  aaniak  vídeé  napokon, 
da  nasoj  aili  odolieti  nemose^  31  í.  m.  sklona  se  na  predaju,  te  bude  Tur- 
kom dosToljeno  otiéi  alobodno,  ali  bes  orušja  í  prtljaf^a,  i  da  íspaste  sve 
eož^je  i  roblje.  Za  tím  naši  poletise  napried,  i  popallse  Naéak  i  Sínj^  te 
svibnja  prodre  SmíUanid  do  Vuooa  a  Mandusié  do  Kljoča.  Lipi^a  Tarci 
sadja  do  Makarske  i  aažegu  ja.  Sorié  u  to  doba  silno  jih  je  síekao  nis 
Likn ;  ao  o  srpiú*^  sa  druge  návale  do  Ríbníéa,  ísnenada  naf  aaiv  na  Turke, 
ovi  mu  drožba  potaru,  uhvate  ga  i  sivá  odrú.  Tada  se  Boso  Míglovié  kros 
Bosna  protari  do  Save,  gdje  oguáiv  do  40  Turaka  sa  tri  topa  i  mnogo 
bojne  správe,  príeko  Ráme  í  Olamoéa  dosta  robtja  i  marve  a  Zadar  dogna. 
Tako  se  s  jedno  í  drnge  strane  na  manje  éeto  naardalo  i  robilo  do  konea 
ove  godíne.  Da  sa  tada  Mletôani  bolje  posnavali  éud  í  hrabroat  hrvataka, 
bili  bi  mogli  jamaeno  sva  Bosnu  pritisnutí.  Na  suproé  Foskolo,  ubavieééen 
od  Arbanasa  po  poslanícíh,  da  su  oni  spremni  na  uetanak,  nesavíetno  o- 
dríéué  ae  sieguma  sa  dvojbeno,  odluoi  na  onu  se  stranu  s  vojskom  pri- 
maknuti.  Sieénja  1949  pokuaa  dakle  predobítí  Bar,  ali  mu  sla  arieda  po- 
slúži. Arbaaasi,  od  Taraka  pritisnatí,  ne  makna  se,  te  on  morade  u  Buku 
kotorsku,  gdje  sruaí  Risan.  Tada  Nísíéí  pod  P.  Gabrieloviéem  sapališe 
Grahovo,  i  pomoéjn  Vlaha  predobise  Meduo.  Nesrieéi  o  Arbanaskoj  sdrusi 
se  sada  silní  glad  i  kuga,  koja  se  pocetkom  lípnja  1649  prvo  u  Sibeniku 
objaví,  a  pako  se  kros  cielu  dŕžavu  rasturí.  U  Šibeniku  tako  pobíeení,  da 
se  je  jos  18  srpnja  brojilo  do  príeko  9000  mrtvih  isim  500  vojsko^  a  ko- 
lovosa.  kad  sasvim   presta,  bľoj   mi'tvih   poskoôi  na  6000  budí    od  nemoci 


—  aoo  — 

budí  od  glada.  Sad  Turei  mah  ahvate,  i  liepo  po  primoiju  u  tri  óete  sadjv 
Ija  do  2adra,  Nina  í  Mortera  robeé  i  paleé,  no  naai  jih  avada  rasbija  i 
satara,  pak  adri  a  Tarsku.  U  tíh  navalah  jako  si  oavietlí  liee  nas  slávni 
jaoacija  Ilija  Bmiljaaié,  koi  sila  taradi  na  kovade  iskresa  kod  Karina  í 
Zvonigrada,  a  sve  do  Bilaja  porobi,  q^olí  i  uoistí.  Foskolo  uloží  svu  briga, 
da  pomôže  jadnoma  národu;  a  nije  dana  propuscao  vládu  podbadati  BigžW«> 
Ijimí  iarazí,  da  čím  prije  stradajnéim  u  pomoc  priteče  (1). 

Isto  tako  u  oetovaigu  prodje  i  g.  1650,  a  glad  Je  bec  prestanka 
silno  národ  skonoavao,  posto  sa  ^a  Alletčani  slabo  hranom  pomagalí,  a  te* 
žanja  se  latíti  nije  mogao  radí  boja.  Ua  to  opet  nalegne  kuga  u  Dalmacgo, 
navlastíto  a  Splíet,  gdje  mnogo  pokosí.  Cega  radi  Turci  rojna  tamo  se 
jakí  prikážu,  no  naši  jih  u  bjeg  odvrate,  a  siecaja  s.  g.  aapasiv  jih  n  sa- 
siedah  kod  Solina,  obkole  jih,  te  dosta  pod  maô  okrenu  í  pohvatigo.  Zla 
medjutim  po  Dalmaciju,  sto  je  u  ovo  doba  Foskolo  na  vrhovno  zapovied.<* 
ničtvo  pomorsko  dignut  bio.  Veljaoe  1651  samieni  ga  Jerko  Foskaríní|  kaí 
se  morao  savim  pri  obrani  držatí,  jer  sa  uevolje  težko  bile  stisaule  miet- 
ôane  u  Kandiji,  kamo  je  najpreče  i  najgolernge  pomoci  trebovalo.  Naaj 
sn  ipak  cesto  oasrcali  na  turske  predíele,  smrt  sipali  i  dosta  pliena  isbgalí* 
Glava  jim  je  i  sada  bila  slávni  Smíljanié,  koi  pocetkom  srpnja  a  Eorlate 
obkruži  lukavo  do  ôOOO  Turaka  i  strasoo  porazí.  Foskarini  ii  Splieta  jan 
tu  sjajnu  pobiedu  a  Mletke  10  srpnja:  que$ta  deve  HimarH  fer  la  pté 
nobile  e  segnalata  vUtoria^  ehe  fin*hora  Ha  íeguita  in  ProvitUia  neí 
corao  delia  presenie  guerra  per  la  qualitä  del  successo,  per  la  rieekeníb^ 
delli  bottini  e  per  U  riguardo  delle  conseguetute^  a  12  í.  m.,  pobrojav 
najodličnge  sužnjeve  í  silní  plien,  dodá,  da  je  to  bilo  la  Tarke  una  a«^ 
soluta  disfatla.  Obnoví  Smiljanió  návalu  list.  do  Ubdĺne,  a  opet  sieč.  19tt^ 
do  Lívna,  í  uviek  siavno  i  srieéno.  Veljače  Foskarini  obsiede  Oaare.  Pohlti 


(1)  Nagovarsýué  viece  mletaäco.  da  bez  odvlake  posalje  živeža  za  aevo\jnike,  aka 
neóe  da  svi  pomrú,  odprto  mu  kaza:  U  vantaggio,  ehe  sirChora  i'é  ricavato  daUa  lor  fUA 
e  dal  loro  valore  é  stato  considerabUe ;  il  danno,  ehe,  guardi  Iddio,  si  ricaverebbe  daUa 
lor  perditione,  sarebbe  notabilissimo  {A  pros.  1649).  A  uz  to  ée  25  sieč.  1650,  da  jadni  pro- 
kliqju.  áto  su  dojli  u  mletačku  oblast,  te  nastavlja:  a  tre  vniUe  et  pxii,  9i  ridueono  quetíe 
gerUi  atte  al  maneggio  delľ  ármi.  Han  queste  per  lo  passato  partorUo  tanti  buoni  effttíx, 
q^vXi  é  ben  noto,  perché  han  prima  tanto  faeilitati  gV  acquisU ;  han  con  H  petti  loro  mt- 
vito  di  scudo  conlro  V  ingiurie  inimiche ;  han  refrenato  in  gran  parte  V  ardire  temerwrkš 
di  Turehi  con  la  loro  braura,  H  han  tanť  incommodaíi  con  ineendij  con  depredationi,  di- 
minuiti  di  numero  con  abbondanti  uccisioni.  Che  piú  potevan  fare  qttetti  meschini  a  to- 
stenimento  di  pubblid  vantaggi,  a  comprobatione  di  lor  fede  et  costan%a  f  ma  che  ntm 
farebbero,  se  fossero  mantenuUi,  m^diocremente  contenti  con  una  sóla  libra  di  pane  aZ 
giomo  per  testa  ?  Eto  ti  plače  mletačke  I 


wih  Duiel  DOsCarski  paša,  áa  pomoie  tvr4javi  ^  ali  mo  aaéi  polete  na 
Bwntf  i  tako  |^  odlaéno  napaáoae^  da  na  krátko  résió  roiio^  fngato  et 
ättéftío  iuito  ľ  etMereito  nemie&  (!}.  Daare  so  predá  Z3  vel].  i  bade 
nioreo.  Nletéaai  sa  žalíhože  sa  ovofa  rata  mal  da  ne  sve  rosili,  sto  sa 
jia  naši  svojom  krvi  predobivalí.  Dne  1 1  ožajka  Foskaríni  navíesti  Repa- 
Uiki  sova  pobíedo  Uije  Smiljaaiéa  i  Janka  Hítrovi^a  Posídarukoga  kod 
Ostraviee,  te  je  sada  iívo  sahtjevao,  da  Jednom  obdarí  to  janaetvo  naštnaoa, 
í  to  M  praaoimí  rieómí  nego  dieli,  posto  se  na  njih  esšenmiaímetUe  naslan* 
jiift  obrana  eiele  dr&ave  (2). 

Dne  6  sieô.  16&3  miesto  Foskarina  dodje  a  Dalmaoija  sa  vrh.  provi- 
tea  liovre  Dolfin.  1  ova  |;odioa  sa  naše  pronikno  liepim  lovorom.  Smi- 
Quié  svibiýa  posteti  Tarke  ^a  do  Olamoéa,  ^olem  jim  pi  í  en  isvnée,  mnogo 
fofiieée  i  sve  naokolo  a  pastos  obráti.  Tada  sa  bili  Toreí  nakanili  príeko 
Brntske  adarítí  na  Farlanska;  no  tóga  se  posla  óstavise,  kadno  osietise, 
h  BO  Hrvati  diša  na  odpor.  Srpnja  ípak  poplavise  sve  do  Zadra  í  opot 
njaa;  no  Mítrovié  oba  jih  pota  prišili  na  bjeg.  Malo  kasoje  provaliso  a 
BagoljJBQ,  nego  sa  í  odtad  asbijeni  bili;  docim  Smi(janié,  prodriev  do  Ud- 
Une^  tjerase  jíh  kros  Krbava  do  Une^  gdje  jih  napokon  sasvím  porasi. 

OŽDJka  1654  stavi  se  Dolfin,  da  predobije  Kninska  tvrdjava,  skoro 
•i  Taraka  isnova  podignuto  i  prílično  atvrdjena.  Skupív  dosta  snage  a 
SkradÍD,  prodre  do  Koina,  ali  ma  losa  srieéal  Torci  snažni  sadja  amah 
Slada  a  pomoé,  i  sasyim  ga  porase.  Sad  ée  Čengié,  sansak  hrcegovački, 
^  ume  Perast,  to  fa  stane  biti  í  s  mora  i  s  kopna ;  no  Peraséani  sve- 
ttrano  ^  sosbiju  i  rasbija,  i  tri  ma  sastavo  otmo.  Medjutím  Smíljanió  s 
Hitroyiéem,  sveadilj  taraó  po  Tarskoj,  težke  sa  dasmanina  rane  sadavali; 
•li  riýDa  doóím  je  Smiljanié  kod  Vacjka  opoóivao,  Tarci  ga  nenadno  na- 
Hose  i  nemilo  smakoase.  Slava  ma  do  yieka.  Poéetkom  g.  1655  Dolfina 
iimieni  a  vlasti  provídorskoj  Iv.  Ant.  Zen.  Napriedovaha  i  sada  návale  s 
jedne  i  droge  strane,  i  obicno  našom  pobiedom;  ali  to  neprestane  ôetovanje, 
koga,  glad,  i  patnje  veé  biabo  posobali  veéí  i  boiji  dio  národa,  a  poijo- 
ťelstva  i  trgovini  nije  bilo  vise  oi  snaka.  Zenov  nasliedník  Ante  Bernardo 


(1)  U  depeái  8  ožtjýka  t.  g.  dodá  ovako :  "la  vittoria  fu  veramente  delle  piú  tan- 
pUnou,  ehe  mai  H  udisaerOt  perché  dopo  la  prima  salva  deW  arme  da  fíioco  diedero  li 
^brlaedú  mano  alle  table,  et  coU'arme  Manche  feeero  atrage  crudelisiima  de  nemici,  m- 
ptítandoU  per  gran  traUo  di  paese  .  .  .  con  corraggio  veramente  meraviglioio,,. 

(^  Tu  veli  i  to :  '*re9ta  da  considerare  appoHtamente,  quanto  tia  grande  la  conve^ 
^*ien%a  et  ogni  ragion  cori  di  gratitudine  come  di  publico  servitto  di  retribuire  a  Morlae- 
*i  non  piH  con  parole,  ma  con  verí  e  soUeciti  effetti,  i  testimoni  delia  publica  manifi- 
^^M,  atti  a  stabiliiii  e  eempre  maggiormente  infervorarli  nel  progredimento  di  taňte  loro 
valoroie  benemeren%e„. 


—  202  — 

(#oťé.  1666^  Isnadje  Dalmaeijo  non  gia  piú,  ehé  un  tempo  er«,  e9l\ 
ďkubitantif  e  molH  aneo  danarosi  .  ,  ,  ma  é  ridoiim  «  tal  deelinatione, 
ehe  quei  poehi  sepravvmnmati  dtd  eontaggio  et  daUa  earrente  guerrm 
non  han  modo  di  mantener  se  medesimi  .  .  .  non  vi  é  traffieo  piu  ďU^ 
euna  sorte,  onde  per  le  eitta  tutte,  la  maggior  parte  diehahitaHie^  iiMi 
trova  piú  modo  U  euddito  di  campar  la  vitá,  et  di  alimentar  a  ptmt 
ee  medesimo  da  un  giomo  aW  altro,  tutti  fatti  mieerahili  a  eegno,  ekš 
non  ho  ardire  di  esprimerlo  (Dep.  16  srp.  16Sff)  ;  te  je  nagoTarao  Re<* 
pablika,  da  se  pobríne  jednom  prožití  Heka  toma  stradanja,  ehe  non  pmk 
eeeere  maggiore  (/85  erpJ).  Ali  í  sada  Mletôani  nisn  si  paoo  |;lave  rasbi«> 
jalí,  jer  sa  sve  sna^e  napinjalí,  da  spáse  Kaadija.  I  srieéa  jím  «•  ta»« 
ove  godíoe  ojesto  blažija  pokasivala  sjaJBoni  pobíedom  Lovre  Hlareella  pii- 
Dai'danelíb,  koja  ponjesto  oživí  veé  dosta  klonali  dah.  Rojoa  Paša  bosanstt 
Máje  o  a  Cetíoa  sa  10,000  vojske,  odakle  se  ^gnu.  na  Sibeník  a  kasoja 
na  Klis^  no  tako  besaspiesoo,  da  se  je  norao  napokoD  povaéi  o  Lívac  • 
simske  tábore. 

Doóim  80  Hrvati  u  Daloiacíjí  tako  slavno  za  cielo  knséanstvo,  a  sa 
Mletcane  naylastito,  svoju  krv  na  potoke  žrtvovalí^  nísu  se  doísto  ni  braéa 
njihova  onkraj  Kape  i  Dravé  sladká  sánka  naaživala.  Istina  tada  je  niedji 
Beoeoi  í  Garígradom  jos  trajalo  prímírje,  ali  ga  se  na  granící  kakono  príji 
i  sada  níje  nípošto  pocnavalo.  U  borbah,  kóje  sa  se  a  ovo  doba  i  s  OM 
strane  ponavljale,  osobito  sa  se  odlikovali  Petar  Zrínjski  i  brat  ma  star^ 
Nikola  ban  lirvatski  Qod  g,  1649'),  koi  si  i  na  pero  stece  u  národa  HepK 
zaslala.  Petar  g.  1649  razbi  Paéa  bosanskoga  i  abi  ga  na  tarskom  sem 
Ijista.  Slíedeée  god.  Nikola  načini  mir  s  Tarcí  u  Legrada  5  a  kad  ga  ofii 
malo  kasnje  povriedise,  adarí  ban  na  Tarke  Kostajnicke,  i  pošteno  jim  sé' 
osvetí.  I  a  Slavoniji  za  ovo  sa  se  doba  cesto  naši  dizalí  na  klete  nasílnike^ 
í  težke  jim  jade  zadávali,  navlastíto  pod  slavnim  Ojorgjem  Matiéem  í  Ní-» 
kolom  Sariéem.  Malo  kasnje  zaplamti  seljačka  vreva  oko  Siska  í  Novog* 
grada,  koja  na  skoro  adasi  ban  Nikola  (F.  Jura  HL  104).  Za  te  asbaat 
adare  Turci  na  otočku  okolícu,  i  ubijú  onoga  zapoviednika  Andrijo  Gušíéa 
i  ne  malo  Otočana  i  Senjana.  Na  te  glase  prileti  tamo  Petar  Zrínjski,  f 
zatjerav  Tui'ke,  porobí  Korenica,  i  sa  silním  se  plienom  kuci  vráti.  Skoet' 
sbílja  Turci  na  osvete  5  no  do  mala  páde  Gjorgja  Frankapana  živo  jíh  ras« 
biti,  i  tim  na  mir  prisiliti. 

Ferdinand  na  Požunskom  saboru  (16  lip,  1647)  osobitom  poveljoa 
potvrdi  našim  slalisem  za  sc  i  za  svoje  nasliedníke  staro  pravo,  da  ae 
bude  u  Hrvatskoj  droge  viere  osím  katolíčke  (Jura  HL  337);  a  posto  se 


—  ao3  — 

huÁt  a  semljo  avaklo  ijekolíko  krivo víeraiks^  kojí  so  i  dosta  imaBja  po<* 
dedovalí,  na  cahljev  bíakapa  Zagrebaôkog  bili  sa  n*  sabora  od  g,  1649 
•bnovyení  starí  sakoni,  kóji  su  to  otrogo  sabranjivali.  Na  soproé  a  Ugar- 
Ékoj  po  Pannanovoj  smrti  bili  sa  protestanti  opeC  osilili,  te  sada  podjejim 
Mpokon  sa  rokom  svojimi  prítusbami  u  saboríh  nagoatí  kralja,  da  jim  do- 
■roli  opet  ona  pravá,  sto  Jim  odaseo  bjese  Ferdioaad  II  ojegov  otae.  To 
isini  kralj  s  tóga  oavlastito,  da  ma  laáige  bode  nakloniti  stalise,  da  prime 
ij^Sova  starijega  siná  Ferdinanda  IV  sa  nasliednika.  Stalisí  napokon  pri- 
folise,  no  ovaj  morao  jim  je  oajprije  ixraóíti  saviernien,  kojom  potvrdí  i 
otéeva  í  djedova.  Ferdinand  IV  omrie  ipak  prije  otea  (9  9rp»  1664^,  te  se 
•Viý  amah  pobriní,  da  isti  stalisí  sada  prime  la  svoga  kralja  dragoga  oje- 
geva  sioa  Leopolda^  i  da  asakone  pravo  naslíedstva  po  prvorodstva.  Stalísi 
prívoliée  samo  na  ixbor  Leopoldov  (97  lip,  Í65&'), 

fiojeé  80  Ferdinand,  da  osílí  švédska  krana,  ocíni  dne  30  ožqj.  1657 
laves  8  Ivanom  Kaiimirom  poijskim  kraijem  proti  Kariu  Gastava  Šved- 
ikomoy  pomoxenoma  Ojorgjem  II  erdeijskim  vojevodom,  ali  |^a  isnenada 
Ím  2  traviýa  nemilá  smrt  pokosí.  Nasliedi  |^  sin 

LBOPOLD  I,  jesavitsko  gojence,  prvo  odre^jono  sa  sveéeníčki  stalís. 
Itoprv  18  srp.  1658  dobi  earska  krana.  Uslied  oteeva  savesa  pomagao  je 
llljskoraa  kralja  a  rata  proti  svedskoma,  koi  se  okonóa  mirom  a  Olivi  (S 
WU,  ISW),  U  to  doba  težke  so  se  osbane  díiale  a  Erdeljskoj,  gdje  Je 
pe  takmaoa,  naime  Ojorgje  Rákooi,  Fr.  Rédaj,  Akaeije  Baréaj  i  Ivaa 
pieméoj,  D  isto  vrieme  nastojalo  dokopati  se  vrbovne  vlasti  sve  to  vodím 
flitrbom  domade  slobode  a  samo  koristja  Tareínovom.  Kemdnj  napokon, 
iWaknav  Bareaja  i  saníekav  Tarčina  povísení  danak,  potraží  pomoé  a 
Leopolda,  nadjajnó  ma  xa  nja  sve  prediele^  sto  Je  tada  k  Erdelja  spadalo 
«  gornjoj  Ugarskoj.  Leopold  rado  prísta  na  te  ayjete,  te  navjesti  Sultána, 
da  ée  smatrati  kao  narosenje  obstojedof^a  mira  medja  njím  í  sobom  sváko 
peprijateljsko  postapanje  proti  Erdelja.  No  Tarei^  ne  paceé  nimalo  na  te 
irožnje,  bes  odvlake  provale  a  Brdelj,  í  ísljerav  Kenienja,  postave  Mibaila 
Apafa  8a  vojevodu  (Jt66í),  Toga  radí  Leopold  na  prvú  viest  naloží  Mon- 
leknkolu,  da  amah  pobití  s  vojskom  Keméoja  a  pomoé.  Montekukolu  podje 
ikilja  xa  rokom,  dobití  u  svoje  ruke  Kolos  i  Jos  njekoje  tvrdjave  u  Er- 
delja; ali  malo  kasnje  (ZO  9%eé,  166Z)  Keménj  páde  n  slačajnoj  borbi  sa 
Toreí,  te  tako  Apaf  bode  za  vojevoda  prímljen  od  oíele  xemije. 

Leopoldovo  umíesanje  a  erdeijske  poslove  uxese  Turci  kao  íxjavljeoje 
nta,  koí  apravo  xapoče  stoprv  kol.  1663.  Tada  Velikí  vexir  Ahmet  óuprílí,  pre- 
tav Dunaj  kod  Ostrigona,  osvují  Nove  Zámke,  Nitru   í  jos   njekoja   miesta 


-  804  - 

na  toj  straoi.  U  isto  sa  doba  Turoí  (jeralí  Leopoldove  posade  ís  Kolosa  í 
is  ostalíh  tvrdjava  a  Brdelja.  Samo  so  a  Hrvatskoj  proti  iijím  aspiesso 
yojevala  braéa  Zríojska,  Nikola  ban  i  Petar.  Ta  dvojíea,  da  spáse  svoja 
jmaoja  a  Medjomarja,  kamo  sa  cesto,  veé  od  kako  je  Leopold  na  priestei 
sasíeo,  oavaljivalí  Toroi  is  Kaniže,  akoprem  aviek  slavno  sasbijeni,  bjaha 
sasidala  Novigrad  02  Maru  kao  sredíste  svoje  obrane  i  obratne  napadanj* 
a  tarske  prediele.  Dok  je  dakle  Velikí  Venir  a  gorojoj  U^rskoj  otíaat 
gradove,  braca  so  se  Zriajska  is  Novígrada  neprestane  bacala  na  sasiedoA 
Tarke,  golem  j  im  plien  otimala  i  mno^o  jih  na  komade  iskresala  i  sasiii* 
njila.  S  tóga  Kanižkí  paša  dobi  sapovied,  da  adari  na  Novigrad  i  da  fa 
srasi.  Paša  dakako  pokosa  jakom  silom,  ali  ga  ban  Nikola  posteno  potiiM 
í  snsbi,  kd  sto  í  Vesira,  kojí  je  paši  na  pomoé  dolasío.  U  isto  je  dob*  ' 
brat  banov  Petar,  kapetan  Senjski,  rasbijao  Alípasa  Cengica  kod  Gaéke  | ' 
Siroka  palío. 

Slíedeée  g.  1664  sapoée  Vesír  rat  s  obsíedanjem  Novoggrada.  Naniy 
akoprem  sa  se  jamaono  proti  svoj  njegovoj  silí  sa  dugo  janaôki  opimli  4' 
bránili^  moradoée  ípak  napokon  pastiti  grád  a  tarske  sake.  No  malo  kaé»! 
nje  opet  si  ga  preotese  i  s  njím  Bresnicn  i  Baboéa;.te  Nikola  pohiti  sa-! 
tim  u  pomoó  Tomí  Sariéa  Slayoncu,  koí  je  tada  obsíedao  Vírovítíeo,  i  pr»*  < 
doblv  ja,  popali  Osíečkí  most  i  osvojí  Pečah.  Sad  Toroí,  da  se  NikoK  •* 
svete,  adare  na  Zríi^;  nego  í  oodje  jíh  banov  brat  Petar  hametom  potii««^ 
U  sto  je  Nikola  letio  k  Zrioja  a  pomoé^  staví  Niemce  da  brané  Novigra^j 
a  ote  hrdje  í  kakaviee  do  mala  predado  ga  dasmanínn,  koi  ga  on  čas  sraa&j 
U  to  se  sgrna  Tarcí  pod  Velíkim  Vesírom  oko  Sv.  Gotarda.  Montekakol^l 
ojacen  nemačkom  i  franceskom  vojskom^  sadje  jím  na  sasriet,  í  11  ^laviH|í 
bítki  svestrano  jih  porazí  (ďí  srp.-ikol.  1664).  U  isto  je  doba  Soacheft! 
kod  Levenca  rasbio  ostrígonskoga  Paso.  Te  sjajne  pobiede  ne  iiste^oaflt;| 
ipak  Leopolda,  da  ne  pristane  na  sramotni  mir^  ponadjen  ma  od  TureiiMii} 
W  kol.  u  Vašvara,  po  kom  Velikí  Varadín  sa  óetirí  žapaníje  a  EattsjS 
osta  Tarčino,  a  Apaf  bude  prisnat  erdeijskim  vojevodom.  Taj  mír,  atan**! 
čen  na  20  godína  savíetom  Lobkovíoa  í  Montekakola,  probadí  obce  nesadn-^i 
voljstvo  navlastito  a  Ugarskoj  i  a  Hrvatskoj^  jer  je  oziedjivao  zavíerniea,  m 
kojoj  se  Leopold  obvezao  bjeée,  da  neée  mira  s  Turci  sklapatí  bes  sadle* 
lovanja  ugar.-hrv.  stalísa,  a  najvise  povríedi  baňa  Nikola,  koga  sa  taál' 
slávili  za  najvíeétijega  i  najplemenitijega  branitelja  ag.-hrv.  krone.  Ban  ji 
mrsio  na  Montekukala  í  radi  propasti  Novoggrada,  jer  ga  je  ovaj  spasili 
mogao  samo  da  je  htjeo.  Njeki  pisu,  da  je  Montekukoli  početkom  slied^^ 
god.  íz  osvete  i  jala  dao  smaknuti  Nikolu  na  lova  od  podmícenog  sla|^e;  a 


-  ao6  — 

Bjekí  ktžv,  da  ^a  je  oadje  vepar  rastr^ao.   Nikola  naalíedi  n  banskoj  časti 
hni  Petar. 

Usprkoa  Vasyarskoma  míru  Tarci,  LeopoldoTom  naklonosti  osmíe- 
leoí,  aÍ6U  prestali  kad  kad  provaljivatí  príeko  uf^rske  i  hrvatske  graDÍee, 
ito  Je  to  Tecma  aBemirívalo  národ  proti  kraljn.  S  dmge  strane  kraljeví 
ia?ietiiíci,  navlastíto  Lobkovio  i  Aoersperg,  te  sn  nemíre  pripisívali  yiš- 
)eno  plemstvu,  te  ne  samo  da  sa  ga  sve  to  veéma  stiskivali  n  njegoTÍh 
ri^bodah  osobito  ▼ieroaakonsklh,  no  i  sve  tvrdjave  pritískali  nemačkom 
jfoäadom,  koja  si  sváko  nasílje  dopuséala.  Car,  xabladjen  n  rackosih,  pos- 
^  je^  da  oni  rade  po  voljí,  kô  ste  nam  odprto  sviedoči  Qj.  Cíornaro 
plánik  mletaôki  a  Beco,  pišac  5  raj.  16tf6:  diteriiio  in  baili,  nelieeaeeie 
«  nella  mtuiea,  non  pud  conoseere  ragiani  di  Oovemo  e  digerire  affári 
a  grave  peso,  Da  se  jednom  riese  nemačkoga  nasilja,  skúpe  se  poglaviti 
tJgrí  D  Požuno,  i  složoo  stana  zahtjevati  od  kraija,  da  se  digne  rat  na 
Torčina,  težko  jos  tada  ratom  sabavljena  s  Mletčani  a  Kandiji  (1).  Videé 
yitko,  da  Lepold  niti  ne  paai  na  to,  tajno  se  dohovore  a  Trentôína  í  a 
IbiDskoj  Bistriei,  imenito  palatín  Veseleoy,  knes  Nadasdy  i  mladi  prins 
iakoccv,  da  mu  odtrgna  U^arska,  i  s  tom  namierom  pocovu  a  svoje  kolo 
i  Apafa,  erdeijskoga  yojevoda.  Apaf,  da  si  boije  osiegora  konačni  uspieh^ 
OB  čas  obráti  se  na  Velikog  Vesira  a  Kandyl  za  pomoé,  koi  ma  je  na 
lim  ne  askrati.  U  tom  amríe  Veseleny  (oiuj.  Í6€T)^  a  Panajotti,  veziroy 
fttDsdanik,  Javí  a  Beó  sve,  sto  se  a  Ugarskoj  snovalo,  da  tím  odstráni 
lieopolda  od  mletačkoga  saveza,  na  sto  sa  ga  tada  Mletčani  po  svom  po- 
tUnika  o  Bečn  velikími  ponadami  o  novca  tražili  nakloníti. 


(1)  Poslanik  mletački  javi  i6  sieé.  4667  is  Beča  svojoj    vladi:    Signor    Ungaro 

itUUo  espretaamerUe  a  vedermi,  et  in  Htíta  ugreU%%a  m' ha  affermato,  eatersi  uniti  tutti 

•  U  frimi  Ungheri  in  Possonia,  et  obbligati  a  procurar,  ehe  non  msHsta  la  pace  ddl'  Impe^ 

fttore  eol  Tureo,  di  non  haver  qtuUsiasi  rispeíto,  Proppo  dura  e  grave  la  conditione  pre- 

ýtnte.  U  signori  deWUngheria  Superiore  haver  trattaticoW  Abbaffi  Princípe  di  Transilvania, 

ftierH  aneo  uUimamente  radunati  coUi  TransUvani  ttesti  in  Varadino.  Alľ  Imperatore 

i  nurH  parUuo  altamente  quando  vennero  uniti  per  occatione  deUe  nú%%e.  Non  haver  mat 

;  Kputo  le  conditioni  delia  pace.  Rieonoicer  daUi  effetti  esser  venduti,  perché  ogni  giomo 

ugueno  pregiuditij.  Lo  steseo  Ceeare  non  mantenerli  H  privileggi ;  stimarsi  la  natione 

i  angftera  come  ribelle,  non  esser  tenuti  in  consideratione.  Andd  dal  PakUino,  Nadasti,  et 

luui  fii  (Utri.  Considerd  U  vantaggi,  ehe  la  Republica  riporterebbe  da  queste  mosse ;  assir- 

I  t/wnnáMni,  ehe  ifi  Ungheri  sarebbero  dipendenti  daUa  Republica.  Quaranta  mille  cavalli 

tarebbero  pronli  a  primavera ;  e  datto  prindpio  aUa  mossa,  non  esser  per  mancarvi  as- 

sislenta  e  fomento.  La  Franxa  tener  buona  dispositione.  Ľ  elettor  di  Magonfta  e  Principi 

\  dtff  Imperio  conoscer,  ehe  la  perdita  loro  sarebbe  comune.  Con  Polacchi  haver  trattati  e 

tperattM,  ma  con  alcuna  portione  di  denaro  aneora  promettersi  egli  a  nome  comune,  ehe 

farebbe  mossa  tale,  ehe  si  provocarebbe  la  guerra,  et  il  Primo  Visir  chiamato  alľ  applica- 

tioru  delle  cose  proprie. 


—  206    - 

Ban  Petar  Zrínjski  s  prvá  níje  sbílja   mnogo   držao   do   one  arote, 
jer  mu  je  víse  od   nemackoga   srdce   sledilo   tarsko   nasilje.  Tarel   so   ma 
na  franíei  ^radili  tvrdjaira.  Badava  zaprosiv  pomoc  od   kralja   i  od   Mleť 
Čaňa,  sam  se  odváži  napokon  provalití  do  Kaníže,  te   ma  páde  raxbití  doi- 
mane,  i  smaknatí  paéína  šína  (list   1&66')*  Us   to  se   revno   skrbío,   da   a 
UgarskoJ  obostaví  vierosakonske  raspre,  nadajué  se,  da  ce  po  tom  i  kraij 
pristatí^  da  se  složno  i  ozbiijno   adarí  na  Tarcina^  te   s  tom   namierom  i 
kraljevom    dozvolom   početkom    $.   1668  pohlti   o  gorojo   Ugarskn   na  do- 
l^ovore  s   ondíesnjim    plemstvom    (1).    Ugarski    nemirí    sbudise    napokon  i 
Leopolda.  Pros.  1668  pocva  a  Beó  najodliónije  Ugre,  da   se  s   njimi  posa- 
víetqje,  kako  bi  se  mogla  zemija  utaložíti;  ali  sve   to  adari  n   bah,  pošta 
se  on  astmcavao  pristatí  na  njihov  zahtjev,   da  se   najpríe    víeroaakonske 
stvari  a  prijasnje  stanje  povrate  (Def.  Z9  pro9,   1668').   Malo  kasnje  bíí 


(i)  Liepo  nam  označuje  stanje  te  ugarske  razmirice  depeša,  koju  je  poslanik   mle-  , 
tački  svojoj  vladi  upravio  zabi^ežkom  iz  Beia  i2  velj.  1668:   ''É  ritornato   ďUngfaería    Sup. 
il  Sig.  Co.  Pietro  di  Sdrino,  ehe  fu  ivi  con  permissione  delia  Maestá  delí'  Imperatore  per  ' 
componere  alcune  differenze  di  Religione  tra  quelli   Protestanti  et  la  Principessa   RagozB^-l 
ehe  professa  la  Gattolica,  et  non  bavendo  potuto  deffenire  totalmente  quelľaffkrí,  si  é  ap-- 
plicato  a  riconoscere  li  pensieri  de  gľ  Ungheri,  et  le  dispositioni  de   loro  vicini ;  ba  volato 
al  suo  ritorno  in  Vienna  subito  vederme,  e  comunicarme  con  la  maggior  segretezxa  lo  state 
di  quelľ  interessi,  facendomi  premesse  delia  divotione  sua  verso  la  Serenitá  Vostra,  et  dať] 
desiderio  ďbaver  qualche  cosa  di  grande  per  la  Cristianitá;  tutto  dirmi,   percbé   lo  sigráiifi-^ 
cassi  alla  Ser.  V.  non  ad  allri;  mentre  sapendosi  dalľ  Imperatore  ľintentione  sua,.  dubite*j 
rebbbe  di  esser  frastornato  dal  bene,  obe  vuol  procurare.  Mi  disse,  ehe  gľUngari  cosi  delia 
Superiore  come  delľ  Inferiore  si  ritrovano  nelle  maggiori  disperationi,  per  esser  stati  total- 
mente  abbandonati  da  Gesare  con  ľ  ultima  pace  fatta  senza  lor  saputa ;  esser  ridotti  in  schia- 
vitik,  oppressi  da  Turchi  e  maggiormente  da  Tedeschi,  ehe  ľ  insidiano  il  viver   loro  ;  haver  i 
alcuni  Ongari  perció  ricorso  al  primo  Visir,  persuaso  a  portarsi  in  Ungaria^toglieredeltutt*'^ 
alľ  Imperatore  il  dominio  di  poche  piazze  per  poter  vivere  in  quiete ;  haverli  íl  primo  Visiŕ  i 
stesso  risposto,  ehe  non  sarebbe  mancate  congionture  di  sollevarli  e  obe  intanto  gradiva  la 
loro  buona  dispositione  verso  ľ  imperio  Ottomano ;  símili  ricorsi  degľ  Ungherí   esser   stali  * 
communicati  a  questa  Corte  da  Turchi  per  far  conoscere  la  buona  amicizia  ehe  mantdiij^oa»^ 
e  per  ridur  forse  a  confidare  delia  loro  fede  e   mantenimento  di  pace.  Mi  ha  asserito  lo ; 
stesso  Sig.  Conte  haver  ripreso  ľardire  di  alcuni  Ongari,  persuadendoli,  non  dover   8eor-> 
darsi  ď  essere  Gristiani,  et  non  procurare  la  dominatione  de  Turchi  stati  lor  sempre  nemiei ; 
fossero  costanti  anzi  in  portarli  danni  maggiori  a  diífender  la  religione  e  la  fede ;  haveral 
egli  eshibito  di  voler  esserli  buon  amico  e  far  il  potere  per  sostenerli ;  haver  anco   ridotta  j 
molti  a  seguirlo,  e  fatte  prattiche  ancora  con  li  eonfinanti  delia  Polenia  e  Valachia ;    pro-^j 
mettersi  una  grande  unione  di  gente  sino  sopra  venti  mille  huomeni,  ed  in  tempo    ehe  il  i 
Turco  si  ritrova  occupato  in  Gandia  sperar  poter  far  qualche  gran  bene  alla   Gristianitá.  la ' 
caso  disse  delia  sortita  sua  in  campagna  con  considerabili  forze,  et  ehe  vedesse   prineipie  i 
di  qualche  operatione,  desiderar  sapere,  quali  assistenze  potesse  sperare  dalla  Ser.  Repablica„. 
Ovo  nam  sviedoči,  da  se  je  ban  do  tada  sasvim  vieme  prama  kruni  ponaáao. 


-  ao7  - 

Dovoni  sastanko  a  Beča  isto  se  o  tom  radilo,  do  i  sada  badava.  Napokon 
Leopold  travDJa  í.  g.  odpraví  a  Preéov  kaesa  Rotala  í  baoa  Petra  Zrinj- 
skof^  kao  svoje  poviereníke,  da  se  s  poslaníeí  Apafa  í  protestantskih  U- 
gara  sporasome  o  konaóooj  nagodbi.  Tom  prilíkom  podje  Zrínjskoma  sa 
rokom  sravnati  yíerosakoDske  rasmiríce  obstojeée  medja  Rakoosy-em  i 
medja  Protestanti  gornje  Ugarske  í  Apafora,  akoprem  se  tomn  jako  opi- 
raia  Rakoccy-eva  mati  sanesena  katolícka,  í  prignatí  stránke  na  pogodbo, 
kojo  asprkos  papínskomo  poklísara  i  Ostrogonskoma  nadbískapa,  kojí  sa 
ja  hndili,  Leopold  odobri  (F.  De  f.  9  svib,  i  10  hol  ISSff) 

Medjatíro  umrie  Aaersperg  xapovíednik  o  Varaždína.  Leopold  na- 
mieravase  miesto  njega  postaviti  Markvisa  od  Badena,  dočim  su  Hrvati 
tvrdili,  ehe  per  ontiehi  prwiiegi  äebba  eonferirei  (naime  ta  čast)  ad  uno 
delia  loro  natione,  Ban  Petar  tada  se  nalacio  a  Prešova  kao  earski  po- 
vierenik,  ali  je  a  Bečn  po  svom  poslanika  i  samoj  žení  nastojao,  da  mo 
se  to  xapovíedničtvo  ili  barem  ono  tada  praano  a  Kosicah  podieli.  Sve  ba- 
dava. Varaždinskim  sapoviednikom  bude  knea  od  Herbesteina  (1).  Do  mala 
vráti  se  Zrinjskí  u  Beô  s  te  nepravde  silno  na  Níemce  rasljutjen ;  te  stoprv 
sada  stade  motriti,  kako  da  jim  se  posteno  osvetí  (2).  U  tom  posva  Leo- 
pold u  Beč  poglavite  Ugre,  da  podpiéo  Prešovskú  pogodbu;  ali  jih  malo 
dodje,  te  i  ovi  bíahn  nesložni.  Tom  prigodom  Gjorgje  Sselepčsényi,  nadbis- 
kap  Ostrogonski  i  krvní  neprijatelj  Nadasdjev  i  Zrinjev  kd  sto  i  národa 
svoga,  osvadi  ova  dva  pred  kraljem,  da  su  veé  osnovala  urotu  s  namíerom, 
Bje|^  smaknati,  Leopolda  na  lovo  usužnjítí,  te  Ugarska  pobaniti  (3}.  KraU 


(1)  Ovako  o  njem  poslanik  mletaóki  (8  lip.  4669) :  U  fiivori  del  Prineipe  d'Auspergh 
piú  čh*U  9U0  *ertfi»io  U  íuinno  guadagnato  un  eonspicuo  eonHderevoHaaimo  posto;  cH' 
étrá  altamente  U  Co,  di  Sdrino  al  rtiomo ;  li  suoi  adhererUi  aUano  la  voce  am  U  tnag- 
giori  indoUn%e  i  td. 

(2)  Istí  (SS  lip.  1669):  Si  trova  il  Co,  Pietro  di  Sdrino  piú  atsai  aUerato,»e  ben  disti- 
íMäa  U  8U0  dispetto.  Li  Ministri  se  n'  accorgono,  ed  non  vorrebbero,  ehe  partisse  con  sto^ 
maco  acerbo.  Dubitano,  ehe  nelli  confini  promova  novitá,  ed  accendi  del  fUoco,  Egli  é  capace 
ďogni  furiota  riaoltUione,  ancorché  non  tia  dotato  di  (twlľinsigne  talento,  ch'adamava 
il  ConU  sna  fŕateUo. 

(3)  Isti  (S7  lip.  4669):  Ľ  Arcivetcovo  di  Strigonia  ha  preteso  di  teoprir  a  Sua 
Maestá  una  grande  congiura;  interesa  il  Nadatíi  principale  soggetto,  il  ConU  di  Sdrino, 
et  altri  per  ľadheren%e  et  cariehe  rigtutrdevoli  tutti.  II  concerto  fosse,  sorprendere  Sua 
Maestá  stando  fuori  alle  caeie  con  poca  tieure%%a  et  assitíen%a  di  guardie,  eondueendolo 
in  cerlo  castello  lontano  prigione;  aW  Areivescovo  levar  la  vila,  et  neUo  stesso  tempo  con-' 
citár  un  grande  tumuUo  nelť  Ungheria  Superior  particolarmente  et  da  aUra  moUitudine 
barbara.  Di  quesť  importante  acusa  si  chiamano  altamente  offesi,  detestando  U  caluniator 
et  la  calunia ;  accrescono  pero  le  differen%e  et  gli  odij  con  pregiuditio  di  tutti  gli  affari. 


—  ao8  — 

mu  8  prvá   De   povíerovft,   ali   po   njegovu  savieto  odbaeí   xah^ev  Ugan, 
da  imenoje  palatina  í   da  sábor  sasove.  Taj   ôín   tesko  povriedi  Upre;  t« 
86  laaoo  Qvídítí  moglo,  kad  ce  Djihova  aržba,   kad  ae  kaéi   povrate  (1). 
Tada  i  Zrinjski  ostaví  Beó.   Nadbískop   príje   odlaska  opet  oaglasí  kraQi 
avoje  osvade,  do  i  sada  bes    oepíeha  (li).   Vídeé   dakle  Ugrí,   da  jim  oe^ 
maoki  savíetnici  pred  kraljem  traja  8ve  molbe,  neka  se   stará  sakoníta  t* 
stavnost  povratí  o  aemlji,  pace  da  so  jim  Niemci  veé  pograbíli   mal  da  bo 
svo  domaée  óasti  í  najlepaa  imaoja,  a  da  jih  8  drage  strane  Tarci  pros(# 
dera  i  koljo^  najprije  poómu  svoja  nesadovoljnost  odkrívati  a  samom  kra* 
Qevom  dvora  o  Beéa,  kô  sto  Forgač:  ehe  U  suäito  non  é  obliffato  M 
fedey  quando  U  Preneife  non  efsercita  la  earitä  et  tniserieordia  patemš 
{^Dep,  31  kal.  1669'),  Rasdražívase    neprestano   to  jadno  stanje    nadbiskv^l 
Ostrogonski  svojimi  odajamí,  mUtura  di  publiei  et  privaH  interetsi;  lty{ 
lUo  egli  sempre  ď  inealtnar  V  uno  con  ľ  altro,  per  ritaere  wtto  U 
del  melo  U  suo  stesso  servitio  (/.  e,  T  ruj.  1669)^  a  to  je  dakako  val 
Demačke  savietnike,  da  sve  to  ostrije  s  Ugri  postopajo.   Cega  radi  ovi 
tim  nagoaní^  da  se  opet    obrate   Torčino   i&a   pomoc;   a  Velikí   Vesír  ni 
jih  i  sada  primi,  te  jim  ja  obreoe  aa  sliedeéa  godiaa  (/.  e.  98  ruj,  Í66SI)»\ 
Ta  viest  s  prvá  strese  dvor,  te  se  jedva  sada  nad  propasfju  aapooelo  otvfr^j 
rati  oči.  Tom   prigodom  Fraojo  Frankapan    dobi   zapoviedničtvo   Senjske 
nadaornictvo  o  Granicí. 

Studenoga    1669   Nadasdy,  hlepeé  sa   palatioskom    éastju,   pobití 
Beó,  da  se  od  Dadbiskupovih  pritažba  oprayda.   Ondje  ga  osvadjaha,  da 
dogovara  s  gorojo-agarskimi  velikaši,  kóji  sa   se   tada   veé  očito   Toréti 
držali;  BO  ípak  ga  paste,  da  se  na  svoja  imanja  povrati.  U  tom  pros. 
nistar  Aaersperg  bode  slažbe  lisen   sbog  somaje,  da  sporasamno   radi 
bontovnici.  Svema  biase  dasa  ministar  Lobkovio.  Si  sospeita,  velí  o  nj 
poslanik  roletačkí  Q18  siec.   1670%  ch' U  Princípe  habbi  leutciato  eorrt 
al  precipitio  questo   negotio,  perché   ľ  Imperaíore   comprenda   et  toí 
con  mano  la  necessitä  di  diehiarar  uno,  ch'  in  veee  di  S.  M.,  quat 


(1)  Isti  (3  hol.  i669) :  certo  é,  ehe  gii  animi  delia  natione  8<mo  esacerbati  attamt 
é  pericolo,  ehe  diino  luoco,  se  havessero  tidherenxe  et  appoggi,  a  partiti  strepitosi  et  est 

(2)  Isti  (iO  kol  Í66&J :  Ľ  Imperatore  da  una  parte  rifiette  sulla  gravitá  dd 
tcorso,  se  é  vero;  daWaltra  non  vorrebbe  promovere  rumori,  dar  segno  di  difidenae, 
suggerir  esca  negli  animi  disposti  agV  incendi.  Anco  U  principáli  mtnistri  ndle 
non  vanno  concordi.  Locovit*  con  la  maggior  parte  indina  al  rigor,  Auersperg  piÁ 
et  effícace  nelle  persuasioni  dissente  dali' accreditare  con  immaginabile  apparen%a  gli 
fetti  delľ  Arcivescovo,  ehe  rafigura  infetti  di  malignirá  e  di  passione.  Credibile,  ehe 
irresolution  svanisca  il  pensiere  ďinquerire  con  la  partenM  deWAreiveseovo  gid 


-  209  — 

soprmvenjfone  aeúidšmH,  invijfili,  irm^m^H  ei  asšUia  íU  timone. 
ae|iríjateU  nsar.-hrv.  astava,  da  s<^  saavím  satre,  sve  J9  sile  na  ta  apirao, 
da  potare  i  smaže  najmoóníje  velikaée;  a  posto  je  kralj  oklevao  toga  se 
primiti,  najopakyíD  lakavstvom  ^erase  jth,  da  ee  Bami  a  mreža  baee  i 
krvníka  iidadu.  Svojskí  ga  a  tom  podpomagaóe  í  sada  isdajioa  Sseleposd* 
nji,  koi  i£  osvete  neprestajaáe  kod  dvora  erniti  Nadasdy-*a  i  Zríajskoga. 
I  ta  mrkla  radnja  urodí  ožn^iením  plodom.  Oomjo-ugarski  Protestanti  vi» 
deé,  da  sa  ojihove  prosnje,  po  poslaoíoih  kraija  podoesene,  prekomo  od- 
baéene,  i  da  drugo  íaím  osvete  od  kraljevih  savietaika  oôekivati  aemo^a, 
odlaée  napokon  na  sastanka  a  Presnovaji,  da  se  kopí  vojska  i  s  Turoi 
stisne  savei;  te  i  to  navieste  Leopoldo  po  poslanioíh,  sahljeviýaé^  ako  de 
mira,  odaleôeqje  tadje  vojsko  ía  xemije  i  sloboda  víeroispoviedai^ja.  Nad- 
bisknp  i  Niemoi  savietovsha,  da  se  ti  sah^evi  odbíja  i  bontovnioi  maôem  i 
o^njem  a  red  priveda^  oo  Leopold  bojeé  se,  da  se  Taroi,  slavodobítni  ■ 
Kandiji  i  veé  jako  na  graníci  pomnošeni,  ne  ssľi><i  Ba  nje^ve  semlje,  od- 
hovorí sada^  da  ée  jíh  rado  i  podpano  nslísati,  ako  se  ornica  okaae,  a  da 
de  jih  on  braniti  proti  dašmaniou  (Hef.  veU-  1S70')* 

U  tom  ban  Petar  Zrinjskí,  dobro  od  svoga  seta  Rakoesy-a  obavie- 
•ten  o  gornjo-ogarskih  poblovíh,  videé  jasno^  da  ma  se  Torcí  na  blisa 
groze,  da  mo  se  nije  od  kralJa  nadati  nikoje  pomoéi,  da  sa  sve  ôasti  a 
kraijeviní,  na  kóje  je  on  najveée  pravo  irnao,  Niemcí  pritísnulí,  i  da  ovi 
traže  i  to,  foner  mano  sopra  gV  e/fetH  del  defunto  Co,  Nicoló  šuo  fra- 
tMo,  a  valjda  i  na  njegova,  veljaée  1670  odpraví  i  on  svoje  poslanike  k 
Saltano,  nadjajaé  ma  harač,  ako  ^a  primi  a  svoja  sastita  (1).  Saltan  rado 
jih  primi,  i  amah  priata  na  njihove  ponnde  (Dep,  29  okuj,  1670'),  Te 
▼ieatí  i  jos  drage,  kóje  sa  is  Oradca  dolasile,  težko  pomvtíše  cárske  sa-> 
vietnike.  U  tom  prispíe  o  Beo  bískap  Zagrebački,  i  sve  potvrdí,  a  is  Gradea 


(1)  V.  Dep.  Vrh.  Prôv.  u  Dalmaoiji  A.  Barbara  12  osuj.  i670.  Poalanik  mleta6ki  u 
Beča  javi  Republiki  (IIS  i  83  oioj.  1670),  da  je  poslanik  Leopoldov  \%  Soluna  isvietUo  eara, 
kako  sa  onamo  doili  poílanici  Zrinjevi,  í  na  ime  svoga  gospodara  ponudili  Saltanu  f  odilcgi 
danak,  a  da  "in  ricorapenaa  di  beoefiiio  si  grande  sperava  (naime  Zriojski)  corrispoata  la  aaa 
devotíone  con  generositk  uguale  al  meríto  del  suo  servitio;  ehe  desiderava  easer  investíto 
4M>n  la  8ua  linea  delia  Provincie  medesime  con  titolo  di  Sovranitk  et  di  libero  Priacipato; 
Vieeré,  pero  di  ooírtínuo  aotto  la  protetione  deiľarmi  poderoae  del  Gnn  Sultano,  con  la 
dipendmisa  dai  suoi  conunandi,  et  con  la  pontoalitk  delia  rioognitione  commandata  et  im- 
potta.^  —  Do  početka  ove  g.  1670  Zrinjaki,  ako  i  nakloiýen  buntoTnikoni,  nije  se  bio  pastíe 
u  ojihovo  kolo;  kft  Ho  aam  sviedoée  us  ono,  Íto  smoozgor  naveli,  i  dvie depe ie  mletaikoga 
poalanika  u  Beiu  (6  srp.  i  19  list  1660),  ix  kojih  ixilati,  daje  au4iao  joi  koncern  proiasteg. 

Republiki  dosta  bojne  správe  na  prodigu. 

14 


—  210  — 

knes.  Nik.  Brdody,  poelaii  od  gradaéko|f  vieéa,  da  obodri  kraija,  bes  od- 
vlake  udoBÍti  ta  arota.  Níemoi  oba  oprave  aatrag  8  nalo|fon,  da  traie  svla 
náporom  národ  sadržati  a  ▼ieri,  obeéav  Níkolí,  da  ée  ma  podieliti  sve 
Zriiýeve  éaati.  Zrínjskí  se  medjatim  dogovarao  s  pasom  Bosanskím  í  Ka- 
BÍžkim  la  pomoé,  a  atarao  se,  akoprem  badava,  da  si  nakloní  brvatska 
plemstTO.  Napokon  se  staví  a  dogovore  sa  njekojímí  Slovenei,  te  bode  ondje 
nsapden  list  knexa  Brasíma  Tatembaka,  zemaljsko;  kapetana  n  Stajarskoj, 
na  ZríiOakog,  kojim  onaj  obeéava^e  Zrínjskomo  oindjenn  pomoé  (^Dep>  99 
bíuJ,  ÍGTOy  To^a  radi  bje  amah  Tatembak  sgrabljen  i  a  tamnioa  catvorea, 
te  na  make  baóen,  neka  bi  svoje  sarotníke  oôitavao.  Lobkovio  dokopa  se 
lista  kneginje  ndove  pok.  Nikole  brata  banova^  a  kom  je  sestrí  o  Beéi 
kazívala,  da  ja  je  djever  ban  Petar  is  Cakovea  odtjerao^  badaé  se  spojíe 
8  Turci,  i  da  se  sklonila  a  Varaždin.  Dodje  ma  roka  í  list  sioa  Zrínjeva, 
n  kom  je  jako  žalío  otcovo  postupanje.  Sad  Níemoí  odrode,  da  se  nmah 
silom  proti  baňa  postapa,  s  aamíerom,  svladati  s<^  príje  nego  mu  Tarci  na 
pomoé  dodju.  Na  glava  Zrinjako^a  stave  naglavnico  od  10,000  talíra,  a  od 
5000  na  ona  Franja  Frankapana,  nje^pova  sadra^  a  arotí  i  sarjaka  (1); 
a  sva  njihova  imaoja  i  njihovih  drogová  badá  državi  prisadjena  (D9f,  Práv, 
u  Palmij  90  tráv.  IBTOf),  Us  to  skape  vojsko  a  Btajarskoj  do  6000  pod 
Spankavom,  a  a  isto  se  doba  spravljao  na  orožje  i  knez  Iv.  Jos.  od  Her- 
bersteína,  aapoviednik  graniee,  te  izdao  oglas  20  osaj.  na  sve  Zríajeve 
pristase^  naganjajaé  jih,  da  se  Zrinjskoga  ostave  a  k  njeron  pridraže.  I 
sbilja  to  ačíoise  Fraiýo  Beríslavié,  Gašpar  Kolníé,  Lad.  Krakooi,  Ojorge 
Gottbal,  Štiep.  GereCey,  Gjorgje  Malínié,  Bald.  Pogledié  i  Iv.  Kameiýai, 
kóje  10  síeé.  1671  kralj  pomilova,  povraéajaé  jim  joste  ozapéena  dobra 
(Jura  L  SS9) }  a  ojeki  so  se  pako,  kô  sto  Baéani,  kralja   nadili,  da  ée 


(i)  Poslanik  mletadki  u  Beču  M.  Zoni  o  Zrinjakom  je  i  to  pisao  29  oiutjka:  "li 
motivi,  ohe  possono  averlo  spinto  nella  voragine  di  colpa  tanto  detestabile  sono  li  diagosb* 
eontratti  giá  in  queata  corte.  A  V  V.  EB.  ne'miei  dispacoi  non  sono  state  aearse  le  notixie 
sopra  ľamareaze  del  suo  oaore  per  la  repalsa  de  Posti,  per  le  gratie  non  ottenute,  et  per 
li  strapazzi,  ehe  li  pareva  riportare  invece  di  stima  alla  sua  qualitl  et  premij  al  suo  meriio 
insigne,,.  Na  tóga  pako  ^erala  njegova  žena  roda  Frankapanova,kojaje8iýimkretalay  kftitoja 
b^ela.  Polaf  e,  kóje  su  pako  Fraiýu  Frankapana  svalile  u  tii  urotu,  bíle  su  po  istom  poslaaika 
sliedeée :  "U  Govemo  di  Segna,  ehe  li  venne  ooneesso  dalľ  Imperátora  oon  la  spedllione  deHí 
Patente  et  delle  circostance  necessarie,  in  Grats  hebbe  opposttione.  Quel  Govemo  negó  mel* 
terlo  nel  possesso,  se  príma  non  rinuntiava  le  ragioni,  ehe  sopra  la  eittk  stessa  laCasa  pie- 
tende.  Egii  non  havendovi  acconsentito,  rimane  defraudato  delle  gratie  conseguite  con  tnti 
fatiea  ľ  anno  deoesso.  Ha  stimato,  ehe  la  novitk  dal  consiglio  di  Grats  promossa,  fosse  a 
suggestione  di  questi  ministri.  Gonoepitone  duiique  il  sentimento,  dimenticatosi  del  proprís 
debito,  si  é  gittato  alla  stráda  di  perditione,,  (5  tráv.  4570). 


-  211  - 

na  2rÍBJ8ko|^  a^ariti  (/.  e.  ÍZ  irav.  ÍSTÚ).  S  dra^pe  strane  videé  Zríigski, 
áa  ma  Taroi  tako  na  brso  pomoéi  nemogu,  a  da  bi  teiko  odolieti  mof^ao 
kra^evoj  šili  s  ono  vojske,  sto  bjeae  oko  aebe  príkupio^  odpraví  Fra  Por- 
átala Angastinianca  u  Beó  s  listoví  sa  kralja  i  Lobkovioa  (1),  moleó  milost. 
Lobkovic  ma  jo  obeóa,  samo  ako  se  sam  pasii  a  rake  kraijeve  í  síoa 
amah  a  Bee  posalje  (Z),  Ali  se  je  a  isto  doba  dvor  Beoki  obraéao  na 
Saltana,  obaviesóojaé  |;a,  da  je  veé  Zrinjski  xaprosío  milost^  lažaé  tako 
i  Djema  i  svomu  kralju;  te  sato  da  treba  kazniti  takovo  nevierstvo,  a  da 
se  mir  drží  (Def,  ô  tráv.  Í670'),  Saltan,  koi  i  onako  prama  Zri^jskoBMi 
nífpiia  iskren  nebíase,  n^e  jošte  ni  naredio,  sto  je  trebalo,  da  ^a  pomôže, 
k6  sto  ma  se  bjese  obvesao;  a  Velikí  Vesir  jos  se  nalazio  tada  a  Kandfji, 
da  jo  aredi.  U  tom  se  drzao  sastanak  a  Banskej  Bistrioi  med  ja  poviereníoí 
eesarskími  i  protestantskí  mi  Gomje  Ugarske,  no  sahman,  jer  nísa  ovlasdent 
bili  umah  aživotvorití,  sto  bi  se  pogodilo. 

S  drage  strane  Frankapanu  na  prví  mah  bjase  poslo  sa  rukom  na- 
kloBÍti  Zagreb  na  svoju  stranu.  Samo  se  kaptol  neodlučno  držao;  ali  do 
malo  pohlti  tamo  Herberstein  is  Karlovea,  i  caose  ga.  Frankapan  staví  se 
sada  sa  300  konjanika,  da  diie  národ  po  semlji,  no  i  ta  posrnu,  jer  ga 
rasbise  karlovaéki  konjaniei,  te   jedva  spasí   s^avu  u  čakovao  (Déf.  12 


(i)  Forstal  je  na  ime  Zrinjskoga  izpoviedao :  ch*  egli  incomincid  U  irattato  con  Tur- 
chi,  quando  la  vitá  déff  ImpenUore,  ridotta  affii  tUtinU  eOremi,  H  conobbe  in  obbligo  di 
pensar  aUa  ticutexata  de'suoi  Stati  et  delia  sita  casa;  confetta  ďettere  tpinto  al  preď- 
pi%io  dalľinfelice  sua  conditione,  aggravato  da  pesantissimi  dehiti  per  servUio  di  Casa 
ď  AustriQp  sen%a  ricompense  ne  soventioni,  avere  incontraío  disgusti,  ricevuto  riptUae,  et 
essersi  laicicUo  partire  pieno  d*amare»%e,  qtiasi  senxa  compatimento  non  čhe  consola- 
tione ...  ehe  ad  ogni  modo  non  avea  amdeaceso  ad  obbligationi  strette,  ne  impegni  asso- 
luti;  voUr  prima  venir  a  nuove  prove  deWaffetto  deU*  Imperatore  verso  U  suoi  intereasi  et 
persona;  ehe  s*offeriva  di  continuare  interamente  devoto  nelV obbediensa  et  neUa  fede, 
romper  ogni  fllo  di  maneggio.. .  da  če  poslat  siná  u  Beč;  da  ga  je  žena  u  nevieru  bacila 
i  td.  A  Lobkovic :  diede  tocchi  di  facilitá  et  eonfíden%a  al  perdono  (Dep.  5  tráv.  i670).  Tako 
je  Niemac  znao  vabitil 

{9j  Dep.  12  tráv.  1670 :  *'NeW  indagatione  mia  topra  U  commitsioni  di  Locovist  al 
Padre  PorHol  rUrovo,  tíie  tutte  «t  riducono  a  soavitá  et  cUmen%a;  egli  lo  ha  impresso 
delle  maggiori  speran%e,  ch'  U  Conte  riceverá  perdono  et  altre  aodisfationi  vantaggiose,  ma 
éoversi  liberamente  rxmtí,tere  aUa  benignitä  delľ  Imperatore,  te  ben  offeso,  ha  ľanimo  au- 
gusta, propenso  ad  eaaercitare  in  vece  del  caatigo  generosissime  gratie ;  ehe  lo  awertiva  di 
non  perder  tempo,  et  portare  la  rispoata  immediata  per  non  obbligare  con  la  dilatione  agli 
impegni  et  agV  ettremi . . .  mandi  U  flglio  a  Vienna,  et  etia  con  cuore  allegro  et  mente 
serena.  Doppo  queste  parole  U  consegnó  la  rispoela  alla  lettera,  ehe  ricevé  dal  Padre  atesto. 
Intenäo,  €he  H  eoneetti  sono  corrispondenti  al  decoro,  insieme  t*aggiu8tino  agľinviti  et 
aUeUamertíi  di  riiolvere  con  maniera  costante  et  obedien%a  et  ratsegnatione  pontuale.,, 


—  tis  — 

irtn.').  2riti]«ki  pftko,  mimo  se  msvíib  drieé,  po  liatovih  se  príkaBfto  4v9n 
0prftvftn  Taréiiia  se  ríesítí,  &  kraljn  m  poklonítí.  No  savietníoi  Beékí,  doeím  u 
mo  s  jedne  strane  dávali  liepih  ríeôí,  da  ga  n  obornianju  obnatave,  s  drage 
an  na  vrat  na  aos  naredjivalí,  da  vojska  ndari  ôim  prije  na  njega.  Da  jíh 
•Uaní,  Zrinjski  posla  jím  s  Foratalom  šína  kao  taoea  (19  trmf>,  dodje  u 
Beé),  moleé  sa  se  sastitniov,  as  kojn  bi  odmah  i  on  doéao  (1).  Cn|n^ 
Lebkovíe^  da  se  Je  Spankav  veé .  krenao  pat  Čakovea  sa  14000  vojske, 
nanteka  Forstaln  sastitoícn.  U  to  Spankav  14  tráv.  dospie  n  Čakovae.  Žeot 
2rinjeva  bes  odvlake  posla  ma  kijoée  srada,  dodajaé,  da  joj  mna  isisao 
jor  13  tráv.  s  Frankapanom.  Po  tom  Spankav  alice  a  grád  i  sta^i  Nienee, 
da  ga  Ottvija  i  brané,  nn  ti  s*  sasvim  poplieae  i  ogole.  Zrinjski,  obodrei 
obeéanji  Lobkovícievimi,  isa&av  12  is  grada,  apati  se  s  Frankapanom  i  sa 
•dveé  nalo  dražbe  pat  Beča;  no  nenalaseé  sí^moga  prolasa  kros  ota- 
jarska,  odkod  je  slazio  Spankav  s  vojskom,  krenn  prieko  napadne  Uf^rske. 
Da  je  naraieravao  poéi  n  gornjn  Ugarska,  to  ma  je  slobodne  bilo  adaríti 
kros  tarske  prediele.  Na  patu  prenoée  a  tvrdjavici  njekog  magjarskog  vi* 
tesa  f  menom  Ckeri,  kojí  Jíh  na  tvrdo  viera  isda,  posto  jíh  lasosnji  i  sve 
n  Dei  doglasi.  Po  naloga  Lobkovíeíeva  badá  pako  pod  straíom  n  Bee  do* 
vedení.  Sada  sva  £rinjeva  i  Prankapanova  imanja  padnn  n  nemaoke  sake. 
6a1,  podkapetan  Senjski,  prisvojí  si  Novo,  a  Herberstein  pritisnú  Bríbir, 
Qrižaaei  Drevenik,  Hreljin,  oieli  Vínodol,  Kraljevica^  Orobnik  J  Bakar,  sve 
porobiv  i  rasoronav.  Frankopanova  žena  i  Orfej  Frankapan  tada  usmakanse 
is  Novoga  na  Bakar  a  Farlansko,  odakle  je  Orfej  srpnja  inbjegnntí  morM, 
jer  ga  je  Lobkovio  i  tamo  prieko  Mletôana  alovití  tražio.  Žena  Zrii^eva 
osta  a  čakovoo,  gáje  težko  oboli,  te  stoprv  srpnja  bje  pod  stražom  od- 
vodená a  Bmk,  a  kder  ma  baéena  n  manastir  8v.  Dominika  a  Graden. 

U  Beéo  srôeno  se  saazimao  pred  Leopoldom  sa  Zrinjsko^  i  Fras- 
kapana  poklisar  papinski,  a  i  sam  stožemik  Barberini  na  ime  papíno  po  o- 
sobitom  posUnika  opraví  listové  na  Cára  i  Carioo,  moleé  jíh^  da  j  im  oproste. 


(1)  Forstal  u  ime  Zrinjskoga  iijavi  Lobkovicu,  da  eto  mu  siná  a  da  la  se  prosi  mi- 
lost:  ehe  non  iníendeva  di  venir  a  íratUUi  ne  a  conditioni;  piú  confidare  neUa  demffMf, 
ehe  ipaventarH  deUa  f  ona;  per  quetto  né  U  ármi  deW  Imperatore  ineonírarebbero  rwt- 
itenaa,  né  e§U  mendicarebbe  appoggi  o  favori  per  ester  protetto  tí  sostenuto;  ehe  nitr 
mente  per  sua  ^ieU  et  8ieure%%a  ruhiedeva  im  ealvo  condoUo  da  venir  alia  Corte,,.  Vn 
clozvoli  mu  86  jEaititnica,  ali  bude  uvieren,  ehe  U  Conte,  rimettendoH  aUa  Cesarea  benignitit 
i  per  inconírare  eieureiuta  tí  toUevo,,.  —  Malo  kaiqje  poslaaik  mletaoki  dodi^o  i  to :  Ai 
oUima  parte  sono  aetieurafo,  ehe  lo  Zrino  hebbe  parola  dal  Padre  Fortíol  di  venire  tíkf* 
ramenu  a  Vienna,  rimeUendosi  aU'  Imperatore  eon  tieureítM  dtí  perdono  (Dep.  19  tm* 
1670). 


Sve  ki4a¥A|  te  i  písmo  Xriigayo,  a  kom  je  sUIJa  ofovíe^o^  da  )•  s^pnesio, 

•K  d»  se  je  d»  prvá  opomena  svega  okaaío,  predao  tvrdjjave  bes  odpore^ 

i  dragovoIJBO  ai  aveta  obeóanja  a  Beó  dosao ;  da  ae  krivoem  ipak  ne  amatra, 

poste  ako  se  a  Taret  dogovarao,  bilo  je  to  radi  onistenih  sloboda,  a  da  po 

ilataoj  peôatnicí  Andrije  II.  pripadalo  ma  je  pravo  oružaaa  odpora.  Sad  |;a 

aagna  LobkoTie,  da  pise  svoma  seta  Rakoesy-«,  aeka  ae  kaní  Tokaja  í 

i  Zaekmara,  kóje  je  obaiedao,  í  kralja  podloží.  Rakoesy  priata  rado  na 

laatove  rieôi.  Uaprkos  tomn  Niemot  isto  pod  Sphorom  provale  a  gomjo 

Ugarska.  Ugrí  asmakna  a  gore,  a  mati  Rakoosyeva  na  oproat  aina  i  aaea- 

vaDJe  svoga  imanja  sve  svoje  tvrdjave  isrnei  Niemeem  iaím   Mohaóa.  Bje 

malo  kaénje  i  obée  pomilovaige  proglaseao,  no  snao  ga  je  do  mala  Rotal 

eesArski  víeéaik  pakom  sienom  pretvorili.  U  Morano  iaBa4je  on  mnogo  listová 

Q  raei  odove  Veseleny-eve,  po  kojih  je  i  Nadasdy  (Prodaaié),  snkrivae  a 

■roti  gongo-ugarskoj    i  Zrinjevoj,   tajno   se   dogovarao  a  Gremonville-om 

Araneeakim  poslanikom  a  Beéa.  2ato  i  on  bode  rujna  ahvaéea  a  Pottendorfo, 

i  n  tamniea  baeen.  Knec  Tekelj  obrani  se  a  svojoj  tvrdjavi  Arvi,  i  samo  po 

■je^ovoj  smrti  Aister  ja  prišili  aa  predaje.  Silao  Tekelijevo  blago  bade  a 

Bee  odvBÔeoo,  a  njihova  neismiema   imanja  ava  uapéena.  U   Poiana  bje 

aanaiea^ea  sod  pod  ravnanjem  nadbisknpa  Ostrogonskoga,  privriemenoga  pa- 

latina,  komu  sa  obeéavalí  stožeraiéki  sesir,  ako  se  prilagodi  beôkim  aah- 

tjevoffi.  Tako  se  radilo,  f»er  auteniiear  H  giuditij  eon  U  metodo  ei  eon  ii 

requišiti,  ehe  etaiuieeeno  U  le$gi  dei  repM  {Dtp*  9f  pros.  1$70),  Ra- 

koesj  8  obzira  na  viemost  avoje  matere,  dobi  milost,  ao  morao  je  isplatití 

■mah  400,000  for.^  a  tvrdjave  primití   oemaéke  posade  i   hraníti  600  ne- 

nMbékih  kenjanika.  Mnogo  Ug^ira  iabjegne  tada  a  Brdelj,  odakle   aa   diaali 

profivíed  proti  onoma  sadu,  tvrdeé,  da  pravo  sodbeno  stojí  samo  pri  sabora, 

da  je  Leopold  sve  slobode  ataman  io,  te  da  dri  i  Ugarska  kao  sainjica. 

LiObkovíe,  skaéiv  sasvim  Ugarska,  staví  se  omah,  da  dokoaéa  i  ia-> 
inígu  Zrinjskoga  i  Frankapana,  kojí  sa  jos  od  rajna  1670  jeoalí  n  gadaoj 
tamaíei    Novogradskoj.  Strpav  dakle  a  snop  sve  njihove  krivnje  (1),  dade 


{i)  Dep.  2  8vib.  1674.  '7<  caso  fúnesto  delli  trt  principáli  toggetti  Ungheri,  deea- 
piUUi  Qioveäi  mottifta,  Nudasti,  Zrino  U  Frangipani,  ha  daio  fnoíivq  aUa  CorU  piú  di 
curioMttá  ehe  di  compatimento  .  .  .  In  atiecinto  diró  U  colpe  principáli,  ehe  hanno  indotto 
a  Yigorosa  tenUnxa  ed  al  tevero  estremo  suplitio  senx'adito  di  perdono  et  di  gratia.  Tra- 
éimetUo  eoníro  la  persona  deW  Imperatore  medetimo,  riatoluti  in  oeeašione  di  caecia  o 
ď  aUro  viaggio  fairlo  eon  imhotcata  et  torpresa  nel  camino  prigione ;  havuMo  nelle  mani 
emuuiiorono  et  eonebuero  di  levarli  la  vitá.  SoUevarH  per  tcuotere  ľulndien%a  et  eontti- 
ťuirH  in  qvíaUtä  de*  Signori  indipendenti  et  eoitrani.  Con  piccdo  triinUo  goder  iolo  del^ 
ľcmära  di  gualche  Prineipe  grandCf  ehe  eoníro  gľ  Alemani  Vimparíišee  proUttUm  et  soe- 


jíh  BapokoR  od  svojih  svabskíh  sadaea,  asprkos  okntojeéini  zakononi  n  na- 
sih  kraljevínah,  kao  krívoe  veleíadale  odandíti  na  rosnn  amrt,  naiine,  da 
Jioi  bode  odsiečena  najpríje  ruka  pa  glava,  I  da  iisnke  sve  éaati  i  ava  í- 
manja.  Pusti  jim  sbilja  aaetí  si  braaítelje^  an  oai  sa  jih  odríesíto  odbgali, 
sahtjevajaé,  da  jim  se  sad  kroji  po  hrv.-agarskíh  aakoaih.  U  devet  satih 
prie  podoe  30  tráv.  1671  o  ^radskoj  kaéí  beékoi  bje  Nadasdy-a  odsíeôeaa 
glava,  a  isti  daa  javno  n  Novom  Miesta  Zriajskoma  i  Fraakapana.  Ova  se 
tragedija  nastaví  pako  a  Požonn  s  knesom  Bonis-em,  koi  na  stratístn  ad- 
prto  iareôe^  da  Leopold,  kd  sto  nje^a,  egualmente  trúverm  fuHť  fH  I7it- 
gheri  rei  et  eolpevoli  deiie  eause,  per  U  quali  é  eondmmfudo  atia  moríe. 
Lipnja  1671  i  aena  Zriajeva  bje  odyedeaa  a  Beč,  da  se  sadi.  Listopada  i. 
i;.  i  Tatembak  istom  je  smr^o  na  javnom  trgn  svoje  dne  okonéao.  Us  te 
krvne  prixore  axdrhta  sada  i  njihov  prví  osroéník  nadbiskop  Ostro^naki, 
te  poce  trasiti,  da  jim  se  staví  konae.  Tím  se  omraii  s  Lobkovioen,  koi 
gň  od  sada  preairao^  te  tako  natjerao,  da  se  okani  namiestniôke  caati  a 
U|;arskoj,  sto  je  do  tada  obnasao.  Miesto  nje^a  staví  Leopold  Nieraea 
Gašpara  Aabringera,  veliko|;a  ravnatelja  njemackofra  reda,  te  tim  to  jaôe 
njemaéko  nasiije  pritisna  a^rsko  kraijevina.  če|^a  radí  Ugri  na  stotíae 
sa  bjesalí  íc  aemlje  a  Erdelj,  gdje  jih  rado  prímaše  Apaf.  Na  celo  jim 
pako  stapí  Mirko  Tekelj,  koi,  pomožen  Franeeai,  Poljaci  í  Tareí,  provaií 
kaanje  n  istočna  U^arska,  i  tamo  si  veéa  éest  aemlje  posvoji.  ZahoHui  sa 
i  tom  prílikom  U|;rí  traaili  a  Poňana  oakloniti  Leopolda,  da  jim  povrati 
starodávni  astay^  Niemoi  znali  sa  i  tada  sve  jim  pokvariti. 

Bojeé  se  ípak  Leopold,  da  se  Torei  ne  isjave  oeito  la  Tekalja,  27 
tráv.  1680  obratí  se  na  hrvatske  stalise,  bodreó  jih,  da  po  ataroj  aavadi 
janaéki  skoóe  na  onižje,  i  da  se  prídraže  k  lýe^oToj  vojski,  koja  se  pri 
Draví  sknpljala  pod  Jak.  Leslom;  ali  nenadje  n  ajih  dovoljna  odsíva.  I 
kod  nas  sa  kô  sto  a  U^arskoj,  njegoví  savíetníci  bili  veé  atrnalí  í  Bigmanja 
iskra  národne  slobode.  Istina  dase  jnr  6  koi.  1670  biase  obvesao  kralj,  éín 
prije  naimenovati  baňa  í  ríesiti  saborske  cahtjeve,  ita  ui  pubUem  qmeti 
et  tranquillitati  juribusque  ae  libertatibue  Veetrie  UlUate  conservandit, 
paterno  affectu  a  nobis  provieum  esse  eerto  eognoseatis ;  no  sve  to  vdarí 
n  bah.  Staví  sa  namíestnika  bansko|^a  Nikolu  Brd5dy-a  (Bakaca),  ali  ma 


cor«0.  A  tal  effetto  havere  tentUo  eonvmtieoU  con  CremoviUe  secrai8Hme,rieevtUo  promeste, 
denári,  et  stabilUo  cancerti.  Non  baetanáo  ľattttortíd  delia  Francia,  o  non  eon/ídanäo  c 
euflieien%a  nelle  aue  asHsten%e  Umtane,  ricortero  Mi  Polaechi  et  Turchit  eome  U  ftít 
ftronti  et  vicini.  Sopra  tali  fondamenti  ma  deboUsHmi  et  vanamente  fondati  fabrieanäe   | 
aeree  grande%%e  9i  8ono  precipitati  neUa  mosea  itrepitosa,  ehe  cominciaronoľanno  paetU. 


—  215  — 

u^rios  molbam  BMÍh  stalÍM  (1673^1677')  ixríeiio  askratí  i  naelov  i  ban- 
•kn  moc,  akeprem  se  je  i  todft  obvesívao,  Daia  nam  pravá  nepQvríedno  uôavati ; 
rašeó  tako  faktíôno^  sto  je  aa  sveto  dršao  i  spoviedao.  Ta  po|;abna  politika 
Nlo  ti  poslaži  Tekelju,  da  se  je  sam  kralj  napokon  postarati  morao  a 
Nžuo  sakapiti  sabor  í  ta  prívolítí  na  obéí  oproet,  i  da  se  povrati  barem 
po^esto  starí  utav.  Paval  Bsterhaxi  pošta  tada  Palatinom  agarskim,  a  Ni- 
kola B«kaé  banom  hrvatskim.  Tom  priiikom  i  protestanti  a  Ugarskoj  opet 
ladobise  njekoja  vieroxakooska  pravá,  proti  eema  se  ogradi  Petar  Aotoikic, 
poslanik  hnratski  na  onom  saboru,  sveéanim  prosvíedom,  neve  eadem  ei 
tmiem  de  frrnnotéiie  Regnie  noetris  Dalmmtim^  Croatim  et  Slavonim  in- 
UIHfentuľj  kóje  xahtjeve  sví  rado  primise  i  jednoi^lasno  odobrise  (Jura 
h  $49y.  TekeU  ipak  sabaci  pooode  mira,  dobro  avieren^  da  bi  ma  ga 
liieflioi  onako  viemo  obdržali,  kd  sto  od  skorá  Rakoesy-u  i  Zrinjskomo  ^ 
idtpaôe  sada  javno  stopi  o  saves  s  Taret,  kojí  su  veé  kanili  slíedece  goil. 
\{t$8S)j  naime  konoem  dTadesetogodísnjes  prímirja,   adaríti   oa  Leopolda. 

U  sto  se  to  u  Ugarskoj  i  n  Hrvatskoj  dogadjalo,  rat  Kandíjski,  sa- 
'pvéet  jos  sa  Ferdinanda  i II.,  sve  to  veéira  náporom  napriedovase  medjo 
'llletéaoí  i  Taroi.  Mietéaní^  sgrnav  svo  sila  na  Kandíja,  sapaséali  su  sa- 
^m  Dalmacíja,  akoprem  jim  se  ovamo  liepa  prílika  prikasivala  lasno  se 
fliplatiti  sa  ono,  sto  sa  onamo  gabili.  Obrana   Dalmaeíje   sva  je   poviereoa 

t  la  fflaloj  saôící  nadinaea,  kóji  sa  jamaéno  eadesa  pravílí,  samo   da  ja  o- 
Me  í  spáse.  Godina  1657  vrio  jim  se  prosná  navíeséala,  jer  su  se  Turci 
ibosanski  prieko  zime  silno  spremali  na  orasje.  Bernardo,  vrh.  provídur  dal- 

fcl(ÍBskí,  oije  doisto  oblienío  a  Mletke  javiti   to,  i  tasno   staoje  tvrdjava  i 
sada  dago  neplaéenih,  te  sato  na  bjeg  ili  na  neviera  spremnih,   i   moliti 
hla  ga  dovoljno  í  na  vrieme  oskrbe  vojskom  i  hranom  5  a  vieée  miesto  tóga 
lilúe  ma  otrovi,  da  jo  opotriebi  na  torske  poglavice  (evib.  16ST}.   U  tom 
Nritre  Tarci  na  Kotor  i  na  Busaljino,  ali  sa  oni^e  i  ovdje  janaéki  od  na- 
lUb  odbijeni  bili.  Malo  kašnje  provale  í  do  Splieta,  to  ga  obkole^  težke  mo 
lide  sadavajué.  Bernardo  bes  odvlake   Is  Badve  pohití   tamo   sa  njekoliko 
ilrodova,  i  doi^e  aprav  a  sto  sa  dasmani  asimali  tvrdjava  Grippa  (90  erp.). 
'Doletí  tada  Splieta  na  pomoó  An.  Orio    knes    hvarski  sa  100  ladja  i  600 
^•toéana,  te   svi   složno  sgrnav  se   oa  neprijatolja^  svestraoo   ga  rasbijo  i 
kros  Rupotiea  a  bjeg  potjerajo.  Paša  domala  s  topovi  sadje   do   Busuijíne. 
Pobrli  amah  Bernardo  12  Zadra  sa  dvie  galije^   i  spasí    njesto   počaostva  i 
Uskupa  Trogirskoga  to  obsednata.  Tvrdjavica  páde  napokon  a  tarske  sake. 
'Od  180  Basuljinaca  jedva  se  spasilo  60,  a  Toraka  xavrsílo  vise   od  1000. 
SaDnše  Uda  i   Skadarski  a  kasnje  í  Bosanski  paša  na  Kotor ;  no  Bernarda 


^jaito  mitom  a  ^jdíto  misieom  iiMÍsata  i  Ci*n»|pora€«  podje  tríkral  Í9  li- 
•topada  ta  rnkon  i  ta  ailae  aloja  rasprsati.  AU  jadva  diisniaBÍ  v  sínudbe 
tábore,  eto  po  saa  gorega  >aiia  a  koéí.  Poaade^  dago  neplatené,  pakane  se 
i  stana  trtí  gradoye  do  sla  boga  (1).  Usa  to  sadje  lip^ja  1668  Paša  bo* 
aanski  sa  16,000  do  SoUim  i  do  Nevofiprada.  Nena|;av  ípak  ai  ondjo  bi 
oydye  sta  israditi,  sroši  Posedarija  i  Venierov  grád,  í  popb'eoiv  ave  prt«- 
moije,  koncern  srpnja  natrag  se  povratí.  Veljaée  1656  slavao  se  aáfíkavB 
na  mora  a  Kotorakom  salíeva  FerletÍ4$,  vodja  mletaékíh  ladjíea,  a  na 
Janko  Mítrovíó  i  llija  Milkovié,  otbijajaé  Tarke  te  robeé  í  pale^  /S» 
ľ  istes9a  einá  del  Seraglio  QDep.  93  ruj.  1669}.  6,  1660  isniiení  BenMvá« 
Andrya  Komer,  koi  A  líp.  nije  nimalo  dvojia  éista  Repvblikí  iapavíedKii  • 
národa  našem,  da  je  U  principál  90Mt€§nQ  delia  Provincia^  a  da  ifmh 
ne  žive  o  drugom,  eke  quello  ehé  $1*  e  eonee$90  dalle^  prede,  Sliadeée  g* 
1661  a  manjíh  borbah  yise  se  haralo  po  mora  aegoli  po  kopna.  €kid.  16412, 
1663,  1664  doísto  nije  bas  manjkalo  navala  ní  s  jedne  ni  s  dni^  surmme- 
(Z),  ali  poveéíh  napadanja  nye  bilo.  Cengid,  bosanski  paša,  mitom  ailetaékiai 
podkupljen,  sve  je  svoje  snage  svraéao  na  Hrvatsku;  a  isxa  mira  sklopljesa 
sa  Leopoldom  ili  je  mírovao  ili  adarao  kadkada  samo  na  plíen,  a  naši  sa 
ma  dakako  silo  sa  ognjilo  odvraéali.  I  tada  i  kašnje  sa  Tareí  i  Mletčam.^ 
sve  svoje  sile  napinjali  a  Kandíji  raxliónom  srie<$oin,  doéím  Mletcaní,  a  4u^ 
goj  borbi  sasvim  íxnemožení  i  bes  nade  pomoéí  od  nikoda^  bodá  napokon 
prisiljeni  s  Tarci  atanačiti  mír  (6  ruj,  1669^  Tím  Taroí  dobiáe  f^rad 
Kandija  i  pove<$i  dio  onoga  otoka,  a  Mletčani  Klis  i  jos  njekoja  miesta  m 
Dalmacíji^  ali  a  rasvoda  medja  isim   Klisa  mal   da  ne  sve  ostalo,  nosom 


(1)  To  opisige  Bernardo  s  iMýstraéngimi  izrazi.  U  Dep.  15  pros.  1657  veli :  U  ^flrffttf 
de  presidj  rubbano  et  levano  a  viva  for%a  di  M  giomo  ad  ogni  uno,  ehe  incontranc  per 
le  stradčt  tuUo  queUo  ehe  possono  per  non  perir  di  fáme,  nascendo  percid  molte  conpusUmi 
e  ditwdini  eon  oppresHone  de  tuddiíi  a  tutte  ľore,  ne  pud  la  mia  anima  oggiustarH  di 
cQiregifere  questi  eccessi,  mentre  an%i  mi  conviene  toUerarli  per  tenir  Umtani  da  eUiri  pié 
pemiciMi  acddenti;  4  tráv.  i658  dodaje,  da  vojnici  sliede  plieniti,  rubando  a  *%tdditi  eU 
ehe  possono,  convenendo  a  questi  starsene  o  serrati  in  casa  coWarmi  in  mano  per  difen- 
der  e  preservar  con  ehe  devono  soslentar  se  stessi;  k  lip.  i.  g.  nastavia,  da  vojaci,  dove 
sino  al  presente  la  necetsitá  U  ha  costretti  di  andar  svaUeggiando  di  giomo  e  di  notte  U 
čase  e  le  boUeghe  de  sudditi,  hora  si  espongono  disperatamente  a  saecheggiarancú  le  eštíeee, 
spogliando  U  AUari  e  le  sacrestie  loro  ;  a  1  list.  káže :  de  homicidij,  deflorationi  de  nergini, 
violen%e,  furti  commessi  e  per  le  botteghe  de  sudditi  e  per  le  chiese  i  td.  Eto  tí  blag-odalí 
mletaike. 

(2)  Kontarini,  nasliednik  Kornerov,  u  svom  ízviestju  od  g.  4664  veli  o  naiih :  cor- 
rággiosi  e  bravi  quanto  desiderar  si  possa,  scorrono  U  paese,  si  cimentano,  si  insangui" 
nano,  e  servono  ď  antemurale  a  tutte  le  pia»%e,  í  to  bez  ma  koga  troška  državnoga. 


-  Zít  - 


knrlj*  steéeao,  pVBtili  ta  a  torske  Mke  (feffodha  90  tiši.  tefť),  Nasilstvo 
btrbtrsko  opei  prítítna  Potjiôaiie,  Prímorjafte  i  €rno|^ree.  Skela  ae  u 
Splieta  akaovi,  no  aa  koríat  aamíh  Mlatáaaa.  Ojorgje  MoroaÍDÍ,  vrh.  pro- 
TMor,  20  avik.  1672  pre|;laai  naredkv  n  Splieta,  da  aítko  pod  kasaom  od 
900  dok.,  pro|;naaatva  i  smrti  ne  amie  ingerirsi  neiie  meremniie,  eké 
eafitaMero  neltí  lam^mretti,  ne  fer  vim  di  eompreda,  ne  in  quaišisim 
šUro  modo  per  ee  ne  fer  interposte  persone,  mm  íuite  senve  dieiinHene 
véruna,  ierminate  le  eomumuteie^  siene  emrieete  per  Fenafta,  a  da  ée 
flede  tóga  primati  denuntie  tu  eeeeeítm  •  .  .  eol  rito  deU*  inquieitiene. 
Tako  aa  ti  Mletóani  sňali  obdarí vatí  vieraost  i  poirtvovaaja  Dalmatinaaa 
«  dogám  rato  aaavim  budí  od  qjih  badi  od  doámana  ismoéeaih  i  og o^enik ! 
Oapaóe  ako  jira  i  ata  oata,  i  to  ao  Jím  poalie  oyoga  rata  doseliee  atrgala 
i  Bgrabile  (1). 

Doôim  ao  fit  Mletôaaí  oporavUali  a  naatavaem  miro  ailnih  ákoda 
pretrpUeníh  aa  Kandjaaakoga  rata,  TekaU  jo  >*  petnih  iila  naatojao,  da  ae 
iwkvarí  mir  medja  Toroi  i  Leopoldom.  I  igegove  teanje  arodiée  aapokon 
ožeVemro  plodom.  Tarcí  veé  g.  1682  pobite,  da  ae  ailna  eboraiaja,  I  joa 
te  íate  god.  predobe  ^iekaja  mieata  a  gornjoj  Ugarakoj.  Pobríai  ae  i  Leo« 
poU  valjano  ae  apremiti  na  doóek,  te  oaim  obedane  mu  pomoól  od  Nernaôke, 
Blapi  a  saves  a  Ivaaom  Sobieakim  po^akím  kraijem  (äO  okuj,  Í68S').  Ta} 
isti  dan  velikí  veair  Kára  Maatafa  odpati  ae  is  DríuopoIJa  aa  200^000 
vojaka,  te  preaav  Savu  i  Dravo,  ravno  aamieri  k  Beéu.  U  sto  se  približao, 
Leopold^  povleriv  gradska  obrana  Staremberga,  oatavi  Beé  (7  erpJ)  i  svrati 
se  o  Linao.  Tarei  do4joBe  pod  grád  13  srpiga.  Tvrdo  ga  obkoHv,  poóese 
nmah  na  njega  obarati  is  vise  strana  ogromnu  vatro,  i  óestim  jorísanjem 
kasati,  da  ga  predobe.  AU  sve  sahman,  jer  jíh  odbíjaše  Staremberg,  koí 
Uko  pruží  način  savesnikom,  da  se  skúpe  i  k  grado  pribi íže.  Krsóanska 
vojska  jedva  od  84000  odari  napokoa  pod  Sobíeskim  i  Karlom  V  Lotriiý- 
skim  na  dusmanina  u  očigled  Beča,  i  hametom  ga  porasi  (11^12  ruj,  168S). 
Tom  pobiedom  srieéa  se  sasvim  obráti  na  Leopoldova  stranu.  Karlo  Lotrinjskí 


(1)  Jerko  Griaaani,  vrh.  providur  u  DaJmaciji,  sve  je  to  čisto  ispoviedao  u  svom 
izviestju,  pro&itanom  u  Senátu  24  kol.  i678:  "non  c' é  beoefitio  Ecciesiastico  in  Provintia, 
ooD  v'  h  offitío,  ehe  possa  sovenir  una  casa.  ehe  non  sia  da  estranei  posseduto.  Non  havendo 
il  modo  e  non  tenendo  alcuna  speranza  ď  avanzarsi  in  dignitá  e  fortune,  non  possono  o  non 
vogliono  ben  educarsi,  onďaUevatl  per  lo  piin  nelľotio,  riescono  inotili  a  se  stessi,  e 
inabili  ad  essercitar  poi  quelľineombenze,  ehe  mirano  al  bene  delia  cittii;  onde  nasee  il  di- 
sfacimento  de  luochi  pijj  et  la  susseguente  rovina  alle  famiglie  stesse.  Ghe  sia  neeessario 
harer  fra  sadditi  competente  portione  di  civilth  e  buon  talente  (i^k  eh'il  elima  vi  produce 
buonissimi  ingegni^  a  baitanca  la  publica  maturita  lo  comprende,,. 


—  218  — 

joi  te  iste  godíse  predobi  OstrigoD  (1/  M  J)  i  ^Jekoliko  pomMiJili  nieato; 
sCo  nftpekon  povedc  i  Mleteane,  ila  stnpe  v  savesníéko  kolo. 

Hrvatí  na  prví  samah  ovoga  ntta  kili  sa  svi  do  sadaje|;a  jedaodttrao 
■stali  na  orožje,  da  pobite  Beéa  na  pomo^,  i  da  svoj  savíéaj  sto  boije  e- 
krane  i  spáse.  Moo|;o  jih  sbílja  prískoéilo  bjese  k  Dnnaja  (1),  a  još  vím 
se  príkypilo  na  Draví  pod  banom  Bakačem,  da  pase  na  prolaseée^  dns- 
manina  i  da  ma  os  prigoda  koja  éeta  okrhna  i  s|;mse.  Ban  sve  to  naviesti 
Leopolda  po  kapetana  Stepka  ielaéiéo,  a  kralj  mu  se  26  srp.  íz  Pásava 
liepo  sahvalí,  te  |;a  bodrase  sada  i  posiíe,  da  odlaéno  braní  južne  medje, 
i  as  s|;odna  prilíka  ndari  na  Torke.  U  isto  je  doba  natkao  na  to  i  naše 
stalise,  asveliéavi^aéi  hrvatske  starodávne  saslage  naprama  krééaastTa: 
€fratuiamur . . .  Foátf  oá  Vesiram  fer  omniš  mtoHs  memoriam  i»  Mo 
Ckristimno  Orke  deprmdteandam  eotutaiUiam}  a  28  i.  m.  opet  jih  je  nags- 
varao,  da  se  tvrdo  víernosti  drie,  avUm  virtuiiš  vestra  mémares,  da  o- 
driesito  odbíja  dasmanske  ponade,  naime  isnevierenih  U^ra  i  Baóana  njí- 
hovih  pristasa,  a  da  ée  jih  on  dovoljno  pomodi  i  liepo  povlastíeamí  obdarili 
(Jurm  /.  SSO^T}.  I  naši  sa  sbilja  amah  issa  porasa  tarsko^  pod  Beéeín 
prevalili  a  tarske  príekodravske  prediele  ^a  do  Kanise,  Pečaha  i  Onioé- 
koga  mosta)  í  dasmanina  težkih  rana  sadali,  te  ma  i  njekolíko  tvrdih 
miesta  otelí.  Tada  se  í  Baéaní  odrekose  neviere,  a  kralj  jih  rado  pomílova 
iBrulif.  /.  e.  47S). 

U  Kandijskom  rata  bili  sa  se  Mletčaoí  silno  izprebijali,  no  ipak  nisa 
lahko  pregorietí  mofli  egabitka  mal  da  ne  oíeloga  ínianja  u  istoko,  a  na- 
vlastito  porasa  svoje  trikoví  ne.  Poojesto  oporavljeni  po  dvanaeetogodisnjem 
mírn  imali  sa  sada  líepe  prílike,  posteno  se  osvetiti.  No  poznávaj aé  dobro 
agarske  okolností  i  slabost  Bečkoga  dvora,  nísa  se  asadjívali  a  poóetkn 
rata  amah  se  sklooiti  na  sa  vez,  sto  j  im  |;a  je  Leopold  neprestano  nodjao. 
Posiíe  bočke  pobíede  dobro  po  svom  poslaníka  izvieséení  o  nástupnom  aspie- 
vaqja  Leopoldova  orožja,  a  vídeói  i  to,  da  národ  a  Dalmacíji  silno  na  ratom 
gine,  i  da  je  ondje  veé  i  do  krvi  doélo,  izza  dagoga  pretresívanja  a  So- 
náta odlačise  napokon  12  vel.  168A  naviestiti  rat  Taróinn,  te  narediáe  D. 
Kontarina,  svoma  poslaníka  a  Beča,  da  sklopí  saveznička  pogodba  s  Papom, 


(i)  U  vojski  Karia  Lulrinjgkoga  bilo  je  vide  tisuéa  Hrvata,  kô  dto  nam  aviedoci  su- 
vriemeni  P.  B.  Brulig  ^Archív  fur  Kunde  Ost.  G.-Q.  I.  Bd.  447):  "DiosertageD  ial  dess  o- 
briaten  Riocardi  Groatea  regiment  bei  Wiena  vorbey  marchirel,  ao  achon  zuaeheo  war,  ia 
deme  dasa  regiment  halb  rolh  vnndt  weiaa,  unndl  halb  blaw  unndt  roth  auf  daaa  zierlicbata 
gekleidet  geweaen . . .  Herr  generál  von  Gariatadt  aoUe  annoch  ehiatenaa  SOOO  Groaien  i« 
bringen  . . .  auch  Ladron  *  vnndt  Kheriache  Groaten  regimentar,,  i  id. 


—  219  — 

LeopoMoD  i  Sobíeskím.  Po  toj  pofodbí,  b  oti^.  n  Línoa  podpisano),  sa- 
TeiBÍei  BÍsa  sroíeli  poMbiee  atonaéiti  mira^  a  savet  je  imao  i  poalie  míra 
aapriedoTati  aa  tenBeljv  me^Jasotoe  obrane.  Qlede  cemalja,  koje  bi  se  pre- 
4abile,  ta  ae  isríéiio  govorílo :  Mio  aepíisiia  si9§  réhmkiia  ex  úbloHs  fro 
jaré,  fiiťátM  «fi#0«  fertinehrnmi^  fmrUkuš  eedent;  Repobliki  aamo  ae  do- 
paaéalo:  ad  vindiemmda  et  recupéranda  aé  ho$ié  ém  qum  férdidU  (1). 

Níje  jamaéno  nedostajalo  Repobliki  osroka,  da  Turci  na  navieati  rat. 
Torei  SV  i  poalie  mira  éeato  nsnemirivalí .  nje  i;raníee  a  Dalmaoiji,  a  od- 
laska  ú  Carigrada  nje  aa  brodove  iatraiivali  í  po  mora  hvaéali,  a  aaoia 
baila  na  ro|;]o  meéalí.  Uaa  to  r^jna  1682  stade  Haaaambei;,  brat  liékoi^ft 
saaiakfty  da  proti  avietom  mira  naseli  Zemaaik  bliia  Zadra,  a  aase  isždene 
if  one  ekolíeo,  %^e  ao  na  radnji  bili  aslied  po^daba  a  iatim  aaniakom 
Ihirakbegoviéem  ataaaéenih.  To  naailjo  povede  naéinee,  da  aílom  odbíja  ailu, 
te  n  borbi  pa#e  Haaaan  í  ava  iye|;ova  dražba.  To|;a  radí  na  aahtjev  Ve- 
nrev  morao  je  Denato,  poslanik  mletaéki  a  Carigrado,  isplatiti  sila  novae 
(Iror.  168S).  Osím  tóga  joa  Taroí  liékí  provale  o  aadaraki  kotar  na  osvete. 
Repablíka,  da  obrani  granioe  i  naáe  satef^ne  na  mir^  odpraví  omah  lýeéto 
Tojske  a  Dalmacijaj  a  kad  se  stade  a  Lepoldom  dofpovarati  o  savesu,  sye 
to  vise  ojaôi  one  éete,  i  sapovíedí,  da  ae  oniUeanje  tvr4jave  rasvide  i  a- 
BDaže.  U  tom  naši,  sve  veiSma  od  svoje  braée  priekovelebitske  niba^jivaní, 
nisn  čekali,  da  se  Mletčaní  odprto  íqave  proti  Turóinu;  nego  složno  s  lič- 
kimi  nstasi  i  sa  Senjani  sa  vise  strana  í  bas  tada  proti  mletaékím  nared- 
bam  adare  na  Tarke,  te  jos  sa  rijna  í  listopada  l(i83  is^eraja  jih  na 
mt  na  nos  ia  Plavna,  Ostrovice,  Perasiéa,  Benkovea,  Skradina,  Obrovea 
i  Demisa.  Veé  2  stád.  Liovre  Donat  vrbovní  providur  jayi  u  Mletke :  la 
mo9$a  e  univertale,  da  ja  os  ta  vi  tí  nemôže,  da  ma  se  node  bosanski  krséaní, 
Za^ije^  i  Poljicaní;  a  2  sieó.  1084,  da  jedva  Knin  i  Sinj  s  ove  strane 
brehová  jos  ostija  a  tarskih  šakah. 


^1)  Ifletčani,  tom  odlukom  nezadovo^ni,  zamolije  omah,  da  bude  za  i^ih,  dto  bi 
tedaijem  rata  u  Dalmacgi  (o  Hrvatskoj  dakako  níje  bilo  ni  govora^  predobili.  Strattman,  cár- 
ski mÍDistar,  na  to  je  odgovorio:  **che  ľimperalore  non  poteva  lasciar  né  alienare  gli  ac- 
quisti  delia  Dalmazia  senza  conaenao  del  Retrno  et  ordini  ďUngheria,  come  provincia  di- 
pendente,, ;  no  ipak  na  zah^ev  stožemika  Bonvisia,  poklisara  papina,  20  ožiý.  i.  g.  dozvoli : 
quod  inter  Provincias  ad  Regnum  et  Goronam  Hungariae  jure  avito  spectantes,  aut  ab  eadem 
Tel  nunc  vel  olim  dependentes,  solum  in  Dalmatia  ea  quae  Sereniss.  Reipublice  Venete 
annis  a  Torca  recuperabuntur,  ejusdem  Dominio  reunientar  et  cvdent^,.  (V.  Diap.  Gontaríni>. 
Zoao  je  dakle  Niemac,  da  nije  lýegovo,  6im  je  tada  razpolagao,  no  saie  o£i  i  lýde.  Ali  sváko  okr- 
Djenje  ug.-hrv.  krune,  da  bude  zákonito,  meralo  se  ovrditi  samo  dozvolom  ug.-hrv.  staliia ;  što  niti 
ta  tada  niti  bi  bili  ikada  oni  dopustili ;  dapaée  ovom  odlukom  Mletčani  su  svečano  pripoznavali  u- 
gar.-hrv.  pravo  i  nad  Dalmacijom.  (V.  što  sam  pisao  o  "Storía  di  Venezia,,.  Romanin  VIII.  406). 


u  sto  te  sklopí  MTM  a  Línev,  Repablika  náloži  amah  Dovata,  4a 
tajno  proži  oaroda  bojne  správe,  i  da  mo  odredi  sataíke;  a  Doaat  takWaí 
profplasi  vitesa  Mitroviéa,  serdara  Smiljaaíáa,  koesa  Posidanrkaga  i  Ber' 
tolaua,  i  stavi  jíh  pod  vrhovBO  epravo  knesa  í  viteia  Ive  Radosa.  U  prví 
mah  aasí  silao  blafo  sapliene;  jer  karavaaí,  koja  Je  is  Bosne  a  Spllet 
sílasila,  otma  samo  a  ^lom  novea  do  200,000  dak.  Sad  se  Tvreí  sgma 
a  prírooije,  a  aasi  Jih  ae  samo  svestrano  potoka  i  rastjeraju,  ae^o  Jin 
oiprabe  fod  MariaDOViéem  Daare,  popale  Glamoč,  a  Noria  obladign,  |;dje 
se  i  atvrde.  A  mnogo  víse  bili  bi  jamaéno  opravili^  da  sa  Btletéaai  sňali 
apotriebiti  príhode,  i  da  sa  jíh  dovoljno  podopirali  barem  bnušnom  í  dobrom 
apravom.  No  oni  sa  I  sada  napiajali  sve  svoje  sile  k  istoka,  a  Dalnaeytf 
sa  i  Arbanaska  sasvim  sapaséali.  Lipnja  168i  bilo  je  ovamo  a  gradovik 
jedva  9000  apravne  vojske.  Kolovosa  vrh.  kapetan  pomorskí  Fr.  Morosisí 
predobi  Sv.  Mavra,  a  29  raj  na  Prevesa,  te  satím  se  svrati  a  Krf  na  aimíate. 

Medjatim  Cesareyoí  a  U^rskoj  osvoje  Vísegrad  (18  Hf,  Í68i)^ 
Vaoov  i  Pešta  (J6?  Hf^^  rasbíja  Tarke  kod  Sv.  Andríje  i  obsíedna  Badím, 
a  Tekela  ia  so>'BJe  Uf^arske  proljeraja  o  ístočne  stoKee.  I  a  Hrvatskoj 
issa  bočke  pobiede  bilo  je  došlo  do  |;olema  boja.  Baňa  Nikoli  Bakaco  sloaao 
8  karlovaékím  sapovíedníkom  a  prví  tren  páde  predobíti  Bresnica  i  Bobovae. 
Srpiýa  1684  gjeneral  Lesle  obkolí  Virovitioa,  i  na  nja  odapne  topove.  U- 
mah  pohlti  morački  Paša  sa  2&00  vojske,  da  naše  odrene,  alí  mo  losa 
srieéa,  jer  doéíra  je  éekau  na  jos  1400  svoje  družine,  odpraví  ma  Lesle 
na  saproé  do  4000  našíh  pod  Traatmannsdorffom,  kojí  ga  20  srp.  kod  Sla- 
tine hametom  porasíse.  Ta  sai^lavi  do  1000  Turaka^  a  naši  sadobísc  mnogo 
sažnjeva,  bojne  správe  i  dvanaest  xastava.  Na  to  se  Vírovítíca  predá  na 
po^odba.  Isadje  íx  grada  do  600  janlčara  í  oko  1000  droge  vojsko,  ali  í 
od  tih  veéína  pogina  po  potu. 

Početkom.  g.  1685,  dočím  je  Karlo  Lotrínjski  obsiedao  Nove  Zámke, 
Taroi  se  sgrna  pod  Ostrigon.  Karlo  pohíti  amah  prieko  Danaja,  da  jih 
saabije,  i  medja  Ostrigonom  í  Budimom  sasvim  jih  porazí.  Na  to  ae  pre- 
4lado8e  Nove  Zámke  í  jos  njekoja  miesta  a  gornjoj  Ugarskoj,  sto  pôvode 
Tarke,  da  Tekelja  a  tamnica  baee.  Usljed  smntnje,  koja  se  na  to  viest 
dignu  medja  Ugri,  Níemei  predobe  Košice,  gdje  je  Karafa  samosílno  davio 
i  derao  do  ala  boga.  Teke^  bade  do  mala  po  naloga  Sultánova  na  sloboda 
poséen.  —  U  Hrvatskoj  páde  naším  sa  rana  alovíti  s  one  strane  Dravo 
Kanižkoga  pasu,  a  sto  se  vraéao  a  Torsko.  Srpnja  sapoviednik  Karlovaékí 
knes  J.  Herberstein  provali  u  Lika  í  a  Korbavska,  í  prišili  grád  Vanie 
na  predaju.  Herberstein  opet  rojna  saiye  u  Liku,  silom   predobi   Grebenar, 


-  «1  - 

«  Bsdak  •bkoliy  fdje  rubí  800  Tanka  dolaseéih  a  pomoé;  no  ríéeé,  da 
frada  nenaie  oavojiti  adarí  aa  traf,  i  porobia  po  polo  í  popaliv  Noyo  í 
joi  Bjekoja  miesta,  18  i.  m.  atígne  a  Karlovao.  U  tom  preaaT  Vel.  Vesir 
vajakom  príeko  Oaíeka  ■  Ugaraka,  poletiáe  tamo  jakom  čelom  Leale  i  Ta- 
naoTÍá,  da  mo  iisa  le^ja  atrovale  osíeékí  most  Tada  Oaspar  Balok  pre- 
dobÍT  Nilkolea,  sa  600  našib  provali  do  mosta.  Ostala  vojska  sfrno  se  sa 
Bjím,  te  Tarke  oa  javno  rasbi  a  most  srusí.  U  isto  so  je  doba  baa  Bakaé 
sa  400  protorao  do  Dabiee,  i  smasav  Tarke  prlhodeée  joj  na  pomed,  po-*- 
palio  }9,  te  velikím  se  plienom  kadi  porratio.  Malo  kašnje  s  Djim  se  sdro- 
tise  KarlovéaDÍ,  te  svi  sloino  na^nase  a  Bosnu,  i  silnn  harajud  sve  naokolo 
do  krayeve  Veliké,  a  pepeo  obratise  í  ova  i  mnof o  drafih  varosi  i  tvr- 
4JaTa,  te  napokon  se,  pustim  blagom  natovareai,  dvanaesti  4an  sdmvo  i 
veselo  svojih  stanora  dokopaše. 

Ove  sn  sod.  i  Mietaéki  poslovi  liepo  aspievali.  Morosiní,  ratbiv 
IHirke  a  Epira,  otrfna  jim  Korón  i  Kalamato,  kojo  sapalí,  i  sva  si  Maina 
pedloBÍ.  U  Dalmaeijí  P.  Valier,  naslíedník  Moeenigov  (sfuil.  1684),  stavi 
se  aajpríje  da  Tarkom  otme  Novo;  a  kad  afieda.  da  ma  xlo  vrieme  ne 
daje  jadriti  do  bnke  kotorske,  is  Hvara  svmo  o  Neretva,  fdje,  predobiv 
NorÍD,  is  nová  ssfradi  tvrdja  na  otoka  Opos.  Ožajka  pako,  skapív  sve 
sile  ÍB  Splieta  provali  do  Sinja,  i  1  tráv.  odapne  topove,  da  ga  na  predaja 
skloní.  Do  mala  eto  ti  tri  Paše  nis  Prolof  sa  10,000,  kóje  posiedna  Otok 
B  Cetini.  Naši  pod  Jankom  pohrle  jim  na  sosriet  s  ono  strane  rieke,  no 
Tarci  jih  raxbija,  i  a  poderí  silno  se  svale  na  Valiera  i  sva  ma  vojska 
FSBvrfna  i  ma  bjof  prísíle  (1).  Sad  pohiti  paša  hreefovaekí  sa  3000  do 
kastielft;  ali  ga  naši  pod  Iv.  Narkovidem  liepo  doéekajn  i  postené  do  tri 
pota  odbíja.  Lipnja  vráti  se  paša  bosanski  a  Cetina  sa  3000  konj,  i  WOO 
pies.9  i  adarí  na  Dnare,  fdie  gm  janaeki  prím  í  Ag.  Tartalja.  Uskoée  naii 
is  primoija  pod  Braéaninoro  Vožidem,  i  foned  Tarke  do  íspod  frada,  ta 
f  a  napokon  svestrano  rasbiju.  Janko  jih  je  pako  tjerao  do  Citloka,  i  mnofe 
je  na  maéeve  rasnío.  Sad  se  naši  raxiija  a  dosmanske  predíele  ^a  do 
Bilaja,  Vakapa  i  Imoskofa,  smse  Cetino,  Nadak,  i  tomje  nad  Prológom, 
i  neismiemo  plieno  sa  sobom  povaka. 


(i)  Valier  o  depeši,  kojom  izviesti  Senát  o  nesríeéí,  da  sebe  opnivda,  okrivi  nale  a 
ne  svojo  nezríelost ;  no  ka$nje  u  svom  isvieiéu  ovako  se  poreSe :  "A  questa  natíone  soffe- 
rente  ne'dissagi,  instancabile  nelle  fatiche,  sprezzante  la  vi^lia  et  la  fáme,  gafliarda  ne'piedi 
et  aefle  braceia,  manea  non  ľ  ardire  ma  la  disciplína,  non  il  euore  ma  ľ  uso  . . ,  Gianco  ha 
|4á  eoBcetto  et  fMik  valore ;  la  mente  pwb  non  si  proponiona  col  euore;  ad  ofsi  modo  il  suo 
nome  é  formidabile  a  Turcfai,  el  il  piĎ  acetto  a  ChrisUani,,. 


Karlo  Loiriiiftki  K  líp,  1686  obkoli  Badím  m  60/NIO.  Doletí  amah 
VeK  Vesír  íz  Biograda  sa  80,000,  ali  ^  Karlo  potače,  i  u  oéi^led  igesoT 
jarisem  predobi  frad.  Vesír  adari  oatrag,  a  Gesarovei  sa  lýim,  i  oavoje 
skoro  sve  iia  desnom  bríepa  Donaja  í  Sei^edin  na  Tisí.  Karlo  pohiti  sada 
u  Erdelj.  Apaf  umah  se  pokorí  Leopolda,  te  n  Kolos,  a  SíbinJ  i  a  jes 
dmgih  12  poni^boljíh  tvrdja?ah  prímí  nemačke  posade.  —  U  Hryatokoj  jos 
travnja  poknsa  Fandak  paša  sa  3000  smo<$i  ViroTÍtíou.  Priskočí  mu  bes 
odvlake  na  susríet  podban  Janko  Makar,  í  kod  Orahovíee  doôekav  ^a  a* 
sasiedah,  silno  ga  porasí.  U  tom  se  bíase  liepa  vojska  pokapila  pri  Draví, 
da  braní  svoj  dom  i  nntrnje  anstrijske  zemlje.  Odatle  sa  naši  éesto  prieke 
Save  slasilí  u  Bosna,  í  folem  plíen  kaói  vuklí.  Svibnja  knes  Strasoldo  i 
Gj.  K.  Hravilovíé,  ogalinski  podkapetan,  porobise  sve  naokolo  do  Biséa, 
Makar  is  Koprivníce  popali  Katjevo,  a  draga  naša  óeta  Bažim,  docinn  m 
Senjaní  s  drage  strane  pod  pakovníkom  Gellom  kros  Lika  prodiralí  de 
Novota,  prispievse  Tarke  sasbílí  i  varos  porobili  i  popálili.  U  tom  dočar 
ban  Bakaé,  da  sa  bosaoski  Tarci  odmasilí  k  Bodima^  digaa  sav  národ  aa 
orosje,  i  složno  s  Paradaiserom,  sapoviedníkom  Karlovačkím,  provali  do 
Kostajnice  na  Unl  (Jíí  fro/.),  í  osprkos  silnoma  odporu  predobi  ju  i  poroál. 
Samo  tvrdjava  na  bríe(^a  osta  u  tarskih  sakah.  Rigna  pako  naši  pohítíse 
prieko  Dravé  na  dooek  torskoj  eeti  sprovodeéoj  brasno  i  plaée  a  Kanižo, 
te  jím  podje  sa  rukom  fiOO  fi;]ava  obrubiti,  í  sve,  sto  je  sobom  nosila,  wm- 
plienítí.  To  se  i  u  naprieda  vele  cesto  opetovalo. 

S  mletačke  strane  Morosíni  ove  fi;odine  predobi  Navarín,  gdje  Vad 
u  hieg  do  12,000  Turaka  dolaseéih  na  pomoé.  Modon  mu  se  predá  7  srp- 
nja,  satím  Argo,  a  napokon  románski  Napnlj,  glavno  miesto  u  Noreji,  te 
rasbiv  prispievsega  pasu,  naijera  i  tu  silnú  tvrdjavu  na  predaju.  —  U 
Dalmacíji  sn  naši  napredovali  pod  slavnim  Jankom  rusití  pobližnje  tnrske 
prediele,  i  mnogo  blaga  i  národa  sa  sobom  n  prímorje  vudí.  Svibiýa  paša 
hrcegovačkí  pokusa  sa  8000  obladati  Norín  u  Neretvi,  MaríaaoTÍé  vídeéy 
da  mu  odolietí  nemôže,  srusi  tvrdjn  i  sdravo  se  u  Opus  spasí,  gdije  je 
veé  prispio  bio  Jerko  Kornaro  Valíerov  naslíednik  s  galijami  i  s  vojskom 
na  pomoc.  Lipnja  uslete  naši  do  Duvna,  Županac  rasore,  í  liepa  si  pliena 
nákupe.  Srpnja  sadju  Tarcí  na  osvete  u  Poijioa  i  popale  Dolac;  no  naši 
jih  dočekaju  na  sasiedah  kod  Ljuta,  te  jih  rasbiju  i  gotovo  sve  pobijú  ili 
sasožnje  (1).  U  isto  doba  Janko  izvede  do  5000  pies.  i  1500  konj.  prama 


(í)  Tu  86  navlastíto  odlikova  nieki  pop,  "ehe  dopo  haver  egU  reeise  con  1e  propríe 
nuini  quindeci  teste  degľ  inimici,  restb  mortalmente  feríto,  e  con  ramarico  universale  tolto 
al  mondo  un  suddito  fedele  e  valoroso„. 


LívBv,  i  snkobiv  se  b  Tareí  po  päta,  700  janjíéara  na  maéeve  imsnese  a 
5000  xftsošnji,  í  sto  okolícn  obrttí  u  pepeo.  Tada  je  i  Smlljanié  sa  3000 
roMo  tja  do  Najdana,  i  kod  Kamín|;rada  Tnrke  rathío.  Kolovosa  pohití 
Kornaro  o  Bodva,  ^dje  si  naai  osvíetlíse  lioe,  sileé  do  12,000  Taraka  pod 
Snlimanoin,  skadarskím  pasom,  da  jakom  štetom  ostape  natráp,  amions 
degua  di  šingoUtr  lode  ftr  la  puniualiii  e  per  U  valare  QDep.  14  hol. 
tíSff),  Na  povratko  skapi  Kornaro  1000  aredne  vojske  í  7000  nasíh  pod 
Jankom,  i  s  njími  25  nijna  provalí  do  Sioja^  te  |;a  isti  daa  na  joris  pre- 
dobí,  posiede  í  otvrdi.  Malo  kasnje  sadje  do  16,000  Tnraka  n  Knin,  odakle 
se  svale  prieko  Krke  do  Vrane  i  Pemsiéa,  alí  su  na  brso  m  oral  í  íspred 
nasih  na  vrat  na  nos  natraf;  nstupíti  (1). 

O.  1687  Karlo  Lotrinskí  nastaví  svoje  pobjede  a  Ugarsko],  porasív 
29  srp.  do  čísta  Velikoga  Vezíra  kod  Moháča.  Taj  silní  udarac  odjekna  o 
Carihrady  i  strovalí  Mohamedov  príestol  a  dipna  noví  sa  njegova  brata 
Sulímana  II.  Na  to  Leopoldove  vojske  ocíste  sva  Ugarska  od  Taraka,  í- 
lasam  njekoliko  utvrdjenih  miesta,  koja  takodjer  jedno  sa  drogim  pa- 
dsha.  Torci  ísmakna  is  Osíeka,  te  tím  se  í  Slavoníja  otrese  napokon  njí- 
bova  jarma.  —  U  Hrvatskoj  Strasoldo  provalí  svíbnja  do  Biséa,  te  popali 
Brekovieu  i  vise  sela;  a  sa  smetnje^  koja  obuse  Tnrke,  kad  dočuse,  da 
njihovi  na  vrat  na  nos  bježe  ítpred  Karia  a  Tarsku,  ban  Bakaó  adari  na 
Kostajnica,  posadá  issieče,  a  grád  srasi.  I  Síéčani  se  tom  prilíkom  protís- 
BDse  do  Dabíce^  i  strasno  ja  sapalise.  —  Na  avarskom  sabora  ove  godíne 
bje  okranjen  Josip,  starfji  Leopoldov  sín,  te  riešeno :  quod  amodo  impos- 
terum  neminetn  alium,  quam  altetitulatm  suíb  CtBsaretB  et  RegiiB  9ta- 
Jestatis  propriie  ex  Lumbie  suie  deteendentium  Maeeulorum  Hmredum 
PrimogenUumj  in  perpetuum  (idipaum  eiiam  statuentibus  Ariieulo  Ô, 
Anni  ÍS4'7,  aliisque  superinde  extatUibus)  pro  legUimo  suo  Rege  et 
Domino  šint  habituri  ^  a  kad  nebi  bilo  mažkoga  od  Leopolda,  da  pravo 
prodje  in  Sereniesimi  quoque  Hispaniarum  Regis^  Domini  Caroli  IL 
färiforníiter  Maseulinum  Semen;  a  izamrvsí  mažko  í  n  o  voj  loiti,  da  tada 
opet  padá  na  stalíse  ngarske  in  eleetione  et  coronatione  Regum  (Jura 
ÍIL  13Z).  Tom  prígodom  bje  joste  akínato  pravo,  kóje  sa  agar.-hrv.   ve- 


(\)  Bvo  kako  su  Mletdani  obdarivali  te  zasluge  naše  brace :  "trattí  con  violenze  da 
paesi  pi&  fertili  ad  faabitar  disperai  tra  bosehi ;  costretti  alcuni  a  far  denaro  dei  propri  figli 
per  aoatenersi,  et  altri  venirgli  búrbaramente  tolti  dai  Morlaccbi,  veocbi  habitanti,  per  venderli 
a  Segna,  e  di  lá  a  medesimi  Turchi ;  e  finalmenfe  sono  rídotti  questi  infelicí  ad  una  mendicitá 
C08I  deplorabile,  ehe  una  senaplice  schiavina  convertir  la  devono  in  uso  ď  babitatione  e  di 
Yestíto,,  ('Dep.  3  sieč.  i687;. 


líkasi  imalí,  oprifti  se  kralja  i  omijem  (f  o  éL  Si  fíokoum  AndriJe  Jh  oé 
$.  19tS),  kad  bi  osmíelio  sta  radití  proti  držaTiiíiii  slobodám  Qíb,  IJ^,. 
Doposéeno  bje  takodjer,  da  se  o  eemlji  nastane  basoveí.  Kn\}  se  pakt 
obveia  oe  diratí  ni  a  banská  vlast  ni  u  naáa  pravá  i  povlastiee;  a  os  to 
doevolíy  da  samo  katolíci  nživajn  pravo  posiedovno  o  kraijevini  i  t.  d. 

U  tom  nastaví    Moresini   svoja  janaóka  diela   a   Orékoj,   te   ntv  sa 
srpnja  pokorí  Patras,  a  sa  njim  do  mala   Lepant,  Korint   i   Atína.   U  Dal*. 
maciji  pokusa  Pnsa  bosanski  Ata|;lié,  da  priotme  Sinj,  i  o  to  svrha  1  tra*. 
sii^e  prieko  Prolog  na  Cetíno  sa  15,000  vojske  i  njekoliko  topova.  Badavs^ 
se  sa  svom  silom  sgrou  na  Korinty  naši  mu  nedadose  niti  sek  ianoo  pri- 
kučiti,  dapače  ga  azbise.  Dočím  sa  Turci  svestrano  grád  vatrom  pokrívali|, 
Kornaro,  skapiv  na  Konjskom  snage  sto  je  víse  mog ao,  pohiti  do  Dionia,  Ip 
vatrom  obavie»ti  obsednuti   frad,   da   ma    na   pomoé  dolazi.   Prosuv   us   ti^ 
glas,  da  i  Hrvati    slase    na   to   strana,   tako   ti   poplasi   Torke,  da  jos  l^j- 
trav.  prieko  nocí  naglo  se  prieko   brda   u  Bosnu   vratíse.  Janko   usleti  or^ 
mah  Torkom  o  pocera,  te  do  2000  smakno   na  cetínjskom   mosta.   U    iatm^ 
se  doba  i  hrcegovački  Paša  sgrnu  na  primorje;  no,  ízueam  Dreveník,  g4iia 
onda  onidje  kad   ponesta  braníteija,   svodi   bode  jonaôki   odbijen.   Konee^ij 
kolovosa  prodje  Kornero  o  kotorski  salíev,   da  Torkom   otme  Noyo.   DnH-^ 
goga  rojna  iskrca   pod   grád   vojska  í   topove,   i  on  cas   stade  nanj  sipatíj 
silno  vatro*  Priskočí  mo  15  i.  m.  Paša  hroegovački  na  pomoé  sa  4000,  al|j 
ga  naši  potakose  i  do  700  ]inAi  mo  obise.  Dočuv  pako  Kornaro,  da  se  joi. 
sílníja  vojska  torska  príbližoje,   odari  na  joris,   te  28  onídju   naši  o  gnuá^. 
No  prísiijení  natrag  usmaéí,  sliedeci  dan  opet  se  otore  í  napokon  slečnu  s. 
njeko  kuéu,  g4je  se  dobro  utvrde,  te  tako  jutrom  prisile  Turke  na  predaja. 
Listopada  is  Kotora  provali  liepa   četa  od  5000   naših  o  Hreegovínn,  ts 
srosiv  Koríeníkl  sa  79  tornja,  stigne  bježeée  Torke  kod  Trebistice,  mnogs 
issieče  a  jos  vise  jih  se  o  vodi  podavi.  Dobrovcani  so  i  sada  bes  prestank^ 
na  skodo  naso  i  mletaoka  Torke  tajno  i  javno    sa  svačíjem  podporná^ 
sve  jim  dojavljali,  šťo  se  na  ovo  strana  sbivalo,  i  naše  isdajniéki  napadi 
i  klali;  a  da  se  proti  osveti  ograde,  veé  sa   bili   po   poslanicíh  obnoTÍli  é 
BeČD  starí  sves  s  ogar.-hrv.  kronom  (ÍO  koL  1684^^  uslied  čega  ove  god* 
posla  jim  Leopold  svoga  pokovnika   Dinka  Koradína,  da  |íh  stiti,   a   osi 
so  ma  dávali  1500  for.  godisnje  plaée. 

G.  1688  stopi  na  čelo  carevoj  vojski  ísborni  kses  bavarskí  Msk^J 
Nanoil.  Sagnav  on  Torke  prieko  Donsja,  6  r^j.  os  silní  nápor  predobi  Bm-pJ 
grád.  Tada  se  predá  Ad.  Baéano  í  Kaníža,  a  Hofkircheno  Brod,  i  tíniJ 
koncern  godíne  na  sapadnom  brega  Donaja  í  Save  ne  osta  od  Taraka  viáf  ^ 


-  W6  — 

Bi  maka.  U  HryaUkoj  naii  su  sada  Kosti^BÍoa  saavim  oUadalí;  KoMmie, 
Buim  i  Otobo  popálili,  i  Tarke  ispod  Karlovca  nsbili  (í  9rf,^$  at  to  sq 
▼ite  pota  a  Bosna  napadali  í  Turke  na  stotine  siekli,  a  Posei^,  od  dus* 
nana  sapaiéenn,  dovoljno  obskrkijivali. 

Morosini,  odabran  8  tráv.  sa  dažda  m!etaôko|;a,  osta  ípak  na  čela 
pomorskoj  síli,  te  srpnja  obkoli  Negropont.  To  si  osvietlaie  lice  navlastito 
DMÍ  primorjaní,  posto  oni  prví  nsletise  na  bedeme  i  xaoseie  njeki  toranj 
{Bef.  t  S  koĽ) ;  no  napokon  osa  svu  hrabrost  i  odlocnost  morali  so  so 
Mletôaní  okaniti  to|;a  posla  (J6Í  li9í.^,  a  tin  viso,  sto  sa  se  ajeniaôki  na- 
ineniei  astračavalí  radi  nastaváe  xioie  na  dalje  se  oroi^a  latiti.  U  Arba- 
■AŠkoj  joi  sieô.  Soliman,  paša  Skadarski,  Ijuto  se  takao  s  Croo|;oroí  i 
Brdjani;  no  kad  ovim  prispije  pomod  od  naše  strane,  otma  Tarkom  tvrdi 
Nednn  i  tako  paso  potoku,  da  se  jedva  prieko  Podgoríee  spasio  o  8kadar« 
Na  to  uadaž  eíele  dalmatiaske  pranioe  napriedovaha  nasrtaaja  dosmanska; 
aaší  sa  jih  ipak  jonaéki  odbíjali,  i  po  Bosni  i  Hreeg^ovini  sílao  harali  i 
plienili.  U  to  doba  osím  tvrdopa  Kaina  i  Vriike  níje  ostalo  Tarkom  ní  ita 
drofo^a  o  primorjo.  Kornaro,  da  jih  i  tóga  líéi,  skapi  do  10,000  vojsko, 
ponajvíše  naše  krvi,  i  provaliv  do  Kniaa,  28  koi.  tvrdo  ga  obkoli.  U  rojski 
se  nalasio  Kalepari,  biskap  síbeníéki,  s  liepom  kitom  ondjeii^ih  f^raiUaaa. 
U  Knína  sapoviedjase  sam  Ataglié,  paša  bosenskí,  a  s  njím  dosta  vojsko  i 
bejne  správe.  Na  krátko  as  silno  ri|;anje  topova  jorisem  onidja  naši  kros 
rssevÍDe  a  prví  obkop,  a  a  sto  so  veó  stasa  otvárali  na  dra|;om,  Ataglíé, 
tdvoiv  o  spása,  bexovietno  se  proda  (li  rvjna).  Za  te  obsade  i  Vrlika 
padne  o  naše  ruke. 

Ood.  1989  i    niski   Dar  prtstapf  k   saveso   proti  Torkom.   Carevoi 

prodra  o  Bosoo,  Srbtja   i   Vlaska,  i  osvoje  Vidin.  Sad  Taroi   sažele  mir, 

alí  jim  savesnioi  stavise  tako  teike  oviete,  da  sa  |;a  se  okaniti  morali.  U- 

slíed  posova  Leopoldova  krenu  sada  Peéski  Patrijarh  Arsenije   Croovié  sa 

99,000  obítelji  ís  Srbije  prieko  Danaja  i  Save,  te  naseli  jažne  prediele  U- 

garske  i  istoeae  Urvatske  krane.    Leopold  jim   podieli   veliké  slobode  pod 

avíetoro,  da  brané  |;raniee  proti   Tarkom.  Obvosa  se   aaíme,   da  de  aepo-' 

▼ríedivo  ooavati  i   stttíti   i^ihovu  národnosti  jesik   i  vieroispoviedaige^  da 

ée  jim  po  ísaf  nanja  Turóina  opredieliti  osobité  xemlji&te,  vlastite  éinovniko, 

i  sUbodni  isbor  svoga  vojevode  dopastiti;  te  jim  a  ta  svrha  israéi  dotiôno 

povelje  (5  trov.  i  9í  hol  1690 ;  90  kol.  tOBÍ ;  4  oinj.  169S),   kóje  sa 

idobreae  bilo  g,  1709,  1716,    1743,  a  nikad   podpano  isvrsene.   —   U  Hr- 

ratskoj  Tarei  sa  ove  i;odiae  kosali  príoaeti  Zriqj,  alí  jim  pokvarí  raioao 

lodban   Orasluivid,  koi  jih  dva  päta  rasbi,  i  teda  jih  so  do  3000  a  Uai 

15 


-  226  - 

podAvi.  Draskovié  posU  LeopolJg  «lo  20  mstava.  Malo  kasnje  Karloféaí 
provalíée  a  Korbavskg,  i  UdWno  osese.  —  Na  mora  slabo  bo  i  sada  mpíe* 
vale  níletaeke  stvarí.  Morosini  pokosa  obsiesti  Malvasija  a  Moreji,  ali  f0 
í  ta  sríeéa  prevarí;  te  13  rujna  odjedri  put  Mletaka,  da  priestol  sasíe^aeJ 
I  u  Daliuacíji,  íiim  obiéníh  aviek  po  nas  sriecníh  okrsaja  oa  (^raníeí,  ni)«' 
se  nista  vážna  ove  godine  izposlovalo.  Samo  list.  páde  A.  Molino,  naslíed^ 
niku  Kornerovu,  pod  mletačku  vlast  spraviti  Tribinjskí  kotar  i  Klek.  Po«' 
kusí  MolÍDovi  u  Neretví  proti  Gabeli  adaríse  u  bab. 

U  tom  staví  kraj  napríedevaoja  cesarske  vojske  a  Tvrskoj  Ljadei 
XIV.,  provalív  u  ajemačke  dŕžave  ležeée   na  lievom   bríe^a  Rajae. 
radi  morao  je  cesar  amah   boiji  dio   svoje   vojske  odpravití   íz  Ugarake 
oae  strane;  a  to  dodje  Turkom  a  dobar  čas.  Velikí  Vesir  Uuprili  g.  U 
priete  Nišo,  Smederevo^  Vidín,  i   Bio^rad^  a  Tekelja  jakom  silom  apatí 
Erdelj.  Ljodevit  Radenskí  braaío  je,  kd  sto  je  mogao,  jožne  |;raniee,  i 
kelja  eatjerao  o  Moldavska.  —  Docim  sa  ove  godinc  Hrvati  pálili  oba 
sarca,  njihova  sa  braéa   is   Požege  Savu   prelaeila  í  sve  naokolo  do 
njalake  robila  í  rušila.  Sad  Tarei,  da  jim   se  osvete,  sgrnu  se  na  Noi 
Umah  pohiti  ban^  da  jih  sosbije,  ali  jíh  ne  sateče.   Srpnja  ponoviae 
svoja  haraqja  po  Bosni,  i  mnogo  blaga  is  nje  iavakose.  No  prosinea  Toi 
prebrodív  Sava  silní  na  broju,  prísiliie  jíh,  da  jim  opet  poste  Požega,  W 
kove  i  Brod.   —   Ove   Rodine  Kornaru,   nasliedniku  Morosinovu,  podje 
rokom  iesa  doga  obsíedanja  primorati   Malvasiju   na  predaja  (1^  ko/.),' 
tím  svu  Morejo  očístiti  od  dasmana;  a  malo  kasnje  silom  natjera  Kaaii 
Valonu,  da  mu  otvore  vráta.  Na  to  P.  Duodo,  providur  Kotorski,  trai 
rasbi  a  Nižióih  Zina  Aliju  paša  hrcegovačkoga  i  živa  ga  uhvati;  a  srpí 
opet  potace  Tribinjske  Turke,  i  jako   razsiri   |;ranice  na    onu   strana. 
Dalmaciji  naši  predobise  Vrgorac. 

Početkom  §;,  1691  opet  su  Turoí   po  poslanicih  nudjali   mír  u  BeM 
BO  badava,  jer  sa  jim  se  i  sada  činili  odveé  težki   uvjeti,  sto  sa  jín 
▼Ijali  savesnioi.  Ouprílí,  presav  Savu,   udari  19   kol.  na  Ljadevita 
skoga  blíen  Slankamena,  i  bude  nakon  dage  i    krvavé  bitke  porasen  i 
■bijen.  Sad  se  stavi  vojevoda  od   Croy-a,   da  opet  Turke   potjera  ii 
vonije,  Pohiti  dakle  list.  is  Osieka  sa  1000  konj.   k  Brodu^  gdje  sa 
merali  na  vrat  na  nos  prieči  rieku ;  a  to  povede   í   ono  4000  njih  n 
díski  í  700  o  Požegí,  da  on  čas  o  Bosnu  uzmaknu.  Jos  sieč.  isnova 
Novo  na  Uní  u  turske  sake.  Veljače  ode  podban  Jelačíé,  da  sagna  doAi 
is  Zrinjske  okolíce,  ali  ga  ovi  prisíle  natrag  uzmaói.  čega  radi  ban  Bi 
proglasiv  obci  ustanak  a  semljí,  adari  líevim.briefom  Une  a  ielačié  d« 


m  Tnrke,  í  tako  sloino  prisile  dasman^  la  bjegf,  od  kih  do  340  na  maéeve 
lUBesD,  a  maogo  jih  se  u  ríeoí  potopí.  —  8  drof  e  strane  Mlotôani  pod 
|Í«6eBÍ^oni  knsali  sa  tada,  da  Kandijo  príotma;  ali  sn  bili  do  mala  prisi- 
Ihií  sramotno  se  aatrag  poyuei.  U  isto  so  doba  naši   u  Dalmaoijí  janački 

Cijali  paša  Hreegovaéko^  od  Vrsorea,  a  isto  tako  Crnof^orei  í  Bokeljani 
darskoga;  te  os  to  nisa  zaostala  s  naso  strane  haranja  i  plienjenja  4ja 
h  Kuprisa  o  Bosni  i  do  Mostara  i  dal  j  e  a  Hree|;oTÍní. 

Rat  s  Francezí  na  Rajní  prišili  napokon  Leopolda,  da  odpraví  onamo 
odevita  Badenskoga^  i  tím  osta  ma  vojska  a  Ugarskoj  bes  ôestita  vodje, 
tóga  se  je  morao  od  sada  strogo  držatí  samé  obrane.  Hrvatí  sa  ípak 
dkada  napadali  tarske  semije,  i  liepim  se  plíenom  kaéi  vraéalí.  Q.  1692 
akovíc  popali  lMajdan5  paša  bosanski  bade  izpod  Dubice  bacen  a  h}eg, 
tako  naši  srase  Kropa,  a  otma  Otoko.  RiOn^  slíedece  god.  ban  Ad.  Baéan^ 
liedoik  Bakačev,  provali  a  Bosnu,  i  silno  ja  porobí  i  popali.  Tada  sa 
tačke  styarí  na  mora  j  ako  lebeéale.  Da  jih  oživí,  29  s  vi  b.  1693  stapi 
t  kao  vodja  pomorskí  sam  dužd  Norosíni,  no  sríeca  í  sada  ma  odkaza 
,  te  9  síeč.  1694  amrie  a  Morejí.  Njegov  naslíedník  na  moru  Ant.  Zeno 
oa  predobi  otok  Scío,  a  da  je  amio,  lasno  je  mogao  nloviti  sve  tursko 
dovije.  Turci  ga  napokon  nzbise,  te  tako  opet  páde  otok  a  njihove  sake. 

t  BO  se  a  Dalmacijí  dosta  sriecno  napriedovalo.  Q.   1693  naši  azletise  do 
^PU*;  S^}^  jini  Pi^de  na  javno  potací  mo   pasu,  i   dosta  blaga  zaplíeníti. 
a  to  nakane  Turci,  2500  na  broju,  do  Vrgorca.  Naši  jih  prióekaja  na  sa- 
edah  kod  Zastraka,  i   vecinom    izsíeku.   Lipoja   pako    1694   adari   Dolfin, 
k  providur,  sa  8000  pies.  i  4000  konj.   na   Cítlnk   u   Neretvi,   í   predobi 
>  golemom  žrtvom  naše  krvi  20  srpnja.  Dolfin  ga  omah  dobro  utvrdí,  i  o- 
■vi  u  ojem  snažnu  posadá.  To  natjera  Turke   pastití   Gabelu   í  pobližnje 
roje  a  naše  roke.  Malo  kasnje  sadjose  tri   pase,  bosanski,  hrcegovački  i 
darskí  sa  16,000  vojsko  i  njekoliko  topova,  da  Mletčanom  priotmu  Cit- 
Tri  puta  udarise  na  juris,  í  do  1800  jih  izgine^  a  kad  dočuse,  da  se 
Jfia  približuje   sa    12,000,    omah   se  natrag   povukoše   Q4  koĽ),  Rujna 
let  se  tamo  zgrnuse  cetirí  pase   sa  26,000;   no    í   sada  jih  naši  junácki 
llôekase,  í  ízza  devetdnevnoga  boja  prisilíše  na  povratak  (ÍO  ruj.y  U  tih 
Rfalah  Turci  su  silou  krv  iztrošili^  a  naši  su  si  neumrli  víenac  sláve  sa- 
P^  navlastito  vítez  Nonkovic,  pukovnik  Fanfonja  i  podpukovnik  Vuskovij^; 
jliim  su  Dabrovšaní  iz  nenávistí  prama  Mletéanom,    došmaninu   pomagalí, 
k  krscanstvo  í  svoj  národ  grdno  ízdavalí.  Uzprkos  ízdajstvn  njihova  sada 
|Mje  ípak  našim  za  rokom  obladatí  Zazabje,  Popovo  i  vas  Tríbínjskí  kotar, 
)i|okon   i   tvrdí    Klobúk   (3í  hol.   1694)  ^    te    tako    ono    kršnu   njihova 


úrimwien  tatvim  rasttoTiti  •A  Taróina.  Tin  pfMttsi  n  taáa  fUvBo  fricb 
ilvbrovttéke  trgoviao. 

Čim  se  MuUŕa  II  4«ko|M  príef  tola,  atopi  aam  na  éela  avajaj  voJdAj 
Ourofir  Lipo,  poraaí  oeaarevoe  pod  VetoraBom  kod  Lafoaa  (Hšt.  íM))f§\ 
la  ma  pokieda  baci  w  áake  Ti  tel  í .  jaa  njekoja  pomaaja  ntleata  a  Bi 
Sliedede  god.  opet  daletí  Maatafa,  da  odiera  oeaarevca  ispnd  Taniti 
te  Jib  porasí  kod  Ba|;o  (M  rtiJO*  ^'í  *^  '  ■*  Mletéane  a  ovo  doba  baj 
vatridi  agodBO  dahali.  Alek.  Molia,  zapoviedaik  pomorakí,  alavao  je  •< 
Tarka  od  Moreje,  í  njibovo  je  brodovlje  kod  Scia  aruaío.  I  a  Dali 
toraka  napadaaja  opet  na  Ci'tluk  i  na  Vi-liko  bila  ao  tada  Jaaačkí  odbaôi 
(a  ao  aaáí  í  u  napriedak  ovdje  kô  éto  a  Hrvatskoj  éeato  prieko  graiif 
provaijivali  a  Turska  oa  robiju  i  paljež  (!}. 

G.  1697  eesareva  vojska  u  Usarskoj  dobi  aa  vodja  alavBO(^a  Eb| 
^avoJBkof:a.  Bapea  agrno  se  aa  Torke,  u  ato  su  kod  Zente  Tisu  preli 
i  tada  jih  poraai  kao  aikad  prije  (II  ruj,"),  Soltao  s  konjaBÍčtvom  Btoii 
prieko  Temiavara  a  Bio(^rad.  Jos  lipiga  poknsa  ban  Raéao,  akoprem  badal 
troatrukiiD  oaartom  predobiti  Bihac;  a  kasaje  je  poroafi;ao  Eugenu^  b 
je  ovaj  robío  i  palio  Bosnu  do  Serajeva.  I  Mletéaní  ao  tada  doata  sríi 
vojevali.  Jak.  Kornaro  20  ruj.  Itf98  rasbí  Torke  na  moro  kod  Dardai 
doéím  so  i  naaí  na  kopoo  dosmanom  o  Bosni  trista  jada  aadavalí. 

Poras  kod  Zente  tako   atdrina  torsktm   caratvom,   da  se  je  oi 
Soltan  pobrÍBOo  po  eBi^leakom  (^Pageť)  i  po   olandeakom   (Coliers^  pc 
BÍko  osovoríti  mir.  Leopold,   prevideč   rat  do   mala   s   Franoeai   radi  •] 
i^olakofa  oasliedatva,  a  éoteó   se  vrio  isnemožen   po  dufj^om  rato,  pribi 
ae  rado  dogovora,  te  aklono  na  to  i  ostala  savesnike.  U  Bečo   bodo  di 
joa    23    líp.    1698  podpísaní   prvi   oyjeli    míra   na   teroeljo   uti  fouiií 
Ceaar  ovíeravaae  7  roj.  I.  g.  i  kaánje  visekrat  ostmeno   i   písmeno 
bliko,  koja  je  jako  aomnjala  o  torskoj  víeri,  da  oe  joj  po  tom   aačela 
ostatí,  ato  je  oruájero  dobila  aa  rata,  inače  da  ée  se  rat  nastavítí.  Koic 
liatopada  poalaBÍcí  dotiónih  vlasti  sastaae  se  o  Karlovoo,  da  po  oaíh  ai 
tih  aaatave  ogovor.  To  sada  cesarski   poslanieí   Ottínipen   i   Sehliek  í 


(\)  Dolfln  u  tvom  ixvies^u  od  y.  i697  ovako  píle:  "Š  formidabiU  U  eerpoii 
Utetítif  ehe  neUe  tuperiori  Provincie  pasiano  eol  nome  di  Kaidueehi;  *  non  ho 
dk«  imUB  fmente  eo9tUu%ione  U  maggior  nervo  ddľefeta  e  delia  diffeea  non  wntiMi 
Jtfft  hnnio,  eamanéoH  in  nmnere  úi  eireš.  SOjOOO  atíi  áU'armi,  Sono  U  Hmta 
nUura,  4i  temperamento  robutte,  toleranti  dtíU  fatiehe,  vigílie  edincommodi^avesui  od  i 
vitá  rustica  e  roíuta...  maneggiano  ugtuUmente  a  piedi  et  a  cavaUo  con  bravúra  et 
%ione  lo  schioppo  e  la  eciabla,  ed  aUrettanío  pronti  di  cuore  qaanto  veloci  di  gambe 
Mgiti  neU'  inseguire  chi  fugge  e  nel  rMrärei  »e  rieevono  dieeapilú,,  i  td. 


-  229  — 

sríediiíeí  Pa^et  í  ColUrs  iwU  roiiio   izdadoBe  Republika,   predav  «i«Ué- 

kegm  poslanlka  Karia   Rusiioa  na  milost  i   nemiloat  tarekim   pMluiikMii 

Eamí-ii  i  Maorokordato  I  dapaée  so  se   ifltie  dalmatinskík  |;ra»M»  keco- 

krásno  sa  Tarke  aiimali,  aamo  da  apoje  Dabrovnik  oepoariedna  s  tartkiM 

■Miljtitem,  a  U  pako  a  raslopa,  jor  Dabrovčani  ermne  eomé  9udiiH  dettm 

Porim  (F.  éep,  90  i  90  šieé,  1699),  Zahman  opotriebi  Roisíni  svo  mognde 

aačÍBe,  da  jih  svede  oa  pravíénost  i  na  ízpanjenje  medjuaobno  sapriseienili 

pogodaba;  lato  napokon  pmťló  aUo  99n%a  šimulamoné,  o  eou  ekimrm  do^ 

fUan%m  meeennó,  ehe  ia  Réfubliea  éra  a  kuonm  feáe  ingmnnmim  (JRM, 

Ílu*.}.  Niemea  staja&e  samo  do  svoje  korisii ;  taj  dakle  ovréi  napose  svoja 

po^^dba  s  Tareí  26  sieé.  1tf99,  a  opet  napose  ona  sa  MleCôane   po  osnovi 

Maorokordatovoj,  koja  Mletóani,  sada  sasvím  osamljeni,  moradose  napokon 

bes  prifovora  primiti,  AH  torska  neviera  pogasí   kasnje,  naime  kad  sa  so 

rasvodíle  graníee,  i  ta  samu  pofi;odbo,  jer  i  tada^  dakako  s  dosvoloai  Niemea, 

Turci  u^rabise  Republikí  ne  malo  semljista  na   bosanskoj,  bereesevaék<4  i 

arbunaékoj  graniei  (1}.  Mletaóke  8U  medje  prolasíle  pokri^  Knina,  Vrlike, 

8ÍDJa,  Duara,  Vr|;orea,  Citlaka  do  Kleka,  s  Novim  i  Riaanom  a  Kotorsken 

salievn^  a  Hrvatske  sa  ae  protesale  od   ostija  Tisíníh   opravne   do  Besa- 

tovib,  pa  kd  sto  teôe  Sava  i  Uoa   ( V,  Brlie  Ser.  u.  Kro.  9ir.  99S)   (2). 

» 
Za  tarskoi^a  rata  Leopold   prišili  Mihaíla   II.   erdeljskofj^a  vojevodn^ 

da  ma  israéi  Brdelj  ux  naknadu    10,000  for.   na  godína;  a  s  Ljadevitom 

XIV.  svrsi  rat  Rysviôkim  mirom  (SO  tip.  199T).  8  Karlovaékim   istina  e- 

sie^ra  ugarske  semlje  od  turskos  nasilja,   ali   si  ne  sadobi   niposto   Ija- 

baví  i  viemostí  staoovnika  ngarske  krune.  Leopold  nije  sada  nimalo  pasío 

na  staré  slobode  ofj^arske  kraijevine,  dapače  je  Ugarska  smatrao  kao  ora- 

ijeni  predobitn  semlja,  te  je   sve    éastí    i    koristi   díelio    ondje   navlastito 

Niemeemy  silne  porese  i  dro|;e  tegobe  na  jadni  národ  nametavao,  a  asprkos 


(\)  Sve  javoe  i  tsýne  spletke  ovog a  zosimenitoga  sMianka  polanko  aain  i  bes  obaira 
na  éu>  ixim  na  iatino  razložio  u  dielu,  ito  aain  aaatavio  po  naloga  preus.  popečiteljstva  o 
pravo  mletačkom  na  Klek  i  na  Sutorinu  u  Dalmaciji,  i  g.  i86i  prikaaao  G.  K.  Gabiueto 
Reikomu  u  pet  debelih  sveaaka.  —  Valjda  Leopold  sato  oije  dao  u  Karlovou  sastavití  po- 
fodbii  mira  ukupno  za  sve  aaveznike,  k6  ilo  ae  običavalo,  da  nebi  dnigóije  llletčani  a  tóga 
icvelt,  da  jim  je  tim  sada  napokon  ugar.-hrv.  kruna  potvrdila  dalmatin<ki  posied.  Dapaée 
Hrv^  na  atarooi  pravú  naalonjení,  sada  su  nakanín  bili  oteti  Mietianom  sve  akoro  zadobivene  a 
prijo  hrvaUke  zera^;  ali  isza  grabeža  Zvonigradskoga  naidjole  na  čvrsto  ure4jeni  odpor. 

(%  Kad  se  radilo  o  nastaviyenju  granice  kod  Uue,  videé  naii,  da  ce  ostat  Turkom 
Novljanski  kotar,  iio  su  oni  bili  iolikom  svojom  krvju  predobili,  pograbiis  orujge,  i  ne  paseé 
sa  zapoviedi  kraljeve  i  banské,  silu  duámana  izsiekoée. 


—  230  — 

laprísesenoj  slobodí  víermfl(»ovíedanja  tjerao  prolesUDte  í  nevaljanimi  aa- 
éioi  na  katolícku  yiera.  To  nepravno  ponasanje  do  mala  aebani  Ugre  dt 
JavBog^a  iioeviereDJa.  Na  čelo  bantovnikMu  stade  sada  Fraojo  Rakoesy  IĹ, 
koí  po  prvih  srieénih  okrsajih  nadje  dosta  prlstMa  o  švih  redovih  po  eieJ«J 
Ui^arskoj;  no  bje  napokon  od  Heiatera  kod  Tirnave,  isdaJMB  Niemaea,  p*^ 
ražeň  QS6  pros,  1704).  Zato  ipak  ne  oslabí  niposto  Rakoczyeva  BtrvaJu^ 
dapaée  osili  í  nastaví  rat.  Tražio  je  tada  Rakoeey  í  Hrvate  primamiti  ■ 
svoje  kolo.  Ii  Mískolea  18  sieé.  1704  upraví  list  na  naše  stalíse,  hoinéi 
jíh)  da  svrgnu  aostrijsku  vlast,  keja  jih  silno  ^dJ^óí,  te  koja  jim  ote  i 
Varaždin  í  Karlovao  (1),  odkud  inostranka  vojska  nasílno  vladase  eiekm 
lemljom,  trase  ju  í  (^lobljase.  Spomenú  jím  pravá  ve6  raidvojene  semlje  saba-i| 
eena;  pofi;lavíte  obitelji  kao  Zrínjeva,  Frankapanova  a  skoro  i  DraskoTÍcevane^ 
pravdom  í  nasiljem  unístene.  No  uza  sve  njegove  poaode  ĺ  nepraviéaaill 
Leopoldove  hrvatskí  národ  osta  uviek  vieran  svomu  kralju,  u  nadí  \u 
nostjo  ga  naijerati,  da  mu  povratí  starodávne  slobode  i  pravá.  Toga 
Rakocsy-evci  udarise  na  Medjnmorje,  alí  jih  naši  pod  Banom  Iv.  Palfff-J4 
a  bjeg  odvratise;  a  kada  se  ožojka  1704  príeko  Dravé  zgrnuse  pod  Vii 
vítíco^  sam  sabor,  tada  u  Varaždinn,  proglasi  obéi  ustanak,  te  jih  tiai 
eíli,  da  se  sasvim  okane  naše  semije   (Jura   IL    100).   Leopold   snao 


(i)  Graníca  na  Kúpi  i  na  Uni  joj  sada  se  nalazila  vojnički  í  gra^janski  pod 
sriednom  banovom  vlastju.  Ban  Adam  Bačan  30  rtiý.  i700,  priznavaguci  národne  saslnge' 
obrani  granice  Kupske,  Unske  i  Glinske,  i  staro  pravo  našib  stalija  na  igu,  naredi:  da 
sada  inostranci  neée  u  njoj  dobivati  plače  ili  službe  bez  dozvole  staliáa;  da  ce  sve 
viáje  od  vojvodské  podie^ivati  ban  samo  na  tcmeiju  trojnice  predložené  mu  od  staliáa; 
6e  u  banovu  odsutju  upravljati  granicom  banov  namiestnik  i  to  držav^'anin  porazumno 
staliSi ;  da  ée  stati  istim  stali  jem  na  volju  svake  godine  odpravljati  svoje  poviereníke»  da 
gledaju  milUiam  Con/iniariam  et  Praendia,  Conflniaqne  universa,  da  razvide  bojnu  spi 
i  ra&une,  i  krivce  povedú  na  red ;  i  napokon  da  ée  ti  poviereníci  uživati  u  granici  čast  i  9Á 
blast  immediate  post  Dominum  Banum  (Jura  L  961).  Leopold  pako  svojimi  odlukami  odl 
i  i5  lip.  i 703  iz  Beča  rieji,  da  ée  ta  južná  griinica  (intra  ftuviorum  Unat,  Colaptt  tíift^ 
Savi)  spadali  od  sada  quoad  proprietatem  et  Dominium  utile,  quatenus  ille  fíwaU 
aut  fieret,  hujati  Caes,  CameríB  Atdieas,  quo  vero  ad  JuňsdictionaUa  et  Spiritualia  dt 
taxat  Croatia:  Regno  et  eiutdem  Banali  potestaH;  te  u  isto  doba  ukinuv  vrk.  zapoviedi 
vojniéko  u  Varaždinu,  náloži,  da  se  i  ova  sieverna  granica,  kô  jto  južná,  Regni  JurisdU 
ac  Gubernia  constanter  incorporetur,  a  obe  pako  quoad  militaria  da  mongu  Consilio 
atro  Aulas  BeUico  ét  iub  ejusdem  dispositione  praefato  Bano  nottro  ejuaque 
officieUibus  perpetua  et  conttarUer  subeste.  Ukínu  tada  Leopold  i  vojničku  oblast  u  Pc 
podvrgav  i  t^  grád  s  okolicom  baňu  i  kraljevini  {Jura  L  366  II,  9i).  AH  jto  se  tu  nai 
valo  glede  Varaždina  osta  joj  za  dugo  puká  želja.  Vec  24  sieč.  i704  izpríeéavao  se  Leof 
jto  to  za  sada  izpuniti  nemôže  radi  ugarskíh  buna,  uvieravajuéi  naJe  stali Je.  da  ce  čim] 
svoja  obeéanja  uživotvoríti.  Petriqju  pako,  k6  Jto  i  slobodni  grád  Grkvenicu  (joJ  taki  od 
sieô.  i673)  znali  su  kaánje  Níemci  opet  u  granicu  strpati. 


-  231  - 

ne^jvtíoi  bodrití  národ  nas  oa  Btoni  vjeni,  í  hvalUi  |^,  sto  je  odbío  dos- 
■laiiske  ponade  í  maeeve  (5  vélj»  i  5  trf.  1704,  Jurm  L  STO^S);  ali 
■iesto  da  novimi  povlastÍGami  obdarí  ta  oje^OTa  viernost,  da  ^a  to  boije 
I  ajoj  atvrdi,  jedva  se  kad  f  íeéao  i  samo  saprísesene  Bavíerníee. 

Medjatím  saple  se  opet  Leopold  n  rat  s  Fraoceií  radí  spanjoUkosa 
iiéliedstTa.  Po  smrti  Karia  II.  spaojolskoga  kraija  nslíed  obiteljnih  agovora 
norala  je  ona  krana  pasii  na  Leopolda;  no  Ljodevit  XIV.  pohiti  umah  a 
epaojolska,  i  dade  bez  odvlake  s  privoljenjem  stalisa  a  Madrida  ovienéati 
Bvoga  anaka  Filipa  na  priestol.  Leopold  ne  doživi  konca  ovomu  rata.  Umrie 
5  svib.  1705.  Nasliedi  ^a  staríji  sin 

JOSIP  L,  vec  dávna  odabran  za  rimskoga  kraija^  a  a£ar.-hrvatskiiii 

í  éeskim  okranjen.   Josíp   abastíni    od  svoga  otca  rat  o   nasliedstvo  spa- 

■jolsko,    te   ^  je  odloeníje   i  aspiesnije   nastavio,   akoprem   mo  ni   on    ne 

vidi  kraja.  S  istom  je  odvažnoBtjo  i  ostrím  oprezom  postopao  b  a^arskimi 

Inotovnici,  kojí   po   Leopoldovej    smrtí    biaha   vrlo  osilili.   U   sto   zasiedne 

priestolje,  umah  dade  proglasiti  o  Budima,  da  mu  je  ta  najprva  skrb  glede 

■gar.-hrv.  kraljevíne  évrsto  se  držati  kronitbene   prisege,  te  štovati   i  šti- 

titi  državne  slobode  i  astanove.  Zato  bi  se  bio  Rakoczy  bez  dvojbe  s  njim 

sporazamio  i  pomirio,  da  ^  nísa  njegove  prístase  silno   zamele^   te  silom 

aatjerale  nastaviti   rat.   Rakocy-o   podje    s   početka    predobiti    Prešov^  ali 

nalo  kasnje  kod  Szibó-a  bode  tako  potočen,  da  se  je  Erdelja  okaníti  mo- 

rao.  Po  tom  dodje   do   ngovaranja  a   Trnavi;   no  zahtjevi   bantovnicki   bili 

[so  sbilja  tako  smiali  i  bezobrazni,  da  je  Josip  morao   dakako   prekinoti   te 

[dohovore  i  oružjem   siegurati   mir   ogarskim   zemljam.  Da   pako   tim   naše 

istalise  to  bolje  atvrdi  a  vieri,  i  da  jih  obodri  proti  Rakoczy-eyim  ponadam 

i  četam,   14  svib.  1705   odpraví  jím    list,   a   kom   naviestiv   smrt  otéevo   í 

svoje  zasiedanje  na  priestol,  na^ovaraše  jih  Ijobko  na  starodávna  víernost, 

06Íeguravaju6  jih  az  to,  quod  nos  haecce   Regna  nostra  Omnesque   Eo- 

\rnndem  fideles  Siatus  et  Ordines  in  suis  Juribus,  Privilegijh,  Liberta- 

Hbuš  et   ImmuniiatibuSf  juxta  etiam  praeattactum  benignum   Diploma 

noitrum  Regium  Assecuratorium  ipsis  extradatum,  ilUbate  et  inviolabi- 

\Uier  obtervabimue  et  observari  faciemus.  Tim   oduševljeni^  naši   sa  sve 

to  odlačnije  trgali  javne  i   tajne  spletke  priekodravskih   astasa,   navlastito 

.pako  domade^  njihova  prístase  Voinovica,  koí  se  stavio   bjese^  da  na  ne- 

.viera  nagne  pakovníka  Delísímonovica^  í  hrabrom   sa  jih   misicom   do   zla 

boga  proganjali  i  tjerali  íz  svoje  zemlje  i  nadalje.  Cega  radi  Josip,   kóma 

Je  sve    to  javljao   Zagrebački   biskap   Martin  Brajkovió  od   strane  stalisa 

■viek  spravníh  žrtvovati  i  sam  život  za  krana  i   dom,  25  svib.  i  3  stád. 


^ 


-  *w  - 


U  tom  krenav  bo  sivarí  ^Jaito  bolje  la  baotoviiike  od  FrM( 
pomoiene,  pohHi  Rakoosy  «  Brdelj,  f  41  e  na  aabora  o  Miros-VMrhely-i 
dade  ae  proglasíti  erdeljskiiii  Tojevodom.  Malo  kaaoje  o  Onodo  aa  ii|;arekoi 
aabora  bode  Josip  lisen  ofarakoga  príestola.  Proti  toj  odluci  i^a?i  se 
mah  svedanini  prosviedom   avarskí  paUtin   Esterhasy,  veéina  ogarekih 
akqpa  í  velíkasa  i  oase  kraljevioe  QÍT&T),   Josíp  slíedeéo  fod.  odpra?i 
Ucarskn  Heistera  8  jakom  síloro^  da  jednom  staví  kraj  ovoj  nabaní.  Pi 
i  tada  a  pomoó  Niemeu  nslied  odluke   aaaega  sabora  oai  aUvni  baa  h 
Pilffj  8  liepom  kitom  oaiih  aokotova,  te  si  aa  ôetn  Djib  ateéo  aajve^ 
slo^e  o  slíedeéíh  pobiedah  i  a  konaónom  rteaeDJo  ove  borbe.  Banovo  odi 
Ijeoje  probadí  o  semlji  njeáto   smeóe,  kóje   radi   saprosíée   aasi  staiiái 
kralja,  da  se  povrati  ban.  Josip,  da  jih  umiri,  21  stád.    1708  dade  jÍB 
banskopi    namíestníka    s   podpunom   banskom   moóju   dotadašnjeg  polbai 
Petra  Ke£levica.  S  druge  strane  Heisteru  í  PilíTy-a  podje  medjotim  sa 
kom  do  čísta  rasbíti  buntovníke,  a  sto  sa  tvrdo  obsiedjali  Trenôin.  1^ 
Rakoosj  jedva  spasí  bjegom.  Tom  pobíedom  bojna  srieéa  krena  sasvín 
kraljeva  strano.  Badava  si  Rakoczj   g.   1710  potraži  pomoé   od  Torôiii 
Isgubiy  jedaa  oakon   drugoga  sve    svoje   gradove,   i   vise   puta  na  ja^ 
polju  poračen,  morao  je  napokon  pobieói  u  Poljsku.  Na  sastanka  u  Na( 
Kiroly-a  bode  napokon  29  tráv.  1711  medja  Pilffv-om   kraljevim  opi 
moéníkom  i  Rakocsy-evími  prístasami    utanačen  tako  xvani    Satmarski 
govor,  po  kom  opet  bode  podieijen  sveobói  oprost  i  bodá  potvrdjena  l}| 
i  Erdeijcem  sya  njihova  dosadasnja  pravá  i  slobode,  te  i  samomo  Rakoosy« 
podieljena  sva  priaénja  njegova  ímaoja  í   dostojanstva,  ako  aa  tri  tiedi 
svomu   kralja   viernost  aapriseae.  Rakocsy  odbací    te  ponode   i   prodye 
Francesku  a  kasoje  u  Carígrad,  gdje  amríe  g.  1736. 

Za  Josipova  vladaoja,  akoprem  sa  a  Ugarskoj  silni  domáci  raidi 
biesnili,  tražíli  sa  ipak  Ugri  sad  sve  to  veéim   náporom^  da  si   unistesji 
Djegovib  starodavnih  pravá  i   sloboda  sasvím   podčíne  hrvatski   národ, 
nam  te  jasno  káže  napotak,  sto  so  ga  hrvatski  stalisi  dali  svojim  opnnonM 
nikom,  kóje  so  g.  1706  odpravljali  na  požonski  sabor.  U  ojega   isilasi, 
80  se  do  onda  naée  kraljevine  slosíle   dragim   načinom   í   obiéigem  bi 
Ugarska  oko   osdržanja  katolíčke  viere^   oko  vojevaiýa,  sodbene   oprai 
dika,   plaéaoja    poreza,   nadzíranja   razbojníka   í   sločinaoBy    pomagaaja 
nenadnih  pogibeljih  i  javnih  potrebodah  (1),  i  da  so  sve  te  struke  driai 

(1)  h  evoga  naputka  aliedi  i  t(s  da  so  naie  kra^ievine  svojim  vlastitim  aoveen 
maofo  proilih  viekova,  a  i  tada,  uxdiiavale  velik  diel  granice. 


i^r»ve  obftvU»U  iimí  stAliši  otodvisiio  n  bvojlh  Mboríh  kriaposIJQ  svagtf 
4ra*vnof»  pi^va,  stvari^gé  dotiône  uttaBove  í  fakone,  i  a  život  jih  nva-' 
4a.}«6  lA  slQŽbu  kraljeva  i  ba  svoje  aidríbavanje.  Nasloigení  dakle  na  svojo 
starodávne  pravo  i  povelje  prednjih  kraljeva,  naši  so  se  naprama  tím  ne- 
pravednim  težqjaio  uf^arskíin  ofradjivali  prosviedom  na  kralja.  od  koga  sa 
mIi0ota1Í9  da  jih  i  a  napríeda  kô  sto  do  onda  Mdrii  n  njihovih  pravíeab, 
povlastieah,  oblastíh,  ostanovah  sakonskíh  i  obiôajih,  a  da  okine  prí- 
nqetbe  učiojene  po  stalisih  agarskih  a  sadigem  saboru  na  nstrb  nasemn 
Mavnomn  pravú,  i  tako  neka  i  od  sada  u  napríeda  ilsfii^  Bungárimé 
jmrm  fmriieuiarim  Dominiš  Hungmris^  CrMHm  croaiiem  mmfleetendm  ét 
mtrmmám;  twmmuma  vero  uiriusqus  nationiš,  fro  ntr^mé  trmctmmám 
mmnémmi  (F.  Pomr.  br.  1S4.  186$). 

Josip  nsBrie  jos  sa  ofovaranja  satmarskoga  oníra,  naíme  17  tráv. 
1711,  a  38  fodíní  svoga  sívola.  Ta  prerana  smrt  teiko  rasžali  sve  njoma 
podložné  narodo,  jer  udario  bjese  pravom  stanom  pametna  i  dosevna  vla- 
dára. Ne  ostavi  mužkoga  potomka,  nego  dvíe  kéeri,  Marija  Jostpu  udatn 
la  Aagasta  III  poljiskoga  kralja  i  saskoga  knesa  izborníka,  i  Marija  A- 
nalijtt  vienôanu  sa  Karia  Alberta  knesa  isbomika  bavarskoga.  Nasliedío  ga 
je  dakle  brat  nje£ov 

v 

EARLO  III,  koi  se  tada  nalasio  a  Spanji  težko  sabavljen  sa  svojím 
takmaeem  sa  oiidtesiýi  priestol  Vilipom  Anžavinskim^  koi  s  pomoéjo  svoga 
djeda  Líudevita  XIV  fhanoeskoga  kralja  veé  ga  prisilío  bjese  pobjeói  is 
Madrída  a  Barcelonn,  koja  sama  sa  jos  njekoliko  pomanjih  miesta  na  onej 
straní  n  to  doba  saposnavase  Karlova  oblast.  Karlo  na  glas,  da  mo  je  brat 
nmro,  aredív  sto  je  bolje  mogao  tamosnje  poslove  i  povíerív  oprava  avojoj 
žení  i  vrloma  Staremberga,  27  rig.  1711  akroa  se  na  Génovo.  Doéav  n 
Nilanv,  da  je  veé  isabran  sa  nemaókoga  eesara,  pobití  a  Frankobrod,  g^je 
Zt  pros.  pri  mi  sveoano  eesarska  krona.  Odatle  námah  krena  a  Beé,  gdje 
medjatím  njegova  mati  a  svoje  roke  prfjela  bjese  državoo  kormilo.  Is  Beéa 
2  velj.  1712  sasva  Karlo  u  Požan  na  3  travnja  agar.-hr.  kronitbeoí  sabor^ 
na  kom  najprjje  ataloži  agarskí  národ,  prisnav  Satmarskí  agovor,  te  bode 
ovienéan  na  priestol  21  svibnja. 

Karlo  nastaví  rat  s  Franoesi  na  Rajni  i  a  Špaojí,  alí  mu  napokon 
raéane  pokvarise  samí  Eoglesi^  njegoví  najboiji  savesnicí.  Videé  oni,  da 
bi  jgegova  mo6,  kad  bi  sve  semije   španielske    krune   dobio,  preveé   nara- 

v 

sla,  tajno  se  sporasame  s  Ljadevitom  XIV.,  da  Španja  í  njezini  príeko- 
morski  posiedi  ostana  pri  Filipa  Anžavinskom,  a  sve  ostale  spanjolske 
dŕžave  n  Bvropi  da  bodu  sa  Karia;  i  oa  tom  temelju  posova  sve  vojojaóe 
sile  na  sastanak  a  Utrecht-a,  gdje  bjeha  ta  načela  13  tráv.    1713  od  švih 


-  234  — 

isini  od  Karia  prihvaéena^  te  i  dotiôní  dfpovor  vtaDačea.  Karlo  mo  se  s 
prvá  opre;  no  malo  kasnje  po  savieta  slavnoga  Bii^na  prími  ;a  a  prfej 
nagodbí  RastaUskoj  (6  okuj*  ^^^^  ^^i^  poata  napokon  praví  m  agovoron 
tt  Badema  sa  ave  nemaéko  oarstv^i  (T  mj.  Í7Í4')* 

Pravo  naslíedstva  na  ugar.-hrv.  príestol  Aastrijske  kaée  bjese  JM 
od  Ferdinanda  I.  ograničeno  na  maske  potomke.  Tek  sa  Leopolda  I.,  naine 
%*  1687  bje  stegnato  na  prvorodjene  muéke  odvjetke,  te  tím  bade  i  od  di- 
sih  kraijevina  pripoznat  koóni  red  Ferdinanda  II.  od  10  svib.  1621.  Mo 
Leopold  2  pros.  1703  ustaoovi  joste,  da  kad  bi  svi  maski  odvjetcí  isomrli) 
isto  pravo  i  ma  preói  na  ojíhove  ženské  potomke,  ali  tig  zákon  valjao  je. 
samo  aa  tako  s  vane  austrijske  nasljedne  aemlje,  a  ne  nimalo  aa  agar.-hr. 
kraijevina.  Od  Josipa,  starijega  siná  Leopoldova,  nQe  ostalo  muékaéa,  ns 
samo  dvíe  kéerí,  kóje  pri  udadbi  biaha  se  aahvalile  na  sváko  nasliedno 
pravo.  Karlo  pako,  kad  se  poprimi  vladanja,  ntje  jos  ímao  poroda  od  svoje 
žene  Jelísave  Kristine  (Breunšehweig-Lúneburg),  Bojeci  se  dakle,  da  n* 
mrvsí  bez  odvjetka,  ne  ostane  lisena  njegova  kaéa  ugar.-hrv.  kraljevtse 
po  zákonu  1687,  stavi  se  umah,  da  a  švih  svojih  državah  pribavi  zakonska 
valjanost  Leopoldova  kocnoma  reda  od  2  pros.  1703  f^lede  nasliedsčva  i 
za  ženské  potomke.  Posto  se  a  Hrvatskoj  morao  sakopiti  sabor  Djesto  prfje 
nego  u  t^ožonu,  da  izabere  poslanike  na  krunitba,  predloží  ma  tom  prigo- 
dom  Mirko  Bsterh&zy,  biskup  zagrebaéki  i  banskí  namíestnik  i  predsednikí 
víerojatno  tako  tajno  napucen  od  beékoga  dvora,  nadajuéega  se  onda  lasnjemi 
uspiehu  u  Ugarskoj  (1),  da  príznade  koéni  red  Leopoldov  od  g.  1703,  a 
to  navlaatico  rad  pogibelji,  koja  bi  za  obéi  mir  nastala,  da  Karlo  umrt 
bez  muskoga  odvjetka,  a  da  se  pravo  nasliedstva  neprenese  i  na  ženskí 
spol  vladajuóega  doma.  Stalisi  naši  dakako  rado  í  jednogiasno  príhvatiše 
Esterházyev  predlog,  í  zákonom  umah  utvrdtse,  da  prayo  nasliedstva,  kal 
bi  mu  muskíh  .  ponestalo,  prodje  i  na  ženské  odvjetke  doma  habsburžkoga 
onda  samo^  ako  budú  posiedovaii  Austriju,  Štajarsku  i  Kranjska  i  stolovali 
u  Austríji,  i  ako  krona  príznade  zajednička  pravá  ogar.-hrvatska,  a  pona- 
pose  posebne  pavlastice  naše  kraljevine  (2}.  Stalisi  bez  odvlake  odpravise 


(1^  Kad  doču  Karlo,  prvo  tobože  od  nadbískupa  Ostrogonskog,  da  su  Hrvati  príh^m- 
tili  prag.  sankcijj,  zapitá  svoje  tajno  viece,  jeda  bi  dobro  bilo   odmah  potražiti  od  ugarskof  | 
sabora,  da  ju  prísna.  Ono  mu  odgovori :  mučno  da  bi  národ  ugarski  us  odlučno  postupaiqa'| 
Hrvatske  odbacio  carevo  izkanje,  dapaée  gledat  ce,  miesto  svu  zaslugu  u  tom  obsiru  puslii^i 
Hrvatom,  priteci  ih  s  pospieánim  primljenjem  i  izvedenjem. 

(2)  Evo  ti  tóga  znamenitoga  saborskoga  zaključka  od  9  ožuy.  1712  (ČI.  VII.  -  Jura  II.  102^: 
SolicUudine  atque  %elo,  quo  Domini  Status  el  Ordines  ad  assecurandam  Patriam  suam 


-.  286  — 

Kftrio  Q  Beé  tu  odlokn  po  posUoieih,  kim  naložise,  d»  si  isposlajo  od  kra! ja 
ámedja  dra^ih  styaríh  í  Diploma  seeuriiaiis  perjfetuae  super  universiš 
omnium  Dominorum  Siatuum  ét  Ordinum  horum  Regnorum  juribms, 
frivilegii*,  praerogativis  et  recepiis  eonsuetudinibus.  U  isto  sa  doba  posla- 
likom  odredjeDÍm,  da  príaaatvqjo  kranitbenoma  saboro  u  Požonu,  nalapali 
n  aapatka,  da  so  stroho  drzo  prava^  slobostina  ť  povlastíca  ngarskih, 
kóje  80  i  hrvatske,  i  da  ae  smíeda  odstnpiti  od  sakljaeka  saborskoga  glede 
Basliedswa  pri  ja— t  a«atrijake  koée  (Jura  L  Í04-S),  Karlo,  obavioMOfl 
ú  Zagreba  jos  15  osojka  ob  ovom  povoljnom  ríesenju  sabora  hrvatskoga  (1), 
akoprem  je  početkom  travnja  morao  proci  a  Požan,  da  se  kraní,  osta  n 
Bečo,  odakle  je  SFakojakimi  naéíni  aastojao,   da   povede   agarske  velikase, 


confideratis  tot  et  tantis  eiusdem  praeteritis  periculis,  evenibili  quo  času  Inter  regni 
temporej  revoltUionibuSt  et  praeterea  ad  promerendam  ampliorem  hoc  suo  facto  Benigni- 
iatem  atque  benignum  Regimen  Angustitsimae  Domua  Atutriacae,  cujus  deficiente  Matcu- 
Um  (quem  ut  Divina  bonitas  in  omne  oevum  superesse  et  florere  admitat,  optaní),  fae- 
minini  eiiam  Sexus  retinendum,  in  eosdem  Regium-  Jut,  praerogativa,  et  Jure  Regis  et 
Regni  exercendum  subire  cupient,  eidemque  se  confidere,  illius  nimirum  et  talis  faeminini 
Sexíis,  Augtutissimi  mnguinis  Austriaci,  qui  videlicet  noh  modo  Auttriae,  sed  Provin- 
eianun  eliam  Styriae,  Carinthiae  et  Camioliae  possettionem  habebit,  et  in  modo  fota  Au- 
tíria  residebit:  sinceris  et  unanimibut  votis  moti  et  dispositi,  statuunt,  declarant  et  re- 
iolvunt,  sttosque  Dominos  Ablegatos  ad  Suam  Sacm  Mai.  Caes.  et  fíeg.  emmittendos,  in  eo 
etiam  et  prindpaliter  se  instrucíuros  decemunt,  imo  protinus  instruunt,  vi  nimirum 
hanc  eandem  praefatorum  Dominorum  Statuum  et  Ordinum,  motu  eorum  proprio  atque 
Uberi  arbitrij  sensu,  expressam  et  manifestatam  resolutionem  ac  fidudam  Sac.  Caes.  et 
R.  Maiestati,  nomine  Dominorum  l^atuum  et  Ordinum  presentent  et  offerant;  et  vicissim 
S.  C.  et  R.  Mai.,  suorumque  Aug,m  Haeredum  Gratiam^  et  pro  tenore  Clementissimarum 
resolutionum,  promissionum  et  assecurationum,  Augustae  reminiscentiae  Austriacorum 
Principum  et  Regum  Hungariae,  publicis  Diaetalibus  Regni  Hungariae  et  Partium  eidem 
annexarum  Actis,  et  privatis  quoque,  pro  parte  mentionatorum  Dom.  Statuum  et  Ordinum 
emanatis  Testimonijs  insertis,  benignam  effectuationem,  cum  assecuratione  Diplomatica, 
manutenendorum  et  conservandorum  horum  omnium,  et  quae  praeterea  pro  bono  et  emolu- 
mento  atque  interesse  securitatis,  petenda  ipsis  occurrerint,  petere  et  obtinere  non  intermittant. 

{í)  U  izjavi,  koju  mu  tada  upraviše  poslanici  izabrani,  da  mu  prinesú  saborski  za- 
Ujučak,  naime  biskup  Mirko  Esterházy,  knez  Iv.  Draškovlc,  Fr.  Kr.  Delisimonovic  vrh.  za- 
poviedník  u  granici,  i  Dadbilježnik  Gjorgje  Plemic  Otočki  stoje  ove  znamenite  rieči:  Partes 
quidem  sumus,  uti  leges  loquuntur,  annexae  Hungariae,  non  aufem  subditi ;  et  nativos 
elim  habebamus,  non  Hungaros,  Reges;  nuUaque  vis,  nuUa  captivitas  nos  Jiungaris  ad- 
axit,  sed  spontanea  nostra  vUroneaque  voluntate  non  quidem  Regno,  verum  eorundem 
Regi  nosmet  subiecimus;  ipsorum  omninoetiamnumpro^temurRegemquamdiu  Austriacus 
fuerit.  In  contrario  autem  eventu  ne  audiamus  seducentem  libertatis  electionem,  aut  elec- 
tionis  libertatem,  neque  necessitatem  nostri,  atque  indissolubilem  post  Hungaríam  seqt^el- 
lam.  Liberi  sumus  non  mancipia  (Jura  II.  106). 


4a  isto  talLO  poBtnpMiJQ,  kt  ito  Hrvati  n  •von  velevauioiii  preévetn  (1). 
Iji  Beóft  iijftvi  Karlo  10  svibaja  svoja  aahvaliioat  hnratokíai  ataliiaa  sa 
poa  rieienja,  te  jín  iaposi  nolbe  gleée  potvrde  idihovih  pravá,  čí  m  a  is- 
tom pisaitt  primieti :  Vokiš  weUšim  firmisšimé  9ponéemuš,  non  šôktm 
VéUrm  Yob%9  Juraj  PrivUégU  si  immuniintéš  a  Nokis  mmeemmwmwi* 
liMo^Me  Noširiš  invioMiiitšr  9e$np$r  eonsenvatumy  9éd  nee  j^met^e^ 
quiequmm  otni$9um  ťrt\  ^uod  ad  injfeniiam  Austriaei  iSafíguinis  ^sm^ni- 
taiém  Bi  Clemeniiam  demostrandamj  Regnorumqme  ofHme  msrt^smsi 
comm^da  ulttriuš  provehenda  faeere  fnssí  (Jmra  L  S8S}. 

Medjatím  se  o  požunskom  sabora  víecalo  o  savíernicí.  Zametaa  se 
tím  i  govor,  da  se  nasliedstvo  protegne  i  na  ženskí  spol  vladajnce  knce. 
Bránili  sa  ti^  predlof;  navlastito  Ostrogonski  stosernik,  Palatin  í  hrvitski 
poslanie!)  alt  sve  badava;  te  se  a  njoj  pridŕža  cl.  3.  sabora  od  |;.  1687 
flede  naslíedstva.  Karlo  dodje  o  Posun  tekar  19  svibiija,  priaii  neprosNe- 
ojenu  saviernieo  svoga  brata  Josipa,  i  n  nedielja  ZZ  í.  m.  bje  aveôaao  o- 
vienčan  na  príestol.  Sabor  nastaví  svoje  radnje;  a  tada  sa  si  i  nasí  traiilí 
to  veéma  svoju  samostalnost  08Íe£arati  naprama  ogarskoj  vladí  (2).  Pe 
okronjenjtt  pokúša  sam  Karlo,  da  sabor  nakloní  na  svojo  gUde  naslíedstva, 
no  i  njegove  brige  udarise   napokon   a   bah,  te  se  koncern   srpnja   vráti  i 


(i)  Tom  prigodom  ovako  je  pisao  zabi^ežkom  svojoj  vladí  mletački  poslanŕk  a  Beča 
(Dep,  14.  svib.  i719) :  FinalmeiUe  H  sono  traspirate  U  vere  cause,  per  U  quaíi  la  M.  Sua 
ha  differito  U  viaggio  verso  ť  Ungaria,  e  Hn  hora  si  proeurd  di  paUiare  sotto  differenti 
pretesti,  Sara  noto  a  W.  EE.,  ehe  tino  in  vitá  deWlmp.  Leopoldo  ampliarono  ^Ungari 
volontariamente  i  titoli  del  loro  vastaUaggio,  facendo  ereditaria  in  casa  d*  Atietria  qwUt 
Carona,  ehe  fu  per  tanti  secoli  elettiva.  Nel  rinonciare  pero  aU'aníica  prerogativa,  H  ri- 
servarono  il  jus  di  ripigliarla  nei  casi  possibili,  col  restringer  la  succestione  aUa  mHa 
linea  mascolina.  Vedendosi  V  Imperatore  doppo  tanti  anni  di  matrimonio  con  sterile  letti^ 
cerca  di  vantaggiare  ľ  Arôduchessei  tentando  ffl,*animi  defi' Ungari,  per  dUaitar  la  tuc- 
cestione  anco  nella  linea  feminina.  Impiegd  a  questo  Hne  ttUte  le  arti  e  tutta  ľinduttria 
per  aUeíarli,  fatti  pur  comparire  gV  Ambasciatori  deUa  Croatia  coWofferta  epontanea  detta 
Corona  di  quel  Regno  senxa  alcuna  restrUione.  Finhora  non  si  sa  se  Vesempio  e  H  mtsi 
piú  secreli,  ehe  ha  adoperati,  siano  riuseiti  valevoli  a  piegare  la  renitenna  delU  Ungari, 
o  se  ľ  Imperatore,  vedendo  disperato  il  caso,  tuibbia  recedtUo  dalľ  impresa. 

(^  Poslanik  mletaäki,  javljajué  svojoj  viadi  i8  lip.  4712  is  Požuna  irlavae  Kah^jeve 
ugarskih  staliáa,  dodá:  Sarebbe  tedioso  il  riferir  per  mintUo  alľ Ecc.  Senato  títri  paati 
contenuti  nel  foglio  esibito  aW  hnperatore  relativi  a  leggi  e  staínti  munieipali  del  AeyM. 
Čosi  pare  Vestenáermi  sopra  la  eontesa  de  Croaši,  dC  amarebbero  di  eontinuar  iipisi  ibi- 
gľ  Ungari,  quando  questi  U  vogliono  annessi  in  virtú  deWanliea  lor  dipenden%a. 


-  WT  - 

icô  (1).  To  M  M«]«  kainje  évrtto  foprinií,  4%  iivede  Bvoje  VAmtere  ba- 
ren  n  ••talíh  äriavah.  Najpríje  baita  19  trAV.  1718  Bve  veliké  dosto- 
JAMtvenike  ba  ▼ieée,  i  tn  bje  toéao  aetAAOTljen  red  BA^líedstvA,  pod  irneBon 
dípkmatiékin  Prm^WHOiéke  Srnnkeijg,  po  prvorodeCvn  bodí  mniko^  bodi 
MBokogft  Apola  prra  od  BJegA,  baCíbi  od  brAtA  no  Josípa,  pA  od  BTOjih 
»eaibuľmj  a  BApokoB  od  blíčajih  eTo}íh  rodjakA,  i  odredi  se  BerABdielivost  i 
BerABdroiiTost  ABBtrijskib  drŠAVA.  Ui^reki  BAbor  od  |p.  1714  opet  BABÍeka 
tonv  sakoBO  syoje  odabroBJe.  U  tom  13  trov.  1716  rod  i  mn  se  si  b  Leo^ 
pold,  koi  BAlibože  aairíe  to  iete  godíae  (4  tÍ9iJ).  Slíedeée  pAko  g.  18  svib. 
dobi  Karlo  pnrn  kéer  Maiíjo  TereaíJB  (kainje  14  ruj,  ilIS  Mmriju  Anu, 
m  6  trmv,  1794  Mariju  Ámmliju}.  Std  bo  dAkle  Job  osbilBÍJe  prími,  da 
skloBÍ  sve  svoje  senlje  ba  prífAAoJe  prAgroAtiéke  sAnkcije;  te  sAdA  podje 
mo  o  krAtko  sa  rakom  svoje  želje  ÍEpuBÍti.  U  Aastrijskíh  Basliediiík  drŽAvah 
AÍje  aia  sbiIJA  to^A  trebovelo  (2),  bo  ipok  i  oadje  ja  dedo  príposBAti  i 
proglABÍtí  (tra9.^9rf,  1790y  U  Českej  prímise  ja  stAlísi  16  list  1720,  a 
prisesoBi  potvrdíse  stoprv  4  rvý.  1723,  Bsime  dAB  príje  KaHova  okroiýoBJA ; 


(i)  Isti  poslanik  25  lip.  Í7i2  pije,  da  Ugrí  ''se  ne  sono  sin  hora  sottratti;  ma  stretti 
favorevolmenfe  in  questi  ultími  giorni,  si  rídussero  a  dichiarare,  ehe  avaDti  ďassuroere  im- 
pegno,  era  necessarío,  ehe  S.  M.  spiegasse,  a  qoal  delle  due  linee,  o  delle  sorelle  o  delle 
aipoti  aspetlasse  la  suoeessioiie  de'  stati  patri.i.oniali ;  e  deciso  qiiesto  punto.  a  qual  de'  Prin- 
dpi  delľbnperío  si  meditasse  di  colloearle  in  matrímooio,,. 

(S)  Vec  Karlo  V.,  kad  je  %.  1530  svomu  brata  Ferdinanda  odpastío  aasvim  sve  na- 
sliedne  Aastrijske  zeoilje,  odredi,  da.  kad  bi  ponestalo  muikih  potomaka,  "soU  das  Heraog- 
thum  and  das  Land  an  seine  Utešte  Tochter  fallen  (Schrôtter,  Osterr.  Staatsrecht  V.  248- 
SBSOJm*  Isto  tako  Ferdinand  I.  u  oporuci  i  lip.  i543,  i  Ferdinand  II.  u  oporuei  40  svib.  i024 
(Du  Mont  C.  D.  T.  Vni.  P.  II.).  Zato  s  razlogom  piie  A.  Wolf  (Die  Gesch.  d.  Prag.  Sanct. 
1800.  str.  9B) :  "Das  Brbrecht,  so  wie  die  Primogenitur  wareii  in  den  eigentlich  ôsterreichi- 
sebeo  Brbianden  durdi  Preiheitsbríefe  festgestellt.  Der  Kaiser  konnte  uber  diese  Länder  frei 
verfugen ;  nach  dem  Au8tert>en  seines  Haases  sie  vennachten,  verschenken  nach  ftreiem  Wil 
len,^  —  Na  skoro  se  ipak  pomolila  njeka  kukavíca  u  Zadarskooi  "Dalmata,,  tvrdeé,  da  je  i 
Itieka  prisnala  i  potvrdila  ota  prag.  sankciju  káo  sasvim  samostalna  dŕžava,  istím  načinom 
\t  ito  na  pr.  Češka,  Ugarska  i  Hrvatska.  Ta  dobro  je  poznato,  da  je  bila  Rieka,  odkada  su 
ja  Frankapani  nesakonito  prodali,  pa  ^a  do  g.  1776,  kad  ju  je  Maríja  Terezija  opet  pridružila 
svojej  materí  xemyi,  udo  natmje  Austrije,  a  samo  da  je  u  ovoj  uživala  njekoja  munieipalna 
pmva.  Tomo  je  dokaz  sjaset  spisa  izdanih  od  Gradaéke  oblasti,  a  nam  je  jedino  spomenutí 
proflas  sama  Karia  o  slobodnom  brodareigo  od  8  lip.  1717,  gdje  se  odrieŠito  káže,  da  nu- 
tniiii  Attstríjo  saatavyajo  ''Stiría,  Carintia,  Gamio,  Gorízia,  Gradisca,  Trieste,  S.  Vito  di 
Fiame,,  (Istria  1846  br.  70-3).  Biekt  dakle,  kA  Ito  í  ostalim  éestim  outmje  Austrije,  bila  je  g. 
IIH)  priobéena  prag.  Sankejja  s  tom  namierom,  da  ju  uvrste  u  zákone,  a  to  izílazi  iz  sama 
zápisníka  rie6koga  od  20  slad.  1785,  gdje  se  jasno  veli:  "eademque  nobis  intimatUme  gra- 
tio^asine  fecta  die  Sionii  1780;  nostram  deínde  O  Oetobría  díeti  anni  cam  hamilima  gratianim 
actiene  Bxcelsis  Dieasteriis  inuriofii  Auitriae  transmísimus  aeceptatUmem,,  (Alman.  Fiu. 


^ 


n  Sleskoj  21  list  1720;  u  Heb«  23  srp.  1721;  o  Brdeljo  30  osoj.  1722; 
a  napokon  u  Us*rakoj  30  líp.  1722  saborskim  sakljnôkom,  poivrdjeaim  oá 
Karia  19  líp.  1723.  Dne  pako  6  pros.  1824  Earlo  proglasí  ju  a  Beeo  kia 
vieóiti  i  neoposívDo-temelJDi  državni  jtakon  ^lede  pravá  saitHedstva  a  Hab-* 
•baržkoj  ka6i.  Ugrí  ja  ípak  ne  prímtae  kao  Hrvatí  beBOgranieno ;  oní  o-' 
medjasise  pravo  nasliedatva  fiaroo  oa  potomko  cára  í  kraija  Leopolda  I, 
pridrsijadi  si  pravo  isabira^ja^  kad  bi  U  isamrií.  Hrvatska  je  dakle  i  a  •- 
vom  vele vážnom  predmeta  samostalno  postnpala  t  ríešavala,  te  ndarila  sasvim 
dragím  pravcem  nego  sto  Ugarska;  jer  bi  se  dakako  moglo  dogo4ití,  da 
bi  Ugarska  opet  stekla  pravo  slobodnoga  ísbora,  docim  bi  ostale  pokrijine, 
kóje  sa  besavíetno  primíle  pragmaticka  sankcija  od  19  tráv.  1713,  venne 
ostale  na  preostavše  potomstvo  habsburžko^  ako  bi  jim  ovo  sveto  i  aepo-* 
vriedivo  učuvalo  njihoya  starodávna  pravá. 

U  tom  Turci  nísa  níkako  pregorieti  moglí^  sto  sa  prísiijeni  bili  n. 
Karlovačkom  miru  odstapiti  Mletcanom  mnogo  semljista  a  Dalmacíjí  i  B' 
iztoku,  akoprem  samo  ôest  onoga,  sto  jim  je  po  pravici  pripadalo.  Prostf' 
raskoga  rata  stave  se  brodove  graditi  i  vojska  kapití,  s  namierom  udaríd 
na  Mletčane  jako  oslabljene  po  trínaestogodísnjem  orožanom  mira  a  ItalíjL 
S  prvá  níje  se  znalo,  karoo  ce  ta  sila.  Nagadjalo  se,  da  ée  na  Malta  pt, 
moru  a  na  Crnogorce  po  kopnú  ili  na  Karia,  koi  je  tóga  radí  omah  i^ 
južnú  Ugarsko  odpremio  do  60,000  vojske  U  tom  Andrija  Memo,  poslaní!^ 
mletački  u  Carígradu^  dodje  u  trag  istiní,  te  javí  a  Mletke,  neka  bi  se 
vrieme  dobro  utvrdilo  roorejske  tvrdjave,  jediní  smier  dnsmanskih  príprava. 
Isto  je  tako  iz  Dalmacije  ízviescivao  vrh.  provídur  Emo  glede  sprava  tor- 
skih  u  Bosní,  dodajoc  28  stud.  1714:  ánno  VV,  EE.  in  quéitte  due  provincii 


18S6.  str.  45).  "Acceptatio,,  (pravo  "accepUo,,)  pako  ne  znaóÍDÍmaIo"approbatio.,  vec  samo  prv« 
manje  onoga,  što  se  izruČuje ;  te  onaj,  komu  se  áto  predaje  da  izvrái,  nemá  nikoje  pravObi 
da  o  tom  niti  razglaba,  niti  da  to,  bilo  mu  i  nepovoljno,  odbije.  N.  pr.  Cic.  Verr.  %  % 
"imperat  Agyrinensibus,  ut  decumas  ipsi  publice  accipiant,  „  i  td.  To  nam  potvrdjuje  i  i 
pisnik,  Što  je  9  rig.  1720  u  tom  predmetu  sastavio  trácanski  municip,  koi  je  va^da  vriedia 
átogod  vide  od  Rieke  (Kandler  St.  del  Con.  di  Tries.  str.  121).  U  njem  gradski  zopoviedaik 
i  sudci,  dostavljigué  na  znanje  (praevia  notiflcatione^  gradskim  staliiem  prag.  sankcgu,  veia 
jim,  da  ée  se  oní  bez  dvojbe  prilagoditi  "alli  voleri  del  suo  Adorato  Sovrano,  soUoscriví 
dosi  tutti  con  prontezza  a  quanto  ci  víene  gratiosamente  et  patemamente  impotto,,.  A  si 
ée  na  to,  da  grád  "si  dichiara  prontissimo  ď  incontrare  le  Glementissime  Sodisfationi,  Voloi 
Gomandi  e  Providenze  delia  Maestá  Sua...  Ováje  su  se  góle  zapoviedi  izpui\;avale,  dočim 
Pragu,  u  Budimu  i  u  Zagrebu  uz  pretresivaiye  i  glasovai^'e  odobravalo  se  i  umah  prisegoi 
potvr4;iva1o.  Koliko  dakle  nije  zalutao  ugarski  sabor  g.  1861  u  ovoj  točki  i\;egova  odgoTOi 
na  kr.  reákript :  "Rieka  je  prye  imala  posebni  i  samostalni  teritoru.  Ona  ;e  i  pragmatiékMl 
sankciu  na  poseb  i  samostalno  prihvatila,  mnogo  kaánj'e  nego  Hrvatska,  i  dvie  godine 
nego  Ugarska,,.  t.  ;.  pokle  je  zákonom  postala  1 1  Praáčam  rado  udkomu  čuku,  no  Deaku  I 
Ferenczu  .  .  .  nemogu. 


-  289  — 

«•  estese  Dominio,  é  ^uanio  forte  per  la  feée  e  per  ii  valare  4i  na- 
moni  éeilieMej  mUretanio  foeo  ressistente  in  9é  stesso  per  le  Pia%%e 
ehe  I0  eofrono.  ZapIieDJenje  tarske  I  ad  j  e  prebogato  na  to  varene  poBpiesi 
oglasenje  rata.  Dne  8  pros.  1714  navíesti  ga  sám  Ali  veliki  Vesir  poelaníko 
Memo,  koga  dade  bacíti  n  tamniea.  Okrívljivase  Repablíka  navlastíto,  sto 
se  nstriiéavala  íxročíti  ma  ernosorsko^  vladiku  i  jos  njekoje  ernogorske 
poglavíce,  kojí  se  sa  skoro  ovréene  torske  návale  a  Crnagora  (rffj.-/ť^.) 
bjeha  spasili  na  mletaeko  semljíste  (1).  Na  te  glase  Karlo  stopí  posried- 
nikom  mira,  te  se  i  sagrosi  Taréina,  da  ée  se  s  Mletéaní  sdmžiti,  ako 
odbaci  ponade,  po  kojih  ma  se  proža   podpona   sadovoljstina.   Sve  badava. 

Dočuv  Mletčaní,  da  je  zaorio  rat  a  Carigradu,  jedva  se  tada  primíse 
oboražanja,  i  to  ne  doisto  onako  odlucno  í  srčeno,  kô  sto  je  pogibelj  zah- 
tjevala.  Zahman  potraže  pomoc  o  zapadnih  vladára  i  u  sama  Karia,  ako- 
prem  se  na  to  ovaj  obvezao  bjese  pogodbom  od  5  ozaj.  1684;  samo  Papa,  vo~ 
jevod*  toskanski  i  malteski  vitezovi  prožiše  jim  njekoliko  galíja.  Rat  se 
sametna  a  Dalmacijí.  Kô  sto  Moreja  tako  i  Dalmacíja  sasvim  se  je  nalazila 
bez  vojske,  brašňa  i  bojne  správe,  a  tvrdjave  skoro  zapaséene  i  a  tažoom 
■eredu.  No  naši,  čim  se  prosa  glas,  da  je  rat  banuo,  omah  na  noge,  te  jos 
11  sieé.  1715  morali  sa  Turci  ostavití  cetinjskí  most.  Tim  podje  jim  za 
mkom  pod  6j.  Balbíom^  providorom  Sinjskim,  predobiti  a  prvi  mah  THlj, 
Zazvíno  i  Prolog,  U  isto  je  doba  droga  naša  četa  pod  koesom  Fr.  Pose- 
darskim  gonila  dašmane  iz  Plavna  i  Strmice,  dočim  sa  jih  Vriíéani  tjerali 
is  61a vaša.  Liepo  sa  jih  podpomagali  uzdož  Velebita  braca  Ličaní  i  prieko  za- 
poyiedi  svoje  vláde,  a  i  bosanski  ustaši,  te  sa  svi  složno  iz  vise  strana  svoje 
návale  cesto  ponavljali  u  Bosna.  U  tom  Mehmet,  paša  bosanski,  skupiv  o 
Kuprlso  do  40,000  vojske,  sadje  prieko  Prologa  na  Cetino  s  namierom, 
sva  državo  pod  niaó  í  oganj  okrenotí.  Sgrna  se  dakle  s  glavnom  silom 
na  Sinjy  a  o  isto  je  doba  svoje  čete  odpravljao  na  više  strana,  da  ruše 
okolíee.  Emo  na  prvi  glas  omah  odasla  gjenerala  Spaara  s  konjaničtvom 


(1)  Andrv'a  Memmo,  bail  mletački  u  Garigradu,  30  pros.  1744  j'avi  Repabliki  iz  Ta- 
paoä,  da  ga  Vezir  dozvao  k  sebi,  i  da  mu  ;e  navistio  rat  s  otog :  "ehe  la  Republika  dí  Ve- 
nezia  aveva  occupata  la  Morea  per  sorpresa ;  ehe  poi  la  Pace  fú  sempre  dal  canto  suo 
inaidiosa ;  ehe  mai  la  Giustizia  non  si  era  resa  a'  sudditi  delia  Porta,  sopra  qualí  si  sono 
npite  centinaia  e  oentínaia  di  borse ;  ehe  alle  querele  non  si  é  risposto  ehe  fraudolentemente 
et  eon  aperte  bugie;  ehe  finalmente  si  era  ricoverato  in  Gattaro  il  Vescovo  di  Gettíne  eon 
i  Gapí  del  Alontenero,  somministrate  ármi,  dati  ricoveri,  accomodato  il  trasporto  alle  rive 
opposte,  esibito  il  ricovero  ai  ribelli  delia  Porta;  e  ehe  il  non  essersi  faUo  il  di  piíi  si  do- 
veva  ättribuire  a  mali  tempi,  ehe  non  hanno  lasciato  approssimarsi  le  genti  e  le  munitioni, 
ehe  ai  erano  preparáte  in  soccorso  di  quei  seditiosí,,.  Sve  puke  laži. 


-  940  -- 

■  EnÍR,  é%  braní  fsni  í  i^rolai  Krke^  a  n%m  ii  Sadra  pohrli  «  Kltt,  kat 
•H  ae  veé    akopijala   po  njagova  nalo^  svt  driavoa  aila.  U  ftta  so 
galamom  a  vojom  akodan  poBavIjalí  Joriaa  na  Hinj,  Emo  i%  Kliaa  apnti 
a  Tojakom  k  torakoma  takora,  i   vatrom  Javí  Siajanon,   dia  ao   príbliiai 
aeka  ae  dakla  évrato  braoe.  Na  ta  ae  paaa  prepána,  i  prieko  noéi  umaki 
na  vrat  na  noa  n  Boaao  (1S  Iro/.).  Malo  kaanjo  pokaaa  opát  paaa,  da 
aa  20,000  prokrôi  pat  medj  Slrmloom  i  Kninom  u  dolnju  Balmacíja;  ni 
i  tamo  mn  naai  raéaao  pok  variac,  i  doeta  mn  Jada  aadadaaa.  Ali  a« 
pobieda  bila  aa  Mletéaoo  alaba  naknada  aa  ono,  ito  aa   gabili   «  More] 
Ondje  koaoem  ove  godiae  Jedva  oata  napomeaa  njihova  vladanja,  éln 
ne  ava  ona  dŕžava  padne  u  lurake  iake. 

Ba  je  Karlo,  k6  ato  je  morao  po  obatojeéih  pogodbah,   alíadío 
viete  alavnoga  Eugena,  i  omah  s    vojskom,   koju  je  davao   držaa  aprai 
na  JQsnoj  graníei,   adarío  na  Tarke,  bio   bi   ne  aamo  apaaio   Morejn, 
lanno  predobío  sve   posavske    i   podaoavske   aemije   veé   tada  apremae 
■veobéi  aatanak.  Jedva  pocetkom  sliedeóe  god.  1710  páde  poalaníka  mletaí 
komn  Petra  Grimana  i  Bageoo  skloniti  gh  na   svoje  doňnoati,   i   to  sai 
posto  mo  Mletéani  dosvolise,  da  se  starí  savea  prote|pie  i  na  sve  Kario! 

v 

dŕžave,  kojih  níje  se  afao  sam  braoíti  od  Spanjolaea.   Bne   13   trav.  171 
bjedakle  atim  dodatkom  obnovljen  atarí  savea  od  5  í  30  ožqj.   1684 
Repablikom  i  Earlom,  nego  i  sada   bes   doavole  ugar.-lirv.   atalíaa;  nalii 
ôe|;a  Eario  amak  iajavi  Tnrôino,  neka  sé  ostaví  oražja  i  povratí  n  graaii 
Karlovaôkom   pogodbom    propisane,   i    neka   naknadl   odátetn    ovim 
nepravedno  Mleteanom  nanesenú,  ako  ée  da  bude  mír*  Veair  dakako  bi 
te  Bah^eve,  a  Karlo  naredi  Ea£eno,  da  provalí  u  Turska. 

Busen  típnja  1716^  prebrodlv  Dnoav  kod   Fotoka  aa  62,000  vojskl 
adari  pot  Sríama,  a  ato  je  Vel.  Veair  aa  160,000  prelasío  Sava.  Na  prví 
aakabn   kod  Karlovaca   Bafpenova  predstraža  pod  banom  Pilíiy-jem  aai 
tarsktt  i  težko  ju  alostaví.  Rod  Petrovaradina  dodje  se  napokon  6  kol. 
glavoe   bitke.    To    íssa    petaatna   žestoka  boja   búda  Turci   sveatrana 
raaeaí,  í  aam  Veair  smaknut.  Malo  kaóoje  Eo|;en  prišili  Temisvar  na  pri 
daja  QÍS  IUť')j  te  se  sav   Banat  otrese  turskoga  jarma.   —   U  Dalmai 
ove  i^odine  malo  se  sta  koristna  ísposlovalo,    posto  je  národ  silno  atradi 
od  glada^  a  Republika  sasvim  ga  je  sapušéala.  Zahman  je  vrh.  fn\ 
Brno  opetovano  a  listoví  naatojao  nakloniti   mletačko  víede,  da  ae  jednal 
pobríní  sa  dobro  oskrbljenje  ove  dŕžave.  Bje  daklc  prísiljen  2  ozaj.  ai 
aiti  lafumí  tvrd  Citluk  u  Neretvi  pried   sílnim  dusmanom,  i   povuéi  ae  a 
Opna;  a  nije  mopio  radí  nestaae  galija  uaprefnati  alóí^jakíh  foaan,  kaji 


-  241  ~ 

M  síioo  po  moru  i  po  otocih  robili  i  paUií.  JedvA  lipiija  pi^mí  lýftáto  fcojno 
iprave  i  oajmljeoe  oemacke  vojska,  no  i  ova  so  još  4  srp.  atraaiio  pomotí 
|i  ZadrOy  sto  BÍje  plače  primalá  $  a  kad  se  pako  staví,  da  sve  sile  sakupí 
tko  Drniša  í  Klisa  pod  gjeo.  Nosticem  i  Spaarom,  da  se  epre  bosaoskoma 
paši  Jusufo,  koí  je  tada  slasio  s  i^olemom  vojskom  is  LIvm  na  CetÍMiý 
«to  mu  sapoviedi^  da  umah  do  2000  po  isbor  jooaka  npyti  n  Erf,  kamo 
le  veó  dovesla  bješe  sva  tarska  pomorska  sila  pod  strasaim  Kojem,  da  g% 
predobije.  Za  Erfske  vrio  soamenite  obsade,  koja  je  trajala  22  dana,  naj* 
TÍše  86  odlikovase  našioei,  aavlastilo  odbijajué  dosmaaa  is  bnega  Abra- 
mova  (S  kol.')  i  cesto  nasrtajaé  na  turske  nasipe.  Koja  morao  je  napokon 
na  vrat  oa  nos  usmaci  u  brodove  te  na  bje|^,  ostaviv  silní  plieo  í  svu  bcjna 
spravo.  Sad  Mletčani  usese  Sv.  Mavro.  U  tom  sa  naši  bes  prestanka  ée* 
tovalí.po  BoMQÍ  i  težke  jade  dosmanina  zadávali;  a  d^  sa  jih  Mletoaní  i 
ma  čím  pomagalí,  bili  bi  jamacno  isza  Petrovaradínske  pobiede  lako  oíelom 
Bosnoin  savladali.  Tada  se  navlastíto  odlikova  vites  Nonkovic  iz  Kleka, 
kóma  podje  za  rokom  predobití  Metkovíc  í  Utovo  (/I  ttud.^y  i  sve  naokolo 
do  Motstara  porobiti^  docim  sa  isto  naši  pod  fimom  í  Riszom  zaazeli  Ca- 
ríoe  i  Popovo  i  ostale  turske  zemlje  ležece  medj  Novim  i  Neretvom.  U 
isto  sa  doba  i  síeverni  Hrvatí  |iod  Rabatom  Karlovačkim  i  Bakacem  Ko-* 
stajničkim  zapovíednikom  ^  í  podbanom  Iv.  Draškovicem  janački  odbíjali 
turske  nasrte,  oz  Bosnu  jíh  tjerali,  te  varoší  jím  í  sela  robili  i  rušili) 
B.  pr.  Bielastino,  Kropu,  Starí  Majdan,  otok  Novo  í  td.  I  Slavoncí  sa  tada 
cesto  prelazilí  Sava,  i  líepim  se  plíeoom  kucí  vracali.  Tamo  páde  pakov- 
BÍka  Petrašu  svrci  Turke  u  bjeg,  i  silu  jih  smazati,  te  predobití  turski 
Brod  i  Gradísku,  Kobac,  Dobošic  i  još  mnogo  drugífa  miesta,  a  napokon  i  Dobor. 

Slíedeca  g.  1717  prosinu  još  sjajnije  za  Eugena.  Skapiv  síia  brodova 

pri  Panéeví,  15  líp.  bací  most  nad  Dunajom,  í  sva  vojsku  izvedo  pod  Bio^ 

grád,  te  ga  19  í.  m*  tvrdo  obsiedna.   Bilo  je   u  grádu   do   30,000  ízbrane 

vojske  i  500  topova.  Malo  kašoje  doletí  í  Vel.  Vezír  sa  200,000,  i  namiesti 

se  krácanom  izza  ledja,  Eugen  se   ipak   ne   poplaší,   dapaôe  sriecoo  dočuv, 

4a  ée  ga  dušmanin  s  oboje  strane  na  noc  15  kol.  napasti,  a  sumraka  o-« 

dapne  topove  na  grád,  a  sam  pobití  Vezira   na  susriet,   te  ga  svestrano 

ppraci.  1  tu  Turci  ostavíše  golem   plieo  í   svu   bojnn  sprava,  a  sila  jih  a 

poceri  od  maca  izgíno.  Dva  dana  kašnje  predá  se  sam  Bíograd.  -~  Us  ovu 

prilika  mogli  sa  sada  Mletcaní^  da  sa  znali,  lako  oslobodíti  Bosna,   Hrce^ 

goviau  i  Arbanasku  od  stolietnog  sužanjstva  sa  neizmiernom  syojom  i  na* 

m  koristjn,  a  i  cieloga  krscanstva;  no  oní  so  radije  svoje  sile  skoncavali 

ístokii,  gdje  da  sa  i  ospieli,  bili  bi  si   opet   do   mala  bez  dvojbe  navaklí 

16 


—  248  - 

Bovih  mož4a  teijih  iMprílIka.  Naši  su  istina  i  sa  te  ^odioe  napadali  tnrske 
semlje^  no  eato  samo,  da  si  pribave  žíveža,  jer  jih  je  i  sada  RepoUika 
sasvim  xapniéala^  te  njekala  jím  do  samé  bojne  správe.  Inostranci,  kojí 
80  nafte  tvrdjave  éovali,  éesto  sa  se  banilí,  sto  nisu  na  vrieme  svoje  pliée 
primalí.  To  tasno  staoje  Dalmaeije  ponjesto  oblaiÉí  novi  vrh.  providar  Alfíft 
Moeenigo.  Njesovim  náhonom  lipnja  nsletise  nafti  do  Lívna,  gdje  jím  pa4e 
na  treéi  Juris  raxbiti  pasn  hroegovaékoga,  mno^o  mu  vojsko  na  maée?e 
rasnieti,  i  silu  plíena  sobom  prevnéí.  Ta  si  navlastito  osvietlase  obraa  po- 
kovnik  Kakié  i  satnik  Radnió.  Dočuv  a  tom  Moeenígo,  da  se  mnopi  národ 
iz  Tnrske  želi  n  Dalmaeija  preseliti,  sakapi  srpnja  pod  Trílj  dosta  vojsko, 
i  prodriv  do  Imosko^a,  koneem  kolovosa  silom  |pa  naberá  na  predaju.  Sad 
miesto  se  napríed  protísnnti,  da  oslobodí  od  turske  pare  sva  Hercegovina 
spremna  na  ustanak,  vráti  se  u  Spliet,  i  prodje  u  Novo  s  namíeromy  Ar- 
banaéku  napasti  i  obladatí;  a]í  us  sva  pomoé,  sto  ma  tada  praži  Danílo, 
orno^orski  vladika^  nije  ni  sama  Bara  predobiti  mo^ao  (Í4^Í9  listJ).  Sreé- 
*  nije  sa  vojevali  Mletôani  na  mora.  U  vise  okrsaja  kod  Dardanela  QÍ9  Hf." 
id  STf.')  podje  sa  rukom  najpríje  Ljod.  Fian^ina,  a  kasnje  And.  Pisau 
snsbiti  dasraanina  i  otetí  ma  napokon  Preveža  i  Vojníoo.  —  U  Hrvatskoj 
Ivan  Draskovíé,  namiestník  banskí,  po  dvodnevnom  juriftanjo  oblada  Kosarae 
i  srasi;  ali  ga  Tarei  ispod  Noví^rada  kod  Une  19  rajna  na  bje^  prisilise, 
i  dosta  ma  drožbe  issiekose. 

Mcdjatim  stožemik  Alberoní,  kolovodja  spanjolskoga  dvora,  vídeé 
Karia  težko  s  Torci  zabavljena,  da  ápanjolskoj  krani  opet  prisvojí  oae 
semlje  u  Evropi,  kóje  sa  na  nja  do  skorá  spadalo,  kol.  f.  1717  isneaada 
predobi  Sardinija,  a  sliedeée  azprkos  savesa  atanaeena  a  Londri  medj 
Carem,  Franeeskom  i  Bogleskom,  po  kom  je  Savojskí  vojevoda  iHirao 
Karia  odpastiti  Sioílija  sa  Sardinija,  adari  i  na  Sicíliju^  te  kaftqje  i  tanw 
si  prisvojí  Palerm  i  Mesino.  To  nasiije  Alberonovo  nakloní  Karia,  da  pri- 
hvati  mír,  sto  sa  mu  Toroi  nadili.  Jar  koneem  g.  1717  pästí  se  Eai^n  « 
dogovore  s  Vezírom,  te  tóga  radi  ni  se  sa  tada  nísta  vážna  na  boJDom  poija 
s  one  strane  dogodilo.  Samo  Mletčani  pod  Schalemburghnm,  oslobodíteijen 
Krta,  pocetkom  kol.  1718  htjese  pokosati,  jeda  bi  predobili  Ulčinj;  no  i  to 
badava,  jer  dočim  sa  i  tamo  nasí  veé  otvorili  bili  provaln,  te  se  spremalí, 
da  jarisem  u  grád  anídjo,  dodje  sapovied  Moceníga,  da  se  okani  boj*  radi 
sklopljenog  mira.  I  sbilja  a  to  se  bjese  sastali  a  Požarevea  poslanioi  Kar- 
lovi, Mletaéki  i  Tarski,  da  mír  konačno  utanače.  Isza  tromieseénog  dogo- 
varanja  bude  napokon  a  prvom  sastanku  primijeno  sa  Karia  naôelo  nit 
fOSšidetÍM,  a  sa  Mletéane  ne  samo  to,  na  joste,  da  ée  jih  Tarci  naknadili 


-  243  — 

nil  agrabQeae  jim  Moreje  (1).  I  o  oMtovieni  dofovarai^ii  tnraki  sa  po- 
$laiiieí  príposnavali  OEbiIjno  svoje  obvesa.  Ead  eto  se  prosa  flas,  da  sa 
ápanjclci  ndariJi  na  Sioílíju.  Sad  Niemoi  is  Beca  nálože  BogOBO,  da  étm 
prge  barem  sa  se  atanači  mir.  Torci,  Ujao  obavieséeni,  va^da  od  posríed* 
sika  eDfplesko^  i  olandeskoga^  o  tom  nalofo,  isnenada  oskrate  Mletčaoooi 
ne  samo  obeéane  jím  sadovoljstíne,  no  i  samo  uH  fOsMetís,  sahtjevajaé, 
da  odposte  sve  semlje  ležeée  issa  ledja  Dabrovačke  drsavi'ce,  od  Kleka 
aaíme  do  Novopi,  sto  naši  biaha  dávno  sa  ojih  predobili,  a  oni  pako  veé  ko* 
sačno  aredílí  i  óvrsto  asnažili.  Zahman  se  sa  ángo  opirao  Rnssini  toj  ipad- 
noj  nevierí  asijatskog  divljaka;  te  napokon  bojeé  se,  da  se  ne  ponoví 
torobní  prisor  Karlovackoga  saslanka,  posto  sa  £a  i  sada  Niemeí  dakako 
sapaséali  na  tarsku  milost  í  nemílost,  morao  se  pnIa£oditi  dusmanskim 
sahtjevom,  í  tako  bje  21  srp.  1718  podpísaná  Požarevaóka  pogodba  pona- 
pose  i  za  Mletčane.  Jos  prosiaca  í.  g,  sastadose  se  povierenici,  mletački  i 
torskí,  n  Sutorini,  da  graníce  osnače.  Republika  merala  je  Tarčina  odpa- 
stiti  Zabee^  Carine,   Tríbínje,   Popovo  i  Ulovo;  Klek  joj   osta,   odakle   se 

v 

Tttkla  pograníčna  stega  do  Zabske  gore  a  sem]jí,  pa  naokolo  povis  Met- 
koviéa^  Vrgorca,  Imoskoga,  Sinja,  Vriike  i  Knina  tja  do  Strmice,  uprav 
onako  kô  sto  i  danas  stojí  dalmatínska  granica  pram  Bosni  i  Hroegoviní. 
U  Hrvatskoj  i  Slavoníjí  bile  su  tada  primljeoe  Sava  i  Una  kao  naravne 
medjnsobne  medje,  tím  samo,  da  Novo  na  Uni  bude  za  Hrvate. 

Karlov  rat  s  ápaojoloí  za  malo  ostraja.  Englezi  jíh  potoka  na  mora, 
ťraneezi  príeko  Pireoeja  provale  a  épaojo  a  Austrijanoi  a  Italijn.  Filip  je 
oiorao  napokon  odpastiti  Alberona  is  slnžbe  i  sahvaliti  se  na  sve  evro- 
pejske  dŕžave  njegda  spadajoée  na  spanjolsko  kranu  (9Z  lif,  1720").  Sa* 
vojski  vojevoda  dobi  Sardiniju  i  kraljev  naslov,  a  Sieilija  odpusti  Karia. 
Malo  kašnje  Karlo  se  zavadi  sa  zapadnimi  vlasti  sbog  trgovačkoga  dražtva, 
žto  bjese  u  Ostendi  nstrojio;  a  ta  se  razpra  samo  onda  ukino,  kad  Karlo 
privolí,  d  a  se  to  drožtvo  raztepe.  Tom  prigodom  pomorske  vlastí,  a  kasnje 
i  sve  uBtale  osím  Bavarske  i  Saske  pripoznase  valjanost  pragmaticke  šank- 
eije;  alt  je  Karlo  zato  morao  épanji  odpvstiti  Parmu,  Piaeenca  i  Toskanu 
{Beéki  mir  od  SO  tráv.  ÍTIČS),  Karlovo  oesaTÍetno  sudíeloyaoje  o  poijskom 
tata  o  naslíedstva  na  korist  Augusta  111.  Saskoga  proti  Francezkoj  doprini 


(1)  "Cum  pre  onmibus  restauralíonis  pacis  conditionibus  Venetis  satisfaciendi  causa, 
ttt  illi  ad  tractamdam  pacem  admítterentur  ex  parte  Romanorum  Imperatoris  expeditum  fuerít. 
quare  ut  Sj,  sivé  per  restitutionem  sivé  per  commutationem  verbaliter  et  realiter  contenti 
reddantur,  promissum  et  accepturo  sit„  (5  lip.  1718.  V.  Dep.  Ruexídí  11  lip.). 


-  244  — 

Bio,  da  Je  |»rÍ8ÍI}eii  bío  po  u^oToni  Beékom  od  5  lÍBt.  1735  ustapití  Str^ 
dinijí  dio  milftnesko  driave  ležeéi  aa  desnom  briegn  Tesina^  Napclj  i 
Síeílijn  Don  Karloso  španjolskoma  kraljevidu,  a  ca  sve  to  prímití  saao 
Parma  i  Piaeenea. 

U  tom  8  Tarci  trajaše  mír,  akoprem  se  cesto  na  hrvatskoj  graDiei 
četovalo  í  kadkada  do  jaká  okrsaja  salazilo,  kô  sto  ožuj.  1721  kod  fio- 
sarca;  te  se  jos  tada  mislilo,  da  ée  do  skorá  opet  rat  (F.  Dutf,  Diedo  i 
Jura  L  391'),  Karlo  je  oprezno  nastojao,  da  se  nastaTŠe  raspre  s  Torei 
mirno  ríese  í  dígna.  Uca  sve  to  ípak  saves^  sto  je  g.  1726  sklopío  bio  8 
Ruskom,  bací  ga  n  rat  s  Turci.  AIí  sada  nije  mu  víse  bilo  junácke  misiee 
Eugenove  (*]-  2í  tráv.  íTSô"),  te  ni  valjana  vodje  ni  novca  potrebita  za  vojne 
stvarí.  Ništanemanje  9  sieč.  1737  naviesti  rat  u  Carihradu,  jer  mu  se  či- 
nilo, da  mu  sríeca  pruža  ugodnu  priliku  na  južnoj  si  granici  nadoknaditi 
gubitak,  sto  je  pretrpio  bio  u  Italíjí.  Pokusa,  da  uvede  u  to  kolo  i  Repa- 
bliku  Mletacku,  alí  mu  (»va  na  opetovane  ponude  odloéno  odgovori,  da  jt 
obstojeci  savczí  na  to  ni  najmanje  ne  svežuju,  posto  se  svojevoljno  togt 
rata  prihvatio  (F.  Disp,  1737,  1738.  Corti  60).  Premalíéem  %.  1737  Kar- 
lova vojska,  oko  120,000  na  broju,  prebrodi  Dunaj.  Seckeodorf  glavnim  o- 
dielom  provalí  do  Nise  i  ote  ju  3  ali  doéím  je  obsiedao  i  na  predaju  tjerao 
Usitsku,  Nisa  opet  páde  u  turske  sake.  U  isto  se  doba  Valis  drugim  o- 
dielom  protiskao  do  Bukuresta;  no  i  on  je  do  mala  morao  brže  bolje  u- 
maéi.  Jos  se  nesrieónije  yojevalo  tada  u  Bosni.  Ovamo  vojvoda  Hildborgs- 
hauaen  i  nas  ban  Escterhizy,  obsíedajuó  Banjaluku,  budú  težko  potuéeii  t 
prisi^ení  natrag  se  povuói.  Kašnje  pohiti  ban  do  Bučina  i  obsiednii  ga,  H 
napokon  morao  se  dignati,  jer  mu  ponesta  bojne  správe.  Sliedeée  g.  miesto 
Seokendorfa  stupí  na  čelo  vojska  Kônigseck.  Srieéa  í  sada  poslúži  Turkov, 
te  os  voj  e  poglavite  tvrdjave  u  Srbiji,  kô  sto  Usitsku,  Mehadiju^  Smederevt 
i  Oreovu.  Srpnja  Hrvati  na  Zrinjskom  poljn  ízsiekoée  četu  tnrsku  od  800^ 
od  kih  se  samo  osam  kuéi  po  vráti.  Malo  kasnje  Turoi  obsiedose  Zri^i 
Junácki  su  ga  naši  bránili  pod  Juríšióeatf  te  kad  Turci  dočuáe,  da  se  bti 
Jos.  Bszterhizy  jakom  oetom  do  Kostajnice  protisnuo,  usletise  n  Bosm 
(F.  Jura  IL  191).  1  Slavonci  su  ove  godíne  cesto  provaljali  a  Turska,  i 
liepa  se  pliena  zadobili.  Qod.  pako  1739  dokopa  se  vrhovne  vlasti  nad  vaj- 
skom  jos  gora  kukavica  knea  Valis.  Turci  ga  hametom  potukose  kod 
Grodskoga  (^93  9rp.),  i  bez  odvlake  obkoliée  Biograd.  To  prišili  Karlt, 
da  se  stavi  s  Turci  u  dogovore  o  míru.  I  u  tom  neoprecnost  i  glapost  di- 
plomatická Valisa,  Grossa  í  Neipperga,  cesarevíh  povierenika,  i  vuhvenost 
franeezkoga  poslanika  Villeneuvea,  koi  se  gradio  posriednikom  a  aa  Tarke 


-  S45  - 

niíé,  mdDJí  adarae  lAdadeie  Karlovo  kralJeTMijtt.  Po  mím  18  raj.  1789 
ifaiiÉÔena  a  tarskooi  Ubora  pod  Biogradom  Karlo  is£abi  ovaj  fprad,  glavní 
Mem  jai^slavjanstva  i  Bajsjiýiiíji  biaer  Bofpeoovih  pobieda,  i  sve  ato  je  imao 
^ieko  DoDava  i  Save,  te  ove  rieke  ostadoše  od  sada  kao  jasne  fraaice 
Mprama  Turskoj;  na  naéoj  pako  atrani  níso  se  medje  bí  najmaBJe  pro- 
DÍenile. 

Do  aadnjíh  godína  Leopoldova  vladanja  morala  se  naša  kraljevína 
kad  sama  kad  složno  s  Ugarskoni  boríti  proti  centraliEacijí  nemačkoj.  Cim 
pako  prestade  pogibelj  od  Turaka  i  eentralna  sila  oslabí,  ohrabrt  se  U- 
garska,  te  amah,  kô  sto  smo  ozgo  vidíeli,  poée  nasrcati  proti  naéelo  slo- 
bodnog  saveza  nasega  i  proti  našim  temeljnim  i  historickím  pravom.  Naši 
le  níso  jamaéno  olienili  prosvíedovati  proti  toma  nezakonitomo  postopanja 
nsarskih  stalíša,  da  jih  s  vedu  na  pravo  stazu  medjusobníh  ugovora,  te  zato 
i  prije  í  g.  1712  u  napotku,  sto  su  dávali  svojim  poslanikoro  na  Karia, 
Bosecim  mu  svoje  samovlastno  priznanje  prag.  sankcije,  zahtjevaše  od  kraae, 
da  jih  osiegara  od  tegoba,  sto  su  jím  kanili  nasilno  nametnuti  Ugrí^  s  po- 
tvrdjenjem  njihovih  starodavníh  pravá  í  povlastica  (c/.  S,  ó.  V,  Jura  L  ÍOS). 
Kirlo  bez  odvlake  ne  samo  jih  potvrdí  za  se  i  nasliednike,  verum  quandoque 
U  res  jfOitiulatj  etiam  in  majus  augeantur  et  amplificeniur,  Aii  posto 
sa  i  nakon  tóga  Ugri  nastavljali  svoja  napadanja,  nas  se  národ  svečano 
ogradi  zakonskím  élankom  120  g.  1715  tím,  da  naša  pravá  na  ngarskom 
saboru  n  pretres  nikad  vise  docí  nesmíeda :  siatuia  eorundem  municipalia, 
repa  authoritate  äpecifice  confirmata^  in  nuUam  amplius  de  9ui  vali- 
iiiaíe  veniant  quaesiionem.  To  se  protezalo  i  na  zákone  potvrdjene  či.  66 
£.  1681.  Samo  za  one  zákone,  kojí  se  nebi  medju  timi  nalazili,  a  dávno  bi 
vec  a  porabi  bili,  riešilo  se^  da  se  za  godínu  dana  kraija  podnesú  na  odo- 
brenje.  Napokon  či.  5  tráv.  g.  1725  naš  se  sabor  ízríčno  ízjavi,  da  naša 
kraljevína  nití  je  niti  ée  kada  znpoznati  ogarsko  víeée,  dapače  da  se 
je  véé  vise  puta  kraiju  utekla  proti  njegovim  nezakonítím  zahtjevom 
(Jura  IL  Í1S). 

Domáce  bune  u  Ugarskoj  navlastíto  i  neprestaní  ratoví  s  Turci  i 
krivovíerci  držali  su  i  u  nas  kô  što  i  u  ostalíh  zemijah  aostríjske  drzave 
J08  tada  surovostju  zavíto  kako  stvarno  tako  i  dnsevno  ízobraženje.  Un  to 
nmovoljnost  vlasteoska  i  nasílja  sve  obíestnija  nepozvanihgostih  o  granící  (1), 


(1)  Karlo,  uz  goXeme  zasluge  našega  národa,  nijie  mu  se  inogao  dakako  ne  obvezatí 
*  potvrd;en;cni  sabqi>sko{;a  či.  113  g:.  171o  i  ČL  88  g.  1723,  da  ce  ukinuli  čiin  prije  gra« 
oícu  Varaždinsku,  ulicloviti  materi  zoml,;i  sve  županije  doluje  Slavonye  i   Líkti  i  Krbavu,  i 


-  246  - 

to  veéma  su  iirila  i  og^oréavala  ohée  oslromaáenje.  PoboIjMv  86  m  Leo- 
polda poittíčko  ofanje,  Josip  I.  oibíijno  nakanio  bjeie  doskoéití  barem  ponjeéto 
ovomn  sla,  nu  nag^la  snirt  prekine  njei^ovo  nastojanje.  Karlo  ÍBtina  DasUTÍ 
bratovo  djelo,  no  mlitayo,  te  cato  bes  soatna  aspíeha.  Najvažnija  jest  b« 
dvojbe  n  tom  pog^ledo  njeg^ova  naredba  od  2  lip.  1717,  kojom  je  namiereTM 
i  a  naa  oiivieti  trgovaoje  i  obrtnoat.  Usprkos  MletéaBom,  kojí  so  jadreasko 
more  šmátrali  kao  svojo  imoviao,  Karlo  g^  tom  naredbom  pro^lasi  slobodsa 
sa  svakoga,  te  je  bodrio  primoijane,  da  g^rade  brodove,  a  da  ée  jíh  átitítí; 
inostranoem  je  oodjao  semljista  o  Kraljevicí  i  o  Vínodolo }  obeéavao  je  pako 
i  to,  da  ée  nove  ceste  g^adití  o  prímorjo,  da  ée  obrtnikom  osobité  povla- 
stioe  dieliti  i  td.  Uspomene  vriedna  jos  je  Karlova  naredba,  kojo  nsliei 
saborskoga  predloga  od  kol.  1723  izda  7  líp.  1725  o  preastrojenja  stse 
sodbene  oprave  (Jura  L  39Z). 

Karlo  oboli  na  lovo  o  Halbthormo,  í  malo  dana  kašnje  premiaa  i 
Beéo  (90  list.  Í740),  8  njím  isomrie  mužko  potomstvo  Habsburské  poro4iee. 
Nasliedi  ^  dakle  na  temeljo  pra^atiéke  sankcíje  njegova  starí  ja  kéí 

MARIJA  TEREZIJA,  veé  od  12  velj.  g.  1736  odata  sa  Franjo  IR 
Štiep.  Lotrínžkoga,  tada  Toskanskoga  vojevodo. 

Cim  se  dohvati  priestola,  omah  osobitím  písmom  (20  list.  174Ú) 
javí  naším  stalisem  otóevu  smrt,  í  posva  jíh^  da  joj  prisego  víeraosi, 
obeéav  jim  o  isto  doba,  quod  no9  haeeee  No9tra  Dalmatiae,  CroaHat 
et  Sclavoniae  Regna,  omnesque  fidelis  Status  et  Ordines  eorundemf 
in  auia  Juribuš,  Privilegiis,  Libertatibus  et  immunitatibus  iUibaté  tt 
inviolabiliter  conservabimus  et  conservari  faeiemus,  Staliái  rado  pri- 
volise  na  njene  ponode,  te  jos  prosinca  i.  g.  o  dotíčnom  odgovoro  prí- 
mietíše,  da  so  oni  od  svíh  dr.agih  igesíne  krone  prví,  naíme  veé  9  oiiý* 
1712,  priposnali  igeno  pravo  na  priestol,  í  da  ée  ono  písmo  o  svoj 
arkív  spremiti  inter  tpeeialia  Regni  hvjusce  privilégia,  kao  tendi 
njihova  drsavnoga   pravá.  U  savíernioi   pako,  kojo   ísrooí   našim   stalisem 


nadomieriti  naie  granice  pram  Šuýarskoj,  Kraqjskoj  i  Ugarskoj ;  i  da  ée  izdati  stroge  zakoae 
proti  nemaókim  zapovíednikom,  kóji  su  u  naáih  pogranickih  tvrdjavah  svákom  opaéiiMNi 
gi^etali  i  gazili  tužni  národ.  Sve  to  puke  rie£i,  i  onda  kad  su  nadi  stalili  opet  tjerali,  vt  i- 
dem  supra  aUigati  puHici  Diaetates  Articuli,  qua  apertitHmae  eodem  in  merito  conUUi 
tancitaeque  Uget,  cum  adaequata  justitiae  satUfactionej  tandem  aliquando  tuum,  tet  w* 
tpiriit  desideratum,  consequantur  effecíum.  (Velj,  1732,  Jura  II.  146) ;  dapače  g.  1736  jav- 
nom  povriedom  banské  časti  i  vlasti  povieri  zapoviedničtvo  u  večoj  straní  naie  zemlje  voje- 
vodi  od  Hlldpurgshausena,  proti  čemu  su  se  naši  staliái  dakako  ogradili  svečanim  prosviedoo 
(V,  Jura  I.  S99;  II.  191). 


-  247  - 

bula  se  okroiif  a^ar.-hrv.  kraljem  (jnik,  Í74í^\  opet  jim  xfgamôí  sva  sta- 
rodavDa  državna  pravá  i  provlastíee  («/.  8')'y  te  ove  iste  Rodine  (él.  íí) 
potvrdí  staré  aakoae  naše  o  sabraní  drugoga  vierosakooa  osím  katoliôkoga 
o  seinlji  5  povratí  Baou  dávna  podponn  moé ;  obeéa  sto  prije  sdružiti  doloja 
Skvoníjn  k  materí  semlji  í  povratítí  Seoju  igegove  slobode  í  td.^  í  napokon 
doivolí,  da  Dsar.-hrv,  drxavni  poslovi  budn  obavljaní  toliko  n  Bečo  kolíko 
B  semlji  od  samih  namljaka,  dapaóe  u  tom  se  sasvim  osbíijno  i  driavopravno 
iqaví,  Daime  kad  bi  se  radil  o  o  ngarskih  poslovih  wuigiM  ardua,  da  ée 
posvati  na  saviet  prvostolnika,  nadvoraíka  í  veiikase  ngarske,  a  Daimatiae^ 
Croatiae  et  Selavontae  Banum,  dum  praesertim  de  Rébus,  Seeuritateque 
eorundem  Regnorum  agendum  foret,  priposnavajaéi  tako  samostalnost 
Btse  kra^evíne  naprama  agarskoj,  t.  j.  kao  osobíto  tielo  državno,  sdrnseno 
samo  s  Ugarskom  a  osobi  istoga  vladaooa.  I  sada  na  isgled  naše  dŕžave 
i  sve  ostale  aostríjske  dŕžave  prionose  na  želje  Maríjine,  te  ju  bes  odvlake 
prípocnaže  za  svoja  vladateljíoo. 

Ali  amah  na  poéetko  Marijína  vladanja  taká  jo  dasmanska  oinja 
pritisna,  da  se  jamačno  dvojití  moglo,  jeda  ée  se  ma  kako  konacne  pro- 
pästi  izbavíti  moéi.  Istina  bo  i  sve  isvanske  vlastí,  isíro  jedinoga  Karia 
Alberta  vojevode  bavarsko^,  bile  so  jos  sa  Karlova  vladanja  svecano  pri- 
posnale  pragmaticka  sankcija  dakako  nx  golemo  požrtvovanje  habsbaržke 
bastíne.  No  sada  potaknnt  navlastito  nevierom  francezkoga  i  španjolskoga 
dvora  digno  se  na  Maríja  Karlo  Albert  Bavarski,  soprug  droge  kéerí  Jo- 
sipa  I.,  tvrdeé,  da  ma  pripadá  pravo  na  sve  aostríjske  zemije  po  Ani,  sta- 
ríjoj  kéeri  Ferdinanda  I.,  adatoj  za  njegova  pradieda  Alberta  V.,  akoprem 
se  Ana  bjese  na  svoje  vienéanje  s  Albertom  sveôano  zahvalila  na  sváko 
bastinsko  pravo  aastrijsko^  dok  bi  bilo  odvjetka  od  Ferdinandove  loze  (1). 

Maria  primí  od  otca  aostríjske  zemije  veé  težko  oslabijene  a  ratovib, 
sto  je  Karlo  ponajvise  zato  vodío,  da  joj  to  boije  osiegara  naslíedstvo.  Ni- 
staseroanje  obdarená  ríedkim  ornom,  krepkom  odvažnostja,  zrielim  razbororo 
i  badnim  oprezom,  námah  se  ôvrsto  prihvati  kormila  državne  oprave^  jos 
21  stád.  1740  proglasí  svoga  maža  Franja  Lotrinsknga  za  sadraga  a  vla- 
danja, da  bi  ma  tím  prokrcila  pat  na  nemaoko  carstvo;  i  ne  samo  odlocno 
odbaci  nezakonite  zahtjeve  bavarske,  no  i  ozbiljno  asta  proti  Fridríka  II. 
Proskoma  kralja,  koi  ja  az   ta   za  se   povoljnu  prilika  bez   ratne  izjave  i 


(i)  U  ženílbenoj  pogodbi  od  14  lip.  1546  stojí  ovako :  '*80  der  männliche  Stamm  ab- 
ginge  und  ea  au  Tôchtem  käme,  dass  cUsdann  ste  und  ihre  Erben  alles  dat  %u  erben 
Augelataen  werden  soUen,  wat  ihnen  von  Rechtes  und  BiUigkeits  wegen  %u  erben  %ustehe„* 
V.  oporuku  Ferdinandovu  od  1  líp.  1543  í  dotično  zapísje  od  4  vel.  1547. 


~  34»  — 

B«iiadno  nft^M  bjeét  (j«i  pro9.  1T4ff),  tražeé  od  nje  s  maéem  o  ricí  u 
temelja  ostaríelih  i  Bejaaníh  pravá  Bjekoje  sležke  knesevine.  Bojna  sneéi 
Pridrikova  u  Sležko]  potakaa  aada  Karia  Alberta  Bavarskoga  i  nje^ove 
aaveaoíke,  da  aipoóma  rat  o  aastrijsko  nasliedsvo^  te  K.  Alberto,  pamo- 
ieaa  Francesí  i  Sakei,  do  mala  podje  sa  rokoiti  predofclti  Linao,  a  napokon 
i  Praf  (96  stud,  ÍTéľ)^  dočim  su  Španjolel  í  Sardinjei  napadali  na  Marí- 
jine  itaUjaneke  semlje.  U  toj  g^olemoj  opaanoatt  Blaríja  pohiti  a  PofU 
Qíí  ruj.  17411%  fikopi  atalíse  u  grád,  i  raspaljeainu  govorom  aakloBÍ  jíh 
na  pomoé  (90  mj.),  Uslíed  saborakoga  sakijučka  sto  tisoóa  vojske  stofi 
OB  čas  na  bojno  poije,  i  spasí  jaroacno  anstríjsku  driavo  od  konaéne  pro- 
pasti.  No  zar  to  bila  čisto  magjarska  krv?  JHagjari,  velí  nas  rrli  Utjesi- 
Bovíd,  spasili  su  svojim  glasovitim  Moríamur  austrijansku  dinústiju^ 
premda  je  u  austri jánskom  nmsliednom  ratu  deset  futa  viie  Hrwité 
i  Srha  nego  Magjara  došlo  na  pomoc  eurici  Mariji  Teresiji,  Srkt  t 
HrvaH  prolivali  su  pod  Ugarskom  firmom  rieke  svoje  krvi,  i  Vgardu 
je  iela,  sio  su  oni  sijali, 

U  to  doba  hrvatskí  ban  Josip  Eszterliazy  postao  bješe  dvorskim 
sudcem  Ugarskím  (Judex  Ctfriae').  Naši  stalísi,  da  ne  ostano  dugo  bei 
bana^studenoga  1741  predložíše  kraljíci  vise  odličnih  osoba  sa  ta  éast, 
iainedj  kih  dva  navlastito,  naíme  Ljud.  Bakača  (Eirdôdy)  i  Alek.  Patačiéa, 
qui  patriae  linguae  et  eonsueíudinum  gnari,  ex  ratione  eliam  poneť 
sionis  eomodius  residere  valerent.  Marija  dielom  privolí  na  njihova  molbo, 
proglasív  banom  Dragutina  Bacana,  jednoga  od  predloženih.  Dosvoli  jia 
joste  26  stád.  1742,  da  ízabera  vojevodu  hrvatske  vojske,  koja  je  tada  u 
nju  vojevala  a  Italíjí^  prípoznavajuc  uz  to  authoritatem  quoque  Dominorun 
Siaiuum  et  Ordinum  ad  Confinia.  Uslied  tóga  stalisí  nmah  odredise  po- 
viereníke,  da  kupé  novake  i  po  granici^  kojí  bi  u  pomoé  pritekli  sfojoj 
brací  tada  se  borecoj  o  Italíji  pod  knezom  Traanom.  Isto  tako  sa  za  oíe- 
logá  ovoga  rata  o  nasliedstvo  aastrijsko  naée  čete  vojevale  za  Bfarija  i  > 
Bavarskoj;  í  a  Oeskoj  i  a  Nizozemskoj  pod  različitimí  vodjami,  a  navlastitt 
pod  saroim  banom  Bacanom  (umrie  98  tráv.  1749  u  NintOi&emskoí)  i  Ma- 
tijom  Hacogek  od  Kleefelta,  kóma  so  naši  stalisi  zaslaga  radí  rigna  1749 
podíelili  pravo  hrvatskoga  gradjanstva  (indigenatus').  Ovaj  se  rat  okonôa  a 
Bavarskom  u  Fussenu  22  tráv.  1745,  s  Pruskom  í  Saskom  u  Draždjanib 
25  pros.  1745,  a  s  ostalími  vlastí  u  Čaha  tekar  30  tráv.  18  list.  i  7  stád. 
1748.  Marija  morala  Je  ustupiti  Pruskej  veci  dio  Sleške,  Španji  Farma, 
Píacenzu  i  Guastaln,  í  još  njekoja  zemljista  Sardinijí. 


-  24»  - 

No  Naríja  níje  tako  lasno  nogfa  preg^orieti  is^ubljenje  Sleške;  éega 
nUli  malo  poalie  draádjaBskoga  mira  stisna  savec  s  rnskom  caricom  Jeli- 
savom  proti  Pridríka  Proskomo,  ka  kóma  prístapi  kasnje  í  Saska,  a  jos 
dooBije  i  Francezka  Bastojanjem  Ant.  KaaoiUa  Marijina  poslanika  na  o- 
Dom  dvora  QVersailles  1  svib,  17Ó6),  Praneeaka  tada  ae  nalazila  o  rata 
8  Englezkom,  koja,  da  si  osiegora  Anover,  veé  se  sad  raži  la  bješe  s  Fri- 
dríkom  Praskim  QWeštmúnsUr  16  šieé.  176$).  Čim  Frídrik  odkri  Maríjine 
tajoe  SAvesie  i  aamjere,  amah  skoéí  oa  ooge  i  nenadno  silnom  vojskom  adari 
prieko  Saske  a  Češka.  I  sa  ovofa  vele  krvaoga,  mta,  koi  je  rasnom  srie- 
éom  trajao  paníh  sedam  godiaa  i  napokon  dokonóao  mirom  a  Hubertsbarga 
{16  veij,  17$S)  polag  draadjanskoga,  naéa  je  kraljevina  mnogo  novca  i 
krvi  požrtvovala  na  obrana  Aastrjskoga  príestola.  Jos  s  prvá  ban  Franjo 
Nadažd  na  čela  Hrvata  predobt  tvrd  Sehweidnits  {11  stud,  1767'),  te  Ma- 
ríja,  da  iskaže  nasira  stalisem  svoja  sado%*o1jnost;  odasla  jim  čeCiri  barjaka 
oadje  predobtveaa  (odfrísom  94  siudJ)  Isia  strašná  porasa  kod  Leothena 
sadje  ban  a  Zagreb^  i  na  sabora  velj.  1758  u  ime  kraijevo  samoli  stališe 
sa  vojnička  pomoc,  neka  bi  se  s  njome  ôete  ag^arske  popanile.  Stalisi  ée 
aa  to,  da  jim  je  dažnost  braniti  samo  svoje  granice^  non  alia  Regiminm 
exfUrey  no  ipak  da  ée  pražiti  do  1403  mládenca  sponte  et  benevole,  alí 
jfro  Kac  duntaxeU  viee  ae  sine  uUa  eaeinde  nefort  fortnanda  conseguentia. 
Obnoví  Marija  istá  molba  i  sliedeóe  godíne^  no  sada  stalisi,  spectato  magno 
wnlitiae  ex  hoc  Regno  in  caštra  miss&e  numero  i  td.,  odlaéno  odgovorise, 
da  se  sa  sada  sadovoUí  sa  ono  130  roomaka  a  privaii»  oblaios  (Jura  //. 
180,  194),  Rqjna  na  sabora  te  iste  god.  pokasa  opet  Marija  ispaoiti  svoje 
želje,  alí  ée  na  to  stalisi,  da  sa  veé  sila  i  novce  sa  nja  sasvim  íztrosili; 
da  primi  a  dar  sto  joj  daja  biskup  i  kapto]  í  ono  20,000  for.,  sto  se  dŕ- 
žava adožila;  a  da  omladine  nemá,  pošto  i  ono  malo,  sto  je  bilo,  izbíeglo 
a  goru  ili  o  Turskii  (/.  c.  203),  God.  1761  Marija  pobra  a  granioi  do 
3000  novaka;  a  sliedeée  sahtjevala  je,  da  i  naši  jamée  skapa  s  ufarskimi 
stališí  za  noví  dug  od  10  roiliana.  8  prvá  naši  se  opiraha  s  tóga  navlastito, 
jer  je  tím  dagom  apravljati  moralo  Namjest.  Viece  Ugarsko,  kóma  ntsu 
h^eli  niposto  dozvolíti,  da  se  i  najmanje  pača  u  naše  poslove,  í  jer  sa  se 
bojali,  da  bi  se  tim  mogle  naše  novčane  stvari  s  agarskimi  zamrsíti;  no 
kasnje  dozvoliše  pod  uvietom  samo,  kad  nebi  s  tog  ni  ma  kako  povriedjena 
ostala  banská  vlast,  ni  dŕžava  se  ma  kojim  novim  tcretom  obtežila.  Vriedno 
je  jos  ovdje  spomenutí  baróna  Trcnka^  gospodara  Požege,  Pakraca  i  okolnih 
miesta,  koi  si  za  ovoga  rata  sa  bvojímí  Slavonci  vieční  lovorvienao  steée 
na  bojísta. 


-  250  - 

Poslíe  niíra  s  Fridríkoni  Naríja  Je  ia  švih  sila  oastajala^  da  odvrgie 
Bvakí  lamriaj  icvaoske  politike^  a  pa  ae  ava  posvetl  blagoetanjo  svoje  dr« 
žave.  Samo  sa  malo  vríemena  joa  so  ja  njesto  sabavili  poQskí  i  bavankí 
poslovi,  kóji  sa  ipak  bes  ní  poške  opalítí  dosta  pomnožili  semljiste  Djenso 
kroae.  Po  isamr^a  Jagelova  kolíena  Poljska,  postavší  ízbornom  dršavov, 
umah  pooe  silno  propadatí,  a  toma  bjese  f  lavai  osrok  nevaljani  asta?  i 
nasilno  poussanje  plemstva,  kóje  se  svemoéním  gradilo.  Tu  ojesiDO  bitá- 
oj  o  skoro  apotriebíse  Ruska  i  Praská,  kóje  se  složiée  o  to,  a  jo  okni 
i  tím  jos  veóe  oslabe.  I  Marija  bje  posvana  na  taj  pogrebni  pir,  i  M 
tada  Galička  i  Vladimirsko  kra^evina,  i  zipska  žopanijo,  veé  od  g.  WZ 
po  Sigmonda  Poyskoj  saloaena  a  sad  opet  agarskoj  krooi  povraéeno  ^i$ 
$vih,  Í77S),  Stalisi  poijski  morali  sa  18  raj.  1773  odobrítí  to  Dasiloo  ru** 
deranje  njíhova  savičaja.  S  drage  straae  po  smrtí  Maž.  Josípa  vojeveáe 
Bavarskoga,  koi  o  e  ostaví  od  sebe  níjeooga  odvjetka,  asprkos  praskia 
spletkam,  po  Tiesioskom  mira  (Iď  $vib.  lT7ff)  dobi  Marija  četvrt  Ina-ove 
dolioe,  i  tako  sveže  Tirol  s  gornjoro  Aostrgom.  8  Taroí  je  tražiia  mir 
držati ;  no  g.  1773  nje  sin  Josip  vec  ja  naklonío  bjese,  da  protí  ojím  po-* 
roože  Kateríni  Raskoj,  te  je  slíedeée  godine  Josip  a  tu  svrhu  kapío  vojski 
na  jusnoj  f  ranici.  Jakov  da  Rivay  providur  mletački  a  Daliuaciji  ovaka 
nam  tamaói  Josípove  namjere:  o  eol  manegifio  o  con  ľ  ármi  si  fretenit 
voler  Cesare  ampliare  il  suo  StaiOj  con  ľ  acquisto  pure  delia  Bowm 
et  EáTcegovinay  te  žali,  da  bi  tim  Dabrovník  postao  sríedištem  pomorske 
sile  Aastrijske,  a  da  tako  verebbe  a  spirare  ť  antica  libertä  delť  AdrUf 
tieo  (Dep,  99  lip,  177S),  Rat  se  me^jutim  okonoa  mirom  a  Kotschok-Kai* 
nardge  1774,  po  kom  Katarína  oBtapí  Mariji  predobívena  Bakovino,  kojt 
joj  konaÔDO  potvrdí  i  sama  Turska  25  velj.  1777.  Ni  s  Mletčani  Marija 
nije  imala  znamenitih  razpra.  Najvažnija  bjese  o  posieJa  Velebitske  ^re. 
Tu  su  se  často  hrvali  Ličani  s  Dalmatínci  do  samé  krvi,  da  si  sačavaji 
pravo  na  pastvina.  Car  Josip  svib.  1775  sadje  na  tu  granica,  da  sam  rai- 
vidi  ote  stvari.  Ta  borba  bje  riešená  s  pogodbami  od  24  list.  1776  i  21 
srp.  1777  a  Novomgrada,  te  rajna   i.  g.   búda   složno   medjaáí   postavljeaL 

Marija  barem  stranení  izpani  uvjete,  na  kóje  se  njezin  otac  obveiaa 
bjese  našim  stalisem,  kad  ovi  primise  pragmaticku  sankcija.  Leopold  I  ízn 
stolíetnog  sažanjstva  preotev  Turkom  dolnjo  Slavoníja,  umah  ju  staví  pol 
oblast  Komore  Bečke;  no  odredív  kašnje,  da  se  ondje  naôine  dvíe  gra* 
niéne  pakovníje,  tíra  se  dogodílo,  da  je  jos  za  njegova  vladanja  u  toj  zemlji 
zavladala  dvostručna  úprava,  naime  komorná  i  vojnícka.  Neredí,  kojí  se  aa 
skoro  vojničkog  radi  nasilja  u  tíh  stranah  pojavise,  prísilíse  napokon  istoga 


-  251   - 

krtQi,  da  m  preiíog  samé  Komore  povrati  ísnovíee  ta  driava  pod  oblaat 
bua  i  hrvatalúh  atalísii  (odL  98  ruj,  1$9T).  Istina  nalied  tog^a  ríesenja 
sUdisi  odpravme  a  one  etrane  baaskofa  namieetnika,  da  jih  opet  ustavao 
vtrojí,  ali  se  tomu  ne  dodje  do  kraja  tja  áo  Maríjína  vladanja.  Ova  najpríjo 
Mkorskím  ôl.  1  \  6  god.  1741  naredí,  da  se  sve  tri  iapanije  dolnje  81a- 
TOBÍje  sporede  a  sveni  s  hrratskími,  sto  i  sam  ag^arski  sabor  él.  60  1.  g. 
prípona^  a  to  opetova  odpisom  na  Baňa  od  27  ožuj.  1743  i  listom  vlasto- 
niéiiim  na  nas  sabor  tada  a  2a^eba  (travoja  iste  godine).  2ato,  éím  se  po* 
ijesto  bojno  obsofje  rasvedri,  bje  omah  odredjeno  osobito  povierenstvo  s 
Mtlogom,  da  n  red  metne  dolnja  Slavonija,  í  da  one  dvje  krajine  slavonske 
M  samo  rastavi  od  driavno^  tiela,  nego  i  sa  starinskimi  tako  sdrnží,  da 
te  medja  njimi  ohiti  veéa  ozajamnost,  te  se  lasoje  na  joga  pohraní  mir. 
flada  se  poviereniei  odvážne  primise  tóga  posla,  í  na  krátko  ga  do  kraja 
Bvedose;  te  jos  27  tráv.  1746  Narija  odobrí  njihove  radnje.  Veé  9  pros. 
1745^  naime  dan  poslíe  žapanske  obnove^  prvá  Osiecka  sknpsóina  opravi 
pÍBOio  na  sabor  hrvatskí,  kim  se  cahvali  staliéem,  da  je  po  njihovih  težnjah 
Hpokoo  povraéena  frvainjemu  9V0mu  tieiu,  bantkoj  naime  rolasti  siavnih 
h'aljevina  Dalmaeije,  Hrvatske  i  Slavonije,  Isto  tako  12  pros.  i.  g.  í 
Srieaska  žopanija.  No  polag  one  radnje  poviereníôke  bile  su  ipak  sve  tri 
dolojo-slavoaske  sapanije  ostalo  podčínjene  ofarskomo  namiestničkoma  vieéa 
slede  plaéaoja  daée  i  vojničkih  konaka.  Stališí  ne  trpeé  ni  tóga  amie- 
ianja  ngarskog  o  naše  stvari,  nmah  prosvíedose  baou,  sahtjevajué,  da  se  i 
glede  onih  strnka  državne  oprave  te  tri  žapanije  sporede  s  hr\'atskími 
p6  ondje  nasnaéenih  sakonih,  i  jer  nikad  na  njih  vieée  ogarsko  nije  imalo 
&oje  povlasti.  Sve  badava,  te  glede  daée  jedva  bodu  nslísani  g.  1773. 

I  o  prímoijtt  opet  se  sa  Margioa  vladanja  nakití  naša  krnna  svojim 
starodavnim  biserom,  od  vise  stolietja  s  nje  odtrgnotiro,  grádom  Riekom  (1}. 
6od.  1746  Marija  podígla  bjese  u  Beča  o.  k.  dvorsko  trgovačko  víeée^  a 
%  Trstu  trgovačku  pokrajinska  od  vieca  odvíslu  oblast,  te  joj  podvrgla  sve 
prífflorje  od  Trsta  do  Baga.  No  paseó  kasnje,  da  taj  ostrej  ne  odgovara 
BÍfflalo  nje  svrham,  da  naši  stalísi  neprestane  proti  njemn  prosviedujo, 
poste  je  vrie4jao  živo  naša  državna  pravá,  i  da  se  na  n{  silno  trosi  bes 
prímierne  koristi,  1  sieó.  1776  sve  to  ukina.  Trst  tom  prigodom  za  trgo- 
vaéke  stvari  dobi  posebooga  ravnatelja  QKne»a  Zi^endorfa),  podéinjena 
iivíestniko  u  Beóa,  koí  je  od  sada  miesto  onoga  vieéa  vodio  sv«  trgovaéke 
poslove.  Tada  í  Rieka   steče  svoga  ravnatelja  samo   za  trgovaéke  stvarí^ 

(1)  V.  moj  sastavak  u  programu  Riečke  gimnazije  od  g.  1864-5. 


-  Í6Í   - 

Baime  iotip*  MajláCha^  koi  bade  í  predsied nikom  gradskoga  TÍeca.  Ostával 
pako  dío  priroorja  bjo  podvržen  oblasti  boJDOfa  vieéa  beôko^  (1).  Std 
Marija  sTojim  odpisom  9  kol.  1776  naredi,  da  grád  Rieka,  obdarená  ÍBiími 
povlastícami  irgoTsôkimi  kó  i  Trst,  i  njesina  luka,  te  isto  tako  i  ínasji 
Bakarska,  koja  idaé  od  Karlovea  prama  Rieei  leže  česti  Karoliosksj  ss 
desio,  satím  sam  Karlovao  (sada  kao  slobodní  i  kraljevski  grád),  imme-' 
dÍ0té  refno  CrooHae  reineorporetur,  i  da  se  is  ovih  na  novo  atjelovljeaib 
strana  imade  sastaviti  nová  sopanija,  podéínjena  dal. -hrv. -sláv.  namjest* 
niókomn  viecu.  Sliedeée  fod.  29  kol.  sapoviedí  istá  kraijioa,  da  se  u  sad- 
benih  stvarih  od  gradskof^a  víeéa  rípčkoga  prisiv  npravi  na  banskí  stal 
Zagrebački.  Dne  pako  &  ruj.  i.  g.  asiíed  Majláthove  predstavke  atielovi 
jošte  neposriedno  Hrvatskoj  Bakar,  Bakarae,  Kraljeviou  sa  svimi  nasdiM- 
nami  uz  Karolinskn  cesto  I  s  bívsim  trgovačkím  kotarom,  i  sve  prídieli 
Severinskoj  županiji;  glede  trgovine  podloží   Bakar,  Bakarac   i    Kraijevioi 


(1)  Evo  kako  nam  poslanik  mlelački  u  Beéu  A.  Kontaríni  turaa£i  razlof  e  tib  proflriaai 
(Dep.  27  8ieč.  1776):  "Le  diligenxe,  ehe  io  etereUo  per  rišchiarare  pouibilmente  gU  offedi 
e  U  intemioni  di  questa  Corte  anche  topra  U  delicato  articolo  d€Ue  tUtime  novitá  risptílš 
aUa  parte  del  Ĺitlorale  Austriaco,  e  ehe  contiene  U  porto  di  Fiume,  Bucari  e  Portoré,  mi 
rendono  incerto  per  stabilire  ticure  le  tmcde  di  un  ingrandimento  del  loro  commerdo,  š 
cui  tembrano  perd  etetiTkialmenU  diretíe  le  vUte  di  quesíe  uUime  di9poH%i(mi.  Rendeié 
conto  a  V.  S.  del  modo,  con  cui  ti  ragiona  in  Vienna  tu  quetto  articolo,  e  quali  appariŕ' 
tcano  estere  ttati  U  prineipj  di  questi  minitiri  per  persvadere  la  Sotrana  a  dichiaran 
que'porti  altinenti  al  Regno  di  Ungheria,  non  ehe  a  cambiare  ľordine  di  Govemo  a  qurílt 
ttetto  di  Triesle.  Si  tuppone  in  primo  luogo,  ehe  la  naturale  potixione  del  porto  di  Fiumt 
ai  renda  piú  sieura,  piú  commoda  e  per  conteguenxa  piú  frequentata  da  tattimenti  f^ 
rattieri  in  eonfronto  di  Trietle.  Alcuni  taggi  di  intertia  navigaxione  tu'/iumi  fatta  neUä 
primavera  delľ  anno  deeorto  ha  promotto  delle  grandi  lutinghe  per  U  commercio  nazionale 
di  qu^tti  Stati,  U  quale  ti  tpera  di  felicitare  anehe  eon  quetto  me%%o.  La  novHa  di  tca 
piceolo  vatcelletto  fabricato  a  Badi%%a  in  Croatia,  poco  dittanie  da  Carlittot,  e  giuttío  «m 
alle  mura  di  Vienna  nel  mete  di  maggio  patsato  animô  vieppiú  lo  tpirito  de  Progetlanti 
e  diede  luogo  a  imagini  grandiote  diqu^sta  interná  navi ga%ione.  Si  ritvegliarono  per  que^ 
le  propoti%ioni  di  vary  capitalitti  uniti  in  eompagnie,  e  tendenti  a  pertuadere  la  Cortt 
di  impiegare  una  porxione  del  proprio  errario  neUe  neeettarie  operaxioni  da  farti  m 
ftumi,  ehe  influitcono  in  varte  parti  del  Danubio,  e  ehe  da  quello  ttetto  dipendono.  U 
ttetto  fiume  tíiiamato  Kulpa,  ehe  bagna  una  parte  delia  Croatia,  e  ehe  corritponde  ting 
alle  vicinanxe  di  quel  ĹittoraU,  gValtri  piú  contiderevoli  delia  Sava  e  Dravá  ti  riguardan* 
come  U  principáli  per  la  navigatione  de  prodotti  di  tutta  ľ  Ungheria,  nonchi  di  gran  pvr* 
%ione  deWAustria,  per  cui  pasta  il  Danubio.  Le  dif/lcotíá,  ehe  non  eettano  äi  tficomrtnf 
da  quetta  Corte  ti  fitiche  ehe  politiche  ritpetto  alla  piú  volte  tentata  navigatione  äel  íta* 
nubio  «tivO  al  Mar  Nero  ľ  ha  determinata  di  rivoglierti  alle  altre  vie  benché  piú  lun^  ei 
ineomode  de'  fiumi  indicati,  ma  cfie  potsono  avere  perd  la  communicaxione  con  un  quaUdit 
suddito  porto  de*  Stali  Austriaci.  A  queste  viste  comparisce  opportuno  piú  di  qualunqitt 
altŕo  qtiello  di  Fiwne^  al  quale  per  facilitame  maggiormente  la  condixione  ai  ha  voluít 


-  253  - 

mfMteija  Riečkoma,  a  njegda  trfovaékí  kotar  kano  komorsko  dobro  dvor- 
tkoj  Komori  ofarekoj;  te  aapokoo  odredi  HastaTÍDii  žapanije  Severinske, 
u  kojo  je  spadala  i  Ríeka^  í  njesÍDim  žapanom  naimeDora  istoga  Jo8Ípa 
ibjlátha.  Opet  23  tráv.  1779  potvrdí  taj  položaj  Rieke,  i  zabraoí,  da  sa 
^jeiin  kotar  inako  nepomieša  s  oDim  Bakra  veé  odlakom  13  svib.  1778 
j^nf^lašeDa  slobodnim  í  kraljevskim  grádom  i  obdareaa,  k6  sto  Rieka^  slo- 
WiÍBOBi  lokom. 

U  oro  doba  svojevoljnost  bečkíb  centralista  potraži,  da  ukíne  banská 
viftst  Karlo  III.  jos  g.  1723  ustrojio  bjebe  ugarsko  k.  namíestniétvo  pod 
j^redsiedníčtvom  nadvornika,  komu  tím  jako  stegnu  starú  vlast.  Posto  se  tada 
trtiilo  i  našu  dŕžavu  svaliti  pod  oblast  tóga  namíestničtva,  stalísí  g.  1725 
osobitim  článkom  otvrdíše,  da  ono  nemá  sta  činití  s  našom  upravoni.  No 
laríja  odpisom  7  srp.  i  31  kol.  1767  svojeyoljno,  dapače  proti  volji  národa, 
í  Q  nas  ovede  isti  burokratízam,  obecajuc  1  kol.  i.  g.,  da  taj  závod,  u 
Bvem  agarskomu  osporedjen,  neée  ni  najmanje  povriedjatí  pravá  banská  i 
stalisa,  da  ée  od  njega  savísiti  strane  prímorské  onda  ovisne  od  bečkog 
vieéa  trgovačkoga,  te  slavonske  žopaníje  í  glede  porezanja  (Jura  //.  2í4), 
Tím  86  namierayalo  po  sve  odciepíti  Hrvatsku  od  Ugarske,  unistíti  do  čísta 
lasa  državna  pravá  i  sporedíti  úpravu  našu  s  onom  naslíednih  semalja.  AU 
(▼e  zahman.  Uza  sve  blagodatí,  sto  jím  je  ízlíčno  niemaéka  lukavost  nn- 
'ílu,  nasí  se  nisu  ni  tada  pustili  svesti  sa  zákonite  staze,  dapace  su  jíh 
kd  onda  i  kašnje  uz  svaku  prigodu  odlučno  odbíjali  i  odprto  joj  svoje  rane 
^redbaci?alí.  Na  pr.  kad  jim  kraljica  g.  1770  zapitá  150,000  for.  godis- 
njíb  samo  za  obdržavanje  granice  i  td.,  stalisi  odgovorise :  Onera  publiea 


4itíiiaraHo  attinente  alť  Ungheria,  onde  non  soggetío  a  quelle  grave%%e,  diňíti,  impoii»ioni 
^uiali  ed  altre  cireostanM,  aUe  quali  é  soggetta  qualunque  altra  porzione  di  Síato  di  Casa 
iÁutíria,  e  come  parimenti  lo  é  pure  Trieste  tUsso.  Si  prevede  nel  tnedesimo  tempo,  tíie 
9UUU0  pitt  H  fďiBitane  U  Porto  dt  Fiutne,  ne  dovrebbe  toffrire  ľ  altro  di  Triette,  ma  dô 
Ma  impeditee,  ehe  se  n<  eontempli  piú  importanU  il  vanraggio  del  primo,  ehe  H  imole  in 
^dituú  predUigere.  É  certo  ehe  non  tarderanno  pocM  meei  a  preetarsi  a  deUe  operaíUani 
av'qiM'/Sumi,  ehe  H  pensa  di  aprire  qualche  canaU  di  piú  facile  communica%ione  fta  H 
*A^«imi,  e  ehe  si  miglioreranno  le  strade  rolabili^  ehe  corrispondono  aUi  fiumi  ttesei,,. 
Veli  a  Dapríeda,  da  ovo  te  jasno  dokazuje  nozríelost  vláde,  koja  se  lasno  spuéta  na  podu- 
a*ya  príje  nego  jih  dobro  promozga ;  čudi  se,  kako  ju  na  to  mogla  zavesti  jedna  ladjíca 
Mko  uzvedena  do  Beča,  te  misii,  da  ova  stvar  neée  nikako  uspieti  radi  silnib  troikova  i 
■adi  golemih  poteskoca  naravskih ;  i  napokon  zaglavljuje :  *'8i  dice  tuttavia,  ehe  nelli  eteeH 
tMiieri  delia  Croaxia  H  fabrieano  presentemente  alcuni  bastimenti  per  questo  oommerdo^ 
i  iirati  da  qualche  Genovese  prattico  di  tali  i»tru»ioni  ed  assistito  dalla  proUe%ione  e  eon 
9uikhe  capitale  deUa  Corte  medesima.  Di  quette  uUime  voči  pero  non  potrei  atsicurare 
y.  s.,  riporlandomi  a  quei  maggiori  confronti,  ehe  cercherô  in  seguito  di  proeurarmi,,. 


mrngenlur,  JurigiieHo  š  eanveršo  foliHe^y  ei  m  funáu  eí  sukéiiit  cmh 
šrikuenHbuš  in  diét  eúmreehir,  i  tá.  Toga  radí  moraU  Je  DapokoD  Maríjt 
90  srp.  1779  sama  dokínatí  Daríniito  aam  namíeatiiloko  vieée,  i  aemlji  st^* 
rodavno  nprava  povradti. 

No  ito  Niemcem  ne  pod^e  aa  rokom  icvestí  a  provÍDoialo,  to  ftríecitt 
opravise  o  graaieí.  Usprkos  atarodavnomo  pravo,  maogim  sakoDom  i  m- 
príaežeaim  savieraíeam  oni  so  sada  okoočali  ocKrojeiije  vojnícke  graom^ 
te  jo  podvrglí  neposríedno  bojnoj  oblastí  beékoj.  Joa  g.  1743  bje  stalM 
uredjena  granioa  pokraj  Uoe  í  Save,  a  g,  Wib,  kô  sto  s  no  veó  osgo  spo- 
meaoli,  opredjeljeno  prikladno  zemijíste  u  dolnjoj  Slavoníjí  za  podigaa^a 
graniee,  gdje  ée  krajísníci  staDovatS  i  službe  vojoičke  obav|jatí  nepomi** 
aano  od  ostalih  zemiaka.  Nasí  so  stalísi  dakako  í  tada  odlaono  prosTÍedonli  j 
proti  tomo  bezakoDJo,  te  jím  je  Marija  17  síeč.  1750  izroéíti  morala  osobitá  i 
poveljo,  po  kojoj  osta  baoova  oblasl  i  semaljska  u  graníeah  í  nadaljej  ifi  | 
si  o  isto  vrieme  i  dvorsko  vieée  od  boja  béčko  pridŕža  ondje  obzimo  ?M 
kako  í  príje.  Baa  je  stekao  pravo  ímenovaDJa  vojniókih  ôastnika  do  pokov- 
nika,  koga  ée  kralj  ímenoyati  na  predlog  banov;  kraijevína  ée  naimeaovall 
vrh.  vojevodu  i  povierenika  za  krajinu,  a  ban  podvojvodoj  oružje  í  sprent 
boj  ne  dat  ée  kralj  i  td.  No  god.  1753  stalis  vojnički  bje  opet  sasvím  od- 
ločen  od  državnoga,  te  stalisem  osta  samo  prayo  razpolaganja  državníh 
dohodaka  u  banskej  granioi;  a  sliedeée  god.  bude  napokon  nametnut  svo* 
jevoljno  graníci  0ranit9~Reckte ,  koi  skoro  do  čistá  ngrabí  nam  ob4 
poveéi  dío  nasega  zemljista,  te  od  onda  krajina  ne  salje  ni  poslanikf 
na  sabor.   Zahman   svi    prosviedi    nasí  proti  tolí  jasnej    nepravičnoKti  (1). 


(i)  N^veéu  nepravdu  pretrpí  Seiy*.  Ovaj  grád  za  Frankapanaca,  kim  ga  podiali  Bdi  j 
IV.  sbog  snamenitib  zasluga  prama  kruni  navlastíto  za  tatárske  návale,  silno  se  biale  tifS»i 
vlnom  razvio,  te  si  zadobio  svakojakih  povlastica.  Matijai  g.  1488  obdarí  gačas^uslobodnali: 
i  kra^jevskoga  grada.  God.  1638  ste6e  si  pravo  zastupstva  na  ugarskom,  a  g.  16S1  i  na  1^. 
vatskom  saboru.  G.  1652  Ferdinand  III  naredi,  da  se  pravá  Seqja  i  na  olŕolicu  njagova  pr»>| 
tegnuti  imadu.  Vile  kraJIjeva,  a  i  sama  Marija  g.  1741  potvrdi  sva  qjegova  pravá,  te  g.  I74l| 
náloži  joite,  da  se  vojnici  u  Seuju  nipoáto  u  gradske  poslove  mieáati  nesmgu.  Ali  do  mIi! 
ova  zaboravi  na  pravice  Senjske.  Jakov  Boldú  providur  Dalmatinski  u  svom  ízviea^u  od  f.! 
1748  povieda.  da  su  se  Senjani  pred  dvie  godine  badava  oprii  kra^jevskomu  povierenika,  kal: 
pod  nov  zákon  vojniéki  strpa  **le  Craine  delia  Schiavonia,  Generalato  di  Cariittot,  dti 
tadi  di  Licca  t  Corbavia  e  de  luoghi  littorali,  sicdU  convenne  a  Segnani  jnire  Icro 
grado  ratsegnarH  a  questa  novitä.  Ne  si  laeciô  cader  invendieatala  loro  ardiUsuia, 
per  commando  delC  Imperatrice  Regina  furono  quati  per  intero  topreH  i  pritňleggi  di 
naMone,  abolite  le  paghe  a  suoi  Capi,  posto  valido  pretidio  in  Segna  i  td„.  UsUed 
zabtjeva  nadib  staliéa  Franjo  I.  se  obveie  či.  11  g.  1802^  da  ée  ríeiiti  Senj  vojnicke  zapovietf 
po  £1.  S6  g.  1741  i  21.  60  g.  1790;  ali  malo  kaánje  u  ito  su  Senjani  kod  dvora  odvaino  ai» 
slojali,  da  se  ona  odluka  uživotvori,  budú  od  narínutih  jim  siledžija  pobaeani  u  tamnioe  (A 
9.  g.  1809  Jura  U.  977). 


Gnníca  obstojí  jos  danM  iiepoiiiiétto  u  podobi,  sto  so  joj  tndUi  nasiloo  narinuH, 
tkvprem  je  ?eé  dávno  prestalo  njeEÍno  svaijoj  valjda  s  tog^  samo^  da  se 
■Miiva  tobožnje  blag^odati  tudje  kultúre,  dakako  jedan  od  poglavítih  us- 
nka  Djesioe  sadaáaje  dasevne  i  materiálne  slabosti. 

Usa  spomenate  ratove  s  invanskimi  dnsnianí,  na  kojih  je  národ  iz- 
troéio  sile  í  novee  bes  railoga  i  koristi,  i  neprestane  borbe  a  semlji  s  í- 
lorodnimi  gospodari  na  spas  starodavnih  pravioa  slabo  se  jamačno  kod  nas 
fUTijatí  moglo  dobrostanje,  te  s  tog^  dakako  naša  je  dŕžava  morala  ne 
malo  nostati  naprama  ostalim,  kóje  sn  sbilja  Marijn  pripoinavale  sa  svoja 
bligodama  vladateljíoo.  Sporoenat  ée  mo  samo,  da  radi  smatnja,  sto  sa  se 
M8to  Q  národu  disale  sbog  nasílja  plemstva  na  svojih  imanjih,  sabor  se 
MS  g.  1755-6  maogo  trndio,  da  uredi  urbariarske  poslove,  i  tím  stavi  kraj 
iv«jevoljno6ti  vlastelinskoj  i  preteraním  sahtjevom  asmjana  páka.  Kasnje 
i  6?akoj  eapanijí  bodu  podíg^nuta  po^jodielska  drnžtva  pod  pokroviteljstvom 
bna,  te  staliáí  usa  to  anese  pod  novao  Josipa  Legáta,  Kranjca,  da  aóí  go- 
jenje  baba  i  síri  pčelarstvo.  Pokusaji  na  tvgovíni  po  Savi,  s  prvá  ponjesto 
iríeéDi  (1),  do  mala  sapese  budi  ís  neroara  nametnate  oblastí,  budí  is  oe- 
tríelíh  Qstanova  ílí  veé  tada  íz  trséanske  zavidnosti. 

Marija  Terezija  amrie  29  stud.  17Ô0,  i  nasliedi  ju  starijí  sin 

J081P  II.,  jos  29  ožajka  176i  odabran  za  eara  nemačkoga,  a  od 
23  roJDa  1765  njezioim  sudrugom  u  vladanju  aastrijske  dŕžave.  Josip  bjase 
JMnačno  čoviek  velikoga  duba  i  riedke  izobražeností,  ali  mu  je  po  sve 
nanjkala  politička  opresnost,  ozbiljno  izkustvo  í  múdro  i  izkreno  sudružtvo. 

Netom  se  dohvati  priestola,  ôvréto  se  stavi,  da  na  mah  priredi  svoja 
dŕžava  po  načelih,  sto  si  bježe  na  svojih  putovanjih  u  ínostranstvu  osnovao 
po  ondasnjoj  filozofickej  skolí  franoezkoj,  ne  pazeó  nimalo  na  sasvim  oso- 
Víto  navlastito  državopravno  stanje  i  na  pravé  potriebe  svojih  pojedinih 
Vmalja.  čega  radi  nije  čuda,  sto  sn  veóím  dielom  njegove  mnogobrojne 
dňavne  ízprave  kao  nezriele  i  nepodobne  za  eielo  oeuspiele,  dapače  baoile 
drža?a  u  to  vecu  propast;  tako  da  njegovo  doba  a  poviestnici  austrijskoj 
iolasi  zbilja  zabilježeoo  najveéim  oasiljem   í   najbezočnijom  nezakonitostju. 


(i)  Poslanik  mletački  u  Be£u  A.  Kontarini  27  ruj.  1777  javi  svojoj  vladi :  "É  giunto 
i  fienna  in  quetta  settimana  un  groato  vaaceUo  mercantUe  fabbricato  in  Croazia  e  ap- 
ptrtenente  alla  nobile  fami(fiia  Batiana,  ehe  ti  lusinga  di  ottenere  per  proprio  conto  un 
itrtíto  commereio  con  Fiume,  e  per  la  vta  déUa  naviga%ione  discendendo,  e  rimoníando 
U  tre  /tumi  ňno  al  DanuHo...  Egli  é  vero,  ehe  quetto  vascello  é  U  maggiore  ehe  abbia  ri- 
Wmíato  il  Dantibio,  e  il  di  eui  carico  e  formato  di  merci  piú  orientali  ehe  déUa  naMone; 
9a  retíerä  sempre  a  vedersi,  se  il  proffiuo  regga  al  confronto  del  sommo  dispendio,  ehe 
^^uestariamente  deve  soffrire  la  qiuilitá  e  la  lunghezxa  di  questo  viaggio. 


n 


—  2ô6  - 

Usam  za  og^ledalo  Fridríka  Velikof a  kralja  Proskof a,  nastaví  se  samoMi  j 
cem,  ozakoniv  kao  stožeroi  temelj  državnoga  sastava  eenÍraU%aeiJu  i  gw^i 
mani^aciju,  te  je  oasilno  gonio  ave  národe  svoje  kruoe,  da  se  ovÍB] 
kľívim  bolvanom  slíepo  poklone.  I  samu  Ugarska  i  Hrvatsko,  akopren  ob^  i 
po  pragmatiékoj  sankciji  spojene  samo  osobnim  svesom  s  Djegovimí  na- 
sliednimi  zeroljaroi,  kanio  je  svom  daáom  zatjerali  a  to  nespotno  kolo,  t«  I 
je  sve  sile  napinjao,  da  i  te  od  ,pamtivieka  slobodne  krayevine  skaéi  poi 
svoju  samovoljnost  i  ponjemči.  Toga  radí  smatrajuiS  ogar.-hrv.  kronu  Klt 
puko  ígralo  nehtje  se  ovíenčati,  da  tako  ízbjegne  dužností  savieroifion 
potvrdití  ugar.-hrv.  pravá ;  no  uprav  zato  Ugrí  í  Hrvatí  ozkratíse  mu  i  na* 
slov  kraljevskí.  To  razpusteno  nasílje  probodí  napokon  ne  samo  u  ovil 
nego  í  u  švih  ostali  h  njegovíh  zemijah  golemo  nezadovoljstvo,  tako  da  j« 
morao  najposlie  on  sam  udavíti  svoje  gojence^  da  si  barem  u  miru  pripraii 
grob;  te  ne  samo  malo  pried  smrti  nevaljaními  proglasi  sve  svoje  aarc4l(í 
zakonodavne  í  úpravne^  nego  i  samé  darovnioe  i  povlastíee  (el,  3Z  g,  17l 

Nevaljano  vladanje  nutrnje  pokvari  mu  i  svakí  nspíeh  q  ízva 
politici.  Pomorske  vlastí  izkvarise  mu  trgovačke  namiere^  sto  je  kanio  i>«i 
vešti  u  Nizozemskoj^  a  Frídrík  Velikí  staví  mu  se  na  put,  kad  se  starMÍ 
svoju  oblast  protegnutí  na  Bavarsku.  Videé  se  dakle  zapriečena  prama  Ne^ 
mačkoj,  u  Krsonu  g.  1786  pruži  rakn  Kateríni  U  Ruskoj  Caricí  proti  Tai^ 
Čínu  pogodbóm,  da,  s  izagnanjem  ovoga  iz  Evrope,  njojzi  bode  Carigrad^ 
íztoôno  earstvo,  njemu  pako  Rím  s  Italíjom  í  carstvo  zapadno  QDok' 
Denkwúrd  Thl,  L  S89  IL  963^;  no  í  u  tom  težko  zaluta,  jer  kô  sto 
ostalom  manjkalo  mu  je  i  tamo  ízkrene  pomoci  od  svojih  nezadovolji 
národa,  i  vodja  doraslih  takovu  poslo.  Čím  dočo  Turcin,  sto  se  bjese  protf 
njemu  osnovalo  u  Krsonu,  umah  po  nagovoru  Englezke  í  Pruské  navíesi 
rat  Katarini,  tada  zabavljenoj  s  Poljací  a  kasoje  í  Svedí^  a  njezina  posli 
nika  u  Carigradu  bací  u  tamniou.  Sad  carica  obratí  se  na  Josípa  za  pom 
te  ovaj  po  dávno  utanačenom  savezu  uzprkos  javnomu  mníenju,  kojo  se  sasi 
protivné  ízjavljalo,  bez  odvlake  skočí  na  oružje  (9  velj.  1788').  Saka 
jakú  vojsku  u  Sríemu,  i  pozvav  krsčane  u  Torskoj,  da  se  za  njega 
noge  dignu  proti  stolietnomu  krvniku,  i  to  velíkim  uspíehoro,  koncern 
Ijače  sadje  on  sam  do  južne  granice,  da  razgleda  ondiesnje  tvrdjave  í  voji 
upraví  u  Tursku.  Lasi  provali  prieko  Save,  a  Koburg  prieko  Ounajaj 
ovomu  na  prví  mah  podje  sriečoo  za  rukom  starú  Orsovu,  Jas  (^travf^i 
i  Kotim  Q29ruj.)  s  vecom  stranom  Vlaške  predobíti.  Turci  se  medjutím  sgraa 
Banat  (srpnjá),  i  kod  Sopanka  potukav  gjenerala  Papilu  (T  koi,'),  ob8Íedai| 
Teroisvar.  Pohíti  sada  sam  Josip  na  tu  stranu  sa  40,000  vojsko,  da  sagra 


-  267  - 

Torke  íspod  grada.  Kod  Haransebeéa  samí  sa  Garevci  obnoé  jedni  na  dnige 
pacalí,  mísleé,  da  neprijatelja  pred  sobom  imaja,  sto  rastepe  careve  namíere. 
Na  prví  glas,  da  se  je  rat  zameo,  bila  se  u  Srbiji  ustrojíla  liepa 
eeta  ondiesnjih  ustasa  pod  Mihaljeviéem,  kóma  páde  dosta  rana  zadati. 
Toréina,  i  srbskiro  bjeguncem  obezbíediti  prolac  prieko  Save  u  Sríem  i  u 
Slavonija.  U  tom  carevoi  23  tráv.  1789  iz  Sriema  prebrode  Savu  i  obkole 
Sabac,  te  samim  carem  odoáeyljeni,  azmu  ga  na  jaris,  a  tvrdjavu  sliedeéí 
dan  prisile,  da  se  na  milost  í  nemilost  predade.  Ťim  badu  Taroi  primorani 
íz  Banata  povuéi  se  u  svoje  zemije.  I  oar,  oboHv  u  nezdravih  predíelih, 
morao  se  do  ma]a  povratiti  a  Beó,  g^dje  ga  srietí  viest,  da  ron  se  Nizo- 
zemska  iznevieríla,  i  da  ga  je  kao  s  priestola  sbaeena  prof^Iasila. 

U  Hrvatskoj  Josip  povíerio  bjese  vrh.  zapoviedničtvo  nad  vojskom 
Karia  Líchtensteina^  ali  ma  losa  sríeca.  Pokovnik  Kneževíó  bude  od  Ba- 
bice uzbfjen^  a  badava  se  pokasalo,  Turkom  oteti  Berbír.  Samo  Lí- 
éanom  uz  prvi  mah  podje  za  rukom  pod  Kovačevíéera  izagnati  dosmane  iz 
dolojeg  Unca  blizu  Pobore.  Travnja  1788  udarí  sam  Karlo  na  Dubiea,  no 
tako  se  lošo  izkaza,  da  se  je  po  trosatnom  boja  morao  na  bjeg  baoíti,  o- 
stavív  na  bojnom  polja  izpod  g:rada  do  1800  nasínaoa.  Miesto  njega  dodje 
ovamo  početkom  kolovoza  slávni  Laudon.  S  njim  umah  bojna  srieéa  krenu 
na  boije.  Laudon  do  mala  provali  do  Novof^a  i  predobí  ga  Q17  rtfj.),  te 
suzbív  pasu  Travníčkog  sa  7000  dolazeceg^a  grádu  na  pomoé,  izza  deset- 
satnoga  jurísanja  prísili  i  tvrdjavu,  koja  se  žiyo  bránila  pod  Oariéem,  na 
predaja  (4  list,).  Sada,  goneé  Torke  sve  naokolo,  pokusa  Laudon  obkoliti 
Banjaluku^  ali  ga  zla  godina  napokon  primora,  da  se  natrag  vráti. 

U  ovo  doba  pokusa  Josip,  da  porazumno  s  ondieánjim  biskupom  Pe- 
troviéem  uzbani  Crnogorce,  i  s  miti  privuče  na  svoju  í  sama  Nuhameda 
paša  Skadarskoga,  koi  se  dávno  bjese  svomu  gospodaru  iznevíerio,  obeéav 
ma  i  to,  da  6e  ga  neodvísnim  vladárom  sve  Arbanaske  prípoznatí.  U  ta 
svrho  odpraví  po  moru  u  Crnugoru  Vokasovica  sa  380  graničara  s  naput- 
kom,  da  sdruži  Crnogorce  s  Arbanasi,  i  da  svi  složno  udare  na  Turke; 
no  rojna  Vukasovié^  izza  njekolíko  srieénih  okrsaja,  s  izdaje  crnogorske  i 
pasine  morao  je  napokon,  da  žive  glave  odnese,  kradiraice  iz  onih  yrletih 
azmací  na  Buku  Kotorsku  a  Senj.  1  Mletéani  su  mu  tom  prilikom  sve  mô- 
žuce zaprieke  na  put  mečali,  samo  da  ne  uspije^  jer  su  se  jako  bojali^  da 
se  tóga  radi  s  Turci  ne  závade. 

Dočim  su  sliedece  godine  1789   naši   Budislavičí,  Vukasoviéi  í  Ko- 

vačevicí  na  vrat  na  nos  gonili  Turske  uz  Bosnu  i   rase  jím  glave  na  ma- 

čeve    raznasali,    i    na    Dunaju    su    bojne   stvari   sve    to    bolje    uspievale, 

17 


—  268  — 

Dftvlastíto  od  kada  Landon  a  svoje  rake  primí  vrh.  zapovíednictvo  naá 
vojskom.  Laudon  najprije  natjera  Tarke  ostavíd  Berbir  (10  07);  ta 
s  vojskom  i  8  brodovi,  na  kih  se  nalazilo  dosta  primoraca,  12  rujaa 
sadje  do  Biograda  i  tvrdo  ga  obsiedna.  Uzletí  uoiah  gľada  na  pomoc  Abdi- 
paša,  nego  naídje  na  Srbe  pod  Mihaljevicem,  kojí  ga  poéteno  potakn  i  di 
bjeg  prísile.  U  sto  su  si  pako  Koburg  í  Suvarov  kod  Foksana  (1  koľ)  i 
Martínjestíe  Q29  ruj»)  lovor-víenoe  savijalí,  Laudon  je  jurisem  grád  Bio« 
grád  predobivao,  í  malo  kasnje  prisilio  í  samu  tvrdjavu  na  predaju  (7  tíst,"), 
Sad  ce  oasi  iz  vise  strana  u  tarske  zemlje.  U  sto  je  Mibaljevtc  oz  Srbijft 
sve  do  Nise  robío  í  plíenío,  te  se  docnije  u  Krnsevcu  uplakao  i  atvrdio^ 
Davídovió  iz  Broda  tjerao  je  napried  do  Lipnice,  gdje  je  dasmane  razbijaO| 
te  sve  do  Zvornika  pod  syoja  vlast  spravljao.  U  isto  je  doba  gjen.  Jelaôii 
8  naše  strane  odbíjao  tarske  návale,  i  barjaktara  Alílagica,  onda  tií»> 
na  glasu,  siekao  a  četa  mu  a  bjeg  svraéao.  U  tom  se  iznenada  zagrott 
našoj  zemiji  Alahmud,  paša  Skadarskí^  koi,  smiriy  se  s  Portom,  prodro 
bjese  jakom  četom  do  Jajca,  da  pomôže  Biograda.  Dočav  ondje,  da  se  je 
grád  predao,  zamaknu  napried,  da  ce  u  Lika  na  plíen.  Sad  mu  se  stan 
na  pat  našinci  pod  Lecenijom,  i  tako  odvažno,  da  je  napokon  brže  bolj 
uzmaci  niorao.  Na  povratka  Crnogoľcí  14  stád.  tako  ga  potakose,  da  j 
prisiljen  bío  vecí  dio  ostavše  si  vojske  svratiti  a  Dubrovník,  te  odatle 
moru   kuéí  odpraviti. 

Uspievanje  Josípova   oružja   u  Turskoj   ne   dopade  se   niposto  Frí 
Vilelmu  II  kralju  Pruskému^  jer  se  je  jako  bojao  ojačanja  austr^ske  kai 
navlastito   iz  razloga,   da  mu   ne  pokvari   namjere   u   Nemačkoj.   Podbodi 
pako  od  Englezke,    koja  se  i  tada  silno  opirala  smieru  ruskoma  na  isto 
radí  svojih  Indija,  Vílelm  31    síeč.  1790   utanači   s   Turci    pogodbu,  koj 
jím  osiegura  cieloknpnost  njihova  zemljista,  a  zatim  čvrsto  se  staví  kapii 
vojsku,  da  udarí  na  Josipa.   Medjutim   su  se   sve   to  jaoe   vijali    i   domí 
nemíri  navlastito  u  Ugarskoj  í  u  Hrvatskoj,  kóje,  nemogav  pregoríeti  svo, 
starodavnoga  ustáva^  grozljivo  su  zahtjevale,  da  se  u  život  povrati  i  da 
njihovi  sabori    bez   odvlake   sakupe.    Uza  svu  tu  pogíbelj  ízvana  i  nutar 
uzrujanost  Josíp^  da  kruní  učuva  te  dragociene   bisere^   odváži   se  napok 
28  siec.  1790  opozvati  sve  svoje   naredbe   ondje   naôilno   narinute    i  uroei 
dan  za  sabore;  ali   nevidí   konca   ní    domácim    razpram    ni    turskomu  ra 
Umrie  20  velj.  i.  g.  u  pedesetoj  godini  svoga  života.  Nasliedi  ga  brat 

LEOPOLD    If,    dosele   vojevoda    Toskanski.    Dohvati    se   državno{ 
kormila  u  vrlo  kobno  vrieme,  kada  se  naime  u  Evropi   radilo,  da  se  p 
krene  dosadasnja  politička  sústava,  a  sa&vim  nová  proizvede.   Iskreni  s 
vatelj  mira  i  pravice,  bez  odvlake  se  odvažno   stavi^  da  častno  okonča 


-  259  - 

s  Tarcí,  i  da  utaloží  stranom  usbanjene  a  stranom  vec  íenevíerene  svoje 
dŕžave^  jeda  bi  opet  svojoj  kuci  pribavío  a  nutrí  i  isvana  starú  moé,  a 
dražtvenu  borbu  sveo  na  praví  put  zdravá  i  zriela  napriedka.  To  lýegovo 
razborito  postupanje  dobi  mu  njemačkí  príestol  (30  ruj.  1T90), 

U  sto  je  Leopold  síloo  snažío  sievernu  vojsku,  da  tím  lasnje  skloní 
Pruská  n&  príkladne  pogodbe,  a  s  Turci  se  dogovarao  o  miru,  još  se  na 
oasoj  granici  živano  vojevalo.  Ovamo  je  Jelacíé  slavno  odbijao  turske  ná- 
vale^ í  národne  sile  skupljao^  s  kojímí  tek  lipnja  udarí  knez  Valíš  na  Cetín. 
Prvoga  srpnja  doletí  grádu  na  pomoc  Paša  Banjalučkí^  ali  ga  nasí  do  mala 
oa  bjeg  prisílíse,  te  pod  gjen.  Peharníkom^  nasliednikoro  Valisevim,  jurísem 
otese  onu  tvrdjavu  (JS1  srp.').  Tom  se   pobíedom   okonča  rat,   a   mír  bude 

v 

konačno  utanaóen  u  Šistovi  30  pros.  1790  na  temelju  tadasnjega  posieda 
(status  quó).  Po  njem  dobi  naša  zemija  njeki  dío  Unskoga  kotara,  Cetín 
i  Dresnik,  sto  joj  jos  Bíogradskim  mírom  pripadalo  (V,  Martens  V,  18.  3ff), 

.  U  Isto  se  doba  Leopold  skrbío,  po  moguénosti  zadovoljíti  željam 
svojih  národa  s  Josipove  násilností  svestrano  potlaôenih  i  pritísnntíh.  Naj- 
prije  da  ugar.-hrv.  kraljevini  povratí  starodávne  slobode,  úročí  sabor  kru- 
nitbeni  za  dan  ô  líp.  17P0,  gdje  ízručí  stalísem  zavíernícu,  svojom  prisegom 
obezbíedjenu,  obvezav  sc  u  okrunjenju  (15  stud.^,  na  víerno  obdržanje  nji- 
hovíh  pravá  í  povlastica.  Zatím  držeé,  da,  ako  ugodí  Magjarom,  bolje  6e 
si  osieguratí  obstanak  príestola  naprama  nutrnjím  i  ízvauskím  nepríjateljem, 
osobitím  písmom  zajamčí  ugar.-hrv.  kruni  njezínu  samostalnost  i  neodvís- 
nost  (cl.  10  god,  1790")^  í  dozvolí,  da  zákone,  navlastíto  o  porezanju  i  no- 
vačenju,  stvaratí  samo  môže  kruna  ukupno  sa  stalisi  (cl,  19  i  19  i.  g, 
Jura  HL  17S).  Tada  nas  národ,  íznemožen  Josipovom  centrál izacíjom, 
bojec  se  živo  nove  násilnosti  nemačke,  a  nepomenujúci  se  pogíbeljí,  kojom 
mu  se  bjese  vísekrat  prije  zagrozila  magjarska  centralizačka  težnja,  dapače 
vriedjajuc  sam  svoje  hístorícko  pravo,  valjda  da  vece  jamstvo  dade  svomu 
Qstavu  s  užjom  svezom  s  Ugarskom,  na  njeki  način  či.  58  sdruži  svoju  s 
ogarskom  politickom  upravom,  i  dozvoli  joj  joste  či.  59  svoje  staro  pravo 
razpísivanja  i  odlučivanja  poreza,  a  ostalo  državne  poslove  ostaví  í  nadaije 

v  ,  , 

Bvomn  saboru.  Sto  se  tiče  politické  úprave  Hrvatí  su  dakle  dopuscalí,  da 
se  miesto  Namjest.  Víeca  ugarskoga  sastaví  Senát  ilíti  državno  vieée  u- 
kupno  za  sve  zemlje  ugar.-hrv.  krune  pod  predsiedničtvom  nadyornika 
(Palatind)y  a  senatore  iliti  viecnike  neka  izberu  sabori,  naíroe  ugarski  í  hrv.- 
slavonski^  da  ti  víecnicí  budú  odgovorní  dotíčnomu  saboru;  í  da  Ban  nas, 
kad  dodje  u  Budím,  dobije  medju  njímí  prímierno  síelo  i  glas.  No  Magjari 
ne  prihvatíše  taj  predlog;  osta  i  nadaije  kod  njih  Namjest.   Vieče,  a  samo 


—  260  — 

nám  ostapisp  a  njem  nJéko|a  síela.  Glede  palio  poresa,  pravo  naíme,  á% 
■aie  dŕžave  plate  od  svakog^a  selíéta  (^porto)  samo  polovica  noge  (dieé) 
sto  Ugarska  plaéa  (medietatem  in  regno  suo  Siavoniae^,  dolaxi  u  él.  Z, 
sak.  g.  1492  kao  ustarielo  (Juxta  ipsorum  consuetudinem),  te  je  trajalo 
Depovríedívo  do  g.  1790.  Sad  naši  stalisí  istina  dozvolise,  da  se  o  poreti 
vieca  akupno  na  agar.-hrv.  sabora,  ali  pod  avietom,  da  se  to  ovrsi  i  oadja 
ca  nas  napose  í  odieljeao  od  ogarsko^  poresa,  í  da  po  starom  sakont 
naši  plate  samo  polovica.  Ovo  sliedi  oéevidno  ts  napotka^  sto  sa  staliii 
tadA  dali  svojim  poslanikom,  I  is  cl.  1.  nasega  sabora  g,  1791.  Po  ton 
napotka  cahijevali  so  pako,  da  se  priatieloví  materi  semljl  varaždiosko 
■apoviedoíotvo,  ilí  barem  ona  seroljista,  sto  državí  bjese  ístrgala  vojnicka 
oblast  sa  Marije  Terezije  i  Josipa  II,  odctepiv  kríževaóka  od  požeske  ža^ 
panije;  i  da  se  a  Bodimo  podígne  vojnicko  vieóe  ca  vojska  ogarska  i  ia| 
graoioo  pod  ravnanjem  jednoga  drsavnoga  vieéníka,  koí  ée  prisega  poIoBti| 
sa  vojne  stvari  agarske  ugarskorou  sabora,  a  za  granica  hrvatskonii 
QJura  n.  »60). 

Akoprem  je  s  otím  odstopljenjem  poveéa  strana  naše  državne  oprave; 
prenesená  bila  na  sabore  ukupno  agar.-hrvatske,  samostalnost  naše  kra- 
Ijevine  bje  ipak  tím  zajamčena,  sto  se  njezino  državno  pravo  nije  smieloj 
ní  najmanje  promíenítí  na  oníh  saborih  bez  privoljenja  nasih  stalisa,  jerj 
zakijučci  sabora  ogar.-hrv.  onda  sa  samo  i  sa  nas  valjanost  dobi  valí,  kadí 
so  a  nasih  saborih  proglasení  bili.  Uzprkos  tomu  Magjarí^  kóji  sa  se  dt 
sada  silno  borili  proti  nasilja  Josípovu,  yideé  našu  popastljivost,  umah  m 
stave  stapati  samom  Josipovom  stazom,  da  si  s  magjariziranjem  izvedi{ 
sada  premogocstvo  (egemoniju)  u  Ugarskoj,  kô  sto  Josip  germaniziranjeaj 
a  Attstrijí;  naime  se  živo  poprime,  da  si  a  nasoj  državi  privaka  svo  o»«; 
vlast,  koju  su  a  svojoj  koéi  imali,  i  tim  izbrisa  do  samoga  imena  brvat* 
skoga  národa  (!}.  Sad  se  dosietiáe  naši  svojoj  slabosti,  sad  sažalise,  st» 
su  žalibože  agar.-hrv.  sabora  ustúpili  glavna  svoja  pravá;  te  da  si  obes** 
biede  državni  obstanak,  umah  svom  silom  pohite,  da  onoma  zla  sto  prije  I 
bolje  doskoče,  da  ožive  naime  stari  svoj  odnosaj  naprama  Ugarskoj  a  nofi 
akinu.  Odavde  proizteče  ona  silná  borba  naša  s  Magjari  za  preotimanje  p** 
pustjenih  pravá,  koja  je  trajala  pako  do  g.  1848  i  savrsíla  napokon  naši 
pobiedom,  jer  je  pravo  za  nas  atemeljeno  bilo  na  zakonitost  i  na  pravedni 


(1)  God.  1817  písalo  je  jedno  magjarsko  pero:  "u  kraljevini  ugarskoj  «amt  ifaflfl 
ftt  narodí  ne  pako  i  Slováci.  A  tako  Slovenskí  národ  u  Ugarskoj  jest  samo  sahlaxna  sat 
m  smieina  misao.  Ime  národa  ide  samo  gospodujuéim  Magjarom,  jer  domovina  je 
samih  Magjara,  te  oni  sami  sastaju  se  na  saboru,  da  zákone  davaju,,. 


-  261   - 

0Bevoici  ogarskih  í  xapísaioí  OMÍh  sabora  sviedoče  Jabdo,  kolíkom  íe- 
0tÍDom  i  kojím  dasevaím  oaporom  moralí  sa  ae  poalaníci  naai  na  ogarskíh 
•tborih  kros  to  doba  hryati  sa  pravá  svoja  i  sa  oíelokopnoat  naše  aemlje. 
ŕrvo  vatra  plaaa  radí  poreza.  Magjari  sa  h^eli,  da  Hrvad  ravno  kô  í  oni 
ladu  poresani,  a  ne  samo  sa  polovica  po  prastarom  obicaja^  éega  radi 
jHsi  stftlísi  jos  lipnja  1791  odlačise,  da  se  njíhovi  poslaníci,  a  sto  se  tíóe 
poresa,  sporasome  ncposriedno  s  kronom.  Uza  to  se  žíyíja  rasvi  borba,  kad 
se  sapočelo  raditi  o  tom,  da  se  magjarskí  jesik  po  svad  avede.  Do  {;.  1790 
vladase  u  Ugarskoj  národná  ravnopravnost  a  jesíko,  posto  za  sve  národe 
avarské  krane  latinskí  bjase  dršavní  jexík.  Toj^a  radi  nasí  so  stalísi  seijelí, 
da  se  pri  tom  ostane,  te  sa  u  naputku,  sto  sa  svojim  poslaaikom  na  ugar- 
skom  saboro  g,  1790  dali,  prímíetilí,  da  je  njihova  želja,  da  ostane  kod 
sjíh  í  nadalje  latinski  za  slažbena  porabu,  izuzam  exercitium  milUare , 
mro  quo  naiionaU  idioma  Croatieum  adMbeaiur,  No  Mugjarí  či.  16  g.  1791 
Hvedoše  najprije  svoj  jezik  o  škole.  Naši  či.  34  i.  g.  sbilja  prívolíse,  da 
Be  i  na  Zagrebačkoj  akademiji  magjarskí  predáva,  ali  so  o  isto  doba  tra- 
iili,  da  se  i  njihov  jezík  učí  na  svíh  ugarskíh  gimnazíjiih  a  navlastíto  na 
BTenéilístu,  posto  se  po  svoj  Ugarskoj  dosta  slavjanskoga  življa  nalazilo. 
Bad  Magjarí,  ne  pazeé  nimalo  na  te  pravedne  zahtjeve,  pohite  dalje,  odred~ 
Jajuc  ČI.  7  g.  1792,  da  í  o  prídroženih  stranah  búda  kod  svíh  za  voda  o- 
čevnih  podignote  stolice  magjarskoga  jezika,  a  to^  ut  hae  ratione  intra 
certam  ietnporis  periodum  pedetentim  publica  munia  intra  regni  limi- 
.Im  nonnisi  tales  obtineant,  qui  penes  reliqua  rite  absoluta  studia  cogni^ 
Honem  eiiam  linguae  Patriac  Professorum  testimoniis  edocuerint,  Ni 
tím  zadovoljiní^  dapače  sve  to  smelije  gazec  najmilije  svetosti  švih  si  sa- 
drožnih  národa^  nastaviše  svoje  težnje  za  premogacstvo  tja  do  g.  1848^ 
kadno  jíh  političke  okolnosti  zavedose  do  najskrajnije  obiestí,  naime  da 
proglase  svoj  národ  í  jezik  izkljačivo  gospodajuéimi  a  čitavoj  Dgarskoj. 

Dočim  je  Leopold  s  ove  strane  Magjarom  sve  na  volja  puséao  ís 
krivé  pomisli^  da  bez  njihove  pomoci  nemá  spása  za  austrijsku  kucu,  a  isto  je 
,  doba  8  druge  odvažno  nastojao,  da  sto  príje  svede  na  posluh  iznevierene 
Nisozemijaue.  Toga  radí  upati  onamo  do  40,00  vojske  pod  Benderom,  kóma 
podje  za  rukom  Z  pros.  1790  prisiliti  Brfissel  na  predaja.  To  pospíesi  mir, 
koí  veó  10  ístoga  prosinca  posriedovanjem  pomorskih  sila  i  Pruské  bje  a 
Haagu  otanačeo.  Nizozemska,  dobív  na  novo  svoj  njegdasnji  ustav  i  po- 
vlastiee,  povratí  se  pod  aastrijsko  žezlo. 

U  tom  silno  zabaví  Leopolda   franeezki   prevrat,   ali   se  onda  samo 
odváži  na   díelovanje^  kada  kralj   Ljudevit  XVI   badava  pokasa  izbjeci  íz 


-  262  - 

Paric*.  Leopold  is  Padve  posva  tada  poveée  evropejske  vlasti,  da  se  sIosm 
8  ojíme  dogovore  o  načinu,  kako  da  se  obusda  francezka  asbana,  koja  je 
yeé  sve  naokolo  prožala  svoje  pogobne  capeti,  í  da  se  spáse  oodje  kraljevs 
moó  í  osoba,  nalazeée  se  u  skrajnoj  opasnosti  (6  »rp.  Í79ľ),  U  ta  svrhi 
najpríje  25  srp.  a  "Beča  sklopí  savec  s  pruskím  kraljem,  s  kim  pako  27 
kol.  a  Píllnitsa  ustanoví  naoin  poFtopanja  a  tom  poslu.  Rad  pako  Franeesi, 
sve  to  bíesniji  í  smielíjí  kod  kuce,  azese  javno  kopati  jama  nemaekoma 
feadalízma,  í  grozití  se  navlastíto  nadbískupo  trevirskomo,  sto  je  bjegaaee 
primao  i  pomagao,  Leopold  izjavi  se  proti  njíin  i  kao  nemačkí  car^  te  stade 
da  kapí  vojsko  na  njih^  alí  ga  u  tom  izoenada  sateée  prerana  smrt  (í 
oi^j,  1792),  Naslíedí  ga  stariji  sín 

FRANJO.  čim  se  dohvatí  príestola,  omah  oreóe  ogar.-hrv.  kraaít- 
beni  sabor  za  20  svibnja,  na  kom  pako  5  lip.  ízrací  stalisem  zavíernica; 
te  zajamčív  prisegom  ostav  i  pravá  posebuo  i  naše  krane,  bode  kraljem  pro* 
glasen  í  okrunjen.  Odlacno  postupanje  njegova  ministra  Kaanitza  naproti 
francezkoma  pokreta  pruží  Jakovljevcem  prílika,  da  mo  jos  20  tráv.  i.  g. 
navieste  rat  kao  ugarskoma  i  českorao  kralju;  ali  ma  to  pribavi  ô  srp.  i 
cárska  krono,  jer  su  os  te  bujne  okolností  Niemci^  kao  najprví  dosmanskoj 
bíesností  iziožení,  ponajvíse  trebovali  odvážne  míšice,  koja  bi  jih  od  blížoe 
propasti  sačuvala.  Franjo  s  prvá  pusti,  da  Pruská  upravlja  po  svojej  volji 
ratními  poslovi;  ali  mlitavo  i  nesmotreno  ponasanje  vrh.  vodje  pruskoga, 
Ferdinanda  Braunschweíg-skog  bací  Ljadevita  XVI  u  to  vecu  propast,  í 
natjera  Jakovijevce,  da  proglase  Francezka  Republika  (2í  ruJJ).  Istina  bez- 
dosna  odsuda  Ljadevitova  (21  siec,  1793')  svede  u  bojno  kolo  Englezko, 
Olandsko,  opanjolsku  i  jos  njekoje  pomanje  vlasti,  te  se  s  početka  nastaví 
rat  srieéno  po  saveznike  radi  nastavših  buna  u  Paríža;  no  do  mala,  kad 
se  Carnot  primí  vojne  úprave  i  obcí  ustanak  uredí,  dobra  sríeóa  opet  pri- 
skočí Francezom,  í  to  uspjesnije,  kad  se  po  Robespierroyoj  odsúdi  umirenija 
stránka  dohvatí  državnoga  kormila  (28  srp,  1794).  Us  te  okolnosti  Pruská, 
da  boije  paži  na  poijske  poslove  Ruskom  navlas  podurkane,  prvá  íztopi  íz 
saveza,  í  5  tráv.  1795  s  Francezi  sklopí  mír  o  Baselu.  Tím  se  raztepe 
prvá  koalicíja;  dočim  se  Francezka  svojim  treéim  ústavom  (Direetoire  2$ 
list.)  sve  to  yise  okríepí  í  osmielí.  Austrija,  sada  na  bojnom  polja  mal  da 
ne  osamijena,  ípak  ne  klono  duhom,  akoprem  u  isto  doba  težko  zabavljeaa 
treéom  diobom  poijskom,  po  kojoj  steče  ostali  dio  Krakovské,  Sandomirski 
i  Lublinsku  vojvodinu,  Kelm  i  ostalo  zemljiste  do  Buga,  sve  pod  naslovom 
zapadne  Oalicije.  Ali  ja  veé  dosta  oslabljenu  zatece  slíedeée  godíne  1791 
silní  Napoleon,  koi,  stopív  na  celo  fVancezke  vojske  u  Italíjí,  mnogobrojnini 


-  263  - 

yoUedami  ne  samo  smaza  ondje  njesíoe  Tojske^  no  joite,  provalív  do  Síra- 
■ierínga>  napokon  7  tráv.  1797  prišili  ja  n  Leobena  na  primíije. 

Doeím  so  u  OTom  rata  Hrvatí  silná  krv  í  tada  žrtvovali  ca  páke 
eemačke  svrhe,  braéa  sa  njíbova  u  Dalmaeiji  mirno  živarila  pod  jarmom 
todje  vlasti,  koja  se  tvrdo  držala  bezoružane  neatralnosti.  Kad  se  pako  bojak 
dobvati  njezina  semijista,  í  Toji^aée  stránke  počese  joj  za  svoje  svrhe 
fttímatí  ^radové  i  siliti  jo,  da  jíh  az  los  novac  brasnom  i  drugom  bojnom 
správou  oskrbi,  onda  samo  iz  doj^a  sna  sbodjena  pohiti,  da  barem  obrani  stolno 
miesto^  te  naredi^  da  se  bojni  brodovi  iz  ístoka  kací  vrate,  í  da  se  o  prie* 
komorskíh  pokrajinah  kopí  vojska  i  n  Mletke  vozí.  Na  prvi  glas  svoga  obéeg 
providara,  Andríje  Qairina,  Dalmatínci  uniah  skocíše  nanoge  janacke;  te  do  17 
líp.  17941^  akoprem  žetveno  doba,  toliko  jih  bjese  aavrvilo  o  prímorské  gradove, 
da  nije  lilo  vise  brodova,  kojí  bi  jíb  krcali.  E  tale  la  vivacitä,  javljase  QDÍriní 
svojoj  vladí,  äel  ttuddUo  entusiasmo  di  aecorrere  alU  Publiehe  esigentie^ 
ehe  mal  sofferendo  ľ  obbietto  de  baetimenti  non  alti  ad  un  conlemporaneo 
traeportOj  gareggiano  di  eolleeitar  U  loro  rieapito  ď  queste  rive  con 
ficeiole  barche,  onde  reetando  addietro,  non  eeeere  impulati  colla  taeeia 
ii  suddUi  een%a  corraggio  ed  aitaeeamenlo  a  F.  Serenitä  (^Dep,  Quir,  Í7 
lip.^.  U  malo  osta  cicia  Dalmacíja  bez  obrane,  te  se  knez  Rabski  bojao 
Hrvata,  kóji  sa  veó  tada  govorilí,  ehe  appena  partiíe  le  Cernide^  verreb- 
bero  eeei  ad  impadronirH  di  quelle  situa*ioni  eome  di  loro  antiea  pro^ 
prietä  e  dominio, 

U  sto  sa  s  jedne  strane  naši  iz  veledasja  letielí  u  Mletke,  da  jih  spáse 
od  blížne  propasti,  a  Mletčani  se  samí  natjecalí,  da  si  tvrdo  svoje  roočvare 
vcvrste  i  ograde  proti  poplavi  francezke  materiálne  í  duševne  násilnosti,  s 
drage  sa  Franoezí,  stisnov  Mantova  obsadom,  tja  do  Bologne  tjerali,  te 
silili  Papi,  Napalj  i  Toskanu  na  težke  pogodbe,  a  Mletčane  neprestane 
bíedili,  áti  vojsko  kupé,  drzava  j  im  pako  sve  to  silnije  derali  i  na  svake 
jih  make  mučili,  da  jih  tim  natjerajo  s  njiroi  se  sdružíti  u  savez.  Republika, 
vec  jako  »traljena,  a  toj  opasnosti  nije  znala  kuda  bi,  jer  su  ju  isto  tako 
oapastovale  Aastrija  i  Praská;  a  to  ju  napokon  upropastí.  Medjutim  Na- 
poleon, pobjediv  Wunnsera,  Davidovica,  Gvozdanovica  i  Alvinca,  to  vecma 
je  stiskao  JNantovo,  Cispadansku  Republika  snovao,  ítalijanske  vladare  na 
svoju  volju  gibao,  Mletčane,  a  isto  doba  derane  od  Aastrijanaca,  novimi  jos 
težjimi  globami  tieštio.  Papa  OAginjao  na  Tolentinski  mir^  te  napokon 
Wormsera  silio,  da  ma  izraéi  Mantova  i  da  se  konaono  Italije  okani.  Sada 
jos  jednom  pokusa  sam  nadvoj.  Karlo,  bili  ma  bojoa  svieca  poslúžila  u  I- 
taliji  kô  sto  u  Nemaékoj;  no  sve  zahman.  Napoleon   ožoj.    1797   uzlcti  mu 


-  26i  - 

na  sosríet,  i  bací  v  gs  príeko  Soóe,  udari  sa  aj  im  ^a  áo  éujarske,  i  sanii 
86  Beča  caiprosi.  No  Tideé  dobro,  da  ma  níje  sadosta  sile  a  ruei  do  feée^ 
uspieha,  da  se  njej^ovi  n  Tirolo  jedva  drže,  da  se  Karlova  vojska  swgdaoo 
snaží,  i  da  mo  na  blisa  prieti  ugar.-hrv.  aatanak,  te  kad  bi  a  boja  ftradao, 
težko  bi  si  mogao  prokrčiti  put  kroz  Mletacko  zemlje  veé  tada  ja&o  as- 
banute^  skloni  se  napokon^  kô  sto  je  oago  rečeno,  na  primirje^  18  tráv. 
utanaéeno  u  Leobena. 

U  tom  težke  sq  se  stvarí  doj^adjale  a  mletaokoj  drsavi.  Rtinetif 
bili  sa  veé  posieli  mal  da  ne  sve  mletačke  ipradove  na  kopna,  ti  svnda 
stali  áiriti  francezka  polítiéka  naéela,  i  oca  to  tieratl  staaovníke,  da  se 
svojej  vladi  izneviere.  No  videé  Napoleon,  da  ti  naéini  ne  rode  ožadjenin 
plodom,  dapaóe  da  ma  se  izza  ledja  díža  na  oružje  podložnici  mfetački  s 
Qjegove  násilnosti  razijatjeni,  í  da  sami  Mletoani  sve  to  odvažnije  odraíéi 
B  njim  sklopiti  opetovano  im  ponodjeni  savez,  9  tráv.  iz  Jodembarp  odasla 
Bvoga  poboénika  Junota  k  víeéa  mletackomu  sa  zabtjevom,  da  bez  odvlake 
naredi  razorožanje  na  kopna^  da  se  svi  azníci  politíéki  puste  na  sloboda 
i  td.  ili  dragcíje  da  de  ga  smatrati  za  ocita  neprijatelja.  Zahman  mi  jos  tft 
i.  m.  od^^ovori  víece,  da  6e  se  postarati  čim  prije  izponiti  njegúre  želje. 
On  veé  dávno  si  zasikao  bjese  a  pameti  upropastiti  Republika,  amo  ma 
manjkalo  prilíke,  da  barem  ízlíkom  to  ozakoni.  Kad  eto  17  travn|t  Vero- 
noži  astaja  na  oružje,  da  odbíja  Pranceze,  kojí  iz  slaba  azroka  bili  sa  tóga 
jutra  stali  sílna  vatru  na  grád  sipatí  sa  tvrdjave.  Boj  se  nastaví  do  24 
travnja.  Verona  merala  se  napokon  predá  tí  uz  težke  pogndbe.  U  sto  doba 
francezki  brod,  pod  Laudier-om  hoce  da  uzprkos  zabráni  silom  anidje  a 
mletačke  močvare^  no  svladaju  ga  bokeljske  galíjíce  pod  Visko^icem.  Te 
kasnje  nezgode,  navlas  po  njem  sama  prouzrokovane,  bíle  su  zadosta  Napo- 
leonu^  da  se  pred  svietom  opravda  sbog  nečuvena  nasílja,  sto  le  asadía 
bješe  jos  18  tráv.  počínití  u  Leobenu.  Ondje,  razpolagajuč  mleta)kom  dr- 
žavom  kao  svojom  imovínom,  ustnpio  bjese  $.  i  tajne  strane  prímiija  Fraiyo 
kraiju  Ugarskomu  i  td.  Mantovu  i  uz  nju  vecu  stranu  mletačkogi  kopna  s 
Istrom  i  Dalmacijom,  a  da  če  za  to  Mletčane  naknadíti  papinskíni  legaci- 
jamí;  s  ovietom  ipak,  da  Franjo  ne  smie  posiestí  te  zemlje  do  lonaonop 
mira,  koí  bi  se  za  tri  mieseca  ugovorío. 

Uslied  dakle  Veronezke  nabone  i  smrti  Laugierove  zapoviedi  Na- 
poleon gj.  Beraguey  ďHílIiersu,  da  obkoli  Mletke^  te  stade  zahlfevati  od 
Mletčana,  da  mu  izruče  vrh.  zapoviednike  nad  bojnimi  brodovi  i  sva  tri 
Inquisitora,  da  razorožaju  močvare,  da  priekomorce  odprave  kuci,  da  swj 
astav  preinače  demokratično  i  td.  S  tib  bezočnih  zahtjeva  težko   zableouli, 


—  M6  - 

■isu  s  prra  oni  sňali  kada  ée;  a  on,  da  jíh  sve  (o  vise  smete,  1  svíb.  for- 
Balao  jim  navíentí  rat.  U  isto  je  pako  doba  lajno  rádio,  da  osbudí  prevrat 
■  i^rada.  Ta  je  bilo  dosta  izdajiea  a  samíh  plemiéah,  kojí  eo  nastojalí  sva* 
kojakimi  laži  i  potvorami  dokaiati  velikoma  víeéa,  da  mu  ae  veca  í  precíja 
^Si^elj  nego  li  od  ft*anceEke  groši  od  strane  g^radske  porade,  navlastito 
•d  priekomoraoa  veé  spravnih  na  plíen  i  posar.  Us  to  napokon  po  národa 
nstmbe,  da  se  po  grada  síri  golema  tajná  urota  proti  vUdí,  a  našim  vo- 
jakom Qxkraéoja  plaóe,  te  jih  hrvatskim  proglasom  traze  badava  osviedo- 
éiti,  da  jih  vie4$e  namierava  ísdati  franeexkoj  osveti,  ave  to  navlas,  da  se 
pobane  (!}.  Uslied  tih  krivíh  glasova  bode  dakie  jos  8  svib.  sakljaéeno 
koči  odpraviti  sve  príekomorce,  te  njesto  jih  se  akrca  sasvim  mimo  jos  10 
a  ostalo  12  i.  m.  i  odjedri.  Taj  isti  dan  a  velikom  vieéa  bje  sa  512  gla- 
sova  proti  25  riešená  sadbina  aristokracije  mletaéke,  í  nastúpi  miesto  nje 
prívriemeno  vladanje  demokratíéko.  Nocjo  16  rodoisdajice  u  veda  Franceze 
n  grAÚ,  jer  je  sav  národ  živo  prezirao  nová  vládu,  te  se  odprto  grozío, 
da  ée  sve  dušmane  Sv.  Marka  pod  maó  okrenoti.  Medjotim  a  Milana  Na- 
poleon sklapao  je  mir  s  poslanici  aristoki-acye  mletaéke,  zajamceiS  joj  í 
tada  lažno  cielokapnost  zemljista  samo  ako  preinači  ostav  (Itf  jri?ť6.),  ne- 
sadajúc se  niposto,  da  ce  se  tako  na  brzo  u  Mletcíh  sasvim  preokrenoti 
ttvari  na  njegova;  ali  mu  po  obaviesti  uzkrati  potvrde. 

U  Mletcih  demokrata,  óim  se  dokopaše  vlasti,  amah  izjave  svim 
Radovom  na  kopna  sbivse  se  promiene  u  yladanju  bratskimi  izrazi,  jeda 
bi  jih  u  svoje  kolo  navabili^  a  jos  18  svib.  odlaéc,  hrvatskim  i  grókim 
proglasom  o  tom  obaviestiti  i  sve  priekomorske  pokrajine,  te  pozvati  jib^ 
seká  se  s  Mletci  sdraže  na  ožíyanje  nove  slobode.  U  isto  doba  odrede,  sto 
prije  Dputiti  dva  poviereníka  Qiv.  L.  Garanjina  i  Angj.  JKalafata)  u  Dal-- 
maeija,  a  treéega  (iVťAr.  Zikovicd)  u  Arbaníja  s  naputkom,  po  novom  jih 
dsha  i  pravou  ústroj  iti. 


(1)  V.  Árcb.  Ven.  Democ.  Rel.  M.  Á.  Bubic,  i  Cicogna  Cod.  352.  9.  Arcli.  Gor.,  gclje* 
■toji:  avevano  i  fa»io8i  otUnuto  di  aceortamente  dipingere  coi  piú  neri  colori  ttUta  la 
mtUsúa  ichiavona,  ed  i  piú  onesti  t  fedeli  di  8uoi  uffi%iali,  facendola  credere  desiderosa 
M  dar  U  sacco  alla  cittá,  sicché  preao  molti  dei  meglio  inten%ionati  erano  giunti  a  farla 
Úmere  farse  piú  degli  stessi  Francesi.  No  ipak  Thiers  u  svojoj  fíisL  de  la  Révol.  Fran, 
Telí  o  najih :  Cette  soldatesque  harbare,  éilrangére  au  peuple  vtfnitien,  et  souvent  en  hotíi^ 
Utó  avec  lui,  n'  attendait  qu'  une  occasion  pour  te  livrer  au  pillage,  tana  le  projet  de  servir 
aueun  parti...  En  méme  temps,  Us  Esclavons  se  livraieni  á  Vindisciplme  et  faisaient 
eraindre  let  plus  hoíribles  exces..,  leur  présence  dans  les  eaux  de  Venise  ne  fit  qu'  en^ 
trtíenir  U  troubU  et  la  terreur...  Us  Esclavons  furent  en/in  enbarqués  et  renvoyés,  aprés 
4e  grands  exces  commis  dans  les  villages  du  Lido  el  de  Malamocco.  Sve  puká  laž  i  klcŕ- 
Tela ;  a  tim  je  duhom  mal  da  ne  sve  napisano,  áto  se  u  onoj  povicsti  Uče  Republike  Mle- 
Pčke  1  nas. 


L. 


—  266  — 

Taj  pokret  mletački  a  dobar  čas  dodje  Franja  agar.-hrv.  kralja.  U- 
líkom  da  sa  s  oj  í  m  Franeesi  povriedili  Leobensko  priniirje,  í  on  ga  stade 
rusiti  B  naredbom  na  8voje  vodje  a  primorju^  da  sto  brže  mo^,  po<- 
síedna  sva  Istra  i  Dalmaoija.  Ojen.  Klenaa  početkom  lipnja  provaliv  a  Istri, 
a  krátko  ju  podloží.  Na  prvú  viest  omah  se  dižu  Mletčani  prosviedom  na 
Lallementa,  ondjesnjeg  poslanika  franceskoga,  koi  jíh  tiesio  tím  (13  Up.'), 
da  ce  bes  odvlake  obaviestíti  svoja  vláda  o  tom  prestopku  primirja.  Booa- 
parte  u  tom  nagovarase  jíh  íz  Milana^  da  on  čas  izdada  proglas  proti  Ad- 
strijí  na  sve  evropejske  vlasti,  da  na  to  í  Turke  naklone,  da  se  stave  ds 
odpor,  a  da  ce  jim  on  i  vojskom  pritecí  a  pomoč.  Oní  ma  još  jednom  po- 
vieraja,  í  23  líp.  sastave  prosvied,  no  tekar  ga  ízdaja  1  srpnja  (kô  it9 
kašnje  i  Turci},  posto  se  osviedoče  íz  samih  Napoleonoyih  astija,  da  jib 
je  OD  sam  ízdao  u  Leobenu^  ustopiv  Franjí  Istra  i  Dalmacijo,  akoprem 
níje  Imao  na  njih  i  ma  koga  pravá. 

Medjutím  víestí  o  državnih  promlenah  sbívsih  se  a  Mletcih  i  po- 
vratak  nasinaca'  a  prímorské  gradove,  odkle  se  mirno  svrate  na  svoja  se- 
líšta,  neazrokovBse  u  Dalmacíji  ní  najmanje  smatnje  [Def,  Quirina  JÍ6  svib.yf 
dapače  pokret  mletački  mnoge  azradaje,  sluteé  dobro  s  njega  za  dosta 
kakavnu  domovina.  AH  kad  se  prosa  glas,  da  je  Franjina  vojska  posiela 
Istra  í  da  se  krece  pat  Dalmacije,  eto  meteža  a  gradovih,  te  njeki  bi  ra- 
dije  s  Mletčani  a  njeki  s  Franjom,  koga  sa  za  svoga  kralja  držali.  I  sam 
Andrija  Quíriní,  obci  providar  dalmatíiiski,  gazeč  naloge  mletačkih  manicí- 
palísta,  staví  se  a  dogovore  s  Franjínimi  vodjami,  da  jim  izdade  Zadar.  Kad 
eto  jatrom  spasova  dne  (15  Up.')  njeki  izaslanici  ízvanski  razture  sve  nao- 
kolo po  zemiji  bantovni  proglas  na  národ   (1),   navlas   da   ga  azbone  proti 


(1)  Taj  proglas  frátra  Dorotida  (V.  Regio  Dalmata  1807.  br.  iO),  bje  tiskan  u  Du- 
brovníku, i  glasi :  "Národe  Slávni  I  Dvi  izvrstite  kriposti  ti  posidugeS,  jedna  jest  hrabrenost 
tvoja  naravna  u  dilovanju,  a  druga  virnost  tvoja  u  obecanju.  Radi  tvoje  hrabrenosti  svi  oft- 
rodi  boje  te  se  i  átuju  tc  dostojno,  a  poradí  vimosti  svi  te  žele  i  prilažati  se  dragovoljno. 
Ove  tvoje  kriposti  mn^^gi  narodi  žele  imati,  dali  neimadu,  a  mnogi  nenavidu  te  i  nastoje  da 
j'izgubiš  i  potlačíš.  Deh  čuvaj  dakle  vitežki  tvoje  vlastite  kriposti,  kóje  su  dikai  sláva  imeoa 
tvoga.  Národe  Slávni !  Ti  si  podložan  bio  dosad  Privedromu  Duždu  Mletackomu,  komu  si  se 
bío  povoljno  podložio,  da  te  vláda  i  upravlja  po  pravici  i  po  Zákonu  Isukrstovu,  i  da  te  ui* 
drží  u  Viri  Katoličanskoj.  Tvoga  Duždu  i  svu  Gospodu  Vitníke  služiti  vírno,  i  braníU  njihovo 
dostojanstvo,  iztirali  su  te  nepoáteno  iz  Mletaka,  i  ncharno  izdali.  Pak  evo  su  Dužda  odba- 
cili,  Vitnike  su  i  Gospodu  razruáili,  prilike  su  Svetoga  Marka  potlačili,  i  zákone  prominuU. 
Na  pristolje  sada  su  postavili  Jakovljevce  i  Cifute  iliti  Zudije,  pak  nastoje,  da  te  opet  k 
njima  prilože.  Lipa  stvarl  Oni  istí,  kojí  su  te  izdali,  sad  opet  daržeci  te  budalaáta,  žele,  da 
se  s  njima  složíš.  Národe  slávni.  Spomeni  se  tvoje  sláve,  i  znaj  da  su  Zudije  nepryateyi 
tvoje  vire,  i  najvecí  izkopajnici  tvoga  Zákona.  Nije  dakle  pristojno  tvojoj(  slávi,  ni  kortstao 


demokratom,  i  kros  to  olaksajo  alas  Franjinoj  ▼ojskí  u  Dalmaoiju.  Umah 
se  straati  raspale,  te  a  isti  čas  plané  po  švih  primorskíh  gradovih  ÍKÍm 
Zadra  strahoviti  prevrat.  U  Splieta  sgrna  se  bíesna  svietína  na  stan  po- 
krajiskog  pukovníka  Gjorgja  Matatinoviéa  i  smaknu  ga  sa  ženom  i  slugom 
DZ  8va  Djíhova  janačku  obrana;  a  isto  bi  se  dogodilo  bilo  i  Andriji  KrU' 
sevíco,  da  ga  poroogla  oíje  odlačnost  besiede.  Soéurcani  ustrielíse  tada 
▼riog  arambaáa  Marasiéa.  U  Trogíro  poginoáe  od  bontovničke  ruke  Pet.  Bo- 
kareo,  6il.  Dragazzo  i  knes  Kalifl  sa  svojím  sobarom,  a  prebogata  kuéa 
Garaojinova  bje  do  čísta  poplienjena.  I  a  Šíbenikn,  o  Hvaro,  u  Makarski 
i  td.  nije  poslo  bez  krvi  ili  kvara.  Tím  da  odalecí  konačnu  propast  a  mír 
povrati  asta  odlacno  na  noge  amírena  národná  stránka,  te  podigav  o  gra«- 
dovih  privríemeno  oblast  i  národní  barjak,  po  poslanicih  obodrí  Franja  kao 
ogar.-hrv.  kraija,  da  si  priduzme  vrh.  vlast  a  državi,  koja  ma  i  pripadala 
po  starodávnom  pravá  ogar.-hrv.  krone. 

U  tom  dojedre  mletaéki  povíereníci  a  Zadarska  láka  s  tiskarom 
Bom.  Fracassom,  ali  Quíriní  nece  da  jih  a  grád  primi  (/r  lip.').  Oni  pako 
éajuc^  sto  se  pripetilo  bjese  na  skoro  a  Dalmaciji,  í  da  se  hrvatska  vojska 
pribliŽDJe  da  ja  posiede,  vrate  se  a  Mletke.  I  sbílja  tada  Hrvatí  bili  sa  vec 
zaazeli  sve  zapadne  otoke,  naíme  Krk,  Cres,  Rab  i  Pag.  Gjen.  Matíja  Bar. 
Rakavina  24  líp.  iz  Rieke  proglasom  naviesti  Dalmatincero,  da  ga  eto  šalje 
k  njim  Franjo  ogar.-hrv.  kralj:  si  per  manienervi  U  buon  ordine^  come 
per  eonservarsi  i  proprj  diritti  incontrastabili,  Zadrani  po  savieta  Qai- 
rina,  koga  sa  zahman  malo  prije  kanili  zavesti,  da  se  stavi  na  čelo  nove 
neodvišne  vlastí  za  Dalmacijo,  prví  odprave  posianíke  k  Rakaviní  s  ponadom 


tvojoj  Virí,  da  se  k  njíma  ti  priložia.  Pri  tebi  jest  sada.  Národe  Dalmatinski,  tvoja  prostnost, 
i  moreS  priložili  se  komu  ti  hoceá.  Á  moreá  se  i  po  tebi  vladati,  i  zákone  tebi  postavíti,  pak 
živíti  u  Katoličanskoj  Virí,  i  oestitost  izkazati.  Obazdri  se  na  stará  vrimena,  í  vidil  ées,  kako 
8u  tvoji  Prvorodjeni  vládali,  tako  i  ti  mores.  Slávni  národe  Dalmatinski  paži,  da  sada  nesa- 
dješ  i  da  se  nepríložiš  k  Mletačkomu  Vladanju.  Nastojat  ce  sad  tvoja  nevirna  braca  Dalmatínci, 
da  te  opet  k  Mletcim  prilože,  i  zato  neviruj  svakomu.  Mnoge  če  ti  svári  prid  oči  raetnutí,  i 
čestitost  obeéati,  pak  ée  te  privariti  í  izdati  kako  su  izdali  tvoju  bracu  pod  Veronom  i  u 
Mletcim.  Zuaj  istinito,  da  oni,  kóji  budú  te  nagovarati,  da  se  priložíš  k  Mlečanom,  neisču 
tebi  čestitost,  dali  sebi  koríst.  I  ovo  su  oni,  kóji  su  do  sada  živili  naopako,  poležali  plaču  i 
vas  národ  gulilí  gdi  su  moglí,  a  budúci  sad  izgubili  po  dopuátenju  Velikoga  Gospodara 
Boga,  nasto/e.  da  te  privare,  i  da  oni  povrate  se  opet  s  tvojom  štetom  na  njihova  prvašnja 
uživanja.  A  nika  pak  tvoja  braca  puni  su  želje  za  stupili  aa  zapovid  i  äetati  po  Mletcim,  pak 
uživati  na  tvoje  hrče,  i  tako  nastoje,  da  te  prilože  za  izpuniti  bolje  njihove  izpraznosti  i  o- 
stále  opačine.  Promotri  dakle,  Slávni  národe  Dalmatinski,  sve  potanko,  šlo  sam  ti  sad  prikaza, 
i  zagrli  svit,  koga  ti  d^je  tvoj  brat  i  prijatelj,  koi  želí  ti  dobro  i  svaku  čestitost,,.  (Katal. 
IV.  31). 


-  2«8  - 

dobrovolJDa  podloženja;  a  oa  lOihov  prímfer  kašnje  lo  isto  eiae  i  ob- 
talí  {^radoví.  D  to  je  doba  ve6  saála  bila  po  kopna  jaká  ôeU  hryataka  s 
Velebiéa  i  posiela  Knín  Q96  /ly.}*  ^^^'^  odiel  vojake  po  moru  od  1700glaTa 
dojedri  a  Zadar  30  líp.  i  1  srpnja  bje  BvečaDO  primljeD  u  grád.  Rakaviiia 
i  gjen.  Lužiojan  stigoae  sa  5.000  tri  dana  kaánje  (^Dep,  Quirina  Zt  srp. 
ť«  Rieke').  Rukavina  primi  amah  od  Zadraaa  prísego  viernosti  sa  Praaja 
kao  agar.-brv.  kraija^  te  6  arp.  budú  skiiinte  mletačke  sastave,  e  fra  aii- 
litari  aolennitä  ereite  quelle  äel  Ré  ď  Ungheria  QStor.  dei  Í798.  iim- 
burgo).  Malo  catim  od  púti  se  Rukavina  ia  Zadra  na  17  oružanih  brodova, 
i  polased  prímorské  gradove  bibenik,  Trogir,  Spliet  i  Makaraku,  te  otoke, 
Braó,  Hvar  i  Koróulu,  primi  aveéano  u  stolnib  í  žapníh  orkvah  prí- 
•egu  viernosti  od  švih  gradjana^  obvesavii  jim  se  a  ime  Franja  kao  ugar.- 
hrv.  kraija  na  neporoéno  ucuvanje  svíh  njihovih  starodavnih  pravá  i  po- 
vlastica  (1).  I  na  Bokeljane,  kóji  jos  8  srp.  a  národnom  sastanka  bíaho  se 
isjavili  sa  Franja  kao  ogar.-hrv.  kraija  i  a  tu  avrhn  odpravili  avoje  po- 
slanike  o  Zadar,  Rukavina  1  kol.  isda  osobití  proglas,  o  kom  jim  Baviesti, 
da  uslíed  ponude  njihovih  poslanika,  i  s  tóga  da  kraljn  ugar.-hrv.  učava 
u  onih  stranab  ť  suoi  antichi  diriUi  ineonirastabili,  dolasi  medj  nje,  a  da 
jim  jamči  ľuso  inviolato  di  tutti  i  loro  possMsi^  diritH  ed  immuniti 
(F.  Raccol,  di  ear.  pub.  1798),  I  bokcljaoi  sbílja  s  naklikoiu  primise  hr- 
vatsko  bracu,  i  rado  prísegoáe  viernost  avomu  ugar.-hrv.  kraija  (Z4  kol.y> 

Malo  kaánje  dodje  a  Dalmaciju  knes  Rajmand  Thurn  dvorskí  po- 
vierenik,  koi  s  proglasom  16  kol.  javi  Dalmatíneem,  da  mu  je  nalog  a- 
fitrojtti  na  novo  dŕžavu  u  ime  Franja  ugar.-hrv.  kraija,  kóma  ona  patii 
po  starodávnom  pravú.  Thurn  potvrdi  tada  našim  gradovom  pojedimíce  ve- 
éom  stranom  njihove  stolíetne  slobostíne  (/?  pro9,  Í797  i  í  siec.  1798'). 
U  Zadru  postavi  sa  oielu  aemlju  namiestníéko  viece  is  vise  osoba  sastav- 
Ijeno,  davsi  mu  ona  oblast^  koju  je  do  sada  drsao  saro  obci  providnr,  a 
pridruží  mu  osobití  sudbení  odsiek  kao  prísivní  sud  u  semijí.  U  gradovih 
miesto  kneževo  zause  jedan  ravnateljí  sa  dva  prísiednika  i  s  tajnikom,  da 
budú  sud  prvé  molbe  sa  sve  struke  javne  úprave,  gadna  nakasa,  koja  jos 
iivi.  Viaja  eínovničtva,  kao  državni  odvjetnik,  računovodja  í  osriedna  bla- 
gajna,  ostala  su  u  Zaru;  dŕžava  je  činovnike  isplaéívala;  težaoí  su  od 
gospodskog  pritiskanja  olakšani  bíli^  isti  tereti  usdržani  kô  sto  sa  mle- 
tačke vláde;  javne  radnje  pravíônije  porasJieIjene;  ustegnuta  svojevoljaost 


(1)  Obiirn^e  o  tom  u  mom  sastavku:  Intomo  la  questUnu  dalmatiea.  ScrittL  Vť 
H€%ia  1861. 


—  269  — 

v 

▼oJDÍékih  po|:1avara ;  eesta  ie  Like  na  Koín  a  Bibeoik  i  Zadar  sagradjena ; 
ovedeno  aeíepanje  patala^  postarski  oredí,  aostrijskí  gradjanskí  i  kazneni 
postopnik;  ali  si  dŕžava  prisvojí  sve  obcinske  dohodke,  ostaviv  obóiní,  dase 
borí  sa  íslíčna  pravá;  jsapas^&ena  trgovíoa,  škole;  sodci  plemiéí  i  podmitljívi  (t) 
i  td.  Najveca  pako  mana  Rakavine  i  Tharna  bila  je  ta,  da  niso  nmah  kaz- 
bíIí  zloéioce  Spasova  dne.  U  Arbanijt  mletaekoj  pošta  dopisom  26  pros.  1797 
gradjaDskim  i  vojnickliii  sapovíedníkom  gjen.  Tom.  de  Brady,  koi  ograníéi 
zákonom  (18  i  SS  véL  1798)  dosadasnja  svojevoljoost  brodarenja  í  trgo- 
vanja,  nstavi  sloboda  zadrožja,  govora  i  td.  (98  velj,  ť.  y.),  izda  stroge 
kázni  proti  nbojstvo  i  palezu,  igri  í.  td.,  odredi  sudové  da  diele  pravicu 
po  starom  zakonikn,  te  da  ne  smie  nitko  poci  u  Turskn  bez  putnih  listová, 
da  sa  prevodi  srbskíh  písma  onda  samo  valjaní,  ako  učinjeni  od  príznanih 
tofflača  i  td. 

Dočim  su  8  jedne  strane  o  Mletcih  Munícipalíste  nastojali  utvrdítí 
demokratízam  s  pomoéjo  Napaleonovom,  koga  su  ozprkos  čestíh  dokaza 
vierolomnosti  nje^ve  i  izdajstva  držali  ipak  za  izkrena  prijatelja,  te  ma 
sliepo  vierovali  i  na  raka  bili,  ovaj  se  s  dra|;e  u  Videnú  i  u  Paserianu 
dogovarao  s  Cobentzelom,  anstríjskim  poslanikom,  o  konačnom  míru,  koi 
bje  napokon  atanačen  17  list.  1797  (Campo-Formio').  Ondje  Napoleon, 
posto  je  po  nalogu  Direktoríja  morao  si  pridržati  Mantovu,  nenalazeé  čim 
bi  shodno  za  nju  nadoknadio  Franja,  ustúpi  mu  uz  ostalo  još  Mletke  i 
mletacke  zemlje  na  kopnú  tja  do  Adígja  s  Furlanskom,  Istrom,  Dalmaei- 
jom  i  Bakom  Kotorskom,  na  sto  níje  imao  ní  najprívídnijega  pravá.  Fran- 
eezi  amah  ostavise  Mletke,  gdje  nasta  dvomieseooa  bezvladnost.  Staví  joj 
napokon  kraj  austrijska  vojska,  koja  18  sieč.  1798  unídje  o  grád.  8  te 
se  posilne  nepravice  iztrga  najzadnji  odihaj  veleslavne  Republike  Mletaéke, 
ovoga  jamacno  silnoga  puroorskoga  gorostasa,  koi  si  iztrosio  snagu  na  u- 
éovanje  zapadá  od  azijatske  divljaéi,  a  nije  napokon  zoao  sebe  uouvatí  od 
propasti,  o  koju  ga  bez  uzroka,  dapače  hímbeno  i  nepravedno,  oborí  západ, 
valjda  iz  barností! 


(1)  I  prvá  Austrijska  vlada  u  Dalmaciji  izkaza  se  golema  ncprijateijica  ondicšnjega 
slavjanskoga  živija,  valjda  da  tim  lašnje  odbije  zahtjev  našth  stališa,  naime  da  sc  ta  dŕžava 
po  slarih  zakonib  pridruží  k  materi  zemlji.  U  Lošinju  vec  od  prastará  doba  svi  su  se  cr- 
kovDi  obredí  obdržavali  staroslavenskim  jezikom.  Kad  eto  g.  1802  njeki  Fedrigo,  župDik  u 
Velikom  Loáinju,  podboden  Osorskim  biskupom  Rekamaricem,  iznenada  prcokrcnu  sve  na 
latioski.  Umah  národ,  smucen  s  te  novostí,  ústa  sav  i  odlučno  prosviedova  proti  bezako^ju 
tili  gadnih  kukavica,  te  potraži  od  vlade,  da  se  sve  povrati  na  starú.  Zahman  su  ga  u  tom 
podpomagali  slávni  ondašnji  biskupi  Krčki  i  Senjski ;  zahman  nalog  Sv.  Skupšcíne  za  raz- 
prostranjivanje  Sv.  viere  na  Rekamarica,  da  se  strogo  drží  starih  navada  u  obsluživanjih  cr- 
kovnih.  1  tada  uzprkos  pravici  izrod  nas  nadvláda  nas. 


—  270  - 

Ako  li  sad  i  poj^ledom  samp  prodjemp  mletaôku  proslost  n  nas, 
lasiio  ée  mo  se  nvieriti  moéi,  da  sa  Mletčaní  veó  bili  dakako  preživili  mo- 
gtténost  dalnjega  vladanja  u  Dalmaoljí.  Ooi  sa  veé  od  daga  šmátrali  ova 
jadnica  samo  kao  bedem,  koi  jim  osíegaravao  stolní  grád  í  gospodovaige 
nad  jadranskím  morem;  cega  radi  samo  sa  a  njoj  razvíjall  ono,  sto  je  toj 
namieri  godilo,  a  sto  ne,  to  sa  ili  jos  o  pronicanja  trli  i  skabali  ilí  taká 
progonilí  i  gnjelí,  da  mu  nije  bilo  mogoée  do  cvieta  a  kamo  li  do  vom 
dorasti.  Rado  sa  oni  paséali,  da  se  a  gradovíh  plemiói  i  gradjani  na  ís- 
mienice  bíja  i  dave,  samo  sto  nisu  do  tóga  tjeralí,  da  nam  naša  narina<jem  svoje 
národnosti  starú;  dapače  sa  uz  svaku  prígoda  bec  oklevanja  spoviedali,  h 
smo  sasvim  drugi  národ  (^1},  s  tóga  jedíno,  jer  so  dobro  sňali,  da  jim  naú 
narodnost  silno  orudje  proti  Turčina,  posto  po  njoj  samo  jim  bjese  moguée  ača- 
vati  starú  uzajcmnost  medju  njihovimi  podanici  i  Turskimi,  s  vi  isto  želJBÍ 
i  uviek  na  oružje  spremní  s  njihovom  dakako  pomocja  ili  se  konacno  o- 
tresti  seleznog  jarma  barbarskoga  ili  ma  se  sto  boije  ukloniti.  Ti  načiai 
mogli  sa  jim  sbílja  za  kóje  vrieme  dobro  uspievati;  no  istom  kad  poée 
zblíedati  diviji  polumiesec,  i  po  Evropi  duh  francezke  skoIe  probijati  i  nová 
se  aza  to  politická  načela  navlastíto  odkrívati  i  razvijati,  Alletcaní,  miesto 
amah  preokrenuti  svojom  veé  prastarom  i  izobljenom  politikom^  k6  sto  so 
imali  da  sa  dosta  oprezní  bili,  í  novu  si  prikrojiti  tako,  da  jim  zgodDin 
polakšanjem  državnih  tereta  i  poboljšanjem  javne  oprave  sačuva  socat  i 
tim  viernost  svojili  podložnika,  ostase  dangubni  i  za  se  í  za  svoje  inorodne 
podanike,  te  tim  se  primakli  k  onoj  propasti,  koja  jih  i  napokon  uz  prvi 
poveci  stres  konacno  proguta. 


(i)  Evo  njekoliko  crlica  iz  putopísa  Iv.  Kr.  Justiniana  (8  svib.  1553).  O  Zadru  vdi: 
"nobili  moUi  poverissimi,  i  costumi  dei  quali  sono  quasi  Italiani,  perché  la  maggior  parte 
de  nobili  vive,  favella  et  veste  aW  usan%a  ď  Ralia,  il  ehe  forse  avien  per  la  frequ^M  ^ 
forestieri,  nobili  veneaiani,  generáli  ecc..  li  populari  veramente,  te  ben  hanno  quasi  tvUi 
la  lingua  franca,  vivono  aW  usan%a  schiava  tuUi,f.  O  Šibeniku :  "/  costumi  degli  abitanli, 
il  parlar,  et  le  pratiehe  di  questi  Sebenzani  sono  tutti  alľ  usanxa  schiava,  e  vien,  ehe  quaň 
tutti  hanno  anco  la  lingua  franca,  e  qualche  gentiluomo  veste  alľ  llaliana,  ma  sono  raň; 
le  donne  tutte  vestono  alla  s(^iava,  e  quasi  niuna  sá  parlar  franco,,.  O  Trogiru :  "gli  Or 
bitanri  di  questa  cittä  vivono  con  costumi  schiavi;  é  vero,  ehe  alcuni  di  questi  usa  abiti 
italiani,  ma  rari ;  hanno  beň  tutti  la  lingua  franca,  ma  nelle  čase  loro  parlano  Un^ 
schiava,  per  rispetto  delle  donne,  perché  poche  ďesse  intendono  lingua  italiana,  et  si  ben 
qualcuna  V  intende,  non  vuol  parlare  se  non  la  lingua  materna,,.  O  Splietu:  "/  costumi 
Spalatrini  sono  tutti  alľ  usanza  schiava,  la  cui  lingua  materna  é  čosi  dolce  et  vaga,  ehe 
come  deW  italiana  la  tosca  é  il  fiore  e  la  piit  nobile  et  migliore,  cosí  delia  Dalmazia  quetía 
di  Spalato  lien  il  principato.  É  ben  vero,  ehe  i  cittadini  tutti  parlano  lingua  franca,  ä 
alcuni  vestono  aU' usanza  italiana,  ma  le  donne  non  faveUano  se  non  la  lingua  materna 
benché  alcune  delle  nobili  vestono  secondo  ľ  usanza  italiana,,.  i  td. 


-  271  - 

Rd  sto  smo  na  svojem  miesto  spomenalí,  naši  gradovi  a  Dalmaoíjí, 
iz^jegav  Sigmandovoj  Dasilnosti,  propadose  u  capeti  mletačkoga  láva  (^. 
1409-91'),  Istina  tím  se  a  njih  stalno  agnjexdi  tadjinstvo,  no  o  vo  j  im  ipak 
aa  prvo  dosvoli  toliko  pravá  i  povlastica,  da  jamacoo  nebi  jim  bio  tako 
lasno  omrznulo,  da  jih  je  sveto  uzdržalo,  jer  sa  jím  jamčili  barem  rasvoj 
gradjanskega  života,  sto  je  dakako  najglavnija  poluga  pravé  slobode  i  ma- 
teríalooga  blagostanja.  Doeím  sa  Hrvati  roletački  graničíli  sa  svojom  bra- 
éom  o  Dalmacijí,  Republika  se  neosmielí  ní  najmanje  oziedítí  povelje  po- 
dieijeoe  jim  i  Eaprisezene;  alí  posto  se  Turci,  predobiv  Klis  zadnji  brvatski 
bedem  a  prímorju  (/^  okuj.  1537)^  sve  to  dobije  protisnuse  o  naše  zemlje^ 
i  tim  raztavise  sasvim  mletačke  Hrvate  od  svoje  braée,  umah  Mletčani, 
nebojeé  se  vise  opliva  narodnoga,  pohítise,  da  ona  pravá  í  povlastíce  stegnu 
na  krátko  ili  oníste,  i  o  tom  se  tako  napried  opustise  za  nastayših  ratova 
s  Turci^  da  za  Posarevskim  mirom  veé  od  njih  nije  jamačno  istá  ostajalo 
do  puke  siene.  Vise  ipak  nego  li  ti  ratovi  i  vojnicka  samovladnost,  koja 
se  s  njími  obično  rokoje^  to  poozrokova  političke  načalo  divide  et  impera^ 
po  kom  so  nas  i  oni  vládali.  O  njem  imamo  vec  traga  amo  tamo  u  služ- 
benih  spisih  XVI.  stolietja  (I),  a  kaénje  se  očituje  sve  to  veéom  obilno- 
stju  o  svakoj  strúci  državne  oprave,  kô  sto  ce  nani  jasno  dokazatí  i  sliedeéi 
pregled. 

Za  vladanja  ugar.-hrvatskoga  í  mletačkoga,  kóje  se  cesto  izmien* 
jívalo  o  našem  prímorju  do  g,  1409,  primorski  so  gradovi  užívali  podpuno 
gradjansko  slobodo.  Sami  so  svoje  poglavare  bírali  u  svojíh  viecih,  gdje 
sa  si  po  volji  zákone  stvárali,  odkale  so  pako  potekli  njíhoví  zakoníci, 
kóji  so  nam  danas  jasni  dokaz  njíhove  političke  zrielosti  i  modrosti.  Jedino 
Ljodevít  Velíki    pokoša  stegnuti    tu    slobodu^    namjestív    o    Zadro    prizivni 


(1)  Vec  imamo  tomu  jasnog'a  dokaza  u  izvieácu  Ob.  Providura  Jakova  Foskarina  od 
lOIip.  iS72,  koi,  govoreé  o  Šibenikii,  odprto  veli:  "sonocome  tutte  le  altre  cittä  fŕa  cittadini 
et  nobeli  in  divisione,  ehe  suol  essere  a  veder  mio  la  sieure%%a  delli  Itioght,,.  U  drugom 
izvieScu  od  g.  1577  káže  se  o  tih  zadavah :  "H  ehe  é  slimato  essere  la  miglior  arma,  ehe  la 
Signoria  possa  havere  per  difesa  et  sicure%%a  di  quelle  terre,,.  A  Filip  Pasqualigo  Ob.  Pro- 
vidar  na  povratku  iz  Dalmacije  ovako  je  9  stud.  1602  savietovao  viece:  "É  necessario,  ehe 
li  Rappresentanti  suoi  pongano  gran  avvertimento  aUe  aílioni  de  Dolmatini,  et  per  ma- 
téria di  grandissima  importan%a  di  stato  vadano  cautamente  et  destramente  ntUrendo  una 
naturale  et  non  sose  tne  sia  lecito  de  dire,  dáta  da  Dio,  discordia  et  odio,  ehe  vivetralino- 
bili  et  li  popolari,  per  ehe  eome  in  allro  tempo  eonferirebbe  a  moU»  maggiori  rispetti,  čosi 
al  presente  giova,  com'  io  ho  esperimentato,  per  haver  lume  da  una  parte  delli  pensieri  et 
per  andar  divertendo  quesle  tratta%ioni  dai  luochi  di  Vostra  Serenitá  per  non  ricevervi  qual- 
ehe  cíUtivo  incontro,,  i  td. 


—  W4  - 

bodi  jer  se  vieée  nije  moglo  za  dago  «acv«ti,  akoprem  su  moskarci  vec  i: 
dvadesetoj  godťni  užívali  pravo  glana,  sbog  pomanjkanja  propisanoga  broji^ 
te  s  tóga  avakojakih  aloporaba,  rassipnustí  i  DasílDosti.  Cega  radi  Repo-L 
bifka  najpríje  skráti  broj  clanova  za  vieée  potriebitih  (u  Zadru  24  miestm 
S6  i  td,')  \  obalí  jim  godlne  (od  94  do  16');  a  zatím  je  živo  oastojalaJ 
da  se  iríeóa  pomoože  s  prídraženjem  obíteljí  íz  gradskoga  reda^  te  to  jojj 
oesto  o  njekojíh  gradovíh  (na  fr,  u  SpUetu  g.  ISTÍ-^^  u  Hvaru  g.  167Sj 
u  Zadru  g,  Í697  i  td,")  podje  za  rakom,  a  kadkada  ona  jim  sama  naríoiL 
oe  malo  tnostranaca.  Uza  sve  to  ipak  kooeem  prošastoga  stolíe^a  naše  sd 
plemstvo  bjese  opet  jako  amalílo,  te  se  Angjel  Diedo,  obci  provídur,  gL 
1902  u  Senátu  tužío:  quasi  tutte  le  eittä  delia  Provincia  inäieme  coUai 
is&fe  sono  ridotU  in  iteheletri,  íanto  poehi  quei  del  ceto  nobiU,  ehe  ap*^ 
fšnm  possono  formar  consigli, 

Tja  do  polovice  XVIII  stolietja  u   Dalmacíjí   í  u   Arbaoiji   mletaékili 
níje  bilo  druge  osím  kaloliéke  viere.    Pravoslávni  strogo   su   se  držali  sa* 
padnoga  víeroizpovíedanja  uz  íztoční  obred,   i   neposriedoo   sa  spadali   poA 
nadležnost  katoltčkih  biskupa,  kojí  su  í  ajihove  župe  uredao  obhadjali,  sve 
cenike  njihove  redili  i  uz  ízpít  i  izpoviedanje  viere  po  izrazki  Urbana  VIlLí 
pro  Orientalibus  stalno  ili  privríemeno   u   župe  namieécivali   i   td.    Prava«4 
slávni  obiéoo  su  pohadjalí  crkve  katolíčke,  gdje  su  jim  katolícki  popovi  sra 
svetotajstva  dielilí  5   no   mnokrat  katolíci   bili   bi  jim   odpustili   kojo  svojt 
crkvu  za  obavljanje  službe  božje,  ali  u  tíh  crk%'ah  bili  su  uviek  otari  i  la 
jedne  í  za  druge.  Pravo  pogreba  izključivo  je  spadalo  na  ka(oIičke  popove. 
Grčko-sjedinjeni  nadbískop  Filadelfiéki,  koi  je  u  fttletcih  stahovao,  smatrao 
se  vrhovním  glavarom  svega  pravoslavja  Alletcanom  podóinjena,  te  je  i  naše 
pohadjao  na  putu  kad  se  u  Kaodiju  vozío.  Mletčaní   u   nasih  stranah  aisa 
trpíH  droge  viere  osím   katolíčke,   isto  kô   Hrvatí   o   svojoj  zemijí^  te  sa 
strogo  pazilí,  da  se  izvanski  kaludjeri  ne  ovuku  u    naše  predíele,   a  da  se 
glede  viere  točno  izvršuju  staré  navadc  í  obstojeéi  zakoní.   Stoprv  24  kol. 
1754  Senát  dozvoli  pravoslavnikom  Skradinskím,  da   se   mogu  slažití  crk- 
vom,  na  skoro  svojim  treskom  sagradjenom,   Sv.   Spíridíona,   te   njíbovoga 
župnika  ríesi  nadležností  latinskoga  biskupa  pod  uvietom  samo,  da  se  stroga 
drží  grčko-katoličkoga  obreda  í  zapadne  viere.  Obéí  providor   Grimani  sa- 
vietovaše  napokon  svoju  vládu,  da   podíelí    pravoslavnikom    i   osobítoga  bi- 
skupa, sto  se  ipak  za  NIetčana  ne  izpuní. 

Do  početka  XVII.  stolietja  sve  su  se  gradjanske  i  kárne  parniee 
vodile  i  riesavale  na  gradskih  sudovili.  Moglo  se  prizvatí  od  tih  sandb  aa 
sudové  u  Nletcih,  ali   se  tu   trošilo   ízobilno,   s   čega  ronogi   se  svojenin  i 


-  876  — 

bajsvetíjeina  pravá  odrefcose  za  izbjeci  nedvojbenoj  propasti,  Jedinp  a  Ar- 
baníjí  Providor  kotorski  dfelío  je  pravica  sa  podložná  mu  miesta  i  kao 
prÍKÍvní  8odao.  Republika  8  prvá  iznímno  dozvoli  Splieti^  da  se  po  povelji 
Ljudevíta  Velikoga  prízvati  môže  od  míestnih  sudaca  na  sud  sbora  Pad- 
vanskoga^  Bolonjsko^  i  Peragjsko^a,  do  kasnje  i  to  ma  azkrati.  Uslied 
neprestanih  túžba  odloči  napokon  1  kol.  1604^  da  prizívne  osude  obéeg 
Providura  do  50  dukáta  budú  konačne,  te  í  do  100^  ako  se  slažu  s  onimi 
prvoga  suda,  a  kad  ne^  onda  slobodne  od  njega  se  prízvati  na  sud  mle- 
tačkí.  Glede  parníca  odabranici  ríešenih  prizivno  so  súdili  knez  í  kapetan 
Kadarski  za  svu  Dalmacíju;  ako  se  ovi  nesložíse,  tad  se  parníca  beztrajno 
otcgnola.  Po  naših  prastarih  zakonícih  gradskih  zloéiní  su  se  nayadno 
kazoili  s  osakacenjem.  Republika  si  pridŕža  sve  kárne  poslove,  sroanji  na- 
kázne  pedepse,  no  ostavi  mučila  za  njezine  politické  svrhe,  i  pomnoži  globe, 
kóje  sve  to  vece  ubožise  prem  tužni  národ,  í  progonstva,  s  kojih  zemija 
opustí  i  razbojnioí  se  napuní.  Da  tomu  zlu  doškoči,  velečesto  oživí  u 
•utri  aemlje  ataru  navadu  narodnib  sborova,  na  kojih  obéinski  pohlavári 
sa  to  sabrani  od  obéinara  u  isto  su  doba  bili  i  sudci  i  sudovni  ovr8Íte]ji(l). 
Gradjanski  í  kárni  zakoní^  od  gradskih  vieéa  poslie  g.  1409  sastavljení, 
bili  su  bez  vladine  potvrde  nevaljani. 

Cesto  se  govorkift  í  písmom  trubi,  da  je  Dalmacíja  bila  i  IHIetčanom 
oa  štetu.  Mímojdemo  lí  mnoge  jdruge  koristí,  sto  su  oní  primalí  s  nje  po* 
ložaja  (2)j  í  samí   dohodci    državni  dosta   su    nadílazílí   obíčni   trosak  (3j. 


(1)  To  oam  bezoklevno  sviedoči  Mocenigo  u  svoín  izviešcu  sieč.  1703:  "Per  estirpar 
frequentemente  i  fwti,  con  gľ  assenai  deW  Ecc.mo  Senato  era  stata  ravivata  la  liga,  arUica 
forma  di  giuditio,  dove  i  lor  capi  sono  i  loro  giudici,  e  loro  gľ  esecutori.  Ancor'io  n' ho 
fatto  V  esperiíHTta  con  frutto,  e  n'  ho  colto  profltto  e  buon  efftíto,,. 

(í2)  Na  pr.  ^brodovi,  kóji  su  »e  vozili  po  nalem  moru  iz  tudje  u  tudju  luku,  placali 
su  deseiinu,  koja  je  g.  1697  iznosila  do  31,975  litara  {Rel.  Dolfin). 

(3)  Prosudnici  Diedo  i  Justinian  u  svom  izviešcu  g.  1553  spoviedaju  odprto,  da  u 
Dalmaciji  dosiže  godiánji  dohodak  do  30,000  duk.  a  razhodak  do  50,000  duk..  ma  chi  volesse 
cmnpular  ľ  tUilitá  di  sali  di  Pago,  ť  inirada  saria  moUo  maggiore  ehe  di  piú  ascenderia 
a  66^0.  —  Prosudnik  Lando  g.  1580  káže,  da  príhod  sastoji  u  38,307  duk.  oUre  ľtUilUá 
del  gal  i  ä8,000  duk..  éto  se  áa^e  viecu  od  X,  a  razhod  u  41,364  duk.  —  Obci  Providur 
Naoi  g.  1590  izviesti  vieče,  da  Dalmacija  donosí,  izuzam  soi  pažku  i  áíbeničku  (koja  je  tada 
dávala  do  80,000  ďuA;.),  do  36,000  duk.,  a  odnosí,  izuzam  vojsku  u  gradovih  (%a  koju  se 
troiilo  do  54,000  duk.),  samo  24,000  duk.  —  Isto  tako  Prosudnici  Valier  í  Erizzo  za  iznimnu 
g.  1596  vele,  da  se  tada  utjeravalo  do  37,574  duk.  Cdavali  su  naime :  Budva  282,  Kotor  4892, 
Korčula  184,  Hvar  726,  Spliet  3671,  Trogir  6549,  Šibeník  5272.  Zadar  10291,  Pag  628,  Rab 
T77,  Krk  3140.  Cres  1207),  a  od  soli  do  100,000  duk.,  dočím  se  troáilo  29,645,  uz  kíh  joá 
^,232  za  koDJaníčlvo,  38,304  za  pjesaČtvo,  7741  za  oružane  ladje   u  ticsnu  Novogradskom,  i 


-  2t2  - 

Badbeni  Btol  dvora  kraljevo  podloian,  í  osriedoja  blagajoii,  ipdje  se  ska* 
pijala  trideBetitiea,  sto  se  plaéala  na  tr|;ovina;  proglasív  sol  kao  predmet 
državne  vlastnosti;  icdav  ne  malo  naredba  na  steta  domáce  obrtDosti;  i 
Bvojevoljno  saniekav  potvrda  isabranim  po  národu  knesovom  i  biskopon, 
a  narinuv  na  miesto  njih  svoje  Ijabimce.  AU  amah  po  Ljodevttovoj  smrtí 
ponesta  í  najmanje^  traga  te  njegove  nasilnoBti.  Mletčaaí^  stalno  sadobiv 
naše  prímorje,  mnogo  sa  s  prvá  gradovom  propostili  na  volja.  Istina  oni 
jim  narínuše  svoje  plemiée  xa  knezove^  ali  so  ovi  s  prvá  a  gradjasskili 
stvarih  savisni  bili  od  nasinaca,  a  a  karníh  merali  sn  barem  njihov  saviei 
primití  i  samo  po  domadem  zakonika  kasní  primieriti.  U  napríeda  se  sve 
preokrenu,  jer  si  knesovi  prísvojise  a  tom  svu  vlast^  izim  samo  sto  so  i 
gradjanskib  poslovih  kad  i  kad  uzimali  sviet  od  gradskih  vieénika,  jedia* 
da  jim  oči  sniazu  QV,  i»vÍ€S,  Civrau,  g*  ÍSSSJ).  Razpolaganje  obéÍBskogt 
imetka,  s  poéetka  pravo  gradskoga  vieca,  prodje  kašaje  osím  riedke  ii- 
nimke  (n.  pr,  u  Hvaru)  a  ruke  vláde,  koja  je  sa  prvá  dva  stolietja  i 
svákom  grado  ponapose  zastupana  bila  po  knezovih,  a  samo  u  ojekih  oeo- 
bitib  slaóajih  za  sve  ukupno  po  jednom  obcem  providuru.  Ova  sadoja  obltst 
stalno  se  atvrdi  stoprv  koncem  XVI.  stolietja,  te  pošta  sríediétem  ciele 
državne  úprave^  naíme  gradjanske^  sudbene  i  vojnioke.  Tim  zavlada  pod- 
puna  samovoljnost.  Od  sada  su  se  u  razpravljanjn  gradskih  poslova  sama 
prividno  uzdržali  stari  náčiní ;  volja  ubéega  providura,  koi  se  veó  dosta  svejia 
ponasanjem,  odorom  i  tielesnom  stražom  kraljevski  ponašao,  bjese  sa  svt 
lex  supŕema,  a  u  tom  so  ga  gradski  knesovi  pomagali  i  za  svoja  koríBt, 
S  tóga  nije  čuda,  sto  sa  ovi  vladári,  velečesto  uzeti  od  propadsih  obiteljí) 
da  si  prikope  blaga,  kao  násilníci  postupalí  (!}.  To  je  Republika  dobra 
poznávala,  te  da  njihoya  razuzdanost  ozpregne,  zákonom  utvrdí,  da  se  svakik 


(i)  Obéi  Providur  Pasqualigo  H  velj.  i61i' javi  svojoj   vladi:  "Per  cosa  sopra  tiittt   i 
importantissima  debbo  rappresentare  aaco  alla  Serenitä  V.  ľafQittiono  de'suoi  suddití,  vm» 
aati  et  dilaniati  non  sólo  da  Uscoochi  et  da  ingiiieti  coníinanti,  ma  sia  lecito  perché  é  la 
veritii,  da  molti  di  quelli,  ehe  sono  mandati  a  governarli,,    te   kneseve  pisare  zove  "arpie^. 
Ant.  Bernardo  ob.  prôv.  i6  stud:  1856  izviesti,  da  Álviž  Duodo   knez  Braiki  uiprkos  op»-  ' 
menám  napríed^je  "nelli  piCi  reprobi  operationi  contro  li  steasi  sudditi  a  segno,  clie  qaeHa 
communitíi  é  siata  astretta  per  la  commun  difesa  di  quelľ  isola  ricorrere  a  me  con  scrittaraMi  ' 
da  je  poveo  iztragu,  po   kojoj  su   dokázané   "molte  intoUerabili   oppressioni   esercitatc  dal 
detto  Rappresentante  contro  ľ  honor,  vitá  e  sostanze   de'medesinii  sudditi,  insidiaado  c«a 
víolenze  insopportablli  di  triorno  e  di  notte  le  mogli  de  molti,  penetrando  a  viva  forza  deatro 
i  luochi  delle  loro  abitationi,  andandosene  conlinuamente  con  ármi  da  fuoco,  inseguendo  coa 
quellí  li  marili  et  congiunti  loro,  lasciando  in  stato  di  morte,  ferita  di  molte  stilettale,  una 
povera  donna,  ehe  non  ha  volulo  annuire  di  coaggiuvare  ľ  effetto  delle  sue  sfreoatezze,  of« 
fendendo  pur  colle  proprie  mani  li  stessi  mariti  piú  volte,  et  in  piči  maniere  ccreando  et 


|iet  ^dioA  odprave  íiUraikeijiii  Rassadniot  u  Dalmaoijo  s  nalogoin^  racgle- 
dati  stanje  javne  apr«ve  í  pričutí  túžbe  podaníčke  proti  samovoljnosti  Wo- 
jMi  predstojnika;  no  b  jedne  strane  malo  je  koí  i  od  tih  sdusno  svoje  dož- 
nosti  vrsio,  a  s  druge  i  samo  viece  mletačko  obíčno  je  odgadjalo  Da  puno 
godina  odaslanje  tih  častnika,  te  napokon  po  Kaodijskom  rata  sasvím  g« 
obastavilo. 

Srakí  se  p^d  dielio  na  tri  osobná  reda^  naime  plemíoki^  Sradjanskí 
i  paéanskí.  Plemstvo  sa  svojím  vieóem  užívalo  je  poveéi  dio  gradske  vlastí ; 
ali  H  njekib  ^radovih,  kd  filo  q  Zadra,  plemiéi  sa  ju  ravnopravno  díeltli 
s  ostalimi  redoví.  I  ovi  so  imali  svoje  skopséine,  isto   kô  sto   plemíčke  a- 

v 

strojene.  Oastniei  p*ad8kí,  o  broja  više  od  40,  po  zákonu,  izim  njekojili 
rnéne  službe,  niso  dobívali  plače  (1).  Plemstvo,  odprije  sjajno  i  svemocno^ 
za  Mletčana  težko  oslabí.  Republika  malo  je  držala  do  njegove  vieroosti, 
jer  ga  šmátrala  jako  privržena  ugpar.-hrv.  kruní.  S  droge  strane  iz  više  uz- 

v 

roka,  a  navlastito  sbog  kuge  ($  koje  §.  1649  ponesta  u  Sibeniku  iešt 
oHtelJi  ť  prieko  60  piemiéä)  í  stiske  u  ženídbah,  i  sto  su  naši  plemici 
cesto  o  strane  semlje  putovali,  službe  primalí  i  yojevali,  s  vriemenom 
Dnogo  isumrie  plemiékih  koljena,  a  ostavsa,  pri  kojíh  bjese  pravo  novih 
itbora,  odlocno  su  se  otímali  u  svoje  kolo  primiti  proste  ako  i  moogo  od 
■jih  bogatíje  gradjane.  jer  su  držali,  da  bi  tím  povriedíli  prastarú  sjainost 
STOga  reda.  Od  103  obitelji  plemíčke,  ikoje  su  g.  1409  sastavljaie  viece 
Sadarsko,  bilo  jih  je  g.  1682  jedva  IV,  í  od  tih  4  nisu  tada  imale  ni  ^ed- 
Doga  clana  sposobna  za  viece  (Grisogono^  Bertola%%i^  Fanfognay  Begna^ 
Cal%ina^  Natai,  Ljubavac,  Spingaroli,  Detrico,  CivalelU,  Fera).  Mal  da 
se  isto  tako  g.  1695  i  u  Sibeniku  (^Draganié,  Semonic,  Vrancic,  Difnica, 
Ljubié,  Sisgorié,  MUetic,  Zavoric,  Dobroevic,  Teodosic\  Aqtta,  KoMtric) 
i  td.  Ta  aestasica  plemickih  članova  dosta  je  gradskoj  upraví  škode  doná- 
šala, budí  jer  je  cesto  jedan  čian  više  častí  obnašao,  ili  s  rodjaci  skúpa 
išla  east  držao  i  više  godina   u   njoj    ostao,  što  je   i   proti  zákonom  bilo^ 


procuraodo  di  levargli  la  vila...  sollcvando  a  voce  alta  la  gente  popolare  ad  uccidcr  la  no- 
bilta..  vendendo  gli  alti  di  giustítia  e  li  suoi  giudicij  nclle  causc  criminali...  vcndendo  ílnal- 
uente  egli  medesimo  e  facendô  tagliare  carnaggi  nella  corte  del  proprio  palazzo,,  i  td.  V. 
Govor  Poskarinievl7  pros.  17^7. 

(\)  Daknatinci  s  prvá  nisu  zákonito  uživati  mogli  i  ma  koje  pravo  na  državne  službe  u 
svojej  domovini;  isto  tako  i  inostranci  s  našinkamí  oženjeni.  Na  pr.  u  naputku  kneza  Tro- 
girskoga  od  43  sieč.  HM  stoji  naloženo,  da  nijedan  "habentem  uxorem  sclavaro,  dalmatinam 
vel  ungaram.,  nemôže  javne  platje  uživati;  a  15  kol.  i465  iz  milosti  bje  dopuSceno  Síbeni- 
éanoiff,  ''ut  habeant  Magistrum  Artium  et  Sagittarum  licet  sit  Dalmatinus,  non  obstantibus 
ordinibus  nostris,  in  quibus  cavetur,  quod  Dalmatini  in  istá  civitatc  štipendium  habere  possint. 

18 


—  2W  — 

gPMiovih  bile  8U  topMéke  škole,  oa  kojíh  Je'  vláda  trošílft  «*mo  x»  strdicvt 
I  sa  aéitelja.  Konjaiiiétfo  mleUéko  bilo  Je  ponajvise  od  Hrvata  sastavljest. 
Druhom  polovieom  XVIII  stolietja  bje  a  Zadro  podt^nalo  vojoiôko  néilišief 
ali  TÍse  sa  ínostrane  De^  sa  naše. 

Trg;ovína,  obrtnost  i  poijodíelstvo,  usprkos  najpovoltnijem  po1oža]ii 
i  semijista  Q),  sve  to  je  u  nas  ležalo  u  povoja.  Dalmacija  nije  ímala  ■! 
Jedne  pravé  ceste  do  skrajnih  ^dína  niletačke  vláde.  Sví  sa  se  naši  pro-« 
isvodi,  osím  vína,  koje  se  bez  troška  karooj^od  drago  vaklo^  moralí  vosítí 
n  Mletke,  gdje  sa  nasí  kupovali,  sto  jím  treboyati  inog;lo,  jer  je  strogo  n- 
branjeno  bilo  izvažatí  iz  tadjíh  gradova  najmanje  í  najprostíje  stvari  (2). 
Samo  iz  milosti  bje  10  svíb.  1412  dopusceno  éíbenícanom,  da  njekoje  pro- 
ízvode  odvoze  u  Rieka^  Seiij  í  Bag,  g;d]e  sa  si  mogli  nabaviti  jedino  ta 
svoja  potríeba  hrane  i  drvlja,  í  to  ako  najprije  ízplate  mítnicu,  kojn  bi  na 
to  í  o  Mletcíh  dali.  Isto  tako  28  líp.  1452  dozvoljeno  Raba,  da  si  onilje 
nabaví  njekoje  potríebíte  stvari,  te  í  čismarom  Zadarskím^  quod  de  Segnš 
et  Flumine  poisint  habere  coria  pro  usu  suarum  apotecharum  QMtH 
Í437~4Ú),  i  td.  Uz  to  bilo  je  jos  zabranjeno  svoziti  trg;ovínu  na  torfjih 
brodovih  (19  koL  H3S).  Njekoji  sa  gradovi  ožívali  a  Mletcih  osobtte  tr- 
govačke  povlastice  za  njeke  samo  predmete.  God.  1592  bje  po  žida  Daniela 
Rodríg;í  otvorená  skela  Spíetska,  te  ua  krátko  silno  se  razví;  alí  malo 
kasnje  bade  naloženo,  da  se  sva  trgovina  mora  na  javnih  g;alijah  svoxití 
a  Mletke,  i  da  se  nasí  ne  smieda  o  nja  ní  najmanje  pačati;  tako  da  svi 
je  nje  korist  padala  jedino  na  Mletôane  í  na  Tarke.  Ob  uvíh  velí  A.  Pi- 
saní  a  svom  izvíeséa  od  g.    1628:   ^questa  scala  rende  alla   Porta  tantú 


(1)  To  nam  posviedočuju  sami  Mletčani :  Lasciando  indielro  U  glorioso  dritto,  eht 
per  etsa  antichisHma  eonquista  ne  derivd  stU  mare  Adriatico^  e  qk^í  piit  tranquiUo  am- 
mereio,  ehe  indi  puoté  ineamminare  con  lontane  cotUrade,  oUre  la  gdota  tua  ďlaoltMMi 
ehe  rende  piú  distante  la  tíessa  CapUale  dai  confini  di  due  potenlissimi  Prineipi,  pocit 
altre  provincie  potrebbero  estere  ad  un  Sovrano  piú  proficue.  Somma  dolce»%a  di  clima. 
feconditá  di  suolo,  atto  per  tre  quarle  parti  almeno  a  dare  i  ptú  desiderabili  prodotti,  tf- 
tesi  i  principj  di  fertiU  vegetaxione,  ehe  le  derivano  da  vapori  selini  del  mare  vidm 
convertiti  in  salutari  meteori  ncadenti  suUa  tua  9uperfL%ie,  fonti  perenni,  laghi  di  petá 
moUo  abbondanti,  /iumť  in  parte  navigabili  ed  in  parte  da  ridurai  tali  8en%a  nudto  tteuta 
o  spesa,  conteguente  facililä  de  trasporti  ai  moUi  e  comodi  teni  del  suo  esteso  mexxogiemo, 
e  ad  un  mare  pur  da  se  ubertoso,  ammirabile  robuste%*a  negl' indivíduí  inclinatissim 
per  nátura  alV  ármi,  attiludine  de  suoi  isolani  al  traffico  i  td.  (Inquisit,  ai  Pub.  fíolU  17901. 

(í)  V.  zákon  16  kol.  íASii.  —  Dne  28  rujna  iste  god.  bje  zabranjeno  kupovatí  sukoo 
u  Dubrovníku  i  td.  pod  kaznom  od  500  duk.  —  Nedopuáčeno  i  jeslvinu  od  grada  u  grád 
vozili  po  samoj  Dalmaciji,  te  Hvar,  poáto  je  jedva  imao  žita  od  svoga  za  tri  roieseca,  molio 
je  g.  1446,  da  mu  ae  iz  milosti  dozvoli  nabaviti  ga  se  u  kojcm  drugom  grádu  dalmaUnskom. 


-  W9  - 

-^ffMrm  éU  00k€ÍU,  quanto  kasta  m  fogmr  tuiie  le  mHiŠié  4i  Bosmnaf  éi 
Crovatia  et  kuona  parie  ď  Ongariayf.  Svakojaki  predmelí  tr^avapki  o 
Bfiliet  sa  MaxiK  po  kopao  is  dalaje  Asije  í  Afrike  (1).  Allttoani  au  o- 
iavde  dobtvali  i  žita  a  kolika  trobovaho  (Z),  U  Zadra  je  ob«tojala  skeJ^ 
•a  válove,  kojí  an  dolazili  U  Tarske  i  Ugarske,  to  ae  krcalí  xa  Mleike  (3). 
Prihodile  su  íatiaa  karované  tarske  u  Sibenik^  Alakarska,  Noto*,  Kotor  i 
td^  no  ta  pravoga  prometa  jamaéno  aije  bilo  sbog  nevaljaníb  ce»ta  i  ne- 
Biforna  dolac^a.  Koréala  ae  odlikovala  svojom  brodosradnioom^  koJ4k  ae  a- 
prav^ala  po  oaobíiíh  cakooihj  ali  kasuje  ai  to  nfje  bilo  RHetčanom  po  yo^}]^ 
.to  sa  KoréaUaoni  30  tráv.  166P  aabranjívalj  ne  saoio  da  ne  grado  brodoye 
sa  inostrane^  oego  da.jih  ní  vecih  ne  cíne  od  500  vagana>  éega  radí  oiajr 
Btoratvo  se  do  mala  rasadje  i  skloni  navlaVtito  o  Dubrovnik,  aada  ato  ae 
Valier  živo  žalío  piáué  ^imprigionaia  ľ  indtutria,  prQcwra  fuggir  alhrove, 
portando  seco  U  bene,  a  cui  succede  U  danno  et  U  pentimenio  (Ae/. 
168ff).  Perast  o  Buci  bjese  najbogatijí  na  brodove  (^.  1622  do  60  korabljm,  ' 
sváka  od  uajmanje  40Ú  baeava.  F.  ReL  Belegno')}  a  bilo  jih  je  dosta  i 
po  drugih  gradovih  i  otocih  Hvaro  i  Braéu^  (kasnje  o  Lrisinju),  ali  ne  onako 
obilato  kd  sto  príje  g.  1409.  To  bi  naro  lasno  dokázali  nasí  zakonici,  u 
kojih  sjaset  naredba  o  brodareajo  nalaaiá  (4}.  S   druge  strane  brodarstvo 


{i}  Obcí  Providur  Civran  u  svom  izvieácu  g.  1653  piše:  "to  scalla  di  Spalato  é  un 
(ran  punto,  et  la  sua  conservatione  deve  tanto  stimarsi,  quanto  la  maggior  parte  del  ne- 
jp/io  di  questa  cittä.  Vi  capitano  mercanli  ď  ogni  qualitá  e  religione,  non  pur  delia  Bos- 
ina,  Servia,  Bulgana,  e  Constantinopoli,  ma  anco  dalla  Persia  e  dalle  piii  lontane  parti 
é^lľ  Asia  tutta  con  cere,  conpellami,  %ambelloíti,  sede  et  con  ogni  altra  sorte  di  mercantie, 
k  quali  trasportate  qui,  vendute  e  ridotte  in  altre  robhe,  et  particolarfnetUe  in  panni  di 
teda  et  di  lana,  le  ricconducono  ne*  loro  paesi,  et  con  il  negotio  comm.odo  a'  i  lor  guadagni. 
rendono  ubbertose  le  arti,  et  abbondanti  H  datij  et  le  rendite  delia  Serenitä  Vostra,,.  Drugi 
ob.  Providur  Civran  28  kol.  1674  čisto  je  spoviedao,  da  je  Spliet,  una  ddU  piú  abbondanti 
miniere  per  estrahere  profttti  connderabili  al  Pubblico  erario. 

(2)  Knez  Splietski  15  Usl.  1618  javí  viecii,  da  je  vec  odpravio  o  Mletke  15^000  vá- 
pna pšenice ;  a  sliedecega  siečiýa  dodá,  da  karovaoe  neprestance  dofaze  *7tn  di  lá  dai  fiumi 
iiva  et  Danubio  a  centenera  di  cavalli  per  voUa...  negotio,  seben  novo,  di  gran  momento,,. 
^)ga^  tad  se  kupovao  po  10-11  lilara,  a  12  unuca  kruha  po  2  solda. 

(5)  Knez  Zadarski  izviesti  21  lip.  1620.  da  se  iz  Zaďra  svake  g.od.  odpravlja  u  Mletke 
dol6,000  volova,  a  da  je  meso  u  Zadru  po  5  solda  litra. 

(4)  Kô  áto  znademo  iz  domáce  poviesti  još  u  junaéko  doba  brodarstvo  je  u  Dalma- 
cijiliepo  cvietalo.  Iliri,  kašnje  Libumi,  bili  su  bez  dvojbe  prvi  brodari  na  zapvdu.  Porfiro- 
geňt  pako  uvierava  nas  o  golemoj  siíi  hrvatskoj  na  inoru  vec  za  velikog  župasa  Trpimira 
(V,Ur.  iOO  Knj.  I ).  Ta  síía  nsjjsjíyuije  dokaza  svoju  valjanosl  za  Branimu-a  slávnom  pobiedom 
uaiMíetčani.  O  njoj  evo  sto  kažc  sam  tajuik  Or»eola  U.  duždji  mlelačkoga:  Pelrus  Dux,.. 
cof^ra  Narrentanos  Sclavos  exercitum    misit.  Qui  cum  sine  effectu  reversus  esset,  (unc 


n 


■ileteék«  ite  stmo  voi«o  ne^  t  (rf^oviéko  BMtojalo  je  jumtlvise  is 
iiftoa,  kojt  80  ilakako  toliko  slavom  OYÍeiiéali  mletačko  íne  (l>.  I  b»- 
stalna  vriednost  u  novcn  mnoso  nam  ék^Mlo  daprínese..  Mletéaní  sn  naa  í 
tím  došla  deralí|  a  da  bol[|e  nzmognUy  pro^njali  «u  ogar.-hrv.  i  dvbra* 
vaékí  novao.  Oaobití  au  se  novei  u  Mlereih  kavali  sa  IMinaeiJD.  Saaa  <e 
Kolom  dop«ééalo,  da  po  siarom  pravú  kojo  ganneHa  í  groMetii  (2)» 

Da  sn  obrt  i  easati  dosta  ováli  u  naéih  gradovih  prije  god.  Íi98f 
tó  nam  kašu  gradakí  sakonioi  a  t  sami  roletacki  spomealeú^lledja  Zadraaíy 
slo  so  Mleléani  kao  sumajive  tierností  9  srp.  1415  prvgnalí  n  IBetfc« 
spomiojo  se:  bmrbier,  drapiér,  mar%er^  peitmer,  sarior^  mrnnm^om^  i  tdy 
a  veé  dávno  po  gradovih  obstojahu  bratovstine  rasnth  caaata,  kóje,  m  m 
po  osobitih  eakonih  vladale  (3).  Čim  se  Mletčani  staloo  agajecdišc,  ■ 
krátko  sve  se  Btrg;a.  Naih'  so  morali  po  sakonih   mletaškik^  ave  si,  sto  jiii 


per  iemet  iptum  cum  12  navibus  mense  Augusta  (8S7}  in  mar  e  ňostiUter  est  egratus,  et 
ad  montem  Sclavorum  pervenient,  in  loco  gui  vocatur  Muculet  eaivit,  licet  cum  faueit, 
Sed  Sclavos  sibi  resisterUes  primum  in  fúgam  vertit,  muUosque  ex  illis  occidens,  (tuinquc 
náves  illorum,  que  ibi  erant,  securibus  fregit.  Sed  demum  irrtienlibus  Slavis,  ibidem  intef- 
fectus  est  mense  seplembris  die  octavo  decimo.  Taj  doisto  najbolji  sviedok  ni  rieci  ne  dodaje 
koja  bi  očkvrnuti  mogta  brvatskt  ponos ;  no  ipak  skoro  njeke  kukavioe  baoiše  otrov  i  na  4a 
naáu  svetínju,  navlas  da  ju  potamnc.  I  to  izrod  naá ! 

(1)  Ncka  mi  bude  dopuSčeno  ovdje  dodati  njekoliko  vrio  za  nas  zanimivih  redaka  i 
diela  *'Arkiv  Mletački  1865,,  Što  je  napisao  dosta  oglašeni  moj  prijatelj  Rawdon  Browii:  f 
180  remiganti,  ehe  aveva  ogni  galea  (ái  FiandraJ  erano  per  la  maggior  parte  Schiavod 
dei  possedimenti  veneuahi :  raxAa  semplice  e  nivida,  ma  ardita  e  sen%a  paura.  Stabiliroi» 
essi  una  consorteria  in  InghUlerra  simile  a  quella,  ehe  avevano  a  Vene%ia,  afflne  dt  píh 
curarsi  scambievolineníe  i  soccorsi  temporali  e  spirituali,  di  cui  potessero  aver  bisogno  e 
soprattutto  le  ulíime  cerimonie  e  consolaxioni  religiose.  Avevano  la  loro  particolare  sepi- 
tura  nei  dintomi  di  Southampton ;  e  sul  pavimento  deW  ala  settentrionaU  delia  Chiesa  H 
Norlh  Sloneham,  a  4  miglia  da  questo  posto,  si  puô  leggere  ancora  un'  iscri%ione,  da  cut 
gli  antiquarl  inglesi  furono  imbara»»ati  (V.  Notes  et  Queries,  seconda  Serie,  vol.  IX,  fasc 
501).  Intorno  ad  un'  aquila  con  ali  aperte  si  leggono  scolpHe  in  caratleri  lombardi  quest 
parole 

SEPVLTVBA  DE  LA  SCHOL  A  DE 

SCLAVOŇI  ANO  DNI  MCCCGLXXXXl  (Prev.  Fúlin), 

(2)  U  Kotoŕu  za  úprave  Morosinievo  tkovalo  sc  tóga  novca  za  2000  duk.  (Dep.fi 
lip.  1626).  Zakarija  Soranzo,  providur  kotorski,  píle,  da  gradsko  vieče  izabire  svake  gOiOt 
"due  Cechieri,  gli  quali  assistono  alla  Cecca,  poiché  quivi  per  antica  consueíudine  e  e*' 
cessione  batlono  gaxzette  e  bagatini  cuniati  colľ  impronto  di  S.  Trifone  et  di  S.  Mreo 
coW  arma  del  Bettore  di  quel  tempo,,. 

(5)  Na  pr.  31  ožuj.  g.  1410  poslanici  Zadarskog  puŕanstva  zamoliSe  mIctaSko  vsée: 
quod  quilibet  ars  inter  artiflces  et  laboratores  sue  ariis  possint  eligere  unum  vel  dne  ex 
artiflcibus,  qui  valeant  decidere  et  terminare  lite*  a  soldis  centum  infra,,  i  bje  dorvocoo 
samo  za  one  zanalc,  kóji  su  to  pravo  i  prije  uiivali. 


-  2W   — 

^bovttlo,  nabavtjatŕ  o  Nlete^ih,  a  oJkratno  str^^o  {e  sakranjeno   bilo  mle- 

Ciékim  saDatltjam  a  aaile  se  strane  preseijivati  s  tóga  uprav,  da  n«bi  tíiti 
aákodHi  «brta  ataln^^  grada.  GVavni  abrt  a  nas  biase  aarovo  sakno.  Taj 
lanat  bío  Je  ^f  ešéereitio  déilB  soie  geniUdonne  et  eittadine,  e  parHea- 
krménié  éetie  áimféeiiš,  ehe  c<m  gran  rigore  sono  eusiodite  e  tentUe  ri- 
'^tretie  in  ^ot^,  in  íanio  ehe  finú  a  itmpo  äei  mturiíarsi  resiano  prive 
Mta  eonúeriaiiené  4e  froprj  fraiélH  (Dtp,  Daná  4  koi.  160&).  Tkalo 
Biaralo  se  sve  áiŕjati  u  Mletke,  da  se  ondje  masti,  jer  i  jediná  mastioDÍeu, 
ll^a  se  od  starine  a  Bfteniku  aalasila,  vláda  pozatvori.  Ixvažanje  tega  sukňa 
«  Torskn  ili  ma  knda  bilo  je  sakenom  jsabranjéne  (SO  proš,  ÍS99),  a  to, 
Ib  si  ga  vláda  asittogae  jevtfníje  nakopevaii  za  svoju  pomorsku  vojfirku. 
Flitéaki  ga  jedva  í%  nav.  lakat.  Te  zapríeke  do  mala  utrnuse  i  to  kukavno 
l^ielo  naše  kuéne  radinosti,  te  sa  í  sami  Mletéani  napokon  príraoraní  btlí 
Bkiiplje  si  nabavljati  snkao  za  meraaricu.  u  Riecí  i  u  Senju.  Kasoje  suknar- 
itvo  a  nas  opet  oiivi^  te  nasí  zamoliée  vtado,  neka  ga  npotriebi  za  svoju 
deljad  (^Dep.  17  kol.  ltT8).  Obéi  Providor  Valíer  savietovasc  ju  sbilja,  da 
'8e  ta  ponuda  prihvati,  do^ajoá:  ľ  abéondanfsa  di  lane  e  la  raecolta  di 
egli  aprirehbe  U  medo  atla  fmbhrica  avantaggioea  di  earieee  e  basše 
fttnine  {^Réš,  Í68Ú).  Stád.  Itf62  dva  naša  trgovea  ponudise  joj  do  30,000 
hkata,  no  ona  sve  odbaci,  te  tako  opet  do  mala  taj  zanat  klonu  í  mal  da 
ne  izeeznn.  Mnogi  se  ňasinac  zabavljao  strojárstvom,  navlasttto  u  Kotoru, 
aego  i  tu  dosta  zaprieka  od  vladine  strane.  Na  pr.  g.  1446  bje  na  Hvaru 
naloženo,  ehe  non  ei  púsH,  chome  šempre  e  sta  uxilado,  con^ar  pelte 
per  ť  ixola^  ma  ehe  H  eontadini  debiano  vegnir  a  convar  le  sue  pelie 
in  la  ierra  a  la  »ueeha.  Národ  hvarski  umah  ústa  proti  toj  naredbi,  oa~ 
tvav  ju  iniusta  eí  iniqua,  a  vieée  roletačko  malko  popusti.  Vidí  1  i  smo, 
kiiko  je  u  Korcnii  zapínjalo  gradjeaje  brodova,  í  kako  si  dŕžava  bjese  sve 
Boline  prisvojila,  odpušéajué  Pažanom  samo  cetvrt  ploda  i  da  ga  razpačaju 
kroz  hrvatsko  primorje  od  Obrovea  dó  Rieke;  nego  i  ova  povlastíca  udari 
tasnje  na  težke  protimbe.  Dosta  se  pa kline  vadilo  na  Korculi  iz  borová,  i 
ttada  se  s  njoive  slúžila,  ali  ju  kukavno  plai^ala.  Na  pr.  líp.  1675  nakúpi 
nje  do  60  tisuóa  po  jedva  80  íit.  dalm.  Ribarstvo  osta  uvíek  pri  starih  na- 
éiník.  Lovflo  se  istina  dosta  sardiela  (najbolfe  nit  Visti),  no  do  poloviee 
raJHa  nije  jih  se  moglo  ma  kuda  vozítí  osím  u  Mletke,  gdjc  su  j  im  solni- 
eari  po  volji  eíeoa  nadievalí.  Buba  malo,  i  to  lošavo^  jer  odgojene  crnom 
marvom;  a  o  predíonicí  kod  nas  ní  govora.  Slabo  je  pako  nspievalo  i  ono 
malo  tvorníca,  sto  je  obstojalo  za  najgolemíje  potriebe  kucnoga  života, 
kako  na  pr.  lojeníh  i  vosteníh  svieca  u  Zadľu  í  u   Splíctu    i    td.   Nije  bilo 


pttko  a  HM  t?oraioe  Mpuna,  papirft^  pasadja  i  iá.f  a  tUluiratvvy  k^jisaratffl 
í  td.  ai  traga.  8  čeaa  laano  ae  vidiali  moae,  da  aa  avn  aposobaost  aaácga 
aeiuljiáte,  poloaiÚ^^  >  aviaati  ava  ie  kod  nas  od  atolie^a  catraota  leialo 
Uvojom  vladiaom,  kô  áto  je  g.  1748  u  víeóu  mletackom  odprio  spoTÍedaa 
eam  obói  providur  Boldik:  a  riservu  di  poche  ra$ite  inservieníi  «íf  v$gHt9 
de  Morlaechi,  fiit  (tj.  u  palmaeijí}  manea  ofni  manifaiiura  íerrierafe 
queUe  aríh  ehe  9ono  šparse  per  le  ciuá  Hišorifli,  veffffongi  tuUe  eserei^ 
taie  da  sudditi  aUieni,  e  eosi  H  mesfieri  pertino  di  sarUy  cmlssoUjo  s 
barkiere.  Jedva  drogoni  pol»vÍ60in  XVIU  aiolietja  poée  ae  vlada  laiiti  aa^* 
aega  poboljšaiga  5  no  ave^  áto  je 'i  tada  iisradila,  bje  iaUófio,  poato  aam  tt»- 
krati  potrjebita  aredatva.  Obdi  Prôv.  Karlo  Kontaríoi  £.  1701  predloží  %%^ 
jeaje  lana  i  konoplja^  ali  m  Dov«a  ne  potroái,  da  'ga  iavede.  Lov  koralii, 
ato  M.  Foskarifli  promakott,  amah  predá  vláda  inoatrancu  (Jorabbiami)  aa 
aakup.  Knez  Dragiéevic  platnenom  tvoraieam  a  Dríoli  ononn  rožiilína  o  Za^ 
dru,  Kíaletié  í  Vitarí  uagojenjeín  pamaka  u  Kaatieiíh,  gdje  je  i  vrlo  dobro 
nspievalo,  slávni  Meller,  predaíednik  gtispodarskoga  družtva  u  Splieta,  i»- 
troéenjem  svoga  ímetka  na  goapodaratvene  pokoáaje,  Dr.  Pínelli  svojooi 
konopUonicom  a  2adra  í  td.  tražili  au  prokrôiti  pat  na  boljak^  ali  aisi 
naali  onoUko  pomoói  u  vlade^  koliko  au  ohvali  i  potriebovalj,  te  ave  badava. 
Poglaviti  naái  proisvodi  sa  ailetačkoga  vladanja  bili  au  vioo  i  žíviaa} 
a  usa  to  i  rakija,  vuiia,  air,  med  i  suJip  voée.  Vino  ae  svuda  raznosilo,  živiaa 
ne.  Uzalud  au  naši  g.  1678  po  poalanícih  prosili  od  vlade^  da  11.  napríeda 
OHkrbi  našim  vínom  svoje  vojne  brodove  i  pomorsku  oružnícu,  i  tako  praii 
način  razprodaji  ^Dep,  27  kol.y,  Rakija  se  kašnje  razpačavala  po  Tarafcaj 
i  po  Trstuj  a  uije  se  sve  voziti  moralo  u  Mletke.  Do  XVII  stoJietja  dar 
mace  žito  jedva  je  dostajalo  za  pet  mieaeca  (^Sindici  lôT6)'y  a  da  se  0- 
akudioi  doskoči,  dŕžava  je  prožala  njeáto  solí,  s  kóje  se  je  w  gradovik 
sastavljala  glavnica  za  javno  žítno  skladíste.  Kasnje  pako,  kada  se  aase 
granice  protegnuse  do  Prologa  i  Strmice^  rodilo  ga  i  za  iavoz  (Aa/.  Delfn 
1697').  U  nas  se  nije  poznayaio  oriza,  kmmpíra,  luka,  kapule  i  tá,f  a  ka- 
molí  plepieníta  voca,  naime  lemuna,  naranóe  i  td.  U  ubce  poljodielstvo  kad 
nas  je  ležalo  u  povojii,  a  í  ono  malo,  stp  sa  Nletčaní  gdjekuda  pronaklff 
víse  je  poteklo  iz  njihove  negoli  iz  pravo  naše  koristi  (!}.  Oni  zapiiatíaa 
ne  samo  obšírne  Neretvanske  nego  i  moóvare  kninske  i  imoóake  do  sad- 
njih  dana  njihova  politiékog  života,  kadno  započese  gradití  i  prvú  cesta  ad 


(1)  Na  pr.  vele  Prosudnici  u  svom  ixvieácu  g,  1580:  "commettessimo  fo»se  esejpilta 
la  provision  fatta  1575.27  sett.  di  redur  li  olivastľi  delľ  isola  (t.  j.  Brača)  a  domestici,  ed  al- 
levarsi  delli  o\iv\„  a  toizjedinoga  uzroka:  ''considerando  il  bisogno,  nel  quale  h  stafo  qBcst* 
«iUä  (t.  j.  Mletci)^.  S  tog;a  i  ka&nju  bjo  višckrat  ta  narcdba  ponovljena  (V.  naputak  Raoierov  i765). 


•-  283  — 
iSftdrs  na  Ostrovieo.  IsU  takd  gletfe  roda,   te  ako  j«  i  sto  bito,  sve  bje  ■ 

Zft  Republike  cttista  nemá  a  nas  ní  trnf  a  postarskoma  aredn.  Stôprv 
80  tráv.  1770  Obéi  Prôv.  Gradehígo  predloží  vteéa,  da  se  Jedoom  í  o  tom 
što^od  odredi,  dakako  viáe  ís  gledista  slttžbesoga  nego  žiteljtikoga.  6o- 
Bpodarstvenvh  i  roilostivníh  2a?oda  tada  o  Dalmacíjí  fiasvim  malo  {  to  ku-^ 
iavno.  Početkom  XVII  víeka  Obéi  Prôv.  Molí  n  podígnu  n  éibenika  prvá 
ialoxníca  (Monte  di  Pieta),  Písaní  u  Zadm  29  tráv.  1628,  a  Grímaní  Z 
Bvtb.  1642  Q  Splíeto;  no  sa  nasliedníh  tnrskíh  vojna  sami  Mletéaní  puro- 
btše  jíh,  te  g,  1775  níje  bilo  víse  od  njih,  osim  njesto  u  Zadru,  nt  snaka. 
Qradski  zakoníci  i  prvé  nagodbe  s  Nleičant  kažo  nam  jasno,  da  je  obstajalo 
bolnŕca  jos  od  prastará  doba  n  nasŕh  gradovíh,  kojí  sa  jih  na  svoje  troé^ 
kove  ozdržavaH,  kô  sto  i  dottcne  lieénike,  ranarnike  í  líekare.  Bívalo  je 
jos  gdjesto  koje  slabo  sírotiste.  Repoblíka  níje  si  níkada  puno  ^lave  tria 
sa  njihovo  poboljšanje  í  povecanje;  te  bací  za  pleéa  saviet  Obéeg  Prôv. 
Qradeniga^  da  se  u  Zadro  podivne  6Írotiste  za  oskrb  sirotčadi  ciele  zemije. 

Nered  dakle,  koi  kroz  tolíka  stolietja  bjese  cíelom  Dalmacijom  za- 
vladao,  navlastíto  iz  neraara  vladina,  polovicom  prosastoga  pohití  do  skraj* 
nosti.  Sve  se  je  o  državi  upravljalo  na  vojníéki;  inostranci  prítfsnali  i- 
manja  í  častí;  s  nasílstva  i  nesnostvih  tereta  sve  na  konačnu  propast  n- 
daralo;  desetéari  si  prívaklí  samotržtvo  ciele  trgovine  í  td..  te  da  je  jod 
to  stanje  za  koja  godtna  trajalo,  bilo  bi  se,  veli  sam  Foskartni^  jamacno 
vidielo:  i  Rettori  no  piú  regyer  šudditi,  ma  custodir  erode  e  sa9siy  e 
un  branca  de  mendiehe  ftersone  sofnravanttade  alla  eomun  desolassion. 
Sad  se  napokon  osvieste  Alletčani,  da  treba  stogod  radíti  í  za  svoja  suž- 
BJÍCU5  te  6  í  t7v  pros.  1747  odluče  odpravití  u  Dalmaciju  iztražítcljne  Pro- 
sudnike,  da  nje  rane  razvide  í  predlože  liek.  Zahman  se  toma  opre  stádo 
providara  i  knezova,  kojí  se  pobojalí  bjese,  da  njihove  opačíne  ne  dodju 
na  bieli  svíet;  no  vrana  vraní  oči  neízkapa. 

Na  Ota  čast  bodu  pozvaní  Iv.  Kr*  Loredan^  Nik.  Erízzo  i  Seb.  Molin. 
Ovi  so  skoro  tri  ciele  godíne  po  Dalmaoíji  tumarali^  i  gdjesto  popravili,  ali  sa 
vise  pazilí  na  svoja  negoli  na  našu  korist.  Dne  2  list.  1751  slávili  so  svoj  povra- 
tak  a  vieče  mlelačko,  izviešcajuč  ga  o  svom  dielovanju,  a  o  tom  navlastíto,  da 
ée  od  sada  iz  Dalmacije  iztjeravati  un  permanente  annuo  pubblico  van- 
taffgio  di  Hre  418,624:5,  ehe  sono  annui  eecehini  11,628.  Do  mala  i 
taj  pokúšaj  sasvim  ovenu,  a  novi  se  jadi  pomole;  čega  radí  6  ozaj.  1773 
bje  izabrano  a  viecu  novo  ízvaiiredno  iztražitcljstvo  za  stvari  Dalmatínske 
sielom  u  Mletcih,  miesto  koga  malo  kasnje  stupí  iztražíteljstvo  tako  zvano 


Moprm  i  PukbHei  RúUi^  komu  1  raj.  1780  naloBÍ  vwéš,  da  mv  predloíi  ''m 
pťatto  iŕt  regolato  sistema,  onde  garaníire  i  poverí  suäditi  áalU  tno($$^ 
0  da  ind$hiii  aggravjy^.  Ovi  isti'ažitelji,  prouciv  teroeljiio  svoju  za4acu  (1  j,  27 
ožuj.  1790  isvielíáe  víece,  da  sa  oavlasUto  sposoali,  prvo :  ehe  la  formM^ 
con  cui  si  governarono  Min  ora  que*popoli,  m  inetta  ed  incapeee  di 
fortar  hr  alcun  bene^  okre  e9sere  incoerente  e  conirooferante  aU^ 
Mtesse  deeantaU  fubbliche  maesimdg  drugo:  ehe  i(  non  esserti  aUr§ 
9oUe  fíroíDveduto,  ehe  al  bieogno  dei  momento,  eensia  legar  la  parte  d^ 
liberata  al  íuilo  ineieme^  reee  inetantanei  e  foree  inteeguibUi  gli  orditf 
pubblicati  (Z).  Viece  prísta  dakako  na  njihov^  pr«dIog«  o  koreoiton  pre«v 
braseDJu  državne  aprave  u  Daimaciji,  i  1  svibnja  odlupí,  da  se  po  pjikoWI 
načelíh  ústroji  naj  prvo  sadarsko  podruôje.  Bje  dakle  uslied  tóga  oroah  a»» 
loženo  mierniku  Zavoricu,  da  sapoéme  graditi  cestu  ís  Zadra  na  Ostrovic|i| 
a  Obcemu  Pľoviduru,  da  Zadarskim  podrucoikom  badava  opredieli  miestei 
g<ye  ce  uskupa  podígnuti  sela  us  oprost  poresa  ^a  pet  godiua,  da  oglas4M|, 
iiaéki  i  talíjanski  obeóa  po  tO  oekioa  obvioskim  načelnikom  i  župnikom  «f 
svaku  desetu  k-ucu,  sto  bi  s  ojihove  brige  ondje  sazidali,  i  td.  (^S  lip.í790)» 
Republika  bila  se  sada  napokon  izkreno  stavila^  da  sto  prije  svede  Dait 
inaciju  na  nov  put,  i  tím  oplaka  svoj  stolietní  grieh  príed  Bogom  i  svíetoi^l 
»Ii  joj  se  do  mala  ulomí  snaga  u  ručí.  Kô  éto  smo  spomenutí^  veé  davm 
duh  pokľeta  fraocezkog  veé  si  pritegnuo  bjese.  pogled  syíh  evropejelJj^ 
vlastí,  te  i  roletačke;  čega  radí  ova  do  mala  sasvim  zaboravi  na  Daimaeijl^ 


(1)  Namiera  je  bila  mletačka  i  ta,  da  izvede  u  Dalmaciji  sústav  hnatake  fsntM^ 
austrijske,  no  bude  odbijena  po  savictu  našeg  Gergura  Stratika.  "In  tal  cpoca  (g.  i7^,  wŠ 
ovaj,  ubbidindo  al  coinando,  esposi  il  governo  limitrofo  attuale  Austríaco  col  piu  predsa 
dettaglío ;  g-oyerno,  ehe  mirando  ag:Ii  og^etti  delia  guerra,  mal  saŕebbe  convenuto  É  suddii 
di  una  Repubblica  pacifica,  dove  la  felicita  e  la  eguaglianza  sono  le  príme  basi„. 

Ci)  Uza  to  su  dodávali :  "que'  popoli  nol  magg-ior  numero  sono  abitalori,  non  giá  dl 
čase  o  di  capanne,  ma  di  spellonche  e  di  abituri  posti  Íra  boschi  ed  altri  dirupi  peggioň  é 
quelli  dclie  fieľo  e  tali  da  inoridire  nel  vederlí...  sono  sen/a  alcun  priucipio  di  religionfi^ 
senza  idee,  rozzí  alľ  ultimo  grado,  maneando  per  sine  di  previdenza,  infingardi,  e  nello  sies84) 
lempo  feroci;  aggregato  spaventevole,  ehe  qualunque  Sovrano,  dopo  averlo  conoseiuto,  ir 
vrebbe  certamente,  deciso  di  togUerlo  a  tulta  sua  possa,,  i  td. ;  te  uz  grozoviti  prizor  upinj^ 
državne  izrazivali  su  želju,  da  njihova  devetogodišnja  raduja  urodi  ožudjenim  plodom.  Glivti 
pomagatelj  na  tom  po][ju  javnih  urcda  bjese  pomenuti  naŠinacvrli  knez  Gergur  Stratiko.  Onf 
se  dopisivao  s  And.  Mcmmom  glavnim  članom  iztražiteljnoga  odbora,  komu  pokloni  podu^ 
razpravu  o  sianju  Dalmacije,  u  kojoj:  "corraggiosamente  esposi  la  serie  di  uo  sisteoia  coai>' 
pHeato  e  dlró  fatto  a  mosaieo,  lendente  ad  abbrutir  gli  uomini,  onde  inai  conoscere  potea- 
sero  la  propria  perfettibilitä...  Considcrai  la  venela  dominazionc  come  un  Capo  Polilieo  afr 
taccato  da  tabe  consuntivu...  Una  Provincia  coUocala  sotto  un  clima  felicc,  con  vaslissíMi 
estese  di  preziosi  fondi   altí   alľagricoHura  ed   alla   páscolazione   delle   groggi,  bagnala  éd 


-  385   - 

iíftsi  ipak  na  nje  amo»*n  játomiee  prileti&ŕ,  dajú  spáse;  no  ona  jth  nesharno 
idbi,  tH  se  konacno  razstavi  i  íeceznn. 

^  Doéím  se  Dalmaeíja  za  prte   aastríjske   vláde  barem    ponje^'to  opi^ 

f^irljala,  velikí  sa  6e  dogodjaji  sbivali  a  svieto,  kojí  su  napokon  í  nja  í 
dte  naše  zemije  u  svoj  kolovrat  bacili.  Po  Kampoformiékom  miru  deroo- 
Ikratizŕranje  Ríma  i  Švajcarske ,  i  Napoleonovo  predobice  Mfsíra  preže 
;fftt-a  nacťn,  da  za  dragí  pot  dígne  poglavite  evropejske  vlasti  na  Pran-' 
tttkn.  Franeezí  s  prvá  badá  sbilja  gdješto  potučeni;  no  do  nnala,  kad  se 
Ihpoleon  yrati  iz  Misíra,  í  kao  prví  kô^^ol  opeč  si  pritegnu  voj  no  kormŕlo, 
tríeéa  se  na  novo  po  vráti  na'francezka  stranu.  Uztrajno  odľžanje  Masenovo 
ti  Svajearskoj,  Napoleonova  pobieda  kod  Alarenga  (14  lip,  1800J^  i  Mo- 
ŕ^Ku>eva  kod  Hohenlindena  (ď  pros.')  pospješise  mír,  koí  bje  za  nas  sklo- 
Ifijen  9  velj.  1801  a  Lúnetille  na  temeljih  Kanipoformičkoga.  AH  na- 
ilfiedae  silovítostí  Napoleonove  malo  kasnje  sklone  Englezku,  da  mu  na- 
Iffesti  rat  (^18  okuj.  1803y  Napoleon,  ovíenčav  se  carem  na  franeezkt 
^estol  (18  9vih.  1804),  najprije  zgrabi  nef>rijate1ja  Anoverska,  a  za- 
tflD  se  staví,  da  kapí  í  prebrodí  vojska  o  Englezku.  Uz  to  pobojav  se 
Ifranjo  II  car  nemaéki,  da  bi  lasno  mof^ao  caräki  nasíov  ízgubíti^  jos  1 1 
šň\.  f 80i  proglasi  se  Aastrijskfm  Carem;  alí  a  isto  doba  svečano  ifljavl, 
ift  tím  ne  smiera  níraalo  povríedíti  dosadasnji  položaj  ustanove  i  pravá 
|lqjedínih  dŕžava  svoje  krune:  tituíum  et  dignitafent  He&reditaríi  Impera^ 
^túris  AustritB,..  ea  tamen  ratione  assumere  et  stabWre,  ut  universa  Ité- 
^«,  frrincipatus  et  provinciae  nostrae  Htulis,  eonstitutionibuÉ,  praerO' 
§ntívis,  nexu  ac  juribus  suis,,  quibus  hacHnus  gaudebarU,  in  poslerum 
pioque  eitra  mutationem  illibate  fruantur. 


nare  seminato  di  utili  numerose  isole,  sopra  cui  la  previdente  nátura  aveva  sparso  tuUi  gli 
influssi  benefíci,  abítata  da  una  nazione  robusta,  come  prescnlava  nella  sua  fisíca  esistenza 
on  piacevole  oggctto,  riguardata  poí  ncl  suo  morale  e  nella  sua  polilica  esistenza  diveniva 
^utlosto  un'  argomento  di  compassíone...  Uoitainí  didsoeiati  e  rozzi  privi  di  qualunque  edu- 
Mzione,  abilatori  come  le  fiere  neU'  orrore  delie  spelonche,  agg7*avall  da  impOBte  e  peši  op- 
priraenti,  coperli  dalľ^uguslo  ma  abusato  nome  Sovraqo^  sotto  una  foi'naa  ďintrinseca  dir- 
rezione  e  govcrno  rappresentante  un  mosaico  aspro  e  sconnesso,  superstizione,  pregiudizj, 
Q8i  crudeli,  orpori  inlerni,  generál  abbandono,  ncssuna  cura  dclle  arti  primitive,  nessun  svi- 
Ittppô  dclle  miglioratričí,  qumiK  nessun  commercio  e  nessona  speranza  de)  medesímo,  nes- 
iuna  en^gia  eommunicata  dalle  campagae  allc  óUh  e  dallo  ciUa  alle  campagne,  numero 
ilBiDcnso  di  leggi  strane  e  inconsiderate  furoianli  un  iuestricabile  labirinto,  era  certamenle 
una  coramovcntc  pitura,  ehe,  illustrala  dal  detíaglio  e  dal  falto,  scuoter  doveva  e  inoridire 
la  bontä  dclľottimo  Princípe...  E  indubitata  cosa,  ehe  i  popoli  seno  sempre  qaali  H  fa  es- 
íere  il  governo.  guerricri,  ctltadini,  uommi  quando  egli  lo  voglia;  popelô  vile  e  canaglia 
^ndo  cosi  gľi  piaccia;  e  qualunque  IH^incipe,  ehe  disprezza  o  abbandona  i  pr»prj  suddiii, 
disonora  se  stesso,  faccndo  vcdere  alla  gran  luce  dol  mondo,  ch*  egli  non  ha  saputo  renderli 
degni  di  cstimazione  i  td.„ 


Na.  krátko  opet  poifje  Ba^leikoJ  sa  rakom  Rosko  i  8veika  sklonití 
na  Baves  (1/  tráv,  ISOS),  komu  se  napokon  Praská  i  AoBtrija  pn- 
drože  (S  koĽ).  Napoleon^  povierív  Maseni  Italiju  protí  nadvoj.  Rarlu,  san 
vdari  glavnoin  silom  kros  Nemačku  do  Ulme,  gdje  ma  páde  u  tren  Aostiv 
janee  a  grád  nafnad  i  na  predajo  prígoniti.  Tu  ai  naéi  pod  gjen.  JeUéi- 
éem  liepo  oBvietlase  líce  i  aríecno  osmaknove  a  Tirol,  gdje  sa  i  oai  na-^ 
pokon  morali  pried  Ney-om  i  Aufereau-om  oraiye  polositi.  Sada  i  saw 
Bee  padne  a  franceske  sake,  te  sahman  usmiéu  nadvoj.  Karlo  is  Italijd 
i  nadvoj.  Iwn  in  Tirola^  da  mu  na  pomoé  priskoče.  Marmoot  i  Maseaa 
kod  Leobeoa  svracajo  jíh  a  Ugarsko,  i  Cim  pružaju  način  Napoleono,  di 
do  éísta.smaže  savesnike  k.od  Sladová  (^  froš,')*  Issa  te  goleme  nesrie^ 
omah  se  Franjo  prími,  da  s  Franoesi  Qsovorí  mi  r.  Na  posasskom  sastaak^ 
Aastrijski  su  poslanici  nastojali,  da  si  pridrže  Istni  i  Arbanačko,  i  da)Mi| 
bude  slobodno  predobítí  Dubrovník  kao  ugar.-hrv.  krane;  no  Napo]eeiifi| 
mir  B  Pruskom  (ÍS  proé.^  primora  Aostríjo  na  poveée  žertve.  Po  potst^ 
skom  mini  (J^  proš,  IdOS')  Franjo,  krom  dosta  semljišta  u  Nemačkoj 
stopi  joste  talíjanskoj  kraljevíni  svn  Nlet»»cku,  Istru  s  Trstom,  í  Dalmi 
8  Rotorom.  Pohiti  umah  gjen.  Nolítor  sa  ôOOO  vojaka  prieko  Hrvatske 
Dalmaciju,  da  kao  gradjanski  i  vojnícki  upravijatelj  prími  od  Bamna 
Brady-a  otu  dŕžavu,  á  laqueKe  Napoleon,  veli  Thiers,  attachait  beaueot 
de  prixj  parce  qu'  elle  était  vqisine  de  ť  empíre  íure,  Molitor  dodje 
Koin    12    veljace    1800    odkud    odpraví    nješto    Tojske    u    Zadar,   a    sjl 

y 

sto  pako  u    Sibeník  í  dalje.   Dne    18  velj.  Brady  proglasom   naviesti  Di 
matinoem,    da    s  jutra    prestaje    austrtjsko    vladanje  u   semijí,  a  isto  di 
dížué  do  neba  njihovu  viernost  i  xoačajoost.  Ali  Alolitoru  ne   podje  sa 
kom  Buke  se  kotorske  dokopatí.   Na   prví   glas  Požonskoga  mira   us  poi 
Crnogoraca  dojedrío  bjese  u  tu  luku  ruskí  pomorskí  vodja  Síníavín  sa  mD0| 
brodova,  í  skrcav  do  6000  svoje  vojske  pod  Palkerom  i  Papandopolnro, 
tjerao  austrijskoga  povierenika  a  Arbaníji  Marquisa  od  GhísiUería,  akopi 
podosta  vojskom  oskrbljena,  da  mu  israéi  one  tvrdjave.  Ta  viest  jako  smi 
Napoleona,  jer  je  smatrao  kotorskí  zalív  kao  la  plus  importante    des 
sitions  de  ľ  Ádrialique,  te  se  Austriji  silno  grozío,  ako  mu  ga  nepredi 
U  tom  su  í  Franoezí  i  Rusi  tražilí,  da  si  Dubrovník,  u  ovoj  borbí  sa  j( 
i  droge  od  rieši ve   vážnosti,   predobe.    Dubrovčaní,   dok   so  moglí,    odlaá 
su  odbíjali  sve  ponude  i  sahtjeve,  nu   nnpokon  svestrano  pritisnutí,    prii 
svoj  grád  povieríti  francezkomu  gjen.  Laoristonu,  koí  se  bací  u  oj  sa  1' 
vojske.  Rusi  na  tu  viest,   složno   sa  8000   Crnogoraca   pod    Vladikom  i| 
engleskimí  brodovi^  umah  se  sgrnu  na  Dubrovník,  í  rušec  mu  do  čistá  »\ 


okolíeo,  težko  ga  s  kopna  í  s  mora  obkole  í  bijú.  Ta  nesríeéa  proguta 
tada  Dubrovčanom  samo  u  brode vih  do  14  milióna  franaka.  Molítor,  da  is- 
baví  Lauristooa  od  predstojece  opasnosti,  pohiti  mu  na  pomoc  samo  sa  4000 
svojih  i  300  nasih  pod  Nonkovicem,  í   susbiv   Ruse   kod   Stone,  opet  pre« 

v 

varom  razbí  i  nje  i  Crnogorce  jako  utvrdjene  na  Zrkovcu  i  na  Srdju,  i  baci 
jíh  u  bjeg  (S  srp.  1806^.  Malo  kasrije  miesto  Molitora  dodje  u  Dalmaeiju 
gjen.  Narmoht  sa  9000  vojsko*  Ovaj  h  Dubrovníka  sa  6000  proyalí  do 
Sutoríne,  gdje  30  rujna  hametom  potuée  6000  Rusa  i  toliko  Crnogoraca^ 
a  popali  sve  predgi'adjo  No%'oga.  I  A  ostri  ja  morala  mu  posiati  u  pomoé 
3000  vojníka  pod  Bellegardom ;  no  sve  zahman^  jer  su  Rusi  í  Eng;lesí 
silno  brodovije  držali  u  kotorskoj  buci.  Dapaoe  po  Sutorinskoj  bitkí  sa- 
veznički  brodovi  obuzmu  sve  dalmatinsko  more,  i  poému  nasróatí  na  prí- 
morská miesta  s  namierom,  da  jih  pobune  ilí  popliene.  Uz  prví  mah  Kor* 
čula  padne  u  ruské  sake.  Istina  do  mala  ju  Francezi,  dosav  iz  Peliesca, 
priusese;  morali  su  ipak  na  brzo  uskočití,  da  si  život  spáse.  Travnja  1807 
udare  dusmani  na  istoonu  stranu  hvarskoga  otoka,  ali  jih  Suéurjaní  í  Gdi- 
ojauí  pod  F.  Fraoiéevícem  i  S.  Bartulovicem  pošteno  uzbiju,  kô  sto  i  Hva- 
raní  prosiaca  i  sada,  dobiv  pomoc  iz  Splieta.  Brač,  i  tada  bez  utvrdjene 
varosí,  morao  je  prímiti  Ruse,  kóji  se  u  Mílni  nastane.  Odatle  potraže,  da 
uzbune  pobližoje  primorje;  i  páde  jim  sbilja  podignuti  Poljicaoe,  razljut- 
Ijene  na  Franceze  radi  unistenja  njihova  ustáva.  Umah  iz  Splieta  sqažna 
franoezka  éeta  pohiti  u  Poljica  proti  buntovnikom^  i  podje  joj  za  rukom'  n 
malo  iz  Balkuna,  gdje  se  bjehu  utvrdili,  zatjerati  i  nje  i  Ruse,  dolazeée 
jim  na  pomoc,  u  brodove  (ľ  Hp,),  Tri  dana  sada  se  strasno  haralo  po 
Poljicib^  samo  se  pet  sela  spasi  od  konačne  propasti  s  njíhove  nepristra- 
nosti  u  tom  prevratu.  Rusi  budú  zatim  izagnani  iz  Omisa,  a  malo  kasnje 
kod  Staze  iznad  Makarske  od  gjen.  Delzoos-a  razbijení.  1  tu  pogine  mnogo 
prímorskih  ruskíh  pristasa,  a  sela  Podgora,  Drasnice,  Igrane  u  pepeo  pre- 
tvorená. Kasnje  trinacst  od  300  uzapcenika  odsúdi  vojnički  sud  u  Splietu 
na  smrt.  Alarmont  učint  jim  milost,  oo  odpraví  jih  u  Francezku,  odakle  su  se 
lýekoji  px>vratilí  tek  g.  1813;  bjeguncem  pako  sva  ímanja  odoze  (S  list. 
1807),  Mir  medjotim  utanačen  u  Tilsitu  (8  srp.  1807')  staví  napokon  kraj 
i  oaóim  jadom.  Po  ojem  Rusi  ustupišc  Francezom  i  ono,  sto  su  jos  držali 
■  Dalmaciji  í  samu  kotorsku  Buku  (/<?  koĽ). 

Čím  se  Francezi  stalno  o  Dalmaciji  nastaníse,  živo  se  primiše  nje- 
zina  preuztrojenja  po  načelih,  koja  su  vec  dobro  ospievala  n  ítalíjanskoj 
kraljevini.  U  tu  svrhu  jos  3  srp.  1806  príde  n  Zadar  kao  obcí  providor 
dalmatinski    slávni    Mletéanin    Visko    Dandolo.    Navítssti    on    svoj   dolazak 


liepioi  proglftBom  na  Dalmutince,  siie  Jiis  ee  predstaví  kao  otac  í  prijateli, 
komi  je  prvá  briga  svegrdno  »e  bavíti,  da  iziiečí  sto  prije  i  boije  usUriele, 
iijikove  raae,  dodav :  Una  politica  timida^  barbara  e  sojtpetiosa  potevm^ 
sóla  per  tanti  uecoli,  anche  íh  seno  a  iran^uilla  pace<,  tenerei  oppn 
e  nUseri.  EUla  sóla  poleva  sopra  eost  bel  suolo^  sollo  clima  s%  dola 
malgrado  le  voslre  st  favorevoli  disposif&ioni  morali,  far  §uerra  al^ 
siessa  nátura  ed  alľ  umano  inlellello  per  rendere  sistematicatnená 
spopolata  la  provincia^  déstrti  e  squallidi  i  vostri  eampi^  e  le  »«a 
eostre  compresse  ed  inelte.  Tempi  di  ianta  calamitä  non  verran  fiúj^^ 
Nití  su  te  biU  puke  rieéi.  Izdanje  pr%'óga  u  jugoslavenstva  politickoga  Hs^ 
s  naslovnom  ^11  Uegio  Dalmaia^  na  italijanski  i  hrTatski  bje  prvá  kiti^ 
Dandulove  oprave  i  pravice^  kojoj  ni  on  sam  níje  uzkracívao  svojíh  e\\^ 
taká.  Prví  broj  tóga  časopisa  izadje  na  ovietlo  jos  12  srpnja  i.  g.  1806. 

Dandólo,  dobro   ízvieséen   o  jadnom   stanjn   nasem  za   mletacko^ 
austrijsko^  vladanja,  pohlti  umah,  da  sve  n  Javhoj  opraví  mlítavo  i  iskva^ 
reno  izčapa,  popraví  ílí  novíro  duhom  oživí,  azam  za  sodriige  u   toj  rad^ji 
ponajvíse  samé  zemljake,  posto  je   i  tada  Dalmaeíja   brojfla  ne   maltt   vria^ 
viestih  i  ízkosnih  muževa.  U   Zadro    bodn   dakle  ustrojení  osríednji  odboríj 
da  uz  pripomoé  pododbora  namjescenih  a   dragih    gradovih   prouče  osobittf] 
stmke  zemaljske  oprave,  i  da  mo  odnosno  na   osobitostí  položaja   í   roate-*^ 
rialnoga  t  doševnoga  stanja  nasega   prcdlože   odvezno,  sto  bi   treboyalo 
sveobée  državno  poboijsanje.  Takoví   su   bili:  odbor  za  trgovaéke   poslom 
(Ueka  bi  se    trgovína,  velí  Dandolo,   jednom    razvita   dopo   quatíro   sécí 
ď  oppressione  e  ď  avDtlimento  —  K.  Reg.  DaĽ) ;  za  milosti vne  zaTode| 
za  prikladno  obdržavanje  kazníca;  za  lučko-zdravinske  stvarí;  za  uredjei 
javnih  voda  i  cesta;  za  osusenje  mocvara  i  td.  Na  miesto  staroga  rnuBiei" 
palnoga  oreda,  komu  je  kao   temelj   bío   troj   sthlis,   naime   plemíékt,   gra-^ 
djanski  i  pučki,  stopí  o  život  gradsko   viece,   slobodním   načinom   od   bvH 
gradjana  odabrano^  komu  je  na  čelu  bio  upravljajoci   odbor  sa  sTojim  pa«| 
glavarom  (Vodesta).  Jos    10  srpnja   1806   bje  n  Zadru   takovo   vteée  m 
mjesceno,    zatím  po  cieloj  zemijt,   áli  dotícni   obéínskí   propis   tekar  5  li| 
1807  ogicda  bieli  sviet.  f  sndbene  stvaríy  sada  sasvím  od  polítíôkíh   rmi 
cene,  uzese  novi  pravac.   Sve   znatne   varosi   stekoáe   syoj   osobití  sad 
mira }  poveci  gradoví  joste  i  zborní  sud  kao  prizivní  za  mírne;  a  n  Zsdi 
osím   tJh  í    posebni  kárni    sud,    gdje  veó  od   5   siec.    1807   stolica  bjese 
prizivnomu  sudu  za  sborne,  komu  je   presiedovao   slávni   Paško   Wrachii 
KiOtoranín.  Odsuda  se  sawtna  ovrsivala  samo   odsiečeiýem   glave;  batíoai^^ 
i  ožiiganje  ukinuto  i  td.;,a  u  opredieljeDJu   kaznih   bez  iznimke   vládalo  jf 


lliéelo:  pried  salíODom  s  vi  jedni^ki.  O  sudkenoni  predmciu  mnofo  se  sakona 
MbJo,  la  ipr.  24  ru).  1607  o  upraví  sirotinskoj,  12  list.  í.  g.  o  pdvietai-* 
mk  bilježnícili  i  id.  Političke  8a  poslove  s  prvá  vodili  osoUiti  izaslauicí 
míesiati')  síelom  u  Zadru,  Sibeniku,  Splieta  i  Makarski,  neposriedno  pod- 
peni  obcemo  providoroj  alí  g,  lb08  bje  razdjeljena  sva  zerolja  na  cetíri 
Mara,  i  namiescení  dotíčni  pohlavári  o  Krku,  Zadru^,^p1íetu  i  Kotoru. — 
liredba  o  novačenja  ugledu  bieli  sviet  još  31  svib.  \SOtS  na  temeijih  dosta 
^bierenih;  no  u  tolíko- se  niotičadi  uzimalo^  u  koliko  dobrovoljci  nebi  o- 
(redíeljeni  broj  popunili.  Od  nasih  se  sastavljala  cárska  tielesna  straža. 
Inizba  je  za  mtra  tralala  samo  cetiri  eodine:  a  ratno  pako  aol)a  do  konca, 
na.  Biskupi  svojimi  pastirnícamí  rado  su  o  tom  podupírali  vládu.  Sva  se  • 
bmnljska  sjla  dilila  na  četírJ  pukovnine,  a  ove  pako  na  vise  kotara.  Na 
hh  su  stojali  pukovnicí  i  kotarskí  načelnici.  Povece  sa  varoši  ímale 
dsku  stražu.  U  Zadru  je  stolovalo  vrh.  redarstveno  upraviteljstvo^  a 
mu  zadaca  pažiti  na  nemírnjake  i  učuvati  mir. 

Dandolo,  kao  vrafcni   strukovnjak,   o   tom   je   navlastito   na  stoj  ao,  da 

^Daimacíji  oživí  poljodielstvo  i  obrt.  Naredbom  24  pros.    f 806  ukiiui  naj- 

fije  mletaékí  poljodielski  zákon  Grimanov^  i  vlastníci  proglasi  u  isto  doba 

fňt  kojí  6«a  do  aada  i  ma  sto  drzavoe  zemlje  oživali.   Njegovim  nastojan- 

spietska  akademija  za  po|jodielstv<^,  zanatc  í  obrt,  jos  g.  1767  ustro- 

a,  dobi,  odlukom  podkraija  Kagena  od  2i  stád.  1806^  500   godišojili  i-- 

íjanskih  libra,  da  uzmegne  odlačníje.se  latiti  svoga  zvaeja<  Pozva  iz  I- 

ije  vieétake  QDra,  Curibona,-  Lon»».nu  i  Oria),  da  nas  uôe  poijodielstvu 

rfarstvu,  í  ústroji  osobití  ured  za  \fi  poslove,  pfMJJto  se  po  njih  avieri  as 

I  pokúšaj  na  siadarskom  zemljistu,  da  se  ov9   môže   az    dobru  radoja  i 

ojenje  natjecatt  s  ponajbo^im  italijanakim  CSUg*  Dal.,  br.   T).  Izposlova 

dvora,  da  bude  u  nas   proat4»   SAdjenje   duhi^na   {Í6  list.   1807^'^  i  o- 

^dieli,  krom  drugih  odlika.i  novéane  Qagradi^  |ia  0ne,  kojí  bi  aajviée  na* 

idíli  kruropíra  (200^   300  i  500  libra)^   najbolje   uzgojíli   sume   (do  800 

\ra)  i  td.  Nove  je  tvorníce  s   povlasticami   pbilno   nadarivao,   í   isto  tako 

IfeKtva  za  oausenje  močvara.   Ukína   zábranu  o   svozenju  vina  íz  miesta  a 

lléBto  po  Dalmaciji.  Mnogo  daéa  uníšti^  a  njekoje  donapola  nmali.  U  Splietu 

fada  podignuta  prvá  trgovačka  komora,  a  a  Bošní  konsalarski  ured  na 

k  našega  prometa;  Zadar,  Splíet,  Síbenik   i    Makarska   stekose   svoje 

pbodne  sajmove  i  td.  Mnogo  se  je  pako  u  to  doba  doticnih  zákona  izdalo, 

rfr.  o   ribarstvu,  ob  odgojívanju  suma,  o  javnih  žitníca  i  td.  Isto  se  tako 

ibdalo  í  za  ceste  zauzimao.  Uz   ono   malo,   sto    Mletčani   na   skoro    bjehii 

Iva  nacrtali,  tolíko  se   onda   sagradilo,   da   vec    15   svíb.    1807   bilo  je  u 

19 


rnifi  dio  361  milja  vómre  ceste,  Olavna,  it  Zadra  a  Oobrovsík,  bje  nasvaag' 
Napoleonova,  a  ona  ís  Splieta  u  Sttij,  iMarmontova.  Kolike  Je  pafco  Daaátoltfi 
sa  našu  prosiríedi  asradlo,  to  óe  mo  jednom   malko  obsírníje  razIožUi  (1 

» 

Dandbloto  vladanje   jamačno   zaslužuje,    da    se    a    poviestníoí  iia« 
cabilíeží  Klatnímí  slovi.'  Njeinu  se  pónajvíse   ímaino    aahvalíti   na   ono  mi 
dobra,  sto  danas  uiii'anió  u  Dalmacijí.  Liepo  je  pako  nspíeo  u  svojih  tes^ 
njah,  jer  je  sdusho  i  posteno    radío,   bes    ma   kóje   sebíčné   svrhe,  i  jer 
snao  ÍK'nai'oda  dakakb    vrstne   pomagatelje   sabirati.   Mnogo  je   doprínio 
tako  sjajnomú  uspjeho  í  odbor,  sto  su  nasí  umáh  issa  dolazka  Francesa 
Dalmaciju  odpremíli  na  sama  Cára  a  Pai'ís  ľ  na  podkralja  u  Milan,  da  ja 
'opise  tužiio  slanje  državno  í  na  príesnu  í   ožbiijnu   pomoc    prigne.   Clanof 
tóga  odborá  bjese  Roko  Sanfermo,  fv.   Lúka    Garanjin,   Josip    Benja    i   U 
Kr.   Sh'atiko.    Car  jíh  líepu  primí  i'  pomilova;  te  u  odlazku  iz  Parisa  aa^ 
kitív  jih  redom  železné  kľune  (14' ruj.  1806"),  óbeca  jľm, 'da   ce,   posto 
mnogo  držao  do  svoje  Dalmacíje, 'l*ado  njihové  želje  izpunŕtí.  S  ote  namii 
poteée  tiaredba,  da.ma  naši  predleže  povierénika,  kaí  bi   jih   stalno  n  N^ 
lanu-  sastupao.' Na  tu' čaiBt  bjepako   podígaut   poménuti    Stratiko   cart 
dosvolom  od  2^1  svJb.  1^7. 

v 

Stradanje  Napoleonovo  ■  Spunjí  po  Vede  a  tom  Aostrija,  4a  na  net 
pokaša  bojím  Srieéii,  nemogúéí'pregerieti   velikí   gubiiak,   na   koi   ja   bj4 
požunski  -mir  nagnao.  U  mtice  dekle  osnova  dvjé  veliké   vojske,   jedou 
nadvoj."  Kai^lom  za  Nemaéka,  u  kojoj  je  bilo  do    10,000  Hrvata   pod 
Jeláóióem,  a  drirga  pod  nadvoj;  Ivanom  sa  Italijn,  gdje  se  nalasio  sam 
Imjat    Giulay    sa    više    brvatskih'  ceta.    Napoleon,    čim    primi    prvé    vU 
o  Franjínoj:  nakani,  umah  náloži,  da  se  kupí    vojska  u    Nemackoj  í  o 
Uji^  pozva  Rvsku,  da  mu  po  avietíh  prípdmogne  sa   sievera;   a    JHarnu 
zapoviedí,  neka  posadom  í  ílivežom  dobro  oskrbi   glavňe '  dalmatinske  iví 
jave,  te  s  óstalom  -  vojskom  kroi  Hrvatsku  pohiti  Eogenu  na  pomoc.  Kt 


,     v  •  -J 

(i)  Sto  je  Dandúlo  za  naŠ  boljak  izposlovao  samo  za  prvih  äest  mieseca  njegava  1 
pravo,  najme  do  kon<ca  g.  '1606y  sam  Ham  osUvi  zabitieženo  u  izvieäcu :  "La  Dalma&ia  ai  Si 
cembre  4806,  opera  economituf^politica,  umiliaía  a  Sua  Moettá  Imperatore  e  Be„.  U 
govorii  velí  o  predjašnjoj  vladi:  Non  ho  accorciato  vigílie,  né  fatto  alcun  conto  di  tac. 
ucreditare  ľorribile  Governo  Austriaco.  Ono  orribile  možda  so  bo\je  prístojalo  mli 
vladi,  jer  prvá  austrijska  nije  básni  vricmcna  iinala,  da  u  ostaríele  rane  dobro  zasieee^* 
našom  pako  národu  piée  i  to:  Questo  Morlaecú  mi  si  presenta  per  altro  sempre  eome 
capace  4i  grandi  cose,  quan,d'  ei  sia  ben  direUo.  lo  lo  amo ;  e  allorché  fece  moti  ď  \ 
rtMone,  to  mi  gettai  in  me%7M  ad  esso  con  tanta  fiducia,  quanta  vi  avrei  avuio, 
domi  in  me%%o  a  fratelli,  né  m' ingannai.  Questo  popolo  ha  un' istinto  ehe  U  fwrfáf] 
grande,  al  genéro'so;  ma  la  poUtica  ha  contradetto  e  reso  inoperoso  si  belV  istinto. 


J 


-  291  - 

10  tráv.  1809  prebrodi  Inn;  no  do  mala  •  bode  poražen  (19-^8  irav.') 
sa^nan  a  Češku.  Ivan  fibilja  zatece  Eugena  Joá  nei^pravna  na  boj,'  te  g;a 
sacbi  do  Adigja,  ali  ga  nesríeca  Karlova  prišili,  da  a^makne  i  tjera  k 
Beču,  jeda  bi  gtt  od  Franoesa  obranio.  Eugen,  ohrabrív  svoje  sile  í  naloživ 
MftrmoniQ,  neka  mu  oím  príje  u  pomoc  ■  pohítí,  uisletí  Ivanu  a  po4$epa  s  na^^ 
kanom,  nzmak  mu  ótegotití  i  »itjera4i  ga  u  Ugarska.  XS  toj  opasnosti  Ivari 
is  Bielaka  odpraví  baňa  Gialaya  a  Hľvátska,  neka  digne  sveobói  •  ustanak 
te  u  pomoó  priskoéi  gjen.  Stojcevtcu^  kóma  je  naleieno,-  Marraonta  aausta-t 
vití  u  Ualmacíji.  U  tom  Alarmont,  oakrbív  dalmattoske  .  tvrdjaye,  sa  ItOOO 
vojske  83  tráv.  ís  Ostrovjce  stavi  se,  da  si  prókrét  pot  kvos  Hrvatsku  do 
Eagena.' '  Pokusav  badava  kod  kravljevog  mosta  i  Palanke  susbítí  graničare, 
uz  silni  nápor  16  svíb.  sa  tjera  j  í  b  Is  Kíte,  gdje  sakna  Stojéevica  zarobí, 
satím  još  is  Gŕačca  a  pako  is-  Bilaja,  te  di  svib.  uz  neprestaoe  okršaje 
jedva  stigne  u  Gospíc.  PobeJAv  se-sada  gjen.  Petar  Kneževíóza  Karlovao, 
lada  glavno  skladíste  bojne  správe,  a  cuvsí  í  to,  da  >  so  Torci  boaanskíi 
MarmoDtom  povedení,  silom  «am  ugrabíli  Cetínj  i  Dresnik  i  da  smieraja 
dalje  stupati,  uzmakne  na  tu  stranu,  »  Marmont  ce  umal)  na  Senj.u  Lju- 
bljane,  te  pora«iv  Aostrijce  kod  Marbargfr>  dodje  5  srp.  u  Qradac. 

Medjtttifii  doétm  je  Napoleon  sa  drugi  pat  u  Beó  ulasio,  Eugen,  ne- 
prestane tjerase  ivanoy  oltmao  aipínske  prelase,  'gdje-si  naši  osvictlase  liee 
branec  Nalborgiietto  i  Predile^  í  kod  Leobena  razfeijao  gjen.  Jelaéíóa  bje- 
zeéa  It  Tirola'  sa  9000  yojske,  a  malo  kasaje  i  Ivana  kod  Kismegjera  na 
Rabn^  te  ga>  baoao  n  Ugarskn.  U  isto  je  doba  Broossier^  sa.povíednik  Gra-^ 
tlački,  tokao  baňa  Giulaya,  koi  je  priskočio  sa  tôOOO  nasíh;  da  ohrabri 
Ivanovo  vojsku.  Te  pobíede  u  dobar  óas  prídose  za  Napoleona,  koi,  u  tom 
za  prvi  pot  potučen  od  Karia  kod  Esslinga,  bez  priesoe  pomoéi  bio  bi  ja- 
naéno  propao. 

Pó  Marmontovu  odlazku  Kneževíé  omah  sadje  o  Dalmaciju,  da  skúpi 
národ  pod  hrvalski  barjak  a  zemlju  iztriebi  od  dusmana,  te  tvrdo  s  mora  í 
kopna  obkoli  Zadar  tada  pod  zapoviedí  Legera.  Za  te  bezuspjeéne  obsade 
H  vise  strana  Dalmacije  naši  so  pokúšali  Franceze  ízagnati  a  národnú  za- 
stavo  opet  podignuti.  Uspomene  vriedna  su  navlastito  brada  Vranjícauí  i 
Botteri  iz  Staroga  Grada,  ktm  podje  za  rukom  silom  si  prisvojiti  bvarsku 
tvdjavu  i  ízručíti  ju  austrijskomo  pomorskomu  zapoviedniku  Lebensteino, 
te  sozbiti  Praneeze  dolazeée  iz  Makarske  na  osvetu.  Ali  sve  to  u  žao  éas* 
Vojnički  snd  franeezki  u  áibeníko  dosta  jih  dade  s  tóga  kašnje  pogobiti^  a  bje- 
gnneem  zaplieni  ímanja.  ákradin  izplati  svoje  iznevíerenje  sa  100,000 
(ranaka. 


-  <02  — 

U  tom  prisav&A  :IS«geiioVa  pripomoc  ríeii  'bojnu  sadbiaa  i  smls  m 
koríst  Napoleonova.  Kod  Vasrama  5  í  6  srp.  nadroj.  Karlo  bje  apet  h** 
metom  potuéen,  a  tn  Je  i  tada  dosta  nasih  aaglayilo^  í  ne  jamačio  aa  aai^ 
svrhe.  Uz  noví  okršaj  a  bjegunet  kod  Znojma  bude  ntanaéeoo  priroirje  (íl 
srf.  1809%  a  kafiiije  (i4  list.')  u  Sclidnbrannu  i  dotiéni  mír.  Po  sjel 
Franjo  iiatupí  Napoleona  Bielačko  okfažje,  Kranjaku  s  desnim  briegom  Sai 
tja  do  bosansko  graoíee.  Tim  dopade  Franoezka  do .  sest  naéih  granicari 
pakovnija^  naime  líóka^  otočka,'  ogulinsk^,  sluimka,  banská  I  í  II.  Napolei 
Miruži  sada  ta  eemije  s  Istrom  í  Oalmacijom,  i  odoiepiv  ove  d  vie  drxai 
od  kraljeviae  Italijanafce^  od  svega  'coga  sastavi  Jedno  državno  tíelo  s 
slovom  ^llirsko  dŕžave^  a  pod  iipravom  8vO|pa  namiestníka  atalainca 
Ljobljani  í  poilčiojenih  mu  nadstolniotvA  (iniendenze)^  podnadsiojniévacj 
gradskih  poglavarstva.  Ta  nová  dŕžava  bje  mnah  ustrojená  na  t«melja  j< 
nolténesti  sakona,  ustanova,  činovničtva,  postupanja } .  Napoleonova  s«k( 
i  nevaóenje  uvedení,  vlastelinstvo  ukínuto,  oslobodjena  seralja  od  javí 
tereta  i  td.AIi  nastavší  ratovi  lapríeéise,  da  taj  ostav  eiilavi. 

Po    béčkom    miru   Turci    se   astfuoavaho    tratíti   éto   nam   bjeliii 
Koránu  u^rabilí.  To^'  radi  pohiti  gjeň.  Defeons,   da  jih  šílom  bací  priel 
granice;  ali  ga  oni  kod  Trsacajtepo   doóekaáe   í  na-  bje®  prísilise.  Kasi 
doletí  Marmont   sa   16,000   vojsko,  te   po  palív   Ifiació,    prtovalt  «lo   BÍ8ca,-.Í 
natjera  nevíernike  na  sramotni  poklôn.  Uca  to   morali  sa   TuroÍi.6ve  sgi 
bljene  povratitl,  stete  i  bojne  treskove  namíriti  i  prisegom  se  obvesati, 
ét  se  strogo  drsatí    Sístovskaga  míra.  Ali    turska   viera ,   neviera.    Dne 
tráv.  1813  opet  se  Turci  ícaenada  sgrnuse  na  Ueiinj,  i  svu  mu  posadá  ii 
aiekose.  Gjen.  Janin  3  svjb.  is  Karie vca  odpraví    onamo  naáega  Ratalíaií 
sa  500  konjanika,  komu  podje  za  rukom  naglo  jih  napasti  í   u  bjeg  baeif 
S  jutra  príde  sam  Janin  sa  5000  vojske  i  obkoli  Četinj.  Jedva  miesee 
kaénje  Turci  odstupiše,  í  to  samo  oslied  naloga  bosanskoga  pase. 

Medjutím  silno  su  naái   strádali   na   moru   ra<ii    BAglesa^   s  kimi 
Pranoesi  jas  uviek   u   rat  zapletení    bilí»   Napoleon,   da  jih  ''U   živo   oaU 
bjese  veé  dávno  zabranío  svaki  uvóz  englezke  trgovine  na  evropcýsko  ko| 
To  silno  pomnoží  gusarstvo  u  aasem  moru  pod  ohranom  englezke  sastai 
a  glavno  mu  je  gnjezdo  bilo  na  Vísu^  koi  se  u  krátko  |ako  napučí,  te  p4 
skela  englezke  trgovine  u  ovik  straaaJi    Listopada  1810   dojedrí   iz  Jakii 
u  Yís  iznenada  sa  njekoliko    brodova   francezki   vodja   Dubordieo^   pobval 
gttsarske  ladje,  a  vaŕos  porobí  i  popalí.   Toga   radi   sami   Bnglesi   sada 
utvrdlse  i  oskrbise  davoljnom  posadám  i  upravom.  Do  mala  opet  pokúša 
bordíeu,  da  pohára  Vis,  te  13ožujka  1811,  prodrív  sa  devet  brodova  aa 


J 


-  2»3  — 

I 

éo  Vt8«,  sttkobi  se  n  hvarskoin  zalíevu  ná  očigfed  Vís»  sa   četirí  engieska 
broda  pod  %apovi«diiictvt>ii]  Hosta,  koí  ga  sasma  pot»ée.   Englexí  pako    tek 
srp;  tSlô  isrttétee  Austríji  ovaj  glavni  pomorskí  bedem  jadraoskoga  nMra. 
I  činilo  80  u  tom,  da  6e  ženitba  Napoleonova  s  austŕijskom'  naderoe- 

phjom  Maríjom  Lojzom  iiitrgati  svaku  rasmíricu  medj  Austrijom  i  Pran* 
cezkom  navlastíto,  i  tím  víse,  posto  se  ovc  dvje  krune  14  ožuj.  1812  sdra- 
žise  u  savcz.  AK  izza  Moskovské  nesríece  odbív  Napoleon  uniírenc  pred- 
loge,  sto  mu  je  Franjo  u  Pragu  nadjao  da  ga  s  Prusi  í  Rusi  poniiri,  í 
Aostríja  prista  uz  ove  zadnje.  Napoleon,  do  mala  poražen  kod  Lipska  (/ď 
ť  18  list.  18ÍS^  i  <!o  Pariza  gonjen,  bje  napokon  prisíljen  na  ŕrancezkd 
se  priestoíje  zahvafíti  uz  godíšnji  novac  za  hranu  i  otok  Elbu  za  stan,. 
Malo  kašnje  Austríjanci  pod  Bellegardom  složno  s  Muratom,  komu  bje 
eato  osiegurana  napuljska  kruna,  prísilise  Pranceze,  da  »e  iz  Itaiije  izseie. 
No  n  hio  je  pozatim  beéki  sastanak  svojevolno  krojio  novi  evropejskí  sú- 
stav politickí,  tc  tím  dakako  gradio  uiuietni  mir,  još  jednom  pokúša  Na- 
poleon, jeda  mu  takodjer  sríeca  priskače;  te  skrcav  se  iznenada  u  Franqezku, 
iHnah  se  dokopa  svoga  prŕestola.  Sto  dana  kasnje  na  novo  poražen  (kod 
Waterloá  1S  lip.  tSÍS)  i  od  Engicza  zasužnjen,  saveznicí  izgone  ga  ko~ 
naéno  a  Sv.  Jelenu  (*j'  5  svib.  ISSť)  okoncav  bečkí  mir  8  uživotvorcnjcm 
toli  po  nas  nesríecna  nemackoga  Bunda  (8  lip*  í8tS), 

Jos  za  lipské  bitke  austrijski  gjen.  Lattermann  svojím  proglasom  od 
17  list.  1813  íz  Ljubljane  priuze  si  vladanje  ilirskíh  dŕžava,  a  Franjo  jih 
ifako  prispoji  k  svojoj  kruni  zákonom  23  srp.  1814  iz  Schônbrunna.  Tada 
lljen.  Tomasic,  pomožen  engležkimí  brodovi,  obkoli  Zadar.  I  Englezi  pre- 
#obe  kotorsko  okružje  uz  prípomoé  crnogorskoga  Vladike,  komu  ga  i  malo 
kasnje  ústupe.  Izza  dvomíesecne  obsade  krajišnici,  kóji  su  uskupa  s  Fran- 
eezí  Zadar  bránili,  prisilc  francezkoga  zapoviednika  na  predaju.  Lipnja 
1614  podje  pako  za  rukom  gjen.  Mílutinovicu  osvojili  Dobrovnik  i  silom 
fipeljati  Crnogoree  iz  Kotora.  S  prvá  u  ilirskih  pokrajinah  osta  franoezki 
SQstav,  uo  malo  kasnje  vísekrat  se  ízmieni.  Glede  naše  kraljevine  g.  1814 
Franjo  sastavi  od  onih  zemaija,  sto  od  nje  g.  1809  bješe  Francezkoj  ustupjo, 
dva  okružja,  naíme  Riečko  s  primorjem  i  Karlovačko,  a  sliedece  1815  prí- 
áraži  k  Rieékomo  jos  otoke  Krk,  t^res  i  Losinj,  te  i  Novo  a  Istrí  (1).  Te 


,  (1)  Glede  Rieke  uz  ono  sto  suio  ozgo  písali  (v.  str.  3Í4)  joŠ  ce  mo  i  ovo  priniieliLi. 

losip  I  odlukom  20  ožujka  1786  dokiauv  samovoljno  severiosku  županiju,  nje  ilio,  sasU>je- 
či  se  Í7.  kotara  vinodolskoi^a,  hrelijnskoga  i  rieckoga,  podčini  ncposriedno  upraví  rieókogva 
ttpravljatelja ;  i  to  je  bío  obseg  rieckoga  guberuija  ilí  lako  zvanoga  primorja  ugfirskoga. 
M\   malo   kasnje   sam  Josip    prizná    dakako    nevaljauust    te    svoje    samovoljnosti.    Odkuko 


—  294  - 

godine  bje  jošte  uveden  svuda  Anstrijski  /Akoník,  s  unnštenieiii  naše  |>ríít 
nam  sajatnéene  .maBÍoipaliie  slobode.  Pi'oglaaofn  pako  :i  kol.  1816  otm  dvt 
okriižja  pridá  kraijeviní  llirskoj,  uprav  tada  sastavljenoj.  Dalmacija  s  Dv-r 
brovnikom  i  Kotororo  dobí  osobitofa  opravtjatelja  ukapno  sa  ^ŕadjanske  i 
vojniéke  stvari,  i- bje  rasdieljena  na  4  okruEJa.  Franjo  posíetí  ju   g.  \BÍ% 


je  pako  cl.  58  g.  1790  vlast  ugarskoga  Namiest.  Vieca  bila  protegnuta  i  na  Hrvatsku,  s  ti^ 
i  Rieka  dodje  u  užji  savez  s  Ugarskom.  No  ipak  ni  lada  nije  još  Bieka  spadala  neposriedati 
na  ugarsku  vlast,  jer  na  predtog  ugarskoga  sabora  i.  g.  "uí  Flumen  IMMEDIATE 
Hiingaríae  incorpóretur,,  odgovori  kralj:  quod  antequam  decretoria  retolutio  superií 
fddatur,  et  concementes  Gerfnanicas  Provincias  et  ipsum  S.  R.  Impérium  eatenu*  m 
velit„  (V.  ČI.  45  našega  sabora  lip,  1791.  Jura  II.  262).  S  druge  strane  naši  su  staliái  i 
prigodoin  zahtjevali,  da  Rieka  ostane  k6  do  sada  i  nadalje  sdružena  "immediate 
Croatiae,  per  hanc  vero  mediate  S.  Regni  Hungartae  Coronae,,.  valjda  i  kao  naknadaza 
éto  je  HrvatS'ka  merala  u  sroklu  sama  odpisa  5  ruj.  1777  u  sanujeiMi  odstúpili  vojniSkoj 
jini.  Kasnje  pako  kad  Magjarí  sloino  s  Niemci  bečkimi  uz  za  njiii  prijatne  oJkolnosti  pritisi 
nasilno  naša  pravá  i  zeiuljište,  onda  i  savez  Rieke  s  Ugarskom  pošta  sve  Uesaiji.  Nist 
mánie  i  tada  joá  uviek  Rieka  se  držala  Hrvatske  u  njekili  barem  stvárili,  na  pr.  ioiala  jť 
stoga  ákolskoga  ravnatelja;  banski  je  stôl  rí«áavao  parnice  riečke  u  drugom  stapnja,  a 
sedmorice  u  trecem  (V.  Jura  III.  189.  193.)  i  td.  Da  si  Magjarí  i  ma  kakovim  sakf 
steku  neposriedno  pravo  na  Rieku,  izjaviše  či.  4  svoga  sabora  od  g.  1907:  grád  Riekivj 
Marije  Terezije  "peculiari  diplomate  jam  Regfio  incorporata,  praesenti  arliculo  ad 
regnum  pertinere  declaratur.  I  sbilja  Marija  T  sdruži  ju  s  Ugarkom  krunom,  no  posric 
a  ne  neposriedno,  tc  uprav  zato  Magjarí  (jer  ju  nisU  niknda  ni  primili  neposriedno, 
mav  taká  ni  načina  stečenja),  nisu  se  osmielili  u  ovoj  izreci  uvesti  rieč  immediate,  kh 
jim  trebovalo  da  steku  barem  izlično  pr^vo  na  Rieku.  Uslicd  tóga  riešenja  oni  dakle 
dielláe  sielo  u  svom  saboru  kô  áto  za  Bakarskc  tako  i  za  Riečke  zastupnike  i  upravlj 
Veljače  sliedeče  god.  1808  naši  stališi,  da  razvrgnu  sve  sto  bi  Magjarí  nepravnoga  po 
zaključku  u  naprieda  osnovati  mngli,  tumačeci  onu  oboenitu  izroku  či.  4  ugarskoga  si 
na  temelju  iste  diplome  Marije  T.  od  5  stud.  1777  odprto  ^.  8  izrekoáe,  da  oni  ** 
et  portum  Fluminensem  pro  integrante  Regni  hujus  parte  considerant,  opredieliie  si 
saboru  za  riečke  zastupnike  i  upravljatelja,  i  kraiju,  koi  jim  sve  to  potvrdí  svojim  od] 
19  kol.  i.  g.,  liepo  se  zahvališe,  Sto  je  i  tu  stvar  sasvim  u  čin  dovco  (ČI.  4.  g.  1809). 
iste  g.  1809  i  Rieka  posla  čest  francezkoga  carstva.  Jédva  5  srp.  1832  Franjo  Ijavi  bantt»^ 
se  imadu  g.  1809  odcipljene  strane  {naxnačene  pako  u  odpieu  2S3  ruj.  i.  g.)  1.  8tud< 
opet  predali  ugar. -hrv.  obiastim.  I  sbiija  31  list.  i.  g.  Joaip  Majlath  kao  kr.  povierenik 
tvorív  prvú  skupšcinu  severiuske  županije  u  Karlovcu,  izjavi  joj,  da  mu  je  po  kr.  nalogv 
novo  ulielovifi  našoj  kraijeviní  te  njczlne  česti,  na'ime  "priekosavske  prediele,  ugarsk* 
morje  i  luku  riečku,,  i  da  je  naimenovan  bio  upravljateljem  velikožupanske  ôastŕ  u  u 
skom  okružju.  Toga  radi  naši  stališi  umah  odpremiše  poskničtvo  kra^u  u  Veronu,  da 
zahvalí,  sto  je  napokon  naŠoj  kruni  povratio  te  zemije ;  a  u  tom  poslaničtvu  bili  su 
Riečanínanaime  Adamic,  Scarpa  i  Massart  (Jura  II,  280).  No  dvorská  kancelarga  agarska 
pisom  od  8  kol.  1823  akinu  severinsku  županiju,  te  primorje  s  Riekom  osta  onako  k4 
ga  Josip  II  bjeäe  g.  1786  samovoljno  osnovao.  Ništanemanja  Rieka  je  g.  1885  i  kašiýe 
stupana  bila  na  saboru  trojedne  kraljevine  putem  svojih  poslaníka,  te  i  u  kazalu,  sto  j« 
ugarski  sabor  {r.  1827  osnovao  od  onih  gradova  ugar.-hrv.  krune,  kóji  su  šlo  doprinu 
ugarskí  niuzej,  Rieka  stojí  medju  našimi. 


j  oheém  J9j   otčiiiska  skrb,  ali  9«8taváí   bttPokmtÍKain  znao  je  liobro  sve 
uití  na  svoja  korígt  a  njesína  propast.  Na  aepreeiane  sahtjeve  hrvatskíh 
líáa  Fraajo  napokon  5  srp.  ÍSZZ  ii  Beôa  íf  javí,  da  ie  sto  prije  povra- 
(i  oasoj  kroní  priekosavske  zemlje  í  prímorské  s  pravom  ato  ««  užŕvale 
íje  g.  1809.  Umah  stalisí  odpravme  n  Veroau  poslaniótvo,  da  mti  se  na 
sahvale;  no  ipak  U  kraljeva  odluka  jedva  so.  mpiNií  g.  1835. 

Za  Franjina  yladanja  n  nas  sve  to  vige  osili  or^éenost  uebadjena  i 
ié  dosta  poostrena  sa  Le<^poida  naprama  MagJBrom*  Popnstljivost  naira 
Éa  sabom  g.  1790  tako  ti  jih  bjese  o»niielíIa,  da  se  nisa  nipošto  sramiti 
mala  joá  ^re  s  nami  posfnpatí  negoli  Niémci  zá  Josipove  samovladnostf. 
se  navlastíto  nj2hova  težnja  íakaaa  a'avedenjn  magjarsko^  jezíka 
10  drxavnoga  ne  samo  xa  Ugardko  nego  í  sa-  Hrvotsku.  Nai&í  sn  na  njihove 
btjeve  odprto  odhovárali,  da  ké  sto  bi  se  imao  njihov  je«ík  pťedavatí  na 
demiji  Zagrebaikoj,  isto  tako  4Ía  ^e  í  |eňik  nas  n  svth  lijihovih  jsavodíh 
i  na  samom  sveaéiliétn  pentanskj»m  predaje',  i  to  dakako  veéfm  raslo-^ 
:  *^nm  autem,  quia  idiútnaiie  Uhfriei  «umm<i  neteš»Ué9  e^ei,  tum 
d  hujus  idiomatis  homines  non  tantum  in  his  Regnis,  sed  ei  in 
o  Re^no  Uungariw  ŕnfinito  numero  eantinerentur,  ^írm  vero,  quod 
mini  Uungari  in  hujatibus  Confiniis  aceemôdari  poš9Ínt  ae  debeanty 
hi9  autem  idiomalie  Wyrici  potiifeimue  usuš  šit,  idem'idioma  iltýri- 
in  omnibus  Gi/mnasiis,  Academiis  ac  ipea  etiam  Universiiate  tpa^ 
«r  (lip.  1791.  Jura  11,  i61^,y^  A  kad  pako  -vidise^  da  nastlnost  iieóe 
logá  da  éoje,  onda  se  svečano  na  saboťu  g;  1805  ogradise,  ízklaéujuc 
.  V  na  ovieke  \t  svoje  zemfje  magjarskt  jezik:  *^ne  in  Regnis  his  eo*' 
detnqne  negoiiie  seu  juridieis  seu  poiHieis  ullo  unquam  tempore 
ngnm  HUngaricw  aut  cujuscumque  alieriuš  prtBter  solam  latinám  usuš 
(in  sensu  art.  190.  «.  1T1S')„.  Politickí  zamrsaji  u  Evropi  í  na- 
vse  uzkolebanje  aostríjskih  dŕžava  za  njeko  doba  usíkaile  i  tu  razpru  o 
iku)  no  éim  blažijí  vietriéi  propoknnse,  amak  se  pojavi  i  tako  uzleti, 
DÍje  mogla  visje.  God.  182(1  sabor  ugarskí,  gazed  smielo  sveta  pravá 
^víh  národa  ugar.-hrv.  krnní  podloženíh^  odprto  osudí,  da  su  svi  narodí  a 
garskoj  jedan  národ,  te  U2  uaklík  ^fifi«  potest  dubitare  eonvenientissi- 
mm  esse^  ul  in  Hungaria  iingua  hungarica  sit  eommunigy,,  odredí«  da 
u  paékíh  skolah  i  kod  nas  n  národnom  jeziku  samo  vjerosakon  predáva, 
to  dok  svi  ne  búda  triaipjarskí  ■  znali;  da  se  nitkoga  ne  propnsta  u  drugi 
sred,  dokle  nenaučí  magíarski;  da  se  podígnu  preparandíje  za  magjarske 
citelje  í  stolice  magjarskoga  jezíka  a  síemenístíh  í  td-  Kralj  Franjo , 
bacív  dakako  te  ludostí,  1 1  tráv.  tô27  odgovorí^  da  ^omňis  in  ptopaga- 
%inne  lingnm  patrím  coactio  ítbeime  áebeat^*  a  dä  se  u   tom    poslu    uziite 


-  296  — 


za  pravilo  ól.  67  g.  I797|'  URprkos  tomu  rftKpra  se  ta  nfasfavi  sa  Ferdinaiii 
V,  te  promašŕ  do  najgoleitiije  skrajnosti  u  magjarakíh  sakoníh  od  g.  18^ 
kóji  au  to  svoje  ^ojence  Janiaôno  i  aaiňí  za  o  vieke  udavílí  viečnom 
bjedoiD  naše^a  narodno^  jesika* 

Za  ITranja  naša  si  krnna    napokon  steôe   svoj   najsjajníji    biser,  6^ 
joj  bjehu  Mletčani  ue  sramotno   lakomstro  liapaljskíh   Anžujevaca  otrgal 
Dalmatinoi  sa  propasti  Mltftačke,  kô  sto  mo  spasili,  rado   bíahu  pristali 
poziv  Franja  kao  ugar«-hrv.  kralja>  i  po  poslanieih  kao  tokvomu  saprisei 
pódasícku  viernost.   Naslonjeni   dakle    na    temelju    tih    ísjava,    starodavi 
pravah,  pogodbe  g.  1527  s  Ferdinandom  Austľiiskim,  pragmatieke  8ankei{ 
í  Franjine  caviernioe  5  lip*  |792  ««8Í  staliéí   nalošiše  g.  1802    svojim 
«lanikom  ídueim  na  u^rski  sabor,  da  Eabtjevaj.o  od  Franja^  neka  bi  oi 
uiielovío  Dalmaoiju  k  materi  semlji:  Quouiam  sub  fflorioso  Suw  M^ieit^ 
ti9  regimiue  Dfilmutiu^  per  Hempublieam  priu9  Venetam  f999t9»a^  reei'i 
dieaia  foret,  et  wunc  ad  Sflcram  Regni  Uung^rim  Cktrotiam  pro  lem 
jurameuti  inaugurationalis  u  \  Sua  JH^js^faiň   SaeratUéitna   nunctt^ 
redire  deberet :  Domini  Ablegati  omni  conatu  adhibito  agent,  ut  ínlegrä^ 
hwe  regnorum  part  ii9dem  Jure  potUiminio  9ub  legali  ab   authúrUt 
Baňatí .  dependentia  reapptíeetur,  9icque  Saerw  Hegni  Hungarim  Corei 
reuniaturp   {Jura  //.  S70'),  Ugarskí  sabor  úvrati  ti^  predlog   medj  svc 
tegebe,  a  Fraajo  svačano  ga  prizná,  no  samo  odpisom  17  List.  í.  g.  odgo 
utíelovljenje   na  zgodno  doba*   Da    ga   pospieée,   opei   su   ožuj.    1807 
stalisi   istím  putem   opätovali   zahtjev :   ut  socium  hoc  regnum   a  Ba\ 
atUtoritate^  avulsum,  eidem  rur9U9  šubjieiaiur  hoeque  vinaulo  S,  Corot 
reuniatur.  Isto  se  to  ponovilo   visekrat  po  roíru   beckom  navlastito  sabc 
skinp  ČI.  ô  od  g.  1.830.  Franjo  ga  rado  potvrdia  i    bje   tada  odabran  odb( 
da  predloži,  kakQ  dase  to  jednom  oživotvort;  alí  su  dobro  zaali  niemačkí  savit 
niei  za  Franjina  vladai^a  azkotryati  naše  brige  í   kraljevn  rieé. 

U  sto  su  nam  tako  s  jed  n  e.  strane  Niemcí  vríe^jalí  cíelokupnost 
sega  zemljista  a  s  droge  Magjari  sve  to  víáe  trgaií  municípalna  pravá,  Fri 
oboli  i  umrie  2  ožuj.  1835.  Nasliedi  ga  stariji  sin 

FERDINAND  V.  S  ovim  aappéeše  doba  sasvim  nová  n  nasoj 
viesti,  jamačoo  od  riešive  vážnosti  za  nas  doéevnŕ  i  polítíčki  životy  i  ki 
se  još  danas  ore  i  izponjavajuf  óega  ra-di  i  mti  sto  prozboríti  sada  o  ajj 
bilo  bi  isto  kao  trgati  neznelo  vode.  Treba  nam  4"^^'®  malko  poéekatí, 
se  bujnost  razvrgne  i  bieli  dan  ograne  i  za  naso  domovinu,  a  onda  ée 
u  trecoj  knjízl  nastavíti  ovu  i  poviest  srbskú;  a  pošto  smo  se  jor  u  o\ 
drugoj  dosta  zabavili  s  politiékimi  stvari  Hrvatske  i  Dalmaoíje,  ostavljal 
joste  za  tu  trecu  í  pregled  dubrovaékc   í   ornogorske   poviestí   (F.  9fr. 


ODIEL  ÍL 

Pregled  književne  poyiesti  jagoslavjanskih  národa 

la  drugoga  doba. 


Radiiei  na  pol  ju  národne  knjiievnoéH  Jmfo^iavjanské   •«  cno^m  doéa. 


iBTanredni   í   sbílja   ôadnovati   zamah   bugarske   književne   radínosti 

la  kneza  Borisa  i  šína  ma  cára  Simeona,  oprav  onda  kada  je  a  svietu  sve 

ležttlo  u  mrivilu  predoboko,  poée  veé  jako  zapinjati  za  oara  Petra  Síineo- 

i  iiova  8Ína  i  nasliednika,  te  konaéno  prestane,  skooiv  se  sílomíce  Bugarska 

;  pod  jaram  carstya  iztoénoga.  Istina  bo  opet  se  malko  zbadí   tecajem   XIII 

I  i  XIV  stolietja  sa  obnovljena  carstva^  alí  sve  to  kao  sttdnjí  plameň  umiraca 

;  Bvietlila.  Tai'sko  kopíto  tako  ti  zabrazdi  bogarska  zentljo,  da  joj  do  sama 

ímena  sa  njeko  vrieme  iztr^a.  Isto  se  tako  môže  slobôd  no  reči  i  o  srbskoj 

književností.  Izim  odveé  malo  povelja  i  kojekakvih  neznatnih  spisa  obracenih 

mal  da  ne  sasvím  na  crkveno   porába,   bude    napokon    i   to   po   azíjatskoln 

barbarstvu  do  kraja  zagušeno;  te  í  ako  se   kasnje   gdje   kuda   opet  pojavi 

i  ma  koi  bus  na  národnom  polju,   sievrni   led,   rusizam,   do   mala   tako   ga 

fikvarí,  da  oíje  ni  do  cvietka  a  kamoli  do  síemena  uzríeti  niogao-  Toga  radí 

za  ovoga  drugoga  doba  jogoslavjanske   knjíževnosti    nemá   dakako   govora 

ai  o  bagarskom  niti  o  srbskom  radu,  posto  sve,  sto  se  ondje  narodilo,  sve 

je  usprkos  narodnoj  píesmi,  koja  se  ipak  po  národu  i  s  one  strane  nepre- 

y 

'  Stano  iz  ustíjn  do  ustiju  orila,  osobité  uspomene  nevriedno.  Što  se  pako 
slovenskoga  plemena  tíce,  ove  trece  grane  jugoslavjanskoga  národa^  ni  ovo 

'  oprav  reksi  nemá  za  ovo  doba,  najme  do  nasega  vieka,  pravé  národne  knjí- 
ževností.  Istina  slovenski  se  jezík  uspe  tada  do  njekoga  razvitka;  no  to 
se  za  cielo  dogodilo  polugom  tudjinstva  i  %a  císto  víeroxakonske  národu 
neprijatne  svrhe.  Nania  je  ipak  u  kiatko  ponapose  označili  (o,  ako  i  sUbučno. 


-  298  - 

kretanje  sIovenHke  braée,  jer  se  je  na  tíh  temeijih  koBcem  prosastoga 
stolietja  sapočela  díxatí  í  ondje  národná  ixobraženost,  koja  se  veé  sada 
bujním  í  krasním  plodom  oplemenila. 

Pravá  kolievka  národne  jugoslavjanske  prosviete  bje  naáa  Hrvateka 
a  osobito  daluiatínsko  primorje.  Ovdje  samo  évrstí  temelji,  veé  sa  prvo^adoba 
narodnoga  prokreta  obtlno  posadjeni^  neostase  bes  dovoljnoga  gradíva  la 
velíčanstvenu  sgradju,  dapaóe  toliko  ga  bilo,  da  se  je  usprkos  svakojakio 
saporom,  kojí  sn  k  njoj  prístup  príečili,  do  mala  podignutí  mogao  narodBoj 
prosvietí  tako  sjajni  í  gorostasni  hraní,  da  mu  je  sa  onda  malo  gdje  s 
svíeta  bilo  para.  Nam  se  je  dakle  najprvo  latiti  opísanja  národne  hrvatske 
knjísevnosti,  osnacití  naime  nje  postanak  i  proživljenje,  no  samo  pre^ledso 
a  kolíko  treba  da  sbadímo  národnú  sviest  na  stovanje  narodnih  svetosti,  i 
na  dalnje  odkrívanje  njihove  sjajne  proslostí,  te  na  sve  to  veée  njihova  u- 
velíoivMije  í  proslavlíeiije  B  baduénosti. 


-ľxjcí^í^.  ^^P^y^ ' 


Odsiek  I. 

HrvaUka  KnjižeTnost. 


S-  1- 

Kako  se  prvo  promakla  pravo-narodna  jugoslat>jan»ka  projtvieta  i 

kniiievnosf. 


V  eé  od  tfavna  vrtemena  tri  su  glavna  národa  f  zato  tri  jezíRa  o- 
pasivala  jogoslavjanska  plemena,  naíme  grckí  s  istoka  i  juga,  látínBko-ita> 
lijanskí  sa  lapada  a  hemaéki  sa  sjerera.  Mag^jari  su  í  Arbariasl  dakako  za 
4lngo  barbarftki  san  boravílí  naprama  obéoj  prosvíetí^  'dapače  ni  danas  Jo6 
nemája  praroga  imena  narodnoga  pred  knjíževnim  'svíetom  (1};  a  Rusi 
jedva  su  se  zbudjati  poéeli  za  Petra  Velíkoga.  Ona  tri  prvá  samo  mogla 
sa  dakle  djelo%'ati  na  raz  voj  naše  národne  prosvicte.  No  i  Níemci  za  prvo 
i  drugo  doba  naše  književnosti  slabo  so  se  í  samí  kretall  svojom  národnom 
stazom,  a  kamo  li  da  drogomu  na  pomoc  dodju.  Latínstína,  na  kojo  se  po- 
digla  bjeie  sveobéa  ucenost,  ostupiv  u  Italijí  svoje  miesto  sjajnomu  razvoju 
pučke  knjíéevnosti,  naime  ítatíjanštínf,  razlila  se  bjese  kroz  sve  sjevero-za» 
padne  strane  evropejske,  gdje  je  pakn  zastnpala  sveobcu  prosvetu  tja  Jo 
prošastoga  stolletja.  Pádom  Garigrada  pod  azíjatsko  barbarstvo  (1453) 
propa  sasvím  í  grčkí  národ,  njegov  politickí  i  književni  život;  a  ono  malo 
klica,  sto  preosta  staro-gréke  ízobrazenosti,  presadjeno  ponajvi&e  u  Italiju, 
bade  na  sve  to   veéú   koríst  ondíesnje   veé   tada  jako    ozriele   t   svestrano 


(i)  Magjari  az  sav  nápor  lijihovih  učevnih  i  književnih  zavoda  ostaju  nu  prvé  sto- 
pené ispred  knjifievnoga  hrama.  Na  pr.  Zrinjada  Nikole  Zrinjskofra  Hrvacaiiina  jo*  je  u  njih 
i  danas  kao  iiajbolji  plod  národne  književnosti  (Ferenc  FoUy}),  dočiin  ju  mi  u  bratovu  prie- 
vodti  bmalrarao  kao  naŠ  najlosiji  epos,  Arbanaska  pako  književnosl  brojt  samo  njekoliko  knji- 
2ica  pobožnoga  predmeta,  i  njekoja  djola,  stn  su  inostranci  o  tom  národu  pis»li. 


-.  300  — 

rassplodjene  pro6víete.  Jagoslavjanskini  plemenom  ntje  dakle  moglo  od  nU 
kuda  pravé  pomoci  doéi  za  ovoga  doba  njiho%'a  knjíževnoga  rada  osím  od 
samé  kotíevke  nove  sveobóe  ačeností,  naime  od  priekomorske  obale,  s  ko- 
jom  8U  se  naši  vec  dávno  a  dobrom  odnosaja  nalazilí  prvo  trgovíoom  a  kasDJe 
í  obranom  proti  zajedniékomu  dusmanína.  Alí  i  od  plemena  nasih  jedino 
hrvatsko-dalmatínsko,  rekst  pravo,  u  stanja  bjese^  i  radí  svoga  položaja  i 
radí  ondašnjih  polítiékíh  okolnosti  4  éto'Je  Ía  zemljísta  stanovalo,  gdje  se 
jos  níje  bilo  sasvím  potrlo  staro  latinsko  žívljc,  italíjanskim  se  mliekom 
opojití.  Bugarsko  i  srbsko  pteme,  'k5  isto  smo  opasili,  bilo  se  za  prvo  doba 
jugoslavjanske  književností  ponjesto  razvílo,  ali  uz  odluční  npliv  grecíima 
vec  težko  oslabijena  ne  samo  u  pogledu  vierozakonskom  i  politickom  nego 
í  a  književnom ;  te  tóga  radí  sví  plodoví  tih  jagoslavjanskíh  plemena,  onda 
proniknati  na  književnom  polja  dakakb  jugoslavjanskom,  íií  sa  bili  puki 
prevodi  iz  grčkoga  ilí  iztoónim  duhom  naduvení.  Orci  pako  sve  su  svoje 
sile  iztrosili  bili  na  crkvene  i  domáce  razpre^  na  ízvanjske  borbe,  te  jin 
tada  dosta  bilo^  da  si  sačttvaju  ma  kako  samo  sto  dulje  raoguce  bareín  | 
polítíčki  život  od  propastí,  koja  jím  pred  očima  lebdila.  Iz  tako  nemoéaa 
življa  nlje  dakle  nj  moglo  protecí  zdravogfi  upliva  ni  h  Bpgarsku  ni  a 
Srbíju,  a  iz  Italije  jos  m^nje  radi  njihova  polož^i*^  jako  odaijena'  i  jer  jih 
golemim  jazom  od- nje  razstavljalo  Jztoéno.  raakoloíčtvo.  Rad  pako  (arski 
vrtlog  strovalí  grôko  príestolje,  veó  si  pr^gjotao  bjese  i  $av  jugoslavjaoski 
iztok.  Slovenci  bili.  su  dakako  kao  i  Hrvati  u  stanju  za  rana  se  aapojiti 
na  italíjanskom  vrielu,  ali  i  njihova  .-sadbina  ž^ilíbože  malo  je  bolja  bila  od 
bugarske  í  srbské.  Jos  fX.  stolíetja  zahodom  one  presjajne  predhodoice 
slovensko-lirvatske  zadruge,  Ljadcvita.  posavskpga,  sieverno  barbarstvo  bilo 
se  ondje  stalno  ugnJQzdilo,  te  tako  ti  národnú  svie&t  otupilo,  da  se  za  da|0 
jedva  znalo,  da  živí  na  onoj  našoj  zemjji  kóje  drugo  pleme  Qsim  nernaé- 
l^oga,  a  i  to  se  samo  izdavalo  syojom  dívijacnosti  í  ^amosilnosti.  Jedva  o 
XVI  stolíetju  i  ta  se  zcmlja  ponj^što  strede. i  to  protestantizmom,  koi  U- 
snje  otvorí,  vráta  .^lovencem,  da  opet  stupe  na  vidielu  kao  osobUo  jq$o- 
slavjansko  pleme<,  no  í  tada  više  pukim  imenom  negoJi  pravim  naroduiin 
životom.  Traberom  prodje  slovenskí  jezik  u  pismo^  ali  ne  to  oprav  za  aa-* 
rodne  nego  samo  za  vicrozakonske  svrlie.  Polugom  slovenstine  utorao  je 
on  nemačko  krivovierstvo,  a  po  njem,  ako  i  nehotice,  sve  to  dablje  i  njem- 
stinu,još  dakako  neotesanú,  u  Sloveníju,  gdje  se  vec  bjese  oz  sve  to  gor- 
číje  samosiije  nemacko  latinstina  u  |ioducavanju  pomolila.  Tog«  radi  kad 
malo  kasnje  sama  njemstína  iz  straha,  da  joj  taj  nadrislovenizam  ne  skuéi 
glave,    uälu    na    nuge    proti    novotarenju    Truberove    skoIe    u    Slovcoiji.   i 


• 
pomoca  otte  drage  ^sienke  sveobéega  p(^kretB,  relju  jésifvítii^ma,  izirga  ma 
žívotDO  bilo,  opet  se  slovenská  lerolja  m«l  da  ne  oiitatí  a'  nbftvtlo  (1),  niti 
še  vise  prena  životno  do  dra^    polovtoe   proéastoga   rieka,    kadno   razlrV 
franeeske  vreve  aabvrka  í  slovenské  grudi  na  domaél  rad. 

Srieéa  po  jugoslavjanskn  prosvíetu,  da  se  je  na  odmaká  sriednjega 
doba  bareni  Hrvatska  s  dalmatínskim  primorjera  nalazíla  a  sasvim  radlici- 
tom  polažaJD  od  svojih  jagoslavjanskih  posestríma.  I  ondje  bilo  je  dakako 
dosta  meteža  o  XIV  stolietju  navlastíto  s  nasilja  Subídeve  porodíce  a  kaš- 
DJe  8  neprestana  brkanja  azijatskoga  divljaka,  alí  Hi'vatí,  u  sto  su  odlucno 
i  slavno  ovoga  ozbíjali^  znali  su,  s  oborenjem  domacíh  nemirnjaka^  nčuvatí 
si  starú  manicipalnu  slobodu,  te  uz  blagu  pripomoc  italijanske  prosviete, 
koja  se  i  u  njíhovom  primorju,  gdje  sc  živ  pohraoio  bjese  latinskí  jezik  i 
staro-rimska  izobraženost,  í  gdje  se  mnogo  nasinaca  bilo  vec  dávna  naše- 
Hlo  i  udomacilo^  ístim  nacinom  kô  sto  u  Italiji  bujno  razvíjala,  napriedovati^ 
bilo  to  8  prvá  i  korak  po  korak,  putem  prayim  narodnoga  priporoda.    Na* 

>  8uj  daklé  misici,  našemu  ostavu^  latinsko-italijanskomn  življu,  sto  su  nasí 
predjedovi  našli  i  pnstili  da  stoji  u  nasem  primorju  kad  su  Obrom  silom 
oteli  rímsku  Dalmaciju^  pripadá  zasluga^  sto  smu  se  veé  puno  prije  od 
mDogih  národa  evropejskih  otresli  prírodné  surovosti  í  za  rana  pustili  u 
prosvietno  kolo.  Nití  je  tada  ta  pripomoc  latinsko-ítalijanska  sta  naškodila, 
QÍti  je  ma  kako  škodítí  mogla  narodnomu  znacaju.  Hrvatska^  sdružena  s 
Magjari  samo  zajedníčkom  krunom^  latinstinom  a  pako  italijanstinom  tolíko 
be  slúžila^  koliko  joj  trebalo  za  promak  svoga  narodnoga  života.  Nasilnoga 

'  narínutja  nije  bilo  s  nijedne  strane  za  dugo  ni  u  samom  primorju.  Ovo  do 
vladanja  Sigmundova  ponajvise  pripoznavase  ugar.-hrv.  krnnu;  a  u  starih 
listinah  nemá  ni  traga  da  se  je  tu  íkada  zamela  í  ma  koja  prepirka  o  ná- 
rodnosti. I  Mletčani^  pokle  se  ovdje  stalno  ugnjezdise,  s  pocetka  barem 
vise  su  pazili  na  to,  da  si  osieguraju  prelaz  svoje  trgovine  po  moru,  nego 
li  na  sebične  političke  syrhe,  te  su  dozvolilí  naším  gradovom  tolíko  hrvat- 
skoga  koliko  latínsko-ítalíjanskoga  porekla  najsirju  domácu  autonomiju, 
priznajuci  odprto  u  svojih  slažbenib  apisíh  zsi  slavjan&kc  dapaée  hrvatske  sve 
Dovo  si  prispojene  ovostrane  zemije.  S  tóga  vidíme  u  pogodbah,  sto  su  ovi 


(1)  Kad  se  e^od.  i65i  radilo  o  tom,  da  se  ustanoví,  kojí  li  Jugoslavjani,  pohadjajuči 
Rím,  imarfu  pravo  na  odhranu  u  onôiti  ikvúdá  Sv.  Jerolima,  podignutu  za  Ilire,  ravnateljstvo 
zavoda  obavieáčeno,  da  cesto  se  tu  svrai^ju  i  Kranjci,  obratí  b«  na  samé  Ljubljanske  staliáe. 
Deka  mu  jave.  jeda  U  se  i'oni  šmátrajú  za  Ilire.  Ovi  mu  odgovoriše  15  velj.  i652,  da  se 
Kranjska  neima  nikako  smatrati  za  ilirsku  nego  za  nemačku  zemiju.  Isto  tako  g.  1654,  te  su 
odsele  u  Rimu  držali  Kranjce  za  góle  Nicmce. 


* 

(r^d^ívi  sKI^P^U  o4  §.  1409-!^l,  ^ajamiemh  í  t»kovíh  iivíeta,  kojí  se  smm 
aaáe  národnosti  tičq,  a*  pr.  da  bade  os  koeia  mlotačko^a  hrvatskí  slai- 
hení  tomač,  a  u  (Maarni  njefovoj  oaobíH  eaneelier  di  Uttere  #/aee,  koow 
bjese  nadležno,  da  sakoue  pohrvatí.  i  dopisuje  sa  stránkami,  kóje  dnigogt 
jesíka  osím  hrvatskoga  nisa  posnavale^  i  td. 

To  pravično  í  vele  oprezno  ponasattje   mletaôke  ylade,   u    sto  je  u 
nju  samu  od  golemo  koristí  bíio  is  glcdíšta  polítiéko^a,  jer  je   trio  i  Daj- 
manju  prevratná  ÍAkra,  í  za  nas  pošta  od  riešive  vážností,  posto  na  krátko 
obezbíedí  nas  dosevAí  prepórod.  Od  tada  naši   su    odnosaji   s    protuležecom 
obalom  a  s  Mletôani  navlastíto  sve  to  tíesnijí  bívali ;    promet  i    trgovÍDa  s 
onimí  kr'ajevi  postali  su  živahaijí;    íz  Italtje  naši  so  primalí  učitelje,  lieé- 
níke,  biljéžiiíke  i  td.  í  obratne ;  Italíja  je  dízala    osobité    tiskarne    sa  naše 
crkvene  knjíge,  njegovala  dapače  nas  jezík,  navlastíto  Rím    i    Píorenca;  a 
Italíjo  naša  je  mládež  putovala,  da  si  na  ondjesnjih  očilístíh  visje  znaností    | 
nabaví,  gdje  se  bujno  rasvíjao  klasicízam  ohrabren  dolazkom    grčkíh   oée-    ; 
njaka.  Tím  dohoiii  opojeni,  na  povratku  naši  su  g;a  dakako  šírili  po  svojoj    i 
zemjji,  aií'ne  nímálo  na  ustrb  dúha  narodnoga,   jer  n    svem    tom  níje  bilo    i 
ni  nasíTja  ni  politíóke  namjere,  nego  je  sve    teklo    naravnim    putem  í  svr-    j 
hom  samo,  da  se  národ  sve  veéma  k  prosvieti  primakne.    A  da  je  to  gola 
istina  sjajní  nam  dokaz    pružaju    najstariji    naši    národní    spÍKateljí.    Dosta 
nam  pomenutí  M.  Marnliéa^   S.  Menčetíóa,    A.  Lucíóa    i    P.    Ektorovíéa,  o 
kojih  nalazímo  izvaňjsku  sa  národnom    učenosti    krásnom    zadrugom  save- 
zanu,  kaq  da  su  pravé  posestríroe.  Ovi  su  isto  izvrstno  poznávali  ítalíjanskí 
í  latinski  kao  i  národní  jezík,  a  njekojí  jos  i  grčkí,    te    se    prikazujú  isto 
ízvorni  ma  kojím  se  od  tíh  jezíka  slúžili.    Oní    so    dakle    znalí    upotriebiti 
tudju  ucenost  na  korist  svoje  národne,  svoj  jezík    po    tndjcm    ogladjívatí  i 
usavrsivátí  bez  í  najmanjega  oskvrnjenja  njegova  značaja. 


S    2 

Latittsko-grčko  živiye  u  Hrvatskoj. 


A.  Latinski  je%ik  kao  narodni  u  priitiorju  daimatinskom  i  poslie  doUmkä 

hrvatsko-arkékoya  národa. 

Spomenuli    smo    stoprv,  da  je  mnogo    dopriníelo    razvojo    naše    ná- 
rodne prosviete  latinské  živije,  kóje  se  sačuvah)  bjese  ovíek  živo  u  iiasen 


prímorju.  Njeki  jsanesenjací  tako  svane  ílír»ke  skolfe  samo  s  polítíčkih  a 
to  DetemeljfHh  razlo^  í  ianaa  trrde,  dsje  a  naseni  |^rim(H*ja  po  dofasku 
hrvatsko-srbske^  národa  saSTÍm  iscexnalb  žívije  latín^ko  ako  ^á  i  ma 
kada  bilo.  Nam  je  saila  u  krátko  dokasati,*  da  ond,  ito  6mt»  reklí^  sfojí 
jamaôno  kao  neoboriva  -pevíeslnioka  istiini,  tc  samo  pregledno  oňiaéití  ŕ 
rai^voj  tóga  življa^  pesto  se  na  tijem  navlastíŕo  osniva  f  napríedak  nadega 
dosevnoga  preporoda  í  s  nje^  mu  najveéa  svíeUost  dofaň*. 

Poznato  je,  da  su  Rimljaní  silíli  podjarmljene  národe  na  to  navla- 
stíto,  da  si  njíliov  latinskí  jezik  adomace.  8v.  Augustín  velí  o  tom:  ófera 
iata  est,  ut  imperióna  civitas  non  solum  jugum,  verum  éíiam  linguam 
9uam  domitis  gentibus  per  pacem  šocietatis  imponer'et  (de  Civ.  Ďei 
XXX.  7.  —  F.  Plul.  in  Temist.  ;  Givstin.  XX. ;  Yal  Max.  ÍL  2. ;  TVt- 
fon.  48.  /f.  de  re  Judic.  i  td.^.  To  se  dogoďilo  onda  í  li  ovih  stránáh. 
Silní  í  dugotrajni  ratoví,  sto  su  Rimljaní  najpríje  s 'Ilírí  a  póslíe  s  Dal- 
matínci vodili,  dflčim  su  jih  sasvim  podjarmilí^  te  innogobrojne  nasedbine, 
kóje  sa  nakon  tóga  u  ovih  krajevíh  ponamíéstili,  fžkorienusc  sasvim  ilir- 
sko  živije  ď  Dalmacíji,  gdje  je' od  parativíeka  obstojalo,  te  ono  malo,"  sto 
jedva  isbjegnu  njíhovomu  nasiiju,  iznadje  si  útočište  u  iztocníh  briegóvíh, 
gdje  osia  do  danas  u  arbanaskoni  plemenu  kao  živí  spomeň  ilírskoga  ži%'ota 
i  rímske  násilnosti. 

Da  je  sbiija  od  tada  latinskí  jezTk  u  svoj  Augustovoj  Dalmacíji  po- 
stao  sveobéi,  imamo  sjaset  néoborivíh  dbkaza.  Rímski  spomenicí  pokrívaju 
Daobílato  sve  i  najneznatije  kntove  ondasnje  Dalmacije.  Mi  émo  nakiipilí 
do  3000  nadpísa  rímski  u  samom  dalmatínskom  primoiju.  Velej  Pateŕkol 
sviedoči  jasno,  da  vec  onda  ne  samo  latinskí  obíčaji  bjehu  navadni  n  ovih 
btranah,  'dapače  UnguiB  quoque  nolitia  Romanw^   plerisque   etiam   litera- 

\  rarum  usns.  Toga  radí  Stiepan  Bízantinjanín  (kô  sto  kašnje  i  Porflrogenit: 
de  Themat.  II.'  str.  57)  Dalmacíjn  pripisuje  Italijí :  Datmatia  ítalim  est 
regio,  Sv.  Jerolím  Dalniatinac  odprto  spovíeda  u  poslanici  na  Sofroníja,  da 
je  8v.  Pismo  preveo  za  Ijude  svoga  plemena.  Kasiodor  ňaslovi  četvrto 
písmo  osme  knjíge  ovako:  Universis  Romanis  per  Itáliám  et  Datmatiam 
eenšHiuŕis.  Prokopius,  Jornandes,  Ravenatskí  zemljopisac  i  td.^  te  sva  no- 
vija  skoIa   poviestníéka,   sví   šmátrajú    ondasnje   Dalmafínce   kao    rímskoga 

'    poríekla. 

AIí  da  í  po  hrvatsko-srbskom  naseljenju  barem  u  nasem  prímorju 
nije  sasvim  ponestalo  rímskoga  življa,  to  nam  sviedoce  i  ondasnje  poviest- 
ničke  uspomene  í  preostavsí  nam  domaéí  spomenicí  od    one   dobi.    Eginard 

;    povieda,  du  je  car  franački  Ljudevit  poslao  g.  817  Albigara  u  naše  strane 


í 


-    304  - 

nek  rasViili  njsku  rafpru^  quia.res  ad  plurimos  et  Romano9  ef  Selavo* 
fertinekat,  Porflrogenit,  koi  mno^o  vaaj  sa  nas,  jer  je  ove  predíele  4obro 
poxnavao,  i  njekoje  u  svojpj  vlastí  držao,  opetovano  se  israsuje  a  naiem 
smislu ;.  te  vejí,  da  sn  Obrí  posíelí  Dalmacíjo,  0xpul9i$  inde  Rútnanis . . . 
manéfque  Hm  {t.  J,  palmflfinpem)  cognomen  Utud  ad  hodiernum  usque 
diem*,.'Slam  Romanom,  deleverunt^  Mrumque  loca  tennerunty  reliqui 
autem  Románi  in  orae  mcfritinuté  Qffidi9  servati^  etiam  nutic  teueni,.. 
e  f  8unt  istá  Rausium,  Aspalathum,  Tetran^urium,  Diodora,  Arbe^  Becla 
et  OfSara  ;  eoriimque  habitalores  in  hodiernum  usque  diem  Románi 
nuncupanfur  , . .  Dioclea  regio  primitus  occupata  erat  a  Romanis  . . .  regio 
ilh,  quam  nunc  Pagani  incotunt,  primitus  a  Romanis  tenebatur  i  td, 
(De  Adm,  Jmp,  c.  99^36),  Gjigljermo  biskup  Tirski,  koi  je  XI.  stol.  Dal- 
maciju  posjetio  i  u  Splieta  sa  dugo  boravio,  pí^e  i  to  (knj.  II.  pog,  17 J: 
exceptis  paucis,  qui  in  oris  marittimis  habitant^  qui  ab  aliis  et  moribus 
et  lingua  dissimiles,  latinum  habent  jdioma,  reliquis  sclavonico  sermone 
utentibus„,  Ivan  Diakon^  tajnik  Orseola,  11,  povieda,  da  su  se  g.  998  toma 
daždu  predstavili  u  Osom:  cives  omnes  de  finitimis  tam  Romanorum 
quam  Sclaoorum,  Papa  Alcksander  g.  1063  bodrio  je  Petra  dioklejskof^ 
nadbískupa^  da.  se  skľbi  za  manastlre  tam  Latinorum  quam  Graecortim 
sivé  Slavorum.  Díoklejskí  pop  káže  odprto,  da  sa  delmítanskoma  sabora 
prisastvovali  tam  latina  quam  et  sclavonica  lingua  qui  loquebauiur }  a 
istím  se  načinom  izrazuje  q  tom  í  hrvalska  kronika:  ť  tacho  ehragl  sfe- 
tóga,  pucha  mapovidi  sfim  chogi  latinschij  gavorahu^  da  se  vnrate  sfij  v 
mista  sfoia  (Farl.  HL  S8.  Ark.  L  r.  388J. 

S  ovinií  dokazi  poviestníčkimi  sudaraju  naše  najstarije  listine.  U 
njih  écsto  dolazí^  da  se  navlas  Rímljaní  od  Hrvata  razlikuju,  na  pr.-o  za- 
darskoj  od  g.  1194  Vťli  se:  de  Jadertinis  fuerunt  testes . . ,  de  Sclavis 
vera  fuerunt  testes,,.  (FarL  lU.  2SS),  a  u  drugoj.  g.  1176  se  káže,  da 
sa  sc  pravdalí  za  njeko  imanje  quidam  Sclavi  Adrianikij  videlicei  Pre- 
danus  cum  parentibus  suis  sclavis,  et  quidam  latini  videlicet  Jacítbus 
de  aprimi,  Pogodbe,  kóje  sa  se  u  ono  doba  medj  prímorskími  gradovi  sklapale, 
pisale  su  se  oyiek  lalinski^  a  cesto  i  ui\e,  kóje  su  ti  gradovi  činili  6  pobliž* 
njimi  hrvatsko-srbskimi  vladári.  Pogodba,  koju  je  27  ruj,  1 1136  DabrovniK 
sa  Štiepanom  Nemanjom  utanacío,  latinská  je^  a  takova  je  í  ona  17  líp. 
1190  sa  Miroslavom  3  ona  pako  s  Kolinom  vojevodom  bosanskim  od  29  koi. 
1189  izvorno  je  latinskí  i  srbskí  napísaná.  Latinskí  su  dapače  svi  naši  domaéí 
diplomatickí  spÍHÍ.  I  pojedína  miesta  u  primorju  za  dugo  sa  pridržala  svoje 
staro  lutínsko  íme,  ná  pr.  u  lístíni  g.  908 :  vinea  de  Putalgo,  et  vinea  de 


-  306  - 

Vcuh  et  atia  vinea  de  Cúm&reto.,,  terrs  que  eempmravi  in  Cabrowty  et 
alr>  in  Áravivicia  QLucius  str,  t9S')s  o  Hstíni  g.  1062:  m  vmlle  Qkeevra 
uiifue  in  vmilem  Trassina  (Furt.  V.  <SS97);  o  lístíní  g.  1067:  eH  in  eo  hw 
valiie^  ^ne  Rabiesa  éieitur,..  ueque  viam  antiquam^  que  esí  eontr&  SubUta,,, 
ueqme  ad  IS^mfilum.»  in  loeo^  qui  antiquo  nomine  FUtmeo  dicitur^  nnnô 
vero  Postimana  (Farl.  V,  47^$  u  listíní  g.  1111:  eonftrmamus  ÁHenši 
Eeetesim  Ju  f  f  am  eub  Mpihus  a  eastro  ialine  Shrula  voeiiato,  ovanieš 
entem  Síeniee  {Farl.  IIL  Í6€i)  \  td.  Napokon  ^e  mo  í  to  nap^nenati,  4a 
se  UUnski  jesik  a  ono  mate  i^radoTa,  gdje  se  kod  nas  oviek  živ  Baéavao^ 
iprav  fmékim  nasivao.  Na  Eadarskoj  líatini  od  g.  1067  stojí  ovaj  podpíš; 
Bge  Siephanue  Jadrensie  Bpiseopus,.,  cyrographum  koe  ruetiee  eermoné 
enneerípsi  (Farl,  F,  4r)  i  td. 

Taj  latmskí  jexik  ne  ízčesnu  íe  pnmorskíh  gradova,  neg^  se  i  ovdje 
iatím  naéinom  kô  sto  o  Italijí,  bes  ikoga  isvanjskoga  natíska  ilí  oplíva, 
preobrati  u  ítalíjanskí  (I).  Da  to  dokasemo  neoborívo,  naveslí  éemo  samé 
nj«kolíko  tsríeka  íi  starih  latinskíh  listina  i  spomeníka  napisanih  «  prí- 
Dorskih  i^radovíh  ondje  običnim  govorom,  te  éemo  se  s  njíb  lasso  osvíe- 
deéiti)  da  se  je  í  ovamo  isto  kd  sto  a  Italíji  na  temeijih  latínštíne  od  dávna 
so  postapioe  preobrasívao  starí  paôkí  n  noví  ítalíjanskí  govor. 

Veé  a  rímskíh  naiih  napísih  nalasímo  prvé  trapove  njekog  prostíjega 
hiÍRskoga  govora.  U  jednom  napíso  solinskom  dolasí  slíedeéí  isras:  quisqv 
in  eo  vieo  etercus  non  poeuerit,  aut  non  eacaverit  (Zac.  Í9er,  Sal,  1.15)} 
a  Q  dva  dmi^a  ískopana  pri  Cetiní  jos  ove:  sibi  et  bvoni  coťv^.-nvmmt 
maiesíaiiq,  dn,  ^ordiani  aug.  e  genio  logi  {Neigeb,  die  Súď^Utv,  Íf8 
F.  Furlan,  Lap,  Pádov,  4ÍS  i  td.).  Gesto  pako  n  tih  rímskíh  napisíh 
ttaših  dolase  ríecí  jako  preioačene,  na  pr.  dooeteí  es  miesto  ť#^  ai  n.  «, 
et  m.  éy  pa  Oulue  m.  Áulue,  eot  m,  quody  eivites  m.  eivitatee^  quon  eerva 
m.  eonserva^  equom  m.  equmy  vaconus  m.  diaeonue,  vibi  m.  vivij  fasrít 
n.  feeií,  oUis  m.  illiSy  vieo  m*  vieUy  mesor  m,  mentor,  poeit  m.  ffoeuiíy 
refeeiie  m.  re/lcite,  vergine  m.  virgine  i  td.  Napíš  Ivana  I  nadbískopi^ 
splietskofa  (f  680)  f^lasi:  f  hie  requpsceí  fragelis  ei  inutelie  iohan^ 
nie  peeeator  Karehipieeofue  {Farl,  1.  49),  U  opornei  Qotrina  Trto^'ranífia, 
mljda  ís  VI.  stolietja  óita  se:  tam  in  inevUis  quam  in  firma  terra,,,  ée 
aur0  erueee  tree,  de  argetUo  unam,  ealicee  de  argento  tree  (Lucius  B, 


(4)  Velí  Lucius  {Ed.  Schw.  IIL  447) :  "adeo  tU  eonferre  volenti,  patebit,  in  Dalmatia 

Išänam  linguain  eé  inatar  Italim  tniUaíi&nem  pasaam,  ipsamque  Dalmaticam  vulgarem, 

eirea  annum  4300  prommiorem  Picenorum  et  Apulorum  lingua  fuisse,  qutím  Yenetorum 

vel  Longobardorum,  prout  ab  anno  1490  Yenetorum  similimam  effectam.,, 

20 


L 


—  306  - 

di  Tr,  Sy  V  listuií  kiitorskoj  god.  609 :  et  duni  ud  patrem,  fme 
eimuMur&m  in  S.  Maria  ad  fartem  deofíeram..,  ei  Judex  poluii  eam  t9i^  ' 
lere-  psr  for%iam„.  filia  audivi,  quia  Judex  in  iUa  nocte  kaket  te  íol^  i 
Íere...^éi  comfaravi  illum  per  dueentos  aolidoa  et  unam  eúronam^.  eH 
»unl.  comprati  in  una  eamrannía  de  S.  Tripkonej  et  alia  generatione  d^l 
ZaroHUia  nomiue  Ganzu.,  portaverunf  eam  fori  (FarL  VL  82^,  I  tako>  I 
iKÍh  israfta  ima  dakako  I  u  samíh  pov«l|«h  Trpiiiiira  (SôS)  i  Mačiaiírft^ 
(JSB9y*  U  #p9roci  zadarsl^oj  g.  OOB:  prodifum  est,  ut  omnis  komo  amié^ 
dišpensare  et  deliberare  suus  faeultate^  debeat,,,  jubeo,  ut  domum  enm^ 
iniroiiu  et'  exitu  ďuo  haéeat  filio  meo  Andrea,.,  aliam  domum  Jt 
Saneto  .Laurentio  eius  horto  ikidem.,.  istá  domo  mwa,  que  venit  nM^ 
de  socero  meo,„  eenfum  capita  de  pecora  et  uno  panno  de  Siriea  et 
tf no  Savanno  (se»  habeat)...  /n  eancta  AnoHaaia  una  eoppm  de  mtffento. 
Firmino  Epiščopú  dimitto  cavallum  meum^  Petro  frátri  meo  una  a 
argentea  et  selia  .argentea,  Odeléerti  Abatia  teethnentum  de  quiritM  ťi 
viBStite  de  panno  varioy  et  una  léna  eaprina  et  una  butte  de  vina  et 
no  cavaliOf  Janni  diacono  eoopertorio  de  leeto  de  quirino  inve^títo 
eirieo  et  uno  feltra  parato  eum  eirico..*  et  nate  venundetur  C^^ueií 
Í99J.  U  Zadarskoj  lístioi  g.  1018:  dedi  in  eam  16  panno  de  eeriee 
una  eortina  de  aerioo,  ó  planetas  de  seričo  et  4  paria  de  baeiio  et 
manipuíos^  4  etolai,  €  eamiso^  unam  eupam^  unum  eoelaarey  uma 
Huta  de  argenio,  uhum  paaeionario,  S  omilia,  emaragdum  trnum,  di 
antipkonaria,  dua  n^nícaié,  psalterium  3,  imnada  duo^  berbiarium 
fUftfi,  dmos  cerestatay  unam  séllam,  ttfit»m  pario  de  bacili,  S  faeim 
Bedi  etiam  unam  curtem,  que  cognominatur  infula,  et  alia  eurtm, 
vocatur  nová  sellm,  eum  duodeeim  família,  et  tertia  curte^  ^ue  dii 
Butinaviso  eum  oeto  familias^(id,  Luoiuš),  V  ispiíetskoj  listiní  g.  h 
eomparavimue  de  Žulo  terra  prQ  tria  stará  de  grano**.  et  éai»  #i 
pen%e  de  terra  supranominata  de  f  rate  ejus  pro  duo  stará  de  sále 
/S|ie...  pro  septem  galetas  vini  et  meea  pro  fine,.,  et  uno  mtodie 
pro  fine*.*  coram  predane  nepus,,  presbiter  mareo  teetes,,,  vinea 
supra.ealtem  sub  ecelesia*,,  pro  uno  staro  de  graho*,,  quem  furmvit 
liuinupriso..,  de'  Subbennani.,,  comparavi  médium  mulinum  pro  Jtó  et 
de  lenzo..,  vineám  qnam  .habuit  impignatam..*  eomparavi  eurten^ 
braníssa,..  que  est  sita  in  monte  grasso,.,  cepit  unum  mulum  et 
vacee  et  quinque  tele  de  sagis,  et  novem  camise  et  una  racana,  et 
tuor  spate  et  quinque  para  et  duodeeim  marre,,.  ex  parte  borre  i 
(Carrara,  Árch.  Cap.  54').  U  listiní  dubrovačkoj  g.  1114:  Boíeslavo  Jut 


-  30T  — 

éédit  ad  monaaterium  S.  BšHtdicH^  qui  voeaíur  Loeroma.,*  sint  adhue 

homiňeg  senes,  qui  tm'unf  6ene  iätam  ťém,  videlieet  Lampr$dt  Múnaei 

,  eoffnomenlo  Palmoneboj   et  Béila  uxor  ProcuU,  Jndex  'Grubessa  fitío 

Branialavš,  Dra^o  friore  ftlioSlabe^  Zaňéllo  Casnetbio  Savatino,   The^ 

tkoniro  ^uŕcHó  de  Canalei  tá.  (Farl,  VI.  69}.  U  liBtini  krôko]  g.  11^: 

I  tf  matéria  vetere,  que  tenet  tf fiajn   eapud   in  catteilare*,*   et  -  abbassus 

Éribus  monticeUie  euňdo  eontinue  usque  ad  locum  de  Morineaio,:,  ego 

Védocha  advocato   i   td.  {^ari,    F.   040"),   U   oporoei   Orgsra   nailbískupft 

barskoga  od  g.  1 194 1  et  oaMiáum  ei  síolam  el  cinguium  cum  óeitta,  de 

iikris   etiam  miesale  firma   donatiône   volo   haberi   a   jtredieio   eenobio 

{Farl.  VIL  »TJ, 

Trínaestim  stolietjem  nepromakoáe  se  saaio  takoW  israií  (1},  dali 
86  í  ciele  listine  prikaznJQ  napisaoe  preobraxenim  latinskitn  govorom^  naine 
'ttalijanskím.  Parlat  (/K  SS€}  íznosi  splietsko  listinu  od  13  sieč.  1218 
•na  latinskí,  alí  dodaje,  da  ja  prevadja  ís  ital^anskoga  isviornika.  Luoius 
'iJtIem.  di  Tratí  199}  obíelodani  rabsku  listina  latinskú  od  l8  kol.  1282. 
taa  kojoj  stojí  ta  primietba  ód  mbske  ruke:  ffó.  fo  venduie  le  altre.  90 
^(t  j.  anfihore  víni)  circa  128S  —  Fb  partiti  tuiti  U  souradetti  denári 
iSeffondo  so  se  scritto,  et  Arbe,  et  eo  ai  le  segurtaše  —  Mo  se  venduté 
^4e  altre  á  Ser  Antonio  Poscari  per  libre  S  e  soL  S  de  gress :  de  dum 
&  pero  guardo  per  lo  pagamento  da  lo  flume.  I  gradski  ssakonioi,  uredjeni 
XIII  stolí^etjem^  pani  sa.  novih  italijanskih  óblika;  na  pr.  u  naredbi  13  tra^. 
1235  sakoníka  dubrovaékoga^  konačno  priredjena  g.  1272^  dolase  slíedeéi 
ifrasí  (^Fart.  VI,  96):  non  computatis  fazeolis  et  zepeis.,,  clamis  de 
miarlato,  pelis  de  fuinis,  dipleis  vel  »uppa  de  »endato„,  »epoqua  de 
ieŕa...  torta  (jeloj...  pasta  levata  vel  ruta  í  td.^  dapaóe  cieji  korčulanski 
fakonik  od  g.  ],2U  bje  italjjandki  .napisan  (2).  Ovaj  počima  ovako:  Nel 
Mame  di  Dio  eterno  Amen.-  Omesti  sono  H  Statuti  et  Ordinamenti  del 
Úomun  et  komini  delia  Cittä  et  isola  di  Cur%ola^  fatti,  dati  in  luce, 
fá^mppsti.  et  authenticati  per  il  minor,  ifia«or  et  generale  Consiglio 
ýUlľ  istessa  .Citta  et  Isola,  Nel  Míle  Doicento  Quattordese,  nelľ  Inditione 
00eonda,  nelli  giorni  infrďl  detto  anno  eorrenti  i  td, 

!■■■   I  ■■   '■  in      ■ 

^;  (i)  Novo-italyanskih  izrieka  ima  takodjer  u  samom  Tomasu  Arcidiakonu,  na    pr.  hic 

ftdt  EccUiix  unum  calicem  magnum  cum  sua  patena  de  auro  (pog.  13)...  peíentes  dari 
Abi  passagium  ex  classe  cónducHíia  Venetorum  (pog,  25)  i  td.  * 

«■  (2)  Veli  Wéncdl  {Arch.  f.  Kunde  ôst.  Gesch.  Qwl.  i85i.  59i):  fch  beräcksiehtige,  hei 

jlen  äUeren  den  Ualienischen  Text,  da  dieser  der  uripriinglicfien  ffsi^ctipn  atiigehSrt,  der 
$Ueinische  aher  alf  eine  %um  Behufe  der  Rechtspraxis  angefertigte  spätere  Ueber»et%ung 
pir  die  geschicMliche  Forschung  nur  untergeordnele  Bedeutung  hat. 


L 


— 310  — 

IV  dalnnatioae  dao  pobratí  po  Dalmacíji  izsa  obarske  propastí  (5^),  na* 
domeée  í  to,  da  jínn  s  prfeda  visi  cestiea  sokna,  graeeanicum  ornatneníun 
eum  Sanetos  istos  Graeeos  fuisse  pniem,  quoniam  in  DalmaHam  ohiof' 
mierunt  in  Domino  (9Ion.  Vet.  //.  ÍS).  Ivan  VIII.  a  Hstu  na  biskape' 
gradjane  u  Dalmacijí  (879),  velí:  forro  si  aílquis  de  parte  Grmeorun 
vel  Sclavorum  i  td.  QFarl.  V.  39").  Aleksander  II.  g.  106^  náloži  nadbl 
fikopa  dioklejskoma :  monasteria  tam  latinorum  quam  graeeorum  «i'in 
$lavorum  eures.  Dioklejski  pop  povíeda,  da  na  saboro  delmítanskom  {S77 
releeta  sunt  mntiqua  privilégia  tam  latina  quam  graeca]  a  kronika  s 
hrvatoka  isto  tako  o  toj  stvari  israxuje.  ; 

OsÍB  to^  «  siarfh  epomesicíh  éosto  nám  dolase  po  grekom  omI^ 
imena,  nasa^'i  gora^  miesta  i  td.   Na  pr.  a  oporoei  sadarskoj    g.   908:  éá 
mum  que  fuU  dé  TkeédoHo  Trib.  9it  Agapi  fUie  mee,..  que  emi  de 
anne  fiUo  Teudore.,.  vinea  de  Putaigo  et  de  Vculo  (Yúic/ť,  HycuUa\ 
Comareta,  in  Cabrona  (^Lueinš  Mem.  199Jyn   listini   trogirskoj  g.  1' 
ierra  de  Carban,  terra  ad  caput  dttumeie^  terra  ad  Skerňipoii,  item 
evš  tfv«  Paratinea  (FarL  IV.  33Z)  \  td.  U  prastarotai  životo   Sv.  Di 
káže  se  i  to,  da  je  tíelesa   iDuôentka  pokopavao  tajno   ad  radiceín  tni 
qui  graece  Tekron^  latine  Massanm  ^sada  Mosop)  dicitur  (Farl.  L 
Grckíh  hramova  !  drogíh  spomeoika   po   čisto   grčkoni  slogu  ima  u 
prlmorja  jos  dosta  is'  sriednje^    doba.  t).  D.   Farbt  o  tom    misii  oYal 
utriu^que  Unguae  usne  ('naime   latinskoga  i   grékoga)   fertne   usqu9'{ 
seeeulum  octavum  apud  Datm'atas  aeque  viguit  fioruitque,  ex  quú  /Ef/ 
in  Dalmaticis  Divorum  faetis  ptures  invenianiur,  qui  alias  Grateh^ 
Ha*  Latinis  nominibus  donaretur,  Méni  se   ipak   éiní,   da  je   grôki 
poéeo  slabití  ža  glopoga  Míhajla  11.  Amorejca  {89(^9)^  a  da  je  o  napi 
isto  onako  propadao  n  oasih   stranah  kô  sto   i  politička   vlast  bisaoiii 
te    da  je   stoprv  izaa  smrti   Nanoíla  Koroneoca  {1180')  sasvim   iicezi 


S.  3. 

SasToj  latinsko-italijanftke  učeností  n  danasnjoj  Dalmao^^ 

Rekli  smo  gore,   da  se   Italíja  smatrati   mora  kao   pravá  kolld 
sadašnje  evropej'ske   prosvíete',   í   da  snŕio   í   mi,   kao   najbližnji   aasieM 
slávne  temlje,  najprvi  oéatili  nje  blagi  dpliv.   Najvažniji   proiahod  te  iM 
jánske  prosviete  bilo  je  dakako   podignatje  javnih   svtetskih  í  crkveDÍftrl 


-  311  — 

iiona  i  iréeiňh  áruitm,  a  naáí  frirndrskl  sradovi  b  itálijanaklmi'  srodhiif  ili 
.lialakí  SYesant^  ako  li  Jih  pretekli  niBQ,  (a  ja  mislim,  dií  }0ra}y  nlso  Ja* 
Maôno  nakasaUI  i  na  tom  diénom  pvta  Italijanee  ís  petaíkisila  naalitdoTatí. 


A.  Javne  svietske  škole  iatinsko-iialijanske.* 

Kada  sn  se  prvo  a  ňas  savele  javne  škole,  to   se  iok  danas  riplravb 

jaeina.  Njeki  tvrdé,  da  je  Karlo  Velikí  Qf  814)    u   Eŕvih   nadvladanih  dk<- 

iavih  dao  podignuti  latinské  aéione;  a  posnato  je  da  je   i  Hrvat&ka   pri- 

eioavala  njegovn  vlast.  Oto  je  ipak  ícviestoo,  da  je  desetoga  atoHetjk 
..é  kilo  javDÍh  &koIa  dakako  latínskili  \  a  nadoj  aemljí,  )ér  ae  je  g.  9SE5 
la  splietskom  državnom  saborn  článkom  XIV.  nalagalo  roditefjeín,  ut  šUáš 
Meredes,  servos  suos  liiterate  ^-aroroj  siudiis  tradant,  quieunque  chri'^ 
JllHamiatem  perfeťtam  hakere  euptunf,  et  Hli  ('sc.  maf  istrí}  eos  instanur 
WortifiutUj  et  ipsi  eos  tíbenter  exaudianl,  non  ut  feregrinos  sed  ut  pro*- 
ioi}  naime  da  roditeljí  dioo  svojo  i  svoje  sluge  poéaljo  a '  dčionu;  ako 
le,  da  budú  pravi  krééaní ;  uekelji  pako  da  svoje  ovemke  svedjé  nadsi^ 
jn  í  opominjo,  a  uČenici  svoje  učiteije  dobrovoljno  peslohna;  ne  kako  í- 
lostrane  i  tndjioce,  veó  kako  svoje.  S  to^a  bi  se  razoiníeti  dalo/  da  ftu  se 
^tÍDski  biskupi,  kojí  so  na  tom  saboro  bezomno  i  opako  ocísadílt  staro- 
avenstíno,  -obasríelí  ponajyiée  na  hrvatskí  národ,  da  su  ga  tfm  tráaílí  po-- 
tíniti,  nala^joc  mu  prímíti  latinské  oeitéije  ne  kao  tadjioce,  'nego  kao 
Je 5  te  napokon,  da  je  veé  tada  bilo  o  primorskíh  lattnskíh  gradovíh 
sta  javníh  škola  otemeljenih  ako  ne  prije  a  ono  barem  sa  slabota  Mi- 
jla  II.  Amorejca,  kad  se  u  njih  rasvíla  manícípaliia  sloboda.  Uca  sve 
nemamo  ipák'  starijih  izvíestníh  aspomena  o  javnih  skolah  oi  u  samom 
brímorja  príje  Xlli.  stolietja.  Nam  je  sada'  dakle  pregledno  dznačití  poje- 
llince,  gáje  je  a  nas  takoVih  škola  bŕlo,  i  kako  su  napriedovale,  'jer  je  s 
|ljih  ponajvise  potekTo  í  naše  narodno  duseviio  príporodjenje. 

Prvá  viest  o  ZadarskoJ  skolí  dosiže  po   Ferrari-Cupílli-o   g.  12S2. 

jSpominje  ju  i  predgovor  grradskoga  zakonika  g.  1305  uredjena.  Bernard  íz 

líúvarre  bjese  učiteljem    a  Zadru   g.    I3d6.   Nagrodba   zadarska  s   Mletčani 

d  5  raj.  1409  síeca  se  te  aéíone,  te  12  raj.  1410  Republika  dozvoli  place 

sto  ostalím  gradskim    činovníkom   i   magistra   seholarum,  Imamo  opo- 

ike  od  30   ruj.   1409  Nikole   íz   Jenove   rettor    delle   scuole   di  Z'ara.  í 

Irngu  Ljodevita  Simonzi  maestro  di  scuola   (^í4ä3~B8).   U   listini   7  tra- 

nja  14dS  govoľi  se  o  Bernarda  iz    Kamerina  gľamtuaticae  prufessore  in 


—  81«  - 

J&áŕm.  Repabfika  TA  ožsij.  1468  srt4l»komo  víeéo  o4i»«$  štart  pr»v«  mí* 
flMooTftDJa  aéítelja,  a  podieli  %h  gradakíin  eapovie^DÍkoiii,  te  da  s<^  íbm>6« 
i  od  sluiie  odpastitl  O.  1621  uóío  je  a  Zadru  slávni  Nardín  éailé  Cetímé 
ili  äi  Mandaeo.  O.  Noé  Bianko  a  svom  potovanju  k  Jerosolima,  natísk.  |;. 
1666,  káže,  da  su  Zadraní  dedUi  molfo  alle  ármi  ed  agli  studi,  e  hanno 
molH  maesiri  di  sewtla.  Základe  CiprianiM  i  Giovino  bíle  su  XVI  stôl. 
atemeljene  namierom,  da  se  njíhovími  dohodcí  naobrazí  sadarska  mladei  n 
Pádoví.  Koes  Bktor  Trón  %,  1670  pn'iiiiesti  školu  sjrammaticae  fy^tn^ 
giumj  u  svoju  polacu^  a  g,  1596  prodje  u  oiHi  gradskoga  sapoviednika. 
Plaéa  QČiteljeva  ixnosila  je  tada  840  m.  libra,  a  3  líp.  1603  bje  uslied  aolbe 
cadarskih  poslaoíka  povisena  do  140  dukáta,  e»$endo  U  šalario  pre4eíU$ 
ptello  di  ZOO  anni  fä  (Dep.  N.  Domotá  obe.  frov.  i  Hp,  160SJ.  Z  po- 
godbi  14  pros.  1600  sklopí jeooj  s  rimljaninoni  JStella,  ovaj  se  Jiasivyp 
preeettore  di  seola  ďumanUä.  Stella  koncern  g,  160*4  ís  Zadra  pobj$gaU| 
te  plemícko  vieée  i  počkí  castopoicí  eaniolise  gradske  upraví jatelje,  da  jw 
sa  uoitelja  doxvole  sadarskoga  kanonika  Ivana  Morea,  Ooí  19  pros.  i.  gf 
prívoliše,  da  bude  per  anno  uno  in  precettor$  di  scoUa  di  humaniim  im 
hco  del  detto  Sx  Giulio  Cesare  SteUa^  počam  od  1.  síeč.  1603.  VladinMi 
odlukom  3  velj.  í  3  líp.  1603  miesto  Morea  bude  učíteljem  pop  Grgar  U^ 
kovié  hrvat.  Uslied  naredbe  6  lip.  1604  opet  pravo  isbora  učitelja  kô  st* 
i  liecnika  i  liekara  prodje  na  gradsko  vieée  sastavljeno  od  12  plesiióa 
i  12  gradjana,  a  pvo  je  veéinom  glasova  isabtralo  te  častnike  ock9#j 
ma  drago  i  oa  d  vie  godine.  Ood.  1616  ucio  je  u  Zadru  Gerg;ar  ix  Vlt*J 
dena,  kašoje  nadbiskup  dracki.  Ostaje  nam  naštampaní  program  sadai 
škole  sa  god.  1634-6,  ix  koga  proisilasi,  da  je  tada  imala  tri  racreda  gra^ 
matička  (jpievodi  i»  latintkog  na  iteUiJanski  i  obratno),  te  Umanitet,  Be^ 
toriku,  Logiku,  i  Filoso^ju^  í  usa  to  se  je   u  švih   tih   rairedih  predai 

v 

vieronaok.  Škola  se  držala  jutrom  i  po   obíedu^   a   učevni  jexik  bjese 
tinski.  Činí  se,  da  je  n  to   vrieme   ravnateljem   bio   Slavko  Zaceariay 
darskí  kanonik,  od  koga  imamo  vise  spisa.  Kasnje  sadarska   skoIa  po| 
Sti,  možda  s  turskih  ratova  í  sto  je   vláda   uzkraóivala   novac   sa  gľadsl 
potriebe.  Toga  radi  uéiteljí  nisu  se  vise  usimalí   na   dvie   godine  ne^o  di 
životno.  Takav  bjese  sadnjí  učitelj   Alek.   Dezorzi,   koi  je   do   40  |;od. 
sadarskom  školom  ravnao,  te  ororo  početkom  ovoga  vieka. 

Republika  jedva  u  oči   svoje   propastí   pokaza   se   ponjesto    bríxijif 
sa  dusevno  naše  poboljšanje.  Dne  11  ožoj.    1777   obéi  provídur  Jak. 
denigo  predloží  svomu  vieóu,  da  se  s   imovínom   petero   senskih   roanas^ 
ústroji  u  Zadru  poveée  javno  učilište.  Usprkos  svakojakim  spletkam  koi«4 
dričkim  odlúči  vláda  18  ožuj.  1779^  da  se  taj  závod   ustanoví  u  maDastíi 


J 


-  aia  ^ 

0v.  DImitra,  alí  Mm*  m  íso]^r»Mi4«  Mdlarskih  ^eniéa,  %  da  dotíÓBÍa  i-> 
atajtm  opravia  ona  (radak^  víeé#.  No  1  tvav*  J.  f.  itii  naaaatír  {iomihnii 
n%ln^.  Odlior  odabraa  o  víaéa,  da  ae  tím  ban,  i^íhvati  a  oi»v.a  aidatl 
s^radjO)  í  predloží  080o%'u  aa  nčilíate,  a  RepaMíka  ju  odobrí  (94§tud*  178ÍJ. 
Bilo  je  opredieljeoo,  da  bode  o  aarodo  najmaige  24  odbranjenika,  te  iraalo 
se  predavati  osím  fore  oastaaéeoih  predneta  joá  i  pravo.  Ali  je  do^otor- 
Ijeaje  agrade  jako  aapíigalo.  Is  depeée  13  r^j.  17P5  obé.  providora  AW. 
Maríoa  íaílasí,  da  oíje  ae  oí  sam  odbor  aa  igo  pnno  (láve  raabíjao.  Tako 
sve  napokon  ndarí  u  bah. 

Ovdje  mi  je  joá  i  to  prímietíti,  da  je  2adar  «  to  doba  dobio  vojnička 
skohi.  Veó  avíb.  1771  odscí  Senáty  nek  ae  rasvldi,  bili  koríatiio  bilo  poJi- 
gaati  a  Zadra  i  u  Erfo  vojoíéki  lavod  na  naéin  Veroneskosa,  ostrojena  i 
nvanaa  po  nalom  alavaom  Loroji.  Ualied  to^a  obé.  provídar  P.  Boldi  g, 
3781  podigan  n  Zadra  vojoíéko  ékola  oíelom  n  orkví  8 v.  Roka.  Njo  očí- 
toHem  bjese  ly«  Aut  Earara,  a  a  prvá  se  predávalo  raéonatvo,  semijomieije 
i  bojno  praditeljatvo;  kaanje  pako  (f o  fredhffu  90  frot,  ÍT89')  i  ríoaije, 
taktika,  vieronank,  te  i  /#  timjfua  iimiUma  ed  illiriea,  God.  179Q  bilo  jo 
do  30  oôeaíka  o  tri  raareda. 

Na  prímier  Zadrana  i  ostali  prímorskí  cradovi  podignoše  javoe  škole, 

Najstaríja  viest  o  Šikeniékej  neíooí  dolasi  nam  ís   pogodbe  15  srp, 

lili«  éibeoík  s  njom    nstapí  Repobliki  sve  svoje   dobodke,  a  ova  se  ob* 

'  Tesala  isplaéívatí  gradske  eínovnike  í  davatí  magÍMtro  seolarum  duemtos  OC" 

I  iuagitUa  tt  domum,  kd  sto  je  i  prije  ímao.  Odtokom  27  kol.  1443  Šibeník 

l'dobi  natrag  svoje  dobodke.  Do  tada  se  troáílo   400  dok.  na  dva  líeônika 

si  uuo  Reetere  Seolarum,  a  odsele  igeslo  víse,  pod  uvietom  ipak^  da  se 

najme  samo  aa  jednu  godino.  V  íavíeséo,  sto  je  26  ožuj.  1623  biskup  »i- 

beníékí   npravío   papínskomn   poklisaru   u  Mletcih,   napomíaje  se  obóínska 

ikola,  i  da  ju  dapače  polaae  i  sami  klerici  neímajuéi   osobito^a  podnéava* 

ielja^  a  vieée  šibeníčko  28  líp.  te  iste  godine  prosilo  se  gradskim  uóiteljem, 

ako  jse  n  podacavai\ju  mládeži  ne  prilagode  nje^ovu  cahtjevu  (FarL  IV.  494)» 

U  po^odbí,  sto  je  29  srp.  1420  Trogir  s  MletéanI  otanaóio,  dolaaí 
medj  gradskimi  éastníoí  i  mojfUtér  seolmrum.  Známo  pako,  da  je  tn  néio 
Cmanitet  i  krásne  naoke  od  g.  1462-1500  slávni  Paladío  Negri  CFoseoJ 
ia  Padove.  In  depese  12  svíb,  1596  obé.  prôv.  Nora  snamo  jos  sa  njekoga 
^ŕre  Šimon  dn  Sebenieo  mmentro  da  šcoia.  V  kasalu  pako  gradskib  či- 
novníka od  24  roj.  1604  sabilíeženo  je:  maeetro  delia  šcola  per  antiea 
[eonšuefudine  due.  100,  Malo  prije  propastí  Republike  Trqgíraní  samolise, 
da  jím  se    dosvoli    ostrojiti    poveée   néíliste   u   manastiru   Sv.   Lfszara  per 


-  3U  - 

Veéueamiéné  di  quellm  jfiotfeníé,  Utnui  pŕkta  28  raj.  1786^  í  sa  ojegtvo 
vvdržanje  bodá  edredjéna  četiŕi  érkTena  dobra  i  ono  600  dok.,  sto  jé  hi^ 
platicí  noralo  osam  poi'odica '  skoro  podí^nofih  rta  plemiéka  cast.  '^ 

Po  Perrarí-Cupillŕ-ň  Spliet  za  '  prví  pot  dobí  javnoga  oôíteija  dii^ 
devim  pismom  od  21  kol.  1555.  Škola  je  ta'  traja) a  do  g.  1732,  te  ^reéftj 
8  novčane  oskudice.  Tékar  g.  1745  opet  iogledá  bfeli  sviet;  Oataje  u8pomea£J 
dá' je  o  Kotoru  vie'ée '  gra^sko  jos  od  XIII  víeka  običaválo  ízablratí  iV 
javnoga  očítelja  f'zá  krásne  fiaake.  Dinko  €rítti,  provídur  kotorski,  velfll 
svom  ízviestjn  od  g.  1528:  medego,  cancellier^  tnistro  de  scuola  eť  spé^, 
tiaU  hano  atť  mnno  irá  $»P0  da  duc.  SOO;  ti,  Ahd.  Venier  u  svom  od 
1536:  al  maistro  dé  schola  perpéri  íl  d.  í  a(  mese.  Paikim  poslanik 
bje  dozvoljeno,  da  si  iz  da<$a  doplate  Heénika  i  očitelja  javne  škole ;  á 
L.  Ruíó  povieda^  da  su  Pažani 'g:  1466  uzelf' iaočiielja  njekoga  Baldal 
iz  Sv,  Ojenesí^a  s  plaéoitľ  od  420  malih-  libra  i  uz  njeke  darove.  U 
^odbi,  sto  su  Räbfjani  sklopili  s  Mletéani  13  líp.  Í4ÍI,'  dolazí  iiz  d 
oiaovníke  í  magister  9colarum.  U  .  izyiestju  ;LoVre  -  Gisi-a  knejsa 
od  g.  1538  stojí :  per  ei  galttrio  de  uno  ^maistro^  de  schuola  due.  i50.  - 

Appendini  po  Gjorgjícu  í  Crevióu  odprto  spo^iéda  (/.  MOJ:  w. 
delte  ffriňctpali  causé  delia  coltuta  dei  RaguM  fu  tk  tenutá  dei  Co 
Venetiy  a  ovi  su  s  Dubrovníkom  neprekídno  opravljali  od  g.  1204-I35& 
I  sbilja  prvä  viest  o  javnoj  skolí' n  tom  grada  dolazi  nam  is  XfV.  stii 
Iíetja  (Engel  str^  Í94J.  Dubrovcuni  su  veé  tada  dóbivalí  za  svoju  skot| 
uz'liepe  plaóe  najvlestije  ítalijanske  učítelje  (^App,  II.  S16),  Njekí  misia 
da  je  ondje  u6ío  glasoviti  Ivan  od  Ravénne  (Tirab.  V\),  Gód,  1333  bjďi 
dobrovaékfm  tičíteljem  Nikola  ďé  Vetenft  uz  gbdĺšiija  placo  od  10  perpera^ 
g.  1343  Anttin  íz  Ferma  sa' 40  perpera:  g.' 1346  njeki  Abdríja  sa  20  per*^ 
j)era;  a  g.  1347  njekí  Petar  sa  13  |íéŕpera.  Odéele  nemá  pako  rí  traga  t 
zapísnicíh'  Vecega  víeca  'ó  uéiteljíh  tja  do  g.  1434,  k^^dno  bje  ozet  Pílf^ 
de  Diversis  de  Quártigianis  da  Ľucúa  kao  ucítetj  rétorike  i  naslovodí 
Aŕtium  DoctorÍ8\  Koncem  XV  stolietja  dobi  tu  očiteljsko  stolicu  slávni 
grk  Dimitrije  Kalkondila,  o  kom  ovako  o  onih  zapísnicíh:  Die  IV.  auguiti 
MCCCCXC'  Cowt^  Rogi^Primit  fkrs  esi  de  conducendo  pro  magistra 
Seholärum  ad  docendum  Htteras  Groeeaiť  et  Latimfs  fameisum  viruú 
Demetrium  ad  praesens  kabitantem  Floŕentiae  pro  annis  duohuM  inci^^ 
piendis  die,  qua  mtrabit  harcam  namgähtrus  Ragusium  cum  éalari$i 
Hyperperorum  quingentorum  in  anno^  Víerojatno  posajviée  zaslaga  ja 
Dimitríjeva,  sto  Dubrovčani  za  rana  príljubise  grčki  jeziki  í  knji^evnost 
tolikím    uspieho'm    i    za    našu  národnú  knjígo.  Naslit;dnici  Kalkondilevi  bifí 


^0^  foniftti    ki^ÍMVBMi:    Mtrni    BeeiekšWí»    m    8ka4r»    (i4$»* 

}SO0)^  Daniel   Omrio  ix   Pmmíc,   Slitpaa   FtUeo,   Jerolin   €WI«o  ía   Vi^ 

nee,  NíkoJa  PBtesio^  Ivan  Mmsouio,  Naiímbeo  ife  iV«w«m^iii  ís  Perare 

tóg&^rO),  Pnnjo  Serd0nmio  ia  Pioreaee  (Íô9í-m)  i  td.  God.  tMO  ii 

Mítelj  Ei  placo  200  duk.  alatnik  i  10  škoda  a»  stan  mm  dro^e   ísi 

)ht  jiríliodke.  U^oTor  ae  skUpmo  aa  d  vie  f  odiae,  ali  •#  je  okiéao  p«a^ 

Ijao  od  ^od,  do  god.  Ua  oéitelja  kilí  sa  joite  dva  pdmoéoika  malida  sa 

iÍ€B  i  sa  granatiko  (1).   Prekárali  so   se  jotrooi   i   veé«ro«i   po  dva 

latinskí  i  grckí  apiŕatclji  oi  doCicae  ladaée  (4ff«  L  i€7)^  Poétikon 

^n  stolietja  Marín  Gnadolié  osnova  |ak«  gUvoíea   aa  iiteaieljoaie  jesii- 

sioga  savoda;  no  atnpi  o  život  jedva  s*    t<^84.    Veéi   dio    te  saklade  (. 

bje  položen  u  mletačke  novčane  cavode   na   dobitak.   lasa  jezuviuke 

fi^asti  (ÍTTS)  Dabrovéani  samoliae  Republika,  da  jim  sve  to  povrati,  posto  aa 

lieravali   colť  invio  de'  nuovi  ReligioMt  in  esso  CoUfgio  provedere  ul 

^0  delťimmenso   malé,  ehe  sofre  questo  popoio  per.ia  cesšanion^ 

fuhUieke  Mcuole.   Isto   se   tako   obratise  na   kralja    napuljskof^a,   na 

IvQjevoda    toskanskoga  i   na  nemačkoga    eara.   Ovi  jim   želje   izpuniáe, 

io  se  Mletôani  za  dogo  otímase,  te  neznám,  dali  so  jih   konacno  oami- 

|í.  Jezavitske  stolice  zaozese  malo  kaánje  Pieriste.   U   tom   zavodv,  osím 

^rooaeka,  filologije  i   poviesti,  predavale  so  se   sve  strake   matematické 

Í8Ícke  z  Danosti. 

Uz  te  javne  ékde  za  raaikaree  bilo  jih  je  po  naaíh  (^radovíh  i  za 
eki  spol,  no  samo  o  roanastŕrib,  i  to  najvise  za  plemiôke  djevojke  (2).  Tií 
slabá  hrana,  a  ospieh  los.  I  moske  škole  bile  sa  s  prvá  odredjene 
mo  za  plemiée  pojedinih  gradova,  kašnje  pako  i  za  ostalc  fradoke  sta- 
vnifce,  ali  ne  za  izvanske.  Obéega  uóilisu  nije  bilo  u  naaem  primorju  z« 
mletackoga  vladanja.  Istina  g.  1639  ebé.  prôv.  Alv.  Mocenlg«^  nagovaraa  je 
iDletaéko  vieée,  da  podigne  osriednje  učilište  u  Hvant ;  priniietiv,  da  li^jé 
veé  obstoji  príkladná  zgradja  (náie^a  Anibaia  ÍAtcicaJ,  i  da  je  onaj  grád 
o  stanju  opredielíti  na  to  godisojo  svolu  od  2000  dok.  iz  svojih  prijetaka; 
no  badava^  doh  Sarptev  sve  je  raéío.  Uz  novi  prokret  sliedeéega  stolie«ja 
obnovi  Mocenigov  predlog  obe.  providur  Jak.  Gradenigo.  Ovaj  11  oziij.  ľí^'^ 
javí  vlodi,  da   u  DaJmaciji  non  vi  e  nessun  eollegia  per  la  isttumone 


{i)  U  izvornom  izviesljii  Irod  meno  iz  XVI.  itol.  o  stanju  Dubrovníka  Citara  :  hanno 
duoi  maegíH,  ehe  leggono  le  Uttere  ď  humanita,  et  sono  salariati  dal  pubbliQO.  : 

(2)  U  kazalu  švih  zadarskih  stanovnika,  áto  je  g.  1527  priložio  zadarski  zapovicdnik 
Zakanja  Valeresso  svomo  izviestjii  o  Zadru,  dolazi :  Pť^usa  maistra.  Pi-eporučujem  ovo  ká- 
zalo aiitonomaSom  zadarskim! 


-  31«  — 

déiU  tfiovéniú  nobUé  š  eiwie;  da  kl  oá  veliké  koristí  bilo  savedeitje  ďnn 
C0Ííejfio  íV««loiMi/e  pér  ľedučatfione  delU  t/te^entú  n9hite  e  cwile  MU 
eitta  (i  tada  sa  sane  gradjane!},  the  oo/eMe  concorrsr  «  aqm9iar  §um 
e  «9ýitť«foiu;  a  da  bi  se  uogla  n  ta  s  vrhá  uftotriebiti  crkvena  dobVa.  Re- 
fviitika,  neioajiié  ni  sebi  lieka,  í  sada  sabaeí  te  |>raviéoe  savíete  wedj 
spise  odbora  ad  Pias  eausM.  Isto  se  to  sbílo  s  predle^on  obé.  prôv.  Dieda, 
koi  se  2b  lip.  1791  usadí  prisapnoti  Senato,  da  naše  žapníke  oskrbi  pri- 
stojnom  hranom  os  aviet,  da  uce  mládež  nel  létfgere^  serivere,  fmr  eonti 
é  cmteohismo  ofrarió^  ]  da  asa  to  «i  promuova  un  qualehe  piú  ésttte 
menato  mtV  eduea%iane  e  atlú  MtudtB. 

Naši  sa  dakle  prímorski  gradovi  imali  sa  mletackoga  vladanja  samo 
početne  í  gdjekoda  sriednje  škole;  visjim  i  osriednjim,  te  počkim  na  polja 
nemá  ni  traga.  Gradjani,  da  si  pribave  podpano  avíežbanje  a  naacih^  rao- 
raií  sa  sílnim  treskom  polasiti  padovansko  ÍH  kóje  isvansko  aôilíste.  Na 
padovanskom  jedva  90  pros.  1163  naši  so  bili  isjednačeni  s  ostalími  narodí, 
kojí  sa  onde  sastavljali  právnickí  odsiek.  Za  steéi  si  tu  odliku  trebalo  je,  da 
hode  najmanje  sest  učeníka,  kojí  so  kolovoxa  bfrali  svoga  vieéníka^  da  jih 
sastapa  a  svem,  sto  se  njíh  ticalo  na  tom  zavoda,  te  sa  za  rojan  oprost  n- 
žívali.  Kasoje  naši  sa  radíje  pohadjali  vanjska  ačilista,  a  ona  navlastíto, 
na  kojih  sa  Jezuvite,  Mletčanom  vrlo  mrzki,  predávali.  Toga  radi  Repo- 
blika  24  list.  1625  strogo  zabráni  polazenje  tadjih  škola,  ma  kakove  bíle; 
a  svi^  kóji  80  se  tada  ooilí  van  državoi  moralí  sa  se  omah  kadí  povratíti 
Samo  izza  neprestanih  molba  19  kol.  IfSO  dozvoli  i  nam,  da  možemo  kod 
kače  ízaciti  pravo^  te  sliedeée  godíne  bje  to  navii^čeno  Dalmatineem  a  Pádoví, 
naime  ne  quinquennalU  eurriculi  tepe  tenereniur,  sed  eum  primum  m- 
90nt  idonei,  statim  ad  gradus  aeeademicos  eveeti,  trantmarinorum  6e- 
nefieio  uterentur,  Naučíteijske  lovorike  dobivale  so  se  samo  o  PadovL 
Republika  je  irosíla  svake  g«  140  duk.  na  dva  Kotoranina,  kojí  sa  o  Pá- 
doví visje  náuke  primalí  Ci9  ^ud,  Í6S4)^  Líeóníotvo  ojje  se  moglo  pri- 
vátne učíti,  nego  a  Pádoví  jedíníto.  Jednom  zamolí  Or.  Jak.  Mirkovic,  da 
mo  bode  dopašóeno  javaím  predavaajem  na  splíetskom  siemeaišta  pripra- 
vijatí  mládež  u  Iíečnistvo,  ali  mu  vláda  docvole  uzkrati. 

Uzprkos  svím  žapriekam,  sto  sa  nam  dakle  Mletčaní  í  političke  o-> 
kolností  na  pat  stavljale,  naša  je  ipak  kraljevína  tolikím  blagom  opojila 
Bveobee  kVijiževno  í  znanstveno  polje,  da  joj  ješ  danas  níje  jaroačno  para 
u  Austriji  a  razmĺerno  možda  ni  o  svíeto.  Još  XV.  stôl.,  naime  g.  1487 
mogao  je  pisati  Gjorgje  Sisgoríé  o  čisto  hrvatskoro  grádu  Šíbeníko:  Fue- 
runt  in  nostra  memoria  coueiveSj  qui  erudUione  claruerunt  theologiae* 


-  ai7  - 


phi9iemé,  foetieae,  oraioriae,  Juris  fotOifieij  et  Juriš  emétmrei,  ptorum 
in$enia  taepiut  if$a  ekiam  fuU  aämirata  Itália,  quae  magitter  siudio^ 
rum  dieiiur  et  magistra  morum  (De  9it,  lUy*  et  civ,  Sih,*Cieogna  eod. 
Z218^,  Vťako  Priboevió  a  svom  govoni  o  SlarjaDÍh  natiskano  g,  íb9Z  a 
Mletoih  askliée:  sed  nee  Dalmatis,  qummvis  Mlorum  wm^er  fuerunt 
studio8Í9simii  dulcia  defuerunt  litteraria  obleetamenta,  fuum  famostšsi- 
mos  iitterarum  eultores  hoc  šolum  edatj  te  nabnúa  sila  naiinaoa^  kojí  si 
bjeho  do  onda  svakojakom  učeností  slavno  íroe  sadoWli ,  i  tň,  A  jako  bi 
jamačno  ova  kiýíg^a  odebelila,  kad  bi  se  apmtío  ovdje  nanísati  sve  vieoee, 
sto  su  sam  samo  inostrancí  savili.  Dosta  mi  oapomesoti  Pavla  Oiovio, 
Viska  Monti^  Toma  GargallOy  i  td.  To  si  ipak  sa  dažnost  stavljam,  da 
osnačim  barem  ímeoa  njekojih  Dasih  moževa,  kóji  sa  si  izvaDrcdnim  ornom 
pred  uéenim  svíetom  lice  osvíetlilí,  akoprero  ▼eéinom  čisto  hrvatske  km, 
samo  polagom  latínsko->ita1|janskoga  ílí  drogo|^  jexika^  posto  ob  onih,  kóji 
so  se  po  oarodoom  í  sajedoo  kojím  dro|r**m  odlíksTali^  dalje  óo  obsirnije, 
kô  sto  je  glavna  namiera  ove  kigíge,  probesiedíti. 

RavnatelJI  na  padoTanskom  sveuelIiXtut 


Ranjiua    Matija    i%    Dubropnika 

(1397) 
Matija  i%  Šibenika  {148S) 
CivaMic  Jerko  Zadranin  (Í4S9) 
Civalelié  (vitez)  Donat  Zadranin 

(1490) 

y 

Roste  (Rosa')  Šimun  moida  Du- 

brovéanin  (Í49Z) 
Krisalié  Jerko  Zadranin  (Í49Z) 
Kasie  Ivan  Hvaranin  (Í49ff) 
De  Hungaris  .fíarin    Dalmatinae 

(1308-17) 
Paladinié  Nikula  Hvaranin  (1S33) 
Giovino  Ive  Zadranin  (163S) 
Cikuta  Jakov  Kréanin  (IS4ľ) 
Fumati  Nikula  Zadranin  (1Ô49) 


Andrijevié   (Andreis")    Iv.    Nik, 

Trogiranin  (137S) 
Zlataric    Dinko    ť«    Dubrovníka 

(1579^ 
Rolica  Nikula  Kotoranin  (1694) 
Krasso    Franjo    ť«    Dubrovníka 

(1609) 
Pima  LJudevit  Kotoranin  (163S) 
Mustac'elic    Boiidar    Dalmatinae 

(1643) 
Teta  Melkior  Šibenicanin  (1666) 
Truié  Inoeent  Viianin  (1699) 
Lantana  Iv.  Krst,  Zadranin  (1711) 
Kampanari  Josif  Zadranin  (1793) 
Smakia  Iv:  Jul,  Korculanin  (1798) 
Dnbravéié  ivan  Hvaranin  (1789) 


Hrofesorl   na   s  ve  uel  Hit  lli 

a)  Bofsslovja  i  erkvenoga  pravá. 


Iv«n   iu    Dnbrovnika^   n   Padovi 
(14ÍS) 


Stojksvié  Ivan  Dubrovéanin^  na 
Sorboni  (1491) 


-  318  ~ 


O,'  Jmkov  Mi  JSpluta^    u   Rimu 

(1445) 
Bunié  jSerafin  Dubrovcanin,  u  Pa-^ 

ámýi  i  Budimu  (f  1468) 
Trala99o    Leonard   Dubrovéanin, 

u  Padóvi  (1480) 
■Gjorgic   Domtt   Dubrovcanin ,   u 

PitdoiH  Cf  1492) 
Bondenalié  JÉarin    Dubrovéanin, 

u  Paripu  (15  stôl.) 
Ba98t$li    Toma    Dubravcanin,    u 

Padovi  i  u  Budimu    Qf   l&lí) 
Beukovic  (Begna)  Benedikt  Dat^ 

matinac,  na  Serboni  (1620)  . 
Sta/ilié  Ivan  Tragiranin,  u  Rimu 

(f  1528) 
Solinjanin  Natal    Dalmatinac,    u 

Padovi  (1533) 
De   Baculis    Ant,    Koioranin,   u 

Padovi  (1535) 
Petegrinovic    Visko  Hvaranin,   u 

Padovi  (1536) 
Yalentié  Adrián    Dalmatinac ,    u 

Padovi  (1543) 
Antun  ť«  Kotora,    u   Padovi  (od 


g.  1544) 
Frankovic  Matija  (Flaécus  mki- 

cus)    Dubr^ ,    tí    Wittembergi 

(1544) 
Duimic  m  Dulmic  ív,  AU.  Koto- 

ŕaňin,  u  Rimu  (1545) 
Gucetic    Petar    Ifubrovéanin ,  n 

PaH«u  i  Lovanijn  (f  1564) 
Qúiw&io   Augustín  tis  Poljifia,  u 

Rimu  i  Bologni  (f  1611) 
Ferki  Marin  Krcanin  u  Padoti 

( 163U64) 
Vinkovic  O.   Bened,  ť«  Jaike,  u 

Becu  (f  1642) 
Búnic    Matija    Dubróvéanin,   u 

Rimu  (17  stôl,) 
PoMtriéic  ive  SfieiemniH,  u  Rimu 

(f  1708) 
Spader  O,  Oktavij  Zadranin^  na- 

fokon  n  Bologni  (ý  1715) 
Zumeric  Bernard  Dubrovcanin, « 

Rimu  (f  1762) 
Dubravcic  Ivan  Hvaranin^  u  Pä- 

dovi  C1^S1'95). 


h)  KniBmosIovja  i  Mudrojepaiga. 


Bedt^ (Becichetfio)  Marin  Skadra^ 
nin,  u  Padovi  (f  1526) 

SUvio  Visko  Dalmatinac,  u  Pa^- 
éopi  (1593)     .       ,^ 

Bieanti  Trifon  Kotomnin,  m  Bo- 
logni i  Pari%u  (f  1540) 

Valentió  Adrián  Dalmatinac  j  ú 
Padovi  (1546) 

Kamil  Slovko  Duvljanin^  m  BoIb- 
gni  (f  1550) 


Andrijevié  Tranquil  Trogiranin^ 

u  Lipsku  .(145S) 
Andrijavic  Nikola   Trogiranin,  u 

Padovi  (1573) 
Jurqj  Dubrovcanin,  u  Padovi  (f 

1622) 
'  F%rki  Marin '  ÍĹrcanin^  u  Padovi 

(1629) 
Cirevifi  Ivan  Jf^bropconin,  u  P«- 

dovi  (1631) 


-    319  - 


Bolica  Marijan  Kotoranin,  u  Mo- 

deni  (17  stoĽ) 
Albanio  Ärbanas,  u  Padovi  (Í6S6~ 

81)      '   ' 
Zuxíeric    Iv.    Luk.    Dubrovčanin, 

u  Sieni  (f  iréS) 
Kunic  Raimund   DubrovSanin,   u 

Fiorenci  ť  Rimu  (ý  ^^^^} 
Remedelic  Dionisí  Dubrovcanin  u 


Bologni  (iS  stôl.) 

Sintié  Iv.  Krst,  Krcanin,  u  Rimu 
(18  stoQ 

Stay  Bened,  Dubrovcanin,  u  Ri- 
mu (f  1801) 

Stratiko  /r.  Dom.  Zadranin,  na- 
pokon u  Fiorenci  (f  1803) 

Gjamanjic  Bernard  Dubrovcanin, 
u  Sieni  i  Milanu  (f  '1890)\ 


o)  QrA^janskoga  pravá 


Draga%siiO  Jakov  Trogiranin ,  ti 
Arlesu  (f  1499;) 

Andrijevic  Matija   Trogiranin,  u 

.  Padovi  (1503) 

De  Hungaris  Nikola  Dalníafinac, 
u  Padovi  (1SJS8) 

Solono  Marin  DalmatinaCy  u  Pa- 
dovi 1531) 

Oiovino  ive  Zadranin,  u  Padovi 
(1534) 

De  Bákulis  Ant.  Kotoranin,  u  Pa- 
dovi (1537^ 

Fumati  Franjo  ŽadramUf  ú  Pa- 
dovi (^1538^) 

De  Pascaliéi  Pasko  Spietcanin,  u 
Padovi  (1539} 


Peirovic  (Petreo)  Ivan  Korcula- 
nťn,  u  Padovi  (1543} 

Petrovic  Pavao  Korculanin ,  u 
Padovi  (1545} 

Petris  (Petrimio)  Nikola  f«  Cresa, 
u  Padovi  (1546} 

Rosanic  Ani.  Korculanin,  u  Pa- 
dovi (1546) 

Nigoevic  (Nikonifsio}'  Alek,  Kor- 
culanin^ u  Padovi  CÝ  1^7} 

Amerino  Jakov  Dalmaiinac ,  u 
Padovi  (^1549} 

Erniolao  Jerko  Dalmatinac  ^  u 
Padovi  (1549) 

Kraiha  Ipolit  Dälmatinac,  u  Pa- 
dovi (155Z}  i  td. 


d}  Matematike  t  Naravoslovja. 


Boikovic  Bartul   Dubrovcanin,  u 

Rimu  (f  1770} 
Boškovic  Rugjer  Dubrovcanin,  u 


Rimu,  Paviji  i  Milanu  (f  1787} 
Stratiko  Simun  Zadranin,  u  .Pa- 
dovi i  Paviji  (f  1829}  i  td. 


e)  LiecDÍétva. 


Galeotti  :Rol,  J)om.  Bubrovcanin, 
u  Bologni  (1394-^14;^ 

Ameliú  Gjorgje  Liburnjanin,  u 
Padovi  (1532} 


Bfillea.  Boiidar  Dubrovcanin,  .u 
Padovi  (t  oko  1600}     •  .     . 

Baglivi  Gjáfrgjj^  Dubrovcanin,  u 
Rimu  (f  1705}.  i  td. 


8)0  - 


Spisatelji,  laim  napomeniitlli,  ii  rasnlh  straka  STeobre 

učenosti  i 


a)  Bofoslovci  i  Eanooíste. 


KasoHé  BL  Augi*stiu   Tro^irantn 

{^ÍS  stôl.} 
Bankerié,  krinski  biskup  (Iď  stPĽ) 
Ranjina  Matija  Dukrovóanin  (15 

stoL^ 
MUulic    Benedikf    Paianin    (16 

Makinense  Nikola  Kotoranin  (16 

stoQ 
Toma  Ilirik  ť«   Osora  (pocetkom 

16  stoQ 
Dohretié  (Benigno)   Gjorgje  Bo- 

i»V«*  (f  Í^^O) 
Naljeikovic  AuffU9tin  Dubrovca-- 

nin  (t  15^) 
Bukia  Dominik  i  Visko  Kotornni, 

brada  (lÔdS) 
Araneo  Klimeni  Dubvovéanin   (f 

1549^ 
Natálie  Grgur  Dubrovcanin  (ISSff) 


Rai^ina  Kliment  Dubrovcanin  (f 

1669) 
SkaHé  Pavao  Licanin  (1660) 
Kaboga    Mario    Dubrovcanin   (f 

168Z) 
Draikovic  Gjorgje  í«  BtVťfi^  (f 

1687) 
Gucetic  Nikola  Dubrovcanin  (f 

1610) 
Gospodnetié  (De  Dominis)  Mar-' 

kantón  Rabljanin  (■/*  16Z4) 
Komnenovid  Albert   Dubrovcanin 

(f  1634) 
Boiidari  Nikola  Dubrovcanin  (f 

1699) 
Boiidari  Mih.  Angj.  Dubrovcanin 

(f  1729) 
Sjuljafa  Stiepan  Dubrovcanin  (f 

1791). 


h)  KrasnoBloTCÍ  í  ModrosloTCÍ. 


Medeovid  Ivan  Dubrovcanin  (14 

etol) 
Benimeni  Dalmatinae  (14  štól.) 
O.  Felie  Dubrovcanin  (16  itol.) 
Menéeiid  Petar  Dubrovcanin  (16 

stoL) 
Siagorid  Gjorgie  éibenicanin  (16 

stšt.) 


\ 


Paékvali   Simun    Zadranin    (iS  ^ 

štól.) 
Tolimero   EUia   Šibeniéanin   (ÍS 

štoL) 
Martiniako  Franjo  i  Jerko,  braéšy 

Splietdani  (16  stoL^  \ 

AlbérHd  Nikola  S^aiéanin  (Í6\ 

štól.) 


-  821  - 


Selmbrié  Šimun  Splietéanin  (f 

Wff) 
Pima  Bernard  Kotoranin  (JSú8) 
Crevid  Eiio  Lampridio  Dubrov- 

canin  (f  ÍÔW) 
Kierlo  Mkola  Kotoranin  iíSSV) 
Gucetic  Ivan  Dubrevéanin  Q1Ó26') 
Bunié   Jakov    Duhrovéanin    (f 

1534J 
Beneéa  Damiam  Dubrovcanin  (f 

U4ff) 
Beleo  Karlo  Dubrovcanin  (f  1S80>) 
Paíricio  (^Petris)  Franjo  i«  Cresa 

Andrijevié  Tranquil  Trogiranin 

(16  štoQ 
Bobalié  Matija  Dubrnvcemin  (10 

Bobaiic  Franjo  i  Savko  DubroV" 

cani  (16  stol.^ 
Fortunio   /».    Fr.   Zadranin  (16 

stol.^ 
Bunié  Marin  %  Mih,  Dubrovcani 

(16  stoľ) 
Paskvali  I^udevU  Rotor.  (16  štol.^ 
Petrovic  (Petreo}  Mkoia  Koréu- 

lanin  (16  stolj) 


Beneka   Petar  Dubrotčanin   (16 

8toU^ 
Medevic  (Medo")  Ant,  Dubrovcanin 

(16  9ton 
Quiwííio   ÁU0U9tin  Poljicanin  (f 

1611^ 
Brauti    Nikola    Dubrovcanin   (f 

163Z) 
Brauti     Visko    Dubrovcanin    (f 

leSOľ) 
Gradié  Stiepan   Dubrov,   (1683í) 
O.  AJea  Dubrovcanin  (17  9tol.') 
Lukaric    Ive    Dubrovcanin    (17 

slol^ 
Baljivi   Jakov    Dubrovcanin   (f 

1712) 
Angjelovié  (De  Angelis)  ív.  Kr, 

Dubrovcanin  (f  176JÍ) 
Basic  Stiepan  Dubrovcanin  (17 6S) 
Veidin  Iv.  FiL  Hrvat  (18  stôl.) 
Ojamajic  Savko  Maria  Dubrov^ 

canin  (18  etol.) 
Marinovic  Josip  Perajséanin  (f 

1801) 
Restic  Gjore   Ant,   Dubrovcanin 

(f  1814), 


6)  Líetopisci,  PovíestDÍčari  i  Starinari. 


Melecio  Dubrovcanin  (1S  stôl.) 
Katan  Juvenk  Ciciltj  Dalmatinae 

(1»  stôl,) 
Toma  Arcidiakon  Splietéanin  (f 

1968) 

tíika  atadij  Splietéanin  (14  stoL) 

Pavlovic  (de  Paolis)  Pavao  Za^ 
dranin  (14  stôl) 


Aeuteis  (Jeremija)  Marin  Spliet- 
éanin (14  stôl.) 
MeHciaka  Kotoranin  (14  stôl.) 
Barbetta    Ivan    Dalmatinae    (ť« 

Šiška?  15  stôl) 
Barlecio  Marin  Skudr.  (15  stôl.) 
Cipcié   Koriolan    Trogiranin    (f 
147S) 

Martin  D,  Šibenicanin  (15  stôl.) 

21 


I 

L 


-  3Í2  - 


Cipcid  Jerko  Sikénicanin  (1S  stoĽ) 
Paladinic   Nikola    Hvaranin  {15 
ston 

v 

Petanéic  Felie   Sibeniéanin  (15 

stoL) 
Crevic  Ĺjudevit  Dubrotpcanin  ď 

1597) 
Priboevié    Visko    Hvaranin   (16 

štolO 
Cindric  Petar  Spietéanin  (ÍSstol.) 
Bukia  Jerko  Kotoranin  (16  itoĽ) 
Zavorié  Dominik  Sihenieanin  (16 

Hol.) 
Kahoga  Eusebij  Dubrovéanin  (f 

1590) 
Orbini    Mavro    Dubrovéanin  (Ť 

1614) 
Lukaric  Jakov   Dubrovéanin  (f 

1615) 
Biondi  Iv,  Franjo  Hvaranin  (f 

1645J 
Mikelie  JerkoPosiiranin(f  1666) 
Lucie  Ivan  Trogiranin  (f  1679) 
Dondini   Quljermo   Dubrovéanin 

(17  stôl.) 
Divnié  Franjo   Šibeniéanin   (17 

stôl,) 
Andrijevic  Pavao  Trogir.  (17  st.) 


Ponte  Valerij  Zadranin  (ITttol } 
Vite%ovié  Pavao    Senjanin  QÍT 

stôl.) 
Rossigpoli  ivan  Trogiranin  (17 

StoL) 
Boman  Iv,  Franjo  Hrvat  (ISstúL)  '. 
Paulini  Ante  Karéulanin  (18  st9Í.)  \ 
Mikelié    Nikola    PosHranin    Cf 

1791) 
Restié  Gjorgje  Dubravéamn  (f  \ 

1735) 
Banduri  Anselm  Dubrovéanin  (f 

1743) 
Alelhy  Ive  Dubrovéanin  CŤ 1743) 
Zuverió  ív,   Luk.    Dubrovéamm 

(f  1746) 
Crevic  Serafin  Dubrovéanin  (f> 

1759) 

Alethy  Ante  Dubrovéanin  (f  1774ý 
Ferro  Petar  Bar.  Koréulanin  Cf 

i77r) 

Bogetié  Pet.  Alek.  Splietcanin  (f 
1784) 

Kréelic  BaUasar  Hrvat  (18  «(ot| 

Kreljanovié  ivan  Zadranin  (19t 

stôl) 


á)  Díplomate  i  Pravoslovci. 


Bobalic  Domanjtt  Dubrov.  (14  st.) 
Andrijevié  Pirko  Trogir.  (1403) 
Lukarié  Matija  Dubrovéanin  (f 

1444) 
Delia    Valle   Fantin    Trogiranin 

(f  1474) 
De    Tollentis    Luka    Koréulanin 

(f  1490) 


Kotrulji    Benedikt    Dubrovéanimi 
(15  stôl.)  : 

Čudi  Mihail  Trogiranin  (f  lóí$l 

Statilic  Ive  Trogiranin  (1S91)    { 

Banisio  Jakov  Koréul.  Qf  153M 

Frankapani  Franjo  TrMménnin(4 
1541)  1 


1 


i^emié  (Nieanimio')  Frm^o  Kar-- 
éulanin  (f  1649) 

IJubié  IfSranjo  Sihenicmtin  (Í6$S) 

Gradié   tvan    Dubrovéanin   (ya^ 
éetkom  16  stof) 

Yendramin  Jerko  Spiétéanin  (^ 
leiT) 


Bmíuié  PšUw   DutrovéMmin   (f 

1649}     . 
Bukia  Jerko  Maíoranin  (1^1) 
Boiidšri  P6t9r  Dúbrav,  ď  1686) 
Vraéeu  Trifun  Koioranin  (f  1T86) 
Boi^ovie  Mihá  DubrovSanim  (f 

1839). 


é)  Matamatttfiy  Naravoslovei  i  LieČDÍoi. 


Nemira  Anton  Rabljanin'(Ji5  ttoL) 
Ga%oti    Ivan    Dubravémniu    (Itf 

Hot.) 
Säffri    NikolM    Dubravémmm    (f 

ISTS) 
ániriSamé  Nikaia  Tropr.  ilSTS) 
A  Híuiiia  Donat  Dubrovčanin  (16 

étoL) 

Bettera  Felician  Dubrovčanin  (16 
9tol.) 

Geialdie  ,  JjSarin  ShUravéanin  (f 
1697) 

Odiema    Iv,   Krai.    Dubrovéanin 
I    (f  1660) 

Bartinovic  Marko  Peraicanin  (f 

iri6) 

Vodopié  MaHJa  Dubrov^  (18atoL) 


Lomja  A.  Mar,  iuKnina  (f  1796) 
Bujovié  Ive  Peraaéanin  (18  HoL) 
Bianki   Paíar   Dubrovéanin   (18 

stôl.) 
Nutrieia  Griaopon  Tro$fŕ,  (18  at.) 
Tomaaié  (Tommaaeo)   Pat,  Ant, 

Braéanin  (18  stoL) 
Bajamonti  Jerko  Splietcanin  (18 

štól,) 
Bajamonti  í^vko  Splietéanin  (18 

stôl,) 
Banovac  ívan  Zadranin  (18  stôl.) 
Oaranjin    Iv.   huka    Trogiranin 

(18  stôl.) 
Mikelié'Vitturi  Bad,  Ant.  Splieť 

éanin  (18  stôl.) 
dulic  Toma  Splietcanin  (18  stôl.) 
MoUer  Ivan  Sptíeteanin  (18síol,) 


tJmletiili^ 

a)  Slikarí  i  Míníatorí. 


Matija  i  Aristodio  u  Zadru  (19 

stoh) 
idravina   Andrija   Splietcanin,   i 

drvoremaci  (13  stôl.) 
Memimeni  Kotoranin  (1374) 


Antun  Splietdanin  (1394) 

Blai  Zadranin  (1447) 

DrkÁc  Blai  i  sin  mu  Nikola  Du- 

brovcani,  jos  bakrorea-ei  i  ki- 

porenci  (1S48) 


-  B24  - 


Saníúerow  Jerko  IS^ét.  (1S49) 
Medulié  (^Skiavoné)  Andriju  Ši- 

bšniéanin  (f  1557) 
LwnM    Nikúia    Bruéanin    (i$ 

f^iawne  &rýii»%  Oj^rsJB,  Pňvašy 
Lúka  i  Stiepan  (16  štoĽ) 

Felic  Dubrovcanin  (Í6  $tol.) 

Khvio  Gjortfje  Savko  Vinodolae 
(t  ÍST8) 

Vitez  Ivan, 

Vprikovié  OanrieL 

Franka ftan  Nikoia. 

Cvitkovié  Marin  Vinodúlae. 

Pisbolica  Jakov, 

Kavanjin  Marko  Sfiiššéanin. 

Uarielini  Igniai  Dmbrot.  (fíSóB) 


RiamnU§9ié  O.  jBoimv.  SpUéiéamim 

{1676) 
Poncum  Matija  Sfiisteamn, 
Si4^j  Benko  Dubrovéanin. 
Katogrosié  Marko  SpHetéanin. 
Vukovié  Iv.   Ani.   Kotoranin  (-f 

17U) 
Kokoijié  Trifon   Peraiéanin  Cf 

171S) 
MaHši  Petar  Dukrov.  (-f  17Z€r) 
Benkevié   Federik    Hvaranin^   i 

kakron^nae, 
Katuiic  Petur  Dubrovéanin, 
Ouéetic  Pavao  Dubrovéamn. 
De  Vitá  Janp  SpliBtéanin. 
De  Viia  Sebastian  SpHetéanuL 
IvkneUi  O.  ^r$nr  Dnhr^fOi 


b)  Bakrorežcí,  Drvoresot,  Lievaooí, 


Pavao  (16  stolJ),  Gjorgje,  Martin, 
Ambroij  Jakov,  i  Vlako  Dn^ 
brovéanu 

Skiavone  O.  Sebastian  Qi^^S), 


Rota  Martin  Sibeniéanin.  (  íl?<f .) 
Nataiiš  Bonifác  Sibeniéanin. 
Franjo  Lovranin. 
Profonovié  Ivan  Dukŕovemnšn* 


c)  Kiporesoi. 


Radara  Frmni^  Dubrov  (HétH.") 
Mikelangjel  Datmaiinae  (16  štoĽ) 
DaWarea  Nikola  Dalmat.  (16m.) 


Ivan  Trogiranim 

Statilié  Jakov  Trojfiranin 

QJorgje  Sibeniéanin. 


d)  Gradítelji. 


Tvrdoj  Nikola  Splietéanin  (1416), 
Lueian   Martinov   Í9    Vrane  (f 

148Z) 
Miehaelis  Pasko  Dubrové,  (14S5) 


GJorjfje  Matiev  Splieté,  (1S  «CtlL)i 
Oojkovié  Matija  (16  stoL)  i 

Bojan  Vencestav  (16  «fol.)  i 

Gjorgje  Trofiranin,  i  kiparemm»\ 


-_  Ä»  _ 


e)  Tiskari. 


PaltoHé  Andŕija  Kotar.  (í4T3-8r) 
Bemniš  (VekreHé)   Bomino  Du» 
hrovémnin  Q1478-90). 


SimuH  Kotorrnnin  (1^  9foĽ) 
PaskvMUé  Šimun  Badr,  Cíó  $ioL} 
MarHn  ť«  úuérotnikm  (í&8«). 


f)  Strojníci. 


mic    Petin-    i^    Knina     (W 

SlQĽ) 


Puiotié    tíjorgje  S^arQgra^jmn 


g)  GljjisbQoicí. 


ÍŤUfnoH    Secondo   Dubrovéanin 

(16  stoL) 
fHmforiea  Gmvriel  Dubrovéanin 

(t  1Ó7S) 
Babie  Benedikt   Dubrovéanin  (f 


Gaudeneio    MkoU    Dubropéanin 

(t  im^ 

Guéefic  Fravjo  (^Pofrica)  Du- 
brovéanin (f  1668) 

Uoijar  O.  Bonav.  Koréulaňin  (f 
1703). 


Potnfcl. 


.Bšmum  Dalmmtimae  {ílt  síoľ). 
\D.  Gu^ermo  i%  Cresa  {Í99S) 
Polo  Marko  KorénUmim  (ISttoi^). 


O.  UonoíiHo  Splieiéanin  (t6  #íol.) 
Buno  Viiko  im  Lopuda  (f  161$} 
Vremanié  Ivan  Sfliet  (f  Itf A»). 


B.  Javne  trkvene^  ikoU  latinoke. 


O  javnfh  crkveiríh  ékolah  u  Hrvátskoj  i  ti  primorja  Dalmatinskom 
temano  ntjedoe  aspomene  a  stáríh  spomeolerh  sa  cfeToga  aríednjega  vieka 
«síiii  ono  malo  víestíh  a  ppisíh  crkvenoga  sabora  8plíet8koga(934},  gdjeako 
BQ  bískopí  nastojali  sa  ísobražeoje  mládeži  a  obée,  bit  6e  se  tim  vecma  skr- 
Ifli  Ba  fodaôavanje  onih,  kojí  aa  Bogom  pozvaní^  da  búda  národa  néítelji 
Isokrstova  naaka.  Kašnje  dolasi  nam  kao  navadno  to  f  o  nas,  naime  da  sn 
popovi  primalí  mladiée  u  službu  pod  obrekom  odhranjívati  jih  I  podačavatí 
do  popovstva.  8  tóga  nije  čuda,  sto  je  í  naše  sveécnstvo  onda  bilo  povccim 


-  326  - 

dielom  surovoBti  í  misnanstvoiii  obavito.  Samo  ímoéníjí ,  i  to  obíéno  po- 
kle  bi  redove  primilí,  bili  bi  proslí  a  Italjja,  da  se  ondje  izviežbiga  pri 
visjíh  učilíštíh;  dapaée  to  se  kadkada  za  njeke  crkvene  častí  svakako 
Eah^evalo.  God.  130d  nadbíakap  sadaraki  Natafarié  naredi  svomn  k«ptoli« 
da  na  svoje  troakove  odpraví  dva  kanonika  na  sveuôiliáte,  nek  bi  orkvena 
pravo  i  bugoslovje  ianéíli  (F(0rl.  F.  106^, 

Prema  nalo^a  Trídenttnsko^a  sabora,  da  se  u  pojedinih  bískopijah  o-> 
stroje  síemenista  ca  klerike,  a  njekíti  se  {  nasih  bískopah  pojaví  želja,  éim 
prije  to  dnžnosc  ízpuniti.  Ali  i  na  tom  pota  Republika  s  politickoga  railoga 
staví  nam  sve  mo^ade  capríeke.  Jedva  f;,  1579  nagonom  Augustína  Valien, 
pohadjatelja  apostolskogá,  poeese  se   n   nas   dizati  aredne  orkvene  &kale 
(1}.  Po  njegovu  nagovom  bade  o  Hvaru  podígnjnta   osobitá  škola  sa  kle-> 
rike^  dapače  u  lýegovoj  prísutnosti  bje  4  velj.  1679  odabran  nadpop  hvar- 
ski  Nikola  Oazaroríé  in  praeeeptorem^  qui  grammaHeam  doeebii  sex  CU- 
ríeos  a  Rev.mo  Episeopo  deligendos  et  älios  Cieritos,  í  to  separtOim  • 
laiciš^  za  kóje  je  obstojala  javiia  obdĺnska  skoIa,  a  a   isto  doba  pošta  la 
te  iste  kleríke  ťfi  magiatrum  Musiees  kanonik  Toma  Baleilucié  (2).  BI** 
sknp  pako  Visko  Mitani  20  stud.  1654  dosvolom  vláde  (6  pros*  t.  ý.)  o- 
brati  tu  skolo  u  pravo  siemeniste,  te  mu  opreďíelí  za  stan  kuén  s  perivojenii 
sto  Luoija,  udova  Antuna  LuciÓa  siná  slavnoga  Hanibala,  4>stavila  bjeée  • 
svojoj  oporuci  9  srp.  1584  za  duhovne  svrhe.   Prvi  uôitelj  na  ton  sieme* 
nisto  bje  pop  Toma  Ginganovíé.  Po  nalofo  Milanovú  tu  se,  osim  píevaqa 
i  crkvenih   obreda,   predávala  slovníca  latínska,   et  quatUum  pro   tuUtí^ 
šibi  (t,  j.  uéiteiju)  a  Domino  credito  poterii  seripturam  saeram  ltftr«#t 
f  tis  EiceleHaotieoš  ot  bonarum  artium  discipUnam  (99  svH.  ISóSy  Nafc% 
kanjem  istoga  Va1ier»  g,  1581  Iv.  Dihko  MsieotH  sadbiskup  sflietski  ■ 
stroji  za  svoju  biskupiju  prvo  siemeniste;   no  budí  sto  níje   mopio  dobití 
Isusovaea  za  uéitelje,  budi  sto  su  mu  pomanjkala  sredstva  sa   asdriavasj* 
djaka  s  turske  návale,  po  trinaestoj  ^odini  slabota  života  í   taj  savod  i»« 
ceznu  (1394)^ 

Oočím  su  tí  poknsjgí.u  primorja  slabo   nspievali,  jedino   vrielo  pt* 
ve<$ega  izobŕaženja  za  n^se  svečenstvo  u  obée  bjese  zbor  ilírskí,   veé  j^ 


(1)  Pio  v  {iS66'1572)  osnova  u  manasjiru  Zadarekom  Sv,  Dominika  obée  aälUäai 
fratrove,  i  osj^ie  u  arkivu  mleta^kom  rukopis,  na  kom  su  aapisani  učite^,  kqji  au  ta 
predávali  do  g.  1708  (Mise.  Cod,). 

(2)  Takovih  Škola  za  klerike  bude  í  u  Šibeniku,  i  u  Trogiru,  a  ovdje  je  učite^ 
tinske  slovnico  dobivao  za  trud  90  duk.  od  crkve  za  12  djaka  (V.  Parí.  IV.  432.  486). 


1674  UagodarMskí  Grgnn  Xlll  podignat  n  LioreCa  pod  apravom  Unsovaoa, 
M  kojení  je  do  tríedeeet  í  iest  nasih  mladiéa  slusalo  naake,  te  se  pri- 
pravQalo  sa  néíteQe  Barods  í  sa  visja  dostojanstva.  AH  Djekoliko  j^odÍDa 
ktaaje  i  to  se  osasí,  te  kade  sa  naén  mltdež  odredjeno  samo  dvanaest 
Biiesta  na  jesavitskom  odhranilíšts  klemeatinskom  a  Rímn. 

Usa  tu  Deetasica  naše  je  sveóenstvo  neprestance  molílo,  da  se  o- 
pet  posove  a  život  loretski  sbor.  Vieée  Zadarsko,  da  si  ma  kako  pomocne, 
lapíta  11  sTÍb.  1602,  neka  M  se  imanjem  S  v.  Grísogona  nstrojilo  a  Za- 
dní siemeníste,  del  quale  ha  ianto  bisogno  ta  eUta  per  ľ  educamione  dei 
fiovanij  ali  ^radski  náčelníci  mletački  rastepoSe  te  pravedne  nakane  s  po- 
litíôkih  rasloga.  Niti  se  rímski  dvor  ne  dade  povesti  od  nasega  O.  Bar. 
Kasiéa  Pažanína,  koí,  propatovav  g,  1613  kao  obhadjatelj  apoštolskí  jn- 
goslavjanske  semlje,  na  povratkn  svietovase  gn,  n  Dnbrovniku  pod  ravnan- 
jem  Isnsovaca,  kq]i  se  ns  g^lavnien  od  15,000  skuda  bjehn  ondje  nastaníli, 
podí^oti  Jedno  obée  siemeniste  sa  Jagosla^ane^  i  prímoratí  sve  naše  bi- 
iknpe  na  godišnjn  novéann  prípomoé  sa  usdrsanje  savoda  i  odhranjenje  njí- 
bovíh  fcleríka.  Nasta  dakle  svestrano  sanemarenje;  te  samo  njekojí  od  i- 
moéníjíh  prímoraca  tražahn  si  podake  u  Rimu  osprkos  mletačkím  kneso- 
vom,  kojí  sa  jih  od  tóga  odvraéali.  Knes  sadarski  A.  Zor%i  26  list,  1619 
Javi  Repabliki^  da  sn  nsprkos  njegova  savieta  prosli  u  Rim  na  naake  /l- 
$HoH  chierid  di  persone  principáli  di  essa  eitiá,  et  dui  di  easa  Griso" 
$ona,  et  posti  atla  diseiptina  di  Cfiešuiti.  Víded  napokon  dalmatinski  kap- 

;  IdIí,  da  jim  svedenstva  ponestaje,  složno  g.  1619  odprave  a  Rím  dva  ka- 

;  Boníka,  T.  Marnaviéa  Šibenicanína  i  Radovéíéa  Splietcanína  s  napotkom , 
leka  bi  isposlovalí,  da  na  novo  oživí  pod  Isasoveem  loretski  závod.  Oočuv 
to  Mletéani,  kojí  sa  tada  i  ne  bes  rasloga  silno  rezali  na  Jezavite,  po  svom 
posláDÍka  pri  rímskej  stoHoi  terna  se  iz  petníh  žila  opirase ;  dopaóe  16  stnd. 
i.  g.  nálože,  da  se  i  oni  prímoroí,  kojí  sn  se  tada  a  Klementinskom  odhra- 
lilista  nalasili,  araah  i  pod  izbiegom  težke  kasni  kadí  povrate,  a  kaptole 
dalmatinske  prisile,  da  ona  dva  kanonika  natrag  pozovo,  i  da  se  glede  lo- 

tretskoga  savoda  svake  pomísli  i  težnje  sasvim  okane.  Kaptoli  i  sam  vodja 
njihov  Stéila  sadarski  nadbiskap  merali  sa  se  dakako  tej  naredbi  prilago- 
diti,  ali  sa  a  isto  doba  odlneno  zahljevali,  da,  posto  tim  gabe  f  onodvana- 
est  miesta  a  Klementinskom  závodu,  vláda  providi  di  opportuno  rimedio 
ml  neeešsmrío  amautramento  dei  Chierici  šeeondo  meglio  giudicherä  con- 

'  fsenirH  per  sastentamento  aneo  delľistesša  fede,  ehe  ha  bisogno  di  doť 
irina  et  di  vera  reliffione  in  questi  luoghi  tanto  eongiunti  ďgliinfedeli* 

\  Videc  pako  biskup  Šibenički,  da  Mletčaní  ni  odgovora  lie   dajú ,    a   da   mu. 


-  »Í8  - 

crkva  6ve  vike  stráda,  poveden  T.  MftnuivíéeiD,  obratí  sc  ZS  •ioj.  14123  la 
poklisara  rimskoga  a  MleU^íb  s  molbom,  da  íaposlaje  kod  vláde,  Deka  le  a 
prímorju  savede  obée  odhraoíliate  aa  kleríke,  a  da  mo  asedjatlm  ona  aa  jame 
tro/ikove  podieli  očite^a  sa  podvéavaaje  lúegovih  klerika.  I  sadarski  aad- 
biskup  jako  se  sada  saazímao  na  podigna^e  ď  uh  coUe$iú  iUirieo  inM^' 
ma»ia  per  ammaesiratnento  de*  preti,  te  je  kao  apoštolskí  obhoditelj  na- 
miera vao  a  tu  svrhu  razpoložíti  s  njekojimi  zadužbínami  kotorskímí,  ali  ma 
se  staví  na  put  ondjesnji  providur  .Hichel^  te  sve  u  bah    (íl  pros.  Í6Z4), 

U  tom  Papa  Urban  VIII  oživljavase  jezuvitski  sarod  a  Loreto  (1 
líp.  1627}  sa  najmaige  20  miesta  sa  Ilire,  od  kojih  12  da  bude  za  sane 
naée  primorjane  (äuodeeim  videliceí  Uttoralibut  ValmattMe  urhibus  ak  t9^ 
ordia  dicti  CoUegii  destinata,  perpetua  adolescentium  ejusdem  previit^ 
tiae  immutabilia  censeunšur').  Zahtjevalo  se,  da  pítomae  bude  rodjen  fa- 
rentibus  lllyricie,  lUyricaeque  linffuae,  et  si  fieri  poterit,  LitteraturM 
quoque  Illyricae  peritue  (ÍJ.  Sada  se  na  tom  závodu  mogla  dobití  í  m- 
učíteljska  lovorika.  Ali  vláda  í  sada  nas  lisi  te  duhovne  odhrane,  sto  naai 
je  pružala  papinska  blagodarnost  Prognani  dakle  zakooom  16  pros.  1619 
iz  ovoga  í  íz  zavoda  klementin^koga  $  ízključeni  takoi^er  naredbom  24  list 
162ô  od  švih  ioostranskíh  sveuóilísta,  od  svake  koristi  ^  kojn  su  do  sada 
užívali  u  odhranilistih  padovaQskíh  Campione  i  s  v.  Kataríne  i  a  drugíh,  a 
sve  stegnoto  na  samé  Mletčane;  bez  zavoda  kod  knée,  a  sasvím  nejakí  na- 
državatí  svoje  sínove  van  domovine  na  naucih,  naši  su  se  jako  túžili  aa 
tako  bezsrarano  vladíno  nehajstvo  i  nasilstvo.  Toga  radí  sam  obci  provídar 
Písaní  u  svom  ízviešéu  g.  1628  svietovase  mletaóko  víece,  dajím  pníži  na- 
čina,  kako  bi  mogti  nutrire  qualohe  numero  de'figliuolitieUo  studiodeUe 
lettere,  alí  ne  nadje  ní  ma  koga  odsiva. 

Medjutím  se  stave  Dabrovoani  ozbilJBfO  radhí  o  tom*  kako  bi  ae  ■ 
ojíhavom  grádu  ústroj  iti  dalo  jugoslavjansko  aíemeniáte.  Ta  viest  jako  difiia 
mletačkoga  poslanjka  u  Rímu,  te  17  ožiy.  1635  aagovaraóe  svoju  vladii 
neka  pohiti  čim  prije  takav  závod  podigoutí  u  Dalmaeíjíy  i  tíoi  rastepe  da- 
brovačke  namiere.  Senát  amah  prihvatí  taj  predlog,  te  jos  24  osoj.  í.  f« 
naloží,  da  se  razvídí ,  gdje  bi  se  to  dalo  u  nasem  prifBorjo  savesti;  i 
malo  kasnje,  kad  mo  za  rukom  podje  osnove  dobro vačke  rasvrgautí,  op«l 


(1)  Urban  VIII  odredi  tada,  da  so  i  ooo  šest  mladí óa  bogarakih  učecth  «e  u  Itiafl 
odgoji  u  Loretu,  a  to  itl  inUr  eonnationaUt  lUyricos  in  pieUOt  et  lUterit  ma^s  pnficíH 
possint. 


J 


-  8W  - 

tve  prodje  a  zftbít  (I).  Us  nove  iwkke  podtgnste  od  nasíh  proti  (on  ne-* 
h^stvn  vUdíiD^  pokiua  g,  1639  okéí  provídur  MBcenigOy  da  svoje  c>'a<IJ<^Q« 
prene,  te  na  svom  pevratko  o  Mletke  dokasa  a  Seoatu  golema  potriebao- 
nakova  savoda  n  Daáeoi  príioiiija^  ds  ché  moUi  et  moAí  éfirUw  in$egni 
rušmmo  ď  e$ereiiar$i  virfuosamentéf  ehe  pur  vé  %€  sono  qua$ttišé,  et  eke 
MU  riušeiria  sen$fa  publico  eervitio.  Usa  to  je  predlasao,  da  so  ís  obéia- 
ske  Magajae  hvarske  odasme  avake  s<><l<ne  do  2000  dok.  sa  jedno  obée 
9ÍeoienÍ8te,  kóje  bi  se  ondje  aavelo^  éim  bi  se  í  oklonilo  ísbjegavanje  mla* 
deži  a  tadje  lavode  jezuvitske.  Sve  badava. 

Videé  n  tom  biakupii  4a  vláda  ne  eanto  nemarí  sa  nane  dohovno  us- 
pievanje,  nei^o  da  naa  navlas  dnéevno  daví,  pobite  y  da  al  sami  barem  sto* 
god  poroog^niL  Sada  sadarski  nadbiakap  Fierie  savede  svojim  troákom  un  se* 
mnario  di  eei  giovani  etudénii  nobili  o  eittadini  een  800  due.  ďentraUy 
•ade  tuiti  benedieono  le  rissoluíioni  di  Paetore  eosi  pio,  oskrbiv  ga  sva- 
kojakimí  potrieboéami  (Zen,  Dep,  \ô  veL  Í6ô7^,  Vlada  et  dakako  on 
MS  príaze  npravljenje  Vlorijeve  saklade  i  podoeavaaja.  Alviž  Mocenigo  y 
obéi  provídur,  22  siee.  1703  izviešéivase  u  Seoato,  da  n  Zadra  vi  fiorisee 
U  ieminmrio  onarato  daiľmUa  protettione  de$ť  Ekse.mi  S.ri  Precri  di 
Suproy  et  era  aesai  ben  dirette  eem  edifieetione  e  eon  frutte,  AH  ka&nje 
ta  qajnost  potamni.  Jakov  Oradenigo  11  ožnj.  1777  jari  viedo,  da  taj  aa-** 
vod  jedva  životarí,  te  con  motto  scars^instru%ione. 

Na  isgled  Floríjev  staví  se  i  splietski  nadbtsknp  KovmU,  da  stogod 
uradi  i  aa  svoja  bíf*kapija.  Jos  17  tráv.  1679  obéi  prôv.  Valíer  obcnaaí 
vláda,  da  je  u  Spiíeto  divnigatm  F  errettiene  d*un  eenUnario,  i  da  ée  ma 
i  Papa  prískočiti.  Koami  pripisa  ma  la  odltrana  opatije  8v.  Štiepaná  Spliet-* 
skoga  í  Sv.  Ivana  Trogirskoga,  te  «a  dof vola  Inoeenta  Xil  otvorí  ga  g, 
1700.  Prvim  ravnateljeki  tdga  savoda  bje  O.  Iv.  ťranjo  Aleksandrinakí ,  a 
lastitnikom  kardinál  Ottoboní.  U  njem  sa  se  makte  odhranjivali  s  vi  klenoi 
splíetske  i  jos  pet  ic  ostalíh  biskapija  podéinjenih  splietskoj  prvoetoiící,  a 
primalo  se  i  droge  as  nagrado.  Naokevni  se  teéaj  vrsio  po  naéina  italí- 
jaaskih  škola.  Flemenita  nakana  Kosmíjeva  arodí  Itepim  plodom  za  ciela 
driava.  To  je  nMrao  spoviedití  í  saní  ob.  prôv.  Alv.  Moeenigo  u  vieéa  mle«> 
taékom  jos  22  sieč.  1703:  U  eeminario  instituitovi  tiet  eoreo  detia  mia 


(i)  Isto  tako  radili  su  lilletčani  g.  1062,  kadno  je  sam  Papa  nainíeravao  u  Dubrov- 
vika  otemeljili  siameniéie  za  Jugoslavjane,  predlagajuc  mu,  da  ga  u  Koturu  zavede  (Depeia 
9bc.  prôv.  Comera  \8  sieč.  1669). 


earicm  per  ľ éduernmione  dettm  ffiovénté  netta  fiéti  é  neiie  léttere,r%aee 
ftr  ľ  &S9Í9íenma  indefetsa,  ehé  vi  fresim  quel  ieifniuimo  Prelato  (Co- 
smi)  un' opera  melio  ineigne  et  uHle  mUa  eiítá  et  mtta  pfovinnňa,  6o<. 
1781  ovaj  Je  savod  imao:  ravnatelja^  ieat  aéitelja,  kaéaDÍka  i  4  slose;  a 
bilo  je  12  pitomaoa  í  njekoliko  odhranjeníka,  kojí  sn  plaéali  líbara  dobríh 
297:  18  na  ^dina.  Moglo  se  í  isvana  polastti  ákole,  ali  i  to  «s  prílíéna 
náhrada.  2a  vsdriaTanje  cairoda  trosilo  seokapno  9411: 161ib.  dob.  Tri  o- 
patjje,  kóje  en  tada  8aGÍiO*le  oiela  imovjnasiemeoiitno,  prídoDa&a1e8ii8686: 
16  líb.  dob. 

U  isto  doba,  kada  se  ra4ilo  o  favodenjn  splietskoi^  siemeDišta,  i  Ši- 
beníôani  pohitlse  da  astanove  aíemeniste  ca  svojo  mladeé;  alí  ojihoyamolW, 
á%  j  im  se  sa  to  dosvoli  pribod  eDdjeisjih  solina,  bude  sabaceoa  (i4lo.  Jftf- 
tenigo,  Dep,  9  hot,  Íd99'). 


O.  Uéenm  drmittM  Uatíjanškm. 

Osisi  poneDotib  fikola  svíetskih  í  erkveaih  pomasiJí  sa  rasvoj  U- 
tinsko'ítalijaBske  aéeností  n  naáem  prímoijv  neeaa  drtiitT»9  ksja  sa  se  i 
ondje  po  ondasQJoj  aavadi,  ako  i  slabo,  kros  oto  doba  disala  i  sa  njeko 
vrieme  podržala. 

U  Zadm  g,  1694  veé  je  obstojala  kDJiievsa  akademija  pod  imeiosi 
dejli  inealorifi,  Tada  je  brojila  18  élanova ,  medju  kojimi  í  nas  poňatí 
Ivan  Tansling;1ier«Zanotti.  Tada  sn  se  bratskí  moile  bas  a  Zadra  naia  i  !•' 
talijanska  néenost  na  obéa  korist  Osti^a  nam  akaderaiôka  prsvila  (F.  Lc 
Dalm,  1846,  943í),  po  kojíh  oje  podkrovite^í  bili  sn  sami  ipradskí  naéelaíei 
nletaéki,  a  to  veé  dosta  káže,  koliko  je  ona  slobode  nživaJa,  Ntje  dabte 
oada,  sto  je  slabo  i  odveé  maJo  proživila.  Od  nje  imamo  samo  dvie  kiqi- 
žíce,  od  kojíh  jedna  tiskana  f^,  1700  a  Mletcih  snaslovom:  t  trumfí  M 
merito,  obe  pako  sastaVyeae  a  pohvala  j^radskih  naóelníka  prívodom,  kad 
sa  se  a  Atlétke  vraéali.  Ohladív  se  do  mala  ^je  žar,  da  ga  ožive,  osta  pt* 
lovíeom  18  stôl.  a  istom  grada  novo  aoeno  drožtvo  nasvano  dei  BMVvicatu 
OÚ  koga  ne  do4je  nam  ipak  ní  vedela  ní  boijega  ploda.  Ostajn  »aro  i  od 
njega  dvíe  knjížice  tiskane  g.  1755  i  1757.  S  prvom  se  slavi  propovíedalae 
O.  Pranjo  ís  Korčale  (V.  Valent  Sup,  Tď),  a  s  drahom  Pranjo  Grimaii 
obéí  providar  a  semljij 

Jedva  drogom  polovícom  18  stol.  nalasimo  a  prímoija  prva^dražtfa 
podígnuta  sa  ŕasvoj  nasih  materijalnih  sila   dos volom    i   pomaganjem 


-  331  - 

mleCaeke  vláde.  I  na  tom  poljn  prvi  pronak  poteče  od  slavnoga  Dra.  itaaa 
Mollera  spHet<$aiitna,  koi  je  i  Bv4|e  fmanje  poírtvovad  samo  da  potem  a- 
éeiija  rasvije  matertjalna  koriat  svoje  otačbine.  Us  pripomoé  Joa.  Ivelíéa, 
Siav.  BajamoDta  í  Ejava  Urbana  g,  1767  osnova  on  dakle  to  dražtvo  n 
Splietli,  te  16  kol.  *.  ;.  otvorí  ga.  Vlada  potvrdí  mu  pravila  stoprv  god. 
1774.  Bavilo  se  s  gospodarsivom,  obrtom  i  poijodíelstvom.  Na  icgled  Mol- 
lerov  kainje,  naime  g,  1787,  ámgo  bo  dražtvo  natroji  a  Zadra,  a  sliodeóe 
god.  knes  Rados  Ant.  Mikelié  Vituri  podivnú  trede  u  tropirskili  kastielih 
sielom  a  kastíelu  Vituri  5  te  budú  ove  iste  godine  i  njihoví  ustaví  potvr- 
djení.  Ova  dva  sadoja  družtva  bavila  su  se  samo  poljodielstvom,  no  aadar- 
ako  osa  to  i  uljudnom  knjiguni^  te  i  ostavi  oam  koi.  slabační  pokos  i  na 
ovom  polju.  Splietekomu  i  Trogirskomu  docvoli  vláda  26  ruj.  1788  novčanu 
podpora  od  godisnjíh  150  dukáta,  a  toliko  podieli  i  Zadarskomu  23  ožujka 
1791.  Ta  su  družtva  sbilja  noiar^ivo  nastojala  umstveno  í  praktíčno  o  svom 
svanjuy  te  ostaje  ne  malo  njihovjh  radila  italíjanski  a  í  naskí  ixdaoih  na 
koríst  materijalttoga  promaka. 

U  ovo  doba  hj^  Q  Zadru  daroyi  podignnta  i  prvá  u  xemijí  javna 
kqisnioa.  Gr.  Soranto  knes  sadarski  navisti  to  Repoblioí  26  srp.  1788  o* 
vako:  affiué  di  pramuovere  H  feiici  frop'eui  del  provido  stakUimento, 
H  memkri  delt' aeeademiem  SBeieiá  eoneorsero  ad  iiutiiuire  eome  feeero 
ean  deile  vohnhírie  genéroée  ohUmioni  una  fubhliea  BiblioUem ,  oiide 
moltifiie€ure  i  mesvt,  da  ^uaii  emmana  la  euria»itä^  é  «t  anima  la  forva 
eipansiva  de$Vinge$ni,  é  per  eon^ervarein  un  omUo  consacrato  allave^ 
ritä  quei  depošiti  di  lucé  9  fusUa  moMa  di  eonoseenme  tttiH  ed  ésaite  y 
ehe  dUepMHQ  U  ienetré^  perieohšB  delľ  ignoranta  é  del  pre$iudi»io. 


$    5. 

Basvq*  latmtko- nemačke  učeností  u  sadasiqoj  Hrvatskoj 

i  Slavoniji. 

Ono  sto  smo  skoro  reklí  o  promako  naše  prosvtete  národne  pomódju 
latinsko-italijanske  protéze  se  samo  na  jožnu  Hrvatsku  í  na  ono  orte  nje 
prímoTJa,  kóje  su  uz  latínsko-ítalijanski  govor  saéuvale  i  zemijopisno  ime 
staré  Dalmaeije.  fcSada  nam  je  pako  pregledati  stanje  tudje  učeností  kros  ovo 
%oba  i  u  síevero-zapadnih  stranah  naše  trojedne  kraijevine,  naime  u  sadasnjoj 
Hrvatskoj  i  Slavoniji  s  vojničkom  granioom.  i  ovdje  je  jamacno  ké  sto  u  ístočníh 


strtoftb  latinská  ai^nost  bila  palif^om  diievooga  rasvítka ,  ali  ton  mi» 
likoB  aano ,  sto  je  n  tom  narodnv  stvaripdveé  slabo  okoristilt.  Bilo  d«^ 
kako  vue  osroka,  kóji  sa  ju  vele  óesto  oa  putu  sadniavalo.  Latiaitioa^we 
ov4Í0  mŕtvo  sleme,  te  otti  je  ai  oiilavati  moflo  a  kamoli  iaklíeati  i  ^oéí 
do  OTÍetka*  Naievi,  pôiraní  da  ga  sUa,  bili  so  pooi^vise  fh*atrori^  slsbe  nt* 
oéoai  i  to  obiéoo  inostrani  (Niemei),  aarodoy  jesiko  ajegojra  í  njegQvim  i%- 
vadam  aeviesti^  éesto  draoviti  presiratoiji  avega*  ito  níje  padalo  is  ^jibow 
torbo. 

A.  Javne  svietske  škole  loHusko-nemacke. 

O  jaVDlh  škola  svietsklh  a  sadainjoj  Hrvatskol  f  Slavonijí  aemam 
▼iesci  do  16  stolíetja.  Prvá  nam  dolasi  \%  spísa  saborskíh  od  g,  1518,  koja 
radi  njesine  vážnosti  ovdje  cicia  prid^jemo.  Te  godine  bje  dakle  od  aanh 
stalisa  zakijaóeno,  a  satím  f  kraijem  potvrdjeno:  Praeierea  bona  et  fn^ 
ventuš  Monasíeriorum  ei  Chustrorum  ac  CapUulorum  desertorum  (ex- 
eepta  Belavar  in  Regno  Sclavoniae  ef  eju9  periinentiis ,  qums  MtjB- 
eros  Re$iaj  durante  beneplaeito  suo,  Franeiseo  Takí,  ad  sustentoHoném 
eJuSf  ad  fempuš  coneeaHi')  ad  alendos  doeiot  Paroekoš  eí  Verki  Dei  lyii* 
eeroš  PrmdieatorM:  QhÍ  fopnlum  in  véteri  OrtkodooDa  CaikoUeaque  fás 
ét  ReHffione  eonšervare,  et  si  qu4  ab  ea  dB9eÍ9erunš  in  koc  Regno,  ad 
eam  redueere  ttudeani :  Ffee  non  ad  inataurationam  ei  eroeHonem  Sek$^ 
larum  ftariieularium,  earundemquš  MagiMtrorum,  qui  doeti  ei  frokioiat. 
imerteniionem :  Bi  denique,  ad  honaé  apei  ae  indolia  juvenum  ei  ado^ 
ieeeenium,  ui  konio  liieris  operám  dare  poeeini,  promoiionem  ei  auxi" 
lium:  appUeeniur  ei  eoneervantur  s  Quo  taii  rationa  boni  ei  doeti  mri 
aianiur  et  nttirianšur  QArt.  Í2,  -  Jura  III.  J0).  Iz  ovoga  elanka  sabor- 
skoga  isílasilo  bi  daklc,  da  je  veé  tada  gdjekada  po  semijí  javnih  dakako 
poôetnih  škola  bilo,  jer  se  ovdje  ísrióno  kase ,  neka  se  obstojfée  poprave  J 
a  nove  astroje;  i  da  sa  njekoji  mladíéi  polazilí  ínostranske  závode,  pošta  ; 
se  ovdje  još  í  to  odrei^lvalo,  neka  se  takim  praší  pomoé,  da  si  aimogna  | 
nabavití  višja  znanost.  Clní  se  ipak,  da  je  ta  saborska  odluka  jako  slabá  j 
ospievala,  jer  još  za  dugo  nemamo  javne  škole  s  dovoljnom  obakom. 

Jcdva  s*  1^^  Trnavin,  pavlinski  starešioa,  otvorí  a  svpm  naanastira 
a  Lepoglavi  pod  ravoanjem  O.  Alartíoa  Oobríne  prvá  sriednjo  škola  M 
svietsku  mladez,  koja  je  trajala  do  g,  17t3»  Kašoje  je  samo  složila  za  er< 

I 

kveno  poduéavanje.  Korist,  koja  je  oya  škola  doprínašala,   probadí    žeUflt 
da  se  takova  a  Zagrebu  ústroji,  te  sastojaigero  Bened.  Blažekovida  hrvat-^ 
ski  sabor  g.  1001  ztimolí  Isusovcc,  da  ja  u  Zagrebu  zavedú.  Godioe  IM 


'  Ifňáohš  ú  iSftgreb  Jésuvíte  !▼.  Zftnté  i  PeC  Vragovíé,  a  gntá,  mprkos  iikomi 
ifcskj^éeoitt  o  U^rskoj,  ut  ifši  (Isasovei)  nuUa  in  Htgno  Bw^fériáe  hon% 
MtkUia  ét  foš9e9sionttirim  kabeani  ti  fosmdere  vaUani;  darova  jim  sa  staa 
MaaastSr  domínikaBski  s  erkviooín  8v.  Kataríne ,  tada  sapaaéeoí ,  a  njeéta 
ímaBja  Í  keje  ita  drogo  aa  hraau.  Na  daa  Duhova  g*  1607  svtčaoo  se  o<*> 
tvorí  ova  ékola  as  prisotnost  hrv.-slav.  stalisa  í  redova,  te  umah  ae  na^ 
kapí  do  300  aôeníka.  Bode  rasdíeljena  na  šest  rasreda,  od  kojíh  posiíednjí 
ivao  se  rétorika.  Učevní  jesík  bjese  latinskí,  te  i  ^lavní  predmet  latinskí 
jesik. 

Na  toj  srednjoj  skolí  poce  se  g,  1622-32  predavatí  bogoslovje^  za- 
úm  g,  1666,  madroljubje  po  dvih  a  g.  1666  po  tríh  tečajíli  sa  tri  profesora. 
6od.  1671  Leopold  I  azdignu  ju  na  akademíju  s  praTom  ďieliti  učíteljske 
stapnje  (jfradus  acadetnieos')^  kojim  se  ipak  nije  níkada  slúžila  (1).  Tím 
ee  aavod  rasdvoji  na  dolnju  školu  ílití  gímnaxíju  (ono  sest  rasreda)  i  na 
gonga  ílití  akademgu,  gdje  sa  se  predávali  visjí  naučí,  kako  modroijubje, 
lakoní  í  bogoslovje  (academia  šcientiarum),  Tekar  g,  1724  crkveno  pravo 
dobí  8V0£a  acitelja,  a  g,  1747  spekulativno  bogoslovje  dva.  Jedna  je  osoba 
ravnala  obe  škole  (locališ  direeíor  academicuš ,  poslíe  prodirector  aca-^ 
iemicus^  skúpa  s  profesori  akademickimi  i  starijim  uóiteljem  Uumanitatiš, 
koi  je  a  tom  víeéu  sastupao  gimnasiju.  Ovdje  je  mládež  ciele  kraljevino, 
koja  je  do  sada  polazíla  ponajvise  nemaéke  škole,  da  si  vÍRJu  snanost  pri- 
lavi,  na  aaoka  dalasila.  Dne  19  stod.  1753  dosvolí .  Marija  Tereaíja:  qua~ 
Umus  atíno  futuro  ad  funduiionem  Viennmsém  ne  diétam  Chao»ianam 
tZ  Juvenea  NoMes  Uungari  et  Croaiae ,  oetavum  attingetUes  et  unde-^ 
šimum  aeUitis  afintim  haud  eweeätntas,  auseifiatUur  (.Jura  II.  167^, 

Odpostom  IsiMovaoa  g,  177S  krene  na  boQe  rasToj  I  sústav  sa(^re<* 
baékogii  lavoda.  Bogoshvni  odaiek  na  akademijí  dobi  pet  profesora,  alí 
f.  1784  bude  premiešteb  o  siemenisto  bíakapako,  skodom  dakako  isvanskoga 
svedenstva  a  cemljí  ^  právni  ceitrl,  a  g,  1780  jos  dva ;  mudroljubni  cetirf, 
k  g,  1780  Jos  jedan.  Kasnje  bje  prídodat  t  jedan  Bkskortator  sa  sva  tri  od* 
aieka;  a  g.  1777  akadenuja  dobi  svoj  pecat.  late  g.  1773.1  j^imnasíja  ateôe 


{í)  Dotiôna  povelja  bje  odúžcta,  niti  se  sada  zna,  gdjc  je.  U  saburskom  zápisníku  3 
Aud.  1671  číta  86  ovo:  Porro  privilégium  neo  (niját  crectat  Ui  fundadúe)  Acttdemiae  Za- 
pekientis,  a  Sua  Sacratisíima  Caet,  et  Reg.  Maietíate  dátum,  publice  in  "Regno  perlectum, 
fnuentatum  et  acceptatum  est.  V.  Krčelic  str.  456,  koi  veli :  UrgebaiU  Jesuitae  et  Slatua 
^inetqiie  Hegni  Sdavoniae  a  Generáli  illorum  orent  con^rmari  Privilégium  Regium.  QurOd 
fttja  in  Regiae  Majestatis  praeýudiciuk  Status  noluissent,  Gradus  non  conferuntnr.  Eto  tí 
Uagodati  i  ponizností  Jezuvitske! 


-  384  — 

M  sTAki  0i  Mst  rasred*  Mobites*  voiteljft.  Nogo  g.  tT76  o4ielí  se  pn  ^ 
raiŕe^  giinmuiije,  i  poste  tš  ajec^ft  poóetaa  sko1»  sa  tri  nisreda,  a  g.  1779 
•  prídan|em  Jos  jedaoga  sa  ôetirí  5  a  bilo  je  sedaai  oóitelja  sa  sve  raire^e. 
GÍBBasija  oste  tada  sa  pet  rasreda  í  sedan  oóite^a,  naime  po  jedansasviki 
racred,  pa  jedan  ekshortator  ili  katekete,  i  jadan  oamiestaik  sa  švu  gin- 
nasfin* 

One  19  8vib.  1790  a|fravÍ8e  uclteljí  zagrebačke  ak&demije  složno  s 
ravnateljem  na  sabor  predstavka,  neka  se  sauzme  *^da  te  ttagrebackoj  c- 
kademiji  ne  moida  istom  dopusii^  ne$o  «  isivot  prtvede  fovlatt  neuH- 
Hitna^  koja  joj  bjese  podieljena  od  njegdainjih  slavnih  ugarskih  kra- 
Ijeva^f  osobitom  poveljom ,  oa  koja  primíetjaho ,  da  sa  jo  njeki ,  kojí  Jm 
živa,  vidjeli  a  rokah  Jezavíta  prije  njíhova  odposta ,  a  da  ja  je  valjda  v-  1 
zeo  sobom  dvorskí  povíerenik  prigodom,  kad  sa  ma  izročena  bila  jeiovit-  ' 
ska  ímaiýa.  Uz  to  dodavaho  vise  razloga,  da  dokaža  potrieba  te  povlastiee, 
a  í  to,  da  de  slažit  za  Bosna  í  Srbíja,  kóje  se  kani  od  tadjeg  jarma  oslo- 
boditi.  Sabor  zakijact,  da  povíerenicí  ta  stvar  na  agar.-hrv.  saboro  u  Bo- 
dima  podapíro;  ali  se  nista  dakako  ízposlovalo  nije,  dapace  g.  1792  na- 
gjarska  smielost  atara  u  akademija  stolica  magjarskoga  jezika,  a  sliedeée 
godíne  to  isto  í  a  gímnazijo,  dočím  nas  narodni  bjese  i  nadaije  basvim  ii- 
kljačen. 

U  ostaloj  kraijevini  jos  kadnje  nego  li  a  Zagrebn  stupise  o  život 
sriednje  ikole  lliti  gimnasije.  U  Rieoi  bje  podtgnata  základom  kuosaTbea- 
haasena  oko  g.  1690  pod  apravom  Isosovaca,  kóji  sa  aza  nja  držali  ei* 
hraniliste.  Isto  tako  i  a  Varaidina  njeáto  prije  f.  1949  (F.  Kre,  4Í9.'),  a 
11  Požegi  g.  1699  po  iv.  Babiéa,  davsi  Jezavitom  iTiiOet'^)  ^<^P^e  kpoieg- 
skoj  skolí  Marija  Teresija  prída  stolicu  raadroljablja  i  éadoredstva.  Pavliiii 
uvedeni  ozaj.  1634  a  Seoja  od  bisk.  Iv,  Krst.  Agalida,  a  Ferdinandom  IH* 
3.  pros.  1646  potvrdjení,  amah  podigose  srediga  skola.  I  a  Križevoih  Ptc- 
lini  zavedose  prvá  četiri  glmBazg8ka  rasreda  za  i^íhova  dolaska  (1666)r 
a  sam  grád  asli^d  Leopoldove  polvrde  od  g«  1679  itoda  teóiý  aUodnih  ná- 
uka. Kasiýe  dobi  i  Osiek  nižja  gimnazíja,  a  Marija  Terezija  obogati  ja  kra- 
snoslovnim  tečajem.  Ova  je  kraijiea  i  a  Petrovaradina  zavela  sred^ja  škohu. 
Za  njezina  vladanja  Pieríste  podigose  iste  škole  a  Belovaru  (1765)  i  ■ 
Karlovča  (1764).  Nastavni  jezik  u  tih  zavodih  bjese  latinskí  osim  saM 
Karlovačkoga^  gdje  Njemci  kô  sto  svojevotjno  gospodstvo  narinase  í  sv^ 
jezik,  naravno  da  granico  prosvíetle,  pa  zato  i  sjaje !  A  môže  se  í  to  pri* 
niíetiti,  da  gor  pomenati  frátrovi  bili  sa  obično  goli  Njemci,    te  ako  i  1 


-  835  - 

inffh  kavodíh  níje  bilo  pravé  stoliee  njemétíní,  oni  sa  joj  dobro  znalí  rae> 
tvoríti  pat  i  po  semljí  jt  liirítí  oa  ékoda  domaéega  jesika,  koi  so  sréftao 
presirali. 

Usa  ove  sredqje  škole  bjle  sa  po  semlji  j^dje  koda  í  poéetne  obéin- 
ske  škole,  činí  se  ,  da  je  na  njih  nastavni  jesík  bío  barem  gdjé  kuda 
národní.  To  níje  dakako  bilo  povo^oo  Petra  Mariana  Ríeéanina,  bískopa  Senj* 
skoma  (ý  1665},  koí,  kd  štq  prípovieda  Farlat  (IV.  143),  Magistris 
9ehúlarum  quod  taiU  estét  etipendii  (dakako  iz  obéínskih  dohodaka)  Mt 
Hgnmviiy  simuique  Hedem  tnethodum  rationemque  pueroa  latinis  Jitterie 
erudiendi  tradidit*  Vídeé  nasí^  da  je  zadiví  smíer  njegov  tím  malo  po  malo 
izpeUatí  íz  skoIe  staroslavenskí,  te  tako  i  íz  samé  crkve,  obtuží  ga  a  Rí- 
ma. Sv  Skapséina  težko  ga  akorí,  i  zapovíedí  ma,  da  se  strogo  drží  sta- 
ríh  navada  (14  trap.  1654),  Sad  Petar,  tajeé  svoje  pravé  a  podlé  namíere, 
5  roj.  í.  g.  iz  Rieke  apatí  písmo  na  isto  Sv.  Skopséino,  nad  a  veno  sváko- 
iakimi  lazmi  i  potvorami^  samo  da  se  ma  kako  izpriéa  (1}. 

Ali  sve  početne  ili  packe  ékole  do  Maríje  Terezije,  troškom  obéína 
zavedene,  slabo  sa  ospievalo.  Ova  kraijica  obratí  svoja  pozornost  í  na  to 
te  sieé.  1774  bade  astrojen  a  Požana  osobití  odbor  pod  Iv.  Fekete  Judex 
CuriáB.  da  predloží,  sto  treba  za  poboijsanje  javno^a  podučavanja.  Te  iste 
godine  agleda  bieli  sviet  propís  za  početne  skoIe,  a  tri  godine  kasnje  bje 
izdan  zákon  školskí  i  za  vísje  závode  pod  naslovora :  Ratio  educationis 
fublieae  totiusq.  rei  literariw  per  Regnum  Hungaria  et  provincias  eidem 
udnexas*  Tím  prepisom  bje  naredjeno  ^  da  se  a  švih  skolah  ogarskíh 
zemaija  predavatí  mora  doticno  a  domaéem  jezika^  gdje  sa  pako  dva  je- 
tiká,  a  obojih  5  a  a  sve  napokon  joste  í  nemački   kao   treéi.    S  tóga  se  do 


(i)  Tu  dodige  i  ovo:  iUud  veto  non  intícior,  me  horum  mearumque  Sacerdotum 
niUaU  et  suprema  litUrarum  inscritia,  qua  laborant  inductum,  ut  scholas  parvulorum 
latina9  in  HngtUia  parochiis  erigerem  (kao  da  znanost  teče  s  jezikal  Budala),  quatenushoc 
tiäjumento  deinceps  potsint  tantiaper  ad  majorem  rerum  fpiHtualium  cognitionem  hi  ru- 
ies  H  úmni  cognitione  divinarum  rerum  privati  aacerdotes  et  populi,  ad  Dei  et  ecclenae 
fitniam,  propriamque  salutem  aesurgere.  Non  incongruente  aiUem,  qtuintum  mihi  quidem 
videtur,  existimavi  et  latinám  linguam  et  Illyricam,  earumque  exercitia  simul  in  iiidem 

!  hominUus  et  ecdesiie  staré,  et  »e  mutuo  compati  posse ;  nam  et  in  hac  ipea  civitate  Flu- 
minentit  ex  qua  seribo,  olim  mea  memoria,  omnes  sacerdoti  lUyricis .  solum,  et  vix  aliis 
exercitiis  utebantur;  nune  ntriuaque  adeo  laudate  et  glorioee  excellunt,  ut  et  lUyrici.eí  «i* 
mul  sunt  Latini ;  ipsaque  lUj/rica  exercitia  prorsus   musice  et  ad  concentum  numerose 

'  iecantent,  cum  glória  gentia  et  civitatis  omamento.  Navadja  napokon  viSe  razloga,  da  obraoi 
latinátinu;  a  svoje  glagolaáe  silno  izgrdjuje:  hi  nunquam  assuerunt  discere ,  nec  habitum 

yMtcenäi  habent;  utpote  qui  post  assecutionem  simplids  lecturae  BrexHariiet  Missalis,  totos 
se  agricoUurae,  vineíis  et  hvjusmodi  aliis  rébus  dederunt. 


■^ 


mulft  i^foái^o,  útL  Je  na  pnno  miesta  nemaéki  liadvladao  Í  iKtlsnno  is  ÍMe 
dofliaéi  jesilc,  navlastito  a  SlaTentJí  de  Semana,  gdje  veé  g,  1779  neouMkí 
jelik  sve  je  škole  izkijaoívo  obasimao.  j 

Za  iste  kraljíce  osvano  doba  I  Oranicf,  te  f  tade  otrorísejaTneskolei 
a  g.  177^  ísadje  na  svtetlo  doticni  napotak.  la  svakoj^a  koŕara  prodje  n 
Beč  po  jedao  mladlé,  koí  je  enao  svoj  i  nemaéki  jesík,  da  ísiiči  ondje  te- 
čaj  ueiteijstva ,  a  tako  bode  naTÍeátíteIjem  i  siriteljem  nemačke  prosvete 
o  granící.  Tim  {  Graníea  dobí  ízgledne  fikole,  dakako  nemackím  jesikom 
kao  nastavnim,  no  losím  uspiehom,  jer  ucíep  ne  prija,  dapače  iskvari  i  oio 
malo,  dto'  dru(^čije  naravno  bilo  bi  proklíealo. 

B.  Javne  erkvene  ikole  iatimke, 

Uslíed  Trídentínskoga  naloga  Ojorgje  Draskovíé,  btskap  xagrebaekiy , 
utemelji  oko  g.  1564  u  Zafrebu  prvá  javnu  skoIu  aa  hrvatske  i  slavonske 
klerike.  I  ovamo  je  do  tada  í  poslie  ísta  navada  vládala    kô   sto  o  gomjoj 
Hrvatskoj  i  a  primorju,  naime  da  so  popoví  os  dažnost  slazbovanja  klerike 
izobražavalí,  ilí  da  sa  ovi  kod  sbornih  í  stolníh  orkava  privátne    najpotre-  I 
bítíje  náuke  primalí  od  cako  zvanih  Canonici  magistri,    Draskovídev   ^Se~  \ 
minarium  Clericorulny^  fcrna  škola)  stezao  se  na  úzke  granioe  ,  poste  sn 
se  tu  učili  samo  početci  književnosti,  latinská  slovnica  i  rétorika.  Svedeaict  á 
bili  8u  učiteiji.  Iz  njega  polazilo  se  na  sliedeée  závode :  a}   Collegium  tl-»  J 
tyrieum  Bononiense,  utemeljen  po  Pavla  Tondínu  predstojniku  zagrebaékeK-J 
(1553-6),  obično  za  8  klerika  zagrebačkih,  da  svrse  náuke  bogoslovne;  b)  i 
CoUégium  Romanum  S,  Appolinaris,  osnovan  po  Grgnra  XIII  (1572-^)* 
gdje  je  sagreb.  biskopija  slala  tri  klerika ;  i  e)  CoUegium  Croaticum  Vien- 
nenše  podignnt  (oko  g.  1624)  po  Baltazára  Napuli  predstojniku  lagreb.  la  i 
20  klerika,  da  slusajo  filozofiju  i  teologíju  špekulatívnu. 

Stoprv  g.  1622-32,  kô  sto  je  gori  pomenato,  poéelo  se  na  sredaiid 
skoli  zagrebaókoj  predavati  bogoslovje  po  osobitom  ueíteljo^  a  s  ostrojenjea 
akademije  (1671),  k  njoj  se  pridruží  í  taj  predmet.  Crkveno  pravo  dobi 
ta  svoga  učitelja  jedva  g.  1724,  a  špekulatívne  bogoslovje  g.  1747  dva.  2aj 
preostrojenja  akademije  g.  1773  bogoslovni  je  odsiek  brojio  pet  nčitelja, 
no  g,  1784  bje   ovi^    odsiek    premiesten  a  siemeniste* 

O   njekoj  crkvenoj  skolí  imamo  uspomene  u  predgovoru  knjige  ^D$ 
agno  paaehaliyf  tiskane  g.  1587  u  Varaždínu  od  Vlaha  Škrinjarida,  g^j^^ 
vaj  velí:  eum  nuper  explieaiioneš  de  Agno  Patchali  in  duodecimum cmi 
put  Exodi^  oHm  per  tne  conseriptas^  et  tu  Kae  súkola  Varatdinensi,  esM 


-^  337  - 

fm99em  ejMsdem  sekotae  Reetor,  mídii&rUus  meis  pubHee  dietaimt^  tutB 

rfstaniim  easu  aliquo  in  douto  mea  osiendissem.  To  je  ipak  isviestno  , 
je  veé  g.  1649  obgtojalo  a  Varaxdínu  sjemeniste  sa  kleríke  pod  apra- 
iPOBi  Jesarita,  kojí  sa  njeáto  takova  držali  us  svoje  odhraoilíste  i  a  Ríecí, 
f  Posedí  podígna  ^  pod  njihoTÍni  ravnanjem  Fraojo  Taaoi  (Thaus»y) , 
hu  umrie  g,  1769«  Za  pravoslavae  sjediojene  atemeljí  Leopold  I  siemcDÍste 
I  2a^ebu.  Ovo  je  prestalo  g.  1737,  ali  fa  Marija  Teresíja  opet  obnoví. 

I  n  orkveníh  škola  Bastavni  jezik  bjese  izkljucivo  latinskí ,  bile  one 
privátne  ilí  javne,  osim  samo  a  senjskoj  biskopijí,  gdje  se  apotrebljavao  na- 
Nklni  i  na  sakrovnoj  skoli  crkvenoj  í  a  crkvenoni  slažbovanju  i  obreda. 
JhU}  žalio  je  a  izvjestju  na  Papu  Martin  Braikovié  senjski  biskup  (1699- 
|1704),  sto  je  njegovo  područje  MacerdoHbus  docHs  et  Laiini  idiomatis  pe- 
f  lane  destitutum.  Bodala  1  iv.  Ant.  Benzoni,  senjski  biskup  (1731- 
45},  dakako  i  on  Rieeaoin,  primío  je  od  Karia  VI  základu  sa  sest  pitomaca, 
Fluminej  velí  Parlat,  m  Seminario  apud  RR*  PP,  SocieioHs  Jeau  sta- 
vit^  te  izda  naredbu,  po  kojoj  sví  popovi  moralí  su  znati  latinskí.  Na* 
lednik  nje^ov  Iv.  Volf.  Kíolic  premiesti  pitomee  iz  Rieke  u  Gradao. 


b  uéenih  druitvah  za  ovo  doba  na  sieveru  trojedne   kraljevine   ne 
ije  nam  ni  najmanje  uspomene,  ako  se   izozmn  njekí  pokusaji  slabačkí 
putem  učinjeni  koncern  prošloga  vieka^  i   to  samo,   da  se  materíjalno 
Bje  i  ma  kako  u  zemljí  pobo^sa,  a  me  nimalo  na  korist  dusevnoj^a  p  ro- 
ja. 


8.  *• 
Basvoj  hrvatskoga  jezika. 


^ 


Brvatški  je»ik  postaje  domaei  i  u  primorakih  gradovih  latinako-Ua- 

lijanskoga  porekla. 


Da  se  |e  i  ma  koi  slavjanskí  jezik  govorio  u  rímskej  Dalmacíji  príje 
íl  stolietja,  to  je^  kô  sto  sroo  i  drogde  opazili,  puká  sanjarija  veé  staré 
ipale  skoIe  tako  zvane  ilirske,  kóje  povrsnost  zoalo  bi  danas  í  nebradato 


-  896  - 


iBomče  oprovrgivti.  Pryi,  kóji  sa  ovumo  ta|  Jaiik  doDieli,  bili  aa  lei 
Hrratí  í  Serbí.  Hrrati,  iiagiav  Obré   is  oíele   rímske  DaloMcije,  sasel 
samo  nje  sapad,  dočim  a  nje  istok  SMle  kasDJe   Srbi  se  mimo  oi 
Rímsko  žiteijstvo  preiivi  samo  u  Trogírn,  možda  a  Zadm,    i  aa  oti 
Nješto  kasflje  dosvolom  hrvatskih  primoraea  bjeganoí    seli&ski  i  epiduii 
tanskí  oapucise  SpHet,  a  Oabrovník  s  sova   podigose.  To   su   dakle  jedii 
miesta,  gdje  se^  po  dolasku  Hrvata  í  Srba  a  Dalmaoíje,  sačavao  predaji  ni 
rod  latinsko-grčkoga  porekla;  sve   ostalo  semijiste  od  jadraoskogs  mc 
do  Donaja,  pa  od  Orave  do  Oríne,  sto  je  malo  príje  sacinjalo  ogromoa 
žaya  dalmatinsku,  sve  od  sada  osta  napaceno  Hrvatskim  i  ^bskío  nai 
dom,  hrvatskim  naime  do  nutrige  Necetve,  do  Orača  i  daUe  srbskim. 

AH  do  mala  milacimo,  gdjo  národ  i  jesik  nas  postvpao  prodica  U 
ta  latinsko-gróka  miesta  i  stalno  se  namiestioju.  Toma  Aroidiakon  a 
10  velí  odprto,  da  óim  sa  se  Hrvati  ovamo  doselili,  omah  sa  počeltsast 
riroi  žitelji  drogovati,  eomunionum  negoHa  exereere,  eonnubia  jt 
ae  faeatQM  eoš,  Mi  et  familiares  redderé,  Ivaa  Oiakon,  tajník  Dažda 
seola  II,  povieda,  da  as  doždev  dolas  a  Cres  (998.)  prídose  mo  a  sosi 
ne  samo  gradskí  stanovnící,  verum  omnes  de  finiíimis  tam  Romanort 
quam  Sclavorum  eaateUU;  sto  čisto  sviedocí,  da  po  tih  zapadnih  oto< 
bili  sa  se  veé  tada  Hrvati  stalno  naseliti.  God.  1177  dosav  Aleksaadro 
a  Zadar,  sveéenstvo  ga  sadarsko  sjajno  primi  i  sveéaao  od^'ede  a  stôl 
crkvQ,  immen8is  laudibtiš  et  eantieit  resonantikus  in  eontm  selaviea 
ffua  (V.  knj.  L  139).  A  da  je  tada  a  Zadra  navadan  bio  hrvatski  jesik^ 
nam  jasno  dokasoja  ona  dva  ondje  odgojena  i  vrlo  ma  víesta  Apaljca 
c.  131). 

S  druge  strane  a  najstarijíh  lístinah  tih  miesta  latinskí  napisanihi 
njihovíh  činovníka  cesto  se  pomaljaja  ímena  gradskíh  porodíca  plems^ 
čisto  hrvatskoga  porekla.  U  Zadarskoj  g.  908  dolase :  Dobroeia,  Prieit 
filio  Bribina,  Zremilo  i  td.  (Lucius  Mem^  Í93^;  a  Trogirskoj  g.  K 
Dabro,  Dabrana,  Vitaza,  Mirce  Bogobayae  í  td.  (Í6,  1S,');  a  Splietskojj 
1069:  Valila,  domna  Chatena  eum  šorore  Stana,  Domna  Vera,  Du^ 
Dragoviti  eum  Marcula  nxore  et  filiis  Pedrana  et  Drago ,  Maeea  Pt 
Formino  Busiee  í  td.  QLuciue  de  Heg.  II.  16,)/  a  Rabskoj  g,  1166: 
bregna,  Dobroblavo,  Grube,  Dimigna  i  td.;  u  Dobrovaókoj  g.  1114: 
slavo  Jttdex,  Gerdo  Judek,  Grubesea  filio  Branislave^  Drago  filio 
Casnevio,  Thechonira  i  td.  (^FarL  Vi.  39).  U  pogodbí,  sto  sa  Dabrovflj 
3  svib.  1169  otanačíli  s  Pisancí  dolasí  konsul  Oabrovački  imenom 
sláv;  p  onoj  s Omisaai  3  velj.  1190:   Desimirus  judex,  Dobre   Ste\ 


-  339  - 

Serffha  Bladimiri,  Petrus  Bubanne,  Lampridiuš  Dabraninse ;  a  sjaset  ta- 
ijUik  prídíevaka  ima  u  onoj,  sto  en  Dubrovčaní  sklopili  17  líp.  1190  sa  žu- 
^aoín  Miroslavom,  gdje  sa  svi  njíhovi  ondasnjí  plemiéi  podpísaní.  U  na- 
yrieda  ta  se  inseoa  sve  to  vise  pomnožavaju,  te  a  Krčkoj  listín!  god.  1189: 
Meneo  de  Drasi,  Johanes  de  Cupana ,  Bina  de  Stoi,  Vulcinna,  Cerne^ 
MadosH,  Radip  Dragimo  y  Bunna  de  DabrOj  IDompa,  Berco,  Staeogna, 
fGrubo  de  Kerpo,  Pif  a  de  Dresle,  Cossula,  Grampipa,  de  Seehira,  de 
iSnega,  Maricca*\  td.  (Arch,  Ven.  br,  1SS5J;  u  Zadarskoj  god.  1247  kao 
podpisi  na  pogodbí  sMIetčani:  Gube  de  Lisima,  Bognelanus  de  Segla,  Ni- 
eola  de  Sconila,  Micha  de  Posit,  Mreslao,  Cosa  de  Peírogna,  Marinus 
de  Dobreraia,  Ve  Grobegna,  Ma%o  Scherbese,  Petrigna,  Sergius  de  Go- 
.vernich,  Dobro  de  Clabelle^  Micha  de  Dosiisay  P,  de  Laure,  Čariac^  de 
Moruiísa  i  td.  (Pact.  L  /SOd.)  Sve  o  vo  nam  káže  ocito,  da  sa  Hrvatí  vec 
jSa  rana  oélí  a  te  gradove,  te  štekli  pletnstvo  í  víšje  častí.  To  se  níje  ipak 
:8vagdje  í  avíek  s  dobre  volje  dogodílo,  jer  nalazímo,  gdje  se  g.    1339  Pa- 

žaní  težko  táže  na  Zadrane,  sto  su  njekoje  izagnalí    de  eonsilio   Pagi,  et 

i  • 

\$Uo8  sukrogaverunt,  qui  sunt  de  Crouatia  (Misti  X  VI  I L  T9^. 

L  Naravno  da  sa  Hrvatí,  naselív  se  stalno  a  ovih  stranah,  dali  svoja 

IJmena  bregovom,  riekam,  okolícam  i  td.,  gdje  sa  pribivalí;  alí  iste  nas  naj- 
^ríje  listine  gradske  osyiedočavaja,  da  a  samih  kotarih^  gdje  su  stanovali 
i^tancí  rimo-grčkoga  življa,  vec  se  za  rana  počese  apotríebljavati  za  to  í 
iXasa  imena.  Uz  gori  navedené  prímiere  stoje  i  ovi:  u  Trogirskoj  listíni  g. 
L1189:  terra  sub  via  de  Spilano  apud  Stiniísam  i  td.  (FaW.  IV.  S3Z);  u 
Bplietskoj  g.  1200:  super  territorio,  que  est  in  Dilato  super  Viperam , 
fttod  vociiatur  Lugo  perscina  i  td.  (Farl,  IIL  233.)  ;  a  Splietskoj  god. 
Ú397:  ad  Staculos  sivé  ad  Loque;  ad  meridiem  est  Lapidosum,  quod 
flavice  dieitur  Plochita\  in  ArcusiO  ubi  slavice  dicitur  na  Lu^ai&;  que- 
dam  9tampa  que  slavice  dicitur  Chameniza  i  td. 

I  I  hrvatski  obioaji  malo  po  malo  prokrčise  si  pat  a  te  gradove,  jer 

pMlasimo  za  rana  a  njih  naša  vravdu  kao  stvar  vec  prosia  a  običaj ,  kao 
jM  pr.  a  pogodbí  míra  medj  Trogirani  22  siec,  139ô,  medj  Splietóani  24 
1^8.  1402  í  td»  A  móram  joste  prímietiti,  da  sve  to,  sto  do  sada  navedoh 
Iffre  Teéma  obíluje  u  nasih  zapadoíh  otocíh,  navlastíto  u  Krka,  gdje  staro- 
sitelJBtvo  bade  tako  od  nadošloga  nadvladano,  da  je  do  mala  nas  jezik  u- 
feljan  bio  i  a  samé  javne  poslove,  kô  sto  kréke  liatine  i  drogi  ondješnji 
Remenici  sriednjega  doba  Jasno  dokazoja.  Toga  radi  pravo  píše  Lucie:  ab 
išnno  vero  JiCC  in  Chroatia  et  Dalmatia  variw  mutationes  evenere,  ita 
fihroati  cum  dalmatis  moribus  et  lingua  misceri  cepere  (de  Reg,  VI.  9,y 


-  340  - 

a  opet  malo  kainje  (VÍ.  4) :  ied  et  vieišsiiudine  rerum,  htUU,  mmihui, 
almque  eauM,  defieientihti  DalmatiSf,  Stavij  in  eoutinenti  et  intulU, 
sensim  irrepebant,  in  ipsisque  civiiaHbut  reeepíi  fueruni;  ita  ut  Dď-^ 
matíB,  quamvis  in  eivitutibui  lingua  latina  eorrupta  ad  instar  ItaUetB 
uterentur,  Slavieam  quoque  ex  neeesHtate  digcere  et  loqui  eoacti,  biU»z 
gues  effeeti  sunt,  retenta  tantum  in  scripturis  lingua  latina. 

I  sbilja  do  mala  nalasimo  i  ta  miesta  latinskoga  porekla  sasvímpo- 
hrvatcena.  U  Trogíru  početkom  XIV.  stôl.  tolíko  je  bilo  nasínaca,  da  je 
vec  trebovalo  í  sakone  jim  naékí  proglasivati.  Lučié  (Mem,  ITS,")  oavadj* 
trof^irskí  sapisnik  od  12  lipnja  Í3ZZ,  u  kom  se  veli :  Cane^frus  ffreeoé<h 
munút  de  mandato  D,  Comitis  alta  voee  preeonia  proclamavit,  quoiom' 
nes  tam  Cives  quam  Selavi  et  alU  habitatores  Tragurii  9int  et  esseiť^ 
beant  prtBSto  et  parati  cum  tuis  armis  (t,  j.  da  polete  proti  Bano).  Dal]» 
primecQJe  dnždeva  dopisnica  (str,  IČ03^  %  proglasom  na  njeke  izdajice  tr»" 
gírske  od  10  list.  1325,  a  asa  njih  komad  sapisnika  ovako :  Eodem  di», 
(naíme  26  list}  Caveconus  Prečo  Comunis  Tragurii  bannivit  et  puUi'* 
eavit  8ub  Logia  Comunit  in  lingua  latina  et  selava  in  omnibus  pro  nŕ 
ťft  ipsa  eommutsione  pleniu$  eontinetur^  te  iz  sve^^a  tóga  icvodi:  íafta-; 
gua  sláva  era  la  piú  eommune  sino  dali*  ora  (naime  a  Trogira}  e  topír 
volgare  delľaltra  latina  eorrotta  (t,  j.  ed  J0sika  italijansko^}.  I  zbiU*; 
XV.  stôl.  a  Trogira  nas  jesík  tako  bjeée  zavladao^  da  je  napokon  po  pl^'-j 
mičih  izdan  zákon,  da  od  sada  nítko  nesmije  u  víeéa  dragako  govoriti  negt 
latinskí  ili  italíjanskí,  ito  je,  kd  sto  se  ondje  dodaje ,  f«  obicaja  ímí^. 
(Ref.  IL  10 J  Poznato  je  pako  íz  starih  listina,  da  sa  vec  dávno  svi  pH* 
morski  gradovi  imali  slažbenoga  tomača  (turcimanus^  navlastíto  n  poofl^ 
knezu  inostranu,  qui  fideliter  et  legaliter  in  litibus  interpreiet;  te  joátti 
i  osobitoga  cancellier  delia  lettera  sehiava  et  serviana,  nek  bi  naski  po«< 
slove  gradske  i  izvanske  obavio.  To  sa  si  oni  dali  zajamčiti  kasnje  n  p<N 
godbah.  kad  su  došli  u  mletačka  vlast  (1409-21),  Trogirani  sa  na  pr.  « 
svojoj  2  kol.  1421  zah^evalí  od  vláde,  neka  dozvoli  Djíhovoma  knezal^ 
Frana  posto  neseit  idioma  iUudy  propter  quod  pauperes  non  poterwš 
dieere  jura  sua,  uzeti  za  se  tomaca  stanovničtya  povoljna  sa  40  dok.  {•*< 
diénjih,  kó  sto  je  veé  bilo  Zadra  i  éibeníka  dopaséeno.  Tako  i  Hvar  14 
velj.  1503  zamoli,  da  ma  bade  odobreno  staro  pravo  imati  pakom  a  skop-  i 
stíni  odabrana  svoga  ti/maóa  pri  kneza.  Sibenioani  12  svib.  1454  tražili  sn 
od  vláde,  da  bode  kapetanom  njihove  galije  Gjorgje  delia  Calee ,  a  K»r» 
mileem  Iv.  Testa,  a  to  jer  znada  la  lingtM  schiava,  Vieée  Dabrovaéko  g.' 
1472  ízda  uaredbu,  da  barem  odluke  i  zakijaéci  búda   napisani   ítalijanskí) 


-  341  - 

a  da  i|t  arenghis  eonsiliorum  nottrorum  uti  lingua  Sláva  nequeunt,  nec 
šíia  ni^  Latina  Ragusaea  f  En^^el}.  Crevíc  Dubrovčanín  (rodj.  1460)  love 
hrvatski  jesik :  nobis  vemaeuius  et  peeútiaris,  a  dodaje,  da  njegovi  pra- 
diedoví  publiee  et  privatim  romána  lingua  quae  nunc  pehitus  obsolevit, 
loquebantur.  Tomu  níje  čuda,  jer  prostí  národ  i  gospodje  uisn  ní  slovca 
Mali  italijanskoga,  dapaée  gospodjam  bjese  sabraojeoo  í  uôíti  ga ;  nemmeno 
gH  é  permesso  di  saperla^  píše  Or^ur  Leto  u  avojoj  Itália  Regnante,  gáje 
govori  o  Dubrovníku  (Dub,  L  $}«  U  ÍKvornom  iivíescu  o  Dubrovníku  ís 
XVI  stol.  stojí :  la  lingua  loro  nativa  e  schiava,  eon  la  qnale  parlano  U 
šltri  Dahnatini^  a  tako  u  putopísn  Sanutovu  g,  1575  í  tá,  Splíetski  knez 
g.  1574  javí  Republící,  da^  u  sto  je  puku  díelío  poslane  nau  vladíne  darove, 
Bjekí  vojnik  zapieva  písmu  o  Kraijevíéu  Marku^  e  tutto  U  popolo  e  circo' 
9tanti  hanno  eantato  eon  lui  eome  per  un  aeeordo  fatto,  per  ehe  tulti 
9anno  questa  ean*one  (Solitro  S44),  Iv.  Krst  Justínían,  síndík  u  Dalmacíji 
S.  1533,  píše  u  svom  ísvíeséu  o  Zadrn,  da  ondje  sbog  množine  ínostranaca 
prolasecíh  ili  naseljeníh  plemiéí  žive  na  ítalíjanskí.  ali  da  gra^jani  vivono 
šlCusanza  sehiava  tutti;  isto  tako  o  Hvaru;  o  Bíbeníku  pako:  t  eostumi 
degli  abitanti,  il  parlar  et  le  pratiehe  sono  tutti  alľ  usan*a  sehiava ;  o 
Tropírn:  gli  abitanti  di  quesia  eittä  vivono  eon  eostumi  schiavi ;  a  na- 
pokon o  Splietu:  t  eostumi  spalatrini  sono  tutti  alV usanza  sehiava,  la 
cui  lingua  materna  é  eosi  dolee  et  vaga^  ehe  eome  delľitaliana  la  toseana 
U  fiore  e  la  piú  nobile  et  migliore,  eosi  delia  Dalmatia  questa  di  Spalato 
Hen  il  prineipato,  te  da  žene  non  favellano  se  non  la  loro  lingua  ma- 
Urna,  kô  sto  í  u  Trogíru,  Dínko  Zavoric  Šíbeničanin  u  syojoj  poviesti  dalm. 
(1603}  yelí  u  obée  o  nasem  prímoiju,  da  se  in  privatis  domibus  govorí 
aaski,  da  presímena,  italos  imitantes,  detorquemus,  a  da  s  odíce  itali  a  /f- 
nitimis  nostriSy  quamvis  falso,  appellati  sumus,  Iv.  Pav.  Garsoní  Mlet- 
éanin,  trogírski  biskup,  u  isvíescu  na  rímski  dvor  ri6633  o  Trogiru  velí : 
In  Adventu  singulis  diebus  festis  materno*  hoe  est  Slavo  sermone 
fU  eoneio  ;  u  korísroi  svaki  se  dan  propovieda  na  izmieníce  hrvatski  i  ita- 
lijanski,  naime  lingua  italiea  pro  Episcopo  et  civltatis  Recto- 
rlbus  Venetis^  a  da  sa  nedieljne  veliké  mise  u  stolnej  crkví  leetiones 
epistolarum  et  evangelia  toto  anno  Illyriee  interpretantur,  i  td. 

Ovo  sve  nam  jasno  dokazuje,  da  i  ona  miesta  n  primoiju,  gdje  se 
kros  sríednja  doba  sačuvalo  bjese  latinské  poreklo,  veó  XV.  stol.  bila  su 
sasvim  pohrvaéena. 


-  842  — 


Sarodne  škole  svietske  t  erkvene  i  ucena  druiiva  u  hrvatskoj 

kraljevini. 


Starí  spomenici  ne  pnižaju  nám  ní  najmaoje  viesti  o  narodnih  sko- 
lah  u  hrvatskoj  kraljevíní.  AH  se  niože  držatí  sa  stalno ,  da  jih  je  s?ako- 
jako  bilo  poslie  dolaska  Metodovih  uôeníka,  naíroe  ssa  prvih  hrvatskih  bi- 
skupa Teodosija,  Adalfreda  i  Grgura;  jer  bez  njíh  nebi  se  bila  onako  bne 
i  tvrdo  ukoreníla  staroslavenstina  a  národu.  Usa  to  nalasimo  í  kasajeost- 
ttioj  crkví  odličnih  osoba,  kóje  osím  národne  knjíge  nisu  ni  ma  kóje  drige 
poznávali,  a  za  nje  ne  smie  se  reči,  da  nisu  se  n  skoli  izobražili.  ImaM 
na  príroier  listinu  latinskú  napisanu  lip.  1188  u  Mletcíh,  u  kojoj  nahoáii 
sliedeci  podpis :  ;S^  (ignum)  JohannUt  Primiceri  Veglensis  Eicclesie 
scienie  scribere  naíme  latinicom  fro  9e  rogavi  scribere  (FarL  F.  64t^ 
Jesu  li  te  škole  javne  bile,  te  samo  erkvene  ili  n  isto  doba  i  svietske,  ti 
se  radi  pomanjkanja  ondasnjih  ízvora  nemôže  opredíeliti.  Da  nisu  s  vrie* 
menom  sasvim  izceznule,  to  nam  sviedoči  ono,  sto  smo  gori  reklí  o  biskapi 
Senjskom  Petrn  Marianu,  koi  je  tražio  polatíniti  í  ono  malo  ako  i  snkroflH 
nih  svakako  narodnih  škola  u  svojej  biskupiji.  Republika  Mletačka ,  aki 
prem  je  službenn  važnost  dávala  hrvatsko-srbskomn  jesiku,  zákone  naa 
ízdavajuó  latinicom  i  klímentícom,  prímajuc  pisma  hrv.-srb.  napisana, 
po  njih  ríesavajué  dotíčne  predmete,  níje  se  ipak  nikada  ni  najmanje  brí 
nula,  da  se  u  primorju  nasem  ma. kóje  škole  zavedú  ^  dapače  tomu  se 
dugo  navlas  opirala  iz  zlo  shvacena  polítičkoga  ui^roka,  da  naiiue  nebi  tti 
odvec  .promakla  razvoj  jugoslavjanske  národností,  akoprero  ova  sama  m< 
ju  spasiti,  kô  sto  i  jest,  od  najopasnijega  njezina  dusmanina.  Samo  n  laá' 
njih  éasovih  ige  žitja  ponjesto  popusti.  Obci  providur  Grimani  joá  g.  1 
zanjeka  njekomu  Srbinu  iz  Ugarske  osnovati  u  zadarskom  kotara  «i 
di  lingua  illirica  (Def,  Í$  siec,  1753),  Jedya  g.  1754  bje  dozvoljeno  Sk 
dinu,  da  si  uzme  un  tnaestro  di  lingua  illirica  per  necessario  e  do 
ammaestramento  de'  fedeli.  Prví  je  bio  njeki  Eŕrem  Koreski.  Ost^e  b» 
benica,  kojom  sn  g.  1767  Skradinjani  tražilí,  da  j  im  vláda  potvrdí  sa 
telja  njekoga  Sífkovida  monaha  brda  Sv.  Cirila,  dosavsa  ís  Kilandara, 
komu  í  latinskému  dobro  víesta.  U  vojniókoj  skolí  zadarskoj,  kô  sto 
spomenuli,  učio  se  i  nas  jezík,  posto  su  se  í  naski  po  natískanú  propi 
vojnička    viežbanja   obavljala.    U   Dubrovníku  jedva   Píeríste,    Basliedii 


-  343  — 

iMSYÍta  (1773)  nvedosé  u  školu  kao  predmet  hrvatski  je;&ik ,  te  nam  ostaje 
jedao  pĎkns  tóga  podoéavaiga  u  kojižiei  natiskanoj  u  Dabrovnikn  g.  1797 
ifed  iiaeiov#m :  EseretM  tuseademico  ^ulla  Hnguä  slaiva^  ienulo  dagli  aco- 
Utri  dá  reitwica* 

Prvi  biskup,  koi  se  odvažiH^  í  sdusno. staví,  da  strese  hrdju  is  na- 
iega  sve^eostva  prírodnom  polugom^  bjese  slávni  Vis.  Ant.  Zmajevid  nad- 
liskop  Sadarrski  (t713>*45).  Zamísli  on  stemelja  podtgnuti  u  Zadru  prvo 
nrodno  síemeniste,  gdje  bi  se  naši  klerici  na  sve  veén  koríst  svoga  ná- 
roda materínskim  mliekom  odgojili.  O  tom  iaviesti  najprije  Benedikta  XIII, 
kl»i  mu  g.  1729  u  tn  s  vrhu  doavoli  opatije  S  v.  Grisogona  Zadarskoga  i  Sv. 
Petra  Osorskoga ;  a  zatim  i  sbor  kardinálski,  pišué  mu :  ultra  vires  ag- 
tgrediúr  opus  erigendi  JSeminarii  ilíyriei,  in  quo  Clfirua  Stavonicus  pau~ 

PŕkUiš  vineutis  adsiŕieius,  9éli8  charitatis  nberibus  educaius  ét  doctri^ 
9  instrtictU9,  murum  se  opponat  pro  domo  Israel;  primeéué  napokon  : 
^mid  divina  auspieante  C^ementia  propriis  sumptibus  incepi,  satago  per- 
feere^  nee  manum  amovebo,  dones  msíis,  quae  a  fundamentis  ad  su- 
pema  eonsurgii,  absolvatur»  Zmajevic^  akoprem  ne  doživi  dokončanja  svoje 
Igrade^  jos  za  života  ústroji  ípak  dotíčne  škole,  té  obznani  Papi:  magi^ 
^Mros  aliwnde  evoeavi^  gratnmaiieaey  philosôphiae  ae  moralis  theologiae 
šeholas  aperui,  esitaiiene  Casuum  eonseientiae  magistralis  ínethodi  in- 
Mui,  Zgrada  se  stoprv  dovrsi  za  nadbtskupa  Karamana,  koi  ju  svečano 
otvorí  11  sieč.  1746.  6od.  1791  bilo  je  u  siemenistu  sedam*  pitomaca,  i  pet 
odhranjenika,  osim  fzvanskih,  kojí  su  samo  predävanja  polazili.  Odhranje- 
ilíei  plaéali  su  na  dan  dvie  libre  i  deset  soMa  dalmatinskoga  novoa  za  stan 
J  hranu.  Svi  su  bili,  káže  slusbeno  izviesde,  del  Clero  illirico,  ed  in  quel- 
Ifidioma  viene  ioro  insegnata  dal  maestro  la  teológia  ed  il  modo  dian- 
•tffi«úire  frutíussamente  la  divina  parola.  O  vo  je  siemeoiste  dalo  národu 
i  orkvi  nažoj  dosta  mužova,  kojih  uspomena  neée  minuti  do  vjeka,  dočím 
^éemo  se  vazda  trepotom  i  grožajom  siecati  ODOga  odpadnika,  koi  nam  ga 
g.  1829  nemilo  strga,  dajud  ga  tudjínott,  da  nas  bolje  opogani. 

Uspieh  Zmajevíéeva  podhvata  na  vede  malo  kasnje  slavnoga  nadbi- 
;  skapa  spHetskoga  Ljubimíra  J9ť««a,  da  n  Prikn  blizn  Omisa  nstroji  narodno 
siememste  za  sveéenstvo  svoje  bisknpije  (1750).  Ovo  je  s  početka  imalo 
faoio  12  pitomaea,  ali  se  kasnje  taj  broj  pomnoži  do  pedeset.  Tu  se  na- 
jViastito  predávalo  bogoslovje  éudoredno  Antnna  Kadčica  Ljubimirova  pred- 
:ňistoíka.  I  njega  je  početkom  ovogá  vieka  satrla  kleta  ruka  tudjinska  go-> 
lemom  stetom  naše  knjige  i  prosviete. 


-  34i  - 

Drai^e  fo  naioj  knlJevÍBi  nije  Wlo  ni  ma  ko|;»  Barednog^  uiTodt 
la  STeéenstvo.  Obíčno  i  a  gamíh  moBMtirih ,  te  i  a  bosanskih  (Fíni.  /F. 
8ďi  8ve  se  predávalo  aa  latinaki.  Zavoda  la  pravoalaviio  sveéeastva  a  le- 
nílji  n^e  bilo,  Jer  ní  vláda  nije  iitoénof^  vieroispoviedai^a  prísnavala  ^ 
do  kaanje  dobe.  Da  pomoie  pravoalavatvn  a  primorja  mletackom ,  kóje  Je 
dakako  doboko  a  Beinanstvii  dremalo,  pokasa  g.  1763  obéi  providor  Ori* 
maní  aavietovati  víeée,  da  Baoniesti  oadje  bíaknpa  mvdra  i  Barodnoma  }6^ 
liko  viesta,  i  da  podicpoe  la  pravoslavBe  pod  apravom  biskopa  aa  javne  tro- 
skove  oaobito  aiemeBiste  ilirako-ipreko,  gdje  bi  ae  a  BsaBostí  i  a  éad^red- 
ností  odgojíli,  posto  jíh  nalasi  aaavim  Beananatvom  i  avetoprodajom  sanr- 
Ijane;  ali  ne  dobi  ma  koga  odaiva. 

Najstaríje  oaponeBe  dniBtveoo|^  rada  aa  kajižovBOBi  polja  Barodaoa 
nalaze  se  u  Dabrovaíku  joá  aa  XVI  vieka,  Baíme  aa  prvi  promak  aarodie 
knjige  a  oBom  gi^^do.  Osím  obíoBih  aborova  aa  kaaalícBe  predstave  dn«M 
pri  kBeževH  dvom  í  aa  domaée  aveéaBoatí  i  aa  pírovaBJa,  bilo  je  endje  i 
književoo  druxtvo  Shinih  (de'  Cfmieordf)  aavedeao  po  Savi  Bobaliéo  (t 
1S8S%  Míha  Monaldióa,  Božtt  Tudiao.  i  Maroja  Mažibradiéa,  aa  kóje  n 
spadali  i  aaái  BajalavBUÍ  ondasigi  piesoici  dabrovaékí.  Síedaice  je  drxale  a 
paláci  Dogaoe  a  Baaivora  Sfon*a^  a  oamiera  ma  bila  ajesovaBJe  kdstoat^ 
rodnoga  tako  i  latÍBsko^a,  iUlijanskoga  i  grčkega  jeajka.  Počelkom  XVlL 
stôl.,  valjda  amrtja  njesovih  osnovateľa,  to  ae  draatvo  raastepe,  te  bmÍs 
kasivje  aa  istom  se  miesta  astroji  drogo  tako  svaBÍh  Drnnffubnih  (degUi^ 
isiosi),  Ovo  se  poBajvIse  bavilo  narodaom  kigí|;om.  Bio  ma  njekoô  sa  rav- 
natelja  slavoi  Igijat  Ojorgjié.  Povieri  osobitoma  odbora  (Iv.  Aletkj,  GjM!. 
niattei  i  Iv.  Bonié),  da  sastavi  ilirski  slovník. 

Na  odmaká  17  stoliefja  i  Spliet  dobí  nóeao  drnstvo  snaslovooi:  i* 
kademia  lUyrika  iliti  vam  slovinská.  Glavai  Bje^ov  osBOvatelj  i  preeiei* 
nik  bješe  knes  Iv.  Petar  Marki  Splíetéanin ;  a  sa  tajnika  je  imalo  Fre^ja 
Kritona.  Težilo  je  za  to  navlaatito,  da  proeisti,  nreši  i  obogati  iian»dai  jeiík  ^ 
í  da  podpomogBe  ai^j  Barodae  knjige  i  raavoj  packo^a  ísobraženja.  Ta 
nara  svíedoói  sam  Marki  a  predgovora  svoje  knjižíoe:  Misii  ksrstjsMks 
tískane  u  Mletoih  1704,  te  se  oada,  da  ova  akademija  f  o  naéinu  sladíA^ 
noga  siahla^  ako  bude  ttalivana  syrieinjenim  znojsm  od  IJudih  uéstl^ 
i  pomnjivih,  podali  de  na  svoje  vrime  mirisno  i  ugodno  voce*  Btiepai 
Cufilli  nadbiskap  splietski  a  svom  iavieséo,  sto  je  %.  1713  odpravia  nRÍ0f 
velí  ob  ovom  aavodo :  uHlitalem  quoque  et  sj^lendsrem  iUyrieo  sermséi 
non  nihil  ex  sua  purilate  ilašiei  sermonis  admioitione  ae  usu  in  M 
amitlenii,  ae  in  eivitatibus  pene  absoleseenli,  Aceademia  illtfríca  nufft 
instituta  donabit  (Farl.  UL  648). 


—  345  — 

Gori  pomenaU  sospAdarsko-obrtniéko-poIJodieljska  drostva  ustrojená 
ingom  poloTÍeom  proéloga  sto^etja  n  Splreta^  a  Zadra  i  u  Kastielih  po- 
giavito  na  korí  s  t  driavnoga  dobrostanja,  pomädli  sa  a  isto  doba  i  rasvítak 
■aáega  jesíka,  poato  sa  i  po  nalogo  vláde  njekoje  svoje  radaje  na  hrvatski 
prevadjali  í  tískalí.  U  dragth  pako  krajevih  aaae  kraijevine  la  ovo  doba 
B%dje  ačenomo  dmžtvo  nenia  traga. 


Oi  Qlmvne  zofriekty  koje  su  nmoštavljale  ramviiak  niirodne  knji- 

ievnosii  u  trojednoj  kraljevini* 


Političke  slosretne  okolnosti,  a  kojih  se  neprestano  nalaxíla  trojetlna 
kraljevína  sa  ovo  doba,  bjese  ponajglavníji  usrok,  sto  je  národná  knjížev- 
Bost  navlastíto  u  nje  zapadníh  stranah  proklícati  xadoenila.  Kleti  barbar,  o- 
trgav  joj,  najvise  s  neraara  igeníh  nevaljanih  vladalaca,  najbolji  dío  njesina 
lemljíšta,  nije  joj  ní  éasa  puscao,  da  odahne  sa  sílnoga  napora,  sto  je  a- 
poraviti  morala,  da  si  barem  ostanke  spasí ;  docím  sa  ja  a  natri  sveadílj 
todjinei,  íslíôní  dakako  nje  prijatelji^  velja  Niemcí,  Magjari  i  Mletčani ,  ne 
Manje  galilí  í  davíli.  Veé  si  víekovití  víenac  sláve  tíera  samo  zaslúžila,  sto 
Je  kroz  te  goleme  biede  bar  preživieti  ozmogla,  krst  oastni  i  zapadnú  pro- 
•vietu  od  bližnje  propasti  uôuvav. 

Samo  u  primorju  bjese  njesto  boije  za  Hrvate.  Mletóani^  stalno  se 
itvrdiv  na  nasoj  obalí,  da  si  tvrdo  osiegoraja  i  gospodstvo  nad  jadranskím 
norem,  o  sto  je  visíla  njihova  moé  i  čestitost^  nisn*  sada,  kd  sto  príje  (1), 
preziralí  vise  našu  narodnost,  koja  se  jurve  i  a  samih  gradovíh  latínskoga 
isvora  a  prevag:i  nalazila,  dapaóe  nisa  joj  ní   ozkraéívalí    barem    za   njeko 


(i)  Za  prednjega  njihova  vladanja  Mletčani  su  is  petnih  žila  nastojali,  da  u  primor- 
lUii  gradovih  naáu  narodnost  smažu.  God.  1243  u  Zadru  umiestide  čisto  italijanska  nased- 
biou ;  a  i  kaáiýe  neprestaoee  su  turali  u  yradove  tudje  porodice  i  (trAdsko  jim  plemstvo  die- 
fili.  List.  1343  nalagali  su  svojim  knezovom  u  primorju,  da  odstrane  gradove  a  qtMlibet  u- 
niene,  in  qua  cognotcerent  ipiot  vdU  eue  cwn  Sclavii.  U  pogodbi  sa  Zadraní  od  i.  kolov- 
1247  umetnude  i  to:  item  Jadratini  parefUelaa  de  cettro  non  contrahent  cum  Sclavit,  nec 
Aff  inter  se  recipiant  ad  habitandunit  niH  teeundum  voluntatem  Domini  Dtieis  Venetia- 
mm;  a  i^  velj.  4269  priloiiáe:  qtiod  decetero  alicui  persone  de  Jadra  non  potsit  concedi 
afio  modo  vd  ingenio,  quod  perentellam  sivé  matrimoniwn  eontrahat  cwn  aliquo  sclavo 
teeundum  formám  pacti  Jadre  (V.  hvj.  L  str,  138),  Po  zakoni  '^u  Zadarskom  (III.  49;.  Tro- 
(Írskom  (IH.  86)  i  Sibeničkom  (IV.  28)  bilo  je  gradjanom  zabranjeno  jamčíti  za  Hrvata  sta- 
oujuéa  u  grádu,  i  td. 


-  S4<  - 

vrieme,  da  ee  dakako  ds  svoje  atle  raivíja  i  iirí ,  samo  da  to  nebnde  aa 
ustrb  dali  na  korist  i^íhovíh  težnja.  Toma  se  samo  ima  iirtpisatí,  sto  Je 
▼eé  sa  rasa  prímorská  éest  naše  zemlje  stopiíla  a  isobraseno  evropejska 
kolo  ali  ne  sato,  da  sa  si  tiem  niletóaní  i  ma  kako  aaslnžili  aaée  zahval- 
nosti.  Na  to  jíh  stisaole  samo  okolnosti  Yriemena,  politíóka  opresnost,  a  ne 
nimalo  čovstvo  pobratímske  IJabaví^  vladate^ske  skrbi  i  pravice.  Te  aQe 
čuda,  sto  se  í  sa  te  njíhove  ízlíčne  sroíernosti  i  popnstljívostí  pomoli  ípak  kad  i 
kada  s(ara  mržnja.  Na  pr.  24  tráv.  148t  nalapali  so  Fr.  Balbo  providani 
Krôkomn.  da  is  on  aga  otoka  is(|era  fraire$  seiavi,  qui  taerifieant^et  ee- 
iebrant  divina  offieia  more  siuvo  ;  te  iieka  paši,  da  ostali  frátrovi  eélé- 
brent  more  nosiro  latino.  Kasnje,  kad  se  politíôke  okolností  povoljnije  o- 
krenase  na  njihova  stranu,  nisu  sbilja  ni  oíii  glede  na  nas  sanemarili  Sar- 
pi^vih  savieta,  nairoe  nasiljem  í  ^fobljenjem  opet  trgati  í  ^asiti  svaki  i  naj- 
manjí  pojav  naše  dnsevne  i  materiálne  snage. 

Kad  Tarci,  kô  sto  vidísroo  a  preg^ledu  hrvatske  poviesti^  haranjem 
i  grabežom  razstavÍHO  primorje  od  natrnje  naše  kraljevine,  Mletčaní,  stal- 
nim  Qmieséenjem  obéega  provídara  u  primorja,  unistise  munícipalna  slobodo 
i  nariniise  nam  svoje  zákone,  a  medja  ovími  neod^ovorno  samosílje  provi- 
durovo  kao  najglavniji.  Ovo  se  nije  dakako  glave  razbijalo ,  da  ožívi  i  ma 
kóje  vrielo  domfiéega  dobrostanja,  da  zavedenjem  i  ma  kakve  škole  i  ma 
kolíko  promakne  obée  izobraženje ;  samo  je  na  to  sve  svoje  sile  napiralo, 
da  si  kroz  ono  dvíe  samé  godíne  svoje  oprave  napani  kesu  na  razkosih 
iztrosena,  da  naroetanjem  sve  to  poraxljivijíh  tereta  poranoží  javne  dohodke 
da  našim  živežoro  krvlja  stečenom  prihrani  vojska  i  tvrdjave  a  desnicom 
našom  badava  graniee  ôbrani  i  t.d.  Takovo  ponasanje  nije  raoglo  jamacoo 
ni  najmanje  pomoéi  razvoju  naše  knjíge,  dapače,  da  nas  nesaoava  provid-' 
nost  bo^a,  bili  bi  sa  svim  i  dasevno  propalí.  Ovoj  samo  te  i  postojanosti , 
koja  nam  je  prírodná,  imamo  pripisati  i  sav  uspieh,  sto  smo  za  mletackoga 
vladanja  šteklí  a  primorja  na  knjíževnom  polja.  Naši  napori  bili  bi  se  da- 
kako a  tom  podvostruéíli,  da  je  vláda  barem  to  dopustila ,  da  nas  obacja 
blagodat  tiskarstva  i  knjižarstva,  ali  je  ona  aviek  šmátrala  ovo  najpovelj- 
nye  sriedstvo  dusevnoga  i  materialnoga  promaka  najubitačnijím  orožjem  la 
svoju  samovoljnost.  Toga  radí  g.  1603  pod  stroga  kaznu  zabráni  tiskarom, 
knjižarom  i  slievaleem  písmena  drngdje  osím  a  Mleteih  svoga  se  sasata 
latiti,  Koneera  XVIII  stôl.  za  turskoga  rata  valjda  bjese  za  óas  pomíslila 
na  dopust.  jer  se  i  srp.  1693  riesavalo,  da  njekí  prievodi  zadarskoga  as- 
dijakona  ^iano  siampaH  nella  ProvinHa  delia  DalmaHa,  Nn  i  to  se  neob- 
ístiní.  Malo  kasnje  pokusa  Stiepan  |Kapílí,   nadbiskup   splietskí  (1708-14 


-.  347  - 

sklonítí  vláda  da  popustí,  samoliv,  neka  mu  bode  slobodno  u  8voin  síeme- 
DÍstu  podlgnuti  tískarna^  a  to  uavlastito  per  imprimere  i  libri  in  Hngua 
Uliriea  per  benefi%io  di  quetie  Provincie  e  di  ianti  aUri  popotí,  ehe 
parlano  o  inteudono  presto  linguaff^io ,  dovendoei  per  altro  mendicare 
da  Róma  eon  molto  dispendio,  Knes  je  splietski  tu  molbu  i  rad  javne  ko- 
ristí podupirao,  posto  bi  ta  tiskarna  shižíla  sa  službene  potriebe ,  i  jer  bi 
si  ooa  prívakla  iz  ciele  dŕžave  le  čarte  ehe  hoggidt  s'imprimono  in  Ra^ 
$U8Í,  cittä  ehe  unieamente  in  questo  LUtorale  ha  un  tal  eommodo  (1). 
Dodavaée,  da  ce  závodom  upravljatí  Nikofa  Sekondi  Mletoanin,  da  ce  po- 
manje  stvari  on  saní  pregledavAti  i  nadbiskup  -splietski  kao  apostolski  'iz- 
tražitelj,  a  da  ce  se  povece  spraWjatí  u  Mletke,  kd  sto  se  vec  salje  a  tu 
Bvrhu  rukopis  splietskoga  zakoníka.  Sve  badava. 

Medjuzemne  strane  naše  kraijevíne,  akoprem  su  se  u  nepovoljníjih 
okolnostih  politlckih  nalazile,  bile  su  ipak  srieéníje  od  primorskih  u  sto  se 
tískarstva  tiée.  No  i  ondje  su  plodoví  bili  i  na  to  dosta  shibačni.  Piše  Kr- 
éelié:  Ortellius  habet:  Hermagoras  Craft  ah  Obenhnrgo  edidit  tabulam 
Peregrinationis  D,  Pauli  Zagrabiae  15JČ7,  iestis  Bibliotheea  Gesneri  (/Vor. 
456}.  Jcdva  oko  g.  1690  Paváo  Vítezovié  (^Ritfer^  Senjanin  kao  podžupan 
kagrebački  dobi  dozvolu  i  1000  for.  podpore  za  stalnu  tiskarnu  a  Zagrebu, 
no  dodaje  isti  Krčelié :  eiero  obsitíenU,  progrešsum  non  habuit.  Vatra  ja 
napokon  proguta  g,  1706.  Obnoví  jo  Ivan  Weítz  g.  1724  5  te  jih  se  od  sa- 
da u  Za^ebo  vtše  pomolilo,  kóje  su  ístodobno  radile,  naime  tiskara  Jak. 
Vene.  Heivela  CITIS^,  I  v.  Bar.  Pallasa  (ÍTSS},  Alb.  Vil.  Veselá,  Jezuvit- 
Bka  fír4«),  Ant.  Ratnera  CITÔd),  Kaj.  Per.  i  Fr.  Härla  C17ó9^,  Fr.  Ze- 
ranseka  (1764)^  Ant,  i  And.  Jandera  (1769)^  Iv.  To.  i  T.  J.  Trattnera 
{t777)y  Jos.  K.  Kotce  ÍÍ780),  Noveselska  (179S),  Biskupská  (1796^  U 
Osíeku  ee  tiskalo  g.  .1765  kod  I.  M.  Dívalda,  a  g.  1774  kod  Iv.  Tom. 
Trattnera  u  Varaždinu. 

Uza  to  i  naše  visje  sveéenstvo,  miesto  nas  kríepíti  materinskim 
mliekom,  jer    vecinom    tudjinsko   i   glapo   (2}  i  silom  narínuto,  nastojase 


(1)  U  nestaáici  spômônika  mogla  bi  se  ova  viest  obezbieditt  knjlgom^  koja  je  ovako 
naznačená  u  Kukuljeviéevoj  BibHografijt  str.  133:  Pravovierttvo  slarih.  U  Dubrovníku  i704, 
u  4.  ttr.  i72;  i  opet  drugom,  koju  spominje  Šafárik  (Gesch.  der  Siidslav.  Liter.  (IT,  254)  o- 
vako :  íiíjetec  djevice  Márie  razmišljanja  poboina,  U  Dubrovníku  i734,  8.  84  str.  te  i  pre 
d^jom,  po  kojoj  bili  bi  Mlelčani  jednom  dali  ugrabiti  njekoga  tiskara,  koi  se  bješe  u  Dubrov^ 
niku  nastaaio. 

(2)  Republika  bojala  se  najinaca  radi  tvrdoga  značtja  njihova,  te  je  turala  tudjínee. 
Po  smrti  nadbiskupa  sadarskoga  Jer.  Koroer  obéi  providur  14  list.  1688  javi  vladi,  da  mnogi 


-  348  ^ 

sponiamno  8  vUom,  Ja  nu  sve  veémm  opogani.  Bilo  je  i  takih  vladikí, 
kojí  80  se  tíeiB  dapaée  hTalísali,  sto  Jim  je  poile  la  rnkom  alaveastínt 
latinstÍBom  ognáítí.  Vídíli  smo,  kako  se  poaaáao  Petar  Maríaní  a  Seajsktj 
Mskopíjí ;  a  ovdye  éemo  do4ati  joi  jedaa  prímíer.  Visko  ArígMÍ  Brosíaaae, 
kiskop  éikeaíéki,  tida  aa pavied,  da  nitke  ne  smie  ai  ma  keja  éaat  okaaMti 
a  stolaoj  nrkri^  ftiť  Uišme  e^nmituiiuš  n^n  résponderii,  attí  redove  doUtí* 
aka  prije  ne  isaéí  latiaaka  škola  i  ne  prínese  sviedočba  a  lMéiwuifUir9y 
da  sna  latinská  sloTaiea ;  da  se  glafolasem^  askrate  redoví,  fttst  per  fnea- 
nimm  in  hae  noHra  urhe  vsi  mUm  sšudiis  (na  latinskí  dakako)  ei  hmi 
nufrikus  operám  umvmverint;  te  prišili  národne  sapnike,  da  dodja  a  srad, 
i  da  se  latinsttni  née.  Ta|;a  radi  obtnaeo,  da  se  opravda,  26  osnj.  1(B3 
javí  ponosno  no  Uino  poklisani  papinskomn  ■  Mletoih :  erano  detii  Parechi 
delia  lingua  itíiriea  mllevmH  nelle  ville  senftM  leltere,  religiouA  e  eostumi; 
ko  fetio  ailevarme  wmíH  qum  nellm  eitim^  e  ve  ne  x^9tane  soli  cinfue 
delím  lingua  illiriea  medieeremeiUe  instruiti^  kako  da  snanost  visí  o  je- 
sikn  í  to  o  latinskom.  Ta  kokavioa  nije  ní  ríeei  sňala  hrvatski  a  kamo  li 
glagolJBki,  mnde  irae,  Jedva  XVIII.  stôl.  edprto  oplaka  to  golema  neprtvda 
slávni  nas  Vis.  Ant  Zmajevíé  a  listovíh  na  samoga  Papa  (Cicog.  Cod,  139i)* 
Jednom  ^a  savietovase,  da  Trogiranom  dade  sa  biskupa  muža  ia  narod8,a 
to  jer  plures  aeeedentee  ad  Populum  ignotae  linguae,  ejue  non  pomud 
audire  eermoneSy  nee  Wgrieis  exsubiis  Italiea  adorafione  providere,  h 
loquela  tabii  iatUum^  ei  lingua  altera  loquntur  ad  populum  iatum^  sei 
nepue  loquentie  inlelligeniia  aitiugitur,  nee  audientie  reeponsio  perei* 
pitur.  Hine  mutuo  inter  se  digladiuntur  dohre,  f  iiťa  Paetor  ovium  et- 
ees^  ei  ovee  Paeioris  oraeula,  ianquam  alienae  aumma  animae  amariia' 
dine  ignorani.  Drogi  pat  sa  rabskof^a  biskupa  predloží  ma  semljaka,  jer 
lilgriea  géne  eei  iialieae  ignara  linguae^  Illgrieie  i^ntum  aeeueia  dietie- 
nihus,  í  (d. 

Niti   sa  ae  o   Oabrovaíka,  osa  svn  samostalnost  sto  je   sa  ovogi 
doba  nsívao,  národne  stvari  a  mnogo  boljem  poloaaja  nalasile.  Dabrovôtni, 
da  su  shvatilí  xadaco,  koja  jim  providnost  božja  bješe  na  slavjanskon  jogt 
opredieliia,  uprav  onda,  kada  sa  svojom  prostranoro  trgovinom  velikí  ufWt' 
imalí  na  eielo  jngoslavjaastvo,  mogli  sa  si  sadobiti   aigvede   sasln^e  ake  i 


dalmatinac  želi  otu  Čast,  ma  come  quetíi  per  ordinario  riticono  atsai  torbidi,  facili  e  jmv- 
muover  deUe  novitá  e  a  far  intorgere  dti  iconcetii  (a  to  jer  su  znali  braniti  národ.  er>  < 
kvena  dobra  i  pravá  proti  nasiiju  kneževu),  coti  crederei  non  fotte  perriutcir  ďintero 
yUio  alla  Patria  ia  promotione  aUa  medesima  dignitá  di  aleuno  di  esH, 


■e  n  oslobodjenja  nasega  Baroda  od  todje^a  robstva,  a  ono  barem  o  pro- 
svíetljenja  ojegova.  AU  i  a  ijih  narodnost  bjeae  ladnja  bríga.  Národná 
kiýtga  šmátrala  se  kao  ngodna  labava  pojedioíh,  a  ae  kao  državni  pred- 
met Vieóe  dubrovacko  nije  se  níkada  mnogo  glave  razbíjalo  la  skoIe;  a  ono 
malo  sto  je  osradilo,  sve  tadjínstvo  u  korist.  Arístokraeíja  bila  je  sto^ 
svoja  moé  s  nikim  nedielila,  ni  na  to  voljna^  te  národ  presirala.  Nadbiskapí 
obíčno  tudjínoi,  narodnoma  jesiktt  neviestí.  Ní  ovdje  tiskarni  izviestnoga 
traga  ija  do  g.  1789,  kad  ja  stalno  savede  Kar.  Ant.  Ocehi  Mletčanín. 

Uza  sve  te  gol^mc  zápore  i  mnoge  droge  pomanje,  sto  joj  vele  barne 
okolností  političke  i  tudje  nasiije  na  pat  staviše^  zar  se  je  mogla  národná 
kojiževnost  u  nasoj  kraijevíní  bajno  razvíti  í  díono  nakitití?  Postojanost  i 
odlačnost  dakako  mogu  sve ;  a  naa  národ,  komu  so  te  krieposti  prirodjena 
svojstva  znao  si  je  po  njih  sbílja,  kô  sto  vísekrat  na  politickom  tako  i  na 
knjižovnom  polju  najsjajnija  pobjeda  ízvojevati. 


D.    Spliet  sa  Starimgradom  na  Hvaru  (1}  ti  jugostavjanstvu  kolievka 

ffrave  národne  knjiievnosH.  , 

Dočim  sa  Bagarska  i  Srbska  kroz  ovo  drogo  doba  naše  književnosti 
jadno  čamili  a  čeljustih  divlje  toradi  a  Slovenska  nemačke  násilnosti,  sami 
Hrvati,  akoprem  i  oni,  izim  Dabrovnika,  tadjínstvom  pritisnati,  znali  so 
ipak  nz  neízmiemo  blago  svoje  manicipalne  slobode  i  uz  primier  i  pripo- 
moé  sosiednoga  národa  italijanskoga,  te  blagim  uplivom  zapadnoga  viero- 
izpoviedanja  stapici  prvi  od  Slavljana  na  novo  prosvietno  polje  evropejsko, 
i  tiem  prokrčití  pat  pravej  národnej  jogoslavjanskoj  književnosti.  To  nam 
priznavaja  dakako  svi  spisateiji  národní  i  inostrani,  kojí  sa  se  jogoslayjan- 
skimi  stvari  bavili,  a  to  ée  postopioe  ooevidno  dokazati  i  ova  kiýiga 

Ali  ti  spisateiji  jos  danas  nisa  slpzni  a  tom,  gdje  je  pravo  bila  ko- 
lievka toj  knjížeTnosti.  Obíčno  ae  í  ta  sláva  pripisqje  Dobrovnika,  ovoma 
divnoma  gnjezda  i  ponosa  jogoslavjanske  prosviete,  vaQda  s  tóga,  sto  je 
on  dao  veéi  broj  spisatelja  i  jer  je  vise  od  dragih  nasih  gradova  primor- 
skih  političke  slobode  za  ovo  doba  aživao.  No  i  ako  s  jedno  strane  zabo- 
ravimo  na  ono,  sto  se  je  do  droge  polovice  XV.  stôl.  narodilo  u  ostalom 
primorja  dalmatinskom   na   polja   znaaosti   i  pačkoga  piesničtva,  a  to  je 


(i)  Ovo  prastaré  gnjezdo  narodnih  sokolova,  moje  žalibože  rodno  mjesto,  ovih  dana 
staví  si  víecni  spomeň  šramote,  iznevieriv  se  svojoj  národnosti  imenovanjem  najprije  tobôž 
oglaáena  Lapeune  a  skoro  njegove  siene,  proletara  Matkovica  za  svoga  poslanika  na  saboru. 


1 


i^ak  od  iieismienie  vriednoBti.  os  sveobéa  temnost  oaofjpft  doba,  kada  n  Du- 
brovníka toma  nemá  skoro  oi  tra^a,  te  s  droge  jedino  razgledamo  i  odno- 
sno  príkladímo  národne  plodové^  kóje  je  oitalo  dalmatinsko  prirooije  dalo 
o  drngoj  polovici  istoga  vieka  s  onimi,  sto  je  o  isto  doba  Dobrovnik  na- 
rodio,  lasno  écnio  se  oyíerití,  da  se  Dalmatínskomo  primoijo  a  osobito 
SpHetu  í  Staromo  Grado  na  Hvaro  a  ne  Dobro vníko  prístoji  najprva  ôast 
u  pogledo  sacetja  í  rasvijanja  pravé  ja^slavjanske  knjižcvaosti.  Ovo  ée 
nam  sasviedooiti  i  sami  najstaríji  dabrovaôki  spisateiji.  Dinko  Ranjina  od- 

v 

prto  káže,  da  so  Šísko  Menoetic   i   Gjore  Držié  bili  najstanijí   piesníci  o 

v 

Dobrovníko,  te  otoi  národne  književnosti  o  onom  grado.  O  Sísko  pieva 
{fiea  164): 

S  njim  fiesan  imieés  i  é  njitne  xapade^ 
Sffinutif  sto  reée,  nece  mu  nikade, 

Tiem  spievci  piesnima  spievaoeu  stvorte  cas, 
Ki  vam  put  svojima  otvoru  «a  steč  glas\ 

a  o  posvietí  na  Miba  Hlenčetíóa  govori  o  Šíska  í  o  Gjoro :  naiť  prpi  (i.  j. 
najstaríji)  pievaoei  videci^  er*  je  jezik  potrehan  i  ubog^  nasliedvjuéi 
staré  pievaoce  grcke  i  latinské^  í  td.  S  Dinkom  se  posvema  slažo  i  ostali 
sovreroení  i  posliednji  spisateiji  Dobrovačkí,  kako  na  pr.  Marín  Držié 
(\  1S8Ú),  koí  o  predslovjo  svojíh  igrokaza  zove  vrieme  ^iška  Menéetica 
kao  staro  o  dabrovačkoj  knjížeyno8ti|  kao  da  bi  rekao,  da  je  ova  prem 
onda  pronjekla  o  onom  grado,  sloveé: 

Množí  80  jos  bili,  po  vodah  ki  tokoj 
S  vílam  80  obóili  o  vrime  staro  toj; 

V 

a  to  so  bili  jedino  Šiškoví  savríemeníci,  a  ne  níposto  od  njega  starijí,  sto 
bi  on  bio   beadovQJbeno   rekao,  da  je  i   ma  koi  kraz  ondje  prosinao   prqe 

V 

Siéka.  I  Hanibal  Ločié  Starogradjanín  o  Piesni  od  pohvale  Dubrovrnku 
éini  nam  prividjetí,  da  prem  za  njegova  doba  ovaj  grád  sapočeo  bjese  ná- 
rodnom se  knjigom  zabavljati,  nespominjajoci  s  ote  strane  nikakove  nje- 
gove  zasloge  prijasnje,  nego  samo  tadašnjo  i  došavso,  jer  pleva: 

Dobrovníée,  časti  našega  jezíka, 

Ka  ovateé  í  cvasti  vazda  des  do  vika. 

U  toj  ga  piesní  nznosí  samo  trgovíne  radi  i  zákona,  po  kojih  se  slobodno 
vladaše,  a  ne  nípošto  s  knjíževnoga  rada. 

v 

I  sbilja  prije  Šíska  í  Gjora  nemarao  uspomene  od  nijednoga  spisa- 
telja  narodnoga  o  Dnbrovniku.  Istina  Dolcí  o  dielu :  Fasti  titterario-rs- 
gusini,  napominje  njekoga  Marina  Krístíčevica^  koi  bio  bi  igesto  prije  áiška 


í  Gjora^  aftime  oko  s*  l^iSO,  bIovio  u  o  DakrovnikOi  te  tako  jim  prokréío 
piesnički  pfitj  110  í  bilo  to  istínito^  nebi  saslažilo  osobité  ospomenA,  poota 
8B'  ga  sami  Mjenoelté  i  Držié  mimoísli. 

S  árage  strafte  nalazímo  aarodaa  knjíževnosl  11  naiem  príinorjn  van 
DabroTDÍka  jos  prije  Menčica  i  Driiétk  dosta  raivíta  a  gf^ekoda  i  koreňom 
ntvrdjeno.  Próza  se  bjese  jar  dávno  ovdje  krasním  voéem  obogatila^  te  joé 
p.  1495  i  tiskom  po  národu  prosola.  Ovo  Je  onaj  dragí  bíser  naše  književ- 
nosti,  naime  misalié  O.  Bernardína,  koi  je  živio  pooetkom  XV.  stôl.  a 
Splieta.  Bartnl  Kasic  Pažanin  káže  i  to,  da  jos  prije  Bernardína  njeki  An- 
drialic,  valjda  í  on  splíetcanin^  preveo  bjese  isti  epistoiar  i  napeoatio.  AH 
osim  národ noga  í  nmietno  piesničtvo  vec  se  bjese  a  istom  Splieta  i  u 
Hvara  podiglo  njesto  prije  nego  u  Dubrovníka.  Marko  Maralié  Splieteanin 
(14ô0^1SS4'),  ona  prejasoa  zviezda  svakojake  znanosti  za  cieli  ondasnjí 
sviet,  zaslužcýe  bez  dvojbe,  da  bude  pripoznat  ooem  Jogoslavjanskoga  u- 
mietnoga  piesaíčtva.  Njegov  je  glas  dobro  poznan  bio  u  národu  kadno  tek 
prví  zraci  knjíževni  zapoóeše  sivati  iz  Dubrovníka.  P.  Hektorovic  (Í4S6- 
13TS'),  velikí  štovateU  i  príjatelj  Dobrovčana,  pripisuje  ipak  samu  Marku 
nresenje  slavjanskoga,  naime  zaslagu,  sto  ga  je  prvi  izcistio  i  podigao  na 
cast  književnoga: 

Svu  naéu  okruni  sipanu  mnogom  dikom, 

I  casíju  napuni,  i  hvalom  velikom; 
Kim  je  uresen  bil  i  jemik  slovinskí, 

I  kim  se  je  dicil  takoje  latinskí, 
Tako  í  Bar$kovic  u  VII.  píevanju  svoje  Vile  Slovinské^  govorec  o  propa- 
danju  národne  knjíge,  spominje  Marula  i  ondašnji  vec  golem   uzlet  národ- 
noga  piesničtva  kada  slovi:  ^ 

Bih  nigda  doparla  na  vrime  Marula 

Latinkám  do  garla,  glas  njih  taknula, 
Opet  sam  padnula,  »ač  jatsik  slovinskí 

Vas  náuk  od  skula  promini  u  rímski, 
Marulió  ímao  je  oko  sebe  liepu  kitu  splietskih  umova,  kojí  sn  s  njím  ra- 
dili složno  na  promak  národne  knjíževnosti,  naime  Dajma  Banístríliéa  (Hekt. 
/r.},  komu  je  g.  1501  posvetio  svoju  Juditu;  Dinka  Papalica  kneza  Poljičkoga 
iznasatelja  hrvatske  kronike  5  Jeťka  Papalica  po  Dnmaniéu  vrloga  narodnoga 
piesnika,  Jerka  Martinčíca  kao  piesnika  proslayljena  Hanfb.    Lucicem  i  td. 

U  isto  doba.  kada  je  Marulic  píevao  u  Splietu,  ^uglasno  mu  odgo- 
varase  líepi  sbor  učenih  narodnjaka  iz  otoka  Hvara^  a  to  su:  Grgur  Anti- 
quario ,   Jerko   Bertučevíc,   Fľanjo   Božičevic^   Franjo   Paladínovié^    Mikáa 


Istobodoih  Lvciéa  i  Hektoroviéa,  koji  Jih  dm  sa  svoje  predhodwke,  i  sá 
Viska  Priboevíéa  a  diela:  De  erigine  sueeešnbusque  Shvorum,  g.  18tt 
dovrsean  a  g.  1532  tiskom  isdaan.  Usijasmost  medj  Bplietoin  i  Hvarsa 
Qočaje  nam  ismedU  dnigih  istí  Hektorovid,  gdj®  pieva  Vis.  Vanettia  dpliet- 
éaaisa: 

C$mis  quatUu  tuae  virtutié  šigna  dedisHj 
Te  vult  noštra  PkaruSj  te  eupit  AspakUum. 

Hasibal  Laoié  dije  nam  pako  nesamljívi  dokaz^  da  je  príje  nje^a  obstoJM 
običaj  n  národa  dornaéimi  se  ígrokazí  rasveseljÍTatl,  jer  a  predgovoro  svoje 
Robinje  kase  odprto  Franju  Paladtooyíéu,  da  je  složio  o  vo  dielo  namíerom, 
da  bude  príkasaso  az  pokladne  dneve,  te  í  da  iakove  bo  te  piesni  u  prid- 
nje  vrime  imnaetene  biie  i  obiéahu  »e  puku  prikaiivati  samo  na  konae: 
da  raxlike  drunih  kripostih  i  pomanjkanja  eliit^uéi  i  gledi^uét^  svaki 
eam  eebe  i  iivot  svoj  umiH  bude  bolje  prociniti  i  sredifi.  A  i  sam 
Marolic  čisto  spovieda,  da  je  príje  igega  bito  ondje  narodníh  piesnika,  kaá 
pise :  Ovu  históriu  (ý,  j,  Judite")  evedoh  u  vereih  po  obiéaju  nasik  sw- 
éinjavae.  I  tako  je  meralo  biti,  jer,  veli  Kukaljevié,  inaée  nebi  mogU 
dokuéití,  odkuda  je  ono  bogatstvo  je%ika,  odkuda  ona  veda  ili  manje 
pravilnosi  u  slogu  i  u  Hhnuj  koja  se  u  piesnih  Maruliéevih  vidi  (^Piu. 
Hrv.  //.  4.) 

Reéemo  konaono  i  to,  da  ni  o  Maroliéu  ni  a  njegovíh  saTríemesieib 
nemá  ni  ma  kóje  viesti  o  dubrovačkíh  spisateljih;  to  nam  se  za  prvi  pat 
očitoje  za  Lucica  i  Hektoroviéa  (1).  S  tóga  bi  se  izvesti  dalo,  da  škola  '^ 
Maruliéeva  níje  ostala  bez  upHva  i  na  Dubrovník,  i  da  je  valjda  ondJe  pre* 
budila  učenost  i  IJabav  za  narodnim  piesníetvom.  A  da  su  sbilja  Dabrovoaai 
ačili  i  Ijubilí  naše  knjige  vidi  se  íz  poslaniee  Hektorovieeve  na  M.  Pele-  , 
grinoviéa,  a  kojoj,  opisujué  mu  svoje  putovaqje  u  Dubrovník,  veli,  da  a 
onom  grada  njegovo  je  ime  na  glasu  poznato,  jer  izpitovan  bih  dosH  as 
tebOj  i  vele  mi  pohvaijena  bi  Ijubka  tvoja^  kakono  škvar  zamirita  i  t«- 
verstna,  koju  ti  nikad  u  pridnja  vremena  sloki  naredno  i  upisa, 

Oním  pako,  koji  hoée,  da  prvenstvo  národne  knjige  pripísa  Dabrev* 
niku  i  s  tóga,  sto  je  ovi^  grád  veó  onda  i  a  drugíh  znanostih  predi^jaéíe 
sve  ostalo  prímorské,  odgovaramo,  da  neznadu  sto  vele,  jer  ovi  sa  tada  pe 


(1)  Visko  Priboevic  Kvaranin  u  pomenutom  dielu  (15fo),  dočim  veli  o  Tro(tru:  niť'^ 
ttra  autem  tempestate  peritorum  glória  virorum  darum,  káže  o  Dubrovníku  gamo  to ;  Uvi" 
Uja  ac  navibut  et  libertate  contpicuumj  te  prolazi  na  Spliet:  nataU  Marci  MarvU  M<tu». 


—  368  — 

MMVih  aMilLriljftli  ne  samo  Dabroviiik,  no  i  mňi*ge  sada  vrio  icobražene 
nrode.'  Niti  lu  toliko  sjajníh  éokasa,  feaji  naše  mníenja*  pdvladoju,  Easla- 
Koje  ^sobito^a  eprovňenja  vwo,  s(o  pide  g,  M.  Ban  QDub^  #.  ISľ),  naime 
U  Gjore  Driié  livalí  n  ojelLoni  úlomku  Jedne  piesme  stthave  svoje  Ijabov- 
niee,  te  da  g^je  9Hk0tV4frnicay  tu  je  »*Uto  i  stihotvorstvo  od  dávna  i 
u  obce  Hobicojeno^' 

Moiemo  dakle  Eaglavítí,  da  se  Spliet  i  sttsiedm  mu  Starigrad  na 
Hvani  ímaju  sniatratt  kao  pravá  kolievka,  gé^e  se  saceo  i  razgojio  prvi 
plod  pravé  jugoslavjanake  kiýíseviiostí.  8  tojj^a  píevajtuo  sa  starogradskiin 
labadom :  .4,  : 

O  Splíte  čestití,  ku  si  srícu  ínMl, 

Da  8  vazda  gnizdo  ti  razuinnijn  Ijudem  bil. 
U  tebí  knjížnioi  mnoii  se  rodíse. 

Velí  rasumníci,  kóji  slávni  bise; 
Ljudi  vridoa  broja,  kojih  glas  mnkal  ni, 
Vazda  družba  tvoja  bili  su  po  sve  dni^ 
Kí  kríposti  biée  svake  napunjeni, 
Kako  sami  htise,  i  vele  hvaljeni. 

£•     iVa«io  jetíika  knjiievnoga  u  irojednoj  kraljevini,  i   njegot^a 

pismenost. 

Jeaik,  kim  sa  se  slusili  najstarijí  naši  spísateljí,  praoei  pravé  ja- 
foelavjanske  knjíževBosti,  bješe  caka^'ski  budí  u  prozí  budí  o  píesnictvu^ 
te  ne  samo  u  primoiju  Dalmatinskom  nego  i  u  samu  Dubrovníku. 

Taj  Ciikňveki  jexik  prvo  se  zvao  hrvatski.  To  na  m  potvrdjiiju  naj- 
starijí spÍDmeníoi  naée  národne  književnosti.  Veé  u  poljickom  isakoniku 
od  g.  1400  káže  se  ddprto:  ovo  neka  se  sna,  kako  pripisasmo  ovi  po- 
itovani  staiui  Í9t  etaroga  u  ovi  virno  i  pravo,  ni  U9maknuv  ni  pri" 
maknuo,  uego  da  9e  Mje  ratsňmi  hervacki  i  latinskí,  Senjani  Pet.  Ja- 
kovéié  í  Síl.  Bedricié  u  iztuma^enju  Kori%menaka  dodajú,  da  su  to  izradiH 
na  hervaeki  (téO&^,  Biarulté  u  naslovu  svoje  Judite  pise:  ístoria  svete 
udoviee  Judite,  u  versih  hervatskih  sloiena  (íóii),  Uanib,  Lucie  spo- 
vieda  Jerktt  Martiuoíctt,  da  je  Ovidgeva  kigigu  ť«  latinské  odice  svuksi, 
u  naiu  harvaeku  prsohukao.  Hortens  Brtucevié  s  poslaníci  na  Bernardína 
Karnarutiea  ovako  ga  slávi: 

Á  Segetom  si  steč  hotíl  xlatu  krunu, 

Kom  ée  Harvatj  veé  časlní  bit  na  punu. 

23 


-  3M  - 

Pelar  Siormnie  éiM  se  •vojím  HmrvMInm  jesíkom,  sali,  élo  ■{ekoji  fi^i 
nadviiaja  wisa  kaJiieviioBt ;  bo  ipak  n  perívoja  od  sláve  aia  dmge  víir 
nalasi    i   Härvtaiem  narcMon  f  o  MémJ»  kmrvaÍMkom,  Níko  NuyeUf^mé" 
brojí  se  ncdj  Hrrate,  éia  veli  ■  poskníei  •»  Petra  Hektoroviéa : 

Motim  te  tofaj  rad,  nemoj,  ští  Harvaii 
Da  ne  l«  flacH,  9a4  koifej  ga  parjmti} 

0  ODoJ  pako  na  Hor.  Brtdéeviéa: 

Heriense  fokeni^  tlavo  9vih  Hareaia^ 
Pravo  ti  9lameni  ime  trak  od  mlata  $ 
a  a  liato  na  Ivana  Vidala  Korčolanina: 

Tim  národ  Harrata  vafie  i  viée^ 

Da  8  kmna  od  Mlata,  kojom  se  wti  diée, 
Vidali  mo  pako  odvráti: 

Časti  i%ahrana^  Niko,  hvata  veliká 
Harvatskoga  diko  t  sláva  je^ika; 
dodav  o  Dubrovníku  ovako: 

Svuda  ga  jes  slava^  svud  on  slove^ 

HarvatsMk  ter  kruna  grádov  se  švih  ftove, 

1  Dínko   Ranjina  spovíeda,    da  je   Elektru  Sofoklovu    hrvatskom   vémftf 
Benedikt  Zboravcid  káže,  da  je  harvatskim  ya%ichom  protuntačío  evaa^ 
gelístar  (1586),  a  isto  tako  u  evojih  prevodih   riformatorí  Stiepan    Koaiaľ 
Istrianin,  Antun   Aleksandrovié  i   Gjor.  Joríeié  Dalmatínei  (iSSi^)*  Civ 
pako  stoka  vstina  X  Vi  I.  stoL  sve  víse  si   prokrôi   pot  u  prínoije,   ekdeaili 
iKrajB  slovinskí,  veé  upotríebljen  od  M.  Vetraniéa,  P.  Hektorovíéa,   8.  I«- 
diniéa  i  A.  Koniulica  ondje  preote  mah  o  kajixi,  a  krvatski  oslabí.   V  XVIIi 
stôl.  rabise  ga  jos  Iv.  Ton.  Maraavié,  Fr.  Glavínié  i  Iv.  Taasliosher  (Ár* 
notti),  a  o   XVIII.  Iv.   Filipitvic  Lov.  Silovíé,  B.   Pavlovié,  D.  Paviéídy 
Banovac,  N.  Palíkuca,  A.  Delia  Costa  i  malo   koi   drugi,  U  prÍMOija 
dakle  u  obieaju  naziv  slovinskí,  íiusaoB  joste  F.  Vrasétéa  i   P«  Radov 
kojí  se  sloie  ísrazom  dalmatinskí,  i   M,   Orbína,   n  koga  se   iialw 
krovacki.  Naši  v  ílírski  ilí  iliricki,  veé  odavna  obdeníto  rab^s  n  lati 
i  u  italijaoskih  koj/gah,  oadje  se  naski   pomoli  jedva  XVIII.  stal^  aK 
tada  ne  dobí  odsiva. 

Prví  bosaaskí  spísateiji,  kd  sto  P.  Kanísíé  (f  ÍS0r:)  1  1.  Bi 
víé  (l^lď),  svali  sn  svoj  jeiik  slovinskí  j  8.  Matíjevié  (i  Kaéié)  ^>8a 
M.  Radníc  slovinskí-bosanski  (16^);  M.  Divkevid  (f  ISSI^  sad  ím. 
sad  srbskí,  sad  slovinskí  ^  P.  PosiUvié  iliricki,  alíH  slovinskí  $  C'^ 
St.  Margetic  bosanski  ilití  ilínéki  (ÍT08'),  a  M.  Pavid  iUriéki  ili  dalmatl 


{tf$S)t  Nisii  Be  ni  SMonoi  siahali  o  nasivii  ftvo|^a  je«ika.  P.  PosíIotíc 
Miva  «a  #lo«Mi#irá  il$4T)^  a  I.  ^ariiei^J  éoiantki.  PoJovícom  XVIII  stôl. 
M  se  iagonjei^em  dttflMMiiiina  poée  kríepiú  ona  oppatena  serolja  te  i  knjí- 
IWD  bavftiy  •nfU«  se  «)Í4)ii*éi  tiiras  Uiťiéki,  Samo.  aa  i^ekojí,  kd  a  to  M. 
A*  Relkoi^íÄ,  I,  Jablfnei, '  J*  S.  Relkovi^  I  M.  Lattoaovió  rabilí  riec  #/a- 
fHMuki,  A.  KanlIHó  pakQ.tJfťn'ôM  ilí  #Aioiiifi«M,  P. -KaUnóié  iliriéki  Í9tgo» 
Mra  hManšk0ff€,  a  A.  Tomikovié  Uiriéki  iiat^nskL  U  Hrvatakoj  sa- 
Mojoj^  koja.  ae  joa  XVI  stôl.  sornjom  SlaToníjom  na^iívala,  Bajatarijt 
spiaateljí,  ké  álo  Pr^šii)  {ISfď)  \  Vrani«e  (/^$)  svoj  au  jeiili  imenovali 
UôvjtMki  i  ^hvenskif  no  kaáaje  tij  aasiv  nadje  si  maJo  odxiva  a  spiaa- 
Uljili.  XVil  atoK  Ň.  KrHiaéMem  i  Katom  Prankopanieom  ondje  preote  mah 
itraa  koromtiki^  i  ta}  .kaéiiju  aasvim  aadvlada.  Opomenat  nam  je  ipak, 
da  Petrelíé  rabi  Mlfwen^o-tnägréMki  (1$SÍ)\  q  iij«kom  evangjelístaru 
$.  169i  í  poalie  doJaci  9hv€m9kO'*hrp0Uki  ^  a  H*  Gaaparoti  ima  jos  í  kor~ 
wttM  um  ^hvemtki. 

Qlede  na  fiamenoat  pučka  književnost,  u  áto  ae  poce  na  xapadn 
casv4iati,  osiavi  crkvi  porabu  gJag^oljakih  slova,  koja  au  se  do  sada  rabila 
t  «  svielovnJh  stvarth^  a  mjesto  nje  tt«e  si  isključivo  latiníca,  iausam  nje- 
kalíko  spisateya.  bosanskih  i  njim  pograníékih  n  primorja,  kojí  su  se  í 
aadalje  sa  njeko  vrieme  slasiJi  njekom  osobitom- óiriUoom,  koju  sada  vie- 
šlaci  sovQ  hrvatsko-bosanskom  cirilicom,  da  ja  Uem  od  srbské  rasluce* 
pQsto  je  i  sbíya  od  ove  podosta  r^aJióoa, 

F.    Zumith  nmradue  uéenotti  hrvattke* 

Ako  Qpremo  oči  k  vrelú  naše  pravé  knjjsevnosti^  nací  cemo  vec  u 
prvom  Dje  raxvoju  liepa  kíta  piesnika  í  prostopisalaca,  kojí  su  joj  umah  ^ 
tako  tvľd  temeJj  udarili,  da  joj  níje  bilo  jamacno  víse  dvojití  ní  najmanje 
o.  igesinom  obstanka  í  o  dalnjem  rasvijanju  i  usavrsenju.  Ovi  prví  promica- 
teljí  nasega  dusevnoga  priporoda,  praví  praoci  národne  prosvíete,  ftvoje  su 
Smotvore^  kô  áto  smo  gori  napomenulí^  snovali  na  temelja  číste  éakavštíne, 
koja  bjese  nj^Sda  obceníta  kudgod  je  hrvatsko-srbskoga  šivlja  bilo  s  ovu 
stranu  Dunqa,  te  se  smatrati  roogo  a  nasoj  knjizi  kao  praví  nje  zastúp- 
DÍei  i  prví  ixdavatelji.  I  sbílja  najstaríji  hrvatsko-srbski  spomenící  a  li- 
stine navlastíto  lasno  bi  nam  dokázalo,  da  je  cakavátina  staríja  od  štokav- 
Btine^  da  se  je  ova  u  ju(^o-íztoka  iz  nje  rasvila,  na  joga  postavší  je- 
kavštinom  a  na  istoku  ekavstinom^  te  da  se  je  malo  po  malo  k  síevero- 
lapadu  primakla,  i  agusiv  čakavsiina,  ovdje  narinnla  gospodaricom  národne 
knjíževností. 


—  356  — 

étok«v8Cíii«  4od}e  A%kU  k«o  ii«tí  «r|p1emellj«ll^  pl«d^  4a's\i>joni  iSi- 
nosti  í  tftmamijirostí  émékiw  f  )iolepia  lAíka  8t«Pé«"«k«prein  Jet^rovilel 
prebogate,  )08  tpak  dosta  neotesane  éakavsttiM.  Bttkrdvnik  thúg  svoga  f»* 
losaja  i  tiesnih  otfnosaja  8   oními   istočno-južniml  8traiiamty   prví  v  aaáNi 
prlmofjo  osieéa  taj  blag4  upllv  étokavfttine   ľ  to   yeé  pH  kohc«   XVI  »t#^ 
lietja.   Spist  Dinka  Ratijinle  (f  leOT)  I   Dtnka  £lfttaríóft  (f  i60f)  m^ 
86  smatrati  kao  Baatitpm^f  ohdj^njf  prelacno^a  dob*,  Jer  Wf  'u  iiJHi  pn« 
príkazajn  čvrsti  trtg^ri  étokttTatine,  G«fa  radi  aahman   cew  u   nfíh  tnlM 
točne  pravíffnoatí.  I  08taloniff  prímofjv,  kóje  se  hio  ka«   Dobroviúk  mio^ 
gom  svesoiA  8pajalo  b  oaéfm  istokom  i  jtfgom,   étmkavatíitay  ako  doiAiiJef 
teže,  ípak  omili;  jer  doéim  a  Barakovídá  (f  fS98)  «ak«v8tfittii  )o«'bU$íí 
prevasi,  veé  v  KáiMTeltda  (f  1699J  i  o  Vitaljiéa  (f  nZô)  preteiaija  )«^ 
étokavstma  (1).  Ova  XVII.  stôl.  ■  Dubrovníku  aésvfni   nadvláda,   te  je  yt 
njoj  Ivan  Gondalid  dÍEao  na6a  knjiievnoat  do  najveée  8Jajno8tÍ.  U  isto  dak# 
Bartol  Kasié  Pažanín  svojom  slovoíeoni  čvr8(e  joj  je   temolje  Mdarao  ■  «^i 
stálom  primorjn,  svoja  naéeJa   praktíôno   isvadjigoé   o   svojih  mnogotmjaíl! 
spisHi,  n  kojih  sjaje  podpéna  pravilnost  s  gtedistn  budí    ŕon^tíénos  bnd  «m| 
blíénoi^,  í  prepornčvýnd;  du  ne  bosanski  ingovor  Jekavnki  iwme  n*  jedía» 
pravilo  o  najioj  književnonti.  Istina  enkavétína  j  on  í  nak«n'  lo^  f^djekndn, 
se  pomoli  Q  spisilt,  navlastito  po  otoeíh^  alí  ju  i  ovdj«  nntro  napokon  E#« 
éiéeva  Piesmarica.  Ona  od  tada  osta  samo  u  živom  sovom,  doéim  iHokifM^ 
sko  naríeéje  cesto  ns.íkavski  izgovor  nnóknpí  sve  nato  veén  korist  i  slnl^l 
naše  národne  kojí^e.  .i 

Jon  kasnje  neg^o  u  prímoije  stókaviéthKí  si    pmkrei  pot   n  Slavonqnj 
i  ovdje  os  ikavskí  isi^ovor,  naime  teóajem   prosJoga  stolíe^a,    í   to  po  ii 
gnanju  Toraka  doselenjem  Srba  i  Bosnjaka^  a  níje   čuda,  sto   sn   pU 
na  knjíževnom  poTjn  sada  i  ondje  slabo  uspieli.   Ovo  sn   bila   dakako  di 
svoda  po  nasoj  semljí  najnepovoljnija  za   promak   národne   knji^e.   Ne| 
stani  ratoví  za  Karia  VI.,  M.  Terezije  i  Josípa  II,  u  kojih   su  se  pod 
djom  flrmom  i  za  tndje  svrhe  naše   sile   trosil*; ;   nasilstvo,   da   tarsko 
taknem,  s  jedne  strane  magjarsko^  kóje  je  o  isto  doba  za   tím  težilo, 
najmanji  biljeg  hrvatske  samostalnóstí '  ízbrísa,   a  s   drnpe  mletaéko, 
je  oroietno  naše  prtmorje  do  živa  deralo^  jezavitizam,  svudi  samost&laft' 


(i;  Doba  prelazna  u  primorju  predoči  nam  Tanzlingher  u  predgovoru  svoga  pi 
Virgilyeva  (i5  vH,  1668) :  ne  íoariih  svitovnu  p<Ávalu  radi  Čiitoée  liesida,  jere  koliko 
dova  u  ovoj  kraini  jett,  mogu  riti,  da  toliko  vrtti  je%ikova  ili  govorenja  jest  i  tvaki, 
jim  %akúHom  cto&ito  gamri,  íak»  (ta-  švi  Hrvaii  jenno,  a  jedan  drugomu  wakm  besidu 
ra»umimo,  i  svaki  tvoj  jt%ik  procinjtije  i  hvali. 


J 


•rfliraiiiH?«lij«  qil&deii,  slje|o  omdia  nitva  klasíoliinH)  m  safcleti  Beprijatelj 

svakos*  foiava  aarod^o^aj  itoliianáli^a  i  ^iemétíaa*  sto  sa  naši  sospodari 

•au  sa  sapada  ova  aa  aí^vera^  medy    naa  ave  bjeaaye  rivali  sada  opakom 

Hainjerom,  da.aas  opogaoe  i  tako  sve  tíeanije  svomu  kola  priveia  (l)$  no- 

Totareiga  fraqeaake  ákole,  kt^ími  sa  ja  ialiboie  i  a^iagí  aas  aílao  saní«- 

maa ;  besboino  ntamaseniia  staroalavaoske  stjevaice  po  sajnih  crkvenih  sta- 

rieaJQa,  i  td..;  a  sa  Dabrovaik  jas  i  ovo^  aainia  le.ike  posliediee  silno  tresnje 

9á  s.  1607,  Qslalfljesjo  trcovinq,  doge  í  vrlo  ékodoe  aatrnje  rasmírioe  glede 

pranatrojs^va  driaviM  oprave,  i  napol^on  siloa  stradanja  oa  moro^  sve  se 

to  i  Jos  |l  .  $omii  složilo   Igese   Uekooi   prosastoffa  fstoiietja,   da.  dojakosnjt 

Fsle  sji^oí  nsjHeh  sase   národný .  kigice  obostavi   i   oslabi.  A  va|jda  joj  i 

Irebovalo  odinora,  UsprKos  šio  se  neprestano  boríti  moraU  sa  svakojakimi 

ŕprotivnostiDÍ  a  ivaakiice,!  bes  pomoci  odníklet  ona  se  ipak  bjese  dakako 

toli  vísoko  uspiela,  da  joj  naravski  trebalo  sa  njekolíko  stanuti,  da  si  od- 

rooront  sve  sile  na  fiie||urníji   i  pravilníji   uslet  prikúpi,    príredí  i    okríepi. 

I  qa  sbilja  bjese  doprU  ^o  skrtijne   mogocnosti   sa  ono   doba^  to   ce  nam 

dokasatí  jaspo  samah  ajes.iiM^  cada  biMií  na  piesniptvu  budi  u  prosi. 

.  IHoi^Q  raaataM  •  vriitmi,  kojfmí  ao  naia  kajiševaosť  pravo  ponosití 
More,  boadkojbeno  pírvo  >  miesto  sa oÍ(Éia  iiHlía.  Veo  o  prvom  ras^oja  na* 
sosa  knjiíaevaalpa  života<  lovat  do  takove  aJi^Basti  dvpre,  da  joj  onda,  krom 
Italije  nijo  btio  para  n  atléta^  iNití  Je  n  aaprieda  ma  i  sta  popustila,  da- 
paée  pocetkom  XVIII.  slaí.  poseao  do  o^eée  savrsenosti*  Prvi  obraditeljí 

y 

«a  .tom  poija  bili  aa  M.  3§arulie\  6j.  Driien  Šiá.  JHenéeiié^  Han,  Lueié 
4 •M.  Vešršmicy  a  kojíh  deá  istina  kadgod.  sakmaiv  iraaiti  naravoo  odmo- 
faaje  pojama  I  portd^nje  i^elMva  "smieromaa  skiadao  jedinstvo^  a  to  se  o* 
JUéao  s  raavitkoro  sdruaaii^*  ali  ées  na  auj^roó  tiadi  a  isobilja  velieanstve- 
•Mk  antsli,  j«ídrih  israsa^  živik  alika^  krepkib  i  sanimivíh  treoutaka  kao 
lesdvojben  dokaa  n}ihova  isi^aorcdnoi^  urna,  Obilno  klasíeísmom  opojení, 
odŕ  sa  iravDO  oa  vis  lelielí,  nepaseó  na  poraaiôs  sadjeve,  a  ostavUajaé  svo- 
{lÉi  nasliédníkofi^  da  ataaa  -od  Aijíh  prokréonu  sve  fiše  rasplosne  i  uglade. 
A  to  i  ačinise  njihovi  učenidi  N.  N0ljeékovié^  N*  JfíaMie,  N.  Dimitríé, 
Wav.  Drm4^  AK  Me/fo,  M.  Hnnic-Bab.,  I.  O.  KoHéid,  »,  Bahalié  M.  Ma- 
éiérmdicy  P.  Divnic,  O*  H^njina  i  SI.  Alkertic,  Na  igihov    su   primier 

''  (4)  Vec  Klivailjid  'Sali  mredan  'pokvarenost  dudevnu  i'^el«8au  {Piev,  IX,): 

'■'  Bviet  je  otii)  na  opako  Žene  muzki,  muži  ienski, 

t  HarvaA.eíve  jurvoiQÍdin«ki,  I  u  fraoački  način  nose 

•    ,  A  gardije  áto'e  tu  tako.  Ženskí  obQrac,  ženské  kose. 


VEiiftpríedorftlI  XVII  stol.  I.  MrM^  Jer.  OnééUé  Rafkelév,  M.  Úhľimrtvié*  ^. 
Primúvie,  Iv.  Buniié  SeraiiiiOT,  P.  KrnnaveHé^  V.  Budan  í  nm«gi  dra^r 
asBvriivaJQ^t  gvoje  nUlnje  ax  bhig^  apltv  Petmrktve  ikoYt  t  cisteé  jenk 
od  prírodjeae  otreMne  do  najreée  ttgUdJettosti  i  mHíiie  tj»  4o  sílavnih  Ifi^ 
Gjorgjiéa  i  And.  ir«c*tc«,  kojí  in  ttaéa  linka  do  toliko  di^í,  dii  abtlja  ae- 
nna  drog^e  n  avietn,  koj»  bi  Ju  kila  do  onda  nndmaéHa. 

I  Bfika  Je  plemenito  sastupana  n  násoj  knjtževnoatí.  Ošman  Oia- 
duliéev  ne  samo  u  narodo,  nego  i  van  našik  grantca  fíepih  }e  pohTfcia  8ÍÍ- 
l^ao ;  a  jamačao  ne  maiýíh  sasložain  Osiam  Bokje  F^tAani  Andrtjé  VitaQílk 
i  U%daši  JUandalJene  Ignjala  Gjorgjféa.  Fono  jim  ee  prilŕtižoje  Uŕimkit 
Kanavelíóeva  í  e  tóga,  sto  sloví  naše  národne  svetosti ;  te  KHšiimda  Gjaai 
Palmotiéa,  premda  po  todjem  kroja  oknarodjena.  Truklja  iSl^rtiwIra  Vial 
Meučetíéa  I  Oisiéda  Si^eiékm  Pet.  2rJnskog;a  osa  *pomenatíh  jedva  sa  t^ 
spomene  vríedne. 

Obiittje  pako  naša  književnost  krasnimi  piesankamí,  predmeta  pA^ 
najvise  liriékoga  ili  junackopa,  no  tnkva  j{m  osnova,  da  se  stamo  bm4 
prtpoyiesti  u  stihovih  ovrátití  dajo.  To  se  odlikojn  dakako  s  rasnoga  gle* 
dtsta:  Jndíim  M.  iMarnliéa;  Puinik  i  Remétm  M.  Vetraniéa;  RAanje  P* 
Hektorovtéa;  Umeije  Sigéia  i  Smri  š^mma  i  TMe  B.  Knniar^tíéa;  FAl 
Stovinska,  Qjarula  i  Rabskm  ftMirieu  Gj.  Barafcoríóa;  Mi  i  G9Udm%\ 
Bro  Oj.  Palmotiéa;  ^irovnik  fone^yen  Jak.  Palmoltéa;  JUmr^ariíM  f9^\ 
korniea  Iv.  Boniéa  Beraliaova;  PrifoviéSi  FiimMiH€'\  MalUmki  raí  A^ 
Ivana  Zadranina^  Brodimdm^  Orad  Dukroenik  iíltuíeUm  u  trei^ji  i  JN^ 
di^nnlje  Dukrovn^u  Nik^liee  Bmiíéa;  Kak9  nmm  sé  nmuéio  pelt  Iv.  Ha^ 
nisevióa;  Vrhu  freinjé  BukrovnUta,  Otlok9dJtnJ9  M^ém,  Živmt  Tok^i 
Tatétenko  P.  Kanavelióa  $  O  treinji  Dukrovnikď  t  Úronim  im  Ciffrm  m 
Betere;  Vkoiivú  Jer,  Kavanjina;  Bemtumttn9ltv9  Fr.  Lalida;  Žbcoš  Jfaydlff 
léne  I.  T.  Marnavióa  ;  LiepoH  Duée  Iv.  Drasiéa;  f/aef/e  Oétdtwm  4Í 
FeHca;  Otiva  kruljiem  K.  Ivanovida;  ^,  JowftA  P.  Maeukata;  Hc.  Jto* 
rija  Egjifoiška  Nik.  Maréa;  Hamkek  I.  A.  Nanadida;  Prine  ¥kt$em 
Fr.  Sorkoceviéa;  i  J^eif  prmvtdni  P.  Volettéa. 

Gdje  se  prvo  d  nas  rasvíla  drámatikm  iz  obstojeóib  sp^meníka 
se  toéno  opredíeliti.   Appendiní  tvrdí,  da  je   najprvi   pokns   n   toj  sa 
učtnjen  u  Dubrovníku  od  Gjorgja  Driica^  od  kofa   nam,   veli,  ostaje 
starijí   igrokaz   (drm$M)  pastirskoga  predmeta,  sastavyea  sa  pírnn  svi 
nost.  No  traf  a  mu  danas  nemá  ^  a  on  sam  pako  spovieda,  da  je  ta 
dosta  slabaôna,  te  tóga  radi  da  nije  joste  ní  bíeloga  svieta  ufledala,  d 
imamo  Rokinju  Han.  Lucica,  istodobnofa  píesnika  Starogradjantna, 


U  4o  dltBask*  veé  tri  |^«ta  iiMUimpftla^  te  ne  samo  ^  starim,  dali  i  po 
VÍée  dragih  osroka  0a«laÍH}e,  da  ee  Driiéevoj  prodpostavi,  navlastíto  i  s 
t»ga,  sto  je  Reliínjí  sa  predmet  domáca  pOTtest.  Po  Laeiéo  ipak  snamo, 
^  ješ  II  fridnjg  vrime  po  niisem  primorju  ígrokasi  úkiéavmhu  te  ptUtu 
frätmmwaiú  I  Lveiéev  kô  ito  Driióev  jediao  je  s  namiere  potekao,  da  za 
Mbava  kade  narodv  os  domaóe  eveeaností,  te  et  i  do  sadnjih  vriemeDa 
frikaairao  od  našfnaea  javao  na  gradakih  trgovHi  n  pokladah,  Joá  onda  u 
lasem  pHmorjo,  a  kaénje  i  o  Dtt^revniko,  obatojale  bu  druitne  kasaliátne  (!}, 
tMije  s«  se  vtadale  po  gvojih  aakoatk,  te  sa  imale  svoga  spisatelja,  koí  bi 
m  njih  tfrokaae  sastavljae  i  predstavami  ravnao,  óema  cei  sa  onda  težko 
mét  primlera  i  a  samoj  luiiji  (Z). 

Sleme  Loeiéem  i  Draíéera  posíjano  ne  osta  bezplodno.  Za  Laeícem 
(te  povede  P.  Bektorovié  (3)  a  sa  ttrstéem  M.  Ýetŕanic  i  IHaroje  Driic,  Ovi 
ueée  sa  predmet  svojih  i^rokaza  prípoviesti  is  Sv.  Písma,  a  posto  sa  se 
jjth  tvrdo  držali  s  pobožné  nakloBOSti^  zato  sahman  éeá  ondje  tražití  jedinstvo 
rliiesta  i  vriemena^  na  sto  se  i  danas  malo  paži.  Mjesto  dvanaestrca  Hek- 
Isrovié  apotriebí  osmerae,  jer  se  ovaj  boije  slagao  s  pievanjem  posto  je 
i  Bjegwoj  ígri  sváka  osoba  svoj  zadatak  osobitim  spievom  izgovarala,  a 
Ml  Je  t  mnzikí  dobro  viest  btb,  kd  sto  zasviedoéavaja  nam  ostavší  njegovi 
l^evi.  Malo  kainje  Dinko  Zlátané  pohrvatí  ^nttAfic  Tasova  a  F.  Lakare*- 
^  i  P.  Kanavelté  Vimo^a  Pmetirm  Gveriníjeva,  i  tiem  si  líepí  vienac  savíse* 

'  Najveca   sláva    pako   i   na  ovom   poija   književnom   pribavi   si   Ivan 

%wnduUé.  S^astavi  Ivan  do  jedanaest  ígrokaza^  kóje  je   on   sam   pomagae 

|1  dražinah  predstavljati.  Žalibože  od  njili  nam  samo  njekoji  ostaju^  da  nam 

liásvíedoee  i  nje^ova  dramatickú  viestínu.  Mnogo  se   Ivana   pribliiio  Gjono 

Ta/moŕic,  navlastíto  glede  nježností  i  ok.retnosti  stopa.  I  Gjono,  kô  sto  I- 

%kUy  uze  iz  starih  klasika  osnovo  za  svoje  ígrokaze^  ali  nije  zato  ní  svoga 
h 


(1)  Imena  starijih  nísu  nam  pozoata.   U  kazalu  Guliceve  knjižnice  dolaze  sliedeca: 

Hruiina  tzpraxna  {Hi9i),  Orlova  (/6S9),  Raxbornieh  (/d90),  Smetanih  {1700),  Nedobitnieh  i  td. 

f2y  Pak  ée  nan  reéi  na ji  CitítufUnIlgeri,  da  smo  barbari,  da  nam  treba  njihove  civilixa' 

glK.  Slaveo  je  u&ivao  bitgo  prosvjete  joá  kada  su  te  naie  gusienke  barbarskí  saa  boravile. 

Kkajibl 

^'  <o)  Od  Hektorovica  ostaju  nam  dva  melodrama  S.   Lovrinac  i  Po8ve<ilište  Abramovo 

f$  deti£niiDÍ  Splevŕ,  a  to  tu  valjáa  najsiarijí  pohvale  vriedai  proizvodi  í  te  vrstt  piesničtva. 
jjl^  itp  4tama  (ako  .i  melodrama  prem.  kainje  se  spominje  u  samoj  italijanskoj  kiyíievnosti, 
la  sve  druge  predqjači.  Velí  slávni  Iv.  Gherardini:  **Nato  U  inelodramma  sul  finire  dd 
Ao  XVI  per  opera  tpecialmente  ď  Ottavio  Binuccini,  H  tírateinb  per  quasi  íutto  U  se- 
lú  8e§uente  in  una  mediocritä  da  nom  creder*i  cggidi,  te  U  fatto  deUe  produ%ioni  usctte 
-quel  tempo  nen  H  tfonatte  a  ptirtuaáerceiu,,. 


n 


AArod*  siMiiMirío,  Jer  •  PavliiDÍra  pr»ik?i  posteMk  DiArevoilui,  u  2g^- 
•Uvi  JBMiótTo  slaviAiiBko,  a  a  Daaici  boaaiiaki  dror  Ostojia.  IvaMM  i 
Gjaean  poéipku  ae  aaaa  dnuBaiika  4a  mgveéa  aavraenoati,  láka  ia  99  m 
boji  n  í  malo  n«jal{asije  kritike,  i  kaa  oada,  kada  ae  italija^aka  k^ptaevaeit 
dávila  Maľiaavim  ^etrevom.  Ua  oje  i  aa  qjimí  aa  po  iatoj  aiexi  empeH  aii 
ave  to  alabíjim  kerakom  Vr»  Raim^ja^  V'wko  Soiimngvief  Aate  MrwmtM^ 
Maria  Qamaroviét  Babe  StUdinié,  Iv.  OuéeHé  Jerkov,  Iv.  Toa,  ihrmarié, 
Iv.  Gundufié  Slákov,  Visko  Poéid  SolUa,  Siako  Uenéetíe,  i  Aate  620- 
ffjevic.  Oaobite  okolaoett  gorl  pomenate^  a  kojih  ae  aalaaile  aaae  prímeijc 
aa  odmaká  XVII  i  početkom  XVIII  atol.  acamaaiae  i  ova  aaaaost  kad  imi 
bas  onda  kad  ae  u  ostaloj  Eyropí  stoprv  diaala.  Kaaaje  ee  od  ajekib  pa* 
kuáalo  oživietí  dramatiko  po  prevodih,  te  nísa  abilja  bea  vríednosti  eai  if 
Italíjanskosa  i  frflinceakoga  jesíl^  Iv.  BÚfíica  mladje|^,  Tiw.  Giega  i  U. 
Fr.  ^orkoéevica, 

Isvornih  tragédií^  ima  odveé  nalo  a  aaaeín  kaaaliata.  AppeadwM 
niti  pe  spomiiýe  Eluridicu  Bim.  jSlatariéa.  Didona  Jak.  Palmotiéa  djele  i| 
doata  slabaéao;  puoo  je  boija  Manumlu  Fr.  Lakareviéa,  ako  Je  iavonia,  í 
Múka  liukrslQva  P.  Kaaavelióa.  Tu  nam  OMuia  poajeato  dopnaiae  prievadl 
Najboiji  au  ia  ^rckoga.  JU.  Vetranie  pohrratí  Uekuku  Eurípidevu,  D.  ZW» 
taric  EUelUru  Sofoklevu,  M.  Buoié  Babnl.  Jokttsiru  ŕ^ain,  da  Je  k6  Mp 
Atamanta,  prievod  i|s  (j^rčkoga,  all  jjro  se  neaaa  iavoraika,  te  i  a  te^a  # 
od  neproeíenjeae  vriednostijy  i  Gj,  Palmotié  Edipa  Sofokleva, 

1  komedija  ímala  je  u  aaroda  vriedaih  aacojitelja,  NaJatarQi  Ije 
Nikola  Naljeékovie'f  koi  nam  ostaví  tri  pastirake  a  éotiri  ia  domaéega  »** 
vota.  latina  níso  saavím  po  pravilih  omiereae,  ali  éeá  o  lýih  aaä  iífft 
masti  i  ostré  šibe.  Tírena  Maroja  Driiea  stoji  kao  ni^bolji  proizvod  eip^ 
vrsti;  a  od  nje^a  imamo  osam  drogih  komada  u  proai  gdje  sa  aai 
viesto  bojadisani.  Petar  Kanavelié  i  ovi^e  si  saaluaio  lovor-vienae^ 
nevehne.  Koroedije  Antona  S4uida  i  Lake  Aniiee  veéiňom  propadose. 
sastim  stolietjem  i  iavorna  komedya  aasvím  usmaujka.  Oostojai  sa 
ospomene  prievodí  Jeaipa  Bétondiéu  i  Marina  Tudisiéay  a  tóga  aavlai 
sto  sa  tudje  radnje  viesta  obnarodjivali,  davsi  jim  aaredaa  naénjn. 

Častno  miesto  o  nasej  kqjiževaosti  aasloivja  joste  ia^ive  i 
eave  piesni,  n  kojih  se  éeato  odbija  pravá  alika  naradnoga  iivota  i 
čaja.  Prírodná  je  u  naáem  národu  sala  i  okor  do  potriebe,  alt  te  oa  m 
tako  upotriebití,  da  bode  ne  uvriedom  nego  poboijsanjem.  Ovo  nam  aaa' 
doeavaju  í  sami  knjiievni  proixvodí,  sto  nam  n  toj  struoi  ostiýo  od  p 
viekova.  I  ovdje  M.  Marulió  stoji  kao  poôetnik  svojom  piesmem  korim  fi 
Írov.  Jegjufka  And.  Cobranoviéa  i  Mikše  Pelesrinoviéa,  Drviéimda  Bútf 


Otteetid*,  Viitkinjm  U.  PwMétí  i  JKhrunke  l^j.  OJ^rgjMi  tako  sa  Tleéto 
liradjefte,  da  ve  taknaóM  mtfpBí  s  najboljlini  p1o<loví  itvanjskimi  ofe  ttmi. 
O  tom  predifneto'  Jaé  m  se  nao^e  ailtíkoTAH  sa  svojhnl  tnaskaratanií,  isa- 
éiabimi  í  satirami  M.  V«traiifé,  Nik.  Nafjeskovíé,  Mar.  Kaba^,  Val.  Vla^ 
fcavié,  P.  Prímovié,  Qj.  Palmotic,  P,  Kanaveiié^  VI.  SqnadrF,  lv«'  Mrsié, 
Im.  BetoDdié,  A.  CHegjaTié,  W«  Pr«  Sarkocarié  í  Marko  Braére«*Dávirea«x, 
*  kafih  se  plemanítost  smien^  i  sivallnast  fovara  tak*  skfaMlBo  rukiiju,  da 
•ka  te  I  f  ekii,  abonika  jih  ipak  hvataé  i  k  sren  príviiaé. 

I  'bukolika  našla  je  Q  nas  vr)íh  radnika.  Krom  pomenotíh  íf^rokasa 
i  komedíja  pastírštkfh  posíedaje  oasa  knjí^a  dosta  egioga  i  idílaf  kojí  ja 
Képo  krase  i  uxvelícoja.  Planine  Petra  JSoraniéa'sieéaju  nas  na  divota  Ar- 
kldíje  Sannzarove.  Liepe  sa  pastírske  f  tesni  Dínka  Ranjine«  I^ubimir 
IKaka  Zlatariéa,  Viia  ustarena  6im.  21atariéa^  SSarka  i  Hadonja  Vlád. 
Neaéetica;  alí  sve  nadmasaja  ra%fOVori  pastirskí  Ír.  Bonlca  Serafinora  i 
%fl0ýs  Ignj.  Ojor^íéa,  medj  kojími  navlastítô  sjaje  isrornom' masti  ženitba 
lUmenka  \  9HHne. 

Naša  je  knjlievnost  dosta  bohatá  i  na  9oslänieah  o  stíhovih,  kóje 
ta  liam  a  isto  doba  sítí  sviedoet  darno  obstojeée  medj  hasím!  spísateiji 
tMmsevene  usajemností.  One  teka  la^ahno  i  bistro,  a  mog^e  bi  i  dana  s 
stixtti  nsorom'  iskrenosti  I  sdusiiosti.  Najboije  sa  P.  Hektororiéa^  Dinka  i 
lUrtolíee  Ranjina.  Najkrasa^e  fiokemM&e  i  núdyrééniee  potekle  sa  is 
para  Hao.  Lueiéa,  Díaka  Ranjtne^  N.  Oamrorida,  Dioka  KUtartéa,  a  aa- 
•riastfto  Ig^j.  Gjorgjiéa;  kd  sto  i  priéiee  N.  Bimitňét^  i  Gj.  Feriéa,  Piesme 
m  fuuhdne  kapNi  P.  HektoraWé^  M;  OrbhN^  Oj.  Barakorio,  Oj.  Malteí  í 
ias.  Betoadíéj  fošloviee  Btiep.  Beiieéa,'  OJ.  Bisgorió,  Ber.  Ojorg3Íé  í  Oj. 
Varié^  a  ostaja  aam  liepa  igih  kita  J4mb  9.  1«97  a  Oabrornika  nabraaa^ 
iMi  joj  se  no  aaade  osn^Tatolja.  1  «oiié  sa  a  nas  mBogfm  víeaeem  vkra<o 
bile  národnú  knjiievnost  sa  draf^o  nje  doba.  To  sa :  Oraeiooa  -  Lovrinéeri* 
^va,  Jalga  i  Sporanea  Baaiéera,  Flóra  2aioriéeva,  Nikolota  Rastiéeva, 
Harija  Ouodalióeva,  Marija  Betera-DíaMtriéeva,  A«a  BoškovióevAt  Lokreoí|a 
jNfanlBió-Bodmaniéeva,  Marija  Faeeonda-RifhideTa,*Alka  BiriliaBJora,  Kata 
ftorkoôevíMassosli^va  i  Bara  VnéoYiéeva. 

r  Prebogato  Je  pako  naše  piosaiétvo  na  prevodih,  i  to  ne  samo  is  kla** 

■iékíh  noso  i  ía  slméih  jepíka.  Provodí,  kod  sa  vlaéto.  is? edetii^  naima.  kad 
pliovfMliiolj  tako  81  ta4io  misii  navodí,  da  jik  kao  svojo  eitato^a  predotavlja, 
9alo»«  savriedoostí)  a  oioga  dapaéo  i  s*ima  isvorna  predtedi.  Takovjh  ima 
pw  malo  a  nasíd  kn|ižoyaos4i.  Odlikqja  so  , navlastito .  provodi  OayidQvili 
j^lma.  Pokorao  pohrvatili  sa:  Nik.  Dimitri^^  Iv^  Gnndulió  FraiMin,  Btiepo 
Ojorgjió  i  Baro  Betera,  i  svi  isvrstnoj  pojedine  isto  sa  modro   ponasili  M. 


IL  KaUc»,  Z.  Liksrevid,  P.  Pría^vM,  Iv.  WMiiitWé,  6&.  múM 
i  J«s.  Betoodié ;  •  pMlIir  cieli  Aué.  Vitoljíé  i  ígtt^  ti|i«rgj>^  l^^ji  t^«  •• 
sv«Jo«  savráaasti  «  vis  acporedoe  4iÍH,  d«  neki  smiIí,  kóma  se  aiinív  pnrei- 
stvo  pri«t«ji,  iwmAt  m»  fkm  tve  dnii^e  prevo^telje  dalek«  miMtovljiji. 

Veé  «Bo  g»ri  KaiMMeavli  viée  drsmatiékíh  kMi«4a  m  i^ékoga  ve- 
leamno  i^revedmih,  *  iaianio  iste  taká  «d  Diiika  Ráajine  ^rievod  Filcnmn 
i  Moaka,  IjnWvi  Príaaia  I  Tis^e  94  Dioka  JElateriéa  i  ajesto  od  L.  BniM 
Mího¥a.  Heroíde  Ovtdijave  kraMo  t«  bteiMaéili  Bain  Haa.  Lveid,  Josif  ■<<• 
tondié,  Peter  Boákevíé,  l^nj.  Gjor|di^i  C>J*  ^^ňé,  P.  Baáié  í  Iv.  Alteatí.  f. 
Hektorovié  víeéto  je  ponaaío  apíev  Ovtdijev  de  remediú  mmpris,  a  íp^ 
Qjorgjíé  ■aogo  ii  njefovih  i^reobraieaja.  Katoaove  isreke  divno  an  aa«tí 
if  píevali  M.  Narylié  i  N.  Boreaié ;  piesni  Tibala,  Properoija  i  Marrijala  < 
Oinko  Raajiaa;  njeka  pjevaaja  is  Bnejide  Iv.  Taaxlíasher  i  Ignj.  6jorgji4$ 
a  Gj.  Hisja  čiteva  liríka  Oračka  i  Virfjila.  Dobar  Je  joa  prievod  Kempi* 
éave  kiýice  o  aasliedevanja  Isvaova  od  áUnaage  Qjorfjiéeviéa,  í  rad^ja 
Bara  Betere  o  rasmiéljaiýili  8v,  Aof^vstina.  Taáov  Jerniolíro  osloMjca 
nasao  je  vria  tnmaéa  a  Ivaaa  Gandaliéa  i  a  Víaka  Petroviéa,  a  idili  6et- 
nerovi  m  Mara  Zlatareviéa  Dinkova  i  m  Iv.  Salatida. 

Ui  ove,  sto  sme  o  naaeoi   píeaaiétva  reklí,  aeka  naai  joé  a  Mš 
opaaití,  da  aa  ae  aterí  naši  pieaoiei  jako  držali  klaaioisaia.  Bjeganei  Cári- 
l^radaki  í  a  aaáih  atraaah  veé  aa  raaa  prakadíie  sanimívasC  aa  ^ka  aaa* 
noat,  a  tiraai  iMnoéiýi  tja  ad  paaativieka  ekatejedi  a  Itelijom  prívuJLoäe  aas 
i  aada  latinakn  knjisa.  Diake  lUajIna  eiate  apovieda^  da  Šiaka  Meaéctíé  i  j 
GJore  Držíé  tvrdo  aa  aliedili  9t»0  fUtméCé  ^tiréké  -.ť  UUinské*  I  apnv  | 
Šiako  teko  ae  saljakio   kjeie  a  Ptatoaova  djela,  da  kad  kad   njegave  m  \ 
l^ieaaí  aeaiego  iao  amatratí  nego  f«ki  prevodi  is  Platoaa.  Njeáte  kaiM#  | 
oalabi  k4aaieíaani  a  i^aéi  sa  itelgaaátioa,  kaja  s  prvá  koriatea,  peslie  wtM  \ 
ne  mdo  oaudi* 

Piesaíkah  poHtlôkih  «  pravom  smiala  nije  imala  aada  kajiga  sa  tm : 
doba;  «li  da  se  Je  avtlslavjaimka  pojtma  a  jaf^oslavjanaka  aavlsstite  arill| 
po  nasem  primorja  fjd  od  samotka  naéo  kajtievnosti,  tom«  so  dokasi  asSj 
aarodni  omotvori.  Na  pr.  P.  Hekterovíé  m  postaaíei  aa  N.  Pelei^riaovidi,! 
raslikojaé  so  éisto  od  prímorskíh  Latinjana^  veli  da  kako  ovi  drie  istor(it{ 
sa  ríé  istiaii,  trnke  i  mť,  š9e  etrmne  fuufe$u  jemikn  (koi  ee  med  smmi  ^ 
stalimi  na  eniiu  najveéi  kfji  i  nmhodi)  drie  i  eiene  km$rekiee  —  afMfll 
istine.  Maogo  Je  pako  politiékoga  dúha  aarodsaga  a  igrokasih  OJ.  Paima» 
(iéa,  a  aavlaatito  u  njef^va  pienja  GtM;  iate  toko  •  dlelih  JEoraaiéa,  Oa>» 
dalíéa,  Kaaaveliéa  i  td.  Sveslftvjaaska  idea  balje  se  rasvila  Ceéijeai  pi«i 


-  »«3  - 

iMtKe4jii.  Píesma  Lj.  Oradí^  Pian  éiewerm^  k«íoin  slávi  Petra  Velíko^a  I 
ťeríóevo  Zmu9etJ0  O(émk09a,  po  aebi  hé%  oaobite  pleaničke  cieae  í  poleta, 
qfasni  sa  s  to^Sy  i^r  sa  tspjevaní  a  sv^slavjaaskom  dubu*  Gjorgjiéeve  i 
Braereviceve  pjesne  jasao  oéiioJH  mjsao  slayjaaske  usajemRosií ;  i  td. 

Olede  srikotvorja,  i  ovdje  nan  dokasa  samostalnosti  naše  književ- 
f^utu  Najstarijí  9tsí  piesníeí  slase  se  dvaRacstereom,  kóma  nemá  traga  ní 
J  grčkoj  ni  n  latiaskoj  knjigí.  MaraHé,  Drsic,  MenčeCic  nemajú  druf^oga 
jnierila  osioi  ovoga.  Ovdje  odmor  na  srtednií  i  na  krigq,  a  stihovi  se  slí'- 
Ijbjn  dva  po  dva  na  sriedioi  í  na  koncu.  Maralic,  koi  |;a  valjda  nveo,  pieva 
sypko: . 

Stvoritelj  ki  si  svtA,  -^  o  tebi  postaef/am 
Ufanje  ríči  sťA,  ^  ke  petí  piipruvljam,    . 

Xenéetíé  íma  i  petnaesteraea  s  odmorom  na  osmn  slovku,  na  isti  pako 
•aéín  na  dvoje  spojenih  i  slikovanih^  na  pr. 

Angjelski  tanea  meo  nami  ~  jedna  mladjahna  vtYa, 
koja  medjo  svini  vílami  —  gixdáv  je  lov  dobtVa. 
Tfem  sudara  piesan  XV.  Han.  Lncíéa^  koja  ovako  počiina: 

Netiarnn  sloiím  j^ospojtf^ 

Zamani  danke  tracti, 
JSa  virnu  službu  jer  moju 
Nede  ini  datí  plac^. 
Bržié  intá  kiHea  i  od  tri  stiha,  na  ovi  načín  slikovanih: 

Pri  mose  bíti  Ice  -    bes  lova  od  svťri^ 
'  Neg-  mene  da  Qnbaô  —  bes  víle  samtW. 

^  Oió  kóje  nsiiem  ^  i  željno  nzdťiem. 

Ií  Lnetéa  se  napokon  nalasi  sa  prví  pnt  i  osmerac  u  kitíei  ovakp  sllkovanoj : 
■Jnr  niodna  na  svit  vťla  Ni  ée  bití  ni  je  bt7a 

Lipotoni  se  veé  nestart,  Njoj  takmena,  ka  se  pravi. 

.    Jer  jo  hvale  sve  skop/f^  Lipotom  se  veé  neslooť 

Vila,  ka  raí  sarce  travt,  Jar  niedna  na  svit  vito. 

9rva  dva  stĺka  a  viek  su  preokronnta  na  konca  kitice.  Vetranie  íma  éetvr- 
4ioa  n  oamrcih  na  ismienn  slikovanih,  i  peliea  isto  n  osmrcih>  gdje  sn 
iprva  éettri  stika  ismieniee  sKkovami.  a  peti  stoji  o  ssbi*  Ouéetié  u  Drvi- 
«hmII  sluái  so  šesticami  n  osmrcih^  to  sn  prvá  ôetiri  stiha  slikovaoa  na 
.•Sflúcan,  n  sadnja  dva  mtAj  sobom. 

Is.  do  sada  recenofn  jasmo  sevidK;  da  je  piesničtvo  usvakoj  strooí 
ya  od  XV  stôl.  obiiato  t  slavno  ii<  aa&oj  književnosti  sastapano.  AU  nemo-r 
Jemo  o  obée  isto  tako  aatvrdití  sá  prosa.  Istina  imamo  i  a  proci  síaset 


knjif»  tiekaoih  f  «  rakopmli;  ■•  Ttéi  se  4to  »}ih  Wvi  tamo  8  pokaiMri 
predmett,  te  mbUIc  sfiaMtvene  alnike  la  «?•  4oka  }eiNa  |k»  ka|«  pMÍcdiq«i 

Jestkaalevte  imalo  )e  ^e4e  arietovae  prose  najvise  oknvdi<felJB^  ali 
8u  njihove  radnje  «s  eielo  poinanjkanje'  narodnih  ékola  oilTeé  slako  liela* 
val«  oa  kajíievno  okrasovanj^  nafte.  Medj  slovaicani  aaj^lja  jejamaéae 
ona  Bar.  Kastéa,  a  medlj  ríeénioi  TasKngherov,  Delta^Betlor  i  Stoliéev. 
Narodlao  sa  povíest  nast  obíéno  pisalt  lalinski  ili  italflanski,  te  isíai  Hr- 
vatske  kroaike  (F.  knj,  I.  S19J  nemaino  povfestaíékth  sptsa  iiaéki  aapí- 
saaik  áo  XVf.  víeka.  Líelopisi  éiro.  KlemeHovíéa,  érm.  Olavica  i  Ani.  I- 
stríanína  jedva  sa  ospomene  vríedai;  doéim  osí  Andrije  Zmajeviéa  sasli- 
ŽBJB,  da  bodu  sto  prije  oa  obéu  koríst  obfelodaajeBi.  Na  tom  poljo  joá  sa 
se  njekí  javili,  Balme  Baldasar  Sptíetéanio.  Štiep.  Rnsié^  Pavao  Vítesoviá, 
Filip  Grabovac,  Noriaíé  Noretv^nin, .  Aoio  2orióié,  Maria  Boréié  í  td.,  ali 
sve  slabacai  pokúsi.  Rm%$ovor .  Uf^dni  i  Karmkfjiea  Aad.  Saeiéa ,  «  šls 
sn  i  najuBorityi  isfled  národne  prose,  nisu  sbilja  ni  bes  pQviestaiéke  vried-* 
aosti.  Imamo  us  to  vise  životopísa  i  pripoviestíh,  i  takodjer  sbirka  ntrod* 
nih  posJovíoa.  Posnat  je  i  jedaa  semyopís  f.  1779  n  .Mleteih  naôtanipaik 
Zakonarstvo  valJaBo  sastupa  ustanova  kBešeyinj»  poijicke,  i  sjaset  drapli 
poraanjih  sakonika  i  listina,  Aate  Zoríótc.  pi^pisa  sa  oarod  računico.  Vŕba 
liekarstva  i  naravopisja  isdali  so  ajesto  Luka  Viadimirovíé,  Petar  Bartalo- 
vió  i  Luka  Stulíé.  O  poljodíelstvu  í  gospodarstvu  aapísalo  se  vise  knjižiea, 
ali  Bu  veéinom  prevodi.  U  obce  rekué  i  glede  ovíb  straka  mnpso  joá  \m 
netiskano  u  zabití. 

Ako  je  i  slabo  sastupana  svietska  proaa^  ova  bi  se  dala  sadosla 
nsmnožití,  kad  bi  sqio  os  gori  pomenats  komadiée  pobrali  i  ono,  sto  sa 
prostopísBo  nalasi  umetauto  a  kiýigah  naáih  piesnika.  Na  pr^  medj.  Sfisf  1Í 
Hektorovica  nalasi  se  njecova  poslanica  o  prosi  na  M.  Pelegrino.vicAy  kuli 
bi  sa  usor  služiti  mog la  u  citpnki  sa  sredige  škole ;  a  to  se  .moie  re^  a 
rttsgovorih  pastirskíh,  kojí  toli,  divno  akrasigu  Zc^aniéeve  Piamme.  Tgikt, 
sa  posvetipe  o  kiti  Ivanisevicevoj  i  td. 

8  dmge  strane  proca  nabésaa  i  orkvéna  f  nas  tako  oliiiiyo,  da  M 
se  za  ovo  doba  nsalo  koga  takmaea  jamaéao  bojati'  aiogla.  Maogí  sa  'Mi» 
aiaae  sabavljao  S  v.  Pisanoai^  sto  ■  je  sTiedokadr  národne  na^aností^  klag^ 
sroa  i  t  iesae  éodi.  Njeki  a«  pojodíms  straaa  poaasiliy  a  eielo  &v.  Wmmm 
prevelí  sb^  osím  onih,  kojí  su  poloviconi  XVI  stoL  na  ton  potia  radili  ■• 
Urahu  sa  protestantské  svrlie^  joale  Bart  Jút^V,. Štiep..  JiHate  i  pa|i  Bmr^ 
ffmáéUi.  fivaogjelíatar  sa  pohrvatili :  Marko  AndruHe^  O*  BermarSm  ftplialBí 
éaatn.  Nik.  HanjitM^  Ben.  Zkarmvéié^  It.  Bndmlomé^  Bar.  hmHá  i  Ht 


'.  365  — 

UMtketié.  Medja  kogosloTníini  dlieH  najbolja  sa  Petra  KanisiéA  i  Ant.  Kad- 
km,  Noralníh  i  roolitveníh  knjiga  i  knjížiea  ima  sjaset.  a  medj  njími  sjaju 
qesno«ti  slo|;a  í  jesíka  spísi  Vaailija  Gradica,  Matíje  Jerkoviéa,  Pet.  Ra- 
^véiéa  í  td.  Iroamo  do  osam  dobríh  príevoda  u  prosí  od  samé  Kempisove 
koji^e  o  Nasliedovanju  Isusovu.  Životopisí  bavili  su  se:  N.  Marulié,  oim. 
Kožicté,  Kaast  Vranéíé,  Ton.  Marnavic,  Pet.  Palikoéa,  Pet.  Macakat  í  td. 
•  navlastítb  se  u  tom  odlikoje  tgnj.  Gjorgjié;  a  katekismom  Alek.  Komolié 
i  lunogi  dru(^i.  Crkvena  kritika  najviše  se  xanimala  s  odciepljenjem  istoéne 
fd  xapadnc  crkve.  Í  taj  je  predmet  víesto  iscrpita. 

U  prípoviedanju  knjíževno  blago  tako  je  ogromno,  da  bi  se  s  nje^a 
«6iiovati  dala  golema  knjížnica.  To  se  osobíto  odifkaja:  Pavao  í  Bernard 
Zteeríé,  Vítal  Andríjasevíc,  Marko  Dobretié,  Ardelj  Della-Bella,  Marin 
dre^o,  Ark.  Kaííé,  h*.  Ln.  Garanjin,  \v,  Jos.  Pavlovíé-Lucic  i  td.  O  ea- 
koflu  erkvenom  nastojalí  su:  Siep.  Rusíé,  Angj.  Delia  Gosta,  Mijo  Dragí- 
céyic  i  td.  Prevelí  su  Katekisam  Rímski:  Jerko  Gospodnetíc,  Iv.  Tanziin- 
fher,  Jos.  Matovíé;  Rítnal  Rímski:  Bar.  Kasié  í  td.  í  td. 


8-  «• 

Sadilci  Ervattko-Salmatínskí  na  po^'u  jugoflayjaaske  književ- 

nosti  la  OYo  drngo  doba. 

Ux  pomaBJkattJe  pravé  národne  vláde,  néevníh  Mvoda  narodníh^  moé- 
Itíh  i  iiekreníh  Meeenata.  i  drufih  sríedstva  m  promak  i  razvítak  naaka 
mkojako  potríebitih,  jt  nasuproé  s  vise  strana  s  krvnikom  ux  vrat,  níje 
éoda,  sto  níso  o  naéoj  knjiáevnosti  sve  snaností  diéno  lastapane.  Dapace 
je  oprav  éadna  stvar,  sto  smo  ■■  te  ^Icme  biede  í  onoliko  posegnntí  mo- 
fKy  ko  sto  jesmo.  Topa  ratdi  sada  nenioiemo,  kako  bi  trebovalo^  po  sna** 
iastUi  mxrediti  naše  národne  spisstelje.  Ne  preostaje  nam  dakle  drugo 
sego  se  drxati  najnaravogeg^a  po  bas  rasdíeljenja,  to  just  kronolo^ókim 
•aéínom  iiavestí  naJiNsJje  sve  píesttike,  kojt  s«  kros  ovo  drvfo  doba  naše 
Mjíxevaosti  u  |»rlmofju,  kao  tt  pravom  ogojiaia  jni^oslavjanske  prosvíete, 
•bradjivalij  nje^valí,  uamnasali  oarodnu  knjigu.  a  satím  isto  tako  ponapose 
doličné  proatopiaaoee ;  to  napokon  dodati  i  ono  rada  kaiíievaofa^  sto  se 
•bavilo  feroB  isto  doba  i  m  dr«fih  stranhh  ilaáe  trojedne  krayevine^  naime 
I  sadasnjoj  Slavoniji  í  Hrvatskoj,  gdje  se  národná  knjiga  mnogo  kasnje 
pojavila;  da  se  tiem  usavrsí  pregled  ukupne  hrvatske  radínosti  na  národ- 
lom  knji&evBoni  polJQ. 


-  aM  - 


A.    PietnM  tírväUko'^Datmatin9kL 

• 

MARULIČ  MARKO,   riastelin  Splktskí,    rodío  se  n  Spljeta  18  koK 
1  iW,  Otac  mu  NikoU  bjese  vrio  pameUn  i  vríedan  čoyiek,  m  niati  ma  D*^ 
brica  íavrstna  i  bogoijobna  g08poja,  sestra  slavnoga  vitesa  í  pleniiéa  J«aka 
Láva  Albertiéa.  Ov»  Je  Níkolí  do  sest  šína  i  jediiH   kéer  narodila,   kóji  m 
se  svali:  Marko,  oímao,  Petar,  Ivan^  Aleksandro  í  Valér,  a  Žensko  Viee| 
sve  braca  snameniia  í  postené  dnse,  al  jih  je  prvorodjeni  Marko    ne  sane 
sríeloscu    pameti    i    dubokím  naakom^  dali  blagirn  i  svetiin   življeiýem  df 
ľéko  pretekao.  Príiniv  se  náuka,  jos  nioméetom  posla    toli  víebt  latíoskomi 
Jesiktty  da  mu  se  je  innogi  ondasiýí  knjisevnik   dívio,  kadno  je  Dušda  Ni- 
kol! Narcelu  QÍ4T3)  pohvalu  sastavio,    Cčitelj   mu   bjese   na  Padovanskon 
sveačilísta  slávni  PicerUiny  a  po  Hl.  Dumanícu  bio  b{   ondje   čuo    i  preda^ 
vanja  jos  one  vrie  trojice,  kô  sto  su  bili:  CoUa  Firmian,  Tideo  Áceiarenti 
i  Jerko  Genetio,  Pranjo  Natálie,  koi  je  Markov  áivoC  lalínski  napisao  (For. 
///.  4SS')*  veli  o  njem,  da  Je  jos  od   mladosti    pa   tja   do   smrtí   pored  sve 
svoje  múdrostí  i  plemenitosti  malo  govorio;  da  je  bio  stídijiv,   nití  se  po- 
nosio;  i  da  je  vise  svoje  xnanje  tajio  nego  ga  odkrfvao.  Ui  to  je  krséaa- 
ski  živio,  ob  dan  i  ob  noé  is  svetih  se  knjiga   oéJO)   molitvamí  nepre^taao 
sabavljao    í  cesto  postio.   Pri  starostí,  sa  svietovnoj  bnki  í  smetnji  sasviii 
ísbjeéi,  te  mírniie  i  poboiníje  svoje  vrieme  sprovesti,  akloni  se  u  manastir 
Sv.  Petra  u  glukoj  doUni  naíme  u  Nečujú  na  Soltí;  ali  nakon  dvie  godiae 
dana  morao  se  u  Spliet  povratíti  sbo;  ondasnjih   pomorskih  gusara.  Njeki 
povíeda,  da  ja  Marko  prípadao  redu  8v.   Frane  Asiskoga ;   no   to  je  tefko 
vjerovati,  Pomenuti  Natálie  ní  slovca  o  tom  ne  dodaje,  dapaée   pise,  da  je 
po  smrtí  brata  Valéra  morao  kuiéne  poslove  obavljalt,  te  í  one  svoga  brata 
8imvna.  Drogí  su  í  to  písali,  tfa  je  Marka   mladost  Jednom  ílo  navrátila, 
te  návode  ajeku  pripavíedku^  koj«  %,  1768  obíelodani   n  Mlet«iii  Joa.  Aat. 
KoDtaríni  u  kojíií  pod  ímeaom  Augusta  Puptena^   i   k^a  se  ^fega  ni  n^- 
manje  ne  tíée  QV,  Lm  Dalmétia  kr,  #->5)«  Mamlié  ne  samo  n  proslosti/ 
nn  i  sada  je  svukuda  po  svíetu  na  glasu,  te  n  svakoj   knjiii   bila  ma  ka-> 
kvim  jesikom  napísaná,  g^jeno  su  4iela  slaviiik  ísloiena^  njegovo   se  í«t 
fljaji.  Markove  radnje  latinské  (ľ)  bile  su  veéinom  prevedene  na  itiďíJMiskit 


■    (i)  Po|flaTÍIija  Markova  dj«la  latinská  jeso  sliedeca:    • 
1.  Animadversio  in  eot,  qui  beatum  Hieronymum  Ualum  etst  efínitndtmt. 


-  3íT  - 

íhineeski^  spftDJoUki  i  iijeniMkí  jeiik.  Nje^ov  BtĎún^jéUwlmr  bjede  telsC  « 
ŕnuieeskoj.  Osim  doniftéHi  najsUvnŕji  ondasifcjí  moževí  ponosili  ío  se  Aje-* 
pmtsk  prijfttelj9tv«iii,  te  ga  po  smrtí  krasnimi  plaénoplevkamí  žalíli  i  ala-' 
vili.  Ariosto  sbtfg;  veliko|;a  nma  naiva  ga  boianstvenini.  Víl.  Einsefigreín 
nee  o  »Jeni^  éa  }e  kNp  •ajslarníji  modrosnanae  0vo|pa  THemena,  i  dla  gs 
iQe  ttitko  tt  ko|;«»0lov«ih  iravcih  Baévísio.  Ist9  tako  Apo^.  ZeB«,  R.  Leva-- 
t»\\é  %  td.,  a  P.  Hektorovié  {^Rib.  dnn  lí^  i  Gjoro  Darakovíé  {Viia  Slov. 
fiije  Víľ)  navlastito  krásni  sQ  národní  vtenac  savill  na  njegforo  «sponeňa« 
Víska  Príkoetlé  Hvaranin^  sovriemealk  Marulov,  velí  napokon;  fuÍ9Ít  et 
škud  lumén  noMra  h&e  temfetiaie  tx  Dalmalia  Mareus  Marulns^  qui 
tfíurima  fietatit  volumina  eomfihvit  (De  Ori^,  et  Sne.  Star,  Venetiiď 
Jtf#9).  Petog  srpnja  1521  (a  ne  g.  íbZB^  kô  sta.  DoiiHiníé}  na  obco  sa- 
latt  Marko  tíhom  smréa  premino.  8ve  svoje  pogolemo  imanje  síromahoín 
Mtavi.  Ukopase  ga,  kd  što  u  opornei  naredío  bjese  u  erkl  SIv.  Frane  o 
ilpljeta.  Bio  je  sriednjega  Mrasta,  sirokíh  pleéa,  pojedroga  ttela,  éela  re-» 
dra  i  prostrana,  crník  oéijp,  nosa  pokaóasta,  krasnoga  líca,  kose  ŽQtkaste 
po  pat  líŠBJaka,  brade  príkladne. 

No  pored  neísmíerníh  saslaga,  sto  si  je  o  obce  na  knji£evnom  polju 
•Taj  ÍBvanredni    oni    stekao,    najvažnije    je   xa   nas    to^    da  je    on    prví    u 


2.  Regum  Daimatiat  et  Croaliae  (fetta,  a  Marco  Marulo  Spalatenň.  Patricio  laHnitafe 
éonaía  (V.  knji.  1.  SIS),  —  Ove  dvie  kiýige  naStampane  su  uz  poviest  Iv.  Luciéa  Tro|fira' 
aina:  de  Be^is  Dalm.  et  Cro.,  u  Frankfurtu  ÍTi^i  u  Antwerpena  g.  1&H  kod  Felera  i  g. 
4M0  kod  Xlorera,  u  Amsterdamu  1668,  i  u  Bcču  i758  {Schw.  Rer.  Ung,  Scrip.  111), 

3.  De  Oercuie  a  Ckrisíianit  tuperato,  diatogut;  u  Mletcih  i524^v  a  prevod  Bor.  Kri' 
tolfa  u  Mletcih  Í649.8. 

A.  De  uUiino  judicio. 

5.  De  humilitate  et  glória  Chrísíi  IIL  U  Mletcíb  ÍS19.8. 

6.  De  inštitút  tone  bene  beateque  vivendi,  libri  sex  ad  normám  vitae  sanctorum  uírius" 
9M  Testamenti  felieiter  digetti.  U  Koloniji  i830,  u  Antwerpenu  1S97-8í  o  Anversi  1604,  a 
prevod  Reoiigija  Fiorenlina  u  Mletcib  1697.4  i  16094. 

7.  Evangelittarium.  U  Mletcib  1516.4;  u  Kolonýi  1532  i  1556.8  i  Id. 

8.  Quinqtuiginta  parabotae.  V  Mletcih  1517.8 

9.  Episíolae  ad  Adrianum  VI,  papám  de  catamitatibus  occurrentibus,  et  exhonatio 
0d  eommwnem  omnium  Chrietianorum  unionem.  Romae  ÍS92J. 

10.  De  imitatione  Cbristi.  —  Quaestiones  utriusítue  teštanuníi.  —  Pgyekoloffia  de  ra- 
ttane  animae  humanae,  —  Davidiados,  carmen,  —  Poemata.  —  De  viiio  avaritiae,  diviti' 
išque  contemnendis,  liberaliiaíiique  virtute,  —  De  viris  iUusíribuš  vtíeris  leúamenti.  *' 
De  pace  Italiae.  carmen  heroicum.  —  /«  epigrammaia  priscotnm  eommentarius  (V.  Mittď 
fdii,  -  Mflrf.  Lat.  Cl.  XIV,  cod.  419);  i  td. 

Ijatioske  piesme  o^^ni  u  pobvalu  svojib  prljato^a,  vcéoia  atraoom  očenib  dalmati- 
aaea  (V.  Mare.  Lat,  Cl.  XI,  cod,  67), 


jogoiilavJaAskoiii  Mr»d«  profca4íe  cvetu  Ijubáv  s*  svoj  materinskí  j^slk  Í  m 
narodaa  uéeaMt,  toko  ám  ga  pnivo  nasvali  možeaio  •tvem  Maie  »ars4i 
kiýíževnoati.  Da  ^iega,  oprav  reksi,  aija  bilo  pravoffa  kajiievao|^  j 
a  kanioli  kojtaevností,  a  aarodlu,  Imaiao  dlak^ko  spomeaika,  kó  sta 
vtdieliy  i  starijefa  dobs,  stí  sa  glede  predaieta  i  jasicaa  ogladjeaosti  fli 
maleoe  vriedoostí,  ilí  po  sve  cradjaaske,  a  nikako  tako  cvaae  kajl 
Marali^  je  sa  oas,  kar  glede  je^|fca,  ono  ito  Dante  sa  Italíju,  GôUie 
Njemacku.  Vierojalno  je,  da  je  maogo  ostalo  od  njega  i  n  nasen  jesi 
napísano,  a  da  je  od  lo^a  veéi  dio  propao  nesreéanii,  kóje  so  vise 
texko  uskolebnie  ojefovo  rodno  miesto.  Známo,  da  je  kaga  mno 
Spliet  opostosila,  a  í  divUi  susied  kros  loliko  viekova  aije  sbílja 
propustio,  svojim  ga  pKenjenjera  i  haranjem  uxnenírivati.  Do  sada  poaoi 
bjese  jediná  povíest  Jodítina,  koja  ogleda  bjeli  svíet  jos  sa  M«rkova  iiv 
pod  o,vim  naslovom:  Hisioria  »v.  udo^e  Judite^  u  vrsih,  kmrvaftki 
%ena,  kuko  ona  uk%  vojvodu  Holofema  fúsridu  vojsko  njegove^  i 
bodi  fuk  isrmelski  od  veliké  fOfibtlji;  u  Meteih  ÍÓ9Í  ea  elikama.  Ti 
knjižicu  posvetí  Marko  Z2  tráv.  1501  svomu  komu  pepu  Dujiuu  Balístriéi 
parmanciru  splíetskomu,  odakle  se  snade,  da  jo  je  ve6  prije  bio  napiaaai 
Dľugo  nje  izdanje  íxvedeno  bjese  u  Mletcih  g,  1522;  a  treée  isto  n  Miei 
cih  ltf'^7.8.  Pomenutí  Kr.  Natálie  o  Juditi  píše  ovako:  história  Judith  &• 
terie  illyrieie  ejchomaia  ac  eoneinne  iranslata  adeo^  ut  in  eadem  fUk 
Ifua  perltl  (1  Ovo  na  m  dokasoje  jasno,  da  Je  veé  onda  bilo  mno^  njegovaí 
národne  knjipe)  nihil  praHui  nihilque  aeeepliue  Ugere  queant,  libris  Si 
(Farl,  UL  434).  Osiro  Judite  ostfge  nam  joá  lýekolíko  Na  oHéevíh  spi 
saéuvanih  u  rokopisíb  XV  víeka  sada  se  nalaseéih  n  knjiŽDÍcí  %.  I 
Kukuljevióa,  koi  jih  ovako  naznačuje :  1)  Svarh  múke  leukaretove,  verfl 
2}  Prika%anje  histórie  svetoga  Panucia  j  3}  Od  sedam  sínart, 
grihov ;  4)  Govorenje  glave  marivacke  $  5)  Govorenje  dúhe  osujemé 
6)  Urehe  duhovne^  7)  Dokri  nauei'j  8)  Stumáéenje  Kata.  Pisme 
mudrih  izreka  Katonovih;  9}  Stumaóitnje  fsalma  Davidocog:  Míserei 
meí  Deus;  10)  Tuienje  grada  Hieruzolima -y  11}  Verši  od  suda  boiji 
ť  druge  poboine  (pomanje)  pisne;  12)  Šest  pisan  blaiene  dive  iVmije 
13)  Pisne  od  grišnika  i  svete  pokore  i  14)  MolUva  grisnika  gospoji  ^  1 
Molitva  suprotiva  Turkom ;  16)  Pisan  suprotiva  slasti  od  blaga^  ít 
Ra%um,  Prigovaranje  ratiuma  s  élovikom;  18)  ispovidi  Sv.  Bern 
(n  prosí^  svf'joj  sestri  koludrící  Bisí  posveéeno)  ý  19)  Spovid  koludric 
sedam  glavnih  grihov )  20)  Borba  frairov  (smiešna  pjesan,  od  kóje 
éetak  falí);  21)  íiivot  Sv,  Jerolima  (u  proci.  o  kom  dielo,  velí  Kokolje 


ilo  se  je  49  sada,  da  je  pUaiio  m  jeiíko  latinakem};  ^}  História  Snsane^ 
llefíé  udao  je  samo  tri  od  ti|i  spíaa,  vajme:  SuiaBn,  Rasám  i  8tamačen}e 
QPies  Hrv,Sv,  /.)|.a0adanaáa  Akademija  Jo^slaveaska  o  tom  nástojí, 
9$  ara  hrvataka  diela  Maruliéeva  akupoo  na  bieli  svíet  tiskom  isvedu. 
PAPAUC  JBftOUM  rodi  se  oko  g,  1460.  a  Ôplieto,  te  po  sudu 

t^iét^.  koi  ca  mnofo  Jiv»li  n  svom  Bvaogjelístara,  jos  sa  mlada  pb^ 
i  Httke,  i  napríedova  veoma  a  píesiUétvii ;  alí  danas  nemáme  nijednoga 
^9V^im  BJegPva  pera.  Marko  Dumanie  ipak  svjedoci,  da  je  imao  Jerko 
^Ijfenium  itatii  amoennm  tt  ad  poMtm  miri/ice  fMropen^um,  in  qua  a- 
||feei»4a  omM^m  induMlriam  eollocavity  ut  brevi  tum  latina^  Itim  italiea 
p^vernacufa  tingua  eltgaiUi98imo9  ver9U9  faceret  Reliquit  varii  géne- 
'1$  earmina  puŕe,  dilucid^j  pergpicue  elegí^ntsrque  composita.  Na  nje- 
|IT1  molbu  Maralíc  preveo  je  Petrarkovu  pjesinu  u  pohvalu  B.  D.  Márie 
)k  latinskí ;  a  sam  je  pó  Fr.  Natalícu,  njegovu  savriemeníka^  pbičavao  Ma- 
l^éeve  hrvatske  pjesme  us  gusle  pjevati. 

I  MAaTINČlČ  JEROLIN,  rodjen  u  Spiietu  (oko  1476  f  oko  lôZS)^ 

■  je  Trio  dobar  pjesnik  latinskí  í  hrvatski.  Marulic  (joko  g.  lóW)  sa- 
llvi  na  njega  í  na  nje^ova  brata  Franju  pohvalne  pjesme  latinské,  gdje 
ma  hvali  Jerkovu  vriednost  a  pjesnictvu.  Haníbal  Lucie  StarograJjanin, 
ev  príjatelj,  nu  od  njega  njesto  mladjí,  ne  samo  mu  posveti  svoje  Iju- 
íjfBe  pjesni  i  prevod  Parídove  poslanice  na  Jelenu,  za  koju  veli  Lucie: 
Uuiwtke  odice  svukH  u  naitu  harvaMu  bih  preoôukal,  nego  mu  i  vise 
aníea  u  stihovih  upraví,  u  kojih  ga  hvali  kao  vrloga  piesnika.  Pogibe 
rane  zadáte  mu  s  traga  od  neprijateijske  ruke,  vierojatno  iz  IJubo- 
j[^osti.  Lucie  spomínje,  da  je  sa  života  zaljubljen  bio  u  igeku  djevojku, 

(kóje  se  poslie  odvratío»  Lucíceva  nadgrobnica  za  njega  činí  se  kao  da 
k|iesledoje  djelo  istoga  Lucica.  Do  danas  nije  se  našlo  traga  Jerkovím 
||wvi>  akoprera  su  se  17.  vieka  vecom  «tranom  u  Dumanica  nalazili.  Do- 
||  Paskalic  svíedoči,  da  je  Jerko  pod  starost  podugačku  krasnd  pjesnu 
L  pohvalu  Angjelíne  Faledre,  mletacke  liepotice,  ízpjevao.  Kukuljevicu 
me  za  rukom  dobití  rukopisná  sbirku  píesama  raznih  sačinjavaca^  koju 
ifar  Lucie  Trogiranin  sastavi  pod  imenom  Vartal,  a  u  njoj  jedna  piesma 
|[^9va,  te  ju  obielodani  (Pies,  Hrv,  L  63), 
:,.    ^fíXKUQ  PfiANaO,  vlastelin  splietski  /f  oko  1630),  latinskej 

f  í  v«lo  vjeéí,  yeliki  pfíj^t.telj  Mamlíéa  i  nj^govpg  fivota  krásni  spisa- 
Jednono  jije^ovom  pjesniioqi  hrva(»kQm  služio  se  J.  Stulié  n  sttstav- 
fpx  ríečoslowiika.  Njef^ovi  rniikopisi  bil||  sv  n-  Dum^fnípa,   a  sad  gdje  su, 


-  370  - 
RKISTIČEVlé  MARIN,  po  Kuknljevréa  rodío  se  a  Dabrovnikv,  i  * 

v  .í 

bio  je  starijf  od  Siéks  Nencetiéa.  Sevastían  Sladíé  (Dalce)  Telí  o  ■]«■* 
(Faiti  letUrariO'ragu9Ín%),  da  je  poČetkom  15.  víeka^slovío  inedjn  pies^* 
níoi  hrvatókimí,  í  da  sa  ma  njekf  epigrami  iačavani  medjQ  Menčetiéevínrf* 

v 

pjesmami.  Šafárik  pako  po  Basíca  káže,  da  Je  možda  DttbroTeanía,  te  sa- 
vriemeník  Dr£ica  i  VeCraníéa^  a  da  sa  se  njekoje  njegove  piesni  medjVé- 
traoiéevinil  saéoTalej  ali  do  njíh  jo^  nitko  dodho  nije. 

MBNČETIČ  éléKO  rodio  se   g.   1457,   a  Dubrovnika  od  vlastelíaJ 

v 

Šimona,  nazvanoga  Vlahoviéa  od  otca  ma  Vlaha.  Jos  a  pira   doba  pomrel 
se  ačénja  Platóna,  kô   sto   nam   sviedoéí   Dinko  Ranjína   a   p08%'eti  svojil 
pjesama  na  Míha  Menčetíca,   i   kako   nam   potvrdjaje   ona  njegova  pjesmaj 
koja  riec  pO  rieo  izvadi  íz  Platóna,  te  tako  počinilje: 

Ah,  da  ie  bog  stvori  f  o  9ridi  kako  svit  i  td. 
Poznato  nam  je  samo  od  njegova  života,  da  je  a  mladosti  vrio  zaljubljet 
bio  a  njeka  djevojka,  kojoj  Ijabaví  imamo  zahTalilí  za  njefove  Ijabovi 
pjesme;  na  poslíe  osam  godina  bodoé  ma  se  ona  iznevierila,  Šisko.  w 
liek  svojim  ranám  nnbavi,  za  njeko  vrieme  oslávi  svoje  rodno  mjesto. 
Kašníje  oženi  se,  a  žena  ma  rodí  krásna  kcer,  a  koja  se  záljobí  slávni 
piesník  Gjore  Držic ;  alí  ona  nije  marila  za  njega,  té  s  tóga  Gjore  se 
svietom  oprosti  í  postane  redovník.  sisko  je  pisao  cakavski,  no  kasi 
prepísivaoci  njegovih  piesnih  gdjekada  metnuse  samo  miesto  ca  rieé 
(Kuk.  Pies.  Hro.  /.).  O  vríednosti  njegovih  kd  sto  í  GJQrevih  ovako  si 
Šafárik  (Gesch.  d.  Súdsl.  Liti.  II.  1 17") :  Seine  Emeugnisse  haben  ie 
nach  alle  gewôhnlichen  Tugenden  und  Jflähget  der  Erstlinger  einer 
teratur:  männtiche,  grossartige  Gedanken  anschaulich  sinnliche  I 
dige  Ausdriícke  und  Bilder,  kräftige,  pathetisch^  Zúge  ^  alles  H 
nicht  sowohl  als  Frúchte  der  Kunst,  als  vielmehr  des  Genies;  aber 
beäéutenäe  Unregelmässigkeiten  in  der  Anordnufig  der  Theile  und  Vi 
einigung  »u  einem  schônen  harmonisehen  Gan^en,  und  Mangei 
kritischer  /Sichtung  der  Ideen.  Mnogi  sa  izpíevali  Šiškové  pohvale,  te 
šmátrali  otcem  amíetnoga  piesničtva  hrvatskoga  a  Dabrovníka.  Tako  Bfai 
Dľžic  a  predslovja  svoje  Tirene,  Dinko  Ranjina  a  nadgrobnicah  í  tá^ 
slávni  Ignjat  Qjorgjic  rekao  je  i  to,  da,  sto  je  za  Italijance  BoecaéilA 
Petrarea,  to  je  Slavjanom  Menčetíé  Í  Držié.  Isti  Gjorgjié  tvrdí,  da  Je 
sko  umro  a  44.  godiní,  naime  1501.  (Vitae  et  earm.  fionittif.  eiv.  H 
a  po  éafaŕika  g,  1524.  Njegova  sa  diélá:  a)'  Íta%like  piesni  IJubútntj 
broja  365  (47  ivdaó  ICúkúljevíé  V.  Pies.  Hrv.  L))  b)  Blegiah  k 
troje,  kojih  po  Črevíca  bilo  je  na  broja  preko   700,  a   az   njíh  10  pi 


J 


—  371  - 

I  /««#|t  nišBcem  na  kriiu.  (9í  i%dao  Kukulj*  /.  c.)*  ^  knjiitiioi  sadarBke 
^maiíie  čnva  sé  rnkopts  Menóetiéevih  i  Drsiéevih  pitsni  od  %,  1507. 
Slita  («í«r.  C7iui9.  Xm.  199  T9rino  1844)  piáe,  da  Dobrovnik  ^fomi 
Mš  štampa  ta  prima  tragédia  regolítre^ ;  a  a  opaskí  dodaje :  ^opera  di 
íeiwe,  stampaía  a-  Vene%ia  it  lóOOyf,     . 

DRŽIČ  GJORR  rodí  «e  oko  g.  1460.  a  Dobrovniku.  Otac  mn  Nikola 
ogina  za  strasnoga  požara,  koi  4.  kol.  1463.  sroéj  sam  koežetskí  dvor.  Ix- 
léiv  doiuaée  škole,  mladiéeín  naljobí  ae  a  kcer  avoga  príjateija  $.  Men- 
ietiéa,  te  se  pieaníétva  posvetí,  da  usodnije  íapíeva  njesíne  pohvale,  í  tím 
I  k  sebí  prígne  í  priveae,  8ve  badava.  Ona  obijubí  drug^o^a,  a  Gjore,  o- 
itvív  Bviet,  pošta  redovníkom.  Umrie  oko  g.  1510.  Dinko  Ranjína^  Nik. 
taéetíé  í  td.  njegovu  piesniéka  vriinu  do  neba  diša.  Gjore  napisa:  a)  Pimi 
frokaz^  ako  ma  to  ime  dolikaje,  po  načína  Aminte  Tasove  i  Viernoga  Pa- 
tíra  Goerínova;  a  bío  bi  valjda  najprví  pokus  u   toj  strúci   naše   književ- 

Ísti,  ako  Ií  nije  propao^  b)  Pie»ni  IJubovne  i  cudoredne  (njekoliko  na-' 
iao  Kukuljevic  i  PocicJ ;  e)  Piesan  vrhu  ciiftoce,  gdje  nástojí  mládež 
i  svíetovníh  naslada  od<i1ečítí.  Tu  nemá  ni  pravé  poetické  mastí  ní  poredanja 

J         KLEMENOVIČ   ilí  Kliroentovíc  ŠIMIJN,   malobracanío,  rodí  se  oko 

v 

^1460.  a  Lokurana  selu  o  Zadarskom  okružjo.  Zivío  je  od  g.  1478-1513. 

E  I  redovník  u  samostaníh  ireóega.  reda  Sv.  Franje  dolnje  Dalmacíje.  God. 
>2.  dobi  od  papín«koga  namíestoika  osobitú  pečatnicu,  kojom  mu  se  do- 
éalo,  da  môže  sa  krstonosnu  vojsku  javno  propoviedati,  í  odriešíti  grieiie 
ým*  kojí  ae  u  ta  vojska  úpisu.  Ostaje  nam  od  njega  debela  knjiga  ^od 
||5  listová  u  12.Í),  raslíčntiga  predmeta,  glagulicom  napísaná^  koja  se  u 
|f»rníka  čova  kod  državnika  Sv.  Franje  a  Dalmacgí.  U  njoj  medju  osta- 

5i  nalaai  se:  a}  Zákon  brat  j  e  i  cestára  treéega  reda  Sv^  Franje;  h) 
.  futpopidih  boijih  J  e}  Od  smrtnih  grihov ;  d)  Od  šedam  milosHh 
^jUutvnih  i  titesnih;  e)  Od  í 9  Stankov  vire;  f)  Od  sedam  darov ^  pet  u- 
^  t  tedam  posvetitiaé  i  td.  Sve  u  riešenom  govorn,  alí  slabé   píesniôke 

v 

fiedDOSti.  Kokuljevíjé  ízdao  je  (Pies.  Hérv,  L  4ZJ  Šimonov  Plaé  Gospoje. 
LUCIČ  HikMBAL  rodio  se  oko  g.  1480.  u  Starom  Qrada  na  hvar- 
;om  otoknod  vlastelske  i  ímqéne  obiteljí  koja  je  ímala  svoja  dobra  i  kuóe 
ktorom  i  u  Noyom  Grado  i  na  otoku  Visa,  kô  sto  on  sam  velí: 
,  Sad  me  Vis,  sad  Sfari,  sad  tma  Novi  Hvar,. 

He  je  ačio  i  kako  se  isobničio  ís  njegovih  spísa  nije  mognée  razabratí. 
lie  samo,  da  je  dosta  po  svieta  potovao^  valjda  kao  apravitelj  svoje  la- 
k  Na  domaée  nesríeée  i  ta  ma  radidu  sapríeoise.  God.  1510.  pobuní  se 
^    hvarski    proti  vlastelstva   notkanjem  njekoga  kanonika  Lukaríéa,   te 


L 


—  8W  —  I 

stranooi  g»  |»rtpi«  ft  stnuioai  nUuMBÍ,  d«bra  paks  t  kuée  peplieM  i  f«^  | 
Do  skorá  mletoika  yf\mim  fvnií  mir,  to  ooUtsí  pleniél,  kojí  so  kjtškm  i^-" 
éifli  díelon  «  Trogír  sklosili,  kaéi  so  povrstifte.  Nodji  ovini  í  nos  Haoitoly  *; 
koi  so  anah  stsví,  is  Sfojo  stose  i^rínognulo  popraví: 

Varjfoi  sam  we  na  štran  ratkoie,  nestojím 

V  lineHj  néffo  9tan  fodiffnni  naštújim, 
Rummien  ki  je  M  mmlo  ne  #Moťma 

Od  mnúntva,  kóje  éil  nwéora  fieťmo. 
Ter  po  sva  ffoéUéa  dru0O  i  ne  radim, 

Neg  9f%Mu  viniiéa  penaeijam  i  eadim. 

Neznámo  uprav  godíne,  kada  je  Laeíó  amro,  alí  je  jos  sív  bio  g.  1533-4, , 
jer  je  tada  napisao  Sonet  ítalíjanski  na  cast  Matíje  Marípetra  kneza  í  pnH. 
vidura  hvarskoga.  Jedva  se  sjeéa  svoga  sugradjanina  Petra  Hektorovíéal 
O  dubrovaékíh  píesnicíh  nemá  ni  traga  a  ojegovíh  spísih,  dočim  se  liepa 
rokoje  za  splietskimí  í  domaéími,  najme  s  Jerkom  Martincíéem,  ko^  je  i 
posile  smrtí  opíevao,  s  Nik.  Nataliéero,  Jer.  Bartnceviéem,  Nik.  Gasaro*' 
vicem  i  td.  Vis.  Príboevié  o  svom  govora  izreoenom  g.  1525.  meče  ga  ne4f 
one,  kóje  nasivlje  magni  nominis  viri,  Posnata  Hanibalova  diela  jesa 
sliedeóa:'a)  Piesni  Ijuvene;  b)  Poslaniea  Pariia  Jeleni,  preTod  ís  Ovi-^ 
djove  Heroide  XVI;  e)  Robinja,  ígrokas  a  jednom  óinn;  d}  šHesni  SÍl 
pohvale  i  nadgrobnice.  Piesní  Ijabovne  odsfeéiga  Boviiiost  nje^ove  satrar«' 
Ijene  dnse,  te  ídju  tako  tiho  i  lagahno  kroz  sítoi  bíser  njegova  i^ovora,  diŕ 
su  oprav  u  isto  doba  najlipsí  usor  umirene  éovíeóje  Uabayi  i  jesíkoslovoO' 
isvrstnosn.  U  prevodu  Parídove  poslaníce  nije  sé  tvrdo  držao  nŕi  ríeôi  ar 
misií  Ovídjovih,  nego  ju  je  sasvím  slobodno  izradio.  Robínja  je  najstai^lj 
do  sada  posiiatí  igrokaz  u  nasoj  knjížovností,  a  va^da  i  a  drnph  poslw 
priporoda  znanosti  (I).  Predmet  oze  Luote  \%  národne  poviestí,  a  to  b^ 
eiena  dakako  ozveliénje.  činjenje  biva  n  Dubrovníku.  Osobe  su  Derenéini 
sínovao  baňa  Ivana  Derenčina,  koi  je  11.  roj.  g.  1493.  u  bitki  kod  Mod 
u  tnrske  sake  pao,  te  u  robstvo  umro;  Robinje,  netjakÍQJa  baňa  Magjar*] 
ili  Mijera  Blaža,  koi  je  banovao,  g.  1481;  Matijäi  Derenôinov  sla|^;  &b^ 
sar^  Mara,  Pera,  Ánica,  Kne*  dobrovački  i  jedan  dobrovaóki  viasíeHm 
Turci  zarobe  Robínju.  Sad  ugarskí  kralj  salje  Deťen^ina  sa  mnoi^o  dTor- 
janika,  da  ju  po  svietu  traži  í  odkúpi.  Deren^ín,  preobukav  se  u  trgo 
odo  8  družbom  n  svíet,  te  ja  nalazi  kod  njekih  gjsara,  kojí  mu  ju  di 


(t)  Kukuljevic  spominje  dvie  dráme  u  stibovih  od  nepoznala  spisatelja  kao  os 
•o  u  ftvojoi  kiijilnioi  u  ruk4>pisu  XV.  stôl.,  t.  j.  o  suúnjeni  dami  i  ô  duši  $8uijen^. 


-  a»8  - 

tttfee,  ft  on  ce  sad  8  •J«in  «  Dabrovnik,  pdje  ^  líepo  primajo  i  goste. 
AiMiéeva  diela  bila  s«  da  sada  trikrát  nAstampaBa,  prví  pat  g.  íbM.  u 
Xieteíh  kod-Fr.  MarkoUna  a  4 J  a  139  8tr.$  drugi  put  g.  1636.  isto  u 
Hleteifa  kod  Marka  Oisama  a  8.i  a  109  str*  8  njekojiml  pomaDJkanji;  a 
lireái  pol  i;.  1847.  a  Zagreba  kod  Ljud.  Gaja  u  8J  a  153  str.  s  predgovo- 
foa  i  rieóntkoin  Antaoa  Mažuranida.  U  ovom  sadojem  isdanju  Mažaraní- 
^▼«  predjasnje  je  ísredjeoje  saflvím  preokrenato^  novi  naslori  svojevoljno 
fridodati;  a  b|e  tako  lakoiunno  izyedeno,  da  íma  tu  prekrojenih  i  sasTÍm 
JipMéeníh  etibova.  Glede  pako  jeaika  dodaje  o  tom  íadanju  vrli  Daniéic 
(&te#n«fc  IX,  S)i  *^Lucic€ve  knjige  nisém  mogao  upoírekUi  koUko  bih 
tad  biô^  jer  Je  vrlo  nevteriM  preitampanay  kóje  se  i  u  jtreägovort^  ne- 
WHiee  fri%naje^,  NJeke  iivadke  is  Robinje  isdao  je  sasvíni  pogriesno  6. 
fVaientíé  n  Zorí  Dalmatinakoj  (br,  iO„  ý.  Í846J,  pripísigoé  ju  Bar.  Kasica 
jiaiaBÍna.  Kakoljevié  C^^*'  ^^*  '•  ^J  ^?^^  í^  >'   dragoi^a  isdanja.   Da 

LHaaibal  ne  aamo  narodnoma  i  latínskoina  neg^o  i  talijanskomn  pjesnió- 
dosta  viest  bio,  to  nam  dokasiýe  lýesova  knjiga  tískana  g.  1566.  n 
Éieteíh  a  8a  pod  naslovom:  *^J^netti  di  Messer  Anibal  Lwsio  Le^ignano^ 
ptriíti  B  dioeráL  Co»  frivilegio.  In  Veneiia  fer  Franc,  Mareolini  Í5ô6, 
í  BOŽIČBVKÓ  FRANJO  po  svoj  prilíci  ia  otoka  Hvara,  gdje  jos  da- 

Poataja  potomci  te  porodice.  Napiaa  pieaaa  n  pohvalo  Hanib.  Lncica,  a 
j   ma  odpjeva  s  dragom,  gáje   piesniéke  vriednosti   Franjine   do  neba 
Wie,  te  aaclavjaje  (str,  8SJ: 

^  Od  febe,  moj  Frane,  pehvaljen  samo  bit 

Voíim,  neg  od  Hrane  dmgoga  darovit  í 
Jer  si  9vim  ostalim  Haprida  jnsnikom, 
Zato  ti  nuíhvalim  »ahnaiom  velikom* 
fd  Boxidevíéevíh  apisa  nije  jos  ní  rieóica  vídjela  ug^ledala. 

ľ  MATULIÓ    NIKOLA   iAlberiiJ   rodio   se   u  Splieta   oko  g.   U80. 

■anib.  Lacíc^  njegov  prijatelj,  ispjeva  ma  pohvalnn  pjesmn,  g4je  veli: 
[  ...  %ukom  sladnjim  tacinjei  i  perom 

Pišei  mnogo  gladnjim,  neg  Virgil «  (hnerom 
I  kakú  po  evitn  Híantui  i  Smirni 

Siava  ée  bit  Stplitn  i  glos  neÍ9ímirHi, 

Eistoj   pjesmi  spomínje  Laeió  poveén  jedna  Matnliéevn  pjesanku^  koja 
Btavi  pod  imenom:  Boj  Boga  Jova  u  Flegri,  Na  osim  ove  i  njekoliko 
boinih  naéinio  je  Nikola  po  8voj  prilioi  viée  Ijobovnih,  posto  n  pjesmi 
5'  i  Blažena  Dievo  Marin  (^KukuU.  Pies.  Hrv,  68}  moli  isto  Dievu,  da  ga 
ttbenog  plama  rieši  í  neini,  da  nenos!  vise  n  sreii  Ijuben  strii. 


-  374  - 

VETRANlČ-ČAVČlé  MAVRO,  najstarijí  sln  Domtotka  Yetraiiéaí 
Tonk«  Tarčíaovtee  puéaníiia  rodí  ae  gn  1482.  s  Dabrovniko.  Krstaa  'M 
bjŕse  ma  Nikola,  oa  aétniv  so  kaMjerom  8v.  Benedikta^  proavm  se  Mavftt. 
Odabran  oko  g.  1520.  za  opáta  Nljetako^,  tako  se  krípoatmi  odlikova,  Ja 
je  Jo4  27.  lípnja  1627.  posveéen  bio  od  nadbiakapskoga  namiestDikA  M.  K» 
Restíéa  opátom  sad  sjedinjenih  manastira  Mljetakof^a,  Sv.  Jakov«  od  Vuk 
njiče  blíso  Dobrovnika  i  Sv.  Andríje  na  otoka  iato^  imena.  Kasnie  oatafí 
Mljet  i  prodjo  aa  otok  Sv.  Andríje,  ^je  je  kaé  prostí  kaladjer  do  20.  f»- 
dína  sproveo  n  mím,  ríbe  loveé,  plavotoom  pokadjajaé  svoje  príjatelje  pa 
blížnjih  otooth,  éitajac  i  piiué,  á  po  noéí  motreé  sviesde  í  nebesk*  tieleM» 
jer  bješe  aman  matematik  f  zviezdosnanao.  S  to|^a  Naljeskovlé,  koi  ga  i 
nadgrobníoi  soye  tzvrstním  teoYogom,  astrológom  i  spíevaooem,  a  poslaaiéi 
na  Hekioroviéa  od  11.  avíb.  1540.  veli  joste,  da  ma  je  Vrania  nevmife 
krona  savíla.  Pod  svojo  staroot  on  sam  aí  napísa  život  n  krasnoj  pjesiil 
Remeta.  Akoprem  odaijen  od  svíeta,  našlo  se  ípak,  tko  ma  je  ladavM 
jade  í  tóge,  te  ga  Sava  BobaHé  Uepom  pjesaokom  tjesío.  Najodlioniji  o*^ 
dasnjí  apísateljí  itovali  sa  ga  i  hvalíH,  Podogom  pjesroom  obraní 
prijatelja  Marína  Držíéa  potvorená,  da  je' njeke  svoje  pjesní  od  njega 
pisao^  a  Držié  liepom  ma  ae  pjesmom  xahvnfí.  Petar  Hektorovíé  bjese  hm! 
od  najboljíh  prijatelja.  Ovaj  spomínje  Mavra  o  RibanjU  a  1.  «rp.  1556.  M^ 
pisa  ma  list,  u  kojem  Mavrovn  kriepost  i  pobožoost  do  neba  diie.  Ufluisi 
15.  sieó.  1576.  Od  mnogih  Mavrovih  diela  jos  se  nalaze  aliedeóa:  a^  Stm 
knjiga  ranUicnih  f  tesni  ^  i  k  tomu  dodatak  od  10  dŕngik^  b)'  PtíŕiiiH 
poveéa  pjesankaj  e)  Remeša,  ili  pnstiajak,  gdje  opisaje  stan  Sv.  AndrgO| 
d^  Tri  fohoina  igroka»a^  naíme:  Posvetilíáte  Abramovo,  Císta  Sožaaai 
Uskrsnotje  Isusovo;  e^  Prevod  Bvripiéove  //oÄrnAe  is  grčkoga  í  f)  PJešm 
na  obrana  Marína  Drísí^a.  —  Jakov  Plavío  spomínje  joste  Mavrova  pjcH 
sánka  o  postanka  Dubrovníka,  a  Kakoljevic  .misii  ne  bez  razloga,  da  je 
ono  sto  i  Pútnik.  Od  boi^oslovpih  i   astrologíékíh   njegovih   radnja  nem 

v 

n  í  traga.  Hekuba  i  Posvetí  liste   Abramovo   natíska  Franjo  Zapan   g.  1 
u  Zagreba  u  8.í,  ali  jako  pogriesno;  nješto  íz  Remete  Orsat  Pocié  a  s 
joj  antologíji  g.  1844.  a  Beča;  a  Iv.  Kukuljevic  u   I.  sveeka   piesníka 
vatskíh  cíeloga  Remeta,  Rajská.  Gora   ia   posvetilista   Abramova  í  pj 
Italíjí.  Sya  pako  diela  Mavrova  cuvaju  se   a   starom    rukopisa  kod  (ŕm 
u   Dubrovniko,   í   kod  Kukuljevíca   u  Zagreba*   Jeaík  Mavrov  bjese    éi 
čakavski,  no  kasnji  prepisatelji  njegovih  9písa,  izvrnoše  ga  gdjesto  na 
kavski.   Glede  piespíčke   vríedoosti,   i   o   Vetranícu    môže  se  o   obce 
ono,  sto  je  gorí   reóeno   o  Mepcetiéa  i,Držíéo.  U  igrokazih  dosta  je  m 


j 


-  a»6  - 

.R^iifin^,  a  t«  iMkv^#títo..  jer  ae  ..tvr,d9  drž^o  svetíh  kiý>ft^«  NíiCftaem^nje 
4lllliknju  6$  í|iak  |»o  Šafaŕi)ia :  durek^  kräffige  Stellen,  Präcmon  und 
Jlf^ndfirs  eitt^  4fedÍ0geue,,r^ichhaUige  S|iracAe,  welche  leimtere  ihr  Slu- 

Íium  tuích  immer  šehr  empfehlenswerth  tnae/U,  O  Putoiku  sad  i  isti 
Afaŕík.*  .Dos  €ían»e  Í9t  %w4tr^  strený  ^enommen,  kaum  ein  Gedicht  »u 
jlWMfien,  ober  der  gehalivoUeny  kräftigeu  Sprache  wegen  von  nicht  „gerin- 
^gfírem.  Werthe^  aU  die  úbrigen  Er%eugnúse  dieses  Dichier9.  O  prevodu 
.Ibkube  Proŕ.  A^  Pavíé  obširoo  í  víesto  je  prozborio .  ii  programa  gioinasíje 
JITaraidio^ke  «ag.  1867.,  Po  Djem  ovo  je  dielo  ^rieoitia , /oio^  ma  mi  t«fH- 
ffifmtUi  fie^ika,  éudi  s  kóje  strane,  Jer  Je  prevodilae  i  u  najholjih  par^ 
^ak  i  u  obce  preelohodan  i  u  poJedinoeUh  pun  mana,  a  n  gorjih  pako 
0eimude  granien  uslobodi  prevoda^  a  u  poJedinosHh  takovik  mana^  da 
^9Jii»i  éitac  trag  ittkvario,  grieee^  proH  glavnim,»akonom  tragčdije„. 

^''"  HEKTOROVIČ  PETAR  rodí  se  g.  1487.  a  Starom  Grádu  na  otoku 
Hvaru.  Otae  mu  bjeée  Marín^  a  Mati  Kata  Barbí,  oba  od  starínske  i  ple- 
^enite  koée.  Odraslim  odpraví  ga  otac  u  Splíet,  tada  na  glasu  po  ucenih 
^Udíh^  gdje  Petar  ízuci  sríednje  skoIe,  a  takim  uspiehom,  da  su  ga  naj- 
odličoiji  Splíetéaní  vrlo  cíeníli  T  ruku  mu  prijateljsku  pružalí^  medj  kojimí 
T  sam  Marulié,  koga  je  on  kasnje  u  Ribanju  dično  opjevao.  Vratív  se  kuci, 
Hakon  malo  umrie  mu  otae,  te  se  morao  latiti  kucníh  poslova  i  odreéi  se 
Itaiňíere  proéí  u  Italiju  na  visje  náuke.  No  ípak  níje  sato  manje  nastójao 
R,kod  kuée  o  kojiei;  te  us  primíer  svojih  splíetskíh  prijatelja  sapoce  umah 
lílagatí  piesme  i  drnga  diela  na  latinskí,  italijanski  i  materinski  jezik^  í 
Ffáko  Tiestô,  da  su  ga  do  mala  počeli  i  na  daleko  najboiji  naéi  umovi  Iju- 
^íti  í  štpvati.  NjegovG  nastupno  ponaáaoje  sa  svojimi  sugradjani  jasno  nam 
"tViedocí,  da  je  njegova  kuéa  ostala  saavim  poštedjena  u  domacoj  buni,  koju 
^.  1410.  proosfokova  nasilnost  plemstva  na  Hvaru.  Vz  knjígu  i  gospodar- 
'fttvo  njegováse  Petar  joste  poijodielstvo,  prírodoslovje,  musiku.  i  gradiitelj- 
Rltvo,  a  av0  nävlastíto^  posto  se  priraí,  jos  sa  rana  po  svojih  osnoVah'  í 
'tvojim  ravnanjem  graditi  velíéanstveni  stan  s  ribnjakom  i  perivojem,  sto 
ma  í  dau  danas  krasi  rodno  miesto.  Za  rata  medju  Turci  i  Mletčaní,  Bar- 
liarosa  udari  silnim  brodovljem  s  mora  a  Beglerbeg  grcki  golemom  voj- 
Akom  8  kopna  na  Spanjolee  u  Novu  Buke   Ketorske.  Tada  ilí  Barbarosove 

Íadje  ili  éete  Jleglerbegove  navalise   na  otok  Hvar,  da   ga  porobe  i  popale. 
Petar  je  morao,  da  si  sacnva  život,  silnom  olujom  na  slaboj  ladjici  odplo- 
ivixi  na  italijansku  obalu,  i  godínu   dana  probaviti  u   Mletcih.   Na   povratku 
sUvl  Be  Petar,  da  jpodigne  us  dom  jakú  sgradju  iia  nacin   tvrdjavice,  neka 


P 


bi  *^ntiiikom  í  siroéadi  ■  mírv  sckítmom  %ilt,  a  oliraaott  gnJn   ti  Hi 
Na  ojoj  Je  puBo  godína  rádio,  i  éioi  se,  da  Ja  ta  života  sasirini  dí  di 
nge,  2a  odmoríti  se  n  TI.  godioí,  iki^Jroe  po  Dskrsn  1657.  s  Iŕepoa  drufiloi 
posíeti  DobroTnik^  gdje  ^  moosi  príjateljíy  a  kojimi  je  od  davaa  d< 
vao,  veselo  dočekaae  í  éastoo  pogootiie.  Odaíede  kod  N.  Nalješkovíéa,  k^ 
8Í  to  amatmo  aa  veliká  srieca.  Čim  se  kiiéi  vráti,  dopade  g^  aíhia  M 
bedri  i  n  mci  (^guia),  a  ta  ^  valjda  potiano^  da  nápise  crvojir 
(18.  velj,  Í5$0).  Petar  preifvio  Je  Joi  goleiaa  Bearíeéo  svoje  otaébii 
Tnref  kol.  1561.   porobisd  i  popalífo  yeéí  dío  8taro|;a  Grada.  Petrova 
tvrdjaviea  održa  proti  oavali,  te  i  i^ega  i  poveéi  dio  gradjanstva  spsai. 
táge  tada  prítrpljene  JamaÔDo  ma  sivot  akratiše.  Umrie  poéetkom  o« 
1572.  od  86  lieta.  8 vi  skoro  naši  spise teQf  aavili  sa  a  f  daaas  vijoi  ki 
vienee  a  aspomena  ovo^  naáega  prváka,  bilo  to  radi  piesatéke  il}  jctti 
njeg^ove  vriednosti.  No  žalibože  njegovi  sa  spisi  veéiaom  propali  ili  ko 
^dje  aakopani.  Od  Petrovih  radoja  do  g.  1540.  sastavljeník^  a  tóga  je 
raio  bíti  dosta,  ne  ostaje  nam   danas   ni   slovca.  Ili  sa  propali   aa   tai 
návale  od   %.   1539,   ili  jih  je  sam  Petar  kao   iaprasna   s  pobožnosti 
starosti  unistio;  ili  napokon  lese,  ko  sna  gi^e  stranom  barem  n  sabíti. 
sadoje  po  meni  jest  nigvierojataije.  S  Ribanjem  okonéao  je  svoj  knjíi 
rad  (1S5S),  Petrova  diela  jesa  sliedeca:  a}  Prevod  Ovidíjeve   pieasi: 
remeäio  dmorU^  b)  Skuf  ravlicnih  Mvietskth  i  poboifuih  fie^ni 
skih  i  latinakihj  te  i  pošlaniea  o  stihovih  i  a  proai}   c)  D  vi  e  podobe 
slaníoe,  kóje  je  g,  1541.  opravio  jednu  na  N.  Naljeskôviéa  a  dmga  na 
Vetraniéa;  d)  Dva  igrokaza,  naíme  Jtíuéenje  Sv,  Lovrinca  i  Posvetili 
Akramovo,  uz  prvoga  i  dotioni  spieyi;  e}  Podaga  poslaniea  u  italijt 
frovi,  koja  jasno  sasvíedocaje  njegovo  daboko  posnaiýe  i  italijanskofa 
aika;  f)  Is  njegove  poslanice  na  Vetraniéa  (1  grp.  lÓ^S")  isilaai,   da 
preradio  jos  ujeko  dielo  ramdjéifeno  na  clane,   valjda  a  prosí ;   g)  i 
kon  Kibanje  i  ribarsko  frigovaranjej  kóje  je  janiačno  i  najglavnije. 
je  dokasao,  da  je  bio  ne  samo  praví  píesník,   nego   i  iavrstni  filosof. 
dodá  mu  ôetiri  národne  píesme,  najstarije  isviestnoga  dáta,  s  dotiénimi 
pieví.  —  Ribatije  sa  tri  piesmíce  latinské  sa  prví  pat  bilo  je  nastami 
g.  1568.  u  Hletcíh  kod  Iv.  Fr.  Camoiio  u  8.í^  drogi  put  g.  1638.   ista.| 
Mletoíh  kod  Bart.  Ginammt  u  11, i  sa  poslanieom  Franetn  Hektorovíéuj 
treéi  put  po  meni  n  Zadru  g.  1846.  kod  braée  Baitara  a  8.i  sa  jos  ▼< 
pridodatci.  Sada  pako  kanim  na  novo  ga  iadati  sa  ji*s  njekojimí  nje^nj 
spisi  do  danas  neposnatimi.  Šafárik  o  njem  ovako  súdi :  Die  diehtt 
ErKBugniste  Etorovic  *§  %eiehnen  steh  sowoM  dureh  Gediegenheit 


šgmft  der  GedmUnm,  mU  tmth  dmrek  IMnMtéeť  DieHon  sehr  voriktiť- 

miTUdEVfČ  JBRKO,  vitet  ilatne  oAtruge,  rodío  se  na  liTarskom  otoka 
lt«  1^.  1)187.  P.  HektoŕovliS  Jako  ga  hvalí  kao  ibndroinanca  u  Hibanju^  koje 
ii«  je  i  posvetio,  i  gdje  pk  predstavlja  kao  reé  sidinasta.  A  da  Je  Jerko  sa 
oatavio  í  vÍM  kjqJfžeTBÍk  radoja  te  í  nafiki  aapiaaaib,  potrrdJQJe  nam 
aMe*,  k^o  UMI  g.  1&53«  saw  Hektororíé  napisa.  I  Hmaibal  liucíč  n  pe- 
•laDÍoi  na  J.  Martinéída  ovako  ^  alavi : 

ŕyega  H  imnoti  štévun  fflas  d9  nvwdä 
Vmom^  kém  foušti  túko  9e  i  gimda, 

I  Jarkov  oilaiyi  hnA 

BRTUČEVIČ  H0RTEN8IJ  bio  je  vriedBi  píeanik.  N.  NaljeikoTÍé, 
^jegov  prijatey,  apravi  mtt  räe  poslanica),*  jedna  poéíma  ovako: 

Hortenne  foiteni^  simvo  švih  Harvaiď 
Pravo  H  mkuneni  ime  trtdt  od  éUim, 
i  Mmo$o  Jé  wrimtenmf  huhgei  éuo  jm 

GUtt  ivojfm  imomm  po  švkuj  ki  nmm  tja, 

Voniate  sa  nam  samo  tH  radnja  Hortensijeve,  naíme  dvie  foslaniee  Níki 
Síaijoékoviéu,  i  jedna  piosan  npief ana  n  pahvalo  TMe  I  Si^ešm  Bernardína 
Karnarvtíáa^  sve  po  KokiiUeviáii  aafttempano  (Pie».  krv.  U.  70').  P.  Hek- 
Jiffovid  rodyak  ma  naimenova  ga  o  avojoj  oporaoi  igo  otrniteljem,  a  avo^ 
Hm  bailinikom,  kad  kí  PetroVí  poblíi^)í  naalíedoiei  isamrlí  (1659'). 

LPBLB6RIN0VIÓ  MIKéA  BMILJ  k  o«oka  Hvara.  ttvriív  nanke  a 
UJi^  knénje  bjo  ica%ran  ia  pénetara  Kadarske  občine,  I  ta  ee  na  njekn 
l^hrŕja  ofieaí.  Spomínje  ^  V.  Priboevid  n  svon  govora  ixreeenom  g.  1596. 
li  Hvara  kao  covíeka^  koi  ae  veé  bjeée  po  aveijih  dieliii  vrlo  oglasio.  N. 
|fa1)cékoTÍé  a  poalaníei  na  Hektorovida  (4640)  apominje  Míksine  piesni 
páda  kao  dobro  posnate  %  Dobrovnfka  i  hvali  Jfh ;  to  sviedoeí.  da  se  je 
ilikda  vod  dávno  s  Votraniéem  dopfsíváo.  6.  1567.  Hoktorovid  napisa  ma 
Kat,  a  kom  nsveliénjo  njegova  vríednoet,  te  mu  javlja,  da  -je  Dnbrovnik 
jpwiotioy  gdje  *^mou  Mtvori  lne  nmjdoh  «e  veset  nš  mmio  kadu  vidih,  da 
Jfé  t  ottdi  f o^fMfio  tme  ivojo,  ;ero  imfitovan  kik  doHi  %a  Hke,  i  veU 
M  fokvayenm  ki  tjukkm  (nmme  Jedjupka)  tvoja,  kakano  ttvar  nami-- 
mta  iimvartHm,  koju  H  nikad  a  pridnja  vremena  sloiinarodno  i  upisa^f, 
PBl^ie  nam  od  njéfpoira  pera  samo  pošUmiem  Saht  MUotiéu,  i  pomennta 
jJadjupkm^  obe  sa  prv!  pot  tiskane  po  Kaknljevíéa  (Pie9,  Herv,  U.  €9), 
moi  veli,  da  je  Mikmi  ovivtio  n  svoja  is  čabranoviéeve  Jedjapke  prvo^ 


imfS^y  treée  i  peto  pieiwiýe  sijo4s«  «  avodion  pjetiMM^  te  4*  se  je  aiúx 
■eposnati  sato  rngao  Pelei^ríaovíéeyoJ,  vtUé:  kmrfljenu  da  noti  A«/Jwi. 
Gort  lavedena  svtedoéan9tva  čine  oam  Ntkav  ilaplA  clarííega  od  Čabrtao- 
yíéa  i  la  ra^a  na  ^lasu  i  u  eaipom  Dabrovniku^  t^  oeM  fto  ^s  temeKa 
pomieliti  dalo,  da  je  Cubraaovié  od  Mikáe  aseo. 

LOVRINČBVIČ  GRACI08A  i  ona  ii  otoka  Bvara^  najstanj*  aarvdaa 
fje?aéiea.  tHektorovié  a  poelaateí  ■•  nja  odprto  kaie,  da  je  reé  dobro  ye- 
mata  ae  samo  a  Hvaro^  Splieta  í  Trogiru.: 

Da  f  9  tvoj  dmrimvi$  Ira  fit  mtmla 

Tvtja  éast  t»  šiavi  švuda  Jé  frvetata. 

i  da  je  jos  od  mladosti  aapoéela  sia|;ati  bog^oljobne  píeoiii,  kojo  sn  ma  ee 
tako  dopale,  da 

Jei  i'ik9  nfoj  t^men^  rih,  u  ^odbom  um^u^u  ? 
te: 

U  keiiih  navke  duhúvué  nmKodš^ 
Ki  ItAo  érem  Mte  pravim  futém  k^de, 

Ka  u  Mvako  muHo  U^ofod  éude  éiiti, 
Tvqjé  Marce  éisto  f  o  njif^.  ée  (^ei^iýL 

DMITRié  NIKOLA  oín  Jerka  i  Ane  Naljesko^i^e  rod!  ae  n  ftt- 
Vrovnika  g,  íi9S,  (fo  njekejih  g,  ÍSW).  Mladiéem  posvetí  ae  trgoTÍai,  * 
kao  trgovac  prodje  moogo  srieta,  aavlaetíto  u  ístokv.  Obljubiv  aa  rana  Mp 
rodao  piesniétvo,  kroc  te  sabave  tako  a  njem  osnapriedova^  da  ae  je  Mh 
pokon  popeo  pored  drtf íh  piosaíka  avoga  doba.  Najttesayí  i^jesovi  prijat4l' 
bili  ou:  M.  Vetranie,  rodjak  mu  N.  Na^eakovid  koga.  I  avojini  m^ji 
atve,  i  P.  Hektorovíd.  Živio  je  neoieojen,  «  primínoo  je  f.  1553.  «  Kaadyjl 
Nayeskovíc  oplaka  oje^avu  anirt  a  poalanieí  na  ,P«  Hektorovida,  a  M«  V#i 
traoic,  íapieva  ma  nad^robaieu.  Oatavi  najn  elíededa  diela:  a)  Pretúd  0h 
dom  púkomih  psalma  Bavidomh  (g  i%vormmi  fokoknimi  fJetmmwU),  dtP 
tifikan  a  Mletcih  dne  28.  ožiqka  1549.  kod  Nik.  Baskariaa  (ito«eola 
Mamfu  od  6,  telj.  U49.  u  Arkivu  Mlet.^Cnfi  dei  CúM.  di  JT.  Nataš^^ 
b)  Pesianiee  a  atíhovik  na  prfjatolje,  jedna  od  20.  raj.  1646.  na  Nn^eá 
viea  |;ovorom  pomieaanlni  a  italijAnátinom ;  e)  K^zne.fiéšni  fokomme  i 
ke^ne;  d)  Sbirka  pričíea  is  Sv.  Pi«ma^  is  mudroljubníh  l&njigA,  í  íi  c 
ískuanopa  iima  (ima  jih  939,  étam^  orAu  Oceiiaivr)^  Knkoljevid  dao  je 
nvietlo  ojekoliko  piióica,  4  piesme  dnhovne  í  jedno  poslanien  (Piet^ 
L  Í04);  a  »vi  tí  apisi  oalase  se  a  kigiinioi..pok.  J.  Culiéa  u  Dobro 
ikr.  9,3í).  Naljeôkovid  n  poaladici  na  Hektoroviéa  10.  nvib.  1540.  velí 


Je  Ktio  Nikoli  kmia  savila,  alt  nmm  n^e  posiiata  nijedna  njagova  ÍBtoricfca 
fa^DJa,  a  f  lede  proToda  piesni  Davidovih  dodaje  isti  pisalelj  : 

Pe.ivoja  usim  smm  j/švari  duk  héH, 
.éafapik  spovíeda,  da  í  Danitrid  s  MfneetiécBi,-  Držióem  i  Vetraniéem  ffekart 
Mim  den  ersieu  Ánkauern.  der  raguHmitehen  MehÔnen  LiUratur^  und  Msťfl 
mit  ihnea  Varitíú^e  und  MäH§«d.  J)mt«piBvíéeva  poskiŔoa,  koju  napisa'sieq. 
.1653  Naijeskovíéa  is  Aleksandrije  (Butk,  Kukulf.  6r;  98%  spomnje  piesaika 
MATKA,  a  to  ne  môže  hiH  dragi  nego  Matija  llOBALIČ-  koi  bješe 
po  Martina  Rosiéa  ísvrstní  piesnik,  a  po  Orbíníév  onda  jedan  od  najviestí- 
jih  greeista;  a  í  nan  od  ajega  oe  ostaje  po  Bve  iifsta  osiro  prevodá  diela 
fifv.  Vasilije  ís  grokoga  na  latinskí.  Dmitrié  pjeva  o  njera : 

Tko  H  veď  u  pieni,  neg  ako  nas  Matka, 

Pripivai  IjuveiMi  faó  milo  i  šlaiko  ... 
iVtf  njegov  necé  glae  nikadar  umriti, 

Neg  H  ce  fó  vik  vas  na  svHu  ikivUi; 

Rad  fUni^  kóje  on  meu  muie  vam'daje 

Lifie  neg  ArUm  na  riki  ptiveje^  t  td. 

GUČBTIC  STIBPAN  rodio  sen  DebroVníku  ok<^  g.  1495.  U  28.  ^- 

diní,  nesna  se  s  čega,   bačen   u   tamniou,   ngleda   fa  Jednom  slaóajno  kdi 

Meževa,  to  vídeé  |;a  a   kipo   pretvorená,   velikom   hradom,   licero   suhim   i 

ŕfclíediro  a  n  staroj  haijioi,  saéodjeoa  savapi:  Ako  li  je  onaj  drvíš?  Stíepaa, 

iav  ju,  sače  tak  i  na  brso  sloši  šaljíva  pjesanku   imenom   Drvisiada,  Ovo 

Ijle  po  Šafárika  jedno  od  najpoglavitijíh  amotvora.  nase.knjiievnosti.  Crevíé^ 

Eladié,  Apendini  í  Knkoijevié  SUepano  f  a  prípls^jtt  i  ne  bes  rszloga,  a 
;iyat  Gjorisjié  i  Ant.  Kaznaôíé  Stíep.  Gjorgjíéu-Gímana.  Sladíc  káže,  da 
ll^stoje  još  drug^e  d  vie  Gočetí^eve  piesmice.  i  v.  Lov.  Re^ino  posvetio  ma 
||e  svoje  italijaoske  písmogore,  na  kojih  je  í  Stíepan  po  Sladicu  víešto  ra- 
^.  Drvisiiida  bila  je  tri  krát  natii^kana,  naime  g.  1839.  po  A.  Kaznaoida 
|pi  Dabrovniku^  g.  1848.  po  Vlad.  Knešiéu  n  Zagreba,  (Zagreb,  Koled^')y  i  f. 
{p89tf.  isto  a  Za^eba  po  Koka]jevÍ4^y  QPiee  Hrv,  L  Í05), 

p  ČUBRANOVIÓ  ANDRIJA  rodio  se  ■  Dobrovaiko  pocetkom  16.  stôl. 

^  puéana  aanata  zlatarékoi^a,  te  i  on  sliiéajno,  pošta  pieMnikom.  Kase  se, 
Va  jednom  njcka  gospodja^  koja  je  Teoma  Ijobio  i  svada  slíedio,  sa  od> 
ptraniti  ga  od  sebe,  prosva  ga  Jedjtfpéaaínom,  a<  on,  kao-^duhom'  van  sebe 
WoÉi  saljiva  pjesma  imenom  Jedjupka,  Njekí  pako  vele^-da  složi  ju  a  po- 
Ikladah  i  to  na  obda  sabavn,  nebili  valjda  onoj  u  datoj  pospodji  ovim  pu- 
lleai  bvojn  tajno  Ijubav  odkrio.  U-  njoj  sjaje.  éistoéa  i  ugladjenost  jesiks*  a 
ilttwsU  «a  asnešeoe  i  njesae  tako^  da  Gjono  Palaro^ié  i  Iviin  Gondulié  mšu 


se  stidilí  is  njk  eltave  nékB  v  svoje  fiesmotvore  aTratíti.  JedQttpkft  Uk  je 
tiekana  pnro  n  Hleieíh  g.  16M.  kod  Altobella  Salíeate  h  8.1,  pMveécM  pe 
Marino  Battitorre  DaW.a   Tomi  NadoQeviév  BadislaTiéa  kanooikii  i  viten 
kralJevBiTa  poljaékoga,  rodjaka  ABdrijíao  po  materí.  Opet  lýe  atampaaa  f. 
1718.  a  MJeteih  ked  Fr.  Barilela  a  ie.i;  a  tredi  pot  |;.  1638.  a  Dobrovmke 
po  Ant  Kaanaóiéo  a  8.i  ^  to  napokea  fí»  1866.  o  Zasrebo  po  Kaka1|e^ 
(ťl'M.  Herv,  U.  I>  Oatale  pieaai  Aadríjiae  Jeso:  a)  Robinfieš,  W)  PreHu, 
e)  Si^té,  d)  Primaljé^  e)  DJevojke^  b  odgovori  pastirekími,  f)  KdhUjerii 
Bve  pisaDO  istím  smierom  Jedjapke  aa  sabava  pokiadoih   praaaika,  i  veéi^ 
nom  tiakaao  po  Paoida  í  Kakayeviéa,  Šafárik  aove  Je^iopkíi  *^emé  makrt 
PrmeMlume  in  dém  Garteu  iUyrueher  Mvšeny^,  Is  qjeke  Ulježko  isvadja 
Kukuljevíc,  d«  je  bila  javno  ís^voreaa  jos  30.   srp.  1527.  Imamo,  osím 
Pelesrinovtéeve,  joste  jedao  dobro  Je^ivpkn  od  Save  Bobaliéa  i  od  ajekogs 
neposnata. 

VODOPié  VLAHO  Tomfa  agteda  svlet  «  Dabrovníka  poeetkom  1C 
stôl,  od  gradjanske  kade.  O  ajem  se  samo  sna,  da  ga  je  g.  1&38.  Nik. 
Vlaho  Drsié  imeáovao  isvraiteljem  svoje  opornke.  Posnata  aam  je  samo 
jedna  poslaníea  Vlahová  na  N.  Naljaikoviéa,  písaná  oko  |;.  1689,  koja  ísda 
Kukaljevíé  (Pťe«.  Hért).  ti.  94). 

KAB06A  NARtO  nasvan  Kordíca  rodío  se  n   Dubrovníka  %,  1501 
Posvetiv  se  erkovnomu  stalísu,  ovráí  nanke  na  padovanskom  sveočflisti, 
gdje  pošta  nančíteljeni  oboje^  sakona.  Prílikom  njeke  raspre,  od  nčeée  Ml 
mládeži  bje  odaalan.kao  obraaitelj  a  Siletke,   te  pri  onom   víeén  ísradí,  la 
bode  u  Padovi   nová  stolica  sa  karno   pravo   otemeljena.  Yratív   se  ka^ 
dobi  síelo  kanonika,  a  malo  kasnje  i  nadjakona.  No  savadiv   se  sa  Bíwh- 
nom   Menčetiéem,   nenkim   f  oholím  namiestnikom   ondješnjepi  nadbiskapl^ 
Bekatella,   nalaseéa  se  o   Rímu,  gradsko  víede  nepravedno   progna  ga  k 
grada  na  peť  ^odina,  a  on  ode  a  Rím  na  tužbn.  Papa  listom  23.  líp.  I 
nakloni  víeée^  da  ga  natráp  pozove.  Sada  ^  neprijatelji  baci&e  a  neprililÉr 
sa  samim   Papom  sbof^  njekoga   pastínjaka   propoviedajoda  u   Dabrovailáf 
kríva  naôela;  ali  je  on  snao  slavno  obranfti  sebe  i  s  njím  okrívijeno  svo«< 
denstvo  (lóTS)  oapisav  dielo:  De  Eeciesiasiiea  Meriate  et  eaermti  eréi* 
nis  immuuitate*  Po  smrtí  nadbisknpa  Kalvína  kaptol  ^a  imenova  naniesla 
nikom  (1S7S)^  no  plemidí  soalí  sa  tako  savestí  novof^a  aadbískapa 
da  ga  je  ovaj  dao  vexaoá  o  Rím  odvestí.  T«  Marijn   podjo  aa  rokom 
svim  se  opravdatí,  Papa   ga  dapaée  imenova  protenotarom   apostolskía  I 
svojim  dTornikom,  a  nadbiskap  morao  se  još  g,  1579.  svoje  éasti  odrafl 
Kabela  osta  n  Ríma,  s4i««nľíe  5  kol.  1582.  Imao  je  aa  prijatoUe  najslavwM 

j 


J 


—  381  - 

oidaiiye  domaóe  i  itolijittéke  tplsatelje.  SUih  Je  vise  radajft  latÍMski  i  í- 
teiy«ii6kí,  a  naškí  posnaU  aa  aámo  o^'a:  a)  Imtumrnéénjé  Dávidova  puUmm 
109y  i  b)  Piesan  o  dináru^  koja  Je  n|kravo  ovaka  naalovUena:  Dukrov-^ 
emniu  Marío  Confušo^  a  svao  se  Confušo^  Jér  bjeáe  olan  aceBo^a  droatTa 
n  Viterlia  Áeeademia  ConfuMorum,  Ovu  je  KakuUevíé  isdao  (Piet,  Hérv. 
íl  tS). 

GAZAaOVIČ  NIKOLA  rodío  se  g.  1506.  na  otoka  Hvara,  a  jos  Je 
živio  %.  1578.  kao  nadpop  hvarskí.  Od  njega  aani  ostMJe  samo  jedna  pjes- 
mica  u  hvalu  svoga  príjateija  Uaníb.  Lucíca,  koja  je  Kakuljevié  na  avietlo 
dao  (I,  e.  /.  ÍOS'). 

SERAFIN  malobraéanín,  ís  Nina,  národní  piesnik,  živio  je  malo 
prije  Zoraníéa. 

ZORANIČ  PETAa  (de  Mbis)^  malobracanin  is  Nina,  s<ije  6e  rodio 
g.  tô08.  (!}.  Dobro  je  posnavao  gréku,  latinskú  i  italijansku  književnost, 
kô  sto  nam  sviedoôe  sama  njegova  diela.  Tako  se  bjese  saljabio  a  pastirska 
radujú  vrloga  italijanskoga  piesnika  Sanna%%ara^  da  i  on  naumi  istim  na- 
činom  složíti  bukoličku  knjigu,  i  (ako  donapuniti  i  ovu  stranu  naše  knji- 
ževnosti.  Dogotovi  ju  u  pet  miesecíh,  naime  kd  sto  sam  napisa  na  nje 
koDCu :  majut  incepit,  september  perfecit  Í636,  a  pod  naslovom :  Planine^ 
ke  »darke  u  tebi  pisni  peie  po  pastirih,  pripovUU  i  pritvori  junákov 
i  deklic  i  mnoge  oštale  stvari.  Posveti  ju  iste  godíne  svomn  nôitelju  Ma- 
tejevicu  kanoníku  Ninskorou;  a  bje  tískana  stoprv  g,  1569.  u  Nletcíh  kod 
Dom.  Ferri  u  4.i  s  bakroreznim  vinogradôícem.  Na  okrajcih  listová  ima 
igekoliko  opaxuka  latinskih  i  italíjanskíh,  éto  nije  jamačno  s  njegova  pera 
poteklo.  Káže  u  predgovoru,  kako  ga  je  vila  po  putu  srela  te  obodrila,  da 
opise  svoju  domovinu,  a  on  da  joj  je  pogodio  pokle  je  svoju  domovina  do- 
bro proočio.  Svoju  radnjtt  räsdieli  na  2i  poglavja.  Tu  o  prosi  podobri  broj 
pastírskíh  rasgovora^  usgredoo  pi^ko  opisuje  pastirske  obíčaje^  te  dodige 
gdjekoja  krásnu  piesmieu  od-  pastira  izpjevanu.  Tako  je  saljubljen  bio  u 
jecík  í  naroď  svoj,  da  je  težko  ondje  žalio,  sto  tadje  književnosti  naša 
nad%'isuju;  sto  mu  díviji  Turčío  gazi  í  hara  domovinu  j  i  sto  nasí  nemare 
za  svoj  jezík  hrvatski,  dapače  sto  ga  se  itramuju  i  stide^  a  u  tu^ji  jezik 
rado  pisu  i  poje.  U  XX,  poglavju  spominje  jos  dva  svoja  dielaj  naime  Jjjub- 
veni  lov  í  VilenicUf  izgubljena.  Umrie  g.  1550. 


v 

(1)  Lav  XX  {iSiS-ži)  javi  Sibenittkomu  ka^tolu,  da  je  podielio  oii(]jeánju  čast  arci- 
djakona  i  kanonika  i  uz  to  župu  Sv.  Nikole  u  Ninu  i  Sv.  Marije  u  Cresu  dilecto  filio  Petro 
i  de  Albis  derieo  Ragusino  (s.c)  canierario  secrelo  ac  familiari  continuo  eonimeJisali  nostro. 
iTeMto  tfa  je  to  aai  Petar. 

) 


! 


—  389  — 

QAUA20VIČ  MARIN  (^Omlemmno^Brugnélm)  ro4io  se  a  DnliroTäki 
oA  ktté«  isvorom  li  Zttkamia,  i  siyio  je  g,  1640.  kao  imiloknicaiiiii,  Gretiél 
kfti«,  da  je  bio  tUtruš  inier  iUyricúS  poHtmt. 

NALJEäKOVIÓ  NIKOLA  porodi  se  a  Dubrovníku  oko  g.  1510.  Otae^ 
ma  Stíepan  Crg^ovac,  a  matí  >KaU  Radaijevíéa.  Prvé   náuke  prími  od  stríes 
si  Augustína,  vrlo  učená  muia,  koí,  probavív  víse  godína  a   Italíjí   kao  o- 
čítelj^  umrie  napokon  %.  1527  kao  Tribínjski  biskup.  Za  mladosti  Niko  bjese 
i  odvíse  veseljak  po  navadí  tadasnje  momcadí,  proti  kojój  dobrovačko  víeée^ 
4.  líp.  1536.  iida  osobití  sakon  s  namlerom,  da  ju  na  red  prívode.   Alí  víse 
Bego  sakon  od  ila  puta  odvráti  ga  Ijubav  sa   njekom  gospodjom.  No  rodí-' 
telji  prísíle  ga,  da  se  ožení  s  Lukrecijom  Kuseríéa,  sestrom  slávne  Cvíete, 
te  da  se  okaní  knji|;a  i  očenja,  za  kóje  tvrdo  bjese  prionuo,    a   da  se  vas' 
trgovíni  posveti.  Kad  eto  ondasnje  okolnosti  političke  iznenada  oborise  ne-j 
Bŕieén  í  na  njegove  poslove,  te  ísgubí  ímanje,  a  sena  mu  ísbjef  ne  u  samo- 
stan.  S  nová  oporaviv  se  od  pretrpljeníli  škoda,  lioe  mu  se  opet  rasveselí.' 
Činí  se  da  se  pustio  savestí  od  prednje   Ijubavi,   í  da  g^a  to  bjese  u   noT( 
neprilike   bacilo.  Da  se   sasvim   napasti   ukloní   po   drogíkrat   ožení  Áe 
svoju  rodjakínjn  Niku  Naijeskovíca,  te  mirno  provodeé  svoje  dne  ns  kiýí| 
národnú  i   pobožno   pjesniótvo   nastaví   svoja  svjezdoslovna  í   matematickí 
iztražívaoja,  í  u  tlh  tako  uznapriedova,  da  ga  je  Orgor  Xlil.   u    Rím  po-«l 
ivao  na  sbor  niggIasoYÍtijíh  učenjaka^  kad  je  nastojao,  da  popraví  juHansyj 
koledar;  če|^a  se  Nikola  okaniti  morao  svoje  starostí  radi,  no  posla  zboi 
svoju    dotičnu    razpravu,    koja  bje   pohvalom  prímljena.  Da  se    je   u  toi 
znanstvu  za  dnda  vrlo  odlikovao  káže  nam  jos  jedno   njegovo   dielo  s  na- 
slovom :  ^Diahgo  šulla  sféra  dei  monäúy  dMsú  in  einque  giornaUj,  tiskai 
g%  1579.  u  Mletcíh.  Dubrovačko  vieée,  komu  je  posveéeno,  obdarova  Nikoli 
dragocíenom  posudom  srebrenom,  grbom  dubrovačkím  uresenom.  Umrie  pi 
sinca  1587.  Ostavi  nam  slíededa  diela:  a]  Sedam  komedija  u  stíhovíh;  b] 
12  pjesni  od  maskerate;  o)  101    pjesan   Ijubovna;   d)  ÓT  poslmniea 
njega  i  na  njega  upravljeníh;  e}  9  pjeski  kogoljuhnih^  f)  poveca  pjesi 
o  ra^mUljatiju  varhú  níuke  Isukarštove,   Od  ono  sedam  komedija  tri 
pastírske  a  eetíri  íz  domaccga  života.   O  njíh  velí  Šafárik:   keineš  ditši 
Lustspiele  éntspriôht  »war  voUkommen  allen  Anforderunj/en  der  Kwuí, 
aber  die  Charadere  der  Pereonen^  die  uns  darin  vor$efúhrí  wert 
beurkundeu  uberali  deu  Diehier'-Philosophen.  Sie  sind  eben  eo  mnmi 
und  echôn^  aU  íreffenď-wahr  und  noiúrlieh  ge%eichneU  Ta  Nikola 
siba   navlastito   na  pokvarenost  ondasige   mládeži  i  starosti.  Piesní  p«k«| 
%eichnen  eiek  durch  LeichtigkeU  und  Zartheii  aue.  Nažtampano  je  stmmi 


B}tk«liko  pjeB»iii»  f  o  Pod^a,  9ab»tíéa  í  KokvIjeTiéo,  i  po  istfh  Djek«lllL<r 
iiftikilM  ís  koiiie4l|m,  a  A.  T.  BrKé  ixdao  je  petu  XoflMdijo  n  ob.  koldkni 
&grel»«  2a  s*  19^2.  ZaáMR  iM»e  Akademije  kit  ée.bec  dvojbe  í  taf  4a  sva 
diela  Nikoijina  éim  pfile  i  ukvpno  bieli  sviet  a^ledAiii  (^HukofUi  hod  Ku" 
kuljeviéa,  u  Čuiieevoi  knJiitUei  u  Dukr.  ér.  ZZ,  ^Z  i  td.). 

PAROŽIG  IVAN  is  otoka  flvan  rodi  ae  oko  g.  1fiA5.  It«ii.  složí 
povedú  pje^ma  pod  naalovoni  YUuhig^tk^  i  posla  >u  «  dar  evoma ,  prgalelju 
Nikoli  Naijeokoviéo,  kpí  ma  se  líepo  sakvalí  poolanieon,  s  k4ije  b#  jaaoo 
▼idi^  da  je  ona  pjeaoia  istini  dahom,  kô  «to  Jedjopka^  napíeana  bila : 
Takc  Je  ,friUke,  takojfu  ure9a, 
Rekfli  kih  nje  dike  dm  9u  %$or  «  nebesm. 
Ivaa  iBu  odhovorí,  da  no  je  VJabinja  a  tóga  samo  o  svieto   proslavljenOf 
sto  ja  je  011  svojinií  pjesinami  okranio   (Taj  odýovor  kod  Knkulj^  Piet. 
aerv.  IL  ÍOZy 

vídali  IVAN  rodi  se  oko  g.  1685.  o  Koreoli.  Naijeékovié  a  posla-* 
aiei  aa  Ivana  (ÍS,  siud,  ÍS64)  sove  ga  krunom  od  »lata,  ktfjom  $%  svi 
UtwiH  dice^  a  da  ga  i  Mletéani  eieoe  i  stoja.  Kakoljevid  obielodaaí  od«- 
{ovoŕ  Ivanov  (Pies,  Héro.  i/..  9S),  s  koga  se  Tidí^  da  je  tom  -príg odom 
Ivan  poolao  Nii)jeák4»T.cu  njekoje  svojo  piesni.  U  Djem  pjeva  o  Dubrovniko: 
Seudm  gm  j€8  funa  siava^  Mvud  om  tlooé, 

Hurtatukih  tev  kruna  grádov  se  wih  move. 
Joi  dokro  ima  toj,  i  dar  taj  Bogom.dan, 
Da  šlavnih  tdarki  kroj  optvaiae  noíikoncan, 
6RBG0RIANIÓ  PLACIDO  aia  Petra  vlastelína  splietokoga  i  Mam* 
lideva  príjatelja.  U  Padovi  íxaói  naoke  i  dobi  naoéiteljska  lovoriku  obojega 
sakooa.  U  Splieta  liepi  si  glas  steée  odvjelniótvoiii,  a  bavio  se  ■  Isto  doba 
•arodaim  I  itaiQanskim  pjesBÍétvom,  ali  sa  njegovo  pjesme  propale.  Doma^ 
aló  Djekoje  spominje  i  hvali  jih  (Ciear,  Zff), 

BAPFO  ALVIŽ  éibeniéaoín.   Kukoljeviéa   poiUe   sá  rokom   naéi   u 

v 

oíbeaika  njekoltko  pobóžníh  piesní  Alvižinih  v  riikopisii  od  prvé  poiovioe' 
XVI.  stolietja  s  komadiéekn  uprosí  jedne  njegove  propovjedi  (iio  gúkaie 
miSHÍkom)y  i  obielodani  dvie*  od  tíh  piessi  (^Pies,  Mérv.  H.  98^. 

BOaEŠIÓ  MARIN  Dubrovčanin^  príjatelj  N.  Naijeskoviéa  í  M.  Ma- 
sibťádiéa,  sa  svoje  mladosti  miiogo  je  Ijabovaih  pjesama  slosio;  a  to  s 
IJiAaTl,  koja  gk  močUa.  Pod  starosť  pako  sastavi  víse  pobožnih^  i  prevede 
«  stíhove  Katonove  modre  izreke.  Umrie  g.  1660,  a  po  drugíh  g.  1^^0. 
NJegov  noiik  GAVRO  TAMPARICA^  ravnatelj  ^lasbe  a  dvorskej  kapeli 
b^ékoj'ŕ'f  ÍSTA%'kol  Sam  po  éafsnka  ostavl  ^jekoliko  pjesni^  isdao  je  u 


Ift49.  Vr«tlT  fte  ka^í,  oÍmím  je  ydgmlio  ^Mtí  •  |»H^Muij6«  bv^  tiH 
f ni4)iiM.  G.  IMl  eiMÍ  se  m  tvojiDoi  rt^ftkiilom  Ké«arÍM«i,  kofft  wi  }l 
se^mero  dlieee  rodlHa.  B^aé  m  #  Torei,  R«dolf  IL  sh^g  BJef^ova  JaMŽtnr 
13.  srp.  1667  ^Mli  nm  nfMslMi  iileoMlvo.  U  dvdbojfl  s  fH^reiiia  nsr^ 
nbi  u  Palmi  óovieka,  te  miMto  kMBl>  ed  gi»vM«  oAOf*  fra<U  dobi  líefl 
mac  a  dar.  Od  Peirovih  ifísa  imam^i  fl)  Pj^mm  «  fM^oiilw  ýraifa  fiíi6emfe%- 
od  kóje  A.  Foriiš  doaesi  komadid  priiátaiii|Mie  ed  KaknQevíca;  b)  J1S«, 
ffitfii  od  ra%miiljamja  mv€00  mivoia  špmiteU^  nmieffa  išmkarsim  sa  lu^ 
nati  sla  pomiéleoja,  aôiiúea  po  8v.  Angoatinii;  pjesma  a  ÍZ  raidíelih;  e) 
O  naéetíu  jfosp^$  D.  M.  i  d)  PJemm  od  fekaro^  e)  Od  krátka  Heoto, 
Kako^evíó  obielodaDÍ  is  drage  od  oyiä  pjesama  prra  dtra  ra••«dl^  a  pctt 
sva  (/'ťe^.  £íerr.  í/.  i^5[^.  v 

TUDIZ  BOŠKO  Jakovljev  redio  ee  c*  1^^  n  0«brev«tk«  ed 
te^i,  koja  je  polaaila  íe  Galipola.  Bje  čian  dražbe  Stoinih  onda  ate«i< 
■a  književne  evrhe.  Sava  Bobalié  íapjeva   ma  na  čaet  joa  la  iívota 
ítalíjaoekih  pjesama,  a  po  smrtí  četíri  žalobne.  Umrie  |;.  1566.  Creviéi 
pendini  í  td.  vele^  da  je  piesDÍk  bío  í  ooen  ôoviek,  ali  sa  igesovi  spiaí  vi 
propalí,  Bješe  ma  aovremenik      ^ 

6RADIČ  PETAR  Dubrovéanip,  po  Savi  Bobaliéa  piesuk  latíoeki  \ 

italíjanski  (!}.  i 

BOBALIC  8AVK0  Mišev  naxvao  Glukonja  svtel  agleda   v 
nika  g.  1530  od  jedoe  ícmetQ  oajatarijíli  porodiea  Tlasteoskih  vrlo  nagi 
po  oružju  i  aóeooeti.  Joá  mlada  aavede  f  a  vatreaa  évd  aa  osveta,  te 
odsodjen  isplatití  krvarioo  í  na  éest  mieseoa  satvora  i  pet  sodina  |iro 
stva  ie  grada.  Poveéí  dío  svoga  života   prožívi  u  Stoao  éltiúné   í  piMr 
dopísívajné  se  s  domaAmi  i  inostraními  uôe^jaci,  kóje  a  smrti  opÍ€va« 
se  xaljubio  a  njeku  slatokosa  djevojka,  koja  ma  nebiese  sasvía  skleast. 
to  ga  valjda  na  to  veéi  piesníeki  polet  protianu.  Ucena  drožba  íSUfimik 
najvise   njegovom  brígom  atemeQena.   Bolest   giuboée  stlao  ga   biedila, 
premína  u  55  godíni.  U  velikoj  sa  ga  časti  držali  ne  samo   domaeí  b\ 
telji,  kao  Mího  Bonió  Babol.,  Dínko  Raojioa^   Dinkc^  Zlatarié  i   td.,  ne^ 
najglasovítiji  tadasnji  italíjanski,  kakono  Hanibal  Čaro,  Bened.  Varehi  í 


(i)  Ova  kuca  potjeóe  iz  Bosne.  Sramotnim  izdajstvom  svoga  národa  i  vladára  d< 
86  novca  i  plemstva  Dubrovačkoga  {Append.  II:  S69).  Dubrovčani  znali  su  ipak  tu  i^e 
gobu  ocienití,  požto  sii  ju  onda  samo  rabiii,  kad  su  áto  radili  ,Bepoitena  a  trebalo,  da 
plemicska  raka  obavi.  Jediní  nje  ogranak  daa  danaska  jest  Nikola  Gradi  dakako  a  ne  Gr 
njegda  državni  odvjetnik  žup.  sud.  stola  ricčkoga,  dvorjanik  dapače  i  nadri-pjesnik  ital 
skf,  jer  se  jadan  trudi  i  on  zapetí  vile  pjevačice,  a  one  mu  tek  na  oči. 


kufí  SV  i  ajis^vn  v^wt  «pl»)iAlu  Btrnáti  mu  éwlio  i  Mftrítt  napieit,  d*  kaá« 
i^efove  iQMiií  itaiy^MkA  o»  «vm4Io  w4«ae  Mé^yim  ttsk«n  g.  1A60.  Bil^ 
n  pikiQ*  f«  179ä  pm4»ni|>M»  «  DakrovBÍkn  iigtfdiio  s  ooimí  flUllaiift  Mm*- 
nI4ié»,  Njeg 0T(^  bf  volská  iií«U^  g,  18fN»  ^o  Gior.  Fenóa  íiiia4l«B«t  J^o^  ^ 
a)  Je4jupka,  slabij»  «á  ČvW'aii^vl^dve  i  Pelegrínm^ve^  b}'Pjeffiť  r««- 
íilre  «  foalaniemnif  e)  ľjmá  {ítié«vflMk  á*ftuíik  hv»lt  pjesoi  i  posUnioe. 
Kekaljevíé  je  »«  aviotle  4m  Je^npJív,  4vie  p^slMiee  i  éetirí  Uabovne 
M'f sni  (|ÍJ^  i.  ďO0>  V.  lÍAb«|>.  ■  MÍííbhm  Čntté^voj  n  Dtibr.  br«  9K 

BIBNČBTIČ  MIKO  MMíjeir  ■»«»  MašH/kf  rodio  se  n  Dnbrovnika  eko 
f.  1630.  Jos  M.  idImUi  priinin  na  náuke,  i  yetrkím  jík  nspíehmn  éortkí,  te 
Mi  veliké  Mstí  i  poelMlétva  n  eCaéUiii.  &ri  ev  ga  eDdamJi  kojižeTBiei 
?rio  dtoveH,  pjeflBe  no  'peeveéivftll,  i  vt  Bjlh  ga  i»  éWeta  i  smrti  slávili.  I 
gffdki  Je  jee&  dobro  peittftvso<  Dinke  Statarié  poevetíe  nv  je  mrojv  A- 
mAu,  te  o  peevétí  kvttii  ge,  ste  SM^jnestalimi  krípostitii  ima  I  onu  «a* 
mitmu^  I.  i.  ftMO  nMimyjlM^  ^  miefiie  reailMriJk  jevUra)  a  Dinke 
Eaajina  piesni  raslike.  Aatarié  ga  je  i  e  smrtí  pjesmami  oplakao.  Naljes^ 
kovid  B  posiaaíeí  aa  Ntka  (Buk,  Xtrintij,  hr»  9T)  hvali  qjegove  pjesni, 
kojimr:  «eÍRi  je  mpi  f^tté  fó  f  M  frošUam, 

LUKARBVIÓ  PRANJO  Pranjfn,  prieimenom  Burina,  Dnbrovcanín. 
U  PIrenci  isnéi  aljadne  kojige,  i  tu  se  ponješto  odlikova  kao  ital^anski 
ptesnik.  Vralív  se  koéi,  posvetl  se  narodnomo  píesniétvo,  i  dobro  nspíe,  kô 
•te  sviedooi  ono  petero  ostavših  nam  njegovih  piesni  natískaníh  n  Fírencí 
ged.  1668  ns  one  Dinka  Ranjiae.  Is  italíjanskoga  prevede  Qnerínijev  igro- 
kaa:  Viemi  ftoHr  (u  knjiéniei  C«AV,  br.  62  s  godinom  1S9JS)s  a  po 
4^kih  ia  grôkoga  tragediju  Atamantu.  Po  drQgfh  ova  je  tragedija  isvorno 
4elo  Fra^jino.  Prof.  A.  Pavié  (Profr.  Varai.  ÍS6T)  dobro  opasi,  da  u 
grékej  k^fisi  nemá  ni  tragedtje  Atamamta  ni  básne  Ataroántíne;  da  glavoa 
iseba^  pe  kojoj  se  ova  tragedija  ravna,  mora  biii  kralj  ^ABá(ji.a^,  hrvat- 
Ski  Athamanto  fli  Athamante ;  da  po  Prellerv  (Oriech.  Myth.  H.  Síľ) 
grčktli  tragedífa  tim  naslovom  (od  Eskila,  Sofbkla  i  td.)  bilo  je  napisano^ 
ffkeprem  sada  nemá  jim  vise  ni  traga;  e  osa  sve  to  da  bi  se  ipak  í  na  to 
pristáti  moglb,  naime  da  je  taj  Athamanto  LnkaHéevo  isvorno  dielo.  Ova 
tragedija  nalaci  se  a  Dra.  Gaja.  Dva  nje  odlomka  otiskana  sa  u  Pačíéevoj 
mtologtji,  n  Čitanki  I.  107  i  a  Književnikn  II.  26. 

HAŽIBRADlé  STAROJE  QŠufjagaJ  Ivanov,  rodio  se  g,  1530  a 
IhibroTnikii.  Dobro  viest  prírodoslovju,  mimo  se  zabavljao  poljarskimi  po- 
bIoví,  gojeé  do  tada  nepoznano  inostrairo  vode  u  svom  perivojn  prírecfjena 
■a' itali jánski  naéln.  U  tom  priljabi  narodno  piesničtvo,  na  kom  se  vrlo 


>v 


•sImío.  Pod  tUroit  iMsreéoiii  ími^M  wbo^o  imanjs,  ■  to  pt  tosko  oitW 
sCi,  te  80  ostoví  iiíovanj*.  Dwko  Honená  vprovi  inii  nlekoje  pjesme,  i  asi* 
svijih  ■  Vironoi' iiati«lnm)i  atavl  i  Jodav  kraana  Blardjéviť  posfairioa.  9! 
igoj  kaio  Man^o,  é%  yMo  ne  smlo  piotatl,  poéto  se  to  bo  doKkíje  oooiat^ 

Tko  idv»  s  foO'iMiiť,  i  kúpa  pláé  m&ri,        "  *■ 

Kško  jM^  ki  veée  ňišom  moJ,*  «ti#«ifi  itt^y 

Koga  §u  ne$réé9  stUarle  i  gôfk  gtijib  i  id.  ^ 

Marojo  n  mrie  83  voQ.  Iftil.  Biako  Elatari^  oplaka  pjoemom  njé^va  snvtt 

NJe|;ovo  Ijabovne  pjosni  í  pofilaiiíoo  joá  leio  m  rokopisa.  Od  OBik  jé  Bkon 

KakaUevi^  dovot  iadao  ik^jvk  L  MS).  Marojov  nanavtfi  sia  j 

MAŽIBRADIČ  ORACU,  kanoilír  kaoaa  Mtfetekoga,  aapísa  aino9» 
pjeaama  i  igekoliko  poalaoioa.  Uairieoko  $.  1^90*  KalbaUetié  oWelo 
jedna  Oraoíjova  pjesaa  (L  o»),  a  a  k^jiialoi  ČalídoTOJ  pod  br.  2  ítta.iih4o 

RANJINA  MARTOLIGA  DnbrovMAÍn.  Spooiigo  ga  a  pokvaloai  Di 
Ranjina  u  avojik  píeaaibr  lavano  od  njeg*  nJo^oKko  poakaioa  n  stibo' 
aa  Oraeija  Masibradióa  upraTljoniby  nspomeno  vriodnib. 

BOKTULIČ  FRANJO,  SpUotdaaín.  O  oje^  kaie  splíeteki  kaesa 
peši  5.  tráv.  1674.  na  vládu  mletaóka:  4a  qumlch^  tempo  é  venmta 
piesma  nelle  bocche^  non  9i  sa  di  cMy  ma  é  forso'  di  Franesoeo  Bochdij 
ehe  é  poeta  e  litterato',  e  dicono  nella  ptesma^  ehe  il  Turco  k  fiurn^ 
acqua  corrente  ehe  rode,  e  il  Doxe  e  il  territorio  delia  spiag^iOf  cU 
dal  fiume  poco  per  volta  é  porlato  via  (Solitro  Ičl/Sľ), 

BUD1NI(3  PETAR  ŠIMUN  rodio  sc  u  Zadru  oko  g.  1532,  gdje  piK 
sta  sveéenikom,  obcinskim  biljeŽDikoiu,  kanonikom  i  kanceliroia  nadbiska|i| 
aadarskoga  Macíja  Kalina.  S  oyim  podje  g.  1560,  na  sabor  trídeotínski,  <% 
Mncijy  iizdajuc  se  a  lýegova  yiestina^  odabra  ga  da  odgovara  stožeraikí^ 
od  Lotrinské,  Činí  se  da  je  kasnje  prosao  u  Rim,  i  da  se  jo  taaio  skrhil^ 
(jč  srp,  1S81^  da  ma  bude  povierena  čast  iapoviedníka  aa  naéince^  ko  ilii 
BO  Číta  u  zapísnícih  ondjesnjega  zbora  Sv.  Jerolima.  Kurelac  i  Kakayevjjfc 
drže  za  víerojatníje^  da  su  dva  istoga  imena  q  isto  doba  živili:  a  meai  9tf 
ipak  činí,  da  se  je  nas  Šimun  oprav  tada  nalazio   u   Rimu,  bavcé  se  aatini 

v 

skanjem  svojíh  knjiga  (JóSl^S),  Šimun  opet  nam  dolazi  kao  kanonik,  U^ 
liežník  i  kancelir  zadarski  u  kasnijíh  spisih.  Umrie  u  Zadru  13.  pros.  160^1 

V  *  I 

Od  Simunovih  píesničkih  radoja  dodje  nam  ova :  Pokorni  i  mnozi  ta)^ 
psalmi  Dávidovi,  sloieni  u  slovinjski  jauik^  na  eislo  i  mirUf  natískaú 
u  Rímu  g.  1582  u  4.i  kad  Fr.  Zanettia,  a  iznovioe  na  vidik  izneseni  ffi 
Fr.  Kurelcu  na  Ríeci  g.  1861  n  8.i  b  prekrasním  úvodom^  n  kom  velí  Kt» 


—  889  — 

j^  4)DKiUkje  malo^  k«9iij«:  otm  mu  MUe  muUimu  Mvoboäu  odhiv,  sa  «M4re 
^  émge  ruke  ta^in>,  do  mu  w  nijedt^a  tokméca  plasiíi  nije;  «  gieée 
ppeiogtl  af^nja,  ^  mu  pr$o  $rije,  malo  ^a  ns  rekoh  vtifim  i  nad  fcMH; 
p^  mtpokan Jt%ika  tolfka  'j6^,da  ^  nij^  je%ika  na  svieHty  kóji  íako 
IP  mih  ra%flaka  iti  takOi  Ijvio,  ma^milje  kako  je»ik  hrvatiki  próz  ústa 
Jl^ovu  tttí^a^  JBudiniéa  ^me,  AH  je  um  Fruôo  &?o  svoje  neprocie- 
IJ^no:  isda^je  na  deMo  qa^rdio,  posvetiv  ga  Iv«  Vodqidí  Na^ljaníika,  kakav- 
p^n  uredDikn  jcé  kokavníj^ga  Domohrana,  OBlavio  nam  je  éimun  jos  jednu 
^aja  rad»jii  «  vrstab.  Zacelje  joj  oráko  glaai:  Summa  náuka  hrisHan" 
skoga  sloiena  ^a«f«iti»  nauéits^em  koffoslovcem  Petrom  Kanisi^m,  tu-- 
0Ȏsmq>  i%  laHnskoga  jevika  u  slswimslU,  i  utiitena  po  ^apoviedi  presm- 
p0a  otea  pape  l^r^oria  triuadestogä  ^  a  éelce  ovako:  Summa  io  jest 
él^pli^s  ili  sabrifnje'  nanka  hristianskogOi,  slaieno  po  pootovanomu 
Mk  Petru  Jiianisiu  boaoslopeu  druiine  Isusa,  kóje  á«  vlaškoga  ili  la- 
iffaskoga  je^fika  u  ^ovinski  jemk  protumaeio  jest  fOf  Himum  Budineo 
Jfifiiiran4n*  Bje  natislMna  v.  Rima  pri  Pom..  Baií  g.  1683.  u  4.i  latloícoiii 
É4io8aoeieom.  Vidjet  je,  da  je  jiimo  pired  oei  če^i  pr^.vod  ove  knjíge  na- 
li^mpan  u.  Pragip  g.  .t5&d,  jer  tu  ima  českih  israfta,  i  uporabljeno  je  sIoyo 
#i  2,  U  njpj  je  pučifi  i  crkveni  jezik  pomiesan.  ToUko.je  onda  u  cíení 
lUa,  d»  ju  je  oglajskí  sabor  g.  1596.  vroée  aveceastvu  preppračio. 
I  BENfiélÓ  STíEPAN,_Dabrovčafiin^  velikí   Ijabimae  kra$iuh  náuka, 

i'pr^telj  Fla^via  Eberenskaga,  koi  ma  svoje' piamogore  posvetí.  Pryi  se  u 
^obrovniku  staví  kupiti  .liarodne  peslavice,  te  tim  po  Crévica  sataénik  Ma- 
Mlpiev  i  Eifasmov.  ^voje  hrvatske  pjesoi  posveti  Alojzu  SarakL   Po  Hora- 

v 

ifeyi<-ii   nij«   on   nego  •  Benesic   Bimuii   napisao    g.    1581    pravoslqvno  •  djelo : 

^axis  Curiae. 

n '        HOBALIČ  FRANJO,   naevan   Kuko,   Ihibroréamn^  naplsa  u   dragej 

fal6viei'16  sti^lietja  mnogo  pjesama,  kóje  je  pako  si.  Ignj.  Ojorgjié  ujedno 

ttfc«pio  pod  naslovonu  Piesni  Kuká  starijega,  medj  kojimi   se  nahodi  pje- 

«anka  o  fossaru  Trojoi 

*•  eUÓBTlÓ  SAVKO  (^Bendisevic^,  DNibrovéatiín,   preminu   g.  1G03.  a 

Rrvatskoj.- Mnogo  je  i  ne  bez  nkusa  pisao.   Od   Savka   oistaje   nam   prevod 

Iťttgedíje  Ariadne  Viska  Ôiusti-a  i  Dalile  Ljnd.    Grotta.    A  p.   Zeno  i  Jost. 

i^oiitanini  hvaic  ga. 

RÄNJfNA  DINKO  rodí  se  g,  15^6.  ú  Dubrovníku.  Nauciv  !iepe  zna- 
linsti,  ode  u  Mesinu,  dá  se  trgovanjefn  zabaví,  U  Mesfni  zaijubi  se  u  njeku 
Livijo/  koja  pjesmami  opíeva.  Do  mala  prodje  u  Fírenču,  gdje  g.  1563.  ná- 
iampa  svoju  sbirku  piesni  u  Mesini  sastavljenih.  Ovdje  svojim  uinon  tako  Se 


«dtUioTft,  4a  ga  Je  smi  Kmímm  de  M$áiei  tf  téMtvMu  Sír.  StietmiM  eléiriti. 
Sftfta  €a))«f,  da  je  i  ■  FireBei  oyfevao  o)«k«i  lUlra  Vfreatfntn  i  0»iell 
Xmerféi,  alí  tŕm  pjMman  danas  aaiiii  tra^  ^éeCfé  Bliko  n  vrofSk  n^ 
govoríb  o  staafa  rapabtíka  (dán  S')  i  Blavro  Orbia!  («ŕr.  1(99^  hv^kTe  4«*' 
gove  taakaalke  pfasnl,  a  vat}4a  Je  te  ano,  fáé  Je  u  Virenet  fa»pf eihw.  H 
je  Dialia  í  pealie  g.  KbM  aaéki  pfwiraa,  stiMeél  fiealattfi0a  Miťaje  BlaiilM^ 
^éa  aa  ajega  aalaceéa^ee  aa  kotoon  pmrosa  iifte^Ja  MakMh  irjeaai,  M 
4voJfce  kateje  halMana  a  kajff i  (prMeáaaa,  Jéf  m  ¥e9f  MéiíifaiM  o  DfMÉ 
kao  veé  sl0|eée«i  a  laklena  a  Vr«áfeí.  Tn  apemfaje  ieti  HaMraéié  pé« 
alaniea,  koja  ma  Dfake  epraW,  a  Ini  6b  JaaiaéaeJ  dfagfh  aapfaao  taa  anv^ 
^Vrojae  prí)ateVe^  aN  pťapadeáe.  Míko>  pre^Mav  ava  Itália,  kaéi  4 1 
potrati,  94Je,  odabraa,  dršaTatm  vŕeéaikett,  ^ke  Je  a^aftito  i  reviŕa  ta  d«il, 
okaaéae,  da  |;a  Je  do  eedam  puta  abde  priaaai^e  aa  knetevska  atofíta  f9^' 
^iilo.  Uaa  sav  trad  BTOga  staftlovattja  i  ti<|^era)iÍE41i  t  kvébik  ntevm  4^ 
aale  aiaialo  prepaatía  4*  ^^  ataiHWii  ijego^^  i  f oJHf  vrtjadÉé  kaji^a  S*^M^ 
italjjaaeke  a  aarodae  aavlaatito.  U  Vťadiel  na  Hala  pri  taara  aa^radf  kaéí 
aalík  avoaika  a  aaptaem  aa  v^ttih:  '9.  Rt^fiUna  CBmni  Mägni  Bmtiš  9^ 
fruriae  eques  Dommn  h»ne  tmrris  inšMŕ  ad  mšum,  amUšúŕum^me-  eúm^ 
modum  éŕeaií  JlS89j  te  je  ta  éasCa  ^atio  sveje  prifafeUe,  a  to  aa  biS 
svi  odlíóaiji'Oadaánji  dabrovaéki  ktoJíieToíei  I  ajekaji  deata  ogiaaeaí  íaa^ 
atranoívtajt  au  ata  avoja  diela  posretílí.  Díake  putmiaa  g.  ftOt.  Peaaatf 
plod  Bjegoya  rada  jeaa :  a}  Piéšni  ramiike,  u  kéjih  •n  kmié,  aoa  ifa  It 
sgodi  mu  HvoHH  krom  IJuéap,  itffýéé  m  grádu  iatitakom  od  SBtmfhf  % 
Fiorenei  pri  smih  Loersntia  TorreitHfi#  ÍMS,  u  4A  sa  kmisBÍai  fp^ 
kom;  —  opet  a  Mlekeíh  kod  M.  Ch'aaBia  1i32.  a  16.i  (f o  Aff€nďkm'Í 
iSafeuŕiku  1634)  o  dva  sveeka,  aaime  a  prvom  pieeaí  Ijabovae,  a  diafifc 
páke  piesni  dabovne,  dadoredae  i  áatiive^  aK  po  Kakaljevtdevoj  Ubiíogr^|i 
imali  bismo  aa  ovn  Rodina  kod  istoi^a  dva  ladai^ja,  jedao  pod  aasiavan^ 
Piesni  rmmiikey  a  drngo :  Pietni  ijuéovne  Qeaijda  foeekni  oíiak 
evemké) :  —  napokon  g.  1850.  a  8.i  troskom  i  tiskom  Ljad*  Gaja  a 
greba  pod  našlo vom :  Piesni  ramiike}  b)  Prevodi  t«  laiinekih  fje 
TiMa,  Prepercija  i  Mareijaia,  i  grékik  PUemona  i  Moska.  Po  Api 
dian  (//.  2JS6')  ovi  su  bili  tískani  siýedno  s  raslÍGnimi  píesmamí,  ao  i 
jih  u  GajevQ  iadanja,  a  Gaj  velí,  da  je  cielo  prvo  isdanje  preatampa** 
piesnih  sliedio  je  svoje  predaje  národne  piesaike.  U  ojih  pjeva  pi^yatelja 
i  Ijabav,  koja  mu  ispod  noga  nzmiôe,  i  preobražava  se,  te  leti  kao 
po  cvieteih.  Medja  njimí  imas  éetiri  aa  kolo,  njekoliko  pastirskíh, 
matiékih,  nad^obnih  i  pobožnih.  Cesto  ta  navaljiýe  na  svoje  aayídnika  « 
sebe  o  z^rieade  kaje: 


^  ViiM  má  perm  k  m0k$99m  éijfnmi 

é  Ntf  Mffo^  dmUéé  od  ^SmIm  i  Oju^ 

i  f i«lftiiiei  BA  Urim  SorlMOfíTÍéft)  Fr.  LoltsreviéA.  í  OJorgja  BartoU  velí,  da 
frn  8*ye:  ^ttlMr  Jédmmf  ki  dnh  thtawi  *^  «  ^ittíifw  oériionM;  •  ito  je 
Ilí».iy09or,  BésiuíM.  Fo  fttvlíés  aiiiog*  Mu»«stije  iavotmk  rad^}*  Diiikaviii 
i  prevoda  n  rakopísv.  U  drogom  Bveska  diela  *^Rim$  šeéUé  4i  diver^i  oif- 
mri  iVenéma  U89}  im*  do  26  SonMa  .i4i«pvili»  Veii  o  ajeai  éafaŕík: 
iltfie  Verdiemíe  um  dsn  UšffrUekém  Pmwnan  9kkd  úkerhmtpí  auš§o^ 
uielmet  jtmm.  Bewtmdert  im  der  $riécki$0h€u^  UŔeimUokém  und  4#«/t««- 
miichen  LUeraiur^  pet^imM^  ér  Mch  i»  foMt  ^Uen  Diekiunféartén  und 
WtršmoMMn,  und  luniériUš  den  NaoMwnmen  MAdne  und  regeimissigé 
IbéavflietNif ^fi  mu»  on^eren  geMd0t$m  Sfrmektm  »um  Mntt^^  AUé  Ue^ 
^tr94imuHfen^  de*  Ra»jina^  buímdtre  jene  «m  Mašcimi  mmd  PhiU* 
HNM)  ^nd  voriref/tíoh,  Prof.  Fr.  Petraéid,  ed  koga  imame  kraaai  olaaak 
g^JUajiai  «  pregrasMi  deaieke  giouMiíje  g.  1863,  kase,  da  ma  je  jetik 
iakavskt  peanieaaa  étakavatinom,  áa.temeQs  dakako  Qi^^va  iadanja,  o 
kam  dvoíim,  da  je  ^oépo  iavedeao. 

I  BARAEOyiÓ  QJÍORGJB  redi   m  g,   1548.  Q  kojtara   Zadarbkom   ed 

fleoMiiito  k«ée»  a  matere^  aadarkíoje.  Po  Fabianiéa  depre  a  Zadrn  do  kano* 
•iéke  stoUee^  i  to  se  pokaia  Í8?raUiím  aarodnim  propoWedaooem.  Umrie  u 
Sima  1  kol.  1688,  gdje  je  po  Kakaljevtéa  a  savodo  8v.  Jerolina  eastnlkom 
Me  (JHiŕ.  7f).  U  nadgrokaieí,  éto  ma  je  starie  I  v.  l>nko  MaroaTÍé  a 
eikví  fihr.  Jerefima,  i  o  kom  bo  velí,  da  ee  je  iskasao  boreé  se  s  Torei, 
delasi  i  ovo:  muMrum  Iltifriemr.  ad  oeiuag.  métat.  miro  ewlfort.  Poóastí 
itveja  domovio«  vrio  pohTaijenom  pjesaakom  :  Viim  •fovťnelra ,  tf  éetiré 
^MTšti  fetja  shienmj  éa  j$st  u  fúni  ^kupne,  u  onuo  redks,  u  mténe 
ftjke  i  u  folu  redke,  Ova  pjeeanka,  posveéena  pi.  g,  Angjelo  Justinlano* 
viéa  áikeDÍôanÍBo  i  podietjena  na  19.  píevaaja,  bje  asiied  dopasta  od  39. 
"tav.  1614  (Cafi  dél  Cons.  di  .X,  Noi.)  iste  Rodine  eatiskaaa  a  Mleteíh 
kod  Aat.  Torinía  o  8,  te  opet  a  Mleteík  g,  1683  a  8.í  kod  Nik.  Peiaana. 
Ba  ^jn  je  natŕskano  njekoliko  pjesnSh,  o  alavo  njegova  iapieyanih  od  na- 
rodnih  piesníka  ooda  aivoéíh  a  njefovíh  príjatelja,  naime  Fraoja  Difnikuy 
Josípa  homtiéa,  Nikole  Difmka,  Víska  Zambona,  Angjela  Juštiniatíoviéa^ 
Matíje  Tomaievica  i  Iv.  Temkovica^  a  ea  svákom  pá  ajih  GjorgjeT  od- 
tiDvor.  Drogo  njegovo  djelo  jest;  Ojaruia  uresena  cvitjém  od  iešt  vikov 
•Dtŕa,  #to«efta  u  slovinskí  ja^íik  iliti  starí  i  novi  sakoa  syrho  sest  doba 
svieta.  Gjarala  bje  pet  krát  naštampana  a  Mletcih,  naime  g.  1618.  u  16.i 
g.  1636.  o  8.Í,  g.  1656.   a    16.í,   g.    1703   a   8.í,   i   g.   1730.   a  8.i,   a  sva 


iid^DJa  areéena  su  a  dŕT«re«iiiiií  slíktaii.  Jos  nsai  jé  ostavío  Barakovié 
jedna  krásnu  prípovíeal  it  Mmeraili  p«d<.nMbMr(Mft:  Drm§a  tUhtka  fostirie^ 
kojft  se  n  rukopisu  nateiú  kod  uftc*  pnjatdQa  G^i^pa  ^udeoíga  nadpoga 

v 

^raókof  a.  Safaŕik  navodí  jas  jedna  diela-  Ojorgíevci :  I^jtAmc  O,  iV«,  id  0k 
Delieioé  amicérumf  varť«  Sf  eeté  earmittU*  VénétiU  16$S,  8,0  (ilorcaf 
M  JUem*  L  7S9.');  a  a  Vili  Slovinskoi  tvIí:  auí^všUhmtt  éureh 'íknuf^ 

KARNARUTié  BBRtf AM)  radi  se  n  Zadra  $.  11^  ^je  je  i  ft^ 
minao  g.  1600^  Penrinje  ga  llaráko#í(  ondje  gáit  pfévai  Ha  f  mmérétt 
JHsm^,  m  jKiiťitittIfoa  -^  /Vif/'  Meif«  šékHulá;  a  DjekTf'pop  J.  D.  8.: 

Svega  vrhnena  fMrik,  Zadre,  tviUm  sviéä  • 
Chetit  é^  i^Jih  dik  de  KamatnHéa. 
Od  Brne  posnate  ma  ^att  tfanas  dfie  raduje.  Prra  je :  VšmeiSe  9Í00^ 
grmda,  pismn  na  éééiri'diia  -ramdUJšna,  !iQam  se  služia  Taafelín^r  n  ié 
je'Shovoo  svoj  slovttp.  Brvonra  isdanjo^  kóje  se  u  Mletoih  abayila  g,  16MI 
u  Í2A  kod  Rugiera  á*  Albe,  predsťejt  posVetní  list  Ojorgjii  Zrínfiŕkonsa,  slst 
viteaa  Sigetskoga^  a  aa-kanoti  je  priletená  pjesan  Petra  Tarf^jica  Bpieť^ 
éanina,  koi  ga  ta  sove  piesniveem  i»uéim.  P^ed  drogím  izdanjem  mk- 
tačkim  od  g.  1^39.  kod  .Bar.  Ginama  u  8.1  naiasi  se  suénopojka  Lncida 
IXlancinelh  obraaoga  biskupa,  kojom  tivali  isdavatelja  Ant.  TeHtemoiDiém  i 
jos  druga  Klemônto  Jancetiéa  is  Oalja,  Franjevea  i  propovidaooa  s  ntsi^' 
i^oiu:  NadfÍ9anÍ0  presvit.  g,  Mikhuiu  ährimkomu.  Treée  iadanje  ovaki 
je  našlo v]J9no:  VMbetýé  Sigeia  grada.pononšjsn^  po  Petru  FBdroeiuíMé 
u  8.i  .(9%.  JUikl,  I^sbor  89),  a  posv^ei^eno   je  baňa  Nikoli   Zrinskomo.  Fe« 

v 

drooije^o  je  isdai^e  nepodpoBo  i  kajkavstiaom  nagrdjeno.  Šafárik,  koisovs 
ovo  dielo:  eine  gute  pBétisehéMr»álUuHgfims\uátí  je  jos  jedanput  oks  j 
g,  1709.  Dati&katfo  bilo  u.AUeioih.  Napokon •  ugledaltf  je  bieli  svíet  o  2s»  j 
greba  g«.l866.  u  16.i  as  sveôanast  trí&togedišnjtee  siavnoga  Nikole  &íb» 
akoga^  isdanjem  Bra*  Ljud.  Gsja  -a  odobrím  úvodom  i  tomacem  njegova  sisa 
yeUmira.  Gaja.  Draga  pako  Braina  radnja.- jest :  ItOfarsná  Ijubuv,  napokim 
nemilá  negricna  smarf  Pi>«m9  i  Tisée,  n  Mietoili  g.  16S7.  ti  8.í,  po* 
syetjeoa.Antuou  Vrančíéa .  ostrogooskomu  nadbiskupu  rodom  íx  Síbeaika 
U  obóe  Jesik  mu  je  oíst,.  obilao.  i  jezgrovit,  no  cesto  nepravUan  i  tvrd;  « 
naríeóje  oznaéuje  prelaaiio  doba>  oaime  miesavina  éakavstine  i  štokavstiae. 
'  SORK:OČBV!6.AN0RIJA,  nazvan  Franko,  rodí  se  a  Dubrovníka  5. 
1555;  ali  u  sto  se  veó  i^kazao  bješe  dobrim  píesnikom  narodnim.  ncmilft 
ga  smrt  u  23.  godr'ni  pokosí.  Flavij  Eboreftski  pismogoľom  pohvalí  ga.  O* 
staju  nam  njcgovi  piesniéki  pokusAJi. 


t  ZUBBmá  WiMUL  (ChfiiMm}  toúí  m  q  Díikr«vnik8  oko  g.  1565. 
flm^io  i^Min  otoovTodvm  w* Bosne  i  trsovfto,.o4lTe4«  ja  n  J^kln^  ^íje  st 
•4a  14;  .OB^).  16f7.  «a  Burtnlft  -  Ptm^na  '  Fíor«iKiac8.  Tada  sír  sa  naiioí  n 
kalíji^  a  u  Í%'eooí  aaTlaatito  padvašlitom  -Bledieejaka  kuéa,  bajoo  raavijali; 
MaÉfca,  dóMiT  o  Pírenaíy:  tvrdo  se  ^esniétva  jpiosveti,  í  do  mala  aaoe  no 
tava'Baäi  Bo>ľ  ítal^janskí  Magati  liofl  nív  rainih  pjeaaí.  Kod  nje  aji  se 
ikii|iljaH  drakdaao  najisTrstniji  nmovi  onoga  vrienena ,  te  i  naéi  Dinko 
Balóna,  Dinka  Qataric  i  Ivan  fiaatdnKé,  í- 1»  so^  rasfravljalo  o  svem,  i^o' 
M'iiéo  snanasti  í  kraBnik  namkcj  a  navláfitito  o-  mndroanaaBtvQ,  o  krásno^ 
doi)ii-i  o  idfliardtviif  k«|e  so  kjeíeu  ^  dafia  do  naj  vede  aavrs«noatí  po* 
palow  No  na  skofo  jo}  preni^ir  mun,  te^iatostna  nija  mogla  u  niéom  nadi 
mra  éo  jedUko  a  kajigafu  Umri*  m  45.  *godl«il.  U  piesiiiétvQ  jalbo  je  IJabíta 
pýsaH>soraka  aaóioe,  »  n^esini'  sa  piedoVi  wd  savrieinonika  Veama  hvaljeni 
Mi  radi  hitroalí  miali  kodi  sbog  jeaióne  krasote.*  U  isto  so  doba  n  Dii-^ 
Invnílui  krasoi  víeaao  piesaiéki  aavijale  •  Nikolata  ReHiééva ,  pomonnta 
iaiíja  i  Speranea  JNmtoaiMi  í  Harija  éfunduHéeifa,  uéene  gospodje  a  Cvte-, 
tíae  pr^ataljioe. 

ALBERTIÓ  MATE  (IfíatulicJ  rodí  se  g.  1555.  u  Splietu.  U  Ilaliji 
itucí  višje  náuke  í  pošta  naučiteljem  ([1).  Kuci  se  povratív,  stupí  napokon 
do  časti  arcídiakona  kod  one  prvostolíce.  Parníčka  ga  diela  líepo  progla- 
Bise,  a  kemíčka  mu  pbkvariše  zdravlje.  Uniríe  g.  1624.  Ostaje  nam  od 
igega :  Oficij  B.  D,  Márie,  povel  j  en  jem  Pape  Pia  V.  dart  skoro  na  dvory 
fs  latinskoga  sada  u  slovinskí  jazik  virno  prinešen  s  testirom  i  milO" 
itjottK,  a  Mletcíh  g.  1617.  ú  16.i.  Po  Kukuíjeviéu  izpjevao  je  i  Múku  Isu- 
krstovtt.  Kavanjfn  (F.  173)  hvali  ga,  i  velí,  da  je  osim  službe  ^aríjine  i 
di'Qgíh  knjiga  napisan. 

ZLATARIČ\DIí\KO  Šiniunov  agleda  bieli  syíet  u  Dubrovníku  g. 
1556.  Svrsív  náuke  na  Padovanskom  sveučílistu  i  postav  naučiteljem  Iicó<^ 
ničtva  i  pravQsIovja,  tako  ti  kricpostno,  uzoapredova^  da  još  u  23.  godini 
j^je  mu  poviereno  ťavnanje  onoga  glasoyitoga  zavoda.  Hitrinora  svoga  raz- 
boľa  urairiv  razdoľ,  sto  se  pojavio  bjese  mcdj'  francezkíraí  í  njemačkimi 
djaci,  tím  tako  omili  mietačkoj  vladí,  dagaje  učini.U  vitezom  zlatnoga  rúha 
(stola  ďoro),  a  samí  mu  uciteiji  g.  1580  postaviše  napíš  u  dvorištu  o- 
Boga  sveučílista,  da   bude    u    vieční    spomeň  tóga   njegova   vitcžkoga   diela. 


(1)  U  zapisnicih  škppšcine   Sv.  Jerolinia  li   Rimu   dolazi:   i579.  6  settemb.  Mattheo 
fHatuUch  idest  ď Alberti  da  Spatato.  A  pitaj   sada   Albertico.   od  kud  jím   losa?   a   oni 'ce 
aa  to:  iz  Itplije  dak«ko.  Kuku  lele,  jadiiíei! 


f  at,  dft  |i«l»4l  svt  Ji(«tkvjftBBk»  geml}«,  BáiaieroiD  isiwíti  nan^ii  j«A| 
ift.lun  jtko'  ma  ttlIeB  fDNM««  N*  p#vt%tktt  •Atni  se  i  M«n|«ro  PtHi 
€||#att  koja  nm  do  tellri  mm  f  dvie  kdcrí  poradil*.  Potom  to|^  vedí  db 
svog*  iivOMi  sproTodo  ■  KomT^ih  ■•  ovom  hno^fv^  í  to  ■  ofaidioj  -flornoi 
okoBÓa  o?ojo  poslMFÍto  dlfelo^  kcé*  i»  AeiimrUm  téiojie.  Hli  <a  tav  pt^ 
toUi  endoooji  noJolMwiJi  opiooloQi^  s  kiidimi  so  éeot*  depioi^Mw  VromiM  §, 
UW7.  Od  Dinklivih  mM^obnij^h  ri«4»  tlakom  ei  poiiwte  o4m»  sliodséot 
EMUrm^  írn^éim  (JSbfMévmyf  i^fmkiwUts  fM^moo  fotširäkm  (Amkm 

lMM*raCoM  tVoiiaiiOk  ilT  i9um  4m  friitmtíien^  wUkoWtň  fiššmi  «  smmi 
od  rm%lUi0h.  V  Nltloík  po  AUll  |5»7.  •  4.i  -^  0.  1681.  ■  18.1  bila  Jt  m 
aovo  tíakjMa  o  Mhimkt  tUdUrm^  ir*§BdiM  m  hmr^mki  imlmemti^  Trad^ 
1t.  KflkaQeviéa  opot  sli  na  aviotlo  iaaak  ^jekoja  Diafcvra  d|ohi «  gayrrto^ 
»aimo  Blektrm  i  i(i«»m»fr  r  tS^'i «  íN«mm  «.  fflftd  o  tri  artska  •  iá 
No  mnogo  Diakovik  lunolvora  i  preroda  Ml  a  rnkopiatt.  Miho  JHataríé  pi 
piosBÍkovoj  smrti  sakapi  Oinkovo  piosai  Ijakovoo  i  dohovae.  Diako  Jo  twte 
eli^dío  saeine  svojib  predasajika,  te  s  ojimi  dioli  kríposti  i  maae.  Samo  « [ 
aaríečja  ojesto  so  raslíkaje,  poste  o  ojem  nalaaimo  stokaTstíaa  veé  Mm 
rasvitQ.  O  njem  veli  áafaŕik :  Seine  Veräienste  um  dem  illyrišehtn  Ho* 
likoH  sind  anerkannt  glän^end  und  gro98.  Vértraut  mit  der  grieekUekmtf 
tateinischen  und  itaUénheken  lAiératur,  sehrieé  er  fast  in  allen  IMol^ 
und  Versartenj  und  tíelUé  in  teinen  régeireehten  und  félungenen  Ľé^ . 
bet9et%ungen  aus  andern  gebildeten  Sfrachén  den  Nuchkommen  tref- 
Hehe  Mutíer  %ur  Nachahmung  au  f. 

6RADIČ  MATUá  Dakrovčanio.  Hvali  ga  Vlk.  BMeeglio  a  í  droif 
kao  književnika,  a  Sreékó  Puesero,  kasineaki  monah  posvetí  ma  dielo  a 
naslovom:  H  írúfeo  deUa  Croee  (1610).  U  kajižnioí  Čaliéevoj  br.  IM.  i- 
mas  od  Bje^a:  RamkúBe  Boirnnsívenoga  Perivoja,  spievané  po  ««tmo«o- 
vanut  i  od  Maia  Oradiéa  priivietloj  Gospodi  i  u  starom  viethš  Bukre^ 
vaéke  slobode  Vladaoeem  tÝanuy  Gjivu  i  Maroju  Oradiéim  poklo^jstiš 
To  íma  16.  Bpievanja  iliti  raskosá  verojatno  po  sama  Gradtda  složeDÍk. 

NAUBéKOVIÓ  BARTCO,  rodjsk  slavooga  Nikole,  í  oa  po  G^ol^. 
gjiéa  vri  í  piesník  (Áppend.  ÍL  1ÍZ3).   ' 

ZLATARIČ  ŠIMUN,  sín  Dlnkov.  Didaks  Pirro  pismogorom  prosiac 
njegov  pôrod,  prorekav  ma  a  Djem.  da  ée  otca  a  pievanja  Badkrílití.  A  iô 
bi  se  valjdp  bilo  dogodilo,  da  nije  sa  raaa  omro,  naime  %.  t620.  Prgate|^ 
Ivana  Gundulíéa,  a  pohvalo  Ivanova  prevoda  psalma  sloaí  krásni  pismogoiv 


M  ae  Ml  Mm  ppvogtt  Mi^ajs  tala»l«  §d  nje^otih  pUébvú  posoata  sii 
BMDO  oTft:  s)  lAfrtiitetf,  trag«4i}ft,  v  Mleteih  16f7j  b)  Fif*  mrŕorofMr,  fjé^ 
mín  u  ktaim  Ivané  CfurnduHémy  Maa  Kiik9tH^><^  *c  A4l1a  otoft  mii  Dtnka; 
^  I^TOd  kiqige  I..  OvMjéTÍli  pretvort,  itprftvljen  po  Ignjatw  Ojor^jlél 
Aft^irn  aBikaj  d)  PímoI  rasHfce^ 

rALMOnÓ  ITAN  (ll»Mi0r^7  D«lv«TÍaatn,  posa»t  sftnM  íb  jeátté 
f)«BQl;  k«fa  Biijt  ispried  6anM|léevíh  psiUoia  (ÉeW}, 

KASTRATOVIČ  AN^B  is  Dukrovníka,  ^r^9  lajnikon  M  tdavjait^e 
JMI^  amite  g.  laaa  Ottayí  vbirko  pjésnfh  rasHéttŕli^  mtéj  kojiiiil  se  ^é^ 
likuje  ona  šuprúé  ^fábt^L  Jedam  je  natwkma  m  CNradvltóew :  fkšme  šinu 
rmfméin9$a^  v 

GAIfiAROVIČ  MáBIN  »  Hvara,  ko^a  m  neóa  njedoo  aHanib.  Ltt-* 
idfem  KaYaajlo  (Piety  JTJ//.  «97),  te  aove  jíh:  Woa  iíťa  šok^ia,  mmM^ 
t»ah^  ka  su  i  dtrnaš  na  étňéi  iiva,  éafaŕik  spomii^e  atíedeéa  diela  Ma« 
liaova:  LJubiem,  péiHirskô  rmvffowtran^e,  s  Hme  nUeotíka  prigwarmtiji 
a^vtnih,  ke  9ioi%  aw  íMfUrWte  Murašm  ffUMra  morškoifu,  koýi  se  mo§u 
meugpokim  činom  i  0tdi  prikúntati,  ea  nŠCúWto  if$ttUih  pUan  ijubenihy 
fhénih  i  veselih}  in  VeneHa  fér  Eiúan0éU$tm  Deuehino  16JSS.  I6.0  I4S& 
ifr.  Kakaljevié  (AíM.)  dodafe  toá  ovo:  škirat  irifMÍr,  rtrngoioaranje  mor*' 
fko;  igrokaa,  a  Mleteik  1693.  o  16.í.  L^ubiea  je  njeka  Trst  pastírskoga  í- 
Krokasa  u  pat  čina  preste-saljivin  alogoia  napísan.  Doiao  mi  je  skoro  do 
Ifake  debelí  pakopi»  ie  XVII.  stolietja,  n  ken  se  saéavale  do  dvaarneat 
larodaih  roelodrama.  Na-éela  trijii  ajih  nalaai  se  aapis:  Marin  Omzä^ 
romé  viaštelin  hearéki  16S1f  a  >  to  aaai  káže,  da  jih  je  oa  ove  Rodine 
sastavio.  Naslovi  sa :  a)  Prika»unje  S»  Bšmtrieo,  Fanstina  i  Simpiieušy 
jk)  Prikämanjo  <9.  Cipriant  i  Juttine  muconikov ;  o)  Prikamunjo  S, 
(Mjelme  kra{fie»  Ungarške^  U  tom  sa  rakopisa  oaim  Hektoroviéeve  dráme: 
Prikaísanje  S,  Lovrinea  Mucenika ;  jos  ovo  osam  dragíh ,  naine  :  a) 
Frikantanje  tUwnog  uskmuéa  iMukrstovm ;  b)  Skmsanjt  slunjenja  s 
Kriia  TV/a  Isušova;  e}  Skammnje  od  OMm  9ina  Jakova  PaHiarko% 
d)  Naviicenio  PricHte  Divice  lUarie,  pred  kojtm  se  káže,  da  je  slo- 
žeao  po  Don  Í!$ABICU  MLADINICA,  o  kom  nemám  níkoje  viestí^  e}  Pri- 
ka*f^nje  od  fiiaéca  na  neéesa  slávne  Divice  Márie 'y  f)  Prikawinje  kako 
hu9  oslobodi  s,  Oce  ť«  Limba}  g}  Prika^anje  S.  Margarite  Divice  i 
flucenice;  h)  Prikazanje  Sv..  Ivana  Krstiielja^  Ovi  su  se  igrokazi  na 
osobité  spíeve  veó  od  16.  stolietja  po  nasih  gradovih  prikazivali  sa  miest- 
aih  svetkovina.  U  Bjih  aaman  éek  tražíti  jedínstvo.  miesta  i  vriemena,  ao 
tóga  po  nevijem  akusa  i  netreba.  Svakí  komad  ima  predgovor  i  zaglavjoy 
Bve  obíoBO  od  andjela  ispievano.   Pisac  se  iskasaje  dobro  Sv.  Písma  viest. 


u§ 


Jenik  je  n  obóo  ôiftt  i  f  rtviUn,  ^lof  kitwr  i  éesto  aimM»  a-aCih  ttóív  í 
lojivuéfto*  Vriedoo,  da  se  na  swieUo  iUkooi  úvmIv.  «.     * 

BRAUTIČ  MARKO  r«di  96  na  Lo^4«  9. 1M4.  I^vňiv  MUike  « 
meaiáto  rÍM/ikom,  pošta  o4limÍteJ||em  Franja  AIMradina  ae^aka  Kleiaei 
VII.,  kaŠDJe  kaaoBikom  St.  Ivana  a  LaleraéHy  a  Ba|iakM  bíalmyoift 
Mae,  ki»iiia  je  príH^l*-  kaestvte  JWéta.  P«  vmiti  Pap«  teda  radí  dohi 
daka  svoje  bískapíje,  ad  kaée  Aldabradiaaka  krivo  pra^oajea,  le  aajpeel 
i  Qtaainiéem  Urkaa  VIIĹ  praglast  ga  aevtaiin  i  oslakodi  taiÉBtee,  aií  %\ 
iBorao  aa  kiakHpiji  safavalití.  Harko  vraii  ae  a  Dabromík,  gdje  aanrie 
1690.  KavapjÍB  ga  hnaU  kao  aarwlaosa  píeanika  i¥iL  Wf), 

MARULIO  MARKO  malobméanÍD,  12  Splieta.  Nesrieéa  o  l|iiliavT  %%\ 
tjera  ga,  da  si  navnóe   redoyske  faaljiae '  8v*  ťrafija,  te   se  skloní  ondje 
■kanastir  aasvan  ifa//a  Pmludi,  PeéetkomXVIL  stôl.' staré  raamirlve  m 
mletaékom  i  apsajolskoni  vladom   teko  sa  se  od  dana  do  dana  ogoréa^ 
da  si  bjeée  Osana,  namieatnik  spaajolakopi  ^kra^a  11  Napula,   a  pamet  sal 
•iekaoy  IHletčanom  oteti  Dalmaeíju',  a   potiim  Arbanaško  i  Bosnu   Tarkí 
I5a  to  oadje  si  dosta  prtvriealka  i  n  naéíh  krajevih.   At!   sn   Mtatéaní  si 
badno  pasili,   i  ne  samo  krfvoe '  nego  i   samljive  n  Camnicii   bacali.   N< 
aadiúimí  bjeée  i  Mamfíc  (Befj  ÍS  štfnjm  l&ÍS),  Odveden  o  Krk^  gdje  si 
tada  oalasio  obéi  providur  Zane,  bje  na -sloboda   paséen^   no   pod    aríei 
da  ne  smie  ía  dŕžave  otidi.   Qod.    lUtS  sa  koríanienoga  doba   propovíedi 
je  tt-Hvara,  Odabŕan  na  to  od  ondoénje^a  bisknpa  Oeduliníéa^  usprotivi 
se  knes  i  plemstvo,  kojini  je  pravo  odabiranja  pripadalo,  jer  sa  oni  i  pi 
dali    prop4tviedaoea,  no   sve   badava.   Od   Marka   ostaje  nam :    Namséetiiil 
Múke  isusa  Spa^sija  n&ioffa,  naatampano  u  Mletoih  g.  1630.  n  16.i,  II 
D  16.,  1702.   u   16.i,   í   aapokoa   1841.   o    I6.t  pod   naslovom :  Piaé  B. 
M^rie,  Njdki  sa   po^rieŠBO   pripísali   o  vo  diele   bI.   M.   Mamliéa   obretnil 
naše  kajisevnosti. 

KRIVONOéiO   ANTB   Dobrovéanin,   premrho   g.   1638.   Ostavi   nai 
jedan  pastirski  igroka«  a  stihovth:  Päŕi4ot>  sud.  CreVíé  ^  iivalí. 

KABIČ  BARTUO  {Bogdancic),  jcdan  ôd   najpfodnijih  spisatelja  m 
ših,  rodio  86  g.  1575.  a- Pago.   Obukav   haijíne   Dražbe   Isusove,    g.    159! 
ode  u  Italíju,  gdje  se   pokaza    izvrstiiim   nmom    i   riéidkom    marljivostjo. 
tóga  staresine  velikom  nadom    odprave  ga  u  Tarsku,  da  nástojí  oko  obi 
éanja  na  vieru  Isukrstova.  Taino  njegova  jediná  sabáva  bjese :  propovíedi 
ríeo  božju,  s  nagovori  svrat^áti  pogane  i   polavíerce  sa  zla  puta    na   doba^ 
na  pokoru  jfh  i  na  Ijohav  božju  poticati.   Ostat'se   mu   vrieme   ulagao   bi 
stivenju  SV.  Otaca  i  tumaéu  St.  Pisma,  kô  š(o  nam  jasno  sviedoce  njegoi 


-  aw  - 

firiaje.  Tri  puta  oIimU^  torgke  semlje^  {  po  patu  se  zftpoEná  s  Tijekojimi 
trikovej  Dolrroraôkímt^  kojí  sa  kaisnje  ujeke  oé  njegovíh  knjlga  na  svoje  tro- 
íkoTe  Éiskathrfali*  9od^  IStS.  po  papiitskom  naio^  propatbva  Bosna  i  17- 
larskn,  da  o  6tai^a  tfli?pcAčrajína  íeTtesfi;  a  oti  io  na  povratka  Sv.  Stolíor 
pMdla^o,  da  a  Dabrofiikti  podíf^ne  jagosUvjaDsko  siemetiiáte  sa  odgojenje 
■risnika,  poito  jih  ee  otodav  po  Tapakoj  jako  malo  naksilo  (^Dep,  ít  siec. 
101-d). -Bje  raTMit^Ijeiii 'jeilivitsko^a  sa  voda  a  Oalirovoíka^  a  kašnje  po- 
KoraiéariHii  «  Lorator  i  a  Sv.  Potra  a  Ríma.  Umrie  g.  1650.  U  70.  godini 
saní  napisa  svoj  život  Iftinskí^  te  ostaje  a  rakopiso.  Mnoga  je  diela  napi- 
sao  »a  latinskí  i  narodni  jetik  a  prosi.  Ovdje  éemo  spomenutí  samo  ono. 
éte  inamo,  da  jo  a  stíhovth-  ostavfo :  a)  Pjesni  dnhovni  pedeset,  naime 
prevod  od  prvíh  60  psslma,  posvoéeno  svojoj  materí,  po  Appendína  krásno 
ijes^ovito  ixpjevano,  t  natiskAno  a  Ríma  g.  1634.  a  8.i,  b)  Hvale  dU" 
kňvne,  ť.  e.  lárnées-  spiritwiiéSi  verštt  (Horany  L  S8Z) ;  c)  Pjesni  od 
f9k»ala  b09ik,  Hymni  Brétfiarii  Pii  F.  et  Clementis  VltL  PP,  HM, 
(«ír.  /.  S8Sf). 

ľ  MRNAViČ  IVAfiiTOMKO' (Mrnjat>éié^  ogleda  bieli  sviet  a  Šibe- 
lika  g,  1&79.  od  Marka  rodom  i«  Níše,  kô  sto  on  sam  káže.  Djedoyi  nje- 
fovi  bili  sa  za  srbskih  kraijeva  plemici  í  vrio  na  glasa.  Jos  djetetom  o- 
tae  gA  posla  a  Rím,  da  a  savodu  Družbe  Isusove  dovŕši  náuke,  gdje  se 
iako  odltkovao,  da  jo  aa  rana  sadobio  bogoslovnu  lovorika.  Ta  se  sprija- 
telji  s  najaóenijimí  Ijudi  onoga  vriemena,  na  pr.  s  Baronijom,  Barberinom, 
ftakeliom  i  td.  Kaénje  postade  kanonikom  a  Bíbeniko,  j^je  sa  ga  njeki 
prexírali,  jer  jo  ssahtjevao,  da  kaptol  vrsi  svoje  dažnosti  i  svoja  pravá 
hnwi  ^0  8v  ^^  bojali  g.  1626,  da  ga  nebi. Papa  sibeniekim  biskupom  po- 
fltavio  (1).  6od.  1635  po  naredbi  Sv.  Stolice  pohodí  u  drožbi  sadarskoga 
■adbisknpa  své  dalmatínsko  primorje.  Baveé  se  ponajvise  u  Rimu^  dobí 
čast  prabilježníka  Apostolskoga  i  pregledaoca  slavjanskih  knjígaj  a  tím  mn 


(1)  Dne  5  velj.  1626  knez  Šibcnič)(i  javi  svojoj  vladi,  da  je  oodieänji  biskup  uztegao 
STOju  odkaznicu  na  biskupat  uslíed  molbe  gradjana,  kóji  su  se  bojali,  da  ne  dodjo  rojesto 
íjega  Iv.  Tomko  Mrnavic  onda  u  Rimu :  morlacco,  nato  qui,  quando  suo  padre  era  qui  da- 
tiario  per  U  Turco,  pot  cacciato  suo  padre  delia  cittä  per  ordine  publico,  alievo  de'  Gesuiti, 
gui  mal  visto  per  aver  manomesso  V  auttóritä  Ecct.  e  laica.  Po  smrti  pako  onoga  biskupa 
(V.  Arrigoni),  isti  koez  opét  doglasi  bojazan,  koja  je  njeke  popala,  da  mu  nebude  naslied- 
flikom  Mrnavic:  canonico  di  questa  Cathedrale  di  nation  Moriaca,  ehe  ť  attrova  al  pre- 
uhte  in  Róma ;  a  tó  pošto  je :  di  nátura  inquieta,  mal  affeíto  a  questa  cittä,  nella  quale 
mentre  vi  resideva,  manomesse  la  giurisditione  Eccl.  con  la  laica,  non  fosse  bene,  ehe 
questa  Vescovado  cadesse  nella  sua  persona  maggiormente  ehe  depende  affatto  dalla  tetta 
áť  UesuUi. 


•e  í«kat*la  ipvUika  oUkimú  |ir«títluMi|e  «rkv#ttili  lii|i%ii  steMalttveMkikf 
Peiar  Pasmany,  prvoMalaík  vcaraki^  isK*^^^  ^  ^«^  iniMiavMi  B^gn* 
Iwékiin  na^akaon,  aií  aa  na  ta  éaat  Iv.  Taniko  aaliTaii^  naMosBái  at  íi 
RioMi  rad  viaa  iiaraka  adaijití,  f4i^  ^^^  8*  1^1*  w^J  gnJiwB  mwnémt^ 
bia  c.  10.  sta4.  UrbaA  VIII,  iniaaav*  ga  bnaMakmi  Uakopom;  ipak  méi 
a  Rima  svojiup  biakafiiaai  q^rav^M^i^  P*  moiih  nMaiaataioili.  6«  1638.  ialí 
Urban  VIIL  odpraví  ga  n  |%arak«  i  n  Po^jalui)  dft  kao  apnatakki  p«lia4aflL 
ras^leda  i  pokolJM  sUige  oadUeaajih  nMiaatim  Sv*  Pavla  pnstwjaka  I 
abiU&  propQtova  Ugarskn,  i  ave^  éta  inii  kjefo  adradjena,  tandjiio  i  pi»* 
>inaníto  ovrai;  Ae«M>fncí  aatím  n  Pokaká  abég  onoatraníh  bnaa,  aadtje  •/ 
Zagrab,  gd^t  poavaii  ataJna  crkvu^  te  gm  JBafrabnaki  biakap  liepa  p«foa(i 
i  padieli  mn  caat  kanonika  i  atiooa.  Vrativ  ao  «  Rin,  poav^tí  §  haL  1694* 
národná  crkva  S  v.  J^olima. .  Umrie  pras.  \%3Bf  po  Farlatn  n  RiaNi..  4KI 
Mrnavica  imamo  mnogo  radai*  latínakí  napíaaiktii,  a  igakafe  í  naakí.  4NI 
ovi  h  spomenot  nam  je  ov^ja  aamo  paotíéko,  a  to  sa^  a)  Živoi  Maffdmlfm 
od  knexov  Zirova  (Gerova),  plemena  BudrUida  tretoga  réda  S,  FVwH 
chka  í^astuvniee  redovme  i  mo^ira  S.  AnkHw  u  Rakm,  fiaaai;  n  Jlíaii 
g.  1626,  a  na  novo  n  Zadro  g^  1863.  trudoni  Áni»  Bréiéa  Zadranina,  kaii 
odpraví  u  ayíet  ovu  hiser  kt^igu  liepim  prodfovarom  ;  b^  PHuie^ím  f0* 
komika  radi  4tmrti  I^usove  k  národu  éotHÓanakoumf  pienan  a  203.  atíh% 
koja  naá  Karelao  priloží  Badínidevenn  pravodo  paalma  Davídovik  (mm  JIMft 
Í86t)j  o)  Osmanicica^  dráma  u  stikovih,  u  lUaMi  1681.  u  4.i  (^  fét  cmmí}| 
d}  ŽalosnoškaH^e  Kri$fa  Ce^arm^  shg  Bsrnardinm  Štefánia  ^SMua^- 
popa  Druihe  isusovej  prineeeno  i*  pismé  vlajke  u  karvafáku  tmnaéšm^- 
Jem  i  slogom  /v.  Tomka  lUamJatíica^  bq^njanina,  kanonika  áUentk9p$ 
vlaatopis  g.  1614.  u  Rinu,  a  prapis  n  knjjinioi  Zadarake  gimnaaije.  JeiA^. 
ma  pomjasan,  no  bogat  í  jedren. 

6UNDULIČ  IVAN  Pranjin,  rodi  se  8.  steč.  1588.  n  Dubrovníka. 
Prvé  naoke  prínki  od  Jeaavita.  Veé  n  dvanaeatoj  godlni  tvrdo  aa  poavaá 
aéenja  prava^  i  tako  ti  ninapriedova,  da  jos  mladléem  primi  ponajviija 
državne  časti,  a  kasnje  i  sama  knezevska.  Odrekav  se  napokon  svakojaka 
slnžbe,  i  oženiv  se  s  Nikoletom  Lokarevíéa  da  mirnge  svoje  dne  Bprova4% 
srčaaff  se  prihvati  aóenja  narodnoga  ieaika  i  knjiaavaoati.  Podoata  vieak 
grokomu  i  iatinskomn  jeaika  a  italíjanskoma  navlastíto,  staví  se  nijpHM 
ia  ovoga  prevadjati  na  hrvatski^  te  ponasi  Jeru%oHm  oslohodjen  Tor|^ 
Tassa  (rukopis  valjda  propao  ««  treénje  g,  1667^y  IJubovnik  srameH/iti 
Ivana  Preta  í  Filli  in  ScirOj  ígrokai  Ub.  Bonarella.  Da  pako  i  on  saradi  a%i 
droBtvo    mladíh    píesnika,   kóji   sa   tada   a  Dabrovnika  isvomo   písali   Oí 


í  dlrMD0  i  tuM  igrali.  (moiiii  se  aa  onaoTAije  narodiiib  i^okmsa,  « 


Ji  je  «ter«  iMTodBe  a  ne  itai^ama^e  8fmatai}e  í  na  tOM  putu  »a«lj«doTao  i  iia« 
flMat  jaaM|  ipavíest  hmiie  pronéio^  biia  hi  ae  jamaôao  u  «aa  igMltaaai^  poaa 
|«V9«ego  o Italgi  i  u  ápAigi  do  aajviqega  atvpiýa  pvdi^alo;  daóiin  ad  njef^tt 
jaékna  vriennô  aalaUlenja  ■  aiH>j  sHan  naäefa  plasaiôtva.  AU  ajafav  isvaa** 
wdai  am  poveéim  Itióm  Daleli^to  aaóa  a  lutneti  dielo,  kafe  iwi  Wekirritii  alavd 
in^airK  Joá  onda  evasla^^amiJui  kaiígs  aije  jmarla  Jwiaoke  pjeame  (^ep9M)y 
a  GoDdalié  htjede  poatati  Blavjanakim  OmipoiB,  atažnd  a  pjaaan  nesneéatt 
aurlia  Oanaim  L  Oar«  Tarskofa;  no  prije  Dega  ja  koiiaéno  ogfadi  i  u 
•?iet  odpraví,  udari  ga  nemoé,  (a  premian  %  proe.  1638^  -Daíme  a  50.  go- 
léiai  ftvoga  aiftota.  OMa  Iv4Mov»  joav  sUadoéa  a}  €9mun^  u  Dakrovníkn 
fi'laoa.  a  ai  alí  salno  pat  pievanjaf  a  Dabrojoikii  1836.  a  ami  li  tri 
•fiaska  sa.  predgovorani,  životom  Gundultdevim  í  OsmAno«íni>  maogiml  o- 
|HikaiDÍ  i  ritčmkaai  od  Ambtoma  Mmtkowiéa^  u  Budiaso  1827.  od  Jafld 
fapovióa  a  dva  svojská;  u  Zagroba  1844.  a  %i  tr^ikffm  SliiítiaiBr  au  slikom 
fiaodaliéevoiD ;  o  Zagrabo  1854,  u  t0.i  troškom  IVIatíiWu  Oamaii  d»oU  aa 
H  20.  pievanla,  bo  14.  i  15.  píevai^e  prapado.  Petar  gkMrkooevi^  madrai 
fik  aadoBtaví.  Svídiolo  se  na  akoro  Ivanu  MaÍQranÍ4$a  Novyanína  a  tom  bú 
fia  Sorkočeyíceoi  takmaéiti^  te  i  nn  osnova  propadoft  píévi^i^a  í  víesto«  S^ 
frobački  spisatelji  misie,  da  je  Nažarani4  EAdmasio  Sorkoôeiviéa,  a  valjdat 
I  sama  pie&nika,  dočiin  Babrovôaní  i  Dalmatínoí  vole  Skarkačevtio^  a  meoí 
||B^  ôiní^  da  sa  i  jedan  i  drii|^i  podosta  Ônodqliott  aaoatalki  Osman  níj-e  praví 
epos,  jer  ma  je  čin  neznalap,  posto  opMmje  aaroe  osobná^  <yeta  Q6m«>no^aLi 
Sto  se  velí  o  poljskom  Vladislavu^  to  je  oagredoo  raéofio,  kao  spomeň 
IfQsIostJ,  a  ne  stojí  o  cina  pjesme.  Masta  je  Gandaliéeva  silpa,  a  misii  so, 
kražene  tako  ízvrstno,  da  težko  bis  mu  nasao  druga  a  národu,  ^tih  je  da^- 
kako  tečiv  i  blagoglasan,  ali  je  osmerac  vise  podoban  sa  iapievanje  Ijqbaví 
aegolí  epickih  éina,  dapače  jih  oslabljoje,  I  upliv  italijanstine  ne  riedko  se 
pomalja  astrlíom  osnove.  Osman,  veli  Šafárik,  ohne  eine  eigentliche  und 
tegelrechte  EpopÔe  %u  sein^  ist  das  Heldengedicht  ein  štrahlendes  Ge- 
itirn  auf  dem  poetischen  Himmel  der  Slawen\  b)  Piesan  vrhu  boije 
veličine;  u  Rimu  1621,  u  Mletcíh  1622.  u  16.í,  a  Dubrovníka  1828  i  1838, 
tu  Zagrebu  1847;  c}  Sunie  siná  rammeinopa,  u  tri  pievanja;  a  Mletcih 
1612.  u  S  (e  drvôressi^,  1623,  1650,  1703  u  16.i,  u  Dubrovníku  1828  í 
1838  u  8j%  i  u  Zagrebu  1847.  Šafárik  veli^  da  je  ova  pjesan  voU  sehôner, 
iichiteri9cher  Stellen;  d)  Igrekafi:  Arijadna,M  Jakinu  1633,  u  Dubrov- 
i^íka  1829  i  1837.  u  8.í,  i  u  Zagrebu  1847;  Proterpina  ugrablj^na,  a 
I^abrovniku    1843.   i    u    Zagrebu    1847;   Dúbravka,   Diana  í   Armidoy  u 


0 
Dabrov«ik«  1889.  i  a  Zagrebo  1647  >  %  iib|>Í8%  jm  •▼«,  o  k<iiih  m 

g4Í«  lcš«9  BftÍM«:  ^mlmtéaj  PowétUiHe  l^wfeno^  Cereréf  MUofatrm^  Af 

4«m  Koratíkm  i  Fttft  tu  iSMro  (^rtvody  e)  U  mu*  Jbn'a  JMnuMmí 

a  Dabr»vníka  1829  i  1887,  i  iifttgrebii  1847$  O  ^>mii  viiiiU  prwsdtní 

Ftrdinúmáa  IL  Toškmukepi,  ■  Dabr«?mka  1828  i  1898,  i  u  Em^nkn  164f  | 

f)  LJuképmik  mľam€Í{ji»  (prewtd)  >  u  .  Dubrovníka   M38.   i  n  8«grebi 

1847  J  h)  Pi«Mt  pokame  krmijaDmnda  (prwd),  a  Rima  1621.  v  8i| 

«  Mletoih  1930.  (#  ifriM»ré«i)  n  l«.í,  v  D^broviiikii.  1898^2  1888   i    a  JSm 

f reba  1847.  Podsgi  ôJtnak  o  Gunáuliéa,  vjeáto  napwM,  nalui  se  a 

^Jihoshvané.  V.  Prwe  1864^  str.  3aA-285. 

OUČETIČ  JBaKO  Rafaelov,  Diriindvéaaiii,  vieTojatno  Bveéeiiiky 

g.  1439.  Od  lyega  imamo:  a}  Parvi  dio  od  moiiiavá  duhmfiniBh  uétuJeM 

u  Je%ik  duérovaékij  u  Na|»iilja  1688,  n.^.i;  b)  Poh^ine  pjesme,  •  Na-.^ 

^alja  1643;  o)  Drugi  dio  od  motít^vM  duhonuieh,  a  NapiiJ[jtt  1649.  n  Si  , 

« PRIMOVfC  PAéiCO  (LaHnié),  Dabroréania,  omríe  g.  1640.  Napisar  \ 
a)  Igrokas:  Emrydiee,  po  italijanskoj  Ottatía  Rittveeiiiia,  oada  dobro  pri-, 
mljeaa,  te  natískaná  a  Nlet6ili  1617.  ■  8.i;  b)  O  Ufmtje^jtt  Heéi  otcéai, 
i  dieviékomu  pôrodu,  pieaan  o  aest  pjevanja'po  Sanaaara ;  c^  Ra9iät$. 
pjesme  dukovne,  i  pravod  mal  da  ne  švih  crkveníh  i  njekoliko  Davídovik^, 
psalma;  d)  Pýesni  ipotne  (^iaiji»é),  medj  kojimi  se  odlikoja:  Dvogoíttŕ , 
Koréuianina  i  Duhrowaňina,  Sviei  THpeie  Kotoranina  KoŕéuianiaMy  I  i 
Odhovor  Korculanina  TripetL  Rnkopisi  n  knjížnici  ČoHéevoj  n  DobroTnikt  I 
pod  br.  5.  32.  79.  88.  141.  Sayriemenik  mu  bleše 

SASfC  ANTE  Dabrovčanín,  koí   nam    ostaví  svoje   Pjesni  rAttUkš, 
medj  kojimi   njekoje  peckäve,  kakono:    Vataru   ta   masna  pjesan  (kt^fiii 
ChL  br,  69,  43í'),  Spísao  ]e  vise  komedija,  no  vecinom  propale,  a  ostaTS^^ 
manjkave. 

KARIS   6J0R0JE   Qde   CarU),   Splíetcanin,   kanonik,   nadpop  i 
dag:o  vrieme  nadbiskopski  namiestnik  (J641).  Mnogo  se  zanimao  nljadoii 
i  bogoslovnimi  naučí.  Po  pamanicu  složio  je  mnogo  pjesama   naski  í  itaK-^ 
jánski.  Premina  u  90.  godiní  svoga  života  (Cicar.  17,  4T'), 

MRSIC   IVAN^   Pažanin,   voje  voda,   natiskao  je   a   Mletcih   pr(je  ^ 
1709.  svoje    ^Pisni  od  Ljubavi„   (Saf.   135),   medj   kojimi  se   nahodí 
malen  broj  šaljivih  dosta  ukusníh  QAppen,  II,  25^). 

GRGIČEVIC  ATANASIJE  (Georgieeo  ili  bolje  JurjoviéJ  rodí  ti^ 
g.  1590.  n  Splieta.  Dovrsi  naake  na  Ferdinandskom  závodu  u  Gradou.  Oesi 
rcruiiiftad  í  t.  iviiko  g»  jabíjase,   da  ga  je   odpravio   kao   svoga  posianíi 


-  4»l  - 

kiftljskooia  kmiýit  i  radiLoniii  ▼•likomo  kneza  sa  vážne  poslove,  a  tako 
{Jk  dobre  obaví,  da  si  od  Oesara  dobi  liepe  darove  i  časti.  Umrie  n  Za^ 
pr»bo  g.  IfttfO.  Njegova  «a  piesniéka  drela :  a)  T\fme  Kempisa  od  nasKdO" 
Wnja  imikanieTa^  kiijise  éetfri  a  pisni  sastavljene,  n  Beča  1629.  n  \'i.\, 
M^da  najbolji  nas  prevod  Kempisa;  b)  NasHdovanja  duhovna,  u  kojih 
It  uMdarki  ncrctfi,  kako  ki  moga  svaki  dohar  karstianin  svaki  dan  i  « 
H^«  erime  Boga  i  9tvorea  tvoga  moliti^  š  inimi  motitvami  i  pisni  B, 
I.  M.  i  ústmlik  svéiih^  a  navlastito  na  pogíavite  hlagdane  duhovno  i  ko- 
^bŕJio  seke  mabaviii,  a  Beéa  1638.  a  12;  c)  Pieani  »a  najpoglavitije^ 
wJtvetiJB  i  najveseiije  dni  švega  godiifa  sloiéne,  i  kako  se  u  organe 
^Jednim  glasom  mogu  spifoatiy  a  Beéa  1635.  d  4.i. 

OHMUČEVIC  NIKOLA,  Dubrovcanin,  valjda  složitelj  pjesama,  kóje 
n  priložene  prepisu  Gundaliéeva  Osmana,  izradjenu  15.  tráv.  1654.  po  is- 
om  Níkolí  Q  Pragu  (F.  knjik.  Cul.  br.  Sff). 

POČIC  VISKO  nazvan  SoUanovic\  Dabrovéanin,  vrli  matematik  i 
v!ezdoznanac.  Káže  se,  da  je  previdío  silní  potres  dubrovački  (Í66T)^  te 
Sŕ  je  njesto  prije  umro,  za  ne  biti  sviedokom  propasti  svoje  otačbíne.  Gojio 
ef'ne  samo  latinské  i  italijansko  piesníčtvo  nego  í  narodno,  te  ímamo  jos 
I  njega  dva  igrokaza :  Ljubica  (Í656\  i  So  front  j  a  i  Olinto ;  ovoga  je 
íésto  izvadio  íz  dragoga  spievanja  Tassova  Jerazolima  oslobodjena.  Farlati 
TL  18")  tvrdí,  da  jih  je  obielodanio.  Rukopísí  u  knjiž.  Col.  br.  39.  69.  105. 

PALMOTIČ  6J0N0  Ojorev  rodio  se  g.  1606.  u  Dubrovníka.  Dovršiv 

kole  u  otačbiní  kod  Jeznvíta,  najprije  se   dade  na   latinsko   piesníčtvo,  ali 

a  se  do  mala  okaní.  a  sve  duševne  sile  posvetí   narodnomu,  posto  je  do- 

ŕo  spazio,  da    si   tu   samo    nes»hnuti   lovor-vienac   nabaviti    môže,   svomu 

Krodu  píevajué  živím  glasom.  Bog  na  nebu,  velí  Ban,   a  národ  na  zemiji, 

fthu    dva    ognjista   njegovíh    misií.    A   da    se   otrese   italijanštíne,   koja  je 

tda  obojimala  dubrova^ke  spísatelje,  skloní  se  u  Bosnu,  i  tu  je  dugo  ostao  i 

rižljívo  crpio  iz  čistá   vriela    pravú   sliku   narodnoga  jezika.   Po  naravi  n 

obíljn  piesničkim  duhom  obdaren,  a  mudroznanju   te   staroj  í  novoj  knji- 

»vnosti  vrio   učeň,  zaletí  se   za    Gunduličem    tako,   da   mu   se  je  jamačno 

ie  od  ma  koga  drogoga  príbližío.  Po  ukusu  oiioga  doba  najvece  se  s  dra- 

Btíkom  zabavljao,  píšuc   za   ondíesnje   družine   cesto    do    dva   komada   na 

tdínn,  ali  su  žalíbože   njekoji   oď    njih   za   trešnje   propali.  Palmotic,  velí 

ifafík^  war  fúr  das  Dráma  geboren,  und  wúrde  ah   ein    Wunder  an- 

tsiaunt  werden,  tcenn,  sein  Leben  in  das  durch  Kritik  mehr  erleuch- 

te  folgende   Jahrhundert  gefallen  tt>äre.   Umrie  g.    1657.  Podago  je  o 

em  prozborio  Opát  Gradíó  u  sastavku :  De  m'ŕa,  ingenio  ei  síudiis  Junii 

26 


-  440  - 

Pmlwioiiae^  t  Nttija  Btn  a  II.  8v«skii  sabavnika  DmkrovHtít  sa  fo4.  IM 
Gjonova  diela  brvatska  jesa :  a)  KrisHmda,  Daime  život  leasa  Krata,  b1«- 
bodno  isradjen  u  24.  spíeranja  po  Kriatiadt  Jerolima  Vída  KreaioDesk«fi, 
i  aatiakaa  u  Ríina  g.  1640.  u  4.f,  a  op«t  u  Zagrebo  troskom  Mati«ef< 
1852.  a  8.i.  Preradio  ga  na  deaetree  Ignj.  Viek.  Brlíé,  te  ízdao  a  BiIím 
g.  I8d5.  a  8. i  pod  naalovom  Kťsiovka,  KriaCíada  fija|e  navlastíto  ^^ 
no8^u  jesika  i  atihova ;  b^  DramaCiôke  radnje :  Akii,  nasvan  joste  Biudíh 
miu,  u  tri  Čína,  príkasán  n  Dubrovníka  g.  1637.  (rukopU  u  knjiimd 
ČuliéeroJ  br.  23,  SO.  80,  87  i  88^} ;  NmHeeat^e  Ájaéa  ť  Uliia  •a  ww^ 
Akilovo,  prikasano  g.  1639.  (rtiJr.  ti  knj.  Čul.  br.  8.  €8.  i  kod  K^Mj.)', 
Aleina,  po  Periéu  is  Tassa  ÍEcrpIjeaa,  prikasana  g.  1647.  (knj,  CmL  k» 
26.  29.  87);  Atalanta,  po  Appendina;  Armida  (ruk,  kod  Ktíkutí.};  Ariť 
danto^  po  Jfigiéo;  BUernica  (knj.  Čul.  br.  18.  60');  Captislava  príkanM 
15.  velj.  1652.  í  1692.  (knj.   Čul.   br.   29,  60.   74.  82.   86.   104.  165.  t 

v 

kod  Kukulj.);  Danica^  tragikomedija,  prikasana  g.  1644.  (knj.  Cul.  bt- 
29.  73.  82.  87.  89.  i  kod  Kukulj.J\  Bnea,  naime  njegovo  slasenje  i  BSb 
k  AnkísQ.  n  pet  čina  po  Vírgilo  (knj,  Cul.  br.  86);  Enea  i  Didone  (IhV' 
Cul.  br.  87);  Elena  ugrabljena,  te  i  Ocitovanje  prikantanja  EUene  a- 
grabljene,  tragikomedija  po  Ovídío  u  pet  čina  s  prológom  i  koronif  trti 
tiskano  g.  1839.  u  Dubrovníka  (knj.  Cul.  74.  81.  86,  88.  104.  364.  4SS)Í 
ESdip,  slobodne  isradjen  po  Sofoklovu;  Gomnaida^  po  Jagida  í  Kakn^jlj 
IfHpile  (knj.  Čul,  br.  68);  Kolombo  (knj.  Čul.  br.  68);  Pavlimir,  pri-l 
kasa  n  g.  1632.  C^nj.  Čul.  48,  86);  Lavinja  po  Tanzlínghero,  koí  o  preďj 
govoru  svoga  ríečoika  veli,  da  ja  (Lauynya)  pri  ruci  imao;  ii9ré9ta,k< 
je  is  latinskoga  ízvorníka  od  Alek.  Doiíata  samo  preveo.  c)  Dvie  podi 
píesanke,  t.  j,  Sarce  Sv.  Kataríne  (knj.  Čul.  br.  83,  103.  396)  íli  s 
éenje  Sv.  Kataríne  s  Isusom  (Dubrovník  1850  8v.  /Ij,  i  o  slavodobi 
Dalmatinskih  kraljeva;  d}  Raalike  pjesní,  medj  kojimi  njekoliko  crkveBi 
te  dosU  popjevaka  i  saéinka,  kóje  sa  se  u  kolo  pievale  i  po  kojib 
íakazao  joste  i  kao  izvanrední  národní  improvisator^  jer  jíb  je  za  samé  i* 
gre  aastavljao.  Latinskí  je  napisao:  Panegyris^  te  odu  na  cast  Ivana  Btt* 
gioeehi  Isusovca  (u  Jakina  1635). 

PALMOTIC  OJORE,  Ojonov  brat,  od  koga  ímamo  vrio  nježno 
sánku  Aci  i  Galatea,  í  jos  drugu,  gdje  vila  Ero  plače   nad  umrlim 
drom.  Krásnom  píesmom  posveti  bratova  Krístiada  kardinála   Barberin 
to  nam  svíedočí,  da  se  je  s  ovím  visokím  umom  príjateljski  držao. 

BUNIČ  IVAN  (Vukiéemé  ili  Vuéié)  Serafinov,  staryí  Dabrovea 
pieaaičtvom  i  službovaojem  se  kod  %xí6^  proslavio.  Opát  Gradió  velí,  d 


kk  mos  mmltmrmm  ariium  eí  HémsunuiH  judien^  a  po  O,  Poéi^  ledna  od 
MJéatUivijtb  i  náj|»Umeii4(i>ih  dasa.  bmo|;«  knjíievstva.  éaŕáŕík  p«ko  do- 
dtje,  da  je  oo  u  novoj  ékoll,  koj*  oe  Petrarkove  držala,  í  na  koja  st 
Ihiodolid  i  Palmotié  apadali,  poBajboIJe  srtediýoiii  Btason  koraoao,  jer:  tu* 
4im  er  mit  den  áiieren  Biekíém  an  OrigimrnUtätf  Krmft  uud  Fúllé  v>et^ 
Imfert,  weis$  er  seiuen  Gediehtén,  sú  of$  eš  der  Stúf  erfordtrt^  ein0 
9»lche  ZartheUf  Sússe  uiUL  éfieUude  Anmuth  anauMtambern,  thas  ihnen 
dUMÍkUk  die  ersie  SteUe  uníer  den  l^ríschen  Preduoten  der  Ragusimer 
§ekúhri,  a  to  •aviastito  a  Idilih^  gdi®  sve  naše  pieanike  a  toj  vretí  daleké 
aadfliašoje.  Ivan  umrie  f.  1658.  OstaW  sa  sobom  eliedeca  diela:  a)  lUm^ 
didienu  pekernieti^  u  tri  apievaoja,  a  Jakieu  1630.  o  i.t  aa  slikamí,  to  o- 
pet  g.  1638.  Q  8.1^  a  Mletcik  1669  í  1705.  a  ttf.t,  i  napokon  n  Dnbrovníkt 
1849.  n  8J  éa&ŕik  ju  sove:  tft'fie  äušserst  schéU^bare  Erttählung.  b) 
Plandovanjej  iliti  sbirka  pjesama,  naime  67.  raslíčníh,  15.  duhovaih  i  pet 
mzgovora  pastirskih;  a  osa  to  jos  dra^ih  isToraih  i  prevedenih  piesni, 
i^jesto  je  to|^  sa  vrlo  vieatim  nvodaim  severom  isdao  O.  Poóid  u  sabav- 
Híko  Dubrovník  g.  1849.  str.  118. 

VALOVIČ  VALENTÍN,  Dnbrovoanin,  Bnnieev  príjatelj,  vrli  satirik. 
f&pekaav  pjesnicom  gradskosa  nadlieóníka,  bade  vtaraniôen;  no  pnséen  na 
•loboda,  jos  oatrije  gtk  latínskott  osiba.  Ostaje  nam  od  nje|;a  njekoliko 
fsŕtm  í  efigrama* 

8TARČEVIC  LOVRINAC,  Dubrovcanin,  vrlo  uéeni  sveéenik,  umrie 
%•  1663.  Njegove  pobožné  pjesni  jos  sa  neutiekane. 
^  IVANléÉVlÓ  IVAN   {Qiovanninio)  rodí  se  n  Dolu  na  Braôn  %. 

Ei60S.  Prvi  ma  noitelj  bjeae  Vieko  Mikelovié^  namíestnik  bískopov,  komn 
%t  kaanje  svoju  kMn  posvetio,  kakono  onomu,  komu  Mam  najveéé  drkan 
W,  f  oé  koga  tam,  reéi  mogu,  Htje  imat  f  o  kriposH,  Petar  Oeduliní, 
^bvarski  biskap,  odpraví  g%'  kao  odhŕanjenika  u  Lauretansko  néilište,  g^dje 
le  a  nanéenju  mudrosnanja  i  bog^oslovja  liepo  íakasa.  Dobiv  nanóiteljsku 
leroríka,  kaéi  se  povratí,  i  bnde  aapnikom.  Njej^ove  mnoj^ovrstne  krieposti 
pavedoso  kaptol  hvarski,  da  mn  podielí  óast  kandnika,  a  biskup  V.  Mílani 
pestaTÍ  ^a  sa  svoga  obéega  namiestaika,  te  kao  takav  svib.  1650.  oVka- 
i4iao  je  biakopijn.  No  želeé  se  vedom  slobodom  kajigi  posvetití,  odreôe  se 
ivvojih  éasti,  i  kaéi  se  povrati,  no  tade,  kako  njegoví  míesdani  željaie, 
frími  se  opet  dahovnosa  pastirstva.  God.  1660.  bade  odabran  sa  Opáta  Po- 
tljanakoga,  i  a  toia  dostfljaastvn  osta  do  smrti,  koja  se  dogodi  g,  1666. 
Ila  je  Ivaa  podpono  skvatio  piesníéki  duh,  jasno  nam  sviedoôi  BJe(^oVa: 
dKla  evico  ratUíkova,  iliti  skap  raslicnih  piesni  i  molitava  u  proai,  napisanik 


-  404  - 

iiJ«ÍBOiii  j^ttotoM  i  riedkom  iifoHn  mmtitíi,  (mómňi%  i  j0iHCa.  SHa  kj«  m« 
9ftanip«n«  a  Nleteih  g;.  1443.  «  S;i  sa  sUfcoti  fríeMfkOvni,  te  o|»et  oa4|e  ^i 
1703.  a  13.  «U  manjkave.  Po  L.  PHsdia  drn^o-  se  M4iiij«  tomo  isvelo  g. 
16S&.  u  8.i.  U  pohTftlc  Kiie  pra^stavljono  oo  dfM  pjesme,  jedna  ed  Ivim 
Kt^wljanióúj  »  drn^A  04  Domnika  fi^MfO<ffi«lťolii ;  e  timo^i  nao  spisatcD 
pokvali  JQ  í  preslávi.  Ivan  ja  raydletio  aa  de^et  cvíetaka^  vcéiaom  pekoi- 
BOga  predmete,  med  j  kejimi  osobito  se  nislíkaje'  sedmi:  Kkkú  uam  Ji 
ntméio  peti,  gdje  opisoje  jugosiavjanski  Paraes,  i  esmi:  Skree  imgué^enfi 
U  devetem  sa  knjiffe  ra^like,  naíme  ede  i  plaéaepjevke.  Ifa  čela  prvegi 
tadanja  stojí  popis  knjí^s,  kóje  je  namíeravao  podati  na'  svietlost^  i  kejia 
danas  nemá  traga^  naíme:  a)  Oú9orenja  OMobiša  St,  Au^tišiimmi  ki)  J^f 
ntémmijMj  e)  Umdmši  od  golttbieé^  d)  Bié  od  mkéniko9  i  liéimiri^  si 
knjižaioi  Zadaŕske  Gimnaage  Baláai  se  i^eki  spis  Ivanov  o  starožitMBfi 
bračkoga  otoka* 

ARMOLUélÓ  JAKOV,  Šibeniéanin,  dao  je  u  Padovi  g.  1643.  s  ii 
tiákati  svojo  radoja  pod  naslovom :  /^ava  iénska,  sprotitmi  údgowMr  exfiiu 
iestomu  (Iv,  Ivaniievica),  na  obrana  žena.  Jos  dragih  pjesama  ostafie 
je  a  rukopisih. 

MENČBTiČ  VLADIdLA V  Jerkov,  Dabrovôania,  amrie  g.  1666.  ^je^ 
góva  su  diela:  a)  Troblja  slovinská,  g.  Í^&A,  posveéena  Poira  ZrÍMkoiii| 
bje  prvo  natískaná  g.  1665  a  Jakína,  a  opet  u  Zagreba  g.  1944.  a  M 
Akoprem  ntje  bes  poleCa  i  vatre,  ílosta.je  ipak  u  njej  kvarl  BlariDOve 
škole,  koja^je  a  ovo  doba  í  do  oaéih  strana  svoj  otrov  odenila.  b)  Zmrk^é 
Badot^a^  pastirske  pjesaoke;  prvá  krásna,  ne  gc^eknda  na^Bts;  droga' 
pakoi^  nazvaná  takodjer  Se{jak  DalmMiimki,  sasvím  oista  i  i^ezaa.  Ov«  p 
Appeadiai  na  svioUo  iznío  (íi.  ISTIS);  a  opet  ja  nastanpa  isgrdjeaa  Ea^' 
Popovié:  u  0udimu  g.  1826,  o  12.í  pod  naslovom:  Idilia',  Sume  RMdmilw.  éf 
iS),  ^uHina,  Mueenie0y  igrokam  nédovr^en.  d)  Ratelihs  fjesni  i  foštani 

GUČETIČ  IVAN   Jerkov,  Dobrovôanin,   i2,  godíiia  probaví  u  dniilM 
Jesavitskiy.  Vrativ  se  kaói,  t%'rdo  se  lUjudniju  kiýígam  posvetí,  sanim 
se  oavlastíto  pieshíčtvom*  latinskiiu,  italíjanskíra  í  .narodnim^  i  sríeéoo 
v«é.  U  isto  je  doba  dosta.  učeo   bio   mudroxnanja   t   bogoslovja.  Umrie 
tresige  g.  1667;  a'lgnj.  Qjúrgjió  pjesmom   ojilaka .  njegovu   smrt.  Napi 
po  ojekojíh  latinskí   a   po   drugih   iulijanskí   tragikomedjjja   pod  Ba^ov 
Jfú,  a  kaétflje  ja  naime  g.  1653*  preyede  na  hrvatski^  i  posvetí  Opatu  Gr% 
Pobrvati  joste  tragedija  ^LeiQ  PmosQphufj^  od  Q,  lv«  Ki?at.  Ggi^tíni^  J 
vite.  Uz  te  igegove  radnje  valjda  se  jos  koôa  saQUKala.  o   rokopisili  knjii 
alee  Culiceve  br,  lÄ,  /.         .  . 


KONNBNOVIÓ.  vínko  Petrov<  Domiiiikanae,  tobôž  Mtiník  tŕobi-^ 
lOBskoj^o  carstva,  rodí-se  b  ^laiia.  Propntoya  Ital^pom  í  Bpanjoio^  im  ai 
inaija  pribavl;  no  oakiasaja  i^okvaroaost  jafco  j^a  aahvatí.  Umrie  f^,  1667. 
KDOgo  jo  UtMiskl  i  ital^aneki  ifapísao^  a  aaiULi  osím  Blovnioe:  Skúp  ra««' 
wih  pi49mha, 

IV4K0VIČ  ER8T0,  sveéenik,  ii  Badve.  O  ojem  pise  Appeadíni,  da 
ja  bio  mni  svakim  anaRJem  i  bo^oljobalvchn  nareien,  i  da  eo  je  Darodním 
^•aictvoiD  kriepto,  oataTÍv  la  sobom  liepi  sveaak  piesnih  ukvaao  sastav- 
Vmihy  koie  au  í  bieili  affet  a|;ledale.  U  njíh  opiera  jnnačka  diela  nasi«* 
laoiy  kojftidi  aa  aeaa  cíparskoga  i  kaodijakog^a  rata  proalavili  QV.Cieognm 
ker.  Ven.  ilL  14Z..  F.-^M}.  Kratov  ae  kip  nalaai  a  crkvl  8.  Moísije  u 
Mletcih.  Napisa  naski  o  stihovíh:  Olive  kraljiee,  kceri  Cesara  JuHúna, 
pnm$i  9d  mwlm^  ti  MietQih'  174)2.16,  1719.16^  u  Dobrovnika  1841.8,  i  u 
dpMetii  1851.8.  Njekojá  ítalijanska  diela  Krstova  bila  aa  tiskana  s*  16VS« 
I  Weloíli. 

BUNiČ  NIKOLICA  (Vuéicemé)  Ivanov,  iz  Dubrovníka,  ioa  mladi- 
Óem  dobi  prvé  óaati  u  otaébint.  Za  treanje  9.  1#67.  veliké  si  eaalnge  steče, 
aenmorao  ee  bay«ó,  im  aovcljnike  oskrbí  potrieboéamí,  a  f^rad  obrani  í  po- 
praví. Odpravljen  k  Muhamedu  IV.  kao  poslanik,  bode  od  velikega  veaira 
tíara-Moatafe  u  SiJíatriji  uaa|)td6ny  áto  je  odvaloo  branio  pravá  svoje  ylade 
h  aepravedne  njegova  sshtievo  odbijao,  t  oadje  umrie  u  tamaíei  16.  kol. 
MI78.  Kardinál .  Tolomeif  tada  ueitelj  krtanoalovja  u  Dubroyníkn,  na  iast 
««  iaripce  posmrtne  slovo,  a  vieóe,  fradsko  u  avojoj  saborniei  dade  nrie- 
aatí  na  ploči  .nje^ovio  íme  na  viekovitn  aspomena  onopa  éina.  81ožio  je 
slíedeóe  pjeani:  a)  Erodiada,  u  tri  spievaiga  (knj,  Cul,  hr.  16.  17,^  ^); 
|»)  tírad  DubrQvnik  vla^tehm  u  trest^ji,  u  Jakinu  g.  1667.  $.  i  u  Danioí 
Ilirakoi  f.  184K  br.  41.;  o)  Ratdike  fjeMnif  no  sve  je  bes  pravé  mastí  í 
jes^re.  Viá^  sn  uspomeoe  vriedna  njegova  diela  latinaka. 

PALNOTIC  JAKBTA  QIHonorió)  Ojívov,  Dubrovóanin,  akoprem 
^skiml  sloábamí  obtereéen,  sve  je  ostavse  vrieme  posveóivao  svakojakomn 
■ceiúu,  a  navlaatito  piesniôtvu.  Poslanik  najprije  u  Carihradu  a  kasnje  ii 
lUmu,  odvaioo  je  i  ariedno  obraoio  pravá  svoje  otacbiae,  Za  treénje  1667. 
o4  tudje  napasti  nóova  grád.  Napisa:  a)  Dubrovník  ponovljen  (Í6TÍ}^  n 
3P,  spievanja;  samo  ]3.  tíakano  u  čitanki  sa  gornju  ^imnasiju.  (kr^^Úftl. 
W.  M»  46,  74y  \  b)  Didone,  tragedija,  íapievana  g.  1646.  (Icj^*.  ČuL  br, 
f 4.  Í04y  Preminn  Zí.  v^lj.  1680,  i  s  njim  iaamrie.  ta  slayna  obítelj. 

GUNDULIÓ'  áláKQ  Ivanov,  Dubrovóanin,  braaQen  o4  mn^h  kao 
»«vei»i    národní   ptemiik.  I  on,   kako    mu  i  otnc,  bje  knecom  u  ota«bim. 


^  um  ^ 

Umrie  s*  1662.  NJeso^o  •*  frjesiii  propale.  BHilfé  k«ie,  da  Je  hiiao  pri  mei 
éiikeT  preYod  pjesni  Katolove  •  HftolíeTV  saracaiijn. 

MACBDONIÓ  ACGU8TIN  Plarío,  MalobniéaBÍii,  ís  Brena  Misa  Di- 
brovnil(«;  umrie  «  Rímu  k^e  Stoneki  biskup  stvd.  1062.  NJeke  ojegvf* 
pjetimioe  hrvateke  I  spaQJoIske  tiskane  sa  íspríed  prodíiia  sa  Prwadée  H 
Vítala  Adríasovi^a  (u  Mtéieih  ÍŠTS),  4  jdí  kojeita  lefti  «  nikvpísíb. 

B06AálN0VIČ  PBTAR  Tomia,  Dobrovôaaia,  brtjae,  «  kaMJ«  bi- 
(ježaik  LasUTskí.  Pekosa  pjevatt,  ao  Ma  uspie.  Sioií  dakle  pjesanka  pad 
■aalovom:  Otítrukénje  Beéa  grada  od  Cmra  Mmhmeta  i  Manh-Mmsttfš 
všlikogm  vewray  a  Liosn  1684.8.,  a  Padovi  1686.  i  n  Mleteth  ttOS.  Isda 
pako  tumaéewje  sedam  fsalmih  Danidovih  od  Štiep.  Gjargjíéft.  Unik 
g.  1685. 

GJORGJIÓ  STIBPAN  (jEfJurffj^vié^OMmiiH),  Da^raTéaDlii.  Pavei 
die  Bjesovih  pjesama  propade.  God.  1686.  o  Pádoví  natíska  stoJ  pretal 
sedam  píesníh  Davidovíh,  Aat.  Kaznačié  pripisoje  mu  Drvísíatu.  Umrie  ksa* 
eem  17.  stolietja. 

ORBINI  MARIN,  DubroyéauiB,  po  Sladídu  napisa  dosta  italijassiols 
latinskih  i  hrvatskíh  pjesni  i  drugik  sastavaka.  Umrie  1687.  kao  tajaike- 
■oga  vieéa. 

GJORGJfČ  BERNARD,  Dubrevčaniu,  Istfsovae.  a  kasnSe  kanoaftl 
nadžalian  kod  tme  stotine  crkve.  Premino  g.  1687.  Osŕuvi  njekolike  pjesÉiil 
slabé  vriednoatt,  í  sbirkn  poslonep,  te  joé  njesto  latinskí  i  {talijanskl.  B, 
pebiranjem  poslovioa  još  se  njeki  besimeni  n  to  dob*  bavio  Cknj.  Cul.  ér.  Mfí 

ANTIGA  IV.  LUKA^  Dubrovôanín,  ovienčan  u  Rímu  lovorikom  ob^ 
je^  pravá,  tajnik  gaspodara  Vlaskoj^a,  a  kasnje  í  sama  yieéa  dubrotaie*> 
koga.  Napisa  ujekoliko  komedija  i  pjesaroa^  ali  je  valjda  sve  propalo.  fé 
Creviéu  sve  to  bto  bi  natiskao,  alf  je  nevterojatno.  Preminu  g.  1688. 

KANAVELIČ  PETAR  rodío  se  u  Korčali  početkom  XVil.  stolie^ 
Bvréiv  kod  kuée  prvé  naoke,  prodje  u  Dubrovník,  gdje  jih  nastaví  i  pe« 
hvalno  dokonca.  Tu  as  prímier  mnogih,  kojí  su  onda  svakojakimí  umo 
neumrie  vience  svomu  savíčaju  savijali^  príonu  i  on  na  krásnu  knjiieva 
a  koliko  je  u  njoj  napríedovao  jasno  nam  svi^doée  njegova  diela.  U 
krovnikn  ožení  se  s  gradjankom  Katom  Antŕca,  a  po  njoj  srndi  se  i  s 
jateiji  s  najpoglavítíjími  oblteljmi  onoga  gradn.  Umrie  g.  1690.  Petrovu 
smrt  oplakali  medj  drufímí:  Jakov  Saleéié  kanonik  kóréahinskf  krus 
nadgrobníoora :  u  snňti  Oofpodina  Petra  Kanapelica  elanUUna  Hwnr, 
i  Koréufumkoga ;  Jerko  Kavanjin  (iV.  S9^4S)  i  Auton  Kasuaéíé,  kei  tv 
éa  su  Petrove  raduje  detiaie  eonhuonm  Knižná  ed  ottimo  fuHo.  Suljí 


fftsoi,  kojfw  ie  viesto  Hktrn  a*  osdlMi^a  pókvar«BOBty  nrddiie  óm  nsprifikamí) 
Jer  sa  do  xiva  pekJe.  Ljobesne  sa  pako  nježné  J  niloaroČM  toko,  da  jiK 
fe  oatavití  nesnaa.  Qlede  Kolanianíde,  ako  H  ac  abi^a  ae  daje  aravnati  a  O- 
fnaaoai  po  ukapaoj  vriednoatí,  a  tam  ga  ipak  aadilaai,  éto  Je  Petar  sv<4 
apos  ia  danaée  a  ne  ia  tadje  povíeati  erpío,  opíevajud  Jedaa  od  iiajvažníjíh 
éiaa  naše  proaloatí^  Baavím  sa  epapeju  prikladan,  naine  bratako  aadruienje 
Bvonímírave  sa  Btíepanoyom  kraaom  bei  i  ma  koga  oslabijenja  ajihove  o- 
•abiCe  BJi^BOStí,  i  to  po  piidnoyatani  díelovaqja  av,  biskapa  Trogírskega. 
Od  Petrovih  radnja  poxnata  sa  alíedeca:  a)  Zwot  Sv»  ív^na  Vrsiua  Bť- 
tkufa  Trogiŕškoga  (I^ratmaifa,  ili  boije  KaUmanidm),  oaétampaa  a  O- 
aieka  g.  1858.8.  treikon  veliko^a  naaega  meoeaala  al.  Joa.  Stroaamayara 
po  rokopiaa,  ato  amo  ma  mi  pražili  a  dotičaimi  ii  ▼otupie  ním  í  ertícami,  on- 
He  om)  da  ne  od  rieéi  do  ríeči  príloaenimi;  b)  Vierou  PašHr,  paaiirakí*. 
IfTokas;  prevod  ia  italíjanskoga,  bolji  od  LukareTÍdeva  ma  ato  tvrdio  Ap* 
pandiai  (//.  9S0),  Bje  g.  1d8i.  predatavljea  u  Dubrovníku,  no  joi  leii  o 
rakopian;  e)  Dukrovmik  vlasteiom  u  tršinji^  u  Jakínu  1667.8.  i  u  Daniei 
lai^rebaokaj  sa  g.  1843;  pjeaanka  po  sama  Appendinn  iavrstnija  od  onik 
ito  sa  o  istom  predmeta  Nik.  Bnnid  i  Bar.  Betera  saatavili.  d^  Dubrovník 
Bdohodjen  od  haraóa  na  blá^dan  Ruke  8v$ío$a  Vfasi,  pjesanka  natiskáaa 
m  Zori  Dalmatiaakoj  18i6;  e)  Život  Jóbov  $  f)  Živoi  Tobie;  %)  Oelobo* 
éienje  Boéa  od  Turéina,  a  kom  asnoai  navlaatito  ionaéka  diela  si.  polj* 
^koga  kraija  Ivana  Sobjeakofa.  Petar  odpraví  ova  pjeaaaku  Sobjeskoma 
l^rieko  Kardinála  Barberiaa,  a  kralj  mn  se  čostito  aahvali  vlastoraénim 
fíamom  od  16.  svib.  1687.  is  Savone.  Valjda  Je  evo  dialo  Iste  s  onim  Pe« 
trovím,  kóje  je  g.  1850.8.  nastampano  u  Dubrovníka  pod  naslovom:  lomí 
JSobijeoki,  kralj  po^ski  i  ošlobodUelj  Beéa  (^Kukulj,  BibL  fil) ;  h)  Múka . 
Muikaršiové,  tragedije,  prtkaaana  |^.  1663,  i  joa  njekoliko  komedija,  a  meiy 
Hvimi  Jedna  smieéna  pod  naslovom:  Andro  SHiikoea,  a  jmékam  naríeéja 
ÉJabrovačkom,  a  a  njoj  podaje  siyu  sliku  ondasnjib  dnbrovaekih  plemiéa; 
í)  Skap  piesnih  poboinih^  od  kih  je  dvíe  vrio  liepe  príobéío  A.  Roéíé 
{Duh  kriéanski  g.  1844.  u  Becu) ;  k)  Rmulike  fiošni,  navlaatito  Ijabovne 
i  aaljíve;  te  njekoje  prevedene  is  Fnlvia  Teatí.  Najkrasnije  8o:  l^jubav 
Obracena  u  omravu  i  Tarstenko  pastir  u  veoelju.  Njekoliko  IJabovník 
TÍeato  je  na  italijanski  obratío  nas  vrli  Ferd.  Pellegríaí.  A  i  sam  Kana- 
velié  dobro  Je  posnavao  italijanski  jesik,  kô  sto  sviedoči  0«ŕa,  kojom  .po2va 
slasovítog^  slikara  dubrovačkoga  Ben.  Staja,  da  naslika  oalobodjeaje  Beéa. 
(Zadar.  Novine  1844.6S). 

SQUADRI  VLAHO  is  Koločepa,  svedenik.  oglasi  se  kao  tajnik  nad^ 
Msknpa  dabrovaekoga.   Po   naravi  aaijivae,   saatavi   viae    tamasnih   pjesní, 


IB«4J  kiýlBd  M  odlikaja:  Btaém9  i  CkptUiee,  Kéhééfske  %mm9äee<f  i  60^ 
ije  frimúyeíJM  (kwj.  Čui,  hr.  74). 

MBNČBTIČ  áláEO  nladji,  mo  Vlftdmlsva,  DnbrovČMMii,  po  Crevíéi 
(riosío  je  ujefci  vele  eiedljeai  igrakai  (,Afp.  //.  ďl^}. 

R^DALJA  FRANJO,  DiikroTÔanin.  Od  ttiegoiríh  igrekM*,  kóji  n 
se  vrlo  dopadoli,  ostaje  samo  jodan  a  ntkopisa  (Aff^  //.  988}., 

GBTALDlé  FRANJO  nasvan  Krshoradíé,  DabroTéania,  Doninikaaao, 
aloži  pjooankn  pod  naslovont  Zgovor  duié  bofé^juhie  š  Isukar^tom  pr§» 
ftHem  iknJ.  Čul.  br.  8.  369). 

FRA  IVB  ZADRANIN,  Malobraéania,  joi  je  iivíe  g.  írWL  Od  njefi 
imaiiio  dvie  krásne  pjeaaDke:  o)  UUtoriaod  FiiôWMne  kéere  kralja  Pmk 
4on%a,  u  Mietoih  U70.6.,  1079.16.,  a  po  áafaŕikn  1902;  \)  Ska»š9mw 
od  éudnovt^é  rmtú  ka  Je  Ma  f  od  MaUom^  a  ««  tijom  nasliduje  rat  od 
Mli9a,  a  Sileteih  po  baŕafika  príje  g*.  1705,  í  1724.12. 

DUDAN  ViSKO  Splietéooin^  Doninikanac  te  dva  pôta  dnovBäi 
.Trio  aóení  boj^oalovao  i  propoviedalac,  po  Dumaoicu  preveo  je  na  hrvat^ 
msdieljne  pievke  príeko  ave  godioe,  a  sastovio  je  juste  piesma  o 
éemju  lUuké  ísukrsteve,  i  iivot  BI.  Ošmut  Kotorkiuje  (Ciemr.  3S). 

FILIPOVIČ  IVAN  (Garéié),  rodom  wpod  Sinja  na  Cedni, 
í  kavalir  av.  Marka  abog  Baalofo  ta  rata  turskoga,  složt:  JPm»«,  kiýti 
S0  piva  iliti  kanta  po  jepisíoU  na  misi  4vake  nedeje  éetvarte  u  mi» 
Sécu,  iio  u  Jšdui  strana  zovu  mladú  nedilju^  o  Mietoih  1704.8*  Bíai^ 
štampa  g.  1704.  o  Mleteih  Divkoviéeve  Beside  svrhu  evangjela^  i  poavo^ 
jHi  S.  Eozmi  arkibtakqpu  Splietakoma  i  prvorou  9iíe  HarvaUké  »emt^ 
6ve  bosoDskom  kUmenticon,  % 

VULBTIÓ  PBTAR  kasfcelanac,  oveéenik,  aapisa  o  4.  spievonja  p9^ 
panko  pod  naolovom :  Josip  pravedni,  t.  j.  ákananjé^  koho  simovi  Jak&m 
Patriarké  prodaié  Jonpa  brata  awtga  iumaelitom,  o  Mietoih  1706.1^  % 
Rímu  1803,  n  Dobrovniko  1829  {Babie),  «  Splieta  1843.12,  í  opet  to 
f.  1852.  16. 

KAVČIČ,  Dabrovéanŕn,  Beaediktinac,  ostaví  nam  podalo  pjesan  tt^ 
radjeaa  na  otokn  8v.  Andrie  isvan  Koloôepa  QStulie). 

MACUKAT  PBTAR  Splietéanín,   uvratío  je  a   Život  Sv>  Josafi 
■astampan    g;,    1707  i   170d   u   Mleteih,   od   str.  88-96  piesan:   Pon 
vanje^  kako  ae  svak  ima  kena  vorovat.  Isto  tako 

MARGITIČ  STIBPAN  Jajcanín,  Malobracanin,  dodao  je  hpo 
kricanakoj  joa  svoje  pobožné  stihove  od  str.  122-227  (u  Mleteih  t 
ITOé,  ÍT&r  i  1788  bosanekom  klimtntieom). 


BUNAÓ  BARD  ŕ^FíMiMvttf')  Ivaifov^  dfArov^ain,  po  énfftŕfkn  rodb 
.M  i;.  l<^a,  a  premina  9.  oiqjka  I73f .  Me4)  ■jogovínl  lAihoTiiímŕ  pjetnrftiíl 
•41ikiQtt  M  one  na  óast  8v«  Roie'  i  Mr,  Kfttamie  C*!^.  (>Kf.  6r.  8,  !€}* 
Praveo  je  i  aUMf  o  psaliM  fJSMie). 

VITALJIČ  ANDRIJA  rodio  se  a  Komiží   na  Visô  g.    1642.   Mladíé 

posvetí  se  eŕkvenoma  staliSa.  Dovŕši  naake  a   Splíetu   r  bude   žppnikom  n 

otačbíní,  gdje  Je  u  toj   častí   uinro   g.    1725.   Qfo   Šafafiku   r.  1^^^.   a  u. 

17ST)*  Kako  je  daboko  Sv.  Písma  í  bogoslovjo  a6en  bio  te  i  jezíka  svomu^ 

to  nam  jasno  kažo  njegova  díeia,  'koja  nam  jos   svíedoče,   <ta  je   i   njegov 

pfesBÍcki  dah  tolí  uzvíseno  letio,  da  ntje  jaroaono  nítkoroa  zaostao,  a  innoge 

dalcko  nadkrílío.  No  ipak  do  danas  ovaj  ízvanrední  um    malo  je  u   národu 

poznat  te  slabo  ocíenjen  bio.  Appendiní  sporoinje  samo  njcgov  prevod^psalma, 

i  velI  tek  da  je  mollo  stimabile,  oafaŕík  to  isto  opetuje;   a   knjiga  Jiho- 

šiovené  jedva  ga  se  sieda,   akoprem  je   zadosta   o  njem   nacrtaoo   a   mom 

slovníku  o  ízvrstníh  Dalmatinacah.  Andrija  mnogo  je  napisao  i  u  rnkopisih 

ostavio  u  prozí  i  u  stihovíh,   no   samo   su   nam    poznata   ova   dva   njegova 

diéta:  a)  ísiumacenje  pišnih  Davidovih,  u  spivanja  slovinnka  sloieno, 

9  pridffovorom  ť  š  nadúdanjem  svarh  snahe  pisnij  i  najpoalie  ra^govor 

Jedan  meu  Isukarsiom  na  kriiu  i  meu  karstjaninomy  u  pismi  slovinské 

prineien  na  veťu  slávu  Boiju,  ť  na  duhovnu  korist  virnih  Karstjanah, 

Q    Mletcih    1703.4.   i    1713.4.   Ovaj    prevod    daieko   za   sobom   ostavija   sve 

druge  jednako  prije  i  poslie  njega  od  nasinaca  obavljene,   i    to  ne   samo  u 

ftto  se  tíctí  pravílnosti,  i  nježnosH  jezíka,  sloga  i  ätíha,   nego  jos   kao  ic- 

vrstan  bogoslovac,  boije  od  dragih  svatio  je  i  s  tóga  naskí  obratio  Bogóm 

vdahnate   misii   Svetih   Knjíga.   Alt   glavno   njegovo   dielo  jest :   b)   Ostaň 

Boije  Ijubavi,  ili  u%hudjenje  i  ljube»nivo  poiicanje  k  Ijubavi  boijoj 

n  slovinské  pisni  sastavljeno)  »a  kim  nasliduje  nadodanje,  u  komu  se 

umdarie  ra»like  pisni   duhovne  u  razlik  naéin  skupljene,   u   Mletoih 

1712.12.  Ova  je  piesan  podpuní  epos,  s  ma  koga  gledista  racgledas,  i  pravo 

Jo    nasvati   možes   Krístíadom.   Njoro  je   namieravao   piesník,   kô   sto   sam 

káže  u  predguvoru,  užgati  sve  veéma  krséane  u  Ijubavi   bo^oj,    buduc  O- 

stan  boije   Ijubavi   ne  drugo  do  jedno  žarko   uzbudjenje   í   Ijubezno  uzdi- 

l^ntce  k  Bogu^  jer  k  njerou  potíôe,  k  njemu  nutka,  k  njemu  budno  i  Iju- 

Wsdívo  uzbudjuje  i  nagovara;  te  je  togá  radí,  kô  sto  tvrdí  Santié,  u  njem 

hotío  sakupítí  i  u  obziru  naravi   i   u   obzíru   mílosrdja   sve   one   náuke,  za 

(oje  yudí  dužni  su  Ijubítí  svoga  stvoritelja  a   cuvatí   se   od   grieha,  da  bi 

tím  jednom  užívali  ga  líce  s  lioero  a  viekovitom  blaženstyu.   A   sve  je  on 

':o  jamačno  u.  izobi(ju  postigao.  Imao  je  za  nzor  sliénn  radnja  Sv.  Bernarda, 


•U  éeé  Juj  w4i%  Je4ir»  naéi  tm^.  Osteň  ]•  rtméUA}—  mm  dttet  pMn^a. 
OyÍM|e  ••  Čívat  iMknloy,  a  w  évM  áin  Bjsgsv  8»  p««k«  priM^i  h. 
prvmfiirB  i  ^edakok*  rMaié^ja.  Piesliík  m  fheÚLu  nmte  m  pMité  bhíi 
fiíesnobofinjo,  naínie  ueštvršnu  Uukmv,  dft  ga  •krí«f  i,  adba  U  hm  flU 
«Bpío.  Uói  éovi«ka,  ktkve  m«  treba  IJnbavi  prama  Bogu ,  í  álo  je  Bo|  ■• 
éinío  aa  Ijode,   aeka  bi   fa  ovi   Ijabilij   ta  opi^va  bosjn   IJobar  osibitNi 
fjevkom.  Us  to,  poticav  covíakA,  da  ae  samo  Bogn  beaavietao  posvetí,  fc%i 
jedinomu  vríeln  svoga  apasa,   pokasoje   ma   aredatva,  koja  ain  providnit 
boEJa  proža,  Davraóajaé  ga  na  odbijanje  yarljivih  naalada  ovoga  himbenifa 
avíeta.  U  dra|;om  se   píevtnja  okriviga   boiya  prečadna  diela,  aeka  bi  la 
njíhovím  oEgánjem  a  nas  asbadila  Bveta  Ijnbav.  Eaže  dakle,  kakosftmBof 
peirtvova  Bvo|^a  siaa  jedinog^a  sa  naa  ^jeg^ove  aožoje;   kako  nam  oatofi  i 
angjeoskoro  krnha  sama  sebe,   da  nas   do   vieka  kríepí.  Ta  se  oigre^M 
povieda  život  Isosov  od   poroda   ^a   do   njefove   make.   U  trepem,  poifsf 
nsjprije  na  pomoé  sama  Isusa,  da  fa  na  íakaaaBJe   te   make  okriepi,  tfi- 
Boje  ja  od  alaska  a  vrtao  do  isdajstva  Jadíaa,  te  žaloat  prisvete  ma  n^k* 
kad  dooa,  ato  se  od  i^epa  do|;odíIo.  U  eetvrtom   píeyanja   napriedoje  pe* 
vieska  do  satajanja  Petrova.  U  petom  ide  dalje  do  suda  Pilatova,  koi  pméa 
nevina  Isusa  a  ruke  nemilé   i   aatravljene   svíetine.   U  šestom  Isds  potiit 
02  Kalvarye,  a  mati  ma  dolasi  oa  sasriet.  U  sedmom  eto  ga^na  Krisi  pifr 
peta.  U  ôsmom  i  devetom  sláve  se  pcedsmrtni  Isaaoví  čini  í  ta|;e  matertiei 
a  a  desetom  sama  Isasova  smrt  i  smoéenje  aaravi^  kóje  ja  slíedito.  —  Alf 
ae  ovo  dielo  Andríjino  na  duboko,  i  potanko  promotri,  lasno  ée  se  ofi^i*^ 
da  se  pravo  nasvati  môže  junaôkim,  naime  podpanim   eposom.  Skasaai  ail 
po  Aristotíla  mora  da  bade  jedan,  cíeiokapaa  i  golem,  a  takav  je  jaoMMf 
ooaj  Andrijíne  piesní,  koja  počima  s   olaaka  Isasova   o   vrtao,  da  paaidp 
na  maka,  kojo  je  do  mala  trpiti  morao,  a  ae  s  njegova  poroda,  sto  se  saat 
ondje  asgradno  prímedaje.    Tako  so  radili  Omír,   Virgil   i   Milton,  da  ipr 
éovajo  jedinstvo  ôina.  U'  njoj  se  naravno  svesaje  poôetak^  sríedina  i  kMH^ 
te  nísta  se  ma  kada  nepokacuje,  sto  ju  oei^leda;  nísta  nedostaje  nit  obil^ilJ> 
s  čega  se  môže  peéi  bea  oklevanja,  da  je  oielokopna.  Bog-čoviek  sa  aeíi^ 
miernu  svojo  Ijobav  odlučuje  požrtvovati   se   na   spasenje   svieta;  uhvaéip 
je;  beskrivna  sodac  ga  predaje  u  roke  alobníka.  Tako  o  Yirgíla  Boea ki# 
nesrieóe  napokon  se  sriecno  dohvada  latinskih   obala;   tako    o  Miltoao  íi| 
sc  snoje  u  paklo,  ovrsoje  se  na  semiji,  a  na  nebo  je  kažajea;   tako  Ml 
Omíra  postopno  rasvija  Akilova  srčba.  U   Vitaijida   imaa   i    veličina   pre^ 
metá.  Akilova  sržba  rasvadi  grčke   vojevode,  skrsí   asijatskp   silo,  i  sti 
olimpíčke  bogove  strese;  dolasak  Eneov  o  Italiju  oživotvori  rimako  earstvfl 


-  411  - 

frieli  Bvín  u|ir«^e  eoviaÁaMtf^,  ÁMm  SrsUv»  awtH  «pa«í  gn.  Giede  o- 
fmaih  1— ii^>  i  44^tíéiio  nísli  i  •kié^i*  n  A«dr||in<4  |»m>bí  nem^  a  nití 
INMHoie  Mti  prífovora,  poilo  m  tvrdo  dmo  Sv.  Pkiiift,  í  na  ^jem  p»f I*** 
fk«  svoja  painot  i  Mt»va  miBvíJfto.  fihro  je  m  naravte  i  veli'ôanBtvewN  sve 
$Íeimo  í  i%r9knm  tdko,  da  Je  aaft  fieeeik  e  ote  sCraoe  í  Oníra  i  Virgilft  i 
■íltoaa  jamaiMe  Badkrilío.  I  fevor  je  «TÍek  pravilaa,  bÍ8tar  í  ■■▼liea.  Na 
irílike  obiiiýe ;  oUéno  jih  asímlje  ís  avetíh  kBJig^a,  a  toéno  se  príla^ode. 

ZANOTTI-TANELINOHBR  IVAN  rodie  «e  g,  1661.  u  Zadru  od 
•tea  Qiemea  a  ed  matere  daJnatíoke.  IsoéiV  prvé  naake  kod  knée,  naatavt 
jík  a  Italiji,  gdje  si  príbavi  i  aaaôíteljskn  loverifca.  Iikaiav  ae  vrlim  na- 
lednini  prepoviedtiíkom,  bje  najpríje  nadigant  na  kanonická  east  n  etaebtnt, 
a  kaanje  i  na  ona  obéega  nadbiakupova  namiestaika.  Uiu  to  je  íz  sve  dase 
•aatejao  o  íaéisd«BJB  národnej  jeaíka,  keí  ma  je  vrÍo  poznat  bio,  kd  i^to 
aaai  sveóane  saaviedeôavaja  ajegove  radíme.  Qod,  1494.  dolaeí  kao  élan 
ttemeljUelIni  akadeaife  Badarake  dégii  incaloriii,  a  naiasio  ee  jeéte  u 
lieenom  ednoáaja  sa  aurodaom  ukadenijem  b  dplietOi  sa  kej  u  je  sodtavio 
i  ajeki  pohvahií  ^ver,  jer  ma  se  na  ojem  o  íme  dražtva  29.  sieé.  1705. 
lepo  sahvalte  akademiéki  tajaik  Fr.  Krítom  (^V.  Lm  Dmlm.  ÍL  2W),  Ovdje 
iam  je  sanu)  spenbeniití,  ste  je  a  stihovih  ixradto,  naíme  sliedeói  prevod: 
t»éiáa  Virgiiia^  knJÍ0U  fi$n>a  i  druga  nov0  u  štúvinski  Jenik  imioma" 
iefMr«  n  Mleteíh  1687.4. «  dva  sveska,  peavetoni  na  Gjor.  Salamunida  koesa 
1  vlasiaiiaa  braôkesa.  Za  naéeljeau  delaae  pismog^ori  Fraaje  Ma%alHje  kan. 
Mitá,,  Fraaje  K^lkawiám  i  Šime  Vi%a»9ica^  i  aonet  Jer.  Mary  e  Buniea^  a 
•apokoA  opemena  pifleem  t  stjoeem  od  1&  velj.  1669.,  ^e  hode  da  opravda 
•voja  radqja.  To  velí,  da  seje  vierao  držao  isvoroíka,  te  sato  da  nemá  svagdi 
•  stihovih  poírikljive  thg^  dviema  silabama^  kako  .«e  priwtojú  kojih  ho~ 
f$ci  ja  frominitif  prominio  kih  i  mimil  Virjiliéúu  u  moju  misály  te  se 
líeií  proti  aapadaéem  ovakot  ovo  fli0«o  #r<?á,  da  niédan  fišae  fiat«t>eife 
irud  svoj  na  svitlo j  kojená  neodlnéi  prvo  udmreem  naglih  ffromova; 
Ifeji  f»e  praši^ju  ni  glavam  eesarovim,  prem  da  javorom  okrunjene 
!«#«,  Nemarím  Mpitotmu  pobvalu  radi  éistode  kuida%  jer  e  koliko  $ra^ 
éova  u  ovoj  krajini  jesi^  mo$u  riii,  da  ioliko  vratih  jemkova  ili  $0" 
forenJM  jeot,  i  šoaki  svojim  »akonom  osobito  govori^  iako  da  svi  Br- 
tati  jesmOj  a  jedan  drugomu  svaku  bssidu  nerantumimOy  i  soaki  švoj 
Í€%ik  proeinjuje  i  hvaíh 

BUNIC  IVAN  mladji  Barov  iVuéieénié)  rodi  se  o  Dubrovaika  & 
1992.  Bje  aéenik  si.  kardinála  Tolomea,  te  vrie  ocea  glasbj,  pievaoja, 
plesa  B  ja,  i  pravosnaostva,  k4  &to  jaano  dokaaá   branod   DoamdkMioe  proti 


Mdbtekof n  ondraiiijeni*  A«4Wji  áé  H^Hrthi  Alt«deAfJa  l^e«f««li€ft,  k«já  fM 
▼ieri  IvAM  «ka|>»  «  fv.  Il0l%  i  GJ«j*.  JisMet  ráste^rifenje  mMIca,  fjeflrt 
■MiDt  oplaks  smrt  8V4ifft  cUna^  k<^ft  «e  dogvdí  f.  1719.  Ottiilri  ea  i«l«i 
vrak«piftiit  a)  prev^é  sJekojMi  Xr0iifeil</«  ii  1Vaiiee«k«]^ft  j««lk*;  kj  lliilM 
líJitf  pjesni  krvtitske  í  italtJaDskei  a  td  onítt  stt  vrie  oýéftjend:  prc^íof 
ptalma  smihij  $$  i  Mareittlvrti  |ii«niog«rá  (knj»  V.  99)  Ketégód  9§ctf  f^ 
IJ99  meni. 

BBTTBIIA  BARO,  Otabrovcanii.  íl^vtkW  nanke^  padn  M  najpríje 
Irgovanju,  a  italo  kasoje  javpows  alosbóvaajii,  te  «a  tréMJe  stanete  «• 
U  av«  sile  sa  obóe  dobro,  iskata  se  érŕate  i  plenenite  diiée  i  ramiitrítog^ 
poéleaia.  U»ríe  g.  1719.  Od  Djegeva  aa  pera  polekle  sliedeée  radnje:  t) 
PiéEon  o  freinji  Bubrovnikm^  a  Jakmv  1667;  b)  Orontm^  i%  ^Vf*^?  8ple« 
▼anje,  (i«  ťloi.)  a  Mleteth  1669.  u  8.  «a  aKkom ;  o)  Óutjénja  bogoijwkmš 
varAii  éedam  fietnih  od  pokore  Dávidove  #  veée  érumeh  iomaéenjah  i 
ra9miéljanjah  duhovnieh^  u  Mletoib  1702.4.  sa  sHkeni;  d)  Bo^oiJušmB 
IJubeinivosti  jedne  duie  fremm  Begu^  a  piesní  alažeDe,  170fr.  (Si.  fo§UvJ9\ 
ruk.  u  knj,  Cul.  kr.  7S,  94.  od  S90.  etr.  in  foi.}s  e>  Ramnňé^mje  »v, 
Áuguetinn^  pritíeeeíM  iet  lat.  u  je^ik  eiovém, .  i  u  péeeni  Heienm  tf9Í*  \ 
(knj.  ČuL  6r.  7S}^  f)  ttamiike  pjeeme  (knj.  Čul.  ér,  éS4).  ftarova  kécp 

BBTTERA  NARIA^  adaCa  sa  Krsta  Dmritrféft^  S^\o  rasboŕíte  i  «i 
éena  píesmarioa  národná,  umrie  '48.  ožitj.  1766.  od  94.  jedine.  Ostavi  naii 
dosia  éadoredníh  i  pobosnih  a  Qjeiiuh  pio»QÍ,  i  prevod :  Sedam  fiteoncah 
o  fmglavUieh  eedam  blameh  duevieh  Frié^e-  Boforodioe  iaiianeki  >  ett*'  I 
mene  od  O.  Jer.  TorrieUi  Dr.  Jes.  (ýiutog,  u  knj,  Čml.  Ar.  8,479},  fi9« 
sestra  Pavla  rod  i  slavno^  Ragjera  Beškovíéa.  '* 

NATALIÓ  JAKOV,   Dabŕovcanín,   po   Stadiéu   fstaví   ttlnd^  livate 
vriednih  nmotvora  u  -svojih  rokopieih,  a  dvie  njtfgove  fiiestif  stoje   n»  éelí  \ 
prevoda  pokornih  psalma  od  Bara  Bettere;  jedna  pako:  0#té«t  moje  a  kaý  ' 
Čul.  br.  20.  '•  ; 

KAVANJfN  JERKO  f€b6aWnť)  rodío  se  n  Splieta  Oko  g.  !««(  | 
starinom  is  Castraca»fisona  blisa  Gardanskoga  jeserá  u  ItalíJI.'  Dovrsi  naiili 
u  Padovi,  gdje  g,  1669  bje  naQČíteljskim  lovorom  okmnjen.  Vratív  se  katljl' 
•  pošta  do  mala  nadbísknpovim  odvjetAfkom,  a  vioóe  gradsko  odakrit  ga  i2 
svoga  starijega  sodOa;  Jos  za  rtilattostí'  prfonn  na  piesníčtvo,  te  je  píevii 
o  Ijubaví,  o  nestavnoj  sríeéí,  od  naslade  éasti,  o  boju  i  td.,  ali  su  ti'  nje^ 
g;oví  spísí  žalibose  <propalí.  Pod  starést  odpatí  se  aa  selo, -da  «e  iHkovceB 
ukloni^  te  a  samoéi  sadnje  dne  svoga  života  spravéde.  Tu  baveé  «e  kej^ 
gem  isaaM  ^aicn  epos  u  32itf99  atihova  pod   aaslovoni:  Fcvišt  v^mgoieH 


-  418  - 

jhUMi^f «  a  n€9r0cna  BpuÍMma,  i  uk^jfagu  a  éesHta  Lanuaráí^  Uiti  od  é*9H 
|fya(«lt»^  «  keritíi  uboitva  i  id.  Jerko  r^Hlíalí  svoja  radila  na  30.  spie- 
Ifi^a,  koja  sa  ôaato  advei  daga*  S  aje  vidi  ae,  da  ja  viest  bi  o  ne  saoio 
pravaaoaaatvu .  De|;o  i  bagoAlovja^  avieadoanaiiatva,  bíIobIovjo  i  povieetBMi* 
K  Jerka  jeaik*  koi  mo  je  pooi^víse.  óakavskí,  i  slog  díbu  ma  vaada  pra- 
liiai  ni  óisti;  matrika  áeato  óepava,  a  opliv  iulyanátina  znatan.  Opieva 
llavo  naéih  joaaka  i  kra^jeva,  te  syih  gradova  i  taslainib  porodiea  dal- 
!|iatía8k.iii  i  qjihovih  ma  kako  oglaéyeaili  sinova,  i  a  tem  ^e  ÍBkažiQe  do 
Ói^a  oarodnim  dahom  opojea,  te  korí  ôeete  svoje  sanarodaike^  sto  se  víée 
tjHliesa  ne^o  svospk  drie.  No  ípak  mieša  basnoslovjfe  sa  krséaastvom,  hvali 
Uetcane  i  Austrijance,  te  í  samé  Isasovce,  s  tadjimí  opisige  i  naše,  sa 
Ijratimi  svietnika,  sa  la^u  istioo  i  td.  Tu  je  pjesan  iadao  g*  18^1.8  a  Za* 
|rebá  treskom  naáega  Meeenata  Ivan  KakoUevic  is  manjkava  rukopÍ8a>  sto 
ma  je  pražio  Ivan  Kang^osi^vió  potonak  Jerkov  po  kéerí  mu  Sabi,  dodav 
(li  Jerkov  život  ia  syoga  pera  i  njeke  opaska  Viek«  Babakida  o  Jerkava 
iesiku, 

ARNBRIÓ  MARKO,  Braéanin.  Kavanjin  (ŕJT.  IS)  spomínje  ^  kao 
spala  i  praawiraira  hvanikaga,  opravdataija  žena,  i  da  je  od  švih  stovan 
Maca  »laíua  pro^&nora.  Od  njaga  ímamo  a)  8v,  pješmice,  o  Mletcik 
1800;  h)  Opravdanjé  dobri  k^nm,  Čovik  šíabloy  iena  grana,  a  Mleteih 
t902.8. 

^*  OMRGJlé  IGNJAT,  svietovnjakóm  Nikola  María^  rodio   se  n  Da- 

Rwvníkii  8.  velj.  1075.  od  Bernarda  i  Terese  Zlatariéeve,  sín  jedíni.  Dabokím 
í'ltrepkim  umom  nadaren,  sjajnim  nspiehom  doači  u  ondjesnjem  jezuvit- 
Ikom  £avoda  oljndne  í  modraljobne  náuke.  Otisav  o  22.  god.  u  Rim^  obnce 
bfcijine  jezuvitske,  i  prodje  u  Askol  oéiteljem  krasnolovja.  Osam  godina 
kiísnje  spoznav  cud  one  sliedbe,  zapusti  ju,  i  kuéí  se  povrati;  no  g.  1706. 
Mfdje  o  skupžcíno  8v,  Benedikta,  koja  je  onda  po  ízvrstnih  umovah  Iíepo 
bvietala.  Do  mala  predstavníkom  a  postie  i  opátom  učínjen,  otvorí  si  pnt 
Ml  poveée  časti.  Babrovačkó  víeée  odabra  ga  za  svoga  sävietnika  i  bogo- 
Movca,  ondješnja  akademija  Zaludnih  za  predsiednika,  a  Tribinskoga  se 
Mskapata  odŕeée.  6.  1712.  učío  je  fpak  uljudne  náuke  a  Napulju.  Imao  je 
Im  príjateije  najglasovitfje  ondasnje  književnike  národne  i  italíjanske.  O- 
khiniv  proti  gradskim  zákonom  crkvenu  sloboda*  bje  iz  otačbine  prognan, 
Iti  ma  do  skorá  papinim  posríedovanjem  bude  oproséeno.  U  §to  je  o* 
labran  za  nčrtélja  n  Pádoví,  iznenada  snadje  ga  nemilá  smrt  21.  siec.  1737. 
Dobro  je  poznávao  grékí^  latinskí  i  italijanski  jezik^  ali  ga  najveée  zanimao 
Noj  rodní,  te  ma  je  želio,  da  se  podigne  azpored  ma  koga  dragogá  a 


-  414  — 

■vropi.  O  9iiMm,  veN  on,  n99$roiéš  dotíi  ibM  wmíš  vättíf&s  intktmit 
ui  naíivo  9érm9ne  tMora  Mmééii  m  íeišMišt  fértrwtišmi»^  miihm  Jl« 
liifridanaé  áiateeto  in  Hier^omm  rmufuHiúmm  faiBfmHmtt.  O  mnthii 
i  vrKní  njesovc  isvrar«dM  «^«BO«tf  iivi  si  iiftM  svledoeŕ  njes«ví  nm^ 
krojní  ■motvori,  ali  si  o  nar»dv  nettiarK  vwnao  šuvi  ii«}THÍe  po  iirarMili 
i  jedrini  svoje  píosnléke  mMtí.  S  ove  i  ntt  éinUtéé  t  pr»Vflflosti  jesika  pnre 
8i  steoe  im«  prro^  naie^a  liríka,   a  i   o   ánffih  straka  mroditoga  f íé«- 
ttiétva,  te  i  o  prosí  malo  |;a  tko  jarnaéno  nadílasí.   Unter  den  Bi^en, 
velí  áafaŕík,  dúrfte  ikm  der  0inmi$e  Iv&n  €hínduHé  on  Sekumny  i^ 
Pkantošie,  FAHé  der  Qedanken  und  Biider  und  an  Kreft  der  Ih'eŕtM, 
wiewoM  in  geringer  Ferne^  úkerUgen  eein;  in  kúhner  Uandkehuif 
der  9on  ihm  é4š  in  ikre  gekeimeíen  Faléen  und  Tiefen  piíndhch  thh 
dieršen  und  eehôpferieeh  keherreekten  Spraehe  spheini  er  sosar  Stuš 
ffreseen  Méisfer  ku  úkerUŕefen,   Bken  eo  frefiek  iet  eeine  $$ik§m 
Proea,  und  aeine  Werke  tind  deeehäth  von  ailen  NaHonmien  off  eUsnféš' 
Mueter  der  Sfraehkildung  aner\.annt.  Njeg^ova  su  díeU  sliedeéa:  a)  ib*^ 
Hke  fieeni,  naime  Ijuvene,  kojo  sastaví  prtje  iio|;o   ^djo  ■  kahidjeni 
o  kojí  h  govori  u  pred|;ovorn  Mandali»e,  fime,  iú^ji^ej  fokimdne,  foá«saS) 
í  éudoredne  (^naitumpane  u»  Mandatinu  ÍTM9}j  te  polievke,  priemet  sa* 
éiske,  elegije,  ras^OTorí  pastírski^  epitbalamie,  prevodi  od  tekovih  ii  p^ 
)at.  i  ital.  jesika  i  td.  Tog^a  je  mnopo  isdao  n  Zafrebn  g;.  18&5.  Dr.  04l 
a  moxda  joáveée  lesí  n  sakopisih^  b)  Slekúdni  prevod  prvé  kDJige  IMd^ 
Vir|;ilove,   prvih  kojig^a  Meiamorfoeeoš  (od  Dinka  Ziatarióa,  fo  nj^ 
samo  ponapravljenih)  i  heroide  o  Leandra  $  c}  Judite,  tragéd ij*  ali  te* 
evrdena  ^  d^  Marunke  oliti  pieean  verh  jednoga  Mljetéanina  ^atrev^ae 
u  Ijubavi  e  prigovqrom,  Ova  krásnu  salljiva  pjeean,  %^e  Gjorgjic  vm 
opisuje  obiéige  otoka  Mljeta  otočkim   (^oTorom,   isdao  je  g,  1839.  s  ÍŔ^ 
brovnika  vrii  Ante  Kasoačié)  e}  Su%e  Marunkove,  HiH  tuHe  {justeá 
Marunka  Mljetéanina  za  Pavicom  Babopoljekom  dievicinomy  pjesaa  m 
katalógu  kigísnice  Čulideve  (T.  br,  $2,  S6Í)  rasliéoa  od  predaje  5  f)  Sm 
t  jer  Slovityiki  (prevod  pealma  Davidovilí),  o  Mieteih  1724j4.  i  íTSB^U 
u  Zagrebo  1851.8.  Na  to  se  stavlo^  velí  on,  «a  umnoiit  elevineko  fkm 
nictvo  novim  uredbam  od  pievanja,  i  eta  povratit  na  sviettost  nekM 
davnih  dubrovaekih  naéit^h  od  pieenomerja,  jitr  malo  ne  eaevim '»  i#< 
eienu  i  u  etabitje  pometnutih;  te  se  nije  dŕžao  slova,  no  samé  misii  f 
kruigena  piesoika;  g)  Usdasi  Mandaijene  pokorniee  u  efili  od  JKiritM 
k  cetnu  se  joe  ramlike  pieeni  duKovne  i  djeloiepritvne  prilagaju^  a  HMJ 
oih  1728.  4.  í  n  Zagrebu  1861.8.  Ova  pjesan,  rasdieUena  na  osam  piefMpj 


^  4lft  — 

.fsvtétntí  je  Víne.  Smajeviéu,  »idar»kMfia  nadbísfcvpu.  Po  i^oj  si  Gjer- 
ipié  stdoiri  Demwrlii  bvoríko^  tfciipreii  je  i;ájektio  iskv«Hína  akiieotti  onof^ 
Mft.  Stups  poljem  veé  liepi^  obnidjeiiiiii  po  MiltonB,  Raoíihi/  KlopstokiT,  i 
■aÔMB  Vitaljiéo,  ie  se  iskasojo  dobokím  bo|;oBlovoO0,  nftTiastito  sd}e  pieva 
o  ^rícho,  o  milosti  i  Ijobsvi  boi^oj. 

OUNMJLIČ  IVAN  nil84ji  áiékor  •  muk  slavooga  Ivana;  rodí  ae  u 
Babrovniko  ^.  1677.  Svraív  oavke,  o  tom  je  is  svo  dvfre  naotojao,  da  ob- 
aoTÍ  o  otaôbini  stará  Ijubav  sa  o^udao  kajigé  a  sa   piesniôtvo   navlastíto, 
sve  issa  tresnje  skoro  sapaséano.   Oopre  do   najvíjšjiti   éastí,    i  onirie  23* 
pros.  1721.  Napisao  je:  a}  Idila  Su9ié  i  iuibe  Radmilove,  krásna  pjesank* 
{ aa  sedam  manjih  piesni  rasdieljeaa,  natískaná  u  kola  (^Í85S  l-ďS5),  pred- 
hovorom M.  Bogoviéa;  h}  iUdmiú  i  Radkliea^  paatlraki  igrokas;  o^  OUm^ 
ilstoríéki  igrokas;  d}  ^unéemiea^  tragikomodija  o  pet  éiiM,  u   Dnbrovnikí 
i  I944*.8.,  no  vierojatnije  je,  da  je  ova  radnja  potekla  is  pem  si.  Iv.  Gundn- 
'  iiéa  starijega,  jer  u-  knjiaoiei  čaliéevoj   br.  40.   €0*  84.  stoji  na  njoj  sabi** 
lieseno,  da  je  prikasana  bila    veé  g.  1692.  .1662.    1673.   e)   PjesOi   raslike^ 
!  ponajviše  Ijnbesne.  Mast  rou  je  n  viek  jedra  i   živa,  jesik  i   slog  ojeaan  i 
pnsijiv,  a  stih  skladan  i  pun,  tako  da  ga  vriednim  satoônikoai  Iv.  Boniéa- 
Voóíéevica  smatrati  možes. 

PBTROViČ  VISKO  rodi  so  g.  1677.  n  Dabrovniku,  kasiýe  kanoílir 
liomaée  vlade.  Slnogo  je  njofovao  latínsko,  italijansko  i  oarodno  piesniótvo, 
)ií^  ôltao  svoje  stihove  u  akadomíjí  Dang^ttbnik.  Umrie  g.  1754.  Osim  latín- 
f^h  ímaoio  od  njega  i  hrvatske  PissmB  ra»tike  o  broja  34.  (ki^*.  Cui^ 
\4r.  SSff),  kóje  slosi  ns  rasne  okolnosti  niedj  g.  1717*1750,  a  káže  se,  da 
^ie  naóki  preveo  cieli  Tassov  Jerozolíni. 

^  DRAZIC  IVAN  iz  Splieta,  kanonik   kod  one   prvostolne  crkve.  Po- 

saata  su  nam  sliedeéa  Ivanova  diela:  a)  Proslavljenje  Sv,  Dujma,  pr^ 
^90ffa  arkihUkwpa  Molinskoga,  fHkamano  piešnim  slovinskimUf  n  Mletcih 
1706,8.^  b}  LÁposi  duiéy  u  Mletcih  1713  piesan  posveéena  dobro vackomu 
>>vieca,  rasdjeUena  na  10.  pievaaja;  o}  MolHva  principa  Eugénia  od  SabaU" 
dije,  prevod  a  stihovih,  u  P.  agu  1715.  Kavanjín  spominje  jos  njeko  Iva- 
novo govorenje  o  otajstrih  Isnsovih  (Fl/.  Í6S)» 
^      Dujma  sveta  prošiavljet^e  Jesusovik  tijetn'  priloii, 

U  priprosH  piesni  šlokiy  Liepos  duše  jos  ostavi 

Ter  od  fíajstvih  govorenje  Draiic  Ivan  svoj  dariavi, 

RIOGIARDI  bernardín  Uberal  rodi  se  n  Dubrovníka  g.  1680,  a 
■mrie  1716.  Napisa  mnoga  piesnih  hrvatskíh,  latinskíh  i  italijsnskih,  alí 
mu  prerana  smrt  nedopastí,  da  jih  ispravi  te  sa  nesriele.  Crevié  jih  pobra 
i  staví  o  stog  (Adtj.  Čul.  hr,  S60). 


^  41«  •- 

KAflAMAlilČ  AHTB  iMušimmnié),  AJ^wik  Vísania,  nanékclj  •- 
b«Jeff«  lUtkoBa  a  Pftdovi^  vrli  storkiar  i  kajížoFiík.  Hvarski  biskap  poradí 
inii  ktAOBÍkat,  «li  oHi  »«  •o  <akf  «U  ••  toj  óastí,  da  nurage  pežtve.  Saao  ja 
dobro  srikí,  latínaki  i  italijanaki)  ta  i  Joa  njekoje  íaÉoôea  jezíke,  «  aMta*- 
rittski  pako  tolí  je  Ijabio^  da  je  na  knjise^  áto  je  prijateijeiii  slao,  udaraa 
peóat,  na  kom  an  hrvataki  atílioví  arasaai  bili.  Umrie  g.  1731.  Mbogo  ja 
diela  soanatveaih  aapiaao  na  talíjaaaki  i  Ulioski  ieaik,  a  naákí  je  prevea 
prvá  dva  pievaiga  Tasaava  Jeraiolíaia,  te  složie  dotta  ptesama  iiaTlastrta 
pobožníli,  medj  kojioii  ae  odlikujo  >prevad  pievke:  IHe9  irue.  KavaDjia 
kvali  ga  (/X  «S). 

BABIČ  TOMA  h   Velima   a  Boatif,   svrai  prvé   naoke  n   manastín 
Skradínakooiy  a  madraaaaiQe  i  bogoalorje  .o  Rímu,  te  do   mala  postane  oa 
aam  vóitalj  ttfa  aaanottí  o  maiHiatfríli  svoje  driave.   Kašnj«  bje  odabran  sa' 
dafiniioraj  žnpňika  skradíaskoga,  a  napokon  sa  namíestnika  biskapa  skrá-^, 
dinskoga  Nikole  Tomasiéa  (f  1T9ty,  i  sjegova  nasliedntka  Viska  Bragadína. 
Pa  Šafárika  jos  je  živio  g.  171^6^.  Ostavl   nam   vrio   vážnu   sbirku    Bvojik  t  ^ 
dragih  radnja,  koja  on  sam  priredi  i  sa  prvi  put  na  svietlo  podá  g.  1726.4  ^ 
B  Mieteíh  (fo  Horanyiu  i.  7&Í  i^  g.  lT9t)  pod  naslovom:  Cvit  ra%Hkm 
tnirisa  duhovnoga,  razdíeliv  ju  na  tri  diela.   Uz   prví   priloží   prevod   nje- 
k«Kko  piesnih  DwMotih  a  tre^  sadržava  piesmé^    hoj  e  se  pjevaju  pa 
kaíoUékih  erkvtth  preka  «««  ffoditíe  na  blagdäne^  i  jos  druge  piesme  dm-' 
hovne  na  koriši  viernikä*,  u»a  to  Múka  Isnkarštova  i  Plaé  Marijin  oi" 
O.  Kneketica  i  púviesi  Jošipa  proňédnoga  u  éetiri  pievanja  od  Pefra* 
VuleHca.  Ostalo  je  u  prosí,  Ova  nsorna  knjiga  bila  }e  poslie  viseputa  na- ' 
tiskana,  naíme  u  Mletcíh  1736.4.,  175il.4.^  1802.4.^  a  dva  sveska;  a  Dubrov-' 
nika  1829.4.^  1839.4.,    186l«4.   u   dva  sverica^í   a   Zadru   1849.    Šafárik^ 
(//.  14$')  spomiaje  jos  jednu  Tominu  sbirku :  Pisme  duhotne,  ivnadjene  Í9 
knjiga  mnogihy  u  Mletcih  1736.16.  (TA.  JV.). 

LALlé   PRANJO)   DubrovéaDÍn ,   Jezavíta  (po  KukutjJ),    knez  svJ 
Rimskoga  carstva,  umrie  g.  172!^.  Prevodu  Beterovíh  psalma  {1T0S)  pred- 
staví njekoliko  pismogora.  Osím  njekojih  latinskih  pjesama  i  drugih  diela; 
sastavio  je  naski   pjesanku:   Bevtukanstvo,  u  Jakinu   1704.,   koja  je  pa' 
Appendínu  prekrásna.  Druge  piesni  njegove  u  knj.  Čul.  br.  365. 

MATTEI  PBTAR  Dubrovčanin^  učeník  si.  slíkara  Luke  Jordána  « 
Napulu.  VratÍT  se  kuci,  razpusténo  živeó,  sanemari  zanat,  alsamo  je  u  to- 
liko  rádio,  u  koliko  mu  trebalo  za  prihranití  se,  te  mu  sve  izpalo  na  íle. 
^tagao  je  medjutim  pjesme  ítalíjanske  i  národne,  od  ovih  njekoje  za  koledi' 
i  za  pokladne  zábave,  te  íma  jih  dosta,  kóje  tísak  zaslozuju.  Umrre  g.  178ft 


-  4tt  — 

BO£^KOVíC  PBTAB^  . Dobro véanín,  brat  sTavno^a  Ragjera,  rodf  se 
^•1705^  no  aniríe  a  22,  godíni  kao  tajník  vladín.,  u' sto  6Í  vec  stekao  bjese 
í«pi  glas  kao  jesikoslovae  i  matematik,  a  národní  píesnik  navlastito.  Bío 
K  jamacDO  dosta  promaknoo  národná  knjiga,  da  je  živio,  kô  sto  jasno 
iviedoée  ostavse  nam  ako  i  nesríele  njegove  radnje.  A  to  su:  a)  Prevod 
ivaju  Omdjovih  keroida,  a  valjda  od  1— XI  (K.  knj.  Čul,  br.  T);  b) 
Prevod  Cida  od  sK  Corneilla,  nesvršen;  c)  Ravlika  sloienja  u  versih  i 
pro«ť,  koja  su  se  na  missiah  pieeala^  u  Mletcih  ITSi.  i  1729.16.  (^beísi- 
iMito).  d)  Ražne  piesmiee,  Nje^va  sestra 

BOŠKOVIČ  ANICA  ngleda  bieli  sviet  g,  1714,  a  umrie  1804.  u  90. 
jfodínr^  sadnji  odvietak  ove  slávne  porodiee.  Po  bogoljabnosti,  jesikoznanju  í 
n'eBníčkom  poleta  bila  si  stekla  líepo  íme  u  národu.  Od  nje  imamo:  a) 
flatyovor  fastirshi  varhu  forodjenja  Gospodinova,  jedne  djevojéice 
hbrovkinje^  u  pjesan  shien,  u  Mletcih  17£78.$.  i  u  Dobro vnikn  1852.8.; 
í)  Osatn  fjesama  sloienih  na  cast  sarca  Isusova,  uz  Sarce  prisveto  Iv. 
lar.  Matteia  tí«kano  u  Mletcih  1783;  o)  Ra^govor  o  Isukarstu  na  kriiu 
fropetu,  a  Mletcih;  d)  Kcerama  g.  Mate  Pofs^e  o  izbranju  sv,  reda; 
r)  Pobožné  i  cudoredne  piesni. 

MATTEI  GJORGJE  rodi  se  g,  1675.  u  Dubrovniku.  Izuéiv  bogo- 
!ovne  naake,  bude  misnikom.  Duboko  je  o  isto  doba  poznavao  latinski,  i- 
alijanski  i  národní  jezik.  Odhraniteljero  u  knéi  Bar.  Filipa  Saponare  ce- 
irskoga  poslanika  i  snvriemeno  tajnikom  tríbinjskoga  biskupa,  padne  u 
Afluilost  nadbiskupa  dnbrovačkih  Skota  i  Rob^rtisa,  te  prodje  u  Rim,  gdje 
•štítom  svoga  učitelja  kardinála  Tolameia  dobí  kanonickú  stolicu  u  crkvi 
!▼.  Jerolíma  Ilírskoga,  te  i  miesto  podnčavatelja  diece  vojevode  Ludovisí. 
^4mo  mu  još  podje  sríeéno  za  rukom  svoju  nevinost  ozioglasnikom  doka- 
atí.  Umrie  u  Rímu  g.  1728.  Akademija  Dangubnih  bjeáe  ga  odabrala  na 
^y  da  složno  s  Iv.  Alethy-om  i  Iv.  Bunióem  mladjim  složí  slovar,  i  príje 
dlaeka  u  Rím  bio  se  ozbiyno  toj  radnji  posvetio.  Bavio  se  marljívo  i  o 
nn,  da  saknpi  sve  spise  i  knjige  dnbrovaôkih  kojizevnika,  í  tu  golemn 
^írka  ostavi  Dubrovačkim  Isusovcem.  Sada  se  nezná,  gdje  leží';  a  možda 
A  ju  otí  sliepci  utamanilí.  Prví  uvidí  korist  narodníh  pjesama,  te  se  od- 
ftží  na  Djihovo  pobiraiije  (14.  u  knj,  CuL  bt\  91),  Mnogo  je  piesama  u 
ikopísih  ostavío.  Poznáte  su  nam  samo :  a)  Nadgrobnica  Lovorka  paaHra 
ÍTOT")}  b)  Verši  suproc  ijubavi. 

6RAD1Č  IGNJAT  Dubrovčanin,   Jezuvit  a  kasnje   dubrovaôki  ka- 

mikf  preminu  12.  lip.  1728.  Napisa:  a)  Plam  sjeverski,  io  jes  pjevanje 

hvalu  moškovskoga  Velicanstva,  prikamano  Prisviet,  i  Priwsviš,  Gosp, 

27 


-  4te  - 

l^avi  ViadMaviétt,  iH9g€  VeHéan$iva  M^j^inikm  i  ié.  Ueta  €!if9p0dÍMW 
Í7Í0,  Ova  pjesftQ  bje  tiskana  od  V.  Makoševa  a  srojem  .*  Mmterijaii  d!j^ 
istorii  diplomatiéeskih  snoéenii  Rq$šH  m  Ragu^tkoj  reftuhlUtoi  g.  18C&, 
te  opet  f.  1867.  u  Zabaoniku  wn'odne  sšionice  Dtí^revaáké  sa  f;.  1867. 
b)  Skiadanjtt  Cknj.  Čul.  h-.  ÍSSJ. 

6L.BGJEVIC  ANTUN,  DubravčaDÍa,  kao  satirik  i  dranatík  frto 
na  ^laau,  ostavi  nam  ne  malo  pjesniékjh  plodoTa.  Igoj.  Ojorgjié  opiera  {t 
osobitom  pjesmom.  Satire,  clo  sbvaéeae,  i  kóje  oa  sam  g,  1728.  nalo  pHje 
smrti  ixpalí,  usaprot  dígose  ma  v^e  nepríjatelxa,  a  s  ojíh  bode  í  u  tui- 
DÍca  bacen.  Njegoví  spísi  jesu:  a)  Perodjenje  Ifusovo^  pastirski  igrokai; 
h)  História  udovice  Judite  i  Úhpherna^  igrokaz  nastampaa  o  Mlettih 
príje  g.  1709;  c)  OUmpia  osveéena,  igrokaa  a  tri  čina;  d)  Samira  Smi- 
rena,  ígrokax  u  tri  čínä;  e)  Zorisinva^  igrokaz  u  tri  éiaa;  f}  JSrmteMi 
igrokaz;  g)  Danica,  ígrokaz;  h)  Beii9arij,  ígrokas  oedovrseD ;  i)  Parm 
neduinih,  pjesan;  k)  Satira  na  gospodje  dobrovacke,  na  slaakiige  í  ti; 
])  Razlike  pjesni^  dvogovori^  heroide  i  na  naéio  poslaoiea^  priéiee  i  li 
(knj.  Čul,  ar.  Si.  55.  74,  78.  90').  Od  tíh  nje^oviii  proizvoda  najbo^i  m 
satire  i  ígrokazí:  Olimpia.  Damira,  i  Zorislava. 

SITdVIO  LOVRO,  nazvan  LJubuski  Fra  Lovre,  i*  LJvbaskoga  i 
Bosni,  sío  torcÍDov.  Izbjegav  otou,  pokrsti  se,  i  postane  redovníkom  St.  Q» 

v 

Frane  i  étiocem  bogosloyja.  Šest  godina  predavase  modroljablje  a  sibeH»* 
kom  maoastlru,  a  zatim  kao  jairni  aéítelj  u  spliotskom  síemeoísta.  Dbií» 
n  Šibeniku  g.  1729.  NapÍ6a#ma  životopis  Fr.  Ant.  Baiidió,  te  se  éofaV 
Zaostrogu.  Iz  njegova  je  pera  potekla:  Pisma  od  pakla,  navla$l^  i| 
péklenaga  ognja^  tamnosti  i  vicnosti,  koju  ť«  »v.  pisma  starogm  i  fl^ 
voga  Kakona^  takodjer  i»  sv.  Otaca  i  nauéilelja  i»vede  u  karvat^^ 
»ik  i  td.,  n  Nletcih  1727.8^  1746.8.  Mast  ma  dosta  živa  a  jezík  pravil 
Uz   krácanski   náuk  nastampa  oko  g.  1713.8  o  Mlet^ih  i  njekolíko  fisné 

RADOfiVlČ  JURO  (Giisdeliu).  Od   njega   imaroo:   a)  Ok0liše^i9 
vametje  grada  Budima,  a  Pádoví  1686.8.;  b)  Ska^at^e  koho  g.  Bog  o 
j€  providio  svojim  viernim  sfugam,  i  sada  ga  moHmOy  da  powMis 
liiei^e  i  ufuetje  grada  Budima,  a  Mletoih  173i. 

RA^TIO  OJONO,  Dubrovóahío,  poviestník,  napisa  sedam  pjesai, 

v 

nasva:  Slisli  IJuvene  (knj.  CuL  hr.  20),  jedna  a  Kokaljeviéa.  Di 
g.  1735. 

MICNČBTIC  VLADISLÁV   mladji,  Dobroveanín,  koi   umrie  g.  í 
kao  posluAtk  tt  Tarskoj,  lirioki  picsnik,  napisa :  Epitalami  na  éasi 
Poéié0  i  Márie  Gradiceve.  * 


KAČiČ-MIOélČ   ANDRUA    ro4fO  se  a  Hrfota  blítu  Makareke  g. 

1696.  DJetetom  pokasa  m  jakon  tieln  ostm  pamet,   te  ^  sato   Djae  Lok* 

Tonasevié,  državnik  MÉlobraéana,  ose  na  iiaok  a  samostaii  Kaostrofikí.  U 

lí,  foiini  xaíeliv  stopiti  a  red  fraooiMuHiefci^  bje  metiiat  na  iskaiai^e,  a 

ntím  odpravljen  u  Budím  iia  naake  mndraljiilHíe  i  bogoslovae.   Vrativ  te 

kttéi  8  pohvalnioanii,  priroi  stolicu  mttdroljulda  u  maDastírn  mafcarskom, 

gdje  složi  kojiga:  EiemeiUa  Peripateiiea  juwta  mentem  šuétiiU^imi  Doe~ 

hrii  Joannis  Dunš-Seoii,   tiskana  n  Mletcih  g.   1762í.  Kasíne  prodje  n 

nbeoíčki  maoastír  kao   učítelj   bogoslovja,   te   napokon   bje  okrnnjen  kao 

laoéitelj  i  tím  riešen  acíteijske  službe.  Odabran   u  Rímu  za  apostolskoga 

poslaníka  u  Dalmacíjí,  Bosni  í  Broegovíni,  ispnní  rado  í   tocno   s?oje  dus- 

lostí^  í  velíkim  nspiehom  krséanskíh  stvarl.   Do  pod  svoja  starost  uprav- 

ti^ie  samostanovi,  a  u  8v.  Martinu  na  Braéu  osnova  jedan  novi  na  naéin 

ttalijanskĺb.  Umrie  u  Zaostrogu  16.  pros.  1700.  Obilaseé   kao   poslanik  »- 

postolski  povíerene  ma  driave,  íztrašivao  je  i  skupljao  neprestano  i  pom- 

^vfo  staré   predaje,   spomeníke^  povelje  i   svakojake   nspomene  o   národa 

srom,  te  staví  se  iz  tóga  ísvodítí  ražne  píesme,  kóje  kasnje  složi  u  jedna 

kito  s  naslovom:  Ramgovor  ugodni  národa  glovinškoga,  koja   se   oblóno 

Mve  Piešmarica.  Fra  Andrija  nŕje  dakle  brao  pjesme  narodn«,  nef  o  samo 

iogadjaje^  pa  na  njíh  po  omíeri  pttôkíh  pjesaroa  sastavio  svoje   vlastite, 

lodav  iste  dogadjije  a  prozí.  To  nam  sam  sviedooi  n   pjesmi  o  ozeóu  Oa- 

rígrada^  o  koéi  Frankapaoskoj  i  td«  Imao  je  samo  pred  očima  nenauéni  pok 

kftIjaÔKÍ)  te  njeMn  je  pjevao  bes  saéinke  zgoljnom  besíedom  domaéom,  koja 

iii  najvíse  godŕ,  te  ga  i   najviže  gibije,  jer   neproUzi   kros   náuk   i   kros 

imÁenie,  da  teée  iz  srca  kao  voda  izpod  klisure   u   sami.  Pléstoaríea   í   s 

B^a  obsira  bjese,  i  danas  jest,  a  bití  ée  do   vieka  od   goleme  koristi   ta 

loéku  ísobraženosi,  a  sa  visjo,  ak«  í  oprav  nemá  veliké   knjíževne  oiene, 

Ha  jamačno  preveliká  od  strane  jezifca,  jer  msže  se   bes  dvojbe   reči,  da 

i  ooa  a  tom  pogledo  po   nas  najboljí   isgled   za  onoga,   koi   želi   krasns, 

miú,  prosto  í  pravílno  naskí  govorití  í  písati.  Piesmarica  bila  je  do  danas 

Mrnaest  puta  naétampana,  naime  u  Budimu?,  u  Mletcih  1756,  1759,  1701 

1811.;  u  Dubrovníka  1826,  1832.  i  1850.;  o  Beóo  1836.;  u  Zadru  1838, 

U6  i  1851.    (8am9  fje.9me);  i  u  Zagrebu   1851.  i   1862.  Emerik  Pavié 

ialobraéaain  prevode  ju  na  latinskí  jezik,  te  dade  g.  1764.  na  svietlo  pcíd 

islovom :  DešeripHo  soluta  ei  ryihmica  Regum,  Banorumy  eaeterumque 

froum  Siavinorum  seu  Illyriorum  etc, 

RADNANOVI0  JOSIP,  franjevac,  učjtelj  bogoslovja  u  Šibeníku, 
staví  pjesmu  na  cast  Kačideve  porodice,  i  bje  tiskana  os  Pietmarieu 
idríjíoa  g.  1801.  i  1826.  Ostavi  jos  njesto  a  rukopisu. 


; 


-  4*)  - 

PAVLI  IVAN  PBTAR,  DaVrAvčanin,  napiea:  Bii^anje  o  IJuhad 
JhušúvoJ,  JSv.  B^mariU  ofolm^  kóje  foHnje:  Jesu,  duleis  tnetsorto, 
hrvatski  prevedene  1762 ;  pjeama  eaaftojeda  ía  51.   sesteraredaéne 
natískaná  na  Sar^€  preweio  I$u»0VO  Iv.  M.  Mattea;  te  i  pjesan:  Ú 
nutju  Áne  Roskoviee  njeminoj  sutri.  I 

PAVLI   MATUA,   Dabroveanín,  ixpjeva   njekoliko  60oníh   Baro<ÍMli{ 
í  latínakih  píamogora^  a 

PAVLI  ANDRIJA  sastaví  pjesan  u  pohvalu  od  muiike  (J640). 

KATIC  ANSELM,  Dobrovcanin,  malobracanin^  biskup  merkanskí 
tribínjski^  daboki  bogoslovac,  i  čaveni  národní  í  latinskí  piesník  (knj.  Ú 
br.  273),  složi  pjesan  od  kraljiee  ttéadjarske  Márie  Terézie, 

ZANIČIC  IVAN,  Dabrovčaniny  sveéeník,  nančitelj  bogoslovja,  i  a 
pop  ondje  u  crkvi  3v.  Kataríne,  napísa:  Kratkopig  foglaviHik  dogodi 
9adaénje   vojske   medju  Uariom  Tere»iom  kra^jicom  od  Jlíagjarik$ 
Federikom  IL  kraljem  od  Bfandiburske,  od  poóetka  g,  Í756.  do  svefi 
g,  1759,  u  deset  poglavjah  i  toliko  piesamah.  Dio  pervi  a  Mletcih  1760, 
u  Peétí  1762.8.  Oío  drugi  nije  svietJa  ugledao. 

B6T0NDIČ  JOSO,   Dnbrovčaain.  Dovrsiv  pohvalno   škole  a  gr 
odpotí  se  sa  svojom  ženom  Luk.  Dabravieem  na  svoje   imanje  pri  S 
gdje,  posvetív  se  vílam,  veéi  dio  svofa  života  sprovede  i   amríe  g.  17i 
Imamo  od  njega:  a)  Prevod  od  trinaest  Omdjevik  Heroida  (2^14) 
mnogími  opaskami,  naétampan  u  Dabrovnika  g.  1849.8.;  b)  Prevod  ís 
raeija,  ía  Virgila  i  ía  drugíh  knjiga  OvitU^wh;   o)  Prevod  njekoliko 
kvenih  pjevka  i  pšalma;  d)  Prevod  latinské  tragedije  od  O.  Stíep. 
Jezuvíte:  Isukarst  Sudae;  e)  Raagovor  patíiraki  sa  Božíca;  f  J  Pi 
ruKlike,  Sakupio  je  i  18.  narodnih  pješatna.  Rnkopisi  tih  radaja  b 
Čul.  i  u  onej  nadbískupa  Zagrebaókoga.  Sve  se  odltkoje  ugladjenos^a  j 
zika  i  skladnostjn  stihova.  I  njegov  brat  DanUan  vrlo  se  piesníčtvom 
nimao   te  ostavio   njekoliko  nadgrobniea  (k^J*   CuL  br^  Ó37,  864,  i 
Kukuy,'). 

PILIPOVIČ  JERKO  íz  Ráme  a  Bosni,  malobraéanin,  okrunjení  st» 
a  g.  1735,  prví   državnik   a   novo   odíeijenoj   državi   Presv.   Odknpitelja 
Dalmacijí,  te  opet  g.  1651.  Po  Jnkíéu  (Bo«.  Pri.  IL  8$)  omrie  g.  1 
a  Šafárik  (//.  64)  velí,  da  je  g.  1769.  joste  živio.  God.   1759.  isdao  ft 
Mletcih  svoje  Pisme  duhovne, 

KNEŽfiVIČ  PETAR .  iz   Knina,   malobracanín,   umrie   18.  Itp.  1 
Piesniéki  je  isradio  sliedeéa  :  a)  Múka  Gosp,  Naš.  Isukarsta  i  Plaé  Mi 


-  421   - 

ye^ove.  o  Mkteih  1753.8.,  ítW,  1S92.  (^va  puíä)$  n  Osika  1776.8.;  a 
leeneí  1804.8.^  a  Dabrovniku  1829;  i  a  Splieta  1813.8.  i  1858.8.;  a  Ptw 
b^ft'n  napose  o  Splieta  1845.8. ;  b}  Pišme  dukovne  rassiike,  n  Mleteih 
HbA.;  u  Bvdima?.  Kakaljevié  iBiki.  Bod,  /.)  Mlježi  jos  jedna  Pismu 
^etrovo. 

DOŠEN  VID  \t  Like  prímorské,  župník  dabovičkí,  složi:  a)  Akfde^a 
Bdmofftava,  bojnim  copjem  udarena  i  nagardjena,  a  Zagrebu  1768.4, 
192.4;  a  preétampa  ja  besímeno  i  pokvareoo  g.  1803.  a  Badíma  kTimenti- 
m  Gjorgje  Mifaajtovié  te  1865.4.  u  fSagrebu ;  b}  Jeka  planine^  koja  na 
Ume  $9š%ra  i  tom  kuraia  siavonakoga  odjekuje  i  odgóvara^  u  Za^eba 
767.12,    1780.  bez  spísateljeva  imeoa,  a  obe  sa  sa  svakoga  obzira  isgiedne. 

NENAD1C  IV.  ANT.  Perašéanfn^  naaéítelj  zákona,  kanonik,  nadpop 
'obéeni  namiestnik  kotorskt,  t  žapnik  Sv.  Eastakíja  a  D^obrotí,  dao  je  na 
rietlo  sliedece  pjesanke:  a)  U  pohvalu  trac'e  ivauovica,  u  Mletcih  1757; 
I  Šambek  šatarisan  boijom  desnicom  «a  slavno  Junacivo  i  dohice 
hrká  i  Josa  knevah  ť  vitettah  brade  Ivanoviéah,  a  Mletoih  1757.4. 

RUSIC  STIEPAN,  Oubrovčanín,  sv^cenik  i  cavar  ,one  stolne  crkve, 
M^oga  znanja  i  pravnosti,  umrie  1770.  U  stihovih  složí:  a)  Petar  A- 
ýuiovic^  aliti  petnaest  »lamenjah  dielah  i  česHh  Petra  parvoga  Samo^ 
)lrzsca  Rusinskoga,  spievanje  g,  ITÍT'^  b)  U  hvalu  Anice  Boékovicay 
iesan  (knj.  Čul.  15.  36i).  , 

r  SORKOČEVIČ  IV.  PRANATICA  Píerkov,  rodi  se  u  Dubrovníku  g. 
l06.  Mladiéem  tvrdo  prionu  na  izučenje  právničke  znanosti,  te  takim  u- 
llehom,  da  so  mo  sugradjani  rado  povieravali  najvažníje  i  najmučnije  dr- 
evne poslove.  Proučfv  na  duboko  obce  zákonodarstvo,  te  i  sve,  sto  mu 
í  a  tom  pogledu  pruzao  domaéi  ostav  i  javne  i  privátne  pismohrane,  ízradi 
I  to  deset  debelih  svezaka.  Italijanski  jošte  je  protumačio  duh  zákona  od 
loDtesquíeu-a.  Mnoge  je  častí  kod  kuce  obnašao,  i  vísepot  na  ízvanske 
hyrove  kao  poslanik  otiéao.  Umrie  g.  1871.  Stalni  biljezi  njegove  Ijubavi 
iprama  svomo  národa  i  jezíka  jesu  sliedeéa  njegova  diela^  koja,  ako  i 
|gQ  vecinom  prevodí  po  obíčaju  onoga  vriemena,  nísn  ipak  bez  píesničke 
riednosti:  a)  Prevodí:  Za^nvanjé  8v,  Alojaia  éfonnsage,  tgrokaz  od  Je- 
ivite  N.  Ptolomea;  Bemešŕije,  Artaiera,  Kraij  paatir  i  Bidene  igrokazi 
ľ  Metagtazija ;  Ptike  igrokaz  od  Sfoliéna;  Merope  tragedija  od  Maffea; 
fekolíko  pievanja  Jerunsolima  OHobodjena  od  Tassa,  heroida  od  Ovtdíja, 
Kalnia  i  crkveBÍb  pjevka ;  poboina  rammieljanja  O.  Spinole  Isasovea 
'4  fcnj.;  od  dvíe  pjesni  od  O.  Reti;  devetíná  pred  svetkovniom  9v.  Mandalinej 
lo  Sv,  AlojHa,  i  elegijtt  Brnje  Zamanje  na  sláva  8v.  Alojsía.  b)  If^'orne 


r»d^)0 :  l^f sni  mtlike  j  Viééš  í  Pokimé  LašíovM,  éaijive  a  iisorne ;  •  p«-> 
hvaifi  PriMa  Ifiofea*,  viie  e^tolamía  i  Id.  (knj,  Cmi.  kr,  JTJ).  Prevev' 
!•  aapakoii  n  proiií  na  hrvatoki  jasik  viae  komedQa  NaliéravHi  t  GoMaaa^ 
vih;  aa  n  avik  tik  pakoaJii  dramatféklk,  akoli  baá  faeaiiréa  Harápa,  alal9 
ja  od  J.  Betoodida  i  M.  Tadisida.  —  /  Sarkoétmé-Boštegii  KtUej  íkrnkn^ 
kiaja  tada  aa  odlikovAla  dabakiaii  amam  i  kraaDom  aljadaaati. 

TUDI8IČ  MARIN,  DabrovéaBia,  daata  kritikí  víeát,  ave  ja  st4^ 
sila  aa  to  staviot  da  podigae  ved  Jako  oalakijaao  aarodaa  kaaaliate,  aa  afi 
kadaya,  jer  po  i^egavoj  smrti  hrvataka  NelpomaBe  i  TaJijia  aaavím  anakaai^ 
Saatavio  je  maofo  i^rakasak  po  Moliirovih,  í  veona  aa  ae  dopadali.  I 
pravo  je  dobro  posnavao. 

SPANIC  MIHO  kaes,  Korôalaaío,  oko  g.  1971.  aabavljao   ae  latii* 
skim  i  narodnim  piefiníčlvooi.  Poanate  sa  aam  samo  dvíe  ajegove  pjaai 
(kiu*.  Čul.  br,  965.  $91), 

MILINKOVlé  MIHAJLO,  VÍBaain,  svedeoík.  vrii  prípoviadalae  ť 
piesaik,  amrie  $,  1775,  ostaviv  svtga  frtfoviedmnjtt,  t  erkvšne  ftaam'  i 
mkopisu. 

OLEGH  TIMOTBJ,  Dabrovôaaía,  Nalobraéanía,  poaaáia  Je  ajakoKko 
Metastaaíjevih  ígrokasa. 

LUKOVIČ  NIKOLA,  Kotoraain,  STedenik.  sloci:  Rarngovar  krm^ie^ 
Lidie  ť«  pakla,  u  Mletoih  ir75.8. 

BU?ftC  LUKA  Mihov,  Dabroveaaio,  amrie  g.  1778.  Vríadal  saka-  ' 
Bosa,  í  u  isto  vrieme  njegovatelj  národne^  latinské  i  grôke  oôeaoBti.  Piavi| 
je  oaski  pravilno  i  nježno,  te  se  mnof^  Sorkočeviéu  príbliiaje.  Naakljej 
preveo:  IV.  knjíga  Enejide,  cetíri  satire  Oracijove,  maoge  analu*eaBtiéfeiJ 
piesmice,  njekoliko  pjosama  iz  italijanskóga  i  ápanjolskof a  jezika,  i  prea^j 
braženje  Aretuse  i  Ariona,  ovo  slobodnim  naóinom  (ki^,  Qul,  br,  28.  d9li 
72),  Viesto  je  protomaóio  Grocíjevo  dielo :  De  Jure  betti  et  paeis.  j 

^TRILJANJB  ALKE  —  Dvi  pisme  aioiene  i  príkäzans  na  M 
i  poiunje  Goepode  Makarske,  u  Mletcih  1779.8.  j 

IVANléfiVIČ  ANTB,  Makaraoia.  ~  BoffeljukHa  ^mdmrmmt^  dmi^ 
tfime  u  raMéittm  moliivm  i  piemam  dukovnim^  a  Mletoih  1781.        "j 

KRBMPOTIČ  J080,  Líéanío,  e.  k.  dvarski  i  vojaiéki  kaplaa  i  da^ 
bar  pieaoik.  Bje  élan  odbora,  komn  Josfp  II.  naredi,  da  astaoovi  pravapil^ 
i  alovaieo,  te  se  i  on  tada  i^avi  proti  StaHdo  sa  slavoaski  pravopia.  M| 
ilíaga  Imarao:  a)  Joso  Maieúhoj  postaval  vlastalia  baÉataki.  pjesosayÉi 
Beôa  1789.8;  b)  Radeet  Slavame  aad  grófom  Aat  Ivaakovidam  ad  DaM 
vara>  a  Beea  1787.8.  ^  c)  Kaiarine  //.  ť  Joee  II  pat  o  Bjin,   a   Mí| 


-  423  - 

1968.;  d)  Pjumm  9ôje9oátgn  austriauMm  i  BoMamkim  pripiévanaj  a 
Imo  1780.8.;  •}  Pjésmté  Cmof0reém  ispjevánt,  i  vojvédí  Ffiffli  ed  Vu^ 
íaiovié  pripievana,  u  Beéu  1789.8.  S.  Agjié  í  J.  Stalíé  liepo  gu  hvate,  m 
rvaj  (lise  í  to :  ui  U  inier  prmeipes  lUyrieae  genHs  foeims  merUo  eW- 
kcare  haud  dukitem, 

DOBROŠtČ  NARKO,  SUro^adJaaia,  nauéitélj  oboiega  pravá  í  ka- 
MDÍk  hYarski,  jako  se  zanímao  národnom  kojii^om;  no  samo  je  posnat 
ife^ov  prevod  Stratíkove  italijanske  pjesni:  Kad  se  itio  tije  (u  Mieicih 
tf9ff),  pohvale  vríedan. 

MILIBIC  MIHO,  Dabrovcanin,  rodí  se  g.  1711.  Sveéenik,  ovienéa 
le  II  Macerati  lovorikom  obojega  cakona  í  bade  kasnje  a  otacbiní  konsB- 
%1t  cesarskim  í  toskanskím.  Mnogo  se  aabavljao  ne  samo  crkveniioi  pred- 
•etí  i  domaéom  poviestnicom,  oego  i  narodnim  piesniétvom,  i .  sve  leii  « 
Hriiopisa.  Dvie  nje|;ove  pjesni  n  kuj.  Čol.  br.  379.  4lS1 ;  nainie  «  hvaiu 
inmetm  í  S9.  Aiojwia. 

ALTBSTI  IVAN  rodí  se  n  Dobrovníka  g,  1726,  gá^e  umrie  1816. 
ŕeoqna  se  zanimao  národnom  knjisevnosti,  t«  marijivo  pobírao  književne 
ipomenike,  i  naskí  preveo  dvie  herôide  Ovidjove, 

^  VICIC  ViCE^   malobraéanin,   ic   Pojoice   n   Bosni,   %A}e  se   rodi  g. 

Í93i.  a  umrie  %.  1796.  Čistím  bosanskim  iagovorom  sastavi  %.  1788: 
^i»mé  ra^dike  «a  peitenje  hoije  B.  D,  Marte  ť  sviu  švetih^  u  Splietu 
l#A4.a  tr«ULom  O.  Jukíéa. 

FUSTINIONI  FRANJO  (Paohki),  sveéenik,  vierojatno  vojniéki  ka- 
^elan  rodom  is  Like:  a)  Rantgovor  u  prilici  élavodohUja  svrhu  Cetina 
Ltd.  n  Záhrebu  1791.8.;  b)  Rm»govor  «  priiici  hada  O^tinska  reffi^ 
hémia  jeti  odhajata  šuproH  FraneuMu,  u  Záhrebu  1796.8. 

ZANOFIČ  MIROSLAV  knes,  Bodvanin:  mtli  i  Popievke  pocaé- 
)tleéf,  u  16.i. 

KOVACIC  PAVO,  sveéenik^  možda  Dubrovčanio:  Hymnodion-Skum^ 

K*  nje  piesama  cerkvenih  na  dneei  Údkupitelja  gradova  Daimaeije  (jBnj* 
L  br.  S79J. 

oUMolC,  po  Voltissi-n:  infigni*  poeta  iUyrieu9, 

BOOAélNOVIČ-BUDIiANI  LUKRBCiJA,  vrio   oéena   Dubrovkinja, 
liirie  g.  1800.  Veoma  je  njegovala   narodno   piesniôtvo,   te  nam   ostavila:* 
^et  TobUn  i  njegova  srna,  Pawluh  Akrawtov,  ŽivH  Joeefa  Patr.  i  }«ft 
Iniftfa  pjfmi,  te  ne  njtj  pripni^^  i  ova:  ramgavar  pastireki  o  Beméu, 


-  i24  — 

RAIČEVIC  kLlN£NT.  Dubrovéanin:  Pošluh  Abramov  IBOd. 

KOSANOVIC  OfiMBTRUE:  Piesma  od  úffulinaeah  vojnikah,  « 
Zagrebu  1605. 

CULIC  MATIJA,  Splietcanrn,  naučítelj  í  kanonik  kod  one  prvostol- 
ne  crkve:  Pisme  duhovne  ramlicne  sastavljene  od  nikih  innogo  poitova- 
nik  carkovtiJMkov,  a  Nletoih  1805.4. 

MARCI  NIKOLA,  Dubrovéanin,  sveéenik,  umrie  g,  1806.  Ostavi  naou 
Život  i  pokora  Sv.  llíarie  EgipaUke,  sloieni  u  ées  pjesni  jezika  ^levin-- 
skoga,  u  Dubrovníku  1791.16.  ' 

JUKIC  PA8K0  iz  Zivogoséa^  franjevac^  ačitelj  bogoslo^ja,  pripo- 
víedalac,  národní  tumač  í  bogoslovac  si.  namiestníka  Dandula,  složi  mnogo 
piesní  duhovnih,  ízdanih  O.  Zlatoroviéem  u  Splíetu. 

IVANOVIC  MARKO  iz  Dobrote,  naucitelj  i  kanonik  o  Kotoru,  isdM 
je  osi  n)  svoga  diela:  SuUa  dedižioue  di  Catiaro  a  S,  JU.  France^eo  H 
gdje  slávi  glosovite  primorjane,  jos  i  ovo  naški :  Spivar^je  od  odkupljenj* 
svieiOj  sioieno  i  raffdietjeno  u  iest  pievanja,  u  Mletcíh  prvi  dío  18154 
drugi  dio  1822. 

RADONIC  IVAN  íz  Podgore,  malobraéanin,  učitclj  bogosk>yia  n  redu^ 
pŕípoviedalac  i  g.  1816  državnik,  napísa:  Piesme  na  cast  Sv,  Antona P$r 
dovanskoga, 

OLIVIERI  STIEPAN,  svecenik :  Pisan  bradi  Senkicem  radi  potíi^ 
njenja  svoje  korablje  glas.  matematiku  Mar,  Oetaldu  (u  knji^EÍ:  Nave  ÍU* 
gusea.  Itália  1819.) 

FERIČ  6J0RJE  (Vvo*deniea')  rodi  se  5.  srp.  1739  u  Dubrovníky 
Svráív  jecnvitske  skoIe  u  otaóbini,  dobí  u  Loretu  mudroljubni  i  bogoslovii 
lovor,  i  pošta  elánom  Arkadíje  u  Rirou.  Po  ukinuéa  jezuvítskoga  reda,  i, 
Dubrovníku  bude  uóiteljem  uijudníh  znanostih  (ITTS^TT^^  a  zatim  obIj«IÍ 
samocu,  gdje  su  ga  knjige  dojíle  i  na  pisanje  navele.  Vlada  franoezka  po- 
stili ga  g.  1808.  za  nadpopa,  a  g.  1815  po  smrti  nadbiskupa  N.  Baňa  6a«; 
kaptol  naimenova  ga  obéim  namiestnikom.  Umrie  13.  ožuj.  1830.  Cesareii 
i  mnogi  drugi  na  glasu  književnici,  s  kojimi  je  prijateljskí  obéio  ilí  dopi* 
8Ívao,  liepo  ga  hvale.  Mnogo  je  uéen  bio  latinskému,  a  nje&to  manje  m* 
rodoomu  jeziku.  Pobirao  je  po  liaroda  spomenike,  obíčaje^  pjesme,  poslovift 
•i  td.  da  tím  obogatí  domácu  poviest.  Pjesme  je  národne  na  latinskí  pf^ 
vadjao.  a  priôiee  í  poslovíce  razglabao.  Osťaví  nam  slíedeéa  diela:  a}  Af, 
huiae  ah  Hlfriei»  adagiis  desumptae,  u  Dubrovníka  1 794.8, ;  b)  PosUmid^ 


—  426  — 

• 
na  iv»  Mutter  éa  SZ  hrvaískih  ftjesanea,  u   Dttb.  1798,8;  o)  Fedra  Au- 

jiustova  odsttinika  priéiee  EíOfove  u  fjesni  slovinské  prinesené^  u  Dub. 

tdld,l2.  i  o  Dalm.  Nagásina    1851.;   d)   Prevod  jedne   heroide   Ovidjove; 

e)  U%9tje  Qéakovu,  n  II.  Bvez.   Koln  1841 ;  f)  RaMke  pjesni  (knj.  Čul. 

v 

kr,  S7S)  i  poslanice,  U  knj.  €al«  br.  296  nalasí  se  krásni  rukopis,  Ra- 
rfoljom  isriMijeB,  od  268  listová  pod  naslovom:  Prorecja  jexika  slovin^ 
kkoga  fricicam  Momaéena  po  G  juru  Feridu  Dubrovcaninu  u  sest  knji- 
gab  razdiljena,  naime :  Pricice  dieloiíspravne,  gradouredne,  kúcnouredne^ 
temoifte,  ra»like,i  Í9vadjeHe  t«  mudrogovorah  (latinskí  i  narodni'). 

PERIČ  NIKOLA  (t  ÍS19),  Oubrovčanin,  biskup  Merkanski  í  Tri- 
biojski;  naškí  je  Gjorgjeve  piesni  latinské  viesto  prevadjao. 

BRUÉRE-DfiRlVEACJX  MARKO  rodom  ie  Barabína  u  Prancexkoj. 
Uučiv  náuke  u  Roinanjí,  oilad  dodje  s  otcem  u  Dabrovnik,  {J774)  gdje 
p«sta  ktfiisalom  fraocezkim,  kô  sto  kasnje  u  Trávniku,  u  Sarajevu  í  u 
Skadru,  i  poslaDÍkom  u  Tripol.  Napokon  odaslan  u  Alep,  po  putu  oboli  í 
preminn  u  Cipru  2d.  stud,  1823.  U  Dubrovníku^  'sučiv  nas  národní  jesik, 
nmogo  je  o  tom  otstojao,  da  osivi  Ijubav  «a  staré  epísatelje,  od  kojíh  i  on 
ose  boju  2R  svoje  pjesme.  Starí  obióaj  u  nas  ko)edt)vatí  u  oci  božícnih 
fivetkovína  liepu  mo  príltkn  pruží  oplemeoíti  pjesme,  kóje  su  se  tom  pri- 
l&om  píevale;  a  to  on  ovrst  takona  viestinooi,  da  jih  podígao  do  književne 
éasii.  1  satira  mnogo  mu  se  dopadala^  te  i  njíh  nam  ostavi  ne  malo,  no 
tako  su  naostrené^  da  kad  te  i  upeknu,  neée  do  krvi.  Sastavio  je  i  jednu 
komedíju:  Vjera  nenadaná,  odveó  slabu^  a  preveo  je  jednu  Plautovu.  1z 
Katula,  Tibula,  Propercija  í  Ovidíja  mnogo  je  ponaiio  (knj,  Cul.  br,  39i), 
a  isto  tako  mnogo  je  nasih  pjesama  italijanskoni  odiecom  preobukao.  Aute 
Kaznačíc  izdao  je  g.  1839  u  Dub.  ávie  Markove  satire  (Cupe  i  Spravlje^ 
nice)  uz  Maronka  Gjorgjiceva;  a  u  zabavoiku  Dubrovník  za  g.  1852.  Al. 
Počic  izdao  je  4  njegove  kolede,  9  poslanica  i  5  satira.  Osím  tóga  ostavi 
sja^et  izvornih  latinskíli  elegíja  í  efHgrama. 

SORKOČfiVIČ  PETAR,  sín  Franatíce,  Dubrovčanin,  rodi  se  g.  1?49, 
a  umrie  1826.  Kao  poviestnik  i  bogoslovac  vrlo  je  na  glasu  bio;  a  kao 
piesnik  po  Appendinu  veoma  se  príbiižío  Gundulícu  i  Palmoticu.  Pokusa'do- 
paniti  manjak  u  Osmanu,  te  pomocu  Valentica  osnova  XIV  í  XV  píevanje, 
j  tako  vie9Co,  da  naši  primorjaní,  u  preutiskanju  Osmana,  nece  jih  se  tako 
lastio  o»taviti.  Napisa  í  zbirku  crkvenih  pjesni,  te  i  drngih  (knj.  Óul.  br. 
J7J).  —  U  isto  je  doba  pjevao  još  jedan  drugí  Pierko  Sorkocevté-Crevié, 
oá  koga  imamo  njekoliko  piesni,  veéínom  prigodníh. 


ZLATAKIÓ  MARIN  Hinkov,  4ái  se  «  Dskrovirfkii  s-  t7M.  IWni- 
•ifcasM  iH^prM,  ■•tim  •? téeiiik,  i«f  akou  m  •ilreée  reda  erki»v»ogft,  i  prv- 
iiwi  kao  •▼íetovajak  M«ieBJ««.  Propotofav  itelQa,  post*  éUaom  Eimaks 
Arkadije,  U  otacbíni  po  povratka  raalíko  je  óaati  obnažao,  a  posaavao  je 
víse  jeatka.  6.  1793  btle  sa  po  ajom  u  slovinské  piesm  sleiene  i  oirMétnt 
PUsni  Gésuérove.  Oaiai  latíaakih  slosio  je  niaogo  aarodoih  pfesoiioa,  hm^ 
kojimi  saljive  aa  veoaM  aježae  (k^j.  Čui.  hr.  S$SM1^ÍS),  aego  je  ^í«ke 
íspalio  (Cieúgna  ruk»  Í60S), 

HIGJA  GJOReJB  rodfo  so  7.  toIJ.  1762  a  DalroTaika.  Bowril  aaa- 
ke  .B  Bolonji,  gdje  se  lieéníôkoin  lovorikom  ovíeaôa.  Proaéív  aatiai  dria?- 
aím  troakpm  bolnioe  u  Fireoci,  Rímu  í  Napulu,  vráti  ae  kaéi,  g4ie  ai  át 
mala  ateôe  velikí  glaa  ae  samo  kao  lieonik  nego  i  kao  piesnik.  Na  svoia 
ima^jtt  Q  Malfo,  gdi^  Jc  obiÓBo  áívio,  tvrdo  ae  a  kajigaím  aabav^o,  i  ta 
iaradi  prevod  éitavo  linke  Oraotove,  a  aa  oaatojanje  pr9>alelja  i  Virgilovií 
diela;  bo  aíje  mo  doatalo  vrieme  ovo  sadoje  sasvim  ugléáHi,  jer  anrie  87. 
list  1833.  To  bôíbI  O.  MiroalaT  Radeljevié,  koi  je  tig  prevod  Virgllovik 
diela  obielodaBiti  kaalo,  k6  álo  ae  vídi  is  proglaaa  n  Xadra  ladMa  a  Bastovea: 
Viémeé  t«  VirgilM  Uéj^Jova  íowHieémJm  p'e^leáano^  i  fnmpramemf  fé 
Jf.  P.  O.  Pme,  iUdéii^mdu,  »th.  Praokovié  Dabr.  iada  ga  g,  1850  v  D»> 
broYBikv,  a  Aoi,  Roôl  g.  1862  joá  Hisjov  prevod  Oraeijove  lirike,  Poaaiia 
je  Gjorgje  bb  to  12  piesni  Braje  Zamaaie,  ojeke  degije  Katola^  Tibirta  i 
Proporeija^  i  u  rakopioB  oatavio  joste  mno|po  dragih  pjoaana  ísvomih  at- 
áki,  italijaflski  i  latinskí,  Oriao  se  tvrdo  atarih  aarodnili  pteeaiiU)  a  fdft 
koja  je  rieé  iaaova  Baatavío,  poato  ae  avterio,  da  j«  u  naro4o  bohml 

DOROTIC  ANDRIJA,  ŕNiajeTae,  rodio  se  g,  1768  u  ^.  Martíoa  aa 
BraoB.  Dovrňiv  aaoke  u  Italqi,  bo^e  aôtteljem  madroljobja  a  Ríma,  a  ka^ 
Bje  bogoaloyja  u  Šibenrko,  te  aapokon  draavnikom.  Besimenim  svojim  pro- 
C^asom  na  Dalmatfnee  g,  1797  BrabvBt  svo  Dalmaefjil  proti  Mietcanom  a  aa 
ngar.-hrv.  kranti.  Vlada  Napoleonova  u  nas  naredí  Bid  prevod  i^eke  ao- 
príjatne  knjige^  a  on  se  nedade  na  to^sktonití,  to  je  morao  bježati  kros  Bosw 
a  Hrvatsku,  da  si  život  spaai.  Prebendar  n  l^rebu^  a  kaái^e  žapaik  a 
Nartn,  ažívao  je  joste  1000  for.  godísnjih,  kojimi  (a  nadari  Franjo  IL  Ub- 
rie  4.  raj.  1839.  81  oži :  Krátko  i»kazatij^  jednoga  dogadjaja.  u  komu  M 
naia  g.  Í8Í3  reJovnik  F,  Andrija  DorotiCy  oloieno  od  ioioga  u  redtf 
obicujne  národa  U%r%cko$a^  o  Beču  1815.8. 

Ov4)^  nam  je  joste  osobítím  naôinoro  napomenutí  dva  píeaaikay  k«9i 
60  amatrati  mosa  kao  prstvo,  koi  apaja  ovo  drago  doba  naáo  ki^iiavaiSi 
aa  Bovijim,  kóje  Eapoee  n  sadaai^oj  Hrvatakoj  sa  ícdanjen  Qa|ovih  Nápadník 


—  4«7  - 

lldviiM  i  DwMee^  «  a  Daimaotji  s*  KasmaaiéevfWi  Šorom  Doimotinokom ; 
to  Jor  00^  Hprov  roUi^  víée  na  ^rago  ne^o  na  treée  doba  nakloigeni,  te 
saot«pa|o  sadoji  iilaoMo  oaáo  klaoiéko  kft)íževno  proilostí.  To  sa: 

BI7NIČ  PBTAR  QLukopie)  rodío  »e  a  Dabrovnika  na  koncu  prosloga 
atolie^a.  Odraaoo  M  borío  g,  1808  í  1813,  kadno  Dubrovéaní  ostadoée  proti 
Pnuioosom^  da  si  opet  staro  slobodo  sadobo^  í  bjo  tada  smrtno  ranjen }  no 
proboiiv,  odo  u  ístok  jadosi  a  gmdíh  radi  propasti  svoje  míle  otaôbioe. 
l«oo}o  poTratt  so  o  rodní  stan  i  tvrdo  so  knjíf^i  predá.  Ostaví  sila  pjesama, 
kolonáda,  maikarnta,  komodíja  i  f|^rokaaa.  Imao  Je  osobíto  komíéki  dar,  a 
JMik  óist.  Nnmiora  mn  bjeie,  saknpiti  druiino,  koja  bi  po  Hrvarskoj  t 
8rbíji  igre  príkasÍTola,  a  s  togn  navlastito  potekla  sa  nje(j^ova  dramatíéka 
diela,  no  medjotim  bolest  ga  pritísna,  í  prestaví  so  g,  1846.  U  Zahavniku 
národne  étiooieo  Dobrovaeko  sa  g.  1867  nalasi  so  njekottko  njeeovíh  pjesaroa  i 
jsdan  ríbarski  rasfovor  u  stthovih.  Od  njeeovíh  90  posnatih  dramatičkíh 
radnja,  tri  so  samé  bíle  do  danas  tiskane;  no  tijegov  vríedni  sín  sada,  pro- 
fesor n  Splioto,  nodo  jamaono  zakasníti,  sve  nkapno  na  bieli  sviet  isnieti. 
To  s«:  1)  Strmnoifuhje  Cmogorae^y  igrokaz  a  dva  ôina,  isdao  L.  Gaj 
n*  Daníoi  1840;  Z)  Beljé  fromiiljeno  nego  nmni»$jené^  ígrokaz  o  jedao 
éin,  naMampan  o  istoj  Daníoi  1840;  3)  Muhamed  II  u  Bosni,  trapedíja  a 
pot  oina,  n  istoj  Dnnfoi;  4}  Barov  fir^  5)  Vrijedna  Bomaéiea;  6}  laeinto 
kúmšimtú;  7)  Bomaéé  ^gišdalof  8)  igraé^  9)  Knentet  9ud$  tO)  NaJMäH- 
1^  nasedia}  11}  líréfOšt  Ludovika  kraija  Vwfarškogu  t  Ijubato  Terka 
Bmnm  od  Boone;  \Z)  JKWrfff  fod  Biogradom)  13)  Uariana^  14)  Žuftnik 
od  Siravéé*y  15)  Nonadna  Mffoda;  16)  Rat  duhrovaéki  sa  Štiepanom  Ko^ 
mtiéom  Hreegom  S,  Save^  17)  Daimaíinški  rihar;  18)  Trijevar  ffubi  pri- 
Jévamikaf  19)  Raí  Kotrumaniéa  Sijepana  sa  Set  tri  brata  Radivoja^ 
20)  Ramb»riti  Skipié  pre*van  amerikan;  21)  Pero  Lisiea  prezvan  Ša- 
lamún; 2Z)  Tri  kraU^  kosanska;  23)  Zlogovomi  Kriještato;  24)  lírtf- 
moélava  u  (Uirigradus  25)  Naopako  djelo  Baniee  od  Etotije;  ZOJ  Zlo^ 
Hnstvo  $  27)  Siarac  zatjuhljen;  28J  Tri  smijesne  Sffode;  29)  JHornarska 
vjšra-,  30)  GrÍ9onJo  Jhragutina  kraija  od  Srije,  Jar  se  s  ovoga  kasala 
jasno  vidí,  da  je  spisatolj  koraoao  éisto  národnom  stazom,  usam  predmete 
ii  nasega  domadega  sÍTuta  i  proslosti,  a  veé  tim  laslnzoje  najgolemije 
prisoanje  i  hvalu. 

KáZNAČiČ  ANTUN,  Dnbrovéanin,  koi  jos^dnnas  n  volikoj  starosti 
Uvi  (a  Bog  nam  fa  Jos  na  mnoga  Hota  námvao)'  mkQnoige  onu  sjajao 
luvBO^  kojom  je  Dnbroynik  naša  národná  ki^insTnoot  nenmrlom  slavoni 
ovioaéao.  Praví  nasliodnik  starih  si.  dubrovnôkih  pionnika,  osobito  so  odliki^o 


-  428  — 

za  saljiro-peoave  pjesme  ntsvtae  KoUnát^  i  a  toj  je  velenmcnoj  strnln 
narodnega  pieaničtva  bes  dvojke  sve  prednje  daleko  pretekao;  bo  žalibose 
još  nisu  aakapljeae  i  tiskane.  Tonra  se  ípak  nadamo  do  skorá  od  nje^otv 
siná,  na  pera  dobro  oam  potaate  jooacíne.  Aote  Je  saetavio  i  d«^  ša- 
Ijiva  pjesaD  u  tri  spieva  pod  ímenom :  Paénuíje  s  mofforea,  Isdao  je  pako 
njeke  staré  spisateije,  obogativ  jih  s  nvodi  i  životopisi,  i  mao^o  pjeeiia 
latÍDskih  i  narodníh,  ve^inom  prígodnih)  a  medju  sa^ojimi  ajekoje  poHtiéke, 
Daime:  Preum.  i  ^éfl,  9,  J.  bar.  Jelméiéu  Bmnu,  u  0«brov.  1948,  OUjíir 
Ujenoj  nméoj  kratji  Hérvatom  i  Slatoneima  Dukŕotémm,  a  Dabr.  184Sj 
Národná  I^uhmv,  u  Dabr.  1848,  Popdráv  «v.  ť  frip*  PstrUttrki  trhskim 
Jo9.  RajaMéu^  u  2adra  1849.  í  td.,  te  tim  se  iakasao  praví  národa  síai 
Bjesovatelj  jugoslavjanekofa  pobratiiustva. 

Okrom  ovib  nemamo  drogo|pa  píesoika,  koi  bi  se  í  ma  éim  vaiai^ 
jega  rada  pomolio  bío  pri  koneu  nasega  dragoga  doba  kojičevnoga.  Otfa^ 
sto  se  od  Djekih  tada  ispjevalo,  mal  da  ne  sve  je  prigedno  obradjese  a 
silom  doraslo,  te  niti  se  ískasoje  siobodnim  dubom  niti  jedrinom  misii,  aiti 
poletom  masti,  tako  da  jedva  je  uspomene  vriedno.  Od  takovih  jedva  se 
rasabratí  roogu:  Luka  Stnlié  (íľľ^-ISiS)^  O.  Miros.  R^deljeme,  Iv.  Jl«p- 
éié^  Angj.  Magiaé,  A.  Markevié,  Fr.  Uiiinkovid,  Vas.  Bukan^wéy  AiU 
iltftti,  i  jos  njekoji,  kojí  su,  ako  ne  drogo,  ono  barom  zaslúžili,  da  si 
svesivu  pohraníli  iskra  narodnoga  piesniétva,  kóje  se  Bogo  hvala,  dan  da- 
nas  sve  bolje  oz  váš  h  vada.  te  obetiýe,  da  de  nam  do  skorá  opet  demé^ 
vina  i  na  ovom  poyu  osbiljnim  i  sjajaim  plodom  oroditi. 


B.  Proštofisei  HrvatskO'Dalmaiinski. 
Kô  sto  8mo  gorí  opaeílí,  í  prije  Marulíéa,  najstarijega  nasega  pies-* 

T        * 

nika,  bilo  je  dakako  ne  malo  u  nas  narodníh  zacínjavaca,  kóji  su  umíet- 
nimi  pjesmami  budili  národnú  prosvíetu;  ali  ovi,  ko  sna  kolíko.  stari  spo- 
menici  naše  književne  proslostí,  žalibože  svi  do  jednoga  propadose,  jamaeao 
ponajvíse  kroz  silná  stradanja  nasega  národa  s  turskoga  barbarstva  drugom 
polovícom  XV.  stolietja.  No  isto  tako  nesmieme  reéi  o  prozi.  Vídíli  smo  ■ 
prvoj  knjigi,  gdje  smo  probesiedíli  o  spomenioih  jugoslavjanskoga  jeiika 
prvoga  doba  nove  naée  ^njizevBosti,  da  se  je  u  Hrvatskoj  do  danas  saéo- 
valo,  osim  mnogobrojaib  listina  ne  mati>  i  drvg<h  poveéib  diela  ú  práit 
napisanih  ved  is  12.  stoKetja  i  postupne  o  napríedak,  koja  nam  predeôifi 
ondasnje  stanje  nasega  jexika.  Petnaestim  víekom  to  tlago  sé   dakako  s^e 


•. 


-  i»9  - 

tím  Hsnjiaža,  .no  joá  se  sve  jednako  ixkasuje  mlitavo,  grubo  i  neotesano, 
^lok  g9^.  prírodné  hrdje  neotrese,  ojedri,  ogladi  i  tíakom  na  svíetlo  neisoeae 
,4f9§»m  polovicojfi  otog*  Utoga  vieka  aas  vrli  O.  BerDardín,  i  eo,  kao  Ma- 
.rolic,  SpUeóaniji.  Kd  stoi  páke  posdľavismo  Maralida  otcem  naáega  amiet- 
90ga  pieBiiiôtva,  tako  se  i  Bernardína  pravo  pristoji  íme  otca  naše  umietne 
^oze.  No  prije  nego  o  njem  progovorimo,  napomenut  nam  je  barem  njeke 
važnije  spise  u  proxi^  kojí  spadajú  na  prvá  polovicu  petnaestoga  víeka. 

1)  Iflíia  a  nas  sbilja  dosta  crkventh  knjiga  ix.XIV  i  XV  stolietja, 
4ia  kojih  se  nalasi  mnogo  Mjeiaka  u  prostom  govora  navlasttto  poviest- 
•iékoga  predmeta^  a  kóje  bi  valjalo  dakako  iserpiti  í  ponapose  obielodaníti 
eaako  na  pr.,  kô  sro  radi  vrli  Danlcié,  isvoded  takove  ortíee  is  staro-srb- 

■  skih  crkveníh  spomeoika.  I  n  tih  radah,  žalibože  do  sada  neobradjenih, 
safcopano  leži  neprocíenjeno  blago  nasega  jesika.  Napomenut  éu  ovdje  samo : 
Možbenik  i  dva  Breviára  ís  XIV.  i  dva  Misala  is  XV.  stolietja  n  knjiž- 
niei  Propagaade  u  Rima,  kóji  na  tom  obíloju  (Kukulj.  Put,  str,  69),  Eto 
rada  vriednoma  Crnóiéu. 

2)  Oosp.  Prof.  A.  Kncarskt  ixnadje  u  njekoj  knjisníci  dobrovaôkoj 
rukopis  na  koši  po  njem  is  XIV  stul.,  na  kom  hrvatski  prevod  MluHe 
iOffieium  B.  F.  M,)  BL  Dieviee  Marije  krásno  napisan  (^Šaf,  U,  960^, 
Nekft  se  na  svietlo  izvede. 

3)  Ustanova  kneievine  Potjiéke.   —  Kase  predaja,  da  o  pocetka 
'XI.  vieka  tri  siná  kneza  Miroslava  dodjose  iz  Bosne  n  naše  primoije  oko 

Nosora,  i  tu  se  medjn  Splietom  i  Omísom  stalno  naselíse. '  Malo  kašnje, 
najme  za  Kolomana  ugar.-hrv,  kraija,  njeki  plemíéí  hrvatskoga  pokoijena 
Taljda  nevoljni  ga  slnšati^  pridose  na  iste  strane  i  s  njími  se  sdružise.  Bra- 
tinski  se  sagledaju  ota  dva  srodna  plemena,  i  polak  míma  podieijenja  obu- 
sete  Kemije  ústroje  si  neodvisnu  osobitú  vlast.  Ova  državíca  iliti  župa  po- 
YJtcka  bila  je  razdjeljena  na  12.  obéína  ili  katuna:  Donji  Oolac,  Gornji 
Dolac,  Kostanje,  Zvečanje,  éičle,  Gata,  Dpbrova,  Sitno,  Srínjin,  Duci^  Je- 
Senice,  i  Postrana.  Zemaljski  poglavar  zvao  se  veliki  knev,  kašnje   samo 

'kne*,  a  birali  su  ga  katoni  na  jednu  godinu  dana.  Triput  u  godini  morao 

'je  obiéi  zelju  s  dvorom  i  sudijama,  da  dieli  pravicu.  Uz  njega  tri  takodjer 
na  godinu  dana  izabrane  sudije  i  trf  obéinska  zastupnika  za  pobiranje  de- 

'setke  i  krivce  na  sud  vuéi,  a  to  sbog  ubojstva^  šramote  i  kradje.  Ovi  ro- 
dom pfemiéi  i  kancelár  bili  su  glavni  ólanovi  dvora.  Niže  sa  miesto  zaa- 
zímali:  pri9tavh  kóji  su  merali  raznositi  pozive  i  poslanice  po  zemlji,  i 
katunari,  staresíne  po  obdinah.  Kad  se  radílo   o   glaví  bio  je  porotní  sud 

"ÍH  porotje,  od  sest  íli  dvanaest  porotníka,  a  razpre  sbog  zemalja,  dugova 


-  430  - 

ili  imovine  reMvao  ja  treskl  simI,  sMlftmen  o4  á  ^leniéa  i  éW9í  fki- 
^dojaka ;  a  ad  i^ih  nagio  aa  Ja  príiTatí  na  dTarski  amé  ili  fa^JMfei  fM, 
a  ad  ovoga  na  ksaia,  a  kadkad  aa  kaasa  S^iaCskasa.  O«ifodar  %tm^  Wt 
Ja  sa  Bvaje  i^Melava  prví  Badleiat  aod.  Orviaaam  aílon  apravljaaa  infm 
adakraoi  tfojevoda,  Žitaiji  aa  aa  ^ielili  na  čatirí  raarada:  viMietéj  MéUi 
(Hobodni)^  kmeHéi  (Uimei)  i  vUMi  (pMiirf).  Na  skarove  i  akufiéMe 
doIasOi  8u  samo  vlaatela;  a  sakoni  ao  se  atvarali  aama  na  okéan  tban. 
S  prvá  Poijičani  ataii  sa  pod  saBtitom  ogar-krv.  kralja,  kaanja  pod  obob 
mletaóke  vláde,  kojá  Jim  oa  malí  daaak  napovríedívo  puatí,  da  aa  po  atara 
vladajo.  Napoleon,  onaj  ailaí  tlaôiteU  avako^a  pravá  i  reda,  i  ova  aaa 
driavíou  nemilo  ogoái.  —  Sakoni  Po^iéki  na  eaatavljaju  skupac  jadao  aa- 
novano  sakonotvoije,  no  slog  6o  pojedíníh  nredaba,  koja  sa  se  a  rasaik 
prigodak  iadavnle  na  sboru  i  sa  sakon  primalé,  kd.  élo  je  veéi  dio  saka- 
aika  srednje  dobí.  Toga  radi  n  o  voj  knjisi  n  t  hode  aa  ismieáani  temaljsi 
sakoni  ústavní,  praviia  sadbenog^a  postupanja,  k&rno  i  gra^aaaka  pravá; 
Bve  dapaée  bes  ikakoga  reda  xamrseno;  no  ipak  ava  strvka  pravoslávia 
náhode  ae  n  i^oj  rastomaóene  kolike  je- bila  od  potriebe  maloj  drsayioi  sa 
amirni  i  nesavisni  sivot.  Ota  iata  oeorednaat  Jasní  je  dokas  lýasiBa  dav- 
Boati.  Níje  somnje^  da  poljicki  sakonik  |»redJaia  XV  viek,  a  da  kaí  dia 
njegov  dotíče  i  dvanaestí.  U  njem  ima  dosta  itaiyanakili  rieói,  alí  maaff 
víse  nasíh  slabo  posnatih  a  od  goleme  vážnosti  sa  pravoslovnii  terminala- 
gija,  i  ne  malo  starih  vrlo  krasníh  israsa,  na  pr.  MHnay  hlago  (iiaMe), 
ohrok,  parha  i  parna^  piemeniiina,  poroiJB  i  porotnik^  rota  i  roím^ 
pozov,  rok^  aajam,  ai^ínak^  aiol,  %hory  uatup  nemá  oitupa,  práv  se  na- 
iao,  dwojka  oharnuta  na  opošun  i  td.  Glede  daha,  .kojim  ov^  sakaaík 
odíse,  to  nam  dosta  reéi,  da  je  mnogo  blasgí,  nego  sto  bi  aa  očekivati 
dalo,  sadeé  po  vríeroenn  i  miesto,  gdje  je  u  porabi  bio.  —  Posaati  aai 
poYÍestníčar  Prof.  M.  Mesié  priobéio  je  prví  pot  vrlo  vieato  Pa(/fän  8kh 
tvi  o  Árkivu  sa  povíestnicu  Jugoslavjansku  (^V,  ItltS-SÍS').  Pri  tom  isuaiýs 
Mesié  60  poslažio  sa  šest  rukopise,  naime  četiri  Kokoljevideva,  jedan  pak. 
Tr.  Carrare  o  Splieta,  a  sadnji  Andrge  Stasiéa  sada  o  Zadro.  Prví  kje 
pisan  o  drugoj  poloví ní  XVI.  vieka,  dragí  g.  1738^  tredi  svrsea  17N, 
ôetvrti  1785,  peti  Carrarov  (o  kom  ýe  na  dugo  piaao  Šafárik  u  Ca$%f, 
Mwt,  Kráh  Čea,  1854,  270)  1765,  a  sesti  SUsiéev  po  Danílo  1460.  M 
ovi  rokopísí  istieco  ís  dva  vríela.  naime  ís  Jednog»  istoga  vríela  prvi  i 
drogí,  a  ostali  's  dragoga.  —  Jesik  Je  o  njíh  hrvaiški.  k6  ato  ga  i  aaa 
sakonik  iroenoje  (^g.  Í04)^  no  gdjekoda  ima  traga  i  stokavstíni  i  a  a^- 
starijem  rnkopísa.  Pomenuti  rokopisi  napísaní  so  avi  boaanakom  klimentioa* 


-  481   - 

«8ini  httvrtúg%,  koi  je  latíoiooni,  s  t»rojevi  ipak  bosansko-klímentiókimi 
fÍBmeDÍ  iMsnaéeBÍmi.  Ovo  nam  joi  ŕreba  spomeimtí,  da  su  PoIJičani  g. 
1400.  prví  prepis  avojíb  sakona  naóiiiílí  ís  rasaih  listina  STOga  arkiva,  na 
k^'úh  80  4o  onda  stali  pajediaiee  napisani,  a  10.  velj.  1665,  ic  ovega  sta- 

v 

roga  iM^eli  sn  drngi  prepis  tradom  N.  Ka^evíoa  tada  rotnoga  pisára  iape 
poljičke  iS   t04). 

4}  Zákon  grada  Kastue  a  Istri  od  g.  1400,  u  kigižnicí  Kukulievi- 
éevoj  pod  br.  91.  QÁrkiv  V,). 

5)  U  knjižnici  sveucilista  Bolonjanskoga  po  Kukuljeviéu  QPut,  8S) 
aaiasí  se  krasan  rokopis  od  g.  1404.  na  koži  sa  350.  listová,  klimenticom 
(valjda  boMantkoni)  napísan  ot  ruk  Hvala  KrsHJanina,  različitoga  sadržaja 
ponaivíse  ík  novoga  sakona,  a  na  poctenje  slavnomu  go9podinu  Hrvoju 
kreegu  Splietskotnu.  Po  Dobrowsky-u  flnst,  Ling.  Sláv.  Dia.  Feŕ.)  bio 
bí  od  g.  1606.  sadŕžavao  bi  poslanja  í  díefovaoja  apoštolská,  te  bi  ga  bio 
Fmeeioitai  poklonio  si.  Papi  Benedikta  XIV.  (F.  Boi,  Prij,  /.  95), 

6)  Usianova  GrbalJMka  u  Boki  koíorskoj.  Pod  tím  naslovom  Vok 
Vréevíé  ixdao  je  g,  1851.  o  PravdoAosí  (ér.  95-36J  zakonik,  kojim  se 
vládala  državíea  tako  svana  Župa  blísa  Kotora,  prvo  oesavisno,  kaánje  az 
tarski  danak,  satím  opet  slobodno^  a  napokon  koncern  XVf.  stôl.  í  a  na- 
prieda  pod  mletackim  gospodstvom  a  po  svojíh  starodavnih  zakoníh.  6r- 
baliski  sakonik  broji  do  126.  poglavja  na  krátko  osnovanih.  Vrčevié  ne 
káže,  odakle  je  orpio  i  kako  se  ravnao  a  ízdanja.  Ustanova  svrsuje  s  o- 
▼i«í  ríečmi :  úvako  rekosmo,  oaudismo,  i  ma  doíro  nadjoamo,  i  kóji  9u- 
dišmo^  fotverdišmo  %a  meéni  viek  i  fodfišasmo.  U  Híanastiru  pod  La- 
«ŕ9tf.  Na  Mitrovdan  Í427.  godine.  Sliede  do  42.  podpísa. 

7)  V  knjisnieí  Propagande  n  Ríma  ôova  se  glagoljski  rukopis  pod 
imenom :  Zrealo,  sa  svakojakimi  predmetí  ís  svetoga  písma,  napísan  17. 
svíb,  1445,  na  koži  u  roaloj  4,í  a  dva  redka  sa  189  strana.  Kokoijevíé 
(Ptff  69)  príobcí  početak  tóga  velevažnoga  rakopísa: 

V  ime  božie  í  devi  marie  amen.  é.  u.  k.  d.  mesnca  mája  z.  í,  dn. 
Ja  žakan  láka  počeh  pisati  síe  knjígí  popa  grgaru  v  vrbnici,  ke  se  knjige 
sova  sarcalo,  —  Bog  sídí  na  svoem  prestolí:  —  Pocinja  se  knjige,  ke  se 
sova  sroalo  časoago  spasenja  v  kih  praví  padei^e  olovečsko  i  vstaníe  o 
spasenja.  I  v  to  zrcali.  kiravno  gleda  očima  more  vídití,  saó  stvoriiel  vsih 
riéi  racíl  e  clovika  ačiníii,  i  d  koe  more  posnatí,  kako  je  élovik  djevelsko 
Istfa  prehíoen.  i  pak  kaka  e  skrosi  utrpenje  božie  k  milosti  yraéen. 

8}  Po  Kokaljevictt  na  otoka  Krka  nalasi  ae  rokopis  od  65  listová 
napísan  do  god.  1452,  a  kom  sa  naredeai:  dni  i  elani  Sv.  Viere. 


-  432  - 

9)  Konfini  med  Bukrani,  Grobniémni  i  TVtacani,  od  god.  Hbô.  Ovo 
je  listina  íz  starofa  prepisa  Datiskao  Kakaljevié  o  Arkivo  sa  poviesfc  Ja- 
roslav. (//.  Sií'), 

10)  Zakonik  bratovéine  Sv.  MarU  Zlarinske^  sastavljen  g.  IM. 
Rukopis  na  koži  is  XVI.  stol.  a  KakoiJ.  knjižnieí  pod  br.  537. 

Po  Kasiéo  Pažaninu  najstaríji  nas  narodni   spisatelj   u  prozi  bio  bi: 

ANDRiULIC  MARKO^  svecenik  is  Trogira^  jer  o  njem  velí  q  pred- 
govoro  svoga  ritoala  (tisk.  u  Ritnu  Í640i)<,  da  je  Marko  napisao  prvi  &• 
vangélistar  a  hrvatskom  jesiko  latinicom^  doóíin  se  pdprije  sve  písalo  gla- 
goljicom  íli  klimenticom;  alí  danas  toj  knjísí  nemá  traga.  Toga  radi  o- 
staje  sa  nas  kao  najstaríji  národní  prostopisalac  slávni 

OTAC  bernardín  Splietéanin,  malobradanin  dŕžave  dv.  Jerolina. 
Videéí  ovaj  mnogo  zasložni  otac,  da  se  u  ondašnja  doba   nenahodjase  li- 
kakav  isvrstoí  prevod  hrvatski  rímskoga  misala  la  porába   crkvena,  posto 
se  vec  dávno  za  Sv,  Mise   u   nas  običavalo   pjevati   pistale  í   evangjelja, 
svom  pomnjom  primi  se  te  radnje,  i  sredno  ju   ovrsi.   Bemardtnov  prevad  i 
za  prví  put  ugleda  bieli  sviet  u  Mletcih  g.  1495  kod  Damiana  iz  Milana  ■ 
4.i  gotiôkími  pjsmeni  i   osobítím   pravopisom   pod   naslovom:  Evauifelia  tí 
Eftistolae  cum  praefaíionibus  et  benedietionibuš  per  anm  eirculuw^  in  ? 
lingua  illyrica  feliciier  explidunt.  Emendata  et  dUigenter  earreeta  per 
fratrem  Bernardinum  Spalateneem.  Anno  D.  1495.  die  XiL  Martíi,  Oiv 
bje  prvá  knjiga  jugoslanjanska  latínÍQom  nastampana.   Opet  bude  tískaaa  t 
Mletcih  g.  1586.  i  1596.  u  4.í;  alí  ova  dva  zadiga  izdanja  nebjese  vierM 
obavljena.  Od  prvoga  joé  se  cúva  jedan   iatisak   u   národnom   Mucejn  Za- 
darskom,  komu  ga  darova  O.  Kost.  Božie.  Bernardín  u  poizpravyenja  sta-^ 
roga  misalica  pazio  je  navlastito  na  čistocu  jezika,  te  njegova  je  prosa  at  J 
samo  najdavniji  spomenik  umíetnoga  pisanja,  nego  i  dragocíeni  biser  a  na- 
sej književnosti. 

KOLUNIÓ  BROZ  po  Kuknljevicu  ponaái  g.   1486.  knjíge  Sv.  Bei^4 
nardína. 

SISGORIČ  6J0RGJE,  sínovao  Ojorgja  Sisgorióa  Šibeniékoga  biskupa,  i 
naučitelj  pravá,  rodío  se  u  Šíbeniku  oko  g.  1420.  Bje  kanonikom  u  otae«^ 
bini^  a  kasnje  namiestnikom  si.  biskupa  Luke  Tolentiéa  (Í4B9'9Í),  I  Praim 
Qairini,  nasliednik  Lukín  imenova  ga  g.  1491.  svojím  namiestnikom^  ali  M 
činí,  da  je  te  iste  godíne  ili  početkom  stiedede  kao  nadžakan  nmro  (FtH. 
IV.  474).  Složio  je  mnogo  pjesni  tatinskih  {Far.  IV.  4S8.  Ki^.  Čul).  Qj 
pog.  XVII.  njegova  sastavka  pod   naslovom:   De  eiiu  Illyriue  et  et'viMM 


^i«a0- 


átp  j#  dp^rŔío  f.  litt?  QKa^.  ÍHe^fne  u  Mefeih  kr.  StÍ8),  od- 
irl*  ^povíodf ,  átk  jfi  iiarodfie  poBlevite  po  národa  pobírao,  í  éx  iinfum 
pftwffimi^  m  Í0tHiMm  9§riim»9,  (e  lýo  i  oMrodBe  plesme,  koie  sa  8e  oada 
10  i^nlSíu  orilo,  nJftvi  (F.  i^if.  /.  SS9).  SMo^oPÍd  Vio  bi  dmklo  mijoton^ 
ml^iipíl^  takov*  |^«}lžovpo8t^  ^Ugh  f  bm^  a  valjda  i  sa  čitayi  avtet 

MARULIČ  NARKO  Q14áO'ÍSJt4)y  o  kom  omo,  kao  o  Bajstaríjom 
Mouks  ^^ovorili  oa  str,  M6.  U  prosi  oetavi  nmm  slípdeée  radaje :  a)  IS" 
wmH  Sv,  Bernarda^  svojoj  seotrí  kohidrieí  Bist  posveéotte;  b)  Ziv&t  Skf, 
ítroUmrn^  o  kom  oe  jo,  voU  Kakvljovi^?  do  d^naa  Bnelilo,  da  Jo  písan  aa 
utufikoBi  josika. 

OHNUČBVIČ  PBTAR  Bapisao  je  g.  1482:  Rodostovje  kraljak  bo- 
mukih  i  srbskihj  kóje  jo  priliepljono  o  trafu  slike  kraija  Tomasa,  a  na- 
mí  flo  a  BaBMBtaBB  Satiakom  (Jio«.  Prij.  /.  M), 

Koku^evié  spominje  joé  Bjekoja  diela  u  petaaestom  stolíetjo  aapísana, 

v 

I  to  sa:  a)  Život  Stf,  Ivana  Krstiteíja;  h)  Knjigo  Sv.  Bernarda  opáta 
m  866  Katova,  c}  Legenda  o  Sv,  Katarini  djeviei,  pisaaa  sa  njegdasigi 
Maaatír  8v.  Kataríne  a  Kadro  gotickom  asbakom  na  koží  a  velikom  lista. 

BEDRIČlé  SILVESTER,  Bamíestnik  Senjske  biskapíje,  toliko  mu 
la  srdoa  ležalo  isobraženje  svoga  svece.nstva,  da  je  na  svoje  troske ve  dao 
ovesti  ís  lltletaka  a  Senj  Orgara  Senjanina  tiskara  te  tiskati  osim  Mi- 
ala  sliedeóe  knjige:  a}  Naruénik  piebanuiev,  a  Senjo  1507.Í,  preveden 
latinskoga  po  Urbanu  in  Otoôca  i  po  Tomasu  Djakona  kanonícih  senjske 
riLve;  b}  Trantit  Sv.  Jerolima^  preveden  na  hrvaéki  od  Urbana  i  To- 
lasa  kanonika  senskíh,  o  Senj  o  1608.;  o^  Kori%menak  Frátra  Ruberta, 
rotumaéen  «  latinskoga  jezika  na  hrvaéki  po  Popi  Peri  Jakovcicu  i 
0  popi  Silveétri  Bedrieiéu,  o  Senja  1508.5.  Sve  glagoljskími  písmeni. 

RANJINA  NIKOLA  Martinov,  Dubrovčanin;   o   kom   neznámo   nísta 
rago  van  to,  da  je  pisao  sliedeéa  knjígn:  Pictule,  evangjelja  i  lekeioni, 
nife  te  legaju  po  9ve  godiste  na  misi.  Rukopis  od  g.  1508.4  od  242.  list. 
knj.  Kukulj.  br.  653. 

OJORGJIČ  Š|Šft<^  Dubrovčanin,  sveóenik,  bogoslovac  í  píosnik  la- 
llAlúf  po  KokJiljovipo  slovjaie  oko  g.  1510.  (V.  App.  //.  SZS").  Njegova 
i^litven»  knjiga  agloda  bieli  svieta  tekar  g.  1611.  n  Rimo  pod  naslovom; 
\9H^ve  i  besÁde  griÁnikm  ékruieno$a^  hrvatski  i  latifutki. 

CJATLIČ  BAAZ,  uapwa  g.  16t8  Antonin,  koi  sadrža)e  naok  i  prí- 

nave  aa  iapovíoat.  Rakopis   giagoljoki   a  kajižaieí  Propagande  u  Ríma 

MukuU.  Pni.  70). 

28 


-  484- 

MARTINI  AN6JE0,  Dabrovonnín,  domínikftnae,  umrie  kô  sto  je 
Rabilježenn  u  CatuX,  Seriftor.  Dominic.  oko  g.  15^.  Farlati  ^F/.  ÍT.fíw. 
IL  SÓ7')  velí  o  njem:  eximiuf  eruditions  ac  singulári  fňefute  ťntt^fitt, 
gcrifšit  meihoäum  gramrnatieaUm  instruenäis  JuvenUuš  uHlissimäm^ 
tnulta  earminu  in  rarii9  aryumentiš  e^mfOšuit,  effieium  S.  Hienmymi 
illyrico  idinmaie  donavit.  » 

Ood.  1620  neposnati  Dabrovôanín  napisao  je  krásno  knjí^  bosai- 
skom  klimentieoín  pod  imenom:  Nauci  i  éienja  svttaea,  sa  TÍse  predmeU 
bogoslovnoga  sadržaja.  Rakopis  kod  KQkoIjevióa.  God.  pako  1529  na  svietlt 
isadjose  u  Beóo  bez  imena  prevoditelja :  Nasliedovanja  duhévna  Tone 
Kempisa. 

KLBMENOVIČ  álMUN  CKlimentoviíľ),  is  Lnkorana  (F.  «ŕr.  m\ 

Y 

Pri  koncn  pomenute  Bimttnove  knji'i^e  éita  se :  Krátki  Uetofis  hrvatän  ú 
početka  svieta  do  g.  15<*8.  Natíska  ga  Kukoljevid  u  Arkivu  (/F.  30')f  tU 
je  vrio  slabé  poviestnicke  vriedností. 

GLAVIC  SIIHUN,  Bíbenícanin,  malobracanin,  g.  1529.  prepisa  glfr- 
goljskimi  písmen!  sav  Klemenovícev  rokopis,  a  prodaží  lietopis  njegov  ím 
te  iste  g.  1529.  (^Ark.  /F.  3&).  Giavicev  vlastnopís  sada  je  u  Kokaljevíéa. 

ANDRIJA  ISTRIANIN,  svecenik  ostaví  nam  glagoljskímí  pismeii 
napísane  oko  g.  1611-1625  svoje  Iíetopisne  bilježke,  kóje  je  Kukaljevíé  nt| 
ízvorníka  u  Aikívu  (F.  46")  priobcto. 

KOŽIČIČ  8IMUN  (Begnd)  rodí  se  a  Zadra  oku  g.  1460  od  póre- 
díce  u  staríja  doba  amo  doseljene  íz  Požana.  Dovrsív  crkvene  naoke,  tikd 
se  pobožnostja  i  roadrostju  odlíkova,  da  je  uzvišen  bio  na  stolicu  Modrúkl 
bískupije.  God.  1512.  prísustvova  Lateranskoma  saborn,  gdje  si  pribaví  sta? 
vanje  onoga  si.  zbora  slovom,  sto  ízreče  o  jadnom  stanju  krsdaaa  d  Tar* 
skoj,  í  o  potríebí^  da  se  sto  prije  popraví  razpustno  ponašaoje  crkveno(il 
osoblja.  To  slovo  je  natiskano  u  sbírci  Labbé-ovoj,  Bernardínu  Franka* 
panskomu  posveéeno.  Sabor  mu  dva  puta  povíerí  obavljenje  prevainih 
ftlova;  prvo,  kad  ga  odpreroí  Ľavo  X,  neka  ga  upíta,  sto  da  se  a  siedai 
radí;  a  drngo,  kad  ga  odabra  u  odbor,  komu  ja  bilo  osnovati  zakos 
reformatione  euriae  et  offidaiium.  Umrie  o  Zadra  ožojka  1536,  i 
pogreben  u  crkví  Sv.  Jerolima  na  Uljano,  kojo  on  sam  za  Malobrai 
sagradí.  Brat  mu  Iv.  Donat,  kanonik  zadarskí,  g.  1538.  postaví  nad 
nícu.  Priboevié  u  svom  govoru  g.  1525.  ízrecenom  n  Hvaru  ovako  ga  h 
Extat  nostra  hac  tempestate  in  humanis  magni  nominig  viri  Ti 
Niffro  Spalatinus,  et  Šimon  Begnm9  Jadérits,  ae  Vincéntius  iet 
nicus  Buchii  CtttharenseM  ordiniM  Predieatorum,  qui  plurima  \ttii 


—  485  -- 

fdei  areana  suis  seriftia  illuafrarunt,  Us  bogosloyne  snaností  njegovao 
je  i  povieetnicD,  navUstito  domaéa,  a  najvise  se  starao  o  tom,  da  ízobrazi 
'6voje  dveéenstvo  polagom  narodnoga  jezika,  te  je  za  to  na  svom  stana  a 
Kiecí  dao  naéinítí  tískarnu  í  tískati  ne  samo  Bakvar  i  Misal  nego  i  slíe- 
deéo  svoja  knjigu  glagoljskimi  pismeni:  Knjiiice  od  éiljia  rimskih  ar^ 
giereov  i  cesarov  od  Petra  i  Julija  dahe  do  sadanih  Klimenta  sedmoga 
ť  Karia  petoga,  let  gospodnih  Í53Í.4. 

ZORANIČ  PETAR  iz  Nina  (K  str,  38ľ).  Njegovi  so  pastirski  raz- 
Covorí  praví  azor  naše  národne  próze. 

6ALJAZ0VIČ  MARIN  (GaleassKo-Brugnola^,  Dabrovčanín,  malo- 
bracanín.  (V.  str.  382).  Po  njekojíh  amrie  g.  1590.  Složi:  Pistno  o  pravej 
éovieéjoj  pobožnosti  (De  recta  kominis  ad  pietatem  institutione')^  alí  se 
sad  nezna^  gdje  leží.  Appendíni  krivo  misií,  da  je  to  najstarija  knjíga  Da- 
brovačka  o  prozi.  N.  Naijeskovié  o  poslanící  na  Marina,  o  kojoj  yeli^  da 
je  Djegova  kača  dala  bez  broja  Ijudi  iňbranih,  pjeva  o  njem  (Rúk.  Ku- 
kulj.  br.  49^: 

On  pisma  sva  sloii,  da  Boga  proslavi, 

A  u  nas  umnoi^i  plam  boéje  Ijubavi. 

ZBOROŠIČ  BENKO,  Trogíranín,   sveéenik,   preveo  je:   Pistule  i  E- 

vangelija  po  sve  godišce  harvatskim  jafsikom  stumacena;  te  posvetio  post. 

g.  dom  Tom.  Mílíčíca  Trogíranina,  i  dao  tískati  o  Mletcih  g.  1543.4.^  opet 

1586.  g(<tičkimi  pismeni.  (V.  Dubrow.  Wien  Jahrb,  d.  Lit,  1827,  Bd.  3T). 

BUČIA  DINKO  (Bucchiá)  i  brat  ma  Vísko,  Kotorani,  vrio  na  glasa 
'kao  bogoslovoí.   Priboevíc   krásni  jim   víenac   saví   u   svom   govora   od    g. 
1525.  Dinko  obnasao  je  í  drzavnicko  cast  u   Dalmaciji;  a   osím   diela  la- 
tíaskih  (tisk.  u  Mletcih  1Ô4S)  po  Kavanjínu  (Ptfv.  VIL  W8^, 
U  riee  slavsku  plemenitu  Sedam  piesnih  od  pokore, 

Preobrati  kralj  Dávida  Da  se  skrušnie  riet  nemore. 

Jeli  to  ono  Dínkovo  dielo,  kóje  je  14.  líp.  1531.  natískano  bilo  a  Mletcih  pod 
■asloToro:  Etymom  elegantissimum  satisque  parutile  in  septem  psalmos 
^enitentiales  ? 

8TARČEVIČ  OJ0R6JE  (^Antiquario'),  Hvaranin,  dominikanac,  vrlí 
ifcogosIoVac,  državnik  u  Dalmaoiji,  ostaví  Tise  spísa  na  hrvatskom  jezikn, 
•1i  sa  veéinom  propali. 

SBN JANIN  ANTON  nastampa  g.  1555.16.  a  Pádoví:  Rassgovaranje 
medju  Papistom  i  jednim  Lutšranom.  Za  njím  ímas  n  istoj  knjízi  od  P. 
^ergeria  Istrianina :  Eina  molitev  kerséenikov,  Iitisak  u  knjiiníci  Sv. 
9Iarka  n  Mletcih. 


BBél*é  NIKOLA  dao  je  na  Bvietlo  n  PadovI  g.  1560.12.  Jl^'  il««6. 

ALEKSANDaOVIČ  ANTB  (iin^aniiM  ak  Mvtíaniro^^  fUUnatínifi. 
BVféeoík,  3.  Felj.  1(^61  odjpvti  ae  ís  U«.bljaie  o  NjemačKii^  po^van  od  \^ 
gnaiU  i  Tľub^ra  kaa  prev4NÍiJaa  n  hrvttaki  jesik.  Obiôno  je  živio  n  UJralHí 
i  a  TibÍDgj,  i  poito  je  vrlo  bío  viest  tÍAk^ratvo,  naiiél  Njemoe  slievati  iU- 
mentiéka  písmena.  Ovdje  ae  sabavljao  piaaiueBi,  preyadjaojem,  ispravUíM^eii 
i  tiaianjem  hrvatskih  knji|;a  sigedno  aa  Stíep.  K/dasuIooi.  Po  ainrtí  Ua« 
f  nadá  prodje  e  KooioIoid  a  Ratisbono,  ^dje  oba  f.  1368,  obielodaBÍie 
svoje  Postiie  latinioom.  Po  Marka  «  .$.  Paduano  (fiikl.  Carnio.  —  F, 
Kukuij.  Bibl.)  %.  1589-2.  bío  bi  ízdao  n  Ťobing;i  Hrvatski  Katekismt  i 
Bfistoie  Sv.  Pavla  sknpa  sa  Troberom.  Nezná  sa,  fdje  je  preminno.  — 
Diela  6to  je  Ante  sloioo  s  KonBalom  na  svietlo  ízdao  gla,£o)8kimí  pismeat: 
a)  Atíhukvar  iU  tabla  za  dit9u  «  katekÍ9mom,  u  Tibiii^'  1561.8  (ť  XH* 
mentíeom))  b)  Kaiekitfmu$  .  .  .  harvafihh  n  Tibii^í  1561.8,  a  opet  1561. 
Predgovor  je  i  od  Prinraaa  Trabera  kranjoa  podpisan.  Klímeutiéko  izdanji* 
prednosí  Truberova  posveta  na  Cára  Bfaksiniilíana^  a  pri  konoo  stojí  ki^ 
vatski  prevod  jedno|pa  njesova  govora.  Ova  je  knji|;a  bila  i  latinioom  na* 
tískana.  o)  Tabia  »a  decu  i  artikuli  iU  élanci  ove  pravé  staré  Jtcrt- 
t jánske  vere,  a  Tríbingi  1561 5  d}  Prvi  del  novoga  testamenia  .  .  .  ts 
mHO»ih  ja*ikov  u  eadastiji  opéeni  i  ramumni  hrvaJtski  Ja9tik . . .  silfwem^ 
H  Tťbín|;i  1562.4.;  i  kl.ímenticom  ondje  156%  nlí  po  Šafárika  glagolaM' 
fsdanje  mno^o  se  razlikaje  od  klímentíékoga^  e}  hoci  CommwMSj  to  jetb 
jedni  krátki  razumni  nauei  naipotrehnei  i  prudnei  artikuli  ití  deli  star$ 
pravé  vere  kareljaneke^  a  Tíbinsí  1562.4,  i  klimenticom;  f)  Ar/tknlíĹ  j|i 
deli  pravé  staré  karst jánske  vere,  a  Tibín^í  1562.  sa  slíkanti  spísatie^ 
vimi ;  í  klímentioom,  a  po  Šafárika  ondje  |^.  1563  í  latínicom.  Ovo  je 
bodni  prevod  Aq^sburske  ispoviedi,  a  ponajvíée  Troberom  obavljen ; 
Predike  od  tuce,  n  Tibíngí  1562  5  h}  Drugi  del  novoga  testamenta^ 
Tíbin^  1563.4,  i  kFímentíoom.  U  predgovora  oz  ona  dva  podpisan  Je 
Jnre  Jarféié  (t^vetié).  t)  Oovorenje  vete  prudno  (Bene/Mum  Ch 
a  Tibingi  1563.8;  prevod  iz  ítal.  k}  Red  crkveni,  a  Tibínf^i  1564,8. 
knjíga  izadje  i  Tatinicom,  a  pomagao  ja  sastavíti  Juro  Jurlcid.  1)  Br 
augustanske  spovedi,  apoiogia  imenovana,  verno  stlmaéena  ť«  tat,  ja 
va  hrvatski,  a  Tibingi  1563.8,  i  klimentioom,  a  po  Saf.  i  latínicom. 
tŠpovid  i  spú%nanja  práve  karst jánske  vire,  kaje  preuz.  Cesaru  Karím,. 
va  Augusti  nrucena  u  god,  Isuk,  f 590,  o  Tíbrngi  1564.8.  —  8amo  . 
roenticom  dala  sa  na  gviaťlo  ona  dVa :  Postila,  to  jest  krátko  i%ttma& 
vsih  nedelskih  evangeljiov  i  poglaviteih  prazdnikov  skroni  vse  tete,  t 


-  4317  - 

Tibingí  1563.4.  Prví  dio  eve  Postih  po  átfsnka  oní  su  i  lAtiiucom  luití- 
lkali  u  Ratísponí  1568.4.  a  dva  syeska.  —  Po  KaknljeWéa  cíní  se,  da  je 
Aatan  skopa  s  Traberom  joste  iadao  flagoUíoona:  Hervaíéki  katekismus 
íum  SalavMnis  Proverkiis,  o  TíbiB^i  1580,  i  Epištole  JSv.  Pavla,  u  Ti- 
Magi  1582.  (Markua  a  S,  Paduano,  BibL  Carint.^ 

STIBPAN  ISTRIAM^^  DaaíM  Konnúl^  n  PíÉrj^enta^  ÉVééMifc.  Pto^ 
giáa  íl  doiti<»vi»«,  iio  je  a  vierí  s  Pmletftantí  dr&ae,  prodje  *  Nemaôktt, 
9^e  oKaví  prevod  8v.  PísaMr  Novoga  SatíelA  IM  hrv.-srV.  jesíkn  a  glftgol- 
ftkií  písoie»f.  0»d.  1559  dedje  •  ^to^ioi  rokópisom  o  fHddffil^^  da  si 
Bidje  tíakara  i  nndom  po  nj«iii  ave  jngosk^JMiBtvo  k  svojej  vierí  privuóí. 
Pravnja.  slíedeéo  l^odfoe  odpraví  ga  Uiignad  •  Niralel*^,  da  oodje  prigo*- 
taví  i^lAg^lska  pismeaa,  te  o  naprieda  aloéao  je  fadio  s  Ak&sMdroví^éem 
lo  1^.  t>568.  O  daljnom  diele ni«Ja  Stiefaiiova  aewiatiio  nikoje  vrósti.  <Hhít 
liela,  sto  J«  skii|»tt  s  Abtuaoai  Métiftvio,  Jedao  je>  st^  jé  šum  naf  ose  na 
Mietlo  dao,  aaMM:  ÍĹatokUKimNi^  kt^igfä  u  koi  ješm  Artikmi  kmrštj4m8ke 
Mr#  9  kratkim  'itutnaSemn  i  J'eékta  ptsäika^  krots  Stépéma  Ish^amňu 
'mtmnwcenaf  m  Tuhin$i  tS&í.  Ta  je  mte  goďfiie  í  saiti  Un^aif  trojini  pí^ 
■loia  icdao  MúlUvu  otée  naé* 

MEftČBTVtČ  LEOPARD,  Dalmattnac.  laaoív  náuke  na  Tibingskom 
(Veoéilištu,  pomagaäe  Antona  Dalmatrnu  a  prevodjénju  Sy.  Písma,  a  sam 
waaií  proroka  Isaíju.  áiafaŕík  misii,  dm  j«  taj  prevod  iastampan  bío  g, 
Í564.  u  Tíbin^.  Eukaljevié  (HťM.)  sbi^a  Mljévt  od  L.  Merherŕoi:  Proéé 
m»  fisma  ť«  h^jie  proroka  Qlat,  i  glag*  pismoni)n*ii  Tibiagí  15641 

Za  ovo  doba  imamo  joa  alledede  knjí^e  od  Bepoiaatíh :  a)  Otroénm 
IMía,  drtihana  v  Rsgéno^rgi  skm^i  Jo.  Bmgsrá  166&'8  (vaifda  f& 
Wf^andromcu  i  Kimmmlú)^  f  <ie  sa  krajaskim  sliedi  hrtaéskí  katfikiaaai. 
)  Raj  duie,  napisan  u  Bíosradu  g.  1567.  F.  Jukié  u  Dan*  llir,  174Z). 
)  Svetfíi,  kalendár  s  raMéUimi  kanoni  i  tnolitvami  (TĹiiheUua  katen^ 
mrium,  officia  É.  V,  Síariae,  SL  Crucisp  S.  SpirituSj  mortuorumy  $ep^ 
|m  fsalmoš  poenitetUialeSy  litanioš  omnium  Sanetorum  et  aiias  preeos 
mstíntns)^  a  MletMh  Í571.13.  Dabrowakjr  í  éafaŕik  drie  ova  kajífa  nb 
k^starija  bo«aiMk<i  Aaitattpaao.  látfsak  se  ôava  a  Reékoj  í  a  Vatikánskej 
tyianíeí.  á)  Úmeifbanje  vaŕku  iakramenta  pokore  i  tilä  ísukarstova,^ 
[diiami  kripostik  bogoelovnik  i  s  kratkim  mahavtí^njem  «a  Jutro  i  večery 
Vídmn  1574.1& 

VRANČlé  ANTON  pM^di  M  30.  w\%,  t504.  a  áíbeaikn.  Primiv 
Miké  latinské  i  |;réke  kod   kaée  od  ftlija  ToHcnera,   pródje  mUdiéem  k 


-  440  — 

Núki  SMtevi  príyovieda^ft  wm  Ppii»me  í  KoHsimiy  to  poävvle  wm  Sk«tw 
i  sattavke  o  driibí  8v.  Btosarija  t  laeM  Bo^ega  (fr.  F4kH.  F#.  i9.> 
Umrie  oko  |^.  t69K  Chicotí4  i  Alte«rar»  hvale  go^ 

BUDINIČ  f  BM1I  ŠIMUN,  o  kom  éitíd  vté  be«íe^  M  str.  3B^  ttf 
1^  kao  piegfifka  racBUdlK.  Tí  proti  fiapi6K:  IbfntťHfl^  ««  éŕéi  Í9fOviimä 
i  mm  fbk&miti  &tea  tvona  Ptíétška  hégoitóvea  aruÁiné  tsutá;  fuwuém 
9  kainškoga  Jé^iltú  na  Hotintki}  ú  RKiiii  gr.  1682.  u  8.i  ko4  Ff.  Eanettl-* 
IfttíMkfffli  písAení.  Sam  so  DadiMlé  stáiŕao  o  lstfaB]ii  ovo  kiiji^,  a  ^apt 
Ofjpír  XIII  naiaino  Jo  troftkovo.   Ravnate1}4tvo  S^".  Jéfofiiiia  a  Ríma  4alé 
teéa  otiakaH  500  istisaka,  4a  Jifc  a  nnrod  ŕáftara  (R   Ír,  ÚHMié.  Nig- 
starija  poviest  ete.  str.  110'),  Ovo  Je  4je1o  plagoijskimí   písment  iSplsae 
i  ■apeôatío.O.  lUfacJ  Levakovjé  ■  Rúna  ked   rhipa|^iHle  W86  n  8.i;  a 
treéíee  ogleda  bjeli  sWet  opet  lalÍDÍooa  g.   1V0ft.a  «  NIetisih.  Ĺevikevii 
a  avom  tadanJD  mke  je  mteiaô,  té  po  Koreloo.  Buéiméa  tukva  nam  wt ; 
fismu  fflaifoMtom  ukranin,  kakov  Je  i  na  fismu  j^om  iU  lefifutoily  | 
prem  da  piievaéa  oitra  f  o  njegovik  greiah  pliewMra  Je  doaí  epHaii  na* 
gla.  Bartnl  Kasié  Paianin  kao  razsudnik  te  radnje  veK,   da  Je  parapkre^  i 
stiee  non  verbatim  illyrieo  iáwmate  prevedená*  Mnof  o  je  eamoToIjniji  iof  ; 
právnik  mletački,  gdje  ima  dosta  raslíka  alovoiékíh  te  eklonovai^a  i  eprt- 
sanja.  Karelao  hvalí  í  ▼iestino  a  prevodu  i  daboko   posnavaoje  jesika.  04 
iatopi  Šimona  ímamo  Joste:  Breve  iéiruvione  péf  imparare  U  earaUan 
gérviano  e  ta  Ungua  iiiiriča,  n  Mleteili  169^. 

HIALASPALI  BELISAR  ís  Spííeta,  krómar  na  tr^ovackom  bradO' 
Domaníé  povieda,  da  je  živio  na  ismak«  XVI  víeka  i  da  je  dobro  poiia- 
vao  hrvatski,  italijanski  i  latínekí  jesík.  Njegovi  hrvatskí  spísi  propall  ai, 
te  ostaje  nam  samo  prievod  italijanski  sanimive  radnje  Víska  Príboevi^ 
Hvaranina:  de  origine  sueeesHhusque  Slavorum^  natiskaa  o  NIeteih  (. 
1595  u  4.i  kod  si,  Alda  Manuaia. 

BOBALIÓ.MATUA,  Dabrb^éanín,  pv  Márt.  Roaido  isvraini  píesaifc^j 
latinski,  a  po  Ma  v.  Orbiolda  i  vrii  freeiata«  to  kaio,  4a  jo  NlatifiB  pretoč  | 
avik  diela  Shr.  Vasílíje  bia  u  veHkí^  oíťM   kod  taalaoft.  OMavi    ^b  ■Bol-' 
skoao  maaaBtiro.  Kavai^ín  o  q}om  pieva  (UT.  S4) : 

Bohatí  t^ií  Muftt  prami 
Baailija  aveto  dih, 
U  o  vo  doba  bila  sa  napísaná  od  neposoatoga  alie4eó«>  dva^  diala: 

a)  Život  8 v.  Ivana  biakopa  Trogír^kogv.  JMa  N  iet  lH  |iŕovo4  ii  | 
latínskosa  pisanoga^  g.   1208   po  Trej|^o*iHi.  arkiíaknn   'TrofioiBkoai   B*  j*! 


-  441  — 

úvorao  bio  otáki  ssatavUei^  to  «e  ne  dtjd  íivi«8Uio   rftsalirati   íi   kpma<U 
nlašeéa  se  a  éitanki  z*  f Mriijii  simimBijii  (/.  09), 

V)  IUk»|^i»  rasBOga  Mi<(ržaí»^  ^ago^akiarí  piameni  mr|>»dan,  M^veéi 
moíeWt  éasada.  potnai,  A»  1575  airaira  na  veMko«i  liste.  Kttpio  ga^  f. 
t8&7  a  Zadrn  Iv.  Kakjiljeyíó.  Sležio  ga  i^ekí  pop  |yaii*T  oariQojeoi  oto-* 
éa««l;iin  n  salo  Poliam  ka4  2ad)na  koooam  1G  ití  poáetkoni  t7  stalietjiir  Eva 
mu  aadrii^A:  1)  Tumaéénjm  «»«  fišma^  2>  Pripoviedamía^  wHhjena  u 
Mimu  všUkomu  évki  od  To9ka»é  oď  rwdovnika  Ffoúcisha  Ckfwtm  kmmQ^- 
nikon  kavtUera  sv,  Buha$  3}  Prifoviedi  hormmette  f  4)  Stumméenje  «v. 
Vím0»iw  i  SV.  i»ire^  di)  Qovorsmjié  meu  redofmiei^  6)  Vrhu  vérs  wetsi, 
dielw^a  apssíaiskopa^  ód  «r.  RMiaria^  od  froiétnám  i  td*,  7)  Namä 
kŕiéitnškii  8)  M  émrti;  9)  Mudrost  teoi0§ie'y  10>  Od  smrtí  Isusove; 
11)  Vrhu  svetofit  fistna;  12)  Zlameu  od  9mpovidi  boijih  s  ímmašsmiemf 
i  jos  ojefiitoy  8ve  duhovoaga  predmeta. 

6CČBTIČ  ABKANOJBOt  reda  8v«  Dominika,  ôaviek  pokožaa  i  nm- 
dar,  rodi  ae  g.  1639  a  Dobro vAÍka^  Dnlkovaéka  víc^  g.  IbM  imiaMiva  gm 
kí^npooii  Tribiojskím  í  Markaosktm,  aii  ne  dol>i  papineka  potvrde.  Pni«« 
mioa  17  travina  U06.  Od  njaga  sa  sliedeée  knjižiD«:  a)  Rúsario  s  drmkbúm 
frisU  imena  Jesusa  spasitelja  nasega  i  td.,  u  Ríma  po  B.  Bonfiadino.  M^ťA* 
»  bakrorezí;  —  b)  Ro»arío  B,  0,  Marié^  a  Rímu  pa  iBtom*  Bío  I.  1596.4; 
Dio  II.  1598.,  — >  c)  Aagjelm  Sellia^  s  foéetku  i svarsiiivóta  covjéúan" 
skoga,  u.  Ri»tt>  —  d)  Ži»ol  Sp.  KtnrU  Boromea,  u  Rímu  1614.  Vioko 
Oaéeti^  u  predgovora  svoje  knjíge  Rieé  boijm  Q174S)  hvali  ma  slog  i  jesUL. 

KOMULOVIC  ALEKSANDER^  plemid  spUetski  í  kanailik,  oá  družbe 
basové^  nnogo  je  vriemeea  e  Rima  prebavie*  Klement  VHI  npeiriébi  gAt 
kao  svega  pokiisara  u  Raskoj,  te  jos  í  pri  drogih.  avrop^skík  dwrkb  m»-' 
Bier4m>  da  jih  skloní  ni  sknpan  obranm  knsdaBsilíľa  prati  TnrčifBO*  Godé 
1676  bje  sápísan  s*  brata  u  ákapséiiiv  ev.  Jeroliraa-  u  Rinloi  OQ  pesio  g* 
1699  htjfde  iaradifií  kod  kardinála^  da  »e  otaa  Jkolníoa  kvi  Jerolíma  ^reClrerf 
n  aéi^yskJ  iE«vod  sa  eáilFanjei^e  mládeži  i  diihovntka  oartMla^  ilirsk^ga^ 
bodié  iate  godiae  íe  ímeníka  bratevÁtine  ÍBhHaaa,  SpesiMii^éí  ka&i^  tsé*  bta- 
tev9tÍMt,  da  ga.  }e  po  krtvu  iapisala,  opet  ga  g.  1582  prími  u  evfij 
abor,  ďapaée  9  síeó.  1584  imenova  gft  prvím  bratem  ilití  predaie4eh- 
koift.  Ged.  1589  oata  0|>et  ui  prttega^  brata  i  aa  opáta  lúiiakegft  t  oeor-* 
ekegfty  té  aapdkeA  i.  g«  hje  edabran  í  sa  prvoga  oa^pA  8t.  Jaro4«mair  (M 
g.  1599  tia  do  smrtí  sabavljae*  se  po  aalegtt  Pftpe  I  éptajolftta.  a  Dabrov- 
•ik«,  ta  kiiéao' dqgnnti  Basiaoe  i  Arbaaaae  au  ostebodiaiije  KHsa  íArba- 
KMike  edr  Taréúm^  a  Kotera  od  MletôaiMu  Tog«  radí  Repobtíka  Je  badao 


-  142  - 

nft  ojegft  pftiiU,  i  ftve  mu  OBoove  lákavo  kvárila.  Providur  Iv.  Krst,  Koa- 
tarÍDÍ,  aemogav  mu  naoditi,  savietovase  svojo  vládu,  da  se  s  'njim  poslúži 
di  aleuno  di  quei  me«t,  eď  qutUi  9ogliouo  \  Prineifi  grandi  iei^arsi  9íi- 
moli  eosi  fatti  da  gťocehi  (^Depeia  od  98  okuj.  1607'),  6od.  1608  umrie 
n  Dubrovníku.  Pouasio  je  i  g.  1682  dao  tískatí  u  Rímu  kod  Zauetti-a  ■ 
8J  Belarminov  Hauk  kriéanški  %a  národ  shvintki,  Is  zápisníka  skupséne 
Sv.  Jeroliroa  islasif  da  je  tt  avib.  1682  ona  dala  tiskaru  oa  racnn  tóga 
ísdanja  njeku  svotu  (Črncié  #lr.  11ľ).  Ovo  je  dielo  od  veliké  koristi  i 
ciene,  jer  se  u  njem  náhode  naravnim  načinom  í  obilatom  rukom  razasate  kra^ 
sne  besiede,  proiztičoée  iz  oarodnoga  žívlja.  Appendioi  hvali  ga.  —  Joéte 
nam  ostaje  od  njega:  Zarealo  od  Í9tff0vie»ti,  u  Rimu  kod  Za«etti-a  16(^.12, 
te  u  Mletoih  po  M.  Olnamu  1633.12,  gdje  opet  pri  B.  Ocehi-u  1704.  Filip 
Allegambe  óastno  ga  spomiige  u  slovníku  ízvrstníh  Isasovaea. 

Bx4NDUL0VIČ  IVAN  rodom  iz  Skoplja  u  Bosni,  reda  Malé  Braée, 
smielo  se  za  razplodjenje  viere  zausimao.  Preveo  je  naski  čistím  puckím 
izcovorom  Pištole  i  Evangjelja  priko  svega  godiéia,  Ova  koji^a  bje  prvé 
tiskaoa  u  Mletcih  g.  1613  oa  listu  kod  Aot.  Turina,  opet. u  istom  gradt 
g.  1626^  1640,  1665,  1682,  1698,  1718,  1739  s  grboiu  Dalmatinskim  i  be- 
sanskim,  1749  Qknjii.  Čulié.)  i  1773. 

ORBINI  MAVRO,  Dubrovéanín,  benediktínao.  .opát  svoje  skupstine 
na  MlíetU;  a  kasnje  Sv.  Marije  od  Bačke.  Umrie  u  otaobini  god.  1614.  Na- 
pisa  povíest  Slavjaoa  {U  Regno  dégti  Slávi)  na  italíjanskom  jeztke,  ■• 
bez  reda  i  surovo.  Bje  natískaná  u  Pesaru  g.  1601  na  listu  s  posvetom 
na  Marina  Bobaliéa.  Za  ojekoliko  lieta  u  Rímu  držali  su  ju  odsudjeaa. 
Prevode  na  italíjanski  poviestnícu  Slavjana  od  nepoznaná  pisca  barskoga* 
Teofan  Prokopjevié  nadbískup  obratio  je  na  ruskí  Navrovu  povíest  i  g.  1722 
na  svietlo  ju  poda^  a  Martin  Rosié  iz  Stoná  pokrati  ju  u  stíhovih.  Naški  je 
napísao  ;  Zarealo  duhovno  od  pocetka  i  švarhe  iivota  éovieéanskoga 
razdieljeno  i  ramrdljeno  u  peinaest  razgovora  medju  meštrom  i  nje^ 
govim  uéenHsotny  i*iomaeeno  i»  jezika  italijanškoga  (od  Angjela  ŤíeUi-ô) 
u  dubrovaéki'y  u  Mletcih  pri  Mar.  Ginamu  1695.8.  —  u  Rímu  kod  Za- 
nettí-a  1614.8;  —  u  Mletcih  1614.8  (po  Šafár.  1621,8  kod  Ginama},  ^ 
posvetom  na  B.  Kaéíóa  biskupa  makar.  i  s  piesmom  od  Bar.  Kasiéa  Bof* 
daníca  ízdavatelja;  ^  u  Mletcih  po  M.  Oínamo  1628.16.  bosanskom  étrt« 
lloom  (frepi9  Petra  Jajéanina)\  '—  u  Mletcih  pri  B.  Oeehi-u  17(i3.8  i 
posvetom  na  Nik.  Blankoviéa.  Ova  se  knjiga  čistocom  jezika  veoma  odlikaje. 

VRANČIČ  FAUST  rodio  se  g.  1651  u  Slbeniku  od  plemenite  i  stt> 
rinske  koée^  koja  kada  Turci  Bosnu  pod  mac  okreDUŽe^  uskoéi  u  Dalmaeqtf 


-  443  ^ 

i  n  áibeoíko   se   nastani.   Jos   dietetom   posva  ga   o    Magjarsku   strie  mu 
tfavot    Aotuo    Vranôié   prvostolník   Ugarskí   i   kraijevski    namiestník.    AH 
mo  86  DeBinílí  pravoslovje,  na  sto  ga  strio,  da  se   na  vísje  častí   podignati 
iimo^ne,  bjese  odredío,  veé  se  svojskí  dade  na  madroenanje  i  naravoslovje. 
To  «e  veosna  rasvijale  njegove  krieposti.  Tada  sa    se   veé   dobro   šírili  ti 
iaaei  po  Evropi,  navlastito  po  Bakonu  a  Engleskoj,  po  Kartezíju  u  Fran- 
miskoj,  po  Hofirnanna  o  Nemaôkoj  í  po  Oalíleu  a  Italijí.   Staví  se   on  da- 
kU  sli«díti   stope   tíh   slavnih   mnževa;  a   da   boije   uznapredaje,  otíde   a 
Mletke,  gdje  su  onda  Ijodi  dabokoga  snanj»  rado  príniljeni  í  líepo  častjeni 
bili.  U  opravljanja  rokodíelnih  ústroja  postade  toliko  viest,   da  sa  ga  od- 
fTiid  dosivalí  te  obílno  obdarívalí.  Bje   tada  i   a  Rím   posvan,  da,   ako   bi 
megao,  ostaví  ceste  i  silne  poplave   Tibera.   U  Mletcíh   pod    njegovom   u- 
pravom    bje   podígnato   njekoliko   krasnih   sgrada,   a   u   Beéu   drvení   most 
prieko  Dunaja.  Povratív  se  u  Magjarsku,  amrie  ma  žena,  a  on  ée  o  popove, 
te  pošta   éanadskim    biskapom   in  fartikus  (Í60ff),   Rodpif  II.  veoma   ga 
yobio  i  apotriebío  ga  xa  vážne  poslove.  Htjede  se  kasnje  na  biskupská  cast 
sakvaliti,  te  ode  tóga  radí    a  Rin,   no    bude   pezvan   a   Magjarsku  natrag, 
da  se  s  protestanti  borí,  Vratív  se  opet   u  Rím,  saželi  se  barnabitom  ačí- 
■ití,  nego  vídeé,  da  mu  rímski  zrak  ne  prija,   htjede   se   kuéi  u  Dalmaoíju 
povratítí,  alí  ga  smrt  zateče  a  Mletcih  '47  sieč.  .g.  1tft7.  Tielesína  bje  pako 
prenesená  a  Dalmacíjo  í  a  Parvíéu  pokopana.  Bío  je  sriednjega  stasa,  tiela 
posilnoga,  mrsavog  í  bíeloga  líca ;   a  oči  mo  bile  žive,  obrve  crne  í  gaste. 
Napisao  je  više  znanstveoíh  diela,  od  kAJth  ^spominjemo  samo  sliedeča:  a) 
VUn  Antónii  Veraniii  Arehiepiseopi  Strigoniensis  et  Caräinaiis  (Serip, 
Rer.  H.  Ung,  Lovaeic,  u  BudimU  Í7T8}  $  —  b)   De  Slavinis  86U  Sar^ 
*Mít>,  joste  u  rukopisu   kod   Nisetiéa   u    Starom    6radu,    na  kom  se  číta: 
Bomat  apud  M.  Zanetium  J 606.8  3  —  t  c)  Poviest  dalmatinska,  koja  la- 
dasto  bje  uslied  njegova  zahtjeva  u   grob  s   njim   sabranjena.  —  Naski  je 
Mstavio:  Život  nikoliko   i»abranih  divio^   nasCampan   u   Rimu   g.    1606.4 
fcad  A.  Zaoettí-*  (V,  Fortiš.  L  Í4ff),  Ovo  kajižiou  posvetio  je  koludrícam 

y 

8v.  Odftupítelja  n  Šibeoiku.  Na  keneo  primeéuje  njekoliko  ízvrstnih  ríeél 
o  nasem  slovoredju.  Jos  ímamo  od  njega:  Dietionarium  quinque  nohiliíť' 
simarum  Suropae  linguarum^  lniinae,  italicae,  germanieae^  flfiitnaticae 
ét  kungarieae,  eum  voe«kuU»  dalmntieis,  ,quae  Ungari  9ibi  uiurparunt, 
Venetiis  ÍS96^  Fragae  1606  (po  Šaf»  í6Q5y  cum  augmento  boh»  et  pot. 
tinguae  (jpo  Petru  Lodereekeru  benediktineu  ť«  iSf.  Margarite  hti%u  Praga). 

Ovdje  nam  je  spbmenoti  jos  dva  slovníka,  najme:   Dittionario   ita- 
Uano  et  Sehiavo,  Udine  1607.12  od  P.  S&MARIPA  kapucína;  i  od  Jerolima 


-  4ii  - 

MAGI8BR-A  íe  Stutt^^rt-a,  poviestníôftra  aaBtryskih  nadvojvoda  (ý  1$iS): 
Ťhesaurus  folyglottu9%  veí  dietionúrium  muMUngue  ex  fuadrinfiatíš 
eireiUr  ete,  Franeofurti  ad  Moenum  1603.8. 

DIVKOVIČ  NATUA  is  JdUwnka  nahije  kladaqjgké  a  Rô—u  nato- 
bradanb.  Dovŕši  sve  naakt  a  Italíjú  Vi«iiv  se  k«di\  l|e  oaníes^Mi  b*  ^V" 
hovB6|pa  pottoénika  o  Serajtva,  a  kasaje  ^sta  atiooem  i  prí^vidaoeem  » 
samoatana  Kreáava  í  Olova.  Preimna  g.  1631  a  8a4í««í  (Jnkiď).  Do  ajega 
se  nebjese  tíakalo  brvatsbo-boBanskoo  dirilioem.  Nádvorí  on  daklo  Ih 
skara  mletaókoga  Bertana,  da  dotíéaa  slova  sifie,  i  dade  ma  ■  to«i  pravaO} 
te  8  tóga  o  Náuku  kriémnsk^m  pwe :  uékudmci  éiawtfe  ui  slova  at  M- 
iéga  je9tikay  ju  mojiém  rukama  ucimé  9vt  immšpa,  %•  témélju  svmkeiUm, 
tiova.  Ooo  malo  atíhova,  ito  Je  saatavio,  oenajii  osobité  vríednoatí;  prsia 
ma  Je  pako  soho  slato,  Njegova  so  diela  slíédeéas  a^  Nmuk  krštjmnškimtí 
tUNTodsloviiukif  a  kas^Je  s  naalovom:  Náuk  kr^jtmski  §  wMo^Mmi  étvmm 
duhovmemi  i  véle  ksgoéMmémi^  koi  náuk  od  Ltedommové  i  Boimrmúmom 
umukmu  Jedno  stlinu  i  siomi  i  id.,  m  Mlstoih  1«n.8f  1616;  1631 5  166atl» 
1683;  1698.161  1707,16$  1723^  1738w  Vak  velí  o  ovoj  knilai  (^Prim.  eir. 
S0}f  da  je  wrio  unatnú  «  modju  nmmo  mato  pounmia;  ^  b)  JSto  éuéuá 
oiiti  »amenja  blaiene  i  elovne  bogorodiee  i  diviet  Máris^  ta  dimékefn 
jemiká  u  je%%k  etovinški  privedeno,  a  Nlcteih  1611.8. 3  »  e)  Bends 
warhu  Jevandjeija  nedUjneh  priko  evoffa  ffodUta,  koJe  kéšide  in  ram^ 
likiek  diackieh  kt^iga  pripode  i  inpiea  i  eloid  i  td.,  a  Mletcik  16I6A 
{donvola  meém  od  X  na  iiafnpanje  od  M  koi,  IBiB,  Notmtorio  u  oHk 
mlsl.};  1704.8.  To  ima  do  66  besíeda  s  pos vetom  na  Bariola  Esétéa  lí« 
skopa  makaransko|;a^  koi  f  a  podpomagao;  ^  d)  BanUénä  duhofonn  as^ 
otuéei^a,  a  Mletcih  1740;  —  o)  Diela  krepootna  karšljanoke  pi  ipiW 
nm  uéiniti  dokru  i  ovetu  omnrf^  m  Dabrovoiko  kod  Dotfkí-a  1984.  O  ^^^ 
Uaiene  divieo  Marje^  verii  Akram^ove^  vorii  #is  íbde  $  dru^ma  pn^ 
MunM  ť  naukom  kroíjanskim^  o  Mletolk  1631  i  1638.16^  dposMoatí  Plni 
bio  jo  latioskjmi  alovi  visapoto  proitampiui  o  Dobrovniko,  n  netii  ov.  KaŔé 
f fotískao  Je  latiaieom  Aa«e  Gladiiid  o  Miatoih  1706.16  (V.  CUanka  L  Í98p 
Sve  hrv.- bosanskom  óirílioom. 

MATUBVlé  fiTIfiPAN,  ttalObMénaís^  i%  Bili  diHj^te  TosH  (J^ 
kSé  I  W)  •  BosDÍ^  p«>mo4sfk  o  8«ť^iéVtt  I  pHpoiPMalae,  rádio  jo  «  Baotf 
v«é  od  MMMDtaost  i^íM  tja  d»  siirHi.  Natískao  je  ftossoskmii  dinllMÉ 
po^  aai^vofo  Levakotiéa  Blí«dédtt  Hnjfjpi!  lÉp&tieétUk  o^tAmn  in  frwMH 
oiavnieh  naucUelja  po  P.  O.  mesiru  Jeronimu  PanormUanu  1  id,  pri" 
nóion  u  jenik  booanMki,  JMÍfe  omi  je  prekraaaa. 


OLANT^BVlé  ŠIlVfB,  DaVrovcanín,  domfnikanao.  Hvali  ga  Amb.  6u- 
cetié  (1639^  a  kaeala  domfnikanskíh  spisatelja.  Ostaví  njekolíko  pobožníh 
spísa  Q  rukopisu. 

9IAT£iNICA  8TIEPAN,  franciskan,  napísa:  Naredheuik  Redov  li- 
kov  J  u  Rimu  itamfom  %bora  %a  ra^ftlodjenje  vjarje,  1635.8. 

ANDHUAŠEVIČ  PINKO,  Pubrovc^nin,  iQaJobp.«é«9Wy  vrW  viest  mu- 
droznanju^  bogoslovju^  orkvenomu  pr$vw  í  fovornJ^tVH^  t^  dobj  bísk«|^iskp 
stolica  a  Skadrn.  Umrie  u  Rímu  g«  1637.  Spisl  njegoví  joéte  u  rukopisu  leže. 

6UČBTIČ  RAFABL,  Dubrovčanín,  dominíkanao,  dobar  latinskí  pies- 

.   nik,  ponasio  je  u  prosí   i  posvetío   Mihajlu  Restíéu,  biskupu   od  Naska  a 

Napaljskoj  kraijevini:  Ofieij  Dúha  Svetogu  i  Slv»  Kriio,  a  Napulju  1638. 

KAŠIC  BARTUO  (F.  «£r.  ^é?>  V  pr9si  ostavio  daoi  ja  sliedapft 
dieU:  1)  tn8titution^m  linguae  U^friee  libri  duo,  u  Rím  u  16044^^  radujilk 
jo8  danas  veoma  cieojeoa ;  2y  Nacin  krafak  %a  óimH  mplUvu  fitmetjmj 
u  Rimo  1614.8;  3)  Utori^  loretana  od  9V,  kuéice  boyorodicine,  n  Ríma 
1617.8;  f)  Živoí  Sv.  ignaeija  skraceni,  u  Rímu  16'435  6)  Život  od  dvaef 
i  pet  divica  svetih,  u  Riipu  162^8,;  6)  Perivoj  od  dievstva  ili  iivoti 
od  dievieah  u  Mletoth  1625  (fo  Šaf.}  a  1028  (fo  Kuku^iO\  V  ZarcqjUt 
náuka  krstjanskoga  od  ispovidi  ť  priéestenja,  u  Ríma  1631.8;  8)  Summa 
náuka  krstjanskoga  Rob.  Betlarmina^  u  Rímu  1633.8;  9)  Život  Sv,  Fran-- 
eesha  Saveria  apoštola  od  Indije,  o  Rimu  1637  (a  po  Šaf.  Í638 ;  valjda 
prevod  knjige  Matije  Viteleskia^;  \0)  Život  Gospodina  Nasega  Isukarsta 
I  Btak,  Bogorodiee,  a  Rimu  1638,8  í  a  Mletciii  1700.8;  U)  Rituál  (slum-- 
■^emk]i  rimM,  u  Rímu  1640.4;  \t)  Moéendar  i»  misala  rimskoga,  i  f«- 
poviäanje  prm^e  vire,  u  Ríma  1640.4  (««  rituál  i  napose)  y  í3)  Sveto~ 
émjnik  Penitencéru  Apostolekomu,  o  Rimu  f640j  14)  Pištole  i  evangje" 
fju  ua  svetkovine  u  godistu,  u  Rimo  H41  na  listu;  15)  Tome  od  Kem'- 
pisa  o  nasiidovanju  Isukarsta,  u.Rhnu  1641.12,  1645  a  po  Jaiéo  opet 
oko  g.  1#60,  !  a  Zadra  1854.12  sa  sHkami,  U  rakopfso  ostavi  joste:  Fa- 
nefrida,  kalostna  igra  (tragedija),  í  prevod  éitavoga  sv,  Pisma,  U  ri- 
-laaki  kale  on  sam,  da  je  preveo  sv.  písmo,  «lí  so  se  rímski  popevi  pro- 
«ívt|i  da  ihiide  tískaao  polaf  osade  Klímonte  Vili:  kiklia  9ulgmri  liugua 
edUm  non  possunt  4egi  neque  reéineri,  neque  episeopi  neque  tnquimtores 
nmque  regularium  superiores  dare  qusunt  Heentíúm, 

MARNAVIÓ  IV,  TOMKO  (F.  str.  39r).  U  prosí  imamo  od  njega 
-slfotftféa  «ela:  a)  Život  Sv.  Marg^rite  Dieviee,  Magoslavne^  kéeri  Bele 
Šcralja  ugarskoga  i  krvatskoga^  pirinesen  ť«  vlaskoga  u  hrvatski  jeedk, 


—  4i6  - 

D  Mletoih  1613.8;  b)  Iztumaéenje  obiinije  náuka  krftjansksjia  frineMénú 
u  jezik  hrvaUki,  n  Rimu  1627.8 5  i  u  Mletcih  1699.12  pod  naslovom  la- 
tinskí m:  Uberior  expHcatio  Doetrinme  Christianae  etc,  pa  opet  n  Rimi 
1708.8  í  1805.8.  U  svojoj  knjisi :  Repiae  Mmnetiíaíis  itlyrieanae  faeeun' 
ditas  spominje  Tomko  i  ove  svoje  radnje:  Vinea  Domini  in  iilyrieo  i 
Dialogi  Wyrici, 

TELITENOVlé  ANTE,  franjevao  napísft:  MoUtve  kaíoHcanMke  t« 
diackoga  u  harvataki  Jezik  iztumacene, 

BNEČANIN  MIH.  AU6.,  kapucín  složí :  Bogoljubna  razmiiljai^a 
svarhu  múke  Isukarstove  i  fet  ran  njegovih,  karvatnkim  Jezikom  rc«- 
tumaceno,  o  Atletcih  1641.8. 

BAKŠ1Č  PETAR  BOQDA*N,  franciskan  í  éovar   Bugarske,   sasUTÍa 
je:  a}  Bogoljubna  ravmialjanja   od  otajstva  odkupljenja  coviecanskoga 
od  9v.  Bonaventure,  n  Ríma  163S.16;    b}  Btagoskromiíe   nebesko  Marte  \ 
D.  MaJke  Boéje,  1  Rímo  1643;  e)  Život  Bogorodiee, 

GJAMANJIC  RAJMUND,  Dobrovčanin,  domíníkanac,  onda  na  glasi  ; 
kao   dobar   mudroznanac,    bogoslovao  í  národní   prípovíedaiac ,    premínn  p 
1644.  Složio  je:  Náuk  za  pisati  dobro   latinakima  atovima  rieéi  jezika 
ahvinakoga  í  tá.  u  Mletcih  1639.16.  Njegoy  korizmenik  ostaje  a  rakopisi. 

FLORÍD  BERNARD,  zadarski  nadbiskup,  sastaví  kivjíga  pod  oaslo- 
vom :  Dilovanje  duhovno  za  apaseni  náuk  koludrie  i  aluzbenic  gospodina 
Boga,  u  Mletcih.  1645.8. 

PALIKUČA  PETAR,  iz  Lopoda,  doyrsí  škole  a  rímskom  savodi. 
Vratív  se  kací,  pošta  svecenikom,  te  se  tvrdo  posveti  madrosnaoja  Arí- 
stotelíčkomu,  naravoslovju  i  latinskoma  i  narodnoma  píesniôtvo.  God.'  1604 
bje  naimenovan  Lopadskím  nadpopom,  alí  se  g.  1614  na  to  óast  lahTalí^ 
i  kao  prívatan  proživí  do  smrti^  koja  ga  dopade  g.  1647,  Preveo  je  í  p*- 
svetío  Pabíanu  Tenopestí  nadbískapu  dubrovačkoma,  koi  ga  na  to  skloai: 
Život  i  zamiere  preatavnoga  sv.  Karia  Boromea  kardinála  rímske  erkfH^ 
u  Riron  1614.4. 

GUNDULIO  MARIN,  Dobrovčanin,  Isasovae,  rodío  se  g.  1594  a  a- 
niríe  1646.  Osnova  jezuvítskí  závod  a  Dubrovníka  na  stetn  národne  kiqiff, 
Trí  godine  bjese  uôiteljeni  naéega  jeaika  Ferdinandu  velikoma  vojeTtdi 
Toskanskomu  u  Firenií,  gdje  se  tada  naša  knjiga  njegovala.  Njekí  kasa, 
da  je  italijanskí  napísao  dabrovačke  lietopise,  no  jako  pognesno. 

LEVAKOVIČ  RAFAEL  iz  Jastrebarske  blízu  Zagreba,  malobraáM 
nin.  Fr.  Glavíníé  odpraví  ga  u  Rím,  da  Hadgleda  tiskanje  mísala  í  éasoalavaí 


-  447  - 

l^lagoljskoga,  alí  mu  vas  posao  pokvari  Trleckí  rusínski  bísfcop  (F.  knj, 
L  sír,  4í).  Vráti  v  se  g.  1038  o  Zahreb,  oodjesiijí  biskup  Ben.  Vinkovic 
mnogo  se  starao,  4a  ma  pribavi  biskupská  stolicu,  no  badava.  Napokon  Ino- 
cene  X.  í  menová  ga  Ohrídskim  nadbiskapom,  te  prími  oxnake  u  Rimu,  ali 
se  čini  da  nije  ní  vidío  svoje  stolice  radí  ondasnjíh  ratova.  Víse  je  knji- 
žica  latinskí  napísao  o  narodnoj  povíesti,  ali  sve  osta  u  rukopisu.  Naskí 
si  oži:  a}  Náuk  karstjanski  kratak^  da  se  moie  lasno  na  pamet  nauciti 
i  td.  latínícom  i  glagoljicom,  u  Rímu  1628.12;  h")  Azbuktvidnjak  slovinski 
i  td.  glagoljíoom  i  cirilicom,  u  Rímu  1629.8;  c)  UpravUefj  crkovni,  na- 
stampan  g.  1635  (Affend,  II.  307")  ^  i  d)  /ef^ravmÄr  Budínicev  prestampan 
glagoljskimi  písmeni,  u  Rímu  1635.8. 

MIKALJA  JAKOy,  Ježnvíta:  Blago  jezika  shvinskoga  ili  slovník 
(Thesaurus  lin§uae  Ulyriee  sivé  IHetionarium  Itlyrieum),  u  Loretu 
(ýroskom  Profagande")  1649.8  ;  i  Gramatika  talijanska  (t,  j.  lafinska") 
krátka^  iliti  kratak  náuk  Ka  nauéHi  laHnski  jensik,  isto  n  Loretu  1649.8. 
U  predgovoru  velí,  da  je  odabrao  bosanskí  jeEÍk,  a  da  ovaj  morao  bi  se 
TA  knjíževttí  prímiti.  Katanéié  s  raslogom  hvali  ga. 

GL  A  VINIČ  FRANJO  rodio  se  g.  1580  u  Kanfanaru  od  plemenite 
kuée,  koja  je  njekoc  posiedovala  grád  Glamoô  u  Bosni.  Svoje  krstno  ime 
Ive  promiení  u  sto  se  zavi  u  haijíne  sv.  Franja.  G.  1609  sastav  se  svi 
ocí  na  dogovore  o  poboljsanju  dŕžave  u  Trsatskom  manastíru,  jednoglasno 
ga  naimenovaše  državnikom,  te  isto  tako  g.  1616.  Grgur  XV.  izabra  ga 
za  apostolskoga  prípovíednika;  vrhovni  ravnatelj  reda  Sv.  Franja  uéini  ga 
naredbenikom  i  pohoditeljem  Srebrne  Bosanske  dŕžave;  a  car  Ferdinando 
III  podignu  ga  na  biskupskú  stolicu  Senja  í  Modruse,  ali  Franjo  iz  po- 
niznosti  i  sto  veoma  Ijnbljase  samoéu^  srceno  mu  se  sahvalí,  držeó  vece 
do  mirnog  zatvora  negoli  do  bučne  sjajností  biskupské.  No  sto  se  víse 
éastím  uklanjao,  ove  sa  ga  to  Teée  sliedíle ;  te  ako  jim  se  nije  níkada  pri- 
klonio^  toma  je  uzrok  bio  samo  redovnički  posluh.  Preminu  6  pros.  1650. 
Farlatí  (lllyr,  Saer,  IV,  Í4T)  veoma  hvali  njegove  kriposti  i  inanost  (F. 
knj.  I.  str.  dľ).  Napísao  je,  osím  njekojíh  italijanskih  i  latínskih  vecinom 
istoriekoga  predmeta,  í  slíedeée  hrvatske  knjige:  a)  Cetiri  poslidnja  éo- 
vika  od  smrti,  suda,  pakla  i  kraljevstva  nebeskoya,  u  Mletcih  1628.4 
(F.  úvod  Tanzligherova  slovnika  i  Šaf,  H.  ZSIJ'y  b)  Cvit  svetih,  to  Jest  ii- 
vot  Svetihn  od  kih  Rimska  cirkva  éini  spominak,  prenesen  i  sloien  na 
hrvatski  Jezik,  a  Mleteib  1628.4,  1657.4,  i  1702.4*8  drvoresí;  o)  Svit^ 
4oH  duše  verns,  n  Mletcih  1632.12  i  1685.12;  d)  Raj  duše,  n  Pádoví 
1660.  Jezik  mu  je  čakavski  pomíesan  sa  siaroslavenskim. 


—  4MB  — 

QRHeiéEVICI  ATANA6IJE  (F.  ««r.  49€f),  U  prvsf  sloií:  %)  Fri- 
like  i  fomiUj^nja  srea  éloviéanskofa,  n  Beéa  1033.16  h  J  NasfojmÍM 
drnkavma  (f  o  Tan9iinfheru :  NiUtawnik  duhovni),  u  Beéa  1933.16. 

POBIl^aVIČ  PAVAO  ís  Glamoča  a  Bosní,  malobrftéaniD  bosansU 
dŕžave,  a  f.  164^6  Skradíoski  biakop.  Umrie  f.  1664.  Ostavi  nam  Qve  rad- 
nje:  a)  Nasladjenje  duhovno,  koi  4e/ť  'dobro  iivitiy  f  o  tom  toffa  dobro 
umriti  i  td^  q  MletQÍh  1638.$,  1682.8  i  1693.8.,  s  posvetom  na  Mihá  Bo- 
getíéa  ť«  Hrvafa;  h)  Cciet  od  kriposH  dukovni  i  tilesnie  i  id.,  i%vaéj9i^ 
ť«  Jeffika  latinskoga  (od  Danta  Aligierá)  u  Je*ik  iliriéki  aliti  glovintki 
i  td.,  a  Mletcih  1647  i  1701.16  5  a  latinieom  f  o  Krstu  Makaroviéu  vU- 
steiinu  feraékom  1712.8  i  1756.8.  Ovaj  prevod,  isradjea  navlastito  sa 
bosaoska  díeoa,  posvetío  Je  čaro  í  kraija  Perdinaodo  IV. 

AABOVČIC  CQa^d^ncio)  PETAB,  in  9plie(a  I  ot^ieévji  fcawMil^ 
lJrba«  VIJI  imeRova  %2i  g.  1636  iM>akw  bisbiipoai.  Ujpatie  |;.  1664.  B«p 
jBanié  povieda,  da^je  u  90  fodíoi  avega  iÍ¥«U  d«to  na  f-víell«  ■•iki  prcr 
Desenú  kojícu  s  naalovom :  PSa^positione  SymMi  ApOBtolM  Mob^rti  Qmréi^ 
natis  Bellurmini,  a  poato  je  ova  bila  prvo  patifikaoA  g.  1662^  s  tóga  iii- 
lasi,  da  se  ja  rodio  ^^  1572.  Od  njega  imamo  sliedeée  kiijiiÍQe:  aj  Amy  | 
»a  dobro  umri^  otca  Iv.  Jezusa  ýíaria  (iz  latin^J  i^tomačen  u  déUm^r 
tinski  Jensik,  n  Rímu  1653.12,  1657.8  í  1709*8^  b)  ipt^tmcenje  9imb0g$ 
afostolskoff€f,  t.  j.  nirovavja  g,  kard-  B$Ufiirminay  prines^nif  u  itlavmlí 
jezik  {Jz  lat.^  u  Rímp  1662.8  í  1709.8}  c)  Qd  uzviienja  4lii^  Bogu  . 
(Rob.  Belhrmina)^  u  Ilími^  1662;  d)  Drui^vo  duhfivni9  otca  DamfimkOy  P 
Riinu  166?;  í  e)  Naoin  bogolfubni  sly^kUi  9^,  ň$Í9jtky  a  Rimiu 

IVANiéBVIČ  IVAN  (r.  9tr.  40SJ.  V  kki  enidm  razlikwa  íbm  da- 
ata  kmaníh  komadSda  u  pragi.  Na  seetoj  páka  stráni  iate  kite  ôil»  ae: 
nazf9aHJ€  od  knjig,  kajé  piesnik  9  pomocu  beijom  koUko  frim  okitmH 
wietu  fodati  na  ^vietl^st,  a  to  su:  aj  Govorenja  o9obita  Sv,  Auffm^ 
stma}  b)  Bié  od  ztobnikov  i  Uóimiri,  Od  titi  spisa  valjda  njesto  a  prati, 
•li  se  nesna  gi^e  sada  leie. 

KOMNJBNOVlé  vínko  (F.  9tr,  SOS)-.  Grammatica  quinque  Ut^ 
guarum  9cilicet  lllyricae,  groficae^  latinae,  italicae,  et  h%9fanieae^  moad^ 
jos  u  rukopisu. 

EUZmČ  IV.  LUKA  Í£  l^astova,  kapelan  kaludriea  n  Dubfavnika, 
pogíott  god.  1667  o  patresu.  6kid.  1631  natiaka  «  Blmo  ^lýisiea  a  aaala^ 
vom:  Ntíéin  i»poéjé9ti. 


-    ii9  - 

DEIŽIC  QDarza,  Darseiá)  IVAN,  dubrovôaoín,  isosovae,  umrie  %, 
1670.  Ostaví  nam  sHedecu  knjížicu :  ?iauk  duhovni  »u  iivieti  i  umrieti 
u  milosti  i  prijaUljstvu  boijem  i  sluiit  ga  cielovito,  hvaäjen  i»  sve" 
tieh  škupa,  otaca  i  naucitelja  crkvenih  po  olcu  Ivanu  Gondinu  od 
druibe  Jezusove  u  Jezik  ipanjoléki,  a  sada  iznovics  i^tomacen  u  du~ 
brovacki,  u  Loretu  1637.8.  Po  Kurelcu  puna  je  ítalijanskih  besíeda. 

KRIŽANIČ  GJORGJE  \z  bosanske  Hrvatske,  sveceník.  Joé  mlad 
prodje  u  Rusku,  í  tamo  vise  od  20  godína  probaví,  da  slavjanski  jeeik 
naučí.  Nezná  se  s  ôega^  bje  prognan  u  Síbiríjo,  te  a  Tobolsku  svrsi  svojo 
hrvatsku  gramatiku  (F.  Kálaj.  Ivan.  Esc^rck  stv.  ílt0.ltS).  Polikarpov 
prevede  g.  1704  na  ruskí  jezik  Gjurov  sastavftk:  Solovecska  celobitna  od 
sueveretvu  i  od  randoru,  s  objasnenjem.  Vlastnopís  od  g.  1676,  klimen- 
tícoiu  izradjen,  čuva  se  u  Moskví^  a   bje  g.    1788   natiskan   za   prví  put  u 

v 

,  Suprasln  (Saf.^. 

radníc  MIHAJLO  rodí  se  g.  1636  u  Koloči  Bačaske  žnpaníje,  te 
se  i  s  tóga  zove  Bačanín.  Obukav  haijíne  Sv.  Franja  dŕžave  bosan- 
ske,  pošta  kasnje  obóim  stiocem  ,  državníkoin  í  ouvarom  Bosne  srebrne 
(^1680-90)^  te  napokon  poglavarom  bndiraskoga  manastira.  6.  1683  a 
Ríma  se  nalazío.  Leopold  I  imenova  ga  dvorskim  bogoslovcero.  Premína 
u  Budínou  g.  1704.  Napisa:  a^  Pogardjenje  i»pra9inosti  od  svijeta,  utri 
diela  rafidjeljenoy  slokeno  i  i%radjeno  u  jesbik  slovinski-bosanski,  a  Ríma 
1683  na  čttavom  listu,  s  posvetom  na  Pavla,  Antuna  í  Jakova  Brajkovíca; 
b)  Rafsmisljanja  pribogomiona  od  Ijubavi  bo^je,  u  Rímu  1683.4^  posve- 
éena  Papí  Inocentu  XI.  Djela  Radniceva  sjaju  čistocom  i  pravilnosti  govora. 

BALAČ  VÍNKO,  rodjen  g.  1620  u  Dubrovníku,  isusovac^  marljiví 
pripoviedaiac  sv.  viere  po  Turskoj,  umrie  29  tráv.  1676  u  Carígradu.  O- 
uim  drugih  spísa  italijanskih  i  narodníh  ostaví  u  rukopisu:  íllyrica  Sym- 
holi  Apostolici  expositio  (Horan,  N.  Mem.  I.  ZS6~T^,  U  knjížnicí  Cnlí- 
éevoj  (_6r.  36}  cúva  se  njegova  radnja :  Uvieibanje  sa  liepo  pricestit  se, 

BOGAŠINOVIČ  PETAR  (F.  slr.  406).  U  prozi  napisa:  a)  Knjiga 
molitvena  Äi?.  Aníuna  od  Padove,  u  Padovi  1685;  b)  Oficij  Sv.  Josipa, 
D  Padovi  1685;  c)  Oficij  Sv.  Dominika,  u  Pádoví  1686;  d)  Oficij  Sv. 
Benedikta,  u  Padovi  1680;  é)  ]9Iolitve  svagdanje  od  nedjelje  Sv.  Antuna 
od  Padove,  prevod  iz  latinskoga,  u  Nletcih  1704.16. 

POČIC  MIHO,  dubrovčanin,  dominíkanac,  a  kasnje  svecenik  i  ka- 
nonik u  svojoj  otačbíni,  složi  kivote   Sv.   Dominika,   Sv.   Filipa  Neri^  Sv. 

29 


—  466  - 

Kamrioe  od  Siene,  %v,  Frcneisk*  SaverU,  Sv.  ADtttna  o4  P^adoTe,  i  8v. 
Aose  od  Lime;  »  peMsío  )e  ranmiUja^Ja  0.  Franje  Satamara,  te  i  IVo- 
voéje  ôd  redúvnica  QV.  knj,  Čui.  Br.  16^.  Umrŕe  g.  108&. 

ANICIÓ  (iincfV,  Anie\  Anieio^  IVAN,  maJobraéanin,  bostijak,  Dnv- 
Ijanin  is  Lipe,  stílao  í  obéí  pripovíedalac,  ka«n|/e  SBpoík  u  Velikoj  Naaid 
i  Brodu  u  Slavoniji,  a  napokon  i  u  srbskom  Biograda.  Premínu  1685.  Osia 
latínskoga  diela  o  povtastiealr,  sto-  sa  Pape  francíškanetem  podiefíli  n  Bosbí 
(ThšSMtruš  perpetuum,  v  Rimu  1S6S  i  u  Mteteih  170SJ  sastaví  aaski: 
ti)  MnjijfB  pn^f  Vraéu  ne^ška  i  iivot  viténi  na  korist  earkve  HUf- 
tiékt',  u  JakiiHi  1*678.4  sa  siffcom  (oif  «ŕr,  í.  do  99  govorenje  svrkš 
frim>.  Kriia,  tt  aé  90-9ÍS  i%iwmaéenít  Zdruve  Marte) ;  b)  Knjige  druft^ 
dta  ée9vr§i,  vruta  nebeská  u  Jakiiin  1678.4  (^i%htmaéenje  vieravanj^ 
äfBetoUikaga),  U  pred^vorn  velí,  da  jos  ímade  knjíge  od  devociona  i  f$^ 
lak  molbi  i  svete  mise;  e)  Svitlosi  kariéanska  i  naelad}enje  dukoM, 
a  Jakínu  1678  i  1679.8  [dva  diela  u  dvaevezka)}  dj  Ogledaie-  mtfnťefce, 
u  Ríma  1677  i  u  Jakina  1681.8  (upolriebi  ga   Tan%Ungher  %a  slovnUtt^ 

B06DAN  PBTAR,  rodom  srbin^  biskap  Skradioski,  a  kasaje  $k«p-^ 
yski  nadbiskup*  Od  Turčínai  iirofonjen,  morao  je  napokon-  bježatí  o  Ital^ 
tfi  u  Pádoví  proáivi  dé  ^  1685.  Vrativ  se  u  Skopije,  (reée  Rodine  pre** 
mína.  Po  Coleti-u  sastavi :  egregiutn  lihrum  latina  et  slaviea  lingu^  ifá 
iitulms:  enneue  Pŕophetarum  de  Ckréeto  Sali^atore  nmndi,  (tHyr.  Satft 
VtlL  91)^  sve  tískano  a  Pádoví  |^.  1685  s  posvetom  na  ondjesnjega  W« 
akupa  kardinála  Barbadíka^ 

ANDRIAŠEVIČ  VÍTAL,  dúbrovcanín,  malobraéanin,  rodí  se  28  •- 
iviktL  1634,  a  umrie  15  svib.  1688.  Bje  vrlí  govornik  í  mudroinanae,  • 
odlíkova  se  za  dubrovaóke  tresoje.  Krom  latíoskih  i  ítalijanskíh  sleii  ji^ 
ste  naski  sliedece  kojige:  a)  Pravi  nacin  «a  prosili  milosti  od  get§^ 
Boga  po  dostojanstvu  Sv»  Antuna  od  Padove.  u  Mletcih  1664.12;  b)  Dm 
vociúni,  po  libriem  dukovniem  skupiene  i  «a  pokriepjenje  dusah-  uevisi* 
Ijenieh  u  jezik  dubrovacki  sloiene,  u  Mletcíh  1664/^4;  c)  Ravgovor  dus^ 
hovni  duše  bogoljubne  %a  u  Ijubavi  boijoj  dan  sprovesti,  u  Jakina  1 
i  u  Mteteih  1686 ;  d)  Put  od  raja,  najlasnji  dusam  bogoljuhniem^ 
Mletcíh  1686.16;  e)  Besitde  korifsmene. 

AQUILINI  IGNJAT,  dobrovéanín,  dominikanac,  stilac  u  reda,  napn 
a)  Oficie  BI.  Dive  Márie,  u  Mletoih  1689.12  í  1690;  b)  Ofieie  od  mrtvih, 
o  nietcih  1690;  c)  Oficie  Sv.    Deminika,   u  Mteteih   1690;   d) 
dvor   duhovni  sv.  Rottaria   u  katolicanskoj   earkvi,  prilat%an  Jemi 


—  451  — 

éióvinékiem  (knj.  ČuHé  br.  IM);  é)  Bogoiáilä  tjuhekitjstva  va  svakoga 
duna  úd  mieteea  prevedená  u  HirM  (I,  e,  br,  1SS). 

ROYARD  IVAN:  Evangelie  parve  nedUfe  priiaštja  gospadinova, 
a  Mletcíh  1690.4. 

VALOVIC  STlfiraO  t  Oiaenik  ad  viekwifiéóimsíwt  pokUšar  mí 
smarti  i  tá.  otea  Jeremiie  BreeeU  drué,  Je^me,,  pŕeneéeňo  t«  ifal,  u 
ovi  dubrovacki  jezik  g.  1692  (knj.  ÓuHé  br,  fá$,_  nm  koneu  mmijkav'), 

60SP0DNBTÍČ  Qúe  Domtiiif)  JBRKO,  rabljanm^  natcHelj  olrojega 
ttiibontí,  naiUňkon  í  namiestrnk  Cftdarcíke  prvostolíoe,  nfrikl  je  preve«  li 
iatmskoga  j«rík«  Kútekintam  rttnški.  Dne  9  erp.  Y698  iiti*ažHelj  sadarslfí 
Fra  Parčié  podiel  i  nio  <k>pii«t,  da  ga  slo{)odnó  tiská,  »  Z&  oaäj.  1693  f8t« 
ma  dosvoli,  da  rtäslampa  í  prevod  diela  Brmaiia  Baseiifb<ya:  Ukrifljenýé 
itaf^9f^V'Ja  dišševljtga,  C^iede  ovoga  (ískanja  ispraWtelji  mfetnékí  odredŕve 
4  srpnja  1693,  d«  se  ovrsi  nella  ProvintUi  deHa  Dmimaiia: 

JE^MAJ'BVIt^  ANDCilJA;  perašéaoin.  Hlladiéeiii  ode  n   Rím,  da  dotrei 
náuke  u  skopšéini   od    rasplodjenýa   viere.   Postav   rnísmkoin   í  oaaČíteIjenk 
■Hfdrosnanja  í  bogoslovja,  te  i  aóiteljeni  na  ietott   závodu,  kasnje  se  vráti 
kuéi,  i  bude  i.  g.  naimenovan  žapnikom  rodnoga  miesta  i  opátom  9v.  €ljer<A 
gja,  »  Aleksander  VII.  odredi  ga  sa  apostolslioga  ntimíestnika   u  Budví  i 
šm  apravljatelja  one  bískupQe.  Skupstina  ed  rasplodjenja  ví«re  naredi  mu,  iá 
Ju  izvtestt  e  stanju  bogostovja  u  kotorskoj  bisknpíji,  sto  je  Aiidriju  s  pod-^ 
poním    eadovoljstvom   istoga  s4)ora  ovrsio.    Kfemetit   X.  pako   podieli   mtt 
g.  1671  nadbiskupsku  stolicu  "Barrsku  i  oast  prvostolnika  u  kraijeviní  srb- 
skej, a  bje  u  Perastn  posveden.  Tise  je  puta  obasao  predjele  sebí  duhovno 
podóínjene,  a  g.  1694  n  Spiói  obdrža  erkveni  sabor  (^Aeta  Rlyr.  Sae.  1S9y. 
Umrie '10  mj.  g.  1694.  Napisao  je  lietopite  eieloga  svíeta^  te  jih  je  kas- 
nje   preveo   na  latinski^  i  to  od  dob&  apostoYskoga  tja  do   god.    1676.  Je- 
dan  prímierak  tóga  diela  na  latinskí  posla  u  Rím  skupsdini  sa  rasplodjenje 
viere,  na  kom  se  éíla:  Anno  1694.98  sept.  ioannee  PastriHu*.  Imprima- 
tur,  Fr,  Tko,  Maria  Ferrari,  Magister  Sae.  Palatii  Ápošt.  (Aššem,  Kai. 
IV.  413")  ;  a  drugi  naskí  napiean  po  njegovoj  smrtí  osta  u  kBJížníoi  njego- 
▼íh  bastíníka,  ix  kóje  pro^je  kašnje  u   ruke  plemica   Burovid,   od   kojík  n 
▼lastitost  siemettísta  mletaôkoga,  gdje  se  i  sada  énva.  Ovaj  počima  Ivanom 
VI  i^Of),  Po  Basidtt  prepis  cadnjega  nalasio  bi  se  í  kod  knesa  Fr.  I^meée 
B  Perasta.  Písmo  mu  je  klimentičko.  Ostavi  u  rukopisu  spise  odnoseée  se  na 
pememiti  sabor  u  Spiéi.  6.  1727  bje  natískaná  u  Mletcih  njegova  pieemm 
9d  pakia  QKuku^.J,  a   druga  n  boju  medju  Perastjani  í  Turci  (15   evib, 
Í6S4^  joá  ne. 


-  462  - 

CfiNINI  (^KomemuM)  GJACINT,  dabrovcftnin ,  dominikaDac,  vrli 
prípovíedalao,  preveo  je  naski  Tobijína  i  Jóbova  knjigii  iz  staroba  nvietiu 
Umrie  g,  1703. 

BOŽIN  ANTUN  íz  Jezera  otoka  Mortera,  svecenik,  dao  je  na  svietlo 
filíedeóe  knjižíce:  a)   Náuk  malahne  dicice,   u    Mletcih    1704;   b)  OffieU^ 
od  neditje  švete  %ajedno  9  mukom  f  o  3iatiu,  Luki^  Marku  i  Inanu  i  i, 
osialimi  tnolitvami  u  veiiki  petak  í  td.  (^prevod^,  u  Mletcih  1704. 

MARKIC  (knek)  f  V.  PETAR,  spliecanin^  nauchelj  obojej^a  zakosí^ 
osDovatelj  i  predsiednik  prvé  Darodne  akademije  u  nae^  u  Splieta  podíg- 
note.  KavaDJín  káže  ga  vrlím  govornikom,  koí  m  nmi  je%ik  preni  i  pim 
mieseéni  i  tvakda^Ji  misď }  preni  i  slávne  tvladitnike  iatiafiski  doMm^ 
svitom  QPev,  F.  Íôi-S')^  í  velí,  da  sad  stojí  o  Beco,  i  da  ufa,  da  ée  i 
na  veéa  éasť  uspetí.  Napisa  i  ovu  kojižicu:  Misii  karsljanske  «a  s 
dan  miseca,  písane  parvi  put  u  franeeski  je»ik  od  Jeiuvite  Bovrsoj 
sada  prinesené  i  iiiítumaéene  u  slovinskí^  u  Mletcih  1704.12;  i  u  2af 
grebu  1728.12  treskom  llíje  Lakíníca.  Posveceaa  je  sveéenikom  prvostolafj 
crkve  Dalmacije  í  sve  zeinlje  Harcatske. 

TRZIČ   LUKA    Višanin    (jpo   KukulJ.    ť   Sa  f.   ť«   Biiéa^,    sveceaik' 
družbe  Sv.  Filipa  Nerí,  a  kasnje  župnik  u  Poljíoíh  složi  dielo   pod  nasle- 
vom:  Pokripljenje  umirucih'»a  dobro  i  svelo  poci  u  milosti  boijoj 
ovoga  svitá,  u  Mletcih  1704.8;  1705.16;  1742  {pomnoieno  i  popravde 
po  ocu  P,  Fra  Bernardinu  Paulovicu  ť«  dubrovacke  driave^  da  bo^e 
upravnije  isugovara  u  harvatski  jeMk) ;  1747.12;  1758;  1797;  i  1800. 

ZANOTTI  (Tan^lingher^  IVAN  (F.  str,  4ÍÍ),  U  prozt  ostaW  aai 
sliedeéa  diela:  a)  Vocabolario  di  tre  nobilissimi  linguaggin  ilaliano, 
rico  e  latino.  Rukopis   ízvorni   cúva   se   o   dva   debela  svezka    na  listn 
plemenitoj  kací  Filippi  a  Zadru,  a   vriednost   njegova  jaroačno    zaslažoj 
da   bude   na   svietlo    izveden.  U   ovodo.   upravljena   pridocnoj   i  poslid 
Harvafskoj  Slovinskej  mladosti,   spominje   izrore,   íz   knjih  je    erpio, 
velí,  da  je  stavio  do  25  godína  u  sastavljenju  ove  knjíge;  da  ova  njegia 
radnja  jasno  dokazuje,  da  se  o  hrvatskom  jeziku   nahodi   tumač    od  sva! 
italíjanske  besiede  (a  sto   ce  na  to  naši  Smerlingovci?),  i  da  je  pobri 
rieči  iz  vise  strana;  b}  Vierevjecbnjak  iliti  katekizam,  to  Jest  nauéer^^ 
po  odlucenju  sabora  Tridentinskoga  parokianom  napovidan  po  fMpovm 
prisv.  gosp.  nasega  proscetsiika  ili  Pape  Pia  F,  istomačen   u   harvaii 
jeaik,  lieta  1704.  izvorník  se  nalazí  a  knjižnici  zem.  siemeništa  u  Zaá 
Jezik  mu  je  cist  i  nježan.  Na  prvoj  stráni  bilježí  ovako  :  nije  ova  Ingl^ 
sloiena  na  volju  pisca,  nego  besidu  po   besidu   od  italijanskoga  J 


—  453  — 

k  harvatski  jezik  vete  fomnjivo  izfomacena^  bre«  pomanjkanja  i  bre» 
käodanja',  o)  Krátka  dali  koristna  upitovanja  sta  one,  kóji  kele  pri- 
íiH  crikveni  red,  a  Mletcih  1688.8;  d)  Dvie  pripoviedi. 

ANQELI  MIHAJLO,  dabrovéanín^  iz  plemenite  kuce  Boždarove^  ka~ 
■cín.  a  kasnje  ravDatelj  cíelo^a  reda,  vľli  bogoslovac  i  prípoviedalac.  Sta- 
|é  ga,  zove  Bneóaninom  vaijda  s  toga^  sto  je  podosta  u  NIetoih  živio 
illy.  Sac,  Vi.  áOy  Naski  je  sastavio:  Bogoljuhna  ra%mišljanja  svarhu 
iuke  Isukarstove  i  pet  rana  njegovih. 

KOŠMI  STIBPAN  rodí  se  g.  1629  o  Mletcih.  Dovréiv  náuke  u  pa- 
[Sýrskom  siemeniátu,  stúpi  u  somaskí  red,  kojí  ga  odlikova  sa  visojími 
^tí.  Njegove  kríposti  pribavise  mu  napokon  nadbiskupsku  stolicu  u  Splíetu. 
f  1683  u  Splieta  sakupi  državni  sabor,  te  saključke  saborske  dade  po 
rojem  namiestniku  Nik.  Biankoviéu  u  nas  jezik  prevesti  i  g,  1696  tiskatí. 
ÍBOgo  86  starao  za  ízobroženje  národa  te  tom  namíerom  pozva  k  sebí  dva  kapa- 
ba  slovenská,  da  ga  podučavaju.  Kasnje  prívuče  si  i  vrloga  Jezuvitu  Ar.  Del- 
tbellu,  i  navede  ga,  da  %*iecník  i  slovnicu  za  hrratski  jezik  sástavi.  I  sie- 
IRoiéte  splíetsko  bje  po  njem  utemeljeno.  Natíska  vise  pastirskih  poslaníca. 

PASTRIČIČ  IVAN  rodio  se  g-  1^35  u  Splietu.  ^vrsí  náuke  u  Rimu, 
IJe  dobi  naučíteljsku  lovoriku  i  učiteljsku  stolicu  bogoslovja.  Benedikt 
EV.  bješe  mu  ucenikom.  Osnova  kasnje  družtvo  za  orkvenu  poviest  {Ac- 
tdemia  de  conciliiš),  i  bude  odabran  za  tajníka  istoga  družtva,  te  i  za 
^tedaoca  i  razsudnika  knjižc^nih  diela  izdanih  tiskom  skupšéine  za  raz- 
0djenje  viere.  Zabaví  se  zatím  poízpravijenjem  i  štampanjem  erkvenih  gla- 
^skih  knjíga,  (^.  1688}  alí  (akovu  poslu  nebj.ese  dorasao.  Darova  spliet- 
iomu  síeraenístn  svoju  bogatu  knjižnicu  (JHyr.  Sac.  HL  624.  Paltr.  Not. 
í).  Grékomn  i  iztoéním  jezikom  bío  je  dosta  viest ;  dapace  Matija  Bell 
|rto  spovieda^  án  mu  níje  bilo^  u  tom  u  Rímu  onda  takmaca  (Pref.  ad 
\  m.  Rer.  Hung.  Sinp.'),  Preminu  28  ožuj.  1708,  í  bje  pogreben  u  cr- 
ú  Sv.  Jerolima^  gdje  mu  je  i  nadpis^  s  koga  se  vidí,  da  je  bío  ravna- 
|em  onoga  ilírskoga  zavoda.  Njegovi  mnogovrstni  ^pisi  éuvajn  se  u  knjíž- 
M  skup&cineVa  razplodjenje  viere. 

MACUKAT  PETAR,  spiieéanín  (F.  str.  408),  napísa:  Život  Sv. 
imafata  obraéen  od  Barlaama  i  td.  ť«  talijanskoga  iatumacen  u  slo- 
)iuiki  jesíik,  u  Mletcih  1707.8.,  vecím  dielom  n  prozi. 

MARGITIČ  CMargetic,  mrgiiiciiilflarkovac)  ^TÍEPAN  QV. str. 408) 
'Jajca  u  Bosní,  malobracanin,  bje  zadnjí  od  onih,  kojí  su  hrvatsko-bosan- 
im  klíroentícom  svoja  diela  natískali.  Njegova  su :  a)  ispovid  karstjanska, 


1 


-  4*4  - 

iliriéki,  a  Mleteih  1701.16;  1704,12  s  árvonťt',  1707.16;  1788;  te  Ulii- 
skimi  pismesi  po  O.  PruBJa  R»4iiš&viép  opet  a  MUt«»b  1799.16  i  g,  m^AZ 
u  Splieta;  b)  Fala  od  švetih,  aliti  govarenja  od  ávetkovinm  9akUiÍ€9Í 
priko  godiha;  takodjer  govorenja  svarhu  evangetja  usve  nedUJe  frOm 
godiiia  istomaéeno  im  ramiiki  knjiga  Udinéki  i  sloieno  u  jemik  iUríän^ 
a  Mtetéih  1708.4,  i  1778.4.  Ima  ttt  do  209  pripovíedanji^  c)  iíolitvenik 
narecen  u  Bosni:  Stiefant^a  (Kukulj.y  Jakié  Bpommje  i  ova  joste  r 
rakopisa ;  d)  Homilie  priko  9ve  godine^  a  sa  jednu  nedllja  ima  jih  pt 
M  f  tri;  e)  Likaruie,  n  ko}Hi  so  domaée  Uekaríjo'  í  Yíeéeija  na^eana;  f^ 
Mpomika,  ■  kojoj  napisa  doga4Ja|o  svafpa  vHeneaa  sbiVée  se  a  Bosni,  tn*t 
saaa  lajedno  s  drof^om  knoalkom  Fra  Nikole  Lmivanina  (éuvu  se  u  SuiitkBi 

PRA  PAVAO   ie   DobroToika,   malobraéanin,   pohadjalae   apoštolský 
OBtavf  u  rukopisa:  Zívof  t  krepotti  duhovne  blaienoga  Enrika  Su^ 
redovnika  u  dúhu  umdignuta  od  reda  Sv.  Dominika,  škupljene  po  •! 
Fra  ignatiu  del  Nente,  Í8  ítalijanskoga  a  slovinskí  jezík  prinesené  (i 
Čulic.  br.  180),  * 

MAŽAROVIČ  KRSTO,  peraséanin,  složí  knji^u   s   naslovom:  Cti 
od  kripoštiy  prikorisian  dieciei  i  štakomu  i»iemomu  krstjaninu,  koi 
umbude  9iiH  cesto  i  td.  prinesen  u  siovinska  slova  in  ittUjanskoga  i 
n  Mletoih  1712.8. 

ČELMIČ  PETAR  iz  Raba  po  Kavanjijna  (F/.  4)  nacin  dobre 
prudno  pridá  svom  jemiku, 

RADNIČ  8TIEPAN,  malobracanin,  jednom  aam  kaie,  da  je  ii 
njša,  a  drugamo  da  je  iz  Bibeuika.  Sastavio  je:  a)  Pravi  nacin  %a 
vešti  duše  pravovirnih  na  iivot  vicni,  u  Mletoih  17H.8;  1727.8 
Šaf.^^  i  *1 746.8;  b)  Vka»anje  istine  medju  carkvom  istocnom  i  »m^ 
njom,  u  Mletcíh  1714.8;  1745.16;  i  1756.8.  Obe  ove  lednje  bile  sa 
pretiskane  a  Babiéevom  Cvietu  o  Dubrovníku  1829.4, 

SQRKOČBVIČ  pERNABO,   BubrovÁanin,    reda  Sv.   Baoadikta 
múdrostí  i  pobožnosti  veoma  na  glasu,  umrie  g.    1719.  Napisa:  úfiéifiš 
D.  Marije,  za  kejem  sliedi  oficice  od  mrtvie/if  sedam  piesni  pa 
s  htanijam  veliciem;  oficice  Sv.  Kriia^  dúha  Sv.  i  od  fSv.  Ben 
letanije  B.  Marije  i  rasslike  molitve,'  Imtomaceno  i»  -^jiezika  lati 
u  jezik  slovinski  na  sluibu  bogoljubnih  Dubrovníka,  u  Kolónii  1693L 

BABIČ  TOM  A  (F.  str.  416^),  is  Velíma,  fra^jevao,  ostavi  ali 
kiýige:  a)  Prima  Grammatieae  institutio  Hronibus  illyrieis  weom 


iVleicih  17]%^$  17J9.13;  i  174fc65   W)  Cvii  raztíko  miriia,  u  Um  M 
Iftlt&i  Náuk  kari^anéki  i  J4>ft  koječta  q  prosí. 

LDKINIC  ILUA,  Iuiim«íIl  í  kasiije  f rimanoir  Henjskí,  prevM  jt  Íi 
iraiOfik^sa  kojíéíou  po4  vabIovoa:  Boýfli  IboiI  9am  éuian  na  ém9t  i  fo* 
ÍÍ$nÍA,  Síméiu  fotnaéi  k  %»šiiéšnju  umin^née  kruio  koristtm  i  p9$ríhan 
*$éfivmik9im.  n  NtetoHi  172S.8.  Pan  je  iialíjanskiii  Í2ra«a. 

NANKevrČ  DOMlNfK,  DobroTÔmiín ,  STeéeník,  iétté  se  IfečHi  fi 
^•dovi,  amrré  b»  putu  n  Ktosi  ^.  1TS3.  Od  nje^a  imamo:  Od  ljubá9i  I** 
mtin>e  i  od  naéina  ma  tíee'i  je;  fňsmo  otea  FV*.  Nepueay  prineieuo  u 
kmik  tlovinwkif  a  Mleteifi  i72lt.S, 

VlTALJlé  ANDRf  JA,  višanÍD  {F.  str.  409).  Us  prevod  pealina  íma 
íoBtií  t  krásne  prose.  ' 

JMATTEI  6J0R6JE,  dubroTÔanin  (F.  str,  417),  U  rokopisíh  osuvi 
rise  spisa  u  prosí,  medjo  kojímí:  n)  Molitve  bogoljuBne,  kóje  su  ra%re- 
\sne  %a  svaki  dan  od  sedmina;  b}  Veličine  Oosfe  lÉuäe  proslavljene ; 
t)  Dietionanum  LoHnO'-lUiricum  eomfendiatum  štve  dictiones  aliquas 
i9f  pervetusio  Dictionario  Ragusino  JU.  S.  depromptae;  d)  Prepísa  deset 
Iteieda  Bívkovíéevih  latinskímí  slovi. 

GRADIČ  IGNJAT^  dabrAvéanin  C^-  ^tr.  417).  U  prosí  je  napisao: 
i)  Život  prisv.  Bofforodiee,  focevsi  od  uputjenja  boije  Hi^éi  do  úfo" 
tpodinova  umiiastja  na  nebesá^  u  dva  diela  (prevod  Sv.  Maríš  od  Á- 
prada').  ali  je  njekolíko  Tístoya  isgabljeno;  b)  Vlomak  uvieibanja  o  is^ 
fúviesti^  aiiíi  fokornika  uvieibana  Ot.  Pavla  Segnerí;  c)  Múka  g.  nasega 
kukarsta  Sv.  Ánselma  u  molitvu  liep.o  sloiena  i  mabrana;  d)  Korunieá 
Hospodinova, 

SITOVIČ  (^Ljubuskí)  LOVRO  is  Ljubaskoga  <K  str.  419)  :  a) 
^rammatiea  Ĺatino-llliríca  ex  Emanuelis  aliorumque...  juventuti  //- 
\fríeas  studiose  aceomodata,  u  Nletoih  1713.8.  174;i.8^  1781.8;  b)  Náuk 
tarstjanski^  8. 

BIANKOVJC  NIKOLA  rodio  se  u  Splietu  15  b<a.  1«45.  Leo«ar4 
InndamJer  nadbiskap  splietski  odpraví  ga  a  loretanaki  savo«  na  navka. 
)lLrDnj«n  lovoríkom  oboje^  &akona,  g.  1667  vratí  se  a  Spliet,  bode  sup- 
tikom  a  Suéiiroa  a  iri  i^odíae  ks^je  kanonikom  pri  stolnej  orkví.  OdlHGÍT 
fnUviti  Q  Splieta  akupa^'oa  sv.  Powoliitva,  odreée  se  svoje  éastí,  .easraií 
m  8v<^  troske v«  g.  1677  crkvn  i  manastír  na  čast  Sv.  Filipa  Nerí-a^  i» 
^  1688  bndť  odabran  sft  fioglavara  ote  dmžbe.  KsftoJ  splietski  odabra  gh 
la  kanonika  bososlovoa^  nadbiskap  Košmi  sa  svof»  ftassiestaika^  a  viedt 


—  466  — 

nletečko  sa  makarskoga  bískopa  (Í695),  i  bje  tek  g.  1699  za  takova  po- 
Bveéen  od  patríarhe  \v.  Badoera  a  Nfletoih.  Sv.  Skupnéína  za  razplotfjeiqe 
viere  imenova  ga  pokltsarom  apostolakim,  a  po  tom  i  sa  svopa  namiestaiks 
i  pohoditelJB  apostolskoga  u  Kotort  í  a  Nina.  Otíid  svietom  rastaví  ge  10 
kol.  1730.  Po  smrti  aóim*  mnogobrojna  čudesa.  J.  Josíp.  Paalovié-Liiei^ 
Bviedoói,  da  je  Nikola  sastaTÍo  naski  mnogo  knjížiea.  medja  kojimi  sa  i 
slíedeóe :  a)  Naredbe  od  %kora  driave  špUtške,  u  slovtndti  je%ik  fri- 
n€i$ne,  n  NIetcih  1699.8.Í,  b}  KarMtJanski  náuk,  n  Nletoih  1708. 

LEKUolC  MARJAN  ís  Mostara,   malobraéanio,  átiiac  i   bogoslovae, 
a  g;.  1724  tajnik  bosanskoga  državnika,   sloii:   Bogoijubna  ratímiéljamfš  \ 
od  oíajstva  odkuflenja  éomečanskoga  8v,    Bonmventure  kardinála,  pit  | 
mno§o  vretnena  u  jemk  slovinskí  od  jednoga  bugarina  preneiena,  c ' 
9ad  iónová  preiiampana  i  td.  u  Mleteih   1730.16,  dru|;o  izdanje. 

TUDIZ  RAFAEL,  Dubrovcanín,  Istisovac  premína  g.  1732.  Napisa: 
hvarstnosti  svetoga  Joaipa,  a  Mletcih  1723. 

6J0R0JIČ  I6NJAT,  Dubrovóanín  (F.  «ŕr.  413),  Osím  pomaajik 
sastavaka  a  prozí,  kojí  se  nalaxe  o  nje|;oyih  piesníckih  umotyorí|i  í  a  n- 
kopísíh,  napisao  je  joste:  Život  i-djela  Sv»  Benedikta  Opáta  i  pervore- 
ditelja  9kupiéina  redovniékih  u  nápadu,  n  Dobro vniku  1784  i  1801.8.  U 
pogledu  jezika  í  sloga  ovdje  je  saha  zlata  do  sítosti.  Nnogo  je  pako  díéls 
bastavio  u  italijanskom  í  u  latinskom  jeziku. 

DELLA-BELLA  ARDELIJ  iz  Poje  u  Palj'i,  isusovac,  ucitelj  bogo- 
slovja  u  Pírenzí.  Kozmí  nakbiskop  splietskí  í  Biankovic  makarskí  biskvp 
g.  1703  izmole  ga  a  vrh^  upravitelja  družbe  ísasove  Mih.  Tamburtaa  za 
pripovíedaoca  a  svojih  bískupijah.  Došav  u  Spliet,  omah  stade  svojskí  aa-* 
stojatí  oko  prífroviedanja.  Kasnje  najmenovan  ačiteljem  uljadnih  aanka  i 
krasnosloTJa  a  Dobrovníka,  ovdje  se  tvrdo  posveti  učenja  nasega  jesikii 
a  tako  napriedova,  da  je  mogao  s  razlogom  O.  Farlati  o  njem  pisatí:  l#, 
pure  et  emendate,  eleganterque  Slavonice  loquendi  magister  habeatwTf 
Umrie  a  Splietu  3  pros.  1737  u  83  godíní  svoga  života^  ostaviv  sliedeéa 
diela:  a)  Dimonario  italiano-latino-illirico,  eui  si  premettono  alenm 
avvertimenti  per  iserivere  e  con  faeilitá  maggiore  leggere  le  voči  «l» 
liriehe  i  td.  a  NIetcih  1728.4.  a  Dubrovníku  1785.4  u  dva  svezka.  ícprav* 
Ijeno  i  umnoženo  po  P.  Basíču;  h")  Prineipii  elementari  delia  grammatk$\ 
ilUricay  Q  Dubrovníka  1837;  e)  Ra%govor%  i  pripoviedanja,  daia  na  sv^^\ 
lost  od  Matija  Culica,  kanonika  Splietske  erkve  poglavite  i  prvúsiohá 
Dalmaeije  i  sve  Hrvaíske,  u  NIetcih  1805.4.  áafaŕík  pogríesno  kase,  M 
je  ovo  dielo  bilo  víseputa  naátämpano. 


—  46»  — 


SMAIBVIČ  VfSKO«  í  8  to^a  zaslažnje^  da  ga  spomenemo,  áto  je 
•ii  Uo  4o  danas  prví  i  sadojí  praví  Meoenat  naše  národne  knjige  i  pro- 
sviete  a  Dalmaeíjí.  Rodto  se  je  26  pros.  1670  u  Perastn  od  plemenite  i 
bogate  kaée.  Doaóí  oauke  u  savoda  rímskom  Sv.  Skopséíne  za  razplodjenje 
Viere,  i  ta  za  krátko  bje  aéiteljem  mudroljttbja  i  bo^eslovja.  Kroz  to  je 
ajegevao  i  piesniétvo,  kô  áto  nam  sviedoéi  njegova  Cbrona  poetiea^  g« 
1694  a  Ríma  natískaná.  Malo  kasnje  bude  odabran  pd  svojih  sagradjana  za 
opáta  Sv.  Gjorgja  í  za  župníka  S  v.  Nikole^  a  Papa  Klement  XI.  g.  1T01 
azvisi  ga  na  nadbiskapsku  stolicu  Barsku  u  Arbanaskoj,  í  imenova  ga 
ravnateljem  bískupíje  Badvanske,  prvostolnikom  srbskim  í  apostolskím  po- 
hodíteijem  katoličkíh  župa  u  Srbiji,  Arbanaskoj,  Macedoníjí  í  Bugarskoj. 
Pohodí  on  dakle  amah  te  dŕžave,  a  tako  oprezno  í  koristno,  da  su  ga  i 
samí  Turci  pazilí  i  stovaií,  i  ninoge  mu  povlastice  podielílí.  Istom  kad  se 
iz  preduga  puta  kuéi  vráti,  sakupi  državni  sabor  a  tvrdjaví  Markinje  (jg. 
1703")^  na  kom  se  mnogo  zákona  sastavilo,  a  on  jíh  latinskí  i  arbanaski 
■api9a  í  posla  8v.  Skupsóíni,  koja  jíh  %,  1706  na  svoj  trosak  obielodaní. 
Ostaviv  sada  u  Baru  svnga  namiestníka,  vrati  se  u  Perast,  da  malko  opo- 
éioe.  alí  je  í  odatle  pomagao  Arbanase,  bježeée  ízpríed  biesnila  i  progon- 
stva  Nahmnd-Begovíéa  ondjesnjega  paáe.  Mletéani,  ôuvší  o  múdrosti  í 
pobožnosti  Viska,  zamolíse  Klementa  XI,  da  jim  ga  dade  za  zadarskoga 
■adbiskupa,  a  on  rado  prísta  {J7Í8^.  Trideset  í  dvie  godine  vladao  je 
Visko  zadarskom  orkvom,  a  kolíko  je  on  tu  prama  svomu  národu  i  pro- 
avíetí  nasoj  zasinžio,  to  se  ne  daje  na -krátko  oznaéíti.  Njegovo  je  dielo 
siemeniste  2Sa<l^r8ko  za  odhranjívanje  narodnoga  svedenstva.  Nastojao  je 
osbiijno,  da  se  na  svíetlo  dadu  umotvori  narodnih  spisatelja,  kô  sto :  C/is- 
'im9i  Mandaline  od  Ignjata  Gjorgjiéa  í  td.  Uéene  je  Ijude  bodrio  na  rad, 
kakooo  Iv.  Tanziinghera  svoga  namiestnika/  te  jih  je  stitio  i  pomagao  ka- 
kono  M.  Karamana,  koga  na  svoje  troskove  odpraví  u  Rusku,  da  slavjanske 
ngovore  nauéi,  i  tako  se  na  poizpravljenje  í  tiskapje  crkvenih  knjiga  pri- 
praví. Naogo  jo  napísao  latinskí  í  ítalíjanski,  na  koríst  dakako  viere  í 
národa,  ali  je  malo  tóga  do  danns  na  svietlo  icaslo.  Latinskému  jeziku 
savtastito  tako  je  viest  bio,  da  su  ga  zlatnim  perom  zvali.  Benedikt  XIV. 
puno  ga  štovao  i  hvalio  u  svem  drkavnom  súboru.  Umrie  11  rujna  1745 
a  Zadru. 

ALETHY  (Natálie)  IVAN,  Dubrovčanin,  vríední  starinar  i  nježnoga 
■kusa.  Rodí  se  oko  g.  1670,  a  umrie  u  Dubrovníka  g.  1743.  Otae  mu 
bjese  rodom  Nagjar.  Posíedovase  Iíepu  knjižnioo  i  sbírka  arkeologičku  i 
prirodoslovnu,  a   za   príjateije   imaše   najboije   ondasnje   umove.    Mnogo  je 


p^naf  ao  A«k  Baidvría.  iSaoím^  ••  s  ístpaiivtají  •  ttrih.  ^w  m«  JINTON 
■astavi  oieeve  ra4^)a,  í  kade  o4abraa  o4  akailMUJe  daJbravj^ôlie  Paagdtnih 
f  a  dva  draga»  da  aaaiavi  ritéaik;  o  éem  ostaví  dosta  grafdÍYa  i  yasWwiiof 

aa  Nkttei-a. 

AU0U8TIN0VIČ  MATB,  Is  Janjiiie,  gdje  j«  ia^ikom  Ko  i  amra 
1^  .tV42.  Napiaa:  Mtriefjtnje  úd  duše  fristraiene  u  dohodu  od  twtmrfi. 

SOZOČIČ  JANKO,  složí:  Náuk  karicanski,  q  Bnetcíh  1743,  i  1761.12. 

KRUŽiČ  MATU  A,  kraijevskofa  dvora  be«ko^  bIovíbsIi;!  tomaéaik 
dao  je  na  avietlo :  Sfomenak  kratak  išiin  dokonéanih  éa  freov,  duhovuik 
táborov  wnel  na  sloinost  i  mir  erikav  uapada  i  i*hoda  i  td.  iu  laHn- 
okoga  na  slovinskí  Jeuik,  o  Beôa  1744.13. 

KADČIČ  ANTUN  rodom  is  Mak^rake  od  pUmmiiU  i  starmsko  kvcc 
Davriiv  na«ke  d  cavodn  8v.  Skqp/ftóiae  aa  rasplo^ien^  viere  q  lUioa,  t 
l^iiéi  ae  povrativ,  bode  tu  kaaoaJkeiD  aarniealjeii^  a  malo  kasaje  iaabfaa 
sa  aroidiakoaa  n  Zadru.  Inoeeat  Xlli  g.  1722  asdigoa  g*  aa 
trofiriike  prieatolje,  a  KJement  Xil  g.  1730  na  apliotsko  prvoatolao. 
5  liat  1745.  Na  koriat  aarodBi(|;a  sveóenatva  sastavio  je  velevaáau  ki^tga 
9  aaslovom:  TéoUtgia  moratisi  seu  mauuduetor  illyrieus,  id  esí:  Bo§o^ 
$lo»Je  dihredno  iiHi  rukovod  slomnski  na  pomnanje  svetoga  rsdm^  u^ 
fravli^n  od  Antuna  Madéiéa^  a  Boloaii  1729.4.  Ovo  je  dielo  polivaUaBO  í 
aaklikom  prioiljeno  hilo  od  oieloga  ondaéajesa  ayeéeaatva  o  Dalmaeiji,  ae 
aamo  radi  diatode  jeaika^  koJA  ga  kraeí,  i  kojoj  onda  njje  ViW>  para  a  ai^ 
aoj  kniževaestl,  nafeJ  abog  dnbokíli  misií,  kejc  n  lýem  sjaja^  ta  au  aaravaim^ 
kraikim  i  agodaim  aacin<Ma  poredane.  SaiUii^  ga  atavlja  oa  piesate  i^ 
Aadríje  kao  oajbiotUí  iagled  ii^iaanJA.  Beaedikt  XIII  djuigova^ao  prími  p** 
aveltty  a  spiaatelja  pobvali.  Liepa  bi  ai  aaalQge  ajtekao  n  aarodu^  Úíq  bi  aa 
p^duaeo,  ova  sada  sasvim  riedka  kajiga  epat  na  svJetlo  dali.  IMoáemo  aa 
tomu  aadati  od  aaših  aadaáajih  biskupa?  Ha$r^ditas  nostru  i  td.  Kaia 
líuliuljevió  (^Bibl.y,  da  je  M.  Jaran  izdao  g.  1787  a  Ríma  kajtgv  s  aap- 
4loi^om:  Kami  rsépvniéki  od  Aatiina  Rasida  (valjda  Kadáica^  Pariat  »- 
vako  ga  hvalí:  Fuit  vir  eximias  doctrinae  pajrUer  ae  virtuiiSj  impi^ar, 
MoriosuSy  tenasc  Juris  sui  mee  wúnus  ecclesiastiBaé  diseipUuéaa^  et  qumm 
in  se  tum  in  alios  paulo  severíor.      ^ 

ORABOVAC  FILIP  složio  je  sliedece  knjiaío^:  Bisteria  národu  t- 
Hrickoga^  o  Mletcíh  1745;  i  Cviee'e  ra%govora,  n  Mletcíh  1746. 

PAVLOVIÓ  bernardín,  Dobrovôania,  fk-ai^evao,  aamieaUik   pa^ 

vierenika  sv,  aemlje  ieroaoUmakc^  napisAo  je:  Pripravljenie  am  doM^jmo 


tééi  sv€in  Mímu  tf  k^/ŕvmUki  jenik  friv$M^Qi  v  Mteteíh  I9A3.I9;  i  Po- 
kriftísmi$  mwntcih  po  Zi»  TerMÍój^,  kojé  da  ko{i$  i  uprmvnie  ii$§0P€t\$ 
y  kfr$f0tMki  J/mik,  pofrmvi  i  priiiamfa,  mtdostanw  mnofe  i  r4mliS$i0 
kl0ifO0lQve  i  tik  ««  korÍ9i  nturoda  HanoBSkoga,  a  MJeteiii  g.  1747.1-2  i 
1797^  ft  po  ŠAfaiii^n  i  js-  1800.12. 

PAVICIC  DON.  IV.  ÍB  Varbanja  mi  bvArtkom  ^okii.  8ve<$«BÍk  druilN) 
Sv.  Filipa  Nerí  n  Splietu.  Od  njega  ímamo:  a}  Pripovidanju  nediljna 
tloifena  u  je%ik  talianski  od  le,  Kampadella,  prinesená  m  harvatski,  n 
Mlei^ih  1749;  b)  Govorenja  sveta  e'udoredna  podobná  ratíumu  od  svak^ 
versti  ée^adi  varhu  švih  nedeljah  od  godisca;  i%  talianskoga  od  /v. 
Kampadelfa  prineseno  u  harvatski  je%Ík^  prikattano  arkibiskupom  od 
Harvatskih  driava,  a  Mletcih  1764.4. 

PBTR0VK3  MARIN,  RTeéenik  dabrovaclú,  oataví  d  rakopiso  njeko- 
fíko  dahovnih  rasloženja,  pohvalníh  sloTa  i  po  ožníh  knjižfca.  ' 

QVČEVlé  VISKO  MARIA,  dominíkaDao,  rodío  se  g.  16S2  a  Du- 
brorniko,  a  jo«  Je  živio  g.  1797  slarao  od  85  godina.  U  Dubrovniku  po- 
llTaiDo  je  predavao  metaflaíko  i  Kemljomierje.  Dao  }e  na  svíetlo :  a)  Riec  boija 
s  mnogo  karstjanskih  naukah^  %a  samu  svarhu  éoije  sláve  i  duhovne 
kwritH,  a  Mleteih  174d.i;  b)  Pohmale  na  éašt  ramliei€>h  sv€taeah^  a  Na- 
pália 17Mt8.  0«ma  nMn  a  ruibopiM  od  %,  176(1  ige^ove:  Besiede  ti  por 
k9alu  Sv.  Vinsénoa  Fer^ria  (K  kuj,  ^ié  6r.  íáí\ 

ZinSBRIC  BBRNARO,  t8vc«vac,  irgle^a  bieli  sviet  o  Dohromiko  3 
mé.  19M  od  fra^laiwl^e  ali  v^le  oglaáetie  porodilo  U  14  godíni  ode  n 
Rlm,  da  néi  naoke,  ta  n  vavoia  nniskoiii  bode  aôitoQeoi  krasnosiovja  i 
kocosloTJa.  Kaáaje  íz  Ríma  prodje  u  Hrvaitska  da  prípovioda  rieó  bo^,  a  sa- 
tím  a  Dobrovník  (Í7Í9),  Kao  misionár  proputova  naée  aemlje^  i  v«likim  nspje- 
hom.  €>*  1734  Ige  ímienovan  piipoviedaucejn  atolne  dobroíMiôke  crkve.  Fo- 
jivao  n  Rim  {Í74t)>t  do  oMkla  po  nolbi  nadbiskopa  opet  ae  u  Dubrovník 
vcatí,  i  bude  ravnateljem  je^avítakoga  aavoda^  a  kaáiýe  predAtojníkoni  na 
siMTodo  u  Rimo,  fdje  3  tráv,  1762  premina  o  9<*  ^odioi.  Napíaa:  a)  Be^ 
siede  duhovne  reveno  prid  sSkupétinom  dobre  smarii  u  earkvi  <$*  Ignacia 
u  Dubrovniku,  n  Dabrovníko  1792.4.  ís|;ovori  jib  daUe  od  ^.  1735-41  uDo- 
brovniku  pred  skapsUnom  dobre  smarti,  a  iada  jih  po  sroarti  epísatelja  Iv. 
Luka  Voiantíé;  b}  U  slávu  8v,  Blaia,  u  Ríma  1752;  te  í  jos  njekoliko  malih 
pobožnih  knjižica,  a  do  5000  rasníh  prípoviedanja  ostalo  a  rukopisu  (F. 
knj.  Čulic,  br.  B7.  Ut). 

KUJĹJlä  LUKA,  8ve6enik  in  Komiže  na  Visn,  rodi  se  g|,  1684,  a 
omrie  1742.  Kao  prípoviedalae  slovio  je  u  svoje  doba,  i  ostavi  dobar  ko- 
rizmenik  u  rukopisu. 


-  4«0  — 

BONfCBLI  ALBR8ANDBR  rodí  ue  10  kol.  1686,  bade  1  yetj.  1733 
ploTRnom  a  svoio  rodnom  miesto  Velikom  Loéinjo,  a  malo  kamje  kaaoai- 
kom  stolne  orkve  Osorske,  te  umrie  20  velj.  1751.  Is  njegoTs  so  pert 
potekla:  Dvm  náuka  mnogo  koristna,  s  novim  naéinom  u  krátko  ť«f0- 
maéena  ma  lašno  uvistiti  neumiine^  a  navlošlito  onik,  kóji  forvipŔ 
imaju  pri$iufňt  na  sveíu  išfovid  i  9v.  priéestjet^e,   a   NIetcih    1762.12. 

KRALJIC  Qkraglié)  IVAN  íe  Krka,  víerojatno  svecenik,  dao  je  na 
svietlo :  a)  Pribogoljubne  molUve  %govarajuce  prvo  i  po  doapiiku  múe, 
j«  misala  rimskoga  i  drugih  knjig,  u  NIetcih  1734.12  (po  Sa  f.  Í794.S)', 
b3  Uredjenja  Sv.  Skupitine  svrhu  sv,  posluha  od  g,  Í568-17S9,  sakuf- 
ijena  ť  uredjena^  o  M  letci  h  1738. 

ANGELI  (de^  IVAN  KARLO.  dabrovéanín,  rodí  se  g.  1690.  NU<1 
prodje  u  Rím  na  naake.  Isuôív  bogoslovje,  koéi  se  vráti,  i  bje  do  smrti 
nadbiskupovim  tajníkom.  Preniínu  17  kol  1755  (po  Kavnaé,  ÍTSCľ).  Složio 
je  mnogo  piesama  latinskih,  od  kojíh  su  njekoje  uspomene  vriedne;  a  naski 
je  isradio:  FiloUa   S,  Frauéeška   od   Salesa    oliti   Vvodjenje    na   iivot 

v 

bogoljubni  útomaéeno  ujemk  slovinskí  (V,'knjii.  Culic,  br.  119, 1í 4. 48Í). 

KAČlČ-MlOálG  ANDRIJA,  makaranin  (^F.  sir,  419).  Ovaj  neonrlí 
spisatelj  i  národa  svog  Ijubimac  esiavio  nam  je  í  najísvrstniji  iigled  aa- 
rodne  prose  u  svojoj  kojisi:  Korabljiea  pisma  svetoga  i  švih  vikova  sviia 
dogaiy^ji  poglaviti  u  dva  poglavja  ramdUjenaf  jedno  poéitnije  od  fo- 
óela  svitá  do  porodje^ju  isusova,  a  drugo  od  porodjenja  isusova  do 
godista  1760^  prinoiéno  i%  k^jiga  latinskih,  taUjanskik,  ť«  kronika  Pavla 
Vitemoviéa  u  je%ik  bosanski,  a  Mletoíh  1760  i  1882;  u  Dubrovníku  1833 
i  1836;  o  Zadru  185i  i  1858.8. 

BASIC  OJOROJE,  dubrovéanín,  isasovsc,  dobar  prípovíedalae  a  mi- 
sionár neamoran,  rodi  se  g.  1693  a  umrie  g,  1765.  Sastavio  je  žitja  svib 
Jezuvita  rodom  is  Dubrovníka  i  jos  koješta  na  latinskí,  a  podponi  korís- 
menik  na  ŕtalijanski  jesík.  U  materinskom  samo:  Besede  karstianske  M 
nediljnieh  i  blaniek  danah  od  godišta,  u  Mletcíli  1765.4. 

SLADIČ  (Dolci)  SEVASTJAN  dubrovčanin,  frranjevae,  o  isto  doba 
dobar  piesnik  latinskí,  modroznanac,  državni  bogoslovac,  očítelj  modro- 
Ijoblja  i  bogosiovja;  a  mnogo  se  zabavljao  i  domácom  poviestju,  no  oviUe 
je  čestokrat  veoma  zalotao,  kô  sto  u  sastavku^  gdje  bes  ni  n^jmanjega 
temelja  hoée  da  dokáže  víeónu  nesavísnost  svoga  rodnoga  grada.  Rodi 
se  g.  1699,  a  amrie  1777.  Ostavi  nam  u  rukopisu:  Koristmenik,  stampe 
vriedan. 


-  i61    ^ 

BCTERIN  JBROLIM  rodío  se  21  síeč.  1706  a  Velikom  Lošínja, 
gdje  je  i  bio  Eadnjím  plovanoni  od  puká  izabraním  Q1S  tráv.  ITól),  aií  se 
na  tu  čast  zahvali  list.  17ô9^  te  prcminu  6  8Íeč.  1769.  Za  mladíh  godioa 
podučavao  je  diocesanske  klen'ke  i  marljívo  pripoviedao,  te  i  svoga  bi- 
skupa Nik.  Díňaríca  kao  kapelan  slažío,  a  ovaj  ga  skloni^  da  píše:  Krátki 
náuk  «a  korist  duhovnu  onih,  kóji  se  imaju  paím  put  priati  na  svetu 
ispovid  i  pricestenje,  prineaen  u  Mlovinski  je»ik,  u  Mletcih  1747.16. 

KEŠIC  NIKOLA,  rodjen  u  Budiniu  g.  1709^  franjevac  dŕžave  bo- 
sanske,  ačitelj  modroznanja,  prípoviedalac,  napokon  čuvar  manastira  a  Baji. 
XJmríe  g.  1739  u  Tetinu  blizu  Budíma  od  kuge.  Bio  bi  svoje  prípovíedí  na- 
tiskaO)  da  ga  nije  tako  ráno  smrt  pokosila.  Pavié  hvali  ga  kao  vrstna  fi- 
losoŕa  í  bogoslovca,  í  sto  je  dobro  znao  pet  jezika.  Od  njega  imamo  samo: 
Epištole  i  Evangelia  priko  sviu  nediijah,  n  Budimu  1740.8,  po  Safaríku 
i  prije  natískaBO. 

KONČAREVIČ  BIMUN  iz  Karina,  župoik  pravoslávni  u  Benkovou. 
Po  smrtí  svoje  žene  pokaladjeri  se,  a  malo  kasnje  Ipekski  Patríjarh  posveti 
ga  dalmatínskím  biskupom.  Vrativ  se  zatim  u  Benkovac,  sagradí  si  crkvu 
í  stan.  No  Mletôani  nehtjesf  ga  za  biskupa  pľíznati,  dapače  morade  izpried 
obe.  providura  Balbi-a  bježatí  u  Liko,  gdje  osta  za  devet  godína.  Videc 
nupokon,  da  mu  se  povratak  uzkracuje,  ode  u  Rusku,  i  u  Kíevu  se  životom 
razstaví.  Njegoví  spísi  još  leže  u  rukopisu. 

FILIPOVIC  PETAR,  vierojatno  franjevao  bosanske  dŕžave,  napisa: 
Krátko  istomacenje  zapovidi  úprave  Sc.  P,  Franceska,  u  Miotcih  1750.16. 
6ARG1C  INOCENT,  dubrovóanín,  malobracanin,  podá  na  svietlo 
dva  katekízma,  jedan  za  diecu  a  drugi  za  župníke,  naime:  a}  Náuk  kar- 
stianski,  sloken  po  naredbi  av.  O  Pape  Klementa  Vili,  od  kar,  Bellar- 
mina  i  krátko  uvie^tbanjé  o  parvoj  i^poviesti  i  priceétjenju  dietee  ne-* 
doraste  slo^eno  po  naredbi  Benedikta  Xllly  u  Mletoih  1745;  1750;  u 
Dubrovníku  1811.8;  1818.12;  h)  Náuk  karstianski  obilan  slovinskomu 
národu  odkriven,  u  Mietcih  1750.4. 

GRIŠIG  GJORGJE,  dubrovčanín,  namíestník  za  40  godína  stonskíh 
biskupa,  vrlí  zakonoša,  umrie  u  Stonu  g.  1752.  Ponašio  je  dielo  si.  Se- 
gnerí-a:  Pokornik  nauceni, 

ZEKINIC  LOVRO,  dubrovéanín,  malobraéanin,  umrie  11  stud.  1752 
u  58  godini  svoga  života  u  manastiru  Sv.  Maríe  blizu  Splieta,  ostavív  u 
rakopísu  svoje  dielo:   Vocabolario  italianO'illirico. 

DRAŽIC  NIKOLA,  splíecanín,  g.  1712  cuvar  krstívnika  u  Mietcih. 
Složí:  List  náuka  karstjanskoga,  u  Mietcih  1732. 


-   4«t  - 
dKARPA  J68HP,  napísa:  Narednik  iviantttenotfa  afeija,  a  Mlet- 

PLRTIKOŠA  JAROV,  malobraéanfn,  arorie  a  manastíra  Sv.  Martina 
na  Braôu,  gdje  se  čuva  a  rukopÍ8o  njegovo  dielo :  Sveta  tíemija  od  kogé 
je  bila  foMovana}  od  foéela  sviia  do  ovoga  vika  gadahíjega  ovdepri- 
fiiuje  se  1T63.  U  tri  Je  cestf  rasdjeljeoo;  a  krásni  sa  navfastito  nan- 
Toslovní  popisí. 

BLAŽK0V1C  8TIEPAN  podá  na  svíetlo:  Náuk  kariéanski  od  Bel- 
larmina^  u  Mleteih  1758.8. 

DBNELLl  PETAR  de  Lôveosfold,  aasuvi:  B^iede  éudorednéfM 
NIetcih  1758.8 

CRKVIC  SAAO,  dvbraYÓanin,  domŕnikanae,  dovréi  miake  n  lUfeOoilk 
Dosav  kaéí^  tvrdo  se  posvetí  iclraživanju  i  proQČenju  donraiéili  spAmeiila, 
ta  •  tom  sMtavi  gol«ina  dulo  o  12  sveaaka  na  listu-  i  s  oaslovfMii:  Aď 
veršmrim,  midieljeno  u  tri  ôettiii  a  latiaskim  jostkom.  Naaki  je  iaradia 
moogo  pripeviedanja,  Premitia  24  Up.  W59l 

KLASIC  NATIJA,  dutH-ovóaiiin,  vrií  lakonoša,  kanuník  i  napoini 
bÍBkapski  nwmíestnik.  Umrie  %.  1760.  Ostafi  liepa  glavníeir  sa  tttemeljei^' 
SfemenÍBta  u  Dtibrovniko.  Preveo  je  ív  ítttlijan^oga  od  O.  S^nera:  ISaŕ* 
štjanin  u  svom  f^akonu  uvieibtm.  Po  Horanyí-a  ovo  dfelo  kje  sCampMl 
Isa  njegoTO  smrti. 

PAVfál^  MARKO,  splietski  gradjaDÍn,  dao  je  na  svfetlo :  /sfir  tŠ 
nt^^ttdnje  nitredbe  8v.  Bemordina  od  Siene  vstumaéen  ť«  iatijamkoft 
ýemka  u  harvatM,  i  poiú^ken  ffriftúétovanomu  gfavnoredu  iH  kafitnh 
corkve  spHtek^^  f^arvogtôtne  sve  hariHíske  vemffe,  »  Nleteih  1760^8. 

B^NAČTČ  JER.  BLAŽ,  h  Nilne  na  bračkom  otoka^  nadpop  u  Ne* 
režiséih,  a  g.  f  760  biskop  sibeniékí.  Premína  g.  í^iS/Z  (F.  Fari,  /F.  M^ 
Od  njega  nam  ostaje:  Náuk  karšijanski  s  novim  naeinotn  «  krátko  t«* 
tomacen  i  td.  u  Nletoih  1643.12^  i  1761,12. 

MATI<3  FRANJO,  vjerojatno  bosnjak  i  STeéenik,  napisa:  Jetsgn 
iKtumacenja  stvarij  najpotriHtiJ  naiega  spasenja^  n  nfletcih  1762.8. 

JURIČ  PETAR  podá  na  svietlo:  Naéin  pravi  kako  karstjani  i* 
madu  Boga  moliti  jutrom  i  večerom,  a  Mletcih  1763. 

FRANKOPAN  IVAN,   primancir,   naštampa:    Vftravnik  boianstvé' 
noga  Oficia  f  o  obiéaju  darkave  Kadarske,  zapovidju  prisvitlog  i  prifoUi 
g.  Matija  Karamana  dostoj,  areibitkuffa  zadarškoga  «a  god.   1T64,  a 
Mletcih  1763.4. 


—  4«ll  -- 

FILIPO¥IÓ  JBRRO  íff  Ráme  o  I^Miiri  (¥.  9tr.  éJtUíf),  u  prosí  napisa: 
i)  Beňeéé,  m.  éasti.  a  MTeteAi  17€&;  b^  Pjŕif&vieäánje  äiitkotno  ntmka 
karstjanskogtt  ^lóirenv  i  u  ra^Mia  gonorenja  ramMýenú,  ffiijí^  I.  ivarhu 
véré  i  ufiu^a,  a  nfletcih  1760.4;  Imjigtt  varhu  iJUbéivéj  u  MkMili  1759.4; 
knjiga  IIK  od  #».  Sékramentah,  kripoštih  atoiemik,  áHmh  eä  nUioMarija 
i  drujfm^  a  MIttcih  1766U.  Pastríé  o  tik  run^evarfli  valí:  uH  altíssimam 
éoetrinam^  eui»  el0ris9ima  ewfiie&Hi)ne  ad  coffium  fMés  mirmhiliter  eon*' 
eiUavié.  SJop  mu  je  doittr  i  rasabran,  a  jedk  óíst  i  nježan;  e)  Put  krUm 
i  td.  ■  BudiiBtt  1730.12. 

BANOVAC  JeSIP.  fra^jevao,  predstignik  érUvt  S^.  Odkapilclýa  a 
Daiinaoiji^  vrii  propovíedakiG  i  bogosiovae,  6a«tavio  je  sWeéeÚA  diela:  a*) 
Pripavidat^a.  na  tvetkevine  koriibmeniRr  Q  Íi1«t6Íh  1737 .S  i  1747.8>;  b) 
Predike  ed  avetkoviua  dosastjm  Išúkaratova,  u  lHleteih  17£»&.4.;  c^  Pri-* 
svete  obiieU  ska%mšje  i  fvobudj'enjt  búj^lJubHvu  pmm  ímtšu,  Muriji  i 
Svi,  Jošifu,  «  Míetcih.  .1769;  d)  RanyofĎwri  dukowai  fasHra  »  otBra  u 
š^etkoviue  daiašíjn  Qoapodinova  i  kori^sme,  u  Jakinu  1763.8;  e^  hikih» 
manje  aaberak  uéinjenih  lotíko  u  gatékoj  koHko  %  latintkoj  »emfji,  a 
JakiiMi  1763.10;  f)  VhoJ»tvo  duše  ratiioUte,  u  Jakinu  1763.16  u  Zadní 
1601.16.  Ovo  dialo  KakQljevíc  (Bihl.y  na  <tr«f  oaa  mteste  |irípÍMJ«  niekama 
Filipa- JakrO ba,  te  mieajftgodiBa  icdavanja  i  miéatt^;  g)  hapitanja  gvmrhuS^eH 
reéovak}  iwajena  i%  Bogúšhvies  ppisv,  ý^.  Aroik.  Kadeiéa,  a  Jakíso 
1764  s  po6 vetom  na  Loka  Vladímirovíca.NeretvaMna;  h}  Predike  neéUJtšé 
(po  SafarikuJ  n  NletctA  1766.4^  i)  Biagoélav  od  pB\ia  t  mňUinjanje  nli 
vritnena,  o  Jakina  1747.8. 

KNEŽEVIČ  PETAR  is  Kníoa,  malobraéanÍD  (F.  str,  490).  U  proei 
ie  •  Bapisao :  a)  Zinot  éetiriuh  svetacah ,  éudostvoritelja  Franeeska  oá 
Aiiia,  Antuna  od  Padue,  Didaka  i  Paskaluj  u  NJetoih  1769.8;  b)  Osmina 
redovnicka,  %ahave  duhovne,  ť«  diaékoga  u  naski  iliriéki  prineiena^  u 
M  letci  h  1766.16;  e)  Pištole  i  evangjelia  priko  svega  godista  na  novi 
nacin  isiomacena.,  a  Mletcih  1773.4  (u  knjii.  Cuiic.  br.  139Ó  nalam  se 
i»tisak  tiskan  u  Rimu  pišmeni  Sv.  Skupscine  za  razplodjanje  vire, 
uli  bez  godine),  t  g.  1784  u  Dabrovnika;.a  O.  Aot.  Jukic  opet  to  dielo 
Daátampa  g.  1838  u  Mletcik^  ali  ma  mnogo  maiýka  éo  iavrstnosti,  poáto 
ga  je  sastavio  pri  starosti,  ,da  bi  želji  svojih  starešina  cadovoljjo. 

NENADIČ  IV.  ANT.  is  Perasta  (F.  str.  i2í%  a  prozi  je  sloéio: 
iy  Náuk  karstjanski  bistrim  nacinom  istomaóen,  a  Mletcih  1768.8;  a 
Kotoru  1802.8;  b)  Put  kriia,  a  Mletoíh  1768. 

LETUNIÓ  VLAHO,  franjevac,  íx  Däbrovnika^  podá  na  svietlo:  Pué 
weti  od  kruka,  u  Jakíno  1768.16.  Dvoje  iadaige  iste  godíne. 


-  464  - 

GERIC  ORtiUR,  predstoJDÍk  crkve  korčaJanske,  oapisa:  Krátko 
sabranje  od  onih  stvarih,  koje  au  potribnite  tínati  se  od  karstj«m%n% 
»a  fMhräniti  se,  prineieno  u  jezik  slovinskí,  u  NIetcih  1768. 

v 

RAONAN  FRANJO,  malobracaDÍn  prinio  je:  Život  Sv.  Jurja  mu- 
éenika  ť»  latinskoga  u  slovinskí  jezik ,  u  Mletoih  1769.12,  i  1772. 

RUSIÓ  ŠTIEP AN,  Oabrovčanín   (F.  str,   42í).   U    prozi    izdao   je: 
Život  O.  Jesusa  Hrista . . .  savarsen  životom  B.  D.   Mmrio  (bez  imenm 
pisea)^  u  Alletcih  17tfi.4,   i    1774.   Borio   se   vitežkí   za   predoost  poôkoga 
jesika  nad  mŕtvom  staroslovenstínom,  napadajúc  navlastito  Karamanovo  ix- 
pravijenje  misaia  i  ôasoslova  glagoljskoi^a.  Benedikt  XIV  ga  je  s  prvá  aa  4 
to  listoví  bodrio,  te  Rosié  napísa  na  istota  Papu  a    proti   Karamanu  svoje   ' 
dielo:  Annotazioni  in  ordine  atla  versione  sláva  del  Misale  Romano,  I 
i   pofila   ga   skúpa   sa   svojim    prevodom    Miaala   i    Novoga   xakona  istoni  j 
Papi   na   rassudjenje.   Karamaa    odhovorí    mu    sa    svojimi    Considera^ioni 
(1TSSJ,  ponimí  netemeljitih  pri^ovora,  ali  ipak  pobiedi,  jer  sq  ma  pri  ra« 
bili  sudci,  tada  isabraDi  od  rimske  stolice,  da  rieše  tn  racmiricu,  toma  po* 
slu  dosta  neviest!^  Ant.  Tripkovió    biskup   niaski   i   Vasil    Boskovic.    Toga 
radi  bje  zabranjeno  tiskanje  Rasióeva  Misala  i  Sv.  Písma.  Ostavi  u  rako- 
pisn:  JUanuale  teologieum  latino^illyricum,  explieoHones  ^   definitiones, 
et  descriptiones  exhibens  ordine  alphabetiro ;  i  jos  kojesta,   osím   razaík 
italijanskih  i  latinskih  sastavaka  (F.  knUi-  Čulié.  br^  93.  Í8Z.  193,  1019}. 
U  jezika  tražio  je  rieôi  nove  í  nove  načine,  cesto  bez  potriebe  i  bez  ukasa. 

KARAMAN  MATE,  íz  Splieta,  ^dje  je  u  sieraeolstu  prvé  naak* 
primio  i  svecenikom  postao.  Prosav  u  Zadar  za  učitelja  roudroznanja  i  bo* 
goslovja  u  Florievom  siemenistu,  malo  kasnje  nadbisknp  Zroajevíc  odpraví 
ga  u  Rím  i  izposlova,  da  bude  kao  apoštolskí  odaslanik  upucen  11  slavján- 
ske  zemlje,  navlastito  u  Rusija,  neka  bi  tako  proučio  slavjanske  jezike,  te 
se  pripravio  na  izpravljanje  staro^lavenskih  cľkvcnih  knjíga,  za  koje  64 
Zmajevié  svom  dusom  zaozimao.  Ali  níje  jamaéno  uspio,  kô  sto  j&  za  tof 
posao  od  potriebe  bilo.  Toga  radi  ne  bez  razloga  velí  Kopítar:  CVrramaiidÉ, 
mala  aví  ad  ruinám  rei  glagoliticae  natus.  Tako  ti. on  s  rosizmi  pokv« 
svoje  ízpravljenje  Misala  Qis.  1751  u  Rímu),  da  je  mnogo  od  Levako- 
viceya  nevaljanije.  Benedikt  XIV  imenova  ga  9  srp.  1740  biskupom  Osor- 
skím,  a  kasnje  Zadarskim  nadbískupom.  Dogotovi  Zmajeviéevo  sieroeniáte^ 
i  otvorí  ga.  Umrie  5  svib.  1771.  Obcí  proyídur  Kondulmer  javí  vladi  n  i* 
sto  doba  i  njegovo  sinrt  i  onu  Antnna  Trípkqvica^  biskupa  ninskoga, 
lec  jih;  ehe  ai  rari  preggi  delia  dottrina  e  del  costume  univano 
i  sentimentí  di  perfetta  suddita  obbedienza   e  rassegnazione   alle   ie> 


<• 
4ei  Prineipiiio,  laéM  je  bukvar  šUmtméki,  ■  Rímu   \Tb9.i ;  a  mnogo  je 
nštwtäktí^  ve^inem  a  Bt»ro«lovef»tiiii^  o«t»vio   a   rekopisv  svemo   netjaka 
Aati  Karamami  apato  <mÍ  ftogova. 

PAfiľKUCA  NIKOLA  \t  Prokljana  hWwa  Šfbeníka,  sastavi  pocki  ro- 
mán pod  WMtforaiii:  Himbmufti  ftHankof  vehstttanstva  Nasradinova^  ť» 
UUijanskopa  u  harvatski  je»ik,  o  Jakinu  ITM.S,  u  Mletcih  1799,  i  a 
Eadra  18ftT.8. 

SOíViÓ  MATB  iHNtio  se  i>  Petro^nMhi  oá  otea  Cresaníiia,  služeéega 
la  bToéarDÍct  Petra  Teläko^a.  íha  smrti  otéevoj  ase  gs  k  sebí  Natíja  Zrna- 
Íe?ié  tada  načelnik  rnskib  brodova  í  dade  ga  nav  nanke,  a  kada  í  Matija 
premina,  s  Karamanom  vráti  8e  a  otaébiiitt.  Nadbiskup  Zmajevid  odpraví 
sa  u  Rím,  gdje  je  kod  Propagaade  predavao  slavJaDski  jesik,  i  a  ieto  doba 
íaramanu  pomagao  u  ixpravljej^a'  Misala,  k4>|e  oblbni  podD^m  ra£|npafvoM. 
Umrie  kao  arcidiakom  osorekí  g.  1774%  Qstavio  je  maogo  radoja  u  rtfko^ 
NŠH,  pooajvíae  v  ital^anskom  jesik»  t  o  BtaroalaveBstíni.  Knet  Rades.  Ant. 
Hichieli  Vittnrí  dao  je  g.  17S7  tiftkati  a  lHletcih  Djegova  raittiiljanja  vrhu 
lesBanja  staroslavenskoi^  jesika  a  OaloMioíjí  s  posvetom  b«  hvarskdga 
Hskapa  si.  Iv.  0om.  Stratiko.  Preveo  je  aa  italijanski  jesik  alovníco'  Me- 
eega  Smotrinskoga^  obog^ativ  ju  sa  svejimi  prtmjetbomí^  a  taj  rukopfs'sada 
le  čava  a  Ljobljanskoj  kojisoiei, 

6LEGH  TIMOTEJj  OabrovôanÍA^  frai<(evac,  preveo  je  ix  ítalijaiiskoga 
^roka»e  MeUtstasiove  i  étenja  is  Shr.  Pisma  od  Cesara  KaUDa,  Jos  í- 
DaiDo  od  Djega:  Put  od  kriia.  (knj,  Cul,  br,  W0O)  i  koji^a  s  naslevom: 
7  krátko  sloiena  dvadesti  i  fet  ra%gof)ara  éudfirednay  taFtMiO'^na  t* 
avlicnih  knjigah  i  td*  (^.  1176')^  sve  a  rukopisu. 

VLADIMIROVIČ  LUKA,  ix  Neretve,  franjevac^  štiiac  n  áibenika^ 
bói  pripoviedalao  i  apoštolskí  poslamk.  O  njem  veli  Fra  Andrija  Kačié, 
ft  je  bio:  čomek  u  svom  »anatu  krieposían  i  nauean,  Ostavi  nam  slie- 
eda  djela:  a}  Rammiiljanja  kttr^jwuka  9a  $viíki  dan  ad  miseea,  a 
lletcih  1765.12;  b)  Život  Sv.  Šime  •adranina^  n  Mleteih  176^,125  e) 
^rAtf  likarstva,  u  NIetcih  1775;  d)  Cvit  mirisni'  náuka  kar$tJutukoya, 
Mletcih  1771.12;  e)  Slavodobitje  karstjan^to,  a  Mletcih  17«&, 

MATULOVIČ  i^Matovié)  JMIP,  sveéenik  is  Dobrote,   napisa:   Ka- 
iJki«a«i  Himški  po  naredbi  8v,  Sabora  JVidentinskoga  i  td.  ť«  latinákoga 
sio^vinški  jevik^  n  Mletcih  1779.8. 

N0RINIt3   Starogradjanin   Neretvaoski,   složi:    Pripisanje   pocetka 

ijevstva  Bosanskoga,  sliedenje  i  dospitak,  u  Mletcih  1775.8. 

30 


-  466  — 
\ 

RADIC  LJUDBVIT,  Dabrovéanin,  malobraéanin,  asíib  latinskom  ot 
čast  Nik.  Pugliesi  nadbiakopa  dobrovačkoi^a  (^Aneonae  Í77€i)  sastavío  je 
na&ki  knjii^u  pod  naglovom:  RukoHfti  äuhovni,  u  kdjem  se  «aií«rr*tt  h' 
goljubna  diela  za  dobro  9e  Upovidjei  t  priéestii,  o  LiTornn  1776.8. 

MOaOSINI  VICBNC  (^Barbuna)  podá  na  a^ietlo:  Nmredjenje  vark 
dubravah  istrianskih,  o  Hlleteih  1776.4. 

DRAGIČEVIČ  NIJO,  íe  Vrgorca,  ma1obraó%nin;  ísdao  je:  IfspUanJš  • 
svarhu  8V.  Redovah  i  Sakramentah,  u  obéinu  ievadjena  ť«  visé  knjigak, 
u  Mleicih  1779.8  i  u  Zadru  1800.12;  te  ť  Ofiéhe  B.  D.   Marte  (StuHé,y 

ZORIČIČ  MATB  \t  kotara  sibeniékoga,   franjevac,  stiiac   o  redo  í 
vriedni  bogioslovac.  Kakoijevic  (Putov.  íff).  vidio  je  a  síbeníčkom   mana- 
stira  Sv.  Lovre  hrTatske  njegove  rakopiee,  a  medja  njíini:   život  Skendr*  ^. 
be^a  Kastriote,  njeáto  o  Jeroisolimo,  i  vise  bogoslovníh  spisa.  Od  njega  je 
tiskano :  a^  Qtmina  dilovanja  dukovnoga,  u  kojoj  se  razgovara  d^u%  , 
redovniéka  s  Bogem,  sastavljena  ť«  razlicnih  knjigah  tr  slávni  je%iik  ť-  J 
liriéki;  u  Jakínu  1765.8;  b)  Aritmetika  u  slávni  jezik  iliricki  sastat-  J 
Ijena^  u  Jakinu  1766;  c)  Zarealo  ť«  razliéitih  dďgodjajih,   aliti  priliks  1 
xa  duše  pravovirnih  uputiti  putem  od  spasenja.  Skupljene  i  prinesené 
ťft  ravliéitih  knjigah  u  si.  Je»ik  iliricki^   o  Mletoih  II.  čestí    1780.8:  d] 
Úprava  mnogo  koristna  izpovidniku^  u  Mletcih  1781.8. 

DALLA  COSTA  ANGJBO,   kanonik   splietski,   í   g.    1781    ravnatelj  ^ 
ondjesDJega  síemeniéta,  sastavío  je:   Zákon  crkveni.  sloken  i   upravljen 
»a  naucenje  i  prosvitljenje  redovnikov  harvatskoga  národa,   a   Mletcih 
1778.4  tt  dva  svezka.  Velí  Fr.  Karara,  da  je  ovo  dielo  za  Slávené  vaŽBqc  ] 
od  Van-Espena;  a  kardinál  Borgia  liepo  je   ocíenio   dvie   njeg^ove   pohvale 
valjda  latinské. 

LASTRIČ  FILIP  rodio  se  g.  1700  a  Oéevju  a  Bosoi,  malobracania, 
revni  prípovíedaiac  i  dabovní  pastír,  čavar  a  kasnje  i  drzavnik  bosanskik 
fratara,  í  medja  ojími  jedan  od  najzaslužnijib.  Vec  nkinuta  bosanskv  dr- 
žavO)  otisav  u  Rim,  na  novo  podígna;  a  aza  sav  taj  trod  ovielí  se  písa- 
Djem  i  knji^amí  zabavljao.  Umrie  god.  1783,  ostaviv  nam  osím  kromdn 
svojih  vriemena  (rukop,  u  samostann  Suliskomui  i  velevažne  knjige: 
Epitome  vetustatum  provineiae  Bosnensis  (u  Mletcih  17SS.8,  i  U  Ja- 
kinu 1764.4)  na  latinskom  jezíku,  joate  i  sliedeéa  diela  na  matéria* 
skom:  a)  Testinonium  bilabicum,  seu  sermones  panegirieo-dogmaticS' 
morales  pro  solemnitatibus  Domini  Subahot  latine  et  illiriee  elaboraii, 
letcih  1755.4,  í  1766  (21  govor).   A   pošto  su   te   besiede   bile  odvaé* 


-  4«7  - 

doge,  sato  as  mol  ba  Djekojíh  žapníka  sastaví  ík  njih  kraée,  te  jih  dade  na 

'  STÍetlo  pod  imenom :  b)  Nediljnik  dvo9truk,  to  jeti  fo  dva  govorenja  »a 

pooku  nedilju  priko  godine,  loMna^  krMa.  i  ravna,  samo  na  latnoéu  ^a- 

itira  naselackih  puká  priprostoga  i  nenauénoga  uredjena,  a  Mietoih  1766.4, 

Td  8Q  jasno   i   dosta  liepím  redom   istamacene   najpotriebítije   istine  naše 

viere ;  c)  Svett^ak,  t  j.  govorenja  od  Svetih^  kako  i  na  dneve  svetko^ 

m'na,  u  Mietoih  1766.4  (Si  pohvaie);  d)  KorUimn  nmuk  i  naéin  dilovati 

i  moliivu  od  pameti,  u  Mietoih  1 742.8  $  e)  Kratak  naéin  éiniti  put  krimm, 

ľ  o  Rímu  1768.125  f)  Od,  urna  me,  ŕ.  J.  itomaésnje  náuka  kar$tjanskogm^ 

I  tf  4  dieia,  u  Mietoih  1768  i  1796.  —  8va  so  ova  diela  odlikiga  njeinostja 

.  bosanskoipa  govora. 

>  6ARANJIN  iV.  LUKA,  tropranin,  nančítelj  obojega  sakona  n  Pa- 

'>  dovi,  kanonik  i  obéi  bísknpski  namiestnik  n  otačbini,  biskup  rabski  (ItSB") 
!  i  napokon  nadbiskap  splietski  (1TS6').  U  svem  je  bio  pravi  ixgled  otéin- 
sko^a  pastirstva,  osim  sto  pa  xla  kob  zavela  Isasovoe  uvesti  a  Spliet. 
i  Nnogo  se  skrbio  sa  splíetsko  siemeniste.  Preminu  g^.  1783.  Obielodaní  tri 
!  pastirske  knjife  italíjanski  i  hrvatski,  tiskane  n  Mietoih  g.  1771,  1778  i 
;  1779  a  4J ;  a  dosta  nje^ovih  madrih  omílija  jos  leži  u  rukopisu. 

VUKAŠOVIČ  IV.  DINKO,  župník  u  Otoooa,  kanonik  senjski,  i  nad- 
bilježnik  apostolski.  Napisa  naski:  Pripravtŕ  k  usmrti,  a  Zasrebu  1784 
(po  Kukulj.  ÍTSS.S)}  a  nemaéki:  opis  karlóvackoiía  jeneralata  (íľTT), 
tiskan  n  Cngr,  Magas.,  q  Požonn  1783.3  sves. 

DOBRBTIČ  C^ee^réié)  MARKO,  rodjen  a  Dobretiéíh,  malobradanín, 
najprije  čavar,  kasnje  nacelnik  bosaaske  dŕžave  (17^),  a  napokon  ere- 
tríanski  biskup  (Í78Z)  i  riamiestnik  apostolski  a  Bosni.  Umrie  %,  1784. 
Nastampao  je:  Kraiko  ikupljenje  éudoredno  ili  morálne  boposloviee 
svarhu  $edam  katoliéanäke  earkve  aakramentah  •«  obcenu  sluibu  pa^ 
rokah  ili  kupnikah  národa  slovinakogaj  iloieno  i  skupljeno  u  slávni 
Uiricki  jo%ik,  u  Jakinu  1782.4. 

KLEŠKOVlé  6RIS0ST0M,  Dubrovóanin,  malobraéanín  ^  izdao  je 
po  Appendinu  viíe  pobožnih  knjižíca,  medju,  kojími :  Novena  na  slávu 
frisveioga  sarea  Isusova,  u  Dubrovnikn  1787. 

KAŠlé  ANTB  sastavio  je:  Ka»i  redovniékiy  u  Rímu  1787  (po  9iai. 
Juranu'), 

JURANIČ  ANTB,  is  Krka,  malobraéanin  i  naôelnik  dalmatinske  dŕ- 
žave s.  1789  sa  peti  put;  osim  glai^oljskih  spisa  (V.   Ätnj.   /.  44^  složio 


—  4«  — 

je  Í0itoi  a)  Náuk  kapstjmnM  f  nmredki  Anii.  Mflc««  fvrlw   Hškmfm 
oď  Z&nit,  moHm  úd  Korhde.,  saém  oé  Vr9§wv^  a  Rinu  1797.12;  b)  Bb- 
ffulm  iiL  reda  Sw^  Franehka  »a  pfcmtsúéB  od  Daim^aeijé  frimMeum  i» 
iafiatutBgtt  najmsúk  slúwimški,  m  Aimo  1786.19. 

PJBRSIÓ  FR.  NliíO,  naaôítoV  Hogosloyja,  podapnivitelj  siemeaiala 
griáiékoga  i  kaneMk  1Jfibi}anBkJ^  podá*  ja  ihi  svietU:  Maíakni  kmtekiiam 
s  ufkmmjm  i  édgo/ómrmftjm  «»'  fMJnstMmu  djeeu,  v  Orad^n  1789.8;  i 
Máädbmm  katekémam  •»  néeniké  úd  iMe  írivivhk^,  farei  d(ei^  e  GnUtistt 
I789.a 

nSLOCiAVA  ANTB)  sadrairfii  a  lesom  BiidTaDÍn,  kanooik  nisski, 
nadbiljeŽDÍk  apoštolskí,  kanoilir  najprije  aplietsko^  oadbíbki^m  Piaarféa^ 
a  kaanje  Zadarskoga  Kar«iDana,  a  nnj^okoa  bogoptoToi  kamaik  aadarskí  i 
odvietojk  knrialskť.  Po  ealogo  Sv.  Skqpaéíne  poiipraví  breviáre  erk^eae 
národne,  te  Pio  VI  inienova  ga  biskapom  od  Zanta,  satím  cmI  Koréalay  a 
napokon  od  Trogira  QúeíJ,  1T8Í^, , V  mrie  30.  velj.  1790;  Veoma  je  ^4^naKaib> 
rasvoj  národne  kojige. 

QREUjIO  MARIN  in  KDróale,  malabradasin,  državnik  svoga  remirait 
glasa  kao  vrli  prípoviedalac,  í  nčiielj  oiiidrosnaiua  a  Brešii,  a  bogoaiofja 
o  Modeni  í  a  Kopra.  Zahvali  se  na  nadbiskupska  čast,  kejo  mu  Pio  VI  na«yaa. 
Prestaví  se  g.  179f,  ostaviv  n  rakopísa  mnogo  pohvafa  í  prípoviedajýa 
sa  dosaäée,  korizmu  i  druge  svetkovlne,  te  povíest  domacegi^  manastíra  n 
stihovih  S  joé  kojeáta  drogo. 

MATTEI  IV.  MARIA  (kao  svietovnjak  natijd)  rodio  se  g.  1713 
u  Dobrofwíkn.  B«bÍT  a  Wktm  »a««itel}skii  K>varfta  obejega  sakona,  stapi 
n  4amXT%  Immvo,  te-  umiIo  kainje  knéi  se  porratÍT,  sav  se  pesTeti  naalhl  ' 
naptfdnoga  jesika  i  demaéa  poTÍestí)  e  k^ej  jé  mnogo  spisa  ostavío  m 
latisskom  jesik*  {V.  knjii.  ÓuHé^  ^.  Mtf^.  U  8mrťi>  koja  se  dogodtlk 
7  siaónjft  1791,  aist»vi  TÍée  viMkigift  i  srajím  jeslkom  napísaniti  Pranjereefli 
Dnbrovačkímv  Dobro  je  posnava^  navodm^  jesfk,  alí'  se  ípak  éesto  sasíl 
pustío  na  upotriebljenje  neobičnih  israza  ilí  po  sebi  skoTanili.  Ttskao  jeľ' 
Sarce  fri»veto  Jesusúvo,  ratujniedane^  SFa/Ji*^(JMM>^  imhjúnúj  nmU^éwtMút 
n  Mletojh  1783.8  í  1856.8,  U  rukopisu  ostaje:  QramatU^a.  ilirgkm  «s  j»r»- 
sodijom,  Uirgki  riecnik,  Molitv^ua  knjiHcai  Život  So.  Álqj»ia  Goi 
i  blaiene  Mikeline  Pisaurske^  i  td. 

PERtč  ANTE  is  Zivogostja,  franjevač,  učítelj  bogosloyja  u  reda  a, 
mudrosnanja  o  splietskom  síemenístu,  národní  propoyiedalac  na  glasu,  í  g>. 
1791'  dHuMrniky  aapísa  knjígu  pod  naslovotn:  U  oraforé  ewmytivDú  td.^ 
pergamo  u  kojpj  se  nalaai  do  80  koriaimesik  gsvora  a  nuUeriaskeaii  jed! 


—  469  — 

'  JANUIOI  DOMINIK  íi  Splieta,  žii|uiik  u  kastiela  Lakstéii  í  tajiiik 

oiulieaiije  poIjcMlíelsJbe  ^kademije,    a  napokon  kanonik  n  s^ojoj   otaétrini. 
•   £Uoii:  NmiIc  ft^J^ko]^  4Bia^ia,  u  Mletoih  1792.8  i  1798.8. 

ellABSDNI  A^TUN  otríelodaní:  Krátko  spotidanje  svelkóvine  od 
'  ftikutianjit  B.  B.  Marit  od  Zeéeva,  n  Ifllotcih  1792.8 

JURINI  JOSIP,  fraigevac,  sastavio  je :  Slovkinju  #/.  siovintkoj 
mladosti  djaékim^  Uiriékim  i  íalianskim  %%govorom  nafravJjeuu^  n  Niet- 
cíh  1793.8.  AppendÍDÍ  ja  smatra  kao  najbolja. 

FAGCENDA-RIGHI  MARU,  iz  Dubrovníka,  amrío  g.  1796.  Vrio 
je  víeéta  bila  narodnomo,  latinskomu,  italijaoskovii  i  fhmoeUúmu  iesika, 
te  je  í  a  švih  atogod  napisanoga  oatavila. 

KAROBI  IVAN,  senjanín,  naučitelj  madroisnanja  i  lieóniétva.  €k>4. 
179^  službovaso  u  Kárlobago.  Napiaa:  Ca9t  obnasmui  baki  fWfkĎre^niei 
Horvatinki  ili  kraika  nauéemja  dôstojná  uj^laviH  kabu  ffupMore^uUéu  éd 
$eU  horvatskih,  glovinskih  i  Balmato-lihurnikékih  i  td.  u  irukopisa  od  g, 
1795  da  12  tablica  i  172  str.  u  kojižnici  zagrebackoj. 

BELIČ  (Ligatié)  JUR.  ANT.  sastavio  jo  %.  179&ÍB  I  iadao  d^a 
ra^govora,  naíme:  Od  stimi  %  umvUenosH  stalisa  wjjnickoga}  i:  Od  o- 
Mohiie  virnogti,  koju  vojnik  svojemu  krát  ju  duian  jest  izkassati, 

éíPVé  JQSIP,  karlovcanin  isdao  je :  Teme{j  «»#««  térgovine  polag 
narave  i  dogadjajev  razborito,  a  Zagrebu  1796.8. 

GR0SSIN6ER  IV.  KRST,  podao  je  na  svietlo:    Universa  História 
Phisiea  Regni  ttungariae  secundum  tria  naturae  Regna  digesta.  Tomi 
V.  Adnexo  ubique  indice  nominum  gener,  ei  specif^^atine,  hung.,  germ, 
íftavo^hoh,,  et  iílyrice,  a  Požunu  1793-7.8. 

PARKOVIČ  CIPR.  PR.  sveéisník,  preveo  je:  Náuk  »a  téiaka  od 
Pt^maeije^  12  itaiyanakofft  GjaHa  Parme  Zadranina,  «  Mletcih  1793.12  i 
1 795.8 .j  i  Vrime  svelo  uloieno  ^red  Sp,  &akramentomi,  is  tŕo/ton.  u 
harvaUki  je»ikt  1789.12. 

iBDiiČIČ  MARIN,  nv^ieátk,  ísím  J«!  P9ipÍéH  Ifí/'uljeva,  *«mot9«r  i 

STRATIKO  IV.  DOM.,  zadranin,  lozom  grk  iz  Moreje,  Nanke  do- 
vrií  tt  saTodo  Mínorvo  u  Ríniv.  Sveéenlkinn  primi  so  propoviedanja^  i  steče 
01  liepí  gflaa;  a  kaiof|e  ^t  sn^drog  O  dPaoqufvra  n  podaéavaí^  faroo^d^ 
M  'L*aiito.  Podponva^ao  je  O.  Orsí-a  u  aastavllei^u  poviesti  orťvéM,  (e 
\M0m  posla  nastieďnlkAOi  fl.  MoÉflSe  tfa  >sttfK«1  <Pi&a«idkoía  STéttéiflsIa.  lift- 


-  470  — 

inje  Leopold  11  premiettí  gft  d*  Sieosko^  gdje  je  predsTao  Bv.  Písmo  I 
greku  knjížeTnoBt.  Toj  si  steée  ime  gUsovito^  te  ne  eamo  bje  imeMovii 
éUnom  sbora  floreotínekih  bogosluvaca,  nef o  do  mala  je*  l»ískB|>oin  N»f«| 
Grada  o  letri  (1776'),  a  napokon  Hvara  (1784)  o  Dalmaeiji,  gdje  preai 
24  etad.  1799  a  67  godíni.  Bjese  član  najodliénijtfa  akademija,  i 
predsíedník  gospodarskoga  dražUa  a  trogirskih  kastielifa.  Mnogo  je  il 
i'taljanski  i  latinskí  napísao^  te  rasnoga  predmeta,  navlaatíto  golem  h 
prekrasnih  propovíedí,  medj  kojímí  njekolíko  hrvatskíh,  kóje  sa  žití  do! 
da  je  éastío  národ,  s  kojím  je  čivío,  i  sToje  dužností  dobro  posnavao 
ixpunjavao,  posto  se  sna,  da  prije  dosasca  a  Hvar  níje  ni  slovca  hrvt^ 
8ko|^  rasomio,  Koliko  božjei^a  blagoslova  na  nas,  da  bi  i  danas  tako  rť 
dili  njekí  na9Í  crkvení  poglavarí,  kóji  se  dapače  díée  ogDJetavaDjen  n* 
šega  jesika. 

URBAN  IVAN,  nadbiskop  zadarski,  dao  je  na  svietlo :  KnjifU  pf- 
utirnku  na  sve  iupnike  i  td.,  o  Zadra  1800.4. 

6RBČ1Č  PBTAR  MATIJA,  kanonik  Modraski  i  župník  DríveaíaM 
n  Vinodolo,  nastampa:  Pokornik  uputjen  «a  dobro  i  Sfasonotno  ivft^ 
viditi  86,  u  Rioí  1S00.4. 

DRAGICEVIČ  M.  sastaví:  latpitania  9verhu  svetih  redova^  o  tnŕ 
dro  1800. 

VUČIČ  NIKOLA,  franjevac:  Put  krtia,  u  Mletcíh  1801.12. 

BUBANOVIČ  8ILVESTAR,   biskap    sdraženíh   pravoslavnih  i 
Kríža,  po  Voltiggí-a  veoma  madar  i  svoroo  jeziko  viest,  kd  sto  bi  qei 
rukopisi  dokázali. 

BLASKOVIČ   PABIAN    iz    Makarske.    Naake    primí    a  JoreUBs 
xavoda,  te  í  ôast  naacitelja  roudroznanja  í  bogoslovja.  Kasnje  posca  ka 
nikont  fe   i   biskupskim   namíestnikom    a   Splieta,   a   napokom    i   biskai 
svoje  otaôbine  (1777).  Od  njega  imamo:  a)  Ekiicta,  SancHones^  Ďi 
Efňsíolé  ete,  quaa  ad  cleri  et  poputi  JSacarentis  utiiitatem  in 
eollegit  tipisque  vulgavit  Jo,  J  os.  Paulovid^Lueié,  a   Mleteili  ^799; 
Dva  pastUrska  govorenja,  uéinjena  na  hla$dan  Bokiéa  i  Illimdoga 
godista  1799  i  1800,  u  Mletcíh  18(K).45   ej  Oovm^onje  na  dmn   V\ 
tt  Mletcih  1800.4. 

STULLl  IVAN  DOM.,  rodío  se  (?.  1728  a  Oukrovniku.  Obljabi 
deaiôki  stalíž,  te  dobi  stolica  slovnice  i  blaf^orieôja  na  závodu  diŕbrova 
Pomacao  je  Koleto  a  sastavljenju  poviesti  dabrovaôke  orkve,  i  brata 
Jaôima  n  riečniókoj  rad^ji.  Premíno  31  ožojka  1804,  Posaavao  je  italíj 


—  471  — 

latinskí,  épaiijoUki,  ŕraoeezki%  eagleiki,  a  navlastito  národní  jecik.  Na 
srietlo  je  dao  tiekom  u  Jakina:  Put  sv,  Kriia,  a  a  Dabrovniko:  Náuk 
kmrsUanski,  í  Devetnicu  Sv.  Josipa  Kaiasancija^  a  a  rukopisa  ostaví 
'  medj  drugimí  spisí  mnogo  cíenjeni  prevod  Kempisova  diela  o  Nasliedovanju 
Uukantovu,  i  hrvatsku  slovnicu, 

STUIiLI  jačím,  malobraéanfn^  rodí  se  g.  1729  a  Dabrovniko,  ^je 
nmríe  g.  1817.  Po  zapovíedí  gradskoga  víééa  obidje  svo  jngoslavjanske 
pokrajine,  da  kopi  riecí  sa  slovar,  8  kojím  se  bavio  do  50  godina.  Pohíti 
do  Ríma,  do  Mletaka  i  do  Beca,  da  si  nad  j  e  tiskara.  Obratí  se  napokon 
na  Frídrika  prnskoga  kralja,  da  ma  riečnik  na  svoje  troikove  tiaka,  ali 
Bve  badava.  Josip  II  napokon  praží  ma  pomoé,  te  odredí  odbor  najme  bi- 
skapa  Mandiéa^  Lanosoviéa  i  Krmpotíca,  da  tím  isdanjem  ravnaja.  Ovi  od- 
redíáe,  da  se  ovo  dielo  stampa  ]>ravopÍ8om  onda  n  Slavonijí  rabljením.  I 
Leopold  II  í  Franjo  I.  liepo  sa  ga  novcem  pomagali.  Dielo  je  sa  tri  jesika 
sastavljeno^  najme  hrvatskí,  latinskí,  i  ítalíjanski,  i  sastoji  u  sest  debelih 
svezaka,  d\a  za  svakí  jezík.  Tiskalo  se  je  pod  naslovom:  Lexieon  latino- 
iial.^iUirieum,  Budae  Í8ÚÍ.4.  Riecoshije  ilir,  ital.^latin.,  u  Dabrovnika 
1806.4,  —  i  Voeahoiario  Ual-iHr-latin,^  o  Dubrovníku  1810.4.  Dobro vski 
(Slotc,  L  SS6)^  akoprem  dosta  hvalí  ovo  gorostasno  Jaôímovu  radnjo, 
velí  ípak,  da  oíje  kritično  izvedena,  te  označuje  í  njekoiíko  drogih  po- 
I  griesaka.  I  sbílja  níje  ímao  pravé  metóde,  a  mnogo  je  tadjega  i  bez  potríebe 

a  y 

oturao. 

'  KALIC  ARKANDJBO,  Dobrovôanín,   dominíkanae,   omríe   o   velíkoj 

Btaros/i  početkom  XIX  stolíetja.  Tískao  je:  IVť  htiňede  Dubrovníku  u 
straku  od  kuge  recene,  o  Dabrovniko  g.  1784.4;  a  a  rokopÍFO  ostavi 
kori»menik,  pripravljen  za  tísk  g.   1803.  Jezik   ma  je   pravilan   i  krasan. 

,  MABI&  QDe^  IVAN  MARIN,   rabtjanin,  složí  knjiga  pod  naslovom: 

I   Malahna  napráva  i  pronukanje  «a  tekaka   varhu  prikoristnoga  tega  od 
i  krumpira^u  Zadru  1804.8. 

RAKAMARIČ  FRANJO  PfiTAR,  biskop  Osorski,  bjese  golemí  ne- 

príjatelj  staroslavenstíne^  te  jo    uzprkos   rímskím    nalo|;om   i   saví«;tom    Iv. 

'   Ant.  Sintica  krékoga  biskupa  i  Iv.  Krst.  Jeziéa  senjskoga  íz  podčínjenih  si 

ôrkava  progna.  Težka  mo   zemljical   Od   njega  imamo:    Náuk  karstianski 

u   krátko  skupljen  i  sloken,  o  Mletcih  1804.12. 

MARCBLA  BONAVENTURA,  kotoranin,   málobraéanín,  éodoredstvo 
i  erkvenim  zákonom   veoma   viest,   premino   g.    1806.   Za   obéo   porabo   íz 


—  if  2  — 

liran«eifcos«  #«»a«io  >e:  ^liifo  nmmlki  kriémnske^  f0  Nik^H  IWftta, 
B  Mletciii  f.  1790  «  4v«  ftvesJta;  te  ť  éudoredné  fMMjere  BéwUiktm  Xfíf,; 
aIí  f ▼•  MM  joflttf  kielafft  •? Mte  vgiedale. 

BAIITULOVIČ  (^Puovié)  VETAK,  h  Nakarske,  eyeéeník  i  naaôi- 
telj  boffoslovja,  krom  ojekojíh  apiaa  iulijanakíli  složio  je  i  sliedeée  Baaki: 
a)  RMmUcHe  šUtarié,  n  MlelMh  IMtKA;  i  h)  Ims  irmta  toftMK  t  ^etMU 
t  mnogik  aMtapmh  krifOMšik,  u  tako^m  od  g.  1806. 

IVANiXVIC  TOMA^  rodío  ve  o  Dabrovnika,  gdje  je  i  kao  žapaik 
■laiio.  Po  Bafbŕfka  umrie  'ojeéto  pusHe  ;.  1804,  ostaviv  slíedeée  svoje 
tpise :  a)  iVaiilr  karštjamki  alovinškoga  je%íka  kar»f Janom,  u  Dabrovaikí 
1794.16.;  b)  Bogoljuhétvo  dubrovaéko,  a  Dubrovníka  1804.4;  cj  Prmoé- 
viersivo  štartBh  mladjém  duärovéanon^  na  ivgled^  u  Dabro vniká  1804.4; 
d}  Na  šfavu  frisveie  i  nerandjehne  Troiee,  Oea,  Siná  t.  Duhé  Sv.  i 
nm  tašt  prie.  Bogor.  vamda  DJeve  Márie,  n  Dubrovníka  1804.4.  Napokoi. 
dao  je  na  svietlo  od  Natíje  Divkoviéa:  Plaé:  B.  D,  JU.  ť«  sarbsklh  9lov 
n  iatinska  prinesen,  n  Dubrovníka  1786,  í  1838.8. 

BR02SI0  A.  po  KokuJjevíéu  napíaa :  nerftni  uvad  u  fojenje  poilak, 
u  Beôu  1808. 

B8LINIČ  NIKOLA  Mao  je:  «)  Á,  B.  C.  ť  nmuk  éudoredni  i  rtä) 
Ml  malú  deieu,  a  OVatii  I806u8;  b)  Pervi  kraiki  náuk  gramatika  i»a^ 
iianske  %a  malú  deeu,  u  Tratu  1818.8. 

BUB6ADELLI,  sveéeiiik  daJmatinakí,  po  Knéankom   premteo  fi^^^ 

.^od.  1800*1808,  oaUvív  svoj  pravad  Utaea  Sv.  Pí9wm.  Rakopis  bô  tmwm  j 

Q  kigívnioí  aarodnoga  aiemenista  na  Prikn  kod  Oniéa,  a  po  satvora  (fp  ^ 

f  a  voda  prodje  a  ruke  ji^pa  KmžiČQvtda  iz  Prika  f  F.  Ba  f.  ÍL  Mfl).  ^ 

PRKOVfČ  JAKOV,  duhovni  pomoosik,  s  Dávna*  dao  je  ií»katí:  a)* 
Krátko  Í9ka%anje  iivota,  pokore  i  smarti  Sv,  Jakonapufiiniaktíf  uDur 
brovnjka  1808.8;  b)  Devetíca  hogoijubni  priprava  %a  itonati  foetkttvimtt 
u  Dubr.  180^^.16;   í   ej   Pei  rasudjenja  8v.   Apost.  Sidaliita  varhu  jMf 
■di9gadí^iak  poiUoknih  audu  ^.  O.  Pape,  a  Dobr.  1809. 

VOLANTI  IV.  LUK.\,  Dubrovčanin,  umrie  kao  državni  ta|aik  ^ 
oxujka  1808  u  59  godíni  svoga  života.  Nnogo  se  labavljao  sa  domaéoft 
poviestju  í  kojisevnos^u.  Pomagao  je  Appendína  í  Koleta;  Zuserideva  pr»* 
poviedanja  podá  na  svietlo  sa  svojím  úvodom,  a  do  12  |;od.  rádio  je  ift' 
.QasnaiiB  Q«b4«U6«fii.  da  ga  m  4iak  pripraví.  JUŕkovié  soao  ie  kašaje  lan 
j|jecev-e  raduje  upatríabití. 


J 


—  ^73  — 

TROááNI  álMUN,  Dabr^féauín,  imuéilelj  í  kanomk  sv.  Jerolíma  a 
fthna,  rodí  se  g.  1754  a  umrie  oko  f;,  1818.  Ostavi  nam  sliedeée  knjižioe: 
i)  Bogolýuknos  na  uMpamemt  S  ur0,  m  ktde  vdsie  J9sm  nš  Jcríiu,  o 
Dobrovoiku  1798;  b)  Bogoljuhnošt  prema  smartnu  arvanju  imämtáta 
[9  piesmicamt),  a  Dubrovníku,  1798.8;  t)  Sogoliuknosí,  kaja  se  ijéluje 
$peiak  velikí,  sloiena  i  istomaéena  u  slavinski  Jettik  {ji»vadak  predtijs), 
I  Dabr.   1808.1*4;  1811.12;  1828.12;  1852.12. 

WKÍÓ  PAélíO  íi  Šivai^ostia,  (f^.  étr,  294Jy  dokanéa  svoje  dae  n 
Eadra.  Ostavi  u  rukopisu  osim  vise  piešama  duhovnih,  fcasnje  iidanlh 
I  Splietn  j>o  O.  Zli^tarovíéu,  jo&te  ra%miHía9iJtí  dukovpa  ma  me  dneve 
td  godine, 

aASjr^C  DANIBL,  <£jopenkl  n  i^oa^iéa  ekúpa  sa  iijdiiiii  dvuf  im  pre- 
reo  Je  u  fraoceakofia:  Resulaméni  naderÁavatidu  mMétrmnia  i  manévre 
fikakak,  od  í  HoL  íf9U  V  KarUwau  1611.8. 

ILIC  GRGUR  (Zeéevic)  ía  Varesa  o  Bosni,  malobracanin,  dŕžav- 
iík,  biskup  ruspenskiy  í  namíestnik  apoštolskí  sa  cielu  Bosnu  í  Hroegovinn, 
iremina  ^.  1813.  Od  njega  ímamo:  %)  Vrhu  kralještva  Máriina,  jfovorenja 
^rtfv.  ť  pripúi.  g,  Mekšandra  Borgie  arkibis.  i  éana  feramskoga,  i» 
Mfttffi.  u  eiovinski  jemik  printitna,  u  Ďobrov.  17*99.8.,  i  tu  na  koncu: 
Ikéin  príbege^fuhti  nsa  itovaH  prie,  nzneienje  Goepino  na  nebo,  od 
Étoga ;  b)  Krátko  nadometnntje  u  knjiHee  :  Úd,  ne  a  m  e ;  to  jest  14  raz- 
IflMb  Ttwnih  i  kratkih  govorenjah^  u  Míeteíh  T796.8;  o)  ESpistole  pasto~ 
*táet^  úum  alHs  nonnuUis  titteris  eircutariéus,  u  Pádoví  1809  (po  Ju- 
íSéu  ÍSÚ^.SJ  latinskí  i  hrvatt^i ;  Ú)  'Četíri  govorenja  éudoredna,  tiskana 
t  flrn^Mn  áí«hi  Jlvbiéeva  Cvhta;  e)  Sveta  govorenja  prieko  ciele  godine, 
I  rskopian,  aK  po  ^ukiéu  Btantpaitja  vťiedna. 

|IA$iC  POTAR,  P^broi^iiiik,  kaftoaik,  ro(&Maa|;.i7é9aii»rie  \%U, 
(ain  |M*evodia  je4ne  ■Ovi4ij^vA  jvnaélie  4UeA0ia,  povai^ao  je  i«iavate1}a 
ftlb»belh>ya  TÍQpnikik^  i  fi:%«|A?Íp  iMpq  iicMrka  dAbffovaékili  pjenwka  « 
9  dftbela  ^veaka,  kojia  ^  ilag<»ko|i  .prosia  .a  ruke  tbkara  Mftrfoolilni«-a. 
)^  tofia  ia4ao  ýa  ^ke  iralniwíb  JB«íji«i«a. -P.oanaila  ««:  a^  xAJCMilt  Jtar«fj4f»- 
kt  u  krátko  4^ien  od  k^rd.  Mj^U^rminm,  »  IHlbr.  178aL»;  b)  Život  St. 
[|«l»,  Msku^a  i  iftM(34fMA««  i^r(M^i(<(^'ff  4J^pno»Ma^fit  Mkre^nahojfo^  « 
ifibrpv.  1803^.  D  ri^M^pi^n  ^o  Mt^e:  JPekM^Ht  nnméMi,  %HH  mmk 
man  «a  pada^  «fe  í^ovi^dilá,  .shám  po  Q.  Pavlu  Sttgneri  1^.  /.  m 
9eetka  itom^Citm  od  J)tn.  IgmtíA  tíí^rgj  iwlv  tt  Mkdiéfn  i  ^v^arien  ,od 


~  4«t  - 
8KARPA  J08NP,  napísa:  Narednik  íviaia/tteno^a  ofcij^,  a  Mlet- 

PIjETIKOoA  JAROV,  malobraéanm.  umrie  a  roanastira  Sv.  Martina 
na  Braču,  gá]e  se  éuva  u  rukopisu  njegovo  dielo:  Sveta  %emlja  od  koga 
Je  bila  posidovana ;  od  fočela  svUa  do  ovoga  vika  sadaônjega  ovde  pri' 
piiuje  se  17S5.  U  tri  je  čestí  raadjeljeoo;  a  krásni  su  navlastito  nara- 
voslovni  popisí. 

BLAŽK0V1Č  8TIEPAN  podá  na  svietlo:  Náuk  karoéaMki  od  Bel- 
iarmina,  u  Mleteíh  1758.8. 

DBNELLf  PBTAH  4e  Lôvenafeld,  aasuvi:  Be^iéde  éudorednA,  ^ 
Mletcíh  1758.8 

dUicVIC  SAAO,  dwbroYČanin,  domiaikanae,  dovrsi  Miake  ■  Rtfeteik 
Oosav  kuói^  tvrdo  se  posveti  islraživanju  i  proučenju  donMuéili  spnoMMika, 
ta  e  tom  SiMtavi  geleina  dielo  »  12  sveaaka  na  listu  í  s  naslovoín:  Aď 
vorg&rim,  ratfdieljeao  u  tri  čentí  a  Utíaakim  jeaíkom.  Naakí  je  wrmdia 
miMtgo  pripoviedanja,  Preminn  34  Up.  W&9l 

MLASIC  MATIJA,  du4>rovóaiiin,  vrlí  zakonoéa,  kanonik  i  napokon 
biskupskí  mimíestník.  Umrie  g.  1760.  Ostafí  liepa  glavnioir  as  vtemeljenfe 
Sfomeniéta  a  Du^rovniko.  Preveo  je  \w  íttfKjianskoga  od  O^.  9eg»era:  Kaŕ-^ 
sljanin  u  svom  zákonu  uvieibtm.  Po  Horanyi-a  oto  dfelo  bje  steni^HMO 
tsa  nje^ore  snvrti. 

PAVTŠkS  MAIIKO,  splietski  gradjanŕn^  dao  je  na  svŕetlo :  Iffpis  oi 
nmj'psadnje  naredbe  Sv.  Bemardina  od  Siene  vistumaéen  isi  taiiý&n^kogM 
ýemka  u  harvatški,  i  poioiton  pripoitovanomu  g9avnoredu  Hi  fcoftŕtifa 
carkvo  sptiteke^  pšrvostôine  8ve  harvaike  «em(fe,  «  Mleteih  1760:8. 

B6'NAČTÓ  JER.  BLAŽ^  H  Niloe  na  bračkom  otoku^  nadpop  a  Ne^ 
režiáéíh,  a  g.  1 760  biskup  sibeničkí.  Premínu  g.  176^  (V,  Fari.  IV.  500)1 
Od  njega  nam  ostaje:  ľíauk  karstýanski  s  novim  naeinom  u  krátko  ím^ 
tomacen  i  td.  u  Mletcib  1643.12^  i  1761,12. 

NATI<3  FHANJO,  vjerojatno  bosnjak  i  svečenik,  napísa:  Je9gro 
ÍKtumacenja  stvurij  najpotrUntiJ  naiega  fpasenja,  n  llfletcih  1762.8. 

JURIČ  PETAR  podá  na  svietlo:  Naóin  pravi  kako  karsíjani  i- 
madu  Boga  moiiti  jutrom  i  večerom,  a  NIetoih  1763. 

FRANKOPAN  IVAN,   primancir,   nastampa:    Upravnik  boian^iv^ 
noga  O  fičia  po  obicaju  darkave  zadarske,  »apovidju  prisvitiog  i  pripoÍk.\ 
g,  Matija  Karamanu  doítoj.  arcibiskupa  tsadarékoga  «a  god.   1764,  vl\ 
Mletcib  1763.4. 


—  4«a  -^ 

FILIP0¥l6  JBRRO  ív  Ráme  u  lAwm  (Y,  9tr.  490),  u  proci  napisa: 
á)  Beneié,  Hl.  éasH.  a  UDeteíh  17€ô;  h)  Pŕipiniedátije  d^húvno  nituka 
kMrštjanskoga  slokent)  i  u  rä^tika  gow^renja  mmdHýenú.  Knjipi  I.  ivarhn 
vw€  i  ufúnJQ,  a  Afletcih  1760.4;  linjiea  vnrhu  lj%i;havi^  u  Ml««eili  1759.4; 
knjiga  11^  od  #i?.  Súkramentahn  kripaštih  itúiemik,  dHmh  od  miloomrdja 
i  drugm^  a  Mletcih  t76SU.  Pästné  o  tik  raoc^ovorili  vstr:  ubi  attissimam 
doetrinam^  eui»  eUrrisnmu  esofHemHone-  ad  captum  plieto  mwmhiliiér  eott^ 
eUiavii.  ^úf;  mu  je  doisr  i  rasahran,.  a  )esllL  čísi  i  nježan;  e)  Put  kriiu 
í  U,  H  Budiiau  1730.12. 

BANOVAC  jesIP.  fraajevao,  predstojnik  dŕžave  Sv.  Odkopiteiia  u 
Dalfnaoiji,  vrii  propovíedal^c  i  bogosloYae,  saatavio  je  siieéeéti  diela:  %) 
PrifUfvidofiJa  na  ovetkovine  kori^men^f  a  JNIeteih  1787.8  i  1947.8>;  b) 
Predike  od  sveikovma  dosaHja  InUearHova,  u  MUeteíh  1750.4.;  c)  Pri" 
šveté  obifeU  9ka%tmj^  i  probudj'enje  boj^lJubHva  pram  ítuau,  Mariji  i 
iSo.  Joeipui,  II  Mletcih.  .1769;  d)  Rangovwri  dukowti  pastíra  #  otara  u 
Mvetkovime  doiaotja  Goopodinoca  i  korinsme,  u  Jakino  1763.8;  e>  trnka- 
»anje  iuborak  ucinjenih  toliko  u  garékoj  koHko  m  latinškoj  vemtji,  « 
Jakimi  1763.16;  f)  Véojittvo  duše  ranloHu,  w  Jakinu  1763.16  a  Zaára 
1801. 1^6.  Ovo  dielo  Kukaljevíc  (BibLy  na  drvgoaa  mtealB  pripiMJv  njek^mu 
FilifiaJakobu,  te  Hkíeajat  godioe  iiilavanja  i  miesto^;  g)  htpHania  wtarhušveH 
redowth}  i«vajena  t«  Bogoslovicš  ppian»  ^  Aroib,  Kadéica,  u  Jakina 
1764  s  po8 vetom  na  Loka  VUdimírovicaNeretvaatina;  h}  PredUíe  nedUjfiíé 
(po  Safariku)  u  IMIeti;iA  1766.4,  i)  Blagoélav  od  poija  i  autklitijanje  «/ť 
vrimena,  u  Jakina  1747.8. 

KNEŽBVIČ  PETAR  is  Knioa,  malobracanio  C  V.  sir.  490).  U  prosí 
je  ■  napísao :  a)  Život  éetiriuh  svetacáh ,  éudostvoritelja  Franceika  oá 
AiHoj  intuna  od  Padue,  Didaka  i  Paikala,  u  RHetoih  1759.8;  b)  OsminHi 
redovnicka,  zábave  duhovne,  ť«  diackoga  u  naiki  iliriéki  prineiena^  u 
Mletcih  1766. Hl;  c)  Piitole  i  evangjelia  priko  svega  godiita  na  novi 
nacin  istomaéena,  a  Mletcih  1773.4  (u  knjii,  Čulic,  br.  1S9S  naiazi  se 
isOisak  tigkan  u  Rimu  piimeni  Sv.  Skupscine  %a  raeplodj^nje  vire, 
ali  bete  godine),  í  g.  1784  a  Dubrovníka;  a  Q.  Ant.  Jukic  opet  to  dielo 
nastampa  %,  1838  a  Mletcih,  ali  mu  mnogo  maigka  do  ÍBvrstnosti,  poáta 
ga  je  sastavio  pri  starosti,  4a  bi  željí  svojíh  staresina  zadovoljio. 

NEMADIČ  IV.  ANT.  \%  Perasta  (V.  str.  i21),  o  prosí  je  sloéio: 
a)  Náuk  kargtjanski  bistrim  nacinom  istomacen,  a  Mletcih  1768.8;  u 
Kotora  1802.8;  b)  Put  krtia,  a  Mletcih  1768. 

LETCJNIG  VLAHO,  franjevao,  h  Dúbrovnifcav  podá  na  svietlo:  Pub 
sveti  od  krtia,  u  Jakinu  1768.16.  Dvoje  isdanje  iste  godíne. 


-  4Wtf  — 

shPJmÉki  ýezik  frimš^me,  a  Dakrovnfkn  IMi.'l^;  to  «).iŽíiwe  9p.  áiHé 
J^ávitMkaga,  é)  Kôtimmenik}  e)  TmniaeéiijM  TMyNHi«Ofiťa  B.  #.  Avlt;  ! 
Q  fhnwed  Oetmenôvik  iáila ;  f)  lUmHénš  ftetiif  ,*  sve  o^n»  •■  mkopisii. 

V^LTlé  {ViOtigffC)  JOBfP.  ístriaitfn,  redaiiBtvení   čínovnik    q  Beéi, 
wnrie  oko  g.  1897.  <^Btevi  Dt»in :  Uíéoilotnik  iŤirídkú^-itat.  i  nimaS  /l-  ' 
mik9j  8  ý9dnom  gramaíikom  ili  pitmetutĎO  i  td.,  o  BeČQ  t803.8. 

STtTLLI  LUKA,  nftaôitelj  IJekarstva,  rodí  ee  g.  1772  u  Diibrovnikí, 
a  umrie  g.  18%8.  Napísa:  Ratiglas  vtié  kuge^  o  Dubrovníka  1805.8,  a  moo^ 
tóga  oBtavi*  a  rakopísih. 

MILETIČ  AUGUSTÍN  is  Pojníce>  biakup  Daaliaoski  i  apftstolAki  • 
oamíestnik  u  Bosni,  muž  vrlo  naučan  í  sv^toga  življenja,  rodí  se  g.  17ftS|. 
a  umrie  g.  1831.  Na  koríst  povíeren^i  mu  stáda  «loii  sUedece  kojišice:  ^);, 
Počeíak  slovitíva,  nttpomena  i  krátko  iittomaéepjs  ttvarih  potritít^ 
náuka  karstjanskoga^  u  Splieto  1815,«8;  b)  Pocetak  al<H>8lva  4  nap^mem* 
náuka  kar»tjan»koga  í  td.  n  SplieUi  1822  (prednja  radnja  pokratjetu^i^ 
o)  Naredbe  i  úprave  biskupa  i  namié8tnika  apostchkih  prohtMtih  i  Jf^ 
dasnjega^  n  Splíetu  1815  i  u  Rímu  1828.8  3  d}  htomaéenj.e  9tvarik  p^ 
Hihit^  náuka  kaŕ9tjan9kúga,  u  Rnira  1828.8. 

SALATlU  BOŽO  rodio  se  u  Dabrovoíku,  gdje  je  joste  živio  g.  ISttk 
kao  svecenik.  Podá  na  svietlo:  Príprava  na  ispovieg  i  priceicenjé  9í.i 
na^nom  podobniem  «a  cuti  Sv,  Misu,  u  Dubrovníka  1783.8^  1806.16, í. 
1847.24. 

VRINJANIN  FRANJO,  oeiteU  tumaca  Sv.  Pí^ma  na  setúskoMii  aif-* 
menistu,  senjskí  kaqonik  i  žqpnik  u  Grižaníh:  a)  Ha%govori  «a  M9é  mir 
dilje  kro9í  godiite^  u  Ríecí  1825.4  vlaslitím  fravopisom;  b}  itafOMii 
Petra  Vanni  redovnika  vu  iliriéki  Jezik  prenaien%  a  Rieci  1831^  $■ 
tri  sveska. 

KARAMAN  nflHO,  sveéenik  ix  Dubrovníka,  rodjen  15  pros.  176S 
a  g.  1832  joite  iív:  Život  Sv.  Nikole  biskupa  i  ivpoviednika  i  td.  m 
slovinski  jezik  istomaéen^  o  Dabrovniko  1814.8,  íb  vise  italijanskíh  kejiga 
iaabfano. 

JBŽIČ  lY.  KliST,  h  Novoga  u  Vinodola,  biskup  Senjskí  í  Moani&lS» 
ilítf  Krbavski,  rodjen  g.  1756,  premlnu  g.  1839.  Tako  je  svoj  národ  tidVil^ 
da  je  na  obranu  njegovHi  |)ra:v^ca  spťavan  bio  i  sam  iivot  žrtvovatf,  a 
pťosvťtii  je  po  sroj  mogxiénesti  sirio,  te  i  sam  pisao  ílí  spisateije  pol* 
pomagao:  Vaŕhn  navíaéenga  kravúko^icah,  ävi  4í  krMo  "heside  %a  prah' 
diii  Mvekoíikt  otee  i  májke  (ŕa  nim,  úíM.  Neustädiera"),  u  Híeei  1804.<lt; 


1)  Mp9ioU  i  é9mnj0lja  ptik»  bv^m  lUa  f  redu  mimda,  a  Ri««í  1894.4 
4l»govoiii  Mmo  brigon;,  c)  Oéicmji  i  motíU^e  t«  riwuke  kutoi,.  knjig» 
n^Mka  duhw>n0ffa,  ii  Bíe«i  18944, 

NARIANOVlé  e»7lEM^;  fhanje^o  II  Imdí:  a)  InšHfuiionBS  gram- 
iM«iM»  iéiomate  Hlfrieo  propo9ita9  i  U.,  v  fiiplieU  1892.8;  1»)  Bukear 
\aim9km  i  iHriékih  siavuh^  u  Bvdiinu  >83dia. 

BUOROVIC  NIKOLA  is  Staroba  gi'ada  na  Hvara^  ueíťelj  pravá  oa 
liwneaiéétt  ond«  aarodnofn  n  Zadm^  pravoBoanae,  bogoslovsac  i  propovíeda1a<^ 
rewna.  oa  glaau,  prví  je  saôt o  i  p«#eo  ir  nasem  |iiga  isdaTatí  národne  po- 
iCiáliei  Bovíne  latinsliíini  i^ismeiii.  Te  sa  ttovi««  prvo  na  .svietlo  isasle  19 
rrpoja  1806  italijanskom  i  hrvatskoui  matieom  pod  naslovott:  M  reyiú 
Mmata,  -^  Kraiiski  Daltnaiin,  i  trajale  au  do  Iravnja  1810-  (1).  Ti- 
ikale  sa  se  kod  Antona  L.  Battare  a  Zadra.  Islazíle  sa  jedaopot  oa  ne«- 
IÍelJ4i  na  čítavom  liato  o  óetvrtini,  a  plaóalo  se  sa>  ojihr  na  ciela  godinu- 
19  Iíbara  mletačkih,  Bile  sa  službene^  te  se  s  to|;a  vidí,  da  sa  franoeskim 
ipUvom  osnovane  i  oduéevljene  bile.  Bodrovtéeva  dielo  nastaví  kamje 
h  SANORIC^  prísiedník  sbornoga  suda  zadarskoga.  Budrovié  je  oaitro^  a 
vojoj  otačbini^  a  njegove  mnogovrstne  spise,  oavlastijto  propoviedi^  rasgra- 
Oi  sa  ojegovi  učeníci^  da  jih  za  svoje  u  svíet  turaju.  Tako  Matija  Jelini<$ 
opoik  starigradskíy  čoviek  krátka  urna  a  nikakve  ieobražeaosti^  koi  si 
pak  na  tom  teraelja  kod  kratkovidih  dakako  pribaví  ojeko  itne  na  onom 
toka.  Kod  nas  se  nalasi  sbirka  narodiUh  piesama,  sto  je  sam,  Bodrovié 
ftbrao.  Sodielovao  je  a  osnovaiga  pravopisa  sa  národná  íjEdavan^a  (JSZdf). 
'obrowsky  veoma  ga  cienio.  Káže  se,  da  je  po  nalogo  aastrijske  viade 
Doasío  gradjanski  sakoMk,  a  dtk  si  je  dragi  tím  prevodom  líce  osvíetlaiK. 
svjeslno  je  svakojako,  da  je  za  dugo  vladíoím  tomačeiO'  bío,  i  na  tom 
iBO£o  za  njo  radío. 

MlHANfilVIG  AKTON  od  Petro^apoija.  Prooiviv  lýeko  doba  a  Mlat* 
h  i  u  Beéa^  pošta  najprije  gaberníalnim  tajníkom-  o  Ríaci,  za.(im>  o.  k. 
Dnsulom  u  Bíogradu,  Solunu,  Trapezontu  í  Carigrado,  a  napokon  dobí 
irovina  s  naslovom  dvorskoga  savietnika.  Sitno  zauzet  za  sve,  sto  bi 
irodnost  našu  od.  sna  strestí  i  okriepití  moglo,  g.  1818  ixpoRlo^n  8Í  u 
íéa  dopuséenje  za  novine  u  hrvatskom  jezíka  a  latínsk-imi  sloví  (kmI  iiu- 
ovoiu:  Oglasnik  ilirski,  te  19  srp.  1818  izda  poziv  na  predplatu,  obecHJucí, 
i  ée  prví  broj  izaéi  1  listopada,  te  dvakrát  na  nedjelja  na  čitHVu  Hsiu  za  I  ti 


(1)  Télégraph  oŕficíal>  koi  Ja  u   Ijubljaaí  izknio  od  |^.  tSiO  sa  niekú  se  vrif^me  iz- 
vtlo  i  na  ilirski- i^zik.  / 


~  478  ^ 

ŕor.  oa  Rodina,  ali  ma  sve  baJava,  jer  iieMa4J«  lioata  predbrajnika,  yaljdft 

s  tqga,    sto    taj   posiv    níje    imao    ojei^ova    podpíaa.  Od  ojei^a  imania:  a)  | 

ZnanotHh  i  nurodnogajefnika  fnňjatetjom,  v  Pádoví  1818.8;  b)  iie^ioaa-  ^ 

vťfiť   od   ha%novito9ti   fUanjm  u  douutr^dnom  Jémiku^    o   Beén    1825.8  ( 

(jfovor^,   U  Hormajr-eva  arkiva   (18ZS.  6r.  €6,  6T,  Tí.')  nalasi  ae  ajefov  i 

sastavak  o  srodnoati   slavooakei^a  sa  sanskritakim  jesikom,  a   u    Daaiei  ^ 

vise  njegovih  piesama.  i 

KA80TI  MARKO,  tro|;iranin,  spisatelj  romaaa  i  dragih  pomaajih  i 
sastavaka,  navlastito  aa  sloibene  ladarake  noviae,  kóje  je  sa  njekolíka  -i 
godjna  aredjívao,  umrie  preraao  9  svib.  1842.  Nje|fov  je  alíedeéí  ramM:-^ 
Uilénko  i  Dehriía^  u  Zadra  1835.8. 

APPBNDINI  FRANJO  MARIA  rodio  se  6  stud.  1769  a  Poíríoa  ■ 
Piemonto.  Dosav  kao  misník  dražbe  poboinih  aéíona  u  Dabrovník,  apoiai 
ae  8  ondasnjími  dobrovaékimi  TÍeátaci,  kô  sto  so  bili  Kaoié,  Restíé,  Pe- 
rie i  Gjamanjié,  a  senát  %%  odabra  sa  svoga  pripovidaoea.  U  tom  stafi 
se  oéití  nus  jesik^  te  kupiti  povíestníéke  spomenike  o  DabrovDÍka.  & 
franeeikoga  vladanja  snao  je  tako  s  lliarmontom  radíti,  da  Je  svoj  laved 
od  oéite  propasti  spasio.  Omili  i  aastrijskoj  vladi,  te  ova  ga  postavi  la 
ravnatelja  dabrovaóke  gimnasije.  Odabran  g.  1824  sa  opravitelja  ladar- 
skoga  odbranilista,  sahvali  se  na  korist  svoga  brata  Urbana,  ali  po  bra- 
tovej smrti  {tSSS^movtíO  se  te  službe  poprimití.  Umrie  a  Zadra  29  aíeé. 
1837.  Mnogo  je  knji^a  napisao  italíjanski  i  latínski  o  poviesti  i  o  jeiiki 
nasem,  ali  obično  povrsno  í  nekritféno.  Medj  ovimi  spisi  najvise  vríedi 
drugi  svesak  njegova  diela:  iVoH«t>  storico-eritiche  sutľ antiehitä,  tiHiá 
é  ietterafurá  de'  Ragušei,  u  Dubrovníka  1802,  gdje  se  i  povies^o  aaaa 
národne  knjige  obsirno  baví.  Jos  éemo  spomenutí:  a}  Grammiitiea  dattt. 
lingua  illirica,  u  Dubrovníku  1808.8,  1828.8,  1848.8;  b)  /  frimi  ele 
delta  lingua  latina  eomfoaíi  in  italiano  ed  in  illirieOy  u  Dubrov.  181 

ALEKSIBVIČ  SPIRO   rodjen   $.   1769  u  Žitomisliéu   kod  Ner 
uéítelj  u  Vrlíki,  u  Skradínu  i  u  Drnísa,  župnik  u  Drnisu  i   u  Zadru,  f 
preminu  g.  1841.  Svoje  rukopise   i  knjige  ostavi   manastiru   na  Krki,  g4' 
se  í  danas   éuvaju.   Preveo  je:   a}   Krátki  katilsisis,   u   Bfletoíh   1811;  b^ 
Rukovodstvo  cetovjeceskoga  ikivotay  im  ital.,  u  Budimu  1830.8;  i  e)  P*^ 
deonove  propoviedi  («  ruskoga),  u  rukopisu. 

KAČiČ-MIOŠIČ  PAVAO  KLBN.  ogleda  bieli  svíet  a  Makarskaj 
stud.  1784,   Do vrsi  náuke  u   Pbdoví,  gdje  je  aa  njeko   vrieme  do 
predavao.  Vrativ  se  kuéi,  bude  učiteljem  na  splíetskoj   gimnazíji,  a 


-  479  — 

isto  tako  na  odhraniKáta  í  siemeníétii  vadarskom.  God.  1829  odabran  sa 
8|»letskopa  biskupa,  obofpati  ondjeanje  siemeniste  fllosoflckim  tečajetn  í  kajii- 
ničom ;  a  bio  bi  jamaóno  a  dobroéínjenja  daleko  dohvatio.  da  nije  ga  pre- 
rana  smrt  10  list.  1837  satekla.  Njegova  sv  diela:  aj  Riiual  rimski  po 
naredU  9v.  otea  pape  Benedikia  XIV.,  n  Mletcih  1827.12;  b)  Knjiga  pa- 
ttirska,  Q  Splieto  1830.4;  c)  Bogoslovje  paštirsko^  n  rakopisa;  d)  Pre^ 
tod  Novoga  Zákona  s  Camaéem,  a  rokopiso;  e)  Kateketika,  n  rokopisa 
í  td.  S%'ake  godine  davao  je  svojim  očeníkom  o  siemenisto  pastirske  na- 
potke  i  úprave.  One  o  pastírskom  liekarBtva  iedao  M.  Kurtovié  a  Zorí 
Dalmatinskoj.  ^ 

OJURICBO  ANTUN,  dabrovaékí  Mgksp,  kot  isto  prerano,  kô  sto 
Kačíé-Míoéié  preminn,  najme  g.  1842,  a  mnogo  je  ovoma  i  amom  i  dobro- 
tvomoHtJQ  nalícan  bio.  Od  njega  nam  ostaje:  Knjiga  pastirskoy  1831.4; 
i  dragra:  Knjiga  pattirska  1840,  obe  tiskane  u  Dabrovnikn.  ^  Ova  dva 
biskupa  bila  su  naša,  národ  su  nas  Ijnbilí  i  njegove  svetostí  stovali,  te 
njihova  ce  uspomena  u  nas  dago  iivieti;  doéim  éemo  se  uvíek  grosno 
sieéatí  Jos.  Fr.  Novaka  i  Josipa  Oodomsti^a,  ladarskih  nadbisknpa  i  pr- 
Tostolnika,  dakako  ínostranaoa,  neprijatelja  naše  národne  prosvíete.  Prví 
atamani  g.  1829  naše  narodno  siemeniste  o  Zadro;  drngi  u  semaljskom 
oarevínskom  víeóu  bjedeó  nas,  jasno  nam  o6itova  svoju  mrznost  i  krátko- 
vidnost  svoje  pameti.  Oba  so  dala  prevesti  njekoliko  svojih  pastíťskíh  po- 
slanica  na  hrvatski  jesik,  koga  jamačno  posnavalí  nísu. 

ČUIČ  MIHAJLO  rodio  se  g.  1797  u  selu  Bukovici  d  Duvdu.  Primív 
náuke  u  Fojniei  i  u  Ugarskoj,  bode  učiteljem  í  prípoviedaocem  o  Fojniei, 
satím  župnikom  u  Kuprisn,  u  Oíkliéu  i  u  Rami,  i  napokon  difinitorom  bo- 
sanske  dŕžave.  Muž  velíkoea   náuka,   svetoga  i   redoničkoga   življenja^  u- 

v 

Ijadan  i  blagoéudan,  od  suhoboije  preminu  5  stnd.  1844.  Napísa:  a)  Život 
Isusa  Kersta  gospodina  naiega  i%vadjen  i  uredjen  ťv  evangjeljah  po 
Aug.  Kalmetu^  itt  ial,  u  ilirski^  izdao  J,  F.  Jwkié  u  Splietu  1848.8;  b) 
Podobar  broj  ravUcitik  predikah,  u  rukopisu  (Jukic), 

PETER  FRANJO,  učitelj  oiemaókoga  jesika  na  splietskoj  gimnajtiji : 
Botanitcher  Wegtoeišer  in  der  Gegend  von  Spalato  in  Dalmaiien  (m 
hrvatškim  nawvoslovjem),  u  Zadrn  1832. 

MIHL  J.  napisa:  Pravopis  iliräki^  u  Pragu  1836. 

MUĎROVČIČ  ANTUN  kanonik  novljanski  u  Vinodolu:  VeliM  ka-- 
fekifíam  #  pitanji  i  odgovoriy  u  Zagrebu  1836.8. 


PLANOU^  OJOBOJB  is  8Urog»  QrOa  na  Hvani^  ntfaôiteij  Miro- 
iBani*  i  bof oslovja,  od  g.  1818  oailvorMk  paékih  škokh  n  Daiflisegi  •  oé. 
f.  1832  isto  tako  mletaÁktf  driavo,  om*«Ju  MvíeUiík,  U  MMMt.  kasoník  Str* 
Marka  a  IHletijih,  cdj0  ja  i  omro  g.  185:^.  Kao  nadsarnik  dalmatinaki  ra» 
dio  je  po  m9S*>^noali  í  aa  boljak  ptoôke  oanidaa  proavíete,  U  je  i  siahl 
aapjeao :  Abbeeedmrio  delim.  Hngua  iMimta  9d  iUiHem,  1890  »  rakofis^ 
predložea  odboro  la  natanovUenja  prav4»piaa;  k)  Httelumam  maU  <  a^a* 
vafgfťm  ť  odgovorim  «a  liicicu^  n  Ml^cih  1833.8i 

MiblN  MAftflN,  sveéenfk  ^adarske  biskupfje :  Tridesel   i  tri  M-\ 
pomene  fodane  miadotii  od  Sv,  Filifa  Nera,  prinesené  u  slávni  jemk 
dnimatinski^  b  INetoih  18d2.1«. 

LAZANEO  LUKA^  braoanin:  Zgodopisje  stáufoga  i  novota  »akúUt 
s  iztomacenjem  oďsvetih  oíacah  iznoieno  u  slovinskom  j e»iku,  u  ľňltíľ 

oíK  1844.8  (ta  48  slíka. 

BASUJS  VINRO,  íaasovao:  Hammiéijajté  ovo  dobro,  oUa  Jfoif. 
Hotutrafior  drukbio- Imtšsvie^  prevody  a  Rímu  1844^12. 

Jos  nam  je  ovdje  spomenuti   dva  spisatelja,   oba  norodnoma  jesikí  , 
dobro  viesta^  l^oja^  kô  sto  smo  rekli  o  Petru   Bunica  í   o   Antooa   fiazDa-  , 
čidu  za  piesnictTo^  mogu  se  smatratí  kao  zadnji  zastupateljí  aarodne  pros*  , 
a  primoijn  na  odmako  drogoga  doba  naše  književnosti.  To  sa  Natija  Sao- 
tié  i  Simo  ^^tarčeyíé.  Istina,  oni  sa  i   kasnje   radili  na  književnom   polja; 
no  ipak  staré  grodi  nisa  ni  mogle  proniknati  novim  dohom,  koí  se  i  0D4Í<r 
na^vkatito  po  daimatinskaj  Zorí,  sbodf. 

SANTlé  MATIJA,  kastelanin^  nadzornik  packih  škola,  podigna  Bf 
u  zadarskoni  kaptola  do  najveóe  časti  i  anirie  g.  1856.  Piesme^  sto  je  prir 
godom  sacinjavao,  nebi  mji  bile  jamačno  glasa  očavale.  Prozom  paka- 
si  osvíetia  lice,  da  ma  sbiljji  nije  bilo  para  a  Dalmaciji.  Ostaj.a 
njega  dva  krásna  prevoda,  naiine:  aj  Náuk  od  poljskoga  teior^a,  ttdi 
skoga  J.  C.  Gagliarda,  u  Zadrn  1829.8;  i  b)  Župnik,  razgovor  g 
det  LammHinai,  ia  fVanoeakoga,  u  Zladra  1846.8.  Krom  tóga  prevadjao  i 
obiôoo  vladine  8astavke>  razpise,  oglase  i  tď.  a  ne  nraio  radnja  ostavio  j 
o  rokopiso.  No  njegovi  razgovorí  o  gospodarstva;  díelôraíee  a  Zoti  o\ 
lodanjeni,  ne  samo  sto*  sa  tako-  madro  ifradj^fHiiy  da  u^  isto  4&Aa  m 
zadovoljiti  svakoga  od  najprostíjega  do  najizobra^oi^ega  coviaka,  koi 
takovim  predmetom  zanima^  nego  toHka  je  a  njih  milina,  ôistoda,  i  ni( 
nost  jezika,  da  vabe  i  azhitjaja.  Od 


-  481   - 

'  STARČEVICA  álME,  župníka  od  No^oga  u  Vinodolu,  %  kasDJe  od 

Karlobaga^  koi  premína  g.  1858,  osím  njegovih  jos  rakopísnih  radiija  i 
I  ranožíoe  ólanaka  u  domaéih  časopiaíh  iidanih,  imamo  Jos  I  sliededa  diela: 
'  a)  Krátki  náuk  cudoredni  verku  duinosHk  covika,  %a  stljane,  n  Zadra 

1807;  b)  MoKin,  nová  ricosíovnica  iHricko^france^ka^  (i%  nemackoga) 
i  printiéna  na  potribovanje  vojniéke  miado»tí  iliriékik  driava,  u  Tr- 
I  Btn  1812.8;  o)  Nová  riéottovniea  ilirska  i>ojniékoj  mladogti  krajiénoj 

ýoklonjena,  a  Trstu  1812.8;  d)  Puí  krtia  Isukarittova,  n   Splieta   1813; 

e)  Homelije  Ui  himacenja  Sv»  evangjelay  o  Zadra  1850.8  u  dva  sveska; 
\  ŕ)  Svagdanja  poboinosí  i  pravá  i%povid  kerstjanska,  a  Zagrebn  1854.8; 

g)  Zakoni  ikrinje  Ui  pine^niee  od  itenja, 

Ovdje  mogli  bismo  napokon  prídodati  nebrojenu  hrpu  svakojakih 
'  knjíga  i  sastavaka  a  stihovih  i  n  prosí,  kojí  sa  kros  XVII  i  XVIII  sto- 
líetje  a  nasem  prímorja  napísaní  bili  í  veéínom  bieli  sviet  ngledali  bes-í- 
mena  dotičnoga  slositeija,  ali  nam  se  tóga  okaniti,  najprije  da  ovaj  pregled 
o  svoje  graníce  po  mo^oónosti  stegnemo,  a  drago  jer  sa  mal  da  ne  sví 
n  bibliografiji  Kakaljevídevoj,  o  kasala  Čoliéeve  kajisnioe,  i  u  dragoj  knjisi 
Šafárikove  knjičevne  povíesti  jagoslavjanske  toéno  pobllježeni. 


S-  '. 

Badiloi  Hrvatoko-Slavonfiki  na  polju  jugoslayjanske  kqiževnosti 

2a  ovo  drugo  doba. 

Obíčno  se  kase,  da  se  danasoja   Slavoníja   níje  mogla  k   ísobraže- 

,  noma  svieta  primaknati,  dok  se  nije   riešila   tarskoga  jarma^   koi  ja  pre- 

itisnotu    držao   vec   od   beogradske   propasti   (íóiľ)   tja   do    Karloyačkoga 

rmíra  C1699^,  Ali  se  mení  cíni^  da  ova  semlja,   makar   ostala  sa  to   doba 

{fOd  torskoga  kopíta  neoskvrnjena^  nebi  se  ipak  bila  niposto   prenola  s  da- 

^^evnoga  mrtvila^  kô  sto  se  pomakle  nisa   ní  drage  semlje  oko  nje  lesede, 

0  aživajaée  bar  njeka  politička  slobodu.  Do  osamnaestoga  vieka  cieli  ístok 

f,k  povecim  dielom  i  siever  joste  so   mal   da  ne   barbarskí   san   boravílí;  a 

iliiragčije  nije  ni  bití  moglo,  jer  je  na  tih  stranah  jos  sasvím  manjkalo  onih 

1^  liiriedstva,  koja  so  glavnom  polagom  i  promicalom  dasevnoga  rasvoja,  naime, 

jijft  samo  nije  bilo  mira  i  barem  klicanja  gospodarstva,  nego  ní  javnih  škola 

vJLaroo  li  ačenih  i  književnih  savoda.  i  poslíe  oslobodjenja  torskoga  bila  bi 
^  31 


-  46S  - 

jMiMBO  osuU  SA  iogo  í  ftlawwijA  a  sUrom  mrt^ila,  da  Míe  deUU  va- 
IJanih  biskniia,  kejí  ss  o  tam  navlMtifo  BMtojali,  <U  si  uipaje  vriediik 
italMVflíb  pMtiray  i  4a  nije  sjai  krone  si.  ML  Teraaíie  ponjesto  i  lýi  Ua- 
gptroroa  obMJM.  Tím  naéio<Mn  samo  saposala  ae  je  poHvieom  XVDL 
Bi0U0tJ9í  malo  snebivati  magletíaa,  koja  je  do  tada  »▼«  leialja-  držala  pre*- 
tísBiitat  te  snaee  bolje  badoéností  pomaljati.  Na  sve  to  nas  dobre  sper 
éoje  slávni  bísksp  Pr.  Tansi,  koi  a  predgovora  svcje  kojísíee:  OéUotú. 
dwhovno  mlilttf,  tiskase  fpd.  17&Í  a  2agreba,  ováko  opísiúe  oadas^e  sta^je 
slavonske  prosviete :  Vfamo  #e,  dm  Slavonijaf  do  sada  po  iitkť  ntem 
pustaf  odseie  naukom  umiinija  i  bogo^u^tvom  istglednijaj  veselie  fncr 
vate  i  fladnije  se  nahiti,  i  jasno  od  sláve  tme,  kóje  od  toliko  vikeviá 
kanoti  vlastito  nosi,  napridujuci  u  náuku  i  kogoljubslvu  jos  dostojnijt 
U9nosi. 

Síeme  tada  posijaoo  neosta  sbilja  besplodoo.  Istíoa  nemamo  ov^ 
niti  Qundoliéa  niti  Vitaijiéa  nití  Gjorgjí^  niti  Kaéída^  nista  ne  maiýe  i 
dlavoDÍja  porodila  je.  ne  maleni  broj  dobrih  píesnika  i  prostopisaoosy  do* 
stojnih  síela  a  hramn  naše  národne .prosviete;  a  medja  ojimi  stoje  janačao 
kao  prvi  Ante  Kanižlió)  Mat  Aot.  Relkovi^  í  Atat  Pet.  Kataneíé.  Nana  jo 
samo  pregledno  označíti  te  ea  ovo  drii|;o  kojiževno  doba  žívace  slavonske 
spisateije  i  njihove  književne  radnje,  te  6eroo  í  njíh  kôsto  smo  hrvatsko- 
dalmatinske  odielití  na  dva  odsieka,  naime  na  piesnike  i  na  prostopisaoee. 


A.  Piesniei  Mrvatsko-slavonski. 

MIHIC  JOSIP,  franjevac,  mnogo  se  n  Tarskoj  bayio  o  sirenjo  sv. 
viere,  te  napisao :  Libellus  sacrorum  hymnorum  illyrico  idiomate,  173&.& 

KNGIZOVIC  ANT.  JOS.,  žopnik  a  Novom  Sada  (J746\  kanonik  i 
éuvar  koloóanski  (1769'),  preposť  inful.  s  v.  Irenea  í  stola  apostolskoga 
bilježoik,  umrie  g.  176i.  Ostavi  nam  sliedeée  amotvore:  a)  Kruna  oUr^ 
kave^uét  u  stanje  apoštolská,  izpovidnika  sviu  ogledalo,  iivot  sv,  í^ 
vaňa  od  Nepomuka,  naskim  t,  j,  si.  Uiričkim  jexikom  na  verše  satíais^ 
Ijena,  u  Pesti  \7h9A;  a  pridodani  sa  Verši  od  himhenog  i  laklivog  sviHi 
b)  Život  SV*  Olive,  kéeri  JuUana  Cesara,  drugi  put  na  svetlo  dat,^ 
više  verših  novih  uresit,  i  iUriékim  slavnim  iapisat  je%ikom,  a  Peíd 
1 76 1.8;  c)  Život  sv,  Genovefe,  rodiie  hercegoviee  od  Brabanta*  ujsés/^ 
na  verše  sloHto  i  na  svetlo  ilirickim  jezikom  dato,  a  Peátt  1761.8. 


J 


~  483  — 

KANIŽLIČ  ANTE,  rodjea  g.  ITOO  o  Pozéri,  ísasovao,  vike  je  go- 
dina  n  pofleškam  závodu  kao  aéitelj  prožívio,  a  po  ukinatja  isusove  družbe 
kao  omirovljeni  sveéeník  ondje  u  sienrenistu  ostao,  kn|i^nii  í  pisanjem  sa- 
bavljen,  te  i  umro  g.  1 7T7.  Piesnióki  je  izradfo :  a)  Sv,  AhJ9Íú,  goá,  1769 
i  u  Badimtt  1613.9;  b^  Si>,  RoiaHá  pänormitaníka  dMea,  nakiéena  i 
i%pivuna,  u  Beôa  1780.8  i  vt  Posei^i  1863.8.  Katanoié  smie  ga  ttZporedítl 
8  hrv.-dalmaftaskiini  piednicí,  i  sove  ga  našim  Ovidijem  (De  hfro.  144), 

RfiLKOVIC  MAT.  ANT.  rodio  se  g.  1732  u  Svínjaru  gradiske  pu- 
kovnije  od  bosanske  porodiee.  Kao  graníóar  stupí  n  vojnióku  službu 
(ÍT48)  i  n  seditiogodisnjem  ratu  liepo  si  osvietla  lioe,  te  dobi  plemstvo 
s  naslovom  od  Ehrendorfa.  Zasužnjen  u  VratistaW,  b}e  odveden  o  Frak* 
furt  na  Odri^  gdje  se  franceekomu  jeziku  naučí.  Svoja  starost  prožívi  kao 
omirovljeni  kapetan  u  Vínkovoih,  gdje  preminu  g.  1798.  Složio  je  krásnu 
píesan  pod  imenom:  Satir  ilUi  divji  covik,  o  Drezdenu,  1761^  n  Osieku 
J879.8  po  samu  spisateljn  poízpravljen^  n  Osieku  1822.12,  i  to  opet  1857.8; 
a  bje  í  klimentícom  na  svíetlo  dan  po  Štiep.  Raicu  o  Beóu  1793  i  u  Ba- 
dimu  1807.8.  Uz  Satira  nalazi  se  krátki  Í9pi9  života  priv.  g,  Matie  iln- 
tuná  Relkovica,  izpievao  A.  P.  o.  H.  K.  o.  O.  Relkovió  je  svoj  umotvor 
napisao  za  pomenutoga  rata  u  Saskoj  (1761).  Dva   sa  Slavonca  težko  na 

I 

Satira  napáli,  od  kojih  jedan  bjese  sveéeník  a  drugi  vojník.  Relkovíc  od- 
hovorí jim,  opravdajoé  se,  da  je  to  dielo  napisao  s  ozroka,  da  se  kadkada 
i  hum  provietra  i  pamet  opoéin^,  éitajué  aaljive  stvari,  be»  omraze, 
te  da  bďde  i  na  hasnú  svojih  domorodacah,  posto  su  istinite,  Vid  Doáen 
primorae  príteče  mu  u'  pomoé  proti  tím  nápadníkom  svojom  piesmom  Jeka 
planine  (V,  str,  421"), 

BOŠNJAKOVIČ  TADIJA,  malobraéanin ,  vojnióki  duhovnik,  a  g. 
1765  učitelj  bogoslovja  u  Budimu,  po  smrtí  je  ostavio  vise  piesničkih  i 
dragih  radnja  u  rukopisu. 

RAPIČ  GJORGJE,  franjevac  kapistranskí,  ro4jen  g.  1714  u  Gra- 
diskí^  za  sest  godina  u  Djakovu  uoiteli  mudroznanja  i  bogoslovja^  preminu 
g.  1777.  Proti  M.  A.  Relkoviéu  napisa  svoj  Satir  iliti  divji  éovik  u  náuku 
karstjanskomu  ubavistit,  i  td.  n  Osieku  1768.8  i  u  Pešti  1776.8,  a  uz 
ovo  drago  izdanje  joste:  Opomena  najposiidnja  satiru,  sa  slikama.  O 
Rapica  dobro  velí  Krčelié:  apud  vulgum  omnetn  se  ipsum  prostituU. 

PAVIÓ  MIRKO,  franjevac  kapistranski,  rodjen  g;.  1716  u  Budimu, 
slayjanski  prípoviednik  n  Bečo,  dvie  godine  uéitelj  mudroznanja  u  Baji  a 
deset  bogoslovja  u  Budimu,  sve  je  časti  u  svom  redu  obnaéao,  Bugarsku 


'^'  484  - 

u  posla  svoje  dražbe  propntovso,  te  %.  1780  o  Bndíma  preminao.  Nnogo 
je  i  latinskí  napisso,  te  i  takovih  radnja,  kóje  sa  i  sa  Daso  poviest  dosU 
koristne.  Kao  píesník  íckasa  se  o  slíededih  dielih:  a)  Ftos  medicinte* 
auefore  Joanne  de  Mediolano,  reeentér  itUerpreíatione  iUyriea  tiu 
dalmaHca  rythmiee  iliusiraiue,  a  Pe&ti  1768.8;  b)  Nadodanje  glavnih 
dogadjajuh  k  Ra^goiooru  ugodnome  národa  alovinskoga  Á.  Kaéiéa^  a 
Pestí  1768.12;  c)  PtaMr  ilUi  ]^me  Dmvidove  (KÚkuljeviéJ ;  i  d)  Dn- 
hovne  pisme, 

BLAGOVIC  ADAM  TADIA,  valpovljanin,  pisár  pri  dvorskom  po- 
slaniótva  i  pri  odboro  loóko-sdravÍDskom,  napisa:  Pionik-putnik,  njékoji 
dogadjoji  pervo  i  pošle  puia  Jo$ipa  II  Ceoara  rimoko^nimuékoga  u  SU- 
voniju,  a  Beca  1771.8. 

VELIKANOVIČ  IVAN,  franjevae,  rodio  se  a  Broda  g.  1723.  Vräe 
je  godina  a  svom  redo  aoio  bogoslovje,  a  kao  državnik  g.  1773-4  prisa- 
stvova  obéoj  skupscíni  a  Rímu.  Umrie  24  kol.  1803.  Preveo  je  njekolíko 
igrokasa  a  nas  jezik  o  stihovih  i  a  prozi.  Vojtíc  hvali  ga.  Jezik  ma  je 
podosta  číst  i  pravílan,  a  slog  lagan  i  jedar.  Poznata  njegova  diela  jesn: 
a)  Prika»anje  ra9ípuitene  kceri,  veliké  poslie  pokornice  Sv.  MargariH 
Í9  Kartóne,  u  tri  éina,  a  Osieka  1780.8;  b)  'Sv,  Sueana  divica  i  mu-' 
eenica  dalmatinska  aliti  slovineka,  prev.  iz  ital.,  a  Badima  1783.8;  e] 
Sv.  Terézia  divica,  %a  prikážu  u  je%ik  talianski  sloiena  i  u  iliricki 
prevedená,  a  Osíeku  18(i3.8. 

VLAálČ  JOS.  ANT.  žapnik  a  Kamenici  í  areidjakoo  sriemske  bis- 
kupije:  Contemptus  Mundi  t,  j.  preziranje  svieta  (od  ínocenta  í/i) 
na  tliricki  prevedená  pieema,  a  Osieko  1785.8.  Po  Kakaljevíca  ovo  je 
dielo  sve  pisano  a  rimah  jako  tekacim  slogom,  oa  nacín  Dosenove  Aidejt, 

IVANOŠIC    ANTUN,    župnik    o    Čadjavíci    zagrebacke    bískopíje  t 

v 

S]avoniji«  amríe  2  lip.  1800  a  Stefanovca.  Mnogo  je  líepíh  satira  u  rako- 
pisa  ostavio.  Od  njega  imamo :  a)  Opisivanje  slicnoricno  groba  Jesifi 
Ant.  Colnica  od  Colka  biskupa  djakov.  i  bosan,,  a  Zagrebu  1786.8  (f$ 
Sa  f,  1784');  b)  Plač  Kamenice  t.  j.  stolne  crkve  zagrebaSke  nad  smr- 
tjom  svoga  zamcnika  Josipa  Galiufa  biskupa  18  susea  1786,  a  £a- 
greba  1786.4;  c)  Svemoguci  neba  i  %emlje  stvoritelj  s  kitieom  prvego^ 
drugoga  i  tretjega  poglavja  knjige  poroda  po  ratsumu  sv.  Pisma  ne- 
kicen  t  ispivan,  u  Zagreba  1788.4.  Tô  ima  dosta  pobožnih  piesama,  se- 
dam  pokornih  psalma  i  td.;  a  valjda  je  s  ovim  sve  jedno  sto  Kakoljevié 
navadja   kao   osobito   Antonovo   dielo,   naime :   Ad  tria  eapita  genesis  M 


—  485  - 

verzus  illyricoB  redacta,  aeeedunt  nonnulia  fragmentu  et  cantiones ; 
d)  Poho^nomu  xdihava^ju  pedeéetoletnoga  maénika  g,  Jo9,  Milinoviéa 
kan.  Zagr.,  u  Zagrebu  1788.4;  e)  Pedesetogodisnjemu  misniku  P.  lv» 
Pavloviéuj  Naiickoga  manasHra  poglavaruy  u  Zagrebu  1788.4 ;  f)  Piesma 
od  junačtva  vite%a  Peharnika  okerstara  Oguíinakoga,  n  Zagreba  1788.4 ; 
g)  Pisma  od  ussetja  turske  Gradiéke,  koju  OBVoji  glaaoviti  viteis  Ge- 
deon  Laudon,  a  Zagrebu  1789.8;  h)  Pisma  od  praétanja  paroka  gra- 
diékoga,  koja  pocima :  Gradiécani,  hraijo  draga  /  ode  Ante  vaš  be%  traga ; 
i)  Pisma  od  frátra  Zvekana,  paákvila  pod  naslovom :  Sliénoricni  nadpis 
groba  Zvekanova,  1812.12. 

ŠTIVALIC  MIHAILO  íe  Požege,  gdje  se  rodio  20  švih.  1753.  Bio 
je  učiteljeiD  poviesti,  a  po  Mikloasiéa  í  pravá  na  zagrebaékoj  akadeiniji, 
te  i  podravnateljem  ondjftnje  gímiiaEije.  Ovim  se  svietom  ractavi  6  svib. 
1806.  U  rokopisa  ostaví  vise  poviestničkih  spisa  latínskih,  a  i  mnogo  pie- 
sama  u  slavonskom  izgovoru. 

KATANČIC  1WATIA  PBTAR  rodjen  o  Valpovu  12  kol.  1750,  fra- 
Djevac  (ITľľ),  nauôitelj  mudľosnanja^  ucitcij  piesníčtva  najprije  na  gironažiji 
o  Oeíeku,  zatíni  na  arcigimnaziju  u  Zagrebu,  a  napokon  uóítelj  arkeolo- 
gije  í  numísmatike  na  sveučilíátu  u  Pesti  i  éuvar  ondješnje  knjížnice.  Kas- 
oje  se  okloní  u  bvoj  budimski  nianastír,  gdje  se  sasvím  književnoj  radnji 
posveti,  te  umrie  24  svib.  1825.  Bio  je  praví  enciklopedist  u  znanostih,  a 
oavlasu'to  je  dobro  znao  poviest  i  starine,  te  je  vise  latinskih  diela  na 
poznavanje  proslostí  naše  zcmije  na  svietlo  dao  ilí  u  rukopisih  ostavio. 
Ti  rukopisi  danas  krase  knjižnicu  pestanskoga  sveučílišta.  Od  tih  diela 
spomenot  nam  je  ovdje  samo  dva,  koja  se  pobližje  s  našim  predmetom 
rokujú,  a  to  su:  Specimen  Philotogiae  et  Ge-ographiae  Pannoniorum,  in 
f tío  de  origine,  Hngua  et  literatúra  Croatorum  diseritur,  u  Zagrebn  1 795, 
i :  De  poesi  illyriea.  iibellus,  ad  leges  aestketicae  exaetus,  cum  Rosaleide 
Kanixlichii  emendata,  g.  1817  a  rukopisu.  Po  spisateiju  kiijíge  Jihoslo^ 
vane  (Str.  IQT),  Katanoié,  bgl  veleucený  badatel  stetrokitnosti^  ale  velmi 
slabý  filológ  a  jeste  slabsi  stilista.  Kanío  je  uvesti  u  naše  píesnictvo  la- 
tinsko  razmierje^  navlastíto  hexametar  í  distik,  te  u  tom  smíeru  složio  je 
lýekoliko  pastirskih  piesni^  alí  nio  se  nenadje  nasHednika.  Piesníčki  je  izra- 
4io:  a)  Poskočnica  Pána  i  Tálie  na  emom  brďu,  o  Osŕeku  1788.8;  c) 
Glasak  Ljubice  vile  smmske  k  sestri  Biiliei  u  gori  melenej  niie  grada 
JSamobora^  u  Zagr.  1790.8;  d)  Fruetus  autumnales  in  Jugis  pamassi 
pannonii  lecti,  u  Zagr.  1794.8  í  1844,  gdje  je  dosta  piesama  i  pastirskih 
rasgovora  o  slavonskom  izgovoru  pridodano.        • 


-  481  - 

PIVIČIČ  NIKOLA,  jos  Uo  bagosUvae  poiU  oa  sTietío  a  fúá 
•Iie4eéa  ^esao :  Cestitnieo  fMrišvii,  $,  ätaiimitímnu  Vrhoceu  kiwkufu  m- 
ýre6.  í  td.  1789.8. 

KOaDlé  6J0RGJB:  JPt'tMM  oil  plfirneuUe  éeU  Horvmtah  u  Buim 
ma  pohodu  svetu  krunu  odlumecik  imfňvmuíf  n  Zagr.  1790.8. 

TURKOViÓ  ANT.  JOS.  Bajprije  žapnfk  gornje  ▼aroaí  a  kasnje  tvr- 
djave  Osíeeke  t  podareidjakon,  amríe  6  ozaj.  1806.  Voltié  ^  zove:  poefc 
inšignia.  Sioid:  a)  Rétfale  i  kramee,  fUme  dvi  u  gliénoriéje,  Í9  latin, 
Jemika  nm  iliriéki  prjneiene,  a  Osiekn  1791.8;  b)  Josif  fomum  od  kratj§ 
svoje,  n  Osieka  1791.8 ;  c)  Život  Sv,  Eustakie,  u  sliénoriéje  siozen  ť 
impivan,  e  naukom  krštjantkiw^  a  dva  sveska,  a  Osíeku  1795.8;  d)  1*0- 
ftdravljenje  u  prigodi  ula%enja  u  Pecuh  brat  je  od  mitoerdnjay  o  Osieka 
1796.8;  e)  Prídavok  knjigi  o  iivotu  Sv,  BuetJka,  n  Osieka  1798.8. 

SRTIČ  6J0RQJB  ia  Udbíne,  žapník  a  Vinkovcíh,  zatim  a  Neneí, 
a  kasnje  kanonik  i  ravnatelj  siemenista  n  Djakovo,  gdje  premína  7  liet 
1808:  Je»gra  náuka  krstjanskoga,  pietne  i  moKive  bogoíjukne^  a  Osieka 
1791.8  i  I797J8.  o  prosí  í  a  stihoTÍh,  í  ne  bez  vriedností. 

TOMILOVIČ  ALEK8ANDBR,  franjevac  kapistranski ,  rodjen  25 
BÍečnja  1743  a  Osieka,  g4je  je  od  g.  1809-1811  manastírskim  eavaroo 
bío.  Umrie  g.  1829.  Njegov  je:  Josip  po%nan  od  brat  j  e  svoje,  u  versih 
impivan,  igrokaz,  o  Osieka  1791.8. 

BOŠNJAK  BLAŽ  iz  Gradiske:  Ispisanje  rata  tursko^a  pod  Jmí- 
pom  cesarom  H  po  jednom  regimenskom  patru  skupljeno  i  u  stihote 
sloieno,  o  Osieka  1792.8. 

KRAJAČIC  MARKO,  poiežki  žapnik,  prasJuvi  sveéeDiôki  jabileam 
O.  Fr,  Ren^ožiéa  piesvom  stampánQm  u  Budimu  1794.4. 

RKLi^OVIČ  JOS.  ŠTIEP.,  Matijev  sín^  étopaki  zopaik  ■  V'tnUv-. 
oih,  povadi  iz  starih  kaénika  svoj  Kucnik,  Sto  svakoga  miseea  prUco  ge^ 
dine  u  polju,  u  brdu^  u  basci^  oko  márne  i  Hvadi,  oko  kuc'e  i  u  kusk 
ciniti,  i  kako  se  %dravlje  razlokno  uzdrkati  hna^  n  Osieka  1794.8  i  1796i^ 
Jezik  ma  je  dosta  dobar. 

NA6J  ANTUN,  rodjen  14  sieč.  1774  a  Poiegi,  odvjetnik,  včiteij 
národne  poviesti  na  zagrebaókoj  akademiji,  napokon  a  Badimn  kod  na- 
mjest.  vieda  razsodnik  knjiga.  Mnogo  se  za  národná  kaji^a  zaozioiao  i  ť 
njom  se  zabavljao,  te  je  dosta  latinskí  í  naski  napisao.  Ov^je  nam  je  spe- 
menoti  samo  njegove  piesničke  radnje:  a)  Pisma  od  sakupljene  i  pedig^ 
nute  proti  Francuifom  1797  kr,  Horvatskoga  i  SUmonskoga  pieutsns 


-  487  — 

ppjšké  m  inturékcie,  n  £«gr.  1707^  %)  Piretmo  fOfi»km  frišvii*  $,  knBm^ 
fv.  Ťi0f,  DraHtoviéu,  u  fihfst.  1806;  o)  CBštiiniea  fre$nit  $,  Xniesii  io. 
iVe;».  Brašk&mdu,  a  £a|p>.  1809.45  d)  Čestiíniea  pL  ŕéd,  g.  iv.  Krét, 
Miýjf,  u  Aigr.  1810.4  5  e)  PukHe  Ov44e  N«8ona  pketnopivke  i  PtiobrinMe 
fkme^  «  riÚLopiso. 

PAVIŠEVIČ  JOSIP,  franjevao,  ii  Požege,  gdje  se  rodío  8  kol. 
1734.  Premína  n  Osíekn  24  stod.  1803.  Bío  je  na  glasu  kao  vríi  modro- 
ŔDanao  i  pripoviedalac.  Naliavio  si  bjese  liepa  kojižníoa  í  muzej.  Voltíé  pise, 
la  je  víse  krasnih  trafedija  sastavio. 

PAVIČ  KARLO  radi  se  27  líp.  1779  a  Tovaraikn  sriemskon,  a 
ivrsí  boiposlovne  naoke  o  Peóaha.  Bude  zatiin  dabovnim  pomoéníkom  kod 
koče,  žapnikom  o  Lípovo<|,  Lovasa,  Mítrovíci  í  Vinkoveih,  uôiteljem  ine«- 
líatim  sa  dvie  godioe  oa  d|jakova«koiii  siemeniato  nodroQobja  í  bofposlovja, 
iipatom  BI.  M.  D.  o  Biharo  kod  -Vel.  Varadíim,  i  napokon  kanonikom  « 
[Rakovo.  Premino  g.  1850.  Píesnióki  izradi:  a)  Slávny  Sv.  Botumenture^ 
i%  diaekoga  u  Uiriéki  jemik,  o  Peéoho  1808.8  3  b)  Emerik  Kar,  Raftij 
Hskufj  a  Oeieko  181 6  5  c}  Zbor  pivalica  u  Fruskoj  gori,  o  Novom  Sada 
1816.8;  d}  Sedmm  riói  isusovih  s  kriia  istffnutjenik,  u  pitmu  sloienih^ 
B  Osieka  1818;  e^  Puma  prisv.  g.  Frideriku  obergiaru,  o  Osieka  1830; 
F)  Elégia  pri$v»  g,  biskupu  Pav.  Mat,  Sucidu,  o  Osieko  1830.4;  g)  JUi^ 
ropripivkay  s  kojom  prisv,  P.  M,  Suéiéa  duh,  vladanje  biskupie  diako- 
vaeke  %akon\to  primajuéeg,  podloino  niado  duh,  priklonito  pofudravlja, 
p  Badimo  1831.4;  h)  Četiristolitna  ospomena  iznadjenof  knjigotistja,  o 
Bodimu  1852. 

BREZOVAČKI  títo  ogleda  bieli  sviet  ú  Za^rebo  f.  1754.  Prvo 
(avIÍD,  kaénje  pošta  doh.  pomoénikom  kod  sv.  Marka  u  Za^ebo,  fdje 
»remino:SS9  list.  1805.  Vatreňi  i  smieli  braníte^  svoje  národností,  oétra 
tma  í  saljive  naravi,  pievao  je  dobro  latinskí,  kajkavakí  i  alavonskí.  Po 
iafiaŕiku  je  ovím  aadnjím  is^ovorom  ispíevao  dvŕe  piesne,  naine:  a}  U 
pominak  preéast,  vpeiavanja  redovméke  brmij$  od  wUlotardja  %vane  u 
higreb,  o  Zagr.  18(U.4;  b)  PtMma  Baronu  Juri  Romiéu^  n  Za^.  1805.4. 

HOR  vatoví  c  MARR'  ANTDN,  žopník  najpríje  slavonski  kod  8v. 
Ivetaca,  a  kasnje  doslození  siipnik  kod  dv.  Marka  o  Za^rebo,  izpteva :  a) 
ErtifM  najv^cih  vitezova  velikoga  Franča  eésara  Autirianškoga  i  naj^ 
ecega  Aleksandra  cára  Rusianskoga^  sile  franeuzkď  obhdateija^  potve*- 
01111  tmenti  najveééga  AUksandra^  a  Beea  181 4;8.  Velí  00  o  uvOm  po- 
veéenja,  ôa  je  dngo  mislio,  komu  bi  jo  posvietio,  kad  mv  eto  sriémo  n\a 


—  488  — 

MM  fode,  ia  nikomu  nijé  fríeje  uUi  frUtalie  nju  poMvetiti  i  núkhmHy 
nego  tijiovoj  n^jveiiéattstvenijoj  earsiva  ru9Ían9kog  kruni,  ti«^'««ee«« 
Aleksandru,  kóji  su  u  ovowu  slavonskom^ilirickinn  Je»iku  umitni.  Na 
konea  istoga  |»osv«éeiija  seli  HorvAtovié  ruskomu  vladára  dog  život  prek« 
100  godina,  rassireoje  oarstva,  i  turske  sile  preobladaige  C^ukuljevié), 
Srieéno  po  Horvatoviéa,  da  je  sa  MeterDÍka  živio !  b)  Obrado$tnje^je  U- 
skupata  diúkovaékoga  na  dosastju  prif.  i  prisv.  g.  bitkupa^  svoga  Im- 
briga  Kar,  Raffag^  na  alavonski  ÍKvedeno^  n  Zagr.  1816.8;  e)  Aart'i 
lagiji  velikih  ladjah  tis  t  nťs  vodu  putovanja  (Mikl.  96}. 

MIHALIČ  JOS.  KALAS.  iz  lloka.  Dokonca  bogoslovni  teéaj  u  U- 
greba,  a  g.  1839  bjese  satskim  žopntkom  u  Sriema.  PremÍDu  g.  1848. 
Složí :  a^  Pisnui  pa$tirska  na  poitenje  njihove  priitv,  biskupské  Em,  §. 
Emer.  Karia  Raffayi,  o  Novom  Sada  1817.4:  b)  Pisma  prisv,  g.  Em.  í 
Hafagin  o  Osiek  u  1819;  c)  Pisma  prisv.  g.  Bm.  K.  Rafayi,  o  BodÍM 
'1826.8;  d)  Elégia  g.  Fr,  Kulungjicu  kanón,  diakov.,  u  Bodima  18HJB; 
e)  Narodkinja  vila  g.  Pavli  IHatH  Suéicu  stolne  crkve  stolno  biogradáš 
biskupu,  o  Badíron  1828.8  (^Šaf,  ÍL  Í55') ;  f)  Domorodkinja  prist.  x 
pripos.  g»  Pavli  Matii  Suciéu  od  Pacer  slolnik  erkvih  bosanske  itíH 
diakovacke  i  srimske  xakonito  ujeáinjenih  biskupu^  a  Bodima  1831.8. 

MIHALTČ  ANTUN,  mladjí  brat  Josipov,  rodjen  29  kol.  1786  a  I- 
loku,  naucítelj  bogoslovja^  profesor  dogmatíke  o  djakovackom  siemeDÍsti, 
satira  župnik  a  Petrovaradino  i  podarcídjakon,  a  g.  1830  počastni  čUn  bo- 
goslovnoga  fakulteta  pestanskoga;  premino  g.  1847.  Izpíeva:  tĽ)  Oda  frin» 
g.  Em.  Karli  Raffayu  u  vrime  svecanoga  uvoda  njegova  u  biskufk 
stolnih  erkvih  bosanske  i  s  rimske,  u  Osieku  1816.4;  b)  San  u  trim 
svecanoga  uvoda  prisv.  g.  Pavla  Suéiéa  od  Pacer  u  biskupiu  stolwik 
erkva  bosanske  iliti  diakovacke  i  srimske,  a  Novomaado  1820.8;  d^  Aíe- 
rodno  vesslje  triuk  kraljevina  u  vrime  naimenovanja  Franeiska  id 
Vlasiéa  va  baňa  horv.  sláv.  i  dalm.,  o  Novorasado  18328. 

JANKOVIČ  IVAN:  Pisnoslovka,  ilili  povisl  o  národu  slávenom 
f«  knjige  A.  Kaéiéa,  o  Budimo  1818. 

ARNOLD  OJOaGJB,  ravnatelj  kôra  u  poglavitoj  crkvi  Sv.  Terefíjc 
si,  kr.  varoéi  María-Teresiopolitanske,  napisa:  Pismenik  iliti  skupijenjé 
pisama  ra%liéitik  sa  nediljne  svetacne  i  ostale  dneve  priko  godine  pt- 
dobnih,  sa  veéu  slovu  boiju  i  kriposíi  duhovne  národa  iliriékoga  Sr 
cinjeno,  n  Osíekn  1819.8  (  po  Kuku^.  veé  g.  1810.4). 

•ČBVAPOVIČ  GRGUR^  ro4jen  23  tráv.  1786  o  Bertolovco,  frai^vti 
(^1809)^  oaoéitelj  mudrosnaiga  \^180€  u  Pešti),  uôitelj  plemeaitih  tvorbt  t 


—  489  -- 

■ 

nadrosnanja,  dva  p«ta  državaik  kapístraoski,  poivan  od  oesara  Josipa  II 
■  Beé  kô  sto  i  M.  Lanoio^ió  pro  subsidio  liieraturae  iUyrieae,  umrie  a 
Budimu  21  tráv.  1830.  Víée  je  diela  na  latÍDskoro  jeciku  napisao,  s  cega 
}e  i  na  glaaa  bio.  Naski  je  JEpievao:  a)  Josip  9in  Jaeob«  pairiarke,  u 
nmrodnoj  ijfri  frika%an  od  uóenika  Vukovmrski,  u  Badímn  t8<i0.8;  i^ro- 
kae  u  jednom  éíaa  bes  osobitá  píesniókog  nsleta,  sa  lýekoliko  kitica  amo 
tamo  navedenih.  kóje  se  pievaju  po  notah,  sto  je  sam  piesnik  sastavio,  a 
jesik  mu  je  pravilan  i  narodan ;  a}  Vaga  umrlog  covika,  u  Budimu  1823.8. 

BAJAJ  I6NJAT  složi:  Vinae  angjeo9ki,  io  jest  kogoljuhne  mo^ 
Htve  i  pisme,  kóje  »e  h  ramliéHih  prigodoh  duhovnog  i  erkvenog  oá- 
iluiavanja  priko  godine  moUH  i  pivaíi  mogu,  u  Pesti  1821.8. 

MIHALJ  ANTUN^  néitelj  na  požcžkoj  gimnasíji :  Put  Marjanski  na 
Bi9trieu  k  cudnomiomu  kipu  Marte  Bistricke  u  si.  kraljevstvu  horvae- 
komu,  a  Varačdínu  1822.12, 

NIHAUEVIČ  MIHAJLO,  župnik  n  Drenjavi  djakovačke  biskupije, 
omrie  25  list.  1830:  a)  JUandicevac  iliíi  novi  vinograd  u  brdu  Pridvo^ 
raékotnu  po  uredbi  biskupa  Uandica  usadií^  u  Osieku  1822.4;  b)  EUegia 
pripost.  ý.  Fr,  Kulungjiéu,  u  Budimu  1826.8. 

FILIPOV  IC  ADAM  od  Heldenthala,  duhovni  pripoviedaiac  u  djako- 
vačkom  siemeništu,  to  uóítelj  vierosakona  i  duhovník  klerika^  i  napokon 
lopnik  gorjanski :  a)  Ra»govor  príprostij  iliti  vrtlar  $  povrtljem  ee  ra%' 
^govara,  o  Osieku  1822. *:>;  b)  Život  velikoga  biskupa,  privelikoga  domo^ 
rodca  i  najvecega  priateľa  nasega  Antuna  Mandica,  u  Pečuhu  1823.8; 
c)  Verši  prigodom  primistjenja  P.  Matie  Sucica  s  biskupata  stolno-bio^ 
gradskog  na  djakovacki^  u  Osieku  1830,6;  d)  Svoj  biskupii  na  uspomenu 
prie.  aarfiéenja  i  uvedetja  prisv,  i  prip.  g.  P.  M,  Suéica,  u  Osieku; 
e}  Novi  i  stari  kaUndar  slavonski  sa  god.  1825  do  1838,  u  Osieku  8  s 
moogimi  piesmamí  i  pripoviedkami ;  f}  Dan  radosti  i  veseli,  kada  g,  JO" 
sip  Kukovié  biskup  stolne  crkve  bosanske  ť/i  djokovaéke  na  pristolje 
iste  crkve  dojde,  u  Osieku  1834.4. 

HADŽIC  NIKOLA,  npravitelj  učíooe  u  Zemnnu:  a)  Cvitje  istine 
»a  oplemeniti  razum  i  popraviti  sree  nUade^i^  •'«  razliéitik  knjiga  sabrano 
i  na  slavonskom  jemiku  i^dano,  u  Novomsadn  1828.8,  (dje  je  mnofo 
stranoga  sasijano;  b)  Pripovidciee  za  veselje  i  vabavu  slavonskoga  na^^ 
roda,  u  Budimu  1829.8;  c)  Plač  matere  Slavonije  po  imrti  Franca  I, 
u  Osieku   1835.8. 


—  '490  — 

P^VLlä  BARVUO,  rodjM  «.  ľ^fO  a  Kl^koéeríkii  Uiza  Broéa,  ^eA-'s 
■pravitelj  4Ml^«**óki0gift  -8Í»Meniill«,  i  inpiik  n  YAfoin  a  kašnje  u  BjákuviT^ 
a)  NMon  simô^tke  mafmim^šti  frif.  §,  Giári  Jankffffiéu  kan.  djAy  <iP 
Oeieka  1898.8^  b)  Bo§ui  i  omärmUJšuJe  f.  Owíre  Jankm^iém,  a  Osiekti 
1828.8.  Mnofo  pako  leii  a  rakopjsa.  ^ 

JOZEPAC  IVAN^  župnik  Qotrnje  yarosi  í  f  rada  Osieka:   a)   Jaiť 
Uum  tacerdotaU^  t,  J.  péideseto   mišniéko  godikvo  lESm,  Karia  Raf&ji 
hskupa  diakovackoga,  a  Osieka  a  4  5  b)  Rafe^j  Imkro,  biskup  djakovaék^ 
M  postadku  ša  šlavantkim  sliemoriéjém  na  vikoviíu  uspomenu  Uirskúm 
národu  pamáravUšH,  u  Oaíeka  n  4;  e)  Proigepor  na  dauMlav,  porodji 
ee$,  Frane  I,  n  0»iakn  1880.8.  Po  áafaŕiku  moogo  je  prísodlaih  pi 
eastavio  i  tri  govora. 

FUNTAK  KMMAN,  franjevae  4ržave  bofarske  í  ehišbenik  so 
banatsko-teresíopoHtanske :  Kijué  nekeski^  to  jett  kogoljúbne  moiitte 
pisme,  a  Arada  1834.8. 

Medfn  o^imi  pieemioi  sla^onske  obfteiji  mogu  ge  joste  Dbrojiti  Marí 
Jaid,  Antun  Sabolo^ié,  I^nj.  Al.   Brlíé^  8tíep.   Marijano'vtd   í  JoBÍp   Maríd; 
kóji  npravo  aastapaja  a   obde  preUsna  doba  kajiievno^a  nisycja   na  o 
strana  nasega  semijísta. 

JAIC  MARIÁN,  bro^jsnin,  roi^en  4  srp.  1795,  ÍVanjevac  dŕžave 
kapistrannke  (t&Í^),  véítelj  príprava íka  na  i^lairnOj  -aéíoni  n  Vakovcm^  te 
od  fpd.  189t-81  bososlovja,  manastírski  óavar  i  žapniéki  npravitelj  11  i->| 
stom  ^rada,  kasnje  prív, -ravnalelj -osieôke  ^imnasije,  driavnŕk  napokon  v 
svoni  redn,  promina  g.  1858.  Složi:  a)  Bogaljukne  pi$me,  kóje  se  p$i 
S,  Mišom  pivati  mogu  a  Badima  1827.8.,  a  do  g.  1856  bilo  sa  do  jeda* 
naest  puta  prostampane^  ponjesto  pomnožene  i  novím  naslovom ;  Vinae  -4o- 
0offubnih  pisatna,  kóje  se  nediijom  i  s  pri$odom  ra^HóiHh  svétkovimš 
pod  Sv,  Mišom  pivati  obié^Ju ;  b)  Napivi  bogoljubnih  crkvenih  pisamtA  ^^ 
ponajvise  u  pownaioj  pismariei  vintu  naimenovanoj  íeaderianih  n  Bn« 
dimn  1850.4;  c)  Randiéite  piesni  a  rukoptsih. 

8AII0L0VIČ  ANTUN,  žapník  a  djakovačkoj  biskopíji,  pogreben  g. 
1857:  a)  Pismotvor  u  deset  slofovak,  a  Osiekn  1829.4;  b)  Rreéastns 
isrueenje  gosp,  Htrossmdjera  biskupa,  o  Osieka  1850.8^  i  jos  više  pri- 
fodníh  piosama. 

BRLIČ  I6NJAT  AL.,  rodjen  a  Broda  g.  1795^  prisiednik  obdĺnski 
i  trsovac  a  istoj  varosi,  amrie   g.   1855:  a)  Krstovka  iHH  iivot  i  dils 


-  491  - 

jWff.  mmi^ga  Indsrnta  u  dvmdsset  i  éeiiri  fivanja  impmuH^  f 9  Jonu 
Mmotícu  a  Mda  imi  úbdenijé  iliraki  wg^vor  fnnevedeno,  «  Bodímo  183&.8, 
ftli  ju  sasvim  ^preobrasi^  b}  Fridolin,  igrokaz^  s  tk^maSkoja  (h  imioru 
ijfľokaMa  ilirskoga  kakaliita)^  e)  J^raljadvorski  rukofU,  ie  ceskoga,  a 
b1.  Prai^n  1852.12;  d)  Pripadne  piesme. 

MARJANOVIC  8TJBPAN,  brodjanifi,  tnUó  je  nunogo  f^iesana  a  i- 
lirakoj  daaíei,  a  aapose:  Viíie  iigrokoMih  kniigtk  Vil,  n  P^whu  1899-40.12, 
^  tB  ima  dosta  i  u  prosí. 

MARIČ  J081P,  sada  kanonik  zagrebaokí:  a}  Versovi  prisv.  g. 
PbvIu  Sueiduj  eerkve  stoino^biogradske  biskupu,  a  Novomsada  1828.4; 
í)  Piaé  kraiinika  po  smrti  preun.  g,  Pavla  bar,' od  Radivojevic,  n  Bo- 
líma  i  a  Zagreba  1829.4;  c)  Iskra  domorodne  Ijubavi  g.  Tom,  Miklou- 
fiéu  pleb,  stanj.  n  Zagr.  1831.8;  d}  Coban  na  krajini,  n  Zagr.  1831.8; 
t)  Novo  Isto  na  krajini,  o  Zagr.  1888.4;  f)  Piesma  k  slávi  presv,  i 
frep.  g.  J,  Sehrotta,  q  Zagr.  1836.4;  %)  Vépomsne  stogodisnje  svetko^ 
féne  postaujasl.  banovaeke  10  granié,  regimente,  u  Zagr.  1845.8;  h) 
M/a«  parve  éete  I  banské  regimente,  n  Zaf  r.  1848.4.  Uza  to  niDogo  jo 
piesni  na  svíetlo  dao  u  ilírekoj  Danici;  dva  prígodna  govora  n  prozi  na- 
>06e  natískaná;  a  dosta  jos  leži  a  rakopísíh. 


B.  Prastopisei  Hrvaisko^avonski. 

6ARLIČIČ  IVAN  dovrsi  náuke  a  lorentanskom  závodu,  te  bude  žup- 
kíkom  u  Djakovn  i  poslunikom  sv.  skupséine  za  razplodjenje  sv.  viere. 
UyaBJin  pjeva  o  n  jem  (17/.  lóS)',  A  UarHeié  iupnik  isiki  ^  uka»a 
mm  put  nebeskí.  Bje  oajsla^i}!  alavonski  spisatelj.  Napiaa:  Put  nebeski 
^9ían  éoviku  od  Boga  po  svetoj  sarkvi,  to  jest  náuk  karstjanski  u 
traiku  obUa$o  i  ranAorito  istomaéen^  u  Jemk  besanski,  veU  koristan 
íssamo  IJudem  svitovnjim  nego  jos  istim  ieupnikom  ismika  bosanskoga, 
I  Mleteih  1707.8.  Jezik  mu  je  dosta  pravilan  i  čtflt.  U  predgovora  besiedi 
I  Bvoín  pravopisu. 

PBJRIČ  KR8T0  rodom  iz  Čifrovea  n  Bugarskc^,  pitomao  rímske 
Iropagande,  te  apoštolskí  poslaník,  kanonik  Peéi^ski  i  opát  sv.  Qjorgja 
íaoadskoga,  sastavio  je:  SBarcah  istine  med  carkve  istoéne  i  napadnje, 
'■  Mleteih  1716.12  bosai^skom  klimentícom;  te  on  sam  prevode  ovo  dielo 
a  latíneki  jezik  i  obíelodani  n  miotoih  1725.8. 


-  i9Z  - 

HBRKBL  IVAN,  nasvapi  Panonius,  iidao  je  a  Badimo  172«.8:  S* 
iemenia  univérsališ  linfuae  sUvieae  a  vivis  äialeetis  eruta  ei  «ciiír 
logieue  frineifiis  sufitiia. 

BAČIČ  ANTUN,  franjevao,  rodom  ie  Slavoníje,  čavar  manaatira  ba- 
dimsko^a  (i73t)^  kaánje  bosansko-kapitraoskoga  skúpa  državník  {1754-$), 
noírie  u  Naéicah  %,  1759,  oataviv  aliedeóa  diela:  a)  ÍBtina  kaioiican^ 
iíiti  skémanje  ufruvljat^a  spašono9nogm  iitka  karstíanakoga  ta  ft«ét7<- 
kénjem  %abludjénja  garckoga  odmeiniéíva  i  td.  Blokeno  u  jenik  iUríäô^ 
o  Bodimu  1732.4.  Kakuljevié  spoiuioje  Antuna  Babiéa  kao  spisatelja  rťre 
kaíolicanske,  tiskaoe  a  Budima  c.  1726.  Ovo  je  valjda  sve  jedno  sa  Bi- 
éícevom  istinoni,  a  samo  moglo  bi  biU  prvo  izdaDJe  iste  kDJíi[;e.  h)  Zitot 
Májke  Boije,  krabice  i  go^poje  naie,  u  iliricki  (Jezik^  u  krátko  škuf^ 
Ijen  i  sabran,  a  Pečuhu  1773.4,  Iv.  Velíkaaovié  obíelodani  ga. 

BRAČCLJEVIČ  LOVRO,  íVanjevao  ii  Badima,  gdje  se  g,  168&  ro- 
dio,  bje  uóiteljem  bogoslovja  za  deset  godina,  i  premina  g,  1738  Qfo  Šéf* 
Í7S7).  Kao  apoštolskí  pohadjaielj  proputova  cielom  fiugarskom,  a  a  svob 
reda  odliône  je  ôasti  oboašao.  Od  njega  nam  ostaje  samo :  V%ao  seršfin'' 
ške  goruée  Ijukavi,  tri  fut  iveman,  n  Badima  1730.4,  Vilov  i  Pa%'ic  iiepe 
ga  hvale. 

MULIH  GJORGJB^  isusovac  i  apoštolskí  poslanik,  slozi:  a)  Du- 
hovna  fiBuniea  kerstjanakoga  náuka  puna  í  td.  a  Beéa  1734.16  í  a  Za- 
grebu  1754.16  pomooseDO ;  b)  Okilato  duhovno  miiko,  t.  j.  náuk  keri- 
t  jánski  iliriékoj  diéiei  darovaný  a  Zagrebu  1754.8;  c)  Duhovne  mervieé, 
iliti  tnalene  molitvice  od  vede  knjige  Duhovne  Hrane,  o  Požaou  17ft8 
í  u  Badimu  1818.8. 

VILOV  STIBPAN  ii  Badima,  franjevac  bosanske  dŕžave,  stiiac  ■ 
reda,  za  vise  godina  bogoslovae  koloékoga  oMbiskupa  Gavrila  bar.  Päta- 
ôica,  vrlo  bístroamaa  i  oaučcn  maž,  podá  na  svietlo:  Razgovor  frijate^j- 
ski  medju  kerstjaninom  i  ris^aninom  pod  imenom  Franeeska  i  Tee-« 
dora,  nad  plemenitim  i  ugodnim  nazivanjem:  Fa^jen  IsuM^  o  Budiaia 
1736.8.  U  rukopíso  ostavi  njeka  rasprava  i  životopis  O.  Lov.  Braca^eviéa. 

KESlé  ANTUN,  badímski  gradjanín,  í  brat  mu  KRA  NIKOLA  fraa- 
jevao:  Epištole  i  evongjelia  priko  sviju  neditja  i  blagi  dnepa  svetik 
godisnji^  i  múka  gosp»  naš.  Isukersta  po  Matii,  Marku,  Luki  i  Ivaws 
u  jedno  sloiena  po  redu  rimskoga  misala^  troikom  pok.  g,  Ant.  Kesiée 
gragjanina  Budimskoga  doveršana^  a  s  nastojanjem  brata  njegova  C. 
P,  Fra  Nikole  reda  s,  Frane  ohslukite^ja  provincie  Bosne  Argentiu 

m 
\ 


-   493  — 

fúéeítty  koi  u  vrime  straine  kuge  » truda  priéavii  na  viónji  pokoja  dru'^ 
foj  hratji  poceti  posao  ostaviie,  koja  kratja  i  doveréise  g.  1740,  o  Bu- 
dima  8. 

RAPIČ  GJOaGJE  (V.  9tr.  483'):  a)  Kolendar  ea  g.  1743  i  1744, 
I  Bodímo;  b}  Svakomu  po  tnaloj  ilUi  predike  nediljne  majedno  s  ko- 
Htunenima^  n  Pesti  1762  na  čítavom  lista  s  bakroreznom  slikom  g.  Iv. 
i  Mat.  Payíanovica  m«cenata  ove  ogromne  knjíge;  c)  Od  svakoga  pomalá 
Uiíi  krátko  upUanje  Uvota,  muceničtva,  i  «/av«  praHh  i  sveiih  pria- 
leijah  boéjik  i  tá.  u  iliriéki  jezik  na  svietlo  daio,  a  Pesti  1764.4  (ko-- 
ritmeni  govori). 

KNEZOVIC  ANT.  JOS.  (F.  str.  4SZ):  Duhovno:  nemoj  se  fsabo- 
ravit  od  mene,  iliti  knjiiica  moUtvena,  koja  se  zove  put  nebeskí,  n  Bo- 
limo  1746.8,  opet  oko  g.  1758,  a  g.  1818.4  popľavljena  po  A.  Nagju  i  s 
Daslovom:  JUolitvena  knjiga  pod  imenom:  put  nebeskí,  te  napokon  1856.8. 

LIPOVČIČ  JERKO,  h  Požege,  gdje  je  ugledao  bieli  sviet  g.  1717, 
ŕranjevac  srebrno-bosanske  dŕžave,  očitelj  mndroznanja  u  Baji  a  za  deset 
godina  bogosloyja  u  Budimu^  čoveni  pripovíedalac,  deflnítor  i  državni  na- 
míestnik  a  svom  vedu  (176S),  premínu  g.  1769.  Od  njega  ímamo:  a}  Dušu 
cúvajúce  pohogjenje,  iz  magjarskoga  u  je%ik  ílíríéki  prineseno,  a  Bu- 
dima  1750.4;  bj  Stamica  nebeská,  knjiga  molitvena,  8  Qpo  Kukulj.');  a 
raljda  je  ovo:  Stazica  duhovna  iivota  vikovicnjega,  u  Badiniu  1755 
(Sa f.  li.  964);  c)  Trecí  sad  íliti  iistomaóenje  trecega  reda  sv.  O.  Frane, 
dielo  posmi'tno,  izdano  po  Mir.  Pavícu  o  Budimu  1769.85  d)  Nacin  falu 
U9dati  prísvetomu  trojstvu. 

PAPUSLIČ  ANTUN,  franjevac,  rodjen  g.  1710  u  Pakracu,  učitelj 
BBQdrosnanja  i  bogoslovja,  umrie  g.  1766  u  Cerniku.  Njegova  je  knjižica 
pod  naslovom:  Duina  sláva  sínovskoga  bogoljubstva  nebeskoj  kraljící, 
K  sedam  predikah,  u  Budimu  1751.4. 

KARAGIČ  CČtVtc)  LUKA,  franjevac,  rodio  se  je  g.  1681  a  ba- 
canskoj  županijí,  a  náuke  svršio  u  Italiji.  Bje  pako  čuvarom  manastira 
budimskoga  (17Í8'20),  uéiteljem  mudroljubja  i  pripovídaocem  u  Budimu, 
Bavietnikom  kolockih  nadbiskupa,  te  veoma  na  glasa  kao  pobožan  i  nau- 
een.  Umrie  g.  1754.  Sastavio  je  pobožno .  dielce :  Praví  put  u  Nebo,  n 
Budimu  12. 

TAUSI  PRANJO  ugleda  bieli  sviet  23  ožuj.  1697.  Prvé  je  náuke 
D  Zagrebu  primio,  mudroijubne  i  bogoslovne  u  hrvatskom  odhranílísta 
béčkom,  a  da  se  jos  vecma  ízobrazi,  podje  u  Bolognu  na   sveuciliste,  gdje 


-m- 

M  podosU  odltkovt.  Vrativ  se  kméi,  bode  SHpnikom  a  8t*«jeTea  Uisa  Zt- 
Sralt^  sttini  SA|;rebt«kim  kanÓMkom  (1719),  t«  bosanskiin  (I7¥9)  »  na- 
pokon saiprebaekim  biskupom  (SO  9iy.  ITóľ),  Umrie  11  sieé.  1769.  U  ke- 
liko  Je  mogao  nastojno  Je  o  raavoju  národne  prosTÍete,  te  je  í  aa  slavoneke 
svoje  podloioíke.  isdao  sliedeéo  knjisica :  Okilato  dukavno  mlťJca,  to  jtH 
núuk  keriijanški  Uiriékoj  dieici  dmrovn^  a  Zas<'oba  1754.8.  Rado  ja  Je  pt 
svoj  prílicl  Ojorgja  Maliha,  predfpovor  samo  Taasev. 

PAVfČ  MIRKO  (F.  Hr.  488) i  a)  J%%gf  náuka  keritjan^kosa,  • 
Badímo  1754.12,  b)  KaUndar  iHrgki,  u  Bodíma  1754-80.6;  c)  ObHrm 
náuk  keršt jánski  $  nadodanim  duhovnim  pismom,  u  Bodtma  1755;  d) 
TVt  dara  duhovna  na  weikovinu  w,  Katarínep  n  Badimn  1755;  e}  (^ 
gledalo  teme{ja  vire  i  »akona  katoUéanskoga,  to  jeot  ov.  PUmo  ili  jm- 
gra  oviuh  dogadjaja  otaroga  ť  novoga  %akona^  prevedeao  ís  frane.  U 
Raganmoota  ti  iliriéki,  u  Badimu  1759.8  sa  vise  míedoresa;  f)  Ogltddo 
dogadjajah  $v,  Pioma  staroga  i  novoga  ntakona,  u  Badima  1759.8;  g) 
Priiaice,  a  Badimu  1762;  h}  ProsvUljenJé  i  ogrijanje  jesenog  i  «ťaH 
ikog  doba,  iliti  nedUjne  i  švetacne  pridike  priko  jeseni  i  %ime  doU" 
%eée  i  td.  u  Bodíma  1762.4;  i)  Eipistole  i^Evangjelia  priko  sviu  godii^ 
t{ji  nediljah  i  svetkovinah,  u  Bodímo  1764.8  u  slovinskí  iliti  ilirieki 
je%ik  treciput  prištampana,  te  jos  u  Budima  1808;  j)  Ruena  kt^jiHes 
fta  uiilovit  u  »akon  katolicanski  obraéenike,  u  Pesti  1769.8;  k)  Jfotô- 
vena  knjiga  s  nikim  pismom  duhovnim^  u  Budima  1769.8;  ])  Jemgrň 
rimskoga  pravovimoga  náuka  karstjanskoga,  n  Budima  1769.12;  m}  Novi 
i  glavni  u  dvanaesi  stamieah  randUjeni  put  nebeski,  iliriókomu  pravo- 
vimomu  národu  prika»an,  n  Budima  1772,8;  n)  Otca  poitovanoga  Gof' 
fine  pravovimo  po  misálu  earkovnomu  uredjeno  knjiienstvo  iliti  krátki 
nauei  i  tumace^ja  sviu  nediljnih  i  glavnih  sveéanih  evangjela^  ť«  im- 
mač.  u  slovinski  iliti  iliricki  jentik,  u  Bodíma  1778.8;  oj  Knig&  sv, 
Pisma  poroda  i  izhoda,  Jos  a  rukopisu. 

KANIŽLIČ  ANTE  (F.  str,  4S4),  Od  njefl^a  nam  ostaje  o  krásnej 
prozi:  a)  Bogoljubstvo  na  postenje  sv:  Franceska  Saveria  druibs  Isu" 
sove,  u  Tmaví  1759.12  i  1766,  i  o  Zadru;  b)  Útočište  B.  D,  Marti  «- 
godno  i  prietno  a  nami  vele  koristho  i  potribito  i  td.  n  Mletcih  1759.12; 
c}  Primoguéi  i  sardce  nadvladajuci  uzroei  s  kripostnimi  podpomoéimM 
»a  Ijubiti  g,  Isukarsta,  u  franeeski  pošli  u  nimacki  a  sad  u  iliriélsi  t- 
liH  slavonski  prinsšeni  i  uznUoieui,  u  Zagreba  1700.8;  d)  Bogoljuknoá 
molitvena  na  postenje  prisv.  trojice  jedinoga  Bogaj  BI.  D.  Ňíarie  i  svsHki 
u  Tmaví  1766.8,  u  Badimu  1794.8.  í  1813.8,  í  a  Zadra  1800.16;  e)  AMr 


—  495  — 

ť  svakamtt  poirUnm  kó^foslúwea,  té  j^  náuk  karstianski,  u  tri  išmle  ram- 
diUeth  n  2asr,  1703.13,  a  Troavi  1772  kae  peto  isdMJe,  a  Budíinu  1818.19; 
Q  iEafli«f»  pravi  smutnie  vetíke  iliti  foéetak  i  umrok  iHiniH  ra»0tav*-* 
liemja  eerkTB  imioóne  od  mapadne  a  Osieka  1760.4  í  1789.4. 

TADI^0VI(3  BLAŽ^  franjevac,  vojniékf  dahovnik  za  sedmogodis- 
Djega  rata,  kojom  je  prílikom  isdao :  Scaita  pomalo,  iliti  krátko  aloienje 
imena  i  riéi  u  iliraki  i  nemucki  Je»ik,  u  Magdeburgu  1761.12  í  u  Tro- 
fBvi  1796.12.  To  je  riecnik,  te  rasgovori  i  poslanioe. 

RELKOVIČ  MAT.  ANT.  (F  str.  48i;):  a)  Gramatika  nová  sla- 
vonska,  n  Zagrebn  1764.8,  po  Katančicn  isvrstna^  b}  Nová  slavonska  i 
nimaéka  gramatika^  u  Zagr.  1767.8,  u  Beču  1775  (Po  Šaf.  1T74),8,  i  u 
Badiinn  Qfo  Sa  f,  opet  u  Becu)  1789.8;  c)  Pravá  i  pomUivo  itepitana 
ovéamieaf  íz  nimač.  u  šiovinski,  u  Osieku  1776.8}  d}  Poštanak  naravne 
pravice  i  duinostih  Ijudskih  i%  nje  i%virajuciKj  sta  gluibu  ikolah  gra- 
matickih  (ť«  lo/ťn.),  u  Osieku  1794.8;  e)  Nek  je  švaita,  ili  šahranje 
pametnih  ricih  i  kripostnih  dilah  itudskih  (ma  dieeú),  u  Osieku  1795.8 
I  1805.8;  f)  Nimacko-iliricki  i  iliricko-nimacki  ricnik,  u  Beču  1796  8; 
opet?  8;  g^  Esopove  fabule  «a  slavonaku  u  ikolu  hodecu  dicu,  u  Osieka 
1804.8  s  bakrorezi;  a  óiai  se  napokon,  da  je  iz  Rdkovideva  pera  potekao 
prevod  diela :  h}  Ra»loienje  svrhu  plodjenja  i  pripaie  ovaeah,  «  jednim 
nadometkom  od  sijanja  i  timarenja.  duhana,  i«  nimac.  na  slavonski 
ieteik,  u  Osieku  1771.8  i  u  Beču  1772.8. 

BLAGOEVIC  ADAM  TADIA  (F.  str.  484),  osím  latínskih  napisao 
j^  naski  joáte  sliedeca  diela  o  prozi :  a)  Kinski^  nikoji  kúkinkinemianski 
dogodjí^jiy  drugima  memtjam  hasnoviti,  u  Beču  1771 .8^  is  franceskoga; 
b  j  Ruiicke  Antuna,  predika  od  jedinstva  u  keratjanstvu  sverhu  Evang.' 
Joan,  pogl^  17  red,  20.  2í,  i  td.  ťft  nimaé,  na  ilíriéki  jemk^  u  Beču 
1773*4  u  dva  stupea  latinskimi  i  glagoljakimi  pismeoi;  c}  Jekuéani  náuk 
koho  se  ovce  ua  dobro  upravíjanje  k  najboljemu  stanju  dovestij  i  u 
takvom  uftderiati  mogu,  im  nimačkoga^  u  Požuau  1774.8. 

JABLANOI  IQNJAT,  bilježnik  požežke  zupaníje:  Priruéna  knjiga 
ma  slavonsku  seljansku  mladei  uciti  u  dobro  naredjenom  pollskomu 
radjenju^  im  nimaé,  (od  Iv.  Wieganda)  u  slovinski  priabratjena  u  Beču, 
1772.12. 

FILIPIDES  KONST.  ALEKSIJE  od  Gaje :  Život  Josipa  U  im  ne- 
mac.  u  iliricki  slavonski  preveden,  u  Beču  1773.4. 


-   4>6    - 

VBLIKANOVIČ  IVAN  (F.  9tr.  484):  RammiHi^nJa  bogoijuhtM  i9. 
Benm>enture  šverhu  múke  i  smermi  g»  naiepa  išukérstm^  u  Osieku  17?6.8; 
vftijda  novo  popravljeno  isdanje  knji'ipe  M.  Lekoóiéa;  b)  Serufinsko^M  sv, 
otea  Frana  iivot^nartdba  iopornke^ví  Onieka  1777.12;  e)  PromUya^jš 
po  nediljah  svete  korimme,  a  Osieka  1778.8;  d)  Vputjenja%k^otíéamekä 
u  rm%govore  iloiena,  i  td,  i%  laiin.  u  iliriéki  privedená^  u  Osieku  1787-8 
i  u  dva  Bvecka. 

LANOSOVič  MARIÁN^  starínom  Gjuriéy  rodjen  a  OraMci  gradiake 
pakovnije,  ŕraDJevae,  uóitelj  a  Osieka,  obéeni  namiestnik  kapistraaske 
dŕžave  (1904),  bje  posvan  a  Bec  od  Josipa  II  o  odbor,  komu  je  bila  xa- 
daéa  astanoviti  pravopis  i  slovnico  ilirska,  a  umrie  g.  1812  u  Brodu.  Od 
njefl^a  imamo:  a)  Úvod  u  latinskih  ricih  siaganje  s  nikima  nimačko§š 
Jemika  biljeikama^  %a  korist  slavonakik  mladiéah  slozen,  dio  I,  o  Osíekí 
1776.8;  b)  Neue  Anleiiung  zur  Slawoniscken  Spraehe,  u  Osieku  1778.8 
i  1789.8  popravljeno,  a  treéice  o  Badímu  1795.8  popravljeno  i  pomnožeM 
í  8  naslovom:  Anleiiung  »nr  Siawonischen  Spraehlehre  eammt  eit\fim 
nút9iiehen  Ánhange  mit  verechiedenen  Oesprächen,  deutsch-slawonmh'- 
und  ungarisehen  Wôrterhuehe  i  (d.  o)  Bogomolna  knjihiea  ťft  pismek 
Davidovih  i  eerkvenih  knjigah  xaduliovnu  koriet  dusah  karstjanskikj 
u  Bodimo  1782.8;  d}  Evangjelietar  iliriéki  za  sve  nedilje  i  evetkoviné 
priko  godine^  e  éetirima  g.  nai.  Isukarsta  mukami,  u  Budimu  1784.8,  ali 
je  ta  izvco  mnogo  riečih  í  načina  staroslavenskib,  te  knjiga  malo  opo- 
rabljena. 

PATAČIČ  ADAM  bar.  od  Zajeade  rodom  Hrvat,  kiskap  Velikoga 
Varadina,  a  kašnje  koloéki  prabískup  i  presiedaík  sveučiliétnoga  vieéa 
(1779)  sastavio  je:  Dietionarium  latino^illyrieum  et  germanieum,  a  taj 
rukopis  danas  se  óuva  u  kojisnici  koloéke  nadbiskopije. 

'  v 

MANDIKIC  PBTAR,  ft*anjevae  kapistranskí  u  Šarengradskom  ma- 
nastiru:  Samogovorenja,  iliti  dusevni  ra*govori  av.  ÁugusHna  bisk.  ť« 
lafťffi.  tt  slovineki  jeuik  prenesená,  a  troskom  Štiep.  Ágjiéa,  kan.  peéaj- 
skoga,  bisk,  namjestnika  i  župnika  a  Tovarniku  na  8vietlo*dana  a  Osíekí 
1779.8. 

QROZDIČ  MIHAJLO,  franjevac  bugarske  driave  i  upravitelj  ka- 
raskovske  župe  u  Baňa  tu:  ABC  iliti  úprava  «a  polribu  sularske  dalnuh 
tinske  mladeii,  sa  malim  katekizmom,  u  Temesvaru  1799.8. 

PEHM  KERUBIN,  franjevao:  a)  Častni  pokoi  radi  dvoisirukeg 
jubileuma  od  cast.  O.  Marcela  Jurkina,  u  Zagrebu  1780.4;  b}  Govorenj* 
na  drugoj  mladoj  misi  Marcela  Jurkina  receno  u  Viroviliei  g,  178S, 


—  4W  - 

LUKlé  MARKO,  raiitrno-éoviéje^  I  iMrvinekog^  iikaratfa  líktr: 
Na  uspominanja  iliti  razbirna  aabiljeienja  od  marvinskih  holeHih  n 
ninskoj  »emlji,  t«  nimaékog  u  alavonaki  jemk  (od  iv.  Bogmdrag  Vol- 
éteÍH)y  u  Beôu  1784.12. 

MATKOVIC  IVAN,  poiežaDÍn,  dvotjanÍB  Mskapa  Ant.  Mandiéa.  Po 
btskopakoj  smrti  knól  ne  porratí  (18ÍS),  gtfje  malo  kainje  preminn.  0- 
Btavi :  Obéinška  naredba  od  iloéinštva  i  njihovih  pédepša  (Ju0  Crimi^ 
mUé  Josefhi  U  dd.  2.  afrU%9  1T82f)y  a  Badímu  1788.8. 

PESTALIO  GRGUR^  franjevac  kapistranskf,  podosta  mudroznaoja 
í  uijudnim  naokom  vieát,  tielom  se  ŕazstavi  a  svora  rodnom  miestu  Bájí 
^.  1809.  Napisa  slíedeée  knji^e:  a)  Doslojna  plemenite  Backe  starih  u- 
tfomena,  sadainjih,  i  drugih  slovinské  kervi  djeld  sláva,  u  Koloči  1790.8^ 

0  Uiiienje  ozalokjénih  u  g^dam  pokorní  piiama  kralja  Dávida  f«fo- 
naceno,  a  Badima  1797.8. 

BOGDANIČ  DANIEL  Emír^  rodjen  g.  1762  n  Viroviticí,  dobar  la- 
íiibki  píesník  i  vrií  eemTjomier,  proživio  je   do  20  godina   a  Ugarskoj,   i 

1  vie  je  knjige   latinskí   napísao  a  jednu  naskí,  naime:   Dogadjaji  aviela, 
»rví  dio  (od  Adama  do  kralja  Ciruaa),  n  Beôu  1792.8. 

STOJADINOVIČ  PAV.  MARKO  siistavio  je:  Illyrisch.'deutsfíhe 
ifespráehe  fúr  diejenigeú  šo  diese  Spraehe  lernen  toollen  zur  Eŕleich" 
erung  und  zum  Veŕgnúgen,  u  Beču  1793.8. 

TOMIKOVIC  ALEKSANDER  QV.  str,  4m):  a)  Život  Petra  Veli- 
oga  cára  Rusije  izpisan  od  arhimandrite  Antónie  Kaliforay  ť«  talian, 
(  iliriékO'Slavonski  u  Osieku  1794.8}  b}  Sveta  govorenja  na  vedu  slávu 
.  Boga  Sabaotha,  u  Osieku  1797.4. 

STOJANOVIC  JOSIP,  fraigevac,  dobar  pripovíedalao :  a)  »mrt 
riu9»  jr.  Gedeona  Laudontn,  u  Budí«ia  1794*8 ^>b}  Twkba  duis  i  tik^  a 
odínitt  1794.8;  e)  Uspomema  obémoga  suda,  n  Budíma  171^5.8.  Osím  avá 
•i  dielu  ostavío  je  u  rukopisip :  d)  Nediljne  gavsrs,  p#  ČevapoTÍém  insigueä 
^nciones;  te  j  os  knjizicu:  e)  Dvostruka  Ijubav  otvorená  prikamaHétu 
a  foitenje  Petru  Marku  Miloseviéu  u  Osiku, 

MB2NAR  DÁVID,  uôilelj  na  poiežkoj  gimnaB^j},  župoHt  n  Brestoreii 

sborni  prÍ8jednik:  a)  Pridika  od  Sv,  Martina  Turonsksga  hiskupm  i 

I.  D  Zagrebn   1795.8;   b}  Pridika  u  vrime  zadotitoga  po  Austriandh 

sproti  Franeumi  hod  Rena  potoka  gradsva  Mttintta  i  Mannhenna  priO' 

'adanja,  u  Zagrsbn  1796,8)  c)  Pridika  u  vrime  nmdobitoga  po  Austriančih 

32 


-  4W  - 

MUfTšti  FrMneu»i  hod  R$na  fotokui  Tebe  Bo|^  flilhno,  deriane  »afšl- 
noliy  u  Zacreba  179^.8. 

LBAKOVfČ  vr,  BBRNARDIN  íi  Bosnjake  brodske  pokovnije,  oei- 
telj  bofl^oslovja  i  éareng^radski  žapoik,  probavi  tri  godíne  a  Palestiní,  a  n- 
mrie  a  áareogradu  %*  1815.  Napísa:  a)  Gevorenja  šveta  »a  šve  nedUj$ 
godiénje,  a  Oaieka  1796u4}  b)  Náuk  od  poplaviíik  šivarih  kerttjmmtk^ 
kaiotíéauskih,  a  Bodioni  1998.8  (iu  do  40  frifoviedanja) ;  e)  Govorenjš 
sveta  fttf  ivetcMne  dneve  boijé,  B.  D,  M»  i  svetih^  s  nikima  priloHtimM 
forad  poboinoga  obicaja,  u  Osiku  1802.8;  d}  Kratak  odgovor  svrhu  rt»' 
ditjenja  i»tocne  i  zapadne  cerkve^  upravit  po  prijatelju  »apadskomu 
k  prijateiju  iztocnomu  o  Osieko  1802.8. 

NARBVIČ  IVAN,  naaôitelj  a  bogoslovja,  kanonik  peeajski  ^ITBÍ), 
ŽQpnik  i  podareidJHkon  oajprije  Berinendvki  í  okoliéa  Tardaneko^a  a  kt- 
snje  QÍSOO")  u  Némethiii  í  onoga  okolíáa:  a)  DUa  Sv.  mucenikah  nehim' 
bena  i  izabrana  s  trudom  i  pomnjom  O.  P»  Tevdorika  Ruinarta  i  td. 
ť«  latin.  na  iliricki,  o  Osieku  lbOO.8  u  (rí  sveska;  b)  Vaga  vrimene  i 
vikovicnoeii,  t.  J,  razlika  medju  vrimenilim  i  vikovicnim  i  td.  i»  Ul 
na  ilirickiy  u  Osieku  1803.8  u  4  svezka. 

SIRČIC  FRANJO,  župnik  Rusevački:  a}  Pridika  svrku  novog  mi' 
snika  post.  g,  G  jure  Fekete  sfayreb.  biskupi  je,  u  Osieku  1800.4;  b)  Gp* 
vorenje  na  godisno  uspomenuce  posvecenja  cerkve  iupske  ku^evaeke^ 
a  Osieku  1809  4. 

KATANČIČ  MAT.  PET.  (V.  str.  48S):  a)  Geographia  PtoUmaú 
e  graeco  iltyrice  reddita,  subjuňctis  vocibus  graecis  et  varietate  leC" 
iionis,  u  Pestí  1803  jos  u  rukopisu;  b)  Etymologicon  Illyricum^  ad  ie* 
ges  philohgiae  dialeeto  bosnensi  exactum  í  td.  u  Budimu  g.  1815^  a  dva 
debela  rukopisná  sveska  na  listu;  c)  Seeio  Pismo  staroga  zákona  i  ti 
šiUta  u  jemik  sluvnQ^iliriéki  izgowtra  bosattskoga  prinesená^  iad  sv.  e- 
iucah  i  naucUeljah  tomaéenjem  nakitjeno,  m  Budimu  1831.8,  u  cetirí  de- 
Ma  aveeka;  d)  Svei^  Pismo  novoga  zákona,  u  Badinn  18dl.8  ii  dvt 
BTeika. 

PAVIČ  KARLO  (F.  str.  48r)  n  prozf  ostavi:  a)  Vpucenje  u  zmt*' 
futst,  ix  latinskosa  QifUroduetiú  in  Matkesim),  1805;  b)  Svakdanja 
uspomena  i  molUve  za  dobiíi  dobru  smert,  n  Budimu   1806.16;  o) 
kopno  govorenje^  kóje  o  sprovodu  priuz.  g*  Ant.  Mandica  biskupa  (j 
oz%^i.  18ÍS)  reée,  a  Osieku  1816.4 ;  d}  Politika  za  dobre  Ijude^  t,  j,  •• 
pravé  razumnoga  i  kripostnoga  života^  iz  nimaé.  post^vaneiéSf  o  P 


—  199  — 

821.8;  e^  Náuk  od  oproifenja  u  občinu  i  od  iubileuma  osobifo^  a  O- 
ifeka  1826.8;  f)  Kralki  kerstjanski  katol.  náuk,  u  Osieka  1827^  g) 
heténno  govorenje  o  prigodi  druge  mlade  mise  prip.  g.  Gabre  Janko- 
riéa  kanón,  djakov.,  u  Badima  1828.8;  h)  Knjiiica  étijenja  xa  vojnike, 
I  Badima  1835. 

KOLUNGJIC  FRANJO,  svecenik  djakovački,  naucitcij  modrozDanja 
bogoslovja,  župnik  u  Jankovu  granice  brodske,  g.  1825  franjevac,  zatínj! 
[jakovački  kanonik  Qí826^,  stolní  arcidjakon  í  opát  Sv.  Dimitríje  od  Svitna: 
wovorenje  pokopno,  kóje  o  sprovodu  Malé  Frane  Krtice  slolnik  crkvi 
otanske  ilili  djakovaóke  i  srimske  biskupa  i  td.  S9  srp,  rece,  n  Osieka 
1805.4  Qpo  Šaf^y 

ANBROZOVIC  IVAN  \z  Sombora,  dooim  se  pravá  ucío  na  sveači- 
ísta  peštanskom  dao  je  na  svietlo :  Proricja  i  nareéenja,  koja  itiuc  t 
\bdrkavajuc  i  sam  sebe  svaki  i  druge  pouzdano  upravljati  hode,  sa 
rbskog  je%ika  na  iliricki  privedená,  u  Pešti  1808.8.  O  vo  je  ízradjeno 
lO  dragom  ízdanju  Naskatíroviéeva  1807  i  znatno  popunjeno. 

NAGJ  ANTUN  (F.  str.  4B6Ji  a)  hpisavanje  iivlenja  i  cinih 
íapoleona  cesara  Francuxah  i  kralja  od  Italtje,  íz  neniač.,  a  Zagreba 
811.8;  a  dodaje  se  kao  prilog:  Napoleona  osobno  Hvljenje,  njegovi 
HJatelji,  domačine  i  anekdote^  b)  Nacin  iss  sladkoga  soka  kukuruxovine, 
lada  je  kukuruz  potrgan,  raztopni  seker  napravili^  i%  djač,  u  ilir. 
rineseno,  a  Badimu  1812.8;  c)  Novi  i  stari  kalendár  iliricki  od  g. 
813-1823,8  u  Budíma  i  a  Pesti;  d}  Molitvena  knjiga,  kljuc  raja  ne- 
eskoga  nafsvana,  u  Budima  1818,12;  e)  Opisanje  iivota  sv,  Genoveve 
K  ra»licitih  knjigah  iznova  sloienOf  u  Badima  1821.8. 

ŽIVKOVIČ  STIEPAN,  ponasi:  Prikljucenija  Telemaka  siná  Uli- 
wa,  Fenelonom  archiepiskopom  spisana^  a  Beča  1814. 

•MANDIČ  ANTUN  íz  Požege,  najpríje  naslovni  bísknp  Pristíne  i 
adpop  zagrebačkí,  zatím  biskup  djakovačkí  í  tajni  vieénik.  Voltíé  slávi 
a  kao:  primum  illyricae  linguae  oraeulum,  a  po  Stolióa  predsíedao  je 
Ibora  za  ustanovljeoje  prayopisa  u  Beoo.  Nista  se  nezoa  o  njegovih  spi- 
íh,  ali  je  dobro  pozoato,  da  se  je  dosta  knjigom  bavio,  te  se  mnogo  na 
jegove  troskove  tiskalo.  Umrie  11  sieč.  1815.  Anton  FHipovic  napísa 
jegov  žÍTOt. 

RAFFAY  MIRKO  KARLO,  vlastelín  ravenski  i  vrii  pravoznanac,  rod- 
rn  g.  1755,  acitelj   logike   na  zagrebaokoj   akaderoiji,   žapuík   n   Krapiní^ 


-  600  -^ 

sagfrebftéki  kanonik,  opát  od  Trískaja,  kaptoUki  stilae  i  nadpop,  a  29  ný. 
1816  dJakoTaóki  biskup  i  tajai  víeÓBik,  premino  10  sieé.  1830.  Viže  j« 
apisa  ostavio  o  rokopiaih,  i  svojim  je  (roskom  dao  ojekoliko  kojicah  i  sen* 
IJopis  svoje  biskupije  iiskati.  Spomeaiit  nám  je:  a)  Molitve,  kóje  dukovni 
pastiri  s  hogoljubnim  pukom  tnoliti  imaäu,  u  Osieko  1 81 7.1 6 ;  1S24.U 
pomnoženo^  1827.8  s  naslovom:  Krátki  náuk  kerstjaniko-katolican^  t 
molitvamij  pomnoženo  í  izpravljeno}  í  napokon  u  Budíma  184812;  b)  čro- 
vorenje  od  priinje  na  povratienje  u  atare  grihe^  a  Osieka  1926.4;  e) 
De  dignitate  sacerdotum  Ulyrice  et  jgermanice,  u  Osieka  1826.4.  P9 
Šaf.  ova  dva  govora  Raffay  složí  latinski,  a  drugí  jih  prevede. 

PUSTAIČ  MARTIN,  omirovljeni  major  brodske  pakovnije,  presUvi 
se  a  Černi  g,  1818  u  velíkoj  starostí:  Indiánski  mudroznanac^  itíti 
nacin  i  vHiina,  kako  covik  na  svitu  iiviti  mora,  da  Bogu  ugoditi,  ok- 
itini  hasnovit  biti  more,  s  nadometkom  nikojih  pririca  i  cudoreinik 
náuka  primudroga  Katona,  i%  nimac,  u  slavinski  jeeik  prinesen,  a  f$: 
Marianu  Jaiéu  na  svitlo  itedan,  u  Budímu  1825.  Po  Jaiéa  spísatelj  nami 

i    I 

svoju  knjig^n:  Mestria  ufjtidnog  kivljenjaj  a  Jaic  držao  se  u  tom  izvfr* 
nika,  te  priložío  katonov  náuk  tiskan,  kô  sto  velí,  sa  prvi  pni  g.  1763  i 
Gradcu.  Pustaié  svrsi  prevojl  ove  radnje  Mylorda  Cheslerflelda  jas  g. 
1813;  a  jezik  mu  je  pravilan  i  čist 

LUKlé  STIEPAN,  kano  perovodja  kod  avarské  dvorské  komore  i 
Budimu  dao  je  tiskati:  Život  g.  Boga  i  spasitelja  nasega  Isukersta  i  U, 
n  slovinskí  iliti  iliricki  Jexik  pristampan,  n  Pestí  1823.8. 

MATÍC  GJOROJE  izdao  je:  ii^manoAr  ilirski  za  g.  1823,  aKarIovei1& 

HORVAT  ADALBERT,  franjevac,  rodjen  30  mý.  1783  u  OrahoTÍi 
stavonskoj,  dobar  pripoviedalac,  tajnik  kapístranske  dŕžave  i  g.  1830  ét-^ 
var  požežkoga  manastira,  preminu  g.  1851:  a)  Sveta  govorenja  od  rat^ 
lieitih  svetkovina,  u  krátko  sloiena,  u  Budímu  1824.8;  b'J  Sveta  nei^'' 
na  govorenja  ma  sve  nedilje  eile  godine,  u  Budimu  1824.8  n  dn 
eveska;  o)  Korimmena  govorenja  od  múke  i  smerti  g,  Isukarsfa 
i  strasnog  suda  boijega,  u  Budimu  1824.8. 

JAIC  MARIÁN  (K  str.  49Ú):  a)  IsHnito  i%pisanje   cudotv 
prilike  B,  D,  Márie  u  Radnoj,  ť«  lat,  u  slavonski  jeníik  prinesens, 
Aradu  1824.16,  i  n  Budímu  1855.12;  b)  Tome  od  Kempah  od  naslidov 
Isukerstova  knjige  cetiri  »a  vecu  karist  duhovnu  bogoljuhnih  dnssk 
slavonski  jexik  privedené^  tt  Badima  183dLl2;  o}  Rutna  knjiiAe^  »a 
rediti  i  na  sritno  priminufje  sa  svetima  sakramsuii  áosiikjno  prii 


-  501  - 

ifksnik'ô  {  td.  a  Bodimu  IBdt.8  u  dva  sveska;  d)  Ixvorna  pomeitniea 
tilošHvo-éudoivorne  gotfé  Radnanike,  a  Badimu  1856.8.  Isdao  je  pako 
\,  1825.8  a  Badimu  Pustaíóevo  dielo:  Indiánski  mudvo^nanao, 

TOMIC  FRANJO,  poéast.  kanonik  pečajski  i  župnik  o  Valpova: 
^ovorenje  pokornoy  hoj  e  o  svecanom  prevodu  prisv,  g.  Joéipa  Kiralja 
fiskupa  pecujskoga  rece,  i  td.  u  Pecuhu  1825.4. 

GRIGELY  JOSIP,  više  je  skolskih  knjíga  beeimeno  icdao,  a  ovn 
e  ^.  1807  sastavío :  Institntionea  Grammaticae  in  uaum  scholarum 
^rammaticarum  regni  Hungariae  et  adnexarum  provinciarum,  u  Budimu 
1826.8  í  1838.8. 

VRHOVAC  JÔSIP,  rodjeo  g.  1767  u  staroj  Gradiákí,  lagrebački 
uinonik:  Govorenje  duhovno,  u  Zagreba  1826.4. 

RADINOVIC  KARLO  naočitelj  bogosloTJa,  župnik  u  Orihovca  gra- 
licanske  pnkovnije:  Poboinostk  boianstvenomu  serdcu  liuia  apeisitelja 
taiegOj  a  Zagrebu  1827.12.  Ovo  je  prevod  ís  kajkavskoga  izgovora  od 
r  Miklou9Íca^  a  izradio  ga  ekupa  s  Iv.  Dvojakom  sagrebačkím  kanoni- 
lom,  arcídjakonora  éasmaoskim,  te  župníkom  i  podarcidjakono  zagrebačkím. 

PAVLIC  BARTUO  (F.  str  490)  i  Sveta  govorenja  na  ive  nediije 
tro^  ciefu  godinUy  u  Budinm  1827.8  q  dva  syezka. 

íMATIC  AMBROS,  franjevac,  ueitelj  gimnasialní,  omrie  g.  1856: 
i)  Raéun  «a  prvú  i  drugu  godxnu  školskú,  i»  lats  u  bosanski  Jezik^  u 
)6Íeku  1827.8;  h)  Knjiiica  rucna  s  úpravám  koristnim  i  uvizbanjem 
asnim  ea  mladice  latinski  je%ik  uceéej  u  Osiek  a  1832.8 

NINKOVIG  SILVESTAR,  rodjeo  24  velj.  1782,  franjevac,  čuvar 
^ožežkoga  manastira,  žopnik  u  Crnika;  ostaví  u  rukopisu  svoja  podosta 
lobra  pripovidanja. 

MIHALIG  ANTUN  (F.  str,  488'):  a)  Pridike  i  homilie  ssa  sve  ne- 
mje  i  svetkovine  priko  cile  cerkvene  godine  í  td.  a  Novomsadn  1829-30.8 
I  4  svezka;  b)  Regulae  orthographiae  illyrieae,  u  rukopisu. 

SVIRANIG  F.  Z.,  aupník  n  Požegi:  Nadgrobno  govorenje  u  vrie- 

v 

ne  pokopa  pi.  g.  Fr.  Z,  Hranilovica  od  Cvetozin,  u  Zagrebu  1834.8. 

TAULER  IVAN:  Ugledalo  ijubavi,  u  Novomsada  1836.8. 

SABOLOVIÓ  ANTUN  (F.  str,  490):  a)  Ivana  Taulera, ,  ugledalo 
jubavi  ili  put  k  izverstnosti,  u  duhovnima  promisljavanjik  sverhu 
huke  isukerstove  pridstavit,  i  »a  hasnú  i  korist  slavno-iliričkog  na- 


—  502  — 

roda  ť«  ninuíékofa  poiiavonéen,  u  NoTomsadai  1836.8  sa  makom  Isukr- 
stovom  I  v.  Velíkanoviéa  (str,  401^;  V)  JeKgra  kersiianske  bogolJukn9sU 
za  svagäanju  potri$bu,  a  Zag^rebu  1840;  c)  J,  N,  Sehneida  kratk$  i 
lahko  dokucive  opomenke  «&  sve  nedUje,  is  nemaó.  a  Osieka  1844-5.8 
tri  fivesska;  d)'  Pravá  kricanka  u  hogoljuhnosH  sa  svetom  eerkvom; 
molitvena  knjiga  »a  duhovnu  mabavu  ienskoga  spola,  ú  Zagreba  1849.12; 
1856.16;  1858.12;  e}  Svakdanje  »abavljenje  s  Bogom  ili  molitvena  knji' 
iiea  «a  deteu  u  školu  hodedu,  III.  izdanje  a  Zagrebu  1856.12. 

GRDENIÓ   8TJEPAN,   rodjcn   g.   1786  n   Pečubu,  amrie  1848:  i)' 
Molitvena  knjiga,  vráta  nebeská  nazvaná,  d  Pecaha   1837.8;   b}   GovO' 

r  en  j  a  nediljna  »a  cilu  godinu  cerkvenu,  a  Pečuha  1845. 

« 

BRLlé  IGNJAT  AL.  (F.  str.  490)  i  a)  Grammatik  der  iliríseke* 
Sprache,  wie  solehe  in  Bosnien,  Dalmatien  etc,  gesprochen  wird,  v 
Bodimu  1833.8;  n  Záhrebu  1842.8  i  1850.8;  \i)Obéinski  ilirski  kalenisf, 
od  g.  1836-1855  u  Badímu  8. 

ŠKROBOT  LADISLAV,  napi'sao  je:  a)  Deutsche  Spraehlehre  ssum  Ge- 
brauche  der  Militär^Gräwsschulen  in  Kroatien  und  Slavonien,  u  Za- 
greba  1839.8;  b}  Kleines  ilirisch.  deutsches  Wôrterbuch  fúr  die  Jn- 
gend  der  Militär^Gränínschulen,  a  Zogreba  1839.8. 

HEGEDUŠ  JOSIP  i2  Vakovara,  župnik  a  Hanžabegu:  NeáUJno- 
svscane  pridiks  i  evangjelja,  u  Badimo  1840.8  u  tri  sveska. 


8.  8. 

Badiloi  HrvatskO'Eajkavski  na  polju  jugosla^janske  književností  \ 

za  ovo  drngo  doba. 

Poviest  nas  uéí^  da  sa  Slovenoi  Dajnianje  sto  lieta  prije  negoli  Hr-  ^ 
vatí  prebrodílí  Dunav  í  naselili  se  sve  naokolo  julskih  alpab  i  do  sieveraik 
obalií  jadranskoga'  mora.  Nije  dvojbe,  da  sa  oni  tada  zauseli  kd  sto  goraji  i 
tako  i  srediiji  príedel  ležeci  medja  Savom  í  Dravom,  naimc  zemljiste,  kóji, 
sada  zamzimija  žapanije  zagrebačka,  varaždínska  i  križevačka.  S  drv^l' 
strane  káže  nam  Porfirogenit,  da,  čím  Hrvati  pridobíÁe  Obré  a  oodašsj^^ 
Dalmaciji,  te  ovu  si  zemju  prisvojivši  pravom  ju  Hrvatskom  nazvase,  cesI, 
Djib  se  izseli  i  nastani  medja  Savom  i  Dravom,  uz  síeverne  dakle  graaÍM, 
pravé  Hrvatske.  Ovi  izseljeoroi  imali  su   na   zapadá  Slovence,  te  aa  sei, 


-  S68  - 

iielomice  s  DJiiní  pomiešali  kao  sa  srodnom  braóom,  a  s  tóga  pomiéáanja 
^stala  je  napokon  brvatska  kajkavsCina.  Po  Jagíéu  na  tn  kajkaTStiua 
^adaja :  stanovníol  županije  yaraždioske,  sagrebačke  do  Kdpe  i  krísevaôke 
I  polovicom  varaždiaske  krajine  i  Medjvmurja ;  točaije  granioe  kajkavstine 
irema  jesikii  hrvatskoroii  ida  ovako:  mislíte  si  erto  povacenti  od  Dravo 
lod  Pitoonače  nad  Vírovitica  os  Belovar  i  Církvena,  kraj  Kapele  do  Lapo- 
;1ave|  idod  odavle  aa  Ivanic  Mosla vínom  do  sela  Lonje  i  Jasenovca  na 
ifavi,  to  Savom  do  Petrínle,  zatim  fciipom  do  Karlevca;  odavle  k  sjevero- 

v 

lapadu    preko    Drafaaióa,    Kratiiéa^   Jaatrebarskoga,    okružojo   Žomberak 

preiasí   kod   Drage   o   Kraiviska  (ATfij.  /.   99,   3  str.  9S4).  Krom  tóga 

hIo  bi  kajkavátíne  i  po  jogu  saladsko  i  samodjske  žopanije  prieko  Brave. 

*  Ta  zemlja  nije  se  s  početka  Hrvatskom  nažívala,  nego  samo  gor- 
tjom  SlavoDÍjom.  Po  mohačkom  poraza  (^28  kol.  1596)  Tarbí  si  malo  po 
nalo  prisvojíše  ne  samo  dolnja  Slayoníja  i  oíela  Bosno,  nego  i  poveci  dío 
irave  Hervatske^  navlastíto  predobítjera  Kníoa  i  Skradina  a  kasnje  i  Klísa^ 
e  istísnuše  ondjesnje  Hrvate  ponjesto  a  prímorje  mletaóko,  a  vecom  stra- 
lom  k  sjevera  tja  do  prieko  Kape  i  Save.  Tím  prodje  i  íme  Hi^vatske  na 
»aa  prieko  velebitskn  strana  naše  kraijevine,  koja  je  ostala  slobodná^  od 
^rske  pare,  naime  na  dotadasnja  gornja  Slavoníjn,  te  tako  ovaj  zadoji 
lazív  s  vríemenom  sasvím  ízceznu. 

Što  se  je  kajkavština  za  rana  tiskom  a  svíet  protísnala  tomu  je  uz- 
'okom  bila  protestantíčka  viera.  Jugoslavjanskí  novotarí  a  Uraha  nísa  ja- 
načno  zaboravilí  ni  ovoga  koijena  našega  národa,  posto  so  i  za  njekolíko 
Lnjigah  na  svietio  dali.  S  druge  strane  noví  naučí  íznadjose  i  ovdje  svojih 
irívrženíka  navlastito  kod  víšega  plemstva  i  nížjega  svecenstva.  Medju 
»Iemíci  broje  se :  Jankovici,  Patačíéi^  Heníngí  Susíedgradski,  Stančíóí,  Du- 
liéí,  Matkovicí,  Bučíci^  i  najmocníjí  od  svíh  knezoví  Zrinjskí.  A  posto  je 
lo  tada  latinstína  obukom  i  uredom  svestrano  vládala,  slíedbeníci  se  nove 
'iere  poprímise  u  javní  život  upeljati  národní  jezík^  smatrajud  ga  najpo- 
lobnijom  polugom  za  razplodjenje  nove  nanke.  U  tom  si  je  ponajvise  za- 
lužío  Ojorgje  Zrínjski^  sín  Sígetskoga  junáka^  koí  na  svom  dobru  u  Ne- 
lelišcu  podigna  tískarnu  za  štampanje  protestantiskih  knjlga  kajkavskí  na- 
fisanih^  te  je  uz  to  progonjenike  viere  rado  pod  svoje  okriije  prímao  i  o- 
lilato  podpomagao.  Protestantiokim  nakanam  krepko  i  odlučno  ústa  na  su- 
Iroc  slávni  Gjorgje  Draškovic  zagrebački  biskup,  a  malo  kasnje  doskočise 
nu  na  pomoc  i  Ježovite,  kojím  podje  napokon  za  rukom  konačnu  pobjedu 
idržati.  Ovi  si  prisvojiše  svu  obuku  u  zemljí^  po  njih  se  í  poojcšto  razvi 
atínstína^  zanemariv    počki  jezik.    I   sama  zemlja   mrzila  je  one   vierske 


navosiíj  tofpa  rtdi  bilo  Ja  tlobodno  Bai«  Tomi  BaJUév  (Erdúátf)  g.  MO?  t 
aaboni  s»|;riBÍ(í  onanu  atraiíaoni  beajedoni :  Hoe  ftrro  (pétr^mv  múé)^  ti 
aliter  feri  nom  foterity  Séetmm  iMam  a  nokis  eiimit  akimms  j  trempi$ 
mohis  údšuni  fiumi  j  Drapuš^  Savuš  4t  Colmpiš^  e  fUikus  unum  ímHs  a«* 
vis  kQBfitikuš  šorkendum  dabimuB* 

Nije  dakla  čada^  ki9  je  kaJkavaUna  na  tako  a^raouie  lapríeke  alaW 
oanapradovahi.  Jedva  drv(ain  polovíoom  XVII  atolíetja  ban  Petar  Zríojcki  i 
Pavao  Vittaofid  pokaáaáa,  da  ju  a*  liet  vpiite,  ali  i  njihovi  oapori  neaia* 
i;oáe  Joj  pravo  i  alalno  ataae  prokrčiti.  Samo  pri  koaon  XVIII  vieka  t 
Jedae  atraae  amioloat  masjaraka  taieéa  aa  tím,  da  avoj  jeaik  efiora  a  Hr- 
vatoko  to  ja  pomagjarí,  a  a  draco  iakroao  i  odlitéoo  o  pookoj  aaoet  aa- 
atojanje  sni^rebaókih  biskoga  Dajpríje  Maka.  Vrbovoa  a  poslie  ^leKa.  Ala- 
i;ovíéa^  pravih  meceoata  narodoe  prosviefce^  pomakle  sa  Hrvate  Da  uagoj  t 
rasvoj  avoga  nariecja,  Tada  ae  pojavílo  ajekoliko  hvale  yriedath  spisatelja, 
kô  sto  Kociancic,  Domía,  Míklooátóy  Lovrenôíé  i  td.,  kojí  sa  dakako  pa- 
sadili  pr?o  (euielje  oovoj  školi  hrvatskoj,  koja^  íaoataviv  kajkavstioo  sa- 
sviiD  vao  rake  kao  sa  víáje  národne  svrbe  nepodobnú,  a  uaam  za  issied 
svojih  radnja  ataro-hrvatske  prímorské  oéenjake^  í  po  njíh  prekrojiv  svoje 
domáce  odielo,  da  &e  tako  na  obóa  korist  sve  to  vise  k  svojoj  braéi  aa 
jag^a  priblíži,  takav  si  hrám  naoke  za  krátko  vrieme. prigotovi,  da  ju  veé 
sada  sav  sviet.  hvalí  í  štoje  i  sjajoa  Joj  bodoónost  proriée. 

Uprav  reksí  ni  pjesničtvo  ni  próza  nemaja  u  kajkavstíní  takova  sa- 
stupnika^  koí  bi  se  sravnití  mogao  s  hrvatsko-dalmatínskimí  i  sriedaje 
vriednosti.  Predmet  radnjah  kajkavskih  spisateljah  akoro  je  sasvím  pobaa- 
noga  smiera,  obíôno  prostému  národu  namjenjen,  te  jednostavne  boje  i  pad- 
hvata;  vise  obxíra  vriedan  gieáe  jezika,  jer  izmedju  golema  kála  ondje  80 
neríedko  sjaje  i  drap  biser.  Mi  óemo  i  njih  na  dva  kúpa  aredíti,  naime  u 
píesníke  i  prostopisaoee. 

'  A«  Piesnici  Hrtatako^Kajkavški. 

Nemamo  kajkavskíh  narodnih  píesama  izvíestooga  da(a  ni  aa  XVI 
stoHe^e,  no  ípak  nesmie  se  ni  najmanje  dvojití  o  njihovom  obstanka  n 
rana  i  na  ovej  straní  naseg^a  národa.  Ni  umíetnim  piesmam  nije  ovdje  1H 
dití  tra^a  do  početka  XVII  vieka.  Prvá  nam  je  do  danaa  poznata  kíta  la* 
ková  književnosa  cvieéa  na  svietlo  iznío  (1). 


(i^  Piesan  dohvalna  na  Fr.  Glaviniéa  od  Daniela  Groxdéka  de  Tauris,  karlovčaiuia 
franjevca  i  picanskoga  biskupa  o  Istň  (t  /  vtlj.  166T  u  Lýuhljani),  tiskana  f.  1633  u 


PETRETIO  PBTAR,  zagrebAoki  Viskap  (1648}.  koi  ttmrí«  g.  16«7. 
U  ki^isí  njegovim  troskom  g.  1851  u  nem.  Gradca  iedaiioj  pod  naslovom: 
Svtii  Ecan^eliomi  i  td.  navedené  sa  od  str.  187-237  Popevke  duhovne, 
•H  sam  Petar  dodaje  a  predgovorUf  da  je  ta  knjígra  prvo  bieli  sviet  ugte-- 
4a}a  skrbom  njegova  predjaisnjika  Petra  l>omitroviéa  biskupa  sagrebaokoga 
^í6íl-^98y»  Jesu  )i  i  one  popievke  tada  naiiskano  bíle,  to  neisnamo,  no 
Ibbdelló  sviedoét^  da  sa  potekle  b  pera  NIKOLE  KRAJAGEVIČA  («er- 
térius),  o  kom  éemo  kašnje  étogod  dodati.  Petar  a  svom  predgovoru  dao 
9am  je  prví  prímíer  narodoih  píesama  hrv.*kajkav6kíb«  uložív  njekoliko 
atiková  od  ôetirt  takovih,  sto  ma  na  Teliko  slava  složi. 

ZRINJSKI  PETAR,  mladjí  sin  baňa  Gjorgja  na  Waldstein-ova 
sio}a  otrovana  (^  18  pros,  1626),  a  brat  si.  baňa  Nikole,  rodjen  6  líp. 
g.  1621  o  Vrhovcu,   dovrsi  náuke  u  Italíjt,  Sliedeó   stupaje  svojih  prejas- 

v 

aik  djedova  viseput  se  izkaza  na  bojnom  polju "proti  Švédom  a  Turkom  na- 
?lafitito  osobítim  junákom.  Kao  zapoviednik  Senja  i  primorja  s  malom  óe- 
tom  26  list.  1663  potuče  do  noge  silooga  Alípasn  Cengióa  kod  Gjorgjeve 
9ttene  na  Gacki.  Po  i^dajniékoj  smrtí  brata  mu  Nikole  pošta  hrvatskím 
banoin  (1665'),  Tada  nemoguéi  trpiti  nemačkoga  nasílja  u  svojoj  i  u  u- 
farskej  aemlji^  staví  se,  da  ga  ma  kojim  načinom  istísne,  te  nevíerom  o- 
krivljen,  od  onih,  kojim  je  moó  í  slava  zrínjskc  i  frankopanske  perodice 
bila  trn  u  oku  te  zápor  na  dalnje  osvajanje  i  osiromaseoje  Hrvatske,  bude 
Bevierom  uhvaéen  i  u  Novom  miestu  20  tráv.  1671  nezakonito  glavom  raž- 
stavljea.  Njegova  neizmierna  dobra,  na  kóje  su  veé  dávno  Njemci  vrcbali, 
síranom  budn  plienom  njegovih  kletih  dusmaaa,  a  ostalo  prognta  grdno 
ivalo  gradatke  komore  (1)*  Petar  je  mnogo  viest  bio   ne  samo  vojntčkoj- 


uz  Glaviniéevo  dielo:  Svitlost  duSe,  i  ona  Pavla  Jancica,  franjevca,  koja  se  nalazi  u  glagol- 
sliom  izdanju  Budiniéeva  Ixpravnika  naätampana  u  Rimu  i635,  nemogu  se  pripisati  pravoj 
kajkavátini. 

(i)  Evo  Sto  káže  Kukuljevió  o  dali^em  udcse  ove  veleslavne  porodice  (Ark.  L  i^í). 
Adam,  sin  ^ikole^  páde  g.  1681  u  ratu  proti  Turkom  kod  Slankamena,  budúci  straga  od 
svojih  ustrieljen.  Mati  mu  Sofíja  bila  se  obvezala  Varaždínskim  Ježuvitom,  da  ce  jim  po 
smrti  ostaviti  40,000  for.,  ako  bi  njezin  sin  bez  ďietce  i  naglo  te  nenadno  bez  oporuke  u- 
mro.  Jozuvite  znali  su  si  dakako  k  tomu  stazu  prokrčiti  i  novce  zakvačili.  Ivan  Baldasar,  Pe- 
trov sio.  očinska  dúha  pun,  svrii  svoj  život  g.  1703  u  strášnoý  tamnici  tirolské  tvrdje  od 
Rattemburga,  a  po  drugih  u  Kufsteinu  posl>e  kako  je,  20  god.  bezkrivno  zatvoren,  u  zdvo- 
jenj u  rieď  i  um  izgubio  bio.  Katarína  Zrinjska,  rodjena  knjeginja  Frankapanska,  udovica  Pe- 
trova, umrie  iznesvieäčena  u  nemačkom  Gradcu  u  tamnici  (1673),  Jeleňa,  kci  Petra  i  Katarine, 
junácka  žena  Franja  Rakoca  i  Mirka  Tôkôlio,  premino  u  Nikoraediji  u  Aziji  kao  prognanica 
18  velj.  {flOS).  Judita  Petronila  i  Zora  Veronika  nje  sestre  svoje  su  dne  sprovele  žalostno 
pod  %atvorom  u  samostanu  zagrebačkih  opatica.  Ovako  radi  klcta  osveta  i  nezasita  pohlepa 
za  tudjel 


-  MM  - 

nauoí,  kô  éto  (a  očttuje  i  latínako  dielo^  sto  je  naplgao  pod  naslorom :  l^« 
belica  diiciplina  reiíituenda  Í7ÚS.ÍÍ^  aega  i  amietnoati,  k6  éto  nani  jasno 
sviedoči  liepa  sbírka  knjífpa  i  araotTorioa,  iio  je  a  svojih  gradovíh  sabno 
bio,  a  naylastito  pako  narodooj  kojiievností.  Ovo  nam  potvrdjoje  ajegovo 
dielo:  Adriantkoga  mora  Siréna,  n  Nletcih  1660  na  éUavom  listu  (84 
arka,  a  S38  str.)  sa  éetirinii  slíkami  na  nýeda.  Na  poôetko  ove  kn|ige 
stoje  dvie  poduge  Ijabeane  piesne:  Okornost  Viole  i  TuHa  ZvierefBe^ 
za  njiiDÍ:  Obeeia  Sipeteka,  piesma  jnnaéka  o  15  píevaaja  ili  raadiela^  a 
napokon  slíedece  piesni :  iridni  oaiavljtnoj,  Zalošt  Orfeusa  mi  Búridice, 
Orfeus  Pluionu  %a  Euridiee  Epigrammata^  i  Umdihanje  k  odkupitelj*  ne 
kriiu  razpetomu*  Sve  oyo  nije  isvorno  dielo  Petrovo  ne^o  njegova  brata 
Nikole,  koí  ga  sastavi  u  magjariíikoni  jeziku  i.  f^,  165t.4  izda  a  Beču  pod  na- 
šlo vom:  Ádria  i  tengernek  Birendja:  GrófZriní  Mtklós.  Drogo  izdanje  oia- 
SJarsko  ugledalo  je  bieli  sviet  a  Pešti  g.  1817.  Akoprem  sann  Nikola  prisaaje 
u  predgovoro,  da  mn  piesnictvo  nije  nikako  osobito  zvanje,  kô  sto  i  sasia 
radnja  dosta  posviedočoje^  Ferenz  Foldyi  ipali  u  svojoj  poviesti  magjarske  aa- 
rodne  književnosti  (u  Peiti  1864-6')  čisto  spovieda,  da  je  Nikola  prví  medja 
magjarakimi  piesnici,  da  ga  jos  aitko  nadkrilio  nije^  sto  reé  dosta  oznaoiýe 
osusicu  nar.  magjarske  književnosti.  Petar  sam  káže,  da  je  bratovo  Zri- 
njadu  ť«  ugarakoga  na  harvacki  nae  Je9ik  etumaóil,  ali  je  taj  prevod 
sasviiD  slobodne  izradio,  da  ga  prilagodí  sebi  i  svojim  hrvatskim  éítate- 
Ijem,  te  tóga  radí  mnogo  je  kitioa  izpastio  ili  stegnuo,  a  mnogo  pako  iz- 
novice  prídodao.  U  bečkoj  knjižnioi  pod  br.  10,12:3  nalazí  se  rukopis  Pe«> 
trove  Zrinjadtí,  a  prepis  njegov  kod  Kukuljeviéa  pod  br.  778,  ali  je  manj- 
kav  6  predá  i  zadá.  Bravnajac  ovaj  prevod  beôke  knjížnice  s  magjarskioi 
izvornikom  lasno  se  opazíti  roože,  da  je  to  vierni  prevod  Nikolíne  Zrtn- 
jade,  le  s  tóga  se  daje  s  raxlogom  tvrdíti,  .da  je  Petar  najprije  vieroa 
preveo  bratovu  Zrínjadu,  a  kašnje  opaziv,  da  se  takav  prevod  nebi  svomt 
národu  dopao,  ízradío  onaj  drugí  i  tiskom  ga  a  .sviet  bacio.  Veliká  je  páka 
razlíka  medju  Nikolínim  i  Petrovím  radom  i  s  gledísta  picsnickoga  smíera. 
Nikola  píeva  za  tudjina  i  tudjím  jezikom,  te  nije  coda^  sto  oz  svu  savr- 
senost  predmeta^  ledeno  se  i  sahoparno  krece,  dočim  Petar  pieva  mate* 
rinskim  jezikom  za  svoj  národ,  komu  i  svoju  radnjn  posvetio,  a  to :  i£k 
svit  vidi,  kakove  siní  i  viteae  óv  naš  orsag  tsdrki.  Zrinjski  je  dosa 
ciele  piesme,  sve  se  r.jemu  klanja.  Znaéají  su  obično  vicsto  ízraženi^  e- 
pisoda  ima  malo,  a  i  ti  se  uzgredno  razvíjaju,  ali  piesničkoga  pravoga 
uzleta  gotovo  sašvim  nemá,  akoprem  oz  Tasa  ocíto  prianja.  Složio  st 
Petar  s  dvanaesterci  eposu  prikladnijimi  negolí  osmerci.  U  svakoj  kitici  srict 


se  treéa  i  sesta  stopa,  a  tofpa  radí  morao  je  cesto  sroko  za  Ijobav  astroj 
jesika  i  jasnost  misii  žrtvovati.  Us  kajkavstiou  ima  dosta  stokavstine  i 
éakavslioe;  a  i  tudje  rieči  cesto  se  pomaljaja.  Príje  svoje  smrti  nuptsa  u 
tamoící  na  latinskom  jezíku  krásnu  svoja  obrana  za  cára  Leopolda,  koju 
na  talijanski  prevedoše  Gualdo  Priorato  i  Naldini. 

BELOSTENEC  IVAN,  rodjen  g.  1595,  pavlín,  predstojnik  mana- 
stira  a  Lepo^Iavi  (ISSť),  zatím  državnik  a  Istri,  vrii  boposlovac  i  ma- 
droznanac^  premíoa  10  velj«  ltf75  u  Lepoglavi.  Dao  je  na  svietlo  pod  na- 
slovom:  Bogomituj  sest  pesní  na  čast  Sv,  Pavla  prvoga  paséeaika^  a 
Gradca  1665. 

MAGDALENIČ  MATIA  rodio  se  oko  g.  1625  a  Hrvatskoj  na  svo- 
jíh  imanjíh.  O  njem  známo  samo  to,  da  ga,  je  hrvatski  sabor  g,  1655  za 
zemaijskoga  poviereníka  izabrao.  Napisao  je:  Zvoncac  Uiii  premisljanja 
sverhu  cetirih  poslednjih  človeka,  a  Gradca  1770.8  i  1750,16;  priloživ 
Phc  smerielnosti  i  Razipnoga  siná  históriu,  Kokuljevíé  o  ovíh  piesníh 
nalazi  osobíto  jezgrovitost^  bohatstvo  slika  i  misií  i  td. ;  vcli  i  to^  da  mu 
je  jezik  čistiji  od  jezika  ostalih  kajkavskíh  piesníka,  te  misii  zrelije  i 
oarodníje,  a  samo  da  mu  stíhovi  i  rime  netekn  po  pravilili.  Predpostavlja 
ga  pako  í  samu  Gnndolíéu,  no  to  se  ncdaje  ni  ma  čím  opravdati. 

GJURGJEVIG  GABRIEL,  tridesetoiôki  priglednik  u  Varaždinu,  gdjo 
se  rodio  oko  g.  1620:  Ĺisli  Heroov,  to  jest  velikeh  na  glasu  Ijudeh 
{ponajvise  svetacaj,  u  Bečn  1675.8  Qsa  tri  slike  na  mjedú).  Ima  do  20  pie- 
sama  ili  poslanica  pobožnoga  predmeta  ť  slovinikim  jevikom  popisanih 
ali  odvec  slabe  vriedností.  Posveta  je  na  Adama  Zrinjskoga  poslíednjcga 
svoga  plemena. 

VITEZOVIC  C^itter)  PAVAO  rodio  se  oko  g.  1650  u  Senju  a  a 
Betgjtt  odhranio.  Vratív  se  kuéi^  svoji  ga  gradjani  najprije  g.  1681  oda- 
slase  kao  poslanika  svog  na  šoprunskí  sabor^  a  sliedeée  godíne  na  cárski 
dvor,  gdje  si  znao  zadobiti  cársku  Ijobav  i  ona  Ladislava  kneza  Kolonica 
piesmami  na  njihova  čast  izpíevanimi.  Malo  kasnje  nastani  se  u  Zagrebu. 
Gpd.  1687  u  okrunjenju  Josípa  I.  bje  učínjen  vitezom  zlatne  ostroge,  a  g. 
1691  podžapanom  ličke  i  korbavske  županije^  zatím  zagrebačke,  a  napokon 
kraijevskim  savictnikom  i  barónom.  Sada  naumi  podígtinti  u  Zagrebu  ti* 
skarnu  na  korist  národne  knjíge,  a  to  mu  nasuproé  podignu  sjaset  nepri- 
jatelja,  u  svecenstvu  navlastíto,  kóje  žalibože  ježuvitskim  duhom  napojene, 
mrzílo  je  na  sve,  sto  je  národnosti  dihalo.  Po  smrti  Leopoldovej  ove  kožné 
gosienke  znalé  su  ga  tako  dobro  pri  dvoru  ocrnití,  da  je   a   tren   oka  sve 


-  508  - 

•voje  imanje  i  časti  ícgabfo.  Pavao  ekoci  dakako  a  Bec,  da  svoja  nevinost 
svečano  dokáže,  ali  tomu  nevidí  konca,  jer  ga  ti  tom  grado  17  pros.  1713 
nemilá  smrt  pokosí.  Veliká  ma  éast  i  sláva  pripadá  kao  ozbuditelja  ná- 
rodne knjíževností,  Vttezovié  u  svojíh  knjižcvnih  radnjah  vise  se  držao  pri- 
morskoga  nego  Ií  kajkavskoga  izgovora.  Oni,  kojí  su  kaánje  njegova  diela 
fu'eátainpali,  avojevoljno  sa  jih  na  kajkavattna  stegnalL  Kao  piesnik  sa- 
sloiuje  jedno  od  prvib  miesta  v  ovom  odsieku.  Icpieva:  a)  Odiíenje  íSn 
geUkOy  tulUto  ra%Hcitom  kuiiko  neéujtnom  donU  hervatške  ritme  lifo- 
tom  špravtj^no  po  f  lem,  i  hrabremu  ffr,  Pavlu  VUe%évié  aliti  RUter, 
hervatskomu  i  senjitkom  vlastelinn,  slavn.  vojeodittva  rikardjan»kog§ 
kapitanu,  n  Beča,  1684.12  samo  prví  dio,  n  Beéa  1685.8  sva  éelíri,  i^a 
Zagreba  1836.8  s  úvodom  o  iivotu  cinih  i  smrti  Nikole  kne^a  Zrínj- 
skoga  od  akadcmičkog  profesora  Štiep.  Mojsesa  kašoje  biskupa  Bislrié- 
koga,  i  sa  slikoro  Zrinjskoga.  Knjiga  je  na  četiri  diela  razdieijena,  naime 
u  prvom  sa  tri  komada:  Siget  horvaíakim  panim,  u  drugom  sa  dopisi,  i 
trccem  pútnik  i  jeka,  u  cetvrtom  nagrobni  napini.  Slavec  Zrinjskoga  í 
njegove  hrvatske  drogové  namiera  mu  poglavita  bíia  a  národa  probadití 
Ijubav  Ka  ono,  sto  mu  najsretijc  moralo  biti,  naime  xa  svoju  narodnost, 
ime,  jesík  i  književnost;  b)  Prirecnik  oliti  ramlike  múdrosti  cvetje,  a 
Zagrebu  1703.12,  i  u  Danici  ilírskoj  g.  1835-95  o)  Lado  horvatski  iliti 
Sibilla  sverhu  mnenja  dojducev  pripeceni  na  devei  vil  ra»lucena^  n 
Zagrebu  1781.4,  1783  4,  1801,  o  Karlovou  18'48.4,  te  opet  u  Zagrebu  1837.8; 
d)  Piesma  na  siavu  Petra  Velikoga^  a  mnogo  jih  ostavi  u  rukopisu. 

KRZNARIČ  JAKOV,  po  Walvasoru  (^Ehre  d.  Ueraogth.  Krain  168$) 
napisao  je:  Carmina  Croatica  de  obsidione  Viennensi, 

v 

CIKULINI  IVAN,  vlastelin  Susedgradski^  posvetio  je  Gjorgju  Pie- 
miéa,  hrv.-slav^-dalm.  prabilježniku,  svoju  piesma:  Zalost  i  javka^jé  tur* 
$kih,  a  radost  i  veselje  karšéaúskih  dus^  kóje  se  leto  1697  na  Ivanj* 
pod  Bihéem  s  teli  razluéHe,  u  Zagrebu  1703. 

GALJUF  IVAN  ostavi:  Poemala  et  flos  latinitatis  in  croaticun 
loersus,  od  O.  P,  Pomej-a,  u  Zagrebu  1747.8  i  u  Budimu  1797.8. 

MULIH  GJORGJE  (F.  str,  492^:  Duhovne  jacke  poslwú^ía  th 
postolskoga  s  milostivum  voljum  g,  grófa  Fr.  Zieh^  biskupa  gjurskogh 
u  Gjuri  1750.12. 

JURES  GJORGJB  napisa:  Pet  kameňov  praée  Dávidove^  u  Za- 
grebu  1764.4. 


—  6(»»  - 

SIBENEG  JOSIP^  isttsovae  i  nčitelj  na  sagrdbaékoj  ^imnaziji :  Li- 
simachu9,  vu  pripecenju  ne^reéno  dokonéanomu^  tragedija  12  lat  o<i 
Karia  Rae^  u  Gradca  1768.4.,  i  po  Míklottsícu  o  Zagrebu  1823. 

BREZOVAČKI  títo  (K.  str,  487),  izdao  je  mnogo  kratkíh  ali*ti- 
kosDÍh  satira  a  ondasnjih  koledarih,  a  igrokaz^  je  sastavljao  sa  djake, 
kojí  sa  jih  predstavljali  a  síemeništih,  a  odhranílístu  i  o  prívatnih  kucah. 
Títo  je  joste  napisao:  a}  Matiak  Grabanciaé  diak  komédia^  vu  trojem 
dogodu  Í9ípeljan,  u  Zagreba  1780.8,  1804.8,  í  1821.8  po  íspravka  T,  Mí- 
klousíSa^  b)  Sveti  AleU,  komédia,  u  cetverem  isfiipefjivanju,  u  Za- 
greba  1786.8  í  1798;  c)  Diogenes  ili  sluga  dvek  sgubljeneh  bratov^  ve- 
selí igrokais  vu  peterom  speljivanju  po  T.  Miklousic  P.  Z.  vu  novem 
pogledu  na  vnogeh  selju  na  svetlo  dan,  u  Zagrebu  1823.8;  d)  Igrokatu 
pastirski,  joste  a  rokopisn;  e}  Kováč  Krapinski  šaljiva  piesan  u  ra- 
kopisa. 

MALEVAC  GRGUR,  rodjen  2  ožuj.  1732  a  Vinici  u  Kranjskoj,  ka- 
pucin,  prípoviedaiac  a  Zagrebu  i  čuvar,  umrie  u  Varaždinu  29  sícó.  1812. 
Izpieva  í  ne  bes  ukasa:   a)  Dar  za  novo  leto,  1784,  u   Zagrebu   1784.8; 

b)  Nagovaranje  soldatov  na  vojevanje  proti  Turcinu,  u  Zagr.  1787.16; 

c)  Novoga  presv.  biskupa  (Maks,  Vrhovca}  pOKdravljenje^  koj  ovcam 
je  na  veselje,  u  Zagr.  1788.4;  ^J  Nagovaranje  Vukasovicevah  dobrovolj* 
cev  na  vojuvanje  proti  Turcinu,  u  Zagrebu  1789.16;  e)  Nestranóno 
vezdašnjega  tábora  itspisavanje  za  leto  1788,  u  Zagr.  1789.8;  za  leto 
1789,  u  Zagr.  1790.8;  za  leto  1790^  u  Zagr.  1701.8,  gdje  ima  mnogo  Gr- 
gurovih  stihova;  f)  Najizvišeneši  Ivan  JSrdôdy  na  visoku  banalsku  éast 
po  Leopoldu  II  izvisen,  u  Zagr.  1790.4;  g)  Duhovni  kalendár  za  vsaki 
dan  celoga  leta  iz  pobožné  Tomasa  od  Kempis  knjiiice  uzet,  u  Zagr. 
1800.8.  saljivo,  ali  ukasno  i  postojano. 

JELAČIČ  ŠliMlUN,  kanonik  zagrebački  i  goricki  nadjakon,  preminu 
21  svib.  1797:  Horvatske  vitie  dobroselenje,  kad  je  baňa  (Balašia)  na- 
stavljenje  SI  velikomesnjéka  leto  1785,  a  Zagrebo  1785.4, 

SABOLOVIČ  MARTIN,  isnsovac,  naučitelj  mndťoljublja  i  bogoslovja 
í  asačast.  kanonik  óasmanskí,  umrie  23  siec.  1801,  ostaviv  mnogo  saljivih 
piesama,  kóje  su  se  u  Liebhabernovih  rnkopisih  sacuvale. 

TUSTIC  JAKOV,  ravnatelj  župe  pribú^ske  u  zagrébačkoj  županiji, 
ostavi  po  smrti,  koja  se  17  srp.  1802  dogodila,  o  svojih  rnkopisih  mnogo 
kajikavskih  piesni.  JMiklousic  80V9  ga:  pesn^Qfsnanec  hervatski^ 


—  510  — 

KARNER  IV.  SlOIS.y  žapni'k  u  Beienja  QBezf)  rabske  Bískapije: 
b)  Nove  duhovné  jackéj  ké  je  9  ošebUim  hrudotn  popísal  i  semu  ker- 
vaiekomu  národu  prikázal  i  t  d.  ra  UH  18Í9;  \i)Tomasa  Kempitantkoga 
knjige  /F,  18 tZ.  Oba  ova  rokopisa  Kamerová  sada  ee  nalase  a  Dadbi- 
skapskoj  knjišoioí  u  Zagreba. 

MISKIC  IV.  M.  NIK.  izdao  je:  Spomenek  godovnog  dana  vetelja 
Mihaela  Miikica  birgermajstora  vu  Kostajnici,  i  tmrtne  iahsti  Ro^alié 
fijegove  gospoje,  a  Zagreba  1813.8. 

L0PA8IC  MIRKO,  náčelník  Karlovea:  a}  Preporod  grada  na  kť 
vati  Karlovea  dana  90  velikomaénjaka  u  letu  18ÍS  doiivljen,  a  Ktr- 
lovoa  1813  8;  b)  Piesma  na  éaet  velikoga  bojnivodje  t^ih  iffviienotti 
g,  Pavla  Radivojeviéa  vu  Karlovou  grádu  1813  inpevana,  o  KarIo?ei 
1813.8;  c)  Pisma,  koju  izpiva  gradjanin  Karloccan  národ,  domu  ivújt 
ivUlonti  ces.  Franje  I  na  dan  19  velj,  o  Karlovco  1816.4;  d)  Gradjaiuh 
pisma  virnog  národa  Harvatskoga  cára  Ferencu  /,  q  Karlovco  1818. 
e)  Pitima  njih.  Velic.  ees.  i  kr.  Ferencu  na  dan  /.  studená^  a  Karlovci 
18213.8;  f)  Pozdrav  Horvaiov  Karlov  ačkih..,  Mai.  Verhovcu  i  J  os.  Salru^ 
ú  Karlovca  18!<:3;  g)  Preuzv.  i  preč.  g.  Alek.  od  Alagovic  na  25  serpm^ 
u  Karlovca  1830.4;  h)  Njim  izviienošti  g.  Francu  bar,  Vlaiicu  na  dan 
9S  roinjaka  kao  u  vlasi  banšku  u  Zagrebu  upeljavanja,  u  Karlovca  1832.8. 
Izgovor  mnogo  se  bosan^komo  približoje. 

» 

MIKLOUŠIČ  TOM  A,  rodjeo  27  list.  1767  a  Jastrebarskom,  ociteji 
na  gimnaaiji  zagrebačkoj,  satiiu  župnik  a  Pušci^  o  Stenjevca  í  napokon  v 
Jastrebarskom,  gdje  umrie  kao  podaroidjakon  po  Šaf.  7  síeó.  a  po  Kukalj. 
7  pros.  1833.  Veoma  se  knjig^m  sabavljao,  mnogo  je  latinskí  í  nnški  nt- 
pisao,  te  dosta  svoga  í  tudjega,  no  ovo  sadnje  izpravljeno  i  pomnoženo,  aa 
svíetlo  dao.  Ovdje  nam  je  spomenoti  samo  igrokase  i  piesni:  a}  Ljube^ 
mirovie  ili  priatel  pravi  igrokan  vu  trojem  epeljivanju  po  MAT.  JAN- 
DRIC  pleb,  vu  Cirkveni  ispisan  i  po  Th.  Miklouiié  na  svetlo  van  dan^ 
u  Zagreba  1821.8;  bj  Matias  Grabancias  diak  vu  četverem  speljxvanj% 
po  Titu  Brezovaékif  ac  Ljabomirovica  n  Zagr.  1821.8;  c}  Diogenes  tfí 
sluga  dveh  sgubljeneh  bratov,  veselí  ígrokaz  vu  peterom  speljivanjn 
vu  novem  pogledu  na  vnogeh  ielju  na  svetlo  dan,  dielo  T.  Brezovačkoga, 
a  Zagr.  1823,8;  d)  Lísimakus  alí  macahinski  nafslob,  ígroka^  po  T.  M* 
P.  Z,  vu  novom  pogledu  na  svetlo  dan,  tragedija  Jos.  Sibenega  po  MikL 
ispravljena  i  tískana  o  Zagr.  1823.8;  e)  Huta  pri  Saví,  ili  Ijubav,  ígro* 
kaz  a  dva  čina,  iz  nemaékoga,  a  Zagr.  1822.8;  f)  Imenoslovnik  reénS' 


—  511  — 

pestnen,  igrokas  a  rokopíea ;  g)  Spotnenek  vekiveéni  Ane  Ptelane  roď 
Jene  Benkovie,  od  hridke  smerti  dan  ÍS  susca  1804  vu  Karhvcu  sa-- 
vjete^  u  Zagr.  1894.8;  h)  imenoslavnik  preiz  g*  Jo9,  Klobuéicky,  a  Za- 
;r.  1810.4;  i)  Vieicŕnje  vil  horvutskeh  pri  tandatoanju  novin  Zagre- 
hckeh  iLuna  L  od  1  *rp.  Í826);  j)  Ra6e9ttanek  leta  1826.  a  Zagr, 
(u  Luni  18Z€)'y  k)  Piesma  na  dän  narodni  prew,  ees.  i  kr.  Ferenea 
I  {u  Luni  br.  14.  g.  1^27')  \  1)  Imenoslavnik  mojega  istinskoga  prijatela 
J.  L,  27  grudna  1897,  u  Zagreba;  mj  Sresno  iaiinska  domovine  IJubav 
proti  baňu  svojemu  iígnj.  Ggulag),  u  Zaer.  1827.4  QLuna^ ;  n)  Hazno^ 
vila  mi9el  pri  n^stajajucem  lelu  Í8JS8  (Luna') ;  o)  Obulusavanje  narodnoga 
presv,  ees.  i  kr.  Ferenea  I  1898  (Luna)}  p)  Isto  Karoline  cesariee  i 
kraljiee  1829  (Luna);  q)  Isto  Ferenea  I  1899  (Luna).  Mnogo  8e  jošte 
Djegovih  píesama  nalazí  u  koledaríh  zagrebačkíh  i  varaždinskíh. 

VRAČáN  JOSIP,  rodjen  6  velj.  1785  a  Zagrelu,  aóitelj  na  gímna- 
siji  varaždioskoj,  župník  u  Ladbrega  križevačkom,  koprivnickoga  kotara  pod- 
arcidjakon,  te  zagrebačkí  kanonik  :  a}  SoeH  Bernard,  igroka%  %%  diac^ 
koga  na  hercatcki,  u  Zagr.  1815.12;  b}  Veselá  domorodna  pesma  na 
dan  upeljanja  na  stolicu  biskupije  Zagr.  g.  Alei,  Alagoviéa,  u  Zagr. 
1830.4. 

VRHOVAC  MAKSIHItlAN  ugleda  bieli  sviet  23  stud.  1752  u  Karlovcu 
od  graniéarske  porodíce.  S  prvá  vojnik,  brzo  se  rieši  tóga  stanja,  te  ode 
D  Bologna  na  naoke,  i  ta  si  éelo  lovorskom  krunom  ovíeoča.  Vrativ  se 
kuéi,  izgledoim  sivljeiýem  i  neobičnom  madrosti  tako  ai  svoje  predstavnike 
Offlili^  dtt  se  je  ppstupno  do  m^vecih  éastih  ospeo.  Bade  dakle  díocesan- 
Bkim  bilježnlkom,  podupraviteljem  sicmenista,  priv.  uciteljeni  .bogoslovja 
na  akademijí,  uéiteljem  blagoríeéja  a  Zagr.  siemenístu,  ravnateljem  istoga 
Biemeniáta  i  zagr.  kanonikom  (1784),  upraviteljcm  siemenista  pcétanskoga 
(1786)^  biskupom  zagrebačkim  (91  kol.  1787),  tajním  savietnikoin  (1799), 
comrnandeurom  reda  sv.  Štiepaná  (1808)  i  banskím  namiestnikom  (1809), 
Bod.  1810  primi  a  dar  imanje  Rakítovac,  a  g.  1815  bje  uresen  gradjanskom 
kolajoom.  Ovim  se  svietom  rastavi  17  list.  1827*  Od  mnogíh  i  razlíčitili  za- 
lluga  i  dobročinstva  njegorih  naprama  národu  ovo  éemo  samo  napomenutí, 
la  Je  naime  veoma  obogatío  biskupskú  knjižnicu^  da  je  više  tisaca  knjíga 
ikadeniičkoj  knjižnící  darovao,  i  da  je  kao  praví  Meccnat  pomagao  národne 
Ipisateije,  te  raduje  njíhove  svojim  treskom  na  svíetlo  davao.  On  se  sam 
neprestane  knjigom  bavio,  i  mnogo  hryatskih  piesni  i  pobožníh  knjižica  sa- 
•tavio.  Toga  radi  Miklousió  sove  ga:  Vitimnanec  hrvaiski.  Vríedno  je  í 
to  nftpomeiittti^  da  je  g.  1813  na  sve  duhovne  pastíre  svoje  biskupije  pomv 


-  512  - 

rasdao,  u  kom  jiin  iarkom  besíeiom  nalftgao,  neka  bi  kros  národ  rieti, 
isreke,  poalovice,  národne  piesme,  vaíne  rokopíse  i  liatine,  í  riedke  ná- 
rodne knjige  brali  i  njema  poBlali  (F.  Dun,  Uir^  kr,  24.  Í8ä7).  laoio  je 
i  eielo  8T.  Písmo  n  kajkftvakom  jesika  na  STÍetlo  dnti)  no  do  tóga  ne* 
doapie.  Od  njef^ovih  píeaamah  tískana  Je  aamo  ovft:  Plesopesem  fti  Í0- 
it9tju  vu  Zagreb  NJik  vefiéanMivi  Ferenea  I  i  Karolíne  97  den  kkifu 
Í8Í8,  u  Zagrebtt  1818,  sa  glanbeními  notami. 

KRIZMANIÓ  IVAN,  rodío  se  3  lip.  1766  n  malom  Tábora,  gdje  m 
otac  bjeáe  nadsornikom  imanja  kneza  Rattkay-a.  Dovršív  naake,  pošta  o- 
patom  pri  sv.  Trojstvo  a  Petrovaradina,  i  podaroidjakonom  i  napnikom  > 
BÍBtríci  zagrebačke  bískupije.  Oatavi  a  rokopísu  sliedeée  prevode:  a}  St, 
Roialija  Panormifamka  devica,  ťtr  iliriékvg  od  Ant.  Kaoižlica  na  ker^ 
vaUki  prenesená;  b)  Ošmaniéiea,  tt  daltnatimkoga  od  T.  Mamaviéa  M 
horvatški. 

LOVRBNČIČ  JAKOV  iz  Zagreba,  opravitclj  Trakostjanskoga  Dras- 
koviceva  i  Patacíceva  dobra.  Kainje  se  odreče  te  službe,  i  svoje  dne  pro- 
živi  a  Varaždina,  baveé  se  knjigom  a  narodním  pi'csníčtvom  navlastito.  01 
nje^a  imamo:  a)  Rodbinetvo,  jeden  teseh-igroka*  f  éterom  dogodu  i* 
nemec.  na  horvat.  je»ik  ffreneeen,  n  Varaždioa  18228;  b)  Predsud  overím 
eialisa  i  reda  i  roda,  igrokaz  u  trojem  epeljivanju  negda  fo  Kariu  oi 
Ekaríehausmen  vu  nemikom  iada  ffoko  horvatskom  jemiku  na  eviilo  daoj 
n  Varaždina  1830.8 ;  c^  Petriea  Kerempuk,  iliii  cini  i  iivljenje  élovdsa 
frokáenoga,  u  Varaždina  1833,8;  d}  Peama  domoliabna  prep.  g,  hh 
brihu  Vojekec  prepuslu  od  CUogonca,  u  Varaždina  1824.4. 

RIZMAN  JOSIP,  rodjen  6  ožuj  1797  u  Varaždina,  doh.  pom.  n  Vi- 
dovcQ)  zatím  župnik  a  Obrežja:  a}  Peema  g,  grafu  i  baňu  J.  GjuU^ 
n  Varaždina  1824.8;  b}  hpie  svetkuvanja  ponovljenoga  novomeeniMve 
i  td.  g.  Jas,  Dominiéa  kan.  Zaées.,  a  Varaždina  1826.4;  e)  Vedela  péf' 
ma,  u  amistjenja  grófa  Kar.  Erd5dy  za  vcl.  žapana  varaždinskoga^  a  Ta- 
raždina  1827.4, 

KORITIČ  FR.  ŽAV.  od  Mrazovca,  rodjen  9  list.  1771  a  PopovN 
križevaóke  žopanije,  nadjakon  a  Vŕbovou,  kanonik  zagrebački  i  prelát  baa* 
skoga  stola :  Domorodsko  raduvanje  na  dan  7  svibnja  1896  pri  pomMh 
čenja  g.  imbriha  Oiegovic  kan»  Zagr.  i  td.  a  Zagreba  1826.4.  U  mki* 
pisih  ostavio  je  prevod  psalma  i  prvé  knjige  Bneíde  a  stihovlh. 

ČUČIČ  álNUN  íz  Peona  a  granici^  ^dye  se  }o  rodio  14  v^.  178i 
Naake  prími  a  Zagreba  i  a  Pežtí,  i  ovdje  si  dobi  nnaôite^ska  lovoríkU 


J 


^    _  613  ^ 

Bode  pftko  aéiteUem  grčko^a  jcsika  (1807)  te  madrosnanja  QÍ808)  na  sa* 
grebaókoj  akademiji,  a  zaiim  predstojnikom  grcko-latÍDsko|pa  siemeniáta 
{t8í2^.  PremiDa  Vi  síeó.  1828^  ostavív  o  rakopísa  svoje  Pesme  hor^ 
vaiske, 

.  KVATERNIR  JOS,  ROM.  agleda  bieli  svíet  7  velj.  1799  u  Ravnoj- 
gori.  Dovrsiv  náuke  u  Zagreba  i  n  Ljabijatti  pošta  aéiteljeoi  na  iplayiMJ 
školi  sagrebaékoj,  satím  privremeno  na  akademiékoj  gimnasiji  a  Ljnbljani, 
kasnje  profesorom  na  gimnasfji  a  napokom  poviestí  na  akademiji  a  Za*^ 
greba  (1836')^  í  ovdje  se  tieloro  rastavi  g,  1851.  Mnogo  je  prigodiiih  pie-^ 
sama  izpievao,  a  jes  vise  zag^onetaka  í  piesmica  dao  tiskati  n  koledarih  i 
éasopísih.  Od  prvih  i/apomenat  éemo:  a}  Plésopesem  Juraju  hraíu  9vo^ 
jemu  i  td.  u  Zagr.  1826.83  b)  Imenoslavnik  ftrišv,  g.  Josefu  gro  f  u  Ssr^ 
mage  i  td.  a  Zagr.  1828.4^  c)  Častnik  ivanu  Petru  Karoht  grofu  Ser^ 
mage  Somsedvarškomu^  u  Zagr.  1834.4. 

HARAMUŠTBK  JOSIP,  is  gornje  Stabice,  dnh.  pomocník  o  Kasíoi, 
elagaa  je  prigodne  piesme,  te  jedna  s  naslovom :  Na  dan  oMuiavanja 
godovnoga  dneva  2í  grudna  Í898  vnogopoit.  g.  Tom,  lUiklousiéu  pieb, 
Q  Stanjevca. 

HEROVIÓ  JOSIP,  rodjeo  20  list.  1780,  u  Samobora  uôttelj,  složio 
je  dosta  piesama  i  drogih  sastavaka  usporaene  vriedoih  (GaJ)* 

PALATIN  ŠINUN,  ravnatelj  žope  a  Stinou  Eisenburske  žopauué, 
pomagao  je  Caplovica  a  osnivaoju  diela:  Croaten  und  Wenden  in  Un-' 
garn  (Pressburg  1828.8^,  a  sam  je  preveo  Virgjjilove  egloge  a  kaj- 
kavsko  naríečje. 

MARAKOVIČ  NIKOLA,  pravoznanao  na  glasa,  sakapio  je  liepa 
ibírka  pučkih  hrvatskíh  piesama,  a  mnogo  je  líričkíh  i  dľugíh  sam  izpíe* 
rao.  Tiskom  podá  na  svietlo:  a}  Zalost  nad  smertjum  grofice  Draško~ 
M,  u  Zagr.  1830.8;  b)  O  slávnosti  podignutja  stolice  biskupije  zagre- 
hacks  na  prabiskupsku,  čestitka,  u  Zagr.  1853.8. 

0UL1KRAV1G  GJORGJB,  pravoslavno-katoliéki  kaludjer,  satira  voj- 
jiicki  duhovnik,  a  napokon  ravnatelj  prav.-lubtol.  snpe  kríževaéke)  vise  je 
^rigodníh  i  dragih  piesama  sastavio,  aJi  sa  nam  p«snate  samo  ove:  PeS'^ 
na  ŤM  čast  i  diku  presv.  g.  Alek.  Alagomd  bisk.  Zagr.,  a  Zagrebu  1830.4; 
>j  Piesma  o  inštalácii  na  éast  prepos.  i  visokodost.  g,  Gabrielu  Svtiep* 
klasu  biskupu  kriiev.y  a  Varasdinn  1834.8. 

MILAŠINOVIC  FRANJO,  ro^jen  4  pros.  1808  n  Benji  varaždinske 

ínpanije,  dosta  je  hrvatskih   piesni   i   drugíh   sastavaka  n  zábavnom  lifftu 

33 


—  6U   - 

LiMMi  Dt  tTietU  dftOy  a  jot  yíie  a  tTojih  rakopísih  oslavio.  Bvo  Bjekojíh: 
»)  iVa  itofi  naroáje^fa  f.  T.  MUdouiiéa  (Luna  ISSÍ}',  b)  &  jfMieiiefc 
l^lt.  T.  MikhuHéa,  o  Zagr.  1833.4;  e)  Ptae  »ad  smertjum  g.  Ign^Gpt^ 
taya  hmna}  d)  Prigovorfjivéev  fflaé, 

EUNDBK  J08IP  agleda  bieli  svíet  o  Ivaniéu  24  kol.  1810,  a  oftirie 
■a  r^na  kao  apost.  pohodnik  a  Americi.  I  Josíp  je  vise  piesama  navlastito 
prígodaih  iipievAO,  od  kojih  so  oam  posnate  sliedeée:  a}  Želja  Harin- 
tkO'-horvšatkB  kraijiee  ^eimvi.  $,  Sar,  Franeu  od  Vlaiié  na  dan  upe- 
lanja  na  banskú  stolicu,  n  Zagr.  1832.8;  b)  Reé  jezika  narodnoga^  ■ 
KarlovoQ  1882;  e}  Rbc  g.  Ste  f.  Oiegoviéu  od  Barlakaievea^  a  Zagr. 
1832.8;  d)  Klio  koisica^  prepošt,  g,  Ant,  Stegera  na  éast  kanonika  magr, 
imúUenoguy  slávi,  a  Zagr.  1833.8;  e)  Slavoglasje  petrinjske  vile  m 
diku  g.  Joksfa  Skrota  Usk.  kelgr.,  n  Zapr.  1836.8. 

N0J8BS  8TÍBPAN,  rodom  slovak,  naučítelj,  profesor  madrozniojt 
na  zagr.  akademiji,  kraijevakt  prosadnik  i  napokon  biskup  Bístrički,  obie- 
lodanio  je  ViCexoviéevo  dielo:  Odeljenje  Sigetsko,  pridodav  ma  od  svost 
pera  iivot  grófa  Nikole  Zrinjskoga  na  39  strana  te  i  Nikolina  slika  (■ 
Zagr.  18S6,8^.  Vise  je  piesni  sloiio,  od  kojih  nam  je  poznata:  Petme 
presv.  i  vélikomnom,  g»  g,  Niholi  Zdenéaju,  a  Za^.  1838.4. 

GORIČANEC  TOM  A  iipievá:  Erdôdy  kne»a  Tomáša  baňa  oht^ 
denje  i  poboj  sisecki  leta  1699,  n  Zagr.  1837.8. 

6AJDBK  TO 91 A :  ňíladek  selanska  svomu  duhovnomu  pastiru  m 
novo  leto  1887,  u  Zagrebu  1837,8. 

8TBRNI  IVAN:  Serdéike  svem  pravem  domorodcom ,  u  Jem 
1845.16, 

V  sto  je  tako  na  ovoj  stráni  naše  semije  ponjesto  jačala  kajkavstioa, 
bujno  se  poôe  kros  nastavsa  medjatim  borba  sa  paagjarstinom  rasvijati  ot- 
dje  idea  národností,  te  Hrvatí  na  vrieme  se  dosietise,  da  jim  treba^  ik« 
ée  kada  do  osbíljnoga  aspieha,  najprije  savím  se  riesiti  svoga  jako  ogrt- 
niéenoga  i  nengladjenoga  domaéega  isgovora,  a  pravoga  se  krvatskoga  je- 
lika^  koi  se  po  Dalmaeíji,  Bosni  i  Slavoniji  govorío  i  pisao,  prihvatiti,  di 
se  tako  k  svojej  bradi  na  jtigu  sve  veéraa  približe,  te  a  svojih  težiýah  pe* 
mod  si  njfhovo,  makar  i  samo  morálnu,  privuka.  Ovo  sa  dakle  a  sto  •• 
tiée  kaiževnosti  o  sadašnjoj  Hrvatskoj  prelasoa  doba,  koja  nam  Gajen 
Danioa  Ilírska  najboQe  osnaeuje.  Ovaj  knjiievni  list,  agledav  g.  1835  btef 
sviet)  vedim  sa  dielom  prikaaa  o  kajkavskoj  odori;  no  jos  sKedeée  godiM 
nalasimo  ga  ponigvise  po  pravo-hrvatskom  kroja  laodivena.  Toga  radi  it 


—  616  — 

Be  dogodilo,  da  sadnji  spÍBatelji  kajkavstine  postali  sq  ovaino  prvi  spisa- 
telji  pravo-hrvatskoga  jezika. .  Nama  je  joste  sada  oznaciti  te  spisatelje^  ali 
cemo  napomenatí  samo  njihova  kajkavska  diela,  ovdje  píesoička  a  kasnje 
i  n  prosí;  jer  sto  se  tice  ojíhova  dalojega  rada  na  sii^ém  književnoro  po- 
]ja,  to  spadá  sasvim  na  treca  doba  naše  kojiževnosti  jngoslavjanske^  te  ga 
ostairljamo  za  dotióni  odsiek  treée  knjige  nasega  OgMala, 

6AJ  LJUDEVIT,  rodjen  u  Krapíni  8  srp.  1809,  naačítelj  pravá,  6. 
kr.  savjetník,  dosta  je  piesni  Izdao  u  zábavnom  listo  Ľunoj  počam  od  g. 
1826,  te  í  u  Uirskoj  Danici  i  napose.  Spomenutí  cemo  samo  sliedece:  a) 
Piesma  od  Zagorja,  1826;  b^  Razvezanje  Kganjke^  1826;  c}  Podertine 
Cesargrada  vu  Zagorju,  1828;  d)  Na  grobu  pogl.  i  preiz,  horvaí.  dO" 
morodca  g.  g.  Henrika  91%kica  od  Dolný ^  Lukavca,  o  Zagr.  1832.8. 

STOOS  PAVAO^  žapnik  í  podarcid|akon  a  Pokupskom,  poznat  í  s 
latinskih  píesama,  umrie  g.  1861.  Vriedne  su  uspomene  sliedece  njegove 
píesroe:  a)  iVtií/  Novo  leto!  Mati^sin-Síorja I  Prei^vi,  g.  Jos.  Kušemcu, 
u  Zagr.  1830.8^  b)  Noc  horvalske  memlje  po  plaénem  fsahodu  trojjene 
domovine  sunca  ili  plaé  Horvalov  sverhu  smerti  g.  g.  Ign,  Gjulaja 
baňa,  o  Zagr.  1831.8;  c)  Pastir  dobri  iliti  raduvanje  vucenikov  nad 
pr^selnum  navuéitela  najdragsega  prepošt,  g.  Iv,  Palescaka  kakti  kanO' 
nih,  n  Zagr.  1832.8;  d)  Protuletno  slavoglasje  g,  Jos.  Mihalicu,  n  Zagr. 
1833.8;  e)  Glas  kricecega  vu  puicini  horvatskoga  slovstva  po  smrti 
domorodca  najdfagšega  T.  Mikloušiéa,  u  Zagr.  1833.8^  f)  Slovospev 
visokopošt,  g.  Stefanu  Pogledicu^  n  Zagr.  1835.8;  g)  Poslednji  s  Bogom 
na  síadnji  den  priateljstva  spomenku  pok.  Juraja  Zunica  masnika,  u 
Zagr.  1835.8;  te  jos  dosta  krasnih  piesni  a  Dauíci  Ilirskoj  g.  1835. 

RAKOVEC  KARLO,  preminn  g.  1853  kao  tajnik  gospodarskoga 
dražtva  i  éuvar  nar.  JMuzeja:  a}  Piesma  najsv.  i  najprest*  grofioi  Eleo^ 
nori  Patacic  od  Zajef&de,  u  Zagr.  1831.8;  b)  Turobnica  nu  smert  Jo- 
sefu  Kukuljevicu  de  Sakcin,  uiZagr.'  1832.8;  c)  Priateljska  su»a  sverhu 
ienje  pokoj.  Joiefa  Kukuljevica  de  Sakci  škole  mudroljubja  i  pravíc 
dovriitelja,  a  Zagr.  1832.8;  d)  Obsluiavanje  ^1  secnja  1832  najsve^ 
tleii  gospi  grofici  Ľeonori  udovi  Patacicki,  n  Zagr  1832.8;  e)  Duh, 
dramatická  vi  t  f  a,  u  Zagr.  1832.8;  f)  Stari  mladoienja  í  kosarice^  visela 
igra  u  jednom  spelaju  od  Kotssebua  s  nemékoga  prenesená,  a  Zagr. 
1832.8.  Prvá  piesma  a  Ilirskoj  Danící  potekla  je  ís  njegova  pera. 

VUKOTINOVIČ  (Varkas)  LJUDEVIT,  ravnatelj  nar.  zem.  Mozeja, 
velikí  župan   Itrisevaékí,   sada  akademik:   a)   Oolub,  igŕokass  wt  cetireh 


—  6t6  - 

šf^iiavamjih,  n  Zagr.  1832^;  b)  P»rvÍ  i  madt^i  kip,  turoknm  i§fa  u 
Jednom  speiaju  folef  newiéke  Made  od  6,  Seidia^  o  Pocaaii  1833. 12 j 
ej  R^mne  fiesuíé  u  Ilirokoj  Daniei, 

MARIČ  J08IP,  rodjee  2&  STÍb.  1807  n  KosCajnieí  (F.  sir.  49T),  kaj- 
k«vtki  íipíevt  po  áafarika:  Metá  domorodne  linkoví  tfisokopoš,  $.  T. 
tHklouoiéu  fUh.  Etonjov,  nm  oknovionje  Uto  18SÍ  nldnvana,  o  Ztgr. 
QÍ8S0.8). 

JoB  Mam  Je  í  to  epemenotí,  da  prrf  píeenički  pokosí  Wana  Matm- 
roniéa  i  Ivana  Tmokoga  príkaioja  ae  bar  panjeéto  kajkavitínom  zaodi- 
reni  (v.  br.  M  i  U  lUr.  Don,  Í8SS). 


Bto  Froštofiooúei  Brvotoko-'kajkavoki. 

BUČIČ  MIHAJLO^  rodom  hrvatski  plemíé,  aroidjakon  vaski  i  žop- 
oik  na  Belíeí  n  Nedjamorjn,  valjda  az  nastojanje  Trubera,  Dalmatiaa  i  oji- 
hovih  aaradniika  n  Urahu  obljabi  protestantíéku  víero,  te  ja  stade  kroi 
lemlja  iírití  polagom  narodaoga  jesíka.  Tako  kajkavstina  prvo  prodje  i 
písmo  í  n  itampo.  Osím  tóga  torao  je  u  národ  tudje  knjige  protestantičkiin 
dahom  napísane,  a  nije  Jamaeno  prígode  propuséao,  javno  i  skrovno  po- 
lavierska  naeeU  naokolo  sijati  í  sadití.  Podje  ma  jos  í  to  za  rakom  d*- 
vesti  knezove  Xrínjske,  da  a  Nedelíséo  dada  podígnutí  tískarno,  íz  kóje 
moof^o  Je  hrvatskih  kojíga  a  svíet  prodrlo,  kojjm  danas  oí  traga  nemt. 
Gjorgje  Draékovíé,  sagrebački  biskup,  nemogav  Bučíéa  na  pravo  staza  pri- 
vestí,  Q  sabora  od  g.  1574  dade  ga  odsudíti  na  yiecnjí  progon  iz  semlje, 
a  igegova  diela  búda  pako  oprovržena  í  ozapcena,  Valjda  sa  njesto  s  togt 
a  Bjesto  B  jezavitske  ínqaizieije  sví  islísoi  njegovih.diela  propah',  jer  ni- 
jednoma  danas  nemá  traga.  Po  Šafárika  (//.  SóS)  napisao  je:  Kerstéan' 
éki  nmvnk^  po  Kakaljevidu  (Uťal.)  Kaiokmam  hrvaUki  na  lutorane,  « 
jos  dielo  latinskim  oaslovom:  Contra  praeoentiam  Corporio  et  Sanguinit 
CkrúH  Domini  in  Saeromento  EineharioHoe,  obe  kigíge  oko  g.  1573  na* 
tiskane  a  Nedelísda  po  Rud.  Hofhalteru  a  zrinjskovoj  tiskami.  Njekoji 
kaso,  da  Je  preveó  s  v.  Písmo  novoga  zákona,  a  da  je  joite  i  drogíh  ko- 
goslovaih  diela  aastavio.  Spomenata  dva  diela  posvetio  je  kraljo  Maksi- 
milianu  kao  revnoma  novih  naaka  podapíratelja. 

PRGOálC  IVAN,  valjda  iz  Varaždioa,  posto  se  spominje  kao  knji- 
ievDik  i  graiyaain  varaidioskí,  te  i  bilježník   a  istom  gradn.  1   on  se  po- 


-  517  — 

veo  bjefle  sa  vierosakoDskímí  novostmí)  te  da  jih  i  písmom  siri,  srinj- 
skovo  sastítu  i  tískarna  opotriebio.  Od  nJDga  |e  najstaríji  nam  ostavší  spo- 
meDÍk  kajkavske  knjige,  a  to  je  po  iav.ornom  oblikn  nasIoTa:  Deeretum 
kotéroga  ie  Verbewczi  Istvan  diachki  poftuval,  a  poterdil  gha  ie  Lm$^ 
slou^  koteríe  »a  Mathiassem  Hral  éil^  me  vsse  ghosspode  i  flemeniHh 
hoíi^niem,  koieri  pod  Wugher99ke  corunt  ladanie  ssiúze,  od  l»(nmna 
Perg098icha  na  šsIovien98ki  ie%ik  obernien,  stampan  v  Nedéliéehu  (po 
Rudolf  u  Ho  f  halier)  leto  nassegha  Kvelichenia  1574  tol.  93  str.  (Saf»  II. 
348).  Posveta  je  na  Gjorgja  Zríojskoga.  Istisak  ove  naše  kojiževne  í  tí- 
skarske  riedkosti  čuva  se  sada  a  knjížnící  zagrebačke  akademíje.  Jezik 
Prgoéícev  mnogo  se  približaje  sloveoskomu  nariečjtt.  Ivan  dao  je  joste  ti- 
skatí  g.  1587  u  Varaždina  od  Mandelca  svoje  latinské  dielo :  Praefationee 
et  Episfolae  dedicatoriae  doctiss^  et  9anetae  vilae  viri  Desiderii  Eirasmi 
Rotterdami. 

VRAMEC  ANTON,  naočitelj  mudroljabja  («  Rimu  ÍÔ67),  sborni 
kapelan  sv.  Jerulima  u  Rímu  (^Kukulj.  Put.  77),  zaóastni  kanonik  jsagre- 
baéki,  i  žnpoik  in  Rain  (Breici?)^  žopnik  varačdinski  í  arcidjakon  bežín- 
ski,  í  napokon  župník  sv.  Marka  a  Zaj^reba,  po  Mikioaáíca  (/«4.  dugov. 
8i)  umrie ^ oko  g.  1572,  sto  je  nevierojatno,  poáto  známo,  da  mu  je  Vlah 
Srinjavié  g.  1587  posvetio  knjigu  pod  naslovom:  de  agno  paschati^  da- 
pace  velí  ma  Vlah  a  posyieti:  enimvero  timebam  haminum  quoque  tn- 
vidiorum  mor^us,  quorum  nonnufli  éanetot  etiam  tuos  labores  íuper 
evangelio  dominicali  et  sanctorum  festa  ad  decus  palriae  gentisque 
Selavoniae  et  utilitatem  chriananae  reipublieaa  nune  recent  sclavoniee 
editos  et  jam  divulgatos  (naime  godinu  prije)  malevole  reprehendunt 
(^Arkiv.  L  158).  Od  Vramca  ostaju  nam  danas  dyie  knjíge,  naime:  a} 
Kronika  krátka  9lovenskim  Jestikom  spravljena,  a  Lj ubíjaní  pri  Iv.  Man- 
linu  1578.4,  te  iste  godíne  ta  prestampana  s  naslovom:  Kronika  vettda 
%novie  spravljena  krátka  slovenskim  Jemkom,  Istisak  prvoga  ícdanja 
DHlazi  se  o  knjižnící  Dra.  Ljad.  Oaja,  a  drugoga  a  licealnoj  Ijubljanskoj 
knjížnící ;  h)  Dielo  o  evangjelih'  «a  nedjelje  i  praznike.  Šafárik  je  o 
njem  dvojio,  datí  je  ovo  ígda  na  sviet  ixislo;  a  Kokaljevíé  dieli  ga  na 
dvoje:  Postila  Svetih  í  Prodectva,  prvo  po  Bedekoriéu,  drugo  po  Krče- 
Iícu  i  Miklousica  (Bibl.).  Skoro  je  toj  knjísí  Vramcevoj  a  trag  ušao  u 
Klanjea  O.  Aug,  Pernar^  te  javí  Prof.  Jagiéa,  i  posla  ma  njezín  opis  i 
ojekolíko  ízvadaka.  Knjiga  je,  veli  Jagíé,  stampana  a  maloj  četvrtini  na 
2298  listová  bez  naslovna  list,  ko  zna  kada  íztrgnuta.  Na  koneo  se  číta: 
itampano  v  slobodnom  kralevom  varašu  Varaidinu  po  Ivanu  Manliuie 


—  618  — 

1586.  Poslie  8T»ko|;a  eyangjelja  stojí  podogo  tomačeiýe  ílíti  borailija  (v, 
Knjiiev.  III.  Z.  30T). 

SBRT0RIU8  (Sartori,  Krt^jaéemé)  NIKOLA  12  Siská,  gdje  se  ro- 
dio  f.  1682í,  isQaovaCy  preminu  oko  g.  1640.  Po  Koknijevica  bezimeDo  fe 
na  svietlo  dao  dvie  knjijre:  *)  Manuale  9odaMatÍ9  íliti  ruéne  knjiiice 
ma  kratoviéine^  na  hrvatokí  jesik  prevedeno^  a  Požnna  1639.12;  í  b) 
Molitvene  knjiiiee  vsem  krišíuievem  vernem  tloven^koga  je^ika  pri- 
ttojue,  o  Požnao  1640.12. 

RATKAJ  baroD  GJ0R6JE,  pospodÍD  od  velikoga  Tábora  i  kanoaík 
zagrebaókí^  napisao  je  dielo  pod  naslovom :  Eriposti  Ferdinanda  11  rim- 
skoga  cesara  i  td.  po  otcu  Guliel,  Lamormainu  diackim  jezikom  slo- 
iéne,  sada  pako  šloviníkim  popísané,  u  Beču  1640.16.  Posveta  je  at 
Ivana  knesa  Draskoviéa.  Latinskí. je  pako  izradio:  Memoria  regum  et  ha- 
norum  regnorum  Dalm.  Cro.  ei  Sláv.  a  Bečo  1662. 

BELOSTENEC  IVAN  (F.  str.  SOT):  a)  Qavophylacium,  seu  U- 
Hno-illgrieorum  onomatum  aerarium,  plurimis  authomm  in  hoc  opere 
addueíorutn  seníentiis  idiomaie  illyrico  delicatis  illustratum,  pevuliari- 
ier  niyriorum  commodo  aperium,  o  Zagreba   1640.4   u    dva   svezka,  po- 

v 

svetom  na  baňa  Josipa  kneza  Eszterházy-a  de  Qalantha.  oafaŕik  tvrdi 
(//.  ^1^),  da  je  ovo  dielo:  eine  vortreffliehe  Arheit,  te  boije  od  Jambre- 
siéeva,  poéto  je  dobro  znao  razlaciti  ríeéi  prave-hrvatske,  dalmatinske  í 
slavonske;  b)  Predike  o  sv.  Tieiu  lausovu,  deset  na  broja,  tiskane  o 
Gradca  1676. 

GALOVIČ  NIKOLA,  isasovac,  rodjen  g.  1614  a  Zagrebu,  ouirie 
1684.  Káže  se  o  njem,  da  je  viáe  pobožnih  kiýiga  na  hrvatskom  jezika 
napisao,  ali  sa  jos  danas  nepoznáte  (Kukuij.  Árie.  IX  ISTJ. 

PETRETIČ  PETAR  (F.  str.  SOS)  dao  je  točnije  prevesti  na  kaj- 
kavskí  iz^ovor  í  svojim  troskoin  štampati  slíedeée  dielo:  JSvan^e/ťomť,  Ico- 
teremi  sveta  cirkva  zagrebecka  slovenská  okolu  godišéa  po  nedeje  te 
svetke  iivOj  a  nem.  Qradcu  1661.16,  i^  u  Trnavi  1694.16.  Predgovor  je, 
ako  ne  i  stogod  jos,  od  sama  Petretica,  uz  njega  kolendar,  zatim  evan- 
gjelja  nedjelna  i  svetaca  sama  bez  stenja,  popievke  duhovne,  katekizao 
za  dieca,  njesto  o  pravopisa  i  o  zaklinjanjih  í  kázalo.  U  predgovora  vetí 
Petar^  ia  do  lada  nije  bilo  dostojno  stampanih  slovenskem  je^iikom  s?, 
evangjelja;  da  je  tóga  radi  oya  dao  ízpraviti  i  tiskati.  Govorec  dalje  o 
pridodatíh  molitvah,  kaže^  da  sa  te  molitve  iz  diač.  í  magj.  matice  ne 
naše  Slovensko  xagrebacko  slovo  prevedene,  a  da  sa  bile   veé  tiskane  od 


—  619  — 

biskupa  sagr.  Petra  Domítrovíóa  (1611^28') ;  te  napokon  dodaje,  da  Je,  éím  Je 
biskopaka  stolicu  sasíeo,  la-  prvi  pnt  cielovito  evangjelje  prinietí  i  s  no- 
▼im  katekismom  natiskatí  dao.  On  je  prví  slovo  y,  uzev  ga  ís  magjar-' 
skQga  pr^vopisa,  upotríebío. 

BILOVAC  BALTASAR  napísao  je :  Dvojdusni  kin^  u  Becu  1661.12. 

FRANfiAPAN  KATARÍNA,  kéer  knesa  i  vrlo^  junáka  Vnka,  a 
žena  slavnoga  no  nesreénoga  baňa  Petra  Zrínjskoga  (^97  lÍ9t.  1671),  Mr- 
zec  Niemce,  Ičoji  su  tada  svestrano  harali  i  globili  ugarske  i  hrvatske 
semlje,  navede  muža,  da  stúpi  u  eavíeru  s  ugarskimí  velika&i  aa  svaljeoje 
nasilstva.  Ona  je  pako  poglavíto  vodila  nse  te  mlítave  nrote,  dapače  mui* 
í  brata  si  Fr.  Krsta  bodrila  te  korila,  kad  bi  u  radbi  popustili  ilí  s  droj* 
Bosti  o  dobrom  uspiehn  dubom  klenuli.  Po  muževoj  propastí  bje  satvorena 
pod  stražom  u  manastiru  Dominikánka  u  Gradcu,  gd^e  sn  ju  tako  grdno 
zloetavljalí,  da  je  napokon  poludila  te  zaglavila  16  stod,  1673^  Njeki  fcii-^ 
kavac  pokúša  ju  osramotiti  s  gadnom  podogom  piesmom  hrvatskom  {Ark. 
/JT.  ISOľ)^  no  uzkrativ  joj  svoj  podpis^  veé  je  znao,  da  de  ta  sramat* 
napokon  pästi  na  njega  sama.  Od  ove  yeledusne  i  pobožné  žene  ostaje  aam : 
Putni  tovarui  vnogimi  lipimi^  novimi  i  poboinimi  moHteamiy  i»  rim^ 
ákoga  na  hervatski  jetíik  iztomacen  i  sjtravljenj  u  Mletoih  1661.19 
s  drvorezi  i  grbom  frankapanskim,  te  n  Ĺjubljani  1687  i  1734.12.  Poôim* 
Ije  knjíga  s  piesmicom:  vsakomu  onomu  ki  ctal  bude  ove  ki^iisice,  Ka- 
tarínin  jezik  mnogo  se  približiiÚe  primorskomu  izgov4»rQy  te  udara  kad- 
kada  i  po  stokavstiní,  a  sve  to,  kô  sto  i  pravopis^  bez  dosliednosti. 

HABDELIČ  GJORGJE^  rodjen  u  starih  Čičah  g.  1599^  isusovac, 
nauóitelj  mudroslovja,  ucilelj  viših  naaka,  upravljatelj  varaždinskoga  i  za- 
grebačkog  odhranilista,  te  í  síemenísta  ježuvitskoga,  umrie  u  Zagrebu  27 
stud.  1678.  Sastavio  je:  a}  Zarcalo  Mariansko,  to  je  io  fonitinoat  De- 
viee  Márie,  ka  Je  Boga  rodila^  vsem  slovenskoga  i  hervatskoga  národa 
kerééanikom  i  td.  u  nem.  Gradcu  1662.12;  b}  Dictionar  ili  reči  sloven- 
ské 9  vekiega  ukup  sebrane,  u  red  postavljene  i  diackemi  slahkoiene, 
ua  pomoc  napredka  u  diaékem  navuku  skolneh  mladencev  hervatskoga 
i  slovenskoga  národa,  u  Gradcu  1670.12;  latinsko-hrvatska  strana  ostfda 
je  pako  u  rukopisu.  Ovaj  je  riečnik  manje  vriedností  od  Belostenceva;  t) 
Prvi  otca  našega  Adama  greh,  i  kalostno  po  njem  vse  clovecanske  na~ 
túre  porusenje,  siolmaceno  i  na  krátkom  popisano,  u  Gradcu  1674.8  O  vo 
je  najglavníje  Gjorgjevo  dielo,  vrlo  pouóno  i  zabavno.  U  predgovoru  ise 
taži,  žto  je  do  tada  odveé  malo  bilo  slovenskem  je%ikom  knjig  étampano, 


-  6Í0  - 

dft  I  te   BÍ8B  frmvB  slovenskej  jer  sflno   pokvarene,  i  án  ée   mošda  UHH 
kvara  í  a  ovoj  oje|;oToj,  posto  ja  sasUvio:  kah  onde  govore,  gdje  »emf%9d}\ 
d)  Kericanški  navuk  e  dopodjqji  ev.  Pietna,  u  Gradea  1674.12;  e)  Sil- 
Mus  voeaMorum  grammaUcae   ESm,  Alvari  in  illyricam  eive  Croatit\ 
et  Slatfoniiue  vemaeulam  eonversorum  i  td.,  o  Zafr.  174^6.12. 

GJURIČld^GJORGJB,  žapnik  u  Vidovou  oko  g.  1670,  dao  je  o«| 
•▼ietlo:  Of/íeium  iii  moiitve  od  #v.  Juraia,  ť«  diaé.  na  horv,  jevik  jpreA 
neiene, 

ČEáKOVIG  PAVAO,  stolne  sa^ebaéke  orkve  kanonik  i  pjevao,  a- 
mríe  kao  atariji  predatojnik  i  opát  »v.  Margeríte  de  Bela  2  rnjna  1724. 
N*pit»:  Žaloetno  govorenje  nad  pokopom  g,  Imbriha  kneva  Erdôdt/e. 
n  Zagrebo  1690.4.  Oto  je  prvo  do  danas  posnato  iadanje  Vítesoviéeve  tí- 
skaroe. 

VITfiZOVIČ  PAVAO  (K.  irfr.  SOT),  V  prozi  ostaW  ôam:  a)  KaUm^^ 
dmriuMy  alUi  mieeéniak  horvaíeki  %a  leto   1$9S,  n  Zagr.   1695.4.  (Ze- 
leniugovié  l^ubtmir),  a  to  je  najstaríji  n  hrvatskofD  národa ;  b}  Kroi 
éOH  opomeň  veega  evieta  vikov,  u  dva  -dela   ravredjen,  koterih  perv^ 
derei  od  poéeika  evieta  do  kriituitvoga  porojenja,  drugi  od  krísluie- 
voga  porojenja  do  iffpunenja  leta   1690,  o   Zagr.    1696.4^   opet  n  Zagr. 
1744.4  s  pridodalkom  Štiepaná   Raffay-a   od  g.  1690  do  1744;   a  sa  treéi 
put  iinova   a   Zagr.   1761.4   6   pomnoženjem   od    g.    1744    do    1761,    kojefl 
bje    aéínjeno    a  6to    se   tiée    izvanskifa    dogodjaja    od    Nikole    Lovrtnéiémx 
ísQsovoa,  a  u  kolike   spadá   na   Jomaée   po   B.   Krceliéu.   Vitezovié  svoje 
dielo  je   isradío    ponajvise   po   Vranôevoj   kroníkí  i   po  njekoj    dragoj   dal- 
roatínskoj,   a  glede  jezika   vise  se   držao   primorskoga   nego   k%íkavskoga 
isgovora,  no    kasnje   njegovi    izdavateiji   tako   ga  ÍEpraviše,  da  je   kajkav- 
ština  nadvladala.  o)  Priéiee,   u   rukopisu;    d)   Grammatica  Croatiea  isto 
n  rukopisu  oko  g.  1700;   e)  Ľexicon  latino^illyricum  takodjer  n  ruko- 
pisu oko  g.  1700.  Toliko  slovnica  kolike  slovar   éuvaju  se  daoas  u  knjix- 
nici   zagrebaoke   nadbiskupíje,   a   po   Šafaŕiku^  (//.   308')   vise   spadajú  aa 
pravo  hryatsku  nego  na  kajkavsku  stranu. 

8IDIČ  ŠINUN  JUDA,  župnik  u  Vinkoyiní,  zagrebaoki  kanonik  i 
kaptolski  cuvar,  te  opát  B.  D.  M.  od  Belastene,  prémiou  28  stud,  1710, 
ostaviv:  Plameň  poboinoeti  proti  ev,  Ferencu  Zaveriuéu  na  eloveneki 
jezik  preohernjen,  u  Zagr.  1696.16  (jpo  Saf.  1696). 

NADAŽDI  MARIA  MANDALENA,  udova  kneza  iv«  Draakoviéa, 
dala  je  prenesti  iz  magjar.  na  horvateki  jevik  kojižien  od  palatina  Pavla 
Esterhizj-a:  Sobotní  kine  B^  D.  Starie,  ali  pobomnoet  %a  eobotne  evege 


-  521  - 

v 

eta  dnéve,  o  Zhgr.  1696.4.  Pod  njesÍBim  imenom  dolasi  nam  joste:  Zť- 
tk  dveh  vemeh  kri9iuieii>ih  sluibenic  Marta  i  Marié  Magdaléne  sdav^ 
\ia  vre  vsakojaékim  jevikotn  pojnsan,  sad  f  ako  na  naé  horvaUki  iliH 
lévenaki  Je9ik  obernien,  a  Beca  1718.4. 

BIAfUNlC  MmAJLiO,  zagrebačkí  kanonik  i  ^ríeki  areidjakon:  a) 
Uukba  Marialska,  to  je  osem  prodeki  na  osem  svetkov  B.  D.  Márie,  u 
íagr.  1697.4;  b)  Fénix  pokore  pod  kreljutmi  miloserdnoga  pelikána 
ocivajuci  t.  j.  prodeke  nedeljne  k  9idencu  pokore  vabece,  i  td.  u  Za- 
X.  1697.4;  c)  Prodeke  svetecne  «a  celo  leto,  a  Zagr.  1697.4. 

KRISTOFIC  MIHAJLO,  pavlin,  nauéítelj  bogoslovja  i  glasoviti  pri- 
oviedalac^  ostavi  a  rukopisu  svoje  prodeke  svetecne, 

KRISTOLOVEC  IVAN  iz  Varaždina,  pavlin,  predstojnik  svoga  reda 
1T15)^  kasnje  viecnik  cesara  Karia  VI,  umrie  g.  1730.  Latinskí  ispisa 
oviest  austrijske  koóe,  italijanski  pako  život  sv.  Pavla  prvoga  pustinjaka. 
*o  Horany-u  složio  je:  Vitae  ^cursus  sanetorum  Marthae  et  Magdalenae 
roatice  ante  a.  ÍT30.  Poznat  je  pako  njegov  prevod:  Tomasa  od  Kem~ 
isa  od  nasleduvanja  kristuievoga  knjige  cetiri,  u  Beču  1710,  u  Zagr. 
760.8  tradom  Fr.  Kovaéie'a,  i  opet  a  Becn  1789.8. 

éKVORC  STIEPAN,  zagrebčanín,  pavlin :  a)  Mali  angelski  vere 
auk,  u  Beču  1713;  b)  Zagrebacki  racun  nafhasnovitesi  ísverhu  pesesf- 
oga  leta,  n  Zagr.  1724.8;  d)  Vabitelj  vu  kraljeslvo  nebesko,  to  je  to: 
ledeljne  prodeke^  u  Becu  1726.8. 

ZAGRBBAC  8TIEPAN,  rodjen  o  Zagrebu  g.  1688,  kapuOin  í  čuvar 
SCajarskoj,  dobar  pripoviedaiac  i  neumorni  spisateij,  umrie  15  velj.  1742. 
'ao  je  na  svietlo:  a)  Pabulum  spirituále^  iliti  hrana  duhovna  ovéie 
trstjanskeh  iliti  prodeétva  éess  vse  celoga  leta  nedelje,  u  pet  svezaka 
skanih  g.  1715,  1718,  1723,  1727  i  1734  u  4.  Drugi  aveiak  ugleda  bieli 
riet  u  Celovou,  ostala  éetiri  o  Zagrebu.  Us  četvrti  stoje:  Sermones  mť- 
Jtlanei  pro  diversis  temporum  neeessitatibus,  a  uz  peti :  Prodeke  sorhu 
Bsetereh  ftapovedih  boiieh ;  b)  Zadnja  volja^  aliti  protestaeija  duhovna 
»  vuéiniti  se  pobomna  serdeem  i  jezikom  koliko  je  moguce,  u  Zagr. 
723.8. 

SUSNIK  FRANJO,  isosovao,  a  Zagrebu  svoje  dne  sprovodeé,  stavi 
N  da  isradi  hrv.*Iat.  í  lat-hrv.  ríccBÍk,  ali  ma  prerana  smrt  radnje 
rekinu. 

JANBRESIC  ANDRIA,  zagorao,  jezuvit,  po  Susnikovoj  smrtí  na- 
avi  njegov  rad  i  podá  na  svietlo  sliedeóa  slabaéna  diela:  ti)  Sillabus  vo- 
ibulorum  grammaticae  in  illyricam  translatus,  eum  appendiee  generum, 


deetínationum^  Bm.  Aivari,  o  Zmgr.  192«.8  í  1786.8;  b)  MrnnudnOh  U 
eroaticam  ortografhiam  u  Z»^.  1732.8;  o)  Indéx  voeum  eroaíiešrw^ 
et  germaniearum,  cum  brevi  mtrodmetíone  ad  iin^uam  eroatiemm,  a  Stgn  | 
1738.8;  d)  Lexieon  latinum  inierfretatione  ill^ea^  fermmniea  et  iúi*- 
fmrieu  loeupUs,  a  Z^r.  1742.4.  Ovdje  pri  konca  stojí:  tndeaf  Uhfrieá 
9ivé  eroatieo-iaHnus,  Fr.  oiiénikoiii  Bastavljen. 

SOTTNER  IVAN.  MIH.,  ísuKovac:  a)  Put  vu  neho  po  pravoj  tfÁ 
védi  raven  i  po  vsagdaJmjem  premiilavanju  ttrecen,  a  Zagr.  1734.1}fl 
b)  Putni  to^arui  9  vnogtmi  lepimi  pobomnemi  novimi  molitvami,  u  Za|r.| 
1734.12. 

FUČEK  8TIEPAN,  župník  krapinskí,  prestaví  Be  8  srpiga  1711 
Njegove  sa:  Histórie  s  kraikem  duhovnem  ra%govorom  od  posledi^ú 
dugovani  ť«  vnogek  pobo%neh  knig  sebrane,  a  Zagr.  1735.16  i  1753. 
U  predpovora  povieda,  da  sa  ga  drugi  prísililí  ova  kojígu  obíelodaDÍti,  i 
nebi  on  bio  nikada  po  svojoj  voljí  aóínio  sbog  tóga,  da  je  vre  vnogo 
éeneieh  i  slosneaek  horvaókeh  knig  na  svetlo  dano  i  svaki  dan  s  ve{j\ 
boiium  vecse  ih  nadejemo.  Pri  konca  popevka^  vu  kóje  se  sadria 
poslednia. 

RAFFAY  STIEPAN,  duh.  porooónik  pri  zagrebackom  kaptolo,  lit 
staví,  kô  sto  smo  gori  spomenuli,  Vitecovíóeva  kronika,  a  premina  2  8ti4 
17ôO  a  Zagreba. 

KOVAČIC  ANT.  LUKA  izdao  je:  Venae  itspovidnikov  Ui  «tvof% 
Ivana  Nepomuka,  o  Beču  1737.8. 

MULIH  6J0RGJB  (K  str,  Ó08):  a)  Poboénost  na  vse  hasno 
k  8.  Fereneu  Žaveriu,  u  Zagr.  1739.12  i  17.53.12;  b)  Zarealo  spov 
vu  kóje  se  je  hasnovito  ogiedati  tjudem  vsdkoga  staliia  i  spola,  o 
1742.8;  c)  Posel  apoštolskí  vu  navuku  kerstianskom  pustavten,  o 
1742.8  a  dva  sveflka;  d)  Katekismui  horvatski,  a  Zagr.  1742.12;  e) 
calo  pravedno,  gdi  se  ima  istinifo  impisanje  kada,  kako  i  maitú  geré 
zákona  Ijudi  od  staré  kerstj.  katol.  crikve  i  od  rimskoga  pape  jesu 
stupili,  a  Zagr.  1742.8;  f}  Škola  kristuševa  kerséanskoga  navuka 
puna,  u  Zagr.  1744.12;  g)  Poboinost  na  sve  hasnovita  k  s.  Fereneu 
giasu,  u  Zagr.  1744.12;  h)  Zákon  bratitistva  i  mavjstek  éudnoga 
dveh  poboineh  tovarusev  Sv.  isidora   i  Marice,   drugo   izdanje  ■ 
1746.8;  íj  Nebeská  hrana,   vu  sveteh  jestvinah  kruku  i  vinu,  toj 
Poboinost  molitvaky  litaniah  i  popevkah:  mleku  i  medu,  tojete: 
canskom  navuku  hasnovitom  ra»govoru  í  td.  ovak  s  novié  skúpa 


I  Zagr.  1748.8  posyeóena  Ojorg..  BraDJa|;a  bisk.  zagr.,  tpet  1777.8,  1779.8) 
715.8,  1849.8.  Ova  je  u  národa  jos  danas  vrio  obljubljena  knjiga.  Jesik 
Boogo  nagibije  na  slovenskí  icgovor. 

BEDEKOVIC  JOSIP,  pavlin,  obci  odrednik  u  reda,  osím  latinské 
Bjige  e  rodnona  miestu  Sv.  Jerolima  (^Neostadii  17ô2,  gdje  pravo  9af^a)^ 
lóži  naéki  iz  latín,  od  Ad.  Koloczana:  Manuale^  t.  j,  rucna  knjiiica  iliti  kra^ 
ek  náuk  na&em  lajkom  alt  ítkupne  bratje  za  leieii  na  bokjem  putu 
iapredek,  u  Gradca  1744.8. 

SOoTARIC  JERIMA,  malobraóania,  napisa  molítvena  kojižicu:  Du- 

,  v  v 

jovnt  venec  po  Saf.  II.  369^  a  po  Kukulj.  Duhovni  vertlac,  u  Boprunu 
746.8. 

KRČELIC  BALDASAR  ADAM,  rodjen  9  velj.  1715  u  Brdovca  bliza 
íagreba  od  plem.  porodice  korbavske  ondje  naseljene^  nauéitelj  múdro- 
^bja  i  bogoslovja,  kanonik  zagrebački  (1747'),  zatím  opát  (1749),  a  na- 
^kon  prístav  banskoga  stola  (tl5íl),  umrie  g.  1778^  ostaviv  svoju  príbo- 
%vaL  knjížnicn  zagrebackoj  akademíji.  Mnogo  se  bavio  domácom  poviestí, 
b  je  vise  djela  o  ojoj  na  svietlo  dao,  navlastito  ono  uspomene  vriedno: 
H  Regnis  Dalm.  Cro.  et  Stav.  notitiae  praeliminares  (u  Zagr.  1770 
b/.^;  ali  nije  ni  svoga  jezíka  zanemario,  napisav:  a}  Blazenoga  Augu- 
Hna  GasioUi,  negda  biskupa  Zagrebackoga,  iivlenje,  u  Zagr.  1747.8^ 
aljda  prevod  Marnaviceve  radnje  o  istom  predmetu;  b)  Najvredneše  stál- 
osti pelda  poglaviti  i  precastni  gospon  Janus  Busan,  sláv.  i  horvat. 
rsaga  viceban,  7  apr.  1767,  u  Zagr.  1767.4,  govor  5  c)  Duinosti  spun- 
enje  proti  pokoj,  g.  gro  f  u  Petru  Troilu  Sermage,  u  Zagr.  1772.4,  govor. 

6AŠP4.ROTI  HILARION,    rodjen  1712,   pavlin,   državní   namiestnik 

Lípoglavi,   premínu   6   ožujka    1762:   Cvet  sveteh,  ali  zivlenje  i  cini 

beteev,  koteri  vu  nasem  horvatitkem  iliti  slovenskem  orsagu  s  vek- 

um  poboknostjum  i  s  prodectvom  postuju  se,  u  cetirí  svezka  u    4.i,  od 

ojíh  prví  natískan  u  Gradou  1752,  a  ostala  tri  u  Becu  1756  i   1761. 

GLIC  AR8ENIJ,  varaždinac,  franjevac,  prípoviedalac  na  glasu:  a) 
*ut  svetoga  kriia,  u  Zagr.  1752.12;  b)  Sveteh  pastirov,  pastiric,  te- 
akov  i  spodobneh  iivlenje,  u  rukopisu  od  g.  1770. 

*TAUSI  FRANJO  (F.  str.  493):  Vsem  bratom  i  sinom  stolne  cir- 
ve  Kagreb.  ocituje  svetke,  vu  kojeh  slobodno  je  delati  ali  ni,  u  Becu  1754. 

BOGOVIO  LOVRE,  franjevac  iz  varmedje  šoprunske^  napisa  za  u,- 

v 

arske  kajkavce:  a}  HiÁa  %lata  uzidana  pri  s.  brigu  Kalvárie,   u   So- 


~  524  - 

pronu    1756.8,   1772,    1778   i    1813.8;    b*)  Mariánska  evede,  n  éoproH 
1757.8. 

élLOBOD  (BolHé)  NIHAJLO.  župník  Martinské  vesi,  kasnje  8t. 
Nedeije,  gdje  umrie  g.  1787.  Bío  je  na  clasu  kao  dobar  mekanik  í  la- 
tinskí píesník.  U  materinskom  jesika  ísradio  Je:  a}  Ariitnetíka  korvatskt, 
Q  Zagr.  17.58.8;  h)  Kabala,  to  je  na  vsakojacka  pitanja  kraiki  ier  oe»* 
dar  prikladni  odgovorif  a  Zagr.  1768.8  (^be%  švoga  imena"), 

PALKOVIC  QODOPRID,  franjevac,  posnat  samo  sa  molitvena  kojí- 
žien,  koJQ  napisa  za  kajkavce  o  Ugsrskoj:  Duhovna  kitiea,  ka  Je  na  A'o- 
pom  Grádu  lifo  cvála,  ati  je  veda  sraila  i  $  jaékami  nakicena,  Mtelem 
pri  Divici  Márii,  n  Qjurn  1758.8  í  o  Sopruno  1778.8. 

NILUNOVlé  JOSIP,  isnsoTac:  Šeit  nediljah  na  poitenje  Aloim$ 
Gon%aga,  druibe  Išusove  izpoviednika  odredjenih,  o  Za^r.  1759.8. 

KOVAČiČ  FRANJO  (yo  Šaf.  IL  368,  a  po  Kukulj.  Ferdinaníf^ 
premína  22  svib.  1789  kao  duh.  pomoénik  o  Vídovco  blizu  Varaždina.  (M 
njega  ímamo:  Tomata  od  Kempisa,  od  nasleduvanja  krittuievoga  knif$ 
éeiiri,  %novié  preitampali  vucinjene,  a  Zagr.  1760.8.  Šafárik  nesoa,  jl 
H  ovo  sbílja  nov  prevod  Kempisa  ilí  prosto  prestampanje  Krístolovéeif 
prevoda.  Vierojatno,  da  je  ono  isto,  alí  Kovaôiéem  poizpravljeno.  Kiki^ 
Ijevió  pako  donosí  za  istú  godínu  prevod  Kempisov  ovako: 

VRAGOVIČ  BARBARA:   Tomaia   od   Kempisa,   od    nasledovaujš 
Kristuieva  stráni  IV,  po  jednom  redovniku  reda  8v.  Pavla  (naime  /e. 
Kristolovcu)  i%  diaékoga  na  horvatski  ť/ť  slovenski  prevedene^  s  f^j 
govorom  od  Barhare  Vragovieeve,  n  Za^r.  1760.8  i  n  Be«i  1789.8. 

ŠVA6EL  FORTUNAT,  franjevac  dŕžave  Sv.  Ladislava,  prípovieda^ 
lac,  rodjen  29  ruj.  1715  u  Varaždinu,  prestaví  se  u  Verovitíci  g.  171% 
Izdao  je:  Opus  selectum  eoncionum  festivalium  ordinariarum  ei  «tft 
traor.  croatice,  u  Zagr.  1761-2.4  o  tri  svezka.  Uz  prví  svezak  stojí:  A^ 
pendix  eoncionum  quadragesimalium. 

JAKOBILLI  LUDVIK,  ísusovac:  Zavjetek  iitka  Sv.  Felieiana  bi- 
skupa i  mucenika,  i»  lat.  na  horv.  jentik  prenesený  u  Zagr.  1762. 

LOVRENČIČ  NIKOLA  iz  Zagreba,  ísnsovao,  nastevi  kronikn.Vite* 
zovíéevu  sa  strane  ízvanjske  poviesti  od  g.  1744  do  1761. 

KRAQEL  EBERHARD  MARIA,  reda  servitanskoga  mísnikl,  sioäfl 
ngarske  kajka voe :  Četverovrstni  duhovni  perstan^  ki  stoji  va  tiur^jvím 
premisljavanju   éetiri  poslidnji  dugovanjih   i  td.  svemu  heritsUíu^ 


\arodu  darovaný  n  Šoprano  1763.4,  U  jeziku  innogo   se  drží  slavooskoga 
Iffovora. 

PRVIZOVIČ  TOMA  ZáK.  sastavio  je  dielo  pod  naslovom :  Múka  i 
mrt  Kristuieva  po  tvetek  Evanyelištah  JUaiheu  i  Januiu  fOfiaana^  u 
íagr.  1764  na  čitavom  lista  o    dva  sveska. 

RBS  6J0R6JB,  za^ebački  kanonik,  kaptolski  éavar  i  ob6i  na- 
liestoik,  opát  B.  D.  Márie  od  Belestene,  premina  2  lip.  1767  u  Zagrebu: 
^et  kameňov  prece  Dávidove  stolnaceni  f  o  pet  prodectvih  od  P.  Ani. 
^ieira,  sada  pflk  t«  latin,  na  horvatski  Jevik  prenesení,  u  Zagr.  1764.8. 
^ri  koncu  stojí:  Prodeetvo  od  obcinskoga  suda. 

BRKE  PETAR  iz  Legrada,  primív  náuke  u  Zagrebo,  Beco  í  Bole- 
ní, pošta  duh.  pomoéníkom  u  Bístrici,  a  kasnje  žopnikom  u  Legradu^  gdje 
mrie  23  srp.  1798,  napísav:  Kine  oaebujni  slavnoga  orsaga  horvatskoga 
}  jest  cudnovata  pripetjenja  i  oaebujne  milosce^  kotere  pri  cudnovitom 
ipu  Márie  Bistriéke  vike  vre  let  ae  skaiuju,  u  Zagr.  1765.8  í  u  Gradcu 
775.8. 

SVOBODA  PROKOP,  rodjen  g.  1738  u  Českej,  franjevac,  liekar  i 
rípoviedalac,  ovím  se  svíetom  razstavi  g.  1767  u  Ivanióu.  Ostaje  nam 
fegor  govor,  sto  je  srp.  1765  držao  u  Krapíní:  Preporodjeni  Ceh,  alit 
úetosii  svefoei  Sv.  Prokopa  vu  domovini  Ceha,  í  td.  u  Zagr.  1765.4 
po  Šaf.,  a  po  Kukulj.  1767^. 

GORUP   NIKOLA   íz   Lipika   na   Nodraspotoku,   župník    u   Krapíní^ 
remínu  g.  1778:  Zerealo  mariantko  kipa  jerussalemskoga  vu  Krapine, 
Zagr.  1768.8. 

S0LENG1  KARLO^  nadzíratelj  sadjenja  morava  po  Ugarskoj,  Hľ- 
kCskoj  i  Slavonijí,  dao  je  na  svíetlo:  a)  Kratek  navuk  iliti  uputjenje, 
íifc  dudovo  belo  drevo  fnaaadjati  i  cerveki  svilu  delajuc'i  hraniti  se 
ioraju,  u  Zagr.  1768;  b^  Kratek  navuk  za  murve  sejati  í  td.  u  Zagr. 
771.8;    c)  Potverdjeni  nacini  %a  pomoc  Ijude   vu  vode  utopljene,  u 

v 

agr.  1780  (^Kukulj.,  ali  po  Sa  f,  II.  287  ova  knjikica  nijp  njegova), 

v  r 

OZEGOVIC  GJORGJE,  župník  gradackí  í  podjakon  časmanskí:  Go- 
^r  u  smrti  Frana  Tkausmy-a  biskupa  magrebackoga,  u  Zagr.  1769.4. 

MATAKOVIČ  BALDASAR,  kanonik  sborne  crkve  Sv.  Daha  u  Časmi 
iupnik  a  Sv.  Mariji  kaptolskoj  u  Zagrebu:  a)  Naruéna  knjiiiea  navuka 
n'séanskoga  vu  priliki  ra%govora  med  navucitelom  i  vueenikom^  u 
agr.  1770.12;  b)  Sermones  morales  super  toHus  anni  dominicas  Joannis 


B0pt  Campadeili  ex  itmlieo  in  i^emaeutum  vulgare  croaticum  traducH^ 
u  Zagr.  1770.4  i  1774.4  a  dva  svezka. 

PAUL  VBNGBSLAV  IV.  u  éeskom  kraljevstvu  drŽavDÍh  kojíga  cb- 
var:  Ra^govor  i  navuk  od  derianja  i  hranjenja  ovae,  %atem  od  oMb- 
lavanja  duhana,  i«  nemskoga  je*ika  na  horvatski  preneien,  a  2«gr. 
1771.8,  na  dva  diela. 

80LEN0I  VENťESLAV  ísdao  je:  Kraíki  navuk,  vukojem  %adť\ 
iava  se:  kak  je  treba  murve  sejati  i  presadjati,  i  kak  9e  tvilni  éerd\ 
nleéi  i  odhraniti  mora  ju,  u  Zagr.  1771  í  1778.8. 

KOZMIC  STIEPAN  Surdanski,  pripovíedalae  luteránski  šomogjske 
županije:  a)  Nouvi  ttakon  alt  testamentom  gospodna  našega  Jessuia  Kn- 
stusa  %daj  oprvió  h  grckoga  na  stari  slovenskí  jezik  ohrnjeniy  n  Htlľt 
1771.8  s  predhovorom  od  J.  Toľkosa  pripoviedníka  u  Soprunu,  kasnje  tí- 
sepQta  prestampan,  a  najskoli  u  Kisega  g.  1848;  b}  Sveti  Evangeliom 
pouleg  kolendariuma  i  reda  rimskoga  na  sve  nedelje  i  svetecne  dnif* 
éopronn  1780,  treci  put  1804.8. 

PLANTIČ  NIROLA  is  Zagreba,  župnik  kod  8v.  Brčka  nad  Boiji- 
kovínom,  kasnje  isusovac,  te  aposloiski  pohadjatelj  í  vladár  a  Parakrijii 
amrie  g.  1777:  Poboina  i  krátka  tta  vsaki  dan  meseca  premisljavsi^ 
vsem  sveto  iiveti  i  sreéno  vumreti  itelecem  kruto  hasnovita,  o  Ztgr. 
1771  i  u  Varaždina  1775.1'^. 

MATIEVIČ  JOSIP  ERNEST,  rodjen  u  Ivanícu  1.  ožoj.  1742,  kr 
nik  Q  Oa^ežniei  {177?),  očítelj  víeroxakona  na  kŕ.  školí  (t79í)  i  olurtik; 
kod  8v.  Marka  a  Zagrebu,  gdje  se  23  srp.  1808  prestaví^  isdao  je:  a)| 
Pomum  granatum,  worinnen  durch  die  in  dem  lôbl.  Varasdiner  GvUr 
ralat  úbliche  kroatische  Redensart  der  wakre  Kern  der  deutschen  Hpraá^ 
expliciret  wird  i  td.  u  Zagr.  1771.8  3  b}  Jan.  Jur»  HoUanda  rastolwš' 
éenje  evangeliumov  nedeljneh^  ť«  nemskoga  na  horvatski  jestik  prfíU* 
šeno^  11  Zagr.  1796-1799.8  u  4  sveska;  e)  Rastolmacenja  sverhu  vtHr 
koga  katekismusa  i«  Joh.  Nep.  Langs  Pfarrer  in  Marlen,  na  horvštik\ 
jezik  prenesená,  u  Zagr.  1796-1802.8  a  5  svezaka;  d)  Vnogorrstne  f^-i^ 
boinosti  sversavanja,  u  Zagr.  1802;  e)  Veselá  i  »a  cteti  kruto  rv 
godna  pripovest  od  poboine  i  bogabojeée  Renanske  grofice  Génový 
vu  horvatskomjemkuskupsloiena,n  Zagr,  1806.8;  f)  Horvatska  Grs»^ 
matika  oder  kroatische  SpracMskre,  sa  slovníkom  (Hr,  Zô9-40^  t 
Zagr.  1810.8,  po  Karnígjevoj,  ali  podosta  slabija  (Saf.  ÍL  309'). 


—  627  — 

ORSIČ  JOSEFA  rodjena  2ichy,  sapraga  kneea  KrsU  Orsiéa,  po- 
grebena  u  Stubíci  6  ožoj.  1778:  Vraéitel  betegujuce  iiviney  a  Zagr.  1772.8 
i  1799.8. 

v 

PAZJ  (Pamy")  IVAN,  biskup  sriemski  a  g.  1770  sagrebački^  Trli 
Ijabitelj  oarodoe  knjíge  i  národa,  premina  17#2.  Miklouéió  ga  blagoreéni^ 
kom  nasívije,  ili  se  ôíni  da  nije  nista  na  svietlo  dao. 

KBRBSTURI  JOSIP,  iz  étrigova,  dvorskí  perovodja,  izdao  je  g. 
1774.8  njeku  knjiga  bez  naslova  (^Kukulj.'). 

ROMÁNI  ANTON^  kr.  nadzorník  svilarstva  a  Hrvatskoj.  Hiklousíé 
ga  stavlja  medja  inostraoce^  kojí  su  hrvatski  písali.  Izdao  je:  Kratek  na- 
vuk,  poleg  kojega  najbolje  beleh  murvih  drevje  »adobiva  «e,  ter  i  svilni 
cervi  redno  kranUi  se  moguj  u  Varaždína  1774.8  i  1775.8. 

LALANGDB  IVAN  KAR.,  rodjen  g.  1743  a  Lakseoborgo,  žopaníjski 
liečník  u  Varaždíou,  ooírie  g.  1799.  Káže  Jaraníé,  da  mo  je  filJGBN 
KLIMPACHER,  franjerac,  državník,  rodjen  26  srp,  1738  n  Varaždina  i 
ta  pogrebeo  26  síeč.  1817,  preveo  dva  diela  na  hrvatski  jezík,  a  ipak  da 
sa  bieli  svíet  ugledala  pod  samím  Ivanovím  imenom.  Miklouéié  pako  tvrdí, 
da  je  i  sam  hrvatski  pisao.  M.  Terezija  vrlo  ga  Ijubíla,  kô  sto  I  slávni 
Vaii  Swíeten.  Njegove  sa  radoje:  a}  Bíedieinu  ruraiis  iliti  vraetva  lada- 
njska  %a  potrebocu  muiev  i  airomakov  horvatskoga  orsaga,  prvá  strana 
u  Zagr.  1776.8;  b}  Kratek  tiavuk  od  meitrie  jnípkore»ne,  a  Zagr.  1777.8 
i  1801.8;  c}  impisavanje  vractvenih  i^od  horvatskoga  i  slavonskoga  or- 
saga, i  od  nacina  nje  uiwati  «a  potrebocu  ijudik^  u  Zagr.  1779.8;  d) 
Nacin  Jabuke  %eme{jske  aaditi,  o  Zagr.  1788.8  (po  Kukulj,  Í78T). 

VITKOVIC  IVAN,  isusovac,  dobar  latinskí  piesnik,  uoitelj  í  posHe 
akinutja  jezavitskoga  reda  na  gímnazijí  a  Zagreba,  gdje  se  ovím  svietom 
rasstavi  10  ruj.  1790:  Grúnde  der  kroatiichen  Sprache  «tii?i  Nutisen 
der  Deutseken,  verfatit  ftti  Agram  in  J.  1779,  u  rukopisu   (Saf.  il.  308'). 

PTOLOMEJ  IVAN:  Vsakdasen  smerH  spomenpk,  u  Zagr.  1780.12 
(mFuranié), 

TINTOR  ANORIA:  Prodika  1780,  a  rakopíso  kod  Kukuljevica. 

MALBVAC  6R6UR  (V.  str,  609).  U  prozi  ostaví:  a)  Trojvrstna 
JHÍarie  Tkere%ie  rimske  oesarice  i  apoštolské  kraljiee  krepost,  vu  vre- 
tnenu  mertveékoga  obsluiavanja  si.  varmegje  i  pi.  magistrála  Zagreb, 
désn  16  pre%imea  1781.4  (govor),  b)  Nebeski  pastir  pogublenu  oneu 
aée,  u  Optaju  1 785.8  i   1795.8;   o.)  Živlenje  kapueina  t«  roda  Leslja 


-  5Í8  - 

grófa  y  K/Uvina  ť«  Skoeie  orsaga,  imšnom  Arkangeia,  u  rukopisu  oá 
S,  1799. 

NULIH  IVAN,  Í8U0ovac  apoštolskí  pohadjateli  sa  sagrebaékn  bisko- 
pijuy  premíoo  a  ^grebu  12  list.  1798:  Prodeétva  krmtka  i  gotova  od 
jferve  nedeije  korizmene  do  írojaeke,  o  Zafreba  1782.8  prví  diel;  a 
dľugi:  «a  nedeije  od  pervo  po  trojokih  do  anjeUké,  u  2igr.  1784.8  (/ra 
Kuk.  Í794), 

WOHLGEMUTH  PILIP,  vrli  latínski  govornik,  mnocovrstne  znaaa- 
6ti,  žopnik  o  Sunji,  satim  a  Zagrebn  kod  Sv.  Iv.  Krstitcija,  kanonik  éas- 
nianski^  ravnatelj  obcega  síemenista  a  Pestí,  opát  sv.  Odkapitelja  od  Le- 
kára, stílao  éasroanskoga  kaptola^  í  po  Kakalj.  sagrebaeki  kanonik,  omrie  ■ 
Beéa  13  stud.  1804,  ostaviv:  Zpomenek  preizv,  i  ffresveí.  g.  grófa 
Krištofa  Oraié  od  Slaveiió  í  td.  u  Zagr.  1782  4  (^govor). 

8ZENT-NART0NT  IGNJAT,  isasovac,  a  po  okinotjo  te  sliedbe  aéi- 
telí  krasnih  oauka  na  sagrebačkoj  ^imnasiji  í  kao  latinskí  piesnik  aa 
glasa,  satím  aupnik  í  podaroídjakon  u  Sabotici  medjumurskoj,  gdje  se  pre- 
staví 13  velj.  1806:  Einleitung  «fir  kroatischen  Sfraehlekre  fúr  Tewi- 
oehe,  u  Varaždíou  1783.8. 

KOCIANČIČ  BALTASAR  (^o  Kukuij.  Bartuo),  rodjen  g.  1740  • 
Samoboru,  naučitelj  bogoslovjti,  žapnik  u  Sisko  Q17T5^4'),  kanonik  sa- 
grebacki,  premÍRO  4  siec.  1806:  Fiíotea  iliti  upeljavanje  vu  poioino  ih- 
ijenjej  im  talian,  na  horvatski  jemik  obernjena^  u  Zagr.  1784,8.  Ovo  je 
dielo  najsjajniji  biser  kajkavske  knjíge. 

OALJUF  JOSIP,  biskup  sagrebačkt,  ostavi  za  odhranilíste  sirotčtť 
do  300^000  for.  Po  Niklousíéu  veoma  se  knjigom  xabavljao  í  dosta  napi- 
sao,  navlastito  prípoviedanja,  sve  a  rukopisu.  Ostavi  sviet  b  velj.  1785. 

PANDUaiČ  OJOtiGJE,  rodjen  g.  1738,  naučitelj  bogoslovja,  sagre- 
bački  kanonik  {17%6)  i  pievalac,  opát  sv.  Apoštola  Petra  i  Pavla  od  Tata, 
umrie  10  stud.  1826:  Spomenek  činov  i  iivlenja  preim.  i  presv.  g.  Ji- 
oefa  Gal  ju  f  a  hiok.  stagr.  den  18  suoeca   1T86,  o   Zagr.    1786.4    (jgovory 

RISTO  EMANUEL  napisa:  Delo  iliti  rasslog  sverhu  škodlivosti 
ienokih  modercev  (^Mieder")  na  pervo  dano  po  iv.  Mikalju  ocosuUa 
vractva-navuéitelju  slávne  slobodscine  vractvo-mnanja  Ka  vreme  no- 
mestniku,  i«  nemskoga  na  harvacko  preokemul  je  B.  R.,  u  Požonu  1784.& 

DEVERIČ  IVAN.  svedenik  biskupíje  sagrebačke  i  ucitelj  kod  hr- 
vatske  skoIe,  premino  oko  g.  1790:  Ctenja  i  Evangeliumi  »a  vse  ned^ 
i  svetke  celoga  leta  %a  potrebnost  preslavne  biskupie  magrebacke,  v  Zagr. 
1787.  Prví  dio  bje  i  aapose  natískan  s^  školskú  porabu. 


-  629  — 

tfOSEDNAR  FR.  JOS.,  oltarnik  u  Varaxdiiio:  a)  OUéo  t/t  «t»0|i<Ca- 
snanskoga  navuka  8  kratkem  roKtolnacenjem  spUtuuje,  iz  magiarskoiptl 
f.  1787,  a  rakopiso;  b)  Pitanje  k  dr,agem  domorodcem  slavneh  oraagov 
Dalm.  Horvat.  i  Slavon,  JHester!  kaj  sem  éineei  da  iitek  vekiveéni  «a- 
dobimf  isto  tako  u  rukopisu. 

«  ...» 

KORNIK  PRANJO,  rodjen  u  Radkersbargu.  ačíUU  í  ravttatelj  i^ft- 
rodnih  škola  o  Samoboro  i  a  Zagrebo^  amrie  26  Telj.  1807  a  Zagreba: 
KroatÍ9che  SpracMe/ire  oder  Anweisung  fúr  Deutsche  í  td,,  u  Zagrebu 
1790.8,   1795.8  i  1810. 

DOLINIČ  ANTUN,  pavlín,  preveo  je  n  latinskof a :  M  ««.  Pism^ 
storie  i  ffripeéenja  evake  versH  «a  poboinim  tíalcem  ugoditi  fi  vrime 
od  bolestij  1790  u  rukopisu. 

BARIČEVIČ  ADAM  ALVIŽ,  rodjeo  12  ruj.  17&6,  uôiteli  na  sa^. 
gimnasijí,  supnik  kod  sv,  Márie  kapUUke  »  kasíne  u  Brdov<iih  blisu  Za- 
greba  Q180S}y  prémiou  21  ožuj.  180tí.  Vrlp  učeu^  te  élap  napuUake  i  tu^ 
rinske  akademíje,  dopisívao  se  s  najslavnijími  muževi  svoga  doba.  EatarÍQ# 
II  ga  obdarila  uspomeoivim  novcem  i  knjigami.  Noogo  je  nafiaao  latinskí 
i  hrvatski,  alí  je  od  svega  tóga  malo  natiskaoo,  a  njesto  propalp^  kô  sto 
oa  pr.  pregled  književne  poviesti  hrvatske.  Voltíé  káže,  da  je  na  hryatskí 
preveo  i  knjige  Ciceronove  de  Offieiis,  Seneptute,  Ámicitia. 

VRANIC  ANTUN  iz  Karlovca,  župnik  u  Šípku  |  podarcidjakon  k(^r- 
lovackoga  kotara,  svíetom  se  raiis.taví  3  koU  1820:  a}  IHiaisi  Robin9on  ť- 
liti  Jedna  kruto  povoljna  i  hasnomta  pripovest  sta  detcu  od  J,  H, 
Kampe,  iz  nemakoga  na  horvatski  jezik  prenesená}  u  Zagr.  1796.8 
u  dva  svezka  ;  b)  Arfa  Dávidova ,  to  jest  soltari  sv,  Pisma  poleg 
Vulgáte  s  svojemi  razioinaéenji  i  td.  1816.4;  o)  Plaé  iliti  náreku- 
vanja  Jeremie  proroka  na  horvatski  jezik  prenesená,  1820.  Dve  dvíe 
cadnje  rukopisné  radnje  Antunove  óuvajn  se  u  knjížníeí  žagrebaéke  nad- 
bisk  upije. 

HORVAT  JOSIP,  rodjen  29  velj.  1772  u  sv.  Petru  medjumursliom, 
gdje  je  i  župnikom  bio,  kanonik  sagrebački:  Krátka  na  spodobu  krscan- 
skoga  navuka  napravljena  prodečtva  na  vse  nedelje  i  svetke  celoga 
leta,  iz  nemskoga  (J.  P.  Schilcheni)  na  horvatski  jezik  prenesená,  n 
Zagr.  1796-1803.4  u  osam  svesaka. 

ORSIC  FRANJO,  grofovske  porodíce,  sagrebaôki  kanqaik,-^  opát  i 

ar^idjakon  od  Kalmika,  umrie  18  sieč,  1807  u  48  godiai:  &)  Knjiziea  9d 

34 


-  ft30  — 

haratanja  9  ftnki,  van  iana  f  o  Jednom  finkoljubitelu,  n  Zagr.   179B.8; 
h}  VraéiielJ  hetegujuée  Hvine,  o  Z«|;r,  1799.8,  drago  ísdanje. 

KNEPAC  ŠINUN,  fraojevao,  žapoík  a  Cikleža  sopruoske  varmedje: 
a)  Lapat  evangeliumskif  o  Šoprunu  1798;  b)  Vráta  nebeská  odperta  ver- 
nému kerideniku  moleéemu  i  duznoeU  kericanske  oberiavajuéemu,  n 
áoprana  1800  í  180Í.8. 

60RŠČAK  6.  JOSIP^  rod  jen  12  srp.  1754  a  Zagrebu,  doh.  pomoc- 
ník o  Petrinjí,  žopník  o  Jesenovoa  te  a  Petrioji  i  kao  podarcídjakon,  gdje 
premina  5  velj.  1824:  Govorenje  »arad  ereénoga  Mantue  predoblenja,  dan 
96  augusitt  1T99,  o  £agr.  1799.8. 

SINKOVIČ  NIHAJLO,  žnpnik  a  fvanca  kod  sv.  Ivana  krstítelja: 
Manlue  na^ad-doblenje,  slokeno  %  alduvano  B.  Pavlu  Kraju  generalu, 
reeeao  daa  18  ao;.  leta  1799,  a  Zag^r.  1799.4 

DIANIČ  FRANJO  ii  Saniobora^  oóíteU  na  gimnasiji  sagrebaékej, 
umrie  16  pros.  1799.  Oatavi  o  rukopiaa:  HomaMe  deiee  priatei  vu  pri- 
pofyidanjih, 

PAJER  LEOPOLD,  líečnik  a  Varaždínu,  po  Níklonáiéa^  akoprem  i- 
lioBtranac,  veoma  se  bavío  našom  knjígom,  te  napísao :  od  -kreposti  topUe 
varašdinških  i  krapinekih, 

RAFPAJ  MIRKO  (F.  elr.  499):  Prodeótvo  vu  priliki  vpeUnJa 
redovnikov  od  mUoserdnosH  i^vaneh  vu  t»  nová  podignjen  za  vbo$e  i 
boleknike  obéineki  špitál  vu  Zagrebu,  a  Zagr.  1804.4. 

OALOVIČ  MIHAJLO,  sa  agarske  kajkavee  íedao  je:  Duhovne 
knjikice^  u  Kisega  1804^  a  Šoprano  1811,  í  u  Železnom  mjesta   1840. 

LAAB  NATIA,  žapník  a  Novomselu  (UJfala)  áoprunske  žopaaije, 
isto  jé  tako  za  ogarske  kajkavee  napisao:  a)  KratHa  aumma  veiUsoge 
obéinskoga  katekizmuea  «a  ucnju  mlaje  druHne  gomjih  ugarski  Hor- 
vatov  osebito  %delan,  a  Budimu  1804.8  (  po  Saf,^  a  po  KukulJ.  1814.8)} 
li)  Veliki  obcinski  katekismue  za  gornje  ugrske  Horvate  osobitá  zideUm, 
U  Badimn  8  Qpo  Šaf,  ptije  g.  t89ff), 

COLIC  MAKS.  von  Lôvensperg,  f  z  Senja,  uéítelj  najprije  krasno- 
slovja'a  kasnje  bogoslovja  éadorednoga  na  akademijí  zagrebackoj,  napokoa 
kanonik  i  nadjaknn  u  Vaskí,  prestaví  se  15  rujna  1808  o  59  godíní,  ^ 
stavív  a  rakopisn:  Blagorečnik. 

YRHOVAC  MAKS.  (F.  str.  Síl  J:  a)  Blotitve,  kóje  duhovni  p*- 
sfiŕi  s  poboinem  Ijudstvom  skerbi  trikovej  duhovnoj  zaufanem  obéintlks 


-  531  — 

múlUi  imaju,  %a  haaen  biakupie  Zagrebaéke,  a  Zagr.  1804^;  b*) 
Kerstcanski  navuk  s  molitvatni,  a  rukopiso  prije  g.  1810  (8a f,  ti.  SS7)\ 
e)  Dieiiones  et  homiliae,  latine  et  erooHee^  u  rukopíóa  prije  g.  1810 
(Saf,  i/.  SSS)  ;  d)  Podvuéavanja  va  najpoglamíeiéh  vere  istinah  ť  naj'- 
otobiUsek  keratjanskeh  duinoatjah,  a  Zagr.  1822.8;  ej  Poboinoat  k  bO'*' 
ianakomu  serdcu  Jekuia  odkupiteija  naiega^  u  Zagr.  1627.8  í  u  Varaž- 
4inu  1827.8;  f)  G^oeoH  vojnikom  u  oci  raía,  a  rakopisii  kod  Krístjano* 
?iéa  CŠaf.  IL  S60^. 

éTIVALIČ  MIHAJLO  (F.  $tr.  48S)i  Nacin  obdelavanja  ter^'a,  n 
rokopisu. 

VORJ  (Vory)  NIREO,  vierojatno  ís  Varaždina,  ravoateQ  ondies- 
nje  národne  ékole,  natim  nadzornik  i  ntilao  sagrebaékoga  kaptola,  pu  Sto-* 
lióu  i  Voltiéa  napísao  je  njeko]íko  ákolekih  kqjisíea.  Umrie  21  vejj.  1809. 

MIKLOUŠIČ  TONA  (V.  átr.  ôW).  Ovaj  neumorni  radinao  na  poija  do- 
máce proBviete  ostayí  nam  svoja  poglavita  diela  a  prozí,  a  to  sa :  a)  Syl^ 
lahus  vocabulorum  grammaticae  Em.  Álvari  in  croaticam  linguam  con- 
versorum,  u  Zagr.  1796.8;  b)  Naredba  obeinska  «a  ravnanje  i  obder^^ 
iavanje  tak  druiine  kak  gospodarov,  n  Zagr.  1812,  prevod,  te  još  mnogo 
drugih  pomaojih  službenih  spisa  {^V.  Saf.  IL  34T-S0')}  c)  Navuk  «eme- 
Ijake  Jabuke  ititi  krumper  za  kruh,  jestvine  i  konjkermu  potrebuvati, 
íz  nem.,  a  Zagr.  1817.8;  ď)  Stoletnt  kalendár  iliti  dnevnik  atoletni  hor- 
vateki  do  leta  1901 ,  n  Zagr.  1819.8  sa  i  piesni  pri  konca;  iznova  1849.8 
poizpravljen  po  J«  K. ;  e)  Sveti  ESvangeliumi  nedeljni  i  aveteéni  céloga 
leta  %a  potrebuvanje  slávne  biakupie  vagrebaéke,  po  Mik.  izprarljení,  a 
Zagr.  1819.8;  f)  Ctejenja  i  EvangeHumi  na  ave  nedeije  i  avetke  celoga 
lata  a  priloienum  mukum  kriatuaeimmý  i  aavjetkom  aeatavljeneh  E- 
vangeliumov^  i  td.  o  Beco  1821.8  za  ékole;  g)  Itíbor  dugovanih  vaako^ 
veratnah  «a  haaan  i  ra%veaelenie  aluieéeh,  vt  Zagr.  1821.8  i  1839.8; 
h)  Poduéavanja  vu  najpoglsvUeaih  ver  e  iatinah,  o  Zagr.  1822.8^  i)  O- 
gki9  gospodm'aki  od  iuée  i  atrel  •vodiiehv  i  td.  o  Zagr.  1825.8  iz  nem.^ 
k)  Navuk  od  proatéenja  vu  obdinakom  i  od  proatcanja  oMeum^togm^ 
n  Za^r.  1826.12;  I)  Póboinoat  k  boianakomu  aerde$i  Jemuaa  oéUtupiiela 
naiega,  vu  horvatakem  je%Utu  a  ra%tolmaeenjam  na  svetla  dana,  a 
Zagr.  1827.12;  m)  Molitvena  knjiiica  mm  vaakdainju  pobokno9t  všoko^ 
mu  karatéeniku  aevaema  potrebná,  o  Zagr.  1828.12;  n)  Zvariavanje 
poboinoaH,  a  Zagr.  1830.8;  o}  Naéin  človeka  od  stekloga  paa,  vuka^ 
maéke,   kaee   ali   druge  jadovita    atvari    ranjenoga   aagurna  avraeiHy 


-  ft32  — 

fi  nem.  á  £ftsr.  1881;  p)  SMnJ  HRkUmi  iii  dofodjenjm  Zrinj  JK- 
kUtuia  ban9  korraitkofo,  njeyoveh  dvek  frijatéio9  ť  Judite  lljefalm 
im  nu$€r$»  nm  korvateki  f  o  J.  P,  prenesená^  po  T.  Jf.  popravijenm  i8^^ 
■  Kft^.  8 1  q)  Prodiké  ««  ciela  i^oillna,  ii  rakopiso;  v)  Kuénú  Iiekmr8ív9. 
o  rokopisa. 

NAOJ  ANTON  (F.  «fr.  499).  U  kAJkavskom  narieka  nii|»8ao  je: 
m)  Novi  i  Umri  kmiendmr  horvmiski  mm  prmsto  Ité  Í8Í3,  o  Pefiti  8;  h) 
Kalendár  horvatski  ma  leto  1818,  o  Badímu  12;  c)  PrtfiH  ma  likare  i 
ran  vraéitele  kraljestva  vugerakoga^  kóji  ceplenje  kravjih  kom  everie- 
vmti  meliju,  u  Badímu  1825.8. 

BIRLIN6  IVAN,  rodjen  31  svib.  1775  a  Zagrebo,  gdje  je  napoket 
kanoDÍkom  i  Baalovoím  bíakapom  pestoo,  te  u'dahdVDoni  pastirstvn  i  go- 
▼oraiôtTa  liepi  glaa  oživao.  Dao  j«  aa  svietlo  ka>iži«u  pod  naalovoín :  Not§ 
tkufiloiena  magrebecko  šokaékm  knigm  vu  iemteh  rasUlJmnihy  smdermava- 
Juda  naredbe  654  jeetvine  pripravljaii,  o  2agr.  1813,8,  ii  nemaékosi. 
U  rakopisíh  ostaví:  Poslanica  «r.  Pavla  k  Filipejcem;  8v.  Btime  po  la- 
tinskom i  po  grékom  obredu ;  Moliive  ma  umirude ;  Náuk  o  krieenjm  i 
oetalih  eakramentihí  prodike  ma  viee  leta}  i  Molilvena  knimica. 

VRAČAN  JOSIP  (F.  etr.  611} :  a)  Prodeétvo  va  den  obsluiä' 
vanja  mahvalnoeti  Bofu  ma  eslobodjet^e  perve  glave  cirkve  rimekoga 
Pape  Piuia  V  U,  o  Za^r.  1814.4;  b)  JUertveéko  prodeólvo  na  den  obelm- 
mava^Ja  spomenka  smerti  grofiee  Ane^  rodjene  Jankovid,  údov  e  Fr* 
Draikovida,  u  Varaidina  1823.4;  o)  Ramlagat^e  svetek  Ehangeliumott 
a  Varaxdino  1823.8  a  4  sveska. 

BEDBKOVIÓ  IGNJAT,  po  Stulido:  Abeeevica  dragem  mlmdem  obodr 
vniega  spola  yudem  hasnovita  i  potrebná. 

ZANlč  PETAR,  iapBÍk  i  po4aroi4jakon  u  Naroéevca:  Mertveám 
prodeétoo  na  smrtni  spomeň  dsn  g,  grófa  Ferenca  Draskovié  od  Trm^ 
ksstajna^  a  Zt^r.  1817.4. 

ÓANJI  IVAN,  iupDÍk  a  Vrbovei!,  podaroidjtkoa  kotara  ar  Kriia. 
latiaakí  piasnik,  naákí  napísa  slíedeói  (povor:  Spomenek  pok.  g.  grafe 
Bmrtmla  Pmtméida  od  Zt^jemde,  a  Zagr.  1817.4. 

DOMÍN  MIR^,  rodjea  a  Zagreba  8  liai.  1776,  naaéitelj  pravá,  •- 
ôite\i  gradjanskoga  i  karnoga  sakona  na  lagrebaokoj  akadeniiji  í  tn  ata- 
remna  jorídíôkoga  sbora,  obojega  sóda  prifiožaí  pratrdopravaik,  i  prisedaft 
aadbeaoga  stola  zagrebaéke  žopanije,  isdaa  Je:  Predmmanja  frmme  mk 
mmsnojnek  vugsrskeh,  n  Zagr.  1818-1831.8  «  devet  svesaka.  Ova  ndaj^ 
saslttMije  Biýpr?e  miesto  «  kajkaiwkoj  kiyiieyností* 


J 


—  fiSd  — 

RO£KC  ANTON,  oôitelj  krMoosldVjft  nft  Varaidiiifik^j  ginumsuii  m) 
UwrtktUki  kaUndar  úd  leiu  18Í8  do  19Í9,  b  Z%gr,  1818.8$  b)  KrmthB 
nofutjenje  vu  kťuio  hošnaviteh  i  senštma  petrebneh  temeljih  éuukof/u 
jezikm^  skupšloieno  vu  materinskom  jezikuj  a  Badimn  1821.8  í  1836.8; 
o)  Pervi  temelji  diaekoftt  jezika  fta  poéetnik^  vu  domerodnetA  Je»iku 
van  dani,  u  Varaždinu  1821,8;  d^  Krátki  stavjeték  s&emljskoáfa  ispisa- 
vanja  horvatske  i  vugerske  zemlje  oneh  orsagov ,  kóji  9  vug^rskem 
kratjevstvom  pod  Jednum  korunum  Jesu  sjedinjeni,  a  Varaždinu  1829.8 
i  1839.8;  e}  Vocabularium  iliti  recnik  najpotrehneseh  reéih  vu  trehje- 
zikih  sader  kovajúci  f  u  Varaždinu  8;  f}  Mali  zemljopis  »a  poéetníkén  u 
Varaždinu  8;  g)  Pripovest  národa  horvatakoga  od  njegova  pocetka  do 
Ladislava  kralja  vugerskoga,  n  rukopisu  od  g.  1825;  h)  Belisar  i  Go^ 
limer  kralj  Vandalski,  u  rukopisu  od  g.  1826. 

GJURKOV£ČKI  JOSIP  íz  sv.  Ivana  n  Zelíoi,  župník  u  Samarioí, 
preminu  18  ožuj.  1832.  Od  njega  imamo:  a)  Ifthod  navukov  od  Boga  i 
vere  katoliéanske,  a  Pešti  1819.8;  b}  Kr&tkO'Spravek  evangeliumov  ne- 
deljneh  i  svetecneh  zajedno  s  ra«delenjem  i  navukom  krafkem  ť«  njik 
spetjanem,  u  Pešti  1820.8;  c}  Jezicnica  korvatsko-slavinska  za  hasen 
Slavincev  i  td.,  u  Budimu  1825,  u  Peáti  1826  i  1828.8  no  dosta  slabačna. 

POMBJ  FRANJO  isdao  je:  FiúS  latinitatié  c«m  indieibus  lat.  germ. 
et  eroutiisis,  u  Budimu  1820.8. 

6USI0  IVAN,  rodjen  u  Vivodini  zagrebacke  županije,  benediktínao 
a  kasnje  svecenik,  umrie  21  srp.  1821,  ostaviv:  Sveto  pismo  novoga  za-' 
koná,  u  rukopisu  u  knjižnioi  zagrebačke  nadbísknpije. 

JANDRIČ  MATIA,  župnik  u  Crkvenoj,  preminu  13  velj.  1828:  a) 
Ljubomirovic  ili  priatel  pravi,  igrokaz  vu  trojem  speljivanju,  u  preši 
Ha  svíetlo  dan  po  T.  Niklonsiéu  u  Zagrebu  1821.8;  a  po  Kukutjevióu  bio 
bi  Natijev  joi  ovaj  drugi  igrokaz,  Titu  Brezovačkomn  prípfsan,  naimo: 
Diogenes  ili  sluga  dveh  sgubljeneh  bratov;  h)  Knjiga  o  kuénom  gospO" 

v 

darstvu,  n  rukopisu;  c)  Prodike  za  eielo  leto,  kóje  je   htío  tiakar  Župan 
Ba  svíedo  datí,  ali  mu  cem ura  dozvolu  uzkrati^ 

BARLA  N.  iedao  Je:  Kreséanske  nove  petmene  knige  evtangýH- 
skim  gmainam,  u  Šoproni  1823.8. 

SMOLEO  FILIP,  župnik  na  Orehovou^  omrie  8  kol.  1828:  Prodeétvo 
na  dan  blagoslavljanja  kapele  S,,  4ntona  vu  GwtcerovcUy  u  Zagr.  18234. 

LOVRENČIČ  J  AKO  V  (F.  str.  6t9) :  a)  Krátka  dolďek  dersami 
pripovtdanja^  u  Vajraždintt   1824.8;  h)  Krátka  éeset  zafsv0dik  bozjéh 


—  ft34  - 

fripovedmiJM,  m  Varaidimi  16Z5.12,  prví  flyesak,  o  kom  se  govori  smio 
«  trth  sapoviedih,  a  ima  i  stíhova  Qoaljda  ť«  nem,}-,  e)  ^W/'  tlíH  kakn 
9u  tí^f^h  knimes  za  néveiéa  serdea,  o  VaraBdinii  1833.12;  d)  IVt>oeeifi 
mu  éutUva  serdem  1898,  u  rokopiso ;  e)  Nekoja  éofriji  ramiagmnja  «a  rtm- 
šveiéefijé  Uudeéému  puku  Huieéa  1830,  a  rukopisa. 

MITTERPACHBR  LUDVIK^  opát:  Navuk  od  morveh  vurednosH  i 
sviineh  kukeev  hranjenja  za  národne  ikole,  n  Badima  1823.12. 

PICKO,  Bopnik  a  Príseki  sopronHke  žapanije,  napisa  sa  agareke 
kajkavee:  a)  kratak  pregUd  staroga  zákona^  aliti  hasnoviH  uauki  ai- 
brani  iz  8v.  Pistna  staroga  testamenia,  L  del,  a  Šopraou  1824.8;  //.  dtl, 
novi  zakon^  a  éopranu  1829;  b)  Hazlaganje  velikoga  kaiekiztnuia^  (f 
Langú),  u  Sopránu  1836.8;  o}  Novo  Maríaniko  evelje,  aliti  poboisne  amh 
litve,  n  Kísega  18?7.8;  d}  Nová  hiza  zlatna^  mohcemu  kerseeniku  w 
ruke  dana,  a  Šoprona  1839.8. 

ŠBVER  JOSfP,  sveéeoik  lagrebacki  i  uéitelj  aa  varaždiaskoj  gui* 
nazíji:  Kratek  zavjetek  dogodjenih  spisov  kraljevstva  IHagJarskogm,  sa- 

deriavajudi  pripetcenja  od  poóetka  ovoga  kraijestva  do  Andraša  HL  i 

td.  iz  diackoga  na  horvatsko  prenešen^  u  Varaždína  1824.8.  Sve  paki  kaL 

BEDBKOVIČ  LUDVIK  od  Komora,  c.  k.  savíetaík  i  komoraik,  ba- 
rón kr.  sadbenoga  stola,  velikí  žapan  kríže vaóki  í  podkancelar  dvorskí  e- 
garski:  a}  Govorenje  vu  velikem  spraviicu  varmedje  kriievaéke^  ■ 
Varaždína  1823.4;  b}  Govorenje  vu  velikem  spraviscu  3  mikolséaka 
1827  pred  caslnikov  varmedjiskeh  premenjanjem,  u  Varaždínu  1827.4; 
c)  Govorenje  i  td.,  1828.4;  d)  Allocutio  ad  status  et  ordines  comitatns 
crisiensis  die  16  augus.  183Z  croatico  idiomate,  u  Zagr.  4. 

KOROLIA  STIEPAN,  župník  a  Sisku,  a  kaánje  kanonik  a  Zagreba. 
preminu  4  avib.  18*^5.  Po  IMLikloaaica  mnogo  je  prípoviedanja  a  rokopisi 
oatavío. 

VBROVEG  JOSIP,  ro<Uen  26  kol.  1767  n  staroj  Gradíski,  kanonik 
sagrebaôki  i  arcidjakon  od  Bežina,  amríe  g,  1934.  Od  njega  imanio:  €f^ 
vormijé  duhovno  na  prvi  dan  mes,  prosinca  1826,  a  to  na  éast  lagr. 
biskupa  Vrhovoa.  o  Zagr.  1826.4. 

•ŽEQOVIČ  MIRKO  Barlabasevačkí,  rodjen  15  ruj.  1775,  župník  ■ 
Bisagu  1801,  podarcídjákon  1807^  kanonik  xagrebački  1815,  raniatelj  Ja- 
sefloova  odhraailista  i  púdopravljatelj  aRademfje  sa^ebaôke  1816,  opatsf. 
Jelene  n   Podborju    1826,   prisiednik  peátanskega  stola  sedmoriee    I8SI, 


I 


—  636  — 

inliraiii  biskup  davoaiiskí,  aroidjakon  Varaidioski,  a  14  proHv.  1833  M* 
sknp  Senjski  i  Modraški,  koju  čast  jos  dnDas  sredno  po  crkvu  i  oar«d 
obnasa,  podá  na  svietlo:  a)  Govorenje  na  ca»t  i  foštenje  fre%%vi9.  g. 
bisk.  íHak*.  Verhovcaj  vu  fnrús.  1826,  kada  mašnictvo  pedeaetoga  leta  vu 
stolne  cirkve  Zagr.  J^  ponovil,  u  Zagr.  1826.45  b}  Rituál  ili  obreänik 
ôiskupije  Senjske,  a  Zagr.  1859.8. 

KRISTUNOVIČ  (^prijé  KruHan^  I6NJAT,  ro^fen  31  srp.  1796  v 
2Sagrebo,  dub.  p«ffloéoik  kod  sv.  Marka,  od  g.  1831  dahovnik  u  síeme* 
niéta  zagr.,  g.  1834  župnik  u  Kapeli  gjurgjevačke  granice,  zatim  kanonik 
jsagrebaóki^  a  sada  kaptolski  stilac  í  oaslovní  biskup,  velikí  radíuac  na 
poljn  kajkavske  pobožno-óodoredne  knjíževnosti.  Njegova  su  diela :  a} 
Xacin  vu  vseh  kivlenja  dogodjajih  vsigdar  Síadovoljnomu  biti,  negda 
po  A,  A.  od  Sarasa  vu  fŕancutkom,  sada  horvatskom  jettiku  i»pi8an^  a 
Varaždina  1826.8  5  b)  Blagoreeja  «a  vse  celoga  leta  nedelje,  na  dve 
Sírane  roMdeljena,  a  Zagr.  1830.8  dva  sveeka;  o)  Kericanski  náuk,  n 
Zagr.  1831.8;  d}  Pomoénik  betegujuc'eh  i  vumirajuceh,  u  Zagr.  1832.12; 
e3  Danica  Zagrebecka  »a  prosto  leto  1834  (kalendár^;  prvoletni  tecaj, 
u  Zagr.  1834^  tako  do  g.  1860;  f)  Grammaiik  der  kroatiechen  Mundart, 
a  Zagr.  1837.8;  g)  Anhang  zur  Grammatik  der  kro.  Mundart,  ú  Zagr. 
184^.8;  b}  Ctejenja  i  evangeliumi,  u  Zagr.  1842,  zatim  vísekrat,  a  na- 
pokon 1858;  i}  E»opuševe  básne  pohervacene,  a  Zagr.  1843<Í2;  j} 
Knjige  Tobije,  u  Zagr.  1846;  k}  Knjiga  Judite,  u  Zagr.  1846;  I)  Zitek 
sveteh  mládencov  i  dievic,  a  Zagr.  1847.8;  m}  Krátki  kitek  vseh  sv.  a- 
posiolovy  1847.8;  n)  Zitek  sv.  Janusa  Ap.  i  njegovi  tri  listi  1847;  o)  Zlatni 
oitmr,  molitvena  knjiga,  1848  i  1849.12;  p)  Knjiga  Ruthe  i  Janusa  pro- 
roka, 1848.8;  q)  Zitek  šv.  Petra  i  njegovi  dva  listi,  1849;  r)  Žitek  sv. 
Jakoba  Ap,  menjsega  i  njegov  obcinski  list,  1849;  s)  Stoletni  horvať 
ski  kolendar  od  leta  1849  do  1949  predelan  i  popravljen  (a  to  se  na- 
lazi  prevod  knjige  múdrosti},  1849.8;  t)  Zitek  sv.  Judáša  Taddeuia  i 
njegov  list,  u  Zagr.  1850;  u^  Zitek  sveteh  mucenikov  s  knjigom  pri- 
recjah  im  sv.  Pisma,  18S9.8  s  medorezom.  Krom  tóga  je  više  knjiga 
za  packe  škole  preveo  íz  magjarskoga  na  kajkavsko  nariecje. 

KR1ZMAN1Č  IVAN  (F.  str,  SIS},  preveo  je  iz  englezkoga.  u  prózu 
Míltonov  raj  imgubljeniy  u  rukopisu  od  g.  1827. 

KOŠCAK  TOMA,  naucitelj  mudroznanja  i  nadzornik  narodníh  uoíoná, 
prestaví  se  n  Zagrebu  20  siec.  1831.  Po  Šafaŕíku  (H.  30íS}  bila  bi  možda 
njegova  slíedeca  kujižioa :   Shlabikar  aliti  jimen  kniiica  «a  hasan  iada- 


i^9kih  íkoi,  ra2d.S.  Mnogo  se  sa  ikolsklini  kJigBtni  sabftvljfto^  te  je  nieke 
preteOf  a  tijeke  y oboijiao. 

PAVLINIČ  6J0R6JE,  prvo  ravnatelj  gospoštine  a  kasnje  aam  po- 
siednik,  napisao  je :  a)  Vu  predoblenju  navad  Buditna  grada,  pripovieä 
t«  magjarskoga  1828  a  rukopíso;  b)  Pripovest  od  silno  fograbljenú 
dveh  devojkih  SfňnjoUkeh  ť«  magjar.  1828  a  rakopisa;  o)  Blvtdjenjep 
éréh  Éveta  $íranah  jednoga  Spanjoiem^  f«  magjar.  1829  o  rakopisa ;  i) 
^rínj  Mikhué  iU  dogo4j$^ié  Zrinj  MiMomia  Búmm  horv.,  u  Sagraéi 
16aa.8  romaa. 

LCČIÓ  FR.  ŽAVBR,  naoôitelj  oboJe(pa  sakona,  opát  sv.  Gjorgja  oi 
Liséa,  vitei  slatne  ostrogo,  kanonik  jsagrebački^  nadjakon  od  Kalnika,  pn- 
bítlježník  apoštolskí^  amrie  28  pros.  1884:  Mertvaóko  prodiéívo  na  Biartí 
lisk.  VrhoToa,  o  Zňgr.  1828.4. 

ORLlČ  BENVBNUT,  rodjen  1759  o  KostaJDÍci,  franjevao,  državaik 
sa  drugi  pot,  premínu  20  svíb.  1829  u  Zagrebu,  gdje  ae  kod  fraiyeTaei 
ÔQvaja  igegovi  spisi,  medjo  kojimi:  Conciones  dominieales. 

RiZNER  N.:  KtUeliéna  meina  kniiiea  s  drugimi  mofíivami  át$i 
dé%  ino  k  spovedi^  drugikrat  na  Mvetlé  dana  1881. 

KCZNIČ  NIKOLA,  žapnik  u  st.  Benedikta :  Veliki  katekivmué  sa 
gomje  Horvaté,  n  Biidimo  8. 

PALATIN  ŠIJMUN  (F.  str.  5ÍS),  ostavi  o  rakopisa:  Kroatiseks 
Sprachlehrey  i  nedeljne  prodike  (j^revoď). 

KVATERNIK  JOd.  ROM.  (V.  str.'Síä)^  napisao  je:  AriimeHkwU 
Aigebra  in- kroaiiscker  Sprache^  i  Sátzeaus  der  Reeken^-und  Messkuutí, 
zuerst  deutsek  herausgegeben^  dann  ins  kroaiiseke  úbersetfftt  u  rakopisi. 

BEDBNRO  iV.  ERNEST,  rodjen  1790  o  Samoboro,  žapnik  i  naé- 
djakon  a  Krapíai :  Visoki  sud  ili  Kares  i  Fatima^  ís  nem.  o  rakopisa  18901 

ALAGOVIC  ALEK.  bísk.  sagr.:  Ctejenja  i  evangeliumi  na  vsé 
nedelje  i  svetke  celoga  leta  «a  potrebuvanje  si.  biskupie  %agrebaáse,  i 
Zagr.  1831.8. 

HASIG  IVAN,  rodjen  15  tráv.  1791  a  Pomorjo  medjamarskom^  dok 
pomoénik  a  malom  Tábora:  Prodectvo  na  dan  blagoslavijenja  eirkve  sv. 
imbriha  pod  Kostelgradom,  o  Zagr.  1831.4. 

LABAS  fV.  NBP.;  veliki  sadao  varaidinske  žapanije,  preveo  Je  ii 
lat.  knjiga  Jóbova,  a  rakopisa  kod  Kristianovida. 


1 


-  ft37  - 

HOFPMAN  EMANUEL:  Naredke  od  imvodm  svHé  %a  ééljané  Ho^ 
venske  i  horvattke  imfisane,  n  Bečo  1833.8. 

MARIC  J08IP  (K  str,  S16^,  preveo  je  ís  sUvoo8koga>  isgovora 
nm  horvatški:  Indiánski  mudro»nanac  iliti  nacin,  kak  človek  vu  drui" 
ivu  Ijudih  srecen  bití  more,  od  N.  Pastaiéa,  n  Zagr.  1833.12. 

ALDINI  IVAN:  Uputéenje  obcinsko  krátko  i  kruto  lehko  oneh 
naéinov,  kad  se  pu  prigodi  ognja  i  fogora  ladati  i  ravnati  mora,  a  Bu- 
díma  1834  na  lísta^  sa  slikami. 

VANGAS  ALBŽA,  lieonik  a  Zagreba:  Obditiski  Mvin  vraéitelj,  ali 
UBVuéanje  vsakoga  gosfodara  svoje  konje  vderiavati,  is  nem.  a  Zagr. 
1839.8. 

v 

ŠLOJSNIK  FR.  KARLO,  prebeodar  kod  stolne  crkve  Eagrebačke: 
Istine  vere  vu  ra%laganjih  i  ra%govorih  poleg  vu  ees.  kralj.  deriavah 
frej^anogu  käfeki^mussy  ú  nem.,  o  Zagr.  1^40.é  a  óetirí  sveika. 

ANBRUŽ  KALIST:  Sv.  &Hini  put,  n  éopninu  1844  sa  ugarske 
kajkavce. 

LALlč  JOSIP^  aôiteU  na  kŕ.  komôr,  trgovísca  ooioni  u  Vrbovskom : 
Nacin  vraétva  suproti  stektiniy  iliti  ugri»u  bésnih  pasah  pri  covéku  i 
blagu  kak  takojer  suproti  kacnom  ugrizu  i  td.  u  Beča  1844.8. 

POLY:  Prodeetva  na  sve  svetke  eehgu  leta,  u  Zagr.  8  kod  Dra. 
Lj.  Gaja. 

I  ovdje  moglí  bísmo  navesti  Jošte  podobar  bro]  knjiga  rainoga 
predmeta,  kóje  so  bes  ímena  dotiénoga  spísateija  bieli  svíet  agledale  kaj- 
kavskim  isgovororo,  ali  se  tóga  rado  kanimo  s  rasloga  gori  navedenth^ 
prímíeéojaéi  samo,  da  í  a  kajkavskoj  prosí  saslaŇje  odlíéno  miesto  nas 
slávni  Dr.  Ljsd.  Oaj,  kot  je  tím  isgovororo  hapisao  svoje  poenato  dielce: 
Krátka  osnova  horvatsko^slúvenskoga  pravopisanja  (u  Budimu  1SSd.8}, 
te  mnogo  sastavaka  a  Luni  íeúm,  a  joé  víie  n  llirskoj  Danici,  koju  je 
na  svoje  troskove  ísdavao  í  sára  aredjívao,  í  koja  je  sama,  barem  u  pr- 
vej ^dini  svoga  života  (^ÍSSS"),  kajka vštino  liepo  sastapala.  Uz  Oaja  n 
Danici  tada  sa  stojali  Pavao  Stoos,  L.  Mayer,  Drag.  Rakovec,  Ljad.  Vn- 
katiaovié,  P.  Atanaékovíd  i  td.  kojí  sn  pako  istom  kada  i  Gaj  kajkavátinu 
na  lediní  ostavílí,  a  čvrsto  se  pnhvatiH  pravo-hrvatskoga  govora,  naime 
dalmatinsko-bosanskoga,  čemn  se  dakako  mora  pripísati  sav  golemi  na- 
predák^  éto  je  po  svíedoóanjo  í  samíh  našíh  neprijatelja  nas  národ  n  krátko 
doba  Ébílja  óadnovito  na  klijÍKÍ  i  prósvetí  očínio. 


Odaiek  11. 

Slovenska  knjižeTnoft. 

Stanje  obce  pro9viete  u  Slovenakoj. 


Opasili  BiDO  a  prvoj  knjÍEÍ  (F.  str.  ^J},  da  sé  je  Slovensko  pleiM 
odvec  malo  svoje  samostaloe  slobode  naožívalo.  Viera,  doprenešena  mi 
ponajvise  iz  Solnograda,  prepraví  i  pat,  da  pod  jaram  nemacki  padne,  sto 
se  je  i  sbilja  još  teóajem  IX  8tolíetja  dogodilo.  Slovencí,  s  Nemaôkom  b- 
tielovljení,  na  krátko  veéim  dielom  sve  isgubise  do  saroe  vlastítosti  svoje  sen- 
Ije,  te  novi  gospodarí,  dakako  nArinoti,  kadsto  prisvojená  si  imanja  napv- 
čise  sa  doseljenicí  syoga  plemena,  da  ma  kako  ova  dično  granu  slavjanski 
svomo  národa  odtadje,  a  tím  si  svoje  neeakonito  gospedovanje  to  boQe 
uévrste.  Naravno  ni^iaéki  jcssik  í  nemačka  kultúra  niso  s  prvá  bili  glar- 
nom  polagom  na  postignatje  tako  sebiône  í  opake  svrhe,  jer  oí  a  samej 
Nemackoj  u  javnom  života  oíje  nemaókomo  jeziku  tada  miesta  bilo,  a  ae- 
mačka  kultúra  još  je  pod  ladením  i  divljím  sorovstvom  dnboki  san  bora- 
vila.  Rímska  prosvíeta,  akoprem  kros  seobu  národa  jako  08takljena«  bila 
se  ipak  saôuvala  aviek  živa  u  zapadá  i  skrbí  samíh  barbarskih  vladára, 
k^ji  su  umah  spasili,  da  samo  po  i^oj  svqje  surové  aarodo  na  nirai  i 
blagi  život  okrennti,  i  tako  sebi  i  svoma  potoostvu  nad  igími  i  nad  sta- 
rimi  Stano vnici  gospodovanje  osiegorati  mogu.  U  tom  smieru  najvise  je  pako 
rádio  slávni  Karlo  Velikí,  koi,  zanemariy  nemaéki  jesik,  po  sto  je  mogaa 
oživí  latinskí,  te  razprorži  ga  i  ma  kuda  se  njegova  moó  proteiala.  Ute- 
meljiv  uzorne  latinské  škole  u  Franačkoj^  zapoyíedi,  da  se  nastave  i  vai 
Franačke  po  svíh  državah  njegova  gorostasnoga  carstva,  a  tako  su  ja- 
mačno  i  njegovi  nasliednici  radili.  U. tom  nis«  oni  bez  dvojbe  ni  Slovence 
zaboravili,  sto  sa  ovi  carstvu.  na  istoku  glavolm  bedemom  bili  proti  ob4Í' 
joste  kolebajttcim  se  národom.  Slovenoi  dakle,  pod  nomacklm  jarmom 


inIbo  0kaôeaí,  yrve  isakove  povisje  iprosvíeta  ístioft  bo  prímíse  íi  NeoMÔka, 
ao  to  AÍje  bil»  nenukôlLa  hrana,  veé  samu  sveob^a  ondasaja  latioska.  Ova 
kd  sto  svada  i  a  Slovesíji  morala  je  s  prvá  bití  veoma  neioatna  i  ogra- 
niéena.  Oboka  Je  u  obóe  stojala  jedino  u  rokah  crkovojaka^  prvih  onda 
dvorskih  savíetoika  i  zemaijskih  činovníka;  te  navlastito  pri  crkvah  i  to 
ponajvíse  o  gradovih  bíle  sa  sa  onda  podígnate  sukromoe  škole,  na  kojih 
so  djacíy  ne  samo  za  crkvena  nego  i  za  svjetovna  služba  odredjeni,  náuke 
primalí. 

Prví  tragovi  javne  ačione  a  Sloveníji  pokazaja  se  n  Ljabljaní.  U 
liatínah  ondjesnjega  reda  krížarskoga  od  XIII  stolíetja  spomioja  se  dva 
Ijabljanska  učitetja,  njekí  Jakov  i  Volflío  íz  Loke.  Škola,  koja  bje  XIV 
vieka  pri  sv.  Jakova  a  istom  grádu  ustrojená,  odveé  malo  je  prožívila,  ali 
se  iznovíce  g.  1418  po  dozvoli  n  ad  voj  vode  Brnesta  otvorila,  da  kasnje 
bude  zametak  poveée  í  uspiesnije.  1  n  Celovcu  íroa  uspomene  o  njekoj 
ikoli,  koja  je  veé  g.  1355  oodje  obstojala;  kasnje  razdvojena  na  plemičkn 
i  na  gradjansku,  te  uz  igih  još  jedna  čisto  nemaôka,  a  po  jedan  nčitelj 
sa  avaku.  U  Kamuiku  veé  g.  1393  njeki  Oton  Stfippl  darova  svoj  vrt  za 
miestnoga  učiteľa;  a  Barkhard  Zeng  ostavi  pisano  u  svom  lietopísu,  daje 
g.  1409  prosao  u  Krajnsku,  í  tu  na  Ribníčkoj  skolí  prvé  uauke  primio. 

Ali  uvedeigem  Luteroyih  náuka  u  Sloveniju  (1}  í  škole  jako  se  on- 
dje  pomnožise  i  razvise.  Vlada  dakako  nije  se  za  to  brinula,  dapače  se 
protivíla;  sve  se  je  od  samíh  zemaijskih  stalísa  potícalo,  no  žalíbože  oe  smie- 
rom  narodnim  nego  samo  novo-crkyenim,  te  zato  uz  odpor  katolíka  i  vlá- 
de nije  ní  moglo  ožilaviti,  Takova  je  bila  evangjelička  škola  u  Ljubljani, 
g.  1565  podígnuta  kod  Leonarda  Budíne  po  osnoví  Krsta  Spindlera  i  Gjor- 
gja  Dalmatina.  Na  njoj  aéevní  jesik  bjese  za  prvá  dva  razreda  latinskí,  a 
za  ostala  dva  nemački,  te  je  dapaóe  n  II  i  III  ravredu  strogo  bilo  sa- 
braojeoo    i    ríecieu   slovenskí   izustiti  (2).   Olavní  predmeti  na  njoj  bili  su 


(\)  Umah  iim  Luter  zjaiiu  novimi  nauei,  u  Austríji  bude  mu  privrženika,  te  se  tako 
pomnože,  da  su  joi  g.  i924  bili  oitro  g oigeni  i  smr^u  kazQJeni  (V.  Bern.  Raupach :  ErUhU 
Bvang.  Oetter,  Hamburg  i740  I.  Th.  c.  i.).  U  Ljubljani  joá  g.  1S32  imali  su  dapaie  svoju  crk- 
vu ;  a  nove  su  se  viere  držali  i  sami  ondjelnji  zemaljski  stališi  sa  plemstvom.  Budú  tada 
sva  sredstva  upotreb^ena,  da  se  poplava  zaprieči ;  no  sve  badava.  Turci  jih  pomagali,  režec 
nzdaz  granice,  s  2ega  vladi  trebalo  nutmjega  mira.  Celovac,  tada  podignut  i  utvrdjen.  bje 
glavno  njihovo  ogojiáte.  Nadvoj.  Karlo  morao  je  napokon  g.  1578  u  Brueku  slobodno  vie- 
roizpoviedanje  dozvoliti. 

(2)  Iz  jednoga  katekisma  medju  g.  \Wi-H  po  Mandelcu  u  Ljubljani  nemaiki  i  slo- 
venskí za  porabu  staré  latinské  Ikole  natiskana  (V.  Gesch,  det  Ikr%ogth.  Krain.  Wien  iS25\8 
Mtr,  45)  činilo  bi  se,  da  ae  je  bar  Qjeito  tada  pasilo  i  na  materinskí  jeiik. 


IftlnMkí  i  grôkt  Jesik.  lUvatse  }■  aalf  rije  Adam  BviMrié  m  Crf  pomoéailu, 
»  fea  aj  in  Nikoáeai  Fňkli;  koi  |«  na  pet  nwreda  mi  éetíri  poaioéftíka 
pmstroji.  Ostaje  san  nje  akelski   program  od  8  STÍkoja  1d84k 

U  isto  doba  í  u  dragih  poveéíh  ^adovíb  Sloveníje  bile  so  evaagje- 
líčke  škole  savedene.  (J  Celo%'ea  na  primier  prví  proísvod  reforme  bje  ple- 
Ulička  onakova  škola,  po  saniih  stalisíh  £,  1563  ostanoTljena  pod  našlo- 
Tom :  eollegium  tapientiae  et  pietatit,  V  nja  sa  se  kadsto  i  ^radjani  pri- 
malí. Cetíri  je  rasreda  ímala,  a  osobije  njesíno:  ravnatelj,  sedam  profe- 
sora^ očítelj  pievanja^  or^ulja  i  gímnastíke,  ok  njíh  provídnik,  koi  je  o  t- 
sto  vrieme  ravnao  odhranílistem  s  njome  sdruženim,  gdje  se  us  40  for. 
godisnje  izplate  do  20  raiadiéa  na  ozgoj  primalo.  Na  toj  ačíoni  predávala 
se  joste:  židovskí  jejsik,  oloslovje,  pooetcí  zviezdarstva^  za  kóje  je  drveaa 
zvierdarnica  obstojala,  í  dodoredje.  Ved  tada  so  djaoí  obiéavalí  komade  is 
latinskoga  í  grčkoga  besiedovatí,  te  í  o  njekih  sloeajih  ígrokaze  predstav- 
Ijati.  U  istom  Celovco  osím  te  í  staré  latinské  škole  bje  tada  osnovaoa  i 
jedna  nemaéka,  te  kao  stará  latinská  í  ova  s  jedním  očíteljem.  6od.  1&79 
i  oz  ovu  latinská  bilo  je  podígnoto  odhranilíšte  za  10  mladica,  kóji  sa 
poslie  od  stališa  primalí  pomoé,  da  si  ozmogno  pri  sveočilistn  vieje  naoke 
'pribavití^  no  ovietom.  da  kašnje  svojom  složbom  troškove^  na  njih  oôíb- 
jene,  izplate.  God.  1573  o-  Celovoo  bili  je  sviet  ogledala  prvá  o  Slovenfji 
ženská  škola  ^  a  jošte  se  droga  nemačka  s  jedním  očíteljem  tada  porno- 
lila;  dočim  o  isto  doba  one  d  vie  veé  obstojeée  stará  latinská  i  nemaéka 
bješe  jednim  pomoéníkom  obskrbljene.  Gradsko  viece,  kóje  je  za  njih  tra* 
silo,  ono  je  í  s  njimí  opravljalo,  očitelje  imenovalo  í  napotke  jim    dávala. 

U  švih  tih  škola  za  reforme  o  SlovenQi  podic^natih  zoaoost  se  pre- 
dávala mrtvim  ilí  todjím  Jeaíkom,  naime  latínskim  ili  nemačkim,  »  to  naa 
veé  dosta  oóitiye  sebienost  o  smiero  sloveuskih  reformátora.  Za  ^jih  jt 
slovenskí  jexik  bio  kao  neobhodno  orodje,  da  svoje  krivovíerje  kros  oarod 
raztore,  koi  nije  znao  drogoga  van  slovenskoga  jczika,  te  s  tága  sa  í 
protestandoke  knjige  na  brzo  roku  prevadjali;  ali  so  opet  mislili,  4a  m 
pDČki  jezik  nije  dostojan  očiteljske  stolice^  te  so  ga  s  nje  odstranjali.  Ta 
njíhova  nesmotrenost  i  bludnja  barem  je  tím  dobrom  orodila^  sto  se  je  os 
prví  krepki  puhar  njím  sprotivne  stránke  sva  njíhova  golema  agrada^  sa 
trulih  temeljih  podigaata,  za  tioji  čas  svestrano  srošila. 

God.  1590  po  smrti  nad  voj  vode  Karia  stade  Sloveníjom  yladati  lad- 
voj.  .Ferdinand,  jezovítsko  gojenče.  Ova),  po  naputcih  one  sliedbe  stavi  ■• 
najprije    stalisom   ottmati  jedno   po  jedno  od  oaih  aloboBtina^    sto  ovi  i 


-  541   - 

sfodttli  prilikÉh  bjéha  i^egova  preiUntstníkii  odtrsnali,  a  satím  a  Blaveníja 
•ve4e  samé  Jexovito,  éa  ma  pri  u^aéenjn  svake  novosti,* političke  í  ork*> 
vane,  a  priponoói  bado.  0«d.  15^6  po  sapoYiedi  vhidara  1»adii  oni  dakle, 
kd  flto  i  iandje,  o  Liobljaaí  sveóaoo  primijeni;  a  joá  sliedeée  godíoe  a 
i^ihoviii  rukfih  nalasimo  ravnai^e  ave  javne  obake.  Podígese  oai  tada  o 
LjubQaiii  pitomiste  i  prívriemeno  siemeDÍata^  aazvaao  eolle^ÍHm  CaraHnmm 
npbilium  aa  p]emi«e  i  aa  one  jošte,  kojí  sa  syaai  bili  da  búda  sveéeniei. 
U  tom  jih  odlnéao  poma^o  Ijabljanski  biskup  Ivan  Taatscher,  a  joá  hra* 
brije  i  odvaánije  týegov  naslíedník  Toma  Eren^  koí  o  gúrnjo)  varoai  (0« 
berburg)  pomnoží  Tautscherom  podí^atí  savod  (eollegium  Marianum)  aa 
klerike  svoje  bískapije,  G.  160t  bade  pako  nmiestjen  osobití  odbor,  koi  se 
la  to  Davlastito  stará  ti  morao,  da  krívovíerstvo  ia  aemJja  istriebi*  Jeiuvit- 
»ko  pitoraíšte  Ijpbljansko  dielilo  se  je  aa  dva  odsieka,  naiaie  na  ^mnasija 
i  aa  lioej.  Gímnacya  ímala  je  aest  rasreda  jedoim  aôiteljom  aa  svakij 
a  oóevni  predmeti  bili  sa  to :  latinskí  i  f  rčki  jeaik ,  aatíni  poetika  í 
rétorika,  kasnje  i  njekojí  dragí.  Na  lícejo  predávalo  sa  se  pako  viéje  ana- 
ností.  Latinskí  bjeae  Dastavním  jeaikom,  ali  se  najviée  paailo  na  ačenje 
nemaSkoga.  Istím  smierom  i  po  dragih  gradovih  radilo  se  na  učevuom 
poljn ;  te  se  s  tóga  bielodano  vidí,  da  í  za  reakcije  aije  ni  ca  dlake  pomo- 
ieno  bilo  raavoja  národne  učenosti.  Istina  od  strane  kf^toličke  stalo  se 
sada  po  crkvah  djeca  nčiti  a  fieroaakona  i  sa  pripoviedaonio'a  dahovnu 
hrana  dieliti  materinskim  jesikom,  aJi  ni  ona  níje  s^  s  otim  jesikooi  s 
drngfga  ozroka  slaiila^  oego  sao^o  aato^  da  tim  u.  národu  na^jači  apliv, 
sto  bieba  protestanti  polagqm  samo  pqčkoga  jeaíka  sadobili.  I  u  nje  je 
dakle  bio,  o  koliko^  se  tiče  porabe  sloveoskoga  jeaika,  onaj  isti  smier, 
koi  malo  prije  a  reformatorih ;  i  katolíci  su  se  naime  s  njim  slúžili  samo 
kao  orudjem  aa  iavojevanje  crkvenih  namiera,  te  s  tóga  i  njíhovo  se- 
bično  natesanje  istím  je  plodom  arodíti  moralo.  Kd  sto  aa  reforme,  slo- 
venskí jezik  í  u  naprieda  osta  robom  nemačkoga,  koi  se  dapače  stade 
ave  tu  vecma  po  zemiji  siriti  ne  samo  u  naucíh  nego  i  a  j&vnom,  životu  i 
aam  gospodovatí. 

Po  tih  aasorih  badá  aada  škole  ponnožene  po  varožih,  ali  na  se- 
lih,  sa  prostí  národ  n^e  se  ni  tada  i  ma  sto  n  tom  pogledn  učinilo.  U  Go** 
riot  naprimierg.  IttldJoaiivftetttemeliiae  píiomiáee,  í  aavedose  početná  ačiona^ 
koja  se  do  g.  162d  na  petrasredAA  gímnaa^v  raavi.  Základom  bar.  Wer-' 
áenherga  g.  1630  bje  jaste  qjidje  otvorene  sieroeniéte  sa  prosjačke  cyake. 
U  naprieda  pitoniiate  sve  vedma  se  razgrftnilo,  te  sa  tu  učilo  kaQoničko 
praTO,  vmostovje,  kaaiistíka  i  metadsika.  Prapadom  Jasnvita  (Í773^  prit> 


-  642  - 

éoke  PíerÍ0te,  amierealji  jer  sUbijí.  Maríja  Teres^A  yritei^aU  je  ove| 
▼ed  na  oeke  graóiee,  kaje  ao  opet  rasn^akaate  fhiaeeakofli  yladitn,  paáto 
g9k  ava  preuitrojila,  te  m  ginaaiiJQ  lieej  padifaala.  Tako  ae  OTaj  10  stád.  18M 
otvoria  aada  naatavaim  lesíkom  ítalijaDakin  a  foi  ravaaajeoi  aaie^  xen- 
Ijaka  Petra  Niaetíéa  ía  Staroga  Orada  na  Hvare,  koi  Je  o  isto  yriene  ma- 
tematika i  flsika  predavao;  no  ved  g.  1812  opet  ae  v  petrairedno  pitoiai- 
áte  pretYorio.  Aoatrija  pomakna  ga  aa  ipimnastja  od  áeat  raireda,  a  ki- 
aaje  mo  pridoda  í  filoaofléki  tecaj,  aemaékim  dakako  jesikon  kao  nisttr- 
nim.  Jedva  g.  1848  aamo  oi  ovaj  teéaj  bje  podignota  í  stolica  aa  aloveneki 
Jeaik. 

U  oatalom  aa  NariJe  Teresije  poéelo  se  igeaío  raditi  i  aa  odsojeBJe 
prostoipa  národa.  Po  ikolakaj  osnoví,  kojo  je  ona  isdala  aa  eielo  earstvo, 
1»ile  BQ  í  Q  Sloveniji  'po  veéih  selíh  packe  očione  aa  vedene  a  ii  gradoTil 
UBorne,  sve  podéínjene  aemaljakoma  odboru,  koi  je  s  iqimí  opravljao.  U- 
éeanutjem  Jeaovita  i  srediýí  aavod  Ijab^anski  na  boije  se  prenstroji  i  n* 
Bví.  Ucevní  predmetí  bodo  sada  pravilnije  poredjeni  a  novi  prtdodani,  (• 
dva  odbora  namies^ena  kao  vrhovna  oprava,  jedan  sa  bof oslovje  i  inndr»- 
Ijobje,  a  dragí  sa  gimnasija  í  sa  glavne  uéíone.  God.  pako  I77&  bieli  sviet 
agledaáe  tako  Bvane  LegM  Academieae,  sa  víšje  savode,  po  kojih  se  »«- 
glo  Q  I^ubljani  fllosoficka  lovoriko  postl^nti;  a  i;.  1781  nová  osnovám 
novími  predmetí  sa  gimnasije.  IMalo  kai&nfb  Josip  II  sada  golem  udarafl  la^ 
tinskoma  jeBÍkQ,  koi  je  barem  ÍBlíénO'  do  sada  javnom  obokom  p^spodovUi 
naloiiv,  da  sva^Ue  ntstavnim  jesíkom  bode  nemaéki.  Osím  tóga  g.  1784  ím 
je  tt  Ijabljani  akinoti  bo|pos1ovni  tečaj,  a  20  list.  sliedede  s<>diBe  i  madrcyiU^ 
no  ovo  sadnje  očivi  jo6  20  tráv.  1788,  a  ono  pako  10  lip.  1791  po  Lm- 
poldn,  koi  osa  to  isda  sapovied,  da  se  u  švih  flHvnfh  míestih  aa  skelaki 
opravu  osobito  vieée  nstrojí.  Ljobljana  ga  dobi  veé  20  travnja  1792. 

Jedva  Es  franceskoga  vladaiga  slovenski  jeEik  stnpi  na  po^e  javM 
obuke.  Franceai,  ostrojiv  ilírska  dŕžavu  QÍ809'),  námah  o  skoli  strovalíi* 
nemaéki  knmír,  komu  se  do  tada  sve  klanjalo,  a  ns  franceski  i  ittlíjaiski 
podígoae  i  narodni  jeaik,  U  Ljubljanskom  savodo  Vodnik  pošta  prvim  léi- 
teljem  slovenskoga  jeaika  i  sastavljate^em  školakih  knjiga  slavenskih.  TiJa 
narodni  jeaik  preote  mah  i  a  javnom  života,  te  i  a  državaíh  xakoaih  i  w* 
redbah  í  o  suda  bade  mu  dtčao  miesto  opredietjeao.  Postejna  18  koi.  ISH 
bje  nížom  gimnasíjom  oskrbljena.  Predmetí  o  sriedojih  aavodih  bili  sa  a» 
aím  jeaika  alovenskoga:  vieronaak,  franceski,  latiaeki  i  ítalíjaaski  jcafl^ 
semljopia,  po  viest  i  račanstvo.  Aaairija,  predobiy  ianoya  ilirake  poknjiii^ 
níje  víie  amiela  aaredai  prokret  v  akcii  saavim  adiaki.  Jos  9  aíeé.  Iltl 


-  54ÍI  ^ 

bje  oáredjeno,  da  ondje  ^Je  se  slovenskí  govorí,  slovenski  bude  i  nastav- 
bíid  Jeiikom,  a  samo  q  poveéih  miesiíh  s  njim  sadražno  i  nemački.  I  sto- 
lica slovenskof^a  jesika  Da  Ijobljanskom  závodu  ustraja,  navlastito  za  kle- 
rike  i  čfinovfitke.  Doe  pako  26  svib.  1829  bilo  je  joéte  skonom  pfopísano, 
da  se  sa  manje  ško1»  obrade  i  obielodane  kn)i^e  samo  na  slovenskom  je- 
aika,  a  sa  veée  na  stoveoskom  í  na  nemaékom.  No  tí  sakoní  Neternikoví 
nísu  s  iskrené  volje  potioalt,  ved  s  ondasnjih  na  to  silujacih  okolností^  te 
sa  dobrí  Niemei  a  ízvedenja  nemogadimt  jih  prikázali.  Kô  sto  príje  tako 
í  sada  nametnuti  oeítoiji  bili  sa  ili  goli  Níemoí,  narodnomu  jeziko  nevíestí^ 
Hi  Bloveaoi  na  vi^íh  nemaékíli  závodí  asgojení,  Jer  narodníh  za  aéitolje 
njje  se  navlas  dísalo^  to  toko  a  daho  iakvareni,  da  sn  ovi  na  svoj  mato- 
rÍDskí  jezík  joi  vise  mrsili,  nego  li  i  sami  niemcí.  Toga  radí  naravno  se 
dogodiio,  da  slovenskí  jezík  javnom  obokom  za  drago  doba  jogoslavjanske 
književnosti  nije  se  bar  nista  okorístio.  A  posto  ma  obaka  bje  tadjim  mlie- 
kom naríoata,  njje  ní  čada,  sto  je  í  na  tadjem  polju  Slovenac  slabo  as- 
pjevao.  Slovenska  poviest  predstavlja  nam  odveé  malo  takovíh  moževa, 
kojí  80  svoje  íme  todjim  jezikom  a  svíet  proiibnali. 

Izim  tih  i  takovih  škola  Sloveníja  ostola  je  za  dugo  bez  svakof^a 
drngoga  promicala'  dusevnoga  i  matorialooga  napredka,  Vlada  za  to  nije 
se  niposto  starala,  dapače  je  visekrat  nastojala^  da  se  í  ono  malo,  sto  bi  se  u 
národu  kad  i  kad  naravno  pojavilo,  zagasi.  Slovencí,  tudjinstvom  onemožení, 
níso  dakako  ni  imalí,  óim  si  pomoéi.  Njihovim  su  imanjem  razpolagali  do- 
seljenici,  a  ovi  sa  obično  slovenské  znojeve  izvan  zem^e  (rosili.  S  tóga 
nenalazis  ni  jednoga  mecenata  a  Slovenjji,  izozmeš  li  s  njekoga  samo  gle- 
dista  Ivana  Ungnada  staré  dobe,  a  za  novija  doba  bar.  od  Zoisa  (Gioid)  ítali- 
janoa.  S  druge  sn  strane  i  samí  Slovenoí  kadsto  rastresene  pameti  radili 
tudjinou  a  prilog.  Poznato  je,  da  je  Trober  g.  1562  tiskara  Ivana  Mandelca 
n  Lgubljana  doveo  s  namíerom  samo,  da  protestantské  knjige  stampa  i  u 
národ  tura.  lllandeiao  istina  rádio  je  bričljtvo  na  korist  Troberovih  načela ; 
tlskao  je  s  prvá  malé  spise,  piesmice,  pripoviedanja  i  td..  sve  to  a  prilog 
crkvene  borbe^  a  kašnje  í  poveéa  diela,  kô  dto  nam  sTtedoči  njeko  písmo 
Petra  od  Seebaka  Ijubijanskoga  biskupa;  ali  sto  je  malo  pošije  s  njím 
aôínío  T.  Kren,  Seembakov  naslíednik  i  sam  národní  spisatelj?  Miesto  ga 
npotríebíti  na  korist  pravé  viere  i  národne  prosvieťe,  on  ga  utamani,  te  se 
dakako  i  tím  slavío.  U  izvíeséo,  sto  je  22  srp.  1616  u  Rím  odpravío,  po- 
bJedoDosno  usklioe,  da  je  ne  samo  protestantičke  knjige  do  jedoe  izpalití 
3ao,  nego  í  njihovo  tískarnu  srašío,  dodav  istina^  da  je  novo  za  potre|>e 
f  «8«vitBkoga  pitomista  (peseta  mu  májka !),  und  isum  Drueke  krainieoher 


~  »«4  - 

Búeher  mum  9$krmuehe  dé$  Véik^š  ■aéiii*,  »  ta  smiio^  4a  se  i  m  lili 
osramoti,  po«to  oam  ní  niú ■**■>] í  I^^Q^C  ■eestoie  od  te  ojesQTe  tískuM 
(F.  MiithéiL  d,  Mét.  Vér.  fúr  Mrain  184$').  SUpnr  s-  1<(7S  ■»»  podeu^* 
Blav.  áenlebeDa  Kranjei  podigoie  ^iakn  vrst  tiskarae,  posvav  dakako  nte«M 
T.  B.  Nayera  íb  Solnosrada,  no  ní  tada  éiato  m  larAdne  sTrhe* 

U  pofleda  aarodooga  napredka  jtdlno  aapomeac  je  medno  aóeai 
driiitvo  aaavaoo  Accúdemia  Operosiorum  Lahaeensiumj  kóje  ae  f.  1693  »• 
uatrojiloi  a  radi  aUaih  na  pot  nm  nametnotib  aaprieka  oge  moglo  a  ja?ní  iivil 
prodríeti  do  g.  1701.  Tada  ae  sapaáelo  ataratí  na  aamo  aa  kraaaa  aego  i  M 
oxbíljaa  waooat  poigeäto  barem  i  a  gladiáta  aaradnogat  poáta  aa  i  rMfiji 
i  proôiadeiyu  oarodnofa  jeiika  pamagalo,  poatoT  ae  tamalj  javooj  kojíif 
nici  o  Ljabljani.  Draatvo  je  od  aebe  jetavile  odbyalo,  jer  je  dobro  ovk^ 
reno  bilo,  da  mo  drugako  života  nemá ;  a  oai^  joá  tada  aveaioéni  pri  dvoi% 
nÍ8Q  jamaČDO  atedili,  i  ma  óim  inv  o  glavi  raditi.  Toga  radí  na  akera  9* 
alabi  (Í7ÍS)  i  a  rida  uéeioa.  Jedva  g.  1781  po  Jíapela  i  Kamerdejs  ipá 
oim,  aada  pako  pročiadenim  dubom  i  oa  eolemu  koriat  aarodno^ft  ft" 
kreta  i  jezika.  Malo  prije  (176Z')  natrojilo  ae  bjeée  joa  jedao  draitv* « 
Ljubjani  aa  poijodíelatvo,  komu  se  ima  dosta  sahvaliti  alovenaka  aemljt.  I 
o  Oorici  savelo  se  tečajem  XVIII  stol.  književno  družtvo  pod  imeioa 
Arkadija,  gDJezdo  dakako  aa  tudjíoca  a  ne  za  Slovenca.  Ovdje  se  jbtm 
knjíŽQÍca  otvorila  atoprv  f.  1824. 


S.  2. 

Vidili  amo  gorí,  da,  n  ato  ae  tióe  javae  obnke,  nija  bilo  bar  ai  mir 
manje  sloveDakonin  jeaikí  ponoženo  ^a  do  firancezkoga  doba.  Istíaa  pni 
mah,  da  a  aviet  prodra,  dodlja  mn  dakako  od  aamih  Sloveoaea  dri|MI 
polovicoQi  XVI  atolietja,  a  pryi  medjo  ajími  o  tom  an  radili  alavai  Tn* 
ber  (]}  í  Ver|per$  ali  an  ti  Ijndí,  kô  ata  je  reéeno,  tu<yim   veUa  a 


(1)  Veli  se  običao»  da  je  Truber  prvi  sloveiiBki  jexik  ílavio  u  pisno ;  dafMÔe  i  H 
da  8u  Slovenci  prije  XIY  stol.  samo  glagolski  písali  {Linhart  11.  S59).  Oaa  dva  komada^l 
goljska,  koja  se  ovomu  za  dokaz  nevadjaju,  nisu  jamaČno  na  slovenskoj  zem^i  prooikaak 
Frizinski  odlomci  i  oqo  malo  slovenskí  napisanoga  do  Trubera,  do  danas  pozoatoga,  dokaapi 
da  se  je  slovenskí  jezík  písto  i  prye  Trubera  a  samo  latinicom.  Písanoga  aa  eoo  prvo  4A 
dakako  malo  je  do  lada  na  vid  do/ilos  ali  ae  ondie  >  prenalo  do  daaai  aa^tojal^  éitf 


—  645  — 

kijn  dnhom  opojení  bili,  smieraH  samo  n%  crkveno  a.  ne  élsto  ^ULTodne  svr- 
lie;  te  satA^  akoprem  veoma  lasluiujo,  sU  sy  sIoveDtfki  jeivlR  «(  dubokii 
sna  fibudíli,  i  Bohoriéevom  alovDÍcom  dosta  snaine  mo  temeye  posadili^. 
iiÍBo  ga  ípak  £fiali  do  muževoe  eUe  podignoti,  líepo  g%  u^pojiti  i  etY^trano. 
obradití  i  raacranití.  Njihova  diela,  eva  do.  slovca  orkveiio^bojooii^  masQo, 
naduU,  poveéim  dielom  a  Nomaôkoj  si|óet«k,  gaf riela  \  nif  Bvietlo  ditna„  od- 
vod malenom  icnimkom  vise  aiemstloom  neco  li  glo^veiiBtinom  jniriiíey  te  a-> 
p^rav  sato  08  prví  mraf  mal  da^  ne  Bafivim  so  iafinnla,  poito  ovamo  pre- 
sadjena,  oisa  se  u  narodja  sa' krátko  vrieiae  ojíhava  obsitiganja  oi^l>iljoft .  iii» 
príjeti  mo^la  a  kAJOo  li  ožilaviti.  Lasoo  je  dakje  bilo  Jlosavitoo^  q^  vli^- 
dioa  pripooioé  luíh  ae  dokop«ti,  te  i  de  oajisajije  k,itice  isóapati  i  ii  OfaQJ) 
baoíti  (I).  Toga  radi  ne  bea  rasloga  velí  slávni  Kopí^^r:  Zelotismpš  Jk^U 
M  (naitna  reformatare)  %h  l^ainUehfin  SfrifíMteUem  gem^irhéf  ein  ^n-^ 
hold,  vor  welfihem,  die  libenUtn  Iíiuš49>  fliehen,  íHe  eršU.  Fo^g^  davan 
war,  das8  diese  ihre  V^rnachläsMigmkff  durch  Barh4nri9tn$n  réchi^p,  m»4 
die  naceUe,  dass  der  Ha9ít,  der  die  protettantišche  Pariei  verfolg^Uf^  §ueh 
deren  Sehriften  traf. 

Za  reakeije  isti  sa  smieri  vodili  i  katoliéko  i^ljačivo  syeéenjčkii 
straoko,  Krenom  predvotUenu;  i  ovo  sve  njemátínom  do  grla  aakvaóe9p« 
te  sa  slovenskí  jesik, .za  DArodnu  prosvietu  joá  gore  poslíedic^.  ]Kl^uie?ij 
kojí  80  sada  slovenskí  jesik  rabíli  kao  sredstvo  osbíjaoja,  pove^io?  dielom 
bili  SU  tudjinci,  reformátorom  i  saroim  umom  daleko  nedorasli,  narodooipa 
jexiktt  neviesti,  u  gojenJQ  soroviji  i  samovoljníjí  ^  a  jamaono  tóga  radí 
oebí  u  svojih  težnja  oikako  uspieli  bili,  da  nije  sa  igih  i  državna  fe*íla  od-r 
lucno  vojevala. 


gtari  apisi  pronadju,  pokope  i  na  svietio  prinesú.  Osim  naiih  prímoraliih  i  istarekih  rasvodt 
i  listina  is  XI K  vieka  u  kpjih  bi  pomnivi  slovenskí  filológ  iitnaéi  pogao  dosta  gradiva  za 
svoje  nariečje,  u  opatiji  Admontovoj  po  Mubaru  (Arch.  Vf.  171)  čuva  se  rukopis  iz  XIV 
stôl.,  u  kom  ima  njekoliko  ulomaka  slovenskí  napisanib,  kóji  se  dakako  dosta  razlikuju  od 
sadaáigega  sloveoskoga  govora.  U  kojiŽDÍci  sv.  Marka  u  Mletcih  nalazi  sa  poveéi  rukopis  iz 
XV  stôl.  slovenskim  izgovorom  napisan,  í  isto  onako  latioskimi  pismeni.  Taj  rukopis  pre- 
pisah  joá  g.  i859,  a  kaánje  moj  prepis  uz  proánju  povieríb  momu  onda  prijatelju  i  kolegi 
Prof.  'irdini  u  Rieci ;  no  taj  prepis  neznám  kako  prepade.  Kašnje  víSeputa  bavcé  se  u  Silet* 
eih  eapitah  a  Harciani,  da  mi  on^j  starí  rukopis  pokažu,  ali  nemogoh  ga  se  viie  doéepatí. 
Ondednii  knjižoioar  ili  bolestan  ili  pdsutan ;  podknjiŽDÍčar,  surov,  izpríôavao  se,  da  o  lýem 
ni  nezná;  pristav  gróf  Soranzo,  udvornik  do  mire,  uloii  sve  sile,  da  ga  iznadjfi  no  u 
službi  nov,  sav  trud  mu  u  bah.  Jedint,  koi  se  je  mojoj  Želji  mogao  te  po  svom  zvanju 
morao  odazvati  bjeííe  ondaänjí  pisár  Lorenzi,  ali  ta  kukavica  vôli  ono  vrieme  sluibeno,  cs 
kóje  plaéu  vuče,  potroiiti  ua  prepišivanja  za  novao. 

(1)  Dne  8  srpuja  1600  Jezuvite  izpali^e  u  Gradcu  do  10,000  kiýiffa*  «  S3  pros.  i.  g, 
joá  viáe ;  9  stud.  sUedeée  god.  iň  veliká  voza  njíh  í  td. 

35 


-  ft4«  - 

Vrieme  dtkle  reforme  í  nMliedse  reakeije^  a  &to  se  ttce  pnvogft 
smiera,  ■  eloTenekoj  knjíievaesti  eaetaylja  podpona  eíelino,  poeto  eo  ebe 
one  Btnmke^  o  vterosakeaekih  načelih  sasyím  epretivDe,  npotriekljavale 
•lovenski  Jecík  me  nakanom,  da  ee  rasvíje,  proétetí  i  asavrsi,  nego  di 
Jim  bIqíí  kao  poko  eorovo  oredje  la  poatigiia^e  ojihovih  crkTenih  a  ví- 
iekraC  eebiéeih^  Jesvvítakih  ii<imiera.  Samo  te  svrhe  yodile  sa  salíboie 
ote  etraiike  na  oporabljenje  aloveiiBkoca  jesika^  te  sato  í  plodovi  Bjihovi 
BÍBa  močili  ino  bití  vbd  JednoBtavn?,  Bokoparniy  jalov!.  Samo  poUem  se  <t 
erkrena  borbaamirí,  sapoôe  a  aloyenBkoj  semlji  malo  po  malo  poníeati  mis««, 
da  BO  Bimv  jeiika  pomôže,  da  ee  odiatí  i  pomakoe^  pomoHla  se  je  aat* 
me  iapod  BloveoBkoga  neba  i  avietska  kajižeTBOBt  Ova  doba,  ako  i  adve^ 
slabim  korakom,  otvorí,  O.  Narko  Pohlin;  Japel  i  Komerdej  veé  évnti 
národnom  Btaiim ;  koračaja  a  bto  to  víse  ju  pako  éÍBte  í  krase  slávni  Liabtrti 
Vodník  i  Kopitar,  docím  se  po  Jamíka  í  Prešerna  liepom  sjajností  ediew. 
Sada  se  stade  poníešto  i  pravá  snanost  razvijaH,  a  gerroanísam  navlastitt 
svestrano  tribití  i  ismetatí.  No  ako  se  i  ovo  no  vije  vrieme  sIoreBske 
knjisevnosti  dobro  pronei  i  promotri,  lako  ée  se  do  te  misii  doéí,  da  jeje- 
ite  i  sada  dávno  svevladajoéi  nemaéki  dnh  neprestano  i  nemilo  narodm 
nápore  davío;  da  se  ipak  ns  Bav  trnd  i  aztrajnost  onih  velikána  sloveBski 
jeSík  tolíko  íe  gramatiékoca  kolíko  is  stilístíčkoga  gledísta  jedva  bjeée  íi 
povoja  ismakao;  í  da  sada  i  najsasložnijí  muževí,  ÍEasam  možda  Vodaiki 
í  Presema,  akoprem.  í  ovaj  níje  se  kadsto  ustniéavao  i  nemackí  pjevati, 
boije  BO  nemaókí  nego  lí  svoj  materinskí  jezík  posnavalí.  Svrnemo  H  pakt 
oéi  na  predmete  a  ovo  doba  narodnim  jesikom  obradjene,  naéi  éemo  lakt, 
da  8U  národní  spisateljí  povedi  i  boljí  dio  svoje  dasevne  sile  ÍEtrosili  f» 
bofoslovna  i  fllolo|pieka  ístrasivanja,  samo  pnoo  kasnje  i  na  piesniétvo*  a 
da.  ostale  snaností  n  njih  jedva  su  i  to  nejakímí  plodoví  Eastapane.  Mnoge  je 
dakle  tóga  i  sa  sada  neobradjeno  ostalo. 

I  sbilja  tt  slovenskom  narodn,  za  dago  todjínstvom  pritisnotom,  o^ 
veé  malo  se  národne  poesije  narodilo.  Junačkim  piesmaro  jedva  ées  nafi 
traga ;  ženskíh  ima  njesto,  no  nemogn  se  níkako  a  sto  se  tiče  masti  i  po* 
leta  8  hrvatsko-srbskimi  sravníti.  Ovdje  su  jih  za  reakcíje  JesaviCe  davil^ 
a  miesto  njih  n  národ  turali  svoje  umietne,  ponajvíse  erkvene  i  éodoredne^ 
surové  i  vitrene,  cesto  kuzne  i  pogubne,  jer  ubojito  naperene  rodjenoj  i- 
nomisleéoj  braéi.  Miesto  dakle  omeksati  i  oblažiti  srdce  a  dnh  na  polet 
opraviti,  one  sn  domáci  mfr  podkopávalo  i  sorovost  njegovale.  Ono  mal% 
sto  se  je  narodnoga  piesniétva  od  propasti  u  Slovenoa  sačavalo,*  to  it 
marijivo  pokupili  i  u  písmo  stavili   Dismas,   Čelakovskí,   Smole,  Koritkat 


VrtB.  Po  Valvasoro  veé  sa  reforme  Bašta  vilo  so  jo  njekolifco  ialjívo-a- 
mietoik  piesama,  a  jos  vibe  Be  is  nemaôkoga  poslovoDÍlo.  Prví  pokus  na 
poljo  pravoga  amietnoga  piesoičtva  oôinio  je  O.  Narko  Pohlin.  Ojorgjo 
Japel  opnti  ga  na  polet  raVDÍm  patem,  osam  mierílo,  a  dodav  ma  sa  te- 
Bielj  naflasak.  Ali  prvi  praví  slovenskí  piesnik  kjese  V.  Vodník,  a  to,  jer 
se  k  národu  obratie,  njegov  stvot  a  švih  gibanjih  ^omatrao,  te  s  nje|pa 
erpío  mast  i  doh  hrabrio.  Isto  je  tako  sa  njim  radío  slávni  Presem,  koí, 
ako  ga  je  u  éistoéi  jesíka  i  o  savrseností  oblíka  aadkrtlio^  a  piesniékt^ 
vrliní  jedva  mo  as  pered  ide.  Ova  nam  dakle  dva  díéno  Bastopaja  epiékn 
i  liriéka  poesiJB  o  slovenskoj  knjiéevnostir  Sto  se  pako  dramatíke  tióe^  bješe 
vec  dávno  običaj  a  slovenskih  savodih  pri  njekíh  svečanostih  dramatické 
komade  predstavljati,  no  obiéno  bili  so  latinskí  i  nemackí,  Stoprv  koncern 
XVIII  stol.  Ivan  Damasen  íspieva  prví  slovenskí  melodrám,  po  Jak.  Žu- 
pana glazbom  ovíenóan ,  a  Ant.  Línhart  prekroji  dve  dráme  is  franceskega ; 
jediní  slabačni  poknsaj  n  toj  straci.  Na  poiju  bogoslovnom  kao  bibliste  o- 
sim  Trubera  í  0jorsja  Dalmatina,  stožerih  protestantizma  a  Sloveofjí^  od- 
likojtt  se  Kren  í  Japel  sa  drožinom  a  prevedú  sv.  Písma;  kao  pripovíe- 
daooi:  Ivan  Krst.  od  Sv.  Kríia,  O.  Roiper  íb  IjoWjmie  i  joá  njekoji,  ako- 
prem  u  pogledu  jesika  svi  veoma  sepecu;  kao  asetici:  Eastelec,  O.  Ipolit, 
Poglovié,  Baiako  i  Potocnik.  Slovenskoj  slovnioi  temeljí  je  adario  Adam 
Bohorič  sa  svojimi  Árticae  horulae,  na  kom  sa  pako  gradili  ne  samo  re- 
formátori nego  bar  sa  njeko  vrieme  i  samí  katolíci.  Istina  kasnje  poéje  ta 
slatna  knjíga  o  sabít.  ali  pocetkom  XV.  stol.  opet  ju  oživí  O,  Ipolit.  U  * 
toj  strúci  me^jatim  i  poslie  radili  sa:  Pohlin,  Gotsman  (Icot  frv0  uformH 
miestni  i  orudni  padei^,  Selenko  (koi  svoju  slovnien  tlovenski  nafisď), 

v 

Kamerdej,  Debevec,  Japel,  Vodník,  Franol,  Smigoc,  Dainko,  iNetelko,  Kvas 
i  Marko,  a  medju  igimí  Kopitar  i  Metelko  naJBasiažogí.  I  na  rieónioili 
mnogi  sa  radili,  kao  na  pr.  Magiser,  Alasia,  Kastelec,  O.  Ipolit,  Pohlin^ 
OotsmauB,  Kamerdej.  Vodník,  Jarník,  Slomsek,  Dainko  i  Marko.  Bogori- 
Cev  pravopis  osta  jediní  u  porabi.  Kopitar  dobro  opazi,  da  latinská  slova 
nisu  kádra  sve  slovenské  gla/iove  izreói,  da  sloveoskomu  joBÍku  treba  da- 
kle jos  njekoliko  osobitih  znaková.  S,  Dainko  pokusa,  da  to  pomanjkanje 
popani,  ali  nenadje  odziva  u  národu;  doóim  Metelkovim  pravopisom,  do- 
tičoo  novim,  víse  se  knjiga  do  uvedenja  Gajevíoe  nastampalo. 

Ako  izuzmes  Truberov  kalendár,  prvá  pratíka  slovenská  bieli  je 
sviet  ugledala  g.  Í6Z6  u  Augsburgu.  Prvé  političke  novine  u  Slovenijí 
poeeo  je  iedavatí  si.  Vodník  jos  g.  1*797-1800.  I  sa  franoeskoga  vladanja 
složbeni  Télégraphe  za  njeko  doba  í  slovenskí  je  izlazío.  Sto  se  nauokon 
tiče  dragih  straka  knjíževnosti,  sve  je  ostalo  mal  da  ne  sasvim  neobradjeao. 


-  M8  -- 

T4  tÍ0MÍ  •krif ,  «  k^m  m  m  ^to  4ni9Q  éokm  JosMiftvjMiske  Iu|}h 
Íe?iMti  kreMa  «lovftiisk»  l^^iíga,  ■•daje  dmd  nífoito  nacÍB*,   ^ia^  jn  H 
fr«4m0tih  «a4a  nmilitlíiiioj  a  sarnoieaio  ja  ní  enako  rasdToJití,  kd  átf 
mo  fori  ángé  jogoBlaTjaftBka,  laime  na  pieaaíke  i  proatoipisaocc,  poš 
i  pieaQÍ«CTO  «  81o?f  a^i  4e  kaa^ie  é^kt  kjeie  aeaoataa.  0?dje  kronolaipiéj 
p«rf4%^Ja  n^rodnik  apiaateUa,  aaaio  m^piét,  ámú  ée  aaui  í   aaravso  ojit^ 
kofo  podi^eaja,  koje  pravo  rekaí  o  tri  atraaa  atatoji,  a  oaq  mne  re 
fáma,  ■  oaa  reakeija,  koja  poéima  a  Kreaooi,  í  a  tre««  pravé  svie 
kajíaevnottíy  koJa  ae  Poklínom  otvára  a  svrii^e  a  oavaan^eai   kae 
i  r«ko4elakik  NovMa,  kaje  aa  pravao  aaavim  aov  raavojn  aloveaake  kajii 
«áarila. 

S-  3. 

Badilci  slovenskí  na  po^u  jogoslayjanske  kigiževnogti  la 

ovo  dmgo  doba. 


TRUBBR  PRffHOi  rodio  ae  je  g.  1608  ■  Raaéici  (]»o  O.  MarH 
Pottriieí)  aela  klisa    Torjaíkoga   s^da   (^Auenherg)  na   dolenakom  ol 
veoma  alronaanih  rodUelja,  Učio  je  oaake  n  Riecí^  poalie   a  SolDograáj 
f   v   Beča,   tmdeé   se   da   proiívi.   Petar   Bonomo^  trséaDski    bfskop, 
ma  a   tom  iplavai  dobroéiaitelj  ^  te  ga  aveéeníkoin   redio  i  doyoljno 
krMo.   U  Trata  bio  je  alovenskíin  prlpovíednikom,  satim   dah.   poA< 
kam   v   Celja,   a   iiapokom  kaaoaikem    ta   LjaHljanl   (ISSt).   Noví   Lo( 
rovi  aaaoi,  kóji  a  to  doba  bjeha  bvo  Nemačkn   aidrmalí,  dopríse  me4< 
tim  i  do  KranJBke.  Us  prví   mak  Traber  oa  oje   prioDa,   te  joa   am  seil 
poée  Bjihova  naôela  a  aarod  baoatí.  Dbsav  n  Ljobtjana  kao   kaooatk, 
vaši  Be  odlaéaije  sa  ajih  raditi;  tóga   radí   ondjesnje  Bveéohstvo   a  avoj 
evrke  olai  ma  sábraai  (íôä$}j  ato  povede  stalise,  veé  novfm  nankom 
▼riene,  da  mo  poviere  apravíteljstvo  gradjanake  bolníce  sa  dotíônom  ei 
▼om,  gdje  mo  bje  slobodne  Bvoje   prípovíedi^o   aovoj   vieri   naataviti. 
maijskí  aaéelnik,  od  sveéenstva  povMen,  sapovíedí   mu,  da  ae  ís    gni 
iaaeli,  te  bode  namiestjeti  aa  žapoika  o  Loko,  odkle  malo   kasnje    pi 
a  Laake  Topliee  (TAfer),  a  napokon  n  Radeóe.    Ood.  1542  opet   ae 
vráti  n  IJabljaaa,  i  asta  do  g.  1546,  kadoo  je  opet  morao   oatavítt 
i  aa  aapnika  a  bt.  Bartao  otióí.  Za  poraiom   smalkaldiokoga  aaveai 
ToKtor,  Ijob^anski  biskop,  pri  cárskom   dvora  isposlova,  da  Traber  f" 
QJekoji  dragi  Bveéeaiei  bodo  a  tamaiea  bacení.  Trobera  podje  a» 


potjegnotí  Q  Tni',  a  f.  1548  ut  lahtje?  Btalisa  FdrdÍQ4ii4  mtt  áoiVoU;  da 
se  vráti  a  LjdMjano^  pod  onetom  ipidc,  da  neBinie  ni  riecioe  •  bofoj  i^ierf 
mstítí.  Traber  Ukav  dopost  odbaAí,  í  prodje  a  Nemaéka.  Prímljeii  Kepé 
«  Wdrtenberga^  preporokem  Btfpgu  príjatelja  Vída  Dietriéa  bje  poslAii  Bft 
IprtpoTi'ediitka  n  Rotembnr^^,  ^dje  s6  aa  prví  pot  oeeitl.  Jeé  káda  ae  o  do^ 
nif»vfi!i  prípOTiedaitjem  bavia,  téfníslio  bjeifta  za  slovenské  sHedbeuike  aóvé 
'Viere  aaatavili  koja  kajt^  na  ittaterinskoiil  jeaika.  Sada  daklé  óvrato  ae 
tamii  rada  poévoti,  te  na  krátko  aloži  Abeeedar  i  Efttekiaam  alovenékfm ' 
Jesikoni)  i  priloživ  jim  njekoliko  piesmíca  í  jedno  pripovíttdaajé^  ave  od^ 
fMraví  a  Ljabljattu  na  ódobrenje.  Primiy  mate  kaéoje  povoljan  odgévor,  iste 
g.  15&0  dade  stb  ttakati  n  Tíbiagi  pod  imenem:  in  Sykenbuťgen  béff 
Jemei  Skutyänint*  Tako  sa  prví  pat  bje  tíakano  slovenské  alovo  nettiac- 
ktmi.  pmmeni.  God.  1562  prodje  a  Kempten  za  iopniká.  Nedjatim  Pet.  Pav. 
Vergeŕ,  koparskí  biskup^  odotepiv  ee  od  Kmske  Drkve^  odvéifo  ae  bjede 
B»  prevod  SV.  Pistom  o  slovenskí  jeiíik.  >No  videé,  dá  toma  posla  doráaao 
»ije,  predloží  wítrtemberskonia  vo}evodí,  da  se  ta  radaja  Trabera^Skao  sld- 
veBskoma  Jezika  od  njega  viostijemo,  povteŕi.  Sfeé.  1555  Traber  na  sa^- 
«4a»ka  a  Ulnii  sa  yeit^rom  í  Jakovom  Andreft,  prista  na  to^  te  iste  go- 
dŕne  obíelodaoí  ú  Vnbíogi  prví  pokos.  Kolíko  je  on  Mítím  radío'  iia  péljb 
národne  kaji^e  sviedoóí  nam  Jasno  golem  broj  njego^ih  diela,  koja  dolí  o- 
BBaônjemo,  O.  1591  zakvatí  se  na  Kemptensku  žapa,  i  aslied  poHiva  kra}n>- 
slcih  Btatísa  prodje  kao  pripovfedtflao  u  Ljobljano^  Tatjda  doptt&toni  vojevôde 
Krsta  Wflrtember^skoga,  koi  mo  podao  bjoáe  žitpa  u  Uraho,  4a  ga  lim  k 
oBOj  straní  priveže,  i  barana  Ungnadskoga^  s  kifn  se  kol.  I5#D  pogodio 
blese  za  qjeka  prevode  $  ali  koncétt  iste  godino  íznovioa  oÉtaví  LJtfbyanii, 
i  azaro  sobom  dva  pravoslávna  popa  kliiaeotiei  víeika,  o  UrAk  sa  povráii. 
Slíed^ée  godine  opei  pozvan  o  Ljnbljana,  odvede  sobom  tiskira  Ivana 
Mandeloa  s  latinskimi  pisment.  Sada  se  (Traber  i  o  tom  starli  o,  da  so  n 
i^ubljaní  protestanticka  škola  podígoe.  Sveéenstvo  ga  dakako  veoma  pro- 
siralo,  te  pri  eara  izposlovalo,  da  bode  nzapcen,  ali  so  ^  staliél  svojím 
okriljem  stítili.  Trober  je  ne  samo  slovenskí  i  neniacki  neprestaéo  prípo- 

viedao,  nego  je  i  erkveno  slvžbo  slovenskí  obavljao.  Tu  okolnosi  upotriebí 

* 

nadvoJToda  Karlo,  koi  ^.  1561  o  svoje  roke  primiď  b}oée  kormifo  B<itra}e 
AuBtrtje  sielom  u  Oradeu,  da  Trobera  íztjera.  Stalfisi  opaiív,  da  Karlove 
sapoviedí  ostavUi  nemogu,  na  odlazko  odredíse  ma  200  {^odísnjíh  talíra 
mirovine,  i  líepo  ga  Wfirtembergskomo  vojevodí  preporočíée.  Trober  bode 
iapníkom  o  Laofeho  koá  Híeokera^  a  g.  1566  o  Derendingeno.  Na  novo  se 
povratí  o  Ljobljaou^  ali  ja  tada  morao  brže   bolje  íabjegnotí.   Gmrio   o 


Der«n4i'BCtna  2g  hp.  1586,  ostaví?  dv»  •ím,  PrínioiA  i  Felteijanft.  Tnkcr 
Je  bfo  ifttY9rUe)j  slovenské  kejíževností  i  vo^j*  sloveaskih  reforniators.  Mso 
(erÍMki  Jesik  slsbo  je  i^osnavao,  jer  g»  ní  ■éio  nije,  te  ga  nieiDstinea 
sftogrnoo;  s  |;lede  pravo|^isa  keraeao  je  svejeToUno  i  j[iedoslte4n«.  A,  Ja^ 
meiié  pike  o  ojem :  Trukarjeva  pr$H€va  Je  Mm^  kakor  je  u  futéeiku  f09v4 
Ukm,  mocno  fomankíjivu  in  péfaéenit.  On  ni  delal  rmnUékm  méd  ^j^ 
Hrim  in  raklim  «,  •;  fisui  je  mesto  éjetrefm  raklegm  t«  nmrokejje 
rMí  f  o  imgUdn  newuéine  élenieo  in  je  eplok  nlo  nemikntariL  Pm  ee*- 
éar  mu  gre  pri  vsih  titv  fmanj  kóji  vošHk  éost^  dm  je  kii  eioveni' 
oino  mkudil  in  slovenskému  siovstvu  podirngo  powtaml,  Poaiiata  sa  mb 
sliede^  njegoTa  diela :  a)  iliie  buquiee^  is  iik  f  e  fy  mimdi  inm  preprefii 
Siousni  mogo  imhku  vkraikim  ukafu  broH  nauuukiti.  Viih  fú  iuii  iy 
vsffkjf  Puki  ie  kerfnkmnske  vere  inu  sne  molyiue^  te  fo  pref^fmne  si 
anifs  perjfoiiis  vfek  Slouenmou,  —  Siébenéurfen  dnreh  Jemej  Sku^ 
rysnin  (í.  j*  u  Tibinfi  vierojatno  po  Vkr.  Morhartu)  1550.8;  k)  Umm 
krátku  poduuuhenef  fkaterim  vfttki  nMouik  more  vnsku  pryíi.  Ibidea 
1650.8.  0?a  d?a  diela  prví  ea.tiskam*  sponneBÍei  slovenské  knjige.  e)  Akeeeds^ 
rium  ene  kuquieef  is  ksterih  fe  ti  miadi  inu  prsprofti  Slouenei  wkB§s 
lahku  tur  hitru  krsti  inu  pifíati  nauunhiti,  TOkinpen  1558.8  sa  njekt* 
líko  moliteva;  d)  Cmteekismus  v  Shusnskim  ieftkUf  fano  krátko  faflopss 
islago^  ivu  ene  moiytue  tar  nsuuki  boskjf  vfeti  is  *hištiga  fuetigo  pifms. 
Skosi  Primosha  Truberja.  P  Tikingi  1555.16 ;  e)  Bna  molitou  tik  ker- 
suknenikoUf  kir  fo  fa  volo  prsue  vere  v  Jefufa  Criftufs  prsgnani;  t 
Tibingi  1558.8  (F.  Vergor^ ;  f)  Ta  BuMngoH  SueHgu  Mateushu,  sdsi 
pervimh  vta  Stousnski  Jefíg  preobernsn.  F'  Tikingi  1555.8;  s)  Ta  psrm 
dsil  tiga  nouiga  TeftsmentSn  vtim  so  vfi  shfgri  EumngeiifH^  i$tu  tu 
dimne  tik  Jogrou^  sdsi  peruiuh  vta  Slouenfki  Jeftk  skufi  Primosks 
Trukeriu  fuoiftu  preohemen^  tebi  ta  druga  ftrun  letiga  papirim  pousL 
Tikingas  1557.4.  Ovdje  príloieno  kasalo  s  kratkim  tooiaóeDJeai  evangieQa 
sa  nedielje  i  svetkovine  dolasi  pod  osobitím  naslovom  sa  godinom  1558; 
h)  Ta  drugi  deU  tiga  Nouiga  Teftamenta,  vtim  bofk  imel  vfa  iifly  inu 
pifma  tik  Jogrou,  skratkimi  inu  faftopnimi  Islagami,  sdai  peroiuk  it 
mnogiterik  Jefikou  vta  Slouenski  fkusi  Primoska  Truberia  Crainm 
fuei/lu  preobernen.  V  Tibingi  1760.4.  8amo  listoví  na  Rimljane.  Oni  na 
Korintjane  i  list  na  Oalatjane^  a  Tíbiogi  1561.4.  Listoví  na  Bŕesiaae,  Kí- 
lipiane^  Kolosaoe,  Tesaljane,  na  Timotea,  Tita  i  Filemona,  o  Tibingi  1567.4. 
List  na  Žídove^  te  onaj  Jakova^  Petra,  Ivana  í  Jíade,  i  Oóitovanje  Sv.  I- 
vaoa,  v  Tibisfi  1577.8;  i}  Registar  und  summariseker  Inkait  allsr 


i 


chMFy  die  von  Primu9  Truker  bis  JS6i  in  Druek  ge^eksm  aini  «•  «•  i». 
^^ukinjfen  1661.4 ;  j)  AríieuH  oH  deiU  $b  praue  ftare  v$re  Hw**haň9ke 
tjr  <S).  Pysma  poredu  poflmuléni,  inu  kraiku  faftofnu  itl9šh0m,  kateri 
po  tudi  iaku  utim  ÍÔSQ  leitu  n^kimu  nermiloéíiuthimu  Goéfudi  C^f" 
fmryu  Carolu  Uffa  imana  Petimu  ranieimuj  inu  potie  uiim  iaUZ  leiHt 
Hmu  Concilipu  v  Trienii  od  enik  velikik  Nemkških  pyudouy  mšifl  intf 
j^edigarieu  naprei  polotheni  inu  dttni,  Jtdui  perui»k  t>  LatinMgu  i^m 
Nembéhkiga  issyka  uta  Slouentki  sueiftu  iMtolmazket^i ,  adfpreda.  nti 
/touentki  prédguuori  se  praui,  katera  vera  ie  ed  S  Tmyee  pofí^ulenm^  tm 
nerprauiski,  inu  n§rftari9Ki^  $kufi  Primotka  Truberia  Crainma,  V  Ti^ 
kingi  I5(j2.4.  Samo  izvadoí,  íz  onih  i  drugih  vieroizpoviedazja.  k}  Bne 
duhovne  Peijni  i  id.  V  Tabiogi  1563.8.  Oto  je  na  dvie  Hirane  rasdio«> 
IJeiio.  U  dragoj  pako  pod  njekojimi  píefimami  oloje  osím  Trolborovih  ioli 
4raga  poéetna  slova,  naíme:  G.  I.  (Gjorgje  Juricie)^  L.  2.,  i  H.  K.  To 
sn  psalmi  i  piesBÍ  ic  Bomackoga  prevedeoo.  1}  Kirckenordnung^  ilí  ork- 
▼eoí  red  krajoaki,  n  Tibiogi  1564.  Obrodí  orkveni  po  virtemberik«)  osnovi 
s  l»riložoaim  obcim  Tieronaakoni  po  meklembaržkonié  m)  Ta  ««/ť  PfaUer 
Dauidou.  \  TibÍDgi  1566.8.  Obéi  avod,  satím  avod  za  svakí  psalam  i 
krfttke  opaske.  n)  Cateckismus  6a  sbírkom  dubovQÍh  piesiH,  a  Tibingí  1567.8 
Traber  ga  spominje  g.  1579,  a  možda  je  prestampaige  kojíge  pod  k.  Sio* 
ca  ga  se  i  Gjorgje  Dalmatio  u  posveti  novoga  izdanja  íste^  kojíge  od  g. 
1584.  o}  Cateckismus  f  dveima  islagama,  ena  pridiga  od  šlarotíi  U 
pravé  inu  kriue  Vere,  kenttibhhouane,  SSaskouane,  tttho^ibhena  tik  Sueť 
nikou,  od  Cerkounik  inu  domazkik  Boskyk  slu^kbi,  is  S.  Pútma^ .  ntarik 
Cronik  inu  Vu%kenikov  vkupe  shrana.  Ta  makina  Agenda,  Otro*kie  Mo- 
litue,  škwti  Primo«ka  Truberia.  V.  Tibingi  1575.16.  Za  krátki  m  predgo- 
vorom  nalazi  se  písmo  Truberovo  na  Fr.  Gjor.  von  Reío,  u  kom  mu  velí, 
da  ma  je  u  jesení  proá.  god,  poslao:  EHn  newen  Jesuitiecken  Cateehie- 
mum  in  Windiitcker  Sprack  gedruckt^  also  intitulirt:  Cotnpendium  Ca- 
teckismi  Catkolici  in  Slavonica  lingua,  per  QuesHones^  in  gratiam  Ca-" 
tkolicae  iuvenlulis  propositum^  per  fratrem  Leonkardum  Packenecke- 
rum  professum  ac  sacerdotem  coenobij  Vietoriemtie '^  almi  CUtiriensis 
ordinis,  Graecij  Styriae  JUetropolis^  apud  Zaekariam  Bartkeckium,  anno 
1Ô74;  te  korí  Jezuvite,  sto  djeca  svojimi  nauci  zavadjajq;  sto  nastoje,  da 
se  u  Rímu  pudigne  škola  za  sve  národností;  sto  uče  í  píšu  slovenskí  i  td. 
Podpis  ovako  glasí:  Gesckriben  «ti  Derendingen  an  S.  Primt  und  Fe* 
liciani  tag  im  íóľô  Jar,  Primue  Truber  Pfarker  daselbst.  S  ove  knjíge 
ja8D0  je,  da  su  Jezuvite  í  prije  g.  1595^  naíme  kad  su   u   Sloveniju  avc-> 


é^my  irtsiK  {  iMäN  4i>ltk  v  •loremkM  }«sikQ  (f).  íwtíš^k  a  fcBJí^tei  dfw- 
MW^e  rí«ék«  (JťJť.  «^.  9Í>  p)  Tä  méH  CatéM9mu9,  eni  f$mlmi  í  \A.  ^d 
PľTrubert,  0.  Krelit  I  .t<k  •  Lj^%lj*m  1519.13.  Oao  pod  fi  )>opraTljéii0  i 
p)»iiMoiett«.' ^et  tAko  po  Gjorgja  Dafmal&nv  %,  1684.8  o  Vittonliergf.  r) 
f^  Sh^^nfki  Kalendár  kir  vľ$kj  faryrt,  mti  ena  fa6la  per  m«i,  te  kat- 
/1k»  inu  frami  fh$  inu  éuafféti  hii  näfrei,  kakúm  ned$lški  futkttA  b9Í9 
9fkkm  ééiiUy  kuUku  ned^  inu  dni  0d  bo/ihfnm  do  fnUa^  eni  rmmi,  ^ 
frawi0^  kädni  bmdé  éobru  ^renu  I  td.  #fi  regishter^  U  fmui,  kmiUm  u 
éufffui  ínu,  eufUúiou  p/íga  S,  Piftna  \  td.  VTibin^  1M«.^.  PoMJvlito 
orpljelio  in  dieU:  Ta  dŕujfi  deii  N,  Teflmmen»a.  »)  Ta  eeH  Neui  Teflth- 
mént  i  td.  V*  Tékinfi  1A82jS,  v  dva  Bvecka;.t)  Hifhwí  foftUU  D,  Mm^ 
Hnm  Ĺn$kerm,  po  Troberovo  sinn  Pelíeijana  na  svietlo  dana  o  Tibin^ 
11(05  >na  liato  |  a)  Formuhí  ConeoréiaiB,  prevod  ( V,  fredgovor  N,  Tettm- 
menia,  od  ý,  I5M)>  o  kon  se  nesna,  dali  je  tiakan  bío.  Yíerojatao  Jo  íi 
Troberova  pora  potekla  Jos  i  eva  knjfi^ :  Maieehéšmue  én  deueeher  und 
winéisH^r  Sfraehe  fúr  die  Sehúhr  der  lateinisehem  Setmien ;  ijmikaek 
M  Joh.  Maniius  (1662^4),  Biakvp  Ijabljanski  fcrívio  }e  Tnibera,  da  jt 
íl  Nemaék*  dovea  tiakara,  koi  tiaka  pog^rdne  piesma  proti  katolickavi  sva- 
doniétTQ,  orkvi  i  vitri  (Vtfloa#.  IL  d^S).  I  to  Je  Vilo  bei  ďvej^  Traba- 
mva  fjalja. 

VBRGER  PBTAR  PAVAO  rodí  se  a  Kopro  g.  U98.  Naake  dovrai 
na  H^adovanskom  sveoéiHsto,  gdje  si  í  nauéiteljska  lovoríku  praroslovBi 
pribavi.  Síožbovav  kaô  sodae  o  Veroni  i  u  Pádoví,  a  kao  pravdoananae  • 
Mletoíh,  ode  o  Rím,  Ma  se  sveéenikoin  redi.  Klement  Vil  tako  se  namal 
B  njega  saljolíi,  da  jos  a  32  godíni  odasla  ga  kao  svoga  poklisara  o  Ne- 
mačku  s  napotkom,  neka  one  vladare  odvráti  od  misii,  da  se  nemaekí 
liarodai  sabor  o  crkvenom  poslo  sasove.  I  kralju  Ferdinanda  bjese  tako 
po  éttdi,  da  ga  je  svojoj  kéeri  sa  krstnoga  kuma  dao.  Akoprera  a  povie- 
ren'om  posla  Terger  nastojase  sdusno  i  po  rímskili  nalogih,  no  ípak  Pavat 
Itl,  ftlimentov  nasliedník,  pocva  ga  o  Rím,  alí  do  mala  as  zelja  Ferdínaa- 
dovu  opet  ga  a  Nemacka  odpraví,  neka  bi  izposlovao,  da  se  bndaéí  ohG 
tábor  a  Mantova  sakapí.  Puŕtnjué  Verger  kros  Nemaóko  imao  je  tada  prí« 
lika  a  Wíttembergu  sastati  se  sa  Laterom  (T  etud.  ISSôJy  koi  ma  veoma 
omíli.  Vráti  v  se  a  Rim^  sam  se  odreče  poklísarstva,  te  bode  ímenovaa 
toodraékim  biskopom   (5  evib.  1SSS),   a   malo   kašnje   koparskim.    Prodje 


(1)  Vierojatno,  da  je  bio  plod  jezuvitekoga  pera  i  ona  pogrdna  piesma  proti  Jari 
Robili  (t.  j.  Gjorgju  Juričióu  V.  Metelko  XX)  naperena. 


J 


-  5MI  - 

•Milé  íi  Hfnia  a  Ropatr,  i  tv  se  sav  svojoj  orkvt  posvetí.  God.  1540  po- 
tvaa  od  Pranje  I  a  Paria,  kao  franoezkí  poslaník  8adteloya  na  Wormskom 
Bastanka,  iitvéno  dakako,  jer  ma  napotci  íz  Ríma  dt>lazili.  To  se  Verger 
{(kasa  pomirljivim  govorom  f  s  Nelrnitonorú  saposna,  sto  mo  sre  o  grieh 
%cde  oVrojeao,  tt  na  povratka  o  Rím  mrsko  prímljen.  6  tóga  ogoréen  odo 
í  K'opar,  I  ta  se  8tavi,  da  marljiro  proočí  ava  protestantíčka  načela,  b  na- 
«iJerom,  písmeno  jih  oprovrgnati ;  no  ona  ga  tako  samame,  da  je  i  svoga 
irata  Ivaaa  KrstHelja^  Poljskoga  bfskapa^  k  njim  primaknao.  (Htuien  n 
Hímir,  bje  námah  odaslan  a  Kopar  íztražni  odbor,  da  ta  styar  prosodi 
{iSiS).  Posvaa  u  Nletke  od  paphiskOiga  poklísara  í  Oglajskoga  patríarhe 
na  sad,  prísva  se  na  tridencinski  sabor,  a  skloní  se  a  Mantovn  k  Erkolo 
€k>nsagí  fcardinalii,  koi  ga  veoma  tjobljaše.  Ožajka  1546  prodje  a  Trient, 
da  se  pred  saborom  opravda,  ati  redínom  glasova  bode  odbačen.  To  ne- 
spretno  postopanje  sasvim  ga  od  katolíéke  crkve  odvráti.  U  Pádoví  jos 
više  ga  ressrdi  nemílost  dvora  rimskoga  napram  víeštaka  Spieri,  te  dočov 
Vratev«  smrt,  valjda  s  otrova,  predav  Mskopo  14.  Rotti  svojo  obrano  (1S 
fr$9.  ISéS"),  odpoti  se  o  Valtelina.  Na  tu  viest  o  Ríma  bode  3  srpnja 
1649  sveéaoo  isobéen.  Od  sada  sapočíma  njegova  javna  borba  sa  Rímom. 
€)tavni  dobroéínitelj  bto  ma  je  na  novom  päta  Krsto  Wfirtembergskí  voje- 
veda,  a  rado  ga  je  pomagao  i  sam  ear  Maksímilían.  Víse  pota  proputova 
Svajearska  í  Nemaóka,  a  dva  pota  prodje  a  Poijska,  gdje  je  odlíéním  na- 
éÍBom  od  oníh  velíkasa  prímljen  í  pogoééen  bío.  Stoprv  se  o  59  godíní 
svoga  života  ožení,  ali  potomka  od  sebe  neostavi.  U  starostí  je  cesto  bo- 
lo?ao,  te  ororíe  1  list.  1565  o  Tíbíngí,  gdje  •  glavnoj  crkví  na  Krstove 
4it»8koTe  bje  sveoano  pogreben.  Kris.  Bnr.  Síxt  o  Vergerovoj  Monographie 
(^Braunsehweiff  ÍS5S)  nabraja  do  89  knjiseviríh  radnja  Vergerovíh,  a  to 
níje  sve.  Kotiko  pako  saslažoje  n  sto  se  tiée  promaka  slovenské  knjíge, 
svíedoóí  nam  Schnarrer  (  koÍ  ffa  u  ostulem  nerado  tma),  kad  píše  (^fr. 
29):  Wie  Ver^er  ohne  Truber  niehtš,  so  wúrde  TYuber  ohne  Veryer 
niehi  viet  ausgeriehtet  haben.  Verger  prvo  isaée  misao,  da  se  sv.  Písmo 
a  slovenskí  jesik  prevode;  í  s  tóga  se  síeô.  1555  sasta  s  Troberom  na 
dogovor  a  Ulmí.  U  lista  od  8  kol.  1555  na  vojevoda  Krsta  ovako  se  o 
tom  iiBrazaje:  des  windisehen  Dialekte  ist  der  Pfarrer  von  Kempten 
(Trober)  weii  kundijfer  als  ichí  desshalb  habe  ich  ihn  berú  f  en,  damit 
er  meine  Arbelt  earrigire  (Sehnur.  17).  8  ovog  ÍEÍlasi,  da  se  sam 
Verger  latio  bío  onoga  prevoda;  no  avídív,  da  je  o  tom  Trober  od  njega 
daleko  víeiiiji,  vierojatno  svojo  radnju  zabaoí,  a  Trobero  povieri,  da  novo 
iiradi.  Tmbor  opremí  posao,  te  Verger:  Sehon  ist  das  N,  T.  úbersei%t 


ton  Pr.  Tmbér  in  windiselUr  Spraehe  ertchténen  ;  sehon  rédM  Ckrúšm 
auek  mit  den  Slawen  (^Diall,  IV  f.  63^.  Da  je  Vergeľ  i  dalje  saradio  ■ 
ísdavanja  sloveoskih  pt  oteBUDtiókíh  koji^a  dokazaje  njei^ov  podpis,  kot  ae 
na  vike  Djih  Dalazi;  a  iz  ojegova  je  per*  bes  dvojbe  potekla:  ESma  moU-^ 
tov  iih  kermhenikovy  kir  se  40  rola  ie  pravé  vere  ViesuMa  Crútum 
pregnanú  tískaoa  raj.  1565.8  a  Padovi  (Uiis,  u  knjwmei  Sv.  HUrkm}. 
DALMATIN  GJORGJB.  Dalmatínci  ga  šmátrajú  sa  svoga  semljak*, 
a  Slovenei  vele,  ali  nedokasiqo^  da  se  rodio  a  Krsko  (GurkfMt^  na  Ti%^ 
Icnskum.  Za  prvé  osím  predaje  í  presimenay  kóje  si  nadeDUO,  vojevao  K 
i  é%tú  jezik,  áto  je  upotrebio  u  svojib  spisih  soatBO  dalmatíiiskiini  israsi 
oapunjeoih.  Ojorgje  dovrsio  je  svoje  aauke  o  Tibíof^i  na  pripomoé  oodješaje 
kttce  Kíslove  od  Kaltenbroona,  kd  sto  sam  spovieda  u  posvetí  svojth  ^íe* 
sama  oa  Ojorgja  Kisla.  Ovíenčan  naačiteljskoin  lovorikosi  i  Ivteravim 
naoci  samamljen,  staví  se  ondie,  da  po  njih  prevede  Sv.  Písmo  na  sloves- 
skí  jcsík.  Posvas  od  kraJDskih  stalísa  na  stolieu  pripoviedaoea,  dodje  ■ 
LjoblJADO.  Ovdjs  svoja  radiýo  nastaví,  a  asa  to  cesto  je  po  semlji  patovas 
í    pripovíedao.    G.    1585    skrbi   bar.  od   Augsberi^a   dobi  iapníôko    sielo  ■ 

v 

Skocjanu,  satím  u  Tarjaku,  nego  f  a  napokon  katolíci  istjeraja.  Svrativ  se 
a  Ijublj&nu,  tu  sroje  dne  dokonca  31  kolovosa  1589.  Gjorgje  í  kao  ■éen* 
jak  i  kao  filológ  saslažoje  prvo  miesto  u  slovenskoj  književnosti.  Dokos- 
čav  prevod  Sv.  Písma  (1óT8%  ponudí  |^a  krajnskím  stalisom  sa  tískaoie. 
Stalísí  prime  ponudu^  te  se  u  dogovor  stave  s  ondjesnjím  ŕiskarom  Iv. 
Mandelcem,  da  ga  tiská.  Nadvojvodá  Karlo,  éim  docu  sa  to,  umah  naredí, 
da  se  Handelceva  tiskarna  satvorí;  no  ta  strogost  Karlova  staliáeve  na- 
kane  neisbi.  Ovi  poialja  Gjorgja  u  Gradno,  da  tamo  stampanje  sapoôsM,  , 
í  o  isto  doba  samole  koruske  i  stigarske  stališe,  da  í  oní  koja  svota  sa 
potrebne  troskove  doprinesa.  Ovi  pako  sabtjevase,  da  se  oajprije  viestaeki 
odbor  odabere,  neka  rasvídí  í  prosudí,  jeda  li  Gjorgjev  prevod  aaslnaje, 
da  se  tíska.  U  to  íme  bode  odredjen  odbor,  koga  sa  čianoví  bili:  natft 
Jeremia  Hamburger  (^superintendent  u  Gradcu)^  Bernard  Steíner  (fň- 
poviedalae  u  Celoteu^^  Gjorgje  Dalmatín,  Krsto  Spíndler  (^supérinierndštá 
u  LJubljani)j  Adnm  Bohorié,  Iv.  Sohweíger  í  Felíoíjan  Trnber.  U  Ljo« 
bljaní  24  kol.  1581  na  sastanku  issa  podugoga  rassudjenja  budo  a^tanav- 
Ijena  poglavíta  naóela  pravopisná  í  jesična,  te  Boborióu  poviereno,  da  pa 
ojíb  sastavi  slovnícu  í  pravopis,  po  kojih  bi  Gjorgje  svoj  prevod  sa  tis- 
kanje  íspravío.  Usa  to  stalisi  dosvole  pripomoé.  te  Gjuriýa  i  Bohorida 
odprave  u  Wítteroberg  s  preporukom  na  saskoga  isbornika  (^10  trae.  1569^ 
Pogodba   bje  sklopljena  s   tiskarom    Samuilom   Seifléem,  a   biblia  u  a 


~  565  — 

míeseeih  nastampana  a  1500  istísaka  od  280  Hstova  svakí,  sa  slíkami. 
étajarska  proži  la  to  dielo  1000  for.,  Koruska  900,  a  Krajnska  6100. 
Gjorgje  prro  se  složio  Truberovím,  a  od  sada  Bohoriéevim  pravopisom. 
Njefov  je  jesik  daleko  od  Traberova  cistiji  í  pravilniji,  jer  nije  pazio  samo 
na  stvar,  nego  í  na  to,  da  isvaosko  líce  svojih  spťsa^  nairoe  jesik  i  slog, 
bttde  sto^vise  isanimivije  i  ukasníje.  Posnata  oam  njegova  diela  jeso  elie'- 
deéa :  a)  Je^us  Siraeh  alt  njegove  buqu%%e  (Uiinfki  Eeelé9iastieu8)  sa 
vfe  sMakt  ludy,  fufeb  sa  kerf^kanfke  M  f  hne  otíhete  inu  matere,  v*  /7o- 
venfki  jasik  ftolma^kene.  V  Lublani  1575.8;  skrbom  Iv.  Kisla  od  Kal- 
teobronoa;  b)  Pafííon,  tu  ie  briiku  íerplene  inu  tudi  tu  %kaftitu  od 
fmerti  vftaiene  inu  v  0ebu  koiene  naahiga  Gospudi  Jesufa  Criftufa  t« 
vfek  ftirih  Eáuahgéliftou  sloskenu,  sred  eno  potrebná  pridigo  (^prevod  im 
h.  Brentia^  inu  eno  pei/ho  vkateri  ie  eeil  pa/Jton  sapopaden.  V*  Lublani 
(1ST6-8')}  c}  Biblie  tu  ie  v  figa  Sveliga  Pi  f  ma  perui  deif^  vkaterim  fo 
te  pel  Mofeffove  buque,  sdai  perui»h  is  drugik  iesikou  vta  Slouenski 
iueifln  flolmamhenej  sred  kratkimi  inu  potrebnimi  argutnenti  mhes  vfak 
Capituln  t/iu  saftopnimi  islagami  nekoterih  leshkeishih  befsed,  inu  seno 
potrebno  Slouensko  predguuorio,  vkateri  ie  krátka  fumma,  prid  inu 
Jiti«  letik  búqui  sapopaden,  skúsi  Jurja  Dalmatina,  Na  konvu  ie  tudi 
šn  regishter,  vkaterim  fo  sa  Har vatou  inu  drugik  Slouenou  volo  ne- 
kotere  kranfke  inu  druge  befsede  vnih  iesik  ftolmafťhene,  de  bodo  lete 
inu  druge  nashe  Slouenske  buque  bule  saftopiti.  F  Lublani  1.578  na 
lista.  Ovaj  pentateak  Ojorgjev  bje  sa  neEnatnimi  promíenami  uvrncen  g. 
1584  a  vindička  bibliju  í  u  políglotska  od  g.  1599  od  llije  Hattera;  d) 
Salomonove  pripumfti.  V  Liiblaoi  1780.125  e}  Biblia,  tu  je  vfe  foetu 
Pismu  Stariga  inu  Novigu  Teftamenta,  Slovenfki  tolmazhena  fkusi  Ju- 
ria  Dalmatina.  Wittemberg  1584  na  listu;  ízdanje  okraseno  sa  slíkamí 
ovodi,  opazkami  í  td.  a  napokon  s  obilnim  kazalom  riecih  íz  drugih  srod- 
níh  izgovora  a  prevodu  upotrebljeníh.  Po  Frisch-u  s  njom  su  se  i  samí 
katolíci  u  Slovenijí  za  dugo  slúžili ;  f)  Karsftanske  lepe  molitve,  sdai  per- 
vifíh  is  bukovfkiga  inu  nemfnkiga  je%ika  v*  nafh  slovenski  tolmazhene* 
sred  enim  regishtrom  vseh  molitvi,  sadaj  na  konmu  letih  Buquiz,  Wi-^ 
tebergae  1584.8,  a  opet  po  Felioijanu  Truberu  u  Tíbíngi  1595.12,  pos ve- 
dene Achamen  tíraffen  und  Freyh.  von  Thurn,  dvorskému  nasliednomu 
mestru  u  kranjskoj  í  u  vindíčkoj  Markí,  poviereníku  an  den  Crabatiscken 
und  Meergrentzen  i  td.  Tu  se  Dalmatin  tuzi,  sto  Turci  slobodne  po  onih 
granicah  haraju  i  plene,  te  velí,  da  je  q  ruke  uzeo  molítvenu  knjižícu  Dra. 
Andríje  Muskala  i  drugih,  te  ju  preveo,  í  na  svoje  troske  ve  tiskao,  neka  bi  krs- 


6ani  Imalt  po  eem  se  Bof a  kros  oto  tte«rieéiio  vríene  obratitf ;  s)  T<i  eéR 
eaiehišmuš*  eni  Pfälmi.  inu  feh  vekfkih  ^od^v  Ihart  inu  neve  kérpH 
hmnške  Péjfni  oé  P.  ISruierJa,  8,  Kréttin,  inn  od  drugik  Ho9henm,  ťa* 
9  doftemi  Ufimi  duhovnimi  Pejfmi  fobuiptanB^  xŕ  BiiembBrffi  1S84JB. 
U  predgovoro  velí  Gjorga  KíbIq,  nadlo^en  Dasliedoomo  o  krajnakoj  í  via- 
diékoj  Marki,  da  fe  P.  Tniber  veé  17  pod.  príje  eíelí  katekísagi  sa  lie- 
pimi  apteví  pre?eo,  a  pialmí  i  dabovnimí  pieamami  pomnožio,  te  pod  Kl- 
alovím  ímeDom  obielodanío ;  da  ga  IJiibnv  sa  vierom  i  domovínom  vodí  m 
to,  da  na  hghň  Traboro^  i  drof ŕh  poknpf  8?e  paalme  i  staré  i  nove  piesBÍ, 
kóje  ae  po  viodiôkej  semljí  ore,  tim  ve^ma,  alo  sa  se  reé  Traberove  knji^ 
isderale ;  a  da  jih  Je  akrasío  mit  tekônen  Figurm,  heišttn,  Noiem  ^nnU 
Sekriftenj  i  na  svoje  tro&kove  ttskatt  dne,  te  njema  posvetio  u  snak  har^ 
nosti  svoje  sa  dobro,  sto  je  od  nje^va  otca  prtmio  alt  iek  noeh  šn  TÍ* 
bingen  peštudiri^  a  kasnje  od  njefa  sama,  kad  bje  sa  pripovíedaoea  a 
Krajtiska  posvan. 

UNGNAD  IVAN^  baran  od  Žínega  (^Sonneg")  a  Koraákoj,  aglsda 
sviet  p.  1493.  Svoja  mladost  proživi  na  dvora  cára  Maksimílíana,  koi  gi 
vele  rado  imao.  Kao  državní  stajarski  sapovíednik  sreéno  se  borio  sa  Tarn 
g.  1532  i  1537,  a  g.  1542  kao  vrhovní  kapetan  ciele  vojene  sile  aostrq- 
skih  notrnjíh  zemalja  i  Hrvatske.  8  prvom  senom,  knjeginjom  od  Tharsiy 
imao  je  do  20  sinova  i  4  kceri.  Pomoliv  se  luteroví  naučí,  amah  os  qe 
priona;  a  kad  po  Ferdinandovih  naredbah  bje  zabranjeno  slobodne  jik  i  i 
kuéí  ispoviedatí^  odputi  se  u  Saska  (^Í5S4'),  gdje  se  slíedece  god.  sa  drsgi 
put  ožení.  Po  míru  s  protestanti  atanačenora  Ferdinand  g.  1557  isda  sa- 
kon  sa  sve  natrnje  semlje  anstrijske,  po  kom  sví  nove  viere  slíedbenia 
morali  su  se  na  katolíčku  povratítí  ilí  svoja  imanja  razprodati  te  se  ii- 
selítí.  Toga  radí  Ivan  se  na  sve  svoje  časti  sahvalí,  svoja  dobra  proda,  te 
se  u  Wurtembergu  nastaní^  gdje  ga  ondiesnjí  vojevoda  liepo  prímí  i  sta- 
nom počastí  {Múnchhof)^  o  kom  je  pako  mimo  svoje  dne  sprovodío.  Ov- 
dje  se  on  sada  ízkazao  kao  velikí  Mecenat  í  promicatelj  jogoslavjaaske 
knjige.  U  Urahu  dao  je  iia  svoje  troškove  tiskarnu  podignatí,  te  k  seW 
pozvao  víse  učeníh  muževa  íe  našíh  strana,  da  protestantíčke  knjige  pod 
njegovom  upravom  prevadjaju  na  svoje  ízgovore  i  tiskaja,  a  to  ne  saoM 
lalinskímí  nego  i  glagolskímí  í  klímentičkimi  písmení,  koja  dade  oavlai 
sliti.  Ta  je  njegova  radnja  jedva  pet  godina  trajala.  Rtijna  1564  odpotí  se 
u  Oesku,  da  pohodí  svoju  sestru^  udovu  kneza  Schlíck-a;  no  na  päta  ■ 
Winterítz-u  dopade  ga  bolest,  s  kóje  27  pros.  premíno.  Njegovo  tíelo  bj  p 
kasnje  u  Tíbínga  prenesene,  i  ondje  pogrebeno.  (Svojej  adoví  ostav'  Balsf, 


-  Mi  - 

ila  dskarno,  jedino  svoje  bla|po,  nsbrani;  ali  i  oaa  skoro,  pntiQaó  a  Krajn- 
sku,  presUvi  se  o  Béču  16  stod.  1565. 

JURIČIÓ  OJOliGJB,  krajnski  syeéeDÍky  posvan  valjda  od  Ungnada, 
g.  1562  prodje  a  Tibinga  kao  ravnatolj  Ungnadove  tiskarne^  preToditelj  oe- 
maékih  knjíga^  i  tiskaniea  ízpravljatelj.  Vise  je  spisa  ondje  stampanih  za*- 
jedno  6  ^otoDoni  Senjaninom  i  Štiepanom  IstriancenB  podpisao.  Po  Valva* 
som  (//.  4S4)  na  ojega  spadá  onaj  pogrdoi  priámyik ^Kobila,  poznat  is 
staríh  pievanja  i  pôčkih  basna.  Dra^'o  se  o  njem  nesna. 

KRBLJ  (Creilius}  SEBA8TJAN  ogleda  bieli  sviet  g.  1538  q  Kraj  n- 
skoj.  Primi  naoke  o  Jeoi,  a  dokonca  jih  u  Tibingí  veMkim  ospíehom.  Do- 
bro je  posoavao  grckí  i  latinskí  jesik,  te  bogoslovne  snanosti  i  joá  druge, 
a  prípovieda^je  navlastito  ga  zanimalo.  Truber,  opaziv  te  riedke  njegove 
sposobnosti,  predloží  ga  g.  1663  stalísom  za  sVoga  pomoéníka,  s  uvietom 
ipak,  da  istodoboo  bode  nciteljem  na  latinskoj  zemaljskoj  skolí.  Krelj  se 
rado  te  službe  prinii,  a  konoem  srpnja  g.  1565,  kadno  Truber  bje  prísiljen 
domovinu  ostaviti,  stopí  na  njegovo  miesto  kao  prvi  prípoviedaiac  i  saper- 
intendent  a  Ljabljani.  No  žalibože  nemilá  ga  smrt  atamani  nesvrsiv  trí> 
desettt  godina  sroga  života  Qpo  Klunu  25  pros,  1367'),  Krelj  nije  Trabe- 
ra  slíedio  ní  a  jezika  ní  u  pravopisu,  nego  je  po  svojíh  načelíh  i  viestije 
od  njega  rádio.  To  mu  se  u  grieh  sfavlja,  sto  níje  one  rieči^  kóje  je^  kad- 
žto  i  pogriesno,  íz  hrvatskoga  jezika  uzimao^  slovenskoma  prílagodio.  0- 
stavi  nam  sliedcdéa  diela :  a)  Poftilla  SlovenPsa,  to  ie  karpianfke  evange- 
lifke  fredigo  wrhu  nfaki  nedeífki  evangeHon  fkusi  letu,  ša  hif%ne  goppo- 
darie,  fkoíe^  nUade  inu  prifrofte  iédi,  pervi  nmfki  del^  peusi  Saba^ 
fljana  Erella,  Ratíšbonae  1567.4.  To  je  prerod  Spangenbergskih  Postila. 
Ovaj  prvi  dio  ujedoo  s  drugím  opet  je  ngledao  bieli  svíet  pod  naslovom : 
Poftilla,  te  ie  kerfnhanfke  evangehke  predige  verhu  evangelia  na  vfe 
poglauite  prasdnike  skoš  ettlo  leto^  m  hifhne  gofpodárie,  fhole,  mlade 
inu  preprofle  liudi,  od  Joan.  Spangenberga,  na  vprashanie  inu  odgo- 
uof'  isloshena^  gdai-peruiash  verno  inu  sucifto  $tolma»hena,  inu  vpravi 
Slovenfki  jesik  prepi  fana  f  koši  Sebmftjana  Kreila,  V'Lublani  1578.4  a 
dva  svezka.  b)  Us  Katekizam  Truberov,  tískan  g.  1^79  i  opet  1584  po 
Gjorgja  Dalmatinu,  naiasi  se  njekoliko  Kreljevih  crkvenih  piesama. 

TULŠČAK  po  éafaŕiku  protestantiéki  prípoviedaiac  o  Ljubljani,  iz> 
radio  je  sliedeéi  prevod :  Kerfzhanpse  leipe  molitve  sa  vfe  potreibe  inu 
ftunuve  i  td.  ponprei  v*  Bukovfkim  inu  Nemfhkim  jesiki  fkusi  Janfha 
Hubermanna  pifane,  sdai  pak  tudi  perm%k  v*  Slovenpukino  ftolmam'* 
hene.  fkusi  Tulfinhaka.  F  Lublani  1579.12. 


-  MS  ~ 

BOHOEIČ  ADAM,  rodjea  na  D^lrask^n,  néeiiífc  MeUntonov,  aa«- 
oítelj  madroljubja,  a  satím  ra^oarelj  latínskíh  stalíénih  škola  n  LjvUjaaí, 
broji  86  roedja  n^vasnije  museye  slovenské  kniíge.  Kad  se  o  tom  radile, 
da  se  na  semaljske  troskove  sastampa  Dalnnatíoov  prevod  8v.  Písma,  bjt 
ísabran  sa  ôlana  odbora^  kóma  je  zadaéa  bila,  ono  dielo  prosuditi;  te  A- 
^aiDU  bode  poviereno  po  Daéelíh  odborom  astanovljenih  pravopis  i  slovsiea 
aastavití,  po  kojih  bi  se  pako  on^j  prevod  íspraviti  morao,  te  na  svietia 
dao.  Adam  se  rado  primi  te  odveé  težke  radnje,  sreoho  js  dovŕši,  i  t# 
travnja  1683  s  Dahoatínom  po  nalogo  stalisa  odpntova  u  Wittemberg,  da 
paši  na  toéno  ísdasje  onoga  diela.  Tom  pri^odom  dao  je  Adam  i  svoja 
slovnico  natiskatí  pod  naslovom:  Aretieae  horulae  (%imske  uriee)  mr* 
eisiuap  de  LuHno-Carniolana  literatúra  ad  iatinae  iiuguae  anai^gútm 
aceomodata,  unde  Mošhoviticae,  Rutinieae,  P^lonicae,  Boemicme  ei  Im^ 
saticae  linguae  cum  Dalmatica  et  Croaiiea  cognatio  facUe  deprehendihtr. 
Praemittuntvr  hie  omnibus  tabellae  aliquot  CyriUieam  ei  Glagolitieam  et 
in  hi9  Rutenicam  et  Moshoviticam  ortkograjtkinm  contiuentee,  Witééer' 
gae  1684.8.  Ovo  dielo,  akoprem  slabo  i  níemstinom  opojeno^  osta  ípak  la 
dapo  u  Sloveníji  kao  najboije.  Za  reakeije  saboravljeno,  oživí  g.  1715  sa- 
vim  ÍEdanjem  O.  Ipolíta.  Pravopis  pako  Bohoriéev  iskljočívo  je  vladao  slo- 
venskom knjigom  tja  do  Oajevíce.  Drugíh  radnja  Adamovih  oemamo  osín 
jedne  piesiňe  u  sbiľoí  Dalmatioovoj  od  ^,  1584.  U  isto]  sbírci  nalase  se 
dve  píesme  IVANA  ŠVAJOARA  i  jedna  LUKE  KLINCA,  i 

MEGISER  QEROLIM,  rodjen  a  Stattfarta,  od  g.  1592-1600  ravna- 
telj  plcmiécke  škole  a  Celovou,  te  poviestnicar  oarski  i  aastrijskíh  vojevoda, 
umrie  ^,  1616.  Služba,  kojo  je  obnasao,  povede  g^a,  da  oéí  slovenskí  jesik, 
i  da  g;a  u  9vojíh  spisih  upotrebí.  Od  njega  imamo:  a}  Dietionarium  fiM* 
tuor  ľmguarumy  videlieet  Oermanieae^  Latinae,  lllyrieae  (qnae  vuige 
Sclavoniea  appeUaiur^f  et  Italieae  9ive  Hetruseae.  Oraeeii  SUyriae  1592.8. 
Drží  se  isg^ovora  koroákog^A  a  puaješto  i  hrvatskof^a.  Jezuvite,  roalko  ga 
ispravív  í  pomnoživ.  opet  |pa  nastaropalí  u  Celovcu  1744.8;  b)  Tkesmmrut 
potyglottus^  vel  Dietionarium  multilingue^  ex  quadringentis  eireiter  iam 
veterÍ9  qnam  novi  (vel  potius  antiquis  ineogniti')  orbis  naiionunt  It's- 
jFtiM,  dialeetut,  idiomatibue  et  idiotiemie  eonHane  i  td.  FraneofurH  ad 
Moenum  1603.8.  Nije  bes  vriednoBtí  ni  njegova  koruska  •  kronika  (JLifde 
Í6i»,  na  listuj 

TŔUBER  FBLICUAN,  sin  mladji  Primosev,  rodio  se  je  n  Kemp* 
tonu  a  ucío  na  Tíbingskom  sveučilistu,  gdje  pošta  nauétteljeni  madroijnb- 
Ija.    Kasnje   prodje   u   Ljubljana   sa  prípoviedaoca  nemaéko^  a    stalisa^ 


-  559   - 

erkYÍ  fl5S0),  í  kao  élan  sodielova  a  odborn,  kóma  stalísi  povierili  bjese 
pro8adjenj«  DalmatÍDoye  biblie,  a  napokon  bje  natmenovan  župníkom  u 
GrAothalo  o  W^rtemberga.  Dao  je  na  svíetlo  g.  1595  12  n  Tibíngi  dielo 
Oji^iJA  Dalmatina :  Kmrstíhanske  lepe  mo/tVre,  te  i  otčevo  pod  nailovom : 
Hifkna  foftilla  D.  Martina  Luthera^  na  list  o. 

KREN  C^írôn  ili  ChrônJ  TOMA  ugleda  bieli  svíet  g.  1560  u  Lju- 
Ujani,  gdje  rno  otae  bjese  gradskim  náčelníkom.  Krasnoslovne  i  mudro- 
Ijabne  naoke  dovŕši  a  Beéu,  gdje  poboltv,  eavietova  se,  rfa  ée  se  erkví 
posvetíci  ako  prebolí.'  Izueiv  dakle  bogoslovje^  bade  a  Sekavi^  župníkom^ 
a  dekanom  u  Ljobljani.  Po  smrti  Ivana  Tantschera  Ijubljanskoga  biskupa 
(^94  hol.  1697')  Ferdinand  II  na  Ivanovo  preporako  po  visí  Tom  o  na  tu 
btskapskn  stolicu.  Toma  fitavi  se  sada  uz  pripomoé  skoro  nvedenih  Jezn- 
víta  í  vláde  odtačno  í  doslíedno  asbíjati  i  goniti  protestante  \n  semlje  í 
njihove  knjige  svenaokolo  pobiratí  i  paliti;  s  čega  bje  prozvan  krHJnskim 
apoštolom.  U  isto  je  vrieme  múdro  opazio,  da  mo  se  u  toj  borbí  treba  sva- 
kojako  istím  oruijem  stožiti,  kóje  su  njegovi  neprijatelji  ospiesno  rabili  u 
razasijanjo  svojíh  naéela.  naínie  slovenskim  jezikom;  te,  akoprem  nije  se 
vele  národnom  knjigom  zanimao,  ni  nje  promak  Ijubio,  nístanemanje,  samo 
da  ne  proposti  i  to  velevažno  sredstvo  za  svoje  crkvene  namiere,  staví  se 
Bvl)jÍRi  primierom  bodrití  katolike  na  pisanje  slovenskih  sastavaka  proti 
novoj  *vieri  oaperenih  í  novcem  njibovo  nastampaje  podupirati,  a  sam  je 
po  valf^ati  oskrbío  dobro  ízdanje  svakdanjíh  evangjelja  i  listová :  Evan- 
jelia inu  lystuvi  na  vfe  nedele  inu  jmenitne  pramike  eéliga  léjia  i  td. 
te  Bukovskiga  na  Slovénpsi  Jestik  eveftu  preloeheni ;  v'  Nempikim 
Grúd%u  1613.8  Ova  je  knjiga  písaná  stroho  po  Bohoríéevih  pravilih,  í  od 
švih  dragib  za  reakcíje  složenih  najéistija.  Drugo  je  nje  izdanje  obavio 
Benieben  g.  1672.8  u  GradoD,  ali  jo  prepisajoé  mnogo  njemétinom  nagrdio; 
priloživ  joj  mali  katekisam  s  molitvami  i  piesmaroi.  Ta  je  knjiga  kasnje 
visekrat  na  svietto  dana^  kako  na  pr.  g.  1738.8  a  GradoD  sa  njekojimi 
promienami;  %.  1741.8  u  Ljobljani  vierojatno  po' žopoíku.  J.  L.  Poglovica; 
opet  ta  g.  1754,  1764,  1772,  1778  (pod  naslovom :  Branja  inu  evange- 
liumi),  1787  (f  e  Japelú)  i  td.  Kren  amrie  g.  1630. 

ALABIA  (ron  Somrnaripa)  6R0UR,  sveéenik  sluzbenoga  reda  a 
DoJDo,  napisa:  Voeabolario  iialiano  e  echiavo,  ehe  eontiene  una  breve 
insiruttione  per  apprenäere  faeilmente  delta  lingua  eehiava  i  td.  Udine 
16f»7.8. 

MIKGO  NIHA  íz  Ljobljane,  naučitelj  bogoslovja  i  dekan  kod  IjuMjan- 
skoga  kaptola,  sastavi:  Ta   mali  Kateehiemuš  ali  kerškmhaneki  navuk} 


-  MO  - 

Aug9kmp§  1<)1&.8.  Prijo  otoč*  j^daa  katolíeki  iloTeaskí  katokisam  eá 
neposnatoga  bje  tískaa  kod  Naadeloa  o  Ljabljaaí  nedja  %.  1562-84. 

ČANDIK  IVAN,  íe  Vísaje  Oore  {Weitht^urg^  o  KrajnskoJ,  jeaa- 
vi  t,  Qcitelj  krasoofllovja,  i  pripoVJadalae  a  lóvbljani,  premioa  g.  li$24  a 
Goríci,  ostavív :  Caieehismuš  Peira  Oauttťa,  tu  je  Chriptiantšn  nmmk^ 
\^\HA2\  prestampan  po  á.  Marko  Pobiiaa  s.  1768  u  Beéu, 

SK  ALAH  ADAM,  8?eéeBÍk,  preveo  ja  ia  aemačkaga  raamiáyaiýa 
8 vrhu  života  Igakratova  od  O.  Iv.  Wolfa  i  joa  dielo,  vierojatao  od  Sv. 
Bonaveatore:  Sf^eulwn  šxemplorum,  i  ave  ostavi  a  rakopisa  od  g,  1643 
pod  naslovom :  ShuUa  Hga  premifMuvana,  Piae  po  aloso  proätoga  aarada, 
i  éeato  rabi  nemaóko  rioói,  ao  ima  gdjekoda  dobrih  i  riedkik  iaraaa. 

éENLEBEN  ^^on  SehonUken}  IV.  LUOVIK,  rodjen  g.  1618  ■ 
Ljabljaoi,  aauéiiey  bof^oalovja,  jeiavít,  kaiaje  avietovai  aveéeoík,  dekaa 
a  Ljubljani,  apoštolskí  prabílježnik,  aadpop  n  Ribnioí  aa  DolenskoB,  aa- 
hvali  86  napokon  na  sve  óasii,  to  so  n  LJabljanf  niinio  sav  kaiísi  poavatíy 
i  ta  se  tielom  rasatavi  15  list.  1681.  Slovio  ja  kao  dobar  sloyaaski  i  aa- 
maókí  prtpoviedalae.  Vrlo  je  aóea  bío^  do  38  diela  aa  svietia  dao  paai^ 
više  u  latíoskom  jesikn  te  i  na  korist  domaée  povieatí,  a  ajeata  a  raka- 
pisíh  ostavio ;  ali  ma  je  manjkalo  ostré  pametí  a  raa8Q«yivaoja  povíeataíé- 
kih  izvoľa.  Iidao  je  Kreoova  evangjelja  g.  1672.8,  alí  je  to  kajign.  ké 
sto  smo  rekli,  teako  pokvarío,  posio  je  miesto  onih  rieči,  kóje  Krea  oaes 
bijese  í 8  hrvatskogajeaika,  ometnao  Ijobljaneke  germauisme,  krivo  mísleéi 
da  je  podobnije  staviti  národa  pred  oéi  tudje  rieôi  boQe  ma  poanate  aifi 
H  svoje. 

KASTELBC  MATIA  rodio  seje  24  sieó.  1620  o  klenika  (^Kelmherf)  ^ 
u  notrnjoj  Krajnskoj.  13  god.  bjese  aapaikom  u  Toplieah,  aatiaa  a  8i^ 
Bartula,  a  napokon  kaaoníkom  o  Novom  Miesta.  Stopájaé  staaom  Dalna^ 
tina  i  Bohorica,  odváži  se  ojihovu  slovaicu  i  pravopis  pokoljaati,  ali  m 
néaadje  pristaaa.  Akoprem  níje  vaada  u  tom  pogodio«  dostaje  ipak  poHM^ 
gao  raavoja  sloveoskoga  iifovora,  jer  je  niarijivo  pazio  na  puôke  íaraM| 
i  odbaeuJQ^  aeoiaôke,  u  svojib  spísíh  upotrebío;  te  pisoé  knjižice  aajvíaa 
aa  (irostí  národ,  po  njtk  je  na  ajei^a  veoma  djeloyao.  Umrie  g,  J 688.  Tb« 
skane  so  sliedeée  njeg;ove  radnje;  a)  Brutoufke  buquice  S,  Rdshenkntnmm^ 
ti'  katerih  je  ukúp  sloekefw  vieha  ta  Pfalter  ali  Roehenkranti  ť  tém 
petnaiftimt  skriunoflmi  moUtif  inu  koku  f  e  more  enimu  bolniku  W  taat 
lif^haniú  potáagatif  eraven  sámerkanik  odpuftkou  %hé9  eeilu  iejtu  (pre- 
vod). U  Nem  f,  Gradvu  1678.8$  iznova  u'  Lublani  1 682.8  $  b)  Nehe4kki  ^ 
tú  je  teh  fvetih  p^hakon  sveiflu  premifhlovanie  i  td.  V  Lubtani  1684.6$ 


—  681   — 

e)  Krátki  tafOfadék  poirebnih  eatolifkih  náukou.  V  Luhlani  1685.12; 
i)  Ne^  na  stemli  f  o  kúthji  volt.  V  Luhlani  1686.8;  e)  fíavuk  Chri- 
/Hanpti,  fívé  praxiš  eatheehiítiea,  TU  je  enu  nu»nu  povoreniéj  v*  mei 
šnhn  ahuhelom  inu  niegovim  synam  od  se  jfrave  nere^  inu  od  praviga 
Chri/Uan/kiga  Catholiškiga  navuka  ^  ť  enim  íépim  pomenkovaniam  e- 
níga  Catholigh  Inu  Lutrish  %hlotéka  í  td.  F  Lublani  1688.8.  —  V  ra- 
kd|H«a  pako  po  Vatvssoni  ostavio  je:  a)  Krainerisch^deútseh-lateinisehe* 
Wär^erlmok^  mii  Vergleiohungen  und  Beasi^hungen  auf  Dalmatins  Bi^ 
M^  oko  g,  1680.  MÍBli  se,  da  je  ojegoT  i  onaj  érugi  ktÍDsko-kraJnski 
dovar  kojiŽBiee  Ijobljanske,  písan  na  konco  XVII  vieka;  b^  Viridarium 
exemplorum,  in  quo  enumerantur  sepHngenta  exompla  ^  aeeommodaia 
pra  eoneianaiorikué ;  medjo  g.  I678>88.  Da  níje  to  valjda  latinskí  napisao 
kd  sto  je:  Brove  exereilium  matutinum  et  veMpertinum,  Lahaei  1683; 
o)  SimflosD  tran^latio  Saerorum  Bibliorum  V,  et  N.  Testannenti  sécun^ 
dmm  turiieuhš  inhrikus  tomis^  íato  meéja  g.  1778>8,  možda  samo  isvadcí 
íl  8 v.  Písma;  d)  Thomaé  a  Kempie:  de  Imitatione  Chrisii  Hb»  /F;  isto 
nedyn  g,  1678«-88;  •}  Shpéigel  duhovni  od  sanhelka  inu  konva  «Alore-> 
fkhig»  skivenim  (iv  UaL)}  isto  nedja  g.  1678^88. 

VALVA80R  (Weikhard  har.  v,)  IVAN,  vlastelín  od  Galenečka  Í 
NoTo^seÍM  í  td.,  gav  je  živoť  sprnveo  a  íspitivanja  sIoTenske  poviestí,  te 
tóga  radf  zfasložaje  diéno  miesto  o  slovenskej  knjisévnoj  povlestí,  akoprem 
oije  a  slovenskom  jeciku  nijedno  osobito  dielo  napisao.  Rodio  se  je  g. 
T641  v  Ljnbljaní,  te  isačiv  nanke  kod  kuée,  ode  o  svíet,  da  si  pamet  po- 
ostH  I  isobrasi.  Na  povratko  staví  se,  da  po  semiji  pobere  sto  víse  spo- 
meiiíka  slovenské  proslostí,  a  satím  da  jih  u  red  nŕetne,  i  na  bieH  svíet 
istede,  sto  je  skoro  sve  njegovo  golemo  imanje  izorpito.  Izmedjo  16  nje- 
govíh  diela  stranom  nemački  a  etranom  latinskí  napisaníh  í  bakrorezi  a- 
kťásenfli  vríedna  su  osobité  ospomene  ťadí  njihove  vážností  zá  slovenská 
povŕest  a  ponjesto  í  za  jezík,  jer  so  puna  slovenskíh  ímena  i  izraza:  To- 
pogrdphiä  dueatuš  Carnioliae  i  Carinthiae  modemae  (Núrnberg  Í688  na 
(Ufuy^  te  :  Ehre  des  Her»ogthums  Krain  {Laibach  1689  na  lishš), 
Wechter  (Hist.  Foreeh.  IL  ÍIÍS)  velí  o  njem:  ist  klassieh  als  Sitten- 
malér;  fúr  di  neuere  OeéúhieMe  nnd  noeh  mehr  fúr  Ortekunde  kann 
eŕ  niúftt  entbekn  iterden. 

ZIZfi^ČELLI  JOSIP  ŕ>o  O.  Mirku:  SisenthaOy  krajnski  plemíd, 
poinat  samo  íz  jedne  piesni:  Krainisekes  Empfehlungsgedieht  von  J,  W. 
Yalvasor^s  Ehre  des  Uernogthume  Krain  (u  Ljubljani  1^69). 

36 


—  Mlí  — 

ER8TNIE  IVAN  (J9M.  B^fi.  «  ;S^.  0«e«)  íi  Vip&voa,  lui^oeu, 
prípoviedaUo  a  ŠtaJArskoJ,  ólan  akAdemije  liabljanske  Operošorum  pri- 
dievkom  PromiuSj  Kaateleev  prayopia  naf rdio  Ja  s  italijaoskím,  ali  kas 
ma  koje  poalíedica,  jer  njegovi  spiai  neprodriée  a  národ.  Ovi  aa:  Sacrmm 
promftuarium  šinguHs  per  annum  dominiciM  et  festis  šoíewtni&rihu 
ChrišH  Domini  et  B.  V,  Mariae  predicahiU  i  td.  VenetiU  1691.4  dva 
avezka,   ta  Lmbaci  1696,1700,  1707.4  oatala  tri.  Jesik  ma  je   veoma  slák. 

TEMLIN  FRANJO  ia  LeieDja,  aveéenik,  kô  áto  je  bílježeno  n  kajisi: 
Voere  kre^ieáusmke  krátki  névuki,  v  HaUi  1754,  napíaao  je:  Katekim^ 
mu9  GyarnJň,  «  vogrenkoga^  v  HalU  1715^  prvá  kajíga  napiaana  sa  Slo- 
▼enee  a  sapadnoj  Ufarakoj  aaaeljene. 

O.  HIPOLIT  ia  NoYosmieaU  (Jíeuetadtl)  aa  Doleaakom,  kapneta, 
átílae  bofpOBlovja  i  dobar  pripoviedalae,  víae  je  fodíaa  proiívio  o  mana- 
atiru  IjabijaDakom,  gdje  je  í  amro  f.  1722  a  38  podiai  fratarakoga  n- 
vota.  Sastavío  je :  a)  Dietionarium  trilinguej  ex  trikué  nobilUHmis  JBm-> 
ropae  tinguis  eompoeitum  in  unteriori  parte  iatinO'germanieO'šcimvo^ 
nieum^  in  poeteriori  parte  germanico^eetavonteo-tatinum  j  aptM  nune 
primo  in  lueem  editum  a  pturimis  tamen  Selavonieae  linguma  «etda 
dudum  desideratum  etc.  0?o  je  dielo  bilo  gotovo  za  tisak  Jos  g,  1712, 
kad  písateljo  dodje  do  ruke  Bohoričeva  slovnioa,  te  hŕjede  po  ajeii- 
nom  pravopiaa  sve  dielo  na  novo  prepísati,  í  tako  osta  a  dvojem  iavor- 
nom  rokopiso  sada  u  licealnoj  knjíŽDici  Ijubljanakoj  saôovano.  Kapodii 
.  htjedose  ga  kaánje  na  svíetlo  dati,  ali  jíh  od  tóga  odvráti  oétra  kri- 
tika Martina  Nagliéa  jezuvíte  (1776),  I  Japel  zaôeo  bjese  to  istú  lai- 
sao.  bj  Orhis  pietus^  latinski,  nemaóki  i  krajnskí,  kao  prilog  k  alo?- 
níka,  u  rakopisQ  9d  g.  1712.  o)  Grammatiea'tatino-germanieo^ela- 
voniea  ex  pervetutto  exemplári  ad  modemam  in  Carnjoliea  lingua  le- 
quendi  methodum  aeeomodataj  a  pturimis  expurgata  mendie  et  germa- 
nieie  aueta  dictionibue  etc*  Lahaei  1715.8.  To  je  Bohoričeva  slovniea,  zli 
g^ekuda  ponjesto  izkvarena.  d)  Buqui%e  od  flejda  inu  navúka  Christufe 
náfhiga  isveli^thenja,  tiga  vifsóku  %hasty~vréjdniga  inu  bogabojé%kíge 
moetrá,  Thomásha  á  Kempie  í  td.  ŕ*«  nem.").  V*  iéublani  1719.12. 

STBRŽINáR  AHAC,  sveéeník  iz  Krajaske,  povierenik  biskapaki  i 
namieatnik  a  Oberborgo,   a   po   O.   Marka  osnovateij   bratovátine   8v.  Fr. 

v 

Žaverija  (1799),  Da  národ  odvráti  od  narodnih  pieaama,  bací  a  aviet  ove 
qjegove  prazne  i  nesmasne:  Catholifh  kershanskiga  vuka  pei/Jme,  katere 
fe  per  keretianskimo  tuko^  hoehyh  potyh,  per  /vétimu  misHonu,  inn 
etafti  per  svétimo  Franeiseo  Xaverio  na  etrashe  Gómiga  Grádu  fare 


~  563  ^ 

fiii«ii»  poffOy  fogmárane  inu  na  svitlébo  dane;  v  ném.  Oradon  1729.8« 
Valjda  sa  íi  njegova  pera  potekle  i  slíedeée:  Peiffem  od  ieh  velikih  od*-* 
fúfHkev  ie  švete  kripwve  foH  per  te  novi  eerkvi  svétiga  Francieea 
Xaveria  o'  Qomim  Grádu;  n  Ljabljani  1730.8 

O.  REGBR  (P.  Rogeriue)^  is  Ljobljane,  kapociii^  državní  pripo- 
▼iedalao,  s  recitosti  na  glasu :  Palmarium  empffveum  sen  eoneionee  CXXVl 
de  Saneiis  totiuš  anni.  Prví  dio  u  Oelovoo  1731.4,  a  drugi  a  Ljabljani 
1743.4.  Jesik  ma  je  dosta  elab. 

BASAR  BARTUO  ii  Krajnske,  jesoviC,  prípoviedalac  a  crkvi  St. 
Nikole  a  Ljobljaoi,  stavío  se  bjeee,  da  iz  švih  slovenskili  naríeôja  sastayi 
jedan  knjiže?oi  jecik,  ali  níje  ona  nariečja  dovoljno  poznavao,  te  je  TÍse 
ákodio  nego  li  korístio.  Napisa  o  tom  smíero  dosta  slabaóne:  Pridige  U 
hnkwn  imenovanik  exereiHa  e,  onheta  Ignaeia  eloekene  na  u/ako  nedele 
etheelejtu  Labaci  1734.4. 

KLAPŠB  PAV.  PR.,  ŽQpnik  u  Toroaja  na  Gorenskom:  Synopsie 
eaieeheiiea,  tu  je  ebrani  náuk  karp^aneki  g.  1743,  a  na  noyo  a  Lja- 
bljani 1757.8  isprav^eno. 

SBVER  MIHAJLO  s  Vaoeca  a  Bísenborgskoj  žapaníji:  Red  «v<- 
íiesánftítva,  foleg  ednoga  »namenúvanya  tóga  naipoglaviteieega  reeee^ 
nya  jedro  fmvetoga  pienma  i  td.  F  UalU  Saxone^koJ  1747.12  Qprevoď), 

LOVRBNČiČ  PRIMOŽ  iz  Krajnske,  jesavit:  m/Jtoneke  eatolifh 
kar/hanske  peiffme  v*  leitu  1748  vkopeioehene,  pogmerane  inu  na  «ví- 
tlobo  dane  /kusi  eniga  paterja  mi/Jtonariufa  eegnerianekiga  ť«  tovar^ 
PUva  Jeeufoviga.  V  Celovca  1752.8.  Njeke  sa  dávne,  a  njeke  iz  njegovn 
pera,  fve  pako  veoma  slabé.  Takove  sa  i  slíedeée  onda  tiskaoe  sbírke: 
Ui/ionake  pefme  inu  molitve,  8;  í:  Andohtlive  peifme  na  u*  f  e  taille 

f,  Siafhe  u  viehi;  a  Oradca  1756.8. 

POGLOVIČ  L  li*  íz  Kamnika  (Stein^^  ooitelj  Japelov,  premino  g. 
1770  o  80  codÍDÍ  svoga  života.  Izdao  je  četiri  pata.Krenova  evangelja,  a 
tim  se  mnogo  národná  kojiga  okoristita.  Sam  je  pako  napisao :  a}  Tobiove 
bukve,  U  Lublani  1733.12,  opet  1742  í  1767,  prídodav  Cateehismue  i  jos 
njeéto.  b)  Tkomaeha  Kempenearja  bukve  i  td.  Labaci  1745.12  Qprevod). 
o)  Sveta  voieka^  to  je  fvetu  podvumhenie,  koku  inui  ta  ^Uovik  nhee 
fourashnike  te  dufke  fe  fhtritat  i  td.  (in  latin,")  Labaci  1747.8  opet  oko 

g.  1773.  d)  8,  Lucie  Andoht  v*  gereneki  krayneki  etrani,  V  Draskgof- 
hah  1750.8. 

POPOVIČ  IVAN  ŽiGA  VAL.  rodio  se  g.  1705  blizu  Stadenea  ■ 
Celjskom  kotara.  Dovrsiv  nanke  n  Gradea,  ode  a  sviet,  da  si  zna^ja  pribaví. 


Ni  po?ratko  sasiedne  ■  Beéa  stoKea  nennekog;*  krssneBlbirfft  na  afta- 
tfenijí  i  na  sveoeUišla  (17S4'),  O.  1766  dobí  njesto  mírvviiie,  te  se  aa- 
ftan  ■  Pateradorni,  gdje  Je  tnmi  i  osamljenŕ  život  aprovodia  d^  31  -atid. 
1774,  kadoo  ae  preatavi.  Za  ono  doba  doata  je  nvea  bi»  neniffékoinii  i  sle- 
veDakoma  jeaika,  a  veoma  ae  pako  a  prtrodoale«jeiir  faaiaNia.  U  knjisi: 
UiUersnokmm§€n  vMia  Meer^  pakaaao  je  riedku  DÔenoat  i  aaneaenv  Ijobar 
aa  alaveaatvo.  Neana  ae,  i^dje  leže  aada  nje^oví  vdevamí  i  sl#mički 
apísi  o  aloveDakoro  jenika,  koje  je  Vodník  a  meí  íniao.  Ba^tiamo  bjaae 
qovi  pravopía,  a  alovnioe  Bohoríéa  í  Pohlina  madro  prttresaa.  Saiaŕik  o 
iljeni  velí :  etti  g^nialer  Sonderling  und  kéntUnitireieher  Auí^áiddBk 
Poaaata  ojegova  diela  jaaa:  a)  Excerfta  tx  futili  likéUOj  fu»  in  8aao- 
nia  Mquot  imperialibu9  emUur,»i  oeeurrai  (rarm  aviš!),  si^imseri^: 
Aretiene  horulae  suheisivae  éít.  Adami  WoekúriMh,  Wikékerifae  IM4.8^^ 
b)  In  Qammaiieam  Vindieam  edendam,  id  esf  YinidMrumt  aeu  Vbíd/h- 
rum  ausiralium^  eogitata  ei  praeparata^  o)  Speeimen  vovakmíarii  Vim- 
do^enmioHei;  A)  UniversaU  glo$9artum^  wd  ^uod  emguMtur  nocss^  fr^- 
baene  tint  an  eorruftae? 


POHLIN  iPoehlin,  P.  JUarkus  ili  Maŕkuštiľ)  MARKO  agleda  bieh' 
aviet  a  Ljnbljanf  13  tráv.  1735.  Prvé  náuke  prími  od  Jeauvfta  a  rodnaia 
mieata  a  bo^oalovne  u  Beča.  Otakay  haljine  boaono^  Aogáatiniaaaea 
QÍTÔS),  na  krátko  si  steče  Ifepi  ^las  pripovtedanjeoi  navlaacito-a  LjabQaií 
(do  g,  í77S)j  a  o  redo  bje  naatavljen  u  Maríabronnn  blísit-  Beča  aa  naa- 
óiCelja  redoYníh  díaka,  í  drogími  častmi  odltkovan.  Prestaví  se  o  Mam- 
bmnna  5  velj.  1801,  gdje  je  avo  svojo  starost  prožTvfo.  Teoma  je  svoj  naraé 
Ijabjo,  te  ma  eve  sile  kroa  aav  avoj  aeutrudljiví  život  požrťvovao.  N^a- 
n^i  Slovenei  bili  sa  ma  prQateljí  i  atovalí  aa  %tt^  a'  aéisiTO  drožtro  n  Lja- 
bljani  (Áeeademía  f^e^osm^m)  svojím  gň-  ólanom  s  prrdrevkom  Nšvui 
imenovalo.  Nastojae^  je  navYastito  o  tom,  dii  a  národa  mbu^  Qabav  aa 
národnom  knjigom,  te  je  tím  smierom  do  triďeset  i  viáe  knji]g«  a  materioakoB 
jeifko  napiaao.  Bkoda^  ato  je  Behoriča  s  krŕvayferstva  preairao,  í  žto  ga  aa  raaa 
njemattna  sakvačila;  a  aza  to  narav  ^a  nebjese  onak^  oairovrnoni  i  ak»- 
som  obdarila,  kolílo  m  o  na  tom  avanju  trebalo.  Tv%tí  radt  nje^ve  afor- 
niéke  r  leksikalne  radnje  novoatmi  av  nadáte  í  éeato  enrd|evoQno  vdeaene, 
ali  je  po  Kopitara  i  odved  oatro  bio  a  nevaljanoati  ožig^osan  i  odsodjen. 
Medj  nje^ovim  kalom  leží  i  dosta  pohvale  vriedita^  a-  í  tim  ftľ  veoma  la- 
alažio,  sto  }e  avojim  prímierom  ainofv  Éa  piaanje  potiikmio;  éto  Je  tím 


—  M6  — 

4*0  pôvody  4%  se  jesik  Bve  bo^e  proací  i  íioisti  $  í  «to  Je  a  81oy«iiyí  tm- 
voj  Bvietovne  književoosti  *  uníetonga  piesm'čtvft  Davlastito  apDtío.  Vise  je 
diel*  i  Demaéki  í  latinskí  napisao;  a  medja  ovími  osobíto  se  odlíkuje  nje- 
l^oya :  Biblioibeca  CamioUae^  koja  nam  je  mnogo  viesti  o  slovenskoj  koji> 
«evoo8ti  sačavala.  Natiskao  je  sHedeée  radnje:  a}  Akeeedika  ^  v  LuhUni 
176&.8;  bj  Bíolituvue  bukuvme,  v'  Luklani  1767.82.  osm o  isdaDJe  v'  F^u- 
klani  1787.32  (  o)  Kraifnfka  GrammuHka^  da9  ist  die  eraineriaehe  Gram-- 
matik  oder  Munst  die  erainerisehe  Spraehe  regelrichtig  %u  reden  und 
stt  eeitreihen  i  td.  JLaibaeh  1768.8  i  1783.8  ponjesto  ispravljena;  d}  Ĺtai- 
k^r  med  temjam,  na  Duneju  1768.12;  e)  JUefe*  boehje  lubeeni,  v'  ka^ 
íerimu  f  e  safofade  visha  koga  prou  lubiti  x  td.  v'  Lublani  1768,  ís  Ka- 
stelceva  Nebešhki  %yl;  f}  Ta  malé  Kateehifmue  Petra  Kaniftušo^  na 
Dunqju  1768.12;  (1)  g)  Steia  misl  fa  meršve, y  Lublam  1769.12;  h) 
Mariánska  Kempeníar^  ali  dvoje  bukuv9íe  od  poenemanja  Marte  Dim*e 
(ť«  latiu.Jy  v*  Luélam  1769.12;  i)  KaU,  Patent  von  der  Militärbeeehrei" 
bung  und  Meldzetteln  (prevod).  Laibaeh  1771;  }J  Dijanje  lepek  nked^ 
noftf  v'  Lublani  1771.12;  k)  Sveti  pofini  Evangelijumi  i  td.  v*  Lublani 
1773.8  í  kaenje;  1)  Ueakdane  kruhy  tu  je  te  malé  molituvne  bukuv^se, 
v'  Lublani  1777.32,  valjda  odo  sto  pod  b  í  m)  Shupepravlanje  kraynekeh 
pieanin  od  lepek  umetnofty  v*  Lublani  1780.8  prvi  svezak;  n)  Pifanine 
od  lepeh  umetnoft  na  tu  lejtu  ÍTSí,  v*  Lublani  1781.8  drogi  svecak, 
naime  piesinioa  razUčnoga  predmeta^  te  prvi  oo  alabacni  pekoa  unietBié- 
koga  píesnictva^  sasvim  svojevoljno  obretenoga ;  o)  Mathia  JSehoenberga  Op" 
pravk  tóga  nhloveka  (i«  nemac.^y  v*  Lublani  1781.8;  p)  Bukuv%e  fa  rajte- 
gOy  ali  krátku  podunhenie  v*  rajtengi  «a  fantitshey  inu  dekleta  gmajn  kragn- 
škeh  ludg,  v'  Lublani  1781.8;  q)  Tu  malú  Beeediehe  treh  je/tkov;  dae 
iit:  dae  kleine  Wôrterbueh  in  dreien  Spraehen;  quod  est:parvum  die^ 
tionarium  trilingue,  Laibaeh  1782.4,  síromasno  i  nekritiéoo;  r)  J,  N. 
Techupika  Predige  na  nedele  nhee  *elu  lajtu,  perve  buque,  na  Duneju 
178l».8;  b)  Kratkomhasne  uganke  inu  *hudne  kunehte  ie  Wele  (bele) 
ehóle  od  Petra  Kumraea  (anagram  miesto  Peter  Markuea"),  v'  Beiu 
1788.12;  t)  Kmetam  sa  potrebe  inu  pomo»h,  ali  uka  polne  veeele^  inii 
ehaloflne  pergodbe  te  vasy  MUdhajm,  v*  Beéu  1780.8  {prevod)  f  a) 
Gloesarium  elavieum  in  suppleme$Uum  ad  primam  partem  dietionmrii 
camiolieif  Viennaey  1792,4;  v)  A^jumentum  Poeeeoe  Carniolieae  tam" 


(i)  U  isto  je  doba  ovo  dielo  od  nepoznatoga  prevedene  i  tiskano  u  Ljubljani  Í770.Í2 
•a  piotmami  i  molitvami. 


quam  apfendix  ttd  gramrnmíteam  CirfMi»lte«m,  Viennme  171^.8.  OsUtm 
Je  pako  a  rakopísa:  «)  Te  odferte  alt  odklenenB  dure,  šéu  Janua  Hm- 
0uae  earniolieae^  od  g.  1768,  kao  pomoéoa  knjisa  i«  naak;  b)  iK  Awr. 
Augušhtina  Bnehiridien^  pnroÚ  od  g.  1781 ;  e)  IhVft'oiiarttíiii  mmptum 
UiinO'ffBrmanieo-eämioiienm,  a  liieris  ABC  eomfaetum  in  4.^  usp^e  ti 
atfhaieH  Áaa,  UstaW  dalnje  dielovanje^  poato  oe  avierí;  da  nebi  nikakť 
isda?aCelJa  nasao;  d)  Inierfreiatio  CamioHea  áuetorum  Oraecorum  fn 
exereitaiione  9eholae  praéeaé,  Labaei ;  e)  Kra^Mika  kronekm  krmtke§* 
pofišuvanja  i  td.;  f)  Svštoga  Fifina  fíarega  Téftamenia  perve  Mtnffe- 

.    šovB  buque  is  repaganjam  S.  Texta ;  t)  P^almov  Davidoveh  ^uqus ;  ky 
Pétnt^ft  fergaJH0Jo%hih  arrs^fuf  alt  fMretnisiekov,  šak^j  fe  more  At«fol- 
shka  vira  fi«em  tedanem  viram  neprejulfhi  (Í9  nemJ). 

REDB8KINI  MAEStMtLIJAN  iz  Ljobljane,   prebendar   kod   stolae 

^  erkve  sy.  Nikole:  a)  Podvu%henje  inu  molttve  sa  všakteriga  is  htkm 
imenuvaneh  exerei%ia  S,  O.  Ignavia,  Lahaci  17118.12;  b)  Onem  imm 
šheftdešei  šveiéh  pe9m,  katere  to  na  prothnje  inu  pofkeUnJe  vesA 
krumneh  du$h  tkerbnn  skúp  Hrané,  pobuUhane  inu  pogmirane  i  td.;  ■ 
Ljabljani  1776.8;  dosU  slabé  (1).  K  tomu  spadá  joste:  c)  Vifhe  teh  oď 
špredej  potiavleneh  pesm,  u  Beôu  1776.8;  d)  Krátka  visha  k  bogu  pau 
tmotréjne  inu  ľvunanje  moiituv%e  fe  povodigniti  (i9  lat,')y  v'  í^ublam 
1789.12. 

GORJUP  FR.  ŽAV.,  kraojac^  žapník  i  povíereaik  n  Novoj  crkví 
bliia  CeTja,  i  sborni  savietnik  Goričkoga  biskupa,  napisa:  Zirkounu  ieitu 
ali  évangelski  navuki  sa  u/J*e  nedtle  inu  praonike  %eliga  leita ;  o  Ija- 
blfaDÍ  1770.4. 

«  GUTSMANN  OŽBOLD  ii  Koroske,  Jesovit,'  sborni  saWetnik  levaa- 
tinske  biskupíje^  protivDik  Pohltna  a  sto  se  tiôe  naéina  písanja  i  pravo- 
pisa,  oéen  no  lAkav  preko  mire.  Od  njega  imamo :  a)  Ckriftiamfke  refnime, 
fkuš  premifMuvanje  napreinefhene  inu  sa  prsdige  tudi  naraunane  i  td. 
v'  Zeíoumi  1770.8;  b)  Windisehe  Spraehlehre  verfasseťvon  O.  G.  KU- 
gsnfurt  1777.8;  opet  Zilli  1786.8  drngiin  naslovoro,  a  sesto  isdanje  .a  Ce- 
lovoa  1829.8  po  U.  Jarniko  ispravyeno.  Prví  Je  od  bilježio  miestni  i  o- 
rndoí  padei;  drií  se  pako  kornskoga  isgovora;  e)  Deuiseh-'Windisekss 
Wdrterkueh  mit  oiner  Sammiung  der  verdeutsehen  windisehen  Stamm- 
wôrter  und  siniger  vortiúgiieheren  abstatnmenden  Wôrier^  Ktagenfuri 
1789.4;  po  éafaŕikn  aajpodobníji  sa  porabo,  akoprem  nge  pasío  na  knjnskí 
nefo  samo  na  kornski  i  stajarski  isgovor. 

(1)  Isto  8U  slabé  piesme  ove  godine  tiskane  od  neponiatoga  pod  naslovom: 
títe  bukvice,  i  td.  u  Videnú  1775.8. 


—  667  - 

HA9L  JOSIF  is  eefjske  okoUoe,  jesavit,  krajnski  prfpoviedalao  d 
0T.  JakovQ  kod  LJobljane:  Sveti  foft,  Chriftu/hvimu  terpie^jupof0é%henj 
u'  vfakdanu  fffremi/TUuvanJe  resdejUn,  Labaei  1770.S  (ť«  lať). 

RAPBŽ  FILIP  JAK.  ix  Ríbnioe  a  Krajnskoj,  orsuljas  o  Lovža: 
Romar$ku  blagu,  piesroe  za  sveta  pohodjeuja,  u  I^nbljani  1770.8  u  dva 
sveska. 

KUZMIC  8TIEPAN,  slovenac  iz  Ugarske,  prtpovíedalao  evaogje- 
liókí  u  siraeserskoj  žopaoiji:  a}  Novi  zákon  ali  teffamfintom  Oosapodna 
nasega  Jé%u8a  Kri9%tu$a  %daj  oprme»  «  Griskoga  na  sztdri  ««tot)«ii- 
ntki  jefiik  obrngeni;  v  Halli  Saxonskoj  1771.8  sa  predhovorom  od  Jos. 
Torkosa  evaQgjeliékog  pripoviednika  a  Šopronu  í  sa  mnog^o  roolitvica,  a 
sve  aa  evangjeloe  sloveiiskoga  plemena  u  Ugarskoj ;  opet  a  Posodd  1818.8$ 
b)  Gesang-und  Geheibuch  fúr  katolUche  FFťinfen  in  Vngarn,  oko  g. 
1780  po  čaplovíéu.  « 

TAUFPRER  INOCBNT,  jesavit,  ravnatelj  tjubljanske  gimnasije  i 
aekelj  dudorenoga  bogoslovja^  a  po  ukínuén  isusovske  družbe  arcidjakoD 
Q  Oorieí :  Compéndium  ritv^iiš  íabaeensit  latine^  eamioiiee  Bt  germaniee^ 
eum  M9ÍBtentia  moribundorum,  Labaei  1772.12. 

TAUPPIIER  FR.  ZA  V.,  opát  manastira  cistercíenskoga  u  Zitioiní 
(^Sitieh')  na  Doleoskom :  Krátki  šapopadik  kerfhanfkiga  navuka  »a  otroke 
inu  hmetipce  ludy.  Labaei  1773.12^  i  opet  višekrat. 

KONT!  ANTUN,  kraojac,  prebendar  kod  stolne  crkve  Ljubljanske: 
Bukuv9e  tega  ufelej  terps%hiffa  moienja  tega  SS.  Saeramenta  Uga  ol- 
tár ja,  v*  Lublani  1773.12  (ť«  nemJ), 

RUPNIK  0A8PAR,  stajarac,  lupnik  kod  nove  orkve  blisn  Celja: 
a}  Ta  ChriPufovinu  terpleinu  ppfve»heni  post  ta  fakdanPsu  premip' 
tíuvaine  Criflufoviga  terpUina  i  tá.  Labaei  1773.8  (ťa  /aŕ.);  b)  Peifme 
úd  kershanskiga  vuka  po  verati  tega  kateehišma,  katiri  Je  na  povšlo 
»efarsko  svetlusti  na  deskele  van  pcšlan  i  td«;  u  Lubljant  1784.8. 

EDLINO  Qkne9  od)  IVAN  NBP.  ís  Ajdovsíne  (Heidenšehaft)  u  %o- 
riékom  kotaru^  naôelnik  u  Laaku,  isviestítelj  ikolski  u  Krajnskoj,  dvorskí 
savietnik  d  Beéu,  ravnatelj  knjíževooga  družtva  Aectídemia  Operosorum, 
o  Ljubljani  t  elan  gorióke  Arkadije,  mnogo  se  starao  xa  promak  javne 
poduke,  te  je  i  víse  kojiga  nemačkih  i  slovenskih  sa  školskú  porabu  na 
svietlw  dao.  Bvo  jíh  njekoliko:  a)  Sem  ali  venufetek  teh  metodneh  bu- 
fHf  poftebnu  fa  dufheUke  u%heniké  u'  zesarškeh  krailevah  dushellah, 


-  M8  - 

■  Wéhm  1777 JS  sUv.  i  nem. ;  b)  Forderwmen  a*  ^4tfl«i#tif«r  «fiMl  Lekrv 
der  Trivial'Schulen,  Laibmeh  1779.8  sIoy.  i  nem.;  o)  levUmkUí  U§a  «•- 
Hkigu  kmteMfma  ť  %ifrmfkajnami  inu  ed§ovorami  i  td.  o'  l^ukUuu  I779A 

KUMBRDBJ  BLAŽ,  rodjeo  g.  1744  a  Bledo  (VMes)  iia  Goreo- 
skom,  savietnik  iíkoUkoga  odbora  í  ravnatelj  osorne  škole  LjabljanskA, 
okraiDÍ  poyiereník  u  Celjo,  DadEorník  školskí  Ijabljanskoga  okrušja,  s  ss- 
pokoQ  okroiní  povierenik  n  Ljobljani,  mnogo  je  oéen  bio  i  veoma  sanset 
Ba  promak  národne  kajii^e  i  jesika.  S  Japelom  složno  nvede  boiji  akns  a 
sloTensKn  knjiie?noet,  popravljaja^  nepresUno  Pohlínove  popíeske.  Obi 
80  g.  1781  oim'li  akademiJQ  Operoearnm  o  LJublJani,  í  radili  na  prevodi 
ST.  Písma  sCaroga  i  novoga  sakona.  ákoda,  ito  sa  njegove  slovoiéke  t 
rieénslevne  radnje  ostalo  nedovŕšené.  Blaieva  diela  Jesa  sliedeéa :  aj  Fe- 
ileiije  i  td.  frevodi  kao  éiianka  »«  poraku  ikoUku^  a  Ljabljani  1778.8; 
b)  Vúriueh  úbér  die  krainerišche  Heehttúhreibung,  u  rakopisa  od  %. 
1779;*  e)  Krainišck'šíttwiMche  fframmaHk,  n  rokopísa  od  g.  1783,  u 
sravi^íva^je  sa  stíidí  slavjaaakiaii  isgovorí;  d)  kramuek»deui9ehe9  Le- 
9Íeony  m  rokopísa;  o)  Der  Amftmg  eines  deuteeh^krminisekeu  Wértef" 
kueheSf  a  rokopiso,  saano  do  rieói  Ajberkinde^  f)  Podfuni  Áipkaketmitm 
CarnioHeum,  gdje  Jedino  rieči  bes  iomaóa,  o  rokopiso;  §)  Skirka  krej*- 
ških  korjeuika,  o  rukopisu.  8ve  se  sada  óova  o  lieealnoj  ki^isiiioi. 

JáPEL  OJORGJB  rodio  se  je  11  travnja  1744  a  Kamoiku   oa  6a- 
renskom.  Prvé  náuke  primi  o  rodnom   miesta,   krasooslovne    kod   Jetovita 
o  Ljabljani,  a  bogoslovne  a  Ijabljanskom  síemeDÍsta,  i  bade   nancíteljskon 
lovoríkom  ovíenčan.  Njeko  je  vrieme  probavio  u  doh.   pastirstva    a   Trsti^ 
satím  kao  sopnik  a  Ježici  a  kašnje  u  Naklu,  pa  kao  shorni   tajnik,  kaao-  á 
nik  i  ravnatelj  síeroenista  u  Ljubljani,  a  napokon  kao  kanonik  i  diooesaa-  \ 
ski  skolski  nadsornik  a  Gorku.  Za  sadnje  bolesti   primi   viest^   da  je  tra- 
éanskim  biskopom  naimeaovan  bio.  Premino  11  list.  1807.  Akademija  Ijob- 
Ijanska  Operošorum^  kujú  je  on  sa  Kamerdejon  novim  dokom   ogríjao  t 
oiivio,  odabra  ga  ca  ti^nika,   te   valjda  tóga   radi   kao  qje   élan   nosio  je 
pridevak  Searetue,  Japel  mora  se  s  raslogom  smatrati  kao  najstarOí  pnví 
slovenskí  piesnik.   On  je  uveo   mierilo  o   piesníčtvo^  otam   mo   sa  tenelj   ' 
ipíesto  teie  naglasak.  Mnogo  je  tóga  preveo   ís  nem.  ttal.   í   frano.  ,jesíka 
o  slovenskí  prostim  i  svesanim  slogom,  a  podosta  je  ixvornih  piesama  lí-   ' 
ričkíh  i  saljivih  íspievao,  kóje  veéím  dielom  jos  le|e  o  rokopisíh  kngoakoga 
masea.  Ove  istina  vise  se  pravilnostjo  i  ôistodom    govora  negoli:  maséa 
i  usletom  odlíkiýn.  Skúpi  Gjorgje  okolo  sebe   najpoglavítije   domaée  kojí- 
sevne  sile  sato,  da  se  jesíčna  i  pravopisná  naóela  oitanove  po  BohorjíMnk; 


—  M9  -^ 

a  kMé  nm  to  pvd}«  sa  nk^m,  tUm  m  s  ttjInM  bIoíbo  m  prevod  ot.  PJona. 
Bvo  Bjcfovih  radojo:  a^  T«  velkt  CofolMMitf  «*  frQfhanjmmi  inu  ad- 
govormi  i  U.  (ťa  nem^,  t>'  I^tiMMiť  1779^,  1787.t^  179^8,  i  1809^^  b) 
Svetu  pifinu  Neviga  Tutmméniu,  id  ešt  Bikiim  «aoro  Nevi  TettmmMUi 
éie.  in  tlavO'Camiolieum  idioma  iranH»ia  per  Oeorgium  Japel  et  Blm^- 
4ium  Mumerdey.  Pm's,  L  L&haei  1781.8;  Pan  ÍL  178|8.8  s  pripomoéa 
biskupa  Karia  von  Herkerstein;  opet  1800-1804,  a  dva  aveska;  e)  S^äne 
moliive  ŕ**  nem,),  v'  Lublani  1786.12  sa  piesmamí;  d)  Lfffti  inu  evan- 
jelia na  vfe  nedele  inu  prasnike  »hee  lejtu,  v'  Luklani  1787.8;  1792.8 
i  kasnje;  e)  Zerkvene  pe/mi,  litánie  inu  molitpe^  per  boshji  flušhbi 
(ťa  aem.),  o  Lljubljaní  1788.8  (1);  f)  Predigesavpe  nedele  fkuei  lejtu, 
kaiere  Je  ie  mnogih  jeHkov  episal  í  td.  v'  Lublani  1791.8;  g}  Svetu 
Pifmu  etariga  teetamenta  in  slavo-earniolieum  tranelata  per  Georifium 
Japel  et  Blasium  Kumerdey ;  sa  pripomoéa  J.  Rihava,  J,  Skrinjara,  91. 
áriýa,  A.  Trávna  í  N.  Wolfa.  U  Ljobljaní  1791-1803,  a  devet  avesaka, 
dielo  tako  vieéto  isvedene,  da  Je  janp»éBO  svake  pohvale  vriedao.  h}  iVe*- 
ítavlanje  ene  latinfke  pejflni  imenevane  AtáaAť  tik  ludy,  ptuái  enufa 
korarja  v*  ZelovMti'^  a  Celovcn  1803.8  (i»  lat,);  i)  Artieme  Horulae  Adami 
Bohorivh  o.  4684  Witekerjfoe  vulgatae,  nune  redivivae,  seu  traotatus 
comprekendens  elementu  linguarum  prineipalium  elavieae  eriginie,  vi" 
delicet  CamioUeae  eeu  Vindicde^  Croatieae^  Slavonieae,  Dajímatioae^ 
Bokemieae,  Polonieae  et  Moacevitieae,  n  rakopisa  seda  o  lioealaoj  Iju- 
blianskoj  knjížniei ;  kj  SUneiseke  Spraeklekre ,  dae  ist  voltstindiger 
Grammatieal-unterriekt  von  der  kraineriseken  und  windieeken  Spraeke 
eto.  n  rakopisa  od  g.  1807  a  istoj  kigižnici, 

DAIHAŠEN  IVAN,  nsEvan  Anton  Felix  Dev^  ŕodjen  u  Novom  mie- 
stu a  Krajnskoj,  aogastíniaoao  bosonog,  stilao  madroljabja  i  bogoslovja  u 
I^abljani,  kao  član  akademije,  Operosorum  nasvan  Utilis,  mnego  je  Ijobio 
i  njefovao  narodoo  piesniôtvo.  Umrie  7  stád.  1784$,  ostaviv:  BeUin^  ena 
Oferuy  nestampana  aa  kojicu  Pohlíoovu:  Skupsprmvlat^e  kragnakek  pi" 
,sani»  1780;  alegoriéoi  igrokas,  flaaboot  ovieaéao  po  JAKOVU  ŽUPANU 
acitelio  a  Kamniko. 

KOzMIO  NIKOLA,  slovenae  ís  Ugarske,  iiato].  iapnik  a  veroei  Sv. 
Benedikta  eioseobarske  napanije:  h)  Sa^tovenamki  siMikar  a  tteroga  sme 


(i)  Dvie  crkvene  vieito  po  Japelu  prevedení  piesni  nalaze  se  u  kiýizi  od  nepozna- 
toga:  Pefm  k  ^veti  mafTU  inu  shegnu,  inu  ene  krátke  molitve  sa  ufhki  dan  i  td.  u  Lju- 
bQaní  &  ipriie  g.  fí88). 


—  670  - 

dšcmš  šieii  more  navešíH^  m  nikimi  rejúšiniemmmi  nav  kupé  pod  frtš- 
pmn  otomfonjm  déni;  o'  Sofroni  1780.8^  b)  Orooneo  ABC-Bneh  fit 
katoiišeké  Géméiuden,  i:  ABC  mm  Smiovence  na  Vogoro%kem,  oko  p 
1780  i  1821 ;  e)  Ehanfelien  und  Efhtéin  fúr  atte  Sontage  deo  Jakret, 
•a  apaniko  BJovoaeo,  1780  i  1821;  4}  K&íeki»am  la  katoHke  Slovcaoe. 
•ko  g,  1780;  e)  MaU  kiMm,  iato;  Q  JBoiHvena  kniškimm  om  ^rokefB 
kriftjmnm,  g,  I8tl. 

MIHALIC  IVAN,  kranjac,  rodjeD  a  Kropí,  žoj>DÍk  a  Radsaku,  ti- 
pievao  je  njekoliko  piesnih  sa  sbirku  Pieaniee,  í  po  národu  brao  národne 
poslovíce,  kóje  ostavi  q  rukopisu:  Krayntki  pregovori,  adagia  earniolicšj 
oko  g.  1780. 

NAGLlU  MARTIN,  rodjen  u  Loki,  jesavit,  učítelj  krasníh  náuka  ■ 
Ljubljaní,  saetavio  je  igekojiko  piebnih  la  sbirkn  Pioonice, 

ZOIS  (6ar.  «.  W^lfŕéf fi-^ioJ«)  éléKO  bídi  jesiriet  v^ledao  a  Tnta 
23  stád.  1747  od  otea  rodom  te  Berf^fna,  Teoma  n  KrajnskoJ  bof^ata  na  ie- 
leaath  rndah.  Doyréív  oanke  a  ^ada  Reggio  modeneake  kneíevine,  maogt 
Bvieta  obíde,  satim  se  nastaní  n  Ljobljení,  da  kaéoe  poslove  vodí.  Prírode- 
slovne  snanosti  jako  so  ga  aanímale,  a  rudolaéba  navlsstito,  koja  je  pre- 
deboko  posoavao;  najveéa  je  njegova  sasloga,  ito  se  je  poIJodielstTO  ■ 
Krajnskoj  Iíepo  raivilo;  a  kad  se  sa  obée  dobro  radilo,  bio  je  prví  poma- 
gatelj.  I  raavoj  národne  knjíge  mu  na  sreo  leiao,  te  njegova  paláca  bíese 
sa  onda  pravo  srediste  slovenské  aéenosti.  Premína  10  stod.  1819.  I  brat 
ma  Karlo  kno  bi^oslovae  líepi  Je  ^'las  uiivao.  Njihova  kigíaoiea^  koja  se 
po  slavjanskih  kf^igali  i  rukopisih  osobíto  odlikovala,  bje  kasnje  kopljeaa 
sa  lícealnu  ondiesnjn  knjišnicu. 

LINHART  ANT€N  rodto  se  je  g.  1758  Q  Radolieí  na  Gorenskom. 
Još  nesreo  htjede  o  crkveni  red^  no  do  mala  te  se  misií  okani,  dovŕši 
náuke,  te  pošta  okružním  skolsktm  poviereníkom  a  kasnje  tajntkom  kod  se- 
matjske  vláde  u  Ljubljaní.  Kao  ôlan  akademije  Oférosorum  svao  se  je 
Agiiié.  Prestaví  se  Id  erp.  1795.  Bio  je  muž  mnogovrstne  snanosti;  veoma 
ga  páko  saoímala  domada  poviest^  kd  sto  jasno  sviedoéí  njegovo  dosta 
kritténo  dielo:  Verouek  einor  Geoekiekte  von  Krain  nnd  der  ékrigen 
eudlieken  Slaten  úesterreieke  (u  LJubljani  g.  1788,  1791.  u  dt>a  ovemkrn^ 
netavrieno^ ;  a  oije  jaroačno  nt  svoga  jesíka  sapustio.  Veé  sa  mladosti 
staví  se  is  krajnskoga  preva^jati  píesroe  u  neroackí  jesik,  njekoje  páke 
saro  ispieva.  Pokusa,  da  slovenskú  knjisevnost  prvom  ginmom  obogati,  i 
prilično  uspie.  Jesik  í  slovnioa  u  njegovih  spisih  nemofv  istina  slaiití  aa 


íif^led,  ali  f 9  ma  filof  i  duh  ôísto  naroéH.  Bv«  qíe^oVih  radoja:  a)  ShU" 
fmnova  Miizka,  eua  komedi*  t>*  dveh  aktéh^  prénaréjena,  po  tej  nem^ 
9kki:  Dié  Felämukle,  inu  v*  Lublani  jegrana  v'  lejH  179Q;  o  Lj  ubíjaní 
%'y  b}  Ta  vefíeli  dan  aii  MaHzhek  fe  shem,  ena  komédia  v*  pet  aktihy 
okdeíanm  po  ti  fran^ofkii  La  foUe  journée,  ou  le  mariace  de  Figaro,  par 
M,  de  Beaumarckaie,  o  Lánb)jaBÍ  1790.8,  í  IBlt  (FranuL  Saggio,  etr.  900). 

vodník  VALENTÍN  rodio  se  je  ?  yelj.  1758  pri  Žibrlu  a  gornjoj 
Biški  bliža  Ljabljaoe.  Primí  náuke  u  Ijubljanskom  savodu  jezuvitskom,  a 
rodjak  mu  O.  Marcel  Vodník  navede  gA,  da  u  franjevski  red  stupí  (^iľTó"). 
A1Í  mu  manastírski  život  do  mala  omrsne,  te  jos  g.  178i  ostaví  ga,  t  bude 
BTÍetoTuim  svedenikom.  6.  1793  bje  poslan  kao  duhovni  pomodník  u  Ko- 
privník  na  Oorenskom,  gdje  je  sríeéu  íroao  sapoznati  se  sa  Sigis.  bar.  od 
JSoisa^  koi  mu  se  je  pako  sye  do  smrti  íikasao  kao  iskrení  prijateljí  i  po- 
kroví telj.  Zois  i  Línhart,  opaziv  u  njem  ízvanredni  um,  obodríse  ga  na 
rad,  a  on  se  nz  njihovu  prípomoé  pusti  u  let.  Veé  se  svietu  ízkazao  bjeie 
kao  dobar  píesnik  po  svojih  prvencih  u  Pohlínovoj  sbírci  Pisaniisei  a  sada 
prionuv  najpríje  aa  temeijíto  proucenje  narodnoga  jezika,  staví  se  na  íz- 
davanje  slovenskoga  kolendara  po  novom  ukusn,  i  prepravljatí  osnove  po- 
vecíh  zgradja.  Ood.  1797  bje  preroieséen  u  Ljubljanu  za  duh.  pomocníka 
kod  SV.  Jakova,  a  sliedeée  dobi  stolicu  piesničke  umíetností  na  gimnazijí 
u  istom  grádu.  Cím  se  u  Ljubljaní  nastaní^  pohíti  umah  Vodník  na  ízda- 
vanje  prvoga  polítickoga  časopisa  na  slovenskom  jezíku;  a  uz  to  veoma 
se  piesníctvom  zanímao,  i  krasníh  plodová  na  svíetlo  davao.  Kupio  je  u  i- 
sto  doba  národne  piesme,  te  rieéí  i  ízraze  kao  zgradju  za  slovník;  a  radío 
je  istodobno  na  prevodu  sv.  Písma,  i  kao  javni  poviereník  na  razsudjívanju 
knjiga.  Njegove  piesme,  a  one  »a  brambovee  navlastito,  tako  sav  národ 
nzhítíse,  da  na  krátko  nije  bilo  kúta  n  zemijí,  'gdje  se  nebi  one  orile  i 
pievale.  Francezí,  prídobiv  llirsku,  umah  ga  postavíse  za  ravnatelja  švih 
srednjíh  škola.  Tada  u  prvom  žaru,  koi  mu  duh  obuze  kad  spazi  sve  Slo- 
veiiee  pod  istom  vladom  sakupljene^  íipjeva  Vodník  najuzviseníju  piesmu, 
ito  ima  sloFenska  kojiievnost,  n»ÍBie  IliriJa  úUvyena;  ali  taj  božji  ávf 
bode  pako  od  dávno  xakletíh  slovenekik  dusmaoa  upotriebljen  na  njegovu 
propast.  6.  1814  Niemci,  čím  si  o  pet  Slovengu  prihvatise,  umah  Vodníka 
8  časti  ravnatelja  skinuse,  jedva  dozvolivsi,  da  bude  učiteljem-  ítalijaiiekosa 
jesika  na  Ijubljanskoj  gimnaziji.  Od  tada  se  Vodník  ponajvíse  bavio  sa 
starimí  spomeníoí  i  domácom  povíestí.  Umrie  8  síeč.  1819.  Bio  je  muž 
Bvakojake  učeností,  navlastíto  dobar  prirodoslovao  í  filológ)  a  kao  piesnik, 
nemá  mu  jamačno  para  n  Sloveniji^  te  fa  tóga  sadí  Slovenci  punim  pra- 


T»ai  STtJim  pnrím  pieraikoa  feMÍrlis.  8mi«  a  ito  »  tíée  jeaíka  aqt 
f ro  kio  áfi  eoe  tavrieDO^ti,  kuje  je  trt^vao  Bjefmí  w%'aDreM  aa.  V 
afth  osobíto  pséko^ii  predmete  teiko  d*  ma  bod*  í  ma  kada  svpaniika. 
Od  ajeg*  imamo:  aj  r«/íáM  frmiiku  ali  ludšndér  mm  tu  iéjiu  Í79S,  ť 
Lmblmm  i;  Srn  In  fre/UfM  iejiu  1796;  JSm  t9  lej  f  I79t;  f  o  aavom  akaa; 
b)  Luklmifke  Novine  od  t>ph  krojov  molifo  fvtJtOj  v'  UJtí  1797-1600.8,  f  m 
političke  noviae  sloveoKka,  kaje  aa  sa  prvé  dyie  f  oiiae  talasile  ávapat  aa  ^e- 
danjna  poloviea  tabaka^  a  sa  ostale  dvie  jedaapot;  e)  Kuharfek  kmkve^  ú 
Nemfkiga  prepovet^ena^  Lubiona  1799.8;  d^  Péomo  oa  pokúfkkM,  ť 
Lublani  1806.8;  opoC  g.  1840.8  s  prilosi.  Joé  v  petnueatoj  godíni  íspiefa: 
Zadovoljui  Krajne,  a  najkrasnge  sq:  Moj  opominek,  Uiliei  wUyeui,  í 
Vroae.  e}  Pefmi  oa  brmmbove,  v'  Lublani  1809.8  s  predpovoron  ■ 
prosi ;  f)  Pifmenoft  alt  Orammatika  so  perve  fhole,  v*  Lublani  1811.9. 
Pred  njom  stojí  Hiria  oshivleno  (i  u  V,  svevku  Cbslico^,  koja  prvo  se- 
mački  íspjeva.  Na  povratkp  aaatrijake  vláde,  da  joj  -omíli,  aastavi  lítrts 
ovetícana,  no  loáim  aapjehom.  g)  Rňrfhanpsi  navuk  oa  llir/ko  deohéUf 
V9ét  Í9  Katechioma  oa  vfe  uerkve  Franzookiga  Zeoarftvo^  v'  Lublom 
1811.8  sa  prilosi;  \i)  Abeueda  ma  pervo  fkole,  v*  Lublani  1811.8,  1812.8; 
i)  Pouhétki  Gramatike^  to  je  Pif  meno/H  Franmosko  Goffoáa  Lkomondo, 
ma  latinfke  franmooke  fhole  v  Uirii,  v'  Lublani^  1811.8;  k)  Deutiok* 
Slowenisch-Lateinioehes^Wôrterbueh,  ili  Stovar  némfhko  - flovenfko^ 
latinfki,  u  rukopisu  od  g.  1812.  To  je  do  30^000  rieôi  vieéto  aemački  a- 
turoaéeníh.  Q.  1813  javí  o  novinah,  da  ce  tp  dielo  aa  skoro  obielodaaili, 
ali  po  odlazku  Francesa  ís  Ljabljaae  aije  imao  cím|  da  to  obedanje  is- 
pani.  Jedva  g.  1860,  popunjeno  i  ispravljeno,  a  podporom  biakapa  Wallb 
bieli  je  sviet  agledalo.  1}  Robipuvo  ali  poroänimharfki  vuk  oa  babiaOf 
v*  Lublani  1818.8  (ť«  nem,  od  /v.  Matoseka'),  Na  neroačkom  jesikn  daa 
je  tiskati  g.  1809  poviest  krajnske^  trscanske  í  goričke  semlje,  podosla 
kritická  sa  oao  doba. 

MAKOVIÓ  ANTUN,  rodjan  a  Kaataojoviei  na  Dolenskom^  aamaljdu 
liekar  i  sakromai  oótte|j  prímalja  a  Ljvbljaai :  a)  Proíhmi^a  inu  odpoooti 
•koo  vfkéjfarflvu,  po  navfkoh  Mtvak  Raf,  J.  Stoidela  od  vfkofor/iuo, 
i^ubaeh  1782.8;  b)  Podvumhonio  oa  babiue  (i»  nem.)^  Laikoch  1788 
na  4Í8to. 

BA8TIANČIC  BARTUO,   supaík   a   Ljubljaní:   Katholľkkm 
mhenje  od  t  eh  pervih  dveh  Sakramentov  /*.  Ker  Ota  inu  /*.  Firme ;  e'  í»«- 
blani  1783.12. 


-  W8  — 

DEBEVe  IVAN,  prebendar  I  aéftel]  WarMakofta  kod  Vr8^liii»  ■ 
IjttIiljaBi,  g.  1795  staví*  se  Ijese  klerikom  pre<favati  alovenaka  slovníeii, 
no  navala  franoeske  vojsko  g.  1797  i  ta  sienka  oarodnoga  napreilka  pro- 
l^ta.  Napísao  je:  a)  Kraiki  navuki,  regel%e  inu  moliive  $•  Shdirament 
te  pokore,  v'  Lublani  1783.12,  opet?^  1792,  1807  i  kaánje;  b)  ICrami- 
9che  Grammatik,  a  rakopisa  od  g.  1795-7  a  knjisniei  síemenista  ynbljan- 
skof^a;  e]  Majkino  perpovedvanja^  u  Ljubljani  1809.8. 

GOLLMATR  6J0R6JE,  rodjen  o  Lesu  na  Gorenskom,  acenik  na 
líečkom  sveucilístu^  oaučitelj  bogoslovja,  sborni  biskupskí  biljesnik,  kano- 
nik te  obéí  namiestnik  i  nadpop  o  Ljubljani,  premínu  g.  1822.  Mnogo  se 
starao  sa  knjige  paékih  ačíona,  i  za  dudoredno  odgojeiúe  mTadesi,  £a  koju 
je  složio:  Sveta  mapía  inu  kerpianpsu  premipitavanje  sa  ufsak  äan  %9 
f.  pifma,  tudi  drupe  nu»ne  moHtve^  v'  Lublani  1783.12,  i  kasnje. 

STROJ  IVAN,  dvorskí  biskupskí  pomocník,  satím  bilježnik,  a  na- 
pokon žopnik  o  ign:  Ketfhanfku  premifhluvanje  k*  podu%henju  inu 
W  trófMu  sa  vboshne  inu  také  ludy,  katéri  fe  mósejo  sa  fvoj  shivefh 
tdrdu  trudiHy  v'  Lubiani  1783.12  (prevoá). 

8ULAK  EZBKIEL,  franjevae,  pripovfednik,  stfhie  bof^oslovja  i  óo- 
var  manastíra  u  Rumi :  Te  narbolfhe  mslitv^,  katiré  je  ma  f  k  sveH  ozhe 
Papesh  Pius  VI  refvetlil  inu  refioskii  C*^  nsm.^,  v'  Lublani  1783.8. 

FANTON  (de  Brunn)  JOS.  IGNJ.  is  LjobljiaDe,  naaiéítelj  madro- 
snaoja  í  lieéoičtva,  državni  lieônik  živinarski  i  prví  lieóník  u  Idríi:  a)  Bu- 
kuv9e  od  shvinpsih  bolesni  sa  kmeteshke  lud^  od  Ivan.  Oottl.  Wolftejna 
(preifod)^  v*  Lublani  1784.12;  b}  Bukve  od  kug  inu  bolesen  goveje  shi^ 
vine  tik  ova%  inu  fvin^  od  istoga  (prevod),  v*  Lublani  1792.8. 

CRABAT  (Hrovat)  MARTIN,  sveceník:  Luzh  inu  sensta  vofra  s. 
Maske,  ali  molitve  per  s,  Mashi  i  td.,  na  Duneju  poslie  g.  1786.12,  i 
1829.12  pod  drag^m  naslovom. 

BRBZNIK  ANTCJN,  prebendar  o  Zaveea  (Shav»a')  a  dolnjoj  Šta- 
jarakoj :  Vemhna  PraHka  od  ffofpodaš^ftva  i  td.,  v'  Utbkmi  1789.8^  sto- 
godi&i^i  kaleBdw. 

0BLBNKO  GlOROilB  \%  dolo|e  étajairske,  prvŕ  se  Utío  slovenskú 
slovníoa  napisAti  a  slovemkom  jesíke,  aií  losom  sreóom :  Slovenska  Oram^ 
maíika  oder  Vendiseko  SpraMekre  in  deutsek  und  wendiuhešl  Vortran 
i  t4.  2ta«  1791 .8»  * 

HOHVNANI^  NIIIAJLO  iz  I^obljane,  kaimnik  «  Novom  miesta,  a- 
mrte  f.  >82d:  a)  FMm  fveto  mafko  /UfhaH  imu  drwpe  Molth^e,  v'  Lu- 


-  W4  - 

kiami  1791.13$  h)  Skivhnfe  Svétnikov  in  frutitvni  jfdoei,  e'  LmkUm 
1836-9.8  «  i  svoika,  i  1881.8.  Po  imirtí  Rfihailovoj  to  sv  dielo  éofwu3& 
Pr.  VerítI  i  And.  Alfcreeht. 

OOLIČNTR  IVAN,  iapnik  o  Gríží  na  átajarskom :  Antona  Janfluiu 
Zeftitr^kifa  ZheMlarJa  Pofolnoma  podvumhenje  sa  vfe  ífhékeUarJe  (%% 
nem.^,  o'  Zelli  1792.8. 

DI8NAS  P.  (a  S.  Eliaahetha^  Zakotneft)  \%  éíska  blisa  Ljabljaae, 
aosantioianae  bosonop,  prlpoviedalac  o  SIfakoJ,  kaňnje  snpnik  a  Braosiy 
premíoo  g.  1793.  Bje  naj«tarijíiii  pobirateljem  alovenakíh  narodnih  piesana. 

BKRINJAR  JOSIP,  iapDÍk  S?,  lllaríe  od  navisdeiga  a  IjabljaDskMi 
predgradja,  saradnik  na  prevodu  slovenské  biblie  (dio  VI.  VIL  /X} :  tb- 
litu  grepiniku  per  ufákimu  i»  fedem  Pfalmov  od  pokore  k  bbgu  eH-^ 
hHJÓMíhijfay  r'  Luilani  1804.8  í  1817  dvapot. 

TRAUN  ANTON,  naučitelj  bogoslovja  t  prebendar  prí  sv.  Petra  i 
IjabUanskom  predgradlio,  ísradio  je  V  dio  prevoda  slovenské  biblie. 

KERN,  oóíteU  o  LôabUani,  napisao  je:  Navuk  od  koea  fhnlenje^ 
kao  prilog  us  Nevime  od  g.  1798. 

RICHTBR  J08IP,  iopník  Sv.  Petra  a  IJQblj.  predpradja  i  saradnk 
na  prevoda  slovenské  biblie  (^Dio  HL  /X). 

RNOBBL  PAVAO,  oéitelj :  ShHri  pare  kratko-mkérnih  novi  pemi, 
inu  Krainvam  sa  fpomin  dane,  v*  Kraini  1801.8,  prostaéko^a  predmeta. 

RBJA  (von  Heya)  ANDRIA,  žapník  a  Zibikí  na  Štajarskoni :  ^er- 
fhanfkiga  navuka  islagaine  po  u  eefarfkih  deehelah  naprei  pi/fanim 
kateckismufei  u*  latinekomu  vundanu  i  td.  1  í  II  Bukve.  Lublana  1801.8 
(jprevoď), 

éRAJ  (SehreyJ  MODEST,  dah.  pomoóník  n  Sv.  Jakovii  pri  Sav^ 
soradník  na  prevoda  slovenské  biblie  (Dio  ///.  ť  /F). 

WOLF  MATIA,  doh.  pomodaik,  preveo  je  Vili  dio  sl^vonsko  bibl» 

RLBMBNTINI  ANTUN,  kanonik  a  Ljabljani:  SveH  krishavi  fNt 
i  td.  &  Luklani  1808.8,  i  f.  1826.8  sa  ôetvrti  pot  po  Iv.  Beden^in. 

KOPITAR  BARTUO,  rodio  se  33  kol.  1780  o  Repnjih  blin  Lj«b- 
Ijnne.  Isueiv  nanke,  koji  sv  se  ondn  na  IjobQanskoj  ikoli  predávali,  n  tel 
od  14  |;odine  bes  roditelja.  i  imovine,  g.  1799  rado  stopí  ■  slnib*  bar. 
Zoisa  najprije  kao  koéni  aéitelj,  a  kaánj®  ^^^  tajnlk.  Zols  i  Vodaik  na- 
vedose  ga,  da  se  aóenja  sloveoakofa  posvetí,  i  da  sastavi  slovniea  islsf» 


—  576  — 

jesika.  D^bro  je  posnavao  grčki  i  latinskí  jesík  i  jugoslaveiuBke  jesike,  te 
je  svojej  sloynici  klasickí  oblik  udarío.  U  sto  se  ova  tiskala,  odputi  se  a 
Beč,  da  učí  pravo,  ali  jos  dra^e  godino  povratí  se  a  Ljabljana,  gdje  bude 
prosiiditeljem  slovenskĺb  knjiga.  Malo  xatim  opet  prodje  u  Bec  kao  pisár  a 
kasDJe  óovar  dvorské  knjižnice.  G.  1814  bje  poslaD  u  Paríš,  da  príusroe 
knjíge  i  rukopise,  sto  Francesí  sa  svoga  haranja  po  Aastriji  bjehu  oteli 
i  kaói  odpremilí.  Poglavití  njegoví  prijateiji  a  Beéa  bili  su:  Prof.  Janko 
i  Miklosic,  slovenci,  i  Vuk;  a  níje  bilo  Slávená,  koí  ga  nebi  Ijubio  i  sto- 
▼ao.  Tielom  se  rastaví  a  Beču  11  kolovoza  184i.  Dao  je  na  svíetlo  slíe- 
deéa  diela;  a)  Orammatik  der  slawisehen  Sprache  in  Krain,  Kámten 
und  Steiermark^  Laihaeh  1808.8.  O  njoj  veli  Dobrowsky:  allerdings 
wird  diege  Grammatik  in  der  Krainiscken  Literatúr  Epoche  maeheny 
a  Šafárik:  Seine  Grammatik  gehôrt  »u  den  einftu9sreich9ten  philologv- 
schen  Arbeiten,  die  au  f  dem  Qebiete  der  shwiechen  Literatúr  ereehie^ 
nen  sind.  b)  Glagolita  Chuianus,  u  Beôn  1836;  c)  Heeyehii  glos9ographi 

diseipulue  russus  sec.  XIL  in  ipsa  urbe  Constantinopoli^oíT:oaT:oí<s\Láno^ 
eodicis  Vindoboneneis,  u  Beču  1840.  Nnogo  je  pako  člaoaka  í  sastavaka 
snanstveníh  u  bečkih  i  u  drugih  listovih  isdao,  a  rado  se  je  í  perom  hrvao. 

FRANUL  VICENC  (von  Weieeenthurn},  naačíteU  pravá  i  odvíet- 
oik  u  Trsta:  Saggio  grammatieale  italiano-cragnolino,  Trieste  1811.8. 
Sliedi  Kopitara,  a  pridodaje  Línhartov  Jttatifthek, 

ŠNIGOC  IV.  LBOP.,  u  slašbi  kod  kuée  Attems  na  étajarskom: 
T^heoretiseh-practieche  windiecke  SpracMekre,  durch  viele  Ubungestueke 
»utn  Ubereel*en  eríäutert^  mit  einer  auserlesenen  Sammlung  von  Gesprá- 
chen  und  einem  Radical  -  Wôrterbuche  vereehen  t  Oräts  181 1 48.  Do 
Markove  oajboija  sa  Niemce.  Upbrowskj  ju  hvali. 

PRIMIC  IV.  NBP.  is  Zaloga  na  Oolenskom,  ačítelj  slovenskoga 
jesika  na  liceju  i  pisár  kod  knjižnice. u  Gradca:  a)  Abezeda  ea  S(ttvén*e^ 
kaiéri  se  hónhejo  Slovénfko  brati  nau9ihiti}  v*  Grad%u  1812.8;  b)  Pravá 
pói  k  dobrimu  ftanu^  aU  ena  beeéda  od  pravim  %hafi  (i%  nem,")^  u 
Qradcu  1812.8;  c)  Nemfhko-^lovénfke  branja^  v'  kotérih  f  e  enajdejo 
ra^ne  pravli9te,  bafnje  ali  fábule  v*  svéeanim  ino  proftim  gavóru,  po- 
hovorí, prípovifH  véftnika  eadershanja^  péfini,  vganke,  kratek  obra* 
hifiórile  f taríh  Slovanov  i  td.  u  Gradcu  1813^.  Tu  ims  piesama  Vodni- 
iLpvih,  Jarnikovíh  i  dragíb.  d)  Novi  NémPso^Slovénfki  Bukvmr  aí  ABC 
otf^okon  lehko  eaftoplen^  u  Gr^deo  1814.8. 

RAVNIKAR  MATIA  rodio  se  Je  g.  1976  a  Vaôi  iia  Gorenskom, 
bje  .  fioUelj  vleronaokA  a  kašnje  ra?a»telj  IjsbljftQskoga  lioeja,  ■atim   rav- 


—  at«  — 

natel)  vieoieBrétft  í  kaMOttík,  vieénllL  ko4  triéMske  gaberny^,  a  aapokoa 

f.  189(^  Irséaasktm  bŕakaporo.  Do^ím  fe  oprava  fildaofléko^  teéaja  ruko- 
▼odío,  íiposlova,  da  bode  tv  podfgnffta  osôbka  stolíea  sa  slovoDskii  fllolo- 
fíjo  Q18É6'),  a  g.  1817,  da  aloveaaki  Jerik  bode  kao  propisaní  predmet  la 
djake  o  dragoj  godíai  bo^oalovja.  Vatreno  se  atarao  aa  osoapredovanie 
oarodDO  knjige;  a  njegeva  je  pros»  mnogo  doprfniela  na  agladjeoje  alo- 
▼eMko|;a  jesika,  poéto  Je  poeke  israse  motrio  i  rabi»  a  tndje  íibje^vao 
Napteao  je :  a)  PetfOmo%hik  'boga  frav  ffotnaii  in  zkaftUi,  ino.  pot 
frave  fremhe  po  Jetufovim  vuku  in  thivlenjn  (im  nemJ)n  v*  lAtiUtni 
>8ra.9,  i  1819;  b)  Sveia  ma  f  hm  ino  kerfhanfko  premiriUovanje  t«  #9. 
pifrna  9a  vfak  dan  méfma,  v*  LuHani  1813,12,  dielo  GoUmayrevo^  no 
Mida  ispravljeno  i  pemnoženo,  vti&e  pota  preatampano :  e)  Sgodbé  feetigu 
pifma  sa  mlade  Ijudi  (im  nem.);  v*  Lublani  1815-7.8  u  tri  aveska;  d) 
Abemédnik  aa  Shate  na  kmatih  t/  mef,  kral.  deahélah;  v*  Lublani  1810.8; 

e)  Mlaine  Brmátmngen.  Malé  povéfii  sa  piole  na  kmétih  po  m.  kr.  des^ 
hiiak}  a  L^aMíani  5816,8;  poispravljenje  Debevceve  knjige;  f)  Kerputn- 
Pri  katofhki  natmk  s*  vprafhonýi  ino  odgovori;  x/  LJublani  1822.8  (t« 
nem.);  i;)  Pe  Janesiéit  joste  je  prereo;  petere  Híomesove  bukve. 

8KRBINB  PA8IE0  ís  Visnje  goľc  na  Oolenskom,  fraBje?ae,  čavar 
Ijabljanskoga  manastnra,  vrii  pripovíedaiac,  umrie  a  Beča  oko  g.  1820:  a) 
Isloshejna  pefem,  a  LjubFjairi  18t3.8;  b)  Nédélfke  pridif^e,  fŕ  Lnhiani 
1814.8;  e)  Prasoifhke  pridiffe;  t>*  Lublani  1814.8.  Jeaík  mu  va  nemacke 
naéiae  yeema  obilvjie. 

JARNIK  CRITAN  agleda  bieli  sviet  a  siljakoj  d<»Uni  nm  Komatoa 

g.  1784.  Dovréiv  navke  a  Celoveu,  bade  duh.  pomoénikom  a  Can|eíli  (dš 
g.  1809J,  i;dje  mu  se  je  piesníčkí  doh  probadio.  O.  1809  proaav  na  istt 
alužba  u  Celovoa,  ave  ae  odtvčttíje  narednoj  kiuízi  posvéti.  Kasoje  bje  ivp- 
nikom  Mooabargakim  a  Komékoj.  Premfmi  g,  1844.  Pof^avita  Hjegmfvtf 
díel«  jeaa:  a)  8béť  iépik  ukov  sa  SIdvenPta  mtadino  ia  némptiga  Um 
latinptiga  preftavlenih,  ia  síaro-slavenpciga  ino  pemfkéga  preŕovnanMt 
fit  kaíérih  pa  nove  slosfkenik;  »'  Betovmu  tSfé.tZ^  to  je  abtrka  rasno^ 
predmettt  a  proai  i  a  etihoviti;  b^  Sadfe-refa  (im  nem,'),  9*  ZaíowŔí 
1«17.8;  e)  Jedro  kerfnauptik  refnim  (im  nem,),  vt  Zelovmn  1880.8;  4$ 
Bvangelji  iuo  brm^e  na  vte  nedéie  ino  tvetka  melega  leía;  9'  Zai09$á 
1891 ;  e)  Bvangelji  na  pofebne  dn^eve  po^tega  pofta ;  v*  Zelovmi  18ai«8^ 

f)  V  duhi  katolfhe  merkve  níoiemh  kfiflijén  (im  nem.)}  «'  Zafamsi 
1822.12;  g)  Khinš  Sammhmg  aoleker  aHstamOúhan^  Wôrbat,  waieka  im 
heuHgen^  windiaeken'  diaíeat  meek  fortieben-i  ein  Bšitrasg  mur  MamoŔ^ 


—  577  — 

nhÉ  dér  fflŕen  hóehgtoffenisehen  BUeheršpraehe ;  Ktagénfurt  1829.8;  h) 
V^nmeh  víneš  Btfmoíngikons  der  slowenisehen  Mundart  in  Juher-Oe*" 
Umreieh,  naeh  beriä^sUehen  Quellen;  Ktagénfurt  1832.4^  a  ova  Je  Aaj- 
M)u  n}egoTa  radnfn.  Td  éestô  prispenia  bíja  ríeÔi  sa  ostalimi  slavenskiiui 
íti^FOŕi.  U  riHLofMsa  ostavio  Je:  Deulšch-ttind.  IVÔrterbuch,  sto  je  skúpa 
sa  A.  Slomsekôm  iďadio.  Nnogo  je  pako  njegovih  píesama  isvorníh  i  pre- 
veil«mli  DaétampaAO  a  listn  Carinthia,  njekoliko  í  a  Čbeíiei  a  deset  a 
Vodoikova  gpomenikuf  no  žamati  éesn  ojíh  traŽití  visoka  poleta  i  žive 
iMstí;  one  tí  tt^ú  kao  tiha   Heeíoé   kroz'  bAjno  cvíeée  krasnoga  perivoja. 

VOLKMER  (^Votkmayr^  ĹAVOSLAV,  rodjen  g.  1741  u  Luttenberga 
Há  Stajarskom,  svecéník,  prestaví  se  g.  1816  blizn  Optuja.  Po  Mučunu  íe- 
píevaô  je  mnogobrojne  píesme,  vecinoni  basnovíte,  az  mnoge  o  seljačkjh 
poslovíh,  kadšto  veoina  dosíetljive^  ce^^a  radi  kao  pucke  a  obée  oblmbljene. 
Antan  Murko  sakupi  najl^pse  í  na  svíetlo  Jih  podá  pod  naslovom:  Leop. 
Vétkmera  fábule  in  pestni,  u  Gradcn  1836.  Jesík  ma  je  po  Slačano  sla- 
bíjí  od  onoga,  kojiro  govori  nndjesnji  národ. 

DAJNKO  PBTAR^  rodío  se  je  bliza  Radgone  na  Stajarskom,  gdje 
je  dnh.  pomocníkom  bío,  a  kasnje  dekanom  a  velikoj  Nedeiji  blíca  Or- 
muža,  Pokasa,  da  latínicn  sa  klimendcom  usavrši,  alí  ma  sreéa  neposlaži. 
Latio  se  í  píeTanja  f  sabiranja  pučkili  píesama,  no  po  Kluna  poeaía  ma  je 

V 

páka  próza,  a  národne  je  piesme  svojévoíjno   sakaéao.   Safaŕik  ga  pako  s 

neumorne  radíností  veoma  hvalí.  Njegova  su  díela:  ny  Sa»hetek DÚ^henja 

'Siavenfkega  po  nedelah,   knisM^a  aofeh   naro^hena   dorapienim   ino 

v/eiD,  keri  predmtezh  fo  od  fhoie  farne,  ino  fe  v  kratkem  brati,  ino 

éófta  potrebniga  mvÚKhiti  hzhejo,  dobili  v  Hadgoni  1816.4  í  1824.8  no-^ 

vtm  pravopisom ;  b)  Evangetiomi  na  vfe  nedáte  ino  fpetke  ptoa  leto, 

fi^eiotkeni  ««  gre»hk»go  na  ftavenfki  jeisik  tehiflefhi^  v*  Grad%i  181 7.B 

I  1818.8y  a  kasnje  ▼iéefcrat^  c)  Hniga  poboshnofli^  v'  Radgoni  (pravo  u 

Qtadeu)  \Mt^  a  za  treói  pot  o  Gradea  1824.12;  á')  Léhrbuch  der  Win- 

éimehén  Spraehe,  ein  Vertuck  «tiť  grundtichen  Brlernung  dertetben  f&ŕ 

Detšiseke,  vur  voltkommeneren  Kénntniss  f&r  Shwenen;  iSrSt%  1824.8, 

ésfafik  velí,  4a  se  dvojití  nesmie,  dass  diese  GrammaHk  mit  vorzúgti- 

ehsm  Fieišše  ausgearbeitet  ttorden,  und  éieh  durck  Grúndtiekkeit  and 

HeiehhatHgkéii,  €0  wie  dureh  Fasštiifkkeií,  Ktarhéit  und  Búndigkeit  des 

Vorírags  auf  dúM  9ortheithaflteste  äusmeicknet,  I>r8i  se  naríečjá,  kojŕm 

Ipo^mre  Sloveoci  medja  Múrom   í    DraTom.   e)  Kmet  hidor  ť  fvojimi  o- 

iipoki  tfio  tgdniík,  ali  pripodobni  nawfki  dúbri^  /íarfhov  sa  ftoje  otrôké 

ii»9  podtoskne,  fpa  Sshmidu)  u  Oradea  1824.8$  f)  Sfvetega  piftna  sgodbe  tlr 

37 


-  i^T8  — 

íímré§a  ino  novegm  nAon*,  v'  €hr$timi  1824.8  i  1820^8  «  ávie  «tnui«;  %}  9- 
praviio  foeie  mepíe^  ffQvedné  ino  drug€  frUimkme  muMike  mm  k0i9ÍfkbB 
kriftjané}  v'  Orad^i  1824.12  i  t829.12|  h)  'Sío  mirkvšuik  tM  iíff%t4fi#* 
kothnih  péfmi  med  katúlfhkimi  kriíljúmi  fhtenfkefm  mwrodm  mm  'Sktm^ 
Jarfkem,  o  Gradco  182«.12;  i)  Veliki  haíehisem^  to  je  kni$m  kBrfkm- 
njfko'kmiolfhkega  navúka  vu  pitmt^ah  ťmi  odgovorik,  v*  Grmém  1828.8$ 
k)  Pofvetne  fáfmi  med  flovšnfkim  národom  na  'Shí^iarfkom^  a  ^néem 
1827.8,  sbirka  piesamt  ad  rasnib  spisateljaj  IJ  Sveti  krishni  poi  i  U.  ■ 
Gradco  1829.12  sa  ajekoliko  pieaoi;  mj  MolUbo  *a  kaioifhko  korfkmuko  1 
i  td.  v*  Radgoni  1829.8;  n)  Bo9kja  sluskka  herfhMrfke  miadofli  t  ii. 
v'  Radgoni  1830.12;  o}  Zhelarftvo  alt  meh  novi,  krátki,  pojmn  nav^ 
nhelne  reje;  vu  Orad%i  1831.12;  p)  Deutšch-^lowenisck^iateinisekeM 
Wôrterbuch  QAaťÁgur')  n  rukopisu. 

VbSEL  IVAN  slosi  i  g.  1818  obielodani  prví  slovenskí  sMet  Po- 
iaohva  u  Ijubljanskom  Wookenbiaítu  f  te  kasíne  n  čbelioi  (ISM^  vik 
]ih  je  oa  svietlo  dao. 

VBRDINEK  QJORGJB,  mosda  sveéenik:  Bne  frou  iepe  moliHvn$ 
bukvice  imenuvané  v/akdajni  kruh  i  td.  v*  Zelli  1820.12. 

JBéÍNAK  IV.  PAVAO,  župnik  n  Ulimju  i  člao  ffospodarakosa  drw- 
tva  n  Qradou:  Bukve  4ta  pomo»h,inu  prid  kmeiam  potrebne.  Perm  deU: 
od  ofkerblenja  tik  njiv }  v*  Zelli  1821.8. 

MBTBLKO  VRANJO  SBRAF.  bi«Ii  sviet  u^leda  14  srp.  1789  ■  8v. 
Kaniiano  na  Dolenskom.  Sredaje  náuke  dovrsí  u  Novom  miestu  a  boge- 
slovne  n  Ljnbljani  (^tSIS),  te  bude  umah  dah.  pomoénikom  ■  Qôrjaeh-u, 
satím  podopraviteljem  Ijub^anskoga  siemeniiita,  svibnja  1817  ociteQea 
vieronauka  a  14  velj.  1818  slovenskofa  jesika  n«  yabljaitskom  líoe|«  í  la 
njeko  vrieme  ítalijanskoga,  te  napokon  1  sleč.  1819  sloveoskim  prevedie 
teljem  drsavnik  npisa  miesto  Val.  Vodnika.  Dne  18  kol.  1857  bje  edKko- 
van  Blatnom  saslnsnom  meda^om  sa  kmnero.  Premínn  27  pros.  1880.  Re- 
kusa  i  on,  da  Utinicu  dopnni  sa  klimentieom)  te  sastavi  í  dragíh  nlažeuja 
pravopisnih,  dapace  jedno  novo  slovo  ÍMmi;  ali  mu  svi  naporí  «  balí  a 
darise,  posto  mu  se  mnofi  na  put  stfkvili,  navlastíto  sattrík  Cop,  te  i  sama 
vláda  i  sveéeastviK  Borba,  koja  je  s  tof*  nestala,  mno|;e  je  na  sie^je  na 
rodnof  a  jesika  potisnfila.  8  drnge  páko  strane  slovniéka  naéela,  po  Melelkn 
iaumyena,  bila  su  i  ntovana  i  kae  temelj  dalnjeiMi  rasvitka  poprímQvnn. 
Jesik  mu  je  sasvím-  ôist  i  gladak,  a  sleg  diee  prkvim  nlovenskim  dalMm. 
Bvo  njegovih  radiýa:  a)  Pre/héti^  éfofpodm  nafhÁga  Piufm  VU  mpmfioi* 
(ko  pifmo  i  iá.y  Ĺublani   1822  na  listu;   b)  ISadna  pridigm,   ľ  iftéM 


-  57f>  — 

Sú  mit.  kn9š  vMki  ffhkof'  AuffnekHn  €hmkBr  4  fros,  1824  slovo  jemali ; 
9^  I^uéUfani  Í91H»H  (fteDoi)  ;  e)  héhrgtkSudé  der  sloieenischen  Sprache 
Hn  WMffTéieke  Mprien  und  in  den  éenaehbart^n  Provin^enj  nach  dem 
Mjéširgeéaudé  d»r  hôhmiseken  Sfraehe  des  ÁUé  Dokrowsky ;  Laiéaeh 
1825.8;  d)  Ákestédnik  sa  Siovénfkf  shéte  9  ««/*.  kral.  dorshavah;  v 
I4*imami  1829.8  f  e)  DsMMeh^KrminUehes  NmwenIríiéhUin  f&r  Landschu- 
Un-j  Laibaek  18<9;S^  f>  Siowsnisohe  Spra^lehre  í  td.  Laikach  f890.8$ 
Hsvftdak  od  f^orí  pomenate  ajegove  sloToiee,  nMojcajen  ■éft^ljero  paôkifar 
škola;  %)  SkievUflvo  sa  Shvén/ke  p^éls  po  «.  kr,  dorskavahn  v*  IJu^ 
éljani  1830.8  (prevod).  Osím  prevoda  kadkada  dosta  obáimih  drsaT-* 
nih  spisa,  víse  je  raiprava  dao  tiskati  o  lista:  MUtkeilungen  des  hista^ 
risehen  Vereins  fúr  Krein^  a  ronogo  radnja  ostaví  u  i  rakopísa,  kd  sto 
na  pr.  poviest  slovenské  književnosti. 

ZALOKAR  IVAN,  rodjen  1792  u  Vinici  na  Dolenskom,  duhovník 
a  Ijabljanskom  síemenlsta,  a  kasnje  žopnik  u  Novom  miestu,  veoma  fo* 
spodarstvo  viest,  o  kom  je  ísdao  podpani  naok^  a  neomorno  je  radío  na  o- 
gromnoro  slovenskom  riečnikn:  a]  Navuki  ino  molitve  sa  mlade  O'tt^ť; 
v*  Ljuhlani  1822.8,  i  1825;  b)  Splohin  náuk  od  krajnľkik  9herk,  pofé- 
bni  glaf  novihf  in  navój  po  njih  präv  hrali;  v*  Ljubljani  1825.12;  o) 
Krátko  podunthenje  v*  nar  potrébfhih  kerfhutkanfkih  refnisnah;  v*  Ľju" 
bljani  1829.12  (ť«  nem,  pomnoieno);  d)  Krátko  premifnljovanje  kriftu^ 
foviffa  terplenja  per  beshjim  grobi  i  td.  v'  LJubijani  1826.12. 

STANIČ  VAL.  rodjen  g.  1774  na  Soôi,  kanonik  i  školskí  nadsornik 
d  Gorici,  gdje  g.  1847  premina:  a)  Pefme  sa  kmete  ino  mlade  IJudi;  u 
Oorici  1822.8,  ponajviso  prevodí  od  Mildheímera;  b)  Visha  h*  f,  mafhiflus- 
hiti,  tiskano  roedjn  g.  1822-30;  c}  Molitve  in  premifMovanja  per  obji- 
fkovanju  fhtirik  Iť  sadoblet^u  odpufhka  fvetiga^leta  otío%henih  merkva, 
ť  perftavkam  4í  zerkovnih  ino  drugih  po/em^  v'  Vidmu  1826.12  i  1838, 
Q  Gorioiy  vedinom  pobrano  ili  prevedeoo;  d]  Zefar  ino  prelát  (ť«  nám* 
od  Búrgera)  —-  Rosh*  ze  na  grob  Marjane  D.,  Är'  tera  Je  v\  jéfeni  1890 
vinerla  (1898,)  U  rakopisíh  je  pako  ostavio  debela  kítä  ísvorní^  i  preve- 
denih  piesni. 

BARLA  MIHAJLO  slovenac  ís  Ugarske  i  evangjeliôki  pripoviedaiac 
a  Mivégô  áŕ#*«  saJadake  žnpaaije:  Ktszúsanske  nove  pefttmene  knige 
sfrávlene  ewmgyeiiesénszkim  gmainam;  a  éopranu  1828.8. 

RBDBNČIG  IVAN,  žopnik  o  Sv.  Petra  Ijoliljanskoga  predgradja: 
Túmasha  Kempensarja  zhvetiri  bukve,  pot  k  nebefam  \  td.,  v'  Lublani 
t82&8;  staro  isdanje  po  Ivana  iipravljeno. 


DOLBNC  J.,  biakapiki  k»j^el«ii  n  Litt^ljav^  «  kMufe  žvpaik  «  B*« 
gínskoj  Bistrici :  Pridiga,  kiero  fo  mihftL  premkafl.  Firfki  in  O^f. 
Gi,  Amon  Áloiš  LJuklaníki  Skkof  imeli  per  &  J^lnpu  t>'  IJukUmi 
SO  mal.  tr.  Í8Z6  ftr  fervi  promefít  fvetiga  Ut0  (•«  »em,^i  v'  Lm^ 
Uani  8. 

DOLINAH  LUKAy  sv«^ník,  roéfen  o  Loki  na  Gorenskoin  Í79k: 
a)  P^fem  ad  P^Btiga  htm,  1B26.8;  k)  Peftme  t>'  n^eie  nseHga  feŕ«,  ■ 
Uobljani  \ffí9J^  Prevea  je  joste  jukileJBkn  bála. 

KURALT  MARTIN,  sveéeník  krajnskí.  pievao  je  dosta  dobro  latín- 
akŕ,  aemackí  i  aloveoski.  Posnata  je  njepova:  Jútrejna  péfem  eniga  krajn- 
ékig^  kméia  po  letu  (lllirisehen  Blatt  Í8Í€  br,  Sí^ 

BARAGA  FRIDRIK,  rodjen  5.  t797  o  Doberníói  na  OoIeocJLoa, 
dah.  pomoéník  u  sv.  MartíoUf  fatim  u  Netliku,  kasige  vierovjaslDÍk  n  Cín- 
eínatí  a  Americí,  a  napokon  Mičíganskí  biskup:  a)  Opominvanje  šnigš 
duhovniga  paftirja  na  froge  out^hw  v*  fredi  fvetiga  leta  1826.8,  d  vie 
slabačne  piesroe;  b)  Od  po^hefhevanja  in  pofnemanja  Matere  hoshjti 
a  LJubljani  1830.8;  c)  Dufhna  pafha  ta  kripijane -,  o  Ljobljani  1830.8  i 
1831,8;  d}  Obiľkovanje  Jesufa  Kriftufa  v*  prefvetim  refhnjim.  telefn 
in  posdravljen$e  Marije  pre%hifte  devi»e\  u  Ljubljao i  1832.12. 

éVAB  GAŠPAR,  rodjen  g.  1797  u  Boginskoj  Bistrici  n»  Ckirenskom, 
župnik  u  Hotedersíoi :  a^  Katolfkki  náuk  od  Sakramentot  fn^e  pokore 
in  preľvetiga  réfhniga  teléfa ;  v'  LJubljani  1826.8 ;  b)  G.  KrifKtofM 
Schmida,  korarja  Avguftanptiga^  agodbe  fvétiga  pipma  $a  mlade  Ijuii 
(ť«  nem.);  v*  LJublani  1830.8,  isvadak;  e)  Náuk  katoljfhkt  merkve  od 
opravi*henfa  grefhnika;  v*  IJublani  1832.8. 

BOHINO  ANDRIA,  rodjen  g.  1795  n  Kapažih  na  Gorenskom,  dok. 
paiiHM$ník  kod  Sv.  Petra  u  Ijnbljanakom  predgradja:  Drushba  vemige 
mhiovéka  é*  bogamy  to  Je  nuvuki  ino  múlitve;  o'  hublani  1827.12. 

BONCA  QVonca')  FERD.,  kranjac,  franjevac  a  manastíra  kostaa- 
Jevskom  Misu  Gorice,  i  tu  aéitelj  iztočnih  jezíka  í  Sv.  Pisroa:  7W  pridgé 
ea  sveto  leto;  o'  Ljublani  1827.12.  Jezík  mu  losav. 

ALBRBCHT  ANDRIA,  rodjen  g.  1782  a  Idru,  kanonik  í  ia^wk 
n  Ijttbijani,  m^neséi  protivník  Mjetelkova  pravopiea,  popr»TÍo  je  te  Mae 
Shivlenje  Svetnikov  <m1  Fr.  Verita,  te  je  joéte  napieao:  a)  MwfhmnPn 
katolfhki  náuk  od  norpotreknifki  refni»  fvete  verš  4  oprafhtmji  im  ^d- 
govori;  v'  LJubljani  1827.8  í  1880.8  ^  b)  Kérfhamfkikmolfhki 


o49m/UMO  mittioA)  «'  Lfuéimi  1M8,8|  e)  ^i^eftf  ty^lKlriŕ  iedén-y  ť  ĽJu- 
klmni  Í\XÍ93. 

VfiRITI  rRANJO^  rodjen  g.  1971  a  Videma,  žapník  o  Horjulu  n 
ftotiiijoj  KraJRskoj  premtoa  g.  1849.  Jesik  mn  je  dosta  čigt  i  gladak.  Napí- 
sao  je :  a>  Rasiaganjt  Jesuéo9Íh  náukov  na  gori^  kakot^  jih  popi/uje  sveti 
mt0f9$h  S.  9-W;  v*  IJuUani  1827:19;  b)  Žtvtjenje  svetnikov  g.  1828  i 
1831 ;  ej  RasUganje  fveíiga  emtigelia  vfih  nedelj  in  sapovedanih  proM^ 
%ih9v  meitlntniffm  ietm;  v-'  IJnékmi  1^10.8$  e)  Pôpétnik  fhiroke  in  oo- 
Pke  foti  i  U.  e'  LJubtani  I8'^8w8;  d)  Mersanško-kašoiski  náuk.  1834;  e) 
Premmiije^mnjé  KHMHtMú^gM  ietpUnJa  f  Feííks  na  vôski  in  Hroki  poii 
(frtpofMMO;  V  Perprú9ijsuje  k  smerH,  t84t. 

RIŠNER  VID,  fltajarac,  duhovoík  uznika  a  Gradca:  a)  Nakirki  m 
mlade  kriftjane,  alt  ndvuki,  agodhize,  pefmi,  priflovi  í  td.  na  hafek 
miadih  kerfhenih,  u  Oradcu  t828.1V;  b)  Katolfka  tnefhna  knishÍM  s* 
drugimi  molitvami  i  tdé  a  Qradco  1828.  32;  e)  Die  keil,  vier  Bvange- 
lien,  inš  Windhche  úbersetKí  von  Vid  Risner  und  Kol,  Kvas,  u  ruko- 
piBtt  od  g.  1831  radí  nedosvoljena  tiskanja. 

ZIEGLGR  IVAN,  rodjen  g.  1792  a  ITdmatu  blísa  Ljubljane,  duhov- 
nik  Ijubljanskih  aznika/aj  MoMve  ta  bolnikes  v*  Ljublani  1828.8  i  183012;, 
b}  Shtiri  popedne  rezhi,  alt  premifhlevanje  fmertiy  fodbe,  pekla  in 
nébéf'y  v'  Juhlani  1831.12;  e)  Doher  náuk,  ali  krátko  podustkenje  fe 
%hafne  in  vézkne  neflrezhé  obvarvatij  v'  ljublani  1832«12;  d)  Mafhne 
bukvi%e;  ť  Ljublani  1832.12. 

KVAS  KOLOMAN,  itigarae,  isvanradni  .aéítelj  slovenffkoga  jesíka 
oa  Oradaékom  sveoôiKsta,  ostaví  o  mkopíso  od  g.  1829  svoju  Windisehe 

v 

Sprachlehre  XV.  gori  Riiner  i  Catop,  éewk.  Mu9,  1929  IV.  fT). 

TRAVBN  IVAN,  rodjen  g.  1781  v  Doba  {AieK)  na  Gorenskom, 
žapikik  o  P4laflda:  Opominjevanjé  k*  pokori  v*  /veHm  leta  ISZeyv*  Iaí- 
biani  1829.8  (jrorort). 

KA8TBLIC  NIHAJLO,  rodjen  g.  1796  u  Goreiyí  (Oberdorf  bei 
Sittieh')  na  Dolengkom,  prvo  pisár  a  kašnje  kqjižnícar  Ijobljaoske  lícealne 
knjiiniee,  veliké  si  saaloge'stekao  pred  slovenskim  národom  b  ízdavanjem 
Bftbavnika:  KrajnPta  uhbeliha.  Prvi  nje  svecak  ogleda  bieli  s  viet  i;.  1830.8, 
i  tako  -sa  tri  sliedede  godine  po  jedan,  a  g.  1848  peti  syesak  áli  nekrí- 
tióiui.  Kaatelie  «iao  aí  prikapiti  najbolje  poetické  sile  krajnske,  te  je  Obe- 
li4)a  jamacno  prepravila  pat  novoj  akalí  sloveilske  knjiievnofttí,  koja  danas, 
Bkiwctaom  pre4viMÍjena,  oa  avo  aapnelbe,  ito  joj  dasmani  podmeéa,  ved 


líeyo  ev»t«.  GUvni  K*Ateli««TÍ  p«iiiiis*UlJi  Hfi^mi  Rrea^n,  fapw,  ^ttsMk, 
í  íé.  a  on  svega  sríedoík  i  doéa.  U  čbeJiei  ima  í  aarodiiih  píesama,  aK  «• 
evojevoljoo  prekrojene;  u  osUlom  viée  Je  krajnsfea  aef •  f rmT«  sloveBak*. 
Oto  se  pako  tiée  urednikoirih  piesama,  velí  MačoBi  da  a  lýili  neaia  pravá 
uayíaene  poeisije.  Od  igega  je:  Pesem  fvillimu  Z^f.  Franmu  S  i  H.  fUm 
v*  Prulah  per  snamnju  17  velkiga  'Serfana  1929;  a  l^vkyani  4  (si90» 
i  nem.). 

POTOČNIK  BLAŽ,  rodjao  g.  Í799  n  Strúem  Mín  Nakla  sa  Go- 
renakom,  dok.  pomoénik  i  pieiralae  kod  stolae  erkre  IjiiUjanske,  Batioi 
Bopoik  tt  onoj  okolicí,  po  Macvno  oi  sl0vmeu  sio9ém^o$ú  j^mka  nemiiŔLl 
písaná  izdao  je  jedoo  stranu  šveta  u  okraMik  (Orbit  fietus),  ter  slaiw 
i^ekoje  i  erkvene  i  svietovne  krásne  piesmíoe,  medju  kojimí  vale  posnata 
Pridi  Gorene.  Jezik  oiu  je  cist  i  pravilan.  Njegova  sn  i  sliedeca  diela: 
a)  PremifMovatije  $a  zhaf  Svetii^a  léta^  Jakoba  Benigna  Bastueia  i  td. 
{frevoď);  v'  Lublani  1826.8  dvokrat;  b)  Svete  pefmi  ta  vfe  veliké  pre*" 
nike  in  godove  med  létam;  u  Lónbljani  182712;  c}  Molituvne  kukm»e 
poeebno  sa  mlade  IJudi  (ť«  nem.'),  u  Ljubljani  1827.12. 

HOLZAPFEL  IGNJAT,  rodjcn  $.  1799  u  Novom  miesta  na  Goren- 
skom,  dah.  pomoéník  kod  sv.  Jakova  u  Ljubljani^  piesmamí  se  odlikova  o 
Cbelieí.  Isto  se  odlíkovali  na  tom  poiju. 

LEVIČNIK  BARTUO,  íz  gornje  Krajnske; 

ORABNEa  GJORGJE,  iz  dolnje  Krajnske,  právnik  «  Beôn,  í 

'  KOSMAČ  OJORGJE,  ro^jen  g.  1799  a  Dani,  pisár  kod  líeealoe 
knjižnice  u  Ljubljani,  od  koga  još  ímamo  u  prozi  sliedeón  pripoviest:  Ita 
Togenburfka  grafinja,  lepa  ino  náuka  polna  egodba  dvanajftigm  staláija 
CÍ9  nem.  od  C.  SehmidaJ^  u  Ij^^Ui^ni  1831.8. 

ŽUPAN  JAKOV,  rodjen  g.  1785  Q  Prevoja  na  Gorenskom,  nauéitelj 
bogoslovja,  profesor  staroga  zavieta  í  íztoénih  jeaika  na  IjnbljAaskom  li- 
ceJQ,  g.  1817-19  proputova  kvarnerske  otoke,  da  prottôi  glagoljstiiiv,  a  g. 
1820  Hrvatskom  i  Slavonijom  do  Zeiauna,  pokiri^é  ne  samo  kigí^,  spise 
í  td.,  nego  i  starinske  ríeci,  posloviee  i  td.,  te  je  rádio  i  na  xemyovide 
(F.  Danieu  g.  Í83S  br.  15).  Njegove  piesme  u  čbelici  po  Maéanq  avie- 
doče  visoku  uéenost  ne  samo  a  jeziku  nego  i  u  poviestnici.  Nalasi  jih  se 
njekoliko  i  a  lllyrischen  Blatt-u. 

PREŠfiRN  fTRANJO,  rodio  se  je  3  pros.  1800  u  Vrbí  na  Gorea- 
skom,  učio  je  prvé  náuke  u  Ljubljani,  satim  pravo  u  Beéu,  i  ta  sí  aaaôi'* 
teljsktt  lovoriku  pribavi.  Vise  je  gi^dina  monm  alasitt  kaa  proati  perov*^ 


J 


-  B83  - 
f 

II  IjablIftBÍ,  jer  «a  ^a  pregABjali,  kd  kttí  se  sam  tttží  u   plesnf  itovó  úd 

miméo^if  a  jedv«  g.  1846  bj6  Dairoefinvan  odTÍetníkom  a  Kranju  (^Krain^ 

6fcr^),  s4ie  Ae  praaULvio  %  ve^óe  1849.  Posnarao  je  grčki,   latinskí,  ne- 

mAcki,  itaUjaiMiki*  franoeski  í  eBgleJBki'jeisik^  a  i  znanostnií  se   dosta  £a- 

bav^ao.  Naj^áe  gft  pako  pjetoíčtvo   canimalo,   badtiéi*mii  nárar  ira  tom  u 

í«e»l»t\ju  priúitft  sve,  sto  praroma  piesniku  dolikuje.  Prre  iskre  njegova  ve- 

likoga  piesniék^ipa  diiha  primt  i  obíelodani   krajrrska   Obelicn,   koja   s  njih 

DiaTlastito  líepo  si  íme  u  národa  stoôe,  polto  sa  joj  one  jamacno  najkŕas- 

i4ii  bls^r.  Kainje^  k,ad  nje  a«bi  a  nití  i  ma  kogadro^o^a  narodnoga  gla- 

BÍla,  pohlti  Pranjo,  da  pjeva  nemaókí^  a  teje  vmotvore  na   STÍetlo   davao 

u  prílozíh  Ijabljanskih  novica  (/%rt>cA4if»  Blatte).   N6   poóétkoib  g.  1836 

vratí  se  na  pravú  staza,  te  sto  bi  sada  Blovenski   isaniio  i  ■  složio,   na  n«« 

maôki  bi  istodobno  prevadjao,  i  oboje  a  istih  novínah  txdavao.  Poesija  mo 

je  mnogovrstna,  oaíoie  lirióka,  epiéka,  satiriôk*  í   ejiigramlčka.   U  líríék<4 

bjese  nta  sa  azor  Petrarka;  tóga  radí  i  Pranjo   ponajvíse  je  sonet  rabio^ 

v 

a)  JuIia  nm  je  bila  jediní  owíljoni  cilj,  fredkodníoa  njegova  osliítjeBJa.  Što 
se  tiée  ove  píesníčke  strake  Presern  stojí  bez  dvojbe  kao  prví  Iírík  u  slo- 
venštíni.  U  epičkoj  jedva  se  Vodníka  hvada.  Satire  m.  wn  dosta  židke  í 
poučné,  no  kadgodi  peku  odveé  živo,  posto  níje  svedjor  >nao  svoje  strasti 
dovoljno  obazdati.  U  epigramíh  razvija  se,  pakp.  njenpva  narodno-politíóka 
kratkovidnost,  jer  ti  siba  one,  kojí  jugoslavenstvu  velikú  baduéaost  pro- 
ríČa;  a  níje  coda,  posto  i  njemstina  zove  dojkínjom,  koju  treba  njegovati. 
Drzí  se  obicno  italíjanske  forme;  mast  ma  živa  í  vatrena,  jezik  óíst  í 
nježan,  a  slog  pravo  narodan  i  gladak,  Blaznik  saka  pi  Franjíne  piesme,  i 
dade  jfti  (iskatí  pod  naslovom:  Poemje  doktora  Franceta  Preierna,  u 
lijtttljani  1847. 

SLOMŠEK  ANTUN,  rodjen  g.  1800  u  Ponikv^h  ked  PoUôana  a 
oeijskom  kotaro,  duhovník  u  celovskom  síemeniitu  i  uôitelj  slovenskoga 
jezika,  zatťm  glavni  župník  u  Saldenhofenu ,  kanonik  a  g,  1846  labudski 
QĽätfanť)  bískun,  preniínu  u  Maríboru  g.  1862.  Mnogo  je  o  tom  nastojao, 
da  sbudi  národná  svíest  po  Koruskoj  í  Štajarskoj.  Tom  namierom  ústroji 
u  Celovou  drustvo  Sv.  Mohora,  komu  bje  glavoa  zadaéa  poučné  í  éudo- 
redne  knjíge  ízdavati  i  po  národu  sírití.  Qosta  je  dobríh  piesni  sastavio,  te 
njekoje  su  ti'skane  u  knjižici  koruike  in  itajarške  pesmi^  kóje  sa  g.  183^ 
več  za  dragi  pat  u  Celovou  bieli  sviet  ugledale.  G.  1846  utemeiji  lietopis 
Drobtinee,  gdje  íroa  njekolíko  njegovih  vel^Iiepih  sastavaka.  Preveo  je  i 
Silefovtt  piesmo  o  Zvonu,  nogo  ju  crkvenom  bojom  omastío.  Jarniku  je 
Bvoju  pomoč  pmŽío,  a  éto  se  bavío  nemačko-siovenskim  slovníkom.  Njegov 


KÁZALO. 


DRUGA  DOBA.  Stanje   knjíÉevnosti   kod   JagosUrjana  od    petnáestog^a  é» 

érmge  foloviet  •sanafteBtosa  rieka. 

ODICL  I. 

PregUd  folUiéke  fOvie$li  Jugoshvjanskih  národa  ma  érugoga  doba. 

Strana. 

%»  1.  JagoBlavjani  poôetkoin  XV  vitk^ S 

^  2,  Hrvati & 

omei.  II. 

Pregled  knjiiévne  foviešH  jngoétavjanÉkik  národa  vor  émgogm  doka. 

Radlici  na  poiju  národne   kojiževností  jugoslavjanske  sa  ovogii  doba     297 

Odsiek  I.  HrvatHka-  kojižaviioBt. 
$.  1.  Kako  se  prvo  promakla  pravo-narodna  jugoslavjanaka  prosvieta 

i  književnost        .         .        4        -^ 299 

$.  2.  Latinako-gréko  življe  a  Hrvatskoj. 

A.  Latinskí  jeaík  kao  národní  a  prímorju  dalinatinskom  í  po- 

elíe  dolaska  hrvatsko-arbskoga  národa      ....     dOX 

B.  Grókí  jesik  kao  národní  u  prímorja  dalmatinakom  i  poslie 
dolaska  hrvatsko-srbskoga  národa     .....    909 

J.  3.  Rasvoj  latínsko-ítalíjanske  aéenoatí  u  danaénjoj  Dalmaeíji         .     310 

A.  Javne  cikvene  škole  HilfMlIo-^alganske  •         .311 

B.  Javne  crkvene  škole  latinské 32ft 

C.  Učená  družtva  ítalijanska  .....         «     330 
J.  4.  Rasvoj  latínsko-nemaóke  aéenosti  a  sadasnjoj  Hrvatskoj  i  81a- 

voníjí 331 

A.  Javne  svíetske  škole  latínsko-neinaôke      ....    332 

B.  Javne  orkvene  škole  latinské 


—  587  - 

^     g.  5.  Razvoj  Hrvatskosa  jesíka. 

A.  Hrvatskí  jesik  postaje  domaéi  i  a  primorskíh  g^radovih  la- 
tínsko-italijanskosa  porekla 337 

B.  Národne  škole  svietake  í  erkvene,  í  ačena  Jražtva  u  hr- 
vatskoj  kraljevíní 342 

C.  Glavne   sapríeke,   kóje   au  saoatavljale   rasvitak   národne 
književnosti  a  trojednoj  kraljevini 345 

D.  Sfjljet  sa  Starírngradom  na   Hvara  u  jugoslavjanstva   ko- 
líevka  pravé  národne  kujíževnosti 349 

E.  Nasiv  jeaika    knjíževnosa   a    trojednoj   kraljevini,   i   nje- 
gova  pismenost 353 

F.  Zamah  národne  učenosti  hrvatske      .    *    .  .    355 
J.  6.  Radlici  Hrvatsko- Dalmatínski  na  polja  jugoslavjanske  književ- 

-    ností  sa  o  vo  drugo  doba 365 

A.  Piesnicí  Hrvatsko-Dalmatínski  .  366 

B.  Prostopiscí  Hrvatsko-Dalmatinskí 428 

g.  7.  Radlici   Hrvatsko-Slavonski   na   poljo  jugoslavjanske  književ- 
nosti za  ovo  drugo  doba 481 

A.  Piesnici  Hrvatsko-SIuvonskí       . 482 

B.  Prostopisci  Hrvatsko-Slavonskí 491 

$.  8.  Radlici  Hrvatsko-Kajkttvskí    na   polju  jugoslavjanske   književ- 
nosti sa  ovo  drugo  doba 502 

A.  JPiesnici  Hrvatsko-Kajkavski       ......     504 

B.  Prostopisci  Hrvatsko-Kajkavskí  .516 

Odsíek  II.  >^iovenska  književaost. 

$.  1.  Stanje  obée  prosvíete  u  Slovenskoj  538 

$.  2.  Rasvoj  slovenskoga  jesíka 544 

J.  3.  Radlici  slovenáki  na   poiju  jagosiavjanske   književnosti   sa  ovo 

drugo  doba .         .    548 


v 


■v.  I 


i 


r 


r 


.'•* 


"^  ^ 


é..  «• 


\ 

i' 

t 


.    .    /m    -s  .  ■»  >     «• 


V-   -^^ 


\    •