(navigation image)
Home American Libraries | Canadian Libraries | Universal Library | Community Texts | Project Gutenberg | Children's Library | Biodiversity Heritage Library | Additional Collections
Search: Advanced Search
Anonymous User (login or join us)
Upload
See other formats

Full text of "Slovenska bčela: podučen in kratkočasen list, Volume 2, Part 2"

This is a digital copy of a book that was preserved for generations on library shelves before it was carefully scanned by Google as part of a project 
to make the world's books discoverable online. 

It has survived long enough for the copyright to expire and the book to enter the public domain. A public domain book is one that was never subject 
to copyright or whose legal copyright term has expired. Whether a book is in the public domain may vary country to country. Public domain books 
are our gateways to the past, representing a wealth of history, culture and knowledge that 's often difficult to discover. 

Marks, notations and other marginalia present in the original volume will appear in this file - a reminder of this book' s long journey from the 
publisher to a library and finally to you. 

Usage guidelines 

Google is proud to partner with libraries to digitize public domain materials and make them widely accessible. Public domain books belong to the 
public and we are merely their custodians. Nevertheless, this work is expensive, so in order to keep providing this resource, we have taken steps to 
prevent abuse by commercial parties, including placing technical restrictions on automated querying. 

We also ask that you: 

+ Make non- commercial use of the file s We designed Google Book Search for use by individuals, and we request that you use these files for 
personal, non-commercial purposes. 

+ Refrainfrom automated querying Do not send automated queries of any sort to Google's system: If you are conducting research on machine 
translation, optical character recognition or other areas where access to a large amount of text is helpful, please contact us. We encourage the 
use of public domain materials for these purposes and may be able to help. 

+ Maintain attribution The Google "watermark" you see on each file is essential for informing people about this project and helping them find 
additional materials through Google Book Search. Please do not remove it. 

+ Keep it legal Whatever your use, remember that you are responsible for ensuring that what you are doing is legal. Do not assume that just 
because we believe a book is in the public domain for users in the United States, that the work is also in the public domain for users in other 
countries. Whether a book is stili in copyright varies from country to country, and we can't offer guidance on whether any specific use of 
any specific book is allowed. Please do not assume that a book's appearance in Google Book Search means it can be used in any manner 
anywhere in the world. Copyright infringement liability can be quite severe. 

About Google Book Search 

Google's mission is to organize the world's Information and to make it universally accessible and useful. Google Book Search helps readers 
discover the world's books while helping authors and publishers reach new audiences. You can search through the full text of this book on the web 

at http : //books . google . com/| 



Digitized by VjOOQIC 



Digitized by VjOOQIC 



Digitized by VjOOQIC 



mvENsii liBJ 



t •• 



Podučen in kratkočasen liši 




^M ^ '^> 



Na svitlo iidajana 

8 pomočjo ve^ rodoU«l»o¥* 



Drugi te^aj. 



Drugi sveaak. 




T Celovcu 1§51. 

Natisnil Ferd. il Kleinmajr« 



Na prodaj iata )o T|Celovcn Sigmuad, Leon iii tiskari f ti^ 
in I. žl. Kletnmajr, t Celja JeTctia, t Ji^rbarga .t^f jtv« 
r Ma/er in Dirahnkt r GontAVttttruoUi, in n% p^it^^ 




^ 



1 »»\ ^ ^ 







. i . » /. / 1 • \ 






^ 



Digitized by VjOOQIC 



Ml 



Imenik 

CMtitili f.f. aaroeaikoy«tOT. lieeU in vfrl^h pn 
pomikov sl^/enskega slovstva. 



3^4^ 



& 



Ahftci6 Drag:, dijak v miiii^ani* 
» Ajcbeiborgf Brag. barmi^ «. k* 

aoteik v Terliču. , 

^ Ajch^lbur; Franc, btroo c. k. 

viadlik v Golote«. . .. 

^ AM Lovre, bogosL i« nuisni^ 

^ Alea Miklavi, iupn« v Pfaijberze. 
^ Anderiai Jožaf duh. v Macia HulU 
^ Aulultf Ivan, kapL v Riiaaaji. . 
^ Blaloo Ant bflfoal. v St« Andraž«. 
^ . Bti^an BaL ivpn. in iola|j 
. ogleda y Dninivcj kapIL 
^ Bieonik Fr. kapL m ZahnicAh. « 
^ ,BajilAW Iva«, ▼ Ljubijgni. 
5» Bkuč Fr. bogoal. y Goriei. , 
9 Boraik Jožef, žopn. v Jngi^vesi. 
^ Bozina Ivan kapi. pri sv« Lore ncu. 
Vi Bofid Bal. kapi. na Radiaah. 
^ Bradaska Fr. dijak v Gradeu. 
^ Bmice Jan. kapi. v Phhint. 
,, Bmk Oav. c k. inženir v Vel- 

koveu. : 
« Cafov Oroal. kapi vFnmktimu. 
» Cegaar Fr. v IjnbljanL 
» Cene Gajpar, kapL v fit. Pavlu. 
„ Cerer Ferd. c. k. aodnik v Vo- 

dinjani. 
Prebkigorodni goap. grof Gnstav 

Cliorinaky, c. k; deželni pogla- 
var na Krajnakeni. 

Ciringar Jernej, kapi. v Jarenini. 

Citej Peter, Mpl. v Cadrani. 

Cocej Ami. bogoal. v Št An- 

Cocej Janez, bogod. ▼ 81« An- 
dražu. 

CveHco Fn provizor pri »v. To- 
maž« na ittajen^ai. 



G, 



Gi Čakžnik MUt, 6*'k. aoM 

Kostanjivioi. 
« Čemie Janea, kapi. v Ihvib 
^ Cif^vic J. lK»ggdL v.Criift^ 
abv. CitavnioA Jbogodk V. Zagf< 
G. Colntk* Mul. ipoiealnik.. pri 

BaHediMiL . . 
L^Dielrfch Ifrik liiapli % Caljii. 
,, ikoli^jnikar Aitiaii, ilxpo». v. 

lovcu. I 

Din Dolenoi ]btia,.c« Jt. pi 

^dovedpik oa J)Qiia|iL 

^ ^ Doiinar Matjas, kaplaa .v 1 

• lonerut ii i / .: ; . 

I, OoaMoai E>.. /dij^k; r. LfHb^ii 

Slav. Druživo bravno v ikočak' 

. ^ Dnižtvo «lQvaMkQ^ v Gra« 

» Družtvb slovensko v.l4iilHj 

: ^ . Druiira aUvcMko V 't^s 

. ^ Druživa bravno v Teoiinu 

^. Diumfriilii Di:a9.:.kapL.vSlet 

Eirispieler Andr^ mealni laj 

v Celdarcu.. ... 

Einlpieler Janea, kapi« v Rot 

Emberger J« Wti. pomooni 

slov. Biatrid. 
^ En(tticher And. uradnik v Lo: 
^^ Farkaž Pet4 žlipa. pri sv. Ji 
^ Ferenik taaiberl, kaplan V 

Jakopo v Rožjti. 
^ Ferk Matjas kapl^ v Ljutomi 
^ i^red Fft kapi. v SiaarjfU. 
,>. Fric Matia, kapLvŠL Mfldhi 
j^. Forlani Jož. didiov^en v H eifn 
„ Gajier Fr. u^lcij t Št. Leia 
Slav. Garlovi^eva kiuraro« na Btn 
G^ ^Gemoivnik Janei^'^ IL rano 

.nik v Gelovcib'--4|xi ^ ' ''" 

^ f' Digitized,byGt/-'^'|*^j^^.^ 



nr n- 



«. 



L«op. 4ahovai v ttiren 



J 



Geslrin 

Terg«. 

,, Clobo6iiikA.avfkall.vLjabljaiii. 
» Grabner FlorJM, "c. lij aoiloik 

■t Tarbifa. 
II 6r«gl Jan. bogosL ▼ Celovca. ^^ 
4 «lregivM Ant ikapL ▼ MeniMu 
Goapodi&a Grad Jo«ipav Trebajem. 
6. Grjvac Pmtoal. bpL t Ajdovicl 
, Gnidaa Jakop^ kapL ▼ Merni. 
9 Gviaj Jmaj, bo«iML v 8t. An- 

; «#•!( An. HomL h €«l»#cik 

y Hiver F«nL Miinftv(M»vcii. 

y Itonr IavIii^ tagML ▼ ChnIco. 

. Mi«r]Uh,p«iUrvB«vo«lj«h. 

i ^ UMUk Ml«, pi««A IriH 

, HoM AalM, JUdk V Crisvc«. 
, IllU Ji tedTiigMdth. 
a Hajhif KvI, JiJiiMili * ^ei- 

ntflUMi mdi. 
tf' («jlik Vi irip«. ir Bflivvljak. 
» Dh HoMak Jm% i<li«Miik t 

» Holib« IOhi,bni t W^«leini. 



It hck« T^Mii, fifo. v Grafei- 



« J^wži6 Fr. k^M v C4oTca 
k JMaiiiBUMl^iUtfir GllAToi. 
M|rfMin)a feist v fteUl. 
G> Jtric BaL kapL v Prirtgtfvi« 
^ -MonikffaMM« i«ri.rStAirjv. 
', Jm* Maflii^ topi T «t Vida. 
» Jeraj Jo£. bogoitIfT Celovca. 
» iinU Lvorii. bM;«!. V Celovca. 
, Jeriii Lpk«, tepL V Skotiah. 

iogi^ Jaifj, kapi. v Laporjab. 

Kandolifli Alb. pi«ra<aik v Idrii. 

Kakdtf JoL ftipn. i* Barde. 

ibiplaafcBofmibo^i V LjoMjani. 

UMler j. oMiik iv Cekivcn. 

Itm idL« k adiMUit v Pribene. 

KaAl«lb& kopL T HbdiJiih. 

KiiMio Ju.^npL <v KMnja. 

Kalnik Alofas, kapli v Bsbce. 

Katnik J«i. oM^' ¥ bo«ik. 



.^ Kavfii Iv. d^ak v Tersla. . T\. ^Jfvas kol. ipmfaMr t Siodcu, 



Alojis, 



kapL ▼ Šl. Leaano. 
rapn. aameslo. ▼ 



^KaidaAlojk, 
^ Kebar Tom. 

BreioTici. 
^^Kepe J. bagosl. v CeloY€a. 
^ Kif Jhter Aig;. žopn. v S». Janžo. 
K y Klajžar Janez, Ipiritaal v Gradcu. 
^ KtasAiik iori, teeiL t it. An. 

daaio. . 
1^ Rlobasar lHat kapi. prr sv. Ja- 

kopa. 
^ Kmetij Jok. v Silnici. 
^ Knobel Jan. ačitelj v Tersfn. 
« KioiinAd Sief. uARUj af/pisindi 

,» Dr. Kojevar Štef. ck. airavatk 

^ Kojoč FiIip^pro¥i8«*vKeilienaa. 
» ' IMu« Joi kapl.-r LAo«. 
v Koleako Jož. dijak r firUdaii. 
^•'Kaler Jana^ kapi. ▼ Podgarjah« 
1^ r KaoMrtar Jaiies, katabel t Cel6vciio 
,» Kaai Božidar^ bogal t Gridcu. 
^ itoaknn*.bbgoal.v8f. AMraiik 
« KotMkMiha, difak v LJiMjani 
» KoYidi<^ž.i«»aiiv/i:ipaiiivaai. 
1^ -iEmlčit inž/ bbffai. r Gfadco. 
^ Kovadiij J, b«|:il r {letovati. 
^ VaijA Fr. ailter t Boi^ivljak. 
^ KoMr Patar f^amn. «anaatnik 

v Teninu. 
j» KoiUj Jiifi, bpfjki v Celrvcii. 
» ' firaf^ Mart* bogrf. ▼ GeMcu. 
» Krajše Fr. kapi., v RadgvoL 
,» Dr. Krajnc J4>2;>proC v/Ortdca. 
» ^ Kramberger Felix, korar t Vo- 

rava. 
« Krambaifar LoArre, kapi. pri sv. 

Hrii«. 
^/ KraakMc Jhn;;kilpi^. t Merillpeči. 
^ Kravcar Greg. župn..v Oaeah. 
;^'.8>ehtar Jan. bogsl. t (Movca. 
«, Jiroi£Mih.bi»giil.ydt Aadhižii. 
J) Kronik Fr. kapL na Thold. 
^l Hnisic.>. doak t Ge|iii. 
yy Kttail Venoaal. , 'vadja atm jkih 

i* T CMovo«. . 
^ ' Kalnik Fr. iapn. v Ukovak 
i^'-. Kltoiar Jan. iupa. v KoaMadi., 
^ Kumer Jan. dijak v Celov^. 
i^{ KaairiGr. vakar ▼ Barkoit^ 



"iii 



at0f., hOmAtki MlinaHil .v ŠL A^ 

6^ Uekovli Jari^ im^ « PtHianr 

ča kod Vara^dinai 
» LB|i»g|i9i 3wU kapi v Kohardi. 
^ Umik JI. uoifelj Bemiktli iol v 

9 >{)r, Lfben Mat ffitol teftialovja 
/ v tifiildjaiii* 

,> Ledar Jan« dijak v C«]ofcit 
Slir. Lairatjaia knjigarmaa v Ma- 
ratoni (d ifllisQV). 
Gl Lesjak Bal. zupn v DVoni 
» Lasjak Bal. 4tiA v Celote«. > 
« Le^attk Fn Ajak v Ijabljani. 
^ Likar Jak. kap. it Dragi« 
9 Liak Bal. iupn. aame^inik V St. 

iurjii m polku. 
.« Li^Rvdoai. dvak t Ctljfk. ^ 
^ Lttkanc Jak iupp v Cioeah. #- 
'^^ ILukaiic Joi djjaik v i^ub^ani. 
» Dr. Mladic Aiit. v Ofiliuž«. 
» H^gfdič Fr. dijak t Gradeii. 
^ Majciger Jan. dijak v Celovcu. 
^ Maji^r Ibttii^ žu^n. ▼ Gor/ah« 
f, Jtfjtffrjj Jak. udile^ pri «v. Vidu. 
^ Majher Barf. zupn. v Ovčjivesi. 
^ Miyri{ Juh« kapL v B«rov^ah. 
^ Mam JoL dijak v Ljubljani. 
^ MartiAfieAndrfjvbQgal.vTfr8lu. 
» Maruaic Joi. kapi. v Samarii. 
9 MtOiasic Juri, c k. učilflj v 

MarithDTU (4 istiai^). 
» Meglie Jaaei^ grajsak v Sitarej 
. vasi. 

^ Maja6 Anioa, ka|)l;. f. Idrij. 
« Maacinger Jak. učitelj oa Bi^lri- 

.ci v Bobinjj^ Jzn. 
»^;^>Merharj|V^«jWv Ljubljani. 
«^/ Mesko;5lanko^ kapi. v Ormužu 
^ MertI Fr. dijak v Celovcu. 
« Metalko Fr. prof. alovanačme y 

Ljubljani. 
» |]lr*Mi>ar B. uieal. kapi* v Celovcu. 
« Milar, Ant župn. pod Ljubelom. 
Visoko minis.teralvo uka na^ Dunaju. 
G. Motio Cene, uGiley v Žabmcab* 
,» Mraz Tom/bogsL v Cielovcu. 
» Muden iSini. bogsj. vj^elovcu. 
» Qr. Moviec.Joi. c.fc; «(Sjtalj v 



Gip MusI PM4 u JilaV v »tt^oinu. 

o Namro Ant župn« v G«lfiiiei. 

^ NaffHK Joi. avskuIlMl v Cf lavcu.j 

Gospodična * Oblak Ahsjit^a v Lju-j 
bljanii. 

G. Oiibar^ Ant- kapi. v ^. Kocianu. j 

,) Orožen Bal. kapi. v St. Mihelu. 

tt Oroiien Igafaci vjkm* v CeOu. 

» OtoBiioar Mala vi) dijak v Ljii- 
bljaiii --' ^ 

« Ožgan Fr: hapl. v Zftbaksab. 

Partl Filip« kroet na Mačak 

» Petan F. bogal. v Ceh^reib 

,» Picbler Adani) vodja aeminisča 
v Celovcu. 

i^ Piki Mttu nf»eatni župa. v Brežeah. 

^ Plesko Drag dijak v l^ubljani. 

* Ploj J. pri sv. Jurju naSavnici. 

« Puf eldiek Bogodar, bogsl. v Ce- 
lovcu. 

yy Pohk Edv. župn. v S(. Marjeti 
blizo Novomesta. 

» Polic Drag. bogsl. v Gradeu. 

^ TopelarFn postni odpravnika 
Ptujem 

i> Poslifužilik • Auli; .učitelj pri sv. - 
Jurju. •^.- 

,j> Potočnik Ant Ba6. vodja nem- 
ških sol v PoiSlojni 

»> Potočnik liovre, bogsl. v Celovcu. 

.» Praprotnik Andr. učitelj v Sko- 
(jiloki. 

^ Puksic Fr. kapi. pri sv. Ani. 

a Pustotnjk ij. bog<)i ^v CeloKu. 

» PusI AnU kapL v St. Jorji. 

» Rahič Pavi, puskar v Borovljah. 

^ Habid ^:. kapi. v Metliki. 

9 B«ifii6nik Bostj. provizor v Ljii- 
belu. 

» Raič Bg^jdar, k#pl. v Slivnici. 

o Rajner Psavt, kapi. v St. Mohoru. 

Gospodična Hankl Joharia, učiteljica 
v Celju. 

G« Razlag R|ido.«I. pravnik v Gradcu. 

» Recicky Vekosl.' podvodja se- 
menišča v Celovcu. 

^ Reiahart Mi rosi. gocn. uradaik 
v Gradcu. 

» R^ic Anton, d^fcan v Vid 



.»3k.T2S 



C. 




■^^1 



VI 



G. Dr. R#j!c Totn. j^rof. v Zarrebu. 
» Rome Bogomil, bogsl. v Xjabljani. 
» * Rosbacbf^r J. ferzni' pomočnik v 

Celovca. 
» Rolmao Jož. učitelj pri sv. Jakopii. 
^> Roeman Jož. korar v Št. An- 
dražu. 
^> Rozman Lo\Te, dijak v Ljubljani. 
Gospa Rttdež Maria v Ribnici. 
G. nudmas Šim. c. k. nadzornik 

ljudskih sol v Celovcu. 
» Rudolf Janez, rudn. uradnik v 

Idrii. 
» Rdpsl Kari, kapi. v SI Andražu. 
> Sebacher Jak. bofrsl. v Celovcu. 
Slav. Semeniska knjižnica v Št. 
Andražu. 
» Semeniska knjižnica v Celovcu. 
^ Semeniska knjižnica v Gradcu. 
» Semeniska knjižnica v Ljubljani. 
» Semeniska knjižnica v Bude- 
jovicah. 
3. Senker Mih. učitelj, v sp. Drav- 

bregu. 

Serajnik Lovre, župn. na Žili. 

Serajnik J. učitelj na Bistrici v 

Rožju. 

Serčnik Tomaž, fajm. v Št. 

Jakopu pod Celovcem. 

Sevnik Leop. kapi. v sp. Drav- 

bregu. 

Sevnik Lav. doverš. pravnik v 

Ljubljani. 

Sevsek Luka, kafrf. v Št. Petru, 
lav. Sigmundova bukvarnica v Ce- 
lovcu (3 izt.) 

SimandI Drag. kapi. na Vranskem. 

SimandI Ani. dijak v Celju. 

Sivic Jak. župnik v Lipe. 

Skupic M. dijak v Ljubljani. 

Sobovič Mih. učitelj v Orn[iužu. 

Sodja Mark. župn. pri sv. Janezu. 

Soler Jož. bogsl. v Celovcu. I 

.Somer Gregor, učitelj v BoroV- 

Sorčič Franc, spiritual v Celotcu. 
jospodična Sotlšek Ljza, Miteljioa 
v Brežcah ^ J 

Stanonik Luk. kapi. v Smartne. 
Stepančič Barll, pravnik v Gradcu. 
Sterman Blaž, kapL v Cmreku. 



6. Slojan Mha, dekan v Brazlov6ali. 
» Sumper Janez, kapi. v §i. Ilu. * 
^ Svete« Luk. učiteljski priprav- 

Dunaju. 
,> Ant. piter v Borovljah. 

» avorin, bogsK v Celovcu. 

^ Božidar, bogsl. v Gradcu. 

^ \k Joi. kifpl. v Marborjele. 

^ Janez, kapi. v TopHcah. 

,, £. kapi. v Paseilu. ^ 

Prebliigorodni g. baron Janez Siojs- 

nik, C. k. deželni poglavar na 

Koroiškem. ' 
6. |ohar Ant. kapi. pri sv. Ilgu. 
,, Spendir Jož. župn. v Porečah. 
^y. Šribar Janez, kapi v Gomigradik 
^ Stangl Lovre, kaph v Svečah. 
^y Štefan Jož. dijak v Celovcu. 
,> Stiker Peter, kapi. v Walburgen-u. 
» Dr. Šubic J. v Celju. 
^ Šuc Juri, provizor pri sv. Mihelu. 
,, Tavžič Jož. kapi. v Otmanjah. 
yy Terdiira Jan. učiteljski pripravnik 

na Dunaju. 
y^ Tefstenjak Ivan^ faipl. v Jarenini. 
^ Terstenjak Mart c. k. učitelj v 

Mariboru. 
^ Toman Jan«z, fužinar v Kam- 

nigorci. 
,> Toman Lovre, pravnik v Gradcu. 
yy Trafeniii Janez, kapi. v Loku. 
» Trampul Jož. župn. v Ovbrah. 
,> Tutek Juri kapi. pri sv. Križu. 
,, Udi Drag. učitel v Jarenjni. 
» Ulaga Jož. duhovnik v Žavcu. 
^ Ulaga Jož. bogsl. v Št. Andražu. 
Gospodična Urbančič Josepina na 

Turnu pri Kranju. , 
G. Urlavb Matia, kapi. v Sevnici. 
^y Valenko Anselm , duhovnik v 



Valentinič Anton, začasni vodja 
nemških sol v 3elace. 
Valjavec Ivan, dijak v Ljubljani. 
Valjavec Matia , učiteljski pri- 
pravnik na Dunaju. 
Vari Juri, župn. v Krašnji. 
Verblač Ani. učitelj pri sv. 
Kunegundi. 

Verbnjak Obilovit, kapi. v Sfinici. 
Verlič Franc, kapi. v Wolf6bergu. 



vn 



-33 f 



G. Vilhar Miroslav, grajsak v Se- 

nosečah* . 
^ Vinkovic Ivan, pravnik v Gradcu. 
Voduiek Mat. opat v Ctlju. 
Dr.. Vogritt Lovre, * župii. pri 
Mali Nedli. 

Dr. Andrej Vojska, v Ljubljani. 

Vosner J.bogal. v 8t. Andražu. 

Voanjak Jtk. kapi. v Mozirji. 

^ Vrečko Mat. kapi. v Vitanji. 

Slav. Vrednistvo Časnika v Ljubljani. 

x> Vrednistvo DaniceL zgodnje v 

Ljubljani* 
9 Vrednistvo Denika vid« in 

Vesne na Dunaju. 
» Vrednistvo Glasnika dalmat. 

v Zadru. . 
y, Vredrristvo Katoličkega lista v 
Zagrebu. 

Vrednistvo Lumira v Praae. 
Vredbistvo Moravakib navin 
v Berni. 
VrednijSlvo Novic v Ljub^ani. 






Slav. Vrednistvo Novin narodnih v 
Zagrebu. xj 

,> Vrednistvo Novin slovenskih ^ 

na Dunaju. 
» Vrednistvo Pcele južne v No- .^ 
vem Sadu. ' "^ 

» Vrednistvo ,PohIady slov. v 

Hlubokem. 
» Vrednistvo Sudslavische Zei- 
lung. 
Dr. Vuk Andr. masnik v St. Lenartu. 
„ Weixl Jan. župn. pri sv.^3arbari. 
» ^igele Šim. učitelj v Štebnu. 
» Wilenpart Jan. bogsl. v Celovcu. . 
» Wister Tom. župn. v Brezi. 
)> Wolf Ant. C. k. sodnik v Kapli. 
,» Wdlf Ani. župn. pri sv. Petru. ^ 
^ Zathikosek Jož. župn. pri sv. 

Lorencu. 
» Zicker Ant. bogsl. v St. An- 
dražu. 
,» Žofran Jož. exp08it. v Rablu. 
» Zurga Jožef, adjunkt v Ložah. 



Opomba. Če bi bilo po pomoti ime kakega g. naročnika v imeniku 



Izostalo, naj se pri podpisanem oglasi 



Anton Janežič. 



y^/ 



K a Z al 



/n^ 



Fes 



Stega slavjanska ... 
Slave klic . 
Spomladno julco . .: • 
g. Janezu Sumperju o nje* 

govej nbvej masi • 
Gazelica . v . . 
Lepota . . » , 
Pevec na grobu ljube 
Marija noj gerlica . 
Ba« Jdačiču. v Dalmacii. 
Sklep . . , . 
Zdravlica • • . , 
»•iica . . . , 
BttČelnipik . . . 
JLoeHey , . 



Stran. 

.1 
17 
SS 

49 

6a 

68 
81 
M 
»7 
113 

n9 
lai 

185 
1« 



Iskrice • : • 

Soincice • . • 
Na' grobeh 

Zvezdica • • . • 

Bredka . . . . . 

Zvesti sin . . 

Lunica , • ^ . 

P o T e 

Junakinja Kameni^ka 
Slepi umeinik 
Moč vere ^ 
^vaopboTpuiavntk . 

trtem^v K-ap 

poslal ; « 



t i. 



.Gojg '%_^ 



Stran. 
146. 
149 
162 
.167 
173 
178 
181 



1, 17 J 
33? 
85 



nn 



SirM. 



»B v c e ta Tg fbZmcu 
ganka . . 



♦Jih' 



Pinjlževipo 



Sir 

m t. 



>' 



. . 118 

t . rao 

130 

185 
145 
J 49 
163 
167 
olce 

179 
aga^nagi^mrlitiu! . 181 

ž 1 ir o t o p 1 « I. 

)Ilar . . . 25 

terlkfarovJčII.Mjegus 169 

Xnan«<¥eill «o«t»¥ki« 

ij storili, da dobifna .. 
ilirskoslavenski jezik. 8 

( jeden narodni običaj. II 

atko steviloslovje 11, 
40, 87, 122, 13$, 171,484 
'ttžtvo za jagoslaven- . 
sko povestnico • 26 

ijiievni jezik slavjan- 
ski . • • 38 

iko pisati slaveoska 
imena ... 55 

fttžtvo sv. Hohora • 64 

kadeVab-enigasamiga • 
dbvanskiga jezika* • >i^ 

n^ta, severna Venetia 1S6, iSO 
1 vseslovanski knji- 
ževni jezik • • . m i 
iko se imajo učitelji 
tri>Iic za 8loyko\aNje • 
poslužiti, . .^ . 157 
iko 80 ^i1 Slavjani"^ 
š vierliči ravnafli * MS 
«iroslo venski in vse- 
slovanski književm je- ' 
sik . . . *M 



Nove pjesmff 

Pi^gM gibanji alaven- 

skega na polju slov-^ 

alvjsiinn » 
Naniriijtvo 

P škivj. knjigopr4Nki$i 
Srpsl^ Rječnik , 
Piefter in Pavel 
Koledarček sloiranski . 
Naznanila knjig v vsai^ 

ikeiii listu 



.)E m • 0« 



if^^d i pelin. v T8% 
kem lisio^ > 

. . . 1 

i&nešnice bitzo t 
, vsakem, listu* 

Davila zadijasko kifjiir 
ilico .'.'.. # .' 

Pregled dijaško knjiž- 



nice v Celovcu 



t 



5T 



78 

9Q 

«07 

A4L 

L75 



Naj imenitnisi reči so: 




domotiriiicah .. • 


15 


Osl»reaaiub^iiii8kMaigih 


i9 


ilirskem pravopisu • 


59 


OiKc^ošk^m zgod. dnt- 




it¥U . . . . 


59 


Ot^rf^^Wi*olski^);>ik. , 


■ ' 


vah .' . • 


71 


OMpotvanju Ivana Ku- 
luljeviča 


77 


Kiijezoskof Fr. Ant. 




Gindl . . . 


108 


Iliri v neapolskej kral- 




jevini 


124 


duhovnih sematizmih. 


125 


Odgovor slov. matice v 




Ljubljani — * -. 


142 


Poslednji trenutki Petra 




' Petroviča . ^ 


• .m 



1 



My M4 



4t 



-*•#«•■ 



Digitijed by VpOOglC 



b 



SLOVENSKA BCELA. 







1 Sloga Slavjanska. 



^ Ahivnih krajih $m dmna, 

Vsak Shivjan me v žlahtrma: 

Ceh, Ilir, Rusin, Polak, 

Bog me i je domač rojak; % 

Vsak Slavjan me v žlahti ma , 

V slavnih krajih sim doma. 

»Slavni moj davjan^ki rod 
Čez veliko je ^rospod: 
Nja vesi , gradov in mrst 
J/ ko v rimske j cosU zvezd; 
Cez veliko je gospod 
Slavni moj {»lavjanski rod. 

Žegen ima z božjih rok, 
Slava , mati toljk otrok : 
Zemlje Ijudslva vse preslej, 
Zvezde, ali nas — nesfej! 
Slava, mali toljk' olrok, 
Zegen ima t božjih rok. 

\8i Slavjani bratmo se, 
Edne sini matere! 
Naj da vidi celi svet: 
Slavni duh poganja cvet! 
Edne sini matere, 
. Vsi Slavjani ! bralmo -»e. 

Jernej. Maroušnik. 

Jlžiiakinja JtonfiniCika.^ 

./^-\ (Po Anek« izdh»\ KO/. '. \ 



-> 



Cia kraljem Karolom I. preminuvsem 29, Nov. L 137S u 63. letu svoje 
rtaroisti nastopi vladarstvo Ceske njegov sin Venceslav IV. Karo! je bil 
dadar, kakovih je malo sedelo na ceskem pre«tolUi Iz cele dule Vnet 
|a blagoalanje i 3redo naroda, rnoda^ nadulen od »skrene £ejy^^^^I^ 



— a 



^ 

ustanoviti svojej kraljevini prihodnost, je vzdignoi Cesko na tiMka stQ|i- V^ 

i^o narodne izobraženosti i /Jvotnej^a bla»:ostarua^ i pO (|^en| v p|| llp^ p 

sem cvetiu svoiemu sinu io izročil. — Al kmalo DOtom se oooblaci vedro i« 



1^ 
•n 

liti 

i- 

J 



ir^ 



sem cvetju svojemu sinu jo izročil. — Al kmalo potem se pooblači vedro 
nebo, zvezda i^ajne bodočnosti se stemni, zemlja,. na katerej je mir, 
zadftvoljnosli sreča cvetela , poslane pozorisce strašnih dogadjajev, i me- ^ 
sto zlatega semena pije k<^rv pobHRjentl) rodoven* -^ sorodnih slavjanskih , 
bratov. Bojeval se je namreč strašen boj, naj strasnji, ki si jj^a človek ^k 
misliti, zamore — boj o verozakonu. . Stale so si dve stranki nasproti, 
boreče še kefvavim meceni — katoIičansKa i h^silska. Kralj Venceslav 
je derial na tihem s Hnsfii, kateri so razun svoje vere tudi narodnost 
podupirali i branili. Katoličanom pa pred celim^ svetom ni mogel i ni smel 
uzkratiti pravic , ker se je bal »vojega brata Žiga (Sigismunda) ugar- 
skega kralja, glavarja i branitelja Katoličanov, -r— Med tim vedno na-, 
rasča stranka pod bandero, katero je Hn« za \ho i narodna prav« 
vzdignul. Ne samo u českoj, tudi u Moraviji, P«lskoj,J-«itvoj (Lilhauen) 
i Ruskojje imel Hus prijateljev i saverovfivcev. Kralj Žiga, vedoč, da 
Vladislav nije smožen, niožko se vstaviti bani, nagovori- papeža , da po- 
kliče cerkveni sbor u Kostnicah 1. Novembra J. 1414. Hus ker je ne- 
vmagljivo zagovarjal i branil svoja mnenja o verozakonskih slvarih i zaJjoti 
njim tudi Jeroniiri , njegov iskreni podpiratelj , sta bila jednoglasno o#. 
ibora kaJ9£\krivoverca prokleta, kakor krivoTfrca od svetne vlade k 
"^merti obsojena, i na gromadi sožgaha. Ta dagodba je vdarila kakor 
strela u češko zemljo. * Kakor plam , pod pepelom tiho tinjoč i tleč na- 
glo švigne navzgor, kad ga veler podpuhne ;. taK6 je glas o loj dogod- 
-bi serca Husilov iz nova pobunil i rsplamtll u ogenj neusmiliMie osvete. 
U Pragu nastane hrup, poboj i preganjanje Katoličanov, kralj Venoe«lav 
zaslišati strahovita zločiiislva,, se prestraši, mertud ga vdari, ter mu 
konča život 16. Avgusta 1419. Kraljeva smeit je pokopala tudi zadno 
ilado, u miru poravnali prepir. Stranki planete kot levi jedrca na drugo, 
začne se kervotoeni boj za živlenje ili za smert. Na čelo Husitov stopi f,^\ 
zdaj siloviti Ži/^ka. Katoličani so po nauku hus|lskih mesnikov pri ob- 
hajilu poleg sv. resnega telesa tudi kupo (kalik) lirjati začeli. Tega 
jim pa katotički mesniki dovoliti niso hleli, i nis^ tudi smeli, ker se ^ 
nauku naše vere telo i kerv Gospodov« pod podoboj Tiruba verni|i 
podeluje. 

To je bil uzrok, da se je narod kupoma spuntal. Od vsih krajev 
so se stekale bezbrojne trume)|fokol Husitov. Na^hrifcu blizo meslica, 
• Ousljo po imenu, se je a#rtilo jeden dan čez 40 000 ljudi: Svečano so 
si obljubili, vernost, '.slogo i uznjemno pomoč proti vsakej sili, i Žižka 
si jednoglasno za vojskovodja fzvolilL Hribu pa, na katerem so u sveto 
zvezo se sdružili , so.,dali ime ,jTabor« i od te dobe je bilo ime »Tabo- 
riti^^ navadno. Nmerl ,' plamen i ^puščava je bil.žalpsten sled, kjer so 7 
A' hi^i^-isiic}, 'Žižka je v 13 Tclfkih i v neizmerno »^ 



po.siopale Taborilo^' 

mnogih manjših bilkah zmagafc' Ko je' pri ohsedah oči zgubil , je^cl 
slep še modro i serčno vfHlil vojsko. Njegov naslednik je bil^ Prokoi 
„veliki>> imenovan. Cela Češka je bila skoraj v njegovih mogočnih 
kah. Kde u vojski je mahal njegov^ ojstri meč, so padali cesarski^, 
snopje pod' ise^ponr. l*udi zvunaj Ceske je htel žalreti vse, kar se 
zmagonodHieteu njegovemu orožju nasproti poslatilo. — . '' L vjj 

Bilo Je tri leta po. Zižkovej sim^rti, kosi» je Prokop, teHki , tt , 
Austriianskih nokmiinah v Cesko ftazaj vern«, bogato obtožen blagom, Ki . 






tSov 



če 



v T- » - 

fii g[8 je jm slaviodolHftMifi nap«du aagrabiL Ke je bila kneika rcidovioa 
»ft(>žiiiberiGQ¥^^ nad katere^ Je namenil svojo nepotolažljiva jezo oUadili 
Ova rodoviM je bila poprej na airani Taborilov ; al atrahovita budodel- 
t«Wa^ a katerih ao si Taborili, s kervjoj tisuc i iisuč sorodnih bratov 
pisarn Tenec pridobili, so bil^ usrok, da je spomenula rodbii\g od njih 
odpadla i cesarskim eetarn. se pridru/ifa. Vodja cesarskih je bil Majnard 
iz Henrikov« ^rada (Neuhau«). Prokop, veliki, ukaze vsa imanja i po- 
sestva le rodbine poru:iili i požgali, glavno svojo vojsko pa sam peya 
do terdnjave »Kamenice/' Povelnik u gradu je bil Prekop Zeziman^ vlast- 
nik KaiiMnic i rojen od iste rodovine. 

Ravno je vectrno siince nimenozlate žarke po gričih razlivalo, 
kakor dn bi ht^lo pointlovati nesrečno zemljo, klero je (oii težek jann 
liseai, ~ ko jase (jezdi) Ifynek Mykovicky s svojim konjarjem proti 
Kamenicam. 



»>*j 



He morace^S veli svojemu slugi, »grad je verlo ulerdjen ! Ali 
ii^ilMir da so zivc strele u kam^je ukovane, luoj mora bili, pred ko se 
trikrat polni mesec prikaže, nioja mora biti Nežika Zeziiiianova, makar 
da jo Gez merivaško telo njenega očeta k poroki peljam !« — 

,,AI proskn vas<< odgovori sluga „lerdnjava je dobro oskerbljena^ 
ima jako ozidje, junaške vojake, težko se bo vdal hrabri povelnik 
Tahoritom/' — 

»Kaj U je za to *kcrb^< mu serdilo Hynek besedo preseka, »Pre- 
kop Zeziman je u mojih rokah, nobena moč ga ne bo mogla otetl. Glej, 
iaz »e mu ccm v službo ponuditi, grozno nevarnost on poziTa, ki mu 
preti od Taborilov, dobro fudi ve, d* bo<ie junaiJkih rok potreba pri 
obrambi. Moja pomo6 um ce 'gotovo ravno prav priti i ugodna biti. 
I kadar segtirna. (varno) v tverdnjavi stojim, ladaj bom pokazal Proko- 
pu, vplikemu, kaj zamore moja desnica.^ 

»Mislile li, da bode to lahka igrača^' mu odpove sluga: »Prekop 
Zezinian vam ni tako vdan, kaki> se vam morebiti zdi. Kaj, ko bi 
bilo vaše dozdajno obnašanje u njen) sum obudi|p, da tudi vi na skriv- 
nem s Taborili deržite? Težko, težko, da bo ovi pametofi mož tako 
nevarnega prijatelja u svoj grad spuslil. — I Nežika Zezimaaova, pra-* 
vite, da mora vaša žena biti? To tudi težko srečno od rok pojde. 
Poznam jo dobro — pohlevna je kot jagne, pobožna kot angjel. Snu- 
bili sle. jo že davno popred, kako malo. vas je obrajtala, sdmi znale« 
1 ce je do zvedla , da s Taboriti deriite — tako mi Boga i težko bo 
kaj.'/^ l^t grom iz neba vdarijo te besede vitezu na ušesa — od jeze 
mu lica rudeča postanejo — oci se mu bliščite, kot žareči plameni, i 
stiahovirim glasom mu kriči: »Nesramnež, ti se prederznes take besede 
' o{L*''^J*^"?" »"'^Podu v lica govoriti ! Zuaj, da §im jaz član smožnih 
j^Taboritov, pred ktcrinii se trese Zemlje krog! Mor i osveta, smert i 
.mascovanje to je geslo, ki nas vodi! Nežiko! jedina stvar, po kterej 
/gorečo hrq>enim na zemlji, ti naj svetejše moje blago na sv^lu} Gorje, 
1^ kdd mi jo ugrabi, stp-asna smert. ga čaka u mojej roki. V treS mescih. 
se mum svetili kupa (fcelihr) nase vrre verb tega grada , tako mi ,^e» 
vitcžkegaV* — To rekoč sjiiodbode berzega vranca i leM ko a« pti^ 
krilih do. obzidja te^dnjave^ ^ DigitizedbyGooe ^^ 



— * - 

U ^dii $e je vse gibalo i pripravljalo k hrabre) otarambi Ogleiluhi 
sN) b3i zapaziti, da se bliža strahoviti Prokop , veliki^ i n»gio doiiesejo 
glas povelniku v fverdnjavo. Noč i dan «e je kovatojekIo«kovačnic8h 
za orožje i oklepe vojakov. Na zidovje so valHi ogromno kamenje. 
U prostranem dvorišču so se vojaki uvežbavali^stretieeiEpvsčali iz lokov, 
drugi so spravljali na obzidje ž<'!ezne kotle, sode napolnjene smoloj, 
oljera i vodoj. Vse je bilo pripravljeno, kervavo pozdraviti trume 
Taboritov. — ♦«('>' 

Pred velikimi diUTni^^ jso neliale^ u nuirajni grad , je sfal Prokop 
Zeziman, mož velike rasti, casMtljn^egž^'' obraza, okol njega velfko vo- 
jakov, pogovarajocih se s Ijublenim vodjem. Vsim so serca kipele od 
radosti, za njega se vojskovati. Poleg Prokopa njegova hči Nežika, 
devqjka okol 18 let stara, tanka kot jela v zelenej gori. Vlasi jej pla- 
vajo , ko mehka svila , po snežnobf lem zatilniku , iz modrih (plavih) 
očijAi, blišči pobožni duh, kazoč krasno njeno Unul rajno bitje, nježni 
obraz kinči ona nepopisljiva lepota, ktero le na divičanskih neuskrunje- 
nih dušah gledali zamoreš. Ravno je vsa zamišljena ogledovala umetno 
izdelano čelado, klero jej poda plemič (žlahlnik) Konrad. 

»Čelade ti nosila neboš,<* reče Prokop Zeziman svojej hčeri »Ne- 
IfOj se mila moja Nežika! Truma Taboritov pod našim gradom je ve- 
IH(a, grozoviten je njeni vodja, kterega mor žaleči duh s kervavim bik- 
cem po našej nesrečnej zemlji goni. Strašno nas čaka delo , tim veča 
bo pa naša slava. Velika nam. preti nevarnost, še veča pa je božja po- 
moč. Ona nam bode dala serqnost razkaditi te kervožejnc trume. Do- 
kler kaplica kervi po mojih so steka žilah , te VHrje moja oejnskii' delnica.** 

Nežika Zezimanova ! naj bode naša poslovica., smert za njo i Bla- 
gega očeta! naj bode zastava ibandera), ki na« vodi u boju« — iz- 
kiikne plemič Konrad , na licu se mu žari npdušenje , iz sto gerlah za- 
doni veseli krik, da se kot grom po sivem zidov ju razlega. 

Al v lepo družtvo , ktero je ljubezen i veriTost v ezala , slopi 
kmalo potem človek, kterega misli i culjenia so bile vse drugači kakor 
te, ki so serca tukaj razgrevale. Taj človeK je bil Hynek Mykovicky. 

»Dob« sfe se pripravili k obrani« nagovori načelnika terdnjave, 
pazljivo gledajoč na vse, k^r je bilo za obrano napravljeno. »Pod vašini 
gradom bi Prokopu Velikemu vtegnila sree^v spodleteti. Dober uspeh, 
dobro srečo, vam Bog daj, da poderete v prah grozovilno slavo, klera 
mu venca zdivjano glavo, AM, glejte vaše verle priprave več potrebU- ; 
jejo rok, ko jih vaših vojakov čete imajo!« 

»Ne skerbile a^ zato« mu odgovori Prokop Zezirn : »jaz sim si 
vojake nabiral ne po broju, temuč po hrabrosti, serenosli i vernosti. 
Moji vojaci nadušeoi s ovimi neobhodno potrebnimi spos(»bnostmi mi bojo 
bolje branili terdnjavo, kol nebrojna razuzdana driihal, ktera, kad ojsiro 
pritisne neprijalelj', začne begati, ko dajo pes v pele grize.« 

»Ali vendar, ako bi vernih našli prijateljev, kleri bi se hteli mi 
možko v^Apvali za vas , kleri bi v nevarnosti nepremakljivo^ vam sta K 
na strani, OTi bi vi prevzetno zavergli njOiovo pomoč?« vpraša Hynek. 

»Ptljaleljev od sebe tiral i gonil nigdar nisem ,^* reče Prokftp Ze- 
im: »najmanje bi pa to zdaj storil, ker hudi me stiskajo čari.« 



»Morel^i da Tali pfifttfe^i ie ne pcl2rra|o velike nevilmpšfi, ^ 

katerej ste vi sada, blagorodiii gi>8podirte,<* govori daiej Hynel:. »Vijak 

» hip vtom je dragocen. Znajte taj, Taboriti bo it pri Kaličieenii ribniku 

L^tiko pretek se jeden dan, |lm je pot do grada odpert. To veliko ne 

'^Vvarriost vašo spoznam i kutini, zato stojim tukaj pred tami^ v sMitn 

se vam ponuditi% ter š vami ^!iti,.kar cez vas pride, bocero delnik bi 

ti, serčni delnik vase osode Ako sle zadovolni, hočem sutra, pre< 

svilom 8 $0 vojiici u vašo lerdnjavo priti. <' 

, »L^pa' vam hvala xa vašo ponibi,'^ mn nagto Prokop Zezimai 

besedo presieka, >>kar od prijateljev pričakujem, t« mi vi donesli nemorete 
Mislite It morebiti, da jac volka v ov6jej ko/j ne poznami lak< 

* daleč še me nevarnost zaslepila nije! Vi 8te Taborit, Were K naenkra 
V svoje lastne najetnike morivrto vbadati jflilo, lomiti se kervotocnegi 
pota ^ na kterem ste dozdaj s njimi lako slavno se obnasaltl Proč i; 
pred moji o6ib, Hynek Mykovicky; mogel bi ie mi cas doleči, da t 
vase ime, kot izdajice, preklinjal!* — 

»Taboril pra^ife, da sim jaz, kdo vam je lo povedal?* vprasj 
Hynek , škripaje s zobmi od gnjeva. 

»NemOjte dalej tajiti',^* mu segne v' besedo Konrad, »Raby, Av 
sik, Kutnogorski i. d. so vas vidili v verstah TaI)Qritov. Glejte, glejte 
cerveni zvezek na čeladi vas je izdal. 

Ojstro pogleda Hvnek govornika , lice se mu sdaj porumeni , sda 
pobledi, britke uspomene, ko divje pošasti, so mu du^o napadale. Loč 
'49 od plemiča i, se bli/^a ' Nežiki t »Hočete li tudi vi, krasna gospodično 
pofiioe mo^a zavreči, kteremu bi i^j veča slast bila, vmreti za va^^t^ 

\ »Tukaj je moja pomoč, ie me brani,* odgovori Nežika, kasajoi 

ha očeta. Nigdar mi sonce več svitlobe nedaj T ^^^ vidite hčer Zecima 
novo trepetati pred Taboritom.* Ponosao oberne pri teh besedah Tabo- 
rita pete, i pomigne plemiču, niij ji sledi in i ivjo gre. 

Ta sramota zbudi v Hyneku strahovito je2o, is ooiub mu svigi 
mor i propast, po persih mu kuha maščevanja silni ogenlj« »O^erdil 
osramolki ste m^, ko nitko na zemlji tako,* reče povehiik% gradičkemu 
»anunolo izbrisati veliko le vaša k(''rv zamore* Pazite^ vidjli se ope 

i bodemo, vidili v orožju smertonosnem, i gprje vam, cerna zemlja n< 
sme pred prah moj žreli, dokler vas ne vkončam.* To rekoč se za^.e 
ne na vranca , ter d^či nizgoro naravno v lemče Taborilov^ Serč» 
ga veseli, tukaj 'med njimi najti veliko možakov, ki, nja sladke beseijl« 
radi poslušajo. Govori in govori ter vžge u njih sercih ogenj jeze ii 
serda: vsi gorečo ždyo, ^ maščevati grozovitrio nad Prokopom Zezin 
Drugiega dne komaj se belo jutro porodi , se U prikažejo Husttski 
trume pod Kameničkoj terdtijavoj. Bilo jih je kot listja i trave, zemlji 
se trese, kodar st^pa nestev Ina četa , čelade, sulice i orožje se blisket^ 
v mladem soncu. Na čelu Prokop, veliki, za njim se vahjo k«rvav< 
reke, ktere je po nesrečnej zemlji prederl «iloviti njegov meč, pred 
njim sfopa pokončanje i nesreča proti vsemu , kar se njegovejnu orožje 

' .. na pot postaviti prederzne. . 

. v Pred ko Prokop, veliki, tverdnjavo obsede, da po velnik«. oznaniti^ 

.{ -^ilj dobrovoljno^ Taborilom vrata odpre, i naj prejme v 9ii|K^M^%jpi^ 
J Tmlstva i mira kupo Ckelih). Al fliesto fdgovra ^mnfsi'^^^ 



Zesiifi: Tfborjie $ a^^bm i ^aioenjan IaIup 4fi j^ silovita plnbatz megle 
Ml. iye libu ,i>^ad(«k na grad<^ mco« hrumeli tisuoertti kri|i nied T^Imi-' 
rili, i )>e£ jnedi^ navalijo na pb^idja, v roJub strasioo delNsIe 4;erč« , oa- 
kovane a ojalrimi železnimi ireUt^ Al is frada sumijo jnorivj^e atr^ie pa 
glavah naslUk^vR' €?v, kTdno kat^eiue se aiple i pobija nevemilefio pp 
herblih, v/9e je kervavo,. a|i PQ kervavtfi iele^ih plii/^ijo avve tri^ove v 
riivji boj. — 

Videl je Prokop, veKki, da Je lukej na verit^ga, vkornega neprija- 
Mjfn naletel 4 a. klerim bo se nk^ vse drugaci. zgrabiti, . l/kaže tedaj 
ognjene Krogle' i ogramne skaCine metati v grad. Tu i tam ae ie pri-' 
kai^e luknja v. aidpvju. Ntepre^taao hrumijo topovih, ^vapi^JUK obzidje im 
mnogoterih Mraain ae .vdere. A]\ strašne priprave Tabor i(ov k napadu 
niso zamogk, splaaiti junaško posadko Pi*okopa Zesim: zveden u bojip 
brani umno i opasno se povsod ^ kde so se prikazali Taboriti. Vojaci 
pmduseni od serene ljubezni i varnosti do svojega načelnika so hrabro 
odbili vsaki napad , akoravno je siloviti Taboritov strel Aeprenchoma dro- 
bil ^ ogradje* Mili [pogled nedolžne Nežike )iin dade novo nioc , novo 
SiTČnosI, njeni kip jih vo<1i kao nebeški augey v nevarnem, kervavem 
opravilu, njo obraniti pred kervoželjninii rokamj gadni|i neprijateljev, je- 
den čez drugega se trudi. 

Zdaj razširi noč čcrna svoja krila po dolini s kervjo nalitej. Bojni 
sum VSe po malo potihne, sladki mir trudne vojake k spanju vabi. Ve- 
lite skerbi Prokopu Zeztmi spati ne puslejo. Nehotioe stopi na obzidie, 
gleda zamiSljeno v ležišče Taboritov, u katerem so si stražar! n?tilf I 
se ogrevali. Groza je bila videli v čcrnej noči svrflih plamefiov, katere 
veter včasi s debelim ovije dimom. Zdi se Prokopu, kakor da žareče po do?i»i 
valove morje prcmečuje. Opet »topi nekoliko korakov po zidovju dale j, 
ko naenkTisit divji krik iz ležišča noge mu vsfavi. Poshsa, gleda — al 
kmalo postane opet prejSna smertna tiiota. Poznal je »dobro ^ičaje^ Ta- 
boritov. Bezbrojni plameni v terdnej »oči, živo gibanje i kričanje yo+ 
jakov — vse ta raa gotovo daje znamfsrtje^ da namerava neprijatelj berž, 
ko daa se porodi, novi i silni juris (aaskok) na t^rdnjavo poskusiti. ^ 

Na žarečem nebu mila priplava danfca kakor da iz nebeških višin U- 
Idaten nese glaa na zemljo o boju, kaleri se bode dana* aa ajejbojtval. 
Bezbrojne rajde Taboritov u prostran«^ planjavi raztegnjene i k boju Ja-i- 
pravljene, njimi nasprefll siloviti grad razsvilljen žaijavim bleskom ra- 
iwga sunca — to je bila^. grozovilna predigra štwilnega tugokaza (Traner^ ,i 
spiel) , katerega gledati Človeku serdce zaderhli. Ka divj©» konju/ pri- 2 
leti zdaj Prohop, veliki, v bojne verste. Gromovili krik zahrurni pri 
njegovein prihodu, kot ve?ell pozdrav slavodobitncmo vojvodu. Bilje 
Pl^op^ visoke postave, močen kakor oroslan (lev) ^ na obraza se mu je 
vjdila hrabrosti kalefo je dozdaj velikokrat svet« dokazal, iz ociuh nia 
ie sijate serčnosti prederznost sdružena s nekakim zttamjeni nečlovecao- \ 
W Vendar ta »ečloveČBOst ai bila mtt prirojena, temoč. on si je jopn- j 
^M^l pri svojean bdjovaaju ^ pri tem kervavem rokodelstvu* . . j 

Prt^kop lia čela svoje vojske mrih s strahovito siloi na terdnjanro. i 
Tu privlečejo eni stenolom , i razbijajo zidine, drugi plezajo po Mvalpna- 
verh, lam se valilo nove vcrsle, prodreti skoz vrata u nutrajni grad, i 
opet drugi podkapajo zidovje, poderline spravljajo na kupe, iz kupov drugi 
-- spenjajo da višine. Giozotitao S0 bijejo in kglejo : strašen mar na- . 



stihe, te terdnj«i^ Mi pa naskskovffMe^ kaiMln Ktt kaiiteiiom^ vrMooJjf« 
i voda i «m(ilft, {»od ' slpiipenimi strelami padajo Taib^ti. kot trava po^l 
kosOj^ Pobfte nadomf^tujej^^ nepreift«homa> novi ifojikkt^ fafkor da jih 
lirotita k^v stvar»j^,^krtkor da W iz aitnrrije raatili-^liiioslirc žMVe ikh 
veškega fanaiiama. %e je Mlo zidovje na mfto^ih igranih pnfd«ttov i ta^ 
mo do bili migali naj siifniji^ pa tudi m«f9af^n|e ia poguba naj groza^i. 
Kakor dvti silovita orosiana^ jednake straafi jednakib itio<Sl'^ {ako so a^ 
suvale f bojovate «(rankiv fiijednatioir aevmaknuU dru^j. Med tfm jta^ 
ce Prokop, veliki, na Vsih stranih izmed gradskih vojsMcot ostudti^go M 
ZeKiknaaa^ dn ga v dviotroj poklice. . ZnoUjava vedno veto nai9ta|a vse 
gre kriftoma« tvetdnjaVa poofke kia . več . kcajib goreti -i- »Ifaano ^»aka 
i poka teaovje.v ognju, plam žarjavi šviga po zraku, s hrumečiia brest/! 
kom se vdirajo vlomki od zidovja niz gore v globočino — ; grozbvitni 
pogled, pravi predkus sodnega d«ni^! Ali kakor tverdo pečovje vsred 
morja, ki neomagljivo odbija viharne valove, tako se je branila junačka 
•oaadka. Maogi je ze lezel mertev na zemlji^ al duk vmerloga spadbada 
%?varsa/ f«^&repf ga vodi 4 »knffk rokami v parfiem bdju« ObipjifN 
daje moč, moč pa zmaga, — i i|^ed>)i| Taborit ne predere v.teranja>o. 
Bilo je, kakor da jim meri voZraOv je. odbija navale, vse človeške sile 
80 bile zastonj -^ i Taboriti , kot splasena zverad , se zaženejo neredoma 
U bef , lapiiistivii' tm ^oboj neiaHierno število mi^tvih. — Solzaiml^ očima 
gre Zeeiinan od junaka. do J4mdka, se jim aerčno zak valile. za pomoč i 
~ hrabro terpciljivost v toli siUt^m boju. Obča radost navdaja vjsa serca, 
vs« je veeselo, bleda lica, ki ao gledale amert v Mo i ato.airahoviiilt obh- 
kak^ porUmealjo, i si veselo pričaki4ejo boljje prihodnje eilse. 

^(/\M Prokopa Zeaimafia je bilo lo ven^trfje kr«tko i tudi Eadi^« 
veae!je» — 

Od begajueih Taboritov o^ane jedm\ pod tverdiii<avoj ^ jedan iMimo 
pl nevaren. iieprijateJj — Uynek Myk<»vioky. Vtik aidovja aa skailovjem 
skrit;^ Jok itapeti na persih deržec čaka oevoUo^ da se Prokdp na tk^ 
davjtt prikafj) Ker mu je sreča, pervokrat spodletela^ se poduli Hm-^ 
gegH zvija^tVa, izpeljati prisego ^ ki je 'j» ntid. svojna aq)rijat6{J0m 2a-< 
prisegoL ^ Kot iz visokega neba i bi^itrkii okom onet jiace stoj^ jHvarieo, 
ki jo hoče zgrabiti i požreti, takoje pa&til Hyaek na eoo mesto, kje se bodo 
pokazal tisti ^ kterega on sovraži iz. cele duše, kterega qnrjisče, umoriti. 

Radostnim serceui sbpi I^rokop ua obzidje, da ppglectbi^kje ju: bilo 
kakve . poprave treba., Grroea ga pbleti, viditi keirvavp bojišče ,i[.Krog i 
krog nastteno s mertvacj i smwtno ranjenimi Taborili. Duša ie«^||u u 
Iruplu strese —: prizora više grozovitega glc4eti nemore — ze se ^<I%P^ 
ter ce stopili iz zida — kostrelica smertonosna izpod grada |rileli,i i9^ 
inn predore. — Omamljea« ^e zruši na tla. Ponu^či za njega rv bilo — 
raiie otekajo od strupa ,j^.kteri se je nagloiiia iz strelice po žilah razlil. 
. 'Pobitim sercem stojijo vojaci krog svojega preljubega načetaika. 
Le tedaj pa tedaj še zakliče pojemajočim glasom svojo milcno hčerko« 

Vse kriči in joka. — Efezupjai krik i plac po gradu prebudi Nežiko 
a aamotnej sobi, KJer je molila i klečala celi eas, ko so se zvunaj gra- 
da tako strašne reci gqdile. Nežika nlane, kot boječa seraa,jaia miade 
pge, leče brez sape — prileti do trume — i vidi, ozapuščena^sirota-r 
ijttbjene^a očeta v smertnih . mukah i bolečinah na zi^Dflji.lei&ali. Taj 
grozoviti pogled' jej ody?eme zavest, i kakor be^na i »»Isim^fp v^rie 
Ra hladno truplo, ga objemlje, stiska, celuje i vriičimi g.sMff^lv^'^'^ 



- 8 - 

Kviojo nedolžno dujio mu hoc« vdalmiti, svojo mlado kerv uUi f oterp- 
ijeAe iUe. — Se enkrat ^ ah i zadnokrat «e oilprejo olemneie oci, .<^rcMo 
mism Nežiko za roko, i vmirajočiiii gladom progovori: ^>2^vBogom,>noje 
Irugo dftie — branil sim te^ roke mi zdaj oftlabijo — konecvmojefa živ- 
ljenja je prifiiel. ^ Bogu te izročim. — Bog te oaj brani. Bodi zvesta viri 
Hvojih prededov — ne daj se zmotili ! — Branite r* ^rcni V(0jaei *— mojo 
hčerko — drago milo — vidimo — tam — tam — se spet vsi.'*. Pri zadftih 
besedah mu vitje kerv iz rane, se enkrat vzdihae --- i du$a se verne k 
svojemu atvarnilui nazaj* 

Telo pokojnega sabran^jo fuini vojaci u redotinskej grobniet. Glas 
o smerti luii^elnika probudi v TaboHtih iio^o nado. Mahom se pripravijo 
k napaiki. cKanec sledi.) > 



Kaj slorilK cfa dobimo ilirskosl^venski 

jezik. -r * 

(A« E.) Misel, kaj je at4>rili, ih vsi Slavjam* dobijo jedea jetttni 
knji%evQi je%ih, M,i £e dolgo let marsikteremu Mlavjami u glavi in na 
serctt. <Fri«a temu «o: >.Jorftans slavvisebe Jahrbftcher^* , ^^Dubrovnik** , 
>^Hlasove o potrebi" jednoty spi^ovneho jazika pro Ce(-hy, M0ravaf)y a 
Slovaky^S ^^Majerjova pravihl^S in mnogo soslisvkov pa raziiih ^ai^pilkih. 
Zttr«st u «ieycu vsakega aiavjanskega dpmoroilca klije m ii\i blaga misel 
narodne sloge slavjanske, — vsaki pravi Slavjan dela in se trudi, na- 
praviti za vse sinove liialere Slave jeden jedini spisovni (književni) je- 
zik« 8lavjanski domorodci so pa zasiran te imenitne reei na dve strani 
Vazcepleni: nekleri izmed njih mislijo le cil in konec s liin doseči, da le 
vMm Slavjanom j«dno živečih slovanskih narečjah za književni jezik ok-^ 
troira, — drngi pa lerdijo, da^naj se mi slozimo sedaj* u štiri narečja: 
českoslavensko , polsko, rusko in ilirsko, in da naj se tako naši dosa- 
dajni knjiievni jeziki počasi priblizi^o. 

^Literarni bdbor malice ilir^e u Zagrebu jo to važno misel nanovo 
sprožil, in j6 nasvetoval, da bi se slavjanski šbor u kakem mestu sbral 




'^Mi 



lode dvomil, da je pri vsakem narodu edinost književnega jezika poglavitni 
pogoj literarnega napredka, i da bi ne bilo ne francozko, i^ talijansko, ne 
nimsko slovstvo liste visoke stopnje doseglo, na kterej jih sad^ najdemo, kad 
lii bil vsaki oddelk francozkega , talijanskega ali nemškega naroda svoje 
knjige u svojem posebnem narečju pisal, kakor se to pri nas Slavjanih 
godi. Akoravno nam Slavjanom, ki smo po nemilej osodt že od nekdaj 
ločeni, ni dano, edini književni jezik imeti, je vendar iiasa dolžnost ši 
po izgledu starih Gerkov prizadevati, da s« naši književni jeziki se ne 
bolj kakor do sada razločijo , temuč se , karkoli je moč , približajo. Ma 
lo imamo ravno sada paziti, ko se vsi slavjanski narodi za omiko svo- 
jezfka poganjajo. Kako bi naj: pri tem se obnašali^ i^r^l^PJT^^^*^- 

'* gitized by vjjOOvIC 



- 9 ~ 

avstrijaiiski minister g; Dr* Bach pokazal^ ki je pred dvema letoma sbor 
slavjanskih jezikoslovcev u Beč poklicaU da naj bi ednolično i vredjeno 
slavjansko pravoslovsko terminologio posvetovali in napravili. Vsi Slav-" 
Jani so daljni, to početo lepo delo posnemovali, in to, kar je tam le 
na pravoslovje omejeno bilo, na celi obse;ek jezika razširiti. 

Vposled tega je literarni odsek matice ilirske u seji 7. maja skle- 
Hul^/^vsa siavj^m^ka literarna društva povabiti, da naj vsako izmed njih 
dva ali tri vredne gospode izvoli, ki bi se u kakošnem slsfvjanskem mestu, 
po naših mislih u Varšavj ali Belgradu snidili in posvetovali: kako naj 
bi se različiia narečja edno drugemu približale, in kako naj biseu duhu 
prave da^janske uzajemnosti pravila določila, po kterih bi se u omiki 
slavjanskih narečjah napredovati imelo , da prihodnič še bolj ne razpadejo. 

Prepričani, da je Vam slavjanska uzajemnost pri sercu, Vas bra- 
tovsko povabimo pristopiti našemu nasvetu, i dva svojih jezlkoslovcov u 
ti namen izvolili in zraven tega tudi m^to literarnega sbora nasvetovati, 
ki se Vam naj pripravnejše zdi. Priporoeaje Vam to čisto jezikoslovno 
reč n prid uzajemne slav|ary»ke literature. Vas bratov«ko pozdravimo. U 
Zagrebu mescti junija 1851.^' 

Želimo iz cele duše, da bi ta reč prav srečno od rok šla! Mi 
ae prederznemo , o tej važnej reči nektere besedice pregovoriti", in pro- 
aiti, da bi Jih vsi jugoslavenski brati Serblji, Horvati in Slovenci dobro 
pretresli! — 

Jeden jedtni književni jezik za vse 80 milione Slavja- 
jiOv!,,i(.omtt se serce ne širi in poskakuje od radasti le misliti na tQpre- 
blago in. prekra^o stvari kdo bi n^ ielol lega doživeti! Vendar bor- 
nemu človeku ni dano, ,\ae, kar z$i dobro in lepo spozna, kar u sercu 
OO^i, ludi doseči in doživeli. Oj srečni unuki, ktcrim je to prihranjeno 
in dovoleno! Taka se nam tudi zdi bili s mislijo zastran jedinega knji- 
ževnega jezika za vse Slavjane. Zatega del odkritoserčno rečemo , da 
ou derzimo s tistimi. Slavjani, ki pravijo, da naj se mi složimo u šliri 
nar^eia, u šthri književne jezike in literature. Zakaj le. to se nam zdi: nara- 
vno; -^najpopred se stavijo temelnezidine, na kterih se potle zida, nihcer 
ne zida naj pred drugo nadstropje, in. potem še le pervo. Zato se morajo 
sedaj poravnati tiste stvari, u kterih se podnarečja istega narečja razlo- 
čijo: serbsko, horvatsko in slovensko podnarečje najprej složiti u ilirsko 
narečje in po tem še le dalej stopati in zidati, — to sa nam zdi naravno. 
palej se fe to rtam zdi: mogoče; vsako slavjansko koleno ljubi «voj 
domači govor ^ svoje narečje, ljubi ga iz celega serca in terdnovi*atno ; 
nit je taj mogoče, da bi na jeden mah vsa kolena svoja narečja zapu- 
stivli kako drugo sprejela, morebiti od kakega kolena, kterega u scrcu 
sovražijo? Prepira in dokazivanja bi ne bilo ne konca ne kraja: mi ne- 
'edožni Slavjani bi se med seboj tergali in klali, razdrobleni in sužni ostali, 
drugi nam sovražni narodi bi se nam smejali, so veselili, u motnem ri- 
Ml, l^tednič se Je to nam zdi: potrebno; kdo potrebuje jeden knjiž. 
j^ztk, jedno literaturo? Samo ačchi Slavjanl; zakaj prostemu človeku 
je isadostt slovstvo (literatura) svojega narečja, več on ne ^Mjg^je. 
SUri slavj. narečja so si pa tako podobna , da se jih vsak oniHJHhKl 
Jan s malim trudom prav igraje u jedncm letu toliko jiauči, d^t^pTrše 
štiri zastopi in knjige u njih pisane tehko ber^. Ka šliri knjiž. ^^^^"^ 
se složiti, je skoraj ravno toliko, kakor na jeden knjit^. jezik s^i^ 
aato, ker omikan Slavjan vse zastopi. Zatorej 'izvolimo to, kar 



— lO — 

ravno in potrebno, bodemo zadovolni s tim, kar je mogoie in se khko 
doseže, in slo/.imo se u jliri književne jezike! — 

Kaj je pa sloriti, da se serbsko, horvatsko in slovensko podonrecje 
sIo%i u ilirsko narečje » da mi Jugoslaveni dobimo ilirakoslavenski jezik t 
Treba je: 

1. Da se vsi Jugoslaveni za sorodne brate spoznajo se po bratov- 
sko ljubijo, in po bratovsko složijo. Tudi za nas veljajo besede ii ,>HI»- 
sovih« stoječe: »Da sedaj — (Slovenci Serbe, sedaj SerbI Slovence) — 
kemijo, tožijo in dražijo, to ne pomag^a nic, tu pomagajo samo jednake 
pravice in dolžnosti, bratovska ljubezen in prizaneslivost, s jedno besf- 
do: ser6na narodna sloga.^ Brati Jagostavjani! vse se može, akosesile 
bratsko stože. — 

2. Da Serblji Slovencem, in Slovenci Serbljem lepo in prijazoo na^ 
proti grejo. Popolnoma izobraženo in izverstno se 4)i nobeno aasih na- 
rečjah, — vsaka strana, tudi naj imenilnejsa, mora nekoliko u svojih po- 
sebnostih popustiti; nič ne pomaga samo o slogi pisati, pa i\jej tožili in 
zdihovati 9 ' ako se mi nočemo ogenili, — ako smo « maličkosli svojega 
narečja zalubleni, kakor oiročiči u svojo igračo^ ---ako nas nad vsakim 
plujim pismenom in izrazom že merzi in trese,— ako se sami s svojem 
približevati nočemo , — ako približovanje in slogo le ^amo od drugih ter- 
jamo: »Kdor noče brata za brata, hoče tudjinca za gospodara/^ — 

, To je nar imenitnejše ; ako se za brate spoznamo fn ljubimo, ako 
potrebo sloge in uzajemnosli čutimo in vsak svojertiu bratu jedno sto- 
pinjo naproti gre: gotovo! že imamo ilirskoslavenski jezik, zakaj le manj- 
kajo le nektere malenkosti — le n^ktcre pismenčice. Ja! brati jngosla^ 
venski! ni treba nobene besedice, nobenega alfabeta zavreči, naj bodo vse 
prav slavenske besede tako imenovana synonima, iz kterih zamoremo in 
smemo sedaj to sedaj uno besedo izbrati in pisati; le. samo to se samo^ 
od sebe zastopi, da morajo Serblji tiste besede, ki jhn menkajo, afi kterc 
niso prav slavjanske, pri Slovencih izposoditi, Slovenci pa ravno tako 
pri Seri)ljih. Pišimo taj mi Slovenci vse, kakor dosedaj, vse popol- 
noma po slovensko, Serblji pa vse popolnoma po serbsko: 
le treba je samo to:" 

3. Da nekterih pisem ne izpusčamo , nektere pa spreineojmo. Kterih 
pismen je pa treba ne izpu&čati, kterili spremeniti, tukaj dokazovati ni 
kraja ni časa; to je izverslno in kralko pokazal nas slovenski rojak 
gosp. Matija Majar u svojcj knjigi: ^»Pravila, kako izobraževali 
ilirsko narečje i u obče slavonski jezik/^ Zalibog moramo izdibnuti , da 
je lu zlala knjiga pri naših jugoslavenskih braiih Serbljib in Horvatih ie 
premalo poznana, obrajtana in čislana! Vendar se ne bojimo terdili: 
ravno na tej knjigi sloni iiirskosiavenski jezik, i u obie slavjauska sto- 
ga, — na slogi pa slavjanska sreča i slava. Prišla je doba za j^Ma- 
jarj^ova pravila/^ Siavjani! Vse se može^ ako s^ sile bratska siože. 



Digitized by VjOOQIC 



— 11 — 

1^ jeden narodni običaj.--|- 



v popUa slovenskih narodnih običajev pogrcSam okol Pluja navadna 
pastne orače in rušo. *) 

Na, pustni torek namreč dirjajo od hiše do hiše, od vesi do ves: 
oračL te od daleč njih naznani močno pokanje, cengetanje, in hni|; 
ujih sprevajače deee. Krasno so okinčani; za klobuki veliki cimeri (ger 
bi), ces persa /vilene rute, krizoma prevezane, in iz ram plahutečj 
rasnpbojai traki. Sesteri so konji, se s zvončekom na persih; kočijaš. 
vseh naj lepši, njih ravna; phižar pluži. Krc njih hodi masijak, pravs 
piosast, z obernjenim kožuhom, kosmato obšemanim licem, s palco je- 
zovico in kosem. Pravo slraiilo za deco. Pred vsako hišo tri ali štiri- 
krat v okrog zaoiTJejo, da bi gospodkiji prav debela repa prirasla, katere 
tečas masijak za klobasico, ali kak drugi dar poprosi. Z nabranimi 
dari se zvečer veselo gostijo, in si beri drugi pust želijo. 

Tudi ruša se so v totih krajih včasi v pustu prikaže. Živi j6 bol 
po postavi, ko po barvi podobna; zakaj vsa je v pert belo ogernjena! 
tudi n^ silno visok vrat in glava, samo oči in liso ima rudečo izšitei 
v gobcu pa ji tiči dolg ostast cvek, da si lehko hrane nabode; na nji 
sedi jezdee. Kader veiierjajo, poterha na okno Po stari pravici se nji 
odpre ia kak kos jnesa ali pogače pripravi. Rosa porine glavo skoz 
okno, iztegne svoj vrat in pika okol njej namenjenega kosa. Ali ona je 
' zvita; če gde velksega ali bolsega zagleda, gB nenadoma nabode, 
vjHiigvt vrat*, ga skrrči , ino hoče vun smuknuti. Ker pa ljudje njene 
prekanjeno šego vejo, pazijo skerbno na njo, in ga nji spot z gobca 
zmeknejo« Zmes je kaj guč« in šale z rušo. — Ona začne vnovič oko- 
h svojega kosa ktvsati ; in ako se nji vcmdar poda , boljšega nabosli 
in žttjiMi oditi, je kaj hrupa in smeha zunaj in znotraj. 

Ciste jednako se ravno v tem času v drugih krajih capi a obnaša. 

Ljudmila. **; 

/j^ratko Steviloslorje. 

(Dalje.) 
Postava dvojke. 

Ozrimo ae, kako smo to v pervem polletju učili, pridenimo znanemu^ 
kar še otroci ne znajo, in s vidlivim veseljem bodo naši učenci in bez 
vsi^a dosadaajega mučenja se pošteve privadili. Storimo kakor zgoraj 

I certi, znamo to pisati na iitran s številkami ^ 1 X 2= 2 
putem * I i to je dva krat po dva ali yy 2 x 2= ^ 

I- I -11 W »> » dva ^ ^ 3X2= 6 

tako napredujemo do 1 1-| M |1 IM H I'! 11 IM IM I 10X2=20 



**| PrASČtfsUU s4ov«nfk« cioinorodUuju! lepo prosimo, A» unm arojn ipuu%- 
zimnili i^ večkff«l kaj dopi*«li bUgorolUe ! gitizedbvLjOOglC Vfodu 



Ako so se otroci tega po vtfsU, potem preskekljili^^dobro privadiK^ 
ae bo težko jih dalje voditi, da sami najdejo bez cert koliko je 11X2, 

12X2 do 30 X 2. Razložiti morajo namre složna števila v 

Jeselke in enbte, in reci 10 kr. po 2 je 20, 2 kr.po 2=4, tako I2kra|i 
po 2 je 24. Ako bi se pa to učitelju težko zdelo, ker nekteri tak ime-, 
novani visoki . einmaleins za kako silno ui{enost deržijo, naj se prime 
prej sledečih vadeb; poslužeč se a) zbornih (vkupnih) jtevil, namre 

I. koliko znese ena dvojka koliko dve, tri deset, 2. koliko 

ima 1 otrok oči, ušes, rok, koHko dva, tri deset, 3. koliko 

znese I tolar rajnisev, koliko dva, tH .... deset, 4. koliko velja 

1 dvojača, koliko dve, tri deset — in s tem gre naprej do 80 

ivpjač, ki snesejo 1 rajnis. Poslednič b) moramo jih vaditi kupovatf 
dve reči po 1, 2, 3 .... do 30 in več kr. takole: 1. svinčnik (pero 
ali kar si bodi) velja 1 kr. koliko veljata 2 svinčnika? Otrok poreče: 

2 kr. prasajmo kako bomo to s jednim samim denarfem plačaK, in odgo- 
vor bo : bomo dali I dvojačo. Ponovimo : ako I svinč. velja I kr , 2 sv. 
koliko dvojač valjata? Rekli bodo (moramo jih vodili pitanje ponoviH): 
Biko' I svinčnik velja 1 kr. 2 svinčnika veljata 1 dvojačo. Jemljajmo 
svinčnike drajse, in plačujmo enega po 2, po 3 , 4 , 5 . . . . kr. in 
prasajmo vsakkrat koliko dvojač bomo dajali za dva, bomo najsli pravilo, 
da dve reči, (dva kosa, krajca) veljate vsigdar toliko dvojač, ko- 
likor krajcarjev velja jedna. Ni treba, otrokom ovo pravilo 
dati, tudi še ne ga izreči ,.osvedočiii pa se bodemo, ali je njim dovolj 
jasno, ali nd, ako naglo v kako višjo desetko s ceno poskočimo: n. p. 
jeden svinčnik velja 17 kr., koliko veljala dva. Če nam urno odgo- 
vorijo: ako 1. sv. velja 17 kr. dva veljata 17 dvojae, tako $e 
pravila zavejo in bodo nam vsakatero poštevo dvojke lahko slortli. 
Da se izurijo, dajmo jim u tej ograji več nak)g^ da jih izrajtajo: 
kupujmo reči, kakor trake, platno, sukno po palici, po laktu, po 
praču; prasajmo: koliko veljate dve palici, dva lakta, prača-lrakov, 

platna, sukna i. t, d. , ako jedna palica i. t. d. velja 26, 27 

30 kr. Pri poslednem čislu obstojmo nekoliko in dajmo pomisliti: da 
30 dvoj. znese 1 rajn. potem napredujmo: palica velja 36, 37 . . « 
59 kr. kolikor dve? in s veseljem bomo opazili, kako lahko to otroci 
najdejo. Kupovati čemo tudi drajše feci^ po 1, ^, 3 ... fl. in neko- 
liko kr. in malo kdaj bomo naleteli kako spotikoi « 

Posteva trojke do se stke« 
Vadili jo bomo tudi pervic po čertah takole 1 \ 3= 3 

in.takonapreddo 1 1 Ml M | M I M | M 1 1;| | M | M }. \ 10X8=30 
Otroci napravljajo ravno to na plosicah, in učitelj se v teirttako 
dolgo mudi, dokler da to poštevanje trojke tudi bezverstno se dobro 
in urno zna. Ne bo otrokam težko ravno to v višej deselki najti, raz- 
lagaje složena števila v desetkc in enote, in vedeti: koliko znese II, 
12, 13 .... 20 krat po 3, samo varujmo se, da jih ne navadimo, 
samo le na številke gledati , ako bi se nam bilo tega bati , rajši je ;iz- 
brišimo da jih ne vidijo. Obernimo to pošlevo a) na v kupna |tevila— in 
dajmo najti koliko ima 1. 1 fl dvajsetic, koliko 2 11. 3, 4 . . • . 10 

II, 12 ... . 20 il. 1. koliko 1 čevljarjev stol nogi 2, 3, 4, 
10, 11 .... 20 stolov; 3. koliko ima 1 grol (trojača) krajcarjevi 



~- fi - ^ fu. 

koliko t , S, 4 • • . . fit ^o«eTf Pri Sofh i^rolKb uKldiiho se spet ne- 
koliko, in dajmo vedeti, danamest 20^ groSev imamo o^t Aknpno stevih 
to je rUjnis fl. Lahko mrm bode jtk |Mt|ali na h vise, da bodo ivede 
li, koliko groier je 2 11. 3 fl. 4 fl. i. t. d. Posetiiit toiat leg« ae hi 
nlim pozdej pokazala. Po tem jih bomo spet b) vadili kupovati tr 
reci po I, 2, 3 .... 20 kr. bomo napredovali od 21, 22 .... 40 
in tako od 40 .... 60, in dali opaziti koliko rajnisev znesejo. 

Kupovali bomo 're^l po visi ceni' po I, 2, 3. .'. . . 10 fi. in se 
vise, pa tudi po rajnisih, in krajcarjih vendar ne več kakor tri: n. p 

1 sezenj derv, piskerc, mernik i. t. d. žita, orna ola, vina i. t. d. v^ji 
2. S. 4 ... * 10 fl. in 10. II .... 59 kr. koliko tri 9ei^ij mer 
mki, ome^i. t. d. —Bo zaeslo vsigdar tolikrat po 8 JL ii tolika gno« 
šev , kolikor jeden se'/.enj i. t. d. rajnisev in krajcarjev velja. 

Ovi način naj nas vodi tudi pri posfevi čveterke. Kniimo nar- 
prej vidljivo po čertab, koliko 2nese 1. 2. 3 .... 10 kral po 4, if 
postopajmo do 15^ kr. po4.Veniimo se sada: a) k skupnim Jislom, in va- 
dimo n. p. 1. I vol ima koliko nog t 2, 3, 4 .... 10 volov kolike 
nog, in s dragimi takim! rečmi, 2. I repar velja koliko f 2, 3 ... Iti 
15 repaijev (čveteric). Tu se vstavimo, in damo spoznati, da 15 re- 
parjev je I fl. potem pa napredujemo do 30, in tako do 45 . . . 60 repar- 
jev. — )(|ipujmo b) 4 reči, (palice, lakte, prače, merce (firletne), se£- 
nje, piskriče, mernike, funte ali libre i. t. d. po I, 2, 3 ... 10 .. U 
^0 .... 45 .... 59 kr. kakor smo to s trojko delali. — Ako čeme 
otrokam to nekoliko zlajsati moremo jih opomniti, da l krat 4 je I kral 

3 in 1^ 2 krat 4 = 2 krat 3 in 2 kr. 1 i. t. d. Tako bodo mogli tndi 
vse posteve čvetierke namest v reparjib tudi v grosib in krajcarjih iz- 
rajrati n. p. t orna ola velja 4 fl. 27 kr. koliko štiri? -^ Bodo rekK 

4 krat p. 4 fl. === 16 pa se 27 reparjev ali 2T grosJcv, in 27 kr. 21 
p-osev je i ft InJLffr. ali 21 kr. 16 hi I =• 17 fl. 27 in 21 = 48. 
Tako .veljajo i^orne 17 fl. in 48, ako ena orna 4 fl. 27 velja. Vidt S( 
iz tega, kako se moramo obnašati pri pošto i petke, in šest k e. 

Ako pet krajcev kupimo po I, 2, 3 .... JI kr. bomo plačali 
toliko peiic (petka) ^— 12 jih znese 1 fl., 24 = 2 fl. i. t. d. Zadače, 

ako mercs(, piskerc i. t. d. velja I, 2, 3 .... 12 24 

45 kir. koliko pet m?rc i. t. d. se bodo lahko rešile, bomo dobili odgo- 
vor: toliko petič*) in ni ti^eba drugega, kakor da je veržemO na rajniše. 
Pri šestkah postojmo ko jih imamo 10. 20. 30 ... . 100, in vadimo 
jih preberniti v rajniše. — Opomniti se moram , pred ko se dalje po- 
damo, da ne sm/mo hiteti — in gledati^ da bi le urno končali; temveč, 
da moramo pazljivo, in skeftiho pOt)rejšae ' vadbe zmiraj in vedno ponavlja- 
ti , in se osvedočitl , ali jih otroci še vedo, ker v čisluslovju mora tudi 
spominj um podpirati. Vsak dan bomo, kadar se imamo s čislovaiyem 
fiecati, iz vsake pošte ve nektere zadače otrokom predložili — in k pri- 
hodnej oe stopili, ako poprejšna še spodlikleje najde tako da se najdena 
pravila otrokom dobro u glavo vti^tnejo, in da kmalo se spomnijo, da 

2 reči (2 kosa) toliko dvojač, tri toliko grošev, štiri to~ 
liko reparjev, pet toliko petič, šest toliko šestič velajo, 
kolikor krajcarjev velja jedna. — Po takim postopanju si bodejo poštovankp 

"*) P«lic4 je uekdai oviveuiU i5 kr. p« lo iitui^it tT*r-7 f l|il<ljii|[Mi 



pelo«JAlica. Digitized by VjOOQI 



- M - 

iko 4obro i^fmnUi^ d« 9om niUtr »e bo treMo dolgo UMU) l(oUkp 
ii99e v^tero Itevilp po toliko in toUkb.. 

Pofiliviiiie Mdmeke, OMM^he ki Afvelhe je irfige^ MU> ^ jo 
irihrMiBo sa ~ 



JL n j i Ž e V n O s t 

Jliralodirorski rokopis j« a Serbsko prealavjl^ Slavko. Zlatojetič. 
^svedan je f^trti Patrofi^a NjeffUtini II. vladiku Cemogorskemii, Vaifa 
kr. sr. 

* Historia li(^ratary potskksj od Mihaela Wisznieyvdiegti u 8 avez- 
,ih. Cena vaik ^svezkov je J 00 poljskih rajiu»sev^ to je 23 r^|fi« u 4^jr. 

^ Lf Barni je na 8yitlo prišla knjiga.: »^pze i ternje^^ api^al 
ifof. SusiU »Vesna/^ pravi: ^^SonCe^ u ktensga svetlobi in taploli sp »i 
t »Rožc^^ dobile svojo krasno lepoito , je bila terdaa vera li Boga , — i 
osa, m kterej so se t« ^^Rože^^ napajate , io ukoreninile se, je Ula go- 
eca ljubezen do cerkve in domovine/^ Četa knjiga obae/.« 7 pp) ,, i 
^elja 50 kr. sr. * 

* Nekoliko Ji^oslavenov , ki se na Praikih šolah uce, je pripfa- 
filo k tiskanju lepo sbirko dosedaj oeizdaaih serhskih narodnih pesmih, 
led njimi bodo 3 dosedaj natiskane pesmi o kraleviču Marku $ ienitba 
aksica Dimitrija; Jankovic tStpjan i Zlatka Atlagica; BisUnjii Vuk a 
)oge Benetkis ženitba Toraiča M\|ala; Osmail-aga i vLaiijka C^rno- 
gorski; BogatičSima i. d, več. Največ je jih iz pesmih^ ktere je pd 
Jepec kuzman Ostoic in gosp. Aza Popovic sbraL Serb^kemu originalu 
;e bode pridjal verni melriški preklad češki* Knjiga bode , 13 pol velika 

stoji dve dvajsetiei. *) 

* Piipolci, Romani, novele, pripovetke, drame i druge zabavne 
kralkočasne) reči. Izdaje Bogoboj Atanačkovio. Pervi zvezak. U Vidni. 
S kirilico). 

'^ Troškom matice ilirske u Zagrebu sta ovih danah ižišla izpod 
iska dva dela, koja zaslužuju pozornost občiiistva: »Uzd asi M and a- 
ene pokom ice^^ od ^nacie Gjorgje. V S. 235 str. cena 50 kr. sr. 



Z m e š. 



'wW* 




gledčilisce u Pragu Lepo puvabinio Siovciic« to kusoo zuaiueuje bratuv*Lc- 
"^ majemiiosti i Ijnbavi podnpirati , I nanočotuo na le p^Mni. vredoiAltii <««lov. 
Me» postali ! Ureda 



— 18 — 

chrame (cerkvi) Mfltky Boii fia KFabfezi ye Vidni dne 8. ^ervrra (junija 
1831.^ Tako hvalijo i moNjo Simrjani stojeg^a Bog^ tudi u nemsikei] 
iiieafii Dunaju m avojem maternem je2iku. Na slovenskej zemli, kjer 8 
lepe peami in sloveči fmti donia v pa velikobart »liMs iag:ati in žltngfal 
»ufmiki OflfI,* »wir werreii<< aK kako drugo Bemlko, ki jo skoraj no 
bena £i^ duja po ceiej cerkvi ne zasfopil Mi prajamo: ali se lo pra 
vi Bo^ft u duhu in reanief ea^i in moliti^ alj ae to dro pravi ljudi I 
gore^ej in ser^flej molitvi in poboinosti vabili fn apodbadatit — 

* Misliti smo, da je Matica Ceska med vsimi slavjanskimi maticami 
naj bogatejša; njeno premoženje, snese 37.707 fl. 6 kr. sr. Iz >,Beo- 
gradskili novin^ pa Ev^mo, da je »Matica Ser bsk a" se bogatejša 
aakaj cma je 118,000 11. sr. bogata. Zraven fega še ravno sedaj prni 
baron« Sina pravda pel^a^ zAvdtj dol^a, ki ga on dedičem (erbom) Te 
kelinovim plahti tma, kar Ibde tudi Matici Serbskej sffjalo. S ttm bod( 
jiatina MaNee Serbske se bolj narastla. KoKko pa te dolg snese Qism< 
mogli z>'edeti. Po tem laj je Matica Serbska najbogatejša starjanski 
matica u Avstriji. 

* C. k. Dunajska akademija vMnostih je u letu 1848 razpisala ča- 
stno darilo 1000 fl. sr. za tistega, ki vse slavjanske glase pretrese, med 
seboj primeri in poravna, rn tako na podlagi cirkevno-slavjanskega na- 
rečja poravnavno slavjansko slovnico napravi in složi, kakor sia to sto- 
rila Jakob Grimm i Friedrich Diez zasiran narečjah germanskega i ro 
manskega jezika. Na to za slavjansko književno slogo neizmerno vaznn 
upralanje je najbolj odgovoril, in častna . darilo iOOO fl. sr. dobil go- 
spod Dr. Franc Miklošič, profesor slovanskega jezikoslovja ir]t lite- 
rature na e. k. vseučilišču na Dunaju, skriptor u c. k. dvorskej knjiž- 
nici, dopis«^i člen ces. akademie vednostih, t^ga časa dekan profe^ 
irskega sbora jia AikiHti modrosli^vske j , in nas slofvenski rojak i2 
Dolno-Stnjerskega. Da smemo izverstno delo pričakovati, so nani 
njegova poprej jna dMa porot Slava mu! — ~ 

* finski car Miklavž J9 poslal na niii|isters(vo nase eden prekraser 
perslMi^ s briliMili uktnean , da ga iaroči sv^tovarven n Zad^u dr. B o 
žiidaru Petran*yl42ii. T» isifireni Slavjanin je avstrijanski zakunili 
(knjigo obcinll deržavljanricih postav) na ilirski jezik pieslavtl^ ga cmh 
pafalal^ in 2» to ed njega gilBn| ome^jtni foratan dobiL — Da bi 1ol< 
kupgd kidikr.{^2tt!(do»b>ve«i poslovenii koM; veliko slavo bi. si pridobil. 



, M, e ti i . p eli n» / 

* u Hierezianskem settritaifiču na Dunaju se najde vt^č sidvenskit 
dijafkiiv iz Kranfskega, svastih sinav malef^e Slave. Kdkor se sRsi, be- 
do visokefmi ministerstvu uka u kratkem proSnjo vložili , da bi jim zra- 
ven nfmikfh, talfjanskih , ll>ani9#»ki|i inr drugih profesorjev tudi učentki 
slovenskega ježikir in slovstva postavilo. Hi dvomiti, dft bo gosp. mf 
nister, ki je se že toUkokral pravega prijatelja Stftvfatiov pdkazffl, njAeve 
pnavtlhe prošnje uslisat. 

' * Kakor postava zaukaže imajo dfomovnice pisane bitf ti ^dnem 
deželnih jezikov, to je: pri nas na Koroškem u nemsk emiji tj^u gjo^ eii" 
Aem fezflnr. Tfai prefastiti dežefni progbnrar, kleremu TiJfilt Sfelvcilcf In 
slovenski jtt«k'prj s«f« lc»jo, je sspiove*!, domW«* «*' sfintj « 



po neiiiftko, in na. drngej pa utov^nako tiskali, m vK dt xa to, dm 
Nemci Qf mske , Slovenei »kHrenuke rubrike oipolEovaiL — Dobili miio 
luariiiktero domoTuico u roko, marsiklero is terda dovi«8kik krajet, 
Mliii«kenibrike<N>biteoapoii^einiia|H>|fvjeQeitptiiH'iio,da «e Bofu »snu 
.slovenske rubrike, pripravlene aa Stoveace, ki jtb siu EasloMO, ao al« 
prazne! Tako ni dolgo, kar amo u rokak. imeU doaM>voi60 izT. Obj 
ake^a (Ebriach), kj<^r tiMe,, ki nmua)E0 sai»lop(jo, lekko nn p^fsl 
edne roke aosli^jea, — io glej I vae po nenUkai Žaloalno, da Sloven 
aami svoj jezik tako^ zameeujejo in zasramujt^o i Slovenci! Kdaj bc 
spoznali, kar je k vasej cesU in sreči! — 

* Na to žabsino novico le urno kako veselico, da se na«i Mf 
^ ohladi. Že smo ede n k aal u «Bčeli<^ povedali, da at iiekteri goanodi 4 
hovniki llozeske dekanlije iičasi uradne Uste u slovenskem jeadku poi 
Jajo. Dj^ues zaouiremo za resnico oznaniti, da je le dni tudi neki aren 
ski svelovavec svojemu gospodu »Hianu slovensko pismo poslal. Sres 
ski žujian, pošten mož, kteremu pa sloveHiStčina kar prav^gliuiko ne leči 
od začetka malo stermo gleda, '— vendar pismo prime fai proanjo iej 
poravna. TiJ^li srei^ski svctovavec, ki je, kar smo ini zvedeti mog 
naj pervi slovensko pismo na svoiega župana pisal, je: gospod L 
derer po' domače »Neuwirlh u Podgorjab.^' Kamo sreče, kq bi v< 
tacih gospodov jpo iStuvenskeni bilo! 



>^ mesnic #- ^ 

* Frideriku veKk^ preporuci general jednoga rilmajslera. Fr 
derik ga xapita ^ kako se zove (imenuje)^* ftilnui|sler mu odgovor 
Hjlefllzikapiiomioo^kovskL Friderik namerd^n reJ^oe: «Ta tako se 
budič .ne zove/^ Vase .veličanstvo, odgovori ovaj, on i nije od piOj 
porodice.^^ Frideriku se Odgovor dmi^de i poviša ga na majora, — 

. * Za micom aedeč gbefodar pokliče alogd a<Fojega, I prazna mu čaji 
(ihdiu) poda zapovedajuč , \(fai m« iz gostilniee vina doneaev skigu či 
itt\primi, ^ gospodar m zad na stol Raskmt I molči; Shi^ 
me dobivfi a čašoj i . denr, , stopi goepodarjtt za ledja i ^ostani 
Mila za tim obeene se gospoJar; pa kiala ga ~ ae ^il..i|t4fl^ega sp4 
zi , ttflrdHo vikjal^ s ^zaato nisi olisal t« ^ »Kako ^iM , ^ada« denaej 
nisi dah^ odgovori sluga se \serdit^. A na to gospodar ko serdil 
' ^>Doneai ti bez denarja, ako uftiis, za denar če i norčava deca donestL 
ISluga ga pogleda malo , pa onoi gre , i kao bdide. Malo za lim eto ga 
fp^ s. praznofu iamfn zad dodji. -— a gospodar i nediiui glav« njemi 
>»^si-ii donolf<^ . »Jesam g^ospiilaru!'« Ovi na.easu ae gM^P r^^nf! 
^Tjttdi t^ 6f oapij na moje zdravj4^^ iiiluga qagne časom, kao da pije 
o«dii l^kfie.3 »rij gps^diini! jif ti jB#|^i€^»<' A kada qvaj/^rsm«. pn 
jff^ai^.k uat<v9 času,. iZ:|u*azQe|aerkati i^naginjali i^tajle i vidi^ da t 
0yi i nji(ii.UM OKH^ce dela^) .-^ vkne; ;«ta ti ^e li|r|s sa menQiPv.fc^l< 
čtt piti, kada ničega nemam^^ — (tida sluga njeonu odgovori: »Pjlf pj 
pdaft^t . iz, Izrazne pa^e» iz. pom|e znaju i .$fepe| i babe. piti^ i vaal 



i m mi l ilij j JM'*- I. y. .j>,- 1 ' ^- .J^ ' ^. ' i- 



•iVO^PW i«|«teic»>* «?M«^^*',iifd, žLJKlpwfp^iijir.v;^^^^^ .,.. 



SLOVENSKA BCELA. 



-ieM^^n^- 



^S 1 a V e klic. 

Krinko 1 vslani 

Mfljko brani 

Dolgo sazna »em bla že! 

Se usmiti 

Proli 8ili 

£iinko! brani vraznoj me! 

Plamen iviga 

Uoe se dviga 

Slave sin se oiivi j 

Dusman "*) beil 

Z nase veži 

Slave moc li že proli. 

(Iz Celovško Slavife, kamor je lo pesem poslal Čire gor Janežlč 
fodec tt LilahO / / 




nakinja Kameiiickav 

^ Prokoponi Zezim. je posadka zadnjo podporo zguLila. §trdh ibezupnost 
zauzemc ^vojake. Tisti glas, ki jih je tolkokrat k junačlVu*unemaI , je za 
vekč vlihnii, ona roka, ki jih je modro vodila v naj strasnijih bitvah , 
je oterpiiila. Ni se omolkniia zalostinka, se že gromoviti hrup Tabori- 
tov strašno razlega po samotnih tverdnjave kotih.^ Brez vodja , brez re- 
da, i kar je bilo naj zalostnejsi brez vsake dulevne jakosli plane po- 
sadka na obrano. Strahovitim serdom vdari Prokop, .veliki, na grad; Ta- 
boriti, kot Ijuta zver, nevsmileno morijo, kjekolj jim kdo se vstavi. 
Št^na za slenoj se lomi, na, vseh stranih se bliska skoz prodore Husit- 
«ko orožje. Al evo ti cudft! u tom strasnein stanju stopi vsred plažne 
vojake — _Ne%ika Zezimanova, kot angjel varh iz nebesnih višin pošlim. 
Na glavi jej blisci čelada ^ svetla kot sonce, izpod čelade se vijejo plavi 
vlasi po beteiD zatilniku, njei^na deviška roka suka morivni mee. Jako 



• f) Meprt^tel, nasprotnik. 



Digitizedby VjOOQiC '*' 



— 18 — 

Stopi, podobno nekdajnim AriMZoniim ce«him, s mofkitn kortkom, 
kot bojna boginja med vojake. »Hajda junapi^^ vika devojka krjj^s koj^i 
sum »na bran, komu »e hrabro v grudih serče bije, berzo razstavite 
verste, za menoj ^ «mert ali zmaga '/^ Kakor visoka pečina, ktero od 
verha do korenine silrvi potres zdrobi, bruseči u lamno globoeino se vdore, 
tako plane hrabrostjo nadusana i uzplamtjena poaadtai na Taborile , i po- 
gumno jih opet zakadi iz grada v planjavo. 

Tako mine naj Strasnji dan. Sonce zaide za goro, hladni večer se 
na zemljo spusti, i donrse opesanim vojakom sladki počitek. Mirno spav« 
priroda luzna krog i krog, mirno počiva vse po gradu — samo Nezika ni 
ociuh stisnila — za njeno pobito serce nema mira ne pokoja. Nevkretna, 
kot nemi kip,, stoji pred merlvolo (mertvo truplo) svojega milega očeta, 
objokane oči vpiraje v njegovo vpadeno obličje. Njeni občutki se popi- 
sati nedajo, le onaj, kteremu je nemila smert naj dražije blago, starise 
sorodnike ali sefčne prijati;^:* ugrabila, le onaj more občutiti, kar jeNe- 
žika u tem' neizrečeno tuznem hipu občutila! Ko zamišljena ta- stoji na 
svetem mestu, zasliši na strani neko susljanje. »Serdilim okoin se ozre, 
alj hitro se ji razvedri čelo , ko vidi, da plemič Konrad se biiza. 

»Odpustite^^ jo nagovori miloglasnimi besedami, da vas molim v 
svetej tihoti. O gospodično blaga! vi tngujete za pokojnim, ah i jiam 
je bil on mili oče, dragi vojvoda, tudi naše oči gorke točijo solze, ker 
8 njim smo zgubili vse. Mir i pokoj naj da vživa duša njegova. Ali / 
tuga nesme bili veča kot je nevarnost, ki nam preti. Prosim laj, 
poslušajte kar jaz svetujem. Broj naših vojakov se je jako zmanjšaf 
Terdnjava se dolgo braniti več brez pomoči nernore. Vaš stric, Majnard 
Novodvorski, se menda ne ve, v kakovej nevarnosti ste vi i vaš grad Ka'< 
menice. Le on nas zamore oteti grozne smerti. ^Sklenil sini |e<^j, ^ 
nicoj v Novidvor jili, i dovesti potrebno pomoč.^ 

»O Bože veliki^* odgovori Irepečim glasom Me/Jka, »kako čete vašo 
namero izpeljati, ker so vsi poti od Taboritov zasedjeni? Dragi Kon- 
rad! ne zapustite me, vi letite golovej smerti naproti'' 

»Nebojte se, gospodično« odgovori Konrad milo, »znani so mi po- 
dobro vsi poti v tem kraju. Černi oblakj krijejo nebo,- temna je noc, 
spoznala me živa duša ne bo. Nose^krasen vaš kip globoko u svojem sercu 
bom tekel, ko da me vetrovi bi nesli, i pred ko dvakrat zora dan nam 
naznani , sim spet nazaj. Angjel mili , Nežika Zezimanova ! naj ■ drag^ 
cf nii dar, ki ga svH za mene ima, vas rešiti sedajne nevarnosti tudi naj 
groznija smert ni meni pregrozna!^* 

Te rečf kapnejo kot hladni balzam v njeno ranjeno serce. v Svefle 
solziee jej tečejo kao bleskcči biseri po bledih oveneiih licih/ »Dušo mi- 
la jihteča mu reče, primi mojo sorčno zahvalo za ljubezen i prijaznost, ktero 
zkazuješ meni nesrečnej ah i siromašnej! Bog te naj brani, koder ho- 
diš. ^^ Nežika spremi plemiča do obzidja, čez ktero i^e po vervi spusti 
na tla. »Z Bogom gospodično! kmalo se vidimo spel<* prinese nočni vš- 
tric zadni* glas od njega izpod zidovja. 

Neuzterpljivo čaka gospodična, da se bode Konrad povernuL Veli- 
časfno raztegne mila zora na julernem svoja zlalH krila i celiva (kušnje) 
2latorumenimi žarki Nežikin preobražen obraz, ki je ravno sfoječa pri 
oknu nemirnim sercem drugi den pričakovala. »Ah mili Bože^ uzdihrie 
iz pobožnega serca kako lepo se razvija pred teboj plfeodat Ti^ o vm- 
mogočni! ukažeš, i na nebu zablisči neizmerni brcji gore^ib ajrelilt Ti 



f 



uksislf i niniibiiii« n«č ogM Tvoje zemlje Mni ktogl Ti nkiUi^ i 
blagpo 8oiice v^iva ^voje Kivotvorna žairke v v«e stvari, ktere ai Ti, 
lidcoi, atvaril i živiš! Zbudjena priroda glnsno oznaavja Tvojo vaKcioo i 
davf)— eerv 11 |Nrahtt) kakor ailni slon, mu^iea v travi kakdr aihii orel a 
iracnib višinah, airomak u bajti kakor car u bel«m gradu — ah v«e, vše 
se v^aflli avojega bitja i živlenja, tisucerni ghisovi it morja, tz lesovja,. 
iz brFZ<^Dov, iz zraka le jedno govorijo besedo — da Ti, o l^ose moj, si 
miK oce, neitm^ren u veličanstvu, uarazumeven u modrosti! Vekoviti, 
ako pro&aje moje greholne niso, smiiuj sa mene sapusjene sirote! I ti, 
blažem 'duli, vifofega očeta ^ ki stanuješ u srečnijih prebivališčih, spomnr 
se mene, ktero si u naj sirasniji bedi i nevarnosti na zemlji zn>ttstil, po- 
mozi slabej ženski, ali vsemi me k sebi v ^ubezno naročje!? Tako je- 
molih) nedolžno njeno serae, i občutilo u tem svečanem hipu ono kre« 
post, em> tolažbo, klera iz nebes rosi na (uiino. človeško dušo, ako se 
revnemu, živalskemu truphi izvije, i k stvarniku na svobodnih perutih sar-^ 
ene molitve svojo dušo pouzdigne. 

Visoko je stalo že sonce na nebu— al Konrada i zaželjene pomoči, 
ni bilo. Tudi večer se začne na zemljo spuščali— od njega se ni tira ne 
glasa, — Nežiko napadajo grozovite misli,^ kamogod se verne ji stojijo; 
kot černc pošasti pred plasnoj dušoj. Žalostna bodi po samotnem dvo- 
rišču zamišljena u velike nevarnosti, u katere se je blagi mladeneč zavolj 
-nje. podal. Med tem nastane terda noč, i Nežika stopi derhteČim sercem 
na obzidje. Dolgočasa Tukaj na tverdem kamenju sedi, glavjbo žalostno 
na njeinobMo roko naslonrvsi vpira hrepeneči pogled na tisto srtran, od" 
koder je pričakovala, da bode svojega pomočm'ka t odresenika Zfagiodala. 
tz tabora zasliši zdaj mukli hmp kot da začne pred nevihtoj p6 temnih 
obfakih gronieti, kmalo po tem vdari ura dvanajst oa gradu, i stražari 
pozdravljajo jeden drugega po vojaški klicaji nočne' ure. Groza i strah 
spreleti devojho , dusfie sile jo zapuščajo,^ bezufinoserče tudi upati dalej 
nemdi^. Silovile britkosli u dMcMiskih i^nih persih prostora več ne 
imajo , otenelo seroe solzah več nema — oeli svet se pretesen jej zdi, 
d« zaMj« njeno t9go, njeno nesrečo! Nagb se ustane na trepeoe noge, 
i h66e odik$t«tri blžati a černo noc — ko it nenada človeška podoba 
pred itfoee postavi. 

,>NežikoO ste li vi tukaj V^ jo milo nagovori znani glas , i pred 
n$oj stejt plemič Konrad. — 

»Konrad, Konrad!' jeli mogoče, da ste vi, ali Wodi me ^anj1<* 
zakricr nplašensi Nežika. — 

»Ne bojte se* progovori zaupno Konrad — »vse je dobro, rešeni 
sle, moja gospodični! rešeni strašne pogube smo vsi. Majnard \z 
Henriko - grada — (Neiihauvs) — pdja mnogobrojno vojsko hitrosto- 
pom za menoj. Jutra že vidimo bojne njegove zastave (bandere) vija- 
ti se po planjavi. Žuril (potrudil) sim se , ovo veselo novico it nlcoj 
vam doneti. 

jiBIagi Koocad, mirodarni moj angjel,^^ mu Nežika do duše ganjis- 
mi <^govovi , »vase d4^brote dostojno plačati nemorem. Vzemite Vjse , kar 
zapulcena ifttota vmn dali premore, vzemite mojo hvaležno serce, kao 
niateni (farek, za plačilo. — Ah, živabnije mi ki^rv po^ žilah ae zdaj 
preteka^ .novo, nepremagljivo moč občutim nit celem telesu ^ ft6v.e; ž1y* 
Ijenje mi spet povzdiga serce pobito. Naj se Miza doiert^ «lf"*' 



vitn€)sa sm^t, ki je kedaj eloveka zaMa, sa m vac airaha nema. 
Živat za život siin vam^ junacki nilatkneč, dolina !<^ — 

To rekoč se \trie Konradu okol vrata i nasloiii inileiio ghivieo na 
kip«ca njegova .persa. — »O Bože moj« izhlikne mladeiiee po kratkem' 
molčanju , .>^pro£ s takovimi .strašnimi slikami, ne molite si, gospodimoJ 
glave smertnimi fhislimi. Ako vase oci, rajski angjel, otemnija, se 
olemni tudi mojega življenja mlado sonce.- Brez va« za me svel vred- 
aosti več nema. Vedno me spremlja nebesi vas obraz. Kada me ža- 
lost obide, stoji pred menoj, kot angjel mira« i tolaži lužno mi seree. 
Kada od radosti oko mi solzice roni, jib pristreže mili vas duh, jih 
serka deležno vaše serce! Ncžikd^ inoje živlenje! vaš posledni ledihlej 
bo tudi mene iz sveta pahnil.^' —To izgovori i nagloma se Nežiki iz 
objema odklene i hoče se odsiranili. Nežika, kakor da plaroleča strela 
v njo zleti, zgrabi kercno mbideača za roko, pa iz očfah priplavajo 
debele solze po iicah. 

^Konrad, rfioja verna dusoj^ toži nemirnim sercem Nežika ~^vO ko 
bi vi vedeli, koliko žalosti sim zavolj vas preterpela te dni, ko vas ni 
bilo domu , nebi nikdar več od mene se ločili. In zdaj , ko je na nebu 
mila zvezda srečnije budučno^iiti nam zasvetila , zdaj me hočete zapustiti, 
hočete zavreči verno moje serce, ki le za vas. živi, za vas gori, za 
vami hrepeni. Primile ga, Konrade moj, vaše je na veke.*^ 

,>Smem li upati^^ reče uzhitjen Konrad, v^mem li zgovorti, kaj 
duŠ9 moja culi? Ah prevzeiaež, jaz, ki drugega blaga na širokem 
svetu neimam, ko goli taj meč, jaz bi prederzno misel u glavi nositi 
smel, da vi, krasna hčerka iz slavne roidbiue Vitkovicev, *) ubogega 
plemiča, nevrednega služnika, ljubite i mu vaše krasno scrre darovati 
hpčele? Ta misel ah je neumna!« 

»Neumnost imenujete mojo Ijubezeu« ga popraša Nežika 1 ^0 ni*: 
kar ne sekajte novih ran mojemu sereu^ ktero s vami živeti, a vami 
umreti želi. Konrade! vaša žena biti obliubmi pred Bogom i mojim 
pokojnim očetoma Ako mof grad, mojo očetovsko bogastvo vaša po- 
iHŽno«t želi, stopim rada v naj siroinašnijo bajlifco s vinmi, zapiitUirn vcie 
dragocenosti svojega stana , da zadovolnb živim s možem, kakovaga do- 
movina še rodila ni.*^^ 

»O Nežiko^ mila — Angjel božanski — rajsko moje ve^i^ij«, moja 
supruga — moje naj veče blago na zemlji** — vsklikne plemič, glasno 
mu bije serce u grudih, po obrazu se mu preliva rudečica od ncizrečf?ne 
radosti! Krasen, kakor da je narav vse lepote mladeg/. cvetja u njego- 
vej sliki složiti hlela , stopi pred Nežiko , jo iskreno i ljubeznivo prime 
za njeno mehko rokico, ter nadušen s silnim ognjem ljubezni progovo- 
ri: »Naj navalijo zdaj na moja persa Taboriti i š njimi vse peklens- 
ke moči, koliko jih ima, — razbili se bodo, kot valovi na terdem ska- 



*) Vitkovic Voli Prčiclj je bil praolac slavuc roclo>noe , katera je u i3. slo- 
Ftju pou^ni6eno ime ,Rožetiberkuv» dobila , ker je Vi«ko\ic u skttu p«t- 
listnato rožo imel. Od iste r(>do\iue je bil' tudi Majuard i« Heuriko*gr4id«. 
Nemečko ime daaasmli itRuieiibergov" ntm ne smeje moliti, temue pozor- 
no treba gledati da se bam u buduče slavjaiiska imena uekrožijo po n^- 
i$ckem kopitu , kakor se je veliko rodoVinam Českiin nekda tgodilo. 
perieutia vilae magistra. *^ 



lot)<|- C^ift^e drele bodo letele iz inojib rok, »Ira^no bo moril »merto- 
no^iii moj mee — prafNmI vsakemu^ kteri tie prederzne, tebi, predraga 
nH^a auprogo! žakg« kaj storiti !<' 

Bilo je f^ preoej po polnocii zato 8e ločita ia gresta počivat. — 
Majaard je poatopal hitrim korakom , da bi berzo re»il Kamenice 
MTamosti, b^de I nesreče. Gorko žalost mii je v serce zakadil gflas o 
smerti Prokopovaj, iit misel, da je aftorebrli Ne/Jko jednaka osoda ie 
Mdfla , ga lera iif|H-cslano aapred. 

Bilo je IJpo jiilro, na modrem nebu je sijalo niljdo sonce nado- 
polnega dana, Gradjanski vojaci ielno vpirajo odi po planjavi , jeli 8e\ 
bode skorom prikazala pomočna vojska. Nenadoma zagledajo nf koliko' 
od grada izreden n^kakov trop, kot da se prašna megla po cesti kadi. 
Iskrica veselja prešine obupna serca. Bila je lo Majnardova vojska. Al 
Prokop , Velikr, bistroviden kot sokol, i zvit kot stara lisica, je kmalo 
zvedel, da se bli/^a dusman (noprijalel). Naglo so vzdigne s jednini 
oddelkom svc^h trum i odide mu naproti. Pri ribniku »Kaliclh^* se sre- 
čate obe vojafik Nt še bojne versle razredil Majnard, ga ie silovito 
zgrabi Prokop. I^rasen boj.se vname — bez v^mitenja davi smert ae- 
»rtine avofo zertve. Majnard borivii se kot razkačen oroslan spodbada 
hrabrim svojim izgledom vojake k neomagijivej prolubrani. I zaista 
opravljali so ofii dfla čudovitega junaštva. Alj vse moči, ves trud je 
bil zastonj. Majnardova vojska nanaglonta pod orožje postavljeRa ^ je bi- 
la po hroJM vetto aM«jsa od Prokopove. Obupnim seroem vidi Majnard, 
kako hrabri njegovi vojaci jeden za drugim padajo, kako siloviti Tabo,- 
rjiov navali veralo za veratoj predin^o. Gromovitim glasom pokliče 
zdaj ostanke i poskusi se enkrat pot si predreti kroz dušmanske rajde. 
Strahovito zvenčijo mečevi, ščurkoma teče kerv iz junaških pers po 
zemlji » vsaki mah zasadi smertno rano. Ali jao ! od vsih stranih hrmnijo 
Taboriti na njega, le nekoliko prijatelov se vidi na sv^jej strani. Časa 
več ni bilo — iU tiapred v dnsmanske roke ili nazaj v beg! Majnard 
izvoli zadnje; velikim trudom razbije od zadi^ Prokopove i tako vjide 
pp sreči oknilnemu robstvu^ 

Hdo popise žalosti i strah vbc^e Nežike, ko vidi zmagonosne 
Taborile divjim krikom nazaj se valiti u ležišče! Majnard je bil jcdini 
človek 9 n kterega je zadno upanje stavila. Tudi on je premagan i po- 
lučen— atrahovite njene osode! — 

Ali evo čuda velikega! tozno stanj« serčne branileljice gcadjanr 
ake omehči kamenito serce Prokopovo! Kniab potem, ko se je s svojiani 
vojaci Y tabor vemul, posle v terdnjavo pokiisara (glasnika), kteri u 
ime pjegovo jej oznani, naj dobrovolno prime u znamenje i zastavo ku-- 
po, i naj se po takem vda pravovernim, kterim zaatopovavec i branitolj 
je i hoče tudi u buduče*Prokop mogočni bili! Ako pa terdovratna oata- 
ne, čaka njo i celo posadko strašna smert. — 

„Bodi zvesta v?ri svojih prededov, nedaj se zmotili** — so bife 
zadne besede umirajočega očeta, i te besede, kol da je jih sada duh 
pokojnega iž nebeškega raja milenej hčerki na nšesa zaJM»ptat , jpobUdijo 
o važnem tem trenutku plemenito nekako serditost u njenih grOdlii. Ne^ 
volno se obeme k pokiisara i ponosnim glasom nui jaderno trdg^.orj ; 
\>Za vero umreti, smertnth mukah se ne plašim. Ooltler jpNlhlr'^"*^ 
tf»oH tpm 7k!nvhf fie živi. ne bode Ptokoo na Kamenit^ah sV«^ .^ 



(lNind«re) razvil, Ako tuiiiil#ija s in€(n«j n^m«, hflAmi lorii miloililir 
od Hjegft prejevmli« i^ojdi, i kaj si 9iM\ onuMi 6 vojc»n gonfodit/^ 

Veselo vzkliknejo vojaci pri teb besedivh , f bMjIibi^ iz nova vi^r- 
noM, pekoniest' i utlerp!jivo$t do smerli hrabrej (»ranilteljicf. — 

Takega odgovora se Prekop nadjat ni, ^Siaho^t i »k^ftoal slabe 
'' dfvojke ga do du^e gani, doistojne pohvale zavoljo eudovitiii vlntilmatih 
J4(J odieci aemore« Al drusre 8»raiii ga močno mika £i|avo«Miniiar. Oti^ 
pred klereni so kraljevi Irepetali , nad kterini do nadb ae nobena aiiii. 
zmagala nije, on bi niehkoeulno devojkj Me podal;, bi ra^lergal na Kame-^ 
nicah krasni venec velike slave Husitske — te sramole pred svetom 
razkriti i doživeti mu du8a nedopusli. Mahoma tedaj ukaze, s v60| 
sik)j sopet na grad vdariti. -— Al kakor popred^ so tudi zdaj u veter 
mahali) navali hiša. nič izdali. Pogumno *«odi juuaeka Nezika vi)jake, 
klere se smert dozdaj pokosila ni. Vsaka njenih zapovedi je stoterno za- 
kadila propast v dusmanske^rume i Taboriti s kervavjmi glavami na- 
stopijo navadno pol aavzdolj.vJ^J^j--'^ 

V šotoru $edi vodja Taboritov pofovar.i4iioc sfi s njiHli, kaj bi po- 
trebno bilo, da bi jim obsada boljši od rok sla. »,Bodeino li lukflg Alavu 
snubili i žei^tvovali, ktoro smo si dosad v tolko sjajnib zmagali prid«^ 
biiil'' Prokop dalej ~- ^to obvari Bog. Posluhnite lupj avet : gra4 itior 
ra aam se podati, samo (r^ba, da ae posledne napn^o dak.^^ 

^^Nismo li to storili?^ odgovori jedan izinod alotmkov >>pr««tej 
svoje vojake i vidil bodes^, kohko zertvah je zaalanj Urf prohlo pri 
cvbsadi tega pečovnatega gnezda. Nedaj nas dalcj martli^ Miitopt , Pr^ 
kop, od svoje namere. .Slave nam maio obeča ta poihizelrje, zguba pa 
bo berz ko ne straano velika«^^ 

»Tako mi svete kupe** zaori Prokop >»dusmani se ne s;mejo hv^ilifi^ 
da je vodja Taboritov pod Kamenicamt pervokrat treptaf. Kaj ddsad sthr 
doseči ni mogla, naj velikodušnost moja doseže. Veliko zares je, kar 
slavi mojej žertvujem! Al napredek sv. vere,' za kicro praveden borfnio 
boj , to žertvd od mene llrja , junačka devojka me k temu sili. Ako mi 
ključe od grada izroči, jej dovolim, da brez verosilja odide, kamo ji 
drago. Pri mojej alavi! tega ed mena še ni jadan dušman zadobflni!** 

S>Čern ti obraz pred Bogom i zemljoj, ako to storiš,« zavpije \#t 
stekel Hynek Mikovicky. »Hočeš li najednokral prisego prelomifi •ftf 
krivoprisežnega se skazati pred svojimi jednoverci, pred kteriitit 91 
sveto i slavno prisegel^ da hočeš, dokler ti kerv aeroe <^reya, »eprija- 
Ifl4je naše vere nepreatano zalenrvati Y ^ li to tvoja valikotiatiie' obljuba« 
a kterimi si nas do Kamenic pripeljal? Jrniaci so preliti karv^ da diiš^ 
manu niomijo vrat, a ne, da mu ti mirno i pokojno oditi dDVf»ii^! Bratn' 
jo! kdo je mojili misli, s menoj naj potegne, Prokop je izdajica 
T»borilov.<< _ 

U ponosnej zavednosti ^oje siav« se povadigaa pri tih hesedafci.' 
Pvakop, veliki, i zanečljivi pog4ed u Hyneka upiri^vč progovori s gro- 
HKJivitttiiu, qjstrim gaaom: »Je |i to pokorščina, ktera meni, koi 
vodji slavnih Taboritov, grel iVišlarija! hudobneži poberi še spred mqji)i 
ocih,.y v^sie naše jiigder več ae stopi., aaših stavnih di;| ti zanaprej 
Ne/ven biti nesmeš. Cei*iia ti je duša, kakor tvi^^ hudodelstva, h kie- 
te tvo^e divje strasti ženejo i silijo. Poznam ja dobro nagone^ kle- 

Mnmibadaio. branitelia Kaiaaaip U tvoj«t okrutne roka dobiti t 7- M 



tako mi ver« i atoAjtm tvojih ifvHih »amerah Prekopa nikulj ne' bode. 
foberi se od l4id k pektea^nkim tdvarsem , kli^ritii od davao v «raiiiot<^ 
ju&egm • društva sl^iis ^ \tem ti naj oei pokriva Imina ; cfai ne naj4e6 
¥eč pravovmtgfl pola!<^ -^ 

Osramoten I moliet se odpravi Hynek h Prokopova sorora. Kmalo 
potem poitje Prokop pokBsara u grad, kteri Neiiki Zezimanovej ponudbo 
vodje vatnani. Ifežika s^ radovo^o poda ponodbi, samo tO' ^ šeapro«^ 
naj Prokop (udi ajcUini vojakom svobodno oditi dopusti. Po takem hoče 
UjBce od grada n|Mriu tatt*ocitt i jutra tgoda se vgeniti. 

Černa itoč ra£feg:ne i^voja krila po poljanafi , tihi mir pokrije te- 
iiWe Ti*oritc>v. Želni polrtbrtega "počitka posprjo pervokrat vojaci bež 
skerbi Vse je tiho vse mirno — samo jedan u taboru mira najti nc- 
inWe, njegova duša omamljena od razuzdanih straši i no(!ncga pokoja^ 
sladkega sparrja Te* se ne veseH. Nesrečni ovaj človek je bi! — 
Hynek Mikoviefcy. Kot po gorecej* žerjavici je taval po leiijicu od' šo- 
tora do Aofora. Straže so bile na redko razstavljene, ker nevarnost 
ve£ n{ pretita, nocje bila temna, i A^si u globokem spanju zakopani. Zdaj 
se mu ziH, da se^bliža iSotoru vodje. Malo po^toji, se ogleduje i posluša, 
aikoga ne vidi niti' ne sUSi. Tiho se pripogne na tla, i leze, kot zvita 
kaea^ pb vsih štirih opazno vse po malem napred. Tedaj pa tedaj po- 
stane, vzdigne glavo i pasi « tenkimi u^esami na vsaki pibiej nočnega 
velriča. * Spet počne počasi lezli , dok dopleza k Prokopovcm šotoru. 
Urno zdaj vsiane, va^^erne platno pred šotorom. Že skoraj pri kraju 
Je gorela lampiea, — ter medleno svitlost razlivala po poslelji, na kte- 
rej je ležal siloviti vodja, Prokop. Kipeča ker v ga sirašno žge u sercu, 
groza , jad i osveta tle i grize u divjih njegovih persih. Se enkrat pri- 
tisne' oko na zagrinjalo — -^^ic se ne gene. — Hynek stopi u šolor. Al 
različni dogadjaji minulega *dne Prokopu spati ne dajo. Videl i sh*sal je 
vse, kar se je godilo. Ko zapazi, da se možka podoba postelji bliža, se 
-napravi , ko da bi terdno spal. Hynek, u roki morivni no2 (handžar), 
se stegne po postelji — i ravno hoče u persa vodji ga vb6s4t — ko Prd^- 
kop 'm«fm» zff poko ga zgrabil K«( blesk piane is pnistelji i treiilil;. ostud- 
nega neprijatelja s M^škoj aik>j n^itla. Prokiep iioiBoIre stra&nre, kteri- berz, 
ko V iotor 8lopiJ4i, kmtkt pogodyd^ kaj ae je tukaj godilo. »Zvezite 
gfM^vikio z.Wr, klera 10 vodjo vašega umoriti htela^ vikne Prokop i 
4Pred«de ijim /Hjneka« i>Oiiesite . ga na vis^ drevo , da pregrešne nje- 
gove nage pO' z<9nlji vee hodile ne bodo. Očmi ga vrani i divji jastrebi 
naj zrejo meso mu iz gnjusnega trup}a4^^ *** . 

Ko joleilM) sonce ha iztoka zašije , je visel Hf nek mertev na dror 
^^iOlii*' iMesUo* merlvaškega zvona krami gromoviti krik i preklinjanje 
vojakov atoječih pod gadni« »erličem; — 

Prokop ruiredi zdaj Takortte u dolgih verstah po ležišču, neterplji- 
vo pričakaje N«žika Zestinanova Ob osmih se otvorijo gradjanska vrar 
lily i^maia posadka zaposli težkim sercem premileni dvor, kterega je tako 
wibro branila. Le 50 vojakov, ki ao smerti utekli, postopa poč^aoifp 
)(ArakoQ) niz goro 9 Tsi ovenčani sl0vnimi ranami p^^gumne obrana. 

. U aredini bo nesU meriva teto svojega Ijubtenega načeiQil(a^ ki je 
bilo černo ogernjeno i nakiljeno gerbom »Rozenbergov^S čeladoj' i me- 
čem pokojnega. Za merličem je iSa Nežika , joimčka bramiH^pa _ 
Kanienic. c . * ^ 



Vi^m i tiho M g:ibl|e iulistn« IruMa proti dolim, kjer Prokop iib-, 
lian ed svojih stotnikov jo čaka. , Vidili tolike Ijubešni i v^rRO.«iti pro- 
bttdi tudi u sercih Taborit«iv usmiteiije, čndnije i aoruije Prijazao iisr 
frovori Prokop trepeco devojico, jo pohvali vpričo vsik savolj junačtvA 
i neomagljiVe tizterpljivosti, I prejme iz njenih rok ključe od grada* 

Ne%ika ae poda na ravno k avojemu stricu na Henrikov grad. 
Majnard ni veselega več dana zavj[il odtok dob, ko je premagan.^ Ta- 
loritov na svoj grad pobegnuti moral« Njegov levars i iskreni uea- 
»:tiiik (deležnik) je bil Jovan od Gustajnja. Tudi on je oborozal 9V<)^ 
vijake, i sdruzij^ s Majnardovinii , da resi Kamenice. Jednaka žalostna 
osoda je tedaj tudi njega zadela. Zato je odločit , , pri svetem nesreč- 
nem prijatelju i drugu ostali, s njim /alovati po nedoiznej , zapu.4čeaej 
Nežiki. Kako sq koj Ne/.iki godi, od teg^ ni bilo ne sluha ne duha i 
ze sla oba mislila, da u dasmanskih morebiti rokah vjeta ječi — ko 
Nezika s svojoj četoj u dvorišče stopi. Veselja i radosti, ki je pri loj 
henadanej prigodbi serca obtizela, popisati nije mogoče. Majnard .ot»jemšj 
svojo predrago ujčnico obljubi svečano i slavno, da hoče mesto po- 
kojnega očeta za njo skerbeti, i ternati pot, po kterim je dosad hodili mo- 
rala, cvetečimi rožami posipati, i veselo jej ustanovili prihodnosl. 

^Tudi ti, verli moj roladenee, ne bodes brez, plačila ostal ,\nafo*^ 
vori Majnard sladkim glasom plemiča Kmirada^ ' 

»O pustite to, mili moj slric,^^ mu naglo Neiika u besedo se^e, 
»za me se je on žertvoval, od mene mora tnil plačilo prijeti.^ ^H^u 
sem podarila jedino blago, ki mi je na svefi ^talo, moje sei^^, ki je 
njega za moža si izvolilo.^* 

»O naj da te objemem, predraga h^Jerko raoja.^ vsklik^ie' veselo ' 
Jovan »blagor pa tebi, ljubeznivi moj s i n ,|J|[onrade , dobil si * naj bo^-';^ 
»o ženo, ki je kedaj na českej zemli se rodrta!^* — 

>Je li mogoče, da je to vas sini** prasa osupnjena I^ežika, ka- 
aoča perstom na Konrada. \ 

. »Odpustite mi^ mila Nežiko^ »govori Konrad% pade pred njo 
na kolona »zaslepil (vkanil) aim vas, al moje prevrta (goiufijo) naj Iju^ 
bežen zagovarja. Kot sirt^majea sloga oblečen sem se podal u grad va*- 
.^ega milostivega očeta, jedino u persih noaeč željo ^ da bi ai* Uago 
vase serce zaslužil. I glejte, tukaj klečim zdaj nadarea vattoi aerconi, 
naj srečttiji pod rumenim soncefo. Prosim vas, Ijubfte me la naprej 
kakor sle dozdaj ljubili plemiča Komrada.^ ' ^ . ■ 

Nežika , lepa kot spomladanska reia, kad pervokrat aončnc- žarki 
berst razviji^o, objeme belimi rokami presrečnega Konrada, i žalosl 
vsa se jeij[azstopi na kipečih njegovih p«rsih. 
;**^* — ^'^^^^iteioliko dni odpelja Konrad Nežika, kno svojo fiupmgo na o- 
četov dom, i dolgo let je živel s njoj zadovolen i srečen. 

Junačkej Nežiki Zezimanovej pa ostane lepa cest, da jo nastm 
krasoličam za primer postavimo prave iskrene Ijubavi i vernosti , ktera 
\ ve i spozna, da tudi pod siromasko ohidto mnogokrat blago serce bije. 
Blagor ^ih, ki znajo spoštovati, ljubiti i cenili blaga, i žlahtna serca !— 

Digitized by VjOOQiC 




iMajva^p^sa misel, kterrsama le zaraore Slovane vsih narečij v duhtt 
zjediniti , in jih močnejše »torili , je „v:;ajemno«it slovanska.^ Ona je 
jedini^pot, pokterem se slovanski narod veselejse prihodnofti nadjati za- 
more. Kollar je bil j^ervi, ki je ove precizno misel v svojcg knjig:i: 
«WechseUeitigkeit der Slaven^^ razložil. Zatorej mislim da bode vsake- 
mu pravemu Slovanu všeč , kaj vcc od tega za Cf^li naš narod preime- 
Ditnega pisatelja zvedeti. ♦ 

Jan Koilar je bil 29. julija leta 1793 v meslici Masovcy v Trencin- 
skej varmcdiji rojen, kjer je njegov oce Matevž vec let mestni sodnik 
bil. V sedmem letuje ga skcrbenooe najboljšim ondasnjim ucenikom izročil. 
Ker je pa Jana s posebnimi sposobnostmi obdarjenega najdel, je sklenul 
ga posebno dobro izrediti. Po dbversenem pocetnem navku je ga v 
KremnicO poslal, kjer se je 3 leta nemškega in latinskega jezika učil. 
Odtod je sel v Bisrrkx> (Neusohl) motirosiovja se učit, in po dokončanem mo- 
droslovnem nauku se je v Požunju 5 let bogoslovja učil. Odtod se je v 
Jeno na vseučilišče podal. Tukaj so^ga ostanki staroslovanskega živ- 
ljenja se le prav za svoj narod vneli. Ze prej, ko je se^učenec v Krem- 
niči bil, je začel slovanske narodske pesmi nabirati. 

Že tedaj se je v njegovem sercu ljubezen do svojega naroda in do 
mafernega jezika vkoreniniia. Ko je pa v Jeno pridši in na svojem po- 
polvanju po Saksonskem povsod ostanke najdel, ki so spričevali, da je 
nekdaj slovanski narod v teh krajinah prebival, ki se je ponim^ati mo-- 
ral, je ga močno v serce speklo. Neka nepričakana prigodba je ga pa 
še bolj za slovafstvo nadušila, in mu pesniški^ pot odločila. Soznanil 
se je namreč s hčerjo evangelskega predižnika Smidta s imenom Minka, 
ktere predstariši so bili iz vasi Roslav , ki je prej popolnoma slovanska 
bila , m se ponemčati morala. To je Kollara še iiolj tA Minko , kao 
nnako starega slovanskega roda vnelo, in wi perve pesmi tdihnuk). 

Po dolgem popotvanju pride leta 1819 zopet na Ogersko, ter Je 
bfl 12. oktobra tistega leta za duhovni slan posvečen , in k nemško-s/o- 
venskemu predižniku evangelske občine v Peštu J. Molnarju za diakona 
poslan. ^ Molnar je pa v kratkem vmerl , in KoU&r je postal predižnik 
ove občine.. Neka razora je bila vzrok, da so Nemci tiste občine 
nemškega predižnika poklicali, in tako Kollžra odpraviti hotIL Tako so 
hotli Slovence k nemškej božjej službi prisiliti. Temu so se pa drugI 
občani zoperstavili , in niso pripustili, da bi imel Kollar službo zapustiti.^ 
Tako se je začel 13 leten bor med Slovenci i Nemci, v katerem, je 
Kollar pravi mučenik svojega naroda postal, dokler ni cesar Franc pre-- 
pir tako razso\iil, da im^jo N^mci i Slovenci enake pravice do cerkve i 
šole. Med tem je ga pa še droga nesreča zadela. Naznanjeno mu je 
bilo, da je njegova draga Htnka, od ktere že dolgo nobenega pisma nf. ^ 
dobil, zamerla. Silno žalosten je bil tedaj njegov stan, kakor nekti*'^*''^ 

1^ ■' 



i,«^\V^ ^^ 



soneti v »Slavy dceri^^ P^'b|^ jT teh težavah oslabloni ii^t^ okrepčati 
se je v kopel podal. Tu je ao6il ncnadama pismo od svoje jsarpčenke^ 
ki ga je od njene nespremenjene ljubezni prepričalo. Kiita^ i^^je na 
pot pripravil, in 25. septembra leta 1835 je bil s njo (hro^en.^ Cela 
oblina se je s njim veselila. Svetli ^ ce^ar je ga leta »^49^ nij^ Dunaj 
poklical, da bi na tamosnjem vseučilišču slovansko starozn^iAv^učil. 

Njegove naj imenilnejsi dela so: •T 

S)avy Dcera. Ove krasno delo je dozdaj ze 4 krat natisnjeito bilo. 

(23>irka narodnih stoveaskih pesen.) 

Litararisehe Weeh^elseUigkeit der slanr. Nalioa. 

ftozprawy v jmenach, počatkah i starožitnostelf narodu slawskeho 
a jeho kinen&. 

Cestopis, t. j. popis popotvanja po gom jej Italiji , po Tirobkem i 
Baivarskenl s posebnim obziram na slovanske živetje. 

Staroslavjanska ItaUa se ravno tiska na Dunaju. J^ 



{Druktvo za jugoslavensko povesinico. 

( I X L j u b 1. (! a s u i k a ) - . / 



Imako slaba je pač tanjka šiba ; otrok jo brez težava zvije, prepogne, 
zlomi! Zvezaj jih več skupaj v butarco, se ti bodo tudi zdaj vpogntle, 
alomflel Zastonj si bos prizadeval, zastonj poskuseval svojo moč, aič 
ne bodes opravil. Klir pa velja od zjedinenja natornih moči, koUko, bolj 
se mora terditi^ to od čtovc^e moč! , kjer si telesne in dušne moči v 
roko sežejo. Človek sam na sebi je slaba stvar, ki zamore le malo 
storili , ako se pa njih več v izpeljavo enega namena zdru/i , poslane ta 
drožlur močna in terdna, nje moč se vedno razsirain rase, zadobi spo- 
štovanje in veljavo. Sovražniki se je boje in ji zavolj tega zaderžkov 
ne stavijo, ker \edo, da jih bo premagala in se le k večji moči £fa^ 
sla; prijatli si podajo podporno roko, se povsod, kjer je treba, zanjo 
potegnejo. To resnico dobro spoznavši, se je v poslednjih letih mnogo 
družlev vsfanovild, kterih namen je, za povzdigo narodne veljave in 
blagoslanosli skerbeli, ali žapusenim vdovam in sirotam, ranjenim voja- 
kom in drugim, kitre je kaka nesreča zadela, Ijubeznjivo v pomoč pri- 
skočili. Eno naj važnisih je gotovo druŽtvo za >Jugoslavensko 
povestnico.*' Vslanovito se je v Zagrebu se le preteklega lela; ven- 
dar h na tako terdni podlagi stoji , kakor le malo ktero dmgo ; peča 
se , kakor že njegovo iine kaže , z zgodovino jugosfavenskega naroda, 
z zgodovino , ki je tako bogata , tako važna in vendar v debeli tmini 
zavita! 

Nadjamo se, da nas ne bode nobeden panslatizma dolžil, ako go- 
vorimo o družtvu, kterega naloga je, jugosla venski narod podučiti v 
tem, kaj da so njegovi dedi slavnega storili, kako. se zunajnemu' so-- 
ažniku branili, kamr nolrajne zadeve vravnovali, kaj je bil, njih na- 



-•r. m .- 



# 



rodni ponos 9 luike S»f^y oaTade in ninve m imeli, kai^) je 0k mu, 
njih orožje slovielo, kako bo leiiMigani in podjaraieni bUi. — Ako jie yrav 
in koristno t da clo\eii sam Sebe pozna, bi tudi gx)tovo napčno bik), na* 
rodu zavest svojega dušnega in telesnega življenja kratiti; ■ kdor bi to 
storil, bi narod ubijal. Omika in izobraženost je perva, je druga po- 
treba za narod, ako hoče blagostanost doseči, zato se pa tudi rodoljubi 
po vsih deželah tako marljivo trudijo in prizadevajo svoj narod izobra-> 
žiti ; izobraženoesi je geslo danasnega časa. Zgodovina . je pa terdna 
podlaga izobražeilosfi , brez nje je poslednja nemogoča. Ker je tedaj 
zgodovinoznahstvo tako važna, tako imMtna reč, "kdo ,bi ne spoznal 
hvalevredno prizadevanje zgodovinskega družtva. Da pa zamore tako 
družtvo svojo nalogo, svoj namen popolnoma doversili, j« perva potreba, 
Ma ima mtiogo dušnih in materielnih moči, je treba, da ima po celeni 
Jugo^Iavenskeia ude, je treb«, da se na vse jugoslavenske kraje z enake 
pazljivostjo ozera, je treba, da ga vlada spozna in podpera, da »u um* 
ni učeni možje z besedo in djanjem na roko gredo. Da pa družtvo 
dušno moč zadobi, mora v svoji sredi imeti lake može, ki so v zgodo- 
vini zlo zvedeni, ker bi bilo brez tega družtvo mertvo. Družtvo za ju- 
gosla vensko povestnico zares tudi šteje naj slavniše može kned svoje ude, 
neomenimo tukaj pravih udov iz Horvaškega, le na ndttere častne pde, 
hi so oMjabiH družtvo podperati, pokažemo: Hamraer-PurgstaH, pred* 
sedtuk dimajske akademije, slavni zgodovinopiseo ozmanskega clir^tva; 
Palachi, Ssrfiidik, Woeel, Hanka, Kollar itd. naj bolj ueeni Cehi; Bo- 
bert Ciprien, slavni Francoz, ki je v slavenstvu tako imenitna apiae ▼ 
lisk dal itd. so častni udi druitva; dušne inočj tedaj dmžtvu nepomanj- 
Jittje. Zraven dušne moči je pa tudi materieloe potreba, da zamor^ 
družtvo na terdnih nogah stati in «voje znanosti^ po tisku med ljudstvo 
razsirovati. to pa tirja obilno podpornikov. Že v teh rahlih dneh, pd 
kar se je vstanovilo^ si je družtvo mnogo . sočutja pridobilo po celeni 
JugosUvenskem in tudi po dragih krajih ; to natn že to kaže, d« mnoge 
pervih avstrijanskih čat^opisov tolikrat o tem družtvu pi^e in luegove 
oklepe oaznanuje , udov že šteje 327 in je že tako pri moči , da je svo- 
jo istinu na o;jre8ti posoditj zamogla. Stopimo tudi mi, Slovenci! v 
kolo drnžj^va^ ker se ono tudi za našo dogodivščino trudi; 2 gol- 
dinarji^ na Leto io pervo leto 1 gold. vpisnine bo gotovo tudi med naHii 
zaniug^i marsikdo brez svoje, sk(^e v občni prid obemuti, to toliko lo- 
žeje, ker b(^ zraven kakor ud družtva tndi društvene letnike^ (letopise) 
za pol cene dobival; nadjamo se, da bode mnogo Slovencev to storilo, 
k<^ je potreba, da ima družtvo na celem Jugoslavenskem ude in to po- 
sebno zavolj tega , da se zamore toliko bolj na vse jugoslavenske kraje 
ozerati. Družtvo mora , ako hoče svoj namen doseči z enako pazljivim 
očesom kakor na Hervasko, se ozerati na Serbsko, v Dalmacio, v Bosno 
in na Slovensko; zavplj tega bi bilo pa tudi gotovo prav, da bi se- 
stavke v svoj letnik, jemalo v ilirskem, serbskem in slovenskem jeziku, 
kakor niu bodo poslani. S tem ne bode samo vsih Jugoslavenov bolj 
»podbodio, temuč ono zamore po našem mnenju tudi na tako viie mnogo 
pripomoči k edinemu jugosfavenskemu književnemu jeziku ; in te bi bila 
zopet druga velika zasluga tega družtva ; naj družlvo blagovoli to oseb- 
no n^nenje prevdariti. Zraven vsega tega pa vživa družtvo tudi afaopaiy> 
vlade, ki ga je obljubila po moči podperati; svijJi ba^ n^Hij^i^^voje 
podporno roko podal , eno stoji neposredno s Petregraskim arhiohf^^* 



in 2 drazifiii itnenUnimi družtvi in osebam! v zvezi in ima mnfigo drugih 
pomo^koT , ki nm veliko in slavno pri odnjost obetajo. Ako vse io 
prevdarimo, menin^o, da bi ne bilo napčno, ako bi d^uge jugoelavenske 
£e obstoječe družtva se z Zagrebškim zjedinile. *) 



Književnost 




*illaj delejza dve nedele pride tiskom na svitlo slaroslovanski ^>Kodax 
Suprasleski;^^ da b6de u lepej i licnej obleki beli svet zagledal, se 
trudi Dr. Miklošič. 

* U Zagrej^se tiska u tiskarni dra. Gaja drugi svezek Dubrov- 
niskega. časopis^^^ubrovnik.^^ Ravno tako skoraj izide nov del 
»Magacina Dalmffl1nskega.<^ 

* Nas slovenski rojak Maievž Ravnikar je spisal u slovenskem 
jeziku delo napisano: ,>Stari sled Slavjanstva iz slovenskega ozira. ^^ 

* Gofipi K. Kuzma.ny, profesor na evang. bogoslovskej fakulli 
pi^ravttje k tisku obširno sbirko vsesloVanskih pesmih s navodom 
(naukpin) zt glasovir. 

* Neutmdljivi gosp. fajmošter P. Hičinger je izdelal u slovenskem 
jeziku obraz cele zemlje u dveh polkroglah^ kleremn je pridjana soslara 
planetov, tek zemlje krog sonca in tek lune krog zemlje; %e se znaj- 
de za ljudske šole in omiko ljudstva sploh silno potrebni in n slo- 
venskem jeziku pervi >^zemljovid<^ u kamnotiskamici g. Blaznika, iz 
ktere se more lepo delo prical^ovali. Pri tej priložnosti nemoremo se 
sderzati svojo serčno in veliko žalost izreči, da slovenski zemiovid 
naše )>Slovenije^^ ie dosada na svitlo pniel ni. Leta 1848 smo u 
mnogih časopisih brali, da se, tak zemiovid na Dunaju napravla, i da ga 
smemo vkračam pričakovati, le tri leta čakamo, pa zemlovida le ni, ja! 
clo besedice t)d njega ne slisis ! Mi smo eden Iztis tega slovenskega 
zemlovida — prav lično u kamenu tiskanega, ie pred dvema letoma u ro- 
kah imeli,— kam je prišel? Velika škoda i nesreča, ako se je p()gubil 
ali pozabil! * 

* Cvit razlika mirisa duhovnoga. Po olcu Tomu Babiču. U Za- 
dru, 1851. Dva dela u vetikoj 8. Cena 3 fl. sr. 



*) K temu lepemu io imenitnemu povabilu ix roke našega neumornega spisa- 
telja, gosp. Fr. Cegnar-ja, nemarno nic drugega pristaviti, kakor serčno 
Željo in proSnjo , da bi si ga vsi SIotcbci , posebno pa vsi Slovenski do- 
morodci L sercu vzeli IMU Slovenci Še nemarno dmžtva za slovensko po- 
veAlnioo,: tudi bodemo javelue ked^ u stanu, ga osnovati. £vo! bruti 
Jii^oslaveni nas vabijo in kličejo , -^ Slovenci stopimo u bratuvsko kolo 
* ju^oslavensko ! 

Vrednistvo »slov. BČele» se ponudi vsim Slovencem na Roroikem, njib 



leUkine xa družtvo u Zagrebu sbiratf in jih ije pošilati, 



Vrt»an. i 



i9i9P^iej 



* Pol8ko-če$ky' sIoTnik od Jo%. Bol. Podstranskega. U Pra- 
gu, 8vezek pcrvi^ sir. 120. Predplačenje na celi siirisvezkovi pohko-ce- 
sky del I 11. 20 kr. sv. 

* Bible 6eska ali Pismo svate stareho i noveho zakona. S po- 
volenim arcibiskupskym. U Praze 1851. Veiky ostnerec. Cena I fl. 40 kr. 

* U Avstriji izhaja letas 50 sla vj a nski h časopisov. Za Čehe: 7 
poliliski, 5 verozakonski , 2 znajisivena in poduena, 3 lepoznanski in li- 
terarni, 3 pedagogiski, 1 gospodarski, 1 modni; vsih akup: 22. 

Za Jagoslavene: 3 politiski, 2 verozakonska , 7 znanstveni 
iu podučni, 3 lepoznanski in literarni, 2 gospodarska; vsih ukup : 17. 

Za Polake; 2 poliUska, 2 znanstvena in podučna, 3 lepoznan- 
ski in literarni, 1 gospodarski; vsih ukup: 8. 

Za Rusine: 1 politiski, I lepoznanski in podučni, I gospo- 
darski; vsih ukup: S. — 



Zmes. 



* Bili so časi, u kterih marzikdo le vedel ni, da Slavjani u Avstriji 
žive in stanujejo. Da je pa polovica prebivavcev to je: 18 millonov — 
«iavjauskega roda, od tega se je malo komu senjalo: pri vsih sla- 
vnih zmagah i dehh je se pisarilo: Spet se je ,»deutsche Treue^ in 
»deulshe Tapferkeit^^ pokazala, ako ravno je slavjanska kerv ščurkoma 
tekla. Mislili smo, da so se ljudi u najnovejših časih prepričali, da 
slavonosna Avstrija med svojimi narodi tudi zveste in junaške Slavjane 
^l^je^—ali golufali smo se. Najdeš ljudi, ki svojo staro termo trobijo, 
ki nič ne pozabijo, nič se nje naučijo. Dr. 8alzbacher, kustos stolne 
cerkve na Dunaju, je izdal knjigo: ,>Bericht uber die nordamerikanische 
Mission im J. 1850.** U tej knjigi gosp. dohtar nič ne vidi in pozna u 
Avslrijanskem cesarstvu kot samo Nemce, vsi Slavjanski misionarji so mn 
»deutsche Priester.^ Tam postavim bcres: >,Hier arbeiten folgende deut- 
*5che Priesler aus Oesterreich: Ivo Levitz, Joh. Ev, Mosetizh, Joh. 
Stiebel aus Gorz, Kostenzknik aiis der Lavant. Diozese, P. Skolla aus 
Illyrien, Skopec, Georg Godec, Ignac Mrak, Friedr. Baraga, Franc 
Pire aus Krain, Josef Kandek aus Kroalien^ etc. Imenovani častiti gospo- 
di misionarji svojih zaslug ne bodo zgubili ne pred Bogom, ne pred 
ljudmi, naj 'jih gosp. dr. 8alzbacher med Nemce ali med Slavjane šteje, 
to je gotovo. Nt^mski narod je pa ze dosti pohvalen in postavljen , da 
nm ni treba s ptnjimi peresi se okinčovati; — slavjanski narod je dosti 
obrekovan, očemjen in potopljen da je mu gotovo živo Ir^^ba skerbno 
gledati, da bodo saj prihodnič zasluge Slavjanov tudi le slavjanskenra 
narodu na čast i slavo služile: cuique suum, vsakomu svoje! — 

* Nas presvi!li cesar je angleskej kraiici nedavno poslal u dar 
veNko skrinjo iz dobovega lesa, bogato in lepo okinčano. V tej skrinji^ 
se med drugimi rečmi tudi znajde na temnomodrem zametu s arelierntmij 
bogato pozlačenimi* obrobci in s žtbkimi rezbami iz slonove ktkn 



- «» — 

kr. orel; okoli Ugfi orla so vidili vse narodi e nos« vsih avstrijan- 
skih narodov. Tudi so u tej skrinji narodni napevi vsih u Avstriji 
/Jvečih narodov s pesmimi u narodnem jeziku in s nemškem prckladom. 
Pesmi so: gorno^in dolno avstrijanske , štajerske, tirolsko-in cesko-nem- 
ske, iz tako imenovane kravarske zemle na Moravskem, sležske^ saške 
sedmigradskp, italijanske, rumunske, madjarske s edno pesmijo cigansko. 
t*olem sledijo pesmi jugoslavenske: slovenske, horvalske, slavonske, 
serbske, istrijanske, dalmatske, monilske. Zadnič pridejo pesmi severnih 
avstr. Slovanov: Češke, inoravske, slovaške, poUke in ruske. — 

* Lela 1740 je izdal u Frankfurlu duhovnik Richfer knjigV) pod 
napisom: >,Historische Nachrichl vom Ordens-Anit Rampilz.'^ Tam Se na 
sirarn' 19 bere, kakor sledi: »^Resnicije podobno, da sedajni prebivavci na 
Brandenburgskem so iz nemške kervi rojeni. Zakaj dogodivščina dokazttj«, im 
so se stari Slovani /Wenden) po kervavih in nesrečnih bojih poiernuli 
na Polsko, odkoda so b!li nekdaj na Nemško došii. Na njih mfi4a ^ 
se naselili nemški kolonisti. To je zaznamnovanja vredno zavoljo nava- 
de, kivna Saksonskem i drugod živi, da mora namreč u kerstnih listih 
vselej pristavljeno biti, da kerščeni ni slovanskega roda (dass 
N. N. nicht wendischer Arih). Zakaj ie narod je bil od nekadaj 
izločen iz vsih poštenih cehov.^* (Den selbige Nation war 
ehemals von allen ehrlichen Zunften ausgeschlossen). Slovani! temu kaj 
pristavili ni treba. — C^um.) 



[M e cl i p e I i n, ' 

* Ni dolgo, kar smo se u »^Bčeli^^ prito/Jli iii svojo žalost izrekli 
čez to , da se pravniška terminologia za Jugoslavene ne tiska. Sedaj pa 
za gotovo zvemo, da se od slovenske terminologle na Dunaju ravno 
tretja pola tiska š ilirsko in serbsko vred. Ali se res ne da tako va^no 
delo malo pospešiti? — Mi sicer /elimo, da bi vsi Jugoslaveni edno 
edino It-rminologio imeli , in tudi mislimo , da bi se to prav lehko izpel- 
jali dalo: pa književnej slogi jugoslavenskej bode že s lim veliko po- 
magano, da se slovenska terminologia s ilirsko in serbsko vred u ednej 
istej knjigi tiska. Kako lehko bi se v.si Jugoslaveni u tej Nimcnilnej reči 
sjedinili in. složili, priča to, kar ^Norodne novine^' iz Zagreba piše- 
jo: »2 maja je začel Pr. Roje prednašali na Zagrebskej pravosjovnej 
akademii avstrijanski kazenski zakonik in kazensko ravnanje. Prednaša 
u slovenskem jeziku. Južni Slaveni ga natanjko razumejo.** 

* V filologičko-zgodovinskem seminišču za izobraženje gimnazialnih 
učiteljev , ki ga je visoko ministerstvo uka lani osnovalo, je letaš okoli 40 
pripravnikov iz različnih kronovin carevine. Med^ njimi je 6-^7 Nemcev, 
VKi drugi pa so Slavjani. Naj več je jih iz Češkega in Moravskega. 

'Tudi Slovencev je 7. Veseli se toraj slavjanska mladina, kmalo boš. 
dobila dosjli pravih, rodoljubnih učiteljev, ki t« bojo znali v milej ma- 
terinščini napeljevali in v vsih navkih in znanostih podučevati! 

* Ze večkrat je omenila slovenska bčeh slavnih del preljnbijenega 
ministra za bogočastja in uk, blagorodnejsta grofa Lava Thun-^a, naj o- 
glasi tudi danes veselo novico^ da je uas iskreni domorodec in visoko učeni 

Eikoslovec g. Dr. 7 o ž ef M u r š e o za začasnega izpraševanjskega komisarja 



- m - 

za Hrovaško in Slavonsko izvoljen. Njegfova nalog;9 je taj, ondasnje 
gimnazijo obiskati, pri letajnjih presknsnjah pričujoč biti in potem, kar 
jo lam dobrega ali slabega najdel, visokemu ministerslvu sporočiti. Sh- 
va in hvahi gospoda ministru za njegove velike zasluge do na.^ Mavjanov! 

* Kakor se sliši, misli visoko minisierstvo uka po celem cesarstvu 
zaukazati, da naj se vprihodnjic na vsakem gimnazijti^ kjer dva jezika 
v kroi^vini veljata, za vse učence bodi si klere koli narodnosti oba 
de%e]n» jezika kot zapovedan predmet učita. Tudi u »Wanderor-u^^ je 
bila ta vest brali. Gotovo bo gospodu ministru za tako naredbo vsaki 
pravi Avslrijanec hvalo vedel. 

* 15. junija je bila u Gradcu druga slavjanska beseda. Zastraa te 
b«sede amo dobiU 18 exemplarov »Uredbe besede od siavjanskih rodolju- 
bov napravljene^^ in prijatelski listič, u kterem se piše: »Beseda je Ja- 
ko dobro izisla, kar se pevanja tiče, alj žali Bozei malo je bilo ljudi; 
ravno ob '/, 12 je dež tako lil, da ulica biase potok, i zato niso k 
besedi' priti mogle gradaike krasotice. Možev je bilo dosta, i to vsi 
zauzeti za nase napredovanje. Kakor bodes iz »uredbe^^ vidil, so bii 
zastopleni. vsi 4 dialekti; polsko je pela verla doroorodkinja gospoja 
Hofman-Majeranovska tako iskreno, kakor samo Slavjanka peti može, 
morala je se edenkrat pevati« Cesko je pela mlada i lepa gospodična 
Kisling, primadona gledišča u Gradcu, ktera je tudi u našo kolo stopila 
i tako lepo i milo pela, da je meni, i mislim tudi ostalim, serdce od 
miloga glasa odečo &vojo razlergati btelo. Dopadel je tudi ^ quartett od 
našega mladega Ipavca stavljen, te mladi človek hoče enkrat zvezda 
jasna biti na slavjanskem n^bu. Pesmi Lisinskoga prehvaliti ncmoreni. 
Lisinski zna narodnost, originalnost, lepoto i nježnost sjediniti. Bože 
daj, da bi on dolgo delal u tej versti za 5lavjanstvo! Našemu Ipavcu 
le samo to se treba, da se obhodi malo časa na jugu Slavjanstva, da 
tajno euje, kako ti peva graničar, kako brodar, kad se domu verne, 
dalej da se več sliši nase, Slovenke., kada ti ženjajo, ali na polu delajo. 
Treba je muj da se spozna s duhom slavjanskim. — Bože daj opet ka- 
ko besedo!^* — . 

* Ni dolgo , kar smo na nekega popotovavca naleteli. Rekel je di» 
ravno iz Istrije pride. Zdelo se je nam , da prav modro in resnično go- 
vori. Veselilo je nas posebno to, da Slovence ni topil i černul, temuc 
da je tudi Slavjanom pustil i, kar jim gre. To nam da serce ga popra- 
sati, kako se kej slovenščini u Lstriji godi. On svoj stol bliž(\j k nam 
pomekne, i začne praviti: Prebivavci u lstriji so večidel Slavjani, terdi 
Slavjani; le samo po mestih slisis taljanšcino in malo kje nemščino. 
Šol, kterih je narodu treba, ko ribi vode, najdeš ^le eistd malo; slavjan- 
skega jezika večidel u siavjanskih šolah ne slišiš, le semlertje zadeneš 
na kako šolo, kjer se otroci (T matemem jeziku brati in pisati uče. Dru- 
god le vse po taljansko. Čudno in za res škoda, da deželna šolska ob* 
lastnija temu plesnemu šlendrijanu že enkrat konec ne stori : zadni čas 
bi že bil ! Veliko boljši in modrejši je na kvarnarskih otokih : Kerki^ 
Kresu in Losinju; tudi gg. francižkajarni u Fazinu vsak teden neke 
ure latinske učence u ilirskem jeziku podučevajo; kar jim Bog popla- 
čty, ako je ravno za potrebo maogo premalo, — t«m ni treba iMfjmn 
skega, še manj* pa nemškega gimnazija. Zalositno je taj u šoJah, — nič 
boljše pa pri uradnijah; politične oblastnije poslujej(> v nemšk^«-^ 



• — «a — 

talipmskem jeziku^ sodnije pii »Brno u talyanskein. Od kakega slinrjnn- 
«kega oznanila^ poklicH, ukaza L, t. d. m duha oc filulia. Pri očitnih 
sodbah pomagajo zloglasni tohnači, pa tako, da t« Bogu usmili! Bil 
sem priča pri nekaj javne j sodbi: obtoženec je bil prosti krnel, terd 
Slovenec, sodniki pa tverdi Talijani in Nemci, tolmač je govoril neko 
mesarijo, pravo godlo, da človek misliš, da je prav po turško! Tiidi 
napisi na srenjskih tablicah so vse neposlavno po starem: ne^ajdes 
slavjanskega pismena ! Vse to, pristavi ptuji gospod, ljudstvo s težkim 
i žalostnim sbrcem prenese rekoč: »Kako to, nas presvitli milostljivi 
cesar je nam obljubil, da bodemo dobili gospode u kancelijo, U botid 
s nami po nasko govorili, po nasko nam pravico delali, po nasko nam 
dopisovali; ali sada je vse drugače, vse po tujsko.** — - 

Serce je nas bolelo, to slišati, vstanemo i se priporočimo. Pri 
razslanku nam gospod popotovavec za roko stisne, ter globoko izdihne; 
Gospodi! laka je u Islriji! Žalostno je, — pa Bogme resnično! Slovenci 
spomnite se na svoje nesrečne brale n Islriji! S Bogom! ■— Počakajte 
gospodi, skoraj bi bil pozabil vam tudi kaj veselega povedati: Na Go- 
riškem je zastran slovenščine že nekaj boljši, pa se mnogo boljie na 
Kranjskem. Tam sem že marzikaj donK)rodnega zapazil! kratko moram 
vam to povedati, da šole u Postojni (Adelsberg) vse svoje dni nikolj 
pozabil ne bodem. Postojnska šola prav lepo napreduje; veselje je 
vidili, kako spodobno in dvorsko se otročiči irbnašajo, kako modro in 
dobro odgovarjajo , in kako serčno in milo pojejo! Hvula in slava takej 
soli: hitro se vidi, da so tam pravi domorodci in šolski prijatelji doma! — 



v^ mesnice.^ 
* »Babičko! južnffla si, zganjice si pila t 



t^k jako ja, zalia ledi za 
vami je le po jednem snopu , a za menoj po d^va V^ praša gospodar je- 
dno bahičku, koja se je pri njem najela nii žetvu. — »Ba, odgovori 
baba, za to, ker vi gospodine gospodate! delale za sebe, a ja 
za vas.^* — , """ 

* >,Kmotre! zašto pak sina ženite, ^er je to se dete., J le clo ne- 
umno!^ pravir nekada kmoter kmotru. A ovi je odpovedal: »Ba 
hiuolcičke! je to dobro oženiti neumnega; zakaj kad k pameti pride, 
pa ne bude hotel.^ 

* J^dan praša svojega prijatelja: »ali bi on voljn imal u gledišče 
iti, ker se jedna vesela igra tako imenovana ^zta (huda) žena«^ preatatb^ 
Nemam, reče ož^neni, nije mi treba le setovine (kopie, podobe) vi* 
diti; zakaj jaz taj isti original 1 doma imam.^^ 

* Jeden žid (čifutin, jud)^"pril^, da se ppkersti. Kad ga njegovi 
prijateli ohrračati i odgovarali zacjm^ i najposJe reku: »ta! na tu sr%r 
motu budu se i u grobu očine kosti sprebernule** ! — On jim^ odgovori 
»Druge N^e pedele i^oj brat, — pa če očine kosti opet na meru doči.^* 

Odg^^orni izdatel in tiskar: FerA U. Kleinmajr v Celovicu 

--* gitizedbv Google 



MVEmi BČELA. 



i^oc penile razprostira 
Ceroozlute čez zemljo, 
Zvezda vg^asne mnogotera, 
Zarja lepša ie nebo. 

tTento diha jatro dneva, 
Rom rože napoji , 
Slavca pelje se odmeva 
Novo moč stvarem deli. 

Plicic petje mnogotero 
Nas iz spanja prebudi, 
Klice nas na trud i delo, 
Soittce noč od hns podi. 

Soinceiz za gor persije 
^e smeja nam prav tjub6, 
Spomladansko cvetje klije, 
Duh razstira krog sladko. 



Spomladno jutro. 



i 




iivot veje že v naravi 
Zelni dan nam se rodi : 
ie na slavskej se zastavi 
Mova Slave moč blisi. 

Je stoletna noč minula 
Jutro Slave se smeji, 
Ptujstva noč nas nr izrula, 
Zora Slave jo podi. 

Vi Slaveni, sini Slave^ 
Velko truda vam stoji; 
Te, ki slavske je narave. 
Naj mogočno zadoni. 

Jutro! sini ustanite. 
Vile vence na glave; 
Da vi Slave sad rodite, 
Ce je žlahtno vam serce. 

Gregor Janežič. 



r 

v ne 



epi umetni L 

(Po VojvodjankiO 



pervi polovici 18. stoletja, ko je podobarstvo (kipotvorslvo) že hira- 
ti jelo, je delal n detovnici Meserja Bruna v Firenci inladeheč, se ne 
devetnajst lel star. Njegove podobe , ktere je za bližnje cerkve iz mar- 
mora zrezaL so jako slovele. — On sposlovavec umetnosti, je večkrat 
potval v Pizdl«in draga mesta , ki so ob reki Arno stala , razzgl^avat 
podobe od najizverstnisih umetnikov minulih časov narejene, in se tako 
učit krasnega kipotvorstva — umetnosti , kako se tako rekoč , mertv^mn 
kamna življenje udihno — vreze. In temu miadenču je bilo Goneli ime. 
^Sijena« se imenuje mestice v Italii. V nje cerkvi je po^^avljeja 
ptfdoba znamenitega FiesoUja Simona* Tu sem se je mlaA ^m 
gledat čudalepo fodobo Fiesolija. Omraku pride um^m vrm 



\ - 84 - 

Sijensko cerkev, stopi v njo in kortkt počasno proti podobi ter pridsi 
^ do nje svoje oii v njo uprii in stermi zavzet o krasno izdebai podobi. 
Ni si je tako lepe domisljeval. — 

Ne dalječ od podobe je klečala v imenovani cerkvi z materjo po- 
božna deklica. Obe ste molile . • . Deklica je bila lepša od čiste misli 
angela z nebes. — Oči umetnika se vjamejo.z očmi devojke, in umetnik 
ginjen nje milo plamečega pogleda se zaljubi v deklico — Lizeto Beruči. 
Od sedaj večkrat obišče Goneli Sijeno, pa ne zavoljo podobe 
Fiesolijeve, ampak viditi — Lizeto. On je mislil, da brez nje živeti ne 
more, in je zmeraj tuhtal, kako bi prišel do nje, odkrit ji svojo ljubezen 
- in zaslisat prihodnjo osodo, je mu li raj ali pekel namenjen. 

Enkrat, ko je ravno o njej — stojej dragej — mislil, stopi pred 
njega njegov nekdanji součenec z imenom Mucij Sijenski , in ga povabi 
seboj v neko imenitno hišo, v kterej so umetniki od nekdaj gostoljubno 
sprejeti bili. Goneli, ne sumivii, kam ga Mucij popelja, mu poda brez 
izgovora roko in čez nialo časa stopi v palačo Beručijevo. Kdo bi po- 

tisai radost, ki jo je Goneli v tem hipu občutili! Kdo bi popisal čutita 
lizete, ko je pred seboj v lastni palači vidila mladega umetnika, ko ga 
je v Sijenski« cerkvi toliko gledala 1! Le čutiti se da, ne pak popisati 
radost pervega snida. 

Muojj naznani Gonelija kakor umetnika, ki je bil serčno pozdrav^eo 
in z veseljem sprejel. — 

Dodati moramo, daje Goneli mnogo. jieprijateljev imel, posebno 
pak so ga sovražili njegovi součenci iz zavisti , ko takih podob rezati 

niso mdgli, ne znali. JMucij je bil zmed vsih naj nevarnisi • ^ vendar 

Goneli mislivsi si ga naj boljšega prijatla mu odkrije svojo ljubezen do 
Lizete, in mu tudi razodene, da mu je Lizeta roko obljubila, mati nje 
pak da je že. dan venčanja vstanovila. — Mucij, ki je tudi Lizelo Ijiibil, 
se je prekanjeno in po hinavsko ter videzno z njim veselil in mu vse 
dobro voščil, v sercu pak strašni sklep sklenul, Gonelija s poti 
spraviti. — 

Takrat je delal Goneli podobo sv. Stepana. Kadar jo je dodelal ter 
zgotovil, povabi Muci^, ki nej bi se z njim veselil o lepoti krasno iz- 
rezjjjane podobe. Mucij pride, in ko podobo ugleda, se mu zavisti 
strašna strast v novo v sercu vname in on sklene, sadaj Gonelija vniči- 
ti. Bliže podobe ga pokliče ter spregovori: >, Prekrasno, Goneli, ^% 
raduj^in veseli se svojemu delu — glej, kako kri po žilah kipi, kakIKe 
k pogovoru odpirajo ustnice -—veličastno je to delo!!^^ To rekši zgra- 
bi pest marmornega praha in ga verze Goneliju, ki je ravno podobo 
bolj na tanko pregleda val, v oči. — Goneli dve, tri u];e, borivsi se % 
najstrasnisimi mukami, oslepi. — 

,Glas, da je umetnik oslepil, se je^razsiril tako hitro po okoHct| 
kakor glas o njegovem velikem umu, in mnogi, kterim se je smilil, 86 
noči prečuli pri njegovej postelji. On siromak je volj&o terpel in živel 
sladkega upanja, da bo imel namreč tovariiioo v tmini ^ svojo Lfzeto. 
Pri n^j si je- mislil, mu bo rpka umetna naj lepše podobe rezati zaala.-^ , 
Vbo^i umetnik! On je vise čislal in cenil zvestoba itnskih pirs, kakof^ :^ 
\hi si bil .misliti lamogel, Liaela mu bo nezTesta p6atali. ~ ~ ' d 



Meser Bnuio j« bil jeden tistih, kterim se je GoReli, ojegoT n^eftee 
naj i>oy smilil. Tega prosi slepi umetnik, nej bi sel k Lizeti in njeni 
maleri, se pogOTorit o času poroke. — 

Bruno, na tanko izveršivši naročilo, se verne cez nekaj dni it Si* 
jene domu. Na ravnost gre v izbo Gonelija. Kako je temu serce bilo, 
ko je Bruno v izbo stopil, kaj je čutil, si samo tisti misliti zamore, 
kdor je že stal pred vratmi odpertega raja. On ni vidil o^telja temnega 
obraza, ni br^l tužnega odslovila v njegovem obličju. — »Tukej sim — reče 
učitelj — ter te pozdravim v imenu Lizete in njene majke, ki ste z ve- 
liko žalostjo govorile o nesrečnej prigodbi, kjer si ti oslepel. Naročile 

ste ** »Oh govdri nalogo, mu reče Goneli, kdaj bo dan poroke,, 

dan venčanjaf* — 

Meser Bruno žalostno izdihne ter reče na dalje: 

,iTo sporoči Lizeta, da je ona svojo roko umetniku Gonelija 
obljubik, ker pa Goneli slep-^utoetnik več biti ne more, se tudi obljuba 
spoinila ne bo.** — 

^Strabota!^ — zavp^e Goneli, ter skoro omedlevsi sede na stol. 
Obkdi in zmerzel pot se mu po licih vlfje — ^Strahota, to ni mogoče, 
reče na dalje, tega ni zamogla reqi moja mi zvesta Lizeta, ah^e muči 
me dalje, učlte^!^ »Jaz ti sporočim Lizetine besede, reče žatMtni 
Bruno na dalje. Poslusiu torq nje poročilo: »Beseda me ne veže, reče 
ona, pa da mu ne bom nezvesta, bom mu žena in tovarsica, na s po- 
godbo, če on mojo podobo tako v m^mor vreze, da slehern^l^r me 
posaa, marmor pogledav poreče: To je podoba Lizete Beručijiive.^^ 

TOota postane. — Goneli se ni solzil po zgubljenem raju, solze 
M na teči nehale •*- za zmiraj kakor iz sanja zbudiv se spregovori: 

j^Podoba Lizete mora biti, gotova!^- 

Marmor prinesejo — Goneli dela. — 

Leto mine, umetnik odkrije svojo podobo, in vsak, kdor je Liže- 
io poznal, pogledavši marmor je rekel: ^To je podoba Lizete BeruS- 
jeve!^ Učenik Bruno objemsi svojega učenca in tociv solze radosti zav- 
pije : »Mili učenec , tvoja Lizeta je lepa.« 

»Da, moja je podoba, vzdihne Goneli, moj je taj marmor, — pa 
njegove ledene persi so Vezuv proti sercu Lizete. — Pojdi v 
Sijeno, povej Lizeti: Nje podoba je gotova — ženin je čaka-« — v 
grobu !<< — 

To izrekii ae zgrudi mertev — pred Lizetino podobo. — Seroe 
je tuge in žakisti počlol Zoridanovič. 



M 



o č vere. 

Po jekloresa prost^ zložena poved. 



Ž 



e davno je bilo sonce za gorami se skrilo , že je bila tenrma nol jvvo- 
je čeme perute C^l zemljo razprosterla , brup dneva zdaj eč ajf^jiift jgi.^ 
tihne, le v ^ih stef^ie lajanje nekterega psa skoz tibo.iul^,, ' 




pa sova sv^ ^žalostno pesem zatuli. Vse {ivo, kar se je po in^' gibalo 
ino tnicH^.^ tšcei pokoj, Je tiho in sev hoče z spanjem pokrepčati in si 
pridobiti^ ^oyo mbč za delo prihodnesfa dneva. Le divja , svetloboječa 
zverina zapasli svoje berloge in si svoj kervhvi rop išče, kakor tudi 
kervozeljni zverini jednako tolovaji svoje zakotje zapustijo, v kojim se 
pred maščovavno pravico skrivajo ino se na nove hudodelstva nšpravljajo* 
Luna nastopi svoj ponocni tek i se v časih med oblake skrije, ktere veter 
na ponočnem nebu goni. Zdaj tudi luči v nekem samostanu na * * skeon 
jedna za drugo pogasnejo in brumni mnihi, kojih soglasno lepo petje je 
še kratko pred iz razsvetlene cerkve se glasilo, hitijo v svoje izbice 
k pokoju. — Pa kaj za en glas se na enkrat zasliši v sred tihe noči ? 
To je zvona glas iz cerkve samostana. Kaj pa pomeni ovo^zvonenje ob 
tako nenavadnej uri? Saj še ni juternica! — ponočni čuvaj je še le ko- 
maj polnočno uro odklical. Alj pa morebiti mnihe k*poInočnici v kor 
kliče? Pa saj so svojo uro molitve ravno pred odpravili. — Le se 
zvoni — ino večkrat premolkne. — Kako milo poje zvon, kakor bi ko- 
ga na pomoč klical! 

V cerkvi se luči zasvetijo, in kmal se pomoli iz cerkve mladi 
cerkevni strezaj z zvončekam in svetilnico v rokah , za njim pa pridejo 
duhoven z sv. popotnico v torbici na persih, kojo nekemu bolniku nesejo, 
da bi ga previdili i pokrepčali za dolgo pot^v večnost, to je pomenil 
zvona glas, — zato je on tako milo klical. Časti vredno, ja dveio 
je ovo opravilo i pot vsigdar, kadar se pa v tihej, svetle j noči stori, ko 
mir nad zemljo kraljuje, tedaj se mi pa vse še lepši, i tako čudoviten 
i skrivnosten zdi, da je serce vselej mo^no i čudno ganjeno. Zdi se mi, 
kakor bi bil cel svet velika lepa cerkev , i jasno nebo veliki oftar, 
na kterem se tisuč zvezd kakor ravno toljko sveč peržiga, šumljanje 
večernega veterca pa kakor šeptanje veliko nevidnih molivcev, koji Bo- 
gi v presv. sakramentu molijo. — Vonder poglejmo zdaj za mnihom i 
njegovim tovaršem, kam da gresta, i kaj se morebiti njima bode zgodilo. 

Mladi fantiček, zornolicast, kteremu se zlatorumeni lasje iz glave v 
kodercah vsipajo, gre belo oblečen kot angele popred, svojemu Bogu 
pot perpravljaje, kterega duhoven v podobi belega kruha nesejo ino 
šeptaje molijo, vmes pa v časih,« kakor je navada, zvonček zažvenkla. 
Luč svetilnice nam pusti viditi, kako pO tihej dolini, kakor dve senci 
plavata, in od dSeč še beli koretec mniha iz lemnine zablelf, dokler 
ju goJ2;d v svojo gosto temo vzame, skoz katerega pot k bolniku 
pelja. — Čudno prijetni občutki napolnijo človeku serce, kadar se v 
mirnej tihej noči v kakem logu prehaja. Zdi se, kakor bi v drugi svet 
prišel i^onočno sonce, bela luna plava na nebu i prede svoje sreberne 
tlrake skoz košate drevesa na zemljo, iz katere sapice, kakor dihleji 
spijočega, proti nebu puhtijo. Vse je tukej tako liho, i vonder je, ka- 
kor bi se tukaj neko skrivnostno iivlenje ra^odevalo.^ Verhi dreves se 
gibajo, radovedni, kaj se pod njimi godi, ino v vejih šumlj«, kakor bi 
se drevesa od tega pogovarjale, kar so čez dan slišale, vmes pa včasih 
kaka.ptičica se iz spanja zbudi vša oglasi. Sence dreves prav pošastne 
podobe imajo , ino mislil bi , da zdaj skrileljni loga svoje ponocne 
zbore d^pžijo- 

Taki m jednaki občutki so morebiti dro tudi s#rca naših ponočnib 
potova^ov. napolnili, ko^ spet pojiskati hočemo. 0a |pi. bolnemu hitrej 



— 87 — 

Joliovšiui pomo^ fioAla , s« iz ceste na stee^p^ |K>i(lasta 9 ki jima precej 
potA perkrafi. Pa kaj je fantiču , da i^ko plaano okolj aebe pogleduje i 
86 vsakega somenja vstraši? Alj^^a morebiti pošastne sence tako t 
strahom napolnijo? Od starega mniha dobro podnčen se praznih reči 
ne boji; — pa sli^ti je bilo večkrat/, da ni varno po ovem gojzdu po« 
tovati, ker se hudobni tolovaji po tajistem klatijo, koji so že več po- 
potnih ljudi napadli, obropali i tudi nektere vmorili. Ko mnih spoznajo, 
zakaj fantič svoje korake tak6 overa, ^a k veči urnosti opominvaje nar 
govorijo: »Le urno hodiva, de k' bolniku prepozno ne prideva! Ne boj 
»se nobene reci, Ijubček moj! tolovaji nimajo nič do naju. Ako ravno 
»nar veči blago celega sveta nosiva, vonder nimava kaj per sebi, kar 
»bi se moglo jim dopasfi ; najno zivlenje pa je v božjih rokah. Le nje- 
,^mu se perporočiva, gotovo bo tedaj naju pred vsim hudim obvarovaL^* 
Na te besede začnejo mnih spet moliti i tudi fantič jim pobožno odgo- 
varja, zraven pa se tudi zdiTine, da bi le že enkrat na kraju gojzda bla. 
ie sta ga bila precej za seboj pustila, — le še za čet^ert ure ga imata 
pred seboj, ino ravno sta bla neki grič prekoračila ter pred neko kerni- 
co prišla , skoz katero se je stez^k dalej vila. Krog in krog med pe- 
čl()Vjem košate bukve rastejo in. le na nekterih krajih luna gosto temo v 
ovej gnjači nekoljko razsveti. Visej vzdigne fant svetilnico, da bi v 
femnini se kam ne zaletela, zraven pa še v časih z zvončekam zacingla. 
Še nista bla odmolila, kar jima iznenada grozen glas: »Stojta!'' zar 
doni ; v tem hipu tudi močna f oka fantiča za gerlo. zagrabi ino nad 
njegovo glavo silnj^ hanžar zaMišči. Zvonček mu izpade na tla, le še 
svetilnico obderži , *' i per nje luči se zdaj vidi , da sta (\d treh strašnih 
tolovajev zasačena. Nar starejši, pa tudi, kakor se vidi nar hujši, fantiča . 
derži, in ga hoče koj pehniti; ne daleč proč pa še dva nekoljko mlaj- 
ša tudi z bosimi hanžarji stojita. Vsi se nekaj osupnjeno gledajo. Stari 
mnih se nar prej zavejo in tolovaje takole nagovorijo: »Kaj hočete od 
»naju, in zakaj ne pustite naju dalej potovati 1 Saj jaz stari mož i dete 
»mali fantič nisva vam tako nevainfia. Tudi posvetnega blaga nimava, 
»kar bi Vam moglo dopasti. Kar pa imam vam it serca rad dam, nam- 
»reč: Božji blagoslov,^* i na te besede jih z nar Svetejšim blagoslovijo.* 
i^udno je bilo viditi, kar se je zdaj godilo. Kakor bi bila tolovaje kaka 
nebeška hič obsvetila , opotekajo se omamljeni nazaj i padejo nehoteč na 
kolona. V tem luna med drevesi prisije in ovi čudni prizor raz- 
sveti, — Tolovaji jima zdaj z rokami migajo, uaj bi odšla. Ko jih 
mnih tak6 močno ganjene vidijo, jih pohlevno zavolj hudobnega živlenja 
svarij6 in jih k poboljlanju opominjajo^ Vidi se, da ove besede njim 
globoko v serce režejo, da se je ve^ spet zbudila, ki je tako dolgo 
terdo spala; — nezmožni so kaj pregovoriti, le z glavo nekoljko kimajo. 

Radi bi se' mnih še dalej tukaj mudili, de bi nesrečne na pravo 
pot pokore in poboljšanja napravili, — pa njih dolžnost jih .k bplniku 
kliče, zatorej se zdaj odpravijo; vonder še grede za milost čez raz-' 
bojnike k Bogu molijo. — '^^ ■ 

Kmal sta na kraju gojzda in že se iz hiše bohika luč sveti ter ju 
viža, kje da je duhovne pomoči potreba. Silno težko jih bolnik.«^ 
očakuje; zakaj, kakor so telesne bolečine hude, tako tudi serce >j|k|^^ 
klere poteze i rane ima, ko jih svojemu dušnemu zdcavitelju ilUr^jUJii i ^'j 
želi, da bi tol^bo zadosegel in.miir svojej duši. -r* .^ 



Sv. oprtvflo j6 dokončano, bolnik je ozdravljen na. svojej dttli: te 
bi le Irnplo tndi tak6 hitro in gotovo ozdravelo! Ako ravno bolnik ni 
ve^ tako oto^Sen, ampak potolažen je, in rekel bi, prav veaelepca obraza 
in akoref. nobene bolečine ve6 ne coti, je vonder le kakor bi \ni iir- 
lenja alednokrat se razavettla, potem pa v^sne. Od dolgega potovanjar 
in prebndene no^i vtradenL kakor tudi od dopi*dbe po no^i so stari 
nmih skorej oslabljeni, tndi Fantih je precej tmdcn, zato jih hvaležni 
ljudje do samostana pustijo peljati. — Bolniku so bolečine odjenjale, to 
je, smert je ga vseh bolezni rešila, sel je spat i polivat v hladno krilo 
zemlje, kjer vsaka bolečina mine. Y gojzdu in v njegovej okolici od 
teh dob ni bilo ve6 slišati nobene roparije, nobenega napada in hudo- 
delstva, tolovajev ni bilo vec čutiti, pripovedovalo se je pa da so, siti 
svojega nevarnega in nesrečnega zivlenja, romali v svete kraje, se z 
Bi^om spraviti. 

Ako se pra Ja , kaj da je starega duhovna gnalo , tako radovoljno 
in tudi neprestrašeno svojo dolii^ost v sred noči dopolniti 1 Kaj da je 
bolnika tak6 vmirilo in potolažilo 1 — in kaj da je posebno divje tolova- 
je tak6 silno premoglo, da prej kervo£eljni volkovi, zdaj kakor krotke 
jagn^ na kolena padejo in svoje navadno živlenje zapustijo t tak6 se , 
mora reči, da je to samo le zaroog^k — ^Moč vere.^ 

Josip Visarski. 



Književni jezik slavjanski. 



i" 



I^asi naročniki so vsi iskreni domorodci. Za domorodca pa sedaj ni 
slajše, ni imenitnejse ni svetejse misli, kakor tista novic u Zagrebu iz* 
bujena misel: napraviti jeden književni jezik slavjanski. Veselo 
je gledati, da je ta krasna mislenka zavzela, vsa domorodna serca na jugu 
in severju. Smo prepričani, da bode naše bravce veselih) «lisati, kaj od 
te reči pišejo drugi Slavjani. Slovenci! berite i sodite: »vise oči 
vidi više.^' — 

»Vojvodjanka^* — časopis serliski — u čislu 49. piše tole: 
,^a mi Siaveni sploh za jednim jezikom književnim težiti moramo , to 
se mi ^i jako potrebno i k cilju primemo; da bi pa mi pri tej priči 
ruski jezik za književni jezik povzdignuli, to je najmenj, če ne težka, 
saj, huda in mučna naloga. Bolje bi bilo k temu se prizadevati, da naj* 
pred jeden književni jezik u celem juj^oslavenskem svetu zavedemo, da 
se Serbi, Horvati, Bugari i Slovenci bratovsko zagerle, d«i se književ- 
niči ovih narodov na jedno mesto, — pa naj bode u Beogradu sredina 
jugoslavenstva, — sbero, naj tamo vsaki svoje mnenje u tej stvari pred- 
loži in odda, naj da ne bode hegemonie, strasti, sebičnosti, naj da go- 
spoduje homologia, jednakopravnost , uzajemnost, nig (^ sodijo, izbero 
in naredijo, kako je naj bolje in kar je najbolje, da se na vsako narod* 
nest lAzir vzeme in ae njej pravica godi, da se tim jeden. jezik književ- 
ni, za jadao književnost, za jedno celo jugoslavenstvo, koje danas čez 

Hionov duš šteje, ustanovi i zavede^^i ^ 



— «9 - 

»Lumir^^ u zlatnom Pragu pile sledeči sestavek: )>FokIic od 
slavnega odbora Zagrebške matice na slavjanski shod, kjer bi se posve- 
tovalo zastran književnega jezika slavjanskega , je zbudil tudi u Pragu^ 
kar nam znano,, trojni glas. Perva dva, natisnjena u »Sudslavische. 
Zeitung^^ » razun tega , d^ to rie pohvalijo i poterdijo , nič posebnega 
ne obsezejo. Tretji glas jfiod ^ napisom : »Mislenky v vsesjovanskem 
pismenem jazyce^^ od Juzera FV. Sumavskega je pretečeni teden na svitlo 
prišel u Ftagu pri Jar. Pospisilu in njegova kratka misel je: ^Slovani 
bodo jeden spisovni jezik im eli ^ zato ker ga imeti 'morajo , le glejmo, da 
vse poufJjemo in nic ne zamardmo, kar nas k tej reči zaželenej peljali 
zamore/« Tudi se tam podajajo ne ktera sredstva , da te cilj in konec 
dosežemo. Zčleči, da bi si češki bravci le spis omislili, pustimo raz- 
sodbo nad tem spisu vsakemu p6sebej. Dalej zamoremo tudi za gotovo 
oznaniti, da beri ko ber£ drugi spisek na svetlo pride, ki nam poda in 
malo razs^eti predmete za pervo in praktično branje iz cerkvenega 
(staroslavenskega) jezika.* — 

Sloveč jezikoslovec nam iz Dunaja zastran ove reči lete ver- 
slice piše: 

»Vaš sestavek n Beeli od I. julija sem prebral, jako je mill}pa'- 
del; — vendar moram Vam resnico povedati, da jes in še mnogo dru- 
gih nismo s Vami jedinih misli. Ali mislite, da ni mogoče jeden jedini 
književni jezik ustrojili ? Preberite ruš^'no, preberite star oslavenščino, 
ali niste slovenščini še bolj podobni kakor ilirščina, ki se nigde 
ne govoril Ali staroslavenščina ni tudi drugim slavjanskim narečjem 
jednako podobna t Čmu štiri m^sto jednegal Veliko se zdaj piše in 
govori, različne so misli pojedinih Slavenov, pa gotovo je jih naj 
več, ki so za jeden književni jezik vneti ali pa so špecifikarji. Tudi tu 
pri nas se zdaj več in v^č zastran tega govori. Naj več jih je s meno) 
jedne misli , posebno Jugoslaveni: Horvati in Kranjci in tudi Čehi. Bote 
vidili, da si bodemo brez shoda (zakaj tega nam ne bodo dovolili) do 
jednega jezika dokopali. Ali bode ruščina ali starosta venščina zmagala, 
tu 80 misli razcepljene« Po mojih mislih bi bilo poslednje naj ložej upe- 
Ijali iz različnih obzirov , posebno ker je tako rekoč naš pervi sveti jezik 
in^^a tudi Polaci ne sovražijo. Zakaj tim bodeš vse ložej vrinul kakor 
ruščino. Scer ste si pa iliščina in staroslavenščina tako podobni, da 
ste razun nekterih pismen in oblik clo jednaki. Da se pa mora starosla- 
venščina še popiliti je gotovo, kakor je pri vsih drugih jezicih bilo.^* — 

Iz Kranjskega smo prejeli sledeči listič: 

»Prav je tako, da je tudi »slov. Bčela^^ zastran književnega jezika 
slavjanskega nekaj pregovorila. Povem Vam, jaz nisim za štiri književ- 
ne jezike , — jaz sem u jezikoslovnih zadevah skoz i skoz radikalec, 
jaz sem (pokrižajte se!) — hud pansiavist; moje geslo je: jeden jedini 
Književni jezik za vse Slavjane ! Odkritoserčno bodem svoje že davno u 
serču zalirite misli razodel; pa povem, da nisim terdovrateu, da rad 
od svojih misli odstopim, ako hitro kdo kaj boljšega znajde, Jeden knji- 
ževni jezik slavjanski dobimo takole: ^ 

a) prideržimo abcedo in azbuko, ali učimo se obojno; ne savn*- 
iiroo ae latinice ne cirilice, pa tiidi ne delajmo novih alfabetov, naM^'*'" 
n božje jme biti abcedarji I ~ ^ 



b) Zaderžimo vsa sttri narečja, vse prav slavjaaske besede, pa pi- 
šimo vsi po jednej slovnici : jedna slovnica za vse Slai^jane ! Sloga u 
slovniskih izrazih! — 

To je faj moja misel: naj pile rusko,' ilirsko, cesko in polsko 
narečje vsako lepo po svojem, alj vsi Slavja ni po iednii,. slovnj- 
ci, ali v latinskem ali u cirilsk*em"arfal)'etu! — 

. To občnoslavjansko slovnico bode pa gotovo kak posamezen jezi- 
koslovec ložej soslavil, kakor sbor vsib učenih druztev; tudi se mi 
zdi, da bode taka slovnica morala jako po staroslavensčioi diseti. ^q% 
izbudi tacega moža: te bi bil pravi mesijaz za Slavjane! — * 



j^Kratko številoslovje. 

(»aljeO 

Od sedmieke do devetke. 

l^ri vaji postevanja sedmi čke, osmicke in devetke se moremo spet na- 
vadnih čert posluziti, in jo od 1 X 7,2 X 7 .... do 10 X 7, od 
J X 8, 2 X 8 ... do 10 X 8, od 1 X 9, 2 X 9 ... do 10X9 na de- 
ski speljati, ali pa otroke vaditi, da jo na ploiicab speljujejo, in u tako 
dobro razumijo, koliko znese dvakrat po sedem, trikrat po sedem i. t. d. 
Potem bomo pa razložili vsako teh števil, sedmičko u sest ko 
inv enoj ko, osmičko v šestko in dvojko, devetko v še- 
stko in trojko. Se ve, da moramo vsako posebe toliko ča- 
sa vaditi, dokler prav dobro ne gre, t. j. dokler da otročičem bo jasno, 
da sedem reči (kosov) veljajo toliko šestič in enojk, osem 
toliko šestič, in dvojač, devet toliko šestič in trojač 
(grošev), kolikor jedna krajcarjev velja. Napeljevali jih bomo 
takole, n. p. kupimo sedeiA palic trakov po krajcarju palico, koliko mo- 
ramo plačati? Otroci bodo rekli: ako palico po krajcarju plačamo, bo- 
mo za sedem palic plačali sedem krajcarjev. Učitelj naj opomene, da 
namest sedem krajcarjev, moremo dati.jedco šestico, in jeden krajcar, 
ih veleva odgovor ponoviti: ako palica trakov velja jeden krajcar, 7 pa- 
lic velja jedno šestico , in jeden krajcer. 

Se plača palica po 2 kr. in se praša: koliko šestič in krajcarjev 
bodemo morali za vse sedem dati. Odgovor bo: ako palrco plačamo po 
2 kr. bomo dali za 7 pal. 2 šestici, in 2 kr. — Tako se postopa na- 
prej, dokler se ne vidi, da so otroci pravilo zapopadli. Tega se pre- 
pričali, skoči učitelj v dru^o desetko, in predloži zadače n. p, plačamo 
eu funt sladkora, kave^ me^^a i. t. d. po 13, 15, 16, 17 . ... kr. koliko 
moramo plačati, ako vzamemo sedem liber sladkora, kave, mesa i.^t. d. 
Ako 80 deca pravilo zapopadla, bodo odgovorila: 13, 15, 16, 17 . . . | 
šestič in 13, 13, 16, 17 .. . krajcarjev — in sada naj sošlejejo, koliko | 
to znese v rajniših. Ni treba opomoiti, da bomo na enkrat le jedno ta- j 
ko zadačo predložili — in ako otroci jfe prav ne rešijo , je vaigiter^ na 
*^jko se ozreti opomnuli t. j. pri vsakej zmoti *ie 2aovi^ pralali; 



koliko velja s^d^m priie, akojednt velja jeden krajcar, 4n je tako na^ 
prej vodili, d«kler ne gre urno. Ravno tako totno v poištevi o^jmi^ke, 
in devetke postopali. Razložimo jo, ko je po čortah dobro vajena, t 
žestke in dvojke ali v dvujaie, kspujmo osem reci (kosov) po -jednem 

krajciirju, p(Hle po 2, 3, 4 toliko časa, da otroci ra^fimi jo, dja 

za oaem kosov moraino plačati toliko sestic, in dvojač, 
kolikor krajcarjev jeden velja. Zadače, kakor: palica, prac, merča 
Telja ll, 12 . « * . 19, 20 ... - do 59 kr., kbiiko moramo naSfeii za 
oaem tpulic . ..i. t. d. bodo i^ihko resiN; in po tem jim damo ceno tudi 
•v ri^nisih, ih ki^ajcarjih, n. p. ^etver^k (berenj) vfA je po 6 fl. in 48 
kr. koliko dirimio; za o«er» čistverekov ? odgfovor, 6 krat po^osem, ali 
kar se na tei stopnji že sme prebermii, S krat po 6 rajnis — pa še 
48 šestič^ in 48 d«o|»e*^#x8 je 48 11. 48 šestič da 4 fl« in 48 kr. 48 
4lvojfi£, ki ^h 30 gne aa rajniš, znese I fl 18 dvoj. posledne znesejo 
80 kr. akiip 48 in 4 =«: 52 *-» 52* in 1 = 93 hnamo še 48 kr: in 
M kr 80 in 80 je apet jede« fl. še imamo črez 18 in 6 kr. kar stori 
24 tar. — fftko vse ukup? — Naj se vsigdar zadača in rešitev pono- 
vi ft:jU4)peti, in tak* poirmež in um. urita. — 

Iz tega $€ vidi, kako se lahko tudi devet ka posteva ako se raz- 
deli v šesike.in trojke, ali v denarjih v sestice, in trojače 
(groše). VAdbii so take, kakor poprejsne. Poslednič kupuJenK) devet 
reči (koeov) po 1, 2^ 3 . . . kr. in najdemo pravilo, da jih d«vet 
velja toliko sestic in.trojač, kolikor krajcarjev velja jed- 
na a. p. 1 knjiga velja 17 kr. koliko 91 odg. 17 šestič, in 17 trojač, 
une znesejo I fl. in 42 kr.*lete 51 kr. k 51 doštejem 9 da imam sopet 
1 fl., od 42 oditejem 9, mi ostane 83 kr. celi znesek je torej 2 fl. 33 kr. 
T«k0 se napredujis, in zadnič se kupuje 9 kosov tudi po rajniših in 
krajcarjih. PH tcf priči se bo učitelj nekoliko ustanovil, in se osvedočil, 
ali otročičh poštevo vseh čisei od I — 9 dobro in na tanjko uniijo , in 
u opetovaaju tajslSi i»e dalje mudil, u kterih bi ne bili še dosti urjeni. — 
Pri ls|ieiB postopanju se bodo poštevanke lahko naučili, in na vsako prašanje : 
koliJKo znese to, ali uoo čisio po toliko, ali tolikokrat vzeto ? urno odgovor dali 
O tej doJ^ se more otrokom pokazati: da je vse jedno, uko se re- 
. če 2 krat po 9, alt 9 krat po 2, t; j. neka se pošteje mala ali veča 
•.pošievka, znesek je vedno taisti. — 

,JP ošteva desete k. 

Iz šteifa učenci poznajo de^^etke. Za našo namero je dosti, ako 
jih sada vodimo apoznovati, koliko znesete dve, koliko znesejo tri — do 
sest desetek (dasetic), ki dajo šestdeset (šestred) krajcarjev ali po ukupnem 
iroenu : 1 rajniš. Se ppstopa naprej do dvanajst '• — više do osemnajst, 
&tiri in dvajset, trideset desetek, in na vsakej takej stopnji se nekoli- 
ko obstoji, da si otročiči jih isnesek v rajniših žapamtijo. Zadnič se ku- 
pujejo svari po desel po vsakej ceni, najpred po krajcarjih, potle po 
rajniših in krajcarjih n. p. piskerč plenice \elja 2 fl. 17 kr. koliko vel- 
jata 2 čveteraka in, pol, ali 10 piskerčov? odgovor 2 krat po 10 fl. ali 10 
krat po 2 fl. in 17 desetič, koje znesejo 2 .fl. -50 kr. ukup 22 fl. 50 kr. 
^ Cislo ednajst razložimo u desetice in enojke^ je zrajtamo posebe 
i9'^tem soštejemo. 

' Či&lo dvanajst nam da dvanaj8tica,/ki jih gre pet na vsak rajnis. ^ 
Prav bo , ako Notrokom pokažemo , koliko dvanajstic je v dveh , ^^ 



itirih , petih . . . rajniiih^, in jih učimo dvaaaj«! mloiiti n 4e<etko 
in dvojko, lako da na zadaje, kakor: koliko je 3, 4, 5, 6, 7 . . . krat 
po dvanajat odgovori 8, 4, 5, 6, .7 . . . krat po deset , in, 3^ 4, 5, 6, 
7 . . . krat po dve, n. p. 7 krat po 10 je sedemdeset, in 7 krat po 91 
je čtimajst, i 70 in 14 =» 84. Ako je naloga daaa v krajcarjih, ae 
dvanajaterina (tucent) loiej rajta pa dvojnatih seaticak, kakor po dva- 
najsticah, n. p. palica velja 53 kr. koliko dvanajaterina, odg#vor 53 
dvojnatih seatic. 53 leatic znese 5 fl« 3 sestice, in po dvoje 10 fl* 6 še- 
stič, ali 10 fl. 36 kr. Srebema žlica je po 5 fl. 47 kr., po ikt^ pride 
dvanajsterina? odgovor 5 krat po 10 in 5 krat po a fl. kar znese 60 
fl. in se 47 dvojnatih sestic; 47 aestic znese 4 fl. 7 sealic, po dvo- 
je 8 fl. 14 sestic, ali 9 fl. 24 kr. ukup 69 fl. 24 kr. 

Postevati cislo trinajst se ravno po (em načina ačL Razd^ se v 
desetke in trojke, desetice in trojače, in ako je rajtba dana v krajcar- 
jih, bo trinajst koscov veljalo toliko dvojnatih sesttc in toliko krajcar- 
jev, kolikor krajcarjev jeden velja n. p. dvojica nogavic ae proda po 
64 kr. — po čem jih bo trinajst dvojici odgovori 54 dvojnatih ieslic, 
in 54 kr. 54 seslic je 5 fl. 4 sestic , podvoje 10 fl. 8 iestic ali .10 J. 
48 kr. 54 kr. pridenemo 6 kr. da imamo opet 1 fl. in od 48 oditejemo 
6 kr. znese ukitp II fl. 42 kr^ Štimajst razdelintio u desetke in 
čveterke, ali desetice in reparje, tudi v desetke, trojke iii enoj- 
• ko; v krajcarjih predložene zadače pa. rešimo po dvojnatih sesticah 
in dvojačah n. p. prac perta velja 18 kr. koliko bomo plačali za 14 
pračov? odgovor 18 dvojnatih sestic, in 18 dvojač. Naj se veržejo na 
rajnise in krajcarje. 

Petnajst se razdeli v desetke in petke, desetice in poldeaatice tf 
petice ; krajcarje pa ^ bomo ložeje zrajtali , ako pelnajstico razdelimo v 
dvojnato sestico, in trojačo. Dobro bo tudi, ako učimo otroke najti, 
koliko, petnajstic gre na I, 2, 3, 4 .... fl. 

Šestnajst in sedemnajst razloži po enakem načinu; in tako tudi 
osemnajst; tode osemnajst koscov bodes ložej in naglej zrajtal po troj- 
natih sesticah n. p. jedna ruta velja 46 kr. koliko dvanajslertna in 
pol ali pol druga dvanajsterinal — odgov^r, 46 trojnatih sestic znese 4 
fl. in 6 sestic, po troje 12 fl. in 18 sestic, kar da ukup 13 fl. 48 kr. 

Devetnajst se more ravno tako razložiti v devetke in desetke, 
desetice, sestice in trojače; — pa krajcarji se ložej zrajtajo, ako vza- 
memo toliko dvajsetic manj toliko krajcarjev, kolikor krajcarjev jeden 
kos velja, n. p. t knjiga velja 17 kr. koliko 191 odgovor 17 dvajse- 
tic manj 17 krajcarjev, 17 dvajsetic znese 5 fl. 40 kr. od 40 se odite- 
je 17 ali k 17 se došteje kar manjka do 20 to je 9; in k dvajstini) 
kolikor manjka do 40, kar verze 23 kr. Se ponovi zadača in najden znesek. 

^e bi trebalo način posteve dalje znati, ker iz tega, kar se je do sada 
reklo, vsak učitelj lahko naprej pot najde; vendar ie bomo nekake poseb- 
nosti pregledali , na ktere bi vsak morda ne naletel (Dalje sledi.) 



Književnost. 



O 



d našega rajnega SUnkaVraza so sledeča delft tiskom na svit- 
prišla: ,^Narodne pSani ilirske/« razdio I. Zagreb 1889« 



- JJlg - 

j^DjnUbije, Ijub^zne ponnde i.t.d/^ Zagreb 1840. »6u0t6 t 
Tambura, razlicite pesni;^' zlatni Pra^ 1845. Literarna pozao« 
ataloat Vrazova je res bogata i znamenifa. Da bi le do dobrih rok pri- 
ila, i 86 hilro tiskom izdala! Med re6fn], ki jih je St. V. zapustil, 
se meada znajde drugi i tretji razdel izverstne i veh'kovredne sbirke na* 
rodnih pesni ilirskih. Znamenito knjižnico svojo je Stanko Vraz sporočil 
Zagtebskemu musenmu. 

* Približuje se čas , ko bodo gospodi šolski prijaleli in slovenski 
domorodci po starej navadi konec lolskega lela svojt» pridne učence ob- 
darovali. Mislimo taj besedo prav u čas izreči, ako prijateljem mladine, 
posebno prirasčene mladine priporočimo knjigo , od ktere je ^Bčela^^ že 
edenkrat hvalno govorila. Ta knjiga je: »Bogočastje sv. katolske 
eerkvev^ Spisal in založil Dr. Jož. Mursec. To je knjiga, kakšne 
u slovenskem jeziku dosedaj še nismo imeli, kakšne smo pa že davno 
žive potrebovali. Ova knjiga prav milo in ganljivo razlaga sv. ceremo- 

. lije )' čase in praznike celega katolškega leta , ktere prav razumeti je 
vsakemu ne samo dobro iil koristno, temoc tudi silno potrebno. Sekov- 
ska knezbškofia je to »Bogočastje^^ poterdila in lepo priporočila; tu- 
di svimajna oblika je prav lična in zala. Dobi se tudi pri gosp. Janezu 
Leonu u Celovcu in velja lepo svezana v udnjencm robu s srebernim 
napisom le S3 kr. sr. * 

* Gosp. Matija Maj a rje svojo shivnioo prenaredil za ljudske 
iole^ in jo misli visokemu ministerstvu predložiti, da naj jo poterdi za 
slovenske ljudske šole. Se vč, da je sostavljena u duhu složnem in 
usajemnem. Boljše in potrebam Jugoslavjanov primernejše slovnice bode 
težko Mo napravil. Tudi knjižico: »Železnica iz ilirskega narečja u 
msko^ je Majar ravno dokončal. Ravno o pravem času pride ta knji- 
žica, — ona bode k slovanskej slogi in k približovanju slavjanskih na- 
rečjah mnogo pripomogla. 

* Veselo je gledati, kako u slovstvu avstrianskih Slavjanov dela 
o jeziku staroslovanskem se množijo. Mimo grede bodi rečeno, 
da je starostovanski jezik našej slovenščini naj bolje podoben. Ni tomu 
davno ^ kar je Dr. Miklošič izdal »Slovar^' tega jezika, kar je vladika 
(škof) karlovacki Joanovič na svetlo dal obširno slovnico tega posveče- 
nega jezika, — sedaj izdaja tudi Rusin, Antonin Dobfansky^ fajmošter 
ii Valjavi, spis: »Graniatiko staroslavjanskago cerkovnago jazyka.^ 
Ravno je tudi dr. Miklošič izdal staroslavjanski rokopis Supraslskt in scer 
Ml iroE^^e ces. akademie na Dunaju. Te rokopis obseže 24 svetih živo- 
topisov, ao homilij sv. Janeza Zlatoustnega , edno patriarha Pontia in 
ČTttm nadškofii Cyperskep Epifmia. ' Rokopis je iz II. stoletja in zra- 
vMi najvažnejši dokument staro^vjanskega jezika. Ime svoje ima po kloštru 
basilianskem Suprasli u Bialostokn u zapadnem Rusku na medji polskoniskej. 

Tudi u Pragu je knjižica na svčtlo prišia, ktera uči staroslaven- 
Ičino brati. O svojem času bodemo od te knjige kaj več povedali. — 



fki 



Ti me s. 



fioslediyimi listo »Bčele^ smo povabili Slovence pristopili k druž- 
iT« za povestnico jogoskvensko. B«že daj, da bi te besede bSe |s^' 



na rodovitna tere«! Silno silne je trdb«i da se mi /Slovend zdraimflio 
i asav^mo. U imeniku udov teica druztva najdemo le malo ^Slonr^acen 
Ciringalr Jernej, duh. pomočnik u Jareaiai pri Mariboru ^--^ Kraj no 
Ivan, uradnik pri de7.elnej' denarnici u Grad<;u, •-* Matiaaie Juraj, 
učitelj verozakona. u Mariboru, — dr. Uiklosid uradnik u oeaarskej 
knjižnici .u Beču , — ti štiri gospodi so slovenski domorodca , ki fOm 
jih našli u Arkivu! Slovenci, kar smo zamudili, boeeitto popraviti: 1 
rajn. upisnine in 2 rajn. ietnine res nt veliko. N^kaj novih udov je 
vredništvo »Slov. Bčele^^ že nabralo; -pa bode S4^ nekaj čase poeakald^ 
i potem denarje u Zagreb poslalo. 

* Veselilo je nas u »Narodnih novinah^^ broj' 157 braii: Bo74idar 
Raič, duhovni pomočnik u Slivnici na Stajeru očituje od svoje i svo- 
jega druga Oroslava Cafa sirane volju slupiti u družtvo za povest- 
niču jugoslavensku, pošle upisninu i prinesak. — Oba sta. radostno za 
uda (članova) primljena, ker je vdoleženj« bratje slovenske pri v«ih 
obče jugoslavenskih napravah , kakovo je i ovo društvo , potrebno i 
temelj lepše narodne prihodnosti.^^ . 

* Slavni nemški fragmentisi J. FBllmereyer iz Honakova (Milnahea) 
' je bil za počastnc^ga uda driif^tva za povestnioo JugosJavensko ianroijeOt 

i mu zavolj tega listina u ilirskem jeziku odposkma« Gosp. Fallnie-' 
reYer piše družtvu u Zagreb, kako <|e u ilirskem jeziku pisalno lisltao 
proučil in prebral, in govoreč od napredka književnosti slavjanske 
razodene misel: da je prihodnost na strani naroda slavjaa« 
skega, — kar je on med '^zapadninu izobra%eniki pervi' opazil. 

* vMagyar Hirlap^^ pi»e iz Sčavoice (Schemnic) sledeče: Naš 
svitli deželni poglavar, ki je ravno u našem mestu se obhodil, objišče 
tudi evangelški ]yceum, kjer so se ravno iapiti (skušnje) obderžovali* 
Sjutra dan pride k njemu deputacia profesorjev , da se mu pokloni. De- 
želni poglavar, baron Geringer, pobara profesorje: >)Zakaj se sada 
slavjanskim, učencom madjarščino po sili darivajo?^^ Po dolgem izgo- 
varjanju i dokazovanju profesorjev jim baron Geringer končno naloži, da 

' se zanaprej ojstro derže postave ravdopravnosti , 2Mikaj vlada njeg. veli-* 
. čanstva, presvitlega cesarja, nobednega nasilja u tej reči terpeia ne ba* 
, de. — »To je dobro zdravik) za profesorje, ^ki so na madjaronianio pre- 
več nagrpeni,^^ pristavi »Videnski Deanik^S Prosimo , mesto »madjarš«. 
čine^^ i »madjaromaoie^^ pri nas Slovencih mak) drugače brati ! — 

* U Pilznn na Češkem je bila ..očitna sodba. Založekiec je bil Ceh« 
njegov zagovornik Dr. Pankrac. Zagovorink je bil predneaei svojgovof 
p9 češko, — gosp. deržaini pravdnik, Vot je tisti gospod, ki brani ^ 
stavo, — ali ni jednakoprovnost temeljna postava?*-** za čm .govoriti vse 
po nemško. Gosp. zag:ovorttik ^ dr. Pankrao ustane in -nagovori gosp« 
predsednika sodbe takole: »Prosim gosp. predsedniki da bi fOjsp. der-r 
žavni pravdnik govcH'il u jeziku materskem, zakaj Kaboiiettec|e Ceh/^ -^ 
Slišal smo nekaj takepra pripovedovali od gosp. dr. Kavčiča u Ljublam« 

^ Ali to smo že pozabili, kako se je -nam to pravilo : ^ali je dr. Kavčič 

;^a'tako storil, iili pa, da misli tako prihodnič storiti. Živi<^! — 
H ■ -n ^ — 

J 'v>^ Med I pelin. 

* 1 2 Mnribora^. Ljuba slov. bčela, {M>vibj, povej ijublj^oi« Slo- 
tcem, kaj bridkega še po Slovenii. godi. Ne' daTno dolim od kolad-*' 



ionke poJftifJ6 « Mariboru ♦) m ree^pis-iiiipisan opomifei t«ft-le sapopa- 
dat bitte kGnfNg auf firidTett deatahe Adres^en zor Besorgun; derBriefe, 
da alle (src!) Posrfitnt«* deutsch sind. Marbnrg 21. Juni %Si\ Wa- 
bitndi ni p^ — Totega gospoda Wabit8ch-a le (o popra^mo: Zakaj^ se 
znanost jezikov lirja od vsakega , ki hoče službo na kaki c« kr. posinii ^ 
dobitfl Meni ni foliko za moje napise, jaz m« lahko vse nopisf po 
liemskp zakro7/im* Le občno Tiačelo se zafi, se podkapa. Hic lafocir hoe 
opu$! — ,fo tem načelu narodne ravnopravnosli mislim u svoji pripro-- 
stosfi: tudi jBl0veriski napisi morajo- veljati. Naj mi tiedaj ime- 
novan gospod ali tudi vsi njegovi tovarsi take opomine deael aH stokrat 
poslejo', ne bodo nič opravili. -^ Zato Slovenci pozor t Vsak Slo* 
ten^ naj od se h dob vse napise po slovensko pisali zaone! 
Uttilis viribosi — C. 

* Mi smo u »Bčeli^^ oznaniR ^«alosten glas, ki ga je nam nJ^ki po- 
potnik . od naših slovenskih bratov u Primorskem bil donesel. Kako res- . 
ničM je bila naša žalostinka, pričajo j^Novice*, ki takole pHejo: 
Iz Isrrie 2 2. rožnika, t Kar pt\ nas pravice slavenskiga jezika v 
šolah in vradnicah vtiče, smo malo bolji, kot smo leta 1847 bili. Kako 
vse drogač je tp na eoriškim , kjer sim ui}idan potoval , in kjer so me 
že v vsakim kraju cestni napisi v lalkim in slovenskim jeziku razvese- 
Qevali! Čeravno to ni veliko, vunder le kaze, da se jezik slovenskiga 

. ^naraih^ ki tii prebjva, ne tlači, in da tudi sloven^^ki domačin zamore 
'brau^ kam ga pol pelja, brez da bi mogel dolgo po tem poprasevati. 
Pri nas v Istrii pa ni slavenski jezik le skoraj nič tistih pravic zadobil, 
ki 80 mu po vstavi zagolo Ijene; mlaČnost večine vradnikov, nečrmer- 
nosi zanamarjeniga naroda in overe prenapetih TaKjanov so tega krive. 
Le v nf^cterih šolah je nekaj malo ur slovenskimu jeziku odločenih. Naj 
bi častita deželna šolska vradija v Terslu se milo ozerla na naše šole 
in tudi dolgo zaterlim Slavenam Islrije k njihnim pravicam pripomogla! 
Narod se ne more dušno omikati In tudi scer ne osrečiti, ako se mu 
perva pravica , ki jo na svet sebo prinese , odteguje ! 

* Komaj smo svojo žalost tiskati dali zavolj tega, da od sloven- ^ 
9kef.a zemljovida naše »Slovenije^^ ni več glasa ne. traga : evo! čitamo u 
»Noviciih^' radostno ove versHce: Iz Dunaja zv^mo veseli* novico, da 
se ie 4 leta napovedani in po mnozib overahzaderžani slovenski zem- 
ljo vid obsegajoč celo Uirio, spodnje Slaj3rsk0) Beneško in Ogersko . 
Slovensko, zopet pridno izdeluje, in da, če nov zaderžek nenadama ne 
bo d^la overal, bo zemljovid do koKca lega leta gotov , in, k9H<^ zvemo 
tako krasno, da se bo zamogel z ^sai^im zemljo vidam meriti« Tako de- 
lo — pervo lega načina ^ ktero določi meje vsih de^^ela in zazna- 
mova vse farno kraje ^ reke, gore U t d. v slovenskim jeziku, potrebuje 
mnogo irudar, mnogo stroškov, in bo^ častitirau izdatelju g. P. Kozler- 
ju v toliko veči slavo, ker slišimo, da misli temu zemljovidu, v bakro 
izr^zanimii, krajopisni in statistični pregled vstfa v zemljovidu zaznamva- 
Bih krajev v slovenskim, nemškim in laškim jeziku pridjati Sicer se bo 

to delo lepo vezalo s zemljovidi , ki jih je slovensko družtvo v JT^^^^bljani 



. *) Pn t<^J» )$tilii nioriiio maln Tcttaljti iii spoštovanj« 4o ir»vnnpr|»v*M» •ImrJMI«' 
SCine imeti. Tudi naSo «Voj vodja nk^Jt" svojim pedalom kakor^^odjtno vi* 
di, navlBS taLo samacajo iu nčačkajo"^ da elavvk, vpo^o t^wAil^«»ti.«' 
. .auiftfii. Zanaprej dritgače , ali kar bodemo t Žili! ^^^P^df^ 



zaporedama IM svittci dftjali se namenilo; obrai celif a avela % dveh 
polkrogi ah je^.kdior so ,»MoTice^' že omenile, v kamnotisu; za lem 
pride Evropa in za tem aastriansko cesarstvo, s priloženimi 
krajopisi posamesnih dežel ob kratkim, kolikor je za poddk slovenskimu 
ljudstvu, potreba. 

''^ Šola — ta l^pa, koristna in potrebna r^ ^ Jiteje vendar le malo 
prijatelov! Le sliJali, da se bode kje nova šola napravila, ali kaka slaba 
popravila in zboljsala, — je marsikteremu hnd tem u peti! Za šolo pa 
se do kaj dati in plačati, to jim cistp nic u glavo noče: se to maličko 
sbero (kolekturo) je marsikteri učeniku svojih otrok od n^kih let sem 
nensnuleno in krivično odrekel in odtergaU Poslnlajte, kako je ednegi 
tacega modrijana gosp. Posnik, učenik a s t. Kociana na Koroškem 
plačal in zmodril! Ravno eden tak terdoserčnež , ki je gospodu učeniku 
sbero kratil, pride prosit, da bi se u njegovo hišo obhajat Czpovedst) 
sla Učenik hitro gre po gosp. duhovnika, prmese iz cerkve torbico, 
latemo in zvonček, ter vse tistemu ferdoserčnežu ponudi. »Kaj to, za- 
rezi on, kaj je mi ta ropotija, alj ne pojdete Vi s gospodom boiaika 
obhajat ?^^ »Jaz ne morem, odgovori l«^po tiho učenik, jaz imam solo.^ 
»Alj nemate hlapca ,^^ se uni odreže t ,>Ga imam, reče učenik, pa le z« 
se, plačam ga jaz; Vi ste mi odrekli . sbero , jaz Vam pa odrečem 
hlapca, le sami pojte^^! — To se mi pravi lehko zapopadlivo in prav 
kratko ljudem |H>kazati, kaj se jim sliši, in kako neumno ravnajo. — 

* »Pražskim Novinam^^ se iz Gradca tole piše; Skoraj bode n Ter- 
stu se napravila slovanska beseda; k temu cilusoseže od piyšhep 
sbora u Gradcu pesmi u Terst poslale. To sicer za Terst ni nič kaj 
tako čudnega , ker tam mnogo Slavjanov ne samo prebiva , temoč Indi 
svoje hiše ima, — vendar to dokazuje, kako se ljubezen k narodskim 
zadevam pomak) povsnd unema tudi tam , kjer morebiti o njej pred sledi 
ni bilo. Da se bode ta slovanska beseda napravila,, se posebno prizade- * 
va stranka ilirsko — slovenska. Zakaj ne samo to, da ona tam največ , 
zastopena in nadomestovana bode , temoč Slovenci u sedajnem času po- ' 
kazujejo tako gorečnost in iskrenost za svojo narodnost, d9 po pravici 
zaslužijo, da bi* se na nje bolj oči obračale. Njih literatura -(književ- 
nost) od dnu do dnu bogatejša postaja , in mladina je s takim duhom 
napolnjena, da smemo pričakovati naj obilnejšega sadja. Tajiti se pa 
vendar ne more, da še veliko manjka, kar imajo Slovenci storiti in po- 
praviti , da bodo se s drugimi slovanskimi narodi meriti , in š njimi na- 
predovati mogli. 

* Iz Borovelj (Ferlach) na Koroškem se nam piše: »Velika ža- 
lost mora Slovenca obiti, kadar na svojej slovenskej zemli vidi vse napije 
pri vsih svojih oblast nijah u ptujem nemškem jeziku. Slovenec. taj še 
tega ne zasluži, da bi se mu u znstoptjivem jeziku na znanje dala, kje 
njegova gospoda stanuje, kje ima svojo pravico iskati! Morebiti^, da 
bode^ se s časom tudi to poravnalo , da bodo oblastnije n^ Slovenskem 
tudi slovenske napise dobile; koj na ravnost povemo, da mi terdno za- 
upamo na našega občnoljublenega poglavarja, kteri Stovence m Nimce 
ednako ljubeznivo in očetovsko oskerbuje. — Veselilo je nas Slovence 
viditi, da je tukajšna žandarmerija nad svojo kasarno tudi slovenski aa- 
pis naredila. *) Se nekaj veselega imam na sercu. Tisti pastirski Ifst, 

*) Tii^i u l*odklo9trti (Arooldstein) ima žandarmerija nemški in floTeoflu 
■aoU * ■ l^ Uredil. 



— Al — 

ki so ga presvitli Lavantinski kiMSoskof pred nedavnem zoper žganjarje 
izdali, in ki sle ga vi nam pošali, gre od roke do roke, vse se piple 
po njem; ali Bog boce bode tudi marsikterega zganjarja ozdravil, in 
zmodril. Nemški pastirski listi, naj bi jih kak angele iz nebes prinesel, 
so za Slovence zgubleni, oni jih ne zaslopijo.; slovenska beseda pa 
sega globoko u slovenske serca! Prosimo lepo, da nam se več iziisov 
tega pastirskega lista poslete: upamo ^ da1)ode to žlahtno seme padlo na 
dobro rodovitno zemlo!^ 

/ • 

^* S m e iS n i C a. 

Kodraste iai$e, klobuček na stran 
Snknicp kratko, i hlače do pet 
Perslik od spreda stroko raz pet 
Tako semari se — Pseudo - SlaVjan ! 

^ Na slovenskem Štajaru bil' je sejem. Neki kupec dolgo postopa 
for i dolj ogledavajuč živina, ker bi bil rad dvojici težkih volov si ku- 
pil. Evo! .zasliši med prodajavci jednoga mladoga korenjaka, ki prav 
po gospodsko t. j. po njfmaeko k sebi ga vabi. Voli , ki jih ovi koren- 
jak ponižat mu jako dopa^. »Koliko xbudu imeli ,^ t. j. koliko 
valjajtt, prasa prodaja vea?<^ ^l^ndert fufzehn<^ odgovori važno dečak. 
Kupec na tihom ne ve, če bi se veselil ali čudil ovej kupčiji. 
Živina je bila draga, toliko je bil skorom jeden vol vreden. Misli 
toraj, i$i se je prodajavec pri ceni zmedel. Knpec vole ogleduje, 
dečak mu pa zraven vedno neke kose livoje smešne nemčije ponudja. 
Kupec, ki je nemško precej lomiti umil, se posmehuje, i začne, ^ vendar 
vsigdar po slovensko, s njim barantati. Ali bolj ko on na slovensko 
vleče, bolj se dečak s nemčijom mu uttka. Naposled mu kupec oblju« 
bi 100 gld., alj dečak ostane pri svojem. »No naj se skadi, sreču 
dobm, veli kupec, vdari mu u rukn i vzeme hitro okolostoječe za sve- 
doke (priče), da je kupčija sklenjena. Zalim pelja dečaka u ostarijn i 
nasteje mu 115 gold po mizi. Nemačko budalo po^ne prav debelo sada 
gledati, i dnarjev prejeti neče rekuč: »Gos^podine vi se motite, to če 
premalo biti, pogodila sva se za 150 gld.<^ »Tako mi sonca 150 gold. I 
zarezi kupec, misli j li, da sem na ušesih tada stal^ ko si jih cenil »un- 
deri fufzebn.^ Pokazala se je sada očitna zmola semaslega dečaka. 

U znorelej glavi je si bil račun takole napravil: 100 je ,»underl^% 
— 50 je pa kojon ponemčil »fuf-zelin/^ Prav ponižno počne kupca 

trositi; da naj se kupipija razdcre. Zastonj kupec odstopiti neče, ker je 
malo od začetka zmottijavu k svojemu pridu porabiti htel. Vfst se pa 
tudi pri njem u kupčiju vtikati nije smela, kakor se, žalibože! pri ba- 
ranlačih rado zgodi. Tudi svedoki so bili na njegovej strani i groze se 
dičaku, da ga ču tožiti. Naposled verze vendar kupec se n^ke goldi- 
narje dečaku na verh, da mu nebi na potu domu serce od žalosti u 
hlačke se izcedilo. Fanti slovenski ! vzemite si primer na tej n^skutarii ! 
Nemojte misliti, da, kdo suknju nosi, i hlače prav napete, da mu uko- 
Knu poka 3 že tudi nemški umi. Ako bi vsi hišni golubi mahom ki)p 
love nkati začc^, bi jim vrabci gotovo perje popipali i oči izklui^r" 



djaske knjigovne u Celovcu od. začetka januara do konca julia 1851. » 

Radost ju (i serce kipi viditi, ka^ko se od dne do dnie broj različnih 
knjig pomnožuje. Sveršelkom decembra jest brojila naša knjigovna jedva 
70 svezkov. (J sedmih mescih se jest pa pomnožila za 120 sv.^^Krasoi 
i berzi napredak! Vsih svezkov skup dakle počita naša knjigo vha 190, 
izvan mnogih več naručenih, s kojimi če se čislo 200 gotovo previsiti. 
Knjig« su iz vsih slavenskih naričjah , osobito prevagaja med njimi če- 
ške i ilirske. K ovom nagiosi pokreku nit nam pripomogle £iva i vza- 
jemna podpora slavenskih vlastomilnv i naši mesečni prinesci, pojedinoga 
15 kn Ovde čema difh^dke i «trolke od teh sedem mescev sestaviti i 
imenitnejse knjige imenovali, koje kinčaju nasu knjtgovnu. 

Dohodki 

Mesečni prinesci 22 
Od slav. Rviduiasa 15 
Od ^av. Stosstra 2 
Odslavenskoga bala %0 
Od neimenovanega 
iz st Andraža 10' 





Strosci 




on 45 kr. 


V januaru i februaru 


12 fdr. 


» 


> V marcu 


10 w 


» 


V. aprilu 


18 » 


» 


T maju i junia 


8 ,. 



_^ vkup. 48 fof. 

vkup 69 for. 45 lir. 

Joste ostane 21 for. 45 kr. Za ove peneze su ie ki)jig€r oaručene: 
KoUarova Staroitalia, Starožitnosti sla venske od dafafika. i neki^e »isk^ 
i polske knjige. 

Knjige imenitnejse. 
Glasi domorodni, Poezie Prešerna, Ceska čilšci kniha za sesti 
gymna2ialni razred, Ruskaja chrestamatia I^ i II. di^i od Svjatnage, P^saMl^i 
novele Vukotiaoviča, GundulicaOsnuin, Vila ostrožinska, Lexlcon RadicesU|l^ 
guae slovvnica« vet4>ris dialecti, Pravila kako izobraževati ilirska narečje 
i v obče siaveni^i jezik II exemplara) Pohis polnisehe Sprachlehre, 
Grammaiika cerkovno -* slavjanskago jazika od Joanoviča, Railieita deb 
Kttkuljeviča, Lažni car, Deje universitij pražske, Spisy Villaniko, Za- 
bavne 8pisy Gogola, Meč a kalich od WoceIa, Pferay8U)vci od Woeela, 
Spisy basnicky Celakovskeho , Ogledalo Iliriuma od Šveara, Arkiv za 
jugoslavensku povestnicu, Obraz č(<sk6 slovesnosti, Zreadlo slovenska, 
Naučeni o živlech, HiasoVe o polfebe jednoiy spisovneho jazika, Dčjepis 
česky, Starši dejepis Ilirskčho, Povestnica carne gore od Medakoviča, 
Micktevicz Vorlesnngen ub^ siaviscbe Literatur. Ove bi bile naj znatnej- 
še knjige u lom času alj kupljene alj darovane. 

Dosadaj se naj pogu^tie čiiaju ilirske, če^ke i jezikoslovne knjige ' 

Bože blagoslovi i unapred ovi zaklad slavenstva, da se sVe vi£e 
pnižajn nam j^dpomočki u slavenskom izobraženju! 



^<<^ 



Odgovorni izdatel in tiskar: Ferd. ŽK Kleinmajr v Celovcu. 



SLOVENSKA BČELA. 



■■""T — ---h rr~T r.-. ■, ir. - - -i - -,t,t.- 



Na slavo 
J a n e 56 u S u m p e r - j u 

iskrenemu vlaslcncu in bivifomu začasnemu uiulelju slovfnsčine na Ce 
lovskih ^aliQ.$kiIi soldh 

iijeg^af ej no^omaSt. *) 



i<' 



\ 

/idravo Sjovcnci! ^ad njuni kraluj^^ . j 

Miloslijiv oce vsih svojih oirok; ^ ^^ 

Boljša prlbodnoBt se nam prihlfžuje — ' " -■ - .> ' 

Zgubljeni nismo le — s nami Jo Bog! '^ ; 

€rcdo ne zemlji je rollo pogleM, 
Črodo predrago, se vsmilil ov(!ic; 
Vernim Slovencem pastirja je poslal, 
LuG, da nam SY«(i, aebeskjh resnic. 

Vase, Slovenci! pravice bo branil, 
Trudil za atare in mlade se bo; 
Doše pa » angelskim kruhom bo hranil 
Prstki pot kazal jim v svelo nebo, 

V-rcdno spremite nebejke^a svata 
Pcrvokrat dans pri olfarju stoji: 
Ljubile pastirja — sorodnega brala, 
Bo74a naj milost na njega rodi!. 

Vaju pa, sveli Ciril in Metodi, ' ,^ 

Ktcrih se Slavjan hvaležno spomni, 
Prosimo: duše da srečno naj vodi, 
' Vero in bruranost fn jezik budi ! 

Celovški Slovenci. 

Digitized by VjOOQ IC 



-K 



— 50 — 

Ssatoboj *) piišavnik. 



•l^rasna danica, vesela zora zašije slavjanstvu, ko mo&fočni Svatopluk 
sedi na moravskem prestolu. Mogoenost, hogaltja in srectt obdajajo ce- 
lo njegovo kraljestvo. Njegovo ime je strah in trepet vsiiii sovražnikom 
matere Slave. Ali prezgodaj i^hU^ hladna gomila njegovo truplo ; ka- 
kor vihar za viharjem počasi mogočno poslopje razdene^ 4ako podirajo 
po Svatoplukdvi smerli bitve in bilve mogočnost in sreeo lepe morav- 
ske deržave. Nesloga med l»rati krepi sovražnikov kljub- , Vladoželjui 
Nemec prldere mi zapada in fin.ski barbar prihrusi od iztoka. Mladi kralj 
Svatoboj, sin velkiga Svatoplaka, se junaško bije s sovra/.nikom svojiga 
kraljestva Ali vsa hrabrost , vse junaštvo je le majhen upor proti gro- 
zovitni sili njegovi. Zastonj branijo Slavjani šerdito in hrabr6 svoj^. dom 
zastonj — bHva je zopet zgubljena. — Kakor da bi ga sto sirel preši- 
nilo, tako raztergano je ubogo serce nesrecniga 8vatoboja, ko vidi, da 
je moc njegovih 5»lavjanov zdrobljena , . ko vidi , da jo s to nesrečno 
bitvo zadnja zvezda na slavjanskem obnebju otamnela. Na tleh leže naj 
močnejši stebri slavjanstva. Moravci beže pred sovražno derhaljo. Sva- 
toboj bega kraljestva obropan. U strašni nevarnosti je njegovo življenje. 
Ze je tamna noe svoje zagrinjalo na zemljo poslala. , Žalostni pis 
se igra z verhi zelenih dreves,^ ktere le malokdaj mila luna posrebeini. 
S tamnimi oblaki je prepeto ce!o neizmerno nebo. Enaka tmina prebiva 
u sercu begajočiga Svatoboja. Urni zelenec ga nese skoz tamno gosavo. 
Tužno pobesena je glava njegova. Trud, glad in tuga slabijo njego e 
moči. Divja gosava ga obdaja. Tihi mir, ki merzi človeško serce, tukaj 
prebiva. Se*zmiraj ne nzdigne lužni Svalob.oj svojih oči ali naenkrat ga 
prebudi siva gora iz njegovih tužnih sanj, ki se ^daj kakor bledr senca 
uzdiguje pred njim. Gleda in gleda Ne ve ,, a|i budi, ali sanjtf. Ne- 
poznana mu je ta divja go:5ava. Vidi, da ga je slreloviti zelenec zane- 
sel u pusavo, po kteri se morebiti nobena človeška noga ni hodila, kte- 
re še nobeno človeško oko gledalo ni. Tukaj sWene ostali, tukaj u 
hladni senci visociga drevja si hladila, si miru iskali za svoje serce. 
Kmalo skoči na merzlo zemljo in stoji pri svojem zvestem zelencu. 
Grenke solzice kapljajo iz njegovih famnih oči u zmeršeno grivo trudne 
živalice. Tužno nasloni krajj svojo glavo na svojiga nosivca in milim 
glasom začne svojiga lovarsa lako nagovarjati: »Ločili se moram, zve- 
sta ži\alica,. ločiti od tebe, ki si bil delifelj moje sreče, ki si me zve- 
sto spremljal in nosil u bitvah! Ah — ločiti! Pojdi, zvesti tpvarš, 
pojdi nazaj med ljudi , morebiti še srečo najdeš med njimi. ,Ah tvoj 
gospod — nekdaj mogočni kralj, se sreSe u človeški dru/ibi več fekati 
ne upa. Le hladni borst, divja pušava naj posluša njegove brilke tožbe, 
da je sreča njegoviga naroda — pokopana —*- pokopana za veke. O nesi, 
nesi mpjimu narodu besede nesrecniga kralja, kteri zastonj hrepeni po 



** l*o besedah polskiga spisatelja Kroniera je bilo Svatopluku iijiajšlmii tudi 
'Atoboj ime. Xj 



— 81 — 



nj6go\l s/reii^r po njegovi mogožnosfi. Pozdravi mi ljubljene -^ «aterfe 
brate, kteritn 6e vlečejo cerni oblaki na cisto obnebje svobode, Jiesi jim 
pozdrav nesrecniga Svaloboja!^* 

Kakor da bi brihtni konjiček zaslopil le besede, se enkrat pogleda 
(ivojiga g(^po4a:^ se oberne in kmalo izgine izpred njegovih 0(5L ' Tuga^ 
obup in sto drugih strašnih obculkov preuzame Svaloboja tako, da se 
nevedoma vleže na nierzlo žemljico — mirno spanje ga stisne u svoje 
kriJo. Vesele podobe mu. pripelje pred dušo, uzame mu žalost, tugo 
in skerb. . . ^ 

Beli dan posrehri hrib in dolin« 
verfaasto drevje* U cistern zraku 
kteri teko iz gladkih gerlickov d\ 
mirno počiva. Zdaj se gibati jame. 
mu novo, vse čudno. Le počasi se si 
slra^fic resnice. Mirno spanje mu je 
bolj veselo gleda njegovo oko na m 
sreena nevesla s posebno krasoto, 



Jubko sonce posije skoz gosto 
ese sto in sto milih glaskov, 
ličic, ko še .iuiiraj Svaioboj 
ačutien gleda krog sebe. Vse je 
omi i pretečeniga dneva — se spomni 
[Ope . blede tioa rudeče prižgalo in 
avo , klera se ravno danas kakor 
lpos( bno milino kinči , kak^ da bi 
hotla lužniga kralja k sebi vahili. lin— i)re«zela ga je njena krasota, 
^vala, hvala se uzdiguje iz njegovjra selca k Večnirau, da ga je pri- 
peljal u Maročje prekrasne narave, ^rčnoke uzdigne. Rudeče jagodice 
se mu prijazno u zelenem mahu s/ehijajoi in mu ljubko migajo k sebi. 
T^e. brani se- do'go Svatoboj imt^^kušinavkam , pokuša in pokuša, 
dokler ne zginejo vse iz zekm^m^ |5util je zdaj, da ^ njegovih 
zjlatnih in srebernih skledah u belem dvoMi nikoli hi bilo takih dobrih v. 
jedu Zarno son<;e pripeka u njegovo čelt>, mu jezik suši, mu žejo budi. 
Ali bister studenček šumlja izpod .ftalicej sive in se zliva med ljubko 
dišeče cvetlice. S tiru si Svatoboj vroče li :e hladi, s tim si ude krepi^ 
, s tim žejo gasi — rn spozna, da mu rujno k^ince u zlatih kozarcih nikoli 
tako ni dišalo, kakoi; nierzla, čista vodica^ hčerka skalice blede. Ko se 
krepi z merzlo vodico, niu veselo pojejo tic ce pesmico milo — in Sva- 
toboj C lit i, da milejših glasov ni slišal i\ s>itlem dvoru. In ko se zlato 
«once zvečer od žemljice loči in ji k sbvesu še milo zarjo po nebu 
razlije, kmiilo vabi mila lunica zadovoljriga Svatoboja k počitku, ali 
dolgo se ne more ločiti od zliitih ;svezdic,fkrasnih lučic, fctere tako Iju- 
bfzujivo na žemljico kukajo. In zopet Jvidi, da nobena luč kraljeviga 
dvor^ ti^ko mHo^HSiuiUjliakor svelij^svečice, ktere si večni u svojo ., 
slavo na nebu prižge, |%gtrro-4^ce s^izliva u serčnih molitvah vladar- 
ju mirja4nth svetov, mu pošilja m^koj/cno hvalo u nelio ter ga prosi, da 
- bi se sn^ijiff njegovih zatertih brat^. In zopet ga objamejo sladki 
^aiiji, prebuje^ni od prekrasne narave, in mu krepijo dušo in telo. 

iSonce in Inna sta se f.e veiikrat verstila, in še zmiraj prebiva 
Sval>obt>j u' svoji pnšavi. Ne obdaja ga mogočnost, ne teži kraljeva 
krona njejj;o ve glave, ne streže mu sto. in slo strežnikov — ali zadovo- 
ljen je. ''Kar mu puhla mogočnbst , prazno človeško gonenje, kar mu 
sjajnošt in žezlo tii^o mogli podali,-^ to najde u divji pulavi, najde 
mirno in zadovoljno serce. Ne obdaja g« tukaj zavid kratkovidtiHi Jju- 
4ii|.B«^lwnavšina nesramnih lizimov. Njegovo serce ne pozna skerbi, 
• ktere jsvitla , krona na glavo tistih pritisne, kteri jo, nosijo. Vsaki dan n?" ^ 
prinese novo veselje , novo radost in — zadovoljen — srečen je- 



mir in 7^yeiie 



Ko se ie Jefto u j^aen ^ ^prenp^inja , dol^i tri Ipvarlie ,. ;ki (udi i&jo 
[f^ 7^velie ii^J^^molai pušavi. ^ pjimi vred si zdaj« JSvatoboj pripi-av-; 
Ija zimsko slani^ si i^ sladkih koreninic l(^cerni. žemljici it^ jifi lir^u- 
je. ?a zimo.. In ko .ta l)okri]e žemljico, s svojim belim kpžuskom , ko 
viiiar divja po gfožavi, gledajo SvHtoboj in njogot^ tfovarši izpod sive 
pečine in povišujejo tisfiga slavo, na iighf ]f)ovelje tudi sllhf vihar 'prepe- 
va svojo pre6adno pesem. " ' ■ ; ;> -. 

Tako prejde leto za lelom. Cenil kodri Svatobojovo glave se 
spremenijo «oiive, breme hinogih let mu že ttde lerrfi, — ali' se zrairaj 
sije mir in veselje iz njegovilsk cern^a očesa. Že čuti stari" sivček, 
dri mu zfcdnjikrat drevje 2«Ie«o\po«taja 4 že čuti, da bodo ob lelu že 
ynbk^ .cvetlice svoje cvetje, na njflbov»c)..gonnfe) »^žsipale. Čudno nitt je 
pri i^ctt. : Njef(9vJ tovarii gaj ljubijo neizrečeno in sli^ahoin vidijo Bjfe** 
gove inoči dan za dan bolj slabetij Svatoboj ne more že več hodili po 
želeni trfttici, ne več si nahpratii jagodic^ slabomočen leži u zekn«iii i 
maha cel. dan in se po otrdfijeiveAli. miltga petja drobnih JsjiEi«, kras(i|^ ; 
duha lepiJi cvetlic in Ijubt^ .luinlianjii čis4e vodice; Včasili se spomni 
srečne »dobe slavjanske: Nje spoirln mu mirno isepce pretrese , in jeden ' 
bi^ercek več se .zabIisWi na zflenifrati. ^-*- '- .1 . 'j 

' Nek^a jutra pokliče Si^atobd^ svofc tovarše k. sebi. Njegove Ifca I 
so blede v njegove- oči pa »e zmir|j j^sne in žive; Ali vendar ie siv- 
čeku vidi, da se mu meržla raka nemile smerti ž^e bliža/' Njegova glava 
se enmalo ^digne' in -milo reče sto^i^ Ipraršem : >>Čulim, da je blizo^ 
moj zadnji trenutek /čutim , /da bodeTpoja duša krn&lo Veeniga giedalk, " 
čutfrh d^ vas moram zaprstili — zapustiti za vselej. Mili tovarsi? .ati.j 
pa Veste, kdo da sim jaz? -"Bils^ni svojedni — mostoč^i — morav-v 
ski ■— krailj. -^ Stlni narod so :se vkfanjali mojimit ži-^zlu. Ali vse to' 
ni moglo pomiriti mUjiga »s jrcA. -^ Vt^čna previdnost je hotla, . &^ sim 
iitvo za bitvo zgtibil, tla sil 1 zgubil sivitlo krono rn žezlo tef sitn irioral 
ii^^feahfiotp bežati, da otnrem svoji' življehje. Ali kmalo se privadim' sa- 
mote. Ni* me več Mikal kr^l evi prestol. 'MerzcFo me je se podafi hažaj't 
'čWeško 'rfružlvo; kjertofito zavida, ^Ibliko hinaVslva prcbha. M ni 
dala kraljeva svitloba prave Vsreče; ni mi dala j)okojnfea serca. Ttikaj 
-li^ainTiii pušavi sim ga dobllv T^kf^j sim zvedel, kaj je mirno,- 'žado- 
voljrtO"s'erci?: O • biser je, ktettga nafm >)Sve^* dati- ne more. Ni me ve5 
tukaj obdajAVii mogočnost irt s}ijno^^, ali tpdj nj(i spremlja\ki, hirtavšina 
in sketti,' "iste' bile daleč od'n>ene. In zdaj,^jite me bode ftmalo' knriitld 
suliasnieH' objela,' zdaj Vamhoc^jjm še^ zad"hjo željo, zadnjb prošnjo da- 
'tj nla znanje. A'h spdlnite jo,* mili*to;^^rši! Moj iga' trupla po mofi snfteHi 
• niksif nte^ ločite 'od me^^^V kjet sim zadiivoljni(>^t,ivojo srečo nijdel.' Naj 
nad mojim grobom istejjtičice prepevtetjo svoje i'e«elinke, 'ktere šb ihf- ^ 
iživjjoftjju ^iTce hladile.'?} inilp, pe^inicfj^, naj .obešajo islj^. drevja svoje 
veje.n^ ^piojo. gomilo, Kler« so me,a .življernju c^sjvoio..^^co,; vabile , i« 
iMl potočjek naj sumlja menijo mojiga ti.higs(.,ijlana,j .kif mi je,, leta in. Lniii 
»Ž^jo tglažjl, Kp .pa zaspim "a- Gospodu v.ppfMjii^ k(jga.;tje.k.nH)jiin ^julum. 
IŠaj jirn nese ijti^j »zadnji pozdrav, : naj.. jijip nese. blagc^iislav -^rr are^n^ga 
§v|alobpjal^*; — : .-,., ,..••,• ^ ,. f!-.« ., r-.i . '' : .,'. |. "^T-- 

T0i izrekli izdihne svojo^ pobožno rfašico u roke svojiga 'stvarnihiF. 
' Josipina Tirrnog^adska. 



- JS» - 

(Ga » e 1 i C a. 



l*okIer staro U na nobu soince sfje, ' 
V i\jeffa Milloj vo<IIci se liirta uujo, 
Med cvpllicafni Sumljftje poHvadi; , 
Dokfer le se potok .^reberni se vije ; 
Dokler se (tonanlov leskeieco f08e 
Tiha ram biollca na Iratj pije ; 
• In 'ifokfer U njedru se lessnoj samp^ 
.Slaro ru^serce proshi/.elno.'bije: 
5irt fi*, ina' i ljubezniva, inatj Slava! 
Za le <5isre ič ljubezni šercc W}^ ! 



.7T e -r,- 



Y 



/X^(eiiilji(e? iVagCi^^ 



) 



"Jnogo spo^ovan i ljilb^^ea je bil ceski vojevod, fliodri i pravični, vla- 
dar /li-ok. U znamnjej resne udanosti i ljubezni irui je zveslo Ijudst.vtj 
boz iijegove' vedjicsli sozidalo velik grad (ferokov^jc). Srečno se je cu- 
lik) pod njega niiliin i ocelovskirti vodstvom j aH prenaglo ntu' ga je ne- 

IDiila osoda uzela. hjegovoj preknialoj.smerli so vsi podloAni brilkp 
Kalovali. Milo so ga dolgo ol>jokov4di} njegove zale Iri bcere: Kaša* 
Tcula i Libuša; d()I;ro so njihov^ solziče .Vuokrile gomilo,, ktera.je pvpej 
LIagoga occla poitrivala. Lepo duliteoe, rožice so mu krog* spominka, 
ki so mu ga hvaleAni ' podlo/ni poslavili', nasadile^,, i dolgo so 'krasne 
vonjave obdavale jslo okolico« kjer so dragoga oče!?, |jubijcn.ogA Vlasl- 
nika kosM trohhele. ' ' , ' ' ' ' ' . .» 

Kaša naj sfarii hčer si je/ veliko, umnost o poznanju rainih rastlin I 
zelisc pridobila, ^nala je.zdravil^ pripravljali i' je mnogo dobroga.s Ijni 
Vedslvom ljudsl\'ir ^toril^. ' Teufa, nj,e mhajsa sestra, je kaf d6bro froznala 
dobrotljivo moc ^gtrja. ' Uclla je firiprosli ' Irud tajalre nidnin, ucilfl rijlH 
rabe; ofiJi je b!ag6>'fan;e -^ehov mnogo povikžala PHar mUjH 'KrofcoVih 
hcerf jv" bila*Libuša; ali nje pogum, nje Vednosti 'i znaitfa, nje ^jtf<fO- 
Ijubnost, kdja je Ijudoljubjfe njenfh sester ja.ko {irrseglja, so' jo pri'*7jMd- 
srvu t^ko.poVžHtgnoIe , da jo je po ocetOvoj s/rterli vojeiodjnjo Iz^blifo.. 
|[M» i Tiuta '.ftc SI s07.i<|Hie na gorah pK»biva)ižča ,* i ju po ';svo^em 'ime- 
riii -^iv^fe/liibtlga jfa; S-adaVkft, da triil' Više^Vad , ki gh je bil že umeril 
o^e Krok 'sdžiHftVolepsrfl? 'h popravili';' n Imlnjavo ga j^ ^pn^iiaredila , kvt 
pred 80 bile tu le lesene hišice z germovjein i resjem i^gi-ajehe: Ta pd- 
prdva s«>lj* zgodii*v leta 714 pri nai.^iop« viadaiistva o^e vc^jfevbdinje, 
1 lu ha Vlfejfrbdu j#. krepko* . ljudstvo , Cehie, modro ^Ij^al«- *«sa »Je 
8^irtf ši je;fflOŽ»MBld Blv<^ga, kleri je Wl ncVerjelne' »Jeei. r KiikrWivj^ 
zarfeflildiiiidra D^ifioa »hribu; teta liifimc^gi istima 'bvni^m^ « 



^ m — 



cez rame ver2e, i živj^fa 1| Ljbiit pftirtf, <i& bi ^kazal svojo neznaiKj 
moi Tavoj pogum. — Kaša je sestri Libuši veliko zlafa i srebra n4 
Visegrad pošiljala u kov zlatoga i sr^rnoga dcnara. Te rude se je 
njenoj lastnini veliko izkopalo. 

Ali modra i nfiirna vlada Libuse vf liko vladikom ni všeč bila. Va-1 
jeni 80 bili se vcdhd borili i zarad toga so^ vedno le po boju hrepeneli. 
Želeli 80 rajse moža vladarja imeli, da bi.% njim u bitve hileliiz mečem j 
si dežele pridobili. Tada so se namenili, . Libuso pregovorili, jednoga 
zmed domačih plemenitašev si moža vzeti , da bi potem sdru/eno mo- I 
čjo deželo gospodarila. Kmalo se naključi Libusi, da mora zeljem Ijuda | 
ustreči. Dva vladika se zarad kos prostora ob svojih gradih spreta, 
i oba predpoložista Lihusi to. reč u pre.<Jodbo. Pravično je Libusa raz- 
sodila i vladik«, ki, ^e pravj^o na, svojej sirani imeli mislil, se jako j 
razserdi zoper Libušo i ji zlo nameni. Več druzih sovladikov k nevolji 
zoper njo pripravi. Ali Libiisi, pogumni i u lacih rečeh posebno bis- 
trovidni vladarkinji, ne odide nevarnost, ki ji proli , tada jame Pregle- 
dovati^, kako bi bilo lomu pomagati moč. Zdaj se je spomnila, m je u 
vasi Sladic vladika, imenom Pfemisel, scer reven, pa pravi^' junak i 
Ijudomiloga serca. Pognala g9 Je že od mladih nog, ker sta .ae namreč 
u Budečkoj soli, kojo^j« b3'rd^ii ITrok oio^val« f«kup učila.r' Dobro ji 
je bib znano ^ da bistroumni, junački Pfemisel si zemljišče s^m orje, da 
na obernjenom drevu (plugu)^ pičlo hrano uživa. Toga s j^ tada modra 
Libusa družilelja i branitelja Cehov izvo'i. Po dobrom premisleku skliče 

* znanienitise vladike, fer 
»Sklenula je Ivoja kne- 
"' Ijam usireči, tada si 
je druga i tebi vladara izvolila. Mož je moder i junački V ki obdeluje 
sartioročno dobrave, čeravno je vliadika; žna kre(»ko nieč sukali i po- 
stavil bo sovragbm močno' i^z.. Naj se podajo tri vladiki u Štadič, i 
Ijštoga moža, Ii ga na poljil ndj^o ora\(sega, kteri delo dokončaje 
plug preverne i na njem pičlo hrano uživa; toga naj s vsoj častjoj svojega 
vojevoda i družitelja Libuse sprejmejo, H jjaj vlada z , mano cez vse 
drago' Ijudslvo CeskoVV 

Veselo le Ijud poslušal ovi ffovor Libuse. Kojse tri vladiki na 




je Ijud poslušal ovi govor Libuse. Kojse 
pot podajo presrečnomu mpžu , ki ga je tjakova časi zad(Ua, mu jo na- 
znaniti 1 ^a povabili na kriežeški pi^estol^Viscgradski. 

J jKo .so se oravšemu poslinpi tibiu^. bližali jih Pfenusej p6bleynp| 

topita, kaj da , žele. Zdaj reče ject^.unima; Glejte mize! .la j<;, pa 
. ieroj budiiči (Jeski vladar pičlo hrar)o uživa, . nuji e! pozdravimo gaj 
vi^fjVpda českoga, Tfifljimo ga k ;§ilaynoj/kneginji na Visegrad, : Šjl^re. i 
I^^^sfjd^nejo; t\\n njamea .prjboda, svojega i :želje knegiqje slavjifnske. JNi 
sei nj9 pbptavljjil ,Pfj?mist;j,, odJ3ri»>i,junqe.i pdrine s nosIf4p.ci,^i|o knegjuje 
čt^^l^e, ! J^HVjdili .so mu vladiki nenadno čast i niarsilido «i ./4^11 njegpvp 
inpsfftr ^>'f<^P j^ rado8lhqyudslvo .poslancev., ,čaka(<),.zbi;anpj.i\ayi|^^ 
dui Z vejikom Vfj$eljen\ /im j^e l^da; ,prid»se ^**Breje!i),,,)./i ififjik^oga ' vlarfarja 
spr,čn,0; pozdravilo. .. ,. . _! ,^ ;,', '.^ ^ ., .;, ..; ..i:,; . ; .. 

Ledat 723 .je. bil č^tuki narod se že mnogo pobi^ojU; i(ibu£a , .Iju-r 

b^ni. gofeča vladarkinja, , bi gardida .celoga u svpjej bltžuj^ (Okolid 

^Hitfla; '^tt^ skkne, 'nO breglh. VeKavd blizoVisegroda mestom i^enljiti. 

siiMcoiadl.aoirMUi o tiatoi. jdobi nanoso tivdrioa u isloi okoMi. i^me- 



vodinja posije trLvIndike u kraj,, kjer se. diin daiasnjt polok Bmska: u 
Veltavo izliva. T»i«o, jim pruvi, bos^t »aali inoia, ki nekaj : oprav Ija^. 
Pitajte ga, slo dela., i irii pofejte. Odrinejo: veseli .v)adiki »a omcnj^ili 
kraj, i res i^ejo inoža, ki »e trudi satnotiii tu^ici uiiod:|)oslaviti. B^r- 
baro ga: ^StQ radite:?* Odvede jim:. »priag.^^ = :' i^ - = 

Sada 86 poslani vernejor i tiazlna«* Ltbuif^ kbr so videli 'f'6ti(i. Ve- 
sela Libiisa reče: Tako je; »Praj« naj se mesto upolom !z?ove, naj bo 
iihod/ skozi klerog« boste k serea mojemu pot' našli. 'i 

Neizrekljiva radost preožame ljudstvo, i ljubezen do *modi*e'i'd57 
bfolnekripginje se se' vfše uterdl. 6ojzd se. pc^ekuje^ močvirnati pro- 
stori se posipajo', tfolinice poravi;iavajo lepe hiše se bolj i bolj uzdigava- 
]o. Vedno ve6a je bila množica naselnifiov.^ i kmalo se je iozidalo z^na- 
inenito nriesto. IJaudihnj6na Libuša p^rerpfcuje mnogo od prihodnje bh^ni- 
tošli drugoga nresta. Kar je pa prerokovala, Ke je natanko' spolnilo o 
poznejsoj dobi. Kmalo je terdno stalo — slavno znano .slavjansko 
meslo — Praga. ' . Pivean. 




Q pisi|{(j^kTenska itneiia' 




v ,.-.,. ,- • ♦ 'V 

D. . . ^c^f^/-^^" y / .-^ .'^ ''/ 
obili smo nedavno od /sIoUMv^ga doii)OrQ<lca iz Ct^lovske dehantije. 
prijatelski*dopl9,'U .kteirem se tolkJbiiei . / 

»Naše ministerstv^, kteremu tudi tre^a i Mir|(#'«hovtliii8l(ega 
naroda ' pri sercu ^lezi ,' izdaja deif^a^fii in de%elnt ^«kohik,'i vse < druge 
ukaze fudi u siov^^i^slccm jenku in n hovem' ]^ravo(y{isu; —* datej je Visoko 
minister^itvo za bogočastje in uk zaukazalo, da se imajo- prihndiftc vse 
knjige za slovenske šote a novem« pravopit^u tipkati; tudi smo li ča^sopi-' 
sik brali , dal se - Vis:: ministerstvo' zaVolj tega graja, da- ^e nn-l^eskem, 
Moravskem i ^lova^em •biikve za ker^enlc^, ]]iaro6«iic in hieirtve ite* pi- 
šejo u ceskem jeziku | ravno tako je j^o^pod šolski svetbfavee na Šta- 
jersketn, rojen. Neme^, zapovedal, d* aaj «e slovenska' inf^eua u slov^ii^- 
skem. pravopisu pišejo; sadnih je v^ak^mu znaao , da vs^ obkstnije dti- 
kovne in svetovne — vselej^ in povsDd vlastha imena Itštvfanpv t)6. Itali- 
jansko, Francozov; po francbzlco^' i.' t. d« piišejo,.l^e2' da bi se kdo nti 
teni. apodtikai. • • / - " »i f .- : : u » . . ■■ •• " ;*• • 

Nas gosp. dehant so n3m pa — menda na svojo pest, proprio nioiii 
el auclorilAfe -^- vlastna 4lnena ii novem slpvcnskem pravopisu u farne.knjige 
zapisoTialfprepoVfdali j ter pristavijo, ;>dass. nur derjenjge S^einen Namen 
tridcrlV def -šlch šeiher Abstamrriung schamt/* 

Častilo vrednijstvo bode^^olovo bravccm »slov, Bcele^* po^lri^glp, ako 
svoje misli zasirah te reci javno razodene..; 

Odgovor vre d niš v ta. Znani ZacWia3 .\>^erf^en, nekdaj prote- 
slant, prestopi ali prav za prav se verne u katoljlko cerkro.. & tim &e 
u Berolinu hudo zameri: vs^ ga poslranj gleda. Za iegadelj. zajMisli 
kraljevsko službo, ter, se toa Dunaj preseli* 

< . Nek'i|j. časa potem prjd^^tudi F,ri0drich,. Pruski .kralj v na^ Dimt' 
^V:^^. Pppposi,, da bi mv 4ovoleno Vio^ se svoj^mjil krp^ ^HifS^ 



- «« -^ 

pi^ikfoHiti. Friodrfcli to dovoli. Wei»ner »lopi pred krrfja. Te gn p< 
nagovori : „Wie konnen Sk si«* w*g<>n, einfe Aundimt b(?i mk* miziis^ii^ 
chtn,'^*^ vdstien jar, dtW8 ioh Nloniand^n teiden kariH, dier seioe Retlg^ion 
wctJhseU*« ' »Puer Majcslal! odgovori Wwiier, »el)fnrfariim Wn i«h 2pf* 
allen kalholischen Religion— det Rtligion an«oi>cr Valef ^-^ žuruckgHtehr L* 
.' j[^(iTnK):ilB}M) cei^n; inU; obraz:^ ki ee svojega l^cDda suamuje, svoj 

To je pa resnično i js^no kot. b^li doO , dti ik> ljudi na «loVen- 
skej ;Zeo»iji i s slovenskim imenom na vsako vi/.o slovenskega roda, 
da .sq' rodjeni Slovenci. Hc clo to se Upamo, dokazali, d?i .so 
nemška imena ^ ki se najdejo jjo slovenskih pokrajinah, večidelj cisjo.slo-! 
venska imena preslavlena na nemški jezik. Mi poznamo nekdajnoga ^,Trer 
soglava«, kijestjdaj^ >,Schijhelkopr%nelulajaega >,P^^ ki je ; se- 

daj ,»Weitžer^*,' ~ pred nekteriiiii drit^mi je , »Klagenfurter Zeitung'^ nekega 
obioženca, ki se po domače »Čebtfr^V pravi, prekerslila u^Koferbauer^*; 
>>Moser^^ je nekdaj bif slovensko „Blatnlk^% »Sclivv^arz^* je bil slov epski 
»ČermV itd Itd. — .,. , ^ * , /' 

Kdor je taj slovenska imena po nemško pisal ali jih se piše, 
lo je tisti, neverni, • nehvaležni sin, ki «e svcje matere sramuje, to je 
tisti, »der-sJeli sOineiJ Abstamniimg scfiamt<<. Wa| loraj svojo gerdo ne- 
vernost in pregreho spozna in zgreva, naj se verne k svojemu narodu, 
iz klerega se je po bozjij volji rodil, 4iaj taj tudi slovenska imena po 
slovensko piše! Mi skoz i skoz polerdimo, kar nas Matija Majii 
ir svojib' »Pravilihf*' »a 8li*fmi 4^ pravit /. ^ 

»Piši slavenska imena vsigdar i Uvsakom jeziku po slavejiisko. 

froti o<i;Q»m jtruvitu i6e:prigovar$uu »Ildeča: 

1. ako po« ;FJ[aven8ko i pravijno piseioi, b.udu nek-teiri inlena 
krivo citali, poalavim.. motilo: Cieecov^ hudu izg^>vorlH:'Zij8ekoff.. 

V^aki U4)i:od pis^ v svojom prftvopi«u, no- gledeč na 4o, p\i huda inv 
narodi u, i\jem citati jenaM) ali no, jltalijaAi pisA: Civita vei^kia; Fran?!' 
cosl;;.3pr4eaiMc, Chateauroux, vsaki poavojeti, a ne-.: Tsclii^iia We» 
^^ia,^9r4Qh, )s^ho)!y.u]g|. Pisimodakleimi Slaveni svojai imena po 
slaveasko^ /a.ktor jih lioče pravilno« isgovHratt,. nek se nasegti ^pravopisa 
uci» Dr^gi A^TPdi .se moraj« o4 ilis nciti oasa vlastna imcfta pcav &- 
tali, a: ne mi od/n|ih krivo nje. pihati Irlao^ M flibraili mi avpja imena 
pisati 39 Valtoaie pQ jtaMansko,. calFraneoBe pd francosko, zaf Neinoe .f«i 
ni^mei^ko, ka|iQf ) j^ ^dg., žalibdie.! kod. iL Slov^nco<T navada fr;! . - . 

2. eigene^ Namen haben keine Hegel ; v las t na imeola^;i|f»iipiajv 
pravila,. — . », ' il . 

' Smuk crez verh! to bi se po pravici takoIej|eči imelo : vl|3lna iipena 
imaju .pravila, pa krivo pisiiči jih ne znaju. Dalje : aka nije |r^vila, ako 
je svobodno pisati imena,, kakor je komu. di^ago, onda mor^ ^vobodno 
biti jih. i po slavensiko i pravilno pisali; / I J 

' -Si^^ko bi požeil slavenska imena, posebno imena osob^ pi |3aven8ko 
i pravilno pisati, bi se leiiko prigodila nekaka smešž^liva.-^ 
Smeshjave' ne bude, ako Vsigdar pravilno i vsigdar jedij^piM i 
fr^go iko plšt^s' nepravilno i s&da u nemečkom, sada n 'itaIianskoJri,'sj^a. 
n statom' sada h hovom pravopisa. Ako se pa Vendar šcV-sujespJavč bp-i 
jiš , pa zapisi zraven prav pisanogai imena tisto že jedenkral krivo, p. Ziv- 
kkmcv fiieeciJvjIi 'zravefi:- Sohiffkowil8ch, Tschi^cheJt^choff^ 
^a qarerii najlpiped^ Ka'«ji hetbet i polle^ akiO- že mbrft bM, lato. 

tozril ErbAlli !» ^ 



-- 97 — 



Književnost. 

i^ove pjesme. Pod tim naslovom bo izdal slavni ilirski pisnfk P. ^ 
Prenidovič nove plodove svojega pesniškega Juha. Da bodo izverstni, 
80 nam njegovi ,^Pervenci^^ porok, ki so bili povsod s naj večim na- 
dušenjem sprejeti* Gotovo smemo reci , da je g. Prer^dovič pervi pes- 
nik v kolu ja^oslavenskili pisateljev. Toliko več moramo to izdanje nje- 
govih novih pesem radostjoj pozdraviti in nase rodoljubne čitatelje opo- . 
meniti, da si jih kolikor je mogoče hitro naročijo in se tako tudi v 
djanju podpornike slavenskega slovstva skažejo. Naročnina na to knjigo 
snese 30 kr. sr. in se odrajta , ko se knjiga dobi. *) Kdor deset tiaroč- 
Dikov nabere , dobi jednajsto knjigo poverh. Ravno toliko veljajo tudi Per- 
venci ; kdor pa obe knjigi vkup vzeme, jih dobi za 50 kr. sr. Naj nikdo prilož- 
nosti ne zamudi, si vkratkem tako krasnega dela naročiti. Kako krasne, pro- 
ste in lahko razumljive da so njegove pesmi, se more iz tu ponatisnjenih viditi. 

2. Primors-ke piesmice. f. 

Na verh neba sunce sjaše, 

Na dnu mora biser sjajni, 

Medju suncem i biserom 

Dieva sjaiše i misljase: 

»Visoko je iarko sunce, 

Dnboko je drobni biser; 

Da sam ptica lastavica 

K suncu gore bi letjela, 

Da sam riba plivačica 

K biseru bi doplivala; 

Suncem bi se pozlatila 

A biserom nakitila, 

Pak bi draga svakom bila.* — 

Dodj6 ptica lastavica 

Pa djevojci govoraie: 

,,,Nasto tebi sunca zlato, 

Kad si zlato majke tvoje."* — 

Dodjč riba plivačica 

I djevojci govorase: 

«^,Nasto tebi drobni biser. 

Kad si biser dievojakah."' — 

p i e s m a. 

Prolietje evo nami se javlja. 

Narod se čisti, kriepko ozdravlja; 

Serce mu toplo igra i, poje, 

Poje i salje piesmice svoje: 

Budit čutjeoja, k narodu ganut, 

Narodnom slasti želje nada'nut, 

Misli uresit narodnim rešim, 

Narodnost digauf z praha k nebe«i»- 



Ptica pieva na grančici. 

Na grančici na gtanici 

Sinjeg mora sirokoga: 

»Prieko mora ja polazim , 

Do tri dana i tri noči 

Prieko mora necu doči,« — 

Ptiču slusa mlada dieva , 

Ptiču slusa, ptici pieva: 

,„Mahn*se toga, o ptičicej 

Neima grane ni grančice 

Na širokom,, sinjem moru, 

A slaba su tvoja krila; 

Do tri dana i tri noči 

Ti Ictjeti nečeš moči."^ ^ 

Dievu slusa mlada plica, 

Dievu slusa, dievi pieva: 

»Zar ncvidis modri mostac, 

Sto nad morem Iiik svoj stere: 

Viernu Ijubav nebo uzderži, 

Kad joj kzepnlji krila klonu!^" 

Prolie tn a 

Prolietje evo nami se javlja , 
Nebo se čisti, zemlja ponavlja ; 
Vietarce toplo duva kroz hvoje, 
Duva i salje duhove svoje: 
Budu siemenje, pupove ganut, 
Mirisom sladkim cvietke nada'nut, 
Travu uresit zelenim rešim, 
Lepira dignut' z praha k nebesini. 



f) Vpcdiiistvo slovenske \jiMe bo iz serca rado aaročila sprejamslo 



— «8 — 



Sanasce blago, bla/icnog zvanja, 
Ma!o po malo magle razganja; 
Sniega ve6 neima^ led se raztaplje, 
iSvud' u potečih žive su kaplje. 
Rosa počimlje padat na njive, 
Rosulje svuda proniču gljive. 
Prolietje evo nami se javlja. 
Nebo se čisti, zemlja ponavlja. 



Brafinska sloga, bla£enog zvanja 
Malo po malo smutnje razganja, 
Omraze neima, gnjiev seng^laplje 
Svuda u kervi iive su kaplje. * 
Ljubav počimlje vladat nad svima 
Ljubicah bratskih svuda več ima 
Prolietje evo nami se javlja, 
Narod se čisti, kriepko ozdravlja 



Z m e s. 

i 



*MJnmo je, da je Matica ilirska u Zagrebu vsa literarna društva m 
slavjanski sbor povabila , pri ktcrem bi jezikoslovci sklenili^i kaj je slorir 
ti, da bi se slavjanska narečja čelajbolj približovala in počasi sdru/Jla. 
Najprej je na le poklic odgovorila ,>Narodna jednota Moravska u Berni 
(Brun).^^ Nar. jednota Moravska j(ra vi, da je jo te poziv močno razveseli 
in da oiia od tacega sbora mnogo dobrega za narod slavjanski pričaku- 
je, — pa vendar mora ona s /alostnim seri^em reči, da jej sedajna okol- 
nosti ne pripuste, na svo)/ stroške- jezikoslovce na te sbor poslali. 
Narodna jednota pa upa, da bode pozdaj u stanu nekoga oznaniti, ki se 
bode u njenjem imenu ori tem posvetovanju udeležil. Zadnič pa nasve^ 
tuje, da bi naj vsa slavjanska družtva poseben, samo za torec 
namenjen časopis izdajala. — Gotovo blazna misel, osnovati časo- 
pis, ki bi samo od tega govoril , kako se naj slavjanska narečja sloii' 
jo, ki bi tudi pisan bil u tistem književnem jeziku.za vse Slavjane! 

* »Narodne novine^* sopet oznanijo ndcfere nove članove iz Slo- 
venskega, ki ^80 drnžtvu za povestnicu jugoslavensku pri^^topili: gospodi 
iz Celja u Štajerskoj: Ignacio Orožen, župni vikar; dr.^ Janko Vožnjali 
vodja glavne šole; — Jernej Franci, začasni gfmn. učilelj ; — Franjc 
Hrasovič, avskultant kod deželne sodnije. — Kedaj kej bodemo kogt 
iz druzih slovenskih pokrajin brali? 

* Naj višja sodnija na Dunaju je deželnej nadsodnii u Temesvaro 
zaukazala , da bi se vselej serbskega jezika poslužila , kedar stranke 
svoje pisma vložijo u serbskcm jeziku. Zraven je tudi pristavila, di 
hocc najvišja sodnija tudi poskerbeti , da za Teroesvarsko nadsodnijo dobi 
take svelovavce, ki serbski jezik znajo. — Veselo je gledali, kako lepo 
in skerbno W}e oblastni je ednakopravnost jezikov spoštujejo. Upamo, da 
bode najvršja sodnija milostno pogledata tudi na nas Slovence, ki imajo, 
žalibože! ie raarsikterokrat priložnost se pritožiti, da se s njimi zastran 
jezika postavno vselej ne ravna. Vemo, da so nekteri gospodi na Du- 
naju ko svetovavci pri najvišjej sodnii, ki dobro vejo, kako se sloven- 
»čini godi ; slišimo , da se ti gost>odi za slovensko^ stvar krepko potega- 

^ Bog jim plačaj njih lrude,-ia jotovo tudi narod svojih prijateljef 
ibil ne bode! •-- o 



— »• — 

* Veselo je citati po retnih novinah, kako ahirka za čeako gleda« 
lisce u ?mgn lepo nepredaja in od dnu do dnu rasli. U treh nedelah 
se je podpisalo aa io lepo reč več ko i 1.000 rajnisev! Se- le nefctere 
mesece so sbira, in xe je ukupej \ti ko 70.000 rajn. sr.! Me samo po 
Ceskem so Slavjani vneii aa to narodno napravo, tudi na Dunaju, do 
u Hitanu, ja .u Londinu se sbira, se jasno sveti slavjanska Ijubav in 
vnjemnost. Slavni odbor, ki je za to rec u Pragu bil izvoljen, se trudi 
in dela na vso nooc , da bi la imenitna reč srečno od rok sla ; — za to 
je po vsih kronovinah naše citevine postavil nektere iskrene domorodce 
in vlaatence, ki naj denarje za te namen sbirajo in o svojem času. u 
Prag pošlejo. Za Štajersko je izvoljen gosp. dr. Zaruba u Gradcu , za 
Koroško gosp. dr. Uoleček u Celovcu : oba jednoglasno ^per acclamationem.^^ 
Vse se može, če se sile bratsko slože! — 

* Ni še dolgo, kar se je začelo u ilirskih novinah in knjigah e s 
rožičem to je : e različno in nekako čudno pisati , postavim , »Nijemci,^^ 
»iijetopiA^, ,^\icra^^ , itd. in skoraj vsaki pisatelj je pisal drugači. To bi 
bib velika nesreča za slavjaasko knjiže>no8t in slavjansko slogo. Cirili- 
ca ima za visoki e svoje pisme , — tudi latinica ga ima , namreč : e ; 
zakaj bi ga iz latinice hoteli iztrebiti? Tudi tej nesreči in škodi je 
nas slavni gospod minister uka, grof Leo Thun, konec storil. Zakaj on 
je te dni ukaz izdal, da se ima u vsih knjigah za ilirske šole porabiti 
ravno tisti ilirski jezik, u kterem je dcr^avni zakonik za Hervatsko in 
i^lavonsko pisan razun tega, da se mesto: ie, ije u besedah: »miesto,'^ 
»viera,<* »Nijemec^^ itd. piše vselej in vsigdar e s rožičem: e. — Tako 
koračimo Slavjani korak za korakom k slogi slavjanskej! Hvala ^in sla- 
va \sem, ki k temu žlahtnemu namenu pomagajo! Živio! — 

* Koroška kronovina šteje med svojimi prebivavci več ko tretjino 
Slovencev. Koroška u^ vsih rečeh prav veselo napreduje. K temu mno« 
go pomagajo družtva, ki so za marsiktere namene osnovana. Imamo: 
»Hi^torisher Yerein,<« »Imiustrie Verein,^ ^^Museum,^« »^Landv^irthschafts- 
^fssellchaft^', );Musikverein^^ itd. Vsa ta druživa, ako ravno za celo koro- 
ško, — taj za nemško in tudi slovenska stjan napravljena — so 
se dosedaj obnašala ko družtva za terdo nemško kronovino. Morebiti da 
bode zauaprej kej drugači. »Historischer Verein^^ je že začel se tudi 
pomalo* Slovencev spominjati, za to se imamo zahvaliti pri visoko učenem 
in slovečem vodju gosp. Baron Ankershofcn : pravica je temu gospodu 
čei vse. Bog daj , da bi tudi druge družtva začele spoznovati , da so 
koroška to je: nemško^ — slovenska družtva. Za tega delj sem 
postavimo, kar ^Novice^' u listu 29. pravijo: »Želeli bi vunder, da bi se 
postave družbe za zemljoznanstvo in rudarstvo, ktere ra- 
zodevajo namen in opravilstvo te družbe, iu prihodnjič razgla^ 
sovjBni družbini spisi tmli v domačim jeziku na znanje da- 
iaU,. ker je misliti, da bi znal tudi kakošen bolj premožen mož 
. v družbo stopiti , ki nemškega jezika ne razume , in če tudi kakošno 
I nemško besedo zna , vunder v nemškim jeziku razglašenih postav ne ra« 
Izame in ne ve, kaj se pravi »geognostisch,'' »montanistisch,^^ 
■»technisch,« »commerziell,'' >,literarisch,*M. t. d.» To so pa le 
■nase misli, kterih odboru ne vrivamo, in jih le v prid družbi razode- 
Ineino, ker smo prepričani, da pri nas nobena družba liejn orft tt 
llerdnih noiriih stati L ali «ai ne občn okririntn* hiH . "^'"""**" 



enostranska, namreč dokler dela in piie le edino samo st tiete, ki 
nemiko znajo. Od tod mende izvira tisto hiranje nekferih družb, zoper 
ktero se sliši mnogokrat toniti, ker so le nemške polovicarce, io ni' 
prave narodske združene moei. Ce se v deželi dva jezika govo- 
rita, delajmo tako^ da bo za vse prav« da bo vsak vedil, kaj ko* 
čemo od njega. Marsikaka kaplica bo pritekk po tem h koplici, in iz 
več kapljic bo izviral studenec, iz več studenoov^ reka i. t« d. Vstm 
razumljivi bomo vsim vstregU. To sedaj ne more drugač biti; ljud- 
stva so se zbudile in terjajo, da vsak jezik velja, ker je jezik le po« 
moček, da se n)ed sabo razumemo. Tudi čist Slovenec zna ti družbi 
prav koristen ad biti.* 



* Bdno dobro uro od Celovca proti severju sloji slaroslavna cer- 
kev joGospa sveta« (Maria Saal). Ni še trideset let, kar je n tej cerkvi 
se opravljalo vse lepo po slovensko. Alj prišli so gospodi, ki 
8 to slavo u večnost pojdejo, da so se na vso moč prizadjali, svoj 
vlastni materni jezik preganjati in iztrebiti, nekada sloveči slovenski kraj 
ponemčiti. U to lepo romarsko cerkov pride nedavno popotni duhovnik 
iz Sekovske škofije. Slišali smo , da je to bil slavni slovniear in slo- ^ 
vamičar gospod tehant Murko. U žagredu (sakrislii) najde gosp. po-' 
potnik farno knjigo za oklice, oznanila itd., ter pisano vse po nemško, 
ako ravno se pri /^odnej mali po slovensko pridiga in oznanuje. Vzeme 
na to svinčnik in zapiše u knjigo^ po slovensko: ^^Zanaprej slove^n-. 
sko pišite, alj kar niste vredni slovenski kruh jesti.^ Že- 
leli bi, da bi bil popotni gospod še več slovenskih far obiskal in rav- 
no t(» rezne in resne besede u marsiktere nemške, knjige zapisal! — 

* Posmehovanja vredno je bilo gledati nad gostilnicami na Koro- 
škem francozke ali italianske nadpise: »Hotel ,^^ »Lokanda,^' in kozel ve, 
kaj še. Vendar te hiše slišijo osebujnikom (privatnikom), ti delajo, kar 
hočejo, naj pišejo po kinezko. — Alj žalostno je viditi, da tudi uradnije 
tako nekako čudno ravnajo Se sedaj vidiš potne liste, »Meldzettel ,^ 
prenočne liste,- glavnice u nekterih zapisnikih nemško in taliansko na 
Koroškem tiskane. Naj jih tiskajo u vsih jezikih, — le deželni ednako- 
pravnl— slovenski jezik ne sme zraven menjkati. Veselilo je nas te dm. 
brati, kar je žandarmerijski tukajšni porelnik gospodu tiskarju pisal: »Stali 
deutsch und italienisch ist deutsch und slovenisch zu drncken.'^ Slava 
mu! Priporočimo drugim oblastnijam postavo narodne jednakopravnoa^ 
po iz^edu žandarmerije spoštovati in spolnovati: Žandarmerija ima nadi 
svojimi stanov ališci u slovenskih krajih slovenske in nemške napise, -^ 
žandarmerija ima u svojih zapisnikih nemške in slovenske glavnice. — 

* Kar tukaj iz prijatelskega dopisa ponalisnuti damo, nema namena' 
koga hvalizati ali komu se prilizovali, lemoč ima le samo te namen, na- 
šim bravcom povedati, kako lepo se je začelo šolstvo na Koroškem raz- 
vijati, in kak sladek sad sčasoni pričakovati smemo, če tako naprej poj- 
de. Vemo, da bode Slovence veselilo, tole slišati: »S velikim veseljem' 
in zadovolnim sercom Vam naznanim, da je letos u Maleškoj šoli u drugem^ 

^ "dlletju več kakor u pervem učencov, kteri redno šolo obiskujejo, sol- 

Icij^iumlr navtiivrt nnaliiaairt in oa m>atr l^^mn in crt/\/l/%V»n^ š^Vknt%Saif\ Ksifi 



— 61 — 

j&E spdKiiftm in vem s je k* temu veliki) pripomog^Ia to, da «o loldci ' 
fvetevavec, gosp. Rmtmas, naio šolo obiskali; njih Ijubeznjivost, prijaz- 
nost in dobrotljivost ie stariše in otroke t» Šolo vnel* in spodbodla. Tu- 
di 8ro«p. fajmtrSter Mišic si veliko prizadevajo, starše pri vsih prilož- 
nostih prepričati, kako potrebna da je šola za nevedno mladino, za ljube 
olro6i^e;, da se poduce u vsih potrebnih in koristnih rečeh. Veci del 
kmetov u našej f^ri spozna potrebo in korist šolskeg-^i poduka; tudi so 
začeli slovenski jezik bolj poslovati in štiinati, ker vidijo in slišijo, ka- 
ko otrociči gladko slovensko b^^rejo« mnogo dobrega- in novega doma 
pripovedujejo, kar so u šoli se naučili, in tako serca staršev za šolo 
vnema jo. Upam s božjo pomočjo pri šolah vse lepo uravnano vidili in 
tudi za šojske učenike lepše solnce sijali/* — ' 

Srečna fara, srečna župani ja^ kjer gospodi duhovniki, učeniki in 
feirmani za svojo šolo tako lepo in marljivo skerbijo, kakor u S teb ni 
pri Bekštanju: kar človek seje, bode žcil — 

* Kar so se začele šole po Slovenskem plujega duha otresovati in 
boli domorodno, bolj po slovensko se obnašali.: se otroci u ednem lelu 
vec nanče, kot poprej u 5 — 6 letih. Prašajle učenike, prašajle stariše 
in učence, prašajte šolske oglede in svetovavce! T'a šole bi še hilrej ui 
ložej napredovale, ki bi nam ne manjka'0 dobfih šolskih' knjig. Dro so Ter- 
žaske šolske knjiire vse hvale vredne : vendar novemu in krepkemu du- 
ha, ki ludi u šolskih zadevah veje, kakor tudi novim potrebam niso bi- 
le več primerne. Zato vsim prijateljem slovenskih otročič in šol vjselo 
novico oznanimo^ da je nova šolska knjiga: »Malo berilo za perve šo- 
le^ na Dunaju ie tiskana, da se bode mesca septembra razposlala in že 
prihodnje leto u slov. šole upeljala. Svilli knjezoškof Lavantinski A. 
Slomšek so lo berilo složili in minislerstvil predložili. Veseli se mila 
Slovenija, da bodeš imela šolske bukve, ki se smejo meriti s najboljšimi 
šolskimi knjigami ; saj poznaš že davno slavnega pisatelja : on zna prav 
po otroško in ljubeznivo pisati , on zna vse svoje spi^e s keršanskim in 
pobo/.nim duhom prešiniti in napolnili, • on zna naj imenitnejše in korist- 
nejše reči prav kralkočasno tako rekoč igraje prednašati in učiti. Veseli 
se mila Slovenija: bodeš imela knjige, ki bodo pamet tvoje mladine 
razbistrile, njena serca požlahlnile, njeno voljo k dobremu $podbadale! — . 
* Vsi slavjanski časopisi sedaj na koncu šolskega leta oznanujejo, 
kako je slavjanščina u minulem šolskem letu u šolah napredovala. Tudi 
>>LjubIanski časnik^* je popisal slovesnost, s kferoj se je šolsko leto u 
Ljublani končalo; veliko besed je on imel za tisto slovesnost, ki bpde 
po mislih Casnikovega vredništva u sercih vsih, ki so priča bili, vesel 
' spomin ohranihi ; — pa le besedice ni imel za slovenščino , da bi svojem 
bravcem povedal, kako kej slovenščina na Ljublanskih iolah napredaje^ 
Morebiti da kej veselega povedati nema*? Ce je pa temu taka, odkod 
tof Moramo taj mi naznaniti, kako se slovenščini u Ljubi šolah godi. 
Častite gospe nune, kakor je že bilo večkrat pohvaleni>, so prave do-* 
raorodke, one čislajo in učijo iskreno in postavno slovenski jezik. U 
nemških šolah učencev je, kakor je bilo nfkdaj in vselej,, vse po sta- 
rem in po nemško. Od latinskih šol pa slišimo vesele glase: ijfikt m 
prav pridno uče ne samo slovenski , temuč tudi ilirski , črski tit ruSki 
jezik; — se v^, da ne u šoli temoč doma iz vlastnega nagona in pri(lii->:.^ 
Le škoda, da jim pripomočkov zmanjka, se u slavjanskih aai^^lh tij 



bra2«^i. U ti nmMii bo koltli nikteri djaei vsak mesec kej |ila£«ti, dt 
bi si tako sAmohi dinrjansko kajigovno osnovali; čast. gosp Kasleli^ 
je obljubil, celo svoj<dr imenilM kajigovno a^iencoai darovali; — al j iren« 
dar acencem se ni dovolilo, knjigovno napraviti! Minislersju načert sa 
uravnavo gimnazij prtporočuje knjigovne kot pot in sredstvo za isobra- 
ieaje nčencov! Dobro bi bilo, da bi Ljublanske iola in to reč gimm* 
zialni inšpektor^ gosp. Riegier pri tvajem obiskovanja eonaloprerosetal!-* 

* Potrebno se nam zdi na konca iolskega iela oznaniti, Jiako š^je 
sloveničina na Celovskik iolah letaš obnajiala. Prav radi to storiuiq , ker 
zamoremo prav vesele reči povedati. 

U dubovsnici čast. gosp. spiritual, Pranj o Zorči6, celo. lato vsak 
teden po dve uri slovenski jezik teorično in praktično prednasa in s ta- 
kim dobrim uspehom, da bode ravno tetas terd Nemec za kaplana na 
slovensko faro postavljen, ki se je u kratkem času slovenski je2ik iz- 
verstno naučil. Imamo mnogo gospodov bogoslovcov, ki dobro znajo 
ilirsko, češko in rusko. Sploh u duhovsnici veje prav domorodni, slav- 
janski to je: pobožni duh. Duhovsniska knjigovna ie ateje blisd 6(^ 
knjig u vsih slavjanskih narečjih. Leta 1846 sta jo gOsp. Majar ia Ko* 
sar izhodih! — " 

Latinske šole u Celovcu štejejo 286 iičencov, med njimi se j« 150 
učencov slovenski jezik učilo, 95 rojenih Slovencov in 55 rojenih Nem- 
cov, in vsi tako pridno in dobro, da med vsimi nobeden ni* dobil slabe 
klasih Učil je slovenski naš slavpi Anton Janezi č; in ko je on bil 
na Dunaj odšel, so naš premiloslljivi gospod knjezoškof dovoljiti bla- 
govolili, da sta ga gospoda bogoslovca 4. lets: gosp. Zumper in 
-Ferčnik nadomestovala. -~r Naši častiti bravci bodo se še spomnili 
na darila, ki so jih nas Ijiibleni šolski svetovavec, gospokl Rudmaš, 
obljubili tistim dijakom, kteri na koncu šolskega leta kak lep sostavek 
u ilirskem jeziku napravijo in kirilico berejo in pišejo. 12 učencov seje 
za to skušnjo, ki se je posebaj 4^riala, oglasilo. Sostavek, ki ga je 
gosp. Zufapcr za nalogo napovedal: >,šlo je slavjanska uzajemnostt 
jeli potrebna? i kako ju čomo doseči ?^^ so nekleri s kirilico napisali, 
vsi pa izverstno sostavili. Ilirska slovnica in ilirske pripovesti so šle, ko 
bi rezal, in ,^Vukov novi savet^S ki ga prej nobeden učenec ni vidil, so 
nekteri tako gladko in lepo čitali in poslovenili, ko bi bili rodjeni Rtisi 
J ali Serblji. Razdelili so gosp. Rudmaš 8 daril: 2 po 10 fl. 3 po S fl- 
in 8 po 3 fl. srebra u dvajseticah in lepih mošnlcah. Veseh* se mati 
Slava, ki tako pridne in iskrene sinove št eješ! — 

Tudi dovenski šolski pripravniki so se letaš pervokrat v slovM* 
skem jeziku podučevali. Bilo j^ jih 8. Tih poprej nobeden ni zual sk)- 
vensko brati, sedaj pe znajo lepo slovensko brati, slovensko slovnico ^ 
slovenske spisa u vsakdajnem zivlenju potrebne spisovati, znajo slovaške 
umetnine (tekničke) besede, ki jih je pri keršaaskem nauku, pri slov. slov- 
nici, pri lepopisanju ia številoslovja treba. Kako h4iko se bode tim uče- 
nikom iaaaprej godilo, kako lepo jih bode slovenska mladjaa zaslepila i 
Brez tega nauka bi pa morali slovenščino ali prav. za prav nemščino hK 
mili, da se Boga vsmili. Tri med pripravniki so tudi od gosp. Rud* 
" ajka obljttblene darila dobili. Upamo , da bodo ti faladenči ^ prav 
"' vtčeniki postali: le aa(Hrej po pota, ki sta/ ga ravno naslopOi*! rr 



I 



U nimlkih lolah ie tudi tetas od slovenščine ni bilo glasu, ik4 
ravno je mnogo učcncov ki nemško ne znajo. Ali slišimo^ da se bode 
to priliodno leto bolje poravnalo, in da se bode a novo napravljcnej realki 
i slovenski jezik ncil. Mjnisterski nacert za uravnavo realk pra^!, da je 
a tealkih materiu jezik za vse učence obligatni predmet: slpvensčin« 
bode taj za Slovence u realki zapovedan, predmet. Kar slišimo , smemo 
pričakovali, da se bodo tQ<Ji Nemci radi slovensko učili: slov. jezik je 
s« kupce, obe1*tnike in rokodelce, če ne neobhodno potreben^ saj gotova 
jako koristen. — / V 

Slednič pa se hvalno spomenemo visoko vrednihf. gosp Ursulinarc, 
ki so tudi leias 12 deklic slov enskopodučevale. Pri skolnji so deklice poka- 
rale, da znajo lepo slovensko brati in pisati, slov. slovmco in slov. spi- 
sovnik. Slava brumnim nunam! Naj bi druge soie po njih se ravnale! -^ 

Tako m67JiL0 in veselo taj slovenščina u Celovških šolah napreduje.^ 
Kako je pa drugod? kako je u latinskih šolah nase Slovenije? Lepo 
prosimo, da nam iz vsakega mesta kak domorodec to resnično popise,--» 
mi bodeipo radi vse u Bčeli oznanili. Prosimo ! — 

* Naj imenitnejso ia naj veselejso novico pa na koncu donesnega 
Usta: »družtvo za izdajanje in razširjevanje dobrih bukev 
za Slovence je osnova no.^^ Povabilo, k temu družtvu pristopiti, 
in pastave tega druživa, prinesemo u prihodnjem svezku. Vendar se ne 
moremo zderžati, za dones razglasiti, kar so presvilli Lavantinski knje- 
zoškof, gospod Anton Slomšek, te dni zastran tega dniztva nekemu 
gospodu u Celovec pisali. Lepo prosimo, da nam prečastili gospod to 
za zlo ne vzemejol »Veseli me, pišejo gosp: knjezoškof, da družtvo, 
ki sem ga že pred sedmimi leti osnovati mislil, pa ne mogel, se spet 
izbujati in oživljati vidim. Da pa moje veselje ludi sadja obrodi, pod* 
lago in temelj temu družtvu s tim podložim, da pet sto rajnisev u 
bankovcih temu družtvu darujem. Kakor hitro družlvo u živlenje 
• stopi, bodem te svoj dar družtvenemu odboru izročil. Zraven pa še tu- 
di obljubim, za družtvo delali in ga podpirati, kolikor zamorem.^^ -« 
Raduj s Slovenija mila in slavo poj takemu domorodcu! 




mesnice. 

* Kadalsej^cunlsd^^^^ Ha L, ^ovi (judi) pozdravljajoči ga 
nastopanjem ntTfr^M^fodnem mu jednu X^jnicu zlatnih jajc. On primi 
čejnicu s jfljci) njih pa zapovedi benso s^iti pod stražu. Revni izrae- 

Jitjani u ovakovoj nenadnoj svojoj nesre^^, molili su samo toliko, da jiiti 
8e pove pričina, zakaj je to tako š njuni ucinjeno. Na to je rekel cesar, 
dajim se odgovori: Mudrost to zapoveda, da se take kokoške, kcfje noše tako 
dobra jajca, ne puščaju letati po polhi^ temoč jih staviti pod najosireju stražu. 

* Kada je prišel Omer paš^nekada u Bosnu , dodje u hišu Bojča , 
i je tu služil neko vreme. Ovaj/gospodar nije znal, da če ondašnji nje- 
gov sluga biti današnji Omer paša , ter ga Je dosta tverdo deržal Sada 
pajs došavši Omer pasa u^ 6an ju iuku prašal je za. hišu Bnjča , ter ne- 
našavši svojega staroga gospodara, . temoč njegovoga sina, ga popraša, 
ali se apomene, kad« je ^n tukaj služil? ali se i toga spomen'ej kada ga 
^ njegov olec tukan Ovi reče »ne<^,— no Omer paša pristavi : „ako se ti 
ne »pomeneš, ja se spomenem, i znam mnogo bolje tuei/^ On pot«(gii^ 
nioioju i dade AliJ Bojča 10, majoi mu 5, a sestri isto ^ ilatov, ■'-- 



- «« — 


-^ i 


f.--- 


w 1 


MHirfiA za dfJAJiko knjiste« 


t* a Celovcu.! 



1. častil Ijiva gospoda fajmostra: Balatit Lesjak u Dvora in Jakop Sivid 
a Lipi sla^ poslala 18 svezkov knjig raznega saderžaja. Postavim 
>^ Glasi 'iz Zeravinske dubrave^ od Stanka Vraza, njegove ,>narodl 
pesni, <* »Zagrebažki kolendar« i mnogo dmgih koristnih knjig. 

2. CaJtt. gospod Rudmaš, c. k. šolski svetovavec so darovali 17 svež* 
kov debelih čeških knjig večidel od matice češke u Pragu izdanih, j 

3. Čast. gospodi bogoslovci u čeških Budejovicih (Badweis) so ie driH 
gič poslali več kot 20 svezkov čeških knjig in u pisma še pristavM 
da so se ove knjige na nos na vrat u Pras:u »obrale in da smei 
mesca Oktobra ali Novembra še več knjig očakovati. 

4. Čast. gospod P. Piacid Javornik, član matice češke in ilirske, 
obljubil vse svoje od goraj imenovanih matic prejele knjige najpl 
ko bode mogoče poslali Tudi je te domorodec in slavni slov. piši 
telj, kteremu pa zalibog! sedajne okoljnosti spisovati ne dopusM 
ponudil dovolj)!], da se naj Vsi od njega tirna maticama plačani de 
narji na ime dijaške knjigovne u Celovcu prepišejo, in da tako of! 
knjigovna, če lo doplača, kar še po postavah menjka, elan teh tmH 
postane. ZiVili vt^i dobrotniki in podpiratelji slovenske mladine 
književnosti! — 



N^IiCpa proiSnJa* 

Od več strani sera že slišal, da p. n. naročniki »Slov. Bčele^ 
»erČ4io želijo, da bi se tt-»Bčeii^* saj slovenska slran Koroške dež«jt 
popisovala. Skleni^ sem taj^od novega leta 1852, a^ko mi Bog zdravj 
da , X »Bčeii^^ slovensko Koroško stran popisovati. Že sem nabral k Itf 
mu cilu in koncu mnogo reči ; pa vendar vidim , da sem za to obširni 
delo in nalogo sam preslab, posebno kar slovenska imena vesi, gradičei 
potokov, gor, hribov in goric zadene. Prosim taj najiskrenejše domoroi 
ce, da bi me pri tej važnej nalogi podpirali in mi slovenska imena gori 
imenovanih predmetov, kakor tudi narodne pripovesti ali čudne in iin( 
nitne dogodbe svoje okolice poslali. Vsim posebaj pisati in jih prosi 
nemam časa, za to vse ukupaj tukaj lepo poprosim in dehantije takdl 
razdelim med naj perve naše domorodce: Dehantijo Kanalsko naj po^ 
sejo gg. na Višarjih , — slovensko Zilo^ gosp. Matija Majar, Kravca 
in Kanduč, — deh, Belaško gg. Valenlinič, Lukanc in Vigele; — d^l 
Rožeško gg. Lesjak, Ferčnik in Zumper ; — d(;h. Kapelsko^ gg. Milar 
Radičnik in Somer; — deh. Tinjsko gg. Serčnik, Tavžic in Cerriic; deli 
Velikovsko gg. Bruk, Hladiiik in Fk)rianšic; — deh. Doberlovesko gg 
Meglic, Milar u kapli in^Wolf; — deh. Plibersko gg. Res in Kasl; - 
deh. št. Andraško : gg. »Siuet in Sevnik. 

Prosim za odpuščanje , da se prederznem imenovane prečastite go^ 
spode nadlegovati: vse, kar se mi pošle, bodem hvaležno sprejel in le- 
po [M)rabil. S Bogom ! 

Celovec, 10. avgusta 186L And. Einspieler. 

Digitized by VjOOQIC 




Wmdmnm t. septembra 1851.*' 



b 



kCero bode 



V6br 



r U ž t v O^ 

e bukve za Slovence izdajalo in jih med 
njimi razsirjevalo. 

"^f ober in žlahten je s^d, ki ga družtva donasajo s tim, da dobre knji« 
i^^fe med ^udi ra^rjajo. Nočemo tukej imenovati v^e tiste druztva , ki 
^«ojih naii nemški brati u te namen napravili. Mi le pokažemo totej na 
I (jjrožtvo sv. Janeza Nepomucenskega na Ceskem. To druztvo že dolgo 
iet vsako leto I^po število koristnih knjig prav dober kup med češko 
\ia4stvo razposle, in tako sveto vero in Ifipo zaderžanje obvarje, poter- 
dttje in razprostira. Mi Slovenci drugim narodom in svojiin bratom na 
Ceskem ne smemo zadej ostati, posebno kedar gre za sv. vero in iSpo 
zaderianje, kedar gre za pravo,, za večno srečo človeštva. Pa vendar 
Base dolgo ne obdelano polje je široko — kar se od nas tirja, je ime- 
nitno in težko: za to je tlam Ufflbtf več dekvcov in sdruzenih sli in 
a/f^ le.Jf.Tnas gnalo, družtvo osnovati za izdajanje ia razsiijevanje 
.jic^cjh btikev za Slovosce. Postave tega druživa mi podpisa«! u imena 
. ii po volji mnogih prijateljev tukej oznanimo in vse lepo povabimo k 
,\mu dnižtvu pristopiti. Zares!. Namen tega družtva je lep in žlahten. 
Družtvo ima akerbeti, d9 «e keršanski in pobožni duh, zavolj kterega 
. fruanski narod povsod in že odnekdaj slovi, ob varje in poterdi, — 
iraztvo ima skerbeti, da se ljudem^ ki se bodo u šolah mnogo lepih rS« 
& naučili in potem taj radi brali , dobre in koristne bukve u roke dajo, 
<ii jiih ne bode treba po slabih in prepovedanih knjigah prašati in segati, 
družtvo im& učenim Slovencem , kterih veUko štejemo, priložnost dati, ^ 
^ svoje kUjiži^vne iHfk gotovo in saj brez svoje lastne zgube med ljudi 
ipiat^o, ^^ ^užtvobode po tem vsin pa tudi pripomagalo, da mi avojo 
^iževnost in svoj jezik olepšamo in obogatimo in tako tudi slovenski 
narod na višjo stopnjo prave ketsaQske omike in izobraženosti povzdig- 
nemo. Te. nameni je tako obširen in težaven, da ga le sdružene sile in 
moči doseči zamorejo, — je pa tudi tako lep in žlahten, da ga bodo 
duhovne in deželne oblastnije, vsi prijatelji človeškega roda in vsi domo- 
rodci, gotovo* na vso moč podpirali. 

Zato iBJ se poprlmimo tega svetega dSIa s terdnim zaupanjem na 
Boga, na pravično fn žlahtno rič, na ljudi dobrega serca in na sloven- 
ske domorodce! Cf lovec 27* julija 1851. 
And. Einšpieler s.r. Franjo Zorčič s.r. Jožef Rozman s. r. 

kapUn u Celavcu. Spiritaal u Celovcu. korar u 8t. Andraža. 

Anton, Janežič s.r. Dragotin Robida 8.r. Matija Hajar s.r. 

%ali6. učitelj slovenMine. c. k vač. u(fkelj. irvol. faj, u Gorjab. 

Bajlant Lesjak S. r. Gregor Somer s. r.^ogle 

fajm oster u Dvoru. uditelj u Borovljilf. o 



drvčiT-t «« izdajtnje i-n Musirjevtnje dobtih 4)if%^v i\ 

Slovence. 



Drnitvo 9e imemge: ^>Dra£tvo sv. Mohora.^ 

$. 2. 

Namen diužtva je : na avetla . dajati in razsirjevati dobre knjige 
ki om, serce in voljo ljudi razsvetliti in požlahtniti in se zraven m 
deker kop razprodajati canorejo. 

Dničtvo se s politiko »na nobeno vizo ne bode peealo ; zato ne 1» 
de nikolj ljudi zastran politi jikih re6i podučevalo, tudi nikelj časopisov, 
oznanil alj bukev, ki bi u politiko segale, na svetlo dajala, tudi niko 
in na nobeno viio takih pisem razsirjevati pomagalo. ' 

Družtvo ne bode na svitlo dak) nobenih bukev brez da bi od kale 
škofije poterjene ne bile; to se bode vsigdar in vselej oskerbelo. 

« §. 8. . 

Ihvioik C6len teg« druitva) more h\X\i . 

a) kdor na leto n^kaj gotovega pla^a. To snese za njftelje padskih 
sol na deželi in za u6ence na ISto 1 il. 30 kr. srebra , za tm 
druge pa na I^to 3 fl. sr. Plačati se to mora pol ali celo lita po- 
pred in sicer pri odboru dotijne. škofije. Te odbor poile sprejete 
denarje bukvarnici Janeza Leona u Celovcu. Dalej phcajo gotsj 
imenovani učeniki in učenci, kedar k družtvu pristopijo, 80 kr. 
sr. vsi drugi pa I fl. sr. upisnine. 

b) kdor se od odbora zavoljo posebnih zaslug za druznika izvoli. 
Družnik neha biti: 

a) kdor svojevoljno, izstopi in to ustmeno alj pismeno oam^ni« 

.i)) kdor.edno c^ Ičto &z odtodeni čas # vojega dontriia na flifc* 

Eden vodja in odbor ^ obstoj.ep iz 12 o.dbor(»ikov5 bodieta 5>clniSvo 
sv. Mohora« obravnovala, vodila in oskerbovala. Za t^ odbor iivou 
vsaka sledečih škofij: Goriška, Labudska, l^ublanska, Sekovska ifl 
Teržaška škofija po dva odbornika , Kerška skorga pa tri odborniki) 
in sicer izmed lislib družnikov svoje škpfije, ki u Gorici, Celju, hf^ 
lani, Mariboru, Terstu in Celovcu slaoujej<). 

Druftveni odbor izvoli po večini glasov ednega izmed treh C«ljJ' 
skih odbornikov za vodja druživa, tako da po tem tudi za Kerska 
škofijo dva odbornika ostaneta. 

Za leto 1852 se l^ode te odbor 4ako začasna aostavil^ da se boU 
dva u imejiovanih mestih prebi\ajojea dnižnika za ta opravilo pismeno 
iiaprosila, u Celovcu pa tri. Za prUiodne letake bode pa družtveni odbor 



- «t - 

10 večini g^lasov svobodna izvolil. To se b^de tdkole zgodilo: kedar 
ružnik svojo letnino plača , družtvenemu vodju naravno alj nenaravno 
zapečatenem listu imenuje dva druznika svoje škofije, ki u goraj na- 
letih mestih stanujeta in ki u letnem imeniku družnikov stojita, ter pri- 
itavi, da nju za odbornika izvoli. Družniki Kerške ahofije pa izvolijo 
la to vižo tri u Ceteivda stanujoče odbornike. 

Driiztveni vodja s objfma odbornikoma ti Celovcu oskerbuje tekoče 
opravila, vodi, naredi in oznani vsako leto rajtingo, kakor tiiJi^i imenik^ 
dnižnikov. Ravno tako tudi dn u zvunajnifa zadevah druztvo nadomistu-' 
je iir zagovarja. ' , y # 

Odbor si dopisuje in tako po večini glasov razsodi, ktere knjigi in 
u ktereofi redu se imajo tiskati, on poslane rokopise pretresuje, jih ka- 
kemu Skofijstvu za poterjenje. predloži, razsodi, ktere knjige tiskati in 
izdati ^e posebno potrebno in dobro kaze, dalej tudi odloči in razdeli 
fdarila, plačila itd. 
r Ako je na obeh atraftih jodsako glasov ^ reMOdi vselej vodjev glas. 

S- 5. 

Sredstva, s kterimi bode druztvo svoje potrebe oskerbovalo, so: 

a) lelnine druznikov p 

b) dobrovoljne darila, - ^ 

c) denarji, ki se bddb it ra:^prodanih bukev dobivali. 

J. 6. 

Dobički, ki jih druztvo druznikom donasa: 

i) vsaki dni:K!lik ddbi* vsak6 lel0 in brez dalnega plačila p6najročnej- 
sera potu in naj več, ko' bode mogoče, tiskanih knjij. To se pa 
samo od sebe zastt)pi i da b6de steViki teh knjig naraste^ kakor 
hitro bode papir boljii kop, in kakor 'hitroi veliko ljudi k drufitvtt 
pristopi; 

b; vsaki družhik* ima pravioo, družlVehej vodnii kej nasvČtovati in 
priporočiti; 

C) nekleriro druinikon^ (^p^uj^s^ posebni dobički* Čisti donesek 
se bode namreč vsako leto na: tri edi^f^e dele razdelil. Perva 
Ure^ii^a se izroči odboru, da jo^^a ifeprevidjene zadeve in potrebe 
pri roci ima; — druga tretjina se bode vsako leto na darila za 
najboljše učence in šolske pripravnike po razsodbi odbora oberni- 
nila, ~7 poslednja tretjina se pa oii!l^l6či za najboljše in naj prid- 
nejše slovenske učenike, kakor bbde to druztveni odbor razsodi! 
in za dobro sposirlal. 

§. 7. 

Te postave se snttjo. le tadaj premeniti , ako to d\i tretjini od|i^- 
nikoT 'iovolMei. 

Ako to druztvo, naj bode na kakoršno vižo hoče, salnebe gre, 
drtittveai 6dbor razsodi in skfone, kaj se ima s njegovim pre«io£enjav 
zgoditi o 



4^ e p 6 t a. 



i rckrasna je rožica m vertu cvetd«, 
. '' ' / Na nebe«u zora ni lepša bila; 

r"^'-^ / "^ Široko okrog je naj bolje slovela, 

-. '^ ' Bi rekel, ne manj od si:ebr^ in zlata. — 

^ P 1 1 -^ Pa pisan metuljček zdaj lahkega krila 

^ Jo sem primahlja. Le zagledali jo. 

Se hitro usede, jo gerli, omiFa, 

Da zmoti jej glavco in serčice do. 

Ah, kratko vesdje! — že sonce pripeka, 

Jej lice povene — metulj odleti. 

Zdaj vbozica hira in tužno zaveka: 

^Lepdta, lepdt«, kak grenka 9i ti!^^ — 

Bal. Janezi č. 



..* 



( j^^ O S I ar. 

j iNkaj iz hervatskih običaje 



je v. 

(Po Poljskem.) 



Ukno moje.isobe je odp6r(a lCe ga ravno zaklanja prijetna *t&ca. vejr; 
be žalostinke pred pekočimi sopčnimi žarki, mi je vendar otvoren izglej 
na '^mestne zidipe tje do vrat ^red mostom. Zraven mosta sedi cloveV 
in okpli njega se*4y^ir9 in skuplja neprenehoma mlado in staro cm! rujd 
zore do t^erdegti mraka. Različni ljudi se sprehajajo semtertj^, pa j 
r^ko, da bi kak Hervat ali Hervatica mimo lla in se ne vmešala v M 
mo željnih pošlusateljev. Tf^ilovek sedi na nekem kamena zraven poj 
in poteza s kratkim zavijenim Idkom na prostem instrumentu, javorod 
gdsli imenovanem, ktere kakor basetel med prdkrižanimi nogami derij 
K tej godbi prepeva prosto jednoglasno pčsmico,.v kterej proslavtjti dfl 
la hrabrih junakov, ki so živili tedaj, ko se"iie ni Kosovo s £N»rbsfe| 
kervjo napojilo. — 

Človek te je slep goslar. Na licu mu je poznati pekoči žar juž| 
nega sonca. Pa temu ni čudo. Zakaj on sedi cele dneve pred mes^ 
nimi in s^kimi vrati in gleda jednako proti višini nebeškej , iz kterj 
se žarki^^l^ca t^ega zemeljskega blagotvorca, v njegovih zapertih zent 
eah vtriiyajo. Če ravno ga poliva sonce po. čelu, on vendar ne nebi 
pr^rpli s^h-une svojih gosel, in kakor isk bi htel sonce prisiliti ,^ da mi 
. r||Petli V^čno noč, ga nepremično 2»lv6renjmi očmi sledi. (Hi p^sni- 
kaše ne boje žarkov velike te dnevne zvezde, zakaj njegove zeuce a« 
na veke zatvorene : One ne zns^o, kaj je modrina nebeška ^ kajli kra^otij 
nfile .Ipomladi ; one ne poznajo ne sveta ne ljudi. Kar se^v njeq. j{||^* 
in živi, to ni pogled sedajnosti, temuč samo spomin davnih časov, 



-.. ^ 



mimriih genijeV« In U\ k»r sladU-zaloitniiii f^Iasem lireiiit«^ to ii iiM 
mile crpomliiNcli ae^ Mdulenje sladke Ijiibesiii, to ije/'veIiV V> & šrariio a 

d0|;odhrfli£ina podjarni^ehe^ Birada/ Na semlji ariu le/i avok^kirSaSK^ 
pa n0 da bi' fa braDil sončnega, eara; temui da mu čiiva sivo.gbto' 
merdega deija. DobroduJm Šerežani in Bosnjaci mu meč^ejo^ v hja 
kikor v tiraQiviucp bakrene krajcarja v zameno za zla^ pesme, s kUri^ 
mi poslavlja Lazara, Marka in Miloša. -^ Slavjani na južnem, brega Ou- 
nave so junaci, da jim v bojil^ ni slike ne prilike. Oni ao krspUrT udov^ 
pogumni vsterpljivi, i^raven.pa |e pflp«ti in blagega serca. V Cernej gori 
bijejo neprestano boj s divjimi Turfe^ ki so se po dolinah njih domovine^ 
razposelili; pa zakaj bijejo ^le vecm boj*? -^ zavolj kamenitih st?n In* 
visokih planin. * Kader ogleda beli svft, mu že visi pri zibeli orožje, in 
kader stopi v večno^lmino^ cernega gfbba * — kar skorej vsakega Cemo- 
gorca v boju s TurR ^adeite .—• ^efe tedaj prestale vof|ak biti. Nad bre- 
gom b|£ze Drave inlbislre^unave j^ Herval *n Se^rbljin zmiraj priprav- 
ljen niTke^vavi boj is divjim •sosednih Tvrčinom. On se r** in vmerje 
kol vejsak'. it«rbljin na ihdre ne na nlinufo poaabiti ztaHh ^attov ciara 
Dmana;. zi^ je pa tudi večna vapomeiia in osveta. Tsafena V: ti^etvai 
persi fpki dobitniku na Koso^m poljih ^^^ Žeoa opnavtja hisge poasle, in 
nedomali otroci in hromi ali stari ljudi obdeliijčjo polja. Cega se pa 
stJ^pec loitt Njemu je aaupal fiog dogodi vseino naro<fai, da Jo kot sveto 
d^insf^o priča in oslavlja v neVm»jočih pesmih,' presajajoidi Jih 
^ pokolenja t j)okotenje v lirokeni peilivojii (vertu) pod ^liim nebom. 
On raiTttsehije/Jk njimi bOf^oj«ci narod, kteri te pesitie Befmer|ih srojib 
pr^f do v v svojt^' aerce |»ajuje:, i kakor seme, iz kterega ce w enkral 
rkzviti sSni bofni duh. iTitor je y Serbii slep rojen bil ali h»§u je^flaz«« 
nej nemila osbda na veke sončne svetlobe' «fopaia, temu je adperl.Bog 
drugo vreki en vate v, da miH-nadomestaje žguMjen^ veselje. Takenlu je 
dal Bog liny Apblovo. TakenM »Mroji oee ali brat gosli, s Jiterimi aa 
bodoči pesnik' naroda poda v gosto dobra^'o stolelbih d(^vf in potdas« 
žeijniih iiš^Hom suinljanje dreves, pihanje Tetrov in prt|etak0.žuborenje 
ptic -^ kratkO' reei --^ on se tr^di usisati vse kraa4>ie narave, da jih poi<« 
nej^ ko «e enipral v njeg ovtj duSi preobrazijo ^ spet preobražene s i^r 
rovno ''Silo iz dna svojega serca izvabL . ^ , 

Tako lisučen se spetf poda rted svet, gre pred mestna vrata, iti 
pošluia tam tiho sede pesme gdfkakega goslarja. • V njegovo dulo se- 
vtisne živa slika Dniana, Marka , Miloša Obilica, Lazara In Cerntiga 
Jurja. Sedaj je popolnoma izučen; v nj^govej duši semenja sRka s 
sliko *in vsakej se priklada novasviastno snago (moao) izumljena pesem; 
on je že okusil dražesti Vit^ in zdaj potuje od M)ora do sbora, od 
jednega cudotvornega mesta v drugo , ix sejma na. sejem. Tako presadja 
on dogodivščino' svojega junaškega naroda iz aaroda u z^y 4 m dobivlja 
si ^«2a te zlate pesme bakrene krajcarje v svoj klobuk« . 

^KiMT se je moj goslar pred mestnimi vrati nastanil^ r ne grem' no« 
ben večer od doma. Moja prijateljiea gospa M. mi je že tvikra^jpisala 
in me na čaj povabila s obečanjem da me. bo s nekoliko novimi Kvadrt- 
lami razveselila, ki je jih ravno iz Dunaja dobila. Jes\jej pa odgovorim, 
da mi ni ne za oaj ne za kvadrile, dokler moj goslar na^ mostu sedi. 
Go^a M. se mi ne more dosti načuditi, kako me kej take proste r^^^- 
zanimati morejo. Ona imi te goslare samo za kokolj, ki so v 



tHiprikM niprediia shvMHikik ptaiifil. Kiftavicflir T# 4o njaile aatadhfe 
htsHe^ kader v* o tan čistem^ poetkfneiti m se aapok/varjteiai aarodu 
ratgovarjavai; aakaj on^ te je BavadNa , ga $< laktbfn naie civiluuieid 
mtti^* Ona ni v i^taini zapo|Ni8ti, kako v tem goda^jo pdRrtetniea MtifMk^i 
kako se ▼ strnaah ajeg^vih gosel prihodnoal jiižilih Maveaov odtfiva^ 

Sni 8im jej odrekel povatriio — in oj/Canem domi. Terba ki nit 
okito z^slanja, mi tendar Se ostavljii toliko prostora, da »fOiefa giodai^ 
viditi, in ko tiho postane, sKlati in vsako njegovih bc^M re^omili ttid- 
nth. Ii6 jeden glas mi ne vteč^. > 

Sno^i je prepeval 6udno povest od nekega granicarja, it ktere. 
sem le toliko izvzeti mdgel, da ga bojo ^korej, n^ vem kje^ obesili: 

»Oj zeieni iS^bravi .hraste! 

Skoro eni se s bratjom razstaviti ^ 

Skpra če te a vja podignuti,«^ 

Ter čei momku aa viea^la b^C' itd* 

Tako nekej se pčsem aaia«^ Grtintčarisedi vtamiiici, odddjen oi 
stafih ofrdk. njegovi ^toiaiki, U » veiiidtl lavoij raiojzdiMali ali 
hudodektev »pcfti, 4e mgajo in salva s šibami^ ki jih bodia pretor^tftf 
iiaieli'. Vino pij6 in ai vgaaiiji^jo, kd6 ca vadbtfftgori. in ddi Sfcoa iiba 
ilii No skoz leleana rejstk^ jb vtdiU vjHnika, ki dete ztaisljen W (lo* 
rajta sal svojih dr^gov^ Njegoipio adrca je !u okamenek^ nobena itM 
ga neni^ vad. Saiio nj^goVo oko:ae Tpira MprMni6n6 v oao atmii za ; 
roialom, kjtrsa nad> brl^oai rekaisteo^ gostih dcAvtfv vidijo in. aa pod 
dbbravo. proatnma hva^a' razprostirati Zahif Hm «e ima z^lre nad vbo^ 
gim ijetnikom iireriSiti obspdlijft k atesti jod regimentneg« »vdiloni pdd" 
pisana.' BeM suiehj^ v ' ov^dej A>bi moikih lef, sa mdra lo^ od 
svila, mora pisti xa £erllro wierti, daje nrma pajileno živeL Mlad' se ]e> 
oaeaii^ kakor je lo navada pri graaidnjii;, da si privede pomad v hiao^. 
pa vhratkein Je postal o6e osmaro stokih laAro^idev. Kar ^ je verh tegA- 
Si^ nemila v4i^a tIai£M, jo le a Tattkim trudom in po^erlvovanje« švbjd 
vbogo drnžina fcraniii in živiCi amnogel. NerodovitnOst posKdnjih Mt in 
posf^nd vojaška ainfka, ki ga jt vsakega mesca nmlo da na na dva 
nedelji od doma oddaljila, jeg»do nabe^asko palico pripravila. Dhbi si 
potroškov saj za nekaj vmanjsati mdipel, sklene naj starsaga sini v mo^ 
sto oddi^ti,.da aa kacaga rokodelstva nauči,, vendar to polkovnik nedo- 
pusti; zakaj te jedim, ki bi bil očetu med sedmero otroci saj nekaj po- 
magati mogjel, je Ul cesaraki — vojsak. Malo časa je se preteUo, ter 
ae jjtmiiifii ivi^ po mnogem terplj^ju.v veenost prestavi... 

»Žeio! i ti si na ostaviia, ^ ' 

Ki si gladiioj deci Meb delili^ 

Jao meni da visoka neba^ 

Tko te pomoč, tknii pNkt Ueba?« ttd. 
Tako preliva saženj garke sobe nad smertjo žena avoje^ Njapon 
scned, miloseačen tUtratimester, ganjea toliko nesrs&r je vzel k sabi jedno 
ddta. Malo se. mu olajša , pa samo mialo, aakaj le jih ovili sedmero dar* 
vi6^T^ki jo jih tri^bo preiivitf. * 

^Sta da cinim , jadlia sedmoricd, 

Ptoce, javče dv6 nedelje danab • 

~ ; Dve nedelje bedne kadnvioe ' o-.^,^6,,GooQh 

Slo .00 male Ueha baa psastina^ Mi . "^ 



— 71 — 

Knmn j« bH le veto, ko j« on tako svojo virno drugiirico opbi- 

koval. Sinertna lisina je aavUdala oa serolji; zakaj cela narav« , pokrita 

piajseni aodi, je počivala v sladkem aaaju. Bledi mese^ je rassvelloviil 

zea^jo s avojimi srebernimi Iraki, kakor podne žarko soacf. Mnogoteri 

je vtnidje« v eladktin spanju aove 9ile z^ prihodnji deo .cerpil, ko nas 

bedni ^ranicar zapusti svojo kolibo (bajto). Globoko se zampU^ kar za- 

dili po cesti skripaoje kol. Bili so to tergovoi, ki so žilp iz Banala 

dovažali. Znano je iz časopisov, kako sramotno 90 nekteri tergovci s 

žitom na Ogerskem kupcevali. Jaz sim to sam s lastnimi očmi vidil, 

kako ae je narod pantal proti bezdusuiin prekopiteljem žita, ki so se .s 

- (bidom avojih sobralov mastili in svoje aržete polnili. Najti je med Ijud- 

stTom činov, ki ga v pekleno brezdao pogreznejo, vendar imi tudi tiicih, 

da mtt vrata nebeška odpirajo. Ljubav, zavid, osveta, pohlepa 1» slavo 

n gospodovanjem , to so. to sUne in nepodneslJi\ e strasti -.* pa kaj 

je vse to proti gladu Ugolioo ostan; zmiraj naj žalostnejsa tragedija. 

^h dvadeset kol, s'iitoin napolnjenih,^^ jame spet siromak okfv* 
BO prepevati : 

i>Jed;a ito ih konji mogo vu^i, 

Ugrezla sn dnboko u p^sak, 

Slugam duha od moke nestaje: 

Bože ! dvaest žitom punih 'kolfln , 

Moja di^ca od glada urnim > 

0} kazite, ita sam činit morao?*^ — 

Sila ga premaga; potegne iz«a pasa hanžar, priskoči k z^4jycn90 
vazo in ga porine med žaklje, v nadi, da se bo iz njega polno žita 
izsudo — pa gorje njemu do raile|:a Bo^a — mJsto žita , ki ga je pri- 
oakoval ~ se pocedi za banžarom nideca kervca. — Vidili ga je, skoz 
rejetke^ kako roke zvjja in zdihuje: 

,yO} pitohleta tergovačka duja 
Niaam i#ino jaian tnrojt dhii«. 
Neg« Km, ^ si deoa ^paaioLi^ 

(Konec sledi.) 



> ^ n* i 



^^' . Cbljuf (ffegor.^ "" 

{Iz Lruniirj«.} 

Kiikrtt je sel jedea žid (jud) i? tti«a in so > pridružil jedaemu wbO' 
femo nadenikn (tavaitarju) tUerf si je slnžbo iakii; -i^sta 4ta led^ sko- 
i)ej , dok sta k jedaemu potoku priala. 'iii je čvevlje izzni, nogavice iz- 
vlekli, litače gor zagemil in je gazil (bredil) aajpredj nadeidk j» sel 
v pelah ^a njim. Žid si je derŽol torba, da bi se mu ne amofikj 4»rti 
črevlje, nogavice ki konce »vetje jope vsa v jednei roki,^k«r ae je s 
4ims9i M paUte ip^l, da U «a voda ne podprla- Fa »gnder.lt.^ 



glfidkem Inmentt 2derkiiil, al) se je'^e srf^no tia no^ah sdeHial, le na 
jednej strani Se je nekoljko zmo^fl in je na vso g«rW «akriial : »Aj 
vaj!^^ — On ^si je le samo konce od jope smocil, pa mošnja s lirmrji 
je mu pri tem iz arfeta zletela, — nadenlk to Eaeledavsi se je fn^ča^i 
ptipognul je rokav ogernal in j« fnoSnjo is vode potegnfil in njo 
Miro skril. [ ^' ^ '^ :. . 

Sta na breg t)rfiha, se obula in illa drfiej; na poti se le iiH znpn- 
zl^, kar se rau je pripetilo: ^Aj;vaj,'dnar)V so te tam! (proč) nokctje 
sim jih zgubil, alj niši videl Gregor t<* — .»Ne, ni*!m vidfb* ]e Gregor 
' rekel, — Vbog Žid iš6e tedaj po^poit^j alj tam r\\i, tn iirč (ničesar ni 
najŠel). Kaj storili? Šla sla tedaj dalej: Žid je dolgo premižlcval, dokler 
si je naslednje domislil, da to drugače biti nemore, ko da je on dnarje 
v voidi žgubiMn da je Gregor, ki je za njim šel, jih gotovo najlel; pa 
kaj lelolel s hji;n 'storiti, ko lii obstal? — . ' ' ' 

Prideta u kerčibo; sdaj j^ začel Žid 'Gregorju prigovarjati, da bi 
dbšftiK alj-je te dnarjij^najlel in g* je poiastils žganjiim, govorec: 
»AIj ni res, Gregor, jaz sim sel, in ti si šel*** — »Da« odgovori , Gt*^- 
gor. s^Na napjj se žganja. Alj ni les, jfiz sim ^ vodo gazil in ti si vodo ; 
gazil?** — »Da** odgovori Gregor, ,>Na, napij se žganice.^ — Gregor 
se je napil. Alj ni res, iSir^gprcek , da so doarji .proč!** — »Da, da** 
priterdi mu Gregor. »Ra, n^i^ se žganičke! Ay ni res Gregorjf ek , da 
so dnarji u vodo plunknili io da se ti hvpp za njimi?** — »liažeš!** je 
Gregor odrekel t- Žid j^ zopet nadeniku V novic .zacel prigovarjati, 
dok g^LJe vendar, mu zaporedoma žganje piti davajoč, naučil^ da' je 

■ (dialtl, da 80 dnarji proč, in da je jih on vjel. 

Žid se je močno veselil, ko je videl, da 'feregor že obstaja in je k 
njeitiu r^kM: ;>>PoJdi, GregorceK, sadaj bodeva midva k gospodu (k 
mandalora) šld, alj ti moraš tud! pred gospodom tako povedati, in jaz 
ti bom še žganja plačal.** Gregor '^i je pripil in je odgovoril: »Dobfo, 
pa bos in tako raztergan <ne grem;/d^ mi škornje, kožuh in novo kapo, 
potle kuražno c\o pred hudič« etopim^ kaj ne^.pred gospoda.**— Žid sfe je 
nekotjko s arendarom (najem^ikon ker.ene). na t&hoai pogovarjal, in te 
je jima ednp fistbo odperl. Tukaj je bilo vsega dosti , kakor na tergu : 
tukaj so bile opanke in širaki (možke suknje iz tolstega sukna), kožuhi^ 
kape, škornje, črevlji, hlace~, robci itd: itd. Da i železno orodje je tu- 
kaj bilo: orala, lopate, vile, noži, sekire — vsega dosti — in vse to 
je bilo T zastavi 9» f%v^^^ Kakor je kd<r. žganja potreboval alj na božje 
pot, alj na pogrebš^lno fiQ, keikot kotn^l Bog da,n4 svatbo (hoscet);— 
pri vsih teh rečih se žganje potrebuje^ da bi se mogli gosti do- 
bro počastiti. 

Zidova sta tedaj Gregorja oblekla, sta mu dala škornje, kožah in 
k^po, in možko je šel š njim k gospodu. Sdaj je Žid Gregorja zatožva- 
ti začel. »Velmožni (veliko mogoči) gospod! Midva sva šla iz terga, 
•IMA Hm čez potok, tam so oioji dnkrji mi li vddb |^li ia Gregor je jih 
fjel: ,»nioji denarji piimk, Gregor pa hvef.«— Alj Gregor ^ se-oi^M: 
,>Lažeau^* — Gospod se nasmeja in praša: »Kako je to Ulo, kako ?^ 7- 

■ 9M: t>Velmožni gospod! tako je to bik)! Alj ni res Gregoreek:.}a2 sim 
šel.iA ti si 8el.*'*^»I)a !** — »Saj čujete, vflHK)žni gospod , ja« sjf šel 

r 11$, oa je 4el)^ (in k Gregoqii) ^io >U "^ ^^^j j^* ^^ ^^ gaiirin^li 
^\voda gazil?'' -^-^Ba^^^^Vidite, vehnožni gospod, da oi| že eMi^^ 



— ^3 -^ 

(je Žid poskakuj6i •pravil.) »AIj ni res, (Sregorcek da ^ (fenarji 
phink, ti p* livop?** — »LaM!^* odgovori Gregor. Gospod seje v 
noviž jel smejati in Gregor se odreže, rekoč: »Glejte sitnega zidal Op 
bo le. rekel, da je tudi taj koSuh njegov/* — »In cigav je, ko moj? 
In morebiti, da tudi škornje niso moje?<< kriči prestrašeni žid. »3e ve, 
da niso tvoje/* — In morebiti, dk todi kapa ni moja.« — »Liho tvojej 
taateri** (rusfnska poslovica : »Naj gre slabo tvojej materi^«) ni6 ni tvoje, 
daj sem; Tako je zid kričal, in je botj^l Gregom kapo in kožuh vzeti. 
Pb gospod se je razserdU in je dal zida v jedo zapreti. Naderiik pa j^ 
sel po svojem potu in je imifi kožuh, kšpo in škornje in k temu gp 
dnarje lo tako je človeku od rpk Slo (ako je to gotovo — resnica) saj 
. enkrat Žida ogoljufati. • ^ 



(hVf 


P'"' 


i') :■■. 


■ix' 


^•l 


V{N 


^ / ( 


n'. 



iJK R j i ž e v n o s t. 
, > Preirled 

{ibanjft slaven'8ke|;a na polju slovstvenem. 

Jl od ovim naslovom .govori gospod J. M. Hurban u svqjih PoUadih o 
)S\qyencib ovako: rfas pregled ?^nerao is clil.«) ^vitio jugos. .;<^ft^o. 
Ta gi;aBfi je pod vec vlad razlergaaa i na vcc ujm m ra/^^ "j ivc*- 

slaveui se posMe u pismu dveh azibuk, cirilice i li>:i(ic'.. <; . ^'> h^ 
tiu^«ii imenovati »JugosUvtni ,** kar je od prej^;. '^i imeiiov: j:n : ('if-i^^ 
mnogo resničnie. Glavna delavnost na polju siov.-iA.ii.ui s 
kazine pri Serbih, Horvatih i Slovencih. Mesta, i' I ion L ^ 
KCvnm^s) sbira' i sosrJduje so Bfligrad, Zagrcii. Lnu"- 
Izvan tej^ ftnajojudi Slovenci v Terstu, v GraJc ; 
vtij TemiSTaru, Novom Sadu; — Horvati u Varazdinu i 
dof6ioljbbov i slovstvenikov. Ako pregledamo cinost Jugosla*v - \ 
žhnč pervfč povBtavajoie iz svojih razvalin krepko slov ens. 
Nj|h 4omača literatura se od dne do dne vse bolj siri i ukorenu^ 
veVstne riovine .za ljudstvo pod urednižtvom slavnega dr. Bleiwei8h /; 
iieVelolfjto tazUvajD omiko med pfo^ti, neizobraženi narod. Te novine 
ikliajajb. pod imenom : j^Novice kmetijskih , rokodelnih in narodskih re- 
ijl**, ^rrtna^jo cristavke* it gospodarstva j rokodelstva, i se' tudi krepko 

Sedajo s slovstvenimi L narodnimi novostmi. One so silno razširjene 
led Slovenci i mnogo ^i^rtane. .'Časopis višjega gibanja je že večkrat 
bmil^njcna hi pohvaljena »^lbven'ška Bčela.^^ Ona izhaja u Celovcii na- ' 
kladom žfahfnika Kleinmaiera. 

' r^Vaa časopistva sd jje živM književni i narodni med Slovenci u 
tipvih .eaših čudovito razimagal. Spisatelji slovenski so vsi polni tuge .i 
hlepenja po. Kteramoj slavensUoj jedholi i slogi. iVjih ucenejsi književni^ 
ci ne znajo samo serbsko alj fako imenovano ilirsko narečje; temveč oni 
razume ludfi druga slavenska narečja. Imenilnejši med njimi so na Du- 
naju dr. Miklošič, Janežič, Svetic, Jeriša, Terdina i več drugih. Slavna 
iaiicfia na Štajerskem, Krajnskem, Koroškem i Primorskem so še: Ko- 
MJski »laven, imeniten pfsnik u Terstu, kjer neki visoki* urad opi^- 



— 74 — 

Toman pravdoslovec u Gradcu, kojeja pJfsBi «e po celoj Sloveaii rade 
citajo i čislajo. U njih se najde posebna živosl obrazov, bo^atstvo mi- 
sli i či«ta beseda. Alj posebna, morda jedina prikazen na Avstrianskem 
je Miroslav Vilbar. Njegx)v genius je iz rok Višjega padajoia mana 
slovenskemu plemenu. On je pesnik u misli i životu, njeitiu je poesia 
žlahtna deva, nebelčanska pravica; to dokati^e sleherno njegovo delo i 
vsak njegov 6in. Spev je živelj njegovega živola, ki se objavuje u 
pisnih i u godbi. On je pesnik i godbenik ukup. Vse kar oji izda, vse 
podari svojemu milemu narodu. Dohodke svojih obilno uspešnih trudov 
porabi on za darila slovenskim spisateljem« Res je, da le njegovo pre- 
možno stanje mu to delati pripusti, kar mnogim slabe okolnosti nepripu- 
ste, pa kje se najdejo drugde taki spisatelji, ki bi plačilo svojih Irudov 
u darila drugih spisateljev obernili? Mnogi žive u ugodnih okolnostih 
alj oni ne darujejo ničesar za blagor svojega naroda; temveč oni bez- 
koristne i večkrat tudi fiikodlive knjige med svoj uarod trosa i ga tako kvare. 
Ako primerimos takiitii spisatelji slavnega Vilharja; imaoN obraz popolnega 
angela, imamo obraz slavjanskega pesnika. Njegove pesni so proste vsega 
kvaraivsega, kar bi jim k necesli služilo; alj one niso proste naroda, one 
80 u narodu ukorenjene. Pri drugih pesnih je to. naopak. Život Vilherja se 
konča i začne u narodu. »Stovaci! izdihne Hurban, učme sa zavidjel takdto 
krasu, takiito slavu razii (značaja) slovjanskjeho. Primi basftik (pesnik) 
slovanski pozdravefija bratou od Tatjer 1^ ' 

Tudi Cegnar je mlad, bogatoobdafjen pJ^snik slovenski. Poseb^ib 
'>slayo si je pridobil sko^z izverstni preklad Mos;;enlhalove. Debore, ki se 
ot^čno pbčudjuje. itfažgon bi bil izversten prozaikar postal, alj nemila 
smbrt ^e ga vzela u veliko žalost i tugo Jugoslavenov. Živeči spisatelji 
prozaicki so se Kociančič, Vertovc, Majar, Malavaiiič, Navratil, Pozen- 
čan, Valjavec, Javornik, Robida i se več drugih. 

U Celovcu se je sdružila slovaiska mladež k imenitnemu namenu 
k izobraževanju u slavjansčini i razširjenju duha narodnega isied prostim 
ljudstvom. Slovenski čat^opis v Celovcu od mladeži izdavan '^lavia*' iz- 
haja dvakrat u tednu i donasa krasne pesni i članke u prozi ter presta- 
ve iz vsih slavjanskih narečij. Oni imajo tudi knjižnico, katera pa se 
mora s pomankovanjem boriti i potrebuje domoljubne pomoči. Tako se 
tudi vežba mladež slovenska u Ljubljani/ Celju, Gradcu, Gorici, Maribo- 
ru in Terstu. Razun Slavie celovške iiuajo Slavio tudi u Ljubljani i h 
Celju. U Ljubljani so tudi imeli djaci u alojževisčii svoj poseben časor 
pis Daničico, katera je pa zaspati morala^ — S radostjo pozdravimo ova 
družtva i slovstveno činost nadepolne slovenske mladine. 'SK*venski do- 
moljubi, ljudskih skol ogleda gospod Rudmas, Janežič i drugi slovensko 
mladino u Celovcu podpirajo s knjigami , razdelivajo darila^, kakor je 
nedavno slavni Budmas učinil, razglasujejo po časopisih njih duševne 
proizvode i podbadajo drimajoče, da bi ravno tako storili. Mi s radostjo 
gledamo na ove napredke naših slovenskih bratov i jim vosirao obilni 
vspeh, njih brali na starodavnih Tatrah.*^ Komu serce ne poskakuje od 
veselja in radosti slišati, kako se imena naših domorodcov, naših spisa^ 
teljev i naše nadepolne mladine tam daleko pod Tatrami slavno imenuje- 
jo. Slava! 

* Slavno znani gosp. Radoslav Razlag nam iz Gradca tole piše: 
Ja nakanim ovu jesen izdati jugoslavenski zabavnik (Almanach) na 



tmdBČn godiim pod naslovom ^>Zora^, i to ^lo se jezika ti^e, u a m i si d 
spojenji južnih nasik poreklah s obzirom na severnamaračja. Elo 
vam kratki sadržaj Zore: P^sme (Ijubezne i domorodne). Pri po- 
vMke .(zabavne i podncne). ' Koledar rimski i pravoslavni sa zgo- 
dovinskfmi primelbami. Narodni običaji i narodne pripovedke 
(p, o vlsrfiicah, zv^zdab, . ... )• Životopisi slavj. pisateljev 
(kratko den narodjenja , '^]^ ' five i čto sn spisali i njihova iz vanj- 
ska slika o6i, striik, obraz . . . . ). Nekoj! znanstveno — 
zabavni i pddir2ni sostavci. Prislovice, zagonetke. Kratki 
pregled stanja jogoslav. slovstva. 

Ako mi bude moguče, hoču tn pesmice ii Cirilici pbnatisnuti dati 
Zfljedno s«' cirilskom azbukom. . Gotovo jesi, da je vse nase novinar- 
sko dokazivanje o sjedinjenjo s|pvstvinskom i jezikoslovnom prazdnp, 
ako se ne brinemo, cto >akvoga i spisali ; to bi mi dakle veoma drago 
bilo i bi po mojem umenja našem k stozi t^f.e6em trsenju nemalo ko- 
ristilo, .da se vise. vlastencev s menoih šdruži (da vsaki bar jeden 
iflanek/' jiudnu pfsničti 'salje), .'da svet ii toga uvidja, da nam je 
ozbiljna volja ,tt toj . svetoj r?ci,- • jer ne samo pojedini , nego vsi 
nzajemnd redimo. Mof.da bi kfo na Komskom hotel pripomoči? Spisi 
meni saj do f5. oktobra poslam*, buda gotovo uvrstjeni/' 

* Slovensko dniztvo u Ljublani ima za natis pripravljeno: ,»Kratek 
zsm^opis 4 pogledam na' stare in nove čase sveta/^ spisal P. Hicinger; 
in pa: »>Zgodavino sfovenskiga naroda^ spisal Janez Terdina. Ravno je 
nasvitlo prišla knjižica: »Sveti Jtiri serčrf vojsak.« Velja 12 kr. — 
Pri Leonu « Celovcvi 'se tiskate dve pripovesti : . »Peter« in »Paul.« — 

* V t^karni sinov Haase u zlatnem Pragu se ravno tiska za vseuči- 
lišče Kievsko na Ruskem: »Ceiskaja graiirat&a s uprainenjami, kratko- 
ju ehrestomMiju i zvarom. ^ — 

* Praiky proitonarodni list naznani, da se sliši, da se bode u 
Pnga zač#l časopis u ruskem jeziku izdajati pod naslovom: »Polabski 
lUls.«' Izhajal bodfe oa teden edenkr«!; 

Rusi so začeli se učiti češki Jezik, — avstrianski Slavjani bodo 
dobili ruski časopis j se učili ruski jezik: živila slavjanska uzajemnost 
te ki\p£evna slogal *- 



Z m e s. 



* u nekih nemških novinah smo brali ojster sestavek, u kterem se 
uekda močno pritoži čez to, da je ljudstvo u Terstskej okolici na 
Primorskem tako malo omikano in izobraženo. Nobeden U ne verjel, 
kako daleč zadej so se tam ljudi: u nekterih krajinah ie vasi med se- 
boj včasi popolnoma vojske peljejo, nobeden popotnik se lU notrajno deželp 
&• poda« in ednega človeka,, ki je tam povsod poi^nano umetnijo, no^ 



jiogoltiuti naredil, U bUi ljudi skoraj kol li^d^ga pommil^L.Tl^fii. »4«l 
napčna in kriva omika mest, ktera. |e talianska,. ne.more 
imeti nobene moči, nobenega upliva na ljudstvo^, ktero le 
samo slovensko zastopi.^ Tako govorico tiste nemške roovine pr^ti 
svcgej navadi. Kar je pa resnica in pravica, na Primopskem^ mora tudi 
biti na Koroškem. U Istni (Primorskem) so ljudi disto slovejiSki^ pa sp ad 
Talianov zaterti;— Slovenci so hlapci, Taliani so gospodi! Sko^ to gospodo- 
vanja talianov je tam talianski jezik, ravno kakor pri nas oemski/ pps^al 
-jezik gosposki, jezik, ^ po kterem ac je, ck>vek 'izobraii/i .z^moget ; Po 
mestih in mesticih Jslrianskib gospodinje povsod talianski. jeajk ■. ravhp 
kakor pri nas nems6ina. Ljudstvo po vesih in nekaj tudi po mestih pil 
ne razumi nobenega jezika razun š\(^e slovenske materSčine. Na tako 
vižo pa, da vsi izobraženi ljudi le talianski je^ik govore^ 'ljudstvo n 
omiki in izobraženosti napredovati hemore. — Glejte prijateli Ijudstval 
nov dokaz., da je zi\a potreba za slovenski jezik se potegovali:, zakig 
brez njega ostane ljudstvo vselej neumno in — sužnoi -- 

* Na neko čudno vižo je nam u roke naletela neusl^ knji^ca; 
^Glockentone^^ IIL svezek st. 174^ kjer sn^o tole brali: ,»Duaa^ 16« 
{ebruarja« Oesterr. Korrespoadenz je donesla neki sestavek , kteri obsimp 
in prav mikavno popisuje, kako se je grof Stadion (bivali ipiniiter) 
ko je poglavar na Primorskem bil, se prizadeval, . nove šolske knjige 
vpeljati. Stadion je spoznal, da je živa potreba, slovenske, iUrske, ta- 
lijanske in nemške, u Istrii navadne šolske knjige popraviti in. zbolsslti; 
posebno je spoznal, da so predrage. On je taj leta 1^45 od tako knB- 
novanega bratovsnega zaloga, kterega tretjina i je za jole namenjena^ 
40,000 il. odločil, da bi na to vižo mogoče bilo, šolske knjige boljli 
kup izdajati in u Terstn vladno zakladnico Šolskih knjig napraviti. Občina 
so bile zavezane, b knjige brez dobička prodajali, ih «a lM»rn^ iotr^^ 
zastonj jih poskerbeti. Kar je bilo starih knjig, so jih na) pervf jeiir 
koslovci'm oetov^dci pregledali in popravili, kar je^jiii m«s(j1[aM-, so se 
nove napravile alj pa iz drugih jecikov prestavilo Vse to, pirislaisi 
»Oesterr. Korresp.^^ se je zgodilo lefM) razumno in dbgovorno a :eerkoyji|. 
Ihi tahanskih kivigah je posebno škof Porečji (Pareozo)^ pri slonenskih 
nadškof Goriški, (Oorz), pri ilirskih škof Kerski (Veglia> pomagal. f(>; 
imence se je berilo za odraščeno- mladino in za nedelske šole SQsta^ jlo i^ 
šcer u talianskem , ilirskem in slovenskem jeziku. Ičakor se vidi , so 
gospodi u misli imeli, prav ročno ia koristno knjigo za proste ljudi na- 
praviti. To berilo zaderži »Na vod k lepem keršanskem zaderžanju'' 
(Anieitung zur kristlichen Wohlgezogenheit) od knezoškofa Bernada ^6a- 
lura, datej poljodelski katehizem, najboljše in mgimenitnejše reči iz narod- 
ne književnosti, in tudi n^kaj iz zemljopisa in -dogodivščine posebno do- 
movinske. Kakor zatožni katalog (zaznamek) kaže, se znajde sedaj. tam 
20 nemških, 24 talianskih, J 7 slovenskih in 17 ilirskih izdanih knjig; 
cena je počrez tako ustanovljena, da edna pola na eden krajcar pride. Pre- 
, gled, koliko knjig se je od leta 1846 do l^sa prodalo, kaže, kaka so 
toovi časi ttidi ii šolske reči in Zadeve segali in rezali* Leta 1^46 se je 
Razprodalo 45,011 knjig, leta 1647 je to šlevilo narastilo do 7S,09f 
knjig, L :1*48 je spet padlo na 35,583; leta l«49 je število se povišalo 
spet na 45,743 fn L 1850 na 75,381 knjig. Prekucija leta i§48 se j^ 
najmenj poznala pri prodaji slovenskih , najbolj in najškodljivejši pri 
^aji tauanskili knjt^;^ To se more temu pripisati, da jt m sub^ 



- »f - 

tedpj boli« UiUaiul&aa vm popliEvsti , ip zigluliti^ ^ m, okgkik fB^ dn 
^m Ijiidi uplob do iU feroi .«eittajo,K -r- Časopis ^e^tir*, ^prrefpon^ 
deaz^' se urednijaia vladnih aovin za^1«nj pošilja; in »i. Slo^enoi mOr 
ramo tato ioif^mtoe rciči sastrpn Teržaskih ki^ig <se ie po dolgem času 
tak« rekoč: na cudao vi^ iz noskih časopisov zvedeti! Saj. iniaino 
shveiisk^ ymtfe novine: he! ^Ljublaoski^snik^M ~ 

^ Gašt gosp« Ivan Kuktil}«vič, prednednik dmfitva za pereslnico 
jlgoiiavanskd, je a zejC lega dfujElva 8. avgusta- l.:J. o tvoje« potovai^tl 
« Beartke iNhiv jiiienitoe iin .vedele reči nuznaiiil.. Žal .|e ii*i|i,' ^ da le » • 
ms Slovence triaj i^žnise r«či ponatisinltf inoreihia» "zMitli.iirosAora 4M|in n 
Be^ zinaojkai: ' . • • • ^ • ■ . . i' - ' '.» \ 

«^Ila amjam poi«vanj« po spodnjem Štajcrsliein , .jb ip6«oril JL Kih! 
kflljem^^ 0eM.»r.8oinanii s vpednim alov«niskbn tiloni«rodcettiv gMfiadom 
Davorirtom Taiislirnjako.m in pisatc^ljefn gospodom - iproC' itvdolH 
fam P/uffoM,' Te ima ;nruio|fo .starin 'iti ikibro pozna skmnskb- ^tajiv*^ 
•ko. Ker oe on posebno s dogod^vMincI in arbeologiai>)ieča,i<Qi«ti d^. 
nam hode na.nikoiseU kd kaj it dtajersl^egtt tvediti žeNanOi^f srvol| 
t€fa bi bi)i vreden, da ae izvoli za dopidajocega aii ^Minegatllda, ker 
raznn gospod« MikJosiča nimamo v spiAdni<iR> Štajerskem nikogVf . fei bi 
za društvo, delal (Predlog se poterdiK Fridii v Ljabtjpno.obisem knji-^ 
7.evne zaklad« 9 najdem 1. v mozeumu^ raz«« dragik stfiriOj, ^Vfiini ^mka^ 
pis s nektfjriini prav dobrimi umotvori kjrajitskih umelnikov jn več ired-^ 
kih roliopiaov in knjig; i. y stanu zgodovinskega dmstva nekotikor za 
nas Vaimh rokopisov in povelj, ktera^ aam ooda^nji goopodi radi priob*- 
čijo; 8. v {[imnazialn^ knjižoid prevaiao sb^ko ranjk^a Kopit«? j«, vaio^ 
rokopise za našo zgodovino, ktere sim si zaznamoval^ — v knjižnici 
seroinijča pisma o Primožu Truberu in o napredku reformacie na Krajh- 
skem, kar bom v arhivu prio(b6iL V marljivem literarnem društvu slo- 
venskem, kleremu je dr; tteii?trefe ptedšednfk, sem tudi marsikej našel 
To društvo l^o' jadalo .zdiu sloveiMko; zgodoi4n6 od , Terdii«. Obisčem 
tttdiKosta, pis^t^ijarzeiaujenegii za nteatopis Kn^Askega in pove^nioo. 
Oo ipoa lepo sbirko starih pot^v, od kleiHh ham bo iaMoik naznanil 
Ztsluži itediu, da.. se zvoli za častnega ud«; (ptredlog se pelerdi). Obiačem 
potem vse carkv^ i vmeUvke Y Iiji|blja«i in n>e okolici, her imberem 
inoiogo premeta za £ivyeiy^e ilirskih Umehiikov., Pri ysiiA nojim 
pglftdavonju.mije i^a roko sel. vredni vredpik Novic i>. omenjani gospofd 
dr, Bleiweis. V ^Terstijt ^ivi M vso Istrtb jajvainH apisattlj .historie i 
itarja učeni go^^iod dn iKandUv. Oft mi jo pri v^epn mqjfiia of^^d^r 
vanju sel tia jrok9» f)oklpiiiI mi |e xeč svojih vainih tialiansUh dH, io 
posodil našcBiiii drui^vu: v^Uko sbirko- piisanik povelj ; tažfiih zo taJliansko 
35gedovino. Kakor nas nov č&slni. ud. mnii b# vi^lik* koriti v Iisflrii. 
Slovansko društvo,, ki ima v Tersto ^vojo kasino in. krog >00 udoM pod 
predsod^istvon gospoda Ye4.ela, aloirenakefsi pi^snik^i^ bi <bilo. vredno 
|H)%yati^ ker v Istrii qi zgodovinskega društva, da iadi: svojo oko zborne 
na starinp v Istrii, posetnio stoveimko, in da <po svotjih udih« U lud^or 
flurnki kapitani in tergovoi, po. morju poliiuitio«^ <^ ^^^^ <sta vensko rphor 
piše in starine posherbi, ktere bi laki. potniki po jadranskih otokib.io 
mestih in orientalskih pohrajnah lahko ; nabralt V. Benetkah je ea «8{s 
najvažnij tajni arbiv bivše beneške republike v samostana, im Fran , ki 
jeviop vohali raiZdrMJen in kr^ 130^00 sv#Bkifr.4leje. (^^Mi jfp ^ 
sobah polno polic s dallhatinskimi^ ,pr^«OKBkwt> !i#r)liaakifl|»ii9 mlM)^^^ 



d|enMni M. pe«niftimi ktijigmni pokritih. Jaz 6e vtoim rnog^d dslj kol* 
d*n dni tu muditi , prepisal sim ocveljnaFi^a , Krrflra od Ida 105!r In 
88 neko drugo povelje. Vodja liufineli je pripravljen vaaccttiu naSemv 
poalancii v vsem na roko iti in vredno tri bilo, da ae od deriave kdo 
tje poBlje, ki bi se dalj časa a titni prevaranimi spomeniki pečal V Mar- 
ciani je mnogo rokopisov , ki v našo zgodovino segajo. Vodja te knjU" 
niče, goapod VallentineHi je iidal imenik tih rokopiaov, ki govore o 
DsfaiMOii« Te mnogo ' zashiieiii in učeni moi sosluii biti nai -■ častni ni. 
(Aredlof se poterdi.) V.Benatknh ima tudi knjigar Bonvt^Uato miiog^# 
fokopiaov in ki^ig aicvenskih. btrk, ntfae primorje in olok Kerk, ak#* 
ravno je po teh krajih mnogo naših pisateljev potovalo, U so roko|^ 
in ataiirie nnUndi, imajo vendar če mnogo nam nepotsnanegti Jaz seok. 
na hiiram polovimin nibral mnogo o i^ivljenjopisn naših uaekiikov^ na«- 
bi*at aim glagolske napise, velik M rohopiaov glagelskih is 14. in IS. 
Vika, vsih skopc} idaj 4^ predložim; po«neje pa jih /bodeai le več, kd 
jih bodim.vredil, in govoril bodem o njih,, ko bodam * ob šknisi popit 
dMjaga p0p«lovan|n v Kohi priobeik (Se a sahvalo aprejme£). 

* Kraljevi gradeč (Kftniggfntz) na Češkem; »p. k. deželna 
poghvvrija na Če^em je zv^dila, da se tt marsikterih čolittt čeških kra- 
jev kat^beti in nČitetji kersanskega nauka na to poshij^ijo, 5 niitn otroke 
nemški jeCik ^niM. Zattfgadei je poglavarifa konsialorie zarot ila , ojstro 
na to gledali, da se Dode kersanaki -nauk povsod u materskem jezika 
ttčif, hI 4a se' bode u soli p^vadd u materskem jeziku molilo in pelo.' 
Tako pi£e j^Oeistetteiehisohes pidtgogisehes ll^ochenbfatt* u 09. lista; 
Živo, iiv«! potreben bi bit ravno tak ukaz za slovenske aole po ce- 
lej Slovettii! — ' '" ■ ^ 

tStjr^ 1. p O I i n. 

^ Ni skoraj nd svMv stana tntto imenitnega, pa iudi lako tejavpe* 
gpa, kakor j^ stan tičitelski'. Friden Hčitelj dela noč in dan, dHa s du- 
hom in telesom i, na večer mora pa morebM spat iti — 9 praznim tre- 
buhom! »VHU^ — mučitrij.^' Kalo razveseli ne vsaki prijatel šole, ljube 
mladine, omike in naprMhn, lld sHsi aR čila, da je f^ ali uni miloser^ 
čen člotek nato aH uno vi£o poskusil žaloaten slan učiteljev zboljsati. 
Serce se je gotovo vsakemu' smijalo, ki |e u j>Bčeli^ od 15. februarja 
t. i. braf, da so naJ c. k. čotoki aveto^vee, gosp Sini. Rudmas, na- 
mŠttili, pridnim in vrednim učiteljem darila n dnarjui dfKti. Dvakrat se 
U gosp. Rudmaa na de£ek> podali, Ijvdnkečole preiskovat. Na svojem 
pervem potu so sledi^če ileminlije preisk<»vati: -deh. Kanabko, gornjo ia 
spodnjo Žilo, večji d«l Belačke in Rožečke dehantije, in celo dehantijo 
Spodnjo — Koiesko. Kako se je čotskemu svelovavcu na tem potu go- 
dih> , koliko veaalega in koHkb žalostne^ so u ljudskih jolah najdli , — 
leg» mi ne vemo: to se jo vis. ministerstvu na znanje dalo. Mi le te 
v^mo povedati, da so gosp. sols. svetovavec tri učenike obfjuUenih da- 
ril vredne spoznali. Perve darilo lo ' je 20 rajn. u dvajseticah je dobil 
sloveči slovenski spisatel in domorodec, gosp. Gr^gOr So mer a 
Borovljah , — drugo to je 1 5 raj«, u dvajselitah je dobil pridni in na- 
depolni učitel u Ločah, gosp; Jožef Katnik, — in tretje darilo to je 
1^ rajn. tudi u dvajseticah že od nčkdaj slavno znani nadučitel u Štebna 
Bekitijmi, gosp. Siman Wigele. — Digtizedb 



— »• — 

Kdor ho^e lole po deželi u resnici na višjo stopnjo povzdignili, 
mora najprej s Um začeti, da učiteljem živeti pomaga. Lepa hvala tiy 
C. k. lote. svetovavca, ki so to reč tako živo zadeli! Slava pa tudi 
ucileljem, ki so bili teb daril vredni spoznani! Slišimo, da so gosp. 
Budmas tudi na svojem drugem potu nektere prav izverstne učitelje naj- 
iii in jih tudi obdarovati namenili* Kakor hitro to reč bolj na tanjko 
iY«Do, jo tudi hiiro oznanimo, — 

* Čudno je in človek bi ne verjel, ko bi ne vidil, da so Slo* end saaai 
naj hnjsi sovražniki svojega materskega , slovenskega jezika. Od tistih 
aeamnežev^ ki hočejo za terdo sloveiske otročiče terdo nemjke učenike 
ia sok , in se s svojo neumno termo od Ponciusa do Pilaluža pkiz^o in 
Itfce prodajo, — od tistih alovenskih županov, ki za svojo slovensko 
občim) si nemški pečal za slovenski denar kupijo in svcjioi Sidvencem 
umsko načerkane domovnice dajejo ^ in tako imeratne. in lepe praviot, ki 
jikje nai presvitb' cesar slovenskemu narodu in jeziku podelil, poaili od 
ake odbyejo, — od lih nočemo sedaj govorili, — danes imamo le ne^ 
by dnisega na sercu: kra js k e table, ki jih občine narediti moraja 
Visoki miniaterski ukaz, ki je 17. septembra 1850 izdan bil in u naaem 
deželnem zakoniku na strani 244 stoji, pravi tole: §• 6- )»Na krajskih 
Ublah mora zanaprej k mačjemu saj ime kra^i, občine, okraja in sodnic 




stalim u Biatogradu, Moosburg), — občine, klere bo nam. prej Za 
močno na nemško siran nagnjene se zdele, in nekdaj >,deulsche Liedcr- 
tafel^ imele (postavim iPodkloster, Arnoldstein), j^tavijo si nemško rr^ 
slovenske krajske table. Slava jim! Občiaa pa, kj#r so. sami in čisti 
Slovenci doma, in kterih župane smo za modre in prebrisane gospode 
imeli in spoštovali, — lam zagledal krajske table samo u nemškem 
hziku. Imenovati danes nikogarja nočemo, — baramo pa vendar: Ob- 
ciuki župan! Slovenska mali te je pod sercom nosila, na slovenskej 
ftalji le tvoja ziMa tekla, — stoveaske giue je Ivoj jezik najprej iz- 
lovarjai, — sk) venski brati te obdajajo ia med Slovenci ti živ^s, -^ 
fiievenci so te za svojega župana ia volili, da jim po domače pravico 
delai: alj le nisrain, alj se ne bogis sedaj svoj slovenski jerik zasmeho^ 
^atit Alj se ti ne smili slovenski popotnik, ki ne zna Ivojth nemikih 
iabei brali in ne ve ka« se podiliS Alj ne ves, da tebe ia tvojega je- 
zika tddi Ibjci ne bodo čeatili, ako li sebe in »avojega^ jezika ne čestill 
h poslednjič , občinski župan ! alj se ne bojiš , lako očitno postavo pre- 
lomili; kaj bodes rekel, ako ti slavna poglavarija ali okrajna giavarija 
zapove, na tvoj denar le table po postavi prenarediti? To se bode prej 
^y ^j gotovo zgodilo zakaj mi dobro vemo^ da nas občno Ijubicni 
poglavar ojstro aa to gleda, da se postava spolnuje in .vsakemu jeziku 
pravica godi. Kakor hitro od te napake kaj zve, boide gotovo tudi storil, 
k»r je prav in postavno. — 

* >;Sudslavische Zeitiii^^ st. 1S4 nam pripoveduje od nUega 
cadoega . nciteljskega shoda '^u Velikej NeddP (Grossoiitag) na dolnjem 
Slajeru. Gosp. dehaat P. D. so menda nekej napisali, se s tim zapisnikom 
od fare do fare pdjali, nektere podpise nabrali in to pod ifnenom za- 
pisnika učiteljskega shoda deželnej šolskej oblastnii poslali, — in za lo 
tudi pohvalni list iz Gradca dobili. Ali je temu res taka; .10 bi ^'> 



f^tOTO P J<telj$k) fitkoi comme il- faot i Tudt pri naš nii Koroskepn iin^r 
mo £e učiteljska sbode, alj vse druo^aje, po postavi q^ 26 julija iŠBTI 
tiravaane. 18. avgasta 1851 so se u Doberlej vesi (Bberndorf) s^rali vs^i 
ttčilelji in šolski pomaeavci tega šo)8ke|ra okraja in tudi In duhovni, ter 
so imeli učiteljski shod. Predsedoval ie visoko\T. šolski, ogleda gosp. 
Balant Bergmann; pričfjoč Je tudi bil c. k. šols. svelovavec, g;osp.. 
Rud m as. Posvetovalo in govorilo se j^ od 2 do 5 p(f)poI(Ianj iastrahj 
iiMrsIktiNrih re6i. Gosp.' iergmami je bil iieftdjem nalozfl, ^a naj vsi 
ivoje adsli t8«lran pervega nauka u brMju in Kasiran učne^ft j^sfkii 
doma napl^jd, in svoje spise s seboj prines<>. Vsi so odgovore prffresfi 
in ys\ prav umno in dobro odgovorili. Med vsfnri) rtajb^ ih -sfkos in 
sk«E u ^islej 1f pef iloveliMinf je odgovoril naducit^lj u DobeHej vesf, 
fo$p. Jane« Hofbauer. Alj bode le mogoče, bodemo ftt ^va issverst'* 
aie »dgov^ra tudt n »Sčell^^ pbnalianiU, Zasfrsm naučhega' je^k je is^ 
^rimi padnčilelj, 'gosp. Hofbaiier, fe mislit da bi it bM' skt^jnf ihd^ 

Sf nrfnialcrsiBiem vkazu u ljudskih jMrii otroke u tnlrt^nrem jeiAer •pUJSti^ 
vHi; po cisifh krq>ib lajy kjer se n cerkvi m doma po ifibvfniAib 
govori, najprej « slovenskem jeziku, ia po tem ^je fe, ki OtlY>ef- šli^Vj^^' 
■ko it precej 'enajo, s^ nemičim> saceH. Vsi učitelji so lo mis^I polef- 
4iU in globoHo i» 8f<rcf| iedilinuli , da bi h -^a^etk« prfhodaega Solsk^ 
ki« ludi^ potrebna knjige se dobiti- samo^le.* 

t' ■■ '• Te shod pe je taki» lepo in hvalevredno obnasnU dai so gos|L 
Kf d«ia6 po svofej 8. februarja t I. oznaneniicj obljrin predsednfM tega 
«hodn . 20 rajff. « dvajselieah izročili, dto bi 8o''naj I njimi 'noli^ebne 
knjige^ časopisi u t d. posebno it slovenskem Jeziku 'za ^AteljAo 'toitf^ 
mco lefa: soisk^a ^krajii nakupilL . — 
^ Da bt se taki shodi todt drugod oži vflf! — '^ 



i ' . . ^* %' - '> . . ./•< •. 

*^S[SSrf^99f»iin sl^dd^je u tntkterli^ Itar dokMtigiiMj dft iqhi.j« 
£an9 Dodili. aioa, i d» je kfri^ mati tako i' ntedenec dobr^a* «4rav}ni 
7411 .^aati ^ iško zadovoljan,. w,berio ^isče cela biiielju <vlna.. ifada 
fsiim filij n taj nmh dodtia slpzkinja i reča nmi^ da je njegoVa|!ietii»:lno^ 
iito^ i« jo4noga..a]mi. Mi onraj' g^s nija «ui bil. prolivan^ r rej^a^ ^aaa/s 
^>Mo Aibao^. jažhofem skoro i saan dbef. N« aKje tii .polovhe hikl^k 
n^il, >ay eoMil i trtee^a ipoaia^ koj -mu rekJie:»Idil^ fospadiinilidnma ^ 
vaša fnifanigii rodila vma je se jednoga sina«^ Ni to i*ekiT^ gospodari 
Sada let vidim, da mi tu klanja nije; ja moram, iaa pre domu derčatt i 
na^vorili ženu, da bt odk>ži|a. i fla pribodnoleto. < 

"^ Meka gospe vtrlo ktasnoga Uca, ali rukami n|alo prevejilmi iw^ 
U M je sfikali (poricaliFati). Slil^ar pa k.ferpckti njeaiaofa lica r^rl|kf 
tamae. nat)vavL Kada golovn atiku njpj doneae^ . rtfča njemii goppai' V| 
ste mojim rukam bolje , kakor obrazu laskali, (se pvitiznuli;. . To. jtA 
dniiiHit imojai odgovori slikar; kicrme vala. mke i plale. \. . 

* Dober nekaj sUkailfcpusti s vojp umetnost^ ter se povda iefar^ 
lumiu mvkJh Kada. je bH dn popraimi, zaito je to.j»toriH odg«v«ih 
>»lMnQlam a^iktipvim vsaki prig^rirji^i more,! »mole pa iokiira zemlja 
<s»l|Byeif? — .. " '.'.' < .' ) "• i' *.''••; 

-■i ■■■ nI Ml i |r I •" I f "M ' I !■'■ ii ^ 

Odornvnnii iz^hiiel in tiskar: Ferd. žt. Kieinmair v Celovcu. 



l> 



SLeVENSKA BCELA. 






-•m^t 




Cjvec na grobu ljube. 



\ 



N, 




oč je tiha. iAina bi 
Pride na ileba ob^sor, 
I leskečih iveidic 6eda 
Khiča nam/nebe«ki dvor. 

Iz zeleaihkajev mtl( 
Gla«i slavcekov doiie,^*^ . 
Skor da meri ve bi zbudili, 
Ki u ievdej zeoai^i spe. 

Na okrami pevc jecera « 
Sinja ža^sten stoji, 
¥ gflpbopiio se ozera. 
Ne prenakiie f^VK oŠ. 

T' ' / 

Ne radtije zvezda giila 
6a, ne pesem slavceka, 
Zemlja ne, ki ga rodila, 
Proe veselje je serca. 

,^Deva krasna, deva blaga 
«K tebi serce hrepeni, 
»Ti « meni bila draga, 
JIa te se oko ^olzi* 

»Zdaj pa meni si užeta 
»Kje b'le vidil saj mertvof — 
»Naj mi raje svet obeta — 
»S taboj hočem, le s tabo! — • 

»Bog! ti moreš me zdrobiti 
»Revnega človeka v prah! 
»Mdres pa branil ljubiti? 
»Zna ljubezen kaki strah? 

)»Naj med gromom i potresom 
»Smert gotova mi grozi, 
i^Naj a4pade luč nebesom, 
»Naj se svit u prah zdrobi; 



»Naj od^pT A se Itrasna žrela, 
»Naj peklo se stavi v bršn, 
»Naj'^e strašijo gadov žela, 
»Ljuba! zmir ti bom udan.^^ 

Tak zdihaval pev' c je milo 
Na okrajni jezera , 
Ni odgovora mu bilo 
Iz jei^era sinjega. ^ 

Cilre IJfpe zdaj poprime 
I v čoInH^ek se spusti, 
Ter od kraja preč odrine, • 
! čez Jezerd hiti. 

Varno nese ladja mala ^ 
Pevca čez šumeči val. 
Kjer počiva deva zala, 
Križček nizek tam je stal. 

Verba senco grobu dela, 
Rožice cvet6 okrog, 
Tulipana, lilja bela 
Rasete na koAcu nog. 

Zalosli pe more skriti, 
V pesmicah izjoka se. 
Hoče ljubo prebuditi. 
Strune vdarja, peti čne. 

Ribe pridejo z globine 
jGrlase pevca sladke čut, 
Zvezde gledajo z višine, 
Heše starga grada sut. 

SlaVček jenj^ v.lo^ peti. 
Več studenček ne žverči , 
Jenja slap u dol grometi^ ; 
Ko se pevec oglasi. \, 



V$a narava njpga cuje^ 
Glasi kamne oj^ive, 
Svet vesolni se raduje: 
Ljube vendar ne zbude. 

Na koleni pevec pade, 
Ko potok solze tek6, * 
Mu. močijo lica mlade, 
Ki V nedolžnosti cveto, 



f Xg o 



Strune hoče prebirati. 
Al — oterjpm^jo rok#. 
Glasov več ne m6re dati, ' 
Jenja biti mu serce. 

Citre v roci zmir derzali, 
Ter H jamo fledati. 
Tu zaklel se je klecati. 
Da v pepel se spremeni. 

H ladoljub. 



S I a r. ' 

(Konec.)' 



J eden dan je spet minul. Sonce je zapadlo, noČ se pribli7«ava, da za- 
gerne s svojim plajžem že vtrudjena bilja. Jaz stojim ze pri oknu. Zopel 
vdarjajo zlaini zvuki slepeevih' (^osel na moje uho, ,y njegovem glasu 
sim spoznal spet sjnočno pesem. Delj ko^ jo poslušam , dadni^a se mi 
dozdeva , kakor da bi se v njej glas pjstrega sodnika odzival , kakor da 
bi iz ust goslarja trobila tromba pravičnosti nadjsemaljske ^ iieko bitje 
strašno, ki ga nisem v slanu razumiti. — Pes^p poslussgo fraftičarji 
i graničarke s posebno pazljivo^tjo. 

Nisim mogel željo pregoreli, da se soznanim. ali saj porfizgOMoriin 
s goslarjem. Pridem na most, se pridružim trumi poalu^avcev, ifl. ko so. 
se taisti razšli, pobaram starca, ali bi ne hotel s menoj itt 

— Kdo Je te človek, ki s menoj govori; zavprasa svojeg^. sifi^ 
nika, prej da mi odgovori. 

»To je jeden gospod.* 
»Ali ga poznaš? 

,>Ne poznam ga, . • 

»Kaj hbče od mene? ' • 

»Tega, ne vim. ^ ' 

' Hotel bi vas seboj , da čašico vina izpijeva , odgovorim 
»Ako sto vi goijpod in želite s menoj vina pili, tako gotovo niste 
iz nasili krajev. Zakaj pri nas ne mara gospoda za naše pesine, ja se 
c!o iztrebila bi nas, da bi le zamogla. Ona se sramuje naših pesem 
poslušati , pa da ni .prostih ljudi, ki so blagega serca^ bi mi siromaci od 
glada pomerli, in naše gosli bi se na klinu posušile.". 

»Meni se vaša pesem dopade, pojte s menoj. Pri meni najdete 
pipo duhana, in zraven še ča4o vina.^' 

»Kaj bo vam na to druga gospoda rekla ; ona bo vas osn»httval*'^' 
»Meni je to vse jedno, da le vi s menoj greste. Uno dni sto 
vas slišal pevati, kako se je v Ravanici cerkva zidala; zato bi vas rad 
— ''^j popraial.« ' ^tizedbv Google 



,>^mani fti ]£ njegt>vih knjig, kakor tudi po obličju.* 
>,Oni jedini go^od st ni sraiuoval, s goslarjem govoriti. Vefldel 
je cele dneve pri meni sedel, jaz sim pesme prepeval, on jih je pa za- 
pisoval. Kakor se hiiro nove pesmi naučim, beri pojisčcm g. Vuka, da 
nra jo zapojem.^^ 

»Kakor se vaše pesmi g. Vuku dopadejo, lako tudi meni dopadajo. 
Kedaj me hočete obiskati?^* — ,>Ako je vam prav o sejmu.^* — ^Ali 
K fie mogli prej priti ^" »Kar o sejmu dobisle, hočem vam po dvojno 
plačati.** — »l^ragi moj gospt)d! temu nič ne de, če mi ravno dvakrat 
toliko pfiačate; zakaj lako me Ic vi sami slišile, in o sejmih me po- 
sluša ti8u6 in tisuč ljudi/* 

Te odgovof me opomni zlate dobe helen^ke poezije, ko je pesniku 
veče f^tačilo bilo, ako so ga pri olimpijskih igrah nmogo tisuče posluša- 
le, kakor da bi mu kdo bog ve koliko zlatu ah' srebra podaril. V obče, 
ako začnemo ndtanjčno preiskovati živlenje* južnih Slavenov, ki ob 
desnetd bregu Dortave prebivajo, to moremo opaziti, da so njih notrajni 
život, &virnost njihovih idej, kakor tudi običaji in izrazi njih zvunajne- 
g% livola v velikej srodni»sti s životom starih Gei*kov, ali da bolje re- 
čem: ix lih zgodovinskih premis smo nalanjčno prepričani, da se je duh 
Gi^rkov že v slarih časih v slavenski narod presadil, in da se še dan 
dana&Uji ti njfhoven) niičinti mišljenja in u svakej dusevnej prikazni od- 
liva. Rapsodična-epična poezija južnih Slavjanov, ki se u njih preliva 
skoz u^a plfjnih go^larjev in druzih potojočih ljudskih pevcev je basči- 
nn od starih 6erk(>v, ki so pervi pokazali primer, kako se dogodivšči- 
na nftroda skoz usta naroda iz kolena do kolena predava. To našemu 
Jverdjcttjir ni ntt.^proti, da se tudi med južnimi Rusi podobna rapsodično- 
^^na po^iEija najde; zakaj živelj slavjanstva se ni samo u sadašnjej 
^ G^Fskej, temoč fadi na bregovih černega morja s duhom starih Ger- 
koir sfekal. — 

Vernem se spet k svojemu goslarju. Rojen u Krajini ni nikdar 

gledal svillobe dneva, zakaj njegove zenice so mu od poroda ^aperte. 

Njegov stric in bral, njegova fleda, vsi so se slepi rodili; njih delo je 

p*^lje uz javorove gosli. Do smerti deda je bil Mirko — tako se kliče 

gofilar .— Še dhe in se je mnogo pesem od rajncega naučil. Dalej ga 

j* stric izredil, ki je u 56. letu svoj tragički život kottvmorivec na 

moriščii doveršH. Da se ta žalostna povest ložej razumi , je treba opo- 

tiiinvli, tfa 90 v Krajini kraji, 'kjer se gotov penez za veliko čiido ma. 

iBfti se najdejo tudJ rtiesta, kjer stanovnici dobro ziv6, p. v baliat- 

skej in slavonskej |ranici, k^r se tam nji)iovo blagostanje na rodovitnost 

zemlje opira. Pa p^eg vse rodovitnosti zemlje vlada tudi tukaj beda m 

iA*omašfvo, čemur je pa naj bolj krivo vojniško uredjenje Krajine uzrok. 

Nobenemu Krajršnikn ni dozvoljeno sina dati. h kakemu rokodelstvu, ako 

to, vojništva poglavarstvo ne' dopusti On si ne more doma nič pUdelati 

kakor kak košček prosenice, pa če bi tudi kej pridelal „fb mora dati za 

obINio, pohištvo, orodje in druge domače potrebe, tako da nikdar še 

l^ajearja iie vidi. Ako tako revno Krajišnik že v doljnih stranih živi, 

k(^!iko ržtnrše mora še životarili v zgornih predelih, kjer se bogastvo 

piftefč^ sUrno u golih pečirfah in plešivih stenah očitnje aH ka%e; -^ tudi 

dOfteie h^da irt siromiištvo najvišje stopnje. Krajišnfk je dolžajk: -eli^^a 

sthii, ifn riiora diij^ti V c^saiisko denarnico, aoaedtt, ebiht^ #-;.a-«i^ 

^^^^ ^ M* 



— 84 — 

in tako nikd«r nima upanja, da bode -»krat sam avoi. Ali I* k t*W>n 
nerodovilna Ižta ali vojakni za« nastopijo. I.S ne St*.e W LzS 

»Koj si bjidan nežna priorati, 

Nit' «i jadan vidi prikopati.« . 
Tnk človek siromak med siromaci je naj revnili med revnimi. 
Orosič - to mu je ze velik denar, in dvajsctica — to mu je ideal bla- 
gostanja, o j(^ uzivotvorena sladka nada, najkrashiši sanj njegove« 
zivlenja. Tak siromak je bil Mirkov stric. Javorove rosK so ble nje^ofo 
posestvo m torba njegovo imetje. Nekaj razterganih cunj je mu pokri. 
valo slabo telo, in se te so ze razpadale. Treba mu Je bilo oblake. 
Treba je za njo dvajsetic našteti, pa odkod? Tega čuda fiirkov stric se 
poznal ni. Ce si je kak krajcar priigral, ši je moral svoje opanke pod- 
siti dati. Dvajselica mu je bila toraj znamnje bogastva. Ko je pel o 
bogatem čaru Dušanu, in o srebru ponositega Gasana, tedaj so se mu 
dvajsetice samo v pameti bliskclale. Srnno jedna dvajsetica, si misli 
siromak, pa elo nove obleke. Dokler tako premišljuje, čuti čedalje boli 
mraz vetra, ki mu slabo telo do serca probija, da se že komei na sla- 
bih nogah zderzati zamore. Tedaj se domisli, ali ne bi ono malo sUmi- 
ne, ki so mu jo poslusatelji podarili, na tergu v dvajsetice zame- 
niti mogel? — 

V kratkem je sbral Mirkov stric kajsi slanine. Poda se hitro na 
pot do mesta s fantičem, ki mu ga je brat za vodnika daf, da bi tam 
slanino prodal. Kakor dete se je ze radoval dvajsetice, ki če jo m sla- 
nino potegntitL Na potu ga sreča jeden Krajisnik; ko konec njemvtra 
potovanja dozve, mu reče, da mu ni treba s tolikim trudom tako daleč 
potovati; zakaj on sam če od njega slanino kupiti, peoeze mu pa proti 
zimi, ko bo mu obleke treba, predati. Slepec je s tim zadovoljen. — 
Poletni dnevi so minuli, sonce počne padati in njegovi žarki so čedalje 
bolj odstopljevali mrazu jesenskemu. Starec se poda k dolžniku. Te se - 
začne na vso moč izgovarjati in izpričevati. Žetva, pravi, je bila sialH 
in od drugot si ni mogel ne krajcarja pridobiti ; na slednje obljubi starcu; 
da ce mu prihodnjo zimo dolg gotovo izplačati. SIbhc dobro vedoč, 
kako revno ja stanje siromašnega Krajisnika in da to ni malenkost, dvaj- 
selico steci , privolji tudi na te obrok. — Siromaku je vreme neznosno 
breme, prepočasi mu zahaja, komej dočaka, da se leto s letom ameni ; 
zakaj sladki up ga navdaja, da mu bo novo leto zdravil doneslo ranam, 
ki mu je jih minulo vsekalo. Tako dojde dolžniku tudi drugi obrok. 
Komaj je dočakal časa, da spet svojega dolžnika obišče; pa te odlaga 
spet do druge zime. Starec, če je ravno minuld zimo veliko mraza 

Erestal, privolji tudi v, te obrok, znajoč, da jedna dvajselica ai sala, on 
oce počakati na to »neapolsko sumo.« — Zima prid^, obrok preide — 
m tudi sedaj ni nič. Dolžnik se izgovarja s smertjo žen^ po kterej je 
vse svoje imelje zgubil. Tako preide spet je^en za jesenjo , mraz za 
mrazom — in dvajsetice vendar se ni moč dobili*^ Po nekoliko letih je 
zaslišal Mirkov stric, da se njegov dolžnik s bogato devojko ženi. On 
p ®i?^^ obišče. Vendar te zapre vrata pred njim, ga zmerja starega 
bedaka, da mu tolko časa zavolj jednc nečimerne dvajsetice pokoja ne da. 
o da si pomisli žalost starca? Odide. začas, vendar toliko samo de- . 



— 8» — 



t 



I 



narjeT on^iie mAre pozabiti* On alMi svojega doltnilca, kakor alf dt j 
frflnika senca pre g^anjajoJcga grf ha , on ga prosi , gn roti : podaj mi • 
dvajselico, plačaj, kar si doKen, jes ne pustim rd tfbf, dokler mi (io)f:a . 
ne izpiatis.*^ Dolžnik se mu samo posmehuje.. Pride dan svatbe. Ženin ; 
hoče stopiti T cerkev na venčanje, vendar starec gra pred vratami za- . 
frabi: »Plavaj, kar si, dolžen^ mu reče, «^prej te pred oltar ne pustim.^ I 
Vendar on se mu izmakne in bode venčan. Kader iz cerkve pridejo, ga ; 
starec spet za^ne moliti in zaklinjati; vendar on ga zafmrhlji\o na stran ! 
potisne. V obupu se privleče siromak, kj(r se je njegov dolžnik u vsej 
obiinosti razveseloval. Po mnogem veselju, ki je do gluhe polnoči ter- I 
pelo , se spravi ženin , da svojo ženico iz očetovske v svcijo hišo pripe- | 
Ije. V te ičas spel popraia »lepec: «čej je Fnmjot«* vP^jišči ga,» je \ 
bil odgovor opitih gostov. Slfpec jame poslušali in po jispi tavati, kakor (| 
bi katinal (slepo miš lovil). Ko se nameri na dolžnika, ga zagrabi za 
roko, ter upervši v nja zatvorene oči, re^e: ,:SMlaj te imam; ne pustim j 
te, dokler mi dolga ne izplačal; ženo imaš bogato, svi izgovori so 
toraj prazni/' Krajišnik se mu posmehuje in ga »starim norcem^^ pita. 
t>Franjo! ne zasmehuj me, plačaj, kar si dolžen — sicer te namabvstre- 
Um.« — Streli, ako me zadenes, tedaj gotovo dvajsetico dobiš. <* 

Pri teh "besedah vskipi starcu scer mirna duša, on zagrabi dolžnika 
s levico za roko, s desnico pa mu pritisne samokres na persa, in gorje, 
Krajišnik se zgrudi mcrtev na tla. Vmorivec je bil zasačen ink stotni- 
ku pripeljan, kteri ga v tamnico pošle. Tam so sodili t^ga človeka, ki 
je bil po paragrafih kaznovavnega prava v jednaki red stavljen s drugim 
ubojstvom in kakor tak na vešale obsojen. 

Tk dogodba vzeta iz vsakdanjega živlenja , odpira široko polje k 
P^emišfevanju . nad duhom sedajnega prava. — Mertvo slovo mertv^ga 
jNrava je obsodilo lega človeka na amert. — sk^ 



tMarija iioj gerlica. 



Kaste zalo drevčice, Gerica peva Jezustt,* 

V senci ziblje zibka se, Gerica ziblje zibiku, ^ 
^ zibiki sam Jezus je. Mati plenice pere mu. 

Mati božja ziblje ga. Mati božja! gerica spi, 

Ziblje ljub* ga Jezusa, Sinček v zibelji budi, 

.yub'ga sina božjega Jezus še naspal se nL 

V vej'co vsede gerica se, »Zbudi, zbudi gerica se, 
Peva lepe pesmice, Pevaj sinku pesnice, 

Peva TBoga sinu je. Ljubček moj je truden ae.** 

»Pevaj, pevaj gerlica, Mir odide, spiral gre. t 

Ziblji ljub' ga ainčeka, Gerica ziblje pevaje; ^^^^ 

7ihK< KuK^a..« i^.v..Aik A rii^Aviil Kihlcji zvernfl a# — . 



MflUr grova spreleti, Vsdigne boiya mMl^r^kd 

Plašita k zibeici zMi: Zavžge gtrlco xa vb^ip 

vOJ oesrečaa žival ti! Da ae proga vidjia bo* 

In ini trata nosi se, 
Gerica vsaka znamirtje 
Od Marijine roU. 

Lovre Havbic« 



.^ .^ 

Slovenske narodne prijmvedke^ 
"Yy^erv<iva dolin«. 



/ 



a red dvema letoma pri svojem stricu bivši, siro semterj^c. popotovaje 
misrsifctere dozdaj svetu neznane kraje pustega Krasa vidif, ki htanijo v 
sebi prav imenitne zgodovinske spominke iz minufih časov. Pridrm ene- 
ga dne se šetaje do sterme, sterme doline, ki Se na dnu s raznim drev- 
jem obras^ena ob kraju gole pečine proti vfsdcemu hribilk vzdihuje. Širita 
sterma sfezda pelje v sirajno globino. Kmet ondi stoječ mi pov6 slede- 
čo prigodbo. Ko so v letu 1814 francoski vojsaki it Krajnskega beiali, 
se od avstrijanskih armad pojeni v roajhene trume razkropijo, kterim 
je naša narodna bramba vedno za petami sledela. Oddrik franco^kf ^* 
made blizo 1800 mož se loči od druzih^ ter skoz Notrajnsko proti m&tfSL 
beži. Pogumni Graničarji pa so jih neprenehoma podili, tako da se vsi 
Francozi izstradani in trudni v imenovana dolinico na počitek podajo. 
Cesarskim vdan kmet to zapazi, in urno Graničarjem zakotek razodene. 
Hra!ri Hervati obsedejo globino Ravno ^ sfr Franeozi zarano dalej vz- 
dignuti hočejo, kar začnejo horvačke puške pokati in kmaio so bli vsi 
Francozi premagani , da se je prelita kri ščurkoma po dolinici točila« 
Odsihdob pravijo dolini >^kervava dolina^^ in potoku, ki tam izvira 
»kervavi potoki** Certobicki. 

8. ^ •■ . 

^ P#tslp Dobrača. 

v starem easu so se po c^lej spodnjej zilskej doKnt l^pa poljf*, vd" 
sela sela razprostirala. Rodovitna zemlja je tamosnjim prebivavoeiri bM 
velicega truda in ZMg« vsega poltfbnega obihto podelila. Oni so bii na|^ 
srečnejši vsih okolic, bogati in stiinani na daleko io široko. Pa v srecj 
človek rad pozabi Bogf fn svojih, dolžnosti. Tudi prehivavci zilske dodine 
niso več jiorajlaK; jižl^bd njih presrečno življenje izvira. Hudobije' jo 
pregrehe M se čedalje bolf med njimi razprostirale, liolgo pritahasi 
tK)žja milost slepemu razujzdanemu ljudstvu; vendar božja pravica m 
~^la več gledab njih krivic in pregreh. V sveleai serdu zaukaže aii^ 
iudohno Hg jjtvo pt^koneatL 5 plaibtečim mečeio v desnici, ^^ 



-■ «7 ■- 

imgelj po Dobractt cid jutra do zapade , in jiiJEnt AH skalovite planfne 
$e pogTf^alne v strašnem gpromu v cvetele poljane, da pogerne Ijudopolna 
8«la, utanovaKiča besbožnih krividnikov. Polovica doline je posuta, Zifa 
v svojem teku sajezena. Kar skalovje ni zasnio, pnplahnc jezero zaje- 
zenih valov. Hudobneži so pokončani , kaznov9ni. 8c je ostala polo>i- 
cli dolino* In sopet nnabne angelj s mečem po gori, ki od juAne strani 
Mino objema v na Slermec. Vendar te se ne podere. Zakaj sedcnf %i»- 
teovga je podpiralo. Ti stebri so bli svetniki cerkve, ki se »pri se; 
dem studencih pravi.^ Tako je bila ta polovica doline pogube 
oleta. Ljudi viditi, kako strašno . kaznuje Bog kri\ice in pregrehe, se 
vernejo spel v pobožnosti k svojemu stvarniku, ki dobro plačuje in hudo 
kiMinaje. -^ Pri tej priliki naj se se sledeča pripovestica uversti : 

Terdo pod Dobračem sioji na malem hribčeku msghena cer^iča a 
tremi ali jtirimi hišicami. Okoli te cerkvice je ravno tedaj , kmso^je 
Dnbrač poderi, mlada deklica svoje ovčice pasla. Ko se zemlja atresa, 
▼boga pastirčica s ovčicami hitro v odperto cerkvico zbeži. Verze se 
pred materjo božjo na kolena in zaupljivo zdihne k bozjej. porodnici za 
otetbo« Ni| glej čudeža! Vsred podertije in razvalin ostane cerkvica o- 
hranjena po^be in deklica s svojo čredo vred strašne smerti rešena. 
Podoba na steni cerkvice izrisana spričuje le^čudo, ki se je tu dogodi- 
lo. Tudi se pravi da so stopinje deklice in ovčic se dan današnji v 
kamnatem tlaku (podu) viditi. Majciger. 



J\ I f. I (Dalje.) 

P oitf? va' d v ajs 



s C t ? k i^ t. d. do $ t o t e k. 

« psEfvali dvajaetke, t. j. dvojne desetke bodomo lahko učili, n\t^^fo- 
k« vadimo, da najprej poŠte vajo dvojke, in potle poštevek^ po 
deselbart vsamajo« Tako bodo nasti, koliko je dvakrat po dvajsti, 

3 X 20, 4 X 20 10 X 30» Ravno tako se napeljujejo v poatevi 

tišjih atei^il, kajio 11 x 20 ..... 19 X 20, in se dalje, ako se hoče. 
To vendar^ ni tfkp važno in potrebno, kakor to, da se učijo dvajseterino 
to je: dvajsU kosov, ako je cena v krajcarjih dana, na dvajsetice in tot« 
na rajnise vreči. Jih bodemo taj vaditi kupovati 20 kosov po 1 , 2 , 

3 59 kr. in dobili pravilo, da dvajseterina vedno toliko 

d^ajsctjc velja, kolikor krajcarjev damo za jeden kos. n. p. 
1. pinta (firtel) mleka, ola, kisa, vina itd. velja 1, 2, 3 59 kraj- 
carjev, po čem pride orna (20 pint) ? — odgoor bode: 1,2, 3 . . 
Wliko dvajsetic kolikor krajcarjev velja jedna pinta. Dvajsetice se naj 
^'^žejo na rajaiše, kar skerbne vadbe potrebuje; težko' pa ni, ako se 
le nekoliko časa po versti postopa. Ko bodo otroci zmiti zadače v 
krajcarjih rešiti, se jim dajo tudi cene po rajniših tn krajcarjih, in se 
vadjjo najti poprej snesek rajnisev in potem krajcarjev; n. p. lakgt sokna^ 
vrija 4 fl, 44 kr, po čem jih pride 20 L? odgov. 20 krat f^i fl- '" 



- «8 ~ 

44 dirajseti^f 20 kr«l po 4 fl. «ne«e 80 fl* 30 4vaj«^ic ii 10 AL 14 

dvajiietic pa 4 fl 40 kr. vkup 94 fl. 4Q kr. Od dvajsti napred ae raa- 

kokjo vsa ,<tevila po vajenem načinu v dvajsetke ia etiojke, dvojke . • . 

do dvajset in devet. 24 kosav, to je: dva dvanajalerioi m tudi lahko 

zrajlate, ako se vzame toliko čveteroatih šeslic, n. p. palica trakov 

velja 17 kr. po cem pride 24 palici odgov. 17 evet«rnatib ii^alic; 17 

^^jgg^ye 1 fl. 7 sestic, štirikrat toliko bo 4 fl. in 28 aestic, kar aaaat 

Pl^^^^ kr. — Dobro bode, ako otroke vadimo odtod vaakp tada6o ff - 

" n^.tino^il potih rešiti. Včasi se razkole posteviaa, včaai po&tevec, kar 

se primerneje ka%e ; toda morajo to otroci sami prevdarili in apoanali^ 

«• karvae-v predloienej zadači bolje primeri, da se loieje r^si* 

P^slevo čisla 29 bomo, ako je ceaa v kn^carjih dasa^ lahko od* 
" ^praVlit^ ^^ namesto 29 kr. vzameno toIikQ poirajniae v, manj 
toliWkrajcarjev, kolikor jeden kos velja; iadi pri postevi 
clfeT^ itt 27 se more isti oačia upotrebiti, ako pri 23 odštejemo toliko 
, dvojaf, kolikor krajcarjev za koa damo, n p. I knjiga velja 50 kr. po- 
čem jih pride 281 odgov. SO polrajnisev manj 50 dvoja^; 50 poirajo. 
.je 25 fl. 50 dvojač = | fl. 40 kr. odštejmo od 25 *fl. narprej I fl. 
nam ostane^ 24 fl. od teh se 40 kr. bo snesloja 23 fl. 20 kr. naj u 
opeti zada<^ in <snesek. — « Tride^selko bomo pollevaU kakor dvajsetko; 
zadače v krajcarjih boino pa rešili, ako namesto trideset krajcarjev 
vzamemovkupnoime poirajnis; in tako bo trideseterina (30 kospV) 
veljala toliko polrajnisev, kolikor krajcarjev jeden kosve- 
Ija. Nektere zadače bodo to razjasnile. Kos platna ima 30 vatlov (laktov), 
mesec ima 30 dni; kdor laket plača po krajcarji, da za kiaa I polrainii; 
ia kolikor krajcarjev laket, toliko polrajnisev velja kos. Plačajmo hket 
po 17 kr. bo kos veljal 17 polrajnisev i. t. d.^ Kdor na dan zasloni 1 
kr. — dobi na mesec- 30 kr. t* j. 1 poirajnis: /ako taj na ^an dobi 
2, 3, 4 .... 59 kr. bo imel na mesec 2, 3, 4 ... . 59^to je toliko pol rajnisev 
Števila od 30 — 40 bodemo razklali kakor piroprejse od 20 — 30 
n. p. 31 u poirajnise in krajcarje, 32 o poirajnise in dvojače, 33 u 
polrajniše in trojače, 34 u poirajnise in reparje L t. d» Namesto štiri- 
deset krajcarjev vzamemo nkupno ime ena dvojnata dvajset ica; ji 
tako bo se dalo pravilo: da 40 kosov toliko dveji^^^^l* draf 
setic velja, kolikor jeden kos krajcarjev,'a.p. ^pinta ola veljt 
8 kr. koliko velja vedro (40 pintil odgovor 8 dvojnatih dvajselic, 3 
dvajsetic da 2 fl. 40 , in po dvoje 5 fl. 20 kr. — . 

»Števila 37, 38, 39 se dajo, akp je. ceaa v knjcarjih dana, tndf 
po dvojnatih dvajseticah manj, pri 37 toliko trojač^ prt 38 toliko dvo* 
jač, pri 39. toliko krajcarjev, postevatL — 

Petdeset se razloži u toliko polrajnisev, in toliko dvajsetic , kottkar 
jeden kos velja; n. p. I^bra (funt) velja 14 kr. počem pride pol centa t— 
odgovor 14 poirajn. kar snese 7 fl. ia 14 dvajsetic to je 4 fl^ 40^ 
ukup = II fl. 40 kr, -- / 

Se napreduje s> sledečimi števili po naznamovanem načinu do 57r 
58, 59, in $0, kjer se more ukupno ime rajnis porabiti, tode pri 57 
\ se odšteje toliko trojač, pri 58 k loUko dvojač, pri 59 toliko krajcar- 
jev, kolikor jeden kos velja. 60 snopov se pravi kopa ali nasad; 
(orehev, jab^k I. d. r. grejo štiri na kopo). Ako sn^p velja 1, 2. 3 . • 
59 krajcarjev, bo kopa (60) veljala toliko rajnisev; n. p. jedna knjig> 
- velja 16 kr. jih bo 60 veljalo 16 fl. otizedbvGoogle « 



— 8d — 

Od BO naprej se posleva po rajnisih, in kar je cres, se sdrtifi v 
drui^a ukupna imena ^ kakor v enote, dvojace, trojače, reparje i. t. d. 
n. p. Nekto kapi M ovec, in jih plada po 4 fi. in 20 kr. koliko bode 
moral dali sa vset odgov. oaetnredbart po štiri, to je 820 fl. potem 
se 2a fl. in 20 dvajsetic; posledne snesejo 6 fl. 40, tako ukup 
S46 fl. 40 kr. — 

Dobro je znati, urno postevati stotino (cent). Vadili bomd 

otroke v tej postevi takole: ako 1 ^ (libra) velja jeden krajcar, po 

cem pride stotina (ctnl)1 odgovor bode po 100 krajcarjev. Kapeljuj- 

mo učence spoznovati, da 100 kr. da 1 fi. in jedno dvojnato 

dvBJaetico; in lakko nam bo jih voditi, da najdejo pravilo: Stotina 

velja toliko rajnisev, in toliko dvojnatih dvajsetic, 

kplikor krajcarjev velja funt (libra) n. p. funt mesa je 

po 11 kr. po čem bo cent t odgovor: 11 fl. in.il dvojnatih dvajsetic; 

1 1 dvajsetic je S fl. 40 kr. , kar po dvoje snese 7 fl. 20 kr. , torej ukup 18 fl. 

20 kr. Dalje, kakor do sto, ni treba gnati posteve bez steviik. — Vsako 

višje število se zrajta po naznacenem načinu. Ako vemo, koliko velja 

stotina, bomo, kar je več, tudi lahko najšli. — Velike važnosti se ne- 

kterim učiteljem zdi, naglo snesek za celo leto najti, ako dnino vedo. 

To ni ne tolike koristi, ne tolike važnosti;' in lahko se pozabi, da kdor 

aa dan 1 kr. pridela, na leto 6 fl. in torej kolikor krajcarjev na dan, 

tolikokrat po 6 fl. na leto dobi. -- Loieje bo to otrokom najti, ako 

tajlajo pred po mescih, in to veržejo na leto, n. p. na dan 14 kr. koliko 

pride na letel odgovor: na dan 14 kr. snese na mesec 14 polrajnisev, 

ali 7 fl« in na leto 10 krat po 7, in 2 krat po 7, kar da 84 fl. — 

anaieilla da bi rekli: na dan po krajcarja pride na leto po 6 fl. in po 

l€ kr. — tor<u 10 krat po 6 *= «0 fl. in 4 krat po 6 ^^ 24 fl. 

akttp 84 fl. — 

Še enkrat, pred ko postevo sklenem, morem učitelje opomenuti, da 
pravip otrokem ne smejo se dati , temoč da jih morajo sami naložiti 
(iznajti). Zatorej aioramo vsako postevo s enojko začeti, in v sledečih 
itevilili tako dolgo postopati ^ dokler da se učenci pravila ne zavedd, ki 
pri veakej zadači, koje urno rešiti ne morejo, se na enojko zavernejo, 
to je, se prasajo: koliko bi toliko in toliko kosov, pračev, liber^ pint, 
Bi^nikov L t. d. veyalo, ako se jeden kos, prač i. t. d. po krajcarju 

gičal Praia.ae a. p. po čem pride stotina ako se libra po 13 kr. plača? 
rotei fiaj pomislijo.i po čem bi bila stotina, ako bi se libra po t kraj- 
carju prodala — in kmalo setbodo pravila spomniili. Ko se je postcva 
tako dognala, po tem naj se dajo učencom zadačc vsakoterega števila 
med 1 — 100, in naj se učenci vadijo, jih po mnogoterih potih rešiti. 
Tako vedeni otroci se bodo postevanke brez vse muke in težavo prijeli, 
in jo, alj se je zavedo, alj ne, povsodi dobro rabiti znali. Ako jo jim 
učitelj hoče po številkah se globkeje v glavo utisnuti, naj se je posluži, 
pa Bog vari, da bi — kakor je navadno, postevo s številsko poštevan- 
ko začel. 

Razstava. 

Pervo pollelo v pervem Kar^u smo že učili otroke razštevaUt l'^ 
smo ostali v pervej meji, med 1 — 10^ in nismo presegli desetke. Za-L 
dače v tej ograji se bodo morale večkrat o tem, ko v drugih pr''" 



— •• — 

bah slevil napredujemo, predlagati, da se delivag števila, in njik imeoi 
ne pozabijOt 

Ne more se na tanjko razsoditi, kada mora učitelj postcrvo do|n» 
ti) in kad^ razstevo začeti -^ vendar se m molimo ^ ako poslednjo priinr» 
nimo za tretje šolsko leto. (Dalje sledi.) 



t 



njiževnost. 



* L' cenik krasnopistva u Terstu, gosp: J^nez Leveč, je m ^vjlj 
izdal slovenske predpise pod naslovom: ,^SIovenski lepopisni izgledif 
Visoko C. k. ministerstvo za uk je te lepopisne izglede skoa io siš 
pohvalilo in jih s rajzpisom 3. novembra 1849 st. 7534 za, vse slovensi 
šole lepo priporocilo.\ Zavolj našega čudnega in žatoslnega knjigoieržUj 
tudi teh predpisov , ksti^or mnogo drugih koristnih knjig', ni bilo duM 
tukaj u Celovcu. \ . . / 

Nas za ljudske šole notijrudljivi in preikerbni iobki. sv«tovavti^ 
gosp. Rudmaš, so tudi to red.poravnMi* .P»4erbeli so, de se Le^cet 
lepopisni izgledi tudi u Celovcu ^doba. Na prodaj jih ime i^uiez Leoni 
vsaki predpii^ni listič velja 3 kr. šajn. Opoaienemo gg« učile^ja in ioh- 
ske prijatele po našej 8lovenii, si. te lepopi-spe izglede omislili! . 

U Celovcu pri Sigmundu se taili dt)be pi-eHpisi laliilsfc*— ^fn rirtllM* 
slavonski, ktere je spisat in- na svetlo izdal Matta> Mej ar. Veljajo iO'^ 
sr.; ti predpsi so važni zavoljo predgovora, kteri učiteljem klraftfl'* 
lepo razumljivo pokaže, kako imajo pisavne stvaii u. rStoii retlagetr. Ijk^'' 
slovne knjige slovenske še nimamo; zato je te predgovor vjlite u^eljefi 
če ne neobhodno potreben, saj gotovo močno koristee! -^ 

* Slavni^ Vuk Štet Karadčič je sbra* i iadal €9M serbst* 
prislovic. 8o že menda ceJo razprodane; tukaj jih ni več dobiti, ^^f 
va učena io bistroumna hčer je pa 1000 naj^ lepjih in ni^ bo^ mtoikl 
prislovic na nemški jezik prestavila in }ih todi,« kjor jetr^btf bilo, TH 
ložila in razsvetila. Skoraj bodo na svetlo prHle«; Liidw. A^gi FraiiKi 
pravi u svojih: ,>Gus]ah:^^ to bode ^ein wti{komi«ieiiie9 Crescfiiliik Ar w^ 
deulsche Literalur/* — 

* Začasni giinn. učitelj, gosp. Jernej Franci spisuje nefep kfljf- 
iico za slovensite šole: >,]Nazorničtvo* (ogfedavno naučevanjc,' Ab- 
schaiiun«:sunterrichl) Naj dalje u dveh mescih bode gosp. TtMcl ^^ 
svoje delo dogotovjl. Slišimo, da bi ga £c bil darno dokončat, «ko b» 
se ga bil upal izdati. Bodi pozdravljena za naše novo osnovane s<w^ 
neobhodno potrebna knjiga; našim šolam je dosada najbolj menjkalo 
nazorničivo alj ogledavno naučevanje. Naše vis.. ministerstvo gledalo 
zboljšafi, gleda vis. šolski nauk na nazorničtvo zidati Slava mu: a 1""* 
nastane za naše šole nova — boljša doba! — 



pigitieed by 



Google 




■'-<^\f' (^\ 



K. 



•tla Prespva (feperies) se piše: »Bo^em povedati od naših lol, po- 
sebno o lem, kako se je zastran slovenščine u jih ravnalo. U nasej 
Preiovskej katoIJ. šdli šo naši učenci lepo napredovali. Naši visoko- 
vredni gg. rtS/ncižkaharji so skoz in skoz prave slovanske duše. Poime- 
nice si Je g. Jož. tCiral močno prizadeval, svojo mladino u česko- 
slovenlčfni naj lepše podučiti. Kar Kosicke (Kaschau) solc zadene in 
posebno tt), koliko uŽencov seje za slovenski uk oglasilo, je prav veselo 
slišali. — RusinOm se je lam prednašal verozakon (kersanski nauk) u 
mskem jeziku.' "Nšfl pfesvffli ikof gosp. Gaganec, dobro spoznavni, 
kiikd je ta re4 Itnenttna , je dem prisef k skušnjam ^ akoravno so bile 
ceste znvolj Vefike povodnje i-azderfe. Mladina je imfia veselje nad tim, 
da 60 njenh škof s svc^jim dohodom neočakano jo počesfili; svit. fikof 
90 senasprot So^et rudbvaH, da je mladina lako lepo znala in napredo* 
vala. O£evvdno je btlo, kak velik razloček je, ako se mladini nekaj u' 
mttferskem jetika prednasa, in med tim, ako se mu kej u ptujili, nera- 
zumnih' ilesitolab do ust pha.^* Nov dokaz, kako neumno in grešno 
fiitnajotiMi^ ki u slovenske Jole po sili vgatiti hočejo ptuj, slovenskej 
mladini neza^opijiv jezik! večna škoda za zlati čas in za modre 
glavice. — 

* »Voss. Zeitung^* prinese iz gornega Slezkega u Pruskem 
kraljestvu sledeč« novosti : >Xjud8tvo u lisnčih in tisučih (tavžcntah) iz daljnih 
kraiov k misijam jezuitov hiti in zeli slišati besede, sv. evangelia u p o 1 s k em 
jeziku, itardhiar in knezoskof Vratislavski CBreslau) , presvit. gospod 
ttlepenbrok, prav ljubeznivo in milo gleda in skerbi za polski 
narod u svojej skofii: kolikor ipore poinnozuje polske duhovnike in - 
ufenike na polskih Farah. K temu cilu in koncu je u seminarih vpeljal 
polski jezik, ki ie bil poprej čisto zanernaren. Tudi se prej u Vratislav- 
skej 4kofii nikolj niso obhajali prazniki sv. polskih palronov ; sada je pa 
kardinal zapovedal, da bi se prihodnjič stavili u cerkevne pratike (ka- 
lendte). Tako je tudi že proglasil sveto Branislavo za Slezko patronko 
iri 2;apovedel, nje god vsako leto 7. septembra najslavnejše obhajovati. 
Visdko je to ljudstvo razveselilo; ono veselo zaupa, da bo prišel zlati 
cas njegovega novorojen ja. Zde se, da bf so imela spolniti beseda fajmo- 
sira in dekana Talara it Cleivice, ki je pred nfkterimi leti zameri. 
Njemu je bilo namreč od vlade nataženo povedati, na ktero vižo bi se 
zamoglo gornosilezsko ljudstvo ponemčiti. On je povedal , kakor je naj- 
bolj znal in vedel, na koncu pa vendar pristavil lete besede: »Ljudstv(» 
gornosilezsko- je bilo pod avstrijansho vlado, pa vendar je ostalo polsko) 
bilo pod gospodarstvom Cehov, pa vendar ni jenjaFo biti polsko, ravno 
tako stoji sedaj pod prusko vlado, pa ono je polsko in ostane le polsko/^ 

Ja! so neke meje, kterih nobena sila prestopiti nemore« 

* Ministerski.načert za uravnavo gimnazij zaukaže, da mora vsa- 
ki giumazium na koncu vsakega šolskega leta niki propis alj program 
izdati. Ti popisi so beli svet zagledali i nam donesli mnogo imenlttiib 
člankov. Kdor jih pročita, bode m naučil mnogo lepih reči; bod^ 



tudi spoznal, na kteiih gimnažiih ncc gofpodi' učitelji sliivjtnskega terca. 
U Jindrihom Gradcu (Neiihflus) na C^skem je gimnazialni propia na 
svitlo prišel skoz i skoz u ceskem jeziku. U Jičini (JiJin) so fg, 
učitelji izdali ulraquistički propis (o je nfkteri članki so pisani u češkem, 
nekteri u nemškem jeziku.^ Gimnazium u Kralovem Gradcu (Koni^gratz) 
je štel med učenci 285 Cehov in 43 Nemcov; . vendar je tamosnji p^ 
pis le samo u nemškem jeziku tiskan. — Kako so se pri tih propisih 
obnašale latinske šole po našej Slovenii? Koliko Nemcov štejejo latia«^ 
ske šole u Ljublani in Celju? U kterem jeziku je bil i^dan tamosnji. 

?ropis? Alj je res trted učenci latinskih šol u Gorici, Mariborli^ 1*^'^'% 
aznu (Mitterburg) in Celovcu tako malo Sloveucov, da je mogoče jii 
celo pregledati? Mi nič lepšega in žlahtnejšega od pravičnosti in ljubez- 
ni do svojih bratov ! — 

* Zagrebački katolički list pile u poslednjem broju:. >yBiidac m?; 
dostne vesti nikad prerano nesHzu, a tim su povoljnie čimredje — oznattirtf 
mo za danas samo u kratko, da je prišel u Zagreb odpis visoke vladi^. 
kojim se naredjuje, da se vse zupe (fare) razdele u. tri razredibi 
& 400,500 i 600 rajn. sr. letne platje. Duhovnomu «tola naloži se, da^ 
ovo razredjenje učini. Za temelj razmeranja sadaojih iupničidh doiiodkof- 
odločen je popis leta 1802. Koj župnik sto više iz posebna kakove to- 
klade poseduje, zaderzati če to i u buduce. ^ Uta ministerska pdluka 
ustanovljnje platju duhovnih pomočnikov na 200 mjn. sr- , iz kc^ih ce 
ovi 100 rajn. sr. platji^ti župnikom za stan, branu i dvorbo. 



'1 M e d i pe lin. r . ' 

* Iz Št. Jakopa, 1. septembra. Včeraj in dans je bil prav ve- 
sel dan za celo našo faro; imeli smo namreč našega preljubljenefl 
knezoškofa Adalberta Lydmansky-ga v našej sredi, ki so se včeraj i* 
šestih zvečer birmovat pripeljali. Skorej cMa fara se je sbrala in čaka- 
la njih dohoda. Povsod so bili prav po slovensko sprejeti. Na teč kra- 
jih so jim bili tudi častni oboki postavljeni, posebno v našej in bližnje} 
ppdgorjanskej fari. - Kar nas pa naj bolj veseli, je to, da so povsod 
vsi napisi slovenski bili .postavim: i§rečno došli! — Slava! — 
Bog Vas sprimi! itd. Žlahtno znamnje vlastenskega življa. Posebno 
cest in hvalo pa naša fara^ zasluži , ki je svojemu mireuia knezu tudi 
sledečo, na svilo natisnjeno in krasno vezano pesmi«, izročila: 

Srečno došel, knez premiH, 
Gost visoki, slava Ti! 
Staro, mlado, cela Aira 
Se raduje , veseli. 
Zvonov petje, ljudstva klici, 
Tromb glasovi Te časte. 
Vse pozdravlja Te veselo, 
Vsako bije Ti serce. 

Dan za dnevom se poteka , 

Mine spet, kar ča« rodi. 

Le ljubezen, zvestost naša ^ , 

Vse viharje preživi. gitizedbyLjOOgl£ 



Sere« njih 00 jim oltir; '.'■-< 

' SpriiiHij, knnf! jili MMlIjite, 
Blagoslovi nas na dar!! 

• Naj Mi)*aiii BbfT >r^mffi 
Nam paaHrja JElahlnegra^ 
Naj Te »(»remija, naj Te vodi 
tje do groba poznega. 
!>ana p pil iHreh popoldne no nas ihed pokanjem moviarjev, «vo* 
wiijem in godenjem spet zapustili. Srečno popofovall ! ! . — 

* Iz Cdja se 11 »Nmce^^ tole ptae: »Novke nam pridna donaaija 
ii imogih krajev vesele musnanila, kako ^ndepolna iolska mladina v 
•iovenskim jeziku lepo napreduje; le iz slovenskega Stiijarskega m os«< 
Mo ia C^lja, njegovega srediia, nam se nt niii6e kaj razglasil, kak« 
je o tem letojnje iolsko leto izieklo, raiun pohvale g^asp. nadiomikA 
■aiih -ljudskih M, klere se mi scer dotaknili ne predertneam, aka rrtvm» 
je naša navada, vselej mo£a bolj po delih, kakor po besedah soditi; 
Ah ae morebiti Ceifske Jjodske šole, od klerih samih hočemo danes go« 
vorili, sramttfejo di^g^MUbe o nauku slovenskiga jezika občinstvu nazna- 
mlil Mialim, da ne^ V glavni Celjski soli z dekliško aoio vred je' btb 
v drugi polovici preteklega šolskega lieta 760 u^encov in učenk, oil 
kterih Jih je 141 na ponavljajočo šolo rokodelskih n^encov , 191 ni slo- 
rensko uedeljsko soio , in S — * r^i troje — uceaoov na učiteljsko ^ 
pvavaico spadlo, — oslah* pa so bili uceuci spodnje unietijske (re-^ 
uhe), I razredov uormalne iu pa dekliške iole. V primeri s 
jlevihin pppre}8m'h let, moramo a žalostjo reci, se število u&tnoof po- 
■Mnjsujle, desar je zmfri^ ve^i dragioa in pa ztniraj ve^i nadloga limetov 
vzrok. Med navadnimi iolškimi nauki* zapazimo z ieseljem tudi nauk 
stoveaskjga jezika in vajo navadnih pisem v slovenskem jeziku v spodnji 
umHyskiylu v t. m 9. razredu ljudske* iole, kersauski nauk v ob^ 
jasicth, v začetnih razredih IjudMce soie pa branje in pisanje v ^Sloven- 
shem jeziku kot predpisani — čeravno le nektere ure o lednu. Čeravno 
mak), se vunder s lo mervioe u6encam prifa>£nost da, po lastni prid- 
nosti še po tem bolje v slovenskem jeziku izobraziti in v slarejih letih 
si^ naj spomniti, da je tudi slovenska slovnica na svetu! Primerimo po 
td, di se saj nekaj za matemi jezik v naafih soiafa isgodi, s tem, kar 
se drugod godi, na priliko, v Mariboru, Ptičem ^ Radgoni, filovenjim 
(kadcu, in morati tudi v Ljubljani,, kjer enake postirve velfajo, ill jo 
potreba enako očitiia — moramo r^i, da se je pri nas prav veliko 
storilo. Zato pa mij ho^ tudi hvala in zahvala t^i, višja dubovaina! zlasti 
Vam disfriktimu ogledu M, precastttimu g. opulu, hi neulrudljivo, i% 
ravno nalihanM, sKsrbite za napredek in omiko domačiga jezika , — 
hvala Vam, g. vodja ljudskih id, klerimu zraven dobriga seTca^ s 
kterim svoje natege lepo doversUjele, tudi krepko vodstvo učenikov ie* 
limir, ^ iit hvala Vam, g« kaleheit^ ki ste nar veA pomočnik vsim tis- 
tim, ki aK volje uH glave nimajo, svojimu poklic« zadostiti ; ali tudt 
mkjjlih u^entkov vedfnje casiuJli 66itno hvalo, iit 6% bo g. Antoii Stranik 
zemljomerštvo ali katolen drug nauk po svoji obljubi prihodnje leto 
slovensko razlagal, -r- in £e neulrudljiva g. Krajnca v svojih delth v 
siovinJini, iki g. F. Ki v slovenski, pevski dražbi ne bofo i^sujili. 



dozorelo is njih prizadeT.aii|t miogo . iF6«0i«|« "Sadil ▼ prid naii mOj 
alovfnski domovini.^ ^ 

* 29. avfrusta 1911 ja ,»Viilen4liy Dtimlh'^ Iz Ljub lan a donesdl 
sledeči soslavek: 

s^Že večkrat sem bil aH«al ie nal neprfatelov slovanskegra narodni 
dajeLjublana nemško meslo* Mislil ^lun^ da bode morebili to bliže; 
tako, kakor je PragA nejnsko ^leslo, fervi poduk Od te reči sem prel 
jel od nekega prijatela, kteri tti.bil ravna prijaKri slovanski. Te prtM 
u LJublano in viora do polnoči svoje stanisce iskiiti,.ker nobeden mel^ 
tirni, ktere je srečal, opmsko ni zastopit. . Ta žalostna vkstna skiisiH| 
je mojega prijatela prekersfila in sdaj on proti vsim napadom terdi, di' 
je I^aUina alovanko ineahK T^ se %8abiterf lehko in hih6 prepri*i 
oati iaariore, da k nekter^ vlice prehodi m slovenaki g9wbr od nJMkeii 
ga bolje ^a rašloAti, kakor liata dakia: BeHinaka, ktera je nfmiko mM 
ve^' na Ceskcn knela t»^cik češki, klerega bi se lehko Hiio naiičHi^i 
Ako aradnistv# iii tik. iavnovano ^iiiteHig^nz» kuzeiiMs, je LjttMamiJ 
mealo skuz m skos slovansko i pa Ivdi med tistiifil l^nri, ki se Vfid»] 
za neinske proglasujejo, je jdlevenaki jeiik globoko zahortninjen. Ti | 
pray po resnici velja: nalnraih ' expellas fnl^, tanieii' iis<|M rtcmrik 
Dive iMAti% gospodični, ktsfe s menoj iz Lackih ki^pal (TMbr) sle, šttf 
njfkako pesmcJievaje od slovaitsčine govorile, in nitite le Irobioe n^ ar 
taafga dak, po klerem te' bil jcs dvomiti mogei^ da bi l^tmUnji n«r ^ 
bil^ Obernem se tedaj M njn, začn^ se pridno. pogovarjati, -^ posU^ ^ 
sam «*- pa kakor btfirt potoček je tikel med seboj skrivini fovitr m 
uai naših krasoiinek — siofv^hski. ^ Dragi dea glodam zjteRf iz «knrr 
tu iddim- nekoliko gospodičeh iti iz cerkU ^ pa oUaeiiii i« ofenaseiif^ 
so stana Hitstjanskega -^ sepolajto šlovanakt tako, da ae j«i mdečs 
Kc« trds^ilo in ne najor m moliti a lini ^ ko ^ jiii ponigne^ da jih plnji^ 
pMusa. To lapo dokaze, da se je nriajsi rod sfovaniefiie že bolj popri- 
jel, kakor obstareie dame, ktere se slovenščine le tedaj poj^ižijo, kediir 
la tihem n lepej prijaznosti bližm^a obirajo. Zvečer sem sedel u društva - 
dveh gospodov, ki sla liii pravita, da jle pri porotah vse po netnsko 
obravnuje in da ae ie samo prasanja in odgovori preslarlaj«;., idco ravrt^ 
sodittki, porotniki, pride iti obtoženci siovendio raziiaii^o:. Cndii aem ss 
sličali to aapako i tim ogovarjati :<' da stovonitki ja^ik s^e m* dosti fao^ j 
bralen, da bi so sodnijska ebrarnava t ttjen pred se vseli mdgla.^ ' 
Tudi sta gospoda terillla, da slovenski kantft večkriit pca^i , d« bi nia 
nradn^e dopiae in razsodbe dajati u nemškem >&aiku; ^akaj \la 1» 
potle uefle»j na slovensko prestavi, — slovansko pa^ U is uminii W" 
de, nobena duša la voljo novih be^ in neizobraženega jaHika ne se- 
stopi/' Predemnul sem se tirna gospodi^ifi re«, da bj s^ itgm khke 
pomagalo, ko bi seMradnl sp^i koj obnamod začetka itaka slovensko 
pisali 1^ kakor jih pialem nčitelj prestavlja; dafej ««||» prjutavil^ da lak 
jazik nemore biti t«ko sirov in neizobražen, u kteri sq najo aeipisk* 
spisi tako prestavIjMi^ da jib l|«Mii zadtopijor MMil sam si.^ da m^^ 
sktivost in neizdNraženost kje drugod letal«, oe pri jazika. Pri tej.pr»^ 
maaMi aie je tudi aMMigo kvasato od tegti 4a je» sloieafiki aikoaik ne^ 
zazumljiv^ da ljudstvo doveaski prekkid mm znstppi, klikor ooaiiki 
mgiaal. Tako praznih in puhlih heaed je /^alibog p^gosto^ slišati, pa <i^ 
sanio t«, temne iz vsih. kolov naicga cesarstva, pafmsoAim vsiigdar 
mti taeih ^iadiy kleri drdgiiti očitajo nnrofbii /aniti^n>> ,m<4i Hm^ 



pn mrt^ om: Mil hi«lBi l^cHapeliieiL Va bbdd se pa rtiel ^Avor Mh 
dvfh gospodov prav soditi > na} boie opomtnjeno , da eden med njima 
čisto nič slovenski ne zna, ako ravno je sodnik u semlji slovensHej, uni 
pl -^ lilmr — iJUi «e JQ se ie pozdej ah»vensko naočil: oba pa, kar 
nama. obsmiln^ nista pfijaleta jazikaslovtMkega.«' ^ 

* Alf bedim al) senjam , — a^ bi se smejal alj jokal od veselja"? 
laj je' lo, kar u rokah derfJm (er eitam i čitam? Slovenska per- 
joftt je, »lov enaki katalog, u kteTem je napredovanje šolsko mfaaosti 
pepisaiio te mria je perjdia, le pol pole debela; pa vendar me serčno 
Hfieli) t^f ;je perva^ ki j^ vMim, ki je živa pri^a, da slovenski dob po 
Sireni} ^^.fi^o kllje, da za šele slovenske vstaja UpSa zora. Ta perjjo^a 
flilzktlEieffa mesta: iMftSe Slovenije; d tega človek ne pričakuj I od na- 
Ab nv^st iežko kaj ^baraj in sUHi. fa nF? ni nobene sikode, saj ai 
nič: tako"ve«elega. Od kod je taj ova slovenska perjoha^ Iz Hrenov- 
cab u f wfojnskej dehanfii u Kranjske) Slovenii. Kakor tiskana perjoha 
priČ9, je Mou tej io.f vsib sfttipipjfiz tičencov in učenk. Med tirni so. 
Yi gorojff* rasiredit darila litprejelt 9 faritr in edha deklica , u spodnjem 
razredu jmi tri dekHee. U začetkti mesca Avgusta se te u Hrenovc^h 
Maka sktiinjft tako slovesno in slavno obbajula , kakor dosedaj se niko- 
li (Mroel 80 lakodelHro odgovarjali, se tako lepo obnašali in na koncu 
tako tniJno zapeli, da so pošlo Javoom solze veselja po licih igrale: Pq- 
slulaveov je pa bilo tolike, da je u jt»if prostora zmanjkalo in so nekteri 
persilent M, per oknih poslušali. Slai^a in hvala od ljubezni do mladine 
gofečeinu tnliidemu^iatehefut Slava in hvala nenirudljivemu mlademu 
učitelju! Bbgor in sreča' pa tudi Hrenov cam, ki svojo ljubo mladino 
lait#' le^ ifetK^fiii teobrrfft:- dobra šola — dobri fjudi! — 
^^•. .r )i^ vslk* siran nale Slovenije so ŠU žalostni gfesi in pritožbe po 
časopisih čez to, dir ^o' tirditnlkt,'tl d(rt)ro stovenskl 2majo,na Nemškem 
sliižbe dobili, Nemci pa na SlovenskeiTi. Dokazovali, kakšna nepostavna 
in škodljiva napaka je to,. . gotovo 'ni tretja: vsakemu, ki ima oči da 
vidi, u oči bije. Hvala Bogu! vidimo % da se sed»9y drugače ravna. (J 
vsih oznanilib, da' je kaka slu;EbanA'£»lovenskem pralna., je tiidi brali, 
da mora tisti', ki hoče službo dobjO , popolnoma sioye^ski znali. .^ Se ie 
M! vidijo take oznanita^ U kterih čilšia:. ^Sprachkentnisse,^^ »^hraineri^ 
^sche« alj; pa »^indische Spracjie^^ al) K^o našej reči,,uič ne^, ikodiy.«i i« 
tt^eri pa še očjtng pokale in nriča, pri.Hlerih oblastaiy,ah ta goi^<Uh 
ne v^fe Slovencem inS;SI6rensKeihu<^ jeziku prijateliski 4uh. %q de |a 
samo od sebe zastopi^ da^ bi mm .Slovencem nič: ne biia ppioagimo s tim, 
^o bi to saitio li časniku na papirju stalo in bi se pri podeicnju službe 
na slovenski jezik alj clo nič ne gledalo a J pa ako bi se sluilba takemu 
podelila, ki je mnogo let scer na Slovenskem služif, alj pa si svedočbo 
prikupil in prihiinul pa vendar slovenske besedice ni se nauciJ«. Vidiino, 
da se sedaj drugače godi; U Velkovcii^ dplinej Kapli, Belaku, Terbižu 
itd. 80 se u najnovejšej do^l ^^bveiici - zf^ uradnike postavili. Tudi to 
Ifporemo oznanili, da so ao mladi in poatavoljubni uradniki slovenske 
&l0Yaiqe. poprijeti. Več kot SOuradnikov"^ se samo u Celovcu slovansko 
^^h — prihodnje leto juh bodei še več. Tak» je ludi drugod po mfotik 
ih.po deželi. Tako slišimo iz Beinka (Villaeb), da so se tri s^dafjahi 
uradniki slovensko učili začeli. Veselo in hvalevredno je to., — posebne 
ker je nied timi tremi sam svetovavec deželne sodnije gpsp : Fres^itft^ 
trotovo (o^ tak lep izgled (udi druge mikal in zbudil« Jal^c 



nn^iiiiU le pofkutile; bodite HUiH, ktko Irliko i« biirif ht(l$ doirenib 
»ali, — bo4cle vidili, kako lehko m kode v«w godilo , in kako radi 
bodo vas Siovenci iaielit -— 

^ U Koroškega dve veaela aovtce Eaatran «lov«iiaktb lf«ilakai IqI 
osnaniti zamoremo U Gosj^ej a veli (Maria 8aal) je ahrita dobkee« 
nfttelja {prazna. Kakor ae a oznanila vidi« bode oMkMi i9 <*cinake 
dedarnice vsako leto 160 rajn. sr. noveoNi «^eJ|Hi pla^ev/ili« , Ako se I« 
drogi dohodki le službe zarajlajo, ipiofe se ta ahižb« aaffdl najboUie AitL 
IT oznanila očitno stoji, da moraaoti ocitelj vloveasko miipU«; oMnm sa- 
ma je tako izrekla in gosp. dt^kaa so to tudi a Celov^Ou^ aovaapb Jkhii- 
idil Pa vendar sliitmo, da se nisivjo ludi terdi N#ii|«i m,i9^ fkdfeo 
Oglasiti. Da so Nejruci dro u stapo in^Uko prad^nAi^a« koi lMfffa.\p^* 
stopili, bi ne bilo nii kej takf nfnrega^ dj to bi pa bilo fcej «|ve||, 
ko bi gospodi ne bili moi-beseda, in sicer take besede, lu a« jo* pMl< 
celim sv^ion izgovorili. — Druga veselja je laiec V are49>ib Trii- 
njah (MUleI(rixea) pri Velkovcu se boda o irsik avelih^.tofu 1^!^ nm 
sola.odperla. Gosp. Jožef Nage le, posestpik g(Wfyj^ TnMeuj da ik 
tej reči lepo njivo , .lep v«rt s sadje« i dr^vjf m vrad iu .4f f^r^jm^ pa- 
bistvo na 10 let^ in vse to iz goto ^ubezai do Uud^ka ^Ht^ iuir^' 
Oblina se^e zavezala prihodnjenu učitelju 2i^ rtfLi.si;, ili .ob^iask« df- 
namice dajaii. Kmulo se bode jia obeiaske stroške ^S9, potrebno pripu* 
vilo s lini, da se bode to, kar ima patron. pritožiti , praiipj . aar^tflh*' 
Lf^pa bvala in velika alava gosp. Magele ia celaj občipu', .p« Hudi 4i«t 
šfavif. Veftovskej okrc^nej glavairii in go^pk d^kanlt^ ki iMp(M»..lfiko hitro 
in tako gorečo dobre reči poprijebi in joJ( cilju dop^ljfte. Po. .ta« H 
siisi ta sluAba med asiboljse; aadaiuo %9, # bodf b^fl^i^^^diifi :obAl* 
tudi tt^lelja dobik, kleči bode nje ^^ft^ veselje in tncMl JHoveaci 
poafenajla te j^p izgled svojib s|pvf|skib bn#il ~ . . j 

* . -^^ s in-esni C e.- 

^ V jVdilMi druftvu biase govor, kakova smeri je naj Iožq'a i aH 
UfOdnija- Bedaeii niki na to reče: Ja mislim, da ameranuti je najitgod- 
aj[|e; zakaj človek sedi, zaspi, i kada se probudi, vidi da je merlov. 

* (J attoga visokega i sobota človeka kadel se je na ulici jedeo 
iTttžao pijan človfk. — Oho! zakriči subi, meni se zd£, da ate vi daasf 
malo prevečf pfli^ -- meni se pa zdif, odgovori pijani, da ste vi fiaaJM 
premalo jedK. • . » 

' '■ '^ iM ime boije! izdaline nfka odovica na merivilČu, n^mbjle ineir- 

liča toga zraven mojega mu/.a zakopatii — Zasto ne IT O vaj človek 

je u kozah umeri, moj mu2 jih pa nikada nije imel, siromak bud« 

jik nalezel. 

, .- - - . , , ■ — '^ 

Ifekteri p. n. gg. naročniki se avoje- narofoioe ca drugd pelk^c 
tS^I niso phieali; ,,8b)v:'Beek)^ ao pa vendar prejemali in dbdefMti. 
ProaiDio imročnino aaj do i« oktobra t. 1. nam franko poetati;. zakaj pri 
.viej dolH^ volji nisilio u stanu, »slov. Bčelo^ daiej zastonj poAljatf. 

ddi;6Vorni izdatel in tiskar; Fibrd; 21. Kleinniajrv Celovcu.' 



SLOVMSHA BCELA. 



laEdanii i«*«1&tobra iSfti« 



I 



Ban Jelačič n Dalmacii. 



[t^resvitli in previsoki gospodin Jo2ip Jela6ič, Ban Dalmacie, Her- 
vaUke i Slavonie , je se na pot u Dalmacio podal i 3. septembra na 
Dalmatinsko zemljo stopil. An na Vidoviceva 12 IŠibenika je sostavi- 
la dve pesmi na dohod presvit. Bana u Dalmacio; ,> Glasnik dalmatin- 
ski^ — ilirski časopis — je obedve pesmi svetu oznanil. Te pesmi ste 

I tako mične i serčne, proste i lehko razumljive, da se ne moremo zder- 
zati, saj jedno ponatisnuti. Naj Slovenci vidijo, kako slavjanski brati 
lam daleko na lurskej meji, skoraj čisto samo slovensko govore; — 
oaj pa tudi brati Dalmatinci spoznajo, da jim je le treba nekoliko pismen 
prcmeniti, da bodo pisali po književno — jugoslavensko. Zares! nič ne 
menjka, da dobimo na jeden mah za vse Jugoslavene jeden jedini knji- 

; zevhi jezik, kakor resnična volja, ljubezniva snaselivost (tolerancia) , i 
bratovska sloga ! Slovenci se pri tej reči obnašajo velikodušno , ljubez- 
nivo i bratovsko; — da bi le tudi drugi brali jugoslavenski saj za jeden 
korak svojim bratom Slovencem na proti iti, i saj nektere — le samo 
Aeslovniske — svoje posebnosti sla vjanskej slogi darovati hoteli! — 



r- 









acio svetle halje vadi ' ) 
Cerljenom se svilom obuci, 
Prf ko polja lepo cvetje beri,. 
Nakiti si glavu i nedarca, 
Uzmi tvoje gu^le javorove, 
Sladko udaraj, tako ter popevaj! 

2. 

Oj vi verli sinci i hrabri. ljudi, 
Kčerce drage, žene i devojke 
Budite se! Lepa svetli zora, 
Koja nam dobre glase nosi: — 
Nek zasviru vaše sviralice* 
Nek pucaju puške veselice 
Udarajte ilirske tamburice 
Zemlja naltt neka se veseli! — 



'•ti? 



1 ^ Wt) i 



& 






!Mlr!r 



Digitized by 



Google 



t 



— »8 - 



Netom * ) tako Dalmacia se ogla^sj , — 
Ljudi, momci, žene i devojke 
8vi zasjase s svojima napravam, 
,D^kla jedna sama pppevaae: — 
>>Majko moja, sto me rano budiš! 
^Rude kose *) joster ^) nesam spletla 
>^Ceme oči umi vala. nesam 
j^Sladko spavah, i sladko se siyela, 
»U snu, cujte! sto sam ja videla: 
»Lepa ladja kraju. ^) mi jedrise 
3>0 čudeža! u ladji zelenise 
»Lepi fitabar s sladkima jabukam , 
»Kad na kraju, mje stabar bio, 
»Neg'*^) nenadan iarasan Vitez mio; 
»Tuf se skupi malo i veliko, 
^Svak gB stuje, svak se njemu klanja, 
»S jedne strani: zdravo, zdravo biol 
»S druge, čujem: slo leta živio! 
»U najbolje uživanja moga 7) 

»San me ostavi, — W me majko! budis.^ 



/ 



Sto si snjela, to se i dogodilo, 
Cerne oči s vodom, draga! umivaj, 
Rude J cerne kose svoje pleti. 
Pazi brod, ko dimi a ne jedri, — 
Eto njega, kraju pridtupio je. 
Ko če izači, pomno ti pogiedaj, 
Kogoja pevam, siusaj kčerce noja! 

\' »Jelačiču Bane preljubljeni! 
^ ^»Zvezdo naša i sladka jabuko! 



4. 



»Hilostivno si nas pohodio ^), 

»Nase oči Tebe su želite, - 

»Duše nase su Te poljubile! 

»Moličeino Boga velikoga 

»Da Te švedjer 9) vedro surice prati •") ^ 

»J da zdravo budes uživali 

»Svako dobro, sto budeš žudili! •') 

»Mila če nam TvS uspoiftena biti, 

»Kad od Tebe budemo pevati 

»Serce u persih c€ se razigfali!^* 



») oblačila vzemi, *) komaj, ») kodraste kite, *>, še, *) brf^g, *) ^V^ 
») mojega, *} obiskal, •} vsigdar, *•) spremi, **) želeti, ' 



— »9 — 

"h ^j«zivesta zaročnica. 

^.... (Po Danici.) 



U visocih planinah hercegovskih, ki se pomalo proti morja spuščajo, 
mi junaški narod, zdrav, kakor njegova domovina, velik, kakor debla 
njegovih logov in sercen kakor vitezi starodavnih^ časov. — Tedaj so 
bili Turci iz vi^^rocih verho,v Aziatskih privreli. Ze so si bli Carigrad 
osvojili Kakor je prej Azija, zibelj človecanstva pred njimi trepetala, se 
je tresla zdaj cela učena Evropa pred obladajočim polumescem in pred 
njegovimi neltevilnirai častitelji, ki so verovaje v rodjenost (pr»deslina- 
tio) brez straha smerti v trume svojih neprijateljev vdirali, in strah in 
bojezen v zapadnih vojskah razprostirali. 

Pa čeravno se je kervava zastava prorokova vse dalje v osvo- 
jenih deržavah razprostirala, Vendar tega malega planinskega polka v«a 
turška sila ni predobiti zamogla. Stokrat potolčeni in u svoje verhe 
zagnani, so vsigdar se močnejši in hrabrejsi na boj dohajali, da se ne- 
prijatelju v bran postavijo. — Zadnjič se razkači sultan in se zakolne, 
da so vsi okoli njegovega p]rei$tobrstqfe4( zaderhleli in na tla popadali, — 
on 8e zakolne pri bradi pr^okovej^^ da itH&e prej v svoj harem stopiti, 
dokler te miši s nohti or)j^)anskimi raztergan>e ne bodo, in dokler se ne 
bo zastava Mubamedova^na zidinah Prestol«aAglavnega mesta bregoviteg^ 
• okraja, semtertje ferklala in vila. Basetu, ki le bil sot^ed tega serčnega 
naroda in ga prevladMti uii mogel, je poslal ailtan svilen užinec (verv). 
Najdejo ga v sladnostih vakopauega žensčaka^ vsredi svojih žen, ter ga 
iz mehkih rok Ijubavi v l^sčene roke sniecn predajo. Itlesto njega pride 
Mdstaj , naj hrabrisi vojak K^jmadi mu^^Mnanskej, kteri se je iz stanov- 
nika siromaske ribarske hajtice^prf-Btlf^Ioru do silnega baseta s tremi re- 
povi uzdignul, kterega ime je bilo strahovito vsim neprijateljem turškim, 
in kteri je večkrat zmagal, kakor mu je v las na glavi bilo. S nestevilno 
vojsko obsede zdaj zemljo hercegovsko. Kakor se kobilice v rojih sonce 
žakrivajočih spuščajo po poljanah in vso zelenino na mah pokončajo, ravno 
tako besno so navalile turške glote na te nesrečni kraj. Že izdaleka so 
se svetili požari, potoci kcrvi so kazali njih pot in ko so se k Prestolcu 
približali, se je zdelo, kakor bi htela njih množina grad poteptati. Vendar 
mnogo JMohamedancev, nekteri v naj lepšem cvetu let , je že prej padlo, 
predenj so zidi in stolpi v prah stroskotali. Prek kervavih razvalin in , 
grobov ubitih svojih vojakov je Mustaju le bilo mogoče v goreči grad 
priti* Ali vendar je on spoštoval hrabrost o!'l|danih, vtakne meč osvete 
spet v> nožnico in vstavi s vsemogočo svojo besedo razujzdano pohlepr- 
nost svojih divjih tropov. Oji«S4im se je vselil v hiši poglavarja predo- 
bitega grada in ohrani tij^gcrvo obitelj sile in preganjanja janicarskega« 

Tu je sedetibaša v^svitlobi svoje mogočosli. Nad -njun -se je vila 

zastava polumesečna; okoli njega so bli naji^Jmaniši vojaci njegove 

vojske, in med njimi krasen junak, ki je vsih o^^ se potegnul, imajoot 

jakost hrastovo in lepoto tulipanovo, s ktero je iz premnogih dev(C^kili 

j, Q^er gorke vzdihe izvabiti zamogel. Ime mu je bilo Musa fil }^ UJ ^ 

«• l^bimec ^ašeta. DigitizedbyGoog ^^^' "" 

_ ■ 10* — 



— 1«0 -r- 

Pred skupščino stopi Nikola, bivši pogiHvap gradski in položil 
svoje orbžje, ponudi basetu svojo hiio in svoje blago. Dolgo je stal 
Mustaj in premišljeval osupnjen junaške potege tega človeka, njegov o4 
sonca zarujaveli obraz in ponosno ilirsko oko , ktero je bilo zercalo nje- 
gove velike duše. — »Ti si mi jezera mojih vojakov pogubil in nfinoge 
naj imenitniše glave janičarske leže pod Prestolskimi zidinami zakopane. 
Po pravici bi morala tvoja seda glava za osv^to toliko dragih životor 
pasti, tvoja žena ip tvoji otroci sužnji postati in tvoja ko^a (hiša) plame- 
nom zgoreG, kakor ogenj osvete kervavega povračila; ali tvoje duševne 
moči , in hrabrost tvojega malega serčnega kardela je tolika , da se nad 
njo čuditi moram; in jaz hrabrost spoštujem, kjerkoli jo najdem, ter še 
pri samih neprijateljih. Cela taj ostane tvoja koča, ohranjeno tvoje bla- 
go in nobena prevzetna roka se nesme tvoje obilelji dolaknufi. Temuč 
glej, vtrudjeni smo od kervavega boja, jezik je suh in prilepljuje se k 
nebu, daj nam skorej vode donesti ; sedaj je Več vredna kakor zlato 
in krone.^* 

Na pragu med hišnimi vratami je stala Nozara, lepa hči poglavar- 
jeva. Njeno uho je culo Besede bašetove, ter pohiti hitro k materi re- 
koč: »Bodimo prijazni s našimi obladavci; njih prošnja je zmerna; 
kjer bi zapovedati mogli, samo svoje želje naznanujejo. Samo jeden 
napitek vode , ki ga še naj zadnjemu sužnju skratiti ne moremo , to j^ 
samo konec njih tirjatev.** Mati se nasmehlja in reče: »Vzemi torilo, 
Nozara, poteči k izviru prebistre vodice in lapolni ga do verha; operi . 
kupico in podaj čedno vojvodu zahtevan napitek; okusi vendar poprej, 
da ne bi n^islil, da segavo s našimi obladavci ravnamo.^ Hči stori, 
kakor je jej mati zavkazala, stopi s polnim torilom v spravilče in poda 
kakor z neba stopivša boginja žejnim leskajočo kupico. Musa pak, ko 
mu je mlada devpjka piti dajala, je meril s žarečim okom spre lepo po- 
dobo, in na mah porumeni kakor rožica krasna devojka in pol>esi očitna 
zemljo. Musa prime hitra roko mlade lepotice in reče: »Ne ponujaj* mi 
torila; zakaj voda ne more ugasiti žara, ki so ga tvoje oči v meni za- 
paKle, ne polajšati vroče želje za Ijubavjo tvojega serca.** In se oberne 
proti poglavarju, njenemu očetu: »Otče te rajske nHlote,^,obdanijnfie s 
roko tvoje hčere. Glei, dobrotivnost Mustaja, mojega hrabrega gospod« 
in prijatelja, me je nadarila obilno s milostjo in s bogastvom ; to vse, kar 
sim po milosti Allahovej ki njegovega proroka dobil, to vse čem ljubo- 
milej Nozari s obilnim blagoslovom pokloniti, ako prag moje koče 
prekorači.« 

»Ti se šališ, bašetov silni vojak!« odgovori resnobno Nikola, 
tvoja serčnost in Ičpota, s kterimi te je nebo obilno nadarilo, čini te 
vrednega, da zaročnico od sloveče krasote vzemeš; kfera bi se devoj- 
kami tekmila, s kterimi 'je Muhamed ^ojih sedem nebes velikodušno 
naselil ; moja hči nima tolike Prednosti, da bi mogla v tvojej koči umesf jena 
biti; in zverh tega je ona že ptuja zaročnica. Že dolgo časa je zaro- 
čena s Sekulom , stričnikom smelega in pogumnega Janka. Pri zaroki 
je bik) veliko veselja za celo ljudstvo- te planinske okolice; zakaj moja 
vrata so bila vsakemu gostovsko odperta , kdor se je radosti vdeležiti 
hotel. Sekula je oiflaroval bogato svojo zaročnico. Tri oblačila je jej 
dal posebne ba^že. Jedno je bilo od cerljene svile kakor žar mnorujne 
zora ali kakor rumenilo sramežljive roiiee;^ drugo plamteče 'kakor po- 
^'^r, kader ..^ice iz visečega neba svoje pozigavajoče žarke spušča; 






Ira^i^i^c^^na liakor večerna sviplloba verhove liribov kin^eea, k<4er 
^bievnlT lu^aljica odsU^puje. Potem je jej dal suhega , cklega shta dve 
prekrasai Darokvici in jedno ovratnico, za znamenje, da je siloj Ijttbiivi 
svesana« — Tenro je se dodal ravno toliko drazih kamcfnov, zakaj troje 
)6 sveto število in svela je tudi ljubezen. Vredno bi bilo 1^ kaVnenje, 
d« jie nt) Tsako kraljevsko krono postavi; njih lesketai^ja obraea no6 
na dani da se sonce na nebu iskati mofa, ktero proti tej svklobi samo 
kot bled mesec na nebesu plavam -- Tako vidiš, prijatelj moj! da taivad 
ni sa te, kjer ti mejnik mejo ptuj« vlasti pokazuje«^^ 

Razumevsi mladenec besede oeetove, se silno razžalosti in od $ih- 
dob ne odpre ve£ svojih ust , ter izbriše si solzico kakor biser iz možko- 
lepega 04!c^. Sanj ga ostavlja ; ne najde vcc veselja ne v lovu ne v 
bojnej igri ; temuc on blodi po samotnih logib , posedava pri izviru vo- 
denem," se razgovarja s debli in piosluia, kako zapadni veter v listju 
sumi, kakor da bi hotel slišati, kaj m« bode prišepetal. Mustaju se 
vsmili ljubimec, videči ga, da veni kakor mlado. rastljinje, kader ga 
pekoči poldnevni sončni žar opari. Ob pozove Nikola k sebi, ter mu 
reče: »Unidan, ko simod t^ napitek vode poželel, je došla hči tvoja 
k meni in mi postregla s vodoj ; ali njezin pogled je mi ranil moje 
serce, ter od tislihdob |)e morem počivati. Daj mi, prosim te, daj mi 
li^po devojko za suprugo (ženo)!* — Ali kakor unokrat, je tudi sedaj 
govoril plemeniti Ilir: »Jaz sim že onemu mladenču, klerega oči sf 
venomer na mojej hčeri počivale, jiovedal, da si je Nozara že izbrala 
zarocnika, in da so kraljevski dari to savezo poterdili. Samo nekoliki 
mescev še manjka do leta, da če Sekula zaročnico na svoj dom 
odpeljati.^* • 

»No tako , prijatelj Nikola, pa daj zarocnika in zaročnico k men 
dojH; potem naj pa ona sama svobodno izbere!** — Molčč olide oci 
Nozarin. Še ono noč odleti poslanik na hitrem konju preko hribov ir 
ravnic, ki je imel Sekulo pismo izročiti, da naj na vetra krilil 
dohiti. To pismo, modro zavilo, in s svilno verižico, na ktercj je peča 
Šivšega poglavarja Pre$tolskega visel, je bilo takole pisano: »Sink( 
moji Tisti, ki je nam svobodo vzel, meni tudi cvet tvojega serca odte 
ti. Pod svojim satorom te čaka in zaročnico. Njezin izbor ima tvoj( 
srečo ali nesrečo izreči '' — Prijemši taj^ list in razumevsi zapopadel 
taistega, vzeme svojega dobrega konja iz stale, se obleče v prazno ob 
lačilo in opaše si svetlo demeskinjo sabljico, nakitjeno s dragim kame 
njem, ktero je u ded^nstvo dobil od jednega bašeta, kleremu je enkrat ^ 
Ijulem boju glavo odsekal. — Tako nakitjen na veselje ali na žalost 
zasede svojega vernesra vranca, naj Utrejšega. zmed vsih' konjev; pal 
zatrobi tako silovito v rog, da se je leka po vsih bregovih in hribil 
razlegala. Kakor so hitro stanovnici doline znamenje Sekula začuli, S( 
jih sbere tri sto, da ga spremijo, kakor so bili dolžni, kader njihoveg 
glavarja poštenje na boj ali u smeri kliče. 

Lepo je bilo jutro in sonce je svetle svoje Irake iz preja^ega neb 
prijazno po dolini razcejalo, ko Sekala s svojimi juna^j^ v Preslolec doj 
de. Že so čakali zarocnika, stari poglavar, mati in hci. Nozara je bil: 
s vencem belih rož okinčana, ki so se s betolo njenega obraza tekmat 
^ cinile. On stisne njeno roko, ali ne začuti običnega lahkega tisk^ ^^¥^ 
pogledu u nje oči, ki so scer celo morje blažeasiv« m ni^g^w 



— i©a - j 

vendar orni jih pobesi in njen bloden pogled se vpre t mramorna ti 
Tedaj dnjde žerni basetov suženj in poklice čakajoče k svojemu gospod 
Sli 80 skoz sobe , s aziatskiro bogastvom nakinčane in njihove iyoge i 
stopale po naj tenjsih in drasroceniših persijskih prcpogah. Šli so posrj 
dveh dolgiH redov sdfnjev, ki so posode dišečih stvari ina|>olnjene noa 
li , k njim so se pridružile lepe plesarice, v dragocene haljme zagernjen 
ki 80 zlate posode s jezeroverstnim kinčem in dragim kamenjem prepo 
njene v rokah imele, Irt pevci s zlatimi Ksami, ki so hvale devojke pr« 
pevali, primerjajo njene oci zvezdam nebeškim, nje postavo vitkim jelši 
in nje obraz prekrasnim rožam v cvetecej vonjavi. Zraven Nozare j 
ser černi suženj , ki je s pohlepnim očesom in pofugljivim obrazom nji 
poseptoval: »Glej hči Nikolova! vsi ti služabniki bodo tvoji 8užnji,| 
tebi na vsako trenutje oka na službo pripravljeni. S vsim lim blagod 
cel po svojej volji gospodovati, in se vsaki dan s novim kincem nakian 
čati ; v nova prelepa oblačila se čes oblačiti , ako se za soprugo silne- 
ga Mustaja proglasiš/' — f^ 

Sedaj se odprejo vrata poslopja in silni Huslaj n^na, človek ve 
likanskega slasa , je stal v sredi svojih naj stimanisib junakov na zlate« 
prestolju, s prekrasno pernico nakinčan, opasan s dragoceno sabljo, kle- 
ro mu je bil sam car daroval, in ko se je pred njegovim pogledom moo^ 
žina suAnjev na zemljo vergla, stopi prijazno iz prestola, in gre devc^*. 
ki nasproti , ktero milo za roko prime , in pravi : v>Nozara , lepa bogS- 
ja, ktere oči moji pevci s svetlimi zvezdami in visoki struk s vilkiiai 
jelami p^imerj^jo, reci in izberi: hočeš li s Sekulom iti v puste planine 
njegove domovine, v strašne loge, kjer če sumeče morje, ki se na oj- 
strih kamenilih morskih bregih silovito razbija, jedino petje biti, ktero 
bo tvoje uho culo ; ali sopruga Hustajeva : nad jezerami zapov^dati ia se 
kinčati s vsim velikolepjem sveta!« — »Nozara ne m6re dolgo premiš- 
ljevali«, reče stalnim glasom Sekula, Jeli če izbrati poštenje ali sramoto 
merzlo^ leska jočo svetlost preštimane sužnjice ali radost ljubečega serca; 
ali hoče srečna sopruga ali odurna in lažljiva nevernica klicati se.« — 
Velika tišina zavlada zdaj okoli, vsaki želi odgovor zaročnice čuti. Vko- 
renjen fe stal zaročnik, zvedljive poglede pošilja za njo, ko se na en- 
krat Nozara globoko prikloni pred — Turčinom in po nasvelu svoje 
matere Crojene Arbaneskinje) in po šeptanju sužnjevem odgovori: „V zele- 
nem logu, v samotnej bajti volim rajši s teboj prebivati, kakor se v 
rudečd svilo oblečena sopruga Sekulova prozvati/* — Tako reče nezvesta 
devojka, klerej se je v nestalno serce strelica zaslepljenja zabodla, in 
bledejša od belega marmorja je bila , ko je 8voj5 odloko izrekla. Voj- 
vodov izbrani zet se strese, kakor hrast od groma zadet, pa kmalo 
se spet zave, stopi ponosno pred treplajočo in krikne: »Kamo vera, kam 
duša tvoja! ali si tako hitro pozabila zakletvo, s ktero si mi se svet- 
čano zaklela? --Povrati mi vse zlato, in ti idi, za koga ti drago, stegni 
roko, da zaročni perstan iz tvojega izdajnega persta potegnem, in zave- 
za naj se razterga poleg tvoje volje !'^ — Hitro pomoS rnu bezurnna 
svojo desnico, vesela % sercu, da če se tako lahko svojega zaročnika 
znebiti ; ali Seltfa ^potegne na mah ko blisk svojo sabljo iz nožnice jn 
odseka jej poinprljeno roko pri ramenu. — Krik začudenja se proslie v 
celem spravišču. — »Tvoja sreča« reče mirno Sekula, »tvoja sreča moj 
česliti basa — meni roka in tebi devojka, vsakemu svoje in kar komu 
Bog ik\ — »Prcfvzelni raja!« izklikne razljutjen basa »smeš li ti preJ j 



— lOS — 

meno) , t mojem spravi^ču tako zločinslvo doprinesti , naj se najne sa- 
blje poskusijo, da vidim, ali r si ti tako hraber kakor prevzeten.^ ^^Tu 
sim, moj čestiti basa,^^ pravi Sekula in kakor po viharnem nebu l>ez- 
brojni bliski na vse strane švigajo in vdarjajo, tako so švigali leskajoči 
mahi svetlih sabelj ; že se je Sekulo iz široke rane kri tociia , , ko na 
enkrat še s krepil roko strahovito zamahne, in — glej, razklan, pade 
basa merlev v roke svojih dvoranov; in prej da se okoli stoječi od. 
prevelicega straha in osupnenja spet zavejo, zgine Sekula iz sobe in 
odleti preko goric in ravnic s svojo verno družino. Tako nam kaže 
pripoveat, ki se od ust do ust pri grijodcm ognju v pesmi predaje, nesrečo 
itoz^ve/ste zaročnice. . . 



^-zadevah eni^a samiga slovanskima jezika. 

(Iz Movic. ) 



•l^ar je sprožila »Matica ilirska^^ potrebo bližan j a mnogoterih slovan- 
skih jezikov , so se poprijeti v jezikoznanstvu zvedeni možje v mnogih 
časopisih tega predloga in ga pretresovati začeli v ta cilj in konec : kako 
bi se po izgledu druzih narodov za pisanje bolj učenih reči en sam 
jezik ustrojil, v kteAm bi se vse knjige višjih učenost pisale, sicer pa 
naj govori vsak slovanski narod svoje narečje, ki naj ostane tudi za 
bukve, časopise in druge pisanja, prostimu ljudstvu namenjene. 

Dolgo se že culi potreba občjiga jezika za krepko povzdigo 'slo- 
vanskjga slovstva, je bila tedaj že večkrat in pred veliko leti razodela, 
pa brez v«peha. Naj se dogotovi ta predlog ediniga književniga jezika, 
kadar koli hoče, toliko je gotovo: da Slovani zadnji store, kar so 
drugi narodi že dolgo pred njimi storili. — Francozi, kteri semtert- 
je tudi različne narečja govore, so si za slovstvo (literaturo) odločili. en 
sam francoski jezik. Tako imajo Bavarci, Suksonci, Boru s i in 
kar je več Memcov, med sabo za vzajemno zvezo en sanr nemški 
književni jezik, akoravno sicer veliko različnih narečij govoric. Vene- 
čani, Furlani, Lombardi, Piemontezi, Neapolitani, in 
kar je se italianskih ljudstev imajo eno, to je, toskansko 
narečje za književni jezik, kteriga italianskiga imenujejo, desiravno 
imajo sioer skorej vsak svoje posebno narečje. Tako so storili še dru- 

fi narodi, da se pri svojih različnih narečjih eden druziga morejo razu- 
leti, in v slovstvu napredovati. Meklenborec in nemški Šlajarc bi 8e 
ne razumela brez književne nemšine. Kdor languedoško bere ali sliši 
govoriti, ne bo nič umel, menil bo, daje $panjsko ali italiansko, ali, 
celo kak afrikanski jezik, čig tudi književno francosko ume, in vendar so 
Languedočani Francozi, ki rabijo sicer v slovstvu francoski književni 
jezik. Furlan po svojim narečju ne bo umel na JVeapolitana, ne Sardinca, 
ne Piemonleza, ne. I^itnljana, č^ ti svoje narečja govore; po književni 
italianšini pa vsi «eden druziga umejo. Kar so torej drugi narodi modro 
storili, moramo tudi Slovani storiti, da^se bomo vsaj v učenih rečeh 
med sabo umeli, bodi si Slovenec ali Ceh, ali Šerb ali Rus itd. Nespa-;^i 
metna in v nebo vpijoča krivica bi bila, nam Slovanam to v greh j 
šteti, kar se pri druzih narodih hvali. Ali sami Slovani bi ne smeH i^ j 



— 104 — 

svetu pravice imeli? Nobeden pollen in pameten, iMkli si Nemec, aH 
Italian*, ali Francoz, ali kdor si bodi^ ne bo tega Slovanam Ea zlo jemal 
in napak razlagal. Ne mara, kdo poreJe: ,|Ko bi Slovani pod eno samo 
krono bili, naj bi že imeli en sam književni jezik, tako pa to ne gT«| 
naj si, če že mora to biti, toliko književnih jezikov izvolijo, pod kolikor 
kronami so.^ AK pod koliko kronami in vladafji so Nemci! pod koli- 
kimi Italianil če že»molčimo od Francozov, ki tudi v ve£ deržavah 
stanujejo. In vender imajo vsi ti narodi vsak le en sam književni jezik. 
Kar je tedaj dragim narodam prav , naj bo tudi nam Slovanam. To nam 
tudi vsak privosi, kdor ima ljubezen do bližnjiga. »Kar sebi ne privoais, 
tudi drugimu nikar ne ^lori^, iii nasproti, ^kar sebi privošM, tudi 
drugimu stori.^ 

To pisavši že slišim pritožbe in zabavljanje prostih Slovencev, 
ki pravijo: ,»Ce i^Iovani to storite, da si en sam slovanski jezik izvolile, 
potlej vas pa Bog obvari; mi Slovenci bi pri vasej brodlji ne umcii ne 
cerkvenih ne svetnih bukev, se celo ocenas bi se morali preučili; kar pa 
i^namo, lega ne bomo nikoli opustili, da bi se vaših zmed poprijeli^^ — 
Poterpite prijatli! naj vam od tega, kar vam gre, povem. Občjo.*^lovan- 
ski jezik bi ne bil pri ljudstvih, ki imajo svoje posebno narečje, ne za 
vsakdanje potrebe, ne za prosto ljudstvo, kakor sle že iz 
dozdaj rečeniga lahko umeli. Sv. evangcli, katekizem, sploh bukve, ki 
so za prosto ljudstvo namenjene, novice, časopisi, ]^terih namen je Ijud- 
stvo učiti, to vse bi moglo pri nas, kakor do zdaj, v našim sloven- 
skim narečju pisano biti, da bi ne bita prostimu ljudstvu pot do pod učenja 
zaperta. Tudi pisma, ki ljudstvo tičejo ', postavim: Ženitne pisma, dolžne 
pisma, pobotnice, pogodbe, spisane rajtinge itd. bi mogle vse pri nas 
zanaprej po našim jeziku biti; ravno tako tudi vradni razglasi. V 
malih šolah, kjer se prosto ljudstvo za svoje potrebe uči, bi moge^l 
pri vsacim ljudstvu v njegovim narečju poduk biti. Se vč, da bi se 
mogle te narečja nekoliko omika ti, za kar se pa že zdaj povsod sker- 
bi. Občnoslovanski jezik naj bi se v višjih gimnazialnih šolah začel 
učiti, zakaj brez uka v šoli bi ne Ulo praviga sadii prčtkovaii; po uku 
v šolaV pi| bi občjoplovanski jezik močno napredoval. 

Za vem: kaj mi spet drugi poreko: »€)e bo ta jezik samo za 
učene, ga pa treba ni; leti umejo nemško, latinsko, francosko^, naj 
torej pri tem ostanejo; čmu še vseslovanski jezik? Na to rečem: Ce se 
kdo ptujige jezika tako nauči, da je v stanu i njim v vsih učenostih 
govoriti, in da vse izrazoslovje (terminologio) ume, koliko večletniga 
truda in truda je k temu treba? pa nazadnje povsod še rado kaj 
manjka. Slovan bi se pa, naj bi že bil kteriga narečja si bodi, svojiga 
vseslovan.skiga jezika, tako reči, priskakoma naučil, in pa po pol- 
na m a naučil. Iz lastne skušnje vem, koliko je terpeti pri ptujih jezi- 
kih; pa pri vsem tem se o govj^rj^nju Slovanu pozna, da se ni ne nem- 
' škiga, ne laškiga, ne francoskiga po svoji materi naučil. Koliko besedi 
mu v plujih jezikih manjka, vidi, ko kakiga v teh jezikih popolniga 
slovarja pogleda. Iz lastne skušnje pa tudi vem, kako 'se, postavim, 
^lovenec lahko ilirskiga priuči. Ko enkrat slovnico -prebere, in nekte- 
rih neznanih besed po slovarju pregleda, ilirsko tako lahko piše in go^ 
vori , kot kak ptuji jezik , pri kterim si je leta m leta podnevi in pono^ 
či glavo belil. Kako lahko bi ktero slovansko narečje zraven svojiga 
govoril, ga na vse strani popoinama umel, če bi se ga bil le nol toliko 



— 108 — 

hsa učil! Čmu bi tedaj mogel le Slovan s tolikimi težavami in tako dolgo klju- 
ča k učenostim iskati, ko bi ga bil v stanu, tako lahko in kmalo dobiti kot 
drugi narodi 'I Zakaj bi mu toliko krasnih in važnih slovanskih pismen- 
skih zakladov nedosegljivih bilo zato, ker so v različnih narečjih 
in pravopisih pisane , kterih se vsaciga posebej učiti mora , ako ga hoče 
razumeti*^ Ker se tudi od slovanskih pisateljev terjati ne more, da bi le 
za prid drugim pisali, ^ami pa pri izdajanju knjig denarno škodo 
terpeli, ker se le za en oddelk slovanskiga naroda pisanih knjig manj 
8peča, je tudi to eden važnih vzrokov za vpeljanje vesolnoslovanskiga 
kojiževniga jezika, ker bi se v tem jeziku natisnjene knjige z večim 
dobičkam prodajale. — Tudi za druge neslovanske narode izvira iz 
eniga književniga slov. jezika veUk dobiček, ker bi tistim, ki so rado- 
vedni slovanskiga slovstva (literature), po tem dovolj bilo, se le 
eniga slovanskiga jezika naučiti, kar dosihmal morebiti marsikteriga za* 
deriuje, se slovanskiga, kakor. laskiga, francoskiga itd učiti, ako sliši 
od toliko slov. narečij in podnarečij, v kterim so knjige pisane, da se 
jih vstraši. 

S tim pa ne rečem, da bi po tem nepotrebno bilo, se ptujih je- 
zikov učili, v njih; so lepe reči brati; tudi pri občjoslovansini ne bo vse 
v njo prestavljeno; tudi pride večkrat z ljudmi druziga jezika opravili. 

Dokazavši potreb<^ in korist vesoljno-slovanskiga književniga jezika, 
ako hočemo Slovani po izgledu druzih narodov v višjih učenostih in 
umetnostih, kar naj več mogoče, važno. slovstvo (literaturo) kadaj zado- 
ViU, pridemo sedaj na pot, po kteri bi se zamogel tisti jezik odločiti, 
ki naj bi bil vesoljni spisoni ah književni. ^ 

Vprašanje o tem se razcepi na dvoje, namreč: ali bi se ta reč 
po zboru učenih Slovanov iz vsih slovanskih dežel, kakor je »Matica^* 
nasvetovala, ali brez zbora po poti več časopisov in knjig ali 
eniga samiga temu pretresu namenjeniga časopisa dognati zamoglal 
Večina pisateljev, ki so se dosihmal o ti reči oglasili, je zoper 
zbor, in tudi mi smo teh misel. Take velj'avnosti bi zbor nikdar 
ne imel, da bi zamogel ukaz dati: »ta jezik mora biti književ- 
ni«. Oktroirarije bi bilo o tem jalova reč. Ako tedaj zbor take uka- 
zavne oblasti nima, in je tudi imeti ne more, spade vsa delavnost, ve- 
soljnoslovanski jezik ustrojiti, le v slovstvino pretreso vanje in iz 
tega izvirajoče nasvete. Taka važna in obširna reč, ki dolgo časa 
in mnoziga pomenkovanja od več strani potrebuje, in je pri vsem tem 
le poskusnja, se pa da, kakor vsaka učenostna reč, po pisanju vgod- 
nisi dognati, kakor po zboru, v kterim bi se utegnilo veliko prazne 
slame mlatiti, pa poslednjič še morebiti nič opraviti. Važno vprašanje 
je^ namreč : koliko poslancov bi prišlo v ta zbor, in kakošne jezikoslovne 
ttccnoslil S samimi, če še tako gorečimi rodoljubi bi ne bilo o tej za- 
devi clo nič pomagano; .tii velja te slovansko jezikoslovje, učena glava 
ne pa le dobro serce in rodoljubje. Vprašamo pa: ali je pričakovati, da 
bojo taki možje vsih slovanskih narečij prišli v zbor? 

Poglejmo na Nemce, ko so ravno v taki zadevi nekdaj bili, sijedi- 
ni^ književni jezik ustrojili — ali so poklicali kakošen zbor «kupej? 
Nikdar. In vunder je njih početje še ^eljko težavniši bilo od slovanskiga, 
zakaj oni so mogli nov jezik znajti, ki nikdar ni živel ne na zgornjim 
ne na spodnjim Nemškim. En mož je vstal, in pisati je jel ^ čistejši 



- 1«6 — 

ktere «o se potem sledeči pisatelji p6pfijeli in od !eTa dt) leta 
bolj olikovali. Vec družtev se je se le potem in nar vec v 17. stoletju 
osnovalo, na priliko: v Weimara (1617) v SlrasburgU (1633), v 
Hamburgu (1644), v Lipnici (1697) itd., ki so si prizadevale, omikarii 
nemški jezik podpirali in knjige v tem jeziku po Nemškim siritf, kte- 
Timm prizadevanju so se v poznejih časih posamesni učeni in rodf^ljubni 
jezikoslovci pridružili. Tako so dobili v mnogoversfnili nemških deželah 
in pod mnogimi vladarji živeči Nemci — tudi ne brez prolinslva, ker 
jih je zlasti Pruski kralj Miroslav II. zlo zaveral fn nemški jezik tako 
zaničeval, da je leta 1780 v francoskim jeziku grozno zabavljivo knjigo 
zoper nemški jezik na sviilo dal (de la litleralure allemande) — edini 
nemški jezik brez vsiga zbora, le po začelju eniga moža, kterintu je 
potem množina sledila. Nar boljši bi tedaj bilo, ako bi se v posvetovanje 
vesoljniga slovenskiga jezika en časopis ustanovil, ki bi namenjen bil 
samimtt temu slovstvinimu pretresu. Tii se bo marsikak jezikoslovec s 
korenitimi sveti oglasil, kteriga bi zastonj v zboru pričakovali, in lii bo 
priložnost dana povedati: na ktero stran, to je, za kteri nasvcitovani 
jezik se v tem ali unim kraju veči nagnjinje razodeva. Vsif a tega se 
ni o zboru nadjati. O dobrim obstoju laciga časopisa pa dvomiti ni^ 
ako je zavest vesoljnosfovanskiga jezika resnična in obširna, — brali 
bojo tak časopis radi učeni možje in prosti rodoljubi, zvediti: kako se 
ta reč razvija. • 

Tudi v tem :, kteri jezik naj bi se za vesoljnoslovanskiga knji£ev- 
niga izvolil, so misli različne. 

Od tistiga nasveta, da naj bi se namiio eniga jezika 4 književne 
narečja (rusko, poljsko, češko, ilirsko) ustanovile, ne gre tukaj govoriti, 
kjer je govorjenje o enim književnim jeziku. Cc se že imajo mnoge pod^ 
narečja v eno književno narečje zjediniti, naj se naravnost vesoljno-slo- 
vanski jezik vzame, kteriga se bo vsak Slovan ravno tako lahko naučil, 
kakor eniga gori imenovanih čveterih. Činu ovinkov, kjer jih treba ni? 
Ne bomo dalječ od resnice znsii , če rečemo, da sle v slovanskih jezi- 
kiR dve tretjini tafkih besed, ki so vsim narečjem lastne, nektore so clo 
popolnama edine, ncklere le malo po različuinj narečju razločne. Na taki 
podlagi je osnova le eniga knjižovniga jezika pač lahka reč, ker bi 
gernmnizmov, talja^iizmov, lurčicizniov , madžarizmov , galicizmov itd. iz 
slovanskiga jezika iztrebiti težavno ne bilo. 

Tudi od tistiga nasveta : da naj bi se iz vsih slovanskih jiezikor 
nov jezik ustrojil, ki bi n6 bil ne ru/^ki, ne poljski, ne češki, ne ilirski, 
vunder pa vsim podoben — nočemo govorili, ker bi taka mesanea, v 
ktero jih je le clo malo zaljubljenih, gotovo ne bila večini Sbvanov 
všeč, ker bi po laki poti brez potrebe zmisljeni jezik skovali ne gled6 
na to, da imamo slovanskih narečij že zdaj preveč, in da imamo že 
gotove narečja, ki imajo vse lastnosti, izvoljeni biti za književni jezik. 
Kakor nam noviga jezika ni treba, tako tudi ne noviga albbeta: ciiMli- 
ca in latinica, obe ste pripravne, kakor ste, obe naj se učite, obe naj 
se rabite, čeravno niste popolnama, ker popolnama nikdar nobene abce- 
de ne bo. 

Kar pa jezik vtiče, ki se je dosihmal v mnogih predlogih za ve- 
i-slovanskiga »asvetoval, so tickteri ruski, drugi starodovenski, 



tretji serbi^i jezik fiaavetavali ; -— od drugih y kac je nutt znano ni bflo 
, govorjenja. . 

Ki se z» ruski jezik potegujejo , pravijo, da je po večletni rabi v 
vsth razdelkih. V4»akdanji||):a »ivlj^nja ranog^ovecstnih vednost in mnog^o^ 
v^ffilniga »lovistvfl nar M] izobražen, in ga 33 mUionov slovaaskiga na-- 
roda že govori in' piše. . 

Ki 8o za staroslovensino, pravijo, da ta je^ik je tako rekoč pervf 
sveti jezfk slovanskfga naroda, ki je ruskimu (udi tako podoben, da sta 
si razun ntikterih pismen in oblrk zlo enaka, in da se zoper ta jezik 
noben slovaticiki narod ustavljal ne bo, kakor zoper ruskigi, kteriga po- 
sebno Poljaci sovražijo. 

Ki so za serbski jezik, pravijo, da ta jezik je ze sedaj z majhnimi 
različnostmi jezik vsih južnih Slovanov (Serbov, Bulgarov, Horvatov, 
Slovencav ild.) , da je krepak in bogat jezik, ki v lepoglasju vpe 
druge prekosi. 

Po. naših mislih (mi ne govorimo »Cicero piro domo sua^O bi bil 
»laroslovanski jezik tisti, ki bi se dal za književni jezik nar lože vpejja-^ 
ti, zato ker je pervi, vsim Slovanam svet jezik, zoper kteriga se men* 
de nobea nari^d upiral ue bo. Slovnica po staroslovenšini naj se vp^iJIe, 
besednjak naj se napravi, v kterim naj za vse oddelke mnogoverstnih 
učenost in umetnost enolična in vredjena slovanska terminologia ustanovi 
za modroslovje, bogoslovstvo, zvezdoslovje, naravoznanslo , rastljinstvo, 
lekarstvo, tehniko itd., < ker nobeno narečje, klero bi utegnilo v občje- 
slc>vanski jezik povzdignjeuo biU, nima le terminologie vesoljnimu slo- 
vanstvu primerjene, ne na tanjko določene; pri njeni popravi pa bi 
imeli vsi Slovani govorili. 

Staroslovensina naj bo, kakor je bila Alpha, tudi Ornega Slovanov 
v književnim je^jiku. P«*B f^>tt,c(i^>\ 



_y^ 



Književno ^ t. 



^ eselo je gledati , kako se slavjanska književnost razvija in razcvetuje ; 
skoraj vsaki list slavjanskih časopisov oznani kako književno novico, 
prinese kako nojo knjigo; naj pervi in naj marlivejši med vsimi Slavjani 
80 brati Cehi. Človek bi skoraj ne verjel, ko bi ne sUšal i ne vidil, kaj 
se garfil^Tadi Jugoslavjani so se peresa prav krepko poprijeti in smemo 
u kratkem se nadali prav lepega sadja. Pa druga stran je, ko človeka 
s žalostjo napolni. Slišiš in čitas: ta alj una nova knjiga je u tem alj 
Uiiieui mestu na svitlo prišla, — pa zastonj greš u knjigarno, si jo 
narpčit . alj kupjt; ^am pa pisa,ti človek velikokrat nemore alj noče, in 
tako. &^ mafsikttTa dobra knjiga po omarjih in policah poriva inplesBiye, 
ki ^e diTJgod težko pogrcsuje in scrčno želi. Oh naše knjigarstvo, nase 
knjigoleržtyo : to je li;sia seccna rana , na kterej slavjanska književnost, 
bolehuje ! „Slov. Bčela^* je že mnogo iiovo izdanih knjig oznani*« - 



— 106 — 

Spodi 80 86 za nje oglasOi, pa niso jih dobili ; tako je marsiktera blaga 
misel, spet zaspala. 

Kdo bi verjel, da )>SIov. gerlico« n Celovcu ne dobii; od tretjega 
svezka je le samo eden iztis po velikej dobroti k nam u Celovec prima- 
hal; vec ko 80 iztisov ,>gerlice^^ bi se ^.e bilo gotovo razprodalo, ki bi 
bila ffk terd denar dobiti! Ravno taka je zavolj drugih knjig in zaslran 
drugih mest! Ta žalostna i velika napaka iz tega prihaja, da gg. za- 
ložniki navadnih in potrebnih procentov ne dajo. Lep dokaz te reči smo 
te dni doživeli. Neki knjigar u Celovcu dovoli od vsih knjig, ki u 
njegovem zalogu rta svitlo pridejo, 25 procentov; te si naroči nekih 
knjig iz Ljublane in dobi od njih le 10 od sto, — in to še od ravno 
tistega gospoda založnika, kteremu on ne samo 25 temuc 83'/4 procen- 
tov privoli. To je slovensko knjigarstvo! Kdaj bode bolje? Že se je 
mnogo od te reci pisalo in govorilo, — pa vse besede so sle po Dravi. 
Slavjanski domorodci in pisatelji! ne bode boljše, preden da se Vi za to 
reč močno in resnično potegnete! Ne dajte svojih spisov nobe- 
nemu, kteri se ne zaveže slavjanske knjige ravno tako 
razprodajati, kakor knjige drugih jezikov. Saj vemo, da 
Vi ne delate, druge pitati in obogatili , temuč slavjanski narod omikati in 
osla viti. 'Naj toraj vaše knjige med ljudi pridejo! Ti in uni zamorejo, 
zakaj Slavjani nel — 



Zmes. 



*^Iavno poznani fajmošter u Šent-Vidu nad Ipavo, visokovredni gospod 
Matia Vertovc, spisatelj slovenske »Vinoreje^* in »Kemije,« je po 
dolgej, 9 mesečnej, vodeničnej bolezni 2. den septembra t. 1. zameri. 
Po vsih časopisih — severo — in jugoslavjanskih — se ta žalostinka 
oznanuje. »Narodne novine'^ u Zagrebu govore takole:^ 

»Dne 2. rujna preminul je slavno poznali slovenski spisatelj Matia 
Vertovc, župnik kod sv. Vida nad Ipavoj u Kranjskoj, koi je mnoge 
podučljive spise u poslu poljskoga gospodarstva za prosti narod napisal. 
Župnik Vertovc bil je jedan izmedju onih redkih mužev , kojim je Ijubav 
svoje slovenske zemlje i prosveta naroda ne samo na jeziku, več dubo- 
ko u serdcu usadjena bila.^^ 

Ravno tako pohvalno in slavno govore od našega Vertovca vsi 
drugi slavjanski časniki: tako vmerje pravičen, -^ Verlovcoy spomin 
bode slaven i večen. 

Lahka mu žemljica bila! # 

* Naš rajni pres vitli knjezoškof, Franc Anton GindI, so le 
nekiere tedne med nami živeli, — že je 10 let minulo, ki so zameril — 
vendar so še u dobrem i živem spominu: knezoškof GindI so u Ker- 
škej škofii nepozabljivi. Veseli nas serČno, da zamoremo iz časopisa: 
-Dr. Jordans Jabrbiicher 1847 str 20^* Slovencem naznaniti, da so rajni 

oškof tudi iskren Slavjan bili, o 



— 109 — 

»Posebno so mtajsi duhovniki, piše tisli časopis, ki dobro zapopa- 
dejo i culijo svoj žlahtni poklic in sveto nalog^o: ljudstvo poducevati in 
odg-ojevati (izrediti). Ti gospodi si pa tudi prizadevajo, 'svoj svcli poklic 
po ravno tistem potu spolnifi, ki ga je božja previdnost sama pokazala: 
oni imajo poducevati in odgojevati Slavjane, in poducevajo in odgo- 
jevajo jih tudi slavjansko. Bi zamogel imena imenovati — naj žlahl- 
nejše mlade gospode — ki delajo gorečo in iskreno kot junaški mladen- 
ci, previdno in modro kot skuseni moži, in serčno kot vojaki, priprav- 
leni vse preterpeti, vse storiti, vse darovati iz ljubezni do svojega naroda. 
To so mozi, klere je veliki škof GindI, za moravske Slavjane nepo- 
zablivi gospod in oce, posvetil in razposlal. On je, kakor se od nje- 
gove visoke stopnje' in visokega duha mislitj zamore, hitro i dobro za- 
popadel , da je treba ljudstvo na višjo stopnjo omike in izobraženosti po- 
vzdignuti, je pa tudi spoznal da se ta žlahtna rec le po naravnem polu 
doseči zamore. Za to si je izredel mlade duhovnike za svoje pomagavce 
in delavce. On gotovo ni bil najemnik, on je bil zares ,,po božjcj milo- 
sti.^* Rojen Ilirec (?) , pa vendar le nemško odgojen (izrejen , in u takem 
nemškem narečju izučen, ki je močno težko storilo, najprej ceski in 
potem ilirski jezik izgovarjati : je vendar kot škof vse težave premagal, — 
iz* ljubezni do svoje neveste, svoje cede, svoje cerkve. Češko je moral 
vsaki bo^oslovec se dobro učiti in popolnoma znati, ne le tako na po- 
lovico ., kakor nekteri misle, dosti za kmeta na deželi , — češka knjigovna 
se je po njegovej pomoči napravila; duhovšnica je bila seminišde duhov- 
nih vlastencov in domorodcov. Sme se reči , GindI je slavjanšcino na 
Moravskem posvetil in povišal: GindI je to storil, kakor je povsod 
znano, mož brumni in postavni. Kako se je češko slovstvo i» češki 
jezik s pripOmočjo presvit: škofa GindI - na razširil in cveteti začel, 
naj to priča, da je neki knjigar sam obstal, da je jedno leto iikeč ko za 
3000 rajn sr. čeških knjig razprods^L^^ — 

Naš rajni knjezoškof F. A. GindI je bil taj iskren prijatel Slavja- 
nov; naj tudi sladko in mirno počiva a slavjanskej zemlji, na mertivšča 
u Bt. Rupretu pri Celovcu! Slava mu, slava!! — 

* Šel je pred nekimi mesci po novinah glas -^ i tudi »Slov. Bčela« 
je to novico donesla — da misli visoko ministerstvo uka po celem ce- 
sarstvu zaukazati, da naj se vpribodnjič na vsakem gimnaziju, kjer dva 
jezika v kronovmi viljata, za vse učence, bodi si kterekoli narodnosti, 
oba deželna jezika kot zapovedan predmet učita. Iz tega ne bode letaš 
se nič, -- zakaj gimnazialna voJnija lukajšnega c. k. gimnazia je ozna- 
nila, da naj starejši in oskerbniki rojenih Neslovencov na znanje dajo, 
alj ima slovenski jezik prihodno leto za njih otroke biti obligatni predmet 
alj ne? Mi ne želimo, koga siliti, se našega jezika poprijeti in učiti, — 
vendar f% radi poter*dimo, kar se iz Iglave na Moravskem u »Videnski 
Denik^^ piše: ,>Iz mnogih stran se slišijo želje', da bi, kakor nemški je- 
?ik, tudi drugi deželni jezik postal za celi gimnazij zapovedani (obligat- 
ni) predmet Mi se tistim, ki to žele, že zavolj tega pridružimo, ker 
želimo, da bi vsaka narodna nenavist i vsaki narodni nemir konec vzel. 
To se pa žalibog ! zgoditi nemore, kadar kak narod vidi, da kakemu 
drugemu ednakopravnerau narOdu ednalcfly)ostavljen ni, če ravno bi se 
to lehko zgoditi moglo. Dalje tudi to -Prnoremo utajiti, da naroH«-' 
spor in sovražlvo ne malokrat tudi iz tega navstaja,. da.sp, je-'* 



slovstvo tega alj unega naroda nepozn^. To in^aoivUo^ velja o ieziku i 
narodu cehoslovanstern, kleri je drugim narodom zavolj zalpslaih pkol- 
sin u svojem duševnem i narodnem razvilku nepoznan ostal. Znanost 
pa zamezuje, alj saj mirni (pomansuje) sovrazlvo in spor, ter pripraivlja 
najčistejšo cesto k ljubezni in vzajemr^osli. Znanost se pa razsiruje ia 
utemeljuje Um bolj, cim ve6 se kdo uči; da taj češki jezik in češko 
slovstvo poslane zapo edani predmet, bilo bi ze zavoljo tegaserčno želeti/* 
Kar se lukaj piše od Cehov in Nemcev, od češkega in nemškega jezikg^, 
ravna to velja od Slovencov in Nenicov, od slovenskega i nemškega je- 
zika. — Ravno oznanijo časniki , da je gosp. ^minister uka ukaz izdal, 
po klerem je česki jezik na vsih ginmaziih po Ceskem in Moravskem. za 
vse učence zapovedan predmet. Alj ni ravno tako potrebno-, da \8i 
uradniki po našej Slovenii slovensko znajo? Kdor pa }ioče znati, naj 
se u šolah uči! — . 

Med i pelin. 

Iz spodnje Rožne doline, JO. Septeoihra jo bil i^pit dUtao 
izpraševanje) vBorovljah. *. 

Ob 8 je Idla soJska hvalna mesa s Magoatovom , pri kojl so uceir- 
ci in učenke pesem ,>Jezas male k sebi klioe^^ s mičnim glasom peli. — » 
Ob 9 se je tačelo izpraševanje sledečih predmetov zapor^oma : 1 vero* 
znaii>e, 2. nazorne i mislivne vadbe, 3. siovkovanje i pisifenkovaviur 
pravila, 4. Branje i bravna pravila, S. pravopis, slovensko i tiemško, 
(I. računenje iz glave i na deski; za slovnico in !za spi^ovviije, žali 
Bože, ni nie več časa ostalo! 

Pri Vsih so se učenci in učenke fako- obnašali, posf?bno pa v 
*16veftskem branju, daje vsim pričijočim serce ganilo, — 'Slovenski i 
nemški piši so bili lični i čedni, med pervimi tudi Kiriiice ni manjkalo. — 
Med pridi jočimi so biii tudi gospod okrajni sodnik August žlahtni Ste in- 
berg, kteri so rekli, da ne najdejo razločka med to ljudsko in mestim 
glavno šolo; tudi so rekli, da je prav in resnica, da se okrooi le v 
svojem malernem jeziku prav razvili, izurili ip izojuražiti aamotejo. — 

Po 124 uri so se začete šolska dariki delili. Vsi rodoljubi sloveti 
ske Stavnice v Borovljah in drugi prijatli šole so mnog6 denarja vkup 
zvergli, da so se šolska darila nakupil«; gospod okrajni sodnik so dali 
5 fl. srebra za vboge; gospod srenjski žtipan ne vem za gotovo koliko, 
tako da ni preveč, ko bi rekel, da so otroci t knjigah in v de»iarjih 
okoli 20 fl. srebra v darila dobili. — Živijo taki rodoljubi, ^oji učivni- 
ce s takimi silami podperajo! 

Imeli smo tudi sviti, knezo-škofa u Rožnoj dolini. Bil sem priču- 
joč, ko so rajni knezoškof Georg Mayer leta 1832 u Boroi^h bili. 
Tedaj je bilo u cerkvi u Borovljah vse po nemško: nemško se je pffo, 
sam škof so nemško pridgovali. Lelas je bilo vse drugače, vse po 
domače, po stovensko. Slovenska pridiga, slovenski keršanski nauk, 
slovensko pelje, in gosp linezoškof so leporudeče slovenske knjige 
med pridne otročiče delili. Glejte! tako Slovenija živi in bode živpla 
vkljub vsim naspi-otnikom. — I>a pa Slovenci svoje ljudi prav poznajfr, 
moram še to pristaviti, da so ISorov^ki kaplan, gosp. J. M. nekaj nem- 

bukvic razdelili m%d tiste slovenske otroke, ki so najbolj ker- 



-^ 111 - 

sanski niaulc po nemško znaTL Kaj pa smo brali u >jBcelP^*0(l pogla- 
varstva na Ceskem in od kcršanskcga nauka? — 

*Iz jtižnc Stajarskc. U Bceli od 1. snplenibra sle 
nam donesli veseli glas o družtvu za izdavanje korisfnih knjiiT^ ki 
bi slu/ile u poduk našemu prostemu narodu Lepa zares, i vaz^na 
je ta namera, potrebna je narodu naseniu prosveta, ko suncna 
svilloba i gorkola rastljinsfvu. Al predragi vlastenci, bojim se jako, 
da tudi po tem potu ne pogodimo v hkrito serce na&ih ljudi. Ko bi jim 
knjige zastonj dajali, in verh teja se vsakeniu prijemniku nekoliko 
dnarjev obljubili^ bi saj nebi žalosti dočakali, za dobro voljo i lepo 
namero žaljivih be^ed ^lisati. Ako kmet 7a lastnega otroka potrebaih 
šolskih knjig kupiti neče ili nemore ; —^ kaj bo žerlvoval v svoje izobra- 
zenje, v obudjenje mlačne svoje vere, v povzdigo narodnoga zaveden- 
ja*? — Da je to gola resnica, a ne samo slut prenapetega rodoljuba, 
naj svedoči vam sledeči d<)gadjaj: Pri okrožnem poglavarstvu u Brež- 
cah so si uradniki — blažene uspomene — prizadevaj, zagotovljeno 
jednakopravhbst s tim u živlenje upeljati, da so Slov*encem vsa pisma 
narodno spisavali. Ali jao i luge! ta zlata Joba ni dolgo terpela! Mahom 
pridere iz raznih krajev tega okružja trop^sirokoustnih seljanov, ki se 
pritožijo, da teh pisem nerazumijo, ker so ,,hervatsko« pisane, in pro- 
sijo zajedno, naj se jim zanaprej vse nemacko spisano razpošilja. To se 
ve, da ni na svetu prošnje, ki bi se rajši ^ slišala, kot ravno ta. In ta- 
ko se širi i šopiri opet vse po navadnem starem kopitu. In posamezni 
vlastenci, ce ravno vidijo krivico nad krivicoj, nimajo moči, da bi mo-* 
riven nož, kterega si natod sam v persa tisi, z rok mu zderli. Tako 
se vsako naj lepše , naj korislnije poduzetje razbije na tverdih glavah 
našega, ah uprav našega naroda. 

Šolsko leto u kmetih je vec prošlo, i š njim tudi bede i težkoee 
siromašnega učiteljstva. Bil sim samo pri jednem izptu, in pripriral 
sim se, da v tej Mrani veliko pomenkuje. Pisano je v tej stvari že do- 
sta , nasvetovano že dosta koristnega , al dozdaj je še malo uspeha iz- 
r«slo. Čudim se samo, kako še sadašni učitelji pri vsem tem, da živijo 
prav za prav siromašno, da ni še zdaj šolskih knjig, da jim jedan v 
glavo vbija, naj učijo slovensko, drugi, naj se deržijo nemščine, da 
učitelji pravim, še zdaj se vendar silijo^ svoje dolžnosti po smožnosti 
sveršivali, ker bi mnogi izmed njih pri uradnijah kakor nar zadnji pisač 
boljšo službo dobil. 

Samo jedno veselico vam oznanim, naj gre hvala, komu sliši. 
Dve uri od Celja proti južno — izločnej strani vidiš , ako se po želez- 
nici mimo Si. Jurja v Celje peljaš , na levo roko prijazno ccrkvo na 
stcrmem bregu, krog kterega >8red visokih gorah Kalobska županija le- 
ži. Kdo bi si mislil, da v tem zapuščenem, divjem kraju tolko nade- 
polna mladina materi Slavi doraša? 4. septembra je bil za tamošno 
šolsko mladino izpit, pri kterem je bilo višfe gospode, duhovskoga i po- 
Svetnoga stana, nazoče. Jedan izmed tih pripoveduje o izpitu tako le: 
Nigdar še nisim bil pri izpitu, da bi nam bila mladost lolko veselja 
hapravila, ko tukaj. Otroci so odgovarjali tako čisto, gladko i bistro, 
da so mnogemu gostu od veselja i zavzetja svetle suzice u očeh se igra- 
le. Sprašovali so se ne samo Iz navadnih predmetov nego tudi iz zemlf ^ 
pisa i prifodoslovja, i kar je posebno vse do serca genilo, je, -* 



— iia - 

otročici komaj 8 — 12 let stari tudi umetelne izraze iz vsili predanetcpvr 
tako bn^z ikakove i^potike vedeli, da ni človek razločiti mogel, komu 
da sliši večja hvala, bit^lrim mladim glavicam al marljivim učiteljem. 

Krj bi še spomeni! o pevanju i blagorečju, u kojem predelu 
si je posebno zasluženje za mladinu pripravil blagi g. K. bivši pod/.upnik 
ondajšni. Pre\od|ena pesrm »Zvon** je bila tako razdelena, da je v^aki 
izmed verliih učencev nekoliko versl besedil. Sladkomile reči našeg^a 
fslavnega prevoditelja i našega pisatelja, visoko čestilega gospoda knezo— 
vladike Antona Slomseka , so tekle iz mladih ust učencev tolko lepo i 
ganljivo ^ kot soglasni sum, ki ga vatreni pevac omika i iz čisto vbrane 
lire uzbitjenim sercom izmika.. — In milotu/ni spevi naših neprcceidji- 
vih narodnih pesni, oni so se glasili iz nJadjahnih gladkih ger'ov, ko da 
je Vila v zelenoj gori svoje dtužice v glasbeni, zbor zaklicala ! Kaj bo 
slava virlih gg. učiteljev, posebno pa g. J. V. i H. K| u list Bcele 
upisana, naj jim sluzi v dokaz, kako se spoštuje marljivost, iskreno8t 
i učiteljska Ijubav proti zapušeenoj slov. mladini. — 

* Iz K*\alske doline, h naše doline Vam nič ne vem, ne vese- 
lega, ne žalostnega pij^ati, ko bi to ze žalostno ne bilo, da se za Slovenija 
nič veselega nepergodi.i&amc^o je mena Trebižu razveselilo, da žandarska 
kasarna tudi slovenski nadpis ima. Čudno se mi pa zdi, da so ' po 
vsib slovenskih krajih notarji alj bilježniki skorej vsi lerdi Nenici, kakor 
na Trebižu in Podkloštram in v Rožeku, — kako je pa to ? Vse ^vloge ^ 
na vrarfnije morajo od notarja biti,' kdaj se bo, pa začelo v vradnijah j 
po slovensko pisati, kadar so vjoge vselej le nemške! — 

Sim dobil dopis iz Zilske doline, da je, ko so naš knezoškof v 
Cačjh (Saak) tnrmovali, tam na zvoniku bandera z slavjanskimi barvami 
ferff^ala i da se je per gosinii mnogo od jezikov govorilo; posebno so 
škof milega petja opomnili, ko so ga nekdaj v Marijecelu od RožaiAi slišali. 



, ^^ M s m e 8 II i C e. 

* KmclrČki fantalin dojBe u mesfo. Ravno je vetar tako silno pihal, 
da jednemu goftjpodiou klobuk i š njim vlasenku (peroko) odnese. Ku6i 
se vcrnuvši pripoveduje fanlalin: „Joj matko mila! u mestu je tako 
strašen vihar, da ljudem klobuke i clo vlase odnaša.^* — 

* Nek stari vojak, koj u vojski franceskoj biaše, hvalil se je, da 
je množini Francezov noge odsekal. Saljivec jeden odgovori mu: mo- 

/cii^biti, da so bili ti Francezi že V^z glave. 

nja znaiUe! 

Od več strani slišimo pritožbe, da nekteri gg. naročniki »Stov. 
Rčele^* ali ne o pravem času ali clo nič ne dobe. Zamoremo p. n. na- 
ročnike zagotoviti, da mi »Bčelo^^ vselej pregledamo, prešt<*jemo in I. 
in 15. dan vsakega mesca iz Celovca odpravimo: Prosimo taj vse c. k. 
pošinije, ,jBčelo" redno odpravljati, gg. naročnike pa, o pravem času 
na dotično pošto po njo pošiljali,. Uredn. ^ 

Odgovorni izdatel in tiskar: Ferd. žl. Kleinmajr v JJelovcu. 



SLOVEPHi BiELi. 



-«o9' 




S k lep. 






I^a vejici K^vi ti^ idkaklja, 
Prijetno, fbfiva se s licco igra; 
Ji poje pesmice tak lepe, 
Tak mile, tak nje/^ne, tak sladke! 
Pod lipico je sJ^nčni hlad. 
Je v hladu na kiopčici pesnik mlad. 
Ifoslttsa tičeka, kako žgoli, 
Ljubiti od tička se uci. 
Na milico misli, misli na njo, 
Ki mu je ganila serce mlado. 
Naj IJple j^ dekle krog in krog, 
Tak berhkd, tak zalo, vse v en zlog! 
V njo vsak »pera rad oci , 
Sam pesnik, ki mimo gre, žameJEi. 
li ii^ek pojd , da rad jo ima , 
PmčA aUii^ Ji, %^Hd Jo ima^ 
Ne mor* on sam; da rad io imi , ^ 

JI pravi vsak, da rad jo ffni. || 

' Tak skleplje adaj, i tako govori: ^ 
»K« si-ecam je vpelrvo, v njo vpretti ofi, 
Ker vsak ji pravi, da ima jo rad, 
Pore£em ji tudi, da imaiti jO rlad/^ 
Mem'prfde Milica tako berhka 
Na klopco' bzre se na pesnika $ 
I on zakipi, — fbhhi o6ij 
Iz ust le besedice ene ni. 



N^^ i. g .1^ fi k ai. 

(Iz n^fsfcei^a pf^n-eseT fvdn .V?nkovič), 



A^nai k šesta' ura na večer. Že stoji dolj^a j:ajda . I^pčij: p^ed vta^« 
ttir ^ledJBtlisda u Petrogradu. Kpcijasji s dolgim ^bro^funi ^e ustopijctjijr^ 
Vtplfiefa ognja, l^osred gledališnega'lergff (jnpcai jc te ogeni naM 




— 114 — 

Tu iBe ko^ijajj tegrevnjo in sv^e^ aale vgiinj^o. ' Dva itilada cjj^^ 
CoficirjO od carske konjaniske atraze skotita ic Ichke kocijd« SyDJc 
^laj4^ BapurtJtti rfii/tafcnikom iir'8 •saHthn 4tor«ftoiif rrfel«f u'7jrei* 
gledališča. Ednemu se na obličju pozna , da je potvarjen i žalosten. 

^Zakaj Feodor, zapita drugt^ si se tak od stola odrinul i se mene 
za seboj do tje y|am?« $k9Vi>.l|i.n«il)iiiir.m^j^«c<iobib*^< 

»Za to, odgovori Feodor, je meni naj menj mar.<* 
""" "* »Alia, reče uni, sada se le vse vem u . . krasna Marinita 
d(^es speva^* ... » ' ;; 

Tako sla se pogovarjala Feodor Ptigačfn in grof Ivan Zbro- 
gov, obadva stotnika in od mladih let dobra prijatela Obadva sta po 
Petrogradskih dvoranah slovela kot dva vesela in prijetna mladenča. 
Naglo se Feodor čisto spreoberne, postane nekako tih, -mračen i zamišljen. 
Težko je to grof Ivan prenesel. Mobilna živ« ia^w ni vedela, od kod tof 
le samo njima je bili> znano; ^ de* Feodor jgareee ljubi pevkinjo 
Marinko. 

Marinka ni bila umetfdkinja rojena na Francoskteit) alj Talijanskem. 
Ona je svoj pervi nauk u miizikf jrnela ti konservatiotiju Petrogradskem. 
Učenke te naprave navadno nisoviš^j prišli^, kakor; do koristinje, da so 
namreč u koru pele. *Važn(»jsje naloge (rbfc) io pfva!^ pevkinje iz plu- 
jih dežel. Marinka pa postane pritmjt^donfi; cej^^rskid Vpere. Mika, sli- 
šati njeno živlenje. . • »^ .:.... . 

Stari knez Pugačin, uje(? Fe^odorov „ je bil ji^Igo časa Ruski posla- 
nec u Florenci. .Zaljubir se je ur n»ii»iko.. ' ^elik^ in »obširna posestva je 
imel u južnej RusiiV £nkrat se poda svo^apflpiestVa /Ogledat. Pride u 
neko vas, kjer so ljudi X9yno nek vesel ^od[<^bhajatj/^ Veselo so mlade 
deklice pred vasjo na ledini plesale. Tu za;gleda mlad;«') deklico. Lepa je 
bla, ko kri in mleko,, fenka (h šibka kiot J^la^ sukala se je hitro kot 
seifia; — slednic' še začne, deklica 'prepeyali,^'^. dpi ,cingla kot zlato in 
srebro. Stari knez je 'sli.^r r^j§|ayriejše pej^ki^j^ po Ufilii, — alj vendar 
ostermi slišati take ne|)eške/glasie /{{ri plešii ua J^didi.' 'Popraša za njene 
slariše, ter zve,^,^ da so njegovi sužnji (Le^in^en^),,' Vzeme taj mlalpi 
svojo suženkb setoj.n PetfogracJ.in j|) vodji cesarskf ga ' konservatorija 
predstavi. Rada je' /bila^ \^^fi MVruflia mjediuc^nkej 'jPa vendar je ,Pa- 
gačin to le pod tim 'dovoijtl/ da Marinka !n^^.jji|:^/[^'. priti u oblast in vlast 
Čara, kakor druge učenke^' kli' so Toii^ hfii:Tel^k\ih\wy ^ — temuč ^ pod 
tem je dovolul , da MaVihka ^ ' kakor . poprek ; tMoj šej dalej ^ sliši kne- 
zu Pugačinu.i ^ ; i '*.'{", .V ,.. 

Se le dve leti minete in Marinka že prepevlja naj težje napeve i 
naloge. Serce starega PugačiiMi- pkivii «h veselju. Iskreno in pohvalno po- 
zdravi ljudstvo svojo rojakinjo , ki se pervokrat na gledališču pokaile. 
Sčasom vse gori za Mff inko . vsim^ dopfde : Mnrinka a)ostane malik (bo- 
ginja) tak velika&v ka4for tudi prvega J^iidsUa. Zategadelj so imeno- 
vali MarinV) skoraj povsod I^ ».Cig^aakp^S tQ. jie^ tojiko^ik^kor ,»coper- 
nico,** ki vse začariati zna.' ' ' ' 

Verjeti je, da je marsikteremu mhidenču tudi globoko u serce segla, 
verjetije, da prilizavcov in zate^avcov ni manjkalo. Pa Marinka je JI* 
-^-"»i« t*6:iii pbiožno';. ni poslušala ' sladkih b^se^df /ne jemala M ; 
*mm to žlfthtfflh k6i;|ivd,~ le pridno *^6 je svojih* nalo^^ 



- iii - 

I .. J .M ' J • . .. v ' ' . • .. • r.-f •; . : ./! - : 

ua Je pa tet« prraevljala, bot davcefc u zel^n#m l6^^. Tudi jmibei^ikim«^ 
vMifi /aptalinov k, $^bl t^i po^itiJa; le stari (ine^ Pugacm^j^ ^oial, j»^. 
ooiskpvati. Pri frj lepej prjlpžnosli j^ Marinka velikokriHt praif pmih^^ in: 
p^v-gorfcc^ pr<»sila Pugapii^«!, ^ alj J)i.jej n^ 49voyil. i>4 suža^ se tid-; 
*««P»*t>. — PJWMiito 11^. je >^ra»uio grozo, duNTjev. t Rficif^p^r ni .,Wei,;<«-i 
voliti,, kar .|e MirjnHa, tako serčno profila. ..To ni storil ^ gt^^\^. 
ne^ranine^a pot(i(Mga, kakor da .bi.mi^d imel, to l|^a$no i ;ie4o)iB0.,d^r, 
vico. zap<;]jall„.r-^ Mj^fi i»>fhi hi \^o\el-» ii^im deniirjeili ie tijolj obogs^t 
lUi,.)fi jp je, jfurinika 7;a p^lje/ ppMgo{va(a. Za vse. lo ^e stsuri iii bog a< 
ti kne^. ni n|f5^ iwal; ,— r ob $e je.Ie. .ji^mv bal, dj| na.fbpdd mogel .j^ar 
riilko vsa^i ca^ti pp. s^oj^j volji X)ijjl^kj^yati, in tak. svobodna in lebko ii 
njo se pogovarja'], ako ona svobodna .poslale, ako jo q» U 8UŽtn9«t^| 
iz svoje^ yl«sM spusti- Stari Pug^čjn j^ Marinko ljubil ko hčer; .njena 
slava je't)ila fudi njegota slava; ooaje rnu kratek cas ^elala. Reče' jej :,, 
,>poj»! in poje, —; >>pi:^biiaj na glasovlru^* in perstici ze miglajo. Puga-. 
^n ni.lfofer biir tako lieuriien, da bi se dobrovoljno odrekel Vtaklftega; 
zakls^da. Nekieri rad! imajo lep? konje, drugi žlahtno kamPJe» ti:etji ve-' 
likanske palače; tinez Pugacln Je svoje veselje imeK;«. M&rir^ko, in za 
mibedefi denar ^ za cel svel bi ne bil dal svoje suženke, slavne pevkinje. 
Marinka mora j)ri njem ostati do njegove smertij p« po smerti n,^j i^vcj-j 
bodna poslane, Ip hoceu svojem sporočilu (testamentu) .zaukazali;|4:r; 
tako je MaVinki. večkrat oji^ubil. / 

Le za pelje in inuMo je Marinka živela, to je bilo njeno edino 
veselje/ Kaj l)i jt» tudi. imelo in moglo razveselili? — Ni Hila samosvo- 
ja, — ni liila svobodna! Vse, kar nosi na duši ju na telesu, vse,, kar, 
u serca občuti, — ni njeno, sliši, drugemu gospddu; Jlarinka je su-' 
mk^ kn(f:iti Ptfgačite! ' : ' . . 

I Ni mogla misliti, da bi se žlahlni občutki razvijati mogli talm, Kjer' 

[ je- i$«&oal^ V4!|rig& — r- .tišina ! Spoznala- .j«\ dft Ijiibeaenle tafti cveti, 
kjer svoboda svojo Imndero razvija. Velikokrat, je 4aj ^lentib, pred^ 
Čarom Pavlom na kolena pa^tl in ga prisili za svobodo , da jO W opro- 
t sti 4>d ,.sužanstya. , Le ^ipo bala se je starega Pugacina s lim ožalostiti 
^ in/azžaJili, '-^' * / ' . . / ' ,^ . ,. 

Feodor, mladi stotnik, je bil od svojega ujca* kneza Piigačina u 
hišo Marinklno pripe^an in je jo. večkrat obiskal. Feodora fe viditi, je , 
Marinko u serce vmalo, že kar je ga pefvokrat' vJdila, jej ni ddpade!.' 
Starega Fiigacina -^ tč dobro, skerbno ' dušo *—- je serčno čislala ih 
Ijufcita Feodrtr . ^e ; je Jej pa^ Id zdel biti tisti ffrozovitm trinog , M jej 
svobodo krati.' GoVoril je on pred Miarinto od ljubezni', -— pa ona nI 
slišala PeodorovHitužnilSl. glasov, y^ in bolj jo Feodor s svojo ljube-*, 
znijo^nadle^uje in 'sili ,' bolj se Marinka ogibla in brani; 'slednič-sfarega' 
Pi^čiht naprosi', svojemu se»treiH-u hišo prepovedati. • • i * ;r ' 

' Pa. vendftr .fe jo F-eoAjr resnično ljubil , ne *6 , da g* Marinka td*; . 
ko postrani po^bduje, m to, *da'\s^ proti njemu tako nierzto qbntrsa^< 
nič ga neroore odvernuti.^ Naj* kpše in naj znamenitnejše hčere r«^ih - 
v^lika|le(y ni^o 4 ^tanii , JFoodora zmotiti: on , dedič ednega* najbogatejših 
knezov ostane • zasraiaovan .od ljube pevkii\je in clo še suzen^ke. - ..!•:. 

J. Tib,,, žalostea 40 zainišl^O j^ Fei^diHr postopal^ -le tedaj ¥^ Jb^i^m-; 
vn. |iQe ra^^asailo,, ko je na gJedišf^em- HsMču prebrirl iinie .Mai^iii(«k^$ar«f 
diiti.i^e Je .m^oi^l., jp: i^ v^sfc^rfal ^^jMlU«: i f^oJ^eoa Čl0¥^lw «i^4vps8^ 
bUa moffla doma obderžali. VJ^Sl 



- 11^ - 

Posebno ti ve^er se je pred^rctvljala l)Ioc|irt|^va opera v ruskem 
jeKika. Marinka je Igrala pervo nalogo Vse \oie sd bjle natlačene ; go- 
spodične prebogato ekincan^ in gospodi prekrasi^ oblečeni j^o mar^ivo 
SNshisali sladke glase neznane jim dosedaj muzi|Le. Zagrinalo padto, — 
arinka poje '^ potlesk in' slava doni aznebesnjf'; — pa niende se fndi 
nikclar tako krasno in mHo Marinka ni p^vala. 'Stari PngaJin je od y^ 
8«Ij[a solflse prelijal, — Feodor — sede u požla^enej foff, ni premekhul 
očesa od nje , — žeho išče in lovi njene poglede. Marinka ga pogledu, 
pa nje pogled kakor strela spreleti vse njego^ kosti: taka gerde,,ta|LO 
jecno in goreče je ga pogledala Feodor se pi vendai* ne zmodri Ke(|sr 
je po operi Marinka u sani se vsedla, zajeda med Tratf^ni 8fojeie|f 
mof.a, ki je s pravo roko svoje serce stiskoval, s levico pa ljubeznivo' 
proti njej segal Bil je to Peodor. f 

Potvarjen ip žalosten gre Feodor spa^ pa sKdek mir je zil^ill tf. 
njegovega serca: on ^ati ne more. Na^oJ;i terdo se sedaj na njiigove 
dun poierk^ jn neznaii glas m# vstati veleva. I^jegpv ujec, st«n %', 
Pugacin je bil ravno^^ kar od mertvuda -^ božjega /Jaka ^ — vdarjeR 
Feodor se nospeli, pa' vendar prepozno prrae, svojega ujca že merzlegij 
najde« Nagla šmert j^ ga bila pobral^ , nobenega zadnega sporočila i 
zapustil , l^tarinkino -!sladko upanje je šlo po vodi in — Feodor je JJH 
edini dedid prezmož|ega Pugačina. Nek|j dni, posvečenih žalpsti p 
Ijublenem ujcu , hitrp mine ; Feodor oli^sče krasno Marinko. Ona | 
sprejeme^^ kakor vselij dosada — mer«l(| inHponosno. Feodpr, dedi 
siarega kneza, vladaf i gospodar:*— Maftnka, krasna pevkinja'^ Feodo- 
rovif suženka! Tako- se je reč spreoberp^ii : Marinka se pa ne ^preme^ 
ni J, ostane kakor popi-ej In Feodora \jubitrne more. 

Feodor, mladi |astnik, počne jej govoriti od ^ubezBJ, pa ona n»i 
pod^koč^ B Umi besedami: \ 

»>J{|« sem 9 m4j gospodar! tvoja ; suženka, — f9 m beden 

>>Marinkal^^ izdane Feodor iz cele d^je. 

»Ako bi ml daroval svoje slavno ^e in roko svojo, — ^^^^^ 
te vzela ne bodem: prestani, gospodine! ine dalej nadlegovati!^ 

Izreklu^jd Marinka te besede tako mirno » tak<^ merilo, p^ ^? 
tako lepo in. po/iosno , da Feodor ni sf prederznul kej^ f^go^ori 
Srusi seji^ n* kolenih s rokami sklepa, plaka in joka; — ' t^ 'vidili* 
Marinlia cez njega vsnjili, ga prijazno za roko pri<ne ter reče: »Sv| 
gospodinji alj se spodpbi za vas, se tako dbnasati, se tako zamcopja^ 
Poyern yam, da vi*s ne sovrazi^n, pa tudi to mo/ram naravnost pQ>w4li 
da vši4 ne ^ubim,. da yas tudi nJKo^ ljubila ne bodeifi/^ •— : 

Po tem taj je Feodor vidil in spoznal, d« je pri MarioiB t^' 
zastonj, dn ga nikdar ljubila ne bpde> Začne vse to preinialjevati,, J^^:''^ 
se C9'aDiovelt in jeziti, začne u svojej sramoti in Jezi terdovralsej H^^^^' 
ki |b»o kopati, nm ojstrega masičovanja brusiti. ~ 

Bdno jutro se po Petrogradu novica raznese, da j« Mrtririka »fi- 

ganka^^ zibnula; govorilo seje, da je Feodor Pug*čin pri car«.?« **^ 

volen> pfosil in gu tudi dobit, #e na Franeezko podati, l^u i^'^^^J^ 

je mislik) in zadnič kot gotova resnica ferdilo, da »e je Marinka n ^ 

dom zaljubila in se i njim na Franoozko podala. 9tirnei»t dni si p^^ 



-- tli - 

kaiiir>r si u Pelragr«du stofilv pruvili «lmil od Fdodoni in M«ri4ce, ki 
8tfi na Frmicozko pQbeji;ii«bi. VrnA^t jo bilo drug^oe. Peodor ii $<^ u 
P«m pdpeijal, -- tudi Mariaka ni ae iiTO|f voljno is Pelrc^apnida pocMa. 
Kpdar se ednega večera Marinka ie^.ftedalilča^^vern«, cakAHa Rjd u nje 
.9ohj ^k^rbiiik mladeg« kneza. Ufjmeaii goapcHta JMarinki — auženki -- 
uuka/^^ «e « \0£ vsesti, kt<^rKJe pred diiri»i ^pripraf lj«ii crfaL Marin- 
kn *-T .vbogH fii7ank« --r spozrarn da «a njo jv ptmmi , voIji# in molJe 
vboga in se vsede u kopijo, ki; s njo in 8 oskerbnikom nagto ^(!Lin4€»* 
Slo je naskok proti južnej Rusif, kjer so biin .Pii|p:acinoya obširna po- 
sestva, dskerbnik jo po volji svjpjpg^ novega j:i)spoda pe^a.v ravno tisti 
kraj, kjer 'je rojena bjla, u globoko Kritneo,' vijc ko iisuc versl Cruiskifc 
miO od Pelrograda , u vas im<».novano >;Ve2a/* Dajeko okolj Vjeze je 
bi1a samota' in piif^ava. Feodor ^e dobri) ved^I, da ta vps proH Petro-, 
gradia ne tnore Marinki dopasti, d^ nioira od žalosti iri toge konjič vze- 
li, a]j pa se spreq^ernili : \ežti 'nJ^/borie živ grob za terdovrafno Ma- 
rinko! Nekaj dni,::i)rete^e, kar se Fi^ddor sani u ti kraj pripelja, pervo- 
kmt »voja posesIVa pogledat, ki j|lh je po svojem rajnem ujcu dedovat.' 
Marinka sc ni sinela iz svoje jiNffe geiflti , — ,. pena živa duža , ki je jo 
ona u Vezi ajagledala, je bil;— ^ Feodtfr. Ca^lljivo jo te pozdravi ter 
jcj Pdko po«hi/ pa Marink« s|('od nfega ^nflo zaMiee^ in gfie Mm oskerb- 
aJkoiiK Od 0f(da Feodorovi#seree kipi. Murinki re odk«'Ae l<*8end begtica: 
8«£f nka iiaj i*avnb lam prtiiva, kjer »o neMaj njeni starimi živeli in kjer 
njena 'libikar^ Se šibak* f^iožili je morala krasne bogale oprave, — no- 
sili jft mo;4ila vobiatoi^sakaga, — spiei«ti je/ morala si dve lesni kitki: 
piiev^eli je! norala vsojnoso in sega rsskih vi^sitt<^nk. Tudi k težkemo 
delu so jo gnali in siHli kot druge suženko. ' 

Marinka se ||'^pa tfelej soseseini pofAinojn prijazno obnaSaia, vsi 
80 jo IjiAili kot idhnko. Vendar se je< na rijij'pri v«em djanju in ne- 
banju.lebko vidi« nekaka visokost iii modrost; za to so jo vsi tudi 
%spoetev|iIi kot sjojo gospo. Vsi so" se čudili immI njenim blagim obna- 
šanjem i vsi so,;|se klanjali pred ogiijenimi pogtodi njenih čemili veNkih 
octfs, iu kadecrjp; rufneno soncice k bo/^i^M* gnjidi sio,^ je Jlarinka po 
težkem; -delu ujisr^di svojih vesnic^anov in vo^oi^^ank s|)4lela.in niar«ikrer« 
rusko narodi^ pi^em zapela. T^laj velikokrat H's^ya, p^tleeika in slave 
ni hilo koiic# ne |raja, Nu svdih žilpai^tih rok^h'60 jo večkrat hoteli n 
triumAi nes^u bs^tico, kjer je Jnarinka slaiifivi^ia. 

Med pladenci^te vesi je I^ nfki Demeter: pravi, korenjak in blaga 
dosavDem^er Marii^ko kom^' 2|gleiia, iu.. ip jej pregloboko u oci po- 
gleda, — pitro obcuU |:oreco ^bezen do Marinke. Alj njegova ljube- 
zen je bili; divja^ -burji^va, kakon^on sam. /izruti kako drevo s koreui- 
no vred, — zagnati skalnato grud)!K»iažiAk<> u poveter — zaneuMuati cl<^ 
ukaze sv^ega gospoda, iY.^e to bi se bil on podstopil, da bi seje Ma- 
rinki dopidel. Vsako jutro 'j^ staf pred diirini svoje Ijnblunice In je jej, 
prinesel Venec, ki ga je spretel iz pokkih cvetlic alj pa nekaj ;^terili, 
ktero je Scelam u gojzdu izderi. ] 

Zdefo se mu je večkrat, kakor da bi Marinka tudi n(^kaj u seareu- 
do njega občutila, čiklenul je. laj,. oskerlinilui alj pa naj stacejš^gA od 
njene zlahie za roko Marjokino' prositi. i'a vendar ni imel nikdar toljko 
serčno^li, to svojo misel na znanje ^ati: njegov^ ljubezen jgui*"'*'**" 
skrivna, in skrita. . -t-.::' 



- lit - 

Kdnel^a dnu (bilo jelo cel^rtt tedMT, odkar je Hfariifkfl u T^tl 
prebivala) stopi Feodor li biijtSco; AKka pa tMAi , kiiko ^ Marii^ki %olL 
hoit 6^ «denkrat 8?oj^ »učenki ponuditi stojo roko , kfie£k6 ime v 
veKka bbgatatfo. Komaj Feodor pragf preatopi , '•— ^ kftr' se mu Marinki 
aercno nasproti postavi, In dalej frekoraciti »abrorti:; Pogleda g^ ajravett 
pomenijivo^ in pogerdo, ^visoko in ponosno, iJa se rednemu Feodorti pi^ 
očmi slemm. Osramofei ne yi kaj storiti, — ' rade€il(^o i^ Iieih''iD 8ei4 
II serMi otidK-' -' " 

, Bnigi Aen po tem hodi oskerbhik 0(j hiše do hise' od kjiiela Ao 
kmeta in vsfra oznani: da -mora po volji in zapovedi mladega Jfjspoila 
Marinka, hčer Ivanova, bili |ena Jeronima, sina slarega Amppz^. 

Le i:\ekpIiko ur po iem, kar se je, ta .novica po Vezi oznaMbi) *S 
leti presrečni Jeronim u bližnji gojzd, da bi kako zvBr vjel.zai t4ko vf^ ; 
seli god , ki ga bode akorptj s krasno .Marinko obhajal. Čakajo in ^aka^ 
jo, — pa ni ga nazaj; grejo ga i^kfit in; ga Aajjdejo u- nckej g»aoi^^ 
raertvega: kroglica mu Je serce prestrelila. Sledijo in,.pfi/iJQ« kd<). hi m 
fo strašno, delo dopernesel, — pa. vs^ zastavni •* hudodelca .,JB^ mo^!^ 
jo zapasli. •:..(, 

KraUii) po tem oskerbnik. spet hodi od hise do liiš»4 :mI ikni^ ^ < 
kmeta, Ih* oenani, da mora po^ volji in zapovedi mladegal gospoda 
Marinka v hčer kanova,^ Uti i^m^ Simonova, liina Mikolaša. Nekoliko' w 
po iem se presrečni Simon kupice, meda oap^t, nr knialo ^^ vineije. . 
U biižnega mesta pokli«^ se zdravnik ; on aehivnMt poterdi , da j«i Ub 
Simami zavdano: mtdu je bila prinesena mi^fonc«. Tudi tikvat ne prid^ 
hudodelec na den. .m.i ,. * » /• » • •. jI • 

Ola vas začne m na ušesa sepiaii, da nad glavo uile Ifcrinke 
čuje neka neznana moč in čtidna osoda. Vsi sloi^si začtiejo >terdiliy da 
rajši vidijo svoje sinove u dvajsetii^tno vojaštvo peljati, knkor da bi :iine^ 
li za roko^ Marinkino saiibiti in strašen konec. storiH, kakor sla ga ravno 
storila Jeronim in Simon. ,- 

Feodor ne ve, kaj bi mislil, kaj počel? Njego^^a vfst s^ začntft^ 
prehajati in mu grenko očitati, kako gerdo irt nevredno je s Mek*ioko 
postopal. Tudi njegovi suženci in suženke ga 2ačnb po strani jmgfedov^- 
H in se ga ogibati. Do dule se sramuje Feod6r i sk!en»* le kraj tnpui 
stiti in se u Pelrograd verniri. "' ' 

Komaj Feodor otide^ Marinka Demeti-a k sebi poktfče ter ga tako- 
le nagovori: ,>Kolikokrat si mi rekel, da me rad imaš, da m^ Ijiftis, 
zlati moj Demeter.« — To slišali tako iriilo in mično , ' Demetru sapo 
vzeme , — ni u stanu pregovoriti , — le pogledati zamore svojo d^a- 
go Marinko. 

»Vzemi laj, moj Demeter! to zU(o, odkupi se odsužnosVi, za- 
dobi si svobodo. Podaj se u Pelrograd, prerivaj se do prestola svitlega 
čara in izroči mu li list od moje roke!^* Še listi den. jo Demeter že 
maha na cesti proti slolnogradu. — Kar je Feodor Vezo in Marinko za- 
pustil, še' j4 8 njim veliko spreobernilo. Popre)sna jeza do terdovratne 
Marinke je začela u njegovem sorcu vmirati , sram ga je začelo bifi, 
da se je zatnogel lako djleko pozabiti in tako grozovifno se obnaM 
proti rntad«^ , neddžriej deklici ! ljubezni do nj^ ni bil staml se žhuttfiV 
v^c^ovo serce je. bilo vedno pri dragej Marinki tam dalekd"tf Vdr 



- «it - 

U Petrpgrfidifii^i mirg ni TeAelja za lu^pv^ scrge« »ljiibexeo g% žene in 
sili u Vezo. k Marinki, se. ednokra.t jej ponudit svoje serce in sv9Joroko. 
Poda se ^pet na pol ter pnpelja se u. Ve2o. . Roj hitro ha mestu pošle 
Marinki laslnorocno pisrkio s švorfinfi ^i^bdm 1 peeatdtn. ^ U iem pismu 
pasli njo iz svoje sužno^s suženki iMarmki dflr|rie";8vohf)do;< 

lil . ' Molče prin# MMnka pismb, pnebtre <pa ne«'reee n« besredioe alj je 
J€J>po V(^M4 ay Mm se-piiipravlja podati 'se u Pettrograd« F^br zaslopi jej 
pol s bledim obličjem in jo milo in ^flfiljivc^ pog:li^ai< Marinka pa ostane 
;Ui;da 10 merzla. kakor v^dar, ne ilaji braoiti in olide« st(frinograd. 
I • 'M«d tim: prideijDeaieier na 8v<ij eilj in konte,' u vefiko mesto 
ffetvog^d, ;inij6:4ak«( srečen bil, liS!t Manaken čaru Pavki u' roko opra- 
viti, ravno ko se jei Pavi u carkev k službi božjej pripra>fijai. Oar Pavi 
:je .1^1 ilahtii<9gi( s^fcai jr^ blag^ daše, aatQ ga globoko u senca gani, iz 
lista 4i^M% kako islo^stoo «e j^ Marinki — afevečej pdvkinji — * godilo. 
Pfi ^^ Pn^ : oapi£^ 9 vlastno , rpko n(»ktere verslics na kneza Feodora 
Pugačina. V tem listu je rekel svitli car, dn bi rad vidil, ako. bi stotnik 
njegov^ straže sažf^tikp in pevkinjo iz su'^anstvi^ pustil ,. jej : svobo- 
do dardval. >^^^^^ . : .' 

. (j^r.fiH.n^ mogel zamolkli >, kar je bil iz lisla zvedel^ kako se 
Marinki -^{Slavnej pevkiipiji -^ godi« Za drugi dea je eeb mesta od 
Marinke. govoirUoh ^ Vse ,je :Qbž^valo revaa pavkinjo, ki je>tako nagki 
bija odp^čljana. i3..su«!^4^ga' Mresta u tiho,puJdavo^ iz ; bliskecega gledar 
lisca 1^., leseno, bajtico, -t-.. i^ svoboda 'U sužnost« Feodora so tiekteri 
/.ajairo gj^Ii^ iie^ti^ri pa; omH^vali rr^ ... . , . 

' iMak^ink)! pride, u Petrograd; Kakdr Mišk se 1a novica hitro po 

Bft^sta m^nese. Od vsli alrah ' vrejo ljudi gledal ftekdajno priniadono; 

:elo naj* ivisji gbspodi carskega d vbrin jo' aMsčejo^ poslajst kttko je s^ 

.j«^ fodilOhKai^enkra^ nastane iglaii po -mestu ^ da bode s» Marmka spet 

Mna !gledali9Čiiuip(^bazaia < in spat^ vMfr^a.- Všeije' se ti>rk> a gledališču. 

Marinka zažene svoj mili glas in vsim pokaže, da je se poprejsna slavna 

{^v^ifUa^.^liJe^a^ ^a.Mariiaka: Oiganka, kt.s syojim p«tjei* vse očara, 
[edar pa ni pela, je sedela .«»i-sv#jej loži^, amiram. pri njaj J9 
bil — Demeter. 

Feodorova rudeča lica so jf%^ obledela , ognjene oči so otemnele, 
meso je mu odpadlo: bogat in krasen mladeneč knez Piigačin je hudo 
bolehal na rani , ktero je mu nesrečna ljubezen zavdala. Kdor je kneza 
' zagledal in vedel,v zakai-^se mu^)ak».^odt: Jie jpa omi cele|;a 

serca. Slišalo se je^FavmV ^^ je marsllmra^^08podtčna tu in i^m^m- 
ke solze prelijala nad bogatim in lepim, pa nesrečnim Feodor^jnr > - ^ 
Ednega dnu car Pavi mladega kneza k sebi pova^m^ Dobro Pavi 
mlademu knezu v medočje pogleda , ga prijazno za roko prime in ljubezni- 
vo pregovori: »Feodor! Alj bi ti bil pevkinjo zares, vzel za , svojo žemfi 
sjpflaj zaaeat! irresvn!mi*Sn''gofe^odti*^.*' '•'..'•.; •"■•• ' 'v' '^ '!' 
uh i;:5^Dobro,'''fe<fe'^Pavr''dikl0j,' ^(idl* se-lVtSJa/voltai -^ 'ff^ejl^j W 
murai« /drveti' na i«taWsiem. 'Bddi' iir<»pričart:- 'jl^^ tAoi*»bfti • tVo|^ 
•i«tt^; za ter hoČleiti« jdž* car skei^betfi«" — • . , - » w< 
J»'j'- Eaečer 'sedi Marinka pa irttttiadi^^u svojej loži.' Duri se odpffi fn 
car Pavi stopi u ložo, se blizo nje vsede in se pogovarja v^ez to' fn ono. 
^»CvOjVodičaaUimoras; poiskati si inoža^ pi^e^ovi^i sedaj inajglo. ^^MoreK'*^ 
imaš u svojem sercii.4akaiaki^t&^ 8kriftto.ljdiiM>f4 ^. :.^ :' 



,iN» ! preKn'JlM' car , tmjt urcii Je srvobmfnd* f^dgotiirl* lffWinlia. 

»Afj poznal (istega, ki te resnično ljubi?« rc6e car dalej. 

>yla! poznam ga^^ V asa carska moc 

^^Dobrp ta4a} gospodična I morai.gii vzetL^ 

^^Že veJkcat aeai sama aiblila ,i» Meriti^ ttkM slc^ da Mitiioram 
laoia poiskati;, ig lega Vtditiivda Vi Carska inač! st nisit im mknt maši 
Oibralj, kt^raga vzeti bi jaa hil« pri«ikna/^ I 

' ^Ra^ndr iakW j^. Ne M\m te, BsfJ veai, da si pamelm M nK bod^ 
iMaga izbrala^ kleri le s«r6no ljubic Moja vttlja je^ da naj. bode poroki 
ie jutre. Velillo. gospoiii^v i« go/^ hočem jaab k.paroiii pokitaiilh ^ 
tvoje ieuiim pi^MBO bodici Jaa a fiv4>jo rkdio podpi^l/^ 

»Hvata in slava Van«, iiifigočnt vladar! paf doztolite nri , ie tte\ 
prislaiifi. Ser^ao M #.eleia, da bi se ime mojega ženina in prHiodac 
moža le 1» tedaj iireklo^^ ke<iar ste Vi, presvitti gospodar! t stoje i 
ie na ženitiio pisma podp^aali/^ ' ' * 

v ,> Čudna zelja fa! Pa na) bofAe fako, khkbi' želil.* — Jfufre 
večer je bilo svetlo u carskih dvoranah ; vse je bilo prekrasno nakiii 
č^no« Feodar, abdaa od svodih prijatelor, sloji tam- a kofhi ' dtorane 
»kovaj «e alisi, kako mu serce flioono bije. Marinka sedi u sredi dvri 
viaukorojenih gosp, Vsiii aft so ria »Jo Vperfe; — nevesto «o pozmB, 
iiile aeninovo je bilM «a skrii^o. Zadl^jza Marinfc«^ sedi DeiiH^ler, kak« 
nanfestnik aoaedov in zlahte ''prekrasne aeveste. Car, sedeč nef zlafdi 
prestolju, podpise svoje ime na zenttnd pismo. Celo dmžtvo' slemko' gM 
in paislDsa ,: kako se bodk» sodsg .,4aie žbninovo. izrtkio ;. -^ ^Fiiodtuau bo& 
serce polniti« Marinka tatan^; -r- poiv«od ameifna tiiiata^ — frinM Df* 
rael^a. za roko^ jstopi i njim. v«red dvbraae, tar mdčno ia giasmo' govoril 
»Pred Bogom , pr^ oiojim čarom , in pned timi častttimi pr^mi oananiilii 
da ti le miad<H|eč -^ moj r0jak J>«Hieter ;— .bode naj matt, .4. on iM 
ljubi resnično/* -tt . ♦ .• . . > ; •' •■ • *" 

NekoiiiBo mesoov po tem m^ neldi' rtiiirtifa iz mesta,' ncVegd'^!^^^ 
ga:mladeBcay-- btl je to — F^ddr. ^ ! ' 



S(i(V)4ii$li:a i;^č^^^ 



1" I, 






Aogar je kada sreča pripeljala v mojo milo dopiovino^ v kraaae mVH^ 
slovenskega Stajera^.v čudnovlto lepa traTnike, akoa ktera Ae<:valid<^ 
l)roUji}^.ajiWuca, vnukica egiplovakega Miiai kapr todi ana.vedkiat f** 
stopi svoje bregove , in pomlaji lege JJvado^ . dja obitao' rodijo ^^^ 
kerma^^ m^r^Jn cetega;,»erca. z/m^poj reči;, .tepsi^ kraja aM 9sc\^ 
biti^^e.niore^' » • ' • ■ ;'iy 

;. .v Prido tukaj keaitvab / Donj po. daljnem oikfiiju, Od- v^iii d(K;^ 
'cčcr in rano posebno gUs/^ nanrreč: Klepanja fcoB«^ ' 'o ' '' 1^ 



— lai — 

Preden se juterna zora nebo rumeni , je že veo sto pridnih koscov 

raznih travnikih/ Urno sunejo kose. Kupoma se trava podira. Preden 

zvon sedem zapoje, se vpescani z zajlerkom in rumeno kaplico Za- 

ščine eno malo okrepčijo. S krikanjcm spet začnejo delo* Soince 

če pripeka, in marsiklera sragica lica preteka; če ravno za poletno 

lo ni prikladnejse obleke, kakor je pesnička narodna: Razun škornjev 

sirokrajnega klobuka, samo široke brcguse (hlače), robača do pol 

gna prepasai^a z rudcčim ali modrim pasom in rudeč ali moder perslek, 

iteri pSi se pri deiii odlo/J. 

Pustimo druge, in se obernimo k K vim ko^icem. 

' Marsikteri jan čversto pokosijo. Ali zdaj zvon o poldne milo za- 
l^oje. Vsi se vtrudjeni podajo v senco košatih brestov, gotovi, da bode 
pbedskoro donešena. Samo kosec Franc J. se hoče v mimotekoči Pesnici 
hladiti. Dobro pazi, ga opomni skerbljivi gospodar da v cmerk (vertinec) 
e zajdes., mu na tenko zaznamva kraj, ino Franc J odide; čez nek 
;a8 susukinje prinesejo obed. Kje pa je Franc? popraša odišlega žena. 
'opat se je šel — vunder zdaj bi že moral nazaj biti , njej odgovorijo, 
'fta pbledf — tudi vse druge strah spreleti , posebno pa dobrega gospo- 
darja, ker se le zdaj premislijo, kaKO dolgo izoslaja, ino berž sumijo, 
|5da je v iereči cmerk zajšul. Trepetaje letijo vsi k Pesnici. Obleka leži 
z« vajnkom verlinca, Franca pa ni nikjer viditi — ne doklicati. Vse 

oza spreleti; gotovo je v cmerku! Ali blagoserčni, bistroumni gospo- . 
lar hitro pomoč doniiisli. K sreči se ravno mimo pelja nek veščan po 
leno. Urno jednega k njemu po vervi odpošle. Med tim mu morejo žen- 
ike z^ večimi predpasi glavo dobro oviti , ker hodno platno ne prepušča 
tako hitro mokrote. S koncem vervi se prepaše, in okol stoječim veli, ga 
Y cmerk spuščati., in le, kadar bo ver v pomikal, ga nazaj potegnuti. 
rS težkim sefcom spolnijo povelje. Strašno je bilo gledali, kako cmerk 
h gospodarja požre, in silno v globočino zaverti. Skerbno so spuščali; 
že če druga verv steči — na enkrat se strese v«rv. Varno vlečejo na- 
zaj, ]Q veča teža njik tofaižljivim upom navdaja, in tudi ne vkani. Pod 
pravo pazduho prinese gospodar vtoplenca s seboj. Sam Bog daj, da bi še 
živ bil! je zdaj prošnja vsih. Zvesto vse skušajo, ga oživiti, vender 
se hitro ne vda, ker je predolgo v vodi bil. Ma enkrat pogleda! Veselja 
in radosti ni konca ne kraja. Radostne solze polijejo otetega, hvaležno 
objame kolena gospodarja , kogar čudnovita serčnost ga je gotove smerti 
otela. »Hvali ^)ga! ki mi je serčnost in ljubezen vnel, kajti grozna je .i 
bila pot, strašno roe cmerk nekokrat po steni svoje vedno bolj tesne j 
votline zasukne, dokler se v ozki luknji ne vstavim, kjer k sreči tebe ' >|| 
najdem, šum derečih valov je bobnjal, kakor gromljavca in potres, da ', 
me je skoro popolnama omamil; zraven me je še sapa strašno silila. | 
Ročno te zmotam zvejovja, med ktero si bil zavit, te terdno primem, j 
z levico verv zamikam, in neka sladkost mi serce napaja, kak mile še 
pred nikdar ebčntil nisim*^^ 

Govorilo se je, da steka toti cmerk pesničko vodo globoko pod 
zemljo v Zša\nico, ki je tri ure oddaljena; ednako dunajskemu cmerku 
niže Kremža, ki polni s svojo vodo Nižidersko jezero na Ogerskem. 

Od te čudnovite dogodbe je preteklo precej let, zakaj ti blagi g o- ^ 
r iso bili moj dragi predded, po. tenki niti. Ljudmila, 



IM — 



Kratko številosloVj^. 

^ ^ (DaljeO 



P o i o vi n e. 

■Hazstevo, in kadaj se upotrebuje, ni tako lahko razumeti; zatorej 
mora priporočiti, v njej osobito počasno po8tQpaii. Začnimo t^j riazHtevati 
med d v o j e, ^ rekel bi r « z d v..o j e v a t i. Oziraje se na. poprejiiiie vadbe 
na te) stopnji, bodemo najpred učili iskati del i v na številu vsakegi 
čisla, in potle vodili olrociče spoznovati: .kolikokrat stoji llevilp, i 
kterim razstevamo, v vsakim drugir^i med 1 — 60 ali tudi mej I — 100, 
to je spoznovati: kolikobarti more^io razstevec od razst^vioe odšteti 
Kar je pa se veče važnosti in v prostem živlen}u prav potrebno je<: zn^ 
razdrobiti vsak znesek rajnisev v zaznamovane, dele. Sledeče vadbe se 
nam same od sebe vnudijo : 1. AUo dvoje otrok dobi iedno jabeKo^ 
da si jo raizdelita, bode imel vsak, 1 pol — ali I polovino,, tako iuii 

od 2, S, 4 Ker je učenco^ že znano: koliko znese 10 ftolo- 

vin^ se postopa v delitvi od 11 — 20 zmiraj takp, da otroci očevidoo 
spozijajo kofiko celin bodo imeli, ^če se polovine sostejejo. Od 2Q )i|^ 
lovin se napreduje po&topaje od č/sla do čisla tje do 60 — kar od zjl: 
čet^a, slasti pri r§izdvojenju dcj/sii biti more. Ako so otroci vaje""' 
vsak broj/polovin zaporedomla v celine (celote) sprebe^nlti^ naj 
to skuša tudi preskakFjaje. Začnimo po tem ravno kakor smo 
jabuki delali, deliti krajcarje; in kadar smo do 60 kr. prišli, Ui yidim^ 
da ta razsteva urno gre, tudi rajnise. Posebno praktične opi^vilo pci 
tej stopnji je: kupovali dvoje ali dvojice po kakorsnej koli ceni 
Vadi se to takole: 

Dvoje jajc, peres ali kaj takega, vefja 1 kr«; po* čem /pride eM 
jajce ? odgovor bode ; pol krajcarja , ali jeda« polovino. — * ]Xap«ljevatt 
moramo otfoke, da- nam vedno s polovino odj^vore ia da tako/ namerno 
pravilo: kiutikor krajcarjev-^ rajnisev i. t. d. dvojej^ tolika 
pol krajcarjev, rajnisev i. t. d. ali poiovin velja jedno. u)a se ov« 
pravilo najeti, s» more zaporedoma, pečemsi od kraje ^ to je\od enojfte 
toliko časa postopati, dokler se ne vidi,, da so ueeociš t«/sajpopa«i6. 
Prepričati se tega, se skoči v drage dcsetiLOv s aadaČ9ina; ii ako v I9 
urno odgovor dajo, bodejo lahko: vsako reJiii. Morejo se ^Idjlirai to ta^ 
di zapisovati, tako le: 

Če 2 kosa veljata 1 kr. I kos refja 1 polovino' 
Če 2 » >, 2 ^ 1 tt »2 polovini^ 
Če 2 » » 3 » 1 » » 3v polovine 
Če 2 » » 4 ,> I ^ yy 4 polcrvinel 

Če 2 >^ » 5^1^ 9 5 polpvin 
i. t. d. — potem se j^eskoči* 
Če 2 kosa veljata 15 kr. kofiko jeden. — 

Kadar vedo zrajtatl polovine krajcarjev se dajejo cena v rajni&ik^ 
zadaič v rajniših in krajcarjih. Tako jim do mafem no bode težko 



iiako zadačo i^eliti, kakor n. p. 2 mernika žita veljata 13 fi. 52 Sr. 

^cem pride jedeii^ dve oroi olja veljate 27 1 47 kr. pocem je orna 1 
i t. d. Sada tuHi ne bode več težavno jih vaditi: da najdejo kolikobart 
toji d Y e v vsakem številu med I — ^0 ; ali kolikokrat moremo dvojko 
Id vsakega števila odšteti. V tem bi se mogli tudi navadne raz^tevanke 

rUl7iti., veoder Jie smeioo nobepega stpvila preskočiti^ bodi si dvojka 
ojeai ^apopadena, ali ne* To se more takole goditi: 

. 2 od 1 «e ne more odšteti, 
2 » 2 y, more odleti t krat, 
2 D 8 » » » 1 » « ostane 1 pol. 

'2 v 4 o ;^ » 2 ^ 

2 » 6 s> ^ .» :2 o> » ^ 

2 » 6 » >> » 3 » I. t d. 

io % bd 10 — ; potem pa se razštevina naj vselej razkote v dešdtke 
in enojk^ , in se napreduje do -2 med M. 

Tretjine. 

Ako so naši učenci falistevo med dvoje dobro raznmili, jim bodo 
T«» sledeče lahke; in zato hočem se le samo deUtvo Ined troje pore- 
dmna ^relfenti; od drugih (itevil pa le naj potrebnejise naznačiii. Troje 
^tvek ^obi jabelko^ naj A jo fazdeJe — kar dobi jeden — se plavi 
Bfetjiaii -^ iiaj si razdeJe se drugo jabolko in tudi od totega bode vsak 
fAobil trebim), bede tedaj imel dve tretjini; od tretjega jabelka dobi 
'spet tretjino; itna torej Iri tretjine *-- in ako vse tri dele (kosce) sloii, 

eelo jalielko* -^ Tako se a^j razdeluje 4, S, .6 jabelk; samo 

fie da opaziti, da 6 tretjin da 2 celi jebellu, 9/3 tri, 12/3 = 4, 
\h/% »se %^ 18 3 =s= 6 jabtaik^ Spdjuje se tako do 3D tretjin, 45 tretjin, 
ifl €iO tretjin ; čisla, pri ktendi se vedao aekoliko postoji, da si jih otroci 
zifNOHMfiijo. Po cnlilGem načina se morejo krajcarji razstevati. 

l*ri ftzštfevi rejaii^r moramo otreke opomniti, dli tretjina rajnisa 
je dvajset ica .— in tak se moremo kmalo h kupovanja vernuti. Kupi-- 
n>o troje jajc, ali kar si bodi, po krajcarju, in najdemo po malem, da 
jed no velja toliko tretjin, kolikor krajcarjev troje. Ako plačamo 
troje po trojači (grosu) bo jedno veljalo toliko krajcarjev, kolikor tro- 

' jač troje, ako^. pa kupujemo troje po 1 , 2^ 3 itd. rajnise, bo jedno 
veljalo toliko dvajsetic; n p. za 3 prače sukna dom 17 fl. — po čem 
je prač? odgov. 17 dvajsetic, ki znesejo 5 fl. 40 kr. — 3 dekle dobijo 
letne mezde 67 fl. 36 kr. koliko pride na vsako? odg. 67 dvajsetic, in 
36 krajcarskih tretjin — 60 dvajsetic = 20 fl. 7 dvajsetic = 2 fl. 20, 
uknp-2&fl..iakr. 36 tretjin krajcarskih je J2kr. cel zaesek=3s=22 fl. 32 kr^ 

: Posleidaič naj se vadijo poiskati, kolikokrat stoji trojka v vsakem števi- 
lu infd J — 60. Počne se pri enojki, in se postopa zaporedoma, 

^ veadar da se obstoji pri sestki, devetki, dvanajstki -^ petnajstki, in pri 
vsih cjfiiih, v kterih se brez drobiža znajde. . (Da\je sledi«) 



Digitized bv VjOO^IC 



- ia4 ~ 
Književnost. 




Ud pervega dne oktobra po starem koledarju je zacel v Carigradi 
izhajati nov slovanski časopis v scrbskem narečju, namreč: Carigrad- 
ski vestni k. Donasal bode politične in lepo^ovne so^avkc. Naroč- 
nina za celo leto snese 10 zl. (fl.) srebra. Tudi pri avstrijaaMkih postak 
se naročila prejemajo. Po tem takem je to drugi slavenski IJ^t v Carigradu 

* Ravno kar je u Zagrebu na svitlo pri.^el osmi svezekV časniki 
Kolo, članci za literaturu, umietnost i narodni život. Vredil m je i 
Torkvato Brlič. Cena mu fe 30 kr. sr. Da bi nam pogosteje . iž^ial! - 
Tudi g. Preradovičeve : Nove pjesme so [ie izisle in so za^O t, 
sn dobiti. Kdor njegove Pervence poznaj bode s veseljem tudi po lik 
krasnih cvetlicah segel. Bog daj I da hi^ih tudi mi Slovenci za gm^ 
denar pri naših knjigarjih dobiti zmii({glft! Verferemo. — 

* Zeljno pričakovane jugg^favenske (ilirske, serbske in slovenske) 
terminologije je sedaj osem^/pol natisnjenih. Kakšna škoda, da se tako 
imenitno in potrebno delo>mo na dolgo klop i>dlftgal 

* Pri g. J. Leonif , slaverskem knjigarjo v Celovcu , so v mym 
pravopisu sledeče knjige za slovenske šole dobiiN : Abcedna tabla p»- 
1 kV.; — Abcedifik za šole na kmetih po 8 kr. ; — AbCBdnica z^ slo* 
venske učence/iia deželi. Spisal 6. Somer po 10 kr.; -^ Mj»fi katekizeii 
za pervošql<ie po 5 kr. ; — Kerščanski katolškt navk, okrajfifan po 1^ 
kr,; — Berilo za male šole na kmetih po 19 kr.— Berila ali listi is 
cvangelji u nedelje in praznike celega leta in vse dni svetega posta pa 
28 kr.; — Spisovnik za Slovence. Spisal Majar po 12 kr,; -- Slovnica 
za Slovence, spisal M. M^jar po 10 kr. ; --«« Predpisi latlnsk(»-in cilirsko 
slavenski. Spisal M. Majar po 20 kr. posebno za učitelje za volj uvbda;- 
Slovenski lepopisni izgledi. Spisal J. Leve po 54 kr. Tih izgledov se ladi 
posaniezni listi po 3 kr. iajn. prodajajo; — .Tablica zlogovanju s U^nim 
pismenkami po 6 kr sr. denarja. 



Z m e s. 



Iliri v Neapolskej kraljevini. Marsikteri bo pri leh besedah 
debelo gledal, pa naj čuje, faaj statislika neapolitanske kraljevine od 
Serrestoria piše : da u tamošnjej kraljevini 75000 slavenskih stanovnikov 
iztočnega sjedinjenega veroizpovedanja -prebiva. Že leta 1453 so se jcH 
iz Arbanaske in Bosne v Abi^uze in Kalabrijo preselovati, kjer % dao* j 
današnji žive. Zaderžali so svojo narodno nošnjo in svoj ilirski jezik« 
Oni so ostali verni obredu pravoslavne iztočne cerkve, samo da svetega 
^četa papeža za vidljivo glavo cerkve- spoznajo. Glasoviti bakrorezec 
elli v Rimu, kile mnogo talianskih nošenj izdal, je tudi ilirske nosnje^ 



- l%4 - 

(v br. 31. «vojc Mtke v ieiveriM) fr^tt\\\. (!^vek 8 ^ir£arom m 
pasom ^ in žena s zobancem bez rokavov (tako se zove nekft ' zverhiija 
obleka Ilfi^kinj) in s pisano pretkanim zagrinjalom izgtedajo ravnd tako 
ktrkor njih sorojaci v pravej in izvirnej domovini Ilfrii. 

* List 112 jjslovehskih novin,« kina Dunaja izhajajo, jehekdrecu! 
misel vzel, ktera tudi vsim Slovencem na sercu lezi. Zato ce! sostavek 
od besede do besede tušem postavimo. ,>Slov. noviny^* piSejo: »Staro 
lelo Se koncu bliža, — novo je pred durmi. Te ^ais se tiskaj^^ poviiotf 
po vsih škofijah novi duhovni sematizmi to je: popisi far in^diabor- 
ttik#v ,• ki se tt mejah luike škofije znajdejo. Kadar je nafti to tia%misel 
prišlo, se je zbudila tudi « našem seneu neka tiha ielja, kt^ro mi svojim 

. diiat*: - bmveeni Mlkvijemo. Upamo da se bode to, kar ieliqio^ tudi Ijubea^ 
i^vo itpblmio! 

' .^ Tri nas (to je pri Šloviakfh, Slovencih na Ogcrskem) hi nobene 
škofijo, u kterej bi le eden narod in eden jezik doma bil.' Ztivolj teg;a 
mi spoznamo za primerno, ja za neobhodno potrebno, 'da se duhovni 
sematizmi izdajejo u latinskem jeziku, kakor jeuku neuiralnem, vsim 
ednako zastopljivem in ednako nezaslopljivem. Zastopijiv duhovnikom in 
ueeniKn« nei»siopljiv Ijudstv«. Edna je pa rec, ktera je nas pri iatinskih 
šematismih vselej user^ce" bolela, in scer i^avolj tega., ker priča,, da se 
tudi u latinskih sematizmih Madjari povišujejo, Slovaki pa na stran 
postavljajo« In ta reč je: kako se imena občin pišejo. Zakaj tam. ^^ ^1' 
demo. — se. clo u oklepaju (in parenihesi) ne -- slovenskih imen mest, 
far in. vasi, temuc le same tiste spake ioien,- ktere je tisto' otroško raz- 
tegovanje in napepjaaje .na^rpadjarakjK kopito zpMilo, in ktere nase 
ljudstvo nikolj ne uživa in tudi ne razumi. Mi bi želeli, da bi se ta 
SfMka, to skrivanje .vmirajočega ptadjarizma saj iz duh'ivaih šematizmov 
iatrebilo! To se naj takole zgodi, da se Ys«iko mesto, vsaka fara in 
vsaka vas s' svojim, vb^tnim^ narodnim imenom u šemalizem postavi, ne 
pa s imenom , ki. je k i^tnuišljcno, ki se u živlenju nikolj ne uživa, ki ga 
l|ud8tvo tudi nikelj ne zDistopi. Še ve, da se^ pravo ime naj piše u pra- 
vopisu slovienskam, J^aj ,se postavim piše : f>Cervenica,^^ kakor se tudi u 
resnici imenuje^ n^ pa ,>Voros Vagas^^; nase. ljudstvo oči in usta odpre 
ako ga prasaš: kje je tisti »Vdros Vagas^^? Imena, ki po madjarsčini 
dišijo, in ki so^^se samo u knjige in pisma, ne pa u vsakdanje živlenje 
vrinuia, naj se le u oklepaju pristavijo, da tako nobena zmota nastati ne 
more; postavim: Cervenicar (Vdros Vagas). 

Imena madjarskih in nemških phčin naj se pišejo tako, kakor jih 
madjarsko in nemško ljudstvo izgovarja, u pravopisu madjarskem in 
nemškem ; pa naj tudi slovenske občine ravno te pravice ddležile posta- 
nejo. Naj mine pomaJo tista neprijatebka navada, se vsega ogibati, kar 
p6 slovenščini diši, kakor da bi bil stovenski narod nekaki od Boga in 
ljudi obsojen narod, kterj se nikde. s svojimi narodnimi vlastnoslmi in 
s svdjtm jezikom pokazati ne sme. Naj začne saj cerkev., tota mati vsih 
narodov , pred ktere očmi ni ne Jud , ne Gerk , ne svobodni , ne sluga, 
boljši, naj prej pravico skazovati narodu, ki je bil tako dolgo zanemaran 
in" se tak zvesto in verno k njej obrača. « ii- 

Ako pa cerkveni predpostavljeni dosadajno podobo šemattzntoV 
pustiti in popačena imena u slovenska premeaiti na nobeno. »vižo lir 

t.<»'Hi i^tt ^AuAaa* aal sf/iriti in*li irsMP 11 vmk flAflamill fin vili.. kAiHlicii 



Hiuicab- V^ipat M| it pmkr^č nfudva imtna pmiia^jar^nti pa li 
okiepajf,se,poy0O(l aajdiijo tudi imem slovenska. Ko bi se šaf n dahovniji. 
J i»w i i tii CT p i |.tnalU, nlažiamka imena sloveosMh občin in far! S i|iQ fR iiBel 
zemljopisec slovenftki znamenito pomoč prf rokah. |[dor..bi afd^ Jiokl 
oj^ersko zenoljo poDisati, bi moral alj po celej zemlji 4am potovati alj.po 
povsod dophcfvat^ije imeli; -* kar je nemogoče/^ 
. . Marsiklora slovanska dom, ki ta veratice prebita,, ho^ iz fflobocjine 
«i[qjagij jieiraa , izdikoala^ tak. se stj jfismtit^ Mhyint^' ^inak^ 

Listu '<IM in IM ^Narodnih hovin'^ •cnatiita^ ša €0 aleMi 



Slovanoij dakar.Jllaanai k dhiitt« sa fpovest«io» JugoMa^snako priaij»- 
piUsiilr. Jiozip 9iiriec> a k. prof. .na realnoj Mrvitei « Gradcu^, u 
jedno C. k. ministerialni povereniK za izpite zrelosti po HerVatakioj i Sk«- 
vopii,:,*4J .^udmas Šimpn, c. k. škotski savetmk u Koruskaj; — 
llajar^Matia« žapnik u. Gorjak na Žili; -^ M vsi 6 Jozip^ kaptlan 
u Olmanjehx Binspieler Andria, >kapelan u ]i>lovcu. 

Da bi' m jim le tudi skoraj pervi svasek ,»Arinva ta p^Kveatnicii 
jng^oaharenaku^ poslal! ^ 

** K0n^j ^ še Te tri leta minfabi , kar Je slav^janski jetik tako <r^ 
koč Ma jaVttta j^ledalil^ stopil Vetidar je £e tak^ tn^Skan iir fieobrii£e«k, 
že tako* ^islo, j^ladko i sladko toče, da ni ne Vednosti ne urada, zk kie- 
reffk W ^k^hioma prikladen n? bil. NeZnatici h ' nefj[^ijateti pa vendar 
9V6Ji'6 i\$r6 termo trobijo, da je slavjanSčink za nič, dfei itipnm sv^vjik 
be^V da iliorir vsakd bolj imeniTno fn visoko 'r#č s pttijo beaMo- za- 
znam vafi itd. itd. Morebiti da se tudi tt slavjahsJiiifl tipkaj ptujfli bet** 
najdle, pa vendar, kar smo te dni brali, je non plb^ ulita. Znani n-eflt- 
8 k i modrijan Hegel pile : »D{e Liebe ist die IdeaiRat der Realitfit elMi 
Theile!^ deir TotaliMt dej$ aneftdlichen Seins , verbundon mit der CupiiKtiK 
und Camitit %w^chen Mi nnd Du; denn ich tind du Mt Br^ Cfl^j Nei- 
^ebaaers Sfirdsfaven str. $27 ) l>n je tisti omihaHi ini čistf knjižeča! ji^zHt 
nJfmsUh mbdrijaaov. Alj vsmilent Bog boč^, mi Slavjanf svojega jezika 
nikoli tako omfkali in očistili nebodemo: Brate^^moj! izderi p^pn^j bruna 
te ijvrfjega očesa , po tetn glej, da izderefi pezdiir iz oč^sfa ^ttja- 
ga brata! -^ - 



"^Iz Tlersta se pisev časnik: Učenik sIovensinei|a; ^imaasii^ 
vsak ted^ uči varedodveuriiavsiarbolotudi d^e, torej le 4 ttr« pa s te»^ 
razločkom ^ da «e učenci v <lva razjeda razdeljeni, ker sn v Wem . aamo 
8loveaoi .rojeni, učenci druzega razreda «o pa Neslo vtenti; in pri. 8lo- 
vencik je treba Je po slovensko govorili in učiti, toraj se ittdi^ alovoica 
po slovensko (rinziaga; v :«^rugem razh-edu je pa nemški jezik učni )ewk. 
UčeiM«T.;|e SB dosti, toda docdaj so če tz 7. 6. i. do 1. mU «kupej, 
kar napredovanje v uku kaj o vera, ker mali ačenoinikoU ne morejo 
tViko.jnvtako hitra razumeti ko večiir 

TO. t m. je bilo sprasevsNijs ia slo^nsčine, kar je od IB — V,^ I 



- t%^ - 

Tanja -^ sloVenaSSnt^ — poJastiR,, so bili kaj zadovoljni Ift gospod vod- 
^a gfnrnazja je^oditno pohvalil napredek, ki so ga učenci v slovenskem 
jezika storili, Slo je dobro , udenci so dosti dobro .odgovarfali ; posebno 
so se pa Slovenci dobro deržali, vse po slovensko — branje in ižpra- 
levanje, iri tbko se je letos tukaj tt) zgodilo, kar se h nikoli ni in morda 
se tudi pri ras v Ljubfjani kaj taciga iie godi Slovensko se sicer tudi 
pri vas uci,. ali le po nemško se razlaga, glej! tukaj smo pa prav pp 
slo^enstao vel« čas govorili. • i 

Slovensko društvo ima seje vsak cetertft in gospod' Vesel-JToseski, 
j[e zdaj predsed^hfk. To drnžlvo je zares lepo,* udov Ima veliko in prav 
ftogatih ; staniži«. njega je krasno , dvorana prczala in brtivdica, v kferi je 
do 30 časnikov, stavja6skfh vsih narečij in drugih. Veselje obide člove- 
ka, kedar se me* prav sercnitni Slavjani znajde. Posebno j}a nale vese- 
Uce po Tersttt Slove.' Dimnih in mičnih gospodiŽeii je pri našimi plesih 
na zbcro. 

* Iz južne Štajerske. Od aasih županov nečem (te besedo, pre- 
govorim; saj sami veste kako s^ nosi glava, u ktieroj se nekoliko ofmskor 
ga dima kadi. Le od župana ppdsrečkt^ga sim vidil slovensko., napir 
sanQ dbmovnico; i Liikaj je narodnost samo zato obveljala » ker ja por 
polnik u Her^'sM^ke kraje se< podaU Nasjm sodnijam se pa.neupa nijedap 
slov. »lova pod oci poslati, drugaci dobi »scharferi Ver^eiss/* Čudno je 
pa slišati, kadar uradniki pripovedujejo,^ kakov smeh i kakve sala uganjajo« 
kadiar prebirajo pisma od županov ulpžena. To vam j^ takpv slog,, da 
hi se kozlu jed priskrunila* In vendar U učeni gospodi se r^jsi , [^osmehr 
ujejo, ko da bi prostemu seljaku svetovali, naj piše, kakor m^sli. u ^vp^j[ej 
.glavi. Ja, clo tverditi se upam, ko bi Memci vedli, kako se njihov je- 
•^ zik po Slovenskem kvari in nevsmitenO kvasi, gotovo bi si sami priza- 
devali , hasim^ pomilovanja vrednim, spacenim sirotam, prepovedali, da se 
ne poslužijo jezika, kterega tako nftalo razumijo. Gliejte tako so tudi 
srenje,. ki bi narodno blaženstvo naj bolj podupirati zamogle, te gosto 
Biistavljene mreže, u kjere nemcija naš ubogi, duševno mertvi narod 
od dn^ db dn6 silnije zaplata. 

Apropos! na^nanjeua je Hla zaželjena npvica v. ?celi„ da bodo 
šolske knjige več ipesca Septembra ra74io:*lane. Mesec ^ že koucu, prir 
klanja, od knjjg vendpr še ni niti sleda! *) Bože milil umeten svet sv j^ 
že umisliT tudi lake parovoz^ ki čez 2000 sloiov blaga brez. vsake (^vere 
v br^g i uavzdolj vlečejo; . ali se nebi dala tudi ^ka stroga ;{najti , ki 
bi saj vsakiega pol Klh kakbvo Žolsko knjigo na beli Sy?1 zverlala ? Ko 
nebi WIq 74nano*, kdt) ima velevažno nalogo,, spisati al naS velo vati iib 
knjig,, b! človek z^re$ od žalosti čez ubogo mladino solze ronil. Zmot- 
IJava vam jie u tem obziru taka^ da, ko bt otrobi dveh sosednih; sol se 
sbralr in jeden drugega poprašetaR, nebi se u nijednem pretbhetir (ijj- 
ttzejpnši ijoonebiti kerlajiskl n^vk) pprazUmeti mogft/ Vsaki učU^Ij jma 
svojo slovnico,, vsaki svoje uraetahie izraze, vsaki svqj poseben pot, po 
kpjend furnafra, kakp^' mu dragp, napred. O. da se skoroni ta napar 
ka odstrani! ' ; . . , 

Glejte! tako stoji stvar na južnem Štajaru, slabije ko so mo-^ 
rebil kdo misli. Kako lepo se nam tudi včasi senja^d Zagreba y '^ 

— — — ^— — — — — — gitized byV^J OOQr 



-^ Iff — 

ilirizma 9 od bratske. složnosU. Ali jao, k«k se človek pi^vari.. Ravda 
pred nekoliko tedni sam govoril s nekim znancem iz Zagreba; O kako vam 
je tugoval dez Horvatsko. On veli, da uprav u Zagrebu, ki je vendef srfdi^če 
narodnog mota, obertnistvo, tergovina, umetnosti i znanosti u dobofcoro 
snu zakopane još leže. Daye on kaže, daje mladina kao omamljena in 
mlačna za vse, sto se lepoznanstva tiče. Pri aas, hvala Bogu, u teip 
o^zirii mislim stvari bolje stoje. — 

* Iz sredisa Istrie s piše v Noviee« V eikrai beremo , da 
pri nas slabo stoji s slovanskim jezikam, kteriga taljarrsina zaliruie. V ^olah 
vunder ni laka. Lansko leto in tudi letos sim bil pri vsih očitnih skušnjah 
gimnazia u P a z n u, in z veseljem sim vidil in slišal, de se je u vsih razredih 
tudi slovanski jezik učil, letos u vsakim razredu po 2 uri u tednu. U vsih 
šolah se je pri očitni skušnji tudi besedilo (deklamirs^) , kar je priču* 
jočimu kresijskimu g. poglavarju boronu Miroslavii Grimsica posebno do*- 
padlo. Slišal sim tudi od več strani, de so se učenci ilirsko narečje radi 
učili. Mi tedaj resnično, kar smo v nekterih časopisih brali, de Pazin- 
ski učeniki, §lovani, za slovanski jezik nič ne storijo. Tudi se preden 
se je ta jezik kakor šolski nauk učil, iso nekteri učeniki slovanske slov- 
nice učencam dajali, kakof tndi slovenske in horvatske časopise, ktere 
so mnogi radi brali. Ko je pa bila z ustavo tudi ravnopravnost vsim 
austrianskim jezikam podeljena, se je pokazal tudi liied uče: ci Pazinskiga 
gimnazia hvale vredni slovanski duh Iz tega maliga tedaj ljube Novice 
lahko vfdite, da še je vender kaj za mater Slavo tudi pri nas storilo ; 
vsak' početek pa je težaven. Naj tedaj sfcherniga spodbadajo besede uče- 
niga Slovana: »Počnimo mi, pak če drugi bolje slediti, ah naša če to 
biti Aajveča slava.* 




^'\ * >f^¥-g^*?pndi[i p^l|mraBi> Prjdsi do kmetije gospodinju prasa : zna- 
ie-li mi kavk skuhati, koju ja seboj prinesel Zasto ne, odgovori kme- 
tica; to gotidSb neče tako težko biti. Vzame kavu ter ju u vodi k ognju 
pristavi. Kmald Veselo vre. Gospodin čaka .i čaka, pa je vendar učakati 
ne niore. Zato sliliče gospodinju: ^budeli kava skoro gotova.« Prestrašena 
i žalostna kmetica odpove : »Šent ve, štj^ je tomu bobii, zmirom vre, — 
pa vendar tieče mehak biti.* — * . 

* Dv^ kmeta, ki sta že mnogoput od kave i, njene posebne dobro- 
te pripovedovati slišala, ideta u kavarnu, ^se široko i modro usedeta, 
ter si dasta kave prinesti. Po navadi se njinia kava, mleko i sladkor 
vsako posebej donese. Katero češ ti vzeti, popraš^ Juri; to bu^e tai^ 
vse jedno, se odseka Blaž, vzemi ii černo. Kadar sta bila izpila^ re^ 
Blaž: yytri aas mi hogme! kravje mleko ravno tako diši.« Ne, mu padne 
Juri u besedo, lake britke, ostudne čorbe ja clo svojemu naj hujšemu 
sovražniku ne želim. Po tem sladkor, koj<^a je njima, kao sta mislila, 
kavamar iz prijaznosti dodal, za svojo deco u žep deneta, plačata i odi- 
deta. Juri tretje, glavu rekue: Blažu! u kavarnu neču nikdar, viš^ jti.«— 



Odfi^nvArni tKiintA] in tiskar: Ferd. žl. Klein«[iair V Celovcu, 



^LIVENSM BČELA. 



Isdana i. novembra tSJfct. 



\^ d r a V 1 i C a- 



Sam. t^reljuba deklinca, 
Natoci nam vinca^ 
Ki duh mu je čist, 
Iz serca da hlimbo. 
Zvijačnost in slimbo 
Izžene zavist! 

Vsi. Iz serca da hlimbo itd. 

Sam. Preljuba deklinca, 

Natoči nam vinca, 

Ki v časi sumi; 

Tak mora v dekleti 

Ljubezen Hij| 

Da žari v 
Vsi. Tak mora y dekleti itd. 

Sam. Pjreljuba deklinca, 
Natoči nam Vinca, 
Alj z vodo ne skup! 
Oj materi naši 
Menljivi dvojasi, 
Mlacuni so strup! ^* 
Vsi. Oj materi naši itd. 

Sam. Preljuba deklinca, 
Natoci nam vinca 
Slovenskih gora^ 
Domače samo le 
Je zmir se naj bolje 
Gre v serce serca! 

Vsi. Domače samo le itd.. 

Sam. Preljuba deklinca, 
* Natoci nam vinea. 
Da terčuno saj i 
Da svadc bolezen 
Ozdravi ljubezen, 
KQ^ V nji je. le raj! — 

Y$i Da svade bolezen itd* 



Digitized by 



Qj?o|i^' 



— 130 — 



>^vestoba do smerti. 



sklenjena je osoda nesrecAoga Sigeta , Njegov janaski branitelj, 
Mikola Zrinji, je zastonj a svojo majhno trumico nečloveskoga i 
. terdnjavskoga ozidja podil in podil, zastonj je končano življenje 
kteroga junaka. Hujji sovražnik, kakor je Turcin, uniči vse pri» 
njegovo. Rudeči petelin skače s po^^lopja na poslopje, ^trasnim ro 
pada brun za brunom, ostrešje za ostrešjem u žerjav co, ktera se 
ognjeno morje zdaj tamkaj siri , kjer so poprej terdni zidovi proti 
svoje ponosne glave uzlligovali. Z vsakim trenutkom se bolj 8tiska 
sercu hrabrih Slavjanov. Že jih le notrajni grad se brani strašno 
Turka in ognja. Zrtnji to viditi sklene iz grada na Turke udariti, a 
z njimi z zadnjo močjo biti in z božjo pomočjo silnoga vraga preo 
ti, ali pa naj leple smerti hrabroga vojaka umreti. 

Krepko nagovori toraj Zrinji svoje zvesto kardelice. Iz ^ 
prišle njegove besede, u sercib hrabrih junakov so kakor majhne i 
na »pogum^^ padle, — ga užgale, da mu gasila drugoga ni, kaki 
vitežka smert. Vsakomu vre hrabra kerv hitreje po žilfrii, ko sliši 
ske besede svojega gospoda. Vsi se ustavijo u red terdnim sklepom, 
tom zadnjem boju svojo sabljo vragu poskusiti dati, se zadnjikr 
verlo in junaško bojevati za vero , cesarja in dom. 

Med trumico teh hrafairih junakov je neki mlad mož, kter(^ 
besede junaškoga zapovednika scer nadusile , pa je vender tih in, > 
Ijeno gleda tje u tamno, upaprazno prihodnost. Misli na svoj naj 
biser, kteroga mu je večni Bog sam u roke izročil, misli na avojo 
ženko. Misel, da bode onu gotovo u roke divjega Turka padla, dft 
turških rokah strašne muke čakajo, mu hoče ljubezni goreče serce t 
sti. Kaj je storiti ? Kako jo sramote in muk rešiti ? si misli. In ^ 
ne najde druge rešitve za svojo milinko, kakor i^ečloveško smert. ' 
sklene, da jej hoče sam merzlo jeklo u mlado serčice rinuti, sam 
Ijenje končati, ktero mu je od iastnoga dražje. Strašno mu je to 
čiti. Ali ljubi jo, neskončno ljubi, in to mu da moč, da stopi 
Zrinjila in ga prosi, da naj mu to -storiti privoli^. Hitro plane po to 
noge in dere u izbo svoje preljube ženke. Ce se bolj približaj« 
svoje ljubljenke, počaseje se gibajo noge njegove, hitreje, in w<> 
mu serge bije, in bolj se trese desnica njegova — 

U sigetskom gradu stoji pri oknu lepa mlada ženka io 
očesom gleda strašni ogenj, ki mesto požira. Blede lica so znamn| 
žalost in groza njeno serce napolnuje Kar stopi nje mož u izboi 
boj njegovega serca se mu bere u očeh , ves se trese , in strašni 
mu jezik zavera. Kar zbere še svojo zadnjo moč in z besej 
»Ljuba moja ženka! odpusti !^^ zasuče svojo sabljo nad njeno pr^| 
glavico. Ali u istom trenutku čuti nježne ročice svoje ljubljene 
okoli svojega vrata spele. ^ Kakor na višje povelje mu pade smertoi 
ca iz roke na tla. Začuden, osuplijen sloji. Zdi se mu, da sanja t\ 
sanje. Kar zasliši besedo preljube žene: ^»Ah driagi suprujr, T 
lim orožjem, proč! Vem, dobro vem, da le sama ljubezen do J«' 



— 1«1 — 

t 

tgem serco rodila taj strašni sUep. AU vedi, da fe liidi troja fena 
neboma cveslo IjobL Privoli joj tedaj, da sme s teboj u slavni boj, 
teboj srečno premaga, ali pa na tvojej strani pošteno nmerje!'^^ 
Kmalo krijejo njene majhne nozice debele vitezke skorne. Njena 
oblekica se ^spremeni u bojno haljo. Terdi oklep obdaja njene 
persi, in njeni zlati le tančice navajeni lasci gledajo zdaj izpod 
tojaske. Njena bela desnica seže po britkoj sabljici, in jo krepko 
ignuvši reče svojemu možu: ^Zdaj pa le urno na boj , da je pred 
zmaga ali pa smert!^ Kakor blisk zapustita oba zdaj izbico in 
«t stojita pred Zrinjitom. Mož mu pove , kaj da se je zgodilo, in 
svojega zapovednika, da bi dragoj ženki dovolil na njegovoj 
umreti. 

ZriDji viditi tako zvestobo je silno ganjen in privoli veUkim vesel- 
kar je ieljti zvestih zakonskih. Kmalo stojita mož in žena jeden 
inigom o juiMlakJii verstah. Strašni boj se zisične. Boja nevajene 
nične junakinje 4ako krepko s sabljo mahajo, kakor da bi se bile 
D stokrat s kervoločnim Turkom na mejdanu morile. Na strani 
fi moža se tako hrabro bojuje, da se vse čudi nad njenim pogumom. 
Smečni boj se bolj in bolj svojemu koncu bliža. Ze leži Turkov 
»tja in trave na tleh, ali tudi keršansko hrabro kardelice pade 
lo zadnjega momka. In ko drugi dan turški divjaki kupe ubitih 
spravljajo, najdejo dva trupla, ktera sta si še meriva srečo dajala« 
tU tnipla moža in žene , ki sta si bila zvesta do smerti. — 

Josipina Turnogradska. 



»^ R o ž i C a^ 

Hožica mila, rožica zlata 

Na vertu je stala^ 

Rožica mila, rožica zhta 

Se britko jokala. 
Pa memo popotje deček mlad, 
"ftožico milige, rožico zlato: 
Kaj rožica ti pretakaš solzicel 
Al sapa, al slana te je ranila? 
I rožica zlata, rožica mila 
Pa njemu tako je odgovorila: 

me ne morje strupeni hlad, 

1 slana nemila ni me ranila. 
Vesela ogreva me še pomlad; 
Alj senoseki so pokosili 
Tovarša mi in tovaršico; 
Zatoraj zdaj prelivam solzice 
Zatoraj, moj Ijubček preljubeznivi ! 

Božiča mila, rožica zlata 

Na vertu je stala, 

Rožica mila, rožica zlata ^ ,. ^_ ., ^ 

Se britko jokala. i^ 'J- Slavije.) 



/ 



/ 



^Napitek ljubezni. 

(Polska narodna povest.) 









L 



iTred mnogo mnogo latami, ko Me je le križ vere, na polju postavljei 
^to (pogosto) paganskega drevesa dotikal, je stal na temena gore 
ven grad. 

To celej gori ni raslo ne ,j«dnega drevesa, kot streže svoboi 
tihostL 5amo vseknulo korenje--kot kosti pomerlih dreves -*- se je 
pldt^Io po golem pečovju; v dolini pa je stuncia reka Skava pa ski 
t»j stru^* ' 

Samotno je živel v tem gradu gospod Tobias crli čemi Di 
ketor so ga spfoh imenovali. V ruskej vojski je bojeval s Boii^fili 
Hrabrim ▼ Kijevskej zemlji ; odkar je pa pov«hiistvf) Herman prevsi 
opastil svojega grada. On se ne mara za vojskne priprave po izj 
drugjh gospodov in junakov, timveč on odpočiva po raskft boj 
premislaje veselice in sladosti mista Krjeva. Tam v stolnem iftesm 
dajnega Vl^dunira^ v mi^stu s zhtiaii vratami, se je zibalo njegovo s 
v slastih razujzdanega živlenja. 

Minulo je £e drugokral deseto leto. Ni mo^el se vbeliti eas 
govib čemih las , ne vgas^i mu plamen ajegove menice (puBcite) 
vpokojiti poželenja njegove razujzdane duše; černi Pobes je bil & 
skerbopolnih mater in cvetečih devic. /^ 

Nekaj dalej od grada na uaem bregu reke so stale semtertje 
trošene koče (bajte) gorjanov v s^aci zdenolistnega drevja. No 
štezdica ni peljala od tih bisic do grada. In naj bolj zadi od vs 
bukovem, dobo vem in lipovem gaju je stala kakor v zelenej kletki 
motna hišica s krasnim pokrovom: bilo je to prebivališče zamoii 
tkavca. Pa zakaj se trudiš , stari moj Tadaa (tako je bilo tkavcu 
ohraniti snežnobelo svojo gerlico — zastonj jo pase tvoje očetovsko 
Tvoja roka je ne ohrani. Krasna devica Eva je vgrabljena, — na ^ 
ki grad odpeljana. Zastonj si rujei sive lasje svoje brade^. zastonj prel 
jas dan, kterega ti je bilo milo det^ rojeno. 

IL 

V krasno okincanej sobi CJispi) na gradu s'edi, samotna, prd 
koliko dnevi ugrabljena Eva. Toliko solz je že prelita, toliko vzdih 
že poslala k Ocelu , da je naposled omedlela in prav sladko zadretf 
Zbudila se je spet v sladkobolnem premišlevanju, V bele ročice »» 
kriva nježno obličje. Svilof enkt in rumeni lasje se jq vsipajo ne m^ 
cez pl6Ča; zakaj ni jih mogla pogladiti skerbna oletovska roka 

^ Misli in misli. Zdi se jej, da se že birža konec strašne pritok 
(pričigočosti) ; meni že viditi očetovsko hišo, slišati glas prelju^ 
očetfti Fa komej si odkrije obraza, kbmoj se solzopolniin očtjsom ** 



hm^. 



- mš — 



jv»«T7 , vstrepeJe ^o vsih udih. Cel« p^otim nesreča se jej stavi pred 
doSrK. Bvftrrijarokamf in se joka. Veliko krfist>ejia in IjaBf^nitejfia ^fc^viditr 
- Joku, Tttvno kot ^vetlidioa po juternem dežjd. 

Nekdo stopa po predsobi. Dervena podlaga se močno trese, pod . 
težkimi komki. Dveri zaikripiejo in se jiroma ddpr6< Noter stopi 
černi Dobe«. , 

Evavslrepe^e. Ztkrije si lice pred černim obrozem Dobsovim, s 
globokimi^ brazdami preprežaniiri. Kakor z dveh iare5ih voglov pošilja 
8 svcijlk pernih oei iefterne strele prestrašene] devici. On« vboga, slaba 
m Ure«6 k^kor tenk^ pajcina na povetriju. Vstopivsi do sob^ /ineme 
Dobes visoko', medvedjo kapo s glave, odgerne si na levo straor lasje 
io fogladi s\ bi!ado^ rtkoc: ^Pri aiejej bradi ^ krasna devica 1^ 

Stopi blizej. Pri stohi postoji in vpre se s pravico na naslonjalo, 
io^ nasipnjalo se preloflii* »Pri bradi mojega očeta* ia gorenka me je 
očarala. £?a, predraga Evinkal ali ne vidiš, da sem gdspod. in zlaht- 
nik, da sim ti. naklonjen, da te ljubim. Oj pozabi siromašne bajtice, 
pi^afai y8tar«ga očeta. Dal sim mu verč sladkega meda zanesti Qn so 
hQ te^a radovpl. Ali tebi, draga Eva, bi dal,, kar si koli pozelis. 
.8 biserjem in žlahtnim kamenjem te bom okinčal, oj le izreči jedno sa- 
mo prijazno besedico, da sim ti nul. Govori) predraga devica^^* 

Sedaj stopi k devici. Pa čim bolje se jej bliža, tim dalej ona na 
zad odstopuje zdaj k oknu zdaj k a((ni. Zraven se pog;erne s ogrinja- 
lom kakor bi se v taistem skriti hteia. Dobes postoji i^ gleda in vpira 
oEi v obličje device kalior v kako sveto, ja»no sonce. ' 

Pa, kaj se je zgodilo? Oni nezmerni DobeJ, dereč ropar toliko 
nedpt£oih žertev, je stal pred Evo slab in krOlek kakor jagnje, ktero 
s^ .Da nilki voditi daje. 

V gradu je vse polno o ljubeznivosti in kraso4i gorenke, ktera je 
jedinf nevkrotqe|;a gospoda premog;la. 

Cetertega dnu Je stal MStareli oskerbnik, verai gojspodinov , svetova- 
vec y pred ijjega obličjem. 

>^S lukavščino in zvijačami se volki lovijo. Jaz bi toraj sveto^al^ 
8 čarami poskusiti in tako babo poiskali , da bo terdovratno devicx> k 
tjubezni prisiliti znaia/^ 

T)6\Md& poseže v skrinjo ih pest srebernikov poda v dar stare- 
91U oskerbniku. 

j„To tebi za dober svet.» ' 

In spet seže do skrinie. »To za babo, ki Evo u ljubei:en prisili.^* 

S dobro mislijo je odšel oskerbnik iz' sobe. 

III, *"^ 

Mef le so se beržv jutro po zemlji razprosterle ; pa sotAca vendar 
ni viditi , če je ravno že zdavnej na nebu. Eva stoji zamišljena pri oknu. 
I Krasne o6[ povzdiga do neba. Tam si koče totažt)o iskali. In spet se 
' , ozira in obrača po sle^h b&jt^ce, ki »e je tam za mmecb reko v^red 
lipovega gaja belila. ^ Zdolej pod gradom pa se živo razgovarja oskerb^ 
[ nik B neko babelo; Že je jej naštel peneze i^ zapeljitl jo na grad ; zakaj 
r obljibfla je, žcitje gospedina iapolniu*, spočitajey da je^ Babjo; gorela 
\} se na čare in vraže (copernije)^ol»o razumi gtižedbvVoLC' ;^.^ - 



Noben 6lovek ni imel lacega pogleda, da' bi bil Dobesu v ieme 
oii g^ledati mogel; vendar oko copernice je «termelo v njegovo oko, 
kakor bi hotla v njegovem obličja mesta iskati, kamor bi strop svojih 
copernij prenesti zamo^la. Kader je odgovarjala , se je tresel njen glas. 

»Terdovralno devico je treba s ljubeznijo do vas navdatL Zatorej 
moram skrivaj napitek ljubezni zvariti/^ 

,>Ako mi to doienes, dam ti toliko srebemikov, kolikor jih v 
predpertu od zemlje vzdignuti mores.^ 

tfSliJite, mogočni gospod! najta mi vse po v<^i izpeljati* Hočem li 
napitek ljubezni zvariti, je mi neobhodno mnogo reči potreba: treba mi 
je časa tri dni in tri noči ; zakaj o treh jutrih si imam roso, o treh 
večerih korenj« in o treh polnočeh papratji cvet shirati. In v tem c^km 
času ne sme nobeno človeško oko vjetnioe device viditi.^ 

s^Naj se zgodi, kakor hočeš. Vendar pomisli si to dobro, stara 
copernica, in če čemega Dobesa se ne poznaš, poglej mi v oko, in ve- 
di, da me čemega ne kličejo zastonj. Ce^ pa tvoje copernije nič ne 
zda jo, naj tvoje kosti v mojih rokah zahersčijo. — Glej, tam drevo na 
griču t^ — 8 tim pokaže s perstom na vislice, na kterih so se ie ko- 
sti obesenca majale. 

»Tako naj se tudi tebi zgodi. '^ — 

IV. 

Drugi dan ie teče, kar se baba s čarami vkvarja. Dobesu se zdi, 
da se zdaj ure veliko lenivejse potakajo ; zakaj na mah bi rad objel devico, 
v ktero se je zaljubil, objel jo, kakor objame ljubljenec ljubljenko 
svojo. Komaj je tretje sonce za gorami zapadlo,. že je Dobes^ na nogj^b. 
Dervena podlaga v izbani se močno otresa pod njegovimi težkimi kora- 
ki Kljuka dver zaverzla in duri se žiroma odprejo. 

Dobes prekorači prag, pogleda okoli po izbi, že imi besedo v ustah 
pa glej , on stopi spet nazaj : osup mu žaderži besedo. 

Na tisovej klopici je ležala Eva, bela kakor oblačilo, do kterega je 
bila od čela do pet zagernjena. V spanje je bila zazibana. Do njenih 
perslov je bil vložen bel križek. Zdelo se je , kakor bi ga res perslici 
deržali. Oko na pol zatisnjeno, lice obledelo, usta sinjomodra, nekaj 
odperta; ravno kakor bi bile poslednje besede očenasa doseptale. 

Zraven spijoče device sedi copernica, glavo im& do pers naklonjeno , 

?i iz nje prekrižanih rok visi patnoster s. debelimi grolami do zemlje, 
erni gospod, vidivsi spijočo ljubljenko, 3^ bliža, natihoma copernici. 
i>Kaj to vidim, ljubljenka zaspala ?^^ 

,,Na veke vekov ,» odgovori starka možkim glasem. Dobes je 
onemel. Dolgo je terpela globoka tišina. Nazadnje se. oglasi s premen- 
jenlm glasom copernica: bil je to glas možki, glas Tadana, očeta 
I prevboge Eve. 

»Zares, zares, je bila ta devica draga staremu očetu, oni je bila 
podpora, tolažba, zvezda moje starosti, draga mojemu sercu, kakor no- 
bena stvar na svetu. Pa vendar jes sam sem jej vlil v i^e golobicje 
usta one kapljice, ktere so jo usmertile. Jes sem vlastnemu detetu smert 
prinese) p^obivsi krasno telo, da bi krasno dušo pogubljenia ohranil... 
•^ legala devica v mojem naročju.* zedbv Google 



— las - 

ji^Prokleti!^ zavrisne I>obel in se verze kakor divja zver na sla- 
beg^a starca in gA zagrabi obema rokama za gerlo 

Tadan ni rabil k svojej obrani ne roke ne glasii* Samo iz stis- 
njenih pers se je rival težki oddih za oddihom , zmiraj težej in težej. 
S njegovih uirt se kri pocedi — starec je doseptal poslednjo besMo 
o6enala . . . Amen! ^ (Svobodno po Lnmiru.) 



B n de 1^ i pik. 



-1 ergal rože sin^ cvetice 
SrM čvčtliskega kardcta, 
ZMo u roko bodeče 
Vtisnula mi je bucela. 



Ni jih konca, ni jih kraja, 
Ne po dnevi ne po noči, 
Hudo ta bolest razsaja 
Ni ustaviti je moči. 



Al bolčst bnčele žela 
Kmalo prejde, kmalo mine, 
Vse drugač pusica Ljela *) 
Nam useka bolečine. 



(Iz Ijiib. Slavije). 




i^e ponižuje se soince za sinje gore, s sladkim posm^hlejem vzame 
slovo, i le. zadnji žarki blišče nad zeleno sumavo Rybotcosko z »lahko 
nočjo^^ se ft tihimi logi posloviti. Svojo čedo zbrati se vzdigne Selon, 
mhdi pia^iir; glasno doni njegov rog po tihi planjavi i kmalo se zbere 
tradna ceda pri studenem vodnjaku, si žejo soparnega dne pogasiti. 
iS skerbnim očesam prešteva čedo; pa zastonj išče njegovo oko med 
tropom naj lepšo dojenico cele cede. Boji se domii k materi v beli dvor, 
ker se nje skerbnemu očesu nikdar ni kej odtegnilo. Žalosten se podi 
nazaj med' gosto germovje; terga si lahno obleko, rani si bele roke. 
Kliče, trobi, vpije; pa le jek mii odmeva. Med stermečtm skalovjem, 
skozsterm in germ, čez vlak i tlak išče, pa žalibog, zastonj zgubljeno 
kožico. »Tako mi Bogdi sam seboj govori, to ne more biti samo na 
sebi! Kader li ktero zgubim, vselej je ravno ta sftma. 'Že na jesen 
je begala, i klaverno sama hodila. To mora biti huda čara — ,ar še zk- 
do^li, da sim jo že petkrat v Čertoriskem jezeru napojiL^^ Že je vse 
upanje, kozo naj lepšo dojenico celega tropa še dobiti, zgubil, i žalostno 
se verne nazaj prek žurečega potoka. Ne sliši sladkega spevanja gojzdnih 



*} Ljel s=3 bog ljubezni. 



Digitizedby VjOOQIC ' 



mu mokro čelo hladi. aR mini naprej dirj« po kra^i {»lanini Pa na 
* enkral; ae predrami iz vVojih domislij , i — čuda pred seboj vagleda 
svojo kožico a ovenčanimi rogmi. Veselje ga prevz^uno, i z veselim vriž- 
čem priskoči kozo objeti^ pa skokoma odide in jo naravnost, proti zele- 
nemu giyu zavije. Vdari za njo , pa .tu zagleda koeo -- naj lepšo da- 
jenico celega tropa — kraj krasne devojke, ribča mlade hčerke Jaronke 
na mehkem mahu pod koščato' jelšo sedeti. Jaronka ji venca z vencem 
naj krasnejših cvetlic koščate roge, s tolsto travo pita naj lepšo dojenico 
celega tropa|, Selona milo živinjco; osupnjen pa stermi pastir v njezno 
devo, ktere svitli obraz jf v afinjah gledal, kje viedana usta v plamtači 
ljubezni okušal. 

Stopi naprej v Lade sveti hram, tiho z veselim sercem se bliža 
Jaronki — ribča krasni hčeri — i kmalo se v občutju čiste ljubezni 
okleneta. / . Radonievič. 



Vinela^ severna Venetia. 



Va8y, naše časy, Boli sme my boli 

Casy davne slavy, Mezi narodami, 

Ked^sa naše vjaly -'"To^čo je ten Krivaii 
Slovenski zastavy!. Nad timi borami. 

(Slovaška nar. p^sem ) 

Kako milo, kako bridko se stori zaročniku, če ga nemila osoda 

ali hudobni ljudi preljjibljene svoje zaročnice, ki je mu bila izvir vse 

njegove sreče, nemilostljivo oropajo! Samo jedno je še, kar mu ostaja 

kar ga tolaii, namreč spomin minulih dni^ spomin presrečnih časo^, 

1 Jki je jib s svojo predrago Ijfibljenko vžtval. - Ravno t^ko je- s. nami in 

aašim slavjanskim narodom, kti^i je ze v časih, ko so drugi narodi ae 

! X neznanstvu zevali , naj krasn^e cvetel in* po stojUk laanostik iq omet}- 

I nostih na daleko in široko slovel.,-^. . : 

t Jasno nam to pričate dve islavjanske mesti, Tenetia in Vineta, 

I obedve vladarice^ slavjanskega morja , *) ta na seveiju, ona na jiigu, t^i 
I kraljica od BaHa, ona kraljica jadranska. To - ste nam najkrasn^jsi 
' zvezdi na obzoru slavjanske dogodivščine, kterinaia jasno dokazu|cfte:, 
' Ma naš narod nikdar ni' po bojih hrepenel, moril ^ plenil* In pozigat; 
i timteč da se je vselej za mir in pokoj, in isa vse Ufiietnosti- mira trudif 
; ki poganjal • Tabo jso postali naši prededovi iz^r premnogih ki^sposti^ 
ktere starinski spisatelji s nadušenjem slavijo in hvalijo. Ja , resnično je 
v govoril učeni: L«lzow (Geschichte von Meklenburg S. 15) Wfihrend 
i die ffermanisčhen (und andere) Volker in bluligen Ausrolfungskriegen 
Knccmschaft, Tod und Landerverderbniss herbeifiihrten, lohnte unsere 



*) že Pioloraeo <okolo 1. 175 po Kristu) iu z& iijiin Marcian Herakleota zaveta I 
a,.ušnieB.Uiškomorjo: za tok U.vj .n s ki. ,,g„,^,,^GoOgle J 



fleisaigen Wenden der ruhife. Re«itz ihrer iieuerworb'enen Lgnder, dertU I 
Anbau und Urbarmachung siesich angeicgen sein liessen/^^ Pa na svetu | 
ni obstanka 9 vse je premenam podverženo. Žalostno resnico leh besed 
Si) siu^sili tudi Siavjani. Od slave naših prededov je nam samo gol spo- 
min se ostal. Severno Vineto so nam Nemci vkondali , južno Italiani 
oleli; nam je ostala samo ponosita svest, da ste obe mesti delo Slavja- 
nov, dein naših prededov. Ta misel naj bo nam ponos in tolažba, naj 
nam to poveme , kar je nam sadajnost vskratila. Naj nas spocftada na 
deia stavna in velika. Vspomin slavnih naših spredoikov naj porodi « 
nas vročo željo taiste slave in tega, po čem so jo stekli ^ t. j. žejo ^ 
sinanosti in tergovine, umetnosti in obertnosti, gostoljubja in d^lavnosti.^ 
Tako se bo naš duh v spominu slavne minulosti s svetlimi njenimi deli 
ohrabril in okrepMI, očistil in preporodil. 

Kdor se hoče s jadransko Venetio upoznati, ga zavernemo na iz- 
verstni Kollarov »cestopis.^ Mi pa se hočotno s naiimi čitatelji v duhu 
podati na bregove Baltislsipi morja in ga /voditi po razvalinah severne 
Vinete. Vmdar, dragl^oj, ne pričakuj, &k ti jo bomo natanjčno opisa- 
li: zakaj^ ljudska zkSa si je prizadjala, se tl» spomin^ toli slavnega mista 
zbrisati, in kar je pustila, to je buda osoda upropastiia. Samo 'slabo 
s^noo bos vidil oa vsega, kar je bilo; tvoja naipistjivost ti mora dodati, 
kar manjka; ona ti mora iz posaineznih kamenčičev, ktj^rim je grabež«* 
Ijivo morje se prizaneslo, pozidati mesto, liakor se je jednoč proti 
nebu vzdigalo. ■ -^ . 

Vprite oko na krajobraz (mapo) dooesnje Germanije, poglejte 
njezino severno strano t. j« donesnjo Prusko, Meklenburžko, Oldenburg, 
kratkoma vse zemlje med Odro.in Ljubjem (Elbe) in še datej prek tih 
rek, kjer sedaj sami Nemci stanujejo, so bile za Kristusovega rojstva 
vse te dežele naseljene od Slavjanov, slavnih zavolj svojega li^gastva in 
zn tij^e čase Imenitne prosvete (omike). CIq nemški pisatelji niso 
mogli našemu narodu krasnih in hvalevrednih vlaslnosti odreči ; tim- 
več se v tem vsi sjedinijo, da so Slavjani še pred Nemci na Nem- 
ikem polje obdetovali, rude kopali, denarje kovali, platno tkali, v 
slikarstvu in kipotvorstvu silno napredovali, zraven pa tudi s vsimi izo- 
braženimi narodi tistega časa neprestano kupčevali ali teržili. V tem 
krasnem času narodnega cveta, ko so jim kerVave vojske in okmtnt 

Srogonstva svojih sosedov še nepoznane bile, so Slavjani tako stopnjo 
iagostanja in bogastva dosegli, da so mnogi inostraiii potniki njih 
zemljo s Palestino, t. j. s zemljo, kjer mleko in med teče, prispod^ljali; 
zraven^pa s to pohvalo zavist taistih zbudili. — 

mrzlični naravni in umetni pridelki, so Slavjane že rano nagnali na 
tergovioo pomisliti, ki bi ;ijifa obertnijo podpirala. Zatorej so postavili na 
morskem bregu gradov^ in mesta, pozidali morske ladjostaje in se kma- 
lu s ostalimi kupčevaviiimi^ narodi upoznali. 

Po preiskovanju Safačikovem (gl. Slovanske starožitnosti str. 89) 
so bili verojetno že za Thalesa (600 pred Kr.) gotovo za časov AeslAv- , 
la, Sophokla in Herodota (400—449 pred Kr.) jantar (BernsteliiJ!!. ijž :»- 
nešnjega pruskega primorja v doljoe zemlje, posebne u Fentcia in lEferi^ 
vozili in s taistim tudi za vrenie rimskega vladanja kupčevali^ fri 'so 
tedaj pote tergovci imeli. Pervi, in ks^or se zdi, naj starejši^ je sel oid^ 
baltiškega morja, prek nepozoatih tatranskih poh^jin, p(i. .tsi^ jriUkt »^ 



— 138 — 

lapadnej Dvini do reke Dnj^pra in odtod do gerskih naselbin (kolonij) 
na bregu černega morja, posebno do Olbije, ki je bila tam že okoli 
L 665 pn Kr. postavljena. Tim potem soGercj, Skiti in drugi iztočni 
narodi jantar , keržno in žito dobivali. — Drugi ravno tako star pot je 
deržal po poljanah današnje Poljske, prek Tatre, po Považju (Waglhil) 
11 Panonijo tje do morja Jadranskega, k njih južnim bratom VeDetom. 
Gradovi Calisia (Kališ), Carrhodnnum (nedaleč od Krakova), zatim Ce- 
lemantia in Camuntum (od kterega se se dandanas nedaleč od Daniji 
razvaline^ vidijo) so bile glavne postaje na tem potu. Za gotovo se vi, 
da so po tem potu že za časov Herodota kakor tudi poznej jantar itn- 
ževalL — Tretji zapadni pol je vodil prek Nemške u Galijo, sosebnoo 
Massilijo, kjer so Feničani jantar kupovali in u daljne zemlje razproda- 
jafi. — Tako piše o. tem Herodot, Pliuio, Stratio in drugi prestari pt- 
ski in rimski pisatelji. Priča tega so tudi starinski gerski penezi, kterib 
jso Y nase dni v pruskem pomorju izkopali. 

Nemški spisatelj, kteri je pod imenom Bavarskega zemljopise« 
poznan (živel je okoli 890 po Kr.) pripisuje Veletom , slavjanskemu m 
baltiškem bregu naseljenemu* rodu , 95 mest; zares preveliko število za 
tisti čas« Pa le malo jil^ je, od kterih dogodivščina kaj poveti ve. Od 
mnogih razun imena nic ne vemo, od drugih nam pa dogodivščina še do 
imena ohranila ni. — Sem spada Ratara (Retra), Arkona, Bokgost, 
Belgrad, Bukovec (Liibek), Velegrad (Mekleoburg) i. t. d. Ali vse te 
mesta je glasoviti Voiin t. j. Vineta, kakor mesee ostale zvezde, < 
svojo svetlobo nadseval. 

Kjer se reka Odra v baltiško morje staka, je velik zatok. V tem 
zatoku se najde 47, Q mil prostran otok Volin ali Velin, kterega^ 
bili Veleti ali Ljutici, veja Slavjanov, že v 5. stoletju po Kr. zavzeli in 
se tam naselili. Te otok je bil naj bolj na gla^u v dogodivščini Slavja- 
nov sredoveka, in scer zavolj mesta, ktero je na njegovej iztocDcj 
strani stalo* Vsi ondašnji zgodopisci so ga kakor neko čudo razslavljii 
in v nebo kovali. Tri so mu bila imena ; jedni so ga zvali Volin ali 
Velin, drugi Julin in tretji Vinetha. Mi se deržimo Safafika, ki tverdi, 
da so ga pervim imenom Slavjani zvali , drugo so mu Danci in tretjt 
Nimci dali. Safafikovega mnenja so tudi drugi historici , p. Langebeck, 
Keffenbrink, Wagner i. t. d. 

Iz stare dogodivščino tega mesta le malo vfmo. To je pa gotovo, 
da je bil Volin v 9. stoletja najraogočnise, najbogatejše in preljudnato mesto iw 
samo cele Slavije *) temuč cele severne Evrope. Tergovina^je privabila truiDO 
narodov iz vsih stran svfta. Semkaj so dovažali Gerki, Indianci in drogi 
asiatski narodi svojo robo. Stanovnici tega mesta . niso samo s oblizflj^' 
Bnglesko in Francosko kupčevali, te muc tudi ^"^e do Carigrada. N& |^ 
način so si toliko blaga skupili, da so si do navadno hišno orodje 12 
srebra in zlata napravljali. Zgodopisec, Adamus Bremensis imenovan 
(t 1076) kakor očeviden svedok, Vineto ali Volin takole popisuje: 
»Pri stoku Odre, kjer se v baltiško morje izliva, daje imenitno mesto 
Julin glasovito stanovališče okoli prd)ivajočim inoplemenikom iii Gerkom. 

*) ^^I^ffjl.^i^lijo, da je Slavija novo skovatia beseda, da s« lo Sele sadajni 
Ijiibttelji «lavjan»ke uzajcmnosli upeljali. Temu ni tako. Že Saxo Gram- 
iiialicus (t l»o3 piSe «Rex Slaviae Scalcus.«* - ia Helmold (f ,170) , 



— 189 — 

Ker 86 o fihvi tega injfsta mnogo in veliko skoraj nev^ijetnega pripon 
vcduje, za dolžnost derzim, o njem kaj spregovmti, kar je apomina 
v^rednega. To mesto je v iatini zmed vaih , kar Je jih v Evropi, naj 
^ece; v njem stanigejo Slavjani a drugimi narodi, Gerci in inoplemeniki 
Zakaj ludi Saksoni dobivajo pravo mestjanstva, nu pod pogodbo , da 
svoje kristjanske obrede očitno ne opravljajo. '*') Zakaj vsi se v pagan- 
skih zmotah tavajo. V ostalem , kar se^ cudorednosti in gostoljubja vtiče, 
ni nar<(da, da bi bil od tega postenisi in dobrotljivisi. To mesto ima 
robe vsih severnih narodov in >se kar je ličneg« in redkega, u obilno- 
sti. (Ad. Brem. L. II, c. iSX ' (Konec alediO 

J^ratko številosloirje. 

/ (Dalje.) p^ 

Iskali bodemoc^Ncrtine, kakor poprejsne drober v rai^etereftjn rajniaa 
bomo dali opaziti, dit^ čveter, ali čvetertina rajnisa petnajsti- 
G a, kojih štiri en rajni^^nesejo ; in tako bodemo dali kupovati 4 kose 
po 1, 2, 3 .... fl. in našli pravilo: da en kos vsakokrat toliko 
peinajstic velja, kolikor rajnis veljajo štiri. — Prav bodemo 
delali, ako otroke vadimo, da čveiertine, ki celine znesejo, n. p. 4/4, 
^ 4, 12/4 ... . kmalo i^a rajnise, in kar je črez v petnajstioah zraj- 
isjo; n. p. 4 merniki veljajo 18 fl. 42 kr. po čem pride vsak) odgov* 
18/4 fl. kar da 4 fl. SO kr. in ^'/4 kr. ki znesejo IOV4 b** ^^ 
4 fl. 42y4 kr. 

Petine in šestine. 

Se ravno tako odpravljajo; samo da se da opaziti, da petina n\j- 
niša je 12. kr. ali dvojnata sestica, šestina rajnisa pa je desetica* Ako 
taj kakdrsnji koli broj med pet delimo, pride na vsakega toliko dvanaj«- 
etic, ali dvojnatih sestic; če je pa razstejemo med šest, dobi vsak -^ 



*) Ne eucii se, dr»gi Čitatelj! tej naredbi, ue krivi zategadel svoje prednike 
intoleraacije in Ijuteg« neprijatelstva krifttjanstva Večkrat ko drugi narodi 
8« bli iiafli Slavjani k krialjauštvu nagnjeni, kjer se jim je v pruvej podo«- 
bi pokazalo. To potverdujejo Hervati, Rusi, M jravani itd. , kteri so sami 
od sebe za kristjanske učitelje prosili. — Zakaj so se Slavjani na Nemškem 
kerstjanstvu toliko vpirali , . tu nam sami nemški spisatelji doVoljno raikla- 
dajo. Helmold (L i. c fS) piše: «Saxonum (t j. Nemcev) avaritia anget 
Slavorum in cbriittiauam religionem udium . . . ut prius maiuerint mori, 
quam Cfaristianitatis titulum resuniere , b. e tributa solvere Saxonam prin- 
oipibus. — Decor enim Cbristianitatis jam dudum in Slavia convaluisset, 
si Sa\onum non praepedisset." — Liitzov pa piše : PoliHscfae Abhikngtgkeit 
der Wenden und ZinspHichtigkeit war der Hauptzweck der Deutschen ; cUi 
Werk ihrer BekefiAng nur eiu eventiielles Mittel dazo, — Die Denlschen' 
liesseu den Slaven, selbst w«iin er sicb zur cbriatlicben Reilgion bekannte, 
dennoch an vollei biirgerticben £hre nicht Theil nehmen. War\e$ tiicfaL^aif,. 
wolltensie den Wenden das Cbriatentbom absicbtlich h«ssenswerth mšo^O:?.' 

18* 



— I4id — 

Miko desetič: n. p. 5 pra^ev velja 21 fl; po i^m je pra^f odgov. 21 
dvojnalih sestic 21 aetie je 2 fl. 6 kr. — podvoje 4 fl. 12 kr. ^ 

KflklAr bodo otroci vajeni, naglo najti: kolikokrat stoji petka ▼ 
nekterem brojo, bodejo tudi po tem najina lada^o rf sili, in re6i mogli; 
B stoji v 21 ih 4 ki*at in se ostane 1/5 ali 12 kr. — 

Dostikrat se reči po sest vkup prodajajo; to se pravi na poldu- 
tetii; — dobro je taj, da se zna kmalo cena jedne take re^i, I. j. 
šestine najti: n. p. 6 rut velja B fl. pocem bo jedna? odgov. po 5 
iestic = 50 kr. — 

Enkrat za vselej se opomni, da naj se otroci navadijo , pri vsa- 
kej zadači, na raz^tevo enojke se ozreti, ako gi se drobovnico prav 
zapamtili niso; t. j. da lahko zvedo: pocem pride rutica, ako jih sest s 5 
fl. plačamo; naj se ^raJajo, po 5em bode jedna, ko bi jih 6 za I fl. 
dobili? — To naj seipri vsakej razstevi zgodi. 

i Sedmine. 

Razsteva s vsaHm številom se mora po zgoraj pri dvojki naznace- 
nih stopnjah vaditi. I To le samo opomenem , da je to pri poiskovanji 
sedmin, sledečih stavil osmin, in devetin posebno priporočljivo; pa 
Ittdi lahko, in da u^teljem že znanih re^i preveč ne opetujem, čem se 
pri sledečih številih, jle o delitvi rajnisev se nekoliko muditi, vse drugo 
pa prediočiti Zakaj | terdno se nad jam, da je že dosti razjasnjeno, 
in razumljeno. j 

Sedmine rajnjsev bodo otroci naj ložeje nasIi, ako jih napel- 
jujemo iskati: kolikokrat stoji sedmička v vsakem številu med 1 — 70 
To se mora dobro inraditi; po tem pa bodejo tudi lahko spoznali, da 
stoji tt 60 sedmička i krat , in da se V. ostanejo. Ako taj rajnis raz- 
deUflio med aedem, ali sedem kosov, ~ za en rajnis kupimo, bo' vsak 
kos veljal S% kr. 4- Spremenimo to v vkupna imena, in bomo imeli 
pravilo: kolikor ralnis velja sedem kosov — toliko velja je- 
den dvojnatih r4>arjev, in se toliko reparjev razstetih 
med sedem; n p. | ^ kake robe velja 6 fl* po čem je S"? 6 repar- 
jev e=3 24 kr. kar p4 dvoje znese 48 kr; 24 sedmin da' S^^j kr. vkup 
51% kr. Kjer so ^nčenci nekoliko složi, so more razsteva med 
sedem napoznejt čas odlačiti. 

Osmine. 

Osmina rajnisa se najde Jž čveterline, rayno kakor se čvetertina 
iz polovine poiskati more^ Ako čvetero otrok dobi 1 fl. koliko pride na 
vsakega? odg. 15 kr. ali pelnajstica. Ako pa en rajnis razdelim med 
osem; koliko dobi vsaki? odg. pol petnajstice, ali 7/, kr? V kakih 
denarjih moremo plačati 7'\ kr. Nar pripravnejsi bo: ako damo 

1 sestico, t kr. in */, krja. ~ Ro bi taj osem ^ soli veljalo 1 fl. 
bodemo za 1 ^ dali 1 sestico , 1 kr. in '/, krja ; ko bi osem ^ veljalo 

2 fl* vsak Iff velja 2 sest. 2 kr. in '/, krja. i. t. d. dočas, da otroci 
zapazijo, da 1 ^ ve\ja vedno toliko sestic, krajcerjev, in polkrajcerjcv, 
kolikor rajoiš velja 8 ffl^ n. p. Za 8 ^ d^mo 3^fl. — po čem pride 
1 0*? odg. po S sestice, 3 krajcarja in 3Vt polkrajcerje. Namest ff 
moremo ^vsako drugo reČ, prače, mernike,^ vedro i. t. d. upotrebovati, 
ali rabi«* ^ i 

Digitized by VjOOQIC 



V 



- 1«1 - 

Ce otroke vadimo spoznovati, da, ie S fF S ti. velja — en fT 
po jednem rajninu pride ; bodejo prav urno vnako ceno enote nked 8 in 
16 našli; ako prej cele rajnise izvlečejo, po. tem pa sestice, krajcerje, 
in polkrajcerje soštejejo. — Ker se pa v sesticah lahko rajta, morejo 
vsako zadačo tudi po tem potu rešiti — n. p Ako 8 *@6r velja 23 kr. 
bo en ^& veljal 23 seslic, 23 krajcerjev, in 23 polkrajcerjev , ktere «e 
soštejejo in 2 fl. 52'/, — al pa ce kmalo izvzameno rajnisie, ker 8 u 
16 stoji 2 barfi, bodemo imeli 2 fl. 7 lestic, 7 krajcerjev, in 7 polkraj- 
cerjev, kleri spet dajo 52'/. kr. 



Književnost. 

dlavtio znana J6 knjiga: ^Poviestnica Cernegore^ od g. M. 
Hedakovica spisana. Povsod so jo s veliko pohvalo sprejeK. Predložena 
je bila tudi njegovemu veličanstvu Nikolaju, ruskemu čaru, kleri je 
jo s velikim veseljem in dopadenjem sprejel in spisatelja s jediiim 
dragocenim perstanom obdaroval. Ravno tako je dobil tudi ^erb<- 
ski spisatelj g. Živanovič za prestavljeno delo: )>Tusculanae quae- 
sliones*^ veliko zlato svetinjo »pro literis** in MiJos Popovič, vrednik 
serbskih narodnih novin, 100 carskih cekinov v zlatu za njogove »Du- 
šanove zakone.*' 

Iz lega se vidi, kako nj. veličanstvo slavjanska književna dela 
podpira in pisatelje obdaruje. 

* S pervim oktobrom po starem koledarju je jel v Temisvaru iz- 
hajati nov serbski politični list pod imenom: j>Južna Pčela.^* 
Uredoval in izdajal ga bo gori omenjeni slavni pisatej M. Medakovič. 
[iJ feuletonu bp tudi nekaj beletristike donasal. Izhajal bo dvakrat v 
tednu na celej poli in za celo leto 10 zl. (fl), na pol leta 5 zl. veljal. 

* Srpski Rjecnik. V Beču u jermenskej tiskarnici se na novo 
tiska >,srpski rječnik^^Vuka Štef. Karadižča, kleri bo blizo dvajset 
tisuc novic skupljenih besedi obsege!. Kakor so u pervej izdavi pri raz- 
ličnih besedah opisani običaji in misli naroda našega, pri imenih mest in 
imenitnisih ljudi dodane tudi narodne .pripovedke, ravno tako tudi pri 
hovo skupljenih. Tudi nove besede so v nemški in latinski jezik prestav- 
(iene. Knjiga bo okoli 55 tiskanih pol velika na mnogo večem papirju 
kakor prej. 40 pol je ze natisnjenih. Do konca tega leta bo vse gotovo. 
Bena za naročnike je 6 rajn. (gld.) v bankovcih. Naročili se more do 
konca decembra. Naročivna pisma naj se plačila proste go2<podu izdatelju 
)osiljajo; zraven naj se postavi: auF der Landstrasse am Heumarkt Nr. 
517 in Wien. Imena naročnikov bojo na koncu slovarja natisnjena. *) 

* Pri Fr. Županu, knjigafju u Zagrebu, je na svitlo prišla kratka 
•uska slovnica pod imenom: Načala ruskago jazika (temelji ruske- ^ 
ja jezika.) Spisal je jo v češkem narečju slavnoznani, Veiiceslav Hanka 

*) lx serca rado bo tiidi vrediiistvo bČel«*«aroCii« na t" imenitno drlo, ktere- 
g« v$ira Siuvencern prav Živo priporočimo, prejemali i»' J>" Čast j« ]«da- » 
ulju po«iiljalo Naj se Častiti domorodci 1« na uas ofecriiejo,^adi lii« homo -^ 
V Uj reči f^oslregli. gitizedbyV^.OOgi 



— i«a — 

v jugoslavenfkj jezik je pa prestavljena od Božidara Raiča. Cena je jej 
SO kr. sr. Živo jo priporočimo vsim, ki se 8 slavjaaskim jezikodov- 
stvom pečajo. 

-• •' ■ ■ 

Zmes. 

Lrne 24. septembra t. I. so imeli v Goti, nekem m^sta na Nemškem 
nemški zdravniki in prirodoslovci velik sbor. Marsikaj se je tu govorOo 
in razkladalo, naj imenitnejsi vsih je pa bil gotovo govor profesorja 
Beichenbacha iz Kiella o preilfaneto: »Kedaj,'kje in kako je postal člo- 
vek ?^^ Po besedah gospoda profesorja se človek ne more za posebno, 
od živali različno stvar imeti; ljudi nič ^dmzjega^ niso, kakor -^^san^. 
priučene opice!! —OZ^f^t^tAii^iA 

Slava modrosti iz Kieflafl — ^ ' 4^ /^ 

* Narodne novine Id. oktobra pišejo: U poslu sjedinjenji 
svinh Slavjanah u jednom književnom jeziku , u koju sverhu je odbor 
matice ilirske pismeni poziv lia sva slavjanska druztva razaslao, 
odgovorio je »Zbor slovenski^^ u Ljubljani sliedečim načinom: 

Slavno družtvo Matice! 

Na vas dragi dopis od mesca lipnja o zadevi jednega književnega 
jezika, naj vam služi sledeči odgovoh 

Da bi po izgledu druzih europejskih narodov tudi Slovani jedin 
književni jezik imeli v povzdigo slovanskega slovstva , želimo živo tadi 
mi ; ali tako važna reč (stvar) se po naših mishii ne da hipoma v zboru 
oktroirati, ampak se mora pismeno pretresovati od mnogo mnogo strani, 
da se nar poprej zve: ali je to tddi mogoče, kar se želi. 

Nar vgodnisi bi tedaj po naših mislih bilo, ako bi slavno druitva 
v Zagrebu, od kodar hvale vredna misel sveslovanskega jezika izhajii 
Časopis osnovalo, ki bi bil namen jen temu čisto jezikoslovnemu poslu. "^ 

Nad mogočnostjo, tak časopis na noge spraviti, in ga ohraniti, at 
dvombe , — podpornikov in pisateljev se gotove' manjkalo nebode tudi 12 
naših slovenskih krajev. 

Tako, mislimo, bi se dala čisla književna reč po nar naravniši 
poti, to je, po poli književnosti ohravnovati. 

Pozdrav serčni Odbor slov« družtva v Ljubljani. 

* Matica češka je imela konec leta 1848 46,860 gold. premoženji 
med letom se je vendar lako pomnožilo, da je imela v letu 1849^,« 
65,836 gold. zdaj pa ima že kakih 80-do 9000D gold.,' ker se dohodki 
vedno pomnožujejo. Namen tega društva, ki je pddelk češkega muzeuma, 
je izdajanje leposlovnih knjig in prestavljanje enakih del. Izdala je n^ 
drugim slovnik Čelakovsky-^a, Šafahkove Starožitnosli, nabiro staroceskik? 
do zdaj nenatisnjenih del .Celakovskyga. Udov šteje to drusto že 3000, 



'^) Vsi ua Kurt>škem smo s Vami jediuib misli, in humu tak Časopis gotovo v«i 
radi in oa vso moe podpirali. Mili Bože daj! da bi se v izdajo taist«g* 
naše matice in druživa skorej sklenile. ^x*^Vreda. 



- im — 

ki vse dela dobivajo, ktera draštvd izda, proti tem, da 50 gld. plavajo 
enkrat za vselej. Tudi v drugih krajih Slavenske Austrije ^se je po iz- 
gleda te Matice 10 enakih društev vstanoviio. (Časnik.) 

^ K dru%tvu za jugoslavensko pov^stniro so zmed Slovencev, kakor 
nam Narodne novine 11. in 2 h oktobra t. i. naznanijo, spet novic pri- 
stopili gg. C i ga le Matevž, c. k. ministerialni koncipist; Navratil 
Ivan C. k. kancelist pri kasacionalnej sodnii ; dr. Dolenc Matja, c. k. 
dvorni in sodni pravdosrednik na Dunaju; 'Simandel-Resanski Dragotin, 
duhovni pomočnik na Vranskem. 




* Mladina je nal upvjUM^ada; nh njej počiva misL — slavjan- 
ska prihodnost. Sveta dolžnost vsacega rodoljuba je taj^ posebno na njo 
oci blagomilih vlastencev obračati in vse kar veselega ali žalostnega naj- 
de, zvesto občinstvu odkrivali. Hvala Bogu, da vam iz Celovca veči- 
del le čist med točiti zamoremo. , 

Naših marljivih gospodov bogoslovcev ne Omeniti, kteri so se tudi 
letaš- na vso moč materinščine popri jeli, hočem dans samo od nase gim- 
nazije kaj več progovoriti: 

Zavoljo dozrelostnih skušenj in nekih poprav na gimnazii so se na? 
še latinske šole mesto 15. septembra šele 1. oktobra začele. Vsih učen^ 
cev vkupej je letos le okoli 250 ; tretjina taistih so Slovenci. Od leta do 
\ela se menjša in pojemlje taj število naših djjakov ; vendar zasiran 
aiovenščine nam zmiraj bolj«i časi prihajajo. Čedalje bolj se zavedajo 
naši Slovenci, čedalje bolj spoznavljajo svoje dolžnosti do premile matere 
Slave. Slovenski jezik in slovstvo se v 8 urah, ilirščina pa v 2 urah 
predava in uči; za Slovence se ve da po slovensko. S veliko zaprekami 
se imamo scer boriti; nimamo za Slovence pripravne slovnice, nimamo 
slovstvene zgodovine, nimamo — jedra v jezikoslovnem nauka — nima- 
mo slovenskega berila, raznn za pervi razred. Oj berilo kje nam toliko 
časa zastajaš! Ni mogoče, da bi bli za to postavljeni gospodi tega 
preimenitnega dela po nemarnem opustili!? Pa slavenska vsterpijivost in 
stanovitnost vse napotja premaga. Pri vsem tefn se naši učenci ven- 
dar na vso moč trudijo, se v materinščini vaditi tti popolnoma 
izobraziti. 

Kakor predlanskem in lani so jeli dijaki na višjej gimnazii tudi 1^ 
tas svoj vadben list »Slavijo^S vsakokrat na pol dnigej poli, spisovati. 
Od dneva do dneva nam lepših reči donasa. Pa tudi učenci spodnje 
gimnazije ne zaostajajo. Ravno kar bojo osnovali svoj lasten list: 
,yDeničico.^' Lep sad nam obetajo v prihodnosti. Res je, da je še 
nekaj mlačnih, nekaj nemarnežev med njimi, ki se le tako rekoč prisil- 
jeni materinščine uče, pa tudi ti se že večidel gibljejo in zavedajo! 

Dijaška knjižnica raste od dneva do dneva. Sedaj šteje že 249 
knjig vsih slavenskih narečij. Naj rajše se bero jugoslavenske knjige, 
kterih je včasi le malo v knjižnici. Vse druge so v rokah marlji- 
vih bravcev. Bog daj, da bi našli podpo/e, kakor je tako marljivi 
učenci zaslužijo. *) 

* Tako imenovane nemške šole po slovenskih mestih so bile dozdaj, 
kar se slovenščine vtiče, naj bolj zapuščene; do v središču Sloven(ie v 
Ljubljani, se nič m zgodilo. S toliko večjo radostjo tnoramo ng« 



bravcem osnaiiiti, kar je nam neki roMjiib iz Ljlibljane pisal. Le raal« 
je scer, pa z malega rase veliko in slavno. Slavai gospod nad- 
zornik ljudskih šol na Krajnsketn, dr. F. Močnik, je namred lamosnjim 
^ucenikorn ojstro zaukazai, da morajo ludi slovenj v »olah učiti. Toraj 
hvala gospodu nadzorniku! — y 



Dosel je kme)Mki deček ^^^^^!jr^^3i^*>£^ jo ravno onako silen 
veler pihni; dn jr Jprnioirui giijjiinilii jnuhnlrl^ take vlasulj« Cpa- 

roko) odnesel, ^lici pridši pripoj^llouje d^^rSloj majka! u mestu je 
toli strašen 




*) Serčno se zahvalim pri tej priložnosti v imenu i^pjik učencev 
čast. g. prof. F. Metelkotu v Ljubljani za darovana 4va iztisa: 
Razlaganje svetiga evangelja s Matevža iii g. K. 
Aumanu, petosolcu tukaj, za podarjeno: Metelkovo in 
. Miirkovo slovnico. S serčiio prošnjo se sp^t obernem na ca- 
9&Xt domorodce, našo dijaško knjižnico še dalej ali s bukvami ali v 
denarjih podpirati. Vsaki dar bo hvaležno po bčeli naznanjen« _ 

A. Janežič. 



Pozi¥. 

Sveta dolžnost je vsacega čkiveka, stare ostanke svojega rodu: 
njegove pesme, pripovedke, prislovice, zastavice in sptoh vse njegova 
starinske reči skerbno iskati in nabirati, in tako najdene za prihodnje 
čase pozabljivosti oteti. Hvala Bogu! tudi pri nas Slovencih se je v tem 
obziru že marsikaj zgodilo. Precej takih biserjev je že poskupljenih in 
izdanih; pa še lepo število jih tiči nepoznatih med našim ljudstvom > in 
čakajo rešivne roke, da jih svetu odkrije; veliko jih že tudi nabra- 
nih počiva po omarah marljivih rodoljubov ; pa kaj ponuiga, ko jih izdati 
priložnosti nimajo?! Tej napaki d(»skočiti, sim se namenil s pripotnočjo 
blagomilih Slovencev novo zbirko narodnih pesem, pripovedk, prislovic 
i. t. d. v kratkoma^ ali sam ali po družtvu sv. Mohora na bela svet po- 
slati. S serčno prošnjo se obernem ti^j na vse častite rodoljube po celej 
Slovenii, me v tem preimenitnem poslu podpirati, ter mi v te namen od 
njih nabrane narodne pesme (posvetne in svete, če je moč s napevi 
vred). pripovedke, pri<sIoyice^, zastavice in druge drobtiace pod nadptsom: 
>^na vred niš t vo Bčele^^ v Celovec doposJj|ti. Pri vstkej naj stoji, kje 
in od koga je zapisana, in pod kterim pogojem se mi za rabo prepusti. 
Serčno želim v predgovoru tudi posebnosti slovenskih podnarečij popisati 
in razložiti; ^sam ne morem vse obhoditi in se s taistimi upoznati. Za- 
torej prosim častite rodoljube, mi tudi posebnosti govora svojih krajih 
popisati in mi vselej tudi nektere verstice v dotičnem podnarečju zraven 
pristaviti. Le kjer se, moči bipatsko složijo, se da clo najtežja naloga 
sreČTio izpeljati Vse na slavo Bogu , na čast domovini ! v 

Anton Janežič. 
•• - zač; učitelj slovenščine^ 

. Odgovorni izdatel in tiskar: Ferd. žl. Kleinmajr v Celov4Ui. 



SLOVENSKA BCELA. 



Isdiiiia t B. ii«v«MiliP« iSKi. 



L o č i t e ¥• 



Clh ločitev li nemila, 
Ktk ^nila si me zlo! — 
Kaj aolsic si mi rodila, — 
Kak vtolažim se teUko! 

Kje cvetlice sle domače, 
Tički moji, kje sle vil 
Vse se zdi mi lu drugače, 
K vam serca^ le hrepeni! — 

Vendar rožce bi pozabil 
Tičke svoje ttidi'se, -^ 
Tebe — draga ! -^ pak pozabit 
Oh ne bodenrnikdar ne! — 




Bog je serca nama sklenil . 
U ^ubezni pravi vsi;^ v 
Ni ga, da bi je odklenil, 
Sile take nihčer ni! — 

Ko cvetlice razcvetele ^ 
Že spomladne bojo se, 
In ko ptice bodo pele, 
Spomni, ljuba! se na me. 

Kadar pesmi bos apevala , • 
Da te čujem inisli koj ; 
Preden sbdko bos zaspala ~ 
Pošlji blagodar mi svoj ! — 
Miloljttb., 



j /i^vjl-m O ž. "V 



i^rijazni vlrt me je vabfl')^ svojo aenco, hudo 

Vfcrt je bil gofto nasajen , kro^ i krog ga je .ob- 

ktlra je svoje veja daleč okoli razprostirala. Sk^zi 

Jjičeia vasna cerk^vca, zvMiovi so doip^eli iz «izkoga 

kakol^^med nif^tnim ^idjem; ker tukaj^ prost«) polet- 



JDil je lep poli 
vrqčino si c' 
datala gosta 
gdBčavb pi 

zvonika, n ^ _^ ., 

naf' naravi^ vse Mvdo^tjtf* navdftd^V^ kar. med mestnim 



jdj^m duha z 



žalostjo zaliruj& Ho slm ze nekolikfllh*at itrt prekorakal, mi ,kmet rado- 
ved^nost prav živo zbudi. *Krepak i^žak i ftm reč je bil, ki je z velikim 
vertnim nožem *koli meje imenpvtml^i verta jlflDdil in jako marljivo na cesto 
ipoieče veje. oblezoval; opravljat je ovi| ilelp tako umetno,, kot da bi se 
bil pri naj permom vertnarju učiL Vidfft,se mu je radost na očeh, kadar 
je kakšno vejo požel „ če mu je pa£tera — nepokoma — uila, in se 
visoko kvisko — stegnila, jo je zatt>abil, i^^odrezano ^ jezo poteptal. 
Uzrok, .kaj to pomeni zvediti je bila%noja želja. Že sftn se ^IpravOjd^ 
ga ttpralat iti, ko se je delo dokopčavsi, že proti vasi vem$l. Cejy|y| 



Iv 



— ne — 

ca«a zaklenkajo zvonovi^ i kmalo portm pride po poti mcmo tertft veli- 
|o ljU(3, Zt lernim ]h^i|ein.^re duhovnik, z« ajim ^tiri inm—^Mcim 
možje z merlvaško sfckajD , i^nar pervi pobožniii vasčanov je bil priden 
obrezovsivec vej poleg verla. Zvečer ^ ko »e je solnce že skrilo, grem 
8 prijaznim mrakom X vas Nisim se dolgo hodil, že zagledam prd 
hišico, imenovsnio^^a moh sedf!tf; ZjitlraJRft prifMibe miMi glavo pade J 
»i mislim: Zdaj lahko zveš, j^^kaj je zjutraj mejo klestil. Ko do njega 
pridem, ga nagovorim: »Dober večer oce! no zamerilo: Koga ste daneS 
pokopali, ker ste mu tako prijazno poi cedili/^ Upravni odgovori: Cujte 
gospod! povedati. Kram kocein: Dve leti sle minUlf , ko mi je bila žena 
umdrla. Ko so jo pa ravno memo iste poti pokopat nesli, so meri- 
vaŠKo skrinjo moleče veje raz nosifnic vergle, ir-- mi m bote verjeli - 
živa žena se iz »krinke 2vali. Pred včeranjim mi je vdrugo umerja. Da 
bi se pa ^et k^j taK^ga ne pripetilo , s/m vse na pot moleče \t^ 
porezal/ -7^ Planinski. 



I s 



J^istič mjjiy fetič žoUi, 
^Amo lerlis,^Šamo letiš? 
^h kam letim, /S a m ne znadem, 
^am me Ijliti vJRer negfL. 
MTna gor o, al n a_xodo 
TSjTjpa v dolino ravn o? 
TvaTodločen sem od vejco^.. 
Vejce /nale, yijce mife;-«,^ • 
Kar odločen sem od siroma^ ^ 
^^roma starog materinskog;"* 
Nemam mira — ni pokoja — ^'•^ 
Mpjej bedi nije konca* 




ifpa deva . iragia 
Po verilcu se .šetalii 



Se ^efala^^^^br^a , 
Eej pe Jcbžice, rum^e,_ ^. 
jlTrouc fjjtt^ase|i ,ven^; 
-^ Kriisen v eoi&c^'^^ vejjfc; 

;rr5Vc^. zegRoj p,04[^ 
Kom^ vene^k zej^gj^ 
I^Hiju cem fcgodajijj?^ 
Nunam bralajie br^aoca, 
Ljubi^m^Jj mrji^. daleko! — 
J. Štefan. 



^ 



s k i • m e "fe. 



t- 



frav je in Wpo, da človek naij)ervo svoj narod poznjiti se ii/i, Ijj 
zve nar pervo svojega naroda sfce in navade, da miFje nar popr^ 
znano življenje naroda, kteremu se lam prislova. Ali podučnf) in l^p*>4|j 
golovo tudi drugih oddaljinili naiAlov življetijft poznali. J5akiy ve<Kjg| 
tc^a je ie sama na sebi lepa inTloveka veseli, zraven fm tudijjgj 
žfijea^zte, k aj ima kiik narod posebnega, na kteri siopni teobri^pg 



9e SMgik: M mi vi4j<y9 Oft kiete} bi tudi «taj ii«rod žtflel, ali ttt* 
nižjef, ktf% tikoravno n« eni stvani žalostno xa člot^bo^Uba« ftf vi»n<l«r' 
na dnigi stfafti vesdi, ker vidi, da je svoj narod iz iiekdlyne enake 
Femčilt ae povzdignil in k boj^glemii spoznanju ii) življenju do^j^el. Zatortfj 
sim M nimfnil, kaj.malirga naaemu ljud8lvu o večidel nezilanem rodu 
Eskiitioov pisati. — V Ameriki, ob brign severnega morja živijo seVer** 
niki (polarni ali severni ljudje), posebno pieme, znano pod inseaott 
E^kiancov. Ti jedo meso navadno sirovo , kakor tudi ribe, £aio s^ pri 
nekterih Indianih ^Eskiinai^ to je Jedci sirovega isiesa'' imenovani. 
To imet je prišlo, umlo spremenjeno po kanaa^kih *) kožukarjik v 
Eiiropo. — 

Eskimci se v nekterih ozirih razloeijo v dve panoge. Na zapadiii 
strani so večidel podložni ruskemu carju in ti so:' Cujacl, prebivavei na 
Alentiskih otokih in Kodjaki in stanovitno vseljeni Ču^ki na severo - 
izhodnim osinu Asie. Obe panoge pff spadate v vsim bistvenim posebno 
v nravih, navadah in v jeziku k enemu plemenu. Podobni so sorodnhfi] 
europejskini Laponcem fai se bolj prebivavcem Grenlanda, so2$ebno njihov' 
jezik se le malo razloei (k) jezika imenovanih europejskih narodov. 

Eskimci imajo začernelo kožo, deloma zavoljo večkratnega mazanja 
z mastjo in zavoljo nesnage, ki je na nji; nektcri otroci pa so beli, kot 
Europejci, med tem, ko so na bregu Labradorja **) mešanci Europejcov' 
in Eskimcov, ki so se skoz in skoz snažno imeli, prav 6er-ni bili. Eski- 
mec je majhen, vunder ni pertlikovec, kakor Patagonec ni gorostas (oriaš). 
Sploh imajo možje pet čevljev in pet palcov angleške mere; posamezni 
dosežejo velikimi seslih čevljev. Pri tem so debeli \n eavoljo olirable 
oblake se vi<|ijo se debelejši, kakor so v resnici. Njihov živol je jifko 
^ laocan in terdea, in tudi p6guma jim kar nič ne manjka« Kjibova obrn* 
zosiika je v mnogih krstih razna. Mektere ženske so celo po europejskeim 
'zapopadkn zale; Insc si spletajo v ozel, ki si ga m gUvi pripnejo; m^- 
%ejo si jih z ribjim satoai. Njihove okrogle oči so eerne, zobi redni 
in beli; lice si pc^jajo; nekteri to storijo tudi iM srMaera in četertein. 
perstu. Možki imaj(» pc)V8od veliko brado, posebno pa mestace. Imajo 
jih la zvite in izdajavne; pa njih sumnjivost in malOtrpiiost. .se 
lahka zapopadcte, ako se ve, daseindiani zuiiram Eskime« pregan- 
jali io ga, skor za divjo zver imevAi, brez pri^anesbe in noiiiosti 
poBijali. Ravno Eskimca nagnjeiye k pokoju vabi Indiana k roparijam in 
napadom. Pri takih napadih pouiorijo možke, ženske in otroke brez THtZ- 
locka. Potem povzdignejo vrisk zastran Kun^fe in obropaji^ šotore, rtzbi*' 
jejo kamnitne kotle io lesene korite, sklede p« ia zajema vnice, ia& voga 
moskatnega vola narejene žlice in iz kottovine n^^avljene tesije m orožja 
vzamejo s seboj. 

Po zimi prebivajo Eskimci povsod v svojih iglucih «lj sneženih 
kočah, ki so veliko gorkeje, kot bi poslopju iz lesa ali kamnja- biti za- 
inogla^ M(r£je izrežejo velike snežene klade, ktere umno lt|ko eno na; 
drngo polože, da se navz^r pomanjšane sternejo. Le na velhu pusti 
majhen pneifor, kterega s' kosom ledii zamaso, ki je sverhu obdfi in 
okno vkup. Znotraj nurede okrog ledenega zida klop, tudi iz snega, jo 



*) Kauada je sevfMrn« dežela v Ameriki , ki 7.d»'f Airgh)zotn sliši. ^^X]r> 
*♦) Lvbraclar, dežida v sevurui Ameriki. — Ravno tako Greolaiid. Q^l^ 



- Iftt - 

pokrijfjo s kožamik n)^ zt sedis^ in Itiiiit. Ko)5a V/ 8r«di Oieiii čev- 
ljev visoka in deset ilo dvanajst čevljev v premerju, je podobna c^vi. 
Ako več družin v eni koči stanuje, je razmeroma veča. Vhod k koč^ 
obstoji vselej v zvitem in pokritem hodišča, ki je po dnevi pdpeiio po 
noči pa z ledenimi vrati zastavljeno , tako da se prebivavei dobrodejlie 
forkote vesele. Derva za kurjavo Eskimec tudi po zimi ne vpotrebuje; 
ribje salo v kamnitni svelilnici vzrokuje toliko (forkote, da m zamore 
tudi jkomje in obleko posušiti in mast morskega psa pogreti, ako noee 
merzle vžiti. Na mraz je tako od mladega navajen. Po zimi nar raje si- 
rovo meso in ribe ji, ki se mu nar boy prilezejo, ako so sk^ in ako z 
zmerlmjene. Njegov želodec ne zaničuje kmato kake jedi; rad ga preo- 
Mino napolni, kakor Indiau/ pa tudi zamore, kakor (e, dolgo čas» lakoto 
terpeti* Njegova obleka je podnebju popolnama primerjena; njegove s 
perjem severnih gori natlačene škornje so nepremočjvne; dvoje hlač, 
literih znotrajna plat je z dlako pokrila, mu greje noge, in suknja ali 
%verhnja obleka ima čezglavek (kapuco), ki glavo varje. Tudi ženske nosijo 
hlače; zadej na njih sidinji visi dolg* kos kožuhovine, ki jih premrazen- 
ja varje, ako se na sneg, led ali skalo vsesti morajo. Pes je Eskioiea 
vedni tovars. On nikoli ne laja, le tuliti zamore; kot vprežria žival je 
jako koristen, ker sani vlači in se, akoravno le pičlo z mastjo morske- 
ga psa in z odpadkom rib kermljen, kaj poterpežljfv kaže. Kajak (čoln) 
vpotrebujejo Eskimci, kakor prebivavci Grenlanda; samo oberpiti ga na 
Litoadorju ne umijo, nasprot pa so njihovi ženski čolnovi v stanu, tudi 
(A viharnem morju brodarifi. 

Eskimec je dobroserreii tn^ poki^Mf ako je pa presiino razdražen, 
se bori do zadnega diha z zobmi in nohtmi. Večidel, se razprejo le za- 
stran žensk; žen^o se večkrat jako mladi ljudje; zakoni se najdejo med 
stirmiJsIlHnimi jnladenči in dvanajstletnimi deklici; slovesne ženitve, niso 
T navadi^ mnogožeostvo jr dopuščeno in mož je neograjcn zapovednik v 
družini. Če je v jeseni srečo imel pri lovu morskih psov iii rib, se ima 
za nar srečnisega človeka, zakaj na sujhem ne more po zimi nič a^verine 
▼loviti,. ker se ne posluži snežnih čevljev. Tako srečen zamore čez zi- 
mo, kakor se mu ljubi, svoj želodec polniti in spati po volji, naj že bo 
po dnevi ali po noči nekterikrat tudi, da se omaje, oblico metati, ali 
plesati po svojem in zraven, komucal t, ram^ vzdigovati, med tim, ho 
globoke glasove iz pers in gerla provodi,-ki mu godbo nadomeste. Tudi 
rokobor (borenje s rokami) ljubi, pafnko, da se ne brani vdarku, tem- 
več bije eden druzemu po versti s pestjo za usesav Tudi se Eskime«; 
sploh v borenju vadi, in bojvaje se z Indianom vselej zmaga. Ako imia 
dosti jesti, se ne meni za nic druzega več, posebno nadzemlj^ko mu no- 
bene skerbi ne dela, k večemu, če misli na svoj prihodni raj, kjer ga 
mast mcnrskilr psov v obilnosti čaka, in verje to, kar mu čarovniki pra- 
vijo. Ko vmerje, ga polože na kako skalo, in ga pokrijejo z ledoni in 
s snegom; pod lo odejo leži , dokler ga volkovi ali druge zveri ne po- 
žrejo. Njegov kajak, lok, psico in sulico deoejo zraven njega, da vse to 
orodje na unem svetu rabiti zamore. — Fr. Bradaska* '*') 



'*) Taci ia enači soslavki «o: nam prav p« volji. Prosimo večkrat. 

yradn. 



' S O I n d i C ۥ 



Milko je prasal solnoica : 
Kaj si tak žarka toplega, 

V sredi neba visnjelega 
Vida 81 tak veselega , 

V sredi nebi prejasnega 
Svita si tako krasnega 
Kakor nikoli nižini se 
Vidil te tako solnčice? 

Ko siin posjalo cez goro , 
Vidlo sini Milko prelepo, 

V rosi se je umivala, 
Mene je soince klicala ; 
Pridi le pridi scfinčice, 
Ter me poljubi v ličice, 
Pridi le pridi Ijubcek moj, 
Hodi le berž, nikar ne stoj. 



Sim te ie dolgo čakala, 
Od kar je zarja vstajala , 
Vnela so nje me licica, 
Da sim tak žarka toplega, 
Da sim tak svita krasnega 

V sredi neba prejasnega. 
Vida da sim veselega 

V sredi neba visnjelega. , 

O tim neumno soincice! 
Tebi ni to veljalo ne. 
Tebe je Milka klicala 
Pa je le mene mislila. 
Rekla je, da si Ijubcek nje. 
Mislila pa je le na me. 
Rekla, da tebe čakala. 
Pa je le mene mislila. 



T^iHvaležiii rejak. 



"b hudi zimi leta 1840 se pelje gosp. Travnik, duhovnik gerskega reda 
ravno domu, i u svoj gorak plajš zavit ne cnti strašnega mraza. Dve milji od 
Cemovic, Mizo seia Rogusne, zapazi nekaj černega u snegu ležati. Da 
bi bolj na tanko razločil, se bliie poda M tu vidi truplo od mraza otcrp- 
njenega vojaka. Uzeme ga s seboj u voz, ga u bližnjo kerčmo pripelje, 
i vse poskusa, i vse rabi, kar bi skoraj umerlemu k oživi jenju pripo- 
moči utegnilo. Dolgo se trudi, bez da bi zmerznjeni znamenja življenja 
pokazal; zadnjič spregleda; drugih udov pa vendar ganuti nemOre. Se 
bolj se zdaj g. Travnik trudi, i vse pripomočke poskusa, ktere je ravno 
pri rokah imel. Slednjič ko vidi, da je oterpnjene smertne nevarnosti 
olet, ga zapusti, i kerčmarju nekoliko denarja podrli, da bi vojaku s 
polivko i 8 dobrim vinom postregel, ko bo čutiti jel. Vojak, ko opet go- 
voriti zamore , i zve , kako i kdo da ga je rešil , se' hoče urno napotiti, 
da bi ^6 danes miloserčnomu dobrotniku dolžno hvalo dal. Verli ktrč- 
mar i vsi tamosoi mu branijo, da naj se, komaj smerti otet, opet u 
nevarnost nikar ne poda. Vojak pa vunder od svojega ne neha, rek^i 
da pisma, ktera iz^ Černovic u Kolomeo nesti mora, zaderžka ne pri- 
puste. ~^~- Novoga smodnika na prasnico usuje, in gre naravnost proti 
Travnifcovem stanovanju. Že od dalječ, ko se htsi svojega reditelja bliža, 
čuje čudno, glasno vpitje, kakor krič človeka u zadregi, ki na pomoč 
Mice^ — Nagleje zdaj^korači, i ko skozi okno pokuka, se nad atra&Bm 
pogledom zauzeme: Sliri tAlovaji se ravno pripravijo | duhovniku 



ga oglja na peraa djati« da bi tako zvedel, kje čš ima svoje prihranjena 
krajcarje, spravljene. Terpinčeni mož a svojej britkosti slraha se zinu- 
ti nemore. — 

Naš vojak ne premišljuje di»fgo, kaj da mu je storiti. Urno svojo 
dobro nabilo puško nameri i sproži, ter jednoga nečloveških trinogov 
osmerti. Naglo zdaj k vratom teče, I ker jih zaperta najde, skoči k 
zadnjem, da bi skozi te u izbo pridsi svojemu rešitelju pomagaL K sre- 
jcisobila vrata samo priperta; nanje udari i beržsS odprejo-— Med tim so 
se neusmiljeni tolovaji u beg opustili, i ker pri zadnjih vratih uteci mislijo, 
ravno vojšcaku naproti pridejo. Hrabri korenjak zdaj drugoga z bodaloni 
. presune, i tudi tretjega kmaio pob i>^, četerli je med bojem skozi duri u*el- 
Sam je ti junbški vojak sliri dobro obrožene roparje odpodil, i tako 
svojo hvaležnost do milocutuega rešitelja prav lepo dAazri^j >^ 

Vineta, severna Venelia. 

(Konec.) 

Pa razun tih žlahtnih lastnosti, zaslran kterih so stanovniki Volina po- 
sebno sloveli, je mesto že tudi samo po sebi toliko slavo steklo. Ladjo- 
* staja, u sredini mesta, je bila lako prostorna, da je okoli 300 ladij v 
taistej zared stati moglo. Ta.Iadjostaja, sedaj janiensko * jezero imenova- 
na , je bila po dveh terdnih zidevih s niorjein skopcana. Verh teh zidov 
se je vzdieal most v podobi prevelikih vrat, in železna rešetka je zapi- 
rala ladjostajo. Vsred mosta je stal stolp (turn) s orožiiico ^ ki je vselej s 
vsakoverstnim orožjem zoper morske roparje obilno previdjena bila. — 
Vrata Voliua so bila vsa s pozlačeno medovino pokrita. Zategadel je 
mesto, od sončnih žarkov obsijano, takp sijalo, kakor da je celo 
zbteno. Na južnih Vratih je počival silno velik bronzen lev, kot stražar 
mesta. V sredi mesla je slal krai^en grad iii okoli njega druga imenitna 
poslopja, med kterimi so hramovi bogov, s vkusnimi slikami (podobarpi) 
in zlatimi in srebernimi pilci (štaluami) bogov okinčaai, naj bc|lj sloveli. 
Ravno V te čas spada tudi utemljitev tako imenovane preiinemtne 
Hanse t. j. druživa za severno kupčijo. K temu družtvu so slišala vsa, 
severna mesta; njemu imš Nemčija svojo tergovino zahvaliti. Tako so 
taj Slavjani Hanso osnovali, in Nemci njene plode vživali; mogel bi 
človek tu s Virgiliora reči: »Hos ego versiculos feci, tulit alter »«tores 
t. j. mi smo razen j vaiteli, in ptujci so nam pečenko pojedli. — Kakor 
je bilo popred vidili,, je toliko bogastvo in blago Volinianov pri sosednili 
narodih nenavisl in lakomnost zbudilo. Posebno veliko so Slavjam od 
zloglasnih Normanov: Danov, Švedov in Norvežcev preterpeli morali. 
Bili so vam to grabežljivi roparji, strah in trepet na vse slranc razpro- 
stirajoči morski razbojniki. Primorska mesta napadali, morske bregove 
pleniti (ropati), blago in ladje otimati, to je bil jedin njih posel. Oni m 
Nemci so Stavjanom v Neračii grob izkop«Ii *); vendar so tudi slavjam 

«) Sa\o GramtUHticuis L. i\ takole piSe: Comnittuibus seJ difrcretis viribtis, 
»herum Sia?tae latu» Daui iuvaserant, »lleMim Teutoiies lacerab«ttl, m- 
ifditoiiiu« cx^ciitus,«lli«r «b iil^tro iavic^vil f^e^sUri p<^t«r«t. 



- 1«! ^ \ 

Rami k temii pripomag^ii. Volinjani so bli iSlaTJani in zalo ludi aeslo^-^ 
ni. Sperli so ae med seboj, in siabejiia stranka je poklicala svoje nepri-^ 
jateije na pomoč, t. j. Dane, ki so že davno po tem bogatem nrslu 
kopn^eli in aa vsako pnio/.nosi predali ^^a v svoje roke dobiti^.— » 
Leta dJ9 skupi taj danski* kralj Harald Blaatand silno vojsko, jo pelje' ' 
kVolinu, osvoji ga in sozida blizo njega grad Jomsburg. Po tem je hotel 
Volin v svojej oblasti uzderžafi; aalorej ga je tudi^ s najhrabrisimi Jnnaci 
{irevidil. Da se ti junaci jae pomehkuzijo in razmažejo, jim je pod ojstro 
taiantjo prepovedal, kako ženo u meslu imeli. Za upravilelja Jamsbarga 
je postavil Harald nekega švedslcega kneza, s imenom $tyrbipra. Ko se 
je hanenit Švedsko napasti , je tako silno vojsko skupil , da se je s 
lisučimi ladjami na pot podAti mogel. Očiten dokaz morske £ile Voliaja^ 
nov. — Pa pravična Nemesis je dosegla tudi Haralda. On je bil pri 
Jomsburgu , ko se je s svojim sinom vojskoval , vbit. Po njegovej smerti 
spravi Bolesla v (ali po drugih spisaleljih Borislav) poljski kralj, Volin 
in Jomskui^ pod svojo oblast in mu glasovitega junaka Palnatoka pred- 
^postavi. Zirtorej se spre vojska med Švendom, HaraMovim naslednikom. 
' U tej vojski je bil Svend trikrat od Volinjanov vjet ; vsakokrat je moral 
toliko zlata odkupnine plačati, kolikor je sam vagal^ in srebra dvakrat 
toliko. Naposled Je bil primoran, se vsake pravipe na Jamsburg odreči^ 
Ko je pa Boleslavovo hčer za ieno vzel, je Jomsburg spet pod svojo 
oblast dobil. Kakor se je tedaj Volinu godilo, se ne ve; blizo je tudi 
Volin tako na cesto svoje gospodarje menil. 

Po Svendovej smerti je Volin po vsej priliki spel svoboden postal; 
vendar ni dolgo vžival plodov dobljene svobode. — Neki danski morski 
ropar^ Aute, je bil od Volinjanov vbit. To pa njegovega brata tako 
razkaci, da se mu osvete serce strese. Kakor je nekdaj Calo v vsakej 
sednici rimskega starešinstva dokazoval, kako potrebno da je Carthago 
uničiti; ravno tako ni miroval imenovani brat Skialm Hvild, dokler ni 
danski sbor Volinu vojsko napovedal. Erich Eyegod se odpravi taj s ne- 
izmerno morsko gromado proli Volinu, in ga tudi poljutem boju predobi. 
S vjelimi sfanovniki je sila okrutno ravnal. Pa Volin še vendar ni ostal 
Danom podložen. Okoli leta 1120 napovesta Nikola, danski kralj in Bo- 
leslav, kralj poljski, Pbmorjanom vojsko. Ropaželjni Dani se poslužijo le 
priložnosti , si bogato mesto Volin osvojili. Od morske strane ga napa- 
dejo Danif od kopna pa Boleslav. Volin se tolikej sili ne more vbrantti ; 
friestobo pridobljeno, poplenjeno, požgano jn razdjano; i\jegove dragoce- 
nosti u Danijo odnesene in stanovniki na vse sirane razperšeni. — Malo 
po malo se vernejo spet razperšeni stanovniki u svoje dumovje; pa ža- 
Kbog od prekrasnih poslopij ne najdejo druzega, kot gromade kamenja 
in pepela. S tim razdjanjem Volina je padla tudi njegova slava in 
tergovina. Njegovi stanovniki so si scer prizadevali, ga še jedcnkrat po- 
zidati in mu nekdajno slavo podelili. Pa komej je Volin spet slabo senco 
minule svoje veličine stekel, so ti ga spet roparski Dani leta 1171 po- 
žgali fn leta 1177 pod svojim ki^aljem V^ldemarom popolnoma razdjali 
in uničili. 

Nekteri pisatelji terdijo, da je Vinelo ali Volin v 9. stoleljii pri 
Hekem zemljepotresu morje pozerlo, tako da so potem še dolgo časa na 
dnu morja njene razvaline vidili bile. Ker so pa te podertine te na otoku 
Uznajmu (Usedom) v sosedstvu Volina vidili bile, ^Očitno, da to ^ 
mvidine Vinrte Wti no morejo. gtizedbv^^oogie 



V|ira»ate, kaj je dapdanas nekdaj . toliko glasovita Vinetaf Kjer je 
' jedno^ (nekdaj) slavni Volin avoje ponosilo čelo k nebu obračal, tam stoji naM 
dni »malo ieri^ovisče s 3200 slanovoiki; kjer so nekdaj velike s drago- 
cenim jantarom in drugo robo nalovarane ladje jadrale , tam si danaine 
dni siromašni ribiči v tesnih čolničih hrano ali živež iščejo ; gora , kjer 
je prejaki griMl slal, je sedaj s kopinjem zaraščena; kjer so nekdaj 
slavianska zastave (bandere) ponosno u povelriju Terlele 9 sedaj perjiče 
jadikovine žalostno sepeče; kjer so se jednoc stavjanske pesmi razlegala, 
se sedaj nemški glasi čujejo. Vse je propadlo. Zapuščene te razvaline 
ti je vse, kar je od slare slave Volina zaostalo; ali kamenje živi in ver* 
nimpotomkom pripoveda; glasovi njegovi se razlegajo po doljnih krajinah 
venedsklh in vlivajo v serca ljubezen do roda in domovine« 

(Danicg ,^^ 

En vseslovanski književni jeziL 

Ciloveka veseli vondar enkrat določeno besedo slišati, kam de ladlja 
slovanske književnosti jadra ; zakaj do zda) nas je veter sem tertje go- 
nil, tttkej med Serbe in Hire, tamkej med Čehe, in zopet ne vem med 
koga. In se zdaj naši slovenski pisatelji nočejo z odperto besedo Ha dan; 
v Novicah je nekdo svoj večni »dalje^^ napregel^ ko Cehl^n Iliri v Za- 
grebu že zbor o zadevah eniga slovanskiga književniga jezika naprav- 
Ijajo; ubogi Ljubljanski časnik pa le od ^Avstrije prihodnosti^^ ve, ktero 
le Bog zna. Nemški Ljubljanski časnik nam po avstrijanskim dopisniku 
(Oesterreichische Correspondenz) pove na ravnost, de zdaj med JLUae 
jadrati ali raji veslati hočemo; truda bo namreč treba, in pn' samih 
jadrih nas kmafo spet sapa kam drugam zanese. Pa salo in pusice na 
stran; resno je govoriti. Ali je dobro, de na kose razdrobljeni Slovani 
en sam književni jezik imamo — se razume za učene, ne za ljudstvo -7- 
ali ne? Učenim, in za slovansko sbvstvo vnetim možem tega ni potreba 
dokazovati, ne vedo tega samo, ampak živo čutijo. Pa tudi za ljudstvo 
je to od prida ; zakaj na eni strani se mu potem domači jezik ne ,bo na 
vse strani blodil, ali pa če se ma bo kaj ponarejal, se mu bo le na eno 
stran. Zdaj na primero smo Slovenci z Ilfri in Rusi začeli pisati »rakom^S 
ne pa z Iliri Rusom bolj podobno »svetoga^^ ; raji smo ^ jo od izhoda in od^ 
juga na severno zahodno stran potegnili, in pisali Čeham. in Poljakam 
bolj podobno« »svetega,^^ med tem ko nam češko ,,rakem^ ni bilo vleč ; 
samo svoje^ slovensko že po dolgim pisanju uterjeno sklanjanje smo 
čisto zavreči hotli. Čudo je bilo, da nismo z Iliri vred se »bio, pio, vio^^ 
namesti ^bil, pil, vil<< ali pa >>rakah^^ namesti »rakov,^^ »ženah<' namesti 
»žen<* pisati začeli, zakaj po tem bi bili bolj od vsih drugih Slovanov 
ločeni; nekdo je vonder že poslednje dni hotel pisati »biv,« »piv,* »viv,« 
ker. ni bil slišal druziga govorjenja kakor golo besedo svoje matere. 

Tedaj en vseslovenski književni jezik hočemo. Kateriga pa bomo 
izbrali? Mi Slovenci f^f *'\kej ne bomo s svojim glasani prevagali, ker 
nas je premalo; da^ 1 Abcedo brez nehanja za celi svet kujemo, 
^'^''der kako besedo i> snamo zraven, ali nam bo prav ali ne. Ako se 



•tt fefllk ix vflih slovanskih izvoliti, je na p^udbb ali slaro islovca- 
dU jeaik, ali pa čefki ali rusovski. iStaroslovenski jezik je znan med 
Slovani, ichodiie ali freske čellrrr^ tem, ker je že od kdaj cerkveni 
jesik; vedo pa zanj tudi drug^i Siovant, kolikor jim je mar več poznati 
kaluv jtlik avoje zibelke j pri vsim tom je vonder mertev jezik, in težje 
bi g« bilo tiKtioi SloTvnmn vailili, kteri imajo že obilno slovstvo, dasi- 
revna bi nemogoče »e bilo^ in zraven vonder potrebuje obilnfga izo- 
t>r«£«yanja, da bi za sedanjo visoko stopinjo vednost in umetnost zado- 
»Itt. Ceski jezik je med slovanskimi narečji nar bolj izobražen za učene 
režipzakaj ilirski še le vstaja, poljski je na učeni p^ti stovenšino poza- 
bit in te ptajšino rabi, ru-^^ki se tudi brez potrebe večkrat plujsini bliža ; 
p« Ceh je premafo mogočin, da bi drugim Slovanam svoje posiliti mc^el; 
' cfanifi aitto pa m svoje narečje preveč prevzetni, da bi se prostovoljno 
ne podvergU hklm. Ostane tedaj ruski jezik ; ta ima že obilno slovstvo 
gDapodttje v soK, iji verb lega na prestolu; staroslovenskimu je bližje v 
rmšn Mkor česki^ ▼ izobraseoji zraven vedno napredva; tudi ptujci bi se 
^ fopred Muli prijeti, kakor bteriga druziga slovanskiga narečja. To so 
marebilt premiiiljevaRja, ktero so, kakor je slišati, v Praze in v Zagreba 
I« predlog na dan prinesle, da M se r^iski jezik v vsestovanski književni 
j«Btt uiveiH. iSamo tega ne vemo , ali ga hočejo samo po ruski Cirilici, 
ttli tudi po ilf irski ali čedki latiosiei pisati ; pa mislimo , da latinskih čerk 
ne bodo zavergli, -ako hočejo vsim tistim Slovanam služiti, kteri do zdaj 
te o«%e rabijo, in tudi plujim narodam bolj vstreči. Rusko se da že 
po novim pravoplira z krtinskuni eerkami pisati ; za ruski »hjer^^ se zna 
luir rabili k; za >,vedi<* v, ne w; za >,zemlja^* z; za „živite<* ž; za ,>ša<* 
i; za »U^'' sp: za )>jat^ e; za »ja<^ in »ju^' se zna enaka kljukica na a 
iB tt naredili; za »jeuy<^ pride y; »jer^ ni potreba zaznamovati; Jerj^ 
naMeflfti j aii vejica (') verhi. To. bi pa tudi veljati moglo, da glas 
iierk bi se ne imel lako spreminjevati, kakor moskvičansko narečje <tela. 
Tikimtt aprejmenju niskiga v vseslovanski književni jezik znajo eni na- 
8frM bili^ rekoč; ^to je ruski panslavizem.^ Mjim se lahko odgovori, 
da Avstrijant, Bavarci, Prosi zato se niso pansaksonci, ker so tisto 
Mr«cje v slovstvo povzeli, ktero je nekako v Saksotiii doma. Drugi zna^ 
jo oponašati: >>ta reč dlaii po ruski pravoslavni cerkvi.^' Odgovor je tudi 
hdMk, ker tudi Avstrijani, Bavarci, in Porenani se niso evangeljci, da- 
airavno je po besedi avštrijanskiga dopisnika verska prenaredba (refor* 
UNMiJa) nemški književni jti/k strarila. Avstrijanski dopisnik pa meni, 
da Hovmiam ne bo eniga književniga jezika vsiliti, ker vsakimu narodu 
|e la^o mmčje preve>č t živo priraseno. Odgovcn* se lahko da, ta velja 
itdiNemeam, Itatjanam in drugi«, vonder pa so se v bukvah v eno 
igediniii; kar 8k>vane.Hče, je velika važno pa to, da Cehi in Iliri 
spoznajo, kako da^ s svojim narečjem ne zmagajo. Misli dalje, da se . 
kiijiievni jezik le po velikih znamenitih dogodbah stvari. Odgovori se 
nn, da zato je ie Nemoam mogel Luter vero mešati; v Italii, Francii, 
Angifj leg« m bilo; pa tudi Nemci so popred dosti knjig imeli, in kmalo 
bi bita ie pred visoko nemsino dolejna nemsina prevagala v pisanji. 
IHsU tisli dopisnik v zadnje, da ruski jezik je nftr manj primerjan av- 
llriJMibim Slovanam. Odgovori se mu, da ni toliko razločen od druzih 
narečij, da bi se učeni v njem sjediniti ne ^P*^- zraven je pa tudi 
PMjtf, dhi se se veliko izobraziti, s tem pa tu9^^^f'^^j drugim narečjem 
i|i)i piiHJ^^f ^ ^3^ ^ Rtt^ v^Ak drugI V %van razumel, kak^«^ 



— itta - 

goifgni NeMiec dolejnif a , ali pa tiidi včaaih oba trnko iMMiiia« br 
tokej rečemo, rečemo le v to, nekaj OBMnjeao govorjenje o enim itjj^ 
fevahn jesikn pojaanili; naj oas zalo nihče med kake prehucMie, ilipi 
med zanicevaTce Ifulie Slovenije ne iteje. 

V zadnje bi se znalo prasati; kako bi nam Siovencam ii«ki.kliir 
ievni jcsik slnzil. Da avojiga novoKlovenskiga veim dragim nt kom) t 
bukve vrinili, je fotovo. Staroalovenski jezik ki m nam prilifel, ker ji 
prednik naaiga SMlanjiga, ako bi ga le lodi drufi Slovani sprejeli koUi) 
in res bi staroslovenskiga nar raji priporoctli, saj saavstcijaasltf ^oveil 
noj je ravno na Avslrijanskiin doma, avslrijanski Slovani $o vecjiddi 
tem jezike krislijanstvo sprejeli, in ne majhin del ga le v cerkvi ntl 
In se enkral rečemo: staro}<iovenski jezik je ze posvečen vseshvniH 
knjiievni jezik. Ako se bodo pa drogi Slovani raji iiviga, kakivj 
MMTtviga jezika poprijeti, bomo Stovenci tudi za njiiM poli^ailt ai^gl 
dasvavno zna todi rnski bit L Vonder menimo, da nam SiovMio| 
mski jezik manj leže delal kakor če^i^ in oc posd)mga več kikir liK 
aki. Sploh se korenine besed v Riskim ložje spoznajo, kakor v Mu 
nM»rebili večkrat tudi kakor v ilirskim; in mvno lo stori, de se JM 
fe/^je Faznme. Rusje so sicer se malo med Slovence pridii; veate ri 
mo se iz matemih ust^ da so Rusa, ki je aekai čaaa v lasi doni 
stanoval, kmalo razumeli; na Čehih pa, kteri so večkrat na vejsskik pol 
skozi hodiU, tega niso hvalili. 

Pregibanje besed v ruskim ni toliko spremenjeno roemo slovcsiluti 
kakor je v če«kim, v časih se slovenskima be^ bliža kakor HifAfH^ 
velja od imen in od glagolov. Posebnih zgledov tuht^ dajali ai »^ 
pol mesta ; učenim jezikoslovcam je vse to dobre znano > drugisi m ^ 
več pojasniti, ako bi iz gole besede na reaaieo priti imelo. Kir ftt>^ 
bratenje sloveaskiga jezika zadene, bi nam ga ruski, ako bi leiii 
slovanskiga sa knjige izvolil, gotovo toliko ne spremenil, knktti' c«l 
morebiti manj kakor ilirski; saj naša misel bi bila laka,, aa dtfgibipB' 
nanje ne vemo. Samo se ve, da bo o tako važni reči nude Yfč po^ 
sevanja potreba, kakor so le besede, nektbe muhasta pisam> ^ J 

Desiravno je želja skorej vsifc učenih Slovanov en knji/^o^ni J9| 
imeti, niso vonder vsi ene misli o tem, po kteti polj bi bil^i i» ^ 
vatslovaoskiga jezika prili. £na stoair, od klere je* bib v pir^fli ^ 
ka govorjeno^ mtqi nar bolj storiti, ako med razraimi skrvan^kia|^ m>* 
ettiga v pogftHvitmga izvoli, dasiiavao bi se tisti se kaj boU ^^^ 
znaL Po tej poti imamo res nar hitreje en književni jezik, nej «»^ 
starosto ven«ki, ali ruski, ali kteri dritgi I>ruga atren f^ miiif ^^ 
se vseslovenski književni jezik sčasama rudii samo ni^ se. n vsiMtf''' 
rečji pridno piše , in zraven pazi., »e v pisisiji oe dalje* bolj; ^ 
bližati. 

Ta pot je počasna , in ai hhko prerokovali, kako nagfo »ft, 
med seboj sjediniU; zakoj vsek bo ilar r^i svoi» ^^rdil, l^t «i ^' 
narečja no da|o toliko zapovedovati, kakor slovensko, klere 4^ ^f^ 
prenareja^ Naj bi Rusi in Serbi ne bilii opustili v slevosl^eoskim w 
kakor so em do pretekliga, drugI skorej do sedai^iga. stoletjih pi*^j^ 
bi biM že zdaj vseslovenski knjiaevni jezik imtUy »daj gtl' ^ 
ie le iskali. 

Vonder razsodbe tukej delati ai zal ndmen^ ifl/ « tudi ^ , 
telimu slo^anskimu svetli postave .da|ati* Pt^ iiUmš iPJ; cii|» kipr^ 



- 188 — 

j«9ilift fo lej sli fo ditifi poti, idi se nam, da bi ne Hlo napaoM, ato 
8i v«e (rioraneke Jtareifja >po gretoirih -pa enakih vodilili med seboj bliiatf 
prizade^jo, in airer po' obojim: v besedah po samim, in v ahladanji 
bMed pri |ovi«^ji. Dostikrat bi $i bile razne slovanske nerecja. v pi> 
sainp is kkko enake, ako bi pisatelji iz svojima narečja vselej to izbrali« 
kflv j« t«di v drngfli narečjih navadno , zlasli (a velja od izbranja ali 
kovanja novih besedi. 

Tedaj naj se v besedah posamim, kar je v vsakim narečji mogoče^ 
i«blnl jO. besede enake slovanske korenine*^ tn enaciga liea < forme). Na 
primero: Stovenči smo si izbrali besedo »zrajk^ (Lufl), ktera je sama na 
«efci premalo dpbdna, med tem ko Imajo Čehi in Poljaki »pov^ter,** m 
Ros! »vozdnh,^ oboje nam znane korenine; nam se zdi, da bi se bil pri- 
priosit slovenski kmet s ^esko in rusko besedo pred sprijaznil, kakfjT s 
sedanjim zrakam. Beseda »vbog* (afm) fervsih narečjih znana; ia Cehi 
ronder raj prše jo ,,hiidi,** ko se drugi »uboziga** derže. Beseda »lisuc^ (laii- 
sciid) je v Tsih narečjih sprejeta, in Slovenci se še z »jezero** abijamo, m 
Hiri a ,>hiti?do*. Beseda »drugi^* je v vsih narečjih navada, in Rusi se ;>utor{* 
g-a*' ^^nes sIKjo >,Cit«ti* znajo vse druge narečja , Slovenci pa ,>beremo.'* 
Vlakih zadevah bi gotovo, ne bilo napačno, ako narečje, kttro s svojo 
besedo na «atnim osfane, jo popusli, in vsim drugim navadno sprejme, 
slasti kadar tudi njemu ni neznana. Ako bi se pa namesti slovanske 
ptujU beseda rabiti imela, ko imajo droge narečja čisto slovanska, naj 
se ptttja pusti, in popred neznana slovanska sprejme; na primero, tako 
hitajo Riisf »ad* namesti V8im znaniga »pekfa*^ (Holfe). Ravno tako naj ee 
gleda, kar je mbguče, na enako Kee beserii. Na primero Iliri pišejo »beo* 
(Wefss) ko imaro Vse narečja v pisanji >;be)*% kar se tudi v ilirskih okraj- 
nah semtert/e slili, enako ,^pjsao<% zivio namesti »pisal^* »živil ;^ škoda je 
vonder, da bt ta o namesti i Ilire od vsih drugih Slovanov ločil, in jim 
nnnoj|e tH^sede tamne delal. *) Enako imajo vse slovanske narečja ^^den,^ 
Slo^anci itt Iliri pa >,daB,« dasiravno se v več stranah tudi „den« sliši. Tudi 
v p^jih be«edAh, kterih se ni mogoče zderzati, naj bi se enako in sicer 
iz njih 'domu vzeto lice rabih); na primero, Slovenci in Rusi pišemo 
»^alfat*, »angel^S druge narečja pa dnigač, od latinskiga ali gerškiga raz- 
lično; gotovo je perva raji sprejeti. 

; /finako naj se ravna v pregibanji besed; nar pred tedaj v sklai^ 
janii' imen* Slovenci smo se tukej že veliko drugim vdali; povzeli smo 
^raKom^^^ »svetega ali svetoga^S niso nam več neznane ,»dobra vina.'* Se bi 
znala biti ena pristcyna ; ,,hišu<% j^>njivu*% namesti »hiš/)«, »njivo« ; zakaj razun 
pol^sk^ga imajo^ vse narečja, tudi u, ne o; in tudi na Slovenskim se v 
casih tako sirši na primero med helimi Krajnci, v Islrii, v Vipavi. Za 
^bisoj^ Štajerci |;ovore in pišejo, kar se ruskimu in staroslovenskimu bli- 
ža; pa naj se po enakim vodilu tudi piše: ^skoslju«, ,>z molitviju^, namesli 
,,s kostjo^*^ »z molitvijo.« Tudi na ^sveli«, na »nebesi« (ali celo na »svete*', 
Aa >;nebese'% kakor 8q priCIorencih v časih i^liši) ima več narečij jbase, ka- 
kor na psvetu«, na ^nebesu.'' Sploh naj se v Slovenskim, kodarsekaj pre- 
nareja, ne gleda samp na IKre ali na Čehe, ampak tudi na Rusa, zlasti 
pa na Slafjpslovensko; za j^svetega« $mq se toliko poganjali, in voiider, 



*} tm r««bico je t« valik« Uiipuk« v ilirseiiri , . ki je tudi zojper/ntlovmas^ 



ako «mo kn botU prenarefliti, je ,»9velOfa^ bolj naVkaniii. Hri 
fojo »jefeni h<% »>ieiiah'% ko imajo v«e narečja ^jelftor*, )»fim^, h ti 
todi niadflUiri sitst; bolj prav bi bilo, naj t»t z drofiaii ajfdiaoo. 

' Pri pregibanji glagobv se liidi 8€lntarl|e Y«^i edMoai f g i dat i H 
Rusko narečje je viditi nar bolj zvesto ataroshiveaaini oalalo; olrMiill 
stare konce po osebah in liidi vse prik)ž«je; nasprot imajo Uiri khnl 
načine pretekliga časa, in Slovenci smo kakor pri iniMiih liidi |n|l|! 
golih se obderžali dvobroj; nar več svojih posebnosti imajo PolfaU. 
se bodemo tukej sjedinili , da i)i vsako narečje spet povzelo od i 
kar je zgubilo, je prasanje. Kar nas Slovence zadene povzeli bi 
kratke pretekle čase in terpivni prilo^in pricejociga časa^ od k 
imamo še ostanke v nekterih besedah. V koncih posamskih oseb bi 
tudi raji pisati »dvi^^aju«, »kličeju** namest »dvigajo«, ^kličejo^^; unoje 
reč ilirskimu enako in niskimu s staroslovenskim bližji; ravno take 
»dvigajnč« v narecaji. Nekako pomljivo je, da imamo Slovenci pri ii 
in pri glagolih ondi široki o brez udara, kjer imajo Poljaki a z^ apsilj 
jem (rhinesmus) Da bi pisali »dvignil«, »praznili^ Moiesti j»Ml 
»praznil^S so že drugi opomnili, ker je uno v staro«!ovenskim kakor 
v drugih narečjih navadno. 

Po takim načinu bi se dalo marsikaj , kar je zdiaj v posai 
narečjih razločeno, bolj sjediniti, lahko se razume, da ae to naii , 
skorej ne da. Saj boji se čIo\ek priprostimu, oe ueeniniii ^adsln 
enkrat, vso besedo zmešati; vonder se marsikaj hilreji poskusili < 
Menimo pa^ da po tem, kakor pijemo, naj bi tiidi.govoriK; naj^sjorli 
nima za naprej vodil: 1 se na koncu bere kot v ali vi^ j^ u kKariii 
udara , se ne glasi. Ampak ako se take reči pristavijo , a^j se jNMjii 
tako se med Ijudstvam semtertje sliši; saj naš pravopis ia pr^for« if* 
nima biti tak, kakor je francoski ali angleški, kjer so va« dnige mi 
pisane, in se dostikrat vse druge čerke izrečejo ^ . .i 

V takim prizadevanji^ slovenske narečja bolj si enako' storitf Ji 
zaterdimo vodilo: naj se gleda na vse narečja, ne le na eno; ;pe(sBi 
namreč spozna, kaj je bolj primer jeno; zlasti staroskiveošina bi 9^ 
biti poglavitno vodilo. Tudi pri iskanji novih besed se je nar predsff 
na druge narečja; potem bo pred kaj edinosti^ Nani Slpvencaai) 
primero,, so kar stvarili »pardosama^^ 3»oroslana^% ko sta >7pardel^9 »1«^^ 
drugih narečjih navadna. Čimu taki izmisliki, razun v to tifavcan 
mešati, in narečja še bolj ločiti t Z besedo >,Iimbar« smo meniti Stovr 
kdo ve, kakošno znajdbo storiti; in vonder limbar ni dfuziga kafcai^ 
cena nemška beseda »lilienberg^. Lilienberg je bilo namreč Ime gradu, 
kteriga ima Limberska gora ime, po kteri so tisto besedo posneli; V ' 
slovanskih narečjih pa je »Ulia« poznana. 

Vonder pri vsim takim prizadevanji se razne slovanske aarečjt 
bodo popolnama sjedinile, ^iigač ne, ako bi popolnoma nehale. C 
navadne, vsadkanje reči šo večkrat v tako razno 'besedo aaznsnje 
da ni moč edinosti napraviti. Na primero: iSlovenski »fOBpoi*^ j^ Ct 
in Poljaku »pan^% Rusu »gosiidar^* ; ,>ljubifi<* je po Češko imilovati* 5l| 
poljsko »kohati^^; tako je tudi v drugim. Ravno to da spoznali, da bo^ 
mo veliko pred en književni jezik imeli, ako eniga dozdajnih v pojfls^l^ 
niga vzamemo, kakor pa <e iz vsih narečji novi književai jazik k|>j^ 
mo. Tudi bodo posamezne narečja manj v nevamtMtli vse fttatnf^ 
biti, ako se en živ jezik za to izvoli, kar smo že uni pol 



(šnta^i ' V * to «• nočemo po*eb«j 8|m«»ii , k«r m pnimtt rtJ!»clii 
«M«ti iiwd%fc>fimi»liiii» *ili«n v «»l«iri f»vMr}enja= W iw Mtd neiiiskim, 
m k*««« at mm 9f>in b«*«k obwwa, ker » J* «•« »zobra»nje na 
MinsU 9»iimi g««*. T(«j W "••« k'*"*c«»I« ''<»*J »»«'J "* Blovansko 
M««« siMilo, M b« «IiBb8t t »jtOTi celifa govorjenj* iMama mina 
Cte.^MeblSi trada pokaiaia. (Iz Časnika.) 9Mi9»^ 

Kake SB imajo u^telji tablic za slovko- 
vanje poslužiti? 

Va^ nisim (fertm) ima »vojo podobo, »voje Im« i« svoj PJ««?.?«;'*^ 
vtaa: « je p«l«ba, Ht je ime in 'm je plas pismena m. Te tri ntu 
*odobo, ime in « la» vsakega pismena morajo otroci dobro jsnali, «ia Doflo 
a tlann, d^bro «ilaH (hnrti). Dolžno« je (aj teaeega udlelja, »»»i«. .■««"; 
ce te tri n& pri vsakm pismena tako dolfo ncifi m vadm, da jm %8i 
■Jan« Uirtf, rladfc« m pravilno naj«. Kdaj iM im» ucitaU m<5«Ii, svo- 
jilil HČaiMMa pismanfe učiti, in kaka se ima pri te« Dhuk« obnasaHrb«- 
'dcHM) « poaebnej iu^iiiei »bsiroo pokaaaJi; dones le saaM> I«, kako s« 
iMin v^MH taltNo jm slovkovanje p<*shižiti1 

• € ^sakej Mmj «oK viri na sfeni tablica ta slovkoTanje (ilorkov- 
■ik, l$illaMr-Tat«il«, Wn«dibel), to je tablica, na k[e«:«J, «>.. P«'?f'|J!,"' 
«k)vke Uskane, da se po njih učenci slovkovali (slovke čHati, sitlaMra- 
li) aii in vadijo. Velika škoda je bita za lole, da so le tablice iz nek- 
tcrih sol čisto zibnnle, u nekterih pa zastoin na stenah visile m plesmn 
^le. Hvala toraf v|K)k»iiu inin^8lei»itv«, da je »ukaznlo, spet po lUi 
labHcah učiti in te tablice, kolikor jih je za kako šolo treba, med dru|e 
šolske ^rAae reči in stroške zarajlati. Tudi za slovenske šole se ze 
tiskajo in se bodo sl^oraj razposlale. 

^ iih slbvkovnikbv (labBc za slovkovanje) se imajo učitelji takole 
poslnžitii 

Vsak« aisme, ktero hoče učencem pokazali, .napiše HPitelj s krido 
na černo tablo, pa se tako nekako skrivno alj nagki, temuc ocilno m 
počasi, čerto za čerto, da vsi otroci vidijo, kako pisme pred njih ocroi 
»a tahU iz tenkfli in debelih, iz ravnih in okroglih cert izraste. To se 
m«ra vselej ztoditi pri vsakem pismenu. Naj prej taj ucile\j svoje učen- 
ce vs^o sovo pisne na černej tabli tako dolg^o vadi, da vsi alj s«j 
njih večina podobo, ime in glas novega pismena popolnoma znajo, 
ter Cd gladko In pravilno izgovmjajo, naj »e mu kak »amogtosnik (• , 
w, e,^«, •) od predej alj zadej ^rivesl. Sedaj se le obesi slovkovnik 
na kak ročen kr4, kamor vsi učenci lehko vidijo, ^m pokate na sUjv- 
lioviuku listo pisma, ki jra je prw »« ^»mej tabU, učil in na slovkovraku 
s lin pismcfiom ravno tako vgaiya, kakor poprej na cernej tabh. 
' P« Mm pa ddloči naklere bo^še učence, da n< oniraviio to sm^ 

nimiifaotm kaiejo in »1» nauk pioimvlajo, da si tate M učenci Mdtfl 
imiai^ _ joalavim ^ ptamrna sf, kakor tadi stovke.- ift, *- 



M»v M^i H, vw, bm, M, litt (prav 4olm iii ^loftoko a jAtf^ %ti«ie- 
j«. T te Mmeti da Tstkema u^im, ki ima dnife sldbejie uiemem t^M- 
ti, eden ^kMrkovvik u roko m ofcaie, 6 *^ š slabcjAh miešeov okn^ 
Bjeg« atopifi. Na M«di sš/ojftii uemec vaeme paKica t roke^ kaia a n^ 
na piamena jn sfevke na siovkaTnihn « ia ai jih da ad yimMgm Ii2aaaa 
imenovati j fkiskovaii ta shivkovati. Kdar jih ne na, naj d t af i m atlM 
in drogi adenec pride na \erslo. Tako ae tadtja le hoft aačtiiM^ * kaka 
polmro; med tem ima učitelj lepo priložnost, se s kakim drugim oddel- 
kom ncencoT pehati, in celej soli koristno dek> dajati. Na konca vsake 
take vadba ima vsaki o^anec, ki je druge vadil in uiil, goap. učitelja 
reanUno povedali, koUko nleacev je vse aaalo in koiko jfh ni "Vse ana^ 
lo. Učitelj pa tem ie ve, ka^ je mu storiti treba; novo piame učiti alj 
pa staro ponoviti. Modrejle ui bo'jie )e, pogasi naprej postopati, kakor 

ta naglo hitetir ^ Drugi den se učenci spet okolj svojega vcemjsoega 
azavca vstopijo in najprej na slovkovniku ponavlajo, kar so ae bili pc^ 
ipri) te den učili. Po lem učitelj pokale sledeč« nov^ pisn»e MJiNf^ i* 
čcrnej tabli , poleni na slo^kovnikii; slednič ae nčen/tH vaKmijo ,^pet aa 
kope m tako gre ta reč kpo po slopniah naprej. Kadar .ncMi^i i4 vaa 
piamana in stovke aa^pervem sk>vkovaibi gladka in pravilna^ atiajo, pr«^ 
alopi u^telj k drugemu alovkpvaiku i. t. d. 

U abeediriku (AbcbiMileia, Handibel) stoje piaintna in sld^ke fi»M 
tako caporedoraa , lc«k«r aa. siovkovnttM. Zategadelj imajo nokteri uči«- 
tdji navado^ tisto pisme in tiste alovke, ki ao jib učf^niH^n aa afovkov- 
niku učili in vadili , koj hitro tndt u aboednflni pokušati ili v«4itii Ye#* 
dar m balj&t in aMravnfiičebiti jede» nčonceni abcriinik aa. le Itdaj i roke 
dati, kadar učenoi pn aaiuam ia vai k(upej aa alovkovatt« 1iitr<#^ fladka 
ia imtilno bmtj znajoi. 



K 11 j i i^ e V n oš t 



t/ 



A etjer in Pavel ali Bog ubozih sirot naj boljši oče«. Povest 
za otroke in mladenče, za odrasene kakor tudi za šTarise in učitetje* h 
nemskiga poslovenjena. Z eno podobo. Pod.tim naslovom je nedavno pri 
haleni tiskarju na svftlo prišla nova kvtjiiiea^^rt^ra je, kakor £e nadpis 
kaže, posebno nasej mladini nam^jena. S velikitti veseljem smo taistb 
prebrali In zarfs moramo obstati ,^ da je na<^ «ik»v«tvo fepel tt prav l?po 
iti podučno knjižico obogatelo, ktero vsim prtjate^jem mile mladine £i^' 
živo pri]^roči9io. Iz tih pov?stt naj se uKč, kak6 ttillo fiog oiče ža člo- 
veka, posebno za mladost ^kerbi, če goip<!»dovih pdlotne aapusti. Ilnjif.iea 
Aeječez 90 strani in velja mehko vezah^ IS kf. 9t. Dobiti je po Ta^(> 
tistej cJ^tti tudi pO tslli krtjigatnalf v LjaMjini, Zagrebu^ Celju, SRitibo- 
ru, Radgoni, Gorfci In Terslu. — Ne moremo opitsHti Iti fhfieftov%iiW 
fiskarjit serčno IvaTo tereči, da se j* fako krepko slOfHlskega kii^^r 
tcr%tva poprijel. Gotoiro ga moramo pcfvega med vainvf t^enakiitii knji" 
garji imenovati, ako jlevflo od njega fta stoie attoift« hdunflk ^idienskik 
knkoT pregledamo. Havnb tako je idij iloiatisinl lep<r aMrka ccr- 
totnikotiifni pod nai^Naom: j^Gorkdvn^kito«!. JN«pe\4^8a Iraiino* Magiai* 
>rirlkenikeja tndl dokoičanet Koroške in Siajar»ke pitam^^ 



inI Alkircelnat v treljcm nMm; Dtc^btiftce in. «riiA prtv izvfrMm i« 
jKrategm prttto^ljeafi nolilevaa knj^at. V^eni^c lapih molilev .iimdo«^ 
vana Kako vpralamo, zamore toliko knjig izdlii*i Za^o, ker )ih m ^^^ 
kraje razpošilja in tako tudi teKko razproda. Naj bo drugim v iz- 
gled, kako alavensko reč podpirati in se — dragi knjigarji — tudi 
obogateti. 

Jugoslavensko slovstvo. Ravno kar je v Ljubljani na svetlo 

JFiseh ^Koledarčik slovanski za leto l^52/V Na sviilo dal Dr. 
anez Btei\veis. Mehko vezan velja 24 in terdo 32 kr sr. O njem pri- 
ho(li\jic več. -^Pervi natis izverstnih: >,Novih pjesem^ od g- Prerado- 
\iča, ki ie pred jednlm mescem na svitlo prišel, je že ves posel. Jttavno 
ae ({rugic hatiskujejo. Veselo znanmje, da se slavenski narod čedalje 
bolj j;ib^e in zbuja. — 6. Ljubic, župnik na otoku Braču je ili^skej 
Vialici, nasledoja cteia za natis ponudil: 1) Rokopis Petra Kanaveliča iz 
žeslnajstega št£>letja pod imenom;. Kolomanida.^* To delo je soslavFje- 
no IZ 24 spevov. Njeg:a predmet -je. slavodobitje ogerskega kralja Kolor 
niana, ko je na Dalmacijo planul in Dalmatinska mesta; Zadar, SplU, 
TrOgir itd predobif 3) Zgodovino književnosti slaveno dalmatinske in 3} Ži- 
volopisni slovar dalmatinskih imenitnisih možev. Poslednje dvoje je sam so- 
stavil. — Novice 29l oktobra . prineso nam radostno vest, da je nas iz- 
veratni.spisaten, Matia Vertovc, kterega je nam nemila smert žalibog 
veliko prezgodaj iz našega vinograda poklicafa, občne zgodovine staro 
in tudi veliki det srednje dobe dokončal. Cel rokopis znese l03 tesno 
napii»anib polpoi. Poslednji 87. razdefk^ ki ni popolnoma- dokončan ima 
nadpi^:^ Francozi in Ingfeži — Orleanska devica — Vojska med rudečo 
in belo' rožo^. Kaksjia škoda za naše slovstvo, da je ravno sedaj; sv ojegA 
naj boljlega obdelovavca zgubilo. S serčno prošnjo se obernemo na g. 
Dr. Bieivveisa, kteremu je rajnki rokopis izročiti dal, da bi nam saj to, 
kar je že dodelanega, berž, berž izdal. Gotovo vsi Slovenci po taistem 
kopernimo. Ce ga pa sam izdafi^ ne mdre, «aj ga prepusti druživu sv. 
IfiUior«^ lUe^o ga bo gptovo s radostjo prevzelo; — 

Kakor N mt ndb fiasim čit«lel^m mmm je vi«ak» lansk« vla4v #« 
MilapMla taM mkleve alne* st mmj boljše izirime igre in prniide raspn 
8ili# V le nmnhk je jej bilO' iMto« poslanih > 6 izvirnih AH iii eden prevod. 
bvinui «09 1. PfHdiivS. Moral H. i irlasfop^eMi; dibro^i£iM; a. Um 
i Janka;, 4.: Vraakopaii, S* Verastkai Ilcainičeva,' 6. OsTeta*. Naj boljaa 
m Med MtMt )K Osfett iti Frangepan. Cene voadar ni nobeiaa dvblh^ 
ker ftiMva* jezika in dramatičnega izdelafijft nobena pra? zadoatila ni^ 
Ctet' 1#0 rajalsev i« naj boijii prevod iz ptagik Mieraliir je. Ma. gi 
VezMpi ^riMMM, ki je bil fhino#sko Dumaaovoi. \^Melo %fot ^Demoisrt'' 
Im 4š «t. C)v« (!goapo4ičiie od Si, Cyra) v iiiraki jezik preložil. 

* Čas Ko d lovstvo. Kako naši brati Čehi za gimnazije skefbe-, naj 
liiiin nashdfnj^ pokaže. Profl Smetana Iz Pilzna je spisal tičebno knjigo 
flake- 2K nižro gimnazijo. Prot Šfr iz Jičina je za svojo češko sfornf co 
jrerlkega jezika že višje potcrdenje dobil. Češki prevod Baumprrnei^vi* 
nzike od J. Krejči je poterjen ia višjo gimnazijo. Češke čitanke za 
Žimnazfle od Cdakovsky-ga "je ie hSel l in 11 def int tutJI že poterjenj^ 
dobif. Penrf del zgodovine Dr. Lanv-a se že tiska, drogi del je spisa* 
Mj tudt že ^ogotoviL — Od rokopisa Kralbrfvorskega je ravno na tyM^ 
VSiSil isyer9l|U golski preklad Lucyana Siemienski-gft. lliigki ih' ^ 



— im — 

fte^U^jš U pni imImi. PobU prefcUd se Mn u U kr. ar. pri iUth 
ttljtt Veiieetkv« -Hatika. -^ V muDeiie tUkn adaje i^OtlroMirev« 
evavgelje« staroalavenuko. 

Zmes. 

Hlnofoknit smo 2e imeli priložnost omenili, kako akerboo «6 Visoka 
C k. minislerstvo bogocastja ia uka za jednakopravnoat na sUntjanakil 
gimnazijah poganja. Ravno kar zvemo po v>Veani*, da je taisto lolsk^j 
oblastnii v Praze zavkazalo, se na vso mn^ za to potegnuti in pclSiker* 
beti, da se potrebne šolske knjige, posebno za nižjo gimnazijo, v oaj 
krajšem času soslavijo in na svetlo izdajo. Imenito je jej naložilo, uii- 
Mje na staromestskej ghnnazil, V. Svoboda in Dr. F. Soka Ja k 
»pisanju latinskih slovnic pozvati in lodi kakega spisatelfa poiskali, ki 
bi hotel šolsko ra^unarsko knjigo g. Dr. Močnika v ceski jezik prestaviti. 
Ravno tako je vis. ministerstvo tudi zavkazalo, ceno 400 rajniser sr. razpisa- 
ti za najboljšo celo praktično nrmsko slovnico za češke ljudske 2ole. 

* Cesko druživo za izdavanje prostonarodnih katolikih bvkev, 
,^Dedic[tvi SVatojanske* imenovano, pokterem to tudi nase dnižtvo 
sv. Mobora osnovano, steie zdaj 3273 udov. Med timi Sla tudi Nj. ve- 
ličanstvo cesar Ferdinandf in Pražki kardinal. Dozdaj je taisto is črez 
230,000 iztisov čeških knjig med ljudstvo izdab>. To naj nam kaže. Ml 
zjedinjena moč zamore. Oj da M to vsacega pravega rOdoltjulMi, ki asi 
na pravei kersanskej omiki sv(yfga roda kaj zaleži, spodbodlo', It idhmif- 
VQ sv. Mohora pristopiti in ga v njegovih preimenilnih aaaienih («Ni|^* 
rali. Povabilo, k pristopu bo v Imiolem razgta&eno« 

Meil i jpalin*. 

* Od Žile, 10. oktobra aino od dakaaa dolajoailskoga g. H«Aiaifk 
slov* jemali. Osciiaajsl dabovaikov ai 14 dragih gosj^av/vitEji dM 
uradnikav se je u £i. Miham aosla^ liadi aaia aa čast g. Mmiv ta^iko* 
l^ ^hfed (gostijo), jtfdeai od ' vradnikov jo u imaau vsih gavari i a mti^ 
aej besedi od g* dtikana slavo jemtl— izalim ao.ae adraiiG« .aapialjak *^ 
Ne pbzabi, to ja bilo u.& Mihom a asaižkom kraju« M tfMt oj^i^kai^ici 
aa je colo: Vmtl Hach i Živial ari ifsakoj aladtčoj je ar slavamhM 
Žtvio! ffeisaeja slišal. Pena pesni so bile aeniske, zalim lodi jedaa sla« 
venaka i polle vedno pogosteje atovenske. Ta aeai sliaai^ ^ aa: Nteoi 
la^ (teti fcaUu), da je a^d go^ttiki StaiMoav i NHaaac Ufšt ja 
bilo slisAli, kako so roarakteroga od ^čijoeih iaMifi aa flitmm i aidai* 
je bil veaibr b SIpvenec. Da ti kratko povim. Vsa veselica aa je, a ve- 
selico, s^o^venskospreoberoila; govorili, napivljali in peli sma vse po floj 
vensko. &e horvalsko m*smico smo ska#ili i jf den verh% svoji narod Iju^ 
beči uradojk^ rodom Ček je tri narodne češke pesmice zdpet Take sercoe 
sloveuske in doniače veselice bi se ne bil nadal u^S. Mihoru. Tudi ii( 

Jornjo-zilske dekaij^je sta bila dva slovenska Aymoslra, in iz Kanalske 
ekaaije tudi dva slovenska duhovnika pri tej gostiji. To veselica je aa- 
pravii g. Lijavnik, liUeri pri v^kej priložooati skaže, da avig pat^i^ki 
»—•Vin narod ljubi. ' ^ _ Pr»nn 

dornvnrtii iulAi^ in lUkAV* VšH^A 41. ITIiiinaaflir V GeloVCtt. 



SLOVEPHA BČELi. 




Povabilo na naročbo. 

»Slovenske bčele in ioUkega prijatelja.^^ 

y stedk^j nadvtudi zanaprej med častitimi rodoljubi blagovolne podpore 
in pripomoči najti, nastopi »slovenska bčela^^ z novim letom svoj 
tretji tečaj, 

Vrednistvo si bode na vso moč prieadjalo, svoj list čedalje s pri- 
jetnisim in vgodnisim berilom okinčati. in olepšati. Posebno skerb bomo: 
pesmim , povestim , živolopisom , narodopisu , zgodovini , književnemu 
pregleda in zmesu obernili. Da pa leposlovnim in drugim znanstvenim 
sostavkom več prostora prihranimo, zraven pa tudi željam mnogih rodo- 
Ijobov vslrežemo, bomo »bčelo^* vsak teden izdajali in vse šolske 
sestavke iz taiste izločili. Ker je vendar šola podlaga vse ljudske sreče 
in omike, toraj naj imenitnejša reč, ki yso našo skerb zasluži, bomo 
taiste v posebnem listu: »Šolski p r i j at cf 1^^ imenovanem natisko- 
vati dali. 

»Šolski prijateP, bode tudi štiri krat v mescu kot priloga k bčeli 
na malej osmerki izhajal, in vse kar šolstvo ali rejo otrok zadene p: 
navkoslovne sostavke, šolske novice, šolske ukaze, povestice, pesmi, 
basni in sploh vse ali učiteljem ali otroškej mladini primerne stvari dona- 
šaL »Šolskega prijatelja'^ bo vredoval: g. A. Einšpieler. 

Po tem takem bo >>8lovenska bčela^^ v novem letu vsaki čet- 
vertek na pol poli velike osmerk^a svitlo izhajala. Vselej jej bode tudi 
na pol poli »šolski prijaUj^^^ridjan. 

»Slovenska bče.l^ s »šolskim prijateljem^^ vred velja 
kakor dosedaj v g. Kleinmajerjevej bukvarnici prejemana« 

za celo leto .... 2 gld« 24 kr. sr. 

za pol leta .•«.!» 12 » » 

in po pošti prejemana: 

za celo leto • • • . 3 gld. — kr. sr. 
za pol leta .... 1 » 30 » » 
Kdor hoče, da se mu v Celovcu »bčela<* na dom pošilja, ima na- 
Vadnej naročnini še 25 kr. sr. nošnine priložiti. Cetvertletna naročila se 
bodo le tedaj prejemale, če saj dva gospoda vkupej naročnino pošlela. 
Na šdskega prijate^a se ne more posebej nwočW-by Google 



169 



Naro^ivne denarje prosimo nam frankirafeito o pravem ^i j^esM 
ker bomo prihodnjič le toliko iatfaoT BajtraTili, kolitor se nlrolni 
kov oglasi. 

Scer ostane pri starem. Na koncu vsacega polletja bo pridjao 
glavni list , kazalo zaderžaja in zavitek in na koncu celega leta tudi ime 
nik častit ih naročnikov. -^ Kakor dozdaj ponudimo tudi za prihodu) 
leto i^osp. pisateljem, ki so »^bčelo^^ s svojimi sostavki podpirati voj^ 
eden iztis taiste na dar. 

S serčno prošnjo se se enkrat obem^mo na vse slovenske rodo||i 
be , nas v vredovimjM in f|d|pv|inji pri6iyooiti II#tov iz ljubezni do sfojf 
ga naroda podpirati, dil bi še dolgo k omiki in povzdigi domac^jt 
slovstva izhfl|ii|l{ jsamegla. Toliko v46-^ii|jaoiQ na pod^ord vsih rodolji* 
bov, ko bo ,>bčele^^ v novem letu se enkrat toliko izhajalo, brez dal| 
se bila cena kaj povišala. Vse na 2ast domovini! *) 

Vredji. in ziioio. 



N a g r O b e L 



8., 



/ 



I 



'trah i grozi me obdaja, 
V žilah gfofe žmrna kri, 
9erce se^hmimo tajiEi, 
Iz samote si ž^M. .j j _ 

Jezni tttUjo vetrovi, ('(— ^|--^'^ 
Groma bije vdar na vdar, - 
Trepetajo rek valovi, 
Trese hrast se sto let star. 

Svet £e mtsK, da pogina 
Dan grozilni bli/.a se, 
Groma votli gina pečina 
U lamotni hrani požre. 

Mimo le je beka dtala , 
Je ne^ straši divji piš, 
Gtevo svojo ^ri))ogv«lft 
Je na nizek čemi krtž^ 

Smertni andjei pertitnice. 
Stegne — treski se vkrbte • 
Mile sapce mi cvetlice 
Nježnih nedric zdaj Ulapč, 



Skoz oblakov taititio kHla 
Se vkraduje lune trik, 
ter posije na gomilo. 
Mi ljubezni stare Mak. 

D^Ige versaie #e grobičev 
Razprostirajo očem, 
Ah! doanovi Ml luerličev!! 
Kaj bi storil sam ne vem — 

V nebo se oko oberne 
Zapustivši dihh semlf6^ 
Skoz abbke pekločeroe 
Pošljem prošnjico glaaae: 

b trobenta bo zapela 
ez gor^, 4et daljni plciii 
K" se bo mavrtoa mpfeti 
€e£ ob#ebja sii^i dli0, 

Ko pčkhVat Bbl sjiijoče - 
Dušo tr*pM opit tfki. 
Ah! na desni tvoji, oče! 
}>a bi Mt^i tnd^jaz stal"" 
Mlidoljub. 



i 



Sili v odjverUm pij^ma ««.iii «»(|l«s| Kdof ai Hoče dot p;dfW||iM'i ! 
.. bcele, klere 80 uek.ig iztUgr iuiamo., kupi^».'jlj^ more vse wili^ J)^^^^ 
proste za 2 gltl. 3o kr. sr. p« pošti potlane dobiti. Vi«b foH 
..k Telii 1 giA .r. o,i..edbvGoOgIe 



F o h r a t i m i. 



^8ta J« l^vbav ? Vetrtd miJen , •**!• je Ijnbiv ? Črni d]*76 « 

^ (KAivajuC i^r« i cvff^m. -« Telo ^tiki u prah [is^ti.^ 

£^tiiiko. 

V sl0vlifi»keih naroda, posebno pri Bosnjacih, se najde dbidt^^rn M 
$e2ejo i^^Ieko u preteklo starodavnost , kterili tudi kersansko ^hovni- 
Itvo ;^tteti ni moglo, (emoc jih »mo pod nekoliko bofj prijazno obliko 
ipravllo i po^v^tilo. Med te običaje spada sveža pobratimsha -^ 1a]r^^ 
druž^vo, ktero dva al trije mladenki sklenejo, i do groba tvesto Mij6. 
l*op praznično oblečen sprejJhe njihove obljube stoje pri žrtvenikar, jiTt 
opomeni, naj si iskreni ostanejo prijatelji, jeden dnigoga naj p6dpira^ 
ako je sila tudi iivot za brata žrtvovali pripraven naj bode. Za tim se 
pročita prisega , ki zadržava medsebojne dolžnosti. Ko jo mladenci do 
konca pogovore, jih pop svečano prodasi pobratime, i blagoslovi 
druztvo. ta sveža se jim tako sveta zdi, db te^ko smerti odide, }id6r 
^voje d^6lznosti pbzab! , ih s kakim činom protizakonitim obljubo bsktiM. 
Na primer naj sluŽi sledeča prigodba , ki se je pred nekimi Rtmi 
Ipelila. ^ 



Tf}}6 pladi tihotapci, (svircari) Vazil Obrič» Bojko Jug4)Y]č, ia 
Ivo Ifilanovifi so se bili I IS29 pobratili. Bili so iskreni prijatelji, zvestt 
bratje u duhu i mislih* Ni zapustil jeden drugoga ^ ne u nevarnosti, ne 
n sreči, t^ečkrat ao ja potegnili na Austriansko državo , tam kppcevat f 
oaapfotj proda vat bosniskih proizvodov; včasi se j£ Hidi prstov kaj prif 
>^o. K^fifkf 8Q prišli turški uradniki s vojaci stibro pobirat, so kmalo. 
ppsla atgsli. To se ve, da je marsktera krivica spodletela, ki zatrtoga 
kmetfi do živ^^a dere. Tako se je prigodilo , da so se ti 3 |)obFatimi 
vca#i a Turki zgrabili, ter jim brade nekoliko nategnuli. O zimskem 
čaau, al kadar so meje pregosto s stražami naslavljeae bile, so se damo 
ponidknifU i ^irno prebivali u revnej kolibic^, ki je v temotnej spiiji med 
drevjaai skrita stala« — Leta 1836 pridejo vsi trije iz svojega zakotja 
u &rebeniii, kjer se je ravno neka obletnica obhajala, pri klerej se je 
bila ^moSfi atan^vnikov z bližnib krajev sbralo. Vse je bilo prav dobre 
vo(je,/Tai^i|irica je jigrala narodne n^peve, bas je buča! soglasno u ples. 
Jfta/dfnči i devoJJb gibčni kot brzoe «rne, se vrtijo v krogu piesaje 
krasno IkoIo^ drugi so rodili bojne plese. Tam spet speva slepec Uz ja« 
vor^ove ifosli t^žaoglt^ne junačke pesni; oholj njega so sbrani starčki in 
puhajo z|)misyeili dubfm v pretekle leps^e dobe. Vse se radcge pa svojem 
HkW9, fijamo trojica bratov od daleč stoji j nepgibljivo vpiraje pogled u 

^iedoo^ d^evojko, ki je ravno krvave bitke s gadnim Turčinom spev^^Ia. 

^Kot Jepoda^i zvonov supp, ko ga aježni vetrič po zraku zazibija^ tako 
milo i sAdl^ je tJBkla pe^n |z čistoga grla. I spomenuvsi svojih prede- 
diiav flavnib diJ i junaška sefcnosti se porumeni belo lice i iz oČi švigne 

\f^a|ii iste hrabr^osti i domoljubja, ktero vkljub krvoločnemu pregnanstvu 
i in^f enjja IfpSikib vdartnikOv neugasljivo gori i gorelo bo u sercih) dokler 
na a?giw* :^e S|avjanov. — IMfrina, tako je ime an^njeaej devojki) J9 

21* 



— 164 — 

bila hci sironasnon Itacunaija, tedaj v naj tfplem cvMjii dhijaoske 
starosti. Krasna hčerka se umili vsim trem mladenčem, vsaki občuti 
serčno nagnutje k Ifpoj pevki, jeden šepeta drugomu svojo tajnost di 
ušesa. Al gorje i tuge, kaj početi? Bratska sveža nedopusča nobenenii, 
prilastiti si blaga, ktero drugi za se primerno misli. Zato se med seboj 
porazumijo , da nočejo ni jeden drugemu sopern biti , naj tedaj razsodi 
srečka ; komu se nakloni , naj snubi za njo pri očetu. — Pobratim! h 
podajo u log, ter splezajo na pečino, ki visoko v megle gole Terb 
tišči. Vsaki vstreli divjo goso, ji priveze trak od boje, ki si jo je popr^ 
zvolil, na noge, potem se skrijejo v germovje. Ni dolgo trpelo, 2a|l» 
dajo orla, ki se veličastno krog pečine suče, i spusttvsi se na tla zgrd 
jedno gosko , se vzdigne s njoj visoko pod nebo, ter zgine v sivih megU 
spred oči. Srečka zadene Ivo JMibnoviča, i volno se mu podasta Obrici 
Jugovič. Pred ko je orel po drugej goski skomino dobil, že pripelji 
Milanovič Mrino kot mileno zenko damo. K ženilnini je bilo kmalo va 
pripravljeno, jedi in pitja dosta, svatov i prijateljev na kupe. Prav s»rh 
se veselita Obrič i Jugovič s sfečnim pobratimom , posebno zidane vdji 
je bil Jugovič, i zdelo se je, ko da bi bil s Milanovičevoj goskoj to 
svojo ljubezen do Mrine u veter poslal. Po gostovanju se vrnejo vsi 

trijatelji u prejsno zakotja nazaj , Obrič s Jugovičem se vseli n jedo 
olobici, kije blizo Hilanovičeve stala. — Al krasne Hrine kip ni bili 
čisto zbrisan iz Jugovičeva srca , timveč bližina njena je bila se le olj 
na ogenj. — Kmalo se zbude poprejsne strasti, i Ijubav predere silm 
močjoj v mlado serce. Mrina pozabi zakonske dolžnosti, sk spfeie 
Jugovičem, i v tajnem poraZumljenju živi s njim nekoliko mJ^scev, bn 
da bi bil kdo slutil o tem. Al naenkrat zgine Jugovič ; lahko da ga^ 
groza napadala, ako bi se njegova zapletka zazvedela, al ga je pa vel 
spodjedati začela, al naj že bo kaj če, on zapusti Mrino i prijatelja in 
pridruži jednej tropi svojih rojakov, ki so se pripravljali, na AuslriaM 
vdariti. Ali tudi u bojnem sumu, u nevarnosti i krvavem poslu ne dmi 
pozabiti Mrine, i berž ko se je četa raztrosila, se je umaknil, ter p( 
skal stanek Mrine, če je le poprej zvohal,- da ni sopruga (moža) i Obri 
blizo. »Ljubav je slepa« veli prigovor, i ravno ti nedostatek je onipon 
den skratelj, ki tolkokrat veselje moti, in krivim lase zmeja. Tato^ 
pripeti tudi našemu klatežu, rozabi namreč u Mrininoj ^sobici enkrat &t< 
handžar. — Ne d*lgo potem prideta Milanovič i Obrič dam^. KoBi 
stopi Obrič med vrata, zapazi Jugovičer nož na tleh, i preden ko sopn 
kaj zagleda, ga skrije u pojasu. Po kratkem razgovoru ide soprug^ 
i Obric ostane s Mrinoj u sobi. »Evo ti orožja handžar mojega pobratiai 
reče Mrini. Kako tol Jeli ni Bojko že pred nekoliko dni odileH K 
dojde nož ii tvojo sobo1<^ — Mrina se trese kot šiba na vodi, i trepet 
glasom se počne spričavati, da ne ve, kako se je to pripetilo, ga pm 
i zaroti pri vsem, kar mu je drago i sveto, naj ne obudi suma u tijjflj 
soprugu. Obrič obljubi to, bil je tudi mož beseda. Soprug hi besedi 
zvedel od vsega, kaj se je zgodilo. Obrič se poslovi i grč k paslirjei 
ki so okolj Milanovičeve kolibice radi ovce pasli. Od njih zazv^, daj 
večkrat ie Jugoviča tukaj po gorah hoditi videli , da se je tudi vcasi 
kolibice zmuznil ter po skritih stezah amo tamo odbf gal. — Obrič ip 
i — 30. junia najdejo u ranoj zori Jugovičevo truplo pred kolibice 
bilo je na več stranih s nožem prebodeno. — Se tistega dnč pride W 
svojevolho pred mestnega poglavarja u Srebenik, kije M fiJ W 



~ 168 ~ 

plemenite stare bosnilke rodbine. Obto:i^i se sam, da je Jugoviča nmorfl, 
prosi pa za edno, naj ga sodi starešinstvo, posebno pa tirja, da- se 
Milenovič, ki ga tedaj doma m' bilo, kteri tedaj od umora ničesar se 
vedel ni, k obravnavi ne poklice. Poglavar, akbravno turške vere, ni 
pripustil, da bi bil Kadi to stvar preiskoval i razsodbo sklepaU temoc 
povab^po starodavnej navadi savet starešinstva na sodbo. Ti savet, tolko 
ko pri nas novo upeljane porote, je složen iz 13 sodcev , ki se iz naj 
modriib i imenitniih gradjanov izvolijo. — Prvo nedeljo mesca julia se 
sbere vsih 13 možev u cerkvi i po sv. masi se podajo u sodnico. Tam poye 
vsaki, kolko jet star, in naj starji med njimi, sivi starec pri 96 letih je 
bil zvoljen za »sp(!nega starešina/* Na vzvisanem stol« se vsede, krog 
njega 12 ostalih sodcev. Tudi pop v slovesno oblJ^ko ogemjen, se vdHe- 
£i pri posvetovanju. Pred njimi na mizi stoji med dvema sv?žama raz- 
petje. — Zdaj pristopi zatožen, ipriklonivši se popu progovori: ^Zarolim 
se pred živim Bogom*, da hočem pravo (resnico) govorili.« j^Proklet 
bil« odgovori pop, >>ako lažeš, zakaj predenimi govoriš, klere je poslal 
Bog, da te sodijo.« Obric se vzdigne i obernjen k starešinstvu progo- 
vori možkim, mirnim glasom: »Spoštujem jaz vašo starost, spoštujetn 
vaš^ sive lase, cestiti očetje! Morebiti ste tudi vi pobratimi med seboj, 
dobijo tedaj vi znate, kako svete so dolžnosti te slavne sveže naših 
prededov. Jaz Vazil Obrii i Bojko Jugovič biasva pobratima, iskrena 
prijatelja, i vendar sim umoril brata Bojko, al zarotimse, da kriv nisim. 
Najii pobratim Ivo Milanovič je bil po njem osramoten, nepošteno iz- 
danj Sveto pri^go pobralimsko je Jugovi6 lahkodušno prelomil — zalo 
sim Aga umoril. Kaznujte me, al skrivnost to ohranite, prosim vas pri 
Bogu, ohranite jo u sercih do hladnoga groba. Nemojte jo raz- 
kriti Milanoviču, zakaj on ljubi svojo spprugo iz cele duše. »Se zna 
ona zvesta i poštena svojemu drugu postati, al za njega nima na 
svetu ne mira, ne srJce vec, ako to zazve. Pravedno sodite, prosim 
vaš, cestiti očetje! spomnite se, kar pravi star prigovor: »Sreča je 
drfevo, koje dvapot ne cvete« Zdaj poprime starešina besedo rekoč: 
»Povejo kako i zakaj si to storil?« Obric na dalje pravi: »U jutro 
za raiio sim videl žrnoga gavrana, ki se nrii je 3 krat okolj glave za- 
sukal; to znamenje obudi u mojej glavi misel, da je čas došel, osvetili 
meFjega pobratima. Podam se toraj na stanek Milanovičev , -r- Mrino naj- 
dem samo doma. Ko zapazi , da se nekdo bliža , mi pribiti na proti, ko 
pa mene spozna , hitro veselje mine i bled strah jej stopi u lica. Resnob- 
no jej ukažem, naj se mahom vrne nazaj u sobo, jaz se pa skrijem za 
bezgovinoj, ki vtik kolibce spod stene na kviško moli. Nisim še čisto 
trave pod nogami poteptal, že zaslišim Bojkov glas, ki je grede veselice 
si prepeval. Strašni al meni zaželeni trenutek je došel. Dušo izdajavca 
izročim Bogu, ne pustim mu tolko časa, da bi bil še za pomilovanje k 
nebesom molil , ker sim mislil , da molitev zločinca Bogu nedopade — 
rz toka zderem handžar, i Bojko pade, kao žrtva svojega strastnoga, 
grfšnoga serca! — Čestita skupščina! to sim včinil, sodite pravedno, 
miloserdno pred Bogom i po vašej vesti.» — Starešina opomeni: »Nisi 
li tudi ti ljubil Urino, ali nI ljubosumnost morebiti te zapeljabi , da si ga 
umoril?« Pop: »Gorje tebi, ako lažeš.« Obrič odgovori: »Istina, tudi 
jaz sim ljubil Hrino, ljubim jo še, al nigdar ni zaslišala iz mojih. ust 
besede o Ijubavi, i še enkrat izigovorim pred Bogom i vami, da sim Ju- 
goviča le zato umoril, ker je on pozabtv prisego pobratimsko Mtf a » ■ >*■ 



- i«e - 

Mranotii, in ker Mm jaz svMe doliniMli oa^ savJ^ze avisiejli sBPlnovitt 
hl«l.<* — Obric mora zdaj oditopiti, i atacesina opomem aodce« naj pre? 
nJHlijo i preUhlajo dobro, kar ao aliaalj. ^ Smrioa nastane po aodoiei 
tiaina, zamijleno aedi vsaki na svojem m^stu i sklepne razsodbo^ Po 
dolgem molčanju vstane naj mlajši sodeč, prikloni se cestito pred m? 
petjem i progovori k popu obernjen: „Vazjl Obrič ni kriv, storil je^ kv 
dolžnost zvestemu pobratimu veleva.<« Tako stori vsaki izmed sodcevj 
poljubi razpelje i proglasi Vazila Obriča »oe krivega.<< Vrata se odpro i 
spet slopi Vazil u sodnico. Strah i groza po obrazu ga preliva , ali in; 
oči seva mo£ka serčnost i podanost u razsodbo, od ktere pričakiije smrt 
ali žiNlenje. — »U imenu cestitoga sodnistva — progovori starešina^' r" 
»>po nalanjčoem razmotrei\ju tvojega čina oznanim ti, da te ne kriveg|i 
sodimo. ^^ — i>U imenu božjem, reče pop, spoznam tudi jaz, da kx\y nisi, 
ker sr le storil, kar se pravemu pobratimu pristoji. Obriču začne zdsj 
serčoa žila glasneje biti; serčno se zahvali vpričo celoga sbora i otide 
solznimi očrnil Pridsiu prosti zrak, se mu zdi, ko da se je iz novii aa 
beli svet porodil« Neve, kam bi se podal, kot nevedno dete omahuje im 
ter tje, i tako pritava na visoko goro. — Ves osupojen tu ^stoji, ko 
zasliši iz globine nekaki krik, ki se grozovilno po gori odoieviu Naglo 
pboe navzdolj, zmerom, bolj razločno čuje sumlanje možkih gksov, i 
vekanje plašnih otrok. Verne se na stran, prodere čez gosto gerftiovje i 
stoji zdaj nad strmim prepadom. Orjaške pečine zevajo navpik iz temao- 
ga dn^i mu naproti, unkraj propada vidi ^- o groza, kak truma seljakov 
mrtvo žeifo na nosilnice veže. Bila je to nesrečna Mrina, žalostna žrlvi 
zakonske nezvestobe. Turobna joj! al stokrat poaovljena prikazen, ktsro 
strastna Ijubav u tugokazih tolkokrat — al skorom zastonj — lahkodui'- 
nemu svetu pred oči stavljai — Obriču se sterlK^ krv po žilah, atras^ 
bi^e boj volja s vestjej. Pogleda v stermi propad — že hoče tudi sv(ya 
Živlei^e vkoačati, ko zagleda zlate žarke večernoga sonca po gričih pri- 
jazno se razljivati. K nebu povzdigne *svoje oči , čudovit nekov eut m 
oklene drhteče serce; vzdihne globo iz duše: „Velik si Bože nu^j, si)ulu( 
se mene^' pokrije si s rokama žareča Uea i odide. 

Jedina tolažba na svetu je bil za njega še Milaoovič. Iz ^ubezni da 
njega j.e pogubil pobratima, al joj — tudi Mrino je pahnil u strahovito 
smert. Prijatelska zvestost je pa tudi njemu skorom živjenje vz^la, i vse 
veselje na svetu iz serca zderla. Mira ne najde ne pod milim soncefit, 
ne u temnej noči , ne u družbi, ne u samotnih kotih. Tako je hodil <M 
zgublen sin žalosten, otožen okoU, i po slepej nakluČbi pride k Milanovir 
en, ki je drugi dan po strtdinej^prigodbi damo prišel i od britkosti čel 
to nesrečo skorom pamet zgubfl. Obriv stopi u kolibtco, in najde Miiano* 
Viča bl^doga kot smert za mizoj sedeti. »Obrič, pobratime mojf< reč^ Ive 
Otilotožnim glasom ~* »zgubil sim naj -dražje blago, ki mi ga je reviM 
zemlja pcndarila, zgubil soprugo, ah mileno ženko, ki sim jo ^ubil, M 
ljubi majka svojega dejenčeka.^^ — Vazil ga prime za roko ia sm V^ 
ve od' konca do kraja vse , kaj se je dogodijo. pO bnate moj ObriQ^^ 
adihnejvo ^grozovitno me boli rana, ktero nai je vsekala nevsmiien« 
pravica, našega pobratiip^a. Ah grenka sreča kratkpga veselja ! Ali teta 
se doUim, moj druže, dobro si mi mislil, za me si se žertvoval -— al 
nemila osoda ni dopustila, da se s teboj veselim svo^^e sreče. N^ bo u 
božjem iin^nu, 9#t^ni mi zvest, l^o 4Qzd8y»^' To izreče, phjeme priHil^ti 
ker v abjpnm la^g^e oko j8woj^ isolae roni^ r^ r^^^^. V 

_ Digitizedby VjOOV I 



y«6«k i žalostne dni sta nerazdvojljivo dNIk , zvesta si ostala po- 
bratimt ta do smrti, natai pa primj^r zapustila , kako daleč ijubav sedh 
ne sme, ei imgt strani pa, kako Slavjani tam na naj glob jeiii jugu prija- 
letstvo cfnijo, de ravno odkritoserčnost i pravičnost tudi naj dražje bta^ 
po, Ba) ljub jo stvar, ako v pogubo petja, prijatelju z rok zvije. - H. 



Z 



a. 



Imaj si tak bleda zvezdica, 
^Sej nisi bUzo mesica, 

Qe bo danas lučice. 
Ti nebokj^zela lunica 
Scer si tatl^^ai^zbledila , 
Kadar je luna žvenii 
Kaj sim zbledeLa^^vvfzdica 
Da si ne bojl^^esica, 
I)a si ne^^b^e , lunice 
Ino nj^vitle lucioet 
^ri^M sim eez goričico 

posyala v izbico, 



V izbi je spala deklica. 
Lepša ko^iihu avi^aJIuUj 
^Giasvitla v licica, 
^Kakor svitla daničica, 
Bolj je bla cista v serčice, 
Kakor rojeno detesee, 
JV^zela JQ meni lučko, 
^" " bi tudi lunico, 

Vzela"^HNMte&i^i<^09 
Vzela bi vsako z\ 
Vzela bi vse vse zvez^ilcfe 
Vzela bi tudi solnčice. 



^4'./--.;-- 



J^oba Ijube^nL 

JLijubijoča: mladeneč in deklica, ki sta se ze davno v sladko Ijubeisen 
sBivtzalii, i9 sforehajat^ v ljubeznivih nedolžnih pogovorih po zelenem 
ga jtt.-*'PojiS(iivli , pravi - mladeneč svoji deklici , pojiseiva tukaj podobo 
irn^ iveze in ljubezni. Saj je cela natvora polna kpik primer za uno 
io to. — Vidiš tamkej, pravi ljubic, vidts, kako se zelen berštjan lepo 
okoU jelke vije in povija. Kako raviio ia eversto tase mlada jelka, in 
kako lepa in prijazno se ji povija in druži, zali bersljan! — Oba sta v 
liairveai pomladi«« evetjtt, — vidi se, kakor da bi se hotla terdno in 
sa vaekj skleHilii in zjedimti Ko bi jelke ne bilo , bi se berskjan mogel 
|ia tkfa razvijali. — k^ub^oea ae pogledata, — lepa je ta podoba, pra^ 
vita^ vendar pa pravi ijubezai podobna le ni! -^ 

tamkej gori je vsajenb tinskflf terta, ki se liroko po berstjtl po- 
r^t in razprostira. — Zares, tudi je podoba lepe in umne zavežel — 
il^yin^i rastljina služi slabeji, iz kterese naj boljši sad in sladkoživna 
piva naredi Vendar, aka je terta preoblirna in prepolna, lahko drevja 
Ikodje , mu cvet in sadje obseuli ih zamori« -^ Lepa je ta podoba ! Pri<- 
lAeri se lahko Itoveski družbi, iz kterezzjedinjeoimi močmi veKko dobrega 
prtde in ieviMi, — toda podi^ba ljubezni, prftve ljubezni — vendar tu* 
ie. nI. Prava ljubezen se. pač ne da lahko kaki reči dobro primeritf, 
amitlk isdaj oba enoglasno $ — prava Ijubaaiia je i^arek ^Iti^tie mp^^ 
Wrti le fom^tvsm ftiiiiHli ne ^ gtizedbvL.oog - *-• 



— 168 — 

Zdaj obstojiia ravno |fod dvema lifrana, ki 8te lerdo akup^j zrascene 
visoko proti ocba molele. — Kak lepo je to drevje , pravita , ' — korem- 
ne obeh so združeno uterjene, in debla in veje 30 enako viaoke, ter m 
rasprostirajo v milo nebo! — Obe sle združeni v serca in iflavi; — 
obe se branite in ustavite vsakemu viharju s dniženo močjo! — Ako bi 
ji utegnila kdaj kaka sila podreti in izruvati, se ne razki-asite; — ne- 

morete drugače, kot da padete obe. Je li tukaj podoba najne 

ljubezni, se^ prasata Ijubijoča milo pogledaje; -^ in nameato odgovoriti 
•e objameta v čisti ljubezni v senci združenih lip. — 

Miloljab. 



Kako; SO stari SlaTJaiii s merlidi ravnali 

I4 ' . ""^^ ' . . 

Aakor drugi malikovavski narodi starodavnih časov, so tudi 8lflvjani 
več Bogov molili. Vendar zmisli edinega Boga nikdar niso zgubiti.; za- 
tegadel je tudi njih vera o osodi duše po smertj božjemu razodenju bližej 
stala, kakor marsikterega drugega naroda. Vsi Slavjani so bli prepričani, 
daje človeška duša nevmerjoča, in da se po smerti telesa v svitlejs^ 
in veselejle prebivališče preseK. Narava je jim bila Izgled duiine osode. 
V zimskem spanju zakopana narava je opominjala mertvo v grobu leže- 
če truplo. Ali kakor se taista spet zdrami iz zimskega spanja, nove pop- 
ke in cvetje poganja , ravno tako je jim bilo v zemljo podjano tniplo 
samo žlahtno zerno za svetlejšo in srečniso večnost. Zato so se mernci 
pri izhodnih Slavjanih pokopovali , kar je opomnilo , da se zerno za več- 
nost Vseje; pri zahodnih pa sožigali, da bi se duša, zemeljskega tovora 
oslobodjena, ložej v veseliši dom preseliti in višjim duhovom pridni^ 
žiti zdmogla. 

Za dans samo o ruskih Slavjanih. — Kadar je kak ruski plemenit- 
nik nameri, so ga v svoj grob položili in s ftreho pokrili, dokler «a 
merUdu mertveška oblačila pripravila niso. Zraven njega so podjali mar^i- 
kaj reči: pijače, nekaj sadja in posiranico. Njegovo premoženje so na 
S dele razdelili Pervi del je ujegovej družini ostal, za drugega so ae 
mertvaška oblačila oskerbeta, tretjega so pa ha tisti den zapiK, ko M st 
dekle, ki hoče s gpfif)odom zgoreli, v smert podati imela. Kader so vino 
pili , se ne znajo zderžati , in večkrat se zgodi , da s bokalom v T^^ 
poginejo. Po smerti hišnega gospodarja popraša njegova družina -diektetf 
in mladenče, kdo da hoče s gospodom vmreti? Ce kdo privoli, n& 6M 
več odreči; pa večkrat le dekleta v to privolijo. Od tiste dobe dve de- 
kleti na nesrečno pazite. Povsod jo spremliate in jej strežete, kamorkoli 
se poda. Dokler s^^merliču mertvaška oblačila pripravljajo, deklica vsak 
dan vince pije in veselo sprepevlja. Na- den, ki je za sožganje merhča 
odločen, se barkica h kraji na suho potegne in s štirimi (nački pritveže. 
Krog barkice stoje velike iz lesa napravljene človeške podobe. Dokler se 
ladja pripravlja, človek še v grobu leži; ljudi pa k ladji vrejo tihe ne- 
znane besede mermraje. V ladji se^apravi klop, nad taisto streha in 
mehka sukna in s zlat oni pretkani zglavniki se razprostrejo. Stara bati^ 

'ni »ugelj imeaovana, vse te reiei po Idopi razde« OHft imit ^^^Ift 



— 1«9 — 

mertvaska oblačila priskerbeti io tudi deklici nož v persi zabostL Po yids 
je vragu nar podobnejsa ; pa ludi njeno^ opravilo je zares vražje. Ko je 
ie vse pripravljeno, se podajo k grobu. Najprej se streha odkrije in potem 
mertvasko v platno zavito Iruplo iz groba potegne. Tudi pijače, sadje 
in postranica, se zdaj iz groba vzemejo. 

Merliču oblečejo zdaj hlače, škornje,^ kurlak in kaftan s zlatimf 
pimbi; glavo mu s zlatim sobolovim pokrivalom pokrijejo. Tako obleče- 
nega merliča nesejo zdaj na ladjo, ga na klop pod šotorom posadijo in a 
zglavoiki podprejo. Ponudijo mu pijače, sadja in zelišča; tudi kruha, 
mesa in čebule zraven njega podejo. Na dva konca razsekanega pseta 
verKejo v ladjo in prinesejo tudi vse njegovo orožje; ^njegove konje pa 
tako dolgo jahajo, da na zadnje obnemagajo in s mečnii razklane njemu 
v ladjo butijo. Ravno to storijo tudi s ednim petelinom in kokošjo. Deklica 
pa, ki je za smert namenjena, se med tim semtertje sprevaja; potem jo < 
postavij(\ na nek terkel, ki je verii vrat naj bolj podoben. Možem na 
dlani stopaje, nekaj govori in spet doli skoči. To stori tudi drugo-^in 
tretjokrat, it^fke ravno tako kakor pred obnaša. Pervokrat deklica reče: 
»Glejte! tukaj vidim očeta in mater ;^^ drugokrat: »Glejte! tukaj vidim 
svojo žlahto;^^ tretjokrat pa, pravi: ^Glejte! sedaj vidim svojega gospoda 
v raju sedeti. Oj kako je veselo, kako krasno in svetlo ! Pri njem sedijo 
njegovi otroci; on vabi tudi mene, prinesite me k njemu !^' Sedaj vzeme- 
jo deklico in jo peljejo k ladji. Tukaj jej slečejo narokvice , ktere mora 
starej babi, smerlnemu angelju, podati. Tudi perstane potegne iz rok ih 
jih dekletima podari, ki ste jej stregle in se hčeri smertnega angelja 
imeni^ete. Ko deklica v ladjo stopi, jo sest, s ščitom in s palicami obo- 
roiaoih, mož obstopi in jej iz bokala piti ponudi. Pojč ga izpije, in ko 
je že od svojih slovo vzela, jej' se drugi bokal ponudijo. Dekle ponujen 
bokal vzeme in ga, dolgo pesem zapevsi, izpije. Stara baba jo priganja, 
da se ^viza in hitro v gospodov lotor stopi. Prestrašena deklica se 
obotavlja; ali komej glavo v šotor pomoli, jo zgrabi stara baba in jo 
aater porine. Možje sdig jamejo na svoje 6Čite biti, da bi stokanja 
deklice siiiati ne- bilo, kar bi druge odstrašiti vtegnilo, s svojimi gospodi 
nnretL Potem jo zagrallta dva moža za noge, dvfi za roke', smertni 
uigelj pa jej verze verv krog vrata in jo unema dvema poda, da jo 
zadavita. Baba jej med tim hitro firok nož med rebra zahode. Merliča 
naj bližji žlahtnik prižge zdaj dervo in ga ritnisko k ladji zanese. Tudi 
od onih vsaki goreče dervice k ladji priuese in ga na gromado verze. 
Veter plamen podpise , in kmalo je vse, šotor in ladja v enem ognju. Na 
ognjišča se gomila naredi in v sredo se za spomin bukov panj vsacH. 

Oblačila, konje, orožje in dekleti so k merliča zategadel djali, ker so 
81 uai svel ravno tako kakor tokajsoi mislili, in da jih bogato on tudf na 
nnem svetu potreboval. 

Peter Petrovih IL Njeguš. 

Na bridko žalost vaih Slavjanov \f zameri 81. oktobra t. I. ob. devetih 
sjotraj X svojem atobiem mesta, Cetinje imenovanem, Peter Petirovii II. 



Digitized by 



G«fcgle 



- M* - 

^j^^us, Tladik« Jernogorski in berdski, po kralk^j bolezni, ie je ratno 
ie delj easa na svojem zdravju bolehal. Menil je to zimo spet nft Dunaja 
preživeti in si tam za svojo bolehnost leka In pomoči iskati. Vendar 
božja previdnost je drugači sklenula. Njena volja je bila , da bi njega 
kosli v zemlji svojih očetov, v krila svojega ljubljenega naroda počivale. 
Ravno dva dneva pred smerljo je zlo nevarno zbolef. Hotel se je se do 
Kotora prenesti dati in tam lekarske pomoči vživati. Pa to ipu m' bio 
dovoljeno. Se predenj je lekar iz Kotora prihitel, je ie sM na božjej 
pravici. IVej da o njegovem živlenju kaj povemo, se hočemo ie o njego« 
Tej cesti in domovini maičkaj zmeniti. 

Vladika poitieni v slavenskej cerkvi toliko, kakor v lalinskej škof 
ali biskup. On je v Cernigori naj višji svetski in cerkovni vladar. At 
Tladika se nikar svobodno ne voli kakor pri nas; temuč ta cest je pri- 
Tezana od konca XVII. stoletju na rodbino Njegui Iz te rodbine si vla* 
dajoči vladika vselej* jednega za svojega naslednika izvolj in skerbi za 
njegovo izobraženje. Tako je tudi zamerU vladika jednega iz svoje rod- 
bine na Dunaj poslal, da bi tam svoje navke dokončal inHe v potrebmh 
vednostih izobrazil. ; ^ . /^ 

Cerna gora , ki v Černogoro in Berdo razpade, je skalnata in visoko 
ležeča krajina proti iztoku jadranskega ali sinjega morja in obseže okoli 
ljMHQ mil s lA?^^^serbskimi stanovniki, ki se vsi k pravoslavnej 
sl(»vanskej cerkvi spoznajo. Ko so Turci po bitvi na Kosovem polju 15. 
junija 1389 Serbstvo podjarmili in vkončali, so si Černogorci s svojim 
neobičajtiim junaštvom do današnjega dAe ohranili svojo političko iieod- 
visipst proii mnogoterim stra-snim napadom divjih Muselmanov. Kolikor je 
v Cernigori možev, Joliko junakov. Vsaki je oborožjen in posebiio dober 
strelec. K temu so Černogorci silo velike postave ^in nad mero pogumna 
deca narave brez vsake dalje omike. Sicer stoji Čemagora pod posebno 
ohranbo ruskega čara, od kterega tudi vladika letno plačilo dobiva. 

Peter Petrovič II. je rojen leta 1811 iz slavne rodbine Njegusev on 
Cernigori. Bilje bratrovec vladika Petra Petroviča I. kije 18. oktobra 1830 
atamerl, in tudi od njega v oporeci za nastilnika imenovan« Ljudstvo 
mu )e yoljno zvestobo zapriseglo, če je ravno šele 18 let imel, in ga 
30. oktobra 1830 pod imenoai Petra II. za svojega vladika pozdravila 
Perva leta njegovega vladarstva so bila dokaj nemirna. Turški sultan si 
je na vso moč prizadjal, ga na svojo stran spravili; vendar on se je 
krepko soperstavil vsim željam in vabilom neverne porte kakor tudi 
orožju nje divjih tropov leta 1832. Toliko bolj je zdaj rasel v ljubezni 
svojega naroda. Na to se je podal v Petrograd, kjer je bil 6. oktobra 
1833 za vladika posvečen. 

Ko se spel na svoj dom poverne, je začel na vso moč za izobra-^ 
zevanje naroda skerbeti in nove naprave upeljevati. Najimenilnise njegovo 
delo je ustrojenje Černogorskega starešinstva, ktero vladiku pri uprav- 
ljanju zemlje na strani stoji in iz jednega predsednika (bratrovca) in 12 
starešin obstoji, ktera si vladika vsako jeto voli in pbtverduje.^ V tem 
starešinstvu se vsreduje znotrajna sprava Cemegore; za zvunajne zade- 
ve je vladiku poseben minister dodan, 

V pervej mladosti je imel zamrli vladika -serbskega j^esnika Mihi- 
tinoviča za učitelja. Iz tega je posebno izvirala njegova naktenjenost k 
Desnistvo, ktfremu je do piMlednjega časa zvest oital* bslo je od njega 



- 1»1 - 

več pesniških del , ki so pravi kine serbske-slovanske lileratore. ZercaK 
se v Bjib najvernise živlenje cernogorskih Serbov. Naj imenitnisa sa: 
^Ogledalo serbslio^^ sbirka serbskih junaških^ spevov, ^Luca Mi* 
krokozma^S potem »Kula Džuričiča in Cerdak Aleksiča^i 
dalej »Gorski Vienac«, »Pustinjak celinjski** »Liek iarosti 
Turške*^ »Molitva Ce/nogoracah k Bogu^< in podednjic drama- 
tički epos »Lažni car Ščepan mali^. Slovansko rodoljnbje in svest 
junaškega bojnega rodii veje v vsih njegovih pesmih. Založil je r Cetihji 
tudi malo ^fekarnico, kjer je od 1835 nekoliko let zabavnik »Gerli- 
ca^ izhajal. 

V ostalem je bil rajnci vladika tako visoke postave in krepkega in 
krasnega telesa , da so ga clo na Cernigori za naj večega in naj lepšega 
moža imeli. Bil je visoko izobražen in omikan. Govoril je zvnn slovanskih 
ježtkov ludi falianski, francozki in nemški. Zatorej je bil sposto\^n od 
svojega Ijadstva, klero je po malem k evropejskej omiki liapeljevalin 
tudi od vsih drugih, ki so ga poznali. Zmiraj je bil iskren Slavjan. Na 
cesto je vzdihoval nad zapadnim Slovanstvom in se tresel za i^ega pri- 
hodnost. Zatorej se njegova smert ne obžaluje samo po Černogori, temu6 
po celej obsirnej slavjanskej domovini. Lahka mu žemljica! 



Kratko številoslovje. 

(Dalje.) 



I> e v e t i n e. 

"a deveti n V rajnisa iehko najdemo, ozrimo se na njegovo trefjinO| 

ki je dvajsetima; in napeljujmo otroke spoznovati: da, ako troje 

t. J. tri reči zajeden rajnis dobimo, in tako jedno po dvaj- 

setici pride, bo jedno tretjino dvajsctice veljalo, če jih 

devet za en rajnis kupimo: n. p. za tri prače damo 1 fl.^ pride 

prač po 20 kr. če pa za devet pračev 1 fl. damo, bo prad 20/3 — 

' ali toliko dvajsetic razstetih med troje veljal: Nekdo kupi 9 skled, in da 

v za i\je 7 il. po čem je jedna? odgov. po 7 dvajsetic > razstetih med tri 

^ t. j. 2 dvajsetici, in tretjina jedne dvajsetice, kar znese 46 73 kr. 

Desetin^dostotin. 

I Ker desetina rajnisa je iestica, se pravilo ročno najde: kolikor 

rajnii deset ff toliko sestic jeden n. p. 10 ^velj^o 7 fl. koliko jedeni 
odg« 7 sestic , t. je 42 kr. Potem se rajnisi Iehko med deset razdelijo in 
vsaka naloga hitro resi. 

Kadar otroci desetine poiskati znajo, moremo skočiti na dfvajfteti-* 
ne. Lakko bodemo spoznali 9 da^ ako d vaj s ti kosov velja 1 fL en kos 
pride po trojači (grosu) n. p. orna vina velja l,2,3,4,5....iL 
po eem je pinta (virtelj) odg* pol»2,3,4,5..;. trojač. Iz tega 
bodemo tudi štiri desetine, rajnisa urno poiskati mogli. Ako dvajsli 
fl" za en sajius kupUno,. 19^ tako ^ po trojaei Cgrosu) dobimt>; ba ^ 

Digitized b. JjJ * 



~ 179 — 

le pohrojače veljal, ie za en raj ni I '40 ff dobimo; poltrojace pa je 
I kr. in 1/2 krja. Ako taj vedro (40 pint) po 8, 9, 10, al koliko si 
bodi rajniiev plavamo, bode pinta 8, 9, 10 to je ravno toliko krajcarjev 
in polkrajcarjev veljala, to je 8 kr. in 8/2 kr. = 12 kr. 9 kr. "in 9/2 
kr. = 18/, i. t. d. 

Kdor ve najti stiridesetine , bode najsel tudi osemdesetine rajnisa 
1/40 11. je = 1'/, kr; 1/80 bode tedaj i^ krja, in 1/4 krja, kar znese 
8/4 kr. ali toliko trojač raastetih med slin; n. p. 80 ff velja 36 fl. po 
čem pride en fTl odgov. po 36 trojač razstetih med Itiri; kar da 9 
trojac = 27 kr. 

Tridesetino, sestdesetino^ devetdesetino rajnisa bodejo 
otroci sami lahko našli , če se jim le nekoliko razjasni , in stezda poka- 
že. Po teh se da mnogo zadač rešiti n. p. kdor si na mesec 18 fl. za- 
služi, koliko dobi na den? — odgov. 18 dvojac = 36 kr Nekdo dobi 
u dveh mescih 27 fl. plače, koliko mu pade na den? odgov. 27 kr. Ko 
na kvatre (3 mesce) 75 fl. plače vlečem, koliko mi gre na dcn? odgov. 
75 dvojač raztsetih med tri 60/3 da 20, in 15/3 da 5; 20 in 5 je 25 
dvojač, ali 50 kr. — Tudi tako: 60 dvojač da 2 fl. 15 dvojač = so 
Jur. 2 fl. med3data40 kr. 30 kr. med tri da 10, 40 in 10 kr. = 50kr. 

Da najdemo petdesetine, podajmo se nazad k petinam. Peti- 
na rajnisa je dvanajstica, petin dvajsetina rajnisa je torej peti 
del ali petina dvanajstice, t. j. 2V5 kr. alj 1 dvojača in I dvojača raz^ 
šteta med pet. Ako za 25 ff plačamo 17 fl. bode 1 ff veljal 17 dvo- 
jač = 34 kr. in se 34/5 kr. t. j. 6V59 kar snese 40 Vs* Kadar bodejo^ 
učenci petindvajsetine urno najti znali, poskočimo na petdesetine; 
in našli bodemo, da ako petdeset reči velja l fl. bode-v^saka 
veljala V/s kr. to je: toliko krajcarjev, in se toliko krajcarjev razstetih 
med pet, kolikor jedna rajmsev velja n. p. 50 ff^ odgov. po 18 kr. in 
18/5 kr. 18/3 je 5V5 kr. torej ukup 18 in 5V5 »nese 23% kr. 

Ce znamo najti petdesetine, nam ne bo težko tudi stotino rajnisa • 
poiskati. — Ako je pet deset in a 1/5 kr. in jo najdemo, če za jednoto^ 
vzamemo toliko krigcarjev, kolikor rajnisev celota velja, tote krajcarje 
razstejemo med pet, in oba sneska sostejemo; tako bo stotina vsakega 
števila rajnisev toliko polkrajcarjev, in se toliko polkrajcarjev, razstetih 
med pet.n. p. za 1 ^r (100 ^) damo 24 fl. po čem je 1 ffl odgov. 
24 pol. = t. j. 12 kr. in 12/5 kr. kar ukup da 14' 5 kr. 1 *Sfy: mesa 
se plača po 16 fl. po čem je 1 ©'1 odgov. 8 in 8 5 kr. = 9 Vi kr. 

Po drugem pa ravno tsko lahkem načinu bodemo pozneje obresti 
najsU, ki jih od vsakega rajnisa dobimo, ako je nam znano, koliko od' 
100 fl. na leto odpade. 

Sedemdesetine otroci ne bodejo lahko našli, popred da s šte- 
vilkami rajtati znajo; se jim more pa povedati, da ena reč bo velja- 
la toliko 6/7 kr. to je toliko sestic razstetih med sedem, ko- 
likor rajnisev jih velja 70; n. p. za 70 tF masla plačam 35 fl. 
o čem pride 1 ^? odgov. 35/7 sestic; 35 sedmin snese 5 celik sestic, 
i zveržejo 30 kr. ali tudi 35 šestič je 3 fl. 80 kr. od kterih se najde 
sedmina po zgor naznačenem načinu. Dobro je , da se otroci tudi drobki 
(Briiche) seštevati vadijo, kar ni težko, kjer je ravno taisti znamenatelj 
' akor tukje sedmina 3 krat po 8 » 24 3 X 4^7 » 12,^30/7 kr. 

, Digitizedby LjOOQ IC 



{ 



- 17« — 



Jednajstine. 

Jednajstina rajnisa se dobi, ako se prc^gleduje, v klerih številih sU 
jednajst 1, 2, 8, 4, 5 krat. Tako se najde, da u 60 stoji 5 krat, 
ostane 5.* Iz tega se da pravilo: Kolikor rajnišev velja 11 ko^o 
toliko petič, in se toliko petič razstetih med 1 i velja j 
d en kos. n. p. it S' velja 9^ fl. koliko i S^l odgov. 9 petič ^= 4 
kr. in 45/11 = 4'/,, ukup 49/,. kr. 

^ Kakor jednajstina tako naj se isce tudi trinajstina, sedemn»jstini 
in v obče razsteva med vse izvorne števila. ' 

Pravilo za trinajstino je: Kolikor rajnisev velja trinajs 
toliko reparjev, in dvojnatih reparjev razstetih med 1 
velja jedno. 

Za sedemnajst: Kolikor rajnisev daš za 17 kosov, tolili 
trojač, in trojnih trojač razstetih med 17 si dal za jedoega; ; 
devetnajst: Kolikor rajnisev dobimo za 19, toliko troje 
(grosev) in toliko trojač razstetih med devetnajst prič 
za jedno. If.- p. za 18 pračev plačam 10 11. bode torej prač vfljal ! 
reparjev, t. j. 40 kr. in deset .dvojnatih t. j. so reparjev razstetih iti 
13, 20/13 reparjev je I rep. in 7/13 rep. kar znese 67,3 kr. torej ^i 
46V,3 kr 17 S" velja 15 fl. po čem pride 'ffl odgov. i5.gr. t j# i 
kr. in 45 gr. razstetih med 17; — ker 17 v 45 stoji 2 krat — še d 
bimo 2 gr. = 6 kr. in 1M7 gr — to je 33 17 cm. kar je rV.^ 1 
torej vse ukup 52'V,7 kr. Take razsteve bodo za mlajše učence sko 
pretežke, ako ravno so važne, in dosti pripomagujejo, da se um razvi 
», iit okrepi ; torej se le takim učiteljem priporočijo, ki. so v pjih sami 
I se dovolj ikjen^, da se ne zmotijo. — (Konec sledi.) 



B 



d k 



0.. 



/ 



(l'L KieCau ua Krsnjskem, jlapiSiil M ValjaTec)< 



Jtfredka zgodaj je vstajala, 

K sebi klicala je mater ; 

Le sem, lesem mati moja, 

Vam povedala bom nekaj. 
5. Sanje so se mi sanjale, 15 

> Da tri solnca so vshajale, 

Pervo bilo je rumeno, 

Drugo bilo je zeleno. 

Tretje bilo je rudeče; 
10. Kaj pomenijo tri solnca f 20. 



To pomenijo tri solnca. 
Da boš suknje tri imela. 
Kdo bo meni kupil suknje t 
Kupil bo jih oče tebi. 
Bredka šla je v line gornje 
Gledala je v polje ravno, 
Kaj je vidla v polju ravnim 
Kaj na polju mergoleti? 
Lesem, lesem mati moja. 
Vam bom nekaj pokazala: 



*) Za primer ii: Cvetja slovanskega naroda. GJej Književni Oglas, 

Digitized by VjOOQ II 



— 1»* — 



Ali 80 vieni^ni klasci. 
Ali biseri so zlati, 
Ali je pa ailna vojaka Y 
Ni 80 ne vseniČni klasci, 
Ni 80 bis^i ne zlati, 
Tudi ni to silna vojska, 
S valje 80, po tebe gredo. 
Kdaj ste me pa omo7Jli? 
Ko 8mo v zibki te takali. 
Svat je pod ieV grad prijez|d*jo, 
Bredka tak je govorila : ' 
Kaj vam pravim stara Jina, 
Kteri je pa moj naj Ijabsil 
Odgovori starašina: 
Tisti je pa tvoj naj Ijobsi, 
Ki sedi na belim konja. 
Ma podala belo roko. 
Vzela je slovo od mater: 
Vidite se več ne bove, 

V pismih slišale se bovo. 
Zdaj premočno mi zderčijo. 
Da ferči spod nog jim ogenj. 
Kamor daleč pridereijo 

Tje do merzlega studenca. 
Bredka ravno £ejna biia-^ 
Še je rekla, govorila: 
Kaj ti pravim ti moj ženin, 
Jaz sira ravno močno £ejna, 
Stojimo, da se napijem. 
Bredka s konja se spustila, 

V serce se ji meč je vsadil, 
l^e je rekla, govorila : 
Odreži mi košček krila, 

Da mi rano bos -zavezal. 
Govori tako ji ženin, 
Skoda ga odrezati je. 
Vrezano j* od zlafga kosa. 
Še je rekla, govorila: 
Sej ga ni si ti mi kupil. 
Kupil mi ga je moj oče. 
Ženin rane ji zaveže , 
Spet premočno mi zderčijo. 
Da spod nog ferči jim ogenj. 
Stara mati gre naproti, 
Tako reče stara mati: 



Pri ti priči dušo pustil: 
Ti si umerla zavolj mene, 
Jaz umerjem zavolj lebe. 



Kaj ti pravim ti nevesta, 
Kaj si tako v lica bleda, 
KarkoIMeze ino grede, 
Od lepote tvoje vede* 

70. Še je rekla, govorila: 
Tud vi bi lepi ae biU, 
Tudi vi bi bledi bili, 
K' vam bi tolko kervi steklo, 
Kolikor je steklo meni ; 

75. Karkol leze ino grede, • 

Od hudobe vase >ede. 
Spet premočno so zderčali. 
Da spod nog je ferčal ogenj. 
Kamor daleč priderčijo, 

SO. Tje do žehinovga grada, 
Tak ji ženin je govorilj 
Bredka, to so tvoje btse, 
To je tvoj grad belo zidan, 
V gradu tvoja svithi izba. 
' S5. še je rekla, govorila: 

Kaj mi bodes vse to kazal, 
- Pelji me na belo postijo. 
Da si malo bom počila, 
Ti postdj mri pa pri <hirih ; 

90. Tak je rekel in goTorif: 

Kdaj pa jaz prišel bom k tebi 9 
Še je rekla ^ govorila:^ 
Ko bo tretja ura v noči. 
Takrat pridi ti le k meni. 

95. Ženin stal je se pri durih, 
Jč poslušal mlade Bredke. 
Vzela v roke perstan zlati, 
G|« po izbi potočila. 
Še mu tak je govorila: 

100. Pojdi, pojdi persten zlati 
Tje do mojih starih mater, 
Pdvej, kak godi se meni. 
Da ne bodo hčer možili, 
Pa ne sveta jih prasali. 

105. 2ema komaj je pričakal. 
Da je tretja ura v noči, , 
Odpre izbo, grede k postlji, 
Bredka mertva je ležala, 
Je ležala v kervi čemi. 

no. ženiu čez njo se nastonil. 



Digitized by VjOOQ IC 



- 17» — 

Književnost. 



* Imoledarcik slovenski za prestopno leto 1852. Na svilk) icdal 
Dr. Janez Bleiweis , kak(Nr smo ze unokrat omjfnili. Razon navadne pra* 
tike, obseze v drugem razdelka tudi nekaj lepoznanskih reči. Kar mu pa 
posebno vrednost daje, so narodske pesmi slovanskih narodov avsirijan- 
skega cesarstva , ktere so poslovenjene lA tudi v izvirnem jeziku pridja- 
ne. To je naj krajši in nar naravnisi pot, Slovence s druzimi siavenskimi 
narečji soznaoiti. 'Knjižica šteje 82 strani. K a koncu je jej, pridjana jedna 
pesmica s napevom vred. Dobi se po vsih slovenskih mestih mehko ve- 
zana za 24 kr. in terdo vezana za 32 kr. sr. Zvunajna in znolrajna 
oprava je prav lična in krasna, kakor vsa dela iz Blaznikove tiskarnice. 
Živo jo priporočimo vsim Slovencem. 

^ Slavni g. profesor Mikložič pripravlja za natis svoj spis: primer- 
jajoče zvukosiovje slovanskih jezikov, za kteroga je letos, 
kakor je bčela omenila, od c. k. akademije navk darilo prejel. To bo 
pervi del večega spisa, ki bo dalej celo primerjajočo slovnicv) slovanskega 
jezika obsegel, kakor je jo v nemškem jeziku Jakob Grimm spisal, 

* Dr. D. Hedakovič v Novem Sadu ozncmuje v Jui^nej Pčeli svojo 
poveslnico serbskega naroda od naj starših do naj .novejših 
časov. Taista bo v 4 svezkih na 50 — 60 tiskanih po!ah na svetlo pri- 
šla. K vsakej knjigi bo pridjana podobsina kakega narodnega junaka. 
Naročnina vsake knjige znese 1 zl. Cgold.) v bankovcih. Kdor se na celo 
delo naroči , dobi s četerto knjigo tudi dogodivščino bulgarskega in 
horvatskega naroda poverh. Penezi se imajo izdatelju v Novi Sad poslati. 



Zmes. 



* *z zapisnika druztva za poveslnico jugoslavensko namprine86: Narod- 
ne novine 30. listopada med druzimi imenitnimi vestmi tudi tole: Jedan 
rodoljub iz Rieke postavlja za spisanje diela, koje bi 
obče koristno i potrebito bilo, 100 carskih* dukatah, i iz- 
ražuje svoje mnienje, da bi poviestnica čoviečanstva s osobitim obzirom 
na Slavjanstvo a ponajprie na Jugo>laVene ilite Ilire verlo nužna bila. 
U ostalom ostavlja konačnu odluku ravniteljstvu druztva za poviestnicu i 
starine jugoslavenske, i izjavlja, da če 100 dukatah uložiti u hervatsko- 
slavonsku štedionicu, kako za odluku ovoga ravniteljstva saznade. 

Poslie zrelog pretresanja i posavietovanja bi iznadjeno, da ovo 
ravniteljstvo uz mnienje gori rečenoga rodoljuba sa svime pristaje, i da 
Če izraditi potanji program o načinu, kojim treba to dieio napisati, čim 
bude nagrada za najbolje napisanje poviestniice čoviečanstva u Jtedioni^^A — 
uložena i štedionička knjižica blagajniku druztva predana. )OQle 



— 199 — 

Med i palin. 

^ Obljubili 8010, ob svojem Jasa tudi tiste gospode o^iteljie « 
»B^eli^ oznaniti, ki so jih nai častiti šolski svetovavec, fospod Rudmas 
na svojem drugem potovanju obljnblenlh daril vridne spoanalL Darila ao 
prejeli: Gosp. Joief Ranner^ podučitelj n mestu it. Lenard u Labudskej 
dolini 20 rajn. sr. — Gosp. Janei Terčik, učitelj u Šolarej vesi (Sit- 
tersdorf) Doberinoveske dehantije 15 raju. bt. '— Gosp. Miha Senker, 
včilelj « Dolnero Dravbrefu 10 rajn sr. — Gosp. Matevž Groll, učitelj 
u Sokovičah (Schiefling) u Labudskej dolini 9 rajn sr. — Gosp. Miha 
Pečnik, učitelj n Tinjah (Tainach) S rajn. sr 

Pri tej priložnodi tudi se pristavimo, da so do.^edaj tri učiteljski 
shodi na Koroškem bili — eden na Slovenskem in dva na Nemškem. 
Vse te shode so gosp. Rudiiiaš objiskali in povsod gosp. dehanto 20 
rajn. sr. izročili, da bi se učiteljske knjižnice na noge spravile. To se 
pravf u resnici — ne sanM> u besedi — ioU podpirati in za vse ednako 
akerbeti — za nemške in stovenske! — 



4 



fatip e s ni C a. 



« 



....^Na jednom oko slepi lakomec di^de do kažalislne peneznice i 
iqrraia: »Slo se phti za poslednje mtatot^^ »Sest krajcarjev,« se ura 
odgovori. ,>Eto vam 8 krajcarje ; jer ja imam za jedao oko manj od 
drogfli.« 



Koj po novem Htu bo izšel pervi svezek slovanskih narodnih 
pesem po nadpisom: »Cvetje slovanskega naroda.^ Obsegel bo v 
pervem razdelku slovenske narodne pesme, ki se nikjer natisnjene niso 
in v drugem naj lepsc narodne pesme vsih slovanskih rodov posloven- 
jene in zraven tudi v izvirnem jeziku. Trem ali štirem pesmam bodo 
tudi napevi pridjani. Cela knjižica bo obsegla okoli 1 00 strani. Kdor do no- 
vega leta naročnino pošle, dobi vsaki sveZek za 20 kr. sr. Kd(Mr se na 
10 svezkov naroči, dobi ednajsti poverh. Imena častitih naročnikov bodo 
vsakej knjižici prldjane. Serčno poprosim vse častite rodoljube, me 
v izdavanju po mogočosti podpirati, bodi si s obilnimi naročili ali s 
slavjanskimi narodnimi pesmami za omenjeno knjižico. Ni dvomiti, da 
je to pervi pot, predrage Slovence s narodnim pesništvom Slavjanov, od 
kterega slavni nemški jezikoslovec J. Grimm pravi: »nad njega krasoto 
bi Evropa oster m ela^S s njih jezikom in pravopisom (s latinico in 
cirilico) soznaniti in si v jeziku čedalje bolj približati. 

Na koncu še poprosim častita vredništva, Novic in Ljublj. Časnika 
temu oglasu (vsaj okrajšanemu) svoje liste odpreti in tudi naročnino 
prejemati. ^ 4, . Anton Janežič. 



Odgovorni udatel in tiskar: Ferd. žl. Kleinmajr v CeloTCOt 

Digitized by VjOOQIC 



SLOVENSKA BČELA. 



tsdana lA. mem^WMkhwm t%BU 



/ Povabilo na naročbo: 

,^Slovenske bSele in šolskega prijatelja.^ 



V sladkej nadi, tadi zanaprej med {aatitimi rodoljubi blagovolne pod 
pore in pripomoči najti, nastopi »slovenska biela^ s novim letoi 
svoj Iretji tečaj. 

Vrednistvo si bode na vso moč prizadjalo, svoj list < i 

jetnišim in vgodnisim berilom okinčati in oleplati. Posebno i 

pesmim, povestim, zivotopisom, narodopisu, zgodovini, j 

pregledu !n zmesu obernili. Da pa leposlovnim in drugim 
sostavkom več prostora prihranimo, zraven pa tudi željam i 
Ijubov vstrezemo,^bomo »bčelo^V vsak teden izdajali 
sostavkel^iz taiste' izločili. Ker je vendar šola podlaga vse ! 
in omike, toraj naj imenitnejsa reč, ki vso našo skeirb ži , i 
taiste v posebnem listu : »Šolski prijatel^ imenovanem naliskc 
vati dali. 

»Šolski prijatel^, bode tudi štiri krat v tnescu kot tiriloga 
bčeli na malej osmerki izhajal, in vse kar šolstvo ali rejo otrok zader 
p: ^avkoslovne sostavke, iolsKe novice, šolske ukaz«, povestiee, pesm 
basni in sploh vse ali učiteljem ali otroskej mladini primerne stvari^dom 
sal. »Šolskega prijatelja^ bo vredoval: g. A. Einspieler« 

Po tem takem bo »slovenska bčela^ v novem kt« vaidLi«^ 
vertek na pol poli velike osmtfke na svitlo izhajala. Vsekj jej biod^ Jbm 
na pol poli »šolski prijatfl^ pridjan. 

»Slovenska bčela^ s »šolskim prijateljem^ vred velja ki 
kor dosedaj v g. Klebiitiajer)evej;.bukvamici prejemana t 
sA celo lato • • . . 2 gld. . 24 kr. sn 
' si pol ieta . . . • 1 » 12 » ^^ 

in pO pasti prejemana: 

aui c^lo loto . « • • 8 gld. — kr. sr. 

za pol^ leta .... I » 30 » ,» 

Kdor hoče, da se mi v Cefovcu »bčela^ na dom pošilja, ima ni 

vadnej naročnini lie 25 kr. sr. nosnine priložitL Cetvernetm naročila i 

bodo le tedaj prejemale, če saj dva gospoda vkupej naročnino pofleta. 

Na šolskega prijatelja se ne more posebej n«noči^oQle 



— 178. — 

Narocivne denarje prosimo nam Ardnkirane o pravem času poslati, 
ker b4mo ' prihodnjič le toliko izlbovniipravill, kolikor ae:narocni- 
lov Oglasi." ' ■ '* " ' /* •-- ^ .. ^ • 

Scer oslane pri starem. Na koncu vsacega polletja bo pridjan z 
glavni list, kazalo zaderžaja in zavitek in na koncu celega leta tudi ime- 
nik častitih nar<|C||ilH)r* — ^^ Kakor . docdaj pq9ijuiio|o Midi Za prihodnje 
leto gosp. pisateljem, ki so ^^bčelo*^ s svojimi sostavki podpirati volje, 
«tei!M8ti« taiste na d«f.- 

S serčno. prošnjo se se enkrat obernemo na vse slovenske rodolju- 
be, nas v vreaovapj^ in iždavanju pričujpoih listov iz ljubezni do svoje- 
ga naroda po<lpiniti^*da bi ie Mgo k omiki m povzdigi domačega 
slovstva izhajati .zaniogla. Toliko vec zaupamo, na .podporo, vsih rodolju- 
bov, ko bo ,>bčele'^* v novem Utu se enkrat toliko 'izhajalo^ 
brez da bi se bila cenq kajpovisala. Vse na čast domovini! ^> 

' . Vredn. in zalozn. 



^ •mm 



Z V e S t i S i n. 



j>iVl resnično hočeš ili, 
U kervavi zlobni boj? 
Hočeš merie, zapustili, 
,In prijatljev drazfh broj? 
,Ah nc| hodi v vojske silo, 
,Zlo .se bo ti dogodilo !^^ 

»PaMttdibo.se ponovila, 
In veselje pride i njo, 
:K0ia:bQ se v .vence vila, 
.Le za tebe je ne bo, . 
.Ki prijetno bi hlapela 
Od okincanega čela/' 

„^Lepe domovine rože 
Biiei m prijetiie: mi ; 
iAK hiitiiv^č (le može, 
Kar mladenča veseli^ 
'i;je me,- l^li^o dolžnciati. 
Kjer "se domovina prosti. ^*^* 

»Kdo oral bo tvoje hjive, . 
Kdo obdelal lepi vert, 
Kdo bo kermii volke sive, 
Kdo obrezal zraste tert, 
Vse leto kdo bode.činil, 
Ako v vojsko boš odrinil?^* 



»»Drage so mi lastne njive, 
Ljub mi tudi lepi veri, ' 
R^d imel sim volke sive 
$ladko pival vince tert,\ 
' Al, vojaška tromba poj^^ , 
Tje dplžnost me sili nioja.**^' 

! »Oragi brate i tu 4>itaRi, 

Vsf prosimo te tepo ; .\ . 
. Nam serce, globoko 'fj^m^' 
,. Ako febe več a^ bo ; 
. Tu -aslani prav veseli ^ 

Bratje bbdeipao živeli. . .. 

»»Z bogoib bčatt! tu mMt 
Jaz ne morem vtč pri va£^, 
Kliče me aebotiievati 
Čara nuLegfi ukaz; 
TJQ. pustite fneni Ui : 
. Za deželo se borili.^ ^* 

. »Eda se 'S nami 1» pomenil, 
Kdo nas Reljal bp na rsrj , 
Kdo zberjla naSe ceni} , 
Č,e't|9 več ne bo nazaj 1 ; 
Ako pHdes, našel žene 

• Bodes tksib zarbcene.« 



.1*) Opwaimba. &dur kakng« lista- :IeMQ^ l>c«|lf;, prejel ni., n«j *sq pri novem 

f >^rQfiluiali v o4p£rteK .pUnm sa-nj (^glaai. - l|Ldt>« aI hočia dps.^dajii«: ^ri 

fiYtizkp bčele, kfcere se uek^l i^ti^ov imani^o^« kqpiti , jih more TAe^vlop 

'pQMaiiJe"pro&te %a''2 glcli 36 kr. »r. pi poSu foosj •'»•••♦ .J«rj.i.« ^^ 

*^%en svezekvai)*' I jftd, »r; • . < f J Ij:; 



OSI« 



i; 



»»Ve ^oVejUii;'^ gladUMlne^ * ;»yZeiiilje' tkik )o»f '«š potrte ^ 

Bile serca. iiiof a evifet , * Koremka sivih skal; 

Mo 2a miČRe jg;oapoilt£ne K tebi mo nazaj dbnese' 

Bil «111 vedno zava^ Timi, Mkel mojih tozni žal; 

Le 2^ malo časa.ideni, ' In ko poborimo vraga ' - 

Kmaioi kinalo iopet pridein.^^^ Koj bojI moja žena draga.^^^^l 

»Da ne bila ti vprjela, >^Tafn sovražna luja četa 

Kar si vedrio govoril, .' Bo popila tvojo kri, 

So,vavek.«jm vaselela, ^ - iJo pobili ti oceta^ . 

Da me bodeš poročil; Sam Bog ve kj^ on leži; ,. ^ 

Zdaj ostala bom samica Ako vender nazaj priddi, . 

Nikdar tvqja ne ženicai** Mene žive vec ne videsl^^'.. 

. Majko mfk) sin objame ' ' ' 

■ Jo pritisfte ha sei'ce, 

»»Te ne bodem paslil same, 
Ki si porodila me, . . . s 

' Pusti drag^ ožefrviha 

MIK materi hje ^n'a/**^ / ). : 

' . ' ' Fr. Orehovski. 



X Zmaga čess Mongolce pri^^olomupu. 

r. ., . . ' • • .— ■ • / . • ' • • 

lili bik) u dogodivščini kraalo tako tugepolnoga časa ko is^ihdob) kp 
so divja kardela paganskih M|^ngo|cev Europo podjarmit svoja s^la za- 
pusčevala, i svoje n^stevilnc roje čez nase mi(e gaje razpošiljala, Odkaj? 
se je Rarodsko. prisseiovanje astavilo, so .omika, izobraženost, k^istjanatvo^ 
po gerčkih i angiežkih minihih Iji^dsivu usijane, razveseljivo kalpogai^- 
jak i plodoviti^jo žetvo obljiibpvalc. Hipoma prirasi sirova,: .ne9<te$ami 
druhal, premaga, ko hudourfiik vse overke, i dere svojo pot naf^rej; celej 
Euro^ sužnost i SAiert obetavsi. Kamorkoli se oberne, vse ali pomoril 
aU U daljne kraje odpelje, i za njo slede kuga, lakota, plakao>ie,.(^up. — r 
• Kne^si, to slišati, sicer naglo, zbore skličejo, toda, kakor je pri 
zborih navadno bi^o« tratijo neprecenljivi čas s pretr^esi i računi, kolika 
denai^ja vsakomu dati, ali koliko vojakov k černej vojski, pripeljati pride. 
Bilo je se nekaj tacih med knezi, kteri, mesto da bi urno svoje pod- 
ložne, na Doge spravili i divjaj ptuj^ armadi u bran Ise napgtiU, celo 
t^i;i^,,da bi se ., njim ttdeležitev bojev odpustila, ker^imajp donia z 
vfimitvami, z dedšino ali s tacimi rečmi opraviti. Toda »Koma deliberante 
<i»€«f»iis. peilit.« — ^ 

* ^ .'.' Madjari, nemško pomoč po obljubi rimsko-nemškega cesarja.., pric^r 
kovaje^ se M^i^fplcev ogibajo, mesto d^ bi krajne terdnjave ;$ vso 



Aladjarska armada JV^ltJNrezbrojnih Aziatov objeta i večidel pobita. Že' je 
bil »Hannibai i|ntQ&te*tds,^^ ter strah i bojazen pred upadom vesq|pA-«- 
Zdaj pokažejo Slanini eeskega i ilirskega kolena, da so svcge; n^ 



Slave STilii i kar cdh Asia, cela Roaia, cela Maka, Madjaraka i N^* 
mačka stonti niao morle, alori peščica korenjakov SlavjaaaUh. 

Leta 1S40 ao Moag^ci pod veliteljem Velkioi Kanom^ Ogolajenft 
MoakoVitarsko napadli — Polem, ko Kiev ramlijo, ae a dv« aiiao 
velika rasdilka ločijo ( pervega pelje vodja Balo v Ogerake deiele; dnigegii 
pa povetKttk Pajdar, ain ^igalaja, proti Patikie«a kra^ealvii, kUrega 
nagloma podjarmi , Krakovo, Brezbvo po£ge, ter se po bitvi higniSkej 
proti Češkemu (^mufi hoče. Ko pa zve, da ga češki kralj Veocesnv pri- 
pravljen pričakuje, se od čeških mej u Moravske fivade poda i misli, 
ondasnja bogata m/esta i premožna sela obropatl. — Mesca malttravna 
1241 ae približa divja truma Tropavi, ktera se njenomu napadu vbranitt 
nemore, razruši srebeme rudnike pri Benisn, dere proti PFeravi i se 
prikaže pred Holomucem, kteri je ravno popred češke i moravske vojl- 
čake pod veliteljstvom Zdislava* il sno^e Imlao zidovje sprejel — 

Mongolci, ker se z naskoknn dobro varovane terdnjave povlastili 
nemcMrejo, se serditi, kervoželjnim r»Nim enaki u rodovitno Hano zaženo, 
samostan Jlradis, i mesto Litovo požgo. C^Ia severna Moravia je bila 
polna kervi, ki je Ijutim kervolokom serd gasila. — En oddelk Pajdar- 
jevi pa vundar vedno blizo Hotooiuca ostanek Drugi del njegove armade 
neuga^jljlva kervosfelj^dst celo do gfaivnoga mesta, Bema pripelje; ali 
velitelj terdnjave Hartlib se njim vo^lo^ hrabro ustavi; i ker si Mongolci 
ne morejo mesta prisvojiti, okoli stoječe samostane Obrovič, Tisnovič, 
Dobravmk ^t<^ote pogonobe i zadnjič rooravsko Novomeato obsedejo. 
Zdaj, ko že sleherni človek o odrešenju Moravie obupa, zdaj ko sta 
serd i plenoželnost Mongolcev nar višji bila; zdaj' se uzdlgne hral>ri 
Zdislav iz terdnjave Holomucke, da bi svojo nesrečno, poginu namenjeno 
domovino rešil, ali pa svojo jnnačko kri blagomu namenu posvetil. 

as. malis^T^ana se verze na nestesrilne trume paganskih Aziatov, 
ajfliovomtt velili^ Pajdaru glavo uzame, i s svojim majhnim, pa dobro 
izurjenim loaidelom nestevilne sovražnike u beg zapodi. Ostali magani 
Moagdici ae na svoje brate pri Bernu, Hradtsu, Novemmeslu zapodi i .vse 
aabd v neuredeno strašno bezanje potegni. K sreči je Marka svoje valove 
čez okoMco razlila, tako da bKžnjih mest, Kromeriža, Velshrada, iStraj- 
nica beže požgali niso mogli; hipoma jo čez Tafre v Madjarsko poteg- 
nejo. Na Jfadjarskom se zdaj s kardeiom Batu-a sdružijo i jo začelka 
m^sca Idmovoa na Nemško vdariti ^klen6. Na enkrat tri niesta, Korneu- 
%wg, Beč i Bečko Novomesto pbsedejo. Nemci sicer oMtjaMjo veliko, 
store pa grozno malo. U nemar poščeni Slavjani morajo zdaj veliko 
edino Nemčio rešiti. -- Česko-n^favski junaki od sv6ga kralja peljani, 
Ba Jugoalavjanom iz Krajne i Koroške pridruže ter Mengoloe tako pre- 
strašijo, da boječi svoja ležišča popusta i ae skozi Ogersko u avaj^ 
domačio vemejo. — *\v 

Grozno so Mongolci uEuropi ravnali; dozdaj u zgodovini ifink^ 
trineštve se njim ime »psoUavci^^ pri Slovacih zadobila. Pravijo namreč, 
da se^ti Ijuti Aziati človeku po gojzdlh nasledovali*;'^Mr njegovo meso 
jedli. Se dandanašni u Moravii brezovko »Tatar^^ InNmilJeJe. 

V vaii tih bitvah so se le Slavjani ž njimi vdti|ko^tr, Stavjaaom 

še mera lada časi vesti, 4ia so takrat zapadno Europb pogina rešili. 

Nič več ae od sadaj Mongolci iz svojih pust i^^te^bre Slovane upali 

uiae, ker ee se bali, da bi se jim spet laka ne M^MA) ^^^^ ^^ j^ F? 

'-mica ^aAL -- :* A^ttBertoibic*!. 



L n h I C si. 



I^ofiica sveti »K nji 'stni ptf«^ 

Gm^i Aa nebu, V izbilo «i«|#. 

Bleda nje lučica Gori trn UOce, 

Na me migljaj Nojlwf ¥ #erde-« 

Luiiica miki ^Atnj« «im ^M^ 

Al m kej vtdii M Offedvah^ 

Mojega MF^ibi ■ r V licf J9 aajevček 

Ljubo dekli? Tm^ih oebes*^'- 

»Vidla sim vidla „V6 njb sim »jrirf, 

TVojga ddtiiea, jo oglddimla, \k 

Mirno na posteljci Serca je zvesteg*-« 



MsLgSL ra^sodrtev. 



1^0 Častitljivi duhovnik ravno pri svoji mizi sedi in zamišljeno in 
neutmdeno dela in piše, stopi k njemu njegov, sluga in mu 'naznani nek« 
osebo od zvunaj, ki hoče notri priti. Poda mii pisino od nje. — Gospod 
odterga pismo in bere. Biio j# tako le pisano: 

>,Kakor bo/ji namestnik imat« tudi boi^e serce, ktera je vsem 
»nesrečnim vedno odperto in mi|Dy — in zavoljo U^uarii^m iedaj tako 
)»zauptto k Vam, — ^az nevredna in uboga stvar.lmda in neskusena 
»sim se udala besedi, kteri bi se ne bila smela tako hitro udati in u- 
vkloniti ; ~ pa, oh, bBa je tako micna in sladka! — Zapustila sim skriv- 
^noma svoje starine, svoj kraj m dom, ki ga nikoli .vee vidih ne bom. 
)^ati milja so se jj^ztli in so plakati , ko ao svojo edino kcerko zapelja- 
»>iio in odpeljano pograjfil ^^ Mimlo je xe pet aeacev od časa tklega. 
,#Tukaj friim tedaj ljubega Boga tu Vas božjega namestnika odpuščanja 
4M1 mMoa|i prosit; f*~ V sai9ot|i — san^ostanu želim svoje zadoUenje por 
,9pf'avitij — kot ^pokoma Magdalena hočem obžaloyati in objokoyati 
^svojo krivjfDol** — , . , Jela. 

Na pismu »^ vidi, dfi soji med pisanjem debele. solze abitno tekle« 
Pi^bovni gospod migne, in deklica stopi ponižno in boječa nolri. — 

Ne boj se, nioja hči/ pravi duhovnik., ako ti je resnično žal, da 
si se zmotihi in papčno storila, — bodi utolažena, odpuščeno ti bo! — 

Zdai pove zopet vse natanko, kaj In kako se je zadolžila in pre- 
grešila , kako je bila odpeljana in zapeljana. — Vidi se J[|., da jo je prf - 
grešek v živo ranil, kako se kesa in kako zlo želi vse 'resnično popra- 
viti jn pokoriti. — Mladeneč , ki jo je zapeljal in odpeljal, je bil, ako 
ravno ne popolnoma nedolžeti, vendar tudi ne tako zlo popačen, kajior 
seje od konca vidifo in sodilo. —• Duhovni gospod* previdi kmalo, da 
imata oba nekaj pravega, in da sta pripravljena krivico poravnati* 



- ISft ~ 



Kje pa fttanajeil uprat« prijitaio Aihovsik. / 

Tukaj bliio pri broida. . / 

Ali ai aamal * j 

Niaim* aama , odg OTori pobeleao deklica. / 

Dnhovnilr, ki je to beaedo dobro raiomil, prideBe/Utro ša to: 
Ga Ijubial — / . 

Dekfiaa nilo tdihne, — in mi ne odgovori 4 

Prav iaiaj, pravi idaj duhovnik^ od dana« zanapref grea Mej v 
aamoatan. .Moli in proai Boga , da ti bo zanesil in od^ustif^ kar ri nape- 
nega storila in ae pregrešila. On je mili oJe, ki rad odpusti vsim, ki 
od njega in sebe resno iMlijo. — V 

In Vi dnhfiVni o^e, kdaj bote odpustili Y pristavi )»oje2a deUica. 

Jas sim otorek, pravi duhovnik, in sodim ^ovesko. Odpustil 

sim ti! — '/ 

— Zvečer je iUi deklica v samostan mirna iti popoktoaM udana 
v voljo božjo« — 

Pozno T večer pride na brod v čemo saviti mož, in uprasa, kje 
da mladi gospodin iz J . . • slanuje« — ' 

Bil je duhovnik sani , pri kteremu je popred deklica bila. — 

Mladi gospodin stopi spodobno pred častit^ duhovnika in ga pri- 
^udno popra ja, kafvda bi hotel od njega Y 

Ali vi ljubite Jelo? pra^^a prijazno duhovnik. Ljubim jo, ona mi j,e 
čez vse, ljubim jo vselej, ljubim jo večno! ^ ' 

In je želite in hočete osrečili Y ^ - 

HočeBB, ako bi vse in se celo življei\}e dali moral za njo! — 

Ali so to VM^serčne in resnične ibfsed^l 

Miadeneč uzdigne roko in perste, pripravljen rečeno priseči. — " 

Pomislite dobro! reČe resni duhovnik, božje ime se ne sme zaničevatii ! 

Pri moji veri, odgovori zagoreli miadeneč, in prtaie za zlali krir 1 
žfc, ki ga je duhovnik na persih imel, Iniffotovttn vas pri Križanem, Ijabim « 
jo, resnično jo ljubi«, — ne laaieai! Duhovnik mii poda zdaj sveti 
križec, — miadeneč se globoko pripogne in ga spadobno poljubi. — 

Zdaj duhovnik, ne bom vam zakrival, kaj in kje je zdaj Jela vaša. 
Bila je danas pri meni in me nagovorila in prosila za samostansko za- 
grinjalo. Sla je v samostan, da bo popravila, kar je pregrešila in za- 
dolžila. Odpovedala se je svetu in zaročita s tiho samoto. 

Miadeneč, to slišati, se gane in zavzame, — čudno milo mu / 
bije serce, ne ve kaf odgovoriti; — globoko zdiTine. — Vi ste jo od-/ 
peljali, pravi resni duhovnik , tedaj zadostujte za to! -y Nisim prišel^ 
da bi vam očital, kar ste napčnega storili. Le spravili in pripraviti sitn\ 
vas prišel s tim, kar vam je namenila osoda. Ali mi bote morebiti za 
zlo vzeli , ko sim vam deklico oduzel 1 — 

Miadeneč, hi so mu debele solze tekle po licih, ne reče nič, — > ^^1 
poda le duhovniku roko, da pokaže, da ae vda v to, kar mu je nemila ! 



Tako jepmv, praTi duhovnik, ko mladiča priiaino roko sliane, 
^ko je pravi Človek ^e ne »me uzdigovali aoper to, kar je vulja božja. 
Ni dva ostaneva vedno prijalk, aaj siuu storil le to, kar je bila moja 
dolžnost. 

Bi jo le smel ^ jMnokrat TidMf praia solzni mladenel. 

Tega zdaj ie ne morem povedati, pravi duhovnik, tega zdaj se 
sam nfj vem. — 

r 

Ko je minulo en mesec, se pripelje kočija memo broda«in se ustavi 
pred hišo zapuščenega mladenka. Iz nje stopi stari gospod in ipu veli, 
da bi se z njim peljal, ker neki imenitni gospod želi govoriti' z njim. — 
Mladeneč molči — in m. Ko sta se nekaj časa peljala, ostaneta pred 
krasnim poslopjem. — Sluga pride in ga pelje po širokih stopnicah v lepo 
prostorno sobano* Tukaj stopi zdaj notri moz častilega obraza, rudece 
ogernjen s tajro na glavi. — Mladeneč, ko je zdaj svojega prejsnega 
gospoda dobro spoznal, zaupije: O sveti Oče! — in pi|(i{t ur^d-enj na tla. 

Vsianite! reee prijazni gospod, pred Bogom/; ne prod Uudoi se 
pade na obruL. — Vedite, povedati vam moram, ^inao-je^z vami in z 
vašo Jelo vse drugače naredito. inr ober nilo. Vse , i^r vama Je dozdaj se 
z svojo ljubko skleniti, branilo, je zdaj miouk)! 7// Pri Bogu J« t»e mo- 
goče! — On hoče in gkda le en alaa ki preaaos^je in to j|e: ,^Pravo, 
dobro sei*ce!f* — // ' ' 

Slarisi so vama odpustili, in v 14 dlfeh mt s svojo ljubko po- 
stavno poročeni. ~ Zares sta materi velika žalost naredili; Mizo že 
smer!} sta Ji ranila serce. Zdaj je vendar vse/dobro in posal)ljeno. -^ 
Vse, kar sim mogel ^sim storil, da bom tako storile zqpel spravil iny 
z^eselUj — vaji pa, ki ^sta se resnično Ijufoiht, ~r ludi eltieml resnično. — 

V odkičtoem čas» je bila res poroka. — Vsi žiahtniki, znanci in 
prijatli so se slovesno snidiii in 6e s stari Ji in^ poročenci sladko veselili. 
Kaj slajši, milsi in vesel/li čutifo jddkjb pa gotovo v davno ie sklenje- 
nih sercih — zvestih poročencev.^^Mo zamorejo le tisti čutiti, ki so 
«0 zvesto. ^ubiK in yubyo,.;JprM vendar nemjla osoda razkruse- 
ne loči! • ^ J^ i^rmi n ^#iyi<f i^ r*-*'-^ -^/-i^^,/ . . 

Ta^prečudni m|i duhovnik,, ki je ta dva poročenca tako. čudno, 
spravil in sklenil, je bil sam sveti Oče papeŽ Piji IX. Slava mul — 

Mlloljub/ 

Staroslovenski in rsesioTatiski književni 

^ jeziL 



JI 



^^\ v eliko. se o. izvolji vseslovanskega književnoga jezika piše; prejme^n 
^, tedaj tudi j^z za pero {n jedne naisli poterdini', kar so Novice in g. Pod- 
I lipski v Ljubljanskem Časniku spisali, namreč, da bi se s t ar osi o ven- 
ski jezik za književnega sprejel. 



^, tedaj tudi j^z za pero {n jedne naisli poterdim', kar so Novice in g. Pod- 
■ lipski v Ljubljanskem Časniku 

\f I. Naj 8« rneid staroslovenski jezik, za y«esI.ovan8ki 

„j,;. Jiiftvni; . _ . ; • • . .,,„,,,,, Google 



ft) K^ iimi Mj j^bj^lmejtf in Uim gMM vsMtovctfiA^in« ftt| primer- 
jmejsi pravopis. Tako boito' konec aovrafneifitt ^^aijei^v h 
secetek bralo? flbi «k>gfi (Pockj »Mov. Novint Celjake^ 1S49 sir. 
62 — 6S> 
b) Ker.fana tako tnmtm^ atstte Waiiwliiqi' jisikopi ednuka slovni- 
co, da sam v sebi Cle nekoUčko trohic if^jemsi^ vse j^ravib^ pred- 
nosti in lepote vsih' slovnic med učenimi sedaajm slovanski nare- 
di), kakor rnmeno soince svoje svetle žarke, sapopa^a in objemiu 
ftt b neziiamenife mertice w le veliki predmet potrebnega . pre- 
^M» Baj J> tr stari, sveti tn bogatf jerik ^oiffo t nemtr pnsceli 
ilicdb krivo rabljen biL 
ti) Česat srsirosiovetiski s I ovir, afcdr obifil,' ta sedanje pdfrAe, o 
vedtih in umah (Kfiiisl nad IVIssenshaft) griša , se mu lefcko bres 
uraze M iiiine po sMVniJkib pravilih ix novih ^lovanskftl nar6£y 
dddflfva, po itgledtt^ kakor si drmf izobfaieni Urodi svdgo dcrmadb 
besedo s tnjkantf 0'^ ^erSkega, Lafthiskegti itd.) bogatijo; 
iK) Ki(k ttiom^biti ie ne v4,.iM pak tu pn' svoji ^ienfmim^ da 
Mirtfstavenski jesik ni kaatko nikar pokc^ an in sperlnet' ineeli4, 
ampidc «11 živi .i« ves iivitč« živi ne aaaio s a'v«jLm du* 
lloaci^ ampak tudi s avtojim Ir^ptom, s «rojiaM udi, to je: 
' 4K>-Tsih st>ojil| iivljaujili v slovnici in valipMniku, pak -r- savo^ 
bratovske nesloge raztresen med narečji.. Na primer: Tuk#ima- 
liio »i Siovem^^: l^užicattjfe in Kasubiie se ppfVDlni diiali. prosli 
ffa^terit post^: b^h« d^^, fCKoate k^igo Luiičame^ .iugur 
atovu^je jnanai Si^a^aaii tako je tudi a 4 je # t i> 4ef|nlUc 
fbraifte t uare^iih tolil^o im^ifu,^ d« mit le.^tivmltHrtMčJaa k 
ItrdneiMijuuiviltt poaM^nr. PoNer »Ai^Ba R^lf^ in|a«»o Je buSIh- 
. vonci $ 8lwMawii; .vlanita« Wauge^;: »luj, liakf sf imajo 
samo iiasi.Ra«eiM>ci> .»fan, EbrensteU^^^^ W^ Busje M. [Ugkd 
Vlahov^ ^iraacoMV in 8pan[(^v (Ruinuiifov kk A^liqaiM>y>9 %^ W^ 
w velja, ker n« imajo /ednega knjiiLevpega jezitkat! 
II Kkr aiovaaahe nvračja zadeva, da bi se klerd za hijiževni 
vseslovanski jezik sprijelo, derznem sledeče ovaditi: 

Češki Tf| Poljski jezik ue moreta nied^n vojvoda hU vsim dru- 
gim, ker tnmta toliko in takih polnthčic ih ftteačic^ da se*aa ob- 
činstvo ne ispodobita. (Pogl j, kar sim o tem v »Jahrbiicher ffir Slav.^ 
Literatur, Kunst, von Dr. Jordan; Leipzig 1847 2. Heft, strani 
iS — 46 pisal.) ^ 

; m. JH«oiUtttilki jaift «adh«dj siier|». IHbfe»i billti«^ 
značaja Ceski in Poljski, pak, ker razdružen in razderzavljen , je v 
slovstvu in moči daleko za njima«. Kes) da se tajiti ne more,' ako bi^ 
v s i živleji Jugoslovanskih podnarečij , * postavim ; Slovenskega in 
Bulgarskega v jedno celotino spovzeli, da bi ta zmes starostovenl- 
činp naj bliže dosegla. — Verh vsega tega ni misliti,, da bi se ne^im^iHa 
večina Slovanov ktereinu teh tr^ narečij vklbniia, bodi «i^*tMi, ^^ čuk 
velike gomdte tela vlada in vodi, kedar (akot)'fe navidalin^! 

IV. viMib se pak k žadrtjeinu slovanski krgiževniki Ruskega 

i^arečja, {vejmejo, jn bi g^ (specifičke in terde Rušižme na priliko; 

^iiboloto« CMAo),\,Tdroia* (vrata), ^berezk«* <fbre*a), »moloko* 

.Imleko) itd« pustivsi vsak le nekaj po svojem domačem popravljdK hi je po 




' — 183 - 

r 

slaro8lovensqini obdelovali, nad čemar ni dvojiti, zadenejo po^aiimna 
na iiQV ježlk, kteri pak po mojfh mlsKh ne bode drugi, kakor ravno 
gtaraslovenski. — Žare«! le ;n-idajte Ruskeina narečju se Stoven^lci, 
Lužicki dual, Jugoslovanski ^Vaetcr it, Čeeki genitiv siagnlar: 
kamene,, brein^ne, lelele, ledaj ludi leleae ild., Ceski, Jugoslovaodd 
vocativ singniar, hektere naše krivo imenovane nove ablike, 
pravilno oinehcanje \ g, fc, k; Bulgatski, Poljski, Slovaški a$ 
Mka, Hand (a=sriJ), Poljski, ia, ie, (*): svet heiUg; Ceski, ^ei^illf|^ 
Ogerskoslovenski, Butgnrskf vocal r: trg; Bulgarski in vdasih Cesft^^ 
vocal 1: vina; natencnost Poljskega — in moje gori rečene besede va% 
ne bodo smeha silile. 

Naj beržesnjo prihodnost si res Ruski jezik svoji, pak ker nazad- 
nje, kakor sim rek<?N wi4ar se y ^a^oslovenžcino preverie,^ druge na- 
rečja počasu v se zajemsi — čemu tedej toliko velikih in se nevarnih 
ovinkov? Saj ne bodo razne narečja, ako se staroslovcnsčina naravnost 
za književni jezik sprime, po gori rečenem svojega poštenega, neskaie- 
nega blaga nič zgubile, temoč se le svojih pritepenih plev in vrask reši- 
le, se oplodile in oživile, dokler seje naproti temu velikih prepirov^ 
trudov in pregonov bati. — 

ijtaroslovafnska azfouka res v oči bdde -*- nenavajenim, — pak saj 
%e da, kar je ir njej ostrega in ogljastega, ako se je krasopisci lotijo, 
po novi Ruski, Serbski, Gerčki, ogladilt in okrožiti, če bo tir eb a I o. 
kar pak Bulgarski ž d in št, klera se data po Vukovici premeniti, tiče, 
poglej >yJahrbQcher^' , kakor gori sltani 46 in 51. 

D^a peta sta tedaj do vseslovaoskega kiqi£evAtga jekika: inaly* 
tički in syntheti-6ki; na tretji pot nas le aila verze. 

Ako bi imeli dober priravnajoči vseslovanski slov nik (L in de 
in Jungmann imasta se druge naiiiene) in tako slovnico pred očmi, 
bi ne vnfotali več dolgo o izvodi kniževščine. Zato pak se oglasite tisti, 
Mefim je 4and vseslavaOstvo v njega nedrih pregledati, da se ne bode 
p<i blodnih potih omahovalo, ali še le -^ delj vnemarno čakalo t Take 
•a moje misU in MireAe že|je, ter v ti oil pak tudi vsi moji trudi men) o. 

Prijatf^ljem staroslovenščine in vsem rojakom, kteri bi se sami radi 
prepričali tega^vkar sim gori pisal 9 oznanim sledeče staroslo venske knjiga, 
ktere se po vsaki knjigarniei lebko dobijo : 

1. lasephi Dabrowsky: Instituttones Lingu« Slavice dialecti 
•veteris. ;Vindobone 1822« 

2. IBartholoniaei Kopitar: Glagolita Clozianus. Vindobona 
1^36, S slovnicaj tu slovnikom* 

Potbr izverstoe dela naj^^a slavnega rojaka^ g. dr. Mikloliča 
Mj'bMroMMi4i<^ga slovanskega jezikoslovca, ia sicer: 

S4. LattUeliro der Altstov^ischeii Sprache. Wien 1850. 
4. -fbrmenlekre der Altslovenisoliea Spracbe*. Wi^n 18S0* 
5.. Xiebre von der ConjugatioB im Altslovei)i(»dloa* Wien 1849. 

6. Ueber deii reflejuven Gebraueh des Proaomear »sebe^. Wien. , 

7. Radiees Linguse Sbvenicp v^tteris dialectL Lipsi» 1845« 

8. Lexicon Ling^ci S(ovef^iof» yeteris dialecti. VindobosAD 1859. 
Ma/ pdpoliMgli :šlovnik staroslavenščine* 

9. HomUa S. Joann. Qkrys. in ramos palmarum. Gum notts ^^|t- 
ebs et gloafario. Viadobon« 1845. Star rokopis. ^ t 

Digitized by VjQQQ1C 



— 186 — 

10. Vitase Sanelorum. E codiee antiifuissimo palcoslovenice eum 
notis ciilicis et glos^ario. Vindobon^ 1S47. Z gramatickimi dodatki. 

• '11. MonamonCa lingu» palaM«b)v«nie8B e codiee Supraalien^i. ViimIo- 
bona ISSI; 

12. In 86 nekoliko: Sla*«i$cbe Bibliolhek 1. Uand. Wien 185K 

Tisk 8larosloven^<kega pravopisa (abcde), posebno v novejših knji- 
gah, )e .toliko i^raseii, da so čerke kakor žlahtni kamenci, in da za 
vseslovansciRo druzega alL drugacesiijega pravopisa ni treba. '^ 

Iz Novic. Cafpv. 



Kralko šteriloslovje. 

(Konec) 

DvanA}8ti na. 

A^vanajstina rajniia se najdejo sesliiii pa tudi, ako se išče: kolikokrat 
atojr 12 11 -Mih — Veljala bo vsaka reč toliko petič, kolikor rajnil jih 
dvanajsi (dvanajsterina , ali ducjent) velja. 

P et na J8 ti n a, ' '" ** 

Ta se lehko.dobi .po razstevi rajoisa. med 15. — Pride iia kos > 
tdliko reparjev., kolikor rajnisev za 15 kosov damo. 

Hesinnjfitina, in dlrugi deli rajnisa* 
Polovica rajnisa je 30 kr., čiretertina iS kr., oansinaT'^, ali i 
1 šestica, 1 kr. in 1/2 krajcarja; šestnajstina bode torej Irojača , lA kr. 
in 1/4 krja, ako 1/2 kr. in 1/4 krja soitejemo, imamo V^ krja. Pravilo ! 
za šestnajstino tedaj je: 1 kojs velja toliko troja^, i« toliko trojao ral- ! 
štetih med 4, kohkor rajnis d^mo ža 16 kosov n. p. 16 pračev velja : 

14 fl: počem je 1 prae? oifo^chr. 14 gr»42 kr. in 4S/4kr. ukap 52% krjov. ' 

Ravno tako se najde o sem naj s ti na iz deveiine. l>eveiioa ny* 
niša je 20/3 krjev, osemnaJMlIna je tor(y ICj/i kr, *= S*/, kr* in »pravilo 
bode: En kos Velja toliko trojač, in toliko krajcarjev razjtatiii liHMf^S, 
kolikor rajnfs? jih velja 18 n. p. 18 ŽT vdji 15 & počoai je 1 0*? odg. 

15 gr.= 45 kr. in 15/3 kr. kar je ukup 50 kr. b osmajsUnte n^ps 
sestintridesetino, ako užemeš nje potovtco, polovica 10/S je 5/3 ali 
1 kr. in 2 krajcarja razsfela med tri o. p. — Za 3 ducele rttt da«M> 
20 fl. po če'm bo ruta? odgov. 20 kr. in 40/8 ==sr ukup 88 /j kn — 

Za dvarndvaj^etine se uzame pok>vica jedaajsiine. — . 
' Sfirindvajsetina je polovica dVamijstine. Pravilo je: Kolikor 
rajhiji veljata 2 ducenfa (24 kosov) toliko d vojač, ia polkrajcarjov velja 
1 kos t), p. 24 U velja 18 fl. koliko 1 Vf odgov. 18 dvojač = 86 
kr. in 18 polkrajcarjev ««= 9 kr. kar znese uk»p 45 kr. 

Iz štiHndvajsetine se 1i bo dala najH oseminJitiTde«feliQa;,..<(e: 
tizameš nje polovico: polovica dvojace, jo^l kr. -* polovica polfcrajcarja 



"? 1/4 krja. Ako tedaj 48 komad (4 dacanti) 10 fl- veHa^ fni^ koiaad 
^ kr. itt 10/4 « 2*/}, ukup 12'/, kr* — DigtizedbvGoode 






— 187 — 




Izrajtba odstotekov? (Prozenfenrci^lniungen.) 

Kdor ima denarji^v, da jih more po slo rajmi izposoditi, dobi o(i 
slo na leto pet rajnis, ki se jim pravi o brest ali odstotek. Pet taj- 
niž je slo troja6 (grosev). Ako torej od slo i*ajniš, ki jih komu .plodim 
slo ffrbsev dobim, mi pride od enega raj niša en g ros; in kolifcoi 
rajnis izposodim toliko grosev bodem obrestnine dobil, n* p. od 18i .0 
isline (glavnice aK kapitala) po' y/o^ — koliko dobim obreslnine? 4dgov 
od 100 dobim 5, od 84 dobim 84 grosev, t. j. 4 fl. 12 kr« ukq{ 

9 II* 12 kr. — 

te po pet od sto, pada na vstfk rajnis en gros^.bo pojednem 
od sto na vsak rajnis- petina grosa prišla; — in da tako obrestnino naj- 
den je le"' treba najdene grose med pet razsteli — n. p.^od .90 fl. pc 
r'o koliko pride? odg. 90 grosev razsletih med pet; razštejem narpr^ 
50 in dobim 10; potem razdelim 40 in dobim 8; torej ukup 18 groŽ^v, 
alj 54 krjev. — 

Lahko bodemo po tem tudi našli, koliko pride od rajnisa po dv£ 
od slo; prideta dva gvosa vazsteta .med p^t, Mi T/s kr. — to je tolike 
krajcarjev, in se toliko krajcarjev razitetih med pet, kolikor rajnis zne- 
se islina, n. p. 80 fl. po 2* „ koliko dajo? odg. 80 kr. ~ to je 1 fl 
20 kr. in petino teh; petina rajnisa je 12 kr. petina dvajsetice so 4 
torej akap 1 fl. M kr. — 

Kako bos najsel obrestnino po. 4 V; po 6°/,, 8/^, 9 V« lahko ;2 
lega vaak vidi.. 

Po 4* „ dobiš od rajniila dvojaco in dvojaco razsteto med pet ; 
kolikor imaa taj rajnis iatino, toliko dvojap^ in dvojačrazstetib med pei 
bodes imet obrealnine. . Po 6V^, bodes dobil toliko grosev, in se tolike 
gros€V rasstetih med 5 j kolikor rajnis razposodiš. IVaj bodi na prim^i 
islifie 10 fl. po 5% dobiš od ^e 10 grosev =? 30 kr. po 17« odpade 
10/5 grose.v, to je 6 kr. po 2/. ti pride 10 kr. in 10^5 kr. =?= ufcflp 
12 kr. po 3 /o toliko trojnatih grosev razsletih med pet« to je 6 grosev 
18 kr. ; po 4V„ toliko dvojac\ in sq toliko dvojač razstetih med pet, t,, j, 

10 dvoj. =s 20, in 20/5 kr. ukup 24 kr. — po 6Vo pride 36; po V/, 
najdea, ce nzmnes po 57. inpio2/, ; po 8/„ išči 5% in S/, i t. d. 

Menitva konvencijskega denarja v trajne in nazaj. 

Hočeš konvencijski (dobri) denar v sajne zmeniti , uzami števjlc 
dobrega denarja po dvoje, in doštej se polovico^ n. p. 6 fl. sr. bc 
dalo 6 in 6 in 3 fl. == 15 fl. sajna. — 

Ako imaš šajn zmeniti v srebro, in so ti dan! krajcarji^ jih podvoji, 
in tQ razsf^j iped pet; n. p. 18 kr. v sajnu, koliko je v srebjtil 
2X18 ==« 36, 36 med pet = i' ^; če iuias pa rajnise, užami J ihjK 
čvelero, .in dobiš toliko šestič srebra n. p. 20 fl. š k(MA<'B> 
4 X 20 =3^ 80 šestič, ki dajo 8 fl. sr. .— DigitizedbyLiOOg 



— 188 — 

TristaTka (Hegel de ImO 

Kadar je nam cena jedne rrči , ^nega ftinta, pra^a«i. t. d. znana, in 
MČemo iz tega ceno več reči, fonl, pračev ifd. se lo najde po ppsfevi; 
ako je nam pa povedana cena več reči, funt, pračev itd. in iz teg» 
moralno najti ceno jedne ednote ^e moramo posluziti razsfcve. Ce. je it^m 
pa danp cena več n. p. dveh, treh i, t. d. reči, in isčcnio spet iz fegra 
ceno drugih n. p. čveterih, peterih i. f. d. reči imamo, rajtbo , ki se jej 
prard 'tristiavka. — Taako prosto Iristavko bodemo iz glave lahko zraj- 
tak; ako u znane cene več Heet, isčomo črno ednole; to ceno pa pch- 
jiejjenie, kakor je nam treba n« p; Za 6 sezojev 4erv damo 15 fl, po cem 
go '4 aežnjil Razstejemo 15 aied 6, dobimo 27», uz(*mimo 2/, po 4 kr. 
lomo imeli 10 fl. — a\j premerimo 6i#4;v6ih6o3 tretjine, u 4|h 
• sle dve tretjini; ako torej 6 sezajev. velja 15 fl. bodo 4 sežnji le 2 
tretjini veljali; tretjina 0dl5je5in5po2 krat 10 fl. ^ 

Otroke u takem računjenju vaditi, ni prazno slamo mlatiti, ves 
trud se pozdej obilno poplača. Tako vajeni otroci b(][jo poadej vaak račun 
n številk ieih lahko, urno in brez pmnote-izdeldtikos. -.- ' . 

K^ko in kedaj se pa imajo učenci k poslednjemu računjanja napte- 
levati| bodemo prihodno leto se pomenkovali. S Bog^om! 



K 11 j i Ž e V n O 81 t. 

* liavno kar smo prejeli povabilo na naročbo kralsostovne ga- jvgiaslav^« 
akega časopisa: »Neven<% ki ga bo ilirska inatica v Zagreba od nove-* 
ga let& vsak teden na celej poli velike osmerke izdajala. .Taisti bo v dra 
g:lavna razdelka razdeljen. Pervi oddeik )mi donasal itoučna aobtavke o 
srasoslovju in vsih lepih umetnostih, nazmiaila in krtiike . novejših in 
važnejših krasoslovnih del, umotvorov in igralisnih pred^tavljeajr Vsi. ti 
jBOšlavki bodo prosto in zanimivo, he pa strogo znanstveno in zacaetseno 
pisanfi. Drugi oddeik bo zaderžai pi^sme vsake ver«te, pripovesli, pravli- 
ce, basni, nOVele, mahje romane, krajja dramatična dela, zivotopise 
'krasoslovnih spisateljev in umetrtikov, potopise, opise znamenitosti in aa- 
' rodnih običajev, smešnice, oj^troumne izreke, zastavice in druge imetiifnise 
nepoliiičiie dnevne dogdcfte. Naročnina zwese s poltniao. vred 5 zL. (gld.) 
. sr. na celo leto. Vendar se 'more tiidi na pul ali aa oefteri leta.prB4|ria- 
titi. Naročivni denarji se imajo g. Naumu Mailinu^ podpredsedniku 
gospodarskega odbora Matice u 2Iagrebu posi^i^ti* 

Ni dvomiti, da si bo tudi lepo stevjio Slovencev te časopis osker- 
belo in s tim pred vsimi Jugoslaveni tudi v djbhju pokazalo, da jim vza- 
jemnost in bratovska sloga resnično prf sercu lezi. 

* Matica češka v Praze je izdala sila Imenitno delo Fr.« L/ Čda- 
kov&ky-ga: ,>M^roslovi narodu slovariskeho ve p?ištovich« 
(Modroslovje slijpnskega naroda' v ptislovicah) Celo delo Sfeje 644 «»r. 
na y<||il^^m formatu In obseže pri^lovice in prigovore vsih rfdvan«kih 
-^■"*^n, v Ikterih se djanjška filozofija celega Velikega slov. 'roda sercfeili. 
hyala vredno je to, da ' so prislovice' vsakega ^rtov. pleniiinii v 



— im — 

^Tojein narečju in pis« nalisf^efie. T^ se objema latinica v prijale 
J zvari 8 ekiiicoi. Bli£a »e doba^ pri^tav^o ^lov. novine, bliAa t^e d 

^ da bodo Slovani ravno lako vsa različna uarecja trazumili , kakcvr s 

^. ^ nekdaj Gerki med aeboj zastopili. 

f^' . * Slavni jJeski spisalelj v Praze, jr. Fr. 8uipavsky je oznanil 

^■^, .1)0 začel prihodnje leto »veeslovauski slovar** izdajali, v kt< 

1^^. bo vsaka beseda v štirih glavnih slovan^^kih nare^Hjjihin v starosloveni 

V po redu naznanjena. Kader bo naročnina razpisana, bomo ze oznanili 

jji^ * Pri našem slovenskem tiskarju Janezu Leonu v Celovcu s 

litri .i^'^ tiskati prav poducna in kratkočasna povest za mladost in odras 

j^ Ijiidi pod niidpisom: Bog nikomur dolžen ne ostane. Presrav 

!,j je iz nemškega v prav gladkem in lahko razumljivem jeziku. — R 

;- tam bcido tudi težko pričakovane >jDroblince** .skorej na svillo pi 

Prošnja in zafhvala. Ravno kar je natisnjen luHi drugi 
l^ «n<^j^ga »slovensko-nemskega slovarja** in bo le dni razpon 

6 Čim je celo 75 tiskanih pol debelo delo dokončano. Serčno se za 
' trm za veliko prijaznost, s ktero je bile moja fe^laba poskašr\ja spre^ 
zraven pa tudi poprosim vse čast rodoljube, mi pod nadpisom: 
vrednisftvo bčele. se daiej pomanjkljive besede in druge pogre$ke 
govolno naznanovati, da se slovar čedalje bolj dopolni in popravi. K 
Mtro spet kaj besedi naberem, jih bodo prejemniki slovarja v »do9t 
ku** natisnjene prejeli. Le sjedinjenem močem se da kaj popoli 
dognati. A nt. Janežič. 



\m 



Z m C s. 



f 



Toslednje Irenulke rajncega vladika černogorskega , ki je bil 
1813 ne pa 1811 rojen, kakor Mno unokrat povedali, popisuje „ 
dal.« takole: >,Ko je vladika počutil, da se približuje poslednja ura 
govega živlenja, je skupil okoli sebe pojilavarje 8V(>}**ga naroda, ter 
naznanil, da je oporoko Ctestament) zapustil , od kiere se jedan 
pis pri ruskem konzulu v Dubrovniku, drugi pri ruskem poslaniki 
Dunaju in tretji pri ruskem p<^pečileljstvu v Petn»gradu znajde. Živo ji 
priporočil, da naj njegoto v oporoci izra/.eno željo izpolnijo in pn 
vsakega, ki bi »e temu zoperstavljal. Za tim jim je naznanil, da j« 
svojega nalsifdnika Danita Petroviča opredelil (določil), kterega je | 
Dunaja v Petrograd odposlal, da tam svoje navke doversi, — in da 
dokler se Dahild ne vernip,- ffvojegnl brata Petra začasno predsednika s 
la postavil. Dalej jim je priporočil, da med seboj v slogi žive in t 
Avstrijo in posebno' s stanovnici Boke kotorske v Ijobavi in . prijatel 
ostahejo. — Starešine polka so vtadiku obljubili, 'da čejo njegovo ptisle 
voljo »poftovati in se v vsem po njej ravnati. — Precej po njeg 
smerti sta odpravljena dva perjanika (stražnika) v Dd^ovnik k rusk 
konzulu, da prevzemela Tam položeno oporoko rajnSa gospodarja, 
bral Viadikov je zavzel bez vsacega prigovora preds^mislvo senata. J 
'tem ^0 se v Cetinju tudi ostali poglavarji in stareSini-oaroda snidili, 

lin nri Tu'9ir\nAonm (mnrrtkfi. nrp^nioni. * .. ^ 



— 190 — 

Kakor 9fa se hitro perjmikt is Dubrovnika vemila, i^rebere gli 
tajnik Milakovič skupljenemu naroda poAlMnjo voljo vladika in ficko pismo 
ruskega poslanika, u kferem jili na alogro poživlja in da se nalanjcno 
derze poslednje volje svo/ega vladika. Na to so obljubili vsi, da se hoče- 
jo vladikovej volji pokoriti. Njegov rojak Gjorgje, od kterega še je 
mislilo, da stoji na deio neke stranke, J^t^ra noče Danila za naslednika 
spoznati, je bil pervi, ki je predsednika senata priznal, njega {P^twm 
Pelroviia) svojega gospodarja naz^al in mu v znamnje svoje podložnosti 
roko poljubil. Gjorgjov primer so slMili vsi starešini in ostali shrani 
Cernogorci, 

Predsedm'k senata je deržal potem kratek nagovor na sbran oa- 
. rod; obljubil je pred vsim blagor naroda Vred očmi imeti; pozval je vae, 
da naj bodo složni, mirni in da vzderiijo dobro in prijateUko ljuba v s 
sosednimi svojimi avstrijanskimi brati; zraven je zapreti! vsakemu smert, 
ki bi se podstopil, mir zrušili in kako zlocinstvo na avstrijanskej stra- 
ni doprinesti. 

Potem je zavzel predsednik vladikovo stanovanje, njegova pisma 
peneze in dragocenosti. Vladika je odločil v svojej oporoci, da se 
obresti od onih 100000 gld. ki so v Becu vlo7.eni, jednako razdeliti in 
njegovemu se živemu o£etu, njegovej materi in dvema vdieiniaia sestrama 
do njih smerti dajati, obresti od drugih 100000 v Petrogradu vloženih 
goldinarjev se imajo pa za zemaljske potrebe obračati. Sic#r se imajo 
na Dunaja* vloženi penezi vzdignuti in v Petrogradu uložiti. Po. smerti 
svojih starišev in sester slišite obe istinge cernngorskemu narodu. 
Daiej se ima jz tistih 50000 gld. ki se v Cetinshej peneznici znaj- 
dejo, izplačati mezde svetovavcev in perjanikov (častne telesne straže 
viadika) ic drugi zemaljski troškovi in od ostalih 50000 gld. ki se v 
ravno tistej blagajnici znajdejo, se ima v manjih delih po štiri od sto tistim 
Cernogorcem posojevati, ki penezov potrebujejo. '• 

Riftun dobrega prijatelsiva s Avstrijo in Hercegovino je preporočil 
viadika narodu, da imajo Rusii vselej svojo ljubezen in spoštovanje 
skazovati. 

* n — . \z Celja 5. Grudna. Veseli večer, katerega smo 30. 
Novembra u celjskem igratišu uživali nam bo dolgo u blagem spominu. 
Slavni zpani slovenski rodoljub g. Jeretin, mestjan, posestnik bukvarne 
i bukvarske tiskarne u Celju, >nam je bil imenovan večer zravno dveh 
nemških tudr jcdno slovensko veselo igro na celjskem igrališcu prikazal, 
in je čisti snesek gledarine Slovencem na optujskem polju naklonil, katerim 

•je pretečenega mesca ves letni vžitek i domovanje na strašnih valovih 
kipeče Drave odplavalo. 

Igre so bile nekolike dni pred po kioet. novicah i po gradskih no- 
vinah napovedane i gledavcev je bilo od v.sih krajev toliko priteklo, da 

'je gledišče pretesno bilo vse sprijeti- Za nemškim igranjem je prišla ve- 
sela slovenska igra »Dobro jutro^^ iz češkega poslovenjena na versto^ 
u kateri 5 možkih i troje ženskih oseb igra. Pred ko se je slovenska 

»Igra -nčela, smo se na tihem bali, da bi se našim igravcem vlegnila 
jigra zamotati, ker je med njimi samo jeden bil, kateremu je slovenščina 

i-materni jezik, dokler je drugi 14 dni pred na pismu še poznali niso. 

JPosebiio smo si zastran igravk u veliki skerbi bili. Kadar smo pa vidi- 
naši slovenski igravci za nemškimi ne zaostajejo, d|i «(^raW^lttTJ 



A 



— 1»! — 

še spoštovane igravke, katere se nikol popred po igrališnih dilah hodiU 
niso, nepbhe, kakor po domačih tebah urno i neposileno obračajo; kadai 
smo jih slišali, da se jim slovenski mam tako gladko i ljubko iz usl 
snuje, kakor da bi jim slovenščina navaden i družben jezik bil: se je na- 
ša boje6nost na mah neopisivi radosti i sladkemu upanju za, prihodnosi 
umaknila. Pogostno gl-omovilo pleskanje jim je bila porok obče zadovoljnosU 
, Jednake pohvale so se tudi gospodje igravci vdeležili. Najveca po 
hvala f zahvala gre gospodu Jerelinu. On je u Ctlju duša vsakega bol 
jega domorodnega nagiba i počinjanja. Brez njegovega truda bi se slo 
venski igrokazi na celjskem igrališcu dozdaj se ne bili mogli prikazati 
Njegovo nevtrudeno prizadetje, žertvovaAje i gorečnost za obudenje i po 
vzdigo domorodnega duha, njegovo milosercnost , kateri domači i unajn 
reveži gostokrat znatno polehcanje zahvaliti imajo, je moje pero preslabi 
opisati. Njegovo slavno • ime bojo tudi prihodni Slovenci v blagem spo 
minu ohranili. ^ ,. r , , 

Hvalevredno so se pri tej priložnosti tudi naši pevci obnašali, kater 
so tt velikem sboru pred igranjem skladnog lasno: »Kje dom je moj< 
iv>;Zvonikarjevo pesem« popcvali. 

Sprlmile toraj vsi, ki ste nam tako veselo domorod no večerni« 
pripravili bili, našo sercno zahvalo i dovoljile nam še za naprej na tisten 
mestu večkrat podobnega veselja* 

* Čedalje bolj se bliža doba realiziranja nasveta slavne ilirske ma 
tiče v Zagrebu zasiran vseslovenskega književnega jezika. Kakor je ia 
»Narodnih ttovin« in drugih časopisov zvedeti, je ruski poslanec na Du 
najii v imeni svoje vlade naše vladarslvo poprašal, ali pripusti od ilirski 
malice nasvetovani shod slavjanskih jezikoslovcev. Ali ga naša vlada 
kakor ni dvomili, pripusti, se bodo tudi ruski jezikoslovci pri taislen 
vdeležili. Zategadel je naše vjS^ 1i!Mi)3erslvo znotrajnih opravil vodnijc 
ilirske matice popihalo ,^ko se je ona bez vednosti in privolenja vlad( 
do formalen sbor sklicat^odstopila 1 Pri tej priliki /e tirjalo nijnisterstvc 
tudi objasnenje, ali ilir^a matic9Kdro po pravici (j^ zakonilOflObstojil 
Na to je ilirska matica U. pr. m. odfflovorilfirt :4da ilirsljp matici 
nobenega shoda ne v Za|A*eb ne kam dru^m 'skMbala ni , tJftuc- same 
potrebo tegiTfSl^gft , 4r bi /se iak sbor slavjanskih jezikoslovcev der 
žal, kakor jih iI^Bluždjaavno imajo; kar se pa zakonitosti matice vtife 
so bile dokazivne listini predložene, da je ona s privolenjem cesarske ir 



* Iz Gradca. 26. prejšloga mesca so nas tukajšni Slovenc 
opel razveselHi z jednoj »besed o j** i to u korist po povodnji po 
škodovanih. Sbralo se je gospode toliko, da prostrana dvorana koc 
»zlalnoga konja« vse goste primati ni mogla. Opet nam je bil dokaz 
jcto se more, kad se sile bratski slože. Pevalo je se izvrstno, zato pak 
i radovanje srdečno občinstva ni izostalo. Slava vam, mladenci Slovenic 
mlade! Samo napred! sla\ite jo mater našo vredno slave! 

Ne morem da ne govorim i od inostrane djavnosti Slovenie u Gradčii 
natoreč od sldv. družtva kojc neima premnogo družlvenikov, se pak ven 
dar ti mali broj prav pridno obnaša. Jedni citajo i se Uiie, drugi opel 
pevajo. Ima tu mladencev, kteri si neutrudno prizadevajo , se naučil 
riazna slavjanska narečja, zlasti pak se vade u jugoslavenskom , českoii 
i ruskom jezika. Sredstva jim ne manjka , jer knižnica , koju je g. 
Kvas, starešina družtva, k použivanju blagovolno prepustil, obstoji u 



'^0 iri slotimih kni; viieh anre^Jali nbvjiinduii «(«re i nove dobe. ZnU- 
rle »t ta kni%nica mnoiiti ne more ^ yr ju ut zunaj pr^afialo podpirajo, 
prineski dro/iveniko« samih ne sadosle. Ca«opiaov .iina : 8|(>\eo«kaBc^lOy 
id^tavische Zintung, Grazer Zeilung , Mvice, i Ijubljanfki ča«aik. Ctu 
li^e zadnjeg^a lUta, se možda ne botio več na n^ narpcili^ jer se li 
(t za zadne dobe aanio prefHsovati i prevadjaU uči. Pitamo zactot 
ozda*^neima slovenskih pisateljev*} ima, sama naj vraduku t)ude nar. 
Se pristavim, da po tiovem leto opet jedno besedo docakavamo* «|. V. 
* Že vecbarti smo bti v stanu oaieaiti^ da se jednak/Opravaost je- 
kov v naj višjih krogih zvesto hrani in vaije, .ce jo ravno mjiter^ 
ije oblastnije na vso moč spodkopati in podreti j^kunajo. Dobfo ys ns^m 
lano, da so bli N^nici, ki od sbivcaseine oe cerno za Qobt4»0i ne %%-> 
opijo, na Slovenskem in Siovenei na Nemskett za uradnika aasvetovajA^ 
da vis. ministerslvo je stttrilo, kar pravica tirja in ftUovence za »loven- 
le in Nemec za nemške kraje potveniilo. Sopet smo imeli . prilf^ino^^ s« 
ga prepričati. V uradnem U.^ta eehivskih novia 4. decembra «^q: po. ukazu 
is. C. k. pravosodm^gainiinistenitva 14. novembra l.8$|, st, .138Q# jri^^^ 
.sana notarstva za Cj;lovec, Borovljaai, l^ribreg (Pliberk)i Rožekr jt^ot- 
ani, d«ylinjo Kaplo, St. Emo, PodUnstar, Zgornjo Bek)» Milatat^Eber- 
^if\^ 8^. Pavi in Patemi«n. Zraven je pa tudi pristovljeno, dp mor^i .ii^ 
i, ki hoče v Celovcu, Borovljah, Priberze in Kapii aot^r po- 
ftti, zvun nemškega tudi slovenski j^ik popoiaoma znati. Le tpse nam 
udao zdi da fe slovenski Podkloster (ArnoldiUeiu) izpuBCftTl Pa Veg« 
Dtovo ni si. ministeralvo Jurivo. Hi šmaitif da je b]lr IJe ihnigti^^za 
smikega izrecen. '^ 

Vf K bb^inskoam županu t^jp*^ Ipifl^^osed Soseda, da mto jeio- 
ftl/ iikradel. e V' : ^ 9F ' . ■ 

\Župan: I m(^ele dokazali j^4a Me varrf oi^lopajtf iikraddl 
TlP^U^ %^V- pripelpti "priop, ki je trt vidila. 
\ZalRJeni: I j^ib*in<Kem pripeljati dvaiset^ ki to nisu vfdili.' 
Župan; Tak?"l>a, dvajset je jih vise ^||[jedna.^]|||^;^ imate 
lile s Bogom „ ^ ^ ' ^ •; -;' 




' : Književna vesi: ^ 

Ravne pred dokončanjem »asega Hala smo prejeli dojgp in te2ko'pn< 
akovan koledar: Zora^ jugoslavenski zabavnik za prestopno leto 1^52. 
Id Radoslav Razlaga in Ivana Viokoviča. Knjiga je okoli 180 strani 
e^la in velja 30 kr. sr. Cela si^stava je tako izverstna, da se bode i 

0tovp vsakomu prikupila Razun navadne pratike obveže Zora tu^i mne- 

pHpovesti, pei^eaftin drugih drobtinc od naj glasovitisib lepostovnjh j 
isaleljev: R. Razlaga, L. Tomana, Josipine Turnogradske ^ Bož. Raica 

1 Iv. Vinkoviča Radostni moramo obstali , da vse druge jugoslavensko i 
:oledarje dak»2 prckoai. Spisana je v duhu uzajemnosti, sloge. Da si ie J 
rekrasni koledar gotovo vsaki Jugoalavjan nakupi! V eudar prihodnjič ' *| 
ei <0'|ijem. :."•./', 

Bčeli je pridjuo zavitek , gUviii list in imctiik eastitili ovročiiikov. - j 

Odgovorni izdatel in tiskar: F erd. žl. Kleinmajr v Celovcu. .^^ 



Digitized by VjOOQIC 



Digitized bv 



Google