Skip to main content

Full text of "Rěčnik ilirskoga i němačkoga jezika"

This is a digital copy of a book that was preserved for generations on library shelves before it was carefully scanned by Google as part of a project 
to make the world's books discoverable online. 

It has survived long enough for the Copyright to expire and the book to enter the public domain. A public domain book is one that was never subject 
to Copyright or whose legal Copyright term has expired. Whether a book is in the public domain may vary country to country. Public domain books 
are our gateways to the past, representing a wealth of history, culture and knowledge that 's often difficult to discover. 

Marks, notations and other marginalia present in the original volume will appear in this file - a reminder of this book's long journey from the 
publisher to a library and finally to you. 

Usage guidelines 

Google is proud to partner with libraries to digitize public domain materials and make them widely accessible. Public domain books belong to the 
public and we are merely their custodians. Nevertheless, this work is expensive, so in order to keep providing this resource, we have taken Steps to 
prevent abuse by commercial parties, including placing technical restrictions on automated querying. 

We also ask that you: 

+ Make non- commercial use of the file s We designed Google Book Search for use by individuals, and we request that you use these files for 
personal, non-commercial purposes. 

+ Refrain from automated querying Do not send automated queries of any sort to Google's System: If you are conducting research on machine 
translation, optical character recognition or other areas where access to a large amount of text is helpful, please contact us. We encourage the 
use of public domain materials for these purposes and may be able to help. 

+ Maintain attribution The Google "watermark" you see on each file is essential for informing people about this project and helping them find 
additional materials through Google Book Search. Please do not remove it. 

+ Keep it legal Whatever your use, remember that you are responsible for ensuring that what you are doing is legal. Do not assume that just 
because we believe a book is in the public domain for users in the United States, that the work is also in the public domain for users in other 
countries. Whether a book is still in Copyright varies from country to country, and we can't off er guidance on whether any specific use of 
any specific book is allowed. Please do not assume that a book's appearance in Google Book Search means it can be used in any manner 
any where in the world. Copyright infringement liability can be quite severe. 

About Google Book Search 

Google's mission is to organize the world's Information and to make it universally accessible and useful. Google Book Search helps readers 
discover the world's books while helping authors and publishers reach new audiences. You can search through the füll text of this book on the web 

at http : //books . google . com/| 



dby Google 



dby Google 



dby Google 



B e e n I k 

nemackoga i ilirskoga jezika, 



s as t a vi 



ga 



Jftfcf. f» Veseiic» 



Drugi iliti nemacko-ilirski dio. 



U BecQ 1854. 

Troäkom A. A. Venedlkta, slavenskoga knjigara. 



-Jiyiiiztiu uy >^j\^^v^ 



ö^ 



^anin>&ttctbn^ 



b et 



SSetfaft öon 



JmeitÄ ober ^mtfif^ - iltrtf^w «l|rit. 



SScrlag von Uih, ^. laiBenebift. 



Digitized byCjOOQlC 



dby Google 



$tmx inrdilandit 

im üir|!«n 

ßi^itl ß. mtnnit 



TJcrfaffcr. 



Digitized byCjOOQlC 



Digitized byCjOOQlC 



dntt |ttr(|)lait4)t! 



^8 gemeint mir jur Jcfonberen (S^rc, biefeS Scrf 
\^mMm ju bürfen mit bem rul^mreic^en 9iamcn 
Obrenovic, bem @öcr !Dur^Iau^t burd^ feltenc 
(Sigenf(^aften beä Oeifleä unb ^erjcnä, toelc^e bic 
3Kenf^cntt)ürbe üJeratt unb ju allen B^it^n erl^efien 
unb eieren, neuen unb unvergänglichen ®Ianj öer* 
teilten* 

35er @nabe @öcr !Dur^Iau^t Derbanfen viele fer^^ 
Kf(^e Sünglinge i:^re tt)iffenf(^aftli(i^e ober füniile- 
rifd^e OluSftilbung; iit 2Biffenf^afi unb inSbefonberc 
bog flaöifci^e (Slement ftnbet in ®ttet 2)ttt<^Iatt<^tben 
fteigetigflcn att&cen; boS finb hdamtt Zf^at\aä^m, 

Digitized byCjOOQlC 



aber im Stiücn f<^afft ^^tt fegenreici^e ^anb beS 
©Uten unb <Bifybntn noc^ öiel mcl^r; mdge fte wixfm 
jum Sfiu^m unb ©ebei^en beö ©erbent^umS 6i3 in 
bie f))4teflen Seiten. 

3fn ttcffter S^tfitrdjt 



.«er 



nnttit^äntgtr 9itii» 

Digitized byCjOOQlC 






Digitized byCjOOQlC 



Digitized byCjOOQlC 



@rffätiing bet SIbfittjutigeiu 

CIzjasnjenje kraticahj 



atc. aeeusativus, taSiteljni (padei)« Stccufativ. 

act. aeiivum, t^tig. 

«4;'. a4^tivum, pridavno (ime), IBeikVürt. 

adt. adverbium, prislovje, 9}ebenmcrt. 

aug. augmentativum, poTe^avajuöe (ime), 9)ctgr^f<rttirgdn)i?rt. 

fStx^h. 99ctgbau, rudarstvo. 

eoU. coUectivum, skapno (ine)> Sammelname. 

comp, comparativus, prispodobni (ttapanj), <Som))aYativ. 

Ueh. 6echice, ceski, 6e(^tfd^ (b&^mifc^). 

eonj. conjunctio» veznik, äSinbnsort. 

eeru. cernogoraki, cernogcvifc^. 

eroat. ctooliff^, h^rvatski. 

dat. dativus, dhte^ui (pade£)> iDottv. 

dim. diminutivum^ pomanjujuöe (ime), 9)etKeinnung^to>urt. 

epitff, (Spitffttcn, natlimak. 

f. femiminum, 2ensko> tDtiW^- 

fam, famUt&r, priateUski, prosto. 

fig. figurative, prenosno« jlgürlic^. 

fr. fraocezki, fcattjöflfc^. ' 

gem. gemein, prosto. 

gr. grtec^tfc^, g^rcki. 

gen. gemitivus, roditeljnl (pade£)> ©eniti«. 

hgre. bercegova^ki, ^erjegowinifc^. 

tufp. hypucoritticon, fc^meic^elnbc« ober befc^&niflenbc« SSerüeinenmge* 

»ort. 
impers. impersona'e verbutn. 
iadecl, indeclinabile, nesklonjiv, una(&nberli(f}. 
mstrum. instrumentatis, tvoriteljni, Snjlrumentalcnmiiö. 
iiUerJ. interjectio, medjumetak, 3»ift^enn>ürt. 
U. talianski, ita(ienifc|). 
i t. d. \ tako dalje» unb fo weiter. 
krsl. kirchenslavisch, cerkveno-^lavjaiiski. 



dby Google 



kütteulänäiteh, primoiski. 

L. Linne. 

loc, locativust mestiteljni (padeS), Socatb. 

m. masculinutny muiko, m&itnli^. 

II. neutrum, sridnje, fäc^lic^. 

II. p. na primlr, gum ^(if^el. 

0. ober, ili. 

hfttxv. &{terTei(^if(^, anstrianski. 

pari, participiumy pridly , SRittclkDDTt. 

pas$. passivum, leibmb. 

pt. plureUis, mnoitveni broj, 9^(l^t)al^(. 

))oet. :()0(tifc^, in feierlich«: fütU geir&uc^Uc^, staja^e. 

praep. praeposiUo, predlog, ^otwott 

praepos. praepositionalU (loealit). 

pron. pronomen, zaime, ^urtocTt. 

rag. ragufatlif(^, dubroraekf. 

russ. russiee, ruski, tuf[if(^. 

f. jle^e, vidi. 

f. b. jlel^e biefee, vidi tu rii. 

serb. serbski, fetbifc^. 

sing, singularist jedinstveni broj, OHlt^al^t 

sirm, flrmifi^, sr^mski. 

slav, ftavonifc^, slavonski. 

(tj znaci, da se rii, pred kojom (t.) atoji , nalazl a terminolo- 

gickim rljnika, beb., baf ta» SGBort, Vüt »cl^cm (t) ^cft, 

fic^ im 3:erminologtf(^nHßdvt(((tt^e fliibtt. 
*. y. to ie»t, ba« ifl. 
«. »üt!, od. 

»g(. »ergleid^e, prispodobi. 

V. impers. verbum impersonale, wmptX^trdi^U ßtUxoetU 
V, r. verbum reciptocum. 
Vuk, Vakoy rj^ntk, Dr. Vak Stef. Karadii^*« fer^if^^bCtttfcHoteitti^ 

fc^e« SB&rterbuc^ (9B{en 1852). 
3. 16. sunt IBeif^iel, na primär. * 



dby Google 



'ü, n. a, penro slovo od «zbuke ni- 
macke; tm S( fagt muf au^ S3 
fagen« tko pocoe, treba daisv^rii; 
»ctor ^ ni)(^ S, nl be ni me} ^ 
ttnb O (SUfa imb Omega), pocetak 
i ST^rha. 
I«I, m. jegalja 5 »enn «r f(if>tt)crfr at« 
ein ?ßfunb ifl , ugor; — ^aum, m. 
wieje groidje, pasje groxdje*, — 
Uett, f. cerhi xibia, cerna ribizla 
(plod)j — beerfbrauf^ , tu. cerni ri- 
biz (stablo; ; — cib«4>fc , /. jegu- 
Ijasti guSter; — cn , v. a. loviti, 
hvatati jegulje ; nahyatati jegaljah ; 
—fang, m. hvatanje, lov jeguljah; 
— fang«, t». jeguljarj — förmig, 
adj. jeguljast , ugorast } — adv, 
jegaljasto, ugorasto j » — frau , /. 
jegaljarica; (ein Sif(^)* balarica 
(riba)} — gabef, f. osti, 08tve,/.p/.; 
— ^^Itet, «I. jegulnjak, ugornjak; 
— l^aut, f. koza od jegalje; — fa* 
ßm, m. garda> zagrada za Io¥it 
jegulje; —Uxh, m. versa za hva- 
tot jegulje; —leg«, f. f. Slatwfl^r; 
— ^mutter, f- balavica (riba); — ^)ricff , 
f. [. «algabel; — V"W«# A vabilo 
za lovit jegulje, — quaV^)e, f. f. 
9alratt^e ; — quofi, m. smotak na 
sibi za lovit jegulje ; — XOXDpt, f. 
menjak, manic (riba); — reufc, f. 



f. aatlorfc; — f»e4>cr, «. f. %aU 
ga^cl; — ftreif, m. cerna progako- 
nju na ledjih; —greifen, — fhrU^ 
f. 2(alfireif; — fu^^»e. f. juha, ^oiba 
od jegulje ; — tei^J / "». jegolojak 
ugornjak, ribnjak za jego^e; — 
»e^r, n. u. ^. preteg, pregnda, 
zagrada za jegulje. 

^ar, m. orö, orao, oral ; — ^eete, — 
!trf(|e, f. brekinja. 

^aS, n. sterr, stervina, mercina, le«f 
zder, mamac, meka, mama, na- 
mama; — blatter, f. gnojna krasta. 

^afen, v. n. mekn« mamac, steriin« 
metati; mezdriti, strugati meso 
s ko£e> omezdriti, ostrugatl. 

^aö^iege, f. zlatnica, mesna muha; 
— freffig, — frcffcnb, aiO*. mircino- 
jedan, stirrinojedan) tko se mer- 
cinom brani; — gcier, m. leiinar 
(oro); — gcruc^, — ge|tanf, m. soirad, 
sm^rdez stirvinski ; — gierig, adj. 
stervinozeljan, zeljan stervine, dert 
na mercinu; — grübe, — füllte, f. 
®4>inbgrube; — ^aft, —ig, adj. 
stervlnast, störvan; mercinski ; ga- 
dan, gnjusan; adv. po st^rvinl; kao 
stervina ; gadno, gnjusno ; — f&fcr,!». 
m^rtvenjak , govnovay, govnan, 
mercinski, stervinski gundevaljs.-r- 
lo^)f,m. (äöaul.), ovnujskaglava; — 
1 

Digitized byCjOOQlC 



^af 



^2 8^ 5tB^a^en 



f r&l^e/. vrana •, — )fiodt, f. 2la«Wotter j 
— feite, ^. mezdra (od koze); — »o« 
ge(; tn, stönrinska, mircinska ptica, 
ptica stönrinojedna. 

^a% f. Sa6. 

91B, adv. od; bret ®(^ritte »om SBeg 
— , tri koraka od pota -, bie @^i|}e 
tjt — , odkinuo se, odkerhnao se 
hrt-j ber Äo^jf i|l — , ode glava, 
poletela glava; Stüpj — , doli s 
gIavom> doli glavu; »om SEBege — 
ge^en, zabladiti, zabasati, izlaztti 
8 puta; <$ut — , dole SeSir, dole 
sa «««trom (klobakom); 9titf — , 
niz vodo, niz reku; ^erg — , niz 
berdo, pod nogu; ouf unb — ge* 
Un, ietäü, iöi gori doli; einen 
#K(ben auf cber — , jedna forinta 
vile il manje; — unb ju ge^en, 
dolaztt i odlazit. 

^hh^lfyltn, fic^, r. r. iztroSit se od 
relika stenjanja, uzdisanja. 

%i>adtxn, v. a. orati, odorati, odora- 
vati, orui razdv^ojiti , razbrazditi. 

^ibummtn, v, a. odbiti> odbijati (dite 
od sise). 

WiMbtuii^, adj. promenjiv, minjav ; 
(®pra(i^(.) sklanjav; — n , v. a, 
prelnaciti , menjati , podruga^iti •, 
(Spracht.) , sklanjati ; — ben iöor- 
f«^, odttmiti; — ung, f. menja- 
nje, prominjivanje, preinaka^ prei- 
, naienje ; promina •, {ßpxad)t), skla- 
Äjanje. 

SlWifg^en, — Igen, v. a. muüti, kl- 
niti, iiznemiriti , izmuciti *, einem 
ettoaS — , plaSnjom, straSenjem sto 
od koga dobiti; fl(^ — , r. r. mu- 
Üti se, noriti se, ginuti, izmuiiti 
«e, skoncatl se, poginutl od stra- 
ft», od rnnke-, — igung, f. skonia- 
viM^e ; tiskoia, muka, kina, strah. 

fttotbthen, t>. o. einen Stein — , od- 
▼alHi, odmakiMiti kamen, izraditi. 



izdelat ga; bie Unebenl^elten — , 
gladiti , poravnati , ugladiti ; ein 
@(^tff vom ©tranbe — , odtisnuti 
brod, ladjuj StUxttt — , izderati 
haljine poslujuöl} feine 6cf>utben 
— , odradjivati dugove, oddazivati 
se radnjom; abgearbeitete« 5ßferb, 
amoran, utrudjen konj ; ()U (5nbe 
arbeiten), sveriltl, doversiti, sver- 
sivati} |l(^ — , V. r. morlti se, 
ubttl se poslom. 

abärgern, v. a. maiiti, jidtti, Ijutiti, 
serditi, namuciti, najiditi, rasjl- 
diti, naijutiti, razserditl. 

tSb&rntcn, v. a. ieti, pozeti, nazeti. 

^bart, f. yörsta, raznost, razlikost \ 
— cn , f. Sluöarten; —ig, adj, 
odrodjen, odrodan. 

^b&f^ern, v. a. vaditi, t^rti, iistiti, 
oilstiti vruöim pepelom. 

^bafen, v. a. jiäti, pästi, berstiti, 
pojisti. 

ftftäf»)em, f. 9lb&fc^ern flc^, ». r. 

9lb&{)'en, V. a. kresati, okresati (gra- 
nje)> ohaStriti, oklattritl; — ^ung, 
f. kresanje (granja), ohaStrenje» 
oklattrenje ; ba« »a« bei ber — ab* 
fÄttt, okresine, f. pl. 

3{b&t^m»en, v. a. einen ©c^metjtieget 
— , nsiati, usiayati toplonicu; — 
ung, f. usiavanje (topionice). 

9lb&t}cn, V. a. vaditi, izradlti jidkom 
▼odom il jidkim sredstvom. 

9(b&uge(n, v. a. izgledati, traziti trag 
(ocima bez pseta). 

9[b&u^er«n, v. a. t«ratl; izterati (kmeta 
sa svoga seiitta); — ung, f, izte- 
ranje, tiranje sa selÜta. 

^hhadtn, t». a. peii, izpeii j — r. «. 
prepe^i se, prepicati se ; abgeba(fe« 
ued ^rot, prepeien kräh, hlib. 

Slbbaben, v. a. kapati, okupati; — 
V. n. okupati se. 

^bb&^en, v. a. pkHlti, pra2itl> izp^rSiti 



W>fxaQen -« 3 »- 



Sttbtmfeit 



Mbhaiqtn, v. a, oderati, odrjti, ogu- 

Mü-y fic^ — «. r. kiniti se, tru- 

diti se, nmoriti se, namaäti se hir- 

Tanjem» natesnDJem. 

üiamlcii, n. o. pnsiti, izpraiiti 

(koxa). 
ttbarKta, o. a. briati, briAU ^ 

obcUti, obriäti. 

IMo^toi, V. a. (eisen 99aitm), goliti 

egiljti liko s derveta, likati diryo. 

S^Boani, V. a. nisiti, raljati, razgra- 

^vatU lasT^rliFati, poraiiti, ras- 

mati, Tasgniditi, rasT^T^i ; fig. er 

fonii — , sad moie da se nosi; bie 

Bec^ — , zasati, zaruaiti, ostayiti 

rodoica; bie gufßefenben Sagewaf" 

fnr — , dohode^a larai^sko voda 

odroditi, odriatjati od rüde; betl 

aUcei — , platiti, izplatiti protz- 

Todi, dohodci od mde. 

l^b&nmen, o. a. odviati, odviti. ski- 
Doti (s Tratlla). 

SbSeeren, v. a. brati, pipati, obrati, 
opipati <zernje). 

Wtibt\t^ta, f. »(bejletten. 

Xbeege^Tcn, t>. a. (abbegel^rt) , einem 
etiDaS — , pitati, iskati, traSIti sto 
od koga. 

S^Be^ten , t>. a. ben ^ut — , der- 
2ati, zadirlati sesir u mci. 

^Beifen, ». a. grizti, odgrizti. 

X^bei^, V. a, raditi, izvaditi J^dklm 
■rSdatTom ili paklenim kamenom; 
%iSU — , liaiti, liojatl, oliniti kre- 
itm, Tapnom ko2u, izvaditi kla- 
koB dlakfl} abgebcigte fmoSe, Sei)' 
vcQe , kre^m Hnjana > Tapnom, 
tiakom Isyadjeiia vona. 

SHeCmmnen» v. a. doblti, z^dobitl. 

SKdlcn, fi^, 9' r. izlajati se, nala^ 
jati 8«, izmoriti se, atroditi ite la- 

Ibbcr^en, v. n. odc^piti se, odclp- 
l^vati ae. 



9lbBeruf«en, v. o. odazratl, odazirati, 
pozrati , pozivati , zvati natrag ) 
— ung, f. odasranje, odziv; — nngl« 
fc^reäen, n. odziyni Hat, odziyno 
pismo. 

mUftmtn, f. ^bfe^ren. 

9lb6ejleU'en, v. a. (abbefleKt), poreöi, 
oporeöi, porlcati (zapovid itd.)} — 
ung, f. prota-zapovM, poreka, opo- 
reka nara^ka, zaporldi. 

^Ibeten, v. a. moliti, odmal>ati, izmo- 
liti, odmoliti; feine ®itnben — , 
raolit se za oprottenje grfliah syo- 
Jili) ba< ®etDittec — tooKen, htit 
ukloniti, odvratiti, odv^mati oluja 
(nepogoda) molitvom. 

abbetteln, v. a. proNÜi, ciganiti, izpro- 
sitl, izciganiti. 

9lbbetten, flti^, v. r. »on ber SBanb — , 
odmaknuti , odmicati kreyet, po- 
stelju od zida} fi(^ von fetner Bfvott 
— , razdruiit se od fiene syoje, 
nespayati ■ njome. 

Slbbengen, ». a. bie 9(ugen — , ody*?- 
nuti, odvratjati o^i od oesa, f. 9Cb* 
biegen. 

%hf>tiaf^Un, V. a. platit4, Izplatiti, 
Izplatjiyati, platjatl 

9(bbiegen, v. a, (einen %^) , sayiti, 
sagauti, say^ati, sagibati na stran 
granu; einen 3n>etg — , poIoSitl, 
povaltti, polagati, valjati miadica, 
ogranak. 

^bieten, t^ a, dati, ponuditi, dayatl, 
naditi yise nego drugi ; napoyMiti« 
napovidjti, proglasiti} napoyMati, 
proglaslyati. 

^bttb, «.[kopia, Ikona; sUka, prUika, 
kip, oblrazi — en, t>. a. slikoyatl, 
<tf>iazlti, obrazoyaü, izobraziti, fi- 
satl) malati, namalatl, Izmalatis 
— ung, f obraz, kip, Ikona, sllka, 
prillka, obtazoyanje, slikoyaQJe. 

Sttbimfen, r. a. tirtt, gladitl, ugl»- 
1* 



dby Google 



9(b()mben ^ 

diti, izgladiti plovuöim kame- 
nom, 
S^Mitb^en, r. a. odrezatt> odresiti, 
oprostitt, odvexivati, odr^sirati, 
oprattati ; ein Staib — , udbiti, za- 
luciti tele ; eine SQ^ar je — , podve- 
zati bradaricu; ein Braf — , na- 
biti bacvu, lagay, bure-, ein ®t* 
Ib&ube — , povezati svekoliko po 
sgradi (tto je tribalo povezat); 
— ung, f. (bei ben aßunbärjteu), 
podFez; podvezanje, podreztFanje. 
9(bHff, m. «dgrizak, ugrizak, grizo- 
tinaj (cine^flanje), zakusak (rastje), 
Scahiosa succisa, Linn. 
^Bfitte, f. izpricanje, izpricaranje, 

udpros, moljenje. 

abbitten, v. a. moliti, prosit za opro- 

stenje, izpricat se> izpricavat se; 

dobiti silom od molitve; bie £ei« 

flung einer ©d^utbigfeit — , prostti, 

moliti tkp , da s^ od duznosti ka- 

kove odresi ; flc^ ettoa«— , f. aJerbltten. 

^UttU^,^adj. prostiF, oprostiv. 

Sttbtänfen, v. a. (®irbergefdS>irr), svet- 

lati, osy^tlati, cistiti, ocistiti. 
90b]b(afen, v. a. duvati, puhati, du- 
nuti, odduyati> odpiihati> odpuhnuti -, 
trubijom, rogom glasiti, oglastrati, 
razglasLFati, oglasiti, razglasiti, na 
▼estiti, trubiti> raztrubiti, odtru- 
biti} einrieb — , sWrati, igrati^ 
izasyirati , izigrati p^sma } ber 
SBä(^ter bt&{l bie @tunben cA, stra- 
2ar nay^ita trubljom , rogom ure ) 
ein 9c{l -^i raztrubiti, razglasiti, 
trabljom svetkovinu. 
SlBWaffen, f. Stbfc^iefen, SSerfd^iefen. 
^bMatten, o. a. komiti> okomitl, 
brati, obirati, pobirati, obrati> po- 
brati listje ; (»ont JRot^teitbe), ber- 
Btiti, pobirstiti. 
SlWt&ttetn, v.a. f. SIBMatteni fl<^ -, 
V. r. gubiti, izgubiti Ustjej llstat 



g^ 3te6roufen 

se, razlistat se, clpat se, kolit se, 
razcepat se na listore. 
Stbblattung, Stbblättetung , f, listanje, 

koljenje, cepkanje. 
9(bb(auen, v. n. pustiti, puitat mo- 

drilo. 
%bb(&tten , v. a. (Die ^äf(^e) , mo- 
driti, pomodriti (rubje); (burd^^rä' 
getn) , miatiti , biti, lapati, izmia- 
titi, izbiti, izlupati do modricah, 
izllmati. 
^BUii^en, v. a. (Seintoonb) , bJUti, 
obeliti (platno); (von Sotben) , ble- 
diti, prolaztti , poblediti , proci 
(boja). 
3(bb(ül^en, v. n. ocvasti, gubiti, iz- 
gubiti CFetfe. 
SCbblö^en, n. ocratnja. 
^bblitt^en, v. a. kidati, tergati, brati, 

pokidati, pot^rgati^ obrati cvetje. 
^bbofjxitn, f. Seltnen. 
Slbboi^ren , v. a. vertati , buSiti , iz- 

vertati» probusiti, pro vertati. 
^bborgen , v. a. uzajmiti , posuditi, 
uzajmljiFati , posudjiFati , zaimo 
uzeti, na vera uzeti, uzimati sto u 
koga. 
^bboffeln, v. a. napraviti, naciniti, 

kalup, tvorilo od cega. 
abbranb, m. (in ben ©c^melj^ütten), 

poieg. 
SCbbränbter, m. pogorelac. 
2tbbraffett, v. a. bracati pod v^tar» 
okrenuti> obernuti, okretati , obra- 
tjati pod vetar (jadra). 
9(bbratcn, v. a. peci^ izpe^i, popeci. 
Uhhxau^tn, f. 9lbnütj»en. 
Stbbrauen, r. a. yariti, izyariti» do- 

yariti, poyariti (piyo). 
^bbraunen, v. n. pnstiti, pustati uga- 

situ boju. 
^br&unen, v. a. perziti, izperiiti, pri - 

per£iti. 
Sbbraufen ; v. n. kip^ti , vrl>ti , oki- 



dbyGoOgk 



mhxtä^tn ^ 5 g>- 



^b¥it(^ 



peti^ oyr^ti; izklpit se, i^TTet 
se. 
9i%tt^n, V. a. (iSlumcn, tib^), ter- 
gati, brati> otergnuti, odtergati, 
nbnti^ potergati, pobrati; einen 
3a§n — , lomiti, k^rsiti, slomiti 
zDb; ein @c^o^ — , odbiti, odbiati 
biaTu; einer Bf(af(^c ben -öolö — , 
lomiti, slomiti vrat ploski ; einem 
^eite bie (Sifen — , razkoFati, 
razkirati konja; bie @^i^e von fi« 
Htm Sßeffcr — , odkinati, odlomlti, 
odkeifaaiiti ert od noza; ein Sager 
— , disati, dignati tabor; ein Ztli 
— , dignati, pokupiti, dizati, kü- 
piti sator; ben $(ac^d — , taöi^ 
terti, iztuci lan ; bte ^unbt — , raz- 
staTiti, razstavijati pse; ^(^ ettt>ad 
— , ozkratiti, kratiti sto sebi ; ei« 
Bcm ettoad om Sc^ne — , odkinati, 
odtergnati , odkidati sto koma od 
platje; ^6^ etwad am SRunbe, an 
feiner 9}a|rung — , stediti, priste 
diti na ostih, odtergnati, odkinati 
cto sebi od ustih; bie Unter^anb« 
langen r ein (Sefprftc^ — , prese^i, 
pretergnuti , prekinati , prekidati 
dogoTore, razgoFor, pogadjanje^ 
»ir woQen hiervon — , nemojmo, 
neeemo o tom rise gOForiti; la^t 
ml je^ ^icr — , stanimo sad tu; 
fnr) — , u kratko pr^iauti» pre- 
tergnati; abgebro^ene @eufjeT, 9Bor« 
le — , pres^eni , prekinjeni uz* 
dasi, re^i-, fig^ ein )oom Banne ab« 
gebrochener Streit, gotoya kavga, 
•eiadana syadja; eine fbxMt — , 
raliti, poraSiti , razoriti , razyiröi 
■est; ein ^ul ~ , ya^ati, rasiti, 
obarati, razvaliti, porusiti, razra- 
Uti, razoriti, oboriti kaöu ; — o. n. 
ra^iti s«> razbijats«} odlomiti 8e> 
odkerhnati se, loaitiie, kicsiti w, 
oibitiB*, odbijatise-, mitten in ber 



- (Rebe — , sUti , pretUti , zapeti, 
stajati, prestajati, zapinjati a srM 
goyora. 

liBbrec^ung , f. 9(bbre(^en , n. raiya- 
Ijiyanje, razgra^iyanje, razorenfe, 
razgrada, razor. 

^(bbreiten, o. a. (ba6 JTu^ferbUc^), ras- 
biti, razbijati, protegnuti, protezati. 

abrennen, v. a. paliti, igati, taii- 
gati^ opaliti , popaliti , saSgati, a 
pepeo obratiti, obrat}ati ; eine Jta« 
none — , paliti, zgati, izbaciti, opa- 
liti, izpaliti, a£gati, aiditi top; 
bie Bieget — , peöi, izpeöi opeke; 
— V. n. gorcti, izgorfti, tagor^ti, 
opalit SH, algat se, aiUit Be, po- 
gorlti, obratit se, obratjat se u 
pepeo; ba« Oewe^ brennt f(!^nett 
ab ; paska dobro pali ; baS Bünb« 
>p\xUtx ifl abgebrannt, planala je 
tayica od puske ; biefeS <^o(} brennt 
fcfinetl ab, oyo d^ryo b^rzo gori, 
berzo izgara; bal Seuer — Waffen, 
postiti, pastat, da izgori ogai^ ) 
ein ^Ibgebratmter, f. 9(bbrftnb(er. 

^breoiatur, 9(bbreviren, f. ^füigitng, 
9(bfärgen. 

9lbbring*en, V. a. skinotl, skidati; ya- 
diti, izyaditi ; snimati, snimiti ; do- 
t^rgnati; einen «om rechten SS^ege 
— , kyariti, pokyaritl, zayesti, za- 
yoditi koga s dobra pota ; einen 
von feinem SSorfi^e — , odyimati, 
odyratiti , odgoyoriti , odyratjati, 
odgoyarati koga od nakai^enja i^e- 
goya-, einen »on einer irrigen SDiei* 
nnng — , izbiti, izbijati komu is 
glaye bladnu kakoyamisö-, — ung, 
f. dotdrgnutje. 

9lbbr&(fe(n, v. a. kirsiti, odkirnjiyati, 
miryiti, drobiti , odk^rhnati , raa- 
meryiti, raadrobiti. 

9lbbrudS>, n». f. Hbbrec^ung, Abbrechen ; 
odkinatje, odtirgnutje, odlomak. 



dby Google 



%(M((tg 



^ 6 g. 



9lfoc^ 



okirajak, aStörb, stete, kriyo } ottf tm 
— veriattfen, prodati, prodATati na 
razor> da se razori ; einem — ^nn, 
kriro konra ciniti, uiioltU skoditl 
komu; an Ut ^efunbl^it — tl^un, 
uditi, Skoditi, nanditt, na&koditi 
sdray^u; fld^ — t^un, uckratiti, 
kratiti sto aebi> krtvo si cinitt; 
i(( tiittf o^ne — (eja^It »etbeti, 
treba me n|datiti bez ustörba. 

W)bviiä^i^, €u{). khtki steten > vrldo- 
nosan. 

^hbt^tn, V. a, pariti, popariti. 

^(tttHen, f. a. (ein Sieb), rikati, iz- 
rikati (p^smu). 

SCbbrunften, v. n. izgoniti se, ispu- 
djati se, presteti goniti se, pndjati 
se (od zTeradi). 

^i>huUn, V. a. dignuti, diöi, dizati 
satru. 

^Bitgebt, V. a. tlglati, potiglati. 

^bu^ten, V. a. izljubiti, Ijabeö izdvo- 
riti, Ijube^ ladobiti, dobivati} fl(^ 
-^ V. r, trositi se, ictrositi se od 
▼dika bluda. 

^hktbttl, V. o, raztoyariti, razperlltl, 
raztoyarati, razp^rtjiyati. 

^l^Üt^en, V. a. Icefati, okefati , iz- 
kefati, detkom o&stUi. 

%^itf-en, V. a, platHi, platjati, ihr- 
p^U, ^initl, Qciniti pokorn radi 

. jega} prsfti, opiati (grfli)} — inv0) 
Sttatitfyttt, edboloyati; — ^urc^Ste« 

. gen, odlezayati; ^ung, f. pekora. 

S^C, n. asbilka, alfabet, abeceda} ßg. 

^ pocetek; -^f>Viö), n. abecedar, buk- 

▼ar4 —^iSßkt, — fd^H^e, m. abece- 

, darac, biikyarac) — tafet, f. abe- 

cedna tebtüa, azbucna daska. 

«bcimteifritn, f. «Brtiaten. 

3»aj^>im, f. abjeic^en, mfc|>wli6tn. 

Ottbac^, n. (in b« «ouhinfl), »treSIca. 

Sttba^n, t>. a. razkritl, odkrith »ku- 
^iti, nagnati, ska^iyati, nagtbaÜ } 



•kerpati{ eine fftotter — , prayiti, 
naprayitt kroyak na zid, pokriyati 
Kid; fi(^ — , (Mn (inet ®t^ttA), 
yisjti, pod nog«> niz berdo itl, 
nagibat se, obaiat se, skucena biti 
(od okolinali). 

%6ba<i^ung , f. kratost, naklonostj (itt 
ber Sauf) . nagifo $ skarap. 

^b&mmetf, v. a. mgatiti, pregra- 
diti, odbiti, gatiti, pregradjiyati, 
odbijati yodu (na^xmi). 

^f>^amp^0tn, v. a. odpajiyati ; — v. n. 
pusit se, kadit se, izpuiitt se» 
izkaditi se; japiti, ya-piti, la- 
piti, yetriti, izyltriti; — ung, 
f. izjapljenje, izyapljenje, izyi- 
trcnje, japljenje, yapljenje, y^ 
trenje. 

9Cbbanf«en, v. a. odpustiti, odprayiti 
(koga iz slu2be) ; ein ®(^if ^Itec« 
l^at^er — , osteyiti, osteyljati stec 
brod; — V. n. osteyiti sluibu, za- 
iiyaltt se na slaSbi, odre^i se do> 
stojanstya; — ^nng, f. osteyka, od- 
p«8t, odputtenje, odprayljenje , flut- 
iiyala ; — ungStebe, f. zabyala ; 
— ^itngSfc^ein, >»• odpost, osteyka. 

Wi>batbm, v. a. »tediti, pristediti fea 
^em; i(^ ^abe eS mir an meinem 
0Runbe abgebotbt, pristedio sam 
si od Qstah ; — v. n. slabiti, losayiti, 
oslabitl od yelike patnje. 

Stiborven, v. «. suSiti, osnsiti; yaditi, 
izyaditi yoie, xito is pasnice (su- 
Stonice). 

^be^eln, v. a. odkriti, odkriyati. 

Sttberfen, ». a. (ein «&au«), odkriti, 
odkriyati (kuea) •, (bcn Sifl^) — , 
spremati, spremiti, pospremiti, ku- 
piti, poknpiti stol, törpeza; ein 
Silier—, derati, gnliti , odrAi, 
oderati, oguUti Siyin^e. 

^(be4^er^ tn. iiyoder, dera£, deren6in ; 
— ei, f. iiyodetrstyo, xiyoderski» 



dby Google 



denäi zanat; sivodernica, üvo- 
derska, derafta fca^a. 

Si^di^eii, f. 9lbb&imncn. 

WiMcittn , V. a, odprariti koga , 
odpostiti koga, ostariti^zahvaliti^ 
odrecise (Sega). 
Wbhiätn, V. a. einen @aft — , skru- 
titi, skratfi^ati, sgusiiti, sgviftji- 
▼ali aok; — v. n. sgosnati, sgus- 
iqiyati, skmtnnti. 
WMdm, V, a. tiaiti, pi«tiniU; obitl, 
ob^ti daskama; ben 9uf beben — . 
patosati, poditi, podpoditi. 

SBbicncn, «. «. sluziti, oddaSiti. 

Xbbingen, v. a. odkinati, odkidati 
Ho na c«ni; najmiti, naJmljiTati 
sto n koga. 

fBMpv^xm, f. ^iiptitm. 

Wfbodta, V. a. odsakati, odsaklyati. 

Vtbottm, V. n. vennU, sa<it m, uye- 
imti, sahnnti» osujit se i paSti. 

Ste&rteH, V. a. saSiti, sasvsttt, f- 
S^botrcn. 

Xtotfü^t , m. (bei ben Btnngie^m), to- 
&ne, Btnigotine, f. pl. 

Vi^xhnqtn, f. abringen, SBe^brftngen. 

9ibct4^fcXn, V. a^ atrogati, to£tti, 
ostrogati, za8tragatt,oto5iii,8to{Hi. 

S^re^en, o. a. siikati, werUti, odsa- 
kati, odwkmti, zasokati, zafhttitl ; 
▼erte6 odkiuiti, odkidati; einem 
SBo^tl ben Stolpe — , zal^renuti, za- 
knCatl vratom pttci; ben ^^^nffct 
— , slomlti» prelomitt bradu od 
Ujoca, f. ^breil^ftin. 

»bref4^cnr v. a, mlatitt; Törfiltl, 
ooüatiti, pomlatiti, oy^rSiti; pla- 
tte. verSe6 pUtiti, zaslniiti} (ab* 
ptn^Hv), mlatiti» lapati, izmlatiti> 
Uapati ; abgcbvofc^ene« ^tre^, pra- 
zaa slaaia; bad J^aBen jle i&ngfl 
mit etnartbet abgebrof(i^en , o tom 
M se oni red odama dogovorili, 
nzomeli. 



7 ^ 



«belfern 



9Ubring-en, v. a. izvadi, isrla^iH St« 
iz koga, oteti, otimati Sto komu 
pr^injami, strahom itd; — etnMl, 
ein ®eft&nbnif , Jßetft»re<^en , naU- 
rati koga na Sto, da Sto ixpov<- 
di, obeda; — ung, f. ototje, otl- 
manje; sila, nasilje. 

^bro^en, o. a. dobiti, dobhrati Sto 
pTftnjani od koga. 

Sbbrud, m. odtisak, SUmpa; kalop, 
utisak, kopia, prIUka, slika; — 
eine« (Srnttfre», okret; (an bev 
@^iep9e»e^ren), oponac, obaraja; 
gornji zub; (bei ben ©ad^bturfetn) , 
otisak, pritisk, tisk, primjrak; 
((Sxemvlor), iztitak, prokus, «kseia- 
plarj pfeStampa; (ii ber S'laturge* 
f(^t(^te), tiskokamen. 

9(bbru(fcn, v. a, Stampati; tiskati, 
tIStiti, ntlSttti; n^Stampatl, pre- 
Stampati. 

«bbrücten, o. a. odtisantl, odtiskira- 
ti} (ein ®txotf}t), paliti, niigati, 
odapinjati, obarati, okidati, opa- 
Itti, aSgati, uidUi, odapcti, •bo- 
rlti, okresati, okinotl (paSku); 
(einen ^eil) , odapeti , pastiti 
(str^lu) j bo« ^e«} — , cjpati , ns- 
cepati , parati , razparati sitoe; 
— V. n. t)om £anbe — , odtlsMti 
86, odtiskivati st od knja. 

^(bbrufc^tegifier , n. kazalo miatnj«. 

^bttnfeln, v. a. mörciti, omir^itt 

Stbbunjlen, f. 9(bbani4)fcn. 

Olbbiinllen, v. a. ^niti, pastiti, dati 
da izyapi, izy^tri Stogod. 

9(bfbn*en, «. a. raynati, porariMti, 
izrayBati} aJednaSiti; — nng, f,^^- 
voanje, poraynjlyanje } izraTBaB|e. 

Witdtn, V. a, na ngle, na 6oSke na« 
prayljati, graditi, napraylti, aa- 
gradiH. 

SIbeifetn, flt^. v. r^ troSit ae, morit 
86, prokidat S6, izmorit 86, pre- 



dby Google 



»beifen 



^ 8 fr- 



^Ux 



kinot se yieau, serdeö «e na 
•to. 
Stteifcn, o. a. vaditi , izvaditt led ; 

— V. u. popustiti, odkriviti »e, 
ojaxiti se led. 

Ittcnb, m. veeer, vele; (SBefien), za- 
pad, zahod; bicfen — , ▼eeerasj gu 

— effen, ve^erati; e« »itb — , 
smerknjiva se, mrak 8eJiyata;ge« 
gm — , pred vecer , pod vecer j 
(gegen SBefien), prema zapadu, na 
zapad, od zapada; htt l^eUtge — , 
badnjak, badnji (ve^er)} ti tfl no4 
ni(^t aHtx 2!age — , do6 ce sance 
i pred moja (tvoja itd.) vrn^a. 

9&ehb«anca(i^t, f. poboznost, luolitva 
yecernja; — arBeit, f. vecernjl po- 
»6; — Befud^, m. recernji pohod, 
poset ; — fcrot, — effen, n. vecera j — 
bämmentng, f. pervi recernji mrak, 
ve^ernji sumrak , sumracje» saton ; 
ttt bet — , mrakom, po mraku; — 
faiitx, m. yjstica, yecernji leptir; 
— ge^, n. yefernja molitya ; — ge« 
gcnb/ f. zapad, zapadnja strana; 
— gefeKfc^aft, f. ye^ernje droztyo; 
— gtocfe, f. zdrava maria; — tonb, 
«. zapadnja zenüja» d^r2aya, stra- 
na, zapadnji krajj — (&nb«r, m. 
stonoynik zapada; — pl. zapadja- 
ni, narodi, puci zapadnji, naredi 
od: zapada ; — I&nbif(| , adj, zapad- 
nji; — adv. zapadnji, po zapad- 
nji, na zapadnja; — Hc^, adj. ye- 
femji, zapadnji; — ti^t, n, fig, 
Tecernjica (zy^zda); ye^; — Ueb, 
«. yejernja pfoma; — luft, f. ve- 
•emji zrak; — tn% f. yecernja za- 
bava, radost, rAzkot; — ma% n. 
.poslMnja, tajna yecera; pri^est; 
|ttm — fidlen, pri^estiti se, pri- 
fci^ivatf se, U se prifestiti; 
dncnt ba< — geben, prifestiti ko- 
«•} — ma!fyUbxot, n. ostIa, po- 



skara; — ma^rjett, f. ye^ra; — 
meffe, — ^mette, f. veceriya; — mn^ 
fit, f. yecernja mozika, yecernjic« 
(mazlka>; — i)^)fet, n. £ertya ye- 
cernja, posyetiliSte yecernje; — 
}p\mtt, m. (öftren.) zapadnja piknja, 
zapadnja to5ka ; — regen, m, ye- 
cernja kiSa, dazd yeCemji; — xot^, 
n. — xbtfft, f. yecernje nuneaUo, 
yecernja rumen, yecernji iar. 

Slbenbf, adv. n yecer, pod yecer, na 
yeSer; geflem — , sino^j ^eute — , 
yeeeras} »orgeflern — , preksinoö; 
morgend unb — , u jutro i u ve- 
6eT, jutrom f yecerom. 

Sttenb^c^eln, w. f. — bömmernng ; 
—fegen, m. f. —gebet; —feite, f. 
zapadnja strana, zapadnji kraj; 
— fonne, /. zalazeöe, zapadajn^e» 
zahode^e, poCiyaja^e sunce; — 
flÄnb(^en, n. f. — mufl!; — -fleni, 
m. ye^rnjica (zyezda), zyjzda ye- 
cernja ; — jlinjlanb, m. (3lfh:on.) 
yeCernji stan; — fiunbe, f. yecer- 
nja ura, yecernje yrCme, yeCer; 
t^au, m. yeCeri^a rosa; — tif(^,ni. 
yeCeraj — ^ul^r, f. zapadnja sanca- 
nica (ura); — »oget , f. — ^fatter ; 
— ^»ßffer, n. pl, f. — l&nber , pL % 
— tV&rtS, adf>. na zapad, prema za- 
pada, k zapada; od zapada; — 
koeite, f. (^fhon.) zapadnja iirina; 
— toinb, m, yecernji yCtar, ve&r- 
njak, zahodnik,f. SBcfhoinb; — ytxt, 
f, veCer, yeCenge yrCme. 

SCbenteuer, ». neobicna, Cadna sgoda, 
slucaj, prigoda; auf — ausgeben, 
skitati se po syetu, slacaje tra- 
«iti; — rer, m. prigodnjak, slu- 
Cajnik; leyenta, protuha, kUtex; 
— U^, adj. Cttdan, Cudnoyit, oso- 
bit; — It^fett, f. osobitost, Cadno- 
yitost; Cudo. 

^ber, conj. all, nu , ma; a: pak. 



dby Google 



raznlca; (JbH 90affet6) , opadanj«, 
opad; (®^reu), pKra^ (^(^tttt), 
razvaline , f. pl. ; («on ber SUeÜgioK 
K.)/ odmet, odpad, odbig ; ((ei be« 
8fleif(|>^arfetn), drobno, «.} 5lbf»\Ue, 
/i^ odpadci, m. j?/. tarotine ; strugoti- 
ne>trine,okajin6,f. p/. ; opi^ci ;od« 
lomci ; ustriici , m. /i/. ) trittje j 
(von ber Sanbwirt^fc^aft) dohodak 
poijskoga kaöanstva; (^bbac^ung), 
nagib •, (in ber ®(^tfffa^rt) , zahod, 
zabas; in — fommen, gubiti, izga- 
biti ccou^ vr^dnoöu; do^i u ne- 
voljo, naJi se u nevolji. 

Pfaden, v. n. pasti, padati; opadati, 
soflit se , mersaviti, opasti , osaSit 
se, omertaTiti; (»on ber dietigi^lt 
)€.), odpasti, odmetnat se, odblg- 
oati, odpadati, odmetat se, odbl- 
gavati} odreöi se, ostaviti, odrl- 
cat se, ostavljatl) («0n SarBen), 
razlikovat se; (vom 2Baffer), pa- 
dati, opadati, pasti $ (in ber @(i^if' 
fa^rt), zabasati, za^i, zahoditi, z»- 
laziti ; — n. padanje , odpadanje» 
opadanje; (eine6 ®d^iffe6), zahod, 
zabas, bafianje, zaIaSenje. 

^bf&dig, adj. padaju6, odpadaja^i 
opadaja6*, odpadan, odmetan, 

9lMa>t9<i< ' *'• ^- loTitI , hyatati, ulo- 
▼iti ; preoteti, preotimati ; ein toilbel 
@(^wein — , abiti vepra jätaganom.^ 

%(f&rBen, o. a. dati, davati posUdnja 
boju , posIMnje mastilo , — v. ^ 
pustiti ; pnttati, gubiti boju. 

^Ibfafefo; Stbfafem, v. n. cimkat s«, 
sipat se, osat se. 

«bfaff-en , v. a. sastaviti , spisati, 
acredltl; — ba« Urt^eit, naiiniü, 
sastaviti presudu; — ung, f. sasta- 
vak, spisi ucreda; — er, m. sasta- 
Titelj, spisatelj-, u&ednlk. 

«bfaflen, r. a. postlti za Ito, postom 
platiti, odpostiti, odpaStati. 



opetj pako, paka ; ed ifl ein ^Ut 
%äffti, nije ^ist posö ; taufenb imb 
— taufenb, tisa^a i tisnöa. 

»erat^t, f. Oberac^t. 

»erben, f. iStUn. 

9berg(aube, m. praznoyjrstyo, prazno- 
Teijc. 

9bcrgl&n^g, atU- prazooy^ran. 

Sbettennen, v. a. (aberfannt), odosa- 
diti, odpresoditi, odosadjivati , od- 
prMBdjiyati «to koma, f. 2lbft)re^en. 

^Untnat, adv. opet, opeta, pak; jos 
jedanpot, po drugi put, s nora. 

IttenMalig, adj. opetasnji, drugi, nov, 
ponoyljen. 

SBemten, f. ^b&rnten. 

Xberraute, f. ®tabn}UT2. 

Sberwt^, m. ladost, bezumnostj ne- 
razau ; — ein, v. n. lodovati ; — ig, 
a4j- \nd, bezoman. 

»ef(^<m, f. %m^txxi. 

Xbejfen, v. a. jtsti, pojesti. 

IKac^cn, T. a. tiniti, pretiniti. 

tbf&bmeti, o. a, U^iü, otrebiti (ma- 
hoBe od pasolja itd.) 

Xbfa:^ren, v. a. odkinuti, odbiti, od- 
kidatiy^odbijati •, derati, razderati; 
traditio moriti, utroditi, izmoriti-, 
odduxit se, odduSiyat se voEnjom; 
yoziti, izyesti; — v. n. odyezti 
se, odroziti se, poöi, polaziti, kre- 
BQti ; omicat se, omaknut se ; 
(gerben), amrlti, preminuti; oda- 
peti, odapinjati, otiöi, odiaziti, iz- 
nicati. 

Ibfi^ f, polazak, odiazak; smert; 
— I^gge, f, polazna zastaya, sti-g, 
barjak, homgya; — «gelb, n. odiaz- 
■iaa; — ttä^, f. SCbjugare^t; — 
Ifd^of, «. f. flbjug«ge(bj — «fc^ufl, 
m. polazni potkomet, polazni o- 
kret, polazoo paeanje (puSakah, 
toporab). 

Vbfcül, m, padanje, padnutje ; razilka. 



dby Google 



9t6fau(eti 



-« 10 &- ^Ifü^en 



90>^viUn, V. u. Mgnjiü i pMti, iz- 

tron.oti i odpasti. 
9(6f&uincn, v. a. plniti, opjfoiti, ra- 

dUi> izvaditi pjfaa; ein abge^um« 

Ux (a^gefeinUcr) ©d^urfe , prerijan 

lopeS, lopoy. 
fSb^tUtn, f. dlu^fcn ; — v. n. guUti, 

izgubiti perje. 
X^cgen, v. a. mestU omesti, pomesti. 
9bfeU«m, v. a. izlimati, odlimati, 

türpiom terti , izterti; — i^t, n. 

tarotine, f. pl, 
tCbfeitfc^en, f. 9(6^anbetn. 
W>ftxtiQ»tn, V. a. odpraviti, poslati, 

odasUti i fig. neuslUiti ; — ^ung, /. 

edprava, odpravljenje , odaslaoje, 

poslanje; pMÜjka-, poSüJanje , od- 

prayljanje; odgovor; fiff. neusluh« 

neasltsanje. 
fttfeu^ten, o. a. ylaiiti, mo^iti, kva- 
, 8iti> naraociti> nakFasiti , poSkro- 

piti. 
Klbfeuer>n, v. a. paliti, opaliti, okre- 

satU izbaciti, uiditi, uigati (jpnikn), 

pttcati, pukMtii -^ung, f. okres; 

pucanje^ ttnto; — bcc itanoneit, pri 

pucnjavi, gromu topoyah. 
IH&fiebeln, v, a. gudeti, izgadjti. 
iSb^nb^en, t, a. namiriti, platiti} fl(^ 

— V. r. pogoditi se » nagoditi 8e> 

8 kirne; — ung, f. platei, nani- 

re^je, platjen^ } nagodba, pogodba, 

ugoFor; — ungdbetrag, m. nagodni 
. iznoeak; — ung«f(|^etn; m. nagod- 

nica. 
9(^ngem, o. a. brojiti» izbrojiti na 

purste. 
II^f(^en, r. «r. srersiti. dorörsivati 

lovitTU ribah ; ba« ä9({le — , kaptti, 

pokapiti skorup. 
5t^|la«^eii, f. 2lbba(^en. 
abflattern, t>. «. odperSiti, odlep&r- 

aati; flc^ — V. r. perSe^, lep«r- 

teö se izma^iti, mnoriti. 



Slb^aucn, t?. a. prati, oprati. 

9(b{lelf(^«cn , o. «. stragati^ ostragati^ 
vaditi> izradiU umso \ — meffer, it. 
Btrugalo. 

9(bf[iegen, «. «f. odletlti, polet^i, 
odl{UU> polftati> letltt. 

9(bf(ie|ien, v. n. odteci, Qdticati, teöi. 

^bf[5^en , v. a. aplaviti, splavljirftti. 

9(bjltt|, m. odtok; odticanje., 

^fo(gen, f. S3cTabfotgcn. 

S(bfolten^ t, o. muciti , izaiv^iti, na- | 
mu^itt. { 

9bfbtbeT«n , v. a. zakt^yatt , iskati, , 
pitati, traSiti} odazvati, zvati, po- 
zvati natrag } —ung, /. zaktjranje ; 
odazLyai\ie, odziv. 

^fomt'Cn, f. a. «likovati, obraziti, 
izobraziti, naprayiti, napray^ati , 
kalup, tyorilo od ^ega-, — ttng, f. , 
slikoyanje , obrazoyanje ; kaiap, 
tyorilo. 

2lbforf(^ett, f. 5tbfrag«n. , 

abfragen, «. o. pitati, izpitklyatt, | 
izpitati. , 

^freffen, v. a, Sdeiati, pozderati^ , 
grizti, sgrizti. , 

9(Bfrtcren, v. n. saksnuti i pasti> , 
padati, paati od zime, od mtaza. 

W«^»^/ f. voii^a, preyoz-, — ber j 
^teuet, pla^anje, odpcayIjai\je po- 
reze. 

9(bfü^v*en, o. a. (ju äBogcn k.) od- | 
yezti, edyoaiti, yoziti; yoditi, od- 
yesti i ben Sctb — , äistiti, ocUtiti ; 
einen vom rechten SBege — , zayesti 
koga 8 prayoga puta; eine ^(^ul^ | 
— , odduiiti 86} bie $Ba(^e — , 
promeniti atraiu; — einen ^oje^ | 
(weiter fuhren) nastayiti parnicu ; ^ 
(gu (5nbe führen) doyetiiti; — bad 
^eirotfgut, predati miraz; — bie 
Steuer, platiti porezu; — jum ^\' 
Ut&c, dati, oprayiti u yognlke; 
— enb, «d/. ^Utty; — nng; /". pro- 



dby Google 



9ifiam ^ 11 »- Xbgcfo^t 



«•t ; odreSenje, odroienje ; — imgl« 
mittel, m. pro^ist, AstiF Kk. 
Wb^tm, V, a. odtoliti, odtakati (ix 
baere); odliti; o4snti, odslpati (ix 

SHitrt^cn # ti. o. braxditi , potexati 



lEbfsttcxB, V. a. DihrMtti, aakir- 
mitt. 

Vbgo^, f. predaja> predaoje, ixni- 
ee^i i&tmci), daMk, da&, na 
■«t, pores, stibrx} carin«; takta*, 
— oom %dtx, obrok. 

Xbd&^rcB, V. n. vrM, kiplH, porrtti. 
poklp^tL 

Sligong, m. polazak, odiazak; pro- 
d^, prodga; gnbitak, mai^kanje { 
Bedostatak; gäiqlicI^eT — , nesta- 
sica *, — (^Httnng), ustup, uatup- 
Üeoj«, — cnuf (ätbm, kad Mima 
naslednika — Uv MbUfruö^, po- 
vergnatje, poiBetirat}e; ~ aui toie« 
fem i€btu, smert ; aul — vtä)Üi6)tv 
Soocife, ito neina pravnih doka- 
sab; in ~ fonuneii, gabiti dm, 
propadati. 

9lg&ngig, adj. manjkaja^. 

Sbg&ngläl^, mtU. dobre prodaje, pro- 



9h%&vhai f V. a. strojiti, oatrojiti} 
fig, lapati> biti, izliipati, ixbHi. 

Sbgcboi, «. a. izrueati, izraciti» pre- 
daratl, predati; plat|ati, pUtIti 
da£o ; einest itonfmann — , t^r- 
gorati ; flc^ mit et»«« — , xanl- 
■aa 9t, sabarljatl ae iivM% fU^ 
«it einem — , dniüti se, dragorati 
• kirne — ein Beugntf, %yidoii\X\ 

— einen 91udf))rud^, ixra^l preiado 

— eine 9xtiAxvaL%, «Sitovati se. 
flgcbrannt, aij. ixgortn^popaljeni ein 

— er, pogorÄac. 
Ibgetooff^, aij. OTifsen, amlatjen; 
fig, prere^ poxnat. 



X^ff&nmt, mdj. oplnjen; fig. pr«H> 
Jan, lokar, fin. 

Sbgc^en, r. n. adlaxiti, oti^i t nk«»- 
cati ae ; uxmicati, oxmaknati } maiij- 
kaki, foliti; «da\)itl m; prolaxiti 
(od robe Itd.); mit %dU — , nm- 
rjti, preminatl, prestaviti ae^ «ot 
einem 9tmte — , xtapiti Ix aloibe { 
von feinet Sorlietmig ~, odre^l ae 
•▼oJ«S prara; von feinet SRcimmi 
— , miaao promtoiti , oduaiti ; — 
«on feinem Steckte , odre^i se aro- 
gaprava; — taffcn, odpraritl» po- 
alatl { ixpnstiti , neraJnnati ; ei 
ge^t i^m nic^tf ob, dobro m« 
Jet el »ii^ ni^ o^e €>treit —, 
■eö« bit niSta bex inata, neöe pra< 
bex syadje. 

^9<id». f. %^ibeln. 

W^t^Vtt, «. a. bijerati, Ufern sto^i, 
derati, izderati. 

feigen, «. «. f. 9(^barBen. 

m>%tVbtn, V. n. pwitiH, paSUt iutilo. 

9U>9e(e6t, aij. star, mator, oatario} 
fig. ixtroien. 

^Si%tit%»vx , aij. sabiton , udaljen } 
od ruk«} — tt SBein, staro vino; 
^^, f. xabit, ndatjenosti daljina, 
dalejina. 

SUgemattet, aij, tridan, atradjan. 



9(bgeneigt, adj. protivan, nepriklonjen ; 

neprlatelj j —^Ät f. nepriklonstyo ; 

neprlateljatro. 
SCbgcnn^t, m(;. Isnoieni ixderan, po- 

daran. 
SCbgeotbnete , m, odaslanik, poslanik, 

pokliaar. 
2ttge»ebet«f SRofen, adt. pojag dogo- 

▼ora, po dogovoni. 
«bgericijtet , adj. prlrlknat, nauSea; 

biran. 
»bgefagt, adj. ein abgefogtet «einfc, oÄt, 

glavan nepriatelj. 



dby Google 



SlBgefanbte -<d 12 8^ 9t%aren 



W^tiantt'tt m. odaslanik, poslanik, 

pokltsar*, — vn, f. poklisarka. 
^(igefc^teben, adj. razlucen, razdra2en> 

usamljen *, — e Seelen , pokojne 

dasej — l^ett, f. satnoöa, zabit. 
^%t\6ljil\^tn, adj. izbrusen-, ugladjen •, 

fig. aljudan, dvoran. 
flbgefd^ma^t , adj. neslan , neteean, 

suhoparan, bijutar; — l^eit, /. ne- 

te£no8t, netekj fig. budalaitina, 

ladoria. 
SK^getoinnen , v. a, einem ettvad — , 

dobiFatt, dobiti sto od koga; bem 

getnbe eine ®^(ac^t — , nadvladati, 

pobediti nepriate|ja ; einem ben S3or« 

^rung — ; preteöi, preticati koga *, 

einer @a^e i&t\6jßmä ^, naci, na- 

laziti teka a vem. 
Ilbgen>5^n'en; v. a. odu^iti ; fi(^ tttoai 

— , oduciti 8« , odvikiiuti se od 

^egaj — ung, f. oduka. 
96ge)&umt, atö*. razazdan, bez uzde. 
Kbgejel^rt, a4j. m^rsar, nevoljan, iz- 

trosen> lotav. 
«bgejogen^eit, f. f. 3l6gef<^itben^eit. 
9t&gie|»en, v. u. odiitr, odKvati; in 

eine $ocm — , salitl, saUvati; 

— ung, f. odUranje j 8alevai\je; od- 

litje> salitje. 
9(6glanj, m. odsir. 
Sttgt&ttenr v. a. gladiti, agladiti> is- 

gladiti. 
Sibgtättung, f. gladjenje. 
^g(ei(^'en, v. a. jedna^tti, sjedna- 

6iti; fig. ravnati, sravnati, porav- 

nsiti, naravnati} — ung, f. jedna- 

cenje, rarnanje. 
tl^gleiten; v. n. omicati se, omaknuti 

8«, pazati se, popaznati 8e> skli* 

zati se, poskliznoti. 
SttgWtfc^en, f. OlbgJeiten. 
Sil^Ümmen , v. n. gasnuti , ugasiti se. 
«bglü^en, v. a. asiati, razb£Iiti, usia- 

Tati. 



SBgott, m. nebog, idol, kumir, bei- 
van, krivi bog; fig. (?ieMing), raz- 
kosje, drago, dusa; er ma^t tititn 
— au6 i^m, Cava, gleda gn kao o^i 
u glavi. 

^gctter , m. krivobozac ; — in , f. 
krivobozica-, — ei, f. kriFOboEtvo. 

^^&tttf(f|, adj. krirobozan; — ado, 
krivobo£no; einen — »ere^ren, koga 
preko mere Storati. 

Wi^xcAtn, V. a. kopati, odkopati; 
odrezati, razstaviti jamom-, obko- 
pati, obkapati ; einen %inf — , od- 
blti, odbijati vodu-, einen Ztx^ — , 
izsusiti mlaku , izvesti vodu is 
bare. 

9(bgr&men, flc^, v. r. zalovatl, jado- 
vati, ginati od jada, poginati, 
skon^at s« od toge. 

3lbgr&nj-en, v. a. ograni^iti; — ung, 
f. ograni^nje. 

^grafen. «. a. kositi, pokositi-, leii, 
poiett} (aBweiben), pisti, popisti. 

5t&greifen, t>. a. opipati-, tertl, otörti, 
glodati, oglodati cestim pipanjem. 

^(bgrenjen , o. a. razlu^iti, razstaWti 
medjatem, graniciti, medjasiti, ogra- 
nUiti; — Uttg, f. ogranl&njc. 

^bgrunb, m. bezdno, bezdan, propast, 
jaz. poooT. 

9((grttnen, t». n. pastiti, pafitat se> 
lentlo. 

9lbgu(fen, f. STBfe^en. 

^Bgunjl, f. nenayido8t, zavist, neaa- 
vist; zlohotnost. 

Slbgün^ig, a4j. nenayidan} zlohoUn. 

9l(gücten, v. a. odpasati, odpasiyati. 

9(6gurten , v. a. odkop&ti, odkopca- 
vati podpragu. 

m. odiivanje } prelivanje j 
odtok, curakj (gegoffene %iqax), 
sUv. 

^bgüten, (. %i>finUn. 

^b^aaren, v.n. ^elayiti, gubiti, po- 



dby Google 



^f^aätn 



-8 



gvbiti diako; — v. a. ostrogati, 
galiti diaku. 

X^atfcn, r. a. s^ei, ods^^i, posS^i; 
rtzati, odr^zati. 

ft^^ften, V. a. odkopeati, raskop^ti, 
odpütiti, odkopcavati> razkop^vati, 
odpät|irati. 

%t>Vigai, V. a. pregraditi (Sumu, !i- 
▼ado), zagajiti, pregradjlvati, zaga- 
jirati. 
9^a^üxL, V, i. prestati, prestajati 
(knipa, taca, grad). 

ti^en, V. a. f. fShf^Htin. 

9bi^Uln, V. a. odkaciti> odku5iFati. 

S^^fftem, ö. a. razoglarati, skinuti, 
skidati alar, oglav. 

S^^oIt'CR, V. a. zaastavljati, zausta- 
▼iti, nepripostati^ nepripustiti ; einen 
von ttmoB — , nedati koma sto £intti, 
oedat koma k cemu ; — eine Sagfa« 
^ung, d^rxati rociate; — bad@tanb« 
rcc^t ü^cr jetnonben, saditi prlkim 
Sttdom j — unq, f. pr^^enje, zapr^ka. 

S^^onbctn, v. a. pogoditi se, poga- 
djati se-j kapovati, kupiti-, odki- 
dati , odkinuti sto na ctni ; munb« 
litfy cber f(^riftlic^ — , ustmeno ili 
pismeno stogod razpraviti; — bie 
Sctiaff enf (^ft , razprayiti zaostav- 
stiau. 

ü^anben fotnmen, v. n. gabiti se, 
izgabiti se, nestajati, nestanuti. 

S^^onbtung, f. razprava, razprayljanje^ 
govorenje, razgoyor; — Ögefc^ift, n. 
razprami posao; — Itagfa^rt, f. 
TociSte za razprayni posao. 

tt^g, m, (ctned S3er0€6), b5k, sUt- 
mtn, stirmiiia^.obronak, nadol, od- 
lagost, br^. 

tilgen, «. n. yis^ti} (ton einer ©e» 
gcnb, SBtx^, ftQaU), noriti; t)on 
einem ohtx etkoaS — , vis^ti, zari- 
slti od koga, stojati u cem. , 

«l|&«0«eii, v.a. odWsitUodyJtiratl; 



13 8- m^^tn 

—\Q, a4j. Sterin, akuten, nagii|)«B} 
aayisan; — machen, pody^röi pod 
ylast «iju; —feit, f, nagib} akru- 
toat, naklonoat; at^nnen, atöme- 
nltoat; fig, (eine« üBoWe« jc), za- 
yianoat. 

«b^ren, f. 9tt^aaten. 

«b^ärmen, fl(^, f. Stbgr&men. 

Wiiiaxxtn, V. a. ^ekati, do^ekati. 

«fc^rten, ». a. (bo« ®fcn), kaliti; 
fld^ — , V. r. ty^rdnati, otyerdnutt, 
priyiknuti ayakoj neyo^i. 

«b^arjen, v. a. bratl, obrati, pobrati 
amola. 

%1)t^«Lipdn, V. a. odmatati, odmotatf; 
smotati. 

Stbl^uen, «. a. aji^i, oda^öi, poaMi; 
odyrakati (gUyu) ; (®ra« n.), ko- 
alti, pokoaiti. 

9(b^&ufe(n, V. a. na kapce, herpice 
metäti, pometati. 

^l^uung, f. ajcenje, odae^enje; od- 
alcaoje; kosenje, kosnja, koiitba. 

l^b^äuten, v. a. derati, oderati, gullti, 
ogaliti (koxu). 

Slb^eben, r. a, dignuti, dizati; odma- 
knttti , odmicati ; bie Äarten — , 
preslöi, predignuti; snimiti, sni- 
mati. 

Slb^cften, v, a. odku5iti> odku^iyati. 

abheilen, v. n. IWiti ae, zaliAti ae; 
ozdrayiti, ozdrayljati. 

9tb^elf*en, v, a, (^er-), pomoöl, po- 
magati poatayit doli; einer &a(fyt 
— , pomoöi, pomagati £ema j — be» 
(9ebre(^en, ukloniti mane, doakö^tt 
manama ; — er , m. pomagac» po- 
modnik ; poprayitelj ; — ti^ , a^f, 
pomozijiy» cemu ae pomoöi moSe. 
«Bretten, f. atH&ren. 
Slb^ergen, v, a. Ijubiti, izljabiti, gte- 

liti^ izgirlitb c^ivatj, dragoyati. 
9tbl^e^en, v, o. moriti, omoriti gone^ 
hajkom. 



dby Google 



^6^eu(^eln 



-§ 14 g>- 



9(b!laftem 



W>f^tntfytln, V. a. licumentrom do- 

biti, zadobiti, ismamiti. 
Steuern, f. SCbmiet^en. 
^titüttn, [vdf, V. r. izrikati se, iskri- 

^att 86. 
9(b^Ufe, f. pomo6, K'k. 
SB^infen, v. n. Sepati, hramati, od- 

tepati, odhramati. 
9iif^ohtln, V. a. blanjati, oblanjati; 

BtrugatU ostrugati; einen SDienfdi^n 

— , izobrazitt, izobraxivati koga. 
K^^otb, f. SHeneigt. 
%6^o(en, V. a. dooi, po6i, dolaziti, 

polaziti, iöi po sto ; odneti »togod ; 

-^ taffen , poslati , slati, posilJAti 

po sto. 
S^^tjen, V. a. 9Ui, posici, poraziti 

■uma. 
ftb^orc^en , v. a. cuti, zavati , taslu- 

iati od koga, prisluhiyanjem sacnati. 
^hfjtftn, V. a. pitati» izpitati, izpitki- 

vati, saslutati, presluiati (MvMoke)} 

u Jiti se , nauciti se ito sluiajaöi -y 

eine dirc^nung — . pregledati, pre- 

gledavati racane; — ung, f. sla- 

•anje, posluaanje; izpit. 
Xb^ub/ nt. ni^rve, ostanch (im Stax' 

ttn^pkl), predignute karte. 
«b^ülfe, f. f. 5lb^ilfe. 
Hb^ütfcn, V. a. Ijustriti> olJaStriti, 

komlti. okomiti, tribiti, otr^biti, 

lüpiti, oiupiti. 
Slb^ungem, ^ä), v. r. izgladovati ue, 

trotiti 8e> iztrositi se, moriti se, 

«horiti se gludom, 
Seilten, V. a. dati, ciolti p&sti, po- 

p4sti. 
9birr«en, v. n. bladiti, zablnditi, zai6i, 
basati, zabasati; — ung, f. zabae, 

bladnja; bludjenje. 
^\^9^n, 9. a. otiinati, oteti; moriti, 
«uioriti t^ri^B^; flc^ — , t>. r. iz- 
«ui^ti m, atraditi se (IoT«m Ui 

terkom). 



^joc^en, V. a. odprezati, odpregnati, 

snimiti , snimati jaram , odjarmiti. 
Plalben, v. n. tditi se, oteliti se. 
9lbf&mmen , «. a. 5eiljati , oMljati, 

snimiti Bayern. 
9lb!an)c(n , v. a. glasiti , razglasiti s 

predikaonice ; fig. karati , poka- 

rati. 
Xbfa^^en, «. a. vaditi, izyaditi kapa 

B glare-, seci, posl^i, ods^i (si- 

dreojak); obrezati Verbe (na derfja); 

fig. izkarati. 
W>taxQttt, V. a. li«iti lakomostjo, sku- 

pos^a koga ; fi(^ etwa< — , samoma 

sebi itogod od Inkomosti, skapoati 

odkiButi. 
Sbfarten, v. a. (eine @a(^e), koyjtti, 

sakovati kakovo nakanjenje} osno- 

yati stogod u potaji. 
Sofauen, n a. Svakat , odivakati, po2- 

vakati. 
9(b(auf , m. odkup; kupovina; — en, 

V. a. küpiti, kupovati ; sto od koga ^ 

eine Strafe — , Izkupiti, odkapiti, 

izkupljivati, odkupljlvati. 
9(bf&ufer, m. küpac, —in, f. kapov». 

Hca. 
9Cb!e^(en, «. a. klati, zakUti. 
abfe^r, f. odyratjenje) — en, v, a, 

(mit bem $cfen) , mesti , izmesti, 

pomesti; (»egn)cnben) , ob^nmti, 

odyratiti, odvratjati na stran; — 

\^t , n. smet, smetje; — ^unfl, f, 

izmet*, pometanje; odrratjaiije. 
9(b!eltern, v. a. oieti, ozimati (a pre- 

ii)i iipre2ati. 
9Mip)pttu V. a. (bie 9eber), y^rSak od 

pera oddzati} poskllinati se, po- 

simutl. 
Sftflafcn, V. n. a^e^cn, nl^t gut 

fdj^ncfeii (von Sizilien) , zijati. 
9lbQ<q)))cn, r. a. «pnstiti, «poitati, 

sniziti. 
nma^nn, v. a. mMti, Izmlritl, 



dby Google 



abHaren ^ 15 

filagati na sexanj, fat 



(brat). 

tbttittn, V. a. histriti-, razbistriti; 

raxvedriti ; prociditi •, ^istiti, o^ittitl. 

XbflanHn , v. a. brati, obrati ; eineR 

Jtncc^ — , glodati, oglodati. 
Xifleibcn, c. a. sru^i, sviacltl. 
IbflcmmeB, v, a. odkinuti, stisnntjem 
Tazstaviti. 

Witltttim, V. n. sUi, silaziti. 

XWfpfcn, 9. a. sklatiti, snilatlti) 
jzprastti i einen betb — , blti, izbiti, 
tuiU iztoii koga. 
%btntilp€n, r. a. odstipnuti, oditipati { 

odkinaCi> odkidati. 
tUfnitfenr v. a. odkidati, odkinutii 

odl'.ilti; odneti. 
SHnöpfcit, o. a. odpatiti, odkopciti. 
9bbmipjtn, f. ^binben. 
9(bf0(^en, V. a. kabati, tkohati, va- 

riti, oyariti, sraritl; — ung, f. sku- 

haoj«. 
Sbfommen, r. n. ffici, sa^i, silaziti; 

ijoin SEBeqe — , basati, zabasati; 

(aufer ®ebrauc^ fornmcn), prestati) 

es ^at von etnxiö abjutommen, im« 

prestati ; nid^t — f6nncn , nemoi 

do«i; von einem ®ef^(ed^te — , 

prolzikziti , proizhoditi od koga; 

OS SMtfUn — , gabiti unaga. 
JÜtommtn, n. ostaranje (kojega obl- 

eaja); ein gütU(^d — , priateijsko 

ponirenje, pogodba, f. äbfunft. 
IMömmttng r «". omladak, potomak) 

— t, pi. potomstvo, unaci. ^ 
VKö^en «. a. bM , r^ati ir«r«ke 

N dervja). 
fUliifiptln, V. a. (bte «unbe), r^siti» 

nzrrSIti^ raskopSati hörte. 
Üfra^R, «. a. grebsti, ogrebstl. 
Ittrie^cn, v. n. milcti, odmil^ti. 
iMriegni, v, «. ntom osTojiti» oteti, 

otiaati; «nimltl} zadobiti dio-, eine 

&taft — , pedepta podnltl. 



ß» 91Maffen 

KbftfttnmeR, v. a. ödmörriti, razmör- 

viti. 
«bfriimmen, f. ihikmmen. 
9Lhftnfitn, v. a. lupiti, odiapiti, kora 

(8hlA»a). 
9(Hü^«en, v. a. hladiti, razhladiti, 
ohladiti) — enb, adj. hladiv} hia- 
dan; — faf, n. hladionica} — un0, 
f. nahlada, razhlada. 
WtfbnhiQ'tn, v. n, glasiti, razglasiti, 
proglatiti, nav^stiti, objaviti; — 
»«9» f' ogla«» progia«, objavijenje. 
Sbhtnft, f. rod, kollno, pleme, po- 
dret, podritio; eine — treffen-, po- 
goditi 86. 
Vbfiir3*en, v. a. kratiti, skratiti, po- 
kratiti; (im ec^reiben) skra^ivati, 
nadmetati title , tltlom pisati ; 
einem etioaS am 8o^ne — , odki« 
noti, odkidati, odtörgnnti komo 
sto od platje; — ung , f. kratica; 
skratjenje, pokrat)enje$ ukinutje. 
9(b!iifeii, V. a, izljubiti, izcilivati. 
Slblab'en, v. a. atovariti, raztovartti, 
razpörtitl; — er, m. 8tOFamik> sto- 
Taratelj j — nng, f. stoyarenje, raz- 
toyarei^e, razpirtjlyanje. 
Xbtaget, n. konak; — Ratten, nociti, 

preno^iti, konaüti. 
9b(&nben, o. n. odjMriti} dignati, di- 

zati aidro. 
Xblangen, v. a. dos-gnuti, dokajfiti, 

dosizati, dokn^irati. 
9b(af, m. oprottenje; vott!ommener 
— , oprostenje podp«no> obilno, 
obilato} — bed 9ßaffer6, izpuStei\)e 
▼Ode? (bet Ort, »oburcf^ ba« SBof* 
fet abgetaflen »hrb), jarakj o^ne — , 
bez prestanka} — brief, m. list, 
pismo od oproatenja; — fram, m. 
töfginriaa, pazar od oproStenjah. 
«btaff-en, v, a. (^er— ), spustitl, 
apuSUti) odpraTltl, poslati (Hat)) 
VMUn — , Ispmtitl yodn } einem 



dby Google 



3ttlatit> ' 



-^ 



ettsa^ — , ustupitt pripastUi koma 
«to ; am greife — , popustiti na 
ceni; bcn SBeln — , odtociti, odta- 
kati vino; bctt ©ogen — , odapeti 
lük; — V, n. prestati; von ttvoai 
— , odustati, odstapiti od e^ga ; 
ettoaS fal^ren — , ostaviti sta, proöi 
se cega-, — Ung , f. spustanje, 
izpufttenje (vode); ustupljenje ; od- 
takanje ; poslanje (lista); odapetje ; 
prestanak ; odstup ; — ungdbefd^luf , 
m. odustajni zakljo^ak. 

%Uaivo, m. (In ber ^)pxCL^U^xt) , a- 
blatir, sesti padez (u slovnici la- 
tinskoj), tvoriteljni padeS. 

^[Haftetl; V. a. vaditi, izyaditi, po- 
raditl ztoke ill letye. 

W>U\x\>tii, l ^bBtotten. 

flauem, v. a. vrebati, dovrebati, 
izirrebati, prexati; bie ©etegcn^eit 
— , doeekivati prigodii. 

9(b(auf, m. odtok; — bed 3al^red, 
konac godista; — einer %xx% pro- 
»aStje roka; na^ — eine« SWo- 
notd, nakon jednoga meseca^ — en, 
9. n. teil doli} proci> prolaziti, 
izici; ben ©rief — laffen, odpra- 
viti ; ber JCermin iji abgefaufen, mi- 
nuo je rok ; bie U^r ifi aboelaufen, 
iztekla je ura ; einem ben äBeg — , 
pretedi koga; flc^ bie J&ömer — , 
glaFom zid ili o duyar adariti ; 
toie tt}irb ba« ablaufen? sto ce bit 
iz toga? 

^taugen, v. a. Iu2iti> oluiiti, polu- 
iitl 

^IbUQn'tn, V. a. zatajiti, Ujiti; 
odreci «e> nekati, zan^ati, prott- 
Tosloyiti; — ung, . zatajenje, ta* 
jenje; odrefenjej nekanje, zan^- 
kanje; — ungeeib, m, ocistna za- 
kletva. 

ftttaufd^en, f. SCWouem. 

«bfanfen, r. a. poiskati, trÄiti, litr*- 



16 g^ Stbleil^en 

biti (Uli); einem ttmai — , izla- 
gati sto od koga, izmamiti lur, 
karttinoiDy izrarati. 

«bl&uter'n, bistriti, f. SCbKören; — 
ung, f. razbistrenjc} cedjenje, pro< 
cid. 

^((eBen, n. smert, preminotje. 

^%Udtn, v.a.Uz&tiy polizati, oblizati. 

^bUbern, v. a. derati, oderati koia, 
guliti, ogultti. 

^leeren, v. a. prazniti, izpraznlti 
izprazDJivati i ben S^if(^ — , spre- 
mati, pospremiti, pokupiti stol» 
terpezu. 

^b(eg«en, v. a. snimati, snimiti, ski- 
dati, skinuti; SHtiitx — , svu^ise; 
ben ^egen — , odpasati spadu ; 
9teBen ^, sadtti vinograd; fftt^* 
nung — , poloziti racun-, Bcugitifi 
— , svldofiti; eine 3lulfage — , 
izpoTedati> kazati sto na sudu; 
einen (Sib — , zaklet se, prise^i; 
ein ©etübbe — , zavitovati se ; eine 
Prüfung — , polositi izpit ; ha9 
®e{l(^t (egt i^m ab, ostavljaju ga 
oci; — er, (©eftting), m. poIo£ni- 
ca, razklad ; povalja, grebenica ; 
— ung, f. polozenje; skinutje; — 
bed (Sibed; zakletje, prisizanje, pri- 
s^ga-, — bed®eläbbed, zavetovanje; 
— ber ®(^ulb, odduzenje; — be« 
Beugniffe«, svldolanstvo. 

3lbte^nen, f. Stttei^en. 

%ble^n'en, v. a. odmicati, odmaknati; 
oprovergnuti ; einen ^)(ntrag, ein 
^mt — , odbaciti, neprimiti pre- 
dlog, ured; etma« »on fid^ — > ne- 
primiti, kratiti se ucintti stogod; 
— ung, f. tzgoyor , opraydanje, 
oproF^rgnu^e; — ung«re^t, ,n. pra- 
To odbaoenja. 

9U>ttJ)xtn, p, a. odHciti, oducavati. 

^bleifen, v. a. uzajmiti, uzeti, uzi- 
matl II zajam. 



.oogle 



^(<illiuig«ct» -4 17 

^uimm§ßtih, f. ^r&itgtutitgictb. 

ttfcit-CB, r. «. aBafftr, odvratiti } 
hm mHi — , odvoditi «rt'skoT«, 
groBOTe ; proisToditi, izFoditi, izrc- 
sti (rod ili r*c kakovu)j — tx, f. 
«tifroblciter; — ung, /". jarak} od- 
vodjenj«} proizTodjeoje ; izrod ; 
izTodjeoje; —ujiglfj^Ibc, f, izrodna 
BloTka. 
^Siiainn, v. a. svernati, odr^rnati, 
«dnatiti, odvratjati; -r-ung, f, 
«mti'eaje, odrratjenje, svta^nje, 
odmtjaoje. 
SBIamea, t>. a. einem cüvo^ ~, nao- 

fiti se sto od koga. 
«Hef-eii, V. a. fitati-, procrtath bie 
SUn^eit »on ben «Äume n — , trf- 
Wü gosenice j bie 2Beintr<niBen — , ' 
törgati, brati groidje; einen «ifer—, 
eittiti, o^istiti njira od kamenja ; 
— ttOfl, ^ {iUnje; procitanje; obi- 
ranje; trebljenje. 
»lenken, f. ^ttlAugnen. 
ȧefer.R, r. a. izruclti, predati, 
predavati ; —ung , f. izru^enje, 
predaja, predai^e^ predavanje. 
»liegen, V. n. biti daleko} ba6 f&itt 

n«f — I pivo trÄa da se ustoji. 
»(ifien, v. a, dobiti na prevai;u. 
^Hodatf V. a. mamiti, izmamiti. 
»rönnen, v. a. izplatitij odpraviti, 

odpustiti. 
«ißfc^n, ». a. gasiti, ugasiti, utfr- 

mrti; izbrisati« otörtl. 

Vil^lbar, adj, odkupljiv. 

*iUf-en, V, a. razr^ati, razvezati; 

•iloboditii eine ©c^ulbigfeit —, 

•dkapiti kakva duzoost; razsta- 

Titi} odkäpiti; eine @(|>ilbwa^e — , 

izBcniti straxu} itanonen — , uzgati, 

paliti topove; ein ®{ieb — , %U\, 

tiuAi, od^i'i, odr Jzati (udo) $ ^—ung, 

/. odr^Senje, odvezanjej oslobo- 

djeoje, odkop kakve {initbe} izm5- 



^ SUmictlen 

■• (atfae)} odrIzMiJt, odalk, od 

»*canj« (ada)i —ung«-, (in 3» 
fammenf.) odkupni, 
»tagen, ». «. izlagati, laija «ad». 

biti, zadobivati. 
»omc^n, •. a, snimati; odvesati, 
skidati, fikinati; eine e>a(^ — , 
dokonJati «tvar koja; gotoviti, do' 
gotoTiti (komad platna ili jAp). 
»m&^en, u.a. ^ositi, pokositi} 1«^, 

poieti. 
»magren, «. o. (betreibe), ■Htl« 

samiftl. 
»malen, ». a. nlikoTati, raalatj, 

izmalati. 

«Bma^n-en, v. a. odgovoriti, odgo- 

Tarati koga od cega, odvrati«, 

odvra^atl} —ung, f. odgovaranje, 

odvratjaqje. 

»m&rgeCn, v. a. slabiti, troiiti, 

. oslabiti, iztroiiti •, —ung, /. Iztro- 

lenje, oslabljenje. 
»marlen, v. a. grani^ti, ograni^tl, 

si6i, zas^i medjase. 
»matf<^ m. polazak, odiazak, mari; 
— Iren, ». «. oti^i, odlazitl, pola- 
ziti, odmarsirati. 
»mattem, t>. o. izmujiti, mailU; 
W — t V. r. mniitl so, izma- 
eiti se. 
»maf, II. m^ra. 

»matt-en, v, a, traditio utraditi, 
umoriti} —ung, f. trud, utradjenje, 
umor. 
»meißeln, «. a. dUtisati, odWtisatI, 

odbiti, odbijati dUton). 
»mergeln, f. »mirgeln. 
aOmerfen, v. a. paziti, zapazlti, naa- 

citi se sto od koga paze^i. 

»me|f»en, t>. «. izmfoiti, m Jriti j fig. 

suditi, razauditij — ung, f, izm<- 

renje, mj^renje; fig. razsuda, raz- 

sudjenje. 

»miet^^en, c a. uzimati» uzeti 11 

2 



Digitized 



by Google 



«loniifKU 



•^ 18 &- mpfh^tn 



datt u najftm; najmitl, najmlji^ati ; 
— et, m. najamnik; — ung, f. na- 
jain. 

^^mifleit, V. a. cistiti, oci8titi> ki- 
dati, okidati gnoj. 

^'bmo'btXn, v. a. pravHi, naßravitl 
kalap. 

WymfüüiVX, V. a. moriti, traditio umo- 
Titi> utruditi. 

^mitffigen, ji(^, t. r. imati kad, 
biti lazno, imati vr^mena; fl(^ von 
einet SStBett — , odraaknuti posao} 
— ung, f. vreroe, lazno, kad; plan- 
doranje. 

^(nagen, o. a. ogriifti, odgrizti, 
grizti, oglodati. 

tlbii&^en, ^. a. siti^ saSiti, podSiti, 
obäiti; odslaiitl slvnjom, svelom. 

^bna^me, f. propadanje, nestajanje, 
nestatak, pomanjkivanje ; nazadak; 
odntmanje; prodaja; — einer 9{c(^' 
nung, racan. 

^nt^m*tn, t. a. odnimati, odntmiti ; 
snimati, .snimlti ; ein (Sllieb — , od- 
rlzati ndo ] ein Jtinb von bet 99nt{i 
— , odbiti od sise; ben -§ut — , 
odkriti se, skinati kapa; (aMaU' 
fen) kuporati, kapiti> prekupiti}' 
^tVi^tt — , brati, pobrati voöe; 
fcen Söaxt —■, brtjati, obrljati; bie 
mi^ —, skinutl, poküpiti sko- 
»up s mllka; ben @>attet — •, od- 
«edlati; %tn %\\ä) — ^ pospremiti 
terpezu; fig. saditi, sceniti, sum-; 
njati; — t. n. pomanjkiTati , ne- 
fltajati; propadati; elabiti, m^sa- 
Titi, opadati; na nasadak I6i\ 
(»om SDaffet) , ods^cati se; — , 
er, m. küpac, kapornik, matte- 
rija? — en, «. — nng, f. — bt« 
Stonbed, padafije, neertajanje me- 
«eca-, " — bet Stthfit, slabljenje; 
i^re <Sc^önl^eit tjl Im — , prolarf 
joj l^pota; bas «fitzet ijl im — , 



popaSta groznica; (iCaufung); ku- 
povanje. 

9Cbneigung, f. nenaklonost, neljubar> 
nepriklonstFo ; m^r£nja ; nepria- 
teljstvo. 

9(bndt^ig'en, v. a. oteti , otimati ; 
— ung, f, otimanje. 

S^nfi^'en, v. a. derati» izderati ; tro- 
•iti, iztrositi; nositi, iznositi; U- 
zati, izlizati; tupiti, Stupiti-, glo- 
datlj — ung, /. izderj troseaje; 
noiMBnJe} lizanjei tapljenje. 

^b5ben, ». a. zapaStati, zapustiti ; 
opustiti, pastöSlti, opustoSiti. 

^Be^tfeigen, v. a. pljoskati, izpljus- 
kati, isöatkati. 

SCboUten, v. a. odkapiti. 

«Petition, /.odkup, f. «blöfung, —«ver- 
trag, m. odkapna pogodba. 

9(6onnent, m. dionik; predbrojnik. 

^otbtt'en r f • a. 3emanb }ur (Som« 
miffion; slati, poslati, odaslati ko- 
ga na povfrcnstvo; — ung, f. 
slanje, poslanje^ odaslanje (pokli- 
sara). 

2lbortiren, v. a. pobaciti, pobacirati^ 
pometnuti» izr^rci» izvergnuti (d^te 
il plod od utrobe); (VOn Jtü^etl) 
izjaloriti se. 

W»paöifUttt, V. a. uzlmati, ozeti u 
najam, najmitj ; — ung , f. najm- 
Ijeiy?} najam; —er, f. Spfti^ter. 

W>^aä*tn, V. a. storariti, raztova- 
riti, raztorarati, razp^rtiti, raz- 
p^rtjivati; —ung, f. stovaranje; 
storarenje; razpertjiranje. 

3lb^)affen, ». a. m^riti, izm^riti; fig. 
bie 3eit, bie Gelegenheit — , vrc- 
bati vreme, prigodu dOTtebatl. 

Stt^jottfen, f. Stt^Jrügetn. 

9lti)einigen, f. SCbmortern. 

eCb^eitfd^en, v. a. biti, izbiti bi^em. 

Sb^t&'^I-en, V. a. biti, obijati, 6blti 
koljem; — ^ttng, f. kolje. 



dby Google 



»Ifeifen, v. a. siris4ati, izsriicUti. 
*H»ffötfcii, r. a. obiti, obijati prit 



9^^p(!-eB, »^ a. o4t«rgnati, abrati; 
brati, tergati (cvet il rocc) ; — ung, 
f. branje; abrai^, odtörgautje. 
»^^ffüftt», f. Sttatfa?n. 
»^^oftca, f. Slbmartem. 
fli^lattni, r. a. razplosniti, sploskati } 

Rlostati% plosolti. 
^t^a^, V. n. skoc'iti, oiisko«!«, 

odskakivati. 
S^oc^en, r. a. odk^bnoti» odbiti» 
odkernjivati , odbij&ti kacanjem; 
eiBcm citta« — , prltnjom ito od 
koga zadobiti. 
9iptciSL»m, fibprtütn, t». n. odskociti-, 
odblti sc; —ninUl, m. odbojni 
kirt. 
9iptt^, V, a. oleti; iza£btif fig. 

na sila oteti^ otimati. 
^Üißitt^, ©* a. soimiti, skinati top 

• kolah. 
Stt^nrfigrfiv r. a. biti, tii^i. lupatl, te- 

lapati, izbiti, izbatinati. 
»^W«fen, t». a. derati, gulitl, oderati, 
ogiditi (kosn); Sakom, pesnicom lo- 
pati, izlnpati. 
töm^, r. a. Östitl, izetetiti, oc^l- 
•ttti; ba< Si^t — , nseknati STJdu ; 
fig. karati, pokarati. , 
VKtuaieit, f. Stbmartem. 
«Hmttireit, t». a. 3emanbe« fiScr et- 
feof, dati koma namirnicn T^rhu 
fe«a. 
«Mnett , r. o. pok&piti , vaditl 

ifcvap ili TÖrhi^e s mlfta. 
Jfcokm, V. a. aMvUlti, izTaditi> 
dignuti okrajak; bie SKönjen — -, 
rabiti, ponibiti, obrubiti novce. 
t^ittn , f. %bmatttn. 
ÖwjW«, t>. a. odratpatls poraipatl, 
ottnigati raspom. 



^ »reife 

5t&trtt^n , ». a. odgovarati koga od 

^ega; —ung, f. odgoraraiye. 
abtauchen, v. n. japiti, yapiti, lapitl 

izvapiti, puiiti ie, izkaditt ae, iz- 

puiiti u. 
Slbrattfen, «. a. ugrablU j flcj -r- «. r. 

h^rvati se; nahötvati se« 
«braum, m. strugotine, tarotioe, pt- 

lotine, iverje, granje itd.;odpad^ 

8ve «to odpada, kad se Sto radL 

StbrÄumen, v. a, cistiti, poÄatitljkJH 

piti, poküpiti} spremati } ^klonitL 
mxauptn, V. a. (einen Söaum), trebltl, 

Iztrebiti gasenicc. 
^htt^ri'tn, », o. odra^unati, odkianl^ 

ukinuti na raduna; sradunaCi; nilt 

einem — , prora^uniti so, n^iniCi 

racan, razlog; — ung, /. odkinn^ 

odbttak> sraconai^jei ra^aa. 
%^tt^itn, V. a. praydom zadobiti» 

izpraydati. 
9tttebe, f. dogoror« ugoror; — tie|» 

men, dogororiti sc, poga^jati «•{ 

in — fteOen , tajUI, nJkati , zanS- 

kati. 
Stbreben, a. a. uroditi, dogovorit se; 

odgovarati koga. 
Stbregeln, v. a. m^riti, IzmftitI, aprav- 

Ijati. 
Slbtegnen, ^^, v, r. i, tZ fjoX fA 

abgeregnet, nadaidjlo se je; pre* 

stala je kita. 
5(btreib-en, ». a. terti, oterti, ribati, 

Izribatii —ung, /. trenje, ot^r^«, 

izribanje. 
Mxtx^tn, V. a, dokuditi, dosedi/do- 

sizati} pruiiti, pru2atü 
Stbmfen, v. a. skinnti« skidati 

obrade. 
Sibrei^en, v. a. redati, naredati, nl- 

zati, nanizati, snizati. 
»reife, f. odlazak, polazak; — 1% 
V. n. podi> polaziti, otidi ; kfenutl 
se na put. 

%• 

Digitized brvjOOQlC 



9Sbtt\$»t1i, 9. a, odkidati, odkinati, I 
terg«ti , lomltl , odlomlti j risati, 
Urisatij ein €^lof — , odbiU 
bMTOi ein (SeWube '— . poruSltl, 
lazoriti, nizgraditi-, — »• «• odkl- 
nuti sc, prctergnutl sc, pokldatl 
•c; — «ng, f. poruSenjc; razorj Iz- 
risanjc. 
fttrciten, i>. a. («in 5ßf<rb) , objahati, 
objahirati konja-, odjahatl, odje«- 
diti; umoriti jahanjcm. 
Ittrennenr t?. a. prctlcatl, prctc^i, prc- 
ftignutij — t». n. odterSatI, po- 
b^gnuti. 
4(^$t'en , t, a. obucavati ; — ein 
5^itrt, blrati konja j einen |ttm 
Ätiege — , privlknutl ksga kratu-, 
— ting, f. pria^anjc, nancanjc, bi- 
ranjej — unftöregtement, n. obu5nl 
prarilnik. 
»riefleln, f. öeniefttTn. 
■»riefeln, ». n. rositl. 
.»rüofe, f. kaisla, f. «^)rifofe. 
^^tfeiDen, e. c. lupltl? olupitl. 
3l[6tinbig, adj, aibrinfeige« »rot/ f. 9w* 
^ geBarfene« ©rot. 
»rinnen, v, n. teil, odticati, ix- 

tcii. 
»rif, «1. oris, osnora-, plan. 
»ritt, m. odlazak, polazan (na konja)» 

odjah^ zahod. 
»rotten, v. n. koturati sc; vatjati sc; 
■ obaliti sc; skotnrati sc; odsakati, 

odmotati. 
»ropen, v. n. razj«sti se, razstaviti 

sc, odpadati , odpasti od herdje. 
»rÖtl^en, v. n. pustiti, puStat cer- 

Ijcnilo. 
»riiifen, «. a. odmicati, odmaknati, 
odrivati, odrinutl, odturati ; — «. n. 
odmaknati sc. 
»rubcm, ©. n. odvozltl sc, odvexti 

sc (na Tcsla). 
»ruf, m^ — ung, f. proglas^ od«- 



^f<ef 

svanjc,odziv; — en, v. o. oglasiti» 
proglasiti, nav^stiti; odazrati; bie 
«tunben — , glasitl, vikatl rrlme; 
— ^ung«f(^reiten , «. odzivno pismo. 

»rünb'en, v> a. zaobltti ; obliti, okrag- 
litl; — ^ung, f. zaoWjenjc; obljcnje, 
oblina, okrugHna. 

»rupften, ». o. iupati, oiapati, ogu- , 
llti , pcraSatI , skubsti ; — ung , f. | 
o^upanjc; pcrosanjc. | 

»rüflen, v. a, razmctati, razgraditl, , 
razv^rgnuti (most il odar zidarskl , 
itd). 

»rutfi^en, f. »gtriten. 

»faMn, V. a. 8«l , pos«l saWjoin. 

»faifen, t>. o. stovarlti vr«e, raz- 
p^rtiti. 

»fag-t/ — ««g# f- opowl^«» odincti 
— «n, 9. a. oporicatl, oporc^l, oda- 
«Iratl, odazvati ; — eine Srijl, od- 
kazati kome rok; einen ÜBefuc^ — » 
odazyatl obccanl pohod; — v, n. 
fdnem «ecjte — , odrcil se prara 
svoga. 

»fSgen, v. a. pilltl, odplliti. 

»fattetn , ». ö. odscdUti , odsedla- 
rati. 

»fa^, m. stanka, paoza; odsft; pa- 
ragraf, ilanak, postojka; strofa; 
(on 5ßflanjen), koWnce; (an ®c^tt* 
^en), peta; (©erfanf), prodja, p»o- 
daja, prolazak; O^ne — na daSak, 
bez prcstanka ; — ^JOJlanit, «. odloS- 
na poita. 

»fa^ig, ui). afcfÄ^iger Ort, krasa 
kerS. 

»fftuBern, f. ®auftem. 
3lbfaufen, t>. a. pitl, lokatl, popiti, 
polokati ; fld^ — , «. »". «kon^ti 
^c lokanjem. 
»fangen, ». «. sisati; izsisati, po- 

sisati. 
»fangen, v. a. dojltl; nadojitl. 
3lbfcef, m. iir, cifaj. 



dby Google 



WkfUtimfet, n. stngotiiie ; — oi, «. a, 

•tnigati, oatrogati. 
SHi^c^cni, V. o. einem ctwal — , kA- 

piti, kopovati «to od koga. 
9b\ifo^ti% V. a, gUditi, agladiti. 
S^^'-en, V. a. (dnen Sebientctt), 
odpräriti/ odpostiti ; — oul einem 
JDcte, odprariti koga \% ralsta; 
(<9ti^), anUtiti, odaxvati, nkinati 
xakM } — ^ung, /. odpravljei^e, od- 
post; aaiStenje, odazvanje, pomet* 
M^, oklMit)«» dotergnatje. 
9if(iaafdm, «. o. bacati, baciti na 

ttnn, cisUti, oÜBUti lopatom. 
Wb^ifi^m, f. e^en. 
Slfi^auii, m. pjna; fig. IzvitUk, 

niety pooMt, izm«t. 
Wk^i^imm*tn, v. a. snimati, snimiti» 
kvpiti, poküpiti plno, op^niti; 
— ^nng, f. openjenje, op^na/ soima- 
■|e p^Ae. 
Hbfc^eit^en, «. o. laeitl, raslujtiti, raz- 
stariti ; — e. n. omreti, preminati $ 
— «. smort, preminutj«, amorj 
— ^nng, f. laeenje, 'razstaT\|enje; 
rasstaoak. 
^fäfnu. f. SUgliUi). 
9bf<^<Br V. a. Östriol« eSiSati} ebri- 

jatL 
9^1^, »». jexnja, groza, mirzost; 
eisen — ^ben «ov et»a6, mirziti 
■a ito. 
Ufi^enf^, f. ^tx^^uä^, 
Ibfi^ent, o. o. o^istlti, oribati (po- 

•■dje). 
ft^entii^, ai^'. odnran; gadan; ro- 
iim, g^rd$ grozan i j^rozovit; — 
Int, f, odornosC; gadnost} gerdobaj 
ngoCa; groxovitost. 
Wl^^OfUn, V. a, laJiti, razlaeiti, odln- 

ati. 

^Ü^äj^tn, «. a. slati, odaslati, po- 
•lati, odpcaritJt — UBg , f. ü».i^%, 
•daaUBjjc« potlaaje, odpr«Tlj«|}e. 



«M^ag 

Xbfc^ieben, v. a. odmicati, odmakimtf» 
okloniti } odtisnatf , odturiti { odra* 
liti} etn)al von fic^ — , prardatt 
•e, oprardatl m; — 3emanb »on 
£)rt }U Ort, goniti koga od mlsta 
do mesta} — Hng/ m. odagnaaac 
gonjenac}, — ^ung, f. odgon. 

%h\ä^[t%, m. oproStaj, razstanak ; odla- 
zak> polazak ; ((Sntlaffung), odpost 
gerichtlicher i — , odiuka, osnda, do- 
snda} -^ nehmen, oprostitl sei ben 
— geBen, odpravitt» odpttsUtis 
— IBrieff flt. ostavka, odpasi, llft 
od oproSta>} — ber ®o(baten, ( — I« 
nrfunbe, f.) odpostDica; — Igefn«^, 
n. osUrka, ,rao\}ba, proioja o>d 
odpnsta. 

%i>^6)xtftm, flc(, V. r. pHnlU so, Id- 
piti se Da ploje, oläpiti se. 

^fc^iefen (einen ^ei( k,), v. a. pn; 
•tat!, pustUi, odapeti, baciti BtrRu- 
©c^iefgewe^re — , püknuti, opa* 
liti, uigati puSkn •, einen — , nad- 
jiiSaniti, nadstr^ljati koga; — v, 
n. Btermo padatij odticati} gobiti 
(boju). 

%i)\^if^tn, V. n. zaj^dritl, odjldritl; 
«. o. prevezti, odrezti, poslati 
(na brodu), prevoziti; — ung, f. 
polazak, odlazak (na brodn); prei> 
▼oz, odyoienje (po Todi). 

3Ci>fc|iiber'n , v. a. orisati, opisati'; 
— ung, f. oris, opis, risoranje. 

^fc^inken, v. a. derati, oderati» 
gttliti , ogoliti ; flc^ ~ , ubiti te» 
nbijatl se poslom. 

9ttfd?irren, v. a. ein ?Pferb — , ran- 
praviti ' koi^a. 

W>\äfU^Un, V. a. nbUati> abiti| 
poklaU, zaklaU. 

Sttfc^taffen, «. «. odapeti se, odapl- 
njati se. 

m^U^f m.MaM*tagene 3»elgeV 
okresi, orirSine} odboj , odbit^^l 



dby Google 



a^ft^r&gig 



■^ 22 g- 



^K<^neteen 



odkinu^e (od c£ne) ; dnf ' -^ , na 
rajson; ba8 ift ein grofcr — , to je 
Tdika raziaka; in — !omme)i, gu- 
hiti c^nu ; padati £ema cina ; 

— en, V. a. odbiti; smlatitl} od- 
8^61; einen @tof — , ody^rnuti, 
nkloniti od sehe udarac ; fein SBaf« 
fer — , pustiti vodq, pUati, pomo* 
krlti se; ein Bett — ', dignnti «a- 
toT; einen Slngtiff — , odbiti, nz- 
büi navalu5 (verfagen) , uzkratiti, 

- nedati; ■— ein ®efuc^, odreöi, ne 
prtmiti molba; prosnja; — eine 
Stift, nepristati na rok; ein <St* 
fu(^ aXi obgefd^Cagen «ormerfen, 
naznaciti, da molba nije priäiljena ; 

— ». «. (»on SBaaren), gabiti, pa- 
dati; popuStati (zima). 

Sttfc^Wgig, adj. — e Antwort , «kra- 
' tjenjej eine — t 3(nt»üit etf alten, 

nezadobiti, nestedi nista. 
9[Bf(^l&9ti(|> , adj u. adv. na ra^an. 
9bi^laQiiaf}hin^, f. placanj« na odbi- 

tak } — «ng , /. odbijanje, ods^a- 
' uje itd.; fig. nzkraQenje. 
9C&f(${&mmen, v. o. plaviti, izplaviti, 

^Istiti, izpl&kati. 
9Bfd^(ei4eh, v. n. ktasti se, okrasti 

se, otlci izpod £ita. 
9!6f(|)(eifen , v, a. brasiti, izbrnsiti, 

nabrusHi; einen jungen 93>2enfc^en 
■ — , izobrazitij — , v. a. (itleibev 
. 3C), derati, izderati odeca ; bdvezti 

na saoimh ', ^ v. n. odsankati se. 
m^C^teimen, v. a. snimati , snimitl 

slina; £i8titi, o5istiti. 
9(Sf(i^(enbetn, v. n. semetati^ odieme- 

tatl. 
Wb\^Unftm, v. a, (gem.) 'bacati, od- 

. iMtciti; razbacati; tresti» otresti. 
Wi^^Upptn, V. o. öglodati, oderati) 
. smucati. 

SttWenbetn, v. ä. metatl, baciti ]?ra- 
' ')6oni> ' ■ 



SttftJIi«^, ». a. (einen (Sefangenen) 
razkovati, razkivati; zatvoriti, za- 
klja^ti; eine fftt^mn^ — , zav^r- 
stti, zakljuJiti, doyeriiti, namiriti 
ra^uD; bie •i&aiÄ(ung«6itd^er — , ure- 
diti knjtge t^rgoyacke; — eine 
Slnleife, ogoyoriti zajam; einen 
^onbel — , pa^ariti; Stieben — , 
pomiriti 8e> naprayiti, sklopiti mir; 
— eine ^e, sklopiti, zakljaäti 
ienitbu. 

^fii^lü^fen, f. (5tttf(i^aefen. 

SUlfc^tittfen, v. a« serkati, poserkati. 

^f(|(ttf, m. sy^rha, konac; -^ ber 
CSaffe, zaklju^ p£n«znice; — bef 
(Sonttacted, sklopljenje pogodbe. 

^Sfdbm&^en, v. e. g^rditi, izg^rditL 

^l^f^nta^en, «. a. cmoknuti, cmokati, 
Izcmokati. 

^^f^me^enb, adj, pokyaren, 

^bf^meicl^eln, v. a. izlagati, izmam- 
Ijiyati, Izlagiyati. 

3rbf(^eifen, f. 3lb»«tfen. 

W>\(S^mtiitn, V, a. topiti, raztopiti, 
otopiti, tallti, taztaliti. 

3ttfAmieten, f. iu«fd^mieten. 

Slbf^mu^en, v. n. mazati> omazati, 
Izperijati. 

9[&f(|natten, v. a. odkopcati, odpü- 
titi, razpiititf. 

9(6f(^a^^n, «. a. eine Sebet , ein 
^(i^toi — , odapeti, odapinjati; 
V. n. odskoluiuti, odskoiiti. 

9(bf4^n&ut^en, v< «. nseknuti ; okresati. 

^f^neib'en, v. a. odr^zati; odsl^i; 
bie Stt^Uf Un ^ti — , klatl, 2»- 
klati-, einem bie ffi^te — , ogora- 
rati, ogoyotiti koga; unten — , 
podr^zati; podsl^i; (Setteibe — , 
leti, pol6tl$ bie dttful^t einet %tm 
fhtng — , obs^dati, obs^sti gladom 
tyerdja; ^img, f* odrjfzanje, o4^ 
s^nje» Itd.; fig. >- bet iS^xt, 
IdevetM^^ ogOTtnaije, opadani^. 



dby Google 



^f(tmtt -^ 23 g^ 

— m Sßü^txUi odii«k> preslk, <lio, 
auiak; — ctJUi; g(omcttif(^cii fiu 
Sftt, odsjk, — eines SScrfeS , od- 
BWi — fei, n. stn'gotine, treske, 
odrczine, OTcrsine, obrrzotine. 

Sbff^üceit, o. a. odvezati, odrliiti. 

Sbfc^odcn, th a. deliti, razdAiti na 
•estdesetke. 

Vbf(^o)^eii , V, a. snuiuti, snimiti ; 
cerpitL 

^^0$, m. polasina« danak od po* 



9Ufe^eii 



9b^äfxanhtu, v. a, odrinuti, odSara- 
fiti. 

9hiö^xtd*m, V' a. plasiti, poplaSiti, 
8<rasiti, prestraUti, prepadati, pre- 
panoti; einen %\^^ — , politi« po- 
Icvati ribo octom} < — ung« f. upla- 
•eoje; prepadanje, strasenje; strah. 

Vtiä^xdbt'fi, V. ä. prepisati, preplsi- 
Tati; (lofii^n) pismeno opore^i, 
izpisati nepokretnost iz zemljitni- 
cej fl<^ faft bie ginget — , malo 
ne polomit purste od velika pi- 
*>^j*« — ge^l^r, /. pisarina; iz- 
pisna, — r, m. prepisivaUc , pre- 
pisalac. 

Wi^^^iUtt, V, a- korakom« il na ko- 
rak UMtiti , izmiriti ; otiji , odU- 
ziU, ukloniti se. 

SHc^reicn, fi^, o. r.' deiati se, vikati 
narikati se. 

96f<^nft , f, piepis, kopia, dvopis ; 
— 4td^, adj, prepisan, kopiraaj — 
ad», o prepiso, o kopii. 

Ilf^ttltcm, v. a. svaliti, svaljlvati, 
saimiti, Mimati s ledjah. 

Ibfi^n^^n, «. a. strogati, sastragati 
Ijoska. 

ttftlitrsen , «. a. odpasatl', razpaSi- 
vatL 

tHc^vf f "»• 0<* SSIaffetI) padai^e. 



odticanj« rode; — W« iSergtl, 

bok, Bteimina» obronak, rivina. 

uFFloa} — Ux %9xht, bl^je^Je» 

potamnjenje boje. 
^(fc^üffig, adj. sUnn, nizberdit, stör- 

menit, virletap, kom, komastp 

— feit, f. st^nnen, st^rmina, %\kt' 

menitost^ nizberdica, komac. 
^bfc^ütteln, v. a. d^rmati, nzd^nnati , 

tresti« potresti. 
^fc^ütten, V. a. odUvatt, odlitif 

odsipati, odsuti. 
%h\6^}i%t.Vit V. a. odustaviti, odustar- 

Ijatl. 
SUfc^kvAc^en, f. (Sntfr&ften. 
Sbf4n>&ten^ v. n. gnojiti^se, ogno- 

jiti se i odpasti. 
^[(^tuAtmen, v. n. rojiti se. 
^fc^tt&rgen. v. n. gnbiti, isgubiti 

boju cern'ij — v. a. cerniti, po- 

cirniti. 
^f^wa^en, v. a. izmamiti, iz\ag«ti. 
^6f(^n}eif»en, v. n. ukloniti se, uklar 

njati se ; odvratjati se , odvratit| 

se ; zabasati ', — ung, f. zabas ; in« 

maraoje. 
^[(^wemmen, r. a. prati, oprati^ 

plariti« izpiaviti, izpläkatl. 
W>^d)toimmtn, «. n. plivati, odplivati -, 

fl^ — , V. r. omoriti se plivajaöi. 
3CBf(i^n)inben, f. %h\t^xvx. 
^^fc^wören, o. a. bie Steligion — , od- 

metati se, odmetnuti se, odrtcatt te, 

odreöi se virej (beeiben) zakleti se;. 

(eiblii^ »ibeinifen) odkleti se, aa- 

kletvom odreci se cega; — ung, f. 

odmetButje } odricanje \ nekanje, 

zan^kanje. 
^I6fege(-n, v. n. jedriti, odj^dritli 

— nng, /". odj^drenje, odlazak, po- 

lazak (broda). 
^fe^, V. a. (c(fe|en)) vid^ti, po^ 

znati po cenni von einem cttpoS — , 

naa^itl se Sto od koga gledajoöU 



dby Google 



Wi^tn 



e8 if) auf bi(^ oBgefc^cn, tebi je 
nam^njeno, na tebe ide. 

^bfe'^en, n. nakaoa, nakanjei^e, na- 
mera, biljega> zaniSrak. 

^ifcifcn, V. a. sapanati, osapunati. 

^(fei^tn, V, V. proc^diti, c^diti. 

9C(f(tte, f. krilo od kii6e; — eine« 
$Da4««, »treha; — einer SKünje, 
pismo. 

^^tit9, adv. na strani, u prikrajku. 

SiBfmb'en, v. a. slati, poslati, odpra- 
vitij — er, m. po«iIja£; — ung, f. 
odaslanje, poslanje, odpraT]jenje> 

9(feng'en, v. a. paltti, opaliti, po- 
paltti ; — ung, f. paljenje, popala. 

^.iftnt'tn, V. a. (l^eruntevfenfen) , pri- 
gnuti, prigibati, sku^iti; polagati» 
poloiiti, valjati, povaliti (IozDj 
dftrvjeitd.); spastiti, spuStatI u 
dabljina; — er, m. poloxnica, raz- 
klad, grebenica (od loze itd.) 

9C^fent, adj., nepritomni; — talkXU, f. 
skrizaljka nepritomnih. 

9b\tiitn, e. a, AoU postaviti, poloiit 
W tle ; ®ekoe^r — , spustiti, snlmiti 
od obraza pucku(; ben 9teiter — , 
bacit sa sedla; haaren — , pro- 
davati; razpa^ati; — »oih «mtc, 
izbacitl koga iz ureda; vom S)ien^ 
— , izver£i iz slaxbe} im S^rei' 
Ben — , pocimat od eela; ÄÄtfcer, 
'8&mmer — , odbiti, zalu5lti; vom 
fhn'tt — , odmaknati se od krt^ja ; 
im ffttUn — , oduhnuti; o^ne aB* 
Jlttfe^en , na dusak» bez presUnka ; 
es tsirb ^^l&ge — , bit 6e batlnah ; 
— ^ung, f. pololenje; izvdrgnutje; 
sn^tje, prolazak, prodja; prestanak. 

Xlfein, V. n. nebiti tu, biti daleko, 

- odsntan biti ; — , «. nebit}e , od- 
8at|e. 

tC^if^t, f. cilj, zamjrak» nakanjenje, 

- namisao, nam^ra, namjna; in ber 
— , poMdi, Mdi, c«a; in — tttei- 



ti «M^ren 

ner, porad nene; Sbflc^ten ^aSen 
auf etwa«, kanlti, nnjrati ; ka&ti, 
imati niisao na tto. 

Sl^eben, v. a. sijati, prosijatl. 

Wf^^Üxä^, adf, oaTlaSni, namiiljen ; 
— adv. hotoma , hotomice , naro- 
«ito, oaTlas; -^feit, f, naTlaSnost« 
navalienost. 

aufleben, v. n. rariti, srariti» sku- 
hati> odvariti. 

9(l6fingen, «. a. p^rati, odp^Fati^ iz- 
plrati. 

W>^vx , V. n. odsidati, odsMi ; — 
V. a. eine &^tb, ben «rreft, od- 
sedlti dug, katror. 

^fo(ut, a4J. podpan , saversen ; — c 
@timmenme|r^it, f. nadpoloriona 
veeina glasovah. 

^\oMxtn, V. a. oprostiti ; odrlSiti» 
odWfavati; (bte ^tubien) sverUti 
nauke, izn^iti »kole ; abfobirttr 
®(^(er, izaceni djak. 

SBfoIben. «. a. platiti i odprayiti, 
platjati i odpravljati. 

SCBfonbeT'Bar, «<(;. razluctv; — lici^, f. 
©efonber« ; — n , r. a. tazlnciti ; 
razstaviti, odvojiti; flc^ »on Sil« 
bcrn — , odluciti se, lu^itl se od 
dragib; — ung, f. raziacenje; raz- 
starljenje j odlu^enje ; razlaka. 

Sl^fpaCten, v. a. odc^piti, razclpiti. 

Stbf^änen, f. (Snttv&^nen. 

äbf^Jonn-en, v, a. ($ferbe), izpregnutl, 
odprezati, popustiti, odapeti (ücq 
II uie) ; na pedalj m^riti, izmSriti \ 
— ung, f. odpreg, odprezanje ; izpre- 
gnutje , — ber Är&fte , odapetje, 
slabost n t^ln. 

Sbf^&nflig . udj. todj. protivan , ne- 
priklonjea» neprignut; — ^' mad^eti^ 
odtudjiti, sraditi, svaiyati ; — 
tverbenr odtadjltl m. 

9bA>arcn, e. a. Itediti , priSteditl nn, 



dby Google 



IHimfai, 9. a. nahraniti , hraniti \ 
pojfsti ; ctneit ilranfen — , prieestiti 
bolestnika; einen mit (eeren Sßot« 
tes — , hranitU pitati koga pra^- 
Buii rfemi, ufanjem, obeeiranjein. 
»ftwelen, t>. a. odlgratl; izigrati, 

igrati. 
Sif^gcfn, V, a. od^iaCi, odsiava- 

ti. 
fCbf^raney, v. a. (eine @(^nlb> odpresti, 

platiti prelom. 
fmpi^, V, a, imti, samjiti, zao- 

•triti, xadflati. 
m^ltttem, V, a. razcSpkati-/ — v. %. 

ccpati se, razc^pati se. 
tl^roftc f. Sbrcbe. 
»ftwec^en, V. a. (einem et»al) lliui 
osadom sadbenom; obsudlti, pre- 
snditt datkoao izgabi ; einem ba« 
S<^ — / na sm^Tt obsuditf ; einem 
bie flefmibe S5ernunft — , kazati o 
kom^ da nehna mozga ; einem Äran* 
!e« tef geben — , bezufatl o zdravju 
bolestnika; — v. n. üUx ettua« 
— , izreei presudu o jemo; baritber 
i^ bereit« in erjler 3nftortj abgef^)«* 
6^, re6 je ta strar presudjena a 
1. stapnjo (sndltta). 
flbf)>i:et^en , v. a. podupreti , podo- 

pirati. 
Stbfl^engeR, r. a. odkidatl , odkinati j 

odkerhnati. 
Slf^efen, f. Slbftammtn. 
Vbiptkisat» V, n. sko^iti, odsko^ti; 
pncati, paknati (xica); lApiti se, 
eepkati se ; wn jemanbe« ^Partei — , 
•^iadnuti, odmetnuti se od koga. 
«•^Toffen, f. Sibflammen. 
S%Df(tng, f. Sbfdmmling. . 
fH^Tung, nt. skok; odskok; pako- 
tiaa; odaet, odpad; ba< i^ ein 
grofer — , rdika Je razlaka. 
^O^itn, 9. a. odmotati, odvitl. 
tbjjriUev, V. «. iplatlti, prati, oprati. 



fr- «bfte^ten 

pomlti; odroniti, izpUkati (roda 
obalu). 
äbfpuler, m. odmatalac; —in, f. 

odmatalica. 
^bfiammen, r. n. prolzlazltl, dolaiftl. 
Slb^Ammen , v. a. kresatl , okresati ; 

dletom odbiti. 
Slbflammnng , f. rod } prolzhodjei^ $ 
podrit , podr^tlo , kol^no , potom- 
stro. 
9(b{lanb, m. daljlna ; rainost , raxllka ; 

odstnpljenje, odstnp} razstojanje. 
9(bfi&nbid, a4f. razli^an, razan; soh, 

mirtar. 

«bflatt-en , t. a. 3)anf — , kralitl, 

zabraliti; SSefut^ —, posJtiti, po- 

hoditi , polaziti ; einen ®mf — , 

n^initl naklon , pozdrariti ; feinen 

<»tficfn)unf(^ — , ^estitati} — «ng, 

f. be« 3)anfe«, hvala, zahvaljenjes 

polaz, pohod, poset ; (Vbfu^r) od- 

prayljanje; (Sbja^tung) izplata. 

9(bfi&uben, V. a. praSfti» izpraSiti« 

opraSiti« tirti, oterti il izbiti prah. 

Sfbfiattpcn, V. o. sibati, Izsibatl. 

STbflet^en, v. a. (f^tati^Un) klatl, 

zaklati } eine Stavtt — , abiti } einen 

toom $ferbe — ; sturlti koga «a 

sedia; einen 9(uf — , odrratiti 

r«ka; ein «ager — , obiljeiiti 'ta- 

boT-, ben ©ein — , otoeitl Tino; 

— V. n. razlikorati se; neprista- 

ja« jcdno k drogomu. 

Slbfletfen, .v. a. (ba« 8lngicfle<fte) , skl- 

nuti> snimiti, izraditi ; einen <9ar« 

teil •— , obfljeilt koljem medjaSe 

od vertu. 

Xbflef en , v. n. razstojati , biti da- 

leko, biti udaljen ; t)on einem iQox* 

l^abcn — ^, odstupiti, odastati od 

STOje nam^re } osuiiti se (dirro) ; 

poginnti (rlba){ nsto)atl se (rino). 

Vbfk^ttn, V. a. krasti, akrastl} fig, 

naajiti se kradom. 



dby Google 



mftn^m 



-a 26 «>- 



9(6{le.tfen, v, m. nkojliti; podapr^ti. 
^^^eig^en , v. n. ai6i ; sUaziti ; od- 

sIsU» syratiti se; a^fteigenbe iinit, 

nizhodna loza; — quattier, ii. syra- 

üite, konak. 
9(&flcinen / v, n. medjase stavljati, 

postaviti. 

^en — , ukloniti, ukinuti zle obi- 

^aje^ mane; — }Um SD^ilit&c, dati 

u Tojnike; — tttlg, f» ukinutje; — 

jüm aWititär, odpravl[janje u voj- 

nike. 
9((flemmen, f. ^{)&mmen. 
^{ler^en , v. n. umr^ti; poginati^ 

pomreti; ugasnuti} — > «. smert, 

preminutje. 
^fleuern, f. Woloxibtn.. 
SUbjti^eit, V. a. rezti, prevezti. 
SlbflU^ , m. köpia (od kalupa ili me- 

doreza); fig. razlika, raznost. 
SlfefUftcn, 0. o. 3emanb «on bet SBirtl^« 

fc^aft» razseliti koga od kuöaüstra. 
^{Hmtnen, v. a. odapeti» popustiti 

(ttcu)} glasovati', — v. n. neskla- 

dati se , neslagati se ; ^itns , f. 

glasovanje. 
^fiofen, e. a. odrivati« odtin&ti; 

odbiti; sbaciii, porlnuti; strugati, 

blanj^ti; eine ®4u(b — ,, odduiiti 

■ se } fl^ — , izlizati se turai^em $ 

— V. n. odjedrlti, krenuti se. 
^{hact, adj. razstaTljen } — ado.raz- 

•taviüeno) — ^ion, f, Ta^taroost, 
^{foaf'ftt, V. a. pedepsati, kastigati, 
. kazniti; —uitgrf. pedepsa, kastiga; 

pedepsanje, kaSnjenJe. 
^jhal^iten, o. a. razstaritl; ra^st&v« 

ljati4 -— o. n. raistavno.mlsliti. 
^b^eid^en, e. a. sraziti; odtegnati 

laz; obrisath SgladUU iztibati; 

naoStritl, nabrusiti; IzbrUa^l. 
5tt^fifen, t>. o. bie ^ut — , odliaiU, 

odlupitl koln; bo« ißoiib ---, bra,tl. 



obrati lis^e; bie ^nbf^ul^e, ^ 

svaöi rakavice. 
Sttfheitcn, ». a. (einem et»a8) izpraT- 

dati , zadobiti prardom ; btltci^ 

SOßorte — , nedoputtatt protivoslo- 

viti. 
Ql(}{luf«en, V. a. lomiti, odlomiti ko- 

mad po komad} razrediti na stnp- 

njci staporati} — ung, /. stu- 

povnost. 
^bflül^en, V. a. (ben ^ut) spustiti 

obod> krila na seSiru. 
^{him^f*en, v. a. tupiti, zaguliti, 

obtupiti; — ung, f. tupost^ spa- 

vaiivost (silah duhovnih). 
^b{hit} , m. propast, jaz j stürmen» 

virlet. 
^bfiu^en, V. a. s^öi« odseci, rezati». 

odrezati ; osakatiti } tupiti, zatapiti ; 

kratiti, pokratiti. 
^fuc^en, V. a. poiskati (uSi il buhe) t 

bie 9laiH)en — , bratl, obrati , tri- 

bitl gusenice. 
^fub, m. UFarak. 
^fiißen, V. a. sladiti, osladiti. 
Wit, m. opat. 
W>tiLfttn, V. a. poditi, podpoditi, pa- 

tosati, obiti, daskama. 
^ta!e('n , v. a. razprariti , razorn^ 

xati, razpremiti brod; — ung, f. 

razoraiaDJe broda, razprema. 
Slbtanjen , v. m. odtancati , odigrati ^ 

otancati; fi6) —, iztancati 8e> na> 

tancatl se, naplesati se, naigrati se» 
Slbtei, f, opatia} — ^)ftünbe, f. opato- 

▼ina; — U^, aij. opatov, opatski,. 

opatovski. 
%f>tfitxl, m. dio} — enr «. a, dSiiU, 

razdeUti; (mit einet SDBanb) pretU 

niti , pregraditi } — in ^n^ei Steile, 

razpoloviti} — ^ung, f. razdUjenje, 

razdio. 

, V, a. (g. SB. einen !Dlante(> 

sUOati« skinuU« odginiati kaba. 



dby Google 



SIcItiffts -« 37 &- mtoankellas 



■ic«-, — bte Sktkfntfi^afk, odpra- 
Titi uostaritiiui, ctnm Sf^fitt^ttx 
— , pogabiti (slocinca); dokoB^ti, 
«toreriiti ; izpUtiti (nean). 

Sehtfitt, f. opstic«. 

SbtCic^, 4u(;. opatOT} opatski, op*- 

tOTSkt 

9H6t>tcii , V. o. trapiti, iztrapiti (tflo). 

«toofc«, m-. m, kMati, odkasati. 

Abtrag, m. platjenje, platei; tinen 
— t^, nadoknaditi, nadomlstiti j 
—tu, V. a. (ein ®eb&ubc k.) raz- 
oiiti, raSiti, porositi zgrada , raz- 
graditi ; (eine &^ntt>) platiti (dig); 
nositi, isnositi, poderati, iaiizati 
(odc^a); — ttng , f. razorenje, po- 
nuenje; platjenje, odduienje. 

«iti&iif(ff> f. «Bttiefm. 

füttdibm, V, a. odtlnti, odagaatf, 
odgoniti; i&tnalt mit ^ttoait, nz- 
bita sUn sUom ; bU itibtt^tn^t >-, 
■smirtiti iiCroba, plod iz utrebe ; 
ds $f(rb — , iiioritiiumoritikoiga} 
baS @ilbct — , «istiti, o^istitl 
srebro ; — UM%, f. odt£rai^tf ) asmir- 
^age, pobaieaje ploda iz utrobe. 

9lbiTtitii«eR , V, a. poritl , odporiti j 
latiti, odlociti; — ung, f. poreeje, 
odporenjei Inoeq}«» razluka. 

9btctt*€ii, o. o. gaziti, agaziti ; einem 
etexii — f nstapiti, prtpostiti ; < — , 
V.' n, otUi, Izstupiti » iziei ; Bei 
mtm — arratiti se k koma; von 
Ctooi — f pro^i se, okaniti 8e> 
•dosUti od 4ga) — ung, f. iiatiip, 
aatqiljenje» prepOitenje^ odatap- 
^ei^, i»MMt)e*, — imgS«, uatapoi} 
—«ngfurfiutbc, f. uatopiiica. 

ihm^, ». sjfei^e dirvlja. 

Ikricfcn, t>, «. kapäti, skjipati» Iz- 
kipaU; fig, biU od koristi. 

IktMc«, «. o. faqpiti, izf^ati; ein 
Oht^obcit — , p«piü, sapHi dag. 

IHrttt, UM fauias^» odatnp^i^}«} 



C^Mtif^c« •cmo^, izhod, prohod» 

zahodj feinett — nel^mett, kUi, 

oti^i. 
9(btco(fiten, v. o. aniiti, osutiti, is- 

auSiti) titti> otirti; — v. «. aa- 

SiÜ se, oauSitise» sahnati, usah- 

Dati, arehnoti. 
^(trö^fettt, 9(Bttc))fen, f. n. kipatf, 

ikkipat>, fkipati. 
^Btrot^en, v. o. dobiti, cadoblti , atiöi 

po prlti^i, airdi. 
^trttm))fen, v. a. ubitl, obijati (a 

igri); TayaDO odgovoriti. 
^(Bttünnig, oc^'. odpadan, odanetan) — 

tvetbcn , odpasti , odmetnati a«i 

odricati ae, odre^i se; — machen,. 

^iniii, oziok biti, da sa tko ^d- 

laetiiei — t, m. odoMtaik» odp#d- 

'Rtk', — , f. odmetnica, odpadnica; 

—feit, f, nerlraf odmetnost^ od- 

padnost. 
9tbitrt^il«eit, e. a. suditi , oauditi, 

presuditi koga} — ung, f. osnd«. 
XBverbienett , v. a. odsloiiti} feine 

@&nbett bttc<^ Saflen — , opratt 

grihe svoje postom, odpastati. 
^vetfimbigen, v. a. napovldati, imk 

T^stlti (xenitba). 
^titxtü, V. a, Jetreriti, n^etvariti. 
^«tüten, V, A. mjriti, izmiriü (vi- 

ahio). 
^^^age, f, raznica, raznost Tisine 

(od dva meata). 
Wt' unb §uge^n» v. n. dolaziti i od- 

laziti} odkoditi i dobodi^t 
%f>toh^tn, V. a, mlKltl, izmiriti, mg- 

iittti> Tagatl; ettvaS Mn cineie gtbf 

fent Stetige — , odmiriti} fig. raz- 

aoditl, promiälitl. 
3lB»alfcn, ». o. valjati, ovaljati. 
mmi^ii^, 9. a. yaUati, araliti« ko^ 
. tuati, odvalUi} fig^ ctkooS von fi^ 

— , opiatl ae, opraydatl ae. 
9I^SQ«llbet»ar, üdj, aprezav (glago)j) 



dby Google 



SBtv&rmcii 



Hg » fr- 



^Xiwwll^tu 



— ^tt, V, a. sprezati} — trng, f. 
•prezanje. 

5tbtD&rmeB, v, a. grijati, ngrijati. 

fttwart'fn, v. a. ^ekati, po^katl; 
nastojati, slnSiti, posluSiTatl, dro- 
riti-, fl(^ — , iuTAii se, paziti se; 
— ung , - f. Sekanje j nastojanje, 
drorba, posloga. 

96tt>&rt6, adv. nizj dole, pod noga; 
— fl^fll, sMit a prikrajku. 

5l0»af^-ett, ». a. orprati, umiti ; — faf, 
n. umiraonica, pomljara; — tvaffet, 
«. pomije; — ung, f, pranje, opra- 

' nje; amivanj«. 

^to&ffem, f. äB&ffertt. 

9ttwc^fet'it, V. a. m^njati; proipe- 
nltl; — mit S&tavxttn, — prem^ 
statt arednike; — v. n. mlajati 
se, izmeniti se; — ^nb, adj. minja- 
ju^i; izminiitOk, izm^nit; popusta- 
ja£i{ — aäv. na izm^nu, izminice ; 
popaStaju^i; — adv. na izm^na, 
izmjnicei popaStaja^i; — ung, f. 
m^njanje; izmSna. 

9((n>cg, m. stranpatica; auf — e gc 
vat|en, sablnditi, zabasati. 

9iitotQ9, adv. s pata, od puta, isvan 
pata, stranpatice. 

9(hocl^en, v. a. oddohnati, oddnrati, 
spohnoti, spDhati, nositl, odnoslti, 
odnai, tresti, oklatiti » otresti 
(Wtar). 

W)totflttn, V. a. akloniti. oklanjati, 
pr^Ki, nedati; braniti, zabraniti/ 
prepoWdatl ; odgoniti , odbij&ti^ 
odagnati, odbiti. 

Vbtoti^tn , V. a. raoAti , nauo^iti, 
wmoixii, rasstariti moieö ; — v. n. 
odlüpitl se , razstati se od vlage, 
raskyasiti se. 

Sltoei^cii, V. fi. nklanjati se» odTr»- 

' titt se, odstnpiti, odasUti; pfo<l, 
P'olwltlj razlikorati se; — »öti 
ber SKciRutig «nbcf inr, neslagatt ae- 



sndarati se s dragima n mafenjai 
im oBgetoicI^ctttn 3al^re, lani, pro- 
Saste godfne; ^-iing«/'. uklanjaiye, 
uklon; — ^qngfsirfef, m, nklono Se- 
Stilo ; — ungsinftrumcnt, n, aklonik. 

Wmvlbt% e. a. pisti, popasti. 

9(btt>etfen, v. a. motati» smotati, odmo- 
tati. 

^tocinen, v. a. plakati» planem za- 
dobiti. 

^toeif'CTtr V. a. odbaciti, odreöi, ne- 
primiti, odbiti (n. p. toibu eijn); 
odpravitii Semanben ttom ä3erm&« 
gen , izk^n^iti koga od imovine $ 
— ^ung, f. Hskratjenje , odpiar- 
«eoje. 

S^ktcifett, V. ni gubiti boja b^lo; — 
V. a. beliti; pobJllti. 

Slbwelfen, v. <i. uvehnuti, asahnuti. 

9(bti9enb«en , e. a. odrratjati , odm- 
titi; pre^iti, prepr^Sti; odjgoTO- 
riti, ukloniti; —ig, atb'. tadj , ne- 
priklonjeaj — machen, odrratyati« 
odr^rnnti; bie (S^müt^cr — mß* 
a^tn, odtudjlti, svaditi» zavaditi; 
— ung» f* odrratjenje, odvirnatje 
l t. d. 

abwerfen, v. a. sbaciti, sverdi, ST^r- 
gnuti) Tazgraditi, razT^roi (most)} 
svaütl (d^rro)} oiet — , mnogo do> 
nositi (korist, probltak) ; ba« 3oc^ 
— , oprostiti se jarma ; — «. st. 
kotiti» okotiti, U6l, IzUil, 

9(bn)cfen»b, adj, odsntan, neprlsutan« 
nepiitoman, nenazo^an, nepribitan $ 

— feiit^nebiti u mestn; — ^eit, f, 
edsatstro, odsutnost, nepritomaost, 
nepribitnost, nebltje, nenazo^nost ; 

— oom Sonbe, kad n^e bio a xem- 

IJ». 
9(bac^en, v. a, lizati, tslixati} bra- 

siU, izbrasiti] gUdati, oglodati. 
%\m\^\tn , 9, u. ToStiti« naroltitir 

biti, lapati, isbiti, Uluputi, 



dby Google 



KhoUfeln 



■< » f^ 



Xcobcmic 



MMäün, 9, a, odmatati, odmoUti ; 

odvijati, odriti ; r«zvij«tl« razviti. 
Stotegen, f. %1)Xok%tn, 
Ibiombc, /. motoTilo, ritao; — en, 

t. o. odmat«ti> odmoUti; odvi- 

JMÜ, odTiti; Motatii spostiti n« 

TiUo. 
lOlDtxfai, V. a. derati« od«rati (pnse); 

tkali, satkatL 
lUwif^ «• o* törti, otörti ; briaatU 

obrteat^; iistiti, oiistiti. 
9imadftiM, «. «• dobariti kamatu- 

Stanttti^en, «. a. anixiti, ponisiti. 
Hhvftrfcbi, «. a. nadkockati. 
Shomf, m. proizvod> dohodak, pri- 

hod. 
WbttBkt^m, «. a. gnüti, sagujiti« za- 

dayiti, zadailti» zagutiti. 
Wbtovxim, e. a. za^niti, zajinjatl. 
mbiäffttn, f. iSqa^Un. 
a^l-eit, V, a. brojiti, ixbrojiti, <}d. 

brojiti; — tm^ f. brojenje, izbroj, 

9B)anfcn, «. a. karooi zadobiti. 
Mi^tn, V. o. od^piU; otoiiti; SSIttt 

— , kerv pustiti} — ung, /. ota- 

kanje; poStanJe k^rri. 
Wkfinmtn, «.a.raziizdati, ralmiti azdn. 
SBj&nnen, v. a. ogradjivati, graditi, 

ograditi, pregraditi (plotom). 
Siganffit, e. a. ^pati, razfopati> oca- 

pati. 
Wi^utn, V. «r. trositi, potroSiti; 

fi^ — f gabiti se, saiiti se, tro- 

Siti 8«; — ung) f. snba nemoö, 

jektika, tlUka. 
Ib|ei(|K>if «• znam^nje. 
S}ri^it»en, o. a. risati> nariaati, ori- , 

aati, nac^rtati; — ung, f, risanjeLj 

oris» nadrt, oanova. 
S^CTTcn , V, a. potezati , potegoati. 
Wb^ttUln, «. o. razsiiovati» razaani- 

rati. 



X^icVtSr e. a. akldati, akiaatl ; BwUt 
iltl, svttci; bc» ^Mt— , odkritiaei 
von bct €>umiiic — , odbiti} — »om 
K^ol^ne, odkloati, odktrnjUi Ito öd 
pla^e} lOkiii —, oto^iti, pretoJiti; 
bic ^ut — , derati> oderati> galitb 
ogaliti ; (in Ol^cfcr — , natezati, 
nategnuti brityu, oitriti{ bU ^ttb 
wn dKcm — , pomo^ komo uate- 
gnuti} (obbrucfen), nactampati, ani- 
miü} (in bor atec^cnfunfi). oduzcti, 
odnimati *, '— v. n. otiji, odato- 
pitl} DZBMknuti, uatapiti; »on Ut 
aSa^c --« izm^nUi ae; an« bCT 
äBo^nung — , odaeliti ae; ^— nng 
f, W>^H^, n. odnimaoje, SDioM» 
Dje ; otakai^e; deranje; deatiiinh 
i^e; — nng«9ctmßg(n, n, razstanMt 
nio6. 

W>^Un, V, n. ciljatl, gadjati, aml- 
rati; zam«rati> nisaniti; bat }i((t 
auf ni(^tl (Sute« ab, to neslati na 
dobro. 

^itrfeln, v. a, izi^stiliti« SestUom 
merlti« UmJriU, okraiiti. * 

9(bjü(^tigen , v. a. pedepsati« kasniti, 
kaltigoFati. 

m. odlazak, polazak; nzmak; 
odbitak (na raianu); aoimak (■ 
aampi)} jarakj — jlagge, /. 8t|g 
od polazka» polazna xaatava; — 
gctb, n, polazina; — po^f. odbitna 
atavka; — f(|)mau8, m. aobet od 
palazka, polazni aobet > polazn» 
gostba, itat. 

%1HVp^tn, V. «. oplpati^ olapati, po- 
eupati; oeinkati. 

^jwacfcn, «. o. odStipnntl. 

^^xotätn, V. o. nakanitt. . 

9(bgtt)i(fen, v. a. odptipnu^'* 

^bjwingen, «. «. ailom bteti^ otimati 
silovatt. 

«cacic f. @4^ot«nbimi. 

aUabfmlc, /. akademla. 



dby Google 



^cceitt 



-« 30 g- 



9((^et 



Kccent, fR. akcent, mtglaMk*, gln», 
priglas, adarac glasa; Mtänbcrter 
(falf(^«r) — , «anosj mit fatf(^cm 
obn t)erAnbeTtem ^ceent f^re(||en, 
sanoslti. 

91cccntuitcn , v. o. akcentairati. 

^tctpt*ant, tn. akceptant, primilac, 
prihratnik; ' — atioit, f. akceptacia, 
primljenje, prihvat; — per i'oHor 
- di lettera, po pojlasti podpisa ; -^« 
^mlfion, f. prlbvatnina; — iren, 
V. a. akceptirati, pfimiti, ptimati^ 
prihvatiti mlnicu. 

ttccefforifd(l, adj. pristupan, uzgredan ; 
— adv. pristapnok 

«ccefi, f. Sutritt. 

%ccib<it}, f. pTidohodak> pripadak. 

4f€dfe, f- potroinina, akciza, da^a; 
— hat, adj. potroSnini, daöi pody^r- 
Senj —^innt^mtx, m. primalac od 
potrosntae j — frei, adj. prost, Slo- 
bodan od potrosnine; — ^freil^elt, f. 
sloboda od potroSnine; — fht^e, f. 
dajnica, potrolnica. 

%tdantaüßn, f. nzkllk; (föaft) izbor 
ozklikom. 

SlcconHJagnirett, v. a. sproToditi, spro- 
▼esti. 

SlccDYb, m. akord, glas^ soglasje; po- 
godba; — ^iren, v. a. adesiti, ugo- 
diti, Blo£iti» udeiavati, slagati 
(liee)} pogadjati sej dopostiti} — 
V. n. sadarati se$ dogovoriti «e. 

«ccwHtiten, v. a* Stmonbeit, pov&iti 
koga. 

«ftimc^ettr, f. (Stimrti^etfn; — iren, 
V. II. primati mte prl porodo). 

atccurat, adj. prav, to«an , tererstan j 
— effe, f, to^nost. 

Stcoifaü)}, m. tQfiitelJDl> {etrirtl 
pade2. 

aj, i, ah, tajme, o, ojme, jao. 

22**' "»• *k»t (kamen dragl). 

^\t,^t, f/08, osovinaj auf bet 



— , na koUh, po kopna, kopn<Hii, 
po sahn. 

^M^^t f* ram«} ple^e; pazaha, pa- 
zaho ; bie — ^udcii, stisnuti s ple- 
ii\ e« auf bic leitete — itrl^mm, 
ncbrinuti so miogo; unter bie — 
nel^mett, uzet pod pazahof — aber, 
f. rameni iila; — (anb, n. rame- 
nik; — bein, n. koet od ranena» 
ramenä kost; — fCed^ m. ramenlca; 
— ^ß^te, f. pazuha, pazoko $ — ric« 
men, m. ramenica, ramen (za np^- 
tit torbu)} — iViätxi, n. stiskanje s 
ple^i. 

%6)\txmQL^a, m. ilrihi lanjak, klinac 
od osoTlne. 

^(i)t, num. osam. 

^t, f. pazka, opaz, pomnja; (^ed^ 
^1^9) r progon , prognanje, propis ; 

— l^aben auf jentanben , pazHt 
na koga; fl(|> in — nehmen, ia- 
vati se, nzeti se na nm; ouS bet 

— laufen, zanemariti, zapostiti; 
in^ie — erHÄren, izagnati, pro- 

4nati, propisati. 
tbatr adj. jtastan, poSten, Vredan 

postovanja; — feit, f. poStenje> 

2a8t. 
tted^, f. e^t. 
^^t, adj. osmi. 
%ä)Ud, n. osmeroka^; -— i9i odj. 

osmeronglat» osmerokutan. 
S^tet, n. osmina, osmi dio, osmica* 
^dpten, V. a. ^titl, itorati, po£t- 

tovati, poftovati ; imati obzir, pa- 

siti; motritt; mniti, suditi, mi. 

slitl; f&r gut — , dArSat za dobro; 

ttomoi^ i^r eu^^ ju — ^«bet, po 

6em se vladat imate. 
^t^ttn, V. a. Izagnati, prognati, pro> 

pisati, progoniti. 
9l4ten6, adv. osmo. 
^^tx, m. osmica^ — Ui, aij. osme* 

rov^rstan. 



dby Google 



%^»foi^ — flü^g, adj, osmerogab; 

osmerostrakf — fupig, a^f' osmero- 

oog; — gri>f(^eiifHt(f, n. osmak, no- 

vac od osam grostöfth. 
^tfett f. @(^t^ett. 
fU^Ü^, a4j. sedam i pol. 
94^&^g, adj. osmogodac, od osam 

godinah. 
fU^ÜoS, atU- nepatljiv, neopazan, 

nemaran , nemarljiT ; — flgfcit , f. 

oepazJjiyost, neopaznost, nemarnost, 

neourljlyost. 
Sr^mal, adv. osamkrat, osam patah •, 

— monatfi(&, adj. od osam m^secih -, 

— ^^fön^ig, adj, od osam funtih. 
S^tfam, adj. pomnjiv, pazljiv, opa- 

zao> marljir; — feit, f. pomnja, 

pazljirost, bpaznost, marljtvost. 
Sc^eitig, adj. osmfrostran, od osam 

stranah. 
Si^tlerK&rung , f. prognanje; propl- 

saige. 
S(^tfp&nmg, adj. u. adv. s osmeri- 

com (konjah), na osam, od osam 

konjah. " 

S^tt&gig, adj. od oisam danah. 
a^tung, /•. poltovanjc, cast, — »or 

%tm ®cfefte, postovanje/po^itova- 

nje zakona; pazka, opaz, pomnjaj 

—9eGVi, adj. u. adv. s poStova- 

njcm. 
SU^tnng, f. a^t«crn&rung. 
3t<^.ttmHig, f. 2l*te(ifig ; — toöd^cntfici^, 

Of/j. od osam ned^jah ; — je^n, 

««m. osamnaest-, — jel^ntc, ady. 

osamnaesti } — )ig , num. osamde- 

»et; — jlger, m. — jigji&^rig, adj. od 

osamdeset godinah; — S^gflc, ad/ 

osamdeseti. 
ttt^jm, «. n. jccatl, jeknuti; — n. 

Jecanje, jek. 
air, t». DJWa, oranica; — ^ou, m. 

teg, poljodelstTO« teSanje pöljsko; 

— ^b, «. oranica, njlya ; — ^fwl^nc, 



31 g^ llbamla^fcC 

f. rabota, tiaka; — fur(^, f. braz- 
da; — gouT, m. telaSki, oraöi konj; 
— gerätst, n. sprava od poljodel- 
stva, teza^ko orudje; —mann, m. 
orac, Tatar, rataj, orataj; —mhOL* 
(^eit, n. (Sac^flerjc); pllska, pa- 
sterica (ptica); ovcarica , goveda- 
rica; — münjc, f. poyska metya 
(trav»); — n, v. a. oratl, uzoratl; 
— ^)fcrt, n. f. 5t(fcrgau(; — ^)flug« 
flechte, /: galva oraSlca; — rettig, 
m. rotkva poljska (koren); — fdjjotte, 
f. Grbfd^oUej — Vöinbe, /. poponac, 
slak; — jin«, m. danak, daöa, po- 
Teza od njivah. • 

Act, m. (im ©(^auf^jlete) , «In, akt; 
— geridbtU(i^er, «injenje suduo. 

Acten, pl. f. akta, spisl, pisma ; ?ßro* 
i«f — /^ pamlSni spisi; Slcten* (in 
Bnf.) Uo se tice spisah, spisni ; — 
^^^3Ug, m. izvadak iz spisah; — 
mSfig , adj. po spisfma ; — jHitf, 
n. spisj — »erjei^nif, n. kazalo 
spisah. 

SCctie, f. akcia, dflnicaj — ngefettftjafit, 
f. d^lnicko drultro j — n|an» 
bei, m. t^gorina s akciama; — 
inl^a'ber, m. akcionar. 

«ction, f. bitka, boj. 

SCctit), adj. c'inedl; — e« Söal^trecjt, 
ti. praTO izbirati. 

5Ccti«*?orberung , f. (t.) dflatno iska- 
nje. 

2Icrit>f(i^utb, A dag «Ineöi; -enl^aten, 
Imati na dagu; ?{Jafjbfc^uIben ^a- 
ben, blti duzan, imati duga. 

Slctiöirung, /. (t.) uvedenjc u d^ 
latnost. 

3tctürif(^« (Saution, f. (t.) tuiitcijska 
srgurnica. 

9ttuar, m. aktoar, (t.) spisnik, spf- 
»ilac. 

^bamda^fet, m. lamia, jabu^ica (a 
gÄrla). 



dby Google 



Stbaftitung -4 32 

^Ibo^^ticung, f. prilagodienje, prispo- 
dobljenje, preradjenje prema po- 
lr<bi. 

S^bbircn, v. a^ adirati> pridavati, sbra- 
jati, skupiti. 

Slbbitiotti f. adicla, pridayanje, sbra- 
janje; -— a(, a4f. dodatni. 

Slbbrrffe, f. napis, adresa, dopts. 

9lbe(» m. plemstvo, plemenstina ; vla- 
«tela, plemiöi ; — ^^crrfc^aft, f. ari- 
stokracia, plemoTladarstTO ; — ^^of, 
f. (Sbct^cf; —ig, adj.' plemenit; 
▼lasteoskt; — igf, m. plemU, vla- 
stelin; — n, e. a. plemenititi» po- 
▼lasteliti, u^initi plemicem, dati 
plementtina ; -r- ((rief , m.. liat, 
pismo plemstveno; — fd^aft, f. — 
fianb, m, plemstvo, stalez plem- 
stra. 

fiber, f. Sila*, (im (Scflein)» £ica; bie 
flotbenc — , zlatna lila, sulj; — 
laffen, kerv pustiti, otvortti £ila; 
— ig, adj. iilav, pun xilahj — ta^, 
fn, pustanje k^rvi ; — (af 6äuf^d(|en, 
«. koktaliö (pri pusUnju kervi); 
— lafeifen, n. backavica, lanceta; 
— faffcn, ©. a. kerv pustiti , ötvo- 
riti iilu; — lafjeug, n. sprava za 
postanje kenri. 

fSbjectiv, «. adjektiv« pridamo (ime). 

9bjubicit<n, v. a. prisuditi, dosuditi. 

Slbjunct, m. pristav.- 

^bjttngiren, v. a. dati, odrediti (koma 
koga Q pomoö), pridruiiti. 

^bjiutant , m. adjutant , pomocnik ; 
(t.) p^^boinlk. 

Sbiutum, Ji. (t.) pomoöka. 

5(bter, m. orao ; — Hauen . /. pl. or- 
lovl noktl, pandje; — hafe, f. nos 
orlov, orlovski, od orla. 

Stbmimjlratiün, f, upravaj — rtepibe, 
/". upravna oblast; — «jttjtig, m. 
grana struka uprave. 

ÄbniiMt, m. admiral« vojvoda po- 



morski; — in, f, admiralica, adml- 
räloTica; — it&t, — Waft, f. adml- 
raletvoj — «flagg«, f. stig, admi- 
ralski; — Sgaleere , f. galia adml- 
ralska; — ((^i|f, u, htod, korablja. 
admiralska. 

Slbo^tiren, v. a. 8initl> posiniti. 

^bo^tion, f. posinstvo, posinjenje. 

9(bo))tiT>f inb , n. posin^e (posioak, po- 
6erka); — mtltt«, /. pomajka} — 
vatec, m. poo^im. 

9(b)>ent, m. prisastj«^ doSastje (gospo* 
dinovo). 

^b«etB, ^bverbium, n. adverbij, prt- 
slov. 

9tbt)ital|t&t, f. dosmertje. 

3(bi}italit&t£re(^t , n. dosm^rtno aSI- 
vaDJe. 

^bvocat, m. advokat« parac, od?^tnik. 

^bvocciten«, at^j. odv^tnicki. 

3(b»ocatur, advitnictvo. 

^bvociren, v. n. parciti. 

^ffe, m. majmun, opica« muna, mor 
nica. 

Steffen, v. a. porugiTati m, ragati se ; 
▼arati« preyariti. 

%f\tc{, m. afekt, strast» vatrenost ; — > 
ation, f. prenavljanje , pre^injanje; 
— ircn, V, a. prenarijati se, pre- 
cinjati sc, pretvarati se; — -irt, 
a<{f. prenavijan , preeinjan , p^^ 
tvaran. 
'9lffengefld(|t, A. obraz, Ike od majma- 
na, majinanoT obraz ; — liebe , f. 
bezumna, silpa yubav; — nafe, f. 
tup, majmunoir nos. 

3leff»erei, — ung, f. ruga, poruglvanje, 
ruganje ; — in, f. majmunica, £ensko 
od öpice. 

^fter, m. zadnjica, straznjica; gem. 
guzica, dape, p^rkno, ritj in 3U« 
fammenf. pod-, pa-, nadri-, laxni j — 
atabafler, m. alabastrit ; — argt, m, 
hadriUkar ; ^BeTebfamTeit, f. nädrU 



dby Google 



«gat^ 



^ 33 g- 



SCC^ent 



fMÜost; — he^h, m. podnijain, 

(t) poduporaba; — bcflanbgrto:, m. 

(t.) podporabbdavac > podnajmoda- 

T*c; — 'nehmet, m, podnajmopri- 

■ac; — bärge, m. paporuk, paje- 

nac; — (^rtfleitt^um , n, nadrik^r- 

s^anstro j — barm, «i. guno ctivo, 

goiaiftk; — ctBc, m. pabastfnik» pa- 

nasUdnik; — geBtttt, f. poraetina ; 

— gflf^, m. nadriknjiseynik ; — 

^, «. oUya; — ^om, «. parog, 

parolak, paro»cie; — U^tt, m, pa- 

eon; — f tnb , n. posmert^e, po- 

«mirtBik; kopile, kopilan; — !5« 

llig, «. laiokralj, kralj bezzakoniti } 

— (eber, n. okrajci od koie; — 

mtfft, H. izserci; — mitt^tx , m. 

podna^mltelj ; — ^fotlb, «i. podzalog ) 

— ^rcb«, f. ogoTor> klevetanjej — 

rebni, v. n. ogovarati, klevetati, 

sloglasUi, ozloglasiti; — rebner, fft. 

ogoTaratelj, kleyetalac, kleretoik, 

zloglasttelj , zloglasilac; — fllber, 

«. nccisto srebro; — ^to!))al, m. la- 

ÜTi topas, nadritopas} — ))er:j»f&n' 

bMg, f, podzalozenje •, — toelt, f. 

potOMstro. 

Sgat^, f. %ä^t. 

ige«, pL plera ; — »om %la^\t, po- 

ideije. 
Sgcnbe, f. obieajoik, tribnik (knjiga). 
SfCBt, m. agent, opravnik; — fc^aft, 

f. agencia, opravntetvQ. 
Sgrcffw, adj. napadni. 
*§», n. prid; — tage, f. ptidovanje. 
^^Nn« V. a. igrati (na teatru). 
Ifput, mr rodjak po otcu. 
tWräi, f. aStmflciji. 
ijU, f. iiloj — nma<|>er, m. »ilar. 
«Hfefc^, f. vaS^je (pasjer groidjej 

krosiaa. 
«N, (. Offm. 

^tk'm, V. «1. (Keffer 9^nen>, slatlti, 
pvedTidai ; — v. o. kazoiti > pe- 



depsati; -^VM%, f. aliitiija; (€>trafc) 

pedepsa, kaStiga^ kazan, f. bei fon« 

fHger — , inajie bit {e ka£i^eB. 
9le^ne(n, «. «i. nali^iti, jaalo nalik 

bitl. 
seinen, j»^. praotci, didi; pleme, ko- 

Uao'f — j)o(), m. ponositost s ple- 

menom ; — tafe( , f. tabla (daska) 

rodosloviia. 
SC^frait, f. pramati» paroditeljica } — 

^err, m, piaotac, prad^d. , 
Sle^nltc^, mdj. sli^an, spodoban, na- 

Uk; — feit, f. spodoba, slika, tpo 

dobnoet, sll^nost, naiika. 
^^nen, v. n. slutiti. 
Sd^nnng, f. slutna. 
%^nt, /». javoi} — en, acO*. javoror. 

— ^o(j, n. jaTorovina. 
«el^re, A Wa»> vlat, vla^. . 
^l^ren, v. n. klasati, klasatl se; — 

tt\t, f. pabiroenje> paletkovai^; 

— f^>><>^ » f' 08, osioa, osje. 
Sieben, f. <Si^n. 
9l!abem>ie, f. akademia; — if er> m 

akademik; — i\^, adj. akademiiki, 

akademican. 
SUat^olifc^, adj. nekatolican. 
^fdei, /. popina kapka. 
^abajter , m. alabastar; — n, at^f, 

alabastren, od alabastra. 
2Uant, «I. oraan; — beere, fr cimi 

ribiz (plod). 
2Uarm, m. uzbuna, f. 8&rm. 
^(armiren, f. SBeunrul^igen, ^^xtdm, 
9((aun, m. stipsa, alum, jelun*, — 

artig, — faltig, a<^*. stipsenj — ^bab, • 

«. toplice stipsene ; — ^bergtoerf, n. 

ruda od «tipse ; — en, v. a. stipsa- 

ti, nastipsaU ; — ^ütte , f. — »erf, 

91. stipsarnica» stipsaoa, fabrilsa 

od stipse; — ^ebet, m. stipsar; 

^-»affer, n. stipsena voda, voda 

od skipse. 
^tbttn, adj. bedast, lud, bezuman; 

u,y,uz.dby Google 



%1^'qmit -^ 34 

— , V. «. budallti, ladövatl; — l^cit, 

f. bndalastina , ludost, bezumnost. 
9U(^^*nric, f. alkimia, zlatotvorstro ; 

— mif», m. alkimteta, zUtotvorac; 

— tnipifc^, adj. zlatotvoran. 
9Ufabet, n. azbaka> abeceda; — if^, 

adJ. afcbu^i', — y adv. po abeeedi, 

po azbaci. 
Sllfanjcret, f. ladoria, budalastina. 
SKgcbro, f. algebra; — ifci^, at^J. alge- 

brai^ki, algebraican ; — if*-, tn. al- 

gebraista. 
«liment, f. hrana; — ation, f. hra- 

njenje. 
5ttiquote, at^. odlomni. 
3Uforat!, f. Äoran. 
9Uto»€n, m. alkov, postelja, spuonica^ 

lozDica. 
5(tt, attcr, ottc, atte«, arf/» v4s, sav; 

svi ; atte fein, neatatl ; otte raa(^>«n, 

potrositi, poharjiti, iztratiti^ po- 

tratiti. 
%U, H. sv6, svost. 
aa^mit«, adr. juf, jorve, ve^. 
Sniba, od», ovde, t«. 
Witt, f. alea, ulica od defrvlje. 
91Ilego»m, /. aIeg;oria; — ifc<>, adj. 

alegoricki; aIegori6an. 
%fitin, eonj. na, all, no, ma. 
9l((em, a4j. säm, jedin, bez droga-, 
. -^ejl|j, m. (t.) samoposld; — gt« 

»alt, — Öcrrf^aft, f. samoderitvo, 

samosila, samoTladstvo ; — l^anbel, 

nt. samoteritTO, samoprodaja; — 

^(inbCet , nt. samotiergovac , sanio- 

törzac; -7-^f(^«r, m< samodiriac, 

samoyladac j — ig, adj. jcdln, »am ; 

— betfauf, m. monopol, samoteiitvo. 
9((lema(, adv. avagda, svcdj, svedjer, 

Bvigdar, av^k, navjk, w4ke , ri- 

kom. 
9((Un'f aU<, adv. pod svaki oaoin/STa- 

kako; — tl^alfcen, adv. posvuda, 

BTH^dS, Svigd«, STodaT. 



9(«fittift 

aWcrbinfll, adv. da kako, di, nego, 
Bvakako. 

mix!tVix^Uu^ti%% o**. svÄtao; —er 
Jt6mg, sWtli kralju! 

SWer-erft, ad», najprie, najp^iTo, prie 
svega, iiada avej — getreue^, a^\^ 
najvernii, prevfean; — gnSbigH «<;'. 
DajmilostiTU, premllostiv ', — ^aitb, 
— Ui, adv. rgirakojak, BväkakoT, 
svake virstl ; — l^eiügen , pl. «vi 
sveti (blagdan); — l^eUigft, adj prc- 
ivet, najsvetii; — l^citigfle , n, 
svetotaJBtTO, — l^öc|>fl, adj. pre- 
▼isok; najvUjI, prevUnjl ; — 
^de^HbiefelBen, njegovo Teli&nstvo ; 
—^^t, m. (®Ctt), vUnjl-Cbog); 
— lieBjl, a<^'. premio, preljabezsn; 
— , adV'' krasno, vdrio Kpoj — 
nifift, adv. osobito, nada sre, naj- 
▼ise, 'verh 8v«ga; — riteiflen, pl. 
najve^i dio , naJTe^a strana; - — 
tlÄc^ft, adj. najbliil} — , adv. n«j- 
bliie; — j«U« , adv. sa .svlh atr«- 
nab, odasvakud; svlkoUci; — ititi' 
tett^&ntg, adj. najpokoraji j — n»&rt«, 
— toeg«!, f* Oiaentfeatbfii. 

2m««, a<<;'- sve; svaki; yäw flW*; — 
tn SlUem fein, bit sve u' svem-, in 
%akm , u 8vem , svega skapa» 
akapno. 

SWe-fawmt, adv. svikolici, listom svi^ 
ukupno svikolici-, —Wege, ad». 
svttdar; svigdir; svakako; — tDtiXt, 
adv, sad , uprav sad , bas sadar ; 
— jeit, öd», svagda, svagdar, uv^k, 
vazda. 

SCn^faaig, a**. «ko je tko ili «o; — 
gegenmart, f. sveprisutnost, sve^rl- 
bitnost; — gegenwärtig, aij. sve- 
prisatan; ^— gema(^, f. SHlm&lllig ; 
— gemein , ac^'. obcenit, ob^inakl ; 
ukupan j — gemeinl^eit, f. ob^enltost, 
nkapnost; —rgetoaU , f, svemogu^; 
stvo, svemoguöDost} — gewaltig- 



mmi ^ 35 g^ 

aij. STCBogii^, sremoguöan'; — 
gstig, adj. sveblag, predobar, neiz- 
Jienio dobar ; — götigfett, f. svebla- 
gost; — ^, f. akapnost, srott; 
—Ifitx, adv. ovdj, -tn. 
tKos}, f. sayes. 
tHtiiC'tn, 9. a. savezatt 8«, sjediniti 

•e-, — tc, m. MTeznik. 
Vli%(i(^, aäj. svakogodiSnji ; — , 
fldr. Brake gOdine, na godina, na 
Ktoj — mac^t, f. 9Temogu6stvo, 
•««noga^nost ; — m&d^tig, adj. sve- 
■•g«*; — tn&^(ig, adj. lagan, po- 
Isgao; — , adv. lagano, malo po 
■alo. 
Wbmitif. lajtednica, skapno dobro. 
SbngC f. prodiljka (mini^na). 
«ff'feM. a4f, svevide^; — feitig, 
fdj. srestran; od svija; — jinnb« 
1^1 • f. &tm\>iid}'j —tag, m. 
posleii dan ; — ^&gig, — t&gtl(^>; a4j. - 
mkidaoji, sragdanji; fig. nava- 
te« obiean ; — , adv. svaki dan> 
po sraki dan; — tag«gefl(^t, n. 
obicDo llce j — tagdffeib, n. od j^a, 
haljina gyakdanja. 
Wsvion, /". naplar, k^S. < 
WBfllteiib, a4f. srevladan; — nj«ifc, 
adj. premadar; — tociS^cit, f. pre- 
Bodrost; — ^kvtffcnb, adj. sreznan, 
•»«niajao-, — wijftn^t , f. »vt- 
nanje , sveznanatvo , sveznanost *, 
-Höo, f. SBBoj —seit, f. «tte- 
^} — J»» — ^Jtt^W, «rf»' P'e- 
▼ee, preriae» odveö, odvis«; — jU* 
•al, — ^jugUic^, od«, srekoliko. 
Vlaiia^ , m. almanak ; kalendar ; 

«tUmik. • 

^BMoftRf <*. nilostinja; lemozina, 
HAa, ud^la, dar, zadnsbina ; — -amt, 
•> — ^^cge, /. milostinjstro ; lemo- 
sioantvo, zadaibinstro ; — ^ii^Ui 
f. lenoznica, kntia za lemozina ; 
•~^. — ^cger, m. lemozinar^ za- 



tHeltermuttet 



dosbenik; — fafkn, m. ikrinja S4 
lemozina, lemoznlca ; — fammtung, 
f. sabiranje, küpljenje lemozine. 

SKpc, /. aloa; — ^olj, n. aloevlna. 

aiofe, /. öepa (rlba). 

^fy , m. möra, märaj — en , f. pl. 
planine; Alpe (b^rdfa Srajcanka) ; 

— fuf, m^salamunovo atoro. 
mp^abtt, n. azbuka, f. SUfa^. 
^9 , conj. kad , kada ; kao , kako ; 

nego, od ; na priliku ; — ob , — 
roit, — rotxm, kao da; — baf; 
neg, nego da. 

^dbatb , conj. odmah , ndi^ , taki« 
Bkoro. 

%(6bann, adv. onda; tad, tada. 

9(fc, Oiiv. tako; <UkIe, dake. 

^tl^tx, f. svraka (ptica). 

9Ut, ad[;. (im (Scgtnfat} )tt neu) star; 
vet (yeti)) , vegd ; doban ; daran } 
na dobi , pri dobi , pri godlnah ; 
in — en Seiten, u staro doba j (alt* 
9&tetif(!^), starinski, Btarostayaii ; 
et iH 20 Sa^re — , imadvaest go* 
dinab, ima ma dvaest godinah ; toit 

— ift er ? koliko ma ima godinah 7 
att, m. alt (glas), 
attan, m. doksat; balkan, londja. 
%Uat , m. oltar, lirtvenik ; —Blatt, 

n. kip od oltara ; — ^betf e , /. po- 

lu'ivaj od t)ltara ; — le^en, n. cörk- , 

veni feud (dar) ; — leud^fer , m. 

SV jtnjak od altara ; — jlüA , f. 

— Blatt } — tud^, n. obrus od oltara. 
SKtBatfen, adj. (»rot) star, bajat 

(kridi). 
%ltbeutf(^} a4j. staron^macki. 
3llten, pl. f. 3leltcm. 
alter, n. starost; vrfme} davnina-, 

doba, itarin^; v^kj »6n — «^er, op 

starine. 
5lelterli(^, adj. rodlteljskl. 
attermann, m. stareSina. 
aeltetmutter, f. pramati, prababa. 
3* 



dby Google 



%titttn 



^ 36 »- 9bnt«a»fd^nft 



%dtvcn, pl. rodite\|i. 
SUtterni oitttn, v. n. storati, ostar^ti. 
9UItent(od, adj. sirota» hez roditellah. 
SUterf^wa^ , ad/ slab od starosti ; 

— itiaf^t, f. razred pojodiDama. 
%UtxtSfum, u. Starina, davnost; — 6« 

f orfc^et, funbiger, m. staroznanac ; 

— f unb€ , f. staroznanstvo , davno- 

xnanstvo. *" 

%ttttwa.ttx, m. pradjd, praotac. 
9le(tefie, m. gtaretina -, najstarii. 
9Utfr&nfif(|^ , adj. starofranacki ; tU- 

rinski. 
SOtgelgc, f. »ratfc^c. 
9CIt«gefet[, m. pinri detiö (a zaoata) ; 

biije, m. staroWrac. 
SUtifl, m. altista. 
SUtftugi OiO'' modar, pametan} pei- 

posao; — t^un, p^rpotiti. 
9feltlt^, a4j. postar, starakan. 
SCUmeifier, f. dttctmann. 
StTt'tnobifc^, adj. starinski) — muttctr, 

f. baba; — "oaitx, tn. dM; praotac, 

prarodite^i — )}&tertf(i^, a<t;. sta- 
,riii8kii — )>otbetit, «». pl. praotcij 

pradWl, atari; — »ciberm&^r^M, 

m. babja pri5ica, pripov^at. 
Sdunmaticiun, n. pitomceviaa. 
^umnuS, m. pitomac. 
9m (an bcm), pi^». na; v^h. 
5lmatgamirett, f. iöerquitfcn. 
3Cmarant, m, tratpr, strator (cvet) ; 

— en , adj, tratoroF , stratoroy ; 

— tnfaxU, f: tratorova boja; — en* 

farbig, adj. tratorast, stratorast. 
%maxt\lt, f. kajsia; tr^anja. 
^(mavedcn^aum , jn. kajsta; tresnja 

(d^rvo). 
3fma jonc , f. amazonka ; — ntUib , n. 

haljina amazonska. 
StotBo^ , m. nakovanj , nakoyaloj 

— fc^mieb, m. kovac. 
«mbra, m. ambra; -^^olj, «. derro 



ambrom diiufe \ — traut, n. un- 

brina (trara). 
Slmbrofia, f. ambrosia, jwtiro> jestoj- 

ska nebeska, pt^a bogovah. 
Sbneife, f. mrar, mravipac. 
Sme{fen«b&r, m. mravoider; — ft , «. 

jaice od mrara; — ^aufie, m. mra- 

vinjak; — Ibtot, m. mravolav, tka- 

rambei mravoiderni. 
^me(mcl^(, n. inkaaa, stirka. 
^bnett, 91. amen/amint tako budi. 
%tnttif\)% m. ametist (dragi kamen). 
Slmiant, m. amiant, asbest (kamen). 
%mmt, f. dojkinja, dojka. 
Smmenm&f r(|en, f. ^(tweiberm&^rc&ot. 
Wmmtx, f. sternadica, sternadka, fiutk« 

(ptlca>. 
Ülmmer, f. tr^ioia. 
^mntfdt, f. amnestia, (t.) odr^iba, 

oprostnica. 
Sbnnejlirung, f. odresenje> oproste^i«. 
^mortt|lr>(n ', v. a. eine Utfunbe, u-' 

tmertiti izpravu; — ^ung, f. usm^- 

tjenje. 
%mv^tx, f. ®oueram^fer. 
Stm^^ibium ,' {pl. — ien) , n. amabia» 

iivo Todokopno, t. j. zivu^e na 

kopnn i u vodi. 
^{(mvl^it^eater, n. amäteatar. 
«mfel, f. kos (ptica). 
^mt, n. ein, slulba, (t.) ared ; duinott, 

derzanstvo; («^ocl^amt), veiiluimisa} 

(®itbe) ceh ; (Ti^ict) kotar, oknii- 

je, srez, podruoj#; — ei, f. — l^ail«, 

n. sudnica, (t.) uredionica; — frau, 

f. ^stnica; ^astnikovica ; — lo0, 

adj. bez sluibe. 
^emttid^, adj. uredoirni. 
^mt'mann , sudac, sudia; oastnik; 

— männin , f. sudinja; ^astnica; 

^stnikovica; — mannfd^aft, f. sud- 

^ia; kotar, podruoje. 
%mii' , adj, »t6 86 tioe ured« ; 

uredski j — atfcjrift, f. uredski pre- 



dbyGoogi 



Smufet 



-8 37 g^ 



«nbif 



pii; — be}»!, m. uredgki kotar; 

— Slatt, «. aredski list; —böte, m. 

priiUT slaibeni; — Bruber, m. ko- 

lega, sndrag, drag,' druSbenik (a 

dolbi); — bitnct, m. sluga, slnfi- 

beiik; — db, m. sln^beoft prisega, 

aUetva; -— dfcr , m. slaibena 

ttrnoit-, — gc^ütfe, genof, m. f. 

^mtthabcr; — ^anbtung, f. aredo- 

nnj«; bie — ifat ftatt j« finben, 

■red ima postupati , (t.) üredsko 

fiojeaje ima se predazeti j -^Kcib, 

n. sloibena, cinoyna haljina*, — fo« 

Pra, p/. ehiibeni troskovi •, — ^i^t, 

/. Bloxbena da£no8t } — ^jfcge , f. 

tmtt»trri<^tung ; — plaH^, m. mre- 

diSte; — fd>dffer, m. haznadar, bla* 

fajnik sInibeDi; — f^rdbet , m. 

dnibeDi pisar; — fieget , ji. sIoZ- 

beni, oredski pe&tt; — forge, f. 

duibena sk^rb ; — ^^ube, f. sud- 

Bica, aredionica} — Verrichtung, f. 

dutba, aredsko oprayljenje; — ver« 

toaüer, m. namlstnik slaSbeni ; 

— 90gt, m. nastojnik 8la£be ; — »og« 

tei, /". Dastojni^tvo slaibeno ; — wirtf 

famfeit, f. aredska dflatnost. 

XKulct, n. prillk, amajlia, zapis, 

'faf prp. tia; k, ka; prij virhj 

kod-, do; u. 
^buu^tfret, m. pastinjak, samoüvac. 
^bolog'ie, f. analogiam spodobnost, 

nalika ; — tf^, at^'. analogUki, spo- 

doban; naiik. 
^\t, f. Scrgtleberung. 
'KQaf, f. ananas. 
^Km^e, f. (t.) bezTladnost, f. (Skfe^^ 

^8!e^t. 
Wora.te, f. anatomia; ,— Ifer, m. 

uutom» razudnik-, — iren, o. a. 

uatoDirati, raznditi; — if(^, ad[/. 

«Batomi^i, razadan. 
hbm, m. teg; qsItj obd^laTanje, 



teSanje (zem^e) } sijai^e sita*, do- 

zidanje; — cit, t>. a. dllati> teSatt 
^ (zemDu), sijati (iito); dozidatl^ 

— V. r. Daseliti se« naataniti •«! 

-^-«r, m. teiak, tezateJlj. 
9bibefe^(en, v. a. zapovidati, xapo- 

Wditi» narediti; priporuJiU. 
SInbeginn, m. po^etak^ po26lo> po» 

stanak. 
9(nbe^a(ten, v. a. zadirSat na tebt 

(haljina itd.). 
9(nbeifen, v. a, zagrizti; ugrizti; bic 

Sif^e beif en ni^t an , ribe nede da 

hvatajif. 
9(nbe(angen, f. 3lnY.ingen, ^Betreffen. 
9(nbeUen, v. a. lajati na koga. 
anberaumten, v. a. obiljeüti*, odre- 

ditl, ureöi, uricati •, — ung , /. oM- 

Ijelenje; odredjenje, are^enje. 
3lTlbet^-en, «. o. klanjati, 8tovati } — it, 

m. poklonik« klanjalac^ stoTalac; 

— ung, /. poklon, klanjanje-, ito- 

▼anje, poklonstvo^ — ungAoÜrbig, 

ßdj. TrMaD poklonstva. 
Slnbetrad^t, üi — glede, u obzirn. 
^betreffen, f. anlangen, 
^betteln, v. a. navaliti nä koga pioS- 

njom. 
SInbei, adv. pored toga } a isto dobai 

verh toga. 
einbiegen, v. a. prigibati, prignuti; 

prilagati, priloliti, pridavati^ pri- 

dafi. 
9(nbiet»^n, v. a, nuditi» |»onaditi kogn 

Cime , pripora^iti ; fi^ ^— ». t. 

nuditi se, ponuditi sej — ©. «. 

ponoditi, obeAktij — Ung, f. po- 

nuda. 
Slnbinben, ». a. prirezatii fig. einen 

— , darovat koga na dan godovni j 

mit einem — , nhvatltl ae s kojim: 

furj angebunben fein, naprasit bitl. 
«nbif, tn. ngrlzak, ujedlna, namama 

mekä, fig. ruiak, dorniak. 



Digiti'zed byCjOOQlC 



SCnbkfen •<S 38 g^ 

, davati« fig. 

se, okesiti se 

;led; 6cim et* 

jtol — , na pervi pogled; — tu, 

V. a. gledati, pogledati. 
VhMhlit , V. a. biejäti, blejnuti na 

köga. 
Xnbo^ren/ v a. busiti, probutiti, ver 

täti, prov*rtati, pav^rtati ; ein 5af 

— , naceti, otroriti bacvii. 
^Stec^en, v, a. (Sein, Sth\t), naceti ; 

— V, n. bet iag irid?t an, svilje, 
svanjiva; bie ö^at^t hti^t ao, smerk- 
njiva, mrak se hvata. 

einbrennen, v. a. uzgati/ zagoreti ; pa- 
liti; upaliti (trud) } udariti zig; 

— V. n. uzgati se. 
^nbtfng'en , v. a, don^ti , postaviti, 

metnuti ,. T^rci , poloziti -, predlo- 
siti; (Jtleiber), navuei; (anfuc^en) 
moliti, traziti ; eine Äläge — , po- 

' tuxiti se; SD3aaren — , prodati; 
(^nwenbeit) , uporaviti, upotr^bitt; 
jemanben — , namestiti koga; fein 
@etb -r-, potrositi; feine fflewcife 
— ^, razYoziti svoje dokaze; — n. 
predlog-, objavljenje; donos, po- 

' sao; —et, m. izT^stnik; predlo£- 
nik} tuzitelj; donositelj. 

Kn6ru(^, m. nacetje ; pocetak ; — bed 
%aQti, osvitak, sudanje, svitarije, 
zora; ($&u(nif), gnjilost, trulost. 

ttnirü^iSf acU- (faulenz) natrao, nag- 
njio; — et 3a^n, izjeden zub; kiseö 
(od Toca, yiha itd.) 

ditbtu^eh, V. a. opariti, popariti, pa- 
ri«. 

ftnbrüITen, ^. a. rikati na koga. 

Sfntiruinmen, v. a. mörmljati, zamerm- 
Ijati. 

5tnbrütcn, v, a. pocet s^diti na jajih ; 
ein angeBtüteted (St, izlezeno jaje. 



Slnbtang 



^nbac^t, f. poboznost, bogcljalmost ; 

molitva. 
^tnb&d^t'elei, f, licum^rstTo, bogomolj- 

stTO ; — ig , tuij, poboSan , bogo- 

Ijuban, bogabojec ; — let , m. licu- 

mlrac» bogomoljac. 
Stnbenfen, n. uspomena, spornen ; mein 

^ann feiigen — , moj ppkojni.mui; 

3um — , za uspomenu ; bel^alte mtd^ 

im — , spomenl se o meni ; {^tnt* 

mal), spomenik, pametnik. 
9(nber, adj. drugl ; ini ; ostali. 
Senbetn , v. a. prom^niti; menjati ; 

popravtti ; podugraciti. 
9(nbernfatt6, adv. inako, drugcie ; — 

tfftili, adv. 8 druge strane; dra- 

«ako. 
SnbetS , adv, inako, inace > drugcie ; 

— ^benfenb, adj. drugcie mislec. 
^(nbetfeitig, adj. drugostran. 
^nber8g(&u6ig, ad^f. inoreran. 
9(nberfeit8, adv. 9 druge strane ; ina- 

ko ; usuprot. 
anbecfl, f. «nber«. 
^nberdwo, ^nbertoättd, adv,-Axn^6i, 

na dnigom mestu ; — ttoburc^, adv. 

drugud> drnguda, drugudar; — 
. »o^er, adv. od druguda; — kool^iv^ 

adv. drugamo , na drugo m jsto. 
9(nbettl^a(l6 , adv. jedan i pol, pol- 

drugi. 
Menberung, f. promena. 
3lnbernjeitig, adj. ini, drugi, ostali. 
9tnbeut»en , v. a. navestiti, dati na 

znanje, pokazati, oglasiti, javiti; 

— in bcr Sßaletci, nacertati, na- 

znaciti; ^ung, f. navfitenje, jar- 

Ijenje» obznanjenje ; naznacenje. 
9(nbi(^t<en, v. a. izmiäliti tto o kom, 

potToriti na koga »to». objditi koga; 

— ung, f. laz, obeda. 
Snborn, m. teterijan. 
^nbraitg, m. nagon, navala> naralica, 

tiska, naloga. . 



dby Google 



Snbt&ngen -^ 

faMageit« V. a. tiskati, natinti, «a- 

gaati, nagoDiti. 
lifercallrcus , «. krii, kerst sv. A» 

dtie. 
Vifctc^B, o. a. snkati, nasukati; do- 

dati. 
tetingdt, o. M. natiannti ae, narar 

liti, aagnati a«, tarati se, nagoniti 

se, tiskati se. 
la'bto^ «. a. prjtiti, groxiti ae. 
Saknt^en, e. o. pnttaapatl, stam- 

JMti. 

a*rJiiCeii, 0. A. pritianuti, prUiskati, 
iKifetn, o. a. poticati. 
SKtgaen, f. Buttgom. 
fcrhtmibcr, «uio. skopa, zi^edno ; upo- 

red; jedno k dragomu«. 
tefbote, /. anekdoU» pri%a> pripo- 

▼S^Ea, kazalica 
9]lc!dK^ 9. «. omarznaiti» dosaditi. 
Saanometcc (SOBtBbnuflev) , m. Wlro- 

ib£c. 
Saonime, f. sasa (ciret.) 
tUem^fc^tctt. f. (Sm^fe^a. 

Saobcit* V. a. zadobiti po rodn ; oata- 
▼iti u bastina, naaledatro ; ongecKSte 
®äter, dcdoviaa; angeetbte ^r« 
«rt|eÜe, prirodjeni predaudi. 

ttaetiieteii, f. SCn^itien. . 

fbctüctcn, n. ponuda, ponudjeoje. 

Sncr^niiuiig/ /. pmnaoj«> IzpovMa- 
ige; (ooUc SButbigaBg) ,. podpaao 
ceojanje. 

ftKtf4KtP«f o4;. prirodjen. 

la^d^, V. m. podpirlti; potaknuti, 
foticati, pobuditL . , 

Iifa^^ctti, 9(nf&4Kni, v. a. hladiti. 

iif&belii, V. o. nixati, nanizatl. 

U^afjtn (»eratt.), f. anfangen. 

Infal^tcii, V- ^' prtTesti, doveztl, na- 
▼«xtlj fi^^, einen — , navaliti na 
koga, os^tfi ae. na koga; — v. n. 
pribliüti ae, priaUtl } an etwa« 



» &- 



SCnfeinben 



— , tnmati, ndariti o tto; ftbct — , 
namjriti ae oa alo ; angefa^en fom« 
men, priveati ae, do^i na kolik. 

«nfo^rt, f. priatanak (brqda); (Änfurt), 
priataja, mlato gd« ae priataje aa 
akelom; (im iBergU^f rf e) , po^tak 
dj>la. 

SnfaU, m. napad, navala, naa^rau^e ; . 
padnii^e; aapadak, pr^ada^ ima- 
A nja, bastina, naaUdatvo ; (eitttv StvcmU 
iftit), naatup; *-en, v. a. navaliti, 
naaernuti, udariti} pripadati; an« 
gefaUene ®üter, atarina. 

äCnfong, m. poeetak, pöbele, na£etak ; 
vr^lo, vir; uzrok; — en, v. a. po- 
^eti, zapoeeti, po^imati; (ehöol 
untentel^men) , podhvatitl ae , latiti 
ae; — «» «i. peeeti, priuetl. 

Snf&nger, m. pocetnik, novak; — 
eine« Streite«, celovodja, zametnik, 
zaietnik buae. 

9(nfang«, Snf&nglic^, adv. od po^tka, 
8 pocela, u poeetkn, a po^tka; 
. — hüd^fiabt, m. alavo, piame p«k- 
cetno, veliko; — grünb<» pl. po- 
eetci, p^rvi temelji. 

S^nfaffen, if. a. ubvatjti rukom; mit 
@eroatt — , apodbiti, pograbiti} 
(onreil^en) , nanizati v — ling , f, 
apodbitje> pograbljenje, uhvatjei\}e. 

9(nfau(cn, v. n. zagnjiliti, zatrunuti, 
gnjiUti. 

%nftd)Utn, V. a. navaliti, naa^inuti, 
udariti; podkuSavatl, napaatovati, 
tentati; eine SSteinung — , protiviM 
ae, (t.) naakociti , pobijati, oapo- 
riti; i^ laffc mi^ ba« nic^t — ^ 
nehajem za to; loa« fic^t il^n btwi 
iin'i sto mu je? — et« m. protiv- 
' nik; n^iriatelj, napaatnik; — ung^ 
f. navala, naaernutje; b£da, ne- 
vol)a, tuga-, napaat. 

9(n(einb«enr «• ^i- merzitl, nenavidJtl; 
ocerniti, opaati, opadati, civnHii 



dby Google 



^(nfetttgen 



-<8 40 &- 



Sbigdbctt 



fbftfütxtn , V, m. mennuti; primin' 
nati. 

^bifrifc^en, o. a. razfriskati, razhla- 
^i^i} A^* podbosti, osloboditi, po- 
t&knuti, podbadsti, sloboditi, po> 

* ticati. 

Sbtfügcn , v. a. pridati, prilvpiti, sie» 
piti; spriljubiti ; — Vin%, f. prida- 
nje, pril^pljenje ; spriljabljenje. 

^nfit^(*cn, V, ä. pipati; opipati«, — 
«ng, f. pipanje. 

3lnfufr, f, privoz, dovoz. 

9Cnfü^c»en, v. a. (ju SBagen), navezti, 
naTOziti, privoziti, doTOziti; (anß 
Uiten), voditi. rukovoditi ; (t.)pred- 
voditi, Kap«vvdati, bit na ^la (»d 
Yojske); aui ©d^riften — , naveati; 
Urfunbejt --^ , navesti, predlo^itl} 
(hintergehen), preTariti, varati ; Skt» 
w&iibe — , izgovore doToditi» is^ 
pr<ca?ati se; — er, m. Todja« ie- 
lovodja, eeonikj zapoT^dnik, laTna- 
telj, poglavica, glava; — erill,f. 
vodja, celovodja, zapovjdnica« gla^ 
Ta; — ung, f. privoz, doyoz; ra- 
ynanje, upraWjanje, zapovidanje; 
navod, dovod', prevara; — ungljci« 
d^en , fi. znamenje navodno , älo- 
Todno. 

9Infttt[«en, o. a, napunitij nabiti; — 
ung , f. napanjenje , napunjiranje^ 

Sbifutt, f. pristaja, pristanitte. 

9i»%abt, f, prid} kapara, zapogod, 
HTera; oenova ; tuiba; ra^anj pro- 
kaz , ocitovanje ; vist ; izvlstje. 

9(nga{f'en, v. a. buljiti (na koga)} gle« 
dati otForenimi usti, zjati ; — er, 
m. z>aIo. 

9big&^nen, v. «. z^vati, zcvniiti (na 
'koga). 

Üngebftube, «i^ dosgrada, prisgrada. 

Xngeb'Cn, f. a. dati na racun ; dati 

* prida, pridati; oznaniti, javiti j ta- 

iiti; etwa« — , dati oabovtt od 



dby Google 



Sfngeftiiibe -^ 41 ^ 

kfi, im Zon —, biti ^lovedfa; 
— V. n. iyigrati , poee^i i?ratl (u 
brUh); —er, fiMtaiitelj , (t.) pro- 
kaulac) (IDeintnctant) , (t.) opo- 
Wdoik. 
ii^ciiBbe, n. godovni poklon. 
ftige^Hc^, aJ^j. tako nazyao, tako re- 
«en-, ~ arfv. kako sto kaiu, kako 
«e goYori. 
ia^ciogd, Ol// priklopljeii, dodat 
iigcioroi, adj. prirodjen. 
J^'fet «. ponuda. 

^f^fbt9Mt , a4f, zagoren , ogoren , 

(ion ^pti^tn), zagoren, prismadjen. 

fcsrtwiieiij adj, piirezan, futj — , 

uprasit 
tbgÄing, f. ofitovanje, toiba, omova, 

sare't. 
l«8Ao^ Caffcn, ». a. ^ö(f« — , 

dati, dozToIiti pomo6 koma. 
*ijcbcii!en, f. 9inUnUn. • 
Sagegangen, a4f. troo» gnjio> pokva- 

reo. 
iagegrif CRCT , m. natko^nik, napa- 

den. 
Sa§c^9t, a<l/ privezan, prtdan, 

dodan. 
Siidc^itge, Xnge^nfCr n. privezka, 

pomz; piitft, mo^i. 
Ibte^&sfe, tt. nah^rpp, namet, na- 

■os. 
S>ge^en, «. a, (einen), prositi, zamo- 
Uti koga za sto, nayaliti , napasti ; 
~ V. n. ticati se koga j (erttagti«^ 
fnn), pro^i ; po^eti, pocimati ; tru- 
*^i> ^ojititi , %(a toitb nic^t mtffx 
—, ne^e blt riie moga^e, bie Bin« 
fn ^tfftn vom l^euttgen Zaqt an, 
o' danaanjega dana pocima te^i 
kanata, toa« ge^t baS bic|) an? Ito 
je tebe za to briga ^ ^i ge^t nodb 
Of moie podocti, ba0 Bleuer »tu 
U(^ — , neie vatra da M ulge. 
^(^, m4f, noT> norak, buda^i. 



SCtiflencfm 

miad, — > aifo. u obzim toga, gl^ 

deei na to^ ito ae toga tiie. 
9(ngc^5ren , v. u. prinadleiatl , bitI 

ii}i, bief Jtinb ge^(rt mir cm , oto 

d£te je moje. 
Xngel^örig; ai^'. prioadleZeöi, — er, m. 

prinadlesnik , meine Sbtge^örigeiv 

moji rodjaci, moji Ijodi. 
SbtgcUagte, m. tuienik. 
9(nge(, m. petica, kanjol, »toler (od 

▼ratah itd.)> baglama. 
%ng<Ir f' (aum Bfifc^ang) ndica. 
Slngctb, fi. kapara, zapogo<f, uv^ra. 
9(nge(egen, od[/. (anflofenb), oblünji, 

susldan ; fic^ et»a4 — fein (ajfenr 

brinutl se, starati se zaSto ; (toüran 

einem liegt), yaian} ~^eit, f. posao, 

probitak, — Uid^ , adj. vaian, na- 
- pre«an, — adv. vaino, pomno, 

napretno, briSno. 
Stngeiegt, adj. osnoran, nredjen, pod- 

metnot, poloien, sagradjen.. 
^Xi^itUtx, m. rlbar na udicn; — ^fÖr» 

mig, adj. udicast, — adv. ndifasto, 

— ^!en, m. kuka od udice ; — ic^t, 

adj. udifav; — macf^er, m. ndiSar; 

-^n, 0. a. lovitina udlcu, pecati; 

fig. no(^ etwa« •— , Snditi, traiiti, 

iskati. 
9(nge{ob>en , v. a, obe^ati , zaWeat^ ' 

zagoToriti, zare^i ; — ung , f, obe- 

^anje, zaT^^anje, zagotor. 
^ngelrut^e, f. prut rlbolomi y — fc^ur, 

f. odmetac, porraz ; — flem, m. 

polarna zyfzda ; — 'nt% adv* siroiB. 
Sngema^t, adj. zaiinjen, na^injen. 
9(ngemem, adj. ubiljeien, zabi^jelen, 

— baf, buduöl da, videdi da. 
^[ngemefen, 0(^. primlran, pristojan, 

— adv. prirajrno, pristojno } — ^^eit, 
f, prim^tnoat. 

5lngene|m, adj- agodan, prijatan, mio, 
Ijnbezan, — adv. ugodno, prijatno, 
milo> Ijub^zno. 



dby Google 



9(ngec 



•<8 42 g>- 



^^QJbtn 



Ma^tt , m. patnik , paSinac , livada ; 

— Htttnt, f. krasaljak, ovcica, is- 

krica (cWt). 
9(ngefc^o{ten, part. naatr^ljan, ranjefi, 

zaijubljen, zatravljoa. 
I^Sefe^en, adj, poUoVaii« znatan, od- 

li^n, ugledan. 
Slttgcfe^cn, eonj. budu6 da, jerbo, Vi- 
deo da. 
9i|j)cfcffen, adj. naseljeo, nastanjeo ; 

— fein, imat nepomicnih dobarah. 
9(nge|ldj^, «. lice, obraz, oblicje, im 

— e ber gangen SSklt , svctn na 

oiigled, preda srira svetom. 
%ngt^(f)ti , adv, >red, preda , na oci- 

gled. 
ftngeftammt, adj. didoirski, prirodjen. 
Sbigtflecft, adj, ukaxen, zaraSen. 
Sbigetoanbt aaU. uporavljen. , 
Sbtgekccl^nen, v. a. priu5iti, priviknuti, 

obiknati; fi(^ ehoof — , prraoiti se. 
9(nge»o^n^it, /. obi^aj^navada, nauka. 
%n%t)a>bifnt , adj, priu£«n> priviknjeo» 

obikao. 
^tngie^en, v, a. politi, naliti, pviliti, 

pokvasiti, poskropiti, namociti, ßg. 

opasti/ocerniti, ogovoriti; wie an« 

gcgoffcn fU^n, atojati kao sliveno. 
'^nglimmcn, t>. n. uigati se, uÜgati se. 
9»g{i^en, v. ß, ingleziti, pohigleziti 

(konja). 
abtgto^m, •. a. buljUl» izba\jiti oci 

(u koga). 
mgten^en, v. n. medjiti, graniciti. 
^grenj-cnb , a4j. sus^d^n > pogr»ni- 

«an ; — ung , f, siisedstvo , granl- 

jenje. • 
i(ngreif'en, v. a, pipali) ticati, tak- 

nnti ; uhvatiti, spodbiti, pograbiU ; 

(geiDaUt^&tig) — , navaUti, naser- 

nuti , udaritt na koga , popasti ; 

(cnttvjiften), törti, alabiti; eine ^r» 

^it — , primiti se, latiti se posla ; 

einen mit Porten — / ruiiti koga. 



napastU naskoilti na koga ; einen 
bei bet (S^re — , u pottenje koga 
dirnuti ; ba6 ^x^ — , ganutl s^rce ; 
Ut (Kofi greift ba« (Sifen an, herdja 
izjida gToidje { fl(^ — v. r. sUiti 
se, naprecatl se *, — b , adj. naTa- 
tjiTajuc, nasertajud, adaiajuö ; — tt, 
m. nas^rtalac, napadnik; — U^, 
a4j. doku^iv, doseiljiT^ takujir, 

^griff , m. (mit SOi^orten) napad (r€- 
cita) ; (mit SBaffen) naserna^e 9 
navala, dirnutje, taknntje -, — bev 
(S|re , diraige u pottenje < — <at 
SBerl^gen, d^riialo« deriak, ru- 
cica } — «bünbnifi, n, odarni saves ; 
— fricg , m. udarni rat ; — wetfe, 
ad», udamo ; — IveKf , n. ndains 
tvirdja. 

Sbigrinfen, v, a. ciritt se, odfrati m, 
ociriti se na koga. 

Sngjl, /. tesko^a, skerb, stiska, mvka, 
nemir ; — ma(^, plasiti, strasiti ; 
ti toirb mit — « bojim se, strah 
»e j« i — gefc^K« / ». ▼»?*) p j«* 
od straha. 

9(engflt0'en , v, a. plaSiti, straii^, 
mu^iti , zadati , zadavati skerbt ; 
— ung, f. mnieiye, plaie^je, strar 
senje.' 

%ffHQ^li^, adj. straSUiv, s|(erba% 
brizan, nemiran ; — feit , f. nemir, 
skerb, skirbijivoat, briga, stiska^; 
staranje, tfekoia, Ulskoba. 

%ngflf(^»ei$ , m. hladan, studen snoj 
(od muke) ; ber — bra(^ t^m an«, 
polio ga hladni znoj ; — «oQ, adj. 
pun tjsko^e» straha, muke itd. 

^guifen, v, a, viriti, poviriti, za- 
viriti , savirivati , gledati , pogle- 
dati. 

tXngiirten, v, a. pripasati, pasati, 
pripasiVati. 

^ngui m, priKir. 

^Ba^^n, lU n. imat na sebi, nosiU i 



dby Google 



Snl^aftcR -€ 

6i^ unk ^trum^fe — ; biti obu- 
m; cfvem nichts — !5imeii, ne- 
moi Baoditi koma , aemo6 niita 
da kaoat o kom» neiaod nn do 
iira ni blizu. 

«B^oftea, f. ^l^&ngen, WxtUbtn. 

liefen , V. ä. zakuciti , . prikoJiti, 
ukraatj ; na kuka oMIiiiti { — 
V. «. xakT«äti se, sakucitr se. 

Si^fatt-ai, 9. a. (f^^atten), astaviti, 
UBstariti, sustaTiti « uloviti> obu- 
steviti; (wibcr^cl^eii), protiiriti se; 
fii' ()lDnigeii) naterati, prisiliti» 
■sUiti, ailiti ; einen geric^ttid^ — , 
sostaTiti , satvoritl ; SBaavcn — , 
saastaviti; eisen )U ttxoat — , na- 
govoriti, potaknutji koga na sto; 

— «. «. um ein 9R&b(^en — , pro- 
•tt dJTojka ; Bei einem auf ber 9<eife 
— , BaT^mati se ; (fortfa^ten) , tra- 
jati« obato^ti ; (auf^dren), prestati ; 
fi(^ an ttmai -^, uhvatiti ee, pri- 
mti se ie%a. ; — (nb, adj. matljiv ; 
■eprestan, trajui; eine — e StUtt, 
sima dog^otrajoa, postojana } eine 
— e Jtrann^eit, holest daga, eine 
— e 9lt)ttei, llk stezav, ateiuöi; 

— adv. bec prestanka, neprestano i 
— er , m. ustavilac , sastavilac $ 
pod|K>r ; - — tpwatt. m. pravilo j — 
^tc 92ad7fcrf4ung , uzrok za Iztra- 
Uranje 5 — fam , f. !Sßt^axxt\^ 5 
— nag, f. ustayljeaje, uzdirianje, 
«kTatjenje. pitanje, prosba, traiba, 
Mgoraranje; trajanje, staynost, du- 
loterpnost; prestanak. 

^b^bmiicni , V. a. pribiti , pribijati. 

^og, m. prilog, dodatak ; (Partei), 
piririenstro , stranka , slfdba i 
~ (tRebeoiage) priklop; einee Se« 
fkamcnU, priloiak od testameata } 
kt Seufet imb fein — , rrag i nje- 
gora mati. 

Maninil «. n. vls^i, prljonutl, pri- 



43 fr- 



9üi|eiiii{teUen 



janjati, d^riatl se» ahvatiti a« i0fß i 
einem — , bitI s kirn, derfiati a 
kirn; einet SDIleinung — , biti miali 
koje, «IMit ja. 

9nl^&ng«en, v. a, priWsltl, pridati, 
dodati, ob^siti, WSati ; einem etwal 
— , priiiti komu ito ; fi(|^ — r. r. 
priUpiti se , prijonuti ; — er , m. 
8lMb«nik, sl^dnik, stranac, ttra- 
njanin ; — ^in , f. sUfdbeniea, alld- 
■ica ; — ig, aij. prillpljen, pridan, 
dodao, prijonat, nagnat, tIsc^, za- 
metnut, zapojet} eine llnterftt<^ng 
gegen Semanb — m^c^en, «taritl 
koga pod iztrailvanje { — toerbe«, 
do6i pred sad j einen !Proeef — 
ma(^, podi<i, dignuti prayda na 
koga; —-igfeit, f. privirienost, 
nagavtje, prigautje; — l\dl^ , adj. 
priv^rSen, prijonnt^prignat, nagnut. 

Wa^QiVi^, m. dab, hak. 

Sn|au(^en, 0. a. ca^ahnati, xahaknutl, 
dUiati (na »tu). 

^n^äuf'en, v. a. küpiti, liakupiti, na- 
girnnti, noslti, nan^ti; fig. urono- 
2iti ; fld^ — , nakapitl se, nabratl tie ; 
— ung, f. nakupljenje, nag^rhutje, 
Danos, namet ; flg. umnosenje, skap, 
sastanak. 

9n^e6en, v. a. pridignuti, dodigaati, 
dizati} — «. n. pojeti, po5ioiati, 
8tat4} er l^n^ alfo an ju reben, 
Stade, po£e goToriti oirako. 

Sn^eften , v. a. prikop&ti , prUitI, 
pril<piti,privezati, pristaTitr, pribiiL 

Kn^eiten, «. n. zall^iti se, srasti se; 
zarastt; — v. a. lliltl , zall^itl, 
izvidati. 

SCn^eim, adv. doma. 

«rt^eimfaHen, «. n. prlpasti, zapasti, 
dopasti, do^i, pripadati, zapadati, 
dolaziti aa dio. 

Sfe^eimnetten , t>. o. datl , pustm na 

TOljU. 



dby Google 



9n^cif(^i9 



-a 44 g>- 



^nUtbtn 



9n|eif(|^i9 ma<|>«n, |l(^, f. r. podbva- 

tlti se> obreöi se; obeöati; pona- 

diti se. 
9(n9clfch, V. a> pomoci koma name- 

tnnti, digouti stogod. 
Sbi^enfen, f. ^nl^&ngen. 
Sn^tr, adv. amo. OTamo^ simo. 
S^etfunft, f. abifunft. 
Sbil^f^'en, 9. a. nanckati« draxiti, na- 

draliti; naurkati, nagovoriti, po- 

ticati; — tx, m. nckalo, uckalac, 

— ung f f. ackanje , draienje ; ur- 

kanje, potaknutjc. 
Shtl^eut, f. ^eutc. 
Wa^öjfyt, f. Tisina, yisost; breSuIjak^ 

birdasce, glayicica; verh. 
Sbil&T'en, V. a. 8lutati> poslotati, sa- 

sluSati (sWdoke); — tx, m. sltsalac, 

poslutateljj — ung, f. slusanje, 

poslusanje, poslab ; poslubnutje («W- 

dokab)', nad^ — , jluvii. 
Sbt^fi^fen, f. 91. doskoeiti, doskakati, 

doskakivati; sko^iti, skakati na 

sto. 
fldiid, fit. anit, ooliz (s^me); — brontit« 

XOtXn, m. anisevica; — ^o(), n. ani- 

sevina. 
ablieft, f. 3M»t. 
Sntanf, m. nabava, pribava \ kupljenje, 

knpovanje ; kapara; — m , o. a. 

kapoTati, kopiti ; prtbaviti, naba- 

▼iti } {l(^ — o. r; naseliti se, ca- 

staniti se. 
Snf&ufev, m. kopac. 
Ibifer, fii. sldro, lenger; ^ »or — 

legen, badti sidro, nsidrati se ; «ot 

— ttegen, po^ivaf o sidr»; ben — 
li(i^ten, dignati , izvudi sidro ; ben 

— fa^)^jen, pres^^ sidrenjak ; — 
(ein 9Rap) , vidro, bario, baiilo^ 
— arm, m. zub od sidra; — toje, 
/. boja, znamenje od sidra; — fefl, 
o4i. sidroran , usidran , zasidran ; 
— ffieS«/ /• lopata od sidra ; —getb, 



n. sldroTina ; — gntnb , m. mfeto 
za sidro , sidritte; — ^^afen, m. si- 
drena kuka; — l^af^el, *». sidreni 
vitaoj — l^otj, f. — flo(f; — frettj, 
n. kriz, kerst od sidra ; — higet, /l 
raevasto z^rno (a Tatrodfljah); — 
\t^, n. sidrei^t rnpa, okoj — lot^ 
adj. bez sidra; ba< @(^iff ift — , 
broi je pogobio sidra; — n, v. it. 
usidrati se> spustiti» baciti, bacatt 
sidro ; nad^ etn)a6 — , imati sto n» 
misli, iskati, trasiti stogod; — 
)pl^i^, m. sidritte; — xt6l^i, n. praro 
od usidranja; sidroWna; — vtng» 

^ m. kolobar od sidra; — rut^e, — 
fiange, f, civ , deblo od sidra; — 
fc^aufet, f, lopata od sidra; - — 
f^tnib, m. sidrar, kovac od stdrah ; 
— feU, — tau, n. sidrenjak, konop 
sidreni; — fiorf, m. deryo, panj si- 
dreni; — aei(i^en, «. f. 9(n!et(oie; 
— jott, II». f. Snfergetb. 

%^hiUtn, v. a, korati, prikirati Terl; 
gom, yezati, privezati na lanac- 
— «ng, f. prlkoy, prikovanje, ^1- 
kivanjei 

Witten, 9. a. I^piti, prilfpiti, sl^ 
piti. 

^nKage, f, tuihi, xaoba, obtaSenje, 
korba, ukor ; (in Bufamm.) tulbeni ^ 
— fammet, f toSbena komora; — 
fe^rift, f. tuxbenica; — flanb , m, 
tusbeno Uanje; int ^- fein/ pod 
tuxbom biti ; in — «etfe(^en , sta- 
Titi pod tuibo; — ^en, v. a. tafiiti> 
obtuziti; koriti, nkoriti. 

9lli!(&get> m. titibenik, tuiitelj; — itt, 
f. tu£iteljka, ta£iteljica> tuibe^ 
nica. 

9(n!Iammern, v. a. priskobiti, pripeti 
skobami; fic^ — , v, r, uhratitl 
se,' sgrabiti se za sto. 

^nKang, m. suglas, odzir. 

9n!teben^ r. a. tjpiti , priKpiti , bU^ 



dby Google 



fUm^bm 



^ 45 g^ 



Vntatigen 



piü; — V. %. prijoQVti, uloWtl 
se, pril^piti se. 
ftObOkü, f. tKbincicn. 
laflcib««, V. a. oblaeiti, obaii, odl- 
T»ti, od^nati ; ^l«^ — , v. r. obaöi 
se, odenoti se, obl«^iti se, od^irati 
•e-, — wt%, f. odAa, nihe, odora; 
oUaccaje, obalut. 
liflätmi, V. a. keljiti, IJ^piti, pri- 

keljiti. 
UCsged, «. «. xToniti, pozroniti. 
Mam%ttt, V. n. sloiiti se, slagati se; 
odazTsti se; mit ben ®t&fcrn — , 
kacati ea2smi. 

SbfCo^f«cit, «. a. kacsti, pokucati; 
tnei, iztu^i, biti, nablti; —tx, m. 
kncslo, kolnt, alka, bio^ng (na 
«ntih). 

Sihw^fcii, «. a. sapotiti, priputiti, 
prikopcati, zakopcati. 

SaCBa|»fai, v. a. privezati, sveaatt ; 
fig. poceti. 

Xalöbeni, v. a. meiiti, name^iti. 

Sl{oittmeil , V. «. doei, dospeti, sti- 
gnati ; )ttt mnt^ttn 3cit — , doöi 
a nerrjme; übet — , nameriti se 
na zlo; borauf fommt attc« an, o 
tom Tisi svekoliko; ti fcmmt mir 
oaf eine folc^e Jtlcinigfeit nic^t an, 
Ja negledam za tako malene strari ; 
boraaf fommt ed eben nid}t an, ne- 
zavisi ba« od toga; t9 auf« %tn' 
%txfk — iaf^tn, pastiti vodu. do 
«stah ; ed Ccmmt mir bet^c^laf an, 
can me hysta^ koad fommt eu(^ an, 
fto vam je ? t(^ to&re f(^6n ange« 
tnnneii, l^po bi se bio namfoio 
Ir'po bi nagraisao} ed aufbenSluS« 
^nu^ eine« — taffcn, pustiti, dati 
komu da osudi } ti bavaltf — laf ' 
Irn, dati, pastiti do togs; votnxi, 
d ntr baranf anfommt, ako bade 
samo do toga; bei allen Unterne^' 
nomgctt fommt el viel auf bo« (Allid 



an, o srakom poslu se bo6e irMs « 

cd fommt mic^ eine %m^i, eine Sii|l 

an, strah me je , to^ me je $ ef 

fam mid^ l^rt an bil..., mnogo 

me stolajo, dok . . . f. ^n>anbe(ip 
SnfÖmmting. m. prihodoik, doSastnik, 

doSalac 
9btfo^)»eln, v. a. vesati, savezati, pri- 

▼ezati. 
9btf5rnen, o. a. namamlti, nameriti i' 

mamiti, me^iti. 
Sbifra^n, v. a. grebstt, nagrebsti. 
^frie^Kn» v, n. poziti/dopasiti, do- 

miUti. 
Xnfitnbi9«en , « «. a. ozratl , oglasiti, 

objarlti, oznaniti, nar'stltl •, — nng, 

f. oglas, objayljenje, oznanjenje, 

nay^Stenje, oziy. 
Slnfunft , /. dosastje , priiastje , do- 

lazak. 
Xnfu)))»efn, v. a. vesati, prirezati 

(pse); dobaviti, priskerbiti (iemi 

komogodir), o£eniti ga. 
Sbifüttcn, f. Snfitten. 
9nt&(f^eln, v. a, sm^Siti se, posmenuti 

se (na koga). 
Snta^en, v. a. smijati se, nasmijati 

se (komo). 
^ioi^t, f. plan, osnova^ (bal ^ge« 

fi^flte), prilog, dodatak, pridavak; 

(@tvi(^tun0) , zametnatje , ostay } 

(nat1irn(^e — ), sposobnost, talent; 

(äJertl^eUung einet Slbgabe), poresa; 

(Abgabe), poresa, namet-; (ita^ital)« 

glaynica, kapitö; (am Ufer), na- 

ploy. 
9(nl&nbe, f, pristaja, pristaniSte. 
^(nlanb'en, v. n. pristati, pristanuti, 

dovi, dolaziti, stapiti na kopno ; 

— ung, f. prlstanak, dosastje, pri- 

■astje. 
«ntongm, v. n. dosp^ti, do^l-, um 

eine Sagfa^ung, moütl xa ro5iste{ 

ma« ml4 anlangt, Ito se mene tlie. 



dby Google 



^l&Bflen -^ 46 &- 



9(nli}<frii 



SülAllseii, V. a. duljiti, prodaljLti, 
produljivati. 

Sbtangenb, ad», n obsira/u pegleda, 
glede, sto se tiie. 

Xliiaf, m. azrok, povod ; prillka, pri- 
go<Uf gllka» prikftx. 

9(n(affen, v. a. (einen Sei(^), naponiti 
vode i itteibungSfUiif e — ^, ottavit na 
kome haljine; pustiti (pse na ko- 

' ga); einen dM — , osramotiti, 
opsoTati i eine SRä^e — , otToriti 
mlio ; ben @ta^t — , modriti, po- 
modriti nado, celik; fld^ — «. r, 
ukazivati se, kazati se $ imati tice } 
wie (&ft fl(^ bet itnabe, an? kake 
se kae d^e? 

Sbilauf, m. ()um @^ringen) , zagon, 
nagon -, (^nfatt), navala, nas^rotttje ; 
(dubtang), naloga. 

%ttaufen, v. n. (an\äftotVitn) , ote^i, 
nadnti se ; nate^i, prtteöi, nagoniti 
• se, zate^i se, zaietiti se; taroatl 
adariti o Sto; (al« (^ita) , navoöi 
se, naobla^iti se, znojiti se; (aii 
SBein), zaplesniviti ; u((( — , na- 
mjriti se na zlo; [ein 8Bi(bf(^n>etn 
— laffen, nadraiU na se, probosti 
vepra; («om Qifen) , cahirdjati; 
ein (Bttotf^x Uan — laffen, pomo- 
driti puskn. 

^nl&uten, v. n. zvoniü, pozFoniti. 

9bt(e0«en, v. a. pristaviti, postavitl, 
primaknuU, metnati, vir^i; ein 
(Sewel^r — , nam^riti, pritisnati 
(puaka k obrazo); .Reibung — , 
obuöi se; (amsenben) upotrlfbiti; 
(errii^ten), zametnati, lavesti, nsta- 
vitl; — einen S3au, (Sarten, )C. zJMno- 
vati ; einen ^unb — , prlvezati psa ; 
ein $ap — , nabiti , obrujiati ba^vu ; 
8euer — , podmetnati Tatra; tia 
Äa^itat — ^ dati novce na pribi- 
tak, na kamate, uloiitl novce ; tB 
»or barauf angelegt, to sn kanUi ; 



fi^ mit bem 9l&(f en -^, nasloniti 
se s ple^l; flc^ — (ßto^ je.)» »*- 
hirdjati itd.; ben &mt(i(|^cn9)erf(^(ttf 
— , metnuti sto pod aredoyni pe^ 
&t; — «. n. wiebec — , oporaviti 
te, pomoöl le, ugojiti se; (wn 
Riffen), pristati, prlstanati, pri- 
stajati; — ef(i^(of, n. katanae, lo- 
kot, <Uit; — nngSort, f. (W (5a« 
pitaiitn), na^in alaganja. 

SbiUl^en, H, sajam; — d»erfit(|^, nu. 
pokusaj zajma. 

^nle^ne, f. naslon, prislon. 

9(n(e|n«en, v. a: nasloniti, priiloniti ; 
eine S^iüt — , pritvoriti^ prlprfti- 
▼rata; — ung, f. naslon, prislon. 

9tnlel^n, e. a. n^itl, nauliti. 

SUtW^'e, f. zajam, f. 9Utte^en; 
V. o. ozajmiti, nzaimljiiratl ; 
zajmoprimac. 

%t(eimen, t>. a. prillpiti, prikeljiti»- 
l^piti, keljiti- 

9[n(eit«en, v. a. yoditi, vestl, rakoTO^ 
diti, n^iti, ravnatl, upatiti ; — ung, 
f. vodjenje, acenje, ravnanje, npr»- 
ta, rakoTodstTO, naputak, nputa; 
prigoda, prilika. 

Sbitenfen, v. a. ravnati, QpnTlj«tl> 
upraviti. 

^nleu^ten, o. a. obasjati, obasjavati. 

anliegen, o. n. ticati se, tikom leiati % 
zaklapati, stojati dobro (od ha^l- 
nah); einem um et»o« — , moliti, 
prositi; fig, brlnuti se, leiati na 
serdcn. 

anliegen, n. skirb, briga, brlnntjei, 

SlnUcgenb, adj. priklop^en, priloien, 
pcimetnat; pogranijan, tikom le- 
ieöi , susMan ; — er Ort, sus^dttro, 
m^sto obliinje. 

SlntoBen, f. 9bM)reifen. 

9(nlif^e(n, v. a. Saptati, priUptati 
koma. 

9biM«en, «. a. prirabiti, naTabiti. 



dby Google 



fbdbtffm -^ 

nkiü, mamifi; — ung, f. vablje- 
Bje, Bumljenje ; namama. 
hlU^m, V. o. pripojiti; pripoja- 
ntij — ung, f. pripojavanje ; prl- 

XRÜ^ot, V. a. lagati, slagati. 

Xnad^, V, a. pridati, nadoJati, 

prisUTiti, privezati-, fficin, Obfi^t. 

— , uliojati vino, voie Itd-, geUer 

-, nalositi vatru} flc^ an etwa« 

«B«^, podhvatit se cega } pd^ an 

'öfR matfytn , verei rnke na koga. 

tnw^.en, f. (Srma^nen ; — «ng«- 

f<^i«i, M. opomena; list, pismo 

od opomene. 

Sbmiffrat, V. a. namalati, pengati, 

naicngati. 
^tanarf^, m, pribliSayanje« pribli- 

seoj«, dohod, dolauk. 
inwrf^irai, v. n. priblisati se, 

do^i, dolaziti. 
ÄBiit|f*en, ^^ , V. r. usloboditi se, 
«aditi se; prisvojiti fito sebi, 
MktfTati, agrabiti; — enb, a<^'. 
preasetan, zakt^van; — adv. po- 
Borito, neprayedno, preuzetno; — 
^, adj. posTojen, ot^t> ngrabljen ; 
•*• po grabeia, po neprardi ; — 
mg, f. EakUv, zaktivanje ; ngrab- 
Ijenje, otimanje, grabet. 
^^Buniem; v. a. dozidati; zazidati. 
tacfb'ett , v. a. javiti , objaviti, 
ftijavlti; —HV, m. (t.) prijarilac-, 
— «»9# f' javijenje, objavijenje, 
V«fj«va; — nng«'; pvijavni. 
Y^m, V. a. mliati, smISati. 
**i!«en, V. a. zabiljeiiti, ubllje- 
iiti> bilje2iti} pamtiti, zapamtiti, 
■pttiti; — ung, f. biljeSka, pazka^ 
«pttka, blljeienje, zapaSenje; — 
vifltBcrt^, adj. znamenit, yredan 
piaeCi, pametodostojan. 
'iBiKfni, V. a. uzimati, nzeti mJrii ; 
%. «podobiti, l»riin<ri«i. 



47 g>- Xmte^imn 

$(mnif(^n, f. 9nm«igeit. 
^nmutl^; f. milina, milota, milostj 
prijatnost, dragost, krasost, u^od- 
■ost, razkota; — en, f. Bumut^en; 
— ig, aty. adj. mio, milen, prifa- 
tan, drag , udvoran / razbludan; 
— «reit^, — «mU, adj. milostan, 
pun miline, mllote; — ung, f. 3«» 
mutl^nng. 
^nnabetn, v. a. pribosti> pribada«, 

priticati iglom. ' 

%maQtUn, v. a. prikovati, pribit{> 
prigvo^diti, prikirati jfavlom; — 
ling, f. prikivanje (caTlom). 
Stnnageit, v. a.' nagrizti, oglodati, 

nagrizati, glodati. 
Snna^en, %nMtm, v. n. pribliüti 
ße, pristapiti, nastupiti, pribliiati 
se, pristupati. 
%mhf^n, v: a. prifiiti, priSiTati. 
SlnnA^er-nb, adj. pribliiaju^;* pribli- 
Itvj — ung, f. pribliSenje, pribli- 
ÜTanje; — tingimeife, blizü, od 
prilike, okolo. 
^mia^me, f. pri)atje; primljenje-, na- 
jam (singe); bic — fei (aJotaulfc» 
^jung), nzeirSi-, -^ an ®o^ne«flatt, 
posinovljenje, posinjenje. 
5(nnat<n, pl. f. Utopisi. 
SCnnaUfl, m. Jltopisac, Ktopisalac. 
«nncfcfl, f. ^itvbtl 
Stnnel^mbar, adj. prihyatan. 
^nne^ni'en , v. a. primiti , primati, 
uzeti na se ; titttn In 3)ieii|l — , 
nzeti koga n sluibu ; («oraudfe^en), 
stayiti, postayiti; an ®o^nelfiatt 
— , posiniti, uzeti pod svoje-, fl(^ 
Semanbe« — , uzet se za koga ; 
eine 5Wemung — , prig^Hlti mi- 
saoi flc^nmettoa« — , podhyatitl se 
^ga*, — er, m. primilac, akcep- 
tant; — tii^, adj. prijatan; ugo- 
dan; ndroran, uljudanj adv. pri- 
jatno, ugodno, ndyorno, uljadno ; 



dby Google 



Sbutetgeit -^ 48 &- ^(nreii^n 

^bi^ratUtir f. n. adavati » udariti o 

Jto. 
^n^reifeit, o. o. 'slaviti, diciti, hv«- 

liti> pohvaHti. 
^prellen, v. a. baciti> rinati, tur- 

nati o ito; fig, rarati, preyariti, 
an^Jrpbhfttt, V. a. ogledati. 
9llH)U^, m. ores, nakit, napraya ; — en, 

V. a. resitiy aresiti, kititi, naki- 

titi. 
^tainer, m, medjar, 
5lnranfcn, fl(^, «. r. pei^ati se, po- 

peti se, poyiti se. v^ 

3tnrat^»en, v. a. gyftoyati, nagoya- 

rati, nagoyoriti, napotith — ung, 

/. aaylt> nagoyaranje, nagoyor, 

naputa. 
9(ntau(^en, v. 4i. paiiti, zapaiiti, z«> 

dimati; zakuriti. 
^rftuc^em , o. a. kaditi, okaditi. 

nakaditi. 
^ccc^n^en, v. d. ra^unati, naraeu- 

nati> prira^anati, zarlzati» stayiti 

na racun; fig. priminiti, pripisati, 

okriyiti; obaditi -, — ung , f pri- 

racuiyanje, zar&; prim^na, okriy* 

Ijenje, obada. 
3(nrebe, f. goyor, beslda; goyorenje; 

— fad, m. zoyni padez, peti pa- 

dei> yokatiy (u sloynici). 
^nreben, v. a. goycxriti s kirne; (eine 

— einölten), besrditi, goyoritikomo. 
anregen, t>. a. buditi, pobuditi uzbu- 

diti» potaknati, poticati, uzpiriti ; 

(crtv&^nen), pomenuti, spomenuti, 

spominjati. 
^ncegncn, v n. udarati, biti, udaviti 

daid, kisa. 
Anregung, f. pobudjenje, potaknntjet 

ettött« in — bringen, pobuditi &to ; 

((Smäl^nung), pomen, spomenatje. 
anreiben, v. n. tktti, naribati, na- 

terti. , 
^nrei^en, v.u. nanizati, nizati; fl^ 

Digitized by Vn*v^>^-< i%^ 



— (tc^teit, f. prijatnost, milina; 

Bgodnost, dragosti — ung, f. pri- 

jatje, primljenje j najam j — ung 

an <Sol^nedflatt, posinoyljenje , po- 

sinjenje. 
%mtiqim, v. a, nagnuti, nagibati. 
Snne^n, f. IBenet^cn. 
Snnieten, v. a. zaglayiti, zayernati, 

priudar4ti (cayö). 
3lnno(^. f. S^o(^. 
9btomaiie, f. neprayilnost. 
^(noni^m, adj. bezimen. 
Snorbtt'en, o. a. narediti> urediti, 

rediti; razrediti, prirediti; dati 

zapoyld, zapoyediti •, — ung, /. na- 

redba, uredba, ved, razredjenje. 
^Ünpadtn, v. a. grabiti, pograbiti, 

popastij hyatati, aloyiti, loyiti*, 

toyariti} nayaliti. 
9tn^aipi^n, V. a. keljiti, prilepiti {ti- 

•tom)* 
Sn^affen, v. a. upodobiti, pripodo- 

bitii primiriti} — i, adj. pristo- 

jaif, prilicaft« primlran. 
Sln^citf^cn, o. a. biceyati, sinuti, 

osinuti, aibati. 
9(n))fftl;t(n, v. a. priyezati, priyezi- 

yati, yezati o kolac. 
Xn^ffan^'cn, v. a. saditi, nasaditi, 

il(^ wo — , nastaniti se, naseliti 

se; — er, m. naselac, naselnik; 

— ung, f. sadjenje; nasada, saseo- 

bina. 
9(n^|15(!^n, V. a. prlbiti (klinom). 
Stnjpfüigen , v, a, doorati, poorati; 

orati. 
%xi)pi^tn, V. a. smoliti, zasmoliti, 

nasmoliti. 
^n^iffen, v. a. pisati, popisati. 
9(n^t&rren, v. a. kriyiti se, derati se. 
^In^oi^en, v. a, kacati, pokucati. 
2ln^)«faunen, v, a, trubiU, raztrubiti. 
3ln))ragcn, V. a. adariti znamenje, 

biljegu na Ito. , 



«itKifni -« 49 g>- SUfottgen 

^dimbcrn, v, n. voxiti se, doTesti te t 
udariti, adarati (veslom o ito). 

Slnruf, m. f. ainnifungj — en, v. c. 
»vati, zaXTati^ zazirati} (anfUf^), 
prositi, moliti; (l^ianrttfeii), do- 
zvati, prizvati, dozivati, prizlTatis 
— ung, f. zazir, xazivanje; molbty 
proinjat dozivaiije; apelacia; -— 
ungSgeti(i^t , n. apelacia, posoynl 
sad. 

%nxnffmtn, v. a, hyaliti, slayiti, di- 
citi. 

9(nrü^r«en, o. a. dirauti, taknati, do- 
takauti ; pomenuti j m^iati ; — m^ 
f. taknatje, dimu^e^ pomen. 

9(tlf&'(n, V, a. sfjati, naaijati, posi- 
jati } — «ng, /. U8ev j 8yaq}e. 

^a^'t, ^nfagUKg, /. oglas, obfaT- 
Ijenje, nartoenje, nayifitenje} o- 
znanjenje ; o^itovanje ; (in Bttfamm.) 
n&r^^oi, najayni» — eti, v. a, na- 
reöi, naricati , objayUi , naylstiti, 
oglasitii oznaniti; o^itoyati; dati 
na znanje. 

^nfägen, «. a, pillti, napiliti, sapi- 
liti. 

^fammeln, v. a. brati, küpiti, na- 
brati. 

^nf&fftg, atU' na8tanj0n> naseljea; 
pribiyajuöl *, — »exbeit, — gemalzt 
wetben, nastaniti ae-y — ^fcit, f. na- 
Btanjeoost. 

%nSa1i, m. (^faa, ^griff), nayala, 
nas^rnutje, postnp, nastup*, — 
tined %i^ä^9, pridayak, nadometak $ 
(in bcr Otec^nung) , stavka u rala- 
na; — jum Sauff, nagon, zagon, 
mah j — Ui Biatm^ttwxmttn, pisak, 
pisk-, (ottgtf^ttttee Sanb), naplov, 
naploylna; fig. sklonost, prignutjo, 
nagnutje-, bct — bleftt fBaaxt i^ 
gtt nlebtig, ova je foba odye6 ma- 
lo, preye6 jeftino uciajena. 

tblfottgcn, V. n, saaniiti, aisati; ^(fy 
4 



— , V. r. pristati, priatajati; an 
Üt^tn @a$ Xaffen flc^ ^a^lreic^e 
9tt%ttm%ttt — , iz oye zaaade 
(izreebe) dade se izyesti mnogo 
posledicah. 
Sbreifoi, v. a. nadreti, nadirati^ po- 

eet derati ; narifrati, risati. 
iireiten , r. h. (an ttxoaB) , najahati/ 
tnniati o »to ja»u^ •, hti tuitm — , 
dojahati, prijezditi. 
larrij, M. f. Slnrei^ung ; — cn, v. a. 
aadrasiti , podbosti , podaxgati *, 
dn£iti,podbadati, podzigati ; — cnb, 
f. Äeijenb ; — ung, /". drazenje, pod- 
badaaje, nagon, podpala, podxig, 
podliganje. 
Xnennen, 0. «. natercati, nas^rnati ; 
dotercati; fig, übet — , zlo pro^l, 
■a zlo se nam^riti, nagraisati. 
Inric^t-c, f. Stnri^ttifc^, m. kahiujska 
terpeza, gotoyni stol ; — en, v. a. 
gotoviti, ugotoyiti, sgotoyiti, do- 
gotovitii zametnati, zayesti, osta- 
yitii uzro^iti, aciaiti ; @^)eifen — , 
priprariti, sluxitl, gotoyiti ; — töf* 
fcl, m. gotoyna xlica} — fc^uffet, /. 
gotoyna zdelaj — ung, f, (bet 
epn\tn), gotovljenje, priprayljanje, 
sloienje (jestiya). 
Mtait^tn, v. a. mirisati, pomirisati, 
Bjoiiti, onjositij e0 einer @a(^e — , 
pozoati po dahi, njaiitl> nanjusiti. 
Vsrt^, V. a. ogrebsti, zaderati. 
tnoUen, v. a. yüjati, navaliti, na- 
yaljati ; — v. n. ya^ati se, do- 
Taljati se, kotarati se, dokotu- 
nti 6«. 



n, V, «• zah^vdjati, h^rdjatL 
^Ui^tig, f. ^erii(^tig. 
isnAen, v. n. pribli^iti se, pribliSi* 

yati se ; — «. a. primaknuti } pri- 

BicaU. 
^bxidtn» M. pvimak, primicanje, pri- 

Uülyanje. 



dby Google 



— V. r. hvatati , uhvatiti se po) 

pij&vicah). 
ßbli^abtn, r. a. strugati , nastrugati. 
,9iifi:|^aff »en , t>. a. nabaviti, dobaviti, 

prtbaviti, naruciti; kupiti, prisker- 
} biti i r-ung, f. nabava, dobavIjaBje, 
, kupoyanje, prevldjiTanje. 
•9(nfc|K^ften, v. a. (eine $Unte k.), kan- 

daioiti, okundaciti) okasiti (puska) 9 

©tiefetn — , preglaviti , naglaviti. 
•9tnf(^&(en, v. a. po^et Idpiti. 
Stnfd^aU'Cn, v. a. gledati> pogledati, 

smatTati, — , n. — ^^ung, f. gleda- 

nje, smatranje; — enb, adj. gleda- 

juöi, motre^i. 
9(rf(^auf<(n V. a, lopatom g^rnuti, 

nagernuti. 
Sbifd^an'Uc!^ , ad/ vidiv, yldljiv, oce- 

vidan, ocit, jaran ; — feit, f. oce- 

▼idaost. 
^(^imng4»^»frmdgen; «. motreöa nioö, 
. sila ; — »ürbig, adj. dostojan, vrl- 

dan da se ridi. 
^nfc^ein, m. vid, lice, slika> prilika, 

obraz } bem — e itad^, kako se vidi, 

kako se cini •, — en, v, a. razsv^t- 

liti, obasjati , osijati { — v. n. Ü- 

nitt se, viditl se ; — enb, a^. pri- 
- kasan ; — dd9. prikazno > polag 

izranjskoga lica. 
Sittfc^ere , f. osnoya, osnutak (u tka- 

lacah) } — n, v. a. nastrUi, nastri- 

zati, snovati, osDOvati (u tkalacah). 
Ofofi^i^en , «. a. gotoviti , sgotoviti, 
; prigotoviti, priprayiti, priprayljati ; 

{i(^ — V. r. spremati 8e> spremiti 

se, priprayljati 8e> pripraylti se, 

sprayiti se. 
^[(^ieben, v. a. primaknati, tamuti 

styar jednu prema dragoj, primi- 
^ cati. 
^tlfc^iclen, r, o. «kiljiti (na koga), 

razrokö koga pogledati. 
«nfc^iefeti, ». a. raniti (Iz piiSke)} 



60 ß- 



«nff^teifen 



izkasatl, izkasiti (pasku)} ange« 
fc^offen feftt, bit udaren ; eme 9(inte 
— , p^ryi put izbaciti pusku ; ein 
@tü(f an ein anbere« — , dodati» 
pridati, nastaviti, jedan komad k 
drugomu; — tf. n. dobaciti, do- 
hititi, (iz puike) ; doter^ati, dote6i« 
doleti'ti . udariti o sto Ür6u6i i 
(t>on ^al^tn unb anberen i^rt7jlatIen), 
kristalizirati Be , siediti se, sm^rz- 
nati ; (t>om @(^imme( , 9&u(n{f)» 
hyatati se, uhyatiti se (pllsan itd.). 

^nfcf^iffen, v. n. pristati, pribliSiti se 
(s brodom). 

^fc^immetn , v. n. pllsniyfti, spl^s- 
niviti. 

9(nf<^irren; ». a. opremiti (konja). 

9(nf4lag, m. udar, udarac, udarenje, 
pribitje, lopa, lupanje; — an bic 
®(o^ , udarac > zyonjenje ; — bct 
Flinte , pritisnutje puske k licu ; 
kundak; (9(ed^nung), racuB>ucena$ 
(Entwurf), osnoya, nam^ra, misao, 
nakanjenje ; {^ttttl), cedulja, oglae, 
priboj i — en, v. a. udariti, pribiti> 
zyoniti, lajati, zalajati } ettuaS an 
eine 9Danb — , priblti , prilepiti ; 
bie %lxntt —, pritisnoti k licu pusku ; 
8feuer — , ukresati ; (berechnen), ce- 
niti, proceniti 5 einen @tr«m^)f — , 
poceti j — V. n. udariti se o sto ; 
fig. koristiti, hasniti, dfloyati, pru- 
diti, podnositi, prijati. 

^nfci^lägig, m^'. domijlljat, uman. 

^nfc^tag'Slbeitrag , m. iznesak uc^ne ; 
— jetteK, m. proglas, oglas, pri- 
boj aa cedolja. 

^nf(^(&mmen , tf. a. napuniti , nasuti 
blatom , grezom ; nan^ti , nanositi 
gliba. 

^nfc^leic^, v. n. angcf(^(i(^en fem* 
men, doplaziti, dopuziti, doyu6i se» 
prilurasti se. 

9(nf(i^teifen, v. a. zabrusiti, zaoStriti; 



dby Google 



A)mti oa Mohicah-, pripetljtti, 
prlrezati. 
^b^itsktrif V. n. 2emetati> doSeme- 

tati. 
^ifitntm, V, a. badti <ii« Sto ili 

ito). 
^t^ltp'^, v. a. nhruii, nasmacäti. 
««it^tttm, f. «nfc^Unftrn. 
*>f«^itfeR, ff. a. prikoTati, okovati, 
▼«igo« ; zatroriti lokotom , sprl- 
(fBbifi, priIoiiti> pridati, priklopiti ; 
^ m rinen — , pridruSiti se, prl- 
>»«ti ; fic^ \>tm ©traföcrfa^reit — 
pristati na kazneno postopanje; 
- ». «. pristati, sljubiti se, 
Äf(^(ijen , V. a. naporiti , zaporlti, 

u^piti. 
^I(^f. m. prilog, list ili koraad 

priloxen, priklopljen. . 
&f(^aac^en, f. anrauchen. 
^^tätn, V. a. poznati po tekn, 

po akosa. 
i»fc^ei(^tn, flc^, v. r. udvoiiti se, 

ol»gatl se, amUiti se, 
*ifi^meifcn, f. anwerfen, 
'"fi^kben, v. a. prikivati, svariti, 

priTaritl. 
'"ft^nricgen , flc|>, t>. r. privijati se, 

priljabiti se. 
^^miaen, v, a. mazati, namazatl, 
omazati ; .yarati, prevariti ; nago- 
▼mti (da tko Sto kupi itd.) ; 
®«m — , nactnjati, kvaritl rino. 
'»fj^mutjen, f. aSefc^mufeen. 
^(tfi^atten, v. a. prikopjati, zakop- 
«I«. 
''■'J^att^ett , V. a. derati, proderati 

^ na koga. 
'"[(Rauben, f. 9lnfa^fn. 
'M^^neibcu, v. a. prorjfzati, otvotiti, 

uieti, zarfoatr. 
«llft^mUt , m. pror^z , zarfa , rix ; 
«(««ti^olj), raboa, rovaS, 



61 g- 3lnf<^tt)tlf 

Slnfi^uüren, «. a. privezati, savezati, 

yezati gajtanom, nanizati, nizati. 
anft^itiirtcn, f. «nfa^ien. 
^nfc^&)>fcn, V. a. nagrabiti, c^rpitL 
^nfc^ovc, f. germa, sardlla (riba). 
9nf(^ranben, v. a. pri2arafiti, zaiai»- 

fiti. 
Slnfc^rei&eit, 9. ^. zapisati, ublljeilti, 

stariti na racon, an bie (9eio&^r — ^ 

upisati na posMstvo, an bie @teiicc 

— , upisati koga za porez. 
9(nf(^reiten , v. n. koraciti, kraknoU, 

koracati. 
9(nf(^reien , v. a. kriknnti , kri^lftti, 

▼ikati, zvati, kliknuti, zavapiti. 
^nfc^rrte , f. dizga , krajac , obi<va 

(od sukna). 
^nf(^roten, v, a. doyaliti, vaYjati, na- 

valiti ; praviti, napraviti krajac aa 

sakno. 
^nfd^nb, m. pervi udarac (na kaglani). 
9Cnf4u^en, v. a. naglaviti, preglaviti, 

(cizme) ; ^f^f}U — , okivati kolje. 
^nf(^ulb{gen; f. ä9efc^u(bigeR. 
^nf(|ür'en , v, a, potaknati , poticati 

(vatru) ; — er, m. potika5. 
^nf(^uf , m. p^rvi hitac ; kristaüzacüu 
^nfc^ütten , v. a. nasuti , naliti , p»> 

suti, politi. 
^(nfc^to&ngern, v, a. obr^meniti, oteg*- 

titi, napunitit - 
5tnf(^tt)arj-en, v. a. cerniti, pocimttli 

fiff. cörniti, oc^rniti, ogovorlti, 

opasti; 7— er, m. c^mitelj, klev«*- 

nik, ogovaralac, ogovornik ; — tttt9r 

f. pocernjenje, ogoyaranje, Wctä 

tanje, opadanje. 
Slnfc^wa^en , v. a. (einerii etwo«), i»- 

goyoritl; nagovarati koga, da nzaie 

Stogod. 
9(nf(^roefe(n , v, a. sumporiti, nasidb- 

poriti. 
Slnfc^weif, m. osnoya, osnutak (o pof»- 

Sarah). 

4 • 

Digitized byCjOOQlC 



^((^tMtfen 



-8 52 &- 



Knf^icfcn 



ftlfi^weif'at, o. a. sqovati, osnovati ; 
— rahmen, m. snovaca. 

Ilnf(^»etfen, v. a, Tariti, privaiiti, 
srariti (ielj«zo na ognju). 

9nf(^»eUen , o. a nadimati y naduti j 
— V. n. oticati , dignuti se , rasti 
(od vode). 

9(nf((»emm«cn , v. a. plaviti, pripla- 
viti , naploviti ; (in angefcf^ttxmm« 
tef @tü(f iBanb, naplov, naplovina; 
— unq, ^ napUtje, naplov, naplo- 
Tina. 

Sttfc^wimmen , «. «. plivatl , pripli- 
Tati, doplivati> napliyatl. 

%lf(^t95ben, v. a. klaciti, kreciti, okre- 
jiiti , ovapniti kozu (u strojh»rah). 

5tttfegein, v. n. jedriti, doj«driti, pri- 
. jMriti , adariti , udarati o ito (s 
brodom). 

Stnfel^cn, v. a. yideti> gledati, pogle- 
. dati, smatrati, razmuljati , suditi ; 
cttval für einen S3en>eid — , derzati 
Sto za dokaz ; bal ®e(b nic^t — , 
nezaliti novacah ; einen füt bumnt 
— , d^riati kog^ za ludä } an ben 
^(Ui^en • — , poznat po ocima; bar«i 
onf ifi el e&en angcfe^en, o tom se 
bag i radi ; @te ^aben mic^ für 
einen anbern angefe^en, vi ste me 
■zeli za dragoga ; ein ongefe^nev 
SDI^ann , otmen , znatan , ugledan 
lovik. 
Sufe^'Cn , n. gledanje , pogled , rid ; 
lice, obraz, slika, smatranje, pro- 
Billjanje, sod, poUenje, znatnost, 
▼aznosty ugled, ^aat, dostojanstvo, 
ylast, slava; ol^ne — ber SUerfon, 
bez razlike; — ntic^» adj, vidjen, 
soatan, glayan, ugledan, znamenit, 
ya2an, odlican } Ilp, pristao, skla- 
dan j —ntit^feit, f. yid, slika, I^poU, 
■Uad, skladnost, pristalost, zname* 
iiitost, znatnost, odlicnost, ugled, 
oglednost} — ttng, f. in — , u po- 



gledu, a obzira, glede, radi, po- 
radi, c^ca, zbog. 
9(nfei(en, v. a. hyatati, yezati, ohy«- 
titl, syezati (psa). 

^nfengen, v. a. perüti, izperliti, opir- 
liti, paliti, opaliti, napaliti. 

Slttfefig, f. Otnf&ffig. • 

^fe^en, o. a. staviti, pristayiti, prl- 
malmuti, primetnuti, priloliti, pri- 
siti, zara6unati, stayiti na raiun;. 
c^niti, uceniti j eine Bfrifl — , ugla- 
yiti, odrediti rok; — bie ©ebül^« 
ten, odrediti prlstojbine ; eine %ixa' 
te — , pritisnuti puskuj. (Sinmo^* 
ner — , nasellti, nastanlti j ^^ — 
V. r. prljonutl , uhvatiti se ; — 
V. M. nayallti, nas^rnati, zagnati 
se, zater«atl se; zaöi u br^me, za- 
nose^atl, zatrudniti. 

^n{!(^t, f. vid, pogled, pozor, misao, 
mnjenje; —ig, adj. — »erbctt, 
ugledati> spaziti. 

^{leb^eln, t>. a. nasellti, nastaniti; 
— f\^ , tf. r. naseliti se , nasta- 
nlti sej —(er, m. naselac, naseo- 
nik ; — tung , /*• naseobina , nase- 
Ijenje, naselje. 

Sln^egeln/ v. a. pecatltl, pripeeatiti. 

Hnjlnnen, f. Sumutl^en. 

^nflntern, [i^, v. r. bvatatl se, uhya- 
tlti se kapljuö. 

Snflt^en, v, n. sld^tl, slditi pored £ega 
11 na 6em ; prlUpiti se , prljonati> 
dörzati se. 

%n\paim, m. sprega ; — en, v. a. apre- 
gnuti, zapregnuti, hyatati, ohya« 
tlti i natezati, nategnutl } atte feine 
Jtr&fte — , napinjati se iz svib ii- 
lah, naprezati se. 

9(nf|)&nner, m. spreinlk. 

9(nf)}eien, v. a. pljuyatl, popljavati, 
pljunuti. 

9(nfpt(fenr v. a. nad^nuti, nadjyatif 
nabltl. 



dby Google 



iafpitlta, V, n. (anf tttoai) , prigo- 
Tsnti, ciljati ; (im ^iel) , igrati, 
pofeti igrati, dati, imati nika } — 
rag, /. naigra, naigrica ; naigrava- 
Bje; perva mka (a i^ri). 
tlf)»e$ai, o. a. nabosti, nataknuti 
(na razanj); «inen 3J«rtr«^cr — , 
labiti, adariti na kolac ; einen (Sbtx 
^, probosti. 
Soften, V. a. zapresti, pocet presti ; 
fy. floorati , koyati (kakovo zlo- 
eai8tfo)i fl<^ — , postati, naprayiti 
se Balo po malo. 
ia^en, v. a. iUjiti, zaiiljiti, zadl- 

Uti, zaostriti. 
^pen»m, v. a. bosti, biti, bodati 
(ostnigom); fig. podbosti, potaknati, 
lago^oriti; — «ng, f. podbadanje, 
poticanje, nagoyaranje. 
ftif)mi(^ , f. besedjenje ; goyor (na 
ob^instyo); protnja; iskanje, za- 
kt^ranje ; tuxba. 
i«\pttä)tn, 0. a. zametati, zametnuti 
• kirne rK, goyor, pocet goyoriti; 
einen nm tttoai — , zamoliti koga 
u >to; tniiti, Iskati; dirati , ti- 
cati; dopadati se. 
SafVrengen, v. a. mit bem SBaffer — , 
oSkropHi , poskropiti > poperskati, 
kropiti j nat^rati, £init skojiti pre- 
■a eemo; auf einen — , naietfti, 
Mserauti, naskociti. 
Sif^rei(^en, v. a. podapriti, podu- 

pirati. 
^^ngung, f. kropljenje, poper- 

>^nje , pokropljenje ; pokrop. 
Si^ringen, v. n. sko^itl, nasko^iti; 
potko^iti; doskoJiti, prisko^ith 
pokaoti, izpacati. 
tb^M^ , V. a. pop^rskati, poskro« 

piti ; — V. n. persnuti. 
iif^cf), m. prosenje; iskanje, za- 
ktlyan)« ; (S^t^t), potreba, pravo } 
— mac^n , saktlyati } eine ^a(^e 



53 &- 9nfl&ttbig 

in — ne^en, iskati, traiiti natra« 
ttogodir; feine 9nf^rfi(^ faxten 
laffen , odre^i se svojega praya; 
feine — ^ geftenb ma^n, traiiti, ^- 
kazati syoje prayo ; tUoai in — 
nel^men, masiti se, nhyatiti sei 
biefe 9rau mac^t ^nf^nrü^e auf 
<Sci)&n^it, oya zena derSi se t« 
lepu. 

9(nf^rii(^ig , aif. sakt jfyan $ etwaft — 
machen, dokazati, dokaziyati Sto- 
god. 

^n^pw^94o9, adf.Bmiran, smiren, ^e- 
dan, umiljat; — (o{!g!eit, f. snlr- 
nost , snifrenost , jednost , umilja- 
tost { — «ott , a4f. zaktlyan ; — 
n>a^)}en; n. zaktjyni görb. 

^(nf^mng/ m. zagon, nagon, zatl^enje ; 
(eine Jtranfl^eit), lisaj. 

Stnf^jnrfen, f. «(nfijeien. 

WilipMtn, V. n. pläkati, prati, teei 
mimo, il pored £ega (od r£ke)} — 
r. a. nan^tl, nanositi, naplaylti. 

SCnflaCt, f. pripraya ; uredba, naredba, 
red, zayod i — treffen, prigotoyiti. 

SCnflammen, f. 9(nerSen. 

9(nft&mm'en, v. a. upr^ti, opirati; 
flc^ — , V. r. apr^ti se, npirati »e i 
— ung f. apor, upiranje. 

3(nfiam)>fen, v. a. biti, nabiti (zemlj« 
itd.). 

Slnftanb, m. (9Cuff^u(, 35gening) olde« 
yanje, kerzmanje, katnjenje} (SEB&r* 
be), dostojanstyo, yaSnost; (3wei«, 
fei), zapreka, sumnja, dyojba, teS- 
ko^a; — nehmen, k^rzmati) ne- 

^ yati se ; kratlti se, smetati kome 
u ^mu ; (91njl&nbigfeit)r prlstojaost, 
dyomost, uljadnost; (bei ben 3&' 
gern), cekallca; auf ben — gel^, 
po^i, 16 «ekatl (zyM). 

9tnfMknbig, adj. prUtojan? uljodaa, 
dyoran ; ugodan , prljatan ; — feil, 
f. pristojnost, uljadnost, dyoraoat. 



dby Google 



Slnflaiib«anHalt -^ 64 g>- 

||lflaiib«*an|la(t/. oböi prohod ; — Ici, 
m4j' bezokleimo, bez smetoje, bez 
M^reke. 

Sttfianen, v. a. apr^ti, uko£iti o£i a 
&tO} fig. diviti se, ^uditi se. 

Siflatt« praep. mit gen. mesto^ miste, 
na miaio, u mlsto. 

Sa^unen, o. a. gledati, motrit za- 
jfodjeno; diviti se, laditi se. 

ftlfb^n, o. a. bosti, podbadati ; ein 
9af SBein — , naieti ba£ya. 

Mv^tdtn, V. a, nataknuti; mit9}abe(n 
— , pridlnuti, pribosti ; (an^ünben), 
vpaliti, uigati, uzeöi; (von Jtcon!« 
leiten) , zaraziti \ ein 9a^ — , na- 
eeti bacvu ) ■ — b, adji, zarazüii ) ku- 
San ; posastan ; — ung, f. natik, na- 
ficanje, posast) zarazj — ungdftoff, 
m. zarazna materia. 

9»^t\jtn, V. n. {jxxi ettt>a<)r stojati 
fored lega ili uza Sto ; »o^t — , 
pristojati, lifiti, dolikovati; (ge» 
fallen) , dopadati se , sviknuti se ; 
(ottfgefc^üfcen fein), vudi sc, prote- 
sati se; (im Bmeifel fein), drojiti, 
samnjati, kerzmati , kasniti, okle- 
vati ; bte @a(^e fann xoo^l ein ^aat 
Sage — , ta stvar se bas mo£e 
odgodit za dva tri dana. 

SilfleUen, v. a. postaviti, metnuti, 
pristaviti, primaknuti ; einen in eine 
CteUe — , namestiti. postaviti koga 
xa —, staviti Q sluzbu ; (anorbnen), 
■arediti, razrediti, razporediti ; et' 
tpal mit einem — , dogovoriti se; 
(bewetffieaigen) , uzrociti , oliniti ; 
^Betrati^tungen — , razmiiljati, pro- 
■Mtrati; ^ic^t »iffen »ie man e» 
, — \oil, neznati vemu ni repa ni 
glave; einen SJergleic^ — , prispo- 
Äobiti, azporediti; fld) — «. r. 
pretvarati se, ^niti se; — e«i, f. 
pretvoinost, pretTarai^e ; — ung, 

. /. (^Jerftettung) , pretvaxauje ; (3ln» 



9(nßofen 



otbnung), arecyenje, naredjenje» nm- 
re^yenje; — )U einem ^Lmte, Pber 
au(| bal ^mt fetbfl, namlstenje, 
sluzba ; — uttgebecret, n. postairnlca. 

2Cnilemmen, f. Sfofl&mmen. 

9(tt(ietlbcn, v. n. pripasti, zapasti pp 
nasledstvu. 

^nfituttn, V. a. timoniti, kormanjiti. 

9(tt{U(!en, v. a. vezti, navezti, do- 
yezti. 

9(n{iiefeln, v. a. obati u lizme» Skor- 
nje. 

^nfüft'en , v. a. uzrociti ; podpiiiti, 
podzeöi, podpaliti; potaknuti, na- 
gOToriti} — er, m. potutkal, pod- 
iigalac, potikalac, nagovaralac, usr 
rok; — erin, f. podiigalica» nago- 
yaralica, uzrok; — ung, f, podxi- 
ganje, nagovaranje, poticanje. 

9(n|Kmm«en, v. a. pivati, zaplvatii 
Etagen — , tuiiti se, lelekati, jaa- 
kati, jadikovati ; — ung , f. zape- 
vanje, plvanje} zapev. 

^nfUnfen, o. n. sasm^rdlti** fig. ga- 
diti se, ogaditl se» omerznuti. 

^{lol^evn, v.u. spotaknutl se» spo- 
ticati se &to. 

$(n{)dren, f. Sbirei^n. 

^nftol^fen, v. a. nabiti, nagi^esti, na- 
puniti. 

9nüi}^, m, tumutje, smuti^a» spota- 
knutje, posemutje, zaprika } ^tein 
bed — eS* kamen smutnje» {ßOti^ 
feigen), pogreska, pomanjkanje; — 
mit ber Bunge ,- mucaqje ; o^e — 
tefen , citati dobro , bez falinge ; 
(^nfatt t>on itranf beiten), nastup, na- 
vala; ^- t>en Ung(ü(f, necgoda^ 
nesreöa; (3ufa|^, iCeclbinbung). tik. 

9lnj)ofen, v, a. einen — , turnuti, ri- 
nuti koga; an etn^fl flüfen, pri- 
tariti, primaknuti, doriouti; «. «• 
an einen ^tein — , spotaknutl se 
o kamen •, mit ber 3unge — , mu- 



dby Google 



ati; inibcr bie ®efe^ —, prek^r- 
üt'u prestopiti zakonj (fic^ Utü^* 
m), tikom stojati, ticatise; (an« 
gren|en), medj&siti, grani^ith (be- 
faQen), nastapiti, naraliU } mit ben 
Seingtäfent — , kucnuti, kacati 
eatami. 

SB^fenb, adj. ticigaci se , obliioji, 
tikom lezeei, stojeöi. 

ttpfig, o^;. «potifao, sablaznjir, 
orredljiv j — c £cben«art, mao, opak 
ügied od iivoU-, — Uli, f. smut- 

■Mt. 

fRJira^len, o. a. ogranuti, obasjati. 

Sl^Angen, o. a. priyezati, prihvatiti 
koQopcem. 

Iillraiibcn, f. ^tronbm. 

i^tbtn, V. n. napeti se, napregnuti 
K, optHi se. 

Steifen, f. Stnflrengen. 

Ib|^id)«eii, o. a, mazati, namazati; 
tm &ttfU im ä3u(^( — , zabiljeiUi ; 
— V. n. taknutise, dirnuti} — er, 
«. mazalac ; — fvti , f» roazaoje ; 
—pn^ti, m. S^tka, s^eticai mazaöi 
kist, peneo. 

9a|beifien, v. a. taknutb zadiaati, za- 
dirooti. 

SiHmtcti, f. Streiten. 

^t^eng'Ctw «. a. nategnati, napeti, 
aapre^i; natezati , lupinjati, na- 
prezati; M^ — , siUti se, napi- 
Bjati se; bie Sßfesbc — , maüti» iz- 
Bsiiti koiye; bot ito^f — » razbi- 
jati si gUTU} — eine itlage , dati 
taiba; — eine» ^rogef , zametnuti 
Itraica ; — ung, /. papinjanje, na- 
ftt%, nat^, napor, trad, muka. 

Ii|bi(^, m. mazanje; namaz} po- 
datsi malaria-, (<S(^minfe), rume- 
•ilo, b^U9) (9bif(^ein)i yid, lice. 

Viffanden« «. a. doplesti, nadoplesti. 

tb^rönen, r. ». (oem SBoffer), nati- 
cati, nate^i ^ navaliti, secnati, ytr- 



65 -<S 



Antrag 



viti} — 0. u. ploriti, naii^tt 
zemlja. 

^nflü(f 'cn , V. a. nastaviti , nadodati, 
pridati; — ^unfl , f. nastaya, nad«> 
datak, pridatak. 

^fiiirmen, f. Stürmen. 

Stnfuc^'cn. v. a. (um etn>al), prositi, 
molitl, iskati, traSith — ung,/: ( — 
en,ii.) prognja, prosba, molba, m6- 
ba, iskanje. 

^fummcn, v. n. rasti, narasti, unuMr 
iiti se. 

9(ntagonif}, m. prottmik. 

^bltofel'n , o. a. oroiavati , oroiati, 
opremati , opremlti (korablju) } — 
Ung, /• opremu} opreinanje (ko* 
rablje). 

^ntaflen, v. a. taknati, dotaknuti, dir- 
nuti } einen — , napasti, navaiitl na 
koga } einen an feiner (5^re — , urrf- 
diti koga, dirnuti ga u poatenjc. 

diente, f. (5nte. 

Slnt^eit, Ol. dio, didni^tro ; — an et' 
XDca nehmen, biti dionik tega. 

Stnt^n, V. a. (anliefen), navnöi, obu^i ; 
fig. uiiniti, uzrociti. 

9(nti(^cift m. laSokerst 

Sbttit adJ. starinski. 

^ti(e, f. spomenlk, dflo •tarinsko. 

Sbiti^ot^ie, f, protustrat^e. 

^tiquariu«, m. (^ert^umlfemur), 
sUrinik, starotnanac} (iBitcfKK^ftab' 
(er) antikrar, starinar. 

Xntiquit&t f. (idtert^um), starina, 
daynost; — en, pl, f. staretine. 

9(nt% M. lice, obraz, oUiije. 

><Kntoniuefetter, n. f. diot^lauf. 

SntuniuKreuj, n. krii Antunor, slo- 
yo T (u beraldici). 

Eintrag m. ponud«, predlog ; ben <— 
ma<^n, annehmen, poouditi, priMitI 
ponudu} — cn, v. n. (herantragen), 
priniwi, dooiti, nanjki; einem et« 
xoai -—, ponuditi*} predloUtl lto$ 



dby Google 



antrauen 



-<3 66 fr- 



9ii»e^ 



auf ct»al — , iskati, traziti Sto- 
god, sm^rati ; — flettung; f. predlo- 
zeoje. 

Sntraiuen, r. a. v^n^ti, priveneati; 
fi(^ ein aR&bf^en — (affett; nzeti 
koju d^Tojkat — ung, f. vincanje. 

Stttceffcn, V. a. na^ii srfoti, auko- 
bitit (anbetreffen), ticati se; o. «. 
naöi ae, naiaztti se, dogoditi se, 
sbiti se. 

Xntreib'cn, r. a. (9ieife), nabiti> na- 
bijati obra^e ; (^rbeijagen) , terati, 
doterati j ein ^ferb — , goniti, bo- 
sti, biti (mamazoni) konja; einen 
SiJaget — , zabiti &vao ; fig. }tt 
etwad — , Sinti, goniti, podbadati, 
sloboditi; V. n. udariti o sto pli- 
vajaei; ^-er, m. podbadalac, nu- 
kilac, poticalac; — ung, f, podba- 
danje, podliganje , nokanje, poti- 
canj«. 

^ntietfen, v. a. (anfangen)« stupiti, 
nastupiti, podeti, poiimati; eine 
Steife 7 — , krenati se na pat; bie 
(Stbf^aft — , naslediti, stupit u 
dio baStinstva \ ein ^mt — , stupit 
u sluiba •, bae 3a^r — , poceti go- 
diite> stupit u godinu; — v. ft. 
pristopiti, doei Uiie? — ung, f., 
einer (5r(f(^aft , posvojenje ba- 

, itinatyai — einel 9Cmte0, prim- 
Ijenje, stopljenje u .sla£ba. 

antrieb, m. nagon, nokanj«, poti- 
canjej m% eigenem — , sam od 
sebe, od svoje Tolje. 

eintritt, m. ^ocetak, tiastanak; stnp- 
Ijenje, nastup; — einel ?[Jferbe«, 
korak, hod konjskit — «awbienj, /. 
perra, nastupna, po^etna audien- 
«ia; — ^rebigt, f. pirva predika, 

• nastopna, po^etna predika; — rebe, 
f. govor pirvi, besida nastapna-, 

- — Ifc^mau« , wi. sobet pocetnl, 

; gostba nastapna. 



Sntrixtiien, v. n. su&iti se, osuiiti 
se na cem. 

9nttt)ort, f. odgoTor; Diebe nnb — 
geben, odgoTarati , dati razlog \ 
einem bie — fc^^ilbig bleiben, neod- 
govarati; — en, v. a. odgororiti, 
odgovarati ; cdv^rnati , odrratjati \ 
odpisati, odpisiyati} — fd^reiben, n. 
pismeni odgoTor, odpis. 

^(noerfud^en, f. 9(n))rf>bircn. 

^bwertrauen, o. a. zaviriti, poWiiti, 
poazdati; pripom^iti; fi^ einem: — , 
pouzdati se a koga, poririti se 
koma. 

9bi«etn>anb«t, adj. srodan, a rodn; 
rodjak, sroj; — it, m. rodjakj — 
A rodjakinja; — tfc^ft, f. rodbl- 
na, rod, svojta. 

9ntt)a(^««, m. naraataj; (be< SfBitbc«), 
plodjenje , pomnoienje ; naspor ; 
— fen, r. «. prirasti; srasti} na> 
rasti ; rasti , ploditi, pomnozati se, 
nasporiti se. 

Anwalt m. odvitnik, zagovornik» 
branitelj; (einer (gemeinte S3erm5« 
genlioenoalter) , nastojnik ob^ine \ 
— \^% f. zavlftni^tro, zastop* 
ni^tvo, advokacia. 

9(ntva(}en, v. n, valjati se, naTslitise. 

Snn>&t)en, «. c. yaljati, nayaljati. 

Slntoanb, f. (Srenje. 

%nn>anbeTn, v. n. el toanbett mic^ 
eine Suft an, Ide mi volja, ieya 
me je, yoQa me hvnta, Selja ine 
nüka. 

^(ntvarten, v, «. lekati. 

9(ntD&rter, m. jekalac. 

Snmattf(^fi, /. (t.) ^ekanje, nfanje, 
nadanje, oiekiyanje. 

^n>A{fem, v. a. vodniti, narcdnitl. 

Stnwcben, v. a. tkati, natkati, do- 
tkati, pritkati. 

^ntoe^en, r. a. davati na Sto, p«» 
hftti prema «ema, nositi, nanfti. 



dby Google 



SbitDcifen -^ 

ftnmfcn, v. a, napntiti; opatitt; 

pokaxati, naa^iti , nJiti; odla^iti, 

odrediti« naloSiti, zapoTfditi. 
SmDcif'rr, m. u^itelj; upatitelj; upu- 

tnik, napQtnik; — nng, f. oputje- 

■je, HpaU , napatjenj« , napata } 

^^{M — , npata na plaöa , napu- 

tak \ odluka, odlacenje, odredjenje ; 

afenje, naacanje. 
Smcalbat, iulj. oporavljir; aloiir; 
k«ristu; prikladan; — feit, f. u- 
ponrljivost , obratljirost , uloii- 

roft ; korist *, prikladnost. 
invnib'cn, v. a. uporaviti, aloiiti, 

■potrAnti, slnliti se cim, obratith 

— nag, f. obrata, aloienje> upo- 

trcUfenje, uporavijenje. 
9x»ttb»tn, V. a. @o(batra — pisati, 

kiipiti Tojsku, uzimati u Tojnica; 

fil| — (äffen, po6i a soldate; 

(Wtvc^cn, eln(aben), nagorarati, ga- 

nnti , püzTati ; (btngen) , najmiti ; 

(Jbt^tUtn), naraeiti ; um etwa« — , 

prositi, iskati, traiiti ; —er, f. 

^cmer^; — W^ f. küpijenje 

(Tojske) ; M^oraranje ; narn^iTanje ; 

najan; proSenje, iskanje (devoj- 

ke). 
Snsetbcii, 9. n. ((o< toerben), pro- 

dati, razpa^i; eine So(^ter — , 

«dati keer. 
InDerfeii, v-. «. badti na sto; naba- 

eati; ctBt leitet «i bie ^autx — , 

prisloaiti llstre nta zid; mit italf 

— , okreeiti, okla5iti, ovapniti. 
IflKfen'b, ad^. pri«atan> nazo6an, 
pritoman ; bie — ben, okolo stojeöi $ 

■1 Sanbc — fein , biti u zemlji ; 

— I^ett, f. prisotnost , pritomnost, 

aazoliiost. 
%Kmt\fttn, V. a. hftrzati, zahörzati, 

njisBoti na koga. 
Initrten, v. o. tkati, dotkati, na- 

«otkati, pritkati. 



57 &- tfniefije 

^mvif^n, V. a. mazati, zamazati) 
primasati; namazati. 

Knn}o^n«en, v. n. staDoyatl, prfbimtt 
kod, blizajega-, — er,m. stanovnik; 
— ber 9(^en, alpljanin; — ber 
IDonau, podunavac ; — ber Covc, 
posayac •, — ber ^rait, podrayac. 

^(ntvttC^em, v. n. razmnoiiti se, 
razploditi se, mnoirti m, ploditl se. 

9Cntt)U(^9, m. prirast; rastnja; po« 
lolnica. 

Snwünfc^'cn, v. a. ieUt\ , poxeUti, 
iuditi; — ung, f. 3tnn>nnf(^^, w. 
ieljenje. 

Slmourf, m. namet; — bei StalUi, 
kre^enje, klacenje, orapnjenje} — 
bei SDa^erl, naplovina; (ßotU^ 
fc^tof), katanac, lokot, 6i\\t. 

SntDurjetn, o. n. pustiti korenje, u- 
koreniti se, zakoreniti se« 

Snja^I, f. broj; mnoiina; koUcina, 
kolikoua; eine grofe — 9Renf(^ei^ 
mnogo Ijudih , mnoi > mnoStro 
sveta; — en, v. a. platiti, izpla- 
titl; platiti na ra^un. 

^tnga^fen, v. a. na^eti, na^imatl (ba- 
cvu) , udariti slavina, pipa j flg, 
einen — , rugati se, porugirati m 
s kirn. 

^n)&umen, v. a» azdati, zaazdati, 
obazdati konja, metnuti mu ozd«. 

^^etc^en, n. znamen, znak, zm- 
menje, biljega; kob; slutnja. 

9n)ei(^n«en, v. a. zazna^iti, zabi^je- 
iiti; — ung, f. zazna5enje, zabl- 
IjeSenJe. 

Stttjeige, f. oglas, oglasenje, objav- 
ijenje, vjst; znak, znamenje; pro- 
glas; tuSba; slutnja; obznana, ob- 
java, odanje, pokaz, prokaz ; — 
amt, n. objavnica; — ^(att, n. ob- 
javni list; — fanjtei, f. objavna pl- 
sama; — n, t>. a. jayitl, objaviti; 
tniltl, obtufiiti; odati, prokazatl. 



dby Google 



anicttct -<3 58 &- 

pokazati; naznaciti} kobiti> proro 
kovati, slotiti -, — nb; a<(/. pokazaa ; 
— v,m. objavitelj(t.)javiIac, odajaik; 
pokazatelj; (Stngeber), tuznik, tu- 
zitelj, prokaznik, (t.) opovednik ; — 
ritt, f. tuibenica, tuziteljka, pro- 
ka'zaica , opovidoica ; — ung , f. 
(3niic^t), znak. 

5lnjettc(, m. (bei ben Jffiebtm) , Qsno- 
ya, osnutak } — n , v. a. (bei ben 
äßebern), snovati, osnovati} /"i'flr. 
•novati, kovati (itogod u potaji)j 
zametanti (kavgu, raspre) ; — ung, 
f, snovanje; osnovaaje; osnutak. 

^te^en, o. a. (f))annen), napeti j na- 
tegnuti ; (^evan^ie^en), pritegnuti, 
privlaciti ; (f c{liie|en) , utegnuti , 
stegnuti ; Jtleiber — , obuci ; @tie» 
fei — , obuti ; Jßie^ — , odgojiti, 
odhraniti ; (anführen), navesti ; — 
o. n. priblixati se ; in ben ^xttift 
— , stupit u sluzbu ; fld^ — , v. r. 
obladiti se, obu^i se ; obuti se. 

Änjie^»enb, ai</. fig. ugodan, prija- 
tan; vabljiv, mamljiv j privlacan> 
pritezan} — uug, f. natezaaje, pri- 
tezanje j navod, navodjenje j — 
ungif raft, f. pritezna> privlacna sila. 

Sblgtfc^n, V. ä, ciknati,, cikati, pi- 
skati. 

ftajug, m. priblizanje, priblizavaqje ; 
nastup; dosas^e ; stupljenje (u 
sluzbu)} od^öa, odvlo, haljine. 

1(n§ftg(i^, adj. okosan ; zadevan *, — 
fett, f. okosnost, zadrvnost. 

Sn^ugl^rebigt, /*. f. 9(ntrittl))rebigt. 

%i}änb'en, v. a, uzgati» zapaliti, a- 
paliti ; razljutiti, razjariti , naje- 
ditij — ung, /. uzigai^e, zapalje- 
nje, upa^enje. 

9nau))fcn, v. a. kosati, kosnuti. 

%l2»a(fen, v. a. bockati, pecati, u- 
grizati (recmi). 

«n^wecfcR, V. a. pribiti (cavlieima). 



^ot^cte 



^Stoitfd^ern, v. o. £ab«riti. 

^^anag«e, /. (t.) ucest; — icen, dati 
komu ucest. 

5l)jfe(, m. jabuka (vo6e) ; ber — fSSXt 
nic^t n>eit t>om Stamme, ne^e roöka 
izpod d'bla; »bäum, m. jabuka 
(stablo); (in üufamm.) jabukor ^ 
©tod »om — , jabukovac; — ^aum^ 
garten, m. jabuöik, jabuear-, — ^btin, 
f. »arfenbein}— brei, f. Welrnui,. 

%e)}fe(c^en, n. jabucica, mala jabuka. 

^^d'^xau, adj. ciiast, zelenkast (od 
konja) } — grün, adj, zeIeno-£at ; 
— ^«c^en, n. serdce od jabuke ; 
— fern, m. kostica od jabuke ; — 
fttc^en, m. pita od jabukah, ja- 
bucDjaca ; — Ueb^aber, m, jabuuar ; 
— nwft, m. jabukova^a; — mui, n. 
kasa jabukoya; — ff^ole, f, Ijuska 
od jabuke ; — n, ». «. ein geo^feU 
^ tel ^4}ferb, cicast, zelenkast koqj ; 
— tunb , adj. jabukast j — ado. 
jabukasto; — f^immeX , m. £ieak> 
zelenko (konj); — fc^nitt, — fc^nitJ, 
m, odsAi , ^etvert od jabuke \ — 
{Ine, f. naranca kioezka; — ^dr 
fi«. dersak od jabuke ; — torte, f^ 
torta od jabukah, jabukoya ; — oer« 
!&ufer, in. jabu&ir, koj prodaje ja- 
buke } — wein, m. jabukova^a. 

Sl^ofict, m. apostol, apostö; — amt^ 
fi. apostolstyo } — ^^b^rief , m. list^ 
pismo apostolsko } — gcf(^i(^e, f,. 
6ini apostolskiy — tag, m. apo- 
Stolski dan. 

^ojlolifc^, adj, apostolski; — adv,; 
apostolski. 

^Oi^tUt, f, apoteka, Iftarnlca ; - — 
er, m. apotekar» Ukamik \ — tx» 
bu(^, n. apotekarska, lekaroicka 
knjiga ;— erbüc^fe. f.skatuija, kutia 
apotekarska, Ukarska; — ergoctcn, 
m. v«rt apotekarski; — erge^Ufe^ 
m. kalfa, detiö apotekarski US~ 



dby Google 



fcanieki pono^nik ; — ttgttottbt, n, 

— i obert; — tt^ttoi^t, «. — a 
rag»; — CTgretnütm, «. — i zbor; 
— criii , /. I«karic«> apotekarica } 
, — trfimfl, /. farmacia, lekarstvo } — 

tttaxt, f. — a odredbina ; — etwtffen» 
fl^aft, f. üarmakologia, lekosloyje. 
i^p^, m. apelacia, pozov, nada- 
xranje*, (Reiben ©otbaten), apel, acov 9 
-diUkftt/ f. pozoyljivost ; -ant, m. 
posomik; — at, m. apelat» podzva- 
■i^; — ation, f. pozovj — ationi« 
§ai(^ , n. pozovfio sudiSte ) — 

— otioM'SßTafteiutn, presedniotyo 
poxoTooga suda; — (Uiottdft^rift, f. 
posovka; — aüonimttUx , m. po- 
BOTnik; — ottonSjug, m. pozovni 

pat; — iren, v. a. pozvati se. 

Mlfifit^, m. slaat, tek-, —üd^, adj. 
teean, smasan; aäv. — teSno, 
Muuno. 

9cM>tc|^, f. (Sw»«^- 

l)f)4aiibtrcii, V. n. pljeskati« pljes- 

. bbU. 

Sy^lauf , m. pljesak, pljeskai\je. 

Si^catwn, f. 9(nttxiibung. ^(uflegung. 

^ptidnn, f. Sbiivcnben, 9(ufleg(ii. 

H^liifofe, f. kajsia, natiperka (vo6e)-i 
— nbaum , m. kajsia , aatipfrka 
(sUblo), Prunwu armeniaca Liiin ; 
— uXtm, m. zirno, kostica od kajsie. 

fbftni, m. trayanj, aprilj (mlsec) ; 
vmm in bcn — ff^tdett, poslat n 
aprUjj — narrr *»• ^priljaka lada, 
badala; — glü(f, n. nestalna» ne- 
fHtojana arl^a j — totittx, n. vr^me 
ayiiljsko, rrime nestalno. 
fffptBfnxtn, V. a. odobriti» potverditi. 
tffiatoc , m. ekvator , ' jednaoitelj, 
krag jediijikono^ni. 

l^BAMt, m. rakia, iganica. 

1. akvamaria (dragi ka- 



Ic^rDafcnt , n, («on ^ret«) jedoaka 



-3 59 ft- Sttd^i« 

cina ; (a(« (Sac^e) j«dna&k ; — fte 
ettool — ®eU geben, dati toUko 
u novca, sto stvar stoji. 

%xai, m. arak, versta od rakie. 

%tXQX, n. blagajnica (dersavaa) , — iol, 
04/. blagajni; (®taatS') dersairni; 
— iatgebni^r, f. biagi^ina, prittoj- 
bina za döriavnu blagajnicu ; — tat* 
geB&ttbe, n. d^riayna kuoa. 

Arbeit, f. radnja, rabota, trad, t«g, 
posloyanje, dllo, posao ; — ren , v. 
O. raditi, d^lati, tniditi. te£ati, po- 
slovati} — tt, m. radoik, rabotnik, 
trudnik« tesak, poslenik, teinik, 
nadoicar — (in Bufamm.), radnloki; 
— crclaffc, f. radnicki razred} — etfa* 
milie, f. radni^ka porodica; — crin, 
f. teSakiaja, trudnica, poslenica, 
t«zQica, nadnicarka; — fam, adj, 
radea, poslen, prometan; — fam» 
feit, f. radeaost, poslenost, pro- 
metnostj — ^beutet, m. posloyo* 
kesa , — dbejttg (®efpann), m. jaram 
yolovah ili dvoje konja za rad- 
nju; — ^df&^ig, adi. sposobao za 
radnju; — l^auS, n, posloyna kuea, 
rabotalitte ; — dUifiung , f. obaya 
Tadnje; — bleute, pl. tezaci> nadnl- 
£ari, poslenici} — Slo^n, m, platja 
radoicka, nadnica ; — «(08, adj, bez- 
poslen, bez posla; — Kcfigfeit . f» 
bezposlenoat, danguba ; — Cmann, f. 
%xht\itx) — ort, m. mesto od posla; 
— jhjie, f. — ^jimmec, m, delarnica, 
Boba od radnje ; — tag, m. dflatnik, 
t«zatnik, dan posleni^ syaki dan, 
radni dan; — tif(^, m. posloyaöi 
Btol; — ^eug, n. orudje, balat. 

Arbitrage, A (S^ec^fet), menicnaproct-na. 

^cabc, f. arkada, svodoyje, sbod. 

2tt(^e, /*. arka j «krinja ; korablja. 

%'^VQ , n. arkiy , pismosbrana, pl'! 
smara, listovnica; — aciu«, m. ar- 
kiyar, (t.) pUmar, listovnik. 



dby Google 



%xta -^ 60 &- ^rmgefc^meibc 

fei, rakavac, trak od r^e*, — VolT« 
naracaj} — banb, n. narakyica; — 
Bein, n. gornja cir , surla od mi- 
llce; — h'aCbt, f. res, novez ; — 
hvut^ , m. alomljenje tuke, ruko- 
lom ; — hmft, f, lök, samostrel; 
— Bmflma(^er , m. In^ar, samostriK 
Ijar? — Bru{lf(i^ü(e ,' m. lucar, s«- 
mostr^Ijac. 

9(mie, m. siromah, nbogi, ubogac. 

^tmee ', f. armada , Tojaba , Tojnica, 
ordia; — heftfjl, m. sapovid yojsci. 

Sermet, m. rakar. 

%tmtn' (in Bufamm.) sironiaSki, nboi- 
kl; — anftatt, f. f. 2(im«n^au«; — 
(üc^fe, f. lemoznica, skrinjica sa 
nboge ; —gelb, n. uboiki norci, pj- 
neci nbogih» milostinja*, — ^^aiti, n, 
Bpitalj , ku6a za abogie, nboika ka- 
6a, sirotiite; — f äffe, f. kasa nboi- 
ka; — fafien, m. Skrinja za milo- 
stinja; — orbnung, f. uboiki red> 
uredba u pogledu ubogih; — pfU* 
ger, m. uboiki otac, lemozinar, aii- 
lostinjar; — ^(isci« f- siromaSko 
redarstvo ; — f C^uU, f. tkola> a6io- 
nica za nboge ; — ^fedfe( , m. lemos- 
nica ; — fleuer , f. uboiki namet» 
ubolka poreza, Stibra } — flod , f. 
9(nnen!aften ; — Mter, f. ^tmtn» 
pfit%txi — oetfotgung, f, oskövb- 
Ijenje siromah. 

Snngefc^meibe, n. narukvice; —geige, 
/. gusle od miSice ; — ^anbfc^u^, m. 
duga^ka rokayica; — ^l^ut, m. plos- 
nati letir, klobuk i — toth, m. ko- 
tarica s proveslom ; — U^ne, f, 
naslon (od stolice); —leuchtet, rm 
kerostat, lustar, kandila; — m&ttS« 
c^en, n. 9(rmnMi<teC^ya^ inisl6 od 

bid, adj. debeo kao miiica; — 
fc^iene, f. bolcak, oklop od miüee ; 
' — ff^naÜe, f. kop5a od narakrice« 



Äiea, f. prostor. 

Slrg, atU' zao, hud, lofi, herdjar, zlo- 
iest ; zloban , opak ; ßg. zestok ; 
(argÜfiig), lukar, Segav. 

Sevger, comp, gorjl ; fig. iestji ; — 
adv. gorje. 

SUrgci , m. jid , gnjev , a^rcba , Iju- 
tost ; — (ic^, a4j. dojadan, dosadan ; 
(^ttin Bovn geneigt), serdit, Ijut, 
gnj^van ; (anft&^ig) , smutan ; — n, 
V, a» (^ergcmif geben) , smutiti, 
smntjivati ; (erzürnen) , razijutiti, 
najediti; fl{^ — r. r. (übet etwa«), 
Ijntiti se. jediti se, sirditi se ; — 
nif, n. }id, gnjiv, s^rdnja, s^rlba, 
smutnja, sablazan, g. — zni, f. 

^S^lft f' lukavltina, lukavstvo , Se- 
gavoat; — ^ig, at^'. lukav, Segar. 

Sbglol, a<^'. bezazlen, bezzloban, kro- 
tak; — (ofigfett, f» bezazlenost 
bezzlobnost, krotkoöa. 

9(ergfle, superl. najgorji, najhudjl, 

Krgitment, n. dokaz, f. IBeweiS. 

Srgtvo^n, m. sumnja, sumnjiirost; — 
en, V. n. sumnjati, sumnjiti, imati 
sumnjo. 

9lrgn>&^nif(^, at^j. snman, sumnjir. 

SCtie, f. arta, p^Tka, napiv. 

Stiflarcl , m. aristarka , krüik , pro- 
tresalac. 

9rtfiofrat, m. aristokrata^ (t.) plemoWa- 
dnik; — ie, f. aristokracia , ple- 
movladarstTO ; — ifc^, a4J. aristo- 
kratan, aristokratski, plemovladan, 
plemovladarski. 

Uritl^met-ü, f. ate^eitfunfl ? — if(^, a4j. 
aritmeti^an, aritmetiuki ; — adv. 
aritmeticno, aritmtetijki. 

Srlelbeet'e , f. oskoruSa} brekinja 
(voöe); — Baum, w. oskorufiaj bre- 
kinja (stablo). 

Arm , adJ. nbog ; b^dan, siromah j 
■irota, siromatki. 

%tm, m. ruka, miiica -, — eine« gtttf* 



dby Google 



Snnfclig 



^ 61 g^ 



9(r)ctiei 



foifeCg, adj. siromah , «bog ; iievo- 
Jjan; — ftligfeit, f. siromattro, 
■boxtro ; neroUa, neyoljnost. 
fanfeffiel, f». naslanjac, Btolica s na- 
•tonon, 8 rucicami; — f)>an§e/ f, 
aarakirica; — fhi^f, f. ShrmfeffeC 
Xnnt^, f. Birotinja, siromastTO, abo£- 
tro, nevolja ; — <^ugnif , «. svl- 
dodta, BTedo&mstyo od uboitTa. 
Ininoa, m. naracaj; — i^iüd, m. 

laUca. 
fUxttt, f. atcatt, 
Smnatifc^, a<{;. aromatan, blagodn- 

baa, miriiav. 
^bttttmvmti , f. natragalja, koialac, 

BBiaac (trara). 
Strc^, m. aps, arest ; apsana , oza , 
uxBica ; tamniGa, zatror ; (in 3uf.) 
xatromi; — galten, biti za- 
troren; in — Bringen, nehmen, 
xatroriti, metouti pod 8tra£u ; ben 
— senoittigcn gegen 3emanben/ do- 
pastiti da koga zatvore; xoix ben 
gootf^nlid^n — vermetben »iCT, tko 
hoee da se aklooi obUnom zatvo- 
ni; — out, m. oznik, tamni^nik, 
apaenik, arestant, zatrorenik; — 
iroibcr, m# zatvoritelj ; ber jtt arte* 
^ircnbc, koi se ima zatvoriti. 
fmttt'Cn, V. a. zatvoriti, apsiti, asta- 
Titi, aloviti, ahvatiti, metnoti pod 
ftraia; azeti, nzimati pod zatyor; 
-Hing, f. zatrorenje. 
Inieregarbc, f, zadnja yojska« stra£a. 
li^, m, (gem.) gozica, dupe, perkno, 
lit-, — ladt , f. gaz; — UxU , f. 
palutiDa od gozice; — leber, n. 
iCnxoji zaslon (a radarah)} — 
ÜLjß, adv. natrazke, naguzi6ke ; — 
Ipf^, n. Sapak; — paulcx, m. deri- 
guica; — pxtSict , 9Uf(^<)rüger, m. 
katiaa po gazici } — ttKfdj); m. (gem.) 
■tirak, pirnja za otert gazica, gas 
lik, peikir. 



%fena(, n. arsenal, oraSnica. 

flrfenif, n. siUn, misomor. 

SbrfenifaUfc^, a^f. ai^anski, mliomorao. 

%tt, f. (Gattung), verata, rod, pleme ; 

((Sigenfc^ft, %otm), viastftoat, ka- 

korogt, zna^j , 6ud, na^in ; (®ittc), 

nayada, obi&j; (Stnfl&nbigfeit), pri- 

•tojnost, uljadnoat ; bal i^ feine — , 

nepristoji sej auf biefe — , tim na- 

anom, Uko; au« ber — f(^(agen, 

izopaiiti ae. izroditise, izmetatise; 

auf leine — , pod ntkoji aajin, ni- 

poito; einem Slder bie jweite — 

geben, preorati, po drugi put orati 

Djivu; — ader, m. oranica, ora^ 

zemlja; — bar; a4j. on6, oratan, 

pluzan ; — en , v. n. nalik biti, sli- 

£iti, ametnuti se na koga; uspiti, 

naplf4ti; ein ivo^t geartete« Stmt, 

dite dobro, dobre ^odi; udati se; 

odaratise; — fe(b, n. f. Xrtaifer; 

— l^aft, f. 2trtbar. 

Srtig, adj. uctiv> uljudan, krasan, vio, 

dvoran, ngodan, prijatan, viit] — 

feit, f. prijatnost, milina, agodnost, 

uljudnost, dvornost, u^tivost. 

^rtife(, m. clan, Jlanak, Ikljan. 

^xÜdtX'it, f. artileria, topniotyo, oganj 

yelji; — ifi, m. artiljer, topnik. 
9rtifc^o(fe, f. artidok. 
SIrtifl, m. uroetnik j — ifc^, adj. amit- 

nicki. 
«rttonb, n. f. Slrtader. 
Slrsenei, f. llk, pomoö, l^karia ; — be« 
reiter, f. 9l<)ot^efer; — bereitung , /. 
priprayljanje Ukah *, — buc^ , m. 
ll^na knjiga; ^ — bücf^fe, f. Ucna 
kotia; —en, o. n. Iloiti se> nzimati 
leke ; — gele^tfamfeit , — funbe, 
— fttnjl, f. llciteljstvo; — gerudj, 
m. miris od Ukarie; — gto«, n. 
(«rjeneigtWc^en) , suklo l^karsko, 
od Kkarle; —mittet, n. lA^aria, 
pomo«, Uki — toxe, f, U«na taksa 



dby Google 



«rjt 



^ 62 g^ 



^flrotaHum 



odredbina za lekore; — tranf, m. 
napitak, pitje Ukarsko; — verfl&n« 
big, adj. Wst l^karii, ritt im- 
teljstvu ; — tt)iffenf(^aft,f. Uciteljstvo 
— Ittttt, m. r«cept, cedalja za Uk. 

«r)f, m. I^cnik, \mtt\j, l^ar. 

Hcqtdd^, a<H}\ l^citeljan, i;ritelj8ki> 
llkarski; — e ^ebü^ren, lekarska 
plata; — (tüunbftrjtlic^e (Sfthhffxtn) 
vidareka plata, pristojbina ranar- 
nika; — ti ©utaci^ten, ti. (SjJarere) 
Ukarsko mnJnje. 

%rgt(o^n, m. Ukariita. 

9it^)tft, m. asbest (kamen), 

8t«ccnbenteit, pL predci. 

Slfc^, m. lonac, g^rnac, — Met, h. 
bismut. 

Slft^e , f. pepeo , Idg , gtimnanbe — 
(«obcrafdj^c), pörhavka. 

3C<fc^e, f. eft^e. 

9lfc^enbrenncr , m. pepelar, pepeljar} 
— bröbet, n. pepeljuha, p«peljusa, 
pepeljasnica ; — btob, n. pogaca; 
— färbe, Ulft^fnrbe, f. boja pepe- 
Ijasta;'— fa^, 9(ft^cngcf4f , n. pe- 
peonica ; — gnibe , f. pepeljinak ; 
— ^änbler, m. pep«lar ; — frug, m. 
pepeonik, 2ara inerta^ka ; — fliegen, 
m. pogaca; — fal}, n. potaSa, luSna 
soij — to^)f, f. aft^cnfrug? — tu(^, 
H. pepeljuga, luznjaka. 

9Ui^tx, 2t[<^er, m. luinjak. 

3tefc^)cric^t, ad/, pepeljav. 

SCfiermitttüOC^, ^. iista srMa. 

5liff(^ern, ». a. opepeliti, pepeliti, pe- 
peljariti ; obratiti, obratjati u pe- 
peo. 

«fdi)farbe, f. 5(ftf>ettfarbe ; — grou, afdj^* 
firbig, adj. pepeljast; — i(j)t, atij. 
pepe^av, pepelja6a. 

«ft)e, 2Ccfpe, f. (5f^)C. 

9f)>e€ten , pl. stalis zylzdah ; kob, 
slatnja, znamenja, znaci. 

«fr^att, m. asfalt. 



9ifptv, m. jaspra ((norac turski). 
9(f, n. (in ber itarte), kec, as; (ein 

®ewi<|t), gran; (®ef(^»&r), «Ir. 
SljTefurant, m. osignratelj. 
^^efuratt), f. osiguranje, sigurnost; 

— (in 3«f.) osigarni; —anftatt, f. 

osiguraonica; — gebühr, — ^rftmte, 

f. osigurnina; — polint, f. oslgar- 

nfca. 
2lffc!uriren, v. a. oslgurati, oslgara- 

vati. 
^ffe(, f. mokrica, babica, babura (za- 

reznik). 
9lffentir»en, v. a. prlmiti u Tojitike} 

— ung, f. prlmanje a vojnike ; — 

ung?' , »to se tice primanja u roj- 

nike. 
Stffcffor, m. prfsidnik. 
Stffignant, m. uputnik. 
Slffignat, m. uputjenik. 
Slffignatar, m. apatornlk. 
^jftgnation , f. asignacia , uputa> f. 

Slnweifung. 
9l|figniren, v. a. asignoyati, asignati, 

f. 5tnn)eifen. 
9(|fifen^of, m. porotno sudiste. 
Slffiflent, m. pomo^nlk ; asistent. 
Slffiflenj^ f. pomo6. 
3l|fi|liren, f. löeifle^en, Btixooffntn. 
2lffociation , /. draienje; (JBeretn), 

druztvo ; — 9» , draityeni , sto se 

tice drazenja. 
%^, m. odvoda, grana, syörS; flan, 

^▼or u d^rva. 
^efldj^en, n. gran^ica, ogranak. 
Slefleridj^, f. (Sfleridj^. 
%t^\lti'\l,f. estetika, Uposloyje ; — if<f , 

adj. esteti^ki > Uposlorski ; esteti- 

{an, Uposloran. 
9(ef!tg, adj. gr&nat. 
9(e{tling, m. poletarac (ptld). 
^j^(0(^ , 91. rupa od sy^rSi u denra. 
9({ho(abium , n. astrolab, zr^zdogled, 

zyjzdozor. 



dby Google 



Kfhrolog -<S 

*Pwffg, m. astrolog , zr^zdosloyac ; 
— «, f. astrologia , ZT^zdosIovje ; 
—^^, aij. astrologUki , zvlzdo- 
sloTski; astrolo£an, zvezdoslovan. 
^tmn, m. astronom, zrjzdoznanac ; 
— K, f. astronomia, zvjzdoznan- 
•tvo", — if(^, adj\ astrenomski, 
zvtxdoznanski. 
%»«rt. n. grane, gradje. 
*^l «. rto^iite. 

^^ a. bezboin^k ; —in , /. bez- 

*ö«wca; — «rei, f. 5t0ci«mu«, m. 

^öoxMwtYo; — i\d^ , a4j, bezbo- 

«Mki; bezboian. 

*}««, m. duh, odDha> dihanje; du- 

Mk, dah; — ^clen. dihati, odisati; 

flW bem — fommcn , zäp^ati se; 

"""• —m t^un. dahnuti ; ju — 

'wjnnen, odabnuti ; in einem — , na 

dniak; —to«, adj. zaplhan, lapöuc, 

bez dose; —tofl gleit , /". neduh, 

ilpnja; — jug, m. dahnutje. 

^"«n, c. n. dihati, odisati; dah- 

iMiti. 
^^men. «t^eml^oten, «. dlbanje, odi- 

»nje, duh. 
«rt^, m. etar, povitarce, zrak naj- 
t*»;!; nebo; — \\^ , adj. etarskl, 
pOTeUrski-, nebeskl. 
*^' "«• (3eug), atlas, raz; (8anb* 
^artenfammlung) , atlas (zemljopi- 
^i); — banb , n. pantlika, FÖrpca 
od atlaaa, od raza. 
«JJaffoi, ärfy. od atlasa, od raza, atla- 
w», lazan. 
"wj^j^&re, f, atmosfera, dahokrug, 

Ijokrag. 
y*. m. atom, nes^fk. 
J««<|Be, r. nasirt, navala. 
J*"ttflt, ji. napad na koga. 
*^tt. n. svedocba. syedocanstvo, 
«tegtat; — tren, v. a. svMociti, po- 
•Jioiitl, biti svMok. 
^, m. apta, burjan; in 3ttf. ap- 



63 ft^ 



«uf 



tor, dc(/.; — flengct. wi. aptika; — 
flrau(^, m. aptik, aptovina. 

9^, f. hrana, meka, namamaj tain. 

^etjBar, adj. grizak, j^dak. 

Stijet, f. ötfler, 9lffet. 

5(e<j-en, ©. a. projfstt, projWati; ()tt 
effen geten), hraniti, pitati, k*r- 
miti; (locfen), Tahiti, mamiti; (bei 
ben Äupfetpec^ern) , useöi, rezati^ 
ur^zati, ntvoriti, vajatl ; — cnb, atHj. 
j^dak, grizak; — fraft, f. jedka 
sila, grizka moc; — funfl, f. utva- 
ranje , vajanje j^kom vodom ; — 
— pvLiütv, n. jWkl, grizki prasak; 
— Pein, m. jWki grizki kamen; 
— ung, f. pitanje, hranjenje ; hrana, 
prehrana, prepit, kerma; — ung«* 
gebüßt, f. prehranina, prepitnarina; 
— waffer, n. j^dka, grizka voda. 

9tu, i. vaj, avaj, jao, o, Tajme! 

Äudj^, conj. I, takodjer; ttie ou^, ka- 
kegod; wenn auc^ baS w&re, baS» 
kad bi I to bilo. 

Duetten, f. M&hBi, drazba. 

^ubienj, f. predpust, poslusanje, po- 
sluh-, — faa(, m. dForana od au- 
diencie, slasaca , predpnstna dvo- 
rana; — jimmer, n. soba od au- 
diencie, slusaca soba. 

^UbitüT, m. auditor, saslasnik, voj- 
nicki sudac; — iat, n. saslusiiictyo ; 
— iatg^jraxi« , f. vfiba za sasIuS- 
nictvo. 

(üue, f, liTada> liradia, pasinac; 
lüka. 

9tuer-l^a^n, m. tetrib (ptica); — ^enne, 
f. zenka od tetr^ba; — OC^«, »». 
tur, bik diTJi. 

%uf, praep. na; za; pt>; s, sa; uZ; 
raz ; od ; — bcr Steife, na putu ; 

— einen Ort reifen, putovati kamo ; 

— bem ®(^lofe, u kästeln ; e« gel^t 
-- neun, proslo je osam; — beit 

, o pödne; — immer, za 



dby Google 



^füden -^ 

■▼Ai ; »on 3ugenb — , od mladosti ; 
Äerg — ge^en, Ui uz berdo} — ! 
— ! hajde« h^de ! na noge ! — ta* 
ttini^d) , grie^ifc^ k. , latinski, 
gir^i, po latinski, na latinsku itd.; 

— meine ^xt, po mojemu obicaju y 

— feine ^rt, na nikaki nacin; — 
ber Steile, taki, odmah; — ben 
Jtreu^et audga^len , platiti do kraj- 
care i — ober ab , okolo , vUe il 
manje; — fein, biti na noguhj ifl 
euer «öerr f^on auf? jel vai go- 
spodin yeö ustao ? — unb ab ge^en, 
Setati se gorl i doU; — baf, da» 
neka, za, da. 

Xufacfern, v. a. orati, uzorati, preo- 

rati. 
aufarbeiten, v. a, poraditi, potratit 

u radnju •, bal (Siö — , proslöi, pro- 

•Icati led. < 

Sllfat^men, «. n, dahnuti, odahnati. 
Sttf&^en; f. ^ufbei^en. 
Xttfbacfen, v. a. popeöi, prepeci. 
Sltfba^ren , o. a. tovariti , natova- 

riti, staviti, poloziti na nosila, na 

odar (mertacki). 
Sufbanfen, v. a. naherpiti, postaviti 

na h^rpu, sloiiti, slagati (snopje). 
9ltfbau«en , f. a. sazidati, sagraditi, 

zidati , graditi ; — ung , f. sagra- 

djenje> sazidanje, gradja. 
aufbäumen, o. a. naviti osnutak (na 

vratilo) ; jlc^ — , v. r. napre- 

gnati se, naprezati se na zadnje 

noge (od konja). 
Slifbefiuben, {ic^, e. r. biti na noguh, 

üelexati; biti, nalazitt se. 
Xttfbefinben, n. zdrayje. 
Sttfbe^alt'en, v. a. (aufbetval^ren), hra- 

niti , sahraniti > cuvati , sacuvati ; 

iurücfbe^alten) zaderiati ; (niebet' 

legen) poloxiti, ostaviti; ben <^ut 

— , naodkriti se, stojati pokrit, 

neskinuti, neskidati ietira; —ung, 



64 g^ Slbgefagt 

f. hrai^ei^e» {avanje, nzd^rsai^«. 
Stuf beiden, v, a. progrizti, razgrizti» 

sgrizti. 
Stufbetjeu, v. a. proj'sti, progrizti 

(vudom jedkom). 
Stufbeden, e. n. zalajati, lajati, za]a> 

jivati. 
Stufbcrjlen, f. Serflen. 
9(ufbetten, v. a. staviti, poloxiti na 

postelju; napraviti, poprayiti po- 

stelju. 
aufbetoa^ren, f. aufbehalten. 
Sufbetval^rer, m. {uvalac. 
aufbiegen, v. a. uzkaciti, ozvijati« 

uzvinuti} prikuoiti, privinuti. 
aufbiet'en, e. a. (3:ruppen h.), sabrati» 

küpiti, okupiti, sakupiti, sazyati ; 

Verlobte — , navestiti, napovid^ti 

zarucnike; aüti — , uiiniti sre 

moguöe, upotrebiti sva sr^dstva; 

— ung, f. sabranje> küpljenje^ aa- 

ziv, poziy, sazvanje; naviitenje, 

napovest. 
aufbtnben, e. a. vezati , svezati, pri- 

vezati , podvezati *, ((5fen) , razve- 

zati, razrisiti, odvezati, oprostiti; 

einem etwa« — , prevariti koga. 
aufblähen, v. a. naduhnuti, nadimiti^ 

napuhnuti; {l(^ — v. r. oholiti se, 

naduyati se, ponositi se ; nadimati 

se, naduti se. 
aufblafen, v, n. naduhnuti, napuhnuti ; 

nadimati; otyoriti puhanjem-, ein 

9euer — , uzpiriti, podpuhati; mit 

bec Srom^ete — , zatrubiti, duhnut 

u trublju} {i(^ — V. r. nadimati 

se, oholiti se. 
aufblättern, v, a, prev^rnuti, prevra- 

tjati (knjigu). 
aufbleiben, v. n. bndan biti , bditi s 

(offen bleiben) ostati otvoren. 
aufbli(f, m. pogled; uzdignutje ociuh ; 
- — en, V. a. dignuti, podignuti o£i, 

pogledati. 



dby Google 



SbfHi^, 0. n. sinuti, sevati (od 

■oBje). 
Safbltt^cii, e. H. procvasti, procyj- 

Uti; CTMti. 

iafk^cn, V. a. hniitt, T^rUti, pro- 

boMti, prebaSiti. 
iSifborgen, v. a, azajmiti, oseti 

UiBO. 

tstbcQtra, V. a. popeci, prepe^i. 
^M^(^, V. a. trotiti, potroslti, 

potntiti. pohar^lti. 
^M^oi, e. a. variti, poraritl. 
^^ifBraaf'Oi, o. «. ozklplti, uzavr^ti; 
/if raz^atiti se, razjariti se, uz- 
plamtiti, bnknati; — mb, ad/, ff^. 
Ijrt, Daprasit. 

^bifbrn^en ; o. a. otvoriti, razbiti, 
nxlupati silom; »ritf«, Siegel—, 
nsp«eatiti, odpe^atltif — v. n. 
otroriti se, poknuti ; otlöi, krenuti 
Be, ternuti, odtisnoti se, ma^i, ma* 
kaati; — cn, n. — ^ung , f. otvor, 
otvoreoje^ razboj, razbitje, razpe- 
^jenje} polazak. 

Sufheitni , v. a. razastirti , pro- 
ste. 

Safbrnmcn, v. a. poSe^i, pogoHlti, 
popalitn pripaliti; ndariti Sig; — . 
>• n. uzbnktati« uzplamtiti, planati ; 
ixgOTcti. 

3»fbtmg.eii, v. a. (aiifjiel^eii), hraniti, 
odhraniti, gojiti, odgojiti ; (sttfom« 
nenimgeii, g. ^. eine Summe), sasta- 
▼iti, pribaviti (syoto , skupa) $ ein 
^Kff— , aloTiti, ohyatiti; ehic 
Citte — , nvesti« posCarit u obi* 
^> isna^i; (einen tMpotWmqtn), 
po«oii ; einen 'J^ran!en — , izU^iti j 
(«jinKii), rasljntitft, raxs^rdlti, na 
^■äti; (aitfma^n), otroriti, otra 
»•tl; — iing, f. odfaranjenje, odgo 
Mjc; pribaTlj«iije ; nlovljenje, uwe- 
4e^; izli^enj«; rasserdjenje. 

liffoiu^, m. itai Serflen), pacanje. 



^ Sdifbre^n 

paknotje, otrorenje} (9Jbtti\t, 9W 

marfd?), polazak; jtim — Olafen, 

udariti marS> dati snamenje oJ 

polazka. 
%ufbxüfitn, V. a. otyoriti grudi, razga- 

Itti persa. 
^ufbu^en , v. a. napravitl , pravltl, 

na^initi Satra. 
9(uf(itge(n, e. a. utijati, tiglatl, pre^i 

tiglom, utijom. 
^ufBürben, «. a. natoyarlti, napörtiti \ 

einem etttKi« — , nateretiti koga Um, 

Y^rci kriynju na koga, krivttl ga, 

okriviti ga ; flf^ ttmcA — , podhva- 

titi se ^ega. 
^uf^nrjlcn, «. a. ozkefatl, prekefati^ 

kefoti a tIs. 
^ttfbamen o. a, (im !Damenf))ieO da- 

mati, TaÖJ, napraviti dama. 
Sufb&mmen, o. a. zajaziti, prejaziti, 

pregraditt 
^ufb&mmem, v. n. svitati, pucatf 

(zora) ; vedriti se, razvedriti se. 
9(ufb&m^fen, v. n. izv^triti, Izlapiti, 

izjapiti, izvapiti; — v. ä, popa- 

ati. 

^uf baf, conj. neka, da, ta da. 

9(uj^e(f'en, e. a. (Bebetfen) , pokriti^ 
baS ^ebedte, baS SBerBorgene — , 
odkriti, razkriti ; ben %\\Ü^ — , pro- 
stirti t^rpezn, stol; — ung, f. po- 
kroT, pokrivanje} odkriranje, od- 
krov. 

^ufbing-en, v. a. pogoditi, najmlti, 
uzeti, najmiti na zanat momka, ie- 
gerta, agororiti (javnopredclhooi); 
— ung, f. pogodba, najam, azet}e 
■a zanat, ugovor, uvit. 

^tnfbfirren, e. a. satiti, osustti, po^u- 
Sitl. 

5lufbt&ngen, ©. a. otvoriti silom} flc^ 
— o. r. nametnuti se, nametati se' 
komu. 

^ttfote^'en, v. a, razsokatl, odsokcti. 



dby Google 



3lufctefd)en 

odrioati» odviti, navinuti,pcivinuti, 
priiukati, ptidatt; — ung, f. raz- 
sukftBJ«, odsakanje> odvinjcaje, od- 
vitje, navinjenje, privinjenje. 

t21ttfbnf^cn, r. a. omiatiti, pomlatiti, 
overtiti, mlatiti, verüiti. 

^f&rmg'en , v. a. nametati , namet- 
nuti silom, prisiliti koga da uzme ; 
^ fiHcm — , nametati »e , name- 
tnuti se komu ; — ;ing, f. prisiljenje, 
utUjfaje, iMineUnJe. 

^fbrtt(f«en, v. a. (ein ©iegeU pritis- 
Buti , udariti (pecat) ; — ung , f. 
(bc2 ^iegeU), pritisnutje, udarenje 
(peoata). 

^ufint^e«, r. o. otvoriti tiskom, ras- 
gnje£iti; eine 9hi^ — , gnjeciti, 
razgi^e{iti>'8her8tati; razbiti, stu^i, 
^ stucati, razmecati orah ; — ung, f. 
6tToranje> razstay\)enje, »h^rstanje, 
sgnjecenje, stucanje, raznieeaiije. 

IKufbunfen, v. n. podbuti, podbuuuti. 

^ufbUnfkR, V. n. izv^triti , izlapiti, 
iJOA^tti, izvapiti. 

tSufe^geH, «. a. poderljati, prederljati, 
pozubiti. 

^ufeinonbec, adv. jedan za drugim, 
aapoved. 

^ufeiwnat, adv. na jedan put, na 
j«dan nah, na jedno^. 

pfeifen, o. a. probiti> proseöi, pro- 
derati l«d ; — v. n. raztopiti te, 
topiti se. 

^iltfeirtl^lt n. borav^enje^ pribivanje, 
^taoorafl^e, pribiFalitte; (35ge- 
fung), «klev, oklevanj«, kecanuMye, 
luiinje^^, odmi«aB;^; — ipxi, m. 
borarilitte, pribiralttte,. aUato ^i- 
biv«i\)A, »tan j — «[cliein, m. hotxT- 
nicaj — efleuer (bec Suben), f. to- 

MTBiMk. 

«ifinÄaiM«. f. QrrUttetL 

«ufetteg-cn , v. «. naloiiti , narv^lti. 



-<3 66 8>- Sluffangen 

dusuditi , nametnuti sudbono ; 



ung, f. naiog, zapoved, naredba. 
^uferjlanben, a<t;. uskersnuvü. 
2lufcri\ctj«cn, v. n. askersnuti; — un9r 

f. uskersnutje, uskers ; — *fefif v, 

uskers , vazani ; — ita^ , tn. dan 

uskerRnntja. 
Slufcrwac^cn , v. n. buditi se, probu- 

diti se. 
^ufenved'en , v. a. uskrisiti , buditi, 

probuditi ; — ung,/*. uzkriSenje, pro- 

budjenje. 
3lufetjie^»cn . v. a. gojiti , odgojiti, 

hraniti, odbraniti -, -^ung, f. odgo- 

jenje> odhranjenje. 
2(ufejfen, v. a. pojesti, izjesti. 
91ttff&beln, V. a. nizati, nanizatl> iitf 

kati, ocinkati. 
^ffa^ren, v. n. uzici, uzlaziti, otvo- 

riti se iz nenada ; aVLi bem ^(fyla» 

fe '-n, prenati se> tergnuti se iza 

sna -, )>cr ^(i)xtdtn — , strepteti od 

straha; im 3orne — , planuti> raz- 
' jaritl se ; mit bem ©(^ijfc — , na-^ 

s«sti ; vom ®tu^U — , skociti aa 

Stolice ; — v. a. otvorlti s koll, 

zapeti. 
^uffal^rt f' uslazak, uzberdica; bie — 

(S^rij^t, iizatastje gospodinovö, spa- 

sovo. 
%%f^aiitn, «. fi. pasti> panuti na ito ; 

^c^ ben ito)>f, Srm — , raxbiti glaru 

ili ruku padnuvsi ; fig. pasti , pa- 

dati, adariti, udaratt u oko. 
^fattenb, a4j. yelik, sato^n, cudaii> 

iMdBovat, ito pad«> udara « ^i ; 

-^e (Mff(^en« osobite« ▼idne, sa- 

paiaa nune» 
^f cdtm «. •. mfttaivitt, cuttaTUati 

aaboT. 

iMratati, küfitb fawtnjtfr« dokn&ti ; 
— UII0, f, okva^Dj«, lüoir^«^^ 
kvataaj«. 



dby Google 



^b^Ua, V. a. prefarbati, prenutstiti, 

preTarbivati, premastivati. 
Sajfaffln, 2tuifaf«n, v. a. ocinkati sc, 

osipati se. 
änjfaf'Cn, r. a. uhvatiti, uloviti, hva- 
tati , sakapljati ; (Segreifen) , razo- 
meti, dokuciti , dohititi , domaiiti ; 
— ung , f. bvataaje , sakupljaaje, 
lazninlienje« dokacenje, domaSenjc, 
domah ; — utigdf raft, f. — unggfloSc, 
f. — ungÄDcnnögen, n. domah, dar 
doaaienja, domasenje. 
9afcäa, v. a. piltti, prepiliti, azpi- 

My limati. 
Safcu(^ten, v. a. vlaiiti, kvasiti, pre- 
rUziti. 

Unf in^en , v. a. iiaci , iznaci,, naho- 
diti, nalaziti. 

äiijfifc^en , V. a, loriti , uloviti ; ya- 
diti, izvaditi iz Tode. 

^ffiammcn, v. a. podpaliti ; — v, n. 
boknuti, uzplamtiti. 

SWattem , r. n. uzletett , uzper»iti. 

3taff[ed7tcn , v. a. «plesti, razplesti, 
spliUti, razplitati. 

^btffliegen , v. n. uzleteti , odleteti, 
otvoriti se naglo } (butti^ pulset), 
poleteti, skociti u zrak. 

^ffic^en, V. a. ploviti, naploviti. 

%ifiiug, m. uzlet, polet. 

tttjfoTtcr*ii , V. a. pozivati» pozvati, 
niikati> ponuditi; eine Bfejiung —, 
pozvati tverdja, da se preda} — 
er, m. zazvaiac ; — ung , f. poziv, 
pozor« pozvanje, nukanje, opomena ; 
—mig«* zazovni, adj. 
^JN^en, V. a. pozderati, pozobati, 

yioiesti, poj«sti. 
XBJfriercii , v. n. topiti se , talUi se; 

nztopiti 8«» raztaliti se. 
^bf^^tn, V. o. razbladiti, poBoviti, 
•bnoTiti, obnarljati; (aufmuntern), 
podbaditi, usbudUi^ osloboditi, 
ilobodUi; — W»B, A pooav^Bje, 



67 &- StufgcSot 

obQOTljenje, podbudjenje, slobof^c- 
nje. 

8üiffü^r-cn, v. a. vozit'n (Bauen), 
graditi> zidati, sagraditi» sazidati; 
@4iauf<jiele — , igrati, skazati; 
eine SDiufil — , Igrati, izverlivati; 
im 3:rium^>^e — , povesti , voditl 
u triumf, u slavju; ft(^ — r. r. 
Tladati se , derxati se ) — ung , f. 
gradja, zidanje ; igranje, skaz ; iz- 
versivai^e} derianje, vladai^je. 

tttupQ'en, V. a. dopuniti , napuaiti, 
dopunjivati, napuBJirati; — ung, 
f. dopunjenje, napuajenje. 

3luffiittern , v. a. pojesti, potxatiti 
kermu, odhraoiti, hraniti, gojiti» 
odgojiti. 

5(ufgabc, f. (Sefiimmung), nalog, za* 
data, pitanje; (Ucbcrgabe), preda- 
vaHJe, predaja. 

aufgabeln, v. a. nabosti, nataknuti 
na vile ; fig. iznaei, pronaci. 

Aufgang; m. uzhod, uziaz; — Ux 
®onne, izhod, iztok; »om — hiM 
jum 92iebergang, od iztoka do za- 
pada; (SCufwanb, Äoflen), trotkovi, 
tratuja. 

^ufgattern , v. u. naci sumice , po 
sti-ci, nasumce. 

9(ufgeBen, v. a. dati, zadati. predlo- 
Ziti (pitanje itd.); einen SSrief — , 
predati, izrucitij Un ®ei{l — , iz- 
dahnuti, umreti; ein ^mt — , osta> 
viti sluibu; bie ^offnuag — , gu- 
biti, izgubtt ufaqje, bezufati} eineit 
Patienten — , ostaviti bolestni^ 
ka. 

^ufgebtafen, a4}. podbuo, naduvea; 
fig. ohol, nadut. ponosit, babat » 
— ^eit , f. podbulost ,, nadubtost, 
oholost, ponosnost, nadutost, baha- 
tost. 

Aufgebot, n. napovest, nav^Staj, pn»- 
^[as, p«ziT} (Sanbfturm) podigRuye. 
5 • 



dby Google 



Sufgcbtmfen 



-« 68 g- 



9(uf^ttfeln 



-*cit, f. 



SIttfgcbttnfcn , adj. podbaoj 
podbulost. 

3lttfge^en , v. n. (§. ©. bie ^onne k.), 
islaziti, isi^i, ogranuti ; (auffleigcn), 
uzi^i, uzlaziti; (aU ^flansen), ni- 
cati, pronicati; ({l(^ öffnen), otvo- 
riti se. otvarati se ; (aU <$iO , ta- 
liti se, topiti se; (fi(^ auftrennen), 
poriti se; {qA% eine @(^tetjfe) , raz- 
vezati se; (von Xnof^n), pucati, 
puknuti; (aufgewenbet toerben), tro- 
•iti se, 4ratiti se; e« ge^t auf (in 
bet 9{e(i(^en!unfl) , neostaje nUta ; 
yt%i ge^t mir ein 8i(^t auf, sad vi- 
di m , sad poznam ; — laffen , po- 
troiiti, potratiti; fl(6 bie güfe — , 
oraniti , ozlediti noge od velika 
hoda. 

Slnfgeigen, v. a. gud^ti, zagud«ti. 

%ufge!t&rt, adj. prosvetjen, ucen, ve 
dar, bistar. 

9ufge(b, n. kapara, zapogod, uvera, 
prid, namet. 

aufgelegt, adj. razpololen, od volje; 
gut ober ft^led^t — fein, blti dobre 
iti zle volje. 

Slufget&umt, adj. dobre volje, veseo, 
•aljiv, radostan; — ^^eit, f. dobra 
voija, veselost, saljivost, 

9(ufgef4aut! t. na stran, s puta, oko! 
pozor! 

^ufgen)&mit, adj. pogrijan. 

Slufgewecft, adj. veseo, iiv; xlvahan, 
badan, bodar, badar; — ^eit, f. 
tivahnost dnha, badrost. 

9(ufge»orfen, adj. — e 0?afe, uzkucen, 
uzbijen, uzvinjen nos; — e Si^^en, 
debele, nabnbrene ustne. 

mufgief-en , v. a. liti , izliti na Sto, 
nalitl; — et, m Ulvai; — töjfef, m. 
livaca (ilica). 

Shifgtätten, v. a. gladiti, izgladitl, 
ptcgladiti. 

aufgraben, v. m. kopati/ ixkopati. 



izkapati, prekopati; — ung, f. ix 
kop, prekop. 

Qlufgrafen, v. a. pisti, popästi. 

^ufgtünen, v. n. zeleneti , pozele- 
njti. 

9[nfgürt#cn, v. a. podpasati, podve- 
zati ; ((olgürten), odpasati , razpa- 
sati; — ung, f. pasanje, razpa- 
sanje. 

3t«fgu^, m. naUv. 

Suf^aben, v. n. imat na sebi; — ein 
%nt, imati aredovnn dninost; ein 
auf^abenber (Stb, polozena zakletva ; 
er l^at ben SD'lunb auf, zja, zlja. 

%ujffadtn, V. a. proseöi; prokopati ; 
mit bem ®c^nabe( — , prokljovati ^ 
(alles ^atfen), posl^i, pokopati. 

%uf^&fteln, V. a. razkopcati, razpa- 
£iti, razpetljati; pridJnutl , pri- 
kop&ti, pripa6lti, pripetljatl. 

9uf^ä!eln, Suf^afen, v. a. odkaciti, 
razku^iti; dignuti, potegnuti kakom 
D viSak. 

Shif^alt'en, v. a. nstaviti, zaastacviti ; 
zapri^iti, prepr^iti ; (in bie Sänge 
sieben), odvaci, odmaknutij (ofen 
|atten), dir2ati otvoreno; fl(^ an 
einem Ort — , boraviti, baviti se 
a kakvora m^stu; fig. fi(^ über 
etwas — , rugati se £emo, pora- 
givati se ; Ijutiti se ; zamiriti ; — 
ung, f. 9(uf^a(t, m. zaüstavijenje ; 
zapr^ka ; kerzmanje , kainjenje ; 
^micanje, oklev, oklevanje. 

^f^ftnge»n, «. a. veSati, obesiti ; fiff^ 
eütem ttmai — , nametnuti Sto 
koma ; prevariti ga, ^initi ma v{- 
rovatl ttogodjfr; — flonge, /. »erg, 
Ifeka. 

$(uf^af^(n, v. a. namotatf, smotati» 
naviti; potezati , potegnat a Tis 
na vitö. 

$(uf^4ucn, o. a. pos^^i, razcjptti. 

Stuf^ttfrtn, V. a. pravitl Mrpice; 



Digitized 



byGoOglv 



auf^nfcit 



^ 69 



(ftbe um bte fBiinf^ät — , zager- 

ajirati tersje. 

Ittf^f-ai, V. n. nagernuti, nakupiti, 

nesti na herpa; fig. poreksati; 

— img , f. nagernjiTanje ; pove- 

kianje. 

Sof^ben, v. a. dignuti, dici, podi- 

gaati, Bzdignuti; einen äSerbrec^er 

— , utroriti, metnuti pod straSu ; 

(0« Sorrot^), sahraniti, carati ; 

(®efe$(, Unterifuc^ung n.), dignati, 

■tiooti; (enbigen), dovertiti, svÄr- 

«H; bie Belagerung — , dignat 

obsadu} — bie ®eri^t«fijjunfl, raz- 

postiti sudnu s^dnicui bie Siafel 

— , ustat od Stola ; bie Srreunb« 

ft^ft — , pret^rgnuti prijateijstvo ; 

eine« mit bem anbem, etnd gegen 

ba< anbere — , jedno s drugim na- 

doknaditi. 

tbtf^>n, lt. ^f^eSung, f. dizanje, 

dignatje, podignutje « azdignutje; 

oaUtenje, ukinutje; hranjenje, ia- 

ranje; dotergnatje, uzviienje^, »iel 

9Lu\pthtni machen von ttxoai , a 

ZT^de koTati , prevee di^iti j — 

mu«!et, — ^nber ^haUl, m. dizac, 

diza^i miiU, 

^^e(n , V. a. odkop^ati, razkop- 

cati. 

^uf^eften, v. a. prikopjati; zakop- 

^i, pridenuti} einem etujad — , 

priSiti komu ito, dat ma razometi. 

'^J^f^er-n, ». a, razFedriti, razbi- 

»triti ; fig. razTeaeliti j fl(^ — v, r. 

(ttredriti se, razgaliti se ; fig. raz- 

^»diti se; — ung, /. razvedrenje> 

vedrioa» razveseljenj«. 

i'öfWfm, r. a. pomodi; fig. uzdi- 

fiati, na noge postaviti. 
«af^eOeiw f. «uftt&ren. 
Sbf^fen, v. a. ob^siti, rlsati. 
^bfbenfcn, «. ob^seiye» Teianje; re- 



S^fNüncn 



«uf^et^-en, ». a. draCiti« nadraiitl, 
uckati, nauckati; fig. (aufbringen, 
craumen), Ijntiti, naljatiti, razlju- 
titi, razdraiiti s jemanben gegen einen 
— , poticati koga proti komu \ — 
er, m. uckalo« uckalac; podbada- 
lac; — ung, f. uckanjet poticanjc. 

Sttf^iffen, V. a, povuöi, potegnuti na 
Tlt6, isati; — «. isanje. 

9tuf^0(fen, v. a. natovariti, nap^rtiti 
na ledja; opertiti; er muf atte« 
— , sre mora on da nosi ; — r. n. 
einem — , sisti koma na k^rka^u. 

Stuf ^ord^n, r. «. slutati, prisluhnuti j 
prishiikivati. 

Sluf^ör-en, ». n. presUti, dorirSiti 
se ; — r. a. poglohnati ; slatati i 
— «wg, /. presUnak, sy^rha, srer- 
letak; p^ne — , bez prestanka. 

«uf^ütten, r. o. odkriti, razkriti. 

Sluf^ü^fen, V.R. poskojiti, skoknoti; 
zaigrati. 

Stufjagen, v. a. kretati, krenati, pla- 
iiti, uzpIaSiti, dignuti (zvjr). 

^(ufjammem, v. n. lelekati. 

9(uffau%n, «. n. kliknati« klicati od 
radosti. 

9Iufio(t^en, t>. a. odpregnuti , odpre- 
zati Tolove. 

Sluffammen, ». a. uz^eHjatl, ceiljati 
u vis. 

Sluffauf, m. «uffaufung, f. kupnja, 
kupovina, kupovanje. 

auffaufen, v. a. kupiti, kupovatt, po- 
kupovati. 

9(uff&ufer, m. prekupac, preprodara- 
lac; — in, f. preknpica, preproda- 
valica. 

^ffegetn, v. a. sloiiti, slagati na 
herpu. 

jr«en, v. a. mesti, pomesti ; — • 
ic^t n. smet» smetje. 

^(uffeimen, «. «. niknuti, proniknuti; 
nlcaU} klicati, pokllcati. 

Digitized byCjOOQlC 



«uffitten -^ 70 

SCufftttett/ V. a. lepiti, pril^piti, pri- 
keljiti. 

9uf!(aftem , v. ä. slagati, sloSit u 
hvatove (klaftre). 

flufft(q)^cn , f>. a. otTarati , otvoriti 
klapa ) dizati, qzdignuti (obod> kre- 
Ijate od iesira). 

$luf!(är*en , v. a. razbistriti, razsvl- 
titi , prosvetiti , — Semanben, 
iKja»niti kome «to; fl<^ — («om 
fetter), razvedriti se, razgaliti se \ 
(beutCi(^ »erben) , izjasnitt se ; — 
er, m. razST^titelj, prosvetitelj ; — 
ung, f, razsvetjenje, prosvetjenje, 
prosvet; izjasnjenje; nähere — be« 
fommen; dobiti o ^emu bli2e izjas- 
nenje ; — ung8fud{>t , — erei, f. Ws, 
pomama od prosvite, prosvitaria. 

Ibtf f (auben , v. a. küpiti> pokiipiti} 
^rati, pobrati, obrati. 

HufHeben, «uffleiben, «ufKeiftern, v. a. 
keljiti, Hpiti> prikeljiti , prill- 
piti. 

STufKetterti, «Bfttimmen, f. ^tcttern, 
^(immen. 

9(uf f(o))f en , v. a. razbiti, razlupati. 

$(uf!na(fen, v. a. sherstati, sgrizti, 
grizti. 

?luf!no^)fen; v, a. odputitl, razputiti, 
odkop^atl, razkop^ati. 

^uffnü^jfen, t>. o. odvezati> razvczati $ 
ob^siti, v^Jati; — ung, f. odve- 
zanje> razvezanje; Wsanje ; velala. 

Kuffü(^cn, V. a. ucinit da zavr^j sva- 
riti; — v. n. uzavr^ti. 

Knffomnien, v. n. dizati se, dignoti 
se, uzdignati se, podignati se, 
ustati na noge; — mit bem 33c* 
»etf e, uspSti s dokazom , dokazati 
sto ; »on einer Äranf^cit — , ozdra 
viti, oporaTftf se, pridignuti sej 
(loon ©enwd^fett), primfti se, uhva- 
titl 8«, usp^tf; (ein ®e6rau(|), doöi 
« obidaj } (eiftpcrfimtmen), uzici, po- 



&- 2fttf(angen 

peti se do vlasti; man !ann' t)or 
i^m nic^t — , nemo£e se iovek pred 
njim pomo^ij im Sieben 0Hemanb 
— loffen, nedati komu do besede; 
fo(c^e Sweifet barf man nit^t — 
laffen, nevalja se puStat u takoye 
sumnje; — n. ozdraTljenje , opo- 
ravljenje; uspeh, nspetak; uzasa- 
stje, popetje (na vlast), sreca. 

9uf!&nnen, v. n. moöl podighuti se, 
moci ustati. 

5(uffrÄm^)en, «. a. nzvinuti, uzdignati 
(obod od Sesira). 

9luffra$en, t>. a. ^esati, razcesati, 
grebsti, ogrebsti. 

5Cuffr&ufetn , v, a. zaruditi, naruditi 
(kosu). 

5tuf!reifd^en , v. n. dreknuti, dre^ati. 

9(uf!rümmen , v. a. uzvinuti , uzvi- 
jati. 

^ufÜinbtg'en, v. a. oporeöi, odkazati, 
opoT^dati} —ung, f. odka£, opo- 
vW, oporefca} — ungibrief, m. — 
f(i^reiben, n. dokaznica, opoved, 
oporeka, odkazno pismo; — URgd« 
jeit, f, odkazni rok , opoved, opo- 
reka. 

2ruf!unft, f. f. Sluffommen. 

auffütten, f. 2lnf!itten. ' 

^uf[a(^en, v. n. nasmijati se, nasmeh- 
nuti se, smijati se. 

9luflad{>cn, v. a. (einen a5anm),ga- 
liti, nagullti, nadr^i. 

2ruflab*en, t>. «. tovariti, natoyariti, 
pertiti, napörtiti, nametati, nakla- 
dati; —er, m. tovamik, nosa^, 
bastal ; — ung, f. tovarenje, tovar, 
teret. 

9lutla0e, f. (ber Ballung) namet, po- 
reza; zapovld; (eine« ÄBerfeÖ) 
stampa, izdanje (od knjige); (ber 
fiij^en jur ®in|l(^t) poloxenje llsto- 
vah na u^ed. 

auffangen , v, a. pruSiti , pruzati a^ris. 



loffcffen, r. a. pustitl koga göre; 
ostaviti ot voreno ; zjipustiti (radnik). 

lBf(oncr»n, t». a. vr«batl, preiati, se- 
ditl a htr^i ; — er, m. vrebalac, 
prezalac> «nscdnik ; — Utig, f. vre- 
baoje, prelanje, zaseda. 

isflosf, m. nüvala; tie^h, tiska; 
(Äuftu^t), buha, st^kaj — <n, ». n. 
^-Dcn Sämetelen) , kücati , nieati ; 
(ottffc^ttcn), otecl, nftdutl Re, na- 
raitr; (flc^ ^2kufen) , uninoziti, n«kü- 
fiH sc, nabrat i s»e, eticati ae; — 

e. fl. otrorit ter^ucl ; l\t %\x^t — , 
•zleditl noge ; (fhranfcett) , nasisti 
(8 brodom); — n. — ung. f. umno 
fenje ; nadat}6» narastenje, naraStaj. 

Slttfrcmft^en, f. flltf^otc^cn. 

98f(ebfn, v. n. oilveti. 

9n(Ie(fcn, 0. a. lizatt, slizati, izlizati, 
oblizati, polizati, ^olizati. 

9iif[eg'€R, r. a. starlfi, iftetati , me- 
tnüti na «to, nam«tnuti ; etnemet« 
toai ' , tialoilti ; fiftfU^iti ; zapo- 
rMati; ein 33w(^ — *, StampatI, iz- 
datl; — t». n. (fftt TOCtben) , otu 
stiti, odeWjati; ^^ r. r. nasloniti 
sc; oprett SC; fl(f> wtber einen — , 
nzprotlvitl sc; aufgefegt fein, bltl 
o4 dobrc roljc} — nng, f. postav- 
Ijcnjc, prirltje, nalaganje, polaga- 
ojÄ; StaMpanjc, izd^yAnje. 

Snfle^'en, v. a. naslönitl, ]ir)ih>> 
niti; fic^ — V. r. nasI<rttKl sc, 
prislotiiti «e; fi§. ozprotlVMI sc, 
opirati rie f^ti ZaRoiM); ^^tmg, 

f. »aslonjÄlijc , pfbfcWf**)*; opor; 
protimba , protivnost ; uzbur^^je, 
Dzftnna. 

ilflet^en, v. a. pö«Mit}, üiUjntHl. 

ttfletift'en, v, a. prik^ljiti, pritutka- 
fiti, priHptti; ^ftnq, f. ^fllk«lje- 
nje, pfltofkaljMfe, prilfplj^rtje. 

Internen, v. a. v«atl, ob^siti, po- 
Tüati po konopu. 



&- XufHKK^n 

9it|(ef-en, r. a. pöbll^ti, zabirati. k^- 
piti , pobrati ; ftabrati , pok&pitl, 
saküpiti; — ung, f. pobiraitje, sa- 
bifftnje, küpljenjp. 

SluHiegen, v. n. ntdiciati ; lezaCi, po- 
^ivati na ccm', fig. bltl bcz go- 
spodara, bcz slaibc; flc^ -^ v. r. 
osadniti sc, oranjayitl. 

2(ltflO(fern, v. a. razvoziti, ratvoikati, 
uzd^rmati ; tie QxU — , prekopati, 
prcorati. 

Stullübern, v n. uzplamtiti, uzbakfati, 
buknuti. 

S(u|I&f»en, V. a. (aufbinben), ftay^täil, 
razr^iiti ; odvczati , odriiitl^ raz- 
plesti, odplesti; (fcjjmeljen), razto- 
piti, stopiti } (§ert^eiten), tazstaviti, 
razd^iti, razdrßiti ; (3erQ5tefT>, faz- 
oritl, razrusiti; — einen ^erttag^ 
unisttti pogodbuj — eine d^e, 
razicnitl; — eine ®efettf^aft, raz- 
pOstiti druStvo, razdruziti ; bie (Be* 
fenfd)aft U^ fl^ auf, dhiitvo pre- 
^ stajc, ukida sc; (Sanbtag }e.>, razpo- 
' stiti (saboT itd.); attfge(&fl ntt^en, 
umr^ti; — en*, adj. tidr^tttfue, raz- 
r^sajuö; odT«znju6 , rAzirezujad j 
raztapajac , razstavljaju6 ; (9fbin« 
giing) , unistni , razpastni (orjt)^ 
-^(ttf^, — fear, adj. odrJIIV, mtl- 
8iv; cdrerlv, rftzrezW; raztopljiv; 
^(tcfefeif, ^featfeit, f. odr^lvost^ 
*aztlHtost; razv«£irMt} taztop- 
Iji^ost ; — ung, f. razTczafife, ntti- 
senjc; odvezanjc, odrjicnje; ratfple- 
tcfrfe , mzföptjenje , ratdl^Jei^, 
razstavijcnjc, razatastj^, r«zot«tf)e> 
Htttienjfi ; -»-tmg«!raft, f. razsta-n», 
razrfsna slla ; — ung«mitte(, «t. fAz- 
r^Silo. rftz^taviM. 

2fnft&t||*en, v. ä. ^rpojitl; tarpö^Hi^ 
— nttg, f. prtpoj; ratpoj. 

2tttfmadjen, v. a. otvorltl, 6dpt«ti » 
odkriti> tazkrith stavttf, «Miftratl 



dby Google 



tlttfma^Uit 



-« 72 fr- 



%ttf^<fm 



IM stof (aufbinbcti), od^exAti, razre- 
sati; einen Sricf — , otvoriti, 
razpeeatiti; eine 9Öuf — , razbiti, 
sta^ii fld^ — , V. r, otvoriti se, 
dignuti se, podignuti se; krenati 
se, otUi, odpraTiti se; spremiti 
86} tt)ir muffen un< fcü^ — , mo- 
ramo uraniti. 

^ufmal^len, o. o. (betreibe), mleti, 
samUtl. 

aufmalen, v. a. (Oemälbe), malati, 
namalati ; obnovitl, ponapravitl kip ; 
potrositi (malajo6i). 

9ttfmavf(|^, m. povintanje, poverst ; 
— tcen, 0. 11. yersttfti se, pover- 
atati 86. 

tKufmaf, n. rerh (u mere). 

^fmottevn, v. a. zidati, aazidati^ po- 
zidati; podzidati, dignuti, dizati. 

Hufmerf'en, e. n. paziti, slusatii — 
V, a. zabi^eSiti, ubi^eUti, upisati, 
zapisati } — er, m. motrilac ; uho- 
.da; — fam, adj. poman, poranjiv« 
pazljiv, pozoran ; — famfeit, f. 
pomnja, poinnjivost, pozor, pozor- 
nost, pazljivost; paii^a. 

f(ttfmif(^en, v. a. mlHatl, ^smliati. 

ttufmnntet'n, v. a. (munter matten), 
baditi, probuditi, razbuditi; einen 
}tt etwa« — , uzbuditi, pobuditi, 
obodriti ; (aufheitern), razveseliti, 
obradovati; utiiiti, t^titi ; — ung, 
f. budjeiye, podbadanje, potlcanje> 
obodrenje; tisenje, radovanje, re- 
seljenje, utlha. 

^fnageln, v. a. prlkorati, pribiti 
(uaTÜ). 

Shtfnagen, v. a. progrizti; proglo« 
daU. 

%VLfnVfftn, V. a. Siti, priati, potiti. 

9Kfna^m«e, f. docek, dofekanje; pri- 
jetje, primanje; nmnoienje, na- 
braige; — an €>ol^ne« @tart, posl- 

. noT^enjei — be< ©be«, prise- 



ganje, zakle^e; — bc« ^v^tx€, 
preduzetje »aslutka; f(^rtftli(^e — 
einer münb(i(^en JUage }tt ^Proto- 
foQ, 8tavljeq)e uatmeoe tnSbe u 
napi8Dik( — ber @tubirenben, upis 
djakah j — einet ^rotefie« vom 9?o« 
tar, prosv^dova^je ' po bilecoiku ; 
Öelb — , uzajmljeiOe; in — fein, 
CTasti , biti u obi6aja , navadi ; 
in — bringen , uvesti, starL- 
ti u obicaj} — Sbogen, m. api»ni 
iist, tabak; — 0gebü^r, f. upUna ; 
— <f(||ein, m. primitoica> opisnica ; 
— ^f&^iSf <>4/' sposoban sa pri- 
jetje, tko je za prgetje. 

Sufnafd^en, v. a. poj^stu poslatticah. 

9(ufne^men, e. a. prlmiti» do^ekati $ 
»on ber Chrbe — , dignoti, uxdi- 
gnuti ; pomtoosati , naküpiti ; ein 
(Sa^itoC — , uzet zaimo» u zaJAin ; 
an ®o^ne< ®tatt — , posiniti, po> 
ainoviti} einen (5ib — , zakleti ko- 
ga; ^et^nungen — , predozeti, na- 
^initi ra^une; (anl^&ren) saalubati 
(parni&e govore); baö S3erl^5r — , 
napisati aasluSak ; eine ®egenb — , 
jzriaati, nariaati; tt mit einem — , 
ogiedati ae 8 kirn ; för ©C^er^ — , 
uzeti, primiti za ialu ; übet — , za- 
meriti kome ttoj etn>a9 auf ftc^ 
nehmen, lueti naae, podbratiti se. 

Sttfnel^men, n. in — fommen , do6 u 
obij^. 

^fhieten, «. a. pribiti (&tvli^i). 

9tufh5t^igen, v. a. nametnuti, naoie- 
tati, nagovortti» osiiiti koga da 
uzme. 

9(ttfo)>f er«n , v. a. posvetiti, xörtiro- 
rati, prin Jti ; fl(i^ — , v. r. zertvo- 
vatl se; — ung, f. posvetjenje, 
zertvoTanje; zertva, posvetUiite. 

^fpadtn, V. a. tovariti, natovariti, 
pertiti, napd^rttti ; (baf Qk)>a(Ste 
ijjfnen), razvezati, raz|»ertljati, 



dby Google 



W4pa3^pm, f. «ttfUeSen. 

tnfWf'Cn, r. a. prim^riti, pripodo- 

kcti; V. «. pABiti, bit na opuu ; 

rrebati, presati i — et , m. uhoda, 

«hodnik; xasidnik; — an bcii 

GtoMt^oreti , rraUr , straUr od 

grada. 
Ii^^^icii, r. a. (aU eine 9a^ne, k.) 

napeiiti, nasaditi, pobiti; bie Xa« 

nonca— , naperiti, nam^stiti topo- 

▼ei mit aufgepflanztem SSajonett, s 

Mperenom bajuDetom. 
iK^fitSeii, f. 9lufa(fern. 
St^fro^fen, v. a. kalamiti, nakala- 

«iti, cepiti, uc^piti ; eine %ia\^t 

— , otToriti , odcepiti ploska. 
%^\ä^, V. a. smoliti, prismoUti, 

aamoliti. 
flifpi<fen , V. a. zobati , pozobati ; 

prokljarati. 
Sijppla^en, «. a. pakauti, puci, raz- 

poknati se. 
Sbt^Iaubern , v. a. nagovoriti koga 

■a sto. 
Htf^Ium^n, V. n, pljasnuti, pljus- 

kaU. 
Sufpoc^en, V. a. kucnuti, udariti, ku- 

cati. 
Ssfpr&gen , v. a. pritisnuti, priti- 

•kati» uUititi> teiUti. 
SsfpcaQen, o. n. odskakivati, odsko- 

iiü, nzbiti se. 
Iifpco^n,. V. a. iiastaviti> nav^aliti 

(top). 
leiten, f. SUfen. 
ld^i|, m. ares, nakit, nakitjei^e* 

aaprara; — tn , ». a. resiti, ure- 

•iti, Baresiti/ kititi, nakititi« oki- 

tiU; poeistiti, ^Utitl. 
lifqseQen, «. <•• izrirati, izticati; 

■abobriti 9t, naduti se» razkyaaiti 

•e; — V, a, namo^iti, nakvasiti« 

Ko^iti, kraslti. 
tifquetf^n, 9. a, giOeciti, sgi^je^itl. 



73 ft- aufceiien 

aufraffen, e. a. poküpiti, pograbiti } 
fl(^ — , e. r. ustati, ozdignuti ae 
nagloi Z^^^. oporaviti se, oporar- 
Ijati se. 

SCufranfen, e. n. penjati se, popeti se. 

%uftau(^en, r. «i. dimiti se, kaditi 
se. putiti sei — V. a. poputiti., 

9ufr&um<en, V. a. spremati, spremiti, 
pospremiti, pospraviti ; pocistiti ; 
prostora napraviti ; aufger&umt 
fein, btt dobre Tolje, biti od Tclje ; 
— ung, f. spremljenje , posprarlje- 
iije{ redi aStenje. 

^uftec^nen, v. a. ra^nnati, ura^uiutl; 
zara^unati, staviti na racun. 

%ufce(^t, a4j. osoT^jeni ravan, jednak; 
— advk upraT, raTno , Jednako ; 
osoyljeno j — bleiben , ostatl o 
mo^i, sili, kr^posti, raljanosti} — 
galten, v. a. uzderiati, ouTati, sa- 
iuvati i — ^Itung , f. uzderiaiue» 
^uranje. 

^ufcecfen, t>. a. pru£ati, pruliti, 
spruSiti; dizati» dignati, uzdignuti 
u vis. 

Slufregen, f. Aufrühren. 

9(uf reiben, v. a. pterti-, st^rti; törti; 
oglodati, glodati, o^eSati» naiuljiti; 
natertit («ertilgen, ausrotten), iz- 
trjbiti, izkorepiti; pobiti, potu6i. 

Sufrei^en, e. a. nizati, nanizati. 

^ttfceifien, v. a. derati, razderati, 
dirpiti, razd^rpiti, kidati, razki- 
nuti} eine S^üz — , otToriti na- 
glo; ba« SWaut — , bie Singen — , 
«inuti, izbuljiti, izTaliti o^ i 0^i(^« 
nen), narisati, na£^rtati; — v. n. 
puknuti, razdfpati se, razkinuti se, 
razderati se; razporiti se. 

9(ttfreiten, e. a. osadniti (koi\)a)} 
^(^ — , V. r. ozlediti se, dobit 
Tuka jaSa^i; — v. n. a^ahati, 
posjsti konja. 

9lttfrei^n, v. a- draiiti, rasdrailti. 



dby Google 



3(ufr«!men 



-3 



uckati, nauckati •, — be Sieben , raz- 
draini govori. 

9(itfrennen, v. a. otvorltl (vrata ter» 
ea6i)y razbitt celo; — v. n. na- 
terfati. 

Hufric^tcn, ©. a. (@>aute, Dcnfmat), 
disati, uzdignuti, nastaviti; einen 
?<ibenbcn — , tISiti, razgoyoriti ; 
^eunbfc^aft — , zaviröl, u6lnlti 
prijateljstyo ; 93ütibnifl —, adariti 
tivet; ein diegiment — , podighati 
regementu; fl(^ — , v. r, astati, 
dignuti 8e> izpratiti se; ntl^ftise. 

Sttfri(^tig, adj. iskreti, istinft, pra- 
voduSan, otvoren, prav; ein — et 
©ein, vlBo ti\o, narairskoj — 
adv. iskr«tio, istinito, praro, otvo- 
reno5 — feit, f, Iskrenost, istini- 
toBt> praTodusnost, otvorenost^ pra- 
vota. 

5l«fri^ttmg, f. dignutje ; podfgnutje ; 
napravljenje } razgovor, at^a, atS- 
Seiije. 

Kufriegeln, r. a. odsanntf, odkrakunati. 

Kufringetn, v. n. ruditi se, naniditi 
se> urijati s«, koy&rjiti s«. 

SlufriB, m. oris, osnova, plan. 

tlnfri^-en, t>. o. zadirati, zaderati, 
prodiratI, proderati, ogrebstf ; — 
Mitg, f. ogrftb, 

Sluftoflen, t). a. (jufammenrollen), sa- 
Titi, smotati ; (au« einanber rollen), 
razviti, razmotatl. 

^nfihdtti, V. a. ufebiti ii ris, pomi- 
catU pomaknatl a YiSak-, (vctwer' 
feti), spo^itati, prebaciti, bacit a 
o«l, spoSItavatl, prebacivati^ ba- 
cati u oCi. 

3tufrubcm, 9. n. udaritf^ ndaratl ve- 
■loin o tto. 

%lfruf, fn. dötfr, poziy, pozoy. 

«Ufhifeti, V. a. kllcati, kllkrtüti; 
zvati, pozvati, dotta«, «atVati, 
KOTnuci. 



74 g^ QCuffangen 

^ufru^r, m. bona, nzbunjenje; pun 
ta, odmetmttfe^ smuthja; *^ pxt» 
bigen, pobudjirati »a bunu. 

9ttfrü^r'en, v. a. mlSati , tazmitati, 
sm^Sati> pomllati ; bttniti, nzbnniti, 
spnntati; fig. krenati> kretati ; 
obnoviti> ponoviti; — er, m. bu- 
novnik, pantar> bunitelj; odmet- 
nik , odpadnik ; — if(^, üdj. bUno- 
▼an, puntatski, ntbünjen, odme- 
tan, odpadan ; ^ ung , f > razme- 
•anje, m^Sanje. 

Äufrüflen, v. a. graditi, tograditi, dl- 
zati, podignuti (odar). 

SCufrüttctn, V. a. detmati, tiadittnatl, 
prod^tmati, proinu<^kati, fnadkati. 

?tuf8, (auf ba«) , — (5i8 gelten, na 
led iöii — neue, 8 nova, na no- 
vo; — ^ö(^fte, najvite; -^ lang» 
fe, najdulje, najduie, najdalje. 

51uffagen, v. a, kazati, reci , govorlt» 
lekciu ; (abfagen), odkazati , opore- 
öi, opogovoTitii bie Bh:emtbf(^aft— , 
dotergnuti, pretirgnuti prijateljstvo, 
omrazfti se. 

^uffägen, v. a. propiliti ; razpiliti; 
odpiliti. 

9tuffamme(»n , v. a. küpiti , sbirati, 
pubirati, brati ; — ^ung, f. sabiranje» 
pobiranje, küpljenje. 

Äuffanbung, f. dopn5t«nj* za opü na 
pos^dstvo (pritezanje). 

«uffottetn, V. a. «edlati, osedlati. 

2tuffa^, m. nakit; (Äoj>f^)U^), rttes, 
naprava od glave; ft^riftttt^er -^, 
«afetavak; tazprava; OsAova, osno- 
Vanje, plan *, pisiiiö ; poiirtttak i 
ra5an. 

Stuffapig, adj. neprtjatelj ; tt*rdogfav, 
nporan» nepökoran, odpadan -, CTRtm 
-- fHrt, in^Ttltl na koga; *»feit, 
f. tifeptijateljstto. 

5tuffaugen, v. a. sisatl, (losiiatl; pi- 
ti> popiti; prosisati. 



dby Google 



5(nff4r!gen -<3 

iaffhtt^ttt, r. a. dojiti> .ladojiti, odo- 
jitl. 

iBfT<^aBen, t». a. strugatl^ nastnigati^ 
prostmgati. 

Ssfft^n^en, r. a. Sanac naprarfti. 

«nff^ärfen, f. «ufri^en. 

. Saffic^arröi, «?. a. izkopati> ieper- 
kati, izceperkati. 

^^'c^anen^ v. n. dignat o£i, pogle* 

dati; azTiriti. 
Xiiff(^äiimen, v. tt. p^niti se, zap{- 
Bjti ge, uzp^niti se. 

Sirff(^U(^en, v. a. izpIaSitf, uzbu- 
eiti , krenoti (zv^rad) ; poplaSHi 
(ptice). 

&iff(^euem, v. a, pocistIti> pobrisati, 
otirti, oribati. 

^iffd^ic^ten , v. a, sloSiti-, slagati, 
naslagati jedno na drago. 

5lnff(^icb»en, v. a. otvarati, otroritl •, 
(6matiff(^te(en), tiskati , potisnuti 
uzgoT *, (DeTf4ie^cn) , odmaknati, 
odIoziti> zanositi, odgodlti-, — (ing, 
IN. mladica, ogranak ^ ({n ber 93au* 
hmft), kaka od iUba. 

Sufff^iefcit, r. n. (»oit ^pjlaJijcn), ze- 
bati, tlrmti^ rasti naglo; (em^Ot' 
((Riffen) , skakati (iz vode riba); 
— V. a, otvoriti, razbiti , problti 
iz topa il puSke; popncati^ po- 
traüti. 

Xnffc^iefen , v. n. adariti, udarati o 
sto toodom. 

iaff^fag, m. ndaranje (takta); za- 
TTatak, okrajak (na haljini); — 
leS .^ttte«,. krilö od Sesira; — be« 
frcifef, poskupljenje, podrafouje 
draiba; ((St^ö^ung ttt Abgabe), 
poTckSaDJe danka> poreze, prida- 
rak; tüorme ^ttfft^I&ge, topli ob- 
llli. 

9sff(^lagen, v. a. probitf, razbiti, 
prolomiti; odariti, udarati} ein 
SXvSb — , posarratiti, zavernati j 



T5 g>- 91ttff<^mkren 

(öffnen, aufwtfcn), otvorlti, odkriti, 
razkriti; ein 3tlt — , razpeti »a- 
tor; (entjnjei fd^tagen), preblti, 
prelomiti, pret^rgnuti ; (vettoun* 
ben), udariti, räniti; etwa« in 
einem 95u(^e — , potraiit Stogod u 
knjizi; eine SBofnung — , nasta- 
niti 8e> naseliti se; ein ©elftester 
— , adariti u 8meh ; ble Äugen — , 
otvorlti o5i, progledati; — v. n. 
podraiati, poskapiti. 

Äaffc^teifen, v. a. smucati, tu6I , na- 
yu6i. 

Äuff($(elfen, v. a. derati, razderati, 
proderatI, poderati. 

«uff(^tld^ten, f. «ttffc^idjjten. 

ÄUffd^ttefken, t». a. otToritI, odpr^ti, 
odkijaiati; fSg. odkriti; iznadi ; 
razresiti, raztumajiti, razbistriti } 
fl(^ — , V. r. otvarati s«, otvoriti 
66, pucatl, paknüti} procvasti, 
cvasti, cavtt't!} — er, m, klju^ar; 
— in, f. klju&irlca; — ^ung, f. otva- 
ranje-, edkljucavanje ; odpiranje. 

9luff(^(ii»eiT, V. a. poriti, razporiti, 
proporiti, parati ; pror^zati ; — nng, 
f. porenje, razpor, propor, razpa- 
ranje; paranje; prorfo. 

Äuffc^tuc^jen, v. n. jeknuti, jecatl. 

9lwff(^türfen, v. a. s^rkatl, pos^rkati. 

Äuff(|)(uf, m. otvoT, otvorenje, otva- 
rlanje; fig: tuma£enje, objasttjenje; 
— geben, izvestiti, ubavestiti, raz- 
jasniti. 

Äuffd^maiifen, r. a. j^stl, pojisti. 

Oluffc^mei^en, f. Stufroerfen , «ufft^ta- 
gen. 

ÄttffctmeCjen, v. a. topiti, tallti, oto- 
plti, raztopiti; pritopitl, pricver- 
Ijiti; — v. n. otopiti «e, razto- 
piti se, rattallti se. 

Stuffd^mleben, v. a. prlklvati, priko- 
vati. 

Äuffcbmieten, t>. a. mazati, prfmazatl 



dbyGoOgk 



^uffc^miufdt 



-9 76 



namazati; ponuzati, potratiü ma- 

iu6i. 
91uff(^mä(fcn, f. Sufpu^^en. 
äuffc^naUcn, ©. a. prikopcati,razkop- 

cati, odkopcati. 
9bi^^ti<üpptnr V. a. hlapiti, uloyit u 

luta (od pseta» itd.) « hiapnuti ; 

ein SBcct — , uloyiti, £uti po sreci 

r^c kakovu-, — v. n. skoknuti, 

skakati. 
9(uff(^netb»<n, e. a. na^eti (kruh) ; 

razrczati; pror^zath (attcd lehnet' 
, ben), porizati; — v. n. hvalitise, 

hvastati; lagati; —tx, «i. hvali- 

6aT> hvastalo, hvastalac; laia; — 

erct, f. hvastanje, hvastarost; la- 

garije ; — tx\\^, hyalisaT, hvastav. 
Sluffc^neUen, v. a. clnlt skoknuti ; — 

V. n. skoknuti, skakati. 
8(uff(^mtt, t». riz, prorez -, prosek. 
^uffc^initven, v, a. odvczati, odpet- 

Ijati, odr^titi; privezati; nanizati. 
9(ttff(^obeni, V. a. sloziti u plast> u 

Steg. 
9(uff(^56ting, m. {%xavi^atin), knka 

od Sljba. 
2luff<^6^)fcii, ». a. küpiti, brati, po- 
' küpiti, obrati (ilicom). 
äuffc^offen, f. Süiffc^iefen. 
^uff^Öfling, m. mladica, rozgya; 

fig. dugonja, dugajlia. 
$(uff(^raubcn, e. a. priSarafiti; odsa- 

rafiti. 
9li;ffd)re(!en, «. a. poplatiti; uzbu- 

iitl; — ». «. pr«iiut|i se, tergna- 

ti »e. 
Suffd^ceib'en, e. a. napisati; zapi- 

sati, ubiijeiiti; — \xn^, f. pisaoje; 

zapisanje, ubi^eienje, zapisivaiije } 

bi^eienje. 
%uffd^r(iai, e. n. rlknuti, kliknuti ; 

— V. a. Tikom probuditi. 
9(uff<^rifi, f. napis, nadpls; naslov, 
i titao. 



&- Suffc^wingen 

^ffd^roten, v. a. Taljati, turati, aa- 

valiti ; poiderati. 
9(uff(^ub, m. odgoda, oklev^ odga- 

djanje, oklevanje, kerzmaoje, od- 

vlaka, odiaganje, katnjenje, zate- 

zaiije, otezanjet bic @a(^e (&§t tti* 

nen ^Jtttffd^ub ^u, stvar se neda od- 

goditi. 
Suffc^ürtn, - f. ^nf teuren* 
^uffc^ürj-en, v. a. posuvratiti, za- 

veriiuti, pr^vernuti, zasukati, uzvi- 

nuti; — ^jnng, f. posuFratjcnje, za- 

v^rnutje» zasukanje. 
Stuffd^ütteln, v. a. tresti, protresti, 

dermati, prodermati. 
9(uffd)ütt>cn, V. a. nasipati, sipati ; 

naliti; küpitij — ung, f- sipanje, 

sutje i naliranje. 
9tufi'cl^itt)en, v. a. ustaviti vodu. 
^uff^tv&mmcn, t>. a. naduti, nakva- 

sati ; bat ^0(3 — , hvatatt derya 

po vodi. 
9luffd?i»&iiicn, 9(uff(|)»elfen, r. a. pod- 

vezati (rep konju). 
9Iuff(^»&rjen , ». a. cerniti, pocer- 

niti; prec^rniti. 
SUtffc^tDa^tn; V. a. nagovoriti da 

uzme; probuditi Iterbljanjem. 
Suff^tvcben, r. n. dizati se, dignuti 

se u zrak. 
9(uff(^»eifen, r. a. cverljiti, pricver- 

Ijiti, pojiti, pripojiti. 
^uff(^n>e(gen, t?. a, raztociti, potra- 

titi, razsuti. 
$(uff(^tDe(l<en, v. a. naduti, nadimati ; 

— V, n. oteoi, oticati, narasti» 

naduti se, uabu^iti se, napregnuti 

se ; nasporiti se, umnoiiti se ; — 

n, — ung, f. nadutje; otok, oti- 

canje, naticai^e; umnosenje. 
9luffc^tt)cmmen, e. a. piariti d^ira, 

hTatati je iz vode; ((tufb(&^ii), 

naduti, raztegnuti. 
9(uft(^tt)ing'eii, fi(^, r. r. dizati se> 



dby Google 



Olitffe^cn 



-fl 



podigoati se, azTisiti se^ azletjti^ 
popeti g*; — nng, f. «uff(|iinmg, 
ai. nzgon^ iizlet> nzletenj«. 

Saffe^'cn, v. n. (aufb(i(fen), pogle- 
dati, podignati oci •, fi«^. paziti, 
pripaziti, prigledati> nastojati; — 
n. fig. baka, treska -, — maäftn, pa- 
dati o oci , pozornost pobaditij 
— et, m. nadglednik , nadziratelj ; 
lustcJBik; — ertn, f. nadzirateljka; 
prigledateljka ; nastojkinja. 

lofie^at, o. a. staviti, metnati, po- 
loiiti na ato-, Un ito^fpti^ — , na- 
kititi glava ; bcn <^t — , pokriti 
se; ((mfii&^), priiiti; (f^riftac^), 
saataviti, napisati ; (oitifrec^t ficU 
tat), nastaviti« Izprayiti ; bic Bptu 
fcn — , nan^i na Urpeza^ feinen 
Sttx^ — , bit svoje glave; bie Jto» 
ftm — , sraconati troSkove; ^ör« 
irr — , nakititi rogovima, d^Iati 
rogOTe ; flc^ — , usesti na konja, 
ozjahatf; ^4> »ibet einen — , o- 
prcti se komu; — v. n. pustati 
Togove (od jelena); grizti jasla 
(od konja); — er, tn. nastayljaj} 
slagai od dervah; — ung, f. na- 
stavljenje« nastayljanje ; slaganje. 
Suffcin, V. n. biti na nognh, biti 
bndan; er ift f(^on auf, on je veö 
■stao ; (offen fein) , biti otToren, 
zjati; frÄ^ — , nraniti, astati ra- 
Bo; (ver^f^rt fein), biti potroSen, 
izjeden, potratjen 5 — n. java, 
Menje. 

Ssffni^en, v. n. azdahnnti, azdisati. 

Sifif i^b^fU, adv. naJTiSe, najve^. 

Iif}i(^ , f. nadgied , nadzor« prigle- 
danjc, oastojanje, raTnanje, ^- 
Taaje; H fle^t nnter feiner — , 
a|ana Je poT^reno , pod mkom $ 
— I^fonate, n. nadgledno osoblje. 

51«f|lf>ni, «. «. mMirrW, uabajati ; 
- 9. a, prekahatf/preHTiti. 



TT g>- ?lnff^jrengen 

^luffiegeln, 0. a. odpe&ttti, razpe- 

&titi. 
Snfflj}, m. usld, usjidanje, posld, po- 

sjfdanje } uzjah, uzjahanje \ ustaiije, 

astanak. 
9(uffitKn, o. n. (bie 97a(^(), slditi, 

bditi; as^sti, posisti koiija, azja- 

hati; ()u sterbe bienen) , usUti, 

podl6 se na voJKku •, jlc^ — , ». r. 

oranjaTlti od duga slda. 
«ufforren, v. a. bie ^angmatten — , 

dizati, dignuti krevete mornarske. 
auff<)4^en, f. «u«f<)&|en. 
«uff^paUen, r. a. kalati, razkoliti, 

razkalati ; — v. n. clpati se, ka- 
' latl se. 
9uff^nn«en, v. a. razpeti. raztegna> 

tl, razviti, napetl; aUe @ege( — , 

otvoriti j^dra svakolika; gelinbere 

hatten — , popastiti ; — ung , f. 

razpetje, raztegnutje, razvitje, na- 

petje. 
9(uffparen, v. a. pristediti , sa^uvati ; 

fig. odmaknuti , odlozlti, odyuöi, 

sa^nvati, odgoditi. ' 
9(uff)>ei(^em, v. a. metnuti, metati a 

sitnicu. 
3tnff<)eifen, f. Shifeffen. 
3luffperr»en, v. a. otvorati , otvoriti, . 

odpirati, ^dpr^ti; bie 9(ugen — , 

izbaljiti, provaliti oci; ba< fSfiaut 

— , zimitl, zjati; — ung, f, otvor, 

otTorenje; odpiranje. 
^(uffpielen, v. a. Igrati; zaigrati. 
Xuff^iefen, v. a. naticati, nataknnti, 

nabosti; nablti, udariti na kolac. 
SCuffpinbeCn, v, a, metnati, metati na 

yreteno. 
SuffV.innen, ». «. prestl, popresti, iz- 

prestt. 
Ittffpi^en, V. a. bie O^ren — , dizati, 

dignnti, önlltl, na^ullti aSi. 
tttffiptd^dl, V, it. raspeli, TastytfriH. 
«uffljrmg-fn, v. «. proloaiitl, proM- 



dby Google 



• Sluff^jmfen -^S 78 

ti; (aufjagen), krenuti (zver) ; — 

ung, f. prolom, prolomljenje. 
2tufi>riefcn, f. JÄuffjjroffen. 
9tuf|>ringcn, v. n. (in bic ^6^e f^rin* 

gen), skociti, poskociti ; (bie Z^wc), 

otToriti se; (auf^la^en), puknuti, 

popucatU pucati. 
3luff)}rcffen , v. n. niknuti, prontknu- 

ti, nicatt; terati (mladice), zebati. 
^ufj>ru^Ung, m. mladica, ogranak. 
^uf)>rube(n, v. n. klokotati , kipeti, 

vreti; zaklokotati, uzkipeti, uza- 

vreti; fig. uzplanititi, razjariti se, 

buknuti. 
^uff:prung, m. skok. 
^uffputen , V. a. naviti > namotati, 

smotati. 
9(uff)?ü(en, V. a. izprati, izpirati, po 

initi> izpUkati. 
^uff))ünben, v, a. odtapunati, vaditi, 

izvaditi vranj ili tapun , otvoriti, 

odcepiti. 
3tuff^)ürcn, ». a. {M ben Sägern üom 

@)}ür^unbe), naDJuUti; fig, traziti, 

iskati, naci. 
^uff^&mmen, v. a. podupreti, naslo- 

niti. 
^ffiam^fen, v. a. gaziti, nagaziti, 

nabiti \ kopati , razkopati (no- 

gpin). 
2tuf|ianb, m. ustanak, f. Stuftul^r. 
^f{k:petn, v. a. sneti, soositi na berpa, 

gernati> nagernuti. 
Sluffiäilbeii , «. ». prasiti se, izpra* 

iJUse. 
9tuffiäu()crti, f. ^jageit. 
^ufjiei^ett« V. a. piobosti, izbosti, oa- 

bosti; (bei ben Jtu^fei:fle(i^eni)» pre- 

▼ajajti, i^zatifBOva; ßg. cati, do< 

cuti, saznati po ne6i (reo ka- 

kO¥M). 

SlufjleeCen, v. «. (al8 ei« Sttdti ac^ 
««««ultttt, yotan^titi,. z«T4cniitl,, 
wwukatij (auf «tto«« fUÄii). w^ [ 



■^ Sluf^ören 

taknuti, nabosti; eine Sa^ne — . 
naperiti barjak, stig; ti i^ tii^t« 
ba^et auf|ufle(!en , neima pti tom 
nikakove koristi. 

Stuf^el^en, v. n. (ofen fielen), bit otvo- 
ren, zijati; (auf etkcaS fielen), sto- 
jati na cem; rem ©i^en, Siegen — , 
ustati, podi^i se, dignuti se; t>cm 
ilranfenfager — , ozdraviti, opora- 
vi t se, pridici se, ustanuti} gegen 
einen — , uzprotiviti se, opreti se> 
uzbuniti se proti komu; (erfc^eineit/ 

^ lommen), pojaviti se, doci ^ in 
3Jlaffe — , dignuti se, podignuti se 
listom (na orusje)' 

Slttfjlcifen, V. a. citirkati, preatirkati, 
krepiti, pokrepiti s nova (rubje); 
dizati , podignuti krila od sesira. 

3(uf jleig*en , v. n. penjati se , uzpeti 
se, popeti se, uzici ; podignuti se, 
posisti (konja); (von fünften aud 
bem QUogen), podrigivati se; ())on 
©eflirnen), pojaviti se, izici, izteci, 
pomoliti se ; — cnb , adj. uzlazec> 
uzlazan, uzhodan ; — e Sinie, uzhodno 
koleno; — ung, f. uza^astje (tele- 
sah nebeskih). 

9Iuff)eU«en , v. a. nastayljati , nasta- 
yiti, dizati, podignuti, tzprayiti^ 
(j. S3. einen iBertreter) , postaviti, 
metnuti ; Beugen — , dovesti sv^- 
doke; 9?e^e — , razpeti mrlza^ 
wegen, (nad^) ettoaJ — , razpitkivati, 
traziti; — ung, f, nastarljenje» 
podignutje , izpravljenje ; postav- 
\)eiue> metnutje; dovodj^nje (sv4l- 
dokab); iztraziva^je, 

Stufjliden, V. n. dignuti se^ uzleUti, 
uzperliauti, 

StufQöbem, f. SCufiagca. 

9ufp))feln, v» a. odfi0I^U> fdcep^iir 
vatl. 

Sufflurea, v. «. bioditi, yrobuditi hur 
kom; buaiti, osbuAitl. 



dby Google 



9(uf^o$en ^ 

ia^pm, V. a. protisouti , odrioati \ 
nzbiti, prolomiti; bie <^aut — , 
ogttliti ko2a \ — v. a. (von ®^cu 
fen) , podrigivati se« (auf etnad 
^0^), adaxit o »toj (bcgegncii), 
imestu sakobiti, luuufriti se^ 8u- 
sreUti, namerati se ; y^n, n. — un^ 
f. rubijanje, probijanje; sastan^, 
Mscct-, podrigivanje. 
^fiköfig, tuij. kis«o, pokvareQ, «kva- 

ren ; jogunast \ bole«lj i v. 
Xuf^eben, o. n. tersiti se, siliti se 

podigauti, teiiti. 
tifjhedcn , V. a. pruziti , prusati o 

Tis. 

SufMc^cn, V. a., mazati, namazati; 

gUditi a vis; — v. n. omicati »e, 

pottti se, omakaati se. 

taffbmiftn, v. a. zasakati« zavernuti, 

posavratiti; bie •^oul — , oguliti 

koia ; — V. u. taknuti se, dirati. 

^fihrcucn , v. a. nasipati , posipati, 

nasati, posuti. 
3luf^c^, m. nzgud, udarac gudala 

ozdo göre. 
Xsf^t^n , V. a. zayernuti , uzver- 
noti ; poklopiti (lonac itd.); eine 
fletne aufgcflüt^tc 'SloSt , malen za- 
(crkojeo bos. 
Sxfl^üxmen , r. a. nzbuniti ; otvortti, 

rasbiti (na jui i»). 
Saffkürjcn, o. m. poklopiti« zaklopiti ; 
pokriti; — v. n. sko^iti > poser- 
Mti» skakati, sernutl. 
bf|bt|€n, f. a. kititi, nakititi, reslti, 
MRsitii bot ^ttt — , f. ttufhäm' 

»OL 

djili^at, e. a. naslaiyatl, nasloDiti ; 

i^ — V. r, naaloniti se, ptUlo- 

■iti se» lucUi^ti se, prislaojati se. 
laffw^ai, 0. a. traSiU, iskati, po- 

tniiü, poiskati; — vag, A trsfie- 

^, iskai^B. 
llffinoiai, «. <k oa^rtati, genisti. 



79 a>- 



Sbifttaufcit 



nagernuti, küpiti, naküpiti \ {Id^ — > 
V. r. naküpiti se, umnoiiti se, na- 
brati se. 

^ftafetn, f. ^uftifc^en. 

3ütftafeln, v. a. spremati, spremiti, 
oruiavati, onizati (brod). 

Sluftaumcln , v. m dizati se , ustati 
smuien. 

^uft^aU'Cn, V. a. raztaliti, raztopiti, 
otopiti ; — V. n. raztaliti se, razto- 
piti se , otopiti se , odkruviti se, 
okopniti; — n. — ung , f. otop, 
topljenje, taljenje; odkravljei\)e, 
okopljenje; — ungl^junh, n. otopna 
tocka, piknja od otopa. 

^uft^eUen, v. a. bie (5ntf(^äbigün9r 
razrezati naknadu. 

^uft^un, V. a. otvoriti, odpieti; od- 
kriti, razkriti ; {i(^ — v. r. otro- 
riti se, odkriti se ; bev Fimmel t^ut 
|lc^ auf, vedri se. 

Sluft^üxmett , V. a, nagernuti, naher- 
piti, nagertati, gerouti, herpati, 
terpatl. 

Stuftifc^en , v. a. doneti na stoh dat 
jesti ; pocastiti, pogostiti. 

Auftrag , m. naiuka, narucak, naruc* 
bina, narucenje, nalog; zapov^, 
. pOTlastjenje ; namaz , primaz \ — 
geben, naruciti; zapoWdeti- 

^fttag^en, v. a. nositi, nan«ti, do- 
neti (na terpezu)} (Solb ^, pozla- 
titi; gforben — , pofarbati, nafar- 
bati, mastiti, pomastiti; einem ein 
(^ef^ftft •— , nanijiti, naloiiti, aa- 
poy^dati; — bem Öegent^eil ben 
<5ibr zaiakati, da se protivnik m- 
kune na »to; -r^igebet; m. naru- 
{Ualjj — d^inbet, ■». namÄia ter- 
govina. 

atftiaufeöi, v^a. tociU, liti, UUti; 
kapati, nakapati. 

SUfttaufen, v. n. kapati, izkapati, 
nakapati. 



dby Google 



9lufhret6«n -« 

^uftttiUn . V. a. (dtcife) , nabiti ; 
(9Bi(b — ), krenati, izt^rati; ®e(b 
— , naöi y nabaviti novacah ) (mit 
^txoaii auffprcngen) , silom otvo- 
riti *, (ctufblafen), naduti, nadunuti, 
nadimati. 

3tuftrenn»en, v. a. parati, poriti, faz- 
poriti, oporiti; — ung, /". porenjej 
razpor. 

auftreten , v. a. probiti , Tazbiti no- 
gom •, — V. n. stupiti, , statt -, (auf 
ber iBü^ne), pojaviti se^ pokazati 
sc, Igrati i wiber jcmanb — , dignati 

4 se, ustati proti komu; mit etmad 
— , po^eti^ pokazati se, pojaviti 
sc ; energifc^ — , krepko postupati; 
— n. f. Oluftritt. 

^luftricfcH, f. 2luftt&ufe(n. • 

Sluftcinfen, v. a. popiti, izpiti. 

auftritt, m. hod , korak , stup ; stu- 
panj, skalin j (auf b«r Sü^ne), po- 
javljenj«, pokazanje, igranje-, (int 
®(^aufpie(), prizor, scena ; dogadjaj, 
prigoda, sgoda, slacaj. 

^uftro(fnen, v. a. suHti, osusiti; po 

' susitit — V. n. osasiti se, posu- 
siti se; asahnuti, sahnuti. 

^uftr5pfe(n, v. a. nakäpiti, käpiti. 

^ttf unb ab, adv. gor^ i dole. 

^ufwac^en , v. n. probaditi se, bu- 
diti se; — n. probadjenje. 

^ufmac^lfen, v. n. nstl, narasti, azra- 
sti ; mitcinanbet — , zajedno odrasti. 

Sluftoftgen, f. Oluftoiegeu. 

21uf»äflen, V. a. (eine Äartc), pre- 
Ternuti. 

Sufraafl'Cn, v. n. klju^ati, kip^tl, 
izkipeti , uzavreti ; im 3oTn — , 
Tazjaritf »e, razs^rditi m, razgnje- 
viti se, uzplaratiti ; — ung, f. kip- 
Ijenje, uzavrenje; — be« 3orne«, 
s«rdnja, ser^ba, guj<r, jarost. 

OlüfroWjen, v. a. navaliti, valjati 
uzgor, azvaljivati. 



80 e>- ^f»d(^<n 

^ufmanb , m. trosak ; tratnja , po- 

trata. 
^ufm&rmcn, v. a. grijati, pogrijati; 

fig. ponoTiti, obnovitl. 
^ttfmarten, v. n. sluHti, dvoriti ; po> 

hoditi, polaziti, ujinit svoj po> 

klon; jemanb mit einer &pti\e — , 

poslasit koga kakovom j^tvinom \ 

3^nen auf^umärten, na sluiba •, (loon 

^unben), sluüti. 
9Cufn)ätter, m. momak, slaga, slaib«- 

nik , dvorilac , dvornik ; — in, f, 

momica, sluzkinja, slazbenica> dvor- 

kinja. 
^ufn^ärtS, adv. oz> gorl, uzgor, 

uzvis ; uz b^rdo -, ben $(uf — , az 

vodu. 
Slufroartfam, adj. f. 5)ienflfcrtig. 
^ufroartung, f. ^ufmartcn, n. poslaga, 

dvorba; pohod, polaz-, einem feüte 

— machen , uciniti komu svoj po- 

klon, dvoriti ga. 
^ufbafc^en, o. a. oprati, pomiti> prati, 

pomlvati. 
SCuftvcifc^eTin , f. sudop«rka, pomiva» 

lica. 
2lufn>af(^»afer, «. pomije. 
^Cufweben, v. a. tkati, satkati, po- 

tkati ; ((oSwe^en), razatkati. 
5tufn)e(|fcl, m. prid (agio); — n, v. a, 

promeniti, razm^niti, menjati, raz- 

biti (novac); pridariti. 
9luftt)e(^»d(et , tn. mjnjalac; prldar. 

— feiung, f. menjanje-, pridarenje. 
'2lufn)e(f«en , v. a. buditi , probaditi, 

razbuditi ; fig. razveseliti ; einen 

3!obtcn — , uzkrisiti ; —er, m. 

budnik, buditelj; — ung, f. bu- 

djenje, f. Slufenveifung. 
9(ufn>e^n, v^ a. (em^^onoe^h), uzpuh- 

nuti , azdahouti ; (offnen) , otvo- 

litl vetrom; razduvati, razpuhati. 
^uftceid^'en, v. a. razkvasiti; naino- 

titi'j — e. 11. raskvasiti t-, oa- 



dby Google 



Süftveifcn -<8 

mociti se; — ung, f. raikvalcnjc, 
uoiocenje. 
8»f»«fcil, e. a. namotati, naviti. 
Ätf»cif»cn, V. a. kazaU, pokazati, 
pokazivati ; dovesti ; — ung, f. ka- 
UBje; pokazanje-, doyod. 
«afiBrifcn, f. SBcifcn. 
lafwcnben, ». a, troiliti, potroiitU 

ttattti, potratiti, pobar£iti. 

*»f»«fai, V. a, otvoriti, probiti, 

nxhiU (bacaqiem); nabaciti; bicit 

B »rat; astafen, ©(i^aum — , klj»- 

««i, priaiti s«, peniti se; einen 

^amm — , ,naciniti , podignuti 

nasapi aufgeworfene €i»)^jen, ustne 

debele, nababrene; eine gragc — , 

xametaati pitanje; fic^ — (»on 

Brettern), sgerbiti se, skriyiti se; 

d^ jum «e^rer — , nametati se, 

nametooti se za acitelja ; flc^ »iber 

jemand — , digmiti se proti koma> 

ozprotlviti se. 

Sitfioic^fen , ». a. sukatl , zasukati j 

Bazati, naimazati b^rkove. 
^bafmiti*n , v. a. namotati , naviti ? 
«aviti, smotati ; (Lottoiätin), razmo- 
tati, odmotati ; razviti^ odriti ; ein 
Äiib -- , TazTiti dete ; — ung , f. 
namotanje ; svijanje , razvijanje, 
odmataoje. 
^Ufnicgel*!!, v. a. podbuniti, uzbaniti ; 
bnniti, pontati; — Mng, f. (aü(^ 
— fi, f.) buna, punta; banjenje, 
pnnUnje. 
^^«oiegctt, «. a. izm^riti, vagnuti, 
•tagnatii f^g- n«di]aziti> prete- 

^Nviegter, m. pantar, bonitelj, bu- 

•ovnik, smatljivac; — ^ifc^, adj. 

puitanki^ odmetnljkt 
NMabcTn, v. a, ein itinb — , razvi- 

ti UU. 
laNMbcn, v. a. potegnoti, uzdignuti 

•a Tito; iSall, povadi nagor; bie 



8* ^ «ufjie^en 

«Biet — , poTaditi, dignuU sidro; 
Bwiim — , namotati, nayiti. 
STufwirfen, ». a. razatkati; petkati» 
(bei ben «Wem) , razd«Uti t^to 5 
razparati (u lovca). 
Äufwirren, v. a. razrjsiti, razmotati, 

razm^rsiti. 
3lnfn>if(^«en , v. a. terti, ot^rti , bfl- 
sati, obrisati} —er, — ^aber, 1», 
otlrac, k^rpina za brisat, ubrus. 
3luf»ogen , v. n. dizati se , dignuti 

se na valove. 
2lufn)ö(bfn, f. Wimtn. 
Stttfrooflen, v. n. htit u ris. 
Sfofroü^f-en, v. a. razroTati, razriti; 
ozrovati, uzrlti; — bie Öffentlif^e 
Orbnung, podkopavati javni red;. 
— ung, f. podkopavanje. 
^ufiimrf, m. nasip, namet, nanos. 
anfj&^t-en, v. a. brojiti, nabrojitl. 
Izbrojiti; — ung, f. brojenje; na- 
brojenje; izbrojenje. 
Slufjium-en, v, a. zauzdati, metnuti 

nzda; — ^ung, /. zauzdanje. 
3Cufje^n, v. a. zapiti i zaj^sti, po- 

piti i pojfeti. 
3tufje^r-en, r. o. potroilti, potratitl, 
pohariiti; — er, m. razmetnik, 
razsipnik, razpiku^a. 
2luftei(^n-cn, v. a. nazna£iti, zabilje- 
iitt ubiljeziti; zarpva«ltl; upisaUs 
— er, iw. biljezDik, upisad ; — ung, 
/. naznaoenje, ubiljelenje} npl- 
sanje, zapisanje; — ung«6u^, «4 
biljesna, upisna, zapisna knjiga. 
5lufaeigen, f. Slufweifen. 
Slufaerren, f. «ufreifen. 
3tufate^briufe, f. diüy most. 
Stoftie^-en, v. a. (ßf^en), otroriti, 
odpr^ti; (in bie $d^e), tuöI, po- 
tegnuti, potezati gor«, dizati $ 
eine U^r — , naviti» navuöi , na- 
vlaJiti uru} Qlaiten — , napeti, na- 
pinjati strune; (bei ben ISE^bern), 

Digitized byCjOOQlC 



«lufjug -8 S2 ^' 

«iiovati; JtliAcr — , odgojiti, od- 
hraniti ; ben J&a^n am (Stwe^re — , 
Mpeti puSku; einen — , zbijati 
U\e t kim, draziti ga; (^in^alten), 
odmicath zanositi } jum Zan^t — , 
pozTati na tanac) getinbere ©ait'en 
— , popustitU eine ^rü^ — , di- 
gnuti mosti bic @eget — , raspeti 
jcdra; — v. n. (einher jie^en), ici, 
stupati u redu; (auf bie SBac^e 
}ie^en), izminiti strazu; ))r&(i^ttg 
— , gizdati se; (anfgejogen fommett 
mit JKeben k.) , izusttti; ^^ — , 
V. r. podignuti se; ti gie^t fU^ 
ein ®eroitter auf , nevrjme s« 
spravlja; — ^afen, t». kuka od 
vitla ; — lß(i^, n. rupa za zad^nutt -, 
— feit, n. konop od vitla. 

Slufjttg, m. potezani«, dizanje; (3tif» 
fd^Hb), odlaganje, odgod, zatezanje, 
zanotenje; (bei btn Sä^ebecn), osbo- 
va-, (im ©c^auf^iele) , ein, dio; 
feietlid^cr — , sre^anost, sre&ni 
obhod> yelikoK^pnost { (^gteitung), 
sprovodjenje , sprovod ; procesia, 
litija, provod; (Ära^n, «ajkn auf* 
jujiel^en), argan, vito; — tftVidt, f. 
diilv niost, f. Bugbrürfe. 

2lufjtt)&ngen, v. a. otvoriti, odprfti 
siloffi ; nabiti. 

^uf)»c(fen, f. a. priMjati, pribiti 
lavHöi. 

Sttfjtt)i(feti, f. a. od»tipmiti« razstip- 
nu«. 

9tuf j»<ngen, f. Slafnftt^gen. 

^Kgafel, m. zenica, 

Suge, n. oko; vid; (in ber StütU), 
oko; {all ^flan^tn), pap, pupak, 
pHpoljakf grof« 3l)«gen ma^en — , 
divm se, coditi se; ein — auf 
tttoM ^(Ätn , oko imati^ zatiti } 
«in »a<|fame« — l^aben ouf Se- 
mafAtti, pazUi na koga; gl^ mit 
tu« bftn «ugen, id! mi izprW o- 



9tugen 



ei«h; bfl« liegt ^x ^ugen, oce- 
vidno je; ble ^Zlugen nieberfc^kgcn, 
ponikiMiti; au< ben ^ugcn, (m$ 
bem ®inn, koga nevidimo, lako i 
zaborarimo; ein — jubiiüfen, kroz 
perste glodati; jum — gehörig, 
ocinji. 

Beugeln, v. a. ucepiti ; (liebäugeln), 
namigavati. 

^gen*, adj. in Sufamraenf. ocni, od 
ooiub ; — aber , f. xila od oka, 
oona sila; — arjt, m. okulista, o- 
6ar, U^ntk od ociuh; — arjnei, f. 
pomo^ za odj, l^k za oci ; •— 6e* 
f<^Teibung, f. oftatmografia , okopi- 
sje; — binbe , f. povez, v«z od o- 
Aab; — hlid ,. m. cas, mah, hip, 
trenu^e od oka, par; — bliiftic^, 
udj. ^asan, ucjisan, easoviti; — 
ndv. odmah, « ca«, udÜj, s Bi4l»ta; 
— blinzeln, n. miganje; — bogen, 
m. (bie dlegenbogen^aut) , düga (od 
oka); — braune, f". ob^rva; — ^bttt» 
ter, f. kermclj; — cur, f. lecenje 
bolesti ocinje; — be<fe(, m. poklo- 
p»c od ociub; — ftü, n. nao6ii^k., 
optica 'od «ka; — bicncv, m. u- 
dvorlca, pftiizalac, licumerac ; — 
bienfl, nu prillxivatije, Mc«n£ntvo i 
— flup, m. suzeiije oeioli; — gt«5, 
n. ocalt, nao&ri; — l^äutC^K, n. 
opnica od Oka, naooiijML; — ^Ifö^t, 
f. Jamica od oka; — !canE^, f. 
holest ocinja; — !raut , n. ro«o- 
pas (trava); — teb€¥, n. iiao4ii^kv 
— ttd^t, *. vid ocii^i —lieb, n. 
— lieber, pl. vedja; — luft, f. ma- 
slada okü, oeii^ ladost; — <nafi, 
n. m^ta od oka; ««f^ bem — ur- 
ti^eilen, suditi aa ' «ko , f oku ; 
ba0 — nel^n, okom isaaMti^ 
— merf, n. zam^rak, cilj, «yirkjt ; 
nakanjenj« ; — mittei, n. f. *— ar - 
nei ; -^^utoet , «. praiak za oci } 



dby Google 



^tuQteia 



-8 



—puntt, m. gledUte; — farte , f. 

■ast zft oei; — fc^öoc, m. ocinja 

botest; — fc^ctR, m. vid , razgled, 

pogled, pozor; in — nehmen, ra«- 

glcdati , progledati , razrideti j 

bell — voxnt^mtn laffen, ucinitida 

sc Sto razgleda ; — ^f^eintic^ , a4f. 

oceridaa , jaran, o5iti ; — adv. 

oeeridno, Jarno, ocit«, belodano ; 

—ft^nlic^fcit, /. ocevidnost, jav- 

B08t , ocitost , bllod^host ; — 

hi^miß», (in Bufortimenf.) r^zgledni ; 

H«^iBH>rotofott, «. razgledni na- 

pisaiki — f(^em«tagfa^Uttg, razgle- 

doo rocUte ; — f^)tc( , «. aamigi- 

vanje; — fptadfyt, f. ocinji jezik; 

oci ; — flaar, f.@taar; — triefen, n. 

kirmeljivost ; — ^ern, m. zioica » 

—ttofl, m. I) (Wanje) , didak, 

ridac, zorvica (trava); 2) — f. 

—tuft; — »erWenbung, f. obs^na ; 

— waffer, n. voda za o5i} — ^»eibe, 

f. päSa za ocij — »e^, n. holest 

ovioja, okobolja} — wlmiper, f. tre- 

parica; — »inf, m. mignutj«, na- 

mignatje , trenatje , trenutak ; — 

Xomttl, m. kraj, kat od oka; 

ja^n, m. podocnjak , sr.-dnji zub } 
— jcuge, m. ocevidac. 
^cuglein, n. okasc«, malo oko. 
8Ut^, adj. okat. 
9U^|lr, m. aagur, koboslovac, rra- 

e«r, T.'itac. 
Sb^, m. august, koIoFOz (qiesec). 
Itqp^ner, m. augustinac (kaludjer) j 

—in. f. augustinka. 
^^x\^, m. p«)Jjski jelen. 
fo^igment, «. orpimenat, »uti si- 

OM, iati miioinor. 
älter*«, f. 1. anorgenröt^e } — farl&e, 

f. farba od zore, rujna boja, 
%il, prp. izy od; po; razi «a , s; 
— «dv. dokon^ano, dover»eno, 
proilo. 



83 gK 9(u«Scifkn 

äu«arfern, ». ä. uzorati; pooratl. 
«usabem, «. a. vaditl, povaditi iile 

iz mesa. 
9Cu«antworten, f. .'auiricfern. 
8lu«ar^eit«en, «. a. na«initi, fzraditf, 
izdilatij (abfaffcii), sastavitl, spi- 
sati, (Seenbigcn), sviräitl , dovir- 
•itij einen Ot^fen — , oguUti, o- 
dcrati; —ung, f. izradjenjc, izra- 
dak-, sastavak, razprava, pismo j 
d^lo. 
3tu«art'en, v. n. izopaciti ge* Uro- 
diti se, odroditi sc, izvertSi 86} 
— -ung, f. izopa^cnjc, izrodjenjc, 
odrodjenjc, izvergnutjc. 
5lu«aficn, V. a. kresatl, okresati , o- 

hastriti, oklastriti (d^rvo). 
2tu8at^men, v. n. dlhati, oddahnuti-, 
— V. a. bie @ee(e — , izdahnuti, 
izdisati, upireti, duiu izpustiti. 

9(ud6ailen, v. u. pcci, izpeci; v, 

n. izpeci se, pe^i se. 
3(u«babcn , v. a. kupati , okupati, 
prati, oprati ; fig. etwa« — muffen, 
platiti, tirp^ti za drugoga. 
2Ui«t&J^en, V. a. periiti> izperiiti. 
%USf>alhn, V. a. razvezati, razpra- 

viti. 
aiugbanneit, f. JBerbannen. 
2tu«bauen, v. a. sazidati; sagraditi. 
5lu8!bebing*en, v. a. ugovoriti, urccf 
pogoditi, uvetovati; fl(^ etiüa« — ' 
priuzder£ati si Itogod ; — ung, f, u' 
g»For, pogodba, uv<5t , priuzder- 
iaoje. 
StuSbebungen, adv. osim, izvan, razmi. 
2(u8becren, v. a. opipati, obrati (ja- 

godc). 
2(tt86eicj|ten, v. a. Izpovidetij fig. 

priznatL 
%U06einen, o. o. vaditi, povaditi 

kosti. 
ÄttSbeif cn, r. a. (einen 3a^n) , slo- 
miti, ixkerbnati zub; odgrizti, od- 

c"* 

Digitized by Vn'\^>^-< i%^ 



3(u«bei^en ^ 84 g» ^n«btt^n 



griznuth einen an« einer ©teffe — , 

izagnati, odterati. 
Vtxiihtil^tn, V. a. snimiti, izvaditi 

kripkom yodom. 
5tu6beffer»n , ». a. popravitl j prena- 

praviti-, pok&rpiti, izkerpiti-, —er, 

m: popraTljalac *, k^rpilac, — ung, 

f. popravak, pppravljenje, prena- 

pravljenje-, pokerp'.jenje. 
!Su6beten, v. a. moliti, izmolitl. 
f&uSbitttn, V. n. prenSti postelju. 
2(u«6eugcn, f. 2Ju«biegen. 
3(u<()eute, f. plod, korlst, dobtt^ do- 

bitak, plen, dohodak, probitak; 

dio. 
^U^l^utetn, V. a. izvaditi, iztresti iz 
-kese; fBlc^l — , proslati brasno; 

fig. einen — , oglobiti koga. 
Slugbe^al^ren, f. ^VL^af^Un. 
^UShitQtn, V. a- izverneti , izyinati ; 

— V. n. »or einem — , ukloniti 
se pred kirn il ^omu. 

^uj^ieten, v. a. nuditi, prodayati. 
einen — , pozvati koga (na mej. 
dan); odpustiti iz sluibe. 

9(u<St(b«en, V. a. Izd^lati, napravitij 
3emanben — , izu5iti koga; ben 
(Seifl — , izobraziti, obrazovati} 
— ung, f. izdeianje, naprayljenje » 

— be6 ®eifte6 , izobrazenje, izo- 
brazenost, obrazoyanje. 

Sludbinben, r. a. razyezati , razresiti' 
^UtSitten, V. a. Izmoliti , izprositi } 

iskati, traSiti; ba« Uttt \6) mir 

au9, prosim« ja toga netörpim; 

x(if Htte ed mir gu (Snabett au6, 

prosim tu milost. 
^(Sbla\m, V. a. izpuhnati', izduhna- 
' ti ; ugaslti y utörnati } fig. (au0« 

troin^eten), raztrul)iti, trabiti. 
SlttSMeiien, o. n. IzosUti, nedo6i ; 

(ni^t jurüdfe^ren), ne yratiti se ; 

ba« gicBcr ijl auflgeBlieben, ostayila 

ga groznicaj bie ©träfe »irb ni(^t 



— , ne6e ga mimotöi k&zan , ka 
fttiga ; — , n. (von ber 3^9fa$ung), 
izostanak od roiista. 

9(u8b(ei(^en, v. a. izbeliti, pobeliti 
beliti; — v. n. pobUditi, obJ{ 
diti, bUditi. 

^udbteien, v. a. puniti, napuniti> za 
liti oloyom. 

%Viii)lvL^tn , V. n. ocvasti» prolaziti 
cv5t. 

^UdUuten, V. n. izgubiti k^ry sya 
kolika , izteöi komu kery ; (auf« 
l^&ren ju bluten) , prestat tedi ; — 
Xaffen , pustit da tece k^y (dob 
prestane). ^ 

^U8b5ben, v. a. zadniti (ba5ya, bure). 

^ttSbo^ten, V. a. obiti daskama. 

2lu«bol^ren, u.a. proyertati, probositi. 

^ueborgen, v. a. (einem 9(nbern), azaj< 
miti, posuditi, dati na pocek, na 
yeresiu} (»on Semanben etwaS), 
uzeti na po6ek. 

ausbreiten, r. a. {aU %tti) , topiti 
stopiti^ raztopiti; (einen ^aten), 
peöi, izpeöi •, — v. n. izpeei se. 

2lu«fcrau(^ett, f. J8erbrau(^en. 

9(udbrauen, v. a. yariti, izyariti; do- 
yaritl (plyo). 

^ulbraufen, v. n. okipaij prestat 
saraiti. 

%u9hxt(^tn, V. a. izlomiti, polomiti, 
odiomiti, izbiti; (bur(^ ®:t)eicii von 
fid^ geben), izbijayati, Izrlgati» iz- 
bacftti, izmetati; bie dienen — , 
ubiti p^ele ; einen 3a^n — , Iz- 
t^rgnuti zub; — v. n. iza^i; pro- 
lomiti se, protisnati se; (oK 
Sfeuer), projayiti se, nastati; uka- 
zati se, pol^öi se; in ein <BtXh^ 
ter, in S^rSnen — , «darltl a 
smA, a pla5; in ®(^m&^»orte — , 
psoyati, opsoyati , adarit psoyati ; 
(vom (Sonctttrfe), nastati i auS einem 
^rrefle — , proyaliti iz satroia. 



dby Google 



fbl^tett^en, v. a. razsiriti ; razasterti« 

prosterti, razprostraDiti ; ein (&f 

nc^t — , razsoti glasj bie 9tenc 

— , ruke »iriti; fi(^ — t>. r. il- 

liti se; ploditi se; fi(^ übet ettoaS 

— , obiimo o cem besediti ; — nng, 

/. nisirenje; prostiranje» razasti- 

ranj«. 

Ihiibtniaen, v. a. izpaliti; izgor^ti; 

pogoreti; progoreti ; Siegel — , iz- 

p«ci opeke i — r. n. izgor^U, po- 

gor««. 

iiÄrmgen, v. a, (aU Sterfeti ic), 

raditi, izraditi ; (unter Ue «eute 

Bringen) , razglasiti , pron^ti , raz- 

Mtii eine Oefunbl^eit — , napit n 

«*»vje} Sunge — , izU6i, pol^ei; 

(m aSergboue) , raztopiti , topiti. 

9Khu(^ , m. akazanje , pojavljenje, 

aastanak ; — be< itriege«, pocctak, 

postanak rata; — ber greube, beS 

(ittt}ü(ieng, yeselje, radost; (beS 

Soncurfe«), nastanak (ste^aja); (be« 

Jentt«), baknutje (vatre); (an« 

einem ®ef&ngniffe) , prorala ; (ber 

'iixcvif^tn), pojava, pocetak nemira ; 

(ßBtin), samotok. 

Smbrüc^ig, adj. znan, javan, o6it. 

XslbrnBen, v. a, popariti^ pariti. 

SsMiuen, v. H. izrikati se; (oom 

IDomier) , izg^rm^ti se. 
thibnunnicti, v, a. izmirmljati. 
Itlbrit^, V. a. izvaditi p^rsnu 

kost. 

«lAdtt^en, r. a. izU^i, poUöi , iz- 

mti; /7^. izna{i> Izmisliti, iz- 

■•igati« skovati, osnovati ; — ung, 

f» isiexenje, poIeSenje ; izleg , po- 

leg ; fig. iznaaastje , kor, osnora 

Slft&geln, V. a. tiglati, potiglati, 

iztiglati, izgladiti tiglom, utijom. 

Iubnnb, m. cudo; izgied} stvar iz 

vetstnai — Pon ©c^ön^eit, uzo- 

rita l^o8t> uzor Upote; ein — 



i &- ^«beuten 

aller ®(^cline; lupei svlh lupe 
zah. 

^utbiinbig, adj. izv^rstao} odli^an} 
osobit} — adv. izTerstno ; odliJaoj 
osobito. 

9(tt<bitrjlen, r. a. kefati, izkefati, oke- 
fati. 

9ht<buf(|)en, 0. a. izkor^niti, izkorS- « 
piti, izguliti. 

^utbiißen, f. a3üfcn. 

^utcultant, m. (t.) prislusnik. 

9(u«curiren, o. a. Uciti, izUJiti« vi- 
dati, izvtdati. 

9lu«bam!j)fen, v. n. Izlapiti, izjapiU, 
izrapiti, izvitriti, laplti, japiti, 
vapiti, vtotl. 

^u<banU)fen, v, a. ucinit da izlapi, 
izvapi , da Izv^tri j (erflirfen ein 
Breuer), potusiti, ugasiti, ut^rnuti. 

9(u0b&mien, v. a. yaditi, izvadia 
creva. 

Sudbauer, f. postojanstvo , uzterplji- 
vost; — n, V. a.^od^£ati, sterpjti, 
snositi; — v. n. durati, trajati, 
obstat! do sv^rhe ; — n , n. tra- 
janje> postojanstvo , uzterpljivostj 
— nb, adj. postojan« terpljiy. 

9(u8be^nbar, adj. pmÜT; — feit, f. 
pruiivost. 

Sudbe^n-en, v. a. pruxiti, pruzäti, 
otegnuti; raztegnuti, protegnuti, 
raztanjiti; razprostraniti ; — (eine 
aSerorbnung) , protegnuti , razpro- 
str^ti naredbu} (onttjenben) obra- 
titl, uporaviti ito na ito; — enb, 
adj. pruxan, otezan} — ung, f. pru- 
xanje ; raztegnotje , protegnutje j 
(SBeitl&ufigfeit) obsimost; (Sn»en« 
bttng) obrata, aporava; (9laum) 
prostor. 

9(u8bei(^en, v. a. pregraditi naspom, 
Jaziti, zajaziti. 

Sudbenfen, v. a. izmisliti, iznaci. 

Su«beut«en , v. a. tumaciti , iztuma- 



dby Google 



9[it«bi(|ten 



^ 86 8^ 



SttlerM&^ten 



<iti, protumajiti , iejasniti ; —tt, 

m. tuma^, tamainik; — ^ung, /*. 

taroajenje ; protamaienje. 
9ttlbt(|trn, v.a. izmisHti} kahifatati, 

kerpiti, izk^rpiti (brod). 
%VLVb\tUn, V. a. obijati^ obitl da- 

skama. 
9llt6btenen, v. a. dosluziti; odslaliti. 
2lu«blngcn, v. a. ugovoriti , pogoditi, 

uvjtovati. 
^itSbonncm, v. n. izginniti se. 
SuSbi^rren, v. n. tnSit! se, osatKi 8«^ 

sahnuti, usahnuti. 
^eb&rrfn, v. a. susitt, osullti, po- 

auliti. 
9(tt«bT&n4en, f. aJetbriltgett. 
3lu«brc(4;|e(n, v. a. toiiti, obtociti. 
^EttSbre^en, o. a. i^vinati, izvijatl. 
Sudbrefc^en, v. a. mlatiti, onHatiti, 

▼ersiti, or^rSiti. 
3lu«bru(f , m. (im Sieben) , rfc, Izraz ; 

govor, besjda*, izra£enje, llrot, 
. Izraz ; ein JOifb , bal fi^r *iet — 

^at, jako izrazan kip> kip pun iz- 

raza. 
5Ittlbrurfen, v. a. (ein ©hgel, eine 

@(^rift), pritiAMti, udarlti, naStam- 

pati ; (mit SBorttn) , izrazitU izra- 

zlvati , izreöi j — im SBeff^ibe bie 

Urfac^e, nazitilSiti uzrok. 
^udbr{t(f*en , v.a. olimati, o£eti, t^- 

dlti, izcrdltl-, (mit aSBotten), f. 

31n«bru(f en -, ^it|, «<<;. naro^it; 

— adv. bas, ttpravo, narocito^ izri- 

kom, izri^nö. 
9uibru(f«fcim , «<(/. iztazan, pan It- 

raza-, — 8arm , adj. bezizrazan ; 

— flart, f. tH, nacin od izraza; 

— «Uer, — «(o«, f. 9tu«bni(f #arm ; 

— 8»o(r, f. 9Cu8bru(ffam ? — brürfung, 

f> pritisnutje; nastampanje, uda 

renje. 
91u«btuf(^, ni. mlatnja, £lto omla- 

tjeno. 



^«bttften, V. n. izlapiti, izjapiti, is- 
▼apiti, izWtriti. 

9ht«büften; V. a. dibati, mirisati, da> 
rat miris od sebe. 

2ln«butben, t. a. ptepatiti, preUr- 
pfti. 

a(u«bun{!en, v. n. izlapiti, izjapiti, 
izTapiti, izvitriti. 

9(n0biknf)wtn , v. a. da^ati para oct 
s«b«, pnlitt se, kaditi se; — ung, 
f. pAra, sapa ; yltrenje> izjapljenje ^ 
kadnja; — ung«me|fer, m. dahom^r. 

^ttte^ntn, e. ä. rayitatl, poramati. 

^nletfen, v. a. izr^tati na ugle. 

^flfeggen, t. a. n^d^rljati. 

^urdnonber, adr. ob sebi; (in Bttf.) 
ra*, od; — bringen, t>. a. razstav- 
Ijatl, razstayiti, Ia5iti, razlu£itf; 
— fa^xtn, V. n. razstati se, razidl 
ge; -^e^en, v. n. razi6l se, raa- 
minntl se, razdrojiti se ; razstaviti 
se, Tazpasti s^; — legen, 0. a. 
razstayiti, protomaJiti) — ntl^ntett, 
V. a. raznfteati, razstaviti, razbi- 
ratl , razsbrati j — fe^ , v. a. 
razstaviti; protmAa£lti, izjasnitf; 
— fetjung , f. razbfranje •, raxstay- 
Ijanje, tnmaJcMje-, -^t^n, r. a. 
razstariti ; — jit^en , v. a. razt«- 
zatl , raztegnttti; tanjiti , razta- 
njitl. 

9(n8eifen, 0. a. otopiti, otMfintitl o* 
leda. 

5ru«eitem, t>. n. gnojltl se, ogtiö- 
jtti se. 

5(it«er!iefeK , «n«€t»ren , f. Stnltefkfi, 
<8r»a'^Cen. 

^ttdtrforen, adj. izabrati, po IzbtfrOd» 

9ttt«er(efen, f. SBiffetloten. 

2(neerfe^en, v. a. izbirati, izabrati; 
odrediti, preodrediti. 

^(nlerflnnen, f. dhrfinnen. 

9(n0erwä^(»en, v.a. izabrati, izbirati; 
— te, m. izbrani, odabrani; — ^ung. 



dby Google 



SuloEi&lIcn ^ 87 fr- %umM» 

SlMfc^en, «. a. iUmi, o<Uti«i, niestH 

poaiesti; ptMnltl, IsputKiiiti. 
SlulfcgcT, m. pometaUc} —in, f. po- 

metalicA. 
9(iilfegft(, n. tmet, isBct. 
Sbidfeilen, o. a. plUü> linati« opiliti ; 

fig, popraviti, pogUditi. 
^utfcnflem, f. Slulfitjen. 
91ii«feftig<en, «. a. dAti> izdati, opra- 

yiti ; Bastaviti } dati pismo o jema $ 

TasglatUi, oglasiti; —un^ f. opra* 

▼*k, satUTljenje, opravljtRje, it- 

danje. 
SbrtfcttCTii, V. a. grijati, ngrijati (so- 

bD)} pftliti, Izpaliti (balyu)} — 

V. n, izpncati se, napocati se. 
%mi^ltn, V. a..napaniti, nabiti dla- 

kom} fig. einen — , izpsoyati, Iz- 

geiditi koga. 
Si^^en, V. a. izna6ij domislitt 

se, sitiü se. 
9(ii#finbtg ma(^ (3emanbcn ober tU 

»al), V. a. naöi koga ili «to, Iz- 

naci, istrailtl. 
^«ifift^n, «. a. poIoTlti rHw, opii. 

stiti ribnjak} iztegnuti, izvaditl 

Iz Tode. 
^utflattem, f. tUu^fltegcn. 
%M$fitdfUn, V. a. razplesti, razpli- 

tatl. 
^vi^U^'tn, «. ü. ttragati, ostragatI 

moso} — meffer, n. stragaj^ stru- 

galo. 
%n<fli(f«en, «. a. k^rpitl, Izk^rpiti, 

pokerpiti; popraviti, poprarljatii 

— er, m. kerpUac; — in, f kArpi- 

Ilca; — ung, f. körpanje, kerpljenjei 

k^rpeS. 
^(udfliegen, v. n. izleUti, polet^ti« 

fig. poöi pervi krat u svit; (and* 

ge^n), izUl, izlaziti. 
3lu«|»ef*en, «. «. I«te*l, izticati; — 

nn«, f. «ttlffuf. 
^«f[ö|en, «. «• loTlti, hvatati bidM. 



/. ^branj«, odabraajo; is«Un»je, 
odalnranj«. 

Sil(t)&|(c]i, V. «1. izkazaü, sveriiti 
pripoWdko. 

Xaleflini, v. a. pojisti. 

9alfa<^, 9. a. pfayiti, Mpffayiti 
ptetto«. 

SitfflM^feni, o. «. valjatf^ povaliti 

kM. 
tilf&fee&i, V. a. Ankati, oliakati; 
^ — 0. r. oiBti 80, osipati so. 
lalfii^, r. m. (einen Äeg), derati, 
iidtrati pat Toinjoai; izvostl; — 
p. «. ibvobH ae; otiii; iza^i ; /ifj^. 
iaaalaiati s«; am SeiN — , otatl 
se po zivotQ ; (au9g(eiten), oiMkaati 
se, pocklisaati se. 

9n«fa^ , f. iSTOS, odiazak, islazak; 
trlm« ' 

%KSfaXL, m. proseniutj«, proripl jonje ; 
MiTal»; rrata poU^na; (VBgong) 
aaajak (a. p. o porezi); (Kulmof) 
isaiji«, &to h s wu zapa^de. 

XnifftOcm V. n. izpasti) (einen 9(u«« 
fall t^un), pros^nrati, pforipiti; 
nsvaliti; (aiKovten) , isopaliti so, 
ixvoditi se; ben 9nf — , ogarati, 
vrlnati nogu (padsi) ; gttt «bet 
Uifit^t — , tognati il netegnnti 
za rakom; (wie. bie ^aatt), padati, 
pasiti ; (jttfadcn) zapasti komu } 
bte stimmen faden auf demanben 
onl, giMovi sa u koga) bei 3dt* 
intii ^llt nic^l ret^bcfiAnbig and, 
aije dofcas po zakönn. 

lil^eii, V. a. raspMtiti nabor. 

Sniangm, o. «. polorHi. 

iMfafcn, «. «. ^Inkatl, ojinkati; — 
f. n. oooti te, osipati se. 

iUfanlen, v, n. iztronlti, sagnjttiti, 
spirbnati. 

Xilfe4|ten, v. a. rasigratl na sabljo} 
(mit SBoTten), razprayiti, raspray- 
]j«tl. 



dby Google 



31u8{lu^t, f. izgOTor, izMg, izblg- 
. natje; inifiii^tt ma(!^tn, izgoT«- 

rati 8«, uklanjati se 6emu, izbl- 

gavati Ito. 
^üüifluQ, m. iiXeX, izletenje, poletenje, 

izasastje, izlazak. 
3lu<flu^, m. iztok, izticanje; — eine« 

Stufe«, utok, UBtje. 
^«folgen, v. a. predati, predarati, 

izraciti. 
?lu«forbem, v. a. (jum dtt>ei!am^f), 

pozvati, pozivati, zazTati na dTO* 

boj, na mejdan. 
(Sujfötbern, v. a. (in SSergbau), va- 

diti> izvaditi, yucl, izvuöi na 

sv^tlo. 
9lu«forberung , f. po^ivanje ; pozoy 

(na nejdan). 
3lu8f6i:berung, f. vadjenj«. 
$(u«fiorberung«(rief, m. poziv, pozoT, 

pozoTno pismo. 
9iU«fo(f(^'en, V. a. obiskati, iztraziti } 

uhoditi; ba« 3nnete eine« ^betn 

— , podkasati, izkuiati koga } — er, 

ttt. izpitkivalac, podkuSalac; aho- 

da, uvoda, uhodnik; — ung, f. o- 

biskivanje , iztraiiranje ; podku- 

sanje, izkuSanje. 
Slu«fragen, v. a, pitati, upitati; izpi- 

tati ; razpitati; napitati. 
)(tt«freffen, v. a. izjesti; izgrizti; 

poiderati j ^cf> — , v. r, ugojiti 

se, gojiti se, podkoziti se. 
Slu«frteten, f. 5)ür(^frieren. 
^u8fu(^te(n, V. a. izpljeskati sabljom } 

izbitl batinoni. , 
Sltt«fu^r, /". izvoz, izvoxnja} izyo- 

zenje ; (in Bufamnienf.) izyozm,adj'. 
ÄuÄfül^rbar , o<</. izvodiv; — feit, f. 

izvodivost. 
9(tt«fu^r^anbe( , m. izvozna tergovioa. 
ausführen, v. a. (ou« bem 8onbe), iz- 

vezti, izvoziti; ein Sßtxf)Xtä)tn — , 
, n^initi zlojinstro-, einen SSewei« — , 



88 &- 91tt«gaBe 

dokazati, razlo£iti ; ()tt ^tcatht 
btingen), sr^rsiti, doy^rsiti; (in 
Slnivenbung IJringen), izv^riiti, uve- 
8ti 8to a iivot; einen Bau — , do- 
zidati} ein äSovl^aben qiüäii^ — , 
prokopsati, za rukom po6i ; Unretntg« 
feiten au« bem 8eiBe — , ^istitl? 
jemonben — , poveatl na setnja. 

9(u«fu^venb, adj. procistec. 

9(u«fitl^vli(^, adj\ obsiran, obilan ; raz- 
lozit; au«fu^c(t(|e (Srammatif, sa- 
y^räena slovnica ; — , adv. obsimo, 
obilno, u dago> po tanko; -^ tx* 
}&^(en, na tanko pripovjdati. 

Su«fü^rn(^feit, f. obsirnost, obilatost 
n govora. 

SitSfu^rprämie, f. izyozna nagrada. 

9(u«fu^r«', adj' (in Bufammenf.) is- 
vozni. 

^u«fu^cfc^ein, m. izvozna teskera, is- 
vozno pismo, cedulja od izvoza. 

^u«fu^tung , f. (einec SUaare, bie %uf « 
fu^c), izYOz, izvoxnja, iznos ; (einet 
SSetueife«), 4okaz> razprava; in — 
bcingen , izy^rüti. 

3(ii«fu^t»erbot, n. zabrana izvoza. 

9(u«fu^¥Sott, m. izvozna carina, izvos- 
nina. 

$u«futt«en> V, a. napuniti, izpuniti, 
dopuniti; mit (Srcbe — , zasati; — 
ung» f. dopunjenje> napunjenje, is- 
punjenje; zasutje. 

^«fünbig machen, v, a. naöi, obna^i, 
izna6i ; iztraziti, iznalaziti. 

9(u«fütter>n, v. a. (nähren), hriniti, 
nahraniti» körmiti, nak^rmiti; ein 
Jtleib — , podstaviti, podstavljati ; 
— ung, f, (eine« iUeibe«),- pod- 
stava, pod8tavl|enje; (92a^vung), 
kirma, hräna; nahranjenje> nakirm- 
Ijenje. 

S(u«gabe, f. izdatak; (oom ®etbe), 
troSak, tratnja> razhodak*, — ber 
aSriefe auf ber ^IJofl, izdavanje pi- 



dby Google 



9(tt«ga|e ^ 89 

•»all M postij in SttlgaBe Brin- 

fo, proracDoiti z« trosak, nra- 

«nuti ito u nzhodak; — eincS 

9Bl|d, iidanje, itampanje, StampA. 

iKgoH', od;, razhodni. 

^hffm, V. n. okipeti, nakip^ti m. 

«rt9««S/ «. itkod, Ulazak} («u«. 

fall), iivoa robc; ((Snbe), sverha, 

*oipetak, konac; (©rfoCg) , posl«- 

*«k; — eines SBotte« , okon&^je, 

frofetak rfci; — «., (in Bufamm.) 

«WMi; — «gebühr, f. izToznlnat 

^*»ttiot, n. zabrana izrozat — 

¥^, m. izvozna carina« izTOz- 

■iu. 

^^Un, V. a. strojlti, ostrojiti) 

fiS- izderati, izlupati. 
«■««ftteu, t». a. oplfti, opUviii» plltl, 

pllriti. 
««gÄt-CB, n. plltv»; —er, m. pU- 
^ti — tttt, /■. pl^tvarica} — «fen, 
«. pl^a&. 
Jtfgoltcttt, f.,au«ftnÄf(^aftcn. 
*^9«^<ft, «. noTci, piSnezi za tro- 
««k srakdanji, «Itni, drobnl novci. 
^^m, V. a, da«, razdati; (Selb 
7, troSitij ein «uc^ —, izdatl, 
•twnpatl; eine Äatte — , nalgrati, 
■»»»»eitii «liti-, für etwa« — , pro- 
^ntl sa ....; — , t>. «. Iznositi, 
jMositi; ü(^ — , r. r. IztrositI 86} 
i^ für etttxiS — , naziyati se £ini, 
8»»iIHi 86} — er, m. klja&r, Taz- 
pwmitelj, — erin, f. klju^arlca, 
«ttpwmlteljk». 
'•jAliebene, n. izostaUk; — 5|Jar* 

H ^ izostavSa stranka. 
■%itcitet, ody. raziiren; — e öe- 
^iitfd^, Telikopoznanatvo; — er 
*«W»i(l^, prostira^, prosCiraea. 
««SAot, ». pr«davanje, Iwba. 
1%^» ^. r«5r. prolzTod. 
^«^ient, a<</. odalnSiT», odsloiio. 
'^S^^t, «. nvit, pogodba; pri- 



XttSgiefen 

d^rUj, ugoyor; — , m. priuzdirl- 
nik. 

9u8gel^eii, «. «t. Izi6i, izlazitii (bic 
^aarc), opadati, puziti ; ((fi^U, Äe» 
treibe, SBein k.)* neatojati, neeUtI} 
(Bfarbe), gabiti se; (Heuer), gaanati» 
utörnuti m\ mein SIraum ge^t mir 
au<, san mi se ab^a ; auf ettvaf — , 
kanitl» nakaniti, imati na misli; 
leer — , nedobiti niSta; ungefhraft 
auSgel^r bes kazni osloboditi ee, 
oprostiti 86 kazni ; einen IQ^cfe^l — 
— laffen, razglaaiti zapovM; auf 
SlBentcuer — , klatiti 8e, akitatl 
86 po arltn; (fi(^ enbigen)/ okon> 
carati, 8yiT«iyati 86} — , n. 06- 
8UjanJ6, n68tadak. 

9(udgei^en; v. a. kidaCl, pokidati, ko- 
miti, okomiti zaliho listje (od du- 
hana itd.). 

9(u<geferBt, a<(/. naznbljen, zubat. 

^u<ge(affen , adj. razuzdan , razpu- 
sten; — adv. razuzdano, razpu- 
Steno; — ^^eit, f. raziizdano8t, raz- 
paSt6no8t. 

9(u8gelaugt tuU' izlaSen. 

ausgelegte SlrBeit, f. izkladano d£lo, 
teg. 

9lu0ge(etnt, atU- iza^ea. 

%u6gemad(^t, 047. doyirSen, ay^rien; 
8%aTan, atanoylti, bez dyojbe, 
nedyojben. 

aufgenommen , adv. oeim , Izyan, 
razml« do. 

aulge^eitfd^^t a4f. ffg. poznat; iz- 
mlatjen. 

auSgerben, f. SluSgärben. 

auSgefd^^lagen, adJ. osut, kraatay. 

autgeUKtC^fen, atij, girbay. 

ausgiebig, f. (Srgiebig. 

auigiefen, v. a. izliti; ugasiti, ut^r- 
nuti yodom; mit ^(ei — , zaliti 
oloyom; fein ^erj — , izlltl, otvo- 
ritU odkritl airce; feinen Born 



Digitized 



by Google 



nUt Scmanb — , izrigati jed «roj 
na kog«. 

mt^idtttn, V, a. gladiti, izgladiti. 

^xO^ti^tn, V. a. jedueiti, sjedna* 
ÜÜ, poraynati; fig. na^initi s«, 
ppgediti se, poravnati 8e> nago- 
diti se-y '— ung, f. poravnanje, na- 
godba. 

^^qUittn, SluSglitfc^m, v. n. omak- 
nuti se, posUisbuti se. 

^(tUgXiminen, v. n. tliijati, ixtinjati. 

Uu^QiaUftn, V. «. bAiti, razb^Iiti 
(gvoidje u ognju). 

9lu<gTabeti, V. «. kopati, iikopati; 
uzrovati; (Don Slöffen) , sadirati, 
roniti; (in Stvnpftx, @tcin), udil^ti, 
urezati. 

9(u9gräten, r. a. vaditi, poTaditi ko- 
8ti iz ribe. 

%ui%toVitn, V. n. terditi se > naser- 
diti se. 

%ui%thbtln, V. a. iznozgati, moz- 
gatl. 

Stuegrünben, f. ergrönbcn. 

%Viiqvi^, m. izHvanje; izlitje; izKv. 

^itdg^pfen, v. a.' mazati, namazati 
sadrom, zesom. 

2tu8^aarcn, 2lu«^tcn, ». n. llnjati se, 
gabiti dlako. 

^6f)adtn, v. a. kopati, izkopati; 
kljovati, izkIjuTati; odsj^i, odme- 
riti (mesa)-, izdobsti; otesati» iz^ 
tesati. 

Vinif^dtln, ^vaffaUn, v. a, dignnti, 
izyaditi> izstaviti (Trata). 

5lu«^alftcrn, v.a. razoglavati, skinoti 
ular. 

2lu8^a(tcn, ». a. d^iati j oderiati } 
terp^ti} pretörpjti; iztrajati, do- 
trajati; trajati; im fingen — , 
dopevati; an einem Orte — , oba- 
stati gd^od; bie Se^rjett — , do* 
sluilti Treme od naoka ^ i(^ tann 



^ %u$fftdtn 

ei ni(^ mtfft — , nemogn TiSe 
podnositi. 

9ht«^mmenv «. «. odblti; iabiti;. 
napraviti <^lii6em, gladioccm). 

IKui^ftnbig'en, v. a. izru^jti, inrmUU, 
izniiivati; — wtg, f. ixtuieiije, iz- 
tuk&. 

äCutl^ang, m. maStra (na dnöa»«); — 
en, V. n. Tiseti izTana. 

9hii^&ng<*en , o. a. oblsiti nadi^or, 
▼an; — fi^Ub, n. einer, zsaaicnje 
(na do^anu). 

^Hfyatfta, V, n. iztrajkti, d«tfa)ati, 
obastati; ^enb, adj. poatojan^ 
uzterpljiv} — ung, f. dotrajaaje; 
obastanje ; postojanstvo ; «dstiip- 
nost, uzt^rpljivost. 

%taifMtn, f. 9(b^&rten. 

^uüifand), m. para, dah; izdak^ iz- 
dahnntje } odisanje -, odakiHitj« ; 
odah; — en, v. n. dibati; odisati; 
dahnuti; fBoffl^ttüd^t — , mlrisati» 
dayati miris ; bie ®eele — , Is- 
dahnuti, izpustiti duh, imirjti. 

3(u«^aii»en, v. a. sici, izs^cf, poa^i ; 
kopati, izkopati, dabsti, izdobsti ; 
iztesati, otesati, tesati; in ^tetn 
— , tts^^, udjljati H kamen', (au<» 
))eitf(^en), izbiti, izSibati; (^^anen), 
okresati, ob8e6i; — eifeil, n. €fta5, 
diao. 

^ui^e^en , v, a. vaditi , izvadili, 
skinoti, snimiti ; izkopati ; is«ta- 
▼tti; dignati; Solbaten — , käpiti, 
pisati , popisivati novake, voJBike ; 
fBtin ^,. vaditi vino na tegllca; 
ein ®(ieb — , nganati, UTinatl tido 
koje ) ben Bebten — , kapiti dmmm- 
tinu, desetak ; (auilefen) , isabrati, 
razabrati; — ung , f. izvadjeoje; 
izkopanje ; dignutje; knpljenj«, 
popis, popisivanje (vojnikah). 

3lu«^(^eln, f. ^ec^eln. 

«tt«^e<fen, f. Stuifcniten. 



Digitized 



by Google 



SitKdt^en 



■<8 91 g^ 



(Hultomen 



t^OftUtn, t>. a. HUhW) izvidati; — 
9. n. oxdnviti; ixl^iti se; zaM- 
iiti ge. 

^aH^vm, ^Biü^Vitti, v. a. raz-re- 
ititi, razjasniti, raKbistriti ; ^tl^-^, 
9. r. razredriti se, razgaliti se ; 
TasTrjmeniti se; ft^. razvefleliti se. 

%a0^fk^, V. a. agrijati; razkaritl. 

%tfie(f>ai, V. a. pomo^i , prite^l na 
pomoi; — imci, f. ponioe, pena* 

iitf^aiimeit, v. a. otvoratt otyorHi 
(kolo). 

Sii^CTi, f. 9[tt«^angen. 

SniioMn, f. a. izblanjati; pobla- 
njati. 

SnÜ^d^l^en,. v- a. dobsti, Izdobstl ; 
iiaxia>iti,'sllbiti; — ung, f, izdub- 
Ijenje; iupljina^ bie — einer ®Aitle, 
iia»i od stopa. t 

9si^ö^iieB, f. ^5^iien. 

^bitffbUr., V. a. piljariti, preprodavati 
B« malo. 

%uif^oitn, V. n. (gmn ^ptxii%m)» za- 
iktUti se, zagnatise; (^um^ebc), 
Buhnnti, zamahnuti ; ßff. toeit — , 
poiet is daleka; — v. a. einen 
— , izkuSati« podkasati koga. 

9]U^ol§en, V. a. 8ldi> pos^öi; lapati, 
biti, izlopati, Izbiti. 

%safiet^m, f. 9u«fotfd(^en. 

lii^&ren, f. a. posIuSati; dosln- 

fiati. 
lH^iib, m. pepte, kopljenje (Tojnl- 

kah). 
^'''^f'Cr /*• porao^, podpomo^ ; •—<», 
(k Bnfammenf. ) pomo^ni ; — «dt* 
leitet, m. pomagaä, pono^nl rad- 
■ik) — «tag, m. pomoeni dan. 
tM^lfcn, e. a. tribiti, otribiti, lo- 

pm, olopiti, IjoStiti, o^jnStiti. 
ial|»igetit, V. a, raorttt, ümoriti 



^ud^n^en, v, o. psoTatl» opiovati, 

izpsoyati. 
SluSl^n^en, «. a. izkalljati; — e.«. Is- 

kaS^ati se. 
^«Ijagen, v. a. izUrati, proKrati) 

einem einen 9lngf)f(^weif — , o 

strah nagnati. 
9lu«j&ten, f. «ulgaten. 
9(ii8)o(i^en, V. a. odprezatl» odpre- 

gnati, odpre^i (Tolove). 
^u6fa(ben , v. n. neteliti se TÜe» 

<y}aloTiti. 
^uithmm'tn, v. a. eeSljati, o^Sljati, 

po^eSIjati ; — ^famm , m. rldki Je^ 

SalJ; -r-ung , f. Jeiljanje, o^el- 

Ijanje, po^eSlJanJe. 
a(u«Wnn)fen, f. 8Cuefe(^ten. 
Slulfauen, v. a. ivakatU oiTakati. 
9(ud!auf«en, v. a. pokopovatl; einen 

— , prekopiti Ito komsgod^rt kw- 

piti, izkopitl, odkupiti; — nng, f. 

pokuporanje; izkap, pokap. 
^tt«fe^l'en; v. a. izile'biti, nalKMti, ^ 

SIe'biti ; —ung, f. izil^ljen^e , i». 

£llbljenje. 
^u<fel^t«en, v. a. izmetti; pomesti; 

o^istiti; — tt, m. pometalac, po- 

metao; — etin, f. pometalica, po- 

metaoica; — ig, — ii^t, «. smet, 

smetje. 
Su0feifen , v, a. opsorati , obtaliti 

koga. 
^u6EeUen, v. a. pribiti kllnon, sa- 

glaviti. 
S^uefeimen , v. a. klicati , proklieati, 

nicati, proniknuti. 
%ugttltttn, V. a. OEimati, oieti, pre- 

lati, izpreiatl. 
SluSlennen, v. «. poznati; fi^ -^ v, 

r. znati, razumiti se « ito. 
^UfttxUn, t). «. Dariizka«i, nazubltl, 

Bubiti, narjzkivati. 
9(u<ffrnen, o. a. iitt$bHl , tr^Mti 

koStice. 



dby Google 



^tattf^tln -4 92 &- 9(u<ftttAfc^ften 

izlasiti, izhoditi j gut mit einem — , 
slagati 86, pogadjati se; mit feiner 
Ste^nung niä^t — , kvarovati, steto- 
vati, kvaran biti. 
Su^fornmen , n. potr^stina , sivot, 
sivljenje, hrana, uzdörzanje ; fein 

— f^aitn, imat odkuda siveti^ fein 
xti^ii^ti — l^aBen, imati se dobro ; 
ed ifl fein — mit i^m, nije moga6e 
• njim na krakj iztöi; i^UitmftS^ 
mittel), pat, sridstvo, nacin. 

%Vi9Utntn, V. a. pipati, opipati z^rnje; 

fig. izabrati. • 
^udfofien, v. a. izabrat kuSajuöi. 
3lu«fßt^en, flci^, r. r. (»on $ferben), 

aganuti, uvinuti (nogu). 
9(udfr&^en , «. a, kukurekati na Sto ; 

— v.n. izkakurckati se, nakuku- 
rekati se. 

Zuströmen, r. a. izneti« iznositi, iz- 
loiiti na |rodaju; feine ©ele^rfant« 
feit — , pokazati svoju ucenost, di- 
£iti 86 znanjem 8vojioi. 

^udfr&m^eln, v. a. mikati, grebenjati» 
omikati^ ogrel^enjati. 

,9(u0framttng , f. iznoSenje, izlaganje 
(robe na prodaju). 

%n9tta^'tn, v. a. izgrebsti, izkopati, 
ogrebstt} — ung, f. izgrebenje, iz- 
greb, ogreb, izkopanje> izkop. 

^u^frauten, f. ^udg&ten. 

^uSfrebfen, v. a. hvatati> pohratati 
rake. 

Sudfried^en, v. n. izpuziti, izmileti; 
au0 bem (5i —, izUzti iz jaja. 

3ln0fit^len, r. a. hiaditt, ohIaditi> raz- 
hladiti. 

9(u0ftüme(n, «. a. miiriti, razmerriti. 

^udfunbfc^aft'en , v. a. razaznati za 
koga ili »to, uhoditi} einen ^tn». 
\^tn — , razpitati za koga; Sanb 
— , obilaziti» obhoditi zemlju ; — tv, 
m. uhoda, uvoda, uhodnik ; — Uttg, 
f. uhodjei\|6, obhodjenje, obila«ei\je. 



tSttdfeffeln« v. o. dat sUku od kotla. 

S(u6fiefen, f. ^u8»&^ten. 

9(u9fitten , v. a. izmazatl , namazati 

(klijem). 
Studflaftern , v. a. izmeriti , proc^nitt 

(qra hvat, na seianj, na klaftar). 
%l9iticL0f><xx , adj. izpravdiv , Sto 8e 

izpravdat mo£e. 
9(u«flagen , v. n. iztuiiti se, natuiiti 

se ; — V. a, izpravdati , dobiti po 

pravdi. 
^^uiflävtn, V. a. bistriti , izbistriti, 

jazbistriti. 
9(tt8f(atf(|)en , v. o. ruxiti, obraziti, 

b^rbljati , izberbljati , raztepsti, 

raztrubiti, ogovoriti. 
9ttt«f(aüben, v. a. izabrati; eine 9htf 

— , izvaditi jezgru iz oraha; fig. 

(etfinnen), izmozgati, izmndriti. 
^0f(eben, 9(u6fleiben, v. a. mazati, 

izmazati, zamazati, namazati. 
ftudfleib'en, v. a. 8vlaciti> svu^i, raz- 

praviti; fi^ — ». r. svaöl se, 

razpraviti se ; — ejimmet , n. riz- 

nica; — ung, f. svla^enje. 
9ttttf(einen, v. a. drobiti, razdrobiti. 
^0f(ei(tetn , v. a. mazati , izmazati, 

namazati (testom). 
^0f(o^fen, V. a. lupati, izlupati, biti, 

Izbiti ; tepsti, iztepsti. 
9tt0flüge('n , V. o. izmudriti , izmu- 

drovati ; — ung , f. izmudrenje, 

mndrovanje, 
^0fnebetn, v. a. vaditi, snimati, skl- 

dati, izvaditi, snimiti, skinuti pro- 

cS^ iii lanac. 
^«fneten, v. o. om^siti, m^siti. 
9iuUo^m, V. a. kuhati, skoliati, va- 

riti, ovariti; ein ®ef&f — , izpa- 

riti, popariti. 
9Iu0fommen, «. n. izi^i, izlaziti } ni- 

knuti, proniknuti; fig. razglasiti 

se, razsati se; (»om gfeuer) poja- 

▼iti se, pokazati se; (genug l^aben), 



dby Google 



amfiitift 



-4 «3 «>■ 



9(u«legcn 



^Ulfllltft, f. sr^dstvo, pnt, na^in, ob- 
xnanjenje^ abayest> napatak ; einem 
— üibei ettoaSge:^!!; tibav^stiti koga 
o eem, uvMomiti koga; ^uSfÜnfte 
einloten, ubavlstiti se ; konac, srir- 
ha; — 0« (in Bufamtn.) ubay^stni; 
— i^ttreau, «. nbavfotiüca j — %• 
nnttel, «. (21u«ftinft) srWstvo, put, 
naein. 
Stttlu^dl, V. a. izmisliti, proiznadi, 
izhjtriti , izmudriti , izmajstoriti, 
izimiti. 
SniTaf^, V. a. smijati se,Togati se 
koma, osmijati, osmijayati } -^ v. n. 
Ba!«Biijati se ; — en, n. — rntfl, f. 
poruga, osm^ayanje, osm^ha; — 
tnSwtrtff, adj. sm^san, vredan sm^ha. 

%ttttalh*tn , V. a, stovariti, razstova- 
ritl; ein (Sette^r — , izprazniti 
potko; — er, m. storarnik, teiak, 
kondaktoT , odvodnikt (elektri^ki) ; 
— ^intg, f. stoyareoje, raztovarenje. 

Saetage, /. troiak, tratnja, bar5. 

9iif lagern , v. n. ostojati se , ule- 
iati se. 

XttÜanb, n. todjina, zemlja inostrana, 
tadja zemlja, (t.) inozemstyo, ino- 
stranstyo. 

9nll&n^er, m. inöstranac, tudjanin 
inozemac; — erin, /. inostranka, 
tudjanka; — tf(|>, aij. Inostran, tadj, 
inostranskb inozemski. 

Smlongen, v. n. doticati> doteöi, biti 

dosta. 
liK&ngen, v. a. daljiti, produljiti. 
Itftaff'Cn, V. a. izpnstiti, izostayiti^ 
popostitl, razpustiti ; raztopiti, raz- 
cy^rljiti-, fl(^ gegen einen — , az- 
protiyiti se; feine ^ebanfen tibn 
ttmaB — / odkriti misao syoja o 
{cm; feinen 3om — , Isrigati gojlyj 
einen »efe^I — , datl, razglasiti 
zaporld; fi^ unBefonnen — , Indo 
itogod ixostitl) — nng, f. izputt, iz- 



pnttenje, popuitenje, razpuSteiije ^ 
raztopljenje ; izriganje (gnjjya)^ 
dayanje, razglaSenje (zapoy^l) ; — d# 
%ti^m, n. apostrof, znak, znamenje 
od izposta. 

^u«Iauern, v. a. dopreSati, doyrebati, 
do^kati. 

«urtauf, m. (be« SBaffer«), odtok; iz- 
tok, izticanje, odticanje; — ber 
flotte, odiazak, polazak, odj^drenje 
flöte; — in ber Siebe, stranputica^ 
izyiotina a goyora; -— en, «. n. 
izte6i, iztircati, otiöi, polaziti, kre- 
nuti se ; aui bem <&afen — , iziö is 
lake, odj^driti ; (vom (Sef&f e), tedi, 
pastati> coriti; (in bcr ^ufun^), 
yiriti , gledati nadyor ; jld^ — , 
umoriti se t^reudi, natirdati se. 

^udUuf«er, m. slnga, momak, dedko; 
(bei ^jlanjen) miadica ; — ifdf^, adJ. 
iztecan. 

^udtaugen, r. a. luxiti, oluiiti, po- 
laati. 

auslaufen, v. a. iskati, poiskati, bis* 
kati, pobiskati usi; eine Sttttt — , 
razm^rsitl> razmdrSiyatt verige; i(^ 
bin rein au«ge(aufl, ogulise me, 
oglobiSe me bat do gola. 

^Udi&uten , <f. a. zyoniti , odzyoniti, 
razglasiti» oglasiti zyonom. 

^U0leben, v. n. doiiyeti, prestat 21- 
yjti, derati se , , izderati se ; auSge* 
le^tcr Sftam, izdert, iztroSen {o- 
yft. 

^d(e<fen, v. a. lizati, izlizati, obU- 
zati. 

^nSlebem, r. a, ko2om podstayiti» 
podstayljati. 

^d(eer»en, v. a. izprazniti, Izjlistiti» 
izpraiajiyati , £istiti $ — ung , f. 
prainjenje, izprainjeoje> izJÜtenje. 

9(ul(eg«en, v. a, (a(0 SBaaren k.); is- 
nii\y izlofiHi na prodaja; ®elb ftt« 
finen — , platiti, troSiti sa dm 



dby Google 



%n9U\!ttn 



■^ 



goga; (bti Sifc^Urac^iten) , izUa- 

dati, obloiitii (erfläun), izjasniti, 

tumaJiti , protuma^iti ; gut ober 

f(^(c(|)t — , primiti za zlo il dobjo ; 

el einem jur ©d^anbe — , d^Ut 

komu sto za nepottenje^ —et, m. 

tumac, tumavnik; jeber i(t bec befie 

— feinet SS^orte, svaki sebe najbo- 

1J6 razanie; — ung, f. tumaienje, 

«protanacenje; — bec SBaaren, iz- 

lagaqje, izooti«nje na prodaju; — 9* 

lunfi, f. henaenevtika. tuma^ni- 

ca. 
Sulleiben, r. a. terpiti, pattti, pre- 

terpjti, prepaCiti. 
SuStei^en, (^ulle^iten), v. a. uzaj- 

miti, posuditi, zaimo dati, davati; 

— et, m. zajmitelj, verovitelj ; — 

auf SQ^uc^et, kanatnik. 
^iMivxUn, V. «. ukiooUi se, uklanjati 

86 8 puta. 
9Ut«Ie(nen, v. a. izu6iti; einen 9Ren« 

fd^en — , «poznati ioveka. 
XttdUf-tn, V. a. ix^itoti, pro^iUtl, do- 

{iUtl, izabrati, pobrati ; — nng, f. 

izcitanje, proiitäoje, ixbiraoje* po- 

biranje. 
^Uiii6}t*tn, t). a. k«reiti, 'raxkerciti 

(saaui)} ^-iwg, f. kercei^e. 
SttdUcfet^ , «. a. predati , iaruciti, 

povratiti } — mifl, f. predatba, pte- 

davanj« ; Uni&iOe * porratjanje ; 

— un^txttCLQ , «. predatbena po- 

godba. 
SbiKieg^en, tv. n.- asto^ti se (od Tina 

itd.) } — er, *». brod od straie. 
auatM^evn, v. «. proSupiti« ti^iti^ 

protupljivati. 
Stttfotfen , «. a. mamiti « isnaoiiti« 

yabi*i> izrakiti, lägati> islagati. 
9bt«(o^enr v. «. izit^L isaigatf , iza- 

SigatL 
%ti«(o]^iiCR , r. «. platiti > izplatiti 
> aadnica. 



razigrati 



utörnati ; 



9A g>- tdiem&rgeln 

9(u6loofen, r. a. ixabrati, 
na 2rebe. 

^tt<(ö6bar, ac(;. odkupljiv. 

%u0ldf4^<en, r. n. ugaaiti, 
eine @d^rift — , uterU , Ubrisati ; 
-^ V. n. ugaaiti 8e> uternntt ; — 
(i(^, aij. ugaaiv, izbriUjiv, otariv; 
— ung, f. ugaienje, pogatenje, bii- 
sanje, izbrisanje. 

9(ttdlfif«en , o. a. odkopiti , (n. p. s«- 
loienu stvar) •, — einen Oefattgt« 
nen, izm^niti, odkupiti uhvatj^iülca ; 
-^ einen @c^ulb^rief, Izvaditi m- 
dnxnicu} —ung, f. odkup» odkup- 
yeaje; — ^ung^vettrag , «n. odkiipna 
pogodba. 

3ltt«lüft'en, w. a. vetriti, razretriti, 
prov^triti, metnuti na zrak; ^— ung^ 
f. razvitrenjc, vctrenje. 

9(u«ma(^n, r. a. (9liiffe ic), lupiti, 
oliipiti, tr<biti> iztrebiti ; g(e(fe — , 
Izvaditi, iztegnuti ; ein JtUib — , 
zarubiti, obrubiti ; (einem ettt>ad )»a> 
f(|)affen) na<i» dobavitij eine Sa<|c 
— , dov^rsiti, dokoncati} nagoditi 
■e o f tvari \ (bewirfen) oiniti (n. p. 
polorinu dokaza) ; (fe^fe|en), «igla- 
viti, odla5iti, odreditt} einen — , 
opBovati, obruiiti \ eine ^untmc — , 
einitij fte m&gen e« mit einanbcc — , 
nek 86 pogadjaju medju sobom j 
ettoad — , iznaöi, oaöi; ein autfgc 
mac^er 9}arr, prava budaU} H 
mac^t nid^t »iel au0, nije mnogo; 
ba< mai^t nit^ti auS, zato a^e 
8tak>, to- neina jiista. 

9htdma^(en, v. a. (auf ber SfLü^lt), 
samUti, poiaUftI, icamleti. 

9(]t0mal»en, «. a, nanialati, oapaiigati, 
izraalati, poowUti, popengati ; — 
ttng, f. nalanle, peqgaaje, poma- 
laoje, popenganje. 

9(ttlm&r^eUn, «. a. «labiti, razsiabiti» 
iztroüti, isderati, troiiti, derati i 



Digitized 



by Google 



— uag, f. rMslabljenje, slabost, te- 
troienje. 
^ima^n, v. a. omedjatiti, ograai- 

ati. 

%i9matf(^, m. marä^ polazak, izlatak. 
Snlniatf^irtn, v, n. izmartirati, po^i, 

otiei, poUziti» izidi> izlaziti. 
Sntmaf. n. mera, izm^ra. 
^«m&ijl'en, v. a. gojiti, toviti, ugo- 
Siti, Qtoviti ; — mtg , f. hraQJenje, 
hnaa, gojenje, torljeoje. 
^üHnunern , v. a. obzidati , obzidji- 

Tati^ zazidati> zazidjivati. 
iKlmei^ln, o. a. dietsati; izdletsati, 

kopati, tzkopati ertacem. 
IttimcUcii, V. a. pomuzti, ixmuzti. 
SolnirTgcdt, f. ^iKm&rgeln. 
Stulmergen, v. a. tr^biti, iztrebiti, iz 

eistiti. 
Sümefpen, «. a. meriti, izmerttt, 
promeriti; SEBetn , Jöier, Äorn — , 
prodavati, tociti; — bte auf 3le' 
manMK entfatUnbc @utnme, pore- 
lati koliko novacah na koga pada } 
"•rt, m. m^rjin \ mertuk ; m^rilac» 
mertoc; — ung, f. »era, me- 
reoje, • 
%ii6nc^, V. a. uzeti, uzimatt ajam. 
%uliwif^n, V. a. izneti djabre} po- 
cistiti »tala $ fig. poprariti , po- 
prarljati. 
Satadttsln, «. a. naöi, proiznaöi, od- 

krtti, dokuciti. 
^itmontittn, v. a. oprariti, oprav- 

^i, obu^i, obla£itL 
liitattnieti , «. A. korati , aakovati 

■trac 
tottt^eir^n, v. o. ititSbkü» razlueiti, 
odvirct ; odpustiti , odpraviti ; — 
mg, f, iatr^bljenje > odrergnutje ; 
odpost, odpravl^je; — %vc 9Öten, 
fnibor «piMh. 
ftrtnageii, o. n. izglodath oglodati} 
progl«d«ti. 



96 &- %u«^f{a|lern 

9(ttln&^en, v. o. yesti« izveztii pro- 
iXtU protirati. 

SluSna^m'C, /. izjam» izjatje, izninika; 
mit ge»i|feii — en, s nekojini po- 
godbami; mit — von brei ^hüvx, 
izuzersi tri slaeaja -, — dwcife, adv, 
iznimice ; — ju^anb , m. iznimno 
stanje. 

9(u#ne^m»eii, v a. izvaditi, povadttl; 
%tUvoitff, 9if(^e }C. — , ocistiti» 
tzvaditi cr^ra; — für ^c^ et»o« 
(6ebing(n) priuzd^rzati , ugovoriti 
•to za seb«; (aiKfc^üe^en) , izni- 
miti, izuzeti; 6öge( — , izvaditi 
iz gnjezda; SGUaaren — , uzeti, ku- 
piti Da po5ek, na yitu \ (fe^cn, Cf 
fenneit), vid^ti, razaznati, razabrati ; 
fl(^ — V. r. odlikovati s«; et 
nimmt fldf^ gut a\x9, lepo ga je vi- 
d«ti> pogledati ; -—ttd, adj. osobit, 
odIican> neobican-, — adv. osobito, 
neobicno, y^rlo. 

9(u9nit^en, f. Xbnu^. 

%tt6&ben, V. «. pustiti, pustositi, opu- 
stiti, opustositi. 

^9pad*tn, V. a. raspravljati, tazpra- 
viti ; izprazniti , povaditi , vadüti ; 
— ung, f. raiprarijanje } izprai- 
njenje, povadjenje. 

%Vi%'pax\xtn , V. a. odbiti, odv^auti, 
ddirratiti. 

9Ui«^au(fen, v. a. razglasiti, udariti na 
bubanj. 

9(udpett|'d^«en, v. a. izbt^evati, izbiti, 
iziibati; prognati, izterati; — uiiq, 
f. bi£evanje, sibanje. 

^<^&^(en , V. a. obijati , obiti ko- 
tjem. 

^uS^fänben, v. a. uzimati, uzeti pod 
zaiog, uzeti pod eksekuciu. 

^UM^feifen, v. a. zviadati komu, 
ozvizdati koga. 

^iMl^ftetn, V. a. taracati» potara- 
cati, kaldermiti> pokalddrmiti. 



dby Google 



^u0^f(ü^en 



-<8 96 g>- 



atttScebc 



^u^^ic^en , v. a. smoliti , osmoliti, 
masati, omazati smolom. 

%uipta^ptxn, f. ^u«^(aub€rn. 

9(tt«^ta^en, v. n. persnati, paknati; 

in ein tautet (8el&(^ter — , udarit 

u sin<Sb, nasmijati se grohotom. 
^utplanUxn, v. a. izberbljati, raz- 

tepsti. 
^xaplüntuv'ti , V. a. oplentti, poro- 

biti> ogolith — er, m. plenitelj, 

robitelj, razbojnik; — ung, f. pUn> 

pl^jenje^ porobljenje. 
^uS^oc^en, -0. a. kucati, izkucati, 

mlatiti> izmlatiti; udarajuci o ze- 

m\ja pokazat svoje nezadovoijstvo 

s kirne. 
f&u8)ßot\kvn, V. a. (tin Stana^tt), oblo- 

ziti, oMagati jastakom, nabijati, 

nabiti dlakom. 
^u e\)ofaunen, v. a. raztrubiti» razgla- 

sitl, raztrubljivati , razglasivati. 
^utpth^'tn , V. a. skovati novac ; 

utisnuti^ uttffititt sliku-, — ung, f, 

kovanje novacah *, atiskivanje, uti- 

snutje. 
^0^rebigen, v. a. dovertiti prediku. 
9(u0pretfcn, v. a. dijiti, hvaliti, sla- 

Tltl. 

9lu0^reff«en , v. n. izazimati, izieti, 

o2eti, izc^diti} fig. izsisati , iz- 

mazti; — ung, f. oximanje, cedje- 

njej fig. gnjetenjc. 
SudpTUgeln, v. a, izbiti, izdenti; 

izt^rati batinom. 
9lu«))Um^en, «. a. iztezati, iztegnuti, 

cirpiti, izc^rpiti na sisaljka, na 

im^rk. 
9lu«:|punftitcn, v. a. &irajae, oarobiom 

izna4i, doMgnuti, iznahoditi^ dosl- 

aati. 
9lu<|)U^.en, r. a. «istiti, ojistiti, is- 

jiatiti} kititi, nakititi, resiti, na- 



rcßitii ba«8i(^t— , utörnuti-, einen 

— , pokarati , opsovati ; — fr , m. 

cistitelj; fig. karanje, ukor. 
9(u«quctf4cn , v. a. izgnjeciti, iz- 

gnjesti. 
9lu6r&ben, f. 9(u8fieben. 
^uSrabiren, v. a. stragati, ostragati 

8 pisma. 
2(tt«trtnglrcn, f Sluömuflern. 
9(u6tafcn, V. n. izbfeniti se, nab^s- 

niti se ; nmiriti se, upokojiti se. 
%u«raflen, f. ^nixufftn. 
2lu8rauc^en, t?. a. (eine Sßfcifc JSabaf)^ 

popuSiti, izpusiti ; — v. n. izdi- 

miti se, izkuriti se. 
%Vi9xiiü^txn, V. a. (mit SBei^taud^ sc), 

okaditi, nakaditi ; (aU @d^infen }c.), 

susiti, osutiti. 
^u0rauf«en» v. a, ^apati, iz^upati, po- 

^npati, poguliti, izgaliti -, — ung, 

f. äupanje ; po5upanje. 
9(u6Täum»en, v. a. iznositi, izn^i, iz- 

prainjivati, izprazniti, ^istiti, o£i- 

stiti; Brunnen — , ojistiti sta- 

denac ; ^er , m. Cistitelj , prazni- 

telj (bnnarah itd.); ^— ung, f. is- 

prainjenje, o2iitenje. * 
^Cudtou^en, v. u. iztr^biti gusenice. 
9Cudr&uf^rn, v. a. u. n. izkatljati se, 

izheikati se, izraknati se. 
^udr&uten, f. ausrotten. 
^Mxtd^tn , o. <i. grabiti , izgrabiti, 

ograbiti (grabljami). 
9lu0re(^n'en , «. a. ra^unati, izra<a- 

nati, proracanati; — ung, f. ra^an« 

raJunaiye, israJunanje. 
^u0re<!f*en, v. a. plaziti, izplaziti, 

pru£ati, prusiti; — ung, f. izpla- 

zenje^ pruSanje. 
^u9rebe, f. izgovor, izpr&a, isb<g; 

o^ne — , bez izgorora} — n, e. a. 

izgovoriti, izre^i, iinstiti; dovte- 

lltl goTorenje, izgoyoriti se; einenit 

et)0(i9 — , odgoyoriti koga «4. 6ega 



dby Google 



^ — V. r. izgoyociti se, izprl- 

iiti M, oprardati se. . 
Ätfttgntn. t». |-. izdazdJti se, pre- 

8t>ti> prest^ati da£d, kiiu, 
äHrei^^oIj, — fncAen, m. gladUo, 

laitUo. 
^öka, V. a. izribati, oribati, po- 

tÜÄtl 

'«•«W^, V. n. doCicati, dote6i, imati, 

*»*«iftB, «. «. dozTJliti, dozrijati. 
J**fl»n, p. «. izrimati, dorimati. 
**räri3fn, ». a. iistiti, ocistiti, Iz- 
Mititi. 

J*<(fe. f. polazak, odlazak. 

'"'«if«, ti. fi. krenuU 8C> dignuti 
** M pat; doverltti putovanje> aa- 
P«ovatl se. 

^^n, V, a. izt^rgnati, izkinati ; 
»«iapati , izguUti j prekioati ; po- 
^«.razderatii bie 34^11« —, po- 
^rgati zobe; — t>. n. razt^gnati 
««. rukinatl se; razcepiti se, pu- 
•^Btij poWgnuti, ate^i, izmaknati 
•«i poderati se j — tx , m. bega- 
■^j — ung, f. iztei^oatje; 5apa- 
"je» guljenje; beg, pobegnutje. 

*^'«, «. n. izlaziti, izic na ko- 
Ji">. ixjailtij ~ V. a. projahati 
w«ja; — CT^ m, katana. 

*"^n»f'en, V. a. nganuti, uvinuti } 

,^% f' nganntje, uvtnjenje. 

J^ f. mxotttn. 

^9*^» V. a. opremiti, oruiati, 

l2j*»ti, oraiayati (brod). 

^^•«n, V. a. Qciniti« oprayiti, 
**»»'«; eine ^o^jetl — , ugoto- 
**?«; eine «ctfi^aft — , donlti, 
•*■«*• gUs; önai ®ni^, Auftrag 
'» poidraviü, oviraiti naruibina ; 
? ^««n mit i^m nic^tl -, ne«o£e " 
\fm na kraj iziöi} Aflr. «govo- 
™'; oklevetaü; sjedoaäiti, poj J- 
'**'t'i «tavnati , poraynati j ^tr, 



^ Slulrutfc^en 

m. isyiriitelj, overSitelj, narainik) 
— ung , f. OT^raenje, isT^rSenje. 

äCttlYingqi, r. a. oiimati, oUti; — 
V. n. doy^rtiti svoj tecaj. 

9lu«rinnen, r. n. Iztedi, izcariti. 

%u^xtt, nu izjab, protet na konju, 
jahanje. 

9u«tobai, V, a. k^rditi, izkirditi. 

^«rotten, v. a. razviti ; prorei^tatt 
(iito). 

9lu«rott'cn, t». a. izkoreniti, izkorf- 
piti, iitribiti, izkerati, prokörcitl, 
razkereiti; — er, m. k^r^itelj, la- 
kircltelj; — Jing, f. izkorenjenje, 
izkorjpljenje, iztr^bljenje ; — «Weg, 
m. iztrcbni rat. 

Ittt^ruifen, ^uSrücfcn, v. n. izidi, di- 
gnuti se, podignnti se (rojnici). 

'Xudcuf, m. ozklik; klikovanje; oglas, 
proglas, razglatenje; li£ba, licita- 
claj — en, v. n. viknuti, klicati, 
uzkliknuti, porikati ; klikovati, vi. 
kati, kricati -, (vom ^&^ter), gla- 
siti, javijati doba; — v. a. ogla- 
siti, razglasiti, proklicati, glasiti, 
liditl; — er, tu. glasnik, v^stnik, 
Itcbar, lionik} — «^rei« , m. lic- 
bena c«na ; — ung, f. proglas, pro- 
klicanje, proglaaenje, f. 9ltt«ntf; 
— ^ungÄjeic^en, n. zaamenje od kli- 
canja, uzldik. 

9tudru^en, v. n. odahnuti, opoeinuti, 
pocinuti. 

SluSrünben, v. a. zaobllti> obliti. 

Stueni^fen, v. a. dupati, izjupati, iz- 
guUti} perutati, opemtati. 

%uitul(i'tn , V. a. (bemaffnen) , omia- 
yati, orazati, spremati, sprenHi, 
opraTljati, opraviti-, (»erfel^en, »er* 
forgen),ob8körbiti, provid^ti, obskirb- 
Ijivati , providjivati j — ttng , f. 
eptema, oraxanje, oboraxanje, tpre- 
manje; obsk^rbijenje; providjeaje. 
9l»i«rutf*en, f. Otuagleiten. 



dby Google 



9(u0r&ttelR 



^ 98 fr- 



9ltt6f(^ttven 



9ulrütte(n,.v. a. dermati, izdermati. 

9(u9faat, ^. us«v, sctba, s^tva. 

9udf&de(tw o. a> globtti, oglobiti koga. 

9bKf&en, r. o. sijati, posijati, nsijati. 

9(tt6fage, f. rec, govor, izporM; — 
bet 3eugen, svedo^anstyo , izpo- 
v^dka STcdokah ; nad^ — beritunfbev* 
fl&nblgen, po suda ve»tih Ijudih } — en, 
v.a. reii, izreöi» izpovideti; (vor 
(9eri(^t), izpov^dati (proti kome, 
istinv) , svedociti ; etblit^ — , za- 
kletrom, pod prisega potvirditi; 
frei — , slobodno, bez obzira g<^ 
roriti. 

9(tt9f&9en, v. a. odpiliti« izpiliti. 

Sluefagewott , n. glagolj (h grama- 
tici). 

9lu«fa^, m. (5ttan!^ett), gnba. 

9u«fai, m. (im @^ieU), stavka; (im 
Siaatb), poceUk (tgre). 

9ltt8f&t^ig, adj. gubar. 

9(u«f&ttbetn, V a. ^istiti, o5UtiU, po- 
ioistiti, izjistiti. 

9[u0faufen, r. n. lokati, polokati, 
piti, popiti, izpiti. 

9ltt6faug«en, v. a. sisati, izsisati, po- 
sisati; (ettth&fUn) , oslabiti» iztro- 
Siti, slabiti, trositi; — ung, f. si- 
sanjc, posisanje, izstsanje. 

9(tt0f4aben, v. a. strugati, ostnigati. 

9(u0f4affen, v. a. tjrati, izUrati, 
prot^rati, goniti, izagnati. 

^udfc^alen, v. o. obijati, obitt, obli- 
gati» obloxiti, podstavljati, podsta* 
Titi daskami. 

9(u0fd^&Un, V. a. lupiti, olupiti, gu- 
liti, ogiiUti; fig. pleniti, oplfoiti, 
goliti, ogolUI, globiti, oglobiti. 

2Itt«f(^Smen, fl(^, v. r. izgubiti stid; 
bic ttugen — , propadati od stida. 

9(u0f(^&nbeti, r. a. obruSiti, opsorati. 

9u0((|^anf, m. ker£marenje, tocenje, 
prodaja vina. 

9lu9f(^arr#en, «. a. uz^ep^rkati, uzri- 



ti, uzrovati; mit bcm Suf — , f. 

®(^rrcn', —ung, f. jep^rkai^e, 

ozJepirkaDJe. 
%u0f(|arteiif v. a. zubiti, nazublti. 
9(u«f(^attitm, f. @(|>attirtii. 
%VL%\ä^k%tVL, V. a. dfniti, uc^niti. 
9(u0fc^aucn, v. «. na(^ einem — , iz- 

gledati koga. 
3lu0fii^aufeln, v. a. g^rnnti, isg^muti, 

bacati, izbacati lopatom. 
Su0f(^umen, r. a. s pjoom Stogod 

Tan baciti} — r. n. izp^niti ae, 

napfniti se. 
^Sf^eeren« v. a. strici, ostri^i. 
^u0f(^eiben, v. a. lujiti, raziuciti ; — 

V. n. odlojitl se > razlociti se, ra- 

zaatati se. 
9lu0f(lf^einen, v. n. presUti se sjatl. 
Su0f4e(ten, v. a. psovati, opsovati, 

karati, pokarati, izkarati. 
%nt^tnttn, v. a. to^iti, iztoäti, 

k^rimiti, ker&nariti, prodarati. 
^Udfc^t^en, V. fi. nataliti se, izUAi- 

ti se. 
^0fl|^eii4^en, «. a. plaiiti, poplaiiti. 
Su0f(i^eueTR, V. a. prati, izprati» po- 

miti. 
Sulfc^tden, v. a. slati, poslati, rasa- 

slati. 
9(u0fd^ieB'en, v. a, iztarati, izrinuti ; 

— er, TO. iztlraö, izrivai. 
^u0f(^tefen, v. a. izbijati » izbiti H 

puske> izstr^ljati; ba0 Untauglich 

— , baciti > metnati na stran ne- 

yaljalo ; —r-v.n. proniknuti» ni 

cati; doyersitl pucanje. 
^U6f(|)iff'en , r. n. zajldrlti , otiöi, 

odvezti se; — v. er. izkercatii 

prevezti, prevoziti; — ung, f. po- 

lazak» odiazak; izkörcanje ; pre- 

Toz, prevoienje. 
9u0f(^im^fen, r. a. izruliti, obruiiti, 

opsorati, ruiiti, psovati. 
9(tt0f(^rreR, v. a. rasprävitl (koi^a). 



dby Google 



lalfc^t^tea, «. a. klati; prodarati 
■eso. 

tilfi^(a({eii, o. a. oeistUi od izra- 
nkah. 

8ilf(^(afCR, V- n. naspavati m, pro- 
•parati se; — v. a. b<n SRauf(|) 
— , i^MTatl Tino. 

Sufl^Ug, m. penri udarac; ~ bct 
SBogc premah; pretega, preyaga $ 
koMc, srerba; bcr ^aci^e b<n — 
gt^ preraga , pretega n kakvoj 
9ltnn, preTagnati, pretegouti » do- 
koaati Btrar; (auf ter ^aut), 
Mpa, oslp, kraste; (be« ^ferbeS), 
ritaiye, hitanje od kouja; — en, 
e. «. isbiti, raxbiti; (mit %a:pt* 
tat), oblozitUobHt^rtisagovima; (et« 
ivai Stogebctened) , uzkratiti » od- 
kasati, zan^kati, ody^röi, nepri- 
■iti, nepristati na Sto; (jucitif' 
ff^Ugm). usbiti, rernuti natrag ; 
«B & — , razbiti jaje; ben fbc» 
%m — , probiti, provaliti pod; — 
r. II. adatiti; (von $ferben), ri- 
tati se» hitati se; («on ber ®(o(fe), 
ixbiti; («on b(t SBage), pretegnuti, 
premahoati, preragnuti ; (von^B&u* 
mcit), Ufrati, probijati, pupiti se, 
poatati; («on CQ^nben), znojitt Re; 
(auf bcr ^auty, osuti se . osipati 
M, oTcrci se; (fic^ enbt(\en gut, 
f(^lc(^t), dokonoati se , tloversiti 
•e. poe za rukom , izaei ; — , n. 
(ber 38&ume h.), puitanje, prohi- 
janje; (bc8 $f<rbeÄ), ritanje, hita- 
nje od konja ; — ung , f. fig. uz- 
batjeaje, nedatje, odkaz. 

9al[(^l&mmeii, v. a. raditi, izraditi, 
poraditi glib. 

Inifd^IeifeB« «. a. bnisiti , izbrusiti ; 
— V. a. (^crauÄfd^tcprm) , i*8ma- 
cati, izTO^i, isvlaciti, smucati 
nadror. 

lMf(|(n*erB, v. a. iKbaciti, isbacirati. 



99 &- 9bi|f($mottcti 

9KSf($nef -en , r. a. rraU pred kla 
Mtvoriti; oprostiti, osloboditi od 
okovab} »on einer ^efedft^aft — , 
izkijuati , odaljiti od draStra; 
(autflofen), Izbacith ben 9bvi)!atett 

— von ber ^(bvofatur, odvitnika 
aabraniti odWtorati} fig. iznimati, 
iznimiti, izusimati, izuzeti; — en« 
bc0 fRt^t, pravo izkljujno, samo- 
vlastlto; — (ic^, adj. izkyo^vf 
adv. izkljucivo; samo, jedino, ci- 
glo; 08 im, izran« razma; — itng, 
f. zatvorenje yratah pred kim; 
fig. Izklju^enje ; Iznimka, izjam $ 

— ungSgrunb, m. azrok, razlog iz- 
kljucenja. 

9(udf(^(u(i^ifn, V. II. isjecati se, na- 

jecatl se. 
^udfd^tummem, v. n. naapati se, pro- 

spati se. 
^uefc^lä))fen , r. n, omaknati se, Iz- 

maknuti se, omicati se , ismica- 

ti Re. 
9(u«f(^liirfen, v. a. serkati, pos^rkati. 
%u6f(^tuf, m. tzkljncenje} izjatje» 

izjam; mit — , ottim, izvao. 
^uöfc^m&len, ^2(udf(^mft^en , v. a. o- 

psovati, izkaratt. 
^udfc()mauc^en, f. ^4uerau(^en. 
5tuef4mei^cn, f. Sluewerfen. 
^uSfc^meljen, v. a. raztopiti, stopitt, 

otopiti; ^ V. n. raztopiti se, 

stopiti se, otopiti se, caztaUti se, 

okravitt ge; — ung, f. raztapanje, 

otapanje; raztop, raztopljenje, o- 

top, otopljenje. 
?lu^fc!^mieöcn, v. a. sakovati; poko- 

vati; odkovatt (od verigah tamni- 

cara). 
2(u3fc^micr»en , v. a. mazati , nama 

zati, pomazati, izmazati; — ung 

f. mazanje; uaraaz, nama zanje 

pomaz, pomazanje. 
«u«f(^moa<n, f. 3ltt«fc^m&leii. 
7 ♦ 



dby Google 



9bt9f(|mft(f«en, v. «. kititi, nakitüti 
resiti, naresitt, krasiti, ukrasiti ; 
—img, /*. kitjenje; nakit, nakitje- 
nje, ares> naretenje. 

Stuffc^naHen, v. a. odkopiavati, od- 
kopjati, razkop^avati, razkopcati. 

^fba^^rwppttt, V. n. skakati , skok- 
nnti-, izmaknuti se, popastiti. 

9(ttlf(^nat(^fn, v. n. fzherkati se. 

Äirtft^naiiBen , STuifc^n&ujcn , v. a. u- 
sekhuti; v. n. odahnuti. 

9ii0f(^netb«en, v. a. izrezati; pos^ci» 
poi'ezati ; odrizati ; ostridl ; ($&U« 
me), okresati, ohaltriti, oklastriti; 
<SGBaorcn), prodayati na rif; SBic» 
ntnfib^t — , vaditi med iz koSnt- 
€6} (lajlriren), uSkopiti, aStrojiti ; 
— ung, f. Stußfc^initt , w. prodava- 
nje na rif; izkorenjenje, poseca- 
nje; — eine« Ärcift«, odsl^k, ods^- 
«ak; — am fragen, zarezak, iz- 
rezak. 

Sudf(^nette(n, v. a. kresati, okresati, 
haStriti, odhastriti, ohastriti (derv- 
Ije). 

Stugfc^nitt, m. f. äufifc^neibung ; — ^an- 
iftt, m. f. — ^anblung ; — ^Änbter, m. 
rifnik, tergovac na rif, od rezne 
robe i — ^antlung, f. tergovin.i na 
rif, od r^zne robe; — ting, m. iz- 
T^znik, izrezan^e; — toaarc, f. ro- 
ba strizena. 

Sndf^nt^en, v. a. izdeljati, izrezkati. 

9tt0f(^nüren, v. a. odvezati, razve- 
zati, razpetljati. 

%lS^ä)0)pf'tn, V. a. grabiti, izgrabiti, 
cerpiti, izcerpiti-, pograbiti, po- 
c^rpitl; — ung, f. cerpljenje, grab- 
Ijenje; pocerpljenjc, pograbljenje. 

«u«f^opcit, f. 2(u«fcii)ic§cn. 

Äuefc^otcn, V. a. tr^biti, komiti, o- 
trftiti, okomitK 

91u8((^rau6cn, v. a. odvinuti, odSara- 
fitl. 



100 g>- 9(tt9f(^tt>Atiiimn 

9(n0f(^reib'eR, r. a. (aud (ttoaC), pre 
plsati, izpisati ; (ju 6nbe filmet« 
ben) , napisati , popisati ; eiittft 
9lei(^Stag — , razglasiti, progiMiti 
sabor, razpisati; eine Steuer, tiixtn 
(Soncurd- — , razpisati poretn, na- 
tecaj} — , n, oglas, proglas j raz- 
pis, edlkt, zarok; — er, m. Izpi- 
sarj izpisnik; — ung, f. prepis, 
izpis; razpisanje, oglasenje, razgla- 
ienje, 

9(n6f(^rei«en, v. a. razvikati, rackri- 
cati, proklicatt , proglasiti *, — v. 
a. izkrIJati sc, izderati se , Izvi- 
kati 86-, — er, f. 2Iu?rufer. 

^udf(^reiten, v. a. izmeriti nakorak; 
— V. n. fig. svernuti sc s puta. 

^u6f(^roten, v. a. izvaljati, iztarati ; 
(tttej.a?. bie 9Waufe ben ÄÄfe), pro- 
j^sti, progrizti, ogrizti. 

^Udfd)U^en, v. a. izuti, izuyati. 

Suffc^uppen, V. a. strugati, ostragati 
Ijuske-, nar^zkati u slici od Iju- 
sakab. 

%u9i6)VLxftn, V. a. rovati, riti> nzro- 
vati, kopati, izkopati. 

^uS[(^u^, m. tzmet, smet ; odbor ; — 
einer ißerfammlung; depotacta , od- 
bor; — ber ®(Äubiger im (Soncur«, 
odbor verovnikah kod stecaja; (in 
Bufamm.) odborni, adj. — mann, 
m. odhornik; — mitgüeb, n. ^an 
od odhora •, — fi^jung , f. odboma 
s^dnica; — tag, m. odborni dan, 
dan od odbora. 

^ug[(i)ätte('n , v. a. tresti, iztresti, 
otrestij — ung, f- tretnja> l«tre- 
5enj«. 

^u^fc^ütten, V. a. izsuti, odsoti , od* 
sipati, razsQti, prosipati} einen 
@a<f — , izprazniti vrl^aj fein 
J&crj — , otvorlti serce-, —ung, f. 
profiipanje ; udsipanje. 

9tu«fc!)roÄmmfn, f. 2fo«f4»«mm€«. 



dby Google 



%u9\^wMltn 



-8 101 «>- 



%ufcrgert($t(i(^ 



IHfil^m&nfeii» v. o. prati, izprati, 
pUkati, isplakati, pomirati, po- 
•iü. 
1bUiä)XD&.xtn, V. n. gnojiti se , ogno- 

jiti «e, izgaojiti se. 
Siilf(|»&nnen, «. n. («on SBitntn), 
rojiti se-, (von S)>{enf(^en) , osUyiti 
se ladoyai^, syideti 8e> doc k pa- 
«eü» opametiti se. 
lii(i^«a|cn, f. Sud^laubern. 
tM^toefcIii, V. a. somporiti, nasiiin- 

poriti. 
Utf^^mti^, m. f. 9tu6f(^»eifun9; — cn, 
■. a. ixprati , izplakati, pomiti ; 
ostrogati; iztesati; zakruiiti} za 
krojiti i — V. n. (im üitttn) , ia- 
vati» basati stranputice u gororu, 
lablsditi se ; (im geben) , ziv«ti bez 
«■de, bliH)iti> neuredno, razuzdano 
üviti; — cnb, adj. razpusten, raz- 
osdaAj neuredan, nesmotern ; — 
Ung, m. razuzd^ik, razazdan; — 
nng, f. izapirai\)e, pomiranje; 
straganje; bludjenje, basanje , »a- 
ranje (u govora)-, bludiija, neared- 
oost} razpoitenost, razozdan sivot. 
IvIfditDcmmcn, v. a, izprati, izpla- 

vitL 
Xn«f(^»ctt!cn, f. ^uefc^n^&nfen. 
lUJil^Ding'Cn, v. n. vijati , izvijati 
(üto)i (^n S(a4)0), tu^i (lan) } — 
ISg, f, vljanje; tucenje. 
lllf(^n>t(^n, V. n. znojiti se, potiti 
se, oasnojiti se ; ba6 ®cUrnte — , 
xaborariti; — v. a. izterati zno- 
jtm, potom. 
iüfcgeln, f. ^fegeln. 
XM«fc^«en, «. a. dogledati, pregle- 
dati, ran gledati, izgledati; }1(^ 
(DboI — , izabrati« odabrati, ba- 
dU oko lu tto; — r. n, oinifti 
se» videti se; gut ober ^^Uäft — , 
Upe U rnia« koie il cei« MM ; 
- mt . , ., iMti tUk«, bit li- 



ca, imati obraz , 'bit ga vidÜ 
kao . . . } nalik biti ; loie flc^t et 
aus? kako je; kakovo je? ed fUl^t 
übet mit i^m aui, zlo se o njem 
piSe ; — en, n. vid ; lice, slika, ©• 
braz; koia> cera; em ftiegcrift^ef 
— , slika vojnickai bie ®a^e muf 
Baib ein anbereS — getoinnen. ta 
se stvar mora skoro promeoiti; 
— enb, adj. »eit — , dag, dugajlak» 
od dalekib posledicah; toeit < — e 
^l&ne entwerfen , kovati osnove 
duga^ke, od dalekih posledicah. 

SbKfei^en, «t a, prociditi, izciditi. 

Sudfeiten , r. a. prostiti , oprostiti 
rps»). 

Suefcimen, v. a. ^istiti, c^diti, oei- 
stiti, occditi med. 

Su^en, adv. vani, na dvoro, na po\)a ; 
von — , iz Taoa, iz na dvora» is 
na polja. 

Sulfenben, v. a. poslati, izaslati, ra* 
zaslati. 

Su^enbing, n. predmet izvanjskt, tydj. 

Sudfenbung , f. Izaslanje , poslanje, 
razaslanje. 

Su^en'^afen , m. izvanjska , vanjska 
läka; — (inic , f. izvanjska virsta 
linija } — mcnfd), m. vanjski ^oyek, 
tudjanin , inostranac} — toan^ , f. 
Tanjski zid \ ^vadt , f. vai\}skl 
svet ; — loerf , n. vanjsko dflo, 
inostran posao ; — feite , f. Hce, 
vid. 

^per , praep. osim > tzvan , razma, 
razmi do ; — ad^t (äffen, v. a. eine 
^erorbnung , zanemariti naredbu i 
— e^eiid^, a<(/. nezakonit. naravsU. 

9(eupere, adj. vanjski, izvanjskl, na- 
dvornji. 

SCupergeric^tlid^, ady. izvansudni , ne- 
sodben; — adv, nesudbeno } — ^oXff, 
praep, vani, na dvoro, na polju» 
izvan. 



dby Google 



^tnfttli^ 



-9 102 g^ 



^ttlf^nbctt 



Scufettic^, a4f. izyanjski> vanjski, 
nadvornji ; — adv. iz vana, iz na 
dvora , iz na polja ; —t, n. iz- 
yanjsko Uce> spoljatnost. 

9lufennefn)e(|)fel, m. izvansajemna/ iz- 
yanraSarska m^nica. 

^tufern, v. a. pojariti, pokazati, iz- 
povldeti , objaviti j (cttt^el^en) na- 
sUU. 

9uferoTbentß(^ , adj. neobi^an, nena- 
vadan, izvanredan; — adv. oso- 
bito jako, vele, präo mere, izvan 
nacina, izranredno. 

Seuferfl, adj. zadnji, poslednji, skraj- 
nji; — adv. jakoj vele } — t, a<(/. 
skrajiiji, posUdnjt} —n. skrajnj«, po- 
sl^dnje , zadnje ; — ung , f. octto- 
▼anje> izjasi|enje, objava, svedo- 
jfanstvo. 

9lu9fet}«en, v. a. izloiiti, izpolositi; 
staviti , metnati yan , izk^rcati 
einer @ffa^r — , stavit, yeröi u 
pogtbel; einen ®tf}alt — , odlu^it, 
odrediti ; aglayiti platju ; bie ^rBett 
— , odmaknnti , odloziti , zatezati ; 
(t>erf(|)ieben) odgoditi; (tabe(n), ka- 
ditl, koriti, zamerati, äSAumc — , 
presaditi; ^(^ — , podhvatiti se; 
po&ti igrn ; — ung , /. izl&gaiije, 
izpolaganje, izkerciyanje ^ presadji- 
yanje, odmicanje» zatezanje, odlu^ 
£enje, oglavijenje, kadjenje, korenje 
nkor, prikor, zamera. 

^Sfein, V. n. nebiti tu, bit yani ; biti 
doyirten, dokon^an; bit prazan, 
nestati; eS ifl aud mit i^m, ode, 
propade, pogibe. 

Sluefi^t, f. yid, yidik, lice, ufanje, 
nada, nadanje. 

9bafiif>tn, «. a. prosljati« sijati, pro- 
sijayatl. 

5ltt«|leb*ett, v. n. izayrfti, okip^U-, — 
». a. skuhati} ©iJBcr — , bellti, 
popariti srebro; bo« gett — , oto- 



plti, raztopiti, razcyr^ti ; — ^niig, f, 
kuhanje> beljenje» sy^tianje. 

Shtljlefern, v. n. izkapati, prokapati, 
proc^diti se. 

Suejlngen, v. a. izp^yati, dop^yati. 

9Cud{lnnen, «. a. iznaöi« izmi^liti^ is- 
mozgati. 

^u6fintetn, f. 9(u0jlefem. 

^udfinnung, f. izminjenje, izmiajanje. 

9(u«fit^cn, V. a. (feine Bett im (SefAng* 
niffe), probayiti, yreme tamnoyanj«, 
podn^ti syoju pedepsn u tamnicl; 
V. n. dosediti, doyerSit sldeoje na 
jajih; mit SBaaren — , tir2iti, »Mit 
na terga. 

^u9f6^nbaT, adj. pomiriy, vmiriy. 

%Vi9\biin»tn , V. a. pomiriti, omiriti, 
razprayiti ; — er, m. pomirite^, 
umiritclj-, —-W^ , f. 5lu«f51^n^r; 
— ung, f. pomirenje, umirenje. 

Sudfonber'n , v. a. Iu5iti , razlo^iti, 
odlujitl, razstayiti ; —ung , f. la- 
jenje, razlu^iyanje. 

StuCfonnen, v. a. sun5ati> metnati, 
yerci na sunce. 

9ht0f^&^'en , v. a. uhoditi ; fig. tra- 
Siti« iztraiiyati ; — er , m. ohoda, 
ohodnik, uyoda, uyodnik; — erei, 
f. — ung,/". ubodjenje, uhod. 

Sudf))ann, m. odpreg, stacia, post^a, 
gostionica, konak ; — en, v. a. raa- 
astrlti , razprosterti , raztegnnti, 
razpeti, napeti} bie $ferbe — , od- 
pregnuti, izpregnuti } bie @ege(, — , 
razpeti jWra , otyoriti ; — ung , /. 
razastiranje , raztezanje, raspet|e, 
napetje, odpregnutje, izpregnutje, 
odpreg. 

Su0f^a^en*v. n. izsaliti se. 

Sludfpäsieren, v. n. izsetati, pro^i s«. 

Suif^eifen, v. n. jfoti na selu, Tani, 
poj^ti. 

9«6f^enb*en, v. a. razdati, razdarati, 
podOjiyati, iOiti ; --er, m. raada- 



uuy^oogle 



Wt§fptxxtn -fl 103 fr- 

?ttelj, pod^ljivatelj ; —nag, f. 

raidavanje, dfljeBJe, podfla, podl- 

Ijivaaje. 
illf))rTr'eii , v. a. vrata pred kirn 

satvoriti ] bic Seine — , razkora- 

äU, razpeti noge ; — ung , f. la- 

troreoje rratah pred kim, razkora- 

ieaje, razpetje. 
litipcicB, V. a. izpljuDoti, izpljavati. 
iuaknoti , izrakati ; %tütt — , ri- 

gati Tatra, m«tati oganj , bljuyati, 

9Mi^Un , V. a. eine Stattt — , na- 
ignti ; ein <^u< , eine U^t ic. — , 
Fuigrati, y^r^i na lot , na lutria ; 
(i» (5nbc frieren) > tr^rtiti igru, 
izigrati. 

Matfmtifittn, f. ^0gr&6eln. 

Ivlfpinnen, «. a. opresti } fig. Izmi- 
•liti, ismndriti. 

Silf^Dioiiireiw ». a. nhoditi, izvrebatl. 

latf^tt'en« r. o. obruiiti, rugati se ; 
— «llg , f. raganje , rag , poraga, 
pogirda. 

Mmififta^t, f. progovor, izgOTor> iz- 
goiraranje, izricanje, proiznos, pro- 
ixooienje. 

%xaSpftä^, V. a. proizneti, proizno- 
slti, progoToriti, progovarati, Izgd- 
ToriCi, izgovarati, Izre6i> izricati, 
progoToriti , izostiti , zametnati, 
zaver^i ric. 

taif^dten, f. Xugf^eiacn. 

iaiÖ^eijcn, v. a, razpeti, razSiriti; 
\k Slügct — , razkrilUi se, raza- 
ttirti krUa. 

&lf^raig«en, «. a. izbiti, rasbiti, 
odbiti; ein $ferb — , postit konja 
■ galop, u 8kok{ ein ®tdx6^ — , 
nu{ti> prosoti, raztati glas j man 
^ a«0gcf)>rengt , pakao je glas, 
glaca se; — nng, f, fig. rasglaienje. 

iMfVtUf cn, f. 9l]t«fVroffen. 

imiVtmdeit, V. fi. tkoAtI, od8ko<itl> 



9(iil^nbig 

izakoJiti} fig, nskojiti, ate^i , Is- 
skakati se, naskakati se. 

9(ulf)»rit}«en, r. n. p^rsnuti ; — v. a. 
pirsluiti , napirskati , pop^rskatl \ 
— ttng, f. nap^rskivanje, p^rskanje. 

Sulfproffen, v. v. puitati, terati (mia- 
dice) ; niknuti, nicati, klicati, pro- 
klicati. 

9lu<{^rÖfling , m. mladlca, ogranak, 
Tozgva. 

9ltt9f^TU(^, m. izreka, osnda , izre- 
^nje, odluka, sud^ ben — tl^, 
odlueiiti, osuditi. 

9ttl{^rttbe(n, r. a. bacati, metati (vo- 
dn)} — V. n. klokotati, kljnjati. 

Xitdf^rftl^en, r. a. rigati, hacati, me- 
tati, sipati (vatru)} — «. n. för- 
cati. 

9(ulfpu(fen, o. a. pljanati, pljarati« 

9(u<f^ä(-en, «. a pomiti, izmiti , iz- 
piakati, izprati, roniti , zadirati, 
podj jdati } — ic^t, n. pomije j — ung, 
f. pomivanje, plakanje, ronjenje, 
podjjdanje. 

Stt6f)Hinb€n, v, a» obiti , obloiiti da- 
sluiini. 

ilui^pux'tn, V. a, nhoditl, odkriti, 
na^i, nanjuSiti, nacai^ati, nagaziti 
na trag ; — er, m. uhoda, njasilac, 
DjuSilo ; — ung , /. nanjaienje, na- 
iastje traga. 

%vafta^t'm, V. a. opraviti, spfemitl, 
opreniti, providjti, obskirbiti, na- 
kititi, izkititi , uresiti -, —ung , f. 
oprema» oprava, nakitjenje, izki- 
tjenje. 

%Vi9fiQXitn, 9. a. tjrati , gonlti, Iztl- 
rati, izagnati iz Stale. 

Sbt^fl&minen, v. n. Izdl^tsati; izkopati, 
izdabsti dUtom. 

SIlKflanb, m. dag, norci na daga, pre- 
ostatak, ostanak od daga, ka- 
iiir. 

9tttfl&nbig, o4/. na daga, ostaySi na 



dby Google 



'^u0fl&nfern 



-« 104 «^ 



%u0flof 



dugu, neitpUteoi ; — e 3infen, pre- 
ostale kamate. 

SUtIfi&nlern, v. a, tasm^rdeti , nanja- 
stti (trag od zveri) ; fig. ajuiiÜ, 
cuBJati, nja«kati. 

^u9^CLttßtn, r. a. provid^Ci, obskirbiti, 
opremiti ; udati k^er , dat joj mi- 
raz (p^rdiu) ; — itng, f. . proridjenjc, 
obskirbljenje, miraz, pireia, dota» 
oprema -, Äußere — »on JDrurffc^rif» 
ten, izyanjski izkit tiskotvorine. 

Ibtifi&uben, v. a. izprasiti, praiiti. 

2lu8jl&u6cni, f. 9lu«Ößbem. 

^tt«fl&u))en , V. a. iziibati> izbiti^ iz- 
deratj, iztepsti. 

3(udfled^eti , V. a. izbosti , probosti, 
izvajati, udeljati, urSzati, tzkopati 
(oko) i ein m^i SBein — , izpiti, 
izpri^zniti ; einen — , odtisnati, 
uklonit iz puta, nadviadati. 

^«fieifen, v. a. naperiti» pobiti, obe- 
siti (8t% na vidik); obiljeiiti, bi- 
Ijeiiti, naznaciti; — ben 3e^ent, 
odrediti desetak. 

9lu«fiel^.en , v. n. törSiti ; (^elb — 
Illaben, imati na dagu ; — v. a. feine 
£c|t|al^re — , izuciti , dosluxiti go- 
dine od nauka ; ^c^metgen — , 
törpeti , patiti , podnositi ; — bie 
Strafe, izdirzati, preterpiti kazan; 
— ^ , adj. — e @4^ttft , nowd na 
dugu, neizpla^en. 

%afU\fUn, V. a. kraati, pokraati, 
okrasti. 

%Utl^t\iivi^, aij. snosan, sdout, pod- 
nesljiv. 

9(u^etfen, «. a. podatariti pUtaam 
knitim. 

^(utfiietgat , «. «. si^i , sajti . sati, 
izici, izkercati se. 

Obtfflea^en, v. a. izlagati, islofiiti, mm- 
Ut\, aetnaU nayidtk{ aSku^oi — , 
razrediti , postaviti «traxe ; eine 
DlOttund —I daU, napisati, itiUXL 



namiru; — eine ItThtnbe, opraviti, 
s^taviti, izdati izpraru ; (ottf fc^te« 
ben), odmaknuti, odioiiti, satesati ; 
(tabe(n), kuditi, prikoriti, nkoriU^ 
— 3emanben, stavitt koga na sra- 
motiste; — er, m. datelj, izdatelj> 
izdaralac, trasant; — ung, f. izlo- 
zenje, odmicanje, zatezanje, odla- 
ganje, odvlaka, izdatje (lista od 
mene); zastaTljenje , opravak; ku- 
djenje» ukor, prikor; — en machen, 
kuditi , prikoriti ; -^ungStag , m. 
dato (od lista minbenoga), 

9(ndf)etben, v. n. pomreti, izginvti; 
— , n. pomor. 

91u<fietter, f, mira«, p^^ia» dota ; 
— n, V. a. dati, davati miraz, p^r- 
ciu> dota; — ung, /. miraz, dota, 
p&rdtju 

5luefH(^, m. cvet. 

%vA^\^tn, V, a. rezti, izrezti, na- 
vezti. 

^udfHmmen, v. a. ugoditi, ugadjati. 

Sudftinfen , v. n. prestati , piesta^ati 
smerdez. 

%tt«ft&bem, V. a. izplatiti, popiatiti, 
izagnati^ prognati; nanjaliti» na- 
cunjati. 

SlKflo^^enii t». a, badati, ca^kati, 
pro&^kati (zabe). 

SUdfioäen, v. a. izkir£iti, izkorcpiti, 
izkoreniti. 

^u«fto^f«en , «. a, zatisnuti, zapaSiti, 
nadeoDti ; — mit @tco^ — , nabitl, 
napaniti alaman} — ung« /• nade- 
vanje> zatisnutje, zapuseaje, 

tKitlfUren^ o. «. prerovati, pnkopati» 
pretresti» preiskatl. 

^äflcf« m. adarac, odbitje« odboj; 
— en, 0. M. istarati, isrinnti, isag- 
nati» progaati> ist^rati, protlrati; 
timm i«# b» iBolcn — , rasadUti, 
izbiti dno; tzkopati (oko); Kc^hctt 
— , gavoriU» meUti, rigati befeMe; 



dby Google 



2l««ftt«dfli ^ 106 &- '«ultitgen 

9(u«fM^eIn, f. ^irtfattgen. 

%B6fttd^'Cn, V. a. ixabrati, odabrati; 
2istU!, poiskati; aßeft — , preme- 
tati svekoliko, raxrorati, pretresti, 
preiskati ; — ting, f, izbiranje , tz- 
bor i iztraiivanje, oblskivanje. 

9[u«fül&ncn, f. «uefiJ^nen. 

SluefuB'Cn, V. a. sladiti, osladiti, nsla- 
diti; — ung, f. oslada, osladjenje. 

91u«t5fe(n, V. a. obiti, obijati, oblo- 
iiti, obUgatt daskami. 

SluStanjen, v. a. iztaneati, izplesati. 

%vata)p€i\txtn , V. a. tapecirati, izta- 
pecirati» obloSiti sagori. 

^nitafitn, v. a. pipati, opipati. 

%U0tattf(^ , m. m^na , zam^na , raz- 
mena ; — en, o. a. menjati , zam^- 
niti , izm^niti , promlniti , razm^- 
niti; — er, m. razmenik, mlnomik*, 
— unSr f- f. 5lu8tauf(i^. 

Sulte^^ic&cn, v, a. prost^rti, prosti- 
rati, obloxiti, obligati sazi. 

«ujler, f. ostriga, »koljka; — banf, f. 
— grunb , m. m^sto od ostrigak, 
ostrixiste; — bemalter, »i. ostriS* 
njak j — ^fanget, — ft|(^cr, m. ogtrl- 
gar; — ftfd^erei, f. lovltva, hrata- 
nje ostrigah ; — f(^atc , f. £aska» 
caSinka , IjuStvra od ostrige ; — 
tbt\\>, n, osCrigarica. 

^iitfitttn, «• a. opakliti, namazati 
katranom. 

SiHt^cit'en, v. a. d«Hti; razd^liti, 
razdati, pod«liti ; — &ng, f. dioba, 
deljenje, razd^Ijiyanje , podeljira- 
nje. 

%ttdt^un, V. a. skinuti, srn^i ; (au0« 
Ißf(i^en), ugasiti, utimiiti ; (otiefltci* 
(^<n), Izbrisati; (auögfbeit) , uzaj- 
miti, na kamatu dati. 

«U«tietin , •. «. izkopati , larorati, 
izdMbatl, isdnbiti, kopati, dubati, 
dubiti. 

)(tlfti(g*€ii, «. a. Ukorjatti» iztff«Mti > 



— V. n. ddariti, odbiti ; — «ng, f, 
tttiraoje, izriantje, prognanje, iz- 
tfnaje, razadnjenje. 

XalfbeiteR; e. n. proSiti, izpUziti; 
j«| — p. r. izTalUi se, razr-liti 
•e; protegnati ae; — mvAUX , m. 
— wiitf^Kii, n. prazuik (u. anato- 
■ü);— ung, /". pruxenje; pruzanje; 
protmaje. 

Mw^, r. «. (gaftett), ogladiti, 
i>Sl«iiti; mit ber $ebet — , izbri- 
«»«; mit 9Iut^cn — , izübati» Iz- 
biti sibom; (leben), hraliti, po- 
knliti, azvisiti ; — v. n, skiUti 
M> potipati se, kUtiti se -, ^u Sage 
-, pokazati se; — ^nng, f. gla- 
W«. ugladjiranje ; brisanje; Ji- 
huje. 

^Mttttten, V, a. izpraTdati> praTdon 
oteti. 

^*fbnm, r. a. razsati, razsipati; 
r*9' nzsijati, razglasiti, raznlti, 
■ijati, razglaiivati, raznositi. 

•"•NiffB, V. n. izticati, iztörkivati, 
fctorati. 

Ji'fWt^ m. perSiBa od rüde. 

NWd«, r. a. plesti, laplesti. 



J«<IWtgetn, ». a. ^Sati, Izeeiatl. 
«**tDincii, ». n. iiücati, protieati, 
•Ucati, isilrati se, razlevati, sle- 

^Nubiren, «. o. izmudriti, izmlsliti; 

**W — , poznati, razpoznati, prou- 

**>; — t.n. dov^iiti naake, izu- 

äti se. 
'■'^wmen, v. a. izbesniti se, nabfs- 

"iti se, utetiti se, nmiriU se, upo- 

ksjiti te, prestati. 
^""ftisiCB, V. o. izrernnti, prevaliti; 

<« 9(0« Sein ■—, izpiti, popiCi na 

'■'•k kapi vina. 
""'^MKh , 9. «. podupreti » podapt- 

ratl 



dbyGoOglv 



aniititi, zatirti, otörti ; 



-^ 106 &- 



%xat»oXfl 



—et , m. 
zatritelj, zatornik; — ung, f. iz- 
korenjenje, iztribljenje , anUtenje. 

9tt0toben, V. n. izbesniti se, nabJsnlti 
86} utesiti 86, umiriti 86, upoko- 
jiti 86. 

Äu«traben, v. n. ein 5ßf«rb — toffcn, 
^ konja u kas pastiti, einit ga ka- 
saU. 

^haUa^, tn. osuda, odluka, dokonca- 
nje, sverba, konac ; dobitak, doho- 
dak, probitak; — en, v. a. izneti; 
raznett; raz8ati, razglastti, ozlo- 
glasiti ; — v n. (betragen), ciniti, 
iznositi. 

9lvatxiiQii^, f. (Sinttägltd^. 

^u6trauern, v. n. dovertit iaioba, 
8vu^i cernina. 

9lu0tr&unien, v. n. dosanjati } do8niti, 
San dovertiti. 

S^nStreib'Cn, v. a. izagnati , izterati ; 
prognati, prot^rati-, — enb, adj. 
izteran, goneö. 

9(udtrennen, v. a. razporiti, odporiti, 
razparati, odparati. 

^UttttUtn, V. a. sgaziti, pogaziti, 
ogaziü, oyersiti (iito); bie @(^u^ 
— , izgaziti, razbpditi; titoai mit 
Um %uft — , uterti, izlizati; — 
V. H. berSCuf ifl ausgetreten, izlila 
86 r^ka» (flü(|)ttg werben), uteöi, 
uskociti, poblgnuti ; (au6 bem^ienfle 
treten), iziö iz 8luzb6, izstapiti 
iz slazbe, ostavit ju; (^inaud tre' 
ten), izici, stupiti na dvor ; — er, 
tn. uskok, b^gnnac; — ung, f. ga- 
z6nj6, ugaiivanje; b^g; izlitje } po- 
plava, poplavica; yersitba. 

9(u8trtefen, f. 9(udtr&)}fe(n. 

3lu8triefeln , ». a. einen ®tri<f — . 
razsnkati, razpl6Sti ose; — wa9 
getoebt ifl, raziinkati, oeiinkati. 

9(n0trinten, «. a. izpiti, popiti. 

9(it<tritt> m. izatattje} bjfg, oskojfenje. 



pobeg, pobegnutj6; — ber SEßaxt, 
izvoz ; — an ber Zxtpipt , uzhod ^ 
(ein Sßaitßn), doksat, lon^aj — 6« 
(in Bufamm.) izyoznh — «amt, n. 
izvozni ured; — «BUletf, / izvozna 
pokazka; — ^jolt, m. izyozna ca- 
rina. 

9(udtro(fn'en, v. a. osuSiti, posaSiti» 
presutiti; — v. n. usahnuti , po- 
sahnuti, pr68ahnati; — enb, oc(/. 
sotan, osutani — ung, f. osusenje, 
pre8U86nJ6. 

SluStrcmmeln, v. a. razbubnjati, pod 
bubanj razglasitt ; fig. razneti, pro- 
glaaiti, prosati glas. 

9(u8trom^eten, v. a. raztrubiti. 

^u«tri^)}feln, ^uetro^fen, v. n. kapati, 
izkapati, prokapati. 

9lu6tünd^en, f. Sfu«»eifen. 

^udtunfen, v. a. izprazniti, potrattt 
umakajudi, poumakati. 

^Udtufc^en, V. a. natusati, iztuSati. 

^u«{i(«en, V. a. r^zbati; izversivati, 
ciniti; JRac^e an einem — , syetiti 
86, osyetiti 86 koma; eine itun^, 
ein ^anbwerf — , umetnik biti; 
biti zanatnik> raditina zanatu ; — etil 
Siecht, izyörsivati prayo; (begeben), 
Ciniti, troriti, uaniti, satyoriti; 
(t)ert>oUfommncn) , yeibati , izy^r- 
8titi} — nng, f. yeibanj6; izpa- 
njenj6, izyerSivanje ; radnj^, vo- 
dj6nj6, djlo. 

^dwac^fen, v, n. dorasti, uzrasti» 
odrasti ; proizrasti , pronikfiati % 
audgemad^fen fein, gerbay biti. 

^<n)agen, flc^, v. r. smet izi^i, asu- 
diti 8e> afati 86 izic. 

^ug»&gen , V. a. izm^riti , miriti, 
na ni«ru prodayati, yagnnti, va* 
gati. 

%Vi%XO(k% f. izbor, izbrai^e, odabra- 
nj6, izabiraaje} bie — jle^t i^m 
)U, ima prayo izbirati. 



Digitized 



by Google 



SnAoft^len 



■^ 107 ^ 



Svlttxtfcit 



Watmiü^^m, v. a. izabrati, odabrati; 
— vng, f. ^uSwa^I. 

Illvattcii, o. a. raljati, ovaljati. 

%aMmiym, e. a. oraljati, razvaljati, 
Taljati ; fig. izbiti, itmlatiti, pro- 
ceSljaÜ. 

IiinHUtbet'er , m. askok, odseonik, 
lueljenik; — ^n, v. n. seliti, odse- 
litl, tiaeliti se, preseliti se; — 
«Bg, f. odseljenje, izseljenje, mo- 
ba, Mobina ; — unglgcfe^. «. zakon 
izseljenjo. 

IillD&niiat, V. a. ugrijati, razgri- 
>ti. 

Salioaiteii, v. a. do^kati, izeekati. 

SaliD&rtig, adj, inostran, tudj. 

XoAv&Ttl, adv. vani, na dvoru, na 
poljn ; (in ber Srembe) , u tudjoj 
seaüji, o zemljah inostranih. 

llilBafd^cn, V. a. izprati, oprati} 
izplakati, pomiti; zadirati, pod- 
kapati , podjedati ; (an0 8anb Briti' 
gen), izplaritU baciti> iz\u6i na 
kraj. 

SttliDftffeni, V. o. nakvasiti, namo- 
eiti. 

9M9nt^\tUhax , adj. razmenjiT^ pro- 
menjlr; — tt, m. razmenik, menov- 
■ik ; — n, v. a. promeniti, izni«niti> 
rasminiti, razbiti, menjati ; — ung, 
f. izmeoa, promena, razmena, raz- 
bltje, razbijanje, mena; — ung^" 
Mttrag/ «M. pogodba od razmjne. 

Iltoeg , m. izlaz , izhod ; izgovor } 
iredstvo, na^in, put, ponio6; fig. 
i^senje. 

^bUtotf^ , V. a. izpuhnuti , izdunuti. 

^Utnn^tn , V. a. umekSati , nakva- 
•iti. 

SUttcic^'fn, t>. n. einem — , ukla- 
Bjati se, ukloniti se, ugnnti se, 
vglbati ae; einer Gat^e — , obl- 
gnati« Binoti, mimoUi ; (von ben 
Mfen), omaknotl se, poskllKoati 



se; — nng, f. iiklaii)anje, vgnntje, 
ogibanje •> nb^giranje. 

9(uSu>eiben, v. a. izvaditi drob; po« 
p&sti; (anliftten), opUti, opUviti. 

9(tt<n>einen, v. n. izplakati ae, napla- 
kati 8«, uacTiliti ae. 

9(ultt>ei«, m. izkaz, dokaz; (SoUete), 
pokazka; (ai(|r)ei(^if), kazalo} — 
gut im (Singange , n. izkazna roba 
na nlazka; — toi, adif. bez izka- 
za; — loflgfeit, f. bezizkaznoat. 

9(uln>eif'en, v. a. protjrati, prognati, 
odpraviti, izagnati } fig. dokazati, 
izkazati, zasvjdocitij bie IDttterben 
— , samiriti, namiriti anbaitinike} 
cd n>irb fid^ ba(b — , vida ie ae 
skoro ureda; fidfy — v. r. doka- 
zati, potT^rdit BvMoobamh — nng, 
f. Su6tt>ei6, m. pokaz, dokaz, izkas, 
ocitovanje; (93oQete) , pokazka; 
(Beugnif), sv^docanstro ; (ßttitx^ 
nif), kazalo } (au0 einem Orte), od- 
prava. 

%ViBtDti$tn, V. a. bellt i, objliti, pobi* 
liti. 

XnSweit'en , r. a. razSiriti ; razpro- 
straniti } raztegnati ; — ung, f» 
raziirenje , razpro8trai\)enje j raz* 
tegnutje. 

Slulmenbig, adv. iz Tana, iz na dvora, 
iz na polja ; — lernen, »iffen, uÄtt 
M^ znati na izas^, na pamet, iz 
glave } * — adj. vanjski, izvanjski, 
nadvornji. 

3(u^erben, v. n. sveriiti se, dofeti, 
kraj biti 6emu. 

9(u<tDerf'en, v. a. baciti, odbaciti; 
izbaciti ; izrigati, izbijuvati, Izme- 
tnuti} izrakati, izraknuti; (venocr« 
fen), pometnuti, zabaciti) (au6fe« 
i^cn, (ejlimmen), odrediti, odlu^ltl; 
ein $ferb — , askopiti, poüatitl, 
aitrojlti konja; einen <&afen — , 
izvaditi) drob } — f(i(^, . «uAoftrflg 



''2(u^n>et»<n -<ä 108 &- ^udjeic^neti 

XuSwütfeln, V. a. razigrati im kock«; 
%u0n)ürfig, adj. smeUn« ixmeUn. 
^tuSmütflmg, m. tuet, «mrad; isa«t« 

odbirak, izbirak. 
Sulwütgcn , V. a. izrigati, »liyuvati 

8 mukom; — v. n. oadaTiti •«. 
9(ttltt)ur)c(n, v. a. izkor«niti, iskor<- 

piti« korenom guliti, izgaliti> Is&i- 

pati. 
%Vi%xo\x\\ftXi, V. n. izb^sniti se, nabes- 

iitti 8% uUiiti 86, umiriti se. 
Stu^jacfen, v. a. naseckati, narizkati, 

zubiti, nazubiti. 
^u0)a^('en , v. a, platiti , izpUtiti« 

platjati; — er, m. platac« (t.) is- 

platnik; — ung, f. izpUtjirMge, 

platjanje. 
^u«}ä^(»en , V. a. brojiti , izbrojiti, 

prebrojiti, nabrojiti, odbrojiti i — 

ung , f. brojenje , izbrajaoie , pre- 

brajanje. 
^tt9)&^ne(n, r. a. zuhiti, nazubiti. 
^uSja^ltcn, V. n. imati vee zube sre- 

kolike. 
tSuljanfen , v. a. izpsovati, izkarati ; 

— V. n naklati se , nasvadjati se. 
9(u«)a^fen, v. a. tociti, iztoiiti. to^iti, 

prodavati. 
^u^jauberti , v, n. naotezati se , nao- 

guzati se, naoklevati se. 
^uljäumen, f. ^bgäumen. 
3(ul}äunen. r. a. graditi, ogr«4iti, 

ogradjivati plotom. 
^u^jec^en, f. Slu^trinfen. 
^udje^nt'cn, v. a. desetkovati, brati, 

küpiti , pohrati, pokupiti desetina ; 

— er, m. desetcar, desetinar. 
^ufje^r'en, v. a. iztroSiti, iztratiti; 

— V. n. sahnuti , suiiti se ; auf« 
gcje^rt fein, okoit, merUv biti i — 
ung, f. sttha nemoi, jektik«. 

Xuijcid^n'en, r. a. ubiljeüti, sabilje- 
iiti — , naxaajiti i (anl ciiicm f6f$^t). 
izpiiati« prepisati, pobilj«iiti iz 



. — ung. f. bacanje; riganje, meta- 
nje, itd. f. ^ulmerfen. 

9ludtDe|tn, V. a. brusiti, naWuaiti-, 
eine Cc^rtc — , izbrositi Sterbu, 
znb; fig. pogrcSku, krivda popra- 
viti, oprati. 

9uSn>idcln, «. a. razriti, razraotati, 
razTljati, razraatat^ 

8ltt0tt>iegen, f. ^u0Ȋgen. 

Iftttivinben, v. a. oieti, oiinati. 

^uaimntern , v. a. saeuvati, sahraniti 
priko zine i — v. n. smerznuti se. 

9lu«»i))feln, V. a. bie 59Äume — , ver- 
iiti , oversiti , okresati verhe od 
derrlja. 

9(u«oirfen, v. a. satkati ; ßg. tzho- 
diti, zadobiti, dohaviti , izraditi, 
izprositi , dostati ; ben Seig — , 
amesiti; ben ^uf — , obrezati ko- 
pito ; einen ^irfd^ — , izvadi i drob i 

— V. n. djlovanje doverSiti, pre- 
stati. 

^uS»irren, v. a. razmersiti. 
Xu0n>if(^en, v. a. oterti, obrisati, iz- 

brisati; — r. n. ute6i, uskociti, 

izmaknuti. 
Sludmtttern , v. a. provarlti ; (enN 

beifen), njujliti, nanjuiiti, nacunjati, 

naci i — r. i. nagermjti se , Iz, 

germeti se. 
9hiln>5(ben, v. a. prevoltati, presvo- 

diti. 
^uivobiUn, fiel), V. r. razvedriti se, 

razgaliti se. 
-Suewuc^l, m. klicanje; svoja; kver- 

ga ; gerba ; — auf ben ilnoc^en, 

m^rhra kost. 
Xu^wü^len, V. a. uzriti, uzrovati, iz- 

kopati. 
9Cuin>ttrf, m. bacanje, metanje, izmet, 

snet, slioa, bljuvotine*, ein — ber 

SKcttfcb^eit, rugio, smet covl^anstya ; 

— ber ®eb&rme, smrad; — etne^ 
^Ifon«, riganje rulkana. 



dby Google 



knjige; einen, rber ettoal — , odli- 
kovati koga ; fl(^ — , odiikorati se -, 
— nnQ, f. n«zna€enje; odlika, odli- 
kevaaje. 

Inljfi^tn, f. %nttot[\tn. 

Sl^rrreiir v. a. iztergnati, odtergnvti, 
iz^opatf, izm^i. 

SMst^cii, 9. m. istegnati, istörgnati, 
fotegimtl, izTUöi, raztiriti» razteg- 
nt\, Tasast^ti , prostörti , proteg- 
mti; f(^nft(i(^ — , izvoditi, izra- 
^'tf, izpisati-, (oulfletben) , 8ini6i, 
Kuprariti; bell S)eqen — , törgnati. 
poinMÜti ipadn; ^tiefet — , Izuti 
cizrae; jemonbcn — , oglobiti, ogo- 
liti, sm6i koga-, — v. n. preae- 
litise, izseliti 86 iz stana, odse- 
liti, Bte^i, pob^gnnti, oskoat^', 
0»om JSUbe), iza^i iz birloga; — 
^trcitfa^en, f. pl. razpre o izsdji- 
vanju iz staoa ; — ttf^ , m. stol, 
t^qieza, koja se izvlaci , izvla^na, 
prodaxna terpeza ; — ung , f. izvla- 
eenje, iztezanje, iztiignutje> itd. 
f. 9ii«gie^en. 

SolgteT'en , v. a. nakititi , ukrasiti, 
oresiti; —er, m. kitilac, resilac; 
— ^ung, f. nakitjenje, izkitjenje, 
aresenje, akrasenje. 

Hiljininiern , v. a. obiti , postaviti 
daskami. 

9ii4|iimen, f. SSer^innen. 

liÄjiTfeln, f. «bjirfflii. 

)brt)if(^en, v. a. izpiskati ko;;a, pi- 
ikati koma na sramota. 

Al^lg, m. izasastje, odlazak, pola- 
tak; — au$ ber ©Dünung, prese- 
Ijaije, odseljenje, seoba; — au$ 
tmtt Schrift, izTadak. pokratjenje, 
jeigra; — in einem Cd^ranfe, kra- 
Mca, fioka; — Im&^ig , adj. po- 
kratjen; — tnn\t, adv. n kratko, 
>aktatj«no n izrodo, q izradku, u 



109 &- ajur 

9lu0)U)pfen, V. a. jupati, izvupati, 6in- 

kati, ocinkati. 
Stufen, ^ufer, f. nad) Suefeimen. 
9(ut^nt'tcität . f. ittinitost, dostov^r- 

nostj ((Sc^t^eit) t. pravota ; — if(^, 

adj. istinit, dostoverni. 
%uto^vapff, n. samopis} — iW, a^f. 

samopisan, izvoran. 
äiutohat, m. samod^rSac, saraorla^ 

dalac ; — ie, f. samod^riava, aa»o- 

Tlast, samovladanje. 
Automat, m. samokret. 
Autonomie, f. samouprava. 
%Vitot, tn. autor, zacetnik, pisac, spi' 

satelj, pisalac ; — ijlren , «. a. po- 

vlaatiti, vlast podfliti j — |(^oft, f. 

autorstvo, spisateljstvo ; — itÄt , f. 

autoritet; ugled, vlast, oblast, jatt, 

poStenje ; vainost , zakonita ralja- 

nost } fld^ eine — anmaßen , pri- 

svajati sebi vlast. 
9(un>e^, t.jaoh,ah,vajme,avaJ,kuku, lele. 
%'oai, m. (aDBed)felbürgfd?nft) menlino 

poracanstvo. 
3t»anc*ement, n. povis ; — iren , t». a. 

biti poviien. 
Slvantgarbe, f. ertnici (prednja vojska). 
Slventutin , m. aventurin (vÄrsta od 

stakla). 
91wrtlren, f. ajenac^rid^tigen. 
5lti«, n. 9lt)i«bricf, m. objava , objavDo 

pismo. 
9(vifiren, v. a. objaviti sto, dati kome 

ito na znanje. 
^Xt, f. a^^fe. 
Sljciom, n. aksioma; prazasada, prana- 

celo, osnova. 
Sxt, f. sAira. 
%txt4tn, n. sekirica. 
^Xifftfm, m. afii, aüee ad aAlre ; — 

fHe(, m. d^rialo, toporilte od tlklre. 
«aet, f. «ffel. 
^SUT, m. lazvr (kamen) ; — en , üt^. 

modar, blakitan, lazoran. 



dby Google 



S5aa!c, f. «a!e. 

fßaal, m. baal (krivi bog) } — «bletter, 

m. baalovac ; — 8<)Toffc, baalov pop. 
Saar, a4f, gotor , u gotovu ; bie an* 

um SBeb. f. unter Sar. 
»aar«, f. JBo^re. 
©accalaur-eu« , «i. bakaUur; — eat, 

fi. bakalaarstvo. 
a5ac(^onaUen, f. pl. poklade. 
a9ac(|ant, m. bakani (bakov pop); 

— in, f. bakantica, bakantka (bako- 

va popinja). 
aSocc^u«, m. bako, bog od vina; — 

fiah, m. törs, bakov »tap. 
fßa^, m. potok; — amfel, f. a5a(^- 

jlelae; — feungc, f. kres (trava). 

Veronica beccabunga Linn. 
Sa(|e, f, divja prasica. 
JBa(^er , wi. vepar, prasac divji. 
fi3a(!^'fif(^, m. riba potocna, iz potoka ; 

— '^olunber, m. udikovina tdirvo) j 

— frfl68, TO. rak potocni ; — frcffc, 

f. f, ©rünbting-, — münje, f. vo- 

dena metvica (trava) i -— {laÜ, m. 

(5ßfa^t) kolje; — jlelje, f. pllska, 

ovcarica, past^rica (ptica) ; — tceibe, 

/. iva (d^rvo). Salix helix Linn. 
a3a^a))fel, m. jabuka za pec, za pe- 

civo, pecena jabuka; — bim, f. 

kratka za pec> pecena krutka; — 

Borb, m. Uvi bok (od broda). 
SBatfcn, r. a. pedl (kruh), perziti (pi- 

li5e)} SQsiti (vo^e); ruditi (kosu); 

l^artgebarfenca SBcot, prepecen kruh. 
$a(fen, m. S3a(fc, ^ lanita, lice, obraz, 

kos^rica« laloka; ^bart, m. obrix. 



110 &- a^obebcfcn 

brada $ — ^bcin , n. kost od Uca ; 
— grübd^en, «. jamica na Heu; — 
fhrei^ , m. zausnica > zamlatica, 
duska, pljnska •, — ja^n, m. katRJsk, 
kutnji zub. 

»Ärfcr, m. pekar, pek; — in, f. pe- 
karica} — brob, n. pekarski kräh; 
— burf(^, m. momak. slagapekarskii 
— ei, f. pekarstvo, pekaria; — ^ottb- 
tottt, «. zanat pekarski, pekarst?»» 
— fnec^t, f. aS&cfcrburfc^; —laben; 
m. pekarnica, pekaraj — Rieifler, «• 
pekar, majstor pekarskh — W*^' 
ber, WI. prosiralac pekarski; — 
gunft, f. ceh pekarski. 

93a(frfif(^, m. perzena, prigana riba, 
riba za prigat; — gelb, n. pecarina, 
platja od peci; — ^au8, n. pekar- 
nica ; — obfl, n. oSap, suho , ßuSeno 
voce; voce za pec, peceno voce; 
— ofen, n». kruSna pec; — p^amti 
f, tava , ponjva , tiganj , tepsi*» 
prpsulja; — [c^aufel, f. aSadfdfU' 
bcr, m. lopata, lopar; — i^ein, *»• 
opeka, cigia ; — fiube, f. SSad^au« ; 
— trog, TM. nacve ; — teert , «. P«' 
civo, pekaria. 

93ab, n. kupalo, kupelj; warme« — » 
toplice. 

SSabC'befen, m. — bürfte, f. kupaca m»- 
tUca, eetka u kupalo; — cur, f- 
kupalo , kupanje ; — frau , f^ {^^* 
amme), primalja, babica ; — gafl «» 
kupalac, gost, prihodnik u topU- 
cah; — getb, n. platja od kupanja; 
kupalina; — ^au8, n. kupalutef 
— ^emb , n. kupaca koSulja, ko- 
sulja za kupanje; — !nec^t, m. mo- 
mak, sluga u knpalu; — magb, f- 
sluzkinja u kupalu; — mutter, f. 
JBabefcau; — n, t>. a. kupati, oka- 
pati; —V. n. kupati sei — <»W 
f. ©abebefen j — r, m. kupaUc, ka- 
peljnikj ranarnik a kupalo; — '^**' 



dby Google 



f, kiipalilt;> koca gospodara od kupa- 
la ; --fhtBe, f. f&tiXi^vAt, f. kupelj, goba 
■ kapala , kopada soba ; — wanne, 
f. kDpeijnica, kupa^a kada, ka^ica; 
— tDatm, adj. mlak, vru6 kao ku. 
paea roda, kao krop ; — »affer , n. 
kapalo^ kapaca voda; — geit, f. 
kipa^ doba> vreme od ku- 
pan)a ; — jeug , n. sprava , pörte- 
nwa xa kapati se, kupa^a sprava. 

»ogoge, f. prates, pertljaga; fig. 
«■et, izmet od Ijudifa. 

S&^ai, V. a. pariti, grijati ; SSrob 
— , pirmiti kruh j — ung , f. pa- 
renje, grijanje ; p^rzenje. 

Sa^B, f. pertina ; pat, staza ; terka- 
liste, kolotek ; — cineö ^ammerS, 
rate« SmbcffeS, glava od bata, od 
nakornja j bie — hxt^tn , p^rtiti, 
probiti , razkerciti cestu ; auf bie 
— fttingen, dati, zadati, postaviti, 
polositi * — cn, V. a. pertiti, delati, 
kerciti staza, put terti ; ein ge' 
^ttter SGBeg, utrenik, trerda cesta ; 
fl(^ ben 2Beg ju einem Stmtc — , 
proderati put do slaibe. 

So^'e , /. SU Seiten , nosila ; odar 
Bertacki ; — ju Saften , tezger, 
ciTlre ; — tuc^, «. plaSt , pokrivalo 
mirU^ko. 

«ai f. »u(3^t. 

Sdjonett, n. bajnneta, banganet. 

9i^n« f. 93et^en. 

Site, f. znamenje od sidra il gre- 
Wsa Da moro. 

Sohl, m. Stapi^. sibika uciteijska. 

Si(aBdr«en, v» n. derzati se upravo, 
nTBotezno ; — f)ange , f. motka 
lavttotexna. 

Solan), f, f. <Srei(^gen)i(^t. 

Solcim, m. balkun» doksat, londja. 

Sofo, adv. skoro , n kratko , b^rzo, 
Utfo, odmah; za rana, za dobe, 
sa Trimena} malo ne, o mala da 



^ lll &- »allen 

ne, tek »to ne; lasno ; (a(b fo, 
balb anberd, sad ovako, sad onako. 

99a(ba^n, m. nebo. 

SSalbig, adj. skor, gotov. 

93a(brian, m. odo^en (trava). Vale- 
riana Linn. 

»atefler, m. samostrfl. 

S3a(g, m. koU ; m^, m^sina*, ^oska ; 
(9)ogetfd^eu(^e), straSilo (na njiTi); 
(«er&c^tnc^, ein Keine« Jtinb), kopile, 
deriste; — einer ©anlange, koSa- 
Ijica od zmije; («Öure), kunra, 
blttdnica. 

a3alge, /. cabar, dura. 

aSatgcn, flc^, v. r. h^rvati se, pote- 
zati se, jakariti se s kim. 

S3algentreter , m. duiralac, puhalac 
(kod orgulah, itd.). 

Solger, m. herva^ ; — ei, f. hirvanje, 
jakarenje, potezanje, dermanje. 

Salggerüf), n. stan od mlha. 

i^atien, m. greda, b^rrno, balvan; 
— an ber SBage , igo od vage ; 
»ir fe^en ben @^)Kttcr in unfer« 
5U&(^Pen 2Cuge, aber ben — im eige- 
nen 2tuge werben wir nic^t gewafr, 
u oku iskernjega (bliznjega) na- 
sega vidimo trunak, a u sTojem 
nevidimo grede; — banb, «. spoja 
od grede; — !etter, m, pivnica 
nadpodjena gredani; — fo^jf, m. 
glava, kraj od grede ; — redjit, n. 
pravo trama, grede. 

^:QM., m. lupta, pala; i%w\), bal ; 
ein großer leberner — , balun; — 
fpteten, loptati se, igrati se na 
palu. 

ä3aUa$, m. balas (dragi kamen). 

a^aftafl, m. savornja; — einnehmen, 
savornjati se ; — fc^ijf, n. brod od 
savornje, savornjak. 

)i8&(l(^en, n. loptica, palica ; pol trabe 
platna. 

SBadcn, wi. lopta, pala; ein — ^a* 



dby Google 



Sßaütn -<8 1 

piiv, äBaaren» %\id), bala papira, 
robe, sukna; (an <&&nben unb Sü* 
fen), debelo izpod paica na nici 
i nozii (eines Ü{a^^iet6), glarica. 
SSaQen , v, a. smoUti, smatati ; f|(^ 

— V. r. skuciti se, svr^ti sc; b« 
@(^nec batft fU^, zbya se , lepi m 
sng; mit gebauter Saujl, «^anb, 
p^stju, pesnicom. 

i^allenbinber , m, vezalac od balah ; 

— toeife, adv. na bale; balu po 
balu. 

aSattet, n. balet. 

^aUei, f. komenda, komtaria, kotar 
viteza redovnickoga. 

SSattgaf), m. balovnik; — f^OMi, n. 
loptarnica , kuca za loptanje ; — 
!(eib, lt. odelo, odeca za bal } — on, 
m. balut). 

«attrofc, /. f. aSac^^otunberj —^Vitt, 
H. loptanje, palanje. 

^atfam, m. balsam, miomiris, dra« 
gomast} — apfel, tn. jabuka mio- 
mirisna; — bäum, m. balsam, pe- 
njavica, dervo balsamovo j — 6il(^fe, 
f. kutia, skatulja za baisam, dra- 
gomastaica; — buft , SSalfamgerui^, 
m. duh, miris od balsama y — !^f>l§, 
n. balsamovina ; — ine, f. lepi co- 
vek (cvet); — iten, «. o. balsamati, 
balsamirati ; nabalsamati , drago- 
mastju namazati; — rung, f. bal- 
samanje, balsamiranje j — ^ifc^, adj. 
inioniirisan, dragomastan ^ — fraut, 
n. f. JBatfamine j — bf)l , n. ulje 
miomirisno, dragomastno ; — paüp'pti, 
f. topola miomirisna, dragomastna. 

^a(j, /*. vr^me, u koje se druze po- 
veöe'ptice, a osobito tetr^hi. 

Säaljen/ v. n. draziti se (od pticah 
povecih). 

93am6ud, m. i^ambudco^r, n. bambas, 
terska indioska. 

»4mmc, f. gSuttntWmme. 



12 &- SaRge 

SSonci), f. )6ant 

l6anb, n. verpca, yezanka; pantlika $ 
obruci (^c^linge), nzica, petlja> 
zanka; sveza, rez, savez; ädonbe, 
pl. vezi , okovi , verige , gyox^e $ 
— uon äßeiben , gazva; — auf 
äBuRben, zavoj, po?oj. 

SSanb, m. ((Sin^nb) , rez; (®u^, 
^i\V), knjiga, dio, svezak. 

a3anb(^en, n. verpcica ; (8u(^) knjUica> 
svezka. 

äSanbe, f banda, kraj, okrajak; (®e« 
feUfc^aft), banda, druztvo; — t)o» 
9(auBem, ceta hajdukah. 

S3anbelter, n. ramenica. 

S3anbfabn!, f. v^rpcana, fabrika od 
yerpcafa , pantlikah , vezankah \ — 
^afen» m. stozernica, petica od vra- 
tah, baglama ; — ^anbet, m. t^- 
govanje s verpcanii. 

SSänbig, adj. pitom, krotak; ein ober 
jweibanbige iörüber ober ^c^wefiem, 
bratja ili sestre samo po otcu ill 
materi, ill po otcu i materi ; — en, 
V. a. ukrotiti, obuzdati, umiriti ; 
upitomiti, pokoriti ; — ung, f. pi- 
tomljenje; ukrotjenje, umirenje, 
obuzdanje. 

)8anbit, m. lapez, razbojnik, hajdak. 

iö.r.i'mac^er, JBanbroirfer, m. v^rpcar; 
— maf^e, f. kokarda ; — meffer, m, 
nozac bacvarski ; — nabet, m. klin^ 
klinac; — nubefn, f. pl. lazanje, 
rezanci -, — reif, m. obruc j — fc|^(etfc, 
f. JBanbmafd^e } — Wt , m. st«n, 
razboj, krosna yerp&irska; — treffe, 
f. galun i — »eterei , ä3anbtt>irf erei, 
f. verpcarstvo} v&q)5ana, üalMPil^ 
od verpcah; — »cibe, /". r^rba; 
Bukva^ rakita; — »urm, m. glista 
plosnata (u £ovlku). 

S3ange, adJ. nemiran; ttrasljiv, bojas- 
Ijiv ; e« ijl mir — im t^n , «tcah 
me je za njega \ ba9or ift mir nic^t 



dby Google 



— , toga se nebojim; — ma^eit, 
»traSiti, plasiti ; (t>om Better) , f. 

SB«igig!eit, /. bojazljivost, strah, ne- 
mir. 

SoBglif^, adj. nemiran« n strahu, 

Sanier, f. Spanier. 

^,f. klupa; (SBec^fetban!) , nor- 
tan, banka; (in Bufamm.) novcar- 
Ski-, (@anbBanf) , markenta, prud; 
tvx6f Üt — , na popr^ko^ osekom, 
bei radike, sve^oliko-, — anflalt, 
/. DOTcarski , banacki zavod $ — 
tscrertor, m. ravnatelj novcare, banke. 

Sanften, n. klupica, skamia. 

^Sonlcifen, n. gvozden zub u zidu. 

S&nfelfänger, m. nadripevac. 

)8a]i!erütt, adj. propo> pao, poklenuo, 
postrado ; — m. bankrot, postrad ; 
— irr, m. propalica; — iren, v. n. 
propasti, pastU poklenuti , postra- 
dati. 

Sonfert, nt. kopile. 

:Panfett, «. banket, sobet , »tov j — 
tren , v. n. castiti , goatiti ; ea- 
stiti se , go-stiti se. 
IBonffonb, m. novcarska zaklada; -*- 
gcnsemeur, m. nastojnik novcarej 
— note, f. noTcarska biljezka» banka» 
bankoota. 

Sattbo^rer, m. sverdlo^svvdar, sv^rdao, 

^Sadte^e, f. naslon od klape. 

Sm, m. prokletstvo, anatema; iza- 
gaanje , progonstvo ; einen in ben 
— t^un, prokleti koga> prokletstvo 
u koga odariti; — brief, m. pro- 
Uetka, progonka ; — en, v. a, Ü- 
niti> izgoniti> zaklinjati; iztlrati, 
protcrati, izagnati, zakleti ; —er, 
m. zaklinjalac^ izgonitelj -, f. panier ', 
— er^err, m. stegonoia ; zastavnik, 
baijaktar -, — flu(^, m. anatema, pro- 
kletstTo; — forjl, wt. branjevinaj 
— 9^t, II. kuDtrabant, zabranjena 



)]3 g>- äSatbiet 

roba j — jtra^t, — ^uc^^, m. prokletje, 
prokletstvo , anatema ; — ung , f, 
zakltnjanje , izgonjei^e (duhorah 
necistih)', — toalb, f. SSannforjti — 
njaffer, ». zabranjena voda. 

^anquier, m. mlnar, bankier, saraf; 
— I6aul, n. m^narska, bankiersks 
ku6a. 

SßanU, f' »tedanj, Stagalj. 

hänfen, v, a. slositi, alagati snopje. 

hänfen, m. pozirak iivine prezivajuüe. 

38ar, a4}. gol, nag} eist; gotov; — 
fuf , boä, bosonog } aUev %^\iit unb 
^aUt bar, £ist od svake krivnje . 
i skvdrne; — ade. gotov« n go- 
tovu ; — w^rcn , v. a. platiti a 
gotovu, »gl. Saar. 

93&r, m. medvfd, medjed; nerast; 
einen SBhvtn anbinben, prevariti, na- 
saditi koga; ber grofe, fteine ä3&r 
(<BefHm), velika i mala medvedica 
(zvezda). 

Sarafe, /. »atra, koleba^ kudarica, da- 
stara. 

üBarbar^ m. barbar , okrutnik , neco- 
v^k, divjak; (^ßferb), konj barba< 
rezki} — ei, f, barbarstvo, okrat- 
nost i fig. divjacina, sirovost j — in, 
f. barbarka ; Ijuta , okrutna sena s 
— if(^ , adj. barbarski ; ino8tran> 
tudji okrutan, sirov, necov^can. 

SßatU, f. raren (riba). Cyprinus bar- 
bus. Linn. 

S3&rbcifig, adj. Ijutit, serdit. 

aSarbier, m. berber, berberin, brija^s 
— beden, n. zdelica, pUtica berber- 
ska } — en, v. a. brijati , briciti j 
obrijatU obri^iti*, — gefeite, m. di- 
tic berberski; — junge, w». decke 
berberski} — mejfer, n. brHva brl- 
jada, brijacic»*, — ricmen,in. remen 
berberski ; — fertjiette, f. utira£ ber- 
berski; — flube, f. berbernlca; — 
^eng, n. sprava berberska. 
8 



dby Google 



lÖatd^cnt, m. porket; — en, adj. por- 
■ k^tan, od porketa^ — mac^er, »«. 

porketar; — koc^cr, m. tkalac od 

porketa. 
S3arbe, tn. 1»ard> plra^ Keitah sta* 

riDskih. 

- IB&renbctfcr; fii. psina zalov od ined- 

vjdah ; — fett , n. salo medvt'dje, 
od medVi'da; — fü^rcr, nti med}B- 

- dar; — ^attt, f. medjedina, koSa 

- od medyeda, medvidja ; auf ber — 
Itrgen, dangobiti, platidoratl , le- 
niti se; — ^&uter, m. Uaitina, \e- 
lak; niStalo; — f^huttui, /"., nUta- 
r?a ; Ilhost, plandovanje j — jagb, 

' J^dten^e^e, f. lov, hjyka na med- 

vede; — flau, f, primog (Srava). 

Aeanthus Lina ; — to^c, iapa med- 

Wdjä, od medveda. 
S&aret n. kapa. 
•Sötttfuf, ado. bos, bosofaog ; — fu^ct, 

m. kaludjer-bosonog } — l^äu))tig, 

adj. gologlav. 
SB&cin, f. medv«(lica, medjedica, mecka 

(medjka). 
99arte, f. barka» plavcica. 
JÖorfö^)^g, f. aSatbSu^jtig. 
'£BSttap:|?en , «n. cervoto5ina (trava). 

Lycopodiufn clavatum Liiiti. 
•fflfttme, f. f. (iafc^t, Jsftfm- 
Sö^xm^txiiQ, adj. itiitosdrdart, tnilo- 

8tiv ; fig. neroljan, bMan. siromah} 

— feit, f. miloserdje; milost. 
SBarmuff, m. koi£ak j — iitutter, f. ftaa- 

teticsi, utroba. 
fScdn, tH. jasle, Stedanj, iitagalj ; mreza, 

jfredja (ribarska). 
38*aröttiettr, n. (m.j bäromfetar, tego- 
' rtr^r. 
aSaroit, m. baron ; — effe , — in , f. 

bätaneiä, baronica, baronka ; — ie, 

— ei, f. baronia, baronstvo. 
S3.ure, f. siba, slUak (zlata il srebra). 
SSarricre, f. pregrada, zagrada. 



114 »- ©ajlctt 

^atf(^, m. pitka» okun, bandar, ger- 

ge^, kostres (riba). Perca ftuvia- 

tilis Lion j — , adj. zestök, oä(fran> 

otresit. 
Sarfc^aft, f. gotovina, goto?^ ktajcar, 

gotov nova'c. 
99arf(^^ett, f. osornost, otresitost. 
aSart , m, brada ; — an ber 3lc^te, 

08, ost, osina, osje, ostje ; über bed 

Äaifer« S^art fireiten, svadjati se, 

inatiti se za tric<i f kuciiie. 
®&rt(^en, n. bradica. 
a?artbeden, f. ©arBlerbeffcn. 
©arte, f. bie harten, tlbjä kost. 
a3artfabcn, m. btfrk (od rfbe) ; — ^aar, 

'fi. dlaka od brad^. 
Sartre, f. bradva. 
©Artig, adj. braJat. 
©artlo« , adj. golobrad ; — fc^jere , f. 

Skurice za bradu ; -7-f(^iret , m. 

berb€?r, berberin, brijAc; — feife, f. 

brijaci sapun ; — wac^ö, n. mast za 

berkove, mustace. 
SSafatt, m. basilt (kamen), 
©afe , f. teta, tetka , tetisnä , stri- 

nitna. 
SafWit , /*. bosiljak , bosiok ; bosFIj 

(cv^t). 
©ajinef, m. baslllsk. 
J8a6relief, f. 9lelicf. 
JÖaß, m. bäs, dubok gla^; — fliiäcn, 

p^vatl glasom dubokim. 
©afPctc^en, n. baS0t ; — fl^te, f. flauU 

od baseta. 
©iifgeige, f. bas, velike gusie ; x 

tn. gudac od baSa. 
©afflft, in. basista. 
iSaffon, ih. fagot. 
©aj\, m. llko. Ifk, lub. 
J8a(larb, tn. kopile , kupUan, kürvic 

polutan. / 

SBafte, f. basta (u igri od ombre). 
©af}ei, f baStia, beden. 
©aft>en, adj. od lika, od luba, likot 



dby Google 



9atatKc ^ 115 

hiboT-, — \ä^^, Sda^tUtfpl, cipele> 
fostoli od lika} —M^, «• H^ina. 

i9ataitt«. f, bej> bitka, bitra. 

^otUcn, n. batalioD, (t.) tisuö- 

■»]•. 
J6atift, m. batista (platao). 
^ottoie. f. batcria. 
^0^, m. bee (versta od novca) ; er 

\fiX — , bogat je, üna jaspre, no- 

San, M. gtad^enje«. zidanje, fabrika, 
»fniai, gradja, obd^lavanje, tezanje 
(a 3iifainin.) gfadjevni; — fcrtÄ&r* 
)xrl, airast, atati, struk; — ber 
düäfit, S)ad^fe, jama, berlog; einen 
— vor^ben , uameravati graditi, 
pripravljati se za gradjenje; auf 
ben — fommen, bit oaadjeD na 
robiju obciiwku; — antt, n. gra- 
djeyni ured ; — anfc^tog, m. racan 
od gradje ; — ixt, f. aacin zidanja> 
aikitektura; — auffe^, m. gra- 
diemi nastojaik; ---beiDinigung, f. 
dopastrnje za gradj«nje; — ca|>tta(, 
fu gradj«vna glavnica. 

$aB(b, m. terbuh ; — eine« ^d^iffeö, 
bok od broda; bie Jtanoue ift auf 
bem — , top l«£i na zemlji. 

^ac^biener, m. pro24or> poSderub. 

»«c^e, f. iöeuc^e. 

^&uu^en, II. pot^rbostna; — ^fett , n. 
Mio; — f(u$, m. lijavica, sirdo- 
WHi — srinrnien, n. griSa; — gurt, 
«. podpruga ; — ig, i^uc^ig , adj. 
tnhoMt, terbttiast; — !rati!^it, f. 
ttrktbolja; — rebner, m. terboslo- 
▼«•, — riemen, «i. podpruga, ko- 
l*n\ — fc^merjen, pt. ^awfyiotff, n. 
Ucbobolja j — forge, f. «kirb za 
braau ; — »af erfuc^t , f. vodena 
botest ; — nürmcr, pl. m. gliste u 
tirbiiba -, — jtoang , f. @m^ijn)an(i. 

Sueommi^ion , f. gradjevno pove- 
NMtro; — bejjartemeut , n. gra- 



Oauet^ferb 

djevni odSek; — ^reetor, an. gra- 
djevnl rarnatalj. 

iBatUn, V. a. gradni, zidati. d«Iati, 
teiati, obdjilavati; auf femanb — , 
oslanjati se na koga « @(^l&{fer in 
bie Suft — , po Ttttru snovati ; 
®eibe, SBein — , pridllavati, prois- 
Toditi. 

IBaiuT, m. kmet. «eljania, seljak, te- 
sak } (Sube in ber ^artc), gornjak j 
(im Äc^ac^f^ieO , pion ; fig. pro- 
stak« sirov« nenaucanTcoYvk. 

Bauet, fi. karez, gajba, kerletka. 

Bauerngut , Bauerngut , ». kmetsko 
imanje; — l^aft, adJ. seoski» pro- 
stajki, prost ; — adtt. seoskl, pro» 
stafki, prosto; — \fa\\^ , n. ku£a 
jcmetska^ — ^of, — ^n^of, m. dror, 
ku^iSte kmetsko, aeosko; — ptte, 
f. koleba, pojata, kuöarica seoska. 

B&uer'in, /. kmetica, seljanka, selja- 
kinjai — ifc^, a4;\ kmetski, seoaki; 
fig. grub, sirov, nenaujan. 

Baucrfleib, n. gunjac, odeca kmetska* 
seoska •, — tned^t , tn. sluga , ra- 
botnik ; — Titte(, wt. surina, haljina 
kmetska; — (eben, n. iivot, tiv- 
Ijenje seosko ; — tieb , n. pesma 
seoaka ; — mäb(^n , n. seljauka 
mlada, divojcica seoska; — magb, 
f. sluzkinja kmetska. 

Bauern- (adj.) selja^kl; — aufüonb, 
ro. buna kmetovah-, — frc^ne, f. 
tlaka, rabota, kuluk; — ^rf, m, 
seljacka kuöa ; — fricg, tu. rat 
na seljane pobunjene ; — f<^in^ 
ber, m. globa, kervüpilac kmetski \ 
— ftanb, w. kmetia, kmetstvo; — 
niirt^fc^aft, f. seljacko pukudanstvo. 

Bauer'pferb, n. konj kraetski, prosti ', 
— fctjcift, f. kmeti, sejjani ; — fc^enfe, 
f. kercma seoska , prosta ; -^fpra:; 
c^e, f. jezlk prost, slrov } — «mann, 
f. Bauer-, — fiotj, «i. oholost, oa^ 
8 • 

Digitized byCjOOQlC 



-^ 116 g>- 



Sdautntoofle 



dutost seoska, prosta; — tan), m. 

' tanac seoski } — tratet , f, noSnja 
seljanska ', — tß()»el , m. prostak ; 
— t)oIf, «. ®au««(ettte , pl. kmeti, 
fteljani; — ttxfen , n. gofspodarstvo 
poljsko, seljanRtvo. 

S3auf&Uig, adj. star, slab, loman ; ba0 
•il^aul ij^ — , ho^e da se poruii 
kuöa; — !cit, f. slabost, starost, 
lomnost. 

»aufrol^ne, f. ©aubUnjl, m, tlaka, ku- 
luk , rabota iduöa gospodaru kad 
»to gradlj — führet, m. gradilac 

S3aufu^, m. mera tidarska; — gefan* 
gcne , m, robijai , rob na sancu ; 
— aegcnjtanb , in. predmet gra- 
djenja ; — gei^, m. Sudnja , pohot- 
nost za graditi ; — geiü^, n. skele, 
inost> odar zidarski ) — ^cnr, m. 
gospodar od gradje ; < — l^cf , m. 
gradj^vni dvor (dvor, u kom se 
spravlja i pripravlja les il gradja) j 
— ^olj, n. les, gradja; — foften, 
pln troskovi od gradje ; — fofttn* 
iibetfc^Iag, m. proracun gradjevnih 
troskovak*, —fünft, f. arkitektura, 
um^tnost gradjenja ; — lafl, f. teret, 
duznost gradjenja; — Umt, pl. na- 
dni^ari, tezaci ; — (ic^, adJ. im bau» 
liefen @tanb€, u dobru stanju, sta- 
lisu; — lic^fcit, /*. gradja; — lü% 
f. f. «augelft. 

SBaum, m. dervo, stablo ; SGÖrtcrBaum, 
vratilo ; bie Zäunte am SBagcn, apt 
©erlitten, rudo. 

Baumaterialien, 'p/. gradja, les, gra- 
diro. 

SSaumbafl, m. liko, lub, bombazin. 

äSaum'bcfdjreilmng, f. stahlopis; — 
blutige, /. cvet, cvatnja od dervlja. 

Bäumc^en, n. dervce, stabaoce. 

Baumeij^cr, m. arkitekt, neimar> naj- 
niar, graditelj, gradilac. 

baumeln, », ». kopercati. 



SB&umen, Säumen, 9. a. naviti, navl- 
jati (na yratilo) ; pritisnatl (s^no 
motkom) ; — v. n. skakat s dirva 
na dervo; («un ^ferben) , napre- 
zati se, upinjati se , propinjati se 
(na straxnje noge). 

S3aum»fatf, m. cernovac, kragaj (pti- 
ca); — fle(|te, f. jetrenjak (trava); 
— froW f f- SaUbfrcfc^ ; — fnii^t, 
f. voöe, plod od dervija; — gang, 
m. red ddrvlja; — garten, m. vo6- 
njak ; — g&ttnet , m. sadovnik, 
T(irtlar; — grlKe, f. evereak , f. 
aSaum^arfer; — ^^acfer, m. puzavac, 
kova^ (ptica) ; — l^arg, n. smola od 
derva Ui dervena; — ^ec!e, f. Z«- 
vica; — leiter , i». stnba , listTC 
rertlarske ; — marber , m. kuna 
gorska ) < — med , n. mah , maaina 
gorska ; — bf)t, n. ulje od na&Un^f 
— reid^, adj. stablovit; — rinbe, f. 
kora od derva ; — faft, m. mezgn, 
sok od d^rva; -^f&ge , f. teztera, 
plla vertlarska ; — f^ere , f. skate, 
noznice vertlarske ; — ((^iff » «• 
smertnjak, korito ; — ff^log, m. (w 
bcr 3ei(^nung), listovje; — fcfinitt, 
m. kresanje, hastrenje dervja; — 
fc^rßter, m. jelen (zareznik). Iv 
canus Linn. ; — f^ule , f. rastio 
rastionica ; — ft^ulgärtner , m. ra 
stionik, rastilar; — ((i^wjmm, m 
trud, guba dervena, gljiva d«c 
vena; — feibe, /. bombazin (mate 
ria od lika) ; — jlarf, adJ, jak kat 

• dervo; — fiein, m. dendrit <verst 
od kamena) ; — find , n. komai 
vocnjaka; — toa^i, n. vosak verl 
larski ; — »agen, m. kolica, taljige 
-^»anje , /. kimak , stenica pc 
Tertna-, — »inbe, f. f* @^^u. 

Baumtsotte, f. pamuk, bumbak,mavez 
• — n, adj. pamu£an, od bumbaka 
— nbonm, m, dervo pamukovo 



dby Google 



SnoBjert 



-« 117 fr- 



IBeBen 



— nganr, n. predja pama^na^ konac 
od bwninka; — nflaubc , f. — n* 
^(Uäl, m.. gerni pan^ukov; — n^tüq, 
n. materia pamocna, bnmbak» ma- 
T«;— ju(^t, f, teSanje, obdela- 
raije dervja. 

ftn^object, n. gradja» predmet gra- 
^Tii; — orbnung, f. red gradjenja, 
gndjeTBi red; — ^(on, m. (»tif), 
pmenu osnova; — ^))ta^, m. gra 
dioiica, gradiliite. 
^^Ui m. bucman ; — ^M<f ig, adj. 
^oout, naduta, nabubrena obraza. 

^i^f m. jastuei^ , koktalU , kom* 
I^csa (a ranarnika), reinja, nabor ; 
w— Hnb iöogcn, na popr^ko, dja- 
taw. 

^^tn, n. koktalli, jastuiii. 

^fifOf V. n. nadimati se , napuhi- 
"ä w ; (Don ÄCcibern) , relitl , na 
binti se. 

^fc^g, adj. nadat, nadmen, nabran. 

««[(^foBf, m. kuplfen}«, kopoiranje 
•»* popreko, djaturica. 

*««f4ieiB«, OT. gradjeyni piaar j 
— f(^u(e, /. gra4|evna skula, skola ) 
— fj^Wt, m. ostanci od gradje 5 po- 
•Jirtine, Tazraline; -—fihttt, f. gra- 
diliite; —tf, f. sgrada, gradjerina; 
— «ntotte^mung, /". gradjevno pred- 
metjej — ^verbot, n. sabrana, obu- 
•*»»« grai^enja ; — ^»erpanbiger, m. 
«'•djemi v^itak; — tjcrroaltUHg, f. 
I'^djeraa uprava ; — werter, tu* 
^ilac dopaStenja za gradjenjej 

^-»cfeii, n. graditeljstvo. 

^ f. «Pawan. 

^\^, f. «a^^onett. 

^M^tigcB, o. o. kaniti, sm^rati, 
"MlsUti. 

'^^i 9. a. oair, obzlr imati, 
olAiirati se. ozirnati se na sto, 
?witu — .enltoürbig, — enlwert^, 
^j* laataa, znameuit; — ung« f. 



ozir, obzir , obaziranje, ozir- 
nutje. 

Beamte, m. slaibenik, iastnik'» 21- 
novnik, urednik. 

Se&ngfHg'eit, v. a. plaUti, straUti» 
zadavati strah^ — ung, f. pla- 
•enje« strasenje, strah ; tjsko^a. 

IBcanft&nben etwa«, «. a. pod aumnja 
staviti sto; smetati; (eine dttö)» 
nung), nalaziti raanah u racunu. 

SSeanttDort'en , v. a. odgovoriti*, dati, 
poslati odgovor, odpiaati; — ung, 
f. odgovpr, odpis; — ung«f(^reiBen, 
n. odpis. 

Sdeonjeig'en , v. o. Semanbett wegett 
eine« Verbrechend, po znacima okri- 
viti koga radi kakvog zlocinstva; 
— *^ng, f. prarna okriva po zna- 
cima. • 

a3earbcit»Bar, adj, tezatan; — en, v.a. 
d^lati, raditi, teiati ; izdrlati, iz- 
raditi \ obdilati , obrAditl , pride- 
lati ; fi(^ — V. r. traziti . truditt 
se, tersiti se; — ung, f. teg, rad- 
nja, tecanje» obd«Iavanje» obradjt- 
ranje } izradjenje, izd^lanje. 

Seaufflc^tigen , v, a. nadgledati. 

S3eauftrag'en, f. a. naruciti, naioziti ; 
— t, adj. koma je naruceno, nalo- 
zeno. 

S3c&ttge(n, v. a. £miriti, zirati, ririti 
na sto. 

93eaugenf(^einig«en , r. a. razgledati, 
pregledati, razvid^ti, 6eiit[ ; —ung, 
f. razgled» razgledanje, pregied, 
pregledanje, razvid, razvidjeqje. 

SSeb&nbern, v. a. y^rpc^ami, vezankami» 
paatlikami nakititi. 

S^eBauen, «. a. obdelati, tezati, obn- 
diti j ponagraditi , ponazidati. 

SBeBen. v. n. derbati, derktati, trepe- 
tati, tresti se j. — n. ä3eBung, f. 
dirhta^je, derktai^e, trepet, tre- 
petanje, tresnja. 



dby Google 



«efcinboi -« 118 

UScbisbeni e. a. povezati, obvessti, 
ponavetati. 

SßfbUdftn, V. o. obloSiti , pokrüi li- 
mom. 

SMliantn, v, a. nakititi, naretitl 
cT^tjem. 

SßtUuttn, V. o, okenraritl. 

Sßthc^tn, V. a. obiU, obijati> oblo^ 
im, Oblagati daekami. 

S3cbombeit, v. a, bumbami biti (grad). 

^br&men, f. SScrbrAmen. 

^Mxvdtru V. a, (einen 9(uf), mostiti, 
-pr«mo8titi (rvku). 

S3cbrüten, r. a. (öicr), srditna jajih. 

fßttfytt, m. kupa, £mao, Jaia; kalei, 
c^a (na cvita) ; — gta«, n. Ktolo- 
Tata UU't — n, v. n. (im flcm. £e« 
]ben), piti, pijan^ratl. 

Sctfeni «t. Icdjen, plitica, medeviea; 
— f&tmig, adj. ledjenaat, plitilaat; 
— f<^U9ir, «. klanfar, klepar. 

SBAaicn, v. a. pokriti, pokrivatl. 

ä^thn^, m. optret, opas, opip? poAi- 
nja, pomnost; ozIt, obzir, pagled ; 
Tasmotrenje; — ^a^, — ne^n 
auf ttxoa^, f. Seriitffic^ttgen. 

»ebac^t, «fbftd^tig, ««b&«^K(^, »c- 
ba4)tfam, adj, oprezan» opazan, 
opipan» pailjiv , smotren, poman, 
poninjiv •,/ — adv. opazno, oprezoo, 
optpnOf pomno, pomnjivo, s opl« 
pom, 8 opazom', s oprezon; — 
fomicit, «cbÄc^tK(^!clt, /. f. «e* 
ba(^t. 

Scbonftn, flc^, v. r. sahraliti, xah- 
raliti »e. 

iSebatf, m. potr^b«, f. Sebörfnif. 

^bauet-n, ä^cbanren, v. «. (iiiien), 
lalfti, poialiti koga; kajati se, 
iao biti-, milo biti k«ga koiini; 
— iSebautm, ii. poialjenj«, iatje- 
nje» fcajanje^ pokajai^t — n^nnhr* 
b4g, («(;. vredan po£aljei^ mllosti 
doitojan. 



^ 



SBcbctttc« 



9cbe<t«fn, v. «. pokriti, poklopiti; 
sakriti, spraTiti ; pratiti ; t>ranki, 
^oTati; (fielet fieHcn), osigvrati, 
sadovoljiti; (begatten), opasti, na- 
■kottiti« p«^ti (oa idrjbca)} fi(^ 
— r. r. pokriti ae; — ung, f. 
pokrivanje} ktör; polilopac; po- 
krovac} atraia; prat^|a; sakrira- 
nje; oaigurai^e., aigarnost ; opa- 
senje, nasko^^iye, pojahanje. 

^ebenf'en, v. a. Fazmisliti, pronis- 
liti ; raiaotriti» promotriti ; raz- 
Sttditi. protoditi; einen — , atanti 
9«, mislUi za koga, aporaenuti se 
o kom (a tcstaaentu); ftc^ — v.r. 
pronialiti se , razmisliti m ; feine 
^J^fit^t, fein. (A)en>tffen — , poaisiiti 
na dersanatvö, na dksa; — n, raz* 
niSljanje, promialjanje , pre«atn> 
i^e, razaiatraige ; (3n>et^0# amuij«« 
dvojba; (SReinung) , misao, ^je- 
nje, nnjenje } — tragen , dvojiti, 
sumi^tii kratiti se, otezati m, 
domisljati se ; — ^(i(^, «i(;. dTojben, 
pogibelan, sunljir, stunnjir« opi- 
pao, »kakljir, opastan ^ ein — (T 
92enfc^f eoWk sannjiv« pon sav- 
■je ; — ttia^Kn, tt>eTben, zadat «it 
liti, ]NM«nii|iti $ — lid^eit, f, dvoj- 
bepost, teJikoia$ surnnjirost, iluk« 
yivoat, opastoost, pogibel, pogi, 
bio; — seit, f, vreme za raaaiilit, 
pronisliti ae, za promialjaraBJe. 

SBtttuUtn, «. a. jariti, obznaniti, 
dojaviti, oglasiti, doglasiti, dati 
na znänje; ra^asaiti, protanuAti} 
dati razunai; (fl(^ — (äffen), po- 
sluhnnti raziog, dati se obar^tit; 

— V. «. znamenovati, zaaCiti» ho* 
ta re^i ; bit vasan ; slotiti ; e< |at 
nid^ |n — , »ista zato, neina 
Dilta; ba< ^at »iel jit — , to J« 
raian posao, to je stvar od velika 
utiStenja} — enb, a^i. soamenU« 



dby Google 



znaten , atiUi? ; — 
«ROgo , Tele, puno ; — li(^ , adv. 
nzgoyetno ; — ung , f. znameDo- 
nnje, zoacenje i vaxnost» Knatooat ; 
zMk, mamen^«, slutnja, kob; pun 
— , Taxan, znatan, ati»tiv, od uU«- 
tepja. 
9(^iclcii , V. a. obUi , obijati da- 



^(^icloi -^ 119 g» Stengeii 

adt. ung, f, djubten^t, gnojei^ } 4JBbr«» 
gnoj. 

^ebünfen, f. S)änfcn. 

iSebünten, ii.iDisao« cutjei\)e;, mnJeiOe. 

8(bürf'en , v. n. tribati, trebovati ; 
pitati, iskati, tratiti, sahtV#ti, 
zaktlvati^ — nü, n. potrvba , po- 
treboca, potribitina; — tij, <uU\ 
oskiidan, siromah« b«UaQ^ nevoljan, 
ubog, potreban} einer Cac^e ^ — 
fein, trlbovati, bit tr^bi stogodir ; 
— tigfeU, f. otku4no8t, potrtba, 
uboitTO, hltoma^itvo, aila, iMvolja. 

Sebujen, v. a, touititi, unfiiti. 

$ee^(«en, v. a. pocastiti, adostojiti, 
lUiaiti catt, pottanja Ukazati} — 
iing» f. i»kU potteiye. 

Sßtth'tn, — igen, r. a. zaprisevi. uH 
niti da poloii zakletm -y zakletrom 
pod prisegu potverditi ; — ^t , -^ 
iget, a<0'. zaklet, prist iaa, priaego ; 
— igwng» /"• prinega, takletva; po- 
tvir4)enje pod prUegu, ^akletje. • 

iSceifer«n ^, r. r. t^r»iti ae, tr» 
ziti, gledati, nastojati, »tarati se 
pobriouti se ; — ung, /. t^rsanje 
nastojanje, ak^rb, «tareiOa* 

SeeiUn, fl^, 9. r. ivriti s«, poxoriti 
8«, paititi §ß, popaStiti p^, pona- 
gliti ae. 

Becintt&c^tig'cn 9. «.liSiti; (t.) okör- 
Bjiti, kome sto oeiniti, naoieti »teto, 
kvar iLoma nantU , stetovati ; -^-^ 
«ng, /. krivica, nepravda, C'.) okir- 
Aja, navos itee, iietfk, kvar» 
usterb. 

^eci{et , adj, zaiedjen , zamerlnjen,, 
savoe^nut. 

^eenb*en« ^cnbigen, o. «. STierSiti^ 
doveriiU» dokon&ti, do^i, xagla> 
viti; — igung, f. svörSetak, dovir- 
•«tak» saglarljenj«. 

SBcengen, v. a. stianuti, stegnuti, st^n- 
nitL 



^^cn*ea, v. a, aluziti, dvoriii; po- 
dutit^podToriti ; einSmt — , obar- 
Ijati aluiba; einem bebient fein, 
kitadvokat il Iccnik £iji ; {i(^ einer 
$id^ — , slDüti 8« cinii — Peter, 
ai. alaib«oik; — ung, f. ilaiba; 
— tt, m. sing«, slazbentk, momak ; 
— inig, f. poalnga, dvorba; (9(mt), 
«0, Dacin zivV}«oja, aluiba } (f&mmt« 
IttfK ^bienten), sJuge, sluiba, dru- 
üoa. 

Sebing, m. — ung , f. ogovor, uv«t, 
oaloTJe, pogodba; — en, p. a. ugo- 
Toriti, uvetorati , pogoditi ; priuz- 
derxati sto za sebe ; — ü(^ , a<ü*. 
nsloran, pogodben, nretan} — t, 
adj. ogovoren, pogodjen, zavisiv, 
zaTiftan, zaviae«, — ttng^weife, odv. 
pogodbeno, nslovno , ov^tno , pod 
pogodbom, oalovjem itd. 

^äng'Oi« 0. o. tUtiti, nuciti, tla- 
«iti ; In bebx&Rgtcn Um^&nben, u ne- 
Tolji; — ni§, — nng, f. moka, oe- 
Tolja, «ila,^ tlsko^a« stiska. 

9flc0|^eti, «. a. groziti m, pyrctiU*, 
— irag, f. pritnja, groxnja. / 

^^mdtvi, V. a. pritlsimti , na^tam- 

9aäd*tnt v* a« tla^iti, gaziü, gnja- 
TiU, gnje^iU ; —er , m. %]m6li^}, 
tfnöite^ , okrutolk» Ic^opUac; 
-*HBig, /. tlaienje, gaz«i\je« potii- 
toale. 

Ikbäag««», 9. o. dJobriti> Badjubrltl, 
(Bojiti, pognojiti , nagnojiü} — 



dby Google 



aSecrtm -^ 120 &- »ejUlben 

iSefe^b'Ctt , «. a. zarojstiti , zarätiU. 
podi6 vojsku; udariti s vojskom na 
koga; oglasiti, nar^stiti rat-, -^ 
ung, f. sarojitenje, zaratjenj«, . na- 
v^ttjenje rata; rat ; neprijateljstvo, 
Tazmirica. 

S9efef|(, m. aaredba, zapor^, reäi 
(OSergetoa(t), vlast, zaporldni^tro ; 
^u i^rem — , na sluibu, za posluiit 
vas; »ad fie^t gu i^rcm — e? Sto 
zapoTodate? — eit, v. a. zaporidfti, 
narediti, dati zapovid*, oamvitl; 
vladati, gospodorati *, pripomclti; 
(Sott Befohlen, s bogom, bog s ra- 
mi, bog 8 tobom; — ctifd^ , — ^%» 
l^a^rifcf», f. ®eBieterif(^, — igeft, 
V. a. zaporedati, bit vojvoda komdi 
— 9l\)QLhtt , m. zapovMnik, voivodk» 
na^eonik, ^onik, rodja; — Sioetfe, 
ado. na na^in , po put zapov^di ; 
— 8n>ort «. zapovM. 

SßtftUtn , V. a. polimati, optliti ; fig. 
ugladiti, popraviti. 

Söt\tUtxt , adj. tko ima poljah , ze- 
maljah. 

fStftf^iq'tn, V. a. ntverditi, ustanoTiti. 
pribiti, priiiti, pribosti; fig .^ stin- 
nuti , stegnuti ; — ung , utverda. 
ustanovijenje » obslguraiije, utrer- 
djenje, tvdrdja. meteriz, sanac; — 
ungifunfl, f, fortifikacia, arkit^k- 
tora vojna. 

)iBcfett(^t«en, «. a. narlaüti, DvUiiti. 
namouiti, nakTasiti; — ung, f, vla^ 
Senje, kvaienje, moi^enje. 

^Befeuern, f. einfeuern. 

SSeficbcrn, v. a. nakititi perjem ; einen 
^feU — , sad^nuti perce za strel. 

S3c{inben, o. a. na^i, obnaci; fitr gut 
-^, obnaci, priznat, sudit za dobro ; 
fl4 — r Aaboditi se, nahadjati Btf, 
nalaziti se, biti na kakvom mfsttt ; 
toie — &it fl^? kako ste? ^— en» 
n. stanje zdravja > zdravje , okol- 



SecrB'Cn, «. o. (einen), bastiniti, na- 
aUditi koga, putem nasUdstva za- 
dobitl ; er iji no(|^ nic^t Beerbt, neima 
Jos dece { — ung, f. nasledjenje. 

IBeerbig^en, pokopati, zakopati, aahra- 
niti } — ung, /. pokop, pogreb, sa- 
hranjenje ; — ungiS', pogrebni. 

SBeere, f. jagoda; zimo. 

ädeer^üter, m. pudar, 8tra£ac od rino- 
gradah; — mofl, m. samotok (maat, 
must); —»ein, m. samotok (vino). 

SBeet, n. liha, greda, slog (na njivi). 

aeete, f. blitva. 

ädeetYDeife, adv. na lihe, po Hhah, od 
Übe do lihe. 

ä3ef&^ig'en, fit^, v. r. usposobiti sei 
— t, adj. sposoban; — ung, f. spo- 
sobnost. 

S9efa^r*en, r. a. broditi; roziti, ro- 
ziti se; eine Strafe — , agaziti, 
uterti put, rOziti se po putu^ pu- 
tem kojim ; einen $>(^a(^t — , spu- 
Btiti se u rudnikf ein 2)a(i^ — , 
poprariti, pokerpiti kror*, (Sefürc^« 
ten), bojati se> strasiti se, plaSiti 
sei — ung, f. brodjenje; voinja; 
strah, propast) unUastje u ruduik. 

S3efaQen, v, a, (von Jtranf^eiten }C.), 
napasti, uhTatiti, popasti ; (von 
^ä^mt) , pasti , zapasti ; (vom 
@(^laf), uhvatiti, priuzeti, obuzeti, 
oboriti ; von ®($redFen — , nplasen, 
poplaSen, prepaden, prestraien. 

S3efangen , v. a. napasti , uh^atiti, 
popasti, uloviti} zate^i; prinzeti> 
obuzeti} er ij^ mit barin — , ta 
strar se i njega tl6e \ ein — er Äic^» 
ter, priuzet, pristran sudia; (ver« 
legen), smeten, zabunjen ; — ^it, f , 
pristranost, priuzetnost; smete- 
nost, zabuna. * 

SSefaffen, ^(^, r. r. zabavljati se, za- 
nimati se; pa^ti se, m^Uti se u 
•to. 



dbyGoOglv 



nost, rid, potrebstina ; tta(^ — bet 
@ad^e , polag okolnostih, polag po- 
trebStlne slacaja; — lic^, a<(/. koi 
j-st, koi se naiazi, nahodi gdego- 
dir, aalazan, nalaze^ se ; polozen. 

^tAttn, V. a. poplesti, poplitati. 

t^td*ai , V, a. zamazati , omazati, 
operljati, omerljati » okaljati, o- 
»kTerauti ; feinen e^rlf^en 9?amf n — 
«mepo^teniti se, izgabiti postenje ; 
€<t«(e — , kerpiti, zakirpiti obucu ; 
ioi d^bett — , oskv^rnuti v^rnoRt 
sMitbena , preljubno dllovati , oci- 
iiiti ; — t , adj. zamazan , omazan» 
omerljan, okaljan , oskverrtjen , o- 
skrernut; — ung, f. zamazanje, omer- 
Ijanje» okaljenje, oskT^rnutje. 

Seggen, fl^ , «. r. terelti se, sta- 
nti se, nastojati, glodati , traziti ; 
ft(^ einer @acl^e — , dati se na sto, 
nastojati, prionuti ; — ung, f* skerb, 
staraoje, tersenje, nastojanje. 

Sefliffen, adj. prionat, pbdat, marljiv, 
poman , pomnjiv , priljeSan ; einer 
Jtunft ^iffenfc|aft — er, acenik ; — 
Beit, f. inarijivost, mamost, nasto- 
janje, pomnja, pomnjivost ; — ttit^, 
adr. marljivo, mamo, pomno, pom- 
njivo, priljezno. 

IMIttgeln , V. a. dat krüa , uskorlti, 
pospeiiti. 

Sefingert , adj . krilat , berz > hitar, 
posp^Aan. 

S^f(^ , t>. a. pokriti , pokrivatt 
granjeni. 

9(f9(g«cH , V. a. poslusati , slusati, 
•rerSIti , d^riati se naredbah | — 
ttng^ f. posiah, orerSenje. 

9ef&rteT«er, m. unapr jditelj , promic- 
Bik, pTomiGatelj , zavjtnik, zastiti- 
telj, pospISnIk ; ' — 1{{^ , adj. pro- 
biü^an, hasnovit, koristan, uharan, 
posp^Stv ; — n , V. a. unaprediti, 
promaknntl, pomoji , jkodpomo^i. 



g^ fBefriebiger 

podpirati, uzpjtiti , askoriti ; \t* 
inanben ju einem Amte — , promak- 
nuti, povisifi, uzn^ti koga na Jast 
kakoru ; ©aaten — , odpravljatl 
Toba, odpremiti, poslljat ja na- 
prW; — ung, f. «napredjenje, pro- 
mak, uskorenje, ozspesenje, poma- 
ganje, podopi ranje ; (ju einem Amte), 
promak, poris, uzneienjei — ber 
älBaaren , poSiljanje , odprarljanje, 
odprema; — ung«mittet, n. vozilo, 
promicalo. 

öefrad^t»en, v. a. natovariti, naker- 
catl ; — er, m. torarilac, k^rcatelj, 
tovaritelj gospodar od tereta, to- 
Tara; — ung, f. torarenje, k^rcanje. 

S3efrag«en, v. a. upitati, zapitati, raz- 
pitati ; fl(|) — r. r. razpitati, uba- 
vestiti Se ; bei einem — , sv^tovati 
se 8 kirn ; — en, n. — ung , f. pi- 
tanje, zapft. 

^efret'en , v. a. osloboditi , izbaviti, 
spasiti, oprostiti ; — er, m. oslo- 
boditelj, izbaritelj, spasitelj, odku- 
pitelj ; — te, m. slobodojak » — ung, 
f. oslobodjenje , izbarljenje , spa- 
senje. 

^efremb'en, v. a. i. videti se ^adno, 
ciniti se cudnorito , cuditi se, di- 
viti se 6enia ; — en, n. cudo . za- 
6ttdjenje, udivljenje i — enb, — Uc^, 
adj. ^udnovft, neobi^an, ^adan. 

93efreffen, r. a. ogrizti, oglodati, po- 
j5sti. 

5Befreunb»en, flc^, t, r. sprijateljiti se, 
sdruziti se , sklopiti prijateljstvo 
8 kirn ; — eter , m. rodjak , prija- 
telj , pobratim ; — ung , f- prija- 
teljstvo, svojta. 

ffiefriebig'er , v. a, udovoljitl , uzpo- 
kojiti, namfritt, samiriti , zadovo- 
IjitI , zagraditi , ograditi j — enb, 
adj. doröljan, dosta dobar, prili- 
can} — ung, f. zadovoljenje , na- 



dby Google 



JBcfro^neii " ^ 

mirs t napokojenje , zagMMljeoje, 
ogradja. 

Stfro^nen, v. a. nametnuti tiaka, ra- 
bota, knluk zahtevati» saktevati. 

Sefrtu^t'cn, v. a. zaploditi, uploditi, 
uoinit da plodt} — et, adj. zaplo- 
4JeD, uplodjen ; — trag , f. zaplod, 
zaplodjenje» uplod, uplodjenje. 

Sbtfu^'tn , V. a. Tlast , oblast dati, 
poviastiti ; — ni§, f. rlast, oblast, 
pravo , dopuStenje , dozvoljenjf ; 
— t, adj. povlacten , ims^uci pravo, 
oblast, dopuStenje. 

SßifüffUtn, V, a. pipati, opipMir po- 
pipati} — ung, f. pipaiije , popi 
panje. 

iBefunt)> m. (dta^Un) mnenje i {ßuU 
ad^ten) naiaz. 

Scfürc^ten, v. a. bojati se, plaSiti se, 
BtraSiti se. 

S3(fjen, V, n. cefkati, xefkati. 

^t^ab'tn , V. a. obdariti , nadariti, 
darovati ; — t, adj. obdaren, nada- 
len, darovan , providjen , obskerb- 
Ijen ; — ijing , f. obdareoje , nada- 
Tenje, darovaDJe. 

aSegaff^n , v. a. zijati na sto ; — er, 
m. zijalo. 

a^egängnif, f. Sei^enBeg&ngnif. 

I93egatt'nt, jlc^ , v. r, terati se , nate- 
rati se / yezati se , jabatt se , pa- 
djati se , päriti se ; — ung , f. ii- 
ranje , Tezanje , jahanje • pudjanje^ 
pitrenje. 

i99egaufeln, v. a. obseniti, obs«i\jiTati, 
zasjniti, zas«njivati. 

a9egeb*cn, fid>, ». r. (an «jn« Ort), 
po^i, otici kamo; (fic^ cuignca)» 
sgodittse, dogoditise, pripetiti 
se; einer ®ad^ — , okaniti 8e> 
proci se« odstupiti, ostaviti se; 
— ^cit , f. — nip , fi. dogodjaj , 
pripetjenje,, slacaj , sgoda > pri- 
goda. 



122 g^ aSegierIg 

a3cgegn«en, v. n. (einem, ettec@a(^^>, 
ST«sti» susresti, sukobiti, nameri tl 
se ; (fi(^ ereignen), dogoditi se, pri- 
petiti se; einem übet, »o^t — ,-obciti, 
obhoditi, pofitupati s kirn zlo il 
dobro; ^er (S^efa^r — . staviti ae, 
^metnutt se , baciti se pogibeli a 
saprot» — if , u. dogodjaj, slucaj, 
namerai — ung, /. sosret, eusre- 
tanje, srjtaqje, snkobljenje, aa- 
niera, obhod, obdenje, prohodjenje, 
postu panje. 

aSege^-en, v. a. obici, obhoditi, obi- 
laziti, razgledati; ein $eit — , 
svetkovati , slaviti koi blagdaa ; 
Segler — , zaci , zabluditi se , sa- 
greciti, skriviti; (von ^erbre^crn), 
uciniti zlooinstvo; — er, ucinik, 

tvorac (zla Xakova) ; nng , /". 

obasastje, obilazenje, STetkovanje, 
slavljenje ; sagr«»enje , ucinjenje : 
— ungdart, /. {'oon Uebcrtretungen) 
nacin prekersaja. 

SSege^r^en, v. a. ieirti, SudHi) za- 

, htevati, zaktevati, iskati, traziti; 
ein 3Jiäbc^en jur @^e — , prositi 
devojka; — en, n. pohota, ieija, 
zudnja, pozoda, yoija, zaktiVanje, 
pitanje, iskanje; — enb, adf, po- 
botaR , pozudan ; — lic^ , adj. -po- 
hotljiv, pozudijiv, zakt^Tao; fle ifi 
)U — - , odvee je -zaktevna , poiK>- < 
Sita. 

J93egeif cm, «. a. «ballti^ osliniti , xa« 
baliti ; fig. ozloglasiti , ogovoziti, 
kleveüti, (^as|i> oceroiti. 

aSegeifier«!^ , v. a. udatinuti« ndisa^i, 
nadisati, nadabnuti, podpaliti, p<m!- 
piriti> podbuditi, oslobodlti; — ung/ 
f. udah, nadahnutje, poticanj«, po. 
taknvtje, podbudjenje, Hzpayenje. 

S&tQtttU, Regier, f. f. Se^e^ren, IBc- 
ge^r. 

^(gierig, adj, ie\jan, pobotan, po- 



dby Google 



Ue|»ui» pozuiUb; —feit, a^glerlic^ 
Uit, f. pobota, pohotnost, pohlepa, 
posada. 

Segief'en, v. a. politS , polijati , za- 
Uti, Mlijati; fic^ bte 9?afc >^, 
opttt m; — ung, ^. poliTaBje, za- 
Uvanj«. 

SBqiftni, v. a. dotati, nriras, doto, 
p^eiB dati, davati. 

^mn, m. pocetak, poeelo, najetak, 
■aeei«; — cn, e. a. po^ti, iiniti, 
■ciiiiti, prioHti ce ^ega^ — Tladati 
•e^ podöoBiti m, podninati se. 

I^Cfqpfcn, V. o. nasadriti, posadiiti, 
ndrooi aasati. 

Ce flUtoit r 0- a. postaviti , metnoti 
Rietka. 

SegttaHgen^ «. a. potrerditi» posre- 
do^iti, odostoyeritikpga} — t, aij. 
dastoTemi. 

Seglonbtgmig, f. STedocba, po8T«do^ 
MBje , xasT^docenj« , potvcidj«nje, 
ebsegoTaoje, v^ra } — f^itl, m. »▼«- 
docba, atestat; — efc^rei^en , n. 
VUt, pisno verodajiie) — ^tfunbc, 
f. Terodajna ixpraya. 

Scglnucii, r. a. pratiti, «piOToditH 
privianti, primetnoti. priloüti, pri- 
klopHi; — er, m. pratiUc, apro- 
▼odailE> drug; — ertiif /*. pratilica, 
fprovodkioja, dniga, dnigartca; — 
<n9, fi pratiija, sprorod^ droitro, 
pratjenj«, sprovadjanje. 

tB^Iirbcni, v. o. e^aniti, pridati, do- 
dUit prittaviti ude, dane. 

lüait nre^oa^^stita, ^aätUi, po- 
caatiCi; —er, m. nsrok, pocetak, 
bvor sr«4e } — t , oi^. Stefan , £e- 
«tit; — feilt' mit . . . , blagoeloT- 
Ijen l>iti a ^imgodir ; — mig , /. 
•t«ia> iestitost, JdlagodoT. 
Sesaabig'cn, «. a. pomilovati» pode- 



-« 123 «>- »egrtlfen 

pomilovati, oproatUi ilvot (pre- 
atapniku) ; eineii mit etwa«. — , da- 
rovati, obdarlti, dati na poklon; 
— uug, f. oproStenje, milost, po- 
&teda, pomiloranje ; — uiig#aiitrag, 
m. predlog za poorilovanje; ^-voL^i* 
Inriff, JR. Hat, piano od <^ru«tenja> 
od ponilovai^a. 

iBegne^misen, «. a. odobriti, potver- 
diti. 

^<|nit9«fny j!(!^, «. r. 4* i. eadoro- 
Ijlti se, zadovoyan biti} — [am, ;f. 
(^enögfam. 

IBegra^en, v. o. pokopati, zakopati> 
ukopati, gahralniti, pogrebgti. 

i99rgr&tmif, n. (^Ic^enbeqr&bnif ,) n. 

, pogreb, pokop, ukop^ ((8rab), grob, 
raka; — (in Sufamm.) pogrebai, 
nkopni ; — feter , f, sre&noat 
akopna^ — ^hvÜft, f. ukopjna, po- 
grebina ; — gruft, f» grobnica, raka ; 
— &>fUn, pl. f. pogrebnl troSkoris 
— ort, m. — ftötte, f. ^roblje. 

IBegrabung, f. pokop, aahranjenie, 
ukop. 

Segränj'en, v. a. om«djaSiti, ograDi- 
llti, postariti mcdja; — ^ung , f.' 
medja, granka} ooiedjaienje, ogra- 
nijenje. 

SSegrafen, v, a. pokriti travon; po- 
pasti, opasti trava ; fi(^ — v, r. 
zarasti, obrasti, od^nnti m tra- 
Tom; najcsti se. ' 

SSegroueit , v, n. s«dlti, osed^ti. 

Gegraut ■«<(;• *«<i> osldlo. 

SBegrcif*en, v. a. primiti, HhTatitl} 
taknnti , tegnoti ; pipati , opipati % 
Xitl il(^ fojfm) , imatl, deriati, sa- 

, d&rUvati « sebi ; (einfe^cn), raza- 
iii^ti, pojmiti, OTld^ftl, doku^iti, 
postignuti; fi^ — , razabrati se, 
do^lk sebi; mit bantnter bcgrifcn, 
zajedno s tim, s otim nporedt 
mit, ü^er, in ct»a6 begriffen feto. 



dby Google 



»«griff ^ 12t 

xabavljati iie cim ; ^-üd^, adj. raz- 
amljir, doku6iT| postizir ; — ade, 
razttmljlvo, razgoretno) — ung, /. 
primanje, hyatanje, pipanje, tica- 
nje; — ttng«fraft, f, postig» dohU, 
sUa postiina, dMeina. 

S9egnff, m. (Umfang), obseg, okrug, 
krug ; (Inbegriff) , azder£anje , sa- 
• deriaj } (3bce), idea » postig, dohtt, 
pojam, ponjatje , ponjat , pomisao } 
tih — ftin, bit gotor, hot^ti, ka- 
niti ; furgtv — , kratka osnora, iz- 
Tod, izvadak pokratjenje , j«zgTa> 
obseg ; begriffen fein (auf ber 8Cu(^t), 
biti (a bjianju). 

S9egrünb«en, v. a. atemeUitl» utrer- 

dlti, zavesti, ustanoviti} dokasat 

, raclozi ; — er, m. utemeljitelj, usta- 

novitelj, zaveditelj ; — ung, f, ute- 

meljenje« ustanorljenje, zavedenje. 

i8egrit^<en, v. a. pozdraviti; einem 
um ttmaS — , prositi, raoUti se 
komu za «to; — ung, /. pozdrav, 
pozdravijenje. 

S3egu(fen, v. a. viriti ; poTiriti; ogle- 
dati, razgledati. 

Segünfkig'en, v. a. pomagati.; Stititi, 
braniti { zakriltti ; pogodorati koga, 
davati kome prednost ? sluziti, po- 
«luiiti; naklon, pogodan, prijazan 
bitI ; — en, n. — ung, f. prijaznost, 
-pogodnost) pomaganje, pomo^, 
pogodovanje, zaxtita, obrana, okri- 
Ije, krllo; — er, m. prijazoik, po- 
godnik, zastitnik ; — cHn, f, prijaz- 
nica, pogodnica, zastitnica. 

iBegärten, v. a. pasati> opasati. 

^egäter'n, v. a. obdariti Imanjem, 
darorati dobra ; — t, adj\ tko ima 
imanj« , dubra , pos^dan , bogat» 
Inna6. 

»egutlgen, f. »efinftigen. 

»e|aar-en, flc^, ». r. okosmatiti, za- 
»aatl, obrasti dlakom, orunjaviti, 



&- SSe^anbeln 

«arutaviti; — t, adJ, kosmat, ta- 
njav, rutar» dlakar, zaraiten. 

IBe^acfen, v. a. otesati; okopati« za- 
geraati (zemljom). 

S9e^ftet, adj\ mit etwa« — , puo» 
nap^rtjen , natovaren ; podTcrsen ; 
mit bem lieber, ber Streit — fein, 
Imat groinicu, grab, srrab. 

SSe^agefnr v. a, tucom, gradom biti, 
poblti, tu^i» potu^l. 

Se^ogoeur V, n. pryati» dopadatt •€, 
sriknatise, ogadjati, biti po rolji, 
u yolju ; — en, n. prijatnoat, ugod- 
nost, radost; — U(|, a</. prijatan, 
ugodan, povoljan; lastan, lak> sla- 
dakt — ^lic^feit, f. last» ugodnost» 
prijatnost. 

S3e^alftem, v. a. oglayiti» canlariti» 
oglav, ular nametnutL 

IBe^attbar, ac{;. pamtiv, koi dobro 
pamti; — !eit, /*. pamtiTOst. 

SBe^alten, v. a. uzdersati, zaderxati; 
derUti ; zaustariti ; Stecht — , 
imati prayo, dobiti pravda; bie 
Ober^anb — , nadvladati, obladati, 
predobiti ; fig, etwa« bei fi(^ — , 
ma&tti, «urati sa se tajnu koju- 
godir? im <8ebäd^tniffe — , taiat oa 
pameti , zapamtiti , spomenati se, 
nezaboraviti { übrig — , estati, pre- 
te5i } Mol^t — , siv i zdrar, u dobra 
stanju. 

Bt^fhlt'ttt m. «hrana, ormar; 8rif(^ — , 
barka la ril>e; — ni|, n. «hrana, 
•krinja, ormar» hambar; — ber 
SBaaren, magazint ostava; — 
»itber Spiere, zr^injak». ograda sa 
sy^ri divje. 

iBe^altfam, 4idj. ((S^eb&c^tnt^) , y&an, 
dobar. 

S9e^&mmem, r. a. klepati, oklepatl 
batom, ^ekiöem, kladiycem» kla- 
divom. 

aSe^anbetn, v. a. pogadjati se» potta- 



dby Google 



ptti, obboditi, prohodlti. 



-^ 125 ^ 



ißtffctö^tn 



ob^iti; 
— eine 3(u«f«liftuiig ^nnjelfrei, 
izdati ito bez biljege; — mit 
@4>(&geii, isbiti koga; (mit bot 
J^&Bbeil bearbeiten), baviti se s iim 
il oko ^ga ; eine Sltotevie — , ra- 
diti, pisati, goTorit o eem; &rst(t(^ 
— , I^iti, nastojati} fld^— Idffcn, 
nek,'mekan biti. 

SBt^ige», f. (Sin^&nbigen. 

^Bc^ttUQ, f. pogadjarye, pogodha; 
eUod^poetupanje, obeenje} Icvenje. 

S^lta%»tn, V, a. zar^iti, zaaterti, 
prosterti, pokriti, nakititi, ureaiti 
sazi, itd.5 flc^ mit etwa« — , pa- 
cati ae, ]ne«ati se a Sto ; — t, < adj, 
saTci«n> zastert, prostert, pokrit, 
okit)«n BMzi itd. 

S(^niif(^eii, V. a. oklopiti> odenuti, 
odevati oklopom. 

fM^tttinn, V, n. obstojati, obstati, 
dotrajati , odertati 5 nepopustiti ; 
— ii6^, adj\ postojan, stalan, tverd, 
sUnoTit; — li^^feit, /. postojanstvo, 
stalnost. 

JBe^cjen, «• a. pasmoliti ; bie fShurrn 
— , Taditi smolu s dervja, 

^^au^en , v. a. dahnuti , dubnuti, 
davati na ito. 

^Se^ouen, v. a. otesati, tesati ; okre- 
sati« ohastriti, oklastriti, obseci. 

«eMrt'fc«^' «</* tvirdiv ; -— en, v. a, 
trerditXj potverditi, reci, goToriti ; 
braniti^ dokazati; oder£ati; ben 
$Ca^ — , obladati, zadobiti mej- 
dan; fi^ — :/ ozderiati m, ostati; 
— ung, f' tverdnja, tverdjenje, 
branjenje dokazanje ; oderBanje> 
ttzderSanj«. 

äBcbattf*en, (. JBe^etbergen $ — «ng, f. 
docek, kenak; kuöa, dorn, prebi- 
valUte, stan. 
«trauten, r. a. pokriti» pokrivati 
koiom. 



Sßtf^tll m< Ugovor; ixlika; sredatro, 
pomo6, podpomo^} ^- (im $ro« 
jef), dokaz (u parnici)} — en, fid), 
V. f, pomoci se; fi(^ ttmmnüii^ 
■X-, kuburlti, Mvaritl, iivetl ne- 
volJDOi {l(^ mit S&gcn — , ute^ ae 
k la£i; ^ÜÖ9, f. «c^ül|ii4>. 

Sß^H\%»tn, V, a. Hzoemiriti« dos«- 
diti, dojaditi, dodijati; — ung, f. 
neprilika, dosada, dodijanje. 

iBe^elmen, v. o. pokriti, pokrivati 
kacigu, kacigom. 

99e^en, m. gaSavica, od uroka trara. 

ä3e^enb, a<{/. berz, hitar, pospeian, 
»Iv, jatoran, okretan } — igteit , f» 
jatornoat, okretnost. 

^e^erberg^en, v, a., primiti, uzeti na 
k(^iak; — ung, f. konak, stan, 

^C^enrfc^'Cn , v. a. vladati, gospodo- 
vati, go«poditi; — er, m. — ^in, /*. 
gospodar, Wadalac, gospodin ; go- 
iftpodarica, Tiadalica, gospoja; — 
ung, f. vladanj«, gospodovanje. 

SSe^er^ig'Cn , v. a, primiti, uzeti k 
sercu ; razmotriti, proraotriti pom- 
no, uvaiiti, uvazavati } — ung, f» 
uzetje , uzimanje k sercu } uvaga> 
uva£enje> uvazayaiye. 

Se^ergt, tuU, hrabar, ser^en, hrabren, 
smion; — ^eit, f, hrabrost> hra- 
brenstro, smionstvo. 

^el^ejC'Cn, v. a. unii, zacarati, o5a- 
rati y — rttng, f. uroci, caranje, ^•' 
robia. 

aSe^inbern, v, a. precitt> f. SSer^in» 
bem. 

S3cl^ner, m, kos, koftaia. 

Sßtiotitn, V, o. gojiti, odgojitl, vre- 

, sitt (8ama);,udarit kolje (oku na- 

sipa)} poseci, s^cl (dervje)j fic^ — 

V, r. debljati« razrasti se (od 

dervja). 

a^e^ow^en, v. a, prisluSkivati , po- 
sluftkivati. 



Digitizedby Google 



mtffbtU -« 126 ^ SBcifda 

Sßtihotfft, m. pomo^iitk pokliMrski. 

^etlndngai, v. a. zadAti} doneti, pri- 
neti, prlTenti, doresti; d«th me- 
tnuti, stayiti (meiern)} cnte SSBunbe 
•r— , raniti, ranu zadati} 9ut(^t — , 
poplasiti, upUSiti, prestraiiti ; 
<8TÜnb€ — , naresti, navodtti uz- 
roke, raeloge; einem et»a0 — , 
nauciti, uputiti. 

ä3ei(^t ^cicl^te, f, Izpovist, izpor^; 
— en, V. a. izdovidcti, izporedatM 

— V, n. izpoTedati se, izpovtd^ti 
se; — getb, «. izpoTedina, pratja 
od izpovMi ; ■ — iger, m. f. — fint, 
«. pokornik; pokornica; — fc^tn, 
m. cedalja od izpovedi; — fptegtt, 
m, zttrcalo, ogledalo od ispovMt; 
— flu^t, m. izpov{daoniea } — ooter, 
-r-lger, m. izporedaik, otac dd- 
hovni. 

iBeil>«e, adj. oba, obadva, obodrojica, 
obojlc«; — erlet, a4j. oba, obadva^ 
oboje ; — crfcitig, adJ. a jedo« i s 
druge strane ; uzajeman, zameidt ; 
— erfeitd, ado. s ob^viuh stranab, 
6 jedne 1 druge strane; uzajemno, 
zam«iiito; — Itbtj, adj. zemuoro- 
den, dvoiir. 

^(itrucfen, v. a. prUtampati, Stam- 
pati. 

üBeibriKf'en, v. a. pritisnsti, udariti 

. .(pecat); — ung, /- pritisautje (pe- 
5at«). 

Äeibfc^attig, a^'. dvosln ; — e , m. 
dvosenac.' 

^eieinanttr, ado. skupa» sajedno, w 
pored. 

93euffen, n. inedjujelo. 

IBcifaU, m. privoljenje, odobrenje; 
pöhrala. pljeskanje, zadovoljgtro ; 

— ^ebett, privoUti, vdobriti; po- 
hvaliti; — cn, v. n. pasti na pa* 
vtket, na um, doci u pamet , spo- 
menuti ae, setiti se; (iSeifaft ge* 



ä^^&fbe, f. oblast, poglavantTo/su- 
tiiste prinadleieöe i prtstojanje, 
pristojstvo} ciweii JBrief <m bie — 
abgeben, izruciti pismo komu ide. 

»e^ötig. f. (»tfibxi%. 

ibtifü^'tn, 9. a. obuöi hlaie, u hlace ; 
' — et, adJ. u hlacah. 

ISel^Hf/ m. potrjba, potrcbo^a, koriat, 

• pomoö } ^u biefem — , toga radi, 
porad toga, cato. 

^e^ttft, adj. kopitaet, tko ima ko- 
pita. 

•Iöe|ölfli(^ , a4J. od pomoci, a po- 
moei, pOmoöan/koriHtan, probita* 
«an ; — fein , pomoci , pomagati, 
pruditi, bitl od pomoci, pruxiti 
ruku ; — feit, f. pomo^. 

S3el^üt«en, V. a. cuvatl, sacuyati, bra- 
niti, obraniti; behüte ®ott! sacuvaj 
hole, nedaj boxe ; saiuvaj bog, ne- 
daj bog', be|üt' bt(^ ®m\ a bo- 
gom , ostaj 8 bogom; — er, m, 
cuvar. 

SSel^utfam, adj. opazan, smotren, ostra- 
zan; — fcit, f. opaz, anlotrenost, 
ostrainost. 

'Sei, praep. kod, pri, u j uz, pored, 
blizu, polag } po •, na ; bei Strafe 
ettcaB vorne^en, preduzeti sto pod 
kazan-, bei äSetmeibung ber aÜer« 
l(^5c^{)en Ungnabe, inace izgubü ce 
cesartiktf milost 

S9et(in, (ä</v. blizu > pored, polag, tu, 
totu. 

'SBeiatbeiter, m. suTabotnik, pomocnik. 

^eibe^atuen, v. a. zaderiati, .prider- 
sati , sacurati ; — ung , f. zader- 
fianje, priderianje, saSuvanje. 

iöeibiegen, ». a, priklopiti, priviti, 
pridati, dodati. 

SBeibinben, v. a. piivezatl, nadoeta- 
▼itl. 

S9ciblatt, n. dodatak, prtdatak , pri- 
log. 



Digitized 



byGoOgk 



SBetfrau 



^ 127 &- 



flätiname 



Itn), pohraliti, odobritt ; — gierig, 
adj. zeljan pohvale; ^ — flatfc^en, 
n. pohvala» pljesak» pljeskaoje; — 
Ibcjnigung, /. polivala, pljesak, 
pljeskaoje. 

S<ifrcni, f: pomo^nica, izraiaä 

Seifüg'en, v. a. priklopiti , pridati> 
dodati, priviti, priloiiti ; — ung, f. 
prtklopljenje, prilozenje. 

SBärul, m. komonika (trava). 
SScigott f. dodatak. 
iSMgcbm, V. a. .^cmonbeTt, pridruliti 
koga. 

^3f^, f. f8t\tcmmtn, 

^itiftnt, adj. priklopljen, priloien, 
dodan. 

S9«t^cmac^, n. prisobak. 

iScigenannt, tidj, nazvat, nazvan. 

Sngttit^t «- f. ©ticffen. 

Seigetttf^, m. miris tudji, inorodni. 

S^tgefdjmacf, m. f. SBcifc^marf. 

ScigcfeK, m. potnocnik, drug, dra- 
gar, pajdas ; — ^ctt , v. a. pridtucitl. 

9t^€x, f. gf^ebtn^cr. 

Seil^tlfc, f, poifioc, podpomoi^. 

ötüit<^e, f. kapela. 

)öetfü4l, m. pomocnik kuharski, ku- 
haru izm^na. 

Skitemmcn, v. n. priblüiti se, pri- 
stapiti } doct ••, dosegnuti, dopretl -, 
(gleichen), prispodobiti se, spodo- 
ban, sltcdn biti; feinem ®^abcn 
— , nadöknaditl, nadoplatiti Jtetu; 
ftc^ — (<:iffetl, usloboditi se, pod- 
itopiti se, usm^liti se, asuditi se. 
Scftontmenb, adj. priklopljen, prilo- 
ien, priWt, pridan. 

^\i, k, sekirai bradva, 

SeKage, f. priJolcnje, prilog, pri- 
klop, dodatak, prirltak ; (roaS auf* 
{Uneben gegeben tmrb), ostava. 

SeiUger, n. pir, sratba, zenitba. 
SPcUai t«. (bei einer JBirt^fc^^aft), 
ku^aoska pstrebnlna. 



aSeitaffen, f. 3ulaffen. 

ä3etl&ufet, m. d«ti6, de5ko, prisluEnik. 

)8eil&nfig, adv. mimogred , mimogre- 
de, uzdot; od prilike, okolo, po. 
prilici. 

$ei((^en, n. 8«kirica; bradvica. 

i8cileg*en, v. a. priloziti, dodati, pH- 
dati, priviti, priklopiti ; (jufc^rei« 
ben), T^rci, pripisati; (bei @eite 
legen), ostaviti, metnuti na stran ; 
einen ©treit — , umiriti, dokon- 
cati, utazifi sradju , eine tlnni^e 
— , otaloXiti nemirj einen 0?amen 
— , dati, nadennti Imci -rr v. n. 
(von @(^ijfen), deriati se Tara , 
Semanben — , davati korau pravo; 
—ung, f. prilozenje, dodanje , pri- 
pisanje \ uteSenje , umirenje , uta- 
zcnje. 

S3ei(eb, n, pomiloyanje , poSalJenje, 
mtlost. 

©eiiieg»en, ©. n. pridan, priloSen, 
blizu biti, ticati se; skupa leiati, 
zajedno leiati; — enb, f. Reifem» 
mento. 

»eilfctafet, /. (93i(Iarb), nemacki bi- 
Ijar. 

a3eimeff»en, v. a. priplsatl, privlastiti ; 
©tauben — , verovatl; 3emant>en 
eine @(^utb — , krivUi koga; — 
^Hf f' pripisanjc; priptsivanje. 

93eimif(i^cn, v. a. prinieSati , ume«ati ; 
smesatt; — ung, /. primeianje, u- 
mlsanje. 

aBein, n. (©c^len^tin), gol'n, cev, 
surla od noge; (ba8 ä)etn , bec 
Su^), noga ; (Anoden) , kost if (an 
einem 3:if(^e), noga, nozica ; (Sßfote, 
%o:^t), Sapa; — aUt,f. iila od no- 
ge, u nozi. 

I&eina^e, ado. skoro, tnalo ne, ' xa 
malo, o malu da ne; blizu. 

Seiname, m. prezime, pridivak; prl- 
davak. 



dby Google 



fBtinathtittx 



-e 128 g^ 



^eifi« 



fiem*ar&citcr , — ixtÖ^ltt , m. tokar 
od kostihj — t>rc(^er, t». kostolom 
(orao) } —hxud^, m. nogolom} ko- 
stolom; — c^cn, n. koitica; nozi- 
ca; — tiüxxi, adj, suh, mersay kao 
kost. 

SBtmUn, ^cincfcft adv. polag, uz, 
pored, kod, pri> d(te 

Seinern, adj. kosten, od kosti. 

i©em»fraf, m. — faule, f, cervotoiina 
(Q kosti); — Qtx\lfi)pt, n. skelet, o- 
kostnica, koselj; — geioac^«, ji. 
mertva kost ; — l^amtfc^, m. oklop 
od noge; — l^art, a«(/. tverd kao 
kost } — ^au8, n. kosturnica ; — 
i^t, adj. kostast, podoban kosti ; 
— ig, fli(/. ko»tat ; -r-Heibcr, pl, 
hiacc ; — lc8 , <«(/. bez kosti ; — 
mar!, n. mozag; — fc^cUen; *pl. 
bukagie, negve, gvoz^je, okovi od 
nogub ; — ßl^{, n. koSteno ulje ; 
— f(^iene, ^ oklop (za nlomljene 
noge)j — fcf^luarg, n. zexenu kost; 
— f^jot^, m. (^Jfcrbe!ranf^eit), na- 
puznica; — tot^, n. kostobolja, bol 
od kostih, u kostih. 

Seiorbncn, v. a. pridati, dodatl. 

SßiiHpaätn, v, a, spremiti, spremati, 
natovariti, naperttti uza sto. 

JBcilpfcrb, n. logov; jedek, konj u 
povodu, 

aSci^Jflic^t'cn, v. a, privoliti, pristati, 
sloziti ge, odobriti, sudarati se (u 
misli); — ung, f. sudaranje, su- 
glasje, privoljenje. 

SBcirat^, m. svet, savet. 

33eirat:^ig, adj\ einem — fein, sveto- 
Tat! koga. , 

iBetrü(fen , etrcaS , v. a, primaknuti, 
priloziti sto. 

Bcifammen, adv, skupa , zajedno , u 
pored. 

S3cifa^, m. iiljer, stanovoik, ugra- 
djanin; uku4anta. 



$eifa^, m. dodatak, nadometak. 

a3eif(^affeni v. a, nabaviti j — n. na- 
bava. 

Scifc^iefen, i;, a, dati, priloxiti, pri- 
netnuti. 

i93eif(^tff, ft. kaic, barkaca. 

iBetfc^Iaf, >n, prileg. 

f&i\\(^iiLftx, m. prilexoik; drag od 
postelje } — in, /, prilexnica j dru- 
ga od postelje. 

)Beif(^lag, m. krivi, laxljivi novci j 
— en, V. a. pridati, dodati, prilo- 
iiti, priklopiti •, — r. n. einem — , 
bit jediie niisli s kimgodir« suda- 
rati se u misli. 

ä3etf(^(iefen, v. a. pridati , dodati, 
priklopiti, primetnuti, priloztti. 

^eif(^(u§, m. pridanje, pridatak, pri- 
klopljenje, priklop, dodatak, pri- 
log. 

S3eif^Iitjfe(, m. krivi kljac. 

Sßtii^mad, m. tudji, necisti tek. 

S3€il4reib»en, ». a. napisati, ubilje- 

. ziti (na kraju od lista); — er, m. 
pisarski pomoönik, pisara izmena. 

Seifc^rift, f. pripis, biljezka, opazka, 
nadometak. 

23cifegcr, n. pristavljeno jedro, pri- 
jedro. 

äSeifeit, adv, na stran, u kraj; na 
strani, u prikrajku ; ©^erj — , 
okrom sale, bez sale, zbilja; — 
f4^affen, ukloniti, metnuti, y«rci 
na stran, smaknuti. 

SScifefe'Cn, v. a. pristaviti , priloxiti, 
primetnuti» priverci ; einei^eic^e — , 
pokopati, sahraniti; bie ^eget — , 
razpeti jedra ; — ung, f. pristav- 
Ijenje, priloxenje; pokop, pogreb, 
sahranjenje. 

$eifein, n. pribitje, nazocnost« 

JBeiric^tig, f. i^urafic^tig. 

SBeijl^, CT. prised; prisedstvc ; — ■ 
en, V. n. sediti pri, kod c«ga> 



dby Google 



SeifoTge -4 139 »- Sdtlit 

bodljir, bockar, p«car; — ig, 0<(f. 
ajMan; svadljiv, bockav; — {er, 
m. piskor, Ükov (riba); — te^l, m. 
blityaj ~^oxb, m. f. SWauIforfc j — 
jal^n, TO. prednji sab} — jongc, /. 
klesta, Stipalica. 

IBeitif(^, m. stol posebni^ dragi. 

SBtitxaQ, m, pomo6, prilog» prinesak^ 
— en, V, a. priloüti, primetoutl, 
priver^i ; pomodi, prinoslti , ud{> 
liti, darovati; ba0 Seinige — , na- 
stojati, trasiti sa sroje strane. 

IBeitrei^, v. a. (Steuer 3e.)/ kapitf, 
pobirati* terati (danak itd.)i n&' 
gnati (aTeri). 

S3ettreten, v. n. pristopiti, pristati, 
stositi se. 

SSeitritt, m. pristupljenje, pristup. 

Btiuxifftxl, n. osuda medjuredna, (t) 
presuda medjutim. 

Sßtvmaölft, f. Btra>a izyanredna. 

SSeiwagen, m. kola posebna, dodana. 

^eimeg, m. staza; pre&c, preki put; 
stranpatica, zahodiite, razpotica. 

SBeiweib, n. f. Äeb«»elb. 

^ei »eiteni, adv, moogo, pnno; — 
nic^t, pod nista, pod, na nijedan 
nacin, nikako, podniposto, 

aSeiwerfen, v. a. pribaciti^ priy^rct 

Seiroert f. SfJe^enwerf. 

SßtitDfiffn^tn , V, «. einir Sadje — , 
biti pri cem, biti gdj; jleifd^li^, 
oböiti pateno, iiriti s kirn ) — ung» 
/. pribitje> nazojfnost; prileg« ob- 
denje (pateno). 

Beiwort, n. prUlorak, pridarno ime; 
epitet. 

fßtiiäftUn, V. a, pribrojiti, pribrajatL 

33eiae, f. (gatfenjagb) lov na sokole; 
lov sa sokolom; (im SBaffer), kra- 
•enje, mo^enje; — ber (Server, 
stroj; (Äöber), meka, mama; — 
ber ÄiM)fetPe(^et, jedka, kr^pka 
yodaj grizki sok. 



pris^orati ; — er , m. prisednik j 
— eramt, n. prisednictvo. 

iSct'forge, /. strah, staranje, briga. 

S(ifpie(, n. prilika> primer ', izgled ; 
— loB, adj. bezpiimeran, ne^aven, 
neyidjen ; — tofigfeit , f. bezpri- 
meTDost; — ^nxife, adv. za primär. 

Stt^Vringen, v. n. priskociti^ pritedi, 

S^fUift, m. pomod> podpomod; po- 
Boenik, izmena , pomaga^; ber 
xtifÜ\ä^t — , adyokat, parac> od- 
rehiik; — Bei ber ^oc^^eit, ven- 
hai kum ; AmtUt^er — , oredorni 
fOBoenik ; — ^etber, fL pomoö 
(n DOTCU); noY&ina pomoc; — 0« 
leiffamg, f. pomaganje. 

Sei^^en, v. n. pomo^i; pomagati 
a pomodi biti ; nastojati , prigle- 
dati} fo ffia^r mir ®ott Beiftc|et, 
tako mi Boga! tako mi Bog po- 
magao! — er, m, pomodnikj na- 
Btojnik. 

Sei^Uen, v. a. Sul^ren , davati yoi- 
ija; Sofa(it&ten — , pribariti pro- 
storijah. 

Sciftever, f. pomod, podpomod; ko- 
Idita, mi1ostii\}a, prilog; dar, ud^- 
^j«; (97ebenfleuer) priplatak; 
Bozporezak; — n, v, a. priloiiti, 
primetnuti, pomocl novcem. 

S^jKaimoen, v. n, sloxiti se, suda- 
Titi se, jedne ili iste misli s kim 
^; — img, f. sadaranje» saglasje» 
lUgsnje (a misli). 

Sajbic^, m. koma> cerknja. 

Bd^CB, V. a, grizti, ugrizti, agri- 
nuti; ujesti, ujedati} (|tt(fen, fle« 
^), s^rbiti, sv^rbiti ; bie B&^tie 
IQfammen — , stisnuti zabe^ in9 
9tai — , poginati, odapetf, Ijus- 
iBti, oCegnati papke^ jl4 —, 
tradjati se, klati se, grizti s^-, 
b, üij, gtizak, jedak^ ustipan. 



dby Google 



«eljelten •<S 130 8>- 

H^ijeiten, atfz). za dobe, za vreinena, 

> na vreme, raoo. 

JBei)«en, o. o. loviti sa sokolima; mo- 

oiti, kFasiti; fißber — •, strojiti; 
• . SRetatte — » gledati, grizti kr^pkom 

vodom; — enb, adj. jedak, krepak, 

grizak. 
©cijle^n, v.a. pri^aci; Semanben — , 

pridruxUi koga. 
fi9eijimmer, f. ÜJicbcnjtmmct. 
SScijoK« m. Izvanredna carina. 
ä3eja<)cn, v. a. poloviti. 
©cja^^en, ». a. pot^erditi ; im Beja* 

^enben SaUe, u slucaju, ako tii 

potverdto, ako hude; — trit, adj. 

• potTQrdjojuö, poistan; — ung, f. 
potvirdjenje, poistenje» 

S3e|a^rt, adj. na dobi, pri dobi , u 

godinab, pri letih, doban. 
S^ejammern, v. a. plakativ zaliti , tu- 

ziti, cTÜeti, tugovati, jadlkovati ; 

• — Snmrbig» adj. dostsjan> vredan 
pozaljenja, placan, < nevoljan, jadan. 

?btthm)p\»t% V. a. biti se, boriti 8e> 
tuci se, bervati; nadherrati, nad- 
Tladati } — Uttg, f. boj, borba , bi- 
' tra, hervanje. 

S3e!annt, adj. poznät, poznan; ftc^ 
■mit einem befannt mac^n, spoznati 
8e> upoznati se 8 kirn ; ^— matten, 

« V. a. objaViti, razglasiti , dati na 

xnttnje ; upoznati ; tvcfbett , v. 

n. steci glas, na glas doci; raz- 
glasiti 8e> saznati se ; — e , tn. 
znanac, poznanik; — f. znanica, 

' poznanlca;% — l^tit, /. poznatost, 
poznanje ; — (id^ , adv. kako se 

■ xna, kako je pOznito SFakomu ; 
— Hiwf^ung, f. objavljenjc, ogias, 
ptoglas; — fdi>aft, f. poznanstvo. 

a9efa^?^)en, r. ü. r^rSiti, OFersiti 
(dirvje). 

a9efic^t»bar, adj. obrativ; — en, v. a. 
obratiti, obratjatij —er, m, obra- 



aSeMei^en 



titelj ? — te, wi, obratjcnik ; — j 
obratjenica; — ung, /. obratjeirje 
obratjanje -, — ^nng«f eier, m. — ^[uc^i 
f. mahnitost od obratjanja> pr^kc 
redna i ueudobna ielja od obra 
tjanja na Teru. 

aSefenn»«, v. n. izpovidftl, priznati 
spoznati; ft<^ ju einer 9{eligion — 
biti, deriati se koga zakona^ au 
einen — , tuziti, obtu2Iti koga 
(im <Svi«0 Sarfce — , dati na fai 
bu, odgovoriti; — er, m. itpc 
yldnik, priznalac; siedbenik, oa 
sl^dnik (koga zakona) ; — tnt^, n 
priznanje , spoznanje» izpovest 
Sitligion?» — , VlroizpoTedatije ; - 
(rief, tn. spoznanica. 

^efkg'en, v. a. zaliti, ppialiti, ia 
biti ; fl^ 6ei einem über etroo« — 
tu£iti se, potuxiti se komu verl 
«ega ; — enSwürbig , adj. kukai 
jadan, neFoljan, placan; dostojai 
Tfedan pozaljenja ; — te, wi. <5* | 
tuzenik, obtu£enik ; tu£enica, oii 
tuzenica *, — ung , f. tuzba, tuga 
zaoba, zaijenje, pozaljenje, 

S3eHammern, v. a. stisnuti, stiskal 
(spojami). 

a3e!tatf(^en, v. a. («erläumbett), ogo 
voriti , ecerniti, oklevetati ; (VC 
etwa* flatf(^en) , berbljatl, bleb« 
tati; (jur ä8eifaa«be3ettgung), pli« 
kati komu. 

äBefCauben, v. a. obrati ; oglodati, 

a3ef(eben, v. a. namazati, omazati 
oblepiti, zalepiti. 

BtfUdtn, V. a. omerijati, operijati 
omazati, zaraazati. 

S3ef{eiben, v. a. oblepiti; — v. fi 
(gebet^cn), primiti se, uhvatiti se 

S3cfleib«en, v. a. odeti, odenoti, obu 
6i', obuti; SB&nbe — , pokriti, ob 
sterti, zasterti zidove; ein^Ämt — 
(beffrr: beg(eiten), obarljati, biti u 



dby Google 



a^ettciflcrn -^B 131 

wedo , nredoFati }* sIuHti ; einen 

mit einem Amte — , dati sluzbu 

komngodir, postaviti ga a slaSbu ; 

— ung, f. odevanjej obla^enje; 

odeea; oba6a$ zastiränje, zastor*, 

obavljanje, opravljanje. 
ScReiflem , tf. a. namazati klijem ; 

flg. zatusiti« zabusiti, zatnazati. 
8BiKetnin«en, v. a. stisnati, stegnuti, 

ptHisBoti (serce)-, — t, adj. bri- 

xaa, skoncan, pecalan ; ^-ung , f. 

itisootje , stezanje (serca) ; fi^. 

briga, skoncanje, pe^al. 
Scffwmnen, f. Seficimnt. 
fSdlovfm, V. tf. kacati; biti, Izbiti. 
ScSngeln, v. a. mudroTati nad Um. 
Sefommen , r. a. dobiti, zadobiti, 

dostati, prnnitij er(e!ommtBAI^ne, 

Mbi mo Yastu ; Sliffe -^ , pucati, 

poknuti; eine Jtranfieit — , tazbo- 

Ir'tl se, oboleti •, ein Stint — , ro- 

diti dete*, too^t — , u tek poöi, 

Ici; fc^tfc^^t — , presesti, pres^d- 

nati. 
Sefonjmtic^r o^J- lastao. 
SBeforfen, r. a. zacepiti (ploskej; u- 

lUriti platu - (na mte£e), 
S(!&|H3'en, v. a. hranlti , hranu da- 

vati; — nng, /. hrana. 
3S«ft4ft!g*en, v. a. potrerditi, pokre 

pitl; — ent, adj. potverdan, po- 
• krepan, ukiepao-, — ung, /". potver- 

djenje; ylast. 
Sdtij^'en, v. a. vSnisiti , ov^ncati, 

>tiieeni trakititi; — ^ung, /. via- 

hnje, nakitjenje rincem. 
9(Sni^tn, «. a. grebsti » ogrebsti ; 

Seiati, po6esati. 
Dkftttfen, v. a. okrti&iti, kruSiti. 
Srfrciijen, v. c. prekriiiti , preker- 

ttiti. 
9(friet^li, r. a. laziti> plazlti, mi- 

l«ti (po eem). 
9efcieg<eii, v. a. zavojStiti, zaratiti. 



&- SBetagcrung 

dignuti vojskä (na koga) ; /"li^. roje- 
vati, tüdi se, biti se, bor\tl sc, 
ratovati; —er, m, neprijatelj, 
protivnik, zavojstitelj ; — ung, f. 
iavojstenje, zarätjenje, zavoje- 
vanje, rat. 

S^efri^^en, v. a. graditi, ograditi. 

^ttxitttln. V. a. razsudtti, protresti, 
proreäetati. 

f8cUim*tn, v. a. kruniti; okruniti j 
— ^urtg, /. krunjenje. 

aScfruflen, v. a. korltl, okoriti. 

aSef umttrer-n , t>. a. £aIostiti, mociü, 
skoncivati; fic|^ — , v. r. über tU 
n)aÄ -^ , tugovati , zalostiti se, 
skoncivati se rad cega; um eth>ad 
— , briniti se, staratI sie, skerbiti 
se, hajati, marlti; — niß, f, tuga, 
zaiost, peoal, fkoncanje, jad, ne- 
volja i — t, adj, tuzan , zalostan, 
pecalan. 

aSefüffen, ». a. poljubiti, izljubiti, 
izcelirati. 

I8eta(^eln , v. a. ^osm^avati se 
cemu. ■ • 

SBelac^bar, adj. smesan. 

f&dAÖ^>t% V. a. smijati se, rugati se 
Semu; — cnSmert^, adj. sme«an, 
vredan smeha ; — ung, f. smeh, po- 
ruga. 

aBefab-en, v. a. napertiti, naiovarlti, 
nak^cati; fig. prltisnuti, obter- 
liti (poslom) } — ung, f. tovar, te- 
ret. 

jSeiaget'Cr, m. obsednik, obsadnikj 
— n, V. a. oksesti, podsesti, ob- 
saditi; einen — , dosadjivati ko- 
mu, nedati mu mira; — te, m. öb- 
8«djenik, obsadjenik. 

Selagetung, f. obseda, obsada, ob- 
sednutje} — «armee, f. obsadna 
vojska } — «cntwurf , m " obsadna 
osnoTa •, — egcf(^ütj , n. obsadni, 
velikl topovl, obsadnl, veljl o- 
9 • 



Digitized 



by Google 



S3(lang 



-« 132 &- 



ganj ; — Ihone, f, obsadna kruna ; 
— «fünft, /. obsadstvoi —«raison, 
m. obsadni okrug; — «flanb, m. 
obsadno stanje, pod obsadom ; — 
ixotxlt, n, pl. obsadne zabrane. 

SSelang/ m. Taznost, utistenje} — en, 
V. a. (Betreffen), ticati se, spadati; 
einen geric^Ud^ — , tuziti, obtu- 
ziti, pQzvati koga pred sud; — 
enb, adj. ticajucs — adv, n ob- 
ziru, u pogleduj — ung, /. tuzba> 
obtuSenje. 

Setangteeilen, v. a. dodaditi, dosa- 
djivati» dodijati. 

ffielaffen, ». a. ostaviti; Semanben 
Ui einer ©ac^e — , pustiti koga 
pri cem. 

SSelaficn, v. a. natovariti, napertiti, 
nakercati« obteretiti, obtersiti. 

SßdhfiXQ'tn , v. a. dodijavati , . dosa- 
djivati, uznemirivati, biti Da, il od 
neprilike; — ung , /. dosada, do- 
sadjivanje, neprilika, dodijanje. 

Setatten, v. a, obiti, obijati let- 

, yama. 

Sßtlaui)»tn, V. a. pokriti, pokrivati 
listjem; fl(^ — , lisUti, prolistati, 
odenuti se listom i — t^ adj. list- 
nat, listovit. 

SSetauern, v. a. posluhivati, prislus- 
kivati , motriti , vrebati ; prezati. 

belauf, m. broj, suma» ukup» izno- 
sak j fci« gum — , do — j — en, 
V. a. obtercati > pretercati ; (vcn 
«Öunben), vezati se; flc^ — , v. r. 
terati se , pudjati se > voditi se, 
jahati se ; iznositi, iznasati , ci- 
nitii — ung, /. teranje« jahaiye, 
pudjanje (u zivine). 

aSetaujd^cn, f. SSelauern. 

SBeiauten, v. a. zvoniti na sto. 

Sßtiib'cn, V. n. oziveti, uzkresiti; 
podpaliti , podpiriti, podazgati; 
— enb, a^j, zivotvoran; — t, adj. 



lir, yeseo; — t^cit,f. zivost, «ivah 
nost, veseije; — ung, f, oziTljeoje, 
zivot; potiGaiije> podziganje, raz- 
vcseljenje. 

Btltdtn, V, a. lizati, oblizati, poli- 
zati; ku»ati. 

S9e(ebcrn, v, a» obiti, obijati« obsit] 
kozom. 

SeUg, m, svedo^ba, svedoeanstro« 
dokaz, dovod> dokiuneat« pismo^ 
prilog. 

SSetege, n. obsava. 

äSeteg'Cn, v. a. zasterti, pokriti, ob- 
loziti ; obsiti \ pojabati > opasti, 
nateratt (zdrebac kobila); cttoaB 
mit ©c^riften — , dokazati> posre- 
dociti } oskerbiti pismo prilozima } 
einen mit Strafe — , kazniti» pe- 
depsati; mit ä3ef(^(ag — , uzaptiti 
■to; mit Verbot — , obastaviti 
sto; mit'^bgaBen — , udariti, na- 
metnuti danak; — en, a^j. polo« 
zen, postavljen, lezec, stojec ; — 
ung, f. oblozenje» pokritje, za- 
stertje, oskerba; uzaptjenje; oba< 
stava, zabrana. 

Se(e^n«en , v. a. dati, darovati, po- 
kloniti> (imanje); —er, m. gospo* 
dar od feuda, feadnik, daroTitelj» 
darovnik;.— te, m. feodoynik, ob* 
darenik , obdaren imanjem go* 
spodskim; — ung, /. daroyanje» 
poklonjenje imanja. 

^tit^xnxi, V. a. poucavati koga> na- 
putiti, uputiti, ubayestiti; fi^ -^ 
iaffen, razpitati, propitati^ fig. 
dati se naputiti; — enb, adj. naa- 
kodajan, poucan; puir nauka; — - 
ung, f. nauk, pou^ayanje^ napatak» 
uputjenje, ubavestenje. 

äSeteibt, adj. debeo, pretlo, tust, je* 
dar; — ^eit, f. debljina, pretilost, 
jedrina. 

aSeUibig^en , t>. a. ayrediti> ucinlti 



dby Google 



krivo; — cnb, adj. uvredan; — er, 
m. ovreditelj, uvrednik; — te, m. 
nTTedjeaik ; — vng, f. urrMa, u- 
rredjenje; t^Sttic^c — , uvreda de- 
lom, rakostaToa ayreda^ xobxtii^t 
— , ovr^da recjo. 

»elti^oi, f. »eU^nen. 

fßüvaxtat, m. strela (versta od kamena. 

Sdefcn, V. a. tr^biti, otrebitl, brati, 
obntl} — adj, citao, stio ; u£en; 
-6cit, f. citalost, stilost. 
Sdflti^t'nt, V. a. osvetiti; razsvetiti, 
nxsretliti, razjasniti , objasnlti, 
prosretlitl ; (untcrfuc^en) , razmo- 
triti, prosoditi ; — ung , f. razsve- 
tz, razsvetljenje, prosylta, pro- 
sretljenje, objasnjenje; fig. razmo- 
trenje« prosad« prosudjenje, izjat- 
■jenje. 

Sdfcm, V. n. ^efkatl, lajati; fig. 
psovati> vikati na koga. 

8elie^, v. i. dopadati se» ugodan 
biti; htiti, izvoleti; ^^ etttal -r- 
laffcn, drago biti, tftrpeti,- — «. 
Tolja, lelja. 

»eticbig, adJ. uvoljan, u volju, po- 
lag volje. 

9eßcH adj. trafen, ugodan^ ljubljen> 
primljen. 

«cltflcn, f. UcBetliilcn. . 

^en, V. n. lajati. 

^ttctrtft, m. leposloyac} — \l, f. le- 
porioTstvo. 

S^^mmeC, m. ovan prevodnik. 

Sdob-en, «. a. hva1iti> pohvaliti ; 
— t, adj» hvaljcnj reSeii, spome- 
nit; -^ung, f. pol^Fala, slava ; 
— ttng«f(^rciicit, n. — ungatricf, m. 
pohvala> poh^alni Hst. 

S((o^n«en, v, a. obdariti« nadariti, 
nagraditi, naplatitl ; fig. pedepsati ; 
— cr,wi. obdaritelj/nagradnik ; — 
^9' f' plfttja, obdarenje, naplata, 
nagrada, dar. 



-9 133 &- »^crfSar 

99e(u(^fen, v, a. prevariti, Tarati. 
S3etügen, v. a. lagati (komu). 
f8tlu^%»tn, V. a. zabaviti, razFese- 

liti, arajdati; — enb, adj. Kaba- 

yan*, — ung, f, zabara, razvese- 

Ijenje, radost, arajdanje. 
Scijcn, f. 5f eljcn. 
S3emäcj[)tig'en, fld;, v. r. osvojiti, za« 

vladati, prisvojiti, zauzeti, prea- 

zeti, uciniti se gospodarom ; uhva- 

titl, nlovlti, zaustaviti} —m^, f, 

zaazetje, osvojenje, 
Sßtmadün, f. a3efut>etn. 
SSemalen, v. a. pomalati, popengati> 

izmalatt, izpengati. 
^emängetn, v. a. (ine 9ie(^nung, za- 

bavitl racunu. 
a3cmann»en, v. a. (ein @^iff)/ oru- 

zati, opremiti, spremiti (brod); -^ 

ung, f. opremanje, orulanje} o- 

prema. 
93emäntet«n, v. a. sakriti, pokriti, 

zamazati, zatusitl; — ung, f. po- 

kritje, pokrivanje, z^mazanje> za- 

tusenje. 
SSemaflen, v. a. napravitU napray- 

Ijatl jadrilo, jarbuo. 
äSemauern, v. a. zazidati, obzidati. 
aSemautforScn, v. a. obernjiti, gu- 

bicnjak, bernjicu metnuti, metati. 
S3emautf4etten , v. a. pljusnuti , 

pljuskati, dusnati, cuikati. 
aSemaufcn, f. IBcRc'^ten. 
SSemciflern, v. a. nadvladati, zavia* 

dati, obladati, predobith ii^ einer 

©ac^e — , osvojiti, prisvojlti, u6i- 

niti 86 gospodarom od c«sa. 
a3emelfc*en, r. a. spomenutl, spo- 

minjati; — et, adj. hvaljen, recen> 

gori recen, spomenüt. 
aSemcngen, jld^, v. r. mit etwa« — , 

zanimati se cime, mesati se a 

«to. 
"f&tmcxt'Ut, adj. zapazljiv, opazljlv 



dby Google 



Semüteiben -<8 134 

vidiun, vldiv, oblloiv ? — cn, ». a. 

zarpaziti, opaziti > obliciti; zahilje- 

xiti, ubilje£iti ; oponrenuti ; — ung, 

f. zapaienje, opazenje ; biljezka, 

pazka, opazka, oblika , napounena ; 

uFazenje^ — ung8n)ürblg, — cn8* 

wert^, a^j, vredan, dostojan opa- 

zke ; znatan, znamenit. ' 
IBentitleiben , v. a. zaliti, pozaliti, 

iao biti, zaiovati ; — Swert^ , adj. 

pozalenja Tredan. 
93cniitte(t, adj. imu6, imucan, mo- 

guöan. 
iBemccfen, v. a. pokritt, pokrivati, 

odjniiti, odevati mahovinom; star. 
iBemouf), udj. masan» mahovit, obra- 

hen, zaraSten mahovinom. 
iBemdrteln , v. a. mortom, meltom 

nabacati, zbukati, pozbukati. 
SSemü^'en, v. a. truditi, muciti ; ft^ 

— , V. r. truditi se, tersiti se, 

muciti se; gledati, nastojati> sta- 

rati se; ^(^ lim ein 5(mt — , tra- 

ziti, iskati sluibu; flc^ Wölfin — , 

truditi se, potruditi se do kud; 

— ung , f. trud, muka, tersenje, 

nastojanje, staranje. 
S9emü$igen, v. a. prisillti, naterati. 
^eifac^bart, adj. sus^dan, obliznji. 
Sena(^ri(^t{d>en , v. a. objaviti, ob- 
' znaniti, oglasiti > dati na znaoje, 
' Izvistiti; — ung, f. glas, obzna- 

njenje , Test , izvistje , objava ; 

— ung«bricf, m. objava, glas, vest, 

objavno pismo. 
Sbtna^tiltiü^'tn, v. a. Stetovati, kva- 

rorati koga, uciniti mu ^rtFO, 

kvar; stetu uzrofiti; — Uttg, f. 

krivo, «teta, usterb, kvar. 
IBcnagetn, v. a. obiti ^avli. 
SBenag-en, t>. a. glodati, oglodati, 
; glabati, oglabati; grizti, ogrizti 
'' (kost) } — ung, f. glodanje, oglo- 

danje 



^ 



S3encnnm 



93en&^nt, v. a. obSiti, obtivati. 

^namen, S3enamfen, v. a. nazvati» 
imenovati, nadeauti ime. 

S3<narbcn , v. a. brazgotinom po- 
kriti. 

S9enarbt, adj. ranjav, pua Srazgoti- 
nah ; hrapav. 

S3<nafc^en,o. a. njuiitl, ponjusiti» la- 
ZDuti, oblaznuti, ka«ati. 

SSenäffen, v. a. nakvasiti, namocitj ; 
▼laziti, oviaziti. 

knebeln, v. a. omagJiU» zamagliti, 
zamraciti; flc^ — , opiti se, na- 
piti se. 

Senebfl, adv. pored toga, nza to, 
verh toga. 

Scnebeien, r. a. blagosloviti, slaviti, 
hvaliti. 

Senebictenhraut, n. biskupovo, papi- 
no zelje, badelj pitomi (trava), 
Geum L. — , macina trava, Vale- 
riana offic. L. 

SSencbictiner , m. benediktinac ; — in, 
V« benediktinka ; — Mojler, u. be- 
nediktinski samostan; — ctben, m. 
red benediktinski. 

S3ene^men, v. a. uzeti, oteti, preo- 
teti, priuzeti} einem ben ®(^(af 
— , razterati san ; einem feinen 
Btceifet — , izbiti komu sumnja is 
glave ; ba^ benimmt bec €a(^ 
nid^t6, to nista neskodi toj stvari ) 
fict) — , V. r. vladati se, ponasati 
s^, derzati se ; postupati \ — , n. 
vladanje, podnasanje; postupaoje, 
obdenje. 

^encib'en, v. o. nenavideti, zavid«ti, 
nenavidan biti; — enStsert^, adj. 
vrHan, dostojan zavisti, nenavi- 
sti, nenavidljiv{ — ung, f. zavist, 
nenavist« nenavidnoüt. 

benenn« en, v. a. nazvati> zvati» ime- 
novati ; namentlich — , zvati poi- 
mence; einem 3«t «nb Ort — , u- 



dby Google 



Senc^en 

roeiti komu mesto i yreme *, — nng« 
f. m^» imenovaiye, nazyanje, aa- 
livaDJe. 
tac^ea, V.. a. nakTasIti, namocitl, 
natopiti> poskropiti« pop^rskati \ 
^xm%. f. kvase^je, mocei\}e, na- 
tapljanje. 
tegfl, m. Stap, batina, toljaga, ki- 
kaU; fig. (ein grober aJicnfc^), 
kolac, tokni^k, glupao, tikvan, 
koWao, bukvan, neotesan» nespre- 
tao coTck (natovari pa o«Hii); — 
laft, »dj. glup, neotesan, nespre- 
toB; — u(lc» glupo« nespretno, 
neotesano. 
dengeln, v. a. mIaUti, klatiti (o- 

nhe). 
SBtmemtn, v. a, uglaviti, odredtti, 

nazoaciti, areci. 
Scakfni, v. a. kihnuti aa «to, kih- 

■utjem aCogod potverditi. 
Son^^n, V. a. serknuti, priserknuti^ 

okusiti. 

^deantf f. koi, koSara; jasle; kola. 

^3«öt]^ig'cn , V. a. siloyati ,' primora- 

ti, prisiliti , osiliti « zagnati, Da^ 

t^ti } — tt, a(U' — f«m jtiner 6a« 

d^^ potrAovati^ trebatt> trlbi bi- 

ti; boi SßtnbttjiQtt, potrebna> po- 

trcboca. 

^aammtnu v, a. obrojiti , pisati 

brofe, brojevi pobiljeiiti, ozaa^iti. 

9taat^*tn, ^nü^cn, v. a. uiivati, 

. liaiiti se» upotrebiti tto; — ung, 

f. korist; aüvanje, uiitak» apo- 

treba, poraba. 

9ei|f)e, II. izmima (rersta od 8inol<e)> 

S»Kt(ij)t«bat, adj. ridion ; motrion ; 

— ni, 9. a. paciti, motriti; imati 

obzir IIA ito; {aU diegedt unb 

$f(i4|teii) , OTerSivati, derSati se 

fefa; — er, m. pazite\j> motritelj; 

oT^rtiTalac} — ung, /. paxenje* o- 

-^ÜTaDJe, primatranje } oversiva- 



-<S 135 &- iGcquem 

nje; — ungiarmee, f. moterna voj- 
fika; — ungigabe, f. aiot«rni dar, 
taientj — nng^geij), tu. moUrni 
dub. 

«eß^teit, V. 



IjUi. 
^ec^rfdgen, 

SBUti. 

Berbern, v. 



aljiti, naiiljiti, poa- 
. a. pljuükati, plju« 



a. zapovidt^ti, odrediti t 

einen tto^in — , poslati, odpraTlti/ 

id) bin beorbert, dubio sam zapo>^ 

v«^d, imam zapov^st. 
^Vpad'tn, V. a. natovariti, napertUI» 

nakörcati, naroetati, nakladati; — 

ung, f. tovarenje» pertjenje, ker" 

canje. 
SSevanjem, v. a. oklppiti, odenuti 

oklopom, pancierom, 
a3e<)iM?^)CK, f. *ef(eiflem. 
ä3e^d;|ien, o. a. smoliti, oRmoliti, na- 

amoliti. 
)8e))e(ien , v. a. obuci kozuh, u ko- 

iuh. 
Se^erUn, v. a. biserom kititi, nakl- 

titi. 
i@())f&^ten, V. a. obiti, ograditi ko- 

Ijem. 
«c|)feffcm, f. 5ßfc(fcrn. 
^c)?flan3>cn , v. a. nasaditi, natsadjt- 

vati ; — ung, /. na«ad, sadjenje, 

nasadjenje. 
S3e^fla{lcni, v. a. potaracatl, pokal- 

dermiti} pokriti mel^mi. 
^eVflügtn, t). a. poorati^ izorati. 
f8t)p[ätn, V. a. kyucati^ k\)uvatl. 
a3ei)i(^en, f. S3e|)e(^en. 
S9e)>tjfen, «. a. popUati, pomizati. 
f8t)ptanUn, v. a. otarabtti, daskami 

obiti, obijati, ograditi. 
93ej)otflem, f. 5ßot|lern. 
S3e)>ubern, f. Zubern. 
Seque« , adj. podoban , prili^an, na 

redan, prikladan ; skladan^ pristao 

sgodan, ogodan , narucan, .lahak 



dby Google 



äSerainen 



^ 



llnir, len;. udoban; (oon it^ieibem), 
alvatan, oplovit, prostran; — en, 
V, a. prisposobiti; fl(^ — , v, r, 
nadfy, lu tixoci8, prüagpditi se £«- 
xnu ; pristati, podati se ^emu ; — 
Ü^, f. »equcms —tiä^ttit, f. prili- 
ka, naredoost, prili^nost, 8goda> 
last , podobstvo ; lenost ; (ba8 
^eimüc^e (Btma^), zahod, komor- 
njak, izhod, prohod. 

SSeraincn, v. a. medju potegnati» po- 
tezati. 

SBeranben, v, a. zarubiti, rubiti , ob- 
Tubiti. 

Sera^^en, v. a, poxbukati, dati zida 
perva ruka melte, morta. 

SBetafen, v. a. busati, pobasati. 

Sßiva\^ttn, v. a, poraspati, raspati. 

S3erat^«en, v. a. sretovati, pomo^t 
svetom; fld^ — , ©. r. sretovati 
se, dogovoriti se, pogovoriti se s 
kim, veöati j — en, a^f, »o^l, übet 
betätigen fein, bit na dobru il zla 
putu; — enb, adj. savitni, savitov- 
ni} — er, m, sretnik, savetnik; 
pomocnik} @ott ijl mein — , Bog 
je moje uzdanje. 

iBetatl^fc^lag-en, ». n. savaovati se, 
pogoyarati se, vecati; —enb, adj. 
savetujuc se ; savetan ; — ung, f. 
vecaDJe, sav^tovanje} pogoTor, ve- 
cej — ung, f. vlcanje; — ^ung«- 
^immer, n. veöaonica , savetao- 
nica. 

äSeraub'Cn, v. a. opleniti, poharati, 
porobiti; oteti, uzeti, liciti, uhi- 
liti ; bei SWann^eit — , uskopiti, 
uStrojitii bet Sungferfci^aft — , 
oskvernuti, osramotiti, slHti, zlo- 
staviti devojka j er i^ feine« 9Jer- 
fianbe« beraubt, on je bez pameti, 
polodio jej — ung, f. opirnjenje, 
porobljenje, ahiljenje, liienje, po- 
hara. 



136 ^ ^eteic^mt 

Sdtxhi^vm, V. a. nakaditi, okaditi» 
pokaditi, nadiBiiti, zadimiti, zapu- 
ati. 

SSeraubt, a4f. zadimljen, zakadjan» 
zapusen, napusen. 

beraumen, v. a. uglaviti, üreci, od- 
rediti (rreme). 

^ttavL\^0tn, V. a. opUi, napojitii 
{l(^ — , V, r. opiti se, napiti se ; 
— enb, adj, opojan; — t, adj. pi- 
jan, opit, opojen; — ung, f. pi- 
janstFO. 

äSerberifl'baum, m. suteka (dervo) ; 
— ^becre, ^erbeti^e, /. suteka, «Ar- 
no od suteke. 

Serberi^enfaft, m. sutekov s6k. 

99ere(^cnbar, adj. razbrojiv, izra^a- 
nav; nid^t — , nerazbrojiv, neizr»- 
cunav. 

^ere^n-en, v. a. izracunati, razbro- 
jiti; fig. presaditi, promisliti, raz- 
motriti; flc^ mit einem — , nami- 
riti se, razlog uciniti; — et, m. 
racanj^r; — ung, f. ra^un, razbroj, 
razlog, proracunanje. 

93etecf|tig«en, v. n. povlastiti, praTo 
dati, podeliti ; — t, adj. ovlaS^en, 
imaju^ pravo j — ung , f. vlast, 

. ovlastenje, pravo. 

S3ereb»en, v. a. nagovoriti ; ettooS — , 
besedttt, gororiti » sboriti o iem ; 
einen — , ogovoriti, oklevetati ko- 
ga } fi^ mit einem — , pogovoriti 
se, dogovoriti se s kim; — ^fam, 
SSerebt, adj. besedan, recit; razgo- 
voran; — famfeit, f. bes^dnost, re- 
citost} razgovornost ; govomi6tvo; 
— ung, /*. nagovor, nagovaranje ; 
pogovor, dbgovor; govor, besida. 

S3eregnen, r. a. oprati kisom, dai- 
dom natopiti. 

SSereiben, v. a, ribati, t^rti, oribati, 
oterti, izterü. 

S3erei(i^er'n, v. a. obogatiti; jlc^ — 



dby Google 



t. r. obogatiti se ; — nn^ , f, obo- 
gatjeoje, bogatstvo. 
Smifen, v. a. obrucati, naobra^ati, 

Mbit obroee ; pokriti mrazoin. 
Sotift, adj. mrazan ; fig. sed, ose 

dio. 
Semf^, o. a. polasiti, pohadjati 
(ttjae), Toziti se (po sajmib) ; obi- 
ci , pro6i , obilaziti , prolaziti 
{vwXyt) ; — vn^ f. obilaz) — ^ung«*, 
obilazai. 
Semt; ädj. gotor , pripravan > spra- 
vaa, spreman^ — adtf. gotoyo, 
prigotorljeno } — en, t>. a. spremi- 
ti, priprariti» sgotoviti, prigoto» 
Titi ; naprariti ; beit Sif(^ —, pro- 
steiti terpeza; flc^ ju ttmaS — , 
pripfariti se, spremiti se na »to. 
9crctt>eii, v. a, objabati, projahati« 
obUi na konju; — er, m, katana, 
l^ar, straxac (na konju). 
»oeitfcrtigfeit, f. a^ercitteittigWt. 
Serctti, adv. vec, ve6e, jar, jurre. 
Sereitf(^aft, /. gotovost« pripravnost ; 
ii — fein, gotov, spravan biti; 
ta — laben, imati gotovo, pHgo- 
tovijeno. 
^^tt^^vi%, (• priprava, spremanje, 
priprarljanje, gotovljenje j napray- 
Ijaiije. 
Seititnnttig, adj. poslu£an, gotov, 
pripraran, spraran, spreman» po- 
spjian na usluge; — arfv. drage 
▼•Ije, dragOToljno; " — ^feit, f. prl- 
praToost. posluinost. 
9cicisen , r. a. eine ®tabt — , ob- 
itopiti» opasati, udariti jurisem na 
gnuL 
Scteiucn, V, a. pokajath kajati se, 
tao biti > xaliti j — ung, f. poka- 
jaoje, pokora. 
^<), m. berdo. gora, br^g, glavica, 
planina^ — ab, adv, iiiz berdo, 
pod noga; — Ober, f, rudna »Ica-, 



137 g^ SBergeuU 

— afabemie, f. mdarska skola ; 
— ataun, m. kamena stipsa; — hU 
tejle, m. starosta, stareüaa ru 
darski. 

aSergamotte, JBergamöttenfclm, f. ber- 
gamota (v^rsta od kruSakah). 

^erg«am^fer, m. raved divji (trava) ; 
— amfet, f. gorski drozd (ptica) ; 
— amt, n. radarski ured; (91mt<« 
loUl), radarnica-, — omtÄfaitjCei, f. 
rodamicka pisara-, — an, — auf, 
adv, uz berdo } — arSeiter, m. tu- 
dar, rodokopac-, — art, f. ruda; 
freunWi^e — , ruda bogata-, — 
Borte, f, sekirica rudarska; — bau, 
m. radokopje, radar&tvo-, — bau« 
lunji, f. rudarstvo (umetnost); — 
beamte, m. radarski 5inovnik, slaz- 
benik, castnik od rudab} — be« 
fi^reibung, f. goropisje; — ^betDo^« 
ner, m. goranin , gorStak ; — be« 
too^nerin, f. goranka, gorstakinja ; 
— Mau , n. blakit gorski ; lazur ; 
— bo^rer, m. sverdlo radarsko; 
— hu^, n. knjiga radarska; — 
com^afl, m. Tudarska busula; — 
bienf^, m. gorsko- rinogradski da- 
nak} — bo^U, f. garran gorski 
(ptica); — ^botf, n. b^rdovno, go- 
rovno selo ; rudarsko selo *, — 
broffet, f. cipa (ptica). 

S3etgegelb, n. spasitba, odkap, platja 
za spasena roba a prigodi brodo- 
lomja. 

IBergeifen, n. mdarski ertac. 

S9erge(o:^tt, m, f. ©crgegetb. 

fSttQtn, V. a. spasiti (stvari brodo- 
lomne); er ift geborgen, proridjen 
je, sritan je, ima odkud ziv^ti ; 
(tjerbergen), kriti, krlvati, sakriti, 
sakriyati. 

93erg«CUt€, f. uSata jejina (ptica) ; — 
faß, m. provala göre j — fein, adj. 
eist (od srebra)} — fertig, adj. 



dby Google 



«ergffjhing 



-^ 138 8- 



IBtr§uiiter 



j«kticay, tlsieav ; . — fefhttts, f» 
tverdja na berdn^ berdoToa tver- 
djava; — fett, n. radokopni loj; 
— finf, m. gorska zeba (ptica); — 
^ac^0, m. amiant, asbest (kamen) \ 
— fic(fen, m. mesto na berdo; nie 
•to rudarsko; — fleif(^i n. gorsko 
meao; — frei^dt, /. rudokopna 
sloboitina} radarska sloboda; — 
gang, m. iica rudokopna ; — gC' 
b&ube, n. rudarska ggradaj — gc 
bot, n. xadarska zapoved \ — ge« 
Bi;au(^, m. rudarski obijaj; — ge» 
genb, f> gorovita okolina» okolica; 
— geifj, m. gorski duh, utvora 
gorska; f. j93ergn)9qi))^e ; — ge(b, n. 
okra (verKta od ilovace); — ge« 
ri^t, n. rudarski sud; — gcfc^^roor« 
ne, m. priseznik, zakletnik ru- 
darski ; — gefe^ , n. rudarski za- 
kon; — getv2U^6, «i. planinsl^o 
rastje j —grün, n. zlatopoj •, — gut, 
«. ruda; — ^a^n, f. Sitf^a^n; — 
— ^aar, n. f. ©ergfloc^«; — ^att, 
adj. tverd, krut kao kamefi; — 
— ^atj, n. smola gorska j — ^u^jt' 
mann, m. kapitan od rudah» nad- 
zornik rudarkij —l^qu^tmannfd^aft, 
f. kapitania, nadzorni^tve od ru«. 
. dali; — l^ett, m. gospodar od rü- 
de; — ^o^eit«re^t, n, kraljevno 
rudokopno pravo} — ^Ö^tc, f. gor- 
ska pecina, «piya $ — ^u^n, n. 
skersuija, tercka gorska (ptica); 
— ic|>t, — ig, adj. brfgoyit, ber- 
dovit> gorovit , br|inat ; — fette, 
/.Terige> lanac od gorah, od pla- 
ninah} — üefet, m. gorski kremen ; 
— fna^j^je, — mann, m. rudar; — 
!luft, f. propast, ponor; provalia; 
— fo^te, f, kameni ugljen, ugalj; 
—Jriflan , f». gorski kristal ; — 
l&ufig, adj. rudarski i — o^f.. ru- 
darski, po rudarski, nit rvdarskq; 



— Irtet, n. rudokopna koSa; — 
le^ne, f. strana, bok (od berda); 
— leute, pL rodari; gorani; — ' 
— mann, f. aSergfna^j^je ; — m&an« 
C^en, n. tintilin, raalil^, malieaq 
(u rudah) ; — m&nnifc^ , adj, ru- 
darski) — adv. rudarski, po ru- 
darski, na rudarsku; — monnitrtu, 
f. koterljan (trava) ; — mau^,,/*. 
gorski mi»} — mcifler, m. rudaraki 
majstor; — ntivXf^t, f. AinCa gor- 
-«ka, oreada ; — b^l, n. kameno 
ulje; —Rapier, n. rudokopnl pa- 
pir; — )pt^, n. asfalt, gorska 
smola} ^rcbigt, f.- predika vu- 
darska; besida Isusoya na gori ^ 
— ))um^e, f, rudarska sisaljka f 
— rat^, m. savetaik , v^onik ru- 
darski} —rXt^t, n. rudarsko pra- 
TO} (SS^ein') , gorno prayo, goral- 
ca} — re^tiit^, adj. rudarskoga 
praya } — adv. polag »idarskoga 
praya} — ric^tcir, m. rudarski aa- 
dac i — rot^, «. ceryeai sican ; — 
rüden, m. bilo, sleme od göre; 
— fäbcl, m. rudarska sablja; — 
fatj, f. ©teinfatj; — fc|>rof, n. ka- 
steo gorski, na glayici} — -f(^(u(^t, 
/. jaruga, japagai — f4)rei^r, m. 
rudarski pisar; — f^ivaben, m. o- 
troyni zrak n rudali; -^fegen, m. 
d.ohodci od rudah ; — feife , gomki 
sapun ; — fpi^e , /. yis, yirh, yer- 
hunac od ^ore ; — |iabt, f. grad aa 
gori } grad rudarski } — . ftufe , f. 
ruda} — fu(^t, f. jektika, tiiika, . 
suba nemoci — füt^tig, a4j, jekti- 
cay, tisicay} — t^cer, m. pakao, 
katran radokopni ; «— iibti(^ , f. 
IBergläuftg. 

S3ecgung, f. spasenje, otlobodjenje 
(styarih brodolomnib). 

IBerguRter, f. ©«rgabj — urteil, n. 
rudaxska o^iida, rudarski pre8ui| ; 



dby Google 



— wrfläiiblgf, i», radoslovac; — 
tclf, n. gorani» plauinski narod* 
pak terdovni, gorski; — B>a(f^0, n. 
mdokopai vosak ; — ivaffer, n. 
planinska voda; — ttjerf, n. ruda, 
rodDik ; -7-Wcfen, n. rudarstvo 5 — 
nxmr, n. irrime, zrak gorski, ru- 
darski; — toti^, m. planiaski vi- 
tat; — »iffenfc^aften, /*. pl. rudo- 
sloTJe, rudarstvo, nauci rudarski ; 
■"i^S^i /"• planinska koza; — jim« 
ncmiann, m. rudarski dervodelja ; 
—jian, n, eisti kositer ; — jinno« 
Ux, m. naravni, samorodni keno 
rar; — ^gUBber, m, f. )öergj)aticr. 

fdttl^t, m. glas, rest, objavljenje^ 
obznanjenje, izve6t|ei CiBoirtrag) , 
predlog; — crfJattcn, f. 33eri(^tcii} 
— en, V. a. oglasiti. objaviti, ob- 
znaniti, izvestiti, dati na snanj«, 
dati izveUje, porucitij .— ermattet, 
«. izirestnik; — ct^attung, f. S3eric|>t. 

Scri^ltig'fn , v. a. popraviti, izpra- 
yiti; porediti, urediti, doviriiti, 
dokoDcati -, platiti, izplatiti, nami- 
riti; — ung, /. popravak, proprav- 
Ijanje, izpra vak; uredjenje; pla* 
^eoje, namireoje, platja, samira, 
Bamiia. 

Setid^tlic^, adv. bie SCn^cige erfiatten, 
objaviti sto izve«tjem. 

!Bcn2^ett€(, f. iBerid^t. 

fSemc^eii, v. a. ponjufiiti, onjusiti ; 
osirisati, podabnati. 

Sctiaben, r. a. koriti, okoriti. 

Soiigen, v. a. okovati, opasati ko- 
ktbarom II ohrucem. 

Scrittcn, adj. ohjahan , projahan $ na 
koojo, 8 konjeni} — machen« dati 
koQja} — fein, imati konja. 

Scslas, m. klasnja, sukno od ko- 
•trIU. 

Seiliiu, f. berlioa (versta od putnih 
iolah). 



•41 139 »- fBtxufftn 

idtxlmtti>Uii, n. blakit herlloskl. 

Hernie, f. rub od bedena. 

^crn^arbiner, m. bernardin; — in, f» 
bernardinka. 

SScmflein, m. burstin, öilibar auti, 
jantar; — CR, atfj. buntinov, od 
burstina, od öilibara, od jantara. 

Bero^ren, v. a. pokriti, pokrivati 
terskom. 

Setfl, m. puc, pukotina. 

«crfibeete, f. f. 9Jac|>tfcI?attfn. 

iBcrflcn, v. n. puci, puknuti, pucati, 
popucati, raspucati se, c^pati »e, 
razccpati se. 

Bertram, m. targok, zubovac (trava). 

Serüc^tig'Cn, v. a. razvikatl, razkri- 
cati, ozloglasiti kuga^ — t, adj, 
razvil^an, razgiaien, zloglasan. 

fBttüdtn, V. o. prevariti, zateiSi, o- 
mesti, uloviti. 

$erä(fjld^tig«cn, v; a. obzir uzeti na 
•to*, obazTeti se, ozir imati, gle^ 
dati na «to; — Ultg, f. ozir, ob> 
zir, pogled. 

SerüdEung, f. zatecenje, prevarenj«, 
ulov^enje. 

$eruf, m. zvanje, pozvanje, prignu- 
tje; stanje, stali», derianstvo, 
diiznost} — en, v. a. pozvati, sa- 
zvati, sakapiti; fig. ureöi, obajati, 
obcarati} flc() auf ttso(k% —, po- 
zvati se, upirati se na »to, hrani- 
ti se Um -, — enber, m. (Sl^^ettont), 
pozavnik ; — «- , zvanicni t, — at« 
bctt, f. pos6 zvanja, staliaa, sta- 
Dja ; zanat ; — flcfc^^äft , «. f. 33e« . 
ruf«arteit ; — mft^ig, adj. pristo- 
jan, primären staliau, zvanju, 
stanju \ — ung, f. zvanje, pozvanje, 
sazvanje, sakupljenje, skap, saziv } 
f. 2Cwcttation} — -ungefc^tctben, «. 
pozovka. 

a3frtt^en, ». «. poclvatl ; auf etwa«, 
auf einem — , vlseti, zavls^ti, osni- 



dby Google 



Serul^iden 



•^ 140 »- 



S3ef^&ftigett 



▼ati se na c«jna} auf fld) — (af« 
fett, ostaviti, manati se ^egaj auf 
feinem Sei^n beruhet iai SEBo^t fceS 
ganzen fianbe« , na ilvot se nje- 
gov oslanja/ o iivotu njegovu vl- 
si spasenje svekolike d^riave ; ti 
htxufjt atte« barauf, sve se o tom 
radl. 

^eru^ig^en, v. a. apokojitl» amiriti> 
uUSitU utaiitU utaloiiti} — ung, 
f. pokoj, mir; ut^a; utazenje» u- 
taloienje. 

^tx^m'tn, fl(^, t). r. hrastati se, 
di^lti se, hvaliti se, zahvaliti se ; 
— t, adj. slaran, glasoyiti ; zna- 
tan; fld^ — ma^en, proslavitl se, 
steui glas; — machen, proslayiti ; 
—%vA, f' gla«» »J*va, dika; — ung, 
f. hvalisanje , hyastanje , veli* 
«anj^. 

^erü^r*en, v. a. taknatl, dirnati, 
tegnuti ; popipati ; spomenuti, na- 
pomenuti; — ung, f. dotlk, dodir; 
ticanje; pipanje; in — fommen, 
sastati se, sr^stl se; imati posla 
s kirne; — ung«Iinle, f. dodfrna II- 
nta; — ung€^un!t, m. .dodirna toc 
ka, dotiini punkt; — ung«n)in{e(, 
m. dodirni kut. 

aSeru^fen, f. (Rupfen. 

^erufien, v. a. omazati &idjami, sa- 
djami, garom. 

^ett^tt, m. beril, berio (dragt kamen). 

S9efaen, r. a. posijati, zasijati; pe- 
sati, posipati. 

SBefäet; adj. posijan, posiit, posipan, 
obsüt. 

aSefage, adv, po, polag ; usled. 

aSefagen, v. a. dokazati, reöi. 

aSefagt, adj. recen, hvaljen, spome- 
nut , goTi spomenjen ; befagtet 
SSfioi^tri, kako je reueno. 

SBefaiten, r. a. napeti, nategnuti 
llcc. 



Sefalben, o. a. pomazati, namazati. 
ä9efa(}en, v. a. soliti, osoliti, poso- 

liti. 
aSefamen, v. a. posijati; fl^ — , v, 
^r. ploditi se, amnaSatl se, mno- 

ziti se, amnoZiti se, razploditi se. 
a9ef&nftig'en, v. a. umiriti, ublaziti, 

ateSiti, utazitl, utalozitl, upoko- 

jiti; — ung, f. umirenje, umiri- 

vanje, utazenje. 
a5efan«ma|t m. straznji jarbuo, ker- 

movni jambor, jadrilo na k^rmaiiu ; 

— feget, n. stra£nje, kermovno 

jMro. 
a3efa$, m. rub, zarub, obrab, ob»a- 

va; — tei(^, m. nasadni ribnjak ; 

— ung, f. posada, gradobrana. 
Sefauen, o, a. zamazati, operljati, 

omerljati, osvinjiti, zamaSkatI, za- 

kaljati. 
löefaufen, t>. a. opiti, opojiti, olo- 

kati ; fi(^ — , opiti Se, opojiti se, 

olokati se. 
a9ef&umen, v. a. rabiti, obSivati, sa- 

rublti, obrubiti, obSiti. 
aSefi^ab'Cn, r. a. ogrebsti, ostrogati. 
aSefc^&big'en, v. a. ostetiti, pokvari- 

ti ; skoditi ; raniti, obraniti, ozle- 

diti; — er, m. oStetilac; — ung, 

f. osteta, kvar, skoda ; rana ; — 

ter, m. ostetjenik. % 

Sefc^affen, adj. et ift fo — , takov 

je, takove codi, naravi, stvora ; 

wie ijl er — , kakov je?; — ^^eit, 

f. stvoT, narav, ^ud ; vlastitost, 

svojstro; stanje. staliS; kakovost, 

kakvoca; — be« 8cibe«, narav. 
a9ef(^äften, v. a. okundaciti , okasiti. 
a3ef(i^&ftct, adj. okasen, okundaien. 
a3ef(^&ftig>en, v. a. zabaviti, zadati 

posla ; fl(^ mit tttoai — , zabavlja- 

ti se cim, sanimati se; — et, adj. 

zabavijen ; — ung, f. zabava, zaba- 
• Tak, radnja, posao , d^o; obert. 



dby Google 



!Bt\^ttn 



-« 141 fr- 



a^fc^icncti 



törgoTina ; — ung<anfla(t f. ndio- 
■ka ; — nngSto«, adj. bez radoje. 

Scf(^(en, V. o. dirxalo naciniti (na 
Boi) j f. aSerfc^aten. 

9cf(^ä{'Cn, r. a. olupiti, oguliti, o- 
derati ; opasti, pojahati kobilaj 
— er, m. £drlbac> hangir, pastuh; 

9cf(^« utib 9lemontintngS-(Scimntf' 
fion, f. ergelsko i konjodostavoo 
poTerenstTO ; —unq, f, skok^ 
«pasak, pojahanje (kobile). 
Befd^'O!, V, a. zasraraiti, posra- 
miü, sastiditi> poatiditi ; fig. a 
tnm naterati; — rnb, ac/;. stidan, 
aranotan, prikoran; — t, a<0'. o- 
sramotjen» zagraailjen, zastidjen, 
postidjen ; — ung, f. sramota, stid, 
prikor. 

9<(i^artcil, f. a. zakopati, zager- 
nati, zagrebsti, pogrebsti. 

i9Bcf<^Kitt«cti, f. a. zastoiti, obs«niti, 
bacati« metati sina, zastirati} • — 
sng, f. s^na. 

8(f4^, f. f. Seflc^ttgung, Scti^en— , 
■wrtTa^ki razgied; ~en, v. a. 
gledati $ razgledati ; razTid^ti; 
rasmatrati, proniitljati } einen 5£ob' 
toi — , öciiti, razgledati) — er, 
m. razgledalac, razglednik ; — lic^, 
mdj. TidljiT» vidion; razmUljajaö« 

f prmnatraja^ i — lic^feit, f. Tidlji- 
▼ost, yidionost; razmiBijanje, pro- 
»atraoje, motrenje} • — ^ting, /. 
gledanje ; razgledanje; razvidje- 
l^e; motrenje» razmatranje ; < — get« 
t&f m. razglednica. 

Sefi^&iiQicn, «. a. zap{iiiti> op<niti, 
popjoiti. 

9ffi^, m. odgoTor, odpis} odlnka, 
dokon^nje ; — i\flxn, odpiti» na- 
piti koDO q pabyalnost; — Xox\» 
\m, inati glas, 6emagodir> nm^tl, 
iema vlit biti» razum^tl se u »to ; 
Ü« «tf »eiteren — , do provldje- 



Dja; feinen — toiifen, lapetl, ne- 
znati se pomoö ; — en , «. a* 
einem ttnti% — , dati, podfliti, u- 
dfliti; einen wo^in — , pozvati 
koga na roj>Ute ; einen eine9 ÜBeffe« 
ten — , ttbav<8titi koga, pameti 
^iiii'J il(^ — ioSUtn, posluSati, pri- 
miti razlog, ubavestiti se j i(^ (e« 
fi^eibe mi(^ beffen, dopaSUra. 

S9efc^eiben, a<0'« razboran, razborit i 
^edan, krotak, tih, blag; skro* 
man; — ^cit f- razbor, razborl- 
tost; cednost, krotkoca, tihost» 
blagost ; skromnost ; nepristra- 
nost, smirenost. 

93ef(^einen, r. a. objasniti, osijati, o- 
basjati. 

Sdefc^einig-en, iSef(^einen, «. a, doka- 
zati, svedoiiti, posy^doeitl, pismt« 
no potverditi; kyietancia» namiru 
dati} — nng/ f. sv^doiba; pismen» 
potv^rda} namirica, primka. 

S3ef(^einung, f. obasjanje. 

Sef^eifen, v. a. posrati, opoganiti« 
toriti-, fig, preTariti, nasaditi. 

IBefcfieUen, o. a. pristaviti, pristav- 
Ijati praporce. 

SSefdj^enf'en, o. a. obdariti, darovatl 
koga; — ter,m. daroyanik} *— ung, 
f. dar, obdarenje, darovanje. 

äSefc^en, v. a, 08trUi> oSisatl; o- 
brijati, obri^iti. 

SSeic^er'en, v. a. dati> udelUi, pod^ 
liti, pokIoniti> darovati, nam^nitl 
koma »ta; — ung, f. adjl^enje» 
daaje; dar, poklon. 

a3ef(^i(f-en, ». a. poslati koga na— ; 
prigotovitl, sgotoviti, prirediti, 
urediti; razi«diti{ %(a SSie^ — , 
Starati se za marva j bie (Sr|e — » 
pripravljati rndcj — ung, f. »U- 
nje, poslanje, poSi^anje na — } 
red, oredjenjet pripravljanje. 

93ef(^ienen, «• a. okovati, okivatl 



Digitized 



by Google 



JBeft^icfen -8 1 

kolo > nabiti , nabijati Sinja na 

to&kv 
iBefc^ie^'tn, «. a* pucati, h^rrati, 

biti iz topoyah, lumbaradah; ein 

(Sewc^r, einen ^arnifc^^ — , pro- 

▼ati, probat! puSka, oklop; — ^ung, 

f. pacanje, hervanje/ bijenje. 
99efc^iff«en , r. a. brodiü ; ein $anb 

— , pristati, pristajati k kraju ; — 

*m%, f. brodjer^)e, brodarstiro. 
S3ef<^irben, v. a. odeti, od^nuti, od^ 

vati «titom; datl, davati cimer. 
iBefc^itfen, flC^, v. r. obrasti, zarasti 

sasem. 
S9efc()tlft, adj. SaSovit, obrasten »a- 

»em. 
j8efc^imme('n , v. n. zapl^sniyiti, 

oplesAivIti; — t, adj, pllsniv. 
SScf^immem , v. a. obasjati , obasja- 

vati. 
SSefc^im^f'en, o. a. obraziti, osranlio- 

titi,- opsorati, poruHti , pogerditi, 

nasaditi \ ftc^ — - -o. r. osramotiti 
' se, onepoSteniti se; — ung, f, po- 

Tuga, 8rainota> prikor, psovka, na- 
^ sada, pogerda. 
S3efc^int)e(n , v. a. pokriti, pokrirati 

sindrom, »indalom. 
S9efd^tnfecn, v. a. oguliti, oderati, gu- 

liti, derati. 
S9ef(^rm«en , v. a. zaitKIti > braniti, 

zaklenitt , zakriHti ; — er, m. za- 

■tifnik; zabrana, obrana> uto^ste ; 

— ^ung, ^ zastita, obranba, okrilje, 
• brauienje, zastitjenJB. 
©cf(^lafen, r. o. (eine Srauenf^etfon), 
. spavati s zenskom ^avom, otego- 
' Uti ju ; eitüta — , crelo razniisliti, 
t prosuditi, promisliti. 
fBti^U^, m. (wn 93retern), ograda, 

©bor} (efaie6 ^^ttht9), ploca, pod- 
^ kora i (einet Flinte) , okov ; (9Cr- 

teft, iöerbotl^) , zapt , azapta } «aa- 

Btava, sBStava, zabranft — auf et* 



42 &- ©efc^rn^ 

»aö legen, zaustavfti Jtogod, za- 
braniti, usapttti Sto-, (^cf^immet) 
pL'san ; — eine« Jtrugc«, poklopa<r. 

j93ef(^(äge, m. okov, plo5a, podkovas 
cgrada, obor. 

99ef(^(agen, v. a. okovati, podkoväti, 
obltl, ograditi; a3auf»rj — , öte- 
satl ; (begatten), skocitf, pojahati, 
ein @tü(f 3eug — , udarKi biljeg 
na komad platna; bie @eget — , 
sniziti, spustiti jedro-, gut in einer 
^ad^t — fein, v^St ^emu bitl, raz- 
umett se u sto ; mit %tvtfi — , zau- 
staviti, sustavitr, metnutt pod sek- 
restar •, — v. n. zaplesniviti, opl^s- 
niriti; oznojiti se, znojiti se , po- 
titi se. 

SSefc^Ugen, adJ. ukovan, podkov-an, 
zastert, pokrit, ogradjen, obit» ples- 
niv} fig. vfit, izkusan. 

S3ef(^(agteine , f. sasta; konopac od 
jÄlra. 

Scfc^tog-ne^mung, f. zaustav», sasta, 
ya; uzaptjenje; — «büttete, ^. uzapt- 
nrcaj — tafele, f. torbica kova^a. 

S3ef(^Ut(^en, v. a. dovrebatf, uhvatiti, 
zateci, prikcasti se. 

Sefc^leifen, r. a, brusiti, nabrusiti, 
pobrusiti. 

Sefc^teumg«en , r. a. iffikoriti, uspe- 
•Iti; ■ — ung, f. uspisenje. 

a9ef(^lief'eM, t>. a. zatvoriti, zaglaviti; 
(umringen), okruZitl, opasati, obstu- 
pHi; (cntl^alten), saderiavati, imati 
n geblj (enbigen) sverSiti, dover- 
«iti, dokoncati, doceti, zagliaTiti; 
(einen «eft^laf faffen) , dokon^ati, 
zakl)u5iti, odlucitt, nakaniti; — er, 
m. kljufar; ^-erin, f. kljacarica; 
^ung, f. odlnka» Hakanjenje, do- 
kon^atije, srörba sy^rietak, konac. 

)8ef(f)rit§; fit. odhika, nakanjenje, do- 
koncanje, zakijucak, sv^rha, sv^r* 
■etak> zaglavak } — f^^9, otff* spo- 



' sob«s, kadar, Tlastan zaklja^iti 
Uo. 

IBt^ä^mau^tn , v. a. sadimiti» xapa- 
Siti, zakaditk 

9cf(^maitffti , V. n. einen — , jftti, 
tiret az koga mukte, badara. 

Befi^imeren , v. a. namazati , pooia- 
zatt» zamazati» omerljati, opf r^ati, 

• o\ulj«ti. 

SBcfc^id^, V, a. zagnjusiti, sagaditi ; 
- ffg. opasti« ocerniti, osloglasitl, 
Ueretati. 

Sf/i^an^er, m. klevetnik, slogla- 
■nik. 

&f(^mu$cn, V. a. zamazati, omazati, 
oblatiti» operijati. 

5?«f(^nauben , Seft^naufen , SBefc^nif- 
felii, öef (^nmjwrn , v. a. njuSiti, 

- ponjoSiti; cuojati. 

^eft^ncib'Cn , v. a. obr^zati, obr^zo- 
vati (a Turakah: sunetiti)» podre- 
zati, obstriöi, postri^i; eincmetwaS 
— , Qzetl, oteti, HSiti, uhiliti ; — 
er, m. obr^zoratftlj (« Turakah : su- 
oetxia) ; — ung. f. obr^zanje, obstri- 
lenj«, podr^zairje , obr^zoranje (u 
Turakah : sunet) ; — un^^bucf) , n. 
knjiga obrezanih. 

Sefc^ncien, v. a. zapastl sn^gom. 

^cft^ntdcn , V. a. uloriti , ahvatiti, 
zate^i. 

W^niffittt, f. a^ef^nou^en. 

Stfd^nhten, adj. obr^zovan (« Tara- 
kah: sanetjes). 

9^0nittciiCf m. obrezoranik. * 

«(j#Bi^tn, f. ®(^ni«cCtt. 

fd^niiB^n. 
S ejitl nü t tn , o. a. gajtanom izclfirati, 

Izkititl; naclfrati» nakHiti> uresiti. 
^t^^ftdtn, t. a. udariti, nametnati 

paTeaa, bir. 
^t^&ttig'cn, t. a, Izgororlti , izprj- 

cati, zatollti, zamazatl; — ttng, f. 



143 8^ S3ef(^ü<}cn 

izgorer, izpr^ka, izgovaranje, iz- 
pr^cavanje, zatu«enje, zamazanje. 

^ef(^r&nf-en , v. a. pregraditi, ogra- 
diti ; ßg. ograniciti , omedjatitl, 
stegnati , stiznuti ; fic^ — v. r. 
«tisRuti se-, — enb , atU, Stefan, 
ograni^an . omedjaSan ; — t , ac^j. 
tjsan, malen, stegnut, omedjaien, 
ograni^en, — t^lt, f. Usno&a, ma- 
loda, stega, omedJaSanost , ograni» 
cenost; — ung, f. ogranicenj^, ome- 
djatenje , omcdjasenost , granica, 
medja. 

5ÖcM)rcib'en , v. a, opisati-, (intcnti- 
ten) popisati; izpiAati, reiSi, kazati \ 
— U(^, a<</. opisljiv, izre^eo} — ung, 
f. opis, popig, izvestje. 

93ef(^reiten , v. a. stopiti, azici , ko- 
raciti, unt^. 

aSefc^rden, v. a. razglastti» razkri- 
cati, razrikati; raztrubiti, plakati, 
opiakati, ureiSi, obcaratt. 

a^eff^u^en , v. a. (einen 5Ufa^0 t oko- 
vati kolac; f. änfc^u^en. 

^efc^utbtgxen , r. a. krlritt, okriviti, 
potvoriti, obaditi; obediti ; — er, 
«I. potvornik, obadntk; — te, m. 
potvorenik , obadjenik ; okrivlje- 
nik} — ung, f. okrivljenje, okriva, 
potvora, obadjenje. 

aSeft^ummetn, (gem.y f. SSetrugen. 

aSef^^uppen, f. Jßefle^Ien. 

a)ef(^uppen^ , t. a. Ijuskami obloiiti, 
provid^H. 

aScfdljuppt) adJ. Ijuskav. 

aBeff^ärfen, v. a. otvoritt, otiraratl. 

a3ef(j^ütte(n , v. a. (mit bem J^epfe), 
kUnotb klimatl glarom na «to. 

aSefc^ütten, v. a. politi, polijati, po- 
suti, posipati. 

aSefc^iilJ'en, r. a. Baratt, braniti, Sti- 

; titl, krilttf} —er, m. ^uvar, bra- 

. nitelj, zaitititelj -, —in, f. {uyarica> 

branitelj ica \ zaStitftIca j — ^ung , /. 



dby Google 



{uraDJe, branjenje, saitita, obrana, 
okrilje. 
IBcfd^tt&dem, ^^, f. fSerf^tt&getn. 
^fd^&ngern, o. a. otegotiti, otrah- 

liti, naponiti. 
IBcf(^»a^en , v. a, nagoToriti , nago- 

varati. 
)8cf^tDeif«en , v. a. repom proWdeti ; 
— t;. adj. repat) ein lang — er 
JComet, repatica, zvizda dagaika 
repa. 
SBefd^wetfen , o. a. oznojiti , spotiti, 

poperskati k^nrja od xWri. 
IBefi^toetbe , f. maka, posao, trad, 
neprilika , iaoba , taiba , tegoba ; 
zlo, nemoiS, holest, namet , poreza ; 
— fül^rer, wi. salitelj, utocnik; — 
fü^runq, f. ute6aj; — f(^tift, f. Ia- 
oba, tuzba, ialbenicaj — «od, adj. 
mu&n, trudan, mukoyit, tradovit, 
tegoban ; — jug, m. vodjenje zaobe. 
Sef(^n)er*en , v. a. nap^rtiti, natova- 
xiti, nakercati, obteriiti, pritisnati ; 
fig. dosadtti, dodijati, dojaditi, od 
neprilike biti ; fi(^ — v. r. u6er 
ehvaSi tuxiti se, zaliti ae na sto, 
potuiiti se verh ^esa; — K(^, a4j. 
teiak, tegotan; neprilican, na ne- 
prilika , dosadan , macan , trudan, 
merzak, neugodan*, — li^feit, f. 
tl£koca, tegota» neprilika, doaada, 
muka, trud, nevolja; — nifi, mnka, 
trud-, f. löefc^iwerbe j — t, adj. 
natoyaren, pritisnut ■, ber — te X^tü, 
ta£ena strana; — itng , f. br^me, 
teret, tovar ; fig. neprilika, dosada, 
zlo, nemoö, holest. 
^ef(!^»icf)tigen, r. a. uteSiti, umiriti, 

ntaloiiti. 
IBcf(^»tt^en, V. a. oznojiti, pokyasiti 

znojem, potom. 
Sef(l^n>ör'en , v. a. (etttMtS im eigenen 
3ntereffe) zakleti.kleti se, p^ise^i; 
(al4 Seuge im 3nteref|e eine« %n* 



8^ »rfet^en 

Um, potTMo^iti prisegom, sakle« 
tyom sto, pod prisegu potrerditi; 
((deifieT) zaklinjati vragove, t«ratf 
dabe ne^lste; — einen — , prositi» 
moliti, zaklinjati ; bie itranf^eit — , 
bajatl, bahoritii —ttr m. sakli- 
njalac, bajalac, babornik} — ^ung, f, 
zakletya, prisega, zakliqjanje» te- 
ranje (duhovah necistih), bajanje, 
bahorenje. 

^efeel'en, r. a. oduSeviti, oUv^tl, 
Sivotvoriti , udahnoti duii ; fig, 
nzpaliti, podpaliti, potaknuti, pod- 
piriti} —er, m. livotvorac; — vnq, 
f. oduseyljenje. 

S3efege(n, v. ajedri proyid«ti, obsker* 
biti, broditi. 

SBefe^en, v. v. vidHi, razyideti> ras- 
gledati ; — 6»ert^ , adj. yrfdan, 
dostojan, da se yidi, razgleda. 

JBefei^en, f. SBe^jiffen. 

ÜBefcittgen , v. a. ukloniti , ngibatf» 
odmaknnti, metnuti, yer^i na stran« 

üBefeligen, v. a. spasiti, u^lti bla- 
iena. 

a3efcn, m. metla; — l^inber, m. metlar; 
— fraut, n.metloyina (traya) , Spar- 
tium scoparium L. ; bozje derrce. 
Artemisia abrotanum L. i ruaka, 
Art. campestris L. ) — fiiet, m, dör* 
xalo od metle. 

IBefeffeUr a<0'> b«san, obsMjen; — ^eit, 
f. bes, obs^djenje, yragoduSje. 

f&tStii'tn, V. a. metnuti, pobtayiti, po- 
loziti, zaporayiti, uzeti> zapa&ttt 
(m^sto); mit j8&umen — , posaditl 
zasaditi, nasaditi { mit S&nbem, 
obsiti, obrnbiti, nakititi, naresiti; 
eine ^tabt. — zanzeti grad, metnuti 
posadu , yojsku u grad ; ein 9(mt 
— , postayit o sluxbu , popuniti 
sluibn ; — ung , f* obS aya » rab, 
peryas; nakitjenje> izkitjenjei nao- 
zetje, posadaj popuhjenje nreda. 



dby Google 



Sefeiifien -4 145 

Sefcnfjoi, 9. a. iixdiMti> plakati, tn- 

iitij crileti za cim. 
9e|il^tig«en . v. a. gledati, yidai, 

razgledati» pregledati, razvid^ti; 

— er, m. rasgledatelj ; — ^ung, f. 

pregledanje, razgled, razridjenje. 
S^^T, adj. pobediy, ukrotljiv. 
Sjk^tla, V, a. zape&titi» ndariti 



SSc^%*tB, V. a. pob«diti, nadvladati, 
oUadati, predobiti , upokoriti ; — 
er, «. pob^dnik, pobiditelj. 

SefiigUt, m. peeatnik. 

»ifilhem, f. S3er1U(em. 

iBi^'ta, V. a. opSvati ; p^vati;' 
—uns, /•. pevanje, op<lo. 

Scfbn'Oi , il^ , V. r. spomenati se, 
•Mti se , opomenati se , pasti na 
pamet; (§ttr Sefinnung fommen), 
osrfetiti se, opametiti se, k sebi 
do^i , razmisliti ge , promisIUi se •, 
— Bng, f. svest, razmisljenje $ o^ne 

— liegen, biti, lezati izvan sebe } — 
sng^aft, /. paraet-, sv&t, poznanje; 

— ungdlotf, adj. bez du»e, izvan 
sebe, bez poznanja, obeznanjen. 

Sdtfiif/ptn, V. a. sroditi« primiti, sta- 

piti a rod. 
^%, m. ä3efi^ung, /. poaed , pos^d- 
stYO, posedovanje} in — nehmen, 
primitiy uzeti pod vlast syoja ; — 
onfoll, m. zapadak pos<da; — an» 
f<^eiBung, f. upis na pos^d j — en, 
V. a, posedovati , imati , znati, 
«neti» razumlti> siditi na jajth; 
oba^ti; —er, m. posednik, vla- 
itiiik , gospodat ; — crgteifung , f. 
aastnp posIda ; — ertn , f. poscd- 
kioja, rlastnica, gospodarica; — 
ic^mer, — ergreifer, m. posyojitelj, 
oirojite^i — nc^mung , — na^me, 
^greifung , f. primljenje , prl- 
je^e pos^doyanja, posTojenje, osvo- 
jeojc } —xt^t, — ungSred^t, ii. praro 



^ Seforgen 

posMa ; — fianb , tn. posIdniJtro ; 
— {treitigfeit , f. razpre o posIda j 
— t^itm, n. posedovanje, imanje, 
ylastitost ; — ver^ältnif, n. razmJr 
u pos«da; — tterber, m. traiilac, 
trazitef} pos^a. 

Sefoffen , acU* pijan , opit , opojen ; 
— ^cit, f. pijanost, pijanstvo, vino. 

^efo^Ien, v. a. podaiti, udariti, yer- 
^i, metnuti podplat na obucu. 

a3<fo(b*en, v. a. platiti, platjatij — 
uttg , f, platja sluibena ; — ung9» 
ab^ug, m. odbitak od sluibene 
platje ; — ungÄfategorfe ; f. red po 
sluzbenoj platji; — ung^ßanb, tn, 
stanje platjanja za sluzbu } -. — ung^« 
übergebü^r, f. yUak sluibene platje. 

^efouber, adj. r^dak, osobit, cudan, 
poseban, izyanredan, razli^an, dragi, 
ini ; — ^eit, f. osobitost, posebnost, 
izyanrednost ; — 6 , ado. osobito, 
najyiBe, posebno« ob sebi, najve^ma. 

iBefonnen , v. a. sun Jati , osan^ati ; 
nie f)at ein ^txaf)i tiefe« tiefe JC^al 
befonnt, nikad nije sunce obasjalo 
ove duboke doline. 

S3efonnen ,. a4j. smotren , pametan, 
ostrazan, opipan, opazan, razboran, 
razborit , pri, na pameti; — adv. 
pametno , ustrazno , smotreno, 
opazn6> razborno. razboritö, s opi- 
pom; — ^^eit, f. razbor^ opaznost j 
smotrenost. 

Sefürg'en, v. a. brinutise, staratise» 
akerbiti ; imati brigu nad ^im ; 
®üter — , uprayljati dobraj (»er- 
richten) opraviti} (befürchten), bojati 
se, strah biti ; — (ic^, adj' koga se 
bojat treba, pogibion , opasan, bo- 
jazan •, — lic^feit , — nif , f. briga, 
sk^rb, strah; — t fein, «. n. bri- 
Muti se , skerbiti se« starati se; 
»egen, für einen — , bojati se, bit 
u straha, strah biti za kogaj -— 
10 

Digitized byCjOOQlC 



SBt\panntn -<8 146 

f, skerb, briga, staranje^ 



strah. 
aScf^annen, v. a. upregnuti, zapreg- 

Dttti (konje); eine 5£tummcl — , 

napeti bobanj. 
IBef^eicn, v. a. popljuvati, upljuvati, 

pobijuvati, porigati. ; 
^ef^icfen, v. a. nadjva'ti, nadeti, na- 

backati (slaninom) ; jl(^ — o. r. 

obogatiti, obogatiti se, torbu, kesu 

napuniti. 
IBefjJtegeln , jl(^, v. r. ogledati se; 

fig. ugledati se, izgled uzett, uzi- 

mati. 
IBefpinncn , v. a. upresti , opresti, 

upredati, opredati. 
^ef:|>i^CTt , V. a. zadelati , zaoStriti, 

podo»triti, za^iljiti, zadelavati, za- 

oätrivati, «iljrti. 
IBefpotncn, fl(|>, v. r. udariti, udarati 

ostrage-, geriefelt uno :6ef):«ornt, s 

cizmami i ostrugami ; bef^omtet 

^oi^n , kokot , pctao , pevac ostru 

iati. 
^ef))otten, v. a. rugati se, porugivati 

se s kirn. 
SBt\)ptt^»tn, V. a. (eine SBaare), ugo- 

vorlti, naruciti robu; (begaubern), 

ureci , obcarati , obajati } ft^ — 

V. r. (mit einem) , razgovoriti se, 

pogovoriti se, dogovoriti se; — 

ung , f. razgovor, pogovor , dogo- 

vor. 
a3ef^jreng*en, ». a. pope/skati> poskro- 

piti, pokropiti , oskropiti j — ung, 

f. perskanje> kropljenje, popdrska- 

nje, poskropljenje. 
^(f^ring'en, v. a. (aU ein ^engfl bte 

^tute n.), skociti; uzjahati, opasti 

(idribac kobilu) *, skakati « »kociti 

na 5to } — er, f. S3cf(^&Ier. 
93ef^ri^cn, v. a. pop^rskati, poskro. 

piti, okropiti. 
S3ef^>ülen, v. a. opcati, pomiti, prati. 



&- JBef^&nbig 

izpUkati ; izpla- 



plakativ opI&kati> 
knuti. 

SSejfer, adj. bolji; — ado. bolje. 

löfffeclic^, adj. popravljiv. 

liBeffet'n, v. a. popraviti> poboljSatt ; 
. fic^ — V. r. popraviti se, pobolj- 
sati se; (vcn Jttanfen) , oporav^ 
Ijati se> bolje biti ; — ung, f. po- 
pravak, popravljenje , poboljsanje» 
ozdravljenje > oporavljenje ; — bc€ 
5l(!cr8, djubrenje, gnojenje, djubre, 
gnoJ4 — ungSl^aud, n. popravionica, \ 
popravaa kuöa; — ^ungdmittet, n. 
popravilo , popravno sredstvo , na- 
5in od popravka. 

ä3e{)&^(cn, V. a. naditi, obnaditi. 

i8cflaU»en, r. a..staviü, metnuti, ver^i 
u sluxbu , podeliti mu ju , platju , 
davati , platjati ; — ung, f, sluzba, 
platja ; (einef ^boo!aten) odvetnina ; ; 
— ^dbrief, m» diploma* dekret od 
platje, od sluzbe. 

JiBefiammt, adj, stabla ; tot^ mit ®oCb 
— * c^rvena , zlatna , pozlatjena 
sUbla. 

93e^anb, m. stalnost, postojanstro, sa- 
stojanje, stanivost; {ümA Uebrige), 
ostanak, ostatak; {^ix6^i, aRict^c), 
najam ; — £u^ . n. popis , nasast- 
nica, nasastne knjige. 

^ef)änber, ^e^&nbner, ^e^anbrnann, 
aSeftanbin^ber , m. najamnik« (t.) 
poraboimac , najmoimac ; — ge^f, 
m. (t.) porabodavac , njgmodavac ; 
— getb , n. najmovina , najam ; — 
gut, n. najam, najmeno dobro; — 
^err, m. najmovnik, gospodar, rlast- 
nik; — J4gb, f. najmeni lor. 

S3ef)änbig , adj. stalan , stanovit , po- 
stojan , TazdaSnji , svakdatnji , ne- 
prestan, vekovit \ — adv. jednako» 
yas dan , uvek» neprestano , bez 
piestanka-, —feit, f. stalnost, po- 
stojanstvo, stanoTitost. 



dby Google 



Scftonbli^, /. popis. 

Se^Kt'ne^^mer , m. poraboprimac« 
jMJmoprima ; ■< — ftüd , n. porab- 
ftiaa, aajmoyfttina \ — tl^cU, m. stu- 
haj, elemeat, pocelo, poeetak, dio 
poeetoi > sastavni dio , sastojalo ; 
— ^vertrag, m. najam uporaba-, — 
ttxfcn, n. bitje, bitnost; — itH , f. 
aajamno vr^me, vrjme od najma. 

S5(|&tf»ai, V. a. otv^rditi. ukrepiti, 
ptbr^piti , atemeljiti ; — uitg , f. 
petrerdjeDJe, pokrepljeoje. 

Sß^n, m. odpraynik, odpravitelj. 

•Sr^ätig'at , V. a. potverditi , zasve- 
dociti , posvedoeiti ; (genehmigen) 
odobriti ; — er , m. potverditelj, 
svedok ; — ung , /". potverdjenje, 
polYerda ; zasvedocenje , posvtdo- 
eenje ; — ungSfc()ein, m. potverdnica j 
— vai^iuxti)iii, n. potverdna osada, 
presad od potrerde. 
Seftatt-en, o. a. (jur @tbe) pokopati» 
■kopati , zakopati , sahraniti , po- 
grebsti ; — itng, f. pokop» pogreb, 
iikop, sahranjenje. • 
Berauben, r. n. zapraSitt se, napra* 

■iti se. 
Se^&iib«en , o. a. (Seflauben) , zapra* 
siti, naprasiti ; —t, adj\ prasan, 
BapraSen> zapraieii.' 
Scflaubcn, fi(^, v. r. udarit a stablo, 
tlrad, goniti mladice, razgranati se, 
gianati se. 

Se^ietenbe, m. viie, najviSe obeca- 
ißi, obecivaJB^. 

9HU, (ber, bie, baS), n. najbolji; 
ctBcii gum S3e^en ^aben, rugati se, 
porugivati se s kim} vuci ga za 

POS. 

Sepen, am — , auf« iöej^e, jum 33e- 

^en, ade. oajb.olje. 
Sei^e, n. najbolje; nagrada, poklon, 

korist , hasna j bad gen eine — . 

dobro ob^insko-, etwa« jum — n 



^ 147 g>- SBepetten 

geben, dati, darovati, pokloniti, ka- 
zati, povMati. 

93ene(bbar, f. !8eflc(^(i(^. 

S3eflec$'en , v. u. prisiti i prihvatiti, 
prihititi (iglom), podmititi, podku- 
piti; —er, m, podkupnik, mitilac, 
podmititelj j — U(^, adj. podmitljiv, 
podkap^iv; —Uc^feit, f. podmit- 
Ijivost, podmitnost, podkupljivost. 

S3e^e(^ung, f. rnito« podmitjenje, pod- 
kupljenje» podkup. 

«efiecf, n. tok; (gum (Sffen) , jlstllo, 
jestiona sprava, noz t vilice. 

93ej)e(fen , v. a. pritaknuti , pribosti, 
prihvatiti, nataknuti, nasaditijba« 
-Öaar mit )Öluuien — , nakititi cvl- 
tjem glavu; ©rbfcii — , prit^ati, 
pritka udariti, udariti taklje« pritke, 
prutje uz grasak. 

fBt^t^'tn , V. a. stati , zamerznati ; 
(gerinnen) , skrutnuti , ukrutnuti, 
ustojati se; (bauern), obstojati, tra- 
jatl ; auf etwa« — , ostati na £emu, 
nehtit popustiti } au« etwa« — , sa- 
stajati, sastavljen biti (slozen biti)» 
saderxavati ito u sebi, skladati se^ 
— V. a. najmiti, u najam uzeti ; 
ein Slbenteuer — , pripetiti sc komu 
ito, dogoditi se, preterp^ti, oder- 
xati aventuTu ) podhvatiti se , pri- 
miti se cesa-, — enb, adj. sastav- 
ljen, sastojan , sastoje«« j (bi«^erig) 
sadasnji, dosada«nji, obstojetS. 

^efiepbar , adj. pokradljiv, sto se da 
pokrasti. 

^efle^(»en, v. a. pokrasti, okrasti 
koga; — er, m. kradljivac, tat; 
ber ^eflo^Iene, pokradjenik. 

^e{)eigen, v. a. stupiti, uzi6i, popeti 
se, uzpeti se. 

a3ejlefl»en, v. a. metnati, staviti, v^röi, 

poloSiti na sto ^ einen al« ^Jormunb 

befieUen , staviti koga za tutora ; 

einen wo^in — , pozvati koga aa 

10* 



dby Google 



rociite} einen )U flc^ — , poruciti 
po koga ; etwa« Bei einem — , na- 
ra£iti ito u koga; einen git tttoai 
— , odrediti, odlucitl kogazaSto; 
(bingcn) najmiti ; einen übet ettsaS 
— , izru^iti , preporuciti , poySriti 
•to komagodir-, fatfc^e 3euflen — , 
nabavit krire, laine Bvidoke ; einen 
äSrief — , predati» izrueiti list; 
einen 9idtv — , tclati , obraditi po- 
Ije ; eine @ac|>e — , oyerSltl naraku ; 
fein -öau« — , urediti, prirediü 
kucu; fig. pripraviti se na ninert} 
(bereiten) , ugotoviti , prigotoviti, 
pripraviti} — er, m. nam^nik, naj- 
mitelj, uradnik ; — i , a4j. narucen 
najmljen etc.; — e 9(rbeit, narDc- 
bina-, — ter 9li(^ter , odredjeni sa- 
dac } — terSRor^, nagovoreno kenrno 
dUo; — te , m. naracevnik (jum 
9tmt) odradjenik; — ung, f. met- 
natje, stavljenje, verfcnje, polo- 
ienje, itd. ; naruka, naru£bina> po- 
Tucak, rociste, teianje, radnja, teg ; 
— ungSbfjirf, m. (einer Srieffamra» 
' lung) okrug pismobera ; — -ung«^ 
bu(^, n. naruinica , knjiga od tia- 
ruke, narucne knjige; — |eit, f, 
yreme, doba od tega. 

^efieuer'n , v. a. nametnuti porezu 
na koga, udariti namet, danak, 
porezu na Sto; — ter, m. porezka 
glava; — ung, f. adarenje porezej 
birecte, inbirecte — opravo (rarno), 
neuprayo (seravno) adarenje po- 
reza; (Ct(uer) namet, porezaj da- 
uak; — ung«', porezni; — Xin%i» 
au<f(^ei6ung , f. razpis poreze ; 
— ungtumtage, f. razredjenje po- 
reze; — ung«oert^ei(ung, f. razrez 
poreze. 

Sefüalifc^ , adj. skotan , skotski ; 
marrinski. 

aSepie, f, skot j bestia ; marra, blago. 



-« 148 &- «ejlra^Ien 

^efHcIen, o. a, nasaditi, nasadjiv&ti 
(sekira) itd. 

fSt^mm»tn, r. a. oznaciti, nazna- 
^iti, ustanoviti, odrediti, zabilje- 
iiti; odln^iti; (bewegen), nav-esti, 
nayoditi koga ; nakaniti ; ugla« 
Titi; {l(^ )u etwas — , odvaiiti.se, 
odlaciti se na sto; — enb, adj. o- 
znaean ; — t, adj. naznacen^ osna- 
6en, to<San, odkazan, zaznameno- 
van-, odredjen, odlucen; Qgltfvljen, 
urecen; — adv: zaisto, doista, 
za celo, u istinu; — ^eit, f. toc- 
nost, stanovitost; — ung, nasna- 
oenje, naznaka, ustanovljenje, o- 
predeljenje, odredba» odredjenje, 
odlacenje; udes, osuda, sudbina; 
ST^rha, ctlj, konac; — ungSgrunb, 
f». gibalo; uzrok-, — ^ungdott , m. 
odredjeno, oprede\jeno mesto ; — 
ungSwort, n. ime pridavno (u sIot- 
nici). 

ä3efbn5gti(^{) , adv. Sto bolje, cim 
bolje. 

iSefloden, fl<^ — t». r. razrasti se u 
grane, u »ibe, razgranati se, gra*^ 
nati se. 

IBeflodt, ady. granat, razgranan, sta- 
bleWt. 

Sefb^Iener, m. pokradenik. 

i^eflofen, v. a, riyati, turati; mit 
ber $ei(e — , limati» opiliti turpi- 
jom; mit fcem ^cbet — , oblanjati, 
poblanjati; %\t @(Ien ~, obitt 
serhe. 

S3efh:af«en, v. a. kazniti, pedepsati, 
kaStigoyati; mit SlBorten — , po- 
karati, ukoriti; — er, tn. kazni- 
telj, pedepsatelj *, ®ott ijt ber — 
bed $ofen, Bog kastiguje> Bog pe- 
depsa, kazni, kara zlo; — ung, f. 
kazan, pokora, pedepsa» kastiga; 
pedepsanje, kastigoranje. 

93eftral^l-en, v. a. granuti, ogtaanti; 



dby Google 



«ejlrebcn 

ozariti; obasjat zrakam«} bacati, 
Bietati zrake na »to; — ung, f. 
otarenje, ozar, obasjanje, obsoj 
(xrakanii). 
Se^eB^en, fi^, r. r. tersiti se. gle- 
iMiXt nastojati, traxiti^ starati, na- 
pinjati se; — na(^ etwa«, teiiti, 
hlepiti za cim ; — en, «. — ung, 
f. teneBJe, teznja, nastojanje, 8ta- 
lanje; trud, muka, napor. 
Se^rri^en , r. o. namazati , poma- 
latii mit Jtancnm — , «tizati, si- 
h»,Ü, dosizati (iz topovab). 
Se^rtift, adj, pratast, pnigav. 
iScPrdtiar , adj. oboriv, porusiv ; 

priDogljiv, smogljiv. 
Scjlmt'eii, V, a. biti se, taci se, 
' bervati se; nadvlndatt, nadhervati ; 
boriti se, protiviti se, pobijati, 
pravdati se, kazivati da nije ta- 
ko, podici pravdu proti ^emo ; 
eine SuSgabe — , primoci, smoci, 
■magati trosak kakor; — et, m. 
protivnik, neprijatelj; primagalac, 
mnagalac ; — ung , f. vojevanje ; 
protivor^cje, protivuslovje, prav- 
danie proti cenu ; smaganje, pla- 
tjanje. 
Sefhreuen, v. a. posuti, posipati; 
mit @alj — , posoliti, osollti, so- 
liti. 
«eibic^, f. a(nih:i(^. 
^Be^deit, T, a. opiesti, aplesti; sa- 
«ersiti, zaplesti; obmanuti, pre- 
Tariti, uhratitl u svoju mvexa. 
^^ömen, v, a. plakati, pfjiti, pro- 

ticatt pored .... 
Sefhifm, V, a. rubiti, obrubiti (ru- 

da). 
^^^Ötttii'tn, V. a. podstiipiti, uda- 
riti, navaliti, nasernati iarifem; 
einen mit Sitten — , navaliti, mu- 
citi, kiniti koga, dosadjivati mu s 
protnjom kakovouij — er, m. na- 



-^ 149 g>- »et&uien 

sertalac, navalilac ; — nng, f. pod 
stup, juris, narala ; nagon \ dosa- 
da, dosadjiranje, zabayljai^e. 
fQt^üxi'tn, V. a. pokriti, poklopiti ; 
fig, uplaiiti, prepasti, smesti, pre- 
strasiti; — t, adj, poplaüeo, pre> 
paden, smeten, prestraien, zabu- 
njen; — ung, f. strab, trepet,8me- 
ca, smetnja, prepast*, zabuna. 
SefttC^, m. puhod, polazak, polalaj ; 
pohadjanje; polasenje; svet , 6e- 
Ijad, Ijudi; gosti; — en, v. a. po- 
hoditi, polaziti ; ici, hoditf ; — er, 
m. polaznik, pohodnik, polaiajnik ; 
— djeugnif, n. svrdocaustvo o po 
lazu; — ung, f, pohod; poha- 
djanjjB. 
j©efube(-tt, f. aSefc^mu^cn? — ung, 
f. zagadjenje, zamazanje, oper- 
yanje, omerljanje, okaljanje, oma- 
cenje, zamaikanje. 
Sefubler, m. roazac, mazalac^ mac- 

kalac. 
»etÄfeln, f. Säfeln. 
Setagen, v. a. ureci, ugovoriti, ugia« 
▼iti vr^me, rok; fld) mit einem — , 
rok s kirn ugovoriti, ureöi, ugla- 
viti } bie @(^ulb ifi betagt, dag je 
iztekao, nastupilo je dugu platexno 
vr^me. 
a3etagt, adj. star, pri letih, doban, 

na dohi, a godinah. 
Seta!e(n, «. a. opremiti, spremiti 

(brod). 
iSetafiex, v. a. pipati , opipati ; tak- 
nuti, tegnuti, dirnuti, dodirnuti. 
^tviub-en, V. a. oglusiti, zaglusiti; 
onesv^stUi, omamiti, obamliti} za- 
busiti, zapanjiti, zablenuti; — t, 
adj. omamyen, onesv^Uen} zabu- 
ieii, zapanjen, dirven , oderve- 
njen; zablenüt; — ung, f. zaglusi- 
vanje; nesvistica. omama, omam- 
Ijenje; zapanjenje, zabusenje. 



mtbmt 



-<3 150 g»- 



SBttretfn 



»et'fco»!, f. klecÄlo; — Brubcr, m. 

bogomoljac, Ifcumirac •, — hn6), n. 

molitrenik, sbornik, knjiga mo- 

litrena, molitvarica. 
Sßttt, f. platka-, platko (u igri). 
^tttn, V. n. moliti, moHti se. 
S3cter, «f. molitelj; — iti» f- molite- 

Uica. 
«cttfa^rt, f. aBattfa^rt. 
^tt^lodt, f. pozdravljenje , zdrava 

maria; molitveno zvono. 
^tiffcmm, o. a. obrositi, narositi, 

porositi. 
iSeN^aud, n. cerkra; kaöa boija, bo- 

gomoija don od molitTe, molit- 

veni dorn. 
^et^aut, a(U' rosan. 
^ct^eeren, v. a. pakliti, katraroati, 

opakliti, okatramatt. 
^et^euer««, v. a. kleti se, tverditi, 

8Vedociti; — ung. f> kletra, pri- 

sega. 
)iBct^ör>en, «. a. obraanuti ; xalud^ti, 

zaslepiti ; zamamiti, zabUstiti, ob- 

sjnuti ; — ung, f. obsena, obmana, 

zasKp^enje, zamamljeDJe ) ludost, 

si^post. 
^et^r&nettr f. $c»cinen. 
^Betiteln, o. a. nazyati, imenovati; 

titulirati, nasloviti, naslov dati, 

nadpisati. 
betonen , v. a. akc«Dtairati; uda- 

riti glasom (u rij, silabu). 
f&ticxm, f. serpac, cerna bokvica 

(trava) Betoniea offic. L.; cistac 

(traya) '^tacchis recta L. 
Sßttxad^t, m. pogled, ogied, ozir, u- 

vaga; in — , u özira, u pogleda, 

glede. 
^ttta^Utn, V. a. gledati, motritt; 

razmilljati, promatrati, smatrati ; 

— tenb, atU. ba« — e UUn, «ivot 

promatrajuöi, razmUyajaöi. 
ä^etir&cf^tli^ , adj. znatan^ vr^daii. 



dostojan uvage, ovazan ; — feit, f. 
vainost, yeli5ina> atistenje, urai- 
nost. 

SSctra^tung, f. gledanje, motrenj«; 
razmlsljanje , promatranje, sma- 
tranje; ozir, obzir, ogied, ura- 
lenje, uvagai — iwiffenfcl^aft, f. 
moterna znaaost. 

SBctrag, m. sama, ukap, svota, skn- 
pa, iznesak, iznos; cena; — ^-en, 
V. a. ^initi, iznositi, dolaziti; flc^ 
— , podnaSati se, rladati se , ra- 
▼Dati se; — en, n. vladanje, pod- 
nasanje, raynanje. 

betrauern, v. a. £alovati, ialiti, ta- 
govati ; einen SSerflorbenen — , za- 
viti se u cerao za kirn; — flteür» 
big, adj. zaioban, ialostan, pola- 
Ijenja dostojan. 

S3etr&ufen, liBetr&ufeln, r. o. poper- 
skati, pokjtpati, nakapati. 

^Betreff, m. in — , in — einer @a« 
(^, o styari; u oziru, u ogledu, 
u pogledu, glede6 na to; (au6 
9(n(af), povodom ; (von @eite), od 
strane. 

^Betreffen, v. a. zateci, uloviti^ uhva- 
titi ; dogoditi se, pripetiti se ; ti- 
cati se, spadati ; ti betrifft..., 
radi se o . . . . 

Setreffenb, ado. u obziru, glede, u 
pogledu, glede« na to; — , a4f' 
doticni. 

S3etreib'en, r. a. na paiu t{ratl, go- 
niti (marvo); eine @a(^e — , usko- 
rivatl, brlnoti se, skerbiti se; ein 
^anbwerf — , raditi, terati zanat; 
— ber, m. gonac; teralac; — ^ung, 
f. uskoriranje, briga, skerb, na- 
stajanje; t^ranje (zanata); (Ur' 
gen]), skrajna sila. 

betreten, v. a. stapiti, koraciti na 
sto; unici, stupit u nutra; einen 
tiber etwa6 — , zateci , ahvatiti. 



dbyGoOgk 



i^etreteu 



-<S 151 &- 



S3ettet 



zastati; einen Sßefl — , udariti pu- 
tem kojim; ben SÜt^HvotQ — , u- 
dariti putem pravde. 

betreten, adj. smatjen, smeten ; ein 
—et SSJeg, put ugaien, utert, u- 
terren, pertjen ; — ^eit, f. fflerte- 
gen^it. 

«etteler, m. (be« (gefetje«), prekir«- 
telj, prestapnik (zakona). 

^ßetmong, f. zateccnjc, zastanjie, n- 
hntjenje; smetnja, smutnja;— «faß, 
«.im — , ako se zatece, ako ga 
xatekn , zastanu, ulove , uhvate, 
pronadja. 

Sorieb , m, nastojanje, staranjc, 
skerb; poticanje» podbadanje ; (ei- 
ne« (Setoerbe«), obertanje-, — tfim, 
adj. pomnjiv, marljiv, raden, sker- 
baoi prometan, obertan, prover- 
tao; — famfcit, f. pomnjivost, ra- 
denost, skerbljLvost ; prometnost, 
prorertnost , obertnost } — ^etr, 
m. gospodar, vlastnik od rüde. 

$etrieä-en, iBettügen, v. a. varati, 
prevariti, obmanuth hiniti, prehi- 
niti, omesti; — er, m. varalac, va- 
ralica. hinac; — erei,^ f. himba, 
varanje; prevara; — erin, f. yara- 
lica, hiiDbenica-, — etifc^, f. Jöe- 
ttügtic^. 

Setrinfen, v. a. opiti, opojiti ; fl^ — 
V. r. opiti se, napiti se, opojiti se. 

Sftwftn, adj, 8matjen> smeten, za- 
baien. 

»etr&t>fern, f. «eträufeln. 

Sctrab'en, v. a. zalostiti, razcvileti« 
ocvliai, muciti, iao biti } fic^ — , 
e. r. Salostiti se, tugovati, jadi- 
kovatt; — nif, f. tuga, 2alost, 
jad; — i, adj. tuian, ialostan, ja- 
dan, razcyiljen, ucviljen. 

ietrufl, I». aBetrügerei, f. prevara, 
Taika, varaiye, himba, obmana ; 
obsena, zasllpljenje. 



Seirügen, f. aSetriegen. 

aSettügii^^, adj. varay, prevaran. la- 
san, lukav ; lalljiv, tast, htmben ; 
— feit , f. vararost , prevarnost, 
lukavost} laUjivost, tastina, him- 
benost. 

)iBetrunfen, adj. pijan, opit, olokan. 

J8et*f(^wefier, f. bogomoljka; — jlu^r, 
fji. klecalo-, — jiunbe, f. ura od 
moHtve, doba molitveno. 

S3ett, n. postelja, krevet, odar; o- 
metina, leiaj, leia, leze' (od zv{- 
ri^, (eined $(ufTe6), 16g, struga. 

aSettag, m. prosenje, kriieyo. 

a3ett»be^&nge, — ge^&ngfei, n. zastor 
od postelje ; — büben , m. dno od 
postelje; — brctt, n. daska od po- 
stelje; — bc(fe, f. pokrivalo, po- 
kriva5. 

aSetter, in. trlce, nUtaria, stvar od 
nista; prosjacenje, prosjactvo; — 
arm, adj. ubog, siromah , prosjak, 
gol i bos, gol i nag*, — brief, m. 
prosnica*, — 6cob, n. kruh prosja- 
cki, proSevina, milostinja ; — im« 
ber, f. a9ette(mBnc|> } — birne, f. mo- 
ma prosjakinja *, — ei, f. sirotinia, 
prosjaetvo j bogoradjenje, bogca- 
renje, prosjacenje-, — frau, a3ett« 
lerin, f. aSettetmeii, »i. prosjakinja, u- 
boga; — gelb, «. proteylna-, — ge* 
iinbel, n, prosjaci, prosjacina, 
prosjacinstvo ; — l^aft, adj. siro- 
matan, siromatki, siromah, obog; 
— Verberge, f. prosja^kl konak j 
— |unge, — Btt6e, — fnabe, m. dete 
prosjacko, ubog» ; — teute , pl. 
prosjaci ; — (um))en, pl. m. p*r- 
nje, tralje prosjacke; — mÄbc^en, 
n. prosjakinja d^vojcica; — mann, 
m. prosjak, tacak, ubogar, bogac; 
— mcnc^, m. fratar, kaludjer pro« 
•evnl} — münje, /. nor6l6 ubo- 
garski. 



dby Google 



fßttttin 



-^ 152 »- 



Sßatxi^tiUn 



SßtMn, V. n, prositf^prosjaviti, bog- 
^ariti, bogoradltl> tu^i m> biti 
se; ciganiti. 

S9ette(orb<n, wi. proievnl red, red 
proseöih (fratarah ili kaludjerah) *, 
— farf, m. prosjacka torba ; — ^9ib, 
m. pr«8ja£ki itap j fig. uboitvo ; 
— flanb, m. prosjactvo, uboitvo; 
— ftol}, m. ponosnost luda» iz- 
prazna ; — ))Ogt , «n. prosjacki 
nadzornik, nastojnik, nadglednik; 
—loorf, f. SBcttdgeflntet ; — »eib, f. 
««ttelftau. 

IBetten , o. o. napraviti, spremiti po- 
stelju; flc^ jufammen — , skapa 
epavati-, R(^| wo^( cber Mbe( — , dobro 
ili zlo prostretsi; »ie man ^6i^ bet« 
tet, fo fd)l&ft man, kako si tko 
prostre tako i spava. 

a3ett'|laf(^c, f. f. »fttj^fannc ; — gmcffc, 
— gefette, m. posteinji drug, supo- 
steljniki — 9et&%, f.fflettjeug; — 
geflett, n. — (abe , f. dervenlca, 
dervo od postelje; — ^imme(, m. 
nebo nad posteljom; — lammer, f. 
loinica, spaonica ,• — Hffen, n. ja- 
Btuk, koktao -, uzglarje ; — (abe, f. 
f. »cttgeHett s — (a!en, f. »etttuc^; 
— lAgertg, adj. bolestan, bolan, 
boletljiv, lagodan, nelagodan. 

aSettter, f. «ettetmarn ; —in, f. »et- 
teffrau; — leben, «. prosja^ki £i- 
vot; iivotarenj«, kaburenje. 

a9ctt-meijler, m. posteljnik-, — :)»fanne, 
f. — n&rmcr, m. grionica (za to 
plit postelje); — ^^Jiffcn. n. piSanje 
u ))0BteIju; —Ziffer, m. popiaa- 
iiac; — fa^, m, slaronka, slamnja- 
^a; — pange, f. ieljezni, grozden 
prut (na postelji) ; — fiott, f. ^tti* 
geflett } — tuc^, n. ponjara ; plahta, 
plakta, vilahanj } — übergug. m. — 
3^< (—gied^e), f. narlaka (od ja- 
Stuka, perine itd); — umfang, tu. 



zaklon , zastor od postelje % — 
«or^g, «n. savisa od postelje; 
— ttange, f. posteljna stfnica , ki- 
mak; — ivinfcl, m. posteljnica» 
— ttärmer, f. SSett^jfanne ; — $««3» «. 
posteljina; — jtoitttc^, m. crilik za 
naviake i perine. 

Setünc^en, v. a. blliti, pob^IiU, o- 
b^liti; oklaciti, okre^iti. 

aSe^e, f' kuja, kucka, psica. 

Btnt^'t, f. lag, logSia; — en, v. a, 
luSiti/ lugiijati } —faf , n. lainica, 
parionica. 

^euge, f. zavoj, sagib, prigib, pregib. 

a3(ug«en, v. ä. prignutl ; prikloniti $ 
sagnati, pognuti : (benrat^igen), sni- 
^ti, poniziti; (frAnfen, betrüben), 
razsalostlti, trapiti, mucitt; — 
fam, f. «iegfam; — img, f, prigi. 
banje; poklon; prignutje, priklo- 
njenje. 

Jöeu4e, f. kverga, herga; prl»t, mi- 
cina; modrica; — (ig, a4j. kver- 
gav, birgar. 

IBettnnt^{g«en, v. a. uznemirEti, ma- 
titi, smetati; muciti, nedat mira, 
pokoja} — ung, f. uznemlrlranj«, 
mutjenje> smetanje, nemir, nepo- 
koj. 

SSeurhtnben, v. a. dokazati, potver- 
diti, posy^dociti (pismeno). 

beurlaubten, v. a. odpustiti, odpra- 
▼itf koga; {If^ ~, V. r. oproatiti 
se s kim ; razastati se; — ter, tm. 
privremeni odpuStenik; — ^ung, f, 
odpust; oprottaj; razstanak; (). 
%. eines ^clbaten), priyrlmeno 
odpuStenje. 

jSBeurtbei(«en, v. a. suditi} razsoditi, 
prosuditl ; protresti ; — er, m. 8u- 
dac; razsndnik; protresalac} — 
ung, f. sud ; razsuda, protres } — 
ung«fraft, f. sud, razsod , razsad- 
noRt. 



dby Google 



Seute 



-« 153 &- 



d9etDaffern 



fBtttk, f. pUn, pljacka, odor, robje-, 
08adtvcQ) , na^ye ; (^imenfloif), 
ternka, kosnica» uliSte. 

ScuteC m. kesa, moinja, tobolac ; si- 
to, vijaca (mlinarska) ; — förmig, 
a^. moaojast» kesast, po put 
BOtDJe; — fammer, f. bra«nara, 
nnenica (soba) } — !a<len, m. glja- 
lo, sijatnica; — mcifc, f. TÖrsta 
od scoice (ptica); treskavica. 

9ciie(B, 0. a. tresti, dermati. 

Scurfprrrndc, ^ vlasulja s moinjoin, 
■Ofnjata. baroka. 

iScBlelrate, f. ^eiitelt^ier, n. didelf 

i8ettt(If(^of , 91. zaklop od kes« ; — 
f^neiber, m. kradikesa, rjükeaa; 
— fd^netberct, f. lupeitro, kesorl* 
xanje, — ^eb, «. sito-, — tu<^, n. 
BtniDa od Sita. 

Sotten, V. a. pleniti, robiti, ha- 
lati. 

Saitai«^aitc, f medorita soma; — 
— ^cnig, m. divjt med j — gtn8, m. 
■edoytn« (od diyjih p&Iab). 

dotier, m. kesar; rakayUar; — in, 
f, kesarica; rukayicarica. 

SÖttner, m. nadzornik od dlyjib 
pcelah. 

Se«d(fer>n, v. a. naseltti, napaeiti ; 
— ^ung, f. atanoynici, iitelji, puk, 
Ijudstyo, stanovni^tvo, iiteljstyo; 
— vnglvet^&ltnif , n. razm^r stanoy- 
■ictya. 

ScM((m&Attg«en, v. a. opunoylastiti» 
opanoffio^iti ; (ermächtigen) , oyla- 
■titi, poylaktiti; — er, m. puno- 
Tlastitelj; — te, m. panorlastnik, 
paoomo^nik; poküsar, poslanik ; 
— ■"9» f* opunovlastjenje, opnno- 
»ocenje; punoylastje; poylastenje; 
— ^nng<« , opunoviastni , opano- 
»o^ni. 

39rBcr, ade. prie, pria. 



Sevormnnben, v. a. tutora, zayetalka 

dati, dayati; v, n. biti koma ta- 

tor, zakrilnik. 
a^evcrred^t^en, — igen, v. a. dati, da- 

vatl prednoat; — igunglirief, m. 

privilegija, prednoat. 
aScoorfte^cn, v. n. (oMiegen), duJuin 

biti; (erwarten), izgledati, ^ekati, 

pribliiayati se, ici, nastajati; — b, 

adj. baduöi, dosastan, dojdodi. 
©eiocrt^il-en, r. a. pr^yariti, zakl- 

nnti» obmanati, omesti ; — ung, f, 

preyarenje, preyara, zakid, obroa- 

oa; iteta, kyar, Skoda. 
i8et>ort^un, ©. a. prete^i, preticati. 
äSevorjugcn, v. a. Semanben, dati 

kerne prednost. 
S9e»a(^en, v. a. cayati, strasiti, 

bditi nad cim. 
^etoac^t^n, v. n. obrasti, zarasti. 
Sdemadjnng, f. ^uvanje , straienje; 

straza, bdjnje. 
$eU)affn«en. v. a. obornzati, orulati; 

— ung, f. oruzanje, oboruianje. 
93en>a^re, interj. nedaj bog, saeuyaj 

boze, nipoSto, nikako, da kako! 
f&ma^xtn, V. a. cuyati, sacuyati, 

braniti, hraniti. 
$en>&^ren, v. a. uzistiniti, dokazati, 

potyerditi; fic^ — , v. r. uzistini- 

ti se, potyerditi se. 
SSewal^rer, m. iayar, strazar. 
,$eu>a^rl^eiten, f. ^ew&l^ren fl(^. 
^eio&^rt, adj. iskuSen, stanoyit, i- 

stinit. 
^etoa^rttng, f. sahrana, 2uynja, 6u- 

yanje; — dmittel, n. iuyalo. 
aSewanbert, adj. v^»t, izkuaan, yi5an. 
ItBetoanbt, adj. bei fo bewonbten Um« 

fl&nben, buduc atyar takova, bu- 

du6 da se atyar ima tako } — nif^ 

f. okolnost, stanje, stall». 
a9ewSffer«n, r. a. nakyasiti, okyasiti» 

mociti, politi, polijati ; nayodniti» 



dby Google 



':ötmQm\i»Ui -^ 154 

vodniti; — ung, f. poliyanje; na- 
vodnjenje; — ungianflalt, f. navo- 
dionica. 

a3en>egemue!e( , m. kretnik» gibnik 
(miSic). 

SÖttotQ'tn, V. a. ganuti ; maknuti \ 
gibati, micati ; podbosti, potaknuti, 
nanukati} taknuti, dirnuti (u ser- 
ce); fi(i(> — , V. r. ganuti se, ma- 
knuti se, kretati se; flc^ ^um 9)Ht' 
leib — laffen, smilovati se, smi- 
liti se; — cnb, adj. giban, kretan ; 
' ganjir, taknjiv, diran; — flvunb, 
m. uzrok; — Ii(^, adj. pomican, 
pokretan ; gibiv, roaknjiy ; okre- 
tan ; — ed Qbui, pokretno dobro ; 
(rü^renb), ganjiv, taknjiv, diran; 
— tic^fcit f' pomicnost, gibivost, 
maknjivost, okretnost; fig. ne- 
stalnost, v^trenost; — ntttz, m. 
. gibnik, kretnik (nerv) ; — t, adj. 
ganjen» ganüt, taknjen, smilovan, 
dirnüt, tronüt; — ung, f. kreta- 
nje, niicanje, gibanje; (bet Setbctt' 
fd^aften) , uzbudjenje , kolebanje, 
strastih, duttfvno ganutje ; (^tt' 
trieb), gibalo, nagon; (tSufru^r), 
kolebanje, micanje, buna, smut- 
njaj — unggf&^igfeit, f. kretnost, 
gibnost; — ung^gefe^, n. zakon od 
kretanja, od gibanja; — ung*!raft, 
f. kretnost ; kretalo ; — ungdurfa« 
cf)e, f. — uhg«grunb, m. gibalo, 
uzrok, nagon. 

IBnoe^ren, v. a. oruxati, oboruzati. 

S9(tt>eiben, v. a. ieniti, ozeniti. 

^ttotintn, V. a. plakati, oplakati, 
oplakivatl» cviloti, zaiiti; naricati, 
narikovati ; — «njürbig , adj. tu- 
zan, jadan, placan, ne^oljan , po- 
zaijenja vr^dan. 

S9ett)el8, in. dokaz, dovod; — (in 
Bufamm.) dokazni } — artife(, m. 
— (lütfc, n. pl. doyodi, dokazi. 



Sciperf^entgcn 

pisma sv^docanstvena ; — Bar, f. 

äSetocilltc^; — bocument, n. dokaz- 

nica. 
SSetveifen, v. a. dokazati; pokazati; 

posv^dociti, potverditi. 
f&tX0t[9\fH)X'tx, m. dokaziralac; — 

ung, dokaz, dokazanje, dokazi- 

vanje. 
S3en)et««grunb, m. {SÖttotÜiffum , . n.) 

dokaz» raziog, uzrok ; — (i^ , adj. 

»lokazljiv ; — mittet , n. sredstvo 

dokazno, dokaz. dovod ; — fc^rift, 

f. dokaz; — t^um, n. dokazstvo. 
JBemeifung, /. f. SBewei«. 
äSetDcipen, v. a. b^liti, pobeliti, obe- 

liti. 
S3ett>enben, v. a. e« bafcci — lajfcti, 

zadovoljiti se s tini, dosta biti; 

ostaviti pri tom; e^ fod babei 

fein — l^abcn, neka ostane tal^o, 

pri tom. 
^cnerb, vi. trazenje, trazba ; posao, 

zabara; tooA ^ajl bu ^ier für ein 

— ? »to traii» ovdi?; f!c^ einen 

— machen, traziti izgovor kakor; 
— en, fic^, ». r. (um etwa«), sna- 
biti, traziti, iskati, pitati« prositi, 
iei, teziti za cim; (um ein grauen« 
jimmer), snubiti, prositi devojka; 
— er, m. prosilac, traiilac, sna- 
bok; — ung, f. trazenje, trazba, 
Iskanje, pitanje; prositba, snub- 
Ijenje ; — ung«fri^, f. rok za tra- 
zenje. 

^evoerf'en, v. a. bacati, hitati (na 
•to) i eine SBanb mit iloT! — , po- 
zbukati »d; mit it^m — , oble- 
piti blatom; — ung, f. zbukanje, 
lepljenje ; bacanje, hitanje. 

^n>erf{)eUig«en, v. a. izpuniti, ov^- 
siti, opraviti, obaviti, uciniti» u 
d^Io postaviti; — ung, f. izpu- 
njenje, overäenje, uctnjenje, oprar- 
Ijenje, postavijeoje u d^lo. 



dby Google 



»ctoerftfatigcn 



-^ 153 g>- 



»caeigcn 



Scvrrftf ätidcn , v. a. delom doka- 

xati. 
«wettcifnm, fiil^, v. r. f. aBctteifcrn. 
Scttm^fen, f. SBi(^fen. 
SODi^eln, e. a. omotati, zamotatl, 

orfti« zaviti. 
SenUtig-cn, v. a. dopustiti, dozyo- 

liU •, priroliti, dati, pod«1iti; — 

n^ f, dopiutenje, dozvoljenje; 

prirdjeaj«, odobrenje, pod^ljenje, 

vdrljeDJ«. 
Sewiflfcimn'Cii, v. a. primiti, doce- 

iati; pozdrariti; — mtng, f. do- 

eek, pricekt poxdrar ; docekai\je \ 

pozdnrljenje. 
SODÖninnm, v. a. jaukati, plakati, 

naricati (za kirn). 
SctshiMti, 9. a. omotati, poviti, za- 

riti, zamotati. 
SdDtrf'bar, acf;. opravljiv -, ucinjiv ; 

— en, V. a. opraviti, u^initi, izho- 

diti; DzrocitI, uzrokoTati; zado- 

biti, dobiti. 
fBtmxtfi'zn, r. a. gostiti> castiti, 

stovati-, — fc^aftcn, v. a. gospoda- 

riti ; — ung, f. cast, goStenje, 

gostba, »toT. 
Snvo^nbaT, adj. obitalan, pribiva- 

lao, za stanovat» za pribivat; — 

feit, f. obitaonost, stanoTljivost, 

pribivaonost. 
^tvo^il'eii, 9. a. stanovati, pribi- 

rati, obitavati; • — er, m. obitalac, 

frtbivalaG, stanovnik; — erin, f. 

pribhralica, obitalica-, — ung, f. 

obitavanje> stanovanje, pribivanje. 
9cn&tl»tn, V. a. oblaciti, naobla- 

citi ; (vettunfetn) , potamniti, po- 

«neiti; — t, a<0'. naoblacen ; obla- 

can ; tanan ; inracan. 
2B«Bimber«er, m. zam^rnik; — in, f. 

zamernica ; — n , v. a. euditi se, 

dirtti se, zamlrati ; — ndtDÜtbtg, 

üij. endnoTit, cadan, zameran ; — 



ung, f. cudo, ^adjei^e, zacudjenje, 
divljenje, udirljenje. 

SSetvupt, adj. znan, poznan, poznat ; 
fi(|) einer ®ac^e — fein, pamtiti 
•togod, s^tjati »e 5esa; fld^ feiner 
nid^t me^r — fein, blt Izvan ge- 
be; — toi, adj. izTan sebe, n 
nesvesti; — fein, n. du5a, sTJst» 
sav^st, dusernost. 

SSeja^I'en, v. a. platiti ; izplatiti ; 
namiriti, saroiriti; — er, m. plati-. 
telj, platilac; —in, f. platiteljka, 
platilica; — ung, f. platja; pla- 
tjenje, izplatjenje, platei, nami- 
rcnje. 

aScjÄ^mbar, adj. ukrotljlr ; — feit, f. 
ukrotljivost. 

^e)&:^m«en, v. a. (3!^iere), apitomiti, 
pripitomiti; krotiti; ukrotiti; feie 
^eibenfdjaften — , zauzdati, obuz- 
dati strasti, pohotnost; — er, m. 
ukrotnik, ukrotjtelj, krotilac. 

^eja^nen, o. a. zubiti, nazubiti. 

J8e§auber»n , v. a. ob^rati, z^caratf, 
zatraviti, ureci, obajati, obciniti ; 
— nb, tidj. obcaran, zatravan, o- 
bajan, uro^an; — t, adj. ob^aran, 
zacaran, zatravijen, obajan, ure- 
6en, obeinjen; — ung, f. obea- 
ranje, zatravijenje« urocl, «ba- 
janje. 

Sejäumen, f. Bäumen. 

^ej&unen. f. Umzäunen 

iBeje^jen, v. a. opUi, opojiti. 

Sejec^t, adj. pijan, opojen, olokan, 
opit. 

a3ejeic^n»en, r. a. zaMIjeziti} zna- 
menovati} naznaciti koga po ime- 
nu, poimence; hot^t reci ; opi- 
sati; — ung, f. znamenovanje , na- 
zna5enje ; biljeg> znamenje , znak ; 
opisanje, opis. 

S9ejeig»en, v. a. pokazati, ukazati, 
izkazati ; posvedociti , dokazati } 



dby Google 



SBcjci^cn 



-^ 156 g^ 



»ibct 



{t^ — , V. r. podnaSati se, po- 
stupati, ob^iti, pokazati se; — en, 
n. podnasanje, postupanje, obce 
nje; — ung, f, pokazanje, izka- 
zanje. 

ISejei^en, f. SScfc^ulbigen. 

iSSejeug^en, v. a. posvedociti, doka- 
aatl, potverditi ; — ung, f. posve- 
docenje; STedocanstyo » •▼edo^ba, 
dokaz} ^«ngöetb, m. potverdna 
prisega» zakletva. 

aSqic^tigen, f. SBcfc^uIbigen. 

SBtlitffii^, adj. uznosit» uznosan. 

Sßt^iti'tn, V. a. (ein S3ctt, @tü^t<K.)> 
pokriti> prern^i , obstörti; «Ine 
SSioIine mit @aiten — , navezati. 
napeti strune} ein ^aui — , pre- 
seliti se u ku^-a-, SBaaren "oon 
einem Orte — , kupo^ati, dobaviti, 
nabaviti , azimati robu odknda; 
bie ffllcffen — , pohadjatl, poUziti 
sajme) mit Jlrieg — , zavojStiti, 
zaratith fic^ —^, v. r. auf etwa« 
— , ticati se, kücati, texiti, po- 
tezati se, odnositi se na »to; po- 
zivati se; — enb, adJ. fl(^ anf et- 
xoai — , ticaju^ se cesa, odnosan, 
odnosit, kücajud; — ung, f.. use- 
Ijenje ; kü^anje, odnoienje, odnos, 
teSenje; pogied, ozir, obzir; — 
— itngfibegriff, m. odnosni, odno- 
siti postig, dohit, ponjatje; — 
ungemeife, adv. doti^no, oduosno; 
po potrAi. 

SSejieten, v. a. kaniti, teiiti> smfrati, 
ciljati (na «to). 

)8eaiff<rn, v. a. izraziti , naxnaciti 
»to brojem. 

aSejinnen, f. ©erjinnen. 

^girf, «n. kotar} podlupan^a, srez, 
okolls^ krag, okrug, okrulje. 

aSejirfen, f. aSegrangen. 

SdtiixU', adj. okruzni, kotarski, srez- 
^^i —geritzt, n. okruzni sud ; — 



infaf , m. kotaranin , srezki Si« 
telj. 

aScjear, SSe^oarfletn, m. bezuar (ka- 
men). 

©ejoatbod, m. bezuar (jarac). 

iBcjpgener (eine« ÄBecfifel«), m. (t.) te- 
zovnlk. 

©ejüc^jtigen, f. Bcfc^iUbfgen. 

fQtiudtxn, V, a. posati, osladit sece> 
rem, cukrom. 

aSejug, m, ogied, pogied, obzir; 
(@atten), strune, zice (od instra- 
menta muzikalnoga) *, (UeBerjug), 
navlaka; — eine« (Sinfommen«, 
dizanje, potezanje ; ((5in!ommen), 
dohodak } — einer SBaare, nabava, 
uziroanje robe (putem prometa). 

JBejügtic^, adU. dotlcnii — adv. ra- 
di (kakve stvari), u obziru. 

aSejug«« , (in Bufamm.) doticni ; — 
note, f. nabavnica, — berechtigter, 
m. koji ima pr«vo nabavljatl, do- 
bivati Sto; — titel, m. naslov po- 
tezanja, dobivanja. 

a3e)tt>a(fen, v. a. »tipatl, ostipati, o- 
itinuti. 

fStiXBtdtn, V. a. obiti, udarltt caWi- 
6e', fig. hot^ti, kaniti, teziti. na- 
misliti, nameravati. 

a9ejtt)eife(n, v. o. dvojiti, sumnjiti, 
suronjati. 

a3ejn)ing«bar, f. SBejtoingUc^ ; — en, t». a. 
predobiti, pobfditi, nadviadati, nad- 
jaciti, preobladati, pokoriti } — er, 
vn. pobeditelj, dobitnik; — ^\^, 
adj. pobediT, predobljir; osvojir; 
—ung, f. pobttda, oblada, dobit; 
pobJdjenJe, obladanje, dobitje. 

aSianco, «. b^Io-, etwa« in — (äffen, 
ostaviti 5to na belu. 

Sibef, f. syeto pismo, biblia; — au«« 
gäbe, f. izdanje svetoga pisma; 
— au«leger, m. tuma^nik, tumael- 
telj svetoga pisma} — au«If9Uiig, 



Jiyiiiztid 



by Google 



f. tumacenje svetoga pisma ; — 
aui^pTUd^, m. rec, osuda svetoga 
pisma; — fefl, adj. v5«t pismu 
svetonra, tko se razumie u bl- 
blin; — mftfig, adj. shodan, skla- 
dan, podoban pismu svetomu; — 
adv. polag pisma, po pisma sve- 
toffi; —werf, n. sveto pismo s 
pTotomacenjem. 
SKÄct, m. dabar (zver) j — batg, m. 
kou od dabra; — bau, lu. dabrov- 
ska sgrada ; — fett, f. iBiberbatg ; — 
$äi, n. dabrorina (Ilk); — l^aar, 
«. diaka od dabra; — l^unb, m. 
dabrar (pas) ; — ^ut, m. klobuk, 
* »ir, skriljak od dabra; — i^Qtt, 
m, dabrar (lovac); — Jagb, f. lov 
dabrorah ; — nc§, «. mreia za lo- 
▼it dabrove; — f(ij>n>anj, m. rep 
od dabra. 
Siblii^t^ff, f. biblioteka, knjl£nica, 
knjigosbrana ; — ar, m. bibltotekar, 
eavar od knjiznice. 
9{blif(^, adj. biblicki; polag sveto- 
ga pisma. 
f^äti, m. a3i(fe, f. pik, ternokop, 

badak ; -^^anit, f. kaciga. 
^äau V. a. kljucati, kljuvatt; (von 
etdnim^en), seöi, deljati, kljesati, 
tesati. 
lieber, adj. po«ten, dobar, castan, 
vredan; — adv. posteno, vredno, 
^too ; — ^cit, — feit , f. postenje, 
pnvodusnost , dobrota ; ' — mann, 
». corek poStea , vredan , dobar ; 
—männifc^, adv. poSteno, vredno; 
—flmi, m. poStenje, dobrota; — 
tc«b, n. zena poätena, vredna. 
Stege, f. sagib, prigib. 
Sie^efatt, wi. padex (u slovnlci). 
«iegefn, f. SüfleTn. 
9k%cmü9Ut, m. prigibnik, sagibnik 

(mUi«). 
Siegten, v. a. prignoti, sagnati, po- 



157 &- 



»ier 



gnuti ; savitl, prlviti; poniziti, sni- 
zitl; fl(^ — , r. r. priviti se, u- 
viti se, sgerbiti s«; ijier biegt fl^ 
ber SSkg rec^«, ovd< se put na 
desno kretje, obratja; — fam, atU. 
gibak; ((enffam), pokoran, poslu- 
•an; — famfeit, f. gibkost; pokor- 
nost, posluinost; — ung, f. pri- 
gib, prigibanje, sagib, sagibanje} 
savijanje, uvijanje; — eine« Blu» 
fed, okuka od rcke. 

aSienc, f. piela. 

«icnen-arjenel, f. pccli9Jl Uk, Uk za 
pcele; — bau, m. — ju(||t, f. pcelo- 
vodstvo, hranjenje, gojenje pce- 
Iah; — bäum, «i. klen (denro). 
Jcer campestre L.; — beute, jf. 
koinica, uliSte, ternka ; — ^broD, n. 
voStine, f. pl. ; — ^buc^ , n. pcela- 
rica (knjiga); — flug, m. roj pce- 
lah; broj ko«nicah; — freffer, — 
tDotf, m. pcelar, zuna (ptica), 
ßferops apiaster L. ; — ^aube, — 
fa^)}e, f. kapa p^elarska; — ^au8, 
n. p^elinjak, uljanik; — fbnig, m. 
— fönigtn, f. — weifer, m. mati- 
ca; — forb, m. koSnica, uliste, 
ternka; — fraut, »i. p^elarica, 
pcelinjak, maticnjak (trava), JUe- 
lissa ofßcinal. L.; — fünft, f. pce- 
larstvo, pcelovodstvo ; — Ißc^tcin, 
«. (.»ienengeKe; — re^t, «. pcelar- 
stvo, pcelarsko pravo; — fd^warm, 
m.roj; — ftjec^t, f. SSienenfreffer ; — 
fla(^el, m. zalac, iaoka; — |loi, f. 
iBienenforbj — »ater, — »&rter,m. pce- 
lar, nastojnik od pcelah; — Wabe, 
f. sat od meda; — voaVb, m. »uma, 
lug, dubrava za p5ele; — Wolf, f. 
aSienenfreffer ; — jeHe,^. ku^ica (u sa- 
tu od meda); — ^jud^t, f, f. SBie* 
nenbau. 

SBienlein, aSIcnd^cn, n. p^elica. 

S3i«r, n. pivo, piva; — auffc^Iag, m. 

Digitized byCjOOQlC 



»icfhnUc^ -<3 158 

pridayak na pivo, f. ä3ierfieucr j — 
ban!, /. pivarnica; — bottic^, tn. 
pivni badanj j — brauer, m. pivar, 
pivovar; — braucrct, f. pivarstvo ; 
pivarnica, pivovarnicaf pivara ; — 
efftg, m. ocat» kyasina od piva}- 
— \af, n. bedka, piyno bure, 
ba^va za pivo ; — fiebler, m. na- 
drigusla; — flafc^e , f. ploska za 
pivo, pivna boca; — g&f^t, m. 
p^na od piva-, — gaj!, m. gost pi- 
varski; pivopija; — gelb, n. napoj- 
nica, darak na pivoj — ^au8, n. 
pivarnica^ pivara j — ^<fen, f. kvas, 
droidje od piva; — fanne, f. bu 
kara pivna; , — farren, — wagen, 
m. kola pivarska; — fetter, m. pl- 
vnica za pivo; — f«fF«t, m. pivar- 
skl, pivovarski koto; — frang, — 
fege(, m. cimer piyarski; — frug, 
m. pivnl verc ; — maf , n. pivar- 
6ka mera; — raufc^, m. pijanost, 
mamurnost od piva; — fciufcr, m, 
pivopija; — fc^anf, m, prodavanje, 
tocenje piva, pivara; — fc^enf, — 
toittb^ m. pivar, kercmar od piva; 
— f^enfe, /. pivarnica, kercma od 
piva ; — fc^Ub, f. SSicrfranj ; — 
fc^Iauc^, m. pivna mosina ; — fle« 
ber, f. ^Bierbrauer; — fcf^rötcr, m. 
tezak (koi postavlja u pivnicu pi- 
vo) ; — jleuer, f. pivarina ; danak, 
carina od piva; — fu^pe, f. juha, 
corba od piva; — trinfer, «a. pi- 
vopija; — io^}fer, m. konobar (pi- 
varski) ; — jei4)en), f. »ierfranj ; — 
gloang, m. samoprodaja pivarska; 
(t.) nametanje piva. 

a3ie{)mUc^, /*. kuljada, mlezivo (pervo 
mleko od krave kad se oteli). 

iSieten, v. a. nuditi, ponudiii, obe- 
^ati; bie ^anb — , dati, podati 
Tuku, pomoiSi; einem einen guten 
SKprgen >c. — , naxvati dobro ju- 



&- ^iheronbeter 

tro; eine SBaare gu ^cd^ — , dra* 

go, hkupo cjnitt robu kojo} einem 

bic @pit^e — , opreti se komu. 
iBie^, m. (gem.) sisa, dojka. 
^igam'ie, f. dvoienstvo, dvosenje ; 

— ifd^, adj. dvoien. 
ilBigott , adJ. bogomoljac » licumi- 

rac. 
S3i(anj, f. (t.) sominj, zakljucni ra- 

CUR; — irung, f. sominjanje. 
^Uct^maud, f. pub, piiha6> orasar 

(zver), Myoxus giis L. 
Söiih, n. ßgura, kip, podoba, prili- 

ka, slika, obraz, ikona; ($erfon, 

@a(^e), osoba, stvar. 
iSi(b-en, v. cu napraviti, naciniti; 

urediti, zaroetnuti, zaveröi; utvo- 

riti, tvoriti, d«ljati, udjljati; sli- 

kovati, obrazovati; — enb, adj, 
stvaraju^, tvorec, tvoran, obrazo- 

van; — c Jlünftf, um^tnostl tvor« 

ne, obrazovne. 
^ilber^anbeter, m. ikonoklAigalac, ki- 
poklanjalac, ikonopoklonik ; — ^bc« 
fc^reiber, m. kipopisac; — bef(^rei' 
bung, f. kipopisje; — bibet, f, bi- 
blia, sveto pismo s kipovi ; — 
blenbe, f. uloxnica; — buc(^, «. 
knjiga s kipovi; — cabinet, n. ki- 
poshrana, kabinet, sbirka od ki- 
pah; — beuter, m. kiposlovac; — 
beutung, f, kiposlovje; — bienfi, m. 
ikonopokionstvo ; — gutteric, f. ga- 
leria od kipovah ; — feint, f. SSiXbcr« 
jiürmcr ; — ^anbcl , m, tergovina » 
kipovi, od kipah; — ^&nbUr, m. 
tirgovac 8 kipi, prodavalac od 
kipab; — fram, —laben, m. da- 
can, Btacun od kipab ; — ^(rSmer, 
m. kipot^rxac, prodavalac od ki* 
pah ; kiponota ; — f unbe, f. kipo- 
filovj»; — le^re, f. äSilberbeutung» 
— maier, m. (befonter« »on ^etiigcK 
äSUbem), ikonopisac 



dby Google 



ISUbcTn 



-fl 159 &- 



ä9tnbef($Iüffc( 



Stfbcrn, V. n. premetati, razgledati 
ikone, kipe u kojizi. 

Sßiitn'Xa^mtttf m. okvir; — reic^, cd/. 
kipoTit, pan figorab; — \aat, m. 
sala, drorana od kipah ; — fatnm« 
lung, f. sbirka od kipah -, — fc^rift, 
/. bieroglifi. kipopis; — Spxa6)t, f. 
kipoToi jezik ; — fiu^t, m. podnoS- 
je od kipa; — flövmer, m. ikono- 
bonc, kipoborac, — jlürmerel, f. 
ikoaoborstvo, kipoborstro; — vct« 
c^, — vtxtbmnQ, f. ä3iU<ranbeter, 
—^knft ; — werf, n. figure , klpo- 
ri, ikone. 

Säbgicier, «i. kipoUyac; — ei, f. ki- 
polcTJ«; kipoUvarnica. 

Sib^UCT, m. kipotvorac, slikodelja; 
— ci, — funjl, f. kipotvoretro, bH- 
kod^Ije. 

fßÜiiliä), adj. obrazovan, aprili^en, 
slikoraD, kipovan, utvoren; — 
adv. u figuri, a kipu, u prilicl ; 
— feit, f. kipoynost» obrazoynost. 

^Kümct, f. iSiit^auev. 

StlbBtf, n, figora, kip, ikona; slika, 
prilika, obraz. 

Stb)f&nfe, f. statua, stop. 

45i(bf(^öii, adJ. krasan, reoma lep, 
divan. 

Silbfette, f. glava (na norcu). 

Sibvn^ f. naprayljenje, nacinjenje } 
otrorenje, ud^Ijanje; uredjenje, za- 
metnatje ; izobraxenje, odgojenje, 
edhraojenje, obrazo vanost-, — Sfraft, 
f. tvorna, obrazovna sila. 
SdkiecTf, n. slikotvorina. 
^, f. bila (zakoni predlog u In- 
glezkoj). 

SiUc, f. lopU (od biljara). 

SiUatb, n. biljar; — f^ieten , bilja- 
riti Be, igrati se biljara; — tren, 
t. n. biljariti se; — fpiel, n. bi- 
Ijar, biljarenje} — f^ielev, m. bl- 
Ijaraik^ igra^Üjara; — -^0<f, m. 



Stap (od biljara)} — jimmer, n. 
biljarnica. 

^iUet, M. biljet, pisamce, pismance, 
cedalja. 

adj. prav, pravedan» prari- 
can -j vrldan » pristojan , shodan, 
prili^an, um^ren, jeftin ; toai re(^t 
unb — tfi, Sto je pravo i pra- 
viino. 

ä3t(lig, — ermafen, ado. po prardi, 
po pravici, po pravoj pravici; — 
en, r. a. odobriti, pohvaliti, pri- 
miti za dobro; — er, m. odobri- 
telj, odobravalac} — erroeife, adv. 
po pravi^nösti ; — !cit, f. pravica, 
prcyda> sbodnosti; jeftinoöa, pri- 
li^nost, amlrenost (c^ne); — ung, 
f. odobrenje, odobrayanje. 

SiUion, f. biliun. 

«itfe, f. f. «itfenfraut. 

^Ufenfraut, n. bunika, mantlm^nat 
(traya); — bl, n. bunikovo ulje ; 
— pfia^tt, n. fluStar, meiern, obüz 
bunikov} — famen, m. bunikoyo 
Seme. 

Bill, m. gljiva. 

Sitnfen, v.a. terti, ribati ployuocem 
kamenom. 

Sßimifitin, m. ployuöac (kamen). 

äStnbbatfen, m. glayna greda. 

aSinbart, f. bradya. 

iStnbe, /. zayoj, yerpcaj gyeza; o- 
vratak; yeo, poculica; pojas (yoj- 
nieki); — meffer, n. no2 bac- 
yarski. 

93inb«en, v. a. yezati; gyezati; po- 
yezati; priyezati*, ein 8af — , o- 
bru^ati, nabit obruce na ba^yu j 
er ijl an bie ©efe^e gcbunben, pod- 
y^rien je zakonima} fi(^ — ■, v. r. 
an etwa« — , dirlati «e cega ; — 
er, w. vexalac, yeza^; ba^yar, 
piotar. 

aSinbtft^Iüffer, m. klju« svet. Petra. 



Digitized 



by Google 



Sinbeoort, it. (in Uv <^pva6^Uf^vt) , 
vezDik. 

S9ilibe)ei(^<n, n. vezac , znamenje, 
eerknjica od sjedinjenja. 

aBinbfaben, m. kanap, «paga ) — rotte, 
f. klupko kanapa. 

SBmbung, f. vezanje, syezanje, prive- 
zanjej vez; fig. deriaostvo , duz- 
nost. 

SBiabweibc, f. iukva (d^rvo), s^lix 
vitellina L. 

^tngetfraut, n, stir (trava), Mercu- 
rialis L. 

binnen, prp. za, a, do; — ^cute 
unb morgen, do sutra. 

ä9innen'bei^, m. unutarnji nasap; — 
gen>Affer, n. vode odkopna} — »er- 
te^V, m. medjuzemki promet» — 
loVif m. medjuzemska carina. 

SBinom, n. dvoud ; — ifc^, adj. dvoud. 

SBinfe, f. sit, sita-, rogoz-, — nmatte, 
f. hasara, stura, rogoxina> rogoia. 

SBinflg, atij. sitovit ; rogozovit. 

ÜBiogr£U)l^ , m. iivotopisac ; — ir, f. 
ziTotopisje} — ifc^, adj. zivotopi- 
san. 

SBiquabrat, m. dvoJetyerka; — ifc^, 
adj. dvocetveran. 

9Bir!e, f. briza (dirvo). 

S3irfen; adj. brezov} — l^rtj, n. bre- 
zovina; — meter, m. kupa, eaSa 
brezova; — ^rlnbe, f. brizora kora; 
— faft, m. buza brizoya, sok bre- 
zov ; — fc^jwamm , m. rebzova 
gljiva, guba, trud brezov; — jlat), 
— ftßd, m. brezovac , br^zovaca j 
— »alb, — ^^ain, tk, br^zik; — 
»äffet, «. f. a3lr!enfaft. 

äBirf^al^n, m. mali teitib. 

^trfltng, f. S3irEenf(^n>amm. 

SBim, f. kmSka (vo6e) j — 1)axm, m. 
kroska (dirvo) ; — b&iimen , adj. 
kraSkov; — bauml^otj, n. kruSko- 
vinaj — efflg, m. ocat, kvasina 



160 ^ f&iitffum 

, kruskova; — fßrmtg, adj. kruskast; 
— mofi, — »ein , m. kruikovac» 
kratkovaca» vino od krutakah. 

«irole, «Irolf, f. (SolbamfeL 

aSirfc^, /. lov (8 puSkom); — ^u(>»€r, 
n. barut, prah za lov} — rol^r, n. 
puska lovica. 

Bit, prp, do; — adv. dok» dokl^. 

^ifarn, m. mosak; — o^fel, m. jaba- 
ka moskatnica; — ^od, m. f. Sßi* 
famt^ier; — H6^\t, f. kuUa, ska- 
tula od moSka; — ^bufter, m. giz- 
delin; — ente , f. patka, plovka> 
raca moSkatna; — färben, — farbig, 
adj. moikatan-, — !a^e, f. f. 3i* 
betb!a(^e; — !om, «. moSkatao 
zemje; — fugejtd^en, n. moskatno 
zerno ; — ratte , f. moskatni Ita- 
kor; — rofc, f. moikatna ruia ; — 
t^ier, n. — jiege, f. mo2ak (zver). 

iBif^of, m. biskup; (©etrAnf) pitje» 
napitak od narance. 

S3if^5fli(^, adj biskupskl; biskupev. 

iBifc^ofd'amt , n. biskupia, 2a8t bi- 
skupska; — tfut, m. — mü^e» f. 
mitra; — !reuj, n. biskupski krii ; 
— mantet, m. plaSt; — ftab, m. 
kaema» pasterski ütap; — t^unt, f. 
^idtbum ; - ȟrbe, f. biskapia^ 
cast biskupska. 

Sid^er, adv. dosele, dosad ; dovlf, 
do ovdi; — ig, adj. dosadaaji, 
dosadainji. 

$i0mut^, f. SGßt^mut^. 

^ifon, f. Sluero^«. 

ä3if, m. uj^dina; uj^danje. 

^ific^en, n. komadi^, zaiogajj (M»c« 
nig), malo, otogaj. 

Riffen, m zaiogaj, komad, kus; et 
gibt l^ier fc^mate — , ovdS se tan- 
ko j«de; — »cife, adv. komad p* 
komad. 

«iffig, f. »eipig. 

^Utfum, n. biskopU. 



dby Google 



fBÜtotiitn 



-9 161 e>- 



aB(af 



ßiifttiUn, ade. kadkad, kadSto, ni- 
gda i n^gda, drugda. 

$ttt« (in 3ufaimn.), molbeni, üto se 
tiee molbe. 

fßrä't, f. molba^ proSnja, prosba, 
prositba; — tti, r. a. moliti, pro- 
siti, pitati; tVMXi JU SJ^tttag — , 
pezrati koga na obed. 

Sittti, adj. gorak, iuhak, terpak; 
(trWtcrt), s^rdit, Ijut, jedan; (bei* 
fok im Sieben), bocijiv, j^dak; — 
üor, n. gorko, £uhko pivo, — 
M\t, adj. jako, reoma zIoban> s^r- 
i% Ijttt, j^dan ; — bijlet f. bla««ni 
ekalj (trava)*, — falt, adj. veoma. 
Tele stBden, cicovit; — feit, f. 
gorkost, gOTcina, gorko^a, zuhkost ; 
fig- serditost> Ijutost; — li(||, adj» 
gorak, Ijat) — adv. gorko, Ijuto^ 
— falj, «. gorka sol-, — fü§, «. 
razhodnik, gorkoslad (rastje)} — 
loaff er, n. gorka voda (rtidokopna) ; 
— weiti, m. pelinkovac (vino). 

Sitt'fro^ne , /. molba, möba ; — lei« 
^B, 11. molbena posuda; — (i(^, 
— »eife, adv. na prosnja , molbu, 
prosee, molec, prositbeno ; — fc^vift, 
f. molbenica , prositba, prosnja, 
prosba-, — {ietter, m. prositelj, mo- 
litelj, molllac; — »eife, adj. etwaS 
erholten, molbom itogod dobiti, 
izmoliti. 

Stai^'fetb, n. ravan, ravnina, ravni- 
ca, poljana; — frofl, m. suha zi- 
ma. 

SIa!ft)C^ , m. 8ipa (riba). 

«Ujfen, f. aSetten. 

Sl&^'tn, V, a. naduti, nadimati, na- 
pnlwati; ftc^ — , v. r. nadimati 
M, napuhtyati 8e> diciti se» oho- 
Uti se, ponostti se; — enb, adj. 
nadutan} — ung, f. — ^ungcn, pl. 
nadatba, vetrovi. 

Stau!, adj. bei» Mo; eist; sjajan. 



blistajnd; gol, nag; et ifl — , oa 
nema ni krajcare. 

33(anfcr, in. putkarac; — n, v. «. 
poikarati se, popuSkatI se. 

i93(an!ett, n. bellca, eist! list. 

ä3(&rren, r. n. derati se, kri&iti. 

ä3(&6ct)en, n. mehuri^, mala betika. 

äSlafe, /. mehur, beSika; priSt, mo- 
zol (na ruci); bozurak, p^nica (na 
vodi) ; — jum ^ef^iCtiren, kazan, 
kotao, lambik; — batg, m. m^ 
meSina (puha6a); — infhnttnent, «. 
sopila, svirala, pohaci instrume- 
nat, oradje. 

Slajjen, v. a. puhati, davatl; bie 
S^rcm^ete — , trubiti u trabiju; 
ein 3n|)rument — , sopsti, igrati, 
STirati. 

f8ia\tn'i>anm, m. pucalina, mebun^> 
Tina, zuta bagrena (d^r^o), Colu- 
tea arborescens L. ; — bnt(^, tu. 
betikokila} — griin, n. pasjakovo 
zelenilo ; pasjakovina (dervo)» 
Rhamnus catharticus L. ; — |al8, 
m. vrat od beSiko; — l^ut, m. ka- 
pa, napa od lamblka, kazana \ — 
nup, f. $im))emufi — t'flafter, «. 
prittnik, meiern priStovlacni ; — 
flein, m. kamen (u m^huru) ; — 
jlrauc^, f. a3(afcntKium ; — jie^enb, 
adj. priUovIa^an, beSikoyla^. 

99la[er, m. sopac, syirac. 

93(aferü^r, «. puäica, pubaljka. 

^lafic^t, adj. mehurast, beSi^ast. 

S3rajlg, adj. m^huran } opriSten. 

aSJafott, m. g^rb, arma ; — iren, ». a, 
malati, pengati (cimere vlasteo- 
ske); tumacitl znamenja po gir- 
bih} — ir!unft, f. girboslovje; — 
i|l, m. girboslovac. 

SStaf, adj. blW; —trau, adj. bledo- 
modar; — getb, adj. bIWoJut; -— 
grün, adj. bledozelen; — tot|, adj* 
bledocerven. 

11 



dby Google 



©Wffc 

feWffe, f. bUdost; — am «Pfcrbe, 
lisa; ein $ferb mit einet —, konj 
' lisitst, cvetast, lisac. 

sarka» liska (ptica), Fulica atra 
Linn. 

Statt, n. («on säumen unfc 5ßa))ier), 
' llst, liska; SWtter »on Satimen), 

' listje; — »Ott 5ßa^)icr, listi, listo- 
vi; — eine« Jlifcfeeö, daska od ter- 
peze; — einer ©äge, plla, teste- 
ra; ba« — ^at ftc^ getoenbet, pro- 
menila se sre<5a; bie ßffentti(feen 
Stattet, novliie, javni listovi-, jlc^ 
lein Statt Der ben 2Munb nc'^men, 
smiono, odperto govoriti ; — ä^n* 

' lid), «</;, listast, Hstu spodoban, 
sliuan, naiik na list. 

Statten , v. a. obratl, brati listje, 
komiti, okomiti. 

Sfatter , f. prist, mozol, cir ; bie 
Stattern, koze, kozice, ospe, o- 

' spiee, boginje-, eingeimpfte — , u 

' cepIjeAe koze. 

Slätler-bringenb, adj. listorodan -, — 
gebacfcne«, «. pita; — gotb, f. 
StattgctD -, — ig, adj. listat, listan> 
lisnat ; — (06, adj. bez listja, bez- 
listan; — magen , m. knjizavac, 
tretji £eludac u xivine prexiva- 
Jude. 

Slatter-matcric, f. — gift, w. ospeni 
otröv, otrov od kozicah ; — n, pl. 
f. koze, kozice, * boginje, ospe, o- 
spice. 

Stattern, ». o. premetati, prevratjati 
knjigu} ubirati, pobirati listje; 
^4 — , f. r. listati, prolistati, 
cepati se. 

Statternarbc, — gruBe, f. rupica, ja- 
mica «d kozah, boginjah; — nar« 
iig, adj. kozicay, boginjav, ospl- 
cav, hrapav 5 — eintm^jfung , f. 
cepljejije kozah. 



-^ 162 &- Ste^ 

Statter«f(^wamm, m. peSurka fglji. 
▼a)} •^— taba!, m. duhan u llsta ; 
-^teig, m. javka; — »elfe, adv. 
list po list, od lista do lista , na 
listöve. 

Statt^gotb, n. zlato ü listu, lisnato 
zlato; — ^^aut(^en, n. jezijac <u 
botanici) ; — taitS, f. uS, aSenac 
po>ertni; — ranb, m. krajy okra- 
jak od lista; -^fauger, m. baha^; 
— feite, f. strana, stranka na li- 
sta; — ^flt^er, n. srebro u lista ; 
— jlftrf, «. giävna greda; — Xotn* 
ber, m. listac, koi listove prevra- 
tja ; — »iiler , m. zayija6 (^ar^z- 
nik), Phalaena tortrix L. ; — 
jinn, n. kositer u listu. 

S(au, adj. modar, plavetan; : — , n, 

modro, modrlna, modrilo ; {^u« 

gig, adj. modrook, plavook ; — 
teere, f. ^eibelbeere. 

Staue, f. modrilo. 

Stauet, m. malj, bat ; pracak, prat- 
Ijaca. 

Stauen, v. n. modriti, pomodritl. 

Stauen, V. a. tuci, biti. 

StaU'farbe, f. modrina, modrilo. Car- 
ba modra; — farber, m. modrilac ; 
— l^olj , n. brasiliansko d^rvo ; 
— fel(|en, n. ceryenorepka (ptica). 

StauUc^, adj. roödrast, namodar. 

StaU'mafir, n. modrica; roasnica $ 
— mal^tig, adj. modar, modri^av ; 
niasnicay ; — meife, f. modra s^ni- 
ca, plavic ; — faure, f. praska ki- 
selina ; *— fc^immet , tn. ierar 
(konj); — f^>ec^t, m. berkljo^, pa- 
zavac (ptica); — llrum^f, m. gla- 
sonoSa; donosnik, kleyetnik; na- 
driknjiga (lena); — »affer, «. 
nebeska voda (akemü); "■ — jietner, 
m. bravenjak , borovnjak , cdrao- 
gaj (ptica). 

Ste^^, m. lim, pleh, lama; — abft^itt^ 



dby Google 



BUdtn 



^ 163 >• 



SCenben 



m. nstrilak od lima; '^baA, n. 
lanen krov, krov od lima ; — en, 
V. c (gem. fo vie( mit ja^Un), 
platMi; — ttn, adj. od lima, od 
pleha, od laroe, Jamen ; — fabnf , f, 
limovoica, fabrika od lima ; — 
Jammer , m. — \}h\tt, lamarnica, 
koraenica za kovat lim -, — I^anb' 
f(bn^, m. rukavicä gyozdena ; — 
XBSsR\t, f. taiiki novcirf, brakteat ; 
• -«er, f.'^tet^fc^iager; — fc^ete, f. 
skire kleparske ; — fc^tS^ft , — 
ft^mieb, m. klanfar, klepar ; — 
»aate, f. llmovina, roba klanfar- 
ska. 
-$(f(fen, V. a. kesiti se, ocirati se, 

kazati zabe. 
Mtt, n. olovo ; — ober, f. xica od o- 
lora (u rudah); — atfceit, f. olo- 
vDina? — arbeitet, m. olovar; — 
arfcnü, m. olovnati si^an*, — ar- 
tig, — i«i^t, adJ. olovnast; — arje» 
ntt, f. olovna lekaria ; — $aum, m. 
derro od olova, oloviio stabto. 
$(etben, v, n. ostati , ostanuti ; na- 
seliti se, nastaniti se; stanovati, 
obitarati-, trajati, postojati; im 
Ärtege — , poginati u vojsci-, bei 
etn>a8 — , derzati se cega ; — laf» 
fen, V. a. ostaviti ; ostaviti se, 
mahnutr se cega. 
?lei6cnb, adJ. stalan, postojati, tverd ; 
er ^at feine — e @tatte , nemote 
ostati na jednom mesta, on je ne- 
nirkovlc. 
9Uiä), ädj. blM ; — e, f. biMost, 
bledoca; b^llo, b^ljenje; — en, v. 
n. bl^diti, pohleditl J — r. a. be- 
liti, obeliti (platno) ; — et, m. 
belilac; —in, f. belilja ; — i(^)t, 
adj. nabIM, bIMkast; — ptai^, tn. 
bfltlo; — fti(^t, f. bleda bolest, 
nemo^ (u devojakah); — »anb, f. 
zid, pleter po£bakan. 



fBU'x^, f. d^verika (riba). Cyprinus 
brama L. 

^tei»ern, adj. od olota, olovan-, — 
etg, n. oIoToa ruda ; — fatfce, f. 
farba oloyna, od olova; — fat^ig, 
adj. olovan, färbe olovne ; — \t* 
bet, f. — fJift-, —gang, tn. f. — 
aber; — gießet, m. olovar, oIoto- 
Uvac ; — gieferei, f. olovärnica, o- 
lovolevarnica} — gtanj, m. najpro- 
Rtia olovna rada ; — gtätte , f. 
(Sl&tte; — grau, adj. siv kao olp- 
vo ; — gtube, f. olovna rudnica ; 
— ^^altig, adj. olovnat; — |ütte, f, 
olovarnica; — icfct, — ^aft, adj. o- 
lovnast, spodobaii olovu, po put 
olova, nalik na olovo ; — fonig, tn. 
kraljiö od olova ; — ^hlflet, f. zir- 
no, purak od olova; — ^Ict^, m. 
kalamir, flajba; — üifl, n. B^e od 
olovan — ))tatte, f. oloviia ploca ; 
— rec^t, adj. osovan , kalamiran, 
po kalamiru ; — fa(} , fi. <{loyna 
sol; — fc^fa^e, f. okujina od olo- 
va ; — f4)nur, f. — Ui\), n. — ttjurf, 
m. kalamir, flajba; — ftegel, n. o- 
lovo; ba8 — an einen SBattcn an» 
legen, udariti, olovo na bala; — 
flift, fw. olovka, plajbas; — ftxft* 
mac^er, tn. olov^ar; — jliftro^r, n. 
cev£ica od olovke; — wage, f. li- 
veli — »eif, n. belilo-, — jetcf^en, 
f. ^-fleget j — JtKfcr, m. Secer, cu- 
ker od olova; — jeug, tn: makina 
za pripravljat olovo staklarsko. 

aSlenbe, f. vrata laxna, pristav^ena; 
prozor lazni ; uloSnica ; zaklon od 
sv^öe. 

S9lenb«en, v. a. oslepiti, Izkopati, iz- 
▼aditi o^; zabl^titi -, fig, zasle- 
* plti, obseniti ; — enb, adj. zable- 
fitan, zaslepan, osl«^pan, obsenit , 
zas^nit} — fenflcr, n. prozor od 
paptra; — laterne, f. sKpica, tatl- 



dby Google 



«Uffircn ^ 

ca (Unterna); — teber, f. Äugen* 
Xeber; — (ing, m. kopilau, kopUe; 
— ral^mcn, f. SStinbral^mctt j — ung, 
f. osljp, osUpljenje, zabl^dtenje ; 
slepost, sl^pilo*, zaklon; — XOttl, 
n. obs^na; zasena, zasl^p, zasKp- 
Ijenje, obmana; ein — ioormac^>«it, 
zaslepiti, obs^niti. 

]8(e|ftren, t. a. raniti. 

©Icffur, f. rana. 

^(e^, m. gvozden kl in (u rudah) ; — 
fafi, n. kalionlca. 

äSli^ m. pogled^ pozor ; mah , mig, 
magnutje, trenutak , trenutje od 
oka ; (©c^immer) , sjanje , blesk -, 
— en, V. a. gledati, pogledati, ba- 
citi oko; ftd) — Waffen, pokazati 
se, dati se videt; — v. n. sjati, 
svetiti se, bli statt se; — fcucr, 
n. planatak, lazni oganj. 

Slinb, adj. sUp ; laian , laxljiv; 
(tjom ®tafe), taman, mracan; — 
laben , samim prahom, bez zerna 
nabiti; ein — erVJdrm, bukaprazna, 
ein — cr@c^uf, hitac u zrak; — ed 
@lü(f, luda sreca; —et ^olbat, 
^affagter, vojnik, putnik potajni ; 
— ^bacm, m, kulen. 

33llnbe, m. sl^pac; — f. sUpica. 

äSUnbetu^, '6(inbe Rvi% f. zmura, sUpi miS. 

iBKnb»geioren, adj. sHporodjen, sllp 
od porodjaja ; — '^eit , f. sUpost, 
sUpilo ; tamnilo ; — Ungd, adv. 
slepo, öoravo, tertimice; — ral^o 
mcn, m. okvir risarski; — fc(|Iei» 
d^C, f. slSpiö; fig. siepac, varali- 
ca; — fc^uf, 7». hitac bez zerna. 

S3Unfen, v, n. sjati, blistati se, sve- 
titi se; isit ben Slugen — , niigati 
ocima; namignuti. 

fBüni'tn, SStinjefn, v. n. zmirati, 
zmiritl ; migati , namigivati ; — 
clnb , adj. zmirav, migav; — ler, 
m. zmiravac, migavac. 



164 gy. SSlofI 

S3U^, m. munja, STetltca; grom, 
tresak, strela; — a'bleiter, m. gro- 
movod, gromoteg; — en , o. m. 
sjati, blistati se; e8 Hi^t, mm^a 
sJva; — enb, adj. mai^jevit, sera- 
ju6, bl^skaju^, strelovit; — foier, 
n. gromoFna, munjevna ratra » o- 
ganj ; — funfen , m. manjevna, 
gromovna iskra, rarnica ; — ^ffi^ag, 
m. grom, strela, tresak; — f^^ncU, 
ac^f. strelovit, munjevit; — fto^, 
m. germilo; — ftta^i, m. munja; 
grom, strela.' 

S9toc(, m. panj, klada; hrek; dereS; ' 
komad, kus ; — abe, f. obstup ; 
— ^iiVii, n. kladara, kula, tverdja 
dervena ; (@efängnif) , strasara, 
tamnica; — tren, v. a. obstupiti; 
— irung, f. aSIücf abc ; — farren, f. — 
' njagen ; — fetter, f. SßaXUnttUtx j — 
— morfer, m. muzar na kladi, kla- 
dovni mozar; — ^)feife, f. samotTo- 
ra sopila, svirala celokupa; — 
rab, n. kotur; — »agcn, m. tar- 
nice; dÄrvena kola; — jinn, j»,ko- 
siter a komadu. 

üBlob-auge, n. slabovid, kratkovid; 
— c, adj. plah, plasljiv , stidljiT, 
sramexljiv; lud; slab , tup; — ig# 
feit f. stidljivost, srameiljivost; 
ludost ; slabost, tupost ; — flc()tig, 
adj. slabovid, slaba vida, slabih 
ociuh ; — flc^tigC/ m. slabovid ; — 
— flnn, m. — ^nnigfeit, f. slabost, 
slaboamlje, slaboumstvo, tupost ; 
— finnig, adj. slab, slaboumni, tup. 

S3I5!en, v. n. rucati, bucati, makatl; 
blejati ; — n. rika, rucanje 9 bic- 
janje, bleka. 

aSlonb, adj. iut, plav; — e, m. pla- 
vac; — ine, f. plavka; - — l^aarig, 
adj. zutokos, plavokos; — topf, m. 
plavac; playka. 

f8lo% adj. (entWöft), gol, go, nag ; 



dbyGoOgk 



mh^t -« 165 &- 

nm; fist; (von Un Sitfen), bot, 

bosonog; (vom Stop^), gologlav; 

(otm), siromab» ubog; mit Höfen 

^&iAen, praxnima rakama ; — adv. 

samo, tek ; cigio ; golo, nago ; 

fll^ Ut ®efa^v — fitWtn, metnati 

sc, veröl se a pogibel. 

9(&|e, f. golota, nagost; slabost, 

nana, faliDga •, eme — geben, od- 

biti 8« ; pokazati svoju slaboRt. 

W^^'tn, V. n. cvasti, cv^tati, cavte- 

ti ; fig. n navadi^ u obicaju biti *, 

— fnb, adj. cratu^. 

Bamt, f. crft} lisa (a konja). 

BStm^tn, n. cvetak ; rep (od leca). 

9Cimen«af<^, Ml. f. SMumentopf? — bau, 

m. gradja od crlta; f. 93lumen)U(^t ; 

— bect, n. greda, liba, slog od 

CT^ja ; — binbc , f. niz, venac od 

CTitja; — hiait, n. list, pero, per- 

ce od cvita; — ^ü\ä)tX, m. kita 

CTetja, kitica od cveta, bokor, bo- 

kori* ; — fabeii,m. f. ©taubfoben-, — 

ffor, f. cratnjai — ftau, f. vertla- 

Tica, cretarica ; — freunb , m. f. — 

Heb^bcr; — garten, m. cvitnjak, 

gradioa; — g&rtner, m. cWtar 

(Tertiär); — gebittbe, «. f. — bmbe, 

— ge^&nge, n. niz, vinac od cve- 

tja; — g&tttn, /.Flora, Cvlta, bo- 

ginja od cvitja; — Ui^, — beider, 

m. kalei, caia od cTÖta ; — fenner, 

m. cr^tar; — ^!nofpe, /: pup, pu 

pak, papoljak od cvjta; — fofft, 

m. karfiol; — forb, m. koSarica za 

cre^e} koSarica od cT«tja; -«- 

ttan), m. v^nac od cvetja; — 

hone, f. kita na cv^tja; krana, 

Tencac od cWtja ; — lefe, f. cvHo- 

ber, izbor cretja-, — (ieb^aber, m. 

eritar, cv^toljub, Ijabitelj od cvl- 

tja; — maier, m. cvitar, malar od 

erl^a; — ^monat, m maj, sribanj} 

— teU^^, adJ. cvftorodan, cvJtoplo- 



«rut 

dan, CTetonosan ; — jlaub, im. — 
me^(, R. praSak, prah (od creta); 
— ^auf, m. kita cv^tja, bokorij } 
— flürf, n. f.— beet; — 1^c^re<^t, n. 
(btx ehemaligen Dbrigfeiten), pravo 
pase po stirniici i ledinii — t^ee, 
m. tej, caj carski; — t0^)f, m. — 
fc^erbe, f. grasta; lonac za ct5- 
tje; — »erf, n. — jlerat^, m. ctI- 
tje; — jelt, f. cvatnja, doba od 
cvetja; — juc^t, f. fojenje CT£t)a, 
cvjtovodstvo ; — ^jWiebcl, m. ka- 
pula. luk od cveta. 

SBlumi(^t, atU. cv^tan , cvjtorodan, 
cv^toplodan, cvitonoaan. 

IBIumig, adj. (10. 3cugftoffcn), cvftast, 
cy^tna8t. 

IBlumH*, m. cvltar. 

«tümtein, n. f. «lüm^en. 

©tut, n. k*rv; — taflfen, k^rv pn- 
stitl, otvorlti iila ; mit — beffe» 
den, okervavlti, kervaviti ; —aber» 
f. tilaj — arm, adj. veoma, vele 
siromab, ubog, uboga sirota; — 
auinjurf, m. bacanjt, izriganje 
kervi ; — ^bab, n. prolivanje, pro- 
litje liervi, poraz, kresevo, s^o; — 
bann, m. f. — getickt ; — beflecift, adj. 
kirvar, okerFavIjen ; — bef^rei« 
bnng, f. kervopisje j — brechen, «. 
bijuvanje, metanje kervi ; — bü^» 
ne, f. k&rvni odar, atratiSte; — 
turft, m. kervulojnost j — ^bürflig, 
adj. k^TvoIo^an, k^rvo£udan, k^r- 
volok, kervopija; *— cgel, m. pl- 
javka, pijavica; — en, v. n. k^rv 
teöi, kerv Ici, k*rvariti, to/ftti, 
clditi, curitl; fld^ ju a:obe — .. I»- 
teöi komü kirv ; — enb, adj. k*r- 
vav? — erjeugenb, adj. kervotvo- 
ran; — erjeugung, f. k*rvotvorje$ 
— fa^ne, /. c^rJjena zastava, cir- 
Ijenl »tfg; —färbe, f. boja, farba 
k^rvava; —farbig, adj. körvav. 



dby Google 



»lütfe -^ 166 

cerl(jeii kao kerr; — fin!, m. »i- 
moyka (ptica); — flup, — gang, m. 
kirvotok; »uljevl, sinigla ; — 
fremb, adj. jako, sasyim fudj; — 
grfäfe, ;^. n. posudje kervonosno, 
ztloyje^ — gelt, ». k^rv^rioa; — 
get;i(^t, n. zaglavnt sud; — gerüfl, 
•^•. t-.v~~*"^"* » — g<f(^tt)ür, «. cir, 
ciraj, poganacj — gier, f. kÄrvo- 
locpost, okrutnost; -^gierig, adj. 
kervoloean, k^rvopija , kervolok ; 
— tarnen, n. kervotoeioa» pUanje, 
miianje kervi. 
a9[lüt^c, f. cviti cvatnja; — be« SU- 
Uxl, napon, cret od mladosti} — 

.)cU) ^ cvatDJa, cv^taoje. 
SBlut-^itfe; A surlin (trava), pani- 
cum sanguinale h. ; -r-fio^^tit, f, 
k^travi pic; no^ sv. . Bartola ^ — 

jn- f'9' kervolok, kervopilac, ker- 

,yoplja; — i^, a<^ kervav, «ker- 
vaviljeni — igcl, f. Jöluteget; — 
jui;ig, adj. (gern») mlad kao kaplja, 
yeQmft^ako m^ad ; — (aflen , m. 

^seicc^ (u lovacah); — laffcn, n. 
k^j:vopu8t> puftenje kervi, otvo- 
re^Je xile; -^ttifxt, f. kervoalovje ; 

—foi, adj, h^z ketvi; . — »Jftrfd^e, 

,/, br^skva, praskva cervena; — 
^acjc, f. kervna osveta ; — rcgie* 
xung, f. kervoyladanje, keryovU- 
darstvo» samosiloictvo, kervoloc- 
tvö j -^ regen ,, n. kervav daid, 
kervaya kiSaj . — reic^, adj. pun 
k^'ryi, kervat} '■ — reinigend, ac(;. 

. ito kinr ftstl, k^rvoclstan; — rei» 
nlgung, ^'iUtjfnje kervi; — ric^- 
ter, m. zaglavnt sudacj — rot^, 
«<(/. c^rljen, c^rven kao kerv; — 
xÜn{Hg, adj. kervav; do kervi; — 
fauer, adj. veomi tezak> gor^^k, 
jako roucan, kervav; — fauger, m. 
k^^vopija, kervopilac ; pijavica , 
pijavka; vainpir, yukodlak, upir. 



g^ 



ä^otfen 



upirina; — ((^atibe, f. prikenrje, 
rodoskvernost, (t.) kervomeSnj« ; 
— fc^änber, m. prikervnik » rodo- 
skvernik} — fc^ftttberifc^, adj. pri- 
kervan, rodoskvaran} — f^^eu, <m(;. 
kervoplah , kervobojan , kervobo- 
jazljiv. 

IBiut'fc^ulb, f. kerv, ubojstvo; — ; 
fc<>»ir, f. — gefc^aüri — fc^tofifr 
m. kervav znoj ; — dfreunb, m. ro- 
djak, svoj, (t.) srodnik; — dfreuitf 
bin, /. rodjakinja, svnja; — -i» 
freunbfc^aft, f. rod, svcjta, srod- 
stvo, rödbina; — fpeien, n. plju-' 
vanje kirvi;. — jlein, m. kdrvari 
kamen; — jiittenb, adj. ito usUr-i 
Ija kerv, kervoustavan ; — $txp* 
Jjfen, ,m. kapija kervi; — jlur|, w. 
nagli ,k^rvotok; — «»erwanbtf, ,f. 
— «freunb ; — «\>crn)anbf(i^aft, /. f. r- 
freunbfc^aft ; — umfauf, tif. cick^* 
lacla, obticanje kervi ; — urt^cÜ, 
n. zaglavna obsuda, osuda sm^r- 
tna; — loergiejen, n. prolitje, pro- 
le vanje kervi; — )>erlu{i, m. izto- 
cenje, gubitak kervi ; — tt>enig, 
adv. veomi malo; — VOVit^, f. ker- 
vavica ; — jeuge, m. mucenik ; -r- 
jtDang, m. serdobolja. 

«obereUc, f. f. 3ubcnfirfc^e. 

Söotai, m. f. ^ofaf. 

ä9ocf, m. kozao, jarac, perc ; (j(utfc^« 
^ocf), bak> ko«, sedalo kociaSeTo; 
(ber 3imnic):(eutc, Ü)taurer), koi^; 
(Se^tof falinga, mana, pogreska. 

ä95(f(^rn, n. jarci^c. koziic, jare, koz^e. 

i8otfbetntg, adj. kozonog ; fi^. ver- 
letan. 

Werfen, V. n. (von Biegen), percMi 
se; (bodid^t riechen), sm^rdcti, uda- 
rati po percevini) (einen Se^I^i 
maci)en), potepsti se, polaknuti 
ae, pppiknuti se, uviniti falio^M, 
pogrciiti. 



dby Google 



So<tfea, «. kozapdjarc«; r-flcif(^, 
«. percerina (ineso) ; — flöte, f. 
fnila, svirala; -— gcfianf , m. p^r- 
eeviQa (smrad); — f^aat, n, Jco- 
str^t, har; -^6)t, — ig, adj, per- 
cerit ; —lamm, n. jaganjac ; — It» 
In, «. jarecja, kozja ko£a; — 
)?feifc, f. dade> gajde, m^tnice, dt- 
ple;. — »ftiin, m. gajdar, gajda«, 
dttda», diplar. 

^bt^hut, m. brada od jarca; ko- 
ija brada (trave) •, — Utvt,f. f. 5laU 
ittre; — ieute(, m. starinski obir 
«jij — ^om, ^. kotji rogj einen 
tnf. — jagen, uplasiti, prestrasiti 
kogaj — f|>rung, m. poskok, sl^oc- 
nica spletenima nogama. 

Bobcn, m. zemlja« zemljute, poversje 
xemlje; ®runb unD — , zemljitte i 
pod (zemija i Djezino poversje); 
(tu^bobcn)» tu, pod, patos; (etned 
^ef&M)' dno; (Oberbdben), tavan, 
safitj (Jlom(oben), hambar, iitni- 
ca; |u — toerfen, obalLti, baciti 
na tle; , ju — btücfen, potla£iti, 
poniziti } — hvtt, n. dno j — fen* 
fier, n. umino , uniinal , somic, o- 
kno na krovu ; — frie«, m. (in ber 
Artillerie), ures na repu od topa} 
— frü4>te, f. pl. Utin&j — gefc^jofc 
«.im — wohnen, stanovati, pribi- 
Tati razi zemlje; — ]^o(), n. dno;, 
— fammer, f. soba pod krovom ; 
— to«, adU' bez dna, bezdan; — 
(o^, m. talog; — [(^lilffel, m. kljuc 
od bambara il tavana; — jtütf, — 
feU, H. (in ber %xtitittif), dno ,od 
topar — teig, m. dolnja kora od 
tlita; — jie^er, m. (in b.er 2lrtil(e* 
?ic)„ yadtdno, dnoyadü — jin«, wi. 
bir (od zemlje) , (t.) podovina (da 
<a s pover«ja zemJ^e)} — jinflver* 
\tCA^' m^ pogodba o podoyini. 

Sobmerei, /*. bodmeria> zajam noy^a- 



fr- 



»ren 



ni gospodi^ru od broda ; — tectrag, 
m. pogodba pomorsko^a zajma^ 
i. versta od pecurke. 

$ogen, m. luk; zavoj j (eine« &mU* 
bti), svod, bolta, volta} (^um 
©c^ie^en), luk; (ißiotinbogen), ,lu- 
cac, gudalo ; ($a)}ier), list, folj , 
ark, tabak } — berf e, f. srod, vojta, 
bolta; r— er, — mac^er, m. luW 
tvorac} — feite, f. lima, tbrpia n» 
lucac; — förmig, adj. na nacia,,na 
podobu. po put lüka; — gf>ng, m^ 
syodovje, pridvorje, setnica presvo- 
djena; — grßpe, list, velicina od 
lista, tabaka; ein JBuc^ in — < 
knjiga u listu, u folju } — taube^ 
f. bar^s, brajda, virnica ; — runbe, 
f. oblina od lüka ; — ff^Ufl, m. hi- 
tac s lüka ; lukomet ; — f($A^, m, 
strelac, «tr^ljac; — fteffung, f. ar- 
kada ; S7od ; — tseife , adv. u lü- 
ku-, list po llst, tabak po tabak^ 

©ogf^riet, f. Jßugf^jriet. 

SBolflt, f. trenica, debela daska. i 

ä3o^en, V. a. patosati> podp^diti da- 
skami. 

aSül^ne, f. bob; grab, pasulj^ ■ 

S3o!^nen, o. a. vostiti. ovo«titi, po- 
vostiti> mazati, gladiti, 8vetlat| 
(voskom); — , n. voStenje, maza- 
nje, gladjenje, svetlanje (voskom). 

S3o^nen»a(fer, m. bobiste; — fraut, «* 
cubar (trara) ; — mtf)(, n. bobova 
raüka, bobovo brasno; — fiange, f. 
prut, takija; pritka. 

Seiner, m. gladilac ^ 

i8b^nf}aU, m f. q?fufc^er. 

i^o^niap^cn, m. kerpa za gladiti, 
terti. 

äSo^reifen, n! sverdio, ieljezo od 
sverdla. 

a3.i}^r»e|i, », a. busiti, vertat! ; — tv, 
m. (ba* SBerfjeug), srerdlo, avi- 
darj (ber bo§rl), buillac, yertaläc> 



dby Google 



—ttbp)pt, f. kleSte; kllSta (n rn- 
darah), — Ir&tjnr, m. strugalo, 
struga^ (o rudarah) ; — taU , f. 
T^rtaonik, busionik ; — Tcc^ , n. 
luknja, rupa od bus«nja ; — mtf^t, 
n. — f!|p5nc, pt. tarotine od verta- 
nja? — ff^mieb, m. sverdlar; — 
f^it>*» f' verli,. irt od sverdla. 

SSotfatj, n. morska sol. 

fiSoje, f. bnja, znamenje, znak od si- 
dra. 

fSbid, m. salamura ; —fleifc^, n. f. $5« 
WfTcifc^. 

»ole, /. f. »o^tc. 

Sßoilt, m. vol. 

Sßoflt, f. lük, kapula, glarica. 

IBoKengem&C^«, n. lukovilo rastj«. 

Sßbütx, m, muzar. 

aBottcte, f. pokazka. 

fdßVii^t, SÖD^liQ, adj. (von manchen 
SBurgetn), lukovit, bobulast. 

Sorogtiefcr-^fmbt^en, n. psiö.psetan- 
ce bolonjezko. 

SBoQtoerf, n. bastiun; branute, pod- 
boije. 

SBolud, m. bolaR> bolarna glina. 

S3c()en, m. strila, strel, strelika; 
klin. 

SBombatb'e, f. bumbarda; — Icr, m. 
bambardir; — tten, v. a. bumbami 
pucati, biti, hervati bumbama. 

SomBafin, m. bombazin. 

Sombafl, m. nadüt goyor, nadaven 

Stil. 

193om6e, f. bumba. 

SBomBen'feuer, n. bumbanje; — dieser, 

wi. bumbollvalac ; — feif, wi. klin 

od bumbe. 
fi9oot, n. sajka, cun, camac ; kai6, 

barka. 
fßoott'^aUn, m. ^aklja-, — fnei^, m. 

mornar j — mann, m. mornar j (auf 

Waffen), ladjar. 
fBoxax, m. borae. 



-« 168 &- JBorjlen 

Sßetb, m. kraj, okrajak, prikraja'k, 
strana; an — flC^cn, ak^rcati se, 
idi na brod; Wer — »crfen, ba- 
dti u more. 

»ort«, f. f. »orte. 

tSbttt, f. luka> plodotita zemlja. 

»otbett, n. bladiste, bludionica. 

»otbit'en, v. a. obtiti, obrubiti, ob- 
•Ivati, rabiti; — ung, f. obsava, 
obsitje, obrub, rab; obrubljenje; 
gajtan, rojte, rese. 

33org, m, brarac,' uSkopljeno pra- 
se. 

©otg, «I. po^ek, Yera, Teresia; «a- 
Jam; auf — geben, dati na pocek, 
na Wra, uz.-rjmiti; — en, r. a. u- 
zeti na rfru, zaimo uzeti, uzajmi- 
tL posuditi u koga ; (einem cttoaf 
leiten), uzajmiti, zaimo dati^ po- 
8aditi komu; — er, m. uzajmit^j ; 
— geBer, m. davalac napoiek, usaj- 
mitelj; — gcfc^öft , «. posao na 
veresiu; — nei^mer, m. uzimalac 
na po^ek, na veresiuj — »ertrag, 
m. pogodba poceka, reresie; — 
n^eife, adr. na veru, na pocek. 

S5or!e, /. kora, krasta. 

»om, m. studenac, zdenac, kladenac'i 
vfelo, yrutak, izvor. 

aSorrago, »orragen, i8orretf(i^, m. li-. 
sicina, krastavlca (trava). 

©or«borfer»9l^>fet, tn. borsdorfska ja- 
buka. 

»ßrfe, /. mo«nja> tobolac> kesa ; bar- 
za, (t.) tirgovara, t^rgovacko sa- 
taniste; — cnr§, m. bod bnrze; — 
nm&fig, adv. po burzi •, — jettcl, m. 
burznica. 

»ovft, m. puc, pokotina. 

»orflbefen, m. fetka, ^etlca, Stetka, 
Itetica. 

»otfie, /. stetinja, jfekinja. 

aSorftett, fi<^, v. r. je£iti se, kostrl- 
siti BB, Bt^rsiti. 



Digitized 



by Google 



I30t^9 -^ 169 &- 

SotfK^ m4f. iekiDJay; najefien, n»- 

kostreien. 
fenfta^^, m. f. Äel^mif«^. 
Sorte, /l kTa5> rab, okrajak; pasa- 

man, perraz. 
SöteTtig, adj. xao, opak, hod, xlo- 

eest, xloeodaD, sloban^ — feit, f. 

iloba, pahost, opakost, zlo^d- 

nost 
Sd^^g, f. nagib, skarap. ' 
»«ff, f. f. %tUxtkt. 
SSofir, a</. (f (^merjenb) , stetan, po- 

gibelan, zao» bud, opak; (f(^te(^t), 

sJo^est, opak, saoj (jortiig), s^r- 

dit, rasjaren, gnjeyan, Ijut, j{- 

dan; einen — machen, razs^rditi, 

Tailjotiti koga$ — n)ei^en, razlju- 

titi se, razfariti se. 
SMfeim^, m. zlo^inac, zlotror. 
SeS^oft , adj. pakostan, pakosni ; 
9«l^t, f, pakost. 
^e(«fnge(, — ^jUIj, f. Äegefhiget, 

Äetel^tatj. 
Sof{ir*cn, t>. o. napravljati kipe od 

Toeka il sadro; — er, m. slikotro- 

rac od Toska il aadre. 
S&toiUig, adj. zlo^udan, zle ^adi; 

— ^!eit, /. zlo6udno8t. 
Schein, f. Jtegeln. 
Sotanif, /. botanika, trarnica, biljo- 

dovje, UlinarfttTo; — er, m. bo- 

taaik, trarnik, travar. 
SotOMifd^« a4f. botanicki, trayarski. 
Sotoniflren, v. n. traSiti, koplti tra- 

ve, bllja, trayarlti. 
Sst, n. ponuda, obeeanje. 
Sdt, «. fL fBeoi. 

^BtU, m. glasnik, glasonoSa ; yjstnik ; 
poklisar, poslanik; einen — n um 
Bcmanbcn f4i<fcn, porä^iti, poslati 
poTviak po koga. 
»oten-, (in Bufomm.) glasoiaci, Sto 
«• tile glaaaika; — amt, n. slol- 
ba, ^t poslanika, glasonose; — 



fBxüdtt 

gang, m. glasonoSje pISice; -^ 
(o^n, m. kola^, (a Tnrakah) mat- 
taluk, (t.) glasnlna } — ritt, m. gla- 
sonolje na konju; — wefen, n. gla- 
sonostvo, poslanictyo. 

99otRi&^g, adj. ylasti podyerien ; — 
feit, f. ylaat, oblast, gospoddtyo, 
podmije. 

93otf(^aft, f. poracak, glas, y^st ; po- 
kiisarStina, yeleposlanstvo ; — er, 
m. poklisar, poslanik, velikt po- 
slanik ; — erin, f. pokl isarka, pobla- 
nica. 

SÖbti^tXf in. ba^yar; — arbeit, /. 
ba£yarsko dllo ; — ((^(egel , m. 
malj (u bacyara); — ^ange, f. vdk 
(n ba£yara) j — |trfet, m. Sestilo, 
sestaf (a bacvara). 

93otti(t>, m. kada, kaca, badanj. 

a9outeitte,f.f. %iaiä)t. 

Sßo'q, m. baja (versta materic yu- 
nene). 

Sßo^tn, adj. od baje. 

!Brac^, adv. past, na ngara; — He« 
gen, past biti, stojati, leiati na u- 
garuj — oder, m. — e, f. — felb, n. 
ngar, ugamica, priloSina, parlog $ 
— en, V. a. ngariti; — en, n. u- 
garenje^ — fetb, n. f. — arferj — 
f afer, m. goynoyalj, gnndeyalj ; *— 
f orn, n. »Ito od ugara } — (erc^e, f. 
gorska leva ; — monat, m. jon, U- 
p«nj. 

©rac^fe, f. dlverlka(riba). Cyprinus 
bramß L. 

Sro^weibe, f. paSa po ugarnicama, 
po ledinl. 

«ra*, «rarfe, «i. f. ®(^»eif^unfe. 

Sdvad, n. odbirak. 

aSrorfen, ». a. odbirati, izbirati j tre- 
bitl. ' 

»r<M!enbi|le(, f. kotirljmn (trava); f. 
aSergmannitreu. 

fBtüdtt, m. odblrag, Izbira^. 



dby Google 



Sx2lme 



-8 



iSr&^cn, f. Verbrämen. 

SSvomine, m. bramin (indioski pop^. 

aSramfe, f. «rcmfe. 

SStanb, n. oganj. vatra; pogor, po- 
iar i (Seuerbranb), glaynja, glar- 
lyica, ugarica; ein —, iBrob JC. 
pei; ber — im Äorn , glavoica» 
,ßnii\ ber — , falte — , mesotrov- 
nica ; (jlnot^enbranb), cervotocina 
u kosti ; ^ranb', (in 3ufamm.) po- 
zarni ; — bett(er, m. pogor^lac;j — 
Wafe, f. priit} — Brief, m. pismo 
> pogorjlaiko } pozarna pretnica; — 
faffe, f. pogorelacka penexDica. . 

IBronben, o. n. bibati se. 

^ranber, m. ^ranbfc^ijf, n. paljevlca 
(»ajka). 

ä3ranb{Ie(f«en> m. paljevina f perlotina» 
rana od oparenja ; — ig, adj. snet- 
, Ijlv j. opaken» operjjen. 

S3ranb*fu(^6, m. lisica cerna terbu- 
ba; ridjan (konj) ; i— geruc^), m. 

..paljfvina; — gef(tma^, m. smad, 
^smudjevioa , — giccfe, /". f. ®tur<n» 
glöcfc} — ic^t adj. pripaljeo, za 
goren, prismudjen ; — ig, adj, snet- 
Ijiy. glavnicav; — f orn , n. snlt- 
JiJivQ» glavnicavo zito j — fuget, /". 
poiarno zörno; — leger, m. pali- 
ku^ftt tko ognja podmetje^ — ^Xei« 
ter, f. poSarna listva. 

SBranbmaai, n. perlotina ; zig ; fig. 
; prikor. 

^ranbmarf, n. zig; — en, S3tanbmaa« 
1^9, o. a. iigosati^ udariti zig; o- 
sramotitl, prtkor uciniti; — ung, 
f. iigosanje. 

SBranb'mauer, f. pozarni zid» ^Id sn- 
protfOgnju} — meife, f. ^l^lmeifei 
— o^fer, ff. sazgivoy sveuSdivo ; 
— ^Utlaper, ,ii. ^-f^tbe, f. mast, m^ 
lern za perlotinu ; — fc^aben , m. 
•teU od ogi^, vAtre;, -77 *uf >e|; 



170 *- aStiiitetilc^tigt 

.^ottt, p^lotiati. -rfc^ab^nverftc^e» 
rungdanflalt, f. oslgurnica prpti 
steti od ogiüa (vittrie); — fc^o^cv; 
-p. . a. udarati, udariti» verci namet 
na grad, uciniti, uc^ojivatii ^ — 
fc^atjung, /. p#Ije»ina, ocena; — ; 
fo^U, f. drugi poplat \ — ft)ri^e,. f. 
geuerf^ri^c; — (lätte, /. garilite, 
pogoreliite. 

93ranbung, f. bibarica, terbulüna;^ 
grebenl u moru} st^rmenit k^aj 
. moraki. 

^raiib'»erü4|erung, f, caiguranje pro- 
ti pogoru, Qgnju> poiaru } — (eng« 
Xi\% n. pogoreia^ko avIdoeanstrQ. 

Srannttoeiit, m, rakia, zganica ; y— 
Mafe, f, lambik, kazan> koUo ; — 
brenner, m. rakiaS> iganicar ; — 
Brennerei, f« (bic Jtunll), zanat ra^ 
kialki; (bet Ort)^ rakidjinica, pe- 
cara;^ — g(a9, n. kupica, casa la- 
kiinaka) — ^au«, «.. rakidiijnicav 
— regal, n. kraljevStina od rakije; 
r^trinfer, m. tko pije rakiu» rar 
kias; — gwong, m. naroetanje rakye. 

^rafUien^ol), m. deivo braziliansko -, 
TWziü^ 

S3ra^, m. odbirak. 

l8ratbo(f, m. konj , koza (na og-* 
njiitu). 

^iraten^v. o. pect; peritti« 

ä3raten, m. pejenja» peeenjka, pe«e- 
nje, pe^ivo; — »enber, m. verti^ 
pjeqenja, pecar. 

S3rat«mafct)ine, ^ sprara za peciTO ; 
— ofen, m. peö. za pecivoj — ■ 
^jfanne, f. tava, poiyva» prosajja»! 
tepsia; — rÖ^re, /. peöica ca pe-, 
civo. 

iE^ratfc^e, f, .velike, rakorne gosle. 

äSratf^ieii, m. ra£aq}. 

^rfftwurfii /*. kotiaaica. 

^r&uberec^tigt, adj., koji ima piftaro 
yariti pivo. , , 



dby Google 



I. badaiy» kac« pirar 



»- 



StiiuI^, m. f. ^(raucl^. . 

^^W^äihßx, adj. koristan, hatnovit, 
pradan, spoaobao k cemu, za po- 
nbu, za upotrebit, za posao» ^d 
koristi ; — feit, f. korist, hasna, 
pnidno^t; sposobnost. 

Siaud^, V. a. iribov&tl, trjibati, 
biti potrebno» aluiiti se cimi 9lc« 
l^ei -^, uzimat lekarie} fi(j[) §u 
ctttol — laffen, däti se opotrAuti 
aa itoi loa« braucht cS bec SJiottt ? 
eeau taj govor? ba« brauche ic^ 
BÜ^t, toga mi oetrebaj ec btauc^t 
ti mtr |U fagen, samo nek kale. 

9iau>eB, 9. a. variti» kuhati (piyo, 
Bedica), — er, m. pivar, pivovar; 
— ctet, . /"• , p ivarnica ; pivarst vo j — 
gctecbtigfeit , /". pivovarstvo; — 
^08«, p. .— r^of» m. fpfyara, pirar- 
nic^, piroTarnica; ^!<ffel, m. — 
pfg^ne, /. kotao, kazan pivarski ; 
— piei^er, m. ptvar, majstor pi* 
rarski. , 

Sronii, a<0'. (von S^ucfi unb Sarbc), 
zagtsit» zagaten, ugaten; (opn 
SRcnfc^eii) , cernomanjast ; ( tcn 
$fcibcn), doratast. 

Sciani, /. gerlovica» grönica, kraj- 
aid, zadaWca (botest). 

^Siiiraen, v. o. zagasiti ; pe^i, per- 
Mti; — V. n. (reifen), sreliti ; 
(ktaun werben), cerii'ti, pocerniti. 

Srouifo^X, m. cerljeni kupas. 

^iiaüc^, a4j\ cerukast; cernoma- 
ajast, 

Siöiurot^, adj\ visnjev, vitnjtkast ; 
--f(^(f, f. iarac (konj) j — Pein, 
m. velzin. 

Siaarcc^t, n. f. ^raugerec^tiglett. . 

Stasi, m. 'im @aufe und ä3raufe le« 
toi, xiveti razko«iiOy pi^uva^i». £a- 



Srcc^tfai 
bez ptestankap 



bez d(« 



atiti Bfl 

spetka. 
SBtw^^t, f. modrica. 
Sroufe, /. kipljenje« vrenje ; sam ; 

glaya od lalevala. 
^raufen, v. n. iumiti, vHfti. kip^ti; 

racati« b^niti, zujiti, piniti se ; 

— , n. sum, bJsnJeDJe, zujenje, ru- 

canje. 
iOraufenb, o«//. bisnir» iestok. 
iOraufeminb , m. T^trogonja , ret^e- 

njak. 
Srauflc^r, mO'. osoran, nagao, iestok. 
Sraut, f. nevlüta, nevi-stica, snaha, 

saasa ; sarucnica, v«renica. mla^a ; 

— bett, u. posteija, krevet, odar 

zarueui} — fü|rer, m. ru^ni d^- 

ver; — ger&t^, n. dar svatbeni, 

dota, miras» p^röia. 
Scäutigam, m. ienik, miadozenja, 

miadi zarucnik, vireaik. 
$raut'!ammer, zaruSna loinica; — 

^emb. «. vjn^na kosolja; — ftciib, 

«. Qdiiay haljlna v^nJana ; — ttam^, 

m. kruna> vuiac vin^nif —(eitle, 
: pl^ zaruanici, v&enici, mladenci» 

i^ladi i;i9la)iaf -^icb, n. »pesaia 
■ svatQvska« pirna; .-r-fneffi^ /l na- 

•a, misa r^n^ana} — nat^t, f. no6 

«encan»; .—ring,- m» vfn^aai p^^ 

stell} — ^(^a^, m. blago svatbeno, 

dota} miras, fferöia; — f(^mu({r m. 

nev^stinski ures; — \uifipt, f. jßi- 

ha, corba pirna j — kverber, m. pBo- 

sac, prosilac, uprosnik. .. t 

^raunefen, m, pirarstvo, pirorar- 

stvo. 
^rat>, adJ. dobar, poSten, verli f (ta» 

)9fer), hrabar, hrabren. 
IBref^bor, «<</. k*rk, slab; loman} — 

1^, f. korkest, kerkoia, lomnost.: 
Sßxt^t, f. terlica, stupa. 
JBred^-eifen, n. — jlange, f. pralica - 

dubacka, ^uskia. ^ 



dby Google 



fßtt^m 



-^ 172 &- 



Srcimcn 



fBxt^tn, V. a. razbiti, prebitu slo-^ 
miti, razlomiti» odlomiti; 9ta(^9 
— , tu6i, mlatiti, törti Un ; (»ev« 
leten, übertreten), prekerfiti, pre- 
stupitl ; ba« ©tiHfc^weigen — , 
preseöl muSanje ^ ba6 SBott — , 
neder£ati reui, krenati Wrom; bte 
Sßaf)n — , ttrtl, pirtlti, pros«öi, 
probiti put; Slumen -^, odklnati, 
ubratl CT«; ^apiix — , sloilti 
list} ben «ÖaU — , vrat slomiti ; 
ben @taB ü^er einen — , obsaditi> 
Ureöi sad; ^tbte^tne SBorte, rl5i 
pretörgnutej gebrochenes Stimme, 
glas s]ab, polamertay; bie (Bf)t — , 
oskvernati v^ru ienitbenu} — , 9. 
n. prebiti se, slomiti se> prelomi 
ti se; skerüti se-, (burd^brec^en 
burc^ bie Seinbe), proderati» protu- 
ci se; mit einem • — , svaditi se s 
kirn} (bie fingen eines @terBenben), 
mutiti se, mraciti se, narlaciti se ; 
ber Sxig ^ric^t ^en>or, dan sritje, 
svlta, sranjira; ber 9Bein itxi^t, 
niBti se Tino; flc^ — , v. r. biju- 
vati, rigati, pobijuvati se, izrigati 
se, izmetati se ; prelomiti se, raz- 
blti se; prom^niti se, menjati 
se, 

S3re(^'f{eber, n. groznica s bljova- 
njem; — Jammer, «». veliki bat, 
mal) ; — mei$e(, m. brayarsko dl^- 
tO} — mittet, — putter, n. Hk me- 
tay, za bljuvanje j — nwß, /". otrov- 
nl orah; — \)«nft, m. (ber fiic^jt» 
fhral^ten), piknja, punat, to^ka od 
odbijanja, odbojna to^ka; — ung, 
f. lomljenje, prelAmanje; — ^mein, 
in. vino metayo, za bijuvat; — 
iDeinflein, m. birsa, srei metayi. 

Sövt^^VLQ, n. oradje, sprayft za tre- 
nje, lamanje, prebijanje. 

SRtti, m. kasa. 

»rei^a^n, f. «roi^al^n. 



93reÜg, a4f» kaSoyit, kasan, mek kao 
kaSa. 

8reit, a4ß. Ürok; prostran, opioyit ; 
razsiren; f{(^ — machen« siriti se» 
diliti se ; — einen — fc^tagen, pre- 
yaritl, obmanuti koga-, — beit, n. 
— ait, f. bradya; — bt&tterig, adj. 
siroka listja ; — M^g, adJ. siTO- 
klh, jakHi pirsiub. 

breite, f. »Irina; prostor. 

^Breiten, f. a. siriti, razsiriti, raz- 
prost^ti, prosterli. 

SSreit'nafig, adJ. liroka plosnata no- 
sa; — fc^utterig, atHj. pleöat, plc- 
^ast, Sirokih plecah. 

Sreiumf<^log, m. mec; obliskaSeynt 

Sremfe, /. obad; skripalica, kljitice. 

SSremfen, v. a. (ein $ferb), uU^itHi 
konja; zaustayitl. 

©renniar, aij. upaljiy; sah; — teft, 
f. upaljiyost. 

Srenneifen, n. radilo; Sigalo, £ig. 

)8renn*en, v. a. iedi, igati, pallti, 
prasiti, gor^ti; ^aare — , ruditi 
ylase; Sieget — , pe6i opeke; mit 
einem gtw^enben (Sifen — , prose^i, 
priSeöi; aSrannttoein — , igati, pe- 
el, kuhatl rakiu ; ^tUjita — , pa- 
lit ugljeyje; fig. £eöi,paliti, peei, 
grizti ; — v. n. gor^ti ; t% brennt ! 
pele, leie! — enb, adj, ^ora^, 
plamteö, yatten; — er, f. Scannt« 
weinBrcnner je. ; — erbe, f. f. 3^orf ; 
— gta6, II. blljur, uiexno staklo; 
— ^ouf, m. rakidjinica, pecara ; 
— ^eif, adj, yrel, vrio, yni£; — 
^otj, II. d^rya; — fotben , lamblk, 
kazan, kotao ; — mittet, fi. prolga, 
proxganica (o ll^nikah) ; — ntffef, 
f. kopriya, iigayica; — ofen, «11. 
pe6, furuna; — Ot, n, n\)e za go^ 
ret; — ))un!t, m. ognjiste; — flie- 
get, m. uSeino z^rcalo, ogledalo; 
— fbff, «i. goriyo. 



dby Google 



S3rctm^n 



-« 173 ^ 



IBrd($c(ig 



Bnaa^dHt r. «. smefdet, udarati po 
paljerioi. 

^cf4e, /. prolom» prodor. 

Srei s. daska, trenica; — 6ftn, n. 
dastica } — txn, a4j\ daSten, od da- 
sakah; — ernxrf, u, daske« treni- 
e«» — ft«fl*/ /"• ™»1« gaslice, (u 
mestarah od phesa); — müffit, f. 
S^nctbcmiil^U ; — iiagc(, m. daSte- 
njak, dalteni &rao ; — f&ge, /". pi- 
la, (a Tarakab) testera ; — fl^nci« 
kr, m. piljae; — f))iel, «. kocke, 
kockanjej < — ^m, m. kamen, ko- 
cka. 

Src^ f. Sce}et. 

Sim, n. breva (list papinski). 

9uiBktf u, breriar. 

&^/ A peretac perec. 

^^ricf, m. list, pismo, knjiga, posla- 
nica; (Suf^rift), dopis; — aufgäbe, 
(9int)f /*. pismopredaJDica ; — ^tn, 
n. listU, pisamce, knjiiica; — 
ioU, «n. glaanik» glasonosa, v^st- 
nik; — ^6u(it>, n. knjiga od listab, 
listaica; — ^elb, n. listovina« no- 
altba (od lista) j —liÖ9,adJ. pis- 
nen, u slici od lista-, — püpitx, 
n. papir, artia listovna; — ))orto, 
f. — geib} — )poft, f. listoyna po 
•tat — fammtimg, f. pismober} — 
— fc^aftcn, pl. pisma, paperi ; — 
fitifyn, m. listobod) silo za proba- 
dat liste ; — ftcQer, m. pisar, pi- 
uc, pisalac, pisatelj lista; knjtga 
pismoToa, posUni^ar» pismoynik ; 
— tabaf, m. duban u comu, u smo- 
kn, u kalupa; — tafele, f. Itstni- 
ca, karaman ; — taube, f. golub li- 
stonosoi; — tr&ger, m. listonosa, 
pismonosa} — umfc|)(ag, m zaroj, 
xaritak od lista; — »e^fel, m.do- 
pisnja, dopisiranje ; — »ed^feln, v. 
«. dopisati, dopisirati ; — XOt(^h 
tet, m. dopisnik. 



IBiigab«e, f. brigada; — ter, m. bri- 
gader. 

ä3rtganttne, f. brigantin (brod). 

Sddaant, IBriniaiit, m. brisant, sja- 
jae (diamant), alem, dragi kamen ^ 
— iren, v. o. sjajiti, usjajiti. 

SStitteti, f. pl. ocali, naocari, m. pl, 
— futter, — futtetat, n. tok od o- 
&Iab; — gtal, n. staklo od o£a- 
Iah; — ma^, m, oualar. 

Sßuüittn, V. n. sjati, ^ati se, sevatl. 

abringen, v. a. don^ti, donositi» prl- 
n^tl; dovesti; (hervorbringen), pro- 
izvoditi, radjati« ploditi; (verurfa« 
^en), nzro^iti, cinltl, uzrokovati ; 
etwa« ouf einen — , okriviti, oba- 
diti, rhi6i krivnju na kogai einen 
auf etwa« — , navesti, nagovoriti 
koga na Uo; einen um etwa« — , 
lisiti, uhiliti koga £ega, uzeti mu 
«togod-, einen %Ud au« einem Jttei« 
be — , izvaditi ma£a sa haljine; 
e« Weit — , daleko doterati» do- 
pritii etwa« über ba« ^erj — , 
odiuciti se, odvaziti se, nakaniti ; 
in @rfa^rung — , doznati> saznatl ; 
SQSaaren an Sßann — , prodati ro- 
ba ; eine S^x^ter an ^lann — , uda- 
ti kier; etwa« toor ftc^ — , steöl, 
dobayiti, nabaviti« pribaviti; et« 
wa« an ben S^ag — , proizneti na 
videlo j etwa« ju 5Pa\)icr — , napl- 
sati sto; ®e(b unter bie Seute — , 
razdati öOFce •, fl(^ um'« Äebcn — , 
ubiti se, skoncati se , stratiti se ; 
einen jum 3orn — , razserditi, raz- 
serfiiti, razljutiti ; ju @tanbe — , u- 
cinitl, uapraviti} ju (Snbe — , do- 
versitl, dokon^ati, doeeti. 

aSritfc^e,/. f. «Pritfc^je. 

SSrocat, m. brokat. 

93rocateU, m. brokatel, brokat io. 

JBröcfetig, ai(/. drobiv> k&rhar, k*t- 
»ir, merviv. 



dby Google 



•Btidttn 



^ -174 g- 



«rirtleTfmb 



■aWrßrfetnr r. «.menrltl, droblti, kra- 
utig k^rhati. 
Sßxodtn, m. Sßvodt, f. m^nra, tru- 

• nak; fig. salogaj, komadi^. 
;SBtodtn, v. a. drobiti, podrobiti, raz- 

drobiti, nierviti, smerviti. 
.^bdii^, adj. mervljiy, kruSljir, 

• (kruh). 

-fircb ' (lerot, ^robt), n. kruh, hieb, 
hllbac, — hCidtt, m. pekar , pek ; 
^-hanf, f. pekarnic«} — bäum, m. 
kruSevina, krusno denro; — be« 
fc^au, f. razgied hl^a ; — hvti, m. 

• popara, panada} — bicb, m. kru- 
hokradica ; fig. habikruh , kvari- 
kruh. 

i^toben, S3ri}bein, m. para, sapa, va- 

' pa; — erwerb, m. nacin iivljenja. 

iBrobforb, m. krosnja, koUra; — 

i Ixvmt, f. sr^da, sredina od kraha; 

— \o%, adj. bez kruha, fig. bez 

sluSbe; (ine — e J^unfl, zanat od 

nekoristi« gladan zanat ; — man« 

^ti, m. neda^a, glad, pomanjkanje 

kruha; — marft, m. piaca od kru- 

ha; — meffcr, n. noi krusni-, — 

neib, m. nenavidost, zav^st u za 

natu ; — rinbe, f. kora od kruha ; 

— facf, TO. torba kruSna;. — fc^ran!, 

m. ormar za kruh $ — fu^^e, f. 

corba, juha krusna; — torte, f. 

kruina turta, torta od kruha; — 

wajfer, n. corba, juha krusna. 

IBrotl^a^n, m. v^rsta od piva beloga. 

^ombccrc , f. kapina, cerna jagoda, 

• ^retra ; — ^aube, f. kupina, ostru- 
ga; — jhauc^, m. germ od kapine. 

flBronj'f, f. bruns, mid; — cn, adj. 
brunsen, iDJdovit, od brunsa, me- 
da; — ircn, tK a. brunsati, obrun- 
sati, mediti, omediti, brunsom, 
mMom obuvi. 

Ärofame, /". merva, mervica, merro- 
Ijica^ trunak, komadl^. 



^Sßtöid^tn, n: mirTJca, fip. kollko je 
c^rna pod noktom. 

a3rudE), m/Tazbrtje, prebitje, prelom« 

• prelömlj^Dje; (©^Hifte. 9Wi^), pn- 
kotina; (^etbrod^enc @tndt), cripi, 

■ komadi, odlomci ; (im itibi), kila, 
pridor; (im Xutbt), fraska, nabor; 
(w* Bfritbcn«, Srcunbf^Jaft), poga- 
2enje, pr^Iom mira, prijateljstya ; 
(in ber Srit^metif), drobU, lomak. 

SRxudi, n. miaka, bara; itit, fit. 

I^nu^'btinb, n. pridomi pojas, priz- 
dornjak ; • — banbmac^cr, m. prl- 
dornjacar. 

f8md)iQ, adj. Ioman> k^rSan; popa- 
can. 

SBruc^^fraut , n. kilayica (trara), 
herniaria L.; — fd^eiber, — arjt, 
m. pridornik; — ftlbcr, n. komadi, 
ulomci od srebra; — fttin, m. neo- 
tesan kamen; — fKicf, n. ulomak, 
odlomak, ust^rbina, komad. 

f&mdt, /*. most, (a Turakah) .^opria. 

SBtüd^tn, n. mostic, mos'ac. 

SÖTVidtxi V. a. mostiti, premostiti. 

^ßvüdtnphoqtn , m. svod, volta od 
mosta; — lod), n. stup, stopovi 
od mosta; — tebne, f. obrod» na- 
slon od mosta; — ^moiit^, f. mo- 
stovina ; — Pfeifer, m. stup, kolac 
od mosta; — f<^)an§e, f. — fo^f, m. 
glava od mosta ; — joU, m. — ge(b, 
n. mostovina; — joQcinne^mer, m. 
mostoTinar. 
S3i-ä(tung, f. pod (n konjaSnici). 
^ube(, m. para, sapa; izvor; kalu- 
in, kal, kao ; — n, r. n. klokota- 
ti, vreti. 
SBruber, m. brat ; ein tnfHgfr — , ve- 

seljak ; (in3ufamm.) bratinski. 
SBritberc^en, n. bratac, brajan, braca. 
Sruber«finb, n. sinov^e, bratic, bra- 
ti^na; — !uf, m. bratinski polju- 
bac, kuSac. 



dby Google 



-99rübCTK(^ -8 

^rnbfrftd^, isidj. bratski, bratinski. 

*nibfr4ieBc, f. bratinska Ijubav ; — 

«ort, m. bratoubojstvo ; — mßrber, 

m. bratoabojica ; — fc^aft» f. bra- 

* timtvo; — ^fol^n, in. 8inovac;bra- 

tic ; — «o(|iter, f. sinovica, sinov- 

ka, sioorkinja -, bratictoa ; — txoixi, 

a. uiaba, nevesta. 

*wt|a^, f.- a^toi^an • 

^^t, f. jnha, corba ; omafea ; — 

VA, 9. a. pariti, popariti> opariti } 

—M, n. — trog, m. parionrca} 

-fttttr, n. napoj } ■=— l^eif , — fle* 

knib^f/ — toarm, adj. vrel, vrio, 

^^^; — ^n&^fc^en, n. zdeiica za o- 

nako. 

Mlfn, ». o. (»om SötDtn), rikati, 

' nicati; (t>om großen ®cräufc^), 

geiBi^tl, buciti-, (»om 8lmfc»ie^), 

nakati, bacati. 

*nrnim»b4r , — batt, — fatcr, m. 

nermnjalo, m^rinnjalac ; — etfen, n. 

ilfonbalja« bronda ; fig. m^rmnja- 

'o ; — tu, V. n: mermnjati j — er, 

—odft, m. bik, bak; — fliege, f. 

■ vellka muha, zakavica; — freifet, 

«. zverk, fverk. 
^tactle, f. brinjola, yersta od tor- 

gBojah saSenih). 
59tiiiet, adJ: c^rnomanjast ; — te, f. 

ceroka. 
^■ft, /. opala, Treffle od teranja, 
Soojeaja, pudjenja} in t>er — fein, 
t«t»tl 8«, voditi §e, puditi se ; — 
n, V. II. t^rati se, voditi se, pu- 
*tl se; — jtit, f. doba od tlra- 
^ podjenja, vr^me od npale. 
^tar»eifetti n. — fla^t, m. gladilo, 
Iittilo ; — iren, v. u. gladiti, svet- 
iati, laUiti. 
^feumen, «. bonar, stadenac, zde- 
aac, kladenac ; (Duefle), rrlio, iz- 
▼OT, rmtak, voda rndokopRa; — j 
«fter, f. iica od vode, — -betfen, n. 



175 &- aörnftfea 

ka^enica od studenca j — cut, f. 
uiiyanje vodah rudokopnih; — ge« 
l&rtber, n. g^rlo, g^rlic od studen- 
ca ; — grftber, m. studen&ir ; — 
fallen, m. f. — geWnber; — meifler, 
m. majstor studen^ar ; — fi^wen« 
ge(, m. djeram; — »ajfcr, n. yo- 
da biHiarska, iz burtara. 

Srunnquette, f. yrutak, vrllo, Izvor. 

a9runjt, f. fig. vatra, plamen, toplo- 
ta, iestinaj (©egattung«trieb ber 
Spiere), f. «runfi. 

SSiünflig, adj. iarak, gora^, vatren, 
yruö, Sestok; — feit, f. ytudina, 
lar, iesttna; — lic^, ado. y^uöe, 

' goruee, iarko. 

Srunfljeit, f. »nmftjeit. 

^riinjen, r/ a, (gem.) piSati , miiatt, 
burlti. 

aSrufl, f. persi, gnidij (ber grauen), 
sisa, dojka-, — ater, f. p^rsna £1- 
la; ■ — beerbanm, m. ci^imak, 61- 
cindra, zizula (dervo), rhamnus 
zizipkus L. ; — ^beere, f. cifimak, 
«i^indra, iizula (vo<5e)} — bein, n. 
kost od persi nh ; vilice (od pti- 
cah) ; — bi(t, n. popersje, popers- 
nica; — brüfe, f. pörsna ilezda. 

©ruften, |l(^, ». r. hyalitl se, sJaviti 
se, diciti se, hyastati se, hrusti« 
ti se. 

«ruflfctt, f. 3wergfef[; — ftcbcr, «. 
sipljiya groznica; — gefc^roür, «. 
rana u persib; — ^bantifc^, m. o- 
Klop, trup od oklopa; — fern, m, 
grudi, persi; —fette, f. popersnl 
lanae ; — ^f ranf^eit , f. bolest per- 
siah; — freuj , n. krix, kerst na 
p^rsih ; — fud^en, m. pörsni kola- 
^ic j — la^, persluk, köret ; — te^« 
ne, f. naslon, persobran, parapet; 
rub, ograde; — om Sender, na- 
slon od prozora ; — mittel, n. Uk 

' p^rsni, ca persi; — riemen, m. 



dby Google 



Srut 

podpersnik; — i6)i% m. fitit ; — 

ftud, n. perst, grudi} popersaica, 

popersje; — t^ec, ni. persDi &o, 

tej za persi } — trani, m. napttak» 

pitje persno ; — ^toammd, — tu(^, 

«. f. — ta^j ; — warje, f. bradarka, 

bradavica (od sise) ; — Waffcr, n. 

p^rsnavoda; — ^tt)ajfcrfu(^t, f. p^rs- 
. na vodena bolest ; — totfix, f. per- 

sobran, parapet } — tont, n. (gem.) 

persi zenske. 
fSiut, f. cucanje» leiai\je najajib} 

(bie 3ungen), leglo^skot. 
$tuta(, adj. skotski, marvinski; fig. 

divji, grub, neljudski, neotesan ; 

— iftren, v. n. grub biti, podoa- 

sati se neljudski. 
brüten, v. a. leöi } sediti , cucati na 

Jajih ; fig. kovati» snovati, moz* 

gati. 
SBtttt'l^enne« f. kvocka, lezka (kokoz) ; 

— ig. a4j. nasadjen, krocar; (Gt)» 

uplodjen. 
aSrutto*, (in 3uf.) neocistjen; — (Sr* 

iXQL^, m. neocistjeni dohodak; — 

gewicht, n. vaga s darom. 
IBuH m. äSitbc^en^ n. mali, dite, 

decko, momcic> decak; (einfc^teC^' 

tcr SKenfc^), zIo6a, tepac ; lupet, 

lopov; (im Äaitciif^jict), dolnjak. 
S3uicn*firei(^, m. — jlücf, n. SSüberci, 

f. lupeztina, huncutaria> tep^aria, 

lopovstina. 
SBüb'in, f. tepica; — if(^, adj. zao, 

zlocest, lukav; — adv. tepacki, 

lupezki, huncutski. 
a3u(|), n. knjiga} ju — e tragen, upi 

sat u knjigu; — abel, m. plemstro 

uSenih Ijudib. 
SSuc^fcoum, m. f. JBu^e, 
^U(^'(>inter,- m. knjigovezalac» knjt- 

govezac; — fcinbcrf tcijler , m. klija, 

kelj knjigovezaocki } — bru(fer, t». 

•tampar, tiskarj — brucferei, f. 



■^ 176 g>- 93 uei^l^onbcl 

stamparia, tiskarnica ; — ^biuctet« 
l\m% f. stamparia, stampatstTO, 
tiskaria, tiskarstvo. 
}%, aSüc^e, f. bukya. 

a9U(j^et(^et, IBuc^e^ev, /. bukvica, sir 
od bukre. 

Süc^elc^en, n. knjizica. 

S3ii(^en, adj. bukov. " 

99u(^en»aU, m. bukvik» suma bo- 
kova. 

©iu^et.auffe^cr, m. btbliotekar, m- 
stojnik od knjixnice, knjiiiiicar ; 
— iret, n. polica za kujige; - 
biefc, iw. knjigokradica ; — \xvs3^, 
m. knjigoljub, kDjigoIjabac;-4i{^, 
adj. (tabutar), Sto se tice uknjizbe; 
— narr, m. izjediknjiga» mahnii 
za kiyigami; — faal, tn. — foirani 
(ung, f. knjiznica, biblioteka, knji 
goshrana ; — fc^ranl, m. ormar « 
knjige j — f^rac^e, f. knjizevni je 
zik; — tröbler, m. starinar» aoti 
kvar; — »erjcic^ni^, n. popis oi 
knjlgah; — »urm, m. molj, nw 
U»c» f*9. zobljiknjiga. 

a5u(^.ef4e, f. divji jasen (derro) 
— ftnf, m. zeba, zebac (ptica). 

33uc=^.fit^rcr, f. «uc^^änbrer, JBuc^M 
ter; — fu^rung, f. knjigovodstfo. 

a3uc^>^rttNen, v. n. vodlti knjige ö 
racuna; — en, «. — erei, — ^ung, ) 
racunovodstro, vodjenje raeooah 
— er, tn. razpremnik, knjigovodji 
racunovodja; — erei, f, racunai 
stvo; — crifc^, adj. racunarski;- 
tung, f. racunarstvo j einfache, tt!\ 
)fiittt über italienifcfjc — , prost 
taljiansko racunarstvo. 

S3u(^«^anbe(, m, knjigarstvo, tergi 
vina od knjlgah; — j^&nbrer, « 
knjlgar, knjizar ; — l^anbtung , 
knjigarnica» knjizara; — (abeUf < 
knjigarnica>sta{un, duöan odknjiga 
'imaft, /. kirenje, zir« zirorina. 



dby Google 



Svd^ « Baum , m. zeleoik«, fiimSir 
(dervo) j — Bäumen, adj. zelenikov, 
•imsiroy; — Baum^otg, n. zeleni» 
kovina, simSirovina. 

Stt(|fe, f. kutia, skatula; puSka. 

Sü^'en, V. a. pukodti, potegouti, 
odapet iz poike. 

SBtt(^fcii»higeI, f. pnrak, tane, zerno 
od paske , pasceno j — ({luf , m. 
cer od poske ; — mac^er, m. pui- 
k»; — meifler, m. topnik; — ^?feu« 
Big, m. (im f&tVQtc.) zastedjevina ; 
—tulvtx, n. barut, prah pusceni ; 
— f(|>aft, tn. kandak^ okas ; — 
f^fter, m. puskar; kundacar, o- 
kasar; — fc^l^^» n. oganj od pus- 
ke; — i^VL^, m- hitac; puskomet; 
— ft^ü^c, n». puskar, streljac} — 
fpanncv, m. puskonosa. 

Sad^oB, m. slovo, pisme ; — enwec^* 
fft, m. premetanje slovah, pisme- 
nab; — ircn, ». a. sTicati, slabl- 
korati. 

6u(^fl4BU(^, adj. Slovan; — adv. 
slovno^ po sloTu, polag sk>va. 

Sticht, f. draga, dranca, zatok. 

$nc^ei}en, 7n. hajda^ hajdiDa> belda. 

Sntfet, f. okov. 

^itäü, m. gerbaj ledja, herbat, ple- 
*i; — ig, adj. gerbav. 

Sntfen, fld^, v. r. prignuti se, po- 
gnati se, poguriti se> sguriti se, 
sagnutt se -, nakloniti se, pokloniti se. 

Sv^tng, m. naklon, poklon; suha 
«rioga, reoga. 

Siik, f. catra, dattara; — njin«, m. 
latrovina. 

Siüxl, f. sßubfl. 

^Bikget, «. proracun. 

»Bfe(, m. bivol; — ^aft a^j. bWol- 
»ki; — l^aut f- — Ut>ix, n. — to(f, 
«. koxa od bivola} — n, v. n. 
■niciti se, törti se« razbijäti si 
glam, tupiti si mozag* 



177 &- »unbBtuci^ 

S3ug, m. zavoj, ugib; prigib, »«gib; 
ple^e (u broda). 

SSügel, m. stremen; — an ®6^\t^» 
gctoe^rcn, branlk; — am JDegen, 
ko», rukobran ; — . öBer ber SBiegc, 
obluk, obruc; — eifen, «. utija, ti- 
gla; — n, v. a. tiglati, utijati. 

a3ugjlr*en/ v. a. (ein @(^iff), remu- 
catl, Toziti brod; — tau, «. re- 
muöade ceIo> konop. 

^ugfpriet, n. bonpres (na broda). 

$ug{lä(f, n. plece, lopatica; top od 
prove, od pure, oplecni top. 

Sßu^l't, m. & f. Ijubovnik, Ijabov- 
nica, milostnik, milostnlca; — en, 
V. n. (um ein ^auenjimmer) , snu- 
biti, traziti, iskati Ijubav, ici za 
kojom, asikovati j mit einer — , 
Ijubav provoditi, Ijutuiv imati s 
kcjom f um etwas — , traSiti, is- 
kati stogod ; — er, m. milostnlk ; 
zenar; — crei, — fti^aft, f. Ijubav, 
zenarstvo; — erin, — f(i^n)C|Ur, — 
birne, f, namigusa; bludnica; — e« 
rifc^, adj, zaljubljen; — fcjiafi, f. 
a^u|rerei. 

S6hf)nt, f. igralidte, pozoriste; tea- 
tar, kazaliate ; podac, odar ; m«- 
sto, prostor za postavit robu. 

j^üi^nen, v. a. podpodKl, patosati. 

gSuße, f. bula. 

SuUe, ^uaoc^S, m. bik, bak. 

SuUen'Beiper, m. samosov, psina; — 
falB, n. telac. 

f&\xVio<i)i, f. f&vSit, 

f&VLmi, interj. tof! lup! pljus! 

33unb, m. vez; uv^t , savez ; druztvo ; 
ber beutfdjje — , sbor saveza nl- 
ma^koga; tür!if(^er — , calma. 

S3unb, n. snop; smotak; ^om, ka- 
lup ; rukovet j naraihak ; denjak, 
sve2anj. 

S3unb»Bruc^ , tn. prekerScnje ovita, 
vlrolomje; — Brö(^ia,oc(;.v5roloman, 
12 



dby Google 



aSünbct 



-^ 178 g>- 



©ufen 



SfinbeC n. denjak, svezanj. 

S3unbe«», (in 3«f.) Mvezni; — genoß, 
m. saveznlk , avetnik } — laU, f. 
arka mira, skrinja mira. 

JBunbig, adj. obveziv> valjan, zako- 
nit; temeljit, kratak, iverst, je 
dar; — adv. obvezivo, valjano, 
zakon^o ; temeljito» kratko, cver- 
«to; — feit, f. obvezivost, valja- 
nost, zakonitost', temeljitost, cver- 
stoca, jedrost, kratkoöa. 

JBünbni^, n. uv^t, savcz; (93crtrag), 
pogodba. 

S^nbjieg, m. dolnje dervo (u stam- 
parah)^ 

SSunt, adj. Saren, sarovit, sar. 

fBuntfptdfyt, m. Sareni detelj , deteo. 

JBürbe, f. brSme, teret. 

©ürben, f. Stufbürbcn. 

S3urg, f. kasteo; grad, kula, tvördja> 
tv^rdjava. 

SButg» (in 3uf.) dyorskl, 

^ürg'e, m. poruk, jamac, jemac ; 

— en, f. n. ^emSiti, jeraac, poruk biti, 
fltojat dobar za koga} — er, m. 
,gradjanin, varosanin, pu^anin ; — 
(in 3wf) deriavijanski, gradjanski ; 
— Brief , fi». pismo, list od gra- 
djanstva j — cib , m. prisega, za- 
kletva, Vera gradjanska } — frau, 
— in, f. gradjanka, yarosanka, pu- 
canka ; — l^auptmann , m. gradski 
kapetan; — ftieg, m. domaci> unu* 
ternji, medjusobni rat ; — tid^, aJJ. 
gradjanski , pucki , pucanski ; ein 
— ti ®cf(^(e4t , rod neplemenit •, 
ein ^ürgerUcf^er, pucanin, od puka ; 
— Hebe, f. — flnn, m domorodnost, 
|}ubay domovine, öutjenje za otao- 
Mnuj — mäbt^en, n. gradjanska« 
neplemenlta devojka j — meifler, tn. 
gradski v^cnik , ceonik-, — ^ß^t, 
f. duinost, dirSanstvo gradjansko, 
domorodno j — re(^t, ji. gradjanstvo. 



pravo gradjanstra ; prayo gra- 
djansko } — fc^aft , f. gradjanstvo, 
gradjani ; — fc^aft (@taat«») f. der 
zavljanstvo ; (@tabt') gradjanstvo ; 
— flanb, m. gradjani , gradjanstvo, 
pak. 

S3urg«fciebe , m. segurnost obcinska, 
okrug dvora ; — graf , ni. ?»ur- 
grav , nadvornik , kasteoski grof, 
dvornik, gradski, dvorni sudac } — 
grafenamt , n. nadvornietvo ; — 
Hauptmann , m. kapetan od grada, 
od tverdje. 

JBüvgfc^aft, /. porucanstvo, jamstvo. 

93urgvogt, tn. kastelan ; — ei, f. ka- 
stelania. 

S3urf^e , m. momak, ditic , mladic ; 
decko, sluga. 

aSürfd), f. lov 8 puskom. 

39ürf(^cn, v. a. pucati, ToViti s puskom. 

iBÜrfc^^unb, m. viile, pas od lova. 

Sürttc, f. S3urj!c^en, n. cetka, cetica, 
kefa. 

aSfitjlen, V. a. kefati, ilstiti cetkom; 
— Binber, m. kefar, ^ctkar. 

Surtig, f. ©ebürtig. 

JBürjeÜ, m. gurica, dupe; rep. 

SSutjeUaum , w». prekobacenje ; einen 
— machen , prekobaciti se , koba- 
cati se. 

Sßutltitt, V. w. stermoglaviti se, ster- 
moglav posernuti, pasti, smotati 
se dole. 

S3uf^, m. g^rm, sevar. 

Sßü\6)^tn, n. germak, gernii6, Sevarie. 

S3äf(^e(, n. rukovet, snopak, smotak, 
saka, kukma, huhor. 

Sßu^^'ifoil . n. gdrmje , sevarik ; ger- 
mik; — ic^t, — ig, adj. germovi^ 
gast; — Ke^^er, m. tipoder, hajdok; 
lupex, razbojnik; — »er!, n. g^rmjej 
ievarik. | 

99ufen , tn. . n^dra , naru^aj , pirsi, 1 
dojke j — freunb, m. glavni prijatclj. 



^ 179 g>- (Saltcnt 



35ofe, f. pokora, pokaranje^ (®etb* 
fbraff) globa. 

Suf'Cn, V. a. popraviti, nadeknaditi, 
nadomestiti, platiti> terpeti.za »toj 

.»feine Sirfl — , izpuniti volju, saihi- 
ritipoxudu -, — v. n. cinit pokoru, 
pokajati se ; — et, m. pokornik; 
— eriit, f. pokornica. 

Suf'fertig, adj. skrusen> pokajan;- — 
^<Ätiff, n. molttra pokorna; — iit\>, 
n. pisma , pisan pokorna ; — ptc* 
%, f. predika, beseda od pokore; 
— pfalm, m. psalam, salam pokorni, 
p^ma od pokorej — tag, m. dan 
od pokore. 

Suttr, SBütte, f. patunja, brenta *, ca- 
bar, kadica. 

«tttte, f. i%i\ä), iverak (riba). 

Snttel, m. ustavnik, pandar, strazar ) 
— ci, f. tamnica, uza, aps. 

fßvitfx, f. putar, maslo ; — fcämmc, f. 
— irob, n. putreni kruh, hieb s 
patrom ; — (rü^e, f. omaka putrena ; 
-^bü^fe, /. maslenica j — fa^ , n. 
stepka, cabrica za iztepsti ili iz- 
mesti patar> maslo; — fftcgc^f'f' — 
»ogel; — rgcfcarfene , n. masleni ko- 
lacici , masleno testo $ — !^üfc , f. 
eabrica za maslo j — Uhmtx , — 
^finbter , — mann , m. maslar ; — 
hämerin, — frau, f. maslar ica j — 
mitc^ , f. stepke^ mla^enice j — n, 
V. a. tepsti , mesti patar, maslo ; 
— teig, m. t^sto patreno, masleno; 
— to^f, m. lonac za putar, maslo ; 
— »pgel, wt. lepir, leptir , metulj ; 
— xotd , m. luna , lunica , struca 
maslena. 

Su^ >8u^en, m. pnpak od yoöa ] {ixm 
Si^te), mosur od srice. 

»ttttner, f. SSÖttci^er. 

Snrbanm, f. a3«d^8Baum. 

%tf)t, as^rott, m. f. ©otbomfet. 



VSa^Ät»e, f. vuhvenstvo, spletka, za- 
pletkai — en machen, vuhovati, za- 
pletati } — cnmac|>er, m. vuhva, vu- 
hvenik, zapletalac, zapletarica ; — 
iren , v. n. vuhovati , zapletatl, 
spletati. 

^aBf>a(«a/ f, kabala , brojogonetka ; 
— ifl, m. kabalista, brojogonetnik ; 
— tJ!ifc^, adj. kabalisticki, brojogo- 
netan. ' 

(Sabinet, n. kabinet , sobica ; sbirka ; 
— ^6mini{)er, m. ministar od kabi- 
neta; — gerbte, f. kabinetna, kabi- 
netska naredba, naredba od kabi- 
neta ; — «flegcl , n. pecat od kabi- 
neta; — SfKlcf, n. kabinetna rW- 
kost. 

@acao, m. kakao ) — Baum, m. kakao^ 
dervo kakaovo. 

Habens, /. kadencia, padanje. 

(Sabet , m. kadet ; — ten*@or^)8 , n. 
telo, skup kadetah; — tenfc^ute, f. 
skola, skula^ ucionica> akademia 
vojnicka. 

Sabuc, adj. (l^eimfätlig) olastni ; (^cim- 
gcfatten) oilij — itat, f. osastnost 
ostavah. 

C^affee, f. Äaffe^. 

@aftan, m. kaftan. 

@atamanf, f. jtalman!. 

Satcant, f. 33atgtrcter. 

(5a(cin»iren , r. a. klakoväti, kreoo- 
vati} — otion, f' klakovanje, kre- 
covanje. 

SaIcuCiten, v. a raSunati. 

(Satccut, (5alecut»ifc^er J&a^n, m. pu- 

ran, ^urak, badac, tukan , tukac. 

ßleleagris gaUopavo Linn. — ifc^ 

-Öenne, f- pura, curka, tuka, budia. 

12 • 



dby Google 



Qilibot -« 180 &- (^pittl 

(Sanbiren, v. a. oseceriti» ocakriti> 

(Sannevaf, m. kanavac. 

@anon , m. kanon, pravilo ; — ieat 

n. kaoonia j — icus , m. kanonik ; 

— ifd) , adj. kanonicki , kanoDski ; 

— iflrcn , V. a. svetiti , posvetitl, 

uiiniti, razglasitiza svefoa — iflrung, 

— ifatton , f. posveta, posvetjenje ; 

— ijfm,. f. kanonica. 
@antate, f. kantata, pe.sma. 
^antitte, f. kantila, zlatna il sreberna 

zica. 
CSanton, tn. kantun ; —Iren, v. n. kan- 

tuniti^ le2ati, biti na okupu u kraja 

kojein, krajevati ; — trungöquatttere, 

N. pl. krajevni kvartiri, konaci. 
Kantor, m. kantor, pevac, peva« ; — ei, 

f. kantoria, kuca, dorn pevacev. 
^.a)p, n. glava, predgorje. 
ßaiJiicität, f. sposobnost, glava. 
Ga^jeKan, «i. kapelan ; — ci f. kape- 

lania. 
Sa^jelte, f. kapela. 
CSa^ettiren, v. a. cistiti, ocistiti- (zlato 

il srebro). 
(5vivcltmciflcr, m. mestar od kapele. 
^(i^tv, f. f. Staptt. 
i&apcv , m. gusar^ Iupez> razbojnik 

morski ; brod gusarski , gusarioa, 

gusar j — et, f. gusarstvo , gusa; 

— tt , V. a. uloviti , uhvatiti , za- 

pleniti (brod). 
(So^itaC adj. glavan. 
(Sapital, n. glayiiica, glavno \^- (in 3uf.) 

glavnicki. 
6a))ita(, Kapital, n. glava (od stupa) ; 

— "buc^jla&e , m. veliko , pocetno 

slovo (u tiskarnah). 
@a:)7italif), m. glavnicar. 
(Sapitftn, m. kapetan, kapitau, glarar. 
@(MHtf(, n. kaptol, kapttno^ glava (od 

knjige), poglavje-, (®egen|lanb bec 

fSit'u) , stvar , predmet ; einem botf 

— U\tXi , opsovati, izkarati koga; 



(Sältbat, n. (»onÜJlännern), bezzenstvo; 

(»on grauenjimmern), neadaja» nea- 
datba. 
(Saliner, m. kalibar ^ prostor. 
(Eatiberm&^tg, adj. kallbrovan. 
^aUBrireit v. a. kalibrovati. 
(SAlumniant, m. kleretnik, ppadnik, 

zloglasnik. 
(SaWnifl, m. kalvin. 
(Sama\6)t, f. earapa. 
<5amee, m. kamej. 
(Samelot , m. kamelot (materia od 

kostreti), 
@amerab, m. kamarat, drug, drugar, 

pajdas } — fc^aft , f. kamaratstvo, 
. drugarstvo , drugoyanje , druzina, 

pajdastvo. 
6amera('tfi *"• kameralista« financier; 

— »efen , n. financie, kameralstvo ; 

— tolffenfc^aft, f. kameralstvor 
^m^^agne, f. vojnica» pobod; vlada- 

nje, polje, selo. 
(Samplet, m. kafra, kanfor ; — bäum, 

m. kanfora , dcrvo kanforovo j — 

fpiritui, m. duh od kanfora. 
(Sampiren, v. n. taborovati, bitI, lezat 

a taboru. 
<Sana(, m. konao; (3)^eerenge) , tesno, 

prodorj (SKitteO, put, nacin, sred- 

fitvo. 
6anapee, n. kanape> sota, sedalo. 
(Sanarien'baf^arb , m. polutan» od ka. 

narinca} — l^ecfe, f. leze od kana- 

rinacah, leza za kanarince; — fect, 

m. vino kanariansko-j — Vogel, m. 

kanarinac, kanarinka -, — ludtt, m. 

se5er, cuknr kanarlanski. 
Sanajler, m. kanastor (duban). 
(Sancefle, f. resetka. 
6anbelju(ter, ^anbid}U(fec, m. »ecer, 

cukur ledoviti. 
(Sanbibat, m. kandldat; (at« 5ßropomr* 

ter) prcdloxenik; (at« 5lnw&rter) 

^ekalac. 



dby Google 



—ftft, adj. cv^rst, jak; — l^crr, 

Sa^iturat, GapttuUr^err, m. kano- 

nik. 
(Sa))ttu('atwn, f- kapitulacia, pogodba, 

ogovor } rreme ypjnicke slulbe ; 

(etiler Bfcibing) predaja tverdjave ; 

— iren, v, n, predati se, popustiti; 

pogoditi se, uciniti pogodbu. 
<k|porar, f. (Sor^Jorat. 
<$a)^(e, f. skok, poskok. 
da^tur, f. nstavljenje, nstav, ahva- 

tjenje, uhvat *, — befe^t, m. zapo- 

Ted, povelja od ustavljenja, ustayna, 

nhvatna zapoved. 
(Scumciner , m. kapucin j — in, f. ka- 

pncinka. ; — Kofler , n. manastir, 

namastir, samostan kapucinski. 
(Sa))Ut, <5aputT0(f, m. kaput, kabat. 
Gt^nit ge^en, v. n. propasti, propa 

dati. 
(Saipü^, f. kukulja, kukuljica, kapuc. 
(Sarabiti'er, m. karabinka (puska); — 

tet, m. karabinar. 
(Saraffine , f. karafina, posadica (n. p. 

xa ocat i ulje); gostarica» gostara. 
(Saraoone, f. karvan, karavana; — w 

tf^, m. karvanski tej, £aj raski. 
(Sorbonobe, /. p^HoIica. 
dctthuntd, (Sarfunfef, m. karbanac 

(kamen dragi); (®ef(^wür,) pritt. 
(Sarcajfe, f. karkasa; okostnica.. 
(Sarcer, iu. zatvor (u skolab). 
ttarbomome, /. kardamom» rajsko 

zemo. 
Caibinal, adJ. stoSeran. 
Oorbinal , m. kardinal, 8to£ernik ; — 

«^ut, m. klobak kardinalski}— e« 

toürbe, f. kardinalstvo, 
Corbmalja^t, f. 8to£ernibroj (u slov- 

nlci). 
tSartoBenebicten , m, ckalj blazen, 

(trara). Centaurea benedicta Linn. 
«arjlot, f. aSInmcnfül^t. 
Catfunfft, f. (Sarbunfet. 



181 &- Caffiren 

Carmeliter, m. karmelltan •,— -orben, 

• m. karmelitanski red. 
(Sarmen, n. peaan, pesma. 
(Sarniefln, adj. grimizan. 
(Sarmin , m. karrain , bcja grimizna. 
(SaCRa)>at, m. poklade, mesopust } — S- 

gcit, f. poklad^, mesopust, pokladno^ 

mesopustno doba. 
(Sameol , m. karnlola (kamen dragi). 
Sarnewr, f. Sarnatoat, 
Garcufett, f. SarroufeH. 
(5ar?»ie, f. o«incl (od platna). 
(Sarricatur, f. karikatura. 
Sarrtbfe, f. dvokolica. 
Carroufett, n. karosei , igra vite2ka. 
(Sartet, n. kartel, pozov , pozir, (na 

mejdan). 
(Sart^aune f. Äart^^aune. 
(Sart^aufe-, f. eart^SaferHofler , n. 

manastir, samostan kartuzianski •'— 

^öndf), m. kartuzian. 
(Satten, m. kartun 
(Sartufc^e, f. kartoc. 
Gafafin, n. kazakin (haljina). 
(Safcabe, f. slap, rodopad. 
Qtafematte, f. kazamata, zemuniM be- 

demska. 
(Safeme, f. kasama. 
^flff'»» f' p^neznica, f. (Saffe; — aB* 

fc<>luf, m. zaklj6c pineznice; — alt* 

»eifung, f. uputnica, doznaka plnez- 

nicka. 
(Saffation , f. ukid;— «gerid^tc.— «^cf/ 

m. ukidni sad, ukldno sudiste. 
(Sajfe, f. peneznica, blagajnica. 
(Saffen«bejlanb , m. staliS, stanje od 

käse, peneznice; — hxtbfia% tn, o- 

krad peneznice ; — gelb, n .pineznica, 

novci od peneznice. 
dafferotle, f. kastrola. 
(Saffier, (Safflerer, m. p^nezark, blagaj- 

nik. 
Öaffir^en , t>. a. kasirati ; unistiti, 

dotergnuti> ukinuti, dokinutl. 

Digitized by CjOOQ IC 



(Sajfirung -« 

6ajfinmg, f. kasacia ; unUtenje, ukid. 

0a|ie(l, n. kasteo;— an,, m. kastelan, 
— onei, f. kastelania. 

(SafierüQe, f. (Safferotte. 

(Safior^ut, m. klobuk, sesir dabrovski. 

(Safirat, m. uSkopljenik, Skopljenik. 

(Sajhtren, v. a. uskopiti, skopiti, sko- 
piti, kopiti. 

@afuar, m. kazuar (ptica). 

(Safuijl, m.sUcajnik} — if, /*. slucajnica, 
slucoslovje. 

Qiaufa, f. (0?cbengcfeü^ren) nuzpristoj- 
bine, pobocne pristojbine. 

(Saufalgeric^t, n. parnicki sud. 

<Saute(, f. oprez, opip, opaz-, «uvnja. 

Kaution, f. sigurnica, f. ©ürgfc^jaft. 

(SatjaHer, m. kavalier, konjanik, vitez, 
plemio. 

<Sa\>aUerie, /*. koi^adia; konjica; kon- 
janictvo, viteztvo-, — ijl, konjik, kon- 
janik. 

Kavent, f. SBürge. 

<5a»iar, m. kaviar, ajvar. 

6a»iren, v. n. f. SBürgcn. 

iSebent, m. ustupnik. 

<5ebiren, v. a. ustupiti. 

^cfeer, f. kedar, (dervo); — l^clj, n. 
kedrovina; — n, adj. kedrovj — b% 
n. kedrovo uljc. 

(Sctcbrircn, v. a. slaviti, diciti, hva- 
llü. 

6ement, n. cement. 

ßenf-lren, v. a. cenzurati, suditi, raz- 
suditi, protr«sati, protresti; — or, 
m. cenzor, razsudnik, prosudnik» 
pretresalac} — ur, f. cenzura> raz- 
suda. ' 

(Sent, m. sto, stotina. 

(Sentaur, m. centaur. 

(Sentner , m. centa , cent ; — gcttid^t, 
n. centa, cent, teza od cente, od 
■toh funtih ;— lafl, f. teiina, breme 
od cente j— fc^wcv. adj. fig. tezak, 
kao gora. 



182 &- (S^aralter 

(Sentrat, adj. osredan, 8r^dotocan> 
sr^dinskij — ifatbn, f. sredinstvo, 
posredinjenj^; — ität, f. osr^dnost, 
sredotocnost i — fd^u^C/ f. srcdo- 
tocna skula. 

(Sentrifugat, adj. sre^obezan. 

(Scntri^etat, adj. sredotezan. 

Scntrum, n. f. 3Kittctpun!t. 

(Senturia, f. stotina; centuria (u sta- 
rih Rimljanah). 

Zeremonie, f. ceremonia, obred, obicaj 
— tt, n. ceremonial; — nmeifler, m 
ceremoniar. 

(Sertifitat, n. (33eg(aubigung), verodaj- 
nica; (itBefiätigung), potverdnica. 

Scrtiren, v. n. spirati se, prepirati se; 
otimati se, jagmiti se. 

(Sefflon, f. ustup ; — ar, m. ustupavnik. 

6e|fud, m. ustupljenik. 

Ct'^agrin, m. sagren (versta od koze). 

ß^aifc, f. ceza (versta od kocie). 

(S^alcebcnier , m. kuicedun (kamen). 

(S^aHogra^}^, m. medopisac-,— ie, f. 
medopisje j — ifc^, adj. Medopisan. 

(Sf)atcu^^>e , f. Salupa (versta od 
broda). 

(S^amälecn , n. kameleun (versta od 
gustera); pronienljiv, nestalan co- 
vek, farbomenja. 

CStfiamiffe, f. Äamitte. 

^^am^agncrtveiii, m. lampanjac, »am- 
pajnsko vino. 

CStjam^Jignon, m. varganj. 

(S^am^jion, m. zatocnik. 

Omaner e, m. rak. 

^^doi, n. kaos, vsesmes, sniesa; raetez. 

6^ara!ter , m. {ß.iixnit\ä^tx\) , biljega, 
obiljega, oblljezje, znamenje, znak; 
((Sigenf(^aft), karakter, zuacaj, na- 
rav, kakvoca; (Sürbe) , dosto* 
janstvo ; — iflren , ». a. oznaca- 
vati , oznaciti , opisivati , opisati, 
biljeii i, obiljeziti, karakterovati i 
— ifict, adj. oznacen, opisan , obi- 



Digitized 



by Google 



Ijcxen, karakterovan ;- — ijlifc^ , adj. 

znaeajan, karakteran. 
@^rfrettag, m. veliki petak. 
^arge , f, cast, stupanj casti , ein, 

— n, pl. m. (5iJerfonen), castnici. 
(^actatan, m. caratan, glumac, glama- 

za-, — ctic, f. caratanstvo glumstyo, 

glamasltvo. 
%«pic, f. (. Sar^)ic. 
^aita Bianca, f. bela artija. 
(S^axtcoc^c, f. velika nedelja. 
^^otuKe, f. skrinjica, kovcezic. 
<S^»ic, f. kemia, lucba ; — if er , m. 

kemik, lucbenik; — tf(^, adj. ke- 

micki, keinican, lucben. 
^ttvb, m. kerubin. 
€^ihm*c, f. f. 9lc^t8iocrbrc^ung ; — ircn, 

t. a. & n zametati kavgu, pravdu. 
6§iinär*c, f. kiniera,Terljanje, klapnja. 

tiapoja*, — ^ifc^, adj. kimeran, ver* 

Ijav, klapan, tiapan. 
<S^inarinbe, f. kinakina. 
(S^tragra, f. kiragra, ulozi u rukuh. 
6^inirg*ic, /*. kirurgia, ranarstyo, vi- 

darstvo; — ifc^, adj. kirurgieki, ra- 

narstven> ranarski , vidarski ; — Mi, 

m. kirurg, rananiik, ranar. 
<&^c!clate, /". cokolada;— ntaffc, f.caia, 

odcokolade;— ntc^)f, w». (5^o!o(aten* 

fanne, f. ibrik za cokoladu. 
^titt'ü, f. kolera ; serda, sercbä j 

— ifcfi, adj. koleran^ serdit, Ijut. 
^n, m. kor, sbor j-^af, m. — almufif , 

f. cerkyena mazika;— difl, m. ko- 

ralista, p«vac, pevac c^ikveni; — 

oJtar, m. veliki oltar; — amt, n. 

ore, ca8i kanonicki; — Bifc^of, tn. 

ium«8tnlk, Vikar biskupski; — 6u(^, 

«. antifonar; — fjtntb, n. misna ko- 

•olja; kota, kotica; — l^err, m. ka- 

nonik;— ijl, m. korista. 
^oiogra^^ic f- krajopisje. 
%r.to(!, n». pla»ti— fc(^ü(er, (S^etifl, 

«. korista. 



(5ir!ular 



(S^rifam, n. krizma, sreto ulje. 

CS^rif), nt.Krist, Isukerst; k^rstjaniii} 

— afecnb, m. badnji (dan), bad- 

njak ; — cnl^cit , f. kerstjanstvo, 

kerstjani ; — cntl^um, n. kerstjanstro, 

zakon, vera kerstjanska; — fefi, n, 

boiic , narodjenje Isusovo ; — ge« 

fc^en!, f. SBei^nac^t«gefc!?<nf} — In, 

f. kerstjanka; — finblein, (S^riflünb- 

c^en, n. dite, ditesce (Isus); — ü^, 

adj. kerstjanski;— hiejfe, f. polnod- 

nica, pönogkaj — mctte, f. polnoc- 

nica, polnocka; — monat, m. decem- 

ber, proBinac; — nac^t, f. badnji 

vecer, badnjak ; — fc^ein , m. mlaj, 

mena prosinca miseca; — tag, m. 

— feP, f. hoile. 

(Sf}x'i^Vi9, m. Isukerst, Krist, K^rst. 

(S^Vünif, f. kronika, I^topis, vreme- 

nica; — enf(^rciber, m. krenicar, 1^- 

topisac, vremenik. 

Cl^rcncrog, m. vremenoslovac ; — ie, f. 

vr 'nienoslovje ; — ifc^ , adj, vreme- 

noslovan, vremenoslovskl. 

(S^r^fO'Xit^, m. zlatokamen ; — )px(xi, tn. 

krizopras (kamen). 
(S^ur, f. izbor; elektorat, izbornictvo; 
— fürjl, m. elektor, izbornik; — 
für|lcntf;um , n. elektorat? izbor- 
nictvo , izbornikovina ; — fürftin, /, 
elektorka, izbornica-, — fürftUcJ^), acö*.. 
elektorski, izbornicki; — gelber, pl» 
n. (33crgtö.) rudarina; — ^auS, n. 
kuca, palaca elektorska; — ^ut, m. 
klobuk seür elektorski; — prtn), m. 
princip elektorski ; — fci^wert, «. 
mac elektorski; — ttürbe, f. elck- 
toria, cast, dostojanstvo elektorsko, 
(S^ijmie, f. ^^emie. 
eic^orie, f. £utjenica(trava), Cichorium 

intibus Linn. 
(Siber, m. vino od voca. 
SirJuIar, n. — fd^reifceu, n okruinica, 
razpis. 



dby Google 



(Sirfutar 



-<3 184 &- 



(SüUet 



ßirfutar- (in 3uf.) okrnxni. 

(Sirfulation, f. obtok, obticanje, okolo- 
ranje. 

6ir!utirett, v. n. cirkulirati, tcci, obi- 
laziti, obticati. 

Gifietne, f. bisterna, caternja, gas- 
tierna, yodoshrana, nakapnica. 

0i|l<rjtenfcr, m. clstercita ; — orten, m. 
cistercitski red, red cistercitah. 

ßitabctte, f. citadela> gradiö, tverdjica. 

(Sitatton, f. (Qbift) izrok, zakaz -, (äJor- 
labung), poziv , pozov ; (93erufun9 
auf ettvad), pozovak. 

(Sittrnt, V. a. pozvati koga (pred 
sud); eine @teUe au8 einem SButi^e 
— , dovoditi, navoditi ; — eln®e* 
fc^ — , pozvati se na zakon j 
(Seiftet •^, Traga zvati. 

(5itron-at, w. citronata; — t, f. 11- 
mun (vo6e); — enBaum, m. limun 
(dervo) ? — enfarfcig, adj\ limunov, 
limunove boje; — engetb, nadj. lut 
kao limun ; — CHfraut, n. f. SWeKffe ; 
— en5(, n. limunovoulje; — enfaft,ni. 
8ok limunov, od limuna-, — enfcj^ate, 
f. kora, Ijuska, lupina od limuna. 

(5»i(; adj. gradjanski; svetski> sv5- 
tovni; - — bcamte, — fcebiente, »w. ci- 
novnik, sluibenik , castnik gra- 
djanski; — iflrcn, f>. a, civilizirati, 
obrazovati, izobraziti, izobraiava- 
ti; — iftrung, (Si»i(ifation, f. civi- 
lizacla, obrazovanje, izobrazenje, 
' izobrazenost. 

(Si»ttifle ,\ f' dvorovina (plata vladar- 
skom dvoru). 

(Statinett, n. khtrinet. 

(Staffle, f. klasa , razred , red j ver- 
sta j — en- , razredni ; — eni^anb* 
lung, f. jednov^rstna tergovina; 

' — entel^rer, m. razredni ucitelj ; — 
enftcuev, f. poreza po razredu. 

<Kafftfi.cation, /". razredjivanje; — ci- 
ten, V. a. redati^ razredjivati. 



Qita^iUv, m, klasik, izucnik, izver- 

stnik. 
(Stajftfc^, adJ. klasican, klasicki; iz- 

verstau, izu6. 
Staufct, f. zaporka. 
(Staufuv, f. klauzura. zatvor. 
(StaviO^miet , n. klavicimbal. 
(Slattier, n. klav^r; — mac^er, m. kla- 

virar, klavirostroj, mestar od kla- 

virah; — f^5ieter, tn. klavernik. 
6ta»i«, f. tlcalo, kljuc. 
©(erifei, f. duhovnictvo, duhovnici. 
6(ient, m. branjenik. 
6tima, f. StUma. 
Qtßdf, m. rov, prohod. 
(Siubh, m. klub, sastanak, shod, sho- 

diste; -~\% m. klubnik. 
^oabjutor, m. spomo^nik. 
(Soc^eniKe, f. kocinilja (versta oä 

cerva amerikanskoga). 
6üco«*baum, m. kokos (dervo koko- 

sovo) i — nuf, f. kokos (vode). 
(Sobicitt, n. zapisje, dodatak k opo- 

ruci. 
(Soffee, f. Äaffee. 
(SoituS, m. prileg. 
(Sßleftiner, m. celestinac; — j>tb«n, m. 

celestinski red. 
(Solibri, m. kolibriö (ptica). 
Sottationir'en , v, a. üzporediti, pri- 

spodobiti; uzinati ; vecerati na 

priii<*ske, obcenite troske; — ^ung, 

f. uzporeda, uzporedjivanje ; — 

«ng«gebü^r, f. uzporednina. 
(Scltect-e, f. kolekta, niilostinja, dar, 

pobiranje, sabiranje ; — iten, v. n. 

kupiti, sabirati. 
Sotteg'e, m. drug, drugar u sluSbl; 

— iat, adj. sborni; — iatifd^, adv. 

u sboru; -^iengelb, n. predavnina, 

polaznina } — ium, n. kolegia, sbor j 

(iBortefung), preda vanje. 
(SoUet, »M. koletj einen Uxxa — ne^* 

men, uhvatiti koga za vrat. 



dby Google 



(Solltbiren 



-<§ 185 &- 



(Som)}Itctrt 



Mibfren, «.- n. subijati s«. 
Crttijwjn, f, suboj; mit 3cmanben in 

— gCTOt^en, doci s kirne do su- 

beja. 
6o(on«ie, /*. naseobina, nagelje; — 

i|ir«i, r. a. naseliti; — ijtrung, f. 

naseljivanje ; — ifi, m. naseonik, 

DueUitk. 
(Sotöimc, /■.' stupac. 
(Eotc]p^cnium, n. kalafonta. 
(SoIo<ptinte, f. kolokvinta, kolokrin- 

tiBa. 
Soloiit, fi. boja> farba. 
(klmmt, f. stup, stupac, kelovna. 
dmtt, f. dornet. 
(Smnman'bant, m. komandant, zapo- 

TJdnik, eeonik; — ^bicen, v. a. za- 

poredati, ravnati, upravljati ; — bo, 

«. komanda, zapoved, zapor^d- 

nietro. 
domitot, n. (@ef^annf(^aft), iapanija, 

rarmedja; — «-, (in 3uf.) iupa- 

Dijski, varmedjski. 
fionütt, n. odbor. 
Commenbc, f, (fleiflf. ipfrünbc), cerk- 

Tenstina. 
(SetamtnUav, m. tiima^nica *, — iren, 

V. a. tamaciti. 
(Soimnettt^ur, m. komentur} — 1\, f. 

komentoria. 
ttüimnerdum, n. t^rgovina, promet, 

ob^enje, posao. 
donnncr^'Cottegium , n. kolegija, re- 

ee, sod tergovacki; — iaU, (in3u* 

famm.) ito se tergovine, prometa 

tieej — iatgenxrBe, n. tergovacki 

•berti — iatfhaßc, f. t^rgoylnska 

cesta; — icCl, adj. prometni, ter- 

gorinski; — ienrat^, m. Tei^nlk, 

•avitntk tergovacki. 
(EoBumS, m. tergovacki kalfa ; — 

vo^geur , «n. tergovacki poslanik. 
Comniibrcb, n. profonta» hieb voj- 

Bieki. 



(Sommipt; m. komisar; panovlast- 
nik , poverenik ; narucevnik. 

(Sotnmijfion, f. komisia ; narucbina, 
povCrenstro; — &r, m. komisio- 
nar; narucbenik; nastojnik, opra< 
vnik, zapostat, povCrovnik. 

(Sommiffion«* , (in ^ufamm.) »to se 
tice poverovanja; -^gtieb, m .clan 
poverenstva; — ^toaare, f. povero- 
vina, povirena roba. 

(Sommobe, f, ormar. 

(Sommunat-, (in 3uf.) ob^in.^ki; — 
Beamte, m. obcinski urednik; — 
»efen, n. obcinstvo. 

(Sommune, f. obcina. 

@ommuniC'ant; m. pricestnik. 

(Sümmunication; f. komunikacia, ob- 
öenje> sveza; (Su» urtb 2lu«9&nge), 
ulazi 1 izlazi } (Sutritt), pristup. 

(SommHniciren, v. a. pricestiti; priob* 
6iti , sobciti j — v. n, pricesti- 
ti se. 

Kommunion, f. prlcest, pricestjenje. 

Sommuni|lif(^, adJ. komunistiCki. 

Scmmunitat, f. (Oefellfc^aft), dru£i- 
na, druztvo ; (®emeinbe), obdina. 

ßomßbie, f. Äom&bie. 

(Som^agn'ie, f. (ü)%int(ir) , kumpania, 
satnlja; (OefcUfc^aft) , ortactvo , 
druztvo, ortakluk; (in 3uf.) orta- 
5ki } — on, m. ortak ; drug, dragar. 

(Som)paf, m. kumpas; ,— rcfe, f.SOBinb« 
rufe. . 

(Somi)enbium, n. izvod. 

(5om^)enfation, f. prebojj — «rec^t, n. 
prebojno pravo. 

(Som^etcnt, adJ. nadlezni, «to kom« 
pristoji} — , Tri. (SKitbewerBer), 
8utraiila5; (SewerBer) , tralilac. 

Com^jetenj, f. nadlelnost-, (SKitbetDer- 
bung) , sutraEba. 

(Som^Ux, m. ukuf». 

(5om^)ticirt, a4j. zamerien ; — ^^eit, f. 
zam^rsenost. 



dby Google 



eüJJH)timent -«3 186 

Gum^Iimcnt, n. naklon> po^Ion, po- 

zdrav*, — enmac^cr, m. klanjalo. 
(Som^tott, n. dogovor ; okletya, uro- 

ta, kovarstvo ; — piftcr, tn. zaroe- 

tnik kovarstva. 
C?onH>cfitiüJi, f. (mufl!.) skladak. 
donDptt^, adj. stisnjen, tesan, steg- 

nut> stisuut. 
C5om^5romif, n. pristatak. 
(Som^romittircn, v. a. auf Semanbcn, 

pristati na ciji sud; — flc^, v. r. 

7.aplesti se u sto. 
6oitH5tabUitat, f. racunstvo. 
(5onH>tant, acU. (baar), u gotovu. 
(Somptoir, n. racuhara, pisara. 
@oncav, a4j. duban. 
@oncentriren / v. a. sbiti, k sredistu 

priTuöi, priterati, sakupiti. 
<5onec^)ij^, m. perovodja. 
6oncc:j3t, n. koncept, ponjatje; (2luf* 

fa^), sastavak ; (@nt«3Urf) , osno- 

va; (®cfc^äftSfa^) , perovodstvo; 

einem baf — ^oertücfen, u racunu 

koga pomesti ; au8 bem — !um- 

men , zaci« zaici s puta, zabuni- 

ti se. 
(5oncc^)tion, f. (eine« ©efc^e«) , pervo- 

pocetni sastavak zakona. 
(|i?ncert, n. koncert; muzikalna za- 

bava ; — meij!er, m. direktor od 

muzike. 
(Sonc^pticn, pl- skoljke, lusture. 
ßcncUium, n. sabor (duhovni). 
@0nci))iren, v. a. koncipovati, sasta- 

Titi, sastavijati, sloziti, slagati. 
^onccrbanj, /. sudaranje, slaganje. 
(Sonculbinat, n. prileznictvo. 
(Soncubine, f. prileznica, 
Gsneuri^en} , f. prinesak, pomoö; 

skupljanje, inno£tro, nagomilanje \ 

— wefen, n. prinosanstvQ. 
Soncurriren, v. n, prinositi ; skupiti 

se ; traziti , s drugima sajedno 

kakvu sluzbu. 



&- ßonflituent 

6oncur$, m. konkursj steka, natecaj 

za sluzbu; (übet ba« SJermögm), 

stCi-aj, (in 3«f.) natecni { stecajni. 
Sonbitpr, f. ^udnhhdtx. 
6cnbot*enj, f. pozaljenje, pomilova- 

nje*, — iren, ». n.t^Siti, zaliti. 
^onbuct, m. pratnja, pogreb. 
Gonbuitc, f. vladanje. 
^onfect, n. zascdki; slastice, poslas- 

tice. 
(5onftec»aticn, f. konfiskacia, ubeglu- 

cenje> ublagarenje, uzetje za der- 

zavu, globa; — iren, v. a. konfis- 

kati, uzeti, uglobiti, ubegluciti, 

ubiagariti. 
(Sonflict, m. prepirka. 
(Sonfront-ation, f suocitbai — iren, 

V. a. suociti. 
(Songref, m. kongres, sastanak. 
ßongrua, n. pl. (ber ®ci|!ttd^en) , po- 

povina ; (ber Sekret), ucevina. 
(Sonfcribiren, v. a. popisati. 
Sonfcrij^tion, f. popis; — «*, (in 3u- 

famm.) popisni. 
ßcnfend, m. privoljenje, privolja. 
(5onfequ-ent, adj. doslednij — enj, f. 

do^lednost. 
@onfer»ation8brtfie, f. cuvaci ocali, 

naocari. 
@cnfign'ation; f. naznacivanje, nazna- 

ka; (^nioeifung), uputa, doznaka; 

(SluSweii), izkaz; — iren, v, a. bie 

^cten, naznaciti' spise. 
@onftf}orium, n. sud duliovni. 
(Sonfonant, »t. suglasnik. 
6on{)ab(er, m. topnik-, pu«kar. 
(Sonfiatit'en, v. a: obstanoviti (sudno 

dokazati) ; — ung, f. ohstanorljenje. 
(5onf!itu»cnt, m. izpitnik; — iren, ». 

a. (juf<immcnflenen), j. JB. eine^e« 

fellf4aft, sloziti, sastaviti n. p. 

druztvo; (orbnen), dati ustav» ure- 

diti; — irenber sieicf)«tag, usUvo- 
dajni sabor } — ein ©eri^t (be* 



dby Google 



(Sonflüut -« 

fltfltn), urediti sud; (»erl^&ren), sa- 
slulati; — irung, f. (ber ©«mein* 

H), uredjenje obcHie. 
&R{titUt, m. saslusanac, saslusanik; 
— n. saslusak; — icn, f. (iöcrfaf« 

fung) , nsUv (aSefc^affen^cit j. i8. 

bd gcibc«), kakvoca («.p. tela); — 

muSL,adj\ ustavni} — ion«art (eine« 

Qei&ttbed), nacin gradjenja. 
Coitful, m. konzul; — at, n. konzu* 

lat (zaklonstvo) ; —at9', sto se ti- 

ce koozulata (zaklonstva). 
(Stfofumtren, t>. a. trositi, potrositi. 
Gonfvmtion, f. trosnja, trositba. 
SoBterfei, (Sontcrf&t, m. kuntrafa, 

prilika, kip, slika, obraz. 
toeQ'tren, v. a. etn>ad, priznativto; 

— »rung. /*. priznanje. 
dcRtingnit, n. pripadak, pripad, do- 

tieak, doticni del. 
Ccnto, n. racun-, — current, tekuci 

racao. 
(cntor, n. pisarnica, kontur. 
Gontract, at^J. knjast, sakat; klenit. 
Gontract, m. pogodba. 
(i^ntia^cnt, m. pogodnik. 
CSfitra^tren, r. a. pogadjati se, po- 

goditi Be, ugorarati, ugovoriti, 

sidopiti, uciaiti pogodba. 
^ontromanbüren, r. a. ettoad, pore^i 

ito. 
^Ptttaorbre, f. porcka. 
^^citiafignir'en, v. a, uzpodpisati; 

-Htng, /. uzpodpisak. 
^*^i% m. protinba; razlika. raz- 

'•<io8t} — iren, v. n. neslagati se, 

railiean, raziicit biti, raziikova- 

tiie. 
^«tawiitnt, m. prekirSnik. 
^wtrebanb, f. kantrabant, branjevi- 

■« (roba)} — adj, od kuntraban- 

K zabranjen. 
^Ättibu-itcn, r. a. platjati porezu; 

~-tion, f. daca« daaak, porez«. 



187 fr- (Sütfar 

Sontrott»«, f. prigled; — cur, m. pri-. 

gledniki — Iren, v. a. prigled ati f 

— Wffen, n. prigledstvo. 
Gontuma); f. (im $rc)ef), okornost. 

nedolazak pred sudj (3(nfia(t); la- 

zaret. 
(Sontufc^e, f. kontuS (haljina zenska). 
(Sonvent, m. shod, sabor, spraviUe. 
6ün»ention, f. pogodba, ugovor, u- 

vet. 
Gonttcy, adj. visan. 
(io)p'it, f. kopia, prepis; — ircn, v. 

a. kopijati , prepisati ; — tf), m. 

kopista, prepisnik. 
So^jui-ation, f. vencanjej — hren, v. 

a. vencati. 
(Soralle, f. ÄoraCCe. 
SütbOH; m. stega zdravstvena } ben 

— gießen, postaviti stegu. 
(Sorbuan, , m. kordovan, 
C^ornet, m. kornet> zastavoik, stego- 

nosa (u konjanikah) -, — te, f. za- 

stava, Steg. 
(Sor):0cat, m. kaplar^ telesnik, kapu* 

ro; — \^^ft, f. kaplaria, kapu- 

ralia. 
(Sor^ud beltcti; it. predmet zlocinstva. 
6crreaUt&t, /. suobve/anost za cela 

stvar. 
(Sorrect, adj. izpravan, poprarljen, 

v^an, bez falinge, bez pogrJske, 

bez mane; — ioneK, ac(;. poprarni; 

— ionS', popravni ; — ionfonfiaft, f. 

( — f)ciui, n.) popravnica} — or, n». 

korektoT, popravnik ; — ur, f- ko- 

rektura, poprav^anje, popravak ; 

— urbügcn, m. list od korekture, 

korektura. 
Sorrcf^)onb»ent, ih. korcspondent, do- 

pisnik; — ctij, f. korespondencia, 

dopis; — iren, v. n. korespondi- 

rati, dopisiyati. 
(Sorfar, w. gusar, lupei, razbojnik 

morski. 



dby Google 



ßorfet 



^ 188 g^ 



JDa^el 



Werfet, m. korset, köret, koretic. 
Qovivicx, m. kurier, ulak; berzoteca, 

teca. 
(Sour«, tn. tecaj, f. (5ur8. 
Gouoert; f. kuverta; zayoj> zayitak, 

zamotak. 
(Steatur, f. stvor, stvorenje. 
(ExtUn^-ttl, V. a. sluxiti (jestvine i 

pilo)} — er, w. sluznik} — teUcr, 

m. podcasnjak j — tifdj), m. stol- 

nica. 
CStebit fn. Vera, veresia, verovanje ; 

- — Brief, m. — i», n. list, pismo 

T^rovno, verodajno ; — ircn, «. a. 

dati na yeru, na pocek; uzajmiti, 

posuditi) pouzdati se, uzdati se 

u koga. 
Srebitor, m. verovnik. 
örtba, f. propaostvo-, — tar, m. pro- 

palica. 
Srtminat, adj. zaglavan, zlocinstveni ; 

- — gerici^t, n. zaglavni sud •, — ri(^» 

ter, m. zaglavni sudac. 
(Sru)iflr, n. propetje, propelo, razpe- 

tje, razpelo. 
6ubebe, f. kubeba; cibiba. 
(Suliffe, f. kulisa. 
(Sut^a, f. (OJerfc^urben), krivnja, kri- 

vica. 
(Sulti^iren, v. a. nastojati, gledati; 

raditi, obdelavati, texati; izobra- 

zavati, obrazovati. 
Kultur, f, obrazovanost, izobrazenje> 

izobrazenost ; (üBearfceitung) , zem- 

Ijodeljstyo, ohradjiyanje zemlje. 
€ultu8, m. bogostovje; — (in 3uf.) 

bogostoyni. 
(Sumutativ, adJ. nakupnt. 
(5ttr, f. Hcba, IWitba. 
(Suranb, »i. skerbstyenik. 
(SurateC, f. nastojanje ; skerb, briga. 
(Surator, m. kurator j nastojnik, pom 

nik, skerbnik. 
<5urcuma, f. f. (getewurj. 



C^urialfl^r, m. kuriaini, dvorni, po- 

sieni Stil (sloga pisanju). 
CSuriren, v. a, UcitI, izllcitt; vidati, 

izvidati. 
(Surrenbc, f. obtecnica. 
6urrent, adj. tekuc-, te^ajni, nava- 

dan, obican; — fc^nft, f. pismo 

Demacko teku^e, berzo,* hitro. 
6ur8, m. hod, tecaj ; — Ittttl, m, te- 

^a.intca. 
(Surjlvfc^rift, f. kurziv, pismo pova- 

Ijeno. 
@u^o8, m. kustos, cuyar, stra£ar. 
(S^tinber, «i. valj, yaljak; — förmig, 

(S^ünbrifc^ , adJ. ya^evit. 
®i)n\hd, f. poludrica> poudrica. 
S^n-ifer, m. cinik; — if«^, adj. cloi- 

can, cinicki. 
@^^!j9erfa(e, f. ciparska macka. 
@^)?reffc, f. cempres, cipres, knpres. 



2). 



2). 



a,adv. oyde, tu, totu, tamo; kad» 
gdl', cvo, etoj — fein, tu, tamo, 
nazocan biti ; biti, obstojati; x>on 
ba, od ovud, odavde, odatle; l^tet 
unb ba, ovd^ i ,onde> gdl i gde ^ 
ba 16 in i(^, eto me, evo me. 

J£)a, conj. buduö da, jer, jerbo j — 
boc^, prem da ; akoprera, preis 
ako ; kada, kad opet, kad syakako. 

^aBei, adv. tu, totu, tamo; ptitom» 
blizu, uza to, pored toga % it!fy 
möchte bicf> gerne — f^attn, wi«i 
bih, daititü budeS; er nitt nhtxail 
— fein,hoce syagdjfr da bude; ic^ 
Bin — , ja pristajem; t9 hUlbt — , 
stanoyito je, tako je, tako 6e bit ^ 



dby Google 



toa« benffi bu — ? Sto mislis, »to 
sadU o tom ? 

!D4, «. kror; einem — unb 8fai^ 
geben, primitiv obskerbiti koga ; einem 
auf bem — fein , parit ostro na 
koga ; — batf en, m. f. 2)a(^fc^tt>eae ; 
— be<fer, m. pokrivalac ; — fa^ne, f. 
Scttcrfa^ne ; — fenficr , n. som\6, 
umino, prozorac na krovu ; — ^forj^, 
«. sUme; — tatte, /. xioka, letva; 
— m&ci, n. mah od krova, krovna 
maboTina ; — plannt , f. ilebac, 
cigia; — ret^t, «. »treha; — rinne, 
f. Heb ; — rö^re , f, ce v od ileba. 

3)a(^, m. jazavae , jazvac. Ursus 
ndes Linn. — -bau, »i. jazvina. 

Jjt^ft^linfcft, f. sindala^ tindra, «in- 
«liika ; —^^xotüc , f. velika greda 
od krova. 

^c^'falle, f. stupica» pastulja za 
JÄxavce; —fanget, m. jazavcar 
<P*») i — f«ll, «. koia od jazavca ; 
— fett, «. salo od jazavca--, — grau, 
adj. siv, sut kao jazavac ; — ^unb, 
«. nizko pseto« jazavac ; — ja^b, f. 
lovnajazavce; — friec^er, f. $Dad^6- 
^un> j —iot^, n. f. S)a(^)6bau. 

!^c^f»)arren, f. @^)arren ; — f))ifte, f. 
verh od krova, sllme. 

Z^^^-rö^re, f. f. "iDac^fbau ; — fc^matj, 
f. ^a^fttt i — [(^roarte, f. f. 3)a(^8* 
fett. 

S^ftein, m. ilebac, crlp, cigla ; — 
N^f n. slama za pokrivat> slama 
od krova; — fiu^t, m. konji, grede 
od krova. 

35a(H f. Doc^t. 

!^(^tel, f. pljaska« zautnica. 

5)adjte(n, c. a. pljusnuti, pljuskati. 

^4ltraufe, f, strÄa, kapnica. 

2)a(^tTaufen-re(i^t , n. pravo kapnice*, 
~-3i(9e(, 9». strisna cigla, crep od 

5^«^ng, f. krov, pokrivanje, pokritje. 



■^ 189 g^ 3)amail 

3)ad?-»etf ,. n. krov ; — jieget, «i. iU- 
bac, cri'p, cigla. 

S)abur(^ , adv. po tom , tim, s tim, 
kroza to, ovuda, ovud, ovudar, tud, 
tuda, tudar. 

JDafem, qrfo. ako. 

JDafür , ado, zato, tomu ; — jTe^en, 
dobar stojatl za »to ; i(^ !ann nid^t« 
— , ja nisam kriv ? — l&oltett, mi- 
sliti, scfniti, suditi, mneti. 

^Dagegen , adv. protl tomu , usuprot, 
prema tomu 5 — fein , protivan 
biti, protiviti se ; — Ratten , prl- 
spodobiti, prispodahljati. 

iDa^eim, adv. doma, kod kuce , ku6i. 

3)a«i^er, adv. ovamo, amo, s^mo, zato, 
odtuda, odavde, odatle ; bi3 — , 
dovde, dovle, dotud -, — l^ier , adv. 
ovde, tu. 

2)a^in , ado. tamo , onamo ; — taufen, 
doteci, dotercati ; — gelten, proci, 
prolaziti *, ed j)e^t — ob..., nezna se 
hoce ü, da li . . . ; — fein, bit pro- 
pao ; — jirebe«, teüti tamo. 

!Da^inaud , adv. ovuda , onuda , tuda. 

/Dahingegen, f. JDagegen. 

Dal^inten, adv. ovde , tu zada , za 
tim ; — bleiben, ostati od traga. 

S)a^inter, adv. zada, za tim, poda 
tim ; — !ommen , saznati ; \^ voiü 
fcf>on — fein, pazitcu, pripazit cu 
na to. 

S)a(f, m. kapljotina od eernila. 

S}ama(ig, adj. ondasnji, tadaanji, on»- 
danji. 

2)ama(^, adv. onda, tada, u to doba, 
n ona vremena. 

a>ama«cener-arbeit , f. teg , dilo de- 
mesko, damascensko; • — flinge, f. 
sablja demeskinja. 

S^amaSciren, v. a. demeSciti, damasko- 
vati. 

!£)ama{l, m. demesk, damask, damast { 
— en, ac(/. od demeska, od damaaka. 



dby Google 



— (cinwanb , • 



■^ 190 
platno 



gospa-, (im ^a« 
, (in fcer Äattc), 



damagta ; 

damatteno. 
3)ame, f. gospoja, 

menfpieO, dama 

kra^ica. 
2)amen»brct, JDamBret, n. skaknica ; 

- — \attel, m. zensko sedlo ; — fpitt, 

2)ami>ic(, n. dama (igra); — jicin, 

m. kamen. 
5)am»gcip, f — T^itf<^. »». jelen dama, 

•arenjak; — l^irfc^fu^, f, kosuta 



^mifc^, acO*. lu<^* bedast, sulud, su- 
ludast, sumast, omamljen, smam- 
Ijen. 

S)amit , adv. po tom, tirii , s tim, s 
otim, kroza to j — conj. da, neka, 
za da. 

JDämfic^, arfy. lud, budalast. 

JDamm, m. nasap, nasip ; - — 6a« , m. 
nasap , nasip , gradja , gradjenje 
naspa; —htud),m. prolom od naspa. 

©ammcln, v. n. ludovati, budaliti. 

S)ämmen/ v. a. nasipati, napraviti na- 
sap; ba« äßajfer — , zajaziti, pre- 
graditi vodu. 

S)&nimen , v. n. fd^fämmcn unb b&m» 
wen, jesti i piti, zderati, razsipno, 
razkosno iiveti, percati. 

JDammcrbc, f. zemljaza nasap, zemija 
od naspa. 

2)ammer»9lücf , n. pocimajaöa, svita- 
juöasr'^a; — grottc, f. tamna, sum- 
racna peuina, spila; — l^ctt, adj. 
sumracan-, — ig, udj. mracan, su- 
mra^an, taman ; — lit^t, «• sunira5na 
svetlostj — n, V. i. smörknjivati, 
mraciti se, hvatati se sumrak, svi- 
tati, svanjivati ; — pra^t, «i. svita- 
juöa, smerknjiva zraka j — jlunbe, 
f. ara od sutona ; — ung, f. sumrak, 
mrak,8uton ; ©borgen— Uli g, prozorje. 

5Dam^f, m. para, sapa, dim, sipnja ; 
(f4«ts^aft), ▼«trogonjaj — tab, n. 



jpan! 

kopalo od pare, parno ; — cn, v. 
pusiti se , dimiti se , kaditi se , p 
siti, dimiti, kaditi. 

S)äm^f*en, v. a. utaziti, pataziti, ng 
siti, Qternuti, nt'siti , umiriti , z 
duSiti; — enb,, adJ. uta£iv> agasi 
uternjiv, zadusiy; — er, m. gasil« 
gasionikj — jur 5:rümpete 5C. sai 
-dina ; — ^ovn, n. gasilo, gaslonik 
— ig,arf;. sipnjiy; — igleit,/". sipnjj 

2)am^f4od^, n. odaika; — mafc^in 
f. makina, nastroj od pare^ parc 
kret ; - — mcffer, wi. paromer. 

2)5mv>fttng, f. utazenje, zatusenje, uga 
ienje, uternutje. 

5)ampf|'d^iff , n. paroplor (Bcffer ai 
parobrod) , vatrenjaca ; — fa^rt , / 
paroplovstvo , parobrodarstvo j — 
fa^rt«»®cfeltf(^aft, f. paroplovstvenc 
druztvo 5 — »agen, m. paro\roz^ kolj 
od pare. 

S>amt»ilbbret, n. damad, jeleni, zv^rad 
yelika. 

5)ancbcn, ad», pokraj; polag, pored 
toga, verh toga, uza to, osim, 
izvan toga. 

2)anieben, adv. ovde doli, tamo doli, 
tu doli. 

JDanicbcr, f. 97iebcr. 

JDanf, m. hvala, zahvaljenje, harnest; 
— fagen, hvaliti, zahvaliti; einem 
T- wijfcn, zahvalan, haran koma 
biti; ®Ott fei — , hvala Boga; 
man fann i^m nichts ju — e ma* 
(i)en, nemeze mu oov^k nikako ngo- 
diti ; — vbar, adj. haran , zahvalan, 
blagodaran; — barfeit, f. hamost» 
zahvalnost, blagodarnost ; — haxlidf, 
adv. zahvalno, harno , blagodanio ; 
— bcfiiffen , a4j. haran , zahralan^ 
blagodaran; — en, — ^fagen, «. n, 
hvaliti, zahvaliti, ody^rnuti, odvra- 
titi pozdrav; — en«»ertl§, adj. ttc- 
dan, dostojan haraosti } — erfiiQt, 



dby Google 



JDann 



-<3 191 g>- 



iDarren 



adj. pun zahvalnosti ; — fcjl, «. 
svetkovina od zahvaljenja •, — ge» 
bet, n. Iivala , zahvaljenje, molitva 
od zahvaljenja; — ticb, n. p^san, 
pesma od zahvalej — to8, adj. ne- 
haran, nezahvalan, neblagodaran ; 
— o^jfcr, n. xertva, posvetiliste od 
zahvaljenja ; — [agung , f. zahva- 
Ijenje, hvala, zahvalnost; zahvala, 
bUgodarenje , blagodarnost ; — fa* 
gunggfc^rciben, n. hvala, zahvaljenje, 
Jistod zahvale; — trunfcn, adj. opo- 
jen harnosti, zahvalnosti. 

JDflnit , adv. onda, tada, tadar ; — unb 
ttonn, kadkada, n«gda i negda; — 
ctjl, onda takar, tek onda. 

2)annen, »on bvtnncn, adv. odtuda, odo- 
noda, odavde, odovud , odovudar, 
odavle, odatle, odtale. 

5)anncn^ro, (locraü.), f. ba^cr. 

^ran, adv. na tom, u tom pri tom ; 
ttafi Hegt mir — , sto mi je do toga, 
übtl — fein, bit u herdjavu stanju; 
zlo stojath — arbeiten, o tom ra- 
diti; fie finb unrecht — , Varate sej 
e« ijt ni(^t« — -, nista nevaija, ne- 
TTcdi nista. 

Ißarongabe, f. kapara, zapogod, uvfra. 

S^rauf, adv. na to, za tim, po tom, 
0, poslie toga; — geben, kaparu 
dati ; prida dati ; — gelten , umr^ti, 
poginati, otici, propasti«, — au«* 
ge^en, traiiti^ gledati, radit o eem } 
ben JCag — , drugi dan , sutradan 
satim. 

5)jraufgabc, f. (2tgio) prid. 

i^au«, adv. odtuda, iz toga. 

Farben, r. «. terpeti glad, iiveti o- 
skudno, zivet u nevolji, gladoVati, 
iivotariti. 

iöoibe^jfarrf, f. cerkavica od »npc, od 
parokie, od plovanie. 

^be^cttc, f. cerkavica od slazbe. 

darbieten, v, a. naditi, ponuditi, po- 



nudjati, davatl, prulati, dati, pra' 
Uti. 

2)arbring«en, v. a. doneti, prlnetl, do- 
nositi, prinositi, pokloniti, vjtati ; 
— ung, f. donos, prinos, donesenje 
prineSenje, poklonjenje, yetanje. 

Martin, adv. u. to> k tomu. 

^argeben, v. a. dati, pokloniti, da- 
rovatl. 

{J)ar|^a(ten, v. a. deriati, pruziti, pru- 
zati. 

iDarin, adv. u tom; u nutri, nutri. 

^Darlegen, it>. a. poloziti, postaviti, 
polagati, postavljati, metnuti, vöröi ; 
(bctt>eifen) , dokazati ; (auöeinanber- 
fe^cn) razloHti. 

IDarle^en, n. zajam, posada. 

3)artel^en, JDarlc^nen, J^arlci^en, v. a. 
posaditi, uzajmiti, zaimo dati. 

iDartei^er , m. uzajmitelj , posuditelj, 
zajmodavac. 

©arm , m. crcvo , drob ; — Uin , n» 
cr^vna kost; — bruci), m. kila, pri- 
dor od creva} — ^brüfe, f. crcvna 
zlezda ; — fe(t, n. opna, opnica utro- 
bicna-, — gic^t, f. crevoboljaj — 
ni^r, f. serdobolja; — faite, f. Üca 
od creva; — j^enge , f. — \»e^, n. 
terbobolja. 

JDarnac^, adv. zatim, po tom; — 
e« f&(tt, kako dodje; baS ifl (xw^ 
— , ni to nevaija mnogo, i to je 
tako, onako. 

5)arnac^a(^tung, f. vladanje. 

iDarneben, f. {Daneben. 

JDarob, f. SDarüber. 

JDarre, f. pusnica; suha nemo^, si- 
cia, tisika; — ber SJöget, prist. 

!Darrei(^-en, v. a. podati, dati, pru- 
iiti, ponuditi, podavati , davati, 
pruzati, nuditi, ponudjatl ; — ^ung, 
f. podanje, pruienje, ponudjenje, 
nudjenje, pruzanje. 

JDarren, v. a. suatij-Äuj^jfer — , toplti. 



Digitized 



by Google 



JDanfleber ^ 192 &- 

S)arT'fieber, n. grozaica tisikava, sU 
ciava ; — l^au«, n. pu«nica ; — fu^t, 
f. nemod saha, tisika> s cia. 

S)arfc^iefen, f. aßorfc^jic^en. 

5Daiite(l»en, f. a. predstaviti, predlo- 
ziti, postayiti, polo£iti> metnuti, 
verci pred oci ; opisati, prikazati ; 
fl(^ — , V. r. ukazati se, kazati 
se, videti sc j — ung , /". predstav- 
Ijenje, predlozenje, prikazanje } o- 
pis. 

S)ar{lrecCcn, v. a. pruziti, dati, po- 
nuditi> podati. 

5£)att^un, v. a. dokazati. 

^atüber, ado, verba toga; o tom, 
nada tim } radi toga, osim toga, 
oza to ; nic^t« — ober barunttr, 
ni manje, ni vue $ » i^ n)U( mi(^ 
— ma^cn, primit 6u se, uhvatit 
6u se toga; et Ifi — geflorben, 
umro je nada tim; — vergel^t bie 
3eit, medjutim prolazi vreme} ti 
gc^t alles batunter unb — , sve 
idje naopako. 

Saturn, conj. zato, radi, poradi, 
zbog, ceca toga -, — ade. okolo 
toga, u naokolo. 

S)aruntet; adv. poda tim ; medju, iz- 
medju njih; etwa« — legen, pod- 
metouti, podloziti stogod; flrt) — 
mengen r mesati se, umesati se, pa- 
cati se u sto. 

^attoagen, v. a. meriti , vagati na oci. 

^atn^etfen, v, a. pokazati, pokazi- 
vati. 

^Dattcetfeni v. a. baciti, bacati pred 
koga. 

^atjä^len, v. a. brojiti, izbrojiti. 

5Darjeigen, v. a. pokazati, ukazati, 
pokaziyati, ukazivati. 

JDarju, f. JDosu. 

2)ar5»tf(i^en, f. 2)aj»if(^en. 

3)a8, art. clan spola sridnjega i — 
pr. ovo, to; koje. 



JDaumen 

JDafe, f. a3rcrafe. 

^afclbft, adv. tamo, onde, onamo. 

3)afelbjlig, f. 3)aflg. 

JDafcin, «. n. f. 2)a. 

iDafcin, n. pribitje, nazocnost, pri- 
sutnost } bistvo, jestvo. 

^adjenige, pr. ono, to. 

^aflg, adj. tamosnji; oydaSnji. 

S)ail^en, r. n. sideti, sediti. 

S)admal, adv. za sad, ovaj put, sada, 
taj put, taj krat. 

S)afvmeter, n. gustomer. 

^a^, conj. da ; neka ; za da. 

iDaSfelbe, pr. to isto, isto, ono isto. 

2)ata, n. pl. data. 

S)attren, v. a, datovati, dato naptsati. 

3)attel, f. datula (voöe) ; — bäum, m. 
datula , palma , paoma , poma 
(dervo). 

Datum, n. dato. . 

3)aube, f. düga. 

Daudjten, v. i. ciniti se, vid«ti se; 
mnitl, schnitt, misliti. 

3)auer, f. duranje, trajanje *, fig, 
stalnost, postojanstvo 9^ — ^aft,a<0'. 
^verst, jak ; dugovecan, dugodne- 
van ; fig. stalan, postojan. krepak ; 
- — l^aftigfeit, f. trajanje, duranje ; 
dugov«£nost. 

^Dauern, v. n. durati, trajati ; oba- 
stati, podneti. podnositi, terpeti ; 
— V. a. ti bauert mid^, zao mi 
je, zaiim, kajem se; {l(^ !ein®clb, 
feine fSlii'fyt — laffen , nelaliti nl 
novac, ni truda. 

3)aumen, m. palac ; einem beu — ^al* 
tcn, braniti, zagovarati koga, ru- 
ku mu derzati; einem ben — aufS 
^uge fe^en, uzaptiti kogä, na u- 
laru ga derzati; — breit, a4j', za 
jedan palac sirok ; — ^leber, «• 
Däumling, S)&umenring, m. naper- 
Btak, nap&rstnjak; — fc^raube , f. 
—ftoä, m. lisice, lisiline. 



dby Google 



IDouAc 



-^ m %- 



S>cf{Rüm 



ft^tamt. f. f. 8(««mfebcr. 

f^i, n. kec. 

5amb«^arfc, f. hart* Davidova. 

Daoon, cdv, od toga, s toga, radi, 
porad toga ; — ^tfftn, oti^i ; — 
laufen, pob^Duti; — fliegen, od- 
UUti; — iagen, odt&ati, prognati, 
uagnati ; — fornmcn, izbariCi §e, 
i^ti ae; — tragen, odnlti; — 
fÜ^ , odresti ; fi^ — mad^en, 
pobrati 8e> pokapiti ae, odDeti se; 
— muffen, morat otiei, pro^ij — 
fl^eid^cn, fi(^, akraati se, kradom 
otici; bie metflen — , reii dio od 
■jib } bcn @lcg — tragen, odirSati, 
xadobiti poMdo» nadvladati^ avla- 
dati, preobladati« predobiti ; mit 
einem blauen 9uge — fommen, o- 
tici 8 modrim okom ; er !ann ni<||t 
— , neoipie .da otldje ; — tra^n, 
odkaaati. 

t^vor, adv. preda tim; od togij 
bn torni^ ni^t burc^ bie %f)üx, bemt 
ti ^gt ein ^U$ — , nemoies 
kroK Trata, jer je na njih lokot; 
baf 8ii^ bCenbet, flcae einen @c^irm 
— , ta Bwiitk blesti, zasloni ju} 
i<^ fonn nic^t — , ja ma neznam 
•ta, ja toma nisam ktlr. . 

!Da»iber, adv. protl toma; — fein, 
piotivan biti, protiviti se ; fi(i^ — 
fe^en, uzprotiriti se, opreti ae le- 
■n. 

^n, ädv, T^rh« oaim toga, oka to, 
pored toga; zato, k toma, na to. 

f^a^ßnai, ado.tsid&, tadar, onda, o- 
■adar. 

^^9^\Hd^ ado. medja tiro, po wid 
toga, ared toga; a tO} u total; — 
iutft, /. umeiak. 

ilea«'at, n. — ei, /. dfkania ; ^-:U9, 
T>ti^, m. dekaok 

^cembcr, m. decembar, prosinac. 

iDe(^, m. desetak (od koiab). 



^eeimal, a^ß. d«aetan ; — Srtti^, dr«- 

bit desetni } — 9le<(nttng, laivp, 

razbroj desetni. 
^tkdbttt, M. perina, pokriva^, pokrW 

Talo. , 

^(fe, /. pokriralo, pokrirbj, pokro- 

vac; poklopac; zastor, zakriralo; 

— be< Bimmer«,. taran, saftt; 
•vod, volta;- — am ^c^iffe, ku- 
vfrta; mit 3emanben unter efaier — 
fleden, n jedaa rog, n jedna tikra 
svirati; ^(i^ nac^ ber — ftrerfen, 
ziT^ti kako se moie. 

^täti/m, poklopac. 

<De(fen, v. -a. pokriti, zakriti, sakriti, 
poklopiti y zanterti ; braniti ; pra- 
titi; namiriti; oslgurati Sto; ben 
^f(^ — , sterati, prosterti ter- ' 
peza; fi(^ — , oslgurati se; — 
machet, — fit^ttx, m. hasarar, ro- 
goxar, stnrar; -^flücf, n, tavan, 

Sttflt. 

S)ecter, m. pokriralAc. 

^(f^mantel, m. fig, zastor, rid, ix- 

lika, plast ; — rafen, m. busen. 
S)etfun0, f. namirenje, osiguranjes' 

— lurfunbe, f. osigurna izprava. 
!Dee(am»iren, v. a. deklamirati, de- 

klamavati, besiditi; vikati, kri- 

fatl} — atbn, f. deklamacia, be- 

sl^enje. 
JDecUn'Otion, f, sklanjanje; — Iren, ' 

V. a. sklanjati: 
S)ecoct, fi. f. Stbfub. 
S)ecret, a. dekret, odluka, odiaenica; 

— iren, v. a. dekretirati, odluiltl, 

dokon&iti. 
3Jebic»otion, f. posreta ; — ciren, v, 

a. posvetiti kome sto. 
3)efect, m. nedostatak. pomanjkanjes 

— a4J. nedostatan, manjkav. 
S)ef{ctent, m. nemocni sTe^Jenlk. 
3>e|leit, «. maqjak. 

JJ>efbiiti», arfy. konalnli Ifbc) »talnt 



dby Google 



3)<geit, m. spada, rucac; gum — 
^ greifen, potegnuti, tergnuti vucac; 
— hant, n. — fd^tclfe , f. yez od 
spade; — gefip, n. balcak; — fl«* 
^egf, n. -^tü)p)ßtt, f. reinen, pojas 
od spade; ^-Itin^t, f, gvozdje od 
spade ; — fno^f , m. jabuka od spa- 
de ; ein alter — , dobri starac» 
stara d'obricina-, -»-quaj^e/. kita, 
kista od spade; — fc^eifce, f. kori- 
ce, noxnica} — fpi^e, f^ Art, sip, 
verh od spade. ' 

S)egrabiren, r. a. degradirati, smestiti. 

5ßeT^nbar, adj. raztegljiv, protegljiv, 
— feit, f. raztegljivost, proteglji- 
vost. 

3>e^n<en, v. a. raztegnuti, protegno- 
ti ; tanjiti ; razyläciti, prodiljiti ; 
— ung, f. raztezanje, protezanje \ 
prodiljenje, razvlaoenje. 

JDeicfl, m, nasap> nnsip} — tn, v. a. 
nasipati, napraviti nasap ; jaziti, 
gatiti> zsgaziti, zagatiti. 

JDeic^fef, f. ruda, Irudo, oje; — eifen, 
n. podnozje ; — gäbet, m. rukuni- 

■ cej — naget, f. civia, klin od rü- 
de ; — ^ferb, n. rudnjak , rudni 
konj, komj od rüde. 

3>ein, pr. tvoj. 

3)einet»^albcn, — tecgen, — ^nntten, adv. 
radi, poradi, zbog, c«6a lebe, s 
tebe. 

©einige, (ber, bie, ba«), tvoj. 

3>ei(l, m. . bogoverac } — erei, f. 2)eiö» 
mui, m. bogov^rstvo. 

3)ereg»atiün, f. odred; — irenj v. a. 
odrediti. 

S)ettct, n. prestapak. 

Delinquent, m. prestupnik, zlocinac. 

S>etügiTen, v. a. izkuditi koga. 

DeC^l^in, f». dupin> pliskavica. 

JDcmant, f. JDiamant. 

SDemartation, /: medjaSenje ; — «Hnie, 
/• medjasni potez. 



-^ 194 g- !D«n!en 

S)emna(^, conj. dake, dakle, iadi, t 
tako i polag toga, radi , poradi 
toga. 

©emnäc^fl, ach. odmah za tim, taki 
iza toga. , 

3)emofrat, m. demokrat, pukuvlad^ 
— ie, f. demokracia, pakorladar- 
stvo, pukbvlad)e ; — ifc^, adj. de- 
mokrati^ki, pukovladarski, puko- 
vladan. 

JDemo^ngeac^tet, adr. sa syim tim, 
nistanemanje. 

S)emoltren, v, a. razoritt sgrado, 
razgraditi sto. 

S)emünfhatiOn, f. dokaz; razjasnje- 
nje; (J«« @(l^re(fung), javnokaz. 

©emut^, f. poniznost, snirenost, 
smernost. 

IDemüt^ig, adj. ponizan, sniSen, sm«- 
ran; — en, v. o. pontziti, sniziti, 
ukrotiti'; -^ung, f. ponixenje, sni- 
zenje, ukrotjenje. 

iDenbrit, t«. denrnik (kamen). 

Dengeln, v. a. klepati. 

Denfart, f. f. Denfunggart. 

Denfbar, adj. misliv, umisliv, pomi- 
sllv. 

Den!bttd^, n. uspomenar, knjiga od 
uspomene, knjiga zapisna ; dnev- 
nik, dai^ik. 

S)enf>tn, v. a. 4* »• misliti; mncti; 
scefiiti, Muditi; (gefonnen fein), ka- 
niti; (fic^ erinnern), opominjati se, 
spomii^ati «e, setjati se ; — er, m. 
mislitelj; promisljalac, razmatra- 
laci — frei^eit, f. sloboda od mi- 
sli, sloboda duse; — fraft, f. moi 
misljenja;' — le^re, f. slovje, lo- 
gtka ; — ^al , n. spomenik, pa- 
metnik} — mün^e, f. medalja, spo- 
menica; — f&u(e, f. spomenik, pa« 
metnik, stup od uspomene ; — 
fd)rift, f. napis; uspomena, pamet, 
spomenopis; — f^Jtud?, «». poslo- 



dby Google 



Tica, rec; —Heilt, n. spomenik, 

' pametnik ; — ungöart, — axt, f. 

nacin misljenja; — »ürfeig, adj. 

xnatan, znamentt, dostpjan aspo« 

I Diene} — ^tonibigf eit , f. znatnost, 

xnamenitost} — lt\ä)tn, f. JE>enf* 

wa^t; — ^tl, m. pomeuka; — 

kei 3uben, list od zapovedih boi- 

jih. 

5)tim, conj. jer, jerbo, zastobo; da- 

Ue, indi; {aXi), nego, no> od. 
S^fliRot^, conj, sa svim tim, nUtane- 

DUDJe, svakako, ipak. 
^^onincüant , m. opov^dnik; — ^ren, 

f. a. opovlditi. 
5)fUartcm«nt n. departament, okolis, 
koUr, okraije; (2lbt|ettuBg) od«ek. 
3)c}«f(^e, /. posiljka, pospeiaica; 

(%n:dBeric^t) oredsko izvestje. 
^J?on»oit, m. ostavilac, os^vodayac, 
pokladodavac ; (Slulfager) sVcdok, 
izpoTedalac; — ircn, ». a. ostavitt 
kod koga ; poloziti spise ; izpoW* 
daU rto. 
^cxtit'tti , V, a. poslati u progna- 
liste i — nng , ,f. poslanje u pro- 
gnaliSte. 
2>e^Jo|itai (UcBemel^mer) , m. ostavo- 

prima^, pokladoprimac. 
2>«?>p|iteR- (in 3uf.) ito se ostavah 
ticc ; — amt , n. ostavni ured } 
— haht, f. ostavnica, pokladnica ; 
— caffa, /. ostavna peneznica; — 
commiff(^r , m% ostavni poverenik ; 
—gebühr, f. ostavnine, pokladnina j 
— »gelber , f. ostavni novci ; — in« 
fbuction/ f. ostavni napatak; — 
i^tin, m. ostavno plsmo; — »er* 
mögen, n. pstavbina/ pokladt>ina. 
3)q)ofltion (2tu«fage) , /".izpovedka; 

— (3cugnip), svido&nstvo. 
^KiWm, n. ostava, poklad. 
3)e^pttriren, v. a. eine 9leatitat, skinuti 
terete s nepokretnosti kakre. 



-S 195 g- 2)eferteut 

2)e»)ntat, n, plaU a stvarima ; dio' 

pripadajuci ; — Imann, iw. kojl prina 

platu u stvarima. 

JDe^jutaticn, f. odaslanstvo, odaslai^e, 

odbor i — (3>eputirte), odatUni^tyo. 

iDe^utiren, v. a, odaslati koga. 

JDevatirter, w. odaslanik, poslanik, 

poklisar. 
2)tr, bie, ba«, art. üan jezika nemmi- 

koga; — pr. taj, ovaj, koi. 
a)erb, ««/>*. tverd, jverst, staian, je- 
d*r; fig, neotesan, osoran» iirov, 
icstok, opor; — l^elt, f. slrovost, 
grubost, opornost. 
JDereinfl, adv. negda, jednom» nekad. 
5)erctifte, n. pustolina. 
a)erent.^at6en, — »egcn, — toitten, adt. 
radi, poradi, zbog njih, ceöa njlh; 
5)ergefla(t, adv. tako, tim nacinom, 

na tej najin. 
a>ergfei<^en, a((f, takov, tim podoban,: 

ovakov. 
^af)alhtn , conj. radI , poradi , zbog 

toga, ceca toga, s toga. 
Derjenige, pr. on, onaj, oni. 
JDermafeinfi , adv. nigda, nekad, kad. 
5DcrmaI-en, adv. sada, sadar ; —ig, 

adj. sadanji, sadasnji. 
JDer^nafen, adv. lako, toliko, na to- 

liko, toll. 
5)cro, pr. (»etalt.) va», njthov. 
JDero^alben, (maft.) f. ^Uer^alben. 
Serfefte , bicfe(6e , ba^fclbe , pr. oni; 

onaj, on, taj isti. 
2>em)ei(en, adv. meiljuto, medjutim, 
u toiiko, izttedja toga ,nie4tinitogä, . 
u tö. 
S>erttjif(^>, «I. dervi«. 
5)e«ccnbenten,, ni. pl. natraici, na- 

trazje, potomstvo. 
2>efect'eur, mt odbeg, uskok, b«ganac ; 
— ioa, /., odb^ltvo; —treu, v. w. 
uskociti, pob^gnuti, uteöi, odbeöi, od- 
b«gnuti. 



13 



OOg 



ile 



S>ef(rvit (bec ^Üftataitn), n. odTctnina. 

f^aüi, f. SXI^alb. 

l^SgUidxn, adv. Ukodjer, takojer, 
Bft i«ti na^iii. 

S)cl^alb, S)e^al6en, <m(v. sato, porad, 
radi toga , cl^a toga , 8 toga , iz 
toga ozroka. 

S)€fpot, »fi. despot, samosilDik ; — if(^, 
adj, despotaki, samosilan ; — Ümva, 
m. despotizam, samosilj«. 

DtfHflir.ilafc, Y. lambik, kazan ; — cn, 
V. a. destilirati, pe«i, ze^i, Sgati ; 
— ^ung , f. 4«8tjUf a^je , destilacia, 
peienje, tezenje» Sganje. 

JDefto, «d». tlm, s tlm ; — U^tx, tlm 
bolje ; — me^r, tim rlU ; — fc^nm* 
mttt lim gorej — ivcniger, tim 
manje. 

SXAoegcn , conj. zato , porad , radi, 
cMa toga^ s toga, iz toga ozroka. 

S)(taU , n. podrobDost , potankost ; 
ins — eingel^en, upostiti se u po- 
JTobnostt, potanko potresti sto} 
— !• podrobul, potanki ; — 9^, po- 
drofoni, potanki ; — i<9(u#fu|rung, f. 
potaiik<trazloiefije, izTerseoje } — I- 
Se^mmung, f, potaoka ,odredba, 
potanko ustanorljenje ; — <«<^nb« 
luRg, f. tergorina na sitno} — i» 
3nfltttction, /. potanki naputak; 
— <'9Ud)nURg, f. potanki racun. 

^etafc^'Cment, n. dll, dio, odiljenje, 
kieta; — init, e. a. odpraviti, po- 
6latl> odreditl 

S>etentton<^att<, n. «aderSnica. 

S)ettrior*ation, f. pogorsaj, pogprSanje; 
— iten, V, a. pogerSati strar. 

Dcubf, f. S)iebflal^(. 

S)cttc^ten, f. IDAuc^tcn. 

^tnUtn, V. a. tumacitt, protumaciti, 
racprariti ; — v. u. kazati , zna- 
menovati , slutitl ; auf etwa* — , 
ku^i kamo, smerati kamo ; — er^ 
«n, tumac, tumaiitelj, tiunacnik. 



•-9 19« &- ftt(|Kfuntt 

^tnÜid^, adj. razgoretan » jasan , bl- 
Star , eist, razumljiv } — feit , f* 
jasnost, bistroca. ^ 

^ttlfc^, a4j\ nimacki ; —t, m. ncinac ; 
— mct{ler, i». pogUrar rcda teu- 
tonskoga. ^ * 

Skutung, f. tamacenje, snamtinoranj«, 
znamenje» znak. 

S>wife, f. prlca. 

S>t^mbtx, f. S>tttmUt. 

^taconu0, m. diakon, Sakan. 

S)iab(m, n. diadema, kruna. 

^iaitci, m. (SRunbart) narecje. 

^ialtUit, f, dialektika^ umetnost go- 
Torenja; — et, m. dialektik, anc- 
tan u govorenja> govornik. 

S)taIog,>m. gO¥or, razgovor, dvogovor. 

Diamant, m. diamanti dragi kamen; 
— en, adj. od diamanta •, ^c^nti' 
Ux, —\ihxL\tUx, m. diamantar. 

^Diameter, f. S)ur(i^me{)'er. 

2)i&t. f. dieta, red n lirljenja; '-en, 
pL trosak , platja svakdanja ^ na- 
dnevniee; (in 3uf.) nadaeynicki. 

2>l(%, pr. tebe, te. 

S)i4t, adj. krut, cv*r8t\ jak, jedar, 
nat^rpan, gust; — e, — l^eit, /. 
everstoöa, jakost, jcdrina, gastina« 

S)t(^ten, V. a. sterpati, sgastiti» ka* 
lafatati, zattupati. . 

JDi^ten, v. a. (flnnen) , roisliti, mos- 
gati; (erbic^tcn) , izmisliti, izoa£i; 
(als ^ii^ter) , pcvati , napravljati 
pesni, yerse nacinjati. 

«Dichter, m. poeU, pesnik; — in, f« 
poetinja , p Jsnica -, — fctttr ,. «. 
— gtu^, f. plamen, vatra, sar poe- 
tieki ; — geifl , m. duh poetifki} 
— if^, adj. poeticki» pesnicki; — 
Hng, m. nadripesma, rimar. 

2)i(^tig!ett, f. JDi^te. 

JDic^t'f unjl , f. poezia, p«snietvo; — 
ung, f' poezia> peaan, izmisljenje, 
hajka, las. 



dby Google 



^m 



-4 w ^ 



XitßifAt^tn 



S)ttf, m4/. debeo, tist, pretlo, gast, 
■adorefl, ote^i —arfc^, adj. 
gozat ; — hhäSsi , adj, bacMMt; 
— hawi^, m, törbonj«; — ft&Vf^g, 
ttdj. törbnSat ; — ^6ein , fi. ttegno, 
bat; — e, f. dehljlaa» tnito^a, pre> 
tilo»t; — fletfd^tg, arfy. mesnat} — 
paarig, adj. dlakar, ranjar, rutar, 
kiwBat j — ^&utig, adj. debele koie; 

* — t^nbc, naittljeoe ruke; — U^t, 
«.gaste, guStara, ^sta; — \t^\, 
«. glaronja; — Kjjfe, arf/. glarat ; 
—fan&tg, a4}. listet, listao, Itenat; 
—It&ig, adj. kropan, opan; — 
IDOifl, m. ttrbon}a. 

Wttov^tm, V. n. debljati, d«beliti, 
«rfebijati, odebeliti, tijati. 

Sictot-or, m. diktetor; — wt, fi dik- 
tetara, diktatoratro. 

SHcthren, v. a. diktorati, narlcatl» 
kaziratl. 

Siboft'if, f. naokoslorje ^ — ifc^, a<0'. 
■aokoslorni. 

3Xc, f. IDer. 

Siieft, m. tet, kradIJIrac, lupei, raz- 
bojnik; — txti, f. tetbina, kradnja; 
kradj«, lopeitTO( —hl, f. Utioa, 
kndljirica, lapeiklnja , — tfc^, adj. 
tatski , kradijir } — adv. tatski, 
hpeiki, kradimlce, kradom, kradoma; 
— «boBbc, f. leU teUh , kradIjiTa. 
cah; — iscnefT'« — fgcf^» *"• <)nig 
■ tetbini, sakradljlTac, sotat ; —U 
ffOiltt. m. jatek; —«^5^1«, f. —8* 
ioif, — fneft, fli. ga>Sido tatsko, lu- 
peiko i , — itaitxnt , f. Urtica (lan- 
teraa) ;' — ff^ac^ , f. Ch^i^bubtn« 
f)^a<^e ; — fU^t , m. tatbina , po- 
kndja, kra^a, kradaja,^lopeitvo, 
lapeStina. 

Slieli^ f. platnica, daska, trenlca, pod, 
patos ; -— M, 9, a. patoMti, podpo> 
diu, poditi; — moetf, fi. daske, 
trenice. 



iXHdi'ca, «. fi. slaiiti, droriti; bei 
cinciii — , bit n aioibi, alalit a koga ; 
3^ii€tl 3« <— , aa sloiba, xapoal«- 
iit } — er« m. tloga, alaiaik, aluibe- 
nik ; — erin, f. aloikiaja, alolarka, 
slaib«iiica} — orfd^aft, f. sloiba, 
alage, dniiina \ — Uc^, — fam, adj. 
koriatan, hasnoWt, prudaa , dobar, 
prltlojan. 

SHcRfl, m. slaiba, drorba, uslaga, po- 
tloga, robia, raboU, slaienje, dro- 
rtaje, dafinost, derlanatro. 

S)teiiflag, f. SHnftag. 

SHenjIbar , adj. obTasan, dalan, pod- 
loian , podao; ~feit, f. faiai^atTO, 
robstro, alasDOst, podloinost »po- 
daooat. 

IDienfl'befKffcn, f. 'S>icRf(fnrti9 \ —böte, 
in. slttün^ ; (m&imUc^) , >iuga, 
mooMtk; (locibltc^er) , slulkinla, 
^lularjca, moma, momicat — ^boten* 
otbnung, f. slaiamik (red za sloge 
I sluikinje) ; — cautioii, /. tigurnica 
ta siuibu; — eifcti m. oiartjiroat» 
pomnja a slaibi, posloinost, udror- 
nost, podrornost; — entUfftttig , f. 
odpast, odpraryenje iz slaibe; — 
erfahren, adj. iakasaa a slaibi ; — 
ergeben , adj. pokoran , pozlalaa, 
sAeran ; — fertig , a^. poslalan, 
adrdran , podroran \ prilduin } — 
fertigfeit, f. poslainost, podrornott; 
— frav, f. gospodaric« \ — frei, adj. 
Slobodan, prost od slaibe, od ra< 
böte; — frennbttf^, adj. pr^atan, 
prijateljski; — geber, m. slaiboda- 
vac; — gebre(|>en, n. slaibehi nedo- 
steUkf — ge^aU, n. plata za slaibu ; 
— gc^eimnif, n. wredska U^fih\ — 
gefinbe, n. sluiina, slaliniad (singe 
I slaikii^e) ; -— gefitc^, n. molba za 
Iskanjeslaiba ; — ^^err, m. gospodars 
— Utdi^t, m. mooMk) — leifhmg, f. 
slaiba t — (eilte, pl. sloge, aluinidU 



dby Google 



S)ietitc( 



-« 198 &- 



S)i6(cfatioit 



druzina ; — '(o^n , m, mito , pU^a ; 
— io§, a<{f. be» sluibe; — magb, f. 
•luiavka, slilxkinja, monia, momica ; 
•-^ort, •». inesto slasbe; — )}fcrb, 
n. konj 4)d «laibe, od robie } — 
' pp^t, f. duitaost, derxänstFO, dnS 
nost kmetska, prisega, zakletva od 
v«rnosti; — ))fli(^g, adj. duian 
sluziti* podlozan, daian darat ro- 
bia, rabota; — reglement, n. pra- 
Tilnik za sluxbu; — reife, f, put u 
sluibi; . — fcK^C, f' «lusbena strar; 
— [d^xdbtn, m. siuibeno pismo ; — 
tavgtic^feit, /. sposobnost za sluibu { 
— treue ,. f. vernpst a sluxbi ? — 
Verleihung, f. daF^nje slosbe-, po- 
staTljanjje a sluibu; — oerrt(|>tung, 
f. opravljaoje sluibe ; — t>ertrag, m. 
pofodba za «luxbu ; — 'oolt, n: f. — 
. ieute ; — tüiHiq, adj. gbtoy na uslug«, 
posluzan; — ju^ang» m. pnavo ro- 
bbte, rabote; — iWcig, w. stpruka 
sluibe. 

^imtti, m, dren, drenak. 

S)icfem nad^ , eonj. po tom , polag 
oFoga^ polag toga. 

JDiefer, JDiefe, JDiefe«, pr, ov, oraj, 
■ ovi, ova, OFO; 

S)iei«fan8 , adv. n pogledu , u oztru 
toga> za to; — jäl^rtg, adj. letoinji, 
ovogodUnji; —mai, adv. ot putj 
tax P"t. taj ^'"tj — ftitig , adj, 
oFostran, s ove strane; — feitd, 
ade. t ove strane, s ovu stran. 

S)ietti(^, m, hak, odpint^, kljuc tatski, 
laini. ^ . 

<£)icweil, f. SBeit. 

JDifferen}, f. raziika, neslagonje. 

SHt<rtcrifc^, adj. odgodni. 

S)i(tgcncc, f. poStaraka kola, berzovoz. 

IDiQ, mi kopar (trava). 

SHttc, f. («m «euc^ter), ceyj (in ber 
Samvc), cJFka, cjveica. 

^^9# «. BtTar, pofao, bitje, sud j »or 



allen S)tngen, prie syega; guter — « 

fein, veseo, dobre Tolje, napit biti. 
• S>ingen , «. «. najmiti , uzeti , pogo- 

diti; — V. n. pogadjati se, cen- 

kati se, 
. ^tng' geriet , n. sud seoski ; — 1\^, 

adj. stvaran ; — ^)}fenmg, f». kapara, 

zapogod; • 

^in!el m. pir (iito). 
^tnflag, (S)ien{tag, iDienetag), «n. ato* 

rak, utornik. 
S)inte, f. ainte. 

S)i&€C0, /. dieceza, biskupja, eparhia. 
^i))lom, ». diploma, povelja, (t) pra- 

Tulja, pravoliKt. 
^iploma'tif , f. diplomatika ; — iXttt, 

m. diplomatik ; — tifc^, a4j. diplo- 

mati^ki, diplomatican. 
Jt)ir, pr. tebl, ti. 
2>ireft, arfj. pravacki', — e unb inbi» 

refte Steuern, pravacki (uprami, 

nepromj^pljivi) i nepravacki (nea- 

pravni, prom^nljivi) porezi; — ad9, 

napravac, praTa6ki> upraro. 
IDireftion, /. direkcia, uprava, ravni- 

teljstro, uprariteljstvo, pravac. 
5D4reftf)r, nu direktor, ravoitelj, upri- 

vitelj }— ium, n. rarnilo, apfavnik. 
5£)irne, f. d^vojka, moma, curaj sliii- 

kinja, sluiavKa. 
^Mant, tn. diskänt, nalTisi glas; — 

ifi, 7». diskantista. 
^i«€i))(in, /. ueenje; — ^ber ®ef&ng« 

niffc, tamnUki zapt; — ar^ (in Bnf.). 

•to te zapta tt5e;'-ar«®(»alt, f. 

z^ptna si^; — arif(^, adj. Sto se 

ti£e zapta ; im — artfc^en SBege, pa- 

tem zapta.. , . . 

^i«cretion,' f. skromnost, krotkoea; 

(SEBiffe), Tolja, samorolja} (®nabe), 

milost; (S3i>rt^eil), probitak, korUV 

— 6t«g, m. dan sdiihe, po^eka. 
iDilcttffion^ f. pretres. 
!Di6lcifation, f. razmeitaj. ; 



dby Google 



Dfl)9<n^, f. oprost ; — im, v. a. opros- 

titi, osloboditi koga od ^a. 
^>Hpcnirtn, r. a. raslagmti Urne. 
!Dttpofitioii , f. nar«T, öud ; rasloEba ; 

— «f&^tgtcit, f, razloxivost. 
.!^itt«atien , /. dispuU, ratlozenje, 

prepiranje, pregoyaranje } — trcn, v. 

n. disputirati, pravdati se, prepi- 

rati se, pregovarati 8«. 
!t^}, f. raxütoj. 
^if^, f. badilj, osat, strulak (trara); 

— finf^ m. staglin, gardelac (ptica). 
iDtftrüt, m. dUtrikt» sres, okolii» ko- 

Urj — uaii atO'- srezki. 
Winnie, f. nadDernica *, — ifi, n. na- 

dneviiicar. 
S)nan, m. dlTan. 

Dnibcntc, /. raxd^lka, rasdiini zapadak. 
SHvibiren, v. o. d^liti. 
S)miUn, f, dioba, delenje^ (<&eexel' 

abt^Uung)! odel yojske. 
itibet , m. klin , kolac; versta od 

krapa; — ^tt; v. o. priblti, pribijati 

klini. 
S)o((^, eonj. Tendar, sa STim Um, 

ipafc , DutareniaDJe ; na , all > ma. 

2)odc, /. (?N>^><)» lutkaj- (Doflgt), 

doga, paa iDglezki. 
%tft9X, m. doktor, naucitelj; -^at, 

n. naoestro, nan^natro^ — ^ut,,ni. 

klobnk, seSir doktonki; — in, f. 

doktorica, doktorka; — würbe, f. 

cMt doktoTSka» doktoria, doktorat. 
Sofument, m. dokaz} (Urfunbc) , iz- 

prara^ — ircti, o. o. dokazati, pod- 

krcpUi ito prilozuna. 
%t%t, m. duid. 

^Dogge, f, doga, pMto inglezko. 
X^ol^U. f. «avka, kavka (ptica.) 
^ol^e. f. uzica, zanka, zan^ica, ptTuglo; 

— nfong, m. luv pticah na zankii', 

— ^\6i, — fieii), m. zanke, zaniice 
lapete. 



2)o(l^, m. no£, stilet, kiniao. 

JDoIbe, /*/ yerh, ▼«rhunac. 

^ulmaii, m. dolama. 

!Do(tnttf(|^«cii, 9. o. tamaiiti, protu- 
mo^ith — <¥, m. tttina^, tamaunik, 
dragoBian; — ung, f. tuma^i^e. 

S)om, m. — fitere, f cerkva atoina, 
pirvostolna. 

S)cm&n(, /. — ngut, n. kraljevako oC- 
^instYO, dobro d^riavao. 

Combat!, f. l£omba(f. 

S>om«ca)>itel, n. kapltul, kaptol stoini, 
p^rnfstolni ; — bec^ant,m. dekan ka- 
pitoUkl;— 1^, m. kanonik. 

S>i)mcflifa(« (in 3uf.) doma^i ;—f onb, 
m. domaca zakiada. 

S)omtci(, n. ein« SEBcc^ft«, obit {gen, 
i. f.)\ prebivalUte; — ant, m. obi- 
tovnik ; — at, »n. obitovanac } — iren, 
t>. a. (einen ^ec^fet) obitovati mi- 
nien ; — intng, f. obitoyat\)e. 

^ominifal« (in duf.) gospodski. 

l£>ominif anet , m. dominikan}— in, /. 
domin ikanka. 

^Dominium, n. gotpoUina, ylastelo- 
vina. 

(Domino, m. domino (versta maskare). 

S>om'!iT(^e, f. S)om;— ))faff , f. <0ini« 
pet; — ))to^, m. prepozit, prepaSt 
kiq>italRki; — pTobflei, f. prepoitia, 
prepozitura kapitaUka. ' 

S)onner, m. grom, gdnnlaTina; — !ei(, 
m. grom, atrila, trfoak, trisk, ttes; 
' — n, t>. n. i. germiti; — ^fc^^ag, «i. 
trrsak, atrlla, grom; — Stag, m. 
cetT^tak ; — flimme , /. gromovit 
glas-, — flra^I, m. mimja , bllski 
— xottttt, n, girmljaTiaa, girmlja- 
vica. 

JDo^y^Kt' (in But) dvogubi, dvojaki; 
— abter, m. dvoglav (dvogUynl) 
orao; — banb, n. rerpca, vezaska 
pantlika» dyoliina; — bed^er, m. f. 
SQw^äUä^tx ',—i)^tx , n, kripko. 



dby Google 



jako piTO) — ^Uc^, n. Um, lama de- 
bel«;— krallt, m. drot,- iicm, dretra 
dFOgaba , dFÖstraka ; — ^fetlfkr , n. 
drostniki, dTOgubi oblok, protor-, 
— ffeitc, f. droc^Fka. dnplonka; 
■— ffttflrf» P^' yratnlce ;— ^crjig, adj. 
lakar, po^ibaa; — laut, — UmUx, 
m. droglasnik. 

-JDo^^ef'it , t>. «. dnplati , sduplati, 
drosdraeiti , podvostru«itl ; btc 
Stiefel — , podpUtiti , metnat 
potplate; pottiti cizm«} kockati 
se. 

^oppd'pmh, m. dToplknja-,— -fammtt, 

> m. kadifo, relud dupli; — fa|}, «r. 
(im epid), dupla starka ;— fhin, 
w. dFOJnost, dFojbenost-, — {innig, 
adj\ dvojan, dvojben. 

!Dl>^)?e(t, adJ. dupae, dvostrak, dvo- 
gab, dFOJak, sugab. 

^^Oppttla^tt, m. tafet, svlla dupla-, 
— SÜngig, «mV. drojeaican, lakav, 
yarav, 

2)orf, n. selo; (in 3uf.), »eosklj— 
(eivol^ner, m. seljanin, seljak. 

3)5rf(^en, n. scoce. 

JDotf-gemein«, f. seoska obdina;— 
ivadtv , . m. plemtd , gospodIcU se- 

. otki; — ttxt, m. seljak, prostak; — 
lAcn, n. ilrot, iivljcnje seosko; 
— teute, pl. seljani j — matt f. hatar, 
kotai[ seoski; — ^rt(|tev, m. sadae 
seo8ki,kne«; — fc^aft,/". selo^ob^ina, 
puk seoskl ; — - \^tnU , f. ker^ma 
seoska;— f(^tt(mei^ev, m. skolnik, 
n^telj. 

S)otn, m, ihtni (in b^r ©c^nalle), 
•jezioac od kop^e; i(^ Bin S)ir ein 
JDorn im «ugc, ja sam ti tern u 
oko;— a)»fe(, m. tatula, f. GtC(^« 
«^t;— iuf(^, m. tern, tlrnjak, 
dra^, diraka; — <n, adj. od ternja, 
**•»•▼» — enfrenc, f. terüova krtina; 
^tf f. ternje, plot od ternja. 



200 &- JDtang 

-ic^t, fuh'' ternast j — ig, «1/. 



SlFica-r 

teniovit. 
3>orren, v. «. sahnnti, anSiti se. 
2)&rreit, v. a. saiiti. 
IDorfd^, «I. oslW (riba). 
2>0rt, iDorten, mdv. tarne, onamo, 

ond^. 
S)ort'^in, adv, tamo, enamo ; — ig, 

adJ. tamOsnji, ondlSnji. ' 

<Dofe> f. kutia, skatalica; tabakiera, 

bumiHtica; — n^d, «. lice, -kip 

od tabakiere. 
^ofÜ, f. dosa, obrok. 
Dotation, f. oskerba, snabdenje ; (93er« 

lag , SBtrlagdvorff^Kf ) , prednjam 

troska. 
S)otiren, v. a. oskerbiti; predujmitl ; 

(einen )93eamtett)i astanoFiti doh»- 

dak uredniku. 
Dotter, m. Sumanjak, Sumnjak, «a- 

mance j — Uumt, f. lesandra (trara). 
S)ra(f^e , m. zmaj, azdaja, poaej ; — «• 

lb(nt, N. zmajeva kktr (smola). 
^tat^me, f. drakma. 
JDtagant, f. Jlragont. 
S)ra9oner, m. dragiin? — ^morf^, m. 

dragunski mar«; — mäf ig, adj. & A<f«. 

po dra^anski , na dragunsku , kae 

dragun. 
^agun, m. kozälac, kozlae (trava). 
5)ra|t, «n. drot, »Ica. 
SDr&^tern, adj. od »ice, iicen. 
S)ra^t»gitter , «. mr«za, razni^je od 

»ice; — ^lugel, f. lancenica;— (erntet 

m. svjtnjak öd £ice; — ^p^, f. 

marioneta, ; — f(^eere, f. skare, no- 

ilce ; — jleb , n. reSeto iiceno , ed 

iice ; — {ange, f. kleite, kUsta ; — 

gie^er, m. iicar , iiiar-,~}ie^e¥ci, 

f. zIcäTHica ; zicarla , si^arstFO. 
d>rama, «. drama; — tif^, adj. drana- 

tioki, draniatican. 
S^cang, m. tiskanje, tiska , riFanje, 

turanje; naloga, sila, navala; (btf' 



dby Google 



fingen 



-4 201 »- 



JDtfije^n 



tige Segifftbc) r ieija , poiuda } 
OBttnhtJi), Ulost, tag«, mak«, 
teikoea. 

IDciagcn, v- «. tiskati, rirati, torati. 
tfrati, güBiti-, fl^. iiHi€iH , kinith 
lUb kmrc^ bo« ^o(e~, protoraUse; 
^f^ }« ctVKii — , hratati s«, podbra- 
Üti 8« eega, namtfUti ae za v^init 
•tagod. 

^o^fol, «. t'Skoea, BCToIja, maka; 
pata^a, patjeoje. 

®täi«, (wtalt,) f. JDrol^n. 

5Draif, f. <£)arauf. 

3)n>iai. adü. rani, na polja, na 



S>tt^tlUaX, ^trtffboMt , f. to^ilo, ta- 
kanki atrag. 

lDrc(^c(]i; o. a. toctti, atragati. 

2)rc4i(cr, «. tokar; — arbeit, f. dflo, 
teg dökanki; — ^tlocrl, n. toka- 
ria, tokarstvo, lanat tokaraki. 

Sred^ m. grez, glib, ka), kao, blato; 
gomo, balega; — ig, adj. peHjar, 
kal)ar, blatan ; gornen ; — Ufer, m. 
gornovalj, gondevalj-' 

S)re|touii, m. S)re^hefl|, «. krii, rre- 

t«K>. 

Scc^, »4 a. sakati, nrijati, arinati, 
T^rteti, okreUti; toiiti, atragati. 

^Mf»i\m%, — 1^, m. racica; — f(^be, 
f. kolo, toaio;H*«^r —feffeJ, »». 
▼irtira atolica» to^ilo ararsko} 
—Üff^, m. atol, tefpeza vertiva« 
-Hvftrfet, m. kocka y^rtiva. 

^ frant. tri;— A". trojiea ;— Wirig, 
•<^. tronog, trojnog; — M&iterig, 
Uj. tralisUn, troli8nat;-'^brV^ti9, 
mi;. tromi^n, tronit;— ed» n. tro- 
kmtY-^^^, odj. trokotan; einig, 
mdj. tro^edin i-^eitiigTitt, f. trojsttü, 
trojka •, — ertei , attj. trojak, troreri 
atan;— faf^, adj. trogub, tröatrak'-, 
— faltig, !^eifa(tigfeit, f. JDrettini^, 
Sreictntgfcit ; — färbig, adj. trobojan. 



tro!$e färbe; — fu#, m. tronog> troj< 
nog» — Wg» f. 5>reibeinig; — ^funbett 
fiifm. tri sto, tri sta, tri atotine; 
— ^^wrterttte, adj. trlstotl ;— ji^g, 
adj. tfolltan» od tri godUta, od 
tri godlne;— !6iitg«fef», n. tri 
kralja, bogojarljenje ; — ^I5^f!g, adj. 
troglav , trojglay ; — taut ,— lauter, 
m. troglasnik; — (dt^ig, adj. od tri 
Iota; — ma(, adv. tri«, tri krat, tri 
puta, tri put; — matig, adj. trikra- 
tan, od tri pata; — ma^g, aäj. 
od tri jarbula; — ^monattid^» adj. od 
tri mjseca;— )9funbtg, adj. od tri 
fttnte; — ruberig» adj. od tri resla; 
— fattig, a((/. od tri Sice, troiican; 
— fc^neibig, a4J. trooltar-, — feitig, adj. 
trostran, od tri strane j — ^|jig, a4J. 
s triini mlsti, satri mJsta ; — f\^n« 
nig, adj. 8 trimi koi^i, sa tri konja ', 
na tri konja. 

!£)reifi, adj, derzan» d^rcovit, smlo, 
smion, sercen; hezobrazan, beeo&in, 
bez8tidan ; — ig!eit , f. dirzoritost, 
sm^ost, smionstvo, aroionost; bez* 
obraznost , bezoenost, bezstldnost. 

JJreifptbig, adj. trosllaban. * 

iDretfig, fluctu. trideset, triest;— er, 
f». Jedan od trieat; votik od tri- 
deset godiStah ; — i&^tg , adj. od 
triest godiStah;— ftamt, n. trideset 
nica; — ^flauimaf, n. tridesetnlika 
Izm^ra. 

IDteifigiie, adj. tridesetl. 

iDretfigflgebii^r, f. tridcsetnlna. 

!X)ret«t&gtg, adj. od tri dneva, tridanJU 
— tüufenb , num . tri biljade , tri 
tisuce i— t^citig , adj. od tri dfla, 
raztrojen, raztrojiv ; — jarf, m. tro- 
zub, trozubje, yile ;— jarfig , adj. 
trozuban, trozub. 

I?rei|ebn,' num. tTina«»tt , trin«st ; — 
^nnberi, nnm . hUjada i tri sto, 
trinaeat atotlnah-,— te,««// tiiiieati. 



dby Google 



^reU 



-<8 a02 8- 



S)tü(fcn 



trinaefti} — teni , trinesto, tri- 
naesto. 

£)rea, f. 2)riaic^. 

2)tcf(^»cn , r. a. mlatiti •, — en » n. 
mlatnja, jnlatjeDJe ; — er, m. mlatac, 
mlatilac; — <ttio\jn, m. nilatbina, 
mlatirina', {xotnn er in einem Cuan* 
tum bcd inudgebrof€(^ncn befielet) iz- 
mlatak) — fitQti , m. mlat, cvp; 
1 — probe, f. nlatbeni sgled } — tcnne, 
f. gurono, gayno} — gcit, f. mlatnja> 
vertitba. 

!t)re{firen> v. a. ueiti, priu^ivati, pri* 
ucati, birati, opremiti. 

l£)riUbo^rer, m. sverdao.. Rverdlo. 

ü)riQen, v. a. vertati, buSiti } fig. mo- 
citi, ktniti. 

!£)riUi(^, m. trojnik (versta od platna). 

IDriKIng, m. — 6(inb, «. trojak. 

iDringen/ v. a. (in einen), siiiti, nu- 
diti, nukati, navaliti, navaljivati na 
koga; (burc^bringen) , probiti, pri- 
nuditi, proderati, proturati se; auf 
etwas — , nastojati, traiiti, iskati; 
in ein ®e^cimnii ^-, ndubiti se u 
otajatvo ; fi^ gu etn>a< — , zabosti 
86 kamo ; bie Beit, bie 9?üt^ bringt 
▼rame, potrcba tira, tUti, «IIa je ; 
bie a)2engt bringt ^eran , kopi se, 
naraljuje svet. 

l^ingcnb , adj. utiStiF, napresao» na2* 
dan $ ~e 02ot| , protr^ba , nuida, 
skr^nja sila; — e SUüt^wenbigfeit, 
silna potriba; — e (i^efa^r , veük« 
opasnost j — er ä$erba(|)t (eine« iOer« 
breiten«), velika sumnja zlocinstFa ; 
— e S9itte, velika molba} t€ ifl 
fliegt — , nije sile,- nije za silu; 
im — en 9aUe, u krajnoj, zadnjoj 
potrebli --r- adv. oitro , jako , na- 
preino; — bitten, sercaao, vruce 
mollti. 

Strittet, — t^eir, n. tretjl dio, tretjina; 
— W/ — t, — e«, odj. tretjl j — ^oJb, 



aty. dva i pol } — en< , acfv. trc- 
tje. 

S>roben, (tdv. gori. 

3)roget, m. droget (nateria). 

Drohen, «. n, (einem mit cttvo«), pre- 
titi, groziti se komu ^im ; ba6 ^^uB 
bro^t cinjufaUen, ku{« ho6e da p«de, 
da se aru»i. . 

2)ro^nc , f. trut, trata, trut^n* , tru- 
tanj, truntai. 

Dro^.ung, f. prctnja, prftb«, Kroxnja, 
groieDJej — »ort, n. ^ r»tnja, pr^tb«^ 
groinja. 

2)roQig, adj. smetan, ludao, zabav^an, 
ialjlv. 

Sromcbar» m. dromedar. 

^ö^ncn, «. n. tresti se^ oritt 8e, zajiti, 
tutnj^ti, tutnjati. 

2)rf)ffcl, /. drozd (ptica), gerlo. 

^rojl, m. poglarar, glaraw 

5Driiben , orfv. pr^ko , • one strane, 
na onoj stranl. 

Drüber, f. «Darüber. 

!£)ru(f, nt. davljetOe, dusenje^ udni- 
ienje, gnjetenje, tlacenjc ; (^rcf* 
fung), pretisk, 4isak, pretiskaoje ; 
(von ^c^riftcn), Stampa; tiaak, stam- 
panje; einem ben legten — gcBts, 
•a svim koga upropastiti. 

5t)ru(f« (in Buf.), »Umparni, tiakanU ; 
— en, o. a. »tampati, pritisk^tl« 
tiskati. 

S)TÜ(f«en, V. a. dariti, daSiti, saje^ti, 
gnjaviti, tlaclti, prltUkati, tiakati, 
rivati, tura^i ; bie Qttü^e tief, in« 
(deficit — , nabiti, natü^i, namakaoti 

kapa na o^i ; einem bie ^atib , 

atisQuti komu ruka; rukorati «« m 
kim { bie @(f^u^e — mid^ , £a^, 
titte me eizme } er weif m4|t , «do 
mi(^ ber 6(bu^ bntcft. neaqa, ^«1« 
me iuyt, gd^ me tUti ; — enb. «4Cf> 
teiak, tegot4n, ne«no«an, neTolJau»» 
Jadan, bMan. 



dby Google 



SJnwf« ^ 203 ft- 

^tlil, iR. Stampar« tiskar. 

^Mtx, m. kvaka (od vratah), opo- 
nac, obaraea (od pii«ke). 

!Dru(!(r*ei, f, Itamparia, ttskarnica; 
—färbt, — fc^wÄrg«, f. cernilo^ma 
«tUo(btampar8ko)-, — lo^n, m.platja 
iUmparska, stamparina, tiskar loa ; 
— l"^<f[<» f- pre«a stamparska. 

tui»mtr, m. falinga, pogrüka stam- 
parska ; — idf^t, n. godiSte od stam- 
p«, tiska ; —tofltn , pl. troiki itam- 
panki, stampaDJe; —ort, m. m^sto 
itanpe, tiska j — pa>)ier, n. papier 
(tamparski \ —^Tpxtibt , f. prova, 
proba; — \^x\% f. slova stampar- 
ska, ttamp«, tiskopis; — »a(je, 
f. valjak stamparski} — warf, n. 
pretisk, pretisak. 

Sm^, m. Testac, yukodlak. 

!I^f, f. mora, mora, veitica. 

Dntbc, m. druid« 

5)nun, 5)runt^T, f. 2)atum, S^ar- 
antei. 

^fe, /*. kita, groTaca (od lesnjakah), 
gromada (od kristalah) ; (^frrbe' 
hanf^it), nazeba, nazima^ nablada 
koojska. 

Itift, /. sltada^ -<n6«M(c, f. mi 
cina; — cn9<f(^WUlfl , /". otecene 
ilesde. 

Xlrsflg, «u//. ilezdaT. 

I^, fw. ti. 

5Äötc, f. daplo, par, dvoje. 

**lloije , f. daploo , dopia (p^nez, 
■orac). 

^E)Kat<n, m. dakat, cekin. * 

5)Jnfcii, ii((|, ». r. pogQUti se, pri- 
§i»ti le, sagnuti 8«, sgerbiti se, 
agviti M, potuliti se, ^uenuti. 

^«dm&itftt, «. himben, podhiban 

*>W*n» ». «. igrati, svirat u g^jde ; 
W«t^ fpie(cn), skripati, gnjjaTiti 
B»acei -^fatf, m. gajde. gädlje. 



!t)itnec( 



mcsnice) — fa(f^)f<if«r, wi. gajd««, 
gadljar. 
£!ueU, n. due], dvoboj, mejdan; — 
lant m. c^yobojiiik; — littn, fl(^, 
r. r. imatt dvoboj s kim, biti se, 
tuci 86} — monbot, n. zakon proti 
dvoboja. 

!Duett, n. duet, dvojet, dvopjv. 

%yx\i, m. par«, safM, eadiua, mirls, 
duh, dah, voQJ, mraz, slana, lnj|e ) 
— fcruc^, m. pukotina od zime, rad 
cice (na dervju) ; — cn, v. n. miri- 
sati. vonjati> dihati, kaditi se, pu- 
siti se } — ig, adj. m^rlsan, mirisan, 
cadioav, zapuSen, zakAdjeii, mrazan, 

^ulb'cn, v.M. terpiti, patiti, podno- 
. siti ; (einen Sremben) snositi, ter> 
piti (tudjinca) ; -;-et, m. uzterpnik ; 
—in, f. uzterpnica; — fam , adJ, 
nzterpiv, blag, krutak, mukoterpan} 
— famfeit , J. uzterpnost , uztörpi- 
vost, terpivost, mokot^rpnost j — 
ung, f, terpljeiije, poterpljenj«, pa- 
tjei^e, snosba. 

!Dumm, aey. bedast, lud, budalast ; — 
btctfk, adj, bezobrazan, derzovit, 
bozocan; — breifHgfett, fi bezobraa» 
Bost, b«zocno8t> derzovitost boda- 
lasta-, — ^eit, f. bedastoöa» ladost, 
badalastina ; — topf, m. lu^jak» be- 
dak, budala, bena> glupan, glupak. 

£>um^, adj\ glufa, tmast, mukao, pro- 
mukao. 

^vimpUU m. jaz, propast, vir, kotlina 
(u rki). 

Xum^fig, adj, vlasan, plesniv, mu- 
kao, promukao, gluh. 

^ne, /. Pr"d> piriina. 

^Düng'Cn, v.a. djabriti, gnojiti» na- 
djabriti, nagnojiti ; — er, ^ung, m. 
djubre, gnoj, daninaf — U^ig # A 
djubrenje, gnojenje. 

S)än!ef, m. tastkia, nadutofit> oholost^ - 
preazetiiQSt. 



dby Google 



!Xhtnfe( 



-« 2Ö4 &- 



3>uc(^$re(^en 



S)«lifc(, «rf;. Kkar, tamaa, Birnen, 
tmast, oblocan, ugasen, xagalen 
(od boj^)} -r- WttkWf smerknJiTati 
•e> hratati se» H xoxx% mir — vor 
bnt ^ugen, magli mi ae, dolasi mi 
c4rno pred oei, muka me |>opada. 

IDunfet, n. tmiaa, mrak^ tmicai — 
arrcfl, m. tamnica; —Hau, ac^'. 
8kuroiiiodar,,tamDoinodar; — Ibraitn, 
<><(/• Snj^> sagasito merk; — QtVb, 
adj, tamnoSot, skuroSut; — grau, 
4i«0'' tamDostT, sknrosir} — grün, 
adj. tamnozelen, skurozelen •, — l^ctt, 
f. tamnosty tamnilo, mracnost, po- 
mercina; — ^it,' v. n. famniti se, 
mraciti ae, sm^rknjiratl ae/ no- 
^iti se; — rot^, adj. tamnocerven, 
skaroc^rljen. 

SDttitfen, 9. n. ciniti «e, ridlti se^ 
misliti, nneti ; el bünft mi<^ , cini 
ml se; flc^ ettoaiS ®rcpc6 — , Imati 
▼eliko misao o seht« 

^ttiui, adj. tanak, redak, zidak; ^ 
ieinig, a<(/. tankonog, suhooog; — t* 
— ^(U, f. tankost, tanko^a» tan^ina, 
r^dkost, rldkböa, iidkost, sidkoöa; 
— e, — nng, f. slabina, bok; — tel- 
% adj. TiUk, fankabokar— 5^^ 
n. ulje iidko, rfdko. 

^rnifi, m. para, «apa, yapa, ^adina, 

, dim ; (^ogelbunft) ,. sa£ma , sprih 

ptidar \ einem einen Btauen Sitnjl 

vormad^en, zasllpiti, ebslniti koga, 

pokazatt mu rog za Ibt^u. 

2hmft«en, v. n. kadtti se, dimiti se, 
Aiditide; — \%,adj: £adan, zakadjen, 
zapoSen; — hreif, «n. atmosfera, da- 
hokrog. 

Snobei, N. dvaDestina. 

5C<^>Iicat fli. sugubka. 

5Dtt^Uf, Ä drvgotnica. 
* 5Dup(o, in — drogttbo. 

iSnxt^, prj». kroz, proz, pr^o, po« 
• ; — «nb — , skroz, «n STim, po 



«Tema; — unb — nof, mokar d» 

kose, do kerpe; — fein, proci; 

— einanber liegen, leiat u neredu. 
^Wiä^adttn, V. «; preorati , razorati ; 

fig. {»opraviti, otörti, izbrisati. 
kurzarbeiten, v. a. obdclati, obraditi> 

obteiati, izbiti, izlapati ; beit %tiq 

— , amisiti t«8to; fl(^ bie JotinU 

— , naZuljfti, naterti mke; fl<^ — 

V. r. prodrjti, prolomiti, prolopati 

se, protlsnatt se. 
^^VX^äva, adv, sa srim, po svema ; 

— ni(^t, ni polito, pod ni»ta> pod 

nikakoT na5in. 
^xiifbadtn, f. 9(u0ba(fen. 
^ur(^beben, t». a. protresti, proder- 

mati. 
3)ur(f^beif en , t». o. progilzti ; fl<^ — 

V. r. fig. doc na konac silom od 

bes«dah. 
!£)ur(^6ci)en, v. n. progrizti, projvsti. 
^urt^bcten, v. a. izmoliti, moleo proci. 
^ur^bcttetn , r. a. oprositi , obi6i 

prosec ; fl(^ — «. v. protuci se 

prosee, civariti prosbom. 
S)ur(^beute(n , v. a. prosijati, pro- 

trettti. 
S)ttr(^b(afen . «. o. propuhati > produ^ 

▼ad. 
^ur(^M&ttern , v. a. prebrati , prebi- 

rati> prevratjati listoye, protercati , 

kroz knjigu. 
S)ur(^b(i(fen, v. a. prozrjti, progl«dati, 

prpviriti \ — v. n. ririti, kazati 

se» viditi se. 
^nrd^bo^ren, v. a. prebasiti, prov^- 

tati, probosti, probiti. 
l^urc^braten , v. a. prope^i , ikp«^i, 

spe^i. 
^tfi^avl^tn , V. n; prosujiti, proSi»- 

miti. 
!!)urf^bre(i()en, t. a. prolomitr, probiti, 

protuci } — ff. n. prodriti , pro- 

hervati se, protisnati se. 



dby Google 



f^ni^ivtntun , v. a. progorlti , pro- 
igati, proiditi. 

Siri^rtngen, r. «. pron^tl, provu^i, 
proresti } {ig, nztociti, pohareiti, 
raztati, potepsti ; fic^ — , protaoi 
se, prometDoti le, mo^ liveti. 

IDm^rcd^cn , «<(/. pros^n , pro> 
lOBijeo, probit, probijeu, proCafen, 
fTovaljen. 

Xim^^c^, iw. prolon, prorala*, Hja- 
▼ic». 

Impfen, V, a. promi^liti, raxmo* 
triti» promoCriti, rasmisliti, raz- 
foditi. 

tto^ikTingeii , fl(^ , r. v. probervati 
se, protisDuti se, prolupati se, pro- 
Urati se, protarati se. 

Sxri^nng'Cii , v. o. 4* *. proär«ti, 
protiMuti My protarati se, promi- 
nati, proei, prolaziti; probiti> pre- 
seti; prozrett, proztrati; mit feiner 
äRciattng — , pron{ti> proruci, pro- 
restt misao svoju, dokazati ja; 
— enb, adj, prodlriyo^, probijaja^, 
probadajae ; pronic^ao , proziraja6, 
prominjajne j oitar \ — (i^ , adj. 
prolazan, prodir^ir, prohodaa, pro- 
Bicav; probitan, proiimljiy , pro- 
zirijiir; — \\djHt\t, f. prolaznost, 
prodirIjiTOst« prohodnost, pronica- 
Tost; probifno8t, proiimljiyost, pro- 
zirljivoftt. 

Sin^rftdeit, v. a» protisnati> prota- 
rati, prorlnoti ; procediti. 

^StrAcUen, o. a. proteB&ti ; pretir^U 

Dsr^ciiiaiibcr, üde, f. S)nrd^. 

Svrc^fa^t'ett, v. n, provesti se ; v,a. 
\kt SReercngc — , procikroz t^rao} 
— %, f. prolaz, probod. ^ 

ITitr^falC "«. lijarica; — en, v. n. 
propaati; fig, nebit izabran> mi- 
»oidjeD bitL 

S)trc^aii(en, v. «. stranuti, iztroliti, 
BagBJiliti« tpirfanoti. 



!Dttr(^c^teit, v. «. obr^niti. 

S)Ur4fci{eiii ts «. piepilitl, prcIioMtl, 
pretirti, propiliti» prollMati. 

S^C^feui^t^, V. o. aamojiti, ras- 
kraslU, razkla«Iitl. 

S)ttr(^eni, v. a* (mit @(^iefgewt^r), 
pucati kroza Stot (ten Ofen), raz- 
grijati, ngrljati, raziariU, razka- 
riti pe^. 

5£)ur<<^flammen, f. (SntiCamnen. 

S)ttr4f[c(^en, «. a. apletti, preplesti» 
«pletti. 

^Durchfliegen, v. ». proletiti. 

S)ur<^flie|en, v. n. prote^i. 

S)urc^^ui m. protok, protleanje. 

S)ttr4forf4Kn» e. o. promotriti» ras- 
mQtriti, prozrcti, progledati, pro- 
plUtl. 

S)Ur(^freifcn, v. a. progrizti, proglo- 
dati; ^(^ — , makt« siWti. 

^Durchfrieren, «. n. prozebati, ozeb- 
sti> promirznuti, svirznati. 

S)urc^fü^r, f. provoz ; — «», <in Buf.) 
provoznl } — l^anbet , «n. prorozn« 
tirgOTina; — )0l(, iH. proTOzna 
carina. 

IDurc^fiilrcn, v. m proresti; fig. 
OTcrSitl, opraviti, IzrerSiti« svir- 
•iti$ (^»ntnbf&^e) , oiivotroriti, u- 
potrjbiti, izTcati na^ela. 

{Durchgang, m. prolaz» probod. 

^Durchgängig, «4;. ob^inaki, ob6enU ; 
— ado. «re skapa; sve kollko« 
sre zajedbo, n ob^. 

S)urc^g&rben, e. a. ottrojiti ; fig. ttu« 
ii, izbiti. 

JDuri^el^en, v. n. 4r r. pro^i, prola- 
ziti, prohoditi; («Ott uferten), u«l, 
pobegnoti ; (von @c|^utbnem), u>ko- 
ati, izmakauti se, pobiil} (ei 
einer fQaffl — , problti, izabran 
biti , primljeii biti; v. o. eine 
ec^rift — , ffoJiUti. progledaU 
pismo} fid^ bie 9ufe — , naSuljiti» 



dbyGoOgk 



naterti noge; — bf , adv. svodar, 

po 8yudar; sve koliko , sve za- 

jedno, sre npored. 
S>UT(^9er6en, f. 2)urc^g&rBen. 
!Dtir(^gir^en, t>. n. procediti. 
S>ur(^glü^en, v. a. tazbeliti, razsi- 

jati; razgrijatU razpiriti, razia- 

Fl«. 

S)UT(^graben, v. n. prokopati; pre- 

kopati. 
JÖttrc^greifcn, v. «. ticati, pipati« do- 

sizati kroza sto; fig. probiti, pro- 

hiknati; ^b, (j. ä3. eine Slhcrb- 

nung), adj. oStar. 
S)ur^grübeln, v. «. protresti, pro- 

nozgati, sa dna, potanko promis- 

Htl. 
5t)Ur(^^auen, v. a. proseci ; pres^^i ; 

flcd — , ». r. protuci se, prohir- 

Tati se, sabijom put otvoriti. 
ttmt^f)t(fydn, V. a. proieSljati, pro- 

grebenati ; fig. protresti , prorese- 

tati, prosuditi. 
!^ut(^^et^en, v. a. ugrijati, razgri- 

Jati, razpaliti. 
iJ)urc^]^elfen, v. a. poipodi komu dok 

pTOJde; fig. pomoci, na ruku biti, 

spasitt. 
^ux6)f}t\ltn, V. a. razsvetiU / razjas- 

niti. 
S)UT(^l^often, V. a. propuhati, proda- 

rati, probiti (od vetra); izbiti, 

smlaiiti, izlupati. 
tt>ui6)f}b\)Un, V. a. prokoptiti, pro- 
•.ffiti, produbsti; proTertati« pro- 

bustti. 
fE)ujf^jia9cn, v. a. proterati, pognati 

kroza sto } projahati, prejahati ; 

\>at ©einige burc^ bie Äe^le — , 

pojesti 1 popiti sve sroje. 
2)ur(|irrcn , «. c. bludec proci, 

skitati se, tepsti se, oblti. 
f^t^mttn, V. a. razhladiti, prohla- 

diti. 



-<8 206 g>- 3)urc^(efen 

35urc^fammen, r. a. poceSIjati ; oce»- 

Ijati ; razcesljati; pro^evljati. 
SSltc^Üwm, 'V. a. prezrakati, sgiizti. 
!Durc^ftopfen, t>. c. protuci ; pro- 
biti i fig. iuhlti, sralatiti, namlatiti. 
^ur^tneten, v. a. um^siti, niesiti. 
2)urc^(oc^en, i». a. svaiiti, skuhati, 

razkahati. 
!J)utc|)fommen, v.'n. pro^i, praiaziti ^ 

izbaviti se; izici, Tesiti se, uteci, 

izmaknuti sej giörftic^ — , sretno 

pro6i. 
JDurd^fßnnen, v. n. moc proci, moc 

skrozi. 
JDurc^lra^en, v. a. razgrebsti, ogreb- 

sti, progrebsti. 
2)ur4'Erc.ujcn, r. a. prekferstlti, pre- 

kriiiti i baS SKeer — , dbilaxiti 

more j ftc^ — (vcn Sinien) , kri- 

zati se, kerstiti se. 
2)urc^f riechen, ». n. provuci se, pro- 

puziti; — V. a. fig. prenju^iti, 

obiskati. 
^urc^Iaf, m. prolaz, prohod, pro- 

pust, propustenje. 
^ur^Iaffen, v. a. propustiti, pustiti 

skrozi; procediti; ©eireibe — , ri- 

jati £ito. 
2)ur(^lau(^t, f. jasnsst, svetlost; — 

tg/ odj. jasnl, svetli ; — igfl , adJ. 

prejasniv |)resvetli. 
S)urcf)(auf, m. prolaz, prohod; lija- 

vica; prehod (gotovine); — ett^ r. 

«^ protercati; uteci, uskociti ; — , 

r.. a. preci, pretercati, obi6l ; 

©d^u'fee — , razderat obuöu od v«- 

like terjEe; — enbc ^o^ (in ber 

9lc(^nung), inrehodno mesto. 
JDuvc^täutem, v. a. ocistiti, pro^i- 

stiti. 
3)ur'c<)tc'6en, r. a. proiivJti, rek pro- 

baviti. 
JDurcfcfcfcn, v^ a. procitati, prquciti, . 

proatiti, pro£atiti. 



uuy^OOgle 



Xm^Xca^ttn 



«^^ . 207 ^ 



S)ur(|if(^ieben 



^^älitttdfttn, V. «. svaiti kroza sto, 

ririti, kazati'se; — v. a. pro* 

sretiti, razsTetiti, raztvjtlitl. 
iDim^ltcgtti, V. o. razdreti, prodreti 
. leianrjem ; fic^ — , p. r. naialjiti 

se od leianja. 
Sin^(ö4)ant, «. a. proüupiti, pro- 

biti, proboiiti. 
^DoK^lügen, ft(^, V r. izlagati se, 

ixbariti se lau. 
^tt^dtfc^ , m. prolaz , \ prohod, 

mMil'j — {xin, V. fi. proci, prola- 

siti, prohoditi, mariirati. 
iDnrc^cngcn, ^ur(^mif(^en, v. a. 

smesati, pomeiati. 
2)an^cf«eii, v. a. izraeriti; — er, 

m. diametar, promer. 
2)itn^ muffen, v, n. morat proci, mo- 

rat skrozi. 
2)iir(^it{)enu ,»• «• razgledati, pre- 

gledatt, protresti, proreSetati. 
^rt^agen, ». a. progrizti , proglo- 

dati; bor <9ram bur^nagt mein 

^er), pojeda me, tar« me» ubija 

me tuga, jad. ' 
5Dnr4w&^en, v. a. prositi; positi. 
^xäjm&fitn, Durc^ne^en, v. a. smo- 

eiti, nakvasiti, naiao^iti. 
^n^^itfd^en, v. a. ftztepsti, izsiba- 

ti ; fig. b^rzo oprariti. 
S>uc(6)}reffcn, v. a. protisnati; izpre- 

•ati, procediti. 
^Sutd^^geln, V. a. izbiti, izlupati, 

izmlatiti. 
S)«n^än(^ern, v. a. nakaditi, razka- 

diti}*(t)om 8Uif<^), susiti, na dhtt 

ob^lti. 
S>«t(^M C ^nrn, v. a. izraonnati, raz* 

brojiti. 
S>Br^egncn, o. n. prokisnuti, proki- 

«irati , propadati (kisa) , daSdai 

skrozi; ^-, «. ^rokisiranje. 
2)Bt%eiben, o. a. proterti, prode- 

tsti, prodreti. 



!t)urc^retfr, f. prolaz, prohod; in bet 
— , mimogrede, tamogrede, uzpnt} 
— n, V. n. proci, prolaziti, poho- 
diti; — e. a. obici, obilaziti; — 
nber, m. putnik. 

2>ur(!^retpen, v.'a. proder^i, prode*' 
rati, prodreti, razderati; prolomi- 
ti; razclpiti^ — r. n. razderati 
se, proderati se, prolizati se, pro- 
glodati se. 

iDnrd^iten, v. n. projezditi, -proja- 
hati, pTojaSIti ; prejahati, preja 
liti, prejezditi. 

JDutd^enneny v. n. proterjfati; pre- 
ter5atL 

S)ur(^Titt, m. prohod, prolaz, pro- 
jab, proj^zd, projahanje. 

llHirc^rü^ren, r. a. promutiti, sme- 
iati. 

3)ur(^)tütteln, v, a. prodermati, pro 
trcstl. 

2)ui:c^f&en, ». a, prosijati. 

S)ui:(^f&9en, v. a. prepiliti, propiiitl. 

S)ur(^fai3en, v. a. osoliti, posoliti. 

SDurc^fäuern, ». a. nakiseliti ; — v. 
H. pi^okisnuti, skisnuti se, uki- 
sati se. 

S)ur(^fc^a((€n. v. a. ^ n. razlegati se, 
oriti se. 

JDurc^f^auen, v. a. viditi, ifazgledati, 
ogledati ; prozirati , prorfrivati, 
potnavati ; — v. n. Virlti, gle- 
dati skrozi, viditi se. 

2)Mr(^f(^emen, r. n. sijati skrozi, vi- 
diti se skrozi ; — «. a. razsvl- 
titi, prosretiti } — b, adj. prozra- 
can, proziran. 

JDurt^fc^erjen, r. d, proci, provesti 
iaie sbijajuöi. 

2)urc^f(^euem, v. a. procistlti, pro- 
resetati, protresti;' fig. kuditi, 
prokuditi. 

$DurdS>f(^ie0en, «. «. promaknuti, pro- 
turati, protitnoti. 



dby Google 



iDurc^fc^iefcn, e. a. pucati skrosi; 
probiti, prulomiti, provaliti-, ein 
)9^U(^ • — , umetnuti cista papira n 
knjigu; bie Seiten, bie ^u^fia^en 
— , razmaknuti. 

5Dur(^f(^ffen, v. m. 4* a* proci^ obtei 
(8 brodom). 

^ut(^fc^immern« v. n, «vetiti^ sljati 
skrozi> probijaU. 

!^r(^f(^rafen, v. a. prespati. '' / 
. S)utd;f{^lag, fn, pffolom, provala; cc- 
dilo; probijai; mlatac, cekic; — 
CB, V. a. probiti, protuöi, probo- 
sti, protupiti, probuSiti; (^lüfftq* 
feiten); proc^diti; {ati Stinte burci^ 
iai ?|kMjier), probijati $ |i(^ — , r. 
r. protuci se, prodreti. prob^r* 
Tati se; —tud^, n. cedilo. 

<Durc^f(i^I&ngern, fl^, v. r. zarijati, 
nrijati se, krirudati se. 

^ux6)Wt\^tn, V, n. «§- fic^- — «. r. 
izpuznuti se ; izmaknuti se. 

!Durd^f(^(eifen, v. a. protociti (s brn- 
som) , prolizati j provezti na sao- 
nab. 

!X^ur(^f(^(tngen, v. a, provu^i, pro- 
maknuti; zaplesti, uplesti. 
. 2)ut(^f(^le»?ixn, V. a. i>roruci } fic^ — , 
V. r. iivariti, s. trudom i mukom 

^ut^fd^tü^fen, v. n. pfovaöi se, pro- 
maknuti se, smugmiti se; izmak- 
nuti se. 

!t)ttr(i^f(^neiben, v. a. preseöi} pter«- 
Mti ; pros££i ; prorizati ; razs^ci ; 
razrezati', rizcepati, razkalati. 

^urc^fdjneicn, «. L propadatl sn^g. 

S)ttc4f4n><^f *"• ^'^» prosek; (ttx Si« 
nien), presi^canje» krixanje; odsek; 
SlBtif im — e, profil; im — , ose- 
kom, po priko, sjednoga na dru- 
go> jedno, sdrugim; — öja^r, n. 
godina sjedae nadrugu; — l^freil, 
m, cSna sjednoga lia drugo. 



IDttt^f^ttCR 

o. prod^inntf^'pro- 



prolijati ( pro- 
preplivatij 



208 &- 

<X)ur($fc()ätte(ii, 
tcesti. 

S)ur(^fc^ittte]i, v. 

' BUti. 

^Durc^fi^totmmeii, «. 

prepliti, preploviti. 
2)ur(|>f<^n>i^n , «. a, oznojiti, opo« 

titi skroz t skroz, znqjem probitii 

nakTasiti (koSulju). 
S)ur(|)fcgc(n, v. n, prej^driti, prebro- 

dUi. 
!£)ur(^fe^en, v-n. rid^i, gledati skro- 

zij — V. a. progledati, rasgleda- 

ti, razviditi-, fig, proziiati, proTi- 

rivati, pocnarati. 
^ttr4)fei^en, v, a. procediti; ccditi. 
!£)ur4fein, «• n. biti proso. 
^urc^fe^n, v< a. proöi, pre^i $ eine 

^^e — , opraviti «togod, ispo- 

slorati ito. 
^urci^feufjen, v. a. provesti, prob»> 

yit azdt»u6i. 
^urc^f!(^t, f. prozir, proziranje ; vid, 

Tidik ; progledai^je, razridJeBJe« 

protresanje, razgledanje. 
^urc^flc^tig, adj, pioxiraiv. prosra- 

can-, -^((it, f, prozirnost, pro- 

zracnost. 
^Curc^ficlben, v. a. prosijati; proKse- 

tati. 
^urc^flefem, v. n. kapati« prokapati. 
^urc^flnäen, v. a. izp^vati ; prep^vati. 
2)ur<ifin!en/ v, n. propasti, proTa- 

liti ie. 
^ut^finttxn, f. 2)ttr(^flefeni. 
S)ur(^fl(en, v. a. prederati, ixliaati 

sedeöi; ^^ — , v. r. oxlediti ae 

sedec; bie gan^e 9kd^t leim epitt 

— , prescditi, presidjti moi u 

igri. 
!£)ut(i)f:|p&^en, e. «. prozirati« viritl; 

uhoditi, oblii. 
^tttc^f^alten, v. a. razc^pUi« 

lati. 



dby Google 



S>ttt4ffpiden, v, a. nsdai, nabockati 
filaninom ; feine 9tcbe mit ftanj&fl« 
itfytn SBvodtn — , nakititi, nagiz- 
dati goror sroj m^rrami, otrebci 
firancnKkini. 

^t^fpitltn, V, a, izigrati; zaigrati, 
proigrati; prebaviti, potratiti vri- 
me u igri. 

S^^iefen, v, a. probosti (ras- 

BJOT). 

SysK^jprensen, r. a. poperskati, po- 

•kropitiy naskropiti ; — v. n, pro- 

leteti (na konju). 
^Dttn^f^ngen, v. n. akociti skrozi. 
!tiir(iftän!em, v, a* osmraditi, za- 

smerdjti; prereinetati, pcemetnuti, 

onjusiti» procoRJati. 
^r(^äubcn, r. a. izprasiti ; napra- 

siti, prahoiD posati> poaipati. 
'^x^'^t^tn, V, a. probosti; proko- 

pati; ba0 ©etreibc — , prevratjatl 

zito. 
^töf^tdtn, V. a. protaknuti, pro- 

maknati. 
:Dnr(|>{ie^(en, fl(^, v. r. ukrasti se, 

izmaknuti se. 
^)itrd;fieigeit, t>. n. popeti se slvroz. 
Dllt(^^C^, in. probod, probodenje; 

otFor; prevratjanje (2ita). 
Durc^ren, Sur(^>fiß6etn, ». a. pre- 

remetati , premetoiiti , preiskati, 

precanjati. 
tDnr^flDfen, f. a. proterati, protis- 

noti ; probosti ; prodreti, probiti. 
2)Br(^ftra^t«n, v. n. & a. sijäti, sjati 

skroz. 
!Dim^etc^en> v. n. ^ a. obici, obi- 

laztti, obitl-, ettvafl ®ef(^ric6ene« 

—, prekrixiti, izbrisatl} (a(d ber 

aBinb), puhati, piriti skroz. 
^r^fhreifen, v, a. oblti, obici, obi- 

laziti, skitati se, tepsti se, klatiti 

se kad«. 
^DiT(^{hri(^, m, piekri2enje, izbri- 



sanje; — bcr $&9el, prolet, pro- 

laz, probod pticab. 
^urd^flr&men, v. a. Sr n. teöi, obti- 

cati, razllvati se, prollvatt se, 

proticati» 
S)ur(^fud^*en, v* a. preiskati, preme- 

tati, obiskati; — ung, f. preme- 

tanje, preiskavanje. 
Ü^urc^fäpett; v. a. osladiti, zasladiti. 
S)ur<^tanjen, v. a. protancati, proi^ 

grati, ->retaDcati, preigrati ^ bie 

@c^uT;e — ,' prodret obucu tanca- 

njem. 
!DuT(^tragen, v. a. proncti, prenesti, 

preneti. 
^urcttr&umen, t>. a. presanjati. 
!DuTC^tTeiben, v, a. preteratij pognati 

skrozi; fig. opraviti. • 
!Dut(^trtrben, adj. prosijan, lukar, 

fin; — ^eit, f. lukavätina. 
^nx^toad)tn, v. a. nespavati, pre- 

baviti bdijuci. 
!t)urc|^n)ac^fcn, o. n. «^ a. proraßti ; 

pbrasti; — ti ^«if(^, n. debelo, 

pretilo, tusto meso. 
^urc^tuagen, fi(^, v. r. usloboditi se, 

usuditi se skroz. 
^ur^roalfen, v. a. uvaljati, ora^ati; 

einen — , izbiti, izlupati, izmlatiti. 
^urcf^wanbctn, v. a. setati se, pro* 

ci se kuda ; obi<^i, obilaziti. 
!£)ur(^n)anbcrn, v. n. & a. obilaziti, 

obhoditi. 
!Dur(^n)&rmcn; v. a. ugrijati, razgri- 

jati. 
2)urc^n)a|fern, ». a. nakvasiti, namo- 

citi, navodaiti. 
^urc|)waten« «. a. ptegaziti. 
^urc^weben, «. a. utkati, potliati, 

protkati. 
S)ur(i^U)e9, m. prolaz. 
JDur^we^en, v, a. propuhivati, pro- 

pirivati. 
iDutcbweit^en, ». n. 4* o- kisnuti, 
14 



dby Google 



prokisnati, namo^itt , 



■^ 210 

nakvasiti, 
Tazmoetti, raskrasiti. 
^Durchweinen, v. a. prebavltl, provest 

u pla«a. 
Jt)ut4tt><rf<n» "• <*• b»clt skrozi^ pre- 

baciti ; Äotn — , provija^i iito. 
^urc^tDinbcn/ v. a. provuci } utkati> 
upresti} fic^ — , t>. r. proyuöl sc, 
izbaviti »e jedva. 
irurtfetüintcrn, r. a. preziroiti, prezl- 
movati ; uzd^riati, prehraoiti preko 
zime. 
IDurc^witfctt, V. a. nmeslti ; «in Beug 

mit (SDoU — , potkati zlatom. 
!^ur4)tDifc^en, v. n. izmaknuti se, a- 

te6i, pro<Ji. 
5)urc^TOÜ^(en, r. a. preriti, prekopa- 

i\y prebacati, prenietnuti. 
JDur^j&^cn, t). a. prebrojiti, izbro- 

jiti. 

Jt)utc^ji«|en, v. a. provuci, udJtl, u- 

denuti ; einen — , rugati se komu, 

porugivati se s kim ; ein 8anb — ^ 

obi^i» pTüci zenlju koju v mitäSanb 

— , avuci, naverzti verpcu. 

^ur<^)ug, m, prblaz, prohod; (einer 

SBaare), provoz ; propuh ; <iei 

Simmerlenten), greda velika, po- 

pre^nica^ — Igut, n. provozbina. 

Ifurc^jttjangen , JDurc^jwingen , v. a. 

protisnuti, protarati. 
£»üifen, V. n. amjti, moci; Tiast, 
mo^;, dopufttenje imati ; tr^bati ; 
roenn i^ ba« t^un bürfte, kad bi 
to smeo ucinifi -, Sie büri'en e8 nur 
fagen, samo recite; \ai fcürftcwo^I 
gef^e^en, lako se moze dogodit; 
ti bürfte »ietteic^t Semanb fagen, 
mogao bi molebit reci tkogod. 
S)üvftig, adj. potreban, siromah, u- 
bog» oskudan,i b^dan ; —feit, f. po- 
treba, oskudnost , uboitvo, siro* 
Diastvo, bednost. 
S>ürr, adJ. suh, osniem, usaho, a- 



g» abttt 

sahnuo, m^rlaT ; — e, f. 8u5a ; — 

fuc^t, f. suha nemo^ }' starost. 
SDuril, m/ iedja; (W«Sf SBegtcrbe), 

pohlepa, poiuda; — en^ ff. n. £e- 

djati, zedan biti; — ig,a<0** «edan ; 

(ft^r begierig), pohlepan, ieljan. 
S)ü{)er, adj. taman, mra^an, tmastj 

turoban, tuzan, s^tan, nevesco ; — 

n^ett, f. mrak, tmina, tamnost; 

turobnost, s^tnost. 
S)iite, f. Toiak (od papira). 
^Uttn, V. n. trobiti, duvati, pohat 

u rog. 
JDujjbruber, »n., pobratlm, drugv 
^U^en, V. a. tikati, ti govoriti. 
iDuienb, n. tucet, tucej — xoti^t,adv. 

na tucet. 
JDu^fc^njejler, f. posestrima, druga. 
J)^na|t, m. dinasta, gospodar> gospo- 

diteljj — ie, f. dinastla, 

kuca Tladajuca« yladarska 

dica. 



pleme, 
poro- 



a. 



l^bbe, f. oseka, osekao, rekesa; — 
unb $(ut^. ostfka t plima. 

(Sbben, r. n. osiknati, osiknjirati. 

@ben, adj. ravan» gladak, pray; fig. 
tocan; — adü. bas, uprav. 

(Sbenbaum, m. eban (dervo). 

(Sbenbilb, n. podoba, prilika, slikai 
baS wa^rc (Sbenbitb bc< SSatcH, 
prayi, puki, isti otac, slika i pri- 
Itka Bjcgova (otca), baboviä. 

(Sbenbüitig, «# jednorodan, istoto- 
dan> TcrSnjak; — feit, f. jedno« 
rodnost , istorodnost , ramorod- 
nost, versnjaetvo. 

^[htnt, f. ravan, laynica, raviiin«. 



dby Google 



(Sbtntn 



-^ 211 &- 



äfft 



a. nroati , poramati. 



sra?nati. 

@6cRfaU0, adv. takojer, raToim na* 
cinom. 

(5kngaDi(^t «. f. ©(eic^geioic^t. 

^ntici^, n. ebanovina, ebanovo 
dervo. 

9hm% m. f. etentifc^tcr. 

9to'inap, «. razm^r; skladnomjrje, 
«kladoorednost i — mipifl, adj.m- 
meran i skladnom^ran, skladnore- 
^n; — ado. raEDierno ; skladno- 
iBenio, skladnoredno. 

^tittjfc^ln;, m. ebaaar. 

^^nq, f. ravaanje, poraTnanje, 
snvnanje. 

^, m. oerast; vepar. 

^&fd[K, /. oskoruSa divja (dervo); 
—nbectc, f. oskoruSa divja (To6e). 

<SbctTautc, f . <5bcrrci«, «. f. ©tabwurj. 

<5tcTttBtj, ^ boije diivce. 

®tätT, w. f. Hebräer. 

@(^c, «. jek, jeka, odziv, odjava. 

9^t, a4j. zakonit; prar; Utinit, 
istinski; — ti (Solb, zlato suhb; 
— t ^{ttiber, deca zakooita} — c 
X^ocumente, dokamenti, pisma isti- 
oiUi — e %avU, Carba, boja stal- 
oa, stanovita ; — f^\t, f. takoni- 
toftt; pravost^ pravota j Istioa, isti- 
nitost. 

^^, f, kot, kantun, rogalj, 6o»ak, 
ogao. 

^i'^Qja, n. knöa na ^osku, uglo; 
— ig. adf;. uglat^ Togat; — Xq6^, n. 
nipa katnja, öoSak, kat ; — ^feUcr, 
«. kantirajak^ atup od^eoska; — 
fi^raii!, m. kantanjak, ormar, ahra* 
na katna} — jlein, t». kantunjak, 
kanen od öoska; — i&^ne, jd. m. 
(b(i bm ^fcrben), zubi srMnji. 

9bel, adj. (im moraltfc^en 6ina),ple 
aeoit; (abtlig), plementa^t; (!o{!' 
boi), dragocinij fl^. dobar, verlij 



ebtc Sßetad, rüde drage; — bam«, 
— frau, f. plemkinja, gospoja, £e* 
na plemenita) — geboren, adj. ple- 
menit; -. — geflnnt, adj. pkemenit, 
uznofita daha } — geficm, n. drago 
kamenjie; — ^of, m. grad, dvor 
vlasteoski, plemski ; — fnabe, m. 
momak, g08podi6i6 , plemiö ) — 
mann, m. — Jeute, pl. plemU, tU- 
stelin, yltez^ka valier; — m&nntfd), 
adj. ylasteoski} plemski« pleme* 
nit; — mut^, m. plemstvo duha, 
dobrota, yerlost serdca; — müt^ig, 
adj. plemenit, duba plemeniU, 
dobra, verla serdca ; — flein, w. 
kamen dragi, kamenak ; — fieine, pl. 
kamenje drago. 

(Sbict, m. edit, zapov^d, proglas, po- 
velja, izrok, zakaz -, ein — ergc« 
l^en tajfen, izdati Izrok } — oi», 
izro^ni, zakaznl; — akuffovberung, 
f. izrocni zazov, zazor po izroku, 
xakazu; — alfltation, — altabung, 
f. izrocno pozvanje 

(Sffeet, m. uspeb, ucinak. 

(Effecten, pl. (SRobilten), pokrelnosti; 
(StaatÖpa)>ieTe), d^rxavne artije, f. 
®üter, <i^abfeltg!eiten } — ^onbel, m. 
tergovjna s d^rzavnim artiama. 

(Sfectit), adv. upravo. 

^ffectuiren, v. a. ohistlniti, f. teatt« 
fiten. 

%Cr (S^gge, f. dertjaea, b^roaea, bra- 
na, zubaia. 

(5ge(, f. Sluteget. 

(5gen, o. a. dirljati, birnati, zabiti, 
vlaciti. 

(SgoUmul, m. egoizam, samoistvo, 
samoljubje, sebicnost. 

<5gOt(), m, egoista, samoistaik, sa- 
ipoljub; — ij(^, adj' egoistan, m- 
moistan, Mmoljuban« sebiian. 

(jf^e, @^et, adv. prie, pria i — aU, prle, 
nego. prie od; ^e e^er, ic UeBcr, 
14 • 

Digitized byCjOOQlC 



ito prie, to bolje ; (t)Utmc^r, ticUt), 
radie, vollti. 

@^e, f. zenitba, zakon , brak; (vun 
?rauf n^immcm) , udatba , udaja ; 
l^eimnd^e @^e, zenitba potajna; 
3ur jtvcit^n — fd)«ijen, oxeniti se, 
udati so po drugi pat; Jlinber txfttx, 
jTOcittr — , dcca od pervoga muza> 
od perve Jene itd. aufet ber — 
gejeugt, rodjen nezakonito^ nezako 
iiito dete; — aufgebet, n. liapoved, 
navetttaj; — banb, — bünbnif, n. vez 
zenitbeni, zakonski, bracoi; — ^ttt, 
< ii.posteIja> odar zenitbeni, zakonski; 
— brechen, v. n. preljabiti, preljubo 
delovati, üciniti ; — brechen, n. pre- 
Ijubocinstvo; preljub. 

(S^ebrec^er, w. hotim, preljubnik « — in, 
f. hotimica, preljubnica; — ifc^, adj. 
hotimskj, preljubodinski. 

Qi)t»hxu6),] m. preljubacinstvo , pre- 
ljub; — bürbe, f. kriz, jaram zenit- 
beni ; — contraft, m. pogodba zenit- 
bena, ugovor zenitbeni. 

@^ebcni, (e^ebcffen) , adv. prie, pria, 
negda, nekad jednom. 

@:^c*2)i§^3cnfat{ün, Y- zenitbeni oprost; 
— frau, — gattin, -^gcma^nn, — ge* 
nüffin, f. -zena, zarucnica, suprüga, 
drugaricaj — gatte, — gemalt, — mann, 
— gcnofi, m. muz, zarucnik, suprug, 
drug; — geric()t, n. konsistorij. sud 
zenitbeni ; — gefcft, n. bracni zakon. 

d^cgejlern, adv, prekjucer, prekoju- 
der. 

^^cgürtigfcit, f. valjanost zenitbe. 

©^e^aftcn, p\. zapr^ke zakonite. 

(5^e#^inbcrnif, n. Senitbena prepreka, 
smetnja; — !ni!^:^e(, m. muz loS, 
herdjav, herdja od muta; — leib* 
l\^, ädj. vlastit, zakonit ; — leute, 
pl. muz i zena, zaru5nicl; — lid^^ 
adj. zenitben ; zakonit, zakonski ; 
—liefen, V. a. vett^tU^tn Scmahb 



^ 212 ^ ehrbar 

(\)Dn SOlann^^jerfonen), 



ozeniti ko- 
ga; (von ^grauen jimmern), udati, 
udomiti, za muza dati; -^, v. r. 
(tjott iDlanng^jcrf.) uzeti £enu -, (von 
grauen jimm.), poci za muza ; ^c^ 
mit Scmanben — . «zeti se. 

@^elic^crE(&rung , f. (Segitimation) , 
pozakonjenje. 

(Sl^etiebfle, m. c^- f. f. @^cfrau. 

QJ^eloi, adj. (von 9Wann?^ccfoncn), 
neozenjen, nezenjen, morhak; (\)i>n 
graucnjimmern), neudata. devojka; 
— igfcit, f. (D. SKannS^crfonen), ne- 
zenjenstvo, nezenitba; (ven Srau» 
cnjimmern), neudaja, neudatost, 
devojactvo. 

@^emalig, adj. negdasnji, nekadanji. 

G^cmal«, adr. nrgda, n^kad, prie, 
pria. 

(5^c»^>aar, n. par, muz i Jena ; — 
<)acten, pL pogodba, ugovori ze- 
nitbeni; — rcgiflcr, m. kazalo o- 
zenjenih, udatili. 

@^ern, adj. meden, od tuca, meda, 
brunca. 

(5l^c»fd)cibung, f. razvod, razzenjenje, 
razstava •, — fc^eibungSHagc , f. raz- 
stavna tuzba ; — fegen, wi. blago- 
slov zenitbeni ; — flanb, m. zenit- 
ba, zakon, zakonski, bracni sta- 
lei. 

@l^eflen8, auf« d^efle, adv. sto prie, 
sto pervo, sto skorie. 

@^c*Pcuer, f. dota, miraz, pe^cia; 
— flifiung, f. ozenjenje; ugovor, 
pogodba zenitbena; — tcufel, m. 
uzrok, kamen smutnje.(zenitbene) ; 
— trcnnung, f. razpust; — ungül« 
tigfeit, f. nezakonitost zenitbe; — 
»erfünbigung, f. nav^Staj, napoved; 
— »crtijbnif, n. zaruka, viritba, f, 
JDedöbni^ ; — xotih, n. f. @^efrau r 
— totx^tr, m. prosac, prositelj. 

(S^rbar, adj. poiten, pristojan, rre- 



dbyGoOglv 



(S^ht%\txU -^ 213 

dan; —Uit, f. poitenje^ pristoj- 
nest, poätenost. 

(I$rbegür»bc, f. slaToIjubje, cesto- 
Ijubje; — ig, adj. slavoljaban. 

d^rc, f. posteiije, cast, cest ; slava; 
dika ; glas ; in (Sf)xtn l^alten , po- 
Rtovati, castiti; mit ©^rcn §u mtU 
Un, da oprostite, s oprostenjem 
govorec ; c8 betrifft meine — , to 
sc moga postenja tice j l'ei meiner 
— , tako mi postenja} ba6 ifl aller 

— »ert^, to je vredno i posteno-, 
ii^ »erbe, mit bie — geben, imat 
ea east, usudit cu se ; icf) f^aU bie 

— i^n ;u fennen, imam cast po- 
inati ga ; ©Tire kern (5^re gebü|tt, 
cast i postehje , postenje onomu> 
komu se pristoji, svakomu cast i 
po«tenje. 

(S^en, V. a. castiti) postorati} sla* 
Titi; diciti. 

(J^ren», (in 3«f.) pocastni, pouestni; 
— amt, n. cast, dpstojanstvo > po- 
^astni ured; — bejcugung, f. uka 
zanje eastiy postovanje, stbranje, 
postenje; — tith, ml mazuvir, po- 
tvaralac, klevetnik, ogovaratelj j 
trftärting, f. povratianje poste 



*j* » — fff^f flfl(/- posten ; posto. 
Tao; — gebä(^tnif, — ben!ma(, n. 
spomenik, pametnik; — gclag, «. 
cut, gostba y Robet ; — geri(i)t; n. 
8ud plemski, vlasteöski; — Wegen, 
—falben, udv. radi, poradi, cei 
postenja, rad casti^ — Keib, n. 
haljina; srecana; — franj, m. ve- 
nac svatbenl, plrni; — frone, f, 
knma slavodobltna ; — le^cn, n. 
powastui feud ; — mvinn, m. polten 
covekj — mitglicb, n. >clan castni; 
— münje, f. Diedalja-, — name, »m 
tituo, naslov; — Vfcrte, /". vrata,' 
ohiok siavodobitni ', — pofien, . m. 
cast, dostojanstyo } — ^>rei«, m. ce- 



(5§¥loS 

stoslavica (trava) ; — rei(^ , adj. 
postovan; — rettung , f. branjenje^ 
obrana poatenja ; — tü^tig, adj, 
sramotan, neposten ; potvoran , »to 
cast vredja; — fa^e, f. stvar, po- 
sap od postenja; (3n}eifam!|?f)« <Iuel, 
dvobojj — fSule, /". Statua, sporne- 
nlk; — f(^änber, m. mueuvir> kle- 
vetnik, ogovaratelj ; — fc^mu^ , m, 
ures svecani -, — fc^u§, m. salva> 
pucanje na cast; — ficUe, — fhife, 
— Raffet, f. cast, dostojanstvo; — 
tag, m. svecanost , dan svecani; 
pir, svatba;' — titel, m. tituo, nä- 
sle v pocastni ; — trunf, m. zdra- 
vica-, — ttott, adj. castan, pocastni ; 
— Wa^e, f. straZa od casti | — 

' Vooxt , n. uaklon , komplimenät ; 
rec ; [ein —rwort geben, rcc svoju, 
tverdu vt^ru dati ; — jeic^eit, n. 
zuamenje, znak od casti. 

Ö^rerbietig, adj. priklon, priklonlt, 
sitieran ; — !cit, ö^rerbietung , f. 
priklonstvo , priklonitost , smer- 
nost , pofltovanje. 

(S^rfurc^lt, f. postovanje, sm^rnost, 
strahopostovanje, strahopocitanje ; 
— 6ttüU , adj. pun strahojpocita- 
Dja. 

(S^rgefü^t, n. postenje, öu^enje po 
stenja. 

(S^rgeij, m. slavoljubje; — ig, adj. 
slavoljuban. * 

(S^rgier, f. pohlepa, pozuda za ca- 
sti; — ig, adj. slavoljuban, xeljan 
casti, pohlepan za casti. 

(S^rtic^, adj. posten; praved^nj — 
feit, f. postenje; pravednost. 

(S^rtiebe, f. Ijubav, glectanje poste- 
nja svoga-, — nb, adj. tko ijubi, 
gleda postenje. 

(Sffvto9, adj. neposten, bez postenja i 
— igfeit, f, nepoltenje, bezposte« 
nost. j 



dby Google 



(Sffx^am -9 214 

üSl^fam, a4f. posten, jastan; — feit, 

f. post«nje, »tovanje. 
(5^tfu<^t^ f. slaroljubje. 
{8f}t\ü^tiQ, adj. slavoljoban. 
Oftverge^en, adj. aeposten, bez po- 

Stenja, bezobrazan. 
@^rnmtben, (Svo., vaU precastnost, 

poStovani (nasloy). 
(S^rtDÜrbig , a4;. poSten ; dostojan, 

vr^dan postenja, stoyanja, casto 

dostojni. 
®, I*. e, 05 — , — , glc, gle! 
(S\, H. jaje. 
Qiht, f. (SibenBaum, m. tls , tisen 

(dervo); — n^o(), n. tisovina. 
(B[hi\d}, m. bUz (trava, bilje). 
@uf)C!^)fet, (®aaena|)fcÖ, »»«. »Uarica, 

»Uarka, siSka. 
(S\ti)t, f. Qi^tnhaum, m. hrast, rast^ 

dab. 

mera ustanovljena, prepisana. 
<5i(^ct, f. zelud, £ir, ilrka ; — g€rb, 

n. tirOvnica. 
(Sic^ede, f. arsin, lakat, rif prepi- 

sani. . 
Üic^et'tnafl, ^ £ir> lirovioa; zirenj«; 

— n&)}f(^en, n. caura» caurica, ka- 

pica od zira, od zeluda. 
CSi^^cn, adj, hrastov, od hrastovine. 
^ic^cn, ,v. a. ustanoTiti, prepisati 

meru. 
^icficn-^otj, II. hrastovina; — (aub, 

n. vijc, Ilstje hrastovo •, — rm>e, 

f. kora hrastova; — toatb, m. du- 

brava, »oina hrastova. 
(5i(^»«r, — nct, — ^err, — mcHier, tn. 

Dadzornik, nastojnik m^rah. 
©l(|>'l^otn, — ^^ßriK^en, «. vfvera, ve- 

veric« (zT^r). 
Qk^tnai, n. f. (Stc^e. 
^if^flab, m. m^ra, arsin pfepisani. 
Ctlc^walb, m. f. ®(^cnwa(b. 
®b, m. prisega, zakletva ; «inen (5tb 



^ Elfern 

ablegen, zakleti se, pris«:!>i ; 



abtegung, f. prisizapje, pola^anje 
zakletve; — able^nung, f, nepri- 
manjft zakletve, prisege. 

(5ibam, m. zet. 

@tbanStetung, f. nadjenje pris»som, 
zakletvom. 

(Sib'bruc^, m. verolomstvo, preker- 
•enje vere zadate , prisege , za- 
kletve; — brüchig, adj. rotan, kri- 
vorotan^; y^roloman; — brüd^tgnr, 
m. preloronik prisege. 

(Stbec^fe, f. gus^er, guiterica. 

(Sfibft'bunen, pl. pavuljicc od sever- 
nih gusakah; — gan«, f. — x?cgeC 
m. guska islandska^ slverna. 

<5tbed' formet, f. priseina, zakletna 
izrazka; — ^jfli^t, f. v^ra zadata, 
prisega, zakl(>tya; — Mlatt, ade. na 
m^sto prisege; — urfunbe, /*. pri- 
seina izprava. 

@lbgenü^, m. saveznik, uvttnik; — 
enfdjaft, f. savez, uvet. 

@ibti(^, adf/. prisezan, zaklet; — adt. 
pod prisegu, pod zakletva. 

(Sicfd^wur, m. prisega, zakletva. 

@icT'bctter, (Sibotter, n. zamnjak, zu- 
manjak, zumanee; — frebf, tu. ra- 
kovica, zensko od raka*, — tuc^en, 
«I. jajnik; — f(^ate , f. Ijuska, lu- 
pina, kora od jaja ; — flo(f, ni. ja- 
jalca. 

<5ifer, m. gorljivost, gorucnost, rer- 
nost, zestina , vatrenost, vatra, 
zar» Seija, nastojanje, vru^oSelj- 
nost', goruca poziida -, (Som>, 
gnjev ; — er, t». gorijirac, nastoj- 
nik; — ig, adj. gorIjiv> maryiT, 
vatren, revan, sestok, goni^> o- 
paljen, podSeien, uSgan; gnjivan; 
— adv. gorljlro, marytvo, ratre- 
no, revno> Sestoko, gorace, nlgft- 
no; gnjirno. 

9{fem, V. n. goriti, plamtiU, gor- 



Digitized 



byGoOglv 



Jjir, nigan, zane»en biti ; Ijabo- 
moran bitl; ^gen ttwai —, proti- 
Titi se eemu, baciti proti oemu, 
opirati se cemu. 

6if(t'fU(^t, f. yabomornost} — fuc^« 
tig, adj. Ijabomoran. 

Qtfönmg, C^irunb, a<(;> jajan, dagu« 
Ijast. 

Qigtn, m^j. vlastit, sobstren ; (Sefon« 
ttr), osobit, poseban; (fonbcrbar), 
kdan, cudnovU; flc^ etiöa§ — ma« 
1^ prisvojiti, priylastiti Stogod; 
prtriknati se, priuciti se cemu; 
er tjl in feinen ®ac^n fel^r — , 
jako je toean u stvarib svöjih; 
mit eigener <&anb tinterfd^reiben , 
svojom rukom ito podpisatt. 

(KgeBiercf^tig't, adj. lsuiJurii),svo^, 
koji iaa prayo na sebe ; — ling, 
/. pravo D& sebe. 

Gigenbänfel, m. preozetnost» pono- 
sitost. 

(Eigener, m. f. (Sigent^ümcr. 

digin^nbef, m. vlastita t^rgovina. 

Gigcn^btg , adj. ylastorucan» syo- 
jeniean» rlastitom rukom pisan; 
— ado. ylastorucno, ylastitom, 
STojom rakom. 

Öigen^eit, f. vlastitost, svojstvo; po- 
•ebnost, osobitost. 

(Kgenlicbe, f. samoljubje. 

^igenliebig. adj- samoljoban. 

9igenIo6, m. ylastita hyaU, slava. 

(iigmm&c^tig, adj. samoyoljan» samo- 
iion, samosilan} ein — er SSefi^er, 
pos^dnik krivi, nepraye^oi; — , 
tdv. samoyoljno, samosiono; — 
feit f. samoylastnost, samosil 

«Mt. 

<Jigen»namc, m. ylastUo ime; — nu^, 
m. lakomost , lakpmstyo , koristo- 
Ijnblje-, — nfit^df <"^* lakom. 

9^imi, ade. bai, uprayo, samo» oso- 
blto, naro«lto. 



215 &- (gUfi%tg 

(Si^tnifSfa% f. ylastitost^syojstvo; kak- 
yoca» dostojanstvo. 

Qigenftnn, m. samoyo^a» tvirdoglayost, 
ukornust ; — ig ,. atfj. samuvaljan, 
tverdoglay, nkorait. 

(Sigen't^nm , n. ylastitost , dobro yla- 
8tito> svojina, 8ob.stvenost, viast- 
nictvo ; — t^ümcr, — t^umS^err, m. 
ylastnik, gospodar } — t^ümcrin, /". 
ylastnica} — t^ümlic^, adj. vlastit, 
ylastnijki, sobstyeni } (befunbere«) 
osobit, poseban ; — ade. ylastito» 
posebno; — tl;ümti(^feit , f. ylasti 
tost, osobitost, posebnost ; — tffiimi* 
rec^t , n. vlastitost , pravo vlasti- 
tostl. 

(SigentUc^, adj. ylastit, prav, osobit, 
istinit ; — adv. ba« , apray , via- 
stitim nacinom ; pravo , d^lotvorno ; 
(birect) napravac, upravo. 

(Sigenwitt»e, m. samovolja ; — ig, adj. 
samovoljan. 

Öignen, ^d) , v^ r. pristojati , pristo. 
jati se, podobati , podoban biti za 
•to, sposoban biti za tto. 

@i(anb, n. otok. 

(Silbotc, m. ulak, skoroteca, kurier. 

(SiU, f. hitnja, hitost, preita, pospes- 
nost, xurenje; xurba. 

Q'dtn, V. n. hititi, berzati, zuriti «e. 
spesiti , herliti ; feinem 93erberben 
entgegen — , sirnut u propast. 

(Sitenb, ac(;. speSan, preSao, hitar, berz; 
— i, adv. berzo, hitro, napresno, 
spjtno, h^rlo. 

(5Uf, {dih, num. jedanest, jedanaest. 

(Silferf, (Gifetf), n. jedanaesterokutje. 

(Sitfertig, atij. berz, hitar, pospelan; 
—feit, f. (5i(e. 

(Silf'ia^rig, (ölfi&^rig) , adj. od jeda- 

. naest godinah; — ma^t, adv. jeda- 
nest putih , jedantest krat ; — tet, 
((SlfteO , n. jedanestioa -, — te^ 
(@(fte), af(/. jedanesti , jedanaesti ; 



dby Google 



(Silgut -^ 216 

— tel^afb, ((KMatb) , ado. desct i 

pol jedanestoga, itd. ; — ten«, adv. 

jedanesto, jedanaesto j — fettig, adj. 

od jedanest silabah. 
<5ilgut, n. berzovozno dobro. / 
(i^Uig, adJ. berz, hitar, sp^san, po- 

8pl«an; — fl, «fdu. «to berle, »to 

skorie» »to hitrte. 
(Silmatfci) , m. b^rzi mar«, hitro stu- 

paiije. 
^Utoagen, tn. berzovoz. 
(Sinter, m. vedro, akov, barila, cabar; 

sie. 
€in, eine, ein, art. jedan, jedin, neki, 

nekav, Dekakovi. * 
(Sin, pr/j. (in 3uf.) u, nutar. 
(Sina^ern, v. a. zaorati. 
(Sinanber, ädv. jedun dragoga, jedan 

drugomta, zamenito/ medju sobora ', 

voll begegneten — , sastadosmo se, 

f^ukobili smo se, srelt smo se; au9^ 

— • gelten, razstati se, razici sc. 
@inantn}ort'en , v. a. pnidati, prisaditi 

kome (zaostavsinu) ; — «ng, f. pre- 

daja , prisudjivanje j — «ng«* pre- 

dajni. 
Einarmig, adJ. sakat, jednoruk, boga- 

Ijast, 
(Sin&rnten, f. (Sin,etnten. 
(Sinäfc^ern, v. a. spaliti, popaliti, po< 

xgati, obratit u pepeo. 
(Sinat^ni'en, v, a. dihati, odisati ) — 

ung, f. dihanje, odisanje. 
Gtnängig, adJ. corav. 
(Sinbatt'cn, ©inbaHircn, c. a. vezati, 

sTezat u balu ;t — ung, ©inbattirung, 

f. vezanje, povezivanje. 
(Sinbalfamiren, v. a. balsamati. 
(SinSanb, m., vez. 
(iinb&nbig, a^'. (von ®t\^toifittn) po- 

lubratja, polusftstre (bratja i sestre 

Bamo po otcu ilt po materi). 
(5inlbegleit.en , r. a. (ein ®efu(^) pro- 

voditi , sprovesti , propratiti mol- 



&- (Sinbre^en 

benica j —ung, f. provod > pro- 

prat. 
(Sinbegreifcn, v. n. saderxavati, uzeti 

skopa sa— u. 
©Inbegrijf, m. mit — ber Stcftexif uzersi 

skupa sa troikovima. 
(Sinbegrijfen, adJ. mit — , skupa , za- 

jedno s otim, umesao, a druxtva. 
(Sinbeifcn, v. a. zagrizti; ßg. (ein« 

bringen), probiti, dopreti. 
(Sinbefcnn-en, v, a. pripoznati ; — tnif , 

n. pripoznanje. 
Ginberic^ten, v. a. oglasiti, jayiti« dati 

na znanje. 
(Sinberuf»en, v, a. (eine Sßerfon) pozvati 5 

(mehrere) sazvati ; — ung, f. poziv, 

saziy. 
Öinbcttetn, fid^, v. r, ulagati se, udvo 

riti se kod koga Giganiom. 
@inbeuc!^en, v. a. napariti, metnipt u 

lugsiu. 
(Einbiegen, vi a. avinuti, prignati, ska- 

citi, previnuti. 
@inbUb«en, fi(^, v. r, misliti, pomisliti, 

umisliti ; {!c^ ttXOQi% — , mislit o 

sebiy sGenit mnogo p sebi, ponositi 

se, stimati se cime*, einem ettvatf 

— , , metnat komu »to u glavu ; - — 

erifd^, f. (Singebitbet i —ung, f, misao, 

umisao, ponosnost, ttimanje, pono- 

sitost, dim, fantasia, nebilica ; — - 

ungdfraft, f. razmniva, faptasia. 
^inbinben, v. a, svezati, zavezat u mto $ 

ein SÖVL^ - — , svezati knjigu ; fig. 

einem tttoai — ^ , naruciti komu 

Stogod. 
@tnblafen , v. a. dnhnuti t puhnat a 

sto ; ins O^r -^, saptati, priiaptati. 
@inbl&fer , m. upohalac , prisaptalac. 
(Sinbl&tteri^, adj. jednolistan. 
(Sin^t&uen, v. a. ulit koma u glayu. 
(Sinbßrfetn, f (Sin^jßtfetn. 
(Sinbrec^n,, v. a. poterti, probiti, pro* 

loiniti, proyaliti, rakblii ; — v. n. 



dby Google 



dmfctcnnen -^ 217 

razbiti se, prolomiti'se« prokinati 
sc, proraliti se, poterti se, sru- 
»iti 8e j (»on JDieben), pi-obiti, pro^ 
drfti a — , provaliti (vrata, zid) ; 
in efai <&auS — , usernati, onici si- 
lom; bie ^ad)\ bricht ein, nastaje 
noc } mit «nfcK(|>enber dla^t , pod 
vc^. 
ttrabrenn-en, ©. a. pripaliti, prirgati, 
Bdariti iig; gWe^t — , prizgati, za- 
perüti muku ; — fm?pe, f. juha pri- 
i^sa, corba zaperiena. 
(Sinhing'Cn, o. a. un^ti, doneti, odneti 
nutra, kaci voziti, avozati ; (eine 
Äage), predati tuibu ; (an ©infünf- 
toi) , donositi , valjati ; (crff^en), 
oaplatiti se^ nadoknaditi, nadome- 
rtiti ; einen ©efangenen — , dovcsti, 
nloviti zlocinca; — ttc^, adj. na- 
platljiv, izteriv; — tic^feit , f. na- 
platljivost, izt«rivost; — •nng,/'. 
(ber Älage) predaja ; (ber SJertrc- 
(^) pohvata, pohratjenj«; (einer 
Weiterung) «aplata. 
@inhr0(fen, v. a. nadrobiti, udrobiti; 

fig. faliti., falingo u^initi. 
^uäym^, m. prolom, provala; (eineS 
^ebeS), probitje, razbitje (yratab, 
itd.)$ (ber97a(^t), mrak, sm^rknutje? 
(bei gelnbe«), us^rnutje» navala (ne- 
prijate^ka). 
©Bbrn^en, v. a. opariti, popariti. 
^üuHtrgcr-n , v. a. udomaciti , podo- 
aa^iti, uzeti u broj gradjanah, dati 
körne gradjanstvo, (t.) pogradjaniti 
koga ; — ung, f. udoma^enje, podo - 
ma^enje» pogradjanstvo. 
<Sia6ttfe, f. gubitak, Steta, kvar. 
^Mnfot , e. a. izgubiti , »tetovati, 
kvaroTati ; bic ^ugen — , osle- 
piti. 
^uftcen , V. a. pobirati, napIatUi ; 
(tinen 9Be(^fe() primiti novce 2a 
■ilf4ca } f. (5infi?rbern. 



8^ (Sinfal^tt 

(Sinb&mmen, @inbei(^en, v. a. ogradtti, 

opasati naspom. 
(Sinbingcn, v. a. pogoditi, ogovoriti. 
€inborTen, v. n. usabnati. osutiti se. 
©inbrängen, fi(^, v.r. utisnati se, 
urinaci se> ukrasti se , m^tati se, 
pa^ati se. 
©nbrefien, ». a. usukatl, zasukati, 

zayinuti, zayörnuti, zakreiiuti. 
(5inbtin9*en, v. ii. prodr^ti, protisnati 
se, probiti; onf jemanben — , oku- 
pitl koga ricmi ; flc^ — r. r. za- 
bosti se, umesati se , pavati se; 
— (i(^, adj. ilv. 
(Sinbm(f , m. utisnutje , pritisnutje, 
znak , znamenje ; fig. iHestenje, 
6u^enstyo; — machen, dirnuti. 
@inbrü(fen, r. a. utisnuti, pritisnuti, 
potisnuti a nutra, zabiti, udariti, 
prolomiti, probiti,; prokinuti. 
@inbru(fen, v. a. ut^Stiti-, prit^aiti, 

ttampati, tiskati, utisnuti. 
Eineggen, v. a. zad^rljati, zaviacitl. 
(giner , adj. jedan ; —- fnr mt unb 
^He für @inen, jedan za sye i svi 
za jednoga ; — (ei, udf/ jednak, jedan» 
jednorodan» podoban; el ift — , 
to je sve jedno ; ba3 ewige — , sve 
jedno te jedno. . 
(Sinernten, v, a. zeti, pozeti, brati, 
pobirati} fig. ste^i, dohiti, zado- 
biti. 
®nerfeit«, adv. s jedne strane. 
(Sinfac^, adj. jednostavan, jednostrak ; 
fig: prost, priprost; -^^tit, f. 
jednostaynost, jednostru^nost. 
(Sinf&beln, v. u. udjinnti, uvu^i, na- 
verzti} eine 6a(^e — , osnovatf, 
uredlti, razrediti otajno. 
(Sinfff^ren, v. n. uvezti se; spustiti 
se, uljezti u rudnik; — v. a. 
unj^ti, uvezti, rflzvaliti, provaliti, 
(s koii); u2it voziti (konja). 
(Sinfa^rt, f. nhod, ul^azak, alaz, vrata. 



Digitized byCjOOQlC 



(Sinfaff 



^ 218 &- 



i&tnfu^r 



veka> ka^ia^ silazak, sUastje (a 
rudnik). 

Clmfatt, «I. (feinb(ic^r), napad, «arala, 
nasernutje, nasertanje; (@mfiurj), 
provala , razor; (®ebanTe) , idea. 
misao, fantazia; — cn, v. n. pro- 
pasti, pasti u sto ; (aÜ ber Setnb), 
oavaliti, os^rnuti, nasernuti; (eiti' 
pürjcn), provaUti se, razTaliti se, 
sruüiti se, razoriti se; (flc^ eretg' 
nen), dogoditi se, pripetiti se, sbiti 
, 86, biti i einem — , na um, ni pa- 
met' pasti, doci; (fidb erinnern), 
sititi se, spomenuti ee ; ft(^ etwa« 
— (äffen; do6i do misli koje -, ein- 
gefattcne ^ugen, oci upale } bie 9la(^t 
fallt ein, nastaje no6; — in bie 
0iebe, presse! kome goyor. 

(Sinfatt, f. prostota. 

einfättig; adj. prost, priprost. 

ÖinfoJtövinfet, »». bena, glupak, pro- 
8tak. 

©infamen, v. a. uvinuti, uvijati, u- 
vernuti, uvratiti. 

Ginfangen , v. a. uloriti , uhvatiti, 
t>gra4iti. 

®nf5rbig, adj. od jediie boje, jedne 
färbe. 

@infa{f'en, v. a. napuniti, nasati, na- 
llti; etwa« mit etwa« — , opasati, 
ograditi-, einen (SDetfletn in @oIb 
— , okovati u zlato? mit einem 
Sia^nren -^, metnuti u okvir} $er« 
len — , nizati biser {mit einem @au« 
me — , zarubiti, obrubiti, pbaiti; 
eine Bllafc^e mit geflochtener ^r^eit 
-T-, oplesti plosku; -^ung, f- (mit 
^ , ctwo«), ograda •, (eine« Äteibc«), obSay, 
rub; (eine« Brunnen«), rub, gerlo, 
.gerli^v (eine« ^iCbe«), okvtr; (bcr 
Demanten), okov. 

(Sinfel^men, v. a. t^räti, goniti, pustiti 
svinje u xir. 

^tnfeilen, v. a. zapiliti, zaUmati. 



(ätinjinben, flcfj , v. r. najtl se, doci, 
poci, jayiti se. 

(Sinflec^ten, r. a. uplesti, zaplesti, pri* 

^ plesti. 

(Sin^idtn, V. a. p'rikerpiti; fi^ über« 
att — , mc«ati se , zabadati se u 
sratto. 

ßinjliegen, r. n. uleteti. 

(Sinflicfen , r. n. teei u sto, aticati } 
— (in bie 6affa) , dolazitl u pe- 
neznicu ; — (äffen, spomenuti , na- 
-pomenuti, navesti (u pismu, u be- 
sedi); ^t^. uticati, utok imati, moci 
»to o koga. 

6inf{&§'cn, r. a. uliti; fig, adahnati, 
zadati ; — ung./'. ulit)«, nadahnutje. 

(Sinflu$, m. uler, uticanje, utok^ fig. 
upliy, utok, mo£; — ^a&ci| auf 
ettva«, imati upliv na tto ; -< — üben, 
mnogo mo^i kod koga; er |^at vif 
ten — bei «Öofe, ranogQ moie pri 
dvoru; (SGßirfung) ueinak. 

(Sinflüflern, v. a. priSapnuti, prUap- 
tati, usaptivati. « 

@inforber«n, v, a. opomenuti koga, da 
plati; kapiti, teratt, pobirati (do- 
gove) i primiti noyce , naplatiti ; 
izterivati dug ; — ung, f. kapljenje, 
pokupljenje, izt^ranje (du^ovah). 

(5inf lärmig , adj. jednak , jednosJiean ; 
— feit, f. jedaakost, jednosli^nost. 

©infreffen, v. a. progriztl, proj^sti, 
zagrizti^ einen @d?imi)f — , proga- 
tati', preterp^ti, snositi. 

©nfrieb^en, v. a. ograditi. 

@infu^r, f. uvoz. 

einfuhren, t>» a. uyesti, wrezti, aneti, 
unositi; (betreibe — , voziti £ito u 
Sitnicu; einen IDieb — , uloviti tat«» 
eilten rebenb — , niresti koga go- 
voreci. 

(Sinfu^r«« (in Bwf) uvozni; — gut, «. 
uvozbina; — fc^ein ^ .m. uvoanica» 
uvozno ^srcdocanstvor , 



dby Google 



<Smfft|nmg 



-« ai9 fr- 



(Singtiogen 



Üafü^rimg, f, orod, u reden je, uyedba, 

«amestenje ; — ung0' uvedbeni. 
(ÜRfitUni, V. a. naliti, Baponiti; u 

•ad poetariti. 
(JitfHrf^rn, r. a. zabrazditi \ nUrati, 

labiti, ucepiti. 
IBitfIfig, <M;. jednonog, jednokrak. 
^aflttern, v. o, u tok metnuti, v^rci. 
(Sisgabc, /!. proSnja» predatak, ^odne- 

•akr pismo. 
Qissaig, m. ulaz, ulasak, ahod, nyoz ; 

poeetak, urod (od bes^e); pristup 

(od Brise); er fanb mit feinen ^Bitten 

BKBtg — , slabo, inalo so pazlli na 

Bjegove molbe. 
Qtngang«« (in 3»f.) uvozni; pocetni; 

— ado, o po^etku, s pocetka, od 

pocetka ; — erpä^nt , gori recen, 

gori spomenüt; — gang^gut, n. 

ttTozbina ; — )oU , m. ulaznina, 

ulazni bir, uvoznina. 
iSiigeattet, adj. zastarel. 
(Rngeben, t>. a, (al« ÄrjKwin), dati, 

davati ; (aU «in ©(^reiben) , dati, 

pridati; (^eoanfen — , udahnliti, 

pri»aptati> dahniit u koga misao 

kqju. 
dhRgebilbet, adj. namilljen, pemtSljen» 

uaiiljen ; ponosit. preuzetan. 
QiBgcbtnte, n. dar kumov (pri ker- 

•teoja). 
Giagebogeit , adj. uvinjen , svinjen» 

previnjea, sku^en-, gerbav; eine 

— e 9lafe, nos plosnat. 
^Singeboren, adj. jedinorodjen ; domaci ; 

«in — er, tazemac , zemljak •, — er 

6oH , sin iedinorodjeni i jedi- 

aac. 
^iHigebrac^, «. dota, miraz, per^iaj 

—t %iCefaX^t, OToSene pokretnosti. 
Qvgebung, f. pridanje, izruceoje -, f\g. 

ndahnntje, nadahnutje. 
dingetenf fein, v. n. sporn injati se, 

nesaboraviti. 



CingefoÜen, aöj. upae, propao ; opao^ 
suh, roeriav, mledan. 

(Singcff eifert, adj. nputjen, u put> ■ 
meso ujeden, upilit. 

Clinge^en, r. n. unici, poc u nutra; 
s^iinuti' se, sbegnuU se, syreti se> 
pec u 86; srusiti se, razoriti se; 
nestajati> briati; sahnuti, susitl 
se, ginuti ; prestati » n'estati , pro- 
pasti ; in einem J&oufe au4- u*ib — ^ 
yrata od ku6e koje otrerena koma 
biti ; '— r. «. eine Sßette — , oM*- 
diti se ; eine ^erbinbung — , ob- 
rezati «e, azeti n& se stogodir; 
einen SSertrag — , sklopiti, u^tniti 
pogudbu; auf geniffe 2^ebingungeA 
— , pristati na neke urtte ; (un- 
ternehmen), preduzeti ito ; eine @e* 
»c^nicit — taffcn, zapustiti, zane- 
mariti obieaj-, i(^ ge^e ade« ein. ja 
sam zadovbljan sa svim \ t% flnb 
akicfe, 9?ad?ri^ten eingegangen, doili 
sd ltsti> glasi; bie einge^enbeK 
(Summen, dohodbina. 

(Eingelegt, adj. uakoekali , poloien. 

<§ingemaci^te« , n. u^injeno, ud^lano ) 
naciiilia, jusad. 

(Singenommen, adj. uzet, osvojen, oti?t} 
pun; priuz^t, obuzet, zauz^t; — 
beit , f. zauzetje , priu?etje , obu- 
zetje. 

(Singepjlanjt, ad\. prirodjen, prirodan, 
naravski. 

@ingcf($a(tei, aij. umetnut. , . 

(Siiigeic^rähft, adj. stisnjen, ogranicen, 
omedjasen, ogradjen. 

(Singefeffen, adj. liasUjijen. 

@ingefl&nbnii, n. f. ®eflänbnif. 

d^gefte^en , %. a. priznati , izpoyl^ 
deti> dopustiti. 

öingeweibe, «. drob, creva. 

(Singetourjctt, adj. ukoranjen, eako- 
renjen, ustajran. 

(Singejogen, adj. zaustavlj«n, uz^tir 



Digitized 



by Google 



eingießen -^ 290 &- 

tih, miran , kroUk ; samodan ; — 
^cit, f. samlna^ sanpöa, samost. 

©ingieil-Mi , «. o. uliti •, zaliti ; — 
ung, f. ulevanje, ulitje; zalevanje. 
aalitje. 

(Singraben, 'v. a. (in bie Qrbe), uko- 
pati, pokopati, zakopati} (in^tetn, 
detail), ust^ci, urezati, udeljati, 
ukljesati. 

(Eingreifen,, v. n. (aU 9{äber in ein« 
anber), zapadati « zadevati se , lo- 
viti, hvatati jedno kolo u drugo; 
in jemanbe« 9ie(fjte — , dirati, pa- 
5ati se u cija prava j — b , adj. 
oStar, strog. 

(Stingrtff, m. diranje, pacanje (u prava 
tudja). ',. 

(Sinqufl, m. alevanje, nalevanje ; napo). 

(Sin^ägen, v. a, ograditi, zagraditi, 
zagajiti. 

(Sin^äfcln, v. a. zakvaciti^ zadeti, za- 
kuciti. 

(Stn^äUig, (idj. jedijoglasan, jednodu- 
san } —feit, f. jedno^Iasnost, jedno- 
dosnost. 

<5in^a(t, m. zapr^ka« prepreka; -r— 
t^un, ustaviti, zajaziti, zapr^citi, 
sustaviti} — en, v. a. zapreciti, 
prepreciti, zaustuviti} — o. n. pre- 
stati, ' stati > sustaviti se ; mit ber 
Stt'^tung — , tocno platjati; eine 
^rifi — , diriati pogodbeni rok. 

(Sin^anbeln, v. a. kupiti; zatergovati, 
izgubitj potratit u tergovini. 

ffin^nbig, adJ. sakat, jednorak. 

@in^iinbigen , v. a. izruciti, pridati; 
-^WRg, f. izruceoje, pridanje, pre- 
daja. 

(^in^ngcn, v. a. obesit a Ho ; <3:bü» 
Ten, 8enj!er), nastaviti (vrata, pro- 
zore). 
(Sin^oucf^en, «. a, ndahniiti^ bakDutt 

u sto. 
(^tn^auen, v. a. zasUl ; zarizati, za- 



se^i, udeljati; (im Kriege), ^^i; 
probiti> prodreti ; einen bei jeman« 
ben — , ogovoriti, opasti ^koga^ 
($enjler, %^ütin), razbiti, polupati; 
probiti, prosici (vrata, prozore). . 

(Sin^el6en , v. a. (eine ^üx) , nasta- 
viti (vrata) ; metnati kamo ; (eine 
®cbü^r), brati, kupiti, pritegnuti 
pristoj)»ina. > 

@in^eften, v. a. prisiti, zaSiti. 

(Sin^eimifc^, adj. domaöi. 

Qin^eirat^CQ, ^^, r. r. oreniti se u kaca. 

@in^cit, f. jedlnka-, jedinstvo; — Ii(^, 
adj. jedtnstvan. 

Gin^ci^cn, v. a. zakuriti, ugrijati, na- 
loiiti pe6. 

©n^elfcn, ». a. (einem — , pri«apti- 
vati komu. 

(Sin^eHig, f. (Sin^äClig. 

(Sin^emmen, V. a. zatvoriti, opaaciti 
(kolo). 

(Sin^erge^en, (Sin^ertreten, (Sinl^crrcttcn 
K. V. n. hoditi, ici« priblisati se 
na konju, p.'skie, itd. 

(Sin^e^en, v. a. priviknuti, priueiti k 
lovu. 

Clin^o(en,< v. a. (einen), sastignati, 
dostigilutt \ (einem entgegen ge^oi), 
poü u susret, poo pred koga; 
(famme(n) , kupiti, brati, sabirati ; 
bad ^erfäumte — , na^oknaditi, po- 
praviti, nadomvstiti; 9ia(^ri4>t — ^ 
ubavestiti se , razpitati» propitati ; 
(einen 9lat^), posav^tovati «es (an» 
füllen), tra£iti, moliti iio, 

(Sin^otung, f. (einet 5ß«rfon) , doeek, 
prijatje, pozdrav} dostignutje^ sa- 
stignutje. 

(Sintern, n. jednorog, Inorog. 

(Sin^ufig, adj. sampkopitan. 

(Sin^üU'Cn , v. a. zamotatt> zaviti i 
zasterti , sakriti, pokriti-, — ung, 
f. zamotanje, zavitje; pokritje^ x^ 
st^rtje. 



dby Google 



einjcigett ^ 221 

©njagtn, v. a. ncit na lov, k kVa 
priucati; uterati, ugnati; emettt 
rineit ®tfyttä(n — , prestraSiti, pre- 

pasti, oplasiti koga, zadati komu 

straha. 
^injä^ig, adj. od jedne godine. 
billig, adJ. jedan« jedin, sani; (eii)< 

{Hmtnfnfe) , slozan , suglasan, jedne 

misli ; — W€tbctl, pogoditi se, slo- 
iiti se. 
Gimgtr, — e, — e«, pr. n^koi? niko- 
liko; nest«; — pl. njkojij neko- 

liko; Desto. 
Gimgermafcn, adv. po nitito, n^kako. 
ßmigfett, f. jedinstvo, sloga. 
Cmimpf'cn, v, a. ucepiti, cepati ; — 
• ang, f. cepanje, ucepljenje. 
dmtavitn, v. a. ulit> zabit u glavu. 
©ilrfanf, m. kupljenje; kupovanje; 

—tn, V. a. kupiti; kupovati; fl^ 

— , r. r. kupiti« dpbiti «a novce 

praro. 
dinfäuffr, m. kupovnik; —in, f. ku- 

pornica. 
®nfanf«. (m 3uf.), kupovnij —tau, 

f. kapovina.. 
^e|(e, f. zlota (zleb medju dva 

krova), 
%!e^r, f. stan, konak; svratiste, 

gostionica; — cn, v. n. svratiti se, 

Bavernoti s«, srernuti se, odsestl. 
ßiirfttio!, V. a. zaglaTiti, utvetdtti 

klinom. 
ÖiafcrBen, t. a- zar«zati, zasrci. 
©nlcr!cr»n, v. a. verc, metnut a 

tamnicu , zatyoriti , utanini^iti ; — 

tmg, f. utamnicenje ; zatvorenje, 

▼ergnatje u tamnicu. 
©nfintf^aft, f. podjednacenje, izjed- 

lUeenje detce. 
^^inütten, v. a. pfrilepiti; zallpiti. 
öiafUgm, v. a. eine @(^u(b — , tra- 
'^iti, iskati dug patem pravice. 
Sinnommern, ». o. spojiti, svezatij 



(SinWnbift^ 
— , zatvoriti, postavit d 



ein aBert - 
parentezu. 

©inffang, wi. jedinstvo, sloga, sklad. 

einfielen, (5i«nei|letn , r. a. ul«plti« 
prtlepit u sto} zaiepiti. 

®nfteifc'en, ». a. (einen «Öißnd) , eine 
SRonne), obudi; fig. etwa« — , na- 
kititi, izkititi} — ung, f. obucenje. 
obla^enje ; fig. nakitjenje, izkitjenje. 

(SintUmimn, v. a. stisnuti. 

©nKinfen, v. a. zatvoritr, zakva5iti 
(vrata). 

@infni(!en, v. a. zalomiti, zakinuti, 

@infnti^fen, v. a. zavezatii svezati; 
einem etwa« — *, o»tro komu 5to 
naloziti. 

(Sinfoc^en, v. a. zavariti, zakuhjiti ; , 
ukuhati; bi« jnr gaffte — , do po- 
lak, do poloFice izkuhati. 

(Sinfommen, v. n. nnUi, ulezti; (9(n^ 
^en, ^ort^eil brin^n), dohoditi, 
donositi ; gerichtlich — »iber einen, 
sudbeno proti ■ komu postupati; 
fc^rifrtic^ — , podati, predati proS- 
nju, prositi, traiiti; bawiber — , 
protestirati protj cemu , opr^ti se 
cemu; — n. dohod, dohodak, pro- 
bitak; — f^euer, f. dohodovinft. 

©infriec^en, r. n. ulezti, uvuöi se; 
sbegnuti se, svriti se, stisnuti se, 
poci u se. 

(Sinfünfte, pL dobodci,' dohod i. 

ein(ab»en, v. a. (etwa«), ukercati, na- 
tovariti; einen — , pozvati kogaj 
— ung, f. k^rcanje, tovarenje; po- 
ziv ; — ung«brief, m. . — üng«fc^rei» 
ben, n. pozovka> poziv. 

@in(age, f. (in ein <Spiel, eine ßctte* 

rie), stavka^ (bei einer ^anbelöge* 

feafci^aft)\ uloiak} (@inf(^lu^ eine« 

Briefe«), dodatak, pridatak, prilog. 

®ntag«-bogen , m. ulotnl list; ^- 

fc^ein, m. uloSnica; staynica. ' 
(Sint&nbifc^, f. SnWnbifc^. 



dby Google 



@Mangcit 

dmlan^cn, v. n. doei. 

@in(af, m. ulaz, ulazak^ popust, 
upuftteiije ; vrataica, vrataocai — en, 
y. a. upustiti, pustit u nutra; 
fl(^ — V. r. pri¥oUti , pristati ; 
ft4 tn ctBW« — , pustiti se, m«»ati 
se u i(to; baS %Vi^ — , nakvasiti, 
naiDAciti sukno; (t>er{en!en), pastiti 
na dno , utopiti ; fi(^ mit einem 
— , druziti 6e. drugovati, sprija- 
teljiti se 8 kim; — ung , f- upu- 
stenje. 

(Sintauf , m. unUaetje ; — en , v. n. 
uUr^ti, dotercat u nutra; in ben 
^afen — , uniöi n luku, uvezti se ; 

- bie 3infcn laufen richtig ein, tocno 
se platja kamata ; ba« fluc^ läuft 
ein, Mtiska se, sb^^ava se« sbija 
se saknoj (Briefe), do6i, stici. 

@inlangen , v. a. metnut u lugsiu ; 
opariti, p«ritt. 

(SinlRuten, v. a. ba« Scfi jc. — , pgla- 
siti> zvoniti na blagdan, na vecer- 
nJQ, na misu, itd. 

(Sintegcmeffer, n. britva, btitvica. 

(Sinlfq-en , v. a. staviti, metnati a 
nutra; (beilegen), priloziti; (erlegen, 
), f8. Duittungcn), polociti (na- 
niirnlce); äBein — , metnut uptvnicu 
vino; (Kurten — , ukiseliti, ukisati 
ugorakah, krastavocah; 8fleifcl) — , 
usoltti, posoliti nieso; ben Mvam — , 
zatvoriti staoun; {Reben — , saditi 
tersje ; mit platten »on ÜWarmor — . 
öbloiit plo^ama od Diramora; (Bf)xe, 
®(^anbe mit ttmaS — , oppSteniti 
8«, osramotiti se; ein guted SBort 
für einen — , '«^i dobra tie za 
koga; eine ^ürbitt« — , moliti se 
za koga; bie )93erttfung dcg^n ein 
Urtl^eil — , pozvati se (na v«öi 
Sud); ©olbaten — , staviti kamo 
vojsku ; —er, m. poloin ica, razklad ; 
— «r, m. (3Rejfcr), f. (Sintegemeffer. 



222 &- 

(SMtleimcn , 



(Sinmol 

a. zaüpitt ; 



piiltpU 

n »to. 

(Sinleit«en, v. a. uvesti; napu;iti ; po- 
buditt; uC'initi; narediti. razpore- 
diti ; pooeti; bie ilunbma^ung — , 
izpeslovati da se sto oglasi % — 
x»ng, f. uvod ; (in (Sefc^Aften) , po- 
eetak. 

(Sinlent'en, v. n. navernnti m, aa- 
vratiti se, svratiti se> svernutl 
se ; (im Sieben) , uz vratiti se k 
predmetu; — r. o. navernittl, 
sv^rnutt ; (ein verrenfted (S^licb), 
namestiti udo uganuto ; — ung , f. 
povratjenje, uzvratjenje k pred- 
metu. 

^iutefen, v. a. brati ; nabrati ; kapi» 
ti; nakupiti. 

(Sinleuc^t-en, v. n. fig. jasno bjti, o- 
eevidno, bistro, belodano biti ; — 
enb. adj, jasan, ocevidan, bistar. 

Einlief er' n> v. u. izruöiti, dati u ra- 
ke, piedati, poslatt; — ung, f. iz* 
rucenje, predaja, predanje. 

Qinlogiren, v. a. dati na kuoak » na 
kvartir postaviti, nastaniti. 

^inUf'Cn, «. ß. odkupiti^ Izkapiti; 
•'— ung, f. odkupljenje, izkap]jen|e \ 
odkup; — ungdrec^t, n. pra^o o«l- 
kupa; — ungdfc^ein, m. odkupka, 
odkupna cedulja. 

(5inli?t^en, v. a. prilotati-, zaloteti. 

@inmac^en^ v. a. staviti, metnat u 
nutra; xaviti, zamotati; usoliti» 
posoliti ; 8rrüc^)tc mit Sutfer — , 
zaciniti vo^e cokrom ; ZtiQ — , xm.- 
m«6iti. 

CSfinma^n*en, r. a. opomeauti i — 
ung, f. opomena. 

(Sitimfil, ado. jedan put, jedan krat> 
jednom, negda, nSkad; iti^t — , 
ni, niti ; ein* für allemal r jedno^ 
za sva^da; i^l ^aV e^ nid^t — §c» 
l^i^rt, nisan ni eao; ba {inb fle 



dby Google 



(Sinm&nniff^ 

«iblfd^ — , jc. cto ih vec j«dan- 
pat'f — txni, n. jedan put jedan, 
tablica pitagorina; — ig, ad . od 
jedan krat, jedan put ucinjen. 

Ginm&nnif^, adj. ca jednoga ((o- 
Tfta). 

(ämmat\äf, m. mtupIjiTanj«, ulaz, u- 
lazak Tojske n grad; — iven, o. n. 
ani^i, uUzti, stupit n nutra. 

($ümu^, adj. s jednim jarbolom, 
od jednoga Jarbula , na jedan jar- 
bao, na jedno jadro, jedro. 

(Simnof, «. ratmerak. 

^imnaurm, v. a. zasidati. 

(ÜwwiftlKn, V. a. §. «. SKatj, opa 
riti, popariti. 

<lbniieiigen, Qmmtf^en, v. a. uni«^Sati, 
pom^sati 5 fic^ — , ©. r. m^Sati sc, 
paeati s«. 

(Süuneffcn, v. a. odmeriti ; razm^riti, 
meree potratiti; ti ift cingemcffcn 
ircitcn, otiilo je na razmerke. 

(Sinmtet^'cn , v. a. uzeti ua kvartir ; 
fid^ — , t>. r. najmiti krartir ; — 
et, m. najamnik ; — ung, f. najam. 

(Jimnifc^'ni, f. ^iiumnsen. — «ng, f, 
amesanje ; m^sanje, pa^anje. 

^ixanaamtn, v. a, uriti, umotati 
kao mumin. 

^ivaiknivn, v. a. sakovati novce« o- 
bratit n novce. 

f^amvtifiq, üdj. slozdn, jednogla«an, 
Jedttodulan ; — feil, f. sloga^sklad, 
jednoglasnoist, jednodasnost. 

(Üniii^en, v. a. zaiiti-, usiti; stis- 
oati. 

Qinna^m'e, f, (einel ^lat^eö), onro* 
jenje, nzetje ; (am <9tbe), doho- 
dak} probitak; -»ebitc^, n. knji 
ga od dohodakah; — %\xmmt,f. \z- 
aesak dohodka. 

Qisne^'Cn, v. a. uzetI, primiti ; po- 
birati-, Str^nci — , uzimati Ukaria-, 
ftfh $!&$( —, osTojiti, uz«ti 



-<8 223 &- ©:!HjfÄnbig 

grad ; 9iauiit — , zanimati meato { 
— bal ^xi, zauzeti, zaniti, pre- 
dobiti sirdce; ((Stnfunfte ^abeti), 
vo^i, potezati , iniati dohodka^ 
leitet eitijune^meit fein, labk biti 
za predoblt, niehka> njeina s^rdca 
biti; i(^ babe ^eute ni(^t« eingenem« 
men, nisam ni«ta pazario danas \ 
von SSontrt^eitcn eingenommen, pun 
pr^dsudah; bad ^ier nimmt ben 
Jto))f ein, pivo udara u glavn; bie 
@egc( — , spustiti jedra; — cnb, 
adj. zanimiv, ugodan, prijatan; — 
er, m. prijamnik; (»er Sruc^tje« 
^enben k.), kupilac , pobirai , de- 
set^ar; — img, f. primanje, prim- 
Ijenje \ uzetje, osvojeoje; zani- 
manje. 

Einmieten, v. a. pribltl, utverditi, 
prikovati (&ivllci). 

(Knniftcn, ©innifteln, fl(^, v. r. u. 
gnjjzditi se. 

Öinnöt^igen, r. a. (einem etwa«), prl- 
siliti, usilitl da uzme/ (u. p. Uk). 

(Sinöbe f. pustinja. 

QmbfjUn, V. a. uljera naniazati, po 
mazati. 

ÖlnÖ^rig, ad . jednouh. 

(Smpaätn, f>. a. spraviti, apremiti ; 
in €trc^ — , xavit u siama; 
(fc^nei^en) / mucati, 

@inpafen, v. a. prilagoditi> priljubl- 
ti ; — V. n. pristati, priljuhiti se. 

(^n^f&^Ien, r. a. obiti koljem. 

Qin^atren, r. a. parokii podloiiti, 
asupiti, apisati u iupn, u paro- 
kiju. 

^n^^anjen, r. a. posaditi; fig. za- 
saditi, zabiti u glava, n «irdce; 
tinge<>flanjtet ^af, omraza nstafa- 
na/ ukorenjena. 

(8in^)frü^jf'en , v. a. uc«pltl, c«pati u 
Ito; — ung, f. cepljenje, c^panje. 

(Slnpf&nbig, adj. od jedne funt . 



Digitized 



by Google 



Cgin>}id^n -d 224 

(Sinpi^tn, 't. a. zasnioliti. 

Qiapbdtln, r. a. usoliti, posoliti. 

(Smptt^'ttt, V. a. fig. utestiti, ude- 
Jjati, usec u serdce, u pamet; za- 

^ bit u glavu ; — ung , /". uteitenje, 
ndlljanje. 

(Sin^retigen, r. a. zabit u glavu, u 
pamet. 

(Sinptt^tn, V. a, stisnuti, u preüapo- 
staviti. 

6'in))riigeüi, r. a. ubatinjati, batinami 
ukijukati, Uterati. 

@in^ubern, v. a. napraUti. 

Qinquartir'en^ v. a. nastanjivati> na- 
wetttati ua kvartir/kunak ; — ung, 
f. nastanjenje, kvartir, konak. 

(Sinquellen, r. a. nakvasiti , namociti, 
zamoeiti. 

6tnquetf^en, v. a. stisnuti, sgnjesti, 
sgnjayiti. 

(Einrammen , (Sinrammeln , v. a. za- 
tu6l, zabiti. 

©inrot^en, v. a. savetovati. 

(Sinräum^it, e. a. (^incinr^umen), 
6pr^viti , spremiti , pospremiti } 
(wetc^eti) , odstapiti, dati mesta, 
ukloiiiti se; (etwa« jugcjle^cn), do- 
pustiti, priznati; (aMretett), ustu- 
piti ; (erlauben), dopustiti^ dopu* 
, »tenje> slobodu dati« bte SO^D&eln 
— ,.razrediti pokuuiste} — ung, f. 
Kpra,vljaiije, spremanje} uklonjenje, 
odstupljenje j dopu»tenje. 

@mte(t)nen, v. a. zaracunati» uraau* 
natt > yerci, metnuti na racun. 

^inrcbe, f. nagovor , nagovaranje -, 
prottnba> pregovor; (auf ^ic ÄU* 
ge), odgovoF} ül^nc ottt — , bez 
Kvakoga , prigovora ; — toteer bie 
«^etratl^ tj^un, prigovarati jeaitbi 
«ijoj» — n» »• o. (einem etwaf)» 
hagovarati koga, nukati ga ; einem 
aJiut^, JQtxi —, sloboditl koga; 
fld? m^M — - raffen, nesluSatl ni- 



(Sinrojien 
neposluhnuti ; (»tberf^rec^en), 



•U, 

pvigOToriti, prigoyarati, 

(Stinteib'en, v. a. naterth namaaati; 
naribati u nutra? — ung, f. ri- 
banje» tarenjej nat^rtje. 

(Sinreic^'Cn, v. a. dati, podati« prt- 
dati, pr«dati, podn^ti } — ^ung » ft 
pridanj«, podanje} — ungS^rotofoU, 
n. predatni, podnesni napisoik 
(zapisnik). 

(Sinreü^en, v. a. nanlzati» naverzti, 
uverstiti. 

Qinvtif'tn, v. a. zaderati, zafireti; 
(®eb&ube), razoriti, razvaliti > po- 
rusiti; — v. n. proderati se,' za- 
derati sej razcrpiti se, pulcnuti-, 
ftg, (t>on ubetn ©cwo^n^eiten) , u- 
yuc se, prosterti ^e, razsiriti se, 
razploditi se ; — er, m. strenitelj, 
satritelj. 

Einreiten, v. n. ulezti na konju, ja- 
suc unici^ — v, a. jasuc razbiti, 
poterti. 

@inren!en, v. a. namestiti, naciniti 
ruku ii nogu uganutu. 

Einrennen, v. a. razbiti, probtti ter- 
konia stogod. 

@inti(^t-en, r. a. (ein locrrenf te« ^tieb)^ 
namestiti, nacinlt udo uganuto -, 
(orbnen) , urediti, razrediti ; fi(^ 
»Ortiac^ — , vladati se, ravnati se 
pö cem; ftc^ im «paufe — , naba- 
viti potrebpa, kupiti pokucUte; 
-7-tung, f, namestenje, nacii^enje 

. (uda uganuta) ; uredjenje, raxre- 
djenje ; (^nfiitutiim), uredba ; po- 
ku6iste, pokuistvo; — ungöfliicfe, 
pl. pokucnlce, stvari od pokucstra. 

Einriegeln, v. a. zakracunati, roma- 
zinom zatvoriti. 

Einritt, m. ulaz, unisastje na konju^ 
ujahanje. 

Einrofien, v. n. zalierdjati, zah^rdja- 



viti. 



dby Google 



(Sinrürfen -«8 225 

Qmnd'CV, v. a. (einf^aUnt), metna- 
ti, staviti u nutra ; umetnuti ; — 
r. X. unicU ulezti; naslldnik öiji 
biti, stupiti u — ; — utlg, f. umet- 
nutje; ulaz; — ung«gebü^r, f. u 
metoina. 

(Sinrü^ren, v. a. umttati, zain<'iati; 
6iec — , promutiti jaja utocena. 

®n«, num. jedno, jedna stvar; — 
»cn bcifcen, jedno; — um ba« an* 
birc, jedoo za drugim ; — ind an« 
km, jedno u drugo ; no(i^ — , jo5 
jedanpat; joS neito, joS jedna 
ree; in einem füct, neprestano, bez 
prestaoka, uzastopce ; — fein, — 
tctrben, pogoditi se; — inS anbere 
gere(f;nct, jedao s drogim. 

ßinfaat, f. usev. 

Ginfatfen, v, a. netnuti, usut n 
ir'Uü. 

^m\hm, V. a. posijati. 

(Einfältig, adj. jednozican, od jedne 
lice, 

Ginfalb'tn, r. a. pomazati, namazati ; 
~-ung, f. pomazanje, namazanje. 

(Iinfa(j»cn, r. a. posoliti, osoliti; — 
»ng, f. — cn, n. posoljenje, oso- 
IjeBje. 

^im, (idj. sam; — feit, f. samo^a. 

^fammc(>n, v. a. kupiti, brati; 
SAbirati, pobiratt; — ung, f. kup- 
Ijeoje, branje; sabiranje» pobi- 
ranje. 

^fa(> m. stavka; zalog, zaklad. 

^iaern« t>. a. kiseliti, nakiseliti. 

Saugen, v. a. popiti, poserkati, 
upiti se. 

Gmf&umcn, c a. zarubitl. 

^fc^oltg, adj. jednozch. 

Gin[(^alt»cn, v. a. umetnuti, uver6i; 
-^nng, f. umetnutje, uv^rgnutje. 

@tn{(^Tfen, v. a. priporuciti, naru- 
eiti, nalociti «to kome oatro, za- 
biti komu »to n glavu. 



8^ (Stnfc^tagen 

@inf(^arr'en, v. a. zagrebsti, pogreb- 
8ti, zakopati« pokopati; <S>e(b — , 
sgernuti novaeah; — ung« f. za- 
grebenje» pogreb, pokop. 

@infc^atttg, adJ. jednosln, taman. 

(Srinfcbenfen, o. a. natociti, naliti, na« 
satt. 

Qirinf(^i(fen, v. a. odpraviti, poslati. 

(5infd;i<b'en, v. a. uturati, rinuti u 
nutra; umetnuti, uv^röi ; 93rob — , 
gtavit u pe6 kruh ; — fe(, n. ume- 
tak, medjumetak', — ung, f. uraet- 
nutje, uvergnutjo ; dodatak , nado- 
m^renje. 

(Sinfc^ie^tn, v. a. (bad $rob in ben 
)Ba(fcfen), stavit kruh u ped ; (ent' 
jmei fc^iepen), razbiti, probiti (ia 
puttke) ; ein @e»c!^r — , probati, 
pokusiti pnsku; flct) . — , ▼{zbati 
se u pucanju. 

®inf4>i jf*en, v. a. ukercati j — ung, f. 
ukercanje. 

(Sinfd^tac^ten, v. a. ubiti; zaklati. 

(SinfC^Iafen, v. a. zaspati ; zadremati ; 
(von ©liebem), uternuti. 

(5inf4>l&ferig, adj. (j. ». »«tt), za 
jednoga, za jednoga coveka. 

@inf^läfem, v. a. uspavati. 

@inf(^lag, m. (eine« ä3riefe0), dodatak, 
pridatak, prtmetak; (UmfdE^tag), za- 
voj, zavitak; (im 92&^en), podrra- 
tak; (bei ben SBe&ern), utak, potka> 
poutka, poucica ; (im SBein), zacina 
od vina; (9iat^), SVet, savlt. 

(Sinfc^tagen, v. a. {fim'm fcttagen), 
zabiti, zatudi; (bei ben SBebern), 
tkatl, potkati; (entgtvet f(^(agen), 
probiti, prebiti, razbiti, raziupati; 
(in Sßa)?ier), zaviti, zamotati; (ein 
jtjcib — )^ podT^routi; ®en)&c^)fe 
mit (5rbe — , zagernuti; (5ier — , 
utuöi jajah; Sßein — , zacinjati 
vino-, einen SBeg, «in ÜWittet — , 
uputiti se, udariti putem kojlm, 
15 

Digitized byCjOOQlC 



odabrati put ili sridstvo j — v. n. 
(aU ßcid^tn bet (Slnwiltigung), dati 
ruku } (»om 3311^), ndariti ; ( — in 
ein Sa^), spadatl ; (gelingen) , na 
ruku, za rukom ici, po6i, ^rokop- 
sati ; bie Satben fc^tagen ein, upija 
se boja. 

(Sinfc|>l&gig, adj. doti^ni. 

@infc^leic^en, fl(^, ». r. nUzti kradom 
akrasti se, podkrasti se, uvn^i se. 

Öinf^Uef'en, v. a. zatvoriti, zapreti; 
3ug(ei(i^ mit — , imati, sadirzavati 
u sebi; einen SStief k. — , prilo- 
ziti, privinuti, priklopitt; (umtin« 
gen); obkoliti, opasati ; im Stieben 
mit — , mctnuti, verci, pod po- 
godbu od mira; <einbegteifen), uzetl 
u — ; — licij^, adv, ukijucno, uzevii, 
uzimajuöi i, zaklopice, 1,8, sa; — 
, ung, f- obsada, obkoljenje, opasa- 
njc, zatvorenje; priloxenjc, priklop- 
Ijenje. 

@infc^ht(fen, v. a. gutati, progatatl, 
pogatnuti. 

Öinfc^lummetn, v. n. zadremati. 

©nfc^lütfen, v. a. serkati, poserkati. 

(Sinfc^Iufl; m. dodatak, primetak-, pa- 
renteza, ukljiicak-, mit — , s, sa, 
8 kupa, zajedno sa. 

<iSinf(|)meic^e(n, fic^, v. r. prilastiti se, 
ulagati se, umiljavati se. 

@inf(^mcifen, f. @in»erfcn. 

(Sinfc^melgcn , v. ä. raztoptti, preto- 
piti, stopiti. 

(Sinfc^micbcn, v. a. okovati. 

®nf(^mieten, v. a. namazati. 

(Sinfc^mü^en, v. a. omazati, operljati. 

(Sinf4nallen, v. a. zakopcati, zapeti. 

iSinfc^neiben , v. a. zar^zati ; zas^öi ; 
zakrojiti; nar^zati, nakrizati; — 
V. n. zapiliti se. 

(Sinfd^neibig, adj. s jednom ostricom, 
jedno ostro imajuöi. 

©infc^nitt, m, roz, rfzotina, zar^zj 



226 f?>- (Jinfe^en 

zakroj; {an @&uten) , rieb, bra« 

zda. 
(Sinfc^nüten, r. a, zavezati; srezatii 

zapetljati; stegnuti. 
(Stnf^5))fen, v. a. nagrabiti, zacerpiti. 
®nf(^tanf*en, r. a. stegnuti, stisnuti j 

ograniciti, omedjasiti; obuzdati, 

zauzdati; ukratiti kome (pravo); 

fi^ — , stegnuti se , stisnuti se; 

— wng, f. stegnutje, stisnutje ; ogra- 

nieenje, omedjasenje ; ukrata ; sa- 

stegnutje. 
^nf^tauben, v. a. zasarafiti. 
(5inf(^teib»en , v. a. zapisati^ upisati, 

zabiljezlti •, — efcuc^ , n. upisnica; 

— egebü^r, f, upisna •, — ung, f. za- 

pisanje, upisunje, zabiljezenje. 
(Sinfcf^teiten, r.n. ul^zti korakom me- 

renim; melati se u »to; biti po- 

srednik u cemu; zastupati Koga; 

um einen ^ienj! — , dati molbu za 

kakvu sluzbu. 
(5inf^tß»)fen , v. a. ein SWal, uda- 

riti iig. 
(Sinfc^toten , v. a. stavit, metnut a 

pivnicu vino. 
(5inf(|>t«m^)fen, v. n. sgercitl se, stis- 
nuti se, STteti se. 
(5inf(^ub, m. umetak, ' medjumetak, 

nadometak, nadomerenje. 
@inf(^ü(^leth, v. a. popIaSiti^ zastra- 

liti koga. 

utak, potka, poatka> 



a. usuti ; uliti. 
V. a. oc^rnitl ; oper- 



(5infc^u§, m. 

pou£ica. 

Ginfc^ütten, r. 

(Sinf^tPätjen , 

IjatI, omazati; Sßaaten — , uvezti 

kradom robu zabranjenn. 
(Sinfci^roaten, v. a. (einem t\xo(i«), na- 

govoriti koga. 
@tnfegn»en; v. a. blagosloviti ; posve- 

titi; potvirditi; — ung, f. bla- 

goslov; posvetjenje; potv^rdjenje. 
(Sinfc^en, v. a. videtl, razumfti, pozna. 



dby Google 



<ginfeifcn -^ 227 g.- 

rati, priznayati; prodirati, prozi- 

rati. 
Qinfeifrn, v. a. osapunati. 
(^mfeitig, adj. jednostran ; krivostran ; 

— < ®ff(^toiftcr, f. CinMnbig; — 

feit, /. jednostranost ; krivostra- 

D08t. 

Cini'ent.en, v. a. poslati; — ung, f. 
poslanje. 

Qinfenf'fn, v. a. spustiti; povaliti, 
poloiiti (tirs, lozo)', — ung, f. 
»poitanje; sadjeiije; valjanje, po- 
UgaDJe (loze). 

^ft|«cn, V. a. {aii ^flanjen), saditi, 
posaditl; (befümtncn), odrediti, na- 
prayiti, postaviti; ^um $fanbe — , 
uloiiti; einen ^iti) — , zatvoriti, 
baciti, Ter6 o tamnicu tata; 3&^ne 
—, metnati zube ; m bie Lotterie 
— , staviti , postaviti na loteria ; 
3cmanben »ieber in fein (Sigent^um 
— -, porratiti kome vlastnictvo; 
^om (Stben — , postariti za nasled- 
oika; in ben vorigen* @tanb — , 
porratiti a pervacnje stanje-, fi(^ 
— , ulezti, sesti u kola itd.; — 
ttng, f. napravljanje, postavljeaje, 
sadjenje, posadjenje; povrata. 

^^d)t, f. razgledanje/ ogled, pogied 
ngledanje; fig. znanje, poznanje; 
smotrenost ; er f)at wenig — in ber 
Sad^e, malo se razami u to ; na(^ 
aeiner — , polag moga suda, polag 
»•je misü; ein SJiann »on »ieUn 
— en, covek bistra uma } — 8»DÜ, 
adj. razuman, bistrouinan, pame- 

I tan. 

j ^ebetei, f. pustinja. 
^injiebter, m. pastinjak, remeta ; — 

I glitte, f. koüba, ku6arica pasti- 

I ojaika-, —i]^, adj. pustinjski, sa- 

I noean. 



(tinjleifen 



tin^egeln, ». o. zapecatiti. 
•inilngen, ». o. uspavati p^yajaii. 



(Sinflnfcn, v. n. propasti, provaliti se. 
(Sinfi^en, v. n. s^sti naSto. 
(Sinfil^ig, a4j, («on SBagen), s jednim 

sedalom. 
($in«ma(6, adt. jednoc, jednoni. 
(Sinfpannen, r. a. razpeti, raztegnuti> 

nategnuti, napeti ; ^pferbe — , za- 

preöf« upregnuti. 
(Sinf^änn-er, m. taljige, kolica n je- 
dnim konjem ; taljigaS (konj)} — ig, 

acU- 8 jednim konjem. 
(Sinfperr^en« v. a. zatroriti, zapriti; 

opasati, obkoüti, obsistl ; — ung, 

f. zatvorenje ; zapiraoje \ obkoljenie, 

opasanje. 
(5inf)p innen , v. a. zapresti j fi6) — , 

zaviti se. 
(Sinf^rac^e, f. ((Simoenbung), prigovor ; 

gerichtliche — , branjenje protl 

5ema. 
(Sinf^rec^n, r. a. SDiuf^ — , sloboditi. 

tesitl} — V. n. bei einem — , na- 

rratiti se, navernuti se. 
@inf)>rengen, v. a. posuti, posfpati; 

pop^rskati, pokropiti, poskropiti; 

prolomiti, razbiti, proraliti (vrata). 
(Sinfpringen, v. n. sko^it a nutra. 
(Sinfpri^en, v. n. perskati, pop^rskati. 
(5inf<)ru(^, m. protinba, prigovoc; — 

t^un, protiviti se, prigovoritl ^emu. 
(Sinft, ado. n^gda, nekad. 
(SinflaUeU; v. a. zatrorit u Stalu. 
(Sinfl&mmig , adj. od jednoga stabla. 
d^tnitampfen , r. a. nabiti; probitl> 

razbiti, prognjesti. 
(Sinfianb, m. ulaz, aniSastje (u slaSbu); 

— Stecht, n. pravo pervenstra kod 

kupovanja. 
(Sinjlec^en, v. a. zabosti, ubosti> pro- 

hosti ; (in ber Äarte), ubltl j Figu- 
ren in etwa« — , zarlzati, ud«jatl. 
(Sinfhifen, v. a. metnut u sto, za- 

bosti ; ben 2>egen — , postaviti iha« 

u noXnicu,- in« ©effingni^ — , met- 
16* 



(Smfit^tn ^ 228 &- 

nati, v^rc a tamnico} einen ®ä}im)pf 

— , progutati sramotu, snositi po- 

rugu. 
Qrinfie^cn, r. n. stupiti u sluzbu ; do- 

bar stojati , odgovarati za »to. 
Gtnfie^len, ftc^ , v. r. ukrasti> pod- 

krasti se a nutra. 
(Sinfleisen, v. n. sisti, stupit u kola; 

popeti se. 
<SinfleU«en, v. a. postaviti. metnut u 

•to; — etwa« (j. 93. ken Drurf), 

ustaviti sto ; ukinuti , dotergnuti, 

obustaviti; ßg. prestati, ostaviti, 
. pustiti, odstupiti; jl<^ — , v. r. 

doci, nacl sc; — ung, f. ostavlje- 

lije ; ukinutje ', dotergnutje. 
(Sinftimmen, v. n. slagati se, sudarati 

se-, privoliti, pristati. 
©injlimmig, adj. jednoglasan, jedno- 

dutan; — feit, jednoglasnost, jedno- 

du«nost. 
C^inflopfen . v. a. naterpati ; naUiti ; 

napuniti. 
(Sinjtüßen, v. a, (hinein flogen), zabosti, 

turnuti, rinut u nutra; einen $fal^( 

in bie @rbe — , zabit u zemlju 

kolac; Zi^Viit. Senfler — , razhiti, 

probiti, provaliti vrata> prozore. 
@in(lreic^en , v. a. naoiazati, mazati ; 

®etb — , potegnuti novce k sebl, 

dobit ih o igri. 
©inflreuen, v. a. posuti, posipati; ben 

5ßfetben — , postiljati. verci stilju 

pod konje; mit — , sme«ati, po- 

mtiatl ; 3an! , «Sc^roierigf eiten — , 

sijati kavgu, neslo^u. 
@inftut). m. ruSeiije; provala, razor; 

((Sinfcnfanfl), prosed. 
(Sinftür^en, v. n. povaliti se, sruäiti 

se, razraUti se; (einfmfen), pro- 
best i. 
fSinftroeiCen, adv. mediutim, za vri-me. 
<5infube(n, v. a. operljatl, okaljati. 
dinf^tbig, ai{;. o jednc sllabe, slorke. 



(Eintreiben 



%'erc 
zatvo- 



^inl&gig, ucO*. od jednoga dneva. 

(Sintaggfliege, f. vodeni cvet. 

(Sintaw^'tn, v. a. ugnjuriti, uxno^iti, 
zamociti ; fic^ — , uroniti, pognju- 
ritt se; — ung, f. umakanje, zama- 
kanje; uronjenje, zaronjenje. 

(5intaufd?«en, v. a. proraenitl, izm^niti, 
pazariti (n. p. konja za konJa)j — 
ung, f. menjanje, razniena. 

(Sint^eil'en, v. a. razdeliti, razrediti, 
podellfi; — ung,/". razdeljenje, razrj- 
djenje ; razdelba. 

@int^un, r. a. metnuti, staviti 
u sto; (etnfc^de^en), zapreti 
riti. 

(Stntlmig, adj. jeduoglasan, od jednoga 
glasa. 

(5intra(i^t , f. sloga , sklad, jedinstvo. 

(Einträchtig, a<^f. sloEan. 

(Sintvg, ra. (Schaben, 0]ac^t^eit), «teta, 
kvar, uSterb ; (bei ben äßebcrn), utak, 
potka, poutka, poucica j einer ©ac^e 
— t^un, skoditi komu, usterbnuti 
koga. 

Eintragen, v. a. uneti, nosit u sto- 
(einbringen an (SJewinn), donositi, 
donasati; inS U5u(^ — , zapisati, 
zabiljf-ziti u kiijigu; nietnuti na 
racun; (Sei ben aUcbern), tkati, 
potkati. 

(5intrag(icf>, adj. koristan, probitavan, 
plodan, prudan, uharan. 

(i^mtragung, /*. upis. 

(Eintreffen , v. n. an einem JDvte , 

dodi, stiel, dosp'ti kamo ; (^ufam* 
menfiimmen), slagati se, sudarati s« ; 
(in @rfüüung ge^en), shi'i se, sgo- 
diti se, pripetiti se, izpuniti se. 

(Eintrei6<en, v. a. ugnati, uterati; za- 
gnati, zabiti, zatuci; (S^elb, ^c^u(« 
ben — , dug terati, iztrrati, kupitl» 
nnplatiti dug, globu od koga ; einen 
— , zabuniti koga, zacepiti mu usta* 
— ung^f- gonjenje, tiranje u outra| 



.oogle 



(Sintrden 



^ 



teranje, izt^rivanje^ pohiranje doga, 
naplata. 
(^treten, v. n. uniöi, stapit u nutra; 
{<x{i ein 3nt))unft), nastati, nastu- 
piti; ba6 SSerfa^ren t^at einjutreten, 
ima se poceti postapanje; — v.a. 

(in ttXDai hinein), nagaziti, nabiti ; 
(«ntjnjci treten), razbiti, razgazitij 

progaziti, probiti nogora. 
dintritfjtern, r. a. fig. uliti. 
dintiitt, m. alaz, ulazak; pristup; 

(^er SBaare), uvoz; (Einfang), po- 

^tak. 
(^introtfnen, v. «. asuSUiRe; usahnuti; 

posahnuti. 
^tttvftUn , V. a. nakapati , kapati; 

— ung, f. kapanje. 
Cintunfen , v. a. umociti , zamoeiti, 

omakati. 
6inoeT(eib«en, «. a. sjediniti, pridru* 

titi, prispojiti, sloSiti-, in bte i^ffent« 

fitzen Bh^tx — , uknjiziti »to; — 

nng, f. sjedinjenje, ; sdruienje, pri- 

droxenje , ukojixba ; — ung«» (in 

3uf.) aknjizbeni; — ungflf&^ig, adj. 

aknjiini, sposoban za uknjizbu. 
6ini»enie^men, v. a. 3emanb, sasIuSati 

koga; — , n. saslutak; (®in»er* 

^nbni^) , sporazamljenje *, — ung, 

f. saslacanje. 
^iireerflÄntnif , «. «porazamljenje, 

mglasje ; ein gute^ — , sloga, sklad, 

jediostyo. 
ßiswrfleVn , fiA» »• r mit einem, 

sUx mit einem einuerflanbcn fein, 

razamjti fic s kirn, gporazumeti se, 
^inmac^fen, "• n. prlrasti, narast u 

cem. 
Öimti^tn, V. a. odmfriti-, flc^ — , 

razmeriti se, otid na razn^^rke. 
Ginwan», m. f. (Sintwnbung. 
®intDanbet»n , v. «. doseliti se, na- 

selitl sej — ung, f. aeljenjej na- 

•eljenje. 



229 &- (jfinwirfen 

^inroirt*, ado. u nutra. 
@inn)Affer'n, v. a. nayodniti-, namo- 

citi, nakvasiti, zamoeiti, nakiseliti, 

— ung, f. mo^enje, kvasenje. 
@{nn>eben, v. a. utkati^ fig. zaplesti; 

zamersiti. 
@inn)e4)fel»n, v. a. promj^uitl, razm«- 

niti-, — ung, f. m«njanje, razmena. 
(B'\ntt>ti6)tn, v. a. namociti, zamoeiti, 

razkvasiti. 
©inwei^'en, v. a. posvetiti; blago- 

slovitl ; in ein (äJe^cimnif — , pov^- 

riti, zaufati komu otajstvoi ein 

ÄteiD — , obuc perri put haljino; 

— ^ung, f. posvetjenj« ; blagoslov. 
@inn>cif'en , e. a. uvesti . namjstiti, 

um^stitij — ung, f. uvod, uvedenje, 

um^iteiije. 
@inwenb»en, v. a. prigovoritl, prigo* 

Farati , recl , govoriti , braiiitl se 

proti cemui — ung, f. prlgoror; 

branjenje , f. (Sinf^jrac^e ; (Se* 

fc^njcrbe), xalba. 
(Einwerfen , r. a. bacit u nutra ; (ger* 

fc^(agen), probiti, razbitl; '(@in* 

ȟrfe madjen) , prlgovoritl , prigo- 

varati. 
@inn)i(fe(<n , v. a. zamotati, zaTiti; 

ein itinb — , povltl ditc, ^edo ; — 

ung, f. zamatanje; zavitje ; pori- 

janje, povitak. 
(Sinroiegen, f. @ip.ir&gen. 
(SintDiegen , v. a. (ein Jlinb), uljuljati> 

azibäti, uspavljlvati dite. 
(Sintuidig'en , v. n. privoleti, pristati 

na »to; — ung, f. privoljenjc, prl- 

stanje. 
^inwinbcfn. v. a. poriti (CHe). 
@innjintcrn, v. a. sacuiati, spravitl 

do zime ; v. n. nastajati zima. 
(Sinn)ir!'en , v. n. dllovati, uticati u 

Sto; — f. a. (einiveben), utkati; 

—ung, f. dflovanje, utok, utl- 

canje. 



Digitized 



by Google 



stanovnik, pribivalac, 
f. stanovnica> pribi- 



uko- 



zitelj; — in, 
valica. 

CSintturf, m. prigovor. 

(SinwuTjeln, o. n. zakoreniti se, 
reniti se. 

(Smja^t'fn, v. a. itnoA, platiti sto; 
— ung, f. platjanje. 

@in}ä^Un, «. a. odbrojiti} pribrojiti, 
metnuti, verc u racun. 

@in}apfen, v. a. natociti, utociti (vina, 

piva)} zacepiti. 
'(Sm^&uti'Cn, V. a, ograditi, zagraditi; 
— ung, f. ograda, plot, tarabe. 

(Smjeic^n^en , o. a. narisati; upisati, 
zapisati, zabiljeziti; — ung, f. zapi- 
sanje, upisanje. 

CÜtnjeln , ado. sam *, jedan po jedan ; 
jedin, pojediai » inokosni } fig. 
odluoen , razstavljen ; — ®tlt , 
novci sitni, drobni. 

Qmi\t^*tn, V. a, (einen gaben), uvuci, 
udeti, naverzti; jemanben — , za- 
tvoriti koga> verc ga u tamnicu; 
cm JtCcib — , pokratiti, stegnuti 
haljinu} bie ßuft, fcen Stt^em — , 
dibati ; odisati ; ber ^c^wamm ^te^t 
bad SGBajfer ein, spenga ptje vodu, 
vuce vodu u se; bte @rBfd[)aft — , 
osvojiti bastinu; bie S3e§al^fung — , 
pomanjcatl platju; ®Vittx — , kon- 
fiscirati, oteti, uzeti kome imovinu 
u deriavna blagajnicu, ubegluciti 
kome imanje; Äunbfc^aft — , raz- 
pitati, propitati, ubavestiti se; — 
V. n. uUzti, uni^i; in eine SBol^« 
nung — , doseliti se > naseliti se, 
nastanlti se^ napiti se, namoSiti 
se ; — ung, f. ud^vanje , naverzi- 
vanje; zatvorenje; pokratjenjej 
pomanjsanje ; konfisciranje. 

Sinnig, adj. sam, jedin; cigli jedan; 
— unb adein, adv. jedino, samo. 

®u*jug, m. alaz, ulazak, uniiastje. 



ner -<8 230 ^ (Sifern 

C^tn^tcängen^ v, a. zatisnuti, stisnuti. 

@in|n}ingen, v. a. zaterati , zagaati, 
ugnati; einem etmad — , usiliti, na. 
terati kega da uzme. 

(Sid , n. led; — Ba^n, tociIjalka> skli- 

zaljka ; • — berg , m. gora ledena; 

büd, — brec^er, m. grede, kolje, 
ovan (suprot ledu) ■, — bru(^, m. la- 
manje, lomljenje, kersnja leda. 

(Sifen, V. a. seci, probijati led. 

ßifen , n. xeljezo, gvozdje; (-^uf), 
podkoya; okov; — arbeit, f. zeljezo, 
zeljeznina; — hdbn , f. zeljeznica % 

— (in 3uf.) zeljeznicki; — bergtücrf . 
n. ruda gvozdena, zeljeznik» gvoz- 
denik; — b(ed^, n. lim, pleh gvoz- 
deni; — bral^t, m. zica (grozdena); 

— erbe, f. zemlja gvozdovita; — 
crj, n. ruda gvozdena, gvozdje; — 
färbe, f. herdja; — feil, ( — fcitic^t), 
n. tarotine (od gvozdja) j — frcffer, 
m. hvastalac, nebojsa-, — c^ctcerffc^^aft, 

f. gvozdokopno druztvo i grau , 

adj. siv kao gvozdje , na gvoidje ; 
—grübe, f. f. (Sifenbergaerf ^ — l^attig, 
adj. gvozdovit; — l^ammer, m. gvos- 
djara, zeljeznara; bat gvozdjarski. ; 
^— banbet, m. tergovina s gvozdjem -, 

zeljeznarstvo , gvozdjarstvo ; — 
l^änbler , m. gvozdjar;^— ^an^Xung, 
f. gvozdjarnica ; — l^art, adj. trerd 
kao zeljezoj-r-^ut, m. — ^üt^en, 

n. nalip , svolina (trava)j ^ütte, 

f. gvozdjara; — !ram, m. gvoidjar- 
nica; — !raut, n. sporis (trava); — 
!u^en, m. oblanta; — ^Cui^enbädtr, 
m. oblantar •, — fc^(a(f e , f. iz varak, 
okujina; — fc^miebe , f. viganj, 
koyacnica j — ftein, f. (Sifenerj ; ■ — Y>i, 
triol , m. Vitriol gvozdoyiti ; — 
Vüaore, f. ieljeznlna, gvozdje; — 
»affer, n. voda rudokopna; — tt>er!, 
n. zeljeznina, gvozdje; gvoidjara, 
(Sifern, adj. gvozden , zeljezan ; Or* 



dby Google 



^idgang -^ 231 

Un ber — en Mtont, red zeljezne 
kruoei (^art^er^ig) , tverd, nemio, 
okrutan. 

Zugang, m. lamanje, rusenje leda; 
—grau, adj. sed ; — gni6e , f, lede- 
nica; — talt, staden, ledea ; — UUtt, 
f. CKögtube ; — !Iuft, f. pukotine od 
cice (na d^ryju); — mcer, n. more 
ledeno ; — |)fa^r, f. (Si«bo(f ;— fc^oUf, 
f. Santa; — fc^ul^, ni. ledenjak; 
— )M>gel , m. zimorod, lede»oik 
(ptica) i — jarf «I, — ja^jfcn, m. mosur 
(od leda), ledenica. 

Gite(, adj- tast, izprazan; (^oetgebH^), 
zaludan; (Hof, lauUr), sam, gol; 
(cingebitbet) , ponosit, ohol-, eitle« 
^xot , suh hieb, suh kruhj — fett, 
f. tactina, izpraznost. 

<Sitcr, m. gnoj, gnojuctina ; — Beute, 
f. cir, ciraj, gnojnica, gnojanica; 
— »9» odj. gnqjan. 

Gitem, v. n. gnojiti se. 

6itcr*neffel , f. kopriva sitna (trava)j 
— ftotf, TO. gterien, koren od cira 
— uitg, Y*. gnojenje, ognojenje. 

(Silocif, n. belanak, belance. 

&ti, m. (Steigung gum dxhtt^tn), 
gnjus, gad} einen — »or titoat 
^aben, gnjusiti se, gaditi se, di- 
zati 86 komu zelodac; (^Ibfc^cu), 
groza, merzost, gerstenje. 

(Stet,, adj. merzak, og^rstan; {U* 
benßtc^), pipav, «kakijiv; — ^aft, 
— *9» ö<0"' gnjusan, gadan ; — n, 
ftC^, V. r, gaditi se, gerstiti se, 
gnjusiti se komu; — name/ v'** 
ime pogerdno. 

^(ogc, f. ekloga, p^san paster- 
sU. 

<5taft«i€it&t, f. elasticnost, pruiivost ; 
— if^, adj. elastican, prusiy. 

<5(bogen, m. lakat. 

(Hectflcit&t, f. elektrlcnost 5 — if(^, 
adj. elektriean, elektricki; — ifl* 



&- 



(Smtff&r 



ren, v. a. elektrizirati ; — iflrma* 

fc^ine, f. makina elektri^ka. 
(5(ement, n. elemenat, stuhaj; po^e- 

tak; — ac», (in 3uf.) »ivaljnl, — 

atfc^aben, m. iivaljna Steta; — 

arfc^ule, f. pervopocetna Skola; — 

arifd^, adj. elementaran, elemen- 

tarski» pocetan. 
(Sien, ((5Unb), CS((cnt^ier, n. loc(zv;r). 
@tenb, n. nevoija, bt^da-, inuka, tu* 

ga; (i8ertt)eifung), prognanstvo. 
(SIenb, adj. nevoljan, bedan, jadan, 

kukavan; (fc^tecbt), nevaljao, her- 

djav, (!ran!), bolestan, nerooöan. 
(S(enbSleber, n. koza losja, od loSa. 
(SU)>^ant, m. elefant, slon, filj. 
@tfen&ein, n. fildiS, kost slonova, 

b^Iokost; — brec^flfer, m. tokar od 

kosti slonove-, — cm, adj. od ko- 

sti slonove, lefantje, belokostan. 
(5tte, f. lakat, ar«ln,rir; — nroeife, arf». 

na lakat, na rif. 
mtx, f. (Srre. 
(5f«, f. SlCcfe. 
(Slfebeerc, f. brekinja, Crataegus tor- 

tninaiis; — nbaum, m. brekinja, 

(dervo). 
(Smx, f. STetfter. 
(Sltern, f. Sleltern. 
(Smait, f. savat, cinj; — ten, adj. sa- 

Tatan, cinjatan; — liren, v. a. sa- 

ratleisati, cinjati. 
(5manci)>atiün, f. razvez. 
6mbaUage, f. zavoj, zavitak. 
(Embargo, n. embargo, zaustavljenje 

broda u luci. 
(5meritirt, adj. izsluzni. 
(Smigrant,.m. odseonik, izseljenik, f. 

Slueroanberer. 
@minent, adj. znamenit, izverstan. 
(Sminen). f. emlnencia, uznositost. 
(iStmi|f»ar, m. Izaslanac; — ion, f. Iza- 

slanje-, (ber SBanfnoten), Izdaranje 

banknotah. 



dby Google 



(Smmerting -<8 232 &- 

iSmmtxVwq, m. st^rnadica, sternad 
(ptica). 

(fmotumente, n. pl. naknada> pri- 
stojbine urzgredne, korist. 

iSmpfang, m. ((Sr^alt), dobivanje 

. primanje ; (2(nna^mc) , prlhvat , 

((Sinna^me), dohodak ; (bet einem 

a3cfu(^), docek; — cn, t. a. do- 

biti> primiti; docekati; zaceti. 

dm^fing'er, m. dobivalac, primalac, 
primitelj; — in, f. primiteljlca-, — 
ii(^, adj. za^tan, kadar, sposoban 
primiti, zaceti ctogod ; podrerien 
^ema; — m^, f. zacetje. 

<5iiH>fang'fc^ein, m. prljatje (pismo); 
primka, kvietancia, namira ; — i» 
na^me, (ber JWcnte), f. primutak 
prihodat — 6rubrif, f. stupac za 
primaige. 

CJm^fcl^C, m. preporuka; pozdrav, 
naklon, pokloni — en, v. a. pre- 
porucitij einem feie Slugenb — , na- 
govarati koga na krepost; flc^ et* 
nem — , priporuciti se komu, po- 
«drayiti ga, oprostiti se s kirn ; 
id^ tm)pUUt mid) 3^ntn (im Söeg» 
ge'^en), s Bogom; priporucam se ; 

— ung, f. f. Gm^jfcl^t; — ung^brirf, 
m. — ung«fc^)rcibcn, n. list plreporu- 
in\, pismo od preporuke, prBporuka. 

(Smpfinbbar, adj. osetljiv, öutljiv, o- 
iutljiv; — feit, f. öutljivost, odut- 
i^ Ijivost, osetljivost. 

(Srm)>finb«etci « f. cutjenstro pricinjeno, 
oöutnost prekomerna ; — e(n, r. n. 
pri^injati ^utjenstvo, o^utnost. 

(5m^>f!nbcn, ». a. cuteti, osetjati. 

Gm^jfinblic^ , adj. osetljiv , 6utljif, 
oöutljiv, os^an, o^otan, jodljiv, 
naprasit; — e Äälte, jaka, oJtra 
zima-, ein — er Schabe, Yclika, »teta; 

— machen, razdraziti koga, razlja- 
tltl ga; —feit, f. osftnost, o^utnost, 
J^dljlyost, naprasitosf. 



enbe 



(Sm^pnbfam, adj. osetan, ocutan, mek, 
njelan •, — feit, f. osetnost, oöutnost, 
mekoca, njecnost. 

(^pfinbung, f. osetjenje, ocatjenje, 
os^tjanje, öutjenje; — Älo«, adj. 
bezöutan, bez öutjenja*, — diofigfett, 
/. bezcutnost j — ßtDcrmßgen , n. 
cutljivost. 

Qrop^^teU'fi«, f. nasledni zakap; — t, 
m. nasÜdnl zakupnik; — tifd^, adj. 
nast^dozakupni. 

(Smpüt , adj. göre, u vis , na verh, 
na noge; — bleiben, r, «. ostati 
na noguh; fig. uzderzati se; — 
bringen, — ^ebcn, r. a. podici, uz- 
diöi, uzvisiti-, -^^elfen , v. a. po- 
no£ koga da ustane, biti ma na 
ruku} — fommen , r. n. podignutl 
se, dignutise, uzvisiti se; — fc^ioim« 
men, v. n. iziöi, pokazati 8e, na 
vÄiJivodc; plutati,plivati; — Ic^tpin- 
gen, fl^, v. r. popeti se, uzdignuti 
se, podignuti s»?; — jteigen, popeti 
se, dignuti se, azdignuti se ; — fire« 
ben, — »oHen, v. n. teiit a vis, 
traziti, iskati casti; — tragen, e. a. 
azneti, nosit u vis, nositi visoko. 

(Smpßr'cn , v. a. pobuniti , uzbaaiti, 
spuntati, popuntati ; fl(^, o. r. po- 
buniti se; (einen ftuferfl untoilUg 
marken), mutiti, smatiti ; — en^, adj, 
puntarski, bnnovan , strasan , stra* 
hovit, grozan; — er, m. puntar« 
bnnovnik, f. 2(ufrfi^r<r. 

(5mt)orfir(^e, f. kor (od cerkve). 

($mpi>rf(^ettne, f. tavan, gornjl pod od 
hambara. 

(Smp5ning, /. punta, huna, smainja. 

CStmflg; adj. marijiv, pomnjiv, radin; 
— adv. marijivo, pomno, pomnjivo, 
— feit, f. marijlvost, ponii^ivost, 
radinost, pomnja. 

(Snb'e, n. kraj, konac, sv^rha, svir- 
Setak, docetak, imirt ; — cn, v. lo. 



dby Google 



(anbrate 



^ 233 g»- 



Gntbcrfcn 



4" n. — igen, r. a. sverHti, dorer- 
citi, dokoneati , overSiti, opraviti, 
obaviti; — «ntf(^cifcung, /. konacna 
odiuka; — gültig , adj. kona^no 
valjani ; — igung , f. svörha , svir- 
ietak; oversenje, opravljenje, obav- 
Ijenjej — eine« fSicxtti, okonca- 
Tanje. 

dafeivie, f. Satjenica (trava). 

@nbn(|^, adj. sverietit dosp«tan, mi- 
nu6, yr^menit, zadnji, poslednji, 
kraJDJi ; — adv. napokon, najposlie, 
na posledak, na sverhu ; — feit, f. 
proiastje» minatje, vremenitost. 

(5Bb(o«, adj. bez sv^rhe, y'kovit, ne- 
izmeran > neskoncan , nedosp^tan ; 
— igfeit , f. nedosp^tnost , neskon- 
canje, rekovitost, 

@nb«Trim, m. riroa poslednja, zadnja ; 
— fc^aft, f. konac, sverha, sverse- 
tak, okon^aiije ; — ff^tuf , m. sverha ; 
— [tflbt, f. 8ilaba poslednja, slovka 
zadnja ; — ung , f. pad^i , okon^a« 
ranje ; — urfa(^c, /*. uzrok, srerha 
glavna ; — urt^cil , n. odiaka po- 
slednja, zadnja osuda ; — Itvtd, m. 
cilj, svirha. 

dnergie, f. kripkost; — \\ä), adj. krepak. 

@Rgag«ement, n. najmljenje u sluzbu ; 
sloiba ; (^mt), ured ; — iren, v. a. 
najmiti, uzeti koga u sluibu. 

^Sngbvüflig, adj. sipljiv, nadailjir -, fig. 
bojazljiv, opipan, sostraean ; — feit, 
f. sipnja. nadusljivost ; fig. bojaz- 
Ijirost, opip, sastra^nost. 

Qlig«, adj. tesao, uzak; (bi(^t (eifam« 
mcn), gust. 

^n^t, f. Usno6i, uzko^a, n£ina/ t^s- 
koca , smetnja ; (@ng)>af) , bogaz, 
Uanjac ^ xdr.'lo ; in bic — treiben, 
Mtcrati koga a tesiko. 

Öngel , m, angj«o ; — rein , adj. eist 
kao angjeo > bezazien ; — f(^ar , f. 
feta ang{eotka. 



(Sngerfing, m. podkozni c&rv, k^rpel 
(u marve). 

©ng^erjig, adj. —feit, f, f. ©ngbrö» 
nigfelt 

(Sn^ii(f), adj. arigjeoski. 

(Snfet, m. unuk *, — in, f. unuka. 

©ntabetn, v. a. azeti, oteti plemstvo. 

Entarten, v. a. f. Slu8arten. 

entaufer*n , flcft , v. r. eine« J)inge« 
— , lifiiti se cega ; odreöi se cega, 
uzdersati se od cega ; — ung , f. 
odrecenje, uzderlanje, uliiljeuje, li- 
•enje. 

(Sntbe^r-en , v. a. pregorcti , bit bez 
cega , neimati > — (tc^ , a(U. zaiib, 
suvisan, bez cega se moze biti ; — 
li^UM, f. zalihost, suvisnost ; — 
ung, f. neimanje, manjkanje. 

Entbieten, v. a. javiti, poruciti> dati 
na znanje , poruöiti po koga j — 
einen ®ruß, pozdravitl koga. 

(Sntbinb'cn , v. a. odvezati , odrilliti, 
oslohodlti, oprostiti koga od cega ; 
glücfUc^ entbunben »erben, sretno' 
poroditi,' oprostiti se sretno s d^- 
tctom j — nng, f. fig- porod , poro- 
djenje. 

(Sntbl&ttern, v. a. komiti, okomiti. 

@ntb(5b«n, fic^, v. r. usaditi se, uslo- 
boditi s", neustruSatl se. 

@ntb(i^f«en , v. a. odkriti , razkritl ; 
fig.' svuil , lUiti , uhiliti , ogoliti, 
oglobiti ; bad ®^n)crt — , t^rgnuti, 
potegnuti, poraditi mac ; — t, adj. 
odkrit, razkrlt, gol ; —ung, f. od- 
kritje> razkritje, liienje, uhiljenjä. 

(Sntbre^en, jlc^, r. r. odol^ti , uzder- 
£ati se. 

Öntbrcnnen, v. n. upalltl se, razgoreti 
se, uzpiriti se, u^gati se. 

(Sntbe(f»en, v. a. odkriti, izmaci, naöl, 
saznati, spaziti, upazltl, ugledati, 
u trag uil; Sentanben (tcrrat^en) 
odatl-, ein (ge^cimnif — , prlobdltl 



dby Google 



@nte -^ 234 ^ (Snt^aüen 

(Sntfremben, o. a. odtudjiti« uzeti kome 
cto; (fle^len) ukrasti. 

@ntfü^T«(n, V. a. oteti, ugrahlti, od- 
▼esti } — ung , f. (t.) odTedba, od- 
vedenje, otiiiUa, ugrabljenje. 

Gntgang, m. bei ®eu>inned, izmak do- 
bitka; — am ©ewerbe, steta u te- 
cevini. 

Entgegen, prp. ^' adv. protl , suprot 
uz ; u susret, usuprot, prema, prama; 
nic^t« — f}aUn, baf — , nebiti pro- 
tivan, ako. 

(Sntgegeii'gc^en, r. n. ici u susret, i^i 
prema korau ; — gefegt , adj. pro- 
tivan ; — galten, v. a. prispodobiti, 
derzati proti cemu , prikoriti ; — 
!ommen , v. a. u susret doöi ; — 
einer Sitte, uslisati molbo ; — lau« 
fen, V. n. tireati, ici prema cemu, 
protivan blti j — neffmen, v. a. pri- 
miti ; — fc^irfen, r. a. poslat u su- 
sret -, — fe^en, v. n. nadati se (cemu), 
ocekivati »to 5 — fe^en , — fteüen, 
V. a. naproti, usuprut staviti, roet- 
iiuti, verci; jid? — ». r. opreti 
se, braniti se ; — fein, v. n. pro- 
tiviti ae, opirati se, protivan biti; 
— flehen, v. n. preciti, smetati. 

Entgegnung , f, odgovor ; (öinwen* 
bung) branjenje, prigovor. 

(Sntge^en, v. n. uci, izmaknuti se, n- 
teci. 

(Sntgett n. plata ; o^ne — , zabadava, 
mukte, bez platje, zaman} — en, 
V. H. platiti , terpi-ti za »to 5 — 
laffen, pedepsati ; ciniti platiti ; — 
Ii(^, ado. za plata. 

(Sntg(eiten , v. n. izmaknuti se ; oma- 
knuti se, izpuznuti se. 

(Sntglimmen, v. n. uzgati se, upallti se. 

($ntglü^en, v. a. uzplamtiti. 

(Sntgürten, r. a. odpasati. 

(Sttt^aiUtn, V. a. sad^riavati, Imat u 
sebij flc^ — r. r. (eine« ^Dingc«), 



kome tajiiu ; — er, m. odkritelj, na- 
»astriik ; — ung, f. odkri^e, nasastje. 

(5nte, f- patka, plovka, raca. 

Qntt^X'tn, c. a. obezpostenitl, onepo- 
steniti , osramotiti j oskvernuti de- 
vojku ; — t, adj. nepo«ten , osra- 
motjeii ; — enb, adj. nepo«ten, sra- 
motan; — ung, f. nepostenje, sra- 
mota, osramotjenje. 

Gntcrb'en, v. a. izbastiniti, iznasle- 
diti , lisiti bastinstva; — ung, f. 
izbaUinjenje, lisenje baHtinstva, iz* 
nasledjenje. 

CSnteric^, m. patak, racman. 

6nter'n, v. a. zakuciti , zahititi , za- 
hvatiti , nariptti (bröd) ; — ung, f. 
zakQcenje, naripljenje (broda). 

(Sntfa^ren, r. m ute6i, izmaknuti se. 

GntfaUcn, t*. it. pa£ti, prestati, minuti^ 
fig. zaboraviti ; auf 3enianb bie ent' 
failenbe «Summe, sto na koga dodje, 
sto keine z;tpadne. 

Entfalten , v. a. razviti , razvinuti ; 
ficb — ö. r. (nm iöiüt^cn), razpu- 
piti se, razpuknuti se , utvoritise, 
procavteti, procvasti. 

EntfSrl'en , fic^ , v. r. promeniti boju-, 
porumeniti, poblediti. 

dntfern'en, v. a. odmaknuti, udaljiti ; 
jlc^ — r. r. odmaknuti se , odstu- 
piti, otici } — t, adj. udaljen , da- 
leko od ... , — ung , f. daljina, 
udalj-nost. 

Chltfeffeln, v. a. odkovati, razkovati, 
izba%'it od gvozdja, razuzdati. 

Entfiebern, v. a. operutati, ocupati, 
oguliti, oskubsti. 

CSntflammen, v. a. uzbuditi, podpaüti, 
potaknuti. 

EntfTiegen, v. n. odieteti, izleteti. 

Entfliegen, v. n. pob«gnuti, uteci, iz- 
maknuti se. 

Entfliegen, v. n. Izte6i, izcuriti, steöi, 
scuriti. 



Digitized 



by Google 



uxdetiati se, ustegnuti se, cuvati se, 
Dzpregnati se, stediti se, kratiti se 
cega; i(^ enthalte mic^ barübcv ju 
utt^etten, necu o tom da fiadim i 
— fara, adj. trezan , umeren ; usteg- 
Dot, uzpregnut ; — famfcit , — ung, 
f. treznost, umereno&t, ustegautje, 
uzpregnutje. 

^^au)pt'en, v. a. odseci glavu. po- 
gubiti, posech — ung, f. odMcenje 
glare, pogubljenje; — So^anni« 
beS Käufer«, glavos^k Ivana ker- 
stitelja. 

Önt^cb'cn, r. a. 3<manfe«n einer ©acbe, 
oprostiti koga od cega; odpustiti, 
iibaciti koga iz sluzbe; — ung, f. 
oprost» odpust , izbacenje « — yxvi^i» 
utfunbe, f, loom Ü)iilitärbienfle , od- 
pustnica (vojnicka), f. Uebet^eben. 

iSttt^eitig-en, ». a. oskvernuti; — ung, 
f. oskvernjenje, osk^'ernutje. 

(Sm^üIUen, v. a. odkriti, razkriti -^ — 
vng, f. odkritje, razkritje. 

<iltt^ufl'admu6 , m. entuziazam, zar, 
Yoija plamteca, zanesenost; — aft, 
m. cDtuziasta, zaneSenik, plamtec 
za cim ; — aflif^, adj. goraö, plam- 
tec i et i|l fe^r entl)ufla|lif(f> bafür 
eingenommen, plamti, gori, oezne, 
gioe za tim, zane^en je za tim. 

(Sntjungfem, v. a. oskvdrnuti(devojku). 

(5nttteib*en, «. a. svuci; — ung, f. 
BTlacenje. 

Gutfornmen, v. n. uteci, spasiti se, iz- 
baviti se; — n. pob^g. 

<litfraft«en» v. a. osUbiti, iztrositi; 
(au($ — igen) uzetisilu,jako8toemu, 
oproyerci dokaz ; — ung, f. slabost, 
iztroieuje, oslabljenje ; oproverzenje, 
opravda; — ung«gninD, m. protiva- 
dokaz. 

(tiUfrcnen, v. a. razkruuiti. 

<5Mlab«en. v. o. storariti, raztovariti, 
izkercati^razpertiti, izprazniti, oslo- 



235 . 8>- C/itmannen 

boditi, r^ftiti , izbaviti ; — ung / f. 
stovaraDJe, raztoraranje , izkerci- 
raaje, razpertjivanje. izpratnjivanje, 
oslobodjenje, izbavljenje. 

Entlang, adv. uz, uz duL 

(5nt(airven, v. a. razkrabuljiti, snimit 
kriiiku, maskaru s obraza. 

^ntUff'en, v. a. odpustiti; odpraviti, 
oprostiti; einen feiner S)ienfle — , 
odpraviti koga iz sluibe; — ener, 
m. odpuStenik; — ung, f. odpust; 
odpufttenje, odpravijenje, oproJlte< 
njej — ung«», odpustui ; — ung«* 
f(^ein, in. odpustnica. 

(Snttafl'en, v. a. stovariti^ raztova- 
riti; oslobodit od bremena, re«iti 
truda i rastereiiti zemljiste \ — 
ung, f. razteretjenje, oslobodjenje*; 
(Hebung be« ^Berbac^t«), opravda; 
— ung?», razteretni ; — ung^grunb, 
m. opravdnt raziog ; — ung^jeuge, 
m. opravdni svedok. 

©ntlaiifen, r. «. uteci, ucl, pobeg- 
nuti. 

($ntlebig»en, v. a. oslobodlti, izbaviti, 
r^»iti ; fic^ eine« i8erfvred?en« — , 
Tee obderiati, izpuiiiti obecanje 
svoje; fl(^ — , V. r. poc od sebe, 
porad sebe; — ung, f. oslobodje- 
nje, izbavljenje, rvienje. 

(Entlegen, adj. udaljen; daleko bu- 
dnoi ; kpi je od ruke, na strani ; 
— ^eit, f. dalijina, uda^enost. 

(Stttltifn'tn, V. a. posuditi, uzajmiti, 
naimo uzeti ; —tt, m. posadovnik ; 
— ung, f. zajam. 

Qntteib'Cn, o. a. ubiti, smaknuti ; {l(^ 
— f V. r. Hbiti se, skoncati se, 
smaknuti se ; — ung. f. ubojstro, 
skoncanje, smakHutj«. 

(SntCixfen. t. a. izvabiti, izmamiti. 

(SntIobn»en, v. a. nagraditi ; dati 
platu} —ung, f. nagrada. 

(5ntmann-cn, v. a. skopiti, uSkopili, 



dby Google 



@ntmafiut 

ustrojiti ; — vino^.f. kopljenje, »kop- 
Ijenje, strojenje. 

<5ntmvifUn, v. «. odbiti, slomiti, pre- 
biti, sntmiti jarbuo. 

©ntnc^mcn, r. a. snimiti, uzeti, iz- 
vaditi> skinnti, oteti ; fifl. osloho- 
diti, izbaviti ; vidjti, poznati, ra- 
zumeti. 

(SntJiiiro'tn, v. a. oslabiti, razslabiti ; 
— un^, f. sUbina, slabost; oslab- 
Ijenje, razslabljenje. 

^ntraticn, f. (Snt^e^rcn. 

@ntrAt^fe(n, o. a. ngonenuti, pogodi- 
ti ; protumaciti» objasniti , razre- 
siti. 

@ntrcc, n. (Eintritt), ulaz ; (Eintritt«» 
gelb), ulazna. 

@ntreifen, v. a. iztergnuti , oteti; 
osloboditi, izbaviti, spasiti. 

@ntric^, m. patakj Ȇber -^, sie- 
zen. 

©ntric^t^en, v. a. platiti, dati ; — 
unj, f' platjanje, davanje. 

@ntrinncn, v. n. izteei,. izcuriti ;pro- 
ci, prolaziti, minuti. 

@nttollen, f. Slufroaen. 

(Snttücfen, v, a. ugrabitf, izmaknuti; 
iztergiiuti; Ux S^ob entrücftc i^n, 

, ugrabila, uzela ga sm^rt. 

@ntrunge(n, f. a. ugladitl, sgladiti. 

(Sntrüflen, v. a. razs^rditi, razjariti*, 
fld^ — , V. r. razserditi s«, razja- 
riti se, razijutiti se. 

(gntfag»cn, ». a. odreil se (2ega), o- 
staviti se j — ung, f. odricanje j od- 
recenje. r 

(Ftltfa^, rh. pomod, iirdat. 

(Sntf(})äD{g'en, v. a. naknaditi, nado- 
knaditi, nadomestiti (kvar, stetu) ; 
— ung, f. naknada, nadomestcnje 
(itete) ; — ung«* , naknadni \ — 
ungd^etrag, (@umme), m. naknad- 
bina; — «ng?<>auf(^flle, n. naknada 
odsekom. 



-^ 236 g>- entfcUm 

^ntfc^eib'en, r. a. odluciti, odsaditi; 
sversiti, r^siti; — enb, adj, osu- 
div, od§udlv, osudan; — mig, f. 
odlaka, osuda, odsuda *, odsudjenje ; 
r^Senje. 

dntfc^Iafcn, v. n. zaspati; (fterBen), 
umreti, prestaviti se, preminafei. 

Sntfi^tagcn, fic^, u, r. (eine« 5)ingc«), 
oprostiti se, izbayiti se ^ega, ne- 
primiti na se, odbiti »to. 

(fntTc^Ceiem, v. a. odkriti, razkriti. 

(Sntfc^Iicf'en, fic^, v. r. nakaniti, na- 
misliti; odvaxiti se-, — ung, f. 
@ntf(^tuf, m. odiuka, relenje*, na- 
kanjenje, namisao, misao. 

(Sntfc^Ioffcn, adj. smion, hrabar, hra- 
bren; odvazen, odlucit, s oclla- 
kom; — %t\t, f. smionost , smi- 
onstTO, hrabrost; odyasnost, od- 
vaga, odlu^itost, odvacenje, resi- 
telnost. 

($ntf(^(ummeTn, v. n. zadrematl, za- 
spatl; fig. preniinati> umreti, pre- 
staviti se. 

(Sntfc^Iii^fen, v. n. izmaknati se, iz- 
puznnti se. 

(Sntfc^ulbig'en, v. a. zagprarati-, za- 
goyoriti ; izpricati ; prati, prardati 
koga ; flt^ — , ©. r. izpricati se, 
izriniti se, prati se, prardati se-, 
odgovarati se; — ung, f. zagovor, 
zagOFaranje, pravdanje ; izprika, 
izpricanje; izvinjeiije j — ung^', iz- 
govorni; oprardni. 

Öntfd^winbctt, f. ^^erfc^winten. 

©ntfc^YDinijcn , fl(f>, v. r. dignuti se, 
izleteti, odleteti. 

@ntfee(»cn, v. «. umoriti, irfiitl, xivot 
komu uzeti \ — t, adj. mertav, po- 
kojan. -' 

(Sntfe^bar, adj. svergnjiv -, komu se 
pomoc moze, koga je mogude o- 
braniti. 

(5ntfe|j»en, r. a. («inen beö 9(mtf<), 



dby Google 



(Sntfe^tn -^ !237 

ametnuti, izverci» baciti koga iz 
slazbe (ureda) ; einen Ort — , od- 
metnati, doci na pomoö gradu ko* 
mu, oslohodit ga, obranit ga, iz- 
barit ga; flc^ — , v. r. prepaouti 
se, prestraiiti se, uternut od 
gtraha. 

(Stttfe^^en, n. strah, predanje, groza, 
senca, sencanjej — lic^, adj. gro- 
zan, strasan, strahovU; — un(|, f. 
sk'iDutje» izvergnutje, izbacenje, 
pomoc, izbavljenje , oslobodjenje 
(od obsade). 

(Snl^egel*n, v. a. razpecatiti, odpe- 
«atiti ; — ung, f. razpecatjenje, 
odpecatjenje. 

(Snt^!en, t>. n. pasti, odpasti, iz- 
pasti. 

(Sfüjlnnen, llc^, r. r. setiti se, opo 
menati se, sponienuti se. 

Cntfjjinnen, flc^, v. r. roditi se, iz- 
le^i se, poleöi se, nastati, po- 
stati. 

(5iitfi)re(^'en, v. n. einer (Sa(^e — , 
odgorarati, slagati se, sadarati se, 
biti shodan; — enb, atlj. shodaii, 
primeran. 

Öatftjrie^en, v. n. («ort Sß^^ansen), ni- 
cati; (tton ®efc^tec^tern), izlaziti, 
izhoditi, proizticati. 

i&Rtf)»nti9eii, V* n. uteci, uskociti^po- 
b<ei, izmakouti se, uei; (entfielen). 
postati, nastati, poroditi se; (l^er' 
fommen)» izlaziti , dolaziti \ (von 
©ewäffem), izvirati. 

ßBtJvtoffen, pari. ^ adj. pronikao, 
proiziSao. 

^t{k^«en> V. n. roditi se, izlec se, 
poleö se, nastati, postati, izlaziti, 
dohoditi; xooA wirb barau« — ? 
sto ^e bit Iz toga-, — cn, n. na- 
iUnak; po^etaki — Utt«, f. posta. 
nak. 

Qnt{lett'Cn, r. a. nakaziti, nagirditi. 



&- (Sntnjinben 

Izvernutii — ung, f. nakazanje, 

nag^rdjenje, Izvernutje. 
(Sntt^ronen, v. a. svergnuti sa pre- 

Stola, snimiti sa casti kraljev- 

ske. 
@atübrig'en, v. a. zastediti, pritte- 

diti; einen einer @ad^e — , opro^ 

stiti koga od cega; — et f. in, v. 

n. Slobodan, prost od cega biti. 
@nto5Ifer«n, v, a. opustiti, razseliti ; 

— ung, f. opuütenje, razseljenje. 
(Sntwac^fen, v. n. ben Äleibern — , 

odrasti haljinu; ber Stutze, bcr 

3u^t — , odrasti, izic izdetinstva. 
Gntmaffn'en, v. a. razoruxati ; — ung, 

f. razoruzanje. 
0iittc&ffern, v. a. izsuciti, posuSiti, 

presuäiti. 
Öntweber, conj. — über, ili, ili ; il, il* 
(Sntwe^ren, f. (Srroe^ren. 
6ntweic^»en, v. n. uteci, uskociti, 

pobeci i — ung, f. beg ; pobegnutje. 
(5ntroci^*en, v. a. oskvernuti ; einen 

SÜriejler — , razpopiti; — ung, f. 

oskvernjenje, oskvernutje ; razpop- 

Ijenje. 
(Sntwenb'cn, v. a. ukrasti; otudjiti; 
^ — ung, f. uzimanje kradom, kradba, 

kradja, tatbina; otudjenje. 
Entwerfen, v. a. nacertati , narisati ] 

einen üörief — , sastavlti , sloziti 

list ; ein SSorl^afcen — , osnovati 

tttogod, napravit osnovu od cega. 
(Sattottifftn, V. a. umaliti vredoost; 

»ßUig — , uniUiti, ukinuti vrSd» 

nost. 
Öntwidel-n, v. a. razviti, razmotati, 

razmersitij fic^ — , v. r. razviti 

se; razmerslti se; fig. roditi se, 

izlec se, poled se, proizici; — 

ung, f. razvitje, razmerSenje , raz- 

motanje. 
(Sntwinben, flc^. »• »*• i^vinuti se, 

izmaknuti se. 



dby Google 



(Sntroifc^en -^ 238 

Cntttiff^en, r. n. uteü, a^l, pobeg- 
nati, izmaknuti se. 

(5nttt)ö^n*«n, ». a. oduSitl; ein ^inb 
— , odbiti dfte (od dojke) ; — ung, 
f. oduka ; oducenje. 

^ntrourf, m. plan, osnova. ' 

(Snttvurjedt, v, a. izkoreniti, izguliti, 
izcupatt korlnom. 

(Sntjaubem, v. a. odcarati. 

^tiitf)»tn, V. a. (einem etroad), usteg- 
nuti, uzkratiti komu »to; fl(f) — 
bcr Arbeit, akloniti se, ugibati se 
poslu; flc^ ber »äterlit^en ®cn)alt 
— , odv^rci se vlasti otcinske-, 
fl(^ einer Partei — , ostaviti stran- 
ku koju; ^eimlic^ — , uzeti kra- 
dom i —ung, f. uztegnatje, uzkra- 
tjenje. 

(Snt^iffet'n, v. a. razmersiti ; razjas- 
nitl, protumaciti; — ung, f. tuma- 
cenjej protumacenje ; razniersenje. 

@ntjü(f»en, v. a. obradoyati» razve- 
seliti, zanjti, uzhititi; ' — , n. ra- 
dost ; zanetje, uzhitjenje; — enb, 
adj. zanosiv, uzhitir } — ti odj. 
uzhitjen, zaneSeii; — ung, f. ra- 
dost ; zanetje , zanesenje , uzhi- 
tjenje. 

(Sntjüntbar, adJ. upaljiv; — !ett, f. 
upaljivost. 

Qfntjünb-en, v. a. upaliti, ucgati, po- 
daxgati; fld) — , v. r. upaliti se, 
uigati se, uzpiriti se; — ung, /. . 
upaljenje, uzganje, uzexenje, ro- 
4ac. 

(Sntjnjei, adv, na dvoje, raz-, pre *, — 
brechen, v. a. prehiti, prelomiti ; 
— gelten, v. n. prebiti se, prelo- 
miti se ; — reiben, v. a. pretergnu- 
tl, razt^rgnuti; — f(^(agen, v. a. 
prebiti, razbiti. 
©ntjtoei-en, ». a. razpoloviti, razdvo- 
jiti; svaditi, zavaditi i — ung, /". 
zavada, svadja. | 



®r6auen 

@n)ian, m. krixatica (trava). 

(iV^tu, m. bersljan, pljuct. 

(Spiteni'ie, f. posast, poslica, rednja, 
zaraza, pomor ; — ifc^, a4j. poSa- 
stan, zarazan. 

(Epigramm, n. epigrama, nadpis. 

@)>ifcfc, adj. epickl, davorski. 

^Ißifttl, f. poslanica, pismo, list. 

@pcc^e, f. epoka, doba. 

@^)0^)ee, f. epopea, davoria, pesan vi- 
telka. 

(Sppi^, m. ac, ak (trava). 

(Squip»age, f. gospodska prilika, hin- 
tov 8 konjma; spravaodladje; — i* 
ren, v. a. sproviditi nuzdnim, o- 
devati koga. 

(Sr, «I. pr, on. 

($ra(^ten, v. a. suditi, nni'ti, stima- 
ti ; — n. mnjenje, sud, mis»o. 

(Btaxi>c\Un, v. a, zaraditi, priradltl. 

Erbarmen, flc|>, r. r. smilovatl se, 
smiltti se, miloserdje, pomilova- 
nje, milost imati. 

(5rb*. (@rbeO in 3uf. jiasl^dni ; — 
abet, m. plemstvo Dasledno; — 
amt, n. sluxba, vast nasledna; — 
ant^erl, m. dio, zapadak nasl^oi. 

@r6orm»cn, «. —ung, f. miloserdje, 
milost, pomilevanje , smilovanje, 
smiljenje; — er, m. miloserdnik. 

d^rbärmlir^, adj. nevoljan, b^dan, ka- 
kavan, jadan; (f^le(^t), herdjav, 
nevaljao; —feit, f. nevoija, beda, 
zalost, tuga; nevaljanstina, neva- 
IJanstvo. 

@riarmungSvo((, adj, smiljen, milostiy, 
milos^rdan; — *n:ürbig, adj, smi- 
lovanja, pomilovanja, miloserdja 
vrldan, dostojan pozaljenja. 

C^rbaU'en, v, a, sazidati, azidati, f»a- 
graditi ; %tifiU6^ — , poa^ltl, dobar 
izgled dati,' za izgled slaziti ; — er, 
m. sazidalac, sgraditelj ; — Tic||, adj. 
spas«nosan, koristan. 



Jiyiiiztid 



by Google 



Srbattung 

drSattong, f. zidanje, gradjenje-, gra- 
(Qa; izgied, poucenje. 

(Srbe, m. naslednik, baitinik, odvl- 
tak; — n. nasledje , bactina, ba- 
stinstvo; boS grofv&terltc^e — , dj- 
dinstro ; ba« wÄterti(^e — , otcinstvo} 
bo« mütterUcl^e — , materinstvo. 

dtbebcn, c. n. uztrept^ti, uztrepetati, 
stresti se, ozderktatl. 

(Srbetgen, adj. nasledan, vlastit po 
nasledstvu. 

(Stbflt, V. a. naaUditi, baStiniti , do- 
biti po bastini ; — v. n. (von 
jemanben), dobiti po kom (po deda> 
po otcu, po materi itd.). 

9tUitxbt, m. naslldnikov naslj^dnik. 

(hbeten, v. a. iznoliti, izprositi ; na- 
moliti} — ■ a4j'- zamoljen. 

Erbetteln« v. a. izprositi ; naprositi. 

(Stbntten, v. a. zapleniti, zarobiti; 
fig. dobiti. 

Gltf&^ig, adj. sposoban za naslediti^ 
— !ctt, f. sposobnost za nasUdstro. 

Qlb*fa((, m. baUina, baStinstyo, sla- 
caj nasl^djenja; —fegtet, m. mana, 
holest nasl^dna ; — feinb , m. ne- 
prijatelj, zlotvor glavni ; — foCge, f. 
nasl^je, — foIg«fai^ig!cit, f, f. Örb- 
fi^igfcit; — für^t, tn.. princip, Toj- 
Toda nasUdni; -^genof, m. sa- 
Bulfdnik, «ubaStinik; — genoffln, 
f. sanasl^nica, subaStinica ; — gel« 
fcet, H. pL (beim 3Bcrgb.) radnieka 
Baslednina ; — gcric^t^^err, m. sudac 
oaslidni} — graf« m. grof naiUdni; 
— grinb, m. grinta nasl«dna; — 
9«t, H. dobro, imanje naslldno ; 
didinitvo , ocinstvo , materinstro, 
o^rina; bactina, nasledje. 

Erbieten, fi(^, v. r. ponuditi 8e> obe- 
catl ie-, — , n. ©rbictung, /. po- 
nuda. 

<^bin, f. nasUdnica, baUinica, odrit- 
kinja. 



-8 239 g>- fSthp(i<i)i 

(Srrbtttcn ,t>. a. Izprositi ; zaprositi } 

naprositi', ft^ — Waffen, prignuti 

se na molbe. 
(trbittet'it, v.a. raztjiititi, tazdraziti; 

— ung , f. Ijutost , jarost, razdra- 

ienost, gnjev ; zavada, omraza. 
^xhxiXWdli, adj. miloserdan, prigibljir, 

sklonjiy, umolsiv, smiljen. 
(Srb*Wnig, m. kralj nasledni; — rcic^, 

11. kraljestFO , kraljevina nasl.-dna. 
drb'tanb, n. zemlja« deriava nasledna ; 

— (anbif(^, adj. ito se tice nasIM- 

njih zemaljah. 
(Srbtalf.cn, Grbleic^cn, t>. n. poblWIti j 

fig. umr^ti , preminuti ; — er, m. 

ostarnik, oporucitelj ; — in, f. opo- 

rnciteljica;— erifc^, adj. ostavnikov; 

— ung, f. bledost, pobledjenje ; fig, 

smert. 
(5rbtei(^cn, f. (Stblaffcn. 
@rbU(^ , adj. (objectiv) nasledan , na- 

slldstven; (fubjectiv) naslednicki. 
@rbU(f«cn, v. a. upaziti, zapaziti, 

ugledati; baS Sicht tcr Sßctt — , 
' roditi se; — ung, f. ugledanje, 

pogled. 
(SrbUnben, v. n. oslepiti, obnevid^ti. 
erbWbcn, f. ©ntbU^bcn. 
(Srb'tcd, adj. bez dece, hez otroka, 

bez nasUdnika; erbtoSmacf^en, izba- 

Stiniti} — mann, m. vlastnik, po- 

8*^dnik naslodni; — monarc^ie, f. 

nasledna jedncyladovina; — nel^« 

mer, fn. nasl^dnik, (t.) nasledo- 

primac. 
(Jrborg*en, f. ^Borgen; — t, adj. po- 

sadjen, uzamljen ; (fa(f(^ , unecht), 

laiiv; pristavljen. 
ihioftn, V. a. razijutiti, razserditl. 
CÜrbot, f. «nerblcten. 
etbdtig, (Stbietig, adj. gotoy, spra- 

ran, pripravan. 
(Srbv^ai^t, m. najam, zakup naslednl ; 

— er, m. najamnlk, «akupnlk na- 



dby Google 



Ört^riiti ^ 240 &- 

slldni; — ^Ut , n. nasUdna zakup- 
tttina; — :^err, m. nasUdni zakupo 
davac; — »ertrag, m. pogudba o 
oaslednom zakupu ; — gin3, m. na- 
sledna zakupnina. 

(Srb^jrinj, m. princip nasledni; — effin, 
f. principesa nasledna. 

(SxU<6)--tn, V. a. (eine %^yxx) , obiti, 
probiti, razbiti , provaliti vrata ; 
(einen JBricf, ein ©iegef); otvoriti, 
razpecatlti list -, jic^ — v. r. po- 
bljuvati se , izrigatt se ; bljuvati, 
rigati; — ung, f. probijanjej otvor, 
otvorenje } bljuvanje, izriganje. 

(5rb'rc(^t, n. (in ciiectivcm @innc), 
nasledno pravo, pravo nasledstva ; (int 
fufcjcctiven), nasledntcko pravo j — 
«gifler , m. popis zemaljah ; — ; 
teit^, n. careviiia, kraljevina na- 
sledna} — fci^aft, f. nasledje, na 
siedstvo , bastina, battinstvo*, — 
fr^aftd', cto se tice nasledstva, na- 
sledstveni; — fc^aft«fac^c, f. nasled- 
bina; — fd^ic^t, f. dioba. 

Ör&fe, f. grasak. 

(^bfen'&aum , m. bagrena sibirsKa 
(dervo); — fu^)>e , f. corba, juha 
od grattka. 

^B'ftaat, m. nasledna derzava ; bie 
i^Pcrr. — en, austrijanske nasledne 
zemlje; — jleuer, f- nasUdnina; — 
fleueraudweig, m. izkaz naslednine; 
■ — ftoUen , m. glavna sdonja j — 
ftottengc6ü^r , f. pristojbina od 
glavne sdonje i — jlcHner, ra. glavoi 
sdonjarj — flii^i n. nasK'dje, za- 
padak od nasledja, nasledbina; — 
fünbe, f. greh iztocni; — tl^eil, n. 
(objectiv), dio, zapadak (od bastine); 
(fubjectiv), naslednicki dio. 

Qrrbu^Cen , r. a. izmamiti, izlagati 
(u Ime Ijabavi). 

(Srb'Verferüberung, f. pogodba, ugovor 
od nasl.'djazamenitoga; — »er^anb* 



(iSrbet^^eu 
l\xxi^ f. razprava o nasledstvu*, 
— »ermäd{)tni^ , n. f. SBerraac^tnif ; 
— »ertrag, — vergleich, — rece^, m. 
pogodba nasledna ; — jind , m. In- 
teres, danak nasledni; — jin^Ut, 
«. nasledna dacevina; — jin«^etr, 
m. gospodar nasUdne dace } — 
jinSmann, m. nasledni daönik. 

(Srbac^fe, f. os> osovina od zemlje. 

(Srba^t, adj. izmisljen. 

@rb'ai)fet, m. krumpir, zemljacica; 
— ^art, f. zemlja, versta od zemlje', 
— artig, adj. zemljan; — ba^n, f. 
kolomia , kolotecina od zemlje f 
— ^a(l, m. krug zemaijski, okrug 
od zemlje; — Beben, n. potres, 
tresnja; — fceere, f. jagoda, jago- 
dica; — beer^jlanje, — beerflaube, f. 
trava jagodna , stablo od jagodah ; 

— fcegr&bnif, n. pokop, sahranjenje, 
pogrt^b; — befc^reiber, m. geograf, 
zemljopisac; — bcfc^reiBung, f. geo- 
grafia, zemljopisje ; — bim, f. krum- 
pir, zemljacica ; — Boben, m. zemlja ; 
— bo^rer, m. sverdao, svidarj — 
Brano, m. oganj podzemaijski. 

0'rbe, f. zemlja; svet; tli. 
@rbenge, f. preiba, uzina zemaljska. 
@rbenf'en, v. a. izmisliti; naci, iz- 

naci; — üä) , adj. moguc, moian 

•to se misliti moze. 
CSrb'eV^eu , m. bersljan pozemljuh ; 

— erfc^ütterung, f. f. (Scbbebcn; — 

fa^l, adj. zemijan, färbe zemljane; 

— fatt, wi. provala od zemlje; — 
färbe , f. farba, boja zemljana ; — 
— feP, adj. sto je u zemlji utver- 
'djeno; — (lad)«, WI. amiant; — fio^, 
ra. buha6 ; — gefd^io^, n. stanje razi 
zemlje ; — grille, f. medvedac, ro- 
nac (cerv); — gürtet, m. f. (5rbfh:i(i; 
— faltig, a4j. zemljen, zemljao; 
— i^at^ , n. saroksa, smoU. rudo- 
l^opna. 



dby Google 



(Stbiö^ttn -^ 

(kkid^t'tn, V. a. izniislitt; na^i, iz- 
na^i i — ^ung, f. izmUljenje, las. 

drbig, (Stbid^t, adj. zemljen, zem- 
Jjan. 

dib'nof, m. f. (Stt\^oUti — föT))(r, 
IM. zemya, telo od zemlje-, — freid, 
m. — fü%tl,f. krug zemaljski, okrug 
od zemlje } — hmU , f. geografia, 
lemljopisje; — mcffunfl, f. geomo- 
tria, zemljonaerje ; — tneffer, m, geo- 
netra, zemljomirac -, — raut^, m. 
rosnica, rösno zelje (trara)} — 
teu^, n. zemlja. 

<l(brnfien, flA, v, r. asuditi 6e, pod- 
stopiti 86, usloboditi se. 

dtbroffeln, v. a. zadaviti, zagutiti. 

dcbrttdf'cn, v. a. sgnjesti, udaviti, 
odaiiti; — un%, /L adaienje, uday- 
Ijeoje. 

(Itb«f(^k^t, f. Tersta, postat zem^e; 
— f^oUe, /". gruda, gramen; — 
ft^toamm, m. gljiTa ; — fpi^f , f. ert 
(od zemlje) ; — fhric^, m. pojas (ne- 
beski); ber ^ei^e — , pojas goruöi, 
Truei; ber falte — , pojas merzlij 
ber gemäfigte — , pojas roeki. 

Gcbulb'en, v. a, terpiti, podnltl, pa- 
titii — ^ung, f. patnja; terpljeoje. 

(iA»§ei«tem, n. tekunica; — jirfet, ». 
krag nebeski ; — ^junge, f. ert, Silo 
(od zemlje). 

ferifem, fii^, v. r. razpaliti se; raz- 
jariti se, razljutlti se. 

9ttign«eii, fic^, t>. r. dogoditi se, slu- 
citi se, pripetiti se; — if , n. do- 
Kadjaj, pripetjenje, sgoda. 

(heilen, v. a. dostignoti, dostiöi. 

Qremit, m. f. (Sinfiecler. 

(Sterben, r. a. baitiDiti, dobiti po 
baitinstvtt. 

Qefa^ren, v, a. saznati, doznati ; izka- 
siti. 

tcfa^ren, aif. izkasan; r^St, yican> 
Tikao ; — ^ctt, (Slrfq^ruRg,/. izkastro; 



241 &- (Stfrifd^en 

in Cifrfa^rung Bringen, saznati, do- 
znati, propitati. 

(trfaffen, v. a. primitiv uhvatiti, alo- 
viti j fig. razumeti, doku^iti. 

(^ec^ten, v. a. sadobiti na sablji; 
einen @ieg — , odiriati mejdan. 

(Srftnb'en, v. a. naöi, izna^i ; — er, 
m. naSastnik, iznaSastnik ; — erin, 
f. nacastnica, iznaSastnica; — etif(^, 
— fom, adj. domicijat, iznaSastan» 
— ung, f. natastje, iznaiastje. 

(Srfle^eii, v. a. izmoliti, izprositi. 

@rflte$en, v, n. izte6i, izioU 

(Srfctg, m. uspeh, posIMak; konac, 
sverha, dosp^tak ; asp^tak, sr^^a } 
(SQBirfung). uiinak; — en, v.n. sle- 
diti, proizi^i. 

(Srforbern(^, adj. potreban, potrAit. 

(S'rfi}rber>n, v. a. iskati, botvti, zahtl- 
vati, pitati, traiiti; e« erforbett 
Seit, toma se hoce vremena, toma 
vremena tr^ba ; toenn ti bie 9lotff 
erforbert, ako potr«Ebno bude, ako 
uzbude potriba; — ung, — ^nif, n. 
potrrba , potr^boöa , potrebstina ; 
zahtevanje; nac^ — ber @a(^e, 
polag potr^be. 

(Srferf^'en, v, a. iztraxirati ; prois* 
kati; razTid^ti, propitati, saznati; 
— ung, f. iztraziranje ; proiskivai^e, 
saznanje; razridjenjet propitivanje. 

(Srfragen, v. a. napitati, razpitati. 

(frfrecben, fi(^, v. r. usloboditi se, 
usuditi se*, nestlditi se, podstu- 
piti se. 

(SrfrcU'en, v. a. obradorati/ razvese- 
liti*, jl^ — V. r. obradovati se, 
uzradovati se, razreseliti se, obve- 
seliti se; ic^ bin batüber fe^r er» 
freut, jak6 se toma radujem» rele 
mi je drago ; — tic^, adj\ radostan, 
reseo. 

(Srfrieren, v. n. smirznutl, ozebsti. 

(JrfriW'Cn, •. •. razfriikati, raabla- 

r 16 



dby Google 



erfroren -^ 242 

diti; obnoviti, ponoviti; — ung, f. 
razhiadaf; razhladjenje. 

(Efrfrcren, adj. smerxDJen« smerznut» 
OKebao. 

(i^rfüU'cn, V. a. izpuniti, napuniti, 
izversiti ; — ung, f. izpunjenje, na- 
punjenje ; in — ge^en, izpuniti se ; 
8biti se \ — ung^ei^, m. dopunitbena 
zakletva. 

(i^rg&nj'en, v. a. nadopuoiti > dokna- 
diti ; popraviti ; ponapraviti, pona- 
ciniti } — ung, f. nadopunjenje ; po- 
pravljenje. 

Ergattern, v. a. (im gem. Se^en), za- 
te^i, uhvatiti> uloviti. 

Ofrgeben, flc^, ». r. predati se ; podati 
se, podver^i se, podloziti se; ben 
Stubien — , dati se na nauke; f!(^ 
korein (in fein @(^i(!fot) — , podna- 
sati terpljivo , podati se udesu } t8 
ergibt flc^, odtud sledi; — adj. 
podan> pokoran} podloian, podyer- 
. zen ; ponizan ) bem @)}iele , bem 
J£run!c — , derht na igru, na pitje, 
derhtje za igrom, pitjem ; — l^eit, 
/. podanost, smernost, priklonitojst« 
ponizenstvo ; — % adj, pre ponizan, 
prepokoran ; — % adv. ponizno, po- 
komo, priklonito, smerno. 

©rgebni^, n. dogadjaj; (9lefuttat), pro- 
Iztok, proizvor> posledak. 

Ergebung, f. podanje, podlozenje, pod- 
verzenje. 

©cge^en, v. n. (at« ein SBefc^t bcr Sit* 
gicrung) , izadi , izici ; — lajfen, 
proglasiti , razglasiti , izdati sto ; 
9led^t — laffen , pravlcu uciniti ; 
etwa« über fi^ — tajfen, terpeti. 
pret^rpeti stogod; XQß^l , übel — , 
dobro, zlo biti komu ; flc^ — v. r. 
pro6i se. 

C^rgei^en, v. a. sgernuti, priStediti po 
lakomosti. 

^t^e^^en, v. a.obradovati, ffazyeseliti>. 



($r^a(ten 

veseliti, radov^ti ; — enb , — Ii(^ 

adj. ugodan, prijatan, zabavan, ra- 

dostan, razkoSan ; — li(^f eit, — ung, 

f. zabava, razkosa» veselje, radost, 

obradovanje, razveseljenje. 
(Ergiebig, adj. plodan, plodonosan, obi- 

lan, bogat; — feit, f. plodnost, o- 

bilje, bogastvo. 
(Jrgief -en, ». a. izllti, proliti ; fwJ) — 

f.* r. (austreten) , razllti se , proliti 

se ; in einen Sluf , in bo« SWcer — , 

izlevati se, uticati, teci; — ung, f. 

razlitje, prolitje, poplava, popla- 

vica. 
@rg(ü^en, v. n. razpaliti se, uxgati se, 

gorSti, plamtiti, rumeniti. 
Örgötjcn, ©rgd^lic^teit, f. @rge$en le. 
(i^graben, v. a. izkopati, kopanjem 

steci, zadobiti. 
(Ergrauen, v. n. s^dlti, osediti. 
(Srgreif'en, v. a. uhvatiti, zgrabiti, po- 

grabiti, uloviti, latiti, poprimiti; 

masiti se (eega), spodbiti ; eine (8t* 

legen^eit — , poslu2iti se s prilikom; 

3iecur« — , utecise visjoj oblasti; 

bie SBaffen — , spodbiti , popasti, 

oruzje } 3emanb an i«r %iat — , za- 

teci koga kod cina; bie $(u(^t — ; 

pobegnuti, uteci; — ung, f. uhva- 

tjenje, (t.) uhvata. 
(Srgrimmen, t>. n. razjediti se, raz- 

jaritl se, razljatiti se. 
(Srgrübe(n, v. a. izbadati, nacunjatf. 
(5rgrünb*en , v. a. dokuciti , prosritl, 

postignuti , izbadati , nacanjati; 
^ ' einen Stuf — , obiskati dno od reke; 

— ung,/. postizanje, doku5enje, po- 

stignutje, 
^rl^aben, adj. visok> uznesen, Dzno^ 

Sit, velik; (von Figuren), nadigDJen; 

— f^tit, /. uznositost, visina; (mh 

Figuren), ^adignutje. 
(Sr^alt'Cn, v, a. d^riati, ozd&rsati, 5a-. 

yati, saci^ati } (be!omm<;n), doetati. 



Digitized 



byGoOglv 



dobiti, primiti ; Oifi Über btn SBtn« 
tfr — , sacuvati preko zime voce } 
— er , m. sahranitelj , uzderiatelj ; 
— ung, f. Dzderianj«, derianje, bra- 
Djenje, sahranjenje, zadobljenje 
primljenje; — ung<* (in 3uf.) uz- 
deriui. 

diffanUln, v. a. kupiti, pazariti, do- 
biti po tergovini. 

<h^äng«n, fidf, v. r. objsiti se. 

Qtr^arten, r. n. otverdnati, stverdnatl. 

(5r^ärl-cn, c. a. {f}axt maäftn) tverditi} 
(beflätigen) , potverditi« dokazati} 
— ang, /. otverdnutje} («ellitlfluiig), 
potverdjenje, dokaz. 

dr^fc^en, v, a. zateöi, uhTatiti, dIo« 
viti. 

drüben, v. a. dici, dignuti, podignuti, 
potegnuti (n. p. novce) *, ju (Stieren, 
ozTisiti na casti ; {pxti\tn), hyaliti, 
«laviU-, fein ^erj ju ®ütt — , dl- 
gnuti serdc« Bvoje k Boga, moliti 
sc Bogu ', ein ®ef(^rei — , zakri- 
knati ; einen Streit —, zaverci, za- 
metnati smatnju, kavga ; eine Ma^i 
ttiber einen — , podignuti pravdu 
na koga ; ben il^atbeflanb — , raz- 
videti stanje ucinjenice -, Un SQtxtff 
einer <Sa(^e — , pronaci yridnost 
stvarl kakve; eine diente jum Sta* 
))itcU — , prihod pretvoriti n glar- 
nicu; ^69 — v. r. dignuti se^ u- 
BUti; »iber einen — , ustati proti 
koma; (fict) fein), ponositi se, po- 
nesti se. 

Qt^ebli(^, adj. vasan, znatan, tname* 
nit; (»efent(ic^), bitni, bdöoi, glavni ; 
—feit, f. vainost. 

Qt^ebung /. dignutje, dJzanje, azima 
Qje> pronadjenje, izvidjenje, uzyi- 
•enje} bie — ber abgaben, pobi- 
ranje poreze. 

(Sx^etrot^, V. a. dobiti po zeni. 

«t^eifc^en, f. örforbem. 



243 ^ drinnerer 

(Sr^eiter-n, v. a. razyedritl, razyeseliti, 
^^ — c. r. razyedriti te , razve- 
seliti se \ — ung , f. razTeseljei^e, 
veselje. 

(Sc^ei^en, v. a. agrijati. 

(Sr^eUen, v. a, razsyaiti, prosvetiti, 
objasniti > razjasniti ; v. n. barau6 
er^eUet, odtud se vidi. 

@r^en!en, v. a. obesiti. 

(2rrl^eii(^ei[n , v. o. zadobiti po llcu' 
m^rstvu. 

dxH^'tn, V. a. agrijati, razgr^ati, 
stopliti ; — t adj\ vruö, topal, ugri- 
jan ) fig. zeljan , goraö za 6iin ; 
— ung, f. grijanje, razgr^anje, ugri- 
janje. 

Qr^öl^'en, v, a. uzvisiti, uzdignuti ^ 
(toben, greifen), hvaliti, slavitii 
(»erme^ren) , dignuti, podignuti; 
— ung, f. (9ln^ö^), verSak, br«- 
zuljak, berda«ce, uzviienje, uzdi- 
gnutje, dignutje, podignutje. 

Ör^ot'en, j\^, v. r. (»on einer Äranf* 
^eit), pomoci se, oporaviti se, pri* 
dizaii se, ponaoiniti se ; (attSrul^en), 
odahnuti , odmoriti se , pocinuti ; 
[i^ feines @(^abenS — , ober »ibet 

. Semanb feinen ©c^aben — , traiiti 
od koga naknadu stete, nadomestiti 
stetu , pomodi se, okerpiti se \ fi^ 
bei jeinanben ütatf^i — , posvetovaM 
se s kirn; —ung, f. ukr^pljenje, 
opwavyenje , odahnutje, poJinak, 
odmor, zabsva^ — ungdfhinbe, f. 
hnja, odmor, vrerae od zabave. 

(5r^ör-en, v. a. uslüiti; — ung, f. 
uslisenje. 

(Srjagen, v. a. uloviti, naloviti, stig-/ 
nuti, dostignuti. 

(Srinner*ey , m. opominjalac j — ti(^, 
adj. sto je na pameti } mir ifl no(^ 
oKeS inof)i, — , Jos mi Je sve dobro 
na pameti, sve dobro pamtim; — n, 
tj. a. spomenuti, oporoenuti; datl 
16 • 



dby Google 



(Sttalttn 
kome sto na znanje *, fi(^ — v. r. 
spominjati se , pamtiti , si6sitl se\ 
spomenoti sc, setiti se ; — n, n. 
feine« Sßiffen« uub (Srinnent« , po 
Bvome znanJH i sltjanju, koliko zna 
i »aja 8C ; — ung, f. spomena, uspo- 
inena.; fi9' opomena \ — unglfraft, 
/. — ungetjerm&gen, «. pamet, pam- 
tenje. 

@tf alten, v. n. oledeniti, ohladiti se, 
ostudeniti se; fig, umriti. 

(Srf&tt-en, fi^ , v. r. prohladiti, raz- 
hladiti se, nahladiti se , nazebsti; 
•^ung, f- nahlada, nazeb> nazima, 
nastuda. 

(Srf&nnjfen, v. a. doblti na oruiju. 

(Stfannt, ad. poznat, pripoznat. 

6tf argen, t>. a. skupiti, sgernati po 
lakomosti. 

(Sr!auf-en, v. a. knpiti, podmititi. pod- 
kupiti, podmazftti ; — nng, f- pod- 
mitjenje, podkupljenje. 

Gcfennbat, adj. poznatan. 

(Sxttnn'tn, v. a. poznati, prizu»ti-, in 
einer ^ac^e — , suditi stvar koju. 
resiti sto, presnditi na' — ; (flnben), 
na6i; (anerfeunenj, > prlznati ; etwa« 
mit J£>anf — , zahvalan, haran biti. 

(StUnntU^, ad}, zabvalan, haran; — 
feit, f. zahvalnost, harnost. 

^rfenntniß , f. poznanje , spoznanje ; 
§ur — fommen, svideti se, osvestiti 
se, k pameti do6i ; jut — bringen 
jemanben, privesti koga na pravi put •, 
(Urt^eil), nalaz, nalazak, presuda, 
snd, odluka. 

(Srfennung, f. speznanje. 

(Srfer, m. doksat, londja, balkun. 

@rfiefen, v. a. (veralt.) izabrati, oda- 
bratl. 

<5r!l&r-bar, adj. razjatnjiv, tumaSiv} 

— en, r. a. tumaciti, skazätl, raz- 

jasntti, objasniti ; <3U etwa« — ), 

• proglasiti -, Ärieg — , rat navestiti •, 



-« 244 &- <5r(af 

in bte Äc^t — , prognati, poslat u 
prognanje; geri^tlic^ — , izreci, 

oatorati } ^ä) — , ooltovati se, iz- 
jasniti te ; —ung , f. izjasnjenjc, 

objasnjeige, protumacenje, skazanje, 

tomacenje, narestenje (rata); oci- 

tovanje. 
(Svfltd'tn, V. n. (Mratt.) dotecu dosta 

biti } — lici^, ö<0* dovoljan ; — adv, 

dosta, dovoljno. 
Örflettem, (Srftiminen, v. a. popeti se 

kamo. 
(Srftingen , r. «. zvekctati , zve^ti, 

zazveketati, zazvecati, zazvefenuti. 
Örf(o<)fen , v. n. probuditi kucajac ; 

eine iWu^ — , stuöi orah. 
(Srforen, adj. izabran, odabran. 
(8r!ranf<n, v. n. razboUtI se, obaleti. 
(Srftiegen, e. a. dobiti, zadobiti, do- 

stati, zadobiti na oruzjo. 
(Srtü^nen, flc^, v. r. usaditi se, uslo- 

boditi se, podstupiti se , podhva- 

titi se. 
(5rfunbig-en, fl^ , v. r. pitati, razpi- 

tati, propitati, abav^stiti se ; — vng, 
_ f. razpitivanje, propitavanjc, razpit, 

ubaveit i — ^ungeweife, adtf. radi-uba- 

v«8ti. - 
(Srfünfietn, v, n. izmiidriti, izmozgati. 
(Srtag , m. danje , polaganje ; (3>c))0« 

fltum) , ostava , poklad j — «• , (in 

3iif.), »to se polaganja tlce; — «* 

gebühr, f. poloinina; — «fc^eiu, m. 

polosnlca. 
(Srla^men, v. n. okljastiti, oronuti. 
(SrCang'Cn , v. a. doseü , dosegnuti, 

dohvatiti ; fig. dobiti, zadobiti, do- 

stoti, stignuti, dostignuti ; — ung, 

f. dobljenje , zadobljenje , dostig- 

nutje. 
(Srtof, m. (einer tßerorbnung), izdaUk 

naredbe; (9?a(^la$), .popust, odpu- 

»tenje ; (SJerjei^ung) , oproJtenjp, 

popustenje; — en, v. a. (ein ^(^ret^ 



dby Google 



Qrl&fttct» •< 245 »- 

kn), dati, izdati, odpraylti pismo ; 
etnnn ttroai — , odpostiti, odstii- 
piti, oprogtiti ; popustiti, oslobo-, 
diti, odrjfiti; dnem ben (&'\h — , 
odresiti koga od prisege; — ja^r, 

n. jabilej, sveto lito. 
<St(&f(i(^ adj. prottiT, oprostiy. 
(Srlafftmg, /. isdatak, odpoStenje« pro 

stenje, oproStenje, odreseqje, popu- 

•tenje. 
9thvib'tn, V. a. dopnstiti-, dozvoliti ; 

— ni#, f. dopa«t«iije , dozyoljenje ; 

— nifft^em, m. do ustnlca; — t, 

a4f. dopasten, prost, Slobodan } e6 

i^ — , slobodno je. 
(h(an(^t, adj. tyetli; (t.) sjajni; -~ 

f. aritlost, (t.) Bjajnott. 
(Btlonern, v. a. privrcbati, doyre 

bati. 
(itCanfcn, o. a. sti6i, dostignuti } fig. 

sate^i. 
^IhuttX'tt, «. a. izjasniti, razjasniti, 

Rkazati, raztomaciti , protuma^iti ; 

— »Hfl/ f- izjasnjenje, skazanje, raz- 

tomaeenje, protumacenje. 
(irU , f. joha , joya , jalsa , }oii6 

(deryo). 
<lrUben, v. a. doiiyeti. 
ttrlebtg'cn, v. a einen einer Sacf^e — , 

oaloboditi , resiti , oproittiti koga 

oda ita } — t, adj. prazan > izpra£> 

ojen, ob^yljen ; — ttn() , f. izprai- 

njcfnje, praznost/ oslobodjenje , re 

ienje. 
(farUg'en, •>. a. (tobten), ubiti, amak- 

aati-, (be)a^(en)r platiti, poloiiti ; 

— er, m. uhilac; poloxilac, dayalac, 

platitelj i — unq, f. ubojstvo, smak- 

nutjei pUtjenje, poloxenje. 
(SrUt(^tcr«n , o. a. oblakSati , polak- 

iati ; — ung, /. oblaktanje , polak- 

i»DJe. 
drleibfn , v. a. t^rpeti , pret^rpjti, 

patiti , prepatiti , podncti ; einen 



drmangeln 

Serben — , imati steta, ttetoyati $ 
— a^, f. Seibti(^. 

(Strien, aiO*. joyoy, jaUoy ; — ^oCj , n. 
joyoyina, jalioyina ; — »alb, m* 
joiik, jovijak, -jaUina. 

(Sr(em«en , r. a. nauciti ) — ung , fi 
ujenje, nan^enje. 

Chlefen, v. a. izabrati, odahrati. 

(2rr(euc^t«en , v. a. razsy^titi , pro^ 
sy^titi; — enb, o<(;. razsyltljiy, pro/ 
syltljiv i — ung, f. razBy^tjenje, pro- 
syltljenje. 

(SrHegen, v. n. lezati, leci ; unter ber 
^(x^ — , pasti, kleknuti, klecati, 
kloDuti pod teretom. 

(Sr(ogen, adj. iznii«ljen, slagan, laian ; 
ba< ift — , to je las. 

(Srrl^fc^'en, r. n. (ocrldfc^en) , ugasiti 
se, ugasnatl, nternati se } (fi(^ »er^ 
n)if(^en), ot^rti se, izbrisati se , o- 
brisati se ; (auf^6ren), prestati. mi- 
nuti ; (auifierl&en), nestati , umrJtb 
poginuti , izginuti ; (^oerfaOen) , iz- 
teci ; — ung, f. atemat)e, ugaSenje, 
prestanak, miDutje, iztecaj } — ungi' 
art, f. naiin prestanka. 

^löf'en, V. a. spasiti, odkupiti, izba« 
viti, osloboditi ; — er, m. spas, spa- 
sitelj, odkupitelj ; — ung , f. spa- 
senje , odkupljenje , oslobodjenje, 
izbayljenje. 

(Srfufligen, f. ^elufligen, (Srge^^en. 

(Srm&c^tigen , ". a. ovlastiti, opuno- 
ylastiti} odobriti; nsaditi se. 

(Srrma^n'en , v. a. opomenuti, opomi- 
njatli — jur Orbnung, pozlvati u 
red; — ung, f. opomena, opoml- 
njanje. 

®rmange('n, v. n. nzmanjkati; ne- 
stati; propustiti ito; e< ermangelt 
mir an (Selbe, neimara noyacabj 
i(^ ermangelte nic^t, mic^ ein^uflnben, 
nisam se kratio do^i; an meinem 
greife Witt i(^ e« nic^jt — loffen, 



d by.Google 



(Srntannett 



^ 246 g^ 



erörtern 



tersit 6a se, gledat cu; — ung, f. 
pomanjkanje > neimanje , nestaca, 
nestasica. 

(Ermannen , fi^, v. r. usloboditi se } 
ohrabriti se, osmlliti se. 

(Sxmatt'tn, v. «n. struditi se, sustati, 
skapati , opesati , amoriti se ; — 
ung, f. trud, umor. 

^tmti, f. Stermet 

dvmt^tn, V. a. ism^riti; fig. prosu- 
diti, raz8udlti> prociniti, proesa- 
piti, ac^niti, suditi, iimeti ; — en, 
f^. sud> razsuda > mn^nje , mi 
sao. 

@nnitt«e(n, v. a. (au«forf(^«n), iznaoi, 
prona6i ; (Bemeffen), izra^unati, izm^- 
riti} — (ung, f. iznadjenje, prona- 
clj^nje* izracunanje, izm^renje. 

Chmorb'Cn, v. a, amoriti» abiti, smak- 
nati; — ung, f. ubojstvo, smak- 
nutje. 

dmmb'Cn, v.n. umoriti se, struditi 
se, .utruditi se, sustati, ienemoci ; 
— 9. a. umoriti, utruditi; — et, 
aij. trudan, umoran, utrudjen; — 
ung, f. trud, umor. 

Chmunter*n, v. a. (au6 bem (Schlafe), 
probuditi, sbuditi; (aufmuntern), 
podbosti, potaknuti, podpaliti; — 
^"9 t f* probudjeoje , sbudjenje ; 
podbadanje, potaknutje, poticanje^ 
podpaljivanje, podiiganje. 

(Sm&^fen, v. a. hraniti ; prehraniti ; 
uzd^rzati; — er, m. hranitelj; — 
erin, f. hraniteljica; — ung, f. hra« 
njenje ; uzderianje ; hrana. 

(Smemt'en, v. a. imenovati, naimeno- 
yatl , ueiniti (za sto), postariti ; 
— ung, f. imenovanje, naimenova- 
»jc; (Öeflimmung , t.) odredba. 
* tJpredeljenje, ustanovijenje } — ungd« 
beeret, n. postaynica. 

CJmeuen, Erneuern , v. a. obnoviti j 
ponoriti) po6et iznovice. 



(Srneuerung, f. obnovljenje, ponoylje- 
nje, ponova. 

(Stnicbrig'Cn , v. a. poniziti, sniziti ; 
fl(^ — , V. r. poniziti se, sniziti 
se; — ung, f, poniienje; poni- 
senstvo. 

©rnfl, TO. — ^ftigfeit, f. zbiljnost, zbi- 
IJa, ozbiljnost } stavnost ; (Strenge), 
sesto^ina, strogost; tsenn e6 bir 
bamit ein — ifl, ako ti nije Sale^ 
in ftttem (Smfte, bez swe Säle, bez 
srake »ale ; ifi e< (Smftf je li 
istina, zbiija? fi(^ einer €>a(^e mit 
— annehmen, primiti se za xbilja 
cesagodir ; etwaS fftr — aufnehmen, 
uzeti, primiti sto za istinu, za 
zbiija. 

dmft, — ^^aft, — ^(i<^, adj. zbiljan, 
ozbiljan, nazbiljan; yasau', ostar, 
zestok, strog; (eifrig), gorijir. 

©rnte, f. xetva ; fig. dohodak, korist, 
probitak, doblt ; — feft, «. sr«- 
kovina zetvena; moba; — fran|, m. 
yenac »etveni ; — monat, m. august, 
kolovoz. 

@mteu, V. a. 2eti. 

(Srntejeit, f. «etva, doba od ietre. 

dxoUftt, m. osyojitelj; dobltnik; 
— n, V. a. osvojiti, uzeti; (geioin* 
neu), dobiti, predobiti; — ung, f. 
osrojenje, oze^e; dobit. 

Cirrßffn'en, v. a. otyoriti, odpr^ti; 
(anfangen), poceti ; (melben) , obzna- 
niti, javiti ; einen Srief — , otyo- 
riti, odpecatiti, razpe^atiti list; 
(entbe({en), ooitovati, objayiti; feine 
Slleinung — , re^ syoju, misao, oci- 
toyati se; — enb, a<(/. otyoran; 
— ung, f. otyorenje, otyor; otva- 
ranje , odpiranje; poeetak; odpe- 
^atjenje, razpejatjenje ; o6itovaDJe, 
objavljeiije, obznana. 

dc&rter'U, v. a. razabrati, razsuditi, 
prosuditi, razreSlti, protresti, pre- 



dby Google 



ütptl 



-^ 247 g,- 



(Srf(^meic^c(n 



tresati; — ^ung, f. razabranje, raz- 
sadjenje, prosadjenje , Thztiien^e, 
protresenje« pretres. 

dr^eC f». patak, racnan. 

Qtpi^t, adj. auf ctmad — , derht^ 
derktav na sto, xeljan, pohlepan 
za cim. 

(3t)}reff«en, v. a. izateti, ozeti, na- 
seti; fig. ugrablti, izsisati, izklje- 
ititi, globiti ; — ung, f. grabet, 
globljenje, tiacenje. 

Qx^fixoh'tn, t. a, izkasiti> proTati> 
probati, dokazati; — t» adj. izku* 
tan, izproban. 

Grquid'cn, v. a. pokripiti, okr^piti, 
— «ib, adj. pokrIpiT, okrepiv j obve- 
seliv, mio; — ttng, f, pokrepIjenje> 
pokrepa, okrepljenje; ut^a. 

@nat^en , v. a. pogoditi , sgoditi, 
ugoaeauti. 

@mg«en, v. a. uzbaditi, pobuditi, 
razdraxiti { uzrociti , uzrokovati ; 
ein ©tlät^tcr — , uzrociti smeh ; 
~-Mng, f. uzbudjenje, pobudjenje, 
razdrazenje. 

Grxeid^en, r. a. dosegnuti, doBcöi; 
dostici ; fein 3iet — , stedi, do- 
stignuti syerhu svoju; ein ^of^ti 
Älter — , doci u godine, dolivltl, 
docekati starost. 

<Scrett'en, v. a. spasiti« izbariti, 
osloboditi; — er, m. spasitelj» izba- 
Titelj-, — crin, /. spasiteljica, izba- 
Titeljica} - — ung, /. spasenje, iz- 
bavljenja, oslobodjenje. 

i^rric^t'cn, v* a. napraviti> nafiniti, 
sasUviti, sklopiti (n. p. pojodbu); 
podignati ; zavesti ; zametnuti ; ute- 
neljiti« urediti} — ung, f. na- 
pravljenje, sastavljenje, sklopljenje, 
podignutje} zavedei^e; zametnatje, 
«temeyenj«} — ung«», «redbeni; — 
vnglurEttnbe, f. uredbenica> ured- 
b«na izprara. 



(Erringen, «• a. dobiti, zadobiti (Iro- 
dom velikim 1 muköm). 

^rrOt^en, v. n. zacerveniti se» zaru- 
meniti se, porumeniti; stiditi m, 
sramiti sei — n. stid, sram. 

Grtufen, v. a. dozvati, dovikati. 

@rfättig'en, v. a. naiititi, nahraniti; 
— ung, f. nasitjenje, nahranjenje. 

@rfattli4>, adj. nasitjjir, nasita«; — 
feit, f. nasit^ivost, nasitoost. 

@rfa^, m. zaniena> naknad^, nakna- 
djen)e, nadomestenje $ — mann, ni. 
zam^nik. 

Qrfaufen, v. n. utopiti se, udariti se 
(u Todi). 

^rf&ufen , v. a. utopiti , udayiti <u 
yodi). 

6rfd>aff*en, v. a. stvoriti^ — er. m, 
stvoritey, f. @c^o^)fer; — ung,/. 
8tvoreiije. 

(Srfc^atten, v. n. razUgati se, oritl 
se, ^ermiti, glasiti. 

^rfd^ein^en, v. n. javiti se, pojaviti 
se, pokazati se , pomoliti se ; t>dt 
©etic^t — , pred sud doci ) foiti 
nazocan pred sadom ; Riefet SStxt 
ifl ttorige SKeffe erfcjjienen, izillo je 
d^io ovo prosastoga sajma; tB tu 
fc^en i||m ein Oef^jenfl, utvorilo 
mu se neito; — cn, n. dohod, do- 
laz; pritomnost, nazocnost; izla' 
zak; — ung, f. pojarljeDje; (®cifler- 
— ), utvora, utvorenje ; doiastje. 

@rf(|)ie$en, v. a. ubiti (iz puske), 
ustr^liti. 

(Srf(|>inben, v. a. sgernuti, nak,upiti 
(gule6 i globec). 

(5rf(^taff»en, r. n. popustiti, oslabltl ; 
-^ung, f. oslabljenje, popustenje; 
alabost. 

@rf(^tagen, v. a. ubiti, zatuci. 

(Srfc^tet(^en, «. o. zatecl, privrebati ; 
fig. dobiti, steöi (lukaTitinom). 

Grf^ntei^ctn, v. a. Ismamiti, Izlagati. 



dby Google 



(St\ä>m)pptn 



h8 248 g. 



dritten 



(St^^napptn, r. o. uhititi, ubyatiti> 
uloviti, lapiti (usti, itd.); fig. nlo- 
yiti, uhv&tHi. 

(ix^ä)bpf»tn, V. a. Izcerpiti, izprazniti» 
rasg^abiti; ^6i — v. r. izprazniti 
se ; iitratiti st, potratiti se, iztro 
iiti se ; — cnb, adj. podpua ; — 
adv. podpunoma } — lid^, adj. izc«r- 
plv } potratljiy ; — ung, f. Izcerplje- 
nje» izprainjenje} potratjeoje, iztro- 
•enje. . 

{&v\^xtä'tn, V. a. poplasiti, uplaSiti, 
preB^raliti , prepasti ; — v. n. 
prestrasiti se, prepastt te, opla- 
«Iti se; — %n, n. strich, prepast; 
prestraienjle } — li(^, adj, strasan^ 
strahovit. 

(Srf(|}Tci6ai , v. a. dobiti, ste^i pi- 
sanjem. 

Crfc^teten, f. (Srrufen. 

<Srf4r«<f(n, adj. prestraien, nplasen, 
poplasen ; — ^jixi, f. strah» preda- 
nje, prepast, trepet. 

(5rfd[)üttet'n, «. a. uzdermatl> stresti, 
ozkolebati; — v. n. uzderkati« 
uztreptiti; — ung, f, uzdimiaDJe; 
tresnja, potres. 

<$Tf(^iver'en , o. a. otegotiti « — enb, 
adj otegotni ; — unfl,/". otegotjenje, 
tegota. 

(Srfd^mingen, v. a. smoöi; nasmagati. 

(Sx^tiftn, V. a. Tid^ti; poznati ; spa- 
ziti, paziti ; fo viel tc^ taxaui — 
f ann, a koliko odtnda suditi moga ; 
feine 3cit — , na vreme Sto uci- 
niti} i(^ ^obe au« beinern Briefe 
— , vidio sam iz lista tvojega; 
(txVo^Un), izabrati, odabrati, odre- 
ditU odlueiti; bi(^ ^abe i^ mir 
}um Sreunbe — , odabrao sam tebe 
za prijatelja. 

<Stfe^«en, v. a. naknaditi, nadokna- 
diti, nadomjstiti ; jemanbed Stelle 
— , izm<niti koga; bie Ätftfte — , | 



popraviti, obnoviti snaga} einen 
Cd^aben — , poTratiti, nadoknaditi 
steta ) — ti(^, — bor, adj. doknadan, 
nadoknadan, nadomfetir} — ung, f* 
naknada, nadoknadjenje , nadome* 
•tenje; izm^njenje; ukripljenje» 
obnorljenje (snage). 
(Srfeuf)>en, v. n. uzdahnuti; nzdisati; 

— V. a. zadobiti azdisajuö ] — et, 
aij' Dzdisan. 

(Sx^ä^Üidi), adj yi4ni, oeevidni; baraui 
ifi — , odtud se yidi, pozna. 

(Srfingen, o a. napeyati« dobiti, za- 
dobiti peyajuci. 

CSrflnn'en, ' v. a. izmisliti; iznaci; 

— UÖ^ , adj' izmiiljiy *, mogoe> 
moSan. 

(Sifit^'en, «. a. daynostja stogod do- 
biti; dosjsti, dbbiti s^de^i ; auf 
etiDa« eifeffen fein, ceznuti» ginati 
5im; — ^ung, f. dos^Iost. 

6if^ar*en, v. a, priitediti, naStediil; 
— ung, — nif, f. ftednja. 

(2rrf))ieten, «'. a. dobiti na igri. 

(]hf)}innen, v. a, napresti, dobiti presli- 
com. 

@rfpriefi'en, v. n. hasniti, koristiti, 
koristan, probitaean biti; — lic^, 
a4j'. koristan, probita&n ; — (ii^feit, 
f. korlst, hasna, probitak. 

(Sxfk , adv. samo , neg , nego ; tek, 
tekar, stopram, stoperr; peryo, 
najperyo, prie, najprie; er ifl erft 
ac^t 3a^rc alt, neima ma neg osara 
godinah. 

(5rftar!cn, v, n. ojajiti se, oja^tl. 

(5rflarr*en, v. n. ukociti se. obum- 
xeti; zapanjiti se, oderyeniti sei 
— t, adj. ukojea; zapanjen; odir 
renjen) — ung, f. nkocenje; zapa* 
njenjer oderyenjenje. 

(Sxftatt'tn, V. a. vratiti, povratitl, 
nadoknaditi, nadomlstiti; iBcri«^ 
— , jayiti, objayiti, doglasiti } (^9X^ 



dby Google 



OrrfUsncn 



^ 24» «^ 



iSxwid^tn 



ttti%) , predloiiti j — unq , f. po- 
vratjenje, povratjaj, nadökn&djcaje» 
oadom jfttenje ; — eine! Berichte«, 
obja^ljenje» jarljenje» doglaienje. 

(h^avxi'tn, v. n. coditi se, snebirati 
se, diviti se ; z&euditi se , odiiriti 
se; — N. Judo; saebivanje , za- 
eudjenje, udivljenje ; — U((^, — 
cniwttrbig, adj. straian. judnoyit; 
— ado. jako, rele, ttrasno, strabo- 
▼ito j — t , adj. zapanjen, zaca- 
djen. 

(8r^, (bCT, bif, ba«), pervl. 

<St^(^, V. o. probosti. 

^^6i'tn, V. a. kupiti, dostati (na 
iiebi) ; — v. n. azk^rsnnti ; o- 
stati-, —er, m. dostatoik; — ung, 
/• kapljenje (na li£bi); nskdrs- 
natje ; — ung^^reil , m. dostatna« 
dnibena c^na. 

Üt^gen, V. a. pop«ti se, uzp«ti m. 

Öt^j, adv. perro. 

(frpetbm, v. n. umrlti, izdahnuti; 
fig. nkociti se, od^rveniti ; asah- 
Bttti; (in ^driefen), ostajem do 
smerti. 

6ift.gcbören, adj. peryorodjen; — ge* 
iart, f. pirvorodstro, pinrorodje- 
■je, pirvorodjenstvo , noyina, pir« 
▼i plod. 

^d'tn, V, a. zagoaiti, zadusiti, 
■dariti, zadaTiti; — v. n. zagu- 
•itt se, odaTltl se, ogositi se } — 
ong, f. zagoienje, ndayljenje, za- 
4avlj«nje; gaSenje, darljenje. 

<it|Uli^, adv. pdrvo} — (ing, m. no- 
Tiia, pirvenac, pirri plod, p^r- 
▼ioa. 

(tijlrcd'fn, V. a. (fi(^ iqk^en), pro- 
tcgnati, rastegnoti, pTuiiti; — 
«nt %t\^, produliti Tok; — eine 
Zagfcv^g, odgoditi ro^iSte; (fte* 
itn, fon>eü flc^ ba< SJetmdgcn er* 
fredt), dok bade imorine} fid^ — , 



t. r. protegnati se, pniiiti s«; 

prostirati se, protezati se, pralatl 

se; — ung, f, produxenje, odgoi- 

djenje; — ung«*, (in Bufamm.) od- 

godnl. 
(Straten, «. a. dobiti, zadobiti 

prardom, orusjem, ftd. 
(St^idfytttlid^, adj. p^rvoiiudni. 
(Shfjhtmmen, f. ^erihrnimen. 
(Siftunttn, adj. — unb erlegen, pr^ 

sn», gola las. 
(Srprmcn, «. a. osyojiti, uzeti n4 

jurI«. 
(Srfu(^en, v. a. moliti, prositi, za^ 

mollti. 
(Srta)>^n, v. a. zate^i, uhyatiti, alo- 

viti. 
(SxtftM'ttU f. ff. podellti, udJIiti, da- 

ti, odrediti; — ung, f pod^ljenje, 

ud^ljenje, danje. 
(Sttblitn, e. a. mnertyitl, stratiti, w 

biti. 
(Ertönen, v. n. zamoetl ; raziegati se 

orltl se. 
Q^rtrag, m. dohodak; -— en, v. a. no- 

sltl, iznositi, IznaSati; fig. pod- 

nositi, terp{ti> patiti, snositi. 
(Srttaglic^; adj. snosan; — feit, f. 

snosnost. 
(6tttaq\can, adj. plodan, od korfsti, 

uharan. 
(Srttagnng, f. t^rpljenje , podnoSenje, 

lÄtjenje. 
@rtT&nfen, v, a. utopiti, zadayitl (a 

▼odi). 
(5rtr&um«en, v. a. tlapiti } sanjati % 

-—t, adj. tait, lazan. 
Qrtrin^en, v. n. utopiti se, zadayitl 

se (u yodi). 
(Srtrct^en, ». a. p^rkosenjem otett, 

z«dobitl. 
(Shrübrigiien, ©. o. priStedltl; preteöh 

— ^ung, f. Uednja. 
©rwad^en, v. «. probudlU se, sbn-* 



dby Google 



erwac^fm ^ 250 ß^ 

diu se, prenuti s«; — n. pro- 

bodjenje, Bbudjenje. 
iStwa6)\m, v. n. uzrasti, narasti, od- 

rasth nastati, postati. 
@noad)fcn, adj. odrasao, relik; ein 

— ee fSliit^m, derojka za udaju, 

na adaju. 
(Sm&9*en, v. a. uvaiiti, promisliti, 

razmotriti, obiirnuti se na Ito % 

— \in%, f. promlSlja^je, razmis- 

Ijanje, promatranje, obzlr, ozlr. 
Ütvo^Utn, V. a. Izabrati> odabrati; 

— ung, f. izabiranje, odabirai^e. 
(Urtväl^n^cn, v. a. spomenuti, napo- 

menuti; — ung, f. pomen, sporne- 

nak; spomenutje, napomenutje. 
Gtto&mt'en, v. a. ugrijatl, stopliti; 

fic^ — , «. r. ogrijati se> stopliti 

se* syruöiti se; — rung, /". grijanje, 

topljenje. 
(BxXooxt*t% V. a. cekati ; izgledati, 

nadfttl se; — ung, f. dekanje, na- 

danje, izgledai\}e. 
(5m?e(f'en, r. a. (auf»«(fen), probu- 

diti, sbuditi; (Ctrcgcn), nzroeiti, 

uzrokovati , usbuditi , pobuditi ; 

dätl — , gaditi se ; gnjusiti se ; 

von bem S^obe — , uzkrisiti; — 

Ii(^, f. (5rbauli(^; — ung, f. pro- 

budjenje > sbudjenje ^ uzbudjenje, 

pobudjenje. 
^»el^tcn, fiäf, V. r. obraoiti se, 

uzcuvati se; fi(^ ntt^t .-- !i3i||icn, 

nemoe odollti. 
Ütxotiäf'tn, V. a. umekSatl, ralmek- 

Sati \ (ritzten), ganuti { — enb, a<U, 

meksajuöi; — ung, f. meksanje; 

fig, ganutje. 
(Sttotii, f. JBewei«. 
Gittxtfen/ V. a. dokazati; izkazati, 

pokazati, posvedociti, uclniti. 
(Smcilltc^, adJ. dokaziT, dokazan, 

Sto se moie dokazati. 
®m*itcr»n, v. a. razprostraniti ; 



raisiriti ; protegnati ; — ung , f. 
razprostranjeaje ; razsirenje-, p^o- 
tegnatje. 

(Snocrb, m. dobitak, zasluga; tece- 
vlna, ((bewerbe), obert; — «n, c. 
a. teci, ste^i, zasluiiti, dobiti ; 
— er, m. gospodar, zasluiilac-, te- 
kalac> — in, f. tekalica^ — i*, (in 
3ttf.) teeevni, dobitni, obertni; — 
fam, adj. prometan, radln; — i* 
jleuer, f, te^vnlna, zasloxnina, o 
bertnina , porez na tecenje ; — 
ung, f. te^nje, tecevina, namak- 
nutje; — nnglart, f. nacin teee- 
nja; — ^unglurfunbe, f. tecevnica. 

(Srivieber^n, r. a. rratiti ; (antmot* 
ten), odgovoriti j — ung, f. zaa»^- 
na; odgoTor. 

(Scmirfen, r. o. iiposloyati, izra- 
dlti. 

(Snoifc^en, v. tu zateöi, uloviti^ a- 
bvatiti. 

@cU)UC^etn, v. a. kamatujuc steci, 
sgernuti. 

^münfc^t, adj. iudjen, drag. 

(Sfrwitrg'en, v. a. zadaviti, udaviti, 
zagusiti; — ^ung, f, davlj^je; z»- 
dayljenje; guienje, zaguSenje. 

(Sc)', adv. (nur in 3ufamm.)^ «rci, 
arki» nad; velik; jako, reiß, pre. 

(8rj, n. Tuda ; tue, brunac ; med ; ^ 
aber, f. iica od rüde. 

(StihffUtn, V. a. spoT^dati, spovideti, 
povideti ; kazivati, kaxati; pripo- 
vidati; —er, i». pripovedalac, po- 
vedalac; — ung, /. pripov^anje, 
BpoTedanje^ povidanje; pripoy^t, 
pripov^dka, gatnja, prica. 

Citrjart, f. rud«, versta od rode. 

(5r)6etrüger,.m. velika raralica, naj- 
stor u raranju. 

<$rs%btf(|icf, m. arcibiskup, nadbi- 
skup; — bif(^&f(i(^, a^j. nadbi- 
skupski ) — biJt^um, n. nadbiskttpia. 



dby Google 



GrjBöfe 



-« Ml fr- 



(Sfc^eit 



{h'^hbfe, adj. jako zao, veoma do- 
&st; — wic^, m. Tellki zlotror, 
▼eliki lopes. 
(Srg&ni^, f. ÖrjgruBe. 
(h^c^nt m. aTCid«kan, arkidjakon. 
^•t\A, m. rellki tat; — bummfcjjf, 

m. TiUika budala, reliki blesan. 
^iyt\%*tn, V. a. kazati; pokszati, 
izkazati, u^initi; — ^ung, f. ka- 
zaaje, pokazanje, ixkazanje. 
^x^VLt a4j, od nieda, 4>d rade. 
S^gcl, tn. «rkangjeo. 
Grjcug'bar, adJ. proizrodtv, izTodfv ; 
-^^n, e. a. roditi, poroditi ; it' 
le^i, pole^i; ploditi, uploditi; uz- 
ro^iti, nzrokorati; prariti (robu); 
proizvesti, izvesti (koTovine) ; — 
CT, m. roditelj, otac, ploditelj; 
piaritelj ; proikFoditelj ; — ung, f. 
plod, proizvod ; rodjenje; izv«- 
denje> proizvodjenje. 
d^rjfor^e, /. farba, boja od bronca» 

od meda. 
thjfonl, adj. trom, jako len. 
<h)9ang, m. rudna iila, f. (Srrjaber. 
<^r}ganner, m. rdiki lopov. 
<h)»gebtrgc, «. gora rodna; — grübe, 
f. rada, rudnik; — ^Itig, adj, ru- 
dovit. 
^^r)og, m. areiduka. arciherceg 
■advoJToda; — in, f. arcidukinja, 
•Tciherceginja, nadrojyodkinja *, — 
X\^, adj. arcidukalakf, arcihercei- 
ki, nadvojvodski ; — t^um, n. ar- 
cMakat, arcihercegovina , arciher- 
eeitvo, nadvoJFodstro. 
0r|ic^«^, o. a. odgojiti, azgojiti; 
«pitati, odhraniti; —er, m. od- 
hranitelj, odgejitelj» nzgojitey; — 
ctiB, f. Dzgojiteljka, uzgojiteljica } 
— ung, f. odhranjenje, odgoj, oA- 
Sojenje, azgojeiije ; ^ungSanflalt, 
/. hranilist«, gojilute, odgojnica, 
iaititot, zairod za odgojenjei -^ 



ungftoefcn, n. (o^iectiv), odgojatyo; 
— (fufcjectit), odgojnigtro. 

(Sr^ieten, r. a. roditi ; proizFesti) 
$f[ansen, 99aume — , gojiti dirr- 
je; snn^rati, kaaiti, ciljati; pogo« 
diti, agoditi. 

(Sr§tttem, v. n. derktati ; uzderktati; 
treptjtiytrepetati; uztrept^ti. u£- 
trepetati. 

(Srg'f&mmerer, m. arcikomornlk s — 
fanjier, m. arcikandjilier. 

(Stj'fejjer, m. vellki poluv^rac; — 
— fnaufer, — fttider, m. velika 
tTerdica, skupac; — lugner, m. ve- 
lika lala, lailjivac veliki. 

Qrjmotf^KiQ, m. nadmareial. 

Qtrjnarr, m. velika Iuda> ludjak Te- 
llki. 

(Srj^riefhr, m. arclpop; — ix^, adj. 
arclpopovskl. 

(Srj^Jrfor, m. arcipriur. 

Örjfftufer, m. velika pljanlca. 

(Srjfdja^meifler, m. arciblagajnlk. 

(Scjf^elm, m. vellki lopov. 

@r$fc^en!, m. arclpod^asnik, vellki 
peharnik (cesarstva njma^koga). 

(Sr^fpi^bube, m. veliki ugursuz. 

^rjfitft, n. arciblskapia. 

^rgfhtfe, f. rada, rudnik. 

Srjtrucilfep, m. vellki terpeznlk (ce- 
sarstva n^ma^koga). 

@r)ümen, v. a. razjedlti, razljutiti, 
razserditi, razjarlti. 

^rjvater, m. patriarka, prarodltelj. 

(Srjwingen, v. a. sllovatl, usllovati, 
8illtl> uslliti; odadr^ti, Izklestiti. 

(Srgtoürte, f. (Srjamt, n. elektorat> 
cast, dostojanstvo elektorsko. 

66, pr. ovo ; to ; ono. 

(5|d^e , f. Q'fc^enbauin , m. jasen 
(dervo). 

(Sfc^en, adj. jasenov ; —^v\i, n. ja- 
senovina ; — i*ab, m. jasenoVac j 
— 'toato, m. jasenik. 



dby Google 



©«contptiren -^ 

(S6coin))ttten, v. a. odbitkoTatij ku- 
povati i prodayati 8 edbitkom. 

(Siconto, II. odbitak. 

(Sitoxtt, f. pratnja. 

($fcl, m. magariic, osal, OBao, toyar; 
— 6)tn, n. magare, magarcio, o- 
(Ai6, tovarci^; — ei, /*. magarStina, 
oslaria, tovarstyo; — ^aft, udj. 
magarski, magareci, osaoBki, to- 
varski; — in, f. magarica, oslica, 
toyarica. 

(SfeU* arbeit, f. posao magareci ; — 
f&den, ft. ma^are, pulic, pule, 
idribe magarece j — grau , adj. 
siv kao magare; — !opf, m. gla- 
ya od magarca», fig. magarac, o- 
sao; — mi((^, f. ml'ko magareöe-, 
mleeika (trava); — o^r, n. uho od 
magarca; (in Suchern), zayratak 
<od lista u knjisei); — treibet, m. 
oslar. 

(Sl>e, f. @|>enbaum, m. jasika (der- 
vo). 

(Sf^jen, ßdj. jasikoy; — ^olj, n. jasi- 
.koyina-, — flab, m. jasikoyac*, — 
tcalb, fit. jasik. 

Gf, f. 3lp. 

©^iar, ady. j^stiv. 

(5ffe, /. ognjiSte, yigai\) ; dimnjak, 
odiak. 

@{fen, V. a. jesti, blagoyati ; ft(^ fatt 
— , najestt se; — n. jelo; jestvi- 
na, j^stivo, jestojska; gostba« go- 
•tenje. 

©ffenj, f. esencia, jcigro. 

(Sfitx, m. j«dalac, pojelica; — in, f. 
jedalica. 

@ffig, m. ocat, kyasina, sirce; — 
broner, — ^4nWer, m, octar; — 
bfoiierei, — flefrerei. f. octarnica; 
— gurfe, f. krastayac, ngor^k ki- 

< seH ; — fautr, adj. kigeoj iak, xu- 
ha% gorak; octen. 

®f»löffet, m. xlica, loiica, kasika; 



252 ^ (Srcefi 

—Infi, A". f. a^j<>«tit ; — ^faat, m^ 

terpezaria; — »aare, f. jlsthro. 
(Sjiaffette, f. hitnica; — ngeHi^r, / 

hitnina. 
(Sfhiff)» II. pod (kameni). 
(Stahiixtn , ^ä), v. r. nastaniti se} 

— (t)on Äanjleuten), otvoriti ter- 

goyina. 
(Stat, m. stanje. 
dtiiä^t, pr, njikoji , gd«koji ; nftoli- 

cina^ Dlkoliko. 
(Stwa, eonj. morebit, moSebit, morda*, 

okolo. 
(5ttt)a6, pr. Desto; njato maloj sto; 

malo. 
Gu(^, pr. yas, ye; raiii, yi. 
(Saer, — re, pr. ya». 
(Su(e, f. soya, soyarina, soyaljaga. 
(SuIenf^itgeT, m. n&sradin, laljiyac, 

•aljiy^ina. 
(Surige, pr. yaS. 
(Snttv, n. yim«. 
(Svangcl'ifc^, adj. eyangjeoski; eyan- 

gjelieki; — ifl, m. eyangjelUta, 

yangjelista; — ium, m. «yangjelje» 

yangjelje. 
($ventua(ttat, f. mogu^nost, pripetaosti 
<5oentue£[, adv. ako bi se dogodilo. 
ßioibenj, f. o'eyidnost. 
(S»ig, adj. xii&n, yicit, ▼«koyit, ve 

koy^n; ~feit, f. y^nost, rül- 

tost, yekoyitost, yekuyecanstyo. 
(5r* (in 3ttf.) biy»i; — be^jutitter, «. 

biysi odaslanik. 
(Sraltirt, adj. pretlran. 
(Srant'en, n. eksamen, ispit; — tnaa^/ 

m. izpitoyolk; — inator, m. is«' 

pitnik; — tniren , v. a. eksameno- 

yati> pitati, izpitiyati. 
(&XCtt>*tnt, m. izgrednik, izstupitelj; 

— iren, v. a. izstupiti. 
(Sxceden), v. a. ekscelencia, pieazTi* 

senost. 
aSxctf, m. izgredak, izstapljenje. 



dby Google 



(Srcommunicatton 



^ 253 e- 



Sa(^ 



ttrronmiKiiic'atioii , f. ixoWitba, pro- 

kletstTO; — xtttt, V. a. izoböiti, 

prokleti. 
Qrcttl))iren, v. a. 3emanb, opra^dati 

koga. 
tmnttoilrf. izrirsba, izTerha, orerhat 

— <• (in 3uf) i«reriheni,lxverhomi, 

omhovni ; — «* (^oUsie^angd') li- 

versoieki j — lföl:)>cr , »i. izT^rs- 

■ietro. 
ffiecvthB, o<(;. izverSbeni. 
<KTCaq»c^ %. izgled; prilika, primär. 
<&raii|>Ur, n. ekseaiplar, kopia, pri- 

B^rak; (9IBbru(f), iztisak; —ifd), 

üdj. izgledaa ; — adv, rad izgleda, 

la izgled. 
frcqnioi, p/. zaduSnice, parastos. 
(timiMren, «. a. muatrati, yjlibati ; 

— i)^, m. veibaliste; — Hum, n. 

^sercicj ; tema, zadaca, Witbanje, 

nreibavanje. 
Cl^itö, n. predatak, podiiesak. 
tTÄ, «. f. iBcrwetfung'; — Iren, f. 

Sdioctfcn. 
(hifbR), /*. socnest. 
Ci ojjldo , a<lo. fliuibeno, uredovno. 
^TKrtotir«!, Ilc^, ». r. nagovoriti 

»e ; fxlajati ae, nalajatl ae ; izpra- 

xaiti aerdce. 
QitKl'tTen, r. o. odpraviti ; spedirati, 

udati; neosliiiti; — tt, a<0'. go- 

t»T; b^rz; hitar; — it, n. odprav- 

Ij«onica; — ition, f. odprava, od- 

pntljeaje, ap«dlcia. 
QriKriinent, «. eksperimcnt, proba, 

prova. 
Ciytcffct, m. naroinik, ^lasonoSa; 

ponika. 
txiproMiffton f. upnta, doznaka. 
Vitm^tion, f. izTlastba, lUei^. 
tttrdiftofer, m. birSi tamoatanik. 
<SiToti(tr»cn, «. a. bie ttcttn, razriti 

•pUe; — Biifl, /". razFoj. • 

O^taktiim, f. tzknjUba; izpisai^> 



izkDJiienje; — «tare, f. . izknjifi- 

nina. 
^tXtm)pox»t, adv. BoHfata, odmah; — 

iren, v. a. ekateraporirati» b ra^sta 

ftto prikladna povjdati, kazati« 

gOTorlti. 
(Sxtenflv, adv. raztezno. 
(SrterrttorialU&t, f. izranzemnost. 
(Srtra«, osobiti. 

(Srtract, m. ekstrakt, Izvadak. 
(Srtra^ircn, v. a. ekstrahovati, izteg- 

nnti; izvaditi. 
(Srttaorbüi&r , adj. izvanredni. 
($rtra#$ofl, f. poita nenaredna. 
(Srrulant, m. prognaDlk. f. iBenoicfencr. 



g. 



IJabtt , f. (abula , kazaüca , pri5ica, 
basna; bajka, su^ka; — biegtet, m. 
basnosIoTac, pisalac od fabulah; 
— I^aft, adj, izmiiljen; — ^anl, m. 
gatalo, pri£alac; «ayivac, saljhr- 
cina ; — U^re, f. mitologia, baano- 
slovje. 

Nabeln, «. II. BmiSljati, lagati, gaUti, 
zanovetati» priporMati. 

9abtictrcn, v. a. fabricirati, djlati, 
napraWjati. 

9abttt f. fäbrika» tvorloi^ica; — axA, 
m. fabrikaat, tvoraik ; — at, m. 
napravak, proizTod. 

%Oid^, n. fioka; pretin» pretinac; (&t' 
f(^ft, %\ft\i eines (»efd^&fte«), nauk, 
zanat, atruka^ o^ne 9>a(^ unb — , 
bez ko^e i kuöista; er ifl flarf in 
feinem — , jako je rlcan, T«t sro- 
jemu zanatu , srojemu «auku — $ 
ein «Wann «on —, atrukoTnik. 

«ac*. (in auf.) atnikovni. 



dby Google 



8fa(^*ogen -«8 

SaAbogen, m. luk. 

^aitn, V. a. (bei ben J&utmad^em), 

lukom biti (vodu, dlaku). 
Bfäd^er, m. lepesa, mahalo, pahaljica, 

hiadilo •, — n, %h^tln, v. n. mahati 

hiaditi se (lepezom) ) — machet, 
— '^änbtcr, m. lepezar. 
Sac^^ol); n. kol^c od plota. 
9a(imann, m. strakovnik, vestak. 
%aä)rt\x\t, f. versa. 
9h6)\tx, m. (im äßeinbau), poloznica, 

razklad, valjak, grebenica. 
8fa(^»e]:!, n. tini, pretini, pretinj«. 
9acit, n. suma, iznesak. 
%cidti, f. masala, zablja, Idc, baklja, 

baktinja j — jagt, f. lov pri sveöi ,• 

— n, V. n. plamtiti, plantati, pla- 

menoTati, plasanjati, buktati $ (gaU' 

b«rn), zatezati se; — ttSgcr, m. 

zobljonosa» luconosa. . 
Bfaction, f. stranka. 
9aetifc^, adv. cinom. 
Factor, m. faktor, zapostat, poslovo- 

dja; — ei, f. faktoria, zapostastvo. 
factum, «1.^ dogadjaj ; u^injenica. 
Sactur, f, ra^un; — a, f. racun od 

Tobe; — bil(^ , n. knjiga od ra^u- 

nah, racunik. 
Sacultät, f. fakultet. 
$abcn, 7nw nit-, konac; iica; (J{(after), 

fat, hyat, seianj, klaftar ; -^natfenb, 

adj. gol kao od majke rodjen; 

gol i nag; — nubetn, pl, r jzanci ; 

— re4>t, adU' po »«ci, po nlti; — 

fc^einig, adJ. r idak ; — totift, adv. 

konac po konac; pozici; — vowan, 

m. ylasatnik (cdrv). 
9agott, m. fagot ; — ifi, m. fagotist^. 
Salden, (»eralt.) f. ^fangen. 
S&^ig, adj, sposoban, kadar, veSi ; — 

feit, f. sposobnost. 
^ü% adj. lavaet, plav; -— c8 5ßfCTb, 

plavac, ridjan. 
SS^nbri^, m. f. g&^nrlc^. 



264 gK Sal^rgeleife 

Sa^ne, ^ zastava; (^tanbatte), sUgi 
(Sännet), horugva, barjak ; bic — 
»e^en cber fliegen (ajfen, lasTiti 
barjak. 

$a^nen'aiil{)edgebü^r, f. zastavmBa; 
— cib, fit. sastavna zakletr»; — 
ftttterat, n. tok od barjaka ; — ^jmn!er, 
m.. podbarjaktar; — f(^mib, m. f. 
Sa^nfc^mib; — ftocf, m. — ^angt, /. 
kopje od barjaka , steziSt« ) — 
n}a(|e, /. straSa od tabora. 

^h\inx\^, m, fendrik, barjaktar, za- 
staTnik, stlgonota. 

Bfal^nf(^mib, m, kovac Tojnicki. 

Sa^ibar, adj. voziv, brodiv. 

9&^rben, v. a. koga a pogib«lj Terci, 
metnati, stavitif metati, staT^ati) 
gefäl^cbet fein, biti a pogibelji. 

9&^re, f. skela, kompa« brod> spla- 
ta. 

^a^ren, v. a. voziti> yezti; — v. n. 
voziti 86 j — Xa^tVi, ostavitl ; \^ 
bin ubel; gut babei gefallen, pro«o 
sam zlo» 11 dobro; in bte •'^aore, 
^.ttugen — , zalet^i se koma u kose, 
vlase, botet mu izkopati oci) fie 
{Inb {l(^ in bie ^(\<xxt gefaxten, ustali 
u slavu. bez vina ; einem biirc^ ben 
@inn — , uzprotiviti »e, opreti se 
komu; einen über ben Stuf — , pre- 
vezti koga^ bet Sti^ftra^t fu^c in 
bie Sxxöl^t, udario> ünao grom u 
cerkvu} gen ^imme( — , oziei na 
nebo ; ^inab — , sidi , Miiöi , sajti, 
sa6i. 

9a^renb, ac{/. pokretan. 

Bf^t^gebü^t, /. — gelb, «. — tojre, /*. 
▼ozarina. 

^&^rge(b, n. skelarina ; brodidba, bro- 
darina. 

Sd^rläffig, adj^ nemaran, nemarljir; 
— feit , f, kiemar, nemaroott, tte- 
marijivost. 

ga^rgeleife, 5a|r(«ife, f. ©elcif«. 



dby Google 



-« 255 
brodar. 



BräJ^mann 

9i^ann , m. skeledjia 
Tozar. 

%9ifni$, fal^renbe ^aU, f. dobro, ima- 
■je gibivo, pokretnosti. 

So^oft, f. vozna poita. 

^o^rfcil, fi. ^lo, konop, uze od skele. 

i^iftt, f. put, potovanje ; roinja. 

9%tc, f. trag. 

9a^«tt>affer, n. voda brodiva> matica ; 
— weg, m. dram, cesta; kolnik; 
— Jtug , n. drevo j brod j ladja, 
barka. 

Satt; adj. lavast; (hUiä^), bUd. 

Solu, m. ft /. ridjan (konj). 

Sattel, f. rub, obrab ; resfe, kabraz. 

Salfe, m. sokol. 

Saffen.bdje, — jagb , f. lov sa soko. 
I«in; — ^of, m. sokolinjak; — icr, 
m. sokolar. 

Salfnerei, %alUmtttnn^,f. sokolantro. 

%itl , IM. padanje ; propast ; padex ; 
(«orfott , Sttfatt), sgoda, dogadjaj, 
alofaj; im — , fatt«, ako; nSt^igen 
Satt«, kad bi bilo potribno; in 
frtBem — e, nikako, nipoito; ein 
9Rftb<^(ii ^utn . — e bringen, zlosta- 
▼iti devojku } jemanbed — fcewir* 
fen, apropastfti koga ; ber — f ommt 
oft, dogadja se cesto; auf * afle 
Sitte, svakako, pod svaki nacin. 

SaU.bonm , m. zapor> zapornica •, — 
%vxit, f, f. Bugbrürfe. 

Satte, f. Btopica; 3Wäufe— , pastulja, 
miaolovka; (9fJa(^fl«aHng, J&interli^), 
zuka» zan^ica, jama. 

Satten , v. n. pasti ; (abnehmen), pa- 
dtti^ opadati; (fid|) eteignen), pasti, 
padati, biti; in O^nmad^t — , 
onesrlstiti se, obeznaniti se ; einem 
im 9&oxt — , pres^öi, pretergnuti 
koma rli; bie Stimme — Jaffen, 
spustitl glas; biefe« ^nbe(6i^it« ift 
gefallen, propaoje tergovac; einen 
— Uffen, ostaviti koga; einem in 



&- »ott^itf . 

bie ^aare — , zalet^i se komn n 
kose, u vlase; üte» einen l^er — , 
nävalitl, napasti na koga; einem 
gut «afl — , biti koma od neprl- 
llke, dosadjivati mu; einem ttxoat 
f(^»et — , teiko Sto komu bitl; 
ju einem—, pridruiiti se k komu; 
bie Hoffnung , ben ÜRiit^ — taffen, 
izgubiti ufanje, serdce, prepasti pe j 
bie @egel — tajfen, spustitl jWra ; 
baS iSaffer fftilt, oslca, pada vo- 
da. 
gatlen, V. a. JBäumc — . se^l, obaratl 
dervje; (tobten), ubiti, smaknati, 
smaci ; 5ßifcn , Öanjen —, praiiti, 
poloiiti, spustitl kopje} ben Sln!er 
— , bacitl, verci sidro \ ein Urteil 
— , suditi, razsuditi, sud Izreöl. 
Satlftiil, f. rok minuöa, prisp^losti. 

Fallgatter, n. reSetka. 

Fallout, m. vjnac (detetu oko glavs, 
da je nerazbije). 

S&ttig, adj. mimio, izteciy; protll, 
prispjli, iztekli, Sto se izplatiti 
ima , ito je za poknpiti ; — feit, f. 
prisp^Iost, prispetak. 

Salli''ment, n. bankrotstvo, postrada* 
nje, propaostvo} — ren, ». n. po- 
stradatl, piopasti, bankrotic»tl. 

FalUflinfe, f. — riegel , m. zaietavka, 
zapadavica, zasun. 

%aVi9, adv. ako. 

Wf(^ , adj. larlv, kriv, neprav, pri- 
stavljen ; — geflnnt , laian , izda 
Jan, lukav, podhiban. 

Bfatf(|>, n. la«, laüvost, InkavStina. 

gätf(^en, f. «erf&lfc^n. 

galfd^gtauiig, f. irrgläubig. 

8falf($feit, f. lukavStina, podhibnost> 
izdaja. 

9attf(^trm, m. padobran. 

9&lf(^li(|^ , adv. lailjivo , kriro , ne> 
pravo, neprav^dno, lakavo. 

^aXUftdd, m. zanka, zanäca -, —fuc^t, 



dby Google 



Sattfctt 



^ 256 »- 



«afe 



f. padavic« •, — füci^tig, adj. padavi^ 
cav. 

?fatfrtt, «. SatfettfKmme , f. falzet, 
fistula, glas nenaravni. 

uralte, f. Wiä^tn, «. bora, nabor, fra- 
ska, sagib, prigib ; — n, ©. o. na- 
blrati, nabrati ; bie JÖänbe — , sklo- 
piü, stisnuti ruke ; bie @tittte — , 
namergoditi Be« namirititi se ; — n* 
maflen, m. knjiiavac. 

Satter, m. leptir, lepir, metuy. 

^aMjViXt, f. vrata poklopna. 

%oXt\%, adj, nabran, naboran, fraskav. 

gatj , m. xleb , luinbel \ — im gaffe 
jum «oben, utora; «arj,/*. f. SSatj} 
— banf, f. — bo(f/ ♦». konj j — bein, 
fi. gladUo ; — en, ©. a. nabrati, na- 
birati, sviti, saviti ; (Bfatje einfdi»nei# 
ben), lumbelati , utoriti , zar^zati ; 
(abfc^aben bei ben ®arbern). ogrebsti, 
ostragati ; {i(^ begatten, f. iBaCjen } 
— ^obe(, m. lumbel *, (bei ben l^Ott« 
C^ern), utornjak, taranj. 

gamili&r, adj. prijateljskl, priazan. 

gamUie, f. familia, obiteo, obltel, po- 
rodicai(®ef(^lec^t), rod, pleme, po- 
koljenje. 

gamitien- (in 3uf.) porodUkI ; —gut; 
n. imanje familie, zavi^aj, poro- 
dicko dobro ; — oater, m. domaöin. 

ganat'üer, m. fanatik; — ifc^» adj. 
fanatik« fanaticki, manen, pomam- 
Ijenj ~i|lten, t>. a. einen — , za- 
neiti koga \ — idmuS, m. fanatizam, 
pomama, pomamljenost, zaneSenstvo. 

fifan^,' m. lov, lovljenje, udarac. 

S&nge, pl' zubi, ganze, nokti (u ptl- 
cah). 

gflnge-ball, in. lopta, pala; —gelb, n. 
apsarina, platja za tamnovanje. 

^fangeifen, «. stuplca, gvoidje« spru- 
seaica» kllSte. 
- Sangen, r a» uIotUi, nbititi, uhvatiti, 
zateci ; geucr — , azgati se, upa- 



Ilti se; fig. razljutiti se, razsir^ 

citi se. 
gang-meffer, n. jatagan, noi od lova; 

— nefr, — garn, n. mreia lovajka, 

zanka, pruglo. 
gantafl-e , f, fantazia , razmiuva ; — 

ren, v, n. sai^ati. buncati, tlapiti \ 

(auf einem mufüalifd^eu 3n^ment), 

igrati, svirati fantaziu. 
5anta»fl, m. fantasta, sanjalac ; — fttf<^, 

adj. fantastik, fantastiöki; sanjaocki. 
Serbe, f. forba, boja , mastiio ; (Se» 

flc^>t« — , mast. . 
S&tbe»^otg, a. dervo farbeno ; — lvxi% 

f. farbaria, farbarstro. 
S&rben, v. a. farbati, bojiti, bojadisati, 

omastiti. naniastiti. 
Sarben'gebung , /. farbanje, bojenj^-. 

— fafien, m. kutia, ikatnla za färbe; 

— mifcl^ung, f. meSanje bojah, bo- 

jenje ; — mufc^el, f. caiinka za'boja -, 

— retber, «n. tarilac boje; — ^flcis, 

m. kamen (za tert boju) ; — ^ftift, 

m. pastel, komadic färbe suhe. 
S&rber, m. farbar, mastilac, bojadjija ; 

— ei , f. farbaria , farbaraica ; 

— feffet, m. kotaofarbarski; — rßt|e, 

f. broö. 
Sarbtg, adj. nafarban, pofarban, po- 

bojen. 
Sarinjudet, m. »ecer, cukar sterveo. 
Sarrenfrout «. paprat. 
Sarre, m. (»eralt.), bak, junac. 
S&tfe, f. junica, jaloTica. 
Sarj, m. perdac, perdei;— cn, »• «• 

perdnuti, perdeti. 
Safan, m. fazan, gnjeteo; — eri«, f- 

fazaneria, gnjetinjak; — enmeifter, 
— entoirter, «i. fazanar, gnjetel jar; 

— ^u^n, n. fazanka, gnjeteocka. 
Saf(^ine, f. faS, faSina, snop, aviUki 

— ntt>etf, fi. faije, faSioje, snopje. 
Saff^ing, m. f. Saflna(|)t. 
Safe, f. f. Safen. 



dby Google 



gafct 



■^ 257 g>- 



9atum 



Äifcf/ ^. leglo, »kotj — et, '^^ata, 
m, mtklapalo, Wtrenjak; — ei, f. 
bodaUstina, blapanje ; — ^ft, — ig, 
aäj\ budalasti Tetren, laljiv; — 
l^gfl, ,m. ajgir, pazdah, 

jSafekl, V. n. naklapati, budaliti, sa- 

, liti se ; (irrtreben), boncati, sanjati ; 

. (ttitnqtn), Uöi; kotiti, ploditise; 
(fcrfcin)', oprasiti «e; (jwte^men, 
«abringen), mnoziti se, mnnoiiti se. 

9afe&\, V. a. cinkati, oöinkati} fi(^ 
— - V. r. osati se, osipati se, 

^fen, m. iica, nit. 

Bafen, 9afem, v. a. ^inkati, o^inkati j 
fUfy — ». A osuti se, osipati se. 

I»fenna<fenb, f. 9abenna^nb. 

%9\toU, ^fele, f, pasulj. 

Äafet, f. gäfet^en, n. iica, nit, iilioa; 

. -^ig, adj. IIUt, osut, osipan. 

Äafom, |. ^afen. 

loftc^t, gaferic^t, «<(/. £llaT. 

9a^g, ai/y. osut, osipan, osipljiy, zilar. 

JSaf, n* sudi bore, bacFa, lagar; — 
nur mit einem ^obcn, kada, kaca, 
masteo, barilo ; — binber, m. ba^var. 

%lt$ä)€n,n, audU, bnrenc«, ba^vica. 

Bsi-bobeit, in. dno j — ^boube, f, düga. 

Soffen, r. a. uhyiTtiti, uloriti, ubititi, 
spodbiti, pograbiti, popasti ; Steine 
in @olb — , okovat u zlato drago 
kameoje; in fi(^ — , primati; der- 
iati ; (begreifen), Tazumeti, dokueiti, 
dopreti; SRut^, ^erj — , nslobo^iti 
se, ohrabriti se } einen bei bev ^anb 
— , primiti koga za ruku; tttoai 
in bie tilgen -^, azeti «to na oko ; 

; dnm Sßoxfa^ — , nakaniti, naumtti, 

. atogod ; fi(^ — , razabrati se, doci 
k sebi; umlriti se, ut^titi se; einen 

; ^ef^u^ -T» dokon«»tii (coftegia* 
lifd^) sloxiti se a 5emu$ fi(^ turj 
— , na krstko re^i, pisat u kratke -, 

9 fi^ %tfa^ mct^tn auf etnKi« ^— , 
nsdati se eemu« priprariti se na 



ito ; SBurjet — , ukor^niti se, zako- 
r^niti se, 

8raf pfaut/ adj.lto daje, udara po ba^vi j 
— ffaffn, TO. pipa, slavina. 

gajfjon, f. spoznanje, izjavljenjej — 
«brief, m. spozfianlca (ralavai)', Iz- 
jarnica. 

BofUcI, adj. razum^iv,' razgovetan; 
— feit, f. razumljivost, razgovetnost. 

Saf -reif , m. obtuo od bacve j — f^junb, 
m. vranj, tapun. t 

Raffung, A (eine« Steine« im (Softe), 
okov, okiranjej (b<< SBeine«), na- 
takaoje; (be« ®emttt^6), syjfst, mir, 
pokoj, prisutnost od dute; (eineS 
©efe^e«) sieg (zakona) j an« ber — 
lommen, smesti se, smutiti se, za- 
bnniti se, zabenavitl se $ au« bet — 
bringen, smutiti, smesti, zabunitt; 
in feiner — bleiben , miran ostati, 
ostati pri sebi ; — «!raft, f. — «»er* 
mßgen, n. razum, dokujenje, do- 
kucna sila. 

Baf»erf, n. bnrad, bacve, lagvi. 

9a% adv. skoro, malo ne, malö da ne. 

Mafien, v, n. postiti, postiti se ; — , 
n. post, zezin i — , f. korizma, 
post} — f^eife, f. jJlo postno; -»- 
seit, f. korizma, post relLki. 

Safhia(f)t, /. poklade, mesopust, uto- 
rak mesopustni; — l^olten, pokla- 
dorati , mesopustovati ; *— «luflbar» 
leiten, f. pl, zabave, yeseye po- 
kladno, mesopostno; — «norr, m» 
budala, luda pokladna. 

Baf^ag, m. post, dan postni, dan od 
posta, ^ 

%atai, aa^'. koban> udesan; (unange* 
nel^m), dosadan, dojadljiy, neprili- 
^n, m^rzak; — ität, A blda» ne- 
Yolja, neprilika. 

Satiren, v. a. (fld^ auf eine ^umme), 
spoznati ^valoratl) kakov dug, 

Bfatum, M. kob, udes. 



17 



Digitized 



by Google 



9faitl -^ 

%aul, adj. ttno, gojio; — toertoen, 
gnjiliti, trunuti, sagi^iliti, stransti } 
(tr&g), len^ nemann, troni ; — haum, 
flU. krutina} — httt, n. postelja od 
^koja, tofa. 

8&ule , S&nUiif , f. gq}ilost , trolost, 
gnjiloda. 

Säulen , «. n. gnjiliti , tranuti , sag- 
njiliti, stnmati. 

$att(eiis«eii, «. n, Uniti se, dangabiti> 
plandovati ; — et , m. UnStIna > le- 
«lac, dangoba , naradin $ — erei , f. 
Unost, plandoyanje» dangoba, dian- 
gabyenje; —tritt, f, Unitina, 1^ 
nica, dangaba. 

%mV^iUx, n. groinica gnjUa, trola. 

?faui»^«tt, f. Unott; — r^icr, n. bra- 
dip, tromonog (ivir). 

Sottfl; f. pest, pesnica, saka; fig. 
nika. 

9&uM# m. Mkli, malj, bat. 

9aufi«^aiibMu^, m. rakavica; — fam))f, 
m. sakanje» boj na Sake ; — ^onb, 
«. racna (pokretna) zaloga } — xt^, 
n. prayo jafega ; — ft^Ug, m. pest, 
Saka. 

-SfAVjDtit, m. milosDik. / 

Sebruar, m. februar, Teljaja. 

%tä^Uhtibtn, m, ^(^U(e, f. sala, »kola 
od omija, sklila od aiajenja; — 
begen, f. 9lapi<V} — en, r. «. (Run* 
))fen), tu6i se, bitise, borlti se, 
b^nratt m } (fuitjhn&ftg — ) , majiiti 
86, nateoati se maecm^ (fhreitcn), 
pregorarati m; (bettetn) , prositi, 
bogoraditi $ — er , m. ma^ilac ; 
-~^bf(fw^ , m» mltavica ka m^i- 
<enjei — funfl, /. ma^njc} — Vkt\* 
ficr, ai. meitar, naulitelj od omija, 
od maeenja} — ^jla^, — f(^u(c, f. 
9c<l^boben. 

Scbcr, f. icm fBoget unb ^vm 0<^ret« 
btn), peroj (am ^utt), poro, p*r. 



238 ^ 



»el^ 



janiea, peij« } (in b<r U^r, bcm 
eid)(effe}c),8tajka; (tDilbc6^n>eHii« 
borjle), {ekii^a, Stetina od Tepra 
diTJega-, — lau, m. Volant, laipto 
peijata; — ^befcn, m. peniSka; — 
UÜ, n. perina, p«nilca; — Uu^Ci 
f. pernjak} — buftf^, m. pcrjanica» 
— fe(^tcr, m. rojnik,. yites na peni} 
— ^tabter, m. perar; — ^^ort, u4S. ela- 
8ti6ao, fli. f. (SIaftff(^ ; — ^rj, ti. snnla 
elastiana; ~^nt, m. kalpak, klo- 
buk perjatU} -^ig, «<<;• per^t^ pe- 
ran} — fiel, m. cly od pera^ — 
traft, f. f. ©lafHcitÄt; —Weg , m. 
pregovaianje plsmeno , rat kaji- 
2eyni; pfiffen ,'». jastnk, koktao 
od perjaj — lefen, «. (gem.) nii^ 
»fcl — en0ma(^, neialltisemnogot 
— to«, adj, bex perja \ -^meffcrj «, 
pero^nik, peroinjak; — ^n, «. «> 
postati perje; fi(| — v, r. f. 
9}aufen} — ^nellr, f. karanfl|> garo- 
fan perjati) — pß^t, f Sebfrfpttle» 
— ((^mftcfer, m. perjanllar; — fpiel, 
«. stratUo, lor aa aokolom; — 
fpi^e^rf* ^ß T^riak od perai — 
f^ule; f. Seberficl» — floub, m. nah, 
iglico (pod peijem); — ftduber, f, 
Seberbefen» — flri«^, m potegnii^ 
potez od pera} — vie^, ii. pllad, 
&ivad, perad; — imlbbr«, n. Iet«6e, 
sTer letaia. 

9cc, f. i^lay — mn&rdffen, n. pii^ica, 
bajka od Tllah. 

9ege, /. reSeto. 

9(gefrucr, n. pargatorij, o^istilo. 

Segen, «. a. 6i«tUi, oeiftiti; (mit best 
^cfnO, pomesti, iametti, omeatit 
einem ben IBentel — , 2ep, kos« kova 
praaniti} ic^ nnK i^ — , oprat^a 
ga, osapnnat tfa ga. 

9e^be, f. rat, kiajoa^ raBmirica, rai- 
mirjo, omrasa, gavada ; — ^brilf, •• 
nav^iteiiJo^Tata» 



dby Google 



9^e, f. wiwetlc^ sibirsk». 

W f. 9^i^. 

^üffiat, adj. grcsan» spotaknjiv, po- 

biton; — Mt,f. spotaknjivott, gr^s- 

wsty pobitaoBt. 

%t\ß\itt, f. proinja neoilUana. 

Sf^cn, tk.n, ^ a. (ntc^t tveffieii) , pro- 

■atiti, iiiMgo4iti; (mangedi), Mlti> 

MHjkatL, uzmaajtati; (ixxm, f((^ 

t&uf(^), faliti, pogrisiti, «poUk- 

Mti se, popuznati se; nKi< fc^ 

3^? 2to ▼am je? e< fe^a 9ie(, 

tocirig, baf . . . mnogo« il malo feli 

da . . ., Q malu Ito . . . ; el fe^lt 

mir ttwa$, jeat mi nlSto; »er 

fe^rt? koga neima? cS fehlte nk^t 

(in ^aav, bof i(|r gefallen tD&te, a 

«a)o, o mala, malo da niBam pao ; 

mit gefehlt; daleko od toga. 

Schier, m. (9e^I^teb, %tfflftof)i pro- 

masaj; (Inotaltfc^ — '), Minga> 

mana, blndojä, pogr^ska, porok; 

(SRongeO, man^kanje, ponanjkanje, 

nedostatak; — ^frei, adj. bezpogtj- 

san, bex nane; izT^Aan; izpra- 

rm-y — ^^ofit, adj. pögi^San , p«n 

aedostatakah; puo manah ; — adv. 

ilo, foljeno, nevaljano, 

^tffUjafjivtn, — ge^en, «. n. sabasa'ti« 

M^ifl pata; nepo^i, neizi^ sa lu- 

kom; — gong, m. lahladjenje« za- 

blada; — greifen, ». n. promaSiti; 

— g^nrt, f. pot^rgnstje; — griff, 

n. prcNBaSaj; — f(|ie^tt, ». n. pro- 

■aSiti> nesgoditi ; — f(^lagen, v. a. 

promaStti, nezgoditi ; n6{M)eiy- iie- 

iiiei sa rakom ; — fd^(ag, — ^Ö^f, 

— jh)f, ■ ^ct^l, m. promaSaj ; — ^ 

Wag, fi§. neoap^tak; — ffofen, v. 

n. pffomaiiti, nezgoditi ; — treten, 

•. «. «potaknoti se, popiknati se, 

poairmitf^ — tritt, m. opotaknotje, 

popiknatje; l41iBga, pomaajkanje, 

pocrKka, porakj — »erfen , ». «. 



«eil 



promaSiti, nezgoditi; — toarf, m. 
promaiaj. ■ 

gfe^m, f. —gerieft, «. otaj»i snd ta- 
glaynl (u ataro doba).' 

Bfe^m, f. (R^lmafl; —gelb, f.dif^t« 
gctb. 

Bfc^toamme, f, potirboSioa od vlvt- 
rke aibiiW^. 

^ier, f. praznik; blagdan ; sretac, 
«▼etkovlna^ (3tti^e), pokoj, mir, od- 
mor ; — abenb, m. poiinak (od po- 
sla)} — ma^en, po^inat od po- 
sla, odahnut od posla", — ^!leib, — 
togfKdb, f». haljlna, odflo STefo- 
no{ — (td^, adj. STe<an, arlta&n, 
aretkoTan j adv. — aTecano, avet- 
kovno; — li(^teit, f, avo^anost; 
svetkoTina, sUrnost; prlstojnoat; 
-^n, V. a. (ein %tfk,) svetiti» 
avetkoTatI, slavitl, &8titi ; — v« 
n. (an^ntl^n), po^inoti, odahnoti} 
po^ivatl ] (mit#ig fein), dangobltf, 
bez posla stojati ; ^^mtbe, f. nra* 
dMa od pocinka> od pokoja, pri- 
päd; — tag, m. blagdan, avetac; 
praznik ; avatkovlna } -^ t&gli(^« 
adj. Magdanji, svelan; — ^tmg, f^ 
avetkoyanje, aretjenje. 

9eife(, f. illzde (bolest konjaka). 

SPeiglbol^ne, f. vajjak, vaifi bob. 

9eige, adj, atrafilr, straüjlT, plafi- 
Ijiv. 

Sfeige, /. smokTa (To^e). 

9eigen*baiim, m. smokTa, tmokrenf* 
ca (dirvo); — garten, m.- smdkTlks 
— f^n«|»fe, — *roffelC /• gAmmla, 
▼olld (ptica). 

Sdg'^it, f. straMyost, platljiroat; — 
^ig , a4f, aträSIv , straSUln 
plaS^lv; ^l^rjigleit, f. »eig^. 

geigworje, f, zaiac Tanerliki. 

%tit, adj. n» prodaja, za proda|ii; 
— bieten, |aben, prodaTati, na-, 
dlti, ImatI «» prodaja;- »ffrntli^ 
17* 



dby Google 



%tiU 



^ 260 fr- 



. 9ttb^tt 



. •"— bUten, prodarati draibom, lic- 
bom} — bietung, f* prodaja; (&f* 
. fentt.) draiba, licba; — btetungl', 
(in 3uf.) drazbeni; ctne — e@cc(c, 
r podQiitljiv, podkupljiv coTek. 
%t\U, f. lima, turpia. 
Seilten, v. a, limath turpiati, piiiti, 
tdrti ; — cnl^auer, i». limar, tor- 
. plar? — \^{, —fei, n. — f^)&ne, p/. 
»1. ^-flaub, wi. pilot^ne, tarotine. 
SeUf(||aft, /*. prodäjna stvar. 
£peitf^en, v. a. pogadjati se, cen^ati 
. se; pazariti, tirgoyati. 
Sein, ad/, fin ; tanak ; Hp ; <tton 
. -bitten), Posten; uljudan, droran-, 
(jart), malen, ogodan, sitan, dro- 
. ban, priatan ; (fc^tau), fin, sarorit, 
lukav, hitar; —cd (5o(b, cisto 
. «lato } — tx ^ivnm, gust cesalj. 
Sreinb, tn» nepriatelj; zlotyor, dus- 
i manin ; — in , f, nepriateljica ; 
,zIotFocka; — fein, — werben, r. 
. «li Qepriatelj biti, zaTideti, nena- 
vidlti } xfjm ift jebet — , STakl na 
; fijega merai •, — e«gefal^r, f. pogi- 
, belj, opasnost 'pred nepriateljem •, 
. . — n<^; adj. Jiepriateljffki ; — f^aft, 
f. nepriateljst70 ; zamera ; omra- 
za» Kayada; — fc^afttii^, adv, ne- 
'priateljskij — fe«g, f. Seinbliti^; 
>— feligf eit , f. nepriateljstvo \ o- 
mniza; razoiirica, razmirje. , 
Seini'gel^alt, m. (ebter ^tioSXt), cisU 
-VT^dnost (dragih kovoylnab); — 
;]^eit, ^ — e, ^ fino^a; tancin^i; U- 
«posti uljudnost> dTornost, lukay* 
stina, hitrina ; eistoda. 
gfifl, adj. pretio, tust; — e, ^ig» 
.feit, f» aalo, pretilinaj tattina, 
.debljina ? — ^eit, f, doba od deb- 
Ijanja. 
9efte(, mt felpa. 

Selbi n: polje \ iv)iya % zemlja } bad 
' f(a(^e ^- Sanb , raTnloA,. raynfoa» 



poljana; in« — jie^en, ju — e ge* 
ben, poci, otici na vojska; bad — 
be^ait^ten, oderzati mejdan; im 
V freien — t, pod yedrim nebom; na 
polju; u polju; baS — r^uttten, 
ostayiti mejdan; — jumÄ&mbfen, 
S)ueU, mejdan, mejdaniste, bojiste, 
ratiste*, im -^e bleiben, pogioati 
na yojsci; bad fte^t noc^ im »ei* 
ten — e , to je jo» daleko. 

Bfelbv (in Buf.) poljski} — a^)ot^e, 
m. apoteka, lekarnica yojnicka ; — 
— a^ot^e!er, m. apotekar, llkamik 
yojnicki. 

9elb«arbeit, f. posao, teg, delo polj- 
9ko; — artitterie, f. artileria, top- 
nictyo taborsko ; — bäcfer, m. pekar 
taborfiki ; — bau, m, tezaotyo , t^^ 
tarstyo« tesanje poijsko; < — bauer, 
m. tesak, ratar. 

9elb*bett, n. posteija taborska ; — 
binbt, f\ «arpa> pojas vojnicki; — 
f[af(^e, /. cutura, ploska yojnicka; 
— ftur, 7*. potes; — fruc^t, f. üto, 
plod od zemlje; — ^ge^ge, n. bra- 
njeylna (za loy) ; — ger&t^, ii. o- 
rudje teiaoko ; pratez , pertljaga 
yojnicka; — gef(^rei, «. yika, bu- 
ka vojnidkaj — gott, m, bog polj' 
fiki^ — grille, f, Sturak poljaki; 
— ^afe, m. zcc ppljski; — ^rb, 
m. ognjiSte taborsko ; — ^err, m. 
yojyoda, generao,«kapetaii; — ^u^n, 
•I. jarebica; — l^ütl^er, m. poljak, 
strazac (od poljab)} — ptte, f. 
kol^li, dastara; iator; — j&ger, 
m. loyac od zyilradi pomanjoi lo- 
Tae Tojnlcki; — lelltr, m. piynica 
poljska ; — ürc^e, f. cerkya ioo- 
ska, poljska { —Iq^, m. kuharta- 
borski; — !ii(^e, f, kuhii^ja ta- 

, borska ; i— liimmel, «i« kumin diy- 
ji ; (DuenDeO # majkin» duiica 
(triiva)j —tager, n. ti^bori — »«wf, 



dby Google 



»etgc 



-<8 2Ö1 gH 



gttnam&ut 



f. granice, aedje obcine; —mar» 

ft^afl, m. feldmarsal, (t.) ratov- 

nik; — matfc^att'Sicutenont, m. (t.) 

podratovnik ; — mau«, f. mit polj- 

8ki; — mcffen, n. kopnomerenje ; 

— mejfet, m. kopnomerac, geome- 

tra ; —mef funfl, f. geometria» kop- 

nomerjc; -^mol^n, m. tur^inak, 

mak poljskl 5 — muflf , f. muzika 

Tojnicka; -pi)cft f. posta tabor- 

ska; -^^?rebiger, m. duhovnik ta- 

boreki 5 — rofe, f. raia divja 5 — 

^ö«^n; n. Tltrenica divja (cvet) ; 

— xv&t^ f. merkva, merkvlla ; — 

f(^rer, m, felöer, feMati ranar 

Tojni^ki; — f(^(a(^t, f. boj, bitra, 

Mtka; — fc^tange, /*. »iba (Tereta 

od topa) ; — ^fd^mlebc , f. koyacni- 

ca, Tiganj tsiborski; — fd^ßn, adj, 

lep iz daleka ; — foftat, «1. soidat, 

vojnik ; — ^ein, m. medjas« men- 

jik; — Hürf, «. njira. komad po- 

Ija; top; — ^^ul^l, m. »tolica ta- 

borska; — tauiit, /. golub diyji ; 

— t^i^mian, f. Selbtümmct ; — xocl* 

^, f. strasa od tabora; — loac^t« 

meifler, m. major; — »of[cr, n. vo- 

da poljska ; — »cbet, m. strazme- 

kar-, — weg, m. staia, putid, pre- 

eac} — tcicft, /". ledina« pasnik; 

—ttirt^fc^aft , f. poljsko gospo- 

darstyo» ka^anstvo; — Seilten, n. 

tnak, znamen vojni^ki; — ^ug« 

Weifter, m. (t.) topoimik; - — jug, 

«». (t.) Tojnlca, Tojska. 

M^'t, f. sf^rniste; (am SEBagentabe), 

gobeija, platica, naplatak; — en, 

0. a. razbiti , uzorati sternUte ; 

ffletnuti gohelja na koloj — en* 

Bauet, m. kolar, 

SeU, n. koia. 

9eUetfeil, n. torba (kosna). 

Selcttie, f. feudna hev^ra. 

Seifen, 9e«, m. hrid, litica, stena. 



klisura f — ^erj, «. ierce od ka- 

^mena; — ftuft, — ^ö^(e, — ri^, m. 

pecina, spila; — tt)anb> f. stfna, 

liUca, keri. 

Bfelflg, adj, kamenit^ kerSan, k^rSo- 

Vit. 

9eliftein, m. stlna» kamen od hridi. 

geltirfe^ f, filjuga (versta od broda). 
9en(^> m. muhar, bar (litd). 

9enci)e(, m. mora^, koraora^, kopar; 
— lotj, f. «affafraf. 

Senfler, n. oblok, prozor, penler $ 
okno ; (in 3«famm«nf.) prozorni^; 
— beft^tag, m. okov od prozota ; 
— bfel, n. olovo od prozora; — 
C^en, n. oblo^lc, proZorci6 , penzd- 
xid'y — flügel* m. vratnka od pro- 
zora? — gelb, fi. danak« da<^a od 
prozorah •, — gitter, n. resetka od 
prozora ; — gla«, n. stäklo od pro> 
zora i *— f iffen, n. jastuk od pro- 
zora; — frcu|, n. kril, kerst od' 
prozora ; — laben, m. kapak, vrat- 
nica; -^tol^men, m. okvir od 
prozora ; — ^rec^t, n. prozorno pra- 
voj — faule, f. — ^jfeiUt, in. stu- 
pac od prozora ; — fcibeibc, < f> o- 
kno, staklo od prozora $ — Reiter, 
f. prozornina; — xotxt, n. prozori, 
oknu. 

9ecia(tag, f». neradnik, neradni dag^ 

Serien, pl. ferie, vakacie, praznici, 
neradno vreme. 

Serlet, — c^n, n. prase» odojak, 0^ 
^dojee; - — n, v, n. prasiti se, o- 
prasiti se. . > 

Sern, adj\ daiek, dainji; — adv, da> 
leko; — e (Segenb, dalcke strane; 
— ' fei von mir ber 3(rg»o^tt, da- 
leko budi od mene somnja; ttl fo 
— , in wie — , u koliko} baS fei 
— Don mir, bo«e me sa^avaj. 

Scrnambu!, «. fernambnk, y^rzilo, 
dervo braziliansko. v. , . > 



dby Google 



9ttnt 



^ 362 g- 



S«ftong 



ftxntf f. daleciBa, daUin» i et fie^t 
in bic — , daleko vidi. 

^tnen, v. n. kazati se iz daleka; 
flc femt fd^ön» Upp ju je pogle- 
dat, Tidjft iz daleka. 

%txntt, a4j\ dalji ; — adv, y^rh to- 
ga, katim« od sad o napr^dak, a 
napr^dak, suvUe, daljet bleiben 
@ie — auc^ mein Bhreunb, da ste 
mi priat«lj i u napridak; — tnuf 
man nix^ »iffen, rerh toga, zatim 
triba joS znati. 

Serncv^n, adv* od sada, u napreda, 
o bodo^e. 

Sctnertceit, 9txntttotHiQ, f. Bfemer. 

Scnugtal, «. durbin> oinik, cftoc- 
nik; — toljr, n. teleskop, »vez- 
docDik. 

S^rnf4)retbemaf(^me, f. telegraf. 

9af*e, f. peta ; — engetb, «. — ge- 
ben, uzeti utrenik, pobignuti, u- 
teöi, usko^lti-, — en^unft, m. na- 
dir. 

fertig, adjj'. (bereit), gotov, spreman, 
opreniljen^ prlpravati, napravijen, 

. «ciQjen; (f(f>leunlfl), herz, liitar, o- 
kretani (gef(^t(ft), hitar« vlH, vi- 

, ^ni et tfl mit feinem SSermdgen 

. — i, fazsuo je sve gyoje; — arfr. 
gotovo} v^Sto; liitro. 

S^gien, v/ a, gotoviti, syerSiti, na- 
praviti, naciniti; (für unterzeich- 
nen), podpisati. 

ffcrtialeit, f. berzina, liitrina, lii- 
trott; sposobnost, viatina; lakoca. 

Seffcl, f, okoTi, yerige. gyozdje» ie- 
Itsje; — am %uft tat ^ferbe, 

. spona» poto, baliagie; — an %vl» 
fen, negye; — an $&nben, lisi^i- 
ne; einen in — n fci^lagen, okovati, 
spatiti kega} — n, v. o. okovati; 
ein $ferb — , spatiti; (einnehmen), 

. fean^ti, priuzeti. 

9eft, fi. (Sefitag), sretac, Magdan, 



praznik; sretkoriaa (^(^matü), 
^ast, gostba, goiteige, sehet. 

Beft, a<U. crhnt) tyird; krat; jak; 
jedar; stavan, stalan, postojan; 
— adv. ^T^rsto; trerdo; jako; 
starno, stalno, postojano ; bad — e 
:8anb, kopno; — et fec^Iaf, trerd 
sao; fi<^ an einem Orte — id^tn, 
nastaniti se, «domiti se gdegod; 
flcb — wme^men, nakaniti za 
zbilja. 

9efl'abenb , «n. nadrecerje, ocidan; 
am — e, a oci, o oeidan; — effien, 
m £ast, gostba, sobet;— effer, m. 

\ sobetnik; — gefang, m. pesan 
svetlu>vna. 

9eft^a(ten , v, a. iversto . derlati ; 
(»et^aften), zatvoriti koga; an ei- 
net ®a(^e — , ostati kod cega; 
einen ©mnbfotj — , deriati se na- 
cela. 

8c(lig!eit, fu stalnost, .sUrnost; pe- 
stojanstvo ; kratost. , 

Sefüteib, n, raho, odelo blagdanjei 
odeio svetkoyno, sye£ano. 

%t^ü^, atU. sTetkovair, sve&n; — 
feit, f. syetkovina, sye&nost. 

Bfeflne^men, v. a. 3«manb, oliTatiti 
koga. 

Sfefife^en, v. a. eine Srrifl, odrediti 
rolti 

9e{l-ft^en, v. n. deriati se, pril^pit! 
se, prionuti; (im @ef &ngnif ) , sa- 
tvoren biti, hit a tamntci, tamno- 
vatl i — jte^en, t>. «. stojati crer- 
sto na ifogama. 

Brefifted-cnf v. a, ustanoriti; — ^0119, 
/. ustanoyljenje. 

$e^-tag, m. svetac, blagdan, praznil^ ; 
— taglic^, adj. blagdanji, svecaa. 

geflung, f. tverdja, tyerdjavaj grad« 
kula ; — «bau , im. — «baufunft, f- 
fortifikacia, utverdjenje; — «werf, 
n. tv^T^, tverdjava; grad; kala. 



dby Google 



%ttt 



^ 363 g- 



Seuerofcn 



dfttt «. auft; Mio ; tak, pretiliM. 

%ttt, adj. mafiUn, tucan, pretio, de- 
beo; (rei(f), cinttäglii^), bogat, plo- 
4aii, «liarMi, probitacao. 

fett^er, f. iila tasta; — ammtt, m, 
TUga, nros (ptica); — barm, m. 
guno etiyo\ — fitätn, m. m^lja 
od tnka, od masti} — gan«, f. 
g9ska tiwta, pretiU; —^oiit, f, 
ofiui od sala ; —ig, aif, mastan, 
tut, ta^ao; omaSten, otuSten; — 
igfcit, /. pretilina, debe^ina;. — 
front, m. talarnlca, salara ; —~hh* 
9tt, ffi. salar; — Qiagni, m, Sehi- 
i»t tustij — maaxt, f. salo, preti- 
lina. 

$((Kn, m. kerpa, k^q>ina, dronjak, 
ntiaa, conja, oderpina/ 

9cu(|t, adj. vlaian; mokar; — CK, 
c- a. irlaiiti, mo^itl, kvasith, o- 
Tlaiiti, namovf ti} pokvasiti \ — > e. 
«• Tlaxiti se> miiati, piSatI; ' — 
igleit, f. ylaga, mokrina; —ig« 
Wtlmeffcr, «. vlagomlr. 

^«tt, «. oganj, vatra ; fi^. lar, ie- 
*tiiia; — onBeter, i». ognjoklanja- 
Im; — onflatt, /. uredba suprot 
OgQja; — ortig,^ adj, podoban, prl- 
IUm ognja; — *afc, f. f. %vaai^u 
^6foxm\ — ^bedcn, «. grionica; — 
^Bi *»• gora» bordo ognjevUo ; 
— ^änbig, mO*. cT^rst, tvird, 
MDpaljiT, — btafc, f. pritt (od o- 
parenja); — Bod^ m. konj (od 
ognjUta); — ^^onb , m. glaimja, 
glairii|lca> ogarak; — eimcr, m. 
•K, eabar («a gasit) j — «f«n, «. 
ognjiTo, ognjilo, maaat; — cffe, /". 
f. @4oni#ctn; — f&c^OTr m. maha« 
lo; —-farte, /. farba, boja od og- 

.«|a; — foif^ii» «(f. ognjene boje, 
■a oganj» — faf, «. kaca, käda 
(la gasit); — ^fejl, a<0- nenpaljiy, 
kfknX, tr^rd; — ^ftomme, f. ^ioxn* 



me; — gefaxt, f, pogibeij, opas- 
ooat ognja, Tatre; — gef&^tli4>, 
ai/y. nesiguran od ratre; — ger&t^, 
n. sprara za gaait, gasilo; — 
gef<^rci, n. baka, vika na ratrai 
— giücfe, f. (Sturmglodc ; — gptt, m. 
valkan> bog od ognja} — l^fen, 
m. ^aklja (za gasit); — l^evb, m. 
ogi^itte ; -^^immel, m. nebo ogaye- 
^\ -r^otSr (• S^cennl^ürj; — rig, 
f. heutig i — fafc, f, kasa polar- 
na; — ftieti^t, t». gasUac; -«fuget, 
f, balota, sirno ognjeno; — funjl, 
f, -< piroteknia , og^josloyje ; — 
Xärm, m. yika na vatru; -Leiter, 
f, KstFo poSarne; — maat, «. (tjcn 
einer ^ranbttunbe), priSt, op^rljo- 
tina, (ange^erned — ), made£ cer- 
veni; — maf(f)ine, f. ognjivo, .kre- 
siyo; — materie, f, oganj, vatra; 
— mauer, f, ognjak# zid proti og- 
nja; — m5rfer, m, muxar. 

Seuem, v. a. (l^ei^en), grijati, topHti, 
kuriti ; (Brennen), paliti, igati, go- 
retij ([(Riefen), pucati; ben ^ein 
— , sumporiti Tino« jnetnnti a 
• njega sumpora ; ^^ij^e fä^(en) , go« 
reti. 

$euer«üfen, m. furuna, peö; — 'Orb' 
nuiig, f, uredba saprot ognju; «» 
Pfanne, f. grionica, ieravnikj — . 
)>o(i^i, f. redarstvo u obzira og- 
nja; — ^nrobe, f. mazia; (bei SWe» 
tatien), proba ognjena, oganj, ra- 
tra ; — rab, «. kolo ognjeno } — 
regen, m. dazd ognjeni; — rr^r,n. 
Cev ognjena, puska; — rot^, ndj, 
cerven kao vatra ; ()}on <&aaren), 
ridj; — »erben ^ pocervenitl, po- 
rumeniti kao rak ; — f&ute, f. 
stup ognjeni ; — «Brunfl , f. polar, 
pogor, oganj, ratra; ««^fc^aben, m. 
ateta, kvar od vatre; — fc^aufel, 
f. vatralj, mala; — f^ein, m. svit- 



Digftized^jy 



Google 



gcucrtcetf ■<8 

lost, Tumenilo od ognja; — f(^eu, 
A(^'. ognjahojed» koi se boji og 
nja; — (ifyi^, n» paljevica (sajka); 
— fd^irm, m* vatrobran» ogi^o- 
bran; — *gefal^r, f. pogibio od og- 
nja; pozar, pogor» vatra» oganj; 
—fieser, adj. siguran od vatre ; 
— Bnot^, f. pozar, pogor, ogaDJ> 
vatra j. — f^jeienber ©erg, m* gora 
ogajena, berdo ognjem rigaja^e; 
— fVri)&«/ f' sisaljka (za gasit), 
itercaljka ; — fta^l , n. ognjivo, 
ogAjUo, mäsat ; - — flätte, f. ogi^^ 
ste, kuca^ mesto od pogora} — 
, fif in, m. kremen 5 — ung, /. gri- 
janje, kurenje ; gorenje-, ogaiij, 
vatra ; — wrjlc^erung, f. osigu- 
ranje za stetu od vatre; — lo<r|l* 
^ttunqian^att, f. osiguraonicaza 
stetu od vatre } — »a(^c, f, -^»ic^* 
ier, m. straza, strazac (suprot og- 
nju). . . 

^tVitxxoixt, n. igra ognjena , oganj 
umetni j — er, m. topnik ; ognja- 
nik ; — «funfr /. piroteknia» og- 
rijoslovje. 

Seuet'jange/ f. klj«sta od ognja; — 
gelegen , n. (tvegen einer §euerd' 
irunfl), znak vatre; (mitteljt %tVL» 
txi), anak vatroni j ^jeug , n. 
kresivo, ognjivo. 

Seurig, adJ. ognjen, vatren, ognfje- 
Vit} (le^l^äft), zestok, ziv, vatren. 

$ia!er, m. fiaker, izvoz^ik. 

%ihti, f. bukvar. 

%ihtv, f. zilica, konci^^ vlakno. 

Sichte, f, %iä)Uni>avim, m. omorika 
(dervo). 

Si(^tcn, adj. omorikov» — l^otj/ n, 
omorikovina; — toat^, m. oinori- 
kova suma. 

Sicfe, f. STafi^e. 

^ction, f. izmitljotina-, laz. 
, Sib«icümmi^ «. poy«ra ; (in Suf.) po- 



264 ^ mm 

v^rski; — otifc^, adj. pov^rnicki^ 
*— gut, n. poverbina» 

9ibi6u0, m. fidibus. 

gieber, n. ba« taltc — , groznica, 
zimnica; ibaS ^itjige ^-, ognjica; 
— l^aft, adj. groznicav, zimniäav; 
ognjicavi — ^i^e , f. oganJ od 
groznice$ r-Ie^rc, f* piretologia, 
nauk o groznici; — ^materie, >f. &• 
zirok od groznice •, — mitter^ ft. lek, 
lekaria od groznice; — ^attent, in. 
groznieavac; — ^rinbe, f. kina> ko- 
ra perovianska; — fc^auer, «1. 
groza; — tag, m. dan groznicni^ 

Siebet, f. gusla; klade (za pedepsat 
krivnike)j — fcogen , m, gudalo, 
lucac; — er, m. nadrigusla; — ft, 
e. n. godeti; tkripati (na gusli). 

fiebern, f. «efiebern. 

Sierant, m. vasard2tja, sajninik. 

9igur, f. figara> ikona; kip, slika» 
priiika, 

Sigürlic^, adj, figuran« prilikovan, 
metaforieki ; • — oc(o* figurno, pri- 
likovno, metaforickt, prenosno« 

%iitt, n. mr^za, nrezica. 

BriUat», 0ltUn), podraSnt, poboeai; 
• — hont, f* podruiaa banka; ••— 
verein, m. podruSnica. , 

$ittrir»en, v. a. cediti; procj^ditl; — 
n. cedjenje $ —-^ad, m. cedilo, tor- 
bica za cedilo; — ^ein, m. eedio* 
nik; — iud}, n, cedilo. 

$i(}, m, pust; (itnider), tverdlca, 
stisljivac» lakomac; <ein berber 
Sßnttctii), ukor, pokaranj«» opso- 
vanje; (ein grober SDlenfd^) , gro- 
bian, neotesan^ 

giijen, V, a. valjati; (93erti}eife ge» 
^en), koritt, pokarati, opsovati; — 
V. ». stisljiv, lakom biti } fi(^ >-^, 
V. r. zamersiti se, zaplesti se« - 

9U$^ttt, m. klobuk, tefiir od pasti. 

Sitjig^ adj, stisljiv» lakom, tverd;«- 



dby Google 



o<fo. stUlJiro, lakomo, tverdo *, — 
feit, f. lakomost, Btisljivost. 

9U)(au0, f. ploitica. 

SU)«ina(^r, m. postar; <~mantet, m. 
kabaoica od pusti; — 1<i^tt^C, pl, 
cipele, creylje od pasti ; — fol^ie, 
f. poplat od pasti; — tttC^, n. post. 

Sinunef, m. Jüin ; 6eki6, mlatac. 

Sinai», konacni; — iflrcn, ». a. do- 
Tertiti, sverSiti sto. 

SinolMr f. @d?luf jierat^. 

^an)>en^ pl. financie, dohodci der- . 
iavni ; (in 3uf.) noy^nski -, — toU 
U%mm, «. — lammer, /. kamara 
kolegij od fiuanciah; — minifler, 
m. ministar od financiah , nov- 
eanstva; — »efcn, n. financie, po- 
sloTi financlalni; — wiffcnfc^aft, f. 
financie, nauk o financiah, nor- 
canska znanost. 

%atUL»ffa\iif n. nahoditte, kuöa za 
deca nadjenu; *— Htlt, n. nahod, 
oahodnik. . 

Binbivtn, o. a» na6i; nahoditi ; (tnt* 
uätn), iznaöi, odkriti; fl(f) in et« 
»a< — , razam«ti, razabrati »to- 
god i pria^iti sc, priviknuti se 
«cma; fi(^ in 3emanben — , spri- 
Ijubiti .se komu ; (erfennen) , nala- 
ziti, Tiditi se komej man finbet 
bleute, ImA Ijpdili; — er, m. n^di- 
telj, naiastnik, (t.) naljeznik; — 
erlern, m. (t.) naljeiba^ — ling, f. 
Sixfeelünb. 

Siagcr,; w. perst ; (ange — ffahm, 
doge pokte imati, krasti; einem 
auf bie — fe^en, paziti na koga; 
fi(^ bic — »erbrcnncn, opeöi se, o- 
pariti se } — (&9tti9, ruka bosja ; 
— förmig, adj, na 8liku> na podo-r 
ba od persU} — ^anbfc^u^, m. ru- 
kavica 9 p^rsti} — ^ut, tn, na- 
perstak, naperstnjak} — ling, m. 
. raoinjica za perst. 



265 g>. «ticaf 

ungern, o. a. pipati, ndarati, igfati, 
zadiratl (perstlna). 

$inger«ring, m. pertten ; — fpi^e, — 
toppt, f. verh od p^rsta; — jeig, 
in. fig» znak, znamenje, namignu- 
tje. 

gittf , IM. zeba (ptica) ; — enfatf, — 
tv^aVi^t, m. kraguj (ptica)} — cn« 
ne^, n. mrüa (za male ptlce); -— 
ler, m. (veralt.) pti^ar. 

Bfinne, f. (am (9efl<^t), muzol, buba> 
Ijica*, (am 9i\d)t), krilo, pero (od 
ribe); (bei «Sd^toeinen), guba, Inga, , 
srab (svinjski); <bie @Vi^e tine8 
^erged), vis, T«rh od göre. 

Bfinnig, adJ. babuljicay, gubav, •ngar» 
srabljiF. 

$in{ler, a4j'. taman , mnU(an , tmast ; 
ein — el d^eflt^t, lice namergodjeno -, 
— Ung, m. Obskurant, ntra«njak; 
— nif, f. pomir5ina> tmina, tmica, 
tama , mrak , tamnost ; — an ber 
©onne, am !D2onbe, pomer^anje snnca 
I meseca. 

Sinte, f. finta, varka> hitrina. 

$i^g, f, 9^afenfliiber. 

SirUfan} , m, girtefanjerei , f. buda- 
laStine, trice. 

Sirma , /. firma, ime (u tirgovacah), 
(t.) tyertka; — fü^rer , m. (t.) 
tyertkoyodja ; — jeii^nttng, f. naz- 
naka tvirtke tergoraeah. 

girmamcnt, n. firmament, tv^rdja, tver- 
dina (nebeska). 

Bfirm«en, — e(n, v. a. krizmati, bir- 
mati, potv&rditi; — ung, — etung, 
/. krizmanje> krizma, birma, po- 
trerdjenje. 

Sitmer, m. ledenik, sn^nlk, gora sn^ 
gom i ledom pokrita/ 

9imi^, m» firnis. 

Bfimiffen, ». n. firnlsorati. 

^rfte, f, sl^me, virh. 

%\9tai, m. flskali (in duf.) fiskalni. 



dby Google 



8if* 



^ 366 »- 



Stac^felb 



St(^ m. riba; (in duf.) ribni ; — aar, 
— geicr, ni. orao morski} — oblet, 
koatoader, ^kostoser; — angcC , /. 
ttdica; —Bat, m^. gd< se mole 
lovit rib« ) — ^bein , n. kost ribja; 
— UvttXtä, m. saknja s kosti rib- 
jom ; — b(afe , f. mlhor , betika 
(ribja)} — hvjX, f. ribice. 

Slif^cti , V. a. ribati, loriti» hvatati 
rtba. 

^(^njen, v. «. udarati na ribti, da- 
▼ati po ribl. 

Siftt^r, m. ribar; (in Buf.) ribarski; 
— ei,f. ribari»,ribar8tyo$ — etrcd^, 
«. praTo lovljei^ ribe; -^om, 
. — ne^, «. mrUa, predja (ribarska) ; 
— in, f. ribarica; — fal^n, m. oan, 
ladja, barka (ribarska) ; — ring, m. 
ribarski pursten (a pap«) ; — ^rnt^e, 
f. Pf Qt ilbarski ; — flc(^n, n, igra 
Tibarska. 

9tf(^*fang, m. ribanje, ribnja, ribaria, 
lovijenje, hvatanje ^Ibe; — ftoffc 
/. pero, krilo ribje; — gäbet, f: 
osti, ostve; — grite, f. ®r&tc; — 
Rätter, m. ribnjak} — ^nbct, m. 
tergovina s riboni} — ^AnbUr, m. 
tergovac od rlbc, ribar; — ^aiit, f, 
koia ribja; — !a^n, m. kaca, skrinja 

( 7Jl rlbu; — leffet, m. kotao za ribq; 
— fdber, m. mama« rabllo, jeska; 
— leim, m. f. 4paufenWafe; — ^morlt, 
nt. ribarnica; — mxiii^ , f, mliko 
ribje; — o^r, n. brenak, ikerga; 
— Otter, f. vidra; — ^rei(^, adj, rl- 
ban, pun ribe j — reifer, «. £aplja$ 
-^teilfc, /. Tiria} — -rogen, f. fAs» 
gen; — f(i^u^)i)e, f. ®(i|^u^^e « 
f(|»aii3 , m. rep od ribe ; — tag, 
«». daa sa ribanje ; dan postni; 
— tixii^, — »eil^er, i». ribnjak; — 
t^ran, m. o^e, mast ribja ; — toeib, 
n. ribarica; -^»erf, «. ribe; — 

. S^^ntc, m. desetak, desetina od ribe ; 



— jtttg, n. sprararibarftka; -r-)ttg, 
m. potegnatje (mrtte). 

9i«cit«, m. (<Staat6f4ia4), fiskus, d^. 
iavBO dobro, beglak, blagaJDica; 
(^taatianioatt), dirsaFoi odyetnik, 
odyctnik komore, kröne. 

9^S!^m, f. SItflern. 

giftet, f. fistnla, falset; burcf» bic — 
fingen, falset pivati. 

9tftuüren, e. n. Cslzet piratt., 

%M6^, m. krilo, kreljat. 

$t^e, f. kaneelo, nabor, fraska. 

9i(^, e. a, nabratl, nafraskati, aa- 
oiirskati; zam^rsiti, smesati, xlo 
saiiU. 

gix, ad^. tverd, stanovit^ staian, po- 
stojan, «tavaa« stojan, gotov, spra* 
▼an, pripravan; i^l bin — unb fcr* 
ti^ eto me gotova ; ein fcrct $nnlt, 
piknja stavna; — e 9rtft, neprodaini 
rok; neodgodni rok; — irtn, e. a. 
utverditi, astanorlti; (fef) infl Siige 
f äffen), upret» ukocit oci a koga; 
— ^em, m. zy^sda nepomt^na. 

S(a(|), adj. rayan, plosan, plosaat, 
plitak; bie —t <Öanb, dlao; bet — e 
äJerflonb, slaba, plitka pasiet ; — el 
Sanb, zenilja izvan glavuih grado- 
Tab. 

8(&<^e, f, ra^nina, ravnica, poljana; 
(Dberfl&^^e), skorop, povirUj> po- 
yer^e ; (eine« JDegen«, SincoU), plo- 
•tina, ploita. 

81&(^en , V. a. poramati , sravnati, 
ploskatij — ^tnl^alt, m. prostor; — 
maf , «. mfra kvadrata, na cetr^t 

9ta(^« , m. lan ; — bart , m. mah 
(perva brada); — brec^ f. teilica; 
— barre, f, saailo lana. 

Slftd^fen, adj, od lana, perten. 

Slo^^felb, -(«nb, n. lanUte; — fis!, 
f. <^nfling ; — ^^r, «. — lo^jf, m, 
kosa, Tiasi b^Ii ; ^e(^e(, — ronfe, 
f- greben, gerdaiei — fame, n. 



dby Google 



gfarfcn -^ 287 

•eoe od Una; —fctet , f. vllina 
koM (trara). 

Staifcn, 9. a, cepati, raxbijati. 

Slaiem, v. «. p«r«iti, vUati se. 

flknn, m. pogaca« lepinja. 

$Iagg«e, f. baijak. steg, zastaFa, (t.) 
ploTosteg; — eneffieicr, m. barjak- 
t»r pomorski; -^^f(^i|f, «. brod 
stegooosni} — tnfianqt, f* — enjlod, 
m. kopje od barjaka pomorskoga. 

9(ainif(^e eeinnanb, f. platno fla- 
maasko. 

ilmaft, f. plamen, plam; >— en, e. 
«.plantiti, plamenovati, plasairjati, 
bnktati; — i^^t M/* plamenit. 

9(aitcft, m. 0anela. 

SIan!(, f. bok, strana. 

Wanfircn, ». n. ^etum — , tepsti se, 
■kitati te, klatiti se. 

^f«<K» f- Stäf(^c||en, n. boca, bocica, 
ploska, ploStica, flasa, flasica. 

Ul«|(^»bür|lc, f. cetk»; — futtcr, n. 
—fettet, m. tok od bocah , kana- 
TeU? — ^fürbif, «n. tikvaj — jug, 
n. kloba, vito. 

SUff^inet, n. srirala, sviroka , frula. 

Sflfi^licr, m. klepar. 

imx'tt, — gcifl, m. v^trogonja, ve- 
trenjaki — ffaft, adj. vltren, ne- 
«talan, pirSe^; — Jaftigfeit, f. vi- 
trcBost ; — mint , f. p^rse^i lagum^ 
podkop. 

%UXm% V, n. persitf, lepersati, lepe- 
titi, vijati se; (flatterl^aft fein), ne- 
italan biti. 

9(ail, ac{/. alab« oslabljen, iztrosen. 

Kaun, m. — feb^, f. mah, pavu- 
yica. 

Sionff^, m. pram, prameo« pabalj. 

9u4t«e, f. (^aarflei^te) , pieteniea, 
kosa; (au0 2Rn%n), pleter, iesa; 
(tmf ber-öont) , \i*a^\ — en, r. a, 
plesti; einen huf« 9iab ^, metn«ti. 



8^ 8(«f^ 

ver^i, udaritl na kolov — »etbe, f, 
iukva; — tatxt, ». pleter. 

91e(f, m. komad, dio-, ()um $li(fen), 
kerpa, sakerpa} (^tette), m^sto ; 
ein Matte« t-, modrica; (von ^ie« 
ren |iun @ffen) pikat; er fle^t nt^t 
vom — , i nemice se; er ^at bai 
^tx\ auf bem rechten — , dobra je 
sercai ben reti^ten — treffen, sgo- 
diti^ pogoditi. 

Sieden, t». Tarotica, meslance. 

^Udvx, m. (@c^mHt^), merlja, kerpa^ 
(ein ongeborner — ) , madez , zna- 
menka; (auf SiigemK.) piga^pikoja; 
bie — , bie S^afem, ospice*, o^ne 
— , neoskvernjen. 

8fU(ten, V. a. omerljati, operljati, oma- 
zati -y kerpiti, zak^rpiti } — , v. n. 
perljati se>'merliati se } napredovati. 

81e(f»fie6cr, n. groznica petiöava; — 
ig, adj. kerpast, p^gav, omerljan,^ 
operijan, oniazari} — tüc^tt, f. lop- 
tica od sapuna (za yadit merlje) ( 
— fleber, m. pikatar. 

$tet>er'mau^, f. Ijiljak, ^lepj miS, me- 
dopir, pirac} — »ifc^, «*. peruaka, 

$(ege(, m. mlat, cep ; grober — , gm- 
bian ; — ti, f. grubianstvo ; — ^aft, 
ad/', grilbian, griibianski. 

Briefen, v. n. moliti , prositi ; — , «. 
molba, prosnja; — t(i(^, adj. sni- 
ien, smeran. 

tJtcifc^), n. meso, put; »Übe« — , (in 
ben SBunben), divje meso (u rani); 
(in 3uf.) «to se tice mesa, mesni; 
— banf, f. mesnica, mesarnica, ka- 
sapnica} — bettrag, m. dodatak na 
meso; r— bef^au, f. razgled nesaj 
-^brtti^e, f. jnha, corba mesna; — 
er, m. mesar» kasapln ;, —tt^tto\äft, 
n. mfca mesarska; — er^unb, m. 
samosov, pas mesaraki; — fne(^t, 
tn. sluga mesaraki; — n, adj. pu- 
tea. 



dby Google 



■ Stcifc^c«(ujl -^ 268 g>- 

?fUif(^e6tufl, f. putenost. 
Steifc^'farbe , f. boja, farba t^lesna; 

— farBen, adj. bo(c, färbe telesne; 

— frejfig, — fteffenb, adj, mesojed; 

— gemAc^S, n. sarkoma, kverga 

mesnata ; — ga6et, f. vilice> viljaska ; 

— ^adtXt m. mesar« kasaptn -, — ig, 

adj. mesnat; — !ommcr, /*. mesnica; 

— iibi6)tn, n. valjosak od mesa? 

— li^, adj, paten; — ^marft, m. 

terg od mesa, mesot^rzWite ; — 

f^jelfe. f. jelo mersno; — jlcuer , f, 

danak od mesa, mesarina; — fu^^e, 

f. gUifc^brü^e; — tog, m. dan mereni; 

— taic, f. mesarina^ — to5pf, t». 

lonac« gernac za meso*, — >lvage, /. 

mera mesarska; — tvunbe, f. rana 

u mesu-, — xovn^, f, kohasica. 
8fteit» in. marljiyost, pomnja, pomnji- 

vo8t, nastojanje; mit — , hotice; 

hotoma, naylas, uz p^rkos; ^g, 

adj. ma^Ijiv, poman, pomnjiv. 
5|etfc^en, u. n, bie 3i^tte — , retati, 

kesttf se; (jammern), tanjiti, raz- 

tanjiti, potanjiti. 
%i\d'V\, V. a. kerpiti, pokerpitl, za- 

kefpiti, okerpiti; — , m. k^rpa, za- 

k^rpa; —et, m. k^rpac, k^rpa5, 

kerpilac; — in, f. kerpilica; — crei, 

f. Jierparia, k^rpei; — crlo^n, m. 

kerparina / kerpljenjo ; — WCtf, n. 

kerparia, kerpez. 
Riebet, f. zova, baza, bazag ; — nnif, 

n. sok od zove. 
$(iege, f. tnuha ; fpanifc^e -^ , babak» 

popid. 
Stiegen, v. n. letlti ; (al^ eine Saline), 

vijati se. 
SCiegen^garn, — ne^, n. mreza (snprot 
, muham); (-^ um« 39ette), komar- 

nik ; — gift, — ^ulvei;) n. otrov za 
. muhe,- — U<Ußpt, -^Matft^e, f, mu- 

harnik; — f(^n&V<Jer, m. moholoyac 

(ptica); ^—f^tanf, m..mttharnica; 



%ü\pttn 

~f(^toamm, m. muhomor (peiurka); 
— i^ttjarm, m. yoj muhah; — ^cin, 
m. muhomor; — Webel, m. branio' 
nica. 

Stielten, o. n. b^zati> b^gati , pobeg« 
nuti, pob^ci, uteci; §u einem — , 
utedl se k komu ; ba'^itt — , prola- 
ziti, prohoditi, let^tl, proticati ; — 
V. a. bISati, uklanjati se pred kirn. 

gtiefe, /•. ploöa. ploka, plojka. 

9(ie^, n. runo} bet Orben bei- gct^ 
benen %[\t^ti, ted zlatnoga runa. 

9(ief«en, v. n. te6i, proticati ; (f^meT« 
^en), topiti se, taliti se; raztopiti 
se, otopiti se, raztaliti se; (ba^* 
ftiefen, bal^er!ümmen), dolaziti, sK- 
diti, proizhoditi, izrirati; (jxU 
^a^ier) , probijati , taliti ; bicfe 
iJerjen — , ore svece eure, tale 
se; ber @(^n)ei^ |(o^ i^m »on bec 
@ttrn ^erab, cldio mu se je, eurio 
mu je znqj niz obraz ; — enb, a4/. 
tekuc; zitak; — cnbegSBaffer, teku- 
eica (voda), voda teku^a; — enbe9 
@o(b, zlato raztopljeno; (t>on ^er« 
fen, (Sc^reiBc^Tt), tekuö, lak, mek^ 
skladan; — w«« » f 86f(^pai)ier; 
— »afler, n. tekuc ica (roda). 

Slicte, f, backavica (za vädit kirr 
konjem). 

{flimmern, v, n. caktiti s^ , staklitl 
se, svetiti se, sretliti se» sevati. 

%lmf, adj, lak, lagan> jatoran, bert, 
hitar, okretan. 

Stinte, f. puska, 

SUntenier, Süntetifc^ü^e, m, muSketir* 

SUnten»fotBe, f: kundak; -r- fuget, f. 
purak> zern<) (od puSke); ^(auf, 
m. clv (od pntke); — i^in^, *- 
oganj (od pulke); — f(^ul^, tn, tot 
(od puske); - — f(^|Uf, m.- hitac; — 
^ein, m. kremen. 

Stifpecn, Stiftern, v. a. A n. Saptati, 
priSaptati« 



dby Google 



giitter -^ ^ 

Filter, «•.&/'. %t\tHxditn, n, titreik«, 

iljt^j — go|b, «. varakj — f)caibt, 
. f, kapa s titreikami; — htm, m. 

— ^»«rf, ». titreike. 
ißttcnt, V. n. trepteti, trepetati. 
fUttet'fonb« m. pesak ajajni» — fiaai, 

m. ures lau vi ; —too^tn, pl, me- 

dene nedelje *, p^rvo vreme iz4 

i^nitbe. 
Slt^'bogen, m. luk; — :))f(U, m. »tril, 

strila. 
8Ti>(fe , f' %loätxi , m. %ibd6)tn, n. 
, pram, pramen, pahalj. 
ilidm» f« o. obratit u pahlje j — 
, V. n. padat oa pahlje, mesti (od 

Mega). 
fUnft^^t, adj. kao pahalj. 
%U>diq, adj, praman, pramenit. 
itocffeibc, f. f. Siotetfeilbc. 
j^^, m. buba. 
Wlfym, V. a. iskati buhe. 
Sld^fraut, ». buhaca, buäina« batinac 

Ctrava). 
glo^ic^, m. oj^4, ugriz pd bnhe, ba* 

hojedina. 
5lor, CT. («lüt^e), cyet;(g3rüt^cnaeit), 
. cyatnja; (btü^enber 3u^anb), cvet, 
. dobro, cyatoöe stanje. 
5tor, w. voo> — binbe, f. posa, veo. 
^^toten, m. forinta, fiorio. 
SCorct «. Tapir; fioret; — banb, n. 

▼erpca od fioreta; — feibe, f, ken- 

tenar, flaret (verata od svtile). 
flonrcQ, o. n. cyastt« cy^tatt« eav- 

SlonoeBcr, m, velar. 
9lof, «. $(5f(, f. plaT> splav, plutvaj 
. fplato. 

9(dicn, r. d. «^oli — , plaviti derva. 

i$lofrfeb<r, /. pero, krilo od rib«; 

— 9«Wi^r, /. plavniBa.} •— ^graben, 

• M. konao m play^enj« (denrah); 

. »— ^plj, II. denra aplavljeoa; — 

m^ifler, m. nastojnik od spUTib, od 



» 8- grfcd^ten 

splatah; — )jta|>, m. mfsto za d^rra 
splavIjenÄ} — ((Reibet, m. pisar 
od playljenja. 

gtdpung, Z'. plavijenje (dervah). 

^ibit, f, flautaj srirka, svirala, svi« 
Toka. 

Steten, V. «. igrati, svirat u flauta; 
— ge^en, uteöl, pob^gnuti, uzet 
utrenlk, etic izpod zita; propasti. 

${5ten«futter, n, tok od flaute ^ — 
fpUlet, 1», flautista; sv-irac» — 
totxl, n. — jug, m. igra od flautah 
(u orguljah). 

Brlott, adj. — fein, plivati, ploviti, 
plitl, piutati; — »erben, uzpliti, 
uzplirati, uzplutati; — machen, 
krenuti, maknuti s prudaj — U* 
ben, ziveti veselo, razkotno. 

Stotte, f, flota; Meine — , flotica. 

Stc^, m. (im fflergwerle), versta j (g(ur 
im «Öaufe) , dvor , pridvorje ^ veSa ; 
— er§, n. rudo u yerstah poya^e- 
nih } — gebirge, n. gora , pIanio4 
na yerste} — »eife, adv. verat po 
verst. 

%iudi, m, kletva, prokleatvo, prokle^ 
tioja; — en, r. n. kleti, prokleti» 
proklinjati, psovati ; — er, wi, pso- 
vac} psovalac. 

%X}x6)t, f. beg; bie — nehmen, er*i 
greifen, pobignuti, b^gati, b{£ati f 
in bie — f^jtagen, proterati> raz- 
tirati} ((5ire, (»eft^>tt)inbigfeit), hitnja, 
b^rzosti (^^ielraum), prostor. 

^iVk^X'VXt V, a, spasiti, osloboditl, 
Izbaviti» fl(^ — , uteöi sej — ig, 
adj^ bega«; (((^ned verge^enb>, hi^ 
gu^,miiia<,nesUlaQ; {Ui^t, fc^neU), 
h^n, hitar, lak, lagan; (in ber 
(S^emie), leajiv^ letaö; (teid^tfin« 
nig), Vetren» nepostojan; — koer« 
ben, pob^gnnti, ute^i; — mdv. mi- 
mogred, mimogrede, bibrzo, hitro, 
«zgced; — igleit, f. hitrost, hitro^a. 



dby Google 



md 



-« 27« ^ 



Solgen 



b^rsina, b^rxost^ nestalnost, \i- 
treirost} letljivost; — ting, m. be- 
gunac , uskok } vetrenjak , vetro- 
gonja. 

%iM, gtügge, adj. poleUn-, ein — er 
Sßo%ti, poletar, poletarac. 

%lu'btx, m. skok- (a TOdanici). 

ftug, m. let, polet; letjenje, letonje, 

poletanje; ein — 93öge(, jato; im 

— c («Riefen, ublt na leted; ei» 

-^ 39ientn, roj p^elah; — hXdtt, «. 

' letilist. 

glüget, m. kr:io, kreljut; (einer S:^itr), 
Tratoica; (ein muflfatifc^e0 3nfhru* 
ment), klarir., pianoforte} bie — 
Illingen ioffen, tugovati , saloStan, 
tttian biti ; fi^ bie — verbrennen, 
opeci se, opariti se; — abjutant, 
m. pomocnik taborski ; — bede, f. 
nadkrir)«; — ^mann, m. vörsti glaTa; 
. — ^>ferb, n. konj krilati; — »erf, 
n. Utü6e, pilad, 2iyad. 

gti;g4o(J , «. leto (na kosnici); — 
, mt% n. paspalj. 

9(uge» adv. odmah}, takl, s m^sta; 

Slug'fanb, m. me\, p&ak letu^i» pir- 
zina; — fc^ift» /• pismo, pisatnce 
minaee, (t.) letipis, broiura. 

Sl&nber, m. r^rsta od tvoljah. 

Siur, f. rudlna;, poljana, ravnlna, 
raran j polje, njiya ; pot^s, kotar, 
baUn j>redTorje; (in BufOpoUsW» 
— bttC^, II. popis njiTab; — lauter, 
m. poljar« poijski straSac -, — 
f^^, m. poljar, straiao od njivah ; 
— ^^etn, m. medjai, nenjik. 

9l\4, m. (ba6 ^liefen), t«rk, teoen}e; 
(ein @tfom), potok, rvka; (Aranf« 
Vit>, naseba, nalUadä, nafttida; 
(ba« ^äl^mtlim) , rattapanje, top- 

• Ücnj«; be« — ^inabfal^en, voiiti 
•e nis Toda; — bett, «. stmga, 

. log, korito (u vod«); — fleber, n. 

. grosnjc» na^bnaj -rf(f<^f m. riba 



. poto^na, vodena j — gotb, - ik; p^sak 
zlatnf ; — gctt, m. bog od rekaii j 
-^forjjfcn, »n. »aran, krap poto^ni; 
^— freb6, m. poto^ar (rak). 

Stäffig, adj. Sitak; raztopljen, rast»- 
Ijen; üazebi, nahladi podv^rfen; 
—feit, f. iitkost, iit2iiia> Si. 
dina. 

»ruf^ferb, n, f. SRilpferbj — f«|iff, «. 
tambas, ladja> brod potoeni; — « 
fpat^, m. spat taljiTl ; — »affrr, N. 
teküdica (voda). 

Bftut^, f. {naä^ ber ^be), pHnu; 
(SSkfffrflut^), potop, poplava» p«- 
plaTica ; ({iarfer ^trom) , nagao 
t*rk od r5ke; in ber — »Ott (^* 
fc^äften, u velikoj navali od poal« ; 
bie^tnt^en, pl. vaIoyi,tala«i?--Bett, 
f. ^tufbettj — jeit, f. pHma. 

gorf»e, — feget, i». trinket ; — mafi, m, 
p^ryi jarbao. 

So^en, f. ?Nitten. 

§o^ieh, r. a. o£drebiti se. 

Solare, gfß^rf, f. bor. 

goirc, Z'. f. Sforette. 

Solge, f, red; sl^dovanje; dediea, 
posledica, jM)s]£dak; naslfdoyanje ; 
posluh; in — , usl^> sa, s, po; 
in — ber ©eri^^tdorbnmig, po so- 
dovnlka; in — ber 3eit, 8 Trfne- 
nom; in ber — ,'u naprMak, od- 
sada; — (eiflen, posloiati, posla- 
•an biti, siutati ; in einer — , osa- 
stopee, jedan za dragtm, redoMf 
ju — be«, ber... u slM toga; 
eine — au6 ettt>ad jie^, radit iS 
Ä?ga j' (gortfet^un^), ptodolenje. 

9olg-en, r. a, (l^ervorgel^en) , slKiti, 
siedovatf ia teg« j {nac^Algen), ale- 
diti z« kirn ; (gt^ord^cn) > slnlati, 
posliiiati ) ber Bntooc^ folgt ^n 
^ou^tfacf^ , stvar dodana rlad« te 
l>olag glaytte ttvarl} — enb, adj, 
aUde<; — «iM, adv. (flacher), m 



dbyGoOgk 



9olQßttt^t -« 271 

Hm, po tom, iza toga; (folfilif^), 

daU«, dake, indi. 
^Digerec^t, a<0'. dwlMaii; — igjftxt, 

f. dosirdnost. 
%iÄ^tfn, V. a, vaditi, izvoditi, sa- 

diti; — ^ung, f, izvod, izvodjanje. 
Solgcfa^, m. izTodak. 
Solgcnörig, a4j. nedosledaa. 
Solgcsett, f. naprMak« Tr^me budo^e» 

doiastnoat. 
§0(g(k^, acfp. sUdovno, dakle, dake, 

imU. 
tstgfdm , «<(/• poslaSan«. pokoran; 

— fett, f, posiah, posluSnott, po- 

komost. 
Foliant, m. foliant; knjitina, knji- 

ietina, knjiSarina. 
goGc f, list. 
So(to, k SoCtf^ aifo. in folio, na lista ; 

dB 02arr in ~, velika budala. 
%olUx, f, moka, mü^enje^ attf bic,-^ 

fi^amun, bringen, adariti, staviti na 

mvka; — hont, f. razte«alo, otle- 

dje, konjic; — (t, m. mviltelj, 

BHtIlac, mü^onik; — Camnict, f^ 

■iv^ionica; — n, v. a. fkiüAti, ki- 

niti ; — feil , «. konop, uvit (m 

■oeitl). 
fonb, m. zaklada, fond; — (tn Bnf) 

zakladni, fondoyni ; — gut, n. sa- 

kladbina, fondoyno dobro; — 0((i* 

golion, f. sakladna sadninlca. 
Sont&ne, f. f. ^I^ringbtmiicti. 
Sfirtalica, «. ftuitaiiela, Tifak; — 

fe^ (ciMiii $fctbe>, satraTltl. 
%Vvpvci, «• «. ialiti M, porngimtU 

•e » kiai, draliti kogft. 
Stifecni, V. o. iftkati, traliti, pitati, 

uhtrrati; frlbati; potrlbarati; 

einen vor (^cvi^t— , m tod, pred 

snd posrati kog«. -' 
Bftrbee^, v. «. drsc jv Soge — / ko* 

pati, vadlti rade^ (bcfj^evnigai), 

•tkoriti; (iegitnfHgcn) , poa*gati> 



8forf(^ ^gier 

podponugati, disati ob^ dobro, 
l»odaplrati , korUtIti { 0»or»&vtS, 
»citet Hingen), poslati, odpravUii 
f6rbert en^, inriti m) — famfl, 
adv. ito birie. 

Sorbetung, f. iskaig«, trai«nje> pi- 
tanje« potribovanj« , lahtlvai^ei 
(S^ttlb;, dag; posov, potira^jes 
(9te^), prayo na fito. 

^drbemng, f. pomaganj«, podpoma- 
ganje, pad«pirai\je } kopanje, ▼•• 
djeq)e (nidah). 

Sctcae, f, pastörva (riba). 

9orm; f. forma ^ (Srt), naAn; (^e* 
ftolt), slika, priHka; (STbbeU), tro. 
rilo, kalnp^ (Uimnf), obris} (SM<i 
fanunenfe^ung) , saataTak; — aüen, 
!>/. — olitH /. obi<^. 

Sormat, «. fermat, TalUina (od knjig«). 

Sonnet, f, formala, isiaaka. 

Sptmen, v. o. dflatl, napfarljatl, £i- 
niti} slikovafi, atn>rfti, prltiko- 
vatI, nprilUiti} ^((^neibev, m. 
kalupar. 

9inmigebre(^ n. pogrISka n naano« 
ncpravilni aattayak. 

9ormtrcBr v. «. slikovati, atvoftti, 
prilikoratl; i\xA\X, napnTljati, 4^ 
lati; bie eoCbaten -- fi<^, vintaja 
m Tojnlcl, stapljnjo n red, o Tertta. 

9&min(|, m^'. formalan, pravilan» 
«redan, obllan { tro^an; prisUoi 
— ad», a redo-, — Wt, f. formal«; 
Bost, nrednost, praTilnost, obi^ 
Bost} trdanost, tIaTnost) prista- 
. loat. 

Sormfleg , m. (bei ben ^(^bnidem), 
okrajak. 

Sotmulo«, «. formolar, pregUdaliea. 

9otf(|r-begier, — begierbe , /. poiuda, 
y»lja sa ütraÜFat} — cn, «. a; 
pitati, razitkivati, iztraiivati, is- 
piMUvati, podpitiratl, podkaSati, 
Iskuaiti , razTidIti > promotrltl % 



dby Google 



gorft ^ 272 ^ 

• — «n, fi.f.9i)Tf^itng; -^-tt, m. raz- 
' iskivalac > iztraiivalac , promatra- 
. lac ; — ung, f. i^iskiranje, rasiski- 
, vanje, istrasiiranje , tiazenje , pro- 

matranje. 
ilorft, m, «crfle, f. f. «irfle. 
$or^, m. suma » gora , dvbrava , lug 
. (in duf.) laiki, »umski-, — amt, n. 

lazki ured, iumarstvo , lugarstvo; 

^amtölocaU, n. (t.) luganiica, *u- 

tnarnica ; -^beamtet, — bebiertter, t». 

sluzbenik kod lugarstva; — littdth, 

m. lügarenje, upravijanje sumom; 

— cultur^ f. (t.) lugodelstro. 
gßrjicr , m. lugar , aamar ; —et , f. 

• lugaria, sumaria; ($au6 beS 95r' 
, fla;0), kuca iamarofra. 
Sfcvfl'Sefet}, »• zakon o somaina; — (t^cn, 
. n. »amä data u feud ; — ix^i), — eU 
' Xt(^ / adj*. »umarskl , lugarski} — • 

mann, m. lugar, iumar; —meidet, 
«1. meltar od iumah, dubravah> lu- 

. gar, snmar; — orbnung, f. (t.) !u- 
gOFnik > sumovnik , luzki , sumski 
Ted \ — (atl^ , m. vecnik , sav^tnik 
lugarstira ; — re^t , n. pravo lu- 
garako, »ttinarsko ; — revier, n. lU' 
garia> sumaria; — [(^rei^er, m. pi- 
«ar kod lugarsira ; — f(^ute, f. skola 
lagarska; »tvcfen, n. lugarstvo, 
Samar^tTQ; <— »iffenfd^aft , f, naak 

, iomaTski, »umoslorje. . 

gort, adv, ^a, pro5, dalje } et ifl ^, 

• otis6 je; (immerfort), neprestano, 
jednako, bez preatanka^ toenn e8 fo 
— gf'^ct, ako tako uzbude; -r— iwb 

, <— , jednako, bez prestankaj Uttb fo 

— , i tako dalje } — , L hajdel — 
. — ! berie b^rie« bajde iiajde> dalje« 

na stran ! 
Sortan, ado. odsada« a napr^dak> a 

bodufie. 
SovtatBeitnt, v. a. d«lat i.u naprldak> 

dflat daye., 



,9prtfpnnen 

SortBting'en, v. a. odo£ti, ponlti^ no- 

siti; fic^> — i'. r. zirariti, protuci 

se, prehranili ee ; — :Ung, /". preiios> 

Toznja, hrana. 
Sortbauer, f. trajanje, duranje; — n, 

V. lt. trajati» duratt, poderiati; — 

nb, adj. trajad, neprestajan. 
SortetUn, o. n. zur^ti se , pozuriti se, 
^FOrtfal^rcn, r. n. odvezti se ; mit einer 

Slr^eit — , cinitt, pösloFati, d^lati 

dalje, nastavljati, jterati napred v — 
. im ®^)re(^en, govoriti dalje. napre- 

dorati *, toenn @ie fo — , ako takor 

budete i u naprMak , ako tako n^- 

prldovali budete ; — v. a; odrezti, 

povezti. 
Sortjliegen, v. n. odleteti. 
?fortfü^ren, t>. a. odresti; ein ®ef(^&ft 

— -, nastojatl posaö kakor i dalje, 

i u napr^dak. 
Sortgang, m. polarak, otiiastje ; (einer 

SSerl^anbXung) hod, tecaj razprare; 

T-^jeugnifi , n. svldocanstvo o na- 

piedku. 
Sortge^en, v. n. otiöl; fig. i6i, na- 

pridovati. 
Sort^elfen, v. a. pomodi, podpono^i; 

fid^ — , protorati se, prötaci se u 

SFetu. 

Sort^in, f. Äünfiig. 

Sortlagen , v. «. odt£rati , izterati» 

protlrati; — r. n. odjabati, lofiti 

bez prestanka. 
Sortlommen, r, n. osloboditi se, spa« 

siti se, izbavlti se; (toeiterfomnien), 
. tet napred, napr^doviiti ; (ooti $f{an« 

gen), primitise, ulovitis«, rastt; 
. (feinen Unterl^att finben), protorati 
. fi^« proFert^ti se, hranitise; — , 

n. napr^ak« napredoyanje ; ^effic 

,re9 — , bolja boduinost, 
9ort!5nnen, v. n, moo otip, mo^ oa- 

pr^orati ; ni(i^t — , nemo4 f e makn«t 

s mista. , 



dby Google 



9otittit<lfytn, V. n. odpasiti« odplaziti, 

odiBileti. 
%otÜa.f^tn, V. a. pustiti« odpasilti> od- 

praWti. 
icirdoufen, v. n. odter£ati, ute6i, po- 

begnati; te6i> ici redom, neprestano ; 

tercati, te^i bez prestanka; — H 

Balten, teka6i brojevi. 
9oct(cben, v. n. iivSti jednako, iWH 

bes prestanka, Uvit u vlke. 
9ort(efen, v. a. citati dalje. 
Sortma^en, v. a. raditi, d«Iati> £init 

dalje; fic^ — v. r. otiöi, odtör5ati. 
%iftfyadtn, ^(^, V. T. tonijati se, od* 

neti se. 
9oit))f(anj'en, v. a. presaditi, razplo- 

diti, amnoSiti, razrodlti} auf 3e« 

mannen ettoaS — , pren^ti ifo na 

koga; — ung, f, razplod, presad> 

razplodjenje , presadjenje , umno- 

ienje. 
8ottteben, v. a. govoriti» sboriti« be- 

sediti dalje. 
Sortreife, f. odlazak> polazak; — n, 

o. n. atXhi, po6i, putovati. 
Sottmfot, V. a. poru^i, vadi, nositi ; 

^ Inväf bie aScgierbcn — tojfcn, 

bit zaneien od pozadah. 
Sortreiten, v. n. odjabati, jahati. 
SortroQen , v. a. valjati; — v. n. 

▼aljati, — ftdji, V. r. valjati se. 
fortrüden, o. a. odmaknuti, pomak- 

naii, ukloniti; — v. n. napredo- 

Tati. 
9orinitem, v. n. odvezti se (navesla). 
tortfd^aff^en , v. a. odneti , odnesti, 

odmaknati ; maknijiti, krenuti , od- 

postiti, odpraviti, ukloniti-, — ung, 

f. prenos, voSnja, odpost, odprav 

Ijenje. 
Sortfi^ufen. v. a. odpraviti» odpustiti, 

poslati. 
9oTtf(^ieBen, v. a. odmaknuti, pomak- 

nuti, odtorati. 



273 &- ffortjie^en 

9ortf(i)Ui(^en, fic^, v. r. kradom otici, 
ukrasti se, otiöi izpod Sita. 

9ortf(^(afen , v. n. spavati, neproba- 
diti se. 

9ortf(^(e))^en, o. a. odsmucati, odmöi'} 
fic^ — , sirariti, prehraniti se, 

?fortf(^r<iben, t>. a. pisati dalje. 

9ortf(^reit-en , v. n. napr^dovati , ho- 
diti, Ui dalje ; — ung, f. napi^dak, 
naprldovanje. 

Sottfc^ritt, m. napr^dak, napr^dovanje ; 
— e macf^en, napredovati. 

Sortfc^wimmen , v. n. odpUvati , pli- 
vati. 

9ortfege(n, r. «. jidriti, odjSdriti. 

gfortfcnben, f. %üxt\6)\ätn. 

Bfortfe^'en, v. a. produziti, nastaviti; 
— ung, f. prodolenje, nastarljenje. 

^ortfpteten, v. n. igrati dalje, bez pre- 
stanka. 

Sortflo^en, v. a. odtisnuti, odturiti. 

Bfotttragen, v. a. odniti, poniti, nositi 
bez prestanka. 

$ortttet6en , v. a. odagnati , odterati, 
proterati, iztlrati } ein ®ef(^&ft — , 
nastojati posao kakov i dalje, i u 
napr^dak. 

Sorttvac^fen, v. a. rasti. 

^fortroä^r-en, v. n. trajati, duratt, po- 
terpeti, pod^riati } — enb, adj. ne- 
prestajan j -r- enb, adv. jednako, ne- 
prestano, bez prestanka. 

Sortwätjen, v. a. odvaljati, valjati. 

Sfortwanbern, v. n. otidi, U\, putovati. 

Sorttocifcn, r. a. odteratl, odpraviti. 

gortwoffen, v. n. hot*t otici; e« tt>itt 
mit il^m nic^t fort, nemoie s mesta, 
nemoze da se pomogne. 

Bfortwurjeln, v. n. ukorSnjivati se, u- 
koreniti se. 

8fort jte|en, t>. a. odvuöi, potegnuti dalje, 
vuöi , potezatl ; — v. n. odseltti, 
preselitl se, otiöi, i^i dalje, napr^- 
dovati. 

IS 



Digitized 



by Google 



gortjug -S 274 

9crt}ug« m. odlazak» polazak, seob«> 
seljenje« odseljenjc. 

8offi(, n. kopatno. 

$ourag'e, ^. kerma, hrana (za konje) \ 
— iren , ». a. nabavijati kerinu> 
hranu. 

Bfrac^t, f. teret, tovar, voz; (berßofjn), 
kiria, voinja> brodarina, brodidba ; 
(in 3uf.) voznl ; — anftatt , f. voz- 
nica , razasiljaonica •, — bat , adj. 
povezijiv ; — biicf, m. list od kirie, 

vozni list; m, v. a. najmiti, po- 

slati, odpraviti (na koIih> po brodu) ; 
— fairer , m. Sräcf)ter, vozar ; — 
gcib >, n. kiria 4 voznja , brodidba, 
brodarina; — gut, n. tovar, teret, 
vozbiiia -, — lü^n, m. vozarina ^ -^ 
mafUr , m. vozni odpravljac; — 
fc^iff, n. brod tergovacki ; -^toagcn,, 
m. tarnice. 

Bfrarf, m. frak. 

8ttaction, f. odlomak. 

Sractur , — ;f(^rift , f. pismo goticko, 
debelo^ pismo rimsko. 

Srag<e , f. pitanje , sto se 6eR& t'ice, 
upitak ; — cn , V. a. pititi ; if^ 
frage nichts barnac^ , neniarim , ne- 
hajem za to; einen um JHat^ — , 
svetovati se s kirn ; nac^ n}cm fra» 
gcu @ie ? koga trafite, koga i»tete ? 
c« fragt fic^ üb . . . pita se, pitanje 
je, hoce li; er fragt nad) 5)]icman» 
bcn , nemari za nikoga ; xoai frage 
ic^ barna(^y «to mi je do toga? 
— CljJUnf t , m. — ejKlcf, n. pitanje-, 
— er, m. pitac , pitalac; — eftücf, 
n. upitak, pitanje ; — enjetfe , adv. 
pitajuci , s pitanjem i odgovorom ; 
— ejeid^en , n. znak , znamenje od 
pitanja. 

Fragment, (^ruc^j^&cf), n. odlomak, ulo- 
mak, u«t^rbina> komad. 

Srait'CO , adv. prosto , platjeno , (t.) 
razpoitan ; — (iren, v. a. frankirati. 



Bftec^ 

platiti (list na posti) , (t.) razpo- 
«tati pismo. 

Sfranfc, f. rojta, resa. 

Sranj'banb, m. vez francezki ; — bäum, 
f. Broergbaum ; — branntiötiti , m. 
rakia francezk«; — brot , n. kräh 
francezki. 

^ranji^caner, m. franciskan, malobra- 
canin (kaludjer); — nonne, f. fran- 
ciskanka. 

Sranjofen-freunfc, wi. priatelj francezki, 
priatelj francezom ; — ^otj, n. gv*- 
jak, dervo sveto. 

Sran^ivein, m. vino francezko. 

§ra§ , m. (in itncc^en) , cervotoc (a 
kosti) ; (Sutter), kerma, hrana. 

gra^, m. deriste, kopile. 

9ra(«e, f. ludoria , budalastina ; — n 
mad)en, Indovatl, badaliti ; — n er» 
jäb^en, sbijati iale, prieati; — en* 
gefielt, n. rugoba, gerdoba od lica, 
lice gerdo} — en^aft, adJ. sraesap, 
neskladan. 

%xaü, f. (@^efran) , zena , zaracntca, 
supruga ; (StauenSperfcn) , iena, 
ienskio , zenska glava ; ($rau »om 
<&aufe) , gospodarica , gazdarica -, 
(ali %iUl), gospoja, gospa. 

grauen-bruber , «i. surjak, »oro ; — 
!(eib , n. suknja xenska; —Kofier, 
f. Si^onnenfi öfter; — fc^neiber , m. 
krojac zenski; — fc^u^, wi. cipela, 
crevlja zenska , postol zenski j — 
fc^uftct, m. postolar. cipelar zenski; 
— fc^wefler , f. svast, svastika ; — 
iUütt, pl. zenn, zenske glave ; — I« 
^jerfon, f. zenska glava; — tag, m. 
gospojina; — jimmer, n. — 9)>eTfon, 
f. zena, zeosko, ienska glava, go 
spoja. 

9t&utein, n. gospodi^na, gospojka» 
sidlljka; — fiift, n. hranilUte, go- 
jiliSte iensko. 

grecf), adj, bezobrazan, besocao, d^r- 



dby Google 



Sftegotte -^ 

*ovit, bezsTaman; —f}tit, f. bcao- 
braioost, derzovitpst, beisramnost, 
bezoeoost. 
I^egatte, f. frigada, brod vojeni. 
ötei adj, Slobodan, prost, oslobodjen, 
•zbavJjcn; (fü^n), razuzdan, smlon; 
(offenherzig), otvoren, odpert, iskren, 
istinit; »on —en ©tftrfen, sam od 
»ebe; dobre volje; ein —er ^ta^, 
m-^sto otvoreno; — e «uft, zrak 
otvoren, odpert j — ado. slobodno, 
presto , qezavisno , polag volje? 
—bataiKon, n. bataliun dobroroljski. 
«wj-brief, m. list od slobostioe, po- 
vlastica, privllegij; — bürger , m. 
gradjaDin grada slobodnoga. . 
wibenfer, m. slofeodnik ; —ei, f. 
»loboitina; — ifc^, flrf;'. Slobodan; 
slobodnicki. 
tegen, adJ. svoj, Slobodan. 
vtti'tn, V. n. (um eiitSWab^en), pro- 
rftl d^vojku } (^eirat^en) , uzet! 5 
% um ettpa« — , iöi za dim, tra- 
«iti itogod} — er, m. prosilac, pro- 
"cj — erei, f, prosidba. 
Wra«, grei^errin, f. baronica, ba- 

ronka. 
^«ieebig, adJ. podatan, dareSljiv, 
Wagodaran: — !ett, /. podatnost, 
^«wtljivost , blagodamost. 
8tei.gct^, m — geiflcrei, f. f. gfreibenf er 5 
— flclaffcn, adJ. odreten, oslobo- 
^jeo, odpasten, izbavijen; — gelb, 
"• mirtvarina; — gut, n. dobro 
Privileglrano ; imanje slobodoo , 
vlasteosko; — Isafen, m. hika slo- 
Ixxli», porat slobodnf j —Ratten, 
•• «. troiiti, platfftti za fcoga ; — 
^««, n. ku^a slobodna. 
^^^f^, f. sloboda; dopustenj«; ne- 
MTlsnost} sloboltina ; (gretfl&tte), 
ntotllte; (©rciftigfeif), sraionost, 
wlonstToj fl<^ bir — nehmen, u- 
»^W 86, nsleboditi se. 



275 e- »reinaat 

%ttif^titi'Hnm, m. d*rvo slobode • —. 

brief, f. gfrdbrief; — mörber,' m. 

ubojica slobode; — ftrafe, f. lt.) 

kazan slobode. 

grei^erau«, adv. odito, slobodno, bez 

uztezanja. 
^rei^err, m. baron; — ttd^, adj. hw 

ronski; — fc^aft, f. baronla. 
greitaff.en, t». a. odpustiti, odr^Sitf, 
osloboditi, darovatl, dati sloboda; 
dati, pustitl na volju; — uitg, f. 
oslobodjenje, odpustenje, odr«e- 
nje, izbavljenjej sloboda, dopuj- 
tenje. 
8freUt4 adv. U da, da kako, to se 
zna, to se razumie} istlna, isti- 
na je. 
8frcimoc|)*en, v. a. osloboditi, Izba- 
vitl, spasiti, odr^lti ; — ung, /"; 
oslobodjenje, izbavljenje, odr^se- 
nje. 
?freimaurer, m. zidar slobodni; —ei, 
f. zidarstvo slobodno, slobodna zi- 
daria. 
gfreimfit^ig , adj, Slobodan, Istinit, 

otroren, iskren, odpert; feit, f. 

sloboda, slobodnost, istinitost, Is- 
krenost, otvorenost, odpertost 
«ref.^jartei, f. — ccr^«, n. dobrovoljcl; 
samovoljci; — faf, m. slöbodnjak; 
— frfjtitc, f. Ikola slobodna, bez- 
platna ; — f(^ü^e, m. strllac slo- 
bodni ; dobar lovac (koj nikad ne- 
promasl); — flnn, m. slobodoumje; 
slobodoumnost. 
8rreif|)rec^-en, v. a. osloboditi, odr*- 
»Itii izbaylti ; —ung, f. oslobo^ 
4jenje, izbavljenje, odrlienje. 
BNrei'ftaot, m. republika, skupnovia- 
danj%; — flott, f. varoa, grad slo'' 
bodnl; — fjatte, f. utoiUtej — ftet* 
len, V. a. (einen Sau), osamiti, n- 
samiti ; e0 einem —, pnstiti, dati 
na volja komu stogod. 

Digitized by VjOOQlC 



greifhmbe -« 276 &- 

Sret'flunbe, /. rtkae, doba od poko- 
ja, od po^inka; tu ben — n, pri- 
padom; — tag, m. petak} — tif((>, 
m. Btolt terpeza slobodna, hrana 
bez platje} — xotthtx, m. prosac, 
prosilac. 

SreitDittig; a<U. dobroFo\jan , samo- 
voljan; — adv, dobroTo\jno, sa- 
moToljno, dobre yolje; — feit, f, 
dobra Tolja« dobrovo\jno8t« samo 
voljnost. 

Sreijettel, m. cedulja slobodna. 

Steijügigf eit, f. pravo slobodne seobe. 

^emb, a4j. (audlänbifd)) , inostran, 
Siran, tudj; (un(e!annt), nepoznat} 
(fe(tfam), cudan« cudnovit 

Sftembattig, a<^. raznorodan, tudj; 
— Uxt, f. raznorodnost. 

Sftembe, f. tadjina, zem\}a tadja, 
zemya inostrana. 

Sfremb'e, — (ing, m. tudjanin, tudjin, 
inostranac; — entoefen, n. inostra- 
naStro. 

^cequentation , /. polaiei\}e; — Sseug« 
nif, n. svedocanstro o polaiei^a. 

%xt6co, n. 9ttHomaUxti, f. firesko. 

9ref begierbe, f. proEderlost. 

Bfreffe, ^. gubica, rilo. 

Steffen, o. a. zderati; jlsti; (beiden, 
jetfrefen), glodati, proj^sti, pro- 
jldatij — lt. ideranje» jflo; kenna. 

8hrefer, m. proider; — ti, f. >de- 
ranje. 

gfwf-^etet, n. — franf^eit, f. f. ^ei^- 
l^unget; —gierig, f. ©efif&figs — 
trog, m. Falov, korito, 

Brett(i>en, ?rrett, n. grette, f. versta 
od lasice. 

9reube, f, vese^e« radost. 

9reuben'6e)cigung, f, izkazanj« rado- 
st i; — fefl, n, veselje» dan rado- 
sti } — feuer, n. oganj radostni; 
— gefettet, n. vika, boka« krika 
▼esela, klicanje radostno; — to8, 



^iebenSantrag 



adj. n«Teseo, bez radosti« tasani 
— mäb(^n, n. bladnica ; — tna^I, n. 
£ast, sobet, gostba, goitei^e ; — 
ttiä^, a4)> radostan, veseo; — fl5« 
rer, m. pcrzna, perznica; — ffych* 
nett, pl. suze od reselja» od ra- 
dostt. 

8freubig, adj. veseo, radostan; — ^feit, 
f. yeselje, radost. 

9reuen, fi^^, v. r. reseltti se, rado- 
▼ati se. 

9reunb, m, priatelj, prian; rodjak; 
— in, f. priateljica, prija; rodja- 
kioja, rodica; — Ud^, adj. priatan, 
mio; priazan; agodan, sladak; n- 
Ijadan; — (ic^hit, f. priaznost ; 
priatnost; aljadnost; — ff^aft, f. 
priateljstvo ; rod, rodbioa; — 
fd^aftlic^, adj. priazan } priateljski; 
— ^f(ij)aft«flü(f, n. — fc^aftabicnfl , m. 
uslaga, poslaga priateijska. 

%xV6tl, m. opaiina, zloba, zlost; 
zlo^instvo, grihota, krivina { (Srcd^ 
^eit), bezobraznost , bezstidnost ; 
(befi^inujfenbe Verwegenheit), dcr- 
zovitost, d^rznost ; (in ^eiligen @a« 
c^en), Otteta, oskyernatje; (®c« 
toaUt^&tigfeit), nasilje; —er, «i. 
zlikoyac} bezzakonjak; covek der- 
zovit, smion; — ^aft, 9ret>entti(^, 
adj. dirzovit, dirzan, smion; sao, 
h^rdjar, sloban, opak; -r-n, v. n. 
prestupiti, prekertiti zakoni gr^- 
•iti; derzaa« derzovit biti} — ^t^t, 
f, zlo£instFO> zloba, opa^ina. 

?fre»ter, f. gretteter. 

9ricaffee, n. frikas« (jestvina). 

triebe, trieben, m. mir; pokoj. 

Bi^ebend'Ontrag, m. ponuda mir* -, — 
böte, m. Tjstnik od min, angjeo 
mira; — bru(^, m. prekerae^ie mi- 
ra, mtrolomsiyo ; — brüchig, aij. 
miroloman; — congref, m. kongres 
od mira^ — fefl, n, syetkoTiB» od 



dbyGoOgk 



' Jrirtfcrtig -4 

mir*;— gcf(^4ft «. f. 8Wcbeii«unter- 
ffmitmq f — ^)}rSIiminarten, pl. pred- 
teeni poslovi od mira; — xiä^ttt, 
M. sadac mira; — ff^'tuf, m. mir» 
Qglarljeoje, ntverdjenje mira ; — 
{Hfter, m. posrMnili, srednik ; mi- 
ritelj, pomiritelj, mirotvorac; — 
IHfmng, f. f. grieben«f(^(u^; — ftöiet, 
m. motitelj, smotitelj mj|a; per- 
wa, perznica; — tractat , m. po- 
godba od mira; — unter^nblung, 
f. dogOFor, dogovaranje od mira; 
—«otft^lag, m. ponudjenje mira. 
Jricb'ffrtig, — (ic^ , — üebenb /■ — fam, 
adj. miran, tlh, lirotak, mirolja- 
biv; — fertigfeit, — famfeit, f. mir- 
Bott, tihoö«, krotko^a} — U(^, 
üdj. minn, mirovni. 
hum, V. n. zebsti-, (gefrieren), 
mersnati, xamerznuti; mi(^ fxxtxt, 
lima mi je, sebe me. 
hki, m. friza ; (im Sau), frii. 
Stitfel, n. aspa. 

%V^, adj. (!ü^l), ftiiak, hladan; 
(nea), nov, drugi, ^istj (munter, 
jefunb), friiak, zdrav, veseo. 
Srife^C; f. fri2ko^a, hlad. 
M4<n, V. a. friZkati, hladiti; raz^ 
friSkati, razUaditi; (bei ben 3ft» 
jem), eistiti, ojistiti pse; (Von 
SRetaQen), pretopiti, pretapati ; — 
*. «. oprasiti se. 
MiJ^erb, f. «frif^ofen. 
^<^ing, m. prase, odojce divje. 
^(^ofen, m. pec , furuna za preta- 

Snfcst , m. ceiljar , napravnik od 
▼laslh. 

^ren, v. a. cesljati; ruditi; pksti 
(kosa). 

SriflTfamm, m. ^»alj. 

9n^, /. rrlme, doba, hora; rok> tar- 
nen ; in 3a^rel — , do godine, za 
godin« danah. 



277 g^ giro^flnn 

Stiften, V. a. dati yr^mena ; rok, ter* 
men dati; (auff(^ieben), odmaknati, 
odgoditi; ba0 %thtn — , £iWti, 
hraniti se; produziti , prodiljitl 

ÜTOt. 

Bfrifiverlegung, /. odgoda roka. 

9rifur, f. naprava od vlasih. 

^xoi), atU. veseo, radostan, dobre 
yolje; — »erben, razveseliti se, 
uzradovati 8e> udobrovoljiti se; 
— fein, radoyatl se, veseliti se; 
feine« SJermßgen« ni^t — »erben, 
neozivati, neailti svojih dobarali. 

%xbfiU^, aij. veseo, dobre yolje j — 
feit, f. yeselje, »adost, dobrayolja. 

9re^(o<ien, v. n. radoyati se, klicat 
od yeselja; über ettüa« — , rado- 
yati se nad cim, il cemu; — , n. 
klikoyanje , klicanje radostDO, ye- 
selje, radost. 

Srrol^n, m. pandur, ustavnik ; — atfer, 
m. — ^ufc, f. zemija robotlpodloi» 
na; — altar , m. oltar yelilci; — 
arbeit, f. ^o^ne; —bar, — )>fK^* 
tig, adj. Toboti pody^rien ; — bauet, 
m. robiaS, robotnik, kmet podlo- 
2an roboti; — e, /. — bienfl, m. ro- 
bota, Tobia, tiaka, kuluk; (in 3u# 
famm.) robotni. 

9t51^n'en, v. n. tladlti, davati roba- 
ta; einem — , makte -koraa ra- 
diti; — et, m. robiaS, robotnik. 

^o^n»faflen, f. kvatre; — fefte, f. 
tamnica; — frei, adj» prost od ro- 
bote; — ^ful^re, f. Tobota s koli; 
— getb, «. — jin«, m. robota, tlaka 
o noycu, robotnina; — ^ett , m. 
gospodin zemaljski. 

IJto^nieidS^nam , m. tilo Isusovo; — 
öfefl, «. tiloyo, braSanieyo. 

8rto^n*tag, m. dan od robote ; — 
9i7gt, m. iSpan. 

iSfto^inn, m. pokoj sirdca, mir duse, 
dobra yolja. 



dby Google 



%xcmm -<3 278 

Bfrcmm, a^J. poboxan , bogoljubani 
bogomio, bogabojeö} (fanft) , kro- 
tak, tih, miian } — e itinbev « do- 
bia deca; ein — er ^err» gospodin 
dobar» milostiv ; —t it^att, za- 
pisi na miloserdne sverhe; — e 
Stiftungen, zadusbine. 

%tbmmtUi, f. lizimtrstvo« licamirstvo. 

^Kümmetn, v. n. ciniti se svet. 

^cümmen, o. n. koristiti, hasniti, ko- 
ristan, od koristi biti« pruditi, pro- 
bitt. 

9tömmigfeit, f. pobolpost, bogoljub- 
nost , bogomilost , bogabojaznost. 

ScommUng, Frömmler, m. lizimir, 
licumir, licumirac; bogomolja. 

gronte, /. lice, celo. • 

Stofc^, m. saba} (eine itranf^eit, eine 
Öefc^wulft unter ber äungc bcr 
Sfltni^tn, ber $ferbe unb tti Stint' 
, Vie^ed) , iaba, xabica, bolest pod 
jezikoni covecanskim , konjskim l 
govedjim ; {am Siebetbcgen), sarafic, 
Tidica na gadalu. 

8[rofc^- (in 3uf.) tabji, zabiji ; — 
(ac^e, — ^fü^e, f. iabnjak, kaljuia 
puna zabahj — (aic^, n. iabojak, 
-jaja labja. 

grofc^Uin, n. zabica, zabiö. 

$r«f(6«mann(^en, n. iabac} — tourm, 
m. zabiö. 

Srofl, m. mrazi zima; — Uute, f. 
rojba, baganac. 

8r&fie(n , v. n. merznuti , zebsti po 
nSsto; mi(^ fröflelt, zima mi je. 

9ri)fHg, a4f. ozebao; — e i^egegnung, 
. hladan, m^rzao do^ek; — e6 Beug, 
nistaria, tricej — ade. — em* 
))fangen, hladno do^ekati. 

9r&fUer, SrofUing, m. ozebao covek. 

gtu^t, f. plod; (Saum—). vo6c, urod 
dervljaj (gelb—), zlto; grüd^tc 
<9iu^ni«fungen), ulitci; — augc, n. 
pup, pupoljak } —balg, m. Ijuska ; 



g>- . Sru^llng 

— har, adj. plodan, rodan ; — fear» 
feit, /l plodnost, rodnost} — bäum, 
m. vocka^ — bobcn, m. zitnica, 
hambar ; — bringenb, — tragenb, adj. 
plodan» rodan, plodt>nosan ; — 
tragenb anlegen eine @umme, dati 
novce na kamate. 

gruc^ten, v. n. koristiti, hasnrti, pru- 
diti, od koristi bith plodtti, plod 
davati. 

gru(^t'gc^äufe, n. caUca (a botanici); 
— genu^ , m. uzivanje ; uzitak ; 
— göttin , f. boginja od ploda i 
— ^anbcl, m. tergovina s zitom ; — 
l^anblcr, m. litar ; — ^anblerin, f. iita- 
rica; — ^orn, n. rog od obiloosti; 
— fnofpe, /. f. grucf^tauge; — forb, 
m. kodi<^, kotarica za vo6e; — lof, 
mdj. neplodan, nekoristan, nehasno- 
▼it, bez koristi, zaludan; — adt. 
bez koristi, zaludu, zabadava» za- 
man ; — Ipflgfeit, f. nekorist, neha- 
san ; — mangel, m. nedaca, nedaja-, 
— nieper, m. uüvalac; — nie^ung, 
f. f. grucfetgenup; — \ptttt, f. za 
tvorenje zita, prepovidanje uvoznje 
i izvo£nje od iita; — ftild, n. Toce; 
— »olle, f. mah (u botanici); — 
geinte, m. desetak, desetln« od 
zita; — jin«, «I. — gütte, f. platja 
od zenolje u Uta. 

%tüf), adj. ran ; jutren ; — ade. rano, 
za dobe; — dpfd, m. jabuka rana; 
— bim, f. krutka rana ; — « , f. 
jutro; in aller — , u zoru, rano. 

Sru^-gcbct, n. f. SWorgengebet ; — ge» 
treib, n. jar ; — jaBr , n. prolltje, 
pramaletje, premal^tje ; biefe6 — , 
proletoä. 

grü^ling, proletje, premaUtje? rani 
jaganjci ; — 6fieber , fi. groznica 
premal^tna; — dfliege, /. muha pre- 
maletna} — dluft, f. zrak, povr- 
tarce premal^tno ; • — iiti^tn , m. 



.oogle 



grü^mette -<8 

znamenje od proUtja; — 8jc[t, f, 
proletje, TTeme premaletno. 

Jru^mdte, /". jutrenja, rana misa^ 
zornica. 

Sin^ ^QX%txii, adv. rano u jutro. 

Srü^obfl, n. voöe rano ; — ^Jrcbigt, f. 
predika juternja ; — regen, m. kiSa, 
daid juternji; — reif, adj. ran, 
skoTOzreli ; — faat, f. usev rani ; 
— foime, f. sance rano, juternje. 

grü^^'Kf, n. rucak; — en, v. a. tu- 
cati. 

Srulftuntc, f. rreme juternje. 

^jeitig, adj. ran -, — adv. ju — , 
prie vremena, prerano , prie dobe. 

miii, m. lisica, lijaj (bcr JBcitg), li- 
»icina; (ein 5ßfert), ridjan; (auf 
Um JBidarb) , svinja ; ein atter, 
fc^lauer — , stara lisica } ben — 
mitbringen, krasti rüde; (ein 2)u* 
taten), dukat, cekin ; (ein neu an» 
gcfommener ©tubent auf Uniöerfl« 
täten), novak, nov djak; (röt^lid^c 
^aate l^abenb), ridj; — batg , m. 
Hsicina; — fcau, m. f. ^u^iicä); 
— eifen, n. stupica, ielfza (za hva- 
tat lisice); — jagb , f. lov na li- 
•ice; — i(^t, adj. ridj; sm^rdeö po 
llsici. 

5u(^Io(^, n. — ^bffU, f. jama lisicja ; 
— belj, m. Hsicina; haljina lisi- 
iinom obsivena; — rot^, ac(}. ridj; 
— fc^roanj, m. rep llsicji j ben — 
Mc^en, f. BfU(^8fc^tt)an5en. 

Siw^Sfc^mänj'en, v. n. ulagivati 8p, 
lizati se, lastiti 8e; — er, m. li- 
sica, prilizalac; — cret, f. ulagiva- 
njc, prilizivanjp. 

^c^tel, f. palo», sabija ; bic — geben, 
plotttmice koga sabljom udarati; 
— n, V. a. plostimice udarati, tu6i; 
il(^ mit einanbcr ^erum — , derpati 
se, dirmati se. 

SubtT, n. vo». 



Sü'^ren 
pravo , pravica , razlog ; 



279 8- 

^Ui, m. 

vlast, dopustenje; nac^ §ug unb 
9%ect)t, po pravu i pravici. 
9uge, f. sgleba, sastava, sgibica; 
lumbel ; (an ber $^aube), utora; 
(in ter SWufi!), fuga. 
Bfttgeban!, f. struznica, konj bacverski. 

Sü^e^ober, m. f. ^atj^obet. 

9ügen, t. a. spojiti, sklapiti, sloSitl, 
skladati, sastaritij «priljubiti, slju- 
biti ; (orbnen) , urediti , narediti ; 
bie 5ßfcrbe an be« Sßagen — , spre^i, 
uhvatiti, jipregnuti konje ; bie SBorte 
— , ßlagati rWi; fl(t? — v. r. do- 
goditi se,' pripetiti se; (fic^ f(^i(fen), 
pristojati sc; fl(^ in fein ©cbtrffat 
— , podati se udesu, STi6i srojoj; 
l^inju — , pridati, dodati; wie t9 
fic^ — ■ wirb, kako bude. 

Fügewort, n. f. JBinbewort. 

^ügtid), adj. pristojan, sgodan, spo- 
soban, podoban, prikladan, udoban; 
— adv. Upo , segurno , zaisto; 
dobro, pristojno, kaka treba; — 
!cit f. pristojnost. 

SugtoÄ, adj. nezakonit, krivican ; — 
igfeit, f. nezakonitost* 

Fügung, f. spojivanje, sklapanje, sla- 
ganje, sastav, skladanje, pregib; 
@otte« — , naredba , volja boija ; 
providjenje, providjenstvo. 

gü:^lbar, adj. taknjiF, tegnjiv; öutljiv 
mek, osltijiv. 

Sü^Un, V. a. 6üiiti, os^tjati; (be* 
tafien), pipati, opipati. 

$ä^(^orn, n. rozak (u puza itd.) 

gü^tto«, f. ©efü^lto«. 

gü^Cf^ifee, f. «ü^f^orn. 

gü^rbanb, f. gaufbanb. 

gul^re, f. kola, voz , povoz; roznja. 

%üf)ftn, V. a. voditi ; provoditi ; vo 
dati } (5U aSagen), voziti ; (loerwat* 
ten) , voditi , ravnati , nastojati, 
upravljati ; Sßaaren — , tergovati; 



dby Google 



Bei fif^ — , sobom nositi; einen 
SHamen — , Imat imej ein 2lmt — , 
nastojati sluibu} ben JDegen — , 
kretati, mahati sabljom > perom» 
tnöi 86 ; bie $eber — , pisati; in 
ajerfu^ung — , nrest u napast; 
Sieben — , govoritl} Älagen — , 
tuiiti se-, einen 5ßroje^ — , prav- 
datl se; Ätieg — , ratovati« voje- 
▼atl ; ba« äBort — , govoriti, go- 
Tornik biti , pervi biti ; einen guten 
ltif(^ — , braniti se dobto; einem 
etwa« gu ©emütl^e — , opomenuti 
koga} l^intei ba« fiidjt — , preva- 
riti; — er, m. Todja*, vojyoda; ka 
lauz, proFodil; — erin, f. vodite- 
Ijica» proFodica. 

Su^t'lo^n, m. kiria, voznja, voza- 
Tina, brodidba, brodarina} ~mann, 
rh. kiridjia, voznik, yozar. 

fHi^iung, f, vodjenje, provodjenje; 
fig. uptavljanje, ravnanje, nasto- 
janjci bie gßttKc^ — , providjenje 
boije. 

ßu^t-weg, f. ?fal^m)eg; — »erf , * n. 
kolaj tarnice ; — ^»efen, n. kolniitvo ; 
— »efenmannf(^aft , f, kolnici, vo- 
zarnici. 

9ttU6ier, n. pivo doliveno« za doli- 
vaiye. 

9üIIe, f. obilnost, obilatost; mnoztFO, 
mnöMna; punoda; (9utlfe0# nader. 

Wien, V. a> napaniti, dopuniti, izpu- 
niti; zasoti, zabacati ; (mit^üftfet), 
nadeti, nadevati ; gefaßte S3(umen, 
kitnjasto cv^tje. 

%vXLta, V. n. £drlbiti se, oxdr^biti se. 

Sittten, n. Idr^be, puliö. 

Süd' erbe , f. zemija (za zasipanje); 
— l^aare, pl, n, dlaka (za nabiti 
•togod)} — f^om, n. rog od obil- 
nosti; — munb, temelj, fundamenat 
(od sgrade kakove). 

»wnfef, n. nad«v. 



280 &• 



B^unfetn 



Süttung, f, pai^enje, naponjiTanje. 

BfäIIn>ein, m, vino doliveno, za doli- 
vanje. 

Function, f. odpravljanje sloxbe, sIoS- 
bovanje ; — -&r , m. slaibornik ; 
— d}Ulage,/'.slaibOTina, dodatak a 
ime sluibovanja. 

9unb, m. naiazak, nahod ; ßg. na- 
sastje, iznatastje. 

^unbament, n. fundamenat, temelj. 

$unbaticn, f. utemeljenje-, zaklada. 

SfunbgruBe, f, ruda, rudnik. 

günbling, f. ginb(ing. 

9unbud infiructu0, m. potrcbnina. 

%ViXiff num. pet-, —t, f. —er, m, 
petak; (in ber ^arte), petica; — td, 
n. peterokutje, petokutje; —-tdi%, 
adj. peterokutan, petokatan; — er, 
m. f. gürtfe; — erlei , adj. petero> 
T^rstan; — ^fo^, — fftttig, adj, pe- 
terogub, peterostruk ; — fingerfraitt, 
n. petop^rstica, petolist (trara); 
— ^^unbert, num. pet sto, pet sat; 
— ^^unbertjle, adj. pet stoti; — 
jAl^rig, adj' od pet godiitah; ~- 
xaaX, adv. pet putih, pet krat; 
— monatlich, adj. od pet mesecih; 
— ^>rüjentig, adj. petnastotni, po 
pet na stO} — ^tägig, adj. od pet 
danah ; — taufenb, num. pet hilja- 
dah, pet tisucah; — it , adj. peti; 
— e^olb, adj' ^etiri i pol? — e(, n. 
petina, peti dio; — end, adv. 
peto. 

günfgel^n, num, petnaest, petnest; — 
^unbert, num, hiljada i pet sto; 
— it, adj, petnaesti, petne«ti{ — 
tel, n. petnaestina, petnaesti dio. 

günfgig, num. petdeset, peset; —er, 
— i&^rig, adj. od petdeset godinah ; 
• — fle, adj. pedeseti, peseti. 

SunCe, $nnlen, m. $ünf^n, n. iskra, 
yamica, iskrica. 

Bfunfeln, v. n. sjati, seyati. 



dby Google 



^ »1 



?iiii!e(nrn, (Sfunfetnagcdtcu,) adj. nov, 

noTcat. 
hnttn, V, n. iskre metati, bacati 

Tarnice. 
%ix, praep, za; m^sto^ na mjato^ 

u; po. 
%VLx unb für, adv, za vazda, za uTJk. 
^ttrBitt'C, /. molba, srMastanje» ho- 

dotajstro; eine — einlegen, moliti 

za koga, sredustati, hodotajiti za 

koga} —er, m. sr^ustajnik, ho- 

dotaj, odvetnik; — erin, f. sreda- 

Btajnica, hodotajnica, odvvtnica. 
%vt^, f. brazda •, — n, v. a. brazdill ; 

orati, azorati; er furcht ein flnfie* 

xti (Siefic^t, m^rgodi sc. 
%xa^, f, ttrah, prepast, trepet, bo- 

jazan. 
Snd^tbar, adj, straSan, strahovit ; — 

feit, f. strahoTitost, strah. 
Son^lten, v. a. bojati se, strasiti se, 

plaiiti se$ {i(^ wt 3emanben — , 

bojati se koga; füllte ®ott, boj 

se boga; i(^ fürchte , er ttirb balb 

flerben, bojim se, umreti «e skoro. 
Sttri^terli^, adJ. strasan, strahovit. 
^nr^tlol, adJ. bez straha, bezbo- 

jazan; — iflieit, f, bezbojaznost. 
|ni(^tfam, a^J. strailjir, plasIjiv,bo- 

jazljlT} — !eit, f. strailjlvost, 

plasljirost, bojaz^ivost. 
Siöie, f. furia, s^rda; jarost^ b^s, 

Uiebä, gnjev. 
ftttter, «. fiirier j — Wü^» »». ft>ri-. 

i»c, Soldat, kol sluii a kakova 

ofidfa. 
^ötlieB, adv. mit ttxoai — nehmen, 

udoToljan s cim biti. 
INrmet, n. Hst, daStica tanka; — 

en, V. a. pokriti listom, daaticom 

tankom ; — te 3(r(eit, f. SnegeUgte 

9(r6eit. 
^))ra(^, f. Fürbitte. 
Bürf^rec|>er, f. gürbitter. . 



Süfting 
m. knez, prlncip; ber regie« 



9m. 

renbe — , Tladalac, princlp, knez 
▼ladaja^i; — enm&§ig, a<</. prin- 
cipski, knelki{ — enftanb, m. prin- 
cipstTO, &i8t princlpska, kneikai 
— ent^um, n. knesevina, principe- 
Tina; —in, /*. knegii^a, principo- 
vica, principesa} — (ic^, adJ. prin- 
cipov, knexev} principski, kne£ki. 

9urt, f. gaz, gaziSte, brod. 

$üm}a^r, adv, zaisto, u istinu. 

9ürtt)ert, n. (in ber ®^ra(^U^rc), zai- 
mei f. Siitbttte. 

%üxi, m. perdac. 

9ur§en; f. Sargen. 

9ufe(, m. patoka. 

Sufelier, m. p«sak, pl^c. 

Bfuf , m. noga ; (SDlaf ), noga, stopa ; 
— eine« itBergeS, podgoije, podnoz- 
je berda; — einer ®&uU, podno2- 
je; — ange(, m. xelcza, ielezjej 
— 6ab, n. parenje, kupanje*' no- 
goh; — baden, m. debelo meso 
(izpod perstah na nozi); — biege, 
f. pregib (u nozi) j — blatt, n. ta- 
ban^ — boben, m. pod, patos; — 
brett, n. dolnja strana (od poste- 
Ije); — eifen, n. Seliza, iellije} 
negve, okovi; pnto, bukagije. 

Brufen, r. n. stojati} apirati se} auf 
ttxoai — , upirati se na Sto, za- 
nositi se na sto, uzdati se u sto. 

%u^^aH/m, einen — t^un, pasti ni- 
ca pred kim, y^röi se, baciti se 
pred koga; — f&Uig, adi. kle^<i 
snisen, poniien» smeran; — adv, 
kle^e^i } sniieno, sm«mo ; — g&n« 
ger, m. peiak» p^Sac, hodac; — 
— gefied, n. podnolje; — gi<|>t f. 
ulozi (u nogah); — fnecf^t, m. p5- 
•ak, pjsac; — fuf, m. celov u no- 
ga; cilovai^e nogob; — ^fob, f. 
«fuffleig. 

Siifling, m. stupalo (od «arape). 



dby Google 



Öuf^unft 

Su§»^unft, m. nadir; — rcifc, f. put 

peske, pesice; — facf, »i. obojak ; 

— fc^cmmer, w. — banf, f, podnox- 

je, skamijca*, — fo^tc^ f. taban; 

— jtapfcn, wi. stopa, stupaj; — 

— fleig, »i. staza, putanja; — |leig* 

re^t, w. stazno pravoj — tritt, m. 

etupaj, korak; stopa; (guffpur), 

trag-, — tjolf, n. infanteria^ peSa- 

dia, peüactvo, pehota ; — tvafc^en, 

n. pranje, umlvanje noguhj — 

— werf, fi. obuca ; noge ; — je^e, 

f. perst nazni, perst od noge; bl« 

grope — , palac od noge. 

BfUttcr, n. (Unterf uttcr) , postava; 

(iBic^futtcr), kerma, hrana, pitja, 

pasaj jlüffiqe« — , napoj , meöa; 

(gutterat, @(^«tte) , tok, korke, 

noxnica; je^^h QWeitcit in einem — 

machen, s jednim obrokom deset 

miljah preraliti. 

Futteral, «. tok; — machet, wi. to- 

kar, tokotvorac. 
g«ttcr*banf, f. f. ^&(!fet6an! ; —et, m. 
sinar, koi prodava kennu; — getb, 
fi. kerma, trosak za kermu; — 
gra«, «. pasa; — ^eitib, n. kosulji- 
ca (gornja); — tafitn, m. zobnica; 
— ftingc, f. secalo, noi (za s^cku); 
— !ne(|t, m, sluga (koi kermi ko- 
nje); — Icinwanb, f. postava, plat- 
no «a postavu ; — mauer , f. ob- 
zida. 
SfUttern , v. a. (SlUi'btr) , postaviti 
(haljinu); (ba« öic^), hraniti, ket 
mlti, dat jestl. 
Öuttcr»nc§, n. koS ; — farf, m. zobni- 
ca; — fc^nciber, m. seckar; — 
— fc^toinge, f. bUo, reScto ; — fho^, 
n. slama za keiniu. 
guttcrung, f- hranjenje, k^rmljenje; 
hrana, kerma; postavljenje ; po- 
stava (od haljine). 
guttcrjeug, n. postava. 



-<3 282 g>- (Satanterie 



@. 



@afee, /. dar, poklon; milostinja, 
podela; doza; danak; fig. C5Wa« 
tittgabe), sposobnost, talent, dar. 

®a6c(, f. vile-, vilice; viljuska; — 
anter, w*. sidro tretje» skoba, 
skobla, spoja; — bett^fet, /. raku- 
nice (od taljigah); — förmig, adj. 
vilast, ra^vast, razsohast ; — ge» 
^5rn, n. rogovi vllasti , racvastt ; 
— ]^lrf(^, »?. jelen rogovah rlla- 
stih, racvastiU; — ^o(j, n. soha, 
razsoha, racve ; — ic^» f. ®abet» 
förmig -, — ^)ferb, n. taljigas ; — wa- 
gen, m. taljige. 

(Saifem, v. n. gaktati. 

@atf»en, v. n. buljiti, zijati; — er, 
m. zijalo. 

®agat^, m. gagat. 

®agc, f. plata, platja. 

®a^, f. m- 

@&^nen, r. n. zevati, zehati; — , n. 

zevanje, zehanje ; seh. 
©a^nfu^t, f. z^havica. 
©a^r-e, f. kvas; — en, r. «. kisnati, 

uskisnutii (»om SBcine), vr^ti, ki- 

p^tl; — nng, f. klsnutje, uskisna- 

tje; vrenje; — ttng«mittct, n. kras, 

kvasac. 
®ai(3i, f. gala; — ^!leib, n. haljina od 

gale. 
®a£an, m. Ijubovnik, milostnik. 
®atant, adj. u^tir, uljndan, drona; 

bie — e SBett, Upi 8v«t. 
®alanterte , f. galanteria ; ujftirost, 

uljudnost, dvornost; — begen, «. 

spada od gale, spada kratka; — 

l^Snbter, m. ttrgovac oä galaate- 



dby Google 



®atatad -^ %3 e>- ®ant 

C^alc^^, m. galup, skok; in — rei« 
ten, skokom jahati } — ittn, «. n. 
galupiratl. 

©amafd^en, pl. f. ^rape. 

(Sang, m. hod; (<t)ur(l^gang), prohod, 
prolas } (S9«<i), put; (in einem 
<&aufe), ganak, hodnica> ietnica-, 
(im ä3ergbau) , iica , iila « (von 
©peifen), donoü; (in ber 9Wü^(e), 
kolo, i^rvanj, i^rno (mlinsko) ; 
ber — eine« ^ferbe«, korak, hod-, 
ctroa« in — bringen, uvesti «to- 
god u obidaj ; bie ®a(^e nimmt 
einen gan^ anbctu , stvar se je sa 
8vim preokrenula ; ber erfle — 
»om fßUffX, p*TFO brasno, pirva 
müka; einen — t^un. icl kudgod; 
eine« — machen, (im Sec^ten), na- 
raliti, nastapiti, nasko£iti ; i(^ 
f enne i^n am — e , poznam ga po 
hodu, po koraka; — bar, adj\ (\}. 
@e(be), tekuö, dobar, valjan; -—t 
SBaare, roba od prodje*, ein — er 
SBeg, put uterven, hodan. 

(Sftnge «nb gebe, adtK u obi^aju, na- 
vadno. 

(Sänget'banb, n. rodiljka; — n, v. a. 
Yodttl, vodati, u^it hoditi ; — Xoa* 
gen, m. dubak, kola (u kojih se 
d^ca hoditi u^e). 

®and, f' guska. 

@&n«(§en, n. gnscica. 

(Sänfe'augen, n.pL f. ^nfü^rungdjeid^cm 
— Mume, f. krasuljak , or^ica (tra- 
va) *, — braten, m. guska pe^ena ; 
— fett, — fcfcmalj, n. gusija mast; 
— gefrfije, — Mein, n. drobno od 
guskej — l^aut, f. kola najcienai 
einem bte — auflaMfen, jeliti se-, 
— ^irt, Ml. guscar; — ri(^, m. gu- 
gaki — »ein, m. (im &^tx\), voda. 

(»ant, f. Uiha, f. (Sribai —mann,»«, 
f. (Sribator-, — maffe, f. f. 6on* 
curSmaffe. 



rie; — »aare, f. galanterle, (t.) 
kitaice (roba za kitnjn)-, — inaof 
ren^anbel, m. kitnicarstTO ; — ^»aa* 
ren|änb(er, m. kitni^ar; — »aarcR' 

~ ^anblung, f. kitnicarnica. 

Oolatag, m. dan od gale. 

Öaleere, f. galija; — narbeit, f. ro- 
bija na galiji; — nfcCave, m. galiot. 

(Salgant, m. gajanga. 

Oalgen, m. W»ala, sohe; — bieb, m. 
obrsenjak ; — frif), f. kratak od- 
god, roalo vremena;. — fc^etm, — 
jhriif, — »oget, f. (SJalgcnbicb. 

(Saltmatia«, n. ludoria, benetanje, 
budalastina, sto neima ni glave ni 
repa. 

®afla, f^ ®ata. 

Oottapfef, m. sitka, siSarica, 6i- 
•arka. 

9a((atag, f. (ä)a(atag. 

®aU(, f. iuc ; jed ; 8«r5ba, Ijutost, 
jarost; bie fd^irarje — , cerna lui-, 
bie — lauft ibm über, jWl se-, 
(Sdulnif), trulost, gnjilost, gnji- 
loca; rep od zveri. 

@aU(n, r. a. strojit iiskami-, einen 
%i\^ — , vaditl iuc iz ribe; — 
r. n. pi«ati, mizati (od zvlri). 

(Ü&Qen, r. n. oriü se, razlegatl se, 
zvoniti, zujiti. 

Ötttten-bitter, adj. gorak kao lu^, 
iak ; — blafe, f. meliur od iucl ; — 
Her, n. groznica iu^na ; — fud^t, 
f. iut}enica, iutica, kolera (bo- 
hlest); — [iic^tig, adJ. iutjenicav; 
(iiiürrif4/), 8«rdit. 

ÄoÜerie, f. galeri«. 

<9aUid)t, adj. iucan, od £u6i; gorak. 

Mette, f. hiadetina. 

<9aUin{eet, n. siskarica (muha). 

®a(licne, f. galiun. 

®4ttcfd)en, pi. f. cokule, coklje. 

9a(mei, m. kalamina (rersta od 
Tode). 



dby Google 



(San) -^ 284 

Gang, adj. ras, sav, cio; (DöUig), 
pan podpuD ; er ijl ein — er SJ^ann, 
▼erstan covik je ; — ado. sa sviin, 
po 8ve, posFema; — »o^(, verlo 
dobro; — wenig, netto, jako ma- 
]o} — nnb gar ni^t, nikako^ ni- 
posto} — gewif, zaisto. 

®&niti(f», f. ®an}. 

®ange, «. cilo, sve ; im — en, u 
svem} im — en taufen, kapiti na 
cela, na popreko. 

®ar, adj. gotor, dogotovljen ; sv^r- 
atn, dov^rSen ; naprav^en , na^i- 
njen; (von @)}etfen), skahan; tpe- 
cen-, — ed (Sifen, Äu^jfer, itlHo, 
kotlovina cisU; ^ed lieber, koia 
Qstrojena. 

&ax , adv. jako. Tele, veomi, bas, 
upravo, po sve, po svema, sa svim ; 
— ni^t« , baS niSta ; fo — , sto 
Tise, da pace ; viettei^t — , mose- 
bit i; — »iet, mnogo; — »enig, 
verlo pialo. 

®aranti«e, f. sigurnost, jemstvo, po* 
rüfanstvo; -<-ren, v. a. dati sigur* 
nost, jemciti se za koga, biti kome 
pomk. 

Oaraud, m. — machen, sv^rSiti, do- 
koncati ; einem ben — macf^en, «pro- 
pastiti, fikoncati koga. 

(&axUt f, snop. 

^iLxbtn, V. a. strojiti ; <:^ritge(n), ta^i, 
izbiti, izlupati. 

(^(kxUnitfitn'b, m, desetak, desetina od 
snopovah, snopovina. 

®&r^r, m. strojbar, tabak} — ei, f. 
strojbaria , tabakana ; — (ol^ , f, 
stroj ; — fla^(, f. JBrunirjla^l. 

®arbe , /. garda , gvardia , tHesna 
straia. 

®arbtne, @acbinflange« f. iBor^ong, Sßox» 
langflange. 

®arbif[, m. gardista. 

®are, /. ustrojenje, stroj. 



(S^r'fot^ , m. k^r5mar , percvar ^ — 
fuc^c, f. k^cma, percvarniGa. 

®axn, n, predja •, (9)e(), predja, mr^Sa j 
—Baum. m. vratilo. 

(S^arnete, f. (8ame(enlre(6, m. rak bez 
klj^Stah. 

(&atn^a\pti, m. motovilo, vitao. 

®amtfon, f, gradobrana, posadka> po- 
sada. 

©arnitur, f. obSav, rojte, rese. 

®am'!naui[ , m. klapko ; — fatf , m, 
sak (mreia) j — »tnbe , f» TiUo, 
motovilo. 

(SarfKg, adj. gadan, gerd, raxan; — • 
!eit, f. ^pUc^feit. 

©arteten, n. v^rtac, v^rtlic, bastle«. 

® arten, m. vert , ^vertao , bajta ; — 
arbeit, f. posao po v^rtla; — hou, 
m, ©artenfunfl, /. v^rtlarstvo; — 
beet, «. Hha, greda» slog ; — erbff,/" 
f. graiak pov^rtnt ; — erbe, /. zemljy 
cernaj — fru(^t, f. plod povertni/ 
— gett)&(^«, n. povertlina; — gott 
m. Priap, bog od vertah ; — l^n^ , 
n. kaca u vertlu; — meffer, n. ko- 
Bier. 

®&rmer, m. vertlar, baStovan; — ^ei, 
f. vertlarstvo ; — in , f. vertit^ca, 
bastovanka. 

®a«, 91. gas, kiselik. 

®äfc|)en, V. n. rritU kip^ti, p^niti se. 

®&fd^t, m. p^nai 

®&$c|en, 9t. ulijica, sokaci^. 

(Saff-e, f. ulica, sokak-, — enlaufen, 
•ibe tercati, 

®ajfen>bübe, — junge, m. alicar, tepac, 
klateS ; — l^ure , f. smucka , lo^a ; 
— fel^rer, m. pometae, izmetalac od 
ulicab; — fot^, m. blato, glib; — 
laufen, n. sibe, ter&nje »ibah; — 
(ieb, 91. — Iraner, m» p^sma prosta; 
—treter, f. «ßtlaftertreter. 

(fikfi, m. gost, doSastnik, tadjanin, 
prihodnlk, inostranac, ein ff^IoHcr 



dby Google 



®afKrcn 



■<d 285 &- 



Qkbtit 



— , lakay cov^i ein großer — , 
grabian; ungebetene @4jle fe^t man 
UBter ben %if^, n«pozvata gostu 
mfeto za vrati} ju — e Bitten, po- 
«rat u goste ; )u — e ge^en , i6i n 
goste} — bett, n. postelja, odar za 
gosU; — erei, f. — gebot, n. «ast, 
»obet, gostba, gottenje; — freunb, 
I». gost ; — freunbfc^aft , f. go- 
«tloDstro} — frei, — freunbf(^ofta(^, 
adj. gostao , gostoljab , gostorad, 
gostion; — frei^eit, — freunbfc^aft, /. 
gostionstvo; ^eber, f. (Safhuirt^; 
—gebot, n. f. Oalhna^lj — l^err, m. 
doma^iD, gostionik; — l^of, m. — 
^aud, n. gosiionica. 

dojltcen, V. a. gostitt, castiti ; — v. 
n. gost biti, u gostih biti •, — mal^t, 
f. ©o^^eu-— fhibe, f. — ^immer, n. 
za goste; — tif(^ , m. stol, 
terpeza za goste; — «irtl^, m. go- 
stionik ; — »itt^fC^aft , f. gostio- 
nictro. 

64ten, f. Säten. 
i (^e , m. muz, zakonski , zarucnik, 
1 snprug. 

ÄÖtttten, V. a. izbirati; fi(^ — , v. r. 
\ luriti se, druiiti se. 

OkUter, m. resetka; — tl^or, n. vrata 
8 reSetkom j — »erf , n. resetke. 

Oattin, f, sena zakonska, zarucnica, 
npniga. 

©attttng , /*. versta, fela, sorta, 
red. 

Gau, m. kotar> krajina. 

@(QU^ f. Toda smerde^a ; gnoj , pi- 
balina. 

Qottf^^eU, f». mISakinja, krika (trava). 

Ooabicb, m. lupel, tat, kradljiyac. 

®anlet.ei, f. —werf, — f^jiel, «. — 
^ofm, p^. f. obs^na, glamarstvo, 
sUparU} ^l^aft, — idjt, adj. glu- 
iMo, tamaian, smeSan ; — m&nn« 
^, n. lutliea tamaSna; — n, v, n. 



glumiti. sl^riti; —tafele, f. tor- 

blca, iep glamarski. 
®auf(eT, m. glumar, tamaSnik ; — if^, 

f. ©aufet^aft. 
®au(, m. kljose, konj. 
Daumen, m, nebo (u ustih), girlo. 
(Sauner, m. ]ape£, kradikesa ; — et, 

f. lupeitvo} — n, V, n. varatl, 

krastl. 
©autfc^brett, n. daska (u papirntci). 
®autf(^'en, v. a. polagati listore (na 

dasku) } — er, m. polagalac (u pa- 

pimicl). 
®aje, f. veo, po«a. 
(Sajeffe, f. gazela (zvfr). 
©e^d^tete, m. prognanik. 
®e&ber, n. iile, iilje. 
(geartet, a<(;. napravljen, sagradjen; 

ein gut —er SKenfc^, covik dobre 

£udi. 
®tSif, ®th1i, n. paSa. 
(SebA^, ®eba^, n.pekaria; pe6(kraha). 
©thadtntS, n. pekaria. 
(Seb&(f, «. grede> balvani. 
(gebottt, ady. bie — e gouft, saka, sti- 

sak, pesnica. 
(gebaren, v.a. mit (Sinfünften, mkorati 

dohodcima. 
(S)ebar»en, r. a. roditi, poroditi; , 

n.^odjenje, radjcnje; — erin, f. ro'- 

diteljica, mati; (gölte« — , bogo- 

rodica; — l^au«, n. radjionica ; — 

mutter, f. «&rmutter. 
(geb&ube, n. sagrada, sgrada ; — fleuer, 

f. sgradarina. 
(gebe, f. ©ange. 

©ebein, n. kosti, kostovje ; fig. tllo. 
©ebeCfer, (gebe«, n. lajanje, iefkanje. 
®eb-en, r. a, dati , podati , predati; 

ein aUort — , (im Ucberfeien), pre- 

vesti, re^i } ein (gefcfjenf — , dati, 

darovati, pokloniti j ®elb Worauf 

— , kapara dati na ito ; ®ott gebe 

ed, bo£e daj , da bog di ; )}on flc^ 



dby Google 



^thtxtt 



-<0 286 g>- 



— , izbUuvati , izrigati , izmetati ; 
feine (»ebanfen »on fic^ — , o6ito- 
vatiinisao svoju i 2Ic^t — , paziti; 
e« (ur^ — , u kratko reöi ; auf je* 
manbe« SBorte nic^t« — , nehajati, 
qemariti za rlci cije ? fldj) — , r. r. 
dogoditise, pripetiti se; (nai^ge« 
ben) , popustitt -, (vergeben) , pro6i, 
minuti; ba« njirb fl(^ fcij)on — , iz 
pravit ce se, uredit ce se to; c0 
gibt Seute, jest, Ima Ijudih; tooB 
gibtd ? sto je? »ad gibt ti 9?eued? 
sto je> sto ima novoga ? e0 gibt no(^ 
eble <^ee(en, ima jos postenih dusah ; 
— er. m. davalac» udelitelj, dari- 
valac, darovnik, podavatelj. 

®eberbe, f. ein, na^in, lice, kretanje, 
micanje (rukuh) ; — n , fic^ , ». r. 
kretati\ micati (rukama), d^rzati se, 
podriositi se ; fic^ (äci^ertic^ — , kri- 
viti se, previjati se. 

@ebet, n. molitva, molba; — i>uä), n. 
knjiga molitvena. 

®ebett n. postelja, posteljina. 

(Sebettel, n. bogoradjenje, prosjacenje, 

®ebiet, n. vlast, oblast, atar, kotar, 
okoHs, krajina, podrucje, dohvat-, 

— bcr a2)ijfcnf(^aft, polje znanosti. 
(S)ebiet«en, v. a. zapov^dati, vladati; 

— enb, adj. vladajue , gospodujaö -, 
(in ber ®:pra(^(e^re) . zapovidajuö ; 

— er, m. gospodar ; — erin , f. go- 
spodarica ; Ijubornica , Ijubeznica, 
milostnica ; — erifc^> , «<(;. zapovi- 
dan, gospodan, gospodican. 

®ebinbe, n. svezka, pasmo; obruei. 
®ebirg«e, n. göre, planine, berda ; -^ 
er, m. gorjanik, goranin, berdjanin; 

— ig, adj. goroyit, herdovit ; — if(^, 
adj. gorski. 

®ebii, n. (»on 5ßferbtn), Ivala ; (34^* 

ne), zubi. 
<8ebtafe, n. puhanje, duvanje. 
<»ebtafe, n. m^iina. 



(&thlbU, n. bleka, roukanje. 

®ebliimt, adj. cv^tan, saren, s cvetjem. 

Q^tUiit, n. kerv j (J8lut3»er»anbtf ^aft), 
rod, rodbina, kerr. 

©ebogen, adj. kriv, sarijen, skueeo. 

(geboren, adj. ro4jen ; ein — er Sliricr, 
rodjen II ir, Ilir rodom. 

®ebcren werben, v. n. rodlti se, 

(geborgen, at^f. sakrlt, sakriven ; fig. 
segaran, spasen. 

(gebot, n. zapoved, zapovcst; bte ^tf^n 
— e @otte^, deset zapoved ih bozjih -, 
( — ouf etwa« beim ^anbcO» ponuda. 

(gebr&me, n. pervaz. 

(gebratenes , n. pecenja, pecenje, pe- 
öenjka. 

(gebrau^l; nt. navada, obicaj, trebo- 
vanje, potreba, upotrebljaTanje, po- 
raba; — machen, »on etwa«, tlu- 
iiti se Cime ; — en, v. a. upotrebtti, 
upotrSbIjavati , fjtuiiti se. 

(gebräuc^ti^, ati^. navadan» obican, a 
obicaju, u navadi. 

©ebräube, n. uyarak (piva). 

(gebraufe, n. »um, romon, rogobor. 

(gcbre(^en, n. falinga, mana, nedosta- 
tak, porok, slabost, neizverstnost; 
ba« fc^were — , padavlca, vellka 
holest, nevolja i — , v. i. manjkati, 
faliti, uzmanjkati, nesiati, uzfaliti. 

(gebrec^ticf), adj. nemoöan, bolestan$ 
fig. loman, slab; — feit, f, nemoc, 
bolest, slabost, lomnost. 

(gebrochen, adj. slomljen. 

(gebruber, pl. bratja, bra^inci^ bra^ 
tienci. 

©ebrutt, n. rika, buka. 

(gebrumme, n. mermor, mdniiljanje. 

(gebft^r, f. duinost, d^rxanstvo, pri* 
stojQost ; (Bol^tung), platja, priisto> 
btna j überbic — , pr^ko m^re j bie — 
en, pl. takse ; — en, v. n. (emeiti), pri- 
stojati, iöi komu Sto'; e9 gebührt 
jl(^, pristoji se $ — enatifa^, m. ac^na 



dby Google 



@e6unb. •<8 287 &- (geeignet 

®ebe(f, ft. zaklopac; ((Sonvect), pro- 

stirak. 
®ebei^-en, v. n. (am 8ei6e june^mcn), 
rasth debljati, debelitt; ((^lüdliify 
ge^en), ioi na ruku , ici za rukom; 
napredovati, cv^ati, uspeti; ba6 
CSjten gebeizt i^m nid^t, negodi mu, 
neide mu u tek jeloj bic <Bad)t 
i|) ba^tn gebieten, doslo je do toga ; 
bic Sruc^t gebeizt ^cuct , ove , je 
godine dobar zitorod; — machen, 
V. a. nasporiti ; — n. sr^ca, napr^- 
dak , usp^h, nasper; — (ic^ , adj. ko 
ristan, godan, napredan. 
(Scbcnfcn, v. a. (gcfonncn fein), misliti, 
kaniti; (fic^ erinnern), pamtiti, se- 
cati se; spomenuti se, opomenati 
se; spomenuti, napomenuti} einem 
.etwa« — , zapamtiti sto komu; 
osvetiti se, vratiti sto komo. 
(Sebenfmann, m. pametar, pamtilac. 
©ebtcf^t, n. poezia, pesan-, fabula, 

basna. 
(»ebiegen, adJ. ((SJotb, ©ilBer) , eist, 
suhj , — e 2tr6eit, valjan posao; 
er gab i^m eine — e 5tntrcort, bas 
mu je valjano odgovorio } — e 
äBeiS^eit, prava, zrela mudrost. 
^ebinge, n. ugoyor, pogodba. 
©ebonner, n. germljayina. 
(Söfbopptlt, adj, dvostruk, dvogub, 

dupao. 
(Sebränge, n. tiska, navala, na- 

loga. 
(S^ebrängt, a^/. stisnjen. 
®ebritt, adJ. trojan. 
(Sebudt , adj. sguren , poguren ) po« 

tuljen. 
(Sebulb, f. uzterpnost, nzterpljivost, 
terpljivost, pot^rpljenje ; — en, fi(^, 
V. r. uzteqieti se , poterpeti se ; 
— ig, «<(;. terpljiv. 
©ebunfen, adJ. ote^en; podbuo. 
(geeignet, adJ. prikladan, sposoban. 



pristojbifiah; — enb, — lic^, adj. pri- 
stojan, dazan. 
®e6unb, n. zavezak , zaveiljaj , smo- 
tak. 

®«burt, f. porod , porodjenje , naro- 
djenje, rodjenje-^ (®efc^Ie(^>t), rod, 
pleme, kol^no , pokolenje ; — (bie 
Sru4)t f elbfl), plod, porod j öon — , 
rodora. 

©«bärtig, adj, rodjen, rodom. 

@e6urt«.abe( , m. plemstvo nasledno, 
plemstFO po kervi ; — arjt, m. pri 
malj ; — brief, m. list kerstni, pismo 
ker«teno , pisrao rodjenja ; — fefl, 
». dan od narodjenja ; — güeb, «. 
Udo rodno ; — Reifer , m. primalj ; 
—in, f. primalja j — ^ülfe , f. pri- 
maljstFO j — ja^r, n. godiste, go- 
dina od narodjenja •, — crt, m. misto 
rodno, domovina, postojbina*, — 
regifler, n. kazalo rodjenih, matica 
rodoslovna; — fc^merjen, p^ müke; 
—ftabt, f. grad rodni-, — fhinbc, f. 
wa od narodjenja; — tag, m. — fefl, 
n. dan narodjenja, godovno. 

<Ä^(f>, n. üb, germ, sikara. 

®t(f, m. gizdelin, Indjak; titi aftet 
— , stara ludaj — en^aft, adj. lud; 
giidav. 

^cbac^t , adj. gorirecen , spomenut, 
recen, hyaljen. 

@tt)&c^tnip, n. pamet, spornen, aspo- 
meoa, uspomenutje; emigeö — , 
Ticnl spornen; — münje, f. medalja*, 
—tag, m. god, dan od uspomene. 

@eb&m)?ft , adj. ugasen; prldusen, 
Qmeren. 

^ftanUn, ©ebanfe, m, misao, idea, 
misljenje; — teer, — lo«, arfj. bez 
misü; bez skerbi; — ioflg!eit, f. 
nepoinqjiyost« nehajnost, bezbrix- 
Bost, nemamost; — jlrit^m. pauza, 
potes. 
(SebÄrm, n. crcva, drob. 



dby Google 



(»ttfi 



^ 288 g». 



®efcanfet 



(Btt% f. (BttfÜanh, n, zemija p^sko- 
riU, p^rxina. 

Gefahr, f. opasnost, pogibio> poglbja, 
pogibel; tB ift Qktfafft m 93etjug, 
odUganje je pogibeljno, opasno. 

®cf&l^r»be, f. ((Befal^j), opasnost, po- 
gibio ; (tStglifl) , prevara , himba, 
Tarka; — Un, v. a, Stetorati} 
— bct fein, do6i n opasnost. bltl u 
opasnosti; — (t(^, adj. opastan, 
opasan, pogibeljan. 

®ef&^-e, m. dnig» drugar; — in, f. 
droga, dragarica. 

QhfhVit, n. (eines Sluffe«), nizberdica, 
st^rmenitost , stermlna (r^ke il 
zemlje), padanje vode. 

®ef&Ile, pl. dobodci; namet, poreza. 

(9efa(len, v. a. dopasti se, siriknuti 
86 ; dopadati se ; {i(^ tttoai — 
laffen, törp^i, hoteti stogod; ^6) 
aiUi — laffen, sra^lm zadovoljan 
biti. 

©efaden, m. ugodnost, milost, slast; 
t^un ®ie mir ben — , u5initi mi 
Ijabar; na(|^ — reben, govoriti po 
voljl} an etwa« — l^aben, flnben, 
dopadati. 86 komu Sto. 

®ef&Uig, a4f. priatan, ugodan j (bienfl« 
fertig), po8luian> dyoran, udroran, 
Ijub6zan j — feit , "/. Ijubav , do- 
brota; dyomoatt er envte« mir 
))ie(e — en, mnogo mi J6 Ijabavi 
ueinio. 

@ef&a«« (in dttf.) (t.) tto 86 dohodakah 
ti&; — amt, n. dohodarstvo; — 
&mt(ic^, adj. dohodarni; ^amtS« 
Xoca(e, fi. dohodara, — Beamte, m. 
dohodarnik, dohodarni urednik; 
— caffe, f. dohodarna p^neznica. 

©efongen, a^\ uloWjen, zatvoren, 
uhvatjen) zasaznjen; (im Äriege) 
zarobljen j — nel^mcn , uloviti, 
zatvoriti; — fl^en, 8u2njeyati> bit 
u tamnlcl, tamnovati; — awffe^er, 



m. zatroreni^ki nadgiednik ; * — 
l^au«, fi. zatrorionica ; — metftcr, m. 
ztitvornik; — er, m. tamnicar; sa- 
£anj, rob; — ne^mung, f. ustavlje- 
nje} xaauinjenje; ulovIJ6DJ6, nhva- 
tj6nj6, uhvat; — ^fc^aft, f. tamnica, 
suSanjstro, robatyo ; — iD&rter« m. 
tamnicar, zatromik, straznik od 
tamnicah. 

©ef&ngtic^, adlf. — eiujie^en, uloviti, 
uhvatiti, zatvoriti; — e ^aft, tarn- 
nica. 

(Kefängni^, n. tamnica, apsa, zatvor; 
(®eb&ube), zatvorionica; — (iiiBuf.) 
zatronii5ki ; — genoffe, m. suzatvo- 
renik ; — Üben, n. iivot u zatvoro ; 
— ftrafe, f. kazan zatvora. ; — fvfiem, 
fi. sustava (na^in) zatvornicstra ; 
— tterwattung, f, uprara zatVornie- 
stva; — n>efen, n. zatvorni^stvo. 

®efaf, n. Süd} (!Dcflen— ), balcak. 

®efaft, atO*. (von Steinen), okovaii} 
(bereit), prlprayan, pripravljen, go- 
toy; fi<^ — machen, prayltl se. 

©efec^t, n. boj, bitka. 

©ejleber, n. per|6i — t, a(lj\ peijat, 
pemat. 

®efllbe, n. poljana, poIj6. 

©eflammt, a4f. yalovit, plamenit. 

©eflatter, n. leperSenje. 

©eflec^t, fi. pleter; (^flec^te), liSaj. 

(Bt^tät, adj, k^rpast, plgav. 

®efli(f, fi. kerpei. 

®t^idt, adj. pokerplJ6n, izkirpljen. 

®efliffen jc. f. »efliffen k.j — tli^ 
adj. naylaSni, namifiljen; — adt. 
hotic6 , hotoma , hotomice , navlas. 

®tfivi^t, n. klety6, psoyaoje. 

®e|litge(, n. pilad, iiyad, perad ; ptice i 
— t, atU' krilat. 

©eflftfier, n. Sapat, taptanj6. 

®efotge, n. proyod, pratnja, pratloci. 

®efrage, n. izpitkiyanje ; zapitkiyanje. 

©efranfet, a^f. s rojtami, na rojte. 



dbyGoOgk 



®ffr3| «. hrana, pasa, kerma; gu- 
blca, rilo; — ig, adj. pro£derljiY, 
nesit; — igfeil, /. proiderijlvost, 
prosderlost. 
Stfreiter, m. f'rajt, prost od straze. 
6tfrier»cii, r. n. merznati, smerznuti 
86} — machen, sleditij — ^junft, 
stbpanj ledni. 
©tftoren, acy. smerznjen. 
Gefrornes, n. sladoled. 
©«fög«» «. »globje; fig. udes, sud- 

bioa. 
@«fnge, ©efügig, adJ. gibak, priglblJiF'; 

fig. priljuban, sklonjiv. 

©ffli^r, n. öutjenje, öutjenstvo; (ber 

©mit fcf« — c«), cut-, — tu«, adJ, 

trerd, derven, bezoöatan; nemio, 

ncmilosirdan ; — loflgfclt, ^ tver- 

doca, bezoöutnost-, nemilost, nemi- 

loserdnost; ^— »ott, adj. oöatah, 

nek. 

®«f&ttt, ad/, pun, napnnjen, Aadfven, 

®tfär|kt, of//. (t.) oknezeti; —er 

®raf »on' dl., oknezeni grof od N. 

®<90J» prp. protl , suproti , suprod } 

prema, fhrama ; na *, pod ; k , ka ; 

-- einen Ort ^iti, prema, k mjstu 

kojem ; .^- 916enb , pod ve^er j na 

"päd; od zapada ; — fec^8 Vif)t, 

okolo sest urab; — fcitien SBo^I* 

^iti , > prema svojem dobrofini- 

|eljo; <J)rci — @inen , trojlca na 

jednoga ; — ben flBinb , suprot 

vftrn-, — ben ®trom, uz rodu; 

ttne @a^c — eine anbete »ertauft^en? 

«amenit jedno za drugo; ein Ur* 

t^ — jiemanb ergcl^cn Jajfen, Izdati 

presudu v^rhi^ koga -, — ©itgeft 

eöw« t^n, 6lnlü sto za platu $ — 

SemcmbS 9Bi((en, uzperkos kome; 

er Ift — i^n ntd^t«, on nije prema 

Djema nUta; glede njega on nije, 

nUt»; — etnanber atiwagen, jedno! 

8 dnigim razm«riti. 



%9 ^ <8egenbUnfl 

I ®egen«a6fl(6t, A nakanjenje protirno; 
— ^anftott, f. (gegen ben 8feinb), pro- 
tusagrada, obrana, branjenje ; (gegen 
ein Uebel), pomo^; — onflotten, 
ma^en, oprjti se, opirati se 2emu ; 
— anttwort, f, odgovor na od^ovor; 
— au«fü^rung, f. protivaizvedba ; 
— Sußening , /. protivukazivanje ; 
— batterte, f. bateria protiynat — 
fcebingung, f. pogodba, ngovor za- 
meniti; — befe^t, m. protuzapoyM; 
— Meibigung, f. urrldjetije uzrra- 
tjeno, zam^nito; — ^Jemerfung, f. 
protivüopazka, protiyuprim^tba ; — 
Bericht m. protlFuizTestje , doglas 
protivni; — Bef(^e{nigung, f. kvlar 
tancia zamenita, primka> sr^dö- 
^anstvo protirno; — ^bef<^inH)fttttg, 
f. zavratna pog^rda; — befudj^, m, 
UKvratjenje polazka; — bewel«, tu. 
dokaz protiynt; — ^Sitb, n. * kip, 
slika> prilika suprotiyna. 
0)egenb, f. strana^ kraj, okolica, kra- 

jina. 
©egen'bienfl, m. asluga poyratna, za- 
yratna, zamenifa^ — brurf, m, tisak 
zayratni^ odpor ; — einonber , adv, 
jedno prema drugom» jedno proti 
drugom; zam^nito; (gegenüber), na- 
proti; — cinanber^altcn , prispodo- 
bitl; prispodabljati ; — ctMÄnutg, 
f. ocitoVanje zayratno, zam^nito; 
o^itovanje protiyno ; — fall«, adv. 
usuprot; — forberung, f. iskanje, 
zahtevanje, zamfnito iskanje druge 
stranke; — f&fter, m. protanog; 
— gef(^en!, n. dar, poklon zamlniti, 
uzdarje; — gewid^t, n. utez pro- 
tiyni} — gtft, n. antuk} — grunb, 
m. raziog opricni , protlyni ; — 
QXin^, f. milost, blagovoljnost za- 
vratna, zam^nita; — ftage, f. tulbai 
uzyratna; — ft&ger, m. tutbenik 
ttzyratni; — fritif, f. protukrlttka 
19 



dby Google 



®egen^f 



-<8 290 &- 



®e^arnifc^t 



lii^t, n. svaiost pTothrnaj -«- 

liebe, f. Ijubav povratna, ra- 

vratna, zamenita; — lljl, f. ▼«*» 
xamenita ; — Brauchen, varku var- 
kom uzbiti-, — wac^t, f. mo^, sUa 
suprotivna} — mauet, f. baba, pod- 
por, zid podporni; — mtnc, f. la- 
gum, podkop opteenl; — mittet, n. 
pomoö, Uk-, — Wi*r »"• laiopapa-, 
— :(patt, m. protivniki — jpattet, f. 
«trana protivna; — pfanb, «. ?alog 
zamSnitii — rec^nung, f. racun za- 
meniti, ra^un druge stranke; — 
wbe, f. odgovor-, prigovot, pro- 
tivnicki govorj — fatJ» "»• opt^ce- 
nje, oprekai — f«^«^"' "»• °*^*y , 
(svetlüsti)} (in ber Stihoinjmie), oprS- 
ienje-, (^anbfc^tift fleflen eine an- 
bete), kvietancia, ßvedoSansUo za- 
menito^ uzplsje-, — ^fd^lttftebe ^ f. 
kona5ni , doversni odgovor ; — 
fÄlu^f(^tift, f. konacai odpisj — 
fareibet, m. kontrolor, pisat pro- 
tlvnii — Wrift, f. odp-w, «Schrift 
itnb — , spis i odpiSi — fc^ulb, f. 
dag zamenlti; —feite, f. strana 
protivna; (bie »ette^rte @eite), 
strana opaka*, — fettig, adj. za- 
vratan» zamenii, uzajemni} — fei« 
tlgfeit, f. uzajemnost-, — lie- 
get, »». protupecat; — fpetre, f. ßu- 
kljui; — jlanb, m. predmet, stvar; 
(3Biberflanb), npomost-, — {lettung, 
f. suocba, f. Konfrontation. 
(SÜegen-llof, »»• udarac zameniti} — 
^^, tn. (in Beugen), strana opa- 
ka; — jlütf, «. prilika; — jtäfte, 
f. podpor; — t^eit, n. protivno; 
{xa — , a» usuprot, pako, da pa- 
jfe; — m, protivnik, stranka pro- 
tivna-, — übet, prp, prema, pra- 
ma; naproti, nasuproti;» — ftetten, 
staviü prema, suo^iti; —tivmh^U 
nip, n. zamcnito ostayljenje (u te- 



.stamenttt); dar »enitbeni ; — »er» 
((^reibung, f. obvezanje zamenito ; 
— wc\lpxtä^n, n. obecanje zame- 
nito j — »iflte, f. f. ®egenBefu4> 9 — 
»orflctlung, f. odgovaranje, oclto- 
vanje uzvratno; — ttjatt, ,m. pro- 
tusagrada. 
®egen-»art, f. sadasnjost, vreme sa- 
dasnje ; priautnost , pribitje, pri- 
tomnost, nazoenost; — tn&ttig, a4h 
sadasnji, danasnji; prisutan, pri* 
bitan, pritoman, nazocan ; — adv. 
sada> danasnji dan. 
(Scgen-ttje'^r, f. suprotjenje, obraiia, 
protabrana; — winb, m. protWaii 
v«tar; — jei^nung, f. supodpis. 
(Segitter, f. (Sittct. 
(Begner, m. protivnik; —in, f. pro- 

tivnica. 
(Segninbet, pari. adj.. temeljit, osbo- 

van. 
©traben, flc^, v. r. gelobt eu^ »o^t, 
budite zdräv, prostite, s bogom, 
prastajte. 

\t, n, plot; ograda; branjevi- 
na ; einem in ba« — gt^en , tum- 
men, uneti sÄrp u tudju zetra ; 
mesatise u tadje posle. 
®e^att, m. prostor» mesto ; (ba« Önt* 
^attene), saderlaj ; (bie aSefoibimg), 
platja; (2Bert^)r vrcdnost uaat&r- 
nja, jezgra; SBorte o^ne — , recl 
bez svake vrednosti. 
©Chatten, a4j. ährUn ; obvezan, daUn. 
©e^atte-abftufung, f. stupovnost pla- 
te; — abjug, m. odbitak od plate; 
— f^jetre, f. ustovak plate; — gn* 
tage, f. dodatak k platt. 
(»e^ingc, n. vInci, kite; (-^ingeo^* 
ren), uil pasje; (9lb^ang), nUb^- 
dica, stermina-, (6inge»eibt), drob, 
crSva. 
(ge^amif^t, a<(;. oklopljen, pod o- 
klopom. 



dby Google 



^^'^^'d/ o4j. menak, inene^, ne* 
priaUn; — 3emanb machen, omfa- 
siti koga; — feit, f. nepriatnost *, 
merzost; omraza. 

^l^au, m. zas^a. 

©e^aufit, adj. nagerojen. 

^e^nfe, n. (U^rgel^äufe), kutia, tok; 
(bei Srüi^ten). ]ja8ka. 

^ecf, fi. gnj^do} leglo. 

^ettlgt, part. aij. posyetjen. 

<^^iin, adj. tajan, otajan, potajan» 
sakriven} in — , n potaji, otajno, 
tajoin> kradom ) pod rokom ; — 
galten, tajiti, skrivati; — l^attiirig, 
f. tajenje, zataja, skrivanje} — 
irip, n. tajna; otajstro ; — ni^cÄ, 
adj. tajan^ otajan; otajstveii} — 
((^rctber, m. tajnik. 

^eif, «I. zapoy^d. 

9(^, V. n. i6i> hoditi; po<i, pola- 
«Iti, odiaziti; att6 einem Orte — , 
iilöi, otKI; in «inen.Dirt — , uni- 
i\, poö a notra j burf^ einen JDrt 
— , pro6if wn einem — , oti^i od 
koga, ostaviti ga; einen ^ä^tiii 
— , korak u^initi ; on etwa« — , 
podhyatiti se 6egia> uzeti tto na 
86 ; einem an bie ^onb — , biti 
koma na ruka ; laffen ®ie mi^ — , 
ostayite me, okanite me se; §u 
(Silbe — , izticati« na izmaka bitij 
M?(0ren — , izgabiti s« •, 3U ^et« 
301 — , dirati o serce ; bie ^üßofi 
ge^ l^ciite um ad^i ix^x, polta 
odlazi , pola^i a osam urah ; ber 
Seig fingt on ju — , diie se t^ 
stoj bod ge^t ni^t, to nemose bi- 
ti, to se ne pristoji; meine Ul^t 
gf|t m gefc^Winb, nra mi ide na- 
pred, prerano} ba6 Bimmev ge^t 
auf bie (SkijTe, soba gleda na so- 
kak» na nlica } in 1i(^ — , doö k 
wbl, »yidfti Be; ftjwong« — ,.te 



-^ 291 ^ ^l^dren 

gotna biti, nositi; e6 ge^t ein ftar« 
fer IBinb, yelik y«tar pate; wie 
ge^tB ? kako je? wie ge^tS mit 3^« 
xtx ®efimb^eit? kako yam slaU 
zdrayje? e« ge^t mir Wo^I, dobro 
mi je; eS gc^t bem einen wie bcm 
anbern, jednomu je tako kao I 
drugomu; e6 gel^t ein (Setdc^t» go- 
yori se; e6 gel^t in bie britte SBo« 
d^t, nastala je tretja nediija; ti 
ge^t an ba6 Seben, ta se o glayi 
radi ; biefe 9(inte g^l^t ^unbnt 
@(^ritte, paaka oya noti na sto 
korakah; ji(|^ mfibc — , nmoif ti m 
od hoda; {ic^ bie 9ü^e wnnb — , 
ozlediti, nat^rti noge hodeö? ^tt 
<Srttnbe — , poginati, propasti^ 

(Se^en, n. hod, hodja, hodanje. 

(Dement *>• P^l^^ ^ sablje; poyraz> 
proyeslo. 

®e^cn!e(t, at^ s racicom, s dir2- 
kom. 

(Be^enfter, m» ob^tenjak. 

(Seltener, adj. sdray; probita&n. ' 

®e^eu(, n. urlikanje» sayijanje> ta> 
Ijeoje. 

(Se^inv n. mozag, mozdani. 

<8e^&fte, n. dyor, aylia, dyorilte. 

(Bti^hll, n, soma, lug; tikara. 

^ti^bx, n. ftluh; slniai^e; poslab; 
poslusanje; usliSanje; er f^oi lein 
— , necuje; einem — ge^, po- 
slasati koga; — finben, nslitan 
biti. 

®el^or^en, o. n. poslosati, posiah- 
Dttti koga; sloSati, poslusan biti. 

<&t%txtn, V. n. spadati, pripadati; 
trebati, trebi biti, hot^ti se; hixB 
gehört nicit^t in mein %cl^ , to nije 
moj posao; biefeS ge^&rt ni^t ^\t* 
j^er, to neidje simo; mel^c a(0 fif^ 
ge^öttr yi«e neg se pristoji, yUe 
neg trlba-, eff ge^ßtt Seit baju; 
toma triba yrlmena; biefe )wet 
19* 



Digitized 



by Google 



(»e^örig 



^ 292 g>- 



5)iiifl< — 5ufammcn, ovo dvoje 
idje skupa ; bod Qt^btt fl^ , to se 
pristoji, to treba; fol(^e ^pci^tn 
— für« Sßit^ , takoya su jilla za 
marva. 

^l^ßrtg , (u//. spadaju^h pristojaii, 
du£an; jur — en @tunbe, na vre- 
Qie> u horu; atteS — ttjütbigen, 
ceniti sve kao sto treba. 

®e^öirIo«, oc(/. glüh} — igfeit, f. glu- 
host, gluhoca. , 

<Bel^örn, n. rozi, rogo?i; — , adj. 
rogat. 

4^el^CTfam, adj. pokoran , ponizan, 
poBlu«an', — rtf. poslufa, poslus- 
Jiost, pokwaost» ponizaost; — tXi, 
V. n. sluHati, poslu^an biti ; po- 
slusati, posluhnuti. 

(&iflttf f. sat (inedeni). 

®ti}vtn, m. kople, strela ; kut-, kl in. 

(BiijVLiii, m. pomocnik} — in, f. po- 
modnica. 

©e^toerf, n. kolesa (od are itd.) 

®^iatt(^)e, n. ^ klicanje, klikoFanje, 
▼ika, radost. 

@cier, m. jastreb; — fattc, m. so- 
kol. • 

©eifer, m. slina, bala» pepa; jid, 
pizma; — i(i;t, — ig, adj, slii^av, 

' balav ; jedovit } — ^H, v, n. sliniti 
se, piniti 8e> baliti sei — ttxä), 
n. prost irac (deci o vratu). 

@cige, f. gnsle. 

©eigen, r. n. gudeti ; — fcogen, . m. 
gudalo, gudac} — ^^futter, ^futtc* 
toX, n, tok od gusalah} — l^alö, 
9». derzak, ra^ica od gusalah \ — 
l^arj, «. kalafoniat — machet, m. 
guslar; —jleg, — fftttcl, m. kobili- 
ca, konjic. 

©eiger, m. guslar, gudac. 

©eil, adj. bujan , percevit» puten, 
pohotan, bludan ; (»om iBoben), tu- 
sta, mastna zeinlja; — c ^ßP^WJ««/ 



uzbujalo, pobujalo rastje j — x\t* 
(^en, udaratt po percevini. 

©eilen, |>/. f. jaja, muda. 

©eit^eit, f. bujnost, pereevitosti po- 
tenost, blttd, bludnost ; (tJOtn S8o« 
ben), tutttina, mast 

©eifi, f. koza; — Matt. n. kozja kenr 
(trava) ; — bo(f, »». jarac, kozao, 
perc, ptaxi — bo^ne, f. brabonjak. 

©eife(, m. talac. 

©eifel, f. bic ; — n, v. a. bicevati ; 
— ung, /*. bicevanje. 

©ei«-^aar, n. kostret , — ^irt, »», ko 
zar-, — ^Kee, ««. zanovet-, — fuf, wi. 
pralica; — jlatt, m. tor kozji. 

©eijl, m. dah. 

©eljler-fcann, «i. zaklinjanj«; — be* 
fc^Wörer, tu. zaklinjalac; — ht' 
f^tüßrung, A zaklinjanjei — ltf}xt, 
/*. duhosloTJe, pnevinatologia ; — 
fe^er, «i. vilovnik} — ^unbc, f. po- 
noöi ? — ^toelt , f. svet duhoTab, 
sv^t duhovni. 

i', (in 3hJ.) duSevnii gafcf, 

f. dar, talent, — gcgenwart,. f.pri- 
sutnost dubaj —traft, f. moc» ja- 
kost du»evna; — fc^tu^f^c, f, sla- 
bost od dg-5e, unia; — 'ocrhjüncung, 
f. puluda. 

ae(j. dutevan ; ^uhoran ; ne- 
telesan; bie — e SQtlt, »vet da 
hovni; — ti (Sigentl^um, vlastaost 
duha. 

©eijilic^, aij. duhovni, cerkorni, 
cerkveni, redovnicki» duhovnicki, 
fiyetjeni^ii — er, m. duiiovnik> 
redoFnik, svetjenik, pop; — feit, 
f^ duhoimictvo, popovstvo» du- 
hovnici , redovnici, popovi. 

©ei{tto0, adj. bez duha, bez razuma. 

©eiflteid), adj. uman, razuman^ du- 
hovit; (vom SBein), duhovit, opo- 
jan, jak. 

©ei), m. lakomost, tT^rdost, stisljt- 



dby Google 



^tUmpU 



-8 293 g- 



®cTb 



vost, sknpost; — cn, ». «. lakom, 

• f?erd, stisljir biti, skupariti ; — 
tfoli, m. lakomac, skopac, tvdrdi- 
ca, stisljivac; — ig, adj. lakom, 

»kup, trerd, stisljiv. 
9tUmift, n. hoj, rat. 
9dntift, n. prikor, karanje. 
^tWftl, n. ikakijanj«, golicanje. 
(SIeHäffe, n. lajanje, xefkanje. 
©eflagtet, m. tnitnik (in Ätt. Uvt 

penift doljni). 
9ttta!pp(x, n. klepet, klepetanje. 
9c!ratf(^e, n. pljesak, pljeskanje ; 

(boB <9ef^n)&$), biebetanje, b^rb- 

Qanje. 
^ttlimptx, n. brenkanj«. - 
^eHinset, n. zweka, zyeket, zyeke- 

UBJe. 
^Mlhnt, n. zreket, zreka (od o- 

Tuxja). 
9tno^e, n. lopa, lapanje. 
ÄefnaficT, ®elnifter, n. praska, ptas- 

kanje» pacanje. 
, <^fnirf(^t, n. skripi, »kfipartje. 
®efea(^, M. praska. 
%thh^lt, n. gaka. , 
®cfrJ4jv «. tarotlne, strugotine. 
^freifd^e, «. dreka, dre^anje; ^a- 

reoje, crercanje. 
®tfti^(, «. grebttije, grebenje, ca5- 

kanje, ^rekanje. 
^{rdf(, M. maramica, pelenica. 
9ltü»^tU, adj. iskan, u^iskan, prl- 

ciBJen. 

vMje, smesenje. 
^M^x, «. grolot, sAiA. 
^(lag, II. ^ast, gogtb»> sobet, goste- 

nj«; in« — Inifin, na slepo, be* 

paaeti, ni simo ni tamo. 
•«tt^^ «4^*. knjast, sakat; Sepay. 
^^aifcüi^x. f. ©etc^rfamfeft. 
wIdMtocT, n. parapet> ograda; na^ 

■lOD. 



<&tlcta%tn, V. n. dospjiti, doci, stiü, 
dosti^i-, |U etwa« — , do^i do 
c«ga* 

(^tlbxm, n. baka, yika. 

®tla$, m. prostoT. 

®elafen, adj. miran, tlh, krotak/ 
t^rpljiy; — adr. po malo, laga- 
no, pelako-, nut — , samo laga- 
,110 ; — l^eit, f. krotkoöa, tifao^a, 
törp^iyost, 

®e(atife, n. t^jfanje, terka. 

(Skl&ufig, adj. Uk, veit, okretan, hi- 
tar } «ine — e 3unge , hltar, hin 
jezik; «ine — e «Öonb, laka nika; 
— ffit, f. lako^a, y^itina, okret- 
no8t, hitrost. 

(S^lftut, n. zyonjenj«; (bie @lo<{en 
fe(Bft), zvona, zvonoyi. 

®ttb, adj. iat'y — , n. zuto, zutina, 
iatilo, £uto bo^a ; — int (5i, ia- 
manjak, iumance, xutanjak} — €n, 
r. a. zutiti, pozutiti; — v. n. ia-r 
t^ti , pozutiti i — gicfer^ «i. mi- 
dar; — grün, odt;. lato-zelen; — 
— Io^)f , wi. Suna (ptica) » — l^rij, f. 
9&rb(rbaum-, — li(^, a<(;* iuekatt, 
ztttkast ? — reif, adj. lat, zrlo ; — .* 
rot^, adj. iuto-6^ryen, ridjj -^ 
fd^ecfe, m. konj ,Satih p^gah; — 
fc^naBer, m. iutokljanac; (ein j[un« 
ger ®e*), golobradac j — fudj^t, f. 
iotica, iotjenica, iuttiga, zlatei|i-i 
ca-, —füc^rig, adj. Sati^y, »utje- 
rAU\, iotngay, zlatenieay;^ — »urj, . 
f. zutnjak. 
®e(b, n. noyac, noyci, p^nezi, mM; 
(in 3uf.) noycani ; — cftgabf , f. 
danak u noycu; — ou^ful^r , f. \z< 
yoz noycani; — au«fii^cterB0t , n. ^ 
zabrana noyeaAOga izyoza; — alt«« 
gäbe, f. noy&inl razhod i — beitrag,/ 
m. noy&ni prinesak^ — beutel, m, 
kesa, moSnj« novcana ; -^bu^ , f. 
globa-, —cur«, m. hod, teiaj növ 



dbyGoOgk 



(»tUt 



-8 294 fr- 



(»tU 



t ^anij — elwert^, adj. vr^dan nova- 
cah ; — giftig, ac(;. Ukom na novce ; 
— gier , f. lakomost na norce y — 
fafleii, — f(Jranf , m. — fi^t, f. skriii)« 
za novce; — faftc, f. öemer; -r* 
ftemme, A — manget, m. r^dkest, 
manjkanje nofacali, oskadica; — 
f&rb(^m,fi. kotarica, koUezanoyce; 
— ^^m&f (er, m. pogadjalac ; m^nik ; ka- 
matnik; — fa(f, m. rr^cica za novce, 
kesa; — forte, f, versta novacah; 
— fplhtemb, adj. razsipan, razme- 
tan; — ^fd^ulb, f. dug (noreani); 
— fhrafe, f. (Selbbupe-, — flfitf, «. 
novac; — ^funtmcr f. — ^)oflen; m. 
soma^ — Umlauf, mi obticanje no- 
vacah; ^ — ^UH(!(^fe( , m. minica, po- 
lica; — »e(^ler, f. ^t^iitt] — 
toefen, n. novoanstro; — sifper, n. 
noFcani broj ; — imi, m. najmovina 
u novcQ. 

i^ütt, n. f. (SftSitxit. 

(Sctegen, mdj. poloien, stavljen, po- 
stavljen, posadjen, leie^; (bequem,. 
> )}affcnb), sgodan, pristojan , prikla- 
dan, prillcan ; e8 iß mir nichts bar« 
an — , nemarim , nehajem za to ; 
' »ad ifl 3^nen baran — , tto je vam 
do toga? baran ifi viel — , mnogo 
je do' toga , potr^bno je vele ; — 
adü, sgodno, na vr^me, udobn, dobro. 

®etegenl^eit, f. ppilika, sgoda, prigoda; 
alle (Gelegenheiten eines ^aufed fen« 
. nen, poznati sve kiite po ka6i ; mit 
feiner eigenen — lommen, do6 svo- 
jom prilikom ; —«gebiegt , n. pri- 
godna pisan. 

<Sklegentli($ , aij. sgodan, prigodan; 
— adv, 8 prigodom, po sgodi, kad 
prilika bnde. 

(SWe^rig, adj. naucljiv, ueljiv , mek, 
krotak , mekoum ; — feit, f. uciji- 
vo»t, nau^ljiröst, mekoumnost, krot- 
ko^a. 



©etefirfamfeit, f. naak, ucenost. 

(Sele^rt, adj. ucen, naucan ; — t , m, 
neenl, nau^nik. 

(deleife, n, vaga», kolotecioa. 

®eleit, fi. pratnja, provod, straSa ; fh^e* 
red — , prohod , prolas s^guran, 
Slobodan; — en, v. a. pratiti» pro- 
voditi , provadjati ; — ^r , tn. f. 
©eteitSmaon. 

(I^elett6*amt, fi. uprava provodna $ — 
brief , m. provodnica } -^einna^me, 
f. carina od prohoda ; — einttc^mer, 
m. carinik od prohoda; — -^ttb, n. 
carina, Uarai od prohoda ; — tnamr, 
w». pratilac; — f(^i|f, n. prate^i 
brod; — ^jei^en, n. — ^settel , m, 
cedaija od platjene carine na «Iromv. 

®eUnf, fi. sgloba, koljno , kol^ce> 
clan, ^anak, karika (od verigah), 

Öelenf, — fam, adj. gibak; fig. uB- 
Ijiv, naucljiv, mek ; — igfeit , f, 
gibkost, okretnost; fiff. uiljiyrtist, 
nau^Ijivost. 

®elfem, v. n. drecati, derati se. 

@eli(^ter, n. verst, fela, poreklo, po- 
dretlo ; fie finb gleichen — 9, a Jedoa 
tikvu pti«a. 

belieben, v. n. izvoMti, vid^ti sey sri- 
d^ti tte. 

(^ÜthUt, f. draga, Ijttbeznica, IJabov- 
nica, Ijubovca; —er, t»^ dragi, 
Ijabemik, Ijubovnik. 

®elinb«e, a<ij, mek, blag, krotak* do^ 
bar ; — er SBinter , meka zima $ — 
igl<it, f. mekost, krotko^a, blagost« 
dobrota. 

Gelingen, v. n. poci, i6\ za nikoai^ 
dati se, davati «e. 

(^eUfpel, fi. Sapat, iaptanje. 

©etten, f. (S&Uen. 

(beloben, v. a. obecati, zate^i ae« sa-« 
re^i se, zaveöati se. ' 

®elt, i. je li? ato ne? 

®elt, adj. jalov. 



dby Google 



@ette 



-3 295 g>- 



(Semeffen 



(StUt, f. kablica, si^, maziica. 

^Utn, V. a. raljati, rrediti, vr^dan 
Mti, »aS gUt txt SBftte, o Sto da 
se obkladimo-, biefer (!9u(ben gilt 
^wati^ig ©rofd^en, ova forinta nosi 
dvaest grosah; ed gUt bieQf^re, ba0 
SeBen, tu se radi o glavi, o po- 
Stenja ; ba6 gilt xCx^t, to neralja •, 
mir gitt bad gteif^ vie^ to je meni 
sre jedno ; geltettb ma(^en (ein 9ie(^t), 
dokazati (pravo kakvo) ; (einen 
®runb) doroditi (razlog). 

©ettung. f. Taljanost, vrfdnost. 

Oetübbe, n, zavet, zagoror. 

0elüß, n. pohota, pozada, volja; — 
en, 9. «I. pohoteti, Sel^l, pozeUti. 

Oeljen, v <t. uikopitt, ottrojiti. 

Oemac^, n. komora« soba, odaja; ba0 
^imlic^e — , zahod, komornjak. ^ 

Oema^, adv. po malo, lagano, tlho. 

0eRia(^, fi. posao, teg, rabota. 

9em&4tt(^/ adj, lastan, len, lak; — 
adv. po voljl, po malo, lagano j — 
feit, f. last. 

®em&(^t, n. d«lo, posao, teg ; nda 
rodna. 

(^ema^t, »n. ina2, zarucnik, saprug, 
zakonski ; — in, f. zena, zarucnica, 
sapruga. 

Qkmälbe, n. ktp, prilika. 

Oema^nen, v, a. opomennti» spome- 
noti ; e0 gemal^et nii($, lini mi se ; 
▼idi mi se. 

Oemanfctie; n. smis, mjlsaria. 

^emar^ng, f. medje, granice obcine. 

®em&i, n. mera. 

(Sem&f , Ai/j. podoban, shodan ; — '■ adv. 
po, polag ; — ^eit, f. shodnost, po- 
dobnost; in — , po, polag. 

<9em&figt, adj. razborit, um^ren. 

(Semftuer, n. zid, zidine. 

®anein , adj. obdtnski , oböen , oböe- 
nit, zajedniiki; (geto&^nlic^ , all« 
t&glidp), priprost, prost, svagdanji ; 



(niebrig, ff^lec^t), potUten, nevaljao \ 
ba« — e iBefle , dobro oböinsko j bat 
— e SBefen, poslovi oböinski. 

©emeinbe, tgemeine, f. ob^ina (in 3nf.) 
obcinski; — ange^&riger , m. prl- 
padnik k oböini ; — angel^örigfeit, f, 
pripadnost k obcinU — 6ef<^lu§, m. 
zakijuiaj oböine; — bürger, m. ob- 
öinar; — gefe^, n. oböinski zakon^ 
— glieb, fi. £lan obcine; — l^au«, n, 
vfönica, knöa ob^lnska; — rat^, m. 
(aU ^5r)>er), oböinskt say^t; (al6 
5ßerfon), oböinski savetnik ; — tteife, 
adv. po obcinama ; — tuefen, n. ob- 
vinarstvo ; — »o^t , n. oböinsko 
dobro. 

©emeiner, m. (gemeiner (gfolbat), pro- 
stak. 

(Gemeine SBefen, n. objinstvo, poslovi 
oböinski. 

©emein-geijl, m. duh obcinski, zajed- 
nicki duh; -^glftubiger, m. ste^ajni 
T^rovnik ; — l^eit, f. ob^ina, prostota. 

<Semeinigli(^, adv. obi^no, u obce. 

®emeinnü^ig / adj. obcekoristan ; — 
adv. u nacin oböinstvu koristan } 
— feit, f. korlst objinska. 

®emein«o(^«, m. bik, bak obcinski; 
— )plaii, m. mlsto oböinsko i — fom, 
flrf/zajedniSki; — f(^aft , f. (oBiectl») 
zajednost, zajednica } (fubjecti») 
zajednlctro ; — fc^aftli^ , adj. ob- 
dinski, obcen, ob^enit, skopan, za- 
jedni^ki; — adv. skupa, zajedno; 
— tag, f». tezatni dan, svakidan, 
teiatnik; — trift, — »eibe, f. pas» 
oböinska-, — tt>alb, m. suma, lug 
obcinski} — »efen, n. oböinstro ? 
— »efenterwalter , m. upravnik ob- 
6instra. 

©enienge, (äJemifi^. (Semengfef, n. smis, 
meSaria. 

©entefe, n. mtrenje. 

©emeffen, adj. narocit, odredjen. 



dby Google 



Qkmifd^ -« 296 g» 

^emifd, f. Gemenge. 

0etnif4t 9dj, m^sovit. 

^emobett, a<0'. slikovan« napravljen, 
nacinjen. 

^mSBoif, m. jarac divji. 

<Seiiife, f» divokoza, koza diTJa. 

©fmfcn-fcallen , m. — fuget, f. zerno 
(u zeladcu koze divje) ; — ^i&g«r, "»• 
lovac od kozah divjlh. 

^iXiösSi, n. razvalina. 

0cmurme(, n. zamor, rogobor. sapat, 
Saput» tum. 

Oemurre, n. mönnljanje, minnor. 

Ocmüfe, n, rariyo, povertje, povertlina, 

gemüßigt, adj. osilovan, prisiljeB. 

®emät^, H. cud, serce , narav , duh j 
— li^, «<0', Wag, ser&n; — adv, 
blago, Bit i&no, od s^rca. 

demüt^0«aTt A 4ud, ^udljivost, narav; 
— befc^affen^eit, f. kakvoca cudi, na- 
lavli — bciücgung, f. ganutje, gi- 
banje (duha, sdrca) ; — hanfl^ett, f. 
bolest, nemod duhaj — ^neigung, f. 
nagnutje, prignutje } — ru^e, f. mir, 
pokoj du«e } -^»erfajfung, f. — ju» 
fiat(6, m. ataiye, bitje duha. 
.^en, prp. prema, prama, k, na. 

^enaniitr ndj. nazvan, re«en, napo« 
menut. 

©«nÄf(^ig, f. gj&f(Jig. 

9cnau, adJ. to^an, uzak, stisnjen, ua- 
pet i (»on SBaaren^prcifcn), poslednji •, 
(geizig), tverd, stisljiy, skup, sted- 
Ijiv j — adv. tocno, stUnjeno, na- 
peto, stedno, stedijivo j — igfeit, /. 
tocnost, «tedljivost. 

deneatcgie, f. rodoslovje. 

®enc^, adj, — ^olteq, f. (Senel^migen; 
— Haftung, — igung , f, privoljenje, 
potrerdjenje, potverda, odobrenje, 
dozvoljeqje ; — igen , v. a, privo- 
I«ti, dozvoUti, potverditi, za dobro 
primiti. 
^tnti^, adj, sklonjen, priklonjen. 



®vmi 



nagnüt, prigniit, podr^rzeD« pbdlo> 
£aii; fcalb »ire i(| — gu glauben, 
skoro bi pomislio \ einem — fein, 
nagniit, naklonjen komu biti, botet 
mu dobro; — ^^eit, f. nagnutje, pri- 
gnutje, nakloQoat, priklonstvo> do- 
brohotnost. 

Qknerat , m, general , glavnik ; (in 
. 3uf.) glavni, oböl; — abjulant, m. 
general adjutant i — baf , m. ba» 
temeljni } — ccmmanbo , n. gUvno 
zapovidnictvo; — fettmarfc^att , m. 
general - feldmarial , generalisim, 
vojvoda verbovni ; — fetcjeugmcifUr, 
m. general od topnictva ; — gctoal« 
tiger, m, glavni gudac od vojske; 
— in, /. generalica} — itit, f, ge- 
nerälstvo , glavnictvo j — fatte , f, 
ob6i krajobraz ; — lieutenant , m, 
generallajtnant ; — major, m. gene- 
ralmigor j — marfc^, m. mart ob^e- 
niti } — ^)arbon , m. pardon , opro- 
ttenje obce } — ftaaten , pl, gUvni 
staliiii (od Olandie) ; — jlab , m. 
generf IStap } — terfammtung , f. 
ob^a (glavna) skupstina; — tt>üi:bc, 
/. generalstvo, general ia. 

(Senef'Cn, v. n. ozdraviti, ustatl (od 
bolesti) i eine« Stintti — , roditi, 
poroditii — ung, f. ozdravljenje, 
zdravje. 

Oenirf, n, zatiljak, potUjak ; — f&ngcr, 
m, noi lovacki. 

(Senie, n. um* taium, talent ; —cor^, 
n. zbor yojnickoga ni«rnictva ; — 
»efcn, n. (object.) yojnicko merstvo g 
(fubjiectiv) vojni^o m«rniotvo. 

®enief*bär, adj. uxitan, jistlv, — tn, 
v.a, uziti, uSivati, radovati se, 
nasla4|ivati sei (cffen), j^sti , bla. 
^ovatl. 

©entfie, f. Snka» inkovlna (trava). 

®enitto, fM. genitiv, roditeljni padex. 

@eniu8, f. ©(^ut^geiß. 



dby Google 



9tüO% tn. drug, drugar, dionik; — 
tn^^ft, f. druiba, druxina, driistiro. 

@eti^'atm, ni. oruxnik, iandann; — 
etie, f. oruzanstvo, oruznictvo, £an- 
danneiia. 

®enng, adv» dovoljno, dosta, dosti; 

— t^un, zadovoljiti. 
(^cnüg'C, /. dovoljnost, zadovo^tvo, 

zadovoljfttina ; }ur — , dosta, za- 
doata} — t^n, UifUn, zadovoUlti, 
samiriti , namiriti ; — en , v. n. 
dosta biti» doteöi, dostati» fl(^ — 
la^tn, zadovoljan biti. 
@enttgli(^, ©enugfam, at^. dovoljan ; 

— adv. doToIjuo, dosta. 
(Samgfom, at^f. zadovoljan $ trezaui, 

umoren. 
©antgfamfeit, f. doToljnost. 
®cirögfamfett, f. zadoyoljnost. 
Oknagt^U'n, v. n. zadovoljiti, nami- 
riti, samiriti •, — ung , f. zadoyo- 

IjstTO, zadovoljstina. 
®eiraf, m. uxitalc, uzivanje; naslada, 

razkoSay radost; jedenje ,. pijenje ; 

prijatje ; primanje y ®cnüp unb 

^$üge, nzitci i dohodci. 
Qtogro^b, m.f. (Bx'6ht\6)ttihtt. 
^ümtUtx, m. geometra, kopnomerac« 

zemljomerac ; — vte , /. zemijo« 

mirstvo, geometria. 
®c^cf, n. pratel, pirtljaga. 
««<>f[cgcn^eit, f. obidaj. 
Oe)?(a^pcc , (Se)}laubeT , m. birhljanje, 

nakJapanje. 
^Ihrt, n. plae, dreka, dreeanj«. 
9<lpclUx, n. lupa, stropot 
®<;^&ge, n. bi^ega, znamenje> znakj 

(auf SRünjen), kov novca. 
(Sc^ringe, n. sprava, svecanost, gizda. 
®e^affel, ». praska, praskanje. 
9equafe, n. kreket, krekeUnje. 
<9aabe, adj. ravan; jednak; prar; 

paij (aufri^lg), istinit, iskren» 

Posten ; — adv. ravno j jednako j 



-« 287 S^ Qktt^t 

pravo, upray, ba«, tako ; el fiiib 

— brei Xa^e, sad su baS tri dana ; 

— gu, praro, aprar, napravac,; 
ba« ; — machen, sraynati, izpraviti, . 
naravnati, izranuti; — en %ü^i, 
— en SlBege0 , pravo , nprav , bas 
upravo. 

(^erabe^ f. dobra xenitbena, rulio. 

®etabe gu, f. ®erabe. 

®erab^eit, f. ravnina, jednaliost, pra- 

▼ost ; fig. pravota. istinitost, iskre- 

no8t. 
(Üecablimg, adJ. provoxican. 
®erafe. n. bes, brsnoöa. 
<9eraffe(, n. fitropot,, trfska. 
®er&t^, fi. spraya » orudje ; poku^iSte, 

posudje ; p«rtenina } pratef , pert* 

Ijaga. 
®eratl^en, r. n. dospeti , doci ; sa-. 

pasti , pasti ; (ge(ingen), poöi za 

rukom, [pFokopsati; an einen — ,-. 

sastati se s kirn, nagaziti na koga; 

an einonber — , doci do takah; 

in Born — , razjariti se, razsir- 
. diti se} in flammen — , zapaiiti 

se, uxgati se j in greube — , obra-* 

dovati se. 
®cxatf)<XDof}t, n. oufö — , na sreön, 

po sreöi, sumice. 
®erat^*fommer, f. izba za pratex; — 

fc^aft, f. f. ®erät^. 
®eraufe , n. putezanje, derpljenje, 

klanje. 
(Btxaum, adj, prostran; — e Bcit, f. 

dugo yr^meua. 
©eräumig, adj, prostran; — feit, f. 

prostor, prostranost. 
(&tthü\^, n, iuikanje} buka, tala- 

baka. 
©erben, , OerBcr, f. (Särgen k. 
®ere(^t, a<0*- pray, pravedan, pra- 

vl&m ; — igleit, f. pravica, pravda; 

t>rayota, prayednost , pravlinostj 

pravo, privllegij, sloboätinaj^ — 



dby Google 



®erebe 



-a 298 fr- . ©cringftc 



fame, /. pravo ; privllegl) , slobo- 

itina. 
(9mbe, «. govor, govörenje; glas; 

berbljanje. 
(Btxtx6)tn, V. n. slaziti» biti (5einu); 
> ed gereicht i^m jur @^m, sluii mu 

na cast; -^ jum @(^aben, biti na 

•tetu. 
®ereif, n.-derpljenje, dermanje, ki- 

danje, jagma. 
bereuen, v. n. liajati se zaSto, {aliti 

tto; t9 gereut mic^, kajem se, ia- 

lim, 2ao mi je. 
®ergel, f. utora. 

®ergetfamm, ^m. utornjak, taranj. 
(Spergeln, v. a. utoriti. 
<8tr|ab, m. (^ormunb), zakrilnik. 
©eric^t, n. jllo, jistvina, jestojska. 
®en(^tn(^, a(f;. sudni, sudbeni; — 

odv. sudbeno. 
Oeric^tS« (in 3uf.) sudni, sudbeni; 
— abgeordneter, tw. odaslanik suda; 
— arjt, m. sudni lekar; — barfeit, 

f, sudba, podrucje, oblast sudbena» 
sadna, sud ; — beifij^r , m. sudni * 

* priscdnik; — böte, m. glasnlk sad- 
beni} — competenj, f. nadleinost 

• suda ; — biener, m. ustarnlk» pan- 
dur, sluga sudni j — elnfü^rung, f. 

' uvedba sudovah ; — ferien, p/. praz- 
nici sudni; — gebü'^ren, pl. takse 
sudbene, sudno ;. — Rätter, m, su- 
, .dac, sudija; — l^anbet, m. proces, 
ptaTda, parnica, pria; — l^anben, 
^u — erCegen, sudu, u ruke sudije 
predati tto ; — ^^aud, n. sudnica ; 
— I^ert, m. sudövlastnik ; — ^of,m. 
sudiste, sud ; — ^in^aber, m. sudo- 
deriac ; — in^abimg, f. sudoderitvo ; 
— fanjfet, f. pisarnica sudna ; — 
fartc , f. sudokaz ; — !ojlen , pl. 
sudbeni troSkovi; — orbnung , f. 
sudovnik, sudni red; — ort, m. 
sudiliste, m^sto suda ; — ^Jerfon, f. 



sudna osoba; — ^^t^t, f- pravo- 
sudje; — ^jrctofoU, n. sudni na- 
ptsnik; — regülirung, f. uredjenje 
sudovali ; -^faa(, m. sudionica ; 
— facj^e, f. stvar od suda , — f^rci« 
ber, m. pisar sudbeni; — flant, m. 
du£nost pred sud doci; sud, sa- 
diste; — ftatt, — flStte, — flettc, f. 
sud, sudiste; stratiSte; — fitHftanbr 
m. sudostaja ; — ftube, f. sudnica ; 
—tag, m. dan od suda; — üffiidf, 
adv. po sudnom obicajo; — unter* 
t^an, ^af , wi. sndbenik, podrucaik ; 
— ^»erttjatter, — »ogt, m. sudac, 
sudija; — voHjtel^er, m. sudni iz- 
versnik; — »orjlanb, m. naceloik 
suda; — »efen, n. (otjectiv) (t.) 
sudstvo ; (fubjecti») sudactvo ; — 
juge^öriger, wi. pripadnik sudu ; — 
^toang, m. Sudba, podrucje, vlast 
sudbena^> 

geringe, adj^ mal, neznatan, nevaian, 
nistaran; potisten, male c^ne ; — 
ade, malo; um einen — n ^tt\S, 
jevtino, za malo; eine — ®a(^, 
malenkost, stvar ^ od niSta; — 
f(^>&^en, prezirati, pometarati^ za- 
metayati. 

©eringfögig , adj. mal, malen, malo- 
vaian , neznatan , nistaran , malo- 
yrldan; — ^f ett , f. malovrednost, 
neyrednost; malenkost, stvar od niita. 

©ering^alttg , adj. malovredan , od 
male vr^dnosti , lahki ; — feit, f. 
malovrednost , nevridnost. 

®ertngf(^&^«tg , a<^j. potiiten, male 
scene; — tged Urt^ei( f&((en , malo 
sceniti «togod ; — igteit, f. malo- 
vrednost, nevaljanstvo, iievrednost» 
nevaljanttina ; — ung , f. nettc^oa» 
neuvaUvanje ,. pometavanje, pre- 
ziranje, zazor. 

©eringile, adj. najmanjl ; nl(^t Im — tt 
ni malo, nikako, nipo«to. 



©erimie -^ 29§ &- 

Gerinne, «. im-, jarak; j«z. 
9amtn, e. «. sgasnati se, skratnuti 

se; usiriti se. 
9nippt, «. skelet, okostnica/ sa- 

mokost. 
Qktn, atfo. rado, drage volje, dobre 

▼olje; — J^aUn, fe^en, ijabiti, 

milovati, milo, draga biti. 
detö^g, ®nof^x, n. terska, terstenik. 
9tmmfn, adj. sgasnot , skrutojen ; 

uiren. 
Ä«He, /. jecam, jacam. 
9etficn, adj. jeemen, jaemen ; — arfer, 

«. — felb, «. jecmiste; — 5tob, w. 

jeemenica, kroh jecmen ; — grau^ien, 

pl. kasa je&nena j — fern, n. zerao 

jcänenoi (am Hag«), jarac, j«6- 

menac (oa oku); — faft, ni. pivo; 

— fc^^Wm, m, sok jecmeni ; — tronf, 

»». — ^toaffer, «. yoda jecmena ; — 

Jötfer, m. cokar, »e^er jevmeni. 
Öettf, f. ®ttt^xi, pnit,pniti<, Slba. 
•cn«^, m. (bet ^ttinX njah, ronjanje} 

nos; (ein — ), vonj, doha, miris; 

—lo«, adj. ket dahe, bcz rairisa; 

— «tterve, m. «Ivac njasni. 
Öetüd^t, n. glas; ba« — l^at flc^ »er- 

^«ttet, pakao je glas ; e« ge^t ein 

— , goyori »e, yeli se ; ein gute« 

— ^ben, dobar glas, dobro Ime 

inati, dobro sloWti. 
Q^^en, V. n. dostojati, dostojati se, 

bUgoizYoIeti. 
®«W^ig, f. »tt^tg. 
^etüKt, ®erümpeC n. staretina, raz- 

bito i poderano staro pokueitte. 
®tnmi))e(, n. lupa, itropot, talabnka. 
Ottftft, n. podac, odar; skele, mosti 

xldarski. 
®tttttte(, «. d^rmanjs, tr^senje. 
Ö«fage, n. govor, govorenje ; glas, 
©efalbt«, t». pomazanili. 
®efiw«» «• sÄnenje. 
Ocfammt, adj, vas, say,, yaskoUk, 



(Seft^aft 
cio, ^itav, C'lokupni, okupni; -^H 
•^anb, nerazdelno ; — ^^eit, f. ukop- 
nost, cflokupnost; — ^fc^aft,^ ukup- 
nost, obcenitost; — »irfiing, f. za- 
jednicka sila; — TOo^f , n. oben, 
dobro. 

®efanbt#e, m. pokllsar, poslanik; — 
in, f, poklisarica, poslanica; — 
f<^«ft» f- poklisarstro, poslani^tyo; 
poklisarstina •, <olj[ecttV) poslanstyo ; 
— fc^ft«))^rfohat, n. osoblje posla- 
nictira. 

®efang, m, plranje; pisma; — Btt(^, 
n. pesmarica, knjiga od pesaniah } 
— ttoget, «. ptica poju^a ; — weife, 
f. aria, nap^y. 

®cfäP, 1«. zadnjica, strainjrca j sWalo,, 
sldo. 

®efaufe, n. zuja, zujenje. 

(8ef&ufet, n. iamor. 

@ef«j>&ft, n. (ÄrBeit) pasao ; (^anbel) 
promet; (SJerric^tung) opravljanjei 
d^lo } (99ef(^afHgiing) zanimanje i 
zabara. 

©efc^afHg, adj poslen, radln, marljiv} 
— feit, f. poslenost, radinost, mar- 
Ijirost. 

®efc^&ftd(o0, adj. bezposlen, bez posla ; 
ein — er 5Wenf(^, bezposllca; — ig« 
feit, f. bezposlica, bezposlenstvo» 
bezposlenost. 

®efc|^&ft8* (in 3ttf.) poslomi; — Be* 
tricB, I». posloranje; — fü^rer, m» ^ 
postoyodjai — fÄ^rung, f. poslo- 
rodstvo; > — gang, m. hod posla; 
-^gcbal^rung , f. rukovanje posla $ 
—-frei«, m. posloyni okrug j -^fun- 
big, adj. v5»t u poslu; — funbiger, 
m. vjstak; — ^tocafitftt, f. uredio- 
nlca; poslornica; — mann, m. po- 
slovatelj ; — orbnung, f. poslovnik ; 
— ^d, n. podnesak, predataki 
— fto^, m. poslovni slog •, — träger, 
m. poslono»a} — rüberborbung , f. 



®ef(^&nb(t 



•^ 300 &- 



prepert poslovima; — Übergabe, f. 
predaja posla, ureda j — ^rbinbung, 
f, poslovna sveza; — venoaltung, 
/. uprava posla; — ja^(, f. (Nr. 
£xh.) broj predatakah; poslovni broj. 

<S)ef(^&nbet, adj. oskvernjen} osramo- 
tjen. 

(8ef(^c^en, o. n. dogoditi se, pripetiti 
se/ sbiti se, uetniti se; Ü ifi »m 
i^n — , propao je, ode, propade! 
— (äffen, dopustiti, terpeti,' dati ; 
e8 ifl i^m tcc^t — , pravo ma je-, 
ed gefc^ie^t mir tin ©efallen, drago 
ee mi bitij ti ifi i^m Unrecht — , 
u^injeiio mu je krivo \ ti gefc^a^ 
ein @c^u$, puce puSka; ti ifi fo 
gut &U — , tako kao da i jest. 

^efd^etbt , adj. pametan, razumaB ; 



— ^eit , If pamet, razum. 
^efc^enf, n. 



dar, pokloa; — geber, ni. 

poklonitelj •, — nc^mer, f». poklono- 

primae. 
©ef^eut; f. ®ef(^eibt. 
®ef(^i^t-e, f. C^orfatt), dogadjnj, 

jigoda , prigoda \ (C&rj&l^btng) , prl- 

povedka, povest, priea ; (— )>cn 

©taaten), istoria, dogodovstina $ — 

Itc^/ adj. istoricki •, istori^an ; — 

dbu(^, n. istoria, knjiga od isitorie; 

— «funfec, f. istorla; — «hinbigc, m. 

istorik; — fc^^reiber , m, istorik, 

dogodopisaci — umflonb, i». po- 

T^stna okolrtost. 
®ef(!^i(f, n. pr^stojnost; podobnost, 

sposobnost^ vcstina, talent ; (@d^ti{« 

fa(), udes, sudbina* 
<8lfd^i^Uc^, adj. yest, sposoban , po- 

doban, vican; '• — feit, f. v{«tina« 

sposobnost, podobnost. 
®cfd[)i(ft, fldj. sposobau, v««t, podo- 

ban, vican ^ poslan. 
®ef Rieben, adj, razdeljen, odlucen; 

razatavljeo} (»Ott (S^eteuten), razie- 

njen, razTeden. 



(Sef(^meib(g 

ilrr, n. sud, posuda; posu^e ; 
(Sßferbe — ), sprava, remenje konjako» 
hamovi. 

®ef(^irren, t>. a. zapreöi, uprefi; 
spremiti, opremiti konja. 

(Slef(^irr»fammer, f. komora za spcava 
ko^jsko ; — meifler, m. f. ' ^c^ivr« 
meifler. 

[e(|t, M. rod, pleme; kol^no» 
pakolehje, kirv.; porod, poriUe, 
pasmina; (nt&nnlic^, toeibtic^), spol. 

(SJef<^te(^«*altcr, n. naraStaj, veki — 
att, f. v^sta, fela, »etta ; — folge, 
f. Ktdosh'd-, — fo(ger, m. rodosljid- 
nikv — funbc, f. rodoslovje , — liiiie, 
/. loza ; — lol , adj. sr^aii, 
ntzna»; — tiatne, m. podHtlo, 
podreklo; prezime, rodno ime; •— 
regifler, n. — tofel, f. rodopis, ro- 
doslovje, knjiga rodoMoToa ; — 
(rieb, fto. pobota patena» pozuda od 

• razroda, rodna poSoda; — roa^ff^m, 
«. rodogerb, stit rodnij — wort «. 
^lan, clanak. 

(Sefc^C^^, n. relika mnoS pertljag«} 
provod, pratnja; smucanje; (Sed* 
f)>eife), namama. 

(^fc^inge, (S)efc^(in!e , n. utrobica. 

®t\ijmoid, m. uknsi tek. 

(Sef4nia(!U0, adj. bljatar, netecMk. 

(S)ei(^mad(cfig(eit, f. byntayoAt, ne 
te^Doat. 

'(Sefc^matfVott, adj. ukusan; teuw. 

(gefc^^maufe, n. gostba* gottftoje, go- 
Btovanj«' 

(S)ef(^meibe, n. ures, nakit ienski, 
ukov, stvari drage; — I&fld^eiw f* 
®(iHnu<f{&(l(^eB. 

(Sef(|>meibig, adj. gibak, ttiek, «klo- 
njlv? protegljiv, razteg^iv; (unter* 
ivürfig), pokoran, am^ran; — WX, 
f. gibkost, neko^a, skIonjiro«t) 
protegljiyost, raztegljlvoftt ; pokor- 
nost, soi^raoat. 



dby Google 



@efc^mei§ 



■^ 361 ^ 



®ffee 



^ti^mtii, n, gad, muhe, buhe, cor-' 
vi Itd. i (im gleifffc«), upljurci-, 
(Okfiu^tt), smet, izmeti Jtmbcv — , 
dicuoL, d^tina, de^urina, de- 
larlia. 

@ef(^nitere, n. mazanje; cerekanje. 

(8cf(^ti^e, n. herka, herkanje. 

(Sef^nattcv, fi. gakanje-, hiebet, ble- 
betanje, eaverijanje. 

(S<f(^ü<>f, n. stvor, stvorenje. 

9ef(^oi , «I. (an Un Cßflan^en ) , 
nUdice; i&todtontf, kat, pod •, 
(St^iefgetoe^r). puska; strela-, o- 
rufje. 

®ef(^cew n. vika, krika, boka; (ßt* 
xid^t), glas. 

<^ef4)Y&t, n. mosnja (u zivine). 

@(f4nH @cf<^u^bc, fi. oboöa. 

®ef(^|}, n. artileria-, top; QtohtB, 
tteine« — , velikl, mali oganj; — 
fünft A topDi^tvo, artileria. 

®ef(^»>abcr, n. skvadra, ceta. 

®cf^to&$, n. blebet, blebetanje, 
berbijanje, eaverijanje; — ig, adj. 
berbljav, iaverljav, jezican; — 
tat, f. berbijavest, eaverijavost, 
j«zieao§t. 

@cf(^U)eige, adv. a kamo, a kamo li; 
tia jnaDJe, tim vise, tim laglje, 
itd. 

@cfc^n>etgen, v. a. ^atkati, mu^kati; 
zaeutkati, sarauckati ■, utesiti, umi- 
ritlr — V, n. m«cati, öutiti; ic^ 
gefc^ioeige feiner Safler, nekafiem, 
nevelim nlsta o njegovoj opa- 
cini. 

<Befc^nb, adj. berz, hitar, pospl- 
ian; — adv. berso, hitro, sp^fino, 

• posp^no i ma(^* — , iuri sej — 
tgleit, f. b^rzost, berzina, hitrost, 
hitrina, pospesDost; — fd^reiBe« 
fainfl, f. takigrafia, hitropisje} — 
ff^reiBcv, m. takigraf, hitropisac. 

dcf4i9ifia, pl. bntja 1 sestre; r— 



fmb, n. brätle, v*»estrI6, dete bra- 
toTo ili sestrino. "^ 

©efc^ibollen, adJ. ote^en. 

®ef(^n>orne, m. pris^£nfk, zakletnik; 
^beim @(^tmirgcri(fet), porotnik-, — 
— ^ngeri^t, «. porota. 

(Bt^datonifi, f. otok, otikao. 

@5efc^WÜt, n. cir, £iraj, priit; rana. 

®efcÄ, m. drug, drugarj {&if)itft), 
kalfa, momak, djtid; (in Suf.) kal- 
finski, dftiöki; — en, v. a. sdru- 
ilti, sjediniti, skupiti ; fi(^ ju ti* 
nem — , pridrnziti se k komu; — 
cnfobc, f. d^tl^kl kov«e£ic; — en- 
orbnung, f. red za kalfe , d^tice. 

®<feUig, odF/. drulevan, priazan, Iju- 
besan; brtS — ifle fieljen, druzevni 
livotf — igfeit, f. droSev^nost. 

(SefeU'in, f. dmga, drugarica ; — fc^oft, 
f. druSba, druStvo, druiina; or- 
taetiro; pos^d, sediljka, poselo, s^- 
lo ; (^anbeU — ), ortakluk ; (in 3U' 
fammenf.) druitreni, orta^ki; — 
fc^after, tit. drug, drugar; ortak} 
— fdjaftcrin, f. drnga, drugarica; 
— fd^afttic^, qdj. drn£ben, druzt- 
yen; —i^ahü^Uit, f. ©efeUigfeit; 
— fdjaftöfllicb, n. clan druztva; — 
fc^afW'^anbfung, f. orta^ka tergo- 
vina ; — f(^afit«re(i&t , n. pravo 
druztva; — ft^afWroibrig, adj. drut- 
tvu protivan. 

®efenfe, «. polo£nica, razklad; (im 
JBergbau), rudnik; (am 3^etj), o- 
lovo. 

(Be^t1$, n. zakon; (im Sieb), strof«; * 
(in 3uf.) zakonski ; — Buc^, n. za- 
konik , zakonaT ; (bürgertid^e«) , ■ 
gradjanski zakonik ; — geBcnb, adj. 
zakonotvorni; — geSer, m. zakoni- 
telj, zakonotvorac; — geterin, f.zako« 
niteljica, zakonotvorica ; — gebung, 
f. zakonotvorstro ; — frdft, /. za- 
konotvorna mo6', — funbe, f. za* 



dby Google 



®cfc(^t 



•4 302 



konoslovijei — funbiger, m. aajco- 
noslovac; — li(j[^, adj. z^konit; za- 
koDSkii — (i^feit, f. ztkonitost; 
— to4, a4f. b«zsakonit; — Icfig' 
feit, f. bezzakoiiitost ; — m&fig, 
adj. zakonit, pozakonu; — m&ftg« 
feit, f. zakonitost; — fanction, f. 
potvcrd» zakona. 

(Bt\t%t, adj. stavljen, postavljen*, po* 
lozen, metnat ; uredjen, ustanov- 
Ijen, utemeljen, utveräjen; (rmj)' 
l^aft), ozbiljao, zbiljan, stavan; — 
adv. recimo, stavimo, postavimo. 

<9cfe(^'tafetn, pl. tabule od zakooa; 
— Übertretung, f. preker»aj zakona; 
— untvifTen^eit, /. oeznaostvo zako 
na ) — vorläge, /. predlozni zakoo ; 
. — ttjerf, n. zakonotvorina ; — »i» 
brig, adj, nezakooit, nepravedan; 
— adv. nezakonito, supro^ zako- 
nu, nepravedoo} — »ibrigfeit , f. 
protizakonost. 

(S)efeufje, n. uzdisaoje, uzdasi, sie- 
njanj^. 

(S)e^c||ert, aij. osiguran. 

t^^di^t, n. vid, oci; (9(ngefl(^t), lice, 
obraz; gu — e befommen, ugledati, 
upaziti ; einem in« — ff^tn, po- 
gledat komu u oci; — einem ein — 
mac()en, nam^rttiti se oa koga, 
pogledati koga popreko. 

(S)ejl(|t6'6Ubung, f. fisiognomia, obraz, 
Jicei — forbe, f. mast; (rürffli^t* 
1U(^ be0 ®efunb^eit6juj)anbe«)/ cera; 
bie — färbe &nbem, m^ojat lice, mln- 
. jati se u licuj — frei«, m. hoti- 
zont, obzor; — funbe, f. fisiogno- 
mia, licosloyje ; — funbiger, m. 
fisiognom, licoslovac; — linie, f. 
linia vidna-, £erta od lica ; — 
m. gleditte ) mesto, tocka od sma- 
^ tranja, od gledanja; — gug, m. 
£erta od llca. 

®c{lm«, n. atala, kornii. 



%- ®ef))r6(^ 

Oefinbe, n. drasina> sluiin«, slaim- 
^ad, ieljad } — bier, n. . piyo b» 
draiinu, pivoprosto; — ^Iter» m. 
sluiiooderiac , ^Ijadod^iiac ; — 
iD^n, m. 6eIjadovina, slnxiiisk» 
plata. 

®ejinbel, n. smet, smetje, Izmet» gad 
od Ijadih. 

®e{lnbe{hibe, f. soba draSinaka. 

®ejtnge, «. p^yanje. 

(Skflnnt fein, v. n, misliti; fresnl« 
fc^iafta^ — , priatelj biti ; fronjd« 
flf(^ — , bit za fraoceze. 

®e{lnnung, f. raisao; miiljenje, mi- 
slenost, datje^je; nakanjeoje; ▼»• 
Ija; — «t&(^tig, ad , (t.) yerlomii- 
Ijenik» valjane mislenosti. 

®eflttet, aij. o5razoyan, izobraieo^ 
izgladjen, ugladjen, 5ed«n. 

Öeföff, «. f. ©etrinf. 

®eforoten, adj. — fein, misHti, ka- 
niti, smerati. 

®efottene«, n. kuhano, yareno. 

^efponn, n. zaprega. 

(^f))ann, m. drug, drugar. 

^fpannfi^oft , f. dmitro, druiba^ 
drusina; (in Ungarn), yarmedja^ 
iupanija, stolica. 

®t\pvx% n. sablast, sablaxan, prika- 
za, utvora, strasilo no^no. 

®ef9erre, n. zatyor, zapor. 

®ef^iele, ». igra, igranje. . 

®eipiel'e, m. drag, drugar^ — xsi,f* 
draga> drugartca. 

C^efyiene«, n. bljayotina. 

^efpinnft, n. predja» predivo. 

®ef)}&tt, n. mga, pomga, pomgiy»- 
nje> rDgftnje, broka. 

(2defprä(^, n. razgoyor, gOToreaje, 
goyor, iW; — ig, aij, rasgoyo- 
ran} Ijubezanj — igfeit, /". raago- 
yornost, reJitost; Ijabesnost , pri* 
atnost ; — »eife, adv. a oa€io raz- 
goyora; a razg<>yoni, q goTt»ra» 



dby Google 



©ef^jrenfelt 
(SkfrtenWt, atU. iar, iaren. 
©cfJabe; n. 2«r, Jalia, igalo, kraj; o- 

bala, breg. 
©eflaft, f. prilika, slika, vidj oa^in; 

polozaj; — et, a<(/. naprav^en/na- 

cinjen; — ung, f, uredjivanje. 
®cfiönb»ig, aij. einer ®a(^>e — fein, 

prizoati, izpovideti «togod ; — nif, 

«. priznanje, izpovidjenje« izpo- 

vtd. 
©fjläng^euer, /I (im ©ergtecrf), ntot- 

kovina, poreza za upotrebu mota- 

kah. 
®cfianf, m. srorad, smerdez. 
®«ilatt»en, t». a. dopustiti j dati, ter- 

pltl; — ung, /. dopuStenje, dozTo- 

Ijenjc, privoljenje. 
®e^äube, n. germje. 
©cflerf, f. »eflecf. 
Oefie^en, v. a. izpovideti, priznati; 

— V. n. (gerinnen), sgusouti se, 

skrutnati se, usiriti sej ustaja- 

ti se. 
©«ile^ung, /. pribavljanjc j — gfofien, 

p/. prtbayni troikuvi. 
(Sejiein, n. kamenje. 
^eQ, n. (einer Statue), podnozje; 

(etnaS bar auf ju legen), poHca; 

(an ber Äutft^e, JDrurf^rejfe), stanj 

(OS ber @3ge) , derzälo od pile; 

—rna^^er, f. ©teUuiac^er. 
®€{ie^))e, n. supljika. 
®<Pern, ad», jucer; — Sttenb, sinoö. 
9eßiefe(t, adj. obuFen u cizmab, u 

eizmah. 
®eiHeIt, adj. oasadjen, s derlalom. 
Öf^ft, f. ©tift 
®eiini, n. (®tem), zrezda; zy^zde; 

(CtemgeBUbe), zvIzdostaniSte $ — i, 

adj. posat, osat zv^zdami» zy^z- 

dat, zylzdoyit. 
®«fl6ber, ©cjKiBer, n. (»om ©d^nce), 

yijayica, meöaya; (»om ©tauB), 
prah, praienje, pnienje. 



:<S 303 g^ 



®etreite 



®e{lräu(^, n. sib, germ, tern. 

(^(fhreift, adj. prugav, prugast. 

®eftreng, aif. oitar, , strog i (ta^fer)^ 
nrabar, hrabren. 

^efhic^en »oK, a^;'. razi, razi pno. 

®ejtri({, n. pletivo. 

®eihig, adj. ju^eranji, jaceraSoji } si- 
noönji. 

©efhrö^be, n. slama. 

®€lhü^)|)e, f. ©eflran^. 

(dt'^nU, n. prah. , 

OcfKit, n. ergela. 

®efu(^, ». molba^ proSnja, molbeni- 
ca; — [(^reiben, n. zamoloo pismo 
na koga. 

(Sefumfe, ©efumme, n. zuka, zujanjc, 
zucanje. 

®efunb, adj. zdray, citav; — Bnin* 
nen, »». yoda l^citelna; , — l^eit, 
f. zdravlje; bei guter — fein, 
zdray biti; Semanbe« — trinfen^ 
pit u clje zdravlje; — ^eit«certift* 
cat, n. svedocanstvo o zdravIJQ} 
— ^eit«^)olijei, f. zdraystveoo re- 
darstvo; — l^eit«rii(ffl(^ten , au« — ,, 
radi zdravlja. 

®etabet, n. kudnja. 

©etäfer, f. Z^ftlmtl 

©etigert, ac^- k^rpast, pegay. 

®ct5ne, n. glas, razleganje, ore- 
nje. 

®etofe, n. buka, talabaka, Stropot. 

®etram^e(, n. tutanj, tutnjaya, tut- 
ojavina. 

(getränt n. pllo, pitje, napitak; na- 
poj» — cbejug, m. dohodak a pi- 

©etrauen, {l(^, v. f. nsuditi se, nslo- 
boditi se, smeti. 

Getrauter, m. y^ncanik. 

©«treibe, n. litoj — toben, m. »itnl- 
ca, hambaf} — ^anbet, m. tirgoyi» 
na 8 zitom, sitarstvoj — ^^&nb(er^ 
m. iitar j — marft, m. piaca, iitno 



dby Google 



®etreu 



-<8 304 &- 



Gewalt 



Usriiste] — ma^, n. m^ra iitnaj 
— loud^er, m. zitna lihva. 

^ttttu, adj. rlran; — lid^, adj. ve- 
rao ; — adv. vlrno. 

(Betriebe, n. kolesa; (bie ^onnfeite 
eine« ®ebirge«), ielopek, prisoje. 

'®etroj), adj, Slobodan ; hrabren } 
seguran; — fein, miran biti> oslo- 
niti se na sto; — adv. slobodno; 
hrabreno. 

©etröjltn, jlc^^, v. r. (einer @a{i^e), 
nadati se, nfati 8e ; fi(^ anf 3e' 
irtonbe« 9Jerfpre^en — , uzdati se, 
pouzdati se u obeöanja cija, 

d^ttummtl, n. stropot, buka, tala- 
' buka. 

(Beübt, adj. OTexban, ve2t, yi5an, 
vikao. 

®roattcr, m. kum; — in, f- kuma, 
kumica; — f^aft, f. kumstvo. 

Geviert, adj. ^tveraii} jetverostran ; 
— e, n. kvadrat, ^etverougal. 

<8leT)&get, it. ptice. 

.(BevoUm&^tigen, f. liBet>oIlm&(^tigen. 

®eteid?8, n. (^flanje), rastje; zclje; 
bilje ; trava -, (ba6 ®ewa(^fene), 
proizvod, plod, rod ; SBein von gu« 
tem — , vino s dobre zemlje; 
(9lu«n)UC^«), kv^rga; ein JÄo^r vcn 
einem — e, terska bez kol^nacah.' 

(S^etva^fen, adj. narasao, uzrasao; 
rodjen, rodom •, tt)o^( ober übet — , 
lepa, gerda uzrasta; einer ®ac^|e — 
fein,^ bit moguc, bit u bitju, ka 
dar bitl; einem — fein, jednak, 
▼erstan blll. 

(Be»&(^d'^aud, lt. postavai — funbe, 
f. Sßflanjenfunbe. 

(9ttDh% n. paodje, nokti, granfe, 
. zobi. 

<Slen}a^r n}crben, v. a. npaziti> spa- 
ziti, ugledatU smotriti. 

©etoftl^r, f. s^gurnost, jamstvo, po- 
rajaostvo; (in 3uf.) porucanstve- 



nh — teiften, porak bili, jamciti 
sei gur — t>er»?tli(|>tet, duran biti 
poruk; ein qn bie — gebrauter, 
koji ima posedno pismo. 

(DetD&^r'en , v. o. obe6ati; dopnstiti; 
jamciti se; 3emanbe« Sitte — , 
uslUUl molbu 5iju; etttaS — , dati 
kome sto ; bie< gctv&^rt und SSergnü« 
gen, to nam reselje» radost uz- 
roci ; — mann, m. jamac, poruk; 
— Sabf^reibung, f. izpis iz pos^ 
da; — lanfc^reibung, upis a posed; 
— abrief, m. poriicanstveno pismo. 

(Setoa^rfam, m. — e, /. straia, za- 
tvor, sjgurnost; dirzanje. 

®e»&^r-f(^aft, — teifhmg, f. ®cv»&^r. 

®ett}&^ning, f. dopuStetije; usliSenje} 
izpunjenje ; Dzrocenje. 

®en)alt, /. sila; moö, vlast, oblast; 
(®en)altt^at{gfcit), nasilje, zulum; 
mit — , na silu; in feine — brin« 
gen, osvojiti, primtti ; uIoTiti, a- 
hvatiti ; biiS fle|t ni(^>t in meiner — , 
to nije mojoj vlasti; mit attcT 
— , sa svom silom; au« eigener — t 
samoviastno; fic^ — ant^un , uz- 
derzati se> uztegnuti se> nzpreg- 
nuti se { einem ®efe$e , bem %inne 
— anti^un, prevratlti zakon, nao- 
pako iztuma«iti ; — geber , m. pu- 
novlasttterj, (t.) Flastodavac; — 
l^aber, m. mo6nik; punoviastnik, 
(t.) vlastoimac; — berrfc^aft, f. sl- 
lenictvo; — {g, adj. silan; silovit; 
mozAQ ; j4k ; snaian ; raogu^an ; 
velik ; strasan j — iger (Sturm, stra- 
ina oluja; — ige J(A(te, jaka zima; 
— (ge SDlenge, siaset, veliko mnoS- 

• tro } — ige 9leic^t^ümer, blago ne- 
brojeno; — iger, m'. profuz; veli- 
kas, yladalac; — fam, — t^&tig, 
adj. usion, siloirit, plah; — ad9. 
silom, lia silu, nasilno ; — famfett, 
— t^atigffit, f. sila, posHje« na- 



dby Google 



dknjottb -^ 305 g^ @ctt)iffen 

(SOBid^ti^feit), uteitenje, raitiost ; 
— ^mac^et, m. atezar. 

(Settimmcl; n. lunox, mnoztTO; verr- 
tjenje, koporeiijft. 

©enHinmer, n. rida, ridanje. 

®en)inbr, n. motauje ; zavoj (u sara- 
fu); balJak. 

(ScToinn, ©ewinnfl, m. dobit, dobitak^ 
probitak, uharj auf -^ unb iöer* 
lufl; oa sr^cu, na dobitak i stetu; 
— bringenb, at/;. koristan, uharan, 
probita^an, prudan ; — en, v. a. 
steil} dobiti} einen lith — , ob- 
yubiti koga; (Sef(^ma(f an etwaS 
— , dopadati se komu «to; toit 
getvcnnen, fo jecronnen, kuko do- 
slo tako protio; — er, m. dobiva* 
lac; — ^{tentgong, m. izmak dobit- 
ka; — fitolterie, f. lutrlja od do- 
bitka; — fuc^t, f. poxuda, pohlepa 
za dobitkom; ^ü(^lig, adj. po- 
hlepan za dobitkom. 

©etoinfet, n. skvika, skvicanje, cvil, 
cviljenje. 

®ett}inn(^ f. ©ewinn. 

®ttoixt, n. tkanje; ())Dn SSienen), sat. 

(Sewicre, n..mttei, rnutez-, smetnja, 
smeca. 

(BttD\% a4J. stalan, stanoFit, istinit, ^ 
s^guran, izveKtan ; nekoji> n^ka- 
kov} e8 ifl — , stanovito, je ; ti 
ifl nur ju — , i preveö je istinl- 
to; — e Seilte, nekoji Ijadi ; nf- 
kakvi Ijudi-, ic^ bin meiner <Sa(^e 
— , seguran sam, uy^ren sam ; 
eine — e J&anb, einen — en @4>ifitt 
l^oben, cverstu ruku, cverst korak 
imatii — adv. zaisto, u iatinu, 
8egaroo> za celo j — ^eit, /. stano- 
yitost, istinitost, izvestnost^ 

©ewiffen, n. ßviat, sav^st, duJa, du- 

sevnost; auf bein — , na troju du- 

tu j ein weite« — ^aben, imatl kos- 

matu dufu ; ft(^ ein — barauf 

20 



sUje ; naglost ; — tjat, — t^&tig* 
hit, f. sila; uasilje, nasilnost, zu- 
lam; — t^&ter, m. nasilnik-, — tT&« 
ger, m. punomoönik. 

@eR>anb, n. bdeca, odilo. 

@(n)anb«n)eife, f. Duontdtveife. ' 

®maiibt, adj. riit, viean ; okretan, 
gibak; — ^eit, f. yestina, yienostj 
okretnost, gibkost. 

©noartcn, (Sewärtig fein, ». n. na- 
datt se, ufati se, ^ekati. . 

iSno&rtigung, f. nadanje, ^ekanje ; D^ne 
— , necekajuöi. 

@effi&fc^, n. berbljanje, blebet, ble- 
betaoje. 

ÖflBäffer, II. vpde, vodovje. 

@auebe, n. tkanje; fig. osnutak. 

@e»e^r, n. oruzje ; pu»ka ; ba« — 
be8 ^i(bfc^meine«, zubi veproyi; 
— fabrif, f. puskarnica, fabrika od 
OTuzja; — ^Änbrer, wi. oruiari — 
ptfibt , f. proba, proyanje pu- 
ike. 

©ettei^, «. rozi, rogovi. 

®en)etb , n. ober£, zanat ; posao ) za- 
bava; tergovina. 

®etterbfam, adj.' prometan, radln; 
— ^!eit, /. premetnos^ radinost; 
marljiyost. 

®cteerbfc^aft, f. obertnlctvo 

®etoerb3*, (in 3uf.) ob^rtnl; obert- 
ski, obertnlcki ; — befugnip, n. pra- 
TG na obert; — betrieb, m. obir- 
toyanje; — bÜC^er, pt. n. obertnic- 
ke knjige ; — fleif , m. obertnost ; 
— in^aber, »». obertoderiac; — 
mann, m. ob^rtnik; — t>ertu^, m. 
izgabyenje oberta *, — »erftänbiger, - 
obertozna^ac ; — Vorrichtung, /. o- 
bertska spraya. 

®merf, n. ceh. 

@eB>crI'e, m. tezak; ortak radarski *, 
— fc^ft, f. ortakluk rudarskL 

Oeuid^t, ». utez; teia, teiina, yaga; 



dby Google 



(Setüitter 



■^ 306 &- 



®ie$en 



ma(f)en, za grih «to deriati; ba6 
nagcnbt — , cirv od du«e ; ita(^ 
— , po duU ', bei rneinetn — , na 
moju dv«u, tako mi duse; na(^ 
meinem bejlcn äBiffen unb — , po 
najboljem znanju i po duti; — 
^aft, ad;, sdutan, duSeyan, save- 
stanj — ^aftigfeit, f. sdusnost» da- 
f evQost , savestnost ; —Ad8. adj. 
bez dase, bezdusan; — toflgfett, f. 
bezdusje; -^gangfl, f. strah u ser- 
cu •, — iVl^, m. grunja dusc ; — 
«faß, m. — ^rage, f. atvar duie- 
yria; — frei^eit, f. sloboda daSe- 
vna; — Jjrüfung, /. izpit, izpiti- 
vanje du&e^ — ixat^, m. otac du- 
hovni 'y — Jtvang» m. neterpljenstvo, 
samosilje duievno. 

®en>itter, n. bura, nepogoda, nevr^- 
me; — ^regen« m> skropac» kiSa 
plahovita, kiia s germljayinoni ; 
— »otfe, f. oblak od nepogode. 

(Setvi^igt, adj. opametjen. , 

(6)ett)ogen, adj, prignat, prlklonjen, 
dobrohotan ; — '^cit , f. prignutje, 
priklonstvo, dobrohotnost. 

(SetDO^nen, ©etoo^nt werten, v. n. 
obiknati se, priviknuti se, navik- 
nuti se, priuciti se. 

(&mbf}ntn, v. a. einen ju etwas —r, 
priuciti, navikouti, privaditi, na- 
yaditi ; ein Äinb — ;, odbiti dtte. 

(Sewo^n^eit, f. nayada, obicaj, nayi- 
ka; — Stecht, n. prayo obUajno, 
po obicaju. 

(Sewfil^nlic^, adj. nayadan, obi^an } 
— adv, nayadno, obijno, po naj- 
▼iSe. 

®ew&^nung; f. nauka, priaka. 

<Bttüblht, n. syod, yolta ; {Stawft 
mannB—), dacan, staöun. 

<Sktt)5t6t, adj. syoltan, preyoltan, 
syodjen» na syod. 

®ew5(!, n. oblak, oblaci. 



(Bttaii^i, n. tiska, nayala, naloga. 

(deroürfett, adj. koc|ian, Aakockao. 

(Sewürm, n. ceryi, gad. 

(SJeWÜrg, n. mirodia^ zacina, zacinba; 
— ^aft, adj. dragomirisan •, — l^an« 
be(, m. törgoyina s mirodiom; mi- 
Todnica> prodaja* mirodijah; — 
^4nb(er, — frömet, m. mirodijar; 
— ham, — (oben, »i. mlrodnica-, — 
n&getein, n. — netfc, f. garofao, 
klinac. 

®e)M)nt, adj. zubat, nazubljen. 

®e|&nf, n. kavga, svadja» praydanje, 
karanje. 

(Seaett, f. 3ctt. 

®ejiem»en, v. n. pristojati se, pri- 
stojno biti ; — enb, adj. pristojan, 
dostojan. 

©ediere, n. cifraria. 

®ejiert, adj. nakitjen, izkitjen; izd* 
fran, nacifran. 

®e^if(^e, n. piska, piskanje. 

©ejiic^t, n. skot. 

®ejn)itfc^er, n. cyerka, cyerkutanje. 

©egwungen, adj. prisiljen, usiljen, 
usilovan. 

®i(^t, f. ulozi, guta, kostobolja ; — 
beere, f. ^lantbeere; — brü(^i^, — 
ifc^, adj. uloxan, gutay, klenit, 
kostobolan; — rofe, f. hoiur, bo- 
zurak (cyet). 

®iebe(, m. yerh ; celo (od kace) ; — 
ba(^, n. kroy s celom. 

®iebtgfeit, f. danak. 

®ierbe, f. iBegierbe. 

®ierig, adj. posudan, pohlepan, se- 
Ijan-, —feit, f. pohlepa, poiada. 

®ief »ba^, m. bajicaj — bob, n. Uy- 
nicaj — bcden, n. ledjen, mMe- 
nica. 

®ief'en, v. a. Htl ; Uyati; isliti, 
prolitt; (flart vegnen), pljulüti, 
padati kao iz kabla; ^ttaüt — , 
topiti, raztoj^Hi, pretopiti; (ie* 



dbyGoOgk 



OHft ^ 307 

Sirfes), zalevati; SQt'm in« <S)la0 
— , oato^iti kupicu vin«; — er, m. 
J^mUc, \iy&6i — etel, f, I^varni- 
ca; — form, f. kalup, tvorilo; 
—^au«, n. f. ®ieferci} — !Änne, f. 
pol^valo, zaleralo, zaUvae. 

Öift, ». ^ m. otroy, jid ; — bec^tr, 
m. eaia otrovna; — bijfeti, m. za- 
logaj otrovan; — ig, adj. otrovan, 
jedaa ; (erbittert), serdit, zloban, 
Ijut, Ijutit} — hout, n.- svolina; 
— mc^l, «. sican Wlij — mifi^er, 
m. otrovnik; — mifi^erin, f. otro- 
vDica} — mift^erci, f. trovenje; 
—mittet, n. — argnei, f, sutuk} 
lek proti otrovu j — fleiiv , m. 
misomor ; — trani, m. napitak o- 
trovni, otroyanö pitje. 

«iftig, f. ®c». 

@i{be, f. ceh ; draxtyo. 

®ilt«e, Z'. zemljtinica ; Semanb an bie 
— (ringien, upisati koga u zem- 
Ijifnicu-, ^-aifc^reibung, f. izpis 
iz zemljlsnice; — onf^ireibung, f. 
opls u zemljisDicu } — bu^, n. 
zemljitnica. 

^:|pel, m. zimovka. 

©itt^er, f. ©cnijler. 

9i^e(, m. verb; versak. 

«iW, f. ®V<J«. 

^ir^ant, m. (t.) kietnik, premetnik; 
— atar, m. (t.) kretovnik> preme- 
tjenik} — iren, v. a. (t,) krenuti> 
premetouti oi^nicu na koga*, — i» 
rung, /. krenntje, premetnutje. 

Öiw, «.(t.) kret, premet; — in 
kmco, n. kret na bjlo; (in Buf.) 
kretoi} — banf, /. (t.) kretaonica, 
piemctna banka; — f&^ig, a4f, (t.) 
fposobali sa kret, kretni. 

Girren, v. n. gukati } (feufnen), azdisati. 

9if4t, f. ®efc^t. 

Ättcr, n. reaetka, razmr^ije} — fen* 
^T, ». prozor 8 reietkom; 



preplesti. 



®(alfirf(^ 

(Siiitern, t>. n. oplesti, 
metnutt reietke. 

(Slitterwerf, n. reSetke. 

®{aci«, n. (im ^eflung«bau), klasia, 
poljana (oko grada). 

®lan}, m. svi-tlost, sjajnost, sjanje, 
sevanje, jasnosti (SßoUtnr), lalti- 
na, lastenje ; (9iu^m), slaya, dika. 

®(&ng«en, v, n. sjati, sjvati, svjtiti 
se, stakliti se, cakliti se, laititl 
se, blistati se; — v. a. laititi» 
gladiti ; — enb, adJ. sjajan, jasan $ 
lastet; slavan, 

®tan3'9eber, m. lastilac, gladilac; — 
(cinwanb, f. platno latteno; — 
fc^etter, m. platito kripko ; — taf« 
fet, m. tafeta lastena. 

®lai, n. staklo, caklo; (SrinfgCa«), 
caia, kupica, zmulj; ®l&fer fiti9 
®efid^t, o^ali, naoSari-, — arbeit, f. 
staklaria, delo staklarsko ; —artig, 
a^J. staklovit, caklovit; — äuge, n, 
oko stakleno -, — btftfi^r, m. duFalac 
caklarski; — büifie, f, £etka (za 
cistit staklo)} — be(fe(, m. poklopac 
od stakla. 

®lafer, m. staklar, caklar. 

®(&fem, adj. staklen, caklen. 

®(a<*fen^er, n. prozor caklen; — ge« 
f&f, — gefc^^irr, n. sud staklen, 
posudje stakleno •, — glocfe, /. zvono 
staklenof; — grün, adj. boje staklene, 
na caklo ; — ^anbel, m. tergoyina 
8 caklomv — b&nbter, — fr&mer, m. 
staklar, caklar; — ijaui, f. S^rcib* 
l^attd» — ^aut, f. — ^&ut(i^en, «. 
opna, opnica stakl^na (u oka); , — 
launig, m. med iisti} -r-^ütte, f. 
8taklana, 8taklarnica; — i(^t, a^j, 
staklovit, caklovit. 

®(a<»firf(<>e, f. crWiya, trJSnjacaklena; 

— titt, «. lern 8taklenl j — f oratte, f. 

koraoy merdjan od stakla ; — tateme, 

f. Staklena lanternaj — ma^^er, m. 

20* 



Digitized 



by Google 



Btaklar, caklar; — maitt, m. malar 

na staklu ; — maferci, f. malarla na 

staklui — ofen, m. pec, furuna 

Ktaklarska ; — ^eclCe, f. gmiza, biser 

oJ *8takla; — fct)«iit, f. staklo, 

okno od prozora •, — fd^teifer, m. 

lastilac od stakia ; — fd^mc(jer, m. 

raztapalac od stakia j — fd^neibet, 

m. Tizic od stakia ; — 'fc^ratlt m. 

ormar za staklo ; ormar od stakia ; 

— tafel, f. daska, tabula staklena; 

— t^ürc, f, vrata Staklena; — tro* 

Vfcn, m. f. «Springgla«. 
@lafur, f. maz, kalaj ; — eh, ©Ufiren, 

r. a. kalajiti, kalajsatl, omazati ; 

— n. kalajenje, kalajsanje , ma- 

zanje. 
.(&lai'n>aavt, f. 8taklo> staklenina; — 

tuerf, n. stakia. 
j©(&tjc|>cr, f. ®t«tfc^er. 
Q^latt, adj. gladak •, ravan ; (gegl&ttet), 

ugladjen; (fc^^Ü^fci^), sklizak? — 

bein, n. gladilo, lastilo. 
(S^iätte, f. gla^ina ; ravnina ; gladjenje; 

(Silberglatte), gleta. 
®latt»tii, n. poledica, paledica; — 

eifen, v. n. ti glatteifet, poiedica 

je, sklizko je. 
&lhtUtn, V. a. gladiti; lastKi; —er, 

m. gladilac; lutttilac; — ^ol^, n. 

gladilo, lastilo; — niafc^ine, f. gla- 

dtio ; — j)a^t , m. giadilo, lastilo ; 

— f)ein, m. gladilo, kamen (za gla- 

dit); — ja^n, m. ^ub (za gladit). 
@hV^ /• cela, pl«; — ig, adj\ 

celav, pIAitv; — fo^)f, m. ^elavac» 

celo, pliSivac, pleso. 
®(aube, m, Vera; (in<6efonber6 für 
; dletigion), v^rozakon. 
©lauten, V. a. verovati} an etwo« — 

Wrovat u sto; (steinen, benfen), 

misliti, mniti, sciniti, reöi. 
®(auben«.arti!«f , m. £lanak virej — 

befenner, m. reroizpovednik ; — 



308 g>- mtid^ 

befenutni§, n. vera; izporld, ye- 
roizpovedanje ; — ftei^it, f. slo- 
boda vere; — geno^, m. jednovirac, 
suvernik ; — Ic^re, f. naredba, nauk 
cörk6vni; — jroang, m. verosilje. 
uatera na Teru. 

©(aub^aft, adj. v^rovan, vero dosto- 
jan, sto se vjroyat mozCi 

®l&ubig, adj. veran; — e, m. verni, 
pravov^nii. 

@t&ubiger, m. verovnlk, zajamac. 

®laubU^, adj. v^rovatan, istini spo- 
doban, vire do^tojan ; — feit , f. 
virovatnost. 

@laub»ürbig, ^ adj. verodostojan; — 
feit, f. virovost, istinitost, vero- 
dostojnost. 

®Uiä), adj' jednak ; ravan *, spodoban, 
slican; isti;' »on — em ÄÜer, v^rs 
njak} jir — er ^tit, u isto doba, 
mit gilt aÜti — , meni je sve jedno, 
— adv. odmah , taki> s in^ta, 
udilj ; jednako , jednoliko , jedno- 
licno; na isti nacin; (getane), ravoo, 
pravo ; razi ; er f ann i^m nic^t — 
fommen, nismoze se s njim prispo 
doblti ; einem i — fe^en, nalik n« 
koga biti, naRciti na koga, sHeit 
u koga ; jroei JDinge — t^eilen, raz 
delit jednako, bem äÖaffer — , nii 
vode ; eg finb nun — fünf Sa^rc 
sad je pet godinah ; ivenn — , 
premda» akoprem» prem ako, zasve 
da, hudi ; — (iH wenn, — ob, ba« 
kao> uprav kao da. 

Gleichartig, adj. jednorodan, jedno- 
T^rstan , jednak ; spodoban , podo- 
ban, slican, prilican*, — fett, f- 
jednorodnost. 

®Iei((^*bebeutenb, adj. jednozna^ec, jed- 
noznamenaju^i — betecf^tigt, adj. 
ravnopravan, koi ima jednako pravo ; 
— berec^tigung, f. ravnopravnost 

©leiere, f. ©lei^^eit. 



dby Google 



®U\^tii -<8 309 g>- (»iicberglt^t 

®(eic^fam, adv. kao, kao da, kano 



m, c. n. nalik biti, naliSiti, 

«iiciti } jeduak bIti. 

^Wc^'en, V. a. sjednaciti; srarnati, 

poraTDati; izpraviti ; ngoditi, ude- 

8iti, sjediniti; —er, f. äequator. 
©(fidEier-gefiart, —maßen, arf». jednako, 

tako, na isti nacin, istim nacinom. 
©Ifit^faaa, adv. takodjer, i; istim 

naeiRom, na isti na^in. 
©leufcförmig, adj. jednak , jednolik, 

jednolican , raTnoliean} spodoban. 
, podoban , slican, priJicant prime- 

ran; —feit, f. jcdnakost, jedno- 

licnost, primitrnost; spodobnost> 

prili^oost. 
®U\^*QC^nnt , a4j. jednake misli ; 

istc misli; — gcwiät, n. sominj, 

jednak utez; ba« — ^rtltfnMSomi- 

njati se. 
©Wt^güaig, adj. (ton gteic^emaGBert^), 

jedne vrWnosti; gegen etwa« — , 

hladan^ nemaran prema cemu; 

(einerlei), jednak} —feit, f. hlad- 

noia, nemar, ncKajstvo; Csta, 

jednaka vrednost. 
Utie^f^lttn, V. a. (anijaffen), primjtran 

biti; misliti da je Ho cemu je- 

dnako. 
Öleit^-l^eit, f. jednakost; primernost, 

spodobnost; (ber (Summen), isti 

broj glasovah ; — laufenb, adj. Isto- 

raztapan; — (aut, m. suglasje ; 

spodoba a glasu; — foutenb, adj. 

istogUsec , jednakoglasan ; — map 

(^en, V. a, sjednaciti j izpraviti-, 

— mai, n. razmer; sklad, skladnost; 

— m&ßtg, adj. razmiran; skladan j 

jednak, takov, isti; — mut^, f. 
jednakoduije j — namig, adj. jednoi- 

menit, Jstoga imena. 
®tei(^nif, n. priltka, prifica; prispo- 

doba; — rebe, /. govor n pri6icah; 
priCica-, — n?cife, ado. n priCicah, 

a prilikah. 



da, jak, jakno da. 
(Steic^-fc^enfelig, a<^l'. istokrak ; — fei« 

tig, adj. jednakostran. 
®(<t(tf)eU«en, v. a, uzporediti, sma- 
trati jedne isto tako kao i druge 
u kakvoj stvari; -^ung, f. izjedna- 
cepje, ravnopolozenje. j 

®(ei(^fiimm'ig, adj. suglasan ; — adv. 
suglasno ; — ung, f. suglasje, sklad, 
jedin«itvo. 
O^leic^ung, f. sravnjivanje , porarnji«» 
vanje ; prispodahljanje ) (in ber 
SKgebra), ravnost. 
®Ieic^t>ie(, adj. toliko, bas toliko ; 
ivn jedno ; mir ift e« — , nemarim, 
nehajem, sve jedno mi Je. 
©leic^wie, adv. kakono i/ kao i. 
@>(ei(^tt)infe(ig, acU. istokutan. 
(Sleic^tvo^l, adv. sa svim tim, i p^k» 

opet^ nitttanemanj'e, vondar. 
^(etc^jeitig, adj. istodoban, suvremen; 
— adv. skupa, zajedno, u isto 
doba. 
®lei«, f. ®ereife. 

®Ieiß«en, v. n. lastiti se, svCtiti se, 
sjati; pretFaratt se; — ner, n. lizi- 
mir, licumir; — nerin, f. lizimirka, 
licumCrka; — nerei, f. tizimirstvo, 
licumcrstvo; — n'erifc^, o<(;. lizi- 
miran , licum^ran ; licumerski. 
(Sleitba^n, f. tociljak, tociljalka. 
(S)(eiten, v. ». omaknuti se, poskliznuti, 
popuznuti ^e; omicati se, sklizati 
se, puzati se; auf bem @ife — , 
tociljati se, ^klizati se. 
®(etf(^er, m. gora ledena, gora 

sn^ina. 
®(ieb, n. ud, udo ; clan , «lanak $ 
(fRti^t bei ben ©üleaten), v6rsta? 
(Äettenglieb), karika, kalobar ; (®rab 
ber aSerwonbtft^aft) , koleno; (an 
ben 5ßflanjcn), kolfno, koljnce. 
®Ueber'gi(^t, — Trant^cit, f. kostobolja. 



dby Google 



®(iebmaf -<S 310 &- 

f. ®i(^ti — tafym, adj. klenit, kle- 
nitaT, sakat; — (ä^ung, /. kle- 
nitost } — mann, m. lutka ; — reifen, 
n. f. ®id^t ; ^toefj, n. bol, holest 
u clanih, f. (S^ic^t; ~n)eife. ®(ie^' 
toeife, ade. udo po ado; elan po 
clan; T^rsta po v^rsta. 

®lieb'maf, n. udo, ud; clan; — 
fc^mamm , m. guha (holest) *, — 
»affer, n. sok u sglobah,. 

(Stimmen, v. n. tinjati, kliti. 

<9timmer, m. iakra; — n, v. n. la- 
Stiti se, sjati, trepteti, kresiti se. 

(Blimpf^ m. blagost, dobrota, milpst 
coT^^nost ; — lt(^, o«^'. hlag, dobar, 
roilostir, corecän ; —r ado. blago> 
milo, corecno.' 

®Utfc^en, f. ®lelten. 

<8ti|>ern, v. n f. ®l4njen. 

<9l&(tc^en, n. zronce, zvonac, zvoncic. 

(&lt)ät, f. zvon, ZFono; fiff. ura, sat. 

<8lp<fen»tirn, f. versta od kruske; — 
btume, /". zroncic (trava); —förmig, 
adj. zronovit , zvonu spodoban ; 
— gicf^r, m. zvonär; — ring, m. 
uho od zrona; — fc^tag, m. kle- 
nutje, glas zvona; ura udaraju6a, 
ura bijuöa} — fc^rocngef, — !l6??pet, 

^ . m. klatno, klepac, klepetalo ; — 
fpeife, — gut, n. tu6; — feit, n. 
konop, uze od zvona; — flutet, n. 
zyono (igra)} — flu^f, m. stan od 
zrona ; — taufe , f. hlagosi^Ijanje 
* zvona •, — t^aUr, m. talir s zvonom } 
— t^urm, m. zvonik, zvonara; — 
tretet, — ^lauter, r—jie^er, ®lö(fner, 
m, zFonar. 

®Iorie, f shiva, TelicanstTo; (J5;ei» 
< Ugenfc^ein), vinac. 

®(or«teic^, — würbig, adj, slaran, 
yeüicanstven. 

®loffc, f. tumacenje, potuma^enje ; 
— en mac^en^ zahavljati , zadirki- 
WiratI, zadirati. 



®(fi^e 

en, V. n. huljiti, zijati. 

®(H^}en, f. ®lu(fen. ' 

®lä(f, n. sr^ca, 6e8t; baS — M 
i^m tDO^(, sr^^an j-t ; gum — , sreea, 
na srUvLi einem ju etwaft — mn* 
fc^en, o^stitati komu stogod; — 
auf ben SBcg, sretno, sre^a mu na 
putu, srjtan put. 

®(u(fe, f. ®Iu(t^enne. 

®(ä(fen, V. n. poci za rukom, datl 
se, prokopsati. 

®(u({en, V. H. kyocati ; — n. kvocanje. 

®lu(f^enne/ f. krocka. 

®(ü(!(tc^, adj. sriöan, 5estlt ; jur — en 

,®tunbe, u dobar cas ; ein —et 

Sicb^aber, IjuboTiiik usIUan; — 

tüer bieg empfinbeit fann, blaiao tko 

to iutet moie. 

®lhd«halX, tn. ruglo srfce ; — bube, f- 
loter ia. 

®tü(ffelia,. adj. Maien-, —feit, f. bU- 
ienstvo. 

©tucffen, f. ®tu(fen. 

®(ü(l8-fan, m. «reca ; — göttin, f. for- 
tuna, srlca; — finb, n. sretnik, eo- 
v^k sr^tan; — rab, n. kolo od sreee; 
— ritter , m. protuha ; (QBetruger), 
yaralica ; — fpiel, n. igra od sre^e, 
loteria; — jlcrn, m. zv^zda sretna, 
zvezda od sreöe; — tp^)f, m. Jonac 
od sr^^e -, — umfl&nt^, pi. okolnosti, 
sretne} — «ertrag, wi. pogodba aa 
sreca. 

®lü(f«n}unf(^, m. vestitanje, pozdrav, 
naklon; — »ühfc^en, v. n. (etnem 
IVL einer @a^e), cestitati komo 
Ito. 

®(ü^'e, /*. usjanje, razblljenje, iar; 
— en, r. a. usjati, razb^liti, razia- 
riti ; — V. n. usjan, razbeljen bitl, 
Bjati; gorltl, c^rrenitise; bte 91«' 
gen — i^m, skaou rau varnice i* 
(•ciuh, plamte mu o£i; — enb, adj. 
usjan,' razbeljen,^uigan, gorac, cir- 



uoy^OOgle 



®(umm ^ 311 

reo, razzaren ; — feucr, n. xeravica, 
ierarka, iar. 

(Bimnm, a4f. mutan. 

(ilumm, tn, blato, mut, mutez. 

48(ut^, f, sar, zerarica, ieravka, oganj, 
▼atra; — jjfannc, {. Äo^lpfanne. 

^abe, f. milost, miloserdje ; (^egnai* 
bigung), pardon, poSteda, oprosteo}«, 
pomiiovanje, smiljenje; @uer — en, 
rasa mHost } )>on ®cttc6 Knaben, po 
bosjoj milosti ; einen gu ®naben auf« 
nehmen, primiti kogaumilost; auf 
dnabe unb Ungnabe, na milost i ne- 
miiost (n. p. predati se). 

®naben, v. a. gnate eud) ®ottl neka 
vam se Bog smiluje. Bog vam bto 
n pomoci. 

®naben»bejeigung, f. milost j — bi(b, n. 
kip, priÜka cudotvorna; —hlid, m. 
pogled milostiv; — brief, m. pomi- 
lo?oica ; ($rbt(egtum) , povlastica 
iz milosti-, — brot, «it milosti nja *« 
baf — bei 3enianben ejfen, livet od 
milosti cije; — gäbe, f, milodar, 
dar iz milosti; —geaalt, m. — gelb, 
n. penzia, pomilovina-, ein Wiener, 
bet ein — befommt, sluga, koi po- 
teie roertru platju;, — gefuc(>, m. 
molba za milost ; — jal^r, n. godina, 
Uto, godiste od milosti; — xtiö), 
adj. milostir; — teic^, n. kraljestvo 
nebesko ; — ftcl, m. udarac smertni ', 
— Pu^t, wi. (bei ben Sfraeliten), po- 
klopac od korablje inira; -^»erlei» 
^ung, f, dflcnje milosti; — toa^(, 
f. naminjenje, odlucenje boij^ ; — 
geilen, n. milost, znamenje od mi- 
losti; — §ei't, f. vreme od milosti. 

®n&btg, adj, mUostiv, miloserdao, 
smiijen; -^er -&err, milostivi go- 
spodine. 

<9o(b, w. zlato; gebiegeneS — « suho 
zlato; — abter, m. orao zlatao, 
orao kraljeTski ; — ammer, f. ster- 



8- 



®otb 



nadica (ptica); — amfet, f. kos iuti 
(ptica); — atbeit, f. dilo zlatarsko, 
zlataria; — arbeitet, m. zlatar; — 
barre, f. f. ©cUjlange; -^bergttjer!, 
n. ruda zlatna; — bl&tt(|)en, n. list 
zlata; — bted;, n. lim zlatan; — 
brejfet, f. vuga, zuoa (ptica); — en, 
a<0'. ilatan, zlat; — ene« SSlief, n. 
zlato runo; — ene 2tber, /. »ulj, 
sila zlatna, slnigla; — er), n. ruda 
zlatna } — faben, in. zica ilatna; 
— färbe, /. boja zlatna; — färben, 
adj. boje zlatne, na zlato ; — ftfd^, 
lÄ. lovrata, komarga (riba); — finget, 
m. perst persteni ; — fin! , m. f. 
©im^jet; — ptcge, /: muha zlatna; 
— flitter, — fiimmer, m. varak; — 
geflügelt, adj zlatokril; — gelb, 
adj. zut } — glätte, f. gleta zlatna ; 
— grübe, f. ruda zlatna; — grün, 
adj. zlato zelen ; — grunb, tu. dno 
zlatno ; — ^gulbcn, m. forint,. fiorin 
zlatan ; — ^aar, n. kosa od zlata ; 
pram zlatjen ; — paarig, adj. zla- 
tokos; — ^äl^nc^en. n. streu 6, ter- 
tak (ptica); — l^altig, adj. zlatovit, 
u cem zlata ima; — ^Anbif;, adj. 
zlatoruk; — f^f^r, m. skaranbei 
zlatan , baguda zlatna, zlatac; — 
Wjjftg, adj. zlatoglav ; — la^n, wi. 
ploca zlata; — lilie,f.(gelb»urjelige 
SiHe), zlatan; — lo(fen, pl. kosa 
£uta; — machet, m. zlatotvorac; — 
ina(^crei, — macj^erfunf!, f. — mad^en, 
n. zlatotvorje; — munb, m. ((S^r^« 
fofioni), zlatoust; — münge, f. no- 
vac zjatan; — ))a^icr , n. papit 
pozlatjen, artia zlatjena; — fanb, 
m. pesak zlatan, p^rzina zlatna; 
— fcbaum, m. pena zlatna; — fc^el» 
bet, m. cistilac zlata; — fc^läger, 
m. varkar; — fc^Wger^aut, f. rar- 
karski kalup ; — ftt^mib, m. zlatar, 
(in Sufamm.) zlatarskl; _f^)lnner; 



Digitized byCjOOQlC 



©elf 

m. zlatoprelac; — in, /*. elatoprelja ; 
— flange, f. prut, motka, sibka 
zlata-, — f^icfer, m. zlatovezilac; — 
ftidtx\n,f. Klatovezilja; — floff,in. su- 
kno zlatjeno ; — ftücf, n. komad zlata ; 
novac zlatan j sukiio zlatjeno, ma- 
teria zlatjena; — f^ufe , f. ruda 
zlatna; — tinctur , f. mast, boja 
zlatna; — tpägc. f. vaga zlatarska, 
terazie zlatarske; bie SOßorte auf 
bie — U^tn, pazit na ono, ito se 
govori *, — toäft^c , f. perilo od 
zlata; — »äfc^cr, m, perac, peri- 
lac od zlata? — n>a|fer, n. ?oda 
glanska, voda zlatna ; — ti)Urj, f. 
cepljpz (trava). 
®oIf, wi. zal«v. 
©cnbct, f. gundula *, — ier, m. gun- 

duler. 
®5nn'en, f. a. nezavideti, ieleti, ra- 
dovati se; — er, m. odvetnik, za- 
•titnik, dobrohotnik ; — etln, f. 
odvetntca, zattitnica, dobrohotnica. 
(&b^d, m. vU6. 
(Sßxl f. Stoxt. 

®or(, m. konopac, konopcic, gajtan. 
@orrc, /. kljuse, kljuslna. 
Oofc^f, f. gubica, laloka, ,rilo. 
^f^^t, f. pivo goslarsko. 
Ooffc, f. mU] jarak. 
©Ot^lfc^, adj. gotskl. 
^ott, m. bog; — (06, — fei 5)anf, 
hvala bogu; — gebe, bole daj, da 
bog da ; — behüte, Betua^re , boze 
sacuvaj, nedaj boxe; l^etf — , na 
zdravje; — befohlen, s bogom; 
um —ti SD3i(lrti, za boga, boga 
radi, za Ijubav bozju ; bie ®5ttec 
bet -Reiben, bozi, bogovl ; — a^nCic^, 
adJ. bogopodoban. 
®dtter'6ot^e, m. glasnik bogovah; — 
leiere, mitologia, basposlovje ; — 
f^ife, f. — brcb. n. pitja nebeska, 
jestojska boxanska ; — fpru(^, m. 



-<S 312 &- (Sötjevattac 

te6 bo£ja) -, — tranf, m. pitje fle> 
besko. 
®otte«- (in 3uf.) boljl. 

®orte§*a(fer, m, grobje; — bienft, «. 
slazba bozja, bogostovje, bogosla- 
zenje; — bienfliic^, adj. cerkovan, 
Bvet, bogosluzni ; — furc|)t f. strah 
bozji; — fürc^tig, adJ. bogaboje^, 
pobozan, bogomio; — 'geSäterin, f. 
bögorodica; ^-gcla^rt^eit, —gelebt» 
famleit, f. bogoslovje, teologia;-' 
geCe^rtcr, m, tedlog, bogoslovac; 
— ^a\l9, n. dorn bozji, kuca boija, 
cerkva; — fafien,ni. kasa cerkovna, 
•krinjica za milostlnju; — l&fierer, 
m. bogopsovnik; — läpertic^, adj. 
bogopsoyan; — (vintrung,- f. bogo- 
psovanje, bogohulenje, hula na bogaj 
— leugnet, n. bezboinik; — Icug» 
nung, f. bezbozanstvo ; — tifc^, m. 
stol bozji, törpeza bo£Ja; — ^ur* 
t^eit, n. sud bozji; — «ertat^er, m. 
gcrditelj boga, covük bezbozan; — 
»ergeffcn, ad/, bezbozau; — »ort, 
n. rec bozja. 

©ott^eit, f. bozanstvo. 

®&ttin, f. bozica, boginja. 

®&tÜiif), adj. bozji; bozanski; bo 
ianstven ; — Wt, /• bozanstvo, bo- 
zanstvenost. 

®i)ttlr«, adj. bezboian ; -^igfeit, f. 
bjszboznost. 

©ottmenfc^, wt: bog-coyek. 

®ottfeIig, adj. pobozan, svet; mein 
— er Jßater, moj pokojai otac j — en 
%tibinUn9, blaiene aspomene; — 
feit, f. poboznost, bogomllost. 

®ct}e, in.®it^mhi{t, n. idol,kriiribog. 

®5^en«a(tar, rn. oltar krivoga boga; 
— (i(b, n. prilika, kip' boga kri- 
voga; — biener, m. idoloklanjalac; 
— in, f. idoloklanjalica ; — bienH, 
wt. idoiopo'klonstvo ; — Opfer, «• 
posvetilUte boga kriromu. 



dby Google 



2a- 



®ou9eriiem(nt -^ 313 

(Smtt'mmtnt, «. (SßtfiötU), n^stoj- 
stvo, Dpraviteijstvo ; («ßrovinj), po- 
krajina; — n«ineiit«bcjtrf , m. po- 
drucje nastojstva, upraviteljstva ; 

— ncur, m. nastojnik upravitelj ; 

(ber Bant), nastojnik banke. 
@rab, n. grobj raka; big in*« — , 

do smerti ; am Stanzt Ui — ti 

Hin, sjednom nogom biti u grobu. 
@ra6etnfaffung, f. ohaik. 
^abtttüt, f. lopata. 
®raS<n, v. a. kopati , rovati; (in 

ÜRctaa), rezati-, (in @tcin), sici. 
®TäbcrbüBjk^r , wi. pohara groba. 
^ab'f^üqtl, m. grob, zemlja nzdignuta 

aad grobom j — lieb, pogrebna pi'sma ; 

—mar, n. spomenik; — \^tit, n. 

motika; — ftt^rift, f. pismo nad 

grobom, nadpift mertacki, nadgrob- 

Bica; — pattc, f. grob, greb ; 'grobje ; 

T^^tli m. dleto. 
®rab, m. grad, stepen, stupanj; (ber 

JBft»anbtfc|)aft), koleno. 
®tab»tion, f. (t.) postupovnost, ste« 

P«nstvoFanJe. 
®rabir.cn, r. a. (in ben ^afjtrerfcn), 

c>8«ti (sei)} — ^auS, n. ku6a za 

ciJteoje soli^ — ung, f. eiitenje. 
®rabuat, «. stupajnlk. 
®«abuir»cn, v. a. 3emanb, podi<?i koga 

na akademicki stupanj (stepenj), 

graduiratl; — t, adj. gradulyan, 

podignut na akad. stepen. 
®iab»eife , adv. grad po grad, stö- 

panj po stupanj. 
®r«fr m. grof; — cnftanb, m. grofia, 

«•t grofoFKka, ime groforsko. 
^H f. grofica. 
®»^afUdj, adj\ grofovski. 
®taffc^aft, f. grofia, grofovina. 
^^. m. toga, »aJost, sk^rb. - 
®r<un, adj\ — fein, merzitl. 
®fämcn. rid?, r. r. (über etwa«), 

iMtiti se virhu cesa, moritl 



^ 



(&ta€Uim\Q 



amrit 



grizti 

od zaiosti. 

^rhmUä), adj. tutan, zaiostan, sker- 

ban ? —fett, /. tuga, xalost, skerb. 

®ramlp«, adj. bez tugc, miran, spo- 

kojan. 
(Sramma»tif, f. gramatika, slornica; 
— tifer, m. gramatik, slornijar^ — 
tif(^, adj. gramatikalan \ gramatliki. 
®ran, m. f. ©ranne. 
®ran, n. gran. 

®rÄn, n. gren, trefji dio grana. 
®ranabier, m. granat^r; — mü^c, f. 

kapa granatjrska. 
(S)ranat, m. granat (kamen dragi); — - 
a^fet, mogranj (Vo6e); — vH)fe(ba«m, 
— enbaym, m. mogranj (dervo). 
©ranate, f. granata. 
®ranb, m. iljunak, pfsak krupnl ; —. 

big, adj. p,^skoFit. 
(Sranit, m. granit (^amen). 
®ranne, /. osje. 
®ranu(iren, «. a. zerniti; bie SBunbc 

granulirt, zaraätuje, prolazi xana. 
©tänje, jc. f. (Shrenjc, k. 
0$ra)»cn, m. lonac. gernac gvozden. 
®x(x)p)p, f. garberrßt^e. 
®ra8, n. trava ; in« — beigen, oteg- 
nut papke, odapeti ; — banf, f. sl- 
dalo od trave, klupa od busena. 
©rafemagb, f. Oraimagb. 
®rafen, v. n. pästi, pdsti se; — v, 

a. kositi«, teti (travu). 
©raferei,, /•. kositba; trava pokoSena; 

■travarenje. 
(Sra«»garten, m. trarnlk-,, — grün, 
adj. zelen kao trava; — l|atm, 
TO. struk, vlat trave? — %\x)p\tx,m. 
skakavac, kobilica. 
(Srafl(^t, (SJrajlg, adj. travan. 
®ra««leimig, adj. prokJican , kltcav ; 
— tanb, n. liv^da^ — tau(i^ , m, 
pori luk, luk perjati; — magb, f. 
kravarica*, — ^mücfe, f- pinica (ptl- 



dby Google 



(Sraffiren -9 

ca)} — Jjlatj, m. — ftüd, n. bösen; 

— Xti6f, at(f. tra^an. 
<8rafTiren, v. n. vladati, bjsnlti. 
<5^&fß(^, ®ra$, adj. ruian, g&rd, 

gtratan, strahovit; — adv. ruino 

gerdo; strasne, strahovito; — ^!(it 

f. strahoTitost. 
<Sra0n)U(^6, m. rastnja trave. 
®rat m. oitro, ostrica. 
®r&te, f. kost ribja. 
<9r&t^ob<l, f. Sala^obet. 
®ratia(, n. dar« poklon, Tojnicka po- 

milovina. 
©ratification, f. naknada; dar, po- 

klon. 
<8rati0, adv. zabadava, zaman, bez- 

platno } — excm^kr, n. poklonjeni 

primerak. 
®ratu('ant, m. eestitalac ; — attott, 

f, cestitanje} — lixm, ». a. cestl- 

tati. 
©tau, adj. s^d; siv, — hart, m. 

starac, starioa; seda brada; — 

bärtig, adj. s^dobrad. 
<8r&ucl, m. m^rzota, prokleStina } 

strahota, strahovitost ; — Ü^at, f. 

merzota, prokletthia, zlocinstvo 

strahovito. 
(Stauen, e. n. slditi; ber Sag graut, 

svitje, svanjiva; (^bfc^eu, ddd 

f^aittrO, gaditi se, merziti se; 

(((^aubnru), grpziti se, jeiiti sej 

c6 grauet mir , bojim se, predam. 
(S^tanlopf, f. @raubart. 
(Brauli^ ad[;.pro8ed} sivast; (furd^t- 

fam), strailjiv, plaSIjiv; (fürd^ter« 
. liäl)), 8tra«an, strahovit. 
(Bthniitb, (Sraufenb, adj. stra«an,8tra- 

horit; neizmlran, neizreSen. 
®raupe, Y. tarana-, komadiö, menra; 

bie — en, pl. tuca, krupa, grad. 
(&tavLpttn, e. n. cd graupelt, led la- 

da, tuii, krupa, grad pada. 
Orau«, m. razvaline , pröTaUne-, 



314 &- (Stenge 

strah, strahota» groza; . — adj. o- 
krutan ; grozan, grozorlt, straho- 
vit; —feit, /. oknitnost. 

®rauf(^lmmc(, m. sivac (konj). 

(Sraufenb, f. (9r&ulic^. 

©raufen, n. strah, strahota, groza. 

(9rat>iren, t>. a. gravirati. 

©ravitAt, f. graritet, (lostojnost; — 
ifc^, adj. graritetan, dostojan. 

©rauiDer!, n. sir pervaz. 

©rajie, f. milota, niilina. 

©reif, m. grif, noj. 

©reifen, v. a. popasti. hyatati, olo 
viti, uhvatiti, uhititl ; — r. «. 
na6) ttmai, )u etwa« — , maSiti se 
^sa, roasiti se u . Sto ; in etvoi 
— , hvatat u Ito, zadirat o tto; 
an ben fßu(< — , pipati bUo; 
einem in fein 9(mt ^-, zadirkivst 
u tttdj posao; einem unter bie St* 
me — , podlöi koga ; um ^(^ — » 
razcirivati se, razastirati-se; ^vm 
äBerfe — , maSIti se posla; $(at 
— , nastati, nastupiti ; ctnem a> 
bie (S^re, anS Seben — , raditi ko- 
mu o pottenjo, o glayi; in feino 
eigenen :3ufen ^, stariti, metnoti 
ruku na persi ; eine @aite —, 
taknuti xicu, udarlt u xicu. 

©reif'geler,. m. grif; — fc^nabel, m. 
kljan grifoT. 

©reinen, f. ^Beinen. 

©rei0, T». starac, starina; — , a4j- 
sld. 

©reifen, v. n. sediti} posediti, oe«- 
ditl. 

©reH, adi. ostar, rezak; ein — e< 
ti(^t, svetlost odve^ jarka; eine 
— e Stimme, glas ostar. 

©remium, n. zbor, druitro. 

©ren}« (in 3uf.) »to se tice granicak» 
medjasiii, krajinski; , — ^bejirt "• 
krajina. 
"©renj'e, f. medja, medjat; graaic«, 



dby Google 



(Sttnitv -<S MS &- 



©ruf 



krajina; — en, v. n. medjaSiti, 
granieiti ; — fil(c«, adj. bez me 
djasa; neizmjran, pr^komeran. 

^rcnjcr, m. (®ren)foIbat), grani^ar. 

9mij«fe{hing, /*. tv«rdja krajinska; 
— ffttc, f. kordun; — meffet; — 
fcf^dbcr, m. kopnomerac, njirome- 
rac; ^ — nac^^ar, m. medjaS; — 
tfaiftj tn. medjasni kolac; — fättlC; 
f. medjaini stup; — fc^cibung, f. 
m^renje, utT^rdjtvanje granicah ; 
medja> medja«, grantca; — fiatt, 
f. grad, yarot krajinski^ — flctn, 
m. medja, roenjtk; — jctc^n, n. 
humka; — ^ug, m. medja, tek 
medje. 

©ttuel, f. ®r&ueL 

•ridti^, f. ÄricfÜ^. 

9ttcbc, /l cvarak, ocvirak. 

•ne4^tf(^, o</y. gercki. 

9xxtf>€, m. «erce od yo6a. 

^xititxalp'pt, f. dropija mala (ptica). 

®tie<, tn. (@anb) , pvsak, sljanak *, 
()ttr ®)xtfe), kata ; (in bcn inierrn, 
btt <&ariib(afc), kamen. 

9rtefttn, f. (Staupcln. 

©ricjlg, (»vitfi^t, adj. pfokovit. 

<9rte<me^(, n. braSno krupno, mdka 
krupiia. 

^riff, m. hvatanje, Iovl)enje ; tegnu- 
tje, taknotje; ißxxtl), ru5ica} der- 
iak, derzalo; uho; (Jttaue), pa- 
pak ; nokat, pandja, granfa ; (<$anb« 
t)ol() , saka, rukovet ; perstovet } 
(am lS)e9en), baHak; (an ber Sünle), 
kundak, okas; (jtunfigriff)» varka; 
— brett, n. ru^ica, vxat (od gusa« 
lab, itd). 

9rtffeC m. (U\ b(n ^lt(ft) stio, li- 
Qak. 

®riU«e, f, stricak, Sturak, popak; 
(iSinbilbung), muiiva^.muha; — (n 
fangtn, loviti / bvatat mu»ice ; 
(Sorge), sk^rb^, briga \ — enfftnger, tn. 



mubayac ; — enfängctin, f. muhavica ; 
— cn^aft, adj. muhav, mu«i2av;'za- 
brinut; — xotxl, n. groteske; — ig, 
f. ©riUen^aft. 

drimajfe, f. naümanje-, — n ma^tn 
naSimat« se. kriviti usta. 

(Srimm, m. gnjev, jarost. 

®rimmbarm, m. £mar (virsta od 
crera). 

®rimmen, r. ». zaviat u terbuha, 
boUti terbuh ; — , n. zariai^je, 
griia, Urbobolja. 

®Timmig, adj. Ijut, bisan, gnjeran, 
serdit, d^rnovan, dernovit. 

(S^rtnb, m. grinta; kraste; —ig, adj. 
grinUv; kraatar; — fo^)f, m. grin- 
ta vac. 

(Shrinfen, r. n. kesiti se, ocirati se; 
plakati. 

@tob, adj. krnpan, debed; (un^5f' 
^^^)i Scub, neuljudan, neotesan; 
— ^eit, f. grubost, grubianstro, 
neuljodnost; — lau, m. grubian. 

@r5bli(f|, !!<(/. grub; — adv. grubo. 

%xbU, f. &x\thi. 

®robf(^mieb, f. ^uffc^mieb. 

(9ri7(C, m. nenavist, mirzost, rorax- 
nja , nazlob ; einen — ^«gen, 
roerziti, zavidvtl, nenavidan biti. 

($lrofc^en, m. gros» groSi6. 

®xo% adj^ relik, relji; visok ; kru- 
pan ; et i|! um einen Äo^jf gröfer 
ali x6), on je za celu glavu veci 
od mene; eine gro^e @ünbe, greh 
smertni; — »erben, narasti; uz- 
rasti; odrasti ; ic^ (age 3^nen 
— en JDanf, Upo vam zahvalju- 
jem; im — en l^anbelCn, tergovat 
na veliko; — adv. — benfen, 
misliti poateno) — gießen, odgo^ 
jltl, odhraniti; ^^ mit etwa« — 
machen, hvalltl se' olme ; — t^un, 
ben — en ^rrn fpieten Telliatlse; 
— en,gtöftena:^ei(«, najveö, niOveö- 



dby Google 



ma , veöom stranom, najvi»e, ve» 
cinom. 

(Üvo^, n. dvanaest tucetah. ' 

0)rc§' achtbar, adj. prepojtovan ; — , 
atmiral, m. admiral veliki; — al- 
tern, pi. ded i baba; otci, praotci ; 
— Äugig, aHj. velikih ociuh, okat-, 
— ^rüflig, adJ. persat ; — b&rtig, 
adj. hradat. 

@rüff, f, velicina, velikoöa; ein 
'Bttxn erpcr, jwciter — , zvezda 
reda pervoga, driigoga. 

®xo$ti\Ul, m. praunuk; — in,/*. praA- 
nuka. 

©tüffüril, m. veliki^ kncz, velekn*K, 
princip; — i^, /. velika kneginja-, 
— ent^um, n. velika knetevina^ 
— lic^, adj. velikoga kneza; veli- 
koknezkl. 

®ro$»gIieberig, adj. clanat; — ^anbel> 
m. v(>Iika tergovina, velet^rztro, 
tergovina na veliko ; — ^Snbler, 
m. veliki t^rgovac, veleterzac, 
tergovac na veliko; — l^err, m. 
saltan, veliki gospodar } — |err« 
Ü^, adj. sultanov, velikogu go- 
spodara; sultanski. 

(SJto^^erjog, m. veliki herce^, veliki 
duka, vojvoda; , — in, /*. velika her- 
ceginja, velika vojvodkinja, velika 
dukinja; — tl;uni, n. velika herce- 
goyinn, velika vojvodovina 

(SJrof «Jährig, adj. punoletni^ — ^j&^» 
rigfeit; f. punoletnost. 

®XD%*taniUt, tn. veliki kandjillr; — 
fncc^t, m. veliki sluga, najstarii 
sluga, slugam glava; — tcpf, m. 
glavas, glavonja; — t^P^i, adj. 
glavat-, — matfyt, f. velemoö; — 
— mächtig, — m&(t)tigfl, adj. uzmo- 
2an. preuzmoian; ein — er iBftr, 
gerdan, velik medved ; — maUl, n. 
velike ustij (^ßra^ter), hvalisav, 
hvastalac} — meifkr, m. veliki 



316 g>- ®rün 

ine«tar> velemeStar i — mift^, /. ve. 
ledusje, veledutnost ; — müt^tg, 
adj. veleduian; — mutter, f. baba, 
stara ; — mütteilicf) , ae{f. babio ; 
babji ; — otta'O, n. oktav veliki. 

<Sropf^rec^>en v. n. torlatt, hvaliti 
8€, hvastati, velicati se ; — er, 
©ro^^jra^lct, ©ro^t^uct, m. ,tor- 
lak, hvalisav, veltcalOr hvastalac; 
— rfrei, f. hvastanje, velicanje, hva- 
sta, torlauje; — erifc^, adj. hfi- 
stav. 

®XD%\VLitcm, m. veliki sultan. 

©röptent^eil«, adv. najvec, najvecma, 
>najviäe, ponajvi»e> vecom stranom, 
vecinom. 

®ro§'t^un, V. n. velicati se, hvaliti 
se, hva>tati; — tbuer, f. ®roff<>re« 
(^er? -— turf , j«. veliki turein, 
suUan ; — »ater, m. . ded ; — wAn» 
(ic^, adj. dedov ; dedioski ; — va« 
terftul(|l, m. stolica staraeka , sto- 
lica s rucicami. 

(Srofvejicr, m. veliki vezir. 

©rotedf, adj. grotesk; tamaSan» eo- 
dan, cudnovit. 

©rotte, f. pecina, spila. 

©rubelen, n. rupica, jamica, jamka. 

(Srube, f. jaitoa, rupa; (sBergwerf), 
ruda. 

©rübel'ei, f. mudrovanje, mozganje} 
— !o^?f, f. ®rüb(er; — n, v. n, mo- 
drovati, mozgati, glavu terti; rax- 
bijati ; in ber JWafc — , kopati, kop- 
kat u nosa| t€ grübcU mir in ben 
Süpen, Serbe me noge. 

(Srubenwaffer, n. voda u rudi. 

©rübter, w. mozgalac. 

©ruft, f. grpbiiica, grob, grcb, rakaj 
pecina, spila. 

©rummet, n. otava. ( 

©rün, adj. zelen -, (unreif) , nezreo ; 
btr — e I>onner|iag, veliki cetver- 
tak ; — c 2ßaare, zelje, zelen i cinfw 



dby Google 



®runb 



-<8 317 &- 



®runfc(inif 



ni^t — fein, merzet! na koga, ne- 
priatelj biti ; auf feinen — cn 3n)eig 
fommen, nemo^i se pomo^i; — ». 
zelenilo, zelen, boja zelena. 

Örimb, m. (eine« Stuffe«), dno? (eine« 
(^Mube«), temelj, osaov ; (eine« 
OemWbe«, eine« Beufle«), dno ; t©o» 
ben Sanb), Kemlja, zemljiite; (Uf 
fac^e), o^rok, povod, razlog; rfa- 
celo, poe«lo ; korea, ganutje ; (eine 
niebrige (Segenb), dräga, dolina ; — 
— Hnb 33üben, zemljiSte I pod ; im 
— e, opravo^ bai; im — t genom- 
men, ako cemo bai na to; eine 
®a4)e aul bem — t, »on — au8 
lernen, nauciti se temeljito stogod ; 
bon — aus, sa dna , od temelja •, 
Jtt — e ge^eh , propasti ; ju — e 
ti(^ten, upropastiti; auf toen — ge» 
t^m, uirok, temelj cemu traziti; 
m bem — e l^eiUn, korenlto Iz- 
llciti; liegende ®rftnbe, imaaje ne- 
gibivo-, vov <£)urfl ju — e ge^^en, 
poginat od xedje. 

®ninb. (in 3ufammj) teraeljnl j na- 
celni; zemljisni} — bau, m. fun- , 
dament, temelj; — begriff, m. idea 
kor^nita;. — befi^, m. pdsM, prlte- 
i*nje zemljista; -^befl^er, m. vla- 
8teIin,go8podar od zemlje, zemljo- 
posldnik; — beftanbvertrag, m. (t.) 
zemljouporabna pogodbaj — birn, 
f. f. (Srba^fet-, — böie, adj. jako 
»0, iz koreiia zao } — bud?, w. (t.) 
««mljisnica ; — bu^«beomte, m. (t.) 
ümijisnitini orednik, cinoTnik pri 
▼odjenju zemljiSnih knjigah; -^ 
iu^inctroct, m. (t.) izvadak U 
MnljisDiee; — bu(^«fü]^ter, m. ro- 
ditelj zemljtSnice} -^tompitx, m. 
Bpoj zemljUtah j — eigent^um, «. 
cemljovlasnietvo, sobstirenost zem- 
IjiSta; — eigentl^mev, m, zemljo- 
▼lastDik} — ti«, «. leddoloji; 



— entlaflung, f. razteretjenje zem- 
Ijista. 

(9rünb«en, v. a. ustanoviti, utemeljiti, 
zavesti, zametnuti} temelj polo- 
zitl, metnuti, veril; fl(^ auf et»a« 
— , o^ntvati se-, ein ©emfilkc — , 
dno zametnoti ; — er, m. utemelji- 
telj, ustanoritelj, zametnik, zavod- 
nik, zacetnjk. 

(§)runb'ertr&gni§, n. zemljiSnt dohodak ; 
(an 9rü(^ten), letlna; — fa(fd), adj. 
krlv, laian> posve neistinit ; — 
färbe, f. boja temelj ita; — feflc, f. 
temelj ; — fi&C^e, f. temelj ; — ge- 
le^rt, adj. temeljito ucen ; — gefcft, 
n. zakon temeljiti, Ivoreniti; — 
l^err, m. f. ©runbbeflfcer ; ^- tjerr* . 
l\d^, adj. vlastelinski ; — (age, f. 
temelj, osnov; — legung, f. usta- 
noyljlvanje ; utemeljenje. 

®rünbti(^, ädy/ temelj it-, kortnit; du-' 
bok; — feit. f. temeljitosti korSni- 
tost ; dubijina. 

©rünbling, m. mrena (riba). 

(SJrunNtinie, f. temelj; — lo«, adj. 
bezdan; (ungegrünbet) , neosnovan> 
bez temelja ; — lofcr RcX\f , duboko 
blato; — fofeSöege, puti neprohodni; - 
— lojigfeit, /. propast, bezdno, bez- 
dan ; niStarnost, slabost, neosno- 
▼anost; — mauer, f. zld od teme- 
lja, temelj-, — ^fa^I, m. kolac od 
temelja } — ^regel, /. regula pirva, 
pravilo glavno; — riß, »». plan, 
osnova ; — fa^, m. pocelo, nacelo -, 
regula, pravilo; (®efinnung), miS- 
Ijenje-, — ^fftule, f. stup, kelovna 
temeljita ; temelj ; '■ — fprac^e, f. je- 
zik pirvl, koreniti ; jezik izvopil ; 
— Rein, m, temelj; — freuet , f.^ 
zemljarina *, — jloff, m. elemenat, 
stuhaj } — pücf, n. zemlja , zem- 
ljiite ; kuia j — fu^?>e, /. omuöine, 
talog, matel; — teit, m. original. 



dby Google 



(Srünbung -^ 318 

izvorno plsmo, izvornik ; — ittfaC^f, 

f. azrok, razlog glavni. 
®tunbun9i f. utemeljivanje; uteme- 

Ijenje. 
(SIrunb'Wort n. Ti6 koriniU, korin; 

— 3a^(> /*• broj glavni, stoiernl ; 

— je^enb^ m. desetlna, desetak od 

zemlje; — jerfiutfung, f. razkoma- 

danje zemljista; — ^ind, m. bir; 

^— jug, m. temeljna certa. 
(&xvm»t, n. zelen , zelenil ; busen ; 

— cn, V. a. zelencti se j — enb, o<0'. 

zelen ; — Iwut, n. zelje, zelen ; — 

U^, adj, zelenkast} — ^^fpan, m. 

drdja od bakra ; — f^ec^t, m. Sana 

zelena. 
(Örunjen, ». «. hrokati, ^roktati } — 

n. hroktanje, hrokanje. 
®ntp^'e, /. kup, hcrpa, gromada; 

— iren, ».. a. kupiti» kerpUi, gro- 

Biaditi. 
®ntp, m. pozdrar, pozdravijenje. 
®rü^en, v. n. pozdraviti. 
(Sxüi^t , f. tarana ; kasa je^mena ; 

(^erflanb), pamet, razum. 
©rü^foi^f, m. Inda, ladjak, bena. 
®uarbian, m. gvardian. 
®ubemum, n. upraviteljstvo , na- 

stojfttTO, nastojnictiro. 
(Süden, V. n. prizirati> prozirati, gle- 

dati, viriti. 
(8tt(!*fen|l«, n. prozorac; — f<jflen, nt. 

kamara tamna ; — (oc^ , n. rapa, 

nipica (za prizirat). 
(S)uEuf, m. kukavlca (ptica). 
Oulbcn, m. fortnta, fiorin. 
(Mbtf4), a(/>. pozlatjen, zlatan. 
(Süfte, r. f. 3ln«. 
(SMtbouer, m. f. BuKbauet. 
(Bttttig, ac(;. dobar, ra^anj yridan; 

istinitj ein ^-CY SBe^^feC, minlca 

dobra$ — !eit, f. valjanost, vrW- 

nost. 
<Summi, «, gama; tt)a9 — gibt, go- 



— bäum, m. gamovo 



morodan ; 

dörvo. 
®ummt(^t, ®ummig, adj, gmnoTit-, 

gumorodan. 
^ummi'guttä, «. gamigata; — j^arf, 

n. smola gumoviU; — ren, «. o. 

gumom mazati} — ^toajfer, n. voda 

gumovita. 
®unfi, f' milost, ugoda, blagovolJDOSt, 

dobrohotnost } mit — ju reben, s 

dopustenjem gorofe^} bei jemanben 

in — flehen, bit u milosti oijpj; 

fic^ itt icmanbe« — einf4^(«4<n, 

ulagati se , advoriti se n koga; 

— Bejeigung, f. milost, dobrobotiiost. 
\tx, m f. ®eni|lc. 
©ünftig adj. (geneigt), priklonjen, 

nakloDJen, nagnüt-, (oort^eil^aft ge« 

legen), ugodan, priatan} jemonboi 

— fein, priatelj komu biti, nagndt 

mu biti-, ein — et SBinb, pogodan 

▼ctar, vJtar u k^rmu. 
(9&n{t(ing, m.- milostnik, Ijubimac. 
(Surget, f. g^rlo; girkijanj eiaem bie 

— abf^^neiben, zaklati koga; feto 

93ermßgen bur(i^ bie — jogcn, po- 

jest I popit sve svoje j — aber, {. 

iila g&rlovna. 
©utgeln, fl^, v. r. gergotati» iiapl- 

rati gerlo. 
®urgel»affer, n. roda zp, girgotanje, 

girgo^a. 
®ur!'e, f. krastavac, agorak-, — cn* 

beet, n. liha, greda za krasUrce; 

— enmaler, m, mazaUc; — enfotot, 

m. salata od krasUvacah. . 
(Siurt, m. kolan, podpruga. 
(^ViXitlt «n. pas, pojas; tkaaica. 
®iirten, v, a. paaatr; opasati, ategmti« 

stegnati pojasom. 
(dürtlet, nt. pojasar. 
(Surtriemcn, m. stei. 
(9uß, m. Iitje4 sllvanje} Hraqje; 

(S^r&nengüfpe), potok od wuah) 



Digitized 



by Google 



0«t -<8 319 

(Äcgeiifluf), pIjoStavicÄ} — eifeti, n. 
gFoidje, zelezo MUir«no; — regtn, 
m. pljuitÄirica, kisa pUhovita j — 
^(in, fif. prolev. 
®Bt, od/, dobar/ poSten; — adv, 
dobro } posteno ; jl(^ etwa« ju — e 
t^nn, razTeseliti 8e;'oiivati; uSiti ; 
jic^ etwa« barauf ju — c t^un, po- 
nositl se Cime •, jetjt finb bie Äreb. 
j«i — , sad je doba od rakah j eine 
— e Slntwott geben, dobro odgovo- 
'•^Jj — 8tt gttfe , dobar hodac, 
dobar p^sak biti ; et»o8 — fein 
laffen, ostaviti se^ manuti se ce^a ; 
ba« ifl fo — aU flcfd^e^en , to je 
toliko, koliko da i jest ; für etwa« 
— fein, jemciti se za »to j dobar 
•tojati za itoj' jur — en ©tunbe 
(timmen, do^i Da vriine» u dobri 
«M-, »leber — fein, umlriti se, 
portlriti se-, bei — er 3eit, za rana, 
B» vTimei e« ift f^cn — , dobro 
dobro ; id^ ^abe no(^ je^n %f)aUv 
Iti i^m — , duian mi je jo» deset 
Ulirah} @ie ^aben — refcen, lako 
je yam govoriti ; er ^ot fein «ebtag 
Irin — get^an, nikad nije valjao •, 
|i« t^un ni(^t — beifammen, ne- 
•l»xa se medju sobom ; lurj unb — , 
jednom r^ci, u kratko. 

wt, n. dobro } zemlja; imanje; t^r- 
gOTina, roba, espap; ju ^c fom* 
nei, koristno, probitacno biti, na 
korist biti; etwo« ju — e galten, 
neMm^riti ; ^ah nv^ — , imorina 
i posedovanje j bctbeglic^e« , unbe« 
»«gliche« — , pokretno> nepokretno 
dobro. 

®«toc|ten, n. mnjenje« mlsao. 

WBtartig, adj. dobre codi, dobar; — 
l«it, f. dobra öad, dobrota. 

®tttbtflnben, n. mnjeiije, mlsao ; adra- 
Tje j dobro statte } odobrenje. 

wünfcn, fli. rnnjenje, miMo$ nad^ 



g^ 



®utt^ter 
kako 



Tsm se uz* 



8 do- 
imajte 
n^inita 



i^rem — , 
Tidi. 
(5Hit«, f. dobrota} in ber — , 
brim; j^aben @ie bie -^, 
Ijöbav, Imajte dobrotu , 
Ijabair. 
(&üter»obtretMng , f. ostup dobarah, 
robe; — anweifung, /. upata na 
robu} — ou«n)ei«, in. izkaz do- 
barah; — bef(feauer, m. nastojnik; — 

, beftÄter, m. odpravijac; — gemein« 
f^aft, f, zajednica dobarah; — 
nam^aftmacfiung, f, naznaka doba« 
rali ; — »erwatter, m. uprarnik do- 
barah; — »erjeic^nip, m. popis, ka- 
zalo dobarah, robe, stvarik. 

(guthaben, n. dug, Sto ima ko tra- 
ziti. 

®ut^eif«en, -v. a. odobritij odobra- 
yati j pohvaliti, hvaliti ; — en , n. 
odobrenje, pohvala } — enb, adj. odo- 
brarajud. 

(Sut^er^lg, adj\ dobar, dobra serca, 
blag} — feit, f. dobrota, dobrota 
s^rca. 

(Si&tig, adj. dobar, blag, milostJy, do- 
brostiv; —feit, f. dobrota, bla- 
gost ; milost, dobrohotoost. 

(&vitii^, adj. priazan, priateijski ; 
\i^ — t^un, ÜFeti veselo. 

(Sutmadlien, v. a. popraviti. 

(Sutmüt^ig, adj. dobar, dobrocud, do- 
bre iudi; — feit, /. dobroUi 6ad 
dobra. 

(Sutredlinung^ f. racan na korist. 

(&nti0 (in Bufomm.) Sto se tice dobra. 

Otttfagen, ». a. (für ttxoat, für einen), 
jemciti se za sto, za koga. 

(Sutfein, f. a. (einem), Ijublti koga; 
für einen — , f. ®utfagen. 

®ut0err, m. gospodar dobra; gospo- 
dar zemaljski. 

®Utt^at, /. dobrocinstvo. 

(9u|t^&t'er, m. dobrotvor, dobro^inae 



Digitized 



by Google 



— erin , f. dobrotrorklnja , dobro- 
cinka; — i^ adj. blagodaran. do- 
brotvoran j — igfeit, f. blagodarnost, 
dobrotvornost. 

<S)utt^un, V. a, sluSati, dobar biti, 
posIu«an, pokoran biti. 

©utwirUg, adJ. dobrovoljan ; dragovo- 
Ijan } — udv. drage voija, drago- 
voljno; — ^teit, f. dobrovoljnost ; 
voljnost. 

<fi)V>nn<^ri'a(, adj. gimnazijalni ; — aU 
leerer, m. gimnazijalni ucitelj; 
— H^, m. gimnaziasta; — um, n. 
gimnazij. 

®9p8, in. sadra, zes ^ — arfccit, f. 
delo od 8adre,8adra} —artig, adj. 
sadrovit, iesoirit ; — brudj), m. ruda 
od sadre; — tocrfe , f. tavan od 
sadre. 

(Btfpi'tn, V. a. mazati, omazati sa- 
drom ; — er, @9^)«ar6citer, m. sa- 
drovaik» iesar. 

®i/p0*fatt m. sadra zeSena, paljena, 
krec, klak, japno sadre; — m«^I, 
n. prah od sadre; — ftein, vi. ka- 
men od sadre; — teig, m. testo od 
sadre, sadra umeseoa.' 



§. 



$ 



Jd, i. ha! ahl 

•Öciar, n. dtaka, struna; (^ovf^aar), 
▼las, kosa; vlasi; ^ei einem — , 
malo da ne ; falf(^cfl — , rlasl pri- 
stavljeni; einanber in ben — en Jic» 
gen, cupati se, skubsti se; bte — e 
Men t^m ^u S9erge, jezi ma se 
kosa ; er i|l um lein — bcffer, nije 
ni malo bolji; — e (äffen, »tetoTatl, 
kvarovati; roiter fca« — , uz dlaka; 



320 e^ ^aUn 

mit ^ant unb — , s duSom i s te- 
lom; — Banb, n. pletak, upletnik. 
upletnjak; — bereiter, m, TlasaljaT; 
— beutet, m. moSnja (za kosa); einen 

— ^aben, pian biti; — bufc^, — 
f4>0pf, m. kika. 

paaren, ' v. nV linjati se; oiMtzDuti, 
opUiiviti; — v. a.' ostrugati, ocu- 
pati (dlaku). 

^aar'fein, adj.' An, tanak kao dlaka; 
— fit^tt, f. pletenica, kosa ; — för- 
mig, — id^t, adj. dlakast, diaci po- 
doban; Tiasast; — ^emb, n. kostret, 
vlasenica; — ig, aflf/. dlakar, kos- 
mat , rutav , runjar ; rlasat ; — 
!amiu, tn. ce«alj ; — !lein, adj, ma- 
len, tanan kao dlaka; kao vlas; 

— adv. po tanke, na tanko; — 
— frSuSler, m. rudilac ; — (rant, n. 
paprat vodena. gospin vUs (traTa^, 
— lodt, f. vüica, rudei; — (o«, adj. 
delav; pleiiv; — nabe(, f. igla (x» 
vlase); — ^JUbcr» m. prah za kosu; 
— pnl^, — f(^mu(f, m. nres, nakit 
od kose ; — falbe, f. mast, posiast 
za kosu; — fc^arf, adj. britak; — 
f(^cere, f. Skare, noiice za kosu; 
— f{^(a(^tlg, f. f. '^erjft^iadjtig;- 
feil, n. provlaka; — fleb, n. -sito; 
— tour, f. Tlasulja; — tud^, n. ko- 
stret, sukno od strune ; — ^n>a<^, 
n. iila ; pomada ; — micCcI, m. za- 
▼ojak (od Tlasih); — i»utf)<, n>. 
rastnja od vlasih; vlasi, kosa; — 
wutf), f. svitak od kose; — tDwm, 
f. molj, moljac; — j&ngeic^en, «• 
kljeitlce za dlaku ; — jtrf e( , n. 
•estilo tanje, virnie; — }Opf, »• 
percin, kika; pletenica, kosa. 

^abc, f. inianje, Inetak; — vA 
®ut, Imorina i poscdovanje; (tie 
•^anbl^be), ru^ica, derzak. 

«^aben, o. a. imati; (befit^en), pM«<lo- 
.rati; lieb — , Ijubiti, mlloratii 



dbyGoOgk 



^<^m^ -^ 321 

UifKt —, v»)«ti j e« ifl til^ an 
— , nemole «e dob,iti ; «u^n, «ot. 
tfftxi »on etrsa« — , koristiti, has- 
niti komo sto, korigt donositi; ba 
^t i^r'«, eto, ero ram ; »«11 
e(au6t }fyc »or cu^^ ju — ., jto 
misliti, 8 kirn govorlte; er ^at 
ni^t« »Ott febicni «ruber, ni malo 
Blje nalik na brata-, in ber Äp^ 
—, deciat na ko&ti ; bei ber ^nb 
— , imat pri roci , pri ri^ci biti -, 
i^r ^abt mein ÄBort, y^ru ram da- 
jem } bo« ^t etwa« §« Bebeuten, to 
mont da n^sto znaAeRaje; c0 ^at 
feine Ofile, netUti, nij« «ile-, — 
tooOett, hoteti, itkati, pitati. 
^obentc^i m. proajakovic. * 

^ber, m. f. ^afer. 
^obcrc^^t, m. pimvdaS. 
^b^oftwerben, v. n. aloTiti, ahvatiti 

■krivljenlka; dostati, ste^i. 
^U6^t, m. jastreb} —«nafe, /. nos 

orloT, nos skaten, 
^abttitir*«!, ». a. 3emanb, oaposobiti 
koga, prepraviti koga xa iio; —t, 
a4j. osposobljen; (burc^ 2lnfÄ||p[g. 
!e*t), Itastanjen $ — ung, f. ospo- 
■oba« ' prepravijenje. 
^tt^, n, habjt. 
«obWKift, «abfeligfeit, f. imanje, 

islUk. 
^^Ob^^t, /. pohlepa, Ukomost. 
*&abfü4Ktg, a^;. pohlepao, lakom. 
^od-bctf, n. s^kira, bradilj) -btö* 
—^oä, m. trtipiaf} — brett, dacka 
(za sj^i); (ein muflf<iJifc|>e« 3n^ni* 
ment), cimbal. 
*«*f, A motlk«} (bic gerfe), pe- 

to. 
^Att, V. a. bM ; ^otj — , airva 
«^»tl; bai ömtitj— , kopath 
Wk bc« e^mobcl. -^, kHarati, 
**«5»*ii fl4 — , {vtn be? flWtA), 
-«nilatt te. ;^^ 



»- 'Öa9o?»fei 

^arferling, m. seÄa; — Äanl, Jjatffel* 
banf, A 8«'calo} —t^t^mittt, wi. 
8e6kar. 
^cfmefer, «. s^calica. 
^arffc^, m. nerast; (unreinli^er aRenfA). 

«vloja, prasac, . neeist lovjk 
«Wf<r, —banf, f. f. ^Werting, ~«. 

banf. 
^aber, m. cunje, kerpe. tralje, ratine . 
^attr.m. svadja, pravda, inat, kavgaj 
—er, m, pravdal, kaygadjla, in- 
atnik, svadijivac, smutljiyac; — n, 
r. n. pravdati se, svadjati se. ina- 
tlti se. 
^aftn, m. Inka, pristanUtej (in 3iif.) 
pristariistnij (Topf), gÄrnac, lonac. 

^aftn^amt, n. pristaniStni nred; 

gelb, w. — jbU, m. priatanisnina. 
«^afer, m, zob, oyaa; — bret, m. *— 

gtü^e, f. kala aobena. 
•Öaferei, f. ayaria, troikovi pomorski. 
^afet»mtf)t, n. braino zobeno, müka 
zobena ; — fd^feim, m. sok zoben j 
— fkol^, n. slama zobena. 
•&afher, m. lonear. 

«&aft, f. zatvor, tamnica; suSanjstyo} 
befc^f, m. zatvorna zapoWst j — 
Brief, m. zatrorno pismu. 
^aft, m. petlja; kop&. 
'^ftfrel, «. petljica, kopka, kopcica. 
«&aften, v. n. der£ati se,. pril^p^en 
Wtl, prioiMitl; für einen — , jem- 
«Itl se za koga; dobar za koga 
stojath e« - «i^urben auf biefem 
®ute, dugovi leze na imanja j e« 
haftet Gefahr im ©erjug, skop&ina 
je pogibel s odgodom. 
.<^ftge(b, it. jemcevina, sigarnica. 
'Öofhing, f. odgovomost, Jemfenje; 
(Borgern«^), nknjiib»;, — «entbin* 
bung, f, ^s&reza j — «»)fli<i^t, f. dor- 
nest odgovarati za Sto. 
-Öag, m. f. 3aun.. 
^ga)»fet, m. divjaka, dlyja Jabnk» 
21 



(vo^e); >-^ttitv »!• divjaka, jabuka 

divja (dörvo). 
J&agcbuc^i-f, f. grab, grabar; — en, 

adj, grabov, grabrov; ^eii^oC), m. 

graboiriDa, grabrovina. 
•!^agebutt*c, f. Sipak} — cnfhauc^, m. 

sipkoir germ. 
JÖagebcrn, m. glog. , 

^gc(,* m. tuja, led, grkd; (@(^rott), 

sacma, sprih; — fönt, n. z^rno od 

tucej — n, T. i. ti f^aQttt , led 
, pada> tuca, gräd padat — Wetter/ 

gräd, tuca. 
• ^ägen, v.a. ograditi; zagraditi ; pre- 

graditi ; (ft^pnen), stediti, cuvati ', 

einen bei flc^ — , d^rzati koga u 

sebe, sahrftniti ga, sakriti ga a 

sebej 9reuiibf(^oft gegen «inen — , 

priatelj komu biti -, Bweifcl — , 

dvqjiti, dvoumitU sumnjati. 
«I^Agereiter, <$&gebereiter, m. lugar, su- 

mar. 
.^ager, adj. suh, mersav; — ^feit, f. 

mersavos . 
y&ageflolj, w. beöar, stari nomak. 
•^gegeit , f. YTtme od lova zabra- 

njena. 
•^Agung, /. ogradjivadje, gradjeoje; 

hranjenje, cuvanje, uzd^riaranje. 
<$&^er, m, sujka , kreja, kreitelica 

(ptica). , 
«^a^n, m. oroz, pevac, petao, kokot ; 

(an ber Ätinte) , tuk ; (an einem 

Bfaffe), plpa, slaYioa; rottet — , 

vatra, poiar» oganj. 
^a^n-bu^e, — bwtte, f. ^ageBu(f>e. 
>^a^nen«fu$, m. novci^, iabokrek (cvct); 

— gefe^^t, n. hervanje pitalah •, — 
. gefc^rei, n. kukurik, kukarekanje« 

— famm, m. grebeo» kresta, ober; 

— f (öt^^en, n. maSljikovina j — f^om, 

m. nokat od petla ; — stritt, tn. 

»**tjenje petlovo. 
<$a^nre{, m. rogina. 



^ ^(bfenHer 

^ai, «^aiflfc^, m. pas morski (riba). 

•^ain, m. gaj, dnbrava; — ^buc^e, f. 
•&agebu(|e. 

•&&tc^en, n. kaka. 

«Ö&felig, a4f. kukast; fig. ein — e« 
®ef(^&ft, skakljir posao; ein — ec 
^enfc^, razniaien, mekoputaa» u- 
▼redljiv, skakljiv covik. 

^&<fe(n, o. a. xakvaciti, zaku^iti; 
(mit $&ben), plesti^ (mit ben Sta* 
ge^i , flauen) , grebsti , derati 
(noktim). 

«^afen, m. kuka; (im gem. Seben), ba« 
JDing ^at einen — , to je «kakljiv 
posao. 

•^afen, v a. zakuciti, zakraciti, ta- 
dinuti; orati; ba |afet ti, tu je 
ivor. 

'^aUnta^i, m. som aamac (riba). 

^fen-^)|lug. m. ralo ; —Düffel, w. 
hak, kljuc tatskt} — ^afftit m, lub, 
kuka. 

^Affe, f. podkoleDO, podkol^nica. 

•^alb, adj' pol, polak, polovina, po- 
lovic'a, polovi^n; — er SSetttif 
polak dokaza; — atiai,tn. polurui 
— bauer, m. poluseljak; — bier, « 
slabo piro, piira taaka; — bruMr, 
m. polubrat; — bürtig, adj, p«!« 
rodnji, tko nije od istoga otca i- 
matere* 

falben, ^a(b«r, praep. za, radi, poradi, 
6bog/-ci'6, c^a. 

^alb'fenfier, n, polaproxor ; — gcfd^i«« 
jier, pl. polubratja ; polusestre ; — 
gott, m. polub'og •, — ^emb, n. ko | 
•oljica) — infe(, f. poluotok-, — j 
iren, t. a. razdvojiti, razpoloritif 
poloTiti, daiti na dvoje; — j&^. 
adj. öd pol godista, polagodünji^ 
poluletni} — frei9, m. polukragi 
— ^fugeC, f. poluoUat poInkrtg| 
^ioiUvL, n. f. ^albtvf^ ; — meffti^ 
m. spica (od kraga); — metofi, ^ 



dby Google 



Wftt 



polmned; — mcnh, tn. polam^c ^ 
— offitn, adj. pritvoren , pripert ; 
prislonjen; — ^nirt, — f(^eib , — 
f4>ieb, f. polovina, pola, polovica; 
— fc^tten, tn. polasjna; — fc^wefler, 
f. polttsestra; — feibctt, a4j. po- 
Ittsvion, polasvilen; —f^tfti, m. 
topanka; — trauet, f. poluzalost, 
polacernina} — tü(^, n. polusukne •, 
— toeg, adj. polovan; -r-ghffet, m. 
polakrag. 
^%, f. pola, polovina, polovica. 
"Wftcjr, f. niar, povodac, oglav, ogla- 

v«, oglavDik. 
Aftern, v. a. oglavatl. 
WI, tu. zvuk} razleganje. 
^aße, f. prtdyor; dirorana» pala^a, 

sala. 
^ttw, V. «. zvuciti, razl^ati se, 

oriti se, orvanjati. 
^Hor, m. solar. 

|fllm, m. slamka, blljka, stötn, vlat. 
vWoK^n, n. bilj5ica, slamlica, vla- 

tak. 
*afai!notett, wi. koWno, kolAice. 
WO, m. vrat, iija ; (ble SU^fU, ber 
-7 an graft^en), gerlo; (bie Äel^Ie), 
gerlo ; g^rkljan j über — unb Äo^jf, 
n* Trat na nos; bcn — abf^nei* 
bcn, zaklati ; bfji — umbte^en, za- 
krenati vratom ; äud oottem — e 
Ia(^«i, smijati se grohotom } fld^ 
vom —e fd^afftn, izbaylti se, re- 
•iti se •, bis an ben — in @^u(ben 
ftetfen, zaduxen biti do yrata ; — 
*««b, n. (b«r grauen), kolajna; 
ogerijica, ogeriaj, orratnica; (be« 
tobe«)/ ogerljak, nur ; — binbe, f. 
onatnik, kravata, rabac za vrat j 
— brei^enb, adj, opasan, pogibelan, 
vratoloman; — brüfe, f. ilezda od 
TtaU; — eif^n, f. ogerlja^aj — ge* 
Hiige, n. f. ^ot«f<^>mu(f ; —geriet, 
«. lud zaglavni) — gcf^^wurfl, f. 



-^ 323 8- 



J&alten 



oto|t vrata? — gefc^tofir, «1. ilr, 
clraj u g^erlu ; —fa^V«, f- kukulja ; 
— !ette, f. kolajna; — fragen, m. 
jaka, koller, ogirljak; —fraufe, f, 
nabran kolier; — fa<^e, f. iin za- 
, glavni; — f(fcmu(f, m. — f(^nur, f. 
ogerlica, ogerijaj, orratnica; — 
fiarrig, adj, tv^rdoglar, uporan, 
okoran; —fjatrigfeit , f. tv^rdo- 
glavost, upornost', — tu(^, n. ma- 
rama za vrat; — »e^, n. g^rlobo' 
'j*) ~5Ä»>fC|>en, n. resa, jezi&c (u 
gerlu). 
^ait, tn. krepkost, tverdost, stano- 
t^itost, stavQost ; ti Jöirb leinen — 
^ben, neöe dugo trajati, neöe bit 
za dugo; feinen — l^aben, bez po- 
moci, bez podpora biti. 
^att, i, stani; — madj^en, stati, po- 

stati. 
^aÜbar, adj, jak, cverst; kripak, 
utv^rdjen, tverd, valjanj — Uit, f, 
everstoida, jakost. i 

•&a(t«en, v. a. derxati; prideriati 
uzderzati ; zaderiati ; (entl^olten)' 
derSatl, saderzavati j (aufhatten), 
ustavitj, zad^riati ; ein !£)ing ge« 
gen baS anbere — , uzporediti» 
prispodobiti sto s ciro ; einem bie 
Stonge — , krilo koma derzati, 
zagovaratl ga; ben ®otte«bienft — , 
ovravijati, obavljati sluibuf (Siefe« 
^e, ®ebräud^e, obd^rzarati, obslu- 
iivati zakone, obi^e; Örbnung 
— , derlati red, dirzati u redut 
eine aJJa^t^eit, Jlafet — , »obet pri- 
pravti, u£initi gostbu ; ^täifiÄt 
— > isratbovatl, pirovati ; einem 
ba6 Sid^t ~, svititi , svftliti ko- 
mu; Sreue unb ®(auben — , ▼{- 
ran biti } fein aSerf^jrec^en — , der- 
iati re5; ^aue — , gospodariti; 
einem bie SBage — , prepirati se s 
kim, oprlti se komu; bereit — • . 
21 • 

Digitized byCjOOQlC 



imati u pripraToosti ; gme^m — , 
odobtitl 'f privolvti, dopustiU ; fid^ 
^rimltd^ —, sakriti se, sakrk bi- 
ti> potaji biti; fd^b(i>9 — , na- 
donjstiti, naknaditi kyar; Häf — , 
ciniti-, iniu — , mit ttmai, usta- 
vUi, xaustaviti sto, preatati; lieb 
unb wert^ — , Ijubiti, milovaU; in 
d^cn — , postoTati, Stimati} ba« 
füt — , sceniti, mtoltti-, bie 9Ru« 
jlcrung — , pregledati, razgledati ; 

• fUl^ an be« 9li(^ter« Sudf^ru^ ^, 
d^riati se osade sudbene, an flc^ 
jn -^ tDiffnii znati se ustegnuti ; 
ba6 SBcttcr ^ä(t nxä^t, nije posto- 
jano vrlme; bcr 9ctnb wirb m(^t 
' @tanö — , nece se dugo protiviti 
nepriatelj; bie 9teb^it^net — nic^t, 
jarebice ne^edastoje, iie^eda6eka* 
ju j bei bcr @tangc — , stalan, sta- 

. * van bltl; flltt — , Ätatl-, ttti^ter 
<^anb I — , derzati se na desao; 
fl(^ — , . (»om SBein, grik^ jc.), 
Guvati se, saoavati se ; (von einer 
Sefhing), odollti; odoljivati ; ba< 

. »irb fc^wer — , to ie teiko biti; 
fl(^ »0^ — , der£ati se dobro, 
d^o se vladatl; — er, m. pod- 

. por; dei:zak, derialo. 

Wtißleit, f. (ber SOlünjc), jeigra; 

. ((SeUHdjttgfeit), vainost.- 

^Itnng, /. derianje ; podpor ; (in ber 
IBlalerei), razmemo, skbdno raz- 

. poredjenje tamna i svetla. 

.Jj^imU, toi. hala> Inpt-B, lopov, zli- 
kevao. 

^^omen« m. mr^Sa. 

^ftmifc^, a4/« sloban, zavidan, nena- 
TidiDi poragijtr. . • 

^mm4,^ t». ikopac}. — fleiftf^' "• 
. SlfpJeriM. ' 

.<|ttn)«tel)i* ; f. «.. {kopitiri aSko- 
■^- »»fc^ ''•-.= • 

^rnmcc^ m. bat, mdj». MfAii sa$io- 



^onbeln 
— arbeitcr, »w. radnik 



kov; 
mokovu. 

<^mmcr(^en, m. batie« mUtac, cekiö. 

^attuner^err, m. gospodar od sasQ- 
kova, gvosdjare. 

^&mmern, o. o. kovati, tuui. 

4?amnicr«f(^(ag r «»• udarac s ceki- 
^em; (^^laätn), okujine; — lofr!, 
M. gvozdjara, (t.) saatokor. 

^m^r, m. her^ak. 

«§anb, /. ruka; flad^e — , dUn; ge* 
boQte — , pesnica; — voll, Uka; 
»er ber — , za sada^^ nac^ ber — > 
poslie; unter ber — , ispod rake; 
3emanbew ju — en fein, biti m 
fuku käme» na korist; gu eigenet 
— en, u vlastite ruke; ^itfrei^«— ' 
bieten, dati pomoc; — anlegen, 

' primiti se cega, prionuti, radlti; 
(gctV4(tt^&tig) , nasilno dicatl a 
fcoga. 

^anb« (in 3u(0 rucol} — arnbo?, «. 
»2^11 nakovanji — arbeit, f. Al\o, 
teg rukotroran, rukotvorina', — 
arbeiter , m. rukotrorac , roko- 
tirornlk; — baden, ra. dian; — ^ 
den, m. Ledjen, medeaica^ — bell, 
n. bradva; — breit, adj. «irok je- 
dan dlan, dlan ärok; — bvc^r «• 
knjiga rucna. 

<^&nbc()en, n. rueica. 

^anb»be<fe, f. pokrorac; —eifei «. 
pl. — fif^ln, f. pl. ilsice, lisläse. 

^ftnbeflatf^en, «. pljeska, p\|eska- 
nje. 

^&anlbe(,«i. t^ovina; promet; stnr; 
->— unb SBanbcl, Üvljenje, obe^ 

. njej <&einbel ^ pl. iiwt, svadj«, 
Ictvga; 

^aabeln, r. m. tergorati; patartti; 

«oll ettoal — , radit o l«ni> plisti, 

g«voriti . o ietai (ijerfafrf»), po- 

sCupati, oUiodiU s kim^ bem 0^ 

; fcte gemöf — „ iladfti sä po u 



dby Google 



kooa; wibcr feine Q^re — -, radit 
neposteno ; um eine aStare — , 
c«okati 8e> pogadjati se*za sto ; 
mit fi(f> ^ laffen, mek biti. 

tobel6. (in 3uf.) tergovackl, terSni ; 
— agent^ m. tergovackl opraimik; 
posloirodja; — fcesientc, f. J&anbel«. 
jjienerj —hü^, n. knjige tergo- 
raeke. 

^Ottberfcfjaft, /*. tergovina. 

^onbcü'biencr, m. «luga. momak t^r- 
goracki j — frei^cit, A »loboda ter- 
gorine; -frau, f. tergovkinja; — 
geifl, m. duh tergovackl; — flenof, 
— gefettf^after, m. orUk-, — ge, 
f«af4>aft, A druitvo tergova^ko; 
— getickt, n. tergovackl sud ; — 
gcfe$, fi. tergovackl zakoa ; — ge» 
fc^bud^, n. tergovackl «akonik ; — 
gewi^t, n. mera t^rgovacka ; — 
^an«, n. kuca tergora^kaj — ^ttr, 
— mann, m. tergovac ; — (eute, pi. 
tergovel; —plai^, m. mesto tcrgo- 
va^ko, t^rziae, — re^t, n. pravo 
tergovacko. 

^UlfdfAft, f. tergovlnstvo, zbor 
tergovacah. 

^aiikel«-f(^ff, n. brod tergovackl ; — 
Äonb , m. stallä tergovackl ; — 
fUbt, f. grad, varo« tergovackl; 
— seiften, n. biljega, obiljexje. 

tob.faf, II. f. ^aaiUäm'r — fcffe(n, 
pi. f. ^onbeifcn-, — fcft, adj, jak, 
crerst jedar; einen — mac|>en, u- 
•Uvitl, zatvoritl koga ; — fefle, ./". 
podpisj — ge(b, n. kapara, zapo- 
god, «Vera; — getcttf, n. sgloba, 
sglavak od ruke? — gemein njctben, 
V. n. do6 Da sake, popestati se, 
nhvatitl se s kirn; — gemtnge, n. 
pestanje, Sakanj«, bojj — gef^mei* 
be, n. narukvice j — gewe^r, n. pu- 
fika; —^ttifikb, a^f. ticav, teg- 
»j*v> fiO' ocevidan, jasaa, btstar} 



ft- «öanbrnü^le 

3emanben tttoai — maci^cn, doka- 



«at komu ito ; — griff, m. d^rialo» 
d^riak; fi/jf. v«itlna j —ff^U, f. 
rucica, derxalo, deriak; — f)cim, 
V. a. rukovetlti, upravljatl, rav- 
natl , vladati cime ; (bie (ScYCi^tig« 
feit) , ciniti , izversivati pravdu j 
Oemanbe« fSit^Xt), braoiti prava 
Cija; — Labung» ^ rukove^enji ; -r- 
lauf, m. knpov«nje, pazar (na o- 
ko) ; prodavanje na malo« p^vi 
pazar ^, — (otb, m. ko«i<(, kotarica» 
koSarica; ko« na balCaka} — frou* 
fe, /. rese na rakavu j — 1\\% m. 
celov u ruku; —langen, v. n. do- 
davati, nadnicariti, nadnicar, do- 
dAvac bitlj — tonget, m. dodavaC, 
nadnicar; — Tetter, m. vodja; — 
(ettung, f. vodjenje, mkovodstvo. 

<&&nbler, m. tergovac. 

^anb«Ieud|)ter, m. svetnjak s nici- 
com i — lit^, adj. rucan ; pones- 
Ijiv, prlkladan; (mittelmäßig), sridnji. 

^anblung, f. (eine einzige), Cin; 

. delo; (bod 4?anbeln), deiovanje; 
(JtaufmannSOr tetgnvlna; tergo- 
vanje; (bei ®ef(^äftd(euten), poalo- 
vanje? (at« aktfattf«gefc|^&ft) , pro- 
daja. 

-^nb-mü^le, /. i^rvaiy; — ^fanb, «. 
pokretnl zaiog; — ^»fanbgebet, m. 
zaiozitelj pokretne stvari; — 
^)fahbne^mer, m. primitelj pokret* 
noga zaloga; — ^pferb, n. konj n 
povodu} —quelle, f. f. ^anbti«^; 
— ramme, /". batlc, maljid,. CekiC^ 
— rei^ttng, f. podanje, prosenje 
rake, rukovanje ; pomo6 } — fSg«, 
f. pila rucna; — fc^eUcn, pl, f. 
«i&anteifcn } ^c^lag, m. danje m- 
ke; rukovanje; obecanje, xie, yi- 
ra; — f(^reiben, n. Hat, piamo 
vlastorocno; — fcbtift , f. (^ank 
im @(^veiben), raka, vlaatopia; 



Digitized 



byGoogL 



((Sefc^rie^eml) , rukopis ; {^tt* 
{(^retbung), pismo, list } — f^u^ , 
tn. rukavica; — f^ju^ma^^er , m. 
rukavicar. 

«Öonbt^icrcn, f. ^ant^iercn. 

^(Ulbtttcl^, n. peikir, rucnik, ot^rnik, 
otin6. 

^anbvoU, f. «aka, pregerSt. 

<^anbtt>affe, f. ra^no oruSje. 

•l&anbtt)er! , n. zaaat; (3unft), ceh } (in 
3uf.) zanatskt} — «, — «mann, m. 
zanatnik, sanatlia, rukotvorac ; — 
SbVLT\ä}, — A^fett, m. deti^, kalfa, 
. momak rnkotvorski ; ^unge , m. 
iegört, decko rukotvorski ; — <• 
UviU, pL zanatnici, rukotvorci ; 
— «jeug, n. orudje> alat. 

^atib'todttcrbu^, n. slovar, rccnik 

. rpcni} — wurje(, f. sglavak, sglo- 
ba za iakom} — ^ti^m, n. ruko- 
znak, rucDo xnamienje; — ^«tt^nung, 
f. Tis, risanje (s rukom); — )Ug, 
m. ^rta, pötez. 

^anf, m. Jconoplja; — adtx, tn. — 
felb, n. konopljUte; — breche, f. 
t^rlica, stupa} — barre^ /. susilo 
za konoplje. 

^nfen, adj. od konoplje, konopljan. 

^nflmg, m. linar (ptica). 

•^nf'öt, n. ulje konopljano; — fa« 
mtn, m. sitae, od konoplje ; — 
flaube, /. — Uengel, m. konopljika. 

^ang, m. (Stbl^ang), nizb^rdica, stir- 
mina} (92eigung), nagnutje, pri- 
gnutje. 

^ange-Uu^ter, ^angefeuerter, m. svet- 
fijak viseil; — matte, -Hängematte, 
. f, posteija vUeöa. 

•Hangen, Rängen, v. n. yis^ti; an et« 
tta« — , viset o {em; mit feinem 
Äleibe — bleiben, sapeti; fiify an 
einen -< — , prionuti za koga. 

Rängen, ©. a. oblsUi} veSatI; ben 
Äo^f — ^ potaliti se, spustiti, o- 



-<8 326 &- 4?&rmen 

besltl glavu ; an ben tWageT — , o- 
besiti na smokvu« ostaviti Stc^od} 
ben Silanttt naify Um SBinbe — , 
Tladati se po irremenu; fein Her) 
an ctn)a6 — , prionnti sa svin 
s^rcem za «to, ginuti za 2im; fi(^ 
— , ob^siti se. 

^ängefc^lof, n. lokot, katanac. 

•Hangttemen, m. (an ^utfc^en), remen. 

«Hanfe, f. stegno~od konja; sapi. 

•Hanfe, «Hanfa, f, — bunb, m. haosa^ 
— aüi^, adj, hanseatski; — ftafct, 
f. grad, varoS hanseatski. 

^&nfeXn, v. a, primiti novaka ; ker- 
stiti (u mornarah) ; fig. rugati se, 
porngirati se, salu s ki^ sbijati. 

•Han^murji, ^artcfin, m. arlekin j la- 
kerdiai; caas. 

•Hant^ier^en, v. n. terziti; delati, n- 
diti, tjratizanat; (lärmen), bueiti; 
— ung, /. zanat; posao, dilo} ba- 
ka, talabuka. 

kapern, o. n. ed l^opert, neidje, sa- 
pi nje? tooran ^apert c« benn? gd^ 
zapinje ? 

«H&ren, adJ. öd strune; ein — e«Ä(eib, 
kostrjit. 

•Harfe, f. harfa; — net, n. haHica, 
harfa mala} — nifi, m. harfenista. 

«H&ring, m. renga (riba)} — dbru^ 
— ilaU, f. juha, corba od renge; 
«bube, f. rengarnica ; — «büfe, f. 
— «i&ger, m. barka za lovit ren- 
ge; -^«främer, m.rengar; — f rämerin, 
/. rengarica; — StaCat m. saUU 
od renge, renga na salatu; — 6* 
tonne, f, bure rengah. 

^arfe, f* garten, m. grablje. 

garten, o. a, grabiti, kapitt (sgrab- 
Ijama). 

^artcftn, m. arlekin. 

^rm, tn. taga, iaIosC. 

•H&rmen, fi^, v. r. zalostiti se, tu- 
govati. 



Digitized 



by Google 



^otmlo^ 



-4 827 g^ 



. ^aitlhvi^ö) 



^Qxmloi, adj. be» skerbi ; bexazlen. 
^Qdxmtmxi^f. barmonia; suglasje; ro- 
noo. 

<&annimi!a, f. harmonika. 

•&aniion'iren, v. n. slagati se, skl»- 
dati se; — ifc^, adj. suglasan-, ro- 
monit. 

$<nm, m. mokra^a, pisaoa, bares, 
mixcij — Uci\t, f. mihur, beSika; 
— cn, V. n. buriti, pUati, miiati, 
postiti vöda; —gang, m. f. .&arn* 
rol^re ; — glal, n. ▼ercina, borez^ 
njak. 

^potnifc^, m. oklop, opersina, pan* 
cier; einen in ben — jagen, raz- 
tjntiti, razserditi, razjariti koga; 
in T- geraten, upaliti "se, razja- 
riti se. 

^om^tö^re, f.- cev^ica od .bare£a{ — 
strenge, f. — jnjang, m. teiko mi- 
lanje, mizanje na kaplje ;' — trei' 
icnb, adj. probitan j — xoxxCbt , f. 
sapor od vode. 

-Öar<)un*e, f. ostve, osti, kopjet — 
irer, m. ostrenik. 

^O^, f. harpia. 

^orre, /. ^atczanje. 

^«nen, v. n. cekati; nadati se; auf 
®ott — , ufat u boga. 

^arf(^, adj. tirerd; okoran; bieSBun« 
ke befam eine — e Stinbc, rana se 
je okorila. 

^axt, adj. tvkrd'j krepak; ^verst} 
jak; texak; fig. oitar, okrutan; 
— ti SQxot> effen, suh kruh jesti; 
ein — er @d)(af, tvörd, diibok san ; 
eine — e @ttrn ^aben, bez stida 
biti-, ^e Betten, zla, te2ka vre- 
mena; — er 5£^a(er, tvörd talir, 
talir o tverdu; — n>erben, otverd- 
Buti, stvördnati j — er @inn, o- 
komost, upornost, tverdoglavost ; 
— am SBege, ba5 kraj pata; e« 
»irb — Ratten, to ^e teiko bitij 



— er 8ei6, tezak, tradan, zatvoren 
prohod, tvirdine. 

J^htte, f. tv^rdina, tyerdo^a; jakost, 
cversto^a ; okornost; oitrina ; -— 
be« eifen«, kaljenje; — cn, v. a. 
tvirditi; otverditf ^ <<ä^fen), kaliti. 

^art'^äutig, adj. debele, tv^rde ko- 
xe ; — ^et^ig» adj. kamenoga, tver- 
da serca, nesmiljen , nemilostiv, 
neniiloeerdan, tir^rdoserdan ; — ^er« 
gigfeit, f. nemilostivost, nemiloser- 
dje, tTirdoserdje ; — ^ßrig, adj, 
nagiah; — tbp^^, adj. tupoglav; 
tverdoglav, uporan; — le^rig, adj. 
tap, tupoglav; — (eibig. adj. ra- 
troren ; fig. tverd, stis^jiv ; — tei» 
Bigfeit, f. tverdine, zatvor, zapor 
(tlla) ; /t,9. trerdoöa, stisljivost. 

^Artlic^, adj. tverdjan. 

^artmAulig, adj. tVerdoust j -^feit, f. 
tverdoustje. 

<^aitn&(fig, a^j. tverdoglav, uporan, 
tverdokoran ; — feit , f. tverdo- 
glavost, upornost, tverdokornost. 

J^artung, f. kaljenje. 

^arj, n. smola; — bäum, m. dervo 
smolato $ — en, v. n. kupiti, sabi« 
rati, pobirati smolu; puttati smo- 
lu; — V. a. smoliti; osmoliti, 
posmoliti ; — ig, — i(^t, adj. smolat. 

^afatbf))iel, n. igra od hazarda. 

^afc^en, v, a. loviti, hvatati ; nad^ 
SSeifad — , hlepiti za pohvalom. 

<$&f^er, m. astavnik, pandur. 

^afe, m. zec. ^ 

^M^tn, n. teci6. 

«Öofel'bufc^, m. leStak; — ^olj, n. 
Ilskovina; — ^u^n, n. l^starka, 
ter^ka (ptica); — mau«, /". puh; 
— nuf, f. llSnik, Usnjak; —bi, n. 
ulje od HSniki ; — ftaube, ^afet, f. 
le»ak, lllka, — florf, m. llskovac, 
leskova^a^ — wurj, f. kopitnjak 
(korin). 



dby Google 



J&afcntarg -<8 328 

f^fen'Balg^ m. — fcd, n. koSa zecja, 
ze^inü; — fup, m. noga zec)«} ftjjf. 
strasljivicft ; — jag^, f, lov ie«jl, 
lov na zeceve ; — f(ee, m. kisell- 
ca, kiseljak; — panier, «. — er- 
greifen, «let utrenik, uzet put za 
uSi, ut«6i ; — <>fe|fer, «. — ^Toarj, 
— ^^üein, drobina, drobno od zeca-, 
— fd^artc, f. zejTia uBna, nsnica 
razcepljena ; — \i^tzii, n. zecjak 
(iprlh). 

^{In, /. zejica. 

^af^e, f. petica, kanjol (odyratah). 

4a^c(, m. motorilo, vitao; rito, ar- 
gap; — n, v.a. motatt; vlti. 

•^ai, m. m^rzost, m^rioja, omraa^a; 
— en, v. (I. raerz^ti } — er, m. mdr 
zitelj. 

<^$(ict^, adj. rusan, gadao, gerd; — 

feit, /. rugota, girdoba, gadnost. 
^•^aftf f' b^rzost, b^rzina; — ig, adj. 
hin, hitar, pospfilan; — igfett, f. 
berzost. birzoea, hitrina. 

i^atfc^ier, m. kop}aDik. 

<^tf(